logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Leto VII, štev. 174

Ljubljana, nedelja 1. avgusta 1926 Poštnina pavsaiirana. Cena 3 Din

c=» lahaja ob 4. ajotraj. ga

Starte mesečno Din »5 —; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno.

Oglasi po tarifo.

Uredništvo 1

LJubljana, Knafiova ulica štev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud* štev. 34.

Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko

UpravniStvas Ljubljana, Pietenm« ulica SL 54. — Telefon St t&

loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon ii- «0»

PodruZnicl: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje. Aleksandrova cesta.

Račun prt poštnem ček. larodu > Liub-jana št. 11.841 ■ Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.x4.1-

Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din.

Ljubljana. 31. Julija.

Na tem mestu smo že poudarili, kolike važnosti je za naš narod in našo državo vprašanje združitve krščanskih cerKva. Prišli smo kakor med dva og-ma, ko je krščanstvo zabelo prodirati k nam z iztoka in zapada skoro obenem in so se boji izbili takorekoč na naši koži. Germanstvo je takoj videlo, kolika nevarnost mu preti, ako bo narodni jezik dobil pravico pred Bogom in v cerkvi in če se bo naslanjal na iztok. Papež je nekoliko kolebal. a končno je šel z Nemci za uničenjem dela Sv. Cirila in Metoda. Ko je Avstrija začela z imperialističnimi pogledi na Balkan, je zade-ia ob pravoslavje kot čuvarja srbstva in naravno je, da je uporabila katolicizem kot bojno sredstvo proti naši svobodi. Borba proti Strossmayerju, ki so jo sporazumno vodili Franc Jožef, kalvinec Tisza in rimski papež, odkriva to žalostno zvezo. Po okupaciji Bosne je bilo Madžarom prvo

In po osvobojenju? Mesto ljuba vi in bratstva je bila katoliška stran naroda od zgoraj nagnana v nezaupanje, mrž-njo in zaničevanje napram narodnemu edinstvu in zlasti proti srbskemu delu naroda.

Razcepitev v rimske katoličane in pravoslavne, je torej prinašala in prinaša toliko zla in nesreče nad naš narod, da bi gotovo vsak patriot zavriskal radosti, ako bi temu prepadu bil konec. S tega stališča je vprašanje združitve kristjanov ne samo versko, ampak tudi narodno politično vprašanje prvega reda, ki mu bo naša javnost od dne do dne posvečala večjo pozornost.

2e zadnjič smo pojasnili, da verskega prepada ni ali vsaj ni globok in je papež Leon XIII. pravilno dejal, da rimsko od pravoslavne cerkve loči le '-malenkosti, nastala vsled sklepov o prvenstvu (primatu) rimskega škofa nad vsemi škofi in nad vesoljnim cerkvenim koncilom. Obe cerkvi sta v verskem oziru pravzaprav isto in sta se samo sprla rimski papež ter carigrajski patrijarh za vlado. Pravoslavni so ponudili popolno združitev z vsemi kristjani sveta, če vsi priznajo nauke Krista in vesoljnih zborov, katerih poslednji je bil sedmi, vse kasnejše nauke pa podvržejo novemu sklepu vesoljnega zbora krščanskih škofov vsega sveta, ki naj bi se sklical. V tem slučaju bi bila nad vsemi kristjani ena vera in gotovo tudi povsod stvarno edinstven obred in enaka organizacija, ki bi se od države do države, od naroda do naroda razlikovala le v zunanjostih, uvažujoč narodni jezik in običaje. Ta dan bi zazvonili zvonovi po vsem svetu. Posebno iskrena pa bi bi a radost v Jugoslaviji, ki je prišla povsem nedolžna pod kolesa sovraštva.

A malo je dosedaj upanja, da se ta lepi program izpolni. Vsak dan prihajajo hujša poročila iz Rima, kjer sta se združila fašizem in politikujoča cerkev. V vatikanskem zunanjem ministrstvu deluje 12 uradov na imperialistični taktiki papeške Stolice. Vodi se v vsem svetu velika akcija za okrepitev političnega vpliva Vatikana (klerikalizma). ustanavlja se na stotisoče organizacij pod očitnim ali nevidnim vodstvom škofov, časopisi se snujejo in dirigirajo, po svetu švigajo črni seli in špijoni, zaposlen je velikanski aparat, ki hoče podvreči države in ostale kristjane pod vpliv Rima. Povsod seje razdor in sovraštvo, razdvaja narode in države. In žalostno je, da povsod najde janičarje. ki pod raznimi gesli gredo v boj proti lastni domovini in tako seveda tudi med Slovenci in Hrvati, kjer cele politične stranke, kulturne organizacije,, družbe, dobrodelna društva, zadruge itd. vse pod vodstvom škofov, širijo odpor proti državi, proti narodni združitvi, proti ustavni ureditvi, gojijo malkontentstvo, z eno besedo našli so se med nami izda-jice, ki v službi tujca vidno in nevidno zabadajo nože in igle v hrbet svoji domovini

Torej v Rimu vlada imperijalistična smer. To je naravno, ker gospoda rada sedi na konju, ki ga krmijo drusci. A če bi se našlo med rimskimi katoličani dovolj ljudi, ki so bolj katoliški kakor rimski, bi bilo brž drugače. Seveda ječi vsa duhovščina pod strašnim terorjem in molče vrši janičarsko službo tujcu. A narodna ideja je naravna ter zdrava. Zaman se trudijo Rimci, dopovedati drugim in nam, da se samo italijanska nacijonalna ideja strinja z vero in Kri-stovimi nauki. Zakaj bi morala zunanja organizacija cerkve in jezik obredov

Pred odločnimi koraki proti Bolgariji

Skupen nastop Jugoslavije, Grške in Romunije? — Važaa konferenca v zunanjem ministrstvu«

Beograd, 31. julija, r. Danes od 12. do 13.30 se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca zunanjega ministra dr. Nin-

čiča, vojnega ministra Dušana Trifuno-vLča in šefa javne varnosti Zike Laziča. Na tej seji je Zika Lazič predložil poročila, ki jih je notranje ministrstvo prejelo o zadnjem vpadu bolgarskih komi-tašev na naše ozemlje in o policijskih ukrepih, ki so se podvzeli na mestu. Na konferenci se je razpravljalo tudi o protestni noti, ki je bila, kakor se sklepa, izročena danes v Sofiji. Ministra Dušan Trifunovič ter dr. Ninčic in Zika Lazič so bili v svojih izjavah o tej noti napram novinarjem zelo rezervirani. Dr. Ninčič ie samo naglašal. da nima navade, dajati pojasnil o tem. kaj namerava storiti, vendar pa ni demantiral navedenih informacij. Kakor se doznava. je nota bolgarski vladi zelo ostra, in se omenja, da grozi celo z vojno intervencijo, kar se sklepa iz navzočnosti vojnega ministra na današnji konferenci.

Beograd, 31. julija, p. Glede najnovejšega incidenta z Bolgarsko izjavljajo

»Cirkus ne more dolgo trajati"

Pravi Maksimovičev list. — Ostra ofenziva proti Ninčiču.— Maksimovič si pere roke radi Orjune. — Nevzdržna politična

situacija.

obsoja postopanje vlade proti Orjuni, o kateri pravi, da je rodoljubna narodna organizacija omladine. Nihče ji doslej ni mogel odrekati rodoljubia in pripravljenosti k žrtvam za dobrobit naroda. V drugem članku hvali list Orjuno in njeno ideologijo in protestira proti temu, da oblastva tako nastopajo proti njej. Ta izvajanja imajo očividno namen indirektno povedati, da minister Maksimovič ni razpustil Orjune iz svojih nagibov temveč na pritisk dr Ninčiča, odnosno Italije..

krogi, ki stoje blizu zunanjemu ministrstvu, da ni dovolj, ako pošlje naša država bolgarski vladi noto. Saj je znano. da Bolgarska obljublja vse najlepše, da pa svojih obljub ne drži. Vsekakor bo sedaj treba ubrati druge strune.

Atene, 31. jufija (brž.) Med vladann Grčije, Jugoslavije in Rumunije se vodijo že delj časa pogajanja za protia.kc.ijo proti vedno sa ponavljajočim komitaškim vpadom, ki 10 imeli za posledico incident v Starem Selu, politični umor v Bitolju in razne akcije bolgarskih komitašev na grško - bolgarski meji. Kakor se poroča, je bil baje dosežen med balkanskimi vladami popoln sporazum *a skupno demaršo v Sofiji. Demarša bo zelo energična in 6e ne bo zadovoljila t dosedanjimi praznimi izjavami bolgarske vlade. Sofijski vladi bo sporočeno, da bodo vse tri vlade takoj po prvi komitaški akciji povzele najstrožje sankcije proti Bolgariji in obenem odredile vse potrebno za varstvo svojih meja in teroriziranega prebivalstva. Sofijski politični krogi 90 zaradi teh razgovorov izredno vznemirjeni. Bolgarsko časopisje protestira in piše, da so to mahinacije moskovske ali beograjske vlade, ki skušajo zapre-čiti konsolidacijo Bnlsrarije.

Beograd, 31. Jul. p. Davi Je glasilo dr j a

Ninčiča « Vreme* energično demantiralo vesti o napetih odnošajih med ministrom Maksimovičem in drjem Ninčičem z naivno motivacijo, da vendar g. Maksimovič r.e želi postati zunanji minister, dr. Ninčič pa nima nobenih ambicij prevzeti notranji re-sort Nocoj je izšla nova številka političnega tednika »Politični glasnik«, o katerem se ve, da stoji V intimnih odnošajih z ministrom Maksimovičem. Skoraj cela številka je posvečena najostrejšim napadom na zunanjega ministra d Ninčiča. Na prvem mestu prinaša njegovo karikaturo, na kateri se vidi, kako z ene strani vleče dr. Ninčiča Mussolini, z druge pa dr. Beneš. Češkoslovaški znnauji minister pravi Mds-soliuiju: cPusti mi mojo lutko!« Uvodnik ima riadpis: -rTežina zunanjih neuspehov«. V njem piše »Političhi glasnik«, da stoji g. Uzunovič na čelu vladi, ki se ima boriti z nepremostljivimi zaprekami Njen položaj se da deiinirati takole: Današnji kabinet je vlada, ki mora voditi izredno težavno in delikatno politiko sporazuma, ki jo pa pobijata oba šefa koalirani strank. Težko si Je misliti, kako težaven Je njen po'ožaj. Ako se je vlada mogla doslej vzdržati na površju in celo zaznamovati nekaj uspehov, je to pripisati le redkemu taktu njenega predsednika in pomoči, ki mu jo nudijo iz-vestni sotrudniki Njcr položaj se da primerjati z ravnotežjem na žici ki jo držita Pašič al! Radič in torej ne more trajsti dalje kot v cirkusu. U

Toda največja obte?itev za današnjo vlado, nadaljuje «Političnl. glasnik«, so neuspehi njene zunanje po'itike. Kar se Je doslej le šušljalo, vidijo sedaj tudi največji optimisti, namreč da ima dr. Ninčič neuspehe povsod, zlasti pa je treba poudarjati polom našeea vpliva v Albaniji, nasprotno pa uspehe bo'gar?ke politike in pa dejstvo, da smo na kolenih pred Italijo. Kar moramo najboli zameriti dr Ninčiču, Je, da ie z naravnost zločinsko lahkomiselnostjo spravil ugled in moč naše države na tako stopnjo, na kakršni ni bi'a niti mala in šibka Srbija, brez zaslombe na kakršnokoli velesilo. List napada dr. Ninčiča kot enega najbolj nespo obnlh politikov ln državnikov, ki se sprehaja iz enega mesta v drugo, a država nima še vedno nobene zaslombe V Evropi Današnja vlada g. Uzunoviča ni v stanu, da bi kaj uspešnega storila, dok'er se ne oprosti svojega zunanjega ministra.

Napad *Političkega glasnika« spravljajo politični krogi v zvezo s kombinacijo, ki se zadnje dni lansira v javnost Po tej kombinaciji naj bi prevzel zunanji resort v novi vladi dr. Voja Marinkovič. List piše v posebni notici zelo simpatično o avdijenci tega politika pri kralju na Bledu. Značilno je, da vPolitički glasnik« :ie dolži notranjega ministra Maksimoviča, da je on kriv nasilja, ki ga izvaja vladni režim nad opozicijo v Južni Srbiji v volilni borbi za občinske volitve, ampak Pašiča. Po mnenju izdajateljev Lsta so pašičevci nepremostljiv most med demokrati in radikali.

V zvezi s tem ie tudi karakteristično, da priobčuje »P. gU povodom razpusta ljubljanske Orjune simpatičen članek, v katerem

zaviseti od sklepov duhovščine druge narodnosti, tudi to bo od dne do dne težje dopovedovati celo našim klerikalnim ovčicam. Cenzura misli 'je sicer stroga, a celo slovenski duhovniki že

Izjemno stanje v Mehiki

Cerkve so večinoma zaprte. — Krvav spopad med verniki in vojaštvom. — Nove žrtve. — Senator Galvan ustreljen. — Demonstracijske procesije.

Interpelacija dr. Žerjava radi šolskih zvezkov

Beograd, 31. julija, p. Predsedništvu Narodne skupščine je bila doposlana interpelacija posl. dr. Žerjava radi mono-polizacije zvezkov in izvestnih tiskovin za šole. Interpelacija je naslovljena na ministrskega predsednika ter na ministra prosvete. Interpelant zahteva, da se ukine odredba o monopolizaciji šolskih zvezkov in drugih potrebščin ter da se nemudoma izda dovoljenje, da kupuje deca šolske potrebščine kjer hoče.

Ministri na potovanjih

Vse je odšlo iz Beograda. Konference pri Uzunoviču. Ogorčenje davidovlčev-cev radi volilnega terorja v Južni Srbiji. Minister Perič na Bledu.

Beograd, 31. julija p. Davi se ie vrnil v Beograd notranji minster Maksimovič, ki Je bil včeraj ves dan v Zagrebu. Istotako se je vrnil v Beograd minister za agrarno reformo dr. Stanko Šibenik, ki ie izjavil novinarjem, da mu ie kralj podpisal ukaz, s katerim se Narodni skupščini predlaga zakon o agrarni reformi v Dalmaciji. Vlada bo za ta zakon zahtevala priznanje nujnosti. Predsednik Narodne skupščine Trifkovič se ie nocoj odpeljal z rodbino v Gastein ministri dr. Srskič v Sarajevo, dr. Vasa Jo-vanovič v Bihač in Miša Trifunovič v Uži-ce. Ministra dr. Krajač in Pucelj sta se odpeljala na Radičev shod v Vinici. Popoldne ie bil notranji minister Maksimovič pri predsedniku vlade Uzunoviču in mu poročal o svoji avdijenci na Bledu. Splošno pozornost je vzbudila daljša konferenca min. pred sednika z ministrom dvora Jankovičem.

V vrstah Davidovičevih demokratov se opaža vedno večje ogorčenje radi nastopanja političnih oblasti v Južni Srbiji. Poslanec dr. Grol se je povrnil iz Skoplia in novinarjem potrdil vesti o nasilju, ki ga iz-vajaio nad opozicijo oblastva v južnih krajih države. Dr. Grol je ostro kritiziral vladni sistem uprave v Južni Srbiji in navedel primere teroria oblsstev v teh kraiih.

Dopoldne je Davidovičev poslanski klub izdal objavo, v kateri pravi, da se poslanec Gjukič radi dobljenih ran nahaja v zelo težkem stanju in da preiskava še ni princ« sla nobenih rezultatov. Poslanec Gjukič je poslal kralju in notranjemu ministru brzo. javko, v kateri pravi, da so napad nanj iz. vršili zločinci, najeti od policijskih orga« nov, in da je bil napaden na svojem hišnem pragu. V svoji objavi našteva Davidovičev poslanski klub veliko primerov iz Prijepo lja. Niša in drugih krajev o strahovitem pritisku, ki ga vrše policijske oblasti nad pristaši Davidovičeve stranke pri občinskih volitvah.

Davi je odpotoval na Bled finančni mi. nister dr. Ninko Perič, ki bo kralju poro. čal o delu komiteja ministrov za razpravo ukrepov v svrho sanacije gospodarske kri. ze. Razen tega bo minister dr. Perič pred. ložil kralju večje število ukazov o napre. dovanju in odlikovanju uradnikov svojega mislijo. In dogodki, kakršni se sedai od- j resora. Finančni min ster namerava izvesti igravajo v cerkvah našega italijanskega ! temeljito reorganizacijo v svojem ministr. Primoria. odpira io tudi slepcem oči. stvu, zlasti v oddelkih za carino in davke.

Sewyork, 31. julija, s. Večina cerkev v Mehiki je zatvorjenih. Vlada je imenovala 30 člansko komisijo, ki je prevzela upravo cerkvenih poslopij. Ko so izpraznili cerkev Sv. Rafaela je prišlo do spopada med vet. niki in vojaškimi oddelki. Vojaki so stre« Ijali v množico in ranili 10 oseb. Gospo« darski bojkot, ki so ga proglasili Karmeli« čani, se že čuti. Razne zabavne prireditve" so bile odpovedane. Vlada je odredila, da vojaštvo stalno preiskuje cerkve. Čete so dobile nalog, da naj pri najmanjšem upo» ru takoj rabijo orožje. Kljub temu se na« daljujejo protestni obhodi. Kot nov čin pritiska so napadli katoličani Narodno ban« ko in druge blagajne, tako da je Narodna banka morala do nadaljnega ustaviti izpla« čevanje čekov.

Vlada je odposlala čete in policijo na strategično važne točke. V glavnem mestu je obkolila policija katedralo. Včeraj je bi« lo odrejeno, da se ijžene vodja papeške nuncijature Tito Crespi. Odredbe glede iz« jemnega stanja se strogo izvajajo.

Na ulici glavnega mesta je prišlo do pre« pirg med parlamentarci, tekom katerega je prišlo do streljanja in je bil senator Gal. van ustreljen. Več oseb, med njimi neki

sodnik, je bilo ranjenih. V ostalem priha« jajo vedno nova poročila o incidentih z dežele. Neki trgovec, ki je v Puebli nabil pastirsko pismo v svoji izložbi, je bil od množice usmrčen, ker je pretepel generala, ki je hotel pismo odstraniti.

\Vashington, 31. julija, d. Pravosodni m!« nister je prepovedal vsem katoličanom no. šnjo orožja. Vlada je namreč zvedela, da imajo katoličani tajne sestanke, na kate« rih se posvetujejo o nakupu orožja in sploh o oboroževanju. Oblastva so tudi odredila, da morajo biti voditelji sedanjega gibanja pod stalnim policijskim nadzorstvom. Po« licija je prijela izdajatelja katoliškega li« sta «Faro» in tri njegove reporterje.

Newyork, 31. julija, k. Kakor poroča «Evening Standard«, je izjavil meliikanski predsednik Calles glede stališča vlade v vprašanju cerkvene stavke med drugim, da vlada ni nikdar skušala zapreti cerkev in da sploh nima takih namenov. Če bi ka. toliški duhovniki zapustili cerkve, potem bodo prišle pod varstvo posebnih odborov, ki bodo izvoljeni iz prebivalcev dotičnega okraja. Vlada zahteva samo spoštovanje zakonov in njih izpolnjevanje, dokler ob« stojajo.

Poincarčievi predlogi pred parlamentom

Pričetek podrobne debate o osnutku finančnega zakona. - Poincare o svojih načrtih. — Francoska banka znižala obresti. — Skupna akcija za sanacijo francoskih, belgijskih in italijanskih financ? — Obsojeni bankirji.

men vtis. Domnevajo, da se bo parlament sestal že tekom prihodnjega tedna. Poin«

Pariz, 31. julija. 6. Zbornica je s 380 proti 150 glasovom sklenila, da se bo pričela špe-cijalna debata o osnutku finančnega zakona, ker je stavila vlada vprašanje zaupnice. Tekom debate je naglašal ministrski predsednik Poincarč. da imajo sedanji osnutki, ki so prišli v posvetovanje, namen, da bi izboljšali položaj državnega zaklada in da bi uvedli splošno obnovo Francije. Poincarš je nato obsojal paniko, ki je nastala vsled odvajanja kapitala v inozemstvo na meničnem trgu in izjavil, da namerava vlada dati_ franku zopet pravo vrednost in da ga hoče popraviti prej, preden bo pričela z njegovo stabilizacijo.

Ministrski predsednik je v zvezi s tem apeliral na zbornico, naj posveti vsa svoja razmotrivanja obnovi financ in valute. Izjavil je tudi, da bo predlagal v kratkem v ministrskem svetu, naj zahteva od obeh zbornic, naj se tekom avgusta sestane parlament. Parlament naj bi odobril statute za amortizacijsko blagajno in s tem dal tem statutom značaj ustavnega zakona.

Francoska banka je zvišala eskomptno obrestno mero od 6 na 7 in pol in lombard-no obrestno mero od 8 na 9 in pol odstotkov.

Pariz, 31. julija, k. Napoved Poincarčja, koncem dopoldanske seje zbornice, da naj bi bil radi definitivnega • konstituiranja amortizacijske blagajne za poravnavo vi. sečih dolgov sklican parlament v Versail« les, je napravila v političnih krogih ogro«

care je odredil sklicanje parlamenta, da prepreči posamezne debate o nadaljevanju finančnega načrta v obeh zbornicah.

Pariz, 31. julija, s. Belgijski ministrski predsednik Vandervelde in finančni minister Franqui, sta imela daljši razgovor z ministrskim predsednikom Poincarčjem. Kakor poroča , je izdelal finančni minister Franqui načrt, po katerem naj bi s« uvedla skupna akcija za sanacijo francoskih, belgijskih in italijanskih financ, in sicer ne samo s skupnim borsno-tehničnim postopanjem, temveč tudi na ta način, da bi izdelale vse tri države za stabilizacijo svojih valut načrte na enaki podlagi. Franqui je baja predlagal tudi carinski sporazum. Oba ministra sta se danes vrnila v Bruselj.

Pariz, 31. julija, s. Po neki vesti lista , je znani francoski fabrikant čokolade Meunier prodal svoj otok Autocosti v bližini Queebecka (Kanada! za ceno 12 milijonov dolarjev neki ameriški družbi. Meunier namerava baje izkupiček te prodaje izročiti po dnevnem tečaju, kar bi znašalo okoli pol milijarde papirnatih frankov kot prostovoljni prispevek v blagajno za amortizacijo francoskih dolgov. Otok Autocosti je glavni tabor tihotapcev alkohola.

Montpellier, 31. julija (brž.) Trije bankirji so bili radi nedovoljenih valutnih operacij obeoj'eni na šest mesecev ječe.

Vojaška kontrola nad Avstrijo ostane,

dokler dunajska vlada ne razpasti tajnih organizacij in dokler ne uniči strojev za izdelavo vojnega materijala.

Pariz, 31. Juliia. i. Veleposlaniška konferenca je naročila avstrijski vladi, naj takoj razpusti tajne organizacije. Dunaj.ki kabinet bo odgovoren za to, ako bi tajne organizacije in nezakonite zveze obstojale še nadalje. Veleposlaniška konferenca zahteva nadalje, da se Imajo uničiti vsi stroji, ki lahko Izdelujejo vojni materija!. Tudi se ima Izročiti ves vojni materija!, ki Je še v Avrtrlji ln prodati državam Male antante. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija v Avstriji se ukine, čim izpolni dunajska vlada te zahteve veleposlaniške konference.

Pariz, 31. julija, d. Zunanjo ministrstvo objavlja: Pogajanja, ki so se dne 8. t m.

začela med veleposlaniško konierenco in avstrijskimi delegati za ureditev nekaterih vojaških določb, so dovedla do popolnega sporazuma o raznih rešitvah dotičnih vprašanj. Izvedba izdelanega projekta je metodično zagotovljena. Dogovor se zlasti nanaša na uničenje vojnega materijala in na stroje, ki izdelujejo ta materijah Sporazum za nadalje, nanaša tudi na vprašanja tajnih organizacij, ki imajo namen, vojaško poučavati mladino. Predvsem pa gre pri dogovoru za tem. da se spravi vojaška zakonodaja Avstriie v sklad s st. germansko mirovno pogodbo.

časopisje v Italiji v onasnosti

Trst. 31. ju'ija o. Prefekt Gasti si je nadel nalogo, da čimpreje zatre vse jugoslovensko časopisje v Italiji. Ta mesec je posvari! cba klerikalna tednika «Pučkega pri-jate'ja« in »Mali list* in napredno glasilo »Istar=ko riieč« Danes so prišle na vrsto »Novice«. V dekretu jim očitajo oblastva, da so bile že devetnajstkrat zaplenjene in da njihova pisava nasprotuje fašistovski disciplini, ki se je mora v Italiji držati s'e-herno glasilo. Edini "st, ki doslej še ni bi! posvarjen, je dnevnik »Edinost«. Verjetno pa je, da bo tudi »Edinosti v kratkem po-svarjena.

Obnovitev pogajanj za konkordat

Beograd, 31. julija, p. Papeški nuncij Pe« legrinetti je odpotoval danes v Rim. Nje« gova vožnja je v zvezi z odpotovanjem na. šega poslanika pri Vatikanu Simiča in s vprašanjem obnovitve prekinjenih pogajanj za konkordat. Nuncij Pelegrinetti je zad« nje dni predal naši vladi okrog 40 not. ki se nnnaša;o na ureditev doslej še odprtih vprašanj med Jugoslavijo in Vatikanom.

Notranja in zunanja politika na Poljskem

Ekspoze ministrskega predsednika Bartia.

Varšava. 31. julija, d. Ministrski predsednik Bartl je podal na včerajšnji seji senata napovedani ekspoze, v katerem je med drugim dejal, da gre stremljenje vlade za tem, da se oj"či njena eksekutivna moč in uvede mesto oligarhije demokratična vladavina, !;i naj ima precej proste roke. Ministrski predsednik je nadalje rekel, da pomenjajo predlogi slede spremembe ustave in polnomočja vladi* prvi korak k zboljšanju socijalnih in gospodarskih prilik na Poljskem. Politika se ima iz državne uprave popolnoma izločiti.

Glede zunanje politike je ponovil Bartl izjave, ki jih je podal v sejmu o miroljubnosti Poljske. Naglašal je, da je vlada odločena na vsak način izvajati svojo miroljubno politiko. Tudi sodelovanje Poljske z drugimi državami v Evropi se bo gibalo v tej smeri. Nadalje je ministrski predsednik govoril o gospodarskih načrtih, ki jih je vlada vzela zadnje čase v roke in naglašal že precej doseženo stabilizacijo poljske valute. Tudi v industriji in trgovini je zadnje čase nekaj več življenja. Letina kaže letos prav dobro.

Potem je senat ratificiral sanitetno konvencijo med Poljsko in Češkoslovaško in drugi dodatni protokol k poljsko - češkoslovaški trgovinski pogodbi z dne 23. aprila 1925.

Zopet konflikt z Bolgarijo

Pred nedavnim smo pisali o konfliktu med Bolgarijo in Rumunijo; radi vpadov bolgarskih komitašev je morala rumunska viada vložiti protestno noto v Sofiji. Rekli smo takrat, da je uspeh rumunske note važen tudi za nas, ker se lahko v kratkem zgodi, da bomo mi napram Bolgariji v enakem položaju.

Da se bo konflikt med našo državo in Bolgarijo prezentiral tako kmaiu, to pač nismo mislili. Dar.es imamo popolnoma enak slučaj; bolgarski četaši so udarili čez mejo, vrdli na naše ozemlje in razvila se je prava bitka, v kateri je bolgarska tolpa sicer izgubila pet ljudi in se morala umakniti nazaj čez mejo, toda padlo je tudi več naših ljudi, orožnikov in civilnih pomočnikov žandar-merije. Naša vlada je po poslaniku Ra-kiču vložila protestno noto v Sofiji, v kateri zahteva inaterijalno odškodnino za svojce padlih in preti za nadalje s hujšimi koraki, ki pa se menda ne označujejo v podrobnostih.

Tudi rumunska vlada je zahtevala materijalno odškodnino za svoje žrtve v Dobrudži in vrh tega zagotovilo, da se slični napadi ne bodo več dogajali. Toda uspeha ta nota ni imela; sofijska vlada je odgovorila, da za škodo o priliki spopadov ona ne prihaja v poštev, ker za dejanja komitskih napadalcev ni odgovorna in potemtakem prav tako ne more dati nikakega zagotovila glede na-daljne akcije komitskih oddelkov, katerih delovanje se popolnoma odteguje njenemu vplivu.

Kaj bo nam odgovorila sofijska vlada? Dosedaj še ne vemo točno vsebino naše protestne note, ali o odgovoru bolgarske vlade si ne smemo delati nikakih iluzij. Vlada Ljapčeva stoji kakor njegove prednice dosledno na stališču, da ne more odgovarjati za dejanja ma-kedonstvujuščih, ki stoje popolnoma izven njene ingerence. Ka- se tiče čuvanja meje in preprečenja prehoda oboroženim tolpam, se bodo bržkone izgovar-J»1 i. da jim mirovna pogodba onemogoča vzdrževanje zadostnega števila vojaštva na meji. Kratko in malo: sofijska vlada ne bo niti najmanj kriva zn dogodke pri Krivi Palanki.

Ni nam znano, kaj misli napraviti naša vlada, ako ostane tudi ta uaša protestna nota brez uspeha. Naša javnost pa čuti, da je treba napraviti vendarle nekaj odločnejšega, nekaj uspešnega, da iircneha neprestano vznemirjanje naše južne meje. Vsakomur se zdi, da smo pač že dovolj dolgo prenašali potrpežljivo krvavo delovanje makedonstvu-juščih in njihovih sofijskih zaščitnikov iti da ie pač že čas. da pomisli gospod dr. Ninčič na učinkovitejša sredstva. Neprestano se naglasa, da razpolagamo z doka žilnim materi jalom o sokrivdi sofijskih uradnih krogov, ki na vse načine podpirajo makedonsko organizacijo, Ali bi ne bilo čas. da se predloži ta materija! diplomatski javnosti, morda Društvu narodov, kjer bo baš sedaj aktualna prilika za take razgovore, ko se bodo določale modalitete bolgarskega begunskega posojila. Naši koraki bndo lahko tem odločnejši, ker iili bo brezdvomno podpirala Rumunija, morda tudi Grčija, ki morajo trpeti isto nadlogo na svojih mejah z Bolgarijo. Ne le Balkan, ako t' eba. mora biti mednarodni forum ono torišče, kjer naj se dokaže bolgarska krivda in najdejo učinkovita sredstva 7-d odpravo tega specijalno balkanskega 7la. ki ra ogroža indirektno mir in stabilnost v širšem obsegu.

Strahovita

Versko življenje Jugoslovenov v Italiji.

Zagrebški «Obzor* prinaša daljši dopis iz Trsta o razmerah, v katerih žive Slovenci in Hrvati v Italiji. O verskem življenju Jugoslovenov v Italiji pise naslednje:

«0 cerkvi in verski vzgoji bi se dalo zelo na dolgo govoriti. Narodnih svečenikov ni. Morali bi imeti trde lobanje in železno odpornost, ako bi hoteli ostati. Šikaniranj od lastnih cerkvenih poglavarjev, preganjani od fašistovskili tolp, ki so več kakor enemu polomile rebra, so se morali naši duhovniki umakniti preko meje. Zelo redki so — mogli bi se na prste sešteti, ki so ostali. No, ti so povsem onemogočeni. V naše vasi j so bili postani italijanski duhovniki, ki j nimajo namena narod versko vzgajati, ! temveč poltalijančiti ga. Naših narodnih imen ni več. Priimki se v maticah italijanizirajo. V cerkvah se Bog ne moli v našem jeziku. Razni furlanski popi, ki so vdrli v naše izpraznjene župnije, pridigujejo in izpovedujejo samo italijansko. Otroci ne vedo, kaj je katekizem ali verouk. Vsa verska vzgoja je v tem, da iih mati nauči očenaš. Ljudstvo prihaja v cerkve, bulji v zidove in ne razume niti molitve niti duhovnika ter odhaja neutešeno. Izpovedovati se ne more. ker ga duhovnik ne razume, pa umira nepotolažen.

In vendar je v Rimu nekakšna kon-gregacija de propaganda fide, imajo tudi nekak orijentalski institut, v katerem sc poučujejo misijonarji v vseh mogočih vzhodnih jezikih, da lahko pridigujejo narodom v njihovem materinskem jeziku! Vsako leto pošiljajo med črnce in Malaice stotine misijonarjev, ki iim tovore v njihovem zamorskem jeziku. Tu pred nosom, v srcu Evrope pa Dro-nada duševno pol milijona prav tako brezsmrtnih duš, propada šeststotisoč v rudi, ki so bili na visoki stopnji kulture

in ki sedaj poginjajo po krivdi Rima, tako Vatikana kakor Kvirinala.*

To je naravnost strahovita obtožba papeške politike, ki je postavila Cerkev in Boga v službo raznarodovanja.

Radič mimo Slatine *

Blamaža pucljevcev.

Rogaška Slatina, 31. julija.

Tudi danes so čakali radičevci ves dan zaman. Dr. Mavro Gross iz Karlovca je bil od jutra na nogah in begal v žakeju po parku. Delegati iz okolice so sedeli z g. Prepeluhom na vrtu gostilne Pri pošti, da bi že kar na cesti ujeli g. Radiča. Celo iz Kostanjevice je prišel g. Bučar, ki je baje hotel izprositi od g. Radiča neko cesto. Dopoldne ob 10., ko je bil napovedan sprejem depu-tacij pri g. Radiču, pa razen par domačih tiernškutarjev ni bilo nikogar, če-I prav ljudje do zadnjega trenutka niso j vedeli, da gospoda predsednika ne bo. i Za Radičevo obledelo glorijo je bil prav j tako značilen včerajšnji shod v gostilniški sobi, katero so morali pomagati napolniti letoviščarji.

Radiča so čakali še danes do 17. ure popoldne. Dospeli so tudi novinarji iz Zagreba. Na Grossovem oknu pa so čakale ovenele rože, ki jih je gospodar pripravil že pred štirimi dnevi za g. Šti-pico. Bele deklice, ki so včeraj zaman pričakovale sprejema, so končno zmetale cvetlice v potok. Šele nocoj proti večeru je bil Radičev prihod definitivno odpovedan. Ravno tako seveda banket. Pripeljal se je le poslanec Pernar, ki je sprejel zdraviliškega ravnatelja dr. Štera na stanovanju g. Grossa.

Iz Šestin pri Zagrebu so dospeli pevci društva Sljemen v hrvatskih narodnih nošah, ki bi naj bili nocoj delali Radiču štafažo. Ker je bila vsa prireditev zamišljena politično, se za pevce v zdraviliškem parku nikdo ni zmenil.

Tudi večerni radičevski koncert je žalostno propadel. Ob napovedani 20.30 uri še ni bilo nikogar v dvorani. Publika je politični koncert demonstrativno ignorirala. Promenada in kavarniška veranda v Zdraviliškem domu pa sta bila kljub hladnemu večeru polna. Koncert »Sljemena* je pričel šele po 9. uri v komaj do polovico zasedeni dvorani.

Tako je torej končala Radiceva komedija v Rogaški Slatini, o kateri je poročal g. Radič, da bo tu konferiral s 500 delegati. Pa vseh skupaj ni bilo 20 in še ti se sedaj vračajo z zelo mešanimi občutki.

Radie ni hotel v Slatino!

Zagreb, 31. julija, n. Stjepan Radič se ie včeraj res odpeljal v Rogaško Slatino, a je v zadnjem trenutku svoj obisk preklical. Radiča so bili namreč puc-lievci obvestili, da bo v Rog. Slatini zbranih 500 delegatov iz vse Slovenije, dočim jih ni prišla niti dvajsetina tega števila, dokaz, da slovensko ljudstvo radičevsko politiko najodločnejše odklanja. Radič je bil silno ogorčen

„SWenčeva" farbarija z depolitizacijo gospodarskega življenja

Dr. Korošec je v Domžalah na javnem shodu razkril, da hoče SLS' volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo izrabiti v svejo politično-avtonomistič-no gonjo. Na ves glas je naznanil, da bo SLS šla v volilni boj kot stranka ter izrazil željo, da bi bili gospodarski krogi »pomočniki* SLS.

Naša opozoritev na dr. Koroščeve izjave, s katero se zanašajo volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo na izrazito politično polje, je jako ne- ; prijetno dirnila one klerikalne «pomaga-če», ki se že delj časa pripravljajo, da radi svojih osebnih ambicij in ne glede na splošne gospodarske interese slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijalcev, pomagajo pogubnemu klerikal-no-političnemu vplivu v najvažnejši gospodarski organizaciji slovenskih pri-vrednikov. Zato je začel

Po »Slovenčevih* izvajanjih naj se depolitizacija izvrši na ta način, da se slovenski trgovci, obrtniki in industrijalci izrečejo za klerikalno avtonomi-stično politiko, menda v zahvalo za to, ker jim je zadnjih 8 let prizadejala to- ' liko gorja in menda iz hvaležnosti, da so klerikalci imeli dosedaj za trgovce in obrtnike samo malo časten naslov — • liberalnih oderuhov*.

Slovensko trgovstvo in obrtništvo ve

prav dobro, da je imelo vedno baš od klerikalne politike največ škode. Zadnji najhujši udarec je doživelo s tem, da je postal ljubljanski poslanec dr. Korošec namesto tajnika Trgovske zbornice, g. Mohoriča. Ako bi bilo klerikalcem kaj za slovenske gospodarske interese, zlasti pa za interese slovenske obrti in trgovine, ne bi tako ostudno nastopili proti kandidatu g. Mohoriču, ki je zna-čil dejansko

S hujskanjem in lažmi, kakršnih se poslužuje sedaj »Slovenec*, se ne ustreza niti depolitizaciji gospodarstva, niti gospodarstvu samemu. S frazami in praznimi besedami škofov list ne more prekriti tega, kar je SLS zagrešila z dejanji. S svojo zavoženo politiko je SLS v Sloveniji ubila že splošno gospodarstvo, pa ni treba, da bi svoje politično rovarstvo zanesla še v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ki potrebuje mirnega gospodarskega dela, ne pa huj-skaštva in zgagarstva.

Reorganizacija železniškega prometa

Napovedi prometnega ministra.

r Beograd, 80. julija.

Prometni minister Vasa Jovanovič je danes sprejel novinarje in jim v daljšem razgovoru razložil svoje načrte za reorganizacijo prometa v državi.

— Na eni zadnjih sej gospodarslto-finanč-nega komiteja ministrov, pravi gosp. Jova-r.oviš, sem razložil, da so železniške tarife v razmerju z gospodarsko krizo zares visoke. Toda kupna moč dinarja 6e v državi ni mnogo povečala, četudi je dinar zrastel na borzi. Šličen pojav se opaža tudi v drugih državah (v Češkoslovaški}. A mi smo v prometnem ministrstvu pri izdatkih (materijal, dnevnice) vezani na domačo državo, pri č> mer nam ne koristi činjeniea, da si je dinar opomogel na borzL Dober del nabav pa dobimo iz inozemstva v obliki reparacij in se tu občuti jačanje dinarjeve vrednosti. A vso to ne nntfi razloga, da hi zniževali tarife. Ako bi jih znižali, bi z*51i v deficite, ki bi jih težko poravnali. Uravnotežiti moramo vsaj svoj proračun, Id iznaša 3070 milijonov, a po današnjih tarifah je to jedva mogoče.

— Ni točno, da bi znižanje tarif omililo tudi gospodarsko krizo. Naša roba ne more lahko konkurirati na svetovnih tržiščih. Ml ne gojimo posevkov tako raeijonalno kakor v inozemstvu. Sicer pa daleko pretežni del našega izvoza ni odvisen od železniških tarif, ker 93 % izvoza gre po vodi. Lani v oktobru smo znižali vse prevozne tarife in še danes dajemo gotova olajšanja v korist pridobitnih krogov.

— Izdelujemo načrt velike reorganizacije železniSke uprave. Želimo, da naš promet postane bolj elastičen. Upravni aparat borno zmanjšali, ker je naša deviza: čim več prometa, a čim manj odvišne administracije. Posamezna oblastna oddelenja bodo vobče rešena uprave. Direkcija prometa bo urejena kot možgani prometa; ona bo vodila velike posle, dajala iustrukcije in prevzela zmanjšano upravno breme. Določen bo poslovni delokrog in marsikaj 9e bo reševala na licu mesta. To so naravno osnovne misli, ki jih razpreda ožji odbor. A celotni načrt bo gotov do konca oktobra. Potem bo prometni minister vodil zares prometno politiko, ne pa se bavil s podpisovanjem neznatnih aktov. Ob strani mu bo etal posvetovalni odbor, ki bo sproti pretresal in reševal vse potrebe prometa. Ta reorganizacija utegne poleg vse* drugih dobrih posledic tudi zmanjšati prometni proračun sa kakih 20 %, nakar bomo lahko razmišljali o znižanju železniških tarifov. A prej ne!

Končno je minister govoril o olajšavah potovanj za tujce, izletnike in turiste. Poleg znižanih vozni rs v letovišča namerava uvesti posebne vlake za weekend (konec tedna, nedeljski počitek), a za siromašnejše sloje se uvede četrti razred . . .

Politične beležke

Plačevanje računov

»Slovencu« ni všeč.

«Slovenčeva» skrb za zapadno fronto SDS

Kadar klerikalcem slaba prede, gredo Tadi pometat pred prag drugih, da bi se ne videlo pred njihov prag. Zato je «Slovenec» včeraj začel kazati svojo skrb za zapadno fronto SDS. Njegovi pristaši namreč baš sedaj veliko šepetajo med seboj o usodi bivšega glavnega urednika »Slovenca« in voditelja klerikalne mladine, dr. Izidorja Cankarja. Vse, kar vedo o tem, so Izvedeli Iz «Jutra», ali ustnih sporočil. »Slovenec«, »Domoljub« in drugi klerikalni listi o tem dogodku, ki je zlasti za SLS tako važen. molče kakor grob. Niti besedice se ni zdelo »Slovencu« vredno zapisati o dr. Izidorju Cankarju, kak^.r da bi njegov korak visoki krogi v škofiji in vodilni možje v SLS odobravali: saj pravi latinski pregovor: «0«ii tacet cor.sentire videtur* (Kdor ; molči, odobrava) Klerikalno časopisje pa '

stoji tudi na stališču, da se ljudstvu ne sme resnice povedati; kajti resnica je hčerka božja. Za škofove liste je glavno, da iščejo v očeh svojega bližnjega pezdir, v očeh SLS pa še kol ne sme biti viden. Pristaši SLS so po klerikalnem nazoru le pohlevni koštruni, ki so samo zato tu, da jim raste volna, a da jim volno strižejo pastirji in nadpastuji. črke, s katerimi žonglira »Slovenec^, so v ostalem silno poceni. A da mi tudi te črke vrnemo, naj povemo, da namerava klerikalni odličnik K. v kratkem slediti g. driu Cs-ikariu, ker hoče legalizirat! svoje odnošaje napram neki dami, kar bo za usodo SLS mnogo večjega pomena nego nastop g. Kukovca na radičevskih shodih za SDS. S23 »Slovenec« menda ve, kakšen strah vlada v krogih SLS radi tega. Ali hočete še nekaj črk?

Novo klerikalno apostolstvo

Včerajšnji je zapisal: tEvan-geljska požrtvovalnost, ki v ljubezni do člana družbe vse pretrpi in vse žrtvuje, nosi čisto prerojenje, ustvarja vedenje in hotenje, bo nam dala tip jugoslovenskega demokratičnega državljana, z zavestjo pravic in dolžnosti, poslušnostjo in borbenostjo in beseda o jugoslovanski demokraciji bo meso postala.* Evo. to piše venee>. glasilo klerikalne stranke! Kaj se »Slovenčevi* heretiki ne boje jeze go?p. Škota, kadar se vrne iz Amerike. Naj nikar ne mislijo, da je tudi njim dovoljeno, kar je postalo dovoljeno bivšemu glavnemu uredniku < Slovenca*. To, kar je zapisal

Avantura nemškega profesorja

Celjski nemški list objavlja dolgo pritož« bo monakovskega vsenemškega profesorja dr. Deuerlinga, ki je ves iz sebe, da je po njegovem odhodu iz Kočevja, kjer je imel konference s tamodnjimi nemškimi naeijo« nalci, orožništvo v vlaku izvršilo preiskavo njegove prtljage ter zadržalo nekaj spisov. Iz pritožbe g. profesorja je razvidno, da se je vsa preiskava izvršila uljudno in brez vsake sekature. Gotovo je redek slučaj, da se kogarkoli na naših železnicah v notra« njosti države molestira in našim oblastem kakor tudi celokupni javnosti se ne more očitati, da ne bi bile koncilijantne napram tujcem. Baš v zadnjih tednih je potovalo po naših krajih tudi večje število nemškona« cijonalnih publicistov in novinarjev iz raj« ha, ki so potrdili, da so bili povsod z Iju« beznjivo gostoljubnostjo sprejeti Kar se Je zgodilo prof. Deuerlingu je torej izjemen slučaj. Očividno je bila oblast opozorjena na dozdevne nekorektnosti tega gospoda, na kar je seveda morala postopati. Razve« ■seljivo bo, ako se izkaže, da je bila Ie po« mota. G. Deuerling je lahko uverjen, da so pri nas najmanj tako urejene razmere, ka« kor v njegovi ožji bavarski domovini, iz katere čujemo baš zadnje dni tako mučna poročila. Zato bi mu pristojal tudi skrom« neiši ton v njegovem dopisu, objavljenem jV Cillier Zeitung.

Kriza v zagrebškem občinskem svetu

Kakor poročajo listi, Je tudi v zagrebškem občinskem svetu došlo do krize. Sedanjega župana Heinzla Je Izvolila večina, ki so jo tvorili 13 zajedničarjev, 9 fran-kovcev, 4 radičevci ic 8 izvenstrankarskih zastopnikov. V petek pa so frankovci poslali županu pismo, v katerem naznanjajo, da izstopajo iz njegove večine. Razlogov za svoj korak ne navajajo, znano pa Je, da so frankovci nezadovoljni s Heinzlom, ker se jim zdi preveč samolasten, ker Je privolil, da naj bo sedež zveze jugoslovenskih mest v Beogradu in ne v Zagrebu, največ pa zaradi postavitve spomenika Strossmayeriu, ker je bil Strossmayer Jugoslovan in ker je spomenik Izdela! M6-štrovlč. Zanimivo Je, da je proti Heinziu tudi skupina lederalhtov-zajedničarjev pod vodstvom bivšega župana dr. Srkulja. Za sedaj sicer še ni pričakovati, da bi imela ta akcija večje posledice, dasi ima namen, Izzvati volirve. Kakor se čuje, frankovci In zalednlčarji ne bodo odobrili letošnjega proračuna zagrebške občine, ki pride meseca decembra na vrsto. Radi tega bo nastala kriza v zagrebškem občinskem svetu meseca oktobra z namenom, da bi se ža pred sprejetjem proračuna izvršile volitve, pri katerih mislijo frankovci in zajedničar-Ji pridobit! na moči.

Zopet aretacije komunistov

Beograd, 31. jul. p. Oblasti so tekom včerajšnjega in današnjega dne izvršile aretacijo mnogih komunističnih vodlteliev. Po Izjavi policije so bile aretacije izvršene radi udeležbe na tajnem kongresu komunistične stranke v inozemstvu. Na tem kongresu Je bilo sprejetih več resolucij, med njimi o nastopanju komunistov na predsto-ječih občinskih volitvah, o nadaljnjem delovanju komunističnih frakcij v Jugoslaviji, o agrarnih in kmetskih vprašanjih, o političnih nalogah in ilegalnih komunističnih udruženjih in o sindikalni politiki stranke. Oblastva so bila informirana o tem kongresu in so čakala, da se vfnejo udeleženci. Pri njih so našla vse te resolucije. Prijeti novinar Kosta Novakovič je vse to priznaL

Gospodarsko krizo bodo odpravljali z zakonom za pobijanje draginje!

Beograd. 31. julija, r. Kom it ž ministrov za razpravo o ukrepih za sanacijo gospodarske križe je imel danes svojo zadnjo sejo, ki te trajala do 1. popoldne. Po izjavah ministrov se je na tej seji razpravljalo o vprašanju kreditov, oziroma o sredstvih za omiljenje sedanje krize potoni ustvaritve ugodnejših pogojev za pridobitev cenejših kreditov. Razen tetnt se je razpravljalo o zakonu za pobijanje draginje, oziroma o tem, v kakšnih mejah naj bi se kretale določbe tega zakona. Ministri trdilo, da so ukrepi, o katerih so razpravljali, v skladu z zasebnim in državnim gospodarstvom.

Energična izjava dr« Beneša

▼ raderi generala Gajde. Praga, 31. julija, g. Češke meščanske stranke so se domenile, da bodo do končf.ne preiskave v zadevi bivšega načelnika generalnega štaba ustavile vsako polemiko in zabeležile v svojih listih le dejstva. Zato so narodni demokratje odpovedali shod. ki so • ga sklicali za snoči. Vendar so izjavili, da bodo priredili zborovanje, ako bi se preiskava zavlačevala. Spričo poskusov narodnih demokratov pripisati zunanjemu ministru povzročitev gonje proti Gajdi, je dr. Beneš stopil iz svoje rezerve in podal preko tiskovnega urada to-le izjavo:

Boljševiki podpirajo makedonstvujiišče?

Beograd, 31. Juliia p. Kakor poročajo listi se Je mudi! pred nekaj dnevi na Dunaju vod ja makedonske revolucionarne organizacije general Protogerov, ki ,e došel tjakaj pod tujim imenom in z bolgarskim potnim listom preko Rumunije in Madžarske. Na Dunaju se»ie Protegerov sestal v sovjetskem poslaništvu s posebnim odposlancem sovjet skega komisarja za zunanje zadeve, s katerim ie razpravljal o organiziranju boljševi-ške podpore makedonski revoiuciionarni or ganizacijL Po vesteh iz zanesljivega vira je bil dosežen sporazum po katerem bodo v bodoče pošiljali makedonstvujuščlm denar ln orožje za revolucionarno akcijo v Južni Srbiji, Grški, Makedoniji ln Dobrudži. Po sklenjenem sporazuma s sovjetskim odposlancem Je Protogerov odpotoval v spremstvu dveh svojih pristašev v Italijo.

Definitivna določitev albanskiii mej

Pariz, 31. julija, r. Pred poslzniško kon« ferenco je bil danes podpisan zaključni protokol v mejah Albanije. V imeni: naše vlade je podpisal protokol naš pariški po* slacik dr. Miroslav Spalajkovič, v imenu Albanije Elijas Vrioni, v imenu Grške pa grški poslanik v Parizu. Mednarodna komi« sija za določitev albanskih mej je zaklju« lila svoje delo 26. julija v Firenzi in ob tej priliki je v imenu naše države podpisal njen delegat general Jovanovič sporazum o plovbi po Skaderskem jezeru in Bojani, o obmejnem prometu pri Vrmošu in o ro» manjih v manastir Sv. Nauma. S podpisom oticijelnega protokola je definitivno rešeno vprašanje albanskih mej. Poslanika kon« ferenca bo takoj ncrtificirala sosednim dr« žavam in Društvu narodov končne albanska meje.

Fašistovski sindikalni seriment

Flziognomija Italije se mora nofašistiti.

Rim, 31. julija, o. Danes dopoldne je bilo v prisotnosti 6 ministrov in funkcijonarjev fašistovske stranke otvorjeno sindikalno ministrstvo. Otvoritvene svečanosti so se vršile v ministrstvu narodnega gospodar« stva, kjer ima nova ustanova svoje proito« re. Otvoritveni govor je imel Mussolini. Ma glašal je, da pomeni otvoritev novega mi« nistrstva začetek fašistovskega eksperimen« ta, ki ga zasledujejo vsi državnik' in poli« tiki sveta z največjim zanimanjem. Otvc« ritev sindikalnega ministrstva dokazuje dalje, da nadaljuje fašistovski režim meto« dično realiziranje reform, katerih namen je spremeniti fiziognomijo Italije ter ustvariti popolno fašistovsko državo.

Nemčija in Društvo narodov

Briar.d in Vandsrvelde za sprejem Nemčije.

Pariz, 31. julija. A Agence Radio pravi, da sta se zunanji minister Briand in Van« dervelde domenila, da vstopa Nemčije v Društvo narodov nikakor ne kaže več ^a« vlačevati, sicer bo locarnska politika c^ro« žena. Briand misli, da na septemberskem zasedanju Društva narodov ne bo ugovora proti sprejemu Nemčije kot članice, ker js Brazilija izstopila iz Društva, Španija pa gotovo ne bo s pritiskom na tej sTani ho« tela doseči stalen sedež v Svetu. Zunanji minister je nadalje sporočil Vandervcideu, da sta angleška in francoska vlada že sto« rili skupne korake v Varšavi in Madridu, da ne bi Španija in Poljska izstopili iz Dru« štva narodov, ako ne bi dobili stalnih se« dežev v Svetu. Oba kabineta sta dobila za« gotovila, da po poteku svoj;h mandatov lahko z gotovostjo računata na zopetno izvolitev v Svet Društva narodov.

Zaroka kralja Borisa gotova stvar

Rim, 31. julija, d. Kakor zatrjujejo poli« tični krogi, je zaroka bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo Giovanno, hčerko kralja Viktorja Erranuela in kralji« ce Jelene, toliko kot gotova

ekspe

Kranj za naše

Kranj, 31. julija. Ponosnega Kranja, naše gorenjske metropole, veliki dan Svobode ni našel nepripravljenega. Veličastne tamkajšnje manifestacije ob rojsfevu Jugoslavije so bile samo še epopeja Vstajenja, r.a katero se je Kranj že dolga leta vestno pripravljal z na.cijonalnim, kulturnim in gospodarskim delom — da Svobodo tudi zasluži.

2e od nekdaj se je Kranj verno držal Strossmayerjevega gesla: »Pro-svjetom slobodi«, s prosveto, z izobrazbo k svobodi, s kulturo k politiki, ker izobrazba je moč. Orji in sej na kulturni njivi, pa boš žel in zmagal na političnem mejdanu. Saj je bil veliki rodoljub škof J. Strossmayer prvi častni član že ob rojstvu »Narodne Čitalnice« leta 1S63. v Kranju ter se je s posebnim pismom za počastitev zahvalil, že-leč, »da Svevišnji svako poduzetje bra-če slovenske za promicanje naroda, prosvjete i narodnega blagostanja blagoslovi, te uroditi čini plodom stostru-kim, na radost i veselje svega jugo-slovljanstva«.

In kulturni delavci Kranja so pridno orali in sejali na pisanih livadah kulturnega polia znanosti, umetnosti, nravnosti in verstva ter tudi gospodarstva. Le par izrazitih imen naj zadostuje! Prvak slovenskih pesnikov, naš Prešeren, nas budi in vodi, nas drami in podžiga, so kaj radi pravili, zatrjevali in na slavolokih razglašali stari Kranjčani. A še tudi danes nam je njegovo ime sveto, njegov duh nam je cel program! Nežni »pesnik sorskega polja«, Simon Jenko, nas že skoro 70 let hrabri z večno lepo budnico »Naprej, zastava Slave!«, katero je uglasbil vedno sladki Davorin Jenko. Budnica ie postala pravo narodno blago vseh Slovanov; saj so jo svirale celo ruske vojne godbe ob sivojih zmagonosnih pohodih. Naš Davorin Jenko pa je našel pri bratu Srbu drugo svojo domovine in preroške besede Simona Jenka na njegovem grobu: »Ko zelen mah poraste nad menoj..., imel bo jasne dneve narod moj,« so se obistinile. Oba, Simon in Davorin Jenko, sta imela razne dobre učitelje, dobrotnike in prijatelje, kakor n. pr.: J. Strbenca, J. Grabnarja, A. Petelina, M. Podobnika, M. Potočnika, M. Kusterja, posebno še vedno veselega in šegavega Tineta Man-delca. Kranjski meščani, kakor dr. Bleiweis, K. Lokar, M. Pire, Reš in K. Šavnik so z vso vnemo kumovali ob rojstvu naše »Slovenske Matice«. Pravi sin Bohinja, advokat dr. J. Mencinger, je v Kranju zapustil plodne sledi, in razboriti dr. I. Tavčar je za svoje delo v Kranju in za Kranj postal tudi častni član »Čitalnice«.

In obrnimo pogled na sedanjost! Kulturno delo je rabilo nove strehe. Pa se je dvignila — po inicijativi pokojnega dr. Kušarja, navdušenega narodnega pobornika — monumentalna stavba Narodnega doma, v katerem ni »gluhe lože« in grobne tišine; saj imajo v njem čez glavo posla: Ivan Vsepovsod, previdni Francelj, vseznalec Janko, požrtvovalni idealist Stanko, večni pevec Vilko in smehljajoči Ljudevit Kranj pa ima poleg tega še jako razvito šolstvo, kakor se je zanj že od nekdaj zanimal. Katero slovensko mesto ima ljudsko šolo iz R stoletja ali gimnazijo iz francoske dobe? Kranj je nadalje skrbel in še skrbi v obilni meri za materijelno kulturo. Že nad tisoč let staro ime nam priča, da so morali stari Kranjčani junaško braniti svojo naravno trdnjavo pred sovražnimi napadi Langobardov, Turkov, v bojih Jana Vitovca. Večkrat jim je uničil požar vse njihovo imetje, a vztrajni in žilavi Kranjčani so si znali iz vseh nesreč pomagati. Ponosni so bili na svoje stare svoboščine ter sloveli kot izvrstni trgovci tja v nizko Furlanijo, v Marke, v Reko, Dalmacijo noter do grških meja.

Posebno pa se je Kranj gospodarsko dvignil pod egido Jugoslavije. Kdor je videl Kranj v avstrijski zapuščenosti in ga gleda danes v njegovem lepem razvoju, ko je skoro vsaka hiša prenovljena in prepleskana in se dvigajo nove, visoke palače ter klijejo iz tal nove tovarne, mora z veseljem priznati, da je Kranj postal trgovsko in gospodarsko središče cele Gorenjske in skuša postati trdnjava gospodarske osamosvojitve.

Tudi narodnega obrambnega dela Kranj ni zanemarjal in je požrtvovalno daroval vsako leto lepe svote. Družbi sv, Cirila in Metoda* oziroma Jugo-

slovenski Matici. Od leta 1907. je Kranj stalno vsako leto delal dobro organizirane izlete v koroški vilajet in Primorsko.

V perilu in denarju so zajvedni Kranjčani priskočili srbskemu »Rdečemu križu« na pomoč za čas balkanskih vojn, pa tudi ob zlomu Avstrije. Kdo se ne spominja učnih tečajev leta 1914., v katerih je ljubljenec mesta Kranja profesor Pirnat učil — srbo - hrvaščino v polni največji dvorani?

Kljub temu, da je bila med svetovno

najboljših sinov mesta na. bojni fronti ali pa v zaledju. Nekatere rodbine objokujejo kar po dva člana. Ko je neki oče prejel vest, da je njegov sin padel •na srbski fronti, je bridko potožil: «Hudo mi je za sina, a najhujše, da mi ga je ugrabila bratska krogla!«

Ko je bojni ples prenehal, _je Kranj organiziral Narodni, svet, postaivil narodne straže, da zaščiti mesto in reši blago. Obilo protestnih shodov se je vršilo v Kranju ob vsaki primerni priliki, da bi rešili zibeljko naše zgodovine, tužni Korotan. Enako smo slovesno protestirali pred vsem svetom zaradi italijanske okupacije. Začeli so prihaja-

Kranj na predvečer svoje proslave

Kralj

(Bronasta plaketa na

vojno ukinjena svoboda zborovanja in govora, Kranjčaili niso oklevali ter so strnili svoje vrste — politični prepiri so prenehali. Narodne dame so s ponosom podpisovale našo majsko deklaracijo, katere obletnico smo javno na Gašteju proslavili — brez strahu pred bajoneti. Državni uradniki so bili trdno ob strani naroda. Ko je v neki zbornici v uradni seji vprašal predstojnik, kdo nebo podpisal vojnega posojila, so se brez bojazni dvignile roke ter so tako ostale dosledne do zadnjega posojila. Pa so bile tudi žrtve! Prve so bile med dijaki zaradi tajnih sestankov in razširjanja neke brošure o Koroški. Obče spoštovani dekan A. Koblar je moral zaradi svoje odkrite, narodne kritike vojnih dogodkov v arogranstvo. Z neusmiljeno roko je jSfsegla tudi smrt v vrste

Peter

spomeniku v Kranju.)

ti begunci iz Koroške, iz Primorja. V Kranju so šli vsem do skrajnosti na roko ter jih vzeli na hrano in pod lastni krov, zavedajoč se vsepovsod »oporoke slovenskega Evangelista® dr. Kreka: «Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi za njen procvit, kulturo in blagostanje!«

Ali se more kdo potemtakem čuditi, da postavlja svobodoljubni, vedno zavedni in ponosni Kranj prvi v Sloveniji spomenik Svobode, posvečen našemu prvemu narodnemu vladarju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, ko si je geslo dinastije «Sve za krst častni i slobodu zlatnu!» vzel i za svoje geslo?!

Muzej kralja Petra

Vila, v kateri je umrl kralj Peter, bo pretvorjena v muzej.

Skromna vila na Topčiderskem brdu v Beogradu, v kateri je umrl prvi naš narodni vladar, blagopokojni kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj, bo v kratkem pretvorjena v muzej. Notranjost bo preurejena in renovirana, sedaj se predeluje zunanjost. Vhod bo zgrajen iz umet-

nega kamna in bo imel vklesane kraljevske ambieme in bojne znake. Sedanji sadovnjak okrog vile bo izpreme-njen v park, ki postane muzej naših največjih nacijonalnih znamenitosti. V bronu in kamnu bo vklesana tamkaj epo-halna perijoda našega naroda od 1912. do 1918. leta. Razen doprsnih kipov najbolj zaslužnih mož in drugih znamenitih stvari bo tujec videl, kako težka so bila pota k cilju — ujedinjenju treh razdeljenih bratov.

V vili bo v prvem nadstropju kompletna spalna soba, v kateri je umrl kralj Peter, jedilnica in biblioteka. V sobah v prizemlju bodo nameščene vse povečane fotografije iz življenja kralja Petra, posebno njegovega pohoda skozi Albanijo. Med drugimi bo tudi znana slika, ki kaže kralja Petra, kako sedi na vozu, ki ga vlečejo štirje voli preko albanskih planin. V vili bo nameščeno tudi orožje kralja Petra in vse stvari, ki so v zvezi z njegovo osebo.

Muzej bo v resnici najlepši spomin na velikega kralja.

Trpinu F. Meršol nusl

se nehata sedal ss i Wo!!ova ul!ca 5.

Pnporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. creje in bora-boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih del. — Ustanovljeno 1887

el Kranj, 31. julija.

Kranj, kjer počivajo kosti največjega slovenskega genija Prešerna, se je na predvečer odkritja spomenika največjemu jugoslovenskemu junaku in državniku kralju Petru Osvoboditelju nocoj dostojno pripravil na jutrišnjo proslavo. Iz obeh smeri, ljubljanske in jeseniške, so vlaki že danes ves dan dovažali številne goste. Tujcev je prišlo toliko, da so zasedli vse hotele, gostilne in tudi mnoga zasebna stanovanja. Mesto je dobilo slavnostno lice in živahen izgled. Kranjčani so se že delj časa pripravljali na proslavo, mnoge hiše so renovirane, povsod je vse čisto in urejeno in naš prelepi Kranj je res kakor iz škatljice. Pripravljalni odbor je bil ves čas na delu in je organiziral vse sile, da se izvrši proslava kar najbolj častno. Mesto je lepo okinčano, povsod zelenje, zastave, venci, barve. Zvečer je vse v lučeh in ulice izgledajo naravnost velikomest-no. Pred Staro pošto žari velik transparent, okna v hišah so razsvetljena, na ulicah se giblje pestra množica, mnogi v narodnih nošah in razpravlja o jutrišnjem dnevu, o prihodu kralja in kraljice, o kralju Petru in o bojih za osvobojenje.

Ko so prispeli zadnji večerni vlaki se je zbrala pred Narodnim domom in na Glavnem trgu pred magistratnim poslopjem velika množica ljudi. Točno ob 8. uri se je pred Narodnim domom formiral sprevod, čigar jedro sta tvorili dve vojaški godbi iz Ljubljane in Maribora. Za njima so korakali oddelki Sokola s prapori in fanfaro, Narodna Čitalnica, Orli. gasilci, razna društva in mnogobrojno občinstvo. Navzoče ljudstvo se je v masah priključilo sprevodu. Povorka je korakala najprej izpred Narodnega doma po dolnjem delu mesta, zavila nato pred hišo župana Pirca in krenila po Rožni ulici. Ko je obhodila vse mesto, se je vrnila pred Narodni dom, kjer se je razšla. Medtem, ko je sprevod šel po ulicah Kranja so začeli na stolpu kranjske cerkve, ki je bil slavnostno razsvetljen, zažigati umetaini ogenj, ki je čarobno razsvetljeval zvo-nikove line, kar se je videlo do Medvod in Škofje Loke. Na trgu navzoče množice občinstva so vedno bolj naraščale. Od vseh strani se je čulo streljanje to-pičev. Ko se je končno sprevod vrnil na trg pred Narodni dom, kjer so se baklje ugasnile, pa so se začeli svetlikati umetaini ognji s Šmarjetne gore. Sipati so se začele rdeče, vijoličaste in zelene zvezde, ki so očarljivo razsvetljevale okolico vse do začetka slavnostne akademije.

• Slavnostna akademija se je pričela v Narodnem domu ob 9. zvečer z Beethovnovo inauguracijo. Za tem je govoril dr. Sabothy, ki je povdarjal, da je Kranj postavil kralju Osvoboditelju skromen spomenik zavedajoč se svoje dolžnosti in zvest svojim tradicijam. Zgodovina Kranja ima že od leta 1848. dalje posebno mesto v naši povestnici. Kranj je bil med prvimi mesti, ki je uvedel slovenski jezik, volil narodne poslance in pokazal nacijonalno zavednost. Tudi jugoslovenska orijentacija je nastopila v Kranju prej, nego drugod po Sloveniji. Ideja narodnega edinstva in zavest, da smo s Srbi eno. je od nekdaj imela v meščanstvu gorenjske metropole jako zaslombo. Kranj je že leta 1904. poslal v Beograd deputacijo, ki se je udeležila kronanja kralja Petra. V naši jugoslovenski domovini stoji Kranj čvrsto v fronti državnega in narodnega edinstva in je le naravno, da se hoče skromno oddolžiti heroju, ki je s toliki-

mi žrtvami pripomogel jugoslovenskemu narodu do zmage. Kralj Peter Osvoboditelj je simbol našega narodnega edinstva in naše svobode in temu junaku je postavil Kranj spomenik, ki se jutri odkrije.

Po živahno aklamiranem govoru doktorja Sabothyja so nastopili moški zbor, ženski zbor in godalni kvartet Narodne Čitalnice. Dalje je nastopila z dvema solo točkama konzervatoristinja gospodična Vera Majdičeva. Program je bil sestavljen slavnosti primerno in je ves čas držal občinstvo v napetosti. Bilo je mnogo aplavza. Oncijelna slavnost je bila zaključena natančno ob polnoči z umetalnim ognjem.

Jutri točno ob pol 12. prispeta kralj Aleksander in kraljica s svojim spremstvom. Gotovo je, da bo navzočnost kralja še povečala značaj prireditve. Pričakuje se, da bo ljudstvo privrelo v gorenjsko metropolo v ogromnem številu. Vremenska prognoza je po vseh znakih sodeč ugodna.

Vozni red vlakov.

K slavnostnemu odkritju spomenika kralju Petru I. v Kranju bodo vozili dne 1. avgusta ti-le vlaki:

1.) Iz Ljubljane: izletniški ojačen ob 5.2o;

osebni ojačen ob 6.37, 15 minut kasneje dragi del; mešani kot osebni vlak z glavnega kolodvora ob 8.; po potrebi 15" minut kasneje drugi del; osebni ojačen ob 11.40.

2.) Z Jesenic: Osebni ojačen ob 5.21; mešani

kot osebni ob 5.32, brzovlak ojačen ob 7.25; osebni ojačen ob 9.35.

3.) Iz Tržiča: Oba normalna zjutranja vlaka

ojačena.

4.) Proti Ljubljani: Vsi normalni vlaki oja-

čeni; izletniški vlak ob 21.18; drugi del tega vlaka ob 23.30.

5.) Proti Jesenicam: Osebni ojačeni ob 20.02;

brzovlak ojačen ob 21.48.

6.) Proti Tržiču: Osebni ob 20.20; drugi del

tega vlaka ob 23. Dovoljena je polovična vožnja, veljavna za vožnjo v Kranj od 20. julija do 1. avgusta in za povratek iz Kranja od 1. avgusta do 10. avgusta.

Udeleženci morajo na odhodnih postajah kupiti cele enosmerne, na drugi strani z vlažnim postajnim žigom žigosane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek, ako se izkažejo s potrdilom slavnostnega odbora, da so prisostvovali prireditvi. Ta potrdila se dobe dne 31. julija na slavnostni akademiji, dne 1. avgusta pa na veseličnem prostoru.

Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe

Samo še danes ob 1/2II, 3., '/25, 6, 1,28, 9 in v ponedeljek ob 4 po! 6, pol f. in 9.

v zadnji burki te sez^je 1 Zabava. Smeh. Zabava. Mladini vstop dovoljen sair>o k predstavam ki končajo pred 8 uro zvečer.

« E bS

5 o-5-a _

- S> 5

s = O -2

i-o « -

i 2 s = ^

Cfc T- 0

g 5. = o.

KINO «LJUBLJANSKI DVOR»

Najmodernejši kino Slovenije.

Materin ponos - je perilo njenega malčka,

Snežnobelo, sveže dehteče in kakor razkuženo poslane perilo malčka, ako ga perele s Persil-om. Naj-važneje pa je: mali ima.s pranjem Le malo dela,

Kongres Jugoslov.-češko-siovaioh lig

Kongres »Jugoslov. - češkoslovaških i;i češkoslovaških organizacij iz Slovenije se bo vršii, kakor smo že poročali, ilne 7. m ti. avgusta v Ljubljani in n:i Liiedu. Spored prireditve: Prihod gostu v v Ljubljano, v soboto 7. avgusta z brzovijikoin ob i 7.15. Sprejem na kolodvoru (jtvoritev kongresa ob 18.30 v muii dvorani »Kazine« v i. nad. Dnevni red. IJ Pozdravni govor predsednika ljubljanske lige dr. Alberta Kramer-ja. 2.) O kungresu lig iz Češkoslovaške in Jugoslaviji v Pragi dne julija poroča g. Rascu Pustoslemšek. 2.) aj O organizaciji in delovanju lig v Sloveniji in v Jugoslaviji volKc poroča g. dr. Avgust Reistnan. b) o organizaciji in de-iovaniu češkoslovaških društev poroča sekretar Svazu g. Dubrovy. 4.) O ustanovitvi lig v Ptuju in Zagrebu poročata g. dr. Šalamun in g. Stjepan Parmače-vič. 5.) L; e bata. 6).) Resolucije. 7.) Zaključni govor predsednikov. Ob pol 21. uri skupna večerja v restavraciji »Zvezdi«. V nedeljo š. avgusta s turistovskim vlakom ob 525 odhod na Bled. Vožnja do Dobrave, nato peš skozi Vintgar (tričetrt ure), v restavraciji pri Žumru oddih (zajutrek), ob pol U. uri odhod na Bled (Iuro). Ob 13 uri popoldne skupno kosilo v hotelu Sekovanič na Bledu, ob 15. uri razhod. Odhod z Bleda z zadnjim večernim vlakom. Večerja v Ljubljani stane 25 Din. prav toliko tudi kosilo na Biedu. Ker moramo najkasneje do četrtka 5. avgusta vedeti, koliko oseb se udeleži večerje in obeda, prosimo, da se do tega časa vsakdo prijavi cjugosl.-češkoslovaški ligi« v Ljubljani na naslov g. Rasto Pustoslemška. Tu se je treba priglasiti do omenjenega termina tudi vsem onim, ki reflektirajo na ceneno prenočišče ali pa na sobo v hotelu. — Prošnjo za polovično vožnjo po železnici smo vložili, dosedaj še sicer nimamo rešitve, vendar je gotovo, da smemo z zanesljivostjo računati s to ugodnostjo. Kot delegata lig v Češkoslovaški se udeležita kongresa generalni konzul g. dr. Otakar Beneš in ministerjalni svetnik g. A. Beringer.

Naši onstran oceana

Chicago, 15 julija.

Mlada Slovenca ubita v rudniku.

V bližini Diamondvilla v državi Wyoming je v mali slovenski naselbini eksplozija v rudniku zahtevala življenje dveh mladih Slovencev. Ciril Lebar, devetnajst let star rojak, je delal v 150 čevljev globoki jami, last male slovenske družbe. V rudniku delajo sami Slovenci in nakopani premog sami razpečajo v mestu. Rudnik je suh in brez vode, torej zelo nevaren radi premo-govega prahu Ko pred nekaj dnevi ni bilo Cirila domov h kosilu kakor običajno, se je njegov stari in bolehni oče napotil prod rudniku. Pri vhodu je zapazil, da se iz rudnika vali dim, nedaleč od vhoda pa obžgano truplo domačega psa, ki je Cirila vsak dan spremljal na delo. Takoj je bila obveščena rešilna postaja. Reševalci so šli v goreči rudnik in spravili iz njega mladega Lebarja, a z njim tudi I2letnega dečka Janezka Krošelja. ki ie pogosto hodil s Cirilom v jamo, delal tamkaj kratek čas ter mu deloma tudi že pomagal. Trupli ponesrečencev sta bi'i komaj dvajset čevljev pod zemljo in hudo obžgani. Po mnenju izvedencev se je pri razstreljevanju premoga moral užgati smodnik. Nesreča je hudo zadela stara roditelja Cirilova, katerima je bil sin edina opora Janezek Kro-šeij je bil posinovljenec druge na enak način nesrečne družine. Njegov oče je bil ubit v rudniku pr: slični razstreli)! prerno-govega prahu, a njegov starejši brat le pred par leti utonil. Bil je sirota.

Roparji v slovenskem domu.

V Slovenskem domu v Collinvvoodu so zadrije čase jako pridno delali. Ravno so dokončali tridnevni letni sejem, ki Je prinesel skupiček okoli 3000 dolarjev. Ko je bilo vse dogotovljeno in denar seštet ter začasno spravljen v blagajnico, so poslopje poselili clevelandski roparji in odnesli ves denar. Odnesli so tudi poslovno dovoljenje (charter) Ln druge papirje. Lovi jih clevelandska policija.

Samomor na pokopališču.

Mestni detektivi v Clevelandu so našli na kaivarijskera pokopališču truplo nepoznanega moškega. Izprva so mislili, da je bi! umorjen, toda kmalu so dognali, da je izvršil samomor. Zagonetno je, da ima najdeni poleg strela v glavo tudi rane z no-•em v sencih. Po obleki in nekaterih zna iih so kmalu spoznali, da je mrtvec Joe Vidervol. okoli 30 let star Slovenec. Ime: je pri sebi nekai gotovine in zlato uro. Vzroki samomora niso znani.

Slovensko dekle na razstavi v Filadelfijl.

V Chippeva Laku (država Ohio) je Izmed vseh dijakov šolskega zavoda West-iield Juntor Higl. v Le Royju slovenska miss Alma Trebeč napisala najboljši esej glede pomena »izjave neodvisnosti«,_ katere 150-ietnico praznujejo letos Združene države s svetovno razstavo v Filadelfiji. Za nagrado za svoje uspešno delo je bila mlada miss Trcbec odposlana v Filadeliijo na razstavo Ona \t edina dosegla to odlikovanje v Medina okraju.

Doportncije Jugcslovenov iz Združenih držav

Zadnje čase je bilo zopet deportiranih precejšnje števiio Jugoslovenov iz Združenih držav. Deportaciie se ponavljajo v isti meri, kakor spočetka, ko so bili sprejeti novi priseiniški zakoni, ki doiočajo, da sme priti iz Jugoslavije >amo okoli 640 prisel-nikcv na leto. Zadnje čase je bilo deportiranih okoli deset Jugosiovenov. Prišli so sem po ovinkih skozi Mehiko ali Kanado in krenili s pomočjo raznih tihotapskih

agentov čez mejo v Zedinjene države. Obmejni stražniki pa so Jih prijeli, ker jih Je očividno kdo izdal Pri preiskavi se ni mogel nikdo izkazati, da je prišel v Zedinjene države postavno. Deportacije sv odrejene za take priselnike, ki jih pri preiskavi pri vstopu v Zedinjene države spoznajo za duševno ali telesno nesposobne, to je take, ki bi lahko postali javno breme Smrtna kosa.

V Claridgu, Pa., je umrl John Turk, predsednik društva SNPJ. Bi! je rojen leta 18S4 v Pangerču pri Germu na Dolenjskem. — Mary Tamše iz Arkeny, Iowa, je umrla v starosti štirideset let. Doma je bila iz Mozirja. Henrik Vuič iz Bovca je umrl v Hermitiie. Pa.. Joe Gruden pa v Lead-villu, Colo. V Clevelandu ie preminula Mar.v Lunder, doma iz vasi Terkova.

Kongres uslužbencev cestnih železnic

Ljubljana. 31 julija.

Kongres uslužbencev- cestnih železnic, s katerim je zvezana tudi proslava 25 ietnice ljubljanske cestne železnice, je bil otvor-ien že danes. V remizi na Zaloški cesti je železničarska godba «S!oge« zaigrala ob 21 uri nekaj komadov, pevski zbor ustaž-bencev cestne železnice pa je pod vodstvom g Baloha zapel več narodnih pesmi.

Nato se je formirala na Zaloški cesti povorka cestnih železničarjev z godbo in lam-pijončki na četa. ki je krenila v mesto proti kolodvoru gostom nasproti. Sprevod, kateremu so se priključile, da pokažejo vse simpatije do organizacije C Ž. velike množice ljudstva, je odšel po Zaloški cesti in dalje po Poljanski cesti skozi Stritarjevo in Prešernovo ulico po Dunajski in Masa-rykovi cesti pred kolodvor in pred hotel Miklič, kjer se je vršil v salonu restavracije na čast gostom pozdravni večer. Udeležili so se ga poleg številnega občinstva zastopnik rnesme občine ljubljanske, ravnatelj dr. Zamik, dalje zastopnik UJN2 Ciril Zupan, zastopnik Trgovske zbornice, obratovodja ljubljanske cestne železnice inž. Tekavčič Itd.

Predsednik ljubljanske organizacije C. 2. g. Furar je v svojem nagovoru pozdravil s toplimi besedami vse omenjene gospode, zlasti pa medtem prispele delegate cestnih železničarjev iz avstrijskega Gradca gg. Lauscha in Schallavja, delegate iz Zagreba ln Subotice, omenivši tudi pozdravna pisma organizacij iz drugih mest v in zunaj države.

S prisrčnimi besedam! se je obrni! do obeh jubilantov na gg. Pipa to Roperta, ki služita v službi ljubljanske cestne železnice že od njenssra postanka ter jima izročil šopka in dragoceni darili. Po nagovoru predsednika organizacije C 2. Je sledilo še več zahvalnih govorov posamnih delegatov, nakar Je sledila prisrčna, domača zabava.

Sodniki in znižanje plač

Društvo slovenskih sodnikov je posla* lo ministrskemu predsedniku povodom sklepa o znižanju draginjskih doklad, to»Ie spomenico.

1. Če ima država kriti škodo, nastalo radi letošnjih poplav, občuti društvo sodni« kov kot krivico, da naj to škodo krije s svojimi prispevki samo en stan, ki je med materijalno najslabšimi — namreč uradni« ški stan.

2. Vse moderne države smatrajo kot kulturni postulat in obenem kot glavni in najtrdnejši temelj lastnega državnega ob« stoja idejo o nezavisnosti sodnikov. Tudi naša država je to idejo svečano potrdila v svoji ustavi. Toda moralna in intelektualna nezavisnost zahteva tudi materijalno nezaj visnost Moralne in intelektualne samostoj« nosti in nezavisnosti ni mogoče pričakovati od človeka, ki živi stalno v. bednih materi« jelnih prilikah Tudi sodniški sran ne se« stoji iz samih moralnih herojev. Tudi sod« niki so samo ljudje, katerih moralična od> pornost ni brezkončna in se utegne radi prehude obtežitve nekoč zrušiti.

Članstvo društva slovenskih sodnikov je vedno vpoštevalo potrebe države in bilo pripravljeno na patrijotične žrtve. Tod3 ugotavljamo, da naši sodniki od svetovne vojne dalje dobivajo plače, ki ne dosezajo eksistenčnega minima. Ugotavljamo, da je večina naših sodnikov takih, ki nimajo za« sebnega premoženja in so navezani edinole na svoje službene prejemke Oni ne le da nimajo nobene mogočnosti postranskega zaslužka, marveč jim je ta po njihovem stanu in zakonu izrecno prepovedan.

če pa že dosedanji dohodki sodnikov niso zadoščali, da krijejo potrebe dostoj« nega žitja sodniku, če ima še tako malo rodbino, pomenja zmanjšanje dosedanjih službenih prejemkov veliko nevarnost za državo, pa naj se to zmanjšanje izvede pod karšnemkoli naslovom.

Malenkostni denarni efekt, ki ga dose« že država s tem, da sodniškemu stanu redu« cira njegove službene prejemke, ni v nika« kem razmerju z nevarnostjo, v katero spravlja s tako finančno operacijo država sama svoj ' najtrdnejši temelj — namreč moralično nedotakljivost sodniškega stanu.

Naši država je že do sedaj tekom dol« gih osmih let držala sodniški stan v naj« skromnejših materijelnih prilikah, ki so sodnika in njegovo družino izpostavljali vso to dolgo dobo vedno tršim moraličnim preizkušnjam. Če država reducira že itak preskromne sodniške dohodke, se društvo slovenskih sodnikov boji, da končno ne omaga tako dolgo že preizkušena moralična odpornost našega sodnika in da se ne začne poglavitno radi te nove redukcije rušiti in padati nezavisnost sodnika in njegova dosedanja moralična nedotakljivost. Če bi se to dogodilo, bi naše ljudstvo, ki v svoji justici vidi trden temelj te države, izgubilo zaupanje v pravico in državo. Država pa bi s tem izgubila svoje najdragocenejše in nazvečje dobro.

Društvo slovenskih sodnikov smatra za svojo glavno nalogo, čuvati nad tem, da ostane moralna integriteta našega sodniške«

ga stanu nedotaknjena, in vidi, da je ma« terijelna nezavisnost eno izmed važnih in učinkovitih sredstev za ohranitev visokega nivoja sodniškega stainj.

Zato društvo lo venskih sodnikov z vso resnostjo in odločnostjo opozarja na neposredno pretečo nevarnost, ki jo utegne povzročiti redukcija že itak preskromnih službenih prejemkov, na nevarnost, od ka« tere povzročena škoda ne bi bila v nobe« nem razmerju s škodami letošnjih poplav, na težko nevarnost korupcijske poplave v sodniškem stanu, katera škoda bi se z no« beno finančno operacijo ne dala več popra« viti.

Zato Vas, gospod ministrski predsednik, društvo slovenskih sodnikov v nujnem dri žavnem interesu prosi, da blagovolite za« staviti v ministrskem svetu ves svoj vpliv, da se uredba o redukciji draginjskih doklad čimpreje zopet ukine.

Napoved najemninskega donosa

Davčna administracija v Ljubljani razglaša:

V svrho odmere najmarine za leti 1927 in 1928 imajo vsi hišni posestniki vložiti napovedi najemninskega donosa glede vseh poslopij v Ljubijnn:. nai so v najem oddana ali ne, če se raN'1 ali ne, najkasneje do konca avgusta U2:i pri davčni administraciji v LJubljani na Bregu št. 6, II. nadstropje.

Hišni posestniki in najemniki se opozore, 'i je prišteti in napovedoti k pogojeni n? Jemnini tudi vse prispevke, ki Jih plačujejo najemniki poleg pogojene najemnine hišnemu lastniku, kakor n. pr. prispevke za hišna popravila in investicije, za dimnikarja, dalje eventualne davke In doklade, -običajne odstotke, ki Jih plačujejo najemniki od svojih podnajemnikov hišnemu lastniku itd. Tudi se opozori, da so napovedati v napovedi vsi najemnik: v hiši, torej tudi taki, ki imajo od hišnega posestnika opremljene ali neopremljene mesečne sobe.

Prestopek teh določb se bo smatral kot zatajitev hišne najemnine. Primerna kazen zadene pa tudi najemnike, ki potrjujejo neresnične napovedi za resnične. Po čl. 203. finančnega zakona za leto 1926/27 z dne 31. marca 1926 izgube hišni posestniki poleg tega, da jih zadenejo kazenske posledice po davčnih zakonih, tudi pravico,, da sodno zahtevajo višjo najemnino, kakor je ona, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.

Hištli posestniki, ki so zavezani vložiti napovedi najemninskega donosa, se tudi opozore, da Jih okoliščina, da niso dobili pouka, nikakor ne upravičuje, ako ne vlo-ie napovedi, temveč da se bo postopalo z onimi hišnimi posestniki, ki bi ne vložili napovedi v določenem roku, strogo po določbah § 11 patenta o hišnem davku z dne 23 februarja 1820.

Vsaki napovedi brez izjeme je priložiti tudi natančen popis hiše ln sicer tudi v slučaju, da ni nastala nobena sprememba pri hišnih prostorih

Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hiše se dobe v Zadružni tiskarni v LJubljani, Dunajska cesta št 7.

Vsako napoved ie koJkovaH s kolkom 5 Din.

Tragedija mladega življenja

V Požarevačk: ulici v Beogradu je sta« noval s svojo materjo in sestro lSletni sed« lar Slavko Novakovič. Za mater in sestro je skrbel Slavko sam, kolikor je bilo pač mogoče, kajti oče je v umobolnici. Slavko je bil zaposlen kot sedlar v električni cen« trali in je vsak teden izročil ves svoj za. služek materi. Težko je bilo s tem živeti, vendar pa so životarili in Slavko je mirno prenašal vse breme. Bil je vesel, samo da sta bili mati in sestra zadovoljni in dobro razpoloženi Nikdar ni pokazal sin niti naj« manj, da bi "ga morile težke skrbi, ali da bi mislil celo na samomor. Pred materjo in sestro je svoje bolesti vedno skrbno skri« val. samo da jih ne bi užalostil. Toda na Slavka je očetova bolezen silno vplivala, ker je neprestano mislil, da čaka tudi nje« ga enaka usoda Vrh fega je bil tudi zelo nesrečen v ljubezni. Mladenka, v katero je bil zaljubljen, ni odgovarjala na njegovo ljubezen, vsled česar je postajal zadnje dni vedno bolj nervozen V petek zvečer ie po« novno vstal iz postelje. V strahu za sina, kakor da bi slutila, da se bo zgodilo kaj hudega, pa je mati bdela in sina vedno pregovorila, da se je vrnil v postelj Ko pa je kasneje, vsa zmučena, le zaspala, se je sin zopet dvignil, šel v drvarnico in se tam« kaj obesil Pretresljivi so bili prizori, ko sta mati in sestra svojega vzdrževatelja našli mrtvega. Poskušali sta na vse načine, da ga spravita k življenju, toda zaman Slav« kovo lice je bilo mimo, srce ni več bilo. Zapustil je samo pismo, v katerem se po« siavlja od vseh in izjavlja, da je moral v smrt, ker ni bilo drugega izhoda. .

LITIJA. Opozarjamo na današnjo Sokolovo veselico. Poselite nas vsi, ki ste dobre volje. Ugodne železniške zveze. Polovična vožnja dovrljena. Zdravo! Sokoi LMja-Šmartno. 1078

LITIJA. Sodno pisarniški uradnik II. kategorije Vinko Hrovat v Litiji je stopil v stalni pokoj s polnimi 35. leti službovanja. Želimo, da bi svoj zaslužen! pokoj užival mnogo let! Bil Je vedno v naših naprednih vrstah in smo prepričani, da ostane tudi vnaprej. Njegovo mesto bo v najkrajšem času razpisano. Opozarjamo na to vse one uradnike, ki imajo šoloobvezne otroke, da jih lahko pošiljajo pred pragom Ljubljane — v ljubljanske šole. s čemer si prihranijo izdatke za njih stalno bivanje v Ljubljani.

JESENICE. Ustanovni občni zbor kraj. i odbora Rdečega križa se bo vrši! pri nas i v torek, 3. avgusta ob 19.30 v občinskem i poslopju. Vabimo vse one, ki hočejo sode-

lovati pri ustanovitvi. Akoravno preobilno število društev izžema naše občinstvo, so vendar še ljudje, ki so v tem oziru manj angažirani. Le-ti najdejo sedaj priliko, da se potom kraj odbora morejo v smislu požrtvovalnosti udejstvovatL Poverjenika.

Orjaški film sveta! Največja pustolovna senzacija!

„Pustolovka"

V 2 delih naenkrat 12 de anj, predstave po 3 ure od torka 3. avgusta dalje v kinu .DVOR".

Pred sodniki

cKupite krtače, aa boste imeli snsžne hlače 1» Vdova Ivana poje, prodaja ščetke in hodi od vasi do vasi. Ko se bliža večer, stopi pod kak kozolec, priveze z vrvico košek s ščetkami k visokemu drogu, si malo postelje v podnožju kozolca in že zasanja. Včasih jo vjame večer v vasi. nakar Ivanka vstopi v kmečko hišo. Prijazno pozdravi gospodinjo, pove ji. da je tako in tako, da pod milim nebom ne more nočevati in gospodinja ji postelje na tla, ali jo pa pelje med prijazno družinico kravic in volifev, kjer mirno prebije noč. A tudi našo vdovi co ie zadela nesreča; krtač je zmanjkalo, ostal je le prazen koš in suh mošnjiček. Pa so oblasti zvedele, da krošnjari, a v resnici bolj prosjači in že jo je doseglo pri Sv. Križu belo pismo, ki je ukazalo, da se mora takoj vrniti domov v Osek pri Mariboru. Ivanka naenkrat ni več znala brati in šla je svojo pot. Prenočevala je v toplem hlevu in sanjala, da je njen košek za krtače vedno poln najlepše robe. a ko je sunila vanj, se je zvrnil in vse krtače so se jele drenjati okoli nje in jo zbadati. Prestrašena je kriknila in se zbudila; dva orožnika sta stala pred njo in jo povabila s seboj. Ivanka je zaklela, češ, še se človek ne more, čeprav je ležala vso noč napravljena. Neusmiljeni orožnika se nista hotela umakniti in tedaj se je oglasil njen, daleč po Sloveniji znan jezik in jel obdelovati orožnike, da JoJ! Morda se pomiri sirota v 14dnevnem zaporu.

281etna Jelka iz Zelene jame rada pokro-ka. Začetkom julija se je zvečer precej na-pila. Okoli 11. zvečer je šla domov in srečala tri vinske bratce, ki jih je prijazno pozdravila s

pa Jelka morala vložiti civilno tožbo. •

Cicelj in Bicelj sta svobodna ptiča ljubljanskega polja. Oba sta še mlada, vendar je bil Bicelj že parkrat kaznovan. Junija sta korakala po polju, se jezila nad slabim vremenom in razmišljala, kaj naj začneta v hudi vročini. Naenkrat st3 zazrla v daljavi pred vojaškim skladiščem avtomobil, ki je ves lesketal v solncu. < Zla to so pripeljali,* krik-ne Cicelj.

*

Jože je doma blizu Ljubljane; hlapec je, ki ima zelo vroče srce. Junija enkrat je hodil po Posavju, zdehal in godrnjal in misli! na one čase. ko je bil še e zavladal, a Amor se je skril kot star ms ček pod kozolec. Mimo je prišla patrulja: orožnik Andrej je zagledal moško nogo. ki je molela iz slame. Potegnil je nogo in že je sta! pred njim dedec, a na drugi strani kozolca se je izmotala Marieka, se otresla kot kuže in zletela čez polje Jože je moral s patruljo Jezen je pričel zmerjati orožnika, da sta oba skupaj ravno za krave pa=*i ln da naj se sramujeta Obenem se je tudi potegoval za svojo vlačugico. o kateri ?t3 orožnika poizvedovala, saj mu ie.žf večkrat preje delala kratek čas. Zdaj ločena za tri tedne. Joži bo dolgčas po Posavju, a še bolj po Marički. ko bo revež pestoval trdo bla-

V pojasnilo

V št. 148 »Slovenca® od 4. julija so štiri tukajšnje cvetličarske tvrdke Herzmansky, Korsika, Bajec in Šimenc objavile neko po« steno z naslovom «V pojasnilo®, v katerem pravijo, da se diplome in priznanja prav« i kar vršeče se vzorčne razstave v Rimu lah« j ko »kupijo«, dalje da gre za odlikovanje, s katero si lahko vsak zasluži proti plačilu, j dalje da podpisane tvrdke iz nacionalnih načel ne žele tega odlikovanja in da dvo« mijo, da sem razstavila svoje produkte in : dobila priznanje. Na zlorabo nacionalistih nega čustvovanja ne bom reagirala. Izjav« Iiam, da sem se priglasila za jury«jo po ob« javljenih tekmovalnih pogojih rimske raz« stave, dalje da je posebna ocenjevalna ko« misija pregledala v poštev prihajajoče predmete ter jih ocenila in jim podelila prizna« nje te juryje, pri čemer sem morala seve« da vplačati vse pristojbine, katere se vp!a« čujejo v takih slučajih po celem svetu. AH je sedaj vršeča se rimska razstava velika mednarodna ali pa morda zakotna, o tem ne pristoji sodba niti meni, niti konkurenč« nim tvrdkam ter se nai interesentje o tem prepričajo sami. ako ne drugače, pa z upo« gledom v imenik oseb, katere načeljujejo tej razstavi. Rad; klevete, izrečene proti meni v citiranem »pojasnilu«, sem proti avtorjem vložila tožbo, smem pa na tem mestu izreči, da se proti meni naperjeno pojasnilo pač kvalificira kot nedopusten ; konkurenčni manever

F.4NI HVALA, c\>etličarka v Ljubljani, Prešernova ulica. 1

Nogometna tekma

S. K. „Grič", Zagreb : S. K. Krško

v KRŠKEM, v neteljo 8. a gosta 1926 sb 5. m.

Nove knjige

Dr« Klement Jug

Ta lakoničen naslov nosi knjiga, ki jo Je izdalo in založilo Dijaško društvo »Adrija« v Gorici; natisnila pa Narodna tiskarna istotam.

Predno začneš listati po vsebini, obstane? na klišeju po izvirni ujedkovini grafika Božidarja Jakca; on je namreč oskrbel spremljavo knjige s pokojnikovo sliko in je v obrazu mladega moža dobro pogodil njegov značaj.

Publikacija je posvečena slovenski mladini in ob6toji iz petih oddelkov. Uvodni spis je iz peresa Zorka Jelinčiča, osebnega tovariša pokojnikovega, ter govori o J ugo vem življenju, o njegovih mladih letih ter o doživljajih, ki so spremljali Juga skozi življenje v tej dobi. Jelinčič začenja svoj spis z uvodom o Solkanu, preide na tamošnje socijalne razmere, na narodno in prosvetno gibanje in sploh na vse, kar je pomagalo oblikovati Jugovo duševnost. Posebno zanimiv je uvoi po tem, kar razkriva iz Jiigovih mladih !et; Jug je bil namreč v prvem času slab učenec in je prekosi) samega 6ebe šele potem, ko se je začel ustaljevati v svoji domeni energije, ki je bila trdovratna in vztrajna, da, Je celo pre vztrajna in mu je na koncu prinesla smrt.

Potem, ko nam v uvodu Jelinčič pokaže Juga-človeka, sledi besedilo univ. prof. Franceta Vebra, ki razpravlja o Klementu Jugu-človeku in znanstveniku. Dr. Veber je btl pokojnemu Jugu učitelj na univerzi. Pofl vplivom njegovih predavanj se je Jug začel posvečati vprašanjem, katerih kali in zarodke najdemo na mnogih mestih tudi v te] Knjigi. V tej »osebno-kulturni študiji«, kakor imenuje prof. Veber svoj spis, je učitelj zbral nekaj značilnih potez ne 6amo pokojnega dr. Juga, marveč celega svojega filozofskega krožka na univerzi.

Dr. Alma Sodnikova je zbrala Jugove afo-rizme ter jih priobčila v redu, kakor ga je narekovala vsebina po smislu, dr. Vladimir Bartol pa obdeluje dr. Jugov etični nazor.

Na koncu knjige se nahaja prikaz Juga-planinca in seznam njegovih tur. Avtor tega gradiva je zopet Zorko Jelinčič, ki se je očitno zelo trudil, da ohrani širši javnosti vsaj nekaj tega, kar je zapustil mladi, mnogo obetajoči znanstvenik.

Zanimivo knjigo priporočamo predvsem mladini, ki študira, pa tudi vsem drugim, ki se zanimajo za pereča sodobna vprašanja.

Dr. Fran Kovačič: Ljutomer

■ Zgodovina trga in sreza. Izdalo Zgodo. ; vinsko društvo v Mariboru j Pisatelj nedavno izišle obširne zgodovin« j ske knjige: Slovenska Štajerska in Prek« i murje je ravnokar izdal v založbi maribor. i skega Zgodovinskega društva novo, 24 ti« j skivnih pol obsegajočo knjigo o zgodovini

I trga in sreza ljutomerskega, ki bo po svoji vsebini v prvi vrsti zanimal ožje rojake in Prieke sploh, pa tudi širše občinstvo, ki se količkaj briga za domačo zgodovino j Približno polovica knjige" govori o zgodo« j vini Ljutomera in bližnje okolice. Vrste se splošni podatki o prazgodovinski in rim« . ski dobi, o staroslovenski dobi, o strelskih 1 dvorcih, o Turkih in Krucih na Murskem . polju, o razprtijah z Madžari, o letu 1848, ! o političnem in društvenem življenju, o j raznih prireditvah in proslavah, na pr. o prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, o prvi besedi in Miklošičevi svečanosti. Na to sledi podrobna zgodovina Ljutomera (o postanki' župnije, cerkvah, bratovščinah, pokopališčih, šolstvu, o trških pravicah, o prepirih z graščaki, o starem trškem stare« j šinstvj, o županih.sodnikih in pisarjih« i svndikih. o policijski in sodni oblasti trga, o čarovnikih pravdah, o starih rokodel« skih zadrugah, o zdravstvenih razmerah, požarih in o graščinah), Sv Križa, Veržeja, Sv. Jurija ob Sčavnici, Male Nedelje, Ka« pele, Gornje Radgone in Apač. Pri ljuto« merski in gomjeradgonski sodniji so na« šteti vsi dosedanji sodniki in notarji, razen i tega pri vsc.h kra iih dušni pastirji in učite« 1 Iji.

Posebno prijetno dene nacijonaini duh, v katerem je pisana ta zgodovina ZaL da je radi pomanjkanja prostora morala izostati podrobna zgodovina Gornje Radgone in Apačke kotline. Iz knj'ge pa izvemo mar« i sikaj, o rovarenju Nemcev po prevratu, i Kot zanimivost navajamo, da je sedanji i župnik v »nemških® Apačah prvi nemške« i ga rodu. dočim so vsi prejšnji bili Slovenci ali Čehi. Zanimiva knj;ga sc sama priporo* ča in bo dobro došla zlasti učiteljstvu.

• Časopis za slovenski iezik, književnost in zgodovino«, V. letnik, je izšel in se naroča za ceno 50 Din pri upravi (L.iubljana-Univerza). Vsebina je naslednja: P Skok: »Topononastički priloži«; I. Prijatelj Borba za individualnost slovenskega književnega Jezika v letih 18<8—1857». M. Premrou: »Vatikanski dokumenti iz 1603—21 o viadi-ki Hrenu in cerkveni vizitaciii Kranjske 1607—8»; F. Kidrič: »Dramatične predstave v Ljubljani do 1. 1790»; Male vesti: I Prijatelj: Korespondenca med Vodnikom in Kopitarjem; F. Kidrič; Tomaž Marka-witsch, Joh. Ernest Philippi, Christian Lud-wig Liscow ter ilirsko gledališče 1705—35, ozir. ljubljansko 1735; Lj. Hauptmann: f Dr. France Kos; R. Kolarič: t Prof. dr. Vaclav Vondrak; F. Ramovš: Slavischer Grundriss; F. Kidrič: Bohoričevi; Fr. Kidrič: Bohorič v kranjskem deželnem zboru: F. Kidrič: Ob Prijateljevi petdesetletnici; R. Kolarič: Bibliografija znanstvenih spisov in ocen !v. Prijatelja do konca leta 1925: J. Slebinger: Eihliografija.

Izjava

Podpisani izjavljam, da z gospodično Ello Hahr, hčerko obratovodje n- Ravnah, ne stojim v nobeni intimni zvezi.

Svarim vsakogar pred razširjanjem laž« njivih in razžaljivih vesti, ker bi bi! pritno« ran nastopiti sodno pot.

G'.:štanURa\-ne. 1072

OROSEL JOSIP, tnagistratni tajnik.

izletniki, prizanašajte planinski flori-

Domače vesti

* Upokojitev inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v LJubljani Prejeli smo: Ker se glede upokojitve inšpektorjev pri prosvetnemu oddelku v Ljubljani dr. Berka in \Vestra širijo napačna politična ali osebna domnevanja, podajam sledeče pojasnilo, kakor sem ga bil izvedel ob svojem obisku pri ministrstvu prosvete v Beogradu pretekli torek in sredo. Po proračunu za leto 1926-27 bi moglo biti v vsej dižavi samo 6 prosvetnih inšpektorjev, ki so uvrščeni v 3. skupino I. kategorije, a dejansko Jih ie 14. V Sloveniji bi po proračunu mcgel biti samo eden, a dejansko so štirje (dr. Beuk, dr. Lončar, dr. Poljanec in \Ve-ster). Zato je prosvetno ministrstvo upokojilo osem prosvetnih inšpektoric od njimi tudi dva slovenska, a druga a ostala, ker je dr. Lončar kot ravni- i-rodnega muzeja v Ljubljani plačar. z te postavke, a dr Poljanec ima službo in ti-čo kakor odpade po proračunu na Slo\cn!jo. Končno omenjam, da se ;hod, p.) katerem bi oba imenovana L-.uorja lahko ostala dalje v svojih služba ii, kar upam. da se zgodi, ker sta potrebna za redno ura-devanje. — Dr. Dragotin Lončar.

* Izpremembe v državni službi. Poštna uradnica Marija Goričarjeva je iz III. kategorije pomaknjena v 4. skupino II. kategorije. Premeščena sta po službeni potrebi k poštnemu nradu v Litiji Albert Conč pa iz Šmarja pri Jelšah k poštnemu uradu v Polj-čanah. Trajno so upokojeni srednješolski profesorji: dr. Alionz Levičnik in Josip Šilih v Ljubljani ter Anton Cestnik v Celju.

* Oficirski izpiti pri ljubljanskem pešpol-ku. Pri dijaški četi 40 pehotnega polka, Triglavskega, v Ljubljani so bili te dni končani rezervni oficirski izpiti. Izpit so napravili naslednji vojaki-dijaki: Danilo Delkin, loško Greile, Ivan Lorber, Alojzij Dšuban, Milan Erker, Ludvik Grafenauer, Franc Kolar, Josip Lukša, Rudolf Tschigerl, Josip Plečko (vsi Mariborsko vojno okrožje); nadalje O. Golob, Franc Lunaček, Rudolf Resnik, Pave! šiiovinac, Anton Mutec, Janko Pušenjak Maks Podpečan, Josip Kramar, Konrad Tovornik, Ivan Vanič, Bogomir Pinterič, Adolf De Costa, Vladimir Skaza, Martin Jurhaz, Franjo Kincl, Franjo Konfidenti, Avgust Golob, Otmar Košič (z odliko) vsi Celjsko vojno okrožje; Fr. Košca, Alojzij Merčun Drag. Vari, Rafael Bačar, Kari Vitorl (z odliko), Edvard Križnar, Stanko Pavlič, Stanko Go-rup, Anton Udir, Josip Dolenc, Stanko Voje, Mirko Jančigaj, Silvester Perhavc, Viktor Pregl, Franjo Cvar, Anton Bahovc, Alojzij Vrhove, Mil^utin Kavčič, Srečko Semulič, Viktor Štrukelj, Ivan Furlan, Franc Rem-škar, Jožef Krajnc, Josip Tršar, Anton Ho-ian, Jakob Skrbeč, Fran Petrič, Ivan Muri, Ivan Izlakar, Fran Bartol (z odliko) Ivan Kape, Franc Plevel, Pavel Kogovšek, Stanko Bizjak, Vladimir Korber, Ivan Avbelj, Friderik Vidmar, Alfonz Skala, Josip Ha-ner, Henrik Zdešar, Anton Rožet, Alojzij Lavrenčič, Janez Sajovic, Josip Furman, A. Strah, Franc Munih (z odliko), vsi ljubljansko vojno okrožje.

* Iz Vodnikove družbe. Opozarjamo naše čitatelje na prilogo »Vodnikove družbe« ki ie bila te dni pridejana našim listom. Kdor še ni pristopil k »Vodnikovi družbi«, naj to nemudoma stori. V to svrho naj izpolni dopisnico »Vodnikove družbe«, ki jo ima v rokah, in jo pošlje družbinemu vodstvu. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, da dobi bogati knjižni dar, ki ga nudi »Vodnikova družba« svojim članom! »Velika pratika«, kakor se imenuje družbin koledar po prvem slovenskem Vodnikovem koledarju, ie že do tiskana, tudi knjiga »Iz tajnosti prlrode« Je že v tisku, prihodnji teden pa [>rideta na vrsto Vlad. Levstikov roman iz vojnega časa »-Pravica kladiva« in Juš Kozakova povest iz naših gora »Beli macesen«. Obe deli bosta brez dvoma izzvali pravo senzacijo na našem književnem trgu. Opozarjamo, da se sprejemanje članov 7. t. m. definitivno zaključi.

* Poziv! Uredništvo sprejema prispevke, s katerimi se bo pomagalo državnim uradnikom, ki iih ie radičevski režim premestil, tako, da so gospodarsko uničeni. Prosimo imovitejše somišljenike, da se čimprej odzovejo!

* Teritorijalna razdelitev kompetencc angleških kozulatov. Glasom objave angleške ga poslaništva v Beogradu je izvršena teritorijalna razdelitev kompetence angleških konzulato^ v Jugoslaviji. V kompetenco angleškega konzulata v Zagrebu spadajo ljubljanska, mariborska, primorsko-krajiška. žagi ebška in osješka oblast. Razen Zagreba se angleški konzulati nahajajo še v Sarajevu, Skoplju, Beogradu in Dubrovniku.

* XXXVIL velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se bo vršila letos dne 8. septembra v Rogaški Slatini, i Družbino vodstvo ie vložilo prošnjo za po- ' iovično vožnjo. Družba upa, da ji letos te ; ugodnosti ne odrečejo. C. M. podružnice i naj naznanijo družbenemu vodstvu -delegate, če že niso to storile. Podroben spored objavimo pozneje. Vse rodoljube družbe že sedaj vljudno vabi na naš kulturno obram-beni kongres.

* Tečaj za mednarodno pravo. Urad za mednarodno pravo priredi v najkrajšem času v Ženevi tečaj za mednarodno pravo. Naše prometno ministrstvo Je udeležencem tečaja dovolilo polovično železniško vožnjo na naših železnicah. Ista olajšava velja tudi za udeležence tečaja, ki iz inozemstva potujejo preko naše države.

* Volilni imeniki Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani. K notici »Trgovcem v Ljubljani in okolici v vednost«, ki so }o priobčili nekatari ljubljanski dnevniki, pripominjamo, da smo se Informirali pri zbornici ter ugotovili, da so unešene v

zbornični volilni Imenik one tvrdke. ki Imajo vse predpogoje za aktivno volilno pra vico. Ker pa volilna uredba striktno predpisuje, da za volrno pravico ne zadostuje samo obrtna pravica, temveč ie treba, da «na dotičnik že predpisan tudi pridobnlnsM

davek, so seveda Izpadle pri uvrščanju v volilni imenik one tvrdke, pri katerih manjka ta pogoj odnosno, o katerih zbornica do sestave volilnega imenika od davčnega urada še ni dobila obvestila o izvršenem davčnem predpisu. Brez podpisa pridobmne bi se volilec tudi ne mogel uvrstiti že iz tega razloga, ker je predpisan za vsako kategorijo določen znesek pridobnine, katerega je treba volilni komisiji preje znati, da ve, v katero kategorijo volilec spada. Toliko v opozoritev interesentom radi morebitne reklamacije. Opozarjamo pri tej priliki, da mo ra vsak. kdor reklamira, priložiti reklamaciji med drugim tudi potrdilo davčnega urada o predpisani pridobnini v smislu člena 10 odstavek tretji, volilne uredbe.

- DANES VSI V KRANJ! -

Slovesnega odkritja spomenika kralju Petru se osebno udeležita

Nj. Vel. kralj in kraljica,

ki prispeta točno ob pol 12. v Kranj. Narod Gorenjske ju bo navdušeno po* zdravil.

* Naši v Ameriki. Na univerzi v Pittsbur-gu v Zedinjenih državah ie nedavno bil pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva naš rojak Fran Arh, sin ugledne slovenske družine v Moon Runu, kjer ima njegov oče obširno farmo. Oče mladega doktorja ie rodom iz Leskovca pri Krškem, sin pa je bil rojen v Ameriki. Dr. Arh je štirinajsti slovenski zdravnik v Zedinjenih državah.

* Jugoslovenska zastava na Tihem morju Velika prekooceanska ladja »Marija Petri-novič«, last Jugoslovensko amerikanske plo vidbe d. d. registrovane v Splitu, ie koncem maja pristala v amerikanskih lukah Astoria in Portland. To je prvič, da je jugoslovenski parnik z jugoslovensko zastavo pristal v teh vodah. Navdušenje naših izseljencev v tamkajšnjih krajih je bilo zato naravnost velikansko. Ves čas, kar ie bil parnik zasidran v tamkajšnjih lukah. so naši ljudje hodih na ladjo kakor na kako božjo pot. se živahno razgovarjali z mornarji in kapeta-nom Begom in posamezne revnejše mornarje tudi obdarovali. Tudi tamkajšnje oblasti in novinarji so pozdravili našo zastavo.

* Madžarska Izročila politične brivce. Med našo in madžarsko vlado ie dogovorjeno, da se bo izvršila jutri na obmejni oo-staji Kelebija pri Subotici izmenjava naših in madžarskih političnih krivcev. Madžarske oblasti nam Izroče 16 naših državljanov.

* Aretacija Koste Novakoviča. V petek zvečer je beograjska policija nenadoma izvršila hišno preiskavo pri komunističnem pr vaku Kosti Novakoviču. Zaplenila je razne komunistične spise in Kosto Novakoviča are tirala. Ker policija ni izdala nikakega obvestila, krožijo v Beogradu fantastične vesti o novi komunistični zaroti.

* Novice iz Rogaške Slatine. Pretekli petek ie priredil kapelnik g- dr. Cerin z vojaško godbo simfoničen koncert z izbranim sporedom. Ob polni dvorani je pričel koncert s Smetanovo »Libošo«. — Tu biva tudi soproga našega ministrskega predsednika z rodbino. — Na dobrodelnem koncertu dne 6. t m., ki ga pripravlja tovarnar g. Viljem Bizjak v zdraviliški dvorani, bo sodelovalo šest odličnih domačih in tujih umetnikov pevcev, ki iih bo spremljal g. Bizjak. — Resničen dogodek radičevske nehvaležnosti: včeraj Je prispel med radičevci iz Ljubljane tudi neki mladenič, da sprejme in pozdravi svojega šefa. Stopil ie v zdraviliško pisarno in tam nahrulil uradnika, ki ie bil doslei izredno uslužen napram radičevcem. s sledečimi besedami: »Vi pa niste od naše radičev ske stranke; se vam že na nosu vidi, da ste od SLS«. Presenečeni uradnik je odgovoril. »Ne, iaz sem pri radikalih!« in Iju-beznjiv pogovor je bil končaa — V kazini, ki je letos zopet otvorjena, je vedno živahen promet. V gornjih prostorih igrajo na roleto popoldne in zvečer do 11. ure, spodaj pa ie bar, toda brez deklet Nekateri so si že lepe svote olajšali. Posebno ob sobotah prihajajo številni magnati igrat iz Zagreba. Neki domači restavrater je baje en večer dobil 30.000 Din.

* Članom Slovenskega lovskega društva! Temeljem dogovora med S. U. v Beogradu ih železniškim ministrstvom plačajo lovci, ki so včlanjeni v S. L. D., kadar se vozijo po železnici na lov ali z lova v dobi od L avgusta do 31. januarja vsacega leta polovico normalnih voznih cen za sebe in za enega lovskega psa v tretjem razredu osebnih in mešanih vlakov na razdaljo do 5CT km. Postaje izdajajo polovične karte onim lovcem, ki se legitimirajo z orožnim listom (s sliko), z lovsko karto in izkaznico S. L. D. za leto 1926. — Odbor.

* Tvrdke in »Kmetijska razstava«. Uprava Ljubljanskega velesejma priredi od 4. do 13. septembra veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, katere glavni in najvažnejši oddelek tvori posebna kmetijska razstava v paviljonu »E«. Razstava bo obsegala strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva kol poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, živinoreja, podkovstvo, mlekarstvo, sirarstvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne operacije In melioracije, kmetijska književnost; nadalje mlekarstvo, kmetijski stroji in orodje, buteljska vina. čebelarstvo, živinoreja. vrtnarstvo Itd. Razstavo vodi Kmetijska družba v LJubljani. Interesentom-kme-tijcem se namerava predočiti v velikem obsegu vse važne kmetijske stroje In orodje za navedene stroke. V poštev pridejo poljedelski stroji ln orodje, vinogradniško orodje nmetna gnojila, čebelnjaki, panji ter čebelarsko orodje, vrtnarsko orodje, mlekarski stroji, sedlarski izdelku vozovi itd. Za ta del razstav« Je določen poseben prostoi v

BORBA ZA KRALJEV POKAL

med repiezentancama Slovence in Slavonije

v nedeljo 1. VIII. - Igrišče SK Ilirije ob 18.

MMBMBMMM——fMIIIIIIBIIIIII I lllll III

paviljonu »E« in »F«, kjer se bo nahajal del strojev tudi v obratu. Da bo ta razstava čim lepše izpadla, ie sklenila velesejmska uprava nuditi zainteresiranim tvrdkam največje ugodnosti na najemnini, vse tvrdke naj se prijavijo najkasneje do 5. t m. in točn

* Jesenski velesejem v Pragi. Ravnateljstvo velesejma v Pragi naznanja, da s« be> jesenski vzorčni velesejem vršil od 29. avgusta do 5. septembra. Za sejem se, že sedaj pojavlja neobičajno živo zanimanje domačih kakor tudi inozemskih krogov. Poset niki velesejma imajo pri potovanju «v Prago in nazaj na podlagi velesejmske legitimacije sledeče popuste na železnicah: v kraljevini SHS 50% v ČSR 33% in preko Avstrije lahko potujejo brzovozno z listkom potniškega vlaka. Popust v SHS in ČSR velja za brze in osebne vlake. Posetniki velesejma ne rabijo čsl. vizuma, katerega nadomešča velesejmska od konzulata ČSR v Ljubljani potrjena legitimacija. NatanCne informacije o praškem velesejmu daje ČSR v Ljubljani Breg 8/1 ter tvnika »Vera« na Aleksadrovi cesti št. 8.

* Razpisano je mesto inženjerja-priprav-nika (gradbene ali kultumotehničr.e stroke) pri hidrotehničnem oddelku velikega župana mariborske oblasti. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti spisane svojeročno, naj se vlože pri vel županu mariborske oblasti najkasneje do všietega 10. avgusta. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnie z uradnimi listinami, ki jih zahteva čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter se iih obenem opozarja na čl. 6. omenjenega zakona.

* Jugoslovensko akad. društvo »Sloga«

na visoki rudarski šoli v Leobnu v Avstriji odide danes na naučno strokovno ekskurzijo v Slovenijo in Bosno, da spozna naše domače rudarske institucije.

* Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva ne izdaja splošno veljavnih potrdil o umetniškem značaju prireditev Za potrdilo in za znižano takso morajo društva pri vsaki prireditvi posebej prositi ter prošnji priložiti spored.

* Ferijalno Udruženje jugoslovenskega učiteljstva vabi na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil 10. avgusta ob 10. dopoldne v osnovni šoli na Savi v Beogradu. Dnevni red: I.) Program FUJU (Ref. tov. Mrovlje) 2.) FUJU in češkoslovaško učiteljstvo. (Ret tov. Mrovlje). 3.) Poročilo o dosedanjem ie-rijalnem delovanju učiteljstva. (Ref. tov. Mrovlje). 4. Pravila FUJU (Ref. tov. Jelkič) S.) Kolonije. (Ref. tov. Masarovič). 6.) F. S. in FUJU (Ref. tov. Mrovlje). 7.) Predlogi. Slučajnosti. Vse predloge glede pravi! etc. prosimo do 6. avgusta na naslov tov. Mrov-Ijeta, Ljubljana, Resljeva cesta 25. Vabljeni vsi učitelji (ice), ki se zanimajo za ferijalni pokret!

* Kmetiisko-gospodini ka šola Kmetijske družbe v Marijanišču v Ljoblianl. Začetkom oktobra otvori kmetijsko-gospodinjska šola v Marianišču svoj petindvajseti tečaj, ki bo trajal enajst mesecev. V zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in drugih predme tih, katerih znanje ie potrebno vsaki gospodinji na deželi. V gospodinjski tečaj se sprejemajo dekleta kmetskih staršev, ki so dopolnila najmani 16. leto. Prošnje za sprejem v zavod, naslovljen na Kmetijsko družbo v Ljubliani, je vložiti do 15. avgusta ter jim preložiti: zadnje šolsko Izpričevalo, zdravniško spričevalo, obvezno pismo staršev slede plačevanja mesečnih prispevkov ter navesti stan In poklic staršev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje ^'n šolanje znaša 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prosilke pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Liuhljani.

* Loterija gasilnega društva Zalog-Sp. Kašelj. Dne 25. julija so bile izžrebane sledeče številke: Prvi dobitek (sobna oprava) ie zadela št. 1981. drugi dobitek (vreča kruš ne moke) le zadela št. 1892. tretji dobitek suk.no za moško obleko je zadela št. 669. Nadalje Izžrebane številke so: 1747, 1684, 162, 1914 1891. 912. 582. 1065. 901, 84. 1974. 1585. 1404. 1435. 527. 90. 544. 1442. 3. 1353. 1669. 1861 Dobitki se dobe vsak dan pri tov. načelniku Albinu Plevnikn v Sp. Kašlio štev. 8.

* V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoia zavarovanca tekom meseca septem-

Nova manufakturna trgovina 5696 4

A. POTOKAR

t/ra za vsakega za pol meseca prosti mesti 6 prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo in ko i panjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do 15. avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno da je cd 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu ta koliko imajo dohodkov.

□□□DannonononnDcnonnnoonnono

Da^es popoldne vsi v Št. Vid

Ob 2. uri z godbo izpred Narodnega doma Ob 1. uri poseben sokolski vlak iz Kranja v Št. Vid.

Ob 3. uri sprejem in pevorka po Šr. Vidu. Ob 4. uri otvoritev letnega telovadišča in

velika javna telovadba.

Narodna veselica s plesom, srečolovom, barom itd. Zvečer umetna razsvetljava. Lhibliančani "sakourna avtobusszveza.

LJUBLJANA,

Vodnikov trg 2 Najnižje reklamne cene!

* Umor železniškega blagajnika Reich-herzerja. Iz Osjeka poročajo, da sta bila železniški uradnik Kirchlehner in lastnik ključavničarske delavnice Reszely, ki sta zaple tena v Reichherzerjevo afero, v petek opoldne izročena sodnemu stoiu S tem ie za policijo zadeva končana. Sedaj se z velikim zanimanjem pričakuje kako obtožbo bo vložilo proti njima državno pravdništvo: ali ju bo obtožilo sokrivde defravdacije ali zaradi sumnie udeležbe pri roparskem umoru.

* Nova žrtev Save v Zagrebu. Včeraj zjutraj je našel neki nameščenec mestnega kopališča na Savi v Zagrebu pod vrbo obleko 10—15 letnega fantiča. Domneva se. da je nesrečnež pri kopanju v Savi utonil.

* Pod vlak skočil. Nedaleč od postaje Hraščina-Trgovište na Hrvatskem ie skočil posestnik B. Jakopovič pod tovorni vlak, ki ga ie popolnoma raztrgal. Jakopovič je bil star 26 let in se ie šele pred tremi meseci oženil, a je bi! v zakonu zelo nesrečen. Te dni se ie hotel usmrtiti z električnim tokom kar pa se mu ni posrečilo in je izbral zato sedaj drug način smrti.

* Šofer Epih se je vrnil v Beograd. Včeraj smo poročali, da je šoier Epih, rodom iz Ljubljane, s svojim pomočnikom Petrom Siaiičem pobegnil iz Beograda z avtomobilom svojega gospodarja. Po najnovejših vesteh se je Epih že vrnil z avtom v Beograd in o kaki tatvini ne more biti govora. Odpelji je v Koviljačo nekega potnika, a se je potem radi nepričakovanega nočnega deževja mogel vrniti šele čez tri dni. Le tako je nastala neupravičena sumnja, da je Epih pobegnil z avtomobilom.

+ Nad Splitom se je utrgal oblak. Nad Splitom se je v petek utrga! oblak. Skoraj cele tri ure je lil dež kakor iz škaia; vmes ie padala debela toča. Po ulicah so drli potoki vode, globoki do 40 cm. Ves promet v mestu je bil ustavljen. V trgovinah in raznih hišah ie nastala znatna škoda, ker je voda udrla v kleti in trgovske prostore. Največ je vsled naliva trpela okolica gledališča in cerkve sv. Petra. Temperatura je padla na 15 stopinj Celzija.

* Beg prizrenskega občinskega »kmeta«. Iz Prizrena je te dni izginil občinski kmet (župan) Jugela Vešak. Pobegnil je v Albanijo ter odnesel 150.000 dinarjev občinskega denarja.

* Nevaren požar v Dubrovniku. V Dubrovniku je v petek v prvih jutranjih urah nastal v poslopju Hrvatske štamparske zadruge velik požar. Nevarnost je bila tem večja, ker ie v neposredni bližini skladišče municije. Na pomoč je prihitelo vojaštvo in mornarica. Energični gasilni akciji se je posrečilo ogenj omejiti. Zadružno poslopje pa ie pogorelo do tal; uničeni so bili tudi stroji in vse pohištvo.

* Za negovanje kože proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno zlasti po britju zoper mozolje na obrazu »SANOFORM«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.

* Gostilničarji in kavarnarji odpravite v vaših lokalih nadležne muhe edino le z »Zacherlin« praškom.

* Tkanina »Eternum« nedosegljiva!

* Trgovec, ki ne prodaja »PEKATET«, ni pravi trgovec, ker le z izbornim blagom pridobi odjemalce.

* Pr! zaprtju, slabi prebavi, želodčnim bolečinam, glavobolu in splošni . slabosti, vzemi na tešče kozarec naravne Franc Jo-žefove grenke vode. (»Franz-Josef« Bitter-svasser). Po preizkušnjah v bolnicah za notranje bolezni je Franc Jožefova voda najboljše sredstvo proti zaprtju. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah.

* Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto,, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Proti takojšnjemu plačilu znaten popust

* Stenico! je najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga drogerija Kane, Židovska ulica. 188

* Penziion Vila Lucla v Aleksandrovu na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste.

Občudujemo Jo vsled njene lepe opreme,

Poželimo Je vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »MIRIM« čokolado.

Napčlii izbira

Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor datnske kostume, obleke :n rlašče tudi ra od-

plačila pri tvrdki

0. Bernatovic

7 LJUBLJANA.

■ B ■ O B m n b c a n r a ■ ■ b s i

Iz Ljubljane

u— Kralj in kraljica v Ljubljani. Kralj Aleksander in kraljica Marija bosta prisostvovala današnji nogometni tekmi med reprezentanco ljubljanskega in osiješkega ppdsaveza za kraljev pokal. Občinstvo se naproša, naj pride točno na igrišče Ilirije pri državnem kolodvoru. Tekma se prične ob 18. popoldne.

u— Finančni minister dr. Perlč v Ljubljani. S snočnjim beograjskim brzovlakom je dospel v Ljubljano iinančni minister g. dr. Ninko Perič, ki prenoči v Ljubljani ter se jutri dopoldne udeleži odkritja spomenika kralju Petru v Kranju. Verjetno bo minister Perič popoldne prisostvoval v sprem stvu kralja in kraljice pokalni tekmi v Ljubljani. V pondeljek bo g. Perič poročal kralju na Bledu o predlogih vlade za ublaženje gospodarske krize. Dr. Perič med nami ni neznan. Bil je za Č2sa pariške konference glav ni tajnik predsedništva naše mirovne delegacije ter si je s svojo ljubeznjivostjo in sposobnostjo pridobil velik ugled in splošne simpatije. Tudi številni Slovenci, ki so imeli opraviti tiste čase v Parizu, se ga bodo vedr.o radi spominjali.

u— Pošta v Šiški zopet otvorjena. Z današnjim dnevom se otvori zopet poštni urad v Šiški (Ljubljana VII.) jn sicer v nalašč za ta namen adaptiranih prostorih Pogačni-kove hiše. Ravno eno leto je bila Šiška s pripadajočimi vasmi (Zg. Šiška, Koseze, Pcdutik) brez lastne pošte, dasi štejejo vsi ti kraji nad 11.000 prebivalcev. Za obnovo poštnega urada ima poleg direktorja g. dr. Gregoriča glavno zaslugo nadzornik pivovarne Union g. Viktor Tančic, ki ni prej miroval, dokler ni iztaknil primernega lokala, posredoval pri lastnici hiše in pri poštnem ravnateljstvu glede adaptacije i. dr. Čast in hvala mu v imenu vseh prebivalcev!

u_ Nemci — Kranjska hranilnica In naši

zakoni. Upraviteljstvo hiše Kranjske hranilnice v Gradišču št. 8 nam piše: Ni res, da ne spoštuje upraviteljstvo Kranjske hranilnice ozir. Kranjska hranilnica naše zakone in da bi se bil kakor po zakonu v zasmeh na selil v hišo Kranjske hranilnice v Gradišču št 8. hranilnični uradnik Hernian Halben-steiner, ki ima bremen prosto lastno hišo in poleg tega vknjiženo šc služnost stanovanja v hiši njegove lastne sestre na Sv. Petra cesti. Res je namreč, da se je imenovani uradnik vselil v Kranjski hranilnici lastno in v prvi vTsti za njene nameščence zgrajeno hišo vsled pravoir.očije in izvršne razsodbe višjega stanovanjskega'sodišča v Zagrebu z dne 7. julija 1926 Br. 3024/1926, s katero ie bilo izrečeno, da se ugodi pritožbi Kranjske hranilnice in se dodeli to stanovanje uradniku Kranjske hranilnice Hermanu Halben-steineriu. Ta razsodba je izvršna že zgolj po čl. .71 t. 3 zakona o stanovanjih, povrh pa še iz razloga, da je višje stanovanjsko sodišče naložilo z odlokom z dne 27/7. 1926 br. 3256/36 stanovanjskemu sodišču prve stopnje, da se pri tem sodišču na 2S. t. m. razpisana nova razprava o dodeljeniu tega stanovanja radi zgoraj citiranc drugoin-štančne razsodbe ne sme vršiti, marveč, da se mora opustiti. Ni res, da pristoja Halben-steineriu služnost stanovanja'v hiši njegove sestre, temveč je res, da ima skupno s še drugo svojo sestro le v slučaju popolnega siromaštva dosmrtno pravico do ene podstrešne sobice le za svojo osebo, ne pa tudi za svoje 4 družinske člane. Ni res, da ima Halbensteiner lastno hišo na Sv. Petri cesti št. 42, res je le, da je lastnik le ene tretjine te hiše skupno s svojima dvema sestrama, radi česar ie višje stanovanjsko sodišče spo znalo, da za Halbensteinerja in njegovo dru žino tam ni stanovanjskega prostora.

u— Jubilej dela. 20-!etnico svojega službovanja pri mesarski tvrdki A. Marčan praznuje danes mesarski pomočnik Jakob G r e g o r i n. Cdkar je postal pomočnik, dela pri tvrdki v njeno popolno zadovo'j-stvo Ves čas svojega službovanja je bil iubilant zvest, vesten in znan kot izredni, sposoben mesarski pomočnik. To je splošno znano, zlasti pa mu priznava te dobre lastnosti tudi njegov gospodar. To je pai redek jubilej, ki daje najlepše spričevalo tako g. Gregorinu kakor tudi tvrdki Marčan. Iskreno čestitamo!

u— Članom UJNŽB! Cestno-električna železnica praznuje svojo 25 letnico. V hotelu Miklič se bo vršila danes popoldne ob tej priliki velika vrtna veselica s plesom, šaljivo pošto in zelo bogatim srečolovom. Pozivamo ljubljanske člane, da sc udeleže prireditve v čim večjem številu. Oblastni odbor Udruženja jug. narodnih železničarjev in brodarjev.

u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 izgred, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 26 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi prepovedanega povratka in 1 radi javnega nasilstva.

u— Nevarna postopača. V Vodmatu sta bila v petek prijeta dva nevarna, mlada postopača, ki sta malo preje prodajala nekemu obrtniku v Mostah več ključev navi-jakov, 1 francoski ključ, več dlet in razno drugo vlomilsko orodje. Vse orodje ic bilo zaplenjeno in se nahaja na policijski direkciji.

n— Aretovan vlačugar. Lovro Smerajc Joma z Ježice, je tipičen vlačugar in delo-mržnež. Dasiravno popolnoma pri močeh najraje postopa In se krti le v skrajni sM

»JUTRO® :t. 174 =

S —=

dela za par dni Na vesti ima že najrazličnejše grehe, ki jih je zagrešil tudi v LJubljani, radi česar je izgnan iz mesta. To ga pa ne ovira, da se ne bi od časa do časa pojavil na ljubljanskih ulicah in sicer pošteno natrkan. Nase opozarja tedaj navadno z vpitjem in petjem, dokler ne pride stražnik, ki ga odvede spat na »prične«, nakar ga zjutraj spremi po Dunajski cesti do policijske meje. Tako se mu je pripetilo tudi v petek, pa je dejal, da kmalu zopet pride. »Sem deseti brat in si ne morem pomagati!* je zdihnil ter odkorakal po cesti proti domu.

u— Popravek. Pri zahvali Franc Pleterski v št. 168, kjer se glasi podpis Josip Pleterski, bi moralo biti pravilno Ivan Pleterski.

u— Splošno zanimanje za kraljevsko šahovsko igro ie zbudilo končno tudi okoličane Bežigrada, kateri priredijo ustanovni obč. zbor šahovskega kluba Liubljana-Bežigrad dne 3. avgusta ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih g. K. Kačiča, Dunajska c- 58. Vsi interesentje in ljubitelji šaha vabljeni.

u— V Gledališki ulici št. 8. (v hiši Pokojninskega zavoda) se otvori z današnjim dnem trgovina modernih ročnih del, v kateri se bo dame brezplačno podučevalo v prekrasnem relijehiem vezenju. V zalogi raznovrstna izbira moderno montiranih blazin, bla zinic, čajnih lutk itd. Oglejte si izložbo. 10S6 u— Zdravnik dr. Demšar zopet ordlnira.

u_ Zdravnica dr. Eleonora Jenko-Grover

ne ordinira do 3. septembra. 1084

u— Opozarjamo na oglas o otvoritvi zobnega ateljeja Josipa Kovača. 1083 u— Koncert se vrši vsak dan od 20,—34. v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11.

u— Opozarjamo na oglas tvrdke Josip Winter. • 1070

Iz Maribora

a— Dr. Tuinerjevo poseitvo ni prešlo v nemške roke, kakor smo poročali včeraj. Kupna pogodba na javni dražbi dne 30. julija namreč ni odgovarjala dražbenim pogojem in so io izvršitelji oporoke ovrgli ter bodo sami sklepali o nadaljuili korakih.

a— Organizacija pomožne splošne akcije za poplavljence. Mobilizacija Rdečega križa, ki naj b: naslonjen na državna upravna oblastva izvedel velikopotezno pomožno akcijo za prvo pomoč prebivalstvu v poplavljenih krajih, je dokončana. V vseh krajih upravnih edinic so «se osnovali narodni krajevni odbori Rdečega križa, v našem mestu tudi tak odbor pod predsedstvom velikega župana dr. Pirkmaleria, kakor smo že včeraj poročali. Organizacija akcije je v mestu tako izpeljana, da je upo-s;avljen za vsak mestni okraj poseben pododbor, ki ima nalogo, da z nabiralci pobira ou hiše do hiše prostovoljne zneske na nabiralne pole. Iz tega bodo izločena večja industrijska podjetja in denarni zavedi, ki bodo sprejeli od krajevnega odbora direktno prošnjo s čekom, pač pa se bo lahko pobiralo pri nameščencih teh zavodov in podjetij. Del nabranega fonda bo odbor poslal v Beograd, de! pa se bo razdelil med prebivalstvo poplavljenih krajev v maribors-ki oblasti. Naj položi vsak po svojih možnostih primeren obolus, bogat ali reven, in tako pftnaga bratski pomožni akciji!

a— Češka meščans-košolska mladina *

Mariboru. Pretekli četrtek in petek se je mudilo tu okrog 20 učencev in učenk neke meščanske šole iz češkoslovaške pod vodstvom učitelja Hutetja. Bili so na jadranskih letoviščih, odkoder so se vrnili preko Maribora v domovino.

a— Dijaška stanovanja. Kdor bi želel stanovanja za dijake ali dijakinje v Mariboru za prihodnje šolsko leto oddati, naj se pismeno obrne na strokovnega učitelja Antona Skalo, Korošcev a ulica 5/FT v Mariboru.

a — Delokrog zidarskih mojstrov. Razširjajo sc tieos.iovane govorice, da zidarski mojstri ne smejo izvrševati nekaterih stavbnih del. Z ozirom na to sporoča strokovna zadruga zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru javnosti, da iniajo kon-cesijonirani zidarski mojstri v smislu § 3 obrt. zakona od 26. decembra 1893, držav, zaik. št 193, pravico do prevzemanja in izvrševanja vseh visokih in sorodnih stavb. Prevzemajo pa tudi lahko inomtmentaine zgradbe, velika gledališča in velike razstavne dvorane, pri katerih pridejo v poštev težki statični računi, vendar pa se pri tem morajo posluževati nadzorstva aut. ci-vil. iaiženjerjev ali stavbenikov. Zadruga torej svari gotovo konkurenco pred tafeš-nimi govoricami, ker bo v bodoče proti razširjevalcem istih sodnijsko postopala.

a— Zborovanje mariborskih trgovcev. Dne 3. t. m. ob 30. se bo vršil v dvorani

hotela cKosovo^ na Grajskem trgu sestanek tukajšnjih trgovcev radi določitve kandidatnih list za volitve v ljubljansko

tla M

v kopalni obleki ali toaleti brez rokavov, kjer pride golota rok n tilnika v poštev, je treba imeti lepo, brezhibno belo kožo — brez dlak. Posluževanje britve, po kateri se koža razdraži in dlake še bolj poženejo, je mogoče kakor tudi raba raznih kompliciranih depi-latorfev, ki po v zreč večkrat rdečico. Zato šc dan> s poiskus'te .Takyto je paifim rsrana pomada, katera že preparirana iiide iz tube in odst;an< v 5 nrnu-t;h vse nepotrebne dlake. . Taki" odstrani dlake prav do korenine ;n pusti kožo '■po in mehko brez črnih točk. , Takv" je ekonomična i-rema, ki se posuši. V slučaju nezadovoljivega uspeha se vrne denar. Poizkusite, ker ne riskitale ničesar, zahtevajte ,T A K Y* (patentirano v Franc ji), ki se dobiva v vsaki parfu-merijl, za ceno a 42 Din.

zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Po

sestavi liste se bo vršil splošni debatni večer.

a— Pisarna Jugoslovenske Matice se je

preselila v Slovensko ulico št 3/1. Uradne ure so vsak dan razen nedelj in praznikov od 17. do 19. ure.

a— Mariborske banke bodo uradov al e v avgustu nepretrgoma od S. do 14.

a— Slovenskega obrtnega društva tečaj za knjigovodstvo. Slovensko obrtno društvo v Mariboru obvešča vse, ki so se že prijavili za tečaj knjigovodstva, da se prične tečaj 17. t. m. ob 20. v državni trgovski Soli r.a Zrinjskega trgu. Hkrati poziva tudi ostale obrtnike, ki se želijo udeležiti tečaja, da se nemudoma prijavilo v pisarni Slovenskega obrtnega društva v Slovenski ulici št 2, najkasneje pa do 5. t m.

a— Pevsko društvo «Jadran» priredi danes 1. avgusta veliko Javno veselico na vrtu g. Robiča v Limbušu. Cisti dobiček je namenjen za nakup šolskih knjig revnim limbuškim otrokom. Na prireditvi bo sodeloval tudi pevski zbor imenovanega društva.

□aooDDDanoaaaoooaoa

(Šchaffkamen g

ure

F. ČUDEN,

Prešernova ulica štev.

nnnrnnnnrrrrinar

a n

r n

1 R

mannncjDaoa:

ka in nekaj pol papirja. Branijo nam biti patrijoti, pa mi se le ne moremo otresti pa« trijotizma.

1— Klerikalni konzum je dobU koruzo in i jc- shranil v hiši Maver. Kdor pozna to hi« šo ve, da nima sposobnih skladišč za živUa, in se tudi ne čudi, če obrtna oblast dovo« ljuje klerikalnemu konzumu shranjevati pe« trolej v istem prostoru s špecerijo.

1— Malega, deset tednov starega divjega prašička ima g. Grad v Laškem. Je ljubka živalica, ki živahno teka po gostilni za gosti.

h Celja

e— Stavbeno gibanje v Celju. Z lepim

vremenom se je pričela v Celju tudi stavbena sezona. Pole? zgradbe okoliške šole gradi g. Slavko Vintar vilo s 6 sobami. Potom splošne gradbene zadruge gradita g. Tramschek na Kersnikovi ulici in g. Četi-na na Jožefovem hribu vsak po eno vilo. Kakor čujemo, bo gradil potom iste zadruge v kratkem tudi mizarski mojster g. Vrenko. Upamo, da bodo tem vzgledom sledili tudi dragi in tako pomagali zmanjšati stanovanjsko bedo v Celju.

e— Prostovoljno gasilsko društvo v Ga-berjih priredi danes vrtno veselico z običajno letno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilnega orodja.

e— Svinjski semenj v Celju. Na svinjski semenj dne 31. julija je bilo prignanih 91 prašičev, od katerih je bilo prodano 63 komadov. Cene prašičev so za nekaj odstotkov poskočile napram cenam v juniju, ker je bi! dogon veliko slabši.

e— Mesti!! kino v Celju. Danes, v nedeljo, predvaja mestni kino film «Iz male gartiizije« po Hermaji Sudermanovem romanu «Visoka pesem», od ponedeljka do srede film »Ciganski kavalir ali zakon potepuha.?, od četrtka do nedelje pa *Huzar-ska ljubezen«. Ta teden je namenjen večinoma onim, ki se radi zabavajo in smejijo.

e— Nesreča s splavom. Včeraj dopoldne ■je trčil neki splav cb zidano joho železniškega mosta v Celju ter se razbil. Precejšen del lesa je odnesla voda, drugi del pa sc je zajezil ob iohi. Splavarja sta se rešila r.a podzidek Ln zlezla po lestvi na most. Sreča, da ni bila večja voda.

Is Trbovelj

t— Otroka rešil smrti. Iz narastlega po« toka Trboveljšice je rešil g. Ivan Varga, pekovski mojster v Lokah, 31etnega sinčka trgovskega sotrudnika Permeta. Požrtvoval nost rešitelja je napravila zelo lep vtis.

t— V le m v Breznem. V Breznem je vic« mil pri posestnici Frančiški Cestnik, katere hiša stoji ua samem, znani potepuh in ae* lomržnež Ivan Venkovič. Pokradel je raz« nega blaga za okoli 1500 Din in nato izginil. Venkovič je okoli 35 let star, čedno oble« čen in s svojo zgovornostjo prikupljiv zla« sti za ženski svet. Izdaja se za konjskega prekupčevalca, bogatega posestnika iz Št. Pavk, večkrat pa tudi za trgovca z ogljem.

t— Aretiran berač. Na kolodvoru v Hrast niku je bil aretiran berač Franjo Belič iz Kranine na Hrvatskem. Med vožnjo iz Ljubljane v Zidani most je namreč beračil v viaku. Pri njem so našli okoli 1000 Din gotovine, ki jo je po lastni izpovedi nabe« vačil v poldrugem mesecu.

t— Vprašanje spomenika rešeno. Radi postavitve spomenika padlim vojakom«Tr« boveljčanom na glavnem trgu v Trbovljah se je obrnila tukajšnja podružnica Zveze slov. vojakov s posebno obširno vlogo na gerenfa g. Voduška in ga prosila, da ji od« stopi za spomenik potreben prostor v ne» posredni bližini farne cerkve. Gcrent je končuo ugodil prošnji, pristavljajoč, da upa glede na pijeteto do padiih bojevnikov, da fco bodoči občinski svet odobril njegovo dovoljenje. Kakor je znano, je občina sa« ma votirala za spomenik 20.000 Din.

t— Davčni urad v Laškem bo sp-ejemal naznanila o izvršenih posestnih spreroem« bah v dneh 9., 10. in 11. avgusta.

t— Obrtniški sestanek, na katerem se bo razpravljalo med drugim o obrtniški samo« pomoči, se bo vršil iutri 2. t. m. ob po! 4. popoldne v gostilni g. Birtiča v Hrastniku. Udeležba članov obvezna, nečlani dobro« došli gostje!

Iz Laškega

1— Električni most. V noči od torka na sredo, ko je divjala nad našim trgom huda nevihta, so zakasneli ponočnjaki od one in te strani Savinje doživeli hud strah. Okrog 23. ure se je neki gospod vračal v trg in ko je stopil z "desno nogo na most, ga je pretreslo neprijetno in komaj, komaj je odtrgal levo nogo od ceste. Prišedšemu na drugo stran mosta, se mu je zgodilo isto. Prestrašeno je gledal na tla in v nebo in čakal, kaj se bo zgodilo prihodnjemu pa« santu. S krikom je ta odskočil in bežal pre« ko mosta, da je tam zopet zarjul. In tako je šlo še nekaterim, dokler ni bil ukinjen električni tok, napeljan preko mosta. Do« gnalo se je, da je daljnovod prišel v stik z železno konstrukcijo mosta, ki je baš v po« pravilu. Most je bil bržčas izoliran od zem* Ije ali vsaj spoj z njo ni imel iste površine kakor običajno; nekoliko pa je pripomogla še mokrota, da so pasantje prevajali tok iz mosta na zemljo. Ukrenilo se je vse, da se neprostovoljno elektriziranje ne bo več go« dilo — vsaj v tako poznih urah ne.

1— Občinsko cesto mimo Zupanca in Rosslerja bo pričela občina popravljati, s čemur bo ustreženo okoliškim kmetom, pa tudi tržanom, ki bi radi videli, da bi se sprehajališče pod kopalnimi utami restav« riralo.

I— Krajevna organizacija SDS prosi one

Organizacije, na katere se je obrnila radi informacij o interesentih za urarsko in kro« jaško obrt v Laškem, takojšnjega poročanja

1— Mestna Orjuna v teškem ie tudi raz« puščena in je bil-- njen" premoženje konfi« scirano. Primemo njeni agilnosti in poniž« nosti se je našlo 5 par v gotovini, štampilj«

Iz Ptuja

j— Redek gost v zaporih okrajnega sodu

šča. Ftujsko okrajno sodišče je imelo pre« tekli teden v svojih zaporih redkega gosta. Bil je to kaplan Fran Lužar od Sv. Urbana pri rtuju. Odsedel je kazen, ki si jo je nakopal s svojo preveliko ljubeznijo do mladih kmetiških fantov. Roka pravice je še pravočasno prestrigla ljubezenske avan« ture g. kaplana in je postavila vročekrvne« ža za 8 dni na hladno. Upamo, da mari« borski škof temu duhovniku ne bo več pu» std poučevati nedolžno mladino.

j— še ena podobna. Znani bivši večkrat« ni hišni posestnik v Ptuju in bivši velepc« sestnik v Halozah, upokojeni kaplan Josip Kranjc, ki si je nakopičil med vojno ogrorn« no imovino, jo je pripeljal tako daleč, da ga je moralo ptujsko okrajno sodišče ka'« znovati s 14dnevnim zaporom, ker je že po« novno obrezuspešil z raznim mahinaciiami proti sebi tekoče izvršbe.

vanjem delo sportno*tshniške komisije.

Sogometna tekma SK. Grič, Zagreb : SK Krško bo vsekakor kulminacija posav« skega nogometa letošnje sezije. Agilni Kr» čani, ki so letos v izborni formi, ojačeni po nekaterih gostih stoje pred jako težko na« logo, kajti «Grič», ki igra prvič v Sloveniji pošilja svojo prvo garnituro v boj. Tekma se vrši v nedeljo dne 1. avgusta ob 5. pop. na igrišču SK Krško v Krškem.

Naši onstran grame

p— Dvajset let planinske železnice. Dne 19. julija 1906. «e bila otvorjena planinska železnica, ki je veljala za drugo železniško zvezo Trsta z zaledjem. Takrat se je pri« peljal v Trst Fran Ferdinand. Ogromne so bile varnostne odredbe in orožniki so bili pravi mučeniki. Takrat se je v Gorici govo« rilo, da je nekaj orožnikov ponesrečilo, se« daj pa ie poročala dunajska «N. Fr. Pres« se», da je v nekem predoru počila bomba in so bili ubiti štirje orožniki, kar pa se je bilo prikrilo. Pri gradbi železnic so bili tudi italijanski delavci in v Plaveh so bili baje med njimi italijanski inženjerji. Italija je hotela poznati vse podrobnosti in tajnosti nove proge. Planinska železnica je izborno služila nemškemu prodiranju v Primorje. Glavni eksponent tega gibanja ie bil posta« jenačelnik Wieser v Gorici. Italijani so bili zadovoljni z uvažanjem Nemcev v Primor« je, pričakujoč uspehov zase iz skupnega italijansko«nemškega boja proti Slovencem. V Gorici so pustili v mestni zastop dva Nemca ... Promet po planinski progi je bil pred vojno velik, po vojni pa je upadel in govorilo se je že o opustitvi proge iz Vi« pavske doline čez Kras do Trsta. Izpopolni« la bi se črta iz Gorice preko Tržiča, p— arII Popolo di Triestes, fašistovsko

flasilo, je bil zadnje dni dvakrat zaplenjen, oročal je o incidentih, ki so jih baje iz« zvali angleški mornarji v Trstu. Prefekt Gasti pravi, da je poročilo skrajno preti« rano. List se je bil v drugi številki obregnil ob francoske sodnike in jih je žalil v član« ku oPietro Pollb>. Prefekt Gasti meni, da

vsebuje članek nevarnost za kaljenje do« brih mednarodnih odnošajev. Ako bo pre« fekt Gasti nadaljeval pot, ki jo je nastopil proti fašistovskemu glasilu, bo «11 Popolo* zelo pogostoma zaplenjen.

p—■ O boljševizmu v ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu piše fašistovsko glasilo. Pa to ni boljševizem med delavstvom, ampak med nekaterimi predstojniki in višjimi uradniki. Inženjer Brunnelli odreja odpu« stitve delavcev, '-i si iščejo zavetja pri faši« stovskih sindikatih.. Kaj takega sedaj, ko javlja visoki komisar Ricci, da je vklo« nil Trst pod moč fažizma!

p— Plesne prireditve je te dni kvestura v Gorici prepovedala. Vsi, ki poznajo po« ložaj po naših občinah, so rekli, da je prav. Gospodarstvo si ne more opomoči, brezpo« selnost in pomanjkanje mučita ljudstvo. Ob takih razmerah pa naj bi mladina za* pravljala denar po plesiščih! Par dni po uradni prepovedi pa že čujemo, da se je kvestura udala in že dovoljuje plese znova. To pot se gre za tradicijonalne plese! Ne« katere vipavske občine so same preprečile pogubne plese z visokimi taksami. Kaj bo? Obl a st v Gorici je trenotno sicer ..videla gorje plesa, toda nntisk bo tak, da se bo naibrže udala pa se bo plesalo dalje. Plese pa potrebujeta fašizem in »Lega« enako! Akj bi bilo na merodajnih mestih kaj res« nosti, bi se dovolile vsako leto ob posebnih prilikah društvene plesne prireditve, odreči pa bi se moralo odločno vsako dovoljenje za take javne plese, kakor so sedaj v deželi.

Borba za kraljev pokal

Kralj in kraljica bosta prisostvovala tekmi v Ljubljani.

Danes se prične L kolo nogometnih te« kem za kraljev pokal. Kako važnost se po« laga na te tekme, je razvidno iz tega, da so se za to tekmo pripravljali z veliko vnemo vsi nogometni podsavezi. V vseh podsave« zih so se vršile važne medmestne tekme, za katere so se preiskusili igrači, ki naj bi" uspešno zastopali barve svojega podsaveza v tem tekmovanju.

V Ljubljani se vrši na igrišču Ilirije pri državnem kolodvoru oi> 18. uri tekma med našo reprezentanco in reprezentanco Slavo« nije, odnosno ONP. Sestavo naše reprezen« tance, ki jo smatramo za zelo dobro, smo že objavili v službenih objavah. Reprezen« tanca ONP je sestavljena nastopno: Ban« čevičsOpravič, NittlingersVukovič. Petelin, Bujler«Pichler, Matoševič, Sivek, Fritz, An« dučič. Nasprotnik naše reprezentanca ni tak da bi ga smeli podcenjevati. O tem nam priča nastop osiješke Slavije v prvenstve« nI tekmi proti Gradjanskemu. V moštvu Slavonije pa je samo šest igračev Slavije, kar znači, da bodo ostaii pomenili le ojače« nje moštva. Izid tekme je zelo negotov. Po našem mneDju bo zmagalo ono moštvo, ki bo pokazalo več ambicije in več izdržlji« vosti.

Današnja tekma pa bo tem pomembne]« ša, ker ji bosta prisostvovala kralj Ale« ksander in kraljica Marija. Vrhovni pokro« vitelj našega športa kralj Aleksander in kraljica Marija, sama vneta športnica, si hočeta oo'-iiiti borbo naše mladine za na« šo najčastnejšo in dragoceno nocometno trofejo. Zaradi tega je razumljivo, da bo naše občinstvo v velikem številu posetilo to tekmo, da pozdravi svojega ^vladarja, ki je pokazal « svojim darilom, kako visoko cent iizično vzgojo naše mladme.

Posebno veliko važnost je polagalca te tekme zagrebški podsavez, čigar želja je, aa bi tudi letos odnesel zmago v tem tek« movanju. Ako se mu to posreči, tedaj si pribori zlati pokal v definitivno last. Do« slej je Paroreč zms.ga! že dvakrat zapore« dema. V zmislu razpisa pa dobi pokal v definitivno last oni podsavez, ki zmaga tri« krat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Reprezentanca ZNP igra danes v I. kolu v Zagrebu proti sarajevski reprezentancL

V Beogradu igrata beograjska in splitska reprezentanca. Beograjska reprezentanca je sestavljena nastopno: Nikolič»Ivkovič, Sta« kič«Arsenijevič, Petrovič, Djordjevid« B. Marjanovič, Jovanovič, Luburič, Petkovič, Sekulič. Po zadnji vesti bo splitski podsa« vez poslal v Beograd rezervo Hajduka, oja« čeno z nekaterimi igrači Borca.^ Ako odgo« varja ta vest resnici, je izid tekme v Beo« gradu že v naprej določen. Zmagal bo Beo« grad.

Ljubeljska konkurenca

Našsmu poročevalcu je tehnični referent Avtokluba g. Jaklič podal sledeče zanimi« ve misli o Ljubeljski ocenjevalni vozn;i:

Vos populi, vox Deil Pri tej naši prire« ditvi je, kakor še nikoli dana sodba o kva« liteti vozil v roke publiki. Veliki obisk, ki ' ga obeta vsestranski živi interes za to oce« njevalno vožnjo na Ljubelj ne le v tuzem« skih, marveč še prav posebno v najširših krogih inozemstva, bo dal vsem vozilom, ki se konkurence udeležijo, priliko, da po« kažejo kaj zmorejo. Ocenjevalna vožnja ni dirka, marveč prava preizkušnja za vsak stroi, koliko premore z ozirom na njegovo ceno. Kako pravilno smo pojmovali mo« mentano razmerje med interesentom in za« stopnikom, kaže predvsem interes publike, ki se tudi tehnično in motomo«sportsko dviga čez dalje boli. Tu se nudi vsakemu zastopniku prilika, da pokaže kvaliteto svo iega fabrikata, da spravi do veljave vse

tiste nianse svojega vozila, ki slednje uspo« sabljaio za promet v naši državi. Ža danes ss vidi, kako se motorno vozilo vedno bolj uveljavlja in kako je postalo socijaJna in gospodarska potreba, ne le velikim obra« tom, marveč tudi mali obrti, privatniku in širšemu prometu. Hočemo dati criliko kup« cu, da se orijentira, kateri voz mu najbolj konvenira, hočemo pa dati tudi istotako pri liko zastopniku, da 6i ustvari novih vezi, da si nabere nov krog interesentov in da na ta način uveljavi iznova svoj fabrikat v naših pokrajinah.

Prireditev, ki je bila zamišljena tako skromno, dobiva sčasoma malone inter« nacionalni značaj. Ne le zanimanje inozern« skih tvrdk, marveč tudi zanimanje inozem« skih gledalcev bo pripomoglo k temu, da bo konkurenca postala miting dalekosežnej« šega pomena, kakor smo sprva sami mislili.

Pričakujemo prijave privatnikov, ker jim daje konkurenca možnost za dalekosežno udejstvov anje, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi se iz nje razvilo dirkanje. Priča« kujemo pa predvsem prijave posameznih avtomobilskih zastopnikov in motociklistič« nih tvrdk iz že navedenih razlogov. Ob tej priliki smemo izraziti upanje, da ne bo iz« ostalo od konkurence niti eno zastopstvo, da bodo poslala slednja v konkurenco svo« je najboljše, visoko izurjene vozače, najmo« dernejše tipe svojih motorjev in avtomo« bilov, ter da nas bodo podpirali na ta na« čin pred vsem moralno. Ljubeljska proga jo pravi forum, pred katerim se pokaže kvaliteta voza, pred katerim pa se naj tu« di pokaže, kai zmore izurjen vozač, ako ima razumevanje za svoj stroj. Konkuren« ca daje vozačem priliko, da se izkažejo kot dobri in rutinirani gorski vozači, bo pa tu« di prava revija vseh avtomobilskih izdel« kov, ki jih premorejo jugoslovenska zastop« stva. Tu se pokaže jasnejše, očividnejše :n drastičnejše, kakor pa na izložbah kvaliteta voza, na drugi strani pa kapacitera jugoslo« venske avtomobilske trgovine.

Moško Islikoatietsko prvenstvo JLAS-a.

JLAS priredi 4. in 5. septembra 1926. ob 14. na igrišču ZASK v Zemunu lahkoatlet« sko tekmovanje za prvenstvo države po« edincev v sledečih točkah in z nastopnim

sporedom:

4. septembra: 1. predteki 100 m, Z skok v višino z zaletom, 3. semifinale 100 m, 4. met kladiva, 5. predteki 200 m, 6. hoja 3C00 m, 7. met krogle, 8. semifinale 200 m, 9. troskok, 10. predteki 400 m, 11. tek 1500 m, 12. predteki 110 m z zaprekami, 13. pred« teki 4 X 100 m.

5. septembra. 1. finale 100 m, 2. met di« ska, 3. skok v daljavo z zaletom, 4. finale 200 m, 5. skok ob palici, 6. finale 400 m, 7. finale 110 m z zaprekami, 8. tek 5000 m, 9. met kopja, 10. tek 800 m, 11. finale 4 X 100 m.

Imenovane točke tekmovanja se vršijo samo za gospode. Tokališče je iz leša z dvema nedvignienima zavojema in je dol« go 380 m. Priiave morajo biti poslane JLAS od strani podsavezov, najpozneje do 28. avgusta 1926. Klubi morajo prijaviti do 21. avgusta ob 12. uri na naslov: Savo San« cin, tehn. ref. LLAPa, Tavčarjev? ul. 1/IIL Prijavnina za os=bo in točko znaša 15 Din, za moštvr 30 Din; prijave, ki ne bi vsebo« vale označbe pristojnega podsaveza, ®« ne bodo upoštevale, ravnotako se ne bodo g!a« som § 78. upoštevale nobene naknadne in tudi ne telegrafske prijave. Nagrade dobi« io v vsaki disciplini najboljši trije poedin« ci, odnosno moštva, zmagovalec v vsaki di« sciplini pa naslov

Avtoklub tvosi. naj upošljejo udelež« nike ljube! iske konkurence svoje prijavni« ce do 3. avg-usta, ker otežkočiio z zavlačo«

Filatelija

O tipičnih tiskovnih greškah znamk slovenske izdaje.

(Konec.)

30 finarjev. Št. 18 a. 18 e, zobčasti prebod, 18a 11 y, zobč . 31 Aa, 81 Ba, 31 Be.

1. Pod cirilsko črko »Bc bel madež v v obliki štirikota. Manjka materijal Z3 primerjanja. ; 40 vinarjev, št 32 Aa _ 32 Ac, 32 Ba, SC Bd.

1. Ničla vrednostne številke >40< levo v

/ sredi prekinjena. Manjka materijal za

primerjanje. 50 vinarjev. Št. 9a—9c tanki papir, 19a—19c zobčasti prebod, 19 a 11X zobč., So Aa, 3S Ab, 83 Da.

1. Na hrbtu levega goloba (!) majhen tri-kot. 10 znamka v poli.

2. Lat. napis »KRALEVINA« mesto

KRALJEVINA:. 90. znamka. 60 vinarjev. Št. lOa—lOd tanki papir, 20a— 20c zobčasti prebod, 34 A—34 Ac.

1. Nad desno vrednostno številko >60t točka. r:'zen tega začetru: črta iste številke pojačana. 100. znamka v poli.

1 krona. Št. lla tanki papir, 21a, 21 b zob-

časti prebod. 35 Aa—35Ab, S5 Bc.

1. Črka >K< cirilskegf napisa z dvema potezama podebeljena, podobna je »Ec, 1. znamka v poli.

2. Na prsih angela majhen krog (mehur). 64. znamka v poli.

3. Pod prsi v sredini angela poteza (meč). 86. znamka v poli.

4. V ustih angela poteza (cigareta). 93. znamka v poli.

2 kroni, št 12a tanki papir, 22a zobč. pre-

bod, 36 Aa, S8 Ab.

1. Črka >B< ciriL napisa je podobna črki jE<. 19. znamka v peli.

2. Vodoravno na sliki marke bela črta. 97. znamka v poli.

5 kron. Št. 13a tanki papir, 37 Aa, 37 Ab, 37 Ad, 37 Ae, 37 Bc, 37 Bd.

1. Levo kraljevo uho prerezano. 78.

maml-a 7 polL

2. Kraljevi lasje barvasti. S8. znamka v poli.

10. kron. Št 38 Aa, SS Ab, SS Ba.

1. Ob vrednostni številki >10« levo beli polkrog. 85. znamka v polL

2. Ničla leve vrednostne številke >10< prekinjena. 51. znamka v poli.

5. Začetna poteza desne številke >1< manjka. 30. znanii.-» v poli.

4 Pod levo ničlo vrednpstne številke >10< točka. 63. znamka v poli.

Po tem sem navedel vse one tipične greške teh treh izdaj, ki so najvažnejše in ki so osnovane na slabo izdelanih klišejih (ploščah).

Razen omenjenih tiskovnih grešk Je še mnogo drugih, ki pa niso tako vežce, aa »i bilo potrebno govoriti o njih. Porto in časopisne znamke bom opisal drugič.

Tako torej g. ing. Konid. Naši zbiralci, ki imajo gotovo več materijala, naj pa primerjajo in videli bodo, da se marsikaj ne strinja in da je mnogo lepših in bolj značilnih po-grešk.

Rdeči žig v Kreniu ob odkritju spomenika kralju Petru v nede!jo 1. t. m. ne bo nov žig s prigodnim besedilom, temveč bo ta dan v rabi le navadni dnevni pečat poštnega urada v Kranju z rdečo barvo. Da se zbiralci izognejo izgubi, poštni urad pa obvaruje navala in nadlegovanja, opozar« jamo, da znamke z rdečim žigom nimajo večje vrednosti kof znamke s črno obute, racijo, ker jih vsakdo smatra za filatelNtič« no špekulacijo in za žige iz prijaznosti. Iz« košnja z rdečimi žigi ob priliki popotovanja sedanjega kralja Aleksandra !. 1920. po dr« žavi je tedanje špekulante, ki so dali z rd-čimi žigi obliterirati ogromne množine znamk, izučila tako korenito, aa v Kranju pač ne bodo riskirali večjih svot. Znano je namreč, da je danes težje vnovčiti znamke s takratnimi rdečimi žigi, ker jih vedi iz» pere, težie, kot pa marke z vsakdanjimi pečati.

Skart v ljubljanski poštni direkciji, ki obstoji iz poštnih spremnic od junija 1920. do konca leta 1922. ni bil poslan niti v Beograd niti v ZagTeb, kakor misli večina naših zbiralcev. pač se pa še ves nahaja v posebtil shrambi z železnimi vrati in železno mrežo na oknu v ekonomatu poštne direkcije. S prijaznim dovoljenjem gospoda direktorja smo se sami prepričali, tia ie v tej ognja in vloma varni shrambi resnično še 105 plombiranih vreč s po 25 kg f=kartiranih sprem-nic iz te dobe. Kakor je o tem%skartu izš:a pred štirinajstimi dnevi knrtka nofiia z željo in zahtevo domačih filatelistov, naj bi bi! ves ta skart prodan na podrobni razprodaji v Ljubljani, Je poštna direkcija s svojim pri-7>oro3iioir takoj javila to žeijo v Beogradu, in upamo, da bomo lahVo prav v kratkem dražili zaželjene stare spretr.nice. Gotovo najdemo še prav zanimive, lahko tudi neznane različke naših znamk med toliko množino morebiti še neizbranega materijala.

IV. hrvatski filatelistični dan. o katerem smo že pisali, bo 10. oktobra, in sicer združen z dražbo znamk peni vod3tvom trgovca z znamkami g. 0. Weissa. Ta odgovarja tudi na vsa vprašanja, ki se tičeio razprodaje. Po poročilih zagrebških listov vlada že veliko zanimanje tako za razstavo kakor tudi za avkcijo, kar je iolažjjivo znamenje v sedanjem mrtvilu. Upamo, da bodo zbirke slovenskih znamk zopet tako častno zastopane kot lansko leto, želimo pa,

Povodenj in iilatelija. Kakor znano, je Rdeči križ predložil vladi izdajo posebnih znamk v korist oškodovanim po poplavah. Časopisi javljajo, da je ta predlog vieda sprejela in da izidejo posebne znamkp. ki se bodo podobno kakor rumunske dobrodelne znamke »Timbru de ajntorc leni!e na pisma poleg potrebne poštnine Uradniškim plačam odtrgane vsote in znamke pa najbrž ne bodo mojrfe zajeziti posledic povodnji — z znamkami si bodo k večiemu razsi prote-žirani špekulanti zamašili luknje v slojih žepih.

tez, ki se je prikupil egiptovskemu sultanu tako, da ga je slednji osvobodil pod pogojem, da zgradi na čast preroku mošejo. Baron d' Anglure je bil vjet istočasno s kraljem Ludvikom. Sultan si je bržkone že vnaprej od veselja gladil brado misleč, kako rafini-rana kazen bo to za nevernike, ki so

pripravljeno, toda vesti o nečuvenih zverstvih in masakriranju Armencev, pri katerih so delovali tudi staro-Turki Abdula Hamida, so akcijo zopet onemogočile. Šele svetovna vojna, v kateri je padlo na zapadnem bojišču proti Nemčiji mnogo mohamedanov. je znova pokrenila to akcijo in tako je

Potniška avijatika na Angleškem

Angleži so na polju avijatike močno v ospredju. Zlasti njihova letala, namenjena pre* vozu potnikov, so tako glede udobnosti, kakor hitrosti in velikosti brez konkurence. Naša slika prikazuje aeroplan tipa Argosy, ki je pred par tedni vzletel na aerodromu v Coventryju. Zanimiva je primera med letalom in avtom pod njim. Arg-osv ima tri motorje in more prepeljati 20 potnikov ž njihovo prtljago vred.

pri sebi smejati. Morda pa me je bil vendar slišal, zakaj v tem trenutku se je nenadoma zganil v postelji, kot bi ga bilo kaj prestrašilo. Sedaj boste mislili, da sem jo popihal. O, ne! V njegovi sobi je bilo temno kot v rogu, kajti iz strahu pred roparji je bil oboknice popolnoma zaprl. Vedel sem torej da ni mogel videti, da so se vrata odprla, in z neomaj= no vztrajnostjo sem jih vedno bolj in bolj na široko odpiral.

Slednjič sem spravil glavo popolnoma notri in sem vprav hotel odpreti svetilko. Tu mi je zdrsnil palec s kosi-ternaste kljukice in starec se je zravnal pokonci v postelji in zavpil: »Kdo je?«

Bi! sem popolnoma tiho in nisem nič odgovoril. Celo uro si nisem upal niti dihati in nisem mignil niti s trepalnico; med tem časom pa tudi nisem nič slišal, kot bi bil zopet legel. Še vedno je sedel v postelji pokonci in vlekel na uho; prav tako. kot sem bil sam delal noč za nočjo, je tudi on poslušal mrtvaško uro v steni.

Nenadoma sem zaslišal nekaj kot rahlo stokanje. Spoznal sem v tem vzdih-ljaj smrtnega strahu. Stokanje od bolečine ali toge ni bilo. Bil je oni zamolkli, napol pridušeni glas. ki se izviie iz globine prestrašene duše. Le predobro poznam te mučne vzdihljaje. Marsikatero

j noč, ko je bilo o polnočni uri vse po-| greznjeno v globoko spanje, so se dvig-i nili iz mojih lastnih prs, da s svojo straš-i no tesnobo pomnože strahove, ki so me spravljali ob pamet. Pravim, da sem jih le predobro poznal, in vedel sem, kaj je moral starec čutiti. Smilil se mi je, č£prav sem bil v notranjosti zadovoljen. Vedel sem, da je ležal zbujen ves čas od prvega rahlega šuma, ki je bil vzrok, da se je obrnil v postelji. Ker se ga strah vedno bolj polašča, se je trudil misliti, • da ni vzroka zanj: pa se mu ni hotelo ! posrečiti. Zastonj si je dejal: »Nič ni; le i veter, ki se je vjel v dimnik; morda miš, j ki je smuknila preko tal ali rahlo ščr-| kanje črička.« Gotovo se je skušal sta-! rec tolažiti s takimi razlagami. A ves i trud je bil zaman; vse zastonj! Bliža-! -joča se smrt je bila že stopila predenj. zagrinjaioč s temnimi sencami dušo svoje žrtve; strahotni učinek teh nevidnih senc je bil ta. da je starec, dasi ni nič videl ne slišal, občutil mojo navzočnost v svoji sobi.

Ko sem bil dalje časa zelo potrpežljivo čakal, ne da bi ga bil slišal leči. sem se odločil, da odprem svetiljko prav — prav malo. To sem napravil z največjo nrevidncstjo. Nemogoče si je predstavljati, kako rahlo in polagoma sem odpiral svetiljko, dokler ni slednjič

Samotni spomenik lordu Kitchenerju

nretekleCa meseca je general lord Horne otvoril v imenu angleške vlade samotni spomenik lordu Kit<&enerju, 14 m v aoki stolo na prftai Marvvick (Orkneysko otočje). Stolp je zgrajen na mestu, odkoder se prav dobro vidi kraj, kjer se je 2'i, iJdia «HaZsh;re» - Ladja na obzorju (na desni naše slike je oklopmca «Royal Sovereign» m je zasidrana pnlicno potopila ladja «Hampsn.re». i. mestu, kjer je Kitchenerja zadela katastrofa

Edgar Allan Poe:

Izdajalsko srce

Res ie, nervozen, strašno nervozen sem bil"tisti čas in sem še: a zakaj naj bi bil blazen? Bolezen mi je bila čute poostrila, pa ne uničila, ne otopila. bli-šal sem vse, kar se je godilo v nebesih in na zemlji; tudi marsikaj, kar seje vršilo v peklu. Kako bi torej mogel biti blazen? Le poslušajte, kako pametno in mirno bom pripovedoval ves potek

zgodbe! . .

Kako mi je misel na to .prišla najprej v pamet, res ne vem povedati; a ko sem se je enkrat zavedel, me je zasledovala noč in dan. Kakega posebnega namena pri tem nisem imel. Tudi sovraštvo me ni k temu zapeljalo, zakaj starca sem imel rad. Nikdar mi ni bil prišel preblizu, nikdar me m niti z besedico razžalil. Tudi njegov denar me ni vabil, — mislim pa. da je bilo njegovo oko ki me je dražilo. Da, to je moralo biti! Eno njegovih očes je bilo namreč podobno očesu jastreba — bilo je modrikasto blede barve in pokrito s kožico. Kolikorkrat me je z njim pogledal. sem imel občutek, kakor da se mi strjuje kri v žilah; in tako se je zgodilo, da mi je v duši polagoma, čisto polago-

ma zorel namen, da umorim starca, samo da se za vedno oprostim onega očesa.

To je vse, radi česar me imajo sedaj za blaznega. Toda blazneži delajo brez premisleka in naj bi bil kdo mene videl! Kako sem se po načrtu lotil dela — s kakšno previdnostjo, s kakšno preudarnostjo sem to izvršil! Nikdar nisem bil prijaznejši s starim možem kakor ves zadnji teden, preden sem ga usmrtil. Vsako noč proti polnoči sem se priplazil pred njegova vrata, položil roko na kljuko ključavnice in jih odprl, — oh, kako tiho, kako polagoma! In ko sem bil dovolj na široko odprl vrata, da bi lahko šla glava skozi, sem izvlekel svetilko, ki je bila okoli in okoli zagrnjena, tako da ni mogel prodreti noben žarek, in nato sem vtaknil glavo v sobo. O, če bi me bil kdo pri tem videl,, bi se bi! gotovo smejal, kako previdno in spretno sem jo pomolil in kako zvito in varno sem vse to začel! Prav, prav na rahlo sem jo iztegnil, da ne bi zbudil starca iz spanja. Trajalo je celo uro, da sem slednjič vtaknil glavo tako daleč skozi odprtino, da sem lahko videl starca ležati v postelji. Ha! Mar bi bil ime! blaznež toliko potrpežljivosti in previdnosti! In ko sem nato imel glavo srečno v sobi, sem odprl svetilko natihoma —

oh! kako natihoma — kako nad vse previdno, da bi tečaji morda ne zaškripali preglasno. Odprl sem jih, toda baš le tako široko, da je mogel pasti en sam majcen žarek na jastrebje oko. In tako sem delal sedem noči in vsakikrat baš o polnočni uri; toda našel sem oko vedno zaprto in tako se nikakor nisem mogel lotiti dela, zakaj jezil me ni starec, ampak njegovo zlobno oko. Vsako jutro, čim se je dan svital, sem drzno stopil v njegovo sobo in sem brez vsake zadrege govoril z njim, ga s prisrčnim glasom klical po imenu in spraševal, kako je spal. Moral bi bil torej biti prav posebno sumljiv starec, da bi bil le količkaj slutil, s kako mislijo sem ga opazoval vsako noč baš o polnoči, ko je spal. Ko se je bila na ta način približala osma noč, sem odprl vrata še z večjo previdnostjo kakor navadno. Sekundni kazalec na kaki uri se premika hitreje kakor se je premikala moja roka. Še nikoli si nisem bil v toliki stopnji svest svoj" zmožnosti in svoje bistroumnosti kot to noč. Občutil sem nad tem notranje veselje, ki sem ga komaj mogel obvladati. Misliti, da sem stal na pragu njegove sobe in da sem odpiral vrata prav polagoma. vedno bolj in bolj na široko in da ni slutil niti v sanjah o mojem početju! O, pri tej misli sem se moral sam

Pariško pismo

(Naval tujcev. — Valuta in kruh. — An- j tialkoholizem. — Pesniki na strehi avtobusov.)

—ž— Pariz, 26. julija.

Odkar je francoska valuta tako močno padla, tujci preplavljajo Francijo, dežela doživlja sedaj isto, kar je doži- , vela neposredno po vojni Avstrija in nato Nemčija, in kar bo skoraj gotovo doletelo prihodnje leto Italijo. Iz Anglije prihajajo celo navadni delavci na oddih v deželo padajočega franka. Srečava-tno jih po III. razredu železnic, po Parizu" in po deželi. Tudi Nemci prihajajo s svojimi zlatimi markami, saj dobijo danes za eno marko 9 do 10 frankov. Samo pri Strasbourgu jih vsak dan 60') prekorači mejo.

Francija je danes tako preplavljena s tujci, da je ta stvar začela Francoz*' resno skrbeti. V Parizu je prišlo cel do mučnih izgredov: avtokarjs. v ka= terih si Američani ogledujejo mesto, je množica na več krajih pozdravila s sovražnimi klici in žvižganjem in jih ni hotela pustiti naprej, dokler ni policija dobila ojačenja in razgnala ljudi,

Fden glavnih vzrokov, da se življenje v Franciji draži in da se predvsem cena kruha dviga, je ta. da Francozi uvažajo velike množine pšenice. Neki nemški nacionalni ekonom je pred kratkim zapisal. da ne razume, kako da mora Francija, ki prideluje toliko žita, kupovati pšenico v inozemstvu. Po njegovih j računih bi morala Francija pravzaprav žito izvažati, ne pa še uvažati.

Možak ima prav; nikjer na svetu se ne potrati toliko kruha kakor v Franciji. Francoz je navajen, jesti samo mlečnobel kruh in še tega samo svežega. To je ravno nasprotno kakor v An-cliji. kjer se je samo starejši kruh, ki ie seveda mnogo boli zdrav. Francosko j novinstvo zahteva, naj vlada prepove I prodajo svežega kruha; naj bi se proda- j j al šele 24 ur po peki. Na ta način bi j konzum kruha silno padel.

Razen tega bi bilo treba mešati rženo in drugo moko s pšenično v razmerju 40 do 60 odstokov. ne pa samo 10 odstotkov kakor to določa dosedanja na-redba. Ljudstvo bi imelo s tem dvojno korist, kajti kruh iz mešane moke je, kakor je znanstveno dokazano, mnogo redilnejši od čisto belega.

Tretjič bi pa morali v Franciji prepovedati, da se daje kruh kot piča živini, kar je tu splošna navada.

Le na ta način bi bilo mogoče, ustaviti nakupovanje žita v inozemstvu, ki ga morajo Francozi plačevati v zlati valuti, in le na ta način bi jedli cenejši kruh.

V zadnjem času antialkoholno gibanje v Franciji lepo napreduje. Časopisje pri

te--i no-ivnn narodni protialkoholni ligi.

mednarodna razstava dekorativnih umetnosti v Curihu

Muzej dekorativnih umetnosti v Curihu je v juliju organiziral mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti, ki se je je udeležilo devet dežel. Naša slika prikazuje origv nalno ročno čipkarsko delo, ki ga je izdelala in poslala na razstavo Državna šola za

ročna dela v Pragi.

kolikor le more.- Predvsem pobija precej razširjeno, a napačno mnenje, da je prepoved alkohola v' Zedinjenih državah napravila več škode kakor koristi. Dr. Bernard, profesor pariške medicinske fakultete, je študiral posledice te prepovedi v Ne\vyorku, in je dognal, da je od časa, ko se je uvedla prohibicija, padla umrljivost na jetiki za petdeset odstotkov. V svojem poročilu povdar-ja tudi, da prohibicijski sistem ni pravzaprav nič novega, saj ga je bil upo-stavil že Mohamed in milijoni muslimanov so se pod njim izborno počutili tekom stoletij...

*

Eden izmed pariških mestnih očetov je stavil predlog, naj se zopet uvedejo avtobusi, ki imajo sedeže tudi na strehi. Svojo zahtevo je podprl s čisto gospodarskimi razlogi:. da avtobus s sedeži na strehi prevaža dvojno število potnikov navadnega avtobusa. S tem bi se torej izkupiček povečal, promet pa olajšal. Sicer pa obstojajo za ta predlog še mnogo bolj sentimentalni razlogi. Slavni pesnik Victor Hugo se je v zadnjih letih svojega življenja prav rad vozil po Parizu na strehi (»a 1' imperiale«. kakor pravijo Francozi) tedanjih konjskih omnibusov. Tudi pesnik Theophile Gautier je rad sedel na vrhu omnibusa in napisal lepo De;,em. kako se ljubko zabava, če sedi tako visoko in opazuje

tisoče zanimivih prizorov v pritličnih stanovanjskih hiš, mimo katerih se vozi.

»Imperiala« je bila ob lepem vremenu demokratski prestol pesnikov, filozofov in zaljubljencev. In zdaj se utegne zopet uveljaviti v modernejši tehnični obliki.

Prva mošeja v Parizu

Parižani so imeli letos na narodni praznik 14. julija veliko senzacijo. Kamor se je človek obrnil, je naletel na mohamedanca v razkošni svileni, beli ali pisani halji, s pahljačo v roki in s flegmatičnim smehljajem na obrazu. Mohamedani so se sprehajali po bul-varih in bulonskem gozdu, kupovali so razne pariške zanimivosti po trgovinah in posedali ob vročih popoldnevih po kavarnah. V Pariz je prispel povodom narodnega praznika maroški sultan, tuniški beg, mnogi afriški in azijski emiri in maharadže, z njimi pa seveda tudi številno spremstvo. Vsi so si hoteli ogledati slavnosti povodom francoskega narodnega praznika, obenem pa prisostvovati svečani otvoritvi prve velike mošeje v kulturni Evropi.

Manjših mošei je v evropskih moha-medanskih središčih že več. Celo Francija je dobila v XIII. stoletju skromno mošejo, ki jo je dal zgraditi barom P;eere d' Anghrre Pil je križarski vi-

s križem v roki podirali orijentalske spomenike, zlasti pa mošeje češ, • da hoče tako krščanski Bog. Baron je ostal mož beseda. Na svojem posestvu Buzancy je zgradil mošejo, ki stoji še dandanes in ki so jo okoličani v šali nazivali »Mohamed«. Angleži so zgradili pred leti mošejo v Wockingu, Amerika ima mošejo v Detroitu, Nemčija je pa zgradila med vojno kar tri mošeje, da dokaže svoje prijateljstvo napram turškemu narodu.

Pariška mošeja, ki jo je v četrtek 15. t. m. svečano otvoril maroški sultan ob navzočnosti mohamedanske elite, je veliko moderno poslopje, čigar ploskev zavzema 7.500 m2. Dokler ni bila ograjena, so imeli drugoverci prost dostop; sedaj pa je vstop v to mohamedansko svetišče združen z raznimi ovirami in formalnostmi. Nova pariška atrakcija se nahaja v bližini Jardina des Plantes. V neposredni okolici mošeje so še manjša poslopja, v katerih so razkošno opremljena stanovanja za mohamedanskega duhovnika in za razne mohamedanske dostojanstvenike, ki bodo prihajali v Pariz, dalje penzijonat za arabske študente, prostori za mohamedane, ki bodo hoteli v Parizu opravljati svoje verske obrede, mohamedanska šola s knjižnico in predavalnico.

Mošeja v Parizu je bila zasnovana že 1. 1849. Ta akcija je znova oživela 1. 1895., ko se je zavzel za mošejo Ju-les Cambon, o katerem so trdili, da je najbolj mohamedanski Francoz. Za zgradbo mošeje je bilo takrat že vse

zdaj dobil Pariz prvo mošejo. Mufti, imami i muezini že stanujejo v stranskih prostorih in kmalu se bo razlegala po okraju, kjer stoji mošeja, z visokega minareta turobna muezinova molitev. To bo zopet nekaj za Parižane!

Šaljapin in njegova karijera

Slavni ruski operni in koncertni pevec Šaljapin je nedavno izdal svoje spomine. Izšli so v Leningradu. Zapiski so zelo zanimivi, kajti v njih opisuje Šaljapin prve svoje umetniške poskuse in uspehe, ki so sledili. Najzanimivejši poglavji pa sta poročili o pripravah za kreacijo «Bo«isa Godunova» in o Šaljapi-novi ženitbi.

Leta 1898. je gostoval Šaljapin v Lju-batoviču, ki leži v Jaroslavski guberniji. Tu je začel umetnik proučevati historično vlogo Borisa Godunova pod nadzorstvom skladatelja Rahmaninova. Boris je takoj ugajal Šaljapinu. lik, katerega je imel ustvariti, je napravil na pevca tako velik utis, da se je takoj omejil samo na proučevanje te vloge. Da bi pa bolje proniknil vanjo, se je vrgel na študij istinitih dogodkov ter je skušal prodreti do dna v vse ostale ženske in moške partije, da bi laglje doumel, kakšen mora biti Boris Godunov.

V kratkem času je znal celo partituro opere na pamet. Ta metoda mu je prinesla, kakor se je pozneje uveril, velikanske koristi. Toda čimbolj je umetnik pronical v glasbo Musorgskega, tembolj je razumeval, da se opera ne sme

«JUTRO» št 174

8

: Nedelja 1. Vm. \92o-.

feamo peti, temveč, da se mora tudi recitirati. Šel je in je čital biografijo Musorgskega, moža velikega talenta, ori-jginalnih idej, ki je vse svoje življenje bedno živel in žalostno umrL Primerjal ie smrt Musorgskega s smrtjo drugih ruskih genijev in je našel, da ima ruski narod mnogo genijalnih sinov, ki so končali enako, ali pa še bolj žalostno. Ko je dodobra proučil Puškina in Karamzina ter je dobil točno predstavo o tedanjem tasu, je poiskal zgodovinarja Ključev-skega, ki je živel v Jaroslavski guber-niji ter ga je prosil, naj mu pove o Borisu Godunovu vse, kar ve. Ključevski ie povabil Šaljapina na gozdni sprehod, o katerem pravi umetnik, da mu ne poj-de nikoli iz spomina. Na šetnji skozi div-ne gaje mu je stari zgodovinar popisoval dobo in lik Borisa Godunova tako živo in plastično, da je Šaljapin videl, kako se gibljejo osebe pred njim. Figura Borisa se mu je zdela velika in silna, največji vtis pa je napravil nanj dvogovor med Borisom in Šujskim.

Ko so bile prve skušnje v operi, je Šaliapin brž opazil, da se njegovi tovariši niso pripravili vestno na svoje vloge. Videl je jasno, da so popolnoma zanemarili psihološko stran vlog, vsled česar osebe, ki so jih hoteli predstavljati, niso živele v dobi. katero slika delo. Profesorji, ki so poučevali umetnike v petju, jim niso znali raztolmačiti. kakšne občutke mora vzbujati interpretacija se-renad. baiad in romanc.

Prišel je dan premijere v nabito polni hiši. Šaljapin je na mah zrasel preko svojih tovarišev, zainteresiral je občinstvo za delo in postal čez noč popularen umetnik. Njegov uspeh v vlogi Borisa Godunova se je od leta do leta razvijal, potenciral in še danes ga ni umetnika. ki bi se mogel uspešno meriti s Šaljapinom v tej vlogi.

Originalna je bila tudi Šaljapinova svatba. Umetnik se je oženil L 1898., baš tisto leto, ko je študiral Borisa Godunova. Izbral si je za ženo plesalko Torna-gi. Poročna ceermonija se je vršila v mali vaški cerkvici. Po cerkvenem obredu so se podali svatje na gostijo, ki je bila prirejena čisto v turškem slogu. A si so posedli v travo, povžili so nekoliko hrane in se zabavali kakor otroci. Svatba je bila zelo preprosta. Ker ni bilo ne miz, ne stolov, so izostali tudi govori. zdravice in slične pritikline. Edino par buteljk vina in veliki šopi poljskih rož so pričali, da ta pojedina ni nekaj vsakdanjega.

Naslednjo jutro ob 6. je začul Šaljapin pod svojimi okni peklensko ropotanje. Prišli so njegovi prijatelji z ravnateljem orkestra Mamontovom, ki je hotel zbuditi Šaljapina iz prvega zakonskega sna in je radi tega razporedil rabo instrumentov čisto neobičajno. Njegovi godci so tolkli po ceveh, kožicah in loncih, udarjali so na pokrivače in po deskah uprav nečloveško.

Taki so bili začetki šaliapinove umetniške kariiere in zakonskega življenja.

Vinski muzej

V Speyru ob Renu so otvorili inte-resanten muzej: muzej vina. V obokanih dvaranah, okrašenih s pestrimi grbi in napitnicami, so zbrali prijatelji dobre kapljice vse, kar je v zvezi z raz-voi-m nemškega vinarstva, od rim-sV i h da-1 pa do danes. Tako najdemo v j'-u?ejii k omenite vrče iz časov rim-<•;«->•.; i cesarja Proba, ki je okoli 1. 300 r- Kr. prinesel vinsko trto iz Južne Italije in Grčije na germanski sever; •> inske steklenice iz ilovice, še dobro ohranjene čaše. ki jim je stoletno bivanje pod zemljo nadelo smaragdno-/ei~no. motno zlato ali pa modrika-sto-srebrno patino.

.Srednji vek je zastopan z rezljanimi sod c i z umetniškimi in poetičnimi fi-srurr»mi v reliefu. Posebnost svoje vrste ;ie veliki, dvanajsterooglasti sod, koln-vkega volilnega kneza in iz leta 1500 izvirajoča lesena skulptura »Kristus v -\inski kleti". Najdragocenejši in nsjza-nimivejši predmet vinskega muuzeja pa ie neka rimska amfora, v kateri se nahaja najstarejše vino na zemlji. To am-foro so našli v grobu odličnega Rimljana, ki je umrl okoli 1. 300 po Kr. Vrč i p bil neprodušno zaprt s plastjo olja. in tako je vino ohranilo svojo užitnost in svežost do današniega dne.

Nebo v avgustu

V avgustu so noči navadno najsvetlejše in zato je tudi za opazovanje nebesnih teles ta mesec v letu najpriklad-nejši. Letos seveda o svetlih nočeh ne more biti govora, ker je nebo večinoma oblačno tako, da se zvezde sploh ne vidijo.

Solnce se že hitreje pomika nazaj proti nebesnemu ekvatorju. 1. avgusta opoldne je še za 18 minut 9 sekund nad ekvatorjem, 1. septembra pa znaša njegova deklinacija samo še 8 min. 23 sek. tako, da se zniža v avgustu za 9 stopinj 46 min. Dan se že znatno krči. kar se opaža že koncem avgusta. Dan traja 1. avgusta 15 ur 11 minut 1. septembra pa samo 13.30 minut tako. da se v avgustu skrajša za 1 uro 41 minut. Solnce. ki je že od konca julija v znamenju Leva, preide 23. avgusta ob 23.14 v znamenje Device. Zemlja se začne v avgustu polagoma bližati solncu. Posledica tega je, da dozdevni premer solnca narašča in sicer od 31 minut 34 sekund dne 1. avgusta do 31 min. 44 sek. dne 1. septembra. Ljubiteljem nebesnih pojavov priporočamo opazovanje solnčne površine z daljnogledom, ki ga je pa treba opremiti z okajenim steklom. Na solncu je namreč še vedno mnogo peg, ki jih ob lepem vremenu celo z manjšim daljnogledom prav lahko opazujemo.

Luna ima v avgustu sledeče faze: mlaj 8. avgusta ob 14.49, prvi krajec 16. avg. ob 17.39, ščip ali polna luna 23. avg. ob 13.38 in zadnji krajev 30. avg. ob 5.40. Lura bo najdalje od zemlje 10. avgusta ob 17., ko bomo videli njen kolobar pod očesnim kotom 29 min. 27 sek. Zemlji se najbolj približa 23. avgusta ob 21., ko bo znašal njen dozdevni premer 33 min. 31 sek. Glede na nebesni ekvator doseže luna najvišjo lego 5. avgusta ob 21. (deklinacija 22 stopinj 31 min.), nato se vrača in prekorači ekvator 13. avgusta ob 10. in doseže najvišjo lego 20. avgusta ob 9. (deklinacija 22 stopinj 34 sek.). Na povratku prekorači ekvator 26. avgusta ob 9. Krasen je v avgustu pogled na luno skozi daljnogled, ako so seveda noči jasne. Tudi z manjšim daljnogledom lahko opazujemo na lunini površini glavna pogoria in »morje« (v resnici temne ravnine), kakor tudi številna žrela.

Planeti. Merkur bo 25. avgusta najdalje zapadno od solnca in sicer za 18 stopinj 20 min. Zato ga bomo lahko videli v drugi polovici avgusta s prostim očesom kot jutranjico že zgodaj zjutraj na vzhodnem delu nebosklona.

Venera je tudi jutranjica in vzhaja stalno nad dve uri pred solnčnim vzhodom. Skozi daljnogled jo vidimo kot luno kmalu po mlaju. Ker se Venera od zemlje oddaljuje, se krči tudi njen dozdevni premer, pač pa se širi njen razsvetljeni del.

Mars je za opazovanje še vedno v ugodni legi. V avgustu stopi v sozvezd-je Ovna in ostane v njem do konca leta. Vzhaja začetkom avgusta že ob 11. ponoči, koncem avgusta pa takoj po 9. zvečer in ostane nad obzorjem vso noč. Zemlja se sedaj približuje temu zanimi-vemo planetu tako. da vidimo skozi daljnogled njegov naraščajoči premer, ki znaša začetkom avgusta 10 7 sek.. koncem pa 14.6 sek. Z večjim daljnogledom se vidijo v avgustu na površini marša tudi razne podrobnosti.

Jupiter bo 15. avgusta v opoziciji s solncem, to je baš na nasprotni strani zemlje, kot je solnce. Za opazovanje je torej njegova lega v avgustu najugodnejša. Sedaj se nahaja Jupiter v vzhodnemu delu sozvezdja Kozoroga, kjer se pripravlja na povratek. Sredi avgusta ga vidimo skozi daljnogled kot kolobar s premerom 45.6 sek. To je največji premer Jupitra v celem letu. Tudi z manjšim daljnogledom lahko opazujemo pogoste mrke štirih glavnih JuDitrovih spremljevalcev. Mrk 1. snremlievalca bo 5. avg. ob 23.6 in 13. avg. ob 1 uri (začetek mrka) ter 21. avg. ob 23.42. 29. avg. ob 1.37 in 30. avg. ob 20.5 (konec mrka). Začetek mrka II. spremljevalca bo 7. avg. ob 3.52, konec pa 17. avgusta ob 2239 in 25. avgusta ob 1.15. Konec mrka III. spremljevalca bo 25. avgusta ob 21.25.

Saturn za opazovanje ni več v ugodni legi. Nahaja se v sozvezdju Tehtnice vzhodno od stalnice Alfa. Vidimo ga samo zvečer. Zahaja začetkom avgusta že po 23. uri. koncem avgusta pa po 21. uri in ostane ves čas nizko nad obzorjem. Skozi daljnogled ga vidimo kot kolobar s premerom 15.1 sek.. obdan z obročem v obliki elipse, čije osi merita 37.8 sek. in 14.4 sek. To velja za Satur-novo lego sredi avgusta.

Uran je v sozvezdju Rib jugozapadno od poletne točke. Vzhaja začetkom avgusta po 21. uri, koncem avgusta pa že ob 19. uri in ostane nad obzorjem vso noč.

Neptun bo 18. avgusta v kcnjunkciji s solncem in zato ga sploh ne bomo videli.

Meteorji. V avgustu se pojavi roj Verzeid, ki jih imenuje priprostn ljudstvo »Solze Sv. Lovrenca«. Na dan Sv. Lovrenca, 10. avgusta, gre namreč zemlja skozi najgostejši del tesa roja. Letos luna na ta dan ne bo svetila tako. da bomo lahko videli številne meteorje tega roja, ki padajo skozi našo atmosfero v prostranstvo in puščajo za seboj ognjene proge. Na videz prihajajo vsi meteorji iz ene točke, iz takozvaneea radijanta, ki se nahaja blizu stalnice Eta v Perzeju. To je pa samo optična prevara. V resnici so peti teh meteorjev vzporedne s smerjo od Perzeja proti zemlji, perspektivno jih pa projecira naše oko na nebosklon tako, kakor da bi se širili na vse strani iz skupnega radijanta.

Lega zveznega firmamenta začetkom avgusta ob 22., sredi avgusta ob 21. in koncem avgusta ob 20. uri:

V zenitu Zmaj in Lira. proti severu Mala Medvedica, v obzorju Kočijaž na severovzhodu Cefeus, Kasiopeja, Per-zeus in Andromeda, na vzhodu Labod. Kuščar in Pegaz, na jugovzhodu Puščica, Delfi.n, Kozorog in Vodnar, na jugu Orel, Strelec in Bik, na jugozapadu Herkules, Gadonožec. Kače in Tehtnica, na zapadu Krona. Bootes Hrti in Bereni-kini lasje, na obzorju Devica, na seve-rozapadu Mala Medvedica in Mali Lev.

Pojasnilo.

Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami in označena s številkami. Crke pomenjaio okrajšave lastnih imen poedinih zvezd odnosno sozvezdij. Datum luninih faz je p">d luno, puščica pa kaže smer lunine poti. Slika zvezd-neg firmamenta velja samo za avgust, ker se v septembru lega zvezd zopet iz-premeni.

1. Mala Medvedica, P. = polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica, 3 = Zmaj. 4 = Botes, A = Arcutur, 5 = Krona, 6 = Herkules, 7 = lira, W = Wega, 8 = Cefeus, 9 = Labod, D = Deneb. 10 = Kasiopeja, II = Andromeda, 12 = Perzeus, 13 = Oven, 14 = Kočijaž, C = Capella, 22 = Lev. D = Denebola, 23 = Devica, S = Spica, 25 = Berenikini lasje, 26 = Tehtnica, 27 = Kača, 28 = Gadonožec, 29 = Škorpijon, A = Antares, 30 = Orel, A = Atair, 32 = Pegaz. 33 = Strelec, 34 = Kozorog. 35 = Vodnar, Z = zenit, planeti: Saturn, Jupiter, Uran.

Moskovski požigalci

Sovjetski listi pišejo o številnih požarih, ki uničujejo na čuden način izključno državne muzeje in zbirke. 12. tega meseca so n. pr. neznani požigalci podtaknili ogenj v muzeju pohištva na Neskučnem vrtu. Obiskovalci so zagledali dim in ogenj, ki je prihajal izpod nekega divana. Sluge so hitro ugasili ogenj ln so našli pod divanom dve steklenici bencina. Ogenj je poškodoval mehko pohištvo: divan in naslanjače iz leta 1820.

En dan prej, 11. t nu, se je zgodilo isto v državnem Tolstojevem muzeju na Ostoženki. Dvorane so bile odprte in obiskovalci so zopet ugledali ob 3. popoldne gost dim. Ogenj je popolnoma upepelil takozvano Astapovsko sobo, t j. pohištvo iz sobe posta jena čel nika, kjer je umrl Lev Tolstoj. Uničeni so divan, odeja, kovčeg in kmečka suknja velikega pisatelja ter nebroj drobnih stvari:'svetilka, steklenice z zdravili in slično. V celem je doživela Moskva že šest sličnih požarov.

Oblasti so pričele vsestransko preiskavo, ker se širijo med ljudstvom govorice o zlorabah in tatvinah muzejskega osobja. ki se poslužuje požara, da krije svojo hudobijo in izvaja svoje tatinske naklepe.

Srečna plesalka

Pred tridesetimi leti se je preselil neki Poljak, z imenom Charly Bregu« lič iz Galicije v Ameriko. Tam je de» lal, služil in obogatel, ostal pa je ves čas svojega življenja samec in je kot bogataš in ameriški državljan 1. 1915 prišel za par dni na Dunaj. V Pratru se je bežno seznanil z neko plesalko iz dunajskega zabavišča srednje sor« te. Dami je bilo ime Ema Jedlička. Poljak se je po pardnevnem bivanju na Dunaju odpeljal zopet nazaj v Do« larijo in letos maja meseca je sklenil svoje življenje na svojem posestvu v Hamiltonu v državi Ontario na kanad« skera ozemlju.

Ob smrti je zapustil premoženje v znesku 45.000 dolarjev, in ker je bil še vedno samec, je razdelil denar ta« ko, da dobi 25.000 dolarjev njegov pri« jateli, farmer v Kanadi. Od te svote je 5000 dolarjev določenih poizved« bam za Emo Jedličko, ki ji je zapustil Bregulič 20.000 dolarjev. Sedaj se je srečni dedič farmer obrnil na dunaj« sko policijo s prošnjo, naj poišče ple« salko Jedličko, kateri mora biti danes okoli 36 let.

Dunajska policija je preiskala vse svoje imenike in zapisnike, toda Jed« ličke ni našla v nobenem imeniku, dvajsettisočdolarska zapuščina pa ča« ka, da se pojavi plesalka ter se oglasi s tega ali onega konca naše okrogle zemlje.

Kako visoko sega ozračje

Meteorologi vedo še jako malo, kakšna je naša zemeljska atmosfera. Znanost sicpr ,s precejšnjo verjetnost« jo trdi, da sega zračni pas okoli na« šega planeta kakih šestdeset kilome« trov v višino; toda zračna praznina v pravem smislu besede se ne začne ta« koj onstran gornje meje, temveč se ozračje pomalem zredčuje, čim višje gremo, dokler se v neskončni dalji ne izgubi v neskončno fino snov, ki bi jo šele smeli imenovati praznino. Oblaki se nahajajo razmeroma blizu zemelj« ske površine. Povečini plavajo v viši« ni 1 do 2 kilometrov, nasprotno pa so oblaki ob nevihti precej višji, 2 do 5 km.

V tropičnih krajih dosežejo oblaki sempatja višino do deset kilometrov.

Še višje segajo meglice, ki jih tvori prah vulkanskih erupcij. Meteorologi so jih opazovali že 60 kilometrov viso ko, to je v višini, do katere pas zarje in kjer zvezde nikdar ne ugas« nejo. Na podlagi študija meteorov in severne zarje, so vremeno- in zvezdo-slovci prišli do zaključka, da sega atmosfera še precej čez pas zarje. Pred kratkim je neki norveški profesor fotografiral severno zaT.io, ki je segala najmanj štiristo kilometrov visoko nad zemeljsko površino. Vsekakor svoje vrste rekord.

Baloni brez pilotov, opremljeni z inštrumenti, so dosegli do zdaj skraj« no višino 35 kilometrov. Izstrelki »debele Bertea (42«centimeterskih topov) so prišli celo 38 kilometrov visoko v zračno atmosfero in bi dospeli še više. če bi bili izstreljeni v navpični smeri. V zadnjem času se mnogo pečajo z izpopolnitvijo neke vrste rakete, ki naj bi ponesla registrirne aparate še čez višino 60 kilometrov, onstran me* je, ki loči materijo od praznine. Ce bodo poskusi uspeli, bomo kmalu do= bili kaj več podatkov o tistih prede* lih naše atmosfere, ki nam ie danes še povsem nepoznana tako v svojem sestavu, kakor po temperaturi, električnih prilikah itd.

Problematična fašistovska himna

V Florenci tečejo sedaj pred sodiščem pravde, kdo je prazaprav autor triumfalne fašistovske fanfare, ki je poznana od Alp do Sicilije pod imenom »Giovinezza«.

Pravda teče med komponistom Blan-com in med Florentincem Mannijem. Slednji se izdaja za skladatelja himne in vleče ogromen dobiček od tega. V njegovo dobro prospevajoče podjetje pa se je naenkrat vmešal skladatelj Blanc, ki pravi, da je »Giovinezza« čisto navaden plagijat, ukraden iz njegove operete »Praznik Cvetlic«. To delo je nastalo že pred vojno in melodijo iz operete so prepevali vojaki na fronti, kjer je slišal arijo najbrž tudi Manni. Vse to je bilo pred sodiščem jasno dokazano. Radi tega je bil Manni v prvi instanci obsojen radi plagiiata ter bi moral plačati Blancu velike vsote.

Toda Manni se je pritožil na vzklicno sodišče in to ga je oprostilo s kaj svojevrstnim izgovorom, da je Manni res povzel melodijo fašistovske himne po Blancu, da pa je Blanc pravzaprav tudi plagijator in da si je izposodil melodije za svojo opereto iz neke nemške narodne pesmi, ki se prepeva v Švici. Melodija nosi v originalu naslov »Ementalske deklice«, ki se lahko ponašajo z veliko častjo, da jih danes po tem napevu pozna cela Italija.

X Grof Berchtold piše spomine. Grof Leopold Berchtold, avstrijski zunanji mi« nister v letu 1914. piše, kakor poroča i o nemški listi, svoje spomine, ki jih bo izdal čim nastopi ugoden trenutek in ž njim — radodaren založnik.

X Šahovski mojster pred 100 leti je bil Labourdanais, ki je bil v začetku 19. stoletja splošno znana evropska osebnost. Njegov spomin in duševna moč sta bila tolika, da ie v igri z dvema mojstroma gledal v steno in kazal deskam hrbet, premikal figure z?o'i po spominu in preračun j en o sti ter med splošnim navdušenjem gledalcev zmagal > 1 in pol ure.

Fromptno

— Vaša žena je menda malo zake*r ko je Bog nakazoval pamet?

— Morda; prišla je pet minut pred varr

en sam tenek žarek, tako fin kot nit na j pajčevini, prisvetil skozi odprtino in pa- j del na jastrebje oko.

Bilo je odprto, na široko odprto in ko sem vanj pogledal, se je dvignila v meni i;.za. Popolnoma jasno sem ga videl — nekaj medlomodrega z ostudno kopre-no. da me je spreletela groza prav do mozga udov. A starčevega obraza in telesa nisem mogel nič spoznati, kajti bil sem takorekoč instinktivno naravnal žarek uprav na prekleto mesto.

Rekel sem že. da moja dozdevna blaznost ni obstojala v ničem drugem kot v mojih preveč razdraženih in poostrenih čutih. Tako mi je sedaj prodrl na uho rahel, zamolkel, hiter Šum, liki tiktakanje ure zavite v vato. Tudi ta "um mi je bil znan. Starcu .ie bilo srce in to mi je le še bolj razvnelo jezo. kot r-' —in nje na boben vzpodbode jezo vojn!-,!.

Pa tudi sedaj sem se še premagal in oetal pri miru. Upal sem si komaj diha-r in svetilko sem nepremično držal trdno v rokah. Poskušal sem. kako sigurno r-m lahko držal žarek naravnan na oko. .Mci" tem se je peklensko udarjanje sr« ca ?e vedno bolj jačilo. Z vsakim tre« rutt-om so postajali udarci hitrejši, starcu ie morala sroza cinseč; višek. 7 vsakim trenutkom, pra*

vjm, je postaio bitje -rca glasnejše in glasnejše! Ali me boste tudi razumeli? Rekel sem že. da sem nervozen, in to sem zares. Tu ob tej polnočni uri in pri strašni mrtvaški tišini v stari hiši se me je radi onega čudnega šuma polastil strah, ki ga nisem mogel ve; obvladati. Le še par minut sem se mogel premagati, da sem ostal pri miru. Srce pa ie v»Jno glcsneje in glasneje bilo m . '•• ' sem, da mu mora počiti. In sedai se me je lotil nov strah: Šum lahko sliši kak "sosed! To je napravilo vsemu konec. Starcu je bila odbila ura. Z glasnim krikom sem svetiljko popolnoma odpri in skočil v sobo. Le enkrat — en sam krat je zastokal. V hipu sem ga potegni! na deske in vrgel težke blazine čezenj. Nato sem se zadovoljno nasmehnil, da je delo tako daleč dovršeno. Srce pa je z zamolklim glasom bilo še več minut. Toda to me ni skrbelo; skozi steno ga vendar ne bodo slišali in slednji* ie tudi nehalo. Starec je bil mrtev. Odstranil sem blazine in preiskal telo. Nobenega dve vr" bil ie "••rte'«-- — "irtev. kot bi ne bil nikdar d;hal. Položil sem roko na srce in jo drža' več minut na njem. Ni se več ganilo. Bil ie nepreklicno mrtev. Njegovo oko me ni moglo več mučiti.

Kdor me bo še imel za blaznega, bo

opustil to misel, če orišem kako dobro premišljeno sem ukrenil, da sem skril truplo. Noč je jela giniti in delal sem molče in hitro.

Odtrgal sem od sobnih tal tri deske in sem skril vse notri. Nato sem tako spretno in natančno vložil deske zopet na prejšnje mesto, da ne bi bilo nobenega človeka oko — niti njegovo — moglo odkriti kako spremembo. Tu tud; ni biio treba ničesar umiti — nikjer nobenega madeža — niti najmanjšega sledu po kaki kapljici kr.i. J- h^

veliko preveč previden.

Ko sem bil vse to ukrenil, je bila ura štiri. —- a še vedno tema kakor v rqgu. Vprav ko je bila ura štiri, se je slišalo s ceste trkanje na hišna vrata. Z lahkim srcem sem šel ven. da jih odprem. 7 lahkim srcem pravim, kajti česa naj bi se bil zdaj še bal? Vstopili so trije možje, ki so se z vso vljudnostjo predstavil: kot uradniki s policije. Eden od mojih sosedov je bil po noči slišal krik: to je bilo zbudilo sum na kak zločin. O tem je bila obveščena policija in je sedaj poslala svoje uradnike, da na licu mesta izvrše preiskavo.

Jaz sem se smehljal. — kajti česa ?em se mogel bati? — in sem gospode lepo pozdravil. Glede krika sem izjavil, da sem bil sam zakričal v sanjah, in kar

! se tiče starca, sem rekel, da je odpoto-; val na kmete. Vodil sem gospode okrog | po vsej hiši in jih pozval, naj povsod po-: gledajo in vse prav natančno preiščejo. | Slednjič sem jih peljal tudi v starčevo | sobo; pokazal sem jim, da so bile vse | njegove stvari varno shranjene in popolnoma nedotaknjene. V svoji gotovosti sem bil takorekoč kakor pijan, da sem šel po stole in jih primoral, da so se tu odpočili od truda. Zase sem postavil v blazni drznosti, češ, da se mi je bilo popolnoma posrečilo, stol vprav na mesto, kjer sem bil skril truplo svo.". Žrtve.

Policaji so bili zadovoljni. Moje vedenje jih je bilo prepričalo in meni samemu je bilo prav posebno dobro pri srcu. Sedli so in medtem ko sem veselo odgovarjal na njih vprašanja, so se vmes menili o drugih stvareh. A ni trajalo dolgo, kb sem čutil, da postajam bled, in želel sem, da bi že odšii. Glava me je bolela in po ušesih mi je šumelo; a oni so sedeli še vedno tu in se pogovarjali Šum je postajal jačji — trajal je vedno dalje in je dobil nek gotov zvok. Da bi se znebil strašnega čustva, sem se vmešaval svobodneje v razgovor. A šumenje je traialo dalie in je postajalo razločnejše. dokler se nisem slednjič prepričal, da ni bilo v mojih ušesih.

Vsekakor sem bil moral zdaj p s* :;i zelo bled; govoril pa sem še ve: in bolj na glas. A tudi šum je post :i m -nejši — kaj naj začnem? Na rahlo, za-

I rcolkio, hitro je šumelo — prav slično j tiktakanju ure, zavite v vato. Pohajala mi je sapa — in uradniki še vedno niso nič slišali. Govoril sem še hitreje, se živahneje; toda tudi šum je postaja veaflo glasnejši! Vstal sem in govoril o malenkostih z močno povzdignjenim glasom in s krepkimi kretnjami. Nič ni pomagalo! Tudi šum se je stopnjeval. Zakaj slednjič niso šli? Kot bi me bi*i uradniki s svojimi opazovanji spravili v jezo, sem hodil s težkimi koraki gori in doli po sobi. Vse zastonj! Šum je neprestano naraščal. Moj Bog! Kai sem mogel še storiti? Penil sem se od jezr. divjal sem in klel. Pograbil sem za stol. na katerem sem bil sedel, in drsal z njim po deskah, a šum je bil zmerom glasnejši, preglasil je vse drugo Glasnejši. glasnejši, še vedno glasnejši ie postajal. In možje so se zadovoljno dalje razgovarjali in se smehljali. Ali je biio mogoče, da niso slišali? Vsemogoči Bog! — ne, ne! — Slišali so! — Slutili so zvezo! — Poznali so pomen! — Le rogali so se moji grozi! — To so bile moje misli in so še. danes. Vse drugo se je zdelo lek proti tem duševnim

Kraljestvo mode

Meda malih

Mati nima večjega veselja kakor lepo obleči svojo deco. Zato nerada da delo iz hiše, marveč skuša sama ali s pomočjo domače šivilje izgotoviti garderobo svojih malih.

Cesto je prav težko izdelati otročjo obleko lepo, prikladno in poceni. A to so ravno tri glavne zahteve, ker dečja obleka ne sme biti preobložena, pa tudi ne preveč skromna. Pogoditi je treba ton prirodne otroške svežosti.

Velike prijubljenosti so še venomer deležni mornariški kostumi, ki menda nikoli ne bodo izgubili veljave in se nosijo ob vsakem letnem časti. Imajo vedno svojo tipično obliko: plisirano ali v votle gube zloženo krilce ter ko-modno bluzo z modrim ovratnikom. Za poletje pa se izgotavljajo iz belega (svilenega) platna z mornariško modro ali črno ovratno in manšetno garnituro.

V današnji dobi modnih kapric pa se tudi že dogaja, da to ali ono dekletce odklanja »dolgočasni« mornariški kostum ter se hoče obleči prav kakor »velike dame«. In mati. ki je fi3V":J '-■•.'! •v"*nt»f«va ("ker ie pamet-

nejša), sklene kompromis na ta način, da v splošnem obdrži osnovni stil mornariškega kostuma, obenem pa uporabi primerne atribute »velike, aiode«. Naša zadnja skica predstavlja tako dekliško obleko iz belega svilenega platna. Na obeh straneh vložene gube ustrezajo mondenim željam malih da-mic, istotako rdeče obrobljeni žepi in /ezeni ovratnik odgovarjajo njih okusu. Enaka vezenina pa se ponavlja še na klobučku. Male obleke te vrste, ki so zamišljene za počitnice in prvo (toplo) šolsko dobo v jeseni, se morajo dati dobro prati, — torej je treba izbrati prvovrsten materiial, pri čemer je paziti, da se bo tudi vezenina dala z lahkoto čistiti.

Za igranje in vobče za vse otroške opravke je najprikladnejši etamin, ki se da posebno dobro čistiti. Naravno, da bodo tudi male damice zahtevale izbiro v modnih barvah in bodo letos izbrale: medlo lilasto, staro rožnato, lavendel, ali lipov cvet.

Drugi model na naši skupini predstavlja ljubko in lahkotno krojeno obleko iz etamina- vre/a na je ravno, speta

iž-ra

s pasom ter na kratkih rokavcih in na spodnem robu okrašena z volani. Prav elegantna je tudi prva obleka: medlo moder kineški krep z lepimi volani in ažurji, sprednji del pa je vezen z nežnimi venčki v raznih modrih nijansah. Klobučki malih deklic naj bodo vselej enostavni. Kakor, matere lahko tudi hčerkice nosijo dopoldne filcast klobuček, popoldne pa takega iz svilenih trakov. Za okras zadostuje ena sama roža ali len trak.

Za deževno vreme.

je gladki kostum neizogibno potreben. Paletot je krojen v moški fasoni, spet s štirimi gumbi, z vzrezanimi žepi, in je samo za dva prsta krajši od krila. Nosi se torej lahko k vsaki obleki kot dežni ogrtač, obenem pa tudi krilo z enostavno bluzo ni navezano zgolj na družbo s paletojem, marveč se lahko (za šport) druži tudi s pulloverjem ali volnenim telovnikom. Materija! teh kostumov, pripravnih tudi za promenado in potovanja. ie; shetland ali covercoat.

mm

S

Šivani plašč iz taiia je postal velika moda letošnjega poletja ,kar pa je razumljivo, ker se prilagodi domala k vsaki obleki Večinoma je krojen iz črnega materijala. Novejši plašči iz tafta so čim enostavnejši in opremljeni kvečjemu z votlimi gubami. Tudi klobučki se k tem plaščem nosijo čim enostavnejši, kar povečuje sijaj plaščevega materijala. Razen v črnem je videti plašče iz tafta (večinoma v obliki kompleta k elegantni poletni obleki) tudi v jekleno modri, bež ali srednje zeleni barvi.

Izjava

Podpisani preklicem vse, kar sem žalji« vega očital Mariji Megušar in se ji z ah v a« Ijujem, da je odstopila od tožbe.

Ljubljana, 30. julija 1926. 1085 IVAN P02AR.

Radio

Izvleček iz večernih programov:

DUNAJ (531 m. 7 KW), BERLIN (504 m. 10 KW), FRANKFURT (470 m. 10 K\V), LEIPZIG (452 m. 10 K\V), RIM (425 m. 12 K\V), PRAGA (368 ra. 5 K\V). Nedelja 1. Vili. DUNAJ 20: Max Mell: «Das Apostelspiel«. (Drama.)

BERLIN 19: VVagner: «Lohengrin». Ope. ra v 3 aktih. 22.30: Plesna godba. FRANKFURT 19: Wagner:

22.30: Plesna godba iz Berlina. LEIPZIG 19: \Vagner: «cLohengrin». RIM 21.10: Boito: Odlomki iz opere «Me*

fistofeles». PRAGA 20: Orkestralni koncert.

Pondeljek 2. VIII. DUNAJ 20: Mozartov večer. BERLIN 20.30: Straussove skladbe. FRANKFURT 20.15: Novejša komorna glasba.

21.15: \Vagnerjev večer. LEIPZIG 19.45: «Tristošestdeset žen«. Burka v 3 aktih. 22: Godba iz tujih dežel. PRAGA 20: Koncert. 21.15: «Za življenje*. Drama v 1. aktu.

Torek 3. VIII. DUNAJ 20: Koračnice in popotne pesmi. BERLIN 20JO: V poljudnem tonu. (Orke.

ster, kitare, pesmi itd.). FRANKFURT 20.15: Orgije iz cerkve sv. Luka.

21.15: Zabavni večer. LEIPZIG 19.45: Beneška serenada.

22: Vesele melodije. RIM 1925: Vokalni in instrumentalni koncert.

PRAGA 20: Orkestralni koncert.

Sreda 4. VIII. DUNAJ 20: «2urnalisti». Burka Gustava

Frevtaga. Burka v 4 aktih. BERLIN 20.30: Morike v prozi in pesmi. FRANKFURT 20.30: Shakespeare: «Sen kresne noči».

20.30: Shakespeare: «Sen kresne noči«. PRAGA 20: Poljuden koncert. RIM 20.25: Odlomki iz operete »Gospo« dična Angot«.

Četrtek 5. VIII. DUNAJ 20: Orkestralni koncert dunajske« ga simfoničnega orkestra. (Iz Burggartna) BERLIN 20: «Der Vetter aus Dingsda«. Opereta v 3 aktih. 22.30: Plesna godba. FRANKFURT 20.15: Koncert miinehen« skega komornega tria kitar. 21.15: Pevski večer kasselskega šolo* kvarteta.

LEIPZIG 20.45: Orkestralni koncert ko. morne glasbe.

PRAGA 20: Javen koncert.

RIM 19.25: Večer, posvečen skladatelju

Belliniju.

Petek 6. Vlll. DUNAJ 20: Sonate. — 1. Mozart: Sonat« za vijolino in klavir, g«Dur. 2.) Beethoven: Sonata za vijolino in kla» vir, a»Dur.

BERLIN 20.30: Proslava obletnice Schu«

mannove smrti. FRANKFURT 20.15: «Kneginja čardaša«. Opereta v 3 aktih. 22.30: Plesna godba. LEIPZIG 19.45: Nenavadne zgodbe.

21: Plesna godba. PRAGA 20: Zabaven večer.

Sobota 7. Vlll. DUNAJ 19.45: «Brat Straubinger«. Opere*

ta v 3 aktih. BERLIN 20.30: Radio.kabaret.

22.30: Plesna godba. LEIPZIG 19.45: Večer nemških skladatelje. iz Sudetov. 20: Gozd v glasbi. PRAGA 20: Orkestralni koncert. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni koncert.

100.000 radiosabonentov na Češkoslovaškem.

Neki nemški strokovnjak se je izrazil, da sta oddajni postaj; v Pragi in Brnu danes najboljši radiofonski oddajni postaji v Ev. ropi. Torei se ni čuditi, da je število radio« abonentov na Češkoslovaškem v par mese« cih poskočilo od 5000 na 100.000 in je tuHi zadnja številka danes že znatno prekora« čena. Češka radiofonija se razlikuje od one ostalih držav posebno v tem, da je verno zrcalo ktualnih dogodkov. Posebno jasno se je videlo to o priliki letošnjega vseso« kolskega zleta v Pragi, ki je potom radio« fonije vsem nenavzočim nudil jasno aku« stično sliko te grandijozne prireditve. Na vseh važnejših cestah in trgih so bili po« stavljeni mikrofoni za oddajanje pozdrav« nih govorov ob priliki inozemskih delega« cij, naročniki so čuli povorko Sokolov skozi mesto, vaje na telovadišču in druge slav« nostne prireditve, ki so se vršile ob tej i ki.

Sicer pa v Pragi studio, kjer nastopajo pevci in igra orkester, zelo malo uporablja« jo. Običajno oddajajo naravnost iz kon« ccrtnih dvoran, gledišč in zbornic kjer je navzoča publika. Ta način oddajanja ima veliko prednost pred študijem, kjer poseb« no koncertni pevci tožijo, da se izolirani od publike, sami pred mikrofonom neugod. no počutijo in se ne morejo prav vživeti v vlogo. Češka radiofonska družba se po« gaja tudi s poštnim ministrstvom, da skup« no zgradita telefonsko zvezo z Brnom in Bratislavo, da bosta mogli tudi tamkajšnji oddajni postaji prinašati program iz Prage.

Križanka.

H

12

B C G r i N

A 1 C F 1 i h M c >

2 | E ■m ■ |K p

3 m ■ m D B B

| m m a;b E |

5 ■ ■ 11 B B

6 1 |iB f m\m m |

M ■ m m\ B S 1

8 e S m 1 S B

9 ■ b m ■VST SE m 1

10 m m §š mm \m t J

11 ■ a i is, m

| m ■ a m mm SI 1

13 S B 1 l 1 B m

14 ■ ■ S

15 1 _ J

Besede pomenijo:

vodoravno: 1. mlečni izdelek; 2. geometrični pojem; domačo žival; 3. staroslav-no jadransko mesto; 4. poljsko orodje; za reševanje križank pogosto potrebno knjigo; 5. vojaški čin; 6. dve tisočletji stari napis; zemeljsko mero; 7. žensko ime; 8. športno orodje; užitno korenino; 9. molil (latinsko); 10. zobno kremo: vetrič; 11. goro v Himalaji; 12. vojaško pokrivalo; morje; 13. mesto v Bosni; 14. darilo; število; 15. vodno napravo.

navpično: A. predlog; sam<5; B. del strehe; stanje vode; C. obliko pomožnega glagola; reko v Italiji; reko v Nemčiji; zemljiško mero; C. nepoštenega človeka; muzikalni izraz; D. starim Egipčanom sve-

to žival; žensko ime; E. matematično operacijo; F. predlog; nikalnioo; G. veznik; H. obrambo; obliko glagola irazvadimc; I. vzklik; J. veznik; mrčes; K. privržek; L. športno panogo; južnoarabski rod; M. bolečino; število; N. zaimek; poljedelca; prepir; nikalnico; 0. kovaško delo; žensko ime; P. starorimski denar; vzklik.

Rešitev nedeljske križanke

vodoravno: 1. Kanibal; 2. Abel, Kantor; 3. Neva, tuga; 4. rima, ara; 5. La-doga; 6. liga, tara; 7. diva, buča; 8. dama, veka; 9. tiara.

navpično: A. A vari, livada; B. kabel, Malaga, mati; C. lani, aga; D. Balkaan, Agata, Vera; E. tortura, rabuka.

mukam! Vse drugo bi se dalo lažje prenesti kakor to roga nje! Tega hinavskega smehljanja nisem mogel dalje prenašati! Bilo mi je, kakor bi bil moral umreti, če ne zavpijem na glas. — In zdaj — čujl glasneje in vedno glasne? je! — »Podleži!« sem zavpil, »ne pota= jujte se dalje! Priznavam dejanje! — odtrgajte deska! — tu. tu! — to je grozno utripanje njegovega srca!«

Albert - Jean:

Čast je rešena

No? je vprašala Nicole SaIvoux moža, ki se je ravnokar prikazal pri vratih. — Ali si kaj denarja nalovil?

— Niti beliča, je odgovoril potrti Ju-lien Salvoux.

Mlada žena je stresla z glavo in nadaljevala: «Tvoj prijatelj Charley?»

— Odpotoval!

— Ali pa Hardent, ki si mu napravil že toliko uslu??

— Je popolnoma ob vse, izmozgan do vinarja. Celo vprašal me je, ali mu morem posoditi denar za najemnino . ..

— In stirc Edvard? Ta je bogat! Tvoj edini sorodnik od materine strani in...

— Veš, kaj mi je stric Edvard odgovoril. jo je urno prekinil Julien. Ko sem

Izpovedal, da se trenutno nahajam

v mučnem položaju, je ponjuhal, si po-mel roke in izjavil: »Sedemdeset let sem star in okrogel milijonček imam. ki je izposojen na izvrstno hipoteko.

Pa vseeno sedem v avtoomnibus, kadar sem kam namenjen in le v izjemnem slučaju najamem avtotaksi, če me ujame ploha. Zato se mi prav nič ne smili mlada dvojica, ki ima prazne žepe, v i garaži pa avtomobil na petnajst HP.» | — To-le je dejal stric Edvard, je zastokala Nicole.

— Da. prav to-le je dejal, i — Torej?

— Torej mislim, da ima v bistvu prav. je priznal Julien. Cene gredo kvišku, najini dohodki se pa od dne do dne nižajo. Kmalu bova morala prodati avto.

Nicole je obupana sklenila roki in rekla: «Moj bog, kaj poreko naši znanci?« ! — Kar hočejo! . . . Vsak stori, kakor mu ugaja! ... Ali mar misliš, da ga bom jaz z veseljem prodal? Ampak drugega izhoda ni!

— Rekli bodo, da sva na koncu, je nadaljevala Nicole.

j — Cisto po pravici!

Mlada gospa je vzdihujoč omahnila na divan. Ne. ne, na vsak način moraš kaj drugega iztuhtati.

Jfllien si je krepko drgnil sence, kar ' je pomenilo, da temeljito premišljuje.

— Prav imaš. treba je rešiti čast, je pristavil.

— Ali ti je že kaj padlo v glavo, ga je vprašala Nicole.

On je odločno odgovoril: «Bom že jaz vse sam opravil. Samo nikar se ne čudi ničemur . . .«

Gospod Salvoux je naslednjega dne ob dveh popoldne sedel v avto. Sivo-modro nebo se je živahno bočilo nad pariškimi cestami. Slabotni solnčni žarki so zlatili hišna pročelja. Na črnih kostanjevih vejah se je budilo prvo življenje.

Gospod Sa!voux ie drčal proti sredini mesta, kjer so ceste najožje, avenije najbolj natrpane in kjer stražniki najbolj pazijo na prometni red.

Pri operi je nelepa tablica branila dohod v eno tistih ozkih ulic, v katerih se nahaja največ trgovskih lokalov in dragocenih izložb. Gospod Salvou\- je zadovoljen naglas črkoval: Tod ni dovoljeno voziti. Nato je odločno krenil v tesno prehodno ulico.

Hipoma je žvižg presekal zrak. Vse je drvelo in kričalo za mirno dalje vozečim. neprevidnim šoferjem. V trenutku se je policist r,a kolesu pojavil ob vozniku in zavpil: Kaj pa je to? Če požvižgam, se morate ustaviti!« Gospod Salvoux je okrenil glavo k

zastopniku oblasti in hladnokrvno izjavil: «Kaj je meni mar vaše žvižganje!«

Nato je neopazno pritisnil z nogo na pedal, pospešil hitrico, in voz je z nenavadno brzino zdrsnil po ulici.

Na poziv ozmerjanega stražnika je — kakor da bi rastli iz asfalta — prihitelo na lice mesta več policistov. «Tam, tam» je tulil prvi redar. «Modri avto! . . . Ustavite ga!«

Vsi so žurno skočili za njim. Pešci so sc brižno umikali na hodnike.

Salvoux je malomarno sedel ob volanu in še ojačil tempo. Hipoma ga je kot vrtinčasti vihar prehitel neki moto-ciklist in mu s svojim vozilom zapre-čil pot. Gospod Salvoux ni pomišljal, kako bi se mu izognil. Zavozil je naravnost na hodnik in pri tem podrl štant s časopisi in razbil izložbo neke trgovine s porcelanom.

— Vaši dokumenti? se je drl neki policijski narednik, ki je skočil kar na avto podnožnik, čigar zavita posoda za bencin je že pretakala gorke solze.

— Tu so! je odvrnil Salvoux z izbrano uslužnostjo in potegnil listnico iz suknjiča.

Okrog avtomobila se je nabrala množica. Ojačila je še razgrajanje trgovca s porcelanom.

— Hajdi! Naprej, na komisarijat! je ukazal višji stražnik. Gospod SaIvoux se je stoično udal. Na komisarijatu je nezgodni šofer preživel tri ure v družbi neke starejše dame, ki je bila v znani veletrgovini izmaknila kos mila. in nekega gentlemana, ki je dišal po alkoholu in se na ulici pohujšljivo obnašal.

V takih okoliščinah ga je našla Nicole. ki je bila prihitela na telefonski poziv, svojega tako ljubljenega moža.

— Moj bog, Julien, kaj ti je bilo padlo v glavo, je vzkliknila.

Gospod Salvoux ji je s tihim nasmeškom odgovoril:

— Ozmerjal sem stražnika, podrl štant s časopisi in se zaletel v neko izložbo! . . . Vzeli mi bodo vozno dovoljenje! . . . Kako naj zdaj še obdrživa avto? . . . Vidiš, na ta način, draga moja, je najina čast rešena!

(P. K-n.)

Potovanja po Švici.

Vsakovrstna pojasnila in znižane vozovnice pri flmtliches Scfiweizer Vtrkehrr mreau Wien I., ScHwarzen-bergplatz 18. 172a

«JUTRO® št. 174 ..........mm ------------------------- . ., — Nedelja 1. yill. 1926:

Cela tura je veljala približno 3000 dinarjev. V opisanem slučaju pot ni bila posebno težka, pešačenje je tra« jalo 36 ur in tura je bila naporna lc radi redkega zraka, ki ga v naših al* pah niso vajeni. — Seveda pa lahko postane tura usodna za planinca, če ga zaloti medpotoma snežen vihar. — Čisto drugačna pa mora biti ta tura meseca avgusta ali septembra, ko skop* ni sneg in ima turist opraviti z ledom.

Omeniti bi bilo še nekatere podrob« nosti. V Italiji in Franciji so imeli na« še za Angleže, Nemce, Čehe, Švicarje in Madžare, le za Jugoslovene re. V Franciji je prav malo preprostih ljudi, ki vedo kaj o Jugoslovenih. Pač pa poznajo Srbe.

Vozni list za vožnjo skozi Italijo so izletniki kupili pri Putniku v Ljub« Ijani. Vožnja je relativno cenejša, čim daljša ie in cena za brzi ter za oseb« ni vlak se na progah nad 200 km dol« žine izenači. Vožnja skozi Postojno, Trst, Benetke, Milan, skozi Simplom,

Genovo. Piso, Firenco, Benetke. Trst in Postojno je stala nekaj na 600 Din. Francosko«železniško direkcijo so iz« leniki prosili za znižanje pristojbin. Odgovor ni mogel priti v Ljubljano pravočasno, prišel pa je zato na po« ste restane v Chamonix. Prošnja je bila ugodno rešena. Tako izvrstno po» slovanje bi bilo priporočati tudi pri nas.

Glede ugodnosti, ki bi se jih lahko posluževali naši turisti, treba še ome« niti, da je izletnike opozoril neki švi« carski turist na to, da lahko dobe po« lovično vožnjo po vseh gorskih želez« nicah, če so člani kakega turistovskega društva. Ko so naši o tem informirali v Martignvju, pa so zvedeli, da to ne gre, ker slovenska društva in klubi ni« so včlanjeni v nobeni mednarodni turi« stovski zvezi. In ker raste zanimanje med našimi planinci za inozemske pla« nine, bi bilo priporočati, da se stvar čimprej uredi. Korist od tega bomo imeli sami.

ipar Tine K®§

Ob priliki današnjega odkritja spomenika kralju Petru v Kranju

Maši fantje na Mont Blancu

vais, nato pa z zobotirno železnico do višine 210 metrov. S skepso so gledali planinci ponosni Mont Blanc, toda imeli so trden sklep, da napno vse si« le in ga dosežejo. Vodnika niso vzeli, ker bi morali zanj plačati (skupno z nosačem, katerega on sam najame) okoli 1000 frankov. S tem denarjem pa bi petorica lahko pet dni izhajala v Chamonixu.

Družba je sedla v vlak. Nasproti so ji sedeli trije turisti, kakor se je pozne«

bila zelo naporna. Vendar so fantje po štirih urah končno pricapljali v Caba« ne du Gouter (3800 metrov). Tu so našli zavetišče s pečjo, žimnicami in odejami. Bil pa je tudi že skrajni čas, da so dospeli do počivališča, kajti noč je že padala in mraz je pritiskal. Kra« sen je bil prizor, ko je krvavordeče solnce zatonilo za meglenim morjem.

V koči si je družba skuhala skrom« no večerjo, nato se je spravila spat. Šele sedaj so se posamezniki natanč*

Na vrhu Mont Blanca (4810 m)

(Od leve proti desni: Kajzelj, Repe. Frlan.)

(Foto: Zajec)

Pred dobrimi petimi tedni — dne 24. junija ponoči — so se odpeljali iz Ljubljane proti Trstu dijaki:" Ludovik Repe, Miiovan Zajec, Franc Frlan, Mi« lan Žumer, Božo Prevoršek, Jernej Primožič in Mirko Kajzelj. V Trstu je ostala družba en dan, v Benetkah se je ustavila 48 ur, nato se je odpeljala preko Milana do Laga Maggiore, kjer je prenočila. V Lagu Maggiore ni bi* lo skoro nič tuiecv. Nemški bojkot Italije se torej pozna. V Aroni ob La« gu Maggiore ie pritekel za družbo ho«

Mont Blanc

je zvedelo, neki Švicar z vodnikom in nosačem. Ti trije so pogledovali naše fante postrani in z ironičnim nasme« hom. Naša družba pa jih je po kranj« sko skritizirala, saj se je zavedala, da je živ krst ne razume. Sosedje so ves čas zaman ugibali kakšen jezik govore

Od leve proti desni: Kajzelj, Frlan, Repe, Primožič. (Foto: Zajec)

telski portir ter ponudi! izletnikom prenočišče po o lir. Seveda je družba to povabilo rada sprejela.

Drugo jutro so se izletniki odpeljali skozi Simplonski predor v Švico. Ta vožnja je udobna in krasna, samo pre« cej draga. Od Simplona do švicarsko« francoske meje (približno 200 km pro« ge) stane vlak okoli 300 Din. Vse švi« carske železnice pa so elektrificirane in vozijo izborno.

Iz Martignvja v Chamonix vozi zo« botirna železnica, stroj z enim vago« nom. Njena pot gre mimo ledenikov in snežnih vrhuncev r.ad globokimi pre« padi, ob idiličnih pašnikih z značilnimi švicarskimi kočami. To vožnjo velja priporočiti vsakemu, ki gre iz Švice v Francijo ali obratno, ker je res divna.

Od Benetk naprej je imela družba lepo vreme. Naravnost nepopisen pa je bil prizor, ko so turisti zagledali Mont Blanc, cilj svojega hrepenenja, hrib, obdan od neštetih koničastih vrhov.

V Chamonmi, ki leži 1000 metrov nad morjem, si je družba priskrbela stanovanje s hrano v penziji «Savoi« sien» za ceno dnevnih 26 frankov. Hrana je taka«le: zjutraj kava, kruh in surovo maslo; opoldne in zvečer pa dobi človek na mizo 6 do 7 jedi. V pri« meri z našimi cenami so te cene ne= verjetno nizke. Seveda pa dobiš tudi tukaj hotele, v katerih plačaš za ose« bo 110 frankov dnevno, pozimi celo še več. Toda skromnemu je tudi manj do« volj.

30. junija je skupina odšla nakupo« vat provijant in opremo, kajti nekateri člani niso imeli s seboj derez in cepi« nov. Cepine, ki so pa slabi in kratki, dobiš tu že za 40 frankov. Dober švi« carski cepin pa stane mnogo več, nam« reč 125 frankov. Tudi dereze Švicar« skega izvora stanejo okoli 100 frankov.

Hrana je zelo poceni. Sploh je živ« ljenje v Chamonixu zelo ceno, če ti niso mar prvovrstni hoteli. Življenje pa je tu čisto drugačno kot drugod v letoviščih. Vse je bolj iskreno in fa« milijarno. Tu ne vidiš niti pariške niti londonske mode. Kakršno obleko no« siš, v taki prideš na cesto in nihče te ne gleda po strani. Vse vrste jezikov slišiš v tem babilonu. Med turisti^ je zlasti mnogo Angležev, Nemcev, Švi« carjev, Italijanov in Madžarov. Pri« pravno je zlasti to, da so trgovine od« prte zjutraj že ob 7. in da se zapro zvečer ob 8. ali celo ob 10.

Predno se je družba odpravila na težko pot, sta se dva tovariša (Žumer in Prevoršek) odločila, da ne gresta na Mont Blanc. Počakala sta v Chamoni« xu. Ostala petorica pa se je odpeljala 30 junija ob pol 9. zjutraj v St. Ger«

kranjski fantje, uganiti pa ni mogel tega nobeden.

V hotelu na višini 1675 metrov je ča« kalo kosilo na tiste, ki so obed naro« čili. Skromnejši turisti (in naši fantje so bili med skromnimi) pa so se zado« voljili z lastno zalogo. Ko se je družba okrepčala, se je napotila še nekoliko dalje do višine 2100 metrov (sicer vo« zi železnica do 2600 metrov), toda se« daj je bila proga že zasnežena. Na 2100 metrov višine so izstopili vsi: tu« risti, ki so namenjeni naprej v gore in schimv«gospoda, ki se pošeta malo po ledenikih, nato pa se odpelje z nasled« njim vlakom nazaj. Naši fantje so si naprtali nahrbtnike in pustili Švicarje z vodstvom naprej. V primerni raz« aalii so jim sledili.

Kmalu je izginila pot pod snegom. Smer so kazale planincem le stopinje

neje seznanili s Švicarjem, ki je izlet« nikoin povedal, da ima isto pot kakor naši. Pristavil je, da je nameraval se« stopiti tudi v Italijo, a s takim vod« nikoma, ki niti pota dobro ne poznata, se ne upa nikamor.

Drugo jutro (1. julija) je biio krasno vreme, toda zelo mrzlo. Švicarjeva družba je odšla malo pred našimi fan« ti. Slovenci so si navezali dereze in vrv ter odšli ob 4. zjutraj za njimi. Sneg je držal. Zgodaj zjutraj je še re« zal veter, ki pa je kmalu popolnoma odnehal. Navadno razsaja v teh krajih vihar, kranjski fantje pa so imeli sre« čo in krasno vreme. Samo v noge je turiste zelo zeblo kljub hoji in vsi so med potjo nepretrgoma gibali z prsti. Bila je nevarnost, da ozebejo. Na Do« me du Gouter (4300 metrov visoko) se je družba slikala. Pri tej priliki so ene« mu omrznile noge. Drugi so namreč vsi hitro prestopali z ene noge na dru« go, le onemu nesrečnežu se to ni zde« lo potrebno kljub svarilom. Na Cas bane du Valott (4400 metrov) je ozebli že stokal od bolečin. S težavo si je sezul čevlje. Ostali člani družbe so mu otrli noge s snegom in žganjem, a bolečine so bile vedno hujše. Druž« ba je pustila bolnika ležati na soincu, sama pa je odšla bxez r-hrbtnikov za Švicarjem, ki se jfe že vzpenjal proti vrhu, medtem ko sta se njegov vodja in nosač grela na solncu ter čakala, da se jima gospodar vrne.

Vreme je bilo krasno. Solnce je ne« usmiljeno pripekalo in po triurni, od vročine in redkega zraka naporni hoji po zasneženem grebenu jc družba v opoldanski uri stopila na vrh.

Razgled je bil krasen. Lc na nekate« rih točkah so zapirali obzorje poletni vročinski oblaki. Na vrhu so izletniki ostali pol ure, nato so nastopili pot nazaj. Švicar je odšel naprej z vodni« koma, kranjski fanje pa so se še dve uri greli na soincu in ko so spravili na noge ozeblega bolnika, ki se je le s težavo obul, so se tudi oni napotili nazaj. Hoja je bila naporna. Sneg se je udiral do kolen, izletniki so bili že

Na ladii

(Od leve proti desni: Žumer, Frlan, Prevor« šek, Primožič, Kajzelj, Zajec, Repč)

predhodnikov. V treh urah hoda so prišli mladi fantje do koče Tete Rousse. Koča je bila že zaprta radi zgodnje sezone. Znanci, Švicar in nje« gova dva spremljevalca so tukaj že po« čivali in kranjski fantje so njihov vzgled posnemali. Sedli so in si privezali dušo. Nato so odrinili naprej skup« no, menjaje se v prvenstvu, zakaj sneg je bil 20 do 30 cm visok in bilo je naporno gaziti ga, ker se je strmina stopnjevala.

Čez nekaj časa je začel Švicarjev nosač zaostajati in tožiti, da ga bolijo noge. Nekateri iz družbe so šli za njim, ker ga niso hoteli pustiti samega. Osta« h so prečkali star žleb, nato pa zavili na levo navzgor proti skalnatemu gre« benu. Začela se je najnapornejša par« tija tega dne. LIrrujenost planincev je bila že precej velika. Zrak je postajal redkejši, hoja po zasneženih skalah je

precej utrujeni. Naši so sledili Švicar« ju in njegovima spremljevalcima mi« mo koče Grands Mulets (3000 metrov nad morjem) ter čez močno razpoka« ni ledenik les Jouctions preko števil« nih sneženih mostov. Ko so dospeli na suho pot, so si vsi globoko oddahnili. Odvezali so dereze in odvili vrv, kajti snega so bil že siti. Po triurni hoji so prišli v dolino, silno ožgani od solnca.

V Chamonixu je bilo treba radi bol« nika klicati zdravnika. Za tri posete je računal lečnik 100 frankov. Čez dva dneva je odšlo pet članov družbe v Pariz, bolnik z enim tovarišem pa se je odpeljal preko Lvona, Marseilla, Genove, Florence in Benetk v Ljublja« no. Ostali so si ogledali še Pariz, Mar« seille, Nizzo, Monte Carlo, Genovo, Piso, Florenco, Bolc-gno, naposled pa so se vrnili skozi Benetke in Trst v Ljubljano.

pom, kjer se končuje glavni kolodvor, dobila ime trga,-to mu tudi potem ne bo jasno.

Torej na Jamskem trgu. v hiši štev. 53, ki s svojo nekam mestno našemljeno zunanjostjo nekako ne sodi med po-hlevnejše družice, ima svoj atelje akademski kipar Tine Kos. Dolgo iščeš vhoda v hišo, končno stopiš skozi nizka vrata v vežo. odkoder prideš na desno navzdol po dveh stopnicah v kiparsko delavnico. Taka sicer ni, kot so umetniški ateljeji po velikih mestih, to-

Akad. kipar Tine Kos

Kje je Zelena jama, ve večina »starih« Ljubljančanov. Kdor pa v Zeleni jami hoče najti Jamski trg, mora biti že prav posebno dobro podkovan v ljubljanski okoliški geografiji. Prehodil bo enkrat, dvakrat od Kolinske do Kemične tovarne to živahno rastočo, tipično predmestno naselbino majhnih, precej dolgočasnih hišic, predno mu kdo pove kod in kam. Zakaj pa je ta pusta gmajna tam za železniškim nasi-

Sejalec

(Detajl mavčevega patiniranega modela)

aa pomisliti treba, da je še precej slovenskih umetnikov, ki niti take ne premorejo.

Obe sobi ateljeja, ki je bil prvotno najbrž določen za skladišče ali klet, sta opremljeni z najpotrebnejšo opravo: velika risarska miza; leseni podstavki in ogrodja, več primitivnih stolov in umivalnik. V sredi drugega prostora, ki je večji in svetlejši, stoji vrtljiva mode-lirna mizica, v kotu čeber z ilovico, razno kiparsko orodje in železna pečica. To je vse. Posebno udobno tu sicer ravno ni, luksurijozno še manj, vendar je delavnica precej prijazna, dovoli velika in zadosti visoka. Dvoje oken čisto

Dekle

(Žgana ghna,

Ivan

LanKar (Osnutek za monumentalno glino)

Mladost

(Žgana glina)

pod stropom io razsvetljuje in kar je važno: lokal ni previažen. Skozi okna ' idiš noge redkih pasantov.

Ob stenah so postavljena razna do-. i šena dela, znana večinoma že z razširili razstav. V nekem kotu sione navčevi detajli s spomenika v Krasi ju. drugje stoji doprsni kip kralja Aleksandra. Dalje vidiš močno stilizirani nor-:ret pesnika Stritarja in skico za Miklošičevo poprsje. Nekje stoji dokolenska študija »Davida« z Golijatovo glavo. Plastična skica spomenika -Zasedenemu ozemlju« predstavlja žensko figuro, ki se zvija v objemu ogromne kače. ki jo oklepa in duši. Tam je tudi močno

ekspresiionistično razgibana skupina Krista z učencema, ko v čolnu miri »Vihar na morju« in monumentalno zamišljeni fragment »Umirajočega junaka«. Ugodno vpliva dobro opazovana in vešče modelirano »Mladost*, kip dekleta s prekrižanimi rokami, kjer se zelo jasno pozna, da ga je kipar oblikoval po živem modelu. Dober v preprosti kompoziciji je osnutek v žgani giini, ki predstavlja »Sedeče dekle«. — Po stenah visi več plaket (n. pr. »Neverni Tomaž«, »Adam in Eva<), in z ogljem risane skice raznih, zelo dekorativno zamišljenih spomenikov.

Na modelirnem stojalu stoji še sveža doprsna soha Ivana Cankarja. Portret je izvršen v poldrugi naravni velikosti, preračunan za oddaljen pogled in monumentalno zasnovan. Cankar je upodobljen goioglav, v plašču, kot borec, ko z desnico, ki jo drži na prsih, na-pravlja odločno, nekam odbijajočo gesto. Podobnost je velika, pa tudi značilne poteze obraza so precej pogojene in primerno podčrtane.

Kipar Tine Kos je bii rojen 1. 1894 v Češnjicah pri Moravčah pod lepo goro Limbarsko. Ze zgodaj je kozal mnogo risarskega daru. Šolarja kmečko delo ni veselilo, pač pa je doma vedno gnetel iz Ilovice razne figure, posebno živali. V svojem enajstem letu se je opogumi), da ie izvrši! lastni portret. O podobnosti tega mladostnega »umotvora«, kakor tudi sicer o drugih tedanjih njegovih delih viri molče.

Takratni moravški nadučitelj, Janko Toman, je z ozirom na otrokov risarski talent prigovarjal očetu, naj mladega Valentina pošlie v Ljubljano. Ket je bil fant sploh bolj šibke rasti, so tudi domači potrdili: »ta ni za kmeta!« in uge-nili so, da bi bilo prav, če ga da oče v mesto, da bo »gospod«. Tako mu je jeseni leta 1906 mati povezala culo in odšla sta z očetom v Ljubljano, kakor je dejal oče: s trebuhom za kruhom.

Na ljubljanski strokovno-obrtni šoli je prišel v kiparski oddelek prof. Alojzija Repiča. Tam, kjer si je večina naše mlajše in najmlajše kiparske generacije pridobila svoje osnovno znanje, je spoznal Kos svojega rojaka, pokojnega Ivana Povirka. Leta 1912 je svoje študije na tem zavodu končal in nastalo je vprašanje: kam?

Vsled slabih gmotnih razmer in ker od doma ni mogei pričakovati podpore, mu je bila pot na umetnostno akademijo zaprta. Vstopil je torej v kiparsko delavnico k ljubljanskemu podobarju Ivanu Pengovu. Tisto leto je izvrševal Pengov ravno štiri sohe za stolnico. Bili so to po 2.30 m visoki kipi sv. Tomaža A lavinskega in sv. Bonaventure ter škofov Lamberga in Hrena, ki stoje v vdolbinah vpročelni in severni zunanji steni Šen-klavške cerkve. Portret škofa Hrena je Kos modeliral sam, izklesane so pa vse štiri figure iz moravškega peščenca.

jeseni leta 1913 so se mu razmere toliko zboljšale, da je mogel vstopiti na dunajsko akademijo. Vsprejel ga je obenem s kiparjem Francetom Kraljem profesor Josef Miillner v svojo šolo. L. 1920. prerano za sušico umrli Ivan Po-virek, ki je obetal, da postane eden prvih mojstrov male plastike med nami, je bil tedaj že drugo leto na Dunaju, kjer ,e takrat bilo več slovenskih kiparjev: Iv. Napotnik, Urbanija in Ajlec. Svoj atelje v XIL okraju je imel tedaj tudi Fr. Berneker, ki je tam izvršil več svojih javnih spomenikov. Na akademiji se je T. Kos sprijateljil z Dalmatincem Fr. Coto in s češkim kiparjem Zakom.

Prišia je vojna in za dve leti so ga poslali v iirole, odkoder se je po razpadu monarhije vrnil na Dunaj ter leta 1920 dokonča! svoje študije.

Razstavil je prvič L 1919 v Jakopičevem paviljonu, nato pa še na dveh razstavah v sledečih dveh letih. Ker za večja dela ni imel sredstev, je razstavljal večjidel male mavčeve plakete. Ko se je 1. 1922 ustanovil >Klub mladih« je postal njegov član in se odslej z malimi izjemami udeleževal vseh klubevih prireditev. Tako je razstavi! v Beogradu (1921), v Mariboru (1923) in letos junija mesca v Sarajevu.

Lansko jesen je v družbi arhitekta Drag. Faturja priredil svojo kolektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu, kjer je javnosti prvič pokazal večjo zbirko reprezentativnih plastik. Med njimi je

bilo več portretov, nekaj monumentalnih skulptur za arhitektonska okrasja in par kompozicij v večjih dimenzijah. Pozornost je vzbudil s svojimi močnim »Sejalcem«.

Med važnejšimi deli Tineta Kosa treba omeniti nagrobnik Tomanove rodbine v'Moravčah iz leta 1922, ki je 3 m visok, 1.50 m pa širok. Dva --lika reliefa predstavljata »Tugo<. V Domžalah je bil pred 2 letoma na Slokarjevem vrtu odkrit portretni spomenik kralja Aleksandra, prvi na Slovenskem. Doprsna marmorna soha stoji na 2.50 m visokem podstavku iz ihanskega kamna. — Za neko beograjsko palačo je napravi! osnutek dekorativnega vodnjaka. V palači »Jadransko-podunavske banke« v Beogradu stoji dvanajst monumentalnih bronastih svečnikov, dalje kentaur, ki nosi svetiljko in senčnik iz alabastra. bogato okrašen. Njegov portret kralja Aleksandra ima v Ljubljani mestni magistrat in Mestna hranilnica, dalje Kazino, Slavenska in Ljubljanska kreditna banka.

Za novo skupščinsko palačo je po naročilu izvršil kip »Samaritanke« (Rdeči križ). Pri natečaju za plastični okras fasade ljublj. Trboveljske palače, ki pa ni bil izvršen, je dobil nagrado. — V beograjskem muzeju stoji njegov kip »Ple-vica«, katerega je 1. 1921 kupila občina beograjska na takratni jugoslov. razstavi. V poslopju velikega županstva v Ljubljani se pa nahaja njegova plaketa »Zanjica«. Mnogo manjših del in portretov je v lasti zasebnikov.

Evo zadnjih velikih del Tineta Kosa je spomenik kralju Petro v Kranju. Postavljen je pred novim Narodnim domom, M ga je v »Zvezdi« zgradil

univ. prof. arhitekt ivan Vurnik. Na arhitektonskem postavku stoji visok obelisk (4.10 m), z orlom iz nabrežin-skega marmorja na vrhu. Pred obeliskom je simbolična figura »Osvoboje-tija« na njem pa bronast kraljev portretni relief v profilu. Za ves 9 metrov visoki spomenik se je porabilo okroglo 16.000 kg cementa in odgovarjajoča množina železnih šibik za armiran je. Za kip in relief je bilo treba 300 kg brona. Kip je bil ulit v »Strojnih tovarnah in livarnah« v Ljubljani v debelini 15 mm. Medaljon je še galvaniziralo podjetje »Vesta« v Sp. Šiški.

Od njegovih del so poleg navedenih javnih spomenikov najvažnejša: Stritarjev in Cankarjev portret, »Sejalec«, »Mladost«, »Materina ljubezen« in »Dekle«. Za T. Kosa je značilna težnja po monnmentalnosti, katero je v nekaterih delih, namenjenih za arhitekturni okras tudi dosegel. Sprva se je poznal na njem precejšen Maline rje v vpliv, zadnji čas se ga je pa že dokaj otreseL Posebno tam, kjer dela po na-

...

Ko sem jemal slovo od delavnice prijaznega, a molčečega kiparja, ml je povedal še par zanimivih reči o svojih načrtih in o željah za bodočnost Vse to se da izraziti z enim samim stavkom: dajte ml delal Kot vsi naši umetniki ne zahteva Kos podpor in nagrad, dobiti hoče le priliko, da bo lahko delal; da se bo mogel svobodno razvijati in udejstvovati. Potem, ko ga skrb za vsakdanji knvh ne bo več morila, se bo lahko popolnoma posvetil svojemu pozvaniu in z delom pokazal javnosti svoje sposobnosti. K. D.

Miran J are:

[ignel de Unamuno

Človek, ki združuje v sebi najglobljo žalost in najbolj sproščajočo vedrino. v njem je Španija zrastla v svoj najvišji vrh, v njem pa je tudi doživela najostrejšo

tragiko. . ....

Našel je skladnost med svojim zivlje« njem in utripanjem svojega naroda, tiste, ga naroda, ki si je v davnini zasanjal vi« soko razodetje duha in božanstvenosti. Da« nes leži nad to deželo zla senca generala Prima di Rivera. Kaj ni zgrajena taka zla senca nad premnogimi narodi Evrope? Toda vstal je samo eden Unamuno, prav« tako kot se je drznil tudi samo eden Iba« nez postaviti se v najostrejše nasprotje uzurpatorjem in zakrinkanim slabičem.

Tudi Unamuno je seveda moral svojo besedo poplačati z izgnanstvom, kakor da naj bi ga odločenost od rodne zemlje še bolj razplamtela, kakor, da bo njegova be« seda še trša in izbrušenejša. —

Med najbolj znana deia tega velikega opazovalca življenja štejemo »Občutje trat gičnosii življenja«, kjer se je Unamuno zavrtal v bistvene probleme našega žitja in bitja v pravcu, ki je izražen v stavku: »Človek je tembolj človeški, to se pravi božanstven, čim jačje in globlje doživlja trpljenje in grozo.« Unamunovo poslan« stvo je pač podukovljenje vsega, obnav« Ijanje duhovnosti, ozdravljanje človeka. Bori se proti sodobnosti, ki je zapravila duhovno dedščino srednjega veka, te dobe, v kateri se je najjasneje izoblikoval špan« ski človek. Nalikuje novemu Donu Kihotu, ki je prestavil svojo borbo na mistično ravnino, ki so mu mlini na veter teologi, razumničarji, jezusovci, skratka vsa moder« na, pravoverna inkvizitorska dražba in vsi oni Španci, ki so se svoji preteklosti in svoji krvi izneverili in se, izkoreninjenci, zlili v eno s pozitivistično in materij ali« stično Evropo.

Podoben je davnemu vitezu, ki naska« kuje zmaja. Bori se proti brezosebnosti in povprečnosti, verujoč v živega boga v vsa« kem posamezniku, zato si je često na« sprotujoč, ker ves izgoreva v vroči čustve« nostl in ker je neprestano v napadanju.

Drugo njegovo važno delo je »Bistvo Španije« (1898), nekako novo odkritje do« movine, ki so mu v miseln; doslednosti sle« dilo »Samovoljne resnice« in »Španija in Francijsue. V teh monografijah razvija Una« muno razvoj civilizacije, ki duši kulturo. Z obupom opazuje, da ni osebna veličina prav nič napredovala. Družba, ki tlači po« edinca, je kaj dovzetna za zunanji raz« voj, dočim pa »smo izgubili najdražji za« klad: zmožnost doživljanja večnosti, ozi« roma blodni iščemo večnost, ta izgubljeni zemski raj, v časovnosti in v zgodovini, mesto, da bi jo odkrili v samem sebi.«

Kako smo ponižali etičnost, ki se oglaša v nepokvarjenem posamezniku kot božji ukaz, v neko lažnjivo moralnost, ki se z

poponun pssem s kontinenta

Pariz, 22. julija.

Zopet m Vcoticentu. Tretji dan že v Fa-rizu, kjer stanujem v Quartier Latinu, in sicer ravno v istem stanovanju, kisr je bil prod menoj slikar B. Jakac. Dobil sem ga povsem slučajno.

0.-1 Anglije sem se prav težko poslovil. In skoro nekako domotožje me obhaja po njej, kljub temu, da sem že par dni v tem živahnem in krasnem mestu.

Naša -popotna družba se j<2 po štirinajstdnevnem bivanju v Londonu delila: ena skupina je šla v Sbeffield in Ediaburgh na sever, druga je obiskala kraje v londonskem obližju. Tako sem tudi jaz jesetil Oxford, m c 3* o collegeov in centrom angleškega znanstvenega življenja. Meni je mesto zavoljo svojo starodavne in še dobro ohranjene gotske arhitekture zelo ugajalo. — Bil sem tudi v velikem iužno od Londona ob Kanalu ležečpm kopališkem mestu Bnghton. Krasno morsko obrežje z naravnim finim pes'-om z vsemi kopališkimi napravami ln vsakojakim komfortom. Kopalcev se gnete na tisoče, posebno ob sobotah popoldne, ko imajo po angleškem običaju vsi zasebni nameščenci prosto. Temu pravijo tu: wee-k e n d. Iz Londona se vsuje na deseitisoče in stotisoče uslužbencev, uradnikov, delavcev in nastavljencev vsake vrste v prosto naravo. Z avtom, motociklom, največ pa seve-

da z "lakom hite vse te množice iz velemestnega trušča in dima ven na deželo, v hribe in k morju. — Tudi naša slavna jadranska kopališča, kakor Gradež, Portorose ali Opatija se z Brightonom niti od daleč ne morejo kosati; kvečjemu Lido mu-sliči, toda po velikosti ga ne dosega. Vendar, koliko lepši so naši kraji! Vse te umetne naprave ne morejo nadomestiti naših pri-rodnih lepot, žarkega solnca, sinjega neba in kristalno Ciste morske vode.

Druga partija naše družbe je, kakor sem omenil, odšla na Škotsko. Povsod so bili gostje nepričakovano lepo sprejeti. Bili so res gostje, in to dragi zašeljeni gostje, v pravem pomenu besede. Gospa C o p e 1 a n -dova je priredila predavanje s skioptič-nimi slikami o naših slovenskih planinah. Slike je preskrbel ljubljanski turistovski klub »Skalac. Gospa predavateljica ja nastopila v gorenjski narodni noši in z veliko ljubezniio opisovala naše prirodae krasote.

Tekom svojega tritedenskega bivanja v Londonu sem imel priliko spoznati celo vrsto odličnih in zanimivi1'1 osebnosti: znanstvenikov, umetnikov, časnikarjev, šolnikov. Dobil sem vpogled v njihovo družabno življenje, bil skoro vsak dan povabljen v kak londonski klub, opazoval življenje na uliel, v gostilni in v preprosti delavski jedilnici. Videl sem muzeje in galerije, ogledal si stavbarske spomenike in gledališča. Vse to je zapustilo v meni tako močne vtise, da so se vsi moji pojmi o Angliji in Angležih temeljito spremenili. Mi angleškega naroda sploh ne poznamo.

njo slepimo in jo izigravamo v politiki, v vojski in v pravu. Celo poglavje je posve. čeno razkrinkavanju gnilobe, ki razjeda dr« žavo in vojsko, — piameneč prosved proti vojaškim sodiščem in proti vsiljenemu pa« triotizmu, ki ne pusti pravim sinovom do« movine svobodno razpravljati o njenih na« pakah in grehih. Začuden spozna Unamu« no, da obstoja kričeče nesoglasje med svetnikom in vmeščenim duhovnikom, med od Boga poslanim klicarjem ln krmarjem očetnjave, pa med vojaško silo. To so dej« stva, ki so sicer znana vsepovsod, ki se pa baš zato zanje nikdo več ne zmeni, da« si dovolj jasno pričajo o zagrešenosti na« šega življenja. Ostro odklanja neizprosni bičar frivolnost in lahkotnost, ki ste tem« bolj nevarni, čim pestrejše ste zakrinkani in s ponosom kaže na pravo Španijo, ki ne pozna teh dveh značilnih grehov sodobne civilizacije, vzklikajoč: »Nesrečne dežele, kjer žive v neprestani misli na sebično življenje, kjer se misel nikoli ne okrene k smrti in kjer jim je neznana vodilna zavest, da bo treba nekoč izgubiti, da bomo pri« dobili...«

Unamuno je pod moderno civilizacijo gledal predvsem Francijo, ki jo je v mono« grafiji »Španija in Francija« postavil v ostro opreko svojemu vzoru, ki jo je po« kazal kot nezmožno, da bi dojela in doži« vela veličino Dona Quihota, Vdlasqueza, Goye in Greca, in zato je zaklical v svet svojo bistveno zahtevo: Evropa naj se po« španil Dasi je ta zahteva slejkoprej sub« jektivna, vendar jo moremo razumeti in če jo dovolj premislimo nam pokaže Unamu« na kot doslednega izvrševalca ukaza, ki ga je prejel kot sin svojega naroda, kot ver« nik, ki se je najgloblje sklonil in prisluh« nil svoji zemlji. Spanstvo mu je religijoz« ni imperativ, duhovnost, ljubezen, živi je«, nje — v nasprotju z abstraktnostjo teolo« gov, idejnostjo umovarjev, dogmatičnost« jo pismarjev in logičarstvom suhoparne« žev. Najjasneje je Unamunu uspelo izbru« siti in izkresiti svojo besedo v knjigi "Umit ranle krščanstvakjer na vsaki strani za« sledimo isto misel v tisočerih oblikah: člo« vek se ne rodi duhovno, pač pa umre z dhom, če ga je v življenju v sebi obudil, razvijal in sproščeval. S trpkostjo spozna« va, da krščanstvo umira v nas in v sa« nem sebi in ko išče vzroke tega propada« nja, ki ima svojo kal že v prejšnjih dobah, se ustavi ob navzkrižju: kako bi se mogla židovska vera v vstajenje mesa ubrano spojiti s platonskim, helenističnim nazira« njem o nesmrtnosti duše? Prva kal pro« padanja. Druge gonobeče kali: sv. Pavel, zakonodavci, pravniki, dekretisti. Nastaja« jo razkoli, dogma se umetno vzdržuje z zofistiko. Cerkev in preobraženstvo se bo« rita drug proti drugemu in vsak sam zase. Borita se misticizem in racijonalizem, dog« ma in religija.

Z brezobzirno smelostjo in doslednostjo se vrste nadaljna izvajanja: ko je krščan« stvo do:g.'alo svojo vlogo se je v Evropi razvil nacijonallzem in človek si je postavil

Imel sem dosti pomislekov zoper Anglo-že — zdaj se je vse razblinilo. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi se mi Slovenci naslonili na Angleže in njihovo kulturo. Slovenci bi se gotovo dvignili in mnogo bi se mogli naučiti od Angležev. Niso površni, nasprotno: solidni, reeni in trezni, v mnogočem nam sorodni. Silno mi je tudi imponirala njihova poštenost. Čeprav velik del mojih sopotnikov ni znal angleško, vendar se nam ni ves čas pripetil noben slučaj, da bi bil kdo sainc poskusil kosa od nas za en sam penny oškodovati. Zelo sem se čudil, da so nam povsod izkazovali toliko pozornosti in simpatije. Sprva nisem mogel razumeti, odkod njihov veliki interes za nas. Bilo je pa že mnogo teh osebnosti, ki so nas tako ljubeznivo sprejemali, pri nas.

Pri pripravah za popotovanje in med potjo, — na Angleškem in v Franciji — nam je bila za minimalno plačilo (skoro zastonj) vedno pri roki »Agence Pakeri, Pariš, io, rue Baudin, in njen uslužni ravnatelj g. J. Vidovifi-Dabrovčan.

Naše največje spoštovanja in hvaležnost vse potovalne družbe pa nedvomno zasluži Miss Copelandova, lektorica angleškega jezika na ljubljanskem vseučilišču. Ona je organizirala, priredila in vodila izlet. Zato gre gospej naša iskrena hvaležnost za vso skrb, ki jo je imela za naše dame in mlajše gospode naše družbe. Potovanje je bilo sploh precej naporno, posebno zanjo kot voditeljico. V naših planinah se bo odpočila od vseh naporov, od nas pa naj ima < vsaj zavest, da ji ostanemo vedno hvaležni

za ideal fizično moč in mogočnost narodne države. A, glej. »krčanstvo« se je usužnjilo tej novi organizaciji in se dalo na razpo« lago vojski in upravi. Toda v pravem kr« žčanstvu ni mesta za nacijonalizem, za pa« cifizcm, za socijalizem. Pravo krščanstvo je izrazito individualno, visoko vzvišeno nad vsemi razumskimi razpredelbami.«

Tako je Unamuno navzlic premnogim navideznim neskladnostim v svojem delu. razvil vseobsegajočo podobo razvoja člo« veške družbe, pokazal smrtne grehe sodob« nikov in jim zaklical svojo vero in zapo« ved: »Živimo najvišje življenje v sebi!«

Za to čisto zapoved, ki jo skuša udej« stvovati prav ta^o dosledno v sebi in ki jo zahteva uresničeno pri drugih, je moral zapustiti svojo zemljo, umakniti se čez meje, preko katerih ne sega vsemogočna oblast španskega diktatorja. — (Z uporabo članka M. M. de Gard: M. de Unamuno.)

E. Adamič:

Komorna glasba v Donaueschingenu

Kov tip viole in četrt tonski klavir.

Družba glasbenih prijateljev v Donau« esehingenu (predsednik Georg Mali) prire« ja že od L 1921 glasbene svečanosti, ki ima« jo namen pospeševati sodobno glasbo, se« veda v prvi vrsti nemško. Take vsakoletne prireditve so zvezane z velikimi gmotnimi stroški in Donaueschingen bi jih sam ni« kakor ne zmogel, da mu ni priskočil na po« moč ondotni knez zu Fiirstenberg, pod ka« terega protektoratom so te prireditve mo« goče, dalje bader.sko prosvetno ministr« stvo, mestna občina, vse meščanstvo Do« naiueschingena in mnoge glasbene firme. Letos se je v dneh 24. in 28. julija vršila VL taka glasbena svečanost, katere sem se udeležil z ljubeznjivo pomočio glavnega odbora Gl. Matice in predsednika Filhar« monične družbe g. Lajovica tudi jaz.

Mnogo gostov od blizu in daleč se je na« bralo tiste dni . malem, a zelo prijaznem Donaueschingenu, mestecu, ležečem ob juž» nih začetkih Schwarrwalda. V prvi vrsti je bila to najmlajša nemška glasbena ge« neracija, glasbeni referenti predvsem nem« ških, dalje angleških, francoskih, norveških, švicarskih, čeških, ameriških listov in drugi ljubitelji moderne glasbe. Za domačine je bilo tu le nrav malo prostora, saj Donau« esehingen razpolaga le z dvema dvorana« ma. Prva, mestna slavnostna dvorana, daleč zaostaja za vsemi ljubljanskimi koncertni« mi dvoranami tako jjo obsegu kakor lepoti, druga, Zeppelinova dvorana, je nekoliko večia, a zelo nizka, z malim odrom, v njo gre približno 500 sedežev.

»Internacionalna družba za novo glas« bo«, »Splošno nemš!:o glasbeno društvo«, ki ima v vsakem nemškem večjem mestu filijalke, vsi so goreči pomočniki novih glasbenih smeri in zdi se, da je sedaj Do« najeschin

Naša doba protežira mladino. Ona daje ostro fiziognomijo sodobni produkciji. Tudi letošnji program glasbenih svečanosti v Donaueschingenu navaja celo vrsto novih imen. Donaueschingen hoče biti interesan« ten in privlačen, zato uvaja v svoje pro« grame razne novosti, probleme, o katerih naj bi javnost diskutirala. Tako smo n. pr. slišali letos prvikrat javno kompozicije za mehanske instrumente. Živahne debate, ostri za in proti dokazujejo aktualnost te« ga problema. Za pravilno presojo tega vprašanja je doslej manjkalo malodane vse. Ni bilo predvsem (z malimi izjemami) originalnih, kvalitetnih kompozicij za me« hanične instrumente. Šele ko bo narastla samostojna, specifična literatura, bo mo« goča resna debata o stvari. Toda že te maloštevilne skladbe, ki smo jih slišali in ki jih je glasbeni odbor Donaueschingena pri nekaterih komponistih naročil, omogo« čujejo delno pojasnitev problema. K vpra« šanju se povrnem. Kompozicije je po pis« menih predlogah komponistov (E. Toch: Tri originalne kompozicije za Welte«Mig« nor., «Jougleur«, op. 31, št. 3, prirejen za Welte«Mignon ter Hindemith: »Rondo«) izvršila sama firma VVelte, ali pa so jih avtorji kar naravnost zapisali na valj (Miinch: Polifonske etude za električni kla« vir, Hindemith: Toccata za Welte»Mignon ter istega avtorja vsa glasba za »Das Tria« disehe Ballett«, pisana za male mehanične orgije). Pokazane orgije, spominjajoče giasovno na lajne našega tivolskega pratra, so prav majhen aparat. Prostorninski veli« kosti je primerna tudi njihova dispozicija: dve 8 čeveliski vrsti fflaute in vijole), prin« cipal 8" (od d' do c"'), klarineta 16' od a* do c"' in burdemi od A' doE. K temu apa« ratu še štirje tamburinski bobni. Navzlic

za njen ljubeznivi trud.

Kakor vidim, sem doslej pisal samo še o Angliji. Premočni so pač še spomini, ki mi zbujajo žive vtise na vse to novo življenje, ki sem ga tam preko Rokava spoznal . . .

Pariz se zdi nam vsem ljubljanskim romarjem, ki smo polnoštevilno tu zbrani, vdaj manjši, nego pred mescem dni, manj živahen in skoro nekam tuj. Saj je vse mesto kar preplavljeno od legijonov tujcev. Vsakdo hoče izkoristiti slabo francosko valuto. Parižani te tujce prav po strani gledajo, saj dobro vedo, da so prišli izkoriščat njihov težki položaj. Tudi naših ljudi je povsod dovolj. Razna društva, ekskurzije, študenti, umetniki, mnogo delavcev, vse Je tu. Največ je Amerikancev, Nemcev, Italijanov, Angležev, tudi Špancev (na te so domačini posebno hudi). Nerodno in skoro mučno je človeku pri srcu, ko gleda vse to — in vendar v£, da ni prišel 6e veselit nad nesrečo Francije. Oni dan je celo prišlo do demonstracij proti skupini ameriških izletnikov.

Cene sicer vsak dan rastejo, kljub temu pa je vse še občutno ceneje nego v Ljubljani. Parižani bode zdaj lahko vse staro in slabo blago s pečali (ker boljše skrivajo).

Bil sem že v Versaillesu, zvečer, ko je bila sijajna dobrodelna veselica v Tfianon-ekem parku. Pevci in balerine iz vžlike opere, tisoči gledalcev na stopnjišču amfi-teatra. Frapirali so me v raznin barvah razsvetljeni vodometi. To je vse nekaj drugega, nego oni vodomet na Schwarzenbergovem trgu na Dunaju.

malim glasovnim sredstvom pa je Hinde. mith' dosegel čudovito mno«o izprememb. \Velte«Mignon je običajen klavir, na kata« rega je montiran aparat z električnim po« gonom, ki žene valj, okrog katerega je ovit papirnat napis kompozicij s pomočjo luk« njic, črt itd.

Lanskoletne svečanosti so se bavile z mo« dernim zborovskim problemom, kateremu je bil tudi letos posvečen velik del progra« ma. O tem pozneje. Nekaj novega pa so bile letos originalne kompozic;je za harmo« nijski orkester (vojaška glasbena zasedba). Znano je, da so po večini skladbe, ki jih proizvajajo vojaški ali drugi pihalni orke« stri na svojih pohodih, promenadnih, vrtnih koncertih prireditve, aranžmani, surogati v običami solidni, kapelmojstrski, večalimanj rokodelski instrumentaciji. Kapela 14. inf. polka Donaueschingen je na pozdravnem večeru izvajala originalne ekladbe za vo« i orkester, ki so jih po naročilu lokal« ne »Družbe glasb, prijateljev« napisali skladatelji E. iSenek (trije marši za voja« ški orkester, op. 34), E. Pepoing (Mala se« renada za voj. ork.), E. Toch (Igra za voj. ork.: Uvertura — Idila — Buffo) ter P. Hindemith (koncertna giasba za pih. ork. op. 41: Ouverture concertante — Varija« cijs na pesem »Prinz Eugen, der edle Rit« ter — Marš.) Ta proizvajanja, h katerim se šs povrnem, naj bodo pobuda za široko produkcijo dobre, umetniške uporabna glasbe za pih. orkestre.

Letošnja prireditev je hotela dalje poka« zati še nekaj zanimivih pojavov v stroki izpopolnitve instrumentov in novih glasbiL Predvsem nas mora zanimati poizkus izpo« polnitve viole. Pri nobenem drugem godalu ni v oblikah in velikosti toliko raznih vari« jicij, kot 'pri tem instrumentu. Imamo ve« like, srednje, male viole — pri čemer znaš« diferenra do 10 cm. Ta zanimiv pojav re« zultira iz nepremostljive vrzeli med tecre« tično izračunano velikostjo instrumenta in njegovo praktično igralno možnostjo. Če 60 graditelji viole šli pod izračunano najmanj« šo njeno velikost ter s tem dosegli lažja igranje na nji, so to lažjo uporabljivost plačali z izgubo tonsko viikosti in njegove kvalitete. Če so ostali pri teoretski veliko« sti, tedaj so mogli igrati na instrumentu delj časa le zelo veliki in krepki ljudje. K tej dilemi je prišlo še večno menjavanje violinskega zvočnega značaja. Analogno razdelitvi človeških glasov odgovarja vio« lina sopranu, vijola altu. Beriioz pravi ro« mantično o violi, da ima »žaloben, strasten« akcent, da iz njenega zvoka »diha globoka melanholija«. Temu opisu tona odgovarja le malo vijol. Vsak muzik pozna izraziti nazalni ton viole, ki postane na A*struni mnogokrat podoben trobenti in je ostro špičast, dočim je zlasti pri manjših instru« mentih struna C medla, brez polnosti brez rezcmance. Ta kontrast je bil vzrok mnogih poizkusov, kako bi se instrument izpopol« nil. Le velik rezonančni korpus zamore dati zadosti velik ton. Stradivarius je gradil 48 cm velike viole, Amati, Guarnerius, Mag« gmi od 42 do 45. Prof. Ritter, ki sa je v novejšem času mnogo bavil z violo, je mo« ral iz teoretično izračunanega razmerja med violino in violo 2 : 3 preiti zaradi laž« je uporabe instrumenta na razmerje 3 : 4. Poizkuse je nadaljeval Dessauer. Njegov princip graditve viole z violinsko menzuro je diletantski. Tudi Stelznerjeva violota je vsled take menzure propadla. Morda se ob« nese poizkus frankfurtskega graditelja in« strumentov E. Sprengerja, ki je za letošnji Donaueschingen ustvaril novo »koncertno violo«. Korpus te viole je točno tako ve« lik, kot jo imajo skoro vse Stradivarijeve viole, torej 41-5 cm, z normalno menzuro (dolžina strun 37j cm). Poleg razširjenja spodnjega dela leži skrivnost tega novega instrumenta v konstrukciji lesnih zvez in formi dna. Vsled teh izprememb je pove« čan zračni volumen za tretjino proti vo lumenu navadne viole. Vsled tega so vse strune krepkejše, zlasti ton C^rune je jjolnejši, večji. Temni, žalobni značaj go« dala pa je ostal. Slišal sem to novo violo k pod roko P. Hindemitha in v resnici zve« ni polno, močno ter je pridobila na inten« ziteti in zvočni barvi. Do sedaj imamo le malo originalne literature za viole. Kom« ponisti so se je baš zaradi njene nepriljub« Ijenosti bali. Nova viola pa je prvovrsten solo« in koncertni instrument in je priča« kovati za njo večjega števila kompozicij in njene širše uporabe. Poleg te nove viole je razstavil Jorg Mager iz Berlina »Spha« ronaon«. Jorg Mager je zgradil tudi prvi četrttonski harmonij, s Habo in Višnegrad« skim iztuhtal četrttonski klavir. S pomočjo elektrike rioizkuša sedaj dokončati instru« ment. ki bo dal možnost neomejene oktav« ne delitve. Sferofon je šele v začetku in potrebuje za končno izpopolnitev mnogo truda, časa in sredstev. Graditelj je bil s svojimi obiasnitvami in razlagami dovolj skop in redkobeseden.

Gostovanje Fromanovega baleta t Curi-

hu. Člani baleta zagrebške opera, Margareta, Maks, Valentin Froman in Olga Oriova so priredili pretekli teden štiri baletne večere v Curihu v tamošnjem mestnem gledališču in so želi mnogo uspeha. Vse kritike so bile polne hvale dovršene umetnosti vseh sodelujočih.

V Louvreu sem srečal slikarja Petra Do-broviča, ki je Ljubljančanom znan po svoji lanskoletni razstavi v Jakopičevem paviljonu. Kopiral je starega mojstra in mi pokazal več svojih novejših de!. Da bom mogel sistematično proučiti vse tukajšnje umetnostne zbirke, sem se tu poslovil od svojih sojsotnikov, ki bodo najbrž že v domovin!, ko izide to pismo. Vem, da imajo vsi iste vtise o Angliji in Angležih kakor jaz. Saj je tu zelo lepo, umetnosti je več in višje. Tudi svobodnejše živiš tu, že zrak sam je volnej-ši — a vendar mi je London ljubši . . .

Bonen, 25. julija

V centrurnu Normandije sem. Tod menoj meste, nekaj večje od Zagreba, pa krasno, prepolno čudežev arhitekture. Zdi se mi, da so nekatere ulice, celi mestni okraji ohranili še svojo podobo iz srednjega veka, še Iz tistih časov, ko je bila tu na Starem trgu pred petsto leti sežgana Devica Orleanska. Danes Etoji tam njen spomenik. Cerkve, palače in navadne meščanske hiše — vse sama čuda lepote in okusa. Ali je gotska katedrala lepša od pariške Notre Dame, ali je veli-častnejša od Milanskega doma? To je uganka. In potem, komu bi dal prednost, notranjosti ali zunanjosti, detajlom ali celoti? Še lepše je morda kje v Španiji ali v Indiji.

Norman6ka gotika, divja in nežna obenem, se mi zdi kot naše dalmatinsko morje ln bele skalne gore v njihovih najtišjih kotih. Ko sem gledal ogromno, čuda nežno prepleteno tam n itn o roseto nad baročnimi ocelami, se

Kino

Šolski kinematografi

Kino ima po vsem svetu naravnost velikanske uspehe. Od kina žive igralci, fotografi, pisatelji ln cela vrsta drugih pokli-cov. Filmska industrija Je ena najbolj pro-cvitajočih.

To je prav lepo. T (/da človek se vpraša, ali kino izpolnjuje vse svole dolžnosti, ali ie razume! svojo vlogo, vzgajati mase in ali ni morda padel na isto stopnjo kot ona gledališča, ki so vse moralne in vzgojne ideje žrtvovala izkupičku blagajne.

V tem oziru bi bilo o kinu marsikaj reči. Le prepogosto proizvaja kino razuzdana,

robata ki skrajno surova dela. Tako velika ie pri fabrikantu žeija In potreba vzbuditi pri občinstvu strasti in apelirati na najnižje nagone Iz edinega vzroka služiti denar.

Francoski pisatelj g. Michel Coissac je napisal o tej stvari resno študijo, v kateri pravi med drugim:

Kako brezprimerna moč in važna javna tribuna bi bil kino, če bi ga hotela poželji-vost tovarnarjev usmeriti k dobremu! Ce bi hotel prikazovati prizore, iz katerih bi gledalci črpali pouk in moralo, prizore, ki bi jih vzgajali k dobremu! Na ta način bi bilo združeno koristno s prijetnim.

Na žalost se pa dosedaj še ni vršilo v dovoljni meri. Posebno mladina Je dobila od kinerriatograia mnogo več slabega kot dobrega. Pomislimo samo, da zadostuje trenuten utis, pogled, vržen na eno sliko ali na en prizor, da se uniči pri otroku ves sad truda njegovih vzgojiteljev in da se vzbude v nJem nezdrave misli.

V zadnjem času se je začelo po vsem svetu, predvsem pa v Franciji, vedno krep-keiše gibanje za vzgojevalne filme. Res Je, da služi kino predvsem zabavi množice, toda zakaj ne bi bil ob enem tudi poučno in vzgojevalno sredstvo?

V Franciji se potom kinematografa poučujejo na univerzi kirurgične metode. Ustanovilo se Je Društvo za ljudsko vzgojo, ki hoče potom kina preroditi in oživiti vzgojo mas, kajti to, kar človek vidi, bolje obdrži v spominu kot ono, kar sliši. Zadnjič je podrektor pariške akademije izrazil željo, naj bi se kino predvsem posvetil vzgoji in napredku pouka. Eden najbolj upoštevanih pariških mestnih svetovalcev Je ime! pred kratkim Javno predavanje o tem predmetu. Dejal ie:

»Abstraktni pouk Je treba nadomestiti potom kinematografa z živim poukom. Kino lahko postane najboljši pomočnik učitelja. Mesto precei praznega abstraktnega pojma stavi v otroške možgane točno in vabljivo živo sliko. Tako se olajša otroku večkrat brezplodno razmišljanje in razvija se njegova koordinacijska in sintetična sposobnost.*

Tudi na zadnjem kinematografskem kongresu so mnogi izrazili željo, naj se filmska Industrija vedno bolj usmeri k koristnemu, k neposredni prilagoditvi znanosti napram trgovini in industriji in k pedagoškemu poukn. Drugi so izrekli željo, naj se upostavljo zbirke poučnih filmov po navodilih, ki naj bi Jih Izdelale univerze.

Zelo napredna Je v tem oziru Belgija, ki ima od države nadzorovan kinematografski arhiv, v katerem se shranjujejo vzgojni in poučni filmi vseh vrst Ta arhiv bo dovolil poznim rodovom, da si bodo mogli predočiti današnje življenje tako, kot bi ga biii sami živeli.

Pariška tvrdka Pathč ima poseben oddelek za šolske filme. Jih Je že prav lepa zbiTka.

Vzgojitelji so predglgo omalovaževali kino; treba Je, da potom nJega sodelujeio pri napredku in duševnem razvoju moderne družbe. — P. V. B.

Ali veste...

Da ie pravo Ime Harolda L!oyda CIay-ton?

Da v očalih, s katerimi nastopa v filmu, ni stekla?

Da je v zasebnem življenju resen človek, ki se Ie redko smeje?

Da rad zardi?

Da je skromen in priprost?

Da so zelo redki tisti, ki ga na ulici prepoznajo?

Da se mu nikdar poprej ni sanjalo o njegovi današnji slavi?

Da je prišel k filmu le slučajno?

Da je velik prijatelj plesa?

Da Je, predno Je postal filmska zvezda, prodajal v gledališčih programe in nastopa! na turnejah v majhnih postranskih vlomi je zdelo, da stojim na samotnem hribu, kje nad Dubrovnikom, in gledam na morje. Ce se pa ozrem preko fasade, ki se zdi, kot da je vsa v kamnitnih čipkah, če gledam erandijozne 9tolpe, vse različne in kot razje-dene štrleče skale naših gora, me navda občutek zadovoljstva, da sem daleč proč od vsega navadnega, tako vsakdanjega življenja.

Seina se vije proti morju. V pristanišču živahen promet, nad mestom leži lahna meglica tovarniškega dima. Posebno iz predilnic in tkalnic se dviguje cel gozd visokih dimnikov. Za luko hrib — kot Kamnitnik pri Škofji Loki. Iz morja hiš kipe cerkveni stolpi, vse najžlahtnejša gotika. Spodaj marmor, zgoraj bron, v tisočerih rozetah in stolpičih, kot smaragd na starem gobelinu.

Ni čuda, da je Rouen rodil toliko 9lavnih mož. Tu je bil doma dramatik Corneille, komponist Boieldieu, slikar Gžricault in slednjič veliki romanopisec Flauibert. Opisovali so pa, poleg slavnega Rodina, to slikovito in tako intimno starinsko mesto meuda vsi francoski pisatelji. (Omenjam le Maupassanta in Francea.)

Stanujem tu gori na hribu v preprosti vrtni hiši. Tu je atelier slikarja - bohema Vidoviča. Hiša je njegova last. Tu živimo, on, gospodinja — prijazna Normandijka. grafik VI. Kirin iz Zagreba in jaz. Zvečer srkamo lahko normandijsko vino, pogovarjamo se, snujemo načrte. Tako živo me spominja ves ta prijazni, intimni dom na moj nekdanji atelier tam za šentjakobsko cerkvijo pod Gradom. — Pričakujemo še dva

gah in dajal ure Lz gledališke umetnosti, čeprav se ie sam Sele učil?

Da ga imajo njegovi kolegi zelo radi, ker n! prevzeten?

Da ie, ko Je nastopal še v malih vlogah, ostavil filmsko družbo, ki mu Je hotela odtegniti od plače 2 dolarja?

Da se resno in intenzivno peča z akrobatskimi vežbami, da si ohrani svojo formo?

Da zelo rad čita?

Da nosi že sedmo leto isti klobuk ( v filmu, kakopak)?

Paberki

— Charlle Chaplin ie svoj iajn«va|H film »Cirkus« že dokončal; seda, ;pravila le še tekst In naslove ter nad montažo filma. Ko bo gotov tudi s t .'lom, se bo takoj lotil novega filma. — ^Senci, ki so imeli priliko videti Chai a pri delu, zatrjujejo, da Je »Cirkus* tvor vseh umotvorov. Tudi Chaplin sani je 2 njim zadovoljen. Neka filmska razpečeval na družba mu Je ponudila 2 in pol milijona dolarjev na roko, če Ji prepusti film v eksploatacljo. Chaplin pa Je odklonil! (2 In pol milijona dolarjev Je 140 milijonov Din).

— Paramountova palača v New Yorku. Filmska družba Paramount gradi v New Yorku svoio palačo, ki bo Imela 26 nadstropij. Nasproti stavbišča se ie naselil družbin operater, ki snima vsak dan napredujoča stavbna dela. Film bo vsekakor originalen.

— Zapletena logika. Ameriški listi javljajo, da se v kratkem poročita King Vidor in Eeleanor Boardman. King Vidor se le bil ločil od Florence Vidor, ki bo sedaj vzela režiserja Georga Fitzmaurica. Slednji se Je lansko leto ločil od Ouide Bergere, ta pa se Je pred mesecem poročila z igralcem Bazilijem Rathbonom. — Francoska filmska igralka Renče Adorže se ie ločita od Toma Moora in bo vzela nekega newyor-škega komponista, avtorja uspelih operetnih šlagerjev.

— Raquel Meller ln Chaplin. Špansko-francoska igralka Raque! Meller se ie pred kratkim mudila v Ameriki in Je priredila v HoI!ywoodu serijo recitacijskih večerov, ki jim je prisostvovala vsa filmska občina. Posebno ugoden vtis je ostavila igralka na Chaplina. Ameriški filmski obzorniki vedo povedati, da Je Chaplin Mellerjevo že angažiral za svoj bodoči film »Napoleon« In ji obljubil 100.000 dolarjev za 10. tednov. Ne ve se pa še, da-li bo Chaplin sam sodeloval v filmu, ali bo vodil zgolj režijo.

— Buster Keaton je dovršil film »General.«

— R. U. R. v filmu. Paramount Je kupil od Karla Capka pravico, da sme ufilmiti njegovo utopistično dramo R. U. R., ki Je tudi na ameriških, odrih dosegla velike uspehe. Čapek Je dobil 10.000 dolarjev. Obvezan Je glasom pogodbe, da ie navzoč pri pripravah kakor tudi pri snimanju filma v Hollywoodu.

— Največji filmski atelje na sveto bodo zgradili v Hollywoodu. Atelie zida družba »Famous Players Lasky Ca« (Paramount); meril bo v širino 115 čevliev. v dolžino 300 čevljev, visok pa bo 35 čevljev. Razen glavnega poslopja bosta na strani priključena še dva manjša odra, dolga po 250 čevljev.

— »Gruda, ki umira« v filmu. Francoska družba Etoile-Film ie začela snimati roman Renela Bazina »La Terre qui meurt«.

To je pravi zametek

Aspirin

tableta Sh^m

Pazite na modro-beto-rdeto pečatno znamko 1

druga: tenorista Rijavca in poeta-žurnalista Ljubo Wiesnerja, Zagrebčana. Zamudila sta

vlak.

Če bom zbral dovolj moči, začnem slikati. Vendar se bojim, da ne pojde. Preveč je lepote tu nakopičene. In — ali je slikanje vse? Doživljanje je mnogo več . . . Vendar poskusimo! Tudi Kirin pravi, da je enake občutke doživel samo še v Nurnbergu in v našem Trogiru. Preveč je vtisov, pregloboki in preveč zgoščeni so.

Fr. Z.

Napis* na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer:

CNOCAVICE,,KLJUČ':]

Um

J

i« • ii

rstv

Tedenski borzni pregled

Položaj na tržišču zasebnih vrednot nespremenjen. _ Nazadovanje tečaja Vojne škode. — Dinar prilično stabilen. — Francoski frank in italijanska lira preti koncu tedna dvrstejša, danes zopet za malenkost slabša.

Zagreb, 81. julija.

Zasebni papirji niso zabeležili ta teden nikakih sprememb. Promet je bil mrtev kakor že celo vrsto tednov doslej. Zlasti so zanemarjani industrijski papirji.

Vojna Skoda ie ta teden slabela. Nazadovanje ima svoj "izvor v Beogradu, kjer ruši njen tečaj špekulacija. Padla je na 280. Ker ni v interesu naše države, da državni papirji padajo, bi bilo umestno, da finančni minister podvzame mere, ki bi preprečile Špekulacij igro g papirjem, ki si je priboril zaupanje najširših krogov publike. Pred mesecem dni je, kakor je podoba, koristila Intervencija finančnega ministra, kajti tečaj Vojne škode se je takrat prerej popravil.

Dinar je v minulem tednu v glavnem obdržal svoio stabilnost na mednarodnem tržišču. V Curihu se je držal na višini 9.1125 do 0.115. Z izjemo francoskega franka in italijanske lire, ki skoro vedno vzporedno padata ali zonet skrčeta, ni nobena dru

Na zaTebškem deviznem tržišču }e bfla tendenca nespremenjena. Vsi tečaji razen deviz na Psrlz in Italijo so ostali na nespremenjeni višini. Promet je bil ta teden prilično velik in je znašal skupno okrog 54 milijonov dinariev. od tega ie pokrila Narodna banka okrog 37 milijonov dinarjev Močneli dotok tujih deviz na tržišče se pričakuje v dveh do treh tednih, ko se bo začela izvozna kampanja.

V današniem svobodnem prometu so ostale devize nesnremenjene. Slabši sta le Pariz in Ttalila. It-lija ie notirala 183.5 do 184 a Pariz 136—138. Promet minim-len. Tendenca za Vojno škodo d->lie mlačna. Promptno blago je ostalo na višini 2S0

Grozdni snkač-kiseliak

Nisem nameraval pisati več o tem grozilnem škodljivcu, ki letos tudi v Sloveniji močno naštona. toda polemiški odgovor g. Štreklja v »Jutru« od 28. t. m. me sili k navedbi, da od mene v »Jutru« 25. t. m. priporočeni dr.' Sturmov prah za pokončpva-nje sukrča. grozdnega molja ali kiseljaka pomladi in poleti ni nekaj novega in še ne popolnoma preizkušenega, marveč — kakor sem že v imenovanem članku omenil — v Nemčt'1 in na Nižieavstriiskem. kier nastopa ta škodljivec prav katastrofalno, od raznih državnih znanih vinarskih strokovnjakov in zavodov že dlje časa popolnoma preizkušeno in med vsemi priromočVi še kol hajzanesljivejSe sredstvo obče priporočljivo, in to toliko iz tehničnih kakor iz gmotnih ozirov.

Očividno g. štrekelj ni čital novejših nemških strokovnih listov, sicer bi ne ni-pravil neumestne opazke glede tega prahu. Gosp. Štrekelj še pristavlia. da Sturmovemu sredstvu ne more ziupnti, ker ga po učinkovitosti ne pozna. K tej opazki pripomnim, da moj članek ni veljal za g. Štreklja, marveč za splošnost. v prvi vrsti za one po I-jetne vinogradnike, ki radi vse poskušajo, kar iim utegne olajšati neprijeten položij. G. Štrekelj še pač ne pozna učinkovitosti tega sredstva, saj je tudi drugim še malo znano, in to enostavno radi tega. ker nismo bfli v Sloveniji, osobito na Kranjskem, še v tako kritičnem položaju, da bi se m orla rabiti sredstva tudi za poVončevanje kiseljaka. Naša dolžnost pa je, če nimamo v deželi lastnih izkušenj, da vsaj opozorimo prizadete na uspešne skušnje v drugih vino rodnih krajih z bistveno istimi razmerami. Prosto je potem vsakomur, ali se navedenih sredstev poslužuje ali ne. Z blamažo, jezo. nezaupanjem in praznim žepom pa menda pri naročilu par kg takega sredstva ne bo tako hudo, kakor si g. Štrekelj predstavlja.

To je moja zadnja beseda v tej zadevi.

Fr. Gombač.

Ljubljanski trg

Ta teden se je skoro vsa zelenjava nekoliko pocenila. Cenejše je tudi grozdje, dočim so marelice dražje. Razmeroma draga so nova jabolka, ki kljub slabši sadni letini ne opravičujejo tako visoke cene Malo se je podražila perutnina. Cene govejemu in svinjskemu mesu so že nekaj mesecev nespremenjene, čeprav se je živina pocenila. Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene:

Meso i d mast: goveje meso 15—19. tetetina 17—20, svinjina 22—25, slanina 20 do 22, mast 25, šunka 35, prekajeno mesa 80—32, koStrunje meso 13—14, hrenovke 35. sveže kranjske 3—40, polprekajene kranjske 82—85. suhe kranjske 67, prekajena slanina 28—30 Din kg. Perutnina: piščanci majhni 12—14, večji 15—20, kokoši 25^10. petelini 80—35, race 30—40. nepitane gosi 50- 75 Din za komad. Ribe karpi 25—30. ščuke 22—24. postrvi 50—60. sulci 50. klini 15—20, mrene 20—25. pečenke 15 Din za kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50-3 Dtn za liter, sirovo maslo 40, čajno 50—55. kuhano 45 Din kg. Jajca: 1.75—2 Din za par. Sadje: jabolka 5—10, hruške, luksuzne 12, I. 10, II. 8, III. 4—6. češnje 2.50-9. suhe češplje 10, marelice 16—20, breskve 22—25, slive 8, grozdje 16 Din za kg, borovnice 150 Din za liter. Špecerijsko in kolonija I no blago: kava 48—76, sladkor kristalni 13.50, v kockah 15.50, čaj 75 Din za kg. Mlevski proizvodi: moka c0> 6.25, kaša 6—7, ješprenj 6—8. tur-ščična moka 3.50—4, ajdova 8—9, ržena 5. turščični zdrob 4—5, pšenični 7 Din kg. 2 i t o in stročnice: pšenica 360—3S0, rž 250—280,\ ječmen 230—260, oves 250—260. proso 290—310. turščica 245—255. ajda 310 do 820, fižol 350. grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. K r m o: seno sladko 100, polsladko 80, kislo 75, slama 50 Din za 100 kg. Z e-lenjava in sočivje: glavnata solata 5—6, štrucnata 3, endiviia 4—5. zgodnje zelje 2—3. rdeče 4—5. kislo 2 50—3. o'tov! 3, karfijola 6—7, kolerabe 3—4, špinača 6, paradižniki 6—7, kumare 2—3, kumarice za vkisavanje 9—10, buče S, grah v. stročju 4,

luščeni 14, fižol v stročju 3—5, čebula 3—4, česen 5, krompir novi 1.25—1-30 Din za kg.

Mariborski trg

Včerajšnji trg je bil zelo obiskan in z zelenjavo dovolj založen. Zato so cene zelenjavi zopet nekoliko popustile. Slaninarji so pripeljali 16 voz z 38 zaklanimi svinjami, ki so se trgovale na drobno po 1050—27, a na debelo v komadih po 15—17 Din za kg. Krompirja je bilo 24 voz po ceni 0.75—1 Dlu kg, čebule pa 18 voz po ceni 3—5 Din kg.

OsJ-ile cene: perutnina: kokoši 35 do 40, piščanci 10—27.50, race 20—25. gosi 30 do 40, purani 20—25 Din komad. Zelenjava in sočivje: zelje 0.75—4 Din glava, kumarice 0.50—150 Din komad, fižol v stročju 1 Din kupček, česen 8—10, paradižniki 6—8 Din kg. buče 103 Din komad, endivija in glavnata solata 0.25—1 Din komad. Sadje: jabolka 2—7, hruške 4—7, slive 3—6, breskve 16. marelice 10—16 Din kg, maline 5—6, borovnice 150—1.75 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2—8, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 55—65. kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad.

Kmetje so pripeljali na trg 22 voz sena in 12 voz slame. Cene, ki se niso spremenile, so naslednje: seno 60—90, slama 30 do 45 Din za 100 kg.

Tržna poročila

Dunajska borza za kmetijske produkte

(30. t. m.). Tendenca se je okrepila. O čvrsti tendenci. poročajo tudi z ameriških borz in budimpeštanskega terminskega tržišča. Za blago so se zahtevale višje cene, vendar so uradne notice ostale nespremenjene. No-tirajo vključno blagovnoproiretnl davek brez carine zi 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41.50—42; rž: 26—27; turSčIca: 25.25—26.25; oves: domači 28.50—2950.

= Letina v Sloveniji kaže v raznih krajih zelo različno. Žetev je bila v krajih, kjer vlaga ni zastajala, precej dobra. Ponekod pa je žito preveč poleglo, tako da se povprečno računa s srednjim rezultatom žetve v Sloveniji. Sena 6e je povsod precej naKo-silo, toda povodnji so mnogokje odnesle krmo ali pa jo je dež tako izpral, da je slabe kakovosti. Turščica še lahko dobro stori, ako bo vreme zadovoljivo. Krompir povprečno kaže slabo. V legah, kjer je voda zastajala, ga bo komaj za seme. Povprečen pridelek sadja bo majhen, ker je sadje, ki bi ga bilo sicer precej, zaradi neprestanega deževja zaostalo in tudi precej odpada Ce bi sedaj nastopilo ugodno vTeme. bi se 5e mnogo popravilo. Ugodno vreme bi predvsem koristilo vinogradom, turšfici in pa baš posejani a-'di. repi ter korenju.

= Razvoj naše trgovine z Nemčijo. Po podatkih Generalne direkcije carin se Je naša trgovina z Nemčijo razvijala v zadnjih letih tako-le (vrednost v mili'onih Din): nemški uvoz v Jugoslavijo: 1. 1921. 174.41: I. 1922. 462.05: I. 1923. 724.25; 1. 1924. 682.12; L 19?5. 866.32: naš izvoz v Nemčijo: 1. 1921 397.45: 1. 1922. 311.00: 1. 1928. 339.82; 1. 1924. 388.96; I. 1925. 636.85. Iz teh številk vidimo. da je nemški uvoz v našo državo napredoval v veliko večji meri kakor naS izvoz v Nemčijo. Le lani je dosegel naš izvoz v Nemčijo precejšen obseg. Dočim je v letu 1921. bila naša trgovina z Nemčijo še aktivna, je bila vsa naslednja leta pasivna.

= Stanje posevkov v naši kraljevini. Po poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo v prvi polovici t. m. stanje ozimnih in jarih posevkov dobro, v nekaterih oblastih zelo df>bro ter med dobrim in zelo dobrim. Poročilo navaja stanje v posameznih oblastih. Zdravstveno stanje živine je bilo povoljno in kužnih bolezni v večiem obsegu ni bilo. V splošnem so ta poročila površna in pravzaprav ne povedo ničesar. Za našo agrarno državo bi bilo potrebno, kar =mo že večkrat povdarjali. da bi se ta poročila sestavljala hitreje in točnejše, ker sicer nimajo nikakega pomena.

= Radio - razstaTa v Ljubljani. Od 4. do 13. septembra t. I. se bo vršila na prostoru Ljubljanskega velesejma velika pokrajinska razstava, katere posebni oddelek bo tvorila pregledna radio - razstava. To razstavo aranžira Radio - klub v Ljubljani, ki se bo potrudil za strokovno izvedbo. Uprava vele-sejma je namenila prepustiti vsem tvrdkam te stroke poseben prostor po najnižji ceni na razpolago. V poštev pridejo radio - aparati, sestavni deli in potrebščine. Ker je zanimanje veliko in prostor omejen, se napro-

šajo vsi interesenti, da se z obratno pošto, najkasneje pa do 5. avgusta prijavijo ln navedejo, kaj nameravajo razstaviti in koliko prostora potrebujejo Ob priliki razstave Do podana možnost v večernih urab aparate praktično demonstrirati interesentom.

= Dohodki državne trošarine in taks t maju t. I. Tekom meseca maja t. I. so znašali dohodki državne trošarine 65 94 milii.v na proti 72.01 milijona dinarjev v maju lanskega leta. kar pomeni nazadovanje za 6.07 milijona dinarjev. V proračunu predvidena svota je prekoračena za okrog 3.35 milijona dinarjev. Takse so dale v le1ošn;em maju 90.09 milijona dinarjev proti 97.52 milijona dinarjev v istem mesecu lanskega leta, kar pomeni padec za 7.43 milijona dinarjev. V proračunu predvidena svota nI bila dosežena in zaostaja za 3.16 milijona dinarjev.

t= Ponarejeni rivodinarski novci. HrvarsKo časopisje poroča, da se nahaja v prometu precej ponarejenih dvodinarskih novcev. Ki so pa tako slabo Izdelani, da jih je lahko ločiti od pravih.

= Produkcija bombaža v naši državi. Bombaž se goji v Južni Srbiji. Točnih podatkov o produkciji ni. Kakor se ceni. presega celokupna proizvodnja 100.000 kg. Za) je pridelovanje bombaža še na zelo nrzfcl stopnji, zaradi česar ne nudi tamošnjemu prebivalstvu posebnih dohodkov in se tudi ne more znatnejše razširiti.

= Članom Hmeljarskega društva za Slo ▼enijo. Ker se je društvena pisarna preselila iz Žalca v Podvin (občina Gotovlje), se društveniki naprošajo, da ee glede legitimacij za hmeljske obiralce in tudi v drugih zadevah obračajo pismenim potom na tajništvo. PoŠta se odpravlja vsak dan dvakrat. — Anton P e t r t č e k, poslovodja Hmeljarskega društva.

= Izbris it trgovinskega registra. Javna trgovska družba O. & M. Josek v Celju se je izbrisala iz trgovinskega registra, ker se je firma ločila v dve firmi: Marija Josek, trgovina z galanterijo, igračami itd., ter Oton Josek. trgovina s pohištvom.

= Konfenrz v Beogradu. Tvornica trikotaže tMoravija> v Beogradu Je izročila beograjskemu trgovinskemu sodišču akt, v katerem zahteva otvoritev konkurza.

= Stanje hmeljskih nasadov v Belgiji in na Angleškem. A I o s t, 14. julija. Letošnji pridelek ne bo presegel srednje množine. Trte so neenako dolge, panoge kratke. Zaradi obilih uši je nastala v mnogih nasadih črna rosa Vreme je jasno, 9olnčno. vročina v senci do 82 stopinj Celzija. — London, 19. julija. Letos bomo pridelali približno 100 tisoč stolov manj kakor minulo leto. V nasadih se nahaja mnogo mrčesa in se prikazujeta plesnoba In rja.

= Velesejem na Reki se bo otvoril 5. avgusta t l. in ne 1., kakor se je v časopisju pomotoma poročalo.

= Razpis ta dohavo drv. Po odredbi ministrstva za agrarno relormo se razpisuje javna ustmena dražba za dobavo 45 m® suhlli bukovih drv za kurjavo Dražba se bo vršila 9. avgusta t I. ob 11. dopoldne v urao-trih prostorih agrarne direkcije v Ljubljani, Gosposka ulica 15/1. Pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v vlo-žišSu Agrarne direkcije v Ljubljaoi.

= Dviganje reo v Italiji. Indeksna številka cen na debelo za prvi teden t. m., ki jo je objavila Trgovska zbornica v Milanu, izkazuje, da so cene v tem tednu precej poskočile. Zadnji teden v juniju t. I. je znašal indeks 660.5, a v prvem tednu julija 665.9. Glavni vzrok naraščanju cen je slabljenje Ure.

= Anglija kopu je premog na Češkoslovaškem. Ena posledic rudarske stavke na Angleškem je, da mora Anglija sedaj kupovati premog za svojo industrijo v inozemstvu Pokupila je že znatne zaloge nemških premogovnikov. Sedaj se vrše pogajnnja za nakup večje množine blaga na Češkoslovaškem. Pregovori za dobavo gotove množine črnega premoga v Ostra vi so še končani. Sedaj se nadaljujejo pogajanja za nakup večje količine rujavega premoga. Ako uspejo tudi ti pregovori, bodo poedini premogovniki od prodali vse zaloge in bodo še za več tednov zaposleni samo z dobavo premoga Angliji.

CUBIH. Beograd 9.11, Berlin 123.0375, New Yort 516.75, London 25.1275. Pariz 125925, Milan 16.70. Praga 15 30, Budimpešta 0007230, Bukarešta 2.325, Sofija 3.7625, Varšava 5650. Dunaj 73.125.

Vremensko poročilo

leteoro ošld cm/bi uif>ii»" HI ultia IV)?

v/Jir- hjmmftra -08

Kra: Ca- .aruir Temoei. Je. me-Bi 0/n Smej vetra n brzina v m Ja:o 105 '1—lt Vrsta padavint « lOa^ovpp i i -nro t . rt

oparovani *

i / 60 6 14 7 78 NE 1 S i

Liubljana . t s. 7 04 17 6 70 NE 15 7

(dvorec. 1 14 759 i 23 8 46 W 15 7

11 21 7H3 0 175 67 SW 1 0

Mariboi . . . 8. 60 3 15-0 74 W 3 7

Zagreb . . . S. 76 0 18-0 83 SW 5 1

Beograd . . . •i. 7599 160 78 WNW 15 10 9.0

Sarajevo . . . 8 '"0-8 160 74 mirno 0

Skoplje . . . 7 761-0 19-0 4"> E 15 0

Dubrovnik . . 7 761-5 2i"0 57 NE 15 0

Praga .... 7 7o0"l 140 - \VNW 7 10 20.0 i

V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včera. za 25 mm.

Solnce vzhaja ob V42 /ahnia on 19-30 uns .zhaia on 22 52 ahaia ob 10

Kakor je bilo pričakovati ob zaključku preteklega tedna, se izboljšanje vremena ni držalo dolgo.

Visok zračni tlak. ki nam je naklonil- lepe dni, se Je naglo odpravil na pot proti vzhodu in z njim" je potovalo tudi lepo vreme. Še v soboto zjutraj se je nahajalo središče maksima zračnega pritiska nad našimi kraji ter nad Avstrijo in gornjo Ilalijo in domala vsa jugovzhodna Evropa je imela solnčno vroče vreme. Ali istočasno je silila z Atlantskega oceana nova depresija, dovajajoča slabo vreme, nevihte in deževje; od sobote ua nedeljo se je nieno središče prestavilo iznad Irske nad Dansko in bližnje morje ter se tekom nedelje širila proti vzhodu ln jugu. Visok zračni tlak se je moral odmakniti popolnoma iu v pondeljek se je že razprostrl za-tok nizkega tlaka na jug še čez Adrijo in Italijo. Tu se je ta stranska depresija držala trdovratno več dni iii nam naklonila deževno prvo polovico tedna, dočim je glavna depresija preko Baltiškega morja odšla v Rusijo. Na njeni zapadni strani je znova planil hladni severni zrak proti Jugu ter tako

zmrazil ozračje, da so planine dobile sneg malodane do 1800—19O0 m navzdol.

Od jugozapada se je približalo nato novo izboljšanje v obliki novega kompleksa visokega zračnega pritiska, ki se je preko Biskajskega morja in Francije razprostrl ob Alpah proti vzhodu. Toda mi smo ostrili ua njegovem vzhodnem robu, zato nas je v drugi polovici tedna preplavljal oceanski zrak v smeri od severozapada; taka situacija prinaša spremenljivo vreme, sicer nekaj toplote ali celo pripeke, toda hkrati neprestano nevihtno opasnost. In situacija se tuli ob zaključku tedna ni bistveno izpremenila; izpremenljivost ostane še vedno poglavitna vremenska označba.

Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Bolj oblačno; vrem° se bo še bolj poslabšalo,. Višja temperatura.

Tržaška vremenska napoved za nedeljo. Šibki severni vetrovi. Nebo spremenljivo pretežno iasno. Temperatura od 19 do 21 stooini. Morje mirno.

Oevre Richter Frich: 1

deca megla

Roman. I.

V Sharkeyevem salonu.

majhen, temnolas človek je hodil zvečer po enajsti uri na malo-Ijudni Štirinajsti cesti v Novem Yorku sem ter tja. Le kako naličeno deklinče je stopicalo pod obločnicami mimo njega in kak upehan avtotr.obilni izvošček je zdaj pa zdaj pritulil po ulici. Drugače pa je bilo vse tiho v tej še dokaj nedolžni močvari grehotnega Novega Vorka.

Luč puritanstva je zdaj sijala svetovnemu mestu. Še glas kričavih borznih dvoran na Wall-Streetu je dobil povsem drugačen zvok. Demokratsko siva teorija je sledila svetovni vojni za petami in je neusmiljeno pometala vso ogromno, fantastično nemoralo v poslovnem življenju. Nič ni pomagalo, da so štrleli »nebopraski« od leta do leta više. Ljudje niso postajali zato nič večji. Delo izravnavanja je bilo v polnem cvetu, čuvarji zakona so takoj ukrotili vsakogar, kdor je iztezal roke le količkaj delj in dvigal svoje misli le količkaj više, nego so segale obče sposobnosti. Za velike može ni biio več prostora. Svet je bil zajadral v megleno sivino; videl se je samo še tesni krog. ki ga imenujemo dolžnost in delo.

Mali mož, ki se je izprehaja! po Štirinajsti cesti sem ter tja, se ni zdel, da bi bil človek nove dobe. Bil je neutajlivo Italijan. Njegove rjave oči, kratki lasie in lepa maslinastožolta polt, vse je bilo tiste vrste, ki dozoreva na žarkem solncu okoli Etnovega žrela.

Pietro Cerani je bil star lopov, čeprav je šele nedavno dovršil trideseto leto svojega življenja. Imel je zal, predrzen obraz in obleka se je dobro prilegala njegovi mali postavi. Dolgoletno bivanje izven mej zakona ga je obdarilo s tem večjo sigurnostjo, ker mu zrak jetnišnic še nikoli ni objedal kože. Vzlic temu pa je dišal po mnogih zločinih. Bil je izmed tistih, ki so sedeli v svetu velike mednarodne zločinske lige, ko si je vsestranski genij Josias Saimler zlomil vrat tam nekje v norveških gorah.

Cerani se ni nikdar bori! z neuspehi. Sreča zločincev mu je bila mila. Bi^je darovit, predrzen, neustrašen in nesramen dečko, ki je umel prav rabiti bodalo in se ni nikoli dolgo obotavljal prijeti za samokres. Njegova vnanjost je pričala deloma zanj, deloma zoper njega. V drznem izrazu njegovega obličja je bilo nekaj odkritega; prav nič ni brzdal svojih čuvstev, ki so vrela prav tako neprestano kakor lava v notranjosti Etne.

Zdaj je prišel v Novi York. kjer so ga čakale velike stvari. Bi! je tujec v svetovnem mestu in mora! se je razgledovati po zemljevidu. Zdaj pa zdaj je potegnil iz žepa košček papirja ter ga proučeval na vse načine. Čudno velike, strme črke so ga kar nekam hipnotizovale. In vendar so pomenile samo naslov:

»Salon Toma Sharkeya, 14. cesta. V kleti, dne 18. septembra, med 11. in 12. uro zvečer.®

Italijanove temne oči so plapolaje švigale ob vrstah hiš, na katerih so se bliskali električno osvetljeni izveski v vseh barvah mavrice. Če bi mu bilo mesto znano, bi bi! vedel, da ie tu eden najbogatejših virov zgodovine novovorškega zločinstva.

A Cerani je poznal le malo teh stvari Vedel je samo, da je postal Novi York zločincem prava muholovka in da se mora čuvati, da ne stopi možem zakona na prste — baš tistega, kar se polnokrvni gospodi iz pomarančnih gajev Italije od nekda najraje dogaja...

Sredi postopanje je obstal in nagnil glavo na stran. Vrsta bleščečih se črk je zbudila njegovo pozornost. »Tom Sharkey«, se je ognjeno svetilo nad vhodom.

Pristopil je in pogledal noter. Videl je navaden bar in nekaj zaspanih individijev, ki so se sklanjali preko naslona. Cerani se je naglo umaknil in hitel k stranskemu vhodu. Po dolgem hodniku je dospel v tesno dvoranico, kjer je sedelo več višnjevkasto napudranih damic. .

Toda ženske niso zanimale Italijana. Našel je stopnice, katere je iskal in krenil po njih v klet, ne meneč se za vprašanja uslužnega natakarja. Stopil je v majhno dvorano, ki je bila okrašena z visečim zelenjem. Dišalo je po trohlobi in električni ventilator si je zaman prizadeval, da bi storil ta siromašni prostor pripravnejši za človeško bivanje.

V kotu je sedel enonog mož v telovniku in srajci z zavihanimi rokavi ter udrihal po zbitem pianinu. Nesrečno godalo je vpilo pod njegovimi zamorskimi koračnicami, toda mož je imel železne mišice in se ni vdal kar tako.

Tedaj je prišel po sobani širok, zajeten človek. Njegove oči so te domišljale jeklenosivih očrtov irskega morja. Bil je Tom Sharkey, sloveči svetovni mojster v boksanju, najtrja pest, ki je kdaj treskala po nasprotniških sencih. Bil je nekdaj dika Amerike. Zdaj je ;vv : : ta dika lastnik salona.

Sharkey se je vstopil pred Italijančka, ki je kar izginjal ob tej mogočni, štirioglati postavi. Cerani se je spoštljivo naklonil.

»Česa želite?< je vprašal Sharkey z glasom, podobnim hreščanju zarjavele sekalnice za meso.

»Z Jamesom Mortonom bi se moral sestati,« je odgovoril Italijan v dobri angleščini.

Boksar ga je ostro pogledal, nato skomignil z rameni. »Tamle sedi,« je dejal malomarno, podrgnil svoj veliki briljantni prstan in odkolovratil drugam.

Cerani se je ozrl v naznačeno smer. Zagledal je moža, ki je sedel skrit za zadnjo številko »New York Times* ln čital.

II.

Veliki neznanec.

Mož, ki je pozval Ceranija na ta sestanek, je bil res nenavaden človek. Niti z očmi ni trenil, ko je Italijan nekam začudeno povedal svoje ime, kakor bi čakal, da se njegova velika, sršasta glava vzdigne iznad časopisa. Gospod Morton je bil očividno zelo hladnokrven. Vestno in skrbno je zmečkal svoj list v veliko kepo papirja; nato ga je malomarno vrgel od sebe in vstal.

Bil je velik in mršav mož s polno, a redko in zanemarjeno brado, ki ni mogla skriti grdih, širokih ust. Njegovi udje so bili neokretni, črte obraza nepravilne, obleka podošena. Na prvi pogled se je zdel kak siromašen učitelj, ki mora preživljati kup otrok. Ako pa si opazoval njegove čudne odsotne oči natančneje, si odkril v njih svet-likanje, ki je pripovedovalo o izkrivljeni strasti, družeči se z globoko, toda cinično življenjsko modrostjo. Njegov nasmeh je imel tisto

grenkobo, ki je značilna za ljudi z visokim razumom in razočarano dušo.

Takšen je bil James Morton, eden najznamenitejših ljudi, ki so kdaj živeli. Učen sanjač, titan, sorodnik vseh veličin po Luciier-jevi milosti. Tak je bil mož, ki mu je bilo usojeno, da bo njegovo ime z ognjenimi črkami zapisano nad eno največjih tragedij, kar jih pomni svet.

Čeprav je zvenelo njegovo ime angleško, je vendar govorii večino evropskih jezikov z enako spretnostjo. Videti je bilo, da pozna vse in vsakogar, toda njega ni poznal nihče. Prihajal je v svojem ogoljenem jopiču, svojih obrabljenih črevljih m svoji po-nošeni ovratnici ter odhajal, ne da bi se kdo zmenil zanj.

»Moie ime je Cerani,« je rekel Italijan in se naklonil že drugič. »Pietro Cerani.«

Veliki mož si je segel v lase. »Drago mi je,« je dejal raztreseno in sedel na svoj pleteni stol. »Tak vi ste slavni Pietro,« je nadaljeval z večjim zanimanjem, obenem pa z nekakšnim posmehom v jasnem, gospodskem in mladostnem glasu, ki je ostro nasprotoval njegovi opustošeni vnanjosti.

Italijan se je nestrpno zganil. »Prosili ste me, James Morton. naj vas poiščem tu, v Sharkeyevem salonu, je dejal, "e mnogo let je, kar slišim govoriti o vas. Vi ste eden izmed tistih, ki se zanašamo nanje. Izmed gospodarjev in vladarjev bodočnosti.«

»Kdo vam je rekel to?« je vprašal Morton zehaje.

»Josias Saimler. Velikokrat je trdil, da ie postal zločin pri vas lepa veda.«

Sobesednik je sanjavo pogledal v zrak.

»Da, Josias Saimler,« je zamrmral sam zase. »To je bil še mo?. ki je umel izvršiti dober načrt. Eden iz redkih, ki se upajo biti lopovi iz načela. Močna, osamljena natura. Ena tistih, ki jih lahko zlomiš, upogneš pa ne! Da je on še živ, bi bilo vse v redu... Ali ne boste sedli? Whisky ali sodavico?«

»Hvala, ne pijem.«

»To je napaka, dragi moj Pietro. Whisky je sovražnik dobrega. On Izpolnjuje v Človekovih možganih baš tisti krai, kjer bi brez njega delovali središči za dolžnost in odgovornost. Še nikoli nisem srečal abstinenta z domišljijo. In kaj bi bilo življenje brez domišljije, te velike čarodejke, ki vari v svojem kotlu vso neizmernost naših pojmov in predstav? Domišljija je nekakšen duševni alkohol. Ona razjarja naše najkrasneše nagone. Daje nam večni nemir življenja in daje nam mir. Alkohol je simbol svobodne volje, ki nas povzdiguje nad živali. Pijmo, zakaj jutri bomo mrtvi!«

Cerani je stal še vedno tako spoštljivo kakor prej. Toda zdelo se je, da ga Mortonov samogovor dolgočasi. Utihnila sta. Veliki mož se je spet pogreznil v molčanje. Njegove roke so bile sklenjene okoli kozarca z whiskyjem. Nekakšen natakar se je postavil pred goste in je z navitim tenorjem zapel ljubavno himno. Zvenelo je, kakor bi maček izlival bol svojega srca. Italijan se je zvijal; to grgrajoče dren je mu je očividno povzročalo telesne bolečine.

»Lotiva se stvari,« je rekel srdito. »Saj nisem prišel zato, da bi poslušal neumnosti. Ta človek mi trga ušesa. O čem ste hoteli govoriti z menoj?«

lo Biina ursda u zavarovanje de avtEv

SVHkiošičeva cesta štev. 20

Moderne higijensko urejene

odprte za i£OŠ>:e sn ženske izvzemši ponedeljek

vsak delavnik od 8. do lh 19, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12, Kadna kopel s perilom in milom Din 12*—,

blok za 10 kopeli ......Din 100-—,

pršna kopel s perilom in milom Din 6*—,

blok za 10 kopeli ......Din 50'—,

i pršne kopeli za zavarovane čiane urada s perilom in milom Din 3 5703 s

a

Svetovno kvalitetni

mm

od 2—6 sedežnega luksuznega do trgovsko praktičnega voza (davka

prostega) promptno dobavljivi. Najmaniša vporaba bencina. Sposobnost za vsak teren.

5704 a

Ogled ia preizkušata pri glavnem zastopstvu

O. Zulek

LJUBLJANA Tavčarjeva ui. II

Telefon interutban 461.

' ..iooooooocc»x>

imžaiu cene ui največje skladi sče dvoKoies, motorjev, otroški! vozičkov, Sivalnin strojev, vsa kovrstnih nadomestnih de io\ pneumatike Posebn oddele. za popolno popravo emajlira nje in poniklanie dvokoles otroških vozičkov, šivalnih stro-iev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,,» h. j i P. 8. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Uubliana ska cesta 4. . tt

IVAN ZAKOTNIH S™

MESTNI TESARSKI MOJSTER

Telefon št. 379

Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna Ua. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. GiaJba lesemii mostov, jezov in mlinov.

Parna Saga.

42-1

Tovarna furnlrfi,

i zlatnik!

ZAHVALA,

Vsem onim. Ki so nam ob tragičn I smrti našega

Filčeta

izkazali toliko sočutja, bodi izrečena naj-| iskrenejša zahvala.

Vsi, ki ste poklonili toliko ljubega mu j cvetja in ga spremljali na zadnjem potu sprejmite našo najlenšo zahvalo.

Posebno pa se zahvaljujemo čč. da-I hovščini, njegovim toiarištm iz Mladinskega doma na Kodeljevem in mih vo-| d.telju g. Janku Valjavec za bol blažeče besede ob odprtem giobu.

Iskreno hvalo pa smo dolžni tudi .pravitelju fužinske elektrarne g. Lippa :

NOVI V JDMAT, 27. ulija 1926. Žalujoča rodbina Šetinova

TOVORNI m

znamke Saurer, 4 do 5 tonski, v brezhibnem stanju, za takojšnjo porabo, ter hladilna naprava, ima vsled preuredbe obrata zelo ugodno naprodaj mlekarna Bernhard v Mariboru. 5650

1a;si

Reform

- steklenice -

/.a Koazeiviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri tikline in Zupančevo knjigo: K on erviranje sadja in povrtnii> ima v zalogi tvrdka

Lovro Petovar, Ivanjkovc

151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo

?»S3S3

g Nazi 19 malt

Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem se preselil iz

| Smetanove yli€@ v Gledališko 10.

Z odličnim spoštovanjem

STANISLAV VIDOVli, kroja«

MARIBOR. Gledališka ul. 10.

PStlSEUTUim NAZNANILO.

I Cenj. občinstvu vljudno naznanjam,

da sem preselil delavnico iz Meljske ceste 74 v svojo lastno hišo

v Mlinsko ulico št 21.

Vsa naročila in popravila v oblikovanje moških in ženskih klobukov se

sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti štev. 32.

V zalogi imam tudi najnovejše fa-sone novih klobukov za gospode in dame po najnižjih cenah.

Z odličnim spoštovanjem

Ivan Kvas, Maribsr,

Aleksandrova cesta 32.

5712 a

gksporferii!

5698 a

EksporterjiS

Stara trgovska agentura v Gorici sprejme

še nekatera zastopstva za les in poljedelske pridelke. — Na željo daje vsakovrstne trgovske informacije in forsira izplačila zapadlih terjatev. Razpolaga s prima refeiencaml.

KAREL KAUCeC, Gorica — Itali,a.

REVMATIZEM.

ZAHVALNA IZJAVA. Cenjeni g. dr. I. Rahlejev, Beograd. Jaz, Ivan Hodak, skladiščnik pri Trgo-prometu d. d., Sisek, se Vam najtopleje zahvaljujem, da sem z Vašim „Radio Balsamika" v kratkem času ozdravil mojo roko in nogo od zlobnega revmatizma, radi katerega pet mesecev nisem mogel spati. Vsakemu, kogarkoli tukaj vidim, da trpi na tej bolezni, bom priporočal Vaše zdravilo.

S posebnim spoštovanjem najhvaležnejši Ivan Hodak. Sisek, 4. avgusta 1925. Zdravilo „Radio Balsamikau izdeluje, prodaja in razpošilja vroti Dovzetju iaboratorii „RADIO BALSAMIKA Beograd. Kosovska 45. ioe

9@@QQ&&QQQQQQQQ@QQ@&&&

Pozor!

103 a

Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki

lOSIP KEICH,

Ljubljana, tovarna Poljanski nasip 4-6

Postrežba točna.

Cene solidne.

666666^6Q66Q6QQQ©©©®00

Popravka!

Specijaiui mehanik pisarn strojev

Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.

TeL int. 434. 173

Krompirja

oelega, več vagonov kupim — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod •Beli krompir*. 21025

Narodna čitalnica

v Šiški

priredi v nedeljo 1. avgusta pri Valjavcu v Šiški veliko

vrtno veseiico

z bogatim srečolovoni, plesom itd. K obilni udeležbi vabi odbor. 21068

Prostvoljno gasilno društvo tov. vžigalic v Rušah

blagoslavlja dne 1. avgusta motorno brizgalno iu nov gasilni dom. — Za kritje stroškov za gori omenjeno \>rizgalno se vrši popoldan ob 15. uri velika

vrtna veselica

pri g. Fricu Glaserju, kjer je za dobro kapljico in kuhinjo preskrbljeno. — Tudi raznovrstnih zabav bo obilno. Ser je društvo objavilo na lepakih, da je polovična vožnja, to preklicujemo — ker naša prošnja še ni rešena. 21121

Prostovoljno gasilno društvo na Barju

priredi dne 1. avgusta

vrtno veselico

na vrtu g. Putrih. Na to prireditev se vljudno vabijo vsi okoličani. — Odbor.

21042

Sokol Šiška

priredi dne 8. avgusta

javno telovadbo

združeno z veselico na vrtu g. Zupančiča (prej Brandt), Celovška cesta. Na sporedu: telovadba, sreČolov, ples itd. — Sodeluje godba Sokola I. K obilni udeležbi vabimo! 21067

Brivnica naprodaj

Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Prometni kraj*. 20950

Pekarijo in trgovino

vzamem v najem v kakem večjem mestu, ali prometnem kraju Slovenije. Najemnino plačam tudi za nekaj časa naprej Event. se tudi kupi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20597

Strojepisje

Lena ura Din 3.75. Chri-tofov učni zavod, Domobranska cesta 7. I. Začetek 2. avgusta. Vpisovanje 2. avgusta" od 6. do 9. ure zvečer. 19608

Auto-šola

oblastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje se sprejmejo dnevno. Kurz čez dan in tudi zvečer. — Prospekti gratis. Natančne informacije v Auto-5oli, — Zaereb, Kaptol 15. Telefon 11-95 19537

Učiteljico

sprejmem na dom za popoldanske ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «1926/27». 21137

Kapelnik Ryneš

iz »Zvezde* daje

pouk na gosli

v in izven hiše. ŠkrabČeva (cesta na Rožnik) štev.

21155

Služkinjo

ki zna kuhati in opravljati hišna dela, etaro okrog 30 let, zdravo, takoj sprejme Zora Karamata, Zemun. Karamatina ulica br. 17 21145

Gospodinjo

snažno, delovno in varčno staro 30—£0 let, i š 5 e m | odraslim otrokom. Plača po dogovoru. Prijazne ponudb na oglasni oddelek «Jutra pod »Obrtnik in posestr. k v Ljubijani». 212. J

Knjigovodjo

| izurjena za pletenine, se ■ sprejme v stalno Elužbo. — ' Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*. 2101:4

pečate

f Jtikete. graverstvo '

AR 5 SVETEK j|

LJUBLJANA

Vulkanizira

*se vrste gumija parna Tulkanizacija P. Škafar ▼ Ljubljani, Rimska c. 11.

270

Štampiljke

in vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glavn. kolodvora.

158

Naprednega urarja

dobrega, rabi takoj večji trg v Sloveniji. Več pove oglasni oddelek »Jutra«.

21073

Brivnico

rDceni prodam v prometnem raju na Dolenjskem. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod Šifro «10.000».

21114

Francoščino

nemščino in druge realne predmete temeljito in poceni poučuje akademik. — Pride na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

21002

(dolbe)

2 delavca

rabim za cementne izdelke. Delo trajno, nastop takoj, stanovanje in hrana v hiši. Dragotin Korbar, betonska tvornica, Zagorje ob Savi.

20816

Dobro stalno službo

dobi v p i s & r n i večjega podjetja, kdor položi oO do 100.000 Din v gotovini ali menico z dobrim poroštvom Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra, pod »Dobra služba.. 20792

Družabnica

gospodinja

se sprejme za gostilno v Ljubljani k posestniku hiše. Potreben je denar za vložitev, po dogovoru. Znati mora kuhati in biti dobra natakarica, srednjih let in bolj močne postave. Pošteno dekle, vdova ali ločena žena naj posije ponudbo, če mogoče s sliko in polnim naslovom, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadnja sreča«. Slika se vrne, ako ne konvenira. Za strogo tajnost jamčim s svojo častjo. 20942

2 čevljar, pomočnika

dobra in zanesljiva, sprejme v trajno delo čevljarna Fabjan, Črnomelj. 20938

Vpokojen orožnik

dobi službo na večji žagi. Vršiti je ponočno varstveno iu nadzorovalno službo. Poleg plače prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe je poslati pod »Ponočni čuvaj ln nad-ziratelj« na oglasni oddelek »Jutra.. 20937

Absolvent

srednje tehniške gole lesnega oddelka, dobi name-ščenje v obsežni lesni industriji. Reflektanti s' prakso imajo prednost. Ponudbe je vložiti z navedbo zahtevka do 20. avgusta t. I. na naslov: Fr. Kotnik, Verd. p. Vrhnika.

Učenca

za sodarsko obrt sprejmem takoj. Stanovanje, hrano ln perilo bo imel v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Sodarski vajenec.. 20423

Jugo agencija

Beograd, Skcpljan">ka ulica 8 išče žensko in moško osobje s pravilnimi dokumenti za vse vrste dela ln službe. 20368

Gostilno in mesarijo

ležečo ob glavni cesti ter na zelo prometnem kraju pod ugodnimi pogoji oddam ▼ najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21168

Pozor, urarji!

Prar.-ki lokal z Inventarjem r prijaznem kraju na Štajerskem, takoj ceno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21124

Žimnice

predeluje po Din STJSO Fra Slavič. tapetniška delavnic Zabjak št. 14. 2120

Slaščičar

želi svojo obrt združiti s pekovskim mojstrom. — Y. E. R. C., Kongresni trg 9.

21243

Gospodično

družabno, solidno, postrež-Ijivo, 6amo iz boljših krogov, z dobrimi spričevali, najraje z dobrim znanjem kuhanja in šivanja, sprejme samostojna dama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »I. B. K. 21010».

21010

Išče se šivilja

ki Je izurjena v Šivanju perila iu oblek — na dom. Rus Ana, Sv. Petra St. RS,

Ljubljana. 210S3

Praktikanta

sprejmem za zobotehnika — Reflektanti s polovičro srednjo šolo naj se zglase pri oglasnem oddelku Jutr 2119

Služkinjo

zdravo, ki zna kuhati i opravljati hisnn dela. rabi' za takoj. — Villa Taussig SuSak, Pečino 2114

samostojnega, vajenega lesne trgovine, s primerno kavcijo, iščem za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko

Izurjeno pletiljo

in n a v i j a 1 k o (špularico*

sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 21215

Postranski zaslužek

velik in trajen se nudi vsa komur. Samo pismene ponudbe z znamko za odgovor na F. Pire, Ljubljana, Lev čeva 3. 2123:

Šiviljo

sprejmem na deeželi ob okrajni cesti proti neznatni najemnini v prosto stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro

Ključavničarja

oženjenega, starejšo moč — vpokojenci imajo prednost — sprejmem takoj v malo to varno na deželi za popra vila strojev, brušenje nože« in druga lažja dela. Prosil ci z zahtevkom plače po!' { prostega stanovanja naj s,« javijo pod »Spreten 2£}j na oglasni oddelek »Jutra* 2122

Ključavničarja

veščega stavbnega in strojnega ključavničarstva, vajenega avtogeničnega vare-nja, z letnimi spričevali, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Zanesljiv 23».

21223

Prodajalko

prvovrstno, starejšo, zanesljivo samsko moč, zmožno tudi event. pisarniških del, sprejmem v trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko cDobra prodajalka 85». 21249

Gostiln, vajenca

(piccola) iščem za hutel Štrukelj. 21258

Postrežnica

za parlcrat na teden po nekaj ur, se sprejme na Rimski cesti Št. 7, vrata 3. Predstaviti se je v ponedeljek od 9—13. ure. M-č.

Tesarske mojstre

i š 5 e oblastveno izkušeno strokovna ustanova. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Štev. 614».

21101

Oskrbnika

(zakupnika) za planinsko kočo, restavracija in posestvo »Mariborska koča» na Pohorju, sprejme 8 1. oktobrom 1926 Podružnica SPD Maibor. -- Prošnje do 20. avgusta 1926. Informacije pri podružnici. 21104

Čevljarski učenec

se sprejme. Naslov: Ciril Rabuza, Maribor, Dravska ulica 10. 21103

Slugo

poštenega in pridnega, rabim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21135

Kuharico

pridno in pošteno, starejšo katera bi hotela iti v Srbijo iščem. Plača po dogovoru Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Takoj 71.

21171

Prodajalca (ko)

dobrega manufakturista, samostojno, starejšo moč, rabim ttakoj za Ljubljano. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Prvovrsten 31». 21176

Trg. sotrudnika

ali sotrudnico, ne pod 25 let starega (o), dobro ver-ziranega(o) v trgovini mešane stroke, spretnega (o) prodajalca (ko) takoj sprejmem kot prvo moč. Con j. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na naslov: Alojzij Re-mlc, Dravograd. 21123

Učenko

poštenih staršev sprejme iVoika«, Krekov trg št. 10.

21045

Brivski pomočnik

spreten in zanesljiv, dobi slo«bo proti tedenski plači 830 Din. Rebernlk, Krško.

21142

Vajenca

sprejmem za precizno mo* hanilco. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra». 21149

Knjigovodklnjo

z večletno prakso, vajeno vseh pisarniških del, sprejmem takoj. Dotične, ki so verzirane tudi v trgovini mešane stroke, imajo prednost. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službo-'a vanja je poslati na naslov: Alojzij Remic, Dravotrrad. [I 21152

Pekovskega učeuca

z vso o&krbo, sprejme pod ugodnimi pogoji Anton Pe-tač. pek. mojster na Jesenicah. 21126

Kuharico

pošteno in snažno, ne nad 30 lat staro, katera ena samostojno meščansko kuhati sprejmem k manjši trgovski rodbini v Ljubljani poleg sobarice. — Mesečna plača 400 Din. Nastop 15. avgusta ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena kuharica št. 63». 21113

Čevljar, pomočnikov

15—20 dobrih, »p:ejmt> ta-koj Ivan Prešeren, Kranj.

21127

Učenko

s primerno šolsko izobrazbo, ki ima oskrbo pri svojcih, sprejmem v trg. z mešanim blagom. — Ponudbe pod »Učenka, na oglasni oddelek »Jutra.. 211S8

Sposobnega sodarja

dobrega, pred vsem za izdelavo novih majhnih sodov, se sprejme takoj v stalno 6lužbo. Podrobne ponudbe z referencami je poslati na upravo .Jutra« — pod »Neoženjen sodar 777«.

19753

Več pletilk

izurjenih, se išče za stalno delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21023

Mesarja

s kavcijo, sprejmem za vodstvo podružnice. Le kavcije zmožni naj se zglase na naslov: Novak Tovladija, Kolodvorska ulica 18. 21079

Učenko

zdravo in močno, poštenih staršev, ki je dovršila na deželi z dobrim uspehom meščansko šolo. sprejme trgovina V. Sbil, Velike Lašče (Dolenjsko). Hrana ln vsa oskrba v hiši. 21028

141etna deklica

dežele, pripravna, ii dobre in poštene hiše, išče primernega mesta kot pestunja ali kaj sličnega — proti majhni odškodnini. — Cenj. dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Dobrohotna«. 21078

Vpokojen paznik

star 34 let, išče za takoj

stalno službo vratarja,

skladiščnika ali nočnega

čuvaja. Naslov v oglasnem

oddelku »Jutra«. 21056

P3tnik

specerijske in manufaktur-ne stroke, s štiriletno prakso, pošten, marljiv, sprejme primerno službo s 15. septembrom. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštenost 24*.

20935

Prodajalka

mešane trgovine, želi pre-menifci mesto — najraje v Ljubljano. Vajena je tudi pisarniških del in strojepisja. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Prodajalka 18*. 20983

Prodajalka

mešane stroke, z dobrim spričevalom, želi prenenid mesto, najraje v Ljubljano. 8edaj službuje v manufak-turnl trgovini. Dopise pod •Vestna 20* na ogiasni oddelek »Jutra*. 20982

Kovaški pomočnik

vešč splošnih kovaških del, išče dela. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Pošten 11*. 21011

Mehanika

za tovarno, kateri je zaeno izprašan šofer, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mehanik 246». 21246

Prodajalce

inkasante

za Ljubljano in okolico išče svetovna tvrdka. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Br. 8080*.

21244

Prodajalka

izurjena v delikatesni in specerijski stroki, poštena, zanesljiva In dobra moč, išče službe v meetu — gre pa tudi na deželo. Pismene ponudbe pod »Poštena 82» na oglasni oddelek »Jutra*

Vrtnar

samostojna moč, zmožen vseh v vrtnarsko stroko Bpadajočih del, s dolgoletnimi spričevali, išče službo, ali prevzame vodstvo večjega vrta. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 20859

Mesto gospodarja

ali oskrbnika na velepo-sestvu Iščem z ženo, katera sprejme mesto gospodinje, kuharice. Ponudbe pod šifro •Marljiv* na oglasni odde-lek »Jutra*. 20811

Nakupovalec lesa

po gozdovih, z večletno prakso, želi me6ta pri večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Lesni strokovnjak*.

20948

Natakarica

Želi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21116

Trgovki pomočnik

23 let star, vojaščine prost, zmožen slov., hrv., nemškega in madžarskega jezika, išče službe v trgovini z me-šanim blagom in železnino, v mesta »ali okolici. Gre 1 mesec brezplačno. Ponudbe na upravo »Jutra» v Mariboru pod »Marljiv*. 20995

Strojnik

fzučen ključavničar, zmožen vseh elektrotehničnih del, išče mesta. Gre tudi kot kurjač. Ponudbe pod »Strojnik 54» na oglasni oddelek »Jutra«. 21054

Veleposestva!

Mladenič 24 let star, vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvatsketra in nemškega jezika, knjigovodstva, korespondence. Ftrojepisja in vseh pisarniških poslov — izvežban v visokem in nizkem lovu. želi primernega mesta. Cenjene ponudbe pod »Lovec 64» na oglasni oddelek »Jutra«. 21064

Šivilja

ne popolnoma izurjena, želi službe kot pomočnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja 83» 21183

Trgovski pomočnik

išče službe. Položi 5000 Din kavcije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in pošten 98» 21198

Šivilja

išče dela pot pomočnica — gre šivat tudi na dom p< zmerni ceni. — Naslov pov oglasni oddelek »Jutra«.

2122(

Knjigovodkinja

kakor dobra koresponden-tinja, z znanjem strojepisja itd., z večletno prakso, žeii pri dobrem podjetja naine-ščenja. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek < Jutra.* pod »Zmožna samostojno voditi«. 14*564

Vdova

resnobne starosti, išče službe k starejšemu, bolje situ-lranemu gospodu — event. tudi na deželo. Daje več na dobro ravnanje, kot na visoko plačo. Nastop službe lahko takoj ali tudi pozneje Cenj. ponudb« na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva 52«. 21232

Trgovski pomočnik

mlad, išče kjerkoli službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21120

Mlada šivilja

ižče službo s stanovanjem in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 20990

Livarski mojster

vajen vsega dela, star 43 let, oženjen, išče mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jolra». 21017

Ekonom - vrtnar

izvežban v vseh panogah kmetijstva, oženjen. i š č a mesta. — Ponudbe oglasni oddelek »Jutra, po 1 »Ekonom 61». 21161

Gospodična

brei staršev, z meščansko šolo, išče kakršnokoli mesto za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra nod značko »Pridna 18».

21117

Izurjena šivilja

gre šivat na dom, tudi na deželo. Dopise pod značko »Šivilja 43» na oglasni oddelek »Jutra«. 21043

Absolventka

mešfianske šole, z malo maturo, vešča stenografije, strojepisja ter nekaj knjigovodstva, išče primerne službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Poštena 21». 21020

Klapec

oženjen, broz otrok, star 35 let, dobre vajen konj ln vsake vožnje, priden, trezen. zanesljiv in z dobrimi spričevali, gTe h kak»mu podjetju »Ji graščini. Zmožen prevzeti tudi službo pristavnika (majerja). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21038

Fotograf, pomočnik

retušer, oparater, išče stalnega mesta v boljšem ateli-Jejn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod Šifro »Retušer.. " 2113«

Čoln

naprodaj na Ljubljanici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21093

Hramni sod

(Lagerfass) 80 hI in kletar-sko orodje prodam. Ponudbe pod »Sod« na upr. »Jutra* v Mariboru. 21108

Transportne vrče

za mleko proda Kos, Maribor, Klavniška 12. 21107

, Pisalni stroji

se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam. Popravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cesta 4. 183

Zahtevaj sani-«Ides» črnilo

korist Jugoslov. Matice.

128

Dvokolesa

znamk: Tribuna, Diamant, Favor, 8tyriv Frera, iHan-chi1 Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, paeurnatika najfinejše vrste Dunlop. Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki fran. ko, prodaja na obroke. — F Batjel, Ljubljana, Kar-loTska cesta 4. 104

Deklica

stara 18 let, valena vseh hiSnih del, želi mesta. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 21141

Dekle

zanesljivo, vajeno ▼eeh hišnih del, ki zna kuhati in

šivati, išče mesta kot siuž- Mehanična stružnica

kinja pri boljši rodbini — najraje pri šivilji. Dopise

Izložbeno okno

dobro ohranjeno, srednje veliko, poceni prodam. — Poizve e,b na Krekovem trgu 7/1, v pisarni F. Fablan, Ljubljana. Naprodaj je tudi več vrat, stRrih železnfh strojev, ielezja itd. 20978

asn! oddelek «Jutra» pod »Dobro izpričevalo*.

21151

Prodajalka

mešane stroke, mlada, zdrava, močna in delavna, išče službe na deželi ali v mestu. Dopise: Maribor, Koroška cesta SI, vrata št. 5.

21250

Manulakturna

veletrgovina

sprejme takoj reprezentativnega, solidnega, dobro vpeljanega trgovskega potnika za Slovenijo — prejšnjo Kranjsko. — Obširne ponudbe na poštni predal 85, Ljubljana. 21257

Kontoristlnja

8 pisarniško prakso, zmo8-na slovenskega in nemškega jezika, žel! stalne službe v Mariboru aH njega okolici. — Cenj. dopise pod •Zanesljiva 22* na ogl.T^i oddelek »Jutra*. 21091

Trgovski pomočnik

vojaščine prost, išče mesta v večjem podjetju z mešanim blagom in hmeljsko trgovino — naiTaje v Savinjski dolini. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutro* pod »Savinjčan*. 21074

Zastopstvo

prvovrstno, iščem. Položim kavelio. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro <100.000 Din*.

21102

Prodajalka

z dolgoletnimi spričevali, Išče mesta v kaki pekarni ali kaj sličnega. — Pismen ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Prodajalka*. 21100

Iščem mesta

pri dobri, majhni družini. Imam dolgoletna spričevala Ponudbe na upravo «Ju*ro» v Mariboru pcu! Čifro cMala družina*. 21099

Kovač - ključavničar

bivši vojaški podkovski

mojster, išče mesta ali so-druga z delavnico — brez koncesije. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč* na oglasni oddelek »Jutra*. 21128

Kot manipulant

iščem službe v lesni stroki, •l dobrimi referencami. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro

Bivši trgovec

prevzame mesto potnika ali zastopnika. Gre tudi v trgovino kot poslovodja ali; skladiščnik. Nastopi lahko takoj. Vprašanja pod šifro «Dobra moč 38* na oglasni oddelek »Jutra*. 21122

Začetnica

hitra stenografinja Ln strojepisci, išče mesta praktl-kantinje v kaki pisarni. — Cenjene ponudbe pod šifTO

Izurjena kuharica

ki prime tudi za vsako drugo delo, išče mesta. — Hiittig, Celje, Glavni trg 12 21125

moderna, s pogonom na nogo, Reitstock in Support z višino 115 in 85, stružna dolžina 500, naprodaj za 8500 Din. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro

20994

Gnoj naprodaj

na Rimski cesti 5. 21189

Motorno kolo

7 PS. v najboljšem stanju-s priklopnim vozom, takoj ugodno proda Ivan Resnik, Laško. 21083

Čevljarski stroj

stari sistem

Aparat

za vkahavanje sadja

a kozarci vred ter majhen štirikolesni ročni voziček

ceno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.

20969

Šolske in pisarniške potrebščine

ostanek od konkurza. prodam po ugodni ceni. Dopise na oglasni oddelek «Juira» pod značko cZa&etek šole 1. septembra*. 21052

Nekaj pohištva

pTodam radi selitve v Kr«w ko ve ki ulici 9. 21166

Smrekovo lubje

suho, vsako množino, kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene in razpoložljive množine na upravo »Jutra« pod »Lubje 777«.

*9751

Ca. 500 m* tramov

monte 8/3—9/11, 4—12 m kupim. Plačilne pogoje najnižjo ceno r lirah n oglasni oddelek »Jutra* p-šifro »Trami*. 21U 5

Kupujem starino:

pohištvo, moške obleke i drugo. Plačam najboljše. -Dopisnica zadostuje, dauri dom. Drame, Gal

dem lusovo

nabrežje

štev. 2A 2121

Več stare žice

3j 4, 5, 6 mm proda Miha« K a r fl 1 č, Zgornja šiška 2116

Šivalni stroj

skoraj nov in violino po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelk »Jutra*. 2116

Novo moško kolo

najnovejšega francoskega

tipa. prodam ca Naali

2000 Din. upravi »JutTa«.

20087

Srebrnikov

okrog 2000 eno-, dvo- ln pet-kronskih, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Srebro 77«. 19752

Dobro in poceni

k n p 11 e nogavice, srajce, predpasnike in drugo oblačilno blago pri «M a k o», družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36 (zraven Jugo-Auto). — Podružnica: Kette-Murnova (prej Martinova) cesta 8. 21097

2 motorja

1.5 ln 4 PO, 220/380 volt 2 kopirne preše in 2 IzloŽ bene omare 50 X 1.70 cm poceni prodam. Vpraša se v delavnici Sequardt, Srlen-burgova ulica 4.

Hrastovih parketov

večjo množino, ima vedno v zalogi ter jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A. Kane, lesna industrija, Mengeš- 185

Fotoaparat

21184 9*12 proda za 250 DI , Slavič Franc, Zabiak št. 14.

2120

Obratovodja

(Betriebsleiter) izkušen, z državnim izpitom za vsa stroje in kotle, kakor tudi za vse druge tehnične naprave, izdelovanje mostov, mostovnih tehtnic, decimalnih in skalnih tehtnic ter vseh drugih konstrukcij, za stroje, parne turbine, vodne turbine, transmisije z elektr. silo, parne žage, parne mline in drugih kemičnih izdelkov in tudi zmožen izdelovanja vgega specijalnega orodja, iščem službo za takoj ali pozneje. — Prevzamem tudi začasno dela in popravila. Dopise prosim na oglasni oddelek cjutra* pod značko «Obra^ tovodja 130*. 21130

SLr

Sušilni aparat

na paro. novejši, se proda. Primeren je za razne Industrijske predmete za večje in drobne komade. Dopise pod «Sušilnlca» na oglasni oddelek «Jutra». 20748

«Tiraes»

amer. računski stroj, popolnoma dobro ohranjen, se proda za 12.000 Din. (Nov 375 dolarjev). Naslov pove oglasni odddelek «Jutra*

20742

Prostovoljna javna dražba

dobro ohranjenega spalnega In kuhinjskega pohištva, stenskih slik in kuhinjskega orodja, se bo vr??la dne 2. avgusta t. 1. ob 9. uri dop. v Ljubljani. Vegova ulica Št. 6, pritličje. ' £0900

Naprodaj za ^ vrednosti

umetnine

g. S. Domlča, Izdelane za razstavo v Parizu: Kraljevič Marko in vile ali epopeja naših narodnih Tvorni iz borbe za osvobojenje Turška salonska garnitura in lesorez Hadžlja. Izredna dela v čisto narodni omamen-tiki. Trloženo pri T). K. D. v LJubljani. Kongresni trg 2. Naslov in pojasnilo istotam na razpolago. 20676

Večja partija vreč

lenih, popolnoma celih, težkih. balnatih. se ceno proda Cenj. ponudbe pod «Yrftče za og!ie» na oglasni oddelek »Jutra*. 20951

Protfa se:

10O delnic Jadranske ban-^p. t čebelnjak ter stro5 za iztiska vanje medu. Naslov nove ogl." oddelek »Jutra*.

21032

Okrogli les

trda in mehka drva, oglje lastne produkcije, premog itd. ra debelo in drobno najceneje pri tvrdki D MarušiČ, Sv. Petra c. 40 21179

Otroški voziček

že rabljen, prodam za 250 Din. Naslov pove . oglasni -oddelek »Jutra*. 21233

Plinski štedilnik

in 2 plinska likalnika, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*

21235

Nakup pohištva

vsakovrstnih lepih spalnic in raznega pohištva nudi najceneje M. A n d 1 o v i c, Vidovdanska cesta štev. 2.

21241

Motorno kolo

s prestavami, prodam na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko c Ugodnost 38». 21238

Goerz Tenax

6^X9 za rollfilm, film-p-ick in plošče Dogmar 4.5, 6 kaset, 1 filmpakkaseta, fina usnjata torbe, ugodno prodam. — Foto-Po;ra?nik. Ljubljana, Sodna ulica.

21059

Pozor! Pozor!

Drva najceneje

nabavite pri Ivanu ft \ 5 k a, parketna tovarna In parna žaga v LJrbljanl. , Metelkova ulica 4 Bukovi odpadki od parket (kratki) 20 Din 109 kg: bukovi odpadki od parket (dolgi) 15 Din 100 kg, na skladišču. Dostava na dom pri odjemu v?aj 500 ke po 5 Din za 100 kg. Bukove cepanice, suhe, meter dolge 140 Din prost, meter; bu-1 4 e cepanice, suhe. kratko ž m-.rane, 150 Din prost, m; bukov« cepanice, suhe. klane. 105 Din prost, meter, strankam v Ljubljani postavljene na dom. Od^-tja v eelih vagonih cepanice po £2 Din za 100 kg: oddaja v celih vagonih okroglice po 18 Din 100 kg; vse franko vagon Ljubljana, glavni kolodvor. — Trgovci, uradi, banke Itd preskrblte »i drva po teh najnižjih cenah! V skladišču se oddajajo drva tudi v majšlh množinah! 21040

Puško dvocevko

kal. 16, dobro ohranjeno, prodam. Ogleda se lahko ▼ meh. delavnici M. Marušiča v Slomškovi ulic! štev. 6.

21058

Ročni voziček

dvokolesni, dobro ohranjen, pripraven za obrtnika, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.

21077

Prodam tehtnico

200 kg, dobro ohranjeno vrčke za pivo, 2 veliki st^ klenici k 301. Poizve se t oglasnem oddelku »Jutra* 2123

Kovtri

od 150 Din naprej, blago i vata po 6W,, 10, 12, 14, 1 in 28. Vato in volno sprejemam v cufanje ter kovtr v delo. Krisper, Rožna ul št. 19. 2119

Fotoaparat

4.5 X 6. G8rz Tenai, kamera Svntor, F-4.8. prodam s kasetami. Vprašati pri tvrd ki Lnkič Fran. Pred Škofij št. 19. 2121

Otroški voziček

naprodaj ca Sv. Petra nasipu št 53, pritličje, desno 2122

Pohištvo

2 postelji z nočnima omari rama, mizo z 2 stoloma ia' marmornato ploščo za umi valno mizo. vse dobro ohra nieno. prodam. Pojasnila n Poljanski cesti 46. 2118

Hrastove prage

(Ekstraholz) 15/25—3.20, 8.40 3.60, 4.00, 4.20, 4.60 dolge skupaj 40 m1 po ugodni ce ni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21113

Otroški voziček

dobro ohranjen in otrošk stol. ceno proda Smerkolj. Sp. Šiška, Frnakopanska c št. 23 21199

Bukova drva

suha, kupuj« družba »HI-ri;a» v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. 20966

Načrt Pariza

(plan) ki ima označene ulice, kolodvore in hotele, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21015

Kupim:

tovarniška okna in vrata,

železne noellce ln poljske tračnice z vagončkL Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «321».

Za kopalnico

kupim dobro ohranjeno garnituro — celo ali posamezne predmete. — Tonndbe pod »Kopanje, na oglasni oddelek »Jutra«. 21239

Otava ali detelja

se v košnji kupi. Zgornla SiSka 92. 20891

Jabolk

namiznih in tre?enih. kupim 100 vagonov. Ponudbe pod »Izvoz sadja* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 20616

Ugodno naprodaj

vsled odpotovanja dobro vpeljano podjetje. Plačilni pogoji zelo lahki — Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod značko »Kemični izdelki*. 20888

Parcelo za stavbo

cca 800—1000 m', na suhem prostoru, v bližini Vrtače aU preko železniškega tira proti Rožniku, ali ob cesti proti Rožni dolini, kupim. Ponudbe z natančno navedbo na oglasni oddelek Jutra pod »800 J*. 20833

Hišo s pekarijo

v večjem industr. kraju v Dravski dolini, opremljeno s stroji in parno pečjo, ugodno prodam. Naslov v upravid cjutra* v Mariboru.

20805

Enonadstropno hišo

na deželi, blizu Ljubljane, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti, blizu žel. postaje, pripravno za obrtnika

Eeka, kolarja ali sodarja, er istih ni v bližini, pto-dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 20955

Gostilno in trgovino

z mešanim blagom i..* prometni točki ia radi družinskih ri^-in.r koj oddam v najem, ben kapital 8»J—120.(Kw Din. Zelo priporočljivo je z^ .. četnika ali krojača, ki : družino. Cenj. ponu:: poslati na oglasni od.!-»Jutra* pod šifro »S^r.t- -ber 1926*.

Kišo

s prostim stanovanjem, obrtnimi in trgovskimi prost'-: prodam. Dopise na og!u>; oddelek »Jutra* j od »Moste*.

V najem

oddam za več let veliko hišo za veletrgovino, z njivami in drugim blagom, 8 minut od postaje, na glavni cesti. Zasiguran velik pro

i Ji i

Sv. Petra cesta is

— v novtm lokalu — proda: VILO v mestu ua Goreč' skem. 7 sob. moder-j gospodarsko p..-.up ■ raža — lSu.000 D'ia: VILO na Tržaški .. kom-fort, trlstanovanjska. ;. • sobno stanovanje proslo vrt — 250.000 Din;' HISO v Šiški, enona'-trov no, vogalna, novejša, i -stanovanjska, podklriena. gospodarsko poslopje — 130.000 Din; HISO v trgu pri Ljubljani, trgovski lokal, 7 sob. vrt. vse takoj na razpolago — 100.000 Din; GOSTILN. POSESTVO na Štajerskem, pri kolodvoru. enonadstropno, restavracija, 9 sob, veliko gospodarsko poslopje, njive. Din 275.000; POSESTVO na Vrhniki, 12 oralov, 4 sobe. njive, travniki, gozd, 160.000 S: POSESTVO v St. Janžu na Dolenjskem, 4 orale — 55.000 Din; POSESTVO v St. Vidu, nova hiša, 2 orala — Din 90.000; « PARCELE ob Dunajski o. po 20 Din.

Kupci plačajo samo I %!

Kupi > *:

HISO v Celju ali okolici —

do 100.000 Din; HISO. najraie v Vodmatu.

do 100.000' Din: HISO, enodružinsko, proga Ljubljana—Maribor, blizu kolodvora, do 120.000 Din HISO v Medvodah, za poletni oddih — do 100.00U Din;

PRODAJALCI nobenih stroškov, provizija le če kupi naš kupec. — Prijavlja te prodajo! 211S)

Hišo v Št. Vidu

nad Ljubljano. 200 korakov od farne cerkve, z eUktr. razsvetljavo, prodam.' Poizve 6e v gostilni Kratkv.

21110

Zago

vzamem v najem v gozdnatem kraju, najraje med Ljubljano in Rakekom. — Ponudbe pod «2aga> na anončni zavod ilat/ v Ljubljani. ai09

Posestvo, Maribor

met, ker se ne nahaja daleč 1 večja posest pri Sv. Le-

naokoli nobena veletrgovina Sedaj je notri gostilna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21027

Zlato, srebro

srebrne krone plača po najvišjih cenah

F. Čuden, Ljubljana

Prešernova ulica Stev. 1.

41

Divje češnje

cele ali koščlce. kupuje »Fractus., Ljubljana, Krekov trg 10. 20910

OdoI» steklenice

Tovorna avtomobila

3 in 5 ton nosilnosti, dobro! v™_t

ohranjena in preurejena za J^lt

pogon s sesalnim plinom Klnc- Zldo"'k» "L sta poceni naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Tovorni svto.

21110

Navijalni stroj

(SpulmascMnel nov. kompleten. se radi pomanjkanja postom in selitve proda za polovično ceno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.

21021

Zaboje

vsakovrstne, debro ohranjene. kupi tovarna pletenin »Ika«, Kranj. 21118

Malo stružilnlco

za železo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Mehanik 12».

£1150

POSS^i

Realitetna pisarna

družba z o. z.

Ljubljana, Sv. Petra cesta 24

proda:

HISO, visokopritlično, do bro ohranjeno, Sp. SiJka 4 stanovanja po 2 sobi pritikfine, eno takoj pro sto, vrt, 105.000 Din: HIŠO, visokopritlično, 2 sta novanja, velik vrt, Kra kovo, 60.000 Din; HISO. visokopritlično, tri stanovanjsko, velik vrt stanovanje prosto, pred mest je — 62,000 Din; HISO, enonadstropno, 8 sta novanj, eno prosto, veli ko dvorišče, vrt, pred mestje — 90.000 Din; HISO, enodružinsko, novo nedaleč od tramvaja -70.000 Din; HISO Z GOSTILNO v Ljub liani, 4 sobe, nritikline vrt, prevzem taloj, Di 70.000;

HISO, prenovljeno, več sta novanj, vrt, Sp. Šiška -80.OU0 Din: HIŠO, enonadstropno, 3 lo kali. lepo stanovanje, cen ter Ljubljane, 800.000 D HIŠO, enonadstropno, ve stanovanj, sredi Ljublja ne - 100.000 Din; VILO, novozidano, 6 sob vrt, pod Rožnikom, Di 115.000; HIŠO, novoz;dano, enodru finsko, 1600 ms vrta, tr Četrt ure od Liubliane -36.055 Din;

MLIN novozidan, 2 oral posestva, .blizu postaje -28.000 Din. 2120

Pritlično hišo

s kletjo, svinjaki, hlev. s prostranim dvoriščem, prodam. Zraven je 3 johe zemlje, njiva, travnik in stel-nik. Pri hiši je užitkar. kateri Ima stanovanje, hrano in obleko. Posestvo je v BelokrajinI na glavnem trgu pred cerkvijo In pripravno za obrtnika. — Istotam je naprodaj 6 kompletnih norih oken brez šip v primeru 95—155 cm In 4 dvojna vrata Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21089

Naprodaj je dobro idoč

mlin na 3 kamne

sraven 7 Johov njiv, travnikov ln gozda, ob veRki cesti na Dolenjskem. Ponudbe pod «8t. 41» na oglasni oddelek «Jutra». 21088

Stavbno parcelo

do 1000 m* kupim na Ml rja ali ▼ najbližji okolici Ljub ljane, odnosno po ugodni ceni enostanov&njsko hiiico ali vilo t vsem konfortom. vrtom in prostim stanova nJem. — Ponudbe naj pošljejo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Par cela 26», po mogočnosti a Skico In naznačbo najnižja cene. 31173

nartu, 1 pri Sv. Juriju ob Pesnici, več manjših v bližnji okolici. Enonadstropna hiša na prometnem kr;-;u blizu St. IIja. 1 hiša za trgovca, gostilničarja, ir.^ar ja, ob Pesnici. Več his 8 stavbišČi in vrt, Mar:!-or id okolica. Ponudbe na n.-^Iov: »Marstan*, Maribor. P . :ov ški trg 4. 21254

Prostovoljna dražba

enonadstropne trgovske hiše in 5 parcel polja bo 1. avgusta ob 3. uri v Me:_ n št. 42. — Kupci vab^ien 21777

Posestvo

ali vrtnarijo vzamem ^ najem, po možnosti z inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ekonomija 60». -llvJ

Pritlično hišo

z vrtom in njivo, v bi.zini Celja, prqda ia. 130.00 » Din Karel Gojznikar, Griž ■ pri Celju. 20874

Majhno posestvo

vinograd, sa :onosnik in njivo, blizu kolodvora v Polj-čanah, proda za 50.000 D!n J. Vodenik. pri R. Arito.:-čič v Poljčanah. 2*875

Hiša v Šiški

poleg nove fari:s ■. rkve, poceni naprodaj. — H^a je prikladna tudi za vsako obrt. Pojasnila daje Karol Polajnar, kavarnar v Ljubljani. 210S7

Redka priložnost

Enonadstropna Liša •/. 18 sobami, vse eleg. opremljeno. brez stanovanjske zaščite, tik Glavi.c^ra ti — nadalje hlev za 4 konje, naprodaj za CJ20.00:; Di;:. Stanovanje 6—8 sob kup-u takoj na razpola-rc. Pojasnila daje Stanc-er, M;\rIbor. Koroška cesta 53. -T -v

enodružinsko, stanovanje 4 sob po ku; u pro- ■ vrtom, v Mariborii, : za 90 000 Din Zagorsk: bor, Tatenbahova n:;-- ,r 21012-a

Posestva

z vilo ali hišo i prostim etanovajem, pri Mariboru, od 100.000 Din pro a Zagorski v Mariboru. Tate: bahova .ulica 19. "1012-b

Lepo posestvo

izboruo^ vpeljana pekarija, vino, pivo, žganje in kavo-točj*: je zaradi bolezni na~ p-odaj v znožju južce.ea rohorja. Dopise pod šifro »Posestev Pohorje* na ogl. oddelek »Jutra* v Ljubljani 20899

Enodružinsko hišo

s tri četrt orala zemlje, prodam v Studencih pri Mariboru. Poizve se pri lastniku: Rakitnik, Poljska cesta Studenci pri Mariboru.

20993

Brezalkoholna

točilnica

ki je celo leto odprta, ie naprodaj. Pojasnila v točilnici, Ljubljana, Veieaejem, Lattermannov drevored.

20543

Trgovski lokal

•e odda t najem za več let

pridnemu, izučenemu tr-govcu ali trgovki, ki ima obrtno pravico. — Istotam te odda

gostilna

ca račun onemu, ki ima osebno gostilniško koncesijo. Natančneje se izve v pivovarni v Laškem, kjer «e je osebno predstaviti na avoje ttroSke. 20747

Restavracijo

&a prometnem kraju v Ljubljani, v novi stavbi oddam rpretni, solidni in kavcije sposobni ženski moji s koncem avgusta — na račun. Ponudbe b potrebnimi podatki na oglasni oddelek «Jutra» pod značko ^Restavracija 12». 21148

Lokal za trgovino

i mešanim blagom na prometnem kraju, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «-Jutra* pod značko cPromct 75». 21175

Uiičen lokal

da nrometni cesti, se odda. — Vprašati pri hiinlku na Krekovem trga 10. 21045

Gostilno

tli restavracijo, t ljnb'juu ski okolici ali na Gorenjskem, vzamem v najem. — Event. (lam nagTado onemu, kdor kaj primernaga preskrbi. — Dopise na oglasni oddelek *Jutra» pod iifro •Dobro obiskana*. 20863

Gostilna

dobro ideča, panovo reno-

v.rana, se odda v naj6m »ii pro'U. Stanovanje pro-8to. Pismene ponudbe ca podružnico

21105

Pisarniška soba

«b Aleksandrovi cesti, ■ centralno kurjavo in liftom, se tiioj odda. Kje, pove c^lasm oddelek «Jutra».

21071

Manjša trgovina

se v najem tudi brez

raioge. Ponudbe pod 8ifro .Prometna £6» na oglasni oddelek «Jutra». 21026

Pisarno

obstoječo ii 2 eob, v centr mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.

2122

Gostilna Varaždin

dobro Moča, aa prometni fest . velik rrz, se pod telo ugodnimi pogoj! odda v najem. — Naslov «Mar«tan», llariior, Eotcvfki crg St. 4.

21263

Delavnica

za slaščičarja

ali mediSarja se proda ali

da v najem. — E. R. C., Kongresni trg 9. 21242

Za dijaka

2 tehnike, iščem stanovanje (sostanovanje) a vso oskrbo v hiši po primerni ceni. — Pogoj strogo nadzorstvo. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod »Dobro nadzorstvo*.

21066

Sobico

čedno opremljeno, sa Res-

ljevi cesti, takoj oddam. — Naslov v oglasem oddelku cjutra*. 21082

Dve deklici

s« sprejmeta na etanovanje in hrano pri boljši druiini v bližini sol« sv. Jakoba. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 20968

Stanovanje

Odda se vefika soba in kuhinja s pritiklitiarrii vred ter

mesečna seba

v novi vili v Rožni dolini (pod Rožnikom) X/8. Informacije tamkaj. 21030

2 ali 3 sobe

iioem za pisarno. Ponudbo na oglasni oddelek cjutra* pod značko .Pisarna 86».

21187

Lepo sobo

v sredi mesta oddam boljšemu stalnemu gospodu. — Naslov r oglasnem oddelku cjutra*. 21178

Trgovino

t mešanim blagom v največjem industrjskem kraju Slovenije oddam v najem. Je v centru industrije in na t - ;bc!j prometni točki. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro .Eksistenca zasigurana*. 21237

ŽSJsl&A**

Sostanovalec

ie sprejme s 1. avgustom ali poraeje. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.

20947

Naslovi dijaških stanovanj

(6 dobijo pri ge. Likar. ?cD'ans!ia c« ta štev. 87.

20940

Na stanovanje

in hrano sprejm« 2 dijaka ali dijakinji boljSa družina brez otrek. — Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.

20333

Sobo

lepo opremljeno, popolnoma separirano, t elektr. razsvetljavo in event. vporabo kopalnice, iščem v bližini kavarne .Evropa*, oziroma gl. kolodvora s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod Jif^o •Snažuost 502..

Solnčno sobo

zračno, v sredini mesta,

iščeta 2 gospodični. Naslove

na oglasni oddelek cjutra*

pod .Hiral 94». 21194

Lepo sobo

za shrambo pohištva oddam Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21203

Lepo sobo

opremljeno, oddam takoj na Miklošičevi cesti Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. — Poizve se med 13.30 in 14.30. 21201

Dijaka

sprejme na stanovanje fa ▼ popolno oskrbo profesor. — Naslov v oglasnem oddelku cjutn». 21195

Kot sostanovalko

sprejmem gospodično, event tuc3 na hrano. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.

sme

Dve sobi

opremljeno in prazno, obe soinčni, zračni, imata električno razsvetljavo, vsaka poseben vhod, oddam v našem. — Naslov T oglasnem oddelku «JutLa». 20997

Sobico

v sredini mesta oddam 60

lidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 21221

Sobo

soinčno in snažno, oddaj v hHiini drž. kolodvora. — Naslov v oglasnem oddelki cjutra*. 212&

Prazno sobo

event. s "»©uporabo kuhinje, iščeta miada z-konca. — Dopise pod značko cAvgust-septemher* na oglasni oddelek cjutra*. 21008

Opremljeno sobo

▼ aliko. z balkonom In posebnim vhodom, v bližin! državnega kolodvora in poste, oddam solidnemu gt> spodu ali gosrodični. — Pa. nudbe na oglasni oddale .Jutra* pod cStalen 42*.

ais

Stanovanje v vili

10 minut od glavne pošte, solnčno. suho. 2 veliki sobi, posrl.-ka sobica, kuhinja In pritličje, 1600 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Ljubljana*.

20086

Dvoje stanovanj

v vili, vsako s kuhinjo, prv tiklinalfli, vrtom, souporabo kopalnice i pralnice, eno s *- sobama, drugo s 3 so nami. odda takoj ob Donsjskl cesti na Brinju Pokojninski ravod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova c.

Opremljeno

stanovanje

sobo s kuhinjo takoj oddan boljšim zakoncem. Našlo-v oglasnem oddelku cjutra 2122

Separirano sobo

s elektr. razsvetljavo oddam. — Naslov v oglasnem odelku cjutra*. 21222

Sobo

elegantno opremljeno in i električno razsvetljavo, oddam v sredin! mesta. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21242

Dve elegantni sob!

v novi hiši v centru Ljubljane, opremljeni ali prazni, oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu. Centralna kurjava, električna razsvetljava, posebni, vhod. Naslov v oglasnem oddelka cjutra* 20901

Sobo

opremljeno, solnčno, oddam laaoj mirni osebi v bližini Kongresnega trga. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.

21234

Sobo

separirano, solnčno, bliva opere, takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.

S12S6

Opremljeno sobo

veliko, x električno razsvetljavo, oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma na Starem trgu 21/L 21347

Stanovanje *

r novi hiši ali rili, obstoječe Is ž sob in kuhinj«, išče mlad zakonski par bres otrok. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21156

Stanovanje

sob« in kuhinje, najraje T 1 Sp. Biški. išče zakouski par srednjih let, brez otrok. — Ponudb« na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro cSiška*.

21004

1 al! 2 prazni sobi

s separiranim vbodom, oddam v najem, event. rame-njam tudi stanovanje. Kje, pore ogl. oddelek cjutra*.

21157

Opremljeno sobo

iščem. Ponudbe pod značko .Centrom 15. avgust* na oglasiti oddelek cjutra*.

21158

Lep! sobi

t bližini kolodvora v SiSki, oddam t ali 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok Naslov ▼ oglasnem oddelku

.. t ____2ujsi

POZOR! POZORI

če I ji po znižani ceni s 30 /o j popusta pri gotovih predmetih so vza ogi. Sandale si lahko nabavijo revni sioji po [ jako nizki ceni.

„DOBCO"

Prešernova ul. 9_ na dvorišču.

Za blago jamči J. Ca rman. Vsa popravila se v najkrajšem ! času In najceneje popravijo.

Na stanovanje

sprejmem 2 mlajša dijaka. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21169

Dva dijaka

ali dijakinji spejmem na stanovanje z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 21162

Stanovanje

3—i sob išče mirna stranka brez otTo\. Plača do 1600 Din mesečno. Pismene ponudbe pod šifro cPlačam dobro* na oglasni oddelek cjutra*. 21163

Mesečno sobo

solnčno, t elektr. razsvetljavo, išče miren gospod za september, s hrano aH brez nje. Ponudbe pod cjesen 1926* na oglasni oddelek cjutra*. 21035

Solidna gospodična

išče sobo. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod .Posebni vhod*. 20960

Dijaka

sprejme Sna rodbina ▼ Ptuju. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSrednješoleo. 21007

Dve gospodični

sprejmem na udobno stanovanje s dobro hrano po 650 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.

21076

Sobo s štedilnikom

oddam sredi avgusta. — Ogleda se lahko danes v Meni jami 230. 21062

Stanovanje

3 sob ln kuhinje, v vili, oddam takoj v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Pod Rožnikom*.

21061

20.000 Din posojila

išče fc-govee proti visokii obrestim in sigurni garan ciji. — Ponudb« na oglasn oddelek cjutra« pod značk cNnjno 20.000*. 2121

Kompanjona

s 80.000 Din iščem za ru širjenje trgovine. Ponudb na oglasni oddelek cjutra pod šifro cKompanjcm 80* 2121

20.000 Din posojila

išč« trgovec proti dobri garanciji in visokim obrestim za takoj. — Ponudbe pod cVrnitev zajamčena 45* na oglasni oddelek cjutra*.

21245

Mlada dama

diatingvirana, želi dopisovati z resnim inteligentom. Dopise pod šifro cAristida* na oglasni oddelek cjutra*.

21019

Osamljena Oresta

išče zvestega Pilada. InteB-genta z globoko fiutečo dušo. Neizgovorjene misli hre-pene po izmenjavi. Dopise pod cNa Tauridl* na oglasni oddelek cjutra*. 21018

Tatjana

«Da.» Dvignite moj list kod oglasn. oddelka cjutra*. — Odgovorite. 21084

Dvigni ni! Ljubljani

Ton!!

:smo v h. Soča r A. J. 21119

Opremljeno sobo

separirano, z elektr. razsvetljavo — blizu bolnice, iščče mirna, inteligentna go- j spodična. Prijazne ponudbe ■ aa oglasni oddelek cjutra* i pod .Mirna 39». 21139.

Dve sobi

odda 2 gospodoma Josipina Jurda, Uerosodna ulica 1, Zabjak. 21146

Sobo

lepo in zračno, s separira-nim vhodom, električno razsvetljavo, z razgledom na ulico, oddam takoj Naslov v oglatem oddelku cjutra* 21 liS

Hišo prodam

na prometnem kraju, pripravno za vsako obrt. zraven velik vTt. Pojasnila se dobe v gostilni Pernič v Trbovljah. 21154

Prazno sobo

s posebnim vhodom in električno lučjo, oddam gospodični, katera plača celoletno najemnino. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.

21259

Veliko stanovanje

zamenjam v sredini mesta za manjše 3—1 sob. Ponudbe pod .Zaščiten* na oglasni oddelek cjutra*. 21256

Dijaka

sprejme v dobro oskrbo Rošer, Maribor, Jože VoS-njakova 22/1. 21255

V Mariboru

ca Ueljski cesti h oddajo gospodoma 2 elegantni sobi i posebnim vhodom. Po dogovoru tudi ostalo. Cena nizka. Naslov pri podružnici cjutra* v Mariboru.

21251

Brezkonkurenčno podjetje v Ljubljani

sprejme v svrho razširjenja obrata

200—300.000 Din

posojila ali pa tihega, ozir. sodelujočega družabnika — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSpeciaino podjetje*. 20807

4000 Din posojila

iščem za dobo 1 leta proti sigurni garanciji in 150C Din obresti. Dopise e« prosi pod šifro .Nujno 5500» na oglas, ni oddelek cjutra*. 21069

Kateri gospod

bi posodil gospodični Din 15.000. Kapital potreben za obrt. V 8 mesecih vrnem proti obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko .Nujno 15». 21144

10.000 Din posojila

proti visokim obrestim a varal garanciji, išče trgov, o za dobo £ mesecev. — P» nudbebe na oglasni oddele cjutra« pod .Takoj 10.

212 9

Družabnika

z dobrim in sigurnim nasto pom. ki ima 50—100.000 D! razpoložljive gotovine, iščem za rarpečavanje prvovrstnega predmeta za celo Jugoslavijo. Ponudbe pod šifro clntenzivni potnik 29» na oglasni oddelek «Jutia».

Osamijenka

želi spoznati sorodno dušo. Dopise na oglasni oddelek cjutra» pod cDo"bro srce*.

21132

Dg. B.

Nesrečna, ker molčiš. SI hud? Prosta. Poljubi Aelite 21133

Mlada gospoda

inteligentna, želita znanja v svrho korespondence z enakima gospodičnama v starosti 18—25 let. Poznejša ženitev ni izključena. D pise na oglasni oddelek cjutra* pod cLesni manipu-lant, šofer*. 21131

Laško 39 Laško 39

Egiptovski grafolog

prorokuje iz črt na rokah tn iz rokopisa značaj, pre. teklost in pribodnjoet, družinske in poslovne zadeve.

21143

Resnega poznanstva

išče sin veleposestnika t gospodično, katera ima last. no posestvo ali nekaj gotovine. Dopise pod značko cSimpatija* na podružnico cjutra* v Mariboru. 21009

Gospodična

srednjih let, s 15.000 Din gotovine, žel! stanja z bol] ■pri prostim mladeničem — Resne ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSrcča 82». 21182

Mlad obrtnik

želi znanja s pošteno in mlado devojko. Ponudbe oglasni oddelek cjutra* pod .Obrtnik 200». 21200

Hiromant

ps!hografo!og is fizlonomls N. Sadlucki sprejema dnev no od 9—12 dopoldne in 2—7 popoldno. Nebrojna ia bvalna pisma od kiientov Novo mesto, hotel Hoklli št. 10. 2120-

Akadem. izobražen

mlad gospod želi upoznati simpatično Slo-enJta radi učenja slovenskega jezika in konverzacije. Dopise pod .Jngoslavija* na oglasni oddelek .Jutra*. 218-fS

Katera gospodična

ki pozna resnost življenja se bi želela radi ženltve se znaaiti z 39!etnim gospodon Pisma na oglasni oddelet .Jutra* pod šifro .Liub ljančanka 50». 2121':

Poštena Slovenka

z znanjem nemščine, ci 18 do 23 let. U boče potovati v Canado in se poročiti s 251etim Jugoslovanom, naj sporoči r nemškem jeziku ln poSIje sliko Da naslov: Štefan IJinek, 113 Lnstrd avan. TVimpeg, Man. Caua-da. Na premoženje se na gleJa, pač pa na dober značaj. Vožnjo plača ženin.

21240

Zobozdravnika

dr. Prsunsels

in

dr. Brenčič

ae ordinfrata

ndt--?3.

CI&S6&

Planino

dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. £0657

Češko vljolino

dobro ohranjen«, s lepo resonanco, t« prelgrano, prodam za 500 Din, poleg rs« potrabščin« ia lep etujl u zapreti. Ogledate Jo lahko vsaki dan med 12. m 2. uro. Naslov r oglasnem oddelku .Jutra*. 21095

Klavirje

hai monijs sa obroke ln posodo svetovno najboljše: 8teinway. HBIzeL, BSsen-dorfor, FSrster, 8tiugl original etc. dobite le r veliki zalogi in izberi stro-konjaka in biršega učitelja »Glasben« Matice.

ALFONZ BREZNIK

Ljubljana, Mestni trg št. 3

(poleg magistrata). 154/1

Godbeni avtomat

(Helios Hnpfeld) električni, ki nadomešta popolno godbo, prodam. Pripraven za večjo gostilno restavracijo ali kino. Ogleda se pri M. Sokličn r Ljubljani, Trnovo 21174

Klavir

kratet, črn, dobro ohranje poceni prodam. Naslov pov oglasni oddelek cjutra*.

2121

2 psa (ptičarja)

Izborna čuvaja, 2 leti stara, prodam ,-adI selitve. Naslov r oglasnem oddelku cjutra* 21022

Ovčarski psi

[zvanredno lepi, veliki in močni, s prvovrstnim rtv* dov-Skom, Izvrstni čuv^L priporočljiv! za gojitev ali dresuro, poceni naprodaj. Naslov pove Podobnik, Kapiteljska ulica štev 7. -• Priporočeni ljubiteljem psov 21189

Psa volčjaka

rr^-dega, lepega, kupim. — p'mene ponudb« pod šifro cVolk 91» na oglasni odde lak cjutra*. 2119

NOVE VREČE RABLJENE

vse vrste Ima vedno na 7alog) ter jih prodaja

po najnižjih cenah dobroznana tvrdka 190

MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovski nasip

Istotam se vedno kupujejo rabljene vreče.

Na domačo hrano

dobro, se sprejme reč gospodov. Naslov , oglasnem oddelku cJatra*. 20949

Album modernega pohištva

razpošiljata "nkimu proti pred plašila 2<> >is Grman & Arbar, mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 2088«

Zaboje za sadje

r vsaki velikosti Izdeluj« točno ln ceno .Drava*, d. d. r Mariboru, Meljeka a. št. 91. 21098

Revizije

izvršuje, bilance sestavlja in knjigovodstva vpeljuje prvovrsUn strokovnjak — Interesenti naj zahtevajo obisk pod .Strokovnjak 72» na oglasni oddelek čjutra> 21072

Restaurant

»Alle Viole«

Trieste, VTa 0 Oarduccl 7 priporoča Izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izborna vina terans. Istrijana frt-julca, vipavea. ebiantl — Lastnik: Franc ©achini a. Allegretto 180

Žago

vzamem r najem poleg ve. lik »ga izsekljivega gozda. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Zaga 87»

21183

Dosmrtno oskrbo

dobi starejši g « s p o d pil

uradniški vdovi, ki ima svojo hišo, če plač.a 25.000 Din. — Ponudbe je poslati na podružneo .Jutra* v Celju pod iifro .Zadovoljnost 90*. 21190

Na morju

želi preživeti dopust gospodična v družbi dame ali rodbine, ki bi odpotovala med 14.—20. avgustom. — Cenjene dopis« pod .Krar-nero* na oglasni oddelek Jutra*. £1202

Vinotoč Grajska klet

(preje pri Fridrihu)

Mestni trg štev. 13

praznuje letos sedemdesetletnico. (Ustanovljeno 1856) Nanovo prezidani prostori, nova kuhinja za gorka jedila, čaj in kavo. Pristna ■n pitna vina, cviček gosp. Bona. Cene zmerne. Točna postrežba. Vabi se za obilni obisk. 20975

Sitničarija

(branjarlja) zelo dobro uvedena r Zagrebu, v sredini Ilire, m proda Dovoljenje sa točenj« vina b Igasja Mr trafiko, na razpolago. — Pojasnila (tudi pismena) daj« is prijazostl M. Pakiž I dr., podružnica ZagTeb, DI c* 110. 20879

Gospoda

sprejmem na dobro hran ob 13. ali ob 2. url te zre čer. Naslov pove oglasri oddelek

M«««»«»0»

Več gospodov

sprejmem na dobro dom.i "c brano. Naslov r oglasn m oddelku

Deatist

v® v

I

Pr voz 3

zopet ordinira •••■■d

POZOR 30 ženini in neveste

Žimnice

matrace, posteline mreže, železne postelje (zlo-Žlj ve), otomane divane in tapetniške izde'ke nudi najceneje

Rudolf Radovsn.

tapetnik Krekov trg štev. 7

••n'ee n pa rtom »'

-v-"

Ing. JUNO MEHMET AGIC TINA TURKOVA

stud. med.

poročena

ZAGREB.

VIŠNJA GCRA.

U

-J

«

POZOR! POZORI

OTVORITEV.

Pristna dalmatinska vina ed BRACA LASAN se bods točila v gostilni

M. ZGONC

CcMa « Rožno dolino Stev. 36.

Din 10 -.. 12--.. 12-- H-40--

Čez ulico vsa vina 1 Din ceneje.

Se to-ilo pripo cčra za obilen obisk

Mariia Zgonc in Brača Lasan

Dobro črno navadno Opolo belo rdeče

Vis

Pristni troolnovec

5547 a

AMat

dr. Aus. Reisman

javlja, da je otvoril svojo

pisarno

vMoni, krnim dL 22

Gumi nogavice

v vseh velikostih za otekajoče noge ter krčne žile se dobijo v veliki izberi pri tvrdki

6. Besednih

Ljubljana

Prešernova al. 9

Mera se lahko pošlje po priloženi skici, ter se naročeno poštno obratno odpošlje,

Podpisani vljudno naznanjam p. n. odjemalcem tvidke Winter & Zupan, Sv. Petra cesta 35, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, da sem izstopil iz nje ter se najtopleje zahvaljujem za ni h dosedan o naklonjenost

Obenem naznanjam vsemu cenj. občinstvu, da prevzamem s 1 avgustom t I. staro dobro znano trgovino s špecerijskim blagom, vinom in žganjem od gospe Kati Ovsec-Držaj v Floriianski ulici št 25. Priporočam se za naklonjenost ter zagotavljam vsakogar s točno in vestno postrežbo ter strogo solidnostjo. S spoštovanjem

Josip Uflnter.

Naznanjam p. n. odjemalcem, da oddam s 1. avgustom svojo trgovino Jos. Winterju.

Zahvaljujem se za naklonjenost ter obenem priporočam svojega naslednika v isto zaupanje kot do sedaj.

Kati Ovsec-Drža

Florijanska ulica št 25

.u innrif u it ir innnnnm innnnnnmnnnnr

Zahvala.

Za Številne izraze globokega soža-

ij?, ki sem j h prejela ob ntnadni izgubi mojega nepo abnega soproga

Matije Zupaniča

i strojevodje državne železnice

za poklnnjeno cvetje in vence, ter za mnogobrojao spremstvo na njega zadnji noti, se vsem prav prisrčno zahvaljujem, i

Maribor, 30. julija 1926.

! 5713 Hermina Zupanič

eiaiimiiaiissseiisissiiasiasiiiiiiN«

„Spee!rum" d. d.

i. Kopta. Oii® i9 Krstit

tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA Vil,

Medvedova ulica 38, telefon 755

82 Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica Zagreb.

Zrcalno s:eklo, portalno steklo, mašlnsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh veiikostihin oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje * med Fina. navadn? ogledala

LOKOMOBI

MOTORJI OlESELOVi in na sesani oiln 3SREMN1HI PINI t KAV kompi. žag«

Povoljn' plačilni pogoji 177

Brača Fischer S:

Zagreb, Pantovžak 1b.

Izurjen potnik

tekstilne stroros! pod .MARAME NA VELKO 186-2* na INTERnEKLAM D. D.. Zagreb, Strossmayero«a ul. 6. 5654 a

ZLATA JAMA

Vsled druž nskih razmer se najugodneje proda v vt čjem mestu na Do-leniSKem veliko posestvo : hiša, guspo-darska poslopja, veli'.-a uelavn-ta s stroji in motorjem gozdovi, polja, v hiši tudi restavracija si. brez inventarja ; poleg hiše pa še zlata jama. Posestvo je 5 minut ooaaljeno od kolodvora in na nsiprometneiši cesti. Cemena pismena vprašanja pod šifro ,/lata jama" na upravo Jutra, sesss

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i«

Interesentom £66S J

objavljamo, da smo prejeli iz Anglije

zn?mke „ trgovini. Prejeli smo 'udi nad vse lične „Kovčeic-apar&te" opremljene z namovejšo konstrukcijo.

VsaK, kdor se zanima za to popolnitev v gramofoniji, naj si pri nas ogleda in pos uša le umotvore. — Dob ii smo tudi veliko šievilo plošč z nainovej 'mi posnetki Samo prvovrstno blago! A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva

(Sodna) ulica 5. Ceniki brezplačno! Ceniki brezplačno!

Je stara govorica

In priznana je resnica

da se moški itofi. cajgi, vse moške perilo, modrocngradl, rjava in bela koutemna in vse druge reči pri

Ivanu Krošelj na Martinovi cesti.

najboljše in najcenejše dobi.

5691 s

.■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■naBNBBaapj

Veliko podjetje v provinci Išče S

n ki je zmožna prvo istno kuhati. Cenj. » ponudbe na upravo .Jutra* pod br. 5639a

Pozor izletniki in turisti! P ozn izletniki ie turisti!

V hotelu Sv- Duh ob Boh. lezeru

se dobi

6546 a

navadno kosilo Din 15-—, boljše Din 20*—, penzlon Din 40-— do 45—, samo kdor se sklicuje na ta oglas. Feliks Seljak,

oioioioioioioioigio

! lm\\m i

0 se proda v neposredni bližini Q

■ gllavnega kolodvora 4000 ms, pri- ■

0 pravno za industrijo odnosno za 0

J večja skladišča spojeno z indu- 5

U strijskim tirom. Pismene ponudbe U

n je nasloviti na poštni predal št. =q b 112 Ljubljana, glavna pošta.

0

oioioioioioioioicio

imhumm*

Pohištvo

elegantno v tormi najfinejše v kvaliteti

zmerno v ceni

priporoča

A. AMANN, Tržič,

tovarna oohištva. 7oa

■isuiniaiBiiiiH

Razpis.

Krajni šolski svet v Rožnem dolu pri Semiču, Belokrajina, razpisuje

poprovo osnovne šole:

zidarsko, tesarsko, mizarsko in kleparsko delo

potom zmanjševalne dražbe, katera se bo vršila dne 8. avgusta 1926 na licu mesta ob 12. uri opoldne.

Troškovnik in načrti so na vpogled pri predsedniku kr. šolskega sveta Rožni dol pri Ivanu Jakšetu, Pribišje št li.

Krajm šolski svet si prdržuje pravico proste oddaje del ponudniku, ne glede na višino ponudbe. 565S a

Rožni dol, dne 28. julija 1926.

tft Moji ml. San 1314.

(S sliko avtorja) Siiairaii Din 30'—, platno Oia 40"—

Naroča ge pri

Tiskonri zadragi t Ljubljani

PreJernova ulica 54

Tvrdka ALEKS. OBLAT, Sv. Petra c. 18

je znižalo cene vsem cevhni za 10%

Platnene prodaja po 70 do 7 dinarjev.

Ker je tvrdka Oblat znana kot naisol dnejša v ceni in kvaliteti blaga, je daia s tem popolnim znižamem cen vsak mur priložnost, da si preskrbi obutev, za sedaj, m za lesen. Prenrifa te se.

P'-^

Naznanjam, da sem oivoril na Sv. Petra c. 27, poleg hotela Tratnik, lastni

ZOBNI ATELJE.

5705 a Konc. zobotehnik JOSlP KOVAČ.

L _

Obvarujte oblačilo svojega orroka mehko, da ne rani njegove nežne kože. — Volnlna se pri pranju ne skrči. Zastopstvo in depot) NARBERT WEISS i drug, Zagreb,

Saimište 51. Telefon 7 ;-S3 Br' nas'ov Nnherf-

P

Otvoritveno naznanilo.

Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom t. I. otvori!

trgovino z mešanim blagom in lesom,

v Janževem vrhu št. 52 (po domače gostilna pri Samboiu preje Sevšek) ter se za cenjena naročila '.n obiske, tem potom ptiptročam

> Joško Sunčič, trg., Janžev vrh. p Brez-o-Ribnica na Mohorju-

< • --

OriSlnulne potrebščine za 0PAL0GR9PH.

Preservat in Fixai in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetnei Cyklostil.

LUDVIG BARAGA W 'V

LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. Teleton št 980

PRVOVRSTNA NOČ

izboren organizator z veliko prakso v bančnih, industrijskih in trgovskih podjetjih, z znanjem več jezikov, bi prevzel mesto

sodelovca>Sefa

zaupnika, organizatorja b roa nod zmern mi pogoji. Vprašanja pod ..Sodelavec šefa" na upravo . Jutra" 5*81 a

5695 a

ia žensko in moško perilo se sprejme takoj za izven Liubljane. Reflektlra se le na samostojno in prvovrstno moč, prijetne zunanjosti, finim vedenjem ter neoporečene preteklosti. Kavcije in štikanja zmožne imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti, zahtev tet prepisi spričeval je poslati na upravo Jutra pod .Samostojna in spretn*'.

200 premosoMh delavcev

dobi stalno delo proti dobremu plačilu pri gradtienem podjetju Maydan .Nada" v Američu pri Mladenovcu, postaja Vlaško polje na glavni progi Niš, 47 km oddaljeno od Beograda. — Delo se računa v akordih. — Službo lahko takoj nastopijo. Tudi stanovan e preskrbi imenovana tvrdka

ofol a

Velik uspeh

na

fldler pisalnem stroju.

Pri velikem zveznem tekmovalnem pisan u Gabelsbergove stenografijske zveze v Hessnu je pripadlo izmed 45 udeležencev na vseh uporabljajoči!) strojnih sistemih

orv^daril^rs^lne^

Od 14 določenih daril odpadlo jih je 6 na „Ad er" pisarje.

Zrstoonik Ivan Jax in sin, Liubliana.

ZADRUŽNA HRANILNICA

res. pos. In gosp. zadruga z o. z.

Ljubljana Sv- Petra cesta 19 L!ubljana

daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih

brez odpovedi.

Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke

TM

(|H Novost za Ljubljano bodo ai r

!! »MARA-čevlji*!! )

«V ponedeljek. 2. avgusta O T V O R I M na Sv. Petra cesti št. 30 ~

trgovino čevljev lil ..Mara"

Ceviji znamke .Mara* niso tovarniško blago, marveč ročno delo in bodo trpežni, nalelegantneie oblike in najcenejši l

K ogledu Vas vabi uljudno 5778. J. March otti, trgovina „Mara" - čevljev in usnja.

Orehi

po najugodnejših cenah se dobe pn

Franc MatMsovi nas.

v Brežicah oa Savi.

Poceni radi odpotovanja Tovorni avto

35 |J. S , generalno po-nravljen 5 do 6 ton — 40000 Din. Lesni stroi olnoiaiemmk (Volgat er) kompl. tian>misi|a

65 0(10 Din. Klavir (BSsendoif) 20 00.i. gosposka -oba. elegantna 6C00 Din Lokal . i ve'iUmi prostori, naj lepša lega. se odda.

Vila

moderna, za vselitev, veliK oark, trgovska b -ša, 'ovaine. posdst»a gost Ine nakup in najem , Rapid Maribor Gosposka 28 66 s

CE

CE

rmneom B a njuno

OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO

(J h a e B 8 nndian (Tiče. i m seca i;n. U

" iiflAvAMHfl llfllA Ueno, za dvetretiinsko original •

2 Silili lirilil Hlili! gerzakrojače m^kf " » n iVIUlUISili IIKJIII ta,,razver,žic°.p|ašči ^^ o

U IIIVIVl IIV "VIV obleke in 1 harmonika se prod? J

Ooo nizki ceni. — Mariborska zastavljalnica, Maribor n B Gosposka ul. 46. 588» a j

OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO

Mizarji, kovači, ključavničarji, strugarji

lahko prav po ceni kupijo celokupno njim potrebno orodje in pripravo rabljeno in nerabljeno v naši tvorn ci, katero razprodajamo. 5627 a

„SMEV" tvorniea strojeva, Bjelovar

RAZGLA

iitalie llaiile za f ia oMe le v tw Garn a Radgone.

ki se bode vršila dne 31. avgusta 1926 ob 11 uri dop v občinski pisarni v Gornji Radgoni. Sknpn gradbeni stroški so predvideni v približnem znesku po 1.600.000 Din.

Pravilno kolekovane ponndbe glaseče se:

A. na prevzem vseh del in dobav potrebnih do iziočitve ključev ali

B. za posamezna dela in sc>r:

7) slikarska dela.

8) pleskarska deld.

9) pečarska dela,

10) steklarska dela

11.) vodovodna in druga inštalacijska dela.

1.) težaška In zidarska dela

2) tesarska dela.

3.) mizarska dela.

4.) kro»ska dela.

5) kleparska dela.

6) ključavničarska dela.

ie vlagat bodisi po pošti naslovljene na občinski urad ali neposredno v roke predsednika liciiaciiske komisije na dan dražbe med 10. in 11. uro.

Poznce dospele ponuobe se ne bodo vpoStevale.

Ponudbe je vlagati v iapečatenem kuvertu z označbo: .Ponudb' za prevzem gradbe občinske hiše v Gornj' Radgoni*.

Vsak ponudnik mora polož ti najkasneje do 9. ure na dan licitacije kavcijo v iznosu 5°o od ceie ponuiene svote pri obč n^ki blazin, o čemur dobi potrdilo

Kavdia se »me polagati v obliki hranilne knjžice, garaicijs^ega pisma ali v državnih vrednostnih papimb in obveznicah.

Vsi tebničn' prlpomočk in pogoii so na vpogled v oba iski pisarni vsak dan v ursdn b urah do dne

O snrejftiu ponudb bo odloča' občinski odbor, ki si pridrži izrecno pravico oddat delo brez ozira na višino posameznih conuib.

Županstvo trg« Gornja Radgona, dne 30. julija 1926.

Zupan:

Dr. Boez o 1. r.

£690 a

J

Kdor oglašuje,

ta napreduje!

ežaln! stol

samo Din 170" ra; požilja oo oovaetju Rudolf Radovan. tapetnik, v> a Krekov trg 7.

J.

26

StjepuSin

Slsak

prlpuroi* tscljše Um borir« .tro Da pmrtito re. fol«. ir> ottal? oo

t.-shSčtc. I.

na slu

bila

332

lainaveišo zna dba

8re? kvarienja blaga kemično snaženie in vsf-kovrstno barvanje oble!-

Anton Boc

Ljubljana

aeienbuigova ulica b/>

Glince - Vič 46 69-»

...............illilllillinui

.AFCADI0 HEARN: g

Knlijoo Japonski

(Iz dežele potresov).

.zbrane črtice i2 Knjig .Kokoro' in .Kvojdan*. — ^os ovenii JKAN

BAUHART. 8rošlrano Din 28'-, platno Din

Naroča se pri

Tiskovni zadrugi

v Ljubljani,

Prešernova allca M

?iiiillllHlllllllimillllllllHHIll

kodni!

odstranite Brej bolečine «oi, ln to s bredsivom .Bo-pidentb*. ki je že vet ko o le najbolj preizkusen« iti po zdiavnikib vsepovsod uriporofeno Ne ostavljo nikakih brazgotin id ie ab so u:no neškodljivo. SO Din - .Pa.'oui" služI za od stranjevanfe vel Ictb povi iin kocin n nogah in rokah Din 100 - .Yeef .ngteška krem- z odsti n| van|- nio i vra'u In roke; Din SO - .Tarna" tekočina, ki kocine tako >ob«!l In polagom nnifnie s koiemno vred: Din 50 .Balzam- za krep^ las iz najplemenitei^ib rast-linsk b tnkov, odatranujt prhljaj In srbež. ozdravi «uine stanlce, radi česat lasje leno zrastejo n dobe svetel, svilen sijal. Stekle lica 6i Din. SeftrOdei Schenke, P.rit, Zarlch -sicl.tliiča za HS. Milan S HOJKA, Zagreb Maiuram dev trg 8. Zahtevajte brez plačno cenike in navodila 138a

Danica

d. d. za kemične proizvode Centrala. ZAGREB, Mažuran.čev trg. štev. 4.

Telefoni: 17-31, 2 -29. 18-39 n 29-13 nudi za najpovol nejše cene izde'ke svojih najmodernejše urejenih tovarn v brezhibn kakovosti: 159 1

Iz tvornice v Bos. Broduc

Petrolei vse vrste stro nih ol| bencin vseh stooeni zdravmšKi bencin, hidrlr olje za pogon Dieseimotoriev (plinsko olje, modio ol e). C Irndrska olia za mokro in pregreto paro avo olja zimske in poletne kvalitete. Olie brez d.:ha '.a tla, paiaimske sveče različnih velikosti oarafin, kolomaz črn in rumen, ovotna

mast asialt, olje za kurivo, gudron. ^astoistva in skladišča v vseh v eči>h h

H □

n □

H □

□ □

H

fcnmnnnrinnnrinnnr

DOSPE/.A SO ZOfLL

prvovrstna francoska kolesa

**

MiglotC

Cettno kolo Din 1630•— Dirkalno „Tour

de France« Din 2}200 -Damsko Dhi W00 —

Viktor Bohinec

LJTJBLJASA. Dunajska 24.

(Imena v oklepaju označujejo trgovce, k ef je bilo m'!o kuplteno) Franč ški Kovač Lokrovec pn Celju (Fra c Kolenc, Celje),MiliaMišljanovič, Luščanipr Glmi iStevanStekovič, Glina) Kata Solaje. Novo Sclo prt Sisku (Vik or Kikiec Slsak), Fanč Gjurin, Kamnik (Makso Žargi, Kamnik), Franja Krieger-Dollnšek, Krško (Ivan Ra-danovič. Krško), Frančj

RAZPIS.

Oolenfa vas pri Bibmci razpisuje

zsrodbo občinske hišo Utež do dale šratflun.

Načrti in pogoji ter drugi pripomočki SO na vpogled med uradnimi urami v stavbni pisarni ^Gradidom^, z o. z., Pražakova ul. št. 3 v Ljubljani, in pri občini od dne 30. julija naprej.

PonudDe je staviti za vsa dela ali posamezno do petka, 6. avgusta t. 1. opoldne pri občini v Dolenii vasi.

V nedeljo, dne 8. avgust ob pol 3. popoldne pa se vrši ustna dražba za

tesarsko in krovsko delo

na lica zgradbe. 5.65 i

Župan v Dolenji vasi.

ZAHVALA.

Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega neoozabriega soproga ozir. očeta, gospoda

Frana Žvanuta

izrekam vsem naioresrčnejšo zahvalo Plasti gospodom uradnikom poitne d rekcije in g avne pošte ge. kolegom In priiate! i-m za spremstvo n' zadnji ooti. pevskemu društvu „Slavec' za k srcu sega oče žal >snnke, sploh vs m. k> so spremili dragega pokoi-nika k večni mu počitku. LJUBLJANA. 31. milja 1926. Žalujoča soproga Redka Ž*aiot roj. Kovan in atioks

J PODRUŽNICE:

M Maribor, Kamnik, W Novo mesto, Ptuj, M Rakek, Slovenske N Konjice, Slovenj-gradeč, Prevalje

TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA

DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi)

■e- KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 -m Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.

(B) 0

Brzojavke: TRGOVSKA

Telefoni: 139, 146, 458 [□] [□]

21-?

Urejuje Frane Puc. Izda j* za Konzorcij Jut«. Adoli Ribnik«. 7a Narodno tiskamo dd kot tiskamarja Fran JezerSek. Za inseratni del Je odgo»oreo Alojzij Novak. Vi t Ljubljani.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh