tmjr., 1«. JUNIJA 1977 — ŠTEVILKA 24 — LETO XXXnr — CENA S DINARJR

GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DI CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC

Z UREDNIKOVE MIZE

čimbolj govorimo o varstvu narave, tembolj jo onesnažujemo in dobro je, da organiziramo družbeno samozaščito, mi pravi znanec, ko mi je nanizal primere, ki ilustrirajo to njegovo, malodane zaskrbljujočo ugotovitev. Izlitja tekočih goriv, pogin rib, zdaj, zdaj utegne priti do požarov zaradi velike suše in nepazljivosti ljudi in končno, saj bomo po pločnikih morali hoditi s čeladami na glavi, če se utegne ponavljati rušenje ometa in cele afsade s stolpnic.

Ni potrebno biti črnogled — vsaj ne v pričujoči skrajnosti, pa vendar mnogi primeri zadnjih dni in mesecev kažejo na to, da kolikor bolj si na eni strani prizadevamo z družbeno politično aktivnostjo v širši družbi spodbuditi skrb za lastno varnost v najširšem pomenu besede, toliko več je prav nasprotnih pojavov, ki jim botruje posameznih s svojoodločitvijo, pravimo, subjektivni faktor.

Pred dnevi je Milena Vršnik-Štiftar na neki seji tudi na to temo dejala, da smo preveč v »papirnati akciji«, premalo pa konlcretno naredimo. Žal, a je vseeno trpka resnica. ________^.„,_....,„.^_^.. . . . ^VM UREDNIK

IZVAJANJE NA REŠETU

rJEZADOVOUNOST Z LASTNIM DELOM

1 Uresničevanje določil za-'koiia o zdmženem delu ter še nekaj pomembnih stalnih nalog je bilo pred dnevi na rešetu na razširjeni seji predstavnikov družbeno po. litičnih organizacij in go-spodarstva v Rogaški Slati. ni, tam pa se je porodila tu-di ueotovitev, da nikakor ne morejo biti zadovoljni z doseženimi uspehi. Z ustav-no preobrazbo na osnovi zakona o združenem delu ne gre tako, kot je bilo predvideno, še posebej pa velja to za manjše deiovne organiza-jcije, kjer se odnosi odvija, jo brez pravtgs reda. Cesto-krat so problemi reorganizacije vse preveč povezani z gospodarskim položajem v šmarski občini, saj še ved. no nekateri menijo, da je uresničevanje zakona stvar politikov, gospodarsiki problemi pa izključno zadeva gospodarstvenikov.

Namen sestanka v Roga-ški Slatini je bil jesen: pred počitniškim obodbjem intenzivirati proces presnov«, ki, pa ne sme zamreti nibi med počitnicami, dosedanja izkuš. nja je namreč pokazala, da se* je tovrstna dejavnost v

tem obdobju znatno zmanj. šala. Ne smemo biti za.do-voljni zgolj z normativnimi rešitvami, kot je ponekod že ustaljeno, temveč moramo stvari privesti v prakso, takšna je bila ena naj po-membnejših ugotovitev.

"V občini so še vedno ši-roke možnosti za ustanovitev nekaterih tozdov, zlasti še v dislociranih obratih, nerazumljivo pa je, da se ponekod te ustavne preobraz. be kar nekako branijo. Potrebna bi bila širša politična akcija, da se te stvari končno privedejo na pravi tir. Tako so velike možno, sti za ustanavljanje tozdov v Steklarni, Hmezadu, SGP Rogaška Slatina, Jelši, Ljubljanski mlekarni, TTG Podčetrtek in Topru. Res je, da so ponekod priprave že v teku, ponekod pa o tem le še razmišljajo in t^ako zavlačujejo proces, ki bi pra-vfza-prav že moral biti končan.

Na kritiko je naletel tudi delegatski sistem v občini, ki še vedno ni zaživel s takš. no močjo, da bi lahko bil res tisto, kar smo od njega pričakovali. Delegatski odnosi so precej plitvi v

SIS pa tudi v delovnih organizacijah. Pojavljajo se stari problemi: preobširni in nerazumljivi materiali in pa prepozna dostava le teh de. legat om.

Kot že mnogokrat na podobnih srečanjih, je bilo tudi tokrat na tapeti občinsko načrtovanje v vseh sredinah. Srednjeročni programi oi'ga-nizacij združenega dela so nepopolni, mnogokrac kar prepisani, brez speciačnosti, ki je nujna. Razutnljivo je,

Sestanek je nanizal še vrsto problemov: pred vrati so nove izgube, zahteve so mnogokrat neusklajene z resoiu-cijo o razvoju in gospodarskimi gibanji, osebni dohodek je pod nivojem v regiji in republiki, dohodkovni odnosi in podobno.

Da bi celoten proces stekel normalno in seveda učinko. vito, so do 15. t.m.. obravnavali te probleme v vseh sredinah v občini in za izpeljavo določili posameznike, na občinski ravni pa se je formirala posebna komisija kot pomoč pri izvajanju nekaterih ključnih vprašanj zakona o adru. ženem delu.

MILENKO STRAŠEK

DOGODEK TEDNA

OSREDNJA PROSLAVA RK V NARODNEM DOMU

Osrednja proslava Rdečega križa Slovenije, ki je bila preteklo soboto v Celju, je bila posvečena letošnjih pomembnim jubilejem.

Na svečani seji v Narodnem domu, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki našega družbeno političnega življenja, med njim: Miha Marinko, Franc Šetinc. Marjan Orožen, Tina Tomlje, iz Celja pa Jože Marclt, Janko Ževart, Jože Volfand, je o organizaciji Rdečega križa in pomembnosti letošnjih jubilejev govoril Maks Klanšefe, predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Dejal je:

»Naše delo je v skladu s humanizacijo našega diTižbe-nega sistema, zato je letošnje geslo RK — ustvarjajmo mir za vse ljudi. Temu geslu usklajujemo tudi naše programe, ki jih uresničujejo naši marljivi aktivisti na terenu.«

Na osrednji slovesnosti Rdečega križa v Celju so podelili tudi republiška priznanja Rdečega križa. Zlati znak so prejeli: Jože Božič, Majda Gaspari. Miha Marinko, Franc Šetinc, Jože Štek,.Tina Tcmlje in Maks Klanšek.

K svečanosti v Narodnem domu v Celju je svoj delež prispeval tudi Moški komorni zbor pod vodstvom Ego-na Kimeja, ki je z intimnim muziciranjem navdušil številne delegate.

- V miestnem parku pa so se že od jutranjih ur naprej zbirale ekipe Rdečega križa, k) so prišle iz vse Slovenije, in sc se pomerile v tekmovanju prve pomoči, negi bolnika, triaži in poizvedovalni službi. Tekmovalnih ekip je bilo 57, v njih pa je tekmovalo preko 300 tekmovalcev. Prvo mesto je pripadlo ekipi prve pomoči iz Kopra, drugo tekmovalcem iz Murske Sobote, tretje pa ekipi iz Maribora, sestavljali pa so jo tekmovalci iz Ruš.

Ekipe prve pomoči in civilne zaščite iz nase regije pa .se niso izkazale najbolie. Ejgpa iz Moakja Je zasediia

sedmo mesto, osan-o Žalec, petnajsto Celje, Šentjur 21, Velenje 39, Slovenske Konjice 43 in Šmarje 45.

Tekmovalnemu delu je sledila podelitev priznanj, v svečanem govoru, ki ga je \r mestnem parku ob tej priliki imel Vlado žorž, sekretar sveta za ljudsko obrambo in družbeno samoza.ščito pri predsedstvu republiške konference SZDL pa je bilo rečeno: »Ko se srečujemo ob zaključku republiškega teilc-movanja najboljših ekip prve pomoči Rdečega križa in enot Rdečega križa v okviru civilne zaščite, nas navdajajo prijetni občutki uspešnosti ene od rruiogih akcij, ki sedijo v naše vsakodnevno življenje in delo. Delovna srečanja, kot je tudi na-Se danes, so fcisla, ki v svojem bistvu poudarjajo globino korenin, ki so pognale na naših tleh pred 19 in več leti in se danes oaira-žajo v razvoju samoupravna socialistične družbe, v kateri je temeljni vzvod njene nadaljnje graditve deIov^li člr> vek.«

ZDENKA STOPAR

MLADINA ŠMARSKE OBČINE

POZOBNOSI MANJŠIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM

Aktivnost predkongresnega obdobja je, razumljivo, zajela tudi šmarske komuniste, ki menijo, da to obdobje po vsebini ni nekaj posebnega, pač pa, da gre za še doslednejšo izpeljavo nalog, ki so že nekaj časa prisotne (in mimogrede: nekatere od njih So že kar stare). Takšen poudarek nameravajo datd v šmarski občini predkongresnemu obdobju ali na kratko: močno intenzivirati doiseda-nje angažiranje predvsem pri uveljavljanju zakona o združenem delu. To velja za vse sredine, pravijo v OK ZKS, težišče delovanja pa bodo prenesli na manjše delovne organizacije, kjer je ta proces takorekoč še v povojiii in kjer je najmanj narejeno.

že nekajkra^t smo ugotavljali, da delegatski sistem v občini kljvib mnogim intervencijam s strani OK ZKS in večine komunistov ven darle ni zaživel polnega življenja in da mc^čno šepa tudi organiziranost. V predjkon-gresnih mesecih, menijo v Šmarju, bomo skušali narediti vse, da izboljšamo orga niziranost in na tej osnovi temeljito in kvalitetno izpeljemo volitve.

Ena izmed pomembnih nalog v tem času je med drugim krepitev funkcije krajevne skupnosti v smislu večje

vloge občanov in samoupravnega povezovanja v njih.

Posebno vlogo v tem času so namenili gospcdarski stabilizaciji in s tem hitrejšemu razvoju občine tor ostalim

vzpo-rednini nalogam na vseh področjih m da ne bi želje ostale zgolj na papirju, so šmarski komunisti pripravili dobro izdelan progr-am.

MILENKO 'STRAŠEK

2ELJE OSSOTELJA:

S£ m mmk leta

v soboto je bilo v Rogatcu veliko ljudsko zlx)ro-vanje delovnih ljudi in občanov s te in one strani Sot-le, iz občin Krapina in Šmarje, v počastitev pomembnih jubilejev ZKJ in tovariša Tita.

O. 9. uri je krenila povorka mladine, enot teritorialne obrambe, športnih deja^Tiosti, gasilcev in občanov Obsotclja izpred »Stražea. tovarne stekla m plastičnih izdelkov čez Brod na hrvaški strani v Rogatec, kjer je bila svečana proslava, ki so. jo skupaj organizirale družbenopolitične organizacije Rogatca, Huma na Sutli in delovne organizacije »Straža«.

Potem, ko je Branko MLAČAK, generalni direktor »Straže« pozdravil vsa navzoče, med njimi tudi predstavnike medobčinskih organizacij Zveze komunistov in socialistične zveze iz Zagreba in Celja, so v izvedenem kulturnem sporedu sodelovali mladina m pionirji obeh sosednjih šol, moški pevski zbor iz Rogaške .Slatine ter pevski zbor šole Hum na Sutli, godba na pihala »Straže«, z ritmičnimi vajami pa skupini obeh šol.

Recital o Titu. ki so ga izvedli domači kulturniki ob spremljavi obeh pevskih zborov in tambnraškega orkestra, je sestavil vso Titovo življenjsko delo in pot jugoslovanskih komunistov v vseh slavnih letih. O življenjski poti Tita in narodov in narodnosti Jugoslavije pa sta govroila sekretarja občinskega komiteja ZK Krapina in Šmarje pri Jelšah.

S svečane proslav so poslali po7.dra''.Tii telegram Titu s srčnimi željami, da bi še do^go vodil naše narode. B. V.

pmimmi

FESTIVilU

Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Celje je na seji dne 6. junija 1977 ocenil organizacijo in izvedbo letošnjega mednarodnega pevskega festivala, ki je bil v Celju od 26. 5. do 29. 5. 1977. Mladinski pevski festival je s kakovostno organizacijo in izvedbo znova potrdil visoko glasbeno kulturo Celja in vseh ' sodelujočih. Pom.enil je novo uveljavitev Celja kot pomembnega kulturnega ■ središča Slovenije, in ne . le-to, saj je v dneh festi-' vala spremenil naše mesto v evropsko središče zborovskega objekta. To je eden izmed dokazov kulturnega utripa, ki smo si ga zadali med pred-'nostne naloge fronte kul-l turne politike v občini. 'Letošnji Mladinski pevski festival je obogatil tudi • Svoj vsebinski koncept, ki Iga bomo morali še naprej ^ bogatiti in si prizadevati, dobi zborovsko- petje e me.sto v vsaki delov-:n krajevni sredini. I/vršilni odbor izreka Priznanje vodstvu MPF in Vsem neposrednim orga-inizatorjem festivala, ena-;ko pa vsem celjskim de-' lovnim ljudem in obča-^om in delovnim kolektivom, ki .so s tvorno po-l^i^očjo zagotovili lep uspeh izjemne mednarodni ^l^ulturne manifestacije.

2. stran — NOVI TEDNIK

št. 24—16. iunija 19

ZLATI ZNAK

Jutri, v petek, 17. junija opoldne bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na slavnosten način podelil zlate znake za letošnje leto kot priznjmje osnovnim sindikalnim organizacijam in posameznikom za njihovo večletno vzorno in učinkovito delovanje.

Medtem ko med šestimi osnovnimi sindikalnimi organizacijami, ki prejmejo to odličje, ni nobene s širšega celjskega območja, so med petinpetdeseti-rni posameznDri štirje, če pri tem upoštevamo tudi Olgo Vrabič, ki trenutno dela v Ljubljani, je pa njeno aktivno delo dolga leta vezano na Celje in celjsko območje. Poleg nje bodo zlati znak sindikatov Slovenije še prejeli: Ivan Kramer in Igor Po-nikvar iz Celja ter Franjo Paj^ iz Nazarij.

Čestitamo!

KOMUNISTI V ZRVS

;iTIVI ZK v TOZD, OZD

POGLOBLJENE OBLIKE DELA IN TOČNA EVIDENCA

Do konca letošnjega leta bo končana akcija ustanavljanja alitivov komunistov v temeljnih organiizaoijah, kjer so na delu. Znano je, da v vrstah rezervnih vojaških starešin ravno ni najbolj zavidljivo število komunistov in bo zato osnovna naloga no-voustanGvIjenih aktivov, da bodo pritegnili v vrste ZK tiste vojaške starešine, ki bode pokazali vse moralne in palitdčaie kakovosti, ki jih ko-mimist mora imeii. Prav tako bodo ti aktivi laliko storili več v popularizaciji častniškega poklica v naši JLA. S t-em bi prav gotovo dali pomemben delež važnemu faktorju naše narodne obrambe. Med važnejže naloge bo nenaza.dnje sodila tudi gojitev

tradicij NOB in dediščine povojne izgradnje. Da bi dosegli cilj postavljen pred rezemie vojaške starešine v uspešnem izvajanju zasnove oairoma zakona o ljudski obrambi, civilni zaščiti ter zakona o družbeni samozaščiti, varnosti ter notranjih zadevah, je nujno, na se na nivoju OZD aktivirajo vse družbenopolitične organizacije, v katerih pa je seveda že veliko rezei*vnih vojaških starešin.

Nujno je, da so rezei^vni vojaške starešine dobro uifor-mirani pri svojem delu, saj to zahteva položaj razvoja v domovini in izven njenih meja. V ta namen bo vodstvo aktiva rezervnih vojašldh starešin pripravilo z vodstvom delovnih organizacij in druž-

benopolitičnih organizacij v posameznih OZD razgovore in predavanja za rezervne vojaške starešine.

V posameznih OZD je bdla izvedena tudi točna evidenca članov ZK RVS. Odstotek je zelo gibljiv, od 75 do 8! RVS komunisti morajo biti v svojih družbeno političaiih organizacijah v OZD ali TOZD še bolj aktivni. Biti morajo nosilci akcij na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vodstvo aktiva bo pri svojem delu navezalo stike s krajevno organizacijo rezervnih vojaških starešin, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje med RVS. Aktivi se bodo za svoje delo sestajali po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. DRAGO MEDVED

PIŠE IVAN SENIČAR

— KONFERENCA O EVPvOPSia VARNOSTI IN Sa DELOVANJU se od 15. junija dalje nadaljuje v Beogradu. Včasih se je o evropski zgodoivini govorilo in odločalo na Dunaju, v Londonu, Paiisju ali na Jalti, zdaj pa potekajo taki pogovori v našem glavnem mestu. To pa pomeni, da s-3 svet spreminja - na bolje.

— V zgodovini je bila Evropa pobudnik in začetnik svetovnih vojn, v njej se je rodila hladna vojna, tu so prestolnice nekdanjih kolonialnih carstev, v Evropi so se tudi razvile prve sooiaMstične države. Danes Evropa ni več tako »močna«, vendar je še pomembna in s konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (ali s kratico KEVS) še pridobiva na svojem vplivu, to pot v mirov^ni vlogi in kot pobudnik sodelovanju v vsem svetu. Kaj pomeni KEVS za Evropo, za svet in za Jug'Oslavijo?

— KEVS se je začela v Helsinkih poleti 1973. leta, se nadaljevala v Ženevi naslednja leta, končala pa se je spet v Helsinkih 1. avgusta 1975. leta.. Tam je bilo prisotn.ih 33 evropskih držav (vse razen Albanije) in ZDA ter Kanada, šefi držav in vlad, med njimi tudi predsednik Tito, so takrat podpisali dokument, ki je že dobil ime >^vropska listina«. V njem so namreč stališča in priporočilna pravila o tem, kako razvijati sodelovanje in prijatel,i.s.tvo v Evropi. Listina je razdeljena na tri dele, ali »košare« — kot jih imenujemo. Prva košara govori o načelih za razvijanje odnosov med di-žavami (suverena enakost, nedotakljivost meja, nevmešavanje v notranje aadeve, spoštovanje osnomih svoboščin in druga) ter o vojnih vidildh varnosti s poudarkom tudi na mini in varnosti v Sredozemlju. Dna-ga košara ob^ravnava v^a osnovna področja ekonomskega sodelovanja, tretja pa sodelovanje na področju informacij, kulture, izobraževanja te^r človeških kontaktov (zdriiževanje družin, sklepanje zakonske zveze, osebna in skupinska potc^.^anja in podolmo).

— V Helsinkih pa so se pred dvemi leti tudi dogovorili, da se predstavnild 35 di^žav pono-zno sestane j o z namenom, da pregledajo dveletne uspehe uresničevanja evropske listine in da dajo pobude za nadaljnje razvijanje varnosti, sodelovanja in prijateljstva v Evropi. Za tak sestanek pa so izbrali, zaradi velikega mednarodnega ugleda in aktivne vloge v Helsinkih, prav Beograd. Tako se v Beogradu sestajajo predstavniki iz vseh dežel Evrope, ZDA in Kanade, da bi se najprej dogovorili o dnevnem redu in proceduralnih vprašanjih. Prvi sestanek bo po nekaterih predandevanjih trajal ta in naslednji mesec, v j-3ss!ni pa se bo začela prava konferenca, ki bo trajala 2—3 mesece. Evropska listi--na je edind »vozni red«, po katerem se lahko vozi evropska priliodnost. Zaradi tesne povezave Evrope s svetom., posebno ]>a še s Sredcesemljem, z Afriko, Bližnjim vzhodom, Atlantskim in Indij.skim oceanom ter Južno Ameriko ima evropska konferenca tudi zelo jasno svetovno ra^ežnost. Za nas — Jugosla.vijo — ima KEVS dvakratni pomen: prvič, Iter smo zelo aktivna nja evropske listine in da dajo pobude za nadaljnjo ker je naša dežela gostiteljica tokratne evropske konference. Naše stališče je, naj bi se udeleženci na beograjskem sestanku pogovorili o vsebini uresničevtmja vseh treh ko.šaric, brez posebnega poudarjanja katerekoli izmed njih, hkrati pa naj bi bili usmerjeni v prihodnost, zaradi katere konferenca tudi dela.

ŠENTJUR

• v sredo dopoldne je v Šentjurju zasedal družbenopolitični zbor, ostala dva zbora pa sta se sestala na skupni, 23. seja nasledn-ega dne.

Delegati vseh treh zborov so obravnavali in sprejeli statutarni sklep o spremeim. bah in dopolnitvah nekaterih določil statuta obči.^e. Beseda je tekla tudi o programskih zasnovah dela sajno-upravnih interesnih, skupnosti in načinu financiramja cle-

jiavhosti v preteklem letu in v sredn.jeročnem obdobju. Obraviiavali in sprejeli pa so tudd predloge sklepov komi. sije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja.

Med drugim so delegati poslušali tudi poročila sodišča zdi-uženega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, postaje milice šei^tjiur in občinskega sodnika za prekrške. Sodnik za prekrške Milan Košar je v svojean poročili navedel, da js sodišče v preteklem letu prejelo v postopek 1053 po-ed-logov za uvedbo postopka o prekršku, kar je za 22 "/o več kot leto dni poprej. Največ predlogov so vložih organi milice. Močno pa je poraslo tudi število vloženih pi-edlo-gov s strani inšpekcijskih služb, in sicer s strani veterinarskega inšpekto>rja.

Med prekrški s podiročja gospoidarstva prednjačijo kršitve v obrtništvu, sledijo pa gradnje, gozdarstvo, organizacije prevoza po javnih ce^ stan, gostinstvo in .še nekatere druge, število gospodarskih prekrškov je v pretek-

lem letu močno pcraslo.

Posebno skrb in pozornost posveča. občinsko sodišče mladoletnim prestopnikom in prestopnikom - povrataikom. Mladolet-niki so v pretežni meri storilci prcmietnih prekrškov; največ pa je pi-ekr-škov zaradi vožnja brez vozniškega dovoljenja.

Poročilo, podaino na seji skiipščine navaja tudii nekaj predlogov za boljše in bolj učinkovito delo.

Enkrat letno naj bi se sestali člani inšpekcijskih služb v občini skupaj s sodrck^m za prekrške, da bi izm.enjiali stališča in mnenja o problematiki prekrškov v občim. Razen tega je potrebno v občini zagotoviti dežurno službo v organu za kaznovanje prekrškov za obravnavanje nujnih primerov. Doslej organ za kaznovanje preto-škov še ni soidelovai s svetom za pre-v-^entivo v prometu. Pri tem bi bilo potrebno skupno obravnavanje prometne problematike, pri čemer naj bi sodelovala tudi postaja milic? šentvur.

M. P.

v sredo so se sestali iia medobčinskem posvetu predstavniki (abornikov ix šestih občin, da hI «e dogovorili o na.jponiembne.iših skupnih akcijah letošnjega poletja. Govorili so predvsem o VII. zletu slovenskih tabornikov na Mu ti in o goz''.ni šoli v Bohin.lu.

7AH slovenskih tabornikov bo vst^kakor letošnja najvcč.ja in na.1-pomenibneiša akclla. Na Muti se bo zbralo nckai tisoč tabornikov, da bi v enalstdnevniem bi\an.)u prikazali dosežke svoje organira-ci.ie. S celjskesa področja se bo tepa zleta udeležilo kakih Z^O tabornikov, (ul tcea največ iz šmar-;;lie in celjske občine fe.r nred-»lavnikov bratskega odreda Tito. '<i ra, scstavlinjo nekateri odredi Srbije, Makedonije in celjski '"'rod II, grupe odredov.

CELJE: AKCIJA ZA KNJIGO

V preteklem tetlnii so potekale v Celju prve organizacijske priprave za akcijo pod geslom »KNJIGO PREDŠOLSKEMU OTROKU«, organizirala pa jo bo v jesenskem, času občinska zveza društva prijateljev mladine v Celju.

Namen akcije je osve-ščati starše že pri nakupu slikanice in ostalih knjig za predšolske otroke. Prav zaradi tega, ker uporabljajo malčki take knjige že v vrtcih, bodo razstave knjig zastavljene v vzgojno varstvenih ustanovah celjske regije, le v Celju bo razstava knjig za predšolske otroke v Osrednji občinski knjižnici.

Z. S.

VLADO IVifKlAVEC

Četudi je bilo v dvorani sto in morda še več otrok, je vladala grobria tišina. Samo velike oči in tu in tam odprta usta. Otroci so pozorno poslušali. Tisti dan so imeli na šoli v Mozirju obrambni dan pa so se v njegovem okviru nižješolci zbrali tudi v kinodvorani.

Mednje je prišel Vlado Miklavec. Da jim govori o narodnoosvobodilni bor-

bi. Pa je v to pripovedovanje vpletel tudi lastno zgodbo. Resnično in grozno. Je to sploh mogoče, so se spraševale otroške glavice? Da, to in še marsikaj drugega.

Pripovedoval jim je o domači drrižini, o očetu, ki je bil strog. Včasih kar preveč. Tako so mislili otroci. Pa je prišel dan, ko so Nemci zaprli očeta in sinova. Tedaj se je omehčal in povedal: »Bil sem strog. Samo zaradi vas, da bi bili pošteni, pridni, delavni... In potem je prišlo tisto najstrašnejše. Nemci so očeta postavili pred zid. V mariborskih zaporih. In njegova otroka, tudi Vlado, je izza zamreženega okna gledal, kako je pod okupatorskimi streli usahnilo očetovo življenje. Bilo je to aprilu 1942. leta. In Vlado je imel tedaj 22 let.

Bolečina ni izginila nikoli. Odpor do okupatorja se je povečal.

Vlado Miklavc je zdaj že približno dve leti upokojen. Navzlic temu še vedno dela. Kot kmetijski referent, kot referent za

stanovanjske zadeve in kot strokovni sodelavec na področju vodnega gospodarstva. V Mozirju. Na občinski upravi in še kje. Zdaj ima polne roke obveznosti v odboru za pripravo republiške hortikul-turne prireditve prihodnje leto v Mozirju in ureditev gaja. Prevzete so ga organizacijske naloge in prevzel Savinjski gaj. Tudi na domačega Partizana ni pozabil.

Letos je prejel za svoje dolgoletno družbeno delo srebrni znak Osvobodilne fronte. In tako se je to odličje pi-idružUo mnogim državnim odlikovanjem. Kot priznanje. Za veliko in dolgoletno delo.

Začelo se je že pred vojno. V zavedni družini. Okupator je takoj reagiral. Z zaporom, že v aprilu 1941. leta. In potem čez približno osem mesecev znova. Medtem se je doma povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Pomemben sestanek zaradi organizacije ilegalnega dela, kurirskih poti in drugega je bil prav na njegovem domu.

Po drugi aretaciji je sledila pot v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tedaj je bil ne samo že brez očeta, marveč tudi brez matere. Zaradi posledic trpljenja je umrla nekaj mesecev po moževi ustre-litvi.

Po srečnem naključju se je v sredini 1943. leta vrnil v domovino. Da bi si opomogel, bil je telesno in duševno izčrpan, je odšel v Rogatec. In spet delo. Počitka ni bilo. Tako je bil že oktobra 1944. leta sprejet v Komunistično partijo, dva meseca prej pa se je priključil partizanom.

Po osvoboditvi je spet prišel v svoje Mozirje in se lotil dela na vseh mogočih področjih. Tedaj človek ni spraševal, vsaj takšen ne, kot je Vlado Miklavec. Ustvaril si je družino in za zakonsko tovarišico izbral soborko Angelco. Trije otroci so zdaj že na lastnih nogah. Navzlic temu doma še čaka nekaj dela. In potem? Bo izpre-gel? Si bo odpočil? Bo zmogel tudi to?

MILAN BO^JC

ŠENTJUR

KOMAJ POLOVICA PROMETA DOMi^

v občini Šentjur pK>tekajo razprave o skupni in splošni porabi. Pretekli teden so vsa. zbori občinske skupščine obravnavali predlog .s;plošne in skupne porabe. Predlog, ki zahteva 32,67o'o prispevno stopnjo je večjii od lanskega leta, zlasti, če prištejerao še 0,90 % za splošno bolnišnico Celje.

Kljub temu, da bodo delavci letos plačevali vtcjo priispevno stopnjo, slandai-d storitev v diiižijenili dejavnostih ne bo višji. Večina prispevne stopnje gre na račun večjega prispevka za izobraževanje, ki ga morajo v občini pkičevati zato, da dobijo sclidamotstna sredstva. Manj razviti morajo namieč plačevati 0,39 f^; o višjo prispevno stopnjo kot pogoj za dodatna sredstva.

Seveda pa so narasle tudi anuitete za obresti za osnovne šole, še posebej pa je narasla prispevna stopnja za kulturno skupnost, in sicer za skupne naloge.

Vsekakor delegati niso bili zadovK>ljni s takim obravnavanjem družbenopolitične skui>nosti, ki je prizadeta že s tem, da je mamj razvita. Poleg tega pa morajo delajv-

ci plačevati še višje prisipet ne stoipnje. Tako se zigod da isto dedo ob istem strofli opravljata dva delavca i dveii občin; tisti iz manj ra! vite pa dobi seveda man ker je prispevna stopnja njegovi občini višja.

Posebej so poudarjali t\]< problematiko splošne porart Manj razvitim občinam, U je tudii Šentjur, se ne am( goča več pospeševanje knn tijstva, gasilstva... in dn gih »zadev«, ki so v taikšl družbenopolitični skupnos' potrebne, medtem ko je bolj razvitih občinah ravM teh dejavnosti mogoč, saj ' financirajo same.

Delegati so opozarili, d zajamejo v občini le neW več kot 50 % kupne mo^ kar je glavni varok za odf kanje prometnega davka i tudi zmanjšanje možnosti 2 samofinanciranje splošne P rabe.

Naloga izvršnega sveta o* čine Šentjur je jasna: p' trebno bo storiti kar najve| da se razlike pri razvrščanj družbenopolitičnih skupno^ v bolj ali manij ugodnoistf podožaj odprav."o.

MOJCA BVCSi

§t.. 24 — 1(5. |ymja 1977

NOVI TEDNIK — stran t

K A MOZASČITA V K O M U S U

VGRAJEl^^A JE V SISTEM SAMOUPRAVLJANJA

Zdioja o dru.V'. !.c . .

!ii;tL, varnosti......

idevah, ki sn

, je vnesel iia poiočja [^bene samozaščite več ^binskih in organizacijskih ovosti Osrednja novost je iia v tem, da so morske vse j-ganizacije združenega dela gjnudonia prisitopibi k usta-avljanju enot riiarodine zabite v vseh svojih tozdih. V KaniX3!i v Slovenskih [onjtcaai so že pred i2d.d-om ^ovega zaikoHia posvetili vell-10 p.>zarniOfi.t po^droSju druž-en-3 samozaščite. Njiho^/X) snovnio načelo je bUo, da g družbena 3,imozaščita se-tavni del samoupravljanja 1 da poterntaketn o samo-kpravljanju in samoupravnili Ldnosih hr>yz družbene samo. pčice ni moč govoriti. Po Um nar-Selu so se ravnali tuji v praksi. Najprej so de-^vce v vseh tozdih seanajtu l 3 področjein družbene sa-bazaščLte, povedali so jin:i kakšne so ajiho^re pra fice in dolžniiosti pri uveloa?.. Ij-ariju tegu pomembnega pod. rocja. V svojiti dislioatrainih iemeljtuh orgatiižaoij^ih so

usitAnovilL' odbore za družbeno saraiozaščito in ljudsko obrambo, v matični organi-zaciji v Slovenskih Konjicah pa so ustanovili enoten odbor. Delavce ao o celotnem področju družbene samozaščite seznanjali na seminarjih, o vseh aktualnih zadevaJi s tega področja pa so jih ob. veščah preko vsakotedenskLb Informacij in preko tovarniškega časopisa, v katerem so redno namenjali stran ravno podroiiju dinižbene sam^jza-ščite.

Novi zakoti o družbeni. sa. mozasčiti, varnosti in notranjih zadevžih pa je povzročil, kot smo že dejali, tfidi več organizacijsktii sprememb. Med dnigim jezatoOT zahteval, naj v sleherm te., meijni organizaciji zdrjiene-ga dela ustanovijo odb«or za ljudsko obraunib-i in dnsž-beno saKioza.sči)to, v katerem naj bodo predstavniki vseh družbenopolitičnih orgam-za-cij, oivilne 2Kisčii;te, narodne zaš-iite ter vodstveni in poslovni org.ini, V Konusu po-.skijLsajo ravno v 2!'lajšnjetn času arganizlratei te odbore v skladu z zakon>>ai

Pod oikrilje celotnega po i ročja družbene samoza^ii o nedvomno sodijo enote narodne zaščite. Te enote so velik korak naprej na področju družbene samozaščite, saj nalagajo delavcem in občanom, da sami braaiijo svoje pridobitve, svoje in dražibeno premoženje, v Konusu so pri ustanavljanju enot narodne zaščite naleteli na začetku na manjše težave, ki pa so jih s sodelovanjem postaje milice tn delavcev na področju I;jiadske obrambe uspešno rešiti. Tako so danes že precej daleč z ustanavljanjem enot na-rodne zaščite. V vseh t^jadth 30 že imenovali načelnike teh enot in pri*jeli z evideru tiranjem Članov enot. Pri tem velja p-ivedati, da bodo člane enot nar(xlne zaščite imenovali le za nekaj let in da bodf3 nato postali člairm enot povsem drugi delavci 3 tetTi želijo 7 Koniisu res uresničiti načelo, da .je narodna iiaiščita pravica in dolžnost slehernega delavca.

DAP^tlANA 3TAME.JČIC

ODGaVOR

GOSTirici, MMi mmm

v eni izaned šitevilk Novegsi tednilci ste mi poisitjaviU vpraš3j:i,je kakšm je ixsada gostišča na Griokna tn kaj meni storiti v zveiai s tem izvršni siTOfc

Na to vprašanje vam lahloj tov. novinar le delno odgovorim in sicer samo to, dia je pred^ai ob Savinji, ki mu pravimo »Na Gričku«, predviden za športne re-kreaoLjake namene Celja. Tako je glede teg^j, zapisano v celjski urbanistiGni dokumentaciji.

Kar pa aaderra izgradnjo objektov, ki so n;i tem predelu predvideni, pa vsaj kolikor je memi zmano, 38 ni 2aaan noben ipjve3titx>r.

Že večkrat simi.) s strani obalnstce .skup:^?lrie pot tu 13.11 investitorstvo raznim detovtum h--x t....t':a--i! >.m ■' >.f uspeha ni bilo.

Glede na zgoraj po-'/«da<no se ■;>n,dnisaiem /;j-.>:;i:vuj. vprašanju, ki ste mi ga postavili s tem, da to ^/praša-nj9 naslavljiam na celjske delovne organizaci,)©, pred-vs&ra. gostinske. Vprašanje pa se glasi: Kdaj se bodo celj-ikt .^-.j^tav-n ati n:v>rda t/i»ii Mo dnig, lotilti i^gradiruje

predsej(in!k iji/r^ti*;-*. .si/^-a

T9>y„ A.siič hvsils t.a ■■>i<-'">vaiir in predvsiftm i»»»\m4fi. dU zAj9tavl.jama9 ypr*!«a*5^ -» iiridja-rajj« gastansikega »li-jekiU Ni Oričl&u rjiaširim«. Dip4itn«», d» c^silski »»KsiiM-ci nim a sez<wn^> sik«« i>r'd<>br'e'mt5n.|ei'«i fysa.J ith necle-Ijah ne, ko Je večii»a sroeiUastoth l«ilfc»l«>«' laiprtA, ker ▼ Celja p*c ni UttiitUfVi. da ne hi mtmsiU i^htttega prispevka y t>bliki !>d<ov«T»fa,

Zati> vabitti-ij \ mAAm'<Mijii rir-^dstavnike tosttri-skesa podjetja Cfeilje, 3t«rx Cel,je ia ladeifiiik C«d.je, ,je-r.m pa. ne hmti^t, ce se bo % 'M^mnmm oglasna še ilcakSai giOštinste* »>r**iiik.:Aci;,{a alii celo jaselsTišk, K->t vidite iz »difovora pr^HednSka lavrine^a sv«*;* Je po-bttda -za gradnjo ali ^hmm daisa, •j»>tref>tK» imt le 'pri-stoptti k det«.

MILAN SENIČAR

Preteklo sredo so mlarJe brigadirje na Kozjianskeuu obiskali Ljubo Jasrnič, predsednik ZSOVI Stlovenije, Zlat-ko Vogrič, predsednik kooa--dinacijskega odbora za mlra-diinske delovne afctaije ter predstavniki občinskih skupščin in dniabenoipolitijanih skupnosti občim Šmairje iiri Šentjur.

Gostje 30 po kratkem po-sitoinku v Šerutjurjiu nadaljevali pot v šentviid pri Planini, kjer trenn-iono domujejo tri mladiinske delovne brigaide: brigada Katja Rupena Novo mesto, brigada Peščenica Zagreb in bratska brigada Ma-riboir—Kraljevo. Gostje so se 3 komandanti brigad pogovair-' , ui } njiiicivem deliu, težavah ii-i radoisitih, ki jiiii prinaša brigadirsko žjivljertije, Bniga-diirji so se v delo dobro vzži-veli in že v začetnih dneh krepko presegli zastavlijeinih sto odstotkov. K temiu j lita je .f^edvonmo veiliko p<Jmaigala nj'ihoiva dobra prapravljenost, 3 katero so prišli na akcijo. Ttidi z domac'iini so se že do-govoriiU za 3<3idelO'VAtXje; t<^ ko :>o!lo briigadiirjii pomagaili pri lokalnih delovnih afcci-lah, 7 Bistrioi ob Sobli pa bodo do konca I. iamene iz-kqpali jarek za 2*30 m vodovoda in agradiiii rekreaniAjstal ■center.

Gostje so se nato v Bi-.sitraci oib SotU, seatali 3 kt> manjdant<>tn okctje Milarnoan Lokarjeirn on koimndaffttoana brigade Veijko Vlahovič ter arigade borcev in prij:ateljev bitke na Sutieski M. BUOEiR

DELEGATSKI SISTEM V ŽALCU

DELO DELEGACiJ SIS iNi ZADOVOLJIVO

[ Daleaatski s;iiSt-9m je v ski ^h.-^- orii,r* p>rnA

flOgO -t ^>,l''j-

Iteviln ^^

ml i > ^ 3Lii o_^\L-j.

ki so 10 r.i:.rLUti tedan mteMi \a •c'z^.L„-:rx kO'm teja

|[>redsed3t'v a Občanske korie-rer.:- •'omiiinistOT. Po-

zi/ - A-i SO delegatske

Src.;oj.:;:--; v ialstki oibčdni izredno razv^ejane, Omeinittt velja številne odbore za posamezna p^>d.ročja, kot so za gradbeništ-ro,, urbamizem in samouprav-) druge, ki so dodatni) rr-^:' sefiami skupšči-be v.v:-- . določeno protona^ tK)(sa>ado(^

O'.., '.i-i c-ac so. prii;aoe"=i i bod> čim bolj aktimo i'^ai. na določena podim j a Pozi+ivno vlf^go so odigr a tudi posebni senrimarja sa v'}d]s delegacij, in na katerih ^ > :i dobili širše infoimaci-Tako so lahko tudi botlj t imo sodelovali, v razvojnih razpravali. V poHtičinih pripravah na skupšoiniske voMt-ve prihodnje leto bo treba misliti tudi na spremembo strukture delegacij, še več bo moralo biti v vrstah delegatov nep'jsrednjih praizviajial-oev. žensk in mladine, Sdcer

je bila tudi dose-Jaci,ji 'J-^-^rj, se kar ugodna ^ 'e v^e prevečkrat do-:vi se delegaoi, fci so aoi-Dčem, d;a se udedeze pšamskih sej,, teh niso , i eževaU Udeležba delega-'Dv družbenopolitičnaga abora pa je bila na sejaJi skij.pšoine koma/j 66 odstotna. Največ razprav je bilo iz vrst zbora krajevnih skupnosti, najmanj pa iz družbenqpolitičnega zbora V zboru združenega dela so največkrat razpravljali delegati iz Tekstilne tovarne Prebold ter kmetje koofperan-ti. Zanimivo je, da ni bilo mnogo razprav iz vrst zbora 'sdnj.ženega dela niti takrat, ko so na sejah skupščine gov"oriili

0 gospiMarski problematite. Vzrok za to bo najbrž v tem, da so delegacije abora združenega dela premalo povezane s samoupravnimi sitru-kturamii v svojih organizacd.-jah 25druženega dela in da premalo poznajo problematiko ia svoje siredine. V pripravah na volitve bo treba povečati število delegacij. 2e zato, ker bo imela vsaka temeljna organizacija združenega dela stojo dtelegacijo in bo lahko Ito

1 je zastopala svoje imterese. Vzpodbuditi bo treba budi delo delegatov iz vrst nekaterih trg-^vin ter tozdov, ki imajo sedež izven občiine. V bodoče b<3ido morala delegacije b<jilj skrbeti za poročanje o svojem delu na zboru' delovnih ijudi oziroma zbona občanov. Zapisati velja, da bo-d^j v Žalcu v naslednjih dneih pripravili tudi posebno analizo o d'>sedanjem delovanju deleg-abskega sistem.a v občini, ki jo bo potem obravnavalo še predsedstvo Občinske konference Socialistične 2we-ze.

■ V razpravi so nato oipotsi-rili še na vrsto drugih po-memihnih vprašanj. Zanimivo je bilo vprašanje, koliko delegatska baza lahko preko delegacije oblikuje program dela skupščine. Doslej bolj mja-lo. Večina pobud je namreč prihajala iz vodstev izvršilnih organov ter same skupščine. Sicer pa velja zapisati še to, da niso zad^ovcilijm z delfjm konlerenc kraje\"ni:h skupnoB-Ui. JANEZ VEDElNIiK

LJUDJE MED SEBC.

PRIMER IZ DEŽURNE AMBULANTE

Bilo je v nedeljo ofcri(>g 31. lire zvečer, V dežurno ambulanto Zdravstveinega donia v Celju je prišla nnlada žen. skd, ki jie nujno potrebovala' zdravniško pomoč zar-adji lini-; dega metja prsi in visotke; vročine. Spremiljal jo je mož,-'ci ga je ženinifi adravstveno stanje m-očno .Sikrljelo in je zato ves nervozen z velikuni Jcorakt hodil po čaikalnici. ^ je mlada /.enska stopita ^ ordinacijo, j^o je sajrejel deži.irni zdravnik dr. Silvo ^eij. Vprašal jo je, kaij jO \n ko miu je povedala,

reagiral tako, kot zdrav-pravzaprav ne bi smel. ^r'>bo ji je dejal, da bi se ''^'>ra,t,i obrniti po^ pomoč h Sčnekalogu in da on zanjo

more nič storiibi. V njun Pogovor se je nato vmešal ^ pacientkm mož in ves 'Vzburjen vprušal zdravnika, "^^i ve, da je zdravnik na-^a«tno zato v ordinaciji, da ,^ nanj obračajo pacienti? ''foeieen pogovor med zdrav-^^'-'^oni in pacienbkinim mo-^ je nato traj.al še nekaij .,,

Liud;e 3m.;o vse prevečkrat [^i&d. nemogo^čim odnosoma.

jih imajo zdravniki do *^j'ih part::tentotv. Velikjotkrat

poskušarmo obnašanje zdrav, nikov opravičevati z vrstij objektivnih vzrokov, ki jiiu pravimo tudii preo^breinenruje-nost, prostorska stiska, pre-v^eliko število pacientov v zdravnis^km ordinacijah, u',ru-jienost zdravnikov zaradi napornega dela in še bi lahko naštevali. Mnogokrat rečera-o, da sio tudi zdravttiki sanii.> tjiUidje, z dobrimi lin slabiinii lastnostmi, 2 dobrimi in slabimi razpoloženj!!. Po govoricah ljudi sodeč .je dr. Silvo Krelj dober zdravnik in pacienti radi zahajajo v njegovo ordiinacijio. Morda je bit njegov nedeljski odnois do mlade pacientke pog'o;6n z vsemi tistimi objektivnimi in subjektivnimi vzroki, ki sem jih zgoraj naštela. Kiju') vsemu pa .ga ne morem opravičevati! še več: Skrajno ne-odgovoimo !se mi zdi, da zdravnik zaradi preutrujeno sti ali trenutne slaibe volje ni voljan pomagati pacientu! Morda v tem nedeljskem primeru dr. Silvo Krelj res ni mogel nuditi ustrezne medi-« cinske pomoči mladi pacientki. Prav gotovo pa bi jo laih-feo s prijaizno besedo umiril in jo nasledaji dan naipotil h gimeikijitoaju.

SRiCANIA ILNOVATIHUI

Murio Baoovič je po po klicu soroini ključavničar. Dela na delovnem mestu vzdrževalca v »bratu sa-molepihiih etiket tozda Grafika v Aeru. Star je 23 let, je mlad, razmišljajoč človek. DejaH bi, da je njegova osnovna ."ma čajska poteza notranji nemir, nezadovoljstvo z ob stoječim in trmas-to iskanje novega.

»Moje delo vzdrževalca je takšno, da me naravnost sili v opazovanje in razmišljanje. Ob tem razmišljanju se ponudi mnogo zamisli. Precej jih uspe, precej pa budi ne,« pravi Mirko Babovič. Njegova osnovma dolžnost je sicer skrb, da stroji, ki jih s prijatelji vzdržuje, ostanejo takšni kot so bili takrat, ko. so v bovamo prispeli — torej, da brezhibno delujejo. Toda Mirko Babovič trdi. da nobeii str-.^j ni popolen in se da vsakega še izboljšati

Doslej je izvršil kakšnili. petdeset tehničnih izboljšav Ln inovacij. Od teh jih je le šest prijavit in kom-isija je štiri sprejela. Za »trojček za rezajije ro-iij, ki ga je konstruiral povsem sam, pa je prejel tudi nagrado, nekaj na>l 5.000 dinarjev za stroj, ki je agolj s tem, da je bil narejen doma in ne kupljen v bu.iini, prihranil Aem 25.01)0 dinarjev. Ostalih prihrankov, ki so nastaU s tem, da je delo sedaj lažje, da poteka hitreje in da je v delovnem procesu izpadel vmesni člen — delo mehanične delavnice — niso računali.

»Vseh svojih zamisli in inovacij niti nisemL prijavljal. Nisem želel svojega dela obešati na veliki zvon. Prepogosto se namreč pri talčšnem delu še srečujemo z zavistjo in kaj kmalu bi se našel

kdo, ki bi očital, da se okoriščam, da taKsn-;) deto sodi v moje normalno pU-čano delo in podobno. Te ga nočem, čepra'/- ie opis delovnega mesni ja3'*n m me zavezuje zgolj za vivlr zevanje strojev, ne pa 3.1 njihove izboljšave.

O nekateirih sTOjih izboljšavah tudi sodim, da so majhne. Vendar je budi t)o le težko o<jeniitt. Izboljšava, pa naj m še tar ko preprosta in >fmajhnas'c, lahko pomaga.

Mirko Babovič .se je s svojim inovat-Oirskim delom uveljavil Danes ga v Aeru cenijo kot dobrega inovatx>rja in s svojimi predlogi navadno ob podpori obrat ovodstva in vodstva bozda prodre. Začetki pa 30 bili težavni. )>Če ne bi bil tako trm^ast, ne bi predrl debelega zidu nezaupanja, odporov in tudi zavisti. Novatorstvo je še vedno preve-S prepuš<5eno posam.ezniku, njegovi volji, trmi in vztrajnosti. Mnogo jih ne zdrži in svoje zamisli opustijo. Preveč je zasmehovanja, iro-niziranja. Nehvaležno delo je to. Meni je uspelo, pa čeprav mnogi sodelavci še danes mislijo, da inova-borsbvo ni potrebno, da se igramo, tudi da smo nerumni, ker številnih iz

boijšav ne prodajamo, ampak jih uveljavljamo v želji, da bi izboljšali delo sodelavcev in povečali pro-lavodne učinke obrata. Vesel pa sem, da imam za svoje delo sedaj razumevanje predpostavljenih in tudi, da že poskušamo doseči še več skupaj — teamsko. Prav v teamskem delu so največje perspektive novatorstva.

Stroj za rezanje^ folij po Mirkovih besedah nii n^je-gova najpomembnejša inovacija. Prav v tem času je pred uveljavitvijo nove, večje. Izboljšal je namreč način nanosa ban,'e na tiskarski stroj za tiskanje nalepk.

Uspeh mu ponieni veliko. V pi^vi vrsti zadovoljstvo nad dobro opravljeno nalogo. Potrditev sposobnosti? Morda še več pomeni zadovoljstvo sodelavcev, ki jim izboljšava napravi korist. In neuspeh? »Noben neuspeh ni poraz. Vzbudi le trmo, da je treba nadaljei'ati. se problema lotiti drugače in ga na Iconcu uspešni) ras rešiti.«

In kaj je p>otrebno še zagotoviti, da bo novatx)r-stvo dejansko doživelo razcvet? »Pogoj za bo je sprememba m.iselnosti,« meni Mirko, »paziti pa je treba, da ne postane novatorstvo pot za materialno okoriščanje, pa tudi, da nagrade ne bodo pre-majhr«e.

Pred kratkim si je s pomočjo delovne organizacije Mirko Babovič ogledal tiskarsko razstavo Drupa 77 v Diisseldorfu.

Mirko Babovič je na lanski akciji »Inovator« prejel zt svoje dosežke bronasto značko in knjigo Inovacije v združenem delu.

BRANKO STATV-IEJCIČ:

4 stran — NOVI TEDNIK

Št. 24— 16. junija t9>

ŠOLA ZA GOSPODARSTVENIKE;

LETOŠNJE IZKUŠNJE SO DOBRA OSNOVA ZA DOGRAJEVANJE

23. junija se bo zaključilo prvo leto delovanja šole za vodilne delavce v gospodarstvu. Šolo je obi.skovalo 117 direktorjev celjskih tozdov, delovala pa je v develili skupinah, ki so bile oblikovane po branžah. Cilj šole je bil predvsem v tem, da direkti)rjc tozdov dodatno usposobi za vodenje. Poudarek je torej bil na dopolnilnem izobraževanju bolj kot na strokovni rasti. Še posebej se je .šola, ki sta jo skupno organizirala Kazvo.jni center Celje in Delavska univerza, uveljavila s pestrimi in zaaiimivimi oblikami dela. Te so povsem prerasle klajiično delo podobnih šol. Predavanja so v dobri meri zamenjali dcbatni se-stamki, poskusi uveljavljanja ter^mskega dela, seminarji, ek-kurzije ler sproščeni jjogovori o ključnih problemih organizacije dela, ekonomike, vodenja in obvladovanja številnih procesov, ki vsakodnevno nastajajo v vsaki temeljni organizaciji združenejjfa dela. Enotna ocena o uspešnosti šole je, da je že v prvem letu delovanja uspela postaviti svoje čvrste temelje, ki jih bo v prihodnjih IHUi lahko uspešno dogradila.

Ob zaključku šole smo povabili nekaj direktorjev, slušateljev šole za vodibie delavce v gospodarstvu na i-aizgovor o prvih izkušnjah šole. Vabilu so se odzvali: ZVONE MIRT — Tkanina, FRANCI RADISEK — tozd Vzdrževanje cest CPC, OTON AN JALER — feste kanalizacije in MARJ.IN VEBER — tozd Odpreski EMO. V razgovoru pa je sodeloval tudi organizator te šole pri Razvojnem centru — ROMAN BOBEN.

Vprašiuije: S kakšnim namenom je sploh nastala celjska šola za gospodarstvenike?

Roman Boben: Misel o šoli, v kateri bi dodatno izobraževali in usposabljali najodgovornejše delavce v gospodarstvu pri nas ni nova. Tudi v svetu poznajo podobne oblike stalnega izobraževanja. Zato ni čudno, da smo podobno šolo dalj časa snovali tudi v Sloveniji. Trenutno delujeta dve — v Celju za direktorje tozdov in v škofji Loki za direktorje delovnih organizacij.

Celjani nameravamo krog, ki ga zajema šola še širiti, saj je poleg direktorjev tozdov še veliko voditoih delavcev, za katere bi bilo takšno izobraževanje koristno, da ne rečem nujno.

Naš cilj je bil, da direktorje tozdov kar najbolje usposobimo za vodenje. Nismo stresmeli za tem, da bi poglabljali njihovo osnovno znanje — na svojih področijh so že specialisti. Zato smo dali poudarek predvsem dopolnjevanju znanja potrebnega za vodenje sodobne organizacije, .študijskemu pristopu in obravnavi posameznih primerov ter predvsem individualnemu delu z vsakim slušateljem. Tako je vsakdo dobil svoje mentorje. Sami pravimo — štiri stebre, na katerih sloni celotna šola. Poseben mentor skrbi za strokovno rast, drug mentor za povezovanje v dru-žbeno-poUtičnem prostoru, tretji mentor je psiholog in četrti zdra\Tiik.

Ob razv^ijanju oblik takšnega dela bomo v prihodnje poskrbeli za še večjo pestrost metod dela, predvsem a opuščanjem teoretičnih predavanj in razvijanjem študijske skupinske obdelave posameznih problemov in teamskega dela.

Vprašanje: Kakšne so izkušnje šole in kje najbolj čutite njeno koristnost, potrebnost in zanimivost?

Zvone Mirt: Sodim, da smo s to sodo zadeli žebljico na glavo. Povsem jasno namreč je, da nihče od vodilnih ni iz redne šole odnesel vsega potrebnega znanja. Hiter razvoj na vseh področjih, od ekonomike pa vse do organizacije dela, zahteva nenehno dopolnilno izobraževanje. Kdor je to sam spoznal, je skušal delati sam, a takšen način ni dal želenih sadov. Zato začetek šole, kljub začetnim težavam, prav vsi pozdravljamo.

Zase lahko povem, da sem najbolj pogrešal znanja iz psihologije. Predavanja in predvsem razgovori z meai-torjem s tega področja so mi dala dovolj koristnih spoznanj, ki jih bom pri svojem delu lahko koristno in praktično uporabil. Prav to — praktičnost dela in uporabnost pridobliendh znanj v vsa-kodne\Tiem delu je največja vrednota šole.

Franci Radišek: 2e samo spoznanje, da nekdo skrbi za vodilne de:a''.-ce v tozdih, da razmjšlja o naših pogojih dela in težavah, s katerimi

se pri svojem odgovoimem delu srečujemo, pomeni za nas veliko. Bil je že čas, da se je takšna šola pričela, saj je postala mesto za konkretne pogovore in menjavo izkušenj. Predvsem pa je koristno delovanje m.entorjev, specialistov za področja kot so sociologija, psihologija, ekonomika, pedagogika, prav-ne vede, organizacija dela in tako dalje. Metode dela v šoli so pestre. Osebno pa sem bil najbolj vesel debat-nih sestankov, kjer smo v prostem, nevezanem razgovoru razčiščevali določena vprašanja, izmenjali izkušnje z ljudmi, ki delajo na sorod-nil delovnih mestih, v sorodnih organizacijah in se ubadajo s podobnimi težavami. To so zametki teamskega dela, ki ga pogrešamo pri vodenju.

Oton Antauer: Jasno je, da šola, kakršna je, šele pričenja izpolnjevati svoje funkcije. Osebno pozdravljam delo mentorjev. V dinamiki upravljanja, ' vodenja, odgovornosti, prav mi rabimo vsakodne\mo pomoč svojih mentorjev. Zase lahko rečem, da sem zadovoljen. Ce mi je uspelo od vsakega srečanja, predavanja itd. odnesti vsaj 10 odstotkov, je korist neprecenljiva. Seveda ostaja vprašanje uporabe pridobljenih znanj. Sodim, da je šola zaenkrat preozka. Zajeti bi morala še številne druge vodilne delavce iz tozdov, saj bi tudi njim, kot meni, nova znanja pomagala pri delu.

Še posebej so bila zanimiva predavanja iz psihologije in komuniciranja.

Vprašanje: Ali je kdo med vami že potreboval konkret-no pomoč svojega mentorja?

Marjan Veber: Sam pomoči doslej še nisem iskal. Z izjemo zdravniške, .seveda. Tudi tu je korist neprecenljiva. Sistematični pregledi, ki smo jil imeli, so nam veliko pomagali. I Vedeti je treba, da smo z uvajanjem mentorstva na začetku. V nekaterih skupinah so požeh že več uspehov, dru-god manj. Zame osebno pa je dovolj že to, da vem, na kc^a se lahko obrnem za nasvet, pomoč .. .

Roman Boben: Res je mentorstvo še v povojih. Medtem ko so družbeno-politični mentorji delovali že od začetka, smo ostale mentorje uvajali kasneje. Ostaja vprašanje, koliko smo uspeli, so mentorji pravilno izbrani in kakšni so že njihovi odnosi s slušatelji. Predvsem v skupinah trgovine in gostinstva so bih sadovi dela mentorjev otipljivi.

Zvone Mirt: V skupini trgovine smo z mentorstvom pravzaprav začeli. Pogovorih smo se s svojimi mentorji, česa nam manjka, kakšno pomoč bi rabili in podobno. Rezultat so konkretni pogovori o združevanju celiske trgovine, specializaciji v trgovini in podobno.

Že v kratkem. Se posebej pa ob uresničevanju zakona

hko ta spoznanja in mentorske nasvete , koristno uporabili. Podobno je bilo z men-torjem-psihologom, pa tudi zdravnikom, saj imam sam sedaj prvič v življenju svojega zdravnika... Le z delom družbenopolitičnega mentorja še nismo prišli daleč.

Vprašanje: Kakšni so otipljivi dosežki te šole, seveda poleg pozitivnih dosežkov, ki ste jih že omenjali?

Roman Boben: Prav to so doslej največji dosežki šole. Ob njih morda le še beseda o seminarskih nalogah, ki so jih opravljali slušatelji. Namen teh nalog ni bil klasično šolski. Naloge naj bi bile uporabne in naj bd prinesle konkretno korist tozdu. Napravljenih je bilo nekaj povprečnih in cela vrsta dobrih, celo odličnih nalog. Med njima so še posebej uspele naloge tovariša Mirta, pa Ska-leta iz Cinkarne in Goriška iz Zeler-ame. Sedaj ostaja vprašanje uresničitve teh na-Ic^ v praksi. S tem pa še čakamo, saj želimo vsako nalogo analizirati v skupinah s slušatelji in mentorji.

Oton Antauer: Konkretno bd o svoji nalogi povedal, da nisem šel po lahki poti in opravil preprosto nalogo, da zado-voljim obveznost. Napravil sem nalogo o perspe-ktivi našega kamnoloma. Nalogo smo nato na skupini predis-kutirali in prišli do enotne ugotovitve, da je edina per-spetiva za kamnolom v modernizaciji. Bistveno je, da se v nalogah lotevamo problemov kompleksno in ne obrobno ali površno.

Marjan Veber: Kolegi so povedali praktično že vse. Sam menim le, da bo treba delo šole še dopolnjevati, predvsem poživiti sodelovanje z mentorji pa tudi najti ustreznejši čas za delo šole. Vsekakor se vsi zavzemamo za uresničitev motta šole — 200 ur obremenitve, 400 ur razbremenitve. Začetek je ploden, temelji postavljeni.

BRANKO STAMEJČIC

Roman Boben

Oton Antauer

Marjan Veber

Franc Radišek

Svone Mirt

GORILO I' mmm

V zadnjem času imajo neverjetno veliko dela gasilci, saj se požari takšne ali drugačne vrste kar vrstijo. Do večjega požara je prišlo tudi v Arclinu pri Vo,jniku na gospodarskem poslopju Jožefe Pukl. Tako je zgorelo 7000 kg krme, dva kubična metra rezanega le^^a, raano kmečko orodje in podobno. Škoda je precej-šnja, saj so jo ocenili na 250 tisoč din. Do zaključka redakcUe še nismo dobili podatkov o vzroku za nastali požar. tv

SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA

NEMOČNO GOSPODARSTVO

v šmarski občini so bile te dni javne razprave o splošni in skupni porabi, vendar do i izida še nismo utegnili dobiti rezultatov razprav na terenu, I že vnaprej pa je jasno, da bo skoraj nemogoče ugoditi vsem željam, nikakor pa ne bo mogla biti sprejeta povečana prispevna stopnja, ki je kar za neikaj več kot dva odstotka večja od lanske.

V občini smo tudi slišali ugotovitve, da načrti posame. znih SIS ne dopuščajo nobenih variant za sestavo samoupravnih sporazumov o splošni in skupni porabi, da ne vsebujejo podrobnejših podatkov, da so enostranski in da onemogočajo delavcem pregled nad sredstvi.

Kljub temu, da je gospodarstvo že pred časom opozorilo, da ne bo zmo,glo vseh obremenitev, ki jih predenj postavljajo nekatere samoupravne interesne skupnosti, te kljub temu postavljajo nak-šne zahteve, za katere je že vnaprej jasno, da jih ne bo mogoče reali/!irati. Za to fo-vore že nekateri podatki: ^-e-sohiciia o ra^oju občine določa, da morajo sredstva skupne porabe naraščati pofjis-nrje kot družbeni proizvod, v občini pa ugotavljajo, da se bodo načrtovnna sredstva za rinanr'iranje splošnp in skupne porabe v letošnjem l?tu povečala kar za 21 7"'«. kar je ?n 2,01 odstotka več od dovoljp ; ne meje. Takšna obrempni-I tpv gosnodarstva bi imela I dolgoročne nosledice za nje-j gov nndalinii vnzvo]. Przlcgi I za takšno povečanje so sirer ' utempToni. vendar se bodo morali delavci posebej op'-<?-deliti. katere nairvgp bodo nri-praviimi financirati in ka'?re ne. /*:eljeno namreč je. dn bi of>H'i na lanskoletni stopnji prispevka.

Največ sredstev, torej tudi n?iv^šio stopnjo zahteva otroško varstvo ("gradnja nove-pa otroškega vrtca v T?ntanj-ski vasi), pri zdrp.vst\T.i so te zab^^eve pogojene z lansko I gubo pa z gradnio novih 7dravstvenih domov, pri skun-nosti za zaposlovanie pa se bodo sredstva povečala zaradi nove dpja.vno.sti rehpbiiT*<t-cMp invalidov.

Povečane zahteve imajo seveda tudi druge samoupravne

skupnosti, vendar si bodo mo rale prizadevati, da se bo na Srtovana poraba do konca li ta zmanjšala, saj gotovo š obstojajo kakšne rezerve, n pomoč pa bo znova treba po fclicati stabilizacijske progn me, na katere so ponekod i kar pozabili in jih spravili predale. To je možno skora, da na vseh področjih ( zdravstvu naj omenimo viso ko število izostankov z dela-tu je torej še veliko možno sti).

V takšnem položaju kaž opozoriti še na dejstvo, di ima šmarska občina kot ne razvita občina v družbeneu proizvodu nadpoprečni dele osebnih dohodkov, s tem P tudi prispevkov iz njih. Osfa j a torej le želo nizek odstot^ družbenega proizvoda za raJ širjeno reprodukcijo. Gled na to, da že nekaj let nastaji prerazdelitev družbenega pro izvoda v škodo skladov, g* spodarstvo občine čedalj« bolj zaostaja za razvitimi. Na rodni dohodek je iz leta v 1« to manj.ši. kljitb solidarnost' nim Sredstvom pa morajo i osebnih dohodkov izdajati Ti kritje skupnih potreb v obči ni neprimerno višji delei sredstev kot raz-zite občine^ Primer: skupna prispevns, .stopnja za obdobje od 1. 8. (ij 31. 12. 1977 znaša za šmarsikd občino 33.63" o, za celjsW 31.80 ter za Velenje 31,14 oi stoikov.

Zaradi vsega tega bodo rnoi rali letos pri vseh interesnih skupmostih delno črtati dft dat.ne programe, to pa pome ni nov zaostanek za razvitimi V občini tudi menijo, da s* cjružbeni dogovor za pospeš* ' i',n\e razvoja manj razvitih i" uresničuje v takšni meri, \o je bilo predvideno. Zlasti v« Ija to pri investicijskih vlag» njih v nove obrate kot tudi' višini solidarnostnih sredste' za financiranje skupne .splošne porabe. Pripravljeno" investitorjev je namreč ^ vedno zelo majhna, ker obremenitve gospodarstva ' občini večje kot v razvitih.

Tako ali drugače, sestavlja' ci programov se bodo mori*" znova sestati za mizo in tem? Ijito proučiti, kaj je nuj"" potrebno in kaj ni in moč^ črtati zahtevke.

MILENKO STRAS^

SELE PRI VELEHJU: ZGOREL AVTOBUS

V naselju Sele med Velenjem in Ravnami na Koroškem je zgorel Viator-jev avtobus. V njem je bilo 41 potnikov. Tisti na zadnjih sedežih so opozorili sprevodnika Štefana Plešnika in šoferja Jožeta Podričnika, da nekaj smrdi, kot da bi se žgala guma. šofer je avto ustavil, potniki so vsi hitro izstopili, nakar je prišlo do požara, ki je popolnoma uničil Viatorjcv avtobus, škoda je vsčmilijon-ska. Požar so s peno pogasili velenjski gasilci. Poškodovanih ni bilo.

tv

M- ~ 16. junija 1977

NOVI TEDNIK

stran S

AERO: mm SKLADIŠČA V ŠEE\fgPETRU

v Aerovem tazdu Kemija v Šempetru so mmulo soboto odprli nove sklailišone pro-" store, ki merijo 2320 kvadratnih metrov, celotna investicija pa je veljala 8.300.000 dinar-1 jev. Z novimi prostori so v Šempetru tako dokončno rešili problem skladiščenja, saj so I doslej izrabljali v ta namen proizvodne prostore. Hkrati s tem pa se bo lahko povečalai tudi proizvodna zmogljivost. Osrednji govor ob otvoritvi je imel generalni direktor .Aera.i diplomirani inženir Milan Zupančič, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci šem-petrske osnovne šole, moški pevski zbor Ivan Cankar iz Tabora v Savinjski dolini ter' železničarska godba na pihala iz Celja.

JANEZ VEDENIKi

TURIZEM

PREHODNI POKAL ZA KS SAVINJA

Zgodovina se ponavlja. Pravzaprav je nova. Stara komaj leto dni. Kot lani, tako je celjsko Turistično društvo tudi letos pripravilo tek-imovanje za najlepše urejeno krajevno skupnost v občini. Pckroviteljstvo nad to hvaležno prireditvijo je prevzela občinska konferenca SZDL, ki je za zmagovalca namenila tiidi prehodni pokal.

Lani je zmagala krajevna skupnost Savinja. In letos?

Komisija bo svoje delo, svoj obhod po krajevnih skupnostih, opravila dvakrat: jvmija in septembra.

Ocenjuje pa splošni zunanji videz krajevne skupnosti kot celote, zatem čistočo, ureje nost javnih nasadov, nasadov pri hišah, urejenost \'Ttov, cvetice na oknih, balkonih itd. Prav tako gre za urejenost eest in okolja javnih zgradb

pa tudi za urejenost in okolja gostišč.

Torej, dovolj širok tekmovalni program, ki v bistvu zajema vse. Se pravi krajevno skupnost kot celoto. Komisije za urejevanje okolja v krajevnih skupnostih imajo torej lepo priložnost, da se izkažejo! Pa tudi vsi dmgi!

ŽALSKA

HSRTIKULTURA

v teh dneh potrka v žalski občhil akcija za poživitev delovanja in ustanuvijan.ja hor-tikuUurnih društev. Vemo nanireč, da deluje v občini trenutno le eno tovrstno društvo in to na Polze!i. Na eni Izmed zadnjih soj pri občinski konferenci Socialistične zveze so se dogovorili, da se člani iniciativnega odbora čimprej povežejo s krajevnimi organizacijami .SZDfi v Pe-' trovčah, Preboldu, Žalcu in na Vranskem, kjer naj bi horlikulturna dru.štva ustanovili v kratkem. Sicer pa pričakujejo, da bodo v omenjenih krajevnih siviipnostih priskočila na pomoč tudi turistična društva.

J. V.

EMO

DOM BO TREBA POVEČATI

»Imamo lep, zelo lep dom, enega najbolj urejenih. 2al, pa je premajhen, zlasti kar se tiče nočitvenih zmogljivo-sti. V njem je le sedemnajst ležišč, medtem ko so kuhinjske in restavracijske kapacitete zadostne. Zato bo slej kot prej nujno, da bcmo zgradili še prizidek ali podoben objekt, samo za to, da bomo pridobili na številu ležišč,« je v razgovoru dejal Ivan čater, vodja službe v EMO za to področje.

EMO ima svoj dom v Crik-venici. Tudi za letošnjo sezono so ga primemo uredili in opravili nekatera najnujnejša dela v jedilnica, kuhinji, na plaži in drugje. Poleg tega imajo pri zasebnikih najetih še štirideset ležišč.

Na videz sicer dovolj kapacitet, v resnici pa premalo, še zlasti zato, ker je največ interesentov za mesec julij in morda še za pi^vo polovico avgusta. Zato ni naključje, da imajo še zdaj, ko je sezona tik pred vrati, še prostora tako za prvo kot zadnjo izmeno. Pa tudi za nekaj drugih. Silna gneča je le za julijske dni.

Dom v Crikvenici bo odprt od 20. jimija do 8. septembra.

Za člane kolektiva, njihove nezaposlene družinske člane in nezaposlene upokojence kolektiva velja dnevni penzi-on 95 dinarjev. Starši zapo. slenih članov kolektiva in zaposlene žene ali možje plačajo po 121 dinarjev na dan, vsi drugi pa po 132 dinarjev.

Lani je preživelo svoje dopuste v Crikvenici 390 članov kolektiva in drugih. Izmene trajajo po deset dni.

Poleg tega imajo v Kačja-ku, nedaleč od Crikvenice, še pet počitniških prikolic. Za eno je treba odšteti 60 dinarjev na dan. Zanje je veliko zanimanje.

In kdo zaliaja v Crik-venico?

V glavnem so to stalni gostje. Predvsem delavci iz Celja. Tistih, ki se vozijo na delo s Kozjanskega in od drugod, jih je manj aU nič. Zanimiva je ugotovitev, da vodilni delavci te tovarne po-redkoma zahajajo v svoj počitniški dom. Toda, mnogi bi si želeli, da bi kdaj le prišli in videli, kako je v njem. Kako prijetno!

Kcle^ktiv EMO pa ima še dve detpandansi na Golteh. Skupaj štirideset ležišč. Za te zmogljivosti ni večjega zanimanja, zato se zavzemajo, da bi hišici prodali. Sicer pa ima kapacitete za določena obdobja v letu v najemu Izletnik.

Ker lani niso ustvarili zadostnih sredstev, letos ne bodo poslali nikogar na tako imenovano preventirao letovanje ali zdravljenje. Le sindikalna organizacija je zbi-a-la sredstva za petnajst članov, predvsem starejših pa tudi socialno in zdravstveno ogroženih (izbrale so jih osnovne sindikalne organizacije v TOZD), ki jih bodo poslali na počitnice.

MB

ROGAŠKA:

BOOATA FONOOBA

že nekaj časa se večina gostov v Rogašta Slatini ustavlja 00 južnem delu hotela Donat, kjer sta KONUS in JELŠA urediU svoji prodajal-Jii. Prodajalni sta na oko opr>?mljeni zelo prijetno, obenem pa sta svojevrstni atrakciji v tem delu zdraviliškega Parka.

če spregovorimo o založe-itosti obeh trgovinic, lahko Povemo, da v Konusovi trgovinici dobite vse od kožuha Jiavzdol, svoj lonček pa je pristavila tudi tekstilna industrija, ki je dodala še bogato zalogo ženskih oblek.

Izkazala se je tudi Jelša, barsko trgovsko podjetje.

ogled so postavili kar pristno kramo, ki je prava pa-za oči: spominke, nakit, ^balirane pijače, luksuzno ^klo iz domače tovarne, ^klarne Boris Kidrič in še ''•larsikaj.

Četudi obratujejo le nekaj ''Mesecev, je po številu obisko-^cev sodeč, da uspeh ne bo "^osta.! in da je takšna trgovina bila preipotrebna. mst

CELJE

O GRADNJI STANOVANJ ŠE ENKRAT V JESEf

Prva skupna s&ja delegatov zbora 25druženega dela in zbora krajevnih skupnasti celjske občinske skupščine in prva skupna razprava o samoupravnem in družbenoekonomskem položaju krajevnih skupnosti v občini je potrdila, da je bila odločitev o skupni razpravi več kot utemeljena. Zakaj? Na seji so namreč ugotovili, da se bo krajevna skupnost lahko še bolj uveljavila kot mesto odločanja o vseh za občana in delovnega človeka pom-emb-nih življenskih vprašanjih predvsem tedaj, če bo povezava med krajevno skupnostjo in združenim delom bolj čvrsta.

V delu in samoupravnem položaju kr.ajevnih skupnosti je bil že doslej zabeležen lep napredek. Tudi kar tiče materialnih vprašanj. Zaživeli so sveti potrošnikov, občani in delovni ljudje pa potrdili, da so pripravljeni sodelovati na en ali drug način pri reševanju skupnih vprašanj itd.

Toda, navlic temu, kot je v uvodnem poročilu na skupni seji delegatov obph zborov dejal predsednik zbora kraje'/nih skupnosti Franc Ze-lič, je še nekaj vprašanj, ki zaslužijo večjo pozornost. V tem gre predvsem za nadaljnjo utrditev sodelovanja med krajevno skupnostjo in temeljnimi oziroma organizacijami združenega dela. Prav tako je tu sistem družbenega planirtoja, nadalje oblikovanje krajevnih skupnosti, organizirano samoupravljanje, sodelovanje krajevnih skupnosti med seboj ne glede na občinske meje, sodelovanje med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organiza-

cijami, sistem informiranja v krajevni skupnosti in na relaciji krajevna skupnost — temeljna organizacija zdiiiiže-nega dela oziroma obratno, vprašanje kadrov v organih krajevne skupnosti in še kaj.

Do podobnih in drugih ugotovitev je prišla tudi posebna komisija občinskega sindikalnega sveta, v katere imenu je na skupni seji govoril njen predsednik, Marjan Bele. Tudi " ta komisija je opozorila na okrepitev sodelovanja med krajevno skupnostjo in združenim delom, na rešitev delegatskega sistema na tej poti, na sistem povratnega informiranja in med drugim na nujnost, da mora sodelovanje dobiti stalno obliko, ne pa le začasno ob skupnih akcijah. Gre za usklajevanje interesov in zato za dolžnosti, ki jih predvsem v kraje"/ni skupnosti sprejema organizacija SZDL, v delovni organizacji pa sindikat.

Vprašanja so se nizala. Tudi odgovori in mnenja. To ne samo na četrtkovi skupni seji delegatov obeh zborov, marveč prav tako na ločeni seji družbenopolitičnega zbora, v torek, 9. junija. Celjska občinska skupščina je tako načela vprašanje, ki posega v temelje delegatskega sistema in ki daje priznanje dosedanjim uspehom ter opozarja na nove naloge. Prav te bodo v skupna stališča izoblikovali člani posebne komisije, ki so jo imenovali delegati vseh treh zborov.

Ustrezno mesto je na zadnjem zasedanju celjske občinske skupščine dobila tudi problematika o gradnji sta-

novanj v občini. Tehtno in kritično. Zato ni naključje, če se delegati družbenopolitičnega zbora niso v celoti strinjali s pripravljenim p> rooilom, prav tako ne s predlogi stališč. In še več, me-nilli so, to mnenje pa so osvojili tudi delegati ostalih dveh skupščinskih zborov, da naj pridejo ta vprašanja na dnevni red zasedanja občinske skupščine še enkrat v jesenskem času. Do tedaj pa naj bi konkretneje opredelili nekatere naloge ter zlasti zagotovili, da bo sodelovanje med vsemi, ki delajo ali laliko vplivajo na to pomembno družbeno področje, bolj usklajeno. Prav tako se je uveljavilo stališče, da zbiranje dokumentacije za gradnjo stanovanj ne sme biti ovira pri uresničevanju postavljenih nalog. Tudi zamude na tem področju niso opna-violjive. Gre torej za poseg, ki terja korenitejše spremembe ;n več konkretjiih rer učinkovitih akcij.

Sicer so delegati na minulih ločenih sejah pcdpi-ii stališča izvršnega sveta glede izpoin jevan j a sr e dn j er očne ga družbenega - plana v letošnjem letu. Prav tako so sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalmn udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske sktip-ščine s svojimi predpisi.

Na velik odmev je naletelo tudi poročilo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za lani pa tudi razprava o temeljih plana druž-berjih dejavnosti za srednjeročno obdobje. Ob zaključku so potrdili še odlok o zakloniščih. M. BOŽIČ

Bliža se čas dopustov. To pa je tudi tisto obdobje, ko mnogi inkasanti, ki pobirajo denar za porabljeno električno energijo, časopise, za radijsko in televizijsko naročnino itd. zaman trkajo na vaša vrata. Brez odmeva je tudi zvonec v stanovanju. Nikogar ni, ki bi to plačal. Morda sosedje, če ste jih zato p^rosili?

Mcrda pa še kdo drugi?

O, da. Tisti, ki lahko za vas plačuje tudi te obveznosti je Ljubljanska banka, podružnica Celje. In ne samo v času vaše odsotnosti, v času dopustov, marveč tudi sicer, skozi vse leto.

O plačevanju računov za porabljeno električno energijo in o sporazumu, ki je začel konec aprila veljati med Ljubljansko banko in DES, podjetjem za distribucijo električne energije, smo na tem m.estu že pisali. Gre za dogovor. Po katerem lahko imetniki tekočih računov pooblastijo celjsko podružnico Ljubljanske banke, da ona v njihovem imenu plačuje strošek za električno energijo.

Sicer pa Ljubljanska banka, podružnica Celje, plačuje določene obveznosti za vse tiste občane, ki to uslugo naročijo in imajo v banki svoj tekoči račun. Kot rečeEiO, pogoj je tekoči račun in seveda sredstva na njem, da lahiko banka tudd plačuje določene obveznosti.

Ko se odločite za to obliko bančnega servisa, ki vas rešuje marsikatere skrbi in sploh olajša delo, torej za to, da Ljubljanska banka, podružnica Celje, poravnava v vašem imenu določene stroške, ki se ponavljajo Iz meseca v mesec, to so stanarina, radio, televizija, časopis, telefon, plin, preživnine, toko-vina pa tu<ti druga mesečno ponavljajoča se plačila v enakih zneskih, na primer vsakomesečno nakazovanje denarja otroku, fci študira v drugem kraju, odplačevanje zasebnih posojil

in podobno, moiate seveda odpreti tekoči račun in nanj položiti denar.

Da bi lahko odprli tekoči račim, torej tisto delo, ki ga je opravilo že na tisoče in tisoče občanov po vsej državi, da ne govorimo o tujini, kjer je to že stara in več kot uveljavljena zadeva, morate stopiti do tiste poslovne enote celjske podružnice Ljubljanske banke, ki je v kraju vašega stalnega prebivališča. Tu bodo za vas izpoiniU obrazec, s katerim zahtevate svoj tekoči račtm. Seveda ga boste tudi podpisali. Razen tega boste dobili še en obrazec, s katerim boste v svoji delo-voii organizaciji naročili, naj vam osebne dohodke ne nakazujejo več na hranilno knjižico, temveč' na tekoči račun. Ko boste enoti celjske podružnice Ljubljanske banke prinesli zagotovilo, da se bodo odslej vaši redni osebni, lahko pa tudi drugi prejemki, stekali na vašem tekočem računu, vam bodo v enoti odprli tekoči račnin, povedali njegovo številko, izdali čekovno karto in seveda čeke.

Razen tega, če boste tako seveda hoteh, i>a lahko banka za vas prevzame tudi redno plačevanje določenih obveznosti, ki smo jih našteli že prej.

Ko boste tudi za takšne bančne usluge v vašo korist izpolnili poseben obrazec, s katerim boste pooblastili celjsko podi-užnico Ljubljanske banke, da namesto vas plačuje določene obveznosti, bo delo steklo brez vas. Seveda pa vas bo banka sproti obveščaila o takšnih plačilih. Vi boste na obrazcu samo napisali, komu in koliko ter koliko časa naj banka mesečno plačuje določene račime, obveznosti in podobno.

Takšno plačevanje ima več prednosti. Izognete se Inkasantom, ni vam treba pisati položnic, pri plačevanju ne bodo nastajale neljube zamude, nd vam treba puščati denarja sosedom itd. Vse to vam bo uredila celjska podiruž-nica Ljubljanske banke brezplačno!

6. stran — NOVI TEDNIK

Št. 24— 16) iwm|a 1977

BARAKA OB SAVINJ!

STANOVANJE ŠE ME POMENI KONCA VSEH TEŽAV

Stil. Včasoii pjecL\'SeJii zaia-di hmelja, danes še zara-dd česa drugega. HmeiJ ni več najbolj pomembna stvar. V Savinjski doJini je lepo živeti, pravijo SJc-venci. Tu ni revščine. Poglejte samo velika sodobna gospodaj:ska poslopja hmeljarjev in njihovo mehanizacijo! Savinjska kpe-tje potem radi dodajo: Poglejte delavce, kako se jim goda. Vsakdo že ima svojo hišo, pa avto in rrmogi počatniške hišice!

In ko se človek takole sprehaja po lepi zeleni dolini, si bo'moral pori-zriati, da je res tako.

Na levem bregu Savinje, čisto bMzu 2inameinitega girobeij&kega mostni pri šemfpetru je še pred nekaj meseci bilo vse zaraščeno s šitevnlnimi borovci in grmičevjem. Kot nalašč za prijetne nedeljske pik-ndke ob Savdinji, pa za mlade zaljubljence in vi&e tist«, M so želeli biti sami, v miru. Na prvi pogled se je zdelo, kot si zašel v Istre, v kakšen prijeten g-ozdiček. Potem so priišJi buldožerji, kamioni, deilSTCi s krampa in lopatami... V g'lav-nem člani Zveze šoferjev in aivtomehanikov iz Žalca, ter si zsčeli urejart prostor za avtomobilsiki poligon, na katerem bi dobivali bodoči vozniki prve praktične izkiiišnje v vožnji avtomobilov. Naenkrat se je na novi čistini, nasutti s peskom, prikazala letsena bajta. Pravzaprav je bajiia preveč razkošen iOTaz za tiste, kar lahko sedaj vidimo že s ceste Maribor—Ljubljana. Prikazalo se je nekaj takefra., kar vidimo tam. kier grade nove hiše in služi za popravljanje orodij. In ma-nsikdo še danes misli, da spravljali o tam svoja orodja delavci na poldgonu.

*

Malce pa človek vseeno neumno po0eda, ko iz\'e, da tam prebiva, družina, šitiričlanska družinia z dvema otrokoma. Dajte no mir, v Savin,iski dolini, pa kaj takega! No, pa je vseeno res.

S Tonetom .s-va se hotela na lastne o<:^ prepričati, kako je s tio stvarjo. Prvič sva prišla zaman. Vse je bilo zaklenjeno, pred

vTiuVl pa je stal utar štedilnik ne drva in premog. Jz njega je naenkrat prilegla podgana., naju neikaj časa gledala nate- pa hi-liro SOTukinila v neko Jiijiknjo.

Po1*m sva se pogiOva.r-jaJa z ne-kat-erimi člani ža]'Pke Ziveze šoferjev in antomehanukov, ki so ogle-{k>va,li svoj bodoči polagam. lOT.'edela sva, da se-(ianjž. družina ni prva, ki s'.l.ain;uje tu. 2,e dve stranki sta pred. tern prebivali v tem »s't.aniovanju«. Stranki, ki mkaikor nista mogli priti do stanovanja. Medtem sia že pozabila, kakšno je živlieme tu m lepo živita v solidarnostnih stanovanjih. KajiorkoJi že, znašli sta se m kdo bi jiima bil nevoščljiv. In še to SG nam povedali prijazni delavci, da je prvi lastnik deske, iz iha1«rih je zbil to čude sredi doline zelenec^a zlata, poino-či zbral po Preboldu. Največ baje na gradbišču os-iK>vne šole, poitem se je na ta »gradbem material« nekako pozabilo. Sicer pa — kdto bd se le jeall za takšno malenkost! *

čez par dni sva se spet cifjlasiOa in tokrat sva imela siečo. Fied tistim šte-diihiikom, kjer naju je še pred dnevi pcp2»dravila živalca, sta se igrala simpatična dečka, kc pa sta naju zagledala, sta stekla k mami in ji verjeitno naznanila, d-a je prišel obisk, kajti kmalu se je zunaj prikazala njuna mati Mi-ladink& Ker']e.

* ,

Dober dan. kako ste kaj!, sva pozdraviila s Tc--nelom, malce pa naju je skrbelo, da se z nama ne bo hotela pctgovarjatJ, vendar je bila bojazen zaman.

Od Tednika sva. pa bi rgda mak« zvfdela, kako živite tu?

»Saj samd vadite. Prijetno že ni!«, nama ie v dio-kaj dobri slovenščini odgovorila Miladinka Kerle, takoj za tem pa kot v opravičilo dodala, naj ne zsmeriva jeziku, ker je doma iz Svet6zare\'a.

»Ne rečem, sedaj pole!: noid ni teko zelo hudo, ker je toiplo. Pomrni pa ie križ Ne tol%o zaradi mene. koi zaradi obeh otrok. Eden je star d^'e leti, mali pa je dopolnia de-

set mejsecev. FoEiinii je pi-haljG iz vsake špranje, še sieca. da smo kupili plinski štednilriik. Ob njem je bilo kar prijetno ,.,«

Ste v slrožbi?

»Delala sem v Juteksu, Celih šest mesecev. Mislim, da sem sla. v službo petnajstkrat. Vse ostale dni sem bila z malimi pri zdravniku. Ne vem, zakaj, ampak pcz.imi so bih kar naprej bolno. Sedaj je m.&lce bolje, ampak še \iseerio se mi zdi. da nista čisto dobra. Kaj vem, morda, p« je to zaradi razmer, v katerih živimo . .. Ja, stanovanje so nam. pa kar naprej obljubljali, pa nikdar ni biio nič iz tega. Ko bi bil vsaj mož doma, pa je odšel pred dnevi k vojakom v šabac. Tudi jae ne delam več. ker moram biti pri otrocih, dobivam pa podporo. Najbrž jo bom mahnila kar domov v Srbijo. Kaj pa hočem drugega ...«

Kje ste pa živeli prej?

)>Pri moževem očetu, pa nas je bi-lc preveč vseh skupaj. Iskali smo stanovanje povsod, pa nikjer ni bilo mesta za nas. Pa četudi bi dobila solidarnostno stanovanje, kje

pa ;H-3t; de'Tjai za

Potem Eia y. ir

dolgolasa fjicnn, i ? :,

skozi življenje . ,..«

H*s sta ji pomagala. Na k-cJesu sta ji namreč pripeljala veliko okno. *

Vedno je pač tako. da je treba izrvedeti tudi drugo piai medalje. V frem-]3ei<ru so povedaji, da vedo za primer in da ga tudi rešujejo.. V Žalcu pa nam je sekretar skupnosti soeia,lnega skrbstva 'Vlado Ažnik povedal, da primer tudi poznajo in da bc dimžins Kerletovih najkasneje v desetih dneh dobila stanovanje v no-vam solidarnostnem bloku v Žalen. T.'iko je tudi prav, vseeno pa ne raztmiem, zakaj nam tega. ni hotela pcivedati Miladinka Kerle. O tem je irsekakor morala biti obveščena. No, najbolj pomembno je to, da kot družba tokrat spet nJsnoo odipovedali in smo SikuŠali rešiti problem. Vseeno pa še ne vemo, kako bc Miladinka Kerle plačevala .novo stanovanje, kje bo dobila dovolj sred-sAev za normalno življenje sebe in predvsem- svojih otrok. Sploh, de pomislimo, da ni nikjer zaposlena, če pa se bo zaposlila, bo doibila prostor t& svoja malčka v TOgojnovarstve-nem zavodu oziroma v jaslih za desetmesečnega Martina? In kako bo takrat, ko bo delala popoldne? Bo dodatno plačevala žensko, ki bo paizila na njena siriova? Kup nerešenih problemov . . .

Konec koncev, dodelitev solidarnostnega stanovanja še ne pomeni, dokončne rešitev v reševaniju socialnih problemov.

Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR

Mila-alinka Kerk z 44rokO)fiia;

Tu prebiva štiričlanska družina

SK0Z1 OTROŠKA USTA

LE LAS DO VELiKE TRAGEDIJE

Le malo je manjikailo, da se prejšnja, sončna a vetrovna sreda ni sprevrgla v tra^ gedijo za petletno Tanjo Dreizigič in njene sitarše. Sunek vetra (!)' je namreč zrušil dober del fasade z Ingra-dovega bloka v Nušičevi ulici 12 v Ceilju. Padajoči stiro-po<r m omet sta hiido poškodovana Tanjo Dreszgič po glava, in hir'btu, dobila pa je tudi pretres možgan. Petletna deklica je sedaj že doma, v hašni negi, kjer njeno zdravljenje riadzira sosed, kirurg v celjski bolnišnica.

Kako je prišlo do nesreče? Že jeseni leta 1975 so stanovalci bloka v Nrošičevi -aOici 12 ugotovila, da s fasado ni vse v rediu, da ta odstopa od srtene in- da obstaja nevarnost, da se zruši. Hišni svet je o napaki obves1.i'l izvajalca diel Ing,rad Cedje, ki je ob-Ij-iibil, da bodo na[pako odpravili. Bojida pa so morali za temeOjito popran-iLo čakati na ugodnejše vreme in so zato fasado le začasno in za-siiTiO popraivili. V toreik, 7. ju-rjija letos - pa so sit.anova5ci vnovič opaizild, da se zgornja dei fasade maje v -v^etru. Takoj so obvestaM stanovanjisko podjetje in tu so obljaibili, da bodo ukrepali. Naslednjega dne je ob enajsta uri velik, deti fas&ide zp-mel s srtav-be in poškodoval malo Tanjo. Le deset minut prej se je pred blokom, tako so nam porv^eidaCi stanovalci, še igralo okoU 30 otrok, varovancev vrtca, ki ga ionajo v tem bloku. Sreča v nesreči gre za-hvaOa, da poškodo^^aniih ni balo več.

O nesreči smo podEvedovalj le malo. Telefonično smo hoteli govoriti z nekateirimj odgovornimi delavci pri In gradu, pa so nas ti zavrni, li, češ da bi bila potrebne j. ša temeljitejša raa^Jrava o tehnologiji gradaaje, ki pa bi jo najbrž le težko raauiirie3i, Vabilo na tak raizgovor smo za.vmiili. Postavljsmo pa nekaj vprašanj v raizsmislek, 5 trdnim upanjem, da bodo odgovorni nanje javno odgovorili, če gre za tehnoilogijo, hj je povaročiilE nesrečo, sprašujemo, koiiiko se iaihko zanesemo, da podobne nesreče ne bo več. Ingrad je namreč ta sistem gradnje fasad že da doibra razvil in ga pfcosto uporablja? Sprašujemo tudi, zaikaj ni bilo po opozorilih hišnega sveta Nušačeve 12 po. pravilo temeljito iz^'aišeno? Po našem mnenju gre za hudo malomamost, ki bi z nekoliko več nesreče lahko terjala tudi človeška živOjenja In slednjič, če se takšen način gradnje fasad ne obnes« in po nekateriih izjavaih sAiro-kovnJakov je zeflo vprašiljiv, saj je stiropoCTo izofiacijo le težko pritrditi na stene, za kaj tak ria«n še upo rahljajo?

. Resna vprašaaija, ki terjajo odgo\'or. lerečena so sikoa usta otrok ne le v bloku na Nušičw/i, kjer, za&uda, zda^ že stoji zidarski oder in d< lavci iKjpravljajo fasado. Is rečena so skotza usta šit-eaulndi otrok in nj'iihovih staršev, h jim nesireča v Nušičevi uili« zbuja straih. Bo v Celjru paic ia še kalcšna fasa^da?

BRANKO STAMEJČI^

Del faNade M«»ika, z^ra.ifenega ieia 1973. Le slaiba kim Jeia Jfc fasa.'iia zalržala. C^rozJi p«tid.<."bina nesreča še kje?

Bn-£siisii»n6 igro oiirok je zmodill hrušč rušeč^^a .*;e stir pora ia onoeta. K sBreči ie bil poAkonitovan le ea oirok.

gt. 24 — 16. jumja 1977

NOVI TEDNIK — stran T

DAN SOLE

V imm

Minulo sredo je bil dan gole v La.škem. Učenci šole »Primoža Trubarja« so imeli v gosteh vrstnike m učitelje iz pobratene osnovne šole Trstenik iz Srbije. Po kraj.šd proslavi, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskega političnega življenja, so si učenci in gostje ogledali razstavo ročnih del, risb na temo »Domovina se brani z lopato.. .« in pa fi-latelistično razstavo. Po srečanju športnih skupin na šolskem telovadišču je bila dopoldne še zaključna prii-editev v domu »Dušana Poženela« v Laškem. Nastopali so učenci v naj. boljših točkah, ki so jih pripravili v okviru izven-šolske dejavonsti v kulturni dejavnosti in telovadbi. Nastopali so mladi recita-torji, člani literarnega krožka, folklorna skupina^ pevci, glasbeniki, skratka bila je prireditev, ki odtehta program prireditve vsakršnega društva v občini — pravzaprarv, tako pestrega programa na sekcije razkosana društva v Laškem tudi ustvariti niso ko.<5. _ * -

Vrhunec prireditve pa je bil vendarle v trenutku, ko je 14 učencev, ki so bili vseh osem let šolanja na tej šoli odličnjaki, odli. kovani z medaljami bratov Ribar. Odličnjaki letnika, ki letos zapušča šolo so: Matko Flander, Gabrijela skorja. Mineta Hrastelj_ Darja ščulac. Jure in Marko Ratej, Irma Leskovšek, Bora Ožek, Ru-ža Podbregar, Andrej Lenko, Levin Tkalčič, Dušan Debenak, Jože Klinar in Tomaž Majcen.

Kr.

I COŠ ŠTORE

NIKAR IMPROVIZACIJE

ŠIRITEV PROSTORA NUJNO TERJA NOVA SREDSTVA

V ponedeljek je bila. v Celju seja sveta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konierenci SZDL, Osrednja tema pogovora je tekla o celodnevni šoli v štorah. S prvim septembrom letoši\ie-ga šolskega leta je namreč osem oddelkov te šole prešlo na celodnevni pouk. Razumljivo je, da v prvem le. tu ni šlo vse tako gladko kot je bilo zastavljeno. IjC-to izkušenj pa se izteka m zdaj na šoli mislijo že na prehod p>etih razredov na celodnevni pouk. To pa ob danih pogojih seveda ne bo možno. Prvi pogoj za nemoteno nadaljevanje te obli-

ke poučevanja je izgradnja jedilnice, za katero so načrti že v izdelavi, tečejo pa tudi pogovori z izvajalcem. Računajo, da bi jedilnica s preko 200 sedeži bila nared že do jeseni. Jedilnica, v kateri bi uvedli samopostrežni način, bi služila tudi kot večnamenski prostor, ki ga zdaj šola nima. Investicija zanjo bi pK> predračunih znašala 219 milijonov starih dinarjev.

Poleg nujne rekonstrukcije kleti in strehe, ob šoli predvsem pogrešajo asfaltne površine za športne dejavnosti. Kljub vsem težavam je vsebina dela na šoli zažive-

la in jo zato velja razv;^'a. ti naprej. Do konca bo treba izpeljati tak projekt celodnevne šole, kot si ga je le-ta zamislila, saj improvii-zacije na ^^^ačun otrok in pouka resnično niso možne. Ko gre za vprašanje sredstev bi morda lahko v večji meri priskočila na pomoč železarna štore, tudi republiški Zavod za šolstvo je doslej bolj malo sijjreinljatl potek celodnevne šole. Pot od ideje do uresničitve celodnevne šole pa nikakor nI kratka, vendar pa so se naperi tej šoU že obrestovali.

M. R

z zaključno vajo v tort-k .se .ie kontalo nekajdnevno urjen.jc enot teritorialne obrambe žalske občine v Kokarju. Med prisotnimi so bili ludi pvipailniki prostovoljci tevitorialnih enot, med njimi tudi dekleta. Vse dni so imeli zelo dobro organizirano ži\ljenje, ki se je začelo prav po vojaško že v zgodnjih ju-" tranjih urah. Ldeležciiei so polei; vo.iaske taktike in spoznavanja orožja poslušali tudi vrsto predavanj 2 različnih področij, ki sodijo v proi-ram ur.ienja ter vsak dan še nekajminutne informacije, kaj se je novetia zgodilo. V taboru jc bilo tudi dovolj časnikov, tako da .je vsak lahko bil na tekočem z dogodki. Ce omenimo šc razglasno posta.io, pa celo vrsto tranzistorjev, ki so jiji prinesli s seboj, potem je bilo ] za informiranje dobro poskrbl.jeno. Že drn?;i dan so pripravili taborni ogenj in ob njem partizanski večer, kjer so pole« teritorialcev nastopili tudi godba na pihala iz Liboj in otroški pevski zbor iz Petrovč. ^opoIdan^ki čas so vedno izrabljali za razne športne in rekreacijske aktivnosti. Tudi pri tej skupini jc bilo močno prisoino tovarištvo in prijateljstvo ter pomoč na vsakem koraku. Prisotni so pokazali tudi veliko samoiniciativo, tako da je delo resnično lahko potekalo po planu, bilo izpolnjeno in cilj dosežen Podro! ne.je bomo o tej skupini, ki je bila na urjenju, poročali v prihodnji številki NT.

ZSMS CELJE

KAKŠEN JE NJIHOV PROSTI ČAS

Pred dnevi je bila v Celju 3. seja Občinske konfe. renče ZSMS, kjer je tekla beseda o prostem času mla-c!ih. Tema tega razgovora mladih je bila več kot zanimiva in aktualna. Kajti na problem neorganiziranega preživljanja prostega časa mladih naletimo v vseh sredinah. Neizpodbitno je dej-iitvo, da so nekateri mladin. ei premalo dojemljivi za nekatere pojave, ki se pričenjajo in razvijajo v njihovi in naši sredini.

Mladi so v široki razpravi podali vrsto predlogov, ki

so izražali željo po organiziranem preživljanju prostega časa. Nekaj smernic, ki so se nanašale na ustanovitev mladinskega centra v Celju in nekaj predlogov o odpravljanju škodljivih posledic neorganiziranega pro-stega časa, je pvodal sodnik za mladoletnike, magister Ludvik Vidmar.

Iz razprav mladih je bilo razbrati, da si želijo več organiziranih kulturnih in športnih akcij, kultumo-vzgojnih zabav v obliki organiziranih plesov in podobno.

M. P.

BRIGADIRSKA POROKA

Med dvafna.jstini:i pari, ki so v solM>to v Cleljii sklenili zakonsko zvezo, sta bila tudi mlada briga/.lir.ja .Telisaveta Bu-latovič In .Taiiez Ojsteršek. Oba večkratna brigadirja sta se spoznala v brigiudi, se zaljubila in letos ju .je pot spet vodila med brigadirje. Tokrat v Bistrico ob Sotli, kjer je Janez komandant brigade Vel.jka \lahoviča.

Pred matičnim uradom v Cielju so ju razigrani navdušeno pozdravljali mladi brigadirji, ki so skupaj z nekaterimi brigadirji-veterani prisostvovali tudi poročnenui obredu. Tudi njimi poročni priči sta bila briga<lirska veterana — Cveto Pavline in Stane Brglez. Pesem mladosti, dela in brigadirskega živ!jen,}a se je nato nadaljevala v Bi.strici ob Sotli, kjer so brigadir,ji mladoporočenca še enkrat poročili po »brigadirsko«. Nataknili so jima žel(^zne poročne prstane in ju na poročno potovanje peljali s samokolnico nekaj častnili krogov po priroditven«em prostoru.

Veselemu dogodku so prisostvovali tudi brigadirji-veterani iz Valjeva. še in še je odmevala pesem ob Bistrici in kasneje še po Podčetrtku in tako bo brez dvoma Jelisaveti iz i>obratene Cuprije in Janezu iz štor ta dogodek ostal v neizbrisnem .spominu. Zdaj, v teh dneh, pa sta mladoporočenca spet brigadirja, enaka svojim \Tstnikoin na cesti Maršala Tita.

Jelisaveti in Janezu tudi naše iskrene čestitke!

M.\TEJ.\ PODJED

OBMOČJE

NOVICE IZ LJUBLJANSKE BANKE

tN.^ NEDAVNEM ZBORU ENTOR.IEV pionirskih hra-Inic Ljubljanske banke kot telote; bil je torej jugoslovan-tei zbor; so prvič podelili mentorjem pionirskih hra-Idlnic Vošnjakove plakete. V i>odeljevanju teh priznanj je inelo območje celjske podružnice Ljubljani:.ke banke naj-tidnejše mesto. Tudi zaradi polgolctne tradicije in dose-''^nih uspehov. Tako so ta i. riznanja prejeli: Aleksander :..^idečnik, upokojeni direktor Celjske mestne hranilni. ^. Jože Brilej iz Podčetrtka 1 Jože žnidarič iz Rogatca,

oba i-avnatelja osnovnih šol.

TEKOČI RAČUNI — Uvajanje brezgotovinskega poslovanja dobiva tudi na celjskem območju vse več privržencev. Medtem ko je bilo lani pri celjski podružnici Ljubljanske banke okoh 1.100 lastnikov tekočih računov, jih je bilo ob koncu letošnjega aprila že 2.106. Da dobiva plačevanje s čeki vse večjo veljavo in širino, go. vorijo tudi številke, da so imetniki tekočih račimov lani v povprečju na mesec porabili 1,1 čeka, ietos pa že šast. MB

SLOVENSKE KONJICE: ZA POMOČ MLADIM

Pred dnevi je bil na pobudo krajevne konference socialistične zveze v Slovenskili Konjicah ustanovni sestanek društva prijateljev mladine. Na eni izmed zadnjih sej konference so namreč razpravljali tudi o delu z mladimi in skupaj ugotavljali, da je to delo v zadnjem času popolnoma zamrlo. Zato so se odločili, da bodo ustanovili društvo prijateljev mladine m tako z aktivnim delom zapolnili vrzel, ki je nastala predvsem pri delu s pionirskimi organizacijami na šolah.

Na ustanovnem sestanku društva so si člani zadali nekaj osnovnih nalog: domenili so se, da bodo takoj organizirali več akcij skupaj s predšolskimi in šolskimi otroci, obenem pa bodo v svoje društvo poskušali vključiti tudi čimveč občanov. V drugi polovici junija bodo člani društva prijateljev mladine organizirali še enodnevni izlet v naravo z otroci, ki živijo v družinah z nizkimi dohodki in si zato takih izletov ne moTejo privoščiti.

IRENA ŠOLAR

SPREI^EliiE V OPBAVrim ORGANIH

v upravnih organih konjiške občinske skupščine predvidevajo več organizacijskih spreme'mb, ki so posledica VSe novih in novih delovnih nalog posameznih služb tn inšpekcij. Predvsem bodo spremembe zadevale dosedanji oddelek za gospodarstvo in finance, iz katerega bodo po predlaganem osnutku izločili računovodstvo proračuna, ekonomatske posle skupaj z materialnim knjigovodstvom in blagajno. Oddelek za gospodarstvo bodo tako razbremenili poslov, ki so skupne narave in zadevajo vse upravne organe. Odslej bo ta oddelek združeT.-al le posle gospodarskih in kom.unalnih zadev, poimenovane kot splošne gospodarske zadeve. Tako bodo občinski organi v bodoče razdeljeni na sedem organL^acijskih enot in ne več na pet enot kot poprej, za vse enote pa bo skupna opravila izv^rševala strokovna služba, ki bo v svojem sestavu zajemala tudi infor-macijsko-dokumentacijski center.

D. S.

ŠTOBi'FRANC KAVICA PRI »INFORMATORJU«

v uredništvu štorskega Informatorja, ciklostilnega glasila železarjev, ki se je zaradi hitrega in razumljivega posredovanja aktualnih novic, probilem,ov in drugega lepo uveljavilo v kolektivu, je nastala sprememba. Dosedanji urednik Zdravko Ivačič, ki je bil zadnje leto tudi vodja oddelka za informativno in samoupravno dejavTiost, je odšel na novo delovno mesto v zreški Comet, njegovo nalogo pa je sprejel član kolektiva Franc Kavka.

.MB

mm m počitnic za zk

Junij je sicer že počitniški mesec, a kot vrsto let nazaj je to obdobje izredno delovno. V tem mesecu morajo biti zaključene akcije evidentiranja ljudi v vodstva dnižbeno političnih org-anizacij in skupnosti. O tem je bilo govora in sprejeti sklepi na zadnji seji občinskega komiteja OK ZKS Laško.

Na seji so sodelovali člani občiaske.ga političnega aktiva, predsedniki organov komiteja in konference ZI^ in člani komiteja. O predstoječih nalogah sta poleg sekretarja OK ZK govorila predsednik OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta.

Poseben poudarek pa je bil namenjen bližnji razpravi o samcupi-avnih sporazumih in planih za obdobje 1977—1980 .samoupravnih interesnih skupnostih, ki morajo biti zaključene do 20. junija.

F. L.

PREDVOLILNA AKTIVNOST

Predsedstvo Občinske konference SZDL je 3. jimija razpravljalo o Poslovniku in akcijskem programu za pripravo volitev v letu 1978 ter sprejelo vrsto sklepbv in zadolžilo krajevne konference in organe konference 2ja posamezna .področja nalog.

Na osnovi teh izhodiščnih razprav bodo stekle akcije v delovnih organizacijah, kjer so nosiUn predvsem sindikat ter ZK in mladina kakor tudi v fcra.jevnih skui> nostih, di-užbeaaih organizacijah in društvih. Oceniti morajo dosedanje delo delegatov in deleffifacij.

P. L.

VRANSKO:BRATSKE SOLE

Pred kratkim se je delegacija osnovne šole iz Vranskega udeležila drugega zbora jugoslovanskih pionirskih zadrug, ki so ga tokrat pripravili v Varaždinu. Poleg učencev osnovne šole Ivan Farčnik Buč iz Vranskega so se srečanja udeležili še predstavniki osnovnih šol iz Cetinja, Bitole, Travnika, Kruševca in seveda Varaždina. Namen takšnih srečanj je. da mladi med seboj izmenjajo izkušnje iz svojega dela na kmetijskem področju, poleg tega pa si c^ledajo še nekatere delovne organizacije, ter obiskujejo pomnike narodnoosvobodilne borbe.

Sicer pa moramo zapisati še to, da so vranski pionirji pobrateni z osnovno šolo Laktaši pri Banja Luki. Prav v tem mestu je med vojno živelo precej ljudi iz Vranskega in okolice, ki so bili tja izseljeni.

Ob vsem tem pa je najbolj pomembno to, da se na podobnih srečaaijih krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, zato ni naključje, da so ob sre- j čanju v Varaždinu podpisali z vsemi šolami tudi listino, o pobratenju.

8. stran — NOVI TEDNIK

Št. 24 —16. junija 1977

BO CELJE DOBILO NOV SPOMENIK

AKADEMSKI SLIKAR ANDREJ AJDIČ PONUJA

v letu pomembnih partijskih jubilejev in jubilejev predsednika Tita, povsod po domovini izkoriščajo to priložnost, da bi se oddclžiili na simboličen način prebojem poti ZK in njenega predsednika. V nekaterih krajih so se odločili za postavitve spomenikov, pa čeprav gre z^i kopije, v Celje pa je prinesel zamisel o postavitvi spomenika samoupravljanju akademski slikar Andrej Ajdič. Torej bi postavili spomenik, ki bi simboliziral Titovo delo. Kaj je povedal avtor o svoji zamisli:

»Ideja je nastala slučajno, ker že več let delam na te mo tiska, časopisa, ki je močan medij po svetu. Kot grafik sem časopis tiskal in sem sčasoma prišel do ugotovitve, da je to predmet, ki ima tudi svojo prostornino in ne samo površino. Tako so nastale moje prve skulpture na temo časopisa, ob tem pa sem prišel na zamisel o spomeniku samoupravljanju. V bronu bd bila oblikovana prva Simioupravijalska listina, ki je simbol boljšega kosa kruha. V tej zamisli je upoštevan tudi kruh, čeprav marsikdo misli, da je to preveč materialistično, preveč banalno. Sam mislim, da kruh sploh ni banalen, saj se vsi borimo za boljši kos, kruha.

Spomenik naj bi bil lociran pred skupščino občine na trgu svobode. Z urejanjem okolja Narodnega doma, ki tudi sam dobiva svojo prvotno zunanjo podobo, je idejna za-

snova spomenika vključena v ta kompleks pred Narodnim domom. Celje ima potrebo po neki dominalni skulpturi, ki naj bi predstavljal rezultate novejše dobe slovenskega naroda, torej povojne dobe, to pa je prav gotovo samoupravljanje.

Skulptura bi bila postavljena na ploščad okrogle oblike. Ta krožna ploščad bi bila od tal malo dvignjena in bi se potem dvigala z vseh strani v nek kubus na katerem bi ta listina lebdela. Listina bi bila odprta, kot dokument, da bi bilo besedilo, ki ga liistina vsebuje, tudi čitljivo. Velika bi bila približno dvajset kvadratnih metrov. Sama ploščad bi merila 8 metrov v premeru in bi

stala v osi glavnega vhoda v Narodni dom. Listina bi bila na traverzah, ki bi jih skrili. Listina bi bila tudi v barvi simbolizirana, saj bi bilo vznožje listine črno, pa rjavo in na vrhu svetleče. Vzgiba-nost listine naj bi simbolizirala polet ideje samoupravlja-i\ia med ljudmi.«

Tako pravi avtor zamisli Andrej Ajdič, doma iz Laškega, pa že precej let deluje v Ljubljani in v tujini. Zamisel je podana in iz nje je razvidno, da bo terjala tudi precej družbenih sredstev, saj ne gre samo za spomenik, gre tudi za ureditev okolice. Ta je že bila večkrat načrtovana, spomnimo se samo natečaja za postavitev spomenika Slavku šlandru. Zdaj je pred nami nova ideja. Celje se mora izreči po normalni samoupravni poti za ali proti. Naglica bi samo škodovala, kajti v tem primeru bi bilo ogrožena osnovna zakonitost samoupravljanja. Treba je resnično in temeljito pretehtati realne možnosti in estetske ter funkcionalne kriterije, ki se ponujajo, oziroma so potrebni pri vsakem še najmanjšem postavljenem objektu v javnosti.

Ob tem pa se seveda še nehote človeku zastavlja vprašanje, ali ne bi postavili najlepši spomenik samoupravljanju z boljšimi samoupravnimi odnosi, ki jih včasih tako pogrešamo pri našem vsakdanjem delu?

'^-elje, odgovori!

DRAGO MEDVED

KONCERT

PEVSKEGA

Koncert moškega pevskega zbora Svobode Zreče je bil vedno doživetje ne samo za občinstvo, ampak tudi za pevce. Koncert je namreč magistrata enoletnega napornega dela, ki naj dokaže, v koliko je zbor napredoval, na katero stopnico se je povzpel. Nenehne vaje, priprave za tekmovanje v Mariboru, so omogočile, da se je ta 40članski zbor uvrstil med 20 najboljših slovenskih pevskih zborov. Prav ta uspeh je pripomogel, da je zreški zbor lansko leto gostoval v pobrateni občini Kosierič v Srbiji. Melodije slovenskih pesmi, posebno one s Koroškega, od Žile in Podjune, so navdušile poslušalce.

Ko so zapeli svojo himno »Zreški šmirarji«, je občinstvo v dvorani vstalo in pesem so morali še in še ponavljati. Zborovodja Franci Kovač posveča zboru vso pozornost, saj z njim dela metodično in načrtno po najnovejših dognanjih in psihološko glasbenih testih in ugotovitvah. Predsednik zbora Luban Lesko-var pa je živa vez med pevci in delovnim kolektivom Unior Zreče, ki nudi zboru finančno pomoč in ostale možnosti za redno udei stvovanje. Nedel j.ski samosi-ojni koncert je obsegal narodne, ume+ne in borbene pesmi.

KONRAD SODIN

SVOBODA IN PŠC

USPELA KONCERTA V CELJU

Zares je treba priznati, da je Celje mesto lepega petja. Zbori prihajajo sem z določenim spoštovanjem, ker smo bojda zelo kritični. Festival je k temu nedvomno mnogo pripomogel, saj prihajajo zbori od vsepovsod in odhajajo z najboljšimi vtisi, posebej z odličn:mi vtisi o lepem petju. Pevskih zborov ni nikoli preveč, gledano s stališča ljudske kulture, a v Celju jih je razmeroma več kot v Ljubljani. Dosežki so več kot zadovoljivi, ponesli so našo pesem sirom domovine in preko njenih meja, vedno z zavidljivimi rezultati in to amaterski enako kot mladinski. Kvaliteta pa je največ odvisna od zborovodie: kjer je dober zborovodja, je dober zbor in obratno, kjer ni dobrega zborovodje, zbor ne uspeva. Ponoven dokaz za to trditev je bil koncert dveh zborov v sredo, 8. junija v Narodnem domu.

Predstavila sta se moški zbor »Svoboda« in dekliški zbor Pedagoškega šolskega centra v Celju, oba pod umetniškim vodstvom Vida Marce-na. Prvi je zapel 9 pesmi v nemalo presenečenje številnega občinstva. Kot bi se nanovo rodil! Petje je izhajalo iz dobrega piana, zlito in doživeto. Dikcija in drugi elementi lepega petja so bili nazorno podani, seveda so bili prisotni še ostaniki poprej snega ne dovolj sistematičnega dela, a v celoti obetavna struktura za kvalitetoo rast zbora. Uvodna Liparjeva

»Partizanovo slovo« je šepa-la zlasti v fraziranju, ki je bilo razsekano, ne posebno zlito, a že v naslednjih sklad, bah je zbor vidno rastei. »Mi. traljeza^( ritmično precizna, dinamično odtehtana. V »Bo rib« vsi odtenki dinamike vključno lepega pianissima z zelo dobrim solistom. Potern tako dinamično dobro podan, Srebotnjakov »Nagelj« prav lopo grajen v oblikovanju fraz z dobro izgovorjavo, v pesmi »Samo en cvet« je bil prav posrečen unisono začetek v zlitosti glasov in men. kem podajanju. Osnove so torej pravilno zastavljene, pri naraščanju pa se plemenitost glasov porazgubi v rahlo hre-ščavost, prvi tenorji ponekod ostro izstopajo, a kričavostj ni in dinamična lestvica je vse hvale vredna. Skratka, zbor je prerojen in ima poga^ je, da postane v doglednera času izvrsten. Omeniti velja še zelo dobre soliste: Vlado Roje — tenor, Andrej Bremec — bariton in Jože Oštir —j bariton, vsi z dobrim mladostnim glasovnim materialom, Kori,stno bi bilo posredovati jim osnove solopetja, da bi bilo fraziranje bolj izrazito, zaokroženo, zbor pa bi pridobil budi na pestrosti.

Dekliški zbor je dosegel na mladinskem festivalu zlato odličje. Na tem koncertu je svojo kvaliteto potrdil. »Ave regina« renesančnega mojstra Palestrine ni najbolje uspela: intonančne pomanjkljivosti, neenotnost glasov, prešibki alti itd. Zbor se je ujel v tretji, Simonitijevi »Dopolnil dan 'je bolečino«. Plemenit zvok, čiste višine so dajale skladbi tisto izraznost, ki je lastna izvrstnim pevskim ansamblom. Zahtevna Koda-lyjeva »Noč v gorah« je bila na festivalskem nivoju tako

v pogledu dinamike kot m izrazu in gradaciji s kratkim zaključnim solom, zelo dobrim. »Kurir« je bil najbrže prva izvedba, enoten, izredno doživet s prepričljivim za-k'jučkom v pianissimu, a z nekoliko pomanjkljivo dikct jo v začetku pesmi.

»Kcnjuh planino« v Gobce-

vi verziji je uspla, zlasti po zaslugi muzikalne solistke Sonje Pavlic, ki razpolaga 2 lepim, zdravim sopranom. In tako je šlo naprej z občasni-imi rahlimi pomanjkljivost mi, a v celoti dinamično bogato, vcidno rnuzikalno podana, zvočno. Načeino bi tra ze še boilj izpel, intenzi\-nost gradnje stopnjeval, dikcijo še izpduil, a to so krute zahteve^ ki narekujejo diirigentu ir zboru vedno več vztrajnosti študijoznega intenzivnega de la. Po bogati obdaritvi s šop ki je Marčen dodal še tr pesmi, od katerih velja po sebe j oaneniiti makedonske »Brala Jana kapini« s svojirr živim ritmom in dinamične izraznostjo. Vid Marčen ;< razmeroma mlad zborovodja bogatih izkušenj mu še manj ka, odlikuje ga muzikalnost inteligenca, privrženost lepe mu zborovskemu petju in ve lika deilcvoljnost. On živi ; zborom takorekoč noč in dai in to je tisto, kar zbor obču ti ter mu vrača s predanost jo. Bistveno je namreč, da di hata zbor in umetniški vod ja enotno, da zbor sledi sve jemu dirigentu na najmanj ši gib. Pri šolskih zborih y močna fluktuacija neizbežni tako tudi pri dekliškem P.ŠC in zavoljo tega ni mogoč-« pričakovati izrazitega porastj pevske tehnike. A zanesljive smemo pričakovati, da b( umetniški vodja Marčen ra ste] z iakušnjami in predano stjo v prvovrstnega zbarovod jo. Za festivailsko Celje je u pomembmo, za prave ljubite I je petja raizv€SP'liif\;o.

i EGON KUNE

GOSTOVANJE AMATERJEV IZ PARACINA

O PREDSTAVI FIGIEREDOVEGA TEKSTA O SOKRATU

v soboto je na odru celjskega gledališča gostovalo Mestno amatersko gledališče iz Paračina, ki je s tem gostovanjem vrnilo obisk A. g. Železar iz štor, s katerim si izmenjujeta predstave že od leta 1972. Med gledališkima skupinama poteka od tedaj redna izmenjava predstav, ki je zaradi svoje izjemnosti vredna primerne pozornosti in podpore. Poleg medsebojne izmenjave strokovnih izkušenj in globljega navezovanja prijateljskih stikov med gledališkima skupinama daje taka izmenjava lahko tudi širše koristi. Predvsem je pomembna kot prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju med narodi in narodnostmi Jugoslavije, saj je živih stikov med posameznimi kulturami še vedno premalo. (Pod živimi st.iki razumem izmenjavo glasbenih in plesnih ansamblov, gleda.liških predstav, literarnih večerov, ipd.) Takšno gostovanje pa je tudi redka priložnost, da vse številnejši priseljenci iz bratskih republik lahko doživijo dosežke kulture v svojem jeziku. Tradicionalno sodelovanje med skupinama iz zemljepisno tako oddaljenih krajev pa bo potrebno v prihodnosti oplemenititi z novimi oblikami, ki bodo začete stike kakovostno obogatile in že doseženo nadgradile.

Paračinski gledališčniki so se tokrat predstavili z uprizoritvijo Zavajanja atenske mladine brazilskega avtorja Gilerma Figieredoja. Besedilo govori o sodnem procesu proti Sokratu, ki ga je atenska demokracija 399. pr. n. št. obsodila na smrt zaradi prot-n-eligioznega delovanja in zavajanja atenske mladine.

Ob tem zgodovinskem dogodku izpostavlja avtor univerzalno nasprotje med individualno vcsljo, katere utemeljitelj je b"'l Sokrat, in religioznimi, državnimi in družbenimi normami, zaradi katerih je bil obsojen na smrt. Gre skratka za še danes živo nasprotje med slepo zvestobo kakršnimkoli dogmam in samostojnim ustvar-jalno-kritičnim razmišljanjem in delovanjem. Nasprotje se sicer konča tragično za Sokrata, a zmagovito za njegov etični individualizem, za m.o-ralo, ki je osvobojena vpliva religije in politike. Ob tem idejnem konfliktu, ki poteka v dvogovoru med sodniki in Sokratom (tu avtor upošteva značilnosti zname-nitega So-kratovega diialoga v obliki vprašanj in odgovorov, ki naj sogovornika pripeljejo do spoznanja njegove zmote, a tudi do novih spoznanj), naniza avtor še nekaj retrospek-tlvnili prizorov, v katerih naznači Sokratovo mladost, njegov odnos do žene, ljubezni, resnice, ipd.

Režiser Momir Bradic je na tej osnovi ustvaril strogo stilizirano predstavo in s premišljenim izborom izraznih sredstev dosegel primerno vzdušje. Na sceni Aleksandra Portnoja, ki upošteva grško preprostost in likovno čistost ter daje hkrati možnosti funkcionalnih scenskih spre-niC-mb, je ustvaril pregleden niz podob realnega in irealne-ga. Pri tem si je domiselno pomagal s proje-kcijo in igro senc v ozadju, s čimer je ustvaril podobe po vzgledu starogrškega važnega slikarstva. K slogOTOi celovitosti so prispevali svoje tudi ustrezni kostumi in izibor glasbenih odlomkov.

V igralskem ansamblu je levji delež opravil nosilec glavne vloge, mladi Tomica Džordževič, ki je nenavadno suvereno odigral izjemno zahtevno vlogo, od katere zavisi vtis celote. Transformacija v 50 let starejšega človeka, ki nam ga dooara tako v dikciji kot v gesti, kaže na izjemen talent tega mladega umetnika. Ostali igralci so imeli veliko manj ustvarjalnih možnosti, vseeno pa so te dovolj disciplinirano realizirali.

Gostje iz Paračina so se nam torej predstavili s sporočilno sodobnim delom in izvedbeno dognano uprizoritvijo, ki spretno združuje posamezne prvine v dovolj izrazit končni vtis.

SLAVKO PEZDIR

RAZSTAVA mmm

LIKOVNIKOV V SLOV. KONJICAH

-Na dan mladosti .so v Slov. Konjicah odprli razstavo likovnih del j)t'(ih mladih amaterjev, ki se poicg redne zaposlitve še iidej-slvu,iejo na likovnem področju. Svoja dela so razstavili Franc Ka-lej, Slavko Slapnik, Jariislav Gcrm, Milan Lamovcc in Milan K.infalt. Na tej res zanimivi razstavi pre^Iadujejo oljna platna, pa tudi iiifar/ije vzbujajo pozornost. Tu so še akv.ireli. sralike in lolojirafijo. Razstavljalci so večinoma delavci, zaposleni v konjiških podjetjih, zato je tudi izbor razstavljenih del prilagojen /ivljenjvkemu okolju. To je njihova druRa razstava, ki se razlikuje od prve v tem, da je pestrejša, bolj načrtna in idejno usmerjena.

Izra/rno šteljo po strokovnem Izpopolii.jevanju so dolžne podpreti Knldirne orsranizacije v kraju aH občini, saj so mladi likovniki vključeni v sekcijo likovnih PbJikovalrev. Bodoča naloga je tudi vkJhičiti v organizirano delo vf-f. ki se z-.vnimajo za to zvrst am.Tf1ei-*ike!»2 kuKurneja udej-»Uovanja. SODIN KONRAD

V Mestni galeriji v Ljubljani bo od 6. julija do konca meseca odprta razstava skupine slovenskih likovnih umetnikov pod skupnim naslovom Sodobni likovni trenutek. Posebna komisija je izbrala tudi akademskega kiparja Vasilija četkoviča iz Celja in je v ta namen ustvaril diie leseni plastiki, simbol prostorskega odnosa ter gibanja v tem prostoru. Foto: D. MEDVED

5t. 24 — 16. junija 1977

NOV! TEDNIK — stran 9

ZAVODNJEJ

ČETRTA KOLONIJA MLADIH LIKOVNIKOV OBMOČJA

Zveza prijatedjev itUadme že četrtič organizira likovno kolonijo mladih v Zavodnjah nad Šoštanjem, kjer je bil doma m hodil v šolo Ivan Napotnik, velikan v oblikovanju lesa, slovenski kipar, ki ga po krivici še danes premalo poznamo. Vsako leto se zbero v Zavodnjah učenci devetih šol iz velenjske občine pa tudi gostje. Letos so to učenci osnovne šole iz Prebolda in Celja iz osnovne šole Pranja Vrunča. Zveza prijateljev mladine vsako leto pripravi raapis za omenjeno srečanje, kjer mladi v sodelovanju s svojimi likovnimi pedagogi oblikujejo likovne stvaritve v lesu. Pri tem pomagajo tudii domačini, ki dejajo na valj o les in gozdni obrat v Šoštanju Glin —Nazarje. Vsako leto sode-luje v koloniji tudi kipar samouk, tokrat Peter Jovanovič iz Gorenjske. Njihove plastike ostajajo v Zavodnjah in tako bo nastala z leti zanimiva likovna galerija na prostem.

S časom misUjo kolonijo y okvii-u Jugoslovanskih pionirskih iger tudi razširiti na vso Slovenijo. Etoslej tega niso storili zaradi tega, ker so se hoteli na osnovi izkušenj dokopati do temeljitega pr<^-rama dela. Tudi likovni pedagogi si ob vsakoletnih srečanjih v Zavodnjah, pridobivajo potrebne izkušnje.

Likovna dela, ki jih mladi ustvarijo v Zavodujali so vsako leto razstavljena v osnov-

ni šoli Karla Destovnika v Šoštanju pod skupnim imenom Likovni svet otrok.

Sodelovanje mladih v koloniji v Zavodnjah je koristno z več vidikov. Ob tem, da se spoznavajo med seboj, se spoznavajo z novo tehniko dela, povsem svojsko, zahtevno a tudi takšno, ki dopušča fantazijsko razvejane oblike, Id napeljuje po svoji naravni

obliki in strukturi mladega ustvarjalca na določene zakonitosti itd.

Razveseljivo je tudi to, da je likovna kolonija v Zavodnjah deiležna tudi širše družbene podpore v občini, saj jo financira občinska kulturna skupnost, z razšiirtivijo programa dela pa pričakujejo pomoč tudi iz republike.

DRAGO MEDVED

DERSU UZALA

Dersu Uzala je pra\-zuiprav filmska balacia, dovršen sj»j filmskega izraza — slike m besede, ban? in notranjega doživljanja. Posnela ga je skupno sovjetska in japoa.ska kinematografija, mojstrsko pa ga. je zrežiral Akiro K.iirosawa. Sporočilo filma je prepro.sto — rešitev za človeka, njegove najglobje vrednosti in človečnost je le v naravi, v liarmoničnem sožitju, miru, preprostosti in popolnem zlitju s prirodo. Oficir Alekse-jev sreča v sibirskih tajgah lovca Dersu Uzalo, ki v prostranili gozdovli\ živi sam, srečen, dober, človeški. Skleneta prijateljstvo in Dersu zna prikazati Alelcsejevu vso moč prirotle, njeno pomirjujočo tihoto in čai-e, tako različne od hrupa in zmot civilizacije, njenili vojn in nenehnili sporov. I/Ovec jo utelešenje člo^-eskih vrednot, zato ga želi Aleksejev ob sebi. Popelje ga v m.esto, kjer bi skupaj živela. A korak v civilizacijo je bersujev propad. Kot izruvano drevo ostane brez svojih korenin in njegov propad je boleče neizogiben . . .

Čeprav je film dolg, morda t .nekaterili delih celo monoton, je tako dovršeno pomirjajoč in nudi t^aliko užitJcov, da gledalca iz temne dvorane preseli naravnost na mesto dogajanja, vzbudi mu hrepenjenje po ne.s.končni lepoti narave, pc svetu, kakršen je bil, pa ga danes ni več, saj ga je na svojem nezadržnem pohodu uničila civilizacija. To film jasno pove že v uvodu, ko se pripovednik po dolgih letih vrne na m/"sto, kjer je Sijcznal Dersuja in ko v prej tako tih^m in mirr.cm gozdu pojejo ž.age.

Dersu Uzala je iilmsiti\ mojstrovina, ki jo upravičeno krasi ameriški oskar za najboljši tuji film v letu 197,5.

BIl.\NKO STAMEJČIC

20. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPINi

OB PREDSTAVI BURNSOVfH VESELIH BERAČEV

Na jubilejnem zaključnem srečanju amaterskih gledaliiš-kih skupin Slovenije v Trbovljah so se prejšnjo sredo predstavili člani Prosvetnega društva šm_artno ob Pa-ki, Ici so uprizorili Burnsovo pesnitev Veseli berači v priredbi in režiji Bogomira Ve-rasa.

Burnsova pesnitev Veseli berači (iz leta 1?8,5) nudi skupini dovolj možnosti za razposajeno, radoživo in pol-nokrvno predstavo, kakršnih na slo^^ensldh odrih ni veliko. V pesnitvi nam Bums predstavlja stalne goste revne podeželske krčme, ljudi obeh spolov, ki sodijo na socialno dno in so bolj aH manj skregani z zakonom, čeprav nimajo no^bene dmžbene moči, saj so takorekoč brez imetja, pa so vendar svobodni m željni preprostega, pijače in ljubezni polnega življenja. Opredelitev za svobodno življenje, brez vpletanja v mreže meščanske dvojne morale in brez želje po brezobzirnem vzpenjanju po dražbeni lestvici, se najbolj jasno pokaže v zaključni arijii Ljubezen in svoboda z refrenom: »Vrag naj jaše bogataše, svoboda je sveta stvari Le za mevže so palače, cei-kve, da jih gleda far!«

Nostalgija po preprostem in svobodnem življenju, ki je prisotna tudi v ljudeh našega časa, je gotovo primeren temelj komunikati.raosti te uprizoritve. Izvajalcem in gledalcem pomeni zato Burnsova poezija in njeno nedvoumno sporočilo prijeten beg v svet elementarne in polnokrvne svobode, beg iz nenehnega pehanja za materialnimi dobrinami tn iz ujetosti v vsakodnevne družbene norme. Na teh osnovah je omogočena velika angažiranost igralcev, ki skozi interpretacijo Bumsove-ga besedila laliko izrazijo tudi del sebe in naše sodobnos-

Uprizoritvi velja očitati vsebinsko in izvedbeno nepotreben »predtakt« s pesnitvijo Dva i>3a, ki se nikakor ne zlije v celoto in zato škoduje učinkovitosti samih Veselih beračev, šele v gostilni Cma mačka se namreč začne pristno odrsko dogajanje, ki mu je režiser Bogomir Veras uspel pričarati dovolj izrazitega pivskega vzdušja in dramatične dinamike, ki izhaja iz

skrbno uprizorjenih odnosov med osebami. Posebno posrečena je uvedba radovedne podeželske svetohlinke, ki s svojo radovednostjo in moralno vzvišenostjo nad dogajanjem v krčmi primerno za5toi>a gledalce tn jih vpelje v svet osvobojene radoživosti. Na začetku deluje ta kot izrazito pa.sivno na.sprotje razuzdani radoživosti, kot vzvišena opazovalka, ki pa jo svet prvin-ske svobode vse močneje mami, dokler man^ifestativno ne prestopi na strani tistih, ki jim je življenje samo dovolj pomembna vrednota.

Na ustrezni sceni in v ustreznih kostumih uspeva igralcem ustvarjati primemo radoživo pivsko razpoloženje, iz katerega izhajajo posamezne izrazite interpretacije živi jonskih izpovedi (Veselega vojaka, Soldaške ljubice. Po-

klicnega bedaka. Vdove, itd.). U.strezen je tudi glasbeno-pev-slri delež predstave, ki veliko prispeva k doživljajski celovitosti uprizoritve. Med po-manjklj.ivosti smemo šteti, poleg spornega »predtakta«: ne-izenačen tempo, ki včasih nevarno zastane in se premalo stopnjuje; redke trenutke, v katerih se burkaška razuzdanost prevesi čez rob primernega; in zaldjučni prizor (odhod iz gostilne', ki sledi logičnemu zaključku in je tOt radi neizdelanosti malce predolg.

V celoti je predstava dovolj zanimiva in tekoča ter sporočilno sodobna. Posebno vrednost pa ji daje za slovenske razmere prav izjemna radoživost, ki seva tako iz celote, kakor tudi iz mnogih prepričljivo izdelanih detajlov.

SLAVKO PEZDIR'

LAŠKO POSTANE iESTO

1. novembra 1918 so se zbrali v župnijski dvorani v Laškem Slovenci iz trga tn okolice in izvolili »Krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem«. Nače-Toval mu je dr. Kruljc, laški deklin, člani pa so bili dr. Kolšek, Konrad Els-bacher, Blaž Zupanc_ Ivan Cetina, Karel C^selreiter, Štefan Jarec, Emil pie3k(3-vič in Anton Zdolžek.

»Markt Tiiffer« je bil seveda preimenovan in so mu v tistem času rekli »Laški trg«.

V Laškem so ustanovili tudi narodno stražo pod vodstvom oficirjev doma. činov Maksa wad:erja m Franca Perenčaka.

Januarja, leta 1919 .ie prišel v Laško tudi del varaždinskega pešix)lka m za teden dni zasedlo Laško, šele tokrat se je posvetilo tudi nemščurskim glavam, da je avstroogrsl^e dokončno konec in s hiš so zavihrale slovenske narodne zastave.

še pred dvema desetletjema je v Laškem za Slovence glasovalo le peščica zavednih meščanov, kaic-šnih pet šest, vse ostalo se je štelo za nem.ščursko.

In iz tistega časa še posebna zanimivost. Vojak Jožo Rabatič iz prej urne-njenega polka je nenadoma umrl in grob na laš-škem pokopališču, označen tudi z nje.govim imenom, so po drugi vojni »spremenili« v grob neznanemu vojaku iz prve vojne. Vojak iz prve vojne je bil, ni pa bil neznan in ni umrl med vojno ampak po njej.

Kot povsod, tako je tudi v Laškem meščanska demokracija razvnela strankarske boje. Laški trg je bil spremenjen in se je na kratko imenoval samo Laško.

Zanimivi so podatki o prvih volitvah, ki so bile po 1. svetovni vojni in sicer v ustavodajno skupš. čino 20. XI. 1920. Slovens.

ka ljudska stranka je dobila 205 glasov, Narodno-socialLstična 10, Jugoslo-vanska demokratska

stranka 78, Jug. socialno cteniokratska stranica 2)0 g.asov. Samostojna kmetijska stranka 6, Komunistična stranka Jugoslavije (KPJ) pa 28 glasov .

če so se v Avstroogrski vse družbene institucija, kot so društva, hranilnica, bile za Slovence posebej in za Nemce tudi posebej, se je zdaj v strankarskecn preverjanju rodila enake dvojnost. Liberalci so ustanovili »Sokola«, klerikal. C' »Orla« obojni so imeli svoje hrani niče_ svoje društvene prostore. Dvoj. nosti ni bilo v šoli in gasilskem društvu, kjer pa se je znotraj bil boj za vodilno vlogo v društ\Ti.

Laško je kot sodni okraj pripadalo celjskemu političnemu okraju in je leta 1924 dobilo okrajno glavarstvo. Po razdelitvi na mariborsko in ljubljansko oblast pa je laški okraj (po vidovdanski ustavi) pripadal ljubljanskemu področju.

V ilustracijo današnjem negodovanju okoli zdravstvene službe je imelo Laško takrat za ves okoliš le enega zdravnika, dr. Antona čedeta, ki se je ukvarjal še z zdraviliškimi gosti imel hude epidemije na skrbi kot so bile črne ko-ze, trebušni tifus in griže.

V letu 1927, ko je potex-io 700 let, odkar je bilo Laško prvič omenjeno kot ti-g je laški župan dr. Roš predlagal, da bi Laško po. stalo mesto. Res je kralj Aleksander I. dne 17. juhja 1S27 podpisal ukaz, s katerim se trg Laško proglaša za mesto.

Da bi bilo mesto vredno svojega naslova so takrat začeli izvajati razna javna d?la. Vodovod je bil ena velikih akcij, saj se je Laške z vodo iz Rimskih Toplic otreslo vodnjakov, če-stih virov okužb. Druga velika zadeva je bila asfaltiranje glavne ulice, kar je bilo takrat v državi redkost. In iz tistega časa je tudi sedanji, hudo obremenjeni in problematični laški most, svoje dni najlepši nad tokom Savinje.

ODMEV NA ZAKAJ TAKO?

V avezi s kritikami v lokalnem časopisu, ki se nanašajo na odnos osebja očesnega oddelka do bolnikov Va« obveščam, da sem sklical sestanek delovnih ljudi naše enote, na katerem smo ugotovili

sledeče zaključke, ki Vam jih posredujem:

Tov. Z. S. je želel nabaviti očala, čeprav očala za starovidne prvenstveno naročamo v popoldanske ordinacije. Nekako mu je uspelo priti do številke 24, ki pride normalno na vrsto okrog 13. ure, zato je izjava vratarja pri dvigalu, da bo pregledan ob 11. uri, neodgovorna in nemerodajna. Ce bi Z. S. počakal do 13. ure, bi bil pregledan, čeprav mimo rednega vrstnega reda. Ker pa je demonstrativno zahteval nazaj zdravstveno knjižico, ni seveda opravil ničesar. Sestra v ambulanti kliče po številčnem vrstnem redu z izjemo šolarjev, katerim damo prednost, da ne izostanejo preveč časa od pouka.

Tov. Z. S. si je torej sam določil datum in uro okulističnega pregleda. Morda mu ni znano,

da so v Celju le trije specialisti, ki so lani opravih preko 30.000 pregledov, čeprav bi Jih v normalnih pogojih v rednem delovnem času lahko opravili le 10.000? Ravno zato, da upravičenci do optičnih pripomočkov ne bi tratili časa, jih naročamo v popoldanskem času. Le na ta način je možno obdržati čakalno dobo v razumnih mejah 2 mesecev. Ker se Z. S. ni držal ustaljenega reda, ampak je hotel mimo njega uveljavljati svoje pravice, je ostal praznih rok, vendar brez krivde zdravstvenega osebja.

Tov. Z. S. osebno napada v članku Miro Iskrač, ki je oddelčni administrator in ki 28. aprila ni imela niti z njim, niti z ostalimi bolniki tistega dne nobenega opravka, stika. Spor med tov. Z. S. se je namreč zgodil s sestro Vilmo Stropnik. Kritika

javnega delavca za nekaj, kar ni naredil, se imenuje kleveta, za katero se tudi kazensko odgovarja! Menimo, da je bila dolžnost prizadetega tov. Z. S., da bi se natančneje pozanimal in obvestil nadrejene osebe o incidentu, preden se je odločil, da nas napade v javnih občilih. Sprejemamo kritiko, vndar konstruktivno!

Zaključno še to: k nam prihajajo bolniki iz Ljubljane, Radovljice, Kranja, Murske Sobote itd. Če bi bilo osebje očesnega oddelka Splošne bolnišnice v^Celju do bolnikov zares tako nepozorno, arogant-iTiO in cinično, kot nas poskuša žigosati tov. Z. S. v svojem članku »Zakaj tako?«, verjetno ti bolniki ne bi hodili k nam na zdravljenje. Zakaj torej t^ko?

Predstojnik oddelka prim.dr. S. JURKO

KRAJEVNI PRAZHIK GOTOVEU

Prvič v zgodovini praznujejo Gotoveljčani svoj krajerai praznik. Proslave in svečanosti se bodo vrstile ves teden od 19. do 26. junija, osrednja slovesnost pa bo 22. junija pri Joštovi zidanici v Gradišču nad Gotovljami. Na ta dan je mmreč okrožni komite KP za Celje, ki ga je vodil Franjo Vrunč sklenil, da prestavi svoj sedež iz Joštovega mlina v Medlogu v Gotovlje. Zaradi velike oddaljenosti zidanice pa .so organizirali tudi javko v sedanji osnovni šoli.

Na proslavljanje so se dolgo tn temeljito pripravili. Se-Sitavili so poseben odbor, ki so ga sestavljali predstavniki vseh društev in družbenopolitičnih organizacij v kraju, akcije pa je usklajevala kraje\'na skupnost. Ob tej priložnosti so se končno odločili urediti okolico spomenika NOB, ki je vrsto let kazila podobo vasi. Okoli spom^- 'za pravkar urejajo zelenice in poti, središče vasi pa boao a.-^faltiraili. Za to potreben denar so prisi^evali krajani, del pa seveda kra.jevna skupnost. Celotno središče vasi je dobilo tudi kanalizacijo.

KRISTTJ.AN MARKOVIČ

mmiK: USPELA REVIJA

Prostovoljno gasilsko društvo Vojnik je pripravilo :;eiO uspešno III. revijo narodno-zabavndh ansamblov. Tako je v soboto zvečer na prijetnem prostoru pred gasilskim domom dolgo v noč odmevala prijetna domača glasba, katero imajo ljudje še vedno radi, saj so to potrdili tudi z obiskom. Prostor, kjer je bila revija, je bil namreč popolnoma poln.

Za uvod so se predstavili domači pevci, člani moškega pevskega zbora »France Prešern« pod vodstvom Toneta Volacka. Med ansambli pa so nastopili Komet iz Zreč, Fantje štirih vasi. Trio Franca Podvratnika, brata Zeme, Savinjski kvintet, bratje Sentočnik iz Socke, Celjski instrumentalni kvintet, kvartet Frankolovčani, Veseli Libojčani in domači trio Francija Zcmeta s kvartetoin Fantje iz Celja. Program je bil pester, vendar bo treba v bodoče napraviti določene korekture, da bo prireditev še na boljši kvalitetni ravni, saj to navsezadnje obiskovalci tudi pričakujejo. Tretja revija v Vojniku je še enkrat potrdila, da je zanimanje za nai-odno pesem, zato je treba takšne oblike sodelovanja in nastopanja gojiti ter utrje\-ati. Lep primer jf tudi utrditev sodelovanja med domačim PGD Vojnik in Svobodo iz Liboj. do katerega je prišlo prav na tej reviji. Pokrovitelj III. revije je bilo Gostinsko podjetje Celje, TOZD Oj^-irica.

ANDRAŽ NAO POLZELO: REFERENDUM USPEL

Minulo nedeljo so se občani Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo odločali o krajevnem samoprispevku za izgr,^d-njo krajevnih cest. Čeprav je bila udeležba na voliščih 79 odstotna, se je za plačevanje samoprispevka oalocilo 68,5 odstotka občanov. Samoprispe\^ek bodo plačevali pet let, zbrali pa bodo SOO tisoč din. S tem denarjem nameravajo v naslednjih petih letih asfaltirati okoli 5 km krajevTiih cest. Leta 1977 bodo asfaltirali cesto v zaselek Hotunje, i978 na Lovce, 1979 del Dobriča, ki še nima asfaltne prevleke, 1980 v Jajce in 1981 leta v Sevčnik.

Stopnje po katerih bodo plačevali pa so naslednje: zaposleni bodo plačevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, kmetje 10 odstotkov od katastrskega dohodka (od posekanega lesa se ne upošteva), obrtniki 1,5 odstotka od dohodka in upokojenci 1 odstotek, če mesečna jK>kf>jnina zna.ša več kot, 2 tisoč din.

SMIHEL: GLASBENI POSVET

Cklbor za glasbeno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij Slovenije prireja v so]x>to v ftmilielu nad Mozirjem posvet o poteku in dosežkih letošnjega 12. mladinskega pevskega festiva.la v Celju. Po uvodnem .govoru predsednika ZKO Slovenije Jožeta Humra, bo o idejno po^litičnem vrednotenju festivala govoril Emil Roje. Organizacijsko poročilo bo podal Jurče Vreze, Egon Kunej pa bo podal kritično analizo sodelujočih na festiv^alu. Sledila bosta dva referata in sicer bosta Branko Rajšter in Marjan Gabrijelčič govorila o vsebinskih smernicah festivala v bodoče, torej o vsebinski in programski politiki. Na posvetu bodo sodelovali člani zveane in mednarodne glasbene žirije, predstavniki festivala, preds-tavniki zavoda za šolstvo SRS ter zborovodje. D. M.

PBEBOLD; OBlE^TACfJSKA LIGA

Po programu žalske občiaiske lige v planinski orientaciji je bilo minulo nedeljo že tretje orientacijsko tekmovanje, ki ga je tudi tokrat organiziral meddruštveni odbor savinjskih planinskih društev pod pokroviteljstvom občinske telesnokulturne skupnosti.

Letos so prvo takšno tekmovanje pripravili planinci iz Polzele, drugo planinci iz Žalca, zadnje, tretje, pa planinci iz Prebolda.

Na startu pri osnoTOi šoli v Preboldu je bilo veliko ekip, največ pionirskih. Vsi tekmovalci so morali premagati pot do planinskega doma v Marija Reki, ki pa je bila glede na starostne skupine udeležencev različna.

Med šestnajstimi ekipami pionirjev so prvi dve mesti zasedli planinci j a Prebolda, tretje pa pionirji iz Za-bukovice. Enak vrstni red je bil tudi pri planincih. Pri članih so zmagali preboldski planinci pred eki:po Jamarskega kluba Črni galeb in planinci iz Zabukovice. V skupnem seštevku točk vodijo jamarji iz Prebolda.

DARKO NARAGLAV

KOZJE: KOLESARSKI IZPITI

Na osnovni šoli Kozje imamo prometni krožek. V njem smo se pripravljali skozi vse leto na kolesarske izpite.

že na teoretičnem delu je padlo nekaj učencev, potem pa je bila še praktična vožnja.

Naslednji dan smo zvedeli, da je iZ(Pit uspešno opravilo sedemnajst učencev. Tisti pa, ki ga niso opravili, bodo lahko pokazali svoje znanje o prometnih predpisih čez teden dni na dnigl progi v Kozjem.

DEJAN KRESNIK

LAŠKO: OifSK V VOJAŠKI OflVillAZtJI

Komisija za pridobivanje in vključevanje mladine v vojaške šole je organizirala strokovno ekskurzijo za še-stošolce in sedmošolce v Ljubljano. Lani je OK ZSMS Laško zasedla 3. mesto v tekmovanju za Odličje 22. december v Sloveniji in nagradno potovanje v Zagreb preusmerila v Ljubljano.

Iz vseh treh ce:itralnih osnovnih šol si je 60 učenk in učencev ogledalo najprej kasarno in se pogovarjalo z vojaki in predstavniki iz lete, nato pa še obiskalo vojaško gimnazijo »Stane Rozman« v Ljubljani.

Navdušenje obiskovalcev, ki so si ogledali najmodernejše urejeno šolo, je bilo nepopisno. Najbrž bi n^oraii ob prihodnjih ekskurzijah povabiti še starše otrok, ki so zainteresirani za izobraževanje na vojaških - šolah.

F. LAPORNIK

UPOKOJENCI NA OBISKU

Minuli petek so se spet zbrali v HP Pivovarne Laško upokojenci te delovne organizacije.

Presenetila jih je opremljenost nove polnilne linije na nekdanjih travnatih površinah nogometnega igrišča. Ti prostori so sedaj urejeni in opremljeni s celotnim strojnim parkom polnilnih linij zia steklenice in kovinske sode. Presenetila jih je tudi oprema v kleteh in vsako primerjanje z nekdaj težkimi delovnimi stroji, vlago in mrazom bi bilo težko. Tudi za delavca, ki je zapustil delovno organizacijo pred morda dvemi leti, je bil og^led nekaj posebnega.

F. LAPORNIK

V LASKI OBČINI UČENCI RADI BEREJO

Dne 9. junija so na Aškerčevem domu pri Rimskih Toplicah podelili bralne značke učencem vseh osnovnih šol laške občine. Da so tam res pridni bralci, priča podatek, da je bralno značko prejelo kar 751 učencev, od tega iz osnovne šole Laško in njenih podružnic 361, iz Radeč 242 in iz Rimskih Toplic 14S. Seveda niso mogli priti po značke vsi učenci, ampak so se zbrali le predstavniki razredov iz vse občine.

Na Aškerčevini so pripravili učenci prijeten kulturni program s folkloro, recitacijami in pf-tjem. Med mnogimi

■ ter redkimi gosti pa jor Anton Aškerc, pe-

jjia za nadaljnje delo je-odločitev laške šole, uspešni bralci vsako pO nagrado.

JOŽE LIPNTK

ELA: DOM lANCEV BREZ (ODE

ga torka dalje pa vse 5lega tedna so bili v jcev na Polzeli brez , je povzročilo precej jrali celo perilo voziti lin. Zanimivo bi bilo rodstvo doma, v kate-) oskrbovancev, o \em, iDjkalo, ni nihče obve-bili brez nje tudi sta-ježečih stanovanjih na

)] dneh nastali proble-lanjkanjem pitne vode jasno.

J. V.

10 OB PAKI: OVSKI DOM

I »Oljkami v šmartnem ila šolsko poslopje v šoli že nekaj let ni loslopje začelo propa-nili zaradi premajhne-, Lovska družina bo ila in jo spremenila v ;. Da bo v njem tudi

11 treba posebej ome-

».'■neje znova odprli dbi sklenjeno, da jo liti prvotnemu name-rav!

ZOR.KO KOTNIK

;eutev

ifakturno trgovino so z dosedanjih v lastne teh prostorov je bila di zunanji videz nove kupen in bo prav go-»rivabljal več kupcev, bira blaga poslej večja

ZOR KO KOTNIK

rCE: MLADI ELALI

učencev osnovne šole iulo soboto imelo vejo, čistili so breg Sa-do .Šempetra. Akcije Idi učitelji.

T. TAVČAR

iENTJOBJA

ievi strani ceste proti o pred nedavnim as-

napeljali telefonsko alci soseske so za ta iko prizadetost in O "/o sredstev za iz-I- Gradbeni odbor je *voje delo, prav zato

hitro opravljena. Po-e prispevala KS Šen-

razširjena je bila ^leka na cesti od Bo-po kateri poteka ceste Slovenike vse E. R.

★

e, ki spada v KS — so se vaščani lotili Od odcepa pod krneli v dolžini približjio vaščanov se je dogo-dobršen del opravah ° razmerje med nji-sred^vi in sredstvi Traso ce.ste so ti»li ne bo treba z-graditi Sezovski potok.

in okolice so se j je par štorkelj pri-^tavbe kmetijske šole ^ katerem samica že-, ^^j posebnost, saj se ^ nikoU niso stalno ljudmi se rahlo Sii--'^fjetno tudi vplivalo ^- E. R. .

v PASJIH DNEH ZA ZIMO

Smučarski klub Brashnče jc minulo soboto pripravil delovno akcijo pri gratlinj« nove 70-melrske smučarske skakalnice. Vabilu za akcijo so se odzvali tudi mladinci iz 4gro-teluiike Ljubljana, Tovarne nogavic Polzela, Tekstilne tovarne Prebold in domačini. Skiip-tho je delalo 45 mladincev in to na zaletišču in na mostu skakalnice. Po usjieišni sobotni akciji HO se mladi dogovorili, da se v ssoboto zopet vidijo. Na sliki: skiiipina mladinceo' na delovni akci^. Tekst in foto: T. Tavčar

PO TEKMI LOTO : STOP

ŽOGOBRCARSKA PREDSTAVA JE NAVDUŠILA

Za konec pa še prijateljski skupinski posnetek. Nekateri na sliki od leve proti desni: ureitiiik .Stopa Edi Hraii.skj, peli pravdač Lado .lakše. zraven pred.scclnik skiip.ščine občine Velenje Nest! Žgank, deveti slavni konjenik (zdaj začasni nogometaš) iMiro Cerar, trina.jsti ndlični vratar Janez .skof, za njim Dare Hering in Boris Gavazza. potem Janko Ropret, dvaindvajseti Ivo Mojaer, ob nJem ,Tanez Hočevar-Rifle pa Alfi Nipič in Edvin Fliser, pred .'Mojzerjein še šiportni no\inar Tugo Klasinc in še bolj pod njim te!e\izijski napovedovalec Had« Casl ... Iz naše redakci.je pa ni nihče na>*topiI. ker imamo premalo »zveneča«^ imena ... Foto: r.ojze Ojsleršek)

Ženski spol močnejši od moškega, bi lahko zapisali za prijateljsko noig^ianetno tekmo med žensko eki.po LO. TO ter skupino, ki jo je sestavil STOP. Vendaa- ta premoč je sriDio malenkostna in nekateri iz poraženega tabora celo pravijo, da bi sicer lahko z^nagali, vendar so po stari slovenski šegi bili raje dobri kavalirji (kasneje so nekateri bili tudi kravalarji, upravičeno!). Iz zmatgovalne-ga tabora pa smo izbr.skali zanesljive izjave, da bi lahko »višje zmagale, samo so bili fantje v nasprotni ekipi tako fejst, da si tega niso zaslužili«.

Kakorkoli že, v soboto po. poldne je bilo na staidionu ob velenjskem jeze™ tako, kot da bi igrali dve ekipi v prvi zvezni ligi, saj se ;e na prijemi šou partiji zbralo kair .35(K) gledalcev, ki so bili s predstavo zadovoljni. IIu-dfmiušneži so rekli, da bi morali tudi v našo prvo zvez/no ligo med ekipe' uvrstili po vsaj enega igralca jiz igralskih vrst (gledališče, film itd.), saj bi imeli vs.aj kaj videti . . . Naši »ta pravi<; nogometaši so sicer tudd »igralci«, ve^idar se jim ne moreš kaj dosti smejati, če pa se jim že, se kislo . . . No, tem igralcem ob velenjskem 'ezeru na so se lahko nasme-

sjala od srca in še kakšno dobro nogometno poteao »za poobedek« so videli. Oljub-Ijeni začetni udarec ni izvedel predsednik Izvršnega sveta občine Velenje ing. Fra. njo Kljun, ker je odpotoval v Nemčijo. Pa menda ne na pregovore o nastopanju za njihovo profesionalno ligo . . . Tekma Je sicer s tem izgubila na svoji uradnosti, ne pa tudi kasnejši privIa:;no-sti. Dekleta so dobro »ba-rantala« z žogo, riaši pa so jih hoteli s hitrimi menjavami zbegati. Menjave- pa so bile plod pomanjkainja kon-dicije, velike vročine in — žeje! No, kljub temu se je vse dobro končalo in marsikdo ie rekel, kako bi b<lo lepo, če bi takšne tekme bile stalno. Bi vsaj uživali! V Stopovi ekipi je bilo tudi nekaj izrazitih talentov, kot Janeiz &kof, ki je pokazal nekaj izjemnih l>ravur med tremi »štangami«.' V ekipi je bilo precej pevcev (Mojzer, Fhser, Nipič, Ropret, Koren, Bončina), ki so s tretjem ]x>-skušali »zapeljati« nasprotnice, da bi potem lahko soigralci dali gol. V začetku je ta sistem še nekako držal, potem pa so ga nasprotnice odkrile in so rekle, "naj raje to delajo po teik-mi... Oni, ki se učijo vloge, so poskušali z recitiranjem

i-om antičnih st.ihov, učinek pa je bil isti, kot pri prvih . .. Dekleta so namreč \'So stvar vzela zelo zares, saj se jim je nenazadnje šlo tudi za ugled (ena najboljših ekip v Jugoslaviji)! Prav. dač je bil bivši mednarodni sodnik Lado Jakše, ki ni poznal milosti, kar je za tako pomembno srečanje tudi prav, kajti v obratnem primeru bi se lahko srečanje »izrodilo«. Med tekmo so imeli največ dela tisti, ki so odpirali steklenice, saj so Stopovci bili po nekaj korakih na zeleni površiTii kot posušene gobe ...

Tekmo so odločile enajstmetrovke, kjer so več prisebnosti za reševanje težav-nega položaja p>ka.zale izku-šenejše gostje. Fantje ]>a so .se izgovarjali, da niso imeli ustreznih skupnih nekajte-denskih priprav, da so nekajkrat zamenjali trenerja, da še dolgo ne igrajo skupaj in so neuigrani, skratka našli so cel spet opravičljivih vzrokov, med katerimi so bili tudi nizki honorarji . . . Kakorkoli že, 3500 gledalcev je resnično preživelo lepo sobotno popoldne v tekmi, ki je zaradi zasedl>e navdušila. Brez dvoma bi takšnih srečanj moralo biti .še več.

TONE VRABL

MAtiA ANKETA

PRVO RAZPOTJE

•o dnevu šotle v Rimskih Topli--;ah so razdelili pai-. ija najboljšim pri učenju in izvenšolskih dejavnostih. Letos bera odličnjakov absolventov ni bila velika kot prej.šnja leta. Ta, čast, da je bila vseh osem let odlična, je pripadla Iieni Martinškovi.

Pred prireditvijo, ki so jo pripravili učenci pod vodstvom svojih mentorjev, je stekal klepet z nekaterimi, ki so se zna*:li na prvem razpotju. Kam?

-MILAN CVEK. Dosegel je dober uspeh. Navdušil se je za strojništvo, zato bo šel na srednjo tehnično šolo v Celje in monia pozneje tudi naprej na vis jo. Milanov oče je rudar in. je gotovo vesel, da bo sin segel po lažjem kom kruha. Za tehniko se le Milan odločil sam. Ve<«eli ga pač , . . Ne ve, aJi bo dobil štipendijo.

DARINKA CVEK. Z Milanom je v sorodstvu, sicer pa odličnjakinja. Odkar je stopila v šolo in zaverovano poslušala tova-rišice, ve, da bo učiteljica. Zato se je odločila,, da bo šla na pedagoško gimnazijo in se bo kasneje odločila za višjo pedagoško, da bi bila predmetna učiteljica, štipendijo bi potrebovala .

MIHAELA BRLEČ je prav dobra, sicer pa nasa »stara« znanka. Pogosto se je oglasila z dopisi tudi v Nevem tedniku. Je ze nekaj let aktivna čJan-ca novinarskega krožka. Mihaela tudi ne pomišlja. Vpisala se bo na gimnazijo, pozneje pa na fakulteto za novinarstvo. Pri njih imajo pet otrok, zato se štipendije ne bi branili.

BOJAN DJSTRŠEK je prav dober. Vpisal se bo na ekonomsko srednjo šolo. Razlogov za to ima več. Pravi, da nima kakega izrazitega talenta. Da mu je delo, ki ga obsega poklic; ekonomskega tehnika, všeč, da ga nekoliko pozna. Da bi lahko dobil delo bliže doma, tudi to je navedel za razlog svoje odločitve. Pač praktičen fant.

ANICA STOPINŠEK, do--bra učenka, se je odločila za poklic medicinske sestre. Njen sorodnik dela v tem poklicu, no, pa tudi sicer ji je bil ta poklic vselej všeč. Ko }X) končala medicinsko šolo, bi se rada posvetila negi otTOk, bodisi v bolnišnici, bodisi kot patronažna sestra. Od kod ta smrsel.' Pet bratov in sester loia in je mlajšim že bila negovalka.

Na prireditvi smo zvedeli kaj vse so na tej šoli naredili. Navdušeno sta bila pozdravlejna tudi operni pevec LADKO KOROŠEC in pisateljica PAVI,A ROVANO-VA. In še razstavo svojih izdelkof, od risb. ročnih del do strojčkov so nam pokazali. Naših pet sogovornikov in njihovi vrstniki iz osme se bodo razkropili. Življenju naproti. J. Kr.

12. stran — NOVI TEDNIK

Št.24 —16. junija 1977

KMET KARL JUHART

TUOi DELEGAT V REPUBUSKf SKUPSCSNI

čeprav ae je rodil kot sin mizarja in se je pozneje tega poklica tudi sam- izučil, je Karla Juharta kmečko delo vedno veselilo. Prilož. nost se mu je ponudila ta-krat, ko mu mizarsko delo ni nosilo niti toliko zasluž-ka, kolikor ga je rabila njegova družina za normalno prehrano. Tako se je odločil, da bo postal kmet. Kupil si je m.ajhno hišico in nekaj zemlje v Tepanju ter s pridnimi rokami postavil hlev, vanj pa de^et glav živine. Posta! je kmet.

»V začetku je bilo težko,« pripoveduje Kari Juhart. »Nisem imel nobenih strojev, za vsako delo sem mo-ral, poprijeti z golimi roka-mi. Seveda pa mi delo, če. prav je bilo zelo trdo. ni prineslo željenega zaslužka. Tako nekako je bilo do leta 1972, ko Je prišel moj mlajši sin od vojakov . . .«

Juliartov oče je tedaj ^>o-sedel za mizo svojo ženo, mlajšega sina in snaho ter zahteval, naj se skupaj z njim odločijo, kako in kaj bodo delali v bodoče. Predvsem je želel sinovo odločitev o tem, ali bo ostal doma na kmetiji, ali bo na-daljeval z ,delj)m v konjiški

tovarni. Od te odločitve Je bilo namreč odvisno, ali bo ostala Juhartova kmetija takšna kot je, ali pa sodobna, specializirana kmetija. Karlov mlajši sin se je tedaj odločil, da bo ostal doma na kmetiji.

»Takoj, ko mi je sin povedal, da bo ostal doma, sem odšel v kmetijsko zadrugo v Konjice in tam prosil za nasvet in finančno pomoč, želel sem specializirati svojo kmetijo, vendar sem za to potreboval veliko denarja. V zadrugi sem naletel na veliko razumevanje in kma. lu ."=em dobil njiiiov kredit za nakup lunetijskih strojev, živine in za obnovitev gospo, darskega poslopja.«

Kari Juhart je z desetimi milijoni zadružnega kredita postavil popolnoma nov hlev. ki ga je napolnil z živino, potem pa si je kupil še trak. tor, nakladalko, obračalnik, molzni stroj .. . Delo je postalo nenadoma veliko lažje, zaslužek pa se je iz dneva v dan večal. Juhartova družina se je kljub temu lepe. ga dne odločila, da bo na kmetiji uredila še kurjo farmo.

»Tako unamo sedaj tudi osem tisoč brojlerjev in za njihovo vzrejo še vse potrebne pripomočke. Lahko rečem, da sedaj res dobro zaslužimo, ko smo razširili in uredili našo kmetijo. Me-sečno prodamo okrog dva tisoč litrov mleka, letno od-

damo deset do dvanajst pitancev, zaslužimo po še z vzrejo piščancev. Če bo do. hodek tudi letos dober, bomo v začetku prihodiijega leta izplačali že vse dolgove. Reči pa moram, da smo do vsega, kar imamo, pnšli le s složnostjo in pridnost, jo,« je povedal Kari juhart.

Delo tega prijetnega le. panjskega kmeta i^a ni usmer. jeno le v njegovo k^.ietijo. Kari Juhart je namreč tudi del^at zbora združenega de-la republiške skupščine.

»Sedež naše skupine delegatov imamo v Žalcu,« je povedal oče Juhart. »V sku-pini smo skoraj sami kmetje, zato imamo precej težav pri prebirajiju gradiva za se. jo republiške skupščine. Ve. ste, mi kmetje ne razumemo kompliciranih zadev, zato je delegatsko delo za nas precej te.žko. Vendar smo kljub temu z vso resnostjo opravljali svoje dolžnosti, prosDi smo za nasvete kmetijske strokovnjake, da smo se po-tem o predlogih skupščine lažje odločali. Mene je za delegata predlagala kmetij, ska zadruga' v Slovenskih Konjicah, zato se sam nanjo velikokrat obrnem za nasvet ali pa delavcem zadruge poročam o svojem delu v skupščini. Mislun, da je bila povezava med me. noj in zadrugo, katere de. legat sem, v vseh teh letih delegatskega dela, zelo do. bra.« )AMJAN-\ STAMEJČIC

Kari Juhart s svojim vnukom Boštjanom.

POSKUS MLADIH ZADRUŽNIKOV

ŠE NI ZNANO KOLIKŠEN BO NJEN PRIDELEK

Delavci, ki delamo vkme. tijstvu, čutimo določeno ne-skladje med tem, kar priporočajo strokovnjaki, ki proučujejo nove sorte in med tem, kar kmet Ip^hko kupi, ko želi posejati določen po. sevek. V poročilih kmetij, skega inštituta smo tako zasledili, da so nove sorte pšenice bolj rodovitne od starih, da so bolj odporne proti boleznim in vsem dioigim nadlogam, s katerimi se ra-

stline spopadajo v času rasti, želeli smo preizkusiti teh nekaj priporočenih sort tudi na našem konjiškem področju. Zato smo zastavili poskuse s pšenicami sorte Zlata dolina, Novosadska ra-na, Drina, Sava, Partizanica. Kmetom moramo mimogre. de povedati, da teh sort pše-niče ni mogoče dobiti v trgo. vini in da ,smo se tudi sa-m-i nemalo iiahodili, preden smo jih dobili vsaj nekaj za naš poskus.

Mladim kmetovalcem, ki so vključena v aktiv mladih zadružnikov, je Kmetijska zadruga v Slovenskih Konjicah razdelila navodila zapri-dobivanje, nakaznice za gnojila in seme ter sredstvo zo-per plevel. Semena je zadruga razdelila tako, da so zadružniki lahko z njim pose. jali 10 arov njive. Prvi pregled posevkov je pokazal, da so vsi, brez izjeme, lepši od tistih, ki so jih kmetje sejali brez ustreznega gnojenja in brez čistega semena. Posevki so bili tudi skrbno obdelani, brez plevelov. Pri prvem pregledu so vse pšenice cvetelo, ne glede na to, ali so bile posejane v hri.

bovitem predelu Loške gore ali v dolini Zgornjih Laž. Nekateri posevki sc bili dovolj gosti, drugi pa preredki. Redki so predvsem tisti, ki so bili pozno sejani. To spet potrjuje znano dejstvo, da je treba sejati veliko več se-mena, če sejemo kasneje, kot tedaj, če sejemo pravočasno. Res je, da je redek posevek p>o navadi tudi bolj debelega zrnja, vendar pa debelina zrnja ne odtehta velikega števila zm, ki jih ima gost posevek.

Koliko pridelka bodo dale sorte p.šenice, ki so jih mladi zadružniki sejali na področju Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, bomo še poročali. V poskusih, ki jih je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, so dale omenjene sorte pridelek od 36 do 47 stotov semena na en hektar. Sodimo, da bo pri nas pri-delek nekoliko slabši, ker mladi zadružniki nimajo toliko izkušenj s pridelova-njem pšenice, kot jih imajo lijnetijski strokovnjaki. Vsekakor pa moramo počakati še nekaj več kot mesec dni, da bomo videli, kakšen bo pridelek. IDA TEPEJ

CELJE

MISLI OB NEKATERIH NALOGAH V KMETIJSTVU

Ni naključje, če je tudi zadnja razprava na seji izvršnega sveta celjske občine o nekaterih problemih kmetijske proizvodnje dobila izredno kritično vsebino. Mnogi člani so se namreč vprašali, ali smo' v resnici napravili vse za razvoj kmetijstva, za proizvodnjo hrane? Ali so perspektive kmetijstva v sicer močni industrijski občini jasne, dovolj opredeljene? Navzlic srednjeročnemu načrtu.

V občini imamo zdaj le 8,4 f/b kmečkih prebivalcev. To pa je tista spodnja meja, ki že prižiga alarmno luč. Pod njo bi ne smeli iti. Toda ob nenehnem naraščanju števila drugih prebivalcev, se bo ta odstotek zniževal. In kaj potem? ^

Težko je reči, oe je kme. tijska proizvodnja v celjski občim stranskem tim.

Težko bi .se tudi strinjali z mislijo, da so ta vprašanja ob robu drugih. Toda, navzlic temu, so zlasti minule razprave o stanju in nalogah v lunetijski proiz\'Odnji opozorile, da je odprtih več vprašanj. Pri vsem tem ne gre samo za samoupravno povezanost kmetov-kooperan-tov, zatem za položaj kmetijskih delovruh kolektivov v občini, marveč še za kaj več. Odgovor, ali uspevamo pri preusmeritvi dvajsetih kme. tij na leto v specializirano proizvodnjo, bi prav gotovo pokazal, da zaostajamo tud; na tem izredno perečem po-dJPčjik.Nl deaafjat bi lahko

bil tudi eden od izgovorov. Pa vendar bi ne smel biti.

Prav tako bi se morali vprašati, kaj smo naredili, da bi dosegli več v pridelovanju vrtnin, ki so za mesto in občino življenjskega pomena. Osnova je prav gotovo živinoreja — mlečna in pitanci. Pa še kaj več.

Tudi kmetijska pospeševalna služba je vprašanje zase. Smo ji namenili dovolj sredstev?

In ne nazadnje — ali je edinole Dobrina tista, ki je odgovorna za preskrbo prebivalcev? V končnem koraku prav gotovo, toda, v organiziranju in zagotavl;a.n.iu večje proizvodnje hrane, prav gotovo ne sama. Gre za dosti širšo družbeno odgo-vorno.st, pri kateri tudi organizacije združenega dela ne morejo in ne smejo stati ob strani. Pa tudi drugi dejavniki ne! Preskrba prebivalcev je širša družbena naloga in je ni moč naprtiti samo eni delo^Tii organizaciji.

Skratka, do-volj vprašanj, ki terja-o odgovore. Zato je tudi izvršni svet naročil svojemu svetu, pristojnemu za to poglavje da prouči vso to problematiko in pride pred izvršni svet s še bolj konkretnim programom. Navzlic sprejetemu srednjeroč. nemu načrtu. Večja konkretizacija nalog in o-preJSvlitev njenih nosilcev je v tem primeru prav gotovo utemeljena! M. BOŽIČ

LETUS: KRAJEVNI PRAZNIK

Nedelja 12. junija letos je bila velik dan v okviru letuškega krajevnega praznika tudi za prebivalce in počitnikarje v naselju vikend-hišic na levem bregu Savinje. Kljub letošnji najhujši vročini smo se malo pred opol-dnevom zbrali na travniku ob Savinji v velikem številu.

Naš predsednik krajevne skupnosti Mirko Flere je spregovoril nekaj besed o napeljavi vodovoda k nam v takoirnenovano »Gmajno«. Kar iP, priključkov za vodo je bilo napravljenih. Večino sredstev za ta vodovod smo zbrali »vikendaši« in stalni prebivalci sami. Bilo je mnogo delovne prizadevnosti tudi na strani interesentov za vodo in seveda dobre volje in pomoči s Krajevne skupnosti Letuš.

Ko Je Mirko včeraj za-klical »vooodaaa!«, je po cevi najprej počasi, nato pa v močnem curku pritekla voda iz vodovoda. Nekateri so se z veseljem pomočili s to čedalje bolj cenjeno tekočino. Pili pa vode včeraj nismo, ampak smo imeli v naravnem »hladilniku« za hudo žejo pripravljene različne pijače. Jedli in pili smo vsi veseli, čeprav smo sa istočasno tudi sončili oblečeni. Pevci letuškega mešanega pevskega zbora pod vodstvom tov. Marov-ta so nam zelo ubrano in lepo zapeh nekaj pesmi. Kako čudovito je zvenela pesem »Pozdravljam te. Savinjski dol, moj ljubi rosjni kraj«, zapeta ob bistri Savinji!

Dosti je vredno to, da imamo dobro pitno vodo, mnogi pa tudi, da smo se ob tem prazniku spoznali z mnogimi prizadevnimi krajani Letuša in sklenili v bodoče še bolj sodelovati.

VERA PEIiKO

OKOLJE

NI VEDNO CINKARNA KRIVA!

Pogosto smo izredno ostri in prepričljivi, ko obtožujemo to ali ono tovarno, da je le zaradii nje, zgolj nje in njenih izpuhov ali odplak, prizadeto okolje našega bivanja, v pretežnem številu primerov so ti očitki upravičeni in naslovljeni na pravi naslov. Vsaj v Celju skoraj vedno na Cinkarno.

Toda industrija vselej le ni kriva. Ce pustino vnemar d.elež slehernega občana pri onesnaževanju oko-lja bodisi s hrupom, praiiom, odpadki ali pa dirmiimi plini iz lastne kurilnice, še vedno ostaja vrsta dejavnikov, ki vplivajo na okolje. Ne za-nikarno napak, ki jih dela industrija, vsekakor pa dr. ži, da v njej le vse preradi iščemo vesoljnega krivca za vsakršno ekološko nesrečo.

Pred nedavnim, točneje v mesecu maju, je Cinkarna na pogoste očitke okoliških prebivalcev poslala Inštitutu za hmeljarstvo pri Hmezadu v analizo vzorce solate, vrtnic in drugega cvetja. To je bilo očitno poškodovano in za poškodbe so, kot je to že v navadi, okrivili Cin-

karno. Analiza instituta pa je pokazala drugače. Rdeč-kastorjava barva na listih solate Je bila njen sortni znak — solata je bila namreč zimska in zimsko solato označuje takšna barva listov. Vrtnice so bile pegaste in mlajše listje na njih sko-drano. Obe vrsti poškodb sta bili posledica zmrzali in nizkih letošnjih temperatur. Tudi odmiranje listov tulipanov je povzročil mi"az. Na lilijah so povzroč.ile poškodbe hroščeve ličinke, na španskem bezgu pa so na. stale poškodbe zaradi 2anr-zali.

Zaključek; Kriva ni bila Cinkarna, ampak muhasto pomladno vreme. Za verodostojnost podatkov jamči inštitut in oba podpisana: Milj e^r-a Kač in Jože Brež.nik. To ni opravičilo za Cinkar. no ;n druge onesnaževalce iz industrije. Je pa resen opomin vsem nam. ki tako radi upiramo prst na znane krivce, smo pa hkrati zelo površni, ko gre za pometanje pred lastnim pragom.

BRANKO STAME-JCIC

št. 24 — 16. junija 1977

NOVI TEDNIK — stran 18

MALO GOSPODARSTVO

JUSTIN FELICIJAN: »PREVEČ JE ŠE ŠUŠMARSTVA«

Razvojni center Celje je

prei njduvaiin iz.deiau ŠLU-diiu o malem guspouca-sivu v obilni, v kateri je osnovna ugotovitev, da se stanje v ceiljskem malem gosipodar-stvu le malo razl!ku.,e od stanja v drugih, podobno razvitih slovenskih občinah. Ob tem pa tuu., da je predvsem v zaseonem sektorju niailo gospodarstvo šibko ra.z,viLo. Te ugotovitve so nas spodbudile, da smo za razgovor zaprosili avtorja študije Justina Peliciana.

Vprašanje: Za uvod v razgovor ^norda vprašanje, Kaj je pravzaprav malo gospodarstvo?

J. Felician: Malo gospodarstvo je, preprosto rečeno, nov izraz za obrt. Gre za storitveno dejavmost za občane, storitve in dopolnitve maloserijske proizvodnje, poiproizvodov in uslug za »veliko gos;podarstvo« ter za lastno proizvodnjo v malih serijah. Vsa ta področja so med seboj tesno povezana in razvita tako v diiižbe-nem kot tudi zasebnem sektorju malega gospodarstva. Dejavnosti malega gospodarstva pa smo razdelili v po-dročjie proi^zvodnje in vzdrževanja trajnih in trajnejših dobrin, (gradbeništvo, predelava kovin in nekovin, izdelovanje električnih aparatov, popravila, servisi itn.), področje preskrbe s tekočimi dobrinami (izdelovanje oblačil, osebna nega, gostinstvo in turizem, optika, foto, ročna dela itd.), ter področje ostalih storitev (zlatarstvo, papirništvo ln črkoslikarstvo).

Vprašanje: Koliko ljudi v občini zaposluje malo gospodarstvo in kolikšen je delež malega gospodarstva v celotnem gospodarstvu občine?

J. Felician: Po naših ocenah je v malem gospodarstvu celjske občine zaposlenih kar 20 odstotkov od skupnega števila zaposlenih v občini. Jedro malega gospodarstva v občini je družbeni sektor, v katerem y& zaposlenih 60 odstotkov od delavcev v malem gospodarstvu, ob tem pa unamo še zelo pester in raznolik sektor zasebnega malega gospodarstva s celo kopico težav in slabosti in v katerem je povprečna starost zaposlenih 1>6 let. Delež malega gospodarstva v celotnem gospodarstvu celjske občine pa že dosega tretjmo. Vprašanje: Nedvomno bo zanimivo izvedeti, česa je v Celju s področja malega gospodarstva dovolj in česa manjka.

J. Felician: To je bilo eno osreanjili vprašanj študije. Nismo pa ostali le pri ugotovitvi česa je dovolj in česa manjika. To je bila le osnova za naše predloge o spodbujanju tistega dela malega gospodarstva, ki ga v občini najbolj pogrešamo tako v storitvah za občane kot tudi za »veliko gospodarstvo«. Ugotovili smo, da najbolj primanjkuje instala-terstev za elektriko in centralno kurjavo, plinovod ter sob: slikarstva in pleskarst-Va, zidarstva in fasaderstva, ženskega in moškega krotja-štva ter krzna^rstva. Ob teh strokah jih je še nekaj, ki So sicer dovolj razvite, a J^ninj donosne, zato tudi za-^jp (Irizerstvo, kemično či-^^enje mizarstvo, montaža ?'ini, pletilstvo in pranje ter ''*kinje perila) predlagamo spodbujevalne ukrepe. V ta-ko imenovani srednji sku-J>^'ni, torej med delno defi-'^'^amimi deli malega gospo-*^'i"stva so predvsem: avto-^iiehaniiki, avtoelektričairji,

akumulatorstvo, avtoklepar-stvo, avtoličarstvo, čiščenje in mazanje vozil, elektro-mehan.ka, finomehanika, gostinstvo, pečarstvo in strojno ključavničarstvo.

Zadostno pa so razvite dejavnosti kot so: avtotaksi, avtoprevozništvo, brušenje rezil in stekla, cvetličarstvo, čevljarstvo, fotografiranje, galvanizacija, črkoslikarstvo, izdelovanje usnjene galanterije, plastičarstvo, te-kstilstvo, klobučarstvo, izdelovanje igrač, krovstvo, izo-laterstvo, gumijasti izdelki, kamnoseštvo, kleparstvo, svečarstvo, kovaštvo, lesno-strugarstvo, lončarstvo, mesarstvo itd.

Vprašanje: Kakšne pa so temeljno ra7b'kc meri družbenim in zasebnim sektorjem malega gospiidai.^tva?

J. Felician: Družbeni sektor je močneje razvit, razpolaga s sodobnejšo tehnologijo, obseg poslovanja je večji, ustreznejša je kvalifikacijska struktura zapcstenih, bol-e je o.skrbljen z reprodukcijskimi materiali itd. Družbeni sektor je hkrati bol' usmerjen v storitve za »veliko gospodarstvo« kot pa v zadovoljevan'e potreb občanov. Tako cenimo, da je delež plasmana družbenega sektorja malega gospodarstva v gradbeništvu 60-70 odstotkov, v elektrome-hanski stroki 40 odstotkov, v kovinsko predelovalni kar 70 odstotkov, v prometu celo 80 odstotkov in v predelavi nekovin 70 odstotkov.

Zasebni sektor je skoraj izključno usmerjen v zadovoljevanje potreb občanov. Storitve zasebnikov so praviloma cenejše od storitev družbenega sektorja, razlika v ceni pa se pretežno nado-

mesti s kakovostjo, ki je v družbenem sektorju višja.

Vprašanje: Kaj bi bilo po ocenah študijo poirebno v Celju še storiti, da bi malo gospodarstvo le hitreje na-jirrdovalo. Pri tcan mislim tako na ti.sti del, ki ga najbolj pogrešajo občani kot tudi na storitve za veliko gospodarstvo.

J, Felicijan: V študiji smo predvideli oblike spodbujanja z nižjimi obrestnimi merami in vsaj v začetku, ob startu nove obrti, tudi z davčnimi olaijšavami, možnostjo cenenih kreditov in tako dalje.

To pa seveda še ni dovolj. Več bi morali storiti za ustrezne poslovne prostore oziroma za oblikovanje v tujrlni laredno uspešnih obrtnih centrov. Cilj tega bi bil, da občani na enem mestu dobijo čimveč storitev. V Celju je po moji oceni več lokacij, kjer bi lahko pričeli z oblikovanjem takšnih skupnih obrtnih centrov.

Potrebna je tudi stabilnost v orientaciu — torej stalna družbena skrb za razvoj malega gospodarstva, ki je, to smo končno in upam za vselej le ugotovili, nepogrešljiv del celotnega gospodarstva in tudi nepogrešljiv del bi-van:a v razviti urbani sredini. Ne bi tudi smeli dopuščati stalnega preraščanja dela malega gC'spodaTstva v industrijo.

Podpiramo tudi ustanovitev skupne naibavno-prodaj-ne zadruge, ki bi skrbela za prodajo izdelkov in storitev kot tudi za organizirano na. bavo reprodukcijskih materialov. In slednjič, potrebno bo še razvijati sodelovanje med »velikim« in malim gospodarstvom. Le za primer naj povem, da je po moji oceni samo v EMO čez 100 polnrozvodov, ki bi jih ceneje lahko proizvajalo malo gospodarstvo, ki bi lahko izčistilo svoje serije. V tujini je to že uvelijavljen sistem. General Motors, na-primer, ima kar 5,5.000 kooperantov, med njimi jih je približno 30.000 iz obrti oziroma malega go^sipodarstva.

In ne nazadnje, osnova ma-legp. go.spodarstva m^^rajo ostati storitve za občane, kjer je še vse preveč škcd-lijivega šušmarstva.

BRANKO STAM-EJČIČ

iVtOZmJE: ^EOOLACIJA TRNAVE

..Trnava. Potok skjiii Mo-zirje. Kdo ve, koilikokrat le prestopil svoja bregova :n poplavil bližnje in daljnjo območje. Bil je strah in trepet. Zdaj posta,ja bolj krotek. Po zaislugi v^dni-iiregu-lacijskih del.

Nova struga dobiva .kamnito oblogo. Razen tega je tudi b'J.Lj globoka in tudi ne-kat,eri popravki v njenem ■^ku k'ilrr;o, da voda, tudi ob nalivih, ne bo več tako ZLi.:>lJ .ila in grozila.

V teku so regulacijska dela, ki jiih izvaja Nivo iz Celja. Za financiranje teh del morajo imeti na voljo 102 milijona starih dinarjev. Polovico oziroma 50 milijonov je dala območna Vodna skupnost, 5 krajevna skupnost Mozirje, 8 Temeljna vodna skupnost Mozirje, 17 milijonov pa občinski rezervni sklad. Preostalih nekaj nad 20 milijonov bo dala še območna Vodna skupnost. Tako bodo regulirali strugo do mosta. Kaj pa naprej ozd-roma nazaj? Regulirati bi morali še okoli 30 met-rov. Za ta dela bi potreibovali še okoli 25 milijonov starih dinarjev. M. B.

SVEČANA AKADEMIJA

Telovadno društvo Partizan-Gaberje Celje je eno najmočnejših društev v celjski regiji, saj je nosilec množične telesne kulture. Ima redno organizirano vadbo vseh oddelkov in sekcij, predvsem sekcijo za hokej na travi, odbojkarsko sekcijo tn sekcijo za namizni tenis, člani se z veseljem in v polnem številu udeležujejo raznih pohodov in tekmovanj, obstoječih rekreacijskih objektov in TRIM stez v Celju in okolici.

V počastitev Titovih jubilejev se je dmštvo odločillo, da bo pripravilo svečano akademijo s prikazom celotne aktivnosti vsega članstva.

Svečano aikademijo bo društvo pripravilo v petek, 17. junija ob 19. uri na letnem telovadišču, na Mariborski 42. V programu bodo poleg telovadcev nastopili tudi recitatorji, godba na pihala in drugi. Društvo je torej poskrbelo za vse, da bi čimbolj svečano proslavilo te visoke jubileje. Torej, vabljeni!

• DARJA GLANČNIK

Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko Kranj

razpisuje

za šolsko leto 1977/78 sprejem učencev v 1. razred:

1. Tehniške tekstilne šole,

in sicer v:

— predilski odsek 30 učencev

— tkalski odsek 30 učencev

— pletilski odsek 30 učencev

— tekstilnokemijski odsek 30 učencev

— konfekcijski odsek ' .30 učencev

2. Tehniške čevljarske šole,

fio učencev

3. Šole za čevljarske delavce,

in sicer za poklice:

— šivalec zgornjih delov 70 učencev

— prikrojevalec zgornjih delov 35 učencev

— navlačevalec zgornjih dolov 17 učencev

— dodelovalec 16 učencev

4. Poklicne tekstilne šole,

in sicer za poklice:

— pletilja 30 učencev

— šivilja ženskih oblek 30 učencev

— krojač moških oblek 30 učencev

— konfekcionar 30 učencev

5. Šole za tekstilne delavce,

in sicer za poklice:

— konfekcijski šivalec 30 učencev

— konfekcijski krojilec 15 učencev

— konfekcijski likalec 15 učencev

Pogoji za sprejem v Tehniško tekstilno in Tehniško čevljarsko šolo: 1. uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika; 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let ter mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je treba poslati:

— spričevalo o končani osnovni šoli (original)

— izpisek iz rojstne matične knjige

— zdravniško potrdilo

Prijave za vpis prejemamo do vključno 23. junija. Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 24. jimija na oglasni deski. Če bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehomi. Če bo prijav manj, bomo vpisovali še do vključno 29. junija.

V Poklicno tekstilno šolo bomo vpisovali učence, ki so končali 8. razred osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo.

V šolo za čevljarske delavce in v šolo za tekstilne delavce bomo vpisovali učence, ki so končali najmanj 6 razredov osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo.

Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov.

Do 31. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli in 2-letno Delo-vodsko tekstilno šolo.

Podrobnejše informacije za ta študij se dobe v tajništvu šole.

Naš naslov je: šoLski center za tekstilno in obu^ veno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.

»ROGLA« SLOVENSKE KONJICE

DNEVNO SPEČEJO 6000 KG PEKARSKIH IZDELKOV

Pekarna in slaščičarna Ro-gla v Slovenskih Konjicah sodi med srednje velike pekarne pri nas. V minulih letih, ko je pekarsko proiz-vodnjo pestila nizka akumu-lativnost, si je kolektiv Ro. gle vendarle ustvaril bojše delovne pogoje s sicer majhnimi, a učinkovitimi naložbami. Tako so povečali delovne prostore, predvsem pa močno razširili pečni pro-stor. Letos imajo v načrtu še ureditev nove prodajalne v Slovenskih Konjicah, ki bo stilno opremljena in se bo lepo prilegala izgledu starega konjiškega mestnega jedra.

Ob tem, ko so v Rogli dvakratno povečali pečne površine, so prišU tudi na boljšo organizacijo dela. Troiz-mensko delo so nadomestili z enoizmenskim in se tako uvrstili med prve pekarne v Sloveniji, ki so odpravile nočno delo. Boljša organiza-

cija dela je vplivala na povečanje delorae storilnosti, ob tem pa na zmanjšanje režijskih stroškov. V pekarsko in slaščičarsko proizvodnjo so vključili nekaj novih izdelkov, ki so jih kupci z vese. Ijem sprejeli. Tako dnevno spečejo okrog 6000 kilogramov pekarskih izdelkov, 2000 kosov svežega slaščičarskega peciva in 400 kilogramov d-o mačih keksov.

Če se nekoliko pomudimo pri proizvodnji in ponudbi kruha pekarne Rogla moramo povedati, da je njihov kruh zelo cenjen in po svoji kvaliteti znan daleč naokrog. Kupci najbolj povprašujejo po domačem, pol-belem kruhu, ki ga peki tudi največ spečejo. Velikokrat se zgodi, da kruha — ravno zaradi velikega pov. praševanja po njem — v prodajalnah že zjutraj zmanj. ka. Vendar je tudi v takih primerih preskrba s kruhom

zagotovljena za vse občane, tudi za tiste, ki kruha še ni. so kupili. Pekama in slaščičarna Rogla ni namreč s pogodbami vezana na prodajo krulia v trgovinah. O ponudbi kruha se sproti dogovarjajo. To pa pomeni, da trgovine takoj potem, ko kruha zmanjka, naročijo v Rogli dodatne količine kruha in problem preskrbe občanov tako v hipu rešijo. Le malokdaj se zato zgodi, da ponudba kruha v konjiški občini zataji (to seveda ne bi mogli trditi za celjsko občino. Spomnimo se le prazničnih dni!). Priznanj e za to pa gre kolektivu Ro-gle, ki je v vsakem trenutku pripravljen zavihati rokave in s skupnimi močmi (tudi tako, da priskočijo na pomoč peki, ki imajo sicer prost dan) napečejo kruha za vse obča.ne.

DAMJANA STAMEJČIC

14 stran — NOVI TEDNIK

Št. 24 —16. junija 1977

SMRAD V ČRETU

¥ SLABEM VAGONU POGIMILO ŠESTNAJST PRAŠIČEV

žalostna slika se je nudila zadnje nedeljsko dopoldne na tovorni postaji v Čretu slučajnemu opazovalcu. Podjetje Vaj da Cakovec je poslalo celjskim Mesninam večjo pošiljko živih prašičev. Poudarek je na živih, kajti niso vsi prašiči doživeli izkrcanja na lastnih nogah.

Ko smo popoldne »obiskali« nakladalno ploščad v Čretu, so žive že odpeljali, šestnajst crknjenih prašičev pa so nakladali na ka. mion. Med njimi je imel najtežji — po nepotrjeni informaciji — 350 kilogramov. Grmada mesa, toda žal neuporabnega.

Kaj se je zgodilo?

Končni odgovor in potek bo verjetno dal nekdo drug, vsaj upamo lahko, mi pa lahko zabeležimo predvsem izjave v tej napeti, čudni, žalostni zgodbi.

Vajda Cakovec je poslala Mesninam Celje tri vagone prašičev. In dva spremljevalca. Ta dva sta zadolžena za prašiče med potjo — voda naj bi bila njuna prva skrb. Danes — zdaj, ko je zabeležen po gin šestnajstih prašičerv^ — govorijo o takoimenova-nem »sončnem udaru«, da v vsakem vagonu vedno pogine en ali dva predstavnika prašičjega rodu, da tovorni vlaki stojijo izven postaj in da spremljevalci ne morejo nositi vodo v vedrih itd. Zakaj I>otem spremljevalci in zakaj takšen režim na železnici, ki skuša biti hitra in učinkovita?

Prvi vagon je prispel v Celje na tovorno postajo ob 5. uri zjutraj, druga dva ob 10. uri. V prvem je crknil le en prašič, ker je bil baje vagon dober — star in zračen! No, še zdaj pa ni jasno, kdaj so crkovali ostali prašiči. Med potjo ali potem, ko so v čretu čakali na dežurnega voznika Mesnin. Namreč, pri Mesninah imajo tako urejeno, da tovori ob nedeljah ali prazaiikih prihajajo okoli 11. ure in je temu prilagojeno tudi dežurstvo šoferja. Torej ga je pač polomila Vajda, menijo v Mesninah.

Zgodba se plete dalje! Železniški delavec je ob 6. uri opazil v vagonu dva crknjena prašiča in nato so pričela »deževati« ob-

vestila čuvaja tovorne postaje ter vratarju Mesnin. Od Mesnin ni bilo nikogar, ob 10. uri so jih klicali kar trikrat, saj je bilo stanje ob prihodu pi-eosta-lih dveh vagonov nevzdržno. No, šofer Mesnin je le pripeljal — ob 11.45. Nato so ljubezsnivo najprej poskrbeli za žive prašičke, ob 15.45 pa so nakladali še crknjene.

*

Andi Goršeik, direktor Mesnin — po telefonu:

»Poginilo je šestnajst prašičev in to zaradi slabega, nezračnega vagona ter nezadovoljivega režima prevoza, ki ga je zagotovil proizvajalec Vajda čako. vec. Spremljevalec bi moral na vsaki postaji oskrbeti prašiče z vodo, namočiti pesek itd. zaradi neznosne vročine. Očitno

je, da tega ni naredil! Škode je za nekaj več kot pet milijonov starih dinar. j€(v in smo že intervenirali pri Vajdi.«

Nekdo je kriv!

Ne samo zaradi tistih petih milijonov, ki jih bo pač moral pokriti ta ali oni delovni kolektiv! Tuai zato, ker svinjskega mesa še vedno ni dovolj, mi pa ravnamo s prašiči kot s prašiči! Prav po prašičje! živali bi res šle »pod nož«, toda če je bil konec že neizogiben, bi jim lahko vsaj prihranili trpljenje v razbeljenih vagonih ob pomanjkanju vode.

Morda bi takšne prevoz* imeli samo pozimi, saj takrat ne bi bilo potrebno skrbeti zaradi vročine. No, pa raje ne! Takšni smo, da bi nam v tem primeru verjetno prašiči zmrznili!

Milan SENIČAH

SANACIJA NOVEGA CELJA

NA ZAČETKU

tO SOSEDA TOVARNA KRMIL?

Novo upi-avno vodstvo v Domu oskrbovancev v Novem Celju si počasi utira pot v celotni reorganizaciji domske oskrbe. Sanacijski načrt ne zajema samo gradbenih del, za katere je odgovoren gradbeni odbor, pač pa se srečuje tudi z vsebinskimi spremembami. O njih bomo pisali kdaj kasneje, važno pa je predvsem to (ugotovitev pa je nastala pred kratkim), da so se medsebojni odnosi in odnosi do oskrbovancev v zadnjem polletju močno spre-meriili.

V začetku je bilo nekaj nezaupanja, ki se je kmalu pokazalo, da stoji na majavih nogah. Topla beseda in čas za poslušanje, ki si ga nova ravnateljica Marinka Mucko-va najde, je zgladilo začetno napetost in odstranilo ovire tudi med delavci kolektiva.

Razgovor s tistimi, ki so pred pol leta razgalih nemogoče razmere in neupoštevanje samoupra^mih aktov je pokazal, da so le-ti optimistično razpoloženi, predvsem pa v*&do kaj hočejo.

Sto starih milijonov, ki so se v lanskem letu iz;kazali kot višek bodo porabili za sanacijo, seveda pa bo potrebno k temu še veliko dodati.

Letos nameravajo urediti sodobno kuhinjo, idejni projekt zanjo je že narejen, čez štirinajst dni bo nared centralna kurjava, za njo pa pride na vrsto kotlovnica in sanacija graščinske stavbe, ki bo prišla na vrsto prihodnje leto.

Celotna sanacija Doma oskrbovancev v Novem Celju predvideva sto oskrbovancev manj kot jih je zdaj (300 od 345 možnih sedanjiih kapacitet), je pa tesno povezana z vsetMnsko preobrazbo namembnosti tega zavoda.

Prve korake sanii-anja No-vega Celja pa je neliote za. vrla novica, da se bo petsto metrov od Doma gradila to. vama močnih krmil. Novit^ je delovala predvsem psihološko ubijajoče, kajti gi^adlj«. na dela in ostalo poteka nor. malno. Pa vendar, kljub temu je domska skupnost napravila ustrezne koraJce.

Zakaj gre? če bo do gradnje nove tovarne res prišlo, potem je sanacija doma po-vsem odveč- kajti oskrbovan-ce bo motil smrad, promet, neprijeten vonj v neposredni bližini. Domsko skupnost, da bodo dobili novega soseda ni nihče obvestil, ko pa so sami zvedeli, da se jim obet.a neprijeten sosed, so s začeli obračati na ustrezne forume. Da se z novim sosedom n« strinjajo so obvestili občinsko skupščino Žalec in Celje, hkrati pa so poslali protestno pismo, kjer so j^ih sezna nili s celotno zadevo, komiteju za zdravstvo in republiš-kemu sanitarnemu inšpektor-jv.-

Zdaj v Novem Celju čalca-jo na odgovor in se hkrati tudi sprašujejo, če je mogoče nekaj načrtovati, kar je skregano z zdravo pametjo in nima opraviti samo s soseski mi o^dnosi. če se bo to zgodilo, bo uničen eden izmed nalepših pairkov v Sloveniji, kjer je do zdaj vladal mir in čist zrak. Z morebitno gradnjo take to vame, kot se načrtuje v rezervatu Kmetijskega kombinata Žalec in meji na Dom os-krbovancev v Novem Celju, pa bi bilo uničeno oboje. Verjetno bo morala kaj reči tudi komisija za varstvo oki> Ija pri skupščini v Žalcu. In ne samo reči, temveč tudi ustrezno ukrepati.

ZDENKA STOPAK

40

Sveta zemlja Koroška, sibel slovenstva, kjer si je nekoč naš človek v svojem jeziku ustoličeval kneze na Gospo-svetskem polju! Sladko čustvo je prešinjalo zelence, ko so stopali zdaj tod skozi milk. Veliko in ponosno veselje je bilo v njih, da morejo baš oni biti med odrešitelji uboge in lepe zemlje.

Noč je prehajala v dan! Da, danilo se je že, trgali so se oblaki na nebu. Skozi gozd so stopali, mimo polj, vseh v snegu, in spet skozi gozd.

Zašumela je pred njimi Drava in kmalu jim je pod koraki zabobnel veliki leseni most, temno valovje se je grma-dilo pod njimi v široki strugi. In tam onkraj nje je na višini gnezdilo mesto, množica hiš in hišic, staro mesto Velikovec.

Bataljon se je pomikal m.imo Malgajeve straže ob mostu in navzgor po cesti. Ustavil se je na trgu.

Vojaki so postavili puške v piramide, vsi so še bili polni zelenja in zastavic, pravi zeleni bataljon.

Tu in tam se je odprlo okence in zaspan meščan je pogledal na trg. Morda se je vznejevoljil, da 7iiso bili dospeli nemški Celovčani. čemu in s kakšno pravico pač silijo Kranjci in Spodnještajerci na Koroško, ki jo hočejo raztrgati? Saj tudi Korošci ne hlepijo po tujih deželah. In kaj bi bilo potem s kulturo? Da, čudne in velike krivice se zdaj gode! Tako je mislil meščan in se je zagrenjen vrnil pod toplo odejo. .

Nadporočnik Malgaj je bil dospel na trg; visok se je vesel smejal izpod črne kape z veliko slovensko kokardo.

Pozdravljal je znance krepko stiskal roke zelencem:

»Cel bataljon! Vsega Celovca se ne bojimo več. Zdaj pojdemo naprej!«

Razmestili so se v dveh šolah, Icjer so po sobah na debelo nastlali slame. Tu so še visele slike avstrijskega in vem,škega cesarja, slike o junaških dejanjih njunih armad na bojiščih in napisi v gotici:

»Jeder Sioss —

ein Framos,

jeder Schuss —

ein Russ,

jeder Tritt —

ein Brit!«

»Gott strafe England«

Med Peco, Karavankami in Svinško planino se je razprostirala ravni?ia, prelepa slovenska koroška zemlja. Tu in tam so še megle ležale v višinah, a so se dvigale.

Ponoči so razpošiljali pogoste patrulje. Vsaki dve uri je četvorica m,ož odhajala proti Grabštanju po celovški cesti. Odtam je bil možen napad, ki naj bi dal revanžo za nedavni neslavni umik izpred Velikovca.

Tudi Ivan, TiJie in Polde so hodili to pot skozi noč. Včasih 30 se vračali v jutru mimo šentruperške cerkve, kjer so bile svitanice. Tam so kmečke ženice molile slovenski na glas. Ob tej koroški .slovenščini, ki se je glasila prav pristno in starinsko naša, je bilo tovarišem lepo in dobro. In božič se je bližal, prvi v osvobojeni Koroški.

Popoldne pred svetim večerom je vod Ivana Meglica zamenjal prednje straže pol ure severnovzhodno nad Gre-binjem in se udomil v obeh kočah na zložnem griču pred prelazom., ki se preko njega prevali cesta v Labudsko dolino.

Večja koča je bila prenapolnjena z zatohlostjo. Po razmočenih tleh okrog nizkega želetnega štedilnika je slonela deselorica vojakov, skoro le fantov pod petindvajsetimi leti. Metali so kvarte v dim cigaret, ki se je vil pod nizki leseni strop in okrog petrolejke, na vrvi viseče, ki ji je svetloba utripala v dušečem ozračju.

Tik pod lučjo je na stolčku čepel čevljar, gospodar, kakor voščen v obraz, zgrbljen v svoje delo.

Troje otrok je slone bedelo na postelji. Njihova mati, šibka žena, je ob mizi krpala že premnogokrat zakrpane nogavice. Potem se je napotila v hlev, da pomolze kozo.

Telefonski zvonec je pretrgal tišino.

Ivan se je odzval. V plašču je stal tam, z revolverjem v torbici pod bokom, s pohabljeno levico v rokavici.

Tine Praznik mu je javljal iz Grebinja:

»Z Nemci je sklenjeno premirje. Od pete ure popoldne do iste ure dneva po praznikih. Poročnik ti naroča: Ves ta čas ne pričenjaj sovražnosti! Tretjina voda naj se vrne.

Ostane naj še straža na cesti in zveza z Grebinjem. In še nekaj. Zate, Ivan, je dospelo dvoje zavitkov. Anica in mati nista pozabili nate. Polde že spi, napil se je bil vina. Jutri j)opoldne, ko se vrneš, bomo slavili božič. Srečne praznike!«

Ivan je oznanil vest o premirju, ki je v koči budila praznično občutje. Nekaj minut so kvarte počivale.

čevljar je dvignil glavo. Odleglo mu je ob misli, da bo njegov dom vsaj v praznikih tmren. Vojaki so mu .sicer tesnili prostor, a prinašali so drva, petrolej. Ostajala jim je hrana, dobrega vojaškega kruha je imela vsa družina dovolj.

Le zdaj in zdaj je kdo izmed čevljarjevih izrekel besedo, plaho slovensko besedo. Plaho tudi zdaj, ko so bili Nemci izgubili vojno in so jim Slovenci vzeli ta del Koroške.

Ivan se je napotil venkaj v sneg. da izvrši povelje. Skrčil in izmenjal je straže. Se je snežilo in komaj je ra.zločeval gaz.

V manjši koči sta dve slarikavi ženski, najbrž sestri, gospodarili sami. Zdaj sta sedeli v črnih klobukih in me' žikaje strmeli v velik slovenski molitvenik.

Na cesti se je zgodil iz mraka vojak s polnim, težkim nahrbtnikom, obloženim s snežno plastjo.

Ivan se je vrnil v čevljarjevo kočo in je v veselem pričakovanju odpiral pošiljki. Materino pismo, skrbi polno in toplo, je čital nad čevljarjevo glavo, pod petrolejko. Pripovedoval mu je drobne novice. Gospoda Otorepca so operirali na slepiču in bo skoro spet zdrav. Ravnatelj Gomoll in še nekateri profesorji in uradniki so se preseliti čez mejo, tudi stari Greiler. Kanarček je bolehal, pd'. je spet zdrav. In svoje zdravje naj Ivan varuje. '

Nato se je zamaknil v rožnati papir z drobnimi črkami. Aničine besede so ga zapredale v sladko sanjavosl. AH mu je dobro? Ali ni v nevarnosti? Nato goste vrste samih besed, ki so mu božale dušo.

Čevljar je pospravil čevlje in orodje ter stopil iz koče. Ivan se je približal otrokom in prisluhnil. Sepetaje so se pogovarjali deček in deklici, vsi med osmim in dvanajstim letom. Komaj je razumel nemške besede v koroškem narečju.

»čemu ne govorite po naše?« je vprašal začudeno. »Tako, kakor znata oče in mati?«

Ivan je segel v zavitek po piškote in jim ponudil. Nezatipno so sprejemali dobrote, ki jih ponuja roka nežna-nega vojaka, gosposkega človeka, ki ne govori gosposki.

»čemu ne govoriš po naše s sestro in bratom?« je ponovil starejši deklici. Tiho je odr>rnila:

»Tudi v šoli tako govorimo, tako je lepo.«

»Z očetom in mamo?«

»Saj ne znata lepo.«

»V Grebinj hodite v šolo?«

»Da. Pa zdaj se dolgo ni šole.« .

$1 24—16 iumja 1977

NOVI TEDNIK

stran 15

Tri.siavSka stesia

C TELESil mmm

v torek je bila v Žalcu druga seja seja sveta za telesno kulturo pri Občanski konferenci Sociabstične zveze. Na seji so ocenili uresničevanje stališč in sklepov predsedstva Republiške konference Socialistične z^/eze, spregovorili o objektih za tele&no kulturo ter ob koncu še o problemabiiki kegljanja v žalski občina, kjer sta dve avtomatski kegljišči, in to v Preboildu in Žalcu, kljub temu pa ne moremo govoriti o kakšnem organiziranem kegljanju. Prav ta dve kegljišči bi lahko bolje izkoristili sindikati za rekreacijo delavcev.

J. V.

ALPINISTIČNI KOTIČEK

ČOPOV STEBER SFINGA

KONČNO ODPRTA PLEZALNA SEZONA V JULIJCfH

Končno se je odprla tudd plezalna sezona v najvišjih in najtežjih stenah Julijskih Alp. I>o pred ki'atkim so bile te stene še močno zasnežene in mestoma v ledu. Vsako plezanje je bilo tA^egano zara^di padajočega kamenja in taleče-ga snega. V takih slabih raz-noerah sta prejšnjo nedeljo Knez in Ziipanc odprla sezono v težkem s ponovitvijo Stebra v šiitah. To nedeljo pa so uspešno plezaii v severni steni Triglava kair dve celjski navetzd.

V petek, dne 10. 6. st«, Knez in Zupan že proti večeru preplezala Jugovo grapo in bivakirala v Kotlu pod Sfingo. Ta strmi in gladki del triglavske stene sta prvič zmogla Kvmaver in Drašler leta 1961 in mu dala do takrat najvišjo tehnično oceno v naših Alpah. Leta 1966 pa sta Ante Mahkota in Peter šče'tinin preplezala še Sfingin obraz ter ga ocenila s prav tako visoko, klasično in tehnično oceno: VT ter A2 in A3. Ocena A3 pove, da je v steni eno aili več mest s previsa in

strehami, ki zahtevajo popolno tehnično opremo in komplicirane manevre z vrvjo in stopnimi zankami. Plezalca Knez in Zupan sta smer v Sfingi preprezala v šestih urah, kar je prva c^^ljska ponovitev v tem delu triglavske stene. Po vzponu sta o težavah dala laskai\'-o oceno in tudi precej poano ugoitovitev, da je za plezanje v tej saneri nujno tmeta s seboj še dodatno vrv za vleko nahrbtnika, ker je plezanje streh s tovorom na rami skrajno na-pCnio.

V soboto je naves^ Zupane Jože (Fajfai) in Bornšek Jože preplezala Dolgo nemško smer v osprednjem delu triglavske stene. Višina lOOO metrov, ocena IV. Stena je še izredno mokra ter v votlimih in ria policah bladna in spolzka.

V nedeljo, 12. 6. so visd štirje izplezali še kombinirano smer: Skalaška—<5opov steber z oceno: Skalaška IV do V, Čepov steber V do VI. Plezali so v navezi Knez—OBo-mšek in Ziipan—^Zupane.

Nad Okrešljem je v Vzhodni steni Male Rinke plezala ženska naveza šah Marjana— Kovač Milena, v Turški gori (čadova) pa je i.mel Ciril Debel j ak šolski vzpon s štirimi tečajniki letošnje plezalne šole. ■

Pred alpinisti celjskega odseka so prvi odhodi v tuje Alpe. V naoriu je ledenišM tečaj ob 4. juliju na pobočjih Grosisglocknerja, ena ali dve navezd pa potujeta v začetku j'U]ija v Francoske Alpe.

Nad Okrešljem so idealne smučarske ramere. Sneg je gladek in čist, prisneren za celodnevi-io smuko in vse kakovostne razrede, od turističnih do vrhunskih smučarjev. Verjetno bodo letošnje ugodne pogoje izkoristila snm-carska društva za trening svojega naraščaja in ne bo treba v Kaprun ali Cervinijo, če jdm seveda ne bo odiveč 3S minut hoje do snega.

CIC

v . v .C vi prodajni enoti

Lah. I '-'.ovi bUci so te dni dobili

odne pipe iz uvoza, in sicer !.mredl. Odiikuje|o se po lepi ranciji kakovosti. So dražje pa vendar nekateri pravijo, hta tistih nekaj dinarjev , idite, poglejte, izberite, .d, Gubcev« ulica, nasproti Velebfa-■ice T.

Stflša Gorenšek

Ne glede m to, za kakšen stil poletnih oblačil se boste odločili, skoraj nepogrešljiv kos garderobe bo poletni bluzon. Nepogrešljiv v času počitnic, za daljša aii krajša potovanja, ob piknikih in drugih izletih v naravo. Ker je bluzon izrazito športrio oblačilo, ga nosimo torej ob priložnostih, ko smo tudi sicer oblečeni kar se da športno, praktično in udobno.

Najbolje bo služil svojemu namenu, če bo sešit iz nepremočljivega trpežnega materiala, recimo iz balonske svile. Krojen je v ohlapnem širokem kroju z mnogimi detajli: velikim ovratnikom ali kapuco, z mnogimi žepi, všitimi ali našitimi, obrobami in okrasnimi šivi, skratka vsem, kar nam včasih pride prav, včasih pa je tudi zgolj okras.

Morda še sami ne veste in imate tak bluzon celo kje na dnu omare. Kajti nekoliko predelan ali dopolnjen očetov star balonski plašč ali jopič bo z malo spretnosti posfoZ vaša imenitna modna novost.

t6 stran — NOVI TEDNIK

§t. 24 —16. junija 1977

30. ŠPORTNO PRVENSTVO JLA

ROKOMETNA EKIPA LAO SE PRIPRAVLJA V CELJU

Vse bližje smo veliki manifestaciji, začetku jubilejnega 30. športnega prvenstva JLA, ki se bo začelo 28. junija in končalo 5. julija v, Mariboru. Gre za pomembno prireditev, kjer bodo nastopili vojaki športniki iz vse Jugoslavije. V Maribora še hitijo z zadnjimi deli pri pri-

prava športnih objektov in drugih stvari, ki so nujno potrebne za dobro organizacijo. Reprezentfintje Ljubljanskega armadnega območja se po postojnskem prvenstvu še bolj pospešeno pripravljajo, saj želijo na prvenstvu doseči največ. Rokometna ekipa LAO se pripravlja v Celju, saj je največ članov prav med vojaki, ki služijo rok v Celju. Pa tudi ekipa je zmagala na prvenstvu v Postojni. S celjskega območja pri prvenstvu sodeluje tudi konjiški Konus, ki je prevzel pokroviteljstvo nad press službo med prvenstvom.

Pokroviteljstvo nad letošnjim prvenstvorti je prevzel tovariš Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in ZKJ, ki je pred dnevi tudi sprejel poveljnika Ljiubljanskega ar-madnega območja Franca Tavčarja in njegove najbližje sodelavce. Tovariša Kardelja so seznanili s potekom priprav na bližnje prvenstvo. Gostitelji letošnjega prvenstva — Ljubljansko armad-no območje, delovni ljudje in mladina Maribora — bodo storili vse za uspeh te športne, družbeno-poiitične in kulturne manifestacije. Ta manifestacija bo poleg ostalih aktivnoisti pripadnikov oboroženih sil v letošnjem letu predstavljala tudi velik prispevek k proslavi jubilejev tovariša Tita: 40-letnici prihoda na čelo KPJ in njegovi >!3-lernici rojstva.

Udeleženci letošnjega jubilejnega vsearmadnega prvenstva bodo neposredno poka-zah moralno-politično in psihofizično pripravljenost enot, ki je bistven in sestavni element borbene pripravljenosti pripadnikov oboroženih sil.

Zaključili so, da takšna manifestacija jugoslovanskega značaja prispeva nadaljnji uveljavitvi športa in telesne kulture v JLA in družbi v ce-loti, hkrati pa predstavlja pomembno vzpodbudo nadaljnjemu dvigu telesne, s tem pa tudi borbene pripravljenosti vojakov in starešin. 1 TONE VRAJBL

Pokrovitelj 30. športnega prvenstva .TLA Edvard Kardelj in poveljnik ljubljanskega armadnega območja Franc Tav-čar-Rok med sprejemom in seznanjanjem o pripravah za prvenstvo v Mariboru.

NOGOMET

DOSEGLI CILJ

KLADIVAR NA TRETJEM MESTU

Nogometno pivensUo Slovenije je zakijuČLiio. Novi prvak je Rudar iz Velenja, ki je v zadnjem kolu sicer klonil proti Železničarju v gosteli 2:3, toda kljub temu za točko pieliitel drugouvršeeno Muro. Nogometaši Kladivarja so z zmago nad Rudarjem i? Trbovelj z 3:1 tretji, nogometa.ši šmartnega pa po remiju proti Izoli z 1:1 odlični četrti. Torej tri moštva celjske iiogometue rcgiju med prvo čit\erko! Uspeh, ki ga pred prvenstvom nismo pričakovali.

Do jeseni, ko .se bodo znova začele območne si>lekcije boriti za točke v republiški ligi, bo edinolc velenjski Rudar moral ua uoilatiiib kvaliiiikacijali repubiiškili prvakov m nekaterili drugoligašev sebi izboriti mesto med drugoligaši. Vsekakor nova obremenitev, ki je prišla šele po zadnjih sklepih Nogometne zveze Jugoslavije.

Nogojnetaši Kladivarja so .svojo uvr.stitev v nedeljo zvečer pozdravili na eni redkUi skupnih večerij. Skromno in lepo so zaključili sezono in dosegli načrtovano tretji mesto. Kesda z nekoliko priokusa grenkega, kajti pred srečanjem proti Rudarju iz Velenja so imeH še možnosti za naslov prvaka. O tem pa trener ilija Lbavič ocenjuje sezono takole:

»Imeli smo resda priložnost, da se v zadnjih treh kolih priključimo Velenju in Muri v borbi za prvo mesto. Toda moštvo psiliiCno ni bilo pripravljena za ta podvig. Tudi organizacijsko nismo sposobni v Celju, da bi vsaj trenutno lahko posegli v borbo za 11. zvezno iigo. Mimo igralcev mora imeti društvo tudi močno upravo in ostale pogoje za ta podvig. Tega pa žal mi nismo imeli. Pokazali pa snjo, da smo lahko med vodečimi v Sloveniji in je zato tretje mesto za nas velik uspeh. To srao tudi načrtovali v najboljšem ijrimeru. V.sem igralcem nsoram iskreno čestitati, da so s svojim pristopom k igri dali delež k našemu skupnemu uspehu.«

Kje ste izgubili korak z Velenjem?

»Vse prvenstvo smo igrali dokaj dobro. Uoma smo osvojili 1(», ua tujem pa 14 točk. V gosteh smo osvojili največ točk od vseh ekip v republiški ligi. Torej nam manjkajo točke z Glazije. Tu smo nesrečno izgubili proti Muri in Litiji, točki pa sta nam z neodločenim n>zultatom odvzeli še vrsti Velenja in rrimor.ja. Ko bomo te dni analizirali preteklo sezono bomo šele videli, kje smo zgrešili. Toda sami smo zelo inirni. Dosegli smo vrhunec treiiutuih zmožnosti naše ekipe. Zato želimo novemu pivaku veliko sreče v kvalifikacijali.«

Kapetan ekipe Janko Kuder:

»Tako ugodne .sezone že dolgo ni bilo v C;clju. Vse do poraza proti Velenju smo imeli ob sHani tudi lepo število na.ših navijačev. To nas obvezuje še za naprej. Seveda pa bo moralo Celje v bodoče ob naši najboljši selekciji pridati več materialnih movnosti, če bon'.o hoteli v Celju še gledati drugoligaški nogomet. Nismo zahtevni, tcda letos nismo imeli nikakršnii> pogojev za delo. Zato je tretje mesto za nas velik uspeh.«

V taf)Oi-u Kladivarja so torej zadovoljni. liealni pri oceni preteklega dela, ki je bilo vzorno in tovar-Sko. Za kaj več pa bo potrebno pridati .še večjo pomoč in razumevanje celotnega športnega Celja.

J. KUZMA

KOriOS ZA NO^SNABJE

Pokrovitelji press službe na letošnjem 30. prvenstvu športnikov JLA v Mariboru bodo delovni ljudje KONUSA iz Slovenskih Konjic. Ob tem na je Franc Ban povedal:

»Da smo se odločili za pokroviteljstvo in sodelovanje, je vzrok v tem, da že dalj časa zelo uspe.šno sodelujemo z JI^A in da želimo te stike ter odnose še poglobiti in okrepiti. Prvi dan prvenstva bomo dopoldne pri nas v KONUSU pripravili tiskovno konferenco (po zdajšnjih podatkih bo navzočih preko 270 novinarjev iz Jugoslavije) in ogled tovarne, isti dan proti večeru pa v Mariboru še v Domu JLA kulturni večer (nastopile bodo naše skupine) z revijo, kjer bomo prikazali naše izdelke. Seveda bomo za novinarje poskrbeli tudi s tem, da jih bomo opremili s torbicami, kjer se naj nabere čimveč materiala, katerega bodo potem preko časnikov, televizije in radia Ix>sredovaiI vsem ljudem naše Jugoslavije.«

TONE VR-\BL

KONEC ROKOMETNE SEZONE

>:OAJ SO CELJSKI ROKOMETAŠ! NASTOPILI ZASLUŽENI ODMOR

Lepšega darila ljubitelji športa v našem mestu niso mogli dobiti, kot zmago domačih (res okrepljenih) ro-kometašev nad olimpijskim zmagovailcem iz Montreala, reprezentanco Sovjetske zveze. Tekma je bila takšna, kot bi si jih želeli še več. Niso iz trte zvite izjave (navdušujoče) gledalcev, ki so rekli

po tekmi: »S to ekipo bi bila evropski pi-vaki!«

Gostovanje Sovjetske zveze je bil velik dogodek za Celje, kot je bil tudi velik dogodek nastop naših državnih repre-zentantov, Celjanov in tistih, ki trenutno služijo vojaški rok pri nas. Ekipa je pokazala vse lepote rokometne igre, tako da je vsak gleda-

lec resnično prišel na svoj račun. S tem srečanjem je tudi kronana uspešna rokometna sezona, ki so jo Celjani prestali in še enkrat dokazali, da je prd nas veliko pra\-iii talentov za to igro.

Kratek odmor pred novo sezono i>a bo samo postojanka za razmišljanje, kako naprej. Delo je dobro zastav-

ljeno, pravijo, da ga bodo še izboljšali in to je garancija za čim večje dosežke.

Zadnje gostovanje pa je poleg Modnega salona iz Velenja podprla tudi Keramič-na iz Liboj. Celjskim rcko-metašem (tudi mladincem, državmim prvakom) pa še enkrat čestitke za vse.

TONE VRABL

IZ TKS LAŠKO

r ESNfČEVANJE DOGOVORJENE POLITIKE'

v občuli Laško uresničujejo dogovorjeno politiko razvoja telesne kulture z utrjevanjem množičnosti, predvsem s poglobljenim delom v ŠŠD, \-se bogatejšimi oblikami dela v uveljavljanju športne rekreacije, pa tudi športna aktivnost je na primerni ravni.

Pogoji dela še niso najboljši. Pomanjkanje igrišč in stro-ko\Tiih kadrov v marsičem ovira večji razmah telesne kulture v vseh njenih pojavnih oblikah. Tudi materialnivj sredstev je trenutno premalo za uresničevanje bogat e,ga petletnega načrta razvoja te pomembne družbene dejavnosti. Telesni kulturi režejo v laški občini tenak kos kruha pri financiranju. Prispevna stopnja znaša le 0,26'ro, v II. F>olletju pa bo še nižja — 0,23 "/0. Skupno bo v tem letu na voljo za pokrivanje vseh potreb le 105 starih milijonov dinarjev. Od tega zneska pa mora TKS odvajati kar 1/4 sredstev za solidarnost in vzajmnost republiški tKS. To je vsekakor izredno visok znesek, ki ga daje laška občina za vertikalno usklajevanje programov. Ob vsem tem pa iz republiškega kreditnega sklada še niso dobili nobenih ■redistev za največjo investici-

jo, ki jo imajo v 5-letnein načrtu — izgradnjo odprtega plavalnega bazena v Laškem. Vse dosedanje vloge za najet, je kredita so bile odbite.

Od večjih investicij, ki jih zasledimo v razvojnem programu so poleg plavalnega bazena v Laškem še telovadnica v Radečah in izgradnja igrišča v Rimskih Toplicah pri osnovni šoli. Igrišče bo ob financiranju izobraževalne in telesno-kulturne skupnosti zgrajeno že letos. Ob skrbi za množičnost pa velja podčrtati _ da 5 letni načrt predvideva izgradnjo funkcionalnih igrišč pri vseh 13-tih krajevnih skupnostih v občini.

Vzporedno z gradnjo igrišč

je v ospredju izobraževanje m šolanje strokovnih kadrov, še predvsem za tiste panoge, ki so v prednostnem razredu. Te panoge pa so — I. razred atletika in košarka, li. razred — rokomet, odbojka in nogomet.

Potrebe po aktivnosti na področju telesne kulture pa občani zadovoljujejo v petih društvih Partizan, treh šolskih športnih društvih, 11-tih strelskih družanah, treh planinskih društvih, AIVID in ŠD Rod. v kvaliteti prednjači sedaj karate, ki so ekipno na 2. mestu v SRS, pa strelci (kar 6 Laščanov je bilo v tem letu na državnem prvenstvu!) v Radečah je rokomet na kvalitetni ravni (ženske so bile visoko na lestvici v hgi SRS), V Laškem se uveljavlja košarka, saj so moški v II. republiški ligi dobro držijo, v Rimskih Toplicah so najbolj prizade\-ni pri razvoju planinstva. Zelo se uveljavlja športna rekreacija v TOZD, kjer na občinski ravni tekmujejo v odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in plavaaju. Osnovna usmeritev pa je sedaj v ustanavljanju osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih. JUG K.

NA KRATKO

Celjski strelci so se ponovno izkazali in to na republiškem prvenstvu v Ljubljani, kjer je zmagala ekipa in med posamezniki Tone Jager. Slednji je bi! še enkrat drugi. Dve tretji mesti sta osvojila Jože Jeram in pionir Bx*anko Malec.

Na repubhškem mladinskem prvenstvu v Celju so največ uspeha imeli preds.tav-niki AK Kladivar, ki so osvojili 26 odličij, od tega 11 zLaitoh, 7 srebinniiih m 8 bro-,

nastih. Zmagali so Rozman, Račečič, Blažič, Banjegiav, Kožar, Erjavec, Maroša, Blatnik, četina in Poteko. Organizacija je bila ponorao brezhibna. Ponovno je treba pohvaliti amaterski sodniški zbor, ki se je odrekel dveh lepih vikend dnevov in jih preživel ob delu z mladimi na atletskem stadionu.

Mlada selekcija celjske nogometne regije Je gostovala v Bonnu in odigrala šest tekem: trikrat so zmagali, dvakrat igrali neodločeno in samo enkrat izgubili. Selekcijo sta

vodila dr. Alfonz Debel,)ak in trener Janko Križnik.

Na občinskem prvenstvu v malem nogometu je zmagala ekipa Aškerčeve ulice, iz lige sta izpadla ekipi Galeba in Signala, na novo pa uvretila ekipa Podgorja.

Člani Aero kluba Celje Franc Peperko, Miloš Pešec In Vojko Staro\-ič so odpoto« vali na državno prvenstvo * jadralnem letenju v Zrenjam' nu. želimo jim miren in uspešen let ter uvrstitev med

Celjski rokoinetaši so zaključili sciiono z dobro igro proti olimpijskemu zmagovalen, reprezentanci Sovjetske zveze. Res je, da so na.stopiIl olarepljt^ni s fanti, ki so državni reprezentantje in trenutno služijo vojaški rok v Celju, vendar to vseeno ne zmanjšuje njihovega uspeha. Tako so mnogim prejšnjim usi>e. bom, zlasti pa 7. mestu med najboljšimi v I. zvezni ligi, dodali tudi to nadv.se pomembno zmago. Na sliki stojijo od leve proti desni: Božič, Anderluh, Vukoje, Peuiiik, V. Bojcvič, Fejzuia, Serdarušič, trener pror. Tone Ooršič in Zorko, spredaj pa so Miljak, Levstik, NimS, Marguč, Ivezič, Miha Bojevič in tehnični vodja ekipe Peter Hribernik. Foto: TONE TAVČAR

Si. 24 —16. junija 1977

NOVI TEDNIK - stran 17

ZAUPNO:

SPET TABLElKE

stara st-m o^t;ninaj6t let in miam lanla, s kateiim se mislim tudi poročiti, že dve leti jemljem kontracepcijske tablete, zdaj pa ne vem, če jih ne bi prenehala jemati. Slišala sem, da šest mesecev ne zanosiš, ko preneha,« iiživsti kontriicepcijske ta-blete. Je to res, ker potem jih bom kar nehala jemati?

MIŠA

DRACiA MIŠA,

ne zameri, ampak zdiš se mi prava avša. Va ne zaradi ne-\ednosti, ampak zato, ker poslušaš vsemogoče nasvete, ki prihajajo iz neodgovornih ust. Za spremembo raje preberi navodila, ki so priložena h kontracepci,jskim tabletam in se ravnaj po njih. Ce si se do sedaj znala zaščititi, potem boš znala tudi zanositi, saj mislim, da gre za to, kajne? Ce bi na vsak način rada zibala, potem prenehaj z večerno tabletico in se v mislih raje pozabavaj s pripravami za ])Oroko, čeprav se mi zdiš za tak življenjslii korak še premalo zrela.

NATAŠA

Krajevna skupnost Laško

razpisuje

prosto delovno mesto

GROBARJA

z zahtevano izobrazbo NK delavec

Osebni dohodki po pravilniku delovne organizacije.

Prošnje dostavite na naslov: Krajevna skupnost Laško.

Razpis velja do ssasedbe delovnega mesta.

Program prireditev

VEČER ROCK GLASBE S PLESOM, sreda, 22. 6. od 17. do 22. ure — dvorana Golovec

Izbor najboljše nove slovenske ročk skladbe Nastopajo: Predmestje, Prah. Horizont, Rudolfovo, Izvir, Jutro

Gostje večera: YU TOP ROCK SELEKCllJA — posebej, za to priložnost izbrana skupina najbol.jših jugoslovanskih ročk glasbenikov, ki .jo sestavi ja.io:

Jernej Podboj — (sax. Mladi levi), Sloboclan Marko Vič — klaviature, Kornelije Kovač — klaviature, Josip Boček — kitara, (vsi Komi grupa), Ratko Divjak — (bobni, Time, September), Carli Novak — (bas, Sep tember). Pero Ugrin — trobenta, violina (September). Vokalista: Dado Topič (Dinamiti, Komi grupa, Time) Janez Bončina-Bcnč (Mladi levi. September)

Vstopnina: .)() din

VEČER ŠANSONOV, četrtek, 23. 6. ob 20. uri — Slovensko ljudsko gledališče Celje

Nastopajo: Elda Viler, Marjana Deržaj, Majda Sepe, Meri Avsenak, Irena Kohont, Janez Hočevar-Rifle, Ar-sen Dedič, Alfi Nipič, Lado Leskovar, Boris Cavazza, Andrej šifrer

Gost večera: FRANCO TRIANCALE (predstavnik itah janske angažirane šansone)

V.stopnina: 80, .50. 30 din

VEČER NOVIH SLOVENSKIH POPEVK, petek, 24. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec

Nastopajo:

Pepel in kri Nadie Valada — Francija

.:)itka Haberl Vince Hill — BBC London

Marjetka Falk Jana Kocianova —

Radio Bratislava Alenka Pinterič Kathjr Nugent — Radio Dublin

Eva Sršen Zsuzsa Cserhaa.ti —

Radio Budimpešta Strune Skupina Sher Elegance —

Radio Luxemburg Marjeta P^mšak Regina Thoss — Radio Berlin

Duet sester Jerman Zbigniew Wodecki —

Radio Varšava Ivo Mojzer Maria del Mar Bonet -

Radio Madrid Edvin Fliser Slephanie Lindbergh —

Radio Hamburg

Tomaž Domicelj Peter Doyle —

ex New Seeckers, .Anglija

Oto Pestner Radojka šverko

Braco Koren Ismeta Dervoz

Janko Ropret Marjan Miše

Aleksander Mežek .Ansambel Makedonija

Franjo Bobinac Teška industrija

Vstopnina: 80, 70, 60, 40 din

ZAKLJUČNI VEČER, sobota, 25. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec

Razglasitev nagrajencev — revijalni nastop tujih go-

stov — show nastop Marie JVlvriam — zmagovalke Ev-rovizije '77 — družabni večer s plesom (do 0,4 ure) ob glasbi plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vod-.stvom Jožeta Privška.

Vstopnina: 150 din

Predprodaja vstopnic: poslovalnice TTG in dve uri

pred pričetkom prireditev.

POKROVITELJI SLOVENSKE POPEVKE '77 SO: Aero Celje, Ingrad C^elje, Ljubljanska banka, TTG —

Ljubljana.

Radio Luxen)buvg bo zastopala skupina SIIEER ELEGANCE v alternaclji z domačim ansamblom PEPEL IN KRI. Kol zanimivost, ob rob letošnji popevki velja povedati, da bodo nastopili kar trije Celjani. Debitant Fran.io Bobinac, Oto Pestner in Tadej Hnišovar.

1« stran — NOVI TEDNIK

Št. 24 — 16. lumja 197T

ZASTAVO 75iS w ... ivi,

prodaiai aa Jj.a,

Rat©j, Trnovijie J5.

MSU 1200 C, letndik 1972, ka-namboliran, pradaim. Ogled in informajcije v halii lovec«.

rRt\fe.lČK.K ?ia zakol prodam. Pavel Krajnc, Vojinik 62,

HIŠO 3 1300 lev. m aenilje (vrt, sadovTvjaflc m nijiva), ob asfaltni cesti, ug^odino proda.'.n. Cena po dogovoru. Marija KLepej, Tel-kainje 48 pri Celjru.

VEČ P(\R€EL na lepi sončna legi, prmtierne za vi-keoM, prodani zato ugodno. Angela Fidit^r, Le^je, Skoif-j.a vas

• NEMŠKE Lwčarje, miaidi^Se, rodovtitške, čmo^sive, prodam. Kreuch, štore 3. AVTO škodo 1001) B/IB, letnik 1970, brezhibno, sadn-.j ^sti-aikalnico, ca. 120—1501, kovaško ogni.jiiisče, malo, z venfci!latyorjem, prodam. Jože šarlah. PMinovec 12, Grotielno.

KOTEL aa žg'a'njeQaihio in ki<)-silnioo alpina prodam. Anton Leber. Marija, Marija-Dobje, Drami je.

TAUNUS 17 m, stroj letrvJk 1970 in fiat PZ 125, letnik 1970, prodam. Infonnaciije po telefonu 772-118 aUi Ar-clin 87 — popoldne.

AMI 8, letnik 1971, ugodr>3 prodam, tudi na ček. Jož:-Hren, Lembei^ 13, p. Str. mec.

OTROŠKO posteljico z jogi-jem prodam. Rednak, Lo-čica 63, Polzela.

VINOGRAD, v bližiini š.m.ar-'a pit Jelšah, prodam. Ru dt stancer, Čopova 9, Gf-Ije.

PLEMENSKO telioo sirnen-talko in malo mlat:ilnico, ki delno čisti, prodam. Mirko Belej, Vodruž, Šentjur.

ŠIVALNI streli »bagat-maija« prodam. Pinter, šmarjeta .58.

KOŠ JO sena prodam v Votj-niki.s. Zglasite se; Teharska cesta 38, Celje.

JAWA 175, letmk 1*975, regi-striirana do 6.6.1978, prodam. Maks Druškov>.č, Ho. tunje 33, Ponikva.

OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BOS 1"^ ugodno pr-odam. Ivan Cmok, CvPVaeL-io 42.

yw 121», letnUk 1965. ugioidnio prodam. Marija Ivič. Goriška 1, Celje.

TKAKTOR »zeijorK, 25 KM. odliično ohranjian, s kabiino prodam. Gobec, Zavrže pri Grobelnem.

VO^ilCEK. terano-niodeo:, dobro ohranjen, za dojenčki, prodam. Kristina Grab*r, Partiaansika, . Letus.

ZASTAVO 101. lepo ohranjeno, redno vadrževano in

garaairano, ugodno pro , dam. Ogled in informacije Bife Park, Maistrova ul. 2, vsak delavnik od 16. do 17.30.

AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam. Tel. (063) 710-379

ŠOTOR za štiri oseba »br: omi — Induplati Jarše z blazinami, prodam. Informacije po telefonu (063) 34-295, vsak dan od 14. do 17. ure.

HIŠO z gospodarskim p3-slopjem, 2 lia zemlje, vino. grad, vseh kultur, prodam ugodno. Voda, elektrika v hiši. Celje, Lisce 35.

HIŠO, 12 km iz Celja, relacija 2aleo—Zabukovica, prodam. Ponudbe pod »35 M«,

PARCELO, lepo, na sončna legi, ob vsakem vremenu dovozno, 20 arov veliko, v šmartnem v Rožni dolini prodam. Marija Grlica, Vojnik n.h., naselje z* črpalko v bližini cerkve.

ŠOTOR nemške izdelave, za večjio družino, dve sobi, prodam. Ivan Pere, Čopova 10.

KRAVO, 3 mesecev bieijo, prodam. Prane Breznik, C^ljie, Lopata 16.

OTROŠKI globok voziček, nemški, prodam, Telerost 34.200 int, 35,

ZASTAVO 750, 1. 1970, ugodno prodam. Ogled popoldne. Dani Gorišek, Globoko 13 a, Rims^ke Toplice.

FIAT 750, december 1973, prevoženih SO.OOOkni, prodam. Celje, Ljubljanska c, 80.

>IOTORNO žaigo nemške izvedbe, brezhibno, prodani aa 3.001) din. Ponudbe pod »Poceni',;.

■ZASTAVO 750, letnik 73, ugodno prodaan. Branko Cm(3ik, Hruševac 3. Šentjur. Spaček, letnik 1.972, prodam. Tel (063 ) 317.34.

BETONSKI mešalec prodam. Stanko Grobim, Do'brna 49.

RENAULT 10 maJOT prodam po ugodni ceni. Informacije po tel. 22-231, int. 203, od 6. do 13. ure.

GLISER GT 401, odlično ohranjen, voizen, *34m, samo v sladki vodi, motor Johnson 35 elektrik, leto izdelave 1973, prodam. Opremljen je s kabriodet streho in z vsemi pokrivali. Telefon (083 ) 710348.

GUMIJAST čodn »siport Beo-zrad« za tri osebe, rabljen

eno sezono in motor to-mas 4, rabljen tri sez'me, prodam. Tel. (063) 710-379.

OSEBNI avto škodo Š loO, letnik 1973, prevoženih 60.000 km, prodat n. Matke 55, 63312 Prebold. .

SPAČEK ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Viktor Žuratj, Miigojinioe 135, Griže.

POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Stiherl, Cilelje, Čopova 7, tel. 22-768, ogled od 15. ure dalje.

AVTO fiat 750 luxe, letnik 1973, ugodno prodam. In. formacije v popaldanskem času po tel. 735-214.

ALFA romeo 2000 letnik 74, prvič registrir-an julija 75, prevoženih 49.000 km, prodam. Informacije po tel. 850-181, 851-181 — Jagrič, od 6. do 7. ure zjutraj.

I!\IV kombi kasouer, letnik 1959, registrjjran do 20, 8 1977. prodam. Branko 3tr.i(j-har, Vransto) 97

AVTO zaiporiOižec, letnik 1974, v 10. mes, prodam. Infor. macije lahko dobite po t,e-lefonu 22-117.

KUPIM

MOTORNO kolo BMW ali cindap, 750 com, sta-rejiši letnik, vizen ali nevasan, kupim, Marjan Lajpomik, Korje 3 a, 63270 Laško,

OSEBNI avijo fiat 750 ali R4 katroo, novej.ši tip, lih-ko karamboiiran, kupmu. Telefon 22-830.

VEČJO sobo, po možnosti sobo tn kuhinjo, proti P'Ol-aeli ali Konjicam nujin^i iščem. Plačam za eno leto vnaprej. V popoldamskeni času pomagam tudi pri delu. Ponudbe pod »Nujno«.

STANOVANJE z odločbo odstopim v najlbolij prometu: ulici v sredini Celja, za p' same ali lokal. Pismene ponudbe pod »Stanovanje«.

DEKLE išče opremljmo sobo v Celju, Kornelija Bak-tarič, Elegant, Stanetova 17 a, Celjie.

OPREMLJENO sobo v Celijci

oddam. PoniJidibe pod ossna-ko »Takqj vseljivo«,

LEPO dvosobno stanovanje zamenjam za garsonjero na Oboku ali Lavi. JusU Es, Mariborska c. 64, Celje.

OPREMLJENO sobo v Celju oddam samskemu moškemu. Ponudbe pod oznako »Enoletno prad|pl3jčilo«.

SAMSKO siobo v Laškem išče samska uslužbenka, po možnosti s posebnim vhodom in souporabo sanitarij. Ponudbe pismeno na upravo NT pod »Celjanka«.

POŠTENO dekle išče sobo v Celjiu, možnost kuharnja. Ponudbe pod 'oeanako »Prodajalka« .

ZAPOSLITEV

VAJENCA v uk alt :■ . ,i-tev sprejmem, ro

Slavko Rožanc, Ceije, Par-tiaanska 5, tel. 26-314.

ZAPOSLLMO dekle v gv^stilni' tn kuhinj'!. Hrama in sta-novan^je v hiši. Gostilna Cim,perman, Pol-3ela

V UK 3pre;miem učenko 'sa mo.ško frizersko sbrako. Salon »Eriikat, Banko, Cesta na Ostroano 2, Celje,

VE.šČ:0 goiipoidknjio, z dakiim ztianjeru nemškega jezika iščaitvD. Od 30O0 ND mesečno in hran/a. Strojno ključavničarstvo Artnaik, Šentjur, Nova vas, n. h., tel. 741-144.

DVA učenca m kvalifictraine. ga pom.>čnijka spr<ctjimettn Plača dobra. Drago Pirh, avbolicar, žailec, Saivinijska 4 a, tel. 710-880.

VAJENKO £ri!23erske stroke spratj.me ta&iOii salon Kar'> lina-Valter Vrečar, Rogar ška Slatina,

BRIVSKO-frizenako pomočnico sprejme salon Pucetj, Novo mesto, komandant i

_Steia^ _a£..-_. ^._________

RAZisiO

''IJ. i KINO masko za traktor .>era izgubil na raU-ctji Geije—ŽaHe?. Najlditelija proisim, da mi jo vrne ah pa javi proiti niagradi na naslov; -Jalob Pajnvm, škofja vas II.

VARSTVO za ott»jik,a, 8 mie-secev, -^/isak drugi teden, iščem. linfotmactje pri Re-bemiik, Vruinioeva 25 b.

Delavski STOt TOZD

VODOVOD CELJE

objavlja

prosto delamo mesto;,

1. TAJNICA

Pogoji; dveletna admitiistrativna šola in pet let delovnih izfoisenj ali popolna srednja upravno-administrativna šola ali ekonojTi3kt>komercialna šola in tri leta delovnih izkušenj s znanjem strojepisja

2,. UČENEC za poklic inštaila-terja vodovodnih naprav

?■;'■}-):: •cončatvi osemletka in da kandidat m soarejSi

17 let

Delavski svet TO,ZD PLINARNA CELJE objavlja pro-sto- delov!W mes^o-

1. UČENEC za poklic instalaterja olinskih naprav

-:3^;\:.:;--:;i :a da kandidat i.

Vloge sprejet ska služba petnajst dni po

objavi v časoyi.>>. u sedežu TOZD Celje, Ljubljanska cesta 19.

»METKA« tekstilna tovarna m konfekcija Celje

razpisuje

za šolsko leto 1977 '7S naslednje štipendije

1. Fakulteta za naravosiovje la tekst. tehn. II. stopnje — smer tekstil — 2 štipendiji

2. Ekonomska fakulteta ali VEKš II. stopnja — 1 štipendijo

3. Tehniška tekstilna šola Kranj — tkalska sm;er — 6 štipendij

4. Pravna fakulteta v Ljubljani — 1 štipendijo

5. Ekonomska srednja šola — 2 štipendiji

OBJAVA dveh prostih učnih mest

— strojni ključavničar

— obratovni elektrikar

OBJAVA prostih mest za

— administratorja — 2 mesti

Za delovno mesto administrator želimo, da ima kandidat končano srednjo šolo ustrezne smeri s prakso.

Kandidati za štipendije naj predložijo;

1. obrazec DZS 1,65 »prijava za štipendijo«

2. potrdilo o končanem šolanju oz. zadnje šolsko spričevalo

3. potrdilo o vpisu v šoto

4. potrdilo o premoženjskem stanju

5. potrdilo o osebnem dohodku staršev oz, skr[> nikov.

Prošnje oz. vlogie za štipendije, kakor tudi za prosta delovna mesta sprejema »Metka« — tekstilna tovarna in konfekcija Celje v splošno-kadrovskem sektorju podjetja do 30. junija 1977.

CARINARNICA CELJE

Komisja za premoženjsko pravna razmerja razpisuje

PONUDBO

:sa zamenjavo:

— LOKAL 1 v stanovanjski stolpnici S 13, Velenje, Partizanska cesta, v sestavi:

a) trgovinski del — 47,40 kv. metrov

b) skladišče — 13,70 kv. metrov

c) garderoba s sanitarijami — 6,80 kv. metra skupaj 67,90 kv. metrov poslovnih prostorov za stanovanjske prostore, in sicer 1 kv. meter trgovinskega prostora za najmanj 1,30 kv. metra stanovanj skega in za 1 kv. meter ostalega 1 kv. meter stanovanjskega prostora.

Interesenti (pravne osebe) naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po objavi oglasa na Carinarnico Celje, kjer dobijo tudi vse ostale informacije.

št. 24— 16. junija 1977

NOVI TEDNIK — stran 19

UNION: Iti. .junija še ameriški barvni film »Dan dellinov«

od 17. do 30. juiii.ja trancoski bicviii film »Razjezil se bom«

od 21. Junija dalje »Pobegnil sem s hudičevega otoka«

.MKTROPOL: do 19. junija hong-konški bai-vni film »Meč zlatega zinaja«

od 20. junipa dalje ameriški barvni film »Čuvarji gradu«

DOM: 16. junija še angleški barvni film »Hudičevi dvojčici«

od 17. do 19. junija angleško-Italijan.ski barvni film »Plačanec Indio Blacka«

od 20. do 21. junija angleški barvni film »Kalanov dosije«

od Zi. junija dalje Italijanski barvni film »Gusarji zelenega otoka«

IJCTNI KINO: od 18. junija dalje ameriški barvni film »Ljubimec velikega stila«, ob 20.30.

Petek, 17. junija, ob 19. uri — Pavel Lužan: »Zlati časi, lepi krasi« — gostovanje na Vran-skcin,

Sobota, 18. junija, ob 19. uri; »Zlali ca.si, lepi krasi« — gostovanje v Libojah.

CKI Jt'

Poročili so sie Štirje pari, med njimi SREČKO CENTRIH, Celje

in MARJANA f:VEK, Ljubljana. sENTJLU PRI C:ELJU

JUIIIJ MALOVRH, 31, proiuetni ii./enir, Podgrad in ROZAI.IJA FIDl.KR, 23, krojačiea, Zlateče.

CELIE

AMALIJA PLAZNiK, 71, Zidani mflst; LEOPOLD fiOBEC, 44, Ga-brovec; NEŽA ŠKOKJ.ANC, 79. Rožni vrh; BRANIMIR VOH, 27, Gorica; AVCiUŠTIN P.AJ, 71, Za-grad; ALOJZ KRISTAN, 74, Peco vnik; ALOJZ REŽEN, 41, Pavla vas; JOŽEF KOCJANČIC, 71, Vojnik; OLGA RAVNJ.AK, 41, C^e-Ije; FRA.NC ŠKRUBEJ, 85. Na-Mtrje; MARIJA HINDEL, 72. Sp. Gorče; JOŽE ŽLENDER, 76, Pil-štanj; .A(.ATA KOI.\K, 43, Padež; ANA PUSMK, 78, Laško; -AMALIJA KUMBERGER. 70, Gornja vas; MATIJA KUMER, 41, Krnice: ANA FIRST, 74, Ccl.K'; JU-LIJANA RIZMAL, 69, Gomilsko; MIRKO BANDELJ, 75, Celje; FRANC PLESNIK, 79, Robanov kot; ELIZABETA KRANJC, 62, Gotovlje; JOŽEFA GOLAVŠEK, 67, Celje; TEREZIJA TERGLAV, 79, C^elje; M.\R1JA STKAŠEK, 86, Šentjanž in FRANcIj^KA RIBIC, 86, Dobriša vas. ŠENTJUR PRI CELJU

HELENA OSET, 70, Jtmetoval-iia, Kranjčica; NEŽA BEVC, 75, knietovalka, Lažiše in MARIJA AOI ASKO, 72, kmetovalka, Brezje.

CEUE 29 dečkov in deklic.

ŠENTJUR PRI CEI,IU En deček.

MRDMkJtESRECE

GROBO IZSILJEVANJE

l'o prednostni Ulici bratov Voš-njakov v (,elju se je pripeljal do križišča z Adamičevo ulico voznik osebnega avtomobila BR.AN-KO ŽEKAR, 29, iz Celja. Z njegove leve strani pa mu je grobo izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila MKOLA PEKO-VIC, 45, prav tako iz Cel.ja. Per-kovič .je prevozil STOP znak in vozil po .Adamičevi ulici, ki je zaenkrat zaprta za ves promet. Pri nesreči je nastalo škode za 15.000 dinarjev.

PREHITEVANJE MED ZAVIJANJEM

Iz Celja proti Ljubljani je vozil s kombijem JOŽE PAVLIC, 44, iz Vranskega. V Pondorju je nakazal spremembo smeri in začel zavijati levo. Za njim je ustavil tovornjak, oba pa je pričel prehitevati v<iznik osebnega avtomobila ALBIN HERODEŽ, 58, iz Polzele. Tako se je s sprtnl-njini desnim delom avtomobila zaletel v levi del kombija in oba je pri tem odbilo na travnik ter nastalo škode za 10.000 dinarjev. Laže se je tudi poškodoval voznik Herodez.

ZAR;VDI HITROSTI — SMRT

Skozi Ruše, to je na cesti med \eleiijem in Celjem, se je peljala z osebnim avtomobilom MILK;A KOROŠEC. Ker je vozila prehitro, jo je v ostrem levem, ne-prcgletbtem ovinku 7.aneslo povsem na levi vozni pas, kjer je čelno trčila v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal FRANC KORENT, 25, iz Šentjurja. Pri nesreči so se poškodovali voznik Korent, ki ima težje poškodbe, težje pa nje-go\a sopotnica in Milica Korošec, ki je po prevozu v celj.sko bolnišnico' umrla. Škode na vozilih je za 40.000 dinarjev. j

TRAKTOR GA JE MIKAL

Nad hlevom pri kmetijski šoH | v Bv'zovju je voznik pustil v traktorju ključe in odšel na malico. .Vledteui je traktor spravil v pogon FRANC JUG, 48, iz Brezovja, in se takoj zaletel v leseno steno. Jug je padel na betonska tla in oblež-al s tremi zlomljenimi rebri, z zlomljeno dlanjo, ima izvin vratu in poškodovana pljuča. Na traktorju, ki se je prevrnil na streho, je škode za 10.000 dinarjev.

TRIJE POŠKODOVANI

Iz Laškega proti C^lju je vozil z osebnim avtomobilom .SREČKO ZUPAN, 43, ii 'frbovelj. Ko je pripeljal v Tremarje, ga je zaradi prehitre vožnje v ovinku začelo zanašati in je trčil v nasproti vozeč avtomobil. Pri nesreči so se poškodovali voznik Zupan in dve njegovi sopotnici, v drugem avtomobilu, ki ga je vozli SILVESTER KOLKNC, .^2, iz Celja, pa .se ni nihče poškodoval. Škode ,je za 30.000 dinarjev.

PREHITEVAL JE V OVINKU

V kraju Nizka, to je na cesti med Ljubnim in Mozirjem, je voznik osebnega avtomobila JOŽE FINKŠT, 21, iz Trnovca, v ovinku s hitrostjo okoli 90 km na uro prehiteval kolesarja, zato ga je začelo zanašati. Zapeljal je v desno s ceste na travnik, nato ponovno na cesto, vozil okoli 30 metrov po robu. Takrat se je avtomobil prevrnil in še drsel naprej. Med prevračanjem je voznik Finkšt padel iz avtomobila na travuik ter .se laž« poškodoval. Na vozilu je škode za 15.000 dinarjev.

BREZ IZPITA

Skozi Šmartno v Rožni dolini se je peljal z motorjem MI-I..AN NOVAK, 24, iz Gorice pri šmartm-m. V levem ovinku ga .je zaradi prefiitre vožnje in neizkušenosti zaneslo v desno na travnik, po katerem je vozil še "O metrov. Z motorja sta padla

Novak In njegova sopotnica, ki se je leže poškodovala. Miličniki so ugotovili, da je vozil Milan Novak brez voziiiSkega dovoljenja.

TVSPOBED

NEDELJA 8.20 Poročila (Lj)

8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Čez tri gore, Ml smo pa v Selah doma, II. del barvne oddaje (Lj)

8.55 fi25 (Lj)

9.35 A. J. Cronin- Zvezde gledajo z neba,

barvna nadaljevanka (Lj) 10.25 Sezamova ulica — barvna oddaja (Lj) lil.25 Mozaik (Lj) 11.SO Knietijska oddaja (Sa) 12.30 Poročuia (do 12.36) (Lj)

Nedeljsko popoldne:

Križem kražem

Pisani svet

Odbojlca Jugoslavija ; Kitaj.sli:a — po-.snetek (Bg) l!6.26 Rokomet ženske Jugcslavija : SZ — prenos (Lj)

v odmoru prlbl. IHM) Poročila

17.30 Veliki in majhni in visoki — film (Lj)

19.115 Risanka (Li)

19.20 Cikcak (Lj)

ie.30 TV dnevnik (Lj»

19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)

19.55 Propagandna oddaja (Lj)

20.00 Rubežniki, barvna nadaljevanka TV Sarajevo (Lj)

21.10 Marmorna jama — barvna odxiaja TV

" Novi Sad (Lj) 21.40 TV dnevnik (Lj) 22.00 športni pregled (Bg) Oddajniki K. T V mreže: 16.00 Nedeljsko popoldne (Bg) 19.30 TV dnevnik (Zg) 20.00 Zabavna glasba (Bg) ai.OO 24 ur - (Bg)

21.20 Celovečerni film (do 22.50) (Bg)

PONEDEIJEK ■13.45 Mladi za mlade (Bg) ia.li5 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) '0.30 TV dnevnik (Lj)

'.i Propagandna oddaja (Lj) i M.. Matic:' Sestre, ■ barvna drama TV neograd (Lj) '

2:j.:i.'> Propagandna oddaja (Lj) 21 .(X) Kulturne, diagonale (Lj) ■ 21.50 Mozaik kratkega filma: Portret meniha ~ l)arvm film (Lj)

TOREK

20.00 Diagonale (Lj)

20.30 Propagandna oddaja (Lj)

20.35 1. Bergman: Prizori iz zafcon&keRa življenja — barvna nadaljevanka (Lj)

21.25 Iz koncertnih dvoran — L. van Beeiho-ven: I. si m Ioni j a (Lj)

.'^REDA

20.00 Film tedna: Noč (Lj) 32.00 Propagandna oddaja (Lj) 22.05 T V dnevnik (Lj)

22.20 Včeraj, danes, jutri — Skandinavija, barvna oddaja iz cikla Evropa v na.ših rokah (Lj)

ČETRTEK

17.10 Profesor Baltaztii — barvna risajika (Lj3

li8.30 Zugo in njegwa senca — I. del (Lj)

li9.15 Risanka (Lj)

19.2;0 Cikcak (Lj)

10.30 TV dnevnik (Li)

19.55 Propaganda odda.ia (Lj)

20.00 Svet v letih 1900—1039, d<Aumentai-na

serija (Lj) 21.00 V živo: Govorijo maturanti (Lj)

vmes Foro^'iIa

PETEK

20.05 Edvard Miinch — T V nadaljevnanJia iLJ)

20..55 Razgledi: Ljubljana (Lj)

21.25 Barvna propagiindna oddaja <Lj)

21.30 I. Shavv Bogataš in revež — ba.nna

nadaljevanka (Lj) 22.33 TV dnevnik (Lj)

SOBOT.A

8.00 Profesor Balla.aar — bai-vna risanka (Lj) 8.10 Vrtec na obisku: Pomlad v dolini ribnikov (Lj) ■ -8.2S P. Puntar: Stol pod potico — I. dej (Lj)

8.45 Zugo m njegOva senca (Lj) ' 9.25 Človek in zemlja, seirijski barvni film (Lj) . .

9.55 Po sledeh napredka — baarviia oddaja (Lj)

10.25 Tito — naš vzor prenos te Velenja

(za JRT) (Lj) ■ 20.00 TV žehtnik — barvna oddaja (Lj) 20.35 Propagandna oddaja (Lj) 20.40 Cirkus - tlim (Lj) ' 21.50 TV dnevnik (Lj) • ; •

22.10 625 (Lj) .....

22,30 Slovenska nopevka — Celje 77 (za JRT)

<Lj)

Z A H V A I> A

Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zatinji poti

JOŽETA NOVAKA

na Prevorju,

darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru, g. župniku Jagru in podjetju Ele-gant za pomo(3.

Žalujoča družina

Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skiipnosti občine Šentjur pri Celiu

je na svoji 26. redni seji dne 10. 6. 1977 v skladu z določili 14. in 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS .št. 8/76), na predlog komisije za družbeno pomoč, sprejel naslednjo

PREDNOSTNO LISTO

za pridobitev najemnega stanovanja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju

v listo se uvrstijo naslednji:

1). Vrečko Albina, Pod.grad n. h., družina z nižjimi dohodki

12. Antlej Franc, Trška gorca 14, družina z nižjimi dohodki

13. šmigovec Amalija, Šentjur 88, družina z nižjimi dohodki

14. Bijedič Vida, Rifnik 9, družina z nižjimi dohodki

15. Burič Jož,e, Šentjur 5, družina z nižjimi dohodki

16. Križnik Peter, Botričnica 10, družina z nižjimi dohodld

17. Podpečan Radrnila, Planina 44, družina z nižjimi dohodki

18. Cverle Ana, Slivnica, samohranilka

19. Kugler Mihaela, Nova vas 42, samohranilka

20. Ovsenički Albina, Šentjur 156, družina z nižjimi dohodki

21. Kulič Mate, Krajnčica 3, družina z nižjimi dohodki

22. Covič Slavko, Rifnik 27, družina z nižjimi dohodki

23. Brilej Dragica, Golobinjek 4, družina z nižjimi dohodki

24. Jazbin.šek Metka, Planinski vrh 18, družina z nižjimi dohodki

25. Otarovnik Frfmc, Stopče 30 a, Grobelno, upokojenec

26. Pinter Ivanka, Sotensko 1, upokojenka

27. Juhart Marija, Hrušovec, upokojenka

28. Strašck Roberta, Šentjur n. b., mlada družina

29. Zupane Vida, Podgorje 14 a, mlada družina .30. Kalan Viktorija, Podgrad 42, mlada družina

31. šmid Boris, Jakob U, mlada družina

32. Cater Jože, Vodruž 7, mlada družina

33. Rahten Nevenka, Bezovje 1, mlada družina

34. Zupane Anton, Crnolica n. h., mlada družina

Prednostna lista se začenja s tekočo številko U zato, ker so bili v letu 1976 uvrščeni upravičenci v prednostno listo 1—10 in stanovanja še niso dobih.

Prosilci imajo pravico v 15 dneh od objave predloga precinostne liste dati na prednostno listo pri-E>onibe in predloge na Samoupravno sUuiovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju.

Prosilci, ki niso uvr.ščeni v precbiostno listo, ne izpolnjujejo p(^ojev, ki jih določa pravilnik o merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj.

ŠE PREMALO ZNANE LEPOTE NAŠE DOMOVINE

Vm? kaže, da se od bratske reptihlikc Srbije kar ne moremo posloviti. .Sj)lošnim tu-ri.-ilicnim zapisom in beostraj-skiin razsk-dnkam, ki smo jih v našem tedniku že objaviti, zdaj sledijo novi popotni utrinki. S poti po Ponio. ravju. Ni bila popolna. Zaradi kratkega ča.sa, ki je bil na r.i?;|«i!>lAgo, nismo zašli v vsak kifr smo videli in dciživeli, je vreitno opisati, čeprav na kiAtko, Tudi gostoljubnosti. ;ki je tam doma, ni moč opisati, saj bi jo morali jjonav-Ijaii na vsakem koraku. Zato Ha j ta posebnost in odlika srbskih i.iudi ostane kot kažipot tudi v tem zapisu.

Pot se je začela v Beogradu in nadaljevala preko Po-ir*r*vca v Kruševac. Vrnjačko iP»i«yo, Kraljevo. Kra.s,'uljevac in z<i,tem po Donavi do Djer-datjia ia Kladova. Vmes .je bilo se nekaj srednjeveških sa-Kni.stanov.

Britežiuca ,ie polna zapiskov. 0»t*<K so tudi lepi sp(»niini. Naj oživijo!

ž^apustili smo Beograd in se z avnobusom odpeljali po »ca-rigrajski« cesti proti vzhodu. Star* cesta, še iz rimskih časov. Zdaj je njeno oicolje po-v*>m drugačno. Sadjarsko ob-m«>č-ie, kmalu pred Smedere-vmi zamenja vinogradniško. Sicet pa veliko lepih vikendov, pravcatih vil. Baje okoli tjiiSH>č.

Krajd in vasi z bogato sta-rti.d:^.vTio in novejšo zgodovino. OkiK>l>er 1944. leta je tu še ži'v. v bdtki pri Boleči je pad-

lo >kf>ti 7.000 Nemcev. Vas Udifvioe ima pravo ime. Turki .'JO odgnali vse moške. Ostale m le ženske.

Sin-ederevo smo obšli in zato le od daleč in s ceste ob-

čudovali velikana železarske maustrije.

Bližali smo se Požarevcu. Naš prvii postanek in prvo srečanje z domačini. Skoraj so biii užaljeni, ker smo morali po dveh urah nadaljevati pot. Radii bi, da bi ostali. Ne samo za en dan To ni vprašanje. In tako je bilo p>ov-sod.

Požarevac. Mesto z blizu 40 tisoč prebivalci. Novo si hitro utira pet. Tudi veličasten hotel »Dunav« ima še pritlikave sosede. Vprašanje je le, kako dolgo še.

PoLeg družbene turistične organizacije je nosilec turističnega dogajanja v mestu in na širšem območju kolektiv »15. Oktobar«. Organizator izletov, ekskurzij, vikendov in letovanj. Nosilec avtobusnega pr.^raeta, g-ostinstva in turizma.

Toda, poskrbeli so tudi za to, da ljudje, turisti in izletniki, v več-ji meri prihajajo k rtjim. Na tem območju 3e ponaša,,;o kar s štirimi tradicionalnimi prireditvami: v Ku-čevu (Homoljski motivi), Go-lobcu (Colubački kotič),vVe-kketu Gradišču (Alaske ve-čenV in v Požarevcu oziroma v LjubIČevem ob njem — Ljubioovska konjska igra. To je višek. Vsako leto prve dni septembra. Mednarodna prireditev, tekmovalnega in narodnega enačaja. Velik in moderno urejen hipodrom sprejme več kot 20.000 ljudi!

Mesto kneza Miloša ima tudi driigače bogato zgodovino. Delavsko gibanje ima svojo tradicijo. Zato je bil Požare-V3C tudi močno središče narodnoosvobodilnega gibanja. Imenujejo ga mesto borcev za svO'bodo. Dal je kar devet nar'>dnib. herojev.

_0 bogati davni preteklosti pričajo arheološki spomeniki, zbrani v muzeju z lapidarjem. Mesto je preživelo štirinajst vladariev, imelo v času rimskega imperija svojo kovnico denarja, itd.

In kako prijetno je, ko v ga'T3tHin; Milene Pavlovič-Barili srečaš tudi Celjana. Med sli-

kami mlade in nadarjene slikarke, ki je stara komaj 35 let umrla 1945. leta m večidel živela v Parizu in Združenih državah Amerike, je tudi povečan rokopis ocene njenega umetniškega ustvarjanja, ki ga je zapisal prof. Franjo ši-janec, znani umetnostni zgodovinar, ki je pred vojno poučeval tudi na celjski gimnaziji.

Na vsak način pa galerija, ki bi jo bilo škoda prezreti.

Moderno središče mesta. Izven njega pa lep hotel B kategorije »Dunav«. Ima 140 ležišč in vse prostore, ki sodijo k takšnemu objektu. Zares lep.

Požarevac vabi. Je pa to tudi mesto mladih ljudi. Pravijo, da jih je več kot 12.000. Zato velike am.bicije za nadaljnji razvoj. Te čutiš in vi-di.š.

Prvo presenečenje je za nami. Prijetno, čakalo pa nas jih je še precej.

POŽAREVAC: poleg; velikana, lepo urejenega in modt-ine-galoiotela »Dunav« še nekaj iifiziiUi hiš .

Z nenadno otoplitvijo vremena so se napolnila tudi kopališča sirom po celjski regi.ji (kolikor jih pač ,jel). Največjo gnečo so zabeležili v nedeljo v i^oštanju, kjer imajo bazen z ogrevano voilo. okoli njega pa prijetne travnate i)ovršine z drevjem. Tako se je pod mogočno termoelektrarno zbralo dopoldne 1300, popoldne pa že IHOO kop:tlcev, kar .je brez dvoma rekord. Nekaj podobnega .je bilo tudi v Rimskih Toplicah, medtem ko se v Celju zaenkrat lahko samo še vozimo mimo inazneiia korita ob Ljubljanski cesti. Toda, kot vse kaže, ne dolgo, saj so bazen pričeli polniti v torek zvečtr in tako lahko pueakku.jemo. da bo po zamudi, ki je nastala pri vzdrževalnih delih, te dni že na voljo kopalcem. Foto: Lojze Ojsteršek

LD REČICA PR! LAŠKEM

LAŠKI LOVCI USPEŠNO V PRAZNOVANJE 750-LETNICE

Dclga desetleitja so bila po-trebr^a, da je lahko pridni rečidki knap, vajen nevarnega in trdega dela v zemeljskih nedrih, ko si je v potu svojega obraza z napornimi delom služil svoj vsakdanji knih, svobodno stopil tudi v obsežne gozdove šmohorja in vseii ondotnih hribov kot lovec, gojitelj in čuvar naravnega okolja. Ko je dosegel tudi to, je svojo oridnost in prizadevnost v celoti prenesel Tudi na piano in povsod se danes poznajo sadovi njegove žuijave roke, ki je, čeprav vajena le grobega jamskega dela, z vso nežnostjo posegala v načrtno gojitev divjadi teh piredelov našega območja.

Lovska družina, ki je bila v Rečici pri Laškem ustanovljena leita 1946, je pričela s svojim delom na območju lovišča, ki so bila v predvojnem času v dobrih rokah. Rsdko kje se danes lahko pohvalijo lovci, da je bilo v njihovem lovišču v času »has-kovanja« zakupnikov storjeno toliko načrtnega dela, kot prav na tem območju. Zavedni domačini so se načrtno upirali tujcem ter jim pokazali, kako narašča njihova zavest in odpor proti vsemu, kar je tujega in se šopiri po naši lepi slovenski zemlji. Zbrani okoli zavednega narodnjaka, so se lovci že takrat organizirano zbirali ,na skupnih pogonih enkratnih in nepozabnih brakadah in zadnjih pogonih, o katerih je ostal le še šcpek spominov. O skrbi takratnega zakupnika za ondobno lovišče, ki se je raztezalo vse od izliva Savinje v Savo do Velikega Slom-nika, prek Gozdnika do Ka-la, pa Ničnega na Kopitniku do širi j in nazaj do Save, priča tudi to, da je že leta 1934 skrbel za vlaganje fazanov, kar mu je v celoti uspelo. Leto kasneje se je lotil osvežitea' krvi zajcev ter v ta namen pripeljal zajce iz

Bosne in jih spustil v lovišče. Lov tistih dob je v glav-nem potekal v pogonih, le maio je bilo lova na čakanje ali klic. Veljalo je pravilo, da sme v odstrel, predvsem visoke divjadi, posegati le izkušen lovec, »zelenci«, kct so imenovali takratne začetnike, pa tega niso sm.eli. Svojevrstno pripravništvo, ki ga uspešno razvijajo tudi še danes.

O načrtih dela priča tudi to, da so že pred vojno pod Gozdnikom tik nad Rakuževo logamico zgradili lovsko kočo, v kateri se je zbirala slovenska lovska dinižba. Vse do druge svetovne vojne je bilo lovišče v skrbnih rokah, saj je imel takratni zakupnik tudi svojega poklicnega čuvaja.

Okupator tudi njihovemu lovišču ni prizanesel in delavci, ki so lovišče po vojni prevzeli v svoje roke, so se znašli pred težkimi nalogami. Novoustanovljena družina je prevzela v upravljanje lovišče v izmeri 4290 ha in predstavlja zaokroženo enoto z naravnimi mejami. Začeli so delo na novo, saj skoraj ničesar, razen dobre volje in pripravljenosti za delo, niso imeli. Lovišče je bilo dobesedno prazno, razen roparic. ki so se močno zaredile. Niso bili redki primeri, ko je na pogonu padlo tudi po 8 l:sic, o zajcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Samo v prvih dveh letih je bilo skupno uplenjenih 82 lisic in le dva zajca, kar dovolj zgovorno priča o tem, kakšno je bilo stanje v lovišču. Poleg tega je bilo tod veliko pote-puških psov, pa divjih mačk in drugih roparic, kar vse je moralo načrtno iz lovišča.

Hiter razvoj našega gospodarstva je pripomogel, da so kmetje v višjih predelih vse bolj opuščali svoje kmetije in se selili v doline, kjer se je hitro razbijala naša mlada industrija. Tako je bilo tudi na Šmchorju. člani dru-

žine so spoznali pomen, ki ga lahko imajo za nadaljnji razvoj lovstva opuščene kmetije, zato so jih začeli načrtno odkupovati. Skupno so do danes odkupili kar 5 od osmih posestev, kolikor jih je bilo na šmchorju. Tako danes razpolaiga družina na Šmohorju skar 45 ha pasišč za divjad, ka,r je za njen razvoj življenjskega pomena. Ve-like travmi ške površine nudijo divjadi lepa pasišča, okoliškim kmetom pa dodatno krmo za živino, saj jim družina za simbolično odškodnino odstopa košnjo na svojih pašnih površinah.

Velika delovna vnema, Id je bila prisotna v družini vse c-d prvih dni njenega najtršega dela, in pa doseženi uspehi, so dmžino močno krepili in vse bolj je rastla njena samozavest. Divjad je (postajala vse šte^dlnjejša. predvsem pa se je povečal stalež divjih svinj, ki so delale občutno škotlo po kmetijah in hudo pestile prizadevno družino. V letih, vse do 1960, so veljali uplenitelji divjih svinj za \-elike in prave junake. Za uplenitev pa so bili deležni tudi nagrad. Kar na kraju samem ali pa na zadnjem pogonu je bila opravljena razdeditev plena, od katerega je polovica pripadla uplenitelju, polovica pa dni-zini. Taka delitev plena je trajala tako dolgo, dokler je bil pri lovski zvezi v Celju sklad za plačevanje škode po divjih prašičih. Ko pa je plačilo škcde prešlo v breme družine, se je delitev plena končala. Skrbno je bilo nam-reč treba gospodariti, da je denar od uplenjene divjadi rom.al nazaj v lovišče, oziroma, da so z njim poravnaU škodo, ki jo je divjad povzročala kmetom njihovega območja. Družina je imela v tistih letih s plačevanjem ve like težave, zato je bil organiziran lov na divje svinje še

kako potreben. Spomini tistih dni pa nosijo v sebi tudi dogodek, ki bo med člani ved-no ostal neizbrisan, saj je terjal življenje njihovega so-tovariša Nandeta Deželaka, Bilo je, ko so lovili divje svinje v revirju Malic. Nande je, ne glede na to, da je bil iakušen brakir, storil usodno napako, ko je z lovske steze napravil nepremišljen korak, misleč, da bo po krajši poti prišel do trate, kjer so se zadrževali divji prašiči. Spodrsnilo mu je na spolz. kih in strmih tleh in skota-lil se je v dolino, pri čemer ga je metalo od drevesa do drevesa in na koncu je obležal negiben. Ko je brakir cd-t;robil zadnji pogon in lovo-vodja zaključil lov, so spoznali, da so izgubili tovariša;' ki bo za vedno ostal zapisan v njihovih srcih.

Le počasi je po tem tragičnem dogodku normalno delo v družini spet steklo.

Na pobudo gojitvene komisije pri Lo^'ski zvezi Celje je bila leta 1965 na območju njihove lovske družine naseljena kolonija muflonov, saj je družina daleč na okoli razpolagala z največjimi lastnimi zemljišči, ki so tako načrtno gojitev najbolj omogočala. Naselitev muflonov je povsem uspela.

Enaintrideselletno delo dm-žine v Rečici pri Laškem je na gosto prepredeno z velikimi uspehi, ki so jih dosegli. Nekoč prazno lovišče je danes bogato z raznovrstno divjadjo, s katero družina vzorno gospodari. Stanje v lovišču, stalež divjadi in pa objekti, ki jih upravlja družina, dovolj zgovorno pričajo o tem, da je družina na pravi poti. S smotrnim gospodarjenjem v okviru naše samoupravne socialistične skupnosti želijo svoje dosedanje plodno delo nadalje\-a-ti tudi v prihodnje.

MILAN BATISTIČ

NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško. Slov Konjice. Šentjur, Šmarje pn Jelšah in 2alec - Uredništvo; Celje.. Gregorčič-ova 5, poštni preda! IGl Naročnina m oglasi; Trg V. kongresa 10 - Glavm m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Ssmčar, Brane Stamejčič. Damjana Slamejčič, Zdenka Stopar Milenko Stra-šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana - R-okopisov ne vračamo -Cena posameane številke 3 din - Celoletna narcK-nma 120 din polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za mozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601 21*012 ČGP »Delo« Ljubljana - Tel^Ian: 22-3C-9, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.