logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Štajerski

Ptuj, četrtek, 27. maja 2004

letnik LVII . št. 21 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993

ÏO ÏO iO>

= 0 ■ sd-= 0 !o

iN-

Ptuj

Na sodišču prednost

občini?

Stran 3

Lenart

Občina toži ministrstvo Stran 3

Kidri~evo

50 let Taluma Stran 6

Ptuj - Koper

Na Vlaku zvestobe Stran 7

Ormož Nogomet

Cesta, ki je nihče ne mara Odločitev v nedeljo Stran 15 Stran 24

Ptuj . Srečanje komornih gledališč

Včeraj začetek festivala SKUP

Letos v Mestnem gledališču Ptuj poteka že tretji Slovenski festival komornega gledališča SKUP 2004, ki je, sedaj že lahko rečemo, postal del Slovenske gledališke stalnice in bo znova prikazal zanimivo bero slovensko gledališke komorne produkcije, kot vedno, po lastnem izboru vsakega od domačih gledališč. Iz tega naslova se nam torej znova obeta obilica prefinjenih gledaliških užitkov.

Spet bo minus. Do - 270.000 SIT.

• klimatska naprava • štiri vrata

• daljinsko zaklepanje z alarmom . do 270.000 SIT prihranka*

•N«^pJbm»tiď|.z.P.l.Qi.li,llmillTlJ-mi,iaoXM.

Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65

ŠtevUo vozil in modelov je omqeno.

Z letošnjo četrto maturantsko parado, na kateri je v petek, 21. maja, točno opoldne zaplesalo 14.564 maturantov iz 17 slovenskih mest, Trsta in Pulja, so dosegli že tretji zaporedni vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Na Ptuju je prireditev potekala na pešmostu čez Dravo, kjer se je zbralo 116 maturantov. Zdaj pa vso srečo na maturi!

Foto: arhiv Gledališča Ptuj

Tudi letos bo SKUP predstavil predstave manjšega formata — bolj komornejšega značaja torej, ki so jih slovenska gledališča po lastnem izboru poslala v presojo žiriji festivala, ki bo odločila, v katere roke bodo prišle nagrada za najboljšo predstavo v celoti, nagrada za igralske dosežke, scenografijo, kostumografijo ali glasbo itd. Tudi publika izbira po lastni presoji, z glasovanjem po vsaki predstavi, njej najljubšo predstavo. Na razglasitvi prejemnikov nagrad bo nastopila zanimiva glasbena skupina Bossa de nova, ki bo na nov, inova-tiven način predstavila brazil-

řii

Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL.

Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m3 brezplačnega utekočinjenega naftnega plina.

Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si.

PLIN

EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66

sko glasbo, predvsem svetovno proslavljeno zvrst le-te bossa novo.

Včeraj je bilo odprtje SKUP—a 2004 s ptujsko predstavo Arthurja Schnitzlerja Café Amoral v režiji Reneja Mauri-na, naslednji program pa je takšen:

četrtek, 27. maja, Prešernovo gledališče Kranj, Mark Ra-venhill: Nekaj eksplicitnih fotk, režiser Eduard Miler;

petek, 28. maja, Gledališče Koper — Teatro Capodistria, Conor Mc Pherson: Dublinska zgodba, režiser Tomi Janežič;

sobota, 29. maja, SNG Drama Maribor, Eugene Ionesco: Plešasta pevka, režiser Samo M. Strelec;

nedelja, 30. maja, SNG Nova Gorica, Samuel Beckett: Čakajoč Godota, režiser Vito Tau-

fer;

ponedeljek, 31. maja, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, Eugene Ionesco, Učna ura, režiser Vito Taufer;

torek, 1. junija, Slovensko stalno gledališče Trst, Václav Havel: Avdienca in Protest, režiser Dušan Mlakar;

sreda, 2. junija, SNG Drama Ljubljana, Alfred de Vigny: Chatterton, režiser Diego de Brea;

četrtek, 3. junija, Slovensko ljudsko gledališče Celje, David Auburn: Dokaz, režiser Janez Lapajne;

petek, 4. junija, Mestno gledališče ljubljansko, Caryl Churchill: Kloni, režiserka Ira Ratej;

sobota, 5. junija, zaključek in podelitev nagrad SKUP-a 2004.

Vse predstave bodo ob 20. uri.

Fl

Računalniki po odličnih cenah

www.cointroii.sî

RADIOPTUJ

89,8'98,e'l04;3

P J IZDePLSI

Vseslovenski portal malih oglasov

Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Siovenije! Obiščite ¥iww.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!

Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.

DELO

Novice

věstník

JUS

Doma in po svetu

Obstrukcija SDS, NSi, SLS in SNS

Ljubljana - Poslanke in poslanci so po tem, ko v petek zaradi nesklepčnosti niso mogli odloćati o predlogu matičnega odbora za notranjo politiko, v torek s 44 glasovi za in nobenim proti zavrnili referendumsko pobudo za predhodni zakonodajni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih. Pri glasovanju je sicer sodelovalo 46poslank in poslancev, pri tem pa sta se vzdržala predsednik državnega zbora Borut Pahor (ZLSD) in Peter Levič (SMS). Sprejeli pa so tudi predlog matičnega odbora za notranjo politiko, da se tretja obravnava predloga sistemskega zakona o izbrisanih preloži na eno od prihodnjih sej. Sejo so obstruiraliposlanci SDS, NSi, SLS in SNS.

Pokojnine iz republik nekdanje SFRJ

Ljubljana - Parlamentarni odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide bo vladi predlagal, da v roku treh mesecev pripravi poseben zakon o priznanju in odmeri pokojnin slovenskih državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ. Za vlado je odbor obenem sprejel tudi usmeritve, ki naj bi jih pri pripravi zakona upoštevala, da odpravi razlike, ki nastajajo v višini pokojnin. V državah nekdanje SFRJ se namreč te izplačujejo na bistveno nižji ravni kot v Sloveniji. Še pred tem pa je odbor obravnaval tudi predlagane dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti.

Dolenjski župani o Romih

Škocjan - Župane dolenjskih občin, ki se sicer že dalj časa soočajo z varnostnimi problemi, povezani s Romi, sta na torkovem sestanku o možnostih za kandidiranje na razpisih za sredstva iz različnih socialnih skladov obiskala tudi minister za notranje zadeve Rado Bohinc ter generalni direktor policije Darko Anželj. Bohinc je županom na srečanju sicer zagotovil, da se zaveda varnostnih tveganj prebivalstva, ki živi v bližini romskih naselij, ter obljubil, da bodo zagotovili več policistov na terenu in tako boljši reakcijski čas policistov na tem območju. Kot pa je po srečanju za STA pojasnil župan občine Škocjan Anton Zupet, je generalni direktor policije Anželj istočasno opozoril na pomanjkanje kadrov v policiji. Takšne obljube poslušajo že dalj časa, je še dodal Zupet, zato župani dvomijo, da bodo ti koraki efektivni.

Stavka zdravnikov

Ljubljana - Zdravniki in zobozdravniki so se po podatkih zdravniškega sindikata Fides množično udeležili torkove dopoldanske enourne splošne opozorilne stavke, s katero so poudarili, da ne pristajajo na nezavezujoče obljube vlade. V ponedeljek zvečer so se sicer predstavniki Fides in ministrstva za zdravje večinoma uskladili glede besedila dogovora o boljšem vrednotenju delovnega časa, ki ga v Fides ocenjujejo kot dobro podlago za dolgoročno reševanje problema nadurnega dela zdravnikov. Vendar pa vztrajajo, da se dogovor najkasneje do 1. septembra "prelije" v kolektivno pogodbo za javni sektor, kar je po mnenju sindikata malo verjetno, ali pa z aneksom v poklicno kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike.

Cene naftnih derivatov gredo v nebo

Ljubljana - Naftni derivati so se s torkom podražili, tokrat nekoliko manj kot pred dvema tednoma, vseeno pa so se znova povzpeli na rekordne vrednosti. Neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin je dražji za 4,7 tolarja in po novem stane 207,2 tolarja za liter, neosvinčeni 98-oktanski bencin je tudi dražji za 4,7 tolarja, za liter je treba odšteti 212 tolarjev, dizelsko gorivo se je podražilo kar za 6,2 tolarja na 180,1 tolarja za liter, kurilno olje za ogrevanje pa je dražje za 3,6 tolarja, liter stane 102 tolarja. Vlada tokrat ni mogla znižati trošarin in s tem omiliti podražitev naftnih derivatov, saj so te dajatve, ki so sicer prihodek državnega proračuna, že na ravni predpisanih minimalnih evropskih trošarin. Tokratna podražitev je sicer druga največja letos.

Zadržani ob amerisko-britanski resoluciji o Iraku

New York - Odzivi držav članic VS ZN na novi ameriško-britanski predlog resolucije o Iraku, predstavljen v ponedeljek zvečer v VS ZN, so precej zadržani. Predlog je večina držav sprejela z odobravanjem, vendar je ob tem izrazila nekatere pomisleke. Ameriška administracija je kljub temu prepričana, da bo resolucija sprejeta. Ameriški predsednik George Bush je imel sicer v ponedeljek zvečer po krajevnem času prvi redni tedenski govor o Iraku, v katerem je govoril o prenosu oblasti Iračanom, načrtovanem za 30. junij.

Poziv k evropskim volitvam

Pariz - Predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox je v pogovoru za francoski časnik Le Monde evropske državljane pozval, naj se udeležijo junijskih volitev poslancev v Evropski parlament. Državljani bi se morali zavedati, kako pomembne so te volitve, saj s svojim glasom dajejo izvoljenim precejšnjo moč za odločanje o stvareh, ki vplivajo na njihova življenja, je dejal Cox. Predsednik Cox je namreč opozoril, da Evropski parlament postopoma pridobiva vse več zakonodajne moči na evropski ravni ter tako soodloča o stvareh, ki vplivajo na vsakdan evropskih državljanov.

Evropska unija in mi • Češka

Kjer sta pivo in kristal doma!

češka je ena najuspešnejših novonastalih držav na ozemlju Srednje in Vzhodne Evrope, ki si je kljub močnemu vplivu nekdanje Sovjetske zveze uspela izboriti svoje, nekoč že uveljavljeno mesto med državami nove Evrope.

Dežela ""smešne" govorice, svetovno znanega piva iz Plzna, kristalnih stvaritev s severa države in seveda vojaka Švejka se že iz preteklosti ponaša s slikovito Prago z Vltavo ter eno najstarejših evropskih univerz, Karlovo univerzo, katere začetki segajo v leto 1348.

Slovenci Češko poznamo dokaj dobro, tudi zaradi sorodnega jezika. Že v preteklosti so jo, zlasti njeno izrazito napredno prestolnico Prago, vzljubili libe-ralnejši slovenski intelektualci in umetniki. Praga je impresionirala začetnika sodobne slovenske arhitekture Jožeta Plečnika, profesorja na praški umetnoobr-tni šoli ter restavratorja praškega gradu. V 18. in 19. stoletju je v Pragi študiralo veliko Slovencev, pisni viri navajajo, da so se v

takratnem univerzitetnem središču Evrope ustanavljala številna slovenska študentska in podporna društva. Samo v času od leta 1901—1918 je bilo na praški univerzi promoviranih 91 Slovencev, največ, kar 84, pravnikov, ki so se jim kasneje pridružili še medicinci in slavisti. V času socializma pa Slovenci na Češko niso hodili iskat znanja in občudovat čudovite arhitekture, pač pa so jih tja vabile predvsem nizke cene ...

Država versko

neopredeljenih

prebivalcev

Začetki predhodnice Češke, neodvisne države Češkoslovaške, kjer danes živi danes 94 odstotkov Čehov, nekaj Slovakov in Poljakov, segajo v jesen leta 1918,

Češka je od Slovenije oddaljena le nekaj sto kilometrov, medtem ko je razdalja med prestolnicama obeh držav 690 kilometrov. Vozniki morajo za uporabo avtocest uporabiti posebno nalepko (podobno avstrijski vinjeti). Za 10-dnevno je potrebno odšteti približno 700 tolarjev, za liter neosvininega goriva Euro 95pa 27,27 ieških kron. Bistveno vei denarja bo moral voznik na Češkem odšteti policistom, ie bo pogledal v kozarec izvrstnega piva, saj zakonodaja dovoljuje samo vožnjo brez alkohola v krvi, torej 0,0_. Sicer pa se tudi Čehi zavedajo, da hitrost ubija. Skozi naselje je dovoljeno peljati 50 kilometrov na uro, po ostalih cestah 90 ter na avtocestah 130 kilometrov na uro.

ko je češkoslovaški narodni odbor pod vodstvom Tomaža G. Masaryka prevzel oblast v Pragi in pretrgal vezi z Avstro-Ogrsko. Masaryk je postal prvi predsednik nove samostojne države, ki se je obdržala vse do začetkov 2. svetovne vojne in nemške zasedbe marca 1939. Češkoslovaška je postala protektorat Nemškega rajha, kar je najbolj godilo v državi živečim Sudetskim Nemcem, ki so že leto prej po Hitlerjevih navodilih zahtevali avtonomijo. Tik pred koncem vojne je v Pragi izbruhnila vstaja in na pomoč je prihitela ruska Rdeča brigada, ki je osvobodila mesto, Sudetski Nemci pa so bili izgnani. Po vojni so bile vzpostavljene stare meje in v državi so zavladali komunisti. Leta 1948 je Češkoslovaška postala Ljudska republika, leta 1955 tudi članica Varšavskega pakta. Sledilo je obdobje togega komunističnega režima, ki ga je že leta 1968 skušal omiliti prvi sekretar centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške Aleksander Dubček. Zgodila se je "Praška pomlad" in državo so zavzele sile Varšavskega pakta ter zaustavile reformis-tične sile v državi. Češkoslovaška se je izpod komunističnega jarma osvobodila jeseni leta 1989 z mirno "žametno revolucijo", ki

so jo sprožile množične demonstracije v Pragi in Brnu. Vodilna vloga KPČ je bila odpravljena, parlament pa je še istega leta za predsednika države izvolil literata Vaclava Havla. Država se je preimenovala v Češko in Slovaško federativno republiko, ta pa se je obdržala le slabi dve leti, saj so si Slovaki zaželeli avtonomije in jo konec leta 1992 tudi dobili, Češkoslovaška pa je razpadla na večjo in razvitejšo Češko ter šibkejšo Slovaško.

Desetmilijonska Češka je danes s 14.600 evri ustvarjenega BDP na prebivalca, 2,5-odstotno stopnjo letne inflacije in 9-odstotno stopnjo brezposelnosti gospodarsko najuspešnejša izmed vseh nekdanjih socialističnih držav, tudi Slovenije. Prehod v tržno gospodarstvo je ob politični stabilnosti izpeljala brez pretresov, privatizacijo državnih podjetij ter denacionalizacijo kmetijskih zemljišč pa zaključila že leta 1996. Prevladujejo jeklarska, avtomobilska in strojna industrija, pomembno je tudi kmetijstvo, saj preko 40 odstotkov površine države predstavljajo kmetijske površine, ki so bile v večini donedavna še v državni lasti. Po padcu železne zavese je Češka postala zanimiva za tuje vlagatelje in tudi turiste, ki se najpogosteje ustavijo v Pragi, zdravilišču Karlovy Vary ter Plznu, kjer kraljuje pivovarstvo s pivovarskim muzejem. Češka je zanimiva tudi zaradi veroizpovedi prebivalstva. Kot kaže statistika, je kar slabih 40 odstotkov Čehov ateistov, nekaj manj je katolikov, ostalo so protestanti, pravoslavci in drugi.

Anemari Kekec

Ptuj • Pomemben uspeh družbe Radio-Tednik

Radiu Ptuj status posebnega pomena

Svet za radiodifuzijo, neodvisno strokovno telo, ki ga je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije, je na seji 17. maja pod predsedstvom dr. Sandre Bašič-Hrvatin podelil Radiu Ptuj status regionalnega radijskega programa posebnega pomena.

Družba Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., je oktobra lani na Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije naslovila vlogo za pridobitev omenjenega statusa, saj smo bili v uredništvu in v upravi podjetja prepričani, da izpolnjujemo pogoje za tak status. Pogoj je seveda dober program radia, opredeljen v programski zasnovi in programski shemi, s poudarkom na objavljanju zahtevnih lastnih vsebin. Obvezne vsebine, ki jih mora zagotavljati radijska postaja za dosego statusa posebnega pomena, so informativne, izobraževalne, kulturno-umetniške, verske, otroške in mladinske, športne in kulturno-zabavne. Teh vsebin mora biti v vsakodnevnem programu vsaj 30 odstotkov, ob tem mora radio predvajati 20 odstotkov slovenske glasbe in največ 15 odstotkov propagandnih sporočil.

Omenjena agencija je posnela program Radia Ptuj med 10. in 16. januarjem letos ter na osnovi analize ugotovila, da ustreza omenjenim kriterijem, tako da je bila odločitev Sveta za ra-

diodifuzijo pričakovana.

Sodelavci Radia Ptuj so ponosni na pridobitev statusa posebnega pomena, saj je to priznanje strokovne državne institucije, da je njihovo delo dovolj strokovno in da opravljajo pomembno poslanstvo ohranjanja slovenske kulture in slovenskega jezika, da skrbijo za obveščanje, izobraževanje in zabavo svojih poslušalcev, katerih število je v zadnjem letu porastlo za četrtino, na 40 tisoč dnevno, kar Radio Ptuj uvršča na 10. mesto med 90 radijskimi postajami v Sloveniji.

Dodelitev statusa je tudi izziv za nove naloge in odgovornost pred poslušalci. Program posebnega pomena je zaradi obveznih vsebin dražji in zahtevnejši od komercialnega. Uredništvo vidi v ustvarjanju takega programa svoje pomembno poslanstvo, družba Radio-Tednik v celoti pa obveznost zagotavljanja pogojev za opravljanje tega poslanstva. Program Radia Ptuj se financira izključno iz lastnih prihodkov, brez kakršnegakoli deleža iz RTV naročnine.

JB

Hajdina • Mikroregija za Bruselj

Halinpol - lobistična regija

V ponedeljek, 17. maja, so se na sedežu občine Hajdina sestali župani oziroma predstavniki občin Kidričevo, Ptuj, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Hajdina in govorili o ustanovitvi mikroregije, ki bo preko lobistične organizacije Riso oziroma Petra Klausa Pscheidla, uspešnega lobista, katerega prapradedek je bil Ptujčan, v Bruslju kandidirala za sredstva za razvoj iz strukturnih skladov EU.

Pri navezovanju stikov med bruseljskim lobistom in občinami na Ptujskem je pomagala Marija Her-nja Masten iz zgodovinskega arhiva Ptuj, kjer je Peter Klaus PscheidI iskal korenine svojih prednikov.

Mikroregija se bo imenovala Halininpol (Haloze in polje). Povezujejo jo bodoča trasa avtoceste od Slivnice do Gruškovja (šest občin), hitra cesta Slovenska Bistrica-Ormož, kjer so povezane tri občine, in skupna omejna cesta ob meji s Hrvaško. Povezovalnih projektov med omenjenimi občinami je še več, dogovorili so se, da jih bodo v končno obliko pripravili do konca septembra 2004. Koordinacijo v tem projektu so zaupali hajdinskemu županu Radoslavu Simonicu. Mikroregiji na desnem

bregu Drave naj bi kmalu sledila tudi mikroregija na levem bregu Drave, občina Ptuj bo vključena kot partnerka v obe. Prvi korak k ustanovitvi mikroregije Halinpol je bil ponedeljkov podpis stališča, da se pristopi k ustanovitvi te regije. Kmalu bodo o tem razpravljali tudi občinski sveti omenjenih občin.

Dejavnost lobiranja v Sloveniji je postala jasneje opredeljena dejavnost šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Šele v postsoci-alističnem obdobju je postala transparentnost politike dovolj velika, da se je lahko pričelo razlikovati med različnimi oblikami zastopanja politike in javnih interesov.

MG

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.

Ptuj • Občina toži upravljavca KTV

Sodišče dalo prednost občini?

21. maja naj bi se na ptujskem okrožnem sodišču pričel postopek, v katerem mestna občina Puj predlaga, da se podjetju Ingel, sedanjemu upravljavcu KTV Ptuj, izda nalog o začasni odredbi prepovedi opravljanja dejavnosti, s čimer si prizadeva uresničiti svoje interese, da se Ingelu odvzamejo upravljavske pravice.

Va m^

To je namen občine že od vsega začetka, od trenutka, ko je pri~ela aktivnosti za ustanovitev delniške družbe KKS Ptuj, ki jih sedaj nadaljuje. Na novo ustanovljeno delniško družbo in izvajalce želi prenesti tudi posle, ki jih je doslej opravljal operater, vključno s sredstvi, ki jih plačujejo občani.

Obravnava, ki sta se je v interesu občanov udeležila tudi člana iniciativnega odbora Boris Krajnc in Milan Ostrman, se je v petek končala v nekaj minutah, saj je pravni zastopnik Ingela predlagal preložitev sodne obravnave. Tožena stranka je preložitev razprave predlagala, ker je bil pravni zastopnik Ingela šele popoldan pred obravnavo seznanjen z obširnimi navedbami tožeče stranke.

Kot je znano, je bil Ingel za operaterja ptujske KTV izbran

na podlagi javnega razpisa 1. decembra 2001. Postopke izbora je vodila mestna četrt Ljudski vrt. Pogodba o upravljanju, ki bi veljala do 1. januarja 2007, pa ni bila podpisana, ker je v tistem času mestna občina Ptuj sprejela odlok o pristojnih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, ki ga je ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo 20. novembra 2003 razveljavilo. Za tožbo so se odločili tudi v Ingelu, ker ugovarjajo temu, da bi imela mestna občina Ptuj sploh pravico nastopati kot tožnik, saj ni lastnica sistema, kot to ugotavlja tudi sektor za javno računovodstvo pri ministrstvu za finance, ki je v navodilih izdal, da je potrebno iz premoženjske bilance mestne četrti izločiti premoženje KTV. Po drugi strani občina trdi, da je razlog za predhod

no rešitev zadeve tudi to, da naj bi Ingel slabo opravljal storitve, da je sistem ostal zastarel. Znano pa je, da so mu v času veljavnosti neustavnega odloka prepovedali vlagati v sistem.

Februarja letos je bil ustanovljen iniciativni odbor KTV Ptuj, ki zagovarja pravice občanov, ki so vlagali v izgradnjo KTV Ptuj. V imenu 476 občanov, od katerih ima pooblastilo, je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa KKS, d.d., Ptuj v sodni register. 12. marca letos pa sta iniciativni odbor, ki mu predsednikuje Boris Krajnc in Ingel, vložila predlog za ureditev razmerij med solastniki in za sodno ugotovitev višine deležev ter odredbo sodišča, da začasno, do ugotovitve deležev, prepove dokapitalizacijo delniške družbe iz premoženjske bilance mestne občine Ptuj

in dokapitalizacijo s stvarnim vložkom, ki predstavlja KTV sistem Ptuj. Deleži naj bi se razdelili med 5544 lastnikov KTV omrežja, sodišče pa naj bi z začasno odredbo prepovedalo kakršnokoli poseganje v kabelski sistem, ker ni lastnina mestne občine Ptuj, temveč nekaj tisoč občanov. Zdaj pa se prednostno obravnava tožba mestne občine, ki jo je ta vložila 30. aprila letos, kljub časovni prednosti pri vlaganju zahtevka iniciativnega odbora in Ingela in kljub temu da naj bi odvetnik obeh vložil prošnjo za prednostno rešitev zadeve. Edina zadeva, ki se obravnava na višjem sodišču v Mariboru, je tožba za ugotovitev ničnosti vpisa KKS, d.d., Ptuj, v sodni register.

Preloženo obravnavo naj bi opravili 3. junija.

MG

Ormož • Pesa za TSO raste na IMadžarskem

Slabo zanimanje za peso

Slovenski pridelovalci letos niso izkazali dovolj zanimanja za pridelavo sladkorne pese, kljub temu da je predvidena cena višja kot lani. Zato so se v Tovarni sladkorja Ormož morali obrniti na madžarske kmete in naleteli so na profesionalnost.

Letos je s peso zasejan 6101 hektar površin. Od tega jih je 4751 v Sloveniji in dobrih 1300 hektarjev na sosednjem Madžarskem. Okrog 300 hektarjev pa je ostalo neposejanih tudi kljub sklenjenim pogodbam. Omenjene površine pomenijo okrog 2000 hektarjev manj od predvidene kvote, ki si jo je priborila TSO pred vstopom v Unijo. V bolj sladkih časih je imela TSO zasejanih tudi čez 10.000 hektarjev sladkorne pese, danes pa kljub stabilni ceni, ki jo je letos prvič oblikovala evropska direktiva, ni dovolj zanimanja. Cena za peso znaša 46,72 evrov za tono pese pri 16 stopinjah slad

korja in dodatek za rezance. Zanimalo nas je, zakaj se slovenski kmetje ne odločajo za peso in Vinko Stefančič, vodja surovinskega sektorja v TSO, je imel kar nekaj odgovorov. "Kmetje so se letos nekoliko manj odločali za peso zaradi lanske sušne letine. Bistven razlog pa je, da 80 % dobaviteljev pese ne živi od kmetijstva. Zato so se odločili za druge intenzivne kulture." Povedal je, da je bil v lanski suši namakalni sistem izkoriščen le 20 %. Težavo vidi v tem, da se pri nas s kmetijstvom pogosto ukvarjajo starejši ljudje, in še to bolj ljubiteljsko. To kaže tudi podatek, da 57 % dobaviteljev pese gospodari na

kmetiji, ki ima manj kot 3 hektarje obdelovalnih površin. Takšne kmetije se hitro preusmerijo in zanimivo je, da je največja konkurenca pesi pri kmetih ozimna pšenica, ki je dobro subvencionirana, ne zahteva vložkov in ne posebne oskrbe. "Prav zaradi subvencij v našem kmetijstvu ne potekajo procesi koncentracije in tudi pri oddaji zemlje v najem lastnik zemljišča obdrži subvencijo. Na naših razdrobljenih njivah s številnimi mejami je tudi velika zaplevljenost, saj ob vsaki meji raste pas plevela. Gre za folklorno poljedelstvo, ki pa ekonomsko ne pomeni veliko," je prepričan Stefančič.

Prve posnetke stanja terena na Madžarskem so v TSO opravili že po letu 2001. Za tovarno prideluje peso 45 madžarskih pogodbenikov iz obmejnih Zalske in Železne županije. Največji proizvajalec je družinska kmetija, ki bo peso pridelala na 400 hektarjih, in mešana nemško madžarska delniška družba. Povprečna velikost zemljišča po pridelovalcu je 20 hektarjev, kar je 10-krat več kot pri nas. Madžari, ki letos za slovensko tovarno delajo poskusno, presenečajo z izjemno profesionalnim odnosom. Zato bodo na Madžarskem kupili tudi vse dodatne potrebne količine sladkorne pese.

Kljub temu se TSO še vedno obrača na slovenskega kmeta in Vinko Stefančič zagotavlja, da bodo vsakemu posebej trikrat rekli, naj zaseje peso in se pridruži okrog 2000 pogodbenikom, ki jih ima TSO doma. Pri tem bi moralo šteti tudi dejstvo, da je Slovenija edina dežela, kjer lahko peso pridelujemo brez namakanja. Glavni krivec za izpad sladkorne pese v Sloveniji je struktura naših kmetij, kar pa bo še kako prišlo prav drugim kmetom iz EU. Za možnost sodelovanja se je že zanimala tudi Spodnještajerska kmetijska zadruga, ki bi za TSO rada pridelovala peso na avstrijski strani, v okolici Cankove. Peso bi za TSO radi pridelovali tudi Hrvati, vendar bodo morali počakati do vstopa Hrvaške v EU.

viki klemenčič ivanusa

Ta teden

Zvestoba

Minula sobota bo preko 300 zvestim bralcem Štajerskega tednika in poslušalcem Radia Ptuj ostala še dolgo v spominu. Prvič smo se jim lahko za zvestobo, s katero nas spremljajo iz dneva v dan, iz tedna v teden, nam dovolijo vstopati v svoje domove, na delovna mesta, v razgovore in v njihovo družbo, zahvalili z gesto pozornosti. Letošnji Vlak zvestobe je le delček našega druženja, je le en praznični dan v letu, ki ga preživimo skupaj.

Zvestoba je čudna reč. Včasih jo kujemo v oblake, drugič nas spet ovira pri preizkušanju novega. Zvestoba se lahko razvije med dvema človekoma, med moškim in žensko, v intimnem partnerstvu ali tistem, ki je potrjeno s pogodbo o poslu. Zvestoba je zelo intimna stvar in ni je treba vedno deliti z drugimi. Vsak od nas ima v sebi možnost zvesto slediti svojim načelom, po katerih želi živeti in delati. Poleg vrednot pa ljudje zvesto sledimo tudi svojim navadam in drobnim razvadam. Razveseljivo je, da ima na našem koncu kar 12.000 ljudi isto navado, vsak četrtek si zaželijo prebrati Štajerski tednik. In kakih 40.000jih prisluhne našemu radiu.

Zelo specifično je zlasti časopisno poslanstvo. Gre za izdelek, ki ne nasiti, ne ogreje in ne potolaži, pa hkrati bralcu, željnemu branja, lahko poteši prav te potrebe. Budi radovednost: Kaj se je zgodilo novega? Kaj se je zgodilo pomembnega za naše vsakdanje življenje? Zgodbe iz življenja, ki nasmejejo, razjočejo in razjezijo. In vsak teden znova zanimanje: Kdo vse je ta teden v Tedniku in predvsem v kateri rubriki?! Kajti vsak teden si tudi koga malo izposodimo, pa ne preveč. Časopis mora biti pri svojem delovanju zvest tudi resnici, ki jo je treba iskati, najti, se z njo spopasti in objaviti. Tudi ko ni preveč rožnata, tudi če se na obzorju kot temni oblaki že najavljajoposledice.

Časopis mora biti predvsem zvest svojim bralcem.

viki klemen~i~ ivanuša

Vinko Štefančič: "Prednost bo vedno imela pesa slovenskih pridelovalcev! Če bo treba, bomo vsakogar trikrat vprašali."

Lenart • Občina toži ministrstvo

Pomanjkljiva dokumentacija?

V občini Lenart so se v lanskem letu za investicijo "Centralna čistilna naprava Lenart" prijavili na javni razpis za pripravo in izvedbo sofinanciranja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, a je le-to vlogo zavrnilo, ker meni, da posredovan dokument ne vsebuje navedbe upravljavca.

Na občini Lenart so prepričani, da je ministrstvo ravnalo narobe, saj jih ni pozvalo k dopolnitvi ali pojasnitvi investicijske dokumentacije. Posredovani program vsebuje navedbo upravljavca, saj ta zapisan na strani 4. Pomočnik župana občine Lenart Avgust Zavernik pa dodaja: "Nepošteno sem nam zdi, da državna uredba že vnaprej monopolizira obstoječe ali druge upravljavce in jim omogoča, da so izbrani že za nekaj let vnaprej. Če vemo, da bo naša čistilna naprava zgrajena čez nekaj let, zakaj ne bi takrat z javnim pozivom izbrali najugodnejšega upravljavca?"

Na občini tudi menijo, da so bili zavedeni s pozivom za dopolnitev vloge zaradi poudarjanja, da mora biti investicijska dokumentacija potrjena s strani

župana. Ministrstvo bi moralo že v osnovni vlogi ugotoviti, da z navedbo upravljavca posredovan Investicijski program ne vsebuje podpisa in žiga predvidenega upravljavca, ne pa da je to navedla šele v sklepu o zavrnitvi vloge. Pravijo tudi, da Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila ne navaja natančno, kdo naj ob navedbi upravljavca podpiše in žigosa investicijsko dokumentacijo. Zato menijo, da je s tem lahko mišljena tudi odgovorna oseba investitorja, ki je nedvoumno navedena — v tem primeru je to župan občine. Zaradi navedenega občina Lenart Upravnemu sodišču RS predlaga, da sklep ministrstva o zavrnitvi vloge zavrne.

Zmago Šalamun

FOtO Vki

Ptuj • Občinski odbori o poslovanju Komunalnega podjetja

Zlatih jajc se ni

Pred 18. sejo sveta mestne občine Ptuj, na kateri so razpravljali o letnem poročilu o poslovanju delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj s predlogom sklepa o uporabi bilančnega dobička in odpisu stroškov amortizacije za leto 2003 ter razrešnici upravi in članom nadzornega sveta, sta se v ponedeljek v poročilo poglobila tudi odbora za gospodarstvo in finance ter oblikovala nekaj predlogov in stališč, sodeloval pa je tudi odbor za okolje in prostor.

Skupno sejo je vodila predsednica odbora za finance pri mestnem svetu Marija Magdalenc. O bilanci podjetja, katerega lastnica je v 42 odstotkih mestna občina Ptuj, ne gre dvomiti, je poštena, taksna je ugotovitev revizorja. Lastnike pa morajo zanimati poslovne odločitve.

V odboru za gospodarstvo in finance ugotavljajo, da se poslovni rezultati podjetja od lani na letos niso izboljšali, da se ni uresničilo nič od napovedanega. Dobiček je celo manjši za osem milijonov od doseženega v letu 2002, novih programov, ki bi nesli zlata jajca in bi jih uspešno plasirali v države nekdanje Jugo

slavije, pa še tudi ni.

Tudi bodoča vizija razvoja podjetja, v katerem je trenutno zaposlenih 195 delavcev, še nima konkretnih obrisov, čeprav so jo svetniki prejeli v pogled že pred meseci. Cene storitev pokrivajo samo stroške, ne pa tudi amortizacije. Zaskrbljuje podatek, da iz poslovanja podjetje ne dosega pozitivnega rezultata, da mu bilančni dobiček prinašajo finančni prihodki, vezava sredstev pri treh bankah. Ker se približuje čas, ko bo potrebno premoženje realno ovrednotiti, je potrebno narediti vse, da bo podjetje v bodoče bolje poslovalo.

Direktor podjetja Jože Cvet

ko je članom odborov pojasnil, da je letno poročilo podjetja debelo in da so v njem odgovori na marsikatero na seji postavljeno vprašanje oziroma dvom. Poslovanje vodijo ločeno, posebej za tržne dejavnosti, posebej za obvezne javne gospodarske službe. Stvari pa niso tako preproste, da bi jih lahko ocenjevali le skozi računovodsko-finančne izkaze, temveč je potrebno stanje ocenjevati celovito, skozi dejavnosti. Problema amortizacije se vseskozi zavedajo, v tem trenutku vira za njeno pokrivanje nimajo. Nujno je, da se pod lupo vzame pokritost cene storitve, ki na številnih področjih ni sto-

odstotna. Skozi program sanacije bi bilo potrebno postopno zagotoviti manjkajoča sredstva oziroma se postopoma približati lastni ceni storitev, potem bodo tudi računovodski izkazi drugačni. Na spremembe pri prihodkih so vplivale tudi spremembe v ptujskem gospodarstvu, če neko podjetje preneha dejavnost, pomeni to tudi manj dela za Komunalno podjetje. To je v lanskem letu realiziralo vsa načrtovana vzdrževalna dela na infrastruk-turnem omrežju in tudi vse naložbe skladno s planom. Poslovni objekt, ki ga bodo predali namenu ob koncu tedna, ne bo vplival na povečanje obveznosti, je zatrdil direktor Jože Cvetko. Velik problem je tudi neplačevanje komunalnih storitev, dolžnikov je veliko, pri čemer tako podjetje kot glavni delničar nista naredila dovolj, da bi vzpostavila red pri plačevanju. Iz predvidene delitve dobička, ki je sodeč po razpravi člani odborov za finance in gospodarstvo ne podpirajo, ker ga niso ustvarili iz dejavnosti, naj bi kapnilo v proračun mestne občine deset milijonov tolarjev, ki so že zajeti v letošnji proračun.

Program poslovne sanacije do septembra

Odbora sta predlagala, da naj bi glede na izgubo iz poslovanja vodstvo do 30. septembra letos izdelalo program poslovne sanacije, saj se mestna občina kot večinska lastnica ne more strinjati z izgubo iz poslovanja, prav tako je potrebno zagotoviti večji donos kapitala, znašal naj bi najmanj 15 odstotkov, v tem trenutku pa je le 0,6-odstoten; v komunali zatrjujejo, da je že sedaj 6-odstoten, torej večji od inflacije. Obvezni element cene mora biti v bodoče tudi amortizacija.

Predstavniki mestne občine Ptuj so si v teh dneh pridobili številne podatke iz poslovanja drugih komunalnih podjetij v Sloveniji, pri čemer ugotavljajo, da so v večini ta podjetja v lasti občine, v cenah imajo vkalkulira-no tudi amortizacijo, pri čemer pa se te ne razlikujejo od ptujskih. Ves dobiček ta podjetja vlagajo v razvoj. Vse več je tudi vprašanj o tem, kaj so na Ptuju delali, da si niso izposlovali večjega deleža v lastništvu podjetja. Vsi problemi namreč izvirajo iz lastništva. Glede na to, da mestna občina Ptuj ni večinski lastnik podjetja, je tudi vprašanja, kako uspešna bo s svojimi predlogi za izboljšanje poslovanja oziroma njihovo vključitev v poslovni načrt za leto 2004 in novo razvojno vizijo z novimi programi oziroma razvojnimi jedri, ki bodo nesli. Ti naj bi bili že v pripravi, v kratkem času se jih namreč ne da oblikovati, poudarjajo v Komunalnem podjetju Ptuj.

Od tod in tam

Ptuj • Fotografije Crtomirja Goznika v CID-u

Prejšnjo sredo je bilo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju odprtje razstave fotografij ptujskega fotografa Crtomirja Goznika. To je njegova prva samostojna razstava v Ptuju, na ogled pa je postavil svoje črno-bele fotografije, ki predstavljajo ljudi, obraze. Crno-beli tehniki je dodan rumeno zlat-kast toner, ki daje fotografijam prijetno patino. Črtomir se ne šteje za umetnika, saj zaradi študija ne more v celoti izživeti svojih notranjih nagnjen za umetniško fotografijo, to, kar dela, so prvi poskusi umetniške fotografije, upa pa, da bo s takšnim pristopom nadaljeval, saj je za to dobil in navdih in zagon, upa pa, da se še bo razvijal in da bo takšnih razstav še več. Sicer pa se Črtomir redno, vsako leto, udeležuje fotografskih delavnic, kjer si fotografi izmenjajo znanje in izkušnje. Zaupal nam je tudi, da je od umetniške fotografije težko živeti, tako se je potrebno ukvarjati tudi s komercialno fotografijo (Crtomirja seveda poznamo tudi kot fotografa za Štajerski tednik). Razstavo je odprl Tomaž Plavec, za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbel Jožek Čačkovič, ki je soliral na čelu.

Franc Lačen

Ptuj • Razstavlja Darko Slavec

Foto: Črtomir Goznik

V galeriji Tenzor je na ogled likovna razstava Darka Slavca, akademskega slikarja specialista in grafika specialista. Slikar se predstavlja z novonastalim ciklusom akvarelov, ki jih je poimenoval Sonca. Darko Slavec je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, končal je tudi slikarsko specialko pri Gabrielu Stupici ter grafično specialko pri Bogdanu Borčiču. Razstava bo na ogled do 5. junija.

F!

Velika Nedelja • Kaj veš o prometu?

Minulo soboto je v Veliki Nedelji potekalo 33. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Sodelovale so štiri šole ormoške občine s skupno 16 tekmovalci. Tekmovalci so morali opraviti tri preizkušnje. Preizkus teoretičnega znanja je potekal s pomočjo novega računalniškega programa v računalniški učilnici OŠ Velika Nedelja. Zanimivo je, da so imeli vsi tekmovalci različna vprašanja. Opraviti so morali tudi zahtevno spretnostno vožnjo po poligonu z ovirami in 1200 metrov dolgo ocenjevalno vožnjo v prometu ob praktičnem upoštevanju cestnoprometnih predpisov. Posamično je bil najboljši Miha Tušek (OŠ Miklavž), drugi Luka Mlinaric (OŠ Ormož) in tretji Marko Haložan (OŠ Miklavž). Ekipno je slavila OŠ Miklavž pri Ormožu pred ekipami OŠ Velika Nedelja in OŠ Ormož. Tekmovanje je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ormož. Predsednik Janko Zad-ravec je uspešno tekmovanje ocenil kot rezultat dobrega dela mentorjev po šolah. Tudi na državni ravni tekmovalci iz ormoške občine dosegajo zelo lepe rezultate, lani so imeli celo državnega prvaka.

Foto: Fl

Foto vki

Ptuj • Tiskovna konferenca Zavoda za zaposlovanje

število nezaposlenih pada

Prejšnji četrtek sodirektorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ptuj Vlasta Stojak, pomočnik direktorice Tomaž Žirovnik in vodja Urada za delo Miran Murko predstavili informacije o trgu dela in zaposlovanja na območju upravnih enot Ptuj in Ormož, o delu sveta partnerjev Območne službe Ptuj ter o delovanju Centra za informiranje in poklicno svetovanje v hiši informacij na Ptuju.

Najpomembnejši podatek je, da se nadaljuje trend upadanja števila brezposelnih oseb, čeprav je stopnja brezposelnosti na Ptujskem in Ormoškem v primerjavi s Slovenijo še vedno nad-povrečna. V upravni enoti Ptuj je februarja letos znašala 14,6 odstotka, v Območni službi Ptuj 14,4 odstotka, slovensko povprečje pa je 11,2 odstotka. Prvič po trinajstih letih pa je število brezposelnih nižje od 5000.

30. aprila letos je bilo na območju upravne enote Ptuj 3786 brezposelnih, v upravni enoti Ormož 889. Po podatkih vodje urada za delo Mirana Murka so največ delavcev zaposlili v gradbeništvu in kovinarstvu, kjer je tudi največje povpraševanje po kvalificiranih delavcih. Te poskušajo nadomeščati s priučevanjem in prekvalifikacijo. Intenzivno delajo tudi na sezonskem zaposlovanju v kmetijstvu, v hmeljarstvu in sadjarstvu trenutno dela 53 oseb, njihovo večjo vključitev pričakujejo v jeseni. Za 50 brezposelnih oseb z območja upravnih enot Ptuja in Ormoža pa se odpirajo možnosti zaposlitve v novomeškem Revozu, kjer bodo že jeseni potrebovali okrog 500

delavcev. Pogovori o tem že potekajo nekaj časa, predstavniki Revoza bodo kmalu obiskali Ptuj, prav tako pa služba že nekaj časa dela na motivaciji ljudi, da bi se zaposllili zunaj regije. Tudi sicer veliko delajo na motiviranju brezposlenih oseb za zaposlitev, pripravi na zaposlitev in da bi zaposlitev tudi sprejeli.

Intenziven razvoj drobnega gospodarstva

Podatki o deležu samozapos-lenih in zaposlenih pri samoza-poslenih pa kažejo, da se drobno gospodarstvo na območju upravnih enot Ptuja in Ormoža intenzivno razvija, kar tudi pomeni, da zaposlenost na območju Območne službe ne temelji samo na velikih industrijskih podjetjih. Za delodajalce s Ptujskega in Ormoža je značilna previdnost pri zaposlovanju, saj prevladujejo zaposlitve na določen čas. Služba precej aktivnosti usmerja tudi v vključevanje dolgotrajno brezposlenih oseb v sfero dela. "Za to je potreben poseben napor. Brezposelne osebe so razvile razmeram prilagojen stil življenja, ki ga ne želijo spre-

Foto: Črtomir Goznik

Na ptujskem in ormoškem območju prevladujejo samozapo-

sleni in zaposleni pri samozaposlenih, kar drobno gospodarstvo razvija v pravi smer temelji zgolj na velikih industrijskih podjet

e dokaz ve~, da se in zaposlenost ne ih.

minjati. Z različnimi ukrepi pripravljamo te osebe na zaposlitev, ki se v mnogih primerih tudi realizira. Letos smo jih zaposlili 247," je med drugim povedal Miran Murko. Povprečni čas prijave brezposelnih oseb je aprila znašal eno leto 10 mesecev in 19 dni, v enem letu se je zmanjšal za en mesec in 26 dni. Delež nekvalificiranih brezposelnih pada, še vedno pa znaša 42 odstotkov. Od janaurja do aprila letos je

bilo v programe izobraževanja in usposabljanja vključenih 429 brezposelnih oseb, v programe usposabljanja 65, v evidenci brez-poslenih oseb pa je bilo zajetih 490 invalidnih oseb. Aprila se je v okviru Območne službe na Ptuju izvajalo 76 progamov javnih del s 178 udeleženci. V evidenci ima služba zajete aktivne iskalce zaposlitve. Na novo se jih je v štirih mesecih letos prijavilo 1757, odjavilo pa 2518, 1231 za

radi zaposltive, 1216 pa jih je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, 815 jih ni izpolnjevalo obveznosti, 132 po lastni volji, 50 zaradi upokojitve, 48 se jih je vključilo v šolanje in podobno.

Pol leta hiše informacij

Hiša informacij na Ptuju dela od oktobra leta 2003. Ustanovili so jo zainteresirani partnerji v lokalnem okolju. V njenem okviru deluje tudi center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), kjer so uporabnikom na voljo informacije o poklicih, izobraževalnih institucijah, prostih delovnih mestih. V CIPS-u se oglašajo tudi zaposleni, ki razmišljajo o svoji karieri oziroma iščejo nove priložnosti v poklicnem udejstvovanju. V pol leta je CIPS obiskalo več kot 3400 ljudi, prevladovali so brezposelni. Pomočnik direktorice Območne službe Tomaž Žirovnik ocenjuje, da gre za izjemen in na nek način presenetljiv odziv okolja, ki se kaže v številu obiskov. To tudi daje vedeti, da je Hiša informacij in v njenem okviru predvsem dejavnost CIPS-a, našla svoje mesto. To mnenje delijo tudi po

samezniki, delodajalci in institucije, ki poudarjajo potrebnost odprtih možnosti pridobivanja tovrstnih informacij v lokalnem okolju. Da bi se še bolj prilagodili vsem uporabnikom storitev CIPS-a, so letos ustanovili tudi programski svet CIPS-a. V njem so strokovnjaki s tega področja, predstavniki partnerjev, zlasti občin donatoric, ki jih je v tem trenutku devet.

Svet partnerjev

V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje so 12. maja letos ustanovili Svet partnerjev Območne službe Ptuj. Svet je strokovno--metodološko posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja, povezana s trgom dela v regiji, je povedala direktorica Območne službe Vlasta Stojak. Svet sestavlja deset članov in sekretar iz občin na območju območne službe, obrtne zbornice, gospodarske zbornice, regionalnih razvojnih agencij, sindikata, izobraževalnih institucij in območne službe. Predsednica sveta v prvem mandatu je Vlasta Stojak, podpredsednica pa Irena Mesko Kukovec, vodja oddelka za gospodarstvo občine Ormož. Med svoje naloge si je svet partnerjev ob spremljanju regijskega trga dela še zapisal, da bo obravnaval predlog delitve sredstev za uresničevanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za posamezno območno službo, pripravljal izhodišča in usmeritve za pridobivanje sredstev iz EU in dodatnih finančnih virov za regijske programe.

MG

Ptuj • 50 let Stalne komisije za Dravo

O ekonomiji in ekologiji Drave

Na Ptuju je 18. in 19. maja potekalo letošnje jubilejno, 13. srečanje ob 50-letnici obstoja in dela Stalne slovensko-avstrijske komisije za reko Dravo.

Meddržavna komisija je bila ustanovljena 25. maja 1954 s podpisom sporazuma v Ženevi. Slo je za prvi tak sporazum za Slovenijo v nekdanji Jugoslaviji. Člani komisije, ki obravnava urejanje vodnogospodarskih vprašanj med državama, se srečujejo na letnih srečanjih. Letošnje, jubilejno, je bilo namenjeno predvsem pregledu do sedaj opravljenega dela. Na tiskovni konferenci po prvem dnevu 13. srečanja so predstavili dosedanje delo, ki je bilo zelo uspešno.

Slovenski minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač je povedal, da so po modelu delovanja stalne slovensko-avstrijske komisije za reko Dravo v Sloveniji že pred časom začeli urejati tudi meddržavne komisije z drugimi sosednjimi državami pri urejanju naravovarstvenih in drugih odnosov: z Italijo, Hrvaško in Madžarsko. Na tiskovni konferenci so sodelovali še Wolfgang Stalzer, avstrijski ministrski svetnik za vode, Phil Weller, sekretar mednarodne komisije za varstvo reke Donave, dr. Herbert Wienerroither, predsednik avstrijskega dela komisije, in mag. Mitja Bricelj, predsednik slovenskega dela komisije.

Na dvodnevnem srečanju komisije sta sodelovala tudi ptujski župan dr. Stefan Celan in Danilo Sef, direktor Dravskih elektrarn. Po prepričanju slovenskega ministra za okolje in prostor ter energijo mag. Janeza

Kopača je prav delovanje meddržavne komisije za Dravo med Slovenijo in Avstrijo prispevalo k izboljšanju kvalitete dravskih voda, njeni člani pomagajo pri razreševanju številnih vodnoe-nergetskih vprašanj, ki se pojavljajo med državama. Njene dosedanje izkušnje naj bi uporabili tudi pri ranaturaciji reke Mure, ki je sicer energetsko manj izkoriščena od Drave. Za Slovenijo so zlasti pomembna avstrijska okoljevarstvena dognanja in strokovne analize, ki jih je Slovenija že implementirala in jih bo tudi še v bodoče na vodovju znotraj meja oziroma pri urejanju vodnogospodarske problematike z že omenjenimi tremi državami.

Na Dravi usklajeno

Med svoje uspehe skupina na vidno mesto uvršča usklajeno energetsko obratovanje na reki Dravi, kar je obojestranska korist. Najpomembnejši dosežek delovanja meddržavne komisije v zadnjem deseletju pa je izdelava podrobne karte "Vodni viri Karavank", ki predstavlja podrobno analizo hidrogeologije Karavank na obeh straneh državne meje, ki so najbolj popolna strokovna podlaga vodnega telesa in prva študija gorske verige v Evropi.

Wolfgang Stalzer, avstrijski ministrski svetnik za vode, je v svojem prispevku med drugim poudaril, da so sedaj v ospredju

ekološki in ekonomski vidiki razvoja, ki jih je potrebno upoštevati integralno. Cilj pa je tudi vključevanje ekologije v upravljanje z vodami. Na Dravi je v ospredju energetski potencial, pri Muri ekološki vidik, vendar tudi pri Dravi slednji postaja vedno pomembnejši. Načela o varstvu voda in pitnih vod naj bi bilo v vseh državah EU primerljivo oziroma uresničeno na enak način do leta 2015, ko gre za vprašanja izkoriščanja vodnih virov, načrtovanja, renaturacije, pri čemer je zelo pomembno, da se v procese načrtovanja, ki vključujejo ukrepe transparentnosti vključuje tudi prebivalstvo. Phil Weller, sekretar mednarodne komisije za varstvo reke Donave, je med drugim povedal, da je delo avstrijsko-slovenske komisije za reko Dravo lahko zgled vsem drugim. Donava je najbolj mednarodna reka na svetu, teče skozi 18 držav, kar 13 pa se jih je odločilo za skupno sodelovanje. "S tem sodelovanjem zagotavljamo dobro kakovost vode, ekološke in ekonomske pogoje, ki pomagajo pri razvoju." Dr. Herbert Wienerroither, predsednik avstrijskega dela komisije, pa je poudaril, da je evropska ideja razumevanja med narodi nekaj, kar v komisiji že dolgo vrsto let uresničujejo. Dobro bilateralno sodelovanje je dobra osnova za reševanje novih izzivov v okviru EU."

MG

Videm • S trinajste redne seje

O podžupanji, gramoznici in vrtcih

Trinajst videmskih svetnikov si je takoj po začetku seje obširen dnevni red povečalo še za dve točki, po slabih petih urah zasedanja pa ugotovilo, da je zadev preveč in je sejo prekinilo ter jo nadaljevalo v torek.

Dve sprejeti dodatni točki je predlagal svetnik Andrej Rož-man, nanašali pa sta se na vprašanje ureditve idejnih projektov za izgradnjo vrtca na Vidmu ter na uresničevanje investicij v posameznih krajevnih skupnostih.

Kot so skupno ugotovili svetniki, se o izgradnji vrtca in kuhinje v Vidmu dogovarjajo že več let, dva projekta sta v tem času že romala v koš, udejanjenega pa ni bilo še nič. Župan Friderik Bračič je nato po daljši razpravi, iz katere je bilo razbrati, da je na prioritetni lestvici nujno potrebnih investicij še podružnična OS Sela, predlagal sklep, po katerem bo občinska uprava do naslednje seje pripravila idejni osnutek z okvirnim predračunom za izgradnjo vrtca, kuhinje in adaptacijo šole v Selih, nato pa naj se svetniki odločijo, čemu od navedenega bodo dali prednost v investicijskem planu občine. "Želje so eno, možnosti pa drugo. V letošnjem proračunu denarja za videmski vrtec ni, z morebitnim sprejetjem idejnega zasnutka pa lahko idejne projekte pošljemo na pristojno ministrstvo in dobimo obvestilo, na katerem mestu lestvice za sofinanciranje se bomo znašli. Tako bomo lažje načrtovali usmeritev in porabo naložbenih sredstev v

prihodnjem obdobju," je še povedal Bračič. Svetniki so županov sklep soglasno sprejeli, prav tako pa so morali sprejeti tudi dejstvo, da bo denar za investicije v posameznih KS začel pritekati v drugi polovici leta oziroma po odprodaji dveh občinskih stanovanj.

Gostobesedna razprava se je ponovno razvnela ob vprašanju ustanovitve enote vrtca v Lesko-vcu, ki pa so ga nato vendarle potrdili, prav tako pa so sprejeli tudi sklep o nakupu in poravnavi gramozne jame v Lancovi vasi, za katero bo občina kmetijski zadrugi odštela 15 milijonov tolarjev, od tega 11,5 milijona v gotovini in 3,5 milijona v obračunu gramoza, ki ga KZ še lahko izkoristi po potrebi.

Nekaj trenutkov grobne tišine, ki je zavladalo v videmski sejni dvorani takoj po tem, ko je župan predstavil svoj predlog o novi podžupanji, svetnici Idi Vindiš Belšak (SLS), je nakazalo, da z izvolitvijo ne bo šlo gladko.

Andrej Rožman: "Menim, da ima tudi naša stranka (SDS) pravico do svojega kandidata, posebno še glede na število glasov naših volivcev!"

Boris Novak: "Predlog o imenovanju podžupana je avtonomna pravica župana, vendar je po

mojem prepričanju demokratično, v političnem pogledu pa tudi veliko bolj modro, predvsem v smislu učinkovitejšega razvoja naše občine, če kandidata izberemo iz vrst naše stranke (LDS)."

Marija Cernila: "Ne bi se

strankarsko opredeljevala, vendar bi kot podžupanskega kandidata raje videla nekoga iz nižinskega dela občine, saj se sicer vodstvene funkcije preveč koncentrirajo v leskovškem koncu. Namreč, že dva predsednika naših treh odborov sta iz te KS."

Anton Jus: "Sam sebe ne vidim v funkciji podžupana, ker sem preveč lokalno usmerjen. Enako menim tudi za Ido, podžupan pa mora biti podžupan celotne občine!"

Janez Lovenjak: "Podžupan mora biti nekdo, ki je sposoben opravljati to funkcijo, hkrati pa dober govornik. Poglejmo zadevo realno: to funkcijo smo finančno razvrednotili, prinaša le obveznosti in odgovornosti, ne pa tudi nagrad, zato lahko Idi, če je to pripravljena sprejeti, le čestitamo!"

Svetniki so z izidom glasovanja 8:5 županov predlog zavrnili in Videm, vsaj zaenkrat, ostaja brez podžupana.

SM

Kidričevo • Letos 50 let Taluma

Proizvodnjo povečali več kot desetkrat

Letos mineva 50 let, odkar je iz elektroliz nekdanje Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič" Kidričevo pritekel prvi aluminij, mineva pa tudi 20 let, odkar je na čelu današnjega Taluma mag. Danilo Toplek. Torej vsaj dva pomembna razloga za pogovor s prvim človekom tega 1060-članskega kolektiva, ki v petih hčerinskih firmah zaposluje še dodatnih 240 delavcev.

Talum sodi v sam vrh uspešnih slovenskih podjetij, v 50 letih so proizvodnjo aluminija v Kidričevem povečali s 15.000 ton v prvem letu na 157.000 ton v letošnjem letu. V tem času se je Talum razvil med tehnološko najbolj napredne, ekološko osveščene in energijsko učinkovite proizvajalce aluminija v svetu.

Mag. Danilo Toplek, je pristop Slovenije k Evropski uniji Talumu prinesel kakšne spremembe?

"Mislim, da za Talum to ne pomeni nobene velike spremembe, saj pomeni izvoz kar 80 odstotkov naših prihodkov in praktično je ves ta izvoz realiziran v Evropi, največ v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Švici. Prišlo je do nekaterih manjših sprememb, ki vplivajo na naše poslovanje. Pozitivno je, da je pretok blaga čez meje hitrejši,

saj ni več zamudnih procedur, in je možno dostaviti blago do kupcev v krajšem času. Med negativnimi posledicami pa sta uvedba 6-odstotne carine za uvoz aluminija iz Rusije, kjer smo ga kupovali v velikih količinah, ga pretapljali in legirali, ter uvedba nekaterih zaščitnih carin, kot je recimo za uvoz silicija iz Kitajske, kjer je carina kar 50-odstotna. Poleg tega se je v Sloveniji sedaj povečal obseg administriranja in birokratizi-ranja."

Kako ocenjujete poslovanje Taluma v minulem letu?

"V lanskem letu smo ustvarili 142.000 ton blagovne proizvodnje, kar je za 21% več kot v letu 2002. To je predvsem posledica učinkov nove investicije elektroliz in livarne, kjer smo lani proizvedli 118.000 ton surovega aluminija. Preostanek pa pomenijo proizvodi na bazi

Ceprav sedaj živi v Ptuju, je mag. Danilo Toplek tipičen Kidrican, saj je bil v Kidričevem rojen, tam je preživel vso svojo mladost in tam se je po končani ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1976 tudi zaposlil v tedanji TGA. Po opravljenem pripravništvu je nekaj časa delal v marketingu in izvozu. Ker je dosegal izstopajoče rezultate, so mu leta 1982 zaupali vodenje finančno-računovodskega sektorja, natanko ob 30-letnici proizvodnje, 21. novembra 1984, pa je prevzel vodenje tega podjetja.

pretopljenega kupljenega in sekundarnega aluminija. Prihodki od prodaje so lani znašali 51,6 milijarde tolarjev in kar 82% smo jih ustvarili na tujih trgih. Žal pa čisti poslovni izzid ni sledil doseženim rezultatom, kajti doživeli smo velik porast stroškov električne energije, ki je porabimo letno kar 1.760 GWh. Poleg tega je bil proti koncu leta močno občuten vpliv padanja vrednosti ameriškega dolarja. Pri vsem pa je pomembno, da smo lani ustvarili na zaposlenega 41.322 evrov dodane vrednosti."

Kakšni pa so vaši letošnji načrti?

"Predvsem smeli, saj planiramo proizvodnjo 157.000 ton, kar pomeni, da bomo poleg 118.000 ton aluminija, ki jih bomo proizvedli v elektrolizah in pomenijo 100-odstotni izkoristek, dodatno pretopili še 33.000 ton kupljenega in sekundarnega aluminija. Zagotovo bosta finančne rezultate ob koncu leta močno krojila dodatna podražitev električne energije, ki je krepko višja od lanske, ter gibanje vrednosti ameriškega dolarja. Vedeti je treba, da je aluminij 'dolarska kovina', saj na svetovnih borzah kotira v dolarjih."

To nedeljo, 30. maja 2004.

Ker letos v Mercatorju praznujemo 55-letnico svojega obstoja, smo pripravili za naše kupce vrsto ugodnosti in presenečenj. Zato vas vabimo, da v nedeljo, 30. maja, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite 10-odstotni popust na nakupe iz vseh programov, med drugim tudi pohištva, tehnike, športnih pripomočkov in oblačil.

VINTERSPORr gE/iUnQuE Msivator ¥olinlkn Moi'CQtoi' PoIiIsIho

dniĐ

* Popusti ne veljajo v Mercatoijevih franšiznih prodajalnah.

ujmo skupaj

Foto: M. Ozmec

Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je na čelu Taluma že 20 let.

Letos mineva 50 let od pričetka proizvodnje aluminija v Kidričevem. Kako boste proslavili zlati jubilej?

"Predvsem delovno. Pripravljamo jubilejni zbornik o zgodovini in razvoju Taluma, oziroma nekdanje Tovarne glinice in aluminija, večjih slavij pa ne planiramo. Nimamo namena vabiti na proslave tistih, ki bi hodili le na proslave, pri reševanju dnevnih problemov Taluma pa ne sodelujejo. Bomo kar sami s sabo in ponosni na to, kar smo dosegli. Sicer pa 50 let je za nami, zaokrožili smo investicijo elektroliz ter si ustvarili solidno osnovo za razvoj, pri čemer baziramo na povečevanju proizvodnje in širjenju asortimana livarskih zlitin ter predvsem povečevanju pretapljanja sekundarnega aluminija. Tako se pripravljamo na čas, ko bo prenehala obratovati elektroliza B, kar naj bi se predvidoma zgodilo leta 2007 ali 2008. Talum je danes moderna tovarna, ki se po produktivnosti, kvaliteti izdelkov, po odnosu do svojega okolja in po odnosu do varnosti in zdravja zaposlenih lahko meri z najboljšimi v tej panogi. Svoj jubilej pa bomo dočakali tudi prenovljeni in olepšani. Pri prenovi poslovne stavbe smo maksimalno upoštevali navodila njenega prvega arhitekta Fursta, ki še živi in sodeluje z arhitektom Jankom Zadrav-cem, ki uspešno vodi naš sedanji projekt prenove."

Letos mineva tudi 20 let, odkar ste na čelu Taluma. Kakšne so razlike med nekoč in danes?

"Občutne in dokazljive. Ko sem prevzel vodstvo tovarne,

smo na leto proizvedli 45.000 ton aluminija, izključno v hlebčkih in v T-formatih, z minimalno proizvodnjo aluminijevih polizdelkov, rondelic in izparil-cev. Danes proizvedemo letno 157.000 ton raznih proizvodov, pri čemer je pomembno, da surovega aluminija ne prodajamo že več kot 10 let, saj gre vse v legiranje.

Vaša pot je bila strma in smozavestna. Lahko pripišete temu tudi uspehe Talu-ma?

"Menim, da en sam človek ne more narediti nič. Pomembno je, da pri nas celoten vodilni in vodstveni tim ves čas zasleduje in uresničuje razvojno vizijo, za kar je pripravljen tudi trdo delati. S sodelavci je tako: če verjamejo in prepričan sem, da verjamejo, da vodstvo ve, kaj počne, potem je njihov odnos do dela čisto drugačen. Potrebno pa je bilo pridobiti njihovo zaupanje. Zaupanja ne moreš zahtevati, zaupanje si pridobiš - ali pa ne. Sodelavci me poznajo, da sem pri svojem delu vztrajen in da dosežem svoj cilj za vsako ceno. Če me vržejo ven skozi vrata, bom pač prišel skozi okno. Brez vztrajnosti ne gre, čez noč se ne doseže nič, hitrih uspehov ni, to so pravljice."

In tega se držite tudi v preživljanju prostega časa, saj veliko kolesarite?

"Da, v prostem času, kolikor mi ga pač ostane, najraje kolesarim. Letno prevozim od 3000 do 4000 km in tudi ta moj hobi je zagotovo povezan z vztrajnostjo, saj brez tega in trde volje ne gre."

M. Ozmec

Na borzi

Padec tečajev slovenskih blue chipov, svežnji in objava pisma o nameri za prevzem so novice, ki povzemajo dogajanje na Ljubljanski borzi v preteklem tednu. Pomembnejši indeksi so od prejšnjega petka do četrtka ponovno izgubili na vrednosti. Indeks SBI20 je kotiral 1,5% nižje od prejšnjega tedna, indeks PIX 2,3% nižje, indeks prostega trga IPT pa celo 4,2% pod petkovo ravnijo.

Kot rečeno, je za podjetji iz borzne kotacije slab teden. Največji padec, ki je presenetil tudi ostale borznike, so tečaji doživeli v torek. Najslabše so jo odnesli delničarji Aerodroma Ljubljana. Na tedenski ravni je tečaj upadel za 4,2%, v četrtek pa je delnica kotirala pri 9.200 tolarjih. Delnice Mer-catorja so Jzgubile 3,4%, Krke pa 2,9%. Četrtkova enotna tečaja omenjenih delnica sta bila 38.565 tolarjev oziroma 67.590 tolarjev. Padci tečajev omenjenih in ostalih delnic iz borzne kotacije so tudi posledica novele zakona o dohodnini. Ta pravi, da bodo lastniki delnic s knjigovodsko vrednostjo več kot 60 milijonov tolarjev ob prodaji delnic zavezani k plačilu davka na kapitalski dobiček, ne glede na to, koliko časa so imeli svoj delež. Zakon bo seveda najbolj prizadel velike delničarje, med katerim so tudi direktorji družb. Ravno nekateri izmed slednjih so v preteklih dneh s prodajami ustrezno prilagodili svoje portfelje.

Za znižanje vrednosti indeksa IPT so bile najbolj zaslužne delnice Term Dobra, ki so zabeležile 22% tedenski padec, Gozdnega gospodarstva Bled z več kot 15-odstotnim padcem in še nekaj drugih podjetij, katerih vrednost je upadla za več kot 10%. Padci teh delnic niso posledica slabih poslovnih rezultatov, poleg tega pa je bil promet z omenjenimi vrednostnimi papirji preteklega tedna zanemarljiv.

Zgodba tedna pa se veže na podjetje Mitol, sežanskega proizvajalca lepil. V ponedeljek je namreč švicarska družba Cadtech AG objavila namero za odkup delnic. Cena bo po vsej verjetnosti znana v enem mesecu, ko bo prevzemnik moral objaviti ponudbo za prevzem. Prometa, ki je skromen že celo leto, tudi v tem tednu ni bilo, cena pa trenutno znaša 4.300 tolarjev. Večji lastniki (Modra linija in Jub) in uprava družbe še niso govorili s predstavniki švicarskega podjetja, prav tako pa niso izrazili zanimanja za prodajo delnic.

Med delnicami investicijskih družb v preteklem tednu niti ena ni dosegla pozitivne spremembe tečaja. Najmanj (0,02% oziroma 0,15%) so izgubili lastniki delnic Mercate PID in Mercate 1 PID. Najbolj prometne delnice so bile delnice Triglav steber 1 investicijske družbe, s katerimi so borzni posredniki opravili za 1,5 milijarde tolarjev prometa, vendar je večino prometa sestavljal četrtkov sveženj.

Gorazd Belavi~

Ilirika, BPH, d.d.

Gorazd-belavic^ilirika-si

Ptuj • Prvi "Vlak zvestobe" uspel

Dobra volja in izlet za 360 Štajercev

Prvi Vlak zvestobe, ki ga je pripavila družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s Slovenskimi^ železnicami, je v soboto, 22. maja, popeljal na slovensko obalo 360 zvestih poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika.

Ko smo se zjutraj odpravljali na ptujsko železniško postajo, je bilo mesto {e zavito v temo. V nekaj minutah smo se vkrcali in razporedili po sedmih vagonih, ki mu je prometnik Stanko Pukšič dovolil odpeljati natanko ob petih. Skoraj sočasno je po zvočnikih zadonel avizo Radia Ptuj in jutranje budilke s Tatjano in Radom, ki nas je spremljala vse do morja. V imenu organizatorjev je vsem potnikom zaželel dobrodošlico direktor naše družbe Jože Bračič, ki nas je seznanil tudi s podrobno vsebino našega prvega izleta zvestobe.

Spotoma smo se krepčali s sendviči in osvežilnimi pijačami, prisluhnili videmskim tamburašem, potujočim pokačem iz Tržca, članom ansambla Ekart ter harmonikarjema Ediju in Rudiju. Ob pesmi, igranju in sprehajanju po vagonih -mimogrede: največja gneča je bila v bifeju - je čas minil, kot bi trenil in v Koper smo prispeli nekaj minut pred deseto.

V imenu Mestne občine Koper je veselim Štajercem zaželel dobrodošlico koprski župan Boris Popo-vič, prepričan, da se ob letu spet dobimo na obali, ter nas po nastopu tamburašev in pokačev prepustil vo-dički Diani Ternav iz tamkajšnjega Turistično-informativnega centra. Z avtobusi in starodobnimi vozili smo se popeljali do centra Kopra ter si z zanimanjem ogledali njegov stari del s Titovim trgom in občinsko palačo. Spet so zadonele tamburice, zapokali so biči in zapele so naše harmonike.

Nagradni izlet po slovenski obali smo nadaljevali z ogledom Izole, kjer se je tisti dan na tradicionalnem srečanje pihalnih orkestrov zbralo več kot 1000 godbenikov, nato pa smo se že malce utrujeni posedli na veliko teraso gostišča Svetilnik, kjer nas je toplo pozdravila izolska županja Breda Pečan. Vsem pa se je še kako prilegel odličen domač golaž, ki so ga pripravili in ga postregli kuharji ptujskega Gastroja.

Po dobri hrani se prileže nekaj minut počitka, kar so mnogi izkoristili, nekateri so sezuli čevlje in se namočili v morju, drugi so se na-dihali morskega zraka ob sprehodu po obali, nekateri pa odhiteli na potep po Izoli. A ne za dolgo, kajti vse nas je pritegnilo nazaj, ko so zadonele poskočne viže ansambla Ekart. Spet smo zaživeli, mnogi tudi zaplesali in ni nas zmotilo tistih nekaj kapljic dežja, ki jih je spustilo

SENČILA MARIBOR

Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ

Tel.: 02 629 23 78

• MARKIZE (TENDE)

• ALU ŽALUZIJE

• ROLOJI SOLTIS

Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

Foto: M. Ozmec

Med potniki so bili tudi župani: dr. Štefan Celan iz MO Ptuj, Radoslav Simonie s Hajdine, Ivan Vogrin iz Lenarta, mag. Darinka Fakin iz Majsperka, Vili Ducman iz Stars, Anton Butolen iz Žetal, Alojz Kaučič iz Jursincev, podžupana kidričevega Jože Murko ter Dupleka Franc Kosi, direktorja občinskih uprav Darinka Ratajc iz Vidma ter Matevž Cestnik iz Gorisnice, veseli pa smo bili tudi direktorja Radia Slovenske gorice Janeza Kur-busa in Štajerskega vala Darjana Gobca.

Foto: M. Ozmec

Za veseljo razpoloženje je na poti do obale in nazaj poleg videm-skih tamburasev in pokačev iz Tržca skrbel tudi ansambel Ekart.

Foto: M: Ozmec

Veseli Štajerci smo sredi Kopra v hipu "zasedli" Titov trg.

temno nebo.

Polni dobre volje in prijetnih doživetij smo se nekaj po 18. uri z avtobusi vrnili na železniško postajo, zasedli kompozicijo Vlaka zvestobe, ki nas je ob 19. uri popeljal proti Ptuju.

Tudi pot domov je bila zabavna, saj so skoraj vsi prepevali ali pa poslušali malce prirejeno oddajo Orfej-ček, ki sta jo tako kot na Radiu Ptuj vodila Luka Huzjan in Jože Ekart. Kup nagradnih iger smo se šli in izbirali mis Vlaka zvestobe; med štirimi kandidatkami si je ta naslov prislužila 20-letna medicinska sestra iz Ptuja Tanja Milosič.

Kakorkoli že, prvi Vlak zvestobe je vsekakor uspel. Tega je vesel tudi glavni organizator, direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič, ki je ob vrnitvi dejal: ^"Veseli smo, ker je naša akcija lepo uspela, saj smo na najprijetnejši način dosegli osnovni namen, spoznati se in zbližati z našimi poslušalci in bralci. Prepričan sem, da si podobno mnenje o našem prvem izletu zvestobe delijo tudi udeleženci. Zanimanje za naš vlak je bilo mnogo večje, kot je bilo sedežev v vagonih, zato smo prepričani, da nas bo drugo leto še več in da bo ta vlak postal tradicija.

Zahvaljujem se Slovenskim železnicam, še posebej Branku Marini-ču, podjetjem Gastro, Meso izdelki Žerak, Dravske elektrarne Maribor, Ptujski vinski kleti ter še posebej vsem sodelavkam in sodelavcem družbe Radio-Tednik, ki so izlet vzeli kot svojo delovno soboto in pridno stregli potnikom. Zahvaljujem se tudi županu mestne občine Koper Borisu Popoviču, županji občine Izola Bredi Pečan ter turističnim delavcem obeh obalnih občin. Zagotovo se bomo na slovensko obalo še popeljali in prepričan sem, da nas bo še več!"

Uspeha Vlaka zvestobe so bili veseli tudi v Slovenskih železnicah. Gorazd Hartner, ki v SŽ skrbi za notranji potniški promet, je o naši skupni akciji povedal: "Presenečen sem nad uspehom. Prihodnjič se moramo še bolje organizirati in morda takšen vlak ponuditi vsej Sloveniji, kajti vemo, da vlak zagotavlja varnost potnikov, saj se lahko med potovanjem sproščeno družimo. Poleg rednega potniškega prometa v Slovenskih železnicah dajemo vse večji poudarek turističnim vožnjam, zato si bomo prizadevali, da bo vlak postal tradicija, morda tudi v slovenskem prostoru; želimo, da bi postal turistična atrakcija."

M. Ozmec

Od tod in tam

Ptuj t Kandidati LDS in Desus za Evropski parlament

Foto: M. Ozmec

V dvorani mestnega kina Ptuj so se v ponedeljek, 24. maja, predstavili trije kandidate Liberalne demokracije Slovenije in Desusa za Evropski parlament - Mojco Drdar Murko, Majdo Širca in Romana Jakida (na fotografiji v družbi s ptujsko poslanko Lidijo Majnik). Po uvodnem pozdravu predsednika Desusa Antona Rousaje poslanka Lidija Majnik prebrala pozdravno pismo, ki ga je udeležencem predstavitve v Ptuju napisal poslanec in kandidat za evropski parlament Jelko Kacin. V njem pa med drugim poziva vse Slovence, da se 13. junija udeležijo volitev za evropski parlament ter da glasujejo preudarno in pametno. Udeležence predstavitve sta pozdravila tudi poslanec DZ Anton Butolen ter župan mestrne občine Ptuj dr. Štefan Celan, kije menil, da je sedaj pravi čas, da pride pravi glas na pravo mesto; le tako si lahko, da se izognemo povprečni sivini, ustvarimo pogoje za nove možnosti.

M. Ozmec

Ormož t Predstavitev Mihe Brejca

Foto vki

V ormoškem domu društev se je minuli petek predstavil svojim volivcem nosilec liste SDS na evropskih volitvah dr. Miha Brejc. Govoril je o evropski ustavi in naših pričakovanjih v zvezi z Evropsko unijo, o Evropi dveh hitrosti, vlogi regij in načinu odločanja v evropskem parlamentu. Povedal je, da se v EU iščejo ideje, ki naspo-vezujejo in s tem tudi krepijo. Menil je, da smo Slovenci dovolj odločni povedati svoje stališče in se zanj boriti. Ce bomo poslali v evropski parlament tipične Slovence, nas bodo kolegi zelo hvalili, ker bodo ti evro-poslanci zelo ubogljivi. Dr. Miha Brejc je še povedal, da so z EU povezana na eni strani velika pričakovanja in na drugi velik pesimizem.

vki

OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54 2284 VIDEM PRI PTUJU in

ZAVOD OŠ VIDEM

OBJAVLJATA:

Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za solsko leto 2004/2005.

Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok za oddelek vrtca v OŠ Leskovec 1. junija 2004 od 8. do 14. ure. Vpis bo v OŠ Videm in Leskovec.

Z veseljem sporočamo, da v Leskovcu s 01. 09. 2004 odpiramo oddelek vrtca za otroke od treh let naprej, za katerega ste si že več let močno prizadevali. Upamo, da boste to možnost izkoristili, da bo lahko oddelek 01. 09. 2004 tudi začel delovati. Obenem vpisujemo tudi v oddelek videmskega vrtca. Starši, ki že imajo vložene prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko.

Uprava občine Videm Zavod OŠ Videm

Slovenske

železnice ^SAd^Sm gflflhfiEo

Ptujska klet d.o.o.

Ormož • Vina z zgodbo in karakterjem zvezd

Pogumen korak v prenovo

Klet Jeruzalem Ormož se je v zadnjem letu odločila za korenito spremembo svoje podobe. Na tržišču tako sedaj že najdete nove buteljke letnika 2003 rumene linije, ki jo načrtujejo 80 % prodati v zadnjih treh mesecih tekočega leta. S prenovo podobe jeruzalemčana pa bodo počakali na vino letnika 2004.

Na noviitiarski konferenci so na vprašanja odgovarjali (z leve) Danilo Šnajder, Silvo Žižek in Božo Grabovac.

Klet, ki letno ustvari 1,7 milijarde prihodka, ima 6 milijonov litrov kapacitet, prideluje trto na 500 hektarjih in odkupuje s tolikšnih površin tudi grozdje pogodbenikov in zaposluje 168 delavcev, ima novo podobo. Sledijo cilju postati najboljši doma in izvoziti vsaj 50 % pridelanega, je na nedavni predstavitvi povedal direktor Silvo Žižek.

Javnosti so prezentirali rumeno in belo linijo buteljk, ki se ponašata s prenovljeno etiketo, novo obliko steklenice in zamaška. Za rumeno linijo, ki ima črn tulec, so si oblikovalci iz agencije HD iz Ljubljane, ki skrbi za podobo podjetja Jeruzalem Ormož, izposodili Jamesa Bonda — "tradicionalnost, zlita z uglajeno zabavnostjo, šarmom in pogumom." V tem stilu je

oblikovan tudi televizijski spot, ki bo te dni pričel s televizijskih zaslonov mamiti potrošnike. Na tujih trgih, med katerimi se Ormožani najbolj zanimajo za sosednjo Avstrijo in dežele, ki nimajo svojih vinogradov, se bodo na prodajnih mestih predstavljali tudi z brošuri-cami.

Vini bele linije pooseblja "tren-dovski značaj Davida Beckhama, ki zagotavlja, da bo z njimi vedno drugače". Vini bele linije sta znani jeruzalemčan petih različnih sort, namenjen slovenskemu potrošniku, v tujini pa bo isto vino nosilo ime terase.

Podjetje bo nadaljevalo prenovo še z litrskim jeruzalemčanom, nato pa bodo na vrsti še vse druge linije vin.

vki

Ormož • Ponovno zadolžitev občine

Rebalans presegel 3 milijarde

Najpomembnejša točka 16. redne seje ormoškega občinskega sveta je bila gotovo rebalans letošnjega proračuna, ki je presegel psihološko mejo 3 milijard SIT.

Ostrejše razprave so se začele že takoj na začetku, ker se svetnik NSi Alojz Sok in župan Vili Trofenik nista mogla sporazumeti, kakšen postopek je pravilen za sprejemanje rebalansa. Na koncu je obveljal skrajšani postopek in tako so na isti seji opravili prvo in drugo obravnavo rebalansa. Podanih je bilo 24 amandmajev; župan jih je podal 22, ki so bili vsi sprejeti, Koalicija Slovenija pa dva, ki pa sta bila zavrnjena. Najpomembnejša sprememba rebalansa je ponovna zadolžitev Občine Ormož, ki je tako dodobra izkoristila zakonsko dovoljeno višino zadolževanja. Župan Trofenik je

pojasnil, da predlaga ta korak, ker bo Občina Ormož prijavila projekt "Izgradnja raziskovalne vrtine v Ormožu" v predračunski vrednosti 181 milijonov tolarjev na javni razpis za sofinanciranje projektov vrtin za termalne ali termomineralne vodne vire. S strani občine je bilo za zaprtje finančne konstrukcije potrebno zagotoviti 44,8% lastnih sredstev, kar pa so morali dokazati s postavkami v proračunu. 100 milijonov skupno je mogoče dobiti od države in koncesionarja Nafte Lendava, čez 80 milijonov pa bi morala zagotoviti občina. Za 16 milijonov naj bi se zadolžila pri regijskem skladu v Ribnici,

Nova imena

Občinski sv^et je p^^rdil imenovanja v različne svete, v katerih ima svoje predstavnike. Novi član sveta Javne razvojne agencije Ormož je Marko Antolič. Člana sveta Javnega zavoda Knjižnice Franca Ksavra Meska sta Miroslav Tramsek in Tamara Hodžar. Člani sveta Mladinskega centra Ormož pa so postali Petra Brumen, Uros Krstič in Branko Hergula.

ostalo pa na trgu kapitala. Del denarja naj bi prispevali tudi zainteresirani gospodarski subjekti, ki želijo pri projektu sodelovati.

Prve raziskave o možnosti obstoja tople vode pod Ormožem so stare že 10 let, svetniki pa so ustanovili tudi družbo Termal. Župan je dejal, da le tako, na zalogo, svetnik SLS Miroslav Han-želič pa je glasno protestiral, češ da takrat niso omogočili vključitve vsem zainteresiranim gospodarstvenikom. Tokrat bo menda drugače in Vekoslav Kosi (LDS) je zahteval, da sprejmejo vse zainteresirane gospodarstvenike pod enakimi pogoji, kot veljajo za ustanovitelje, med katerimi je tudi Občina Ormož. Župan je še opozoril, da gre pri celotnem projektu za določeno tveganje, saj pri vrtinah nikoli nihče ne more vnaprej zagotoviti, da bo vrtanje uspešno. Ampak brez poizkusa vrtine ne bomo vedeli nikoli.

Svetniki Koalicije Slovenija so v rebalansu kritizirali predvsem

premajhno skrb za cestno infrastrukturo, želeli so nameniti denar za novo reševalno vozilo, bili so mnenja, da dve telovadnici, zgrajeni v 80. letih minulega stoletja, ne potrebujeta nove strehe, nepotreben pa se jim je zdel tudi nakup zemljišča za širitev športnih terenov. Župan je zagotovil, da je za reševalno vozilo poskrbljeno iz drugih virov, da pa salonitne plošče na telovadnicah puščajo in da bo škoda na parketu nekajkrat višja od škode na strehi.

Svetniki so sprejeli še odloka o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč in javne službe za urejanje in vzdrževanje javne tržnice. Franci Trstenjak je svetnikom podal poročilo o zahtevkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, seznanili pa so se tudi s trendi varnostnih pojavov v občini, ki jih je predstavil pomočnik komandirja postaje mejne policije Ormož Janko Za-dravec.

vki

Ljutomer • 40 let gimnazije

Bandelj namesto dr. Gabra

Minuli teden je bil v prleški prestolnici povsem v znamenju praznovanja 40-letnice edine srednje šole v Ljutomeru.

Ljutomerska gimnazija

Ljutomerska gimnazija je svoja vrata prvič odprla v šolskem letu 1963/64, poleg Kusteca pa so solo kot ravnatelji vodili mag. Drago Novak, Boris Zrelec, dr. Ivan Rihtarič in Ozvald Tučič. Na začetku so imeli dva oddelka; leta 1996 so prvič v prvi letnik vpisali stiri, kasneje pa dvakrat po pet oddelkov.

Leta 1998 so uvedli še program predšolske vzgoje. Poleg oddelka slednje bodo jeseni imeli v prvem letniku ponovno stiri oddelke gimnazijcev.

Sedanji dijaki in profesorji so skupaj z bivšimi maturanti gimnazije pripravili številne delavnice, predavanja ter kulturne in športne prireditve ter jih zaključili minuli petek s slavnostno akademijo in srečanjem generacij v Domu kulture. Zbranim sta spregovorila sedanji ravnatelj Zvonko Kustec ter državni sekretar z ministrstva za šolstvo, znanost in šport Elido Bandelj, ki je v zadnjem hipu na govorniškem

mestu zamenjal najprej napovedanega šolskega ministra dr. Slavka Gabra. Glede na trenutni status ljutomerske gimnazije — vsi jo namreč po uspehih dijakov ter kvalitetnem poučevanju profesorjev uvrščajo med pet najboljših srednjih šol v Sloveniji — bi si vsekakor zaslužila, da na prireditvi ob tem jubileju spregovori sam minister, če že ne predsednik Državnega zbora, Vlade ali države, so menili priosotni. Ampak nič za to.

Ljutomersko gimnazijo je doslej zaključilo okrog 2200 dijakov, od katerih jih je veliko prepoznavnih v slovenskem prostoru in tudi širše, ne dvomimo pa, da bodo iz te šolske ustanove tudi v prihodnje prišli znani in pomembni Slovenci.

Od tod in tam

Ljutomer • PSK fest 2004

Foto: MŠ

V ljutomerskem domu Partizan je Prleški studentski klub pripravil PSK FEST2004, na katerem so se predstavile naslednje še neuveljavljene skupine: Little Ann (Gornja Radgona), Zaj je cajt (Ptuj), Orkester selotejp (Ormož), Sheeva (Ljubljana), Ortodogs (Beltinci), Serijska napaka (Gornja Radgona), In-Sane (Gornja Radgona), Trenutek resnice (Velika Nedelja) in Thunderstorm (Murska Sobota). Skupine so ocenjevali obiskovalci koncerta (70%) in komisija (30%), na koncu pa je prvo mesto in snemanje zgoščenke v profesionalnem studiu v vrednosti okrog 300.000 tolarjev pripadlo Orkestru selotejp iz Ormoža. Drugo mesto je osvojila Sheeva iz Ljubljane, tretje pa skupina Insane iz Gornje Radgone.

Budina t Koncert MPZ Jezero

V nedeljo se je ob svoji petletnici delovanja v krajevni dvorani v Budini predstavil moški pevski zbor Jezero, ki ga vodi Ladislav Pulko. Pevcem je Gallusove značke podelila predsednica sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj, Lidija Majnik. Kot gostje so nastopili člani vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki jih vodi Franc Lačen.

Fl

Gorišnica t Predavanje o študijskih reformah

Klub študentov Gorišnica (KSG) pripravlja v petek, 28. maja, ob 17. uri v računalniški učilnici OS Gorišnica predavanje na temo uvajanja bolonjskih procesov v slovenskem prostoru. Prisotnim bo predaval sekretar oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje Studentske organizacije Univerze v Mariboru Andrej Krček. Krček bo tako poskušal odgovoriti na vprašanja, kaj bo prinesla reforma visokega šolstva, ali bo v prihodnje študij v tujini dostopnejši in kako se bo spremenilo priznavanje v tujini pridobljenih diplom in na tujih univerzah opravljenih študijskih obveznosti. Med drugim bo govor tudi o prednostih, ki jih študentom prinaša uvedba kreditnega sistema študija, kako bodo omenjene spremembe vplivale na študij in kakšne rešitve na tem področju predvideva predlog novele Zakona o visokem šolstvu.

Mojca Zemljari~

Gornja Radgona t Prva ocenjevanja KŽS

Družba Pomurski sejem bo 42. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni letos pripravila med 28. avgustom in 3. septembrom, na Biotehniški fakulteti pa so že pričeli tradicionalno ocenjevanje izdelkov. V minulem tednu so ocenili sveže meso, več ocenjevanj pa bo v naslednjem mesecu: med 1. in 4. junijem mleko in mlečni izdelki, 9. junija sadni sokovi in brezalkoholne pijače, med 15. in 18. junijem mesni izdelki, od 26. do 30. julija pa bo ocenjevanje vin.

Podgrad t Ribiško tekmovanje invalidov

Foto: MS

Člani Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona so ob pomoči radgonskih ribičev pripravili tradicionalno področno tekmovanje invalidov v športnem ribolovu — posamezno, ki je potekalo na ribniku RD Radgona v Podgra-du pri Gornji Radgoni. Tekmovanja se je udeležilo 35 invalidov in invalidk iz Gornje Radgone, Lenarta v Slovenskih goricah, Lendave, Ljutomera, Maribora, Murske Sobote, Ormoža in Ptuja. Vseh 35 tekmovalcev je ulovilo skupaj nekaj več kot 40 kilogramov rib, na državno prvenstvo pa so se uvrstili Janko Žolnir (Maribor), Milan Brenčič (Gornja Radgona), Bojan Merčnik (Murska Sobota), Anton Šalamun (Ljutomer), Andrej Novak, Darko Merčnik (oba Gornja Radgona), Franc Kosi (Ormož) in Franc Kaučič (Maribor), rezervi pa sta Jože Šaruga in Franc Arnuš (oba Ptuj).

Destrnik • Ob občinskem prazniku

Praznovanje v Velovleku

V soboto in nedeljo je potekalo v občini Destrnik praznovanje šestega občinskega praznika. Ob tej priložnosti so pripravili vrsto prireditev.

V soboto se je najprej sestal občinski svet, kjer sta o uspehih občine govorila župan in podžupan. V osnovni soli je sledilo odprtje likovne razstave letošnje že petindvajsete slikarske kolonije, ki jo organizira Osnovna šola Destrnik. Uvodoma je govoril ravnatelj šole Drago Skurje-ni, o razstavi pa Jože Foltin, ki je bil udeleženec tudi prve kolonije. Letos je svoja dela razstavilo trideset slikarjev, tema kolonije pa je bilo čebelarstvo na čast stoletnice ustanovitve čebelarskega društva na Destrniku. Razstavo je odprl župan občine Destrnik Franc Pukšič, v kulturnem programu so sodelovali učenci šole

in Destrniški oktet, ki ga vodi Marija Stoger.

Sledilo je odprtje ceste: Kola-rič — Zagoršek v Zgornjem Velovleku, osrednja prireditev je bila v Zg. Velovleku pri Starklu s kulturnim programom in športnimi igrami, podelili pa so tudi priznanja, ki jih podeljuje občinski svet na predlog komisije za priznanja. Zlato priznanje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Desenci ob 75-letnici delovanja. Srebrno priznanje sta prejela Janez Zelenik za uspešno delo na področju prašičereje in poljedelstva ter Ciril Koser za požrtvovalno delo v lokalni skupnosti, v vaškem odboru Janežovski Vrh.

Foto: F

Z odprtja razstave likovne kolonije na Destrniku.

Dobitniki priznanj občine Destrnik.

Podlehnik • Tretji občinski praznik

Naj mladi ostajajo!

Občina Podlehnik, deloma stisnjena v dolino Rogatnice in dobesedno prepolovljena z državno cesto Maribor-Zagreb, onkraj katere so po haloškem hribovju še raztresene pripadajoče ji posamezne kmetije, pravega občinskega centra pravzaprav nima.

V načrtih za prihodnost, ki jih je pred letošnjim tretjim občinskim praznikom razgrnil župan Vekoslav Fric, pa je že zaznati zametke vidnejšega občinskega središča, ki se bo razvijalo med zdravstvenim domom in osnovno šolo: "Po sprejetem in potrjenem prostorskem planu bo v dolini dovolj prostora za individualno gradnjo, predvidena pa

je tudi cona za poslovne objekte. Velikih industrijskih obratov pri nas zaenkrat ne načrtujemo, ker za kaj takega nimamo pravega prostora, poleg tega pa sem mnenja, da je treba čimbolj ohraniti našo dolino, ki je že dovolj obremenjena z gostim prometom!"

V občini si, po besedah Frica, prizadevajo za razvoj drobnega

Župan Vekoslav Fric: "Veliko je že storjenega, veliko nas se čaka!"

gospodarstva in kmetijstva, za kar so lani v občinskem proračunu namenili kar 45 milijonov tolarjev, letos pa bodo sofinancirali obrestno mero za najete kredite na področju podjetništva.

V kratkoročnejših načrtih, ki bodo uresničeni v naslednjih dveh do treh letih, bo Podleh-nik bogatejši za novo in hkrati edino večnamensko dvorano, ki bo služila tudi kot telovadnica za šolo: "Graditi jo bomo začeli letos in bo namenjena vsem vrstam prireditev, končana pa naj bi bila do leta 2006. Takoj zatem bo sledila adaptacija stare šolske telovadnice, v kateri bomo uredili dva oddelka vrtca, ki ga zdaj še nimamo, in medijsko učilnico." Celoten projekt obnove je ocenjen na 632 milijonov tolarjev, 60-odstotni delež pa bo prispevalo šolsko ministrstvo.

Vzporedno z gradnjo dvorane se bodo v občini začela tudi prva dela za ureditev kanalizacije v nižinskem, osrednjem delu Pod-lehnika. Dokumentacija in gradbeno dovoljenje za to prvo fazo, ki bo občino stala okoli 380 milijonov tolarjev, je že pripravljeno, finančna ocena izgradnje celotnega omrežja v naslednjih

Bronasto občinsko priznanje je prejela Osnovna šola Destrnik — Trnovska vas za izvedbo že 25. slikarske kolonije, in Folklorna skupina Kulturnega društva Destrnik, ki že 20 let uspešno nastopa. Zlato plaketo pa je prejel Programski odbor za obeležitev 100. obletnice prve podružnice slovenskega čebelarskega društva za Spodnjo Stajersko.

V nedeljo je župan z vinom častil svoje farane, v gasilskem domu na Destrniku pa so pripravili tudi sprejem za starejše občane in so jih ob tej priložnosti pogostili.

Sportne prireditve ob občinskem prazniku bodo trajale vse do 12. junija.

Franc Lačen

letih pa sega krepko čez milijardo tolarjev. Sicer pa bo letos prva začeta in zaključena dvaj-setmilijonska naložba v obnovo oziroma novogradnjo mostu čez Rogatnico.

"Že v prejšnjem mandatu smo sprejeli in letos v popolnosti uresničili sklep o tem, da morajo prav vsi naši krajani imeti vodo iz domače pipe. Vodovod je občino stal čez 600 milijonov tolarjev; 114 milijonov je bilo nepovratnih sredstev, 150 milijonov pa kredita iz ekološkega sklada, ki ga odplačujemo v letnih anuitetah po 12 milijonov Ogromno, okoli 145 milijonov, smo vložili tudi v obnove in izgradnjo cestnega omrežja, pravkar pa se zaključuje še adaptacija zdravstvenega doma, kjer delata zasebni zobozdravnik in stalni zdravnik.

Vse to, kar sem naštel in kar smo v preteklem letu uspešno pripeljali do konca, se mi zdijo osnovni pogoji za človeka vredno življenje. Le na tak način lahko verjamemo in pričakujemo, da bodo mladi, v katerih je prihodnost vsake in ne le naše občine, ostajali ali se priseljevali. Marsikje, predvsem v manj razvitih haloških občinah, se že dogaja, da število prebivalcev upada, mladi odhajajo tja, kjer imajo boljše pogoje za življenje. Če hočemo ohraniti živo občino, je nujno, da jim čimprej ponudimo čimboljšo osnovo za življenje. Prepričan sem, da smo v tem uspešni, saj je zadnje čase spet opaziti trend naraščanja prebivalstva oziroma priseljevanja!"

Od tod in tam

Podlehnik t Praznik upokojencev

Pf' " ^ÎÊtÊ^L- Podlehniško društvo upoko-

T jencev, ki je bilo ustanovljeno

pred 20 leti, bo jutri pripravilo osrednjo prireditev ob svojem jubilejnem prazniku. ^^Ze dopoldne ob deseti uri bomo v kulturni dvorani odprli razstavo fotografij in drugih še ohranjenih dokumentov, ki pričajo o dejavnosti društva v preteklosti. Z največjim veseljem in ponosom pa lahko napo-vem, da bomo v petek popoldne, ob 16. uri, prvič razvili nov prapor našega društva, s katerim bomo nadomestili že skoraj dve desetletji starega, prejšnjega, ki je s svojo simboliko komunizma že dolgo neprimeren za današnji čas," je povedal predsednik podlehniškega društva upokojencev Ivan Šle-hta. Za prapor je društvo ob finančni pomoči občine odštelo 374.000 tolarjev. Razvitju bo v šotoru na ploščadi za OŠ sledil kulturni program, temu pa, kot je že v navadi, zabava do poznih večernih ur, za katero bo tokrat poskrbel ansambel Čuki.

SM

Hajdina t Novo vodstvo DU

Društvo upokojencev Hajdina je staro že 52 let in po občnem zboru, ki so ga opravili sredi aprila, zdaj pod novim vodstvom čakajo nove naloge in obveznosti. Po treh mandatih vodenja je Zvonka Črčka letos zamenjal Anton Cestnik iz Dražencev, novi-stari pa so tudi člani upravnega odbora, ki so se že sestali na prvi seji in tam naredili obsežen plan dela. Društvo združuje 719 članov in je eno največjih na Ptujskem. V njem delujeta skupini ljudskih pevcev in pevk, ter komisija za šport in rekreacijo, vodi jo Karl Fridl, in komisija za kulturo, vodi jo Franc Mlakar. V kratkem se bodo dogovorili tudi o najverjetneje novi lokaciji sedeža društva, saj naj bi sedanja spadala v nov kompleks poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini, ki naj bi po prvih napovedih zaživel že konec letošnjega leta.

TM

Turnišče t Sre~anje upokojencev

Člani društva upokojencev Turnišče, ki združuje 190 članov, so se v soboto, 8. maja, zbrali na 12. občnem zboru. Predsednika društva Jožeta Milošiča, ki že 12 let vodi DU Turnišče, so ponovno izvolili za to delo. Predsednik je na kratko povedal o delu v lanskem letu, letos pa želijo opraviti razna pleskarska dela v domu krajanov, urediti okolico in organizirati krajše izlete za upokojence. V društvu od letos deluje mešani pevski zbor. Lani so tudi obiskali na domu vse tiste, ki so dopolnili 80 let in več, in enega v domu za starejše občane in jih obdarili.

K. D.

Sv. Ana t Izbrali idejno zasnovo

V petek, 21. maja, so se pri Sv. Ani sestali svetniki in sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o postopku in načinu izdelave seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Izbrali pa so tudi idejno zasnovo za dograditev mrliške vežice, ki bo po projektantski oceni stala 50 milijonov tolarjev. Imenovali so tudi odbor za razpolaganje s sredstvi požarne takse v sestavi Drago Ru-hitelj, Srečko Bauman, KarlŠkrlec in Viktor Kapl. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o delu komunalne inšpekcije za leto 2003 in s programom dela za leto 2004, vodja policijskega okoliša Mirko Farazin pa jih je seznanil z varnostno situacijo na območju občine. Sprejeli so tudi spremembe odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih za centralna naselja za območje razpršene gradnje ograj ter ga uskladili z veljavnim pravilnikom.

Zmago Šalamun

Dornava t Svetniki podprli Rebernika

Prejšnjo sredo je bila seja dornavskega občinskega sveta. Najprej je predstavnica Komunalnega podjetja Ptuj pojasnila odlok o oskrbi s pitno vodo, svetniki in župan pa so se odločili, da ga s predstavniki vaških odborov še enkrat proučijo. Na razpis za ravnatelja v osnovni šoli Dornava se je prijavilo sedem kandidatov. Svetniki so se odločili, da podprejo Darka Rebernika iz Lenarta, sedaj pa morajo mnenje podati člani kolektiva. Kdo bo nadomestil sedanjo ravnateljico Zdenko Kostanjevec, pa bo presodil minister za šolstvo. V nadaljevanju seje so se pogovarjali o praznovanju občinskega praznika. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 13. junija, ob 17. uri. Kar nekaj časa so posvetili pogovoru o izgradnji kanalizacije in čistilne naprave. Čistilna naprava bo dokončana do konca junija, za vrsto kanalizacije pa se še niso odločili. Seznanili so se tudi s pismom iz osnovne šole, v katerem opozarjajo na dotrajanost kuhinje v šoli in prostorov vrtca, s pomanjkanjem igral ter o vandalizmu v okolici šole in vrtca v nočnem času ter ob koncu tedna.

MS

Foto: SM

Ormož • Dobitnica zlatega znaka

"Moč je v znanju!"

Glavna sestra ormoškega zdravstvenega doma Mira Frangež je ena izmed desetih dobitnikov letošnjega zlatega znaka, ki ga podeljujeta Zbornica zdravstvene nege Slovenije in Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Minulo sredo je na gala prireditvi v Celju, ki ji je prisostvovalo okrog 500 obiskovalcev, prejela zlati znak, najvišje priznanje za svoje delo. ^"Vesela in ponosna sem, vendar to ni le priznanje meni kot medicinski sestri, ampak celotnemu timu ZD Ormož. Če nimaš podpore v kolektivu, imaš lahko še tako dobre zamisli, pa jih ne moreš uresničiti." Oktobra bo dobitnica zaokrožila 35 let službovanja v isti zdravstveni ustanovi in s svojim delom je pustila pečat na številnih generacijah kolegic in kolegov.

To da prihaja iz obrobja Slovenije, je ni nikoli oviralo pri sodelovanju na najrazličnejših ravneh svoje stroke. Trenutno se pripravlja na mednarodni simpozij urgentne medicine, kjer bo skupaj z mladim soavtorjem iz kliničnega centra nastopila kot predavateljica na temo Z medsebojnim razumevanjem do skupnega cilja pri oskrbi življenjsko ogroženega poškodovanca. Pravi, da je

fascinirana z izjemnimi tehničnimi možnostmi, ki so danes na voljo pri tovrstni oskrbi, vendar je še vedno zelo pomembna komunikacija, saj ostajamo še vedno samo ljudje.

Prav nenehno strokovno izpopolnjevanje se ji zdi ključ do uspešnega dela. Ne glede na leta je moč v znanju, medicina se spreminja, prav tako metode dela, zdravila, aparature, treba je biti na tekočem, zatrjuje živahna sogovornica, ki ji zlepa ne zmanjka besed.

Svojo poklicno pot je dodobra začela v patronažni službi v času, ko so uvajali polivalentno skrb za družino, ko je patrona-žna sestra obravnavala družino kot celoto. "Takrat je cvetela preventiva. Danes ima vedno manjši pomen, ker je vedno več strokovnega dela na domu zaradi krajšanja ležalnih dob v bolnici." Takrat je bilo veliko narejenega predvsem na področju varstva žena, ki so se začele zavedati po

membnosti rednih ginekoloških pregledov, s popularizacijo kontracepcije pa je upadla tudi številčnost abortusov. Sestri Miri se zdi zelo pomembno tudi delo preventive na področju pedia-trije, kjer smo dosegli veliko precepljenost. Glede aktualnih vprašanj pa je zagovornica ideje, da se pediatri in šolski zdravniki ohranijo v enaki obliki, kot je sedaj, saj bi ob vedno večjem številu starostnikov družinski zdravnik imel preveč dela in bi bil nekdo vedno prikrajšan.

Na delovnem mestu se je veliko ukvarjala z izobraževanjem, izjemno pomembna pridobitev se ji zdi predvsem urgenca, saj sedaj življenjsko ogroženemu pacientu nudijo pomoč že na domu. Kljub temu da urgentne ekipe veliko vadijo in tudi simulirajo različne situacije, pa je delo na terenu zelo stresno. "Srečaš se s težkimi situacijami, nekatere je potrebno kasneje temeljito pre-debatirati, če pa se vse lepo kon-

Pobuda za humano akcijo zbiranja higienskih pripomočkov je prišla s strani društva medicinskih sester. Majda Keček, predsednica OO RK Ormož, je povedala, da so s tem izkazale svoje široko humano srce. Za prejeto se je zahvalila v svojem imenu, v imenu RK in uporabnikov, ki bodo darovano lahko koristno uporabili. Darovane izdelke bodo prejele ogrožene družine, predvsem tiste z več

otroki in starejši prebivalci. Poudarila je še, da z vsemi sodelujočimi organizacijami že ves čas lepo sodelujejo tudi pri številnih drugih akcijah in aktivnostih, ki jih organizirajo.

Vesna Krof, predsednica društva medicinskih sester Ptuj-Ormož, je povedala, da je tovrstna akcija letos potekala prvič in da so še posebej veseli, ker so se v vseh treh ormoških organizacijah, kjer so zbirali hi-

Sedem (ne)pomembnih dni

Demokracija demokracije

Seveda ne gre zgolj za igro besed. Demokracija je predvsem kvaliteta, ki jo je treba stalno potrjevati, prakticirati v vsakdanjem ravnanju in dokazovati, da ne gre samo za kakšno parolo ali fikcijo. V zgodovini, pa tudi v dogajanjih zadnjega časa, namreč ravno ne manjka primerov, ko so z demokracijo in v imenu nje počenjali najrazličnejše čudne reči.

Režimi, ki jim še zdaleč ne bi mogli reči, da so bili demokratični, so z različnimi demokratičnimi oznakami posameznih dogajanj in konkretnih družbenih potez vsiljevali vtis (in iluzijo), da gre za novo, napredno, skratka demokratično obliko družbenih odnosov. Vrsta etatističnih, birokratskih in enoumnih državnih tvorb si je tudi v svoje naslove in ustave brez kakršnihkoli stvarnih in opravičljivih razlogov zakoličila oznako "demokratična". Tako smo imeli Demokratično republiko Nemčijo in tako še vedno ima

mo "Demokratično repbuliko Korejo". V prejšnjem jugoslovanskem in slovenskem sistemu smo vzpostavili "idealističen" (in v marsičem nerealen) model "neposredne socialistične demokracije", ki je bil marsikje in marsikdaj zgolj paravan za samovoljo in nedemokratično ravnanje. Te dni slišimo, da so v "najbolj demokratični" državi na svetu - v ZDA na različne načine preprečevali prikazovanje dokumentarnega filma o ozadjih tragičnega ameriškega 11. septembra 2002, ki je pravkar dobil najvišje priznanje na cannskem filmskem festivalu. V tej isti Ameriki so v petdesetih letih v imenu boja proti komunizmu in za demokracijo preganjali intelektualce, ki so mislili po svoje ... Hočem reči, da demokracija ni nekaj, kar pride samo po sebi ali celo z dekreti in slovesnimi izjavami ali zaobljubami. Prav tako ne kaže glorificirati in nekritično sprejemati nobene izmed demokratičnih oblik, kar pomeni, da

ča, pa je to občutek velikega zadovoljstva." Pri delu je doživela številne vesele trenutke, so pa tudi žalostni spomini, ki jih poskuša potisniti v podzavest. Še toliko bolj so živi, ker se v malem okolju vsi poznamo. Medicinske sestre so tiste, ki so pri porodnici, ko se rodi otrok in največkrat tudi ob smrtni postelji. Njihova skrb velja pacientu 24 ur, zato je treba živeti z nedeljskimi dežurstvi, nočnimi in popoldanskimi turnusi. Kljub temu pa okolje poklicu še vedno ne daje prave veljave, je prepričana Mira Fran-gež. V zadnjem času je tudi vse več "rezanja" strokovnih normativov, črta se delo medicinskih sester, ker ga zavarovalnica ne želi plačati. ^"Včasih malo prego-riš, potem pa pride nekaj, kar te dvigne, in greš naprej ... "

V zdravstvenem domu z 80 zaposlenimi je delo glavne sestre zelo pestro. Veliko je zadolžitev okrog organizacije dela zdravstvenih delavcev, nabave zdravil

Foto vki

Mira Frangež, glavna sestra ormoškega zdravstvenega doma, je dobitnica letošnjega zlatega znaka.

in sanitetnega materiala, naročila manjših vrednosti, Frangeže-va je tudi pooblaščeni cepitelj za gripo, v njeno pristojnost spada zdravstvena vzgoja, ki jo preko šolskega dispanzerja izvajajo po vseh šolah. Od samega začetka se ukvarja z informiranjem o AIDSu, ki je iz neznane bolezni sedaj pogovorna tema, pri kateri le malo koordinira misli in vprašanja učencev. Sodeluje v delavnicah, na radiu, je koordinatorka programa CINDI in še in še.

Največjo srečo in zadovoljstvo ji pomeni razumevanje širše družine in skupni obiski gledališča. Svoje akumulatorje polni pri intenzivnem ukvarjanju s športom: tenis, hoja, plavanje, smučanje in tai bo. Je ljubiteljica živali, malo vrtnari, ves dan jo spremlja glasba. Edino, kar pogreša in česar se veseli, da ji bo kmalu bolj dostopno, je branje. In to ne le strokovne literature ... viki klemenčič ivanuša

Ormož • Humanitarna akcija medicinskih sester

Zbirale higienske pripomočke

V Ormožu je v stanovsko organizacijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov združenih okrog 120 delavcev, katerim se je pri akciji zbiranja higienskih pripomočkov pridružilo tudi drugo osebje treh delovnih organizacij.

gienske pripomočke — zdravstvenem domu, psihiatrični bolnišnici in centru starejših občanov — njihovi pobudi poleg medicinskih sester pridružili tudi drugi delavci. Ker je letošnji moto Medicinske sestre delajo z revnimi proti revščini, je bil namen akcije storiti nekaj konkretnega za pomoči potrebne.

vki

Zbrane higienske pripomočke so predstavnice Društva medicinskih sester Ptuj Ormož, z desne Marija Kokol, Cilka Špindier in predsednica društva Vesna Krof, predale predsednici RK Ormož Majdi Keček in Boži Antolič.

je treba zadržati distanco in tudi pravico do dvoma, denimo, do posameznih modelov strankarskega življenja in predvsem strankarske prakse.

Če je ob prehodu iz starega v nov pluralistični politični sistem razumljivo pri mnogih obstajalo veliko navdušenja in iluzij v magično moč in nekakšno nesporno demokratičnost strankars-tva, je zdaj nedvomno čas za resnejši in stvarnejši razmislek o tem, kaj nam je strankarstvo in vse, kar je povezano z novim političnim sistemom, prineslo predvsem tudi z vidika demokracije in njene kvalitete. Predvsem: v kakšnih medsebojnih odnosih smo se znašli, kakšna je kvaliteta našega življenja, kakšen je vpliv posameznikov in skupin na sprejemanje pomembnih odločitev. Ali je parola, ki jo vse pogosteje slišimo, o nekakšni "razčlovečenosti" in "indidualizaciji", ki vse manj vidi sočloveka in razmišlja o njem resnična ali zgolj nekaj namišljenega, nostal-

gičnega za časi, ki se v glavnem ne dajo primerjati z današnjim življenjem in današnjimi svetovnimi tokovi ...

Ob upoštevanju vsega tega in zlasti tistega, kar se v zvezi z demokracijo tako rekoč vsak dan plete (in zapleta) na slovenski politični sceni, se zdi zelo tehtna in aktualna odločitev predsednika države dr. Janeza Drnovška, da v svoje aktualne pogovore z intelektu-ralci in politiki o slovenski prihodnosti vključi tudi razpravo o tem, kaj vse še manjka Sloveniji do prave demokracije. Skoda, da dr. Drnovšek svoje uvodne besede ni izkoristil za bolj določno (in bolj provokativno) lociranje poglavitnih vprašanj in dilem v zvezi z demokracijo na Slovenskem. Ena izmed teh je nedvomno tudi nenehno "dokazovanje" nedemokratičnosti v Sloveniji zgolj zaradi tega, ker so na dosedanjih volitvah državljani izkazovali nesporno zaupanje (in naklonjenost) tako imenovanim silam "kontinuitete". Iz sporov in nesporazumov v zvezi s tem nastajajo pravzaprav najrazličnejši politični konstrukti, ki zagotovo niso demokratični in ne koristijo razvoju demokracije. Temeljni nesporazum, ki ga nekateri očitno nočejo in ne želijo presegati,

je vprašanje enakih možnosti, lahko bi rekli enakopravnosti v političnem nastopanju in delovanju. Zdaj pa v Sloveniji nenehno poslušamo nekakšne zgodbe in očitke o "starih silah", ki naj bi bile krive za vse - za pomanjkanje, "primanjkljaj" ali celo "odsotnost" demokracije. Dopovedujejo nam, da z njimi preprosto ne more biti demokracije in boljšega življenja in reda. V imenu demokracije zahtevajo (nedemokratično) odstranitev celih skupin vplivnih ljudi v državni upravi in sodstvu, ki naj bi bili zgolj po občutkih takšnih kritikov nosilci "stare miselnosti". Glede tega je zadnji čas še posebej radikalen dr. Ljubo Sirc (sicer ugledni ekonomist in politični emigrant), ki mu je nova, ne samo Demosova oblast, spet na stežaj odprla vrata v domovino. Dr. Sirc je bil med drugim pred leti tudi predsedniški kandidat Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Zdaj pa isti dr. Sirc teko rekoč ne vidi perspektive za Slovenijo, vse dokler bodo "bivši" imeli kakršenkoli stik z oblastjo. V svoji zadnji kolumni v Demokraciji (6. maja 2004) tako piše, da naj se tista polovica Slovencev, "ki še kar naprej voli komuniste v tej ali oni obliki,

zaveda, da zavira vse na poti k boljšemu življenju. Neki novinarski sikofant je v časniku zapisal, da je Milan Kučan oče slovenske nacije. Milan Kučan je v resnici le eden v vrsti komunističnih očetov slovenskega zaostajanja ... Slovenci volijo tako nesposobne ljudi, da so njihove plače komaj kaj višje kot leta 1940 ... Slovenci, kaj je vaša pamet? Kako boste zares prišli v Evropo?"

Seveda bi se lahko vprašali, ali je kar posplošeno "obtoževanje" polovice slovenskih volivcev in sejanje iluzij o takojšnjih boljših plačah v zameno za "bivše komuniste" demokratično in strokovno. Vendar nas prav takšne in podobne "resnice" v imenu "boja za demokracijo" kar naprej obkrožajo in -posiljujejo. Bojim se, da s tega vidika pogovor pri dr. Drnovšku ni bistveneje prispeval k razjasnjevanju posameznih napetosti, predvsem pa k odpravljanju povsem nedemokratičnih delitev na "stare" in "nove" sile v Sloveniji, od katerih naj bi ene ("nove") imele vse pravice svobodnega delovanja, druge ("stare") pa naj bi bile na različne načine problematične in omejevane.

Kog • Ljutomerski vinarji so se predstavili

Vino 2003 bo letnik desetletja

"Za domači turizem se ni treba bati nikomur, ki ima rad ljudi in vino, če zna in rad dela in če zna postreči in prisluhniti potrebam in željam gostov. Če pa misli, da se bo na svoji kmetiji lahko sam obnašal kot turist, potem gotovo ne bo šlo dolgo," pravi Milan Hlebec, gostitelj letošnjega drugega tradicionalnega srečanja ormoško-ljutomerskih vinarjev, ki je bilo namenjeno predstavitvi vinskega letnika 2003.

Kar 13 jih je prišlo prejšnjo soboto in vsak izmed njih se je predstavil s petimi vzorci lastnega vina letnik 2003: Miro vino, d.o.o., vinogradni{tvo in vinarstvo Emil Trop, kmetija Janežič, vino Kupljen, Dveri Pax, vinogradništvo Krainz, Saško Štampar, Majda in Milan Krajnc, vinarstvo Magdič, Jeruzalem Ormož VVS, Čurin-Praprotnik, Klub Šipon in gostitelj Milan Hlebec. Poskrbljeno pa ni bilo le za vinske, ampak tudi za vse druge vrste užitkov; tako so znani vinarji medse povabili tudi ljutomersko vinsko kraljico Mihaelo Lipovec, sladkali so se lahko še z domačimi

dobrotami aktiva kmečkih žena, se s kočijami zapeljali po okolici, zavrteli ob glasbi ali poslušali vinske pravljice, ki jih je pripovedovala knjižničarka Liljana Kle-menčič.

Po oceni večine vinarjev so vina lanskega leta majhna posebnost. "Bilo je izredno dobro leto za vinogradništvo, zaradi sušnega obdobja je bilo manj škropljenja in je vino, kot pravimo, bolj prijazno. V kletarjenju je bilo sicer nekaj težav, ki pa jih je vsak pravi vinar znal obvladati. Osebno mislim, da bo to letnik desetletja," je prepričan Hlebec.

Izletniška kmetija Hlebec, kjer

i

T

1 À

•k

m n

>

Posebnost Hlebčeve kmetije je klet z zasebnimi sefi, polnimi vrhunskih vin Hlebčevih prijateljev. Najstarejše vino je letnik 1969.

Foto: SM

Gospodar Milan Hlebec ima za goste poseben kotiček z razstavljenimi zanimivostmi vinarskega življenja.

Izletniška kmetija Hlebec

so se zbrali ne le vinski cesarji tega območja, ampak še številni drugi povabljeni gostje, je znana tudi po izvirni domači hrani, tako po hladnih kot toplih jedeh, v teh dneh pa bodo odprli tudi prenočišča: "Zavedamo se, da ponudba še tako kvalitetnih vin ne more biti dovolj za naše goste, in če jih želimo pritegniti ter obdržati, je potrebno ponuditi vedno več in vedno kaj novega. Neumno se mi zdi tudi 'zapiranje' gostov v krog lastne ponudbe, zato jim vedno predstavimo tudi vse okoliške vinske kleti. Za nakup vina se potem

Druga knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti!

Od 17. maja do 13. junija.

Kot že veste, smo v okviru praznovanja Mercatorjeve 55-letnice za vas - naše kupce, pripravili 55 kuponov z mamljivimi ugodnostmi, s katerimi boste lahko vse do konca oktobra 2004 uveljavljali kar do 55-odstotne popuste. Tokrat vam pošiljamo drugo knjižico kuponov za deset novih izdelkov, pri nakupu katerih boste lahko od 17. maja do 13. junija izkoristili privlačne popuste. Veljavnost posameznega kupona je navedena na kuponu. Ko IVIercator praznuje, svoje kupce razveseljuje.

Vesna

6 let prodajalka :^!! v Mercatorjevi delikatesi

odločajo pač tam, kjer jim je najbolj všeč."

Že v prvih dneh po vstopu Slovenije v EU se je, po besedah Hlebca, opazno povečala prodaja vina tujim gostom, ker ni več

carinskih prepovedi: "Avstrijci so največji ljubitelji suhih vin, Hrvati in Slovenci imajo raje bolj polsuha, čeprav jih, za razliko od severnih sosedov, ni težko nagovoriti na pokušino tudi polsladkih in sladkih vin."

Paradni konj vin Hlebec je Klub vin Šipon, sicer pa so ponosni še na sauvignon, renski rizling in chardonay ter na svoja predikatna vina, s katerimi se letos nameravajo prvič predstaviti tudi v Angliji. Letno na 5 hektarjih vinograda z 22.000 trsi pridelajo od 40 do 44.000 litrov vina, ki ga večinoma prodajo kar doma. Letos pa so zasadili še

2500 trsov rdečega grozdja sorte zweigold, s čimer sledijo zadnja leta izjemno povečanemu povpraševanju po rdečih vinih: "Dolgo časa so bila ta vina zapostavljena, zato so iz naših vinorodnih območij praktično popolnoma izginila. Zdaj so spet popularna, vendar pa so takšne spremembe na tržišču za vinogradnike stvar dolgoročnih investicij na osnovi dobrega premisleka. Sorte ni možno menjavati kar iz leta v leto. Pri nas bo trajalo najmanj dve leti, da bo letos zasajena trta dala pravo rdeče vino!"

SM

Kmetijstvo • Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Preveč smrtnih nesreč

Zakon, ki je sicer v veljavi že od začetka leta 2003, postavlja kmetije v položaj podjetij, saj zahteva, da opravijo tečaj iz varstva pri delu, zdravniške preglede, sklenejo pogodbo z medicino dela ter uredijo kmetije v skladu z evropskimi varnostnimi standardi oziroma pridobijo dokument pooblaščene organizacije, ki se imenuje izjava o varnosti z oceno tveganja.

Z letošnjim letom bodo tisti kmetje, ki so izpolnili vse zahteve, lahko zaprosili za posebno subvencijo v višini 250.000 tolarjev na člana kmetije.

"Povedati je treba, da se zakon v delu, ki govori o tečaju in zdravniškem pregledu, nanaša le na 'čiste' kmete, se pravi tiste, ki so pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovani iz kmetijstva. Vsega tega ni treba opraviti tistim, ki so upokojeni ali redno zaposleni v podjetju, kmetovanje pa jim je le dodatna oziroma dopolnilna dejavnost," opozarja kmetijski svetovalec Miran Reberc.

V Sloveniji v tem času dela okrog 30 svetovalcev, ki imajo licenco za vodenje tečajev — torej pomoči kmetom pri izvajanju določil zakona o varnosti in zdravju pri delu: "Na Ptuju smo trenutno v fazi izvajanja osnovnih tečajev iz varstva pri delu. Tečaju sledi izpit in potrdilo o opravljenem tečaju, za izjavo o varnosti pa se kmetje lahko obrnejo na pristojna podjetja z ustrezno licenco; teh je na našem območju več."

Pridobitev izjave o varnosti z oceno tveganja pomeni ureditev varnih pogojev za delo na kmetiji: "Marsikomu se to morda sliši smešno, vendar bodo tudi kmetije morale biti označene z označevalnimi tablami, ki bodo zaposlene ali pa prišleke opozarjale na stopnico, nizke tramove ali druge nevarnosti. Domačim se zdijo to banalnosti, nekdo drug, ki bo morda prišel pomagat na kmetijo, pa vsega tega ne pozna, kar lahko povzroči težke poškodbe. In če na kmetiji ne bo postavljenih opozorilnih tabel, bodo finančne

posledice morebitnih tožb, odškodnine, nosili kmetje sami."

Poleg postavitve znakov bodo pregleda in testiranja deležni tudi kmetijski stroji in oprema: "Največ poškodb se zgodi prav zaradi starih ali doma predelanih in celo izdelanih strojev, ki nikakor niso varni. Ravnanje z različnimi stroji in orodji je večinoma še vedno stvar domačega priučevanja. Če k temu dodamo še nestrokovno ravnanje z njimi ter naglico in utrujenost ob vrhuncih sezonskih del, do poškodb, tudi smrtnih, ni daleč."

Število smrtnih nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu v naši državi pa je kar dvakrat večje kot med vsemi 700.000 zaposlenimi!

Izpit iz varstva pri delu in pridobitev izjave o varnosti mora torej imeti odslej vsaka kmetija, ne glede na to, ali je zaprosila za subvencijo ali ne. Finančna podpora, namenjena izvajanju tega zakona, tako nastopa kot stimulator, da bi se raven varnosti pri

delu na slovenskih kmetijah čimbolj zvišala: "Cilj te podpore je ozaveščanje kmetov o varnih pogojih dela in uporabi ustreznih delovnih sredstev. Upravičenec do te podpore pa je vsak kmet, ki ima vse zahteve zakona že izpolnjene."

Neupoštevanje zakona je, po drugi strani, finančno sankcionirano in tisti kmetiji, na kateri bo inšpektor odkril morebitne nepravilnosti, sledi kazen. V Švici, ki se je v izvajanje tega zakona podala pred desetletjem, so represivne metode že opustili in v zadnjem obdobju dajejo velik poudarek predvsem sprotnemu obveščanju in ozaveščanju kmetov. "Po prvem obdobju kaznovalne politike so pač spoznali, da večji učinek dosega svetovalna politika s spodbujanjem. Seveda pa je tudi ozaveščenost tamkajšnjih kmetov danes že na precej višji ravni kot pri nas," je še povedal Reberc.

SM

Miran Reberc: »Nesreč pri delu na kmetijah je absolutno preveč!«

Foto: SM

Ptuj • Pri enem najstarejših ptujskih gimnazijcev

Spomini na gimnazijska leta

Letos, ko ptujska gimnazija slavi stopetintridesetletnico, smo se pogovarjali z Mirkom Kostanjevcem, ki je na tej soli maturiral pred več kot sedemdesetimi leti.

Z veseljem se je spominjal svojih dijaških let, saj so to, kot je dejal, kljub šolskim obveznostim vendarle leta mladosti in brezskrbnosti s svojstvenim pogledom na življenje, ljubezen in delo. Svojo osnovnošolsko mladost je preživljal v Novi vasi pri Markovcih v kmečki družini. Po osnovni šoli je začel obiskovati nižjo gimnazijo na Ptuju. V šolo je hodil sedem kilometrov peš, pozimi pa je stanoval pri svojem stricu na Ptuju, ki je imel manjšo trgovino. V tretjem razredu gimnazije je dobil kolo in pot v šolo je bila prijetnejša. Sicer pa se spominja, da se je eden njegovih profesorjev vozil s kolesom na Ptuj iz Maribora (Hercel, profesor nemščine).

Po nižji gimnaziji se je vpisal še v višjo in skupaj še s sedemindvajsetimi sošolci matu-riral leta 1931. V glavnem so bili fantje, sošolk je bilo samo pet, dve še živita, sošolci so vsi mrtvi. Veliko sošolcev je bilo iz Prekmurja, saj je bila v tistem času v Murski Soboti gimnazija ukinjena. Le-ti so stanovali v dijaškem domu, ki ga je vodil takrat profesor Vodnik. Na sedemdesetletnici mature leta 2001 je Mirko že bil sam s tremi sošolkami.

Še danes se z veseljem spominja nekaterih profesorjev, recimo dr. Kolariča, po rodu iz Borovcev, ki je poučeval verouk in bil usmiljena duša. Disciplinski ukrepi na šoli so bili zelo strogi, tudi iz šole si bil kaj hitro izpisan, če si storil kakšno mladostno neumnost; a dr. Kolarič je bil razumevajoč do teh mladih ljudi. Tudi tedanjega ravnatelja, dr. Komljanca, se spominja kot zelo simpatičnega človeka. Profesor Stiplovšek pa ga je navdušil za geografijo.

Z Mirkom sva si ob sliki maturantov ogledala tudi matu-ritetno spričevalo, ki je bilo v srbohrvaščini in slovenščini. Predsednik izpitne komisije Uroš Djonic je bil poslan iz Beograda. Uspeh se je ocenjeval odlično, prav dobro, dobro, slabo in prav slabo, vedenje, ki je tudi bilo na maturitetnem spričevalu, pa odlično, prav dobro, dobro in neprimerno. Učili so se tri tuje jezike, in sicer nemško, francosko in latinsko, domači jezik pa je bil z zelo dolgim imenom: srbskohrvaškos-lovenski jezik s književnostjo. Sicer pa so imeli še zgodovino z zemljepisom, prirodopis, fiziko, kemijo, matematiko, temelje filozofije in risanje. Imeli so tudi glasbo in telovadbo, a ju

Maturantje ptujske gimnazije leta 1931.

Foto: zasebni arhiv MK

ni v spričevalu. Maturo so opravljali iz slovenščine, nemščine, francoščine, matematike in zemljepisa.

Pouk so imeli samo predpol-dan, popoldan so se učili, zvečer pa je veljala hora legalis. Pa to dijakov ni preveč motilo, saj zanje nekih plesov ni bilo. Imeli pa so plesno šolo pred maturo, plesalko si je lahko vsak sam izbral, kdor si je ni, so mu jo kar določili; tudi Mirko je bil bolj "rodi" pri dekletih, tako da so mu plesalko določili, plesne vaje pa niso bile obvezne.

Mladi ljudje so se tudi takrat zabavali, pri čemer so jim bile pomembne športne igre. Igrali so nogomet in se ukvarjali z orodno telovadbo.

Mirko se je po maturi vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, po študiju je začel kot notarski pripravnik na Ptuju in Mariboru, bil vojni ujetnik kot jugoslovanski oficir, po odpustitvi iz ujetništva se je zaposlil na Arbeitsamtu, sodeloval z OF in leta 1944 odšel v partizane, kjer je postal obveščevalec.

Po vojni je bil sodnik in predsednik sodišča na Ptuju, kasneje sodnik in predsednik Okrajnega sodišča, Okrožne državne arbitraže in Okrožnega sodišča v Mariboru, zadnjih deset let službovanja pa je bil sodnik Vrhovnega sodišča Jugoslavije. Upokojil se je leta 1974. Bil pa je aktiven tudi kot dopisnik v strokovne časopise, še vedno pa je dopisnik Štajerskega tednika.

Franc Lačen

Mirko Kostanjevec

Ptuj • 60-letnica trgovske šole

Ob letu na svidenje

V restavraciji Zila Term Ptuj so 15. maja nekdanji dijaki praznovali 60-letnico trgovske sole na Ptuju.

-oto: Črtomir Goznik

V razredu jih je bilo 28, danes jih živi oziroma imajo podatke o 22. Srečanja se jih je udeležilo 17. V prijetnem okolju in v dobrem razpoloženju so obujali spomine na šolske dni, ki so jih preživljali v prostorih OŠ Mladika. Prvič so se srečali 50 let po koncu šolanja, srečanje 15. maja je bilo peto.

Tednikova knjigarnica

Cez sedem let, glej, krasna knjiga spet!

Leporedkoma se zgodi, da mi kakšna knjiga sede tako celostno v srce. Ce rečem "celostno", s tem poudarjam njeno sporočilno, bralno, literarno, ilustrativno, oblikovalsko in še kakšno plat. Saj veste, spoštovani bralci knji-garnice, včasih je besedilo prima, pa je knjiga ali nemarno oblikovana, površno lektorirana, šlampasto opremljena, bralno neprijazno natisnjena, ima krasen tekst, ki ga kazijo ilustrativni posegi in obratno...

Seveda sem do te bolj "materialne" strani pri leposlovju prizanesljiva, če je delo literarno vabljivo, a kadar gre za umetniške monografije (pa tudi druge ilustrirane knjige z literarnim presežkom), se pogosto jezim nad neskladjem vseh elementov, ki tvorijo hvalevredno knjigo. Takšna knjižna mojstrovina, umetniška monografija, je pred sedmimi leti (se sprašujem: je naključje pravljična sedmica?) izšla pri založbi Viharnik: Janeza Suhadolca Stoli, ki je bila na tem mestu že predstavljena. Ravnokar pa je izšla v istem založništvu nova Suhadolčeva knjiga Stoli 2.

A naj spomnim: arhitekt in oblikovalec, sicer predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, profesor Janez Suha-dolc, je slovenski javnosti znan kot svojstven ustvarjalec stolov in miz ter drugega pohištva, oblikovalec razstav, mojster prostoročnega risanja in kaligraf (njegovi načrti so sami zase umetnine), oblikovalec dekanskih in županskih verig, oblikovalec knjig in spominskih obeležij... Zraven tega pa je mojster pisane besede, pronicljiv in luciden esejist (Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom. Grosuplje: Mondena, 2001. 275 strani.), kritičen do vsakršnih potrošniških maloumnosti, častilec narave in naravnega, popotnik in kolesarski zaljubljenec...

Nova knjiga Stoli, kakor prva, prikazuje vso lepoto Suha-dolčevega oblikovanja in odstira pogled v avtorjevo delavnico. Le-ta je polna ljubezni do lesa, temu, kot upravičeno pravi avtor sam, daje življenje po življenju (si mislim: če bi bila posekano drevo, bi bilo srečno, če bi lahko zaživelo v Suhadol-čevi delavnici).

Carobnost novih stolov preseneča: kako neizčrpna je umetnikova domišljija in kako mojstrsko zna in zmore z lesom ter drugimi materiali ter likovnimi elementi. Uporabni predmeti (stoli, mize, stojala za note in telefone, klavirski stoli, knjižne police, otroški stolčki, posteljice in sobice, obešalnik, žare, nagrobniki...), kijih ustvarjaJanezSuhadolc, so dovršene lepote in presenetljivih oblik. Npr.: eden izmed stolov (pravzaprav mi je nenavadno uporabljati izraz za pohištvo, ko pa so Suhadolčevi stoli bolj umetnine kakor marsikateri deklarirani umetniški predmet) nosi ime Konj (lastnik Mitja Rotov-nik). Njegovi stranski naslonjali sta stilizirani konjski glavi, sprednji nogi sta zaključeni kakor konjski kopiti. Avtor poudarja zanimivo konstrukcijo naslanjača: teža se čez "gobec konja"prenaša na "vrat" oziroma ročni naslon naslanjača in potem naprej na kopitaste noge. Prototip stola je narejen iz orehovine (seveda po tem opisu lahko le ugibate lepoto orehovega lesa v novi obliki). Za ilustracijo navajam še nekaj imen: Lucu (orehovina, kovinske povezave, senzualne zavite oblike, posebno težišče za novinarja Aleksandra Lucuja), Moški in ženska (sprednja dela stolov se prilegata drug drugemu, moški stol je nekoliko višji od ženskega in ima za spoznanje trše oblike...), Janez Pavel II. — drugič (prestol iz javorjevega lesa), Janez Krstnik (kot prestol za župnijsko cerkev, krasen element stola so prave čipke), Breda M (miza z in-tarzijo in vdelano črno granitno ploščo), Stolchek (varianta Ejti otroškega stola iz lesa sekvoje), Lidija in Vida (parafrazi slovenskega kmečkega stola, ki usklajuje slovensko pohištveno tradicijo), Vidmar (hrbtni naslon iz aluminija je prevlečen z usnjem in potegnjen nizko pod sedalno ploščo, zato ima stol dodatne medeninaste napere)...

Nova Suhadolčeva monografija je žlahtna predstavnica svoje vrste (tudi zaradi odličnih esejev o ustvarjanju v lesu, odnosu naročnik in umetnik ter izvajalec, umetniškem ustvarjanju na sploh), je vrhunski slovenski izdelek, knjigo zato priporočam javnim in osebnim knjižnicam, knjigoljubom in ljubiteljem umetnosti, posebej imenitna pa bo kot poslovno darilo. Suhadolčeve knjige so dostopne tudi v ptujski knjižnici in knjigarnah.

Liljana Klemen~i~

735 ^et (fimciz^e^ Ptc^

Srečanje gimnazijcev in profesorjev: 29. maja ob 14. uri v Moškanjcih.

Predprodaja vstopnic: menjalnica Luna Ptuj in Maribor, TIC Ptuj, Kompas Ljubljana (Pražakova in Slovenska ulica)

Pa brez zamere

Meščani

Nova smetana in meščanstvo

Pred davnimi, davnimi časi je bil Maribor predmestje Ptuja. Ptuj je bil mesto, Maribor pa samo malo večji zaselek pred Ptujem. Potem pa je nekega dne v deželo prišla železnica, ki je v Maribor prišla prej kot m Ptuj Naenkrat, tako rekoč čez noč, se je situacija obrnila. Maribor je začel cveteti, Ptuj pa počasi lesti v provincialni obup. Dokler je bila živa še zadnja generacija pravih ptujskih meščanov, se klavrno stanje sicer še ni videlo v vsej svoji bedi, a ko je ta generacija izumrla, je dejanska situacija bušnila na plano v vsej svoji žalostni podobi. In zdaj smo pač tu, kjer smo. Sicer se najde še kdo, ki se slepi z dejstvom, da smo še vedno hudo meščansko omikani in tako dalje, ampak to so zgolj tisti, ki si dejansko zase želijo, da bi to tudi bili, ter mislijo, da če se bodo meščansko obnašali (pri čemer si "meščansko obnašanje" seveda tolmačijo popolnoma napačno), bodo meščansko tudi mislili v svojih bučah. In potem organizirajo razne hudo omikane zabave in srečanja, na katerih se mestjanijo, omikujejo ter se drug drugemu zdijo zelo pomembni, razgledani in svetovljanski. Diskrepanca, ki človeku zdravega razuma privabi sarkastično-pomilujoč nasmešek na usta.

Vem, kaj boste rekli. Alič jim je fauš. Bognedaj. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Res. Sicer pa, kaj bi tej kliki sploh lahko zavidal? Keš? Ha, morda, če bi bil star deset let. Kajti takrat še enačiš srečo z denarjem (okej, eni to počnejo tudi v odraslih letih). In se ti zdi čudno, kako je mogoče, da so, na primer, holivudski zvezdniki lahko nesrečni, kot nori snifajo kokain, se zapijajo, nekateri si pa v vsej svoji nesreči okoli vrata zategnejo štrik. Ja, v otroških letih je nekaj takega nepojmljivo. Potem pa, ko človek začne dozorevati (pozor: nedovršna oblika glagola), sčasoma doživi prebliske, zaradi katerih se mu ta naivni otroški pogled na svet malce spremeni. (Spet, pri nekaterih osebkih pa ne.) In potem vidiš, da denar ni vse. Kakor koli obrabljeno že ta fraza zveni, v njej je vseeno precej resnice. In se ti začnejo vse te velike in neznansko lepe holivudske zvezde zdeti v svoji psihični uboščini in tantalovih mukah celo nekoliko sočutja vredne (ampak res nekoliko). In počasi začenjaš razumeti, oziroma se znaš vživeti v to, kako je, če imaš vse, kar lahko denar kupi, hkrati pa skoraj nič tistega, česar ne more.

Okej, vrnimo se k lokalni situaciji. Nikakor ne trdim, da tisti, ki imajo denarja toliko, da si lahko z njim brišejo saj veste kaj, ne morejo biti kulturni, kultivirani, razgledani, podprti z ogromno prebranimi knjigami, s prefinjenim občutkom za sočloveka in tako dalje, skratka, meščanski. Kar trdim, pa je, da ima večina lokalnih premož-nežev rahlo zamešane pojme glede tega, kaj naredi človeka kultivira-nega, razgledanega... meščanskega. Kar pa niti ni tako presenetljivo. Kajti živimo v potrošniškem času, v katerem vlada prepričanje, da zadostna malha denarja lahko priskrbi vse. Kar je seveda daleč od resnice, vsaj kar se današnje teme tiče — denar je v ureditvi, v kateri živimo, res nujna dobrina, z njim si resda lahko privoščiš skoraj vse, a (po osebnem mnenju spodaj podpisanega) najpomembnejšega vendarle ne. Polna denarnica ti ne more kupiti osebne širine, razgledanosti in kultiviranosti. In to je lekcija, ki jo lokalni mogotci vse prevečkrat pozabijo ali pa se jim zdi nepomembna. Okej, tudi prav. Sklenimo dogovor, ki bo ustrezal vsem. Vi lepo uživajte v svojih fičnikih ter se še naprej zdite drug drugemu izredno kulturni, hodite na opere, operete in podobne stvari, ki jih ne razumete prav dobro, bale, sprejeme in tako dalje, mi ostali, v vaših očeh nesposobni bedniki, pa bomo še naprej kaj manj profitabilnega, recimo brali knjige, hodili v gledališče zaradi lastnega zadovoljstva in ne zato, da nas vidijo, ter kar je še takih stvari.

[irina človeka se ne skriva v njegovi denarnici, ampak v njegovi glavi.

Gregor Alič

Ptuj • Obnova OS Olge Meglic

Kuhinja, jedilnica in sanitarije

Prejšnjo sredo so na OŠ Olge MegliC na Ptuju odprli novo kuhinjo, jedilnico in prenovljene sanitarije.

Ob tej priložnosti so učenci šole, ki obiskujejo glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju, pripravili

krajši glasbeni program pod mentorstvom Jasne Hrženjak, o novi šolski pridobitvi pa sta govorila ra-

Ervin Hojker, dr. Štefan Čelan in Jože Foltin v novi jedilnici OS Olge Meglic Ptuj.

vnatelj šole Ervin Hojker in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ker bo v novi jedilnici tudi razstavni prostor, so ob odprtju teh prostorov poskrbeli za prvo likovno razstavo: svoja dela razstavlja ptujski slikar Jože Foltin.

V prvi faze obnove je šola pridobila okrog 1200 kvadratnih metrov prenovljenih prostorov, kuhinjo z vsemi dodatnimi prostori, ki so potrebni po hasap sistemu, jedilnico, sanitarije ob kuhinji ter štiri sanitarne oddelke za fante in dekleta, prostor za čistilke in dva kabineta. Opravljena so tudi nekatera dela, ki bodo služila pri drugi fazi adaptacije, kot je recimo prezračevalni sistem. V tej prvi fazi so bile porušene tri telovadnice, izgubili pa so tri klasične ter računalniško učilnico, ki pa naj bi bile zgrajene v drugi fazi adaptacije. Takrat naj bi šola pridobila dve telovadnici v skupni kvadraturi okrog 600 kvadratnih metrov,

knjižnico, računalniško učilnico, na eno učilnico pa bo potrebno počakati do tretje faze, ko bo obnovljen tudi šolski del ob Prešernovi in Cafovi ulici.

Druga faza bi se morala po časovnem roku že pričeti, nekoliko se zamuja, na šoli pa upajo, da bo druga faza v letošnjem letu gotova. Trenutno imajo na razpolago devetnajst učilnic, toliko je tudi oddelkov in pouk lahko poteka v eni izmeni.

Prva faza obnove šole je veljala okrog 130 milijonov tolarjev, samo oprema kuhinje okrog 25 milijonov. Župan je posebej poudaril, da se je pri obnovi šole veliko naredilo za relativno malo denarja.

Druga faza adaptacije naj bi veljala okrog 300 milijonov tolarjev, gre pa za prizidek k šoli, pridobili pa naj bi približno 1000 kvadratnih metrov novih površin.

Franc Lačen

Ptuj • OS Mladika gostila učence iz Burghausna

Da se bomo bolje poznali

Učenci OŠ Mladika so se nedavno srečali z vrstniki iz šole F. X. Gruberja iz Burghausna.

Z učenci so navezali stike že v decembru 2003, ko je 8. razred poslal pisma učencem, ki se učijo tuje jezike — nemščino in angleščino. Posamezni učenci so se odločili in napisali pisma učencem pod mentorstvom učiteljic Kristine Vuzem, Lidije Verlek in učiteljice angleščine Jelene Novak.

Nekateri učenci, ki so nastopili na veliki vrtni razstavi ""Landes-gartenschau", so si ogledali tudi burghausensko šolo. Tam so se spoznali z ravnateljem in učiteljema Bartlom Lehrhuberjem

Središče • Ženska vokalna skupina Jua

Dobra volja in petje

že od minulega oktobra se na kulturnih prireditvah v Središču ob Dravi pojavlja med nastopajočimi nova ženska vokalna skupina.

Do nedavnega je bila brez imena, na območni reviji pevskih zborov pa so se dekleta končno predstavila z izbranim imenom. Poimenovale so se Jua, kar v svahili jeziku pomeni sonce. Zadale so si

zahteven cilj, sijati kot sonce, greti in osrečevati ljudi s svojim petjem. Skupino sestavlja osem mladenk, ki si jih je izbrala vodja skupine Lucija Pocrnja. Povedala je, da je dekleta izbrala glede na glasovno

Mlada ženska vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi.

lego, ki jo pojejo. Odločila se je za manjšo zasedbo, ki najbolj ustreza glasovni razporeditvi. Skupno prepevanje so začele z ljudskimi pesmimi, ki so najbolj primerne za uvajanje, ko se še navajajo ena na drugo. Počasi pa so že začele posegati tudi po tujih avtorjih, ki so primerni za manjše skupine.

Prvi nastop so imele na lanskem martinovanju, sodelovale so tudi že z zborom Jure Vodovnik iz Zreč, kjer so nastopile, največja trema pa je bila seveda pred prvim nastopom na reviji v Ormožu. Med nalogami, ki jih morajo čimprej opraviti, je na prvem mestu formalna ustanovitev skupine, saj jih uradno še sploh ni.

Pevke so dijakinje, študentke in tudi zaposlene, zato morajo vaje uskladiti enkrat na teden, vendar takrat za nekaj ur. Razmišljajo tudi že o lastnem koncertu, vendar je vse odvisno od njihove pridnosti v poletnih mesecih in koliko programa bodo naštudirale.

in Johannesom Steinersom. Na obisku so se z njihovimi učitelji ter z ravnateljico Sonjo Purgaj, učiteljico Anico Ternovšek in ko-ordinatorko dogovorili za spremljevalni program ob njihovem obisku na Ptuju.

Tretjega maja je na Ptuj prispel 8. razred, ki šteje trideset učencev. Spremljala sta jih dva učitelja, razrednik gospod Schneiders in gospa Weschter. V Ptuju si je skupina učencev ogledala zbirke ptujskega gradu, študijsko knjižnico, staro mestno jedro in ptujsko vinsko klet. Naslednji dan je učence v šoli pozdravila ravnateljica Purgajeva, nato so si ogledali šolo in v nekaterih razredih so se udeležili učnega procesa. Popoldan je v šoli potekalo športno tekmovanje. Učenci so igrali prijateljsko tekmo v košarki. Zanimivo je, da so bili med nemškimi košarkarji tudi zmagovalci šolskega prvenstva v košarki na Bavarskem. V drugem delu so se v igro badmintona vključile tudi učenke in učitelji, zvečer pa so učenci sodelovali na čajanki, iz-

vedeni v tujem jeziku. Ogledali so si kurenta, se učili slovenskih pozdravov, poslušali šale v angleščini ... Pod vodstvom Mojce Po-ljanšek, učiteljice angleščine, je bila izvedena predstavitev časopisa v tujem jeziku z naslovom "Brain explosion".

Burghausenčani so si ogledali tudi zastave, postavljene ob vstopu v EU. Ta del mesta jim je bil posebej všeč, saj so videli domačo zastavo in ob vstopu v mesto pa še grb Burghausna.

Ob vsem programu so si ogledali še Ljubljano in se kopali v Termah na Ptuju. V četrtek so se učenci srečali na prijetnem klepetu v Kurentu, hotelu za mlade, kjer so učenci iz Burghausna prejeli diplomo za zmago v košarki. Med učenci je vladalo prijetno vzdušje in nekateri so se prav neradi poslovili. Učenci iz Mladike pa upajo na povratno tekmo v Burghausnu.

Karmen Ivančič

Foto: arhiv OS Mladika

Učenci obeh šol so se pomerili v košarki.

âD^^iD ipom n^.®®® sni*

Nagrade:

Grand prix NLB Ljubljana 150.000 Sit

1. NLB Ljubljana 130.000 Sit

2. Nizke gradnje, Ptuj 110.000 Sit

3. Cestno podjetje, Ptuj 100.000 Sit

4. Veterinarska ambulanta Majšperk 90.000 Sit

5. MTD Majšperk, Tadič Metka 80.000 Sit

6. Castro, Skok Marjan Ptuj 80.000 Sit

7. Lesnina, Ljubljana 60.000 Sit

Nagrade sponzorjev v vrednosti 50.000 Sit

Galerija Tenzor, Ptuj LP Mycron, Ptuj

Gradbena Mehanizacija Žolger Jože, Majšperk

Knjigovodstvo Ida Lorber, Majšperk

TMD Invest, Ptuj

Opel Hvaleč, Kidričevo

Terme Ptuj

Občina Majšperk

Zasebna ambulanta Branka Skledar

- Priglasitev, žigosanje platen in drugih podlag (min. format 35 x 45 cm in max. 120 x 120 cm) bo v torek 1.6. od 10. do 15 ure, v sredo in četrtek od 14. do 15. ure in v petek od 10. do 18. ure v prostorih občine Žetale. V Ljubljani bo žigosala Jana Strušnik, tajnica DLS Ljubljana (GSM 041/439-320).

Foto: F

Foto VKI

Ptuj • Koncert študentskega zbora

Zaljubljeni v maj

Prejšnjo soboto so v viteški dvorani na ptujskem gradu nastopili pevci Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih {tudentov pod vodstvom Roberta Fegu{a.

Zbor deluje od novembra 2000. Komorna zasedba sedemnajstih pevk in pevcev je z zborovodjem tokrat pripravila program slovenskih ljudskih in umetnih ljubezenskih pesmi in

svojemu nastopu dala nadnaslov "Zaljubljeni v maj".

Uvodoma so zapela dekleta priredbo Gobceve Ne ouri, ne sejaj s solistkama Tamaro Črnila in Patricijo Versic in belokrajn-

sko Pobelelo pole s solistkama Polono Širovnik in Alex Ferlic. Dekleta so se predstavila s cistim zvokom, dobro dikcijo, pri slednji pesmi pa ne bi motilo, ce bi zapele tudi s folklornim tonom.

Fantje so se samostojno predstavili kot sekstet, kot solist tenorist je sodeloval tudi zborovodja Robert Fegus v Ljubavbnih iz Rezije. Kot solista sta se predstavila tudi Peter Cafuta v Fegusevi priredbi španske Tempore in Tadej Premužič v napitnici Vinski brat. Zapeli so tudi Haendlovo Can-ticorum iubilu in Savinovo Zori rumena rž.

Tudi fantje so zveneli ubrano, z lepo dinamiko in dikcijo, majhno skupino šestih pevcev je seveda težko uskladiti, da tu in tam kdo ne bi nekoliko izstopal.

Mešani zbor je v koncnem delu koncerta predstavil osem pesmi avtorjev: Lloyda Pfautscha, Marija Kogoja, Claudia Montever-dija, Emila Adamica ter priredbe Oskarja Deva, Luke Kramolca, Lojzeta Lebica in Slavka Mihel-cica. Zbor je zvenel intonacno cisto, ritmicno prepricljivo in z ustrezno dinamicno plasticnos-tjo, sicer tudi glasovno usklajeno, kar mu omogoca izenacena številcnost posameznih glasov, kakšen bas z nekoliko nižjim glasovnim obsegom pa bi zboru kljub temu prav prišel.

Obcinstvo je zbor nagradilo z bucnim aplavzom, le-ta pa se mu je oddolžil še z dodatno pesmijo.

Franc Lačen

V viteški dvorani na ptujskem gradu so prepevali pevci akademskega pevskega zbora KPŠ.

Ptuj • Petnajst let koreografije Božene Krivec

Pravljica v obliki shaw dancea

V začetku maja je bila v dvorani Gimnazije Ptuj otro{ka plesna predstava V pravljici, ki jo je s svojimi plesalkami pripravila plesna pedagoginja in koreografinja Božena Krivec v plesnem centru Mambo.

Tokrat so se predstavile tri plesne skupine z razlicnimi tockami (pionirska, mladinska in clan-ska), videli pa smo tudi nastop v paru in štiri solisticne nastope.

Po predstavitvi smo se pogovarjali z Boženo Krivec, ki nam je zaupala, da se je s plesom sre-cala že v osnovni šoli pri Anjeti Kralj v plesnem krožku s standardnimi in latinskoameriškimi plesi. Ples v paru pa se ji je zdel prenaporen, zato je zacela razmišljati o ustanovitvi svoje skupine, ki bi se ukvarjala s skupinskim plesom, kjer pa pride do izraza vsaka plesalka. Preko številnih seminarjev se je usposobila za koreografinjo shaw dancea in sedaj se v plesnem centru Mambo ukvarja s to vrsto plesa. Vclanje-ni so tudi v plesno zvezo Slovenije in zaceli so s tekmovalnim

sistemom.

Božena Krivec se je osredoto-cila na jazz gib, oziroma na jazz balet. Iz baleta izhajajo tudi osnovne vaje, osnovne drže rok in osnovna gibanja, ki so zelo elegantna. Hip hop je druga skrajnost in deluje kot upor proti družbenim normam.

Božena fantov nima v svoji skupini, ker, kot sama pravi, se ne more ukvarjati z necim, kar sama ne razume. Pri tem gre za moški gib, ki je popolnoma dru-gacen od ženskega.

Kot plesna pedagoginja zacne z otroško plesno šolo z otroki, ki so stari okrog šest let. Ples je ena tistih dejavnosti, ki so pomembne za preživljanje prostega casa, ko mladi ozavešcajo obcutek za svoje telo, svoj cus-tveni in socialni svet. Je podroc-

Foto: F

Božena Krivec

je, kjer se gib prežema z ritmom in glasbo. Ples, kot del estetske vzgoje, ima cudežno moc, otroke osvobaja, razvija fantazijo, imaginacijo, orientacijo v prostoru, medsebojne odnose.

Predstava V pravljici je po

besedah Božene Krivec nastala zaradi želje, da bi otrokom pri-carala fantazijski svet, odrasle pa spomnila na brezskrbne dni otroštva.

V pionirski skupini so zaplesale: Samanta Petelinšek, Anja Kodric, Živa Moravec, Katarina Menoni, Ana Auer, Ana Reberc, Nika Zelenko in Neva Kumer, pri mladinkah Jana Dobrijevic, Brina Ternovšek, Saša Zavratnik, Tjaša Hrženjak, Rahela Majceno-vic, Nuša Kukovec, JanjaJanžeko-vic, Sara Kovacic, Larisa Šegula, Živa Habjanic, Hana Kosi, Kaja Petrovic in Eva Solina, pri cla-nicah pa Aneja Cafuta, Vesna Foštneric, Eva Gaiser, Karmen Bukvic, Anita Ferencic, Ana Cen-cic, Maja Žnidaric, Ines Klasinc in Eva Emeršic.

Franc Lačen

Ptuj • Na mladinskem oddelku

Jubilej knjižnega kviza

Pred desetimi leti je mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v počastitev štiri-desetletnice obstoja oddelka in v čast aprilskim knjižnim praznikom pripravil prvi medobčinski knjižni kviz, ki so se ga nato celo desetletje udeleževali učenci razredne in predmetne stopnje osnovnih šol ter njihovi mentorji - šolski knjižničarji s Ptujskega.

S kvizom se je utrjevalo in razvijalo sodelovanje ptujske splošne knjižnice s šolami širšega ptujskega obmocja. Takšno knjižno tekmovanje je posebnost v slovenskem prostoru in uspešno zadovoljuje mnoge cilje: dvig bralne kulture, spoznavanje nove izvirne in prevodne literature, aktivno uporabljanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovarja tujk, Enciklopedije Slovenije in drugih prirocnikov, seznanjanje s knjižnicno stroko in bibliotekarsko terminologijo, vzpodbujanje knjigoljubja, poudarjanje branja z razumevanjem, spoznavanje univerzalne decimalne klasifikacije, zavedanje raznolikosti

maternega jezika, literarnih oblik in pestrosti poucne literature.

Prva dva kviza sta pripravila vodja oddelka Liljana Klemencic in takrat še mladinski knjižnicar Vladimir Kajzovar, ko pa je slednji prestopil med potujoce knjižnicarje, je delo prevzela višja knjižnicarka Melita Zmazek, ki že osmo leto pripravlja vprašanja in izbor literature za strokovni del kviza, medtem ko za literarni del skrbi Liljana Kle-mencic.

Predfinalno tekmovanje vedno poteka v pravljicni sobici mladinskega oddelka ptujske knjižnice, finalni del pa v studiu Radia Ptuj, z neposrednim prenosom, kar je za

sodelujoce zelo prijetno in poucno doživetje.

Na letošnjem, desetem - jubilejnem knjižnem kvizu, z naslovom Potovanje v tisocera mesta (naslov je povzet po znanem delu Vitomila Zupana), so se tekmovalci izkazali v znanju iz zgodovine prometa in prometnih sredstev ter s poznavanjem leposlovnih del, ki so povezana s potovanji, tujimi deželami in obicaji. 14. aprila se je v Mladinskem oddelku ptujske knjižnice pomerilo 10 triclanskih ekip iz osnovnih šol Podlehnik, Destrnik, Videm, Olge Meglic - Ptuj, Markovci, Kidricevo, Mladika - Ptuj, Dornava, Tomaž pri Ormožu in Hajdina, 15.

aprila pa še 15 ekip razredne stopnje iz osnovnih šol Sela, Juršinci, Trnovska vas, Podlehnik, Destrnik, Videm, Breg, Podgorci, Kidricevo, Mladika, Leskovec, Dornava, Hajdina, Tomaž pri Ormožu ter Olge Meglic -Ptuj.

Na finalnem tekmovanju v studiu Radia Ptuj 21. in 22. aprila, posebej za razredno in posebej za predmetno stopnjo, so se še enkrat pomerile zmagovalne ekipe: OŠ Olge Meglic - Ptuj, Kidricevo in Hajdina z mentoricami Alenko Zenunovic, Zlatko Podvornik in Silvo Hajšek (predmetna stopnja) ter ekipe OŠ Kidricevo, Breg in Olge Meglic - Ptuj z mentoricami Zlatko Podvornik, Leo Florjancic ter Sanjo Ž. Preac (razredna stopnja).

Vsem šolskim mentorjem, tekmovalcem, sponzorjem in ekipi Radia Ptuj se avtorici Liljana Klemencic in Melita Zmazek zahvaljujeva za uspešno desetletno sodelovanje, zahvala pa gre tudi mladinskim knjižnicar-jem Andreju Frangežu, Leonidi Mesaric ter Andreji Rimele, ki so skrbeli za nemoteno izvedbo kviza.

Melita Zmazek

Od tod in tam

Ljutomer • Predstavitev knjige Spomini še v meni živijo

Foto: Miha Šoštarič

V prostorih ljutomerskega društva upokojencev je potekala predstavitev knjige Spomini še v meni živijo, v kateri je objavljenih 115 pesmi, ki so delo 78-letne Tilke Kolarič iz Drakovcev pri Mali Nedelji v občini Ljutomer. Zbranim so nekatere pesmi iz zbirke recitirali profesorica v OS Mala Nedelja Breda Žunič, ki je tudi lektorirala knjigo in dodala spremno besedo, ter učenca te osnovne šole Tadej in Jenny. Tilka Kolarič je ob izdaji svojega prvenca dejala: "Pesmicepišem od leta 1989 naprej, ob raznih priložnostih, ob veseli in tudi žalostnih. Sem članica literarne sekcije pri ljutomerskem društvu upokojencev Ljutomer, prva svoja dela pa sem objavila v zloženki, ki jo naša sekcija vsako leto izda. Sem tudi članica ljudskih piscev Slovenije, kjer knjigo z našimi deli ureja Zmago Rafolt iz Maribora."

Lenart • Odprtje razstave slik

V petek, 14. maja, je bila v avli Jožeta Hudalesa v občinski stavbi v Lenartu otvoritev razstave slik Slavka Toplaka. Slavko Toplak seje rodil v Nadbišcu, osnovno šolo je obiskoval v Voličini, diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Mariboru in postal profesor matematike in fizike. Poučuje na OS Cerkvenjak. Pravi, da se še vedno uči, vedno pa najde čas zase, za slikanje, glasbo in prijateljstva. Večerje z igranjem na klavir popestrila Tina Purgaj.

Hrastovec • 3. srečanje Alpe-Adria

V zavodu Hrastovec - Trate je v petek in soboto, 14. in 15. maja, potekalo 3. srečanje združenja Alpe-Adria v duševnem zdravju, ki povezuje pobude za spremembe na področju duševnega zdravja v tem prostoru. To povezovanje je rodilo veliko zanimivih projektov za uveljavljanje duševnega zdravja v Sloveniji.

Tokratno srečanje se je pričelo v petek, 14. maja, z otvoritvijo razstave fotografij Cirila Velkovrha, sledilo je predavanje o dezinstitucionalizaciji v Zavodu Hras-tovec - Trate, v soboto pa je bilo predavanje Richarda Warnerja, avtorja knjige "Recovery from Schizophrenia" in vodja službe duševnega zdravja v CMZ/Boulder Colorado (ZDA), z naslovom "Kako organizirati skupnostne službe, da bodo učinkovite in uporabniku prijazne".

Zmago Šalamun

Dornava • Televizor za Sonjo

Foto: AK

Predstavniki odbora za družbene dejavnosti občine Kidričevo pod vodstvom Antona Leskovarja so prejšnji četrtek na pobudo kidričevskega društva invalidov Sonji Meško varovanki Zavoda dr. Marijana Borštnarja podarili televizor. 35-letna Sonja, doma iz Strnišča, po besedah mame Danice v zavodu biva 20 let in zelo rada gleda televizijo, ki je tudi sicer med varovanci, podobno kot poslušanje radia, zelo priljubljena. Doslej si je Sonja filme in televizijske oddaje ogledovala s sostanovalci v skupnih prostorih novega bloka B 3 dornavskega zavoda. Zdaj jih bo lahko gledala, kot vsi najraje, kar iz postelje, skupaj s "cimrom" Igorjem, s katerim sta naraz-družljiva, kot nam je še ob obisku v Dornavi zaupala So-njina mama.

AK

Ormož • Cesta, ki je nihče ne mara

Kot bi pes lovil svoj rep ...

Tri metre široka asfaltirana cesta ob ulici Za kolodvorom na obrobju Ormoža, ki teče vzporedno z železniško progo, zadnja leta vse bolj načenja živce ob njej stanujočim domačinom. Pravzaprav ne cesta, ampak vse to, kar se odvija na njej.

Ozko vozišče, kjer se ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila, po pripovedovanju prizadetih občanov že nekaj let služi kot hitrostni poligon za težke tovornjake, ki odvažajo gramoz iz bližnje gramoznice. Druge, primernejše poti za težka tovorna vozila namreč ni, in kot kaže, je še lep čas ne bo.

Ogorčeni in obupani stanovalci

Tomo Pšak, eden od sicer maloštevilnih stanovalcev, ki imajo hiše postavljene tik ob nevarni

Na občini vedo, a niso krivi

Kako je ta cesta lahko postala edina pot iz gramoznice in kdo je to pravzaprav dovolil, smo najprej povprašali na občini, kjer so zadevo pojasnili takole: ^"V navedenem primeru gre za javno pot št.804-081, ki je na podlagi določil Odloka o prenosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti na krajevne skupnosti (Uradni vestnik občine Ormož št. 3/00) v upravljanju Krajevne skupnosti Ormož. KS Ormož je v postopku

Cesta je s tremi metri širine povsem neprimerna za vožnjo težkih tovornjakov.

cesti, pravi: "Tu je življenje postalo nemogoče. Že več let poskušamo najti kakšno rešitev, bili smo pri županu, predsedniku KS, na inšpekcijskih službah, a se ne zgodi nič. Cesta pa je občasno čisto neprevozna, zasuta z gramozom. Tovornjaki, tudi takšni s priklopniki, divjajo, nihče ne upošteva omejitve hitrosti. Ne moti me toliko hrup kot nevarnost, ki jo ti tovornjaki s hitrostjo vožnje povzročajo na tako ozkem cestišču, in pa uničevanje ceste, ki sploh ni primerna za takšne obremenitve, denarja za korenito obnovo pa ni."

Očitkov in negodovanja prizadetih občanov je še veliko. Cestne zapore (ležeči policaji), ki so jih na omenjeno cesto postavili pred časom, so že potrgane, policija pa naj bi, kot zatrjuje Pšak, občasno kontrolo hitrosti izvajala na tako vidnem mestu, da nima nobenega pravega kaznovalnega učinka. "Ne vem, kako tovornjaki lahko, glede na v mestu postavljeni prometni zank o prepovedi vožnje, sploh vozijo po tej cesti, saj imajo dovoljenje le do železniške postaje, ki je pred našo ulico! Edina rešitev te težave bi bila v tem, da bi cesto iz gramoznice speljali kje drugje, ampak, kolikor je meni znano, pač nihče noče težkega tovornega prometa pred svojim nosom, po svoji zemlji," še pojasnjuje Pšak.

Število težkih tovornjakov, ki dnevno vozijo po sporni cesti, je po dnevih različno. Ob najhujših dneh pa je Tomo Pšak v borih dveh urah preštel 56 tovornih vozil! Če vemo, da je teža enega kubika gramoza približno 2 toni, potem besede o preobremenitvi javne poti prav gotovo držijo.

izdaje dovoljenja za izkoriščanje gramoza kot nepristojni organ izdala soglasje nosilcu pravice za izkop gramoza.

V skladu z veljavnimi predpisi morajo krajevne skupnosti za vzdrževanje javnih poti izdelati program vzdrževanj a j avnih poti, za katerega je tudi odgovorna. Glede na obstoječo prometno signalizacijo (prometni znak postavljen pri Timi Ormož) je po državni cesti proti železniški postaji dovoljen le promet s tovornimi vozili za dostavo do železniške postaje in stanovalce, iz česar je razvidno, da poteka promet v nasprotju s prometno signalizacijo, kar pa nadzira pristojni državni organ. Nadzor nad prometom ni v pristojnosti občinske uprave, niti občinske inšpekcije. Občinska uprava je seznanjena s problemom, ki je nastal zaradi nespoštovanj a predpisov v postopku pridobitve dovoljenja za izkop gramoza in zaradi pomanjkanja nadzora državnih organov nad potekom tovornega prometa."

V KS Ormož ne

morejo pomagati

Sedanji predsednik KS Ormož Anton Šalamun se s trditvijo občine, da je KS pred leti kot nepristojni organ izdala dovoljenje za izkoriščanje gramoza, sploh ne strinja: "Ta trditev je netočna! KS sploh nikoli ni in tudi ne bi mogla izdati soglasja za izkoriščanje gramoznice! Res pa je izdala dovoljenje oziroma soglasje za uporabo ceste, ko je bilo to še v njeni pristojnosti. Torej ni kršila nobenih predpisov, saj je po takratni zakonodaji, to je bilo v letih 1996 do 1997, bila pristojna za izdajanje teh dokumen

tov. Takšen sklep je takrat sprejel svet KS, predsedoval pa mu je Alojz Sok. Danes kaj veliko ne moremo storiti, občinskemu svetu predložimo program vzdrževanja cest in potem pač dobimo toliko denarja, kot ga dobimo. Za letos, recimo, smo dobili za vse ceste v okviru naše KS, teh je 70 kilometrov, nekje med šest in sedem milijonov tolarjev. S tem denarjem pa čudežev ne moremo delati."

Alojz Sok, ki je pred leti kot predsedujoči KS Ormož podpisal sklep o uporabi ceste, zatrjuje, da je bila sporna cesta že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v prostorskih planih občine Ormož vrisana kot cesta za splošno uporabo, ki jo je koristilo vso ormoško gospodarstvo, od Komunale naprej, nekaj časa pa tudi TSO: "Že takrat se je vedelo za gramoznico, zato je bila cesta v celotni dolžini asfaltirana in namenjena vožnji tovornjakov. KS je kot pristojni organ pod mojim predsedovanjem na osnovi prošnje povsem legalno izdala sklep o uporabi ceste v gospodarske namene s pripisom, da se del sredstev od prodanega gramoza nameni za vzdrževanje ceste. Glede na sedanje stanje pa res mislim, da bi bila najboljša rešitev nova cesta!"

Koncesionar poskuša, ampak ...

Ivan Kukovec, ki je pred petimi leti dobil koncesijo za uporabo gramoznice, trdi podobno

kot Sok, torej da je bila cesta urejena in namenjena za potrebe gospodarstva, da pa skupaj z občino in železnico že več let iščejo pametno rešitev v smeri razširitve cestišča, ki pa naj bi bilo odvisno predvsem od sporazuma z železnico, kjer pa naj bi bili spet odvisni od bodočih načrtovanih posodobitev, vključenih v nacionalno (in evropsko) železniško mrežo, ki jo mora najprej potrditi vlada ... Dogovori za morebitno novo cesto, kot pravi Kukovec, še zmeraj tečejo tudi s TSO, ki si je medtem že uredila svoj dovoz za tovorna vozila, kakšnega pametnega sporazuma pa še ni na vidiku.

Tovornjaki pa ves čas veselo vozijo po stari in vedno bolj na-luknjani cesti: "Saj tudi voznikom tovornjakov ni všeč takšna cesta. Udarne jame občasno zasipamo, ureditev pa je v rokah občine in

Cestne ovire (ležeči policaji) rom so potrgane.

Foto SM

na cesti skozi ulico Za kolodvo-

krajevne skupnosti. Kot konce-sionar plačujem koncesijo v razmerju 50:50 občini in državi, kako pa potem občina potroši ta denar, ne morem vplivati. Če bi šel za obnovo te ceste, gotovo ne bi bila takšna kot je sedaj."

Prometni znak brez pomena?

Ob glavni cesti skozi Ormož, v križišču, tik preden se spusti proti mejnemu prehodu, je že dolgo postavljen prometni znak, ki prepoveduje vožnjo tovornjakov, z dopolnilno tablo, da lahko vozijo do železniške postaje.

Znak v središču mesta jasno prepoveduje vožnjo tovornih vozil, oziroma jo dovoljuje le do železniške postaje.

Gorišnica • Občinska cesta v zasebni lasti

Tudi to se zgodi ...

"živim ljudem se vse zgodi," pravi stari in preverjen rek, eden redkih, ki ne priznava izjem. In zgodil se je tudi v občini Gorišnica, točneje, ljudem v občinski upravi.

Pred kratkim so namreč občinski svetniki ugotovili, da so, sicer že pred tremi leti, nehote in nevede, prišli ob kos občinske ceste, ki je bila prodana zasebnemu lastniku. Tega, da je kupil skupaj z zemljiščem tudi del občinske ceste, pa do nedavnega ni vedel niti lastnik sam. No, takšna "cestna cvetka" bi lahko imela precej drugačne posledice kot v tokratnem primeru, kjer je dovolj dobre volje z obeh strani, saj sta se tako nesojeni lastnik kot občina že sporazumela kako naprej.

In kaj se je pravzaprav zgodilo?

S kupoprodajno pogodbo med podjetjem Era, d. d., in samostojno podjetnico Mileno Kostanjevec je slednja postala lastnica zemljišča na začetku bodoče industrijske cone v Moš-kanjcih. H kupljenemu zemljišču pa je spadal tudi del asfaltirane ceste (565 kvadratnih metrov), ki vodi do letališča. Občina je sicer poskušala sporno cesto (parcela

276/1) zahtevati nazaj, vendar se je izkazalo, da za uveljavitev lastninske pravice nima pravne podlage, saj ni pravočasno overila sklenjene pogodbe z danes že bivšim lastnikom zemljišča (Hmezad Agrina Celje, ki se je kasneje pripojil k Eri, d. d.), zaradi tega pa ni bila izvedena niti vknjižba lastninske pravice obči-

ne v zemljiško knjigo. Tako je pač podjetje Era, d. d., Kostan-jevčevim povsem legalno prodala tudi del ceste.

Da so postali lastniki občinske ceste, pa vse do odmeritve niso vedeli niti Kostanjevčevi sami. "Lastniki ceste smo postali praktično nehote in nevede. Če bi za to vedeli prej, bi se že pred skle-

Foto SM

Količek na levi strani ceste jasno označuje mejo zasebnega zemljišča.

Če bi znak kaj veljal, bi to pomenilo, da na sporno cesto, ki vodi od železniške postaje do gramoznice (in obratno), ne bi smel zapeljati noben tovornjakar. Ti pa vendarle lahko vozijo povsem nekaznovano. Zakaj? Rešitev je čisto preprosta: vsak prometni znak velja le do prvega križišča, potem pa se prepoved razveljavi.

Prometni znak s prepovedjo vožnje tovornih vozil tako izgubi svojo veljavo, še preden vozniki zavijejo na ulico Za kolodvorom. Zakaj potem sploh stoji tam, kjer stoji, bi se morali najprej vprašati na občini. Kot takšen namreč nima popolnoma nobenega pomena, njegova postavitev na pravem mestu bi občino ob potrebnih soglasjih stala okoli 100 tisočakov, kar gotovo ni omembe vredna cifra, ampak kje bi potem vozili vsi tovornjaki?!

Opisana ormoška cestna zgodba je kot labirint brez najdenega izhoda. Vsak kaže s prstom na drugega, vsi skupaj nekam nazaj v pretekle čase, nihče naj ne bi bil nič kriv in vsi naj bi imeli zvezane roke. Iskanje nekoga, ki je odgovoren za nastalo situacijo ali ki bi znal oziroma hotel najti rešitev, je tako še najbolj podobno mlademu psu, ki (zaman) poskuša uloviti svoj rep ...

SM

nitvijo pogodbe dogovorili drugače. Vsekakor pa to niti malo ne spreminja stanja. Nikakor ne razmišljamo, da bi si cesto tudi dejansko lastili, prav nasprotno. Jasno je, da jo je uredila in asfaltirala občina in da bo tako kot doslej normalno odprta za ves promet. Ne vidim nobenega smisla v tem, da bi si nagajali, saj se je vse skupaj zgodilo bolj kot ne pomotoma. Tudi o kakršnikoli odškodnini zaradi javne uporabe ceste ni niti govora. Saj smo vendar ljudje, želimo si dobro-sosedskih odnosov, ki so temelj življenja, pri tem pa nekaj metrov ceste ne igra prav nobene vloge," pravijo Kostanjevčevi.

Sicer pa, kot pravi gorišniški župan Jožef Kokot, se bodo z urejanjem industrijske cone med posameznimi parcelami zgradile nove cestne povezave, ki so potrebne (tudi do letališča), tako da bo del ceste, ki pripada Kosta-njevčevim, izgubil povezovalno funkcijo z letališčem in ga bodo lahko koristili za namene svoje dejavnosti.

Kaj lahko rečemo ob tem? Glede na to, da so ceste največkrat zelo občutljivo področje in vzrok številnih dolgotrajnih sporov, velja v tem primeru le čestitati vsem vpletenim, da nerodno situacijo rešujejo z nasmehom in po mirni poti, v dobro vseh občanov in ostalih uporabnikov ceste. Za vzgled marsikomu, se vam ne zdi?

Foto SM

M

Velika izbira stenskili in tainiii keramičnih pioščic

Skrbimo za

Cî udobnejše bivanje

MCKd.o.o. ■

Borovci 64, 2281 Markovci

tel.: 02/754 00 90

fax: 02/754 00 91

Ptujska cesta 17, 2270 Ormož

tel.: 02/741 72 70, fax: 02/741 72 71

^J^JÓJJiJJ jJlJ^IjJJ^

jJii jDJiuyjjJu 1^1! JjJiJllD

Vse cene so brez DDV.

J:^!/3JJ3JJJJ-1J JJj£3JiUJuiJÍJJiiJsU JJJ

AKCIJSKA RAZPRODAJA

keramičnih pioščic iz OPUŠČENIH PROGRAiViOV od 20 do 50% popust!

DO RAZPRODAJE ZALOG!

Razstava kač

Med 2. in 12. junijem 2004 bo v Europarku razstava eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov. Če želite božati kače ali si ogledati kako se jim odvzame strup, potem bodite z nami tudi v času predstavitev, ki bodo potekale od ponedeljka do petka ob 11., 17. in 18.30 in ob sobotah ob 11., 13. in 17. uri. Vabljeni.

Nakupovalno središče Maribor

doživetje nakupov

EUROPARK d.o.o., Letališka 26, 1000 Ljubljana

Tednikov pranger • Kdo bo počistil svinjarijo?

Most, ki dobiva korenine

Ne, ne gre za nobeno vodno ujmo, čeprav pogled z znanega gostišča Hiša usnja lastnika Hermana Kokola daje točno takšen vtis.

Zaposleni in redni gostje so skorajda že vajeni štrlečih ostankov drevja s koreninami vred, ki že nekaj let žalostno molijo iz vode ter "podpirajo" betonske nosilce mostu čez očitno zapuščeni rokav Drave, ki se vije pod znamenitim borlskim gradom. Tisti, ki prihajajo bolj poredko ali so sploh prvič na prijetni lokaciji ob strugi štajerskega veletoka, pa so prepričani, da so se uspešno izognili vsaj poštenemu viharju, če že ne pravemu tornadu. Takšen vtis namreč daje vsa navlaka, ki se trdno oprijema mostne konstrukcije. Malo bolj podroben ogled vendarle iz-

Izruvana in naplavljena drevesa so po nekaj letih »bivanja« ob mostnem stebri{~u že pognala korenine.

Herman Kokol: "Nabrežine urejujemo sami, kdo bo pa kon~no odstranil drevje iz vode?"

daja, da ne gre za komaj minulo naravno katastrofo, saj izruvano drevje že dodobra poganja korenine.

"Na to, da je treba izruvana drevesa, ki so se ustavila ob stebrih, čimprej odstraniti, že dolgo časa opozarjamo odgovorne, Vodno gospodarsko podjetje Ptuj. Zgodi se pa nič. Ob dveh stebrih so tako drevesa po treh ali morda še več letih že začela poganjati korenine, le ob tretjem stebru še ne, saj se je zadnje deblo tam ustavilo šele pred nekaj meseci. Sam sem se poskušal dogovoriti za čiščenje že z domačimi gasilci, ampak vprašanje, če bi takšen poseg lahko storili samovoljno, brez soglasja. Delo tudi ni enostavno, zato ga nihče ne bo opra

vil čisto zastonj," razlaga lastnik gostišča Herman Kokol, ki mu že leta neodstranjena svinjarija pošteno najeda potrpežljivost, saj sicer urejenemu okolju ob gostišču bližnje naplavine v strugi dajejo vtis zapuščenosti in zanemarjenosti: "Že tako sami in to povsem na lastne stroške urejamo več kot sto metrov nabrežine, ki ni v naši lasti, drugače bi že davno vse zaraslo. Pa še zaradi tega smo bili pred časom opozorjeni, ker nismo takoj pospravili drevesnih in grmičastih obreznin z nabrežja. V enem dnevu nam pač ni uspelo vse, ostanke smo nameravali pospraviti naslednji dan, ker pa dnevno prihaja sem odgovorni delavec za kontrolo vodostaja, nas je takoj prijavil vodstvu pod

jetja. Zanimivo, da je bilo to tako sporno, ni pa prav nič narobe, če se vse naplavine že leta zbirajo ob mostnih stebrih, pa nihče, kljub našemu večkratnemu posredovanju, tega ne očisti!"

Ogorčenje podjetnika je popolnoma razumljivo. Izgleda okolice ne motijo zgolj razrasle naplavine, ampak tudi smrad, ki veje iz mlakužastih bazenčkov skoraj že presušene struge, po kateri so se kot kvašeni hlebci vzdigujejo vedno višje in vedno bolj zarasle peskaste sipine.

Direktor odgovornega podjetja (VGP) Drago Klobučar pravi, da so v nastali situaciji pravzaprav nemočni: ^"Vsi posegi v vodo morajo biti odobreni s strani ministrstva za okolje. Teh soglasij za ta predel struge pa v tem času nismo uspeli pridobiti, predvsem zaradi posredovanja oziroma nasprotovanja naravovarstvenikov. V programu imamo namreč hkratno čiščenje naplavin in reševanje sipin, ki jih je v strugi Drave do meje s Hrvaško še ničkoliko. Ker pa so zarasle sipine varuhi okolja označili kot gnezdišča ptic in drugih živali, v tej sezoni, vsaj do oktobra, ne bo nobenih posegov v strugo!" VGP ima po besedah Klobučarja sicer že dalj časa v programu sanacijo tega dela Drave, ker pa naj bi se zniževanje sipin, ki povzročajo dodatno za-stajanje vode in čiščenje naplavin izvajalo hkrati, kaže, da prav hitre rešitve res ni pričakovati.

Smrdelo in zaraščalo bo torej še kar nekaj časa. Morda pa bi kaj pomagalo, če bi se direktor VGP Drago Klobučar, naravovar-stveniki in okoljevarstveni minister Janez Kopač srečali ob kavici na terasi gostišča s "prečudovitim" pogledom na "neokrnjeno" naravo in še prijetnejšim zadahom iz gnilega vodostaja?!

SM

Nagradno turistično vprašanje

V prejšnjem tednu je v Ljubljani potekal sedmi slovenski turistični forum. Na njem so govorili o vlogi in pomenu destinacij-skega managementa za razvoj turizma v Sloveniji.

Prvič se je zgodilo, da je turistični forum obiskal tudi predsednik vlade mag. Anton Rop, sodelovala sta tudi novi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in državna podsekretarka za turizem mag. Darja Radič. Prisotnost predsednika vlade na forumu naj bi potrjevala, da država misli s turizmom resno.

Letošnji turistični forum je potekal v času, ko se je v tujini pričela promocijska akcija "Slovenija poživlja". Tudi predsednik vlade je prepričan, da so prednosti slovenskega turizma v kakovostni ponudbi naravnih zdravilišč, ki vse bolj sledijo svetovnim trendom dobrega počutja, dobre priložnosti ima Slovenija tudi na področju kongresnega turizma in dobro ohranjenega okolja, ki predstavlja priložnost za razvoj slovenskega podeželja.

V prejšnjem tednu je Turistično društvo Ptuj ponovno odprlo prodajalno spominkov v Prešernovi ulici. V njej sta zaposlena delavca v okviru javnih del. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 1 T. ure, ob sobotah samo dopoldne, v nedeljo pa ne, čeprav turistični vse pogosteje prihajajo na Ptuj tudi ob nedeljah. Še dobro, da jim je na ta dan na voljo muzejska prodajalna spominkov, Vedute pa tudi sicer opravljajo splošno informacijsko službo, ker kot vemo, TIC v mestu ob nedeljah prav tako ne obratuje. Kot je povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, si prizadevajo, da bi odprli v Prešernovi ulici v izpraznjenem lokalu, kjer je bila do prvega januarja letos prodajalna Metro, eno največjih prodajaln turističnih spominkov na širšem območju. Ob tem, da bo morala biti dobro založena, bo potrebno zagotoviti, da bo odprta tudi ob nedeljah.

V TD Ptuj si tudi prizadevajo, da bi sobotne dopoldneve obogatili s promenadnimi koncerti, čeprav bi jih mesto potrebovalo tudi ob nedeljah. Izvedeli pa smo tudi, da bo Ptuj letos ponovno poskušal srečo v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu.

Na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Katarina Ceh, Mestni vrh 65 A, kije pravilno odgovorila, daje bil Ptuj osvobojen 8. maja leta 1945. Vrsto leto je bil dan osvoboditve praznik ptujskih mestnih četrti, a se je zaustavil pri številki 23, ko so ga nehali praznovati.

Danes vprašujemo, kateri po vrsti bo letošnjifestival domače zabavne glasbe na Ptuju, kije najstarejši tovrstnifestival v Sloveniji. Prvič so ga organizirali ob 1900-letnici prve pisne omembe Ptuja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. junija.

NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE

Kateri po vrsti bo letošnji festival domače zabavne glasbe na Ptuju?_

Ime in priimek: Naslov:

Davčna številka:

L

J

V

_K

W gcrflmBGi]

mm ©Mii^s ikmrn

Ponudba velja od 27. maja do 3. junija 2004.

Vse cene so v SIT.

Narainik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, MiO

Foto: SM

Pred operacijo pisatelja je le-ta v operacijski dvorani vsemu zdravstvenemu osebju izroćil listek z napisom: "Če bom med narkozo govoril, želim poudariti, da so posamezna imena in dejanja izmisljena in je vsaka podobnost z resničnimi osebami

zgolj slučajna!"

***

Miha je vedno kritiziral voznike avtomobilov in pojasnjeval prijateljem, da on že nikoli ne bo imel avta. Nekega dne pa ga je prijatelj zagledal v novem, velikem avtomobilu.

"Si se spreobrnil?' ga je vprašal.

"Ne, toda naveličal sem se, da sem vedno le jaz tisti, ki

ga zbijajo po cesti!'

***

Milan vpraša bogatega Janka, ki se je pravkar ločil: "Kako sta rešila zadeve ob razvezi'?'

"Preprosto. Ker nimava otrok, je ona vzela šoferja, jaz pa sobarico..'

***

"Se vam ne zdi, gospod doktor, da mi je otrok zelo podoben?' je v porodnišnici izjavila mlada mamica. "To je sicer res, toda ne bojte se, sčasoma se bo otrokov obraz spremenil.'

***

"Ravno pravi čas ste še prišli!" je rekel kirurg pacientu po operaciji želodca.' "Je bilo tako resno?' "Niti ne. Tisti gumb, ki ste ga pojedel, bi tako ali tako jutri že prišel po naravni poti iz

vašega telesa..'

***

Petru so zaradi sladkorne bolezni odrezali eno nogo. Ko se je prebudil po operaciji, je vprašal kirurga: "Gospod doktor, ali bom zdaj lahko imel spolne odnose z Mojco?'

"Seveda jih boste lahko imeli! Zakaj pa me to sploh sprašujete?'

'Ker jih doslej še nisem imel..'

Mladi dopisniki

Intervju z Matjažem Pikalom

Ustvarjalčki

Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalo-

Ob obisku vsestranskega ustvarjalca Matjaža Pikala na naši šoli smo se odločile, da mu postavimo nekaj vprašanj. Naš pogovor je potekal takole:

Esad Babacic je nekoč rekel, da ste v slovenskem pesništvu pomembna žival, ki je ne smemo izgubiti. Kaj menite na te laskave besede?

Ja, če me primerjajo z živaljo, mi to vsekakor godi. Iz tega sem potem izpeljal neko besedno igro, ki se ponuja sama od sebe. Namreč izraz 'pesnik' izhaja iz besedne igre pes. Tako da je ta trditev blizu temu, kar je napisal Esad. Da je po neki strani vsak pesnik redka žival v pesništvu.

Veliko ste ustvarjali tudi otroško literaturo. Je to znak, da na nek način še vedno čutite otroka v sebi?

Vsekakor. Kot pravim, rad bi bil ali pa ostal velik otrok. Nikoli si nisem predstavljal, da bom pisal za otroke oziroma da bom sploh pisal.

Luža je tenutno ena najaktualnejših del slovenske literature. Ste pričakovali takšen uspeh knjige?

Ne, sploh ne. Sploh pa ne za Lužo, ker sem jo pisal vzporedno s še enim romanom za odrasle, to je Drevored ljubezni in vojne. In prej sem pričakoval za ta roman, da bo naletel na nek odmev, ampak zgodilo se je ravno obratno. Nekako bolj uspešna, bolj znana je postala prav Luža. Čeprav upam, da bo tudi Drevored ljubezni in vojne postal bolj znan, ampak zdi se mi, da bo to šele čez kakšnih dvajset let, preden ga bodo ljudje razumeli ali pa vzeli za svojega. Zanimivo pri Luži je to, da sem jo začel pisati v Parizu, v času svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji leta 1998, zanimivo pa je tudi to, kot sem slišal od neke poslušalke, profesorice z mojih literarnih večerov v Novem mestu pred letom, dvema, ko sva se pogovarjala, od kod pravzaprav zamisel za Lužo in kako je nastala. Takrat mi je rekla, da je to morda zato, ker sem bil toliko časa ločen od svojih otrok in sem zaradi te osamljenosti začel pisati to delo. Bilo je že dogovorjeno, da bo delo objavljeno v Pil-u; da se je to zgodilo, je bila potrebna ta fizična ločenost od otrok. Prej omenjena profesorica mi je omenila, da je tudi Prežihov Voranc Samorastnike pisal v Parizu, da je bil ločen od svoje družine.

Ob samem pisanju knjige ste se vživeli v šestletnega otroka. Ste si z otroki zelo blizu?

Ta sposobnost vživljanja v različne like mi je blizu: v tem otroškem romanu Luža pripovedujem kot šestletni otrok, v romanu Modri e pa pripovedujem kot gimnazijski maturant, mlad

go, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ,

človek; to mi je precej blizu, da se lahko vživim; sicer pa še posebej, odkar imam svoje, sem ugotovil, da mi je blizu otroškost, da jih imam rad zato, ker je to tak nepokvarjen svet, preprost, zelo direkten. V tem sem se nekako prepoznal, samo čas je bil potreben.

Napisali ste "pravljico", ki se konča katastrofalno. Govorimo o Palčiči. Ker se v tej knjigi da razbrati, da ste velik privrženec nogometa, nas zanima, kakšni so bili vaši občutki ob spremljanju "slovenske nogometne pravljice"?

Tudi sam sem bil presenečen, da se je končala tako, kot se je. Tega nisem pričakoval, čeprav tudi to je nogomet, to bi lahko vedel, ker ga tako dobro poznam. Po drugi strani pa sem bil miren,

Foto: arhiv OS Kidričevo

Matjaž Pikalo med učenci OŠ Kidričevo.

ker sem vedel, da bom napisal knjigo, ne glede na izid.

Modri e je roman, ki je v Sloveniji dvignil veliko prahu. Oseba, ki se je prepoznala v zgodbi, vas je tožila za veliko vsoto denarja. Menite, da gre zgolj za nevoščljivost ali je glavni razlog kaj drugega?

Mislim, da je glavni razlog denar. Ne-voščljivost se pa tudi pojavlja, in sicer s strani tistih, ki se v romanu niso prepoznali pa bi radi nastopali v njem. Čudi me, da temu nasedejo sodniki, ki o tem odločajo in dajejo prav tožnikom, ne pisateljem, kar je pa spet povezano z denarjem.

Napisali ste več pesniških zbirk, gledališke igre, romane za odrasle, zgodbe za otroke ... Katera zvrst pisanja pa je vam najbolj pri srcu?

Važno mi je, da se pri svojem ustvarjanju ne dolgočasim. Povem zmeraj tisto, kar me veseli, kar bi rad povedal in za kar imam zagon, zamisel. Odvisno - kaj se znajde na moji delovni mizi, pisanje za otroke, odrasle, gledališko

RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.

Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 1. junija, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!

Izžrebanec ustvarjalckov iz 20. številke Štajerskega tednika je: Dario Lovrinovic, Gradišče 13/b, 1360 VRHNIKA.

Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.

KNJIŽNI DISKONT

^Al^OŽBA KAJ:UUNJTANIJA

mOMČm KMKARm! VBUk.0

ZA ve/»*: zd^f

LUBLJAilA; BTC, HALA A NOVO MESTO: BTO NOTO MESTO MOVi OOHIGA: DELPmOVA 12

ustvarjanje. Važno je, da me stvar premakne do te mere, da se je lotim z veseljem, navdušenjem, temperamentom.

Ste v mladosti radi in veliko prebirali knjige?

Ja, sem. Čeprav nič več ali manj kot moji vrstniki. Odkril sem, da me knjige privlačijo, začarajo. Veselil sem se dolgih poletnih počitnic, ko sem lahko več bral.

Kdaj ste pravzaprav začeli s svojim književnim ustvarjanjem?

Začel se še kot šolar. To so bili šele poskusi in naloge, ker smo imeli šolsko glasilo Vigred. Učiteljice so nam zato večkrat dale za nalogo kaj napisati. Ta možnost me je privlačila. Zares sem prvič objavil svojo pesem z naslovom Včeraj, danes, jutri. Od takrat je šlo zares. Minilo je petnajst let, da je bila pesem objavljena, kasneje pa sem pisal zares.

Ob pisanju katere knjige ste se najbolj vživeli v zgodbo?

Mogoče je bil to Modri e, ker je bil prvi roman. Precej sem se potrudil, razmišljal. Od začetne zamisli je trajalo kar nekaj let. Zato sem se ga lotil z velikim veseljem.

Si dogajanje v knjigi izmišljujete sproti ali imate vsebino sestavljeno že pred pisanjem?

Oboje. Neko zamisel gotovo imam, potem pa zgodba nastaja sproti.

Naslov knjige izberete pred pisanjem ali ko je knjiga že končana?

Navadno pred pisanjem. Vsaj zaenkrat. Redkokdaj ga potem spremenim.

Pišete knjige zase ali so vam pomembni občutki bralcev?

Sploh ne razmišljam o tem. Pomembno je, da delo opravim dobro, da sem z njim zadovoljen. Jaz in bralci.

Ali je skrivnost, kaj trenutno ustvarjate?

Ne, ker v bistvu nič ne ustvarjam. Oziroma skupaj s skupino pripravljam novo ploščo — CD. V tej skupini igram harmoniko. To bo že tretja plošča in letos tudi mineva deset let, odkar smo začeli z nastopanjem. Naslov pa je Grand hotel Evropa. Je pa s tem kar precej dela in tudi veliko stane. Vse je potrebno realizirati in trenutno je to moje edino delo.

Klara Sitar, Nastja Tamse, Tadeja Leskovar, 9.a, OŠ Kidri~evo

Zanimivosti

Vozniki porschejev največkrat varajo žene

Hamburg (STA/dpa) - Voznik porscheja bo bolj verjetno prevaral svojo ženo kot voznik avtomobila druge znamke, kaže raziskava nemške moške revije Men's Car. Kar 49 odstotkov lastnikov porscheja je priznalo varanje svoje partnerke, medtem ko je bil med lastniki BMW-ja delež skokov čez plot 46-odstoten, med lastniki forda pa 44-odstoten. Med voznicami so se kot najmanj zveste izkazale lastnice audija (41 odstotkov), sledijo pa jim voznice BMW-jev z 39 odstotki. Najbolj zvesti so se tako med moškimi kot med ženskami izkazali vozniki oplovih avtomobilov. V javnomnenjski raziskavi je sodelovalo 2253 anketi-

Boa povzročila električni mrk v Hondurasu

Tegucigalpa (STA/AP) - Kača, ki je zlezla v dovodni kanal hidroelektrarne El Cajon, je povzročila 15-minutni električni mrk po vsem Hondurasu. Plazilec se je zavlekel v predel, ki vodi do dveh ogromnih generatorjev. Kačo je ubila elektrika, zaradi dogodka pa je prišlo do kratkega stika, zaradi katerega je vsa država ostala brez elektrike. Prekinitve dovoda električne energije so v Hondurasu sicer pogoste, septembra lani je denimo zaradi napake v isti hidroelektrarni, ki proizvede kar 60 odstotkov električne energije v državi, država kar za tri ure ostala brez elektrike.

Po 39 letih našla prstan umrlega moža

Colorado (STA/dpa) - Neka ženska iz Colorado Springa v ameriški zvezni državi Colorado je po 39 letih ponovno prišla do poročnega prstana svojega umrlega moža. Možak je leta 1965 med smučanjem na vodi prstan namreč izgubil. Po iz-sušitvi jezera pa je ljubiteljski raziskovalec z napravo za odkrivanje kovin našel prstan moža Carolyn Case-Greening. Po navedbah 59-letne vdove njen mož ni mogel nikoli preboleti dejstva, da je izgubil poročni prstan.

Na kupon napišite geslo aii vsaj 5 oglaševalcev na drogovih javne razsvetljave na Ruju. Kupon izrežite in ga pošljite na dopisnici najkasneje do 22.6.2004 na naslov: AItlus d.o.o., nagradna igra, Maistrova ulica 28,2250 Ptuj

MIíjB.....................-

IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ:

DAVČNA ŠTEVILKA: TEL. ŠTEVILKA: I T ^ PODPIS:

20-

s podpisom kupona potrjujete, da se strinjate s pravili sodelovanja v nagradni igri in objavo imena v promocijske namene.

^www.altlus.i

ALTII^S

Risbi se razlikujeta v sedmih podrobnistih. Poišči jih!

rancev.

S kolesom po padlih mejah

Splca je podirala meje

Kolesarsko društvo MTB Splca iz Ptuja je vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležila z glavno aktivnostjo kluba — kolesarjenjem. V dveh dneh smo prevozili 650 kilometrov ob mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, projekt smo poimenovali kolesarjenje "po padlih mejah". Ker pa ob meji nismo mogli končati, smo od Lendave pot nadaljevali do Ptuja, kjer nas je čakal sprejem župana pred Mestno občino.

Kolesariti smo zaceli v četrtek, 29. aprila, zelo zgodaj. Da pa bi spočiti startali, smo prenočili v Piranu, Sokolska zveza Slovenije nam je omogočila, da smo na tiskovni konferenci v sredo popoldne razgrnili svoje načrte primorskim novinarjem, saj se je kolesarjenje tam začelo.

Start ob morju

Kratki noči je sledil dolg dan, začel se je ob svitu ob 5.35 na mejnem prehodu Lazaret pri Debelem rtiču. Najprimernejša pot nas je vodila čez mejni prehod Škofije, nato pa na nič kaj prijetne vzpone na Mačkovlje in proti Bazovici, posebej ne ob 6. uri zjutraj. Ko se je še dan počasi prebujal, so svojo kolesarjenje delno zaključili Marjan, Peter in Leon na mejnem prehodu Lipica na 400 m nadmorske višine. Čaka

la jih je namreč še popoldanska etapa od Gozda Martuljka do Tržiča. Najhitrejša ekipa kolesarjev — Dean, Ivo, Robert in Sergej — bi si zaslužila težji teren, so pa ob zavidljivem povprečju nad 35 km/h zagotovili, da smo skozi Sežano in Novo Gorico v Deskle prišli še pred planom.

V objemu gora

Čar Soške doline so spoznale naslednje tri skupine, ki so se v naslednjih 100 kilometrih morale dvigniti za 1000 višinskih metrov. Najprej Robert, Željko, Aleš in Damir, nato Matej, Jure, Žiga, Žare in Damijan, "najlepšo" etapo od Bovca na Predel s spustom do Trbiža preko mejnega prehoda Rateče do Gozda Martuljka pa smo imeli privilegij prekolesariti Miha, Aljoša, David in Uroš. Da naj bi mejni prehod na

5.35 pa je nekaterim (vključno z menoj) še nekaj časa puščal posledice. Prve "žrtve so bili spet Marjan, Peter in Leon, najstarejši člani ekipe, ki po ustnem izročilu potrebujejo najmanj spanca. Žreb startov skupin je bil torej zelo prikladen. Naprej pa je šlo vse po starem vrstnem redu, le da so skupine namesto 60 km kolesarile po 40 km, od Koga do Ptuja pa smo vsi vrteli pedala.

Dan je bil dosti bolj sproščen, saj smo glavnino dela že opravili, kolesarili smo po domačih, bolj poznanih krajih, sistem menjav se je že utekel do optimuma. Ob cesti je bilo več ljudi, ki so nas spremljali, čas smo imeli tudi za postanke. Ker pa ga ni bilo na voljo v neomejenih količinah, smo menjave opravili tudi ob sprejemih. Ob 9.30 smo prikolesarili v Gornjo Radgono,

MURTER,Son£kovlclub

3* Borovnik, izleti in šport; brezplačno do 12 leť

5.-19.6y7D/POL i.oi20.900

CRES, Sonîkov klub

2* Kimen, izleti in animacija, brezplačno do 12 let!

i9.6y7D/POL i.» 34.900

KLEK, Sončkov klub

2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let možnost busa

19., 26.6/7D/POL 34.900

POREČ Sonîkov klub

2* Albatros, Galeb, bogata športna vsebina

27.6y7D/POL i. »41.900 GRÔJA, Krf

3* Sirena, ladja. Sončkov klub-5 izletov po otoku... 20.6/7-9D/NZ i. »49.900 TUNIZIJA, Monastir 3* hotel, polet iz U (dopl. za ali inclusive 6500 SI'O

i.6y7D/P0L 56.400

GRÔJA, Kreta

B kat Erato, polet iz U (14D samo 88.000 SIT)

5,12.6/7D/POL 65.900 EGIPT, križarjenje

5* hoteli in ladja, notranji leti, vključeni izleti, odlično vodenje

25.6780 149.900

SONČEK

TUI potovalni center Ptuj 02^49 32 82

Telefonska prodaja:

02/22 080 33 • www.sonchek.com

Predelu zamenjala postaja za doping kontrolo, niti ni tako neumestna šala, saj smo zahrbnost vzpona občutili tudi na lastni koži. Da pa le ni bilo vse tako "črno", je poskrbelo sonce, ki je posijalo prvič ta dan. Ko so Marjan, Peter in Leon opravili še svoj "dolg" (svojih drugih trideset kilometrov), nas je čakal še en "biser" — vzpon na Jezersko, pred tem pa so Andrej, Emil in Darko morali prevoziti še 50 kilometrov. Po vsakem dežju posije sonce, kot tudi po vsakem soncu pade dež; Jezersko je bilo zavito v temne oblake. Če je to skupino oviralo, je ni ustavilo. Kolesarili so vsak svojim zmožnostim primerno, na vrhu na tristotem kilometru pa je že dišalo po zmagi. Andrej se je do vrha ravno prav segrel, pot do Dravograda pa je zaradi prazne zračnice moral predčasno končati. Smo se pa ob 4 stopinjah nad ničlo, dežju ter gosti megli na Jezerskem vprašali, če smo mogoče zdaj na sončni strani Alp, ko smo ob prelepem sončnem zahodu kolesarili proti Pliberku (ali je avstrijska Koroška tudi Slovenija?). Le "dolžniki" s prvega dela poti so morali opraviti svoje delo in že smo bili na mejnem prehodu Holmec, kjer so nas policisti in cariniki kot vsepovsod sprejeli z navdušenjem, hitro zatem pa že na koncu prvega dne, ko smo peljali mimo table Dravograd. Najtežji del kolesarjenja je bil za nami, časa za proslavo pa ni bilo, ker nas je po kratki noči čakal še en naporen dan.

Ko zbudiš petelina

Štiriurni spanec v Libeličah nam je le za silo povrnil izgubljene moči, ponovno vstajanje ob 3.30 in odhod ob

kjer nas je množica pozdravila, s proslavo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so namreč pričeli že zgodaj zjutraj. Mesto je bilo zaprto za promet in ob tej uri že nabito polno.

Pot smo nadaljevali proti Goričke-mu, skrajnem SZ delu Slovenije, ki je ob sončnem vremenu, ki smo ga bi bili deležni, prav prijetno za kolesarjenje. Morda smo celo malo preveč uživali (ali pa v vzponih trpeli), da smo se za trenutek izgubili. Smo pač rekreativci in ne kolesarski stroji. Če smo prvi dan kolesarili v začrtanih skupinah, se je drugi vse pomešalo. Nekaterim je ostalo preveč energije, predvsem Ivu, Robertu in Sergeju, ki so bili neutrudljivi in so se po opravljenem svojem ciklusu pridruževali še ostalim in tako popestrili kolesarjenje. Dnevni števec se jim je zvečer ustavil okrog številke 150 km. Naslednji sprejem smo doživeli v Lendavi, kjer pa je bilo še vse bolj mirno pred nevihto (v obeh pomenih). S prihodom ob 14. uri smo popestrili dogajanje v mestu; njihov projekt poimenovan 24 ur športa se je pričel šele ob 17. uri. 17 športnih panog so izvajali 24 ur in na svoj izviren način obeležili praznično dogajanje po vsej državi. Zadnja skupina, ki se ji je ta dan priključil še Dani, je "splezala" na Kog, od tod pa se je pričelo kolesarjenje za "zdravo dušo in telo". Vsi kolesarji, ki smo do tedaj prevozili skupaj že 600 kilometrov, smo skupaj z ducatom domačinov zavrteli pedala vse do gimnazije v Ormožu, kjer so nam zaželeli srečno pot do Ptuja. Ob boku so vozili tudi motoristi Kurent kluba, naši stalni spremljevalci, ki so opozarjali prisotne v prometu na nas, kolesarje.

Tudi na kolesu gre prehitro

ŠD v Zamušanih, ki tudi druži rekreativne kolesarje, le-ti pa vsako leto pripravljajo kakšne podvige, nam je pred njihovim gasilskim domom pripravilo lep sprejem, tod pa so se nam pridružili skoraj vsi naši člani ter mnogi privrženci tega športa, ki sami radi sedejo na kolo. Skupina približno 80 kolesarjev je skupaj pripeljala na Ptuj, veličasten sprejem pred mestno občino nam je dal dovolj razlogov, da smo si lahko rekli, da nam je uspelo. Kljub mnogim naporom številnim kilometrom so bili ti zadnji kilometri do Ptuja najlažji od vseh, časa za razmišljanja o podvigu kljub počasni vožnji ni bilo, bili smo le veseli, da nam je uspelo in da smo se vrnili v najlepše mesto na svetu — Ptuj. Morda je le prehitro minilo, glede na to, da so priprave trajale pol leta.

Glavno pa je, da je bilo zabavno, koristno in konec koncev pomembno za prepoznavnost našega kolesarskega

društva MTB Špica, mesta Ptuj in obe-leženja tega enkratnega dogodka, vstopa v EU.

Uros Gramc

Projekt so omogočili: Soorganiza-tor Sokolska zveza Slovenije, medijski pokrovitelj Radio-Tednik Ptuj in mnogi drugi: podjetja Sladki butik, Talum, Fit 2000, Zlatarna Divjak, Sat-com, Velo, d. d., - Trgovina Volan, Ko-trans, Fema, KP[, CNC Lesnik, Samobor&Ilec, Obàini G. Radgona ter Dravograd, Petlja, Center Aerobike, Plesna {ola Mambo, Frika, LKF, Belvi {port, Tocom, Kolo, avtohi{e Hvalec, Dominko ter Petovia Avto, Asfalti Ptuj, Zavarovalnica Maribor — zastopni{tvo [alamun, Kumho, Tok-tok, Terme Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Stik, Pertica, Optika Kuhar, Stabil, Gradbeni remont, Ptujska klet, Agrocenter Krajnc, Syngenta, [tudentski servis Maribor, Cestogradnje, Gastro in Motocenter Ptuj.

Lenart • Mednarodno srečanje

Kako smo včasih

delali ...

V soboto, 15. maja, je na lenarškem hipodromu Polena potekalo drugo mednarodno srečanje ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije.

Obiskovalci so lahko videli stare traktorje , traktor s pogonom na lesni plin, parni stroj, motorje, stare avtomobile, stabilne motorje in druga orodja. Prireditev sta ob {tevilnih sponzorjih fi-nan~no podprla tudi ob~ina Lenart in ob~ina Benedikt.

Sobotnega sre~anja, ki je vzbudilo veliko zanimanja, se je udeležilo okrog 140 traktorjev, 18 stabilnih motorjev, 30 avtov in nekaj čez 30 motorjev. Precej zanimanja je vzbudila lokomobila iz leta 1922, traktor na lesni plin, pa tudi motorji — prikoličarji, ki so se srečanja udeležili iz sosednjega kluba Janez Puh — Johann Puch iz Ljutomera.

Prikazali so tudi stare kmečke obrti - od pletenja košar, vrvi, sodarstva do izdelave kmečkih orodij in kovaštvo. Jože Dular, predsednik društva kmetijske tehnike Slovenije, je o srečanju menil: "Velik pomen takšnih prireditev je v tem, da se ohranja kulturna dediščina na področju kmetijstva, da se ohranjajo stari stroji, stara orodja, stari običaji, stari poklici in mislim, da je bil zadnji čas, da smo se v Sloveniji na tem področju organizirali, da ohranimo to našo bogato tehniško dediščino, ki je izrednega pomena za razvoj kmetijstva in za razumevanje našega kmetijstva v preteklosti."

Zmago [alamun

Foto: ZS

Precej zanimanja je vzbudila lokomobila — "Brezocov damfar" iz leta 1922.

Kredit za stanovanje -da ali ne?

Prosila bi vas za mnenje in pomoč. Situacija je taka: s fantom si želiva kupiti stanovanje, ker ne bi rada "metala" denarja vstran za najemnino. On je zaposlen za nedoločen, jaz pa za določen čas. Oba skupaj imava mesečno cca. 400.000,00 sit prihodkov. Potrebujeva cca. 12 mio za enosobno oz. dvosobno stanovanje. Kredit za fanta ni problem, ker ima službo za nedoločen čas in po najinih izračunih dobi za 10 let cca. 6-7 mio. Problem pa sem jaz -lahko dobim kredit kljub zaposlitvi za določen čas (pol leta)?Podaljšali mi bodo, vendar ne za nedoločen čas. Kaj mi svetujete, kaj lahko narediva? ODGOVOR: Vidim, da imate resen problem. Banke namreč ne odobravajo dolgoročnih kreditov osebam, ki niso zaposlene za nedoločen čas. Poskusite lahko pri drugih ponudnikih dolgoročnih kreditov, ki jih najdete npr. v Salamonovem oglasniku, vendar bodite zelo pozorni na pogoje, ki jih postavljajo v primeru, da niste več zmožni odplačevati obrokov. Druge možnosti v tem trenutku ni, razen da poskusite čim prej dobiti zaposlitev za nedoločen čas ali pa da poskusi vaš partner vzeti kredit na daljšo dobo od 10 let. In še: če še vedno ne veste, kako in kam naložiti svoje prihranke, lahko kadarkoli pokličete nas, kjer vam bo ekipa neodvisnih strokovnjakov brezplačno svetovala, katera naložba je za Vas najboljša.

ERM 2

Zanima me, kako bo v prihodnje rastel tečaj evra in koliko se pričakuje, da bo zrastel v dveh letih. Imam namreč devizni kredit, vezan na evro, in me zato to vprašanje tako zanima. ODGOVOR:

Predvideno je fiksiranje tečja evra na 240 tolarjev. Okoli tega nivoja naj bi v prihodnjih dveh letih nihal največ za +/- 15%, odvisno od mikro- in makroekonomskih razmer in politike v državi. Takšno stanje pa lahko v prihodnje izkoristijo tudi špeku-lantje, ki se ukvarjajo s tovrstnimi posli.

Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321

POSLIJ^MIE MS m mi ERNETIJ!

RADIOPTUJ <MrU«te

32k Î^Tunelnl www.radio-ptuj .si

Numerolog svetuje

Šifra: Roža

Rodili ste se 13. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 14 + 18 = 32.

Rojeni ste se 13. v mesecu. To ni energija, ki bi prina{ala nesre~o, pa~ pa energija, ki prina{a nenadne spremembe, ki pa so lahko tako dobre kot slabe. V bistvu bi lahko rekli, da je to energija, za katero je zna~ilno, da ne sme biti povezana s sebi~nostjo, ker lahko pripelje v tem primeru do lastnega uni~enja. To je energija, ki prina{a delavnost, vztrajnost, originalnost in domiselnost po eni strani ter ekscentri~nost in nekonvencionalnost po drugi. Ker je to nestabilna energija, ki prina-{a tudi nenadne spremembe v življenje, je pomembno tudi, v kak{nem odnosu je ta energija z ostalimi energijami oz. {tevili. Predlagam Vam, da praznujete rojstni dan 19. v mesecu, ki je neprimerno bolj{a vibracija.

Va{e ime (14) je energija, ki prina{a predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, mo~ pisane

Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.

in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kli~e po spremembah. Čeprav ga nekateri ozna~ujejo za sre~no {tevilo, tega numerolo{ka praksa ne potrjuje preve~. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na po-dro~ju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kak{nem razmerju je z ostalimi {tevili v analizi. Najbolje je, da se ~lovek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo.

V priimku (18) pa nosite vibracijo, ki je nagnjena k negiranju vsega, kar je duhovnega v ~loveku v prid materialnega. To je zelo mo~na energija, ki prina{a po ene strani družinske prepire, sovražnike, lo~it-ve ter nasploh zakonske in pa tudi pravne težave, po drugi strani pa je to tudi energija, ki prina{a akcijo, tudi konflikt in naivnost ter smisel za resnico in pravi~nost. Človek s to energijo je lahko mnogokrat na tleh, ampak se vedno pobere, kajti to je energija rojenih borcev. To je specifi~na energija, ki deluje od primera do primera zelo razli~no, lahko dobro ali slabo — zelo odvisno, s kak{nimi energijami je skupaj v analizi.

Iz Va{e analize se da razbrati, da imate precej nestabilno vibracijo datuma rojstva in ime, ki je sicer skladno z njim, vendar ne doprinese k umiritvi in stabilnosti Va{e osebnosti. V Va{i analizi se prepletajo predvsem energije sprememb, nestabilnosti ter tudi konflikta z nasprotnim spolom po eni strani ter energije, delavnosti, komunikacije in vztrajnosti po drugi strani. Numerolo{ka uskladitev v obliki kombinacije 19 + 27 = 46 bi Vam prinesla precej ve~ stabilnosti, zadovoljstva in ustvarjalnosti v življenje.

Šifra: Zlato

Rodili ste se 6.v mesecu z naslednjo karmi~no nalogo: 18 + 19 = 37.

Rojeni ste 6. v mesecu. To je lepa in mo~na energija, ki predstavlja ženskost, ljubezen, privla~nost, predvsem pa romantiko. To ste ljudje, rojeni mnogokrat tudi s fizi~no lepoto (vlada Vam Venera) in ma-gneti~no privla~nostjo, ki se izkazuje skozi poklone in darila nasprotnega spola. Torej so Vam bili v zibelko položeni smisel za romantiko, denar, ta-kti~nost pa tudi trmo. To je sama po sebi dobra energija, le sebi~nosti in trme se je potrebno izogibati.

Va{e ime nosi energijo, ki se ozna~uje s {tevilom 18. To je vibracija, ki izhaja iz skupine vibracij (9, 18, 27, 36, 45), ki so si enake po tem, da prinašajo človeku predvsem moč, energijo, voditeljske sposobnosti, di-rektnost, smisel za poštenje in pravičnost, kreativnost, akcijo, pa tudi naivnost, vzkipljivost in pomanjkanje taktičnosti. Med vsemi je ravno Vaša 18 najbolj nepredvidljiva, ker je sestavljena iz dveh sicer močnih, a tudi nasprotujočih si energij, ki zelo različno obvladujejo človeka.

Glede na to, da je to resnično energija borcev, ki so mnogokrat na tleh, pa se jim potem vedno uspe dvigniti, ste lahko prepričani, da tudi z Vami ne bo nič drugače, še posebej, ker imate v datumu rojstva lepo in močno vibracijo, ki se tudi ujema z Vašo energijo imena. V kolikor pa bi se enake težave v življenju venomer ponavljale, pa Vam lahko prinese precej umirjenosti v življenje kombinacija 9 + 24 = 33 ali pa 6 + 27 = 33.

Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68

Kondicijska priprava v športu

Nekateri vidiki pliometrične vadbe

Pliometrija (vertikalni poskoki iz višjega na nižje mesto) je sestavni del uravnoteženega treninga eksplozivne mo~i nog. Pli-ometrija je izredno učinkovita, ker izboljša refleksno aktivacijo mišic. Pojavi se problem, ker lahko zaradi prevelike intenzivosti vadbe pride do škodljivih sil na lokomotorni aparat, katerih posledice se odražajo pri akutnih in kroničnih poškodbah na sklepih, tetivah in sklepnem hrustancu.

Pri višinskih poskokih je potrebno seskočiti iz 20—60 cm visoke kocke in se v trenutku odriniti nazaj v zrak. Pri tem tipu vadbe prihaja do izraza kontraktilna in elastična sposobnost mišic nog. Predpogoj za izvajanje višinskih poskokov je vsekakor večletna kondicijska priprava, katere cilj mora biti vsestranski razvoj moči, hitrosti in gibljivosti. Nekateri trenerji mladinskih ekip nekritično prevzemajo in prepisujejo vadbene programe vrhunskih športnikov. Verjamejo, da je za vrhunski dosežek pač treba početi tisto, kar počnejo najboljši. (!?) Športniku neprilagojen trening ima velik vpliv na nastanek značilne bolečine v spodnjem delu hrbtenice. Kje se pojavljajo problemi?

Športniki velikokrat pri višinskih poskokih udarjajo s peto ob tla, kar je tipičen znak, da je višina previsoka. Optimalna višina kocke je torej tista, pri kateri plantarnifleksorji (mečne mišice) še zmorejo amortizirati velike sile pri pristanku. Niso vsi športniki enaki, tako da bo eden komajda skakal z višine 30 cm, drugi pa tudi pri višini 50 cm ne bo prišel do meja svojih zmogljivosti. Napredek pri dvigovanju kocke naj bo postopen, saj se mišični, tetivni in živčni sistem počasi prilagajajo na povečano višino seskoka. Pri plio-metrični vadbi je nujno zadostiti naslednjemu kriteriju — preden se športnik loti pliometrije, mora obvladati počep (izvede do kota 90 stopinj v kolenu) z utežjo 2-kratne teže svojega telesa — če tehta 70 kg, mora biti sposoben izvajati počepe z utežjo vsaj 120—140 kg. Ce je pri telesni teži 70 kg odrasli športnik sposoben izvajati počepe s utežjo 100 kg, potem sploh ni potrebe po izvajanju globinskih poskokov, saj je bolj racionalno najprej povečati moč mišic in se šele nato lotiti intenzivnejše vadbe pliometrije.

Pri treningu mladih športnikov se moramo globinskih poskokov 100% izogibati, ker imajo mladi prešibke mišice in neutrjene sklepe in ker imajo za razvoj odrivne moči na voljo dovolj učinkovito atletsko abecedo.

Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev Ptuj

Duševno zdravje

Okolica ni vedno prijazna

Anja ne najde stika s svojim okoljem. Z vsem, kar naredi, sproži takšne ali drugačne reakcije. To jo boli, ker je prepričana, da bi se ljudje morali bolj zanimati zase kot za druge. Bolj kot karkoli bi morali spoštovati osebnost vsakega posameznika.

Res je, da moramo spoštovati osebnost vsakega posameznika, toda to ne pomeni, da je vsakdo v Anji-nem okolju umirjen, razumen, potrpežljiv, prijazen, pripravljen pomagati, sposoben razumeti in poslušati druge in podobno — saj namreč le takšni ljudje tudi zmorejo spoštovati osebnost vsakega posameznika.

Lahko pa Anja sodi med preobčutljive ljudi — takim ljudem nikoli ni mogoče narediti ničesar prav in jih zadovoljiti. Iz njih izžareva negotovost in tega se nalezejo tudi drugi in na koncu sploh ni več jasno, kaj je treba v njihovi bližini reči ali narediti.Vedno namreč obstaja nevarnost, da bo malenkost sprožila pretirane reakcije pri njih. Taki ljudje imajo tudi premalo samospoštovanja in so zato hitro prizadeti in mislijo, da se morajo postaviti na barikade.

Ceprav že pri dojenčkih vidimo razlike v odzivanju na okolje, pa ta odzivanja kasneje niso konstitucionalno pogojena, pač pa so plod odnosa med njimi in materjo. Negotovost, pla-šnost in neuravnovešenost matere ali pomanjkljiva nega so eden glavnih vzrokov za dojenčkovo razdražljivost. Še važnejša je kasnejša vzgoja, ki vodi do napačne podobe o sebi in drugih ter do stalne pripravljenosti na samoobrambo.

Anji bi svetoval, da se oglasi pri strokovnjaku (psihoterapev-tu, kliničnemu psihologu, psihiatru) in poskuša ugotoviti, ali morda vseeno ne potrebuje pomoči ona, saj je težko verjeti, da bi jo vsi v njenem okolju ogrožali in se zanimali zgolj za druge in jim želeli škodovati.

mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.

Dr. Adolf Žižek

Trenja in konflikti v skupini

Nadaljevanje iz prejšnje številke

Facilitator naj ravna v svojih odnosih s skupino pošteno in odkrito. Poštene in odkrite ljudi pa okolica žal pogosto izolira, zasmehuje ali/in ignorira, kar je povsem človeško. Če bo facilitator ravnal kljub temu pošteno in odkrito, ga bodo — po začetnem obotavljanju — začeli nekateri člani skupine posnemati in to lahko pomeni že začetek rešitve problema.

Težave v skupini

Težave v skupini so lahko povezane s postavljeno nalogo ali z načinom dela, s katerim bi radi opravili to nalogo. Včasih se težave nanašajo na posameznika v skupini, drugič na odnose med člani skupine, tretjič na odnose z vodjo skupine. Kjerkoli nastopijo ti problemi, se mora vodja naučiti poiskati izvor težav, da bi jih lahko nato — skupaj s skupino — ustrezno razrešil.

Opozorilni znaki

Če se v skupini na primer pojavi izzivanje avtoritete facilita-torja, je to opozorilni znak, da je v odnosih nekaj narobe z medsebojnim zaupanjem. Če temu facilitator posveti v zvezi z izzivalcem na sestanku preveliko pozornost, je to lahko neprijetno doživetje za vse prisotne.

Opozorilni znaki za težave povezane s postavljeno nalogo so: A1. skupina ne izvaja sklepov, A2. skupina se premalo ukvarja z nalogo,

A3. skupina prekoračuje postavljene roke,

A4. skupina ne dosega postavljenih ciljev,

A5. facilitator slabo opredeljuje cilje,

A6. facilitator je izgubil pregled nad nalogo,

A7. facilitator neustrezno po-razdeljuje naloge,

A8. facilitator razmišlja, da skupina ne deluje v redu, da je "neumna" ali nepotrebna,

A9. facilitator in skupina ne zmoreta, da bi našla skupna izhodišča.

Opozorilni znaki za težave povezane z načinom izvrševanja naloge so:

B1. odpor posameznikov proti skupinskemu delu, proti drugim članom skupine ali facili-tatorju,

B2. pretirana odvisnost članov skupine od vodje,

B3. posamezniki izzivajo avtoriteto vodje,

B4. člani skupine ali vodja iščejo "dlako v jajcu",

B5. posamezniki ne izražajo nobenih čustev, B6. skupina trmasto molči, B7. eden ali več članov skupine nadvladuje ostale,

B8. v skupini ni ravnovesja pri porazdelitvi moči,

B9. posamezniki se vzvišeno vedejo do naloge,

B10. člani skupine nočejo sodelovati,

B11. vodja marginalizira (postavlja ob rob) člane, ki so zanj "nadležni",

B12. facilitator marginalizira stanje v skupini,

B13. vodja ali člani skupine obsojajo drug drugega,

B14. člani skupine omalovažujejo ali zavračajo norme vedenja v skupini,

B15. člani skupine so neposlušni.

Se nadaljuje

Info

Glasbene novice!

Največ besedil je povezanih z ljubeznijo. Vsak od nas ima nekaj najlep{ih ljubezenskih pesmi, ki ga na kaj spominjajo. Avtorji besedil nas stalno presenečajo z ljubezensko tematiko, ki se nas bolj ali manj dotakne.

Eden najuspešnejših baladarjev iz ZDA je gotovo RICHARD MARX, kije najbolj pihal na duée zaljubljencem s skladbo Right Here Waiting. V zadnjih letih se je glasbenik bolj ukvarjal s pisanjem tekstov in tako se lahko pohvali s tekstom za letošnjo z grammyjem nagrajeno skladbo Dance With My Father, ki jo izvaja legendarni soul pevec Luther Vandross. Svoj trenutek bo ta izredno talentirani glasbenik doživel s klasično pop/rock balado WHEN YOURE GONE (****), v kateri sta glavna aduta pevčev šarmantni glas in žalostno, a domiselno ljubezensko besedilo.

Avstralija je za mnoge sanjski kontinent. Nekatere dame pa sanjajo o sanjskem naoljenem telesu pevca PETRA ANDREA, ki je dal svoj pečat popularni glasbi z regi uspešnico Mysterious Girl (letos jo je ponovno posnel in je z njo prišel na vrh britanske lestvice malih plošč). Počasi odraščajoči mačo se tudi glasbeno spreminja, saj v pesmi INSAINE (***) na nežen način kombinira prvine seksi popa in soula.

Skozi različne glasbene šole je šla kanadska glasbenica DIANA KRALL, ki izkazuje moč klasične glasbe, jazza in popa na fenomenalni plošči The Girl From The Other Room. Njena evropska sin-glica je magična pesem Temptation. Za ZDA je pevka izbrala še bolj prefinjeno jazzy pesem ALMOST BLUE (****), katere avtor je njen mož Elvis Costello.

Dve enakovredni karieri spremljata BRANDY, saj je zelo uspešna pevka in igralka. Ce se osredotočim na njen največji glasbeni uspeh, je to komad The Boy Is Mine, ki ga je zapela v duetu s svojo konkurentko in prijateljico Monico. Po dveletnem zatišju je sladka 'čokoladica' preveč zaplula v groovy r&b glasbeni svet s svežim komadom TALK ABOUT OUR LOVE (***), v katerem so občasno slišne tudi 'hook' rap pasaže nakladača Kanyeja Westa.

PWL je bil štanc produkcijski trio, ki je takoj pod svoje okrilje vzel KYLIEMINOGUE. Na en, dva, tri so posneli hit I Should Be So Lucky, ki je lepotico takoj iztrelil v prvo ligo pop muzike. Lanski projekt Body Language nam je že prinesel dva hita: Slow in Red Blooded Woman. Nedvomno pa bo hit številka tri komad CHOCOLATE (***), ki hvala bogu ne bazira na čisti elektroniki in efektih, ampak ga v prvi vrsti odlikuje pevkino erotično petje!

Zasedbi AVENTURA sem napovedoval kontinentalni bum s plesno uspešnico Obsession. Komad se je zelo prijel v glavnem le v Italiji, čeprav je imel perspektivo ponoviti uspeh štikla Assereje tria Las Ketchup. Sedaj ta boy-band ponuja še eno navdušujočo plesno temo CUANDO VOLVEROS (***), v katerem prevladujejo nevsakdanji, a zabavni latino pop ritmi.

Francoska dama KATE RYAN je všeč predvsem DJ-em, saj ti na polni šus nabijajo njene hite Desecentee, Libertine in Only If I. Njen bumbum stil je hitro prepoznaven in DJ bodo ponovno navdušeni nad njeno enostavno plesno priredbo komada THE PROMISE YOU MADE (**).

Najslabša v nizu popstars nemških skupin se imenuje PRELU-DERS, ki izvaja stereliziran pop v komadih Everyday Girl in Bal Prive. Ženski kvintet nadaljuje svojo neodločno pop zgodbo z zastarelim pop komadom HOTTER THAN YOU KNOW (*), ki ga spremlja sila butasto tralali-tralala besedilo.

David Breznik

ZÍEFT iïQTSIDÉ ALDNE

-^Žh^átacía.

;T (I DON'T WANT YDU BÂCKWSS 4. SUMMER SUNSHINE - Corr^v-X ^

i. YEAH - Usher & Lil Jan & Ludacrii p. DDN'T TELL ME - Avril Lavigne i: WHERE ARE WE RUNNIN? - Lenny K: 7. NOT IN LOVE - Enrique Iglesiàs 8.1 DON'T WANNA KNOW- ' Mario Winans & Enya & R Daddy 9. DRAGOSTEA DIN TEI - Haidudi ID. EVERYTHING - Alanis Morissette

Vsak^ m<ed

Ž

.\0 in -2.0. ux-o\

1

NAGRADNO I M VPRAŠANJE

Kdo je režiser filma Troja?

Odgovor:_

Ime reševalca: Naslov:_

Ki

NAGRADNO I M VPRAŠANJE

■ n o

Davčna številka:________

Nagrajenec prejšnjega tedna je Jani Krajnčič, Trubarjeva 9,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado Cdve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!

Oigmare pošljite do ponedeljka, 31. maja, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).

Glasbeni kotiček

Lenny Kravitz: Baptism

Na drugi poletni dan, v torek, 22. junija, bo Ljubljano v okviru svoje svetovne turneje obiskal svetovno znani rocker Lenny Kravitz. Prav te dni pa je ameri{ki glasbenik izdal svoj sedmi studijski album. Izidu sledi velika svetovna turneja, ki obsega tudi ljubljanski nastop in prav zato bomo v tej recenziji plo{~ka pozornost usmerili tudi na Lennyja kot glasbeno ikono. V svoji 15-letni glasbeni karieri je namre~ postal eno najve-~jih imen moderne rock glasbe. Izdal je sedem albumov in zavidljivo {tevilo hitov in videospotov. Pesmi Are you gonna go my way in Fly Away sta postali rock'n'roll klasiki, ~e pa bi {e naprej na{teva-li vse njegove uspe{nice, bi zmanjkalo prostora.

Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel veliko nagrad in priznanj. Med drugim je bil štirikrat zapored nagrajen z grammyjem za najboljšega moškega rock izvajalca, kar ni uspelo še nikomur do tedaj. Ko je za Madonno napisal uspešnico Justify My Love, pa se je njegov uspeh pravzaprav šele pričel. Vsi njegovi naslednji albumi (Mama Said, .Are You Gonna Go My Way?, Circus, 5, Lenny) in sin-gli so bili prodani v večkrat zlati, platinasti in multi-platinasti nakladi. Zanje je prejel več grammyjev, nagrade MTV-ja in ameriške glasbene nagrade.

Njegovo sodelovanje s kraljico popa pa ni bilo edino. Svojo pomoč je tako ponudil tudi skupini Aerosmith ter Vanessi Paradis in

Filmski kotiček

Troja

Člove{tvo in vojna gresta skupaj kot rit in srajca. Vse od nastanka prvih civilizacij se ljudje pobijamo med sabo. In čeprav se zdi, da se je člove{tvo tekom let razvilo in napredovalo (predvsem v intelektualnem smislu), pa v na{ih du{ah {e vedno nismo znali izkoreniniti nagona po vojni. Spremenili so se le "razlogi", ki so iz časti, slave, ljubezni, vere itd. mutirali v orožje za množično uničevanje. A pravi razlog za vojne je člove{ki pohlep, tako pred 3200 leti kot tudi {e danes. Razloge za tak člove{ki nesmisel je v Iliadi popisal že Homer, sedaj pa se je Wolfgang Peterson odločil, da na filmskem platnu v Troji {e enkrat oživi starodavne legende, ki živijo {e danes.

Troja seveda ni prvi film, ki bi opisoval eno najbolj razvpitih vojn v zgodovini člove{tva, a je Wolfgang Peterson naredil dokaj radikalno potezo, s katero se Troja razlikuje od ostalih upodobitev Iliade. Iz zgodbe je namreč črtal vse gr{ke bogove in s tem posledično tudi vsa njihova posredovanja v zgodbo (čemur je v Iliadi namenjeno skoraj toliko prostora kot sami vojni). Bogovi so v filmu sicer omenjeni, a zgolj kot zabloda ljudi, ki z željo bogov opravičujejo svoja nesmiselna dejanja. S tem eksodusom bogov pa Troja postane nekak{na ateistična vizija antičnega sveta, kjer se zdi, kot da režiser želi pokazati, da so gr{ki bogovi res zgolj miti, ki jih v najbolj{em primeru lahko prikažemo kot razlago nadnaravnih dogodkov takratnih lj udi. A tu tiči tudi glavna pomanjkljivost filma, saj z

TROJA (Troy), akcijski, avantura, drama, vojni Dolžina: 160 min Režija: Wolfgang Petersen Producent: Gail Katz, Wolfgang Petersen, Diana Rat-hbun, Colin Wilson Scenarij: Homer, David Beni-off

Igrajo: Brad Pitt, Eric Bana, Orlando Bloom, Diane Kruger, Sean Bean, Brian Cox, Peter O'Toole

Micku Jaggerju. Poleg bogate glasbene kariere je Lenny znan tudi po "retro" izgledu, sodelovanju z različnimi glasbeniki in številnih romantičnih zvezah.

Kakorkoli. Kot se za rockerja spodobi, je tudi Lenny Kravitz najbolj prepričljiv v živo. Njegov ljubljanski nastop bo edinstvena priložnost, da ljubitelji kitarske glasbe izkusijo neposredno rock energijo velikega mojstra in njegove spremljevalne skupine. Njegov koncert bo prvi in edini samostojni stadionski koncert letos v Sloveniji.

Glasbeni kritiki so tako kot poprejšnje tudi album Baptism dobro

sprejeli. Tudi tokrat je Lenny Kra-vitz znal ponuditi dovolj prepričljive pesmi, da je ohranil pozornost svojih oboževalcev in glasbene industrije in pred albumom Baptism je nedvomno lepa prihodnost. Kako pričakovan je bil album, vam lahko pove že dejstvo, da so na primer bila večja nemška mesta že sredi aprila povsem polepljena z reklamnimi plakati, prihajajoči koncerti pa skorajda v hipu razprodani.

Na svoji zadnji plošči Baptism je torej Lenny, ki poleg visokega glasbenega statusa še vedno velja za enega najbolj seksi samcev na planetu, vse skladbe napisal, aranžiral in odigral sam. Označil ga je glasbeni in duhovni preporod. Prvi single za naslovom Where are we runnin je že nekaj časa mogoče slišati na radijskih valovih, najdete pa ga tudi na njegovi uradni strani www.lennykravitz.com. Se vidimo na koncertu!

Grega Kav~i~

nih trenutkih?!? So pa zato toliko bolj prepričljivi starejši igralci, Brian Cox kot okrutni in pohlepni Agamemnon, Brendan Gleeson kot njegov nič bolj usmiljen brat Mene-laj in na drugi strani Peter O'Toole kot pravičen, a z vero zaslepljeni kralj. Omeniti velja še izvrstnega Seana Beana v vlogi premetenega Odiseja.

Kar se tiče spektakularnosti, je Troja vsekakor film prve klase, tako kar se tiče bogate scenografije, izredno natančne kostumografije pa vse do fenomenalnih kadrov snemanja bitk, da o posebnih efektih sploh ne govorimo. Vrhunec spektakla je zagotovo boj med Ahilom

in Hektorjem, kjer so odlično prikazane uporabe različnih antičnih orožij in kjer bi se lahko še samuraji veliko naučili. No, tudi če ne prenesete zelo grafičnih prikazov nasilja, od curkov krvi, odsekanih udov pa vse do neverjetno realističnih zabadanj mečev v nasprotnike, se pred ogledom posvetujte s svojim terapevtom. Troja namreč z nasiljem skopari prav toliko kot s spektakularnostjo (torej niti najmanj) in tako poskrbi za odličen adrenalinski šok, ki do neke mere (vendar še zdaleč ne povsem) kompenzira vsebinsko distanciranje od Iliade.

Grega KAvčič

zanikanjem bogov ves svoj čar izgubijo tudi gr{ki junaki, ki so svojo moč in nepremagljivost črpali ravno iz navezav z bogovi. In na žalost tega mističnega čara božan-skosti ne more pričarati nazaj niti {armerski pogled Orlanda Blooma ali izklesana postava Brada Pitta. Antična Grčija brez bogov je namreč zgolj prazna lupina spektakularnih bitk in človeških zablod, ki seveda tudi ima nek svoj smisel, a je od Homerjeve vizije takratnega sveta tako zelo oddaljena, da lahko mirne vesti ugotovimo, da je vse, kar imata skupnega Troja in Iliada, zgolj glavni liki in čas ter kraj dogajanja.

Lahko pa seveda Trojo obravnavamo tudi ločeno od Iliade in jo razumemo kot prikaz nesmiselnosti vojne, kjer ima vsakdo nek svoj razlog za bitko, a v končni fazi vojna vedno prinese zgolj trpljenje, uničenje in trume vdov. Troja tako vsebuje celo paleto zelo različnih likov. Več kot soliden je seveda glavni šarmer Brad Pitt, škoda je le, da se tako očitno igra na karto njegove privlačnosti, s katero se skuša nadomestiti izgubljeno mističnost njegove (ne)smrtnosti, je pa res, da v bitkah izgleda presenetljivo prepričljiv. Kar se tiče Diane Kruger, gre pozdraviti, da je bila izbrana do sedaj še neuveljavljena (in neobremenjena) igralka in čeprav se vsaj na fotografijah zdi, da kot Helena ni dovolj usodno privlačna, na filmskem platnu dokaže nasprotno. Glede Orlanda Blooma pa tokrat razen njegovega deško šar-merskega videza ne gre kaj dosti pohvaliti, saj njegov obraz stalno odseva povsem drugačna čustva, kot bi jih pričakovali, da sploh ne omenjam nekih čudnih drobnih obraznih krčev v najbolj intim-

CID

Sobota, 22. maja, ob 9. uri: predstavitev projekta "Tipovejf Projekt izvaja lokalna ambasadorkaprojekta Bojana Kovačič pod pokroviteljstvom Urada RS za mladino.

Torek, 25. maja, ob 18. uri: zaključek začetnega tečaja znakovnega jezika gluhih z družabnim srečanjem s člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Ptuj in Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih Podravja Maribor.

Petek, 28. maj, ob 20. uri: jazz koncert meseca Igor Lunder Sextet. Vstopnine ni!

POVABILO PROSTOVOLJCEM

V Centru interesnih dejavnosti pripravljamo programe za letošnje počitnice. Želimo si, da bi tudi letos uspeli tako kot lani, zato vabimo k sodelovanju vse, ki ste z nami že sodelovali pri različnih dejavnostih, pa tudi vse tiste, ki bi se želeli pridružiti našim prostovoljcem.

Kaj lahko delaš v ClDupoleti? Tudi letos bi radi oblikovali "trojke" za vodenje dopoldanskih uličnih delavnic, ki bodo potekale 4 tedne:

od ponedeljka, 28. 6., do petka, 2. 7.

od ponedeljka, 5. 7., do petka, 9. 7.

od ponedeljka, 12. 7., do petka, 16. 7.

od ponedeljka, 19. 7., do petka, 23. 7.

Poleg tega potrebujemo še prostovoljce za:

- spremstvo na izletu v Hišo eksperimentov v Ljubljani v soboto, 10. 7.,

- spremstvo na izletu otrok na Celjski grad v četrtek, 29. 7.,

- pomoč pri izvedbi ustvarjalne delavnice "gibljivih kipov" oz. mobilov, ki bo potekala v CID od 28. 6. do 2. 7.,

- pomoč pri izvedbi delavnice "fotogram" za mlajše osnovnošolce, ki bo potekala od 28. 6. do 2. 7. v Šolskem centru,

- pomoč pri izvedbi ustvarjalne delavnice "izdelki iz ročno narejenega papirja", ki bo potekala v CID od 19. do 23. 7.,

- sodelovanje pri pripravi in izvedbi "sejma prostega časa", ki naj bi potekal en dan v prvih dneh septembra, verjetno v petek, 3., ali v soboto, 4.9., v središču mesta in se bo pridružil projektu "Ptuj — odprto mesto".

Ce te sodelovanje zanima, se oglasi telefonsko, po mailu ali osebno. Tvoj odziv pričakujem do 31. maja na: telefon 780 55 41, mobi 041 604 778, elektronski naslov: nevenka.gerlŽcid.si ali cidŽcid.si

Z vsemi, ki se boste odločili za sodelovanje, se bomo sestali in se pogovorili o času, vsebini, organizacijskih zadevah in o vsem, kar te bo zanimalo. Veseli bomo tudi tvojih predlogov in vprašanj!

Na voljo so informacije o mednarodnih taborih za mlade! Najbolj izčrpne so na spletni strani "http://www.movit.sif', lahko pa vam pomagamo najti vse, kar vas zanima o načinu prijave itd.

Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041604 778.

Kuharski nasveti

Pšenični zdrob

Večina pšeničnega zdroba je narejena iz trdih pšenic. Se posebej je cenjen zdrob iz pšenice durom, ki ga večinoma uvažajo iz Kanade in Amerike. Pri nas prevladuje zdrob narejeni iz mehke pšenice in ga pogosto mešajo s trdim zdrobom. Zraven pšeničnega zdroba poznamo še beli koruzni zdrob ali zdrob iz rumene koruze brez kalčkov, tako da koruzna zrna grobo ali bolj fino zmeljejo.

Tako pšenični kot koruzni zdrob pa ponujata veliko možnosti za pripravo jedi. Najpogosteje iz zdroba pripravljamo mlečne jedi z različnimi sladkimi dodatki, strjenke, katerih okus izboljšamo z vloženim ali svežim sadjem. Poznamo številne zdrobove žlič-nike, ki jih pripravljamo po različnih tehnikah in zaradi tega so enkrat penasti in lahki, spet drugič težki in masleni. Prav tako iz pšeničnega zdroba pripravljamo različne priloge ob kuhanih in dušenih jedeh.

Kot prilogo iz pšeničnega zdroba pripravljamo cmoke, ki jih lahko tudi polnimo z različnimi slanimi nadevi, ocvrtke ali hru-stavce, ti so posebej priljubljeni med mladimi in prav tako ponujajo različne možnosti glede na dodajanje sestavin in spreminjanja okusa z začimbami. Tako poznamo zdrobove hrustavce z mandlji in lešniki. Iz pšeničnega zdroba lahko pripravimo tudi zdrobove štruklje, ki jih ponudimo kot toplo uvodno jed, samostojno jed ali kot prilogo.

Med nekoliko bolj zahtevne jedi iz zdroba pa spadajo različni zdrobovi narastki, ki jih pripravljamo iz penasto umešanih rumenjakov masla, pšeničnega zdroba, ki ga skuhamo v manjši količini mleka, dodatkov in trdega snega beljakov. Zmes za na-rastke damo v jena posodo in v pečici spečemo. V kolikor osnovni masi dodamo slane začimbe, zraven ponudimo gobovo, smetanovo, grahovo, zelenjavno in

podobno omako. Če pa osnovni masi dodamo tudi sladkor, nara-stke prelijemo s sadnimi prelivi, ki jih pripravimo iz pretlačenih malin, jagod, vloženih breskev in podobnega sadja.

Starejši ljudje pa najbrž poznajo zdrobov pečnjak. Kot za večina pečnjakov velja tudi za zdrobo-vega, da si ga enostavno in hitro pripravimo. Najokusnejši zdro-bov pečnjak naredimo, če zdrob najprej skuhamo v pol litra sladke smetane. Za pol litra smetane potrebujemo slaba 2 decilitra zdro-ba. Zdrob in smetano kuhamo le toliko časa, da se smetana začne gostiti. Odstavimo in še nekaj časa mešamo, dodamo 1 žlico

Pecivo iz pšeničnega zdroba

Potrebujemo: 1 jogurtov lonček pšeničnega zdroba, 1 lonček kristalnega sladkorja, 1 lonček toplega mleka, pol lončka belega olja, 1 lonček mletih orehov, 2 jajci (iz beljakov naredimo sneg), 1 pecilni, 1 vanilijev sladkor, 3 večja jabolka (naribana), 10 dag rozin, 3 žlice ostre moke.

Zdrob namočimo v mleko in pustimo stati 15 minut. Rumenjake, sladkor, olje, pecilni, vanilijev slador penasto umešamo, dodamo zdrob, orehe in jabolka ter na koncu trdi sneg beljakov. Pekač dobro namažemo, potresemo z ostro moko in damo vanj testo. Pečemo 30 do 40 minut pri 190 °C. Preden pecivo ponudimo, ga premažemo z marelično marmelado in prelijemo s čokoladnim prelivom.

Avtorica: Valerija Meglic

ga razdrobimo, potresemo s sladkorjem v prahu ter zraven ponudimo čaj ali poljuben kompot.

Pripravite si lahko tudi zdro-bov pečnjak s svinjino. Pripravimo ga popolnoma enako kot prej omenjenega, le da zdrobovi zmesi dodamo 20 dekagramov na kocke narezane in kuhane svinjine, izpustimo sladkor in zmes solimo. Ponudimo ga skupaj z zeleno solato kot samostojno jed.

Pripravimo pa si lahko tudi zdrobove štruklje. Poznamo pečene in kuhane zdrobove štruklje, ki jih pripravljamo iz vlečenega testa in jih nadevamo z zdrobom, in zdrobove štruklje, kjer pripra-

Zdrobove hruške

surovega masla in mešamo, da se maslo stopi. Rahlo ohlajeni masi dodamo 3 rumenjake, po želji sladkamo in dodamo še trdi sneg beljakov. Tako pripravljeno maso vlijemo v pomaščen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko, in pečemo pri 180 °C, 20 do 30 minut. Pred serviranjem

Mokri smrček

Vprašanje: Bralko Manco iz Ptuja zanima, ali lahko pes zboli za boreliozo tako kot ~lovek, ali je bolezen raz{irjena tudi pri nas in kako svojega psa zaščititi pred to nevarno boleznijo?

Odgovor: Borelioza je klopno prenosljiva multisistemska bolezen ljudi in mnogih živalskih vrst. Zaradi velikega števila klopov in njihovi izpostavljenosti (ljudje in živali) je bolezen na določenih področjih pogosta tudi pri psih. Lajmska borelioza je zoonoza — infekcija se prenaša s klopi in je tudi v Sloveniji dokaj razširenja. Naša država je žal po okuženosti klopov

z borelijami v Evropi na vodilnem mestu (okoli 30% okuženost klopov).

Bolezen je razširjena po celem svetu, zlasti v zmernem podnebnem pasu, kjer prevladujejo klopi iz vrst Ixodes ricinus (Evropa).

Naravni rezervoar klopov so glodalci (podgane, zajci, krti), jež in ptice, ki se zadržujejo v bližini naselji in človeka (vrabci, kosi, fa-

vimo zdrobovo testo, ki ga razva-ljamo, napolnimo najpogosteje s prepraženimi krušnimi drobtinicami in nato skuhamo.

Pečene zdrobove štruklje pripravimo tako, da pripravimo klasično vlečeno testo in nadev. Nadev naredimo iz 4 decilitrov sladke smetane, ji dodamo 25

zani ...). Za prenos bolezni je potreben vmesni gostitelj. Z mesta vboda se borelije med nenehnim razmnoževanjem v nekaj tednih razširijo po celem telesu. Najpomembnejši pri celi stvari je čas, ki preteče od prisesanja klopa.

V slabih 24-48 urah se okužba razširi po telesu gostitelja . Pri človeku borelijoza prizadene več organskih sistemov (koža, živčevje, skeletno mišični sistem in srce). Pri psu je bolezen zaradi težko opredeljivih simptomov, pigmentiranosti kože, dlake in nepojavljanja erytema migrans težje prepoznavna in za diagnostiko zahtevnejša. Največkrat poteka borelioza pri psu v obliki neješčnosti, apatičnosti in skrajnega odpora do gibanja ob visoki vročini. Po ustrezni terapiji znaki pogosto zginejo vendar se pogosto srečamo z recidivi.

Na uspešnost zdravljenja odločilno vpliva čas (zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni) ter imunološki status organizma.

Pri opisani bolezni je najpomembnejša preventiva. Gre za preprečevanje okužbe naših šti-rinožnih prijateljev z uporabo re-pelentnih sredstev (zaščita živali pred klopi in drugimi ektopa-raziti). V ta namen imamo na razpolago številne učinkovine v najrazličnejših farmacevtskih ob-

dekagramov pšeničnega zdroba in pustimo stati vsaj pol ure, da se zdrob navlaži. Nato dodamo 3 rumenjake, 2 žlici sladkorja, limonino lupino in sneg treh beljakov. Vlečeno testo raztegnemo, ga pokap ljamo z raztopljenim maslom, premažemo z zdrobovim nadevom, damo na pomaščen pekač, premažemo z jajcem ter narahlo prelijemo z mlekom in počasi pečemo kot zavitek. Po lastnem okusu lahko izpustite tudi sladkor in nadev rahlo solite.

Kuhane zdrobove štruklje pripravimo enako kot pečene, le sladko smetano zamenjamo s kislo, izpustimo sladkor in jih skuhamo. Pred kuhanjem jih lahko narežemo in jih kuhamo v vodi, ki zelo nežno vre, da ne izhaja nadev. Tako pripravljene lahko ponudimo kot jušno zakuho, toplo uvodno jed ali kot samostojno jed.

Lahko si pripravimo tudi zdrobove žepke, tako da najprej v sladki smetani skuhamo zdrob, dodamo še vanilijev sladkor, rumenjake in malo soli. Popolnoma ohlajeno maso damo na dobro pomokano desko, razvaljamo za pol centimetra na debelo, v sredino damo pol žličke marmelade, pokrijemo z drugo polovico, jih povaljamo v razžvrkljanem jajcu, drobtinah in na hitro ocvremo. Del drobtin lahko zamenjamo tudi z mletimi lešniki ali mandlji. Ocvrte delno ohladimo, potrese-mo s sladkorjem v prahu in ponudimo.

Nada Pignar, profesorica kuharstva

Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.

likah: raztopine-ampule, zaščitne ovratnice, spreji, posipi ...

Staro pravilo, da je potrebno sveže prisesanega klopa čimprej odstranit (v manj kot 24 urah) pa še zmeraj ostaja zlato pravilo, ki se ga je smiselno držati, saj na ta način bistveno zmanjšamo ali celo izničimo možnost prenosa borelije na človeka oz. našega šti-rinožnega prijatelja.

Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.

w

ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

VM.V

9 02/ 771 00 82

V vrtu

Vrtna narava v pomladi prelesti

Vrtna narava in vrtno rastje sta se kljub hladnemu in deževnemu spomladnemu vremenu proti koncu meseca maja, najmikav-nejšega in očarljivega meseca v letu, lepo razvila v bližajoče poletno obdobje, obdobje rasti, razvoja plodov in prelesti cvetja in zelene narave.

V SADNEM VRTU je obdobje koncem meseca maja in junija obdobje najbujnejše rasti in razvoja sadnega drevja. V tem obdobju so žlahtne drevnine potrebne nege in oskrbe, da so odpornejše, ko jih ogrožajo mnoge rastlinske bolezni in škodljivci. V fazi bujne rasti so rastline s svojimi mladimi poganjki, listi in razvijajočimi plodiči najboljši plen številnim škodljivcem in življenjski prostor za razvoj rastlinskih bolezni.

Cešnjeve muhe v mladeplodiče češenj koncem meseca maja pa do konca julija zalegajo jajčeca, iz katerih se že po nekaj dneh razvijejo ličinke, ki se zavrtajo v plodove, kar povzroča črvivost češenj. V plodovih češenj žive do odpadanja, ko plodove zapuste in se zabubijo v zemljo do prihodnega leta. Ko opazimo izlet češenjeve muhe, drevesa poškropimo z ustreznim kemičnim pripravkom z najkrajšo karenčno dobo trajanja oziroma učinkovanja, da si glede na dobo zorenja plodov ne zastrupimo.

Na mladih poganjkih sadnega drevja so se pričele pojavljati zelena listna uš, jablanova šiškarica in najnevarnejša mokasta ali krvava uš. Uši listov in poganjkov rastline ne ob-jedajo, marveč se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov, ki so jih vsled velikega števila v stanju v nekaj urah povsem izse-sati in uničiti. Uničujemo jih mehanično tako, da napadeno mladiko odrežemo in uničimo. Uspešno jih uničujejo tudi pikapolonice. Ce napad še ni premočan, uporabimo naravne pripravke, kot so izvlečki kopriv, v primeru večjega napada pa so učinkovita le sistemična kemična sredstva, strupi, s katerimi zastrupimo rastlinski sok, ki zastrupi sesajoče uši. Mokasta ali krvava uš je zavarovana s sivo puhasto prevleko, ki ob stiku postane umazano rdeča. Mokasta uš povzroči iz-nakaženje plodov in mladik, sadno drevo pa okuži z neozdravljivo virozo. Za uničevanje uporabimo enake sistemične insekticide kot proti ostalim vrstam uši, škropivu pa zaradi boljše močljivosti obvezno dodajamo pinovit ali kuhinjski detergent. Škropljenja tolikokrat ponovimo, dokler uši ne uničimo.

V OKRASNEM VRTU bodo pričele cveteti vrtnice - rože kraljice vrtov. V začetku cvetenja, ko je njihovo listje še mladostno in neutrjeno, mladike pa okusne za sesajoče insekte, jih v rednih presledkih škropimo z ustreznimi fungicidi predpepe-lovko, boleznijo vročih dni z vlažnim zrakom, in črno listno pegavostjo, ki se pojavlja v takšnih vremenskih razmerah, kot so letošnje. od številnih škodljivcev, ki napadajo vrtnice, pa so najškodljivejše listne uši, ki jih učinkovito ob vsakem

pojavu uničimo z enim od številnih razpoložljivih kemičnih pripravkov s sistemičnim delovanjem. Vrtnice v tem času za nadaljnji cvetni nastavek dognojimo s posebnimi rudninskimi gnojili, mešanicami za vrtnice, odcvetele cvetove pa sproti po cvetenju odstranjujemo, da preprečimo razvoj plesni.

V ZELENJAVNEM VRTU je med vrtninami najzahtevnejša nega, oskrba, obdelava in varstvo pred boleznimi pri paradižniku, da bi pridelali okusne in zdrave plodove. Sadike redno okopavamo in plevemo. Odstranjujemo jim zalistnike in jih vežemo ob oporo. Paradižnik ogroža peronospora, siva plesen, pepelovka in rja, z listno pegavostjo pa se najprej okužijo spodnji prizemni listi od vlažnih in zasenčenih tal. Obolele liste sproti odstranjujemo.

Miran Glu{ič, ing. agr.

^iéâ^.W.

27-četrtek #

28-Petek

29-Sobota

30-Nedelja

31-Ponedeljek

1-Torek

m

2-Sreda

BIOLjOGIJA ČLOVEKA

izobčitev iz

cerkve

ameriški pop pevec (sammy)

pogon

na divjad

naš skla-dateu adamič

nada bavdaž

obmetavanje s kepami

madžarski šahovski velemojst. (andras)

športno moštvo

pavel obuk

ameriška

pevka (amanda)

holan dskl sir

honduraški

politik (francisco)

konjice

skandinavski drobiž

gorska rastlina

cepinov okel

velika živalska ustnica, upa

naša rokome-tašica černe

naša pevka prodnik

francoski departma

Cargo

ivan

BELIČNOST

italu. znamka

avtomobil.

železar

nemški pisateu (wilhelm)

v sneg utrta pot, špura

urejevalec izložb

zi uska noša

napaka

pri košarki

poliestrska folija

gozdna rastlina

karel cankar

rimski cesar

niko kuret

3l. narodn heroj (andrej)

ruski sklada-

teu (julijan)

Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: maska, Avril, Stans, Tome, Sterntal, kanister, Aarau, oklo, Ilarion, zu, obraslek, Lita, rovas, motorist, ogi, Kral, radiranka, Vava, literat, kim, OE, otip, JS, Tamiras, TVD, losi, atletika, Tlake, trta, Izlacan, star. Ugankarski slovarček: ADORJAN = madžarski šahovski velemojster (Andras, 1950-), AMILA = muslimansko žensko ime, CEI = italijanski kolesar (Luca, 1975-), CRONANA = poliestrska folija, EGIN = uzbakistanski šahist (Vladimir), ENTOMBED = švedska metalna skupina, ustanovljena 1987 v Stockholmu, RAYTON = italijanska znamka avtomobilov, STRAIN = ameriški pop pevec (Sammy, 1940-), ZELAYA = honduraški politik, predsednik 1839 - 1840 (Francisco, 1798-1848).

Govori se ..

l'l.ž. da lahko v Ptuju letos spet pričakujemo ocvetlićene kandelabre, ker bodo baje Ptujčani znova tekmovali kot razcveteni narod. No ja, tudi će Ptujčani obudijo ob prejšnjem tekmovanju opuščene gredice, bo najbrž premalo. Razen če je tudi spomin tekmovalne komisije tako kratek, kot so bili razcveteni avtomobilski plašči pred nekaj leti.

... da so Ormožanipopularni rek ""Japonci delajo za nas" spremenili v "Evropejci delajo za nas": peso jim pridelujejo

Madžari, pred nesrečami z nevarnimi snovmi jih rešujejo Hrvati, smeti jim vozijo Avstrijci, težave z brezposelnostjo rešujejo Italijani, vina jim propagirajo Angleži... Kaj delajo domačini???

... da se po naših krajih spet cedi sladkorni sirup. Izločajo ga politiki, ki so se pred evropskimi volitvami spomnili svojih ljubih volivcev. Ja ja, evropski sedeži so mehki ...

... da se je na ljutomerskem gimnazijskem jubileju

zbralo 900 nekdanjih gimnazijcev. Ali to pomeni, da jih bo na ptujski triinpolkrat večji obletnici to soboto 3000? Hej, to bo fešta, da bo lahko žal vsem, ki so "pozabili", da so gimnazijci. Saj tako hudo pa tista štiri dijaška leta ni bilo...

Vidi se ...

... da si videmski tamburaši pridno vzgajajo podmladek: v Kopru so angažirali mladega dirigenta.

Lujzek • Dober den vsoki den

Se malo pa se bomo poslovili od mesca majnika in zašritali

v zodji

mesec prve polovičke totega leta, ki se ga veselijo vsa teleta in tudi moja teta, ki ma te rojstni den in jaz rad k njej na obisk grem. Vsokič kaj dobrega na mizo dene, si dušo odklene, se malo zjoče in malo smeji ter pove kak se ji na stora leta godi. V mali hišici živi čista soma, družbo ji delajo pes, močka in kure, una pa že dvajsti let provi kak so ji štete vure. Je pa zdrava, rada dobro papa in pije in si živleje svojim letom primerno zav-

žije. Rada moli in tudi kleje,

na vrti in v gorici koplje in pleje, se pri topli peči in na sunci greje. Rada skoči v klet, si natoči kozarček, včosik tudi dva, da bi prijatelja bla, več pa ne, saj drgačik jeni moped v jorek gre. Če glih je ženska v častitlivi starosti, se ne odreče nibene radosti. Tudi za moškimi še rada pogleda in reče -glej ga deda, je kak kokot, ki

skoče krez plot, drgačik pa se drži kak provi gospod...

Tejko te o moji tetici Gretici, ki po svoje živleje živi, se malo sekira, nič ne nervira, je kak naši poslanci na levici in desnici, ki dosti gučijo in malo povejo in dosti proračunskega dnara pojejo.

Kaj pa provita na našo uvrstitev na evroviziji? Smo pač upoštevali olimpijsko geslo in načelo, da je bolj pomembno sodelovati kak pa zmogati. Naš duet Platin se glih neje preveč platinasto odreza, za slabo uvrstitev pa so krivi tisti, ki niso za našo popev-čico glasuvali in so nas kar grdo popluvali. Pred nami so bli vsi bivši balkanski bratje in sestre, tete in strici, mi pa v evropski gorici čista na spodnji terasi, kak da bi nas potukla toča, bi rekli naš oča.

Ha, ha, nega več papira pa tudi Mica mi ne da mira. Nagoja me v gorico škropit, kosti in druge muke trpet in mi provi frdamani ded. Saj vete kak provi stori pregovor, da na storega deda vse gor gre, samo mloda deklina ne! Vas lepo podavljam in želim vse dobro!

RADIOPTUJ

89,8»98,e"l043MHz

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 27. maja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.00 Skupna oddaja (Radio Trbovlje, pogovor s predsednikom države dr. Janezom Drnovškom). 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val).

PETEK, 28. maja:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). SOBOTA, 29. maj: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob

kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).

NEDELJA, 30. maja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIÎ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 31. maja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja

in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 1. junija: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC.

Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).

SREDA, 2. junija:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).

POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si

Horoskop

OVEN

V službi se bo v teh dneh kmalu premaknilo na bolje, sicer ste si pa izboljšanje v zadnjem času tudi zaslužili, saj ste veliko delali in naredili in s tem dokazali, da ste zanesljiv sodelavec. Vzemite si malo počitka.

BIK

Pred vami je pomemben teden predvsem na poklicnem področju, kjer bi lahko nastopil nenaden premik v pozitivno in uspešnejšo smer. Ponedeljek vam je naklonjen, zato le izkoristite priložnosti.

DVOJČEK

^^ V službi se lahko razmere kmalu izboljšalo, saj boste f z umirjenostjo uspeli tam,

kjer bodo drugi pogrešili zaradi svoje nestrpnosti. Poslovno naklonjena vam bosta tako četrtek kot ponedeljek. V ljubezni bo zatišje.

RAK

Pred vami je srečen teden, saj boste uživali v čudovitem občutku, da ste končno rešeni bremen glede poslovnih zadev. Zaživeli bodo tudi vaši stiki s prijatelji in znanci. V ljubezni bo nastalo novo upanje.

LEV

Teden bo zapolnjen z upanjem in tudi z novimi priložnostmi in projekti. Pri tem vam bo pomagala oseba, s katero boste postali zelo prijateljski. Sreda bo poslovno uspešna, sobota pa romantična.

DEVICA

Čeprav bo velika negotovost, ki vas na poslovnih poteh spremlja že nekaj časa, minila, bodite vseeno previdni, ker se lahko nepričakovano in skrivnostno pojavi prevara. Vikend bo romantičen in prijeten.

TEHTNICA

Na poslovnem področju boste morali v teh dneh predvsem premagovati svojo neodločnost pri odločanju kako naprej. Soočali se boste tudi z egoizmom in ljubosumjem drugih. Zvezde vam bodo naklonjene.

[KORPIJON

Dokazovati se boste morali predvsem v službi ali na poslovnem področju, kar vas bo zelo izčrpalo. Predvsem V torek in sredo pričakujte veliko šokov in stresov, saj se bo pojavil nekdo, ki vam bo nasprotoval.

STRELEC

Na splošno je pred vami dober in vitalen teden. Kljub nasprotovanju okolice in sodelavcev boste šli naprej po svoji poti. Nekomu to sploh ne bo všeč, toda počasi boste dobili somišljenike. Vikend bo romantičen.

KOZOROG

Pred vami je sijajen teden predvsem na osebnem področju. Izžarevali boste povečano privlačnost, ki bo

V vaš krog privabljala simpatične pripadnike nasprotnega spola. Prijetno se boste imeli v petek in torek.

VODNAR

V službi boste zelo uspešni predvsem zaradi vaše povečane samozavesti. V petek bodo sicer možne napetosti v delovnem okolju, a vas ne bodo huje prizadele. Vaše zdravje in počutje bo odlično.

RIBI

Vteh dneh se boste osredotočili na materialne zadeve, kar bi lahko pomenilo tudi večji nakup. V petek dopoldne in soboto bi bil kar pravi čas za tako odločitev, v nedeljo bodo napetosti v ljubezenski zvezi.

Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.

Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ

2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30

www.sportnizavod-ptuj.si

Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si

Piše: Jože Mohorič

Biti ali ne biti!

Na tem mestu sem v prejšnji številki Štajerskega tednika zapisal, da imajo igralci Kumha Drave na tekmi proti Dravogradu prvo priložnost za izhod v kvalifikacije za obstanek v 1. SNL. Kot lahko razberete iz ~lanka na desni, te priložnosti niso izkoristili. Še ve~: z igro v Dravogradu so razo~arali tiste najzvestejše privržence, ki so si tekmo ogledali v živo.

Trener Sre~ko Luši~ je tekmo za~el s precej spremenjeno (~udno?) enajsterico glede na prejšnje tekme. Nekateri igralci so delovali izgubljeno in zmedeno, tako da igra nikakor ni stekla, kot bi morala. Ptuj~ani so izgubili veliko žog na sredini igriš~a, vezni igralci niso znali prenesti žoge do napadalcev, premalo so se gibali brez žoge, povrh vsega pa so se ukvarjali predvsem z odlo~itvami sodnika Sre~ka Kandareja iz Ljubljane. Le-ta je imel, resnici na ljubo, zelo ~uden kriterij glede dosojanja prekrškov in podeljevanja kartonov, a problem je bil izklju~no v miselnosti igralcev Drave, ki se niso povsem osredoto~ili na svojo igro, ampak so vzroke za slabo predstavo iskali drugje.

V drugem pol~asu se je po izklju~itvi Binga (prestoga odlo~itev sodnika!) tehtnica sicer prevesila na stran igralcev Drave (!), a še vedno ni bilo tiste prave energije na igriš~u, ki bi jih ponesla do željenega rezultata. Mladi igralci Dravograda so znali izkoristiti ponujene priložnosti in so se na koncu tekme zasluženo veselili. To je bila prva zmaga Dravograda proti Kumhu Dravi v letošnji sezoni; prve tri dvoboje so z rezultatom 3:1 dobili Ptuj~ani.

Tako bosta o obstanku in izpadu odlo~ali tekmi zadnjega kroga: dravaši gostijo Domžal~ane, Dravograd igra v Celju s Publiku-mum. Celjani so v spomladanskem delu sezone najslabše moštvo 1. lige, tako da ni izključena zmaga Dravograda. Pred igralci Drave je torej težka naloga, toda še vedno so v položaju, ko sami odločajo o svoji usodi. Če premagajo Domžale, so zanesljivo pred Dravogradom, vsak drug izid pomeni negotovost in čakanje na rezultat tekme v Celju.

Samo upamo lahko, da je bila tekma v Dravogradu dovolj veliko opozorilo za igralce in trenerja ter tudi upravo, da bodo strnili svoje vrste in bodo v nedeljo iztisnili iz sebe zadnje atome moči, kajti samo tako se bodo lahko veselili skupaj z navijači.

Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone

Za obstanek bo potrebno pokazati več volje in znanja

DRAVOGRAD - KUMHO DRAVA 3:1 (2:1)

STRELCI: 1:0 Ljubanic (21), 1:1 Bingo (40), 2:1 Frajdl (45)

KUMHO DRAVA: Dabanovic, Zajc (od 45. Korez), Grižonič, Krajnc (od 73. Jevdženič), Šter-bal, Bingo, Kamberovič, Zilič, Seli-movič, Gorinšek (od 45. Toplak), Smajlovič. Trener: Srečko Lušič.

Srečanje, ki je že lahko odločilo o tem, kdo bo igral kvalifikacije za obstanek v 1. SNL, so bolje začeli Ptujčani, ki so prvič zapretili v 5. minuti, ko so domačini v zadnjem trenutku izbili žogo pred Kamberovičem. V nadaljevanju so domačini prevzeli rahlo terensko pobudo, vendar si pravih priložnosti niso priigrali. V 20. minuti je na nasprotni strani po lepi akciji cele ekipe streljal Selimovič, a je žoga zletela mimo vrat Dravograda. Nato pa hladen tuš za Ptujčane. Neodločnost gostujoče obrambe je lepo izkoristil Ljuba-nič in s približno dvajsetih metrov premagal Dabanoviča. Igralci Kumha Drave so v tem delu srečanja igrali prepočasi, njihovi igralci

Foto: Črtomir Goznik

Slaviša Jevđenič (v skoku) je vstopil v igro v 73. minuti, a rezultata ni mogel spremeniti, akcijo spremljajo (v modrih dresih) Kamberovi~, Toplak in Šterbal.

so se premalo gibali brez žoge, tako da so stežka prihajali pred vrata Dravograda. Nato pa je sle-

Karting • Začetek sezone v Hajdošah

Vsa prva mesta Slovencem

Lepo son~no nedeljsko popoldne je na Kartodrom v Hajdo{ah privabilo nad 1000 ljubiteljev tega zanimivega in atraktivnega avto-moto {porta.

Prizadevnim športnim delavcem AMD Ptuj se je v štirih razredih prijavilo 51 voznikov, ki so se v zanimivih borbah pomerili ob pricetku sezone, saj sta bili dirki na kartodromu v Hajdošah uvodni dirki tekmovalne sezone. V sklopu dirke za državno prvenstvo, ki je bila mednarodno obarvana, so nastopili vozniki Hrvaške, Avstrije in Italije. Še zlasti zanaimi-vi sta bili za gledalce vožnji v clan-ski konkurenci, kjer sta v 100 ccm vodila borbo Jurkovic in Kovac ter v 125 ccm med Pevec in Repic. Med mlajšimi pa sta Lajkovic in Stare z odličnimi vožnjami prdo-bila prednost že od zacetka in do konca razliko med zasledovalci le vecala. Lanskoletni državni prvak Alex Damiš, ki sedaj nastopa pri Styriji v Avstriji, še za težje borbe ni pripravljen, saj se je uvrstil na 3. mesto. Preostali domaci vozniki S. Stamenkovic, D. Klobasa, A. Vežnaver, J. Šeruga in D. Hvala so vozili po svojih trenutnih sposobnostih, smolo pa je imela Pia Šumer, ki je v prvi dirki na prvem ovinku zletela s proge, v drugi dirki pa ji je zatajil tekmovalni stroj.

Po prvih dveh dirkah so uvrstitve naslednje: v mednarodni dirki je v N 60 ccm zmagal Ž. Lajkovic Šlander CE pred K. Puklja-kom in B. Banovicem, oba KKGB Zagreb; ICA 100 J U. Stare, pred

Start je ena najzanimivejših prvin avtomobilskega športa, še posebej v kartingu.

Foto: Langerholc

K. Senica Senica - sport, A. Damiš Styria: ICA 1000 S M. Kovac AMD Lucija pred L. Jurkovic AMD Straža, K. Habulin KK Zagreb C 125 ccm A. Repic AMD Moste pred A. Pevec Novi Marof, A. Bužga AMD Moste.

Uvrstitve za državno prvenstvo pa so: N 60 ccm Žlajkovic Šlan-

der CE 40 tock, A. Kern Senica - sport 30, M. Habjan 22, S. Sta-menkovic Ptuj 18 tock ... ICA 100 ccm U. Stare AMD Lucija 40, K. Senica Senica - sport 27, J. Marin-šek AK Plamtex 20, D. Klobasa Ptuj 20 tock ... ICA 100 S M. Kovac AMD Lucija 35, L. Jurkovic AMD Straža 32, J. Jemc AK Plamtex 23, I.

Stojšic Sportstil 22. icc 125 CCM A. Repic AMD Moste 40, A. Bužga AMD Moste 30, M. Smrdelj AMD Moste 18, A. Milavec AMD Moste 16 tock, D. Hvala 12, J. Šeruga 10 A. Vežnaver 10 tock (vsi AMD Ptuj).

anc

dilo razburljivih zadnji pet minut prvega polčasa. V 40. minuti je Smajlovič izvajal prosti strel z leve strani, v gneči pred golmanom Šri-barjem pa se je najboljše znašel Bingo, ki je z močnim strelom z bližine izenačil rezultat na 1:1. Domačini so že v naslednji akciji nevarno zapretili, a je strel Frajdla ustavila vratnica. Po pravem obleganju gola Dabanoviča pa je slednji moral v zadnji minuti prvega polčasa spet pobrati žogo iz svoje mreže. Po kotu z desne strani je iz bližine zadel Frajdl.

Trener Lušič je v drugem polčasu poslal v igro Toplaka in Koreza, v slačilnica pa sta ostala Gorinšek in Zajc. Igralci Drave so takoj prevzeli pobudo in poskušali hitro doseči zadetek; lepo je streljal predvsem Zilic. V peti minuti nadaljevanja je Klemen Bingo dobil drugi rumeni karton in je moral zapustiti igrišce; Ptujcani so naslednjih 40 minut igrali z igralcem manj. Sporna situacija v 60. minuti: Zilic je lepo vzel žogo vratarju Šribarju, ki je zadrževal žogo v

svojem kazenskem prostoru in zadel prazen gol, nato pa se je oglasila pišcalka sodnika Kandareja, ki je dosodil prekršek v korist Dravograda in razveljavil zadetek. Novo priložnost je imel Zilic v 65. minuti, vendar je streljal preko vrat.

V 70. minuti je prišel Madžar sam pred vratarja Dabanovica, a je le-ta lepo posredoval in odbil žogo v polje. Z vstopom Jevdženica se je petnajst minut pred koncem zacel zadnji poskus igralcev Drave, da dosežejo zadetek. Osem minut pred koncem je imel t.i. stoodstotno priložnost Smajlovic, iz oci v oci se je znašel z domacim vratarjem Šribarjem, zadel pa ga je v telo in priložnost je splavala po vodi.

V zadnjih minutah je tudi Ptujca-nom zmanjkalo moci in takrat je Kljajic dosegel še tretji zadetek za Dravograjcane in postavil koncnih 3:1.

Prva priložnost je torej splavala po vodi, tako da bodo dravaši kožo reševali v zadnjem krogu doma proti Domžalam.

Jože Mohorič

1. SNL - LIGA ZA PRVAKA

REZULTATI 31. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - KD Olimpija 0:0, Primorje - Gorica 2:0 (1:0), Koper - Mura 4:1 (2:0)

REZULTATI 31. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - KD Olimpija 0:0, Primorje - Gorica 2:0 (1:0), Koper - Mura 4:1 (2:0)

1. MARIBOR PIVO. LA[KO

31

15

9

7

40:32

54

2. GORICA

31

14

11

6

53:29

53

3. KD OLIMPIJA

31

15

7

9

53:39

52

4. KOPER

31

13

11

7

41:30

50

5. PRIMORJE

31

12

12

7

59:33

48

6. MURA

31

13

7

11

51:53

46

LIGA ZA OBSTANEK

REZULTATI 31. KROGA: Dravograd - Kumho Drava 3:1 (2:1), Domžale - Šmartno 2:2 (1:1), Ljubljana - CMC Publikum 2:1 (1:1)

1. LJUBLJANA

2. DOMŽALE

3. ŠMARTNO

4. CMC PUBLIKUM

5. KUMHO DRAVA

6. DRAVOGRAD

31

12

6

13

37:50

42

31

11

8

12

46:50

41

31

9

10

12

40:47

37

31

10

6

15

56:51

36

31

6

7

18

31:59

25

31

7

4

20

34:68

25

Kolesarstvo • Mitja Mahorič, zmagovalec dirke Po Sloveniji

Perutninarji« uspešni na dveh frontah

»

9-etapna dirka Olympia tour na Nizozemskem, kategorije 2.5 UCI, na kateri lahko tekmujejo le kolesarji do 26 let, je bila vedno pisana na kožo domačim kolesarjem, saj tujec ni zmagal že od l. 1996.

Kljub temu pa so veliko pozornosti z odličnimi etapnimi rezultati pritegnili kolesarji Perutnine Ptuj, ki po izjemni predstavi na slovenski pentlji ne počivajo in kolesarijo "novim zmagam naproti".

Glavni "krivec" je 20-letni Ptuj-čan Aldo Ino Ile{ič, ki je ob lanski etapni zmagi na dirki Po Sloveniji tokrat dosegal največje uspehe v profesionalni karieri. Ob zmagi v tretji etapi je {e {tirikrat stal na zmagovalnem odru, uspeh pa je s tremi uvrstitvami med deseterico dopolnil Matej Marin ter Tomislav Dan~ulovi} z 8. mestom na zadnji, najzahtevnej{i etapi.

Dirka se je pričela z razočaranjem za Ptujčane, ko je odstopil prvi sprinter ekipe Borut Božič, ki še vedno ni saniral poškodbe z dirke Po Sloveniji, ko je nesrečno padel v etapi s ciljem na Ptuju. Kljub temu pa do uspeha ni trajalo dolgo. Že v drugi etapi je v sprintu ubežnikov izvrstno sprin-tal mladi Ilešič, po pregledu foto-finiša se je izkazalo, da je le za las zaostal za zmagovalcem. Že v tretji etapi je ponovno stopil na zmagovalni oder, ko je dosegel 2. mesto, dobro pa je sprintal tudi Marin, ki je bil deveti. Dan za tem je Ilešič ponovil uspeh, s pomočjo boni-fikacijskih sekund pa je bil uvrščen tudi na 2. mesto v generalni uvrstitvi. Dodobra je vrstni red ne vrhu premešal sredin ravninski 27-kilometrski posamični krono-meter, na katerega se tradicionalno najbolje pripravijo nizozemski tekmovalci, saj odloča o skupnem zmagovalcu. Letos je bil najhitrejši

Foto: Marjan Kelner

Aldo Ino Ilešič, KK PP

Thomas Dekker, ki si je ob pričakovanem razpletu dirke z visoko prednostjo že zagotovil skupno zmago.

ČIM DALJE TEM BOLJE

Dan kasneje je na najdaljši dirki v svojem življenju, v dolžini 232 km, Ilešič stopil na najvišjo stopničko, ki jo je zapravil že v 3. etapi s prehitrim dvigom rok. Sicer ravninska dirka je bila zelo otežena, saj sta dež in veter "nagajala" teko-valcem, svoje pa je dodala še vožnja po kockah in nevarne zožitve ceste ter križišča, za kar je bila potrebna velika zbranost. Davek je s padcem plačal Marin že v začetkih dirke, kar pa na srečo ni bilo usodno za nadaljnje tekmovanje. Tek-

meci so v drugi polovici dirke že dobro vedeli, od kod jim preti nevarnost, zato so posku{ali na vse mogo~e na~ine pred ciljem dosegati dobre izhodi{čne položaje. V 7. etapi so kolesarji iz ekipe AXA tik pred ciljem s ceste izrinili prav Ile{iča, na srečo pa se le-ta ni po-{kodoval. Vrzel je zapolnil Marin, ki je bil ta dan 4. Morda le naključno, pa vendar je bil za padec Božiča na Ptuju kriv prav kolesar te ekipe. Na predzadnji 8. etapi so "perutninarji" po besedah vodilnega stratega kluba Srečka Glivarja odpeljali najlep{o etapo na dirki, ko so kontrolirali potek dirke in niso dovolili pobegov. Na svoj račun sta ponovno pri{la Ile{ič in Marin, ki sta se v "sprinterski paradi" {e enkrat zavihtela tik pod vrh, prvi na 2., slednji pa na 7. mesto. Glivar je bil zelo zadovoljen: "Pravzaprav smo se pokazali kot najbolj čvrsta ekipa na dirki, ki je kljub vsem mogočim oteževalnim okoli-{činam maksimalno profesionalno opravila z dirko," nato pa dodal: "Kar smo lani spremljali kot pozitivno presenečenje, je letos že normalno, " ko se je spomnil, da so lani na to dirko od{li z občutkom, ki je precenil konkurenco. Letos je več gotovosti, konkurenca pa si je fante v rumeno-zelenih dresih zapomnila kot resne tekmece. Zadnji dan je bil {e priložnost za hribolazce, tudi Perutninčana Tomislava Dančulovića in Matijo Kva-sino, ki sta cel teden garala za uspehe svojih klubskih kolegov, tokrat pa sta z 8. in 11. mestom prispevala {e svoj delež k odličnim

uvrstitvam, ki so bile že na dnevnem redu.

Ile{ič je po prihodu domov takole komentiral svoje največje uspehe: »Na dirko sem se dobro pripravil, kljub temu pa sem presenečen nad mnogimi uvrstitvami na stopničke. Velika zahvala gre ekipi, ki je zelo dobro pripravljala »sprinterski vlak" in s katero smo vsak dan bolj usklajeni. To priložnost sem sicer dobil po odstopu Božiča, ki je bil prvi {printer v na{i ekipi in moral sem se izkazati."

BONČA RESNI KANDIDAT ZA ZMAGO

Ena ekipa profesionalcev Perutnine Ptuj pa nastopa na večdnevni dirki FBD Milk Ras 2.5 UCI na Irskem. Kljub temu da so oklevali z odhodom in nastopajo okrnjeni le s {tirimi kolesarji, je veteran Val-ter Bonča že v prvi etapi zmagal in oblekel rumeno majico, ki jo je us-pe{no branil naslednji dan. Začetni uspeh je presenetil tudi njega, saj je "{tartal" na težje, prihajajoče etape: "Dana{nja druga etapa ni bila odločilna, pač pa precej lagodna zame, ker smo z ekipo lepo delali in ubranili rumeno majico brez težav. Veselim pa se že tistih etap, ki so speljane bolj po mojem okusu ali bolje rečeno, imajo kak-{en pravi hrib, ki ga bo treba osvojiti. Takrat se bo pokazalo, kak{na je konkurenca v resnici, moj položaj pa je tudi dober in iz njega se da kaj narediti, čeprav je do konca dirke {e daleč."

ug

Boks

Zlata rokavica med člani Rakuši in Zamori

Boksarski klub Ptuj je bil organizator kar dveh Zlatih rokavic, ki je prestižno tekmovanje v slovenskem boksu. Lani je ni bilo zaradi pomanjkanje finančnih sredstev, tako da so ljubitelji plemenite ve-{čine končno le pri{li na svoj račun. Mnenje o tem pa je seveda različno, saj smo mi{ljenja, da je bilo vse skupaj nekoliko pozno, pa tudi podatki o samem tekmovanju so curljali po kapljicah.

Leto{njo Zlato rokavico (2004) je dobil Italijan Zamora, lansko (2003) domačin Du{an Raku{a, žensko ptujčanka Dominika Šaj-tegel, mladinsko pa Lovi{ček iz Slovenske Bistrice. To, da je bil prisoten slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, je dalo veliko težo prireditvi. Gledalcev je bilo na prireditvi manj kot se je pričakovalo.

Boji so bili na kvalitetnem nivoju, vi{jem, kot se je pričakovalo, zato so tudi nagrade pri{le v prave roke. Tu pa gre ptujskim organizatorjem vsa pohvala, saj so podelili priznanja vsem tistim, ki so si jih res zaslužili in ne na način, kot je to ponavadi, da priznanja dobijo samo domači.

REZLTATI MLADINCI:

DO 75 kg: Lovi{ček (S. Bistrica) - Jager (Cestus Litija) 2:0,

ČLANICI:

DO 62 kg: Šajtegel (BK Ptuj ) -Horvat (Hrva{ka) 2:0 predaja v 3. rundi.

ČLANI:

DO 60 kg: Lutolli (Ring Celje) -Beer Ptuj 2:1,

Bruno Zamora je bil najbolj zveneče ime boksarskega večera.

DO 64 kg: Kneževič (Maribor) - Ga{ljevič (Ptuj) 2:0, prekinitev v 3. rundi; Braimi (Kranj) - Silaszy (Madžarska) 2:0, Žilarevič (Maribor) - Holc (Ptuj) 2:0, Zamora (Italija - Zambo (Madžarska) 2:0

DO 69 kg: Raku{ (Ptuj) - Milce-vič (Avstrija) 2:0

DO 81 kg: Jeseničnik (Ring Celje) - Podobnik (Cestus Litija) 2:0 k.o. v 1. rundi

DO 91 kg: Kovač - Ki{ček (Hr-va{ka 2:0, Slapnik (S. Bistrica) -Legionar Ptuj 2:0 k.o. v 2. rundi.

NAD 91 kg: Vole (Savoj Ljubljana) - Zenkovič (Dolomiti) 2:0.

Danilo Klajnšek

Folo: Črtomir Goznik

Spominski posnetek dobitnikov priznanj za najboljše in organizatorjev Zlate rokavice Ptuja.

Rokomet • 1. SRL (m)

Ormožani na koncu osmi

Za sedmo mesto (1. tekma): JERUZALEM - CIMOS 29:32 (11:15)

JERUZALEM: G. Čudič (14 obramb), Dogša, Cvetko; Belšak 4, Horvat 5, Mesarec 3, Koražija 2, Grabovac 1, Ivanuša 4, Kirič, Kosa-ber 1, Hanželič 1, Lollo 1, B.Čudič 7 (6). Trener: Saša Prapotnik

V Ormožu so gostovali rokome-taši Cimosa iz Kopra, ki so presenetljivo v tekmi za peto mesto izpadli proti trboveljskim knapom. Sicer so Primorci (brez poškodovanega krožnega napadalca Maku-

golov). Tekmo je zaznamovala poškodba Kiriča, ki jo je staknil podobo kot lani ob koncu sezone, in slovo iz sodniških ter delegatskih vod Ernesta Žižka.

Za sedmo mesto (2. tekma): CIMOS - JERUZALEM 25:27 (14:11)

JERUZALEM: G. Čudič, Dogša, Cvetko; Belšak 8, Horvat 3, Mesarec 2, Koražija 6, Grabovac 2, Ivanuša 2, Kosaber, Hanželič 1, Lollo, B.Čudič 3 (1). Trener: Saša Prapo-tnik

;rtomir Goznik

Aleš Belšak je na tekmi v Kopru dosegel 8 zadetkov (posnetek je s tekme Ormož - Celje Pivovarna Laško).

ca) v prvi tekmi za sedmo mesto zasluženo premagali domače je-ruzalemčke, ki so tokrat nastopili brez mladega organizatorja igre Bezjaka, ki je s kadetsko reprezentanco uspe{no gostoval v Latviji na kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo, kjer so kadeti osvojili drugo mesto (prvi Hrvati) ter se uvrstili na Evropsko prvenstvo, ki bo {e letos v Srbiji in Črni gori.

Čeprav so se domačini poslovili od domačega občinstva v sezoni 2003/04 s porazom, so v vrstah novincev z letošnjo sezono zelo zadovoljni. Na samem začetku tekme sta obe ekipi delali številne napake. Domačini so zgrešili tudi dve sedemmetrovki (Lollo, Mesarec), v vratih pa sta svojo nalogo solidno opravila Čudič pri domačih in Von-čina pri gostih. Varovancem trenerja Prapotnika je uspelo na tekmi prvič zadeti šele v šesti minuti in le enkrat povesti na tekmi v 19. minuti pri rezultatu 8:7. Ves ostal del tekme so nadzorovali avtomobilčki iz Kopra, ki so v prvem polčasu vodili največ prav ob koncu polčasa z rezultatom 11:15, v drugem polčasu pa že za šest 17:23, Koprčane pa je k zmagi 29:32 popeljal prvi strelec tekme Doborac (osem

Ormožani so se od zelo uspešne sezone poslovili z zmago, ki je niso pričakovali niti največji optimisti. Koprčani so odločneje začeli srečanje in v 18. minuti je po zaostanku 11:7 trener jeruzalemč-kov Prapotnik vzel minuto odmora. Do konca polčasa je razlika v korist domačinov, pri katerih ni igral novopečeni hrvaški reprezentant Brož, znašala tri do štiri zadetke. Drugi polčas je popolnoma pripadel Ormožanom. V napadu se je razigral Belšak, v vratih je svojo nalogo odlično opravljal Čudič in Ormožanom je v 48. minuti uspelo povesti 20:23 ter se ponovno vrniti v igro za sedmo mesto. Trener avtomobilčkov je vzel minuto odmora in s tem prekinil ritem ormoških vinarjev. V gol je uspešno vstopil Strašek, ki je zbral nekaj obramb, dvakrat je iz protinapada zadel Hrvatin, na 23:23 pa je izenačil Doborac. Dve minuti pred koncem je spet prišlo do vodstva Ormožanov s tremi zadetki prednosti (24:27), končni izid 25:27 in sedmo mesto ob koncu tekme je potrdil pri domačih najboljši posameznik in strelec obeh srečanj Doborac.

Uroš Krstič

BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Organizira TEČAJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA ZA

VODITELJA ČOLNA TEČAJ BO POTEKAL TRI DNI S PRIĆETKOM10. junija 2004

PRIJAVITE SE LAHKO NA ČOLNARNI V BUDINI (na RANCI),

VSAK DAN PO 15. URI. OB PRIJAVI JE POTREBNO PLAČATI 10.000 SIT KOTIZACIJE.

Vse potrebne Informacije lahko dobite na telefonski številki 041 495 118.

Nogomet • 2. SNL

Skoda, da se prvensto bliža koncu

2. SNL

IZIDI 31. KROGA: Rudar Velenje - Dravinja 2:0 (1:0), Krško Posavje - Svoboda 1:5 (1:2), Supernova Triglav - Aluminij 1:3 (0:1), Izola-Argeta - Livar 3:5 (1:2), Zagorje - Bela Krajina 1:2 (1:0). 1. RUDAR (V) 30 21 6 3 83:33 69

Nogomet

3. SNL - SEVER

REZULTATI 24. KROGA: Pohorje - Šmarje pri Jelšah 1:1 (0:0), Gorice Pesnica - Stojnci 1:2 (0:1), Malecnik - Paloma 2:3 (2:2), Šoštanj - Holermuos Ormož 3:3 (3:1), Središče - Kozjak 13:0 (3:0), Zreče - Železničar 2:0 (0:0), Hajdina - Bistrica 1:0 (0:0)

1. ŠOŠTANJ 24 14 6 4 62:28 48

2. PALOMA 24 14 5 5 64:27 47

3. STOJNCI 24 12 6 6 47:24 42

4. ŠMARJE 24 13 3 8 50:31 42

5. MALECNIK 24 13 3 8 55:27 42

6. BISTRICA 24 12 4 8 51:38 40

7. ŽELEZNIČAR 24 12 4 8 51:39 40

8. HAJDINA 24 11 3 10 50:41 36

9. POHORJE 24 10 4 10 52:42 34

10. HOL. ORMOŽ 24 10 4 10 46:42 34

11. ZREČE 24 10 2 12 38:46 32

12. G. PESNICA 24 7 2 15 39:54 23

13. SREDIŠČE 24 5 4 15 56:61 19

14. KOZJAK 24 0 0 24 7:163 0

GORICE PESNICA - STOJNCI 1:2 ( 0:1)

STRELCI: 0:1 Arsi~ (9), 1:1 Lo-ren~i~ (51. iz 11 m), 1:2 Petro vi~ (95)

STOJNCI: Germi~, Milo{i~, @ele-znik (Sluga), Lenart, Vil~nik, Bezjak, Letonja, Petek, Arsi~ (Petrovi~), @nidari~, Čeh. Trener: Miran Klaj-deri~.

HAJDINA - BISTRICA 1:0

(0:0)

STRELEC: 1:0 Vindi{ (75) HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Princl, M. Krajnc (Sarki~evi~), Vrabl, Bauman, Horvat, Hotko,R. Krajnc, Pihler (Frangez), Bezjak (Vindi{). Trener: Ivan Zajc.

BISTRICA: Kastelic, Sep, Frelih, Kun{tek, Pe{a, Vidojevi~, Furman (Poljanec), Leva, Primoži~, Plev-nik, Tkavc. Trener: Milko Djurov-ski.

[O[TANJ - HOLERMUOS ORMO@ 3:3 (3:1)

STRELCI: 1:0 Bulaji~ (18), 2:0 Koca (28), 2:1 Prapotnik (35), 3:1 Komar (42), 3:2 Tobijas (54), 3:3 Prapotnik (87)

HOLERMUOS ORMO@: Grab-rovec, Emer{i~, Jur~ec, Ga{pari~, Prapotnik, Jambri{ko, Školiber, Fi-javž, Jerebi~, Tobijas, Mitrev. Trener: Franc Gorza.

2. BELA KRAJINA 30 18

5 7

58:30

59

3. ZAGORJE

30 18

5 7

55:31

59

4. DRAVINJA

30 13

11 6

51:30

50

5. ALUMINIJ

30 13

8 9

45:37

47

6. LIVAR

30 10

13 7

39:43

43

7. KRŠKO POSAV. 31 8

1112

40:59

35

8. SVOBODA

31 8

7 16

46:46

31

9. SUP TRIGLAV 30 8

7 15

38:49

31

10. IZOLA-ARG.

30 6

8 16

28:54

26

11. BRDA

30 3

1017

24:59

19

SUPERNOVA TRIGLAV -ALUMINIJ 1:3 (0:1)

STRELCI: 0:1 Kelenc (20), 0:2 Emeršič (61), 0:3 Kuserbanj (64), 1:3 Krupi~ (90)

ALUMINIJ: Strelec, Golob, To-polovec, Sambolec, Pekez (Emer-{i~), Prapotnik, Koren, Flašker (Kuserbanj), Kelenc, Kneževič, Fri-dauer (Repina). Trener: Miran Emeršič.

Nogometaši .Aluminija nadaljujejo z dobrimi in predvsem uspešnimi igrami. Minulo nedeljo so gostovali v Kranju in brez večjih težav premagali domači Triglav. Že v 20. minuti je mladi napadalec Kidričanov Doris Kelenc načel do

mačo mrežo. Sledilo je obdobje dobre igre, vendar do spremembe rezultata po končanem prvem polčasu ni več prišlo.

V drugem delu srečanja pa so gostje bili še konkretnejši in preko dveh mladih igralcev Jana Emerši-ča in Denisa Kuserbanja dosegli še dva zadetka ter si tako do 65. minute priigrali visoko prednost treh zadetkov. Ob igri, ki so jo tokrat pokazali, je bilo za domače vsega konec sicer v tej minuti, praktično pa že prej, saj so nogometaši Aluminija držali vse konce igre v svojih nogah. V zadnjih trenutkih igre pa so Kranjčani le uspeli doseči častni zadetek.

Danilo Klajnšek

Ormožani so samo {e enkrat ve~ potrdili, da jim gostovanja in ekipe iz zgornjega dela lestvice bolj ležijo kot doma~a sre~anja in tekmeci iz spodnjega dela lestvice.

V velikem nalivu so kljub odli-~nemu za~etku nogometa{ev Ho-lermuosa slednji v 28. minuti zaostajali z 2:0. V teh trenutkih je Ormožanom najve~ težav povz-ro~al visoki Bulaji~. Izid je z hitrim pobegom znižal Tobijas. Ob koncu pol~asa v obdobju najve~je premo-~i gostov so bili Ormožani najprej o{kodovani za o~itno enajstmetrovko, v 42. minuti je za doma~ine po lepi akciji in preigravanju zadel Šabanovi~.

V drugem pol~asu so gostje iz mesta sladkorja popolnoma nadzorovali igro in vrstili priložnost za priložnost. Eno izmed teh je izkoristil najbolj{i posameznik tekme Prapotnik, ki je znižal na 3:2. V zelo napeti kon~nici je gol Or-možanov visel v zarku, v enem izmed redkih napadov Šo{tanja v drugem pol~asu so doma~ini namesto za zmago zadeli vratnico. V 87. minuti je {e drugi~ na tekmi zadel Prapotnik in rezultat izena-~il na 3:3.

Na koncu tekme so nogometa{i Šo{tanja, vodilni v 3. SNL - sever, ~estitali Ormožanom za prikazano igro in se strinjali, da so {e kako zadovoljni z osvojeno to~ko, ~ep-rav so dvakrat vodili z dvema goloma prednosti (2:0 in 3:1).

Uroš Krstič

SREDIÍČE - KOZJAK 13:0

(3:0)

STRELCI: 1:0 Habjani~ (5), 2:0 Habjani~ (6), 3:0 Lesjak (29), 4:0 Habjani~ (50), 5:0 Šeruga (55. iz 11 m), 6:0 Lesjak (60), 7:0 Šeruga (61), 8:0 Klajn~ar (63), 9:0 Lesjak (67), 10:0 Klajn~ar (75), 11:0 Hab-jani~ (81), 12:0 Maj~ (83. iz 11 m), 13: 0 Šeruga (85)

1. LIGA MNZ PTUJ

REZULTATI 21. KROGA: Videm - Gere~ja vas Unuk{ped 1:2, Slovenja vas - Dornava 3:0, Bo~ -Skorba 2:1, Zavr~ - Gori{nica 5:0, Podlehnik - Mark 69 Rogoznica 2:3.

1. ZAVRČ 20 17 2 1 80:16 53

2. GEREČJA VAS 20 15 1 4 72:25 46

Mali nogomet • 1. SLMN

Litija državni prvak

Minuli vikend se je kon~alo državno prvenstvo v malem nogometu za sezono 2003/2004.

Finale, ki se je igralo na tri zmage, je pripadlo Litiji, (5:4,4:3 in 8:4) in s tem šesti naslov državnih prvakov. Poraženec v finalu, Pun-tar Alpkomerc iz Tolmina, je zasedel drugo mesto, čeprav so bili blizu naslova. Potem ko so prvo in drugo srečanje izgubili nekoliko nesrečno, jim je na tretjem morala padla in šampionska zasedba iz Litije jih je suvereno premagala ter zasluženo obdržala veliki pokal

v svojih vitrinah. Po nekajletnem premoru se je kolajna iz prvorazrednega malega nogometa vrnila tudi na Štajersko, saj kot smo že večkrat zapisali, je ekipa Vitomar-ci Petlja osvojila tretje mesto in kot novinci v prvoligaški družbi so presegli vse načrte in cilje, ki so si jih zadali jeseni. Po naporni sezoni sledi zaslužen počitek, igralce številnih prvoligašev pa bomo gotovo srečevali na raznih turnirjih, ki jih ne bo manjkalo v poletnih mesecih.

R. D.

3. GORIŠNICA

21

8

6

7

39:36

30

4. VIDEM

20

9

1

10

42:36

28

5. SLOV. VAS

20

8

3

9

33:33

27

6. ROGOZNICA

20

7

5

8

38:36

26

7. PODLEHNIK

20

7

4

9

26:36

25

8. SKORBA

20

7

2 11

27:57

23

9. BOČ

20

6

3

11

20:56

21

10. BUKOVCI

20

4

8

8

32:52

20

11. DORNAVA

20

5

4

11

23:33

19

PODLEHNIK - MARK 69 ROGOZNICA 2:3 (1:2)

STRELCI: 0:1 Nahberger (6), 0:2 Petek (20), 1:2 Gaj{ek (30), 2:2 Vinko (65), 2:3 Petek (71)

VIDEM - GEREČJA VAS UNUK[PED 1:2 (1:0)

STRELCI: 1:0 Ciglar (11), 1:1 Juri{i~ (46), a1:2 Mertelj (81)

ZAVRČ - GORI[NICA 5:0

(2:0)

STRELCI: 1:0 Po{trak (19), 2:0 Golob (38), 3:0 Golob (59), 4:0 Obran (73), 5:0 Golob (89)

BOČ - SKORBA 2:1 (1:0)

STRELCA: 1:0 Brodnjak (40), 1:1 Janžekovi~ (87), 2:1 Brodnjak (89)

SLOVENJA VAS - DORNAVA 3:0 (1:0)

STRELCA: 1:0 Lenart (27), 2:0 Gere~nik (72. iz 11 m), 3:0 Gere~-nik (90)

2. LIGA MNZ PTUJ

REZULTATI 20. KROGA: Zgornja Polskava - Lovrenc 4:1, Grajena - Apa~e 5:6, Hajdo{e - Cirkulane 0:3, Leskovec - Markovci 0:3, Pod-vinci - Spodnja Polskava 5:2.

1. PODVINCI

18 17

0 1

84:22

51

2. CIRKULANE

18

13

3 2

51:23

42

3. MARKOVCI

19 13

1 5

53:22

40

4. LOVRENC

18

8

5 5

31:35

29

5. TRŽEC

18

8

1 9

57:53

25

6. HAJDOŠE

19

8

1 10

40:54

25

7. APAČE

18

7

2 9

33:38

23

8. GRAJENA-1

18

5

3 10

32:49

17

9. SP POLSKAVA 18

3

5 10

32:48

14

10. ZG. POLSKA.

18

4

1 13

32:65

13

11. LESKOVEC-1 18

1

4 13

17:53

6

LESKOVEC - MARKOVCI 0:3 (0:0)

Zmagal je nogomet

OŠ Jur{inci je v svoji prelepi {portni dvorani ponovno gostila osnovno{olce na {portnem tekmovanju. Tokrat so svoje mo~i merili u~enci 5. in 6. razredov, ki so se pomerili v finalnem turnirju medob~inskega prvenstva v malem nogometu. V finale so se po predhodnih zanimivih tekmah uvrstile zares najbolj{e {ole, saj smo na tekmovanju videli zelo kvaliteten in borben nogomet.

REZULTATI: OŠ Jur{inci - OŠ Ljudski vrt 2:1, OŠ Kidri~evo - OŠ Destrnik 3:1, OŠ Kidri~evo - OŠ Ljudski vrt 2:1, OŠ Jur{inci - OŠ Destrnik 1:1, OŠ Kidri~evo - OŠ Jur{inci 3:1, OŠ Ljudski vrt - OŠ Destrnik 2:1.

Naslov medob~inskih prvakov je osvojila OŠ Kidri~evo, 2. mesto

STRELCI: 0:1 Janžekovi~ (80. iz 11 m), 0:2 Zver (84), 0:3 Bratu{ek (90)

ZGORNJA POLSKAVA - LOVRENC 4:1 (1:1)

STRELCI: 1:0 Klajderi~ (12), 1:1 Skledar (24), 2:1 Pe~ovnik (49), 3:1 Klajderi~ (74), 4:1 Romih (82)

GRAJENA - APAČE 5:6

(1:0)

STRELCI: 1:0 Berghaus (5), 1:1 A. Predikaka (49), 2:1 Golob (57), 3:1 Toplak (58), 3:2 P. Predikaka

(62), 3:3 Kmetec (66), 3:4 Kraner (68), 3:5 Kraner (78), 3:6 A. Predikaka (85), 4:6 Toplak (86), 5:6 P{ajd (89)

PODVINCI - SPODNJA POLSKAVA 5:2 (2:0)

STRELCI: 1:0 Modri~ (7), 2:0 Kuserbanj (16), 3:0 Kuserbanj (54), 4:0 Tomaži~ (56), 5:0 Petrovi~

(63), 5:1 Krajn~i~ (65), 5:2 Krajn-~i~ (88)

HAJDOÎE - CIRKULANE

0:3 (0:1)

STRELCI: 0:1 Kirbi{ (27. avto-gol), 0:2 Zebec (76), 0:3 Klajderi~ (85)

LIGI VETERANOV

ZAHODNA SKUPINA - REZULTATI 13. KROGA: Polskava -Hajdina 2:3, Loka Ro{nja - Lovrenc 1:1, Prepolje - Pragersko 1:2.

1. HAJDINA 11 8 0 3 33:13 24

2. LOKA ROŠNJA 11 6 2 3 28:11 20

3. LOVRENC 11 5 2 4 17:24 17

4. APAČE 11 4 3 4 17:18 15

5. PREPOLJE 12 4 2 6 18:23 14

6. POLSKAVA 11 3 2 6 18:30 11

7. PRAGERSKO 11 2 3 6 14:26 9 VZHODNA SKUPINA - REZULTATI 13. KROGA: Tržec - Gori{-nica 1:1, Dornava - Markovci 5:3

1. GORIŠNICA 9 5 3 1 18:9 18

2. ROGOZNICA 9 4 5 0 16:9 17

3. TRŽEC 9 4 4 1 19:10 16

4. DORNAVA 9 2 3 4 17:20 9

5. MARKOVCI 9 2 3 4 13:17 9

6. LESKOVEC 9 1 0 8 5:23 3

Danilo Klajnšek

Solski šport

OŠ Jur{inci, 3. mesto OŠ Ljudski vrt in 4. mesto OŠ Destrnik.

Pokale in priznanja najbolj{im je podelila ravnateljica OŠ Jur{inci ga. Jelka Sven{ek, najbolj{e tri ekipe pa so si priborile nastop na po-dro~nem prvenstvu.

Dora Lenart 7. b, O[ Jur{inci

Mali nogomet - deklice

V ~etrtek, 13. 5. 2004, je na osnovni {oli Cirkovce potekalo regijsko tekmovanje v malem nogometu za mlaj{e deklice. Sodelovale so ekipe OŠ Cirkovce, Polj~ane in Destrnik-Trnovska vas.

RETZULTATI: Destrnik-Trn. vas - Polj~ane 9:1, Cirkovce - Polj~ane 1:1, Destrnik-Trn.vas - Cirkovce 4:2.

Vrstni red: 1.Destrnik-Trnovska vas, 2. Cirkovce, 3. Polj~ane

Drago Skurjeni

Sportni napovednik

NOGOMET

1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

LIGA ZA PRVAKA - PARI ZADNJEGA, 32. KROGA: Mura - Maribor Pivovarna Laško, KD Olimpija - Primorje, Gorica - Koper (vse tekme v nedeljo ob 17. uri)

LIGA ZA OBSTANEK - PARI ZADNJEGA, 32. KROGA: Kumho Drava

- Domžale, CMC Publikum - Dravograd, Šmartno - Ljubljana (vse tekme v nedeljo ob 15. uri)

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

PARI 32. KROGA: Aluminij - Brda, Livar - Supernova Triglav, Dravinja -Izola Argeta, Bela krajina - Rudar Velenje, Zagorje - Krško Posavje (vse tekme v nedeljo ob 16.30)

3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SEVER

PARI 25. KROGA: Zre~e - Pohorje, Železni~ar - Hajdina, Kozjak - Šoštanj, Holermuos Ormož - Male~nik, Paloma - Gorice Pesnica (vse tekme v soboto ob 17. uri)

1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETZNE ZVEZE PTUJ

PARI ZADNJEGA, 22. KROGA: Dornava - Videm, Mark 69 Rogoznica -Zavr~, Bukovci - Bo~, Skorba - Slovenja vas, Gere~ja vas Unukšped - Pod-lehnik (vse tekme v soboto ob 17. uri)

2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ

PARI 21. KROGA: Markovci - Tržec, Lovrenc - Grajena, Apa~e - Podvinci, Spodnja Polskava - Leskovec, Cirkulane - Zgornja Polskava (vse tekme v nedeljo ob 10.30) LIGI VETERANOV

ZAHODNA SKUPINA - PARI 14. KROGA: Lovrenc - Polskava, Hajdina -Apa~e, Pragersko - Loka Rošnja (vse tekme v petek ob 18. uri)

VZHODNA SKUPINA - PARI 14. KROGA: Markovci - Tržec, Gorišnica -Savaria Rogoznica, Leskovec - Dornava.

KOLESARJENJE IN SPUST V PREKMURJU

Kolesarsko društvo Bilanca iz Apa~ na Dravskem polju organizira v soboto, 29. maja, kolesarjenje po Prekmurju in spust po reki Muri. Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 051 310-595 (Leon Kau~evi~).

MOČAN TURNIR V CIRKOVCAH

[portno dru{tvo Cirkovce na Dravskem polju je bilo v minulem obdobju zelo aktivno pri organizaciji {portnih tekmovanj in organiziranju vadbe za svoje krajane. Z aktivnostmi bodo nadaljevali skozi vso leto in tako bodo 12. junija organizatorji izredno mo~nega malonogometnega turnirja pod generalnim pokroviteljstvom Čevljarstva in rokavi~arstva Dolenc iz Dragonje vasi. Za turnir je veliko zanimanje, saj so pripravili tudi zelo bogat nagradni sklad. Vse informacije na telefon: 041 786-544.

Danilo Klajnšek

BINKOŠTNI SPUST PO DRAVI

Klub {tudentov Gori{nica (KŠG) vabi v nedeljo, 30. maja, na binko{tni spust po reki Dravi. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred gostilno Palaska v Novi vasi pri Markovcih, zaklju~ek spusta pa bo pri lovskem domu v Gajev-cih. Za ~lane KŠG je udeležba brezpla~na, za ne~lane pa zna{a kotacija za udeležbo 500 tolarjev. Prijave za spust zbirata do petka Bojan in Marko na telefonski {tevilki 041/836-814 in 031/313-876. (MZ)

MALI NOGOMET / ZAČETEK POLETNIH LIG

V ob~ini Ormož se bo že to soboto v Podgorcih ob 19. uri za~ela druga izdaja malonogometne poletne lige Podgorci 2004. Naslov bodo branili ma-lonogometa{i Belconta. Uvod zelo zanimive veteranske lige, ki jo organizira Športno dru{tvo Pu{enci, je minuli teden pokvaril dež, tako da bodo v soboto za~eli prvenstvo z drugim krogom. Pari so naslednji: Pu{enci st.vet.

- Winerberger (ob 19. uri), Mladost Miklavž - Borec (ob 20. uri) in Smoki -Pu{enci vet. (ob 21. uri).

Tudi {portno dru{tvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu bo letos {e v drugo organiziralo poletno ligo Miklavž 2004. Nastopilo bo osem ekip: doma~a Mladost, Joker Ivanjkovci, Pu{enci, LDS Ormož, Kog, Železne dveri, Pub Akcija Sredi{~e in NSI Holer. Ormož. Prvenstvo se bo pri~elo 11. junija s pri~etkom ob 19. uri. (Uroš Krstič)

OBČNI ZBOR ORMOŽANOV

Jutri, v petek, 28. 5. 2004, bo v prostorih dvorane Vinske kleti Ormož letni ob~ni zbor RK Ormož. Na dnevnem redu bo kar nekaj zanimivih in vro~ih to~k. Npr. finan~no poro~ilo, sprememba statuta kluba, predlog imenovanja trenerjev, predlog imenovanja tehni~nih vodij in cilji ter plan za leto 2004/2005.

Po kon~anem ob~nem zboru bo zagotovo bolj veselo, saj se bodo vsi ~lani kluba in vsi sponzorji poveselili ter sprostili ob pikniku. (U. K.)

Sahovski kotiček

Hitropotezni in pospešeni turnir za mesec maj

V mesecu maju so se nadaljevala {ahovska tekmovanja, ki jih redno me-se~no prireja Šahovsko dru{tvo Ptuj.

Na hitropoteznem turnirju je med 20 udeleženci, ki so igrali 13 kol po {vicar-skem sistemu, zmagal veteran Janko Bohak s 10, 5 to~kami. Na naslednja mesta so se uvrstili: Boris Žlender 10, Du{an Majcenovi~ in Zlatko Žerak 9, Zlatko Ro{kar 8, Martin Majcenovi~, Viktor Pernat in Ivan Krajnc 7,5, Igor Iljaž, Aleksander Podkrižnik, Branko Cvetko, Jože Či~ in Branko Drofenik 7 to~k itd.

Na turnirju v pospe{enem {ahu je z naskokom zmagal Igor Iljaž s 6,5 to~ke iz sedmih partij, pred Zlatkom Žerakom, Martinom Majcenovi~em in Jankom Bohakom s 5 in Brankom Ore-{kom s 4,5 to~ke.

Slovenija - Hrvaška 52:48

Na nedavno kon~anem prijateljskem dvoboju na 100 deskah v Celju je sodelovalo tudi pet ~lanov doma~ega {ahovskega dru{tva. Med ~lani je na 20. deski igral Gregor Podkrižnik in re-miziral z mednarodnim mojstrom Srd-janom Maranguni~em, Anita Li~ina je remizirala na 32. deski z Vlasto Ma~ek,

na 36. deski je med veterani Janko Bo-hak remiziral z velemojstrom Matom Damjanovi~em, najuspe{nej{i pa je bil Danilo Polajžer, ki je na 81. deski premagal Branka Brdarja. Na 66. deski sta se sre~ala predsednika obeh {ahovskih zvez Tomislav Ledic in Milan Knežević, ki sta medsebojno partijo remizirala. V skupnem se{tevku je slovenska reprezentanca presenetljivo premagala južne sosede z rezultatom 52 : 48.

Slovenski pokal: [d Ptuj

- [k "Slovenec" Poljcane 3:1

štiričlansko mo{tvo Šahovskega dru{tva Ptuj je v sklopu tekmovanja za pokalno prvenstvo Slovenije premagalo mo{tvo ŠK "Slovenec" iz Poljčan in se uvrstilo v četrtfinale.

Na posameznih deskah so bili doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer

- Primož Riegler 1:0, Gregor Podkrižnik

- Franc Sorčnik 1:0, Anita Ličina - Kristjan Breznik 0:1, Viktor Napast - Simon Jug 1:0.

V naslednjem kolu se bo ptujsko mo{tvo 19. septembra pomerilo v Vrhniki z domačim mo{tvom.

Janko Bohak

Moškanjci • 50. letnica prvih padalskih skokov

Temelji Aerokluba Ptuj

Letos, 29. maja, mineva 50 let od dne, ko je prvih 20 mladih Ptuj-canov in 3 mlade Ptujcanke uspe-{no opravilo prve padalske skoke na letali{cu v Mo{kanjcih in položilo temelje Aeroklubu Ptuj, ki letos praznuje 50. obletnico svojega bogatega in uspe{nega delovanja. Prvi ptujski padalci se bodo ob svoji 50. obletnici srečali na le-tali{cu v Mo{kanjcih 29. maja 2004 ob 10. uri.

Ob 50. obletnici je priložnost, da s svojim prispevkom obudim spomin na na{o pot, ki smo jo prehodili do ustanovitve Aeroklu-ba Ptuj in prvih padalskih skokov.

Mladinski aktivisti Mestnega komiteja ptujske mladine smo si skupaj z mladinskimi aktivi prizadevali, da bi se čimveč mladih aktivno ukvarjalo s telesno kulturo in {portom. V teh prizadevanjih nas je spremljala želja, da bi tudi na Ptuju na{ program {porta obogatili z letalskim in padalskim {portom. S posebnim veseljem smo prejeli pismo Padalske {ole Aero-kluba Žarko Majcen iz Maribora,

v katerem so nam sporočili željo in svojo pripravljenost organizirati padalski tečaj na Ptuju. Mestni komite ptujske mladine je skupaj s predsedniki mladinskih aktivov sprejel odločitev, da tečaj organiziramo in na svoja ramena sprejemamo vse naloge in obremenitve, ki jih tak tečaj zahteva. Prvo vest o tem so objavili v Ptujskem tedniku, 1. decembra 1953, in kmalu zbrali 55 prijav. V januarju 1954 je po opravljenih zdravni{kih pregledih pričelo tečaj redno obiskovati okrog 30 mladih Ptujčanov. Izvolili smo si upravni odbor, ki ga je vodil Fredi Vajsbaher, naloge tajnika je opravljal Franjo Žmauc, blagaj-ničarka je bila Lizika Potočnik, midva s Francem Segulinom pa sva bila zadolžena za stike z javnostjo, propagando in ostale naloge. Upravni odbor je skrbel za prostor za učilnico, za finančna sredstva, za celotno organizacijo in za pridobivanje podpore pri organih oblasti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter podjetjih za ustanovitev Aerokluba Ptuj. Prva sred

stva v vi{ini 8.000 dinarjev nam je prispeval Okrajni odbor ljudske tehnike Ptuj. Imeli smo odlične predavatelje in izkušene inštruktorje padalske šole Aerokluba Žarko Majcen iz Maribora. To so bili: Ivan Leskovšek, Stane Podvin-šek, Roman Pišorn in drugi, ki jim gre iskrena zahvala, da smo se na Ptuju izšolali prvi ptujski padalci, ki smo položilitudi temelje Aerokluba Ptuj. V vseh teh naših prizadevanjih sta nam bila v veliko pomoč Ladislav Pirc, dr. med., in Ljubo Viher.

Po uspešno opravljenih predavanjih in praktičnih vajah smo 24. aprila 1954 opravili izpit iz praktičnega zlaganja padala, 25. aprila pa preiskus pridobljenega teoretičnega znanja, ki ga je ocenjevala komisija: Ivan Leskovšek, Ivan Po-dvinšek in Roman Pišorn.

Izpite nas je uspešno opravilo 27 tečajnikov, ki smo od Zvezne uprave za civilno letalstvo iz Beograda dobili dovoljenje učencev padalstva. Nadaljevali smo aktivn-soti za ustanovni občni zbor Aero-

Foto: Jože Vrabl

Prvi ptujski padalci s sodelavci po uspešno opravljenih prvih padalskih skokih na letališču v Moškanjcih, 29. maja 1954, in letalo PO-2, iz katerega so bili prvi padalski skoki opravljeni.

kluba Ptuj, ki je bil 9. maja 1954 na Ptuju. Iz naših vrst so bili v vodstvo izvoljeni Franjo Žmauc za sekretarja in Ljubo Viher (pilot) za upravnika letalske šole.

Prve padalske skoke smo na letališču v Moškanjcih, 29. maja 1954, uspešno opravili: Vera Cimerman, Viktorja Markežič in Lizika Potočnik ter Franc Anžel, Feliks Bagar, Stanko Breg, Cvijo Bunič, Maks Cebek, Anton Cestnik, Ivan Čuček, Franc Gramc, Jože Hab-janič, Karel Korpar, Jože Kolarič, Željko Ljubec, Edvard Perkovič, Vili Tomažič, Fredi Vajsbaher, Ivan Vidovič, Ljubo Viher, Franc Segu-lin, Franc Slanič in Franc Žmauc. Letalo Po-2 je pilotiral izkušeni pilot .Alojz Gamza. Sledil je 30. maj - prvi padalski miting v organizaciji Aerokluba Žarko Majcen iz Maribora. Iz naših vrst so svoje druge padalske skoke opravili Jože Kola-rič, Lizika Potočnik, Fredi Vajsba-her in Franc Žmauc.

Po domačem padalskem tečaju so iz naših vrst odšli na usposabljanje v Zvezni letalski center v Vršac Ivan Čuček, Karel Korpar, Fredi Vajsbaher, Ivan Vidovič, Ljubo Viher in Željko Ljubec, ki so po vrnitvi uspešno nadaljevali usposabljanje novih generacij v Aero klubu Ptuj. Vili Tomažič pa je odšel v vojaško letalsko šolo.

Ob 50. obletnici prvih padalskih skokov se z iskrenim spoštovanjem spominjamo tudi vseh naših sošolcev-tečajnikov, ki jih žal ni več med nami: Lizike Potočnik Bagar, Fredija Vajsbaherja, Ljuba Viherja, Ivana Vidoviča, Vilija Tomažiča, Franca Žmauca in našega priljubljenega učitelja padalstva Ivana Leskovška iz Maribora.

Ob 50. obletnici Aerokluba Ptuj poudarjam, da smo zelo srečni, da so bile ideje in sanje ptujske mladinske organizacije in njenega vodstva leta 1954 izpolnjene in uresničene. Aeroklubu Ptuj in vsem generacijam letalcev, padalcev in modelarjev za dosežene odlične uspehe v obdobju 1954-2004 najiskrenejše čestitke!

Feliks Bagar

Atletika

Sluga se naprej v zmagovalnem ritmu

Peti mednarodni miting v Slovenski Bistrici, ki se ga je udeležilo več kot tristo atletov iz Slovenije in Hrvaške, je postregel z odličnimi rezultati v vseh disciplinah. V središču pozornosti sta bila domačin Miran Vodovnik, ki je kroglo sunil centimeter manj od dvajsetih metrov, in Primož Kozmus, lani petouvrščeni na svetovnem prvenstvu v metu kladiva, ki se po poškodbi kolena spet vrača v vrhunsko formo. Veliko pozornosti pa je požel tudi Davorin Sluga iz Atletskega kluba Ptuj, ki je zmagal v skoku v višino s preskočenimi 207 centimetri, v skoku v daljino pa je s 718 centimetri pristal na šestem mestu, kjer je v močni konkurenci zmagal Hrvat Siniša Er-gotič, nosilec kolajne z zadnjega evropskega prvenstva.

Mitinga se je udeležilo tudi številno ptujsko zastopstvo, zraven Sluge je na zmagovalni oder stopila tudi Natalija Sbull v teku na 1500 metrov, ki je z osebnim rekordom 4:43,10 dosegla tretje mesto. Rezultat kaže na njeno dobro pripravljenost in je trden temelj za tek na tri kilometre, ki je njena glavna disciplina. Četrti mesti sta dosegla mladinca David Hamer-{ak v teku na 800 metrov in Nina Kolarič v skoku v daljino. David je z osebnim rekordom 1:58, 27 napovedal boj za najvišja mesta na državnem mladinskem prvenstvu, Nina pa je po napornem ciklusu tekmovanj v zadnjem tednu kazala znake utrujenosti, potem ko je

Gorazd Rajher se veseli uspehov svoje varovanke Nine Kolarič v skoku v daljino.

na pokalu Savaria z odličnim rezultatom 597 centimetrov dosegla odmevno zmago. Sedaj jo čaka intenziven sklop priprav, ko bosta s trenerjem Gorazdom Rajherjem poskušala doseči normo za mladinsko svetovno prvenstvo.

Med ptujskimi pionirji sta se z osebnima rekordoma izkazala Sandi Kukovec in Samuel Rjtar Čuš. Sandi je na sto metrov dosegel za svojo starostno kategorijo odličen čas 11,80 sekunde, oba pa sta kasneje svojo formo iz Slovenske Bistrice potrdila na šolskih atletskih tekmovanjih, kjer sta suvereno opravila z vrstniki. Atlete zdaj čakajo zaključne priprave in načrtovanje vrhunca pripravljenosti za nastop na državnih prvenstvih od članske prek mladinskih do pionirskih kategorij.

UE

Planinski kotiček

TRADICIONALNI POHOD PO HALOSKI PLANINSKI POTI

Planinsko društvo Ptuj letos organizira že 13. tradicionalni pohod po eni Izmed etap Haloške planinske poti, ki bo letos potekal od Cirkulan do Borla v soboto, 29. maja.

[tart pohoda bo med 7. in 10. uro pred gostiščem Krona v Cirkulanah, kjer nas bo pričakala štartna ekipa. Potrebno bo poravnati simbolično štartnino v znesku 300 SIT oziroma 100 SIT za otroke. Le-ta vključuje spominski kozarček in čaj ob poti, možno pa bo dobiti tudi dnevnike pohoda in razglednice. Pohod bo potekal po Haloški planinski poti (HPP) v smeri gradu Borl. Hoje bo cca. 4 ure in pol. V kraju Brezovec bo prva kontrolna točka in okrepčilo s toplim čajem. Nadaljevali bomo v smeri cerkvice sv. Janeza na Gorenjskem Vrhu in pri Ropičevih prišli do kontrolne točke 2. Sledil bo spust v dolino, nato pa se bomo ponovno vzpenjali med vinogradi do kmečkega turizma na [vabovem, kjer bo kontrolna točka 3. Od tod bo sledil le še enourni spust proti Borlu. Tik pod [vabovim je pri Vuzmovih v Hrastovcu žig HPP (KT2) za tiste, ki zbirajo žige v dnevniku HPP Pohodniki se bomo povzpeli še na najvišji vrh vzhodnih Haloz, Vrba-njšak (412 m), nato pa se spustili po markirani poti čez Veliki vrh med goricami do cerkvice Sv. Ane, kjer bo 4. kontrolna točka pohoda. Pohodnike nato čaka le še spust do gradu Borl, kjer hranijo žig HPP (KT1). Na Borlu bo krajša kulturna slovesnost, podelitev značk in plaket za večkrat prehojeno pot pohoda, sledil pa bo planinski ples ob živi glasbi. Med potjo in na cilju bo poskrbljeno za jedačo in pijačo.

Organiziran bo prevoz s posebnimi avtobusi izpred železniške postaje Ptuj na štart pohoda v Cirkulanah zjutraj ob 7., 7.30., 8. in 8.30 uri. Pred vstopom na avtobus bo potrebno poravnati štartnino 700 SIT za odrasle in 500 SIT za otroke, ki poleg čaja in spominskega kozarčka vključuje tudi avtobusni prevoz. Avtobusi se bodo vračali iz Borla nazaj na Ptuj ob 16., 17., 18. in 20. uril Na vsakem avtobusu bo pohodnike spremljal vsaj en vodnik Planinskega društva Ptuj, vodniki pa bomo prisotni tudi ob sami poti ter na kontrolnih točkah.

Prisrčno povabljeni vsi Ptujčani in okoličani, ki si želite veselega druženja z ljudmi med prijetnimi haloškimi gričil

LETNI PLANINSKI TABOR V GOZDU MARTULJKU

Planinsko društvo Ptuj bo tudi v letošnjem letu organiziralo poletni planinski tabor, namenjen vsem generacijam, ki bo potekal 10 dni - od sobote, 3. julija, do ponedeljka, 12. julija. Tabor bo v Lipovčevi koči na Jasenju nad Martuljkom, kamor se ptujski planinci radi vračajo že leta. Prostora bo za 20 udeležencev.

Ture in izleti bodo prilagojeni udeležencem tabora, ki jih bodo sproti izbirali. Vodstvo tabora ostaja znano že iz prejšnjih let: vodja bo Franc Korpar ob pomoči Janeza in Albine Vertič, nepogrešljiva kuharica [tefka, pa še kak vodnik za težje ture _ pa na ekonoma se ne sme pozabit. Ja, tudi hrano in pijačo je treba spraviti gorl

Ob prijavi v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27 je potrebno imeti poravnano planinsko članarino za leto 2004, obvezno je predplačilo 5000 SIT akontacije ter navedba rojstnih podatkov zaradi lažje organizacije tabora.

Prevoz na tabor bo v lastni režiji do Gozda Martuljka, do koče bo možno organizirano vodenje. S seboj je potrebno vzeti lastno posteljnino ali spalno vrečo. Dodatne informacije o taboru bodo na voljo na sestanku na Planinskem društvu, ki bo z vodjem tabora v torek, 29. junija, ob 18. uri. Informacije tudi na tel. 746-51-41 ali 040/552-786 v večernih urah (Franc Korpar).

Tadeja Radek

Sportne novičke

Namizni tenis 11. SNTL za moške

TEKMA ZA 7. MESTO (1. TEKMA): MORAVSKE TOPLICE SOBOTA - PTUJ 2:6

Polagoma se bliža konec tekmovanja v prvi slovenski namiz-noteniški ligi. Na sporedu so razigravanja za konëne uvrstitve. Igralci Ptuja se borijo za sedmo mesto in so v prvem dvoboju, ki so ga igrali v Murski Soboti, za korak bližje tej uvrstitvi, saj so prepričljivo premagali svoje domačine. Po igri in tudi po kvaliteti sodeč so Ptujčani v veliki prednosti pred povratnim srečanjem, ki je bilo včeraj na Ptuju.

Fridrih - Grbič 0:3, Kocuvan - Piljak 3:1, Ropoša - Pavič 0:3, Kocuvan - Grbič 1:3, Fridrih - Pavič 0:3, Ropoša - Piljak 1:3, Kocuvan/Ropoša - Grbič/Pavič 3:2, Kocuvan - Pavič 0:3. (DK)

Tenis t Toni Hazdovac do četrtfinala

Na igriščih ŠD Galeja Malečnik so v času od 17. do 23. maja potekala tekmovanja na turnirjih Evropske teni{ke zveze TE (rang 2) v kategorijah do 14 in 16 let za deklice in de~ke.

Igralca TK Ptuj Karlo Pintarič in Toni Hazdovac nista imela sreče pri žrebu. Morala sta se pomeriti med seboj že v prvem kolu. Tokrat je zmagal Toni Hazdovac s 6/4, 6/2. Toni je nadaljeval z zmagami v drugem kolu proti Avstrijcu Linzerju ter v tretjem kolu proti Latvijcu Riabuchinu. Latvijec je imel gotovo dobljen dvoboj, a je Toni po vodstvu nasprotnika 6/1 in 5/2 obrnil rezultat na svojo stran in zmagal z 1/6, 7/6, 6/3. Nato se je v četrtfinalu pomeril z Mitjem Zaj{kom (ŽTK Maribor). Zaj{ek je bil bolj{i s 6/3, 6/1.

V kategoriji do 14 let sta nastopila David Klajderič in Blaž Rola. David se je po zmagi v prvem kolu poslovil od turnirja v drugem kolu kvalifikacij. Rola je bil uvr{čen direktno v glavni turnir in je v prvem kolu lahko zmagal. V drugem kolu je bil Fux (Avstrija) premočan s 6/4, 6/0.

Tenis t Drugi turnir v Žabjaku

Teni{ki center Luka v Žabjaku je minulo soboto organiziral drugi turnir (v seriji {tirih) za igralce starosti nad 30 let.

V konkurenci 28 tenisačev, ki so prikazali lepe igre, je na koncu v zanimivem finalnem obra~unu Du{an Majcenovi~premagal Fredija Kolariča z rezultatom 9:7. V tolažilni skupini sta se v finale uvrstila Tomi Emeršič in Milan Brlek, vendar dvoboja žal zaradi dežja nista odigrala.

Rezultati: polfinale: F Kolarič

- M. Debeljak 9:6; D. Majcenovič

- S. Boro{ak 9:5.

Finale: F. Kolarič - D. Majce-novič 7:9.

Trenutni vrstni red po dveh turnirjih: 1. Grabar 14 točk, 2. Majcenovič 12 točk, 3. Komel 12 točk, 4. Bratu{a 12 točk, 5. Puš-nik 12 točk, 6. Debeljak 12 točk, 7. Borušak 12 točk, 8. Zavec 10 točk, 9. Kolarič 10 točk, 10. Kocjan 10 točk ...

Naslednji turnir bo v petek, 25. junija (dan državnosti).

Dušan Majcenovič

SZ Lenart t Športnik leta atlet Jože Ceh

V začetku maja je športna zveza Lenart ob Trojiškem jezeru organizirala razglasitev športnika leta 2003 v občini Lenart. Zbrane je pozdravil predsednik športne zveze Lenart Darko Fras, ki je priznanja tudi podelil. Športnik leta občine Lenart je postal atlet Jože Ceh, ki je lani na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v An-chorageju v Kanadi dosegel 34. mesto in vrsto drugih dobrih uvrstitev v evropskem in državnem merilu.

Za naj športno društvo v občini Lenart v moški konkurenci je bil izbran kolesarski klub TBP Lenart. Za perspektivno ekipo pa je bila izbrana ekipa KMN Slovenske gorice. Za najboljšo športno društvo v ženski konkurenci pa je bil izbran Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart.

Za najbolj perspektivne športnike so bili izbrani Niko Cuček in Denis Brandšteter iz kolesarskega kluba TBP Lenart ter Tadeja Bračko in Petra Rokavec iz Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart.

Med dolgoletnimi zaslužnimi delavci so priznanja prejeli: Feliks Borko iz kolesarskega kluba TBP Lenart, ki že 10 let opravlja različne pomembne naloge in opravila, ko gre za organizacijo športnih prireditev v cestnem kolesarstvu, ki jih organizira KK TBP Lenart, Jurij Vogrin iz Športnega društva Jurovski Dol, katerega član je že 30 let in v njem aktivno deluje, in Esher Hadžiselimovič iz športnega društva Voličina, katerega član je od leta 1990, od leta 2002 aktivno balina, je aktiven pri delovnih akcijah in je tudi organizator različnih tekmovanj. Je pa tudi član tekmovalne balinarske komisije Slovenije, inštruktor balinanja, vaditelj smučanja, učitelj plavanja, smučarski sodnik in dolgoletni član tehničnega odbora Zlate lisice pri smučarskem klubu Branik. (Zmago Šalamun)

Skupinski posnetek vseh dobitnikov priznanj.

USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA

Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 6. maja 2004 Štipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje:

RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV

za poslovno leto 2004

1. Štipendije so namenjene za sofinanciranje:

- podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat),

- projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, šport ...),

- podiplomskega študija iz področja financ (2 štipendiji, ki se razpisujeta v dogovoru z NOVO KBM in Pomursko družbo za upravljanje skladov iz Murske Sobote),

- raziskovalne naloge: General Maister in slovensko domoljubje (srednješolci in njihovi mentorji).

2. Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni namen projekta takšen, da bo doprinesel k vsesplošnemu razvoju Prlekije, Slovenskih Goric in Haloz. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz občin, ki so plačale članarino za leto 2003.

3. Prijava za razpis mora vsebovati:

- prošnjo (obrazložitev, stroškovnik, višina zaprošenih sredstev),

- kratek življenjepis,

- program študija ali projekta,

- dokazila in reference o dosedanjih študijskih in projektnih dejavnostih.

Vsa priložena dokumentacija kandidatov naj bo predstavljena kratko, jasno in jedrnato.

4. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.

5. Prijavo za razpis s prilogami je potrebno oddati najkasneje do 24. 06. 2004 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (za razpis 2004).

6. Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2004, bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 30. 09. 2004.

7. Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2004.

Predsednik uprave: Izvršni direktor: Predsednik štip. komisije:

Mag. Milan Lovren~i~ Du{an Gerlovi~, prof. Dr. Franc Mihali~

ODŠKODNINE

SIg bill poikodovsnl v pniinBtnl nezgodi, na dalovnem mestu? Žalile primemo denarno edikodnino?

POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:

080 18 17

Povračilo d.o.o., Gafova ul. 4, Maribor MARIBOR, PTUJ, CEUE

RADIO)))TEDNIK

Nali oglasi 02/7493410

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

VRTEC PTUJ OBJAVLJA

JAVNI RAZPIS

za vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. 1. 2004/2005

Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. l. 2004/2005 do 10. 06. 2004 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29/III, in sicer:

- v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure,

- v sredo od 7. do 17. ure in

- v petek od 7. do 13. ure.

Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega leta do treh let (jasli) in od treh let do vstopa v šolo (vrtec), in sicer v naslednjih programih:

a) dnevni program v vseh enotah vrtca, ki bodo imele različni poslovalni čas od 5.30 do 17.00 ure,

b) dvoizmenski program (to je izmenično dopoldne in popoldne) v enoti MAČICE, Potrčeva 9/a, in enoti NARCISA, Raičeva 12,

c) poldnevni program, ki traja 4 do 6 ur, v enoti NARCISA, Raičeva 12 za otroke od 2. do 3. leta in za otroke od 3. do 6. leta in

d) program za otroke s posebnimi potrebami. Prijazno vabljeni!

Komisija za sprejem otrok

KAMNOSESTVO

Bojan Kolarič s.p.

IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA

PTUJ, Budina, K Jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648

CVETOČA POMLAD

V štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj

Zacvetite tudi Vi v tej pomladi. OI<usite pomladno barvitost Štajersl<ega tednika. Preklopjte na pomladne frekvence Radia Ptuj. Pridružite se mnogim, ki že vedo, da sta Štajerski tednik in Radio Ptuj najbolj barviti glas naše dežele. Postanite del velike družine bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj.

Izkoristite ugodnosti namenjene našim naročnikom:

- 20% popust pri malih oglasih,

- TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave),

- brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika

(Kakovost bivanja, Gremo na počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika,...),

- poštna dostava na dom,

- sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra Aerobike,

- ugodno kupite knjige založbe IN OBS Medicus po promocijski ceni. ^__________________________

Knjige po izjemnih cenali!

samo za naročnike Štajerskega tednika

M VITAMINI Wk MINERAi.L

y.ří ' O 511

5^30 Sir HQ'CSir

1.980 SIT 1.980 SIT 1.980 SIT

Naročniki Štajerskega tednika lahko kupite vse tri knjige po

izredni ceni

I N

MEDICUS

NAROČILNICA ZA

Štajerski

ime, priimek:

naslov:

pošta:

davčna številka: telefon:

datum naročila: podpis:

ll

Radio TEDNIK Ptuj d.0.0. RAIČEVA 6 2250 PTUJ

v

Štajerski

J ? i ^ (V

A Jj-UJ JJJJ AER(t)BIKE i

nagrajujeta obstoječe in nove naročnike Štajerskega tednika osem brezplačnih obiskov Centra aerobike prejmeta:

Jožica Intihar Irena Šumenjak

Gerečja vas 9 a Gorišnica 152

2251 Ptuj 2272 Gorišnica

NAGRAJENKI PREJMETA NAGRADO PO POŠTI.

iZDePLSi

Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!

Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,

Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.

iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,

po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.

^^ oglasi, označeni s to ikono,

^^ 80 Objavljeni tudi na

spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.

Mali oglasi

KMETIJSTVO

PRAŠIČA, 160 kg, prodam. Tel. 041 533-792._

KUPIMO bikce simentalce za nadaljnjo rejo in traktorsko koso BCS. Tel. 041 263-537.

SVINJO težko od 180 do 200 kg prodam. Tel. 751-38-21._

PRODAM traktor Deutz Torpedo 75 km, 4x4. Tel. 051 350-534._

Prodamo gozd v Desencih. Tel. 02 783 34 91._

PURE IN PURANE ZA nadaljnjo rejo dobite na dom z brezplačno dostavo. Damjan Tibaut, Babinci 49 b, tel. 854-80-73 ali 031 219-379._

Nesnice, rjave, stare 15 tednov, prodamo po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starosince 39, tel. 792 35 71.

Prodamo gradbeno parcelo relacija Ptuj- Videm. Tel. 041 258 631.

PRODAM obračalnik SIP tračni, 220. Tel.041 576-788._

PRODAM PRAŠIČA domače reje, težkega 130 kg. Tel. 751-56-11.

Prodamo pšenico. Tel. 740 41 00.

KOMBAJN GRIMME 70-20 za pobiranje krompirja prodam. Tel. 041 737-105._

PRODAM OBRAČALNIK sip 20 50, v zelo dobrem stanju, ter kupim dvo-redni pajek. Tel. 769-10-41.

Prodam več plemenskih teličk ali menjam za klavno živino staro do štiri leta ter kupim tudi mlado dobro plemensko kravo in prodam ovce. Tel. 719 80 06._

NESNICE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejališče nesnic. SORŠAK, Podlože 1, Ptujska Gora.

STORITVE

32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si

ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

ZA VAS HITRO IN KVALITETNO IZVAJAMO: mansarde, predelne stene, oblaganje zidov, spuščene stropove, pleskanje in polaganje keramimke. Kasskada, Mateja Kuri, s.p., Zadružni trg 8, Ptuj, tel. 02/788-51-97 , GSM 041 209-492 ali 040 459-083.

ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.

■TTT1

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve, Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.

i

Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02 771-10-86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.

FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

PRODAM IN DOSTAVIM rezan les, opaž, brune. Marko Paher-nik, s.p., Dravinjska 62, Poljčane. Tel. 041 451-677.

ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.

Glasbena šola "DECIMA" vpisuje učence za novo šolsko leto 2004/05. Instrumenti: klavir, synthesizer, harmonika, kitara, klarinet, saksofon, solopetje. Vpisujemo tudi učence v predšolsko glasbeno vzgojo TER NUDIMO TEČAJE ZA STAREJŠE. Vpis bo od ponedeljka, 31. 5., do petka, 4. 6., od 14. do 18. ure, na Zadružnem trgu 12, Ptuj. Telefon: 783-82-31, 751-34-91, mobi 031/555-285.

/N

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.

/N

IZVAJAMO NOTRANJE strojne omete. Vinko Kokot, s.p., Ul. Paherjevi 4, Miklavž, tel. 02 687-16-51, GSM 041 726-398.

f

FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRI-ZERSKO-PEDIKERSKE USLUGE; nega diabetičnega stopala, nega normalnega stopala, sanacija kurji oči, odtiskov. Tel.746-00-61. Mod.: 051 241-558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.

GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubčeva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.

PROAM DOBRO ohranjeno nakla-dalko, elektro motor in puhalnik. Telefon 782-13-01.

BELA TEHNIKA

MINI PRALNI, pomivalni stroj, hladilnik, zmrzovalnik prodam. Tel. 051/221-026.

NEPREMIČNINE

Ugodna prodaja: stenski opaž 12,

16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, gsm: 041 647 234, lesžsi-ol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.

žične mreže za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne, po zimskih cenah že od 225 SIT/m2 (z DDV-jem). žično pletarstvo Rogina, Rajšpova ul. 15, 2250 Ptuj (bivši Agis). Po-Pe od 7. do

17. ure, So do 12. ure. Tel. 02 778 87 51^_

ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187._

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.

POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.

Obveščamo, da imamo 20-ods-totno znižanje cen svinjskih polovic iz lastne reje. Akcija traja do 20. junija oziroma do razprodaje zalog. Prodaja in predelava mesa Kmetija Pože-gar, Bišečki Vrh 30 a, 2254 Trnovska vas, telefon 041 212 408, 757-10-61, po 20. uri.

Mehiška restavracija DE PONCHO redno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Nudijo zaposlitev in redno, dobro plač ilo. Na oglas se lahko javijo tud študentje za pomoč v strežbi. Bo ris Šegula, s.p., Rogozniška ce sta 20, 2250 Ptuj. Tel. 02 780 62 90 ali GSM 041 631 578.

LUNA BAR Irena Herga, s.p., Oar-moška 81 a, zaposli dekle za strežbo, redno ali možno delo preko študenta. Tel. 041 456-846.

MOTORNA VOZILA

PRODAM MAZDO 323, letnik 90, reg. do novembra, z alu-platišči. Tel. 040 728-018._

PRODAM R5 LETNIK 1993, prvi lastnik. Tel. 031 760-556 ali 02 768-47-51._

PRODAM dekliško kolo na prestave. Tel. 040 653-986.

RAZNO

sinus

Trstenjakova ulica 5, Ruj

^ 02 7777 777

info@sirius-nep.si

Prosredovanje pri prodaji in nalcupu stavbnih zemljišč.

Posredovanje pri odicupu in prodaji deinic in obveznic.

PRODAM GRADBENO parcelo, 8 arov, v Kettejevi ulici na Ptuju (Štuki). Inf. tel. 041 910-060._

HIŠO IN GOSPODARSKO poslopje z vrtom, v skupni izmeri 14 arov, v Spodnjem Gaju, prodam. Tel. 02/ 80-37-452.

V PTUJU oddam v njem poslovne prostore 120 m2 (možno 2x60), primerni za pisarne, storitveno dejavnost ali predstavništvo. Tel. 02 745-26-51.

V centru Ptuja prodamo stanovanje 84 m2. Tel. 041 317 361.

IN S A^ nepremičnine

info: EUROPARK Maribor

PRODAMO BIV. VIKEND PRI PODLEHNIKU, leto grad. 1992,70 in2 uporabne površine, 5689 m2 prlp. zemljišča, urejeni priključki! Cena: 5.470.000,00 SIT (šifra 513) I

tel.: 33 15 800 041/617 169 ■ s £1 - s ■

INSA d.o.o., Matlbotvka cesta 40. Šontilj v SI. Goricah

DOM - STANOVANJE

Apartman na otoku Krku oddamo v mesecu juniju. Tel. 051 340 239.

Enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 041 798 793.

APAČE pri Ptuju, ugodno prodam dvo- in dvoinpolsobno stanovanje, možnost kredita ali menjave. Tel. 070 731-992._

Na otoku Viru pri Zadru, povezan z mostom (Hrvaška), odajajo komfortno stanovanje, nova gradnja, 60 m do morja, še prosto. Tel. 02 745 01 30, mobi 031 546 518._

V NAJEM ODDAM starejšo hišo z 80 m2, v Središču ob Dravi. Tel. 02 719-01-14 ali 031 891-800._

Na Ptuju oddamo opremljeno tro-sobno stanovanje. Tel. 777 8581, zvečer.

DELO

Mladinska knjiga Založba, d.d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana zaposli komunikativno osebo, lahko tudi mlajši upokojenec, za prodajo atraktivnih artiklov na stojnci v BTC City v Murski Soboti. Tel. 041 717 303.

Na območju občine Videm ali Podlehnik kupim vikend na sončni legi. Zamenjam za avto! Tel. 041 613 310.

Gospa Angela Radolič iz Skorbe 56 se iskreno zahvaljuje gospodu Dušanu Pauku iz Šikol 40, da nam je nudil vso pomoč na cesti.

Razpored dežurstev zobozdravnikov

29. 5.

Jadranko Kusanovič, dr. dent. med.

ZA Volkmerjeva

Prireditvenih

vabimo @radio-tednik.si

PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532-785._

KUPIM DELNICE PERUTNINE Ptuj, Telekoma, banke Celje in A-banke, takojšnje plačilo v gotovini. Tel. 041 867-798.

KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._

ELEKTRIČNI AGREGAT, moč 1,4 KV, prodam. Tel. 782-33-91, popoldan.

STISKALNICO, leseno, vinogradniško, ugodno prodam. Tel. 773-46-81, po 19. uri._

KUPIM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.

PRODAM NOVO klima napravo, kuhinjske elemente, dnevni regal ter podarim razne stvari. Tel.62-92-315.

Ugodno prodamo kuhinjo in regal za dnevno sobo. Cena po dogovoru. Tel. 040 38 04 57.

Četrtek, 27. maj

19.00 19.00

19.30 20.00

v Kolnkisti na Ptuju, kvartopirski večer, turnir v taroku v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, koncert Srečanje med vzhodom in zahodom: Glasbene slike iz Turškega imperija, komorni orkestr iz Londona, dirigent Emre Araci

slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Festival evropskih kratkih zgodb, z gostoma Evaldom Fliserjem in Lenartom Zajcem SNG MB, Smrt trgovskega potnika, StDvo, za abonma Dijaški 22 in izven SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Nekaj eksplicitnih fotk, za izven, predstava Prešernovega gledališča iz Kranja

Petek, 28. maj

9.00 do 13.00 Glavni trg v Mariboru, četrta obletnica delovanja Kmečke ekološke tržnice

16.00 OŠ Stoperce, projekt »V laseh nosila je rdečo rožo«, ob dnevu šole 18.00 mali muzej gledaliških iger v Gorišnici, literarni večer s Francem Tobiasom 18.00 knjižnica Ormož, predavanje o zgodovini filmske glasbe s komponistom,

publicistom, piscem knjig o filmski glasbi Mitjem Reichenbergom 18.00 pred Mestno hi{o na Ptuju, koncert ob Dnevu mladosti s skupino Kingstoni 19.30 SNG MB, Smrt trgovskega potnika, StDvo, za abonmaje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven

20.00 dom kulture Ormož, plesna predstava Dens kampani plesne izbe iz Maribora 20.00 v baročnem dvorcu v Dornavi, letni koncert ženske vokalne skupine Fortuna 20.00 CID na Ptuju, Jazz koncert meseca, Igor Lunder sextet 20.00 SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Dublinska zgodba, za izven, predstava

Gledališča Koper 21.00 v Kolnkišti na Ptuju, Evala, ljudska glasba Balkana 21.30 v Kolnkišti na Ptuju, koncert Bogunov

Sobota, 29. maj

7.00 Cirkulane - Borl, 13. Pohod po Haloški planinski poti, inf. 031 331-042 9.00 do 18.00 OŠ Tomaž pri Ormožu, likovna kolonija, Meškov svet 10.00 športni stadion na Ptuju, 9. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije

15.00 nogometno igrišče v Podvincih, gasilsko tekmovanje Poveljstva MO Ptuj 15.00 Stoperce, 12. kmečki praznik v Stopercah

17.00 avla šolskega centra v Ptuju, 2. revija pevskih zborov in skupin ljudskih pevk

in pevcev pokrajinske zveze Društev upokojencev Spodnje Podravje 17.00 gasilski dom Majšperk, kulturni program ob prazniku občine Majšperk 19.00 v cerkvi Svetega Andraža v Leskovcu, koncert prosvetnega mešanega zbora

Leskovec in mešanega zbora KD Franceta Prešerna iz Vidma 20.00 SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Plešasta pevka, za izven, predstava SNG

Drama Maribor Na letališču v Moškanjcih, 135 let ptujske gimnazije

Nedelja, 30. maj

9.00 do 18.00 OŠ Tomaž pri Ormožu, likovna kolonija, Meškov svet 17.00 grad Borl, koncert vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan, pod

vodstvom Franca Lačna, gostje člani tamburaškega orkestra iz Cirkulan 17.00 SNG MB, Smrt trgovskega potnika, StDvo, za abonmaje Drama popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven

20.00 SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Čakajoč Godota, za izven, predstava SNG Nova Gorica

21.00 v Kolnkišti na Ptuju, projekcija filma Punce v uniformi

Ponedeljek, 31. maj

20.00 Mestno gledališče Ptuj, Učna ura, za izven, predstava Slov. mladinskega gledališča Ljubljana

Torek, 1. junij

20.00 Mestno gledališče Ptuj, Avdienca in protest, za izven, predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta

Sreda, 2. junij

20.00 Mestno gledališče Ptuj, Chatterton, za izven, predstava SNG Drame iz Ljubljane

KINO Ptuj

28., 29. in 30. maj, 19.00, In prišla je Polly 28., 29. in 30. maj, 21.00, Hidalgo

TV PTUJ

Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja 50 let ansambla "Štirje Kovači". Poljudna oddaja Rudija Klariča "Zgodovina Slovencev".

Vsak četrtek ob 20.00 uri

pomèm

7

ísR 7 ' "

7. Ans. B. KLAVŽARJA - Zaradi pesmi 6. Ans. PETOVlO - Pot življenja 5. ČRNA MAČKA - Stara postelja 4. Ans. JASMIN - Doktor tata mata 3. HLAPCI - Moj sin se je rodil 2. VESEUAKI IZ DOBJA - Muzikantovska 1. Ans. MIKOLA - Nagajiva tašča

1.YoZo-DIgi dagi

2. VESELE ŠTAJERKE - Fora

3. MAMBO KINGS - Acapuico

4. MILI - IVloje življenje

5. RAMON - Varala si me

6. KORADO BUZETI - Euro kolo

7.TAYA-Mini

Poskočnih 7

Veličastnih 7

Glasujem za; _

Ime In priimek; Tel. številka; _

Glasujem za; _ Naslov;_

Glasovnice poajite na d

h na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj

Nagrado pre|nne: Jevšenak Sonja, Bukovlje 62, 3206 Stranice

Orfejikove

SMS glasbene želje:

041/818-666

iZDePLSi

lzberi.si - Vseslovenski portai malih oglasov

Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.

SODELUJEJO:

DELO

Novice

g»*" VESTNIK

CSLAS

19.30

španske keramične ploáčice priznanih proizvajaicev

Sanitarna keramika Doiomite

ifopainiška oprema

Do - 80IIÍ opuščeni in zadnji artii(ii

- kombinezoni - rokavice

- obleke - obutev ^ - telovniki - blago

Zaščita Ptuj PTUJ, RogozniSka c. 14, Tel.: 02 779 71 11

FIAT PUNTO ACTUAL +

iS Irlimn

Fiat punto 250.000 sit popusta!

Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001

ssss^a

Radko Kekec, s.p.

Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550

UGODNI KREDITI IN LEASINGU

Prodaja vozil

Znamka

Letnik

Cena

ELffPlKr01,2SX

2000

1.240.000

KOV OPE„NA

FIAT BRAVO 1,2 16V

2001

1.650.000

KOV MODRA

RENAUIX 0101,4 RT

2000

1.290.000

RDE,A

HAT BRAVA 1,4 SX

1996

840.000

KOV SV ZEL.

RENAl]ITCLI01,2RN

1998

980.000

KOVVUOLA

HA PRIDE GLXI

1998

530.000

SVET. ZF,I,KNA

RENAEITRSnVE

1994

330.000

KOV SIVA

RENAinT 0101,4 RT

1905

630.000

KOV MODRA

FORD ťlKSlA 1,31 FLAIR

1998

780.000

MODRA

OPEL VECTRA l,8i GL PLUS KAR.

1997

1.260.000

KOV SV ZFl,

KIASEPHIA1,5

1999

1.080.000

KOV ZLATA

HA PRIDE 1,3 GLH WAGON

1999

660.000

KOV SREBRNA

DAEWOO NDBIRA 1,6 SX

1998

920.000

KOV MODRA

OTROEN XSARA 1,41 COUPE BELA

1999

1.190.000

BELA

ŠKODA FEUCIA 1,6 LX

1999

920.000

RDE,A

VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a

1996

790.000

VĚN[A

SUZUKI BALE^O 1,3 GL

1996

690.000

KOV SIVA

RENAUIT MEGANE 1,6 ERN

1996

960.000

KOVVĚNjA

FIAT BPO 1,6 SX

1995

450.000

KOV m,ENA

F0RDESœRTl,4ia

1994

480.000

RDE,A

DAEWOO LANOS 1,6 SX

1998

850.000

KOV MODRA

PEUGEOT 4061,8 SL

1996

1.080.000

KOV /F,I,ENA

ROVER 416 SI

1996

880.000

KOV MODRA

HA RIO 1,3

2002

1.390.000

KOV MODRA

HYUNDAI LANTRA 1,8 GISI

1995

740.000

KOVVUOLA

NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAVAN

1999

1.780.000

KOV SREBRNA

FORD MONDEO 1,8 GLX

1995

940.000

KOV SIVA

RENAUIT TWINGO 1,2 PACK

1995

660.000

KOVVIJOLA

ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI

1997

640.000

RDE„A

CIROEN XSARA 1,41 COUPE

1998

990.000

KOVVÉN)A

EKOLOŠKO

KURILNO OUE

INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02

hmUA

izredna prodajna

POCINKANE CEVI

za rastlinjake, brajde, vrtne ograje ...

V Metalki na Ptuju

mm, dolžina mm, dolžina mm, dolžina mm, dolžina

META1XA ,fi

še vedno poteka akcija stavbno pohištvo JELOVICA zelo ugodnih pogojih z

mmmm

Metalka Trgovina d.d.

Prodajni center Ptuj Rogoznlška 7, cel: 02/749 18 00

METALKA' TRGOVINa

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605

Jože Vogiar s.p.

Zabovci 98,2281 Markovci

Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence

Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906

izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica

^NOVO NA STAREM MESTUIK

GOTOViNSKA POSOJiUV

po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite

tel.: 02/22-82 335 Garancija; pokojnina, plača, kartice...

Mensa d.o.o., Cankarleva 21, Marfbor

Rabljena vozila

TIP

DAEWOO NUBIRA 1,6 SX DAEWOO NUBIRA WAG. 1.6 R THALIA 1,4 16V AIR MERCEDES Al 60 AVTOM. MERCEDES Al 60 DIZEL RCLIO 1,2 R CLIO 1,2 16V DYN. RCLIO DYN. 1,2 16V RCLIO DYN. 1,2 16V R LAGUNA EXP. 1,9 DCI RMEGANE1,6 16V R MEGANE 1,9 DCI RMEGANE1,6 16V R MEGANE CLASSIC1,6 16V VW POLO VARIANT 1,6

LETNIK CENA

OBUUBA KUPCU:

- Brezplačen

1998

980.000

preizkus

1998

990.000

- 105 točk

2002

1.720.000

kontrole

1999

2.320.000

na vozilu

2002

3.490.000

- Tehnična

1995

620.000

kontrola

2002

1.990.000

po 2000

prevoženih

2003

2.150.000

kilometrih

2002

1.890.000

- Pomoč na cesti.

2002

4.090.000

vleka ali

2003

3.280.000

popravilo

2003

3.590.000

- 3 mesečna

2003

3.290.000

tehnična

' 2000

1.950.000

garancija

(za določena vozila)

1998

1.550.000

REIHAUIT

Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si

OÂtO

€ÍMOMTci

&

GRnDB€Nn

MCHflNizncun

€L€KTROMONTnŽn

RL«KSRND€R GABROV« s.p.

IZVnjRMO: - iZKOPC (bager, mini boger. JCB)

- PRCBOJC CCSTIŠČ

- POLRGflNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanolizacija, vodovod, plinovod)

-CLCKTROMONTRŽNR D€LR (polaganje eiektroenerg. kablov, javno razsvetljava)

- RUŠCNJC OBJCKTOV

- UTRJCVRNJC TCRCNfl, RCZRNJC RSFRLTR

ŽNIDARIČCVO NABRCŽJC 12,2SS0 PTUJ, gmgelmontSsloLnet, TCU: 02 / 748 18 90, FDKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255

Ko zamiiiš, šele vidi^ usode trde prijem. Ko umolkneš, šele slišiš besed nenajdenih zven.

(Tone Pavček)

V SPOMIN

Janezu Vogrincu

Mineva deset let, odkar si odšel. Čas teče in vse se spreminja. Tvoji vnuki rastejo in mi z njimi. Radi jim pripovedujemo o tebi.

Ne bomo te pozabili!

Tvoji

NUMERO UNO,

Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor

KREDITI!!!

Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.

Stari kredit ni ovira.

Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.

Prazen dom je in dvoriš~e, zaman oko te iš~e, ni ve~ tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka

Dušana Mihajlovica

IZ DORNAVE 137 B

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.

Hvala gospodom duhovnikom za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenemu zboru, nonetu iz Dornave, govornikom, gasilcem in pogrebnemu podjetju MIR.

V žalosti: vsi tvoji najdražji

SALjDN

POHIŠTVA

SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 021775 41 05

Odkar utihnil je t-voj glas, praznina in bolečina domujeta pri nas.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega očeta

Ludvika Cafuta

5. 8. 1926 - 11. 5. 2004 IZ DOLENE 49

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob boleči izgubi moža in očeta stali ob strani. Hvala vsem.

Žalujoči: žena in vsi otroci z družinami

Ne{teto sve~ ti je zgorelo, ne{teto solz preteklo, a ni~ ve~ te ne zbudi, ostaja le spomin, ki zelo boli.

V SPOMIN

26. maja so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in boter

Jožef Kostanjevec

CESTA 8. AVGUSTA 24

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo ohranjate njegov spomin.

Tvoji najdražji

ZAHVALA

Nimamo besed, da bi opisali praznino, ki je ostala v naši sredini, ko smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat

Janez Erbus

S POLJSKE C. 18 V PTUJU

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.

Vsi njegovi

Kako je hiša stra{no prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Minile zate vse so bolečine, a v srcih nam zapustila nepozabne si spomine.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče

Marije Rajh

IZ SPUHLJE 117 A

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izraze sožalja v pisni in ustni obliki. Posebna zahvala g. duhovniku za opravljen obred, govornici gospe Veri za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano žalostinko in Komunalnemu podjetju Ptuj. Iskrena hvala prijateljem s tržnice, DU Spuhlja, DU - kegljači Ptuj, DU - kolesarji Ptuj, DU ZŠAM Ptuj in SRD Markovci. Se enkrat vsem iskrena hvala.

Žalujoči: mož Polde ter sinova Zlatko in Albin

z družinama

Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče ne ve, kako mi je, nihče mi solz ne obriše, le vse molči in mirno je. Le komu naj svoj bol izlijem, le komu naj podam roko? Odšel si daleč, tja v neznano, brez slovesa, kar tako.

SPOMIN

Kot se upogne cvet, kot zdrsne rosa z lista, tako si pred tremi leti odšel ti, dragi

Franci Pihler

IZ TRNOVSKE VASI 15 B

Hvala vsem, ki prižigate svečke, poklonite cvet in s toplino v srcu postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.

Z ljubeznijo in žalostjo žena Cvetka, hčerka Mateja

z Milanom

Kako prazen je naš dom, dvorišče, ko rosno oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Zdaj pri nas velika je praznina in globoka bolečina.

ZAHVALA

Ob izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice

Marije Bratec

IZ PACINJA 18

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše ter s cvetjem in svečami polepšali njen zadnji dom.

Zahvala duhovnikoma Jožetu Krambergerju in Martinu Vičarju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema, ge. Veri za besede slovesa, vsem sodelavcem, osebju internega oddelka bolnišnice Ptuj in pogrebnemu podjetju MIR. Posebna zahvala družini Alojza Petroviča, ki so nam ob vsakem težkem trenutku stali ob strani, družini Salamun in Jasni Munda za njeno ljubezen do tete Micke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji, ki jo pogrešamo in smo jo imeli radi. Pravnuki Nuša, Tajda in mali Leon pa želijo prababici miren počitek.

Vsi njeni

Skromno si živela,

v življenju mnogo delala

in pretrpela. Nisi umrla zato,

ker ne bi hotela živeti,

umrla si zato, da bi nehala trpeti.

Le srce in duša ve, kako boli,

ko te več med nami ni.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice

Marije Lesjak

roj. Vrabl

IZ NOVE VASI PRI PTUJU 111

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: sin Janez z ženo Darinko, vnukinji Nataša z Igorjem, Valerija z Boštjanom ter pravnukinja Kaja

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina

Miha Penka

PTUJSKA C. 2, ORMO@

se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, mi izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Hvala dijakom 4. a in učiteljem Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj, sodelavkam in sodelavcem Mercator SVS, d. d., Ptuj. Zahvaljujem se tudi p. Marjanu iz župnije sv. Jurija, govornici ge. Kokol, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakomur še enkrat hvala.

V globoki žalosti njegova mama

Solza kane mi iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče

Marije Krajnc

IZ TRNOVSKE VASI 10

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter za iskrene izreke sožalja. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, govornikom, pogrebnemu zavodu Jančič, podjetju Lentherm iz Lenarta, društvu upokojencev, RK ter LD Trnovska vas.

Vsi njeni žalujoči

Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti.

A v naših srcih bolečina bo ostala ...

ZAHVALA

àâà

Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega

Ivana Pavea

IZ GEREČJE VASI 40 B

15. 6. 1962 - 17. 5. 2004

se iz srca iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.

Hvala za pisno in ustno sožalje, tople besede in podporo v teh težkih dneh slovesa od pokojnika. Posebna zahvala g. Marjanu Feslu in g. Pavlu Pucku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MiR.

Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.

V globoki žalosti in z bolečino v srcih tvoji najdražji: ata, mama, brat Andrej z družino ter vsi ostali, ki smo te imeli radi

Skromno si živela, v življenju mnogo si pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.

V SPOMIN

26. maja 2004 je minilo leto dni, odkar je za vedno odšla od nas draga mama, sestra, tašča, babica, prababica

Ljudmila Zupanc

IZ SKRBELJ 11 PRI MAJŠPERKU

Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njen dom le rožice krasijo in svečke ji v spomin gorijo.

Sinovi Valter, Ivan, Ludvik, Anton, Drago z družinami in Franci

Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, saj solza žalosti te ni zbudila, ostala je praznina.

27. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek

Ivan Me{ko

IZ PLACARJA

Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ter poklonite cvet.

Žalujoči: sinova Zvonko in Ivan, hčerke Ivanka, Zdenka in Marija z družinami

Pragersko • Gradnja obvoznice po načrtih

Konec leta brez kolon!

Lani decembra je bila podpisana pogodba med Darsom in družbami STC, GIZ Gradis in Cestno podjetje Maribor za gradnjo dvopasovne obvoznice Pragersko v dolžini 6 km in z rokom dokončanja del 18 mesecev.

Trasa obvoznice je speljana preko območja treh občin: Slovenska Bistrica, Rače — Fram in Kidričevo. Dela kljub muhasti zimi lepo napredujejo. Anton Brodnjak, direktor avtocestnega projekta za severovzhodno Slovenijo, kamor med drugim spada obvoznica Pra-gersko, je povedal, da je osnovni namen gradnje pragerske obvoznice rešitev problematičnega ni-vojskega križanja z železnico na Pragerskem in deloma tudi v Siko-lah, sicer pa bodo na sami trasi zgradili še sedem drugih objektov: dva mostova, prepuste, tri podvoze, podhod, uredili komunalno infrastrukturo, melioracijo ter priključne ceste na obvoznico na Pra-gerskem, v Sikolah in Gorici.

Med najdražje in gradbeno najzahtevnejše projekte obvoznice sodi nivojsko križanje z železnico, ki ga bodo gradili po tehnologiji podrivanja, podobno kot na Ptuju, ko so gradili nivojsko križanje z železnico.

"Gre za tehnologijo gradnje v kesonu, saj vemo, da je na tej trasi na nekaterih mestih zelo visoka podtalnica, zato je gradnja zelo zahtevna," je dodal Anton Brodnjak.

Direktorja avtocestnega projekta smo še vprašali, ali imajo z

Anton Brodnjak, direktor avtocestnega projekta 1: SV Slovenija.

razmeroma visoko talnico že sedaj kaj problemov, saj je letošnja pomlad dokaj bogata s padavinami. Prve tri letošnje mesece so naredili manj, kot so računali, saj je bila letošnja zima, kar se vode tiče, veliko bolj neugodna kot tiste prej. Kljub temu računajo, da bo izpad mogoče nadoknaditi.

"Kar se tiče obvladovanja podtalnice, je stroka že tako napredovala, da ne vidimo razloga, da nam

Najve~ problemov pri gradnji obvoznice bodo gradbinci imeli z gradnjo podvoza pod železniško progo.

to ne bi uspelo," je povedal Anton Brodnjak.

Odkupi zemljišč so v veliki večini končani, kar je bil pogoj za gradbeno dovoljenje, arheologija, ki je ni bilo ravno malo, pa je bila na trasi končana že v preteklih letih.

Zanimalo nas je še, ali rok gradnje — 18 mesecev, zapisan v pogodbi, drži. "Pogodbeni rok je 18 mesecev, vendar je v letošnjem letu naročnik glede na vedno gostejši promet na cesti Slovenska Bistrica — Ptuj dal nalog, da stori-

mo vse, kar zmoremo, da bo cesta predana prometu že letos. Narejen je že spremenjeni plan in računamo, da bomo obvoznico lahko predali prometu že novembra letos."

To je brez dvoma razveseljiva novica ne samo za vse tiste, ki se redno vozijo na tej relaciji, temveč tudi za prebivalce Pragerskega in Gaja, ki se dobesedno dušijo v gostem, še posebej tovornem prometu.

Vida Topol^^ec

Strezetina • Življenjski jubilej I. Petovarja

Žilav kot vinska trta

Nedavno je svoj 94. rojstni dan slavil Ivan Hanza Petovar iz Strezetine 3. Slavljenci v tako spoštovanja vrednih letih so ponavadi obloženi s težkimi boleznimi, ki jim grenijo življenje. Pri Ivanu Petovarju je to drugače, vitalnost in bistrina, ki ju izžareva, sta zares izjemni.

Skrivnosti dolgega, zadovoljnega in izpolnjenega življenja nam slavljenec, ki smo ga obiskali nekaj dni pred rojstnim dnem, ko so že začele prihajati prve čestitke, ni hotel izdati. Zato pa jih zlahka izluščimo iz njegovega življenjepisa. Petovar je bil rojen 29. aprila 1910 na Stanovnu. Vsa leta je izjemno aktiven v svojem kraju. Že 60 let je lovec, 70 let gasilec, nekoč je bil tudi zanesen čebelar, pa zelo aktiven član Rdečega križa in predsednik občinskega ljudskega odbora Ivanjkovci. Preživel je tri vojne, kraljevino — "grdo mačeho slovenskega naroda", ranjko Jugoslavijo, doživel samostojno Slovenijo in se učakal Evrope. Pravi, da pogreša lepe manire, ki so veljale nekoč, ko so starejše še spoštova-

li, ko se je podala in stisnila roka med tovariši. Vse življenje ga je spremljala tudi glasba. Violino ga je naučil igrati stric in pogosto je igral na gostijah, s tamburaši, pa tudi v ansamblu. Občudovanja vredna je mirnost in sistematičnost, s katero brez vsake težave iz svojega spomina potegne podatke za katero koli obdobje minulega stoletja. Ne le vsakdanje iz svojega zasebnega življenja, ampak tudi politične in gospodarske, saj se zanima za vse aktualno dogajanje. Vsak dan prebere vsaj en časopis, čeprav so njegova očala že sumljivo debela in mu vid precej nagaja. Ne izpusti tudi dnevnika na televiziji, sicer pa ga televizija ne zanima preveč. Čas si krajša z zanimivejšimi rečmi.

Foto vki

Ivan Petovar je pri svojih 94 letih žilav kot vinska trta, s katero se je ukvarjal vse življenje.

Tudi nekoč niso pogrešali televizije, življenje je bilo polno dela in poleti se je vstajalo ob pol šti-

rih, pa hajdi kosit ali žet. Ivan Petovar je vse življenje delal z vinsko trto, pozna njeno pot od trsnice do litra in pred njim nima nobenih skrivnosti. Najprej je delal kot viničar, kasneje pa je bil delovodja na kombinatu in zadrugi. Pravi, da so nekoč pridelovali zdravo vino, ki je šlo dobro v promet. Veliko vina so izvažali v Avstrijo in Nemčijo, za viničarje pa vina pač ni bilo. Ob delu se je pila "jabošnica" in petiot ali pikolo, ki se proizvaja iz tropin. Spomni se težkega življenja viničarjev in njihovih otrok, ki so jih strašili, da so v grozdju kače, da ne bi posegli po pridelku in se z njim posladkali. Petovar negoduje nad današnjimi vinogradniki, ki bi radi imeli prevelik donos po trsu. "Nekoč je bilo na trsu par grozdov, ampak ti so bili prave kvalitete. Tudi škropilo se je le trikrat, in to z galico, v najhujši opoldanski vročini." Danes so vinogradniki sposobni škropiti tudi po 10-krat in kdo ve s čim vse. Med sortami pa najbolj ceni šipon in renski rizling. Še vedno rad dela v vinogradu in vino iz lastne proizvodnje, s katerim smo nazdravili, je bilo krasno.

Še na mnoga leta! viki klemenčič ivanuša

Izberite modro svojo pot

2IVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI

d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2«7 IHaribor

Junija toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.

Napoved vremena za Slovenijo

Danes bo sprva razmeroma sončno, čez dan spremenljivo oblačno. Popoldne in zvečer bodo krajevne plohe in nevihte, pogostej{e v severni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 23 stopinj Celzija.

Obeti

V petek bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne postopno ponehale. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Razmeroma hladno bo. Vsobo-to bo povečini sončno, čez dan občasno zmerno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.

ROLETARSTVOABA

štuki 26a

Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251

PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA

^RATirOf

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141

- garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni

- Mjnčavničarska dela

- manjša gradbena dela

Osebna kronika

Rodile so: Darinka Munda, Ul. Stanka Vraza 33, Ivajnkovci - Dalejo; Tanja Kvar, Grlinci 8, Jur{inci - Nika; Brigita Vrta~nik, Zabovci 29 - Ga{per-ja; Andreja Kuhar, Podvinci 27/b - Jano; Andreja Jur{ec, Pavlovci 5/b, Ormož - Jana; Petra Primec, Tom{i~eva 48, Slovenska Bistrica - Maia; Andreja Žalar Bezjak, Ul. Stanka Bren~i~a 10, Ptuj - de~ka; Tanja For-{tnari~, Markovci 55 - Nežo; Ružica Vehreschild, Volkmerjeva 37, Ptuj - Saro-Matejo; Andreja Rozman, Čre{njevec 138, Slov. Bistrica - Aljaža; Simona Petri~, Cigonce 41, Slovenska Bistrica - Niko; Martina Gaj{ek, Šentvid pri Grobelnem 10, Grobleno - Matevža; Lidija Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj - Tima; Lidija Kozel, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj - Dijano. Poroke - Ptuj: Sergej Donaj in Anica Zelenik, Spuhlja 9; Albin Perger, Majski Vrh 20, in Valerija Paar, Andritz; Cvetko Plav~ak in Valerija Lupin-ski, Kup~inji Vrh 28; Gorazd Ore{ek in Valerija Cafuta, Poljska c. 29, Ptuj; Vladimir Mahori~ in Manuela Cvetko, Placar 46; Bo{tjan Sprah, Titova cesta 22, Maribor, in Milica Kramberger, Vrazov trg 2, Ptuj; Janko Kukovec, Grlinci 36/a, in Natalija Baum, Zagorci 1; Jožef Zaj{ek in Bet-ka Kozel, Stano{ina 6; Franc Orlovi~ in Eva Turkl, Kungota pri Ptuju 52; Bojan Racic, Kungota pri Ptuju 81, in Tadeja Hvalec, Gregor~i~ev dr. 2, Ptuj; Daniel Strelec, Bukovci 14, in Darinka Hamer{ak, Podvinci 77; Stanislav Kova~i~ in Violeta Pinteri~, Volkmerjeva c. 29, Ptuj. Poroka - Dornava: Bo{tjan Bezjak, Borovci 14/a, in Maja Bel{ak, Mez-govci ob Pesnici 4.

Poroki - Dolane: Martin Ciglar in Barbara Jarh, Ulica 25. maja 6, Ptuj; Sebastijan Jakomini, Vodova ul. 4, Ptuj, in Karmen Komel, Potr~eva c. 50/a, Ptuj.

Poroki - Ormož: Jožef Ožinger, Gajevci 29, in Janja Hojžar, Sene{ci 29; Janez Anderli~, Kozlovi~eva ul. 7, Koper, in Danijela Medved, Kozlovi-~eva ul. 7, Koper.

Umrli so: Ivan Paveo, Gere~ja vas 40/b, umrl 17. maja 2004; Marija Rajh, Spuhlja 117/a, umrla 14. maja 2004; Ana Berglez, Gere~ja vas 67, umrla 15. maja 2004; Marija Lesjak, Nova vas pri Ptuju 111, Ptuj, umrla 20. maja 2004; Andrej Ter{ovec, Potr~eva c. 32, Ptuj, umrl 17. maja 2004; Dragica Horvatin, Zvir~e 11, umrla 15. maja 2004; Marija Malek, Jir{ovci 50, umrla 17. maja 2004; Marija Klajn{ek, Sitež 11, umrla 20. maja 2004.

Crna kronika

Požar v mansardi

24. maja okoli 17.05 je pri{lo do požara na stanovanjskem objektu v Podgorcih, ob~ina Ormož. Ogenj je izbruhnil v mansardnem delu, in sicer v spalnici, povzro~ila pa ga je napaka na elektri~ni napeljavi, ki je bila položena neposredno pod lesenim opažem. Požar se je raz{iril na sleme ostre{ja. Škoda zna{a po nestrokovni oceni 2.000.000,00 SIT. Ogenj so pogasili gasilci.

Požar v gospodarskem poslopju

23. maja okrog 16.15 je zagorelo gospodarsko poslopje v kraju Mala vas, na obmo~ju Zavr~a. Zagorelo je na tleh v kotu dela skednja, kjer je skladi{~ena slama. Uni~eno je celotno ostre{je s kritino, slama in kmetijsko orodje. Policisti vzrok požara {e ugotavljajo. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda, ki jo je utrpel 44-letni lastnik, zna{a po nestrokovni oceni okrog 3.000.000,00 SIT.

Trčili avtomobilistka in kolesarka

21. maja ob 9.25 se je v Mlinski ulici na Ptuju zgodila prometna nesre~a med 40—letno voznico osebnega avtomobila in 62—letno kolesarko, ki je bila v nesre~i po{kodovana in odpeljana v ptujsko bolni{nico.

Otrok s kolesom z motorjem v avtomobil

11-letni otrok je 21. maja ob 13.40 vozil neregistrirano kolo z motorjem po lokalni cesti v naselju Zg. Por~i~. V levem nepreglednem ovinku ni vozil po svojem smernem vozi{~u, zaradi ~esar je tr~il v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pravilno po svoji strani pripeljala 38—letna voznica iz Gornje Radgone. V nesre~i sta bila voznik in 12—letni sopotnik na kolesu z motorjem po{kodovana.

STE BILI POŠKODOVANI

-----oicDiLi wnrai

PE PTUJ, Vodnil<ova 2

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

080 13 14

BRE TEL. j

OKNA, VRATA, GARAŽNA VRATA PO MERI

svetovanje, strokovne izmere, montaža...

l^lac PM _PODVINC115, PTUJ _____

iviaa II m tel 02 746 03 si ■ -

GSM 031 341 532 ^

d.O.O.

• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE

Ugodni krediti od enega do petih let!

Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh