logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (08.04.1999, letnik 53, številka 14)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič

Urednico NT Milena Brečko Poklic

ŠT. 14 - LETO 54 - CELJE, 8. 4.1999 - CENA 280 SIT

Dnevnik tragedij, strahu in obupa

I Naš poročevalec Janez Vedenik je doživljal kosovsko tragedijo v Makedoniji. Dnevnik objavljamo na 16. strani.

TANKA NIT MED ^ ŽIVLJENJEM IN SMRTJO

celjskega novinarja Vilija Einspielerja bridka izkušnja s srbsko paravojaško skupino na Kosovem. stran 5.

[osovsica morija v očeii rojaicov

Albanci, ki živijo v Celju, v strahu in jezi trepetajo za usodo svojcev. Reportaža na strani 17.

TIRALICA ZA ZLOČINCEM?

Mitaja-Tomo Šmigovc ni prišel v zapore na Dobu. Stran 31.

Meje z ZRJ ščitijo enote NATO in makedonske vojske, vseeno pa menijo, da le v Makedonijo po ilegalnih poteh pribežalo še vsaj ao tisoč beguncev.

Ko bom velik, bom župan

Kako so tekali v kratkih hlačah celjski, šentjurski in žalski župan. Kronika s Celjskega na strani 48.

POGLEJMO-POJEJMO

Novi tednik se vključuj^ v leto kulinarike v turizmu s hišnimi izleti, ki povezujejo ogled slovenskih znamenitosti s pokušino krajevnih specialitet. Prvi izlet bo 24. aprila v Idrijo. Stran 15.

2

DOGODKI

Praznične barve Celja

11. april, praznik Mestne občine Celje - Prireditve v znamenju mladih, kulture in športa - Najvišja občinska

priznanja nagrajencem na nedeljski slovesnosti

v spomin na 11. april leta 1451, ko je Friderik II. Celjski Celju podelil mestne pravice, praznuje zadnja leta Mestna občina Celje svoj občinski praznik. Letos se bodo praznične prireditve vrstile vse do 18. aprila, osrednjo slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj, promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Celje in tradicionalnim dvigom celjske zastave pa bo na praznični dan, v nedeljo, ob 19. uri, v Narodnem domu.

Že konec minulega tedna so jumbo plakatna mesta na glavnih mestnih ulicah in vpadnicah v Celje popestrili z izdelki celjskih osnovnošolcev in srednješolcev, ki so tako kot zadnjih nekaj let tudi za letošnji občinski praznik likovno ustvarjali. Lions klub Keleia Celje je meščanom ob prazniku sinoči poklonil koncert Pihalnega orkestra Velenje, nocoj ob 19. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje odpirajo pregledno razstavo umetniških fotografij Vinka Skaleta, petek in sobota pa bosta likovno obarvana. Na likovni

koloniji Mesto Celje - izziv likovnim ustvarjalcem bodo namreč likovniki ustvarjali v središču mesta in na obrežjih Savinje, njihova dela pa bodo na ogled v Galeriji Volk. V petek ob 13. uri bo živahno v središču mesta, kjer pripravljajo koncert Mladi - mladim, zvečer ob 18. uri pa bo na Špici start teka ob Savinji.

V soboto dopoldne bo v mestnem središču prome-

nadni koncert celjskih pihalnih orkestrov, v nedeljo zjutraj bodo Celjani krenili na tradicionalni pohod na Celj

sko kočo, zvečer, pred osrednjo slovesnostjo s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj ob prazniku, pa bo ob 19. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra Celje in tradicionalen dvig celjske zastave.

V ponedeljek ob 20. uri bodo v Marijini cerkvi odprli razstavo Grofje Celjski, ki so jo pripravili v Pokrajinskem muzeju, v torek ob 17. uri pa v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje razstavo Mamut v Hermanovem brlogu, v istem muzeju pa dan kasneje še razstavo Ko bo cvetel lan. V sredo zvečer bo v Levsti

kovi sobi Osrednje knjižnice Celje predstavitev zbornika Od Maribora do Trsta, v Likovnem salonu Celje pa si bodo Celjani lahko ogledali krstno postavitev razstave Umetnost iz nahrbtni-ka/Art from the Rucksack. Prihodnjo nedeljo, 18. aprila, bodo praznične prireditve v Celju zaključili z jutranjim tekmovanjem v lovu rib s plovcem za Pokal mesta Celja v Ribiškem kotu na polotoku Brezova ter na-miznoteniškim turnirjem veteranov Slovenije v telovadnici Športnega društva Gaberje.

wmmmmmmm i. stamejčič

Kulturni program osrednje praznične slovesnosti bodo zvečine oblikovali dobitniki najvišjih občinskih priznanj, slavnostni govornik pa bo župan Bojan Šrot. V nedeljo zvečer bo za častnega meščana Celja slovesno proglašen dr. Janko Le-šničar, dr. med.. Zlata celjska grba bosta prejela I. Gimnazija v Celju in Komorni moški zbor Celje, Srebrne celjske grbe Edvard Goršič, Ana Junger in Muzej novejše zgodovine Celje, Bronaste celjske grbe pa Nataša Ger-keš Lednik, Miroslav Ter-bovc, Matjaž Brežnik in mas. Maja Krajnc.

Določeni celjski športni objekti

Skladno z veljavno zakonodajo so mestni svetniki določili javne športne objekte občinskega pomena na območju Mestne občine Celje, za katere je občina v okviru svojih možnosti dolžna tudi primerno skrbeti.

Javni športni objekti občinskega pomena morajo biti skladno z Zakonom o športu večnamenski in pomembni za razvoj športa v mestu in državi, v njih morajo izvajati vrhunske športne prireditve, ligaška tekmovanja, obvezne programe športne vzgoje in dogovorjene športne programe, atraktivni in značilni morajo biti za mesto, na ravni lokalne skupnosti pa mora biti izkazano še to, da je občina v njihovo izgradnjo, obnovo in vzdrževanje vložila proračunski denar.

Na območju Mestne občine Celje so za javne športne objekte občinskega pomena razglašeni: atletski stadion Kladi-var, nogometni stadion Skalna klet, športno letališče, turistično rekreacijski center Celjska koča, strelišče Griček, športno rekreacijski center Griček, nogometno igrišče Olimp, športno rekreacijski center Mestni park, letno kopališče, športno rekreacijski center Golovec, konjeniški center v Škofji vasi in kinološki center v Lokrovcu; z vsemi pripadajočimi objekti, seveda. IS

V Celju si želijo fakulteto

čeprav je Celje pomembno srednješolsko središče in je glede na svojo geografsko lego tudi stičišče četrtine slovenskega prebivalstva od Zgornje Savinjske doline do Obsotelja in Južnih obronkov Pohorja do hrvaške meje na jugu, je ob Murski Soboti edino večje slovensko mesto, ki še nima samostojne visoke šole.

Višje in visokošolski programi, ki jih izvajajo v Celju, so dislocirani oddelki Univerze v Mariboru, prejšnji teden pa so mestni svetniki s podporo pismu o nameri za ustanovitev Fakultete za logistiko sistemov prižgali zeleno luč za prvi samostojen visokošolski zavod v mestu ob Savinji. V Celju so kot pobudniki pripravljeni zagotoviti potrebna zagonska sredstva za začetek delovanja, fakulteta naj bi zaživela v zgradbi na Mariborski 2, razvoj samostojnega visokošolskega zavoda pa podpirajo tudi v Območni gospodarski zbornici Celje in v gospodarstvu.

Fakulteta za logistiko sistemov, ki naj bi po najbolj optimistični varianti zaživela v

študijskem letu 2000/2001, bi študentom v Celju dajala znanja dodiplomskega programa za pridobitev; univerzitetne izobrazbe. Študij logističnih sistemov pa bi temeljil na izobraževanju in usposabljanju razvojnih in vodstvenih kadrov v gospodarstvu, negospodarstvu in državni upravi. Gre zlasti za usposabljanje kadrov, ki morajo obvladovati in razreševati razvojna in strokovna vprašanja svojega področja, hkrati pa bo študijski program naravnan interdisciplinarno. IS

Pogovor bratov Juri

v dvorani Mestne občine Velenje bosta danes, 8. aprila ob 19. uri, v okviru poslanskega večera Bojana Kontiča gostovala Aurelio Juri, poslanec ZLSD, in Franco Juri, državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve. Pričakujejo zanimiv pogovor med bratoma, članoma razhčnih političnih strank. K.L.

Bodo Mariborsko odprli ali zaprli?

»Preusmeritev prometa z obstoječe trase na novozgrajena vozna pasova Mariborske ceste napovedujemo za petek, 9 aprila, ob polnoči,« zagotavlja svetovalec za promet in pomočnik načelnika oddelka za okolje in prostor ter promet Mestne občine Celje Iztok Ura-njek.

Do petka naj bi zaključili z ureditvenimi deli na začasni dovozni cesti za poslovne prostore in stanovanja od križišča z Dečkovo cesto proti Hudinji, saj so po ogledih te ceste ugotovili, da sta zdajšnja širina in potek glede na količino prometa neustrezna. Lastniki in najemniki poslovnih prostorov in stanovanj pa si prizadevajo, da bi začasna dovozna cesta (p)ostala stalna, saj zlasti podjetniki ugotavljajo, da bo prometni režim po novoz

grajeni Mariborski cesti število strank v njihovih lokalih močno zmanjšal.

V njihovem imenu govori Ivan Herci-graija (Gostišče Amerika): »Z rekonstrukcijo Mariborske ceste in prometnim režimom, ki bo veljal na njej, bodo pridobili lokali ob desni strani ceste v smeri proti Hudinji, torej Center Inters-par in ostali. Mi, obrtniki in podjetniki na levi strani, pa bomo samo izgubljali. Strank iz središča mesta sploh ne bo več, kdo pa se bo vozil na Hudinjo in tam obračal, da bo potem lahko desno zavil do naših lokalov?« se sprašuje Hercigonja in pomisleke utemeljuje še s številom delovnih mest, ki v dejavnostih v neposredni soseščini presegajo številko 50. »Odvisni smo od prometa in zato se zavzemamo, da bi našim strankam zago

tovili trajen, čim lažji dostop do lokalov,« še dodaja in zatrjuje, da bi se zadeva z malo dobre volje in pomočjo občine lahko hitro razrešila v prid vseh.

Na levi strani Mariborske se pritožujejo zlasti zato, ker med odgovornimi v Mestni občini Celje ne najdejo pravega sogovornika. »Z nami se pogovarja Ura-njek, a kaj, ko nam na naše zahteve ne more odgovarjati. Pričakovali bi, da bi se z nami sestal vsaj podžupan, če si že župan Bojan Šrot ne vzame časa,« pravi Hercigonja in dodaja, da bodo v skrajnem primeru - če odgovorov na svoje zahteve ne bodo dobili v teh dneh - po preusmeritvi prometa na Mariborski, v soboto zjutraj torej, pač prisiljeni postaviti zaporo na tej prometni žih Celja.

I. STAMEJČIČ

Z OBČINSKIH SVETOV

Za pokopališča koncesija

ROGATEC - V občini, kjer imajo tri pokopališča, so se odj za dolgoročnejšo rešitev skrbi zanje. Doslej so imeli pogo^jj podjetjem Gekott, po novem odloku, ki so ga sprejeli prej. teden, pa bo mogoča podelitev koncesije. Podeliti jo namgfj jo v prihodnjih mesecih. jj

Kaj je občinskega pomena?

ROGATEC - Za športne objekte občinskega pomena so razgjj li šolsko telovadnico v Logatcu ter bližnji stadion, rogaj nogometno igrišče in športno igrišče v središču kraja rokometno igrišče v Dobovcu. (j

Nazarcani s proračunom in statutom

NAZARJE - Svetniki so na zadnji seji sprejeli proračun, tej 265 milijonov tolarjev. Največ proračunskega denarja, milijonov tolarjev, bodo namenili gradnji popolne osni^ šole; 20 milijonov tolarjev pa bodo namenih za investiciji ceste in izgradnjo toplovoda ter kanalizacije v občini. Vel pozornosti so namenili statutu, ki je v drugi obravnavi doži spremembo. V občini Nazarje imajo tri krajevne skupnosti,! prihodnje ne bodo imele več statusa samostojnih pravnih os namesto volitev na zborih krajanov pa bodo svete krajec skupnosti volili na tajnih volitvah. (o

Odbor za obrtno cono na Prihovi

NAZARJE - Svetniki so imenovali odbor, ki bo začel aktivnostmi za izgradnjo obrtne cone na Prihovi. V občini bc počakali še približno mesec dni, da se konča denacionaliza ski postopek za zemljišče vaške skupnosti, potem pa bc začeli z odkupom potrebnih zemljišč. Hkrati bodo na nj evidentirali vse, ki se zanimajo za gradnjo objektov v prihov obrtni coni. (D

Nove cene pokopaliških storitev

POLZELA - Svetniki so na zadnji seji obravnavali in potrdilii cenik pokopahške dejavnosti. Klasični pogreb s štirimi pogt ci in dvema dnevoma mrliške vežice, govorom in zastavom stane zdaj 47.855, žarni pogreb s tremi pogrebci pa 37.[ tolarjev. Za pokopališče Andraž pa znaša klasični pogreb b pogrebcev in dvema dnevoma mrliške vežice 16.000 tolarj Najemnina za dvojni grob bo letos znašala 3.280, za enojm žarni grob pa 1.700 tolarjev. (T.'

Prvi proračun občine

POLZELA - Svetniki so precej časa namenili drugi obravn predloga odloka o proračunu Občine Polzela. Kot je de župan Ljubo Žnidar, do izteka javne obravnave ni prišla] ena pisna pripomba glede predloga proračuna. Kljub temu, so morali v drugo obravnavo vključiti spremembo izračJ primarne porabe, ki so jo prejeli od vlade, povečanje priho kov in odhodkov občine iz naslova samoprispevka KS Andri ki se vključuje v lastne prihodke občine in povečanje prihi kov in odhodkov občine iz naslova pokopališke dejavnosti tem se je proračun od prve do druge obravnave povečali okrog 16 milijonov in sedaj znaša 346 milijonov tolarjev, fc so svetniki soglasno sprejeli. Na seji so sprejeli tudi Stal občine in poslovnik. (T.T^

Štirje redno zaposleni

POLZELA - V Občini Polzela imajo kadrovske probleme rešene. Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, bodo v polzeli občinski upravi poleg župana še štirje redno zaposleni. Tajni občine je pravnica Eva Lenko, za finance bo odgovorna Ts Mavrič, za administracijo Lidija Flis in za socialo ter družW dejavnosti Danica Antloga.

MODRI TELEFON

Se vam kdaj zgodi, da vas kakšna stvar razjezi, spravi v slabo voljo? Ali pa vas kaj posebnega iz vašega okolja razveseli, preseneti, vas skratka spodbudi, da bi to povedali še komu?

Ker tega ne storite takoj, običajno na vse skupaj pozabite, čeprav bi bila zadeva vredna širše predstavitve. Zato uvajamo Modri telefon, ob katerem bo vsak teden dežural eden od novinarjev Novega tednika. Sporočate mu lahko, kaj se zanimivega dogaja v vašem kraju in kakšne probleme imate v svojih okoljih, pa jih ne znate razrešiti. V naslednji številki Novega tednika bomo nato obdelali eno od predlaganih tem, kasneje pa še vse ostale, če bomo presodili, da so tega vredne (v ta

okvir seveda ne sodijo sosedski ali družinski sp" Skratka, na modri tel^"^

II

nam sporočajte, kaj in o bi radi brali v Novem In z Novim tednikom videli še več.

Vsak dan med 10. in bo do srede, 14. aprili' J klice na številki moD' 0609-620-133 sprejemala jana Cvirn. Pokličite! j

DOGODKI

3

Več denarja za manj otrok

dodatki bodo višji, zanje pa bo 'f j je bistvo nedavno Jgjete spremembe zakona družinskih prejemkih.

jI majem bi po starem i;0nu sicer pričel veljati uni-otroški dodatek, ki [,i po ocenah strokovnja-prinesel negativne posle-pri socialno najbolj šib-jjružinah, pa tudi težave v ^računu. Sprejeta novost določa, da bo dodatek ,l(onca aprila leta 2001 še

vedno selektiven glede na povprečni mesečni osebni dohodek družine na družinskega člana.

Namesto dosedanjega cenzusa 110 odstotkov povprečne plače v državi naj bi otroški dodatek prejemale družine, ki ne presegajo 99 odstotkov povprečne plače na družinskega člana (za leto 1998 znaša ta 158.069 tolarjev). Uvedenih je več razredov in še dodatni, ki upošteva socialno najbolj ogrožene družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 15 odstotkov

povprečne slovenske plače. Otroški dodatek je doslej prejemalo več kot 400 tisoč upravičencev, po novem pa naj bi jih bilo okrog 380 tisoč. V povprečju bodo otroški dodatki višji za 38 odstotkov. Iz proračuna bo za to potrebnih 5,5 milijarde tolarjev.

Najnižji otroški dodatek je doslej znašal okrog 2.700 tolarjev za vsakega otroka, najvišji pa okrog 8.500 tolarjev. Po novem bo različen glede na vrstni red rojstva otroka. Najnižji se bo tako gibal med 2.600 do 15.000 tolarjev za

prvega otroka, za drugega med 3.600 do 16.500 in za tretjega ter naslednje od 4.600 do 18.000 tolarjev.

Vloge za otroški dodatek je treba oddati na centrih za socialno delo do 30. junija, novosti pa začnejo veljati s 1. majem.

Novost v zakonu je tudi ta, da bodo dodatek za nego prejemali tudi otroci, ki se šolajo po 18. letu do dopolnjenega 26. leta in so hudo bolni ali telesno ali duševpo prizadeti.

' TC

Kje najti denar?

.jiozirski svetniki bodo j prihodnji seji dokonč-0 odločali o prostorih za oročno dvorano in zgo-ovinsko sobo.

Gre za prostore v prenov-enem župnišču, ki bi bili za ie načrtovani sobi zelo fimerni, saj so v središču [aja. V Mozirju nimajo po-^ne dvorane, v zgodovin-asobi pa bi uredili zbirko ikumentov o kraju Mozir-,ki so last publicista Alek-ndra Videčnika in so sedaj celjskem zgodovinskem tiivu. Občina Mozirje bi arala za obe sobi priskr-ti opremo in plačevati na-nnino, verjetno pa bo na-nnino za poročno dvora-prihodnje leto plačevala jzirska upravna enota, ndar so svetniki na zadnji ii zahtevali podrobnejšo alizo stroškov, ki še niso redeljeni v proračunu, ekakor pa bi morali denar jti znotraj sredstev za kul-ro. US

Tokrat podprli Vitpro

Po obširni razpravi o prednostih in slabostih podjetja Vit-pro, se je večina vi-tanjskih svetnikov vendarle strinjala, da javne gospodarske službe prepustijo v upravljanje temu zasebnemu podjetju, katerega četr-tinski lastnik je tudi občina.

Poročali smo že o pripeti-jah v zvezi s podjetjem Vitpro d.o.o., ki so ga v začetku leta ustanovili v Vitanju. Njegovo ustanovitev so podprli svetniki prejšnjega mandata, zato mnogim novoizvoljenim ni bilo jasno, čemu sploh potrebujejo tako podjetje, katerega četrtinski solastnik je tudi občina. Predvsem pa jih je motilo, da so preostali delež v lasti občinskih funkcionarjev oziroma njihovih sorodnikov. Na petkovi seji pa so še enkrat predstavili vzroke za to podjetje, pripravili pa so tudi pogodbo o uporabi in upravljanju komunalne infrastrukture, s katero natanko določajo pravice in obveznosti podjetja ter ostala medseboj

na razmerja in tako skušali odstraniti vse nejasnosti v zvezi s podjetjem.

Prednost solastništva občine v podjetju je v tem, da si s tem občina zagotovi vpogled v poslovanje podjetja in obenem tudi možnost soodločanja. Zato so na zadnji seji vitanjski svetniki že določili tudi svojega predstavnika, ki bo zastopal občino. To je Pavel Trnovšek, njegova namestnika pa sta Rudolf Pesjak in Alojz Gornjak. Vsi trije lahko sodelujejo na sejah skupščine in imajo glasovalno pravico v višini, kakršen je delež občine v podjetju.

Da je ustanovitev tega podjetja v Vitanju dvignila dosti prahu, dokazuje tudi podatek, da je nekdo od občanov vladno službo za reformo lokalne samouprave zaprosil

za mnenje o tem, ali so lahko soustanovitelji podjetja tudi župan in občinski delavci. Služba je že posredovala odgovor, v katerem pojasnjujejo, da zadeva ni sporna. Občinski funkcionar ima lahko v firmi do 25-odstotni delež. Možen pa je tudi višji delež, če posebna občinska komisija, ki ugotavlja združljivost javne funkcije s pridobitveno dejavnostjo ugotovi, da zadeva ni sporna.

S pogodbo o uporabi in upravljanju komunalne infrastrukture bodo na podjetje Vitpro prenesli naslednje gospodarske službe: oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda ter urejanje pokopališča, pogrebno službo in urejanje javnih površin.

B.P.

Prvič o zavodu OŠ Rečica

Pretekli teden so se sestali 'ni mozirskega sveta, ki so •t^ončno sprejeli statut in po-"^Tiik, v prvi obravnavi pa ^"k o ustanovitvi vzgojno "braževalnega Zavoda Os-'^a šola Rečica ob Savinji.

^odloku je za rečiško šolo "ločen šolski okoliš krajev-\skupnosti Rečica, odprta 'Je tudi možnost, da šolo ^kujejo otroci iz drugih '^l^ih okolišev. Mozirski ob-Jski svet naj bi v treh mese-I po dokončnem sprejetju '''ka imenoval vršilca dolž

nosti ravnatelja, popolna osnovna šola pa naj bi na Rečici začela delovati v šolskem letu 2000/2001. Kakor je znano, je novogradnja na Rečici pod streho, sedaj so se dela zaradi finančnih težav izvajalca zaustavila, v občini pa iščejo najboljšo možno rešitev.

Poleg tega so svetniki sprejeli še zaključni račun za lani. nekaj več kot 3 milijone tolarjev primanjkljaja bodo pokrili z rezervnimi sredstvi v letošnjem proračunu, ki so ga na zadnji seji prvič obravnavali. US

Prizidek za popolno šolo

^ letu dni so v Nazarjah poleg osnovne šole zgradili ^,'^idek, v katerem bodo našli prostore učenci višje stopil in Glasbena šola Nazarje.

•Minuli teden so uspešno opravili tehnični prevzem, odpra-'Morajo le nekaj manjših pomanjkljivosti. V začetku tedna na zaenkrat še podružnični šoli v Nazarjah prešli na I '''zrnenski pouk, s popolno osnovno šolo pa bodo pričeli L^^Plembra. Takrat bodo iz Mozirja prišli nazarski učenci iz ^.^fedne stopnje. Nazarski svetniki so na zadnji seji občin-sveta do konca junija podaljšali mandat Rajku Pintar-j(jl ^'"Šilcu dolžnosti ravnatelja. Junija naj bi poleg osnovne ^ Načeli graditi še telovadnico. US

Stanovanfa po desetih letih

Proračun občine Vitanje bo letos znašal približno 200 milijonov tolarjev. Da bo toliko sredstev zares prišlo v občinsko blagajno, pa se bo morala občinska uprava še močno potruditi.

Država namreč zagotavlja le 75 odstotkov načrtovanih sredstev. Za vsako investicijo bodo morali Vitanjčani denar priskrbeti še iz različnih ministrstev, od koder nameravajo pridobiti vsaj dobrih štirideset milijonov. S tem denarjem bodo poravnali dolg za lani posodobljeno cesto od Vitanja do Hudinje, nekaj denarja so že porabili za odkup graščine, v kateri je sedež občine. Prenovili bodo prostore v zdravstvenem domu ter z ureditvijo okolice šole zaključili investicijo v šolstvu. Nadaljevala se bo tudi odmera cest. Ko bodo izdelali štiriletni načrt za posodobitev cest na Vitanjskem in se dogovorili za prednostni vrstni red, pa nameravajo letos posodobiti še približno dvo-kilometrski odsek. Nekaj denarja pričakujejo za sanacijo plazov, nekaj pa bodo potrebovali tudi za izdelavo raznih projektov in dokumentacije. Letos nameravajo še dokončati parkirišče za avtobuse in tovornja

ke na Fužinah in nadaljevati z urejanjem komunalnih vodov v soseski pod Kompošem. V načrtu je sanacija posledic lanskega neurja. Pridobiti morajo lokacijo za osrednjo avtobusno postajo v kraju in nenazadnje potrebujejo denar tudi za rekonstrukcijo križišča in prestavitev kapelice.

Svetniki so na zadnji seji tudi sklenili, da bodo najeli kredit v višini 16,4 milijona tolarjev za odkup nekdanje šole. Pred dvema letoma je občina Vitanje prodala (dala v račun) spodnjo šolo podjetju Pluton, s tem pa so pridobili sredstva za gradnjo novega šolskega prizidka. Zdaj bi radi objekt za isto ceno odkupili nazaj, da bi lahko v njem uredili stanovanja. Objekt bi predali v upravljanje stanovanjski zadrugi Atrij, ki bi v nekdanji šoli uredila osem do devet stanovanj, na parceli pa je kasneje predvidena dozidava še nekaj stanovanj. Stanovanja bodo neprofitna. Z njimi bi občina končno pridobila nekaj prepotrebnih stanovanjskih enot. V Vitanju namreč od leta 1989, ko so postavili zadnji blok, teh ni bilo več na voljo.

B.P.

PO SVETU

NATO ne bo popustil ZRJ

Zveza NATO se je kot kaže tokrat odločila, da Miloševi-ču ne bo popustila in da bo -sodeč po izbiri ciljev napadov - tokrat Šla do konca.

Jugoslovansko vodstvo je verjetno šokiral sobotni nočni napad na središče Beograda, ko je osem manevrirnih raket zadelo oba zastavljena cilja: poslopji zveznega in srbskega notranjega ministrstva. Na sedežu Na ta v Bruslju so prepričani, da so s tem razdejali glavni stan specialne policije, ki je neposredno odgovorna za načrtovanje in izvrševanje operacij proti kosovskim Albancem. Noč kasneje so bili zadeti še nekateri vojaški in varnostni cilji v Beogradu, vključno s poveljstvom 1. armade jugoslovanske vojske. Zadeta je bila tudi beograjska toplarna, pa poUcijska akademija na Banjici, rafinerija v Pančevu, skladišče goriva v Bogutovcu pri Kralje-vu, tovarna Sloboda v Čačku in skladišče nafte v Smederevu. ZRJ je ostala tudi brez nekaterih pomembnih povezav v državi; tako sta bila porušena kar dva mostova čez Donavo v Novem Sadu in en v Bački Palanki, ki ZRJ povezuje s Hrvaško. Po poročanju srbske televizije in agencije Tanjug naj bi bilo v vseh napadih ubitih kar nekaj civilistov.

Srbi zajeli tri Američane

Srbska vojska ali pa pripadniki paravojaških skupin so nekje na jugoslovan-sko-makedonski meji zajeli tri ameriške vojake. Zadnje, kar so ugrabljeni vojaki povedali po radijski zvezi je bilo, da so obkoljeni in da se ne morejo umakniti.

Jugoslovanska vlada trdi, da so Američane zajeli med vohunjenjem na njenem ozemlju, medtem ko so v Pentagonu prepričani, da so jih nezakonito ugrabili v Makedoniji. Nekateri analitiki menijo, da je bila ugrabitev skrbno načrtovana in da naj bi z njo vplivali na ameriško javno mnenje, da bi se obrnilo proti vojaški akciji zveze Nato. V Beogradu so povedali, da bodo spoštovali Ženevsko konvencijo in da bodo vojakom pošteno sodili. Nekaj dni kasneje pa so sporočili, da sojenja sploh ne bo in da bodo vojake izpustili, vendar šele po koncu napadov na ZRJ.

Srečanje Milosevič-Rugova

Srbska televizija je 1. aprila objavila posnetke nepričakovanega srečanja med Miloševičem in zmernim kosovskim vodjem Rugovo.

Sogovornika naj bi se, tako srbski viri, zavzela za reševanje problemov s političnimi sredstvi. Pisno pa naj bi se tudi obvezala, da si bosta prizadevala za dosego miru. Na sedežu Nata so bili presenečeni nad srečanjem in so podvomili, da Rugova deluje po lastni volji. Štiri dni kasneje pa so na tiskovni konferenci postregli s podatkom, da srečanja najver

jetneje sploh ni bilo in da je srbska televizija pokazala več kot dve leti stare posnetke srečanja. Priredila naj bi tudi transkripcijo Rugovine izjave, ki jo je dal dan pred »spornim srečanjem«: v njej je sicer res zahteval ustavitev - vendar ne napadov, temveč nasilja na Kosovu. Sicer pa naj bi Rugova zdaj živel v nekakšnem hišnem priporu.

Kmalu tudi kopenskelsile v ZRJ?

Prvič po začetku napadov so na Natu omenili možnost, da bi mednarodne kopenske sile namestili na Kosovo pred podpisom mirovnega sporazuma iz Rambouilleta.

Doslej so namreč članice Severnoatlantske zveze to možnost zavračale in so bile ta korak pripravljene storiti le v primeru premirja in sklenjenega mirovnega sporazuma. Poudarili so, da bodo z napadi nadaljevali vse dokler jugoslovanske sile ne bodo prenehale napadati civilno prebivalstvo. Američani so zato v Evropo poslali dodatnih 13 lovcev F-117 in je na napad zdaj pripravljenih že 24 za radarje nevidnih letal. ZDA so v Jadransko morje poslale tudi letalonosilko Theodore Roosevelt s 50-70 bojnimi letali na krovu. Precej pa je presenetila odločitev Rusije, da v Jadransko morje pošlje sedem ladij; šlo naj bi za nekakšno opazovalno misijo, v kateri bocip med drugim vohunske ladje in ladje za boj proti podmornicam.

Beguncev vsak dan več

Ne glede na Natove napade pa srbske enote še naprej nadaljujejo z etničnim čiščenjem Kosova. Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva je iz pokrajine od marca lani zbežalo že več kot 630 tisoč ljudi, vsega skupaj pa naj bi se po gozdovih in planinah skrivalo že več kot milijon kosovskih Albancev.

Dnevno se v Albanijo, Makedonijo in črno goro zateče več deset tisoč ljudi, tako da razmere v improviziranih begunskih taboriščih že mejijo na katastrofalne. Predsedujoča Evropski uniji Nemčija je zato obljubila, da bo petnaj-sterica sprejela 100 tisoč beguncev. Tudi Albanija jih je pripravljena sprejeti tako število, vendar le v primeru mednarodne pomoči. Nemčija jih bo sprejela 40 tisoč, Turčija 20 tisoč. Norveška do šest tisoč, Kanada, Grčija in Avstrija do pet tisoč, ZDA in Velika Britanija pa tudi nekaj deset tisoč.

Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv

DOGODKI

KOMENTIRAMO

Bela lisa zemljevida sedanjosti

Promocija Celja je bila rdeča nit dela občinske uprave že v preteklem mandatu. Knežje mesto, negovanje tradicije, ki je ne manjka, lepšanje zunanjega videza in vračanje mladih z uvajanjem visokošolskih študijskih programov, so bili morda glavni, a žal neizpolnjeni cilji.

Potem je županski kandidat Bojan Šrot v svojem predvolilnem programu lani jeseni stvari zastavil še smelejše. »Vrnimo Celje na zemljevid sedanjosti!« je obljubljal in zdaj, po dobrih stotih dneh njegovega županovanja, bi bilo lepo, če bi kakšen skromen, a viden in ^ naš vsakdan otipljiv rezultat že imeli. Pa ga ni! Če so gospodarstvo in nova delovna mesta, prostorsko urejanje ter novi visokošolski programi področja, ki terjajo več časa, je za meščane vendarle zelo pomembnih še kup malenkosti, ki pa ne bi smele ostati prezrte.

Te dni se Celje pripravlja na praznovanje občinskega praznika, program prireditev je v znamenju mladih, kulture in športa, odbor za pripravo prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu pa sestavlja program poletnega dogajanja v mestu. Pred cvetno nedeljo so, zlasti šolarji, v dobri stari slovenski šegi počistili mestno središče, okolico svojih šol in tudi mestni park. Pa je bil rezultat njihovega truda kaj kratkega veka. Med velikonočnimi prazniki je bil namreč prav park tista črna točka mesta ob Savinji, ki je ne bi smel videti prav nihče. Ne meščan, kaj šele kakšen turist!

Polomljeno drevje, vejevje oziroma dračje, ki se zajeda v

rastočo travo, oluščena barva na klopcah, prenapolnjeni smetnjaki ter plastenke, kozarci in polivinil, ki jih je veter razpihal po zelenicah... Ob tem pa park poln ljudi! Mlade družine, razposajeni šolarji, Celjani z lajajočimi štirinožci, starejši, tudi iz bližnjega doma upokojencev -so lovili prve zares tople sončne žarke in pri tem sramežljivo upirali pogled v tla ali pa nekoliko glasneje negodovali. Dela, ki jih je prepotreben mestni park, namreč niso tako draga, niti tako zahtevna, da jih v nekaj dneh ne bi bilo mogoče opraviti.

Pustimo ob strani tistih 200 milijonov tolarjev, za kolikor naj bi menda letos skrčili programe komunalnega gospodarstva v občini, in dogotraj-no usklajevanje del, ki se bodo ali ne bodo opravila. Če je sanacija travne ruše lahko vprašljiva, potem o tem, da bi mesto denar za preprosto grabljenje travišča in odvoz navlake moralo zagotoviti, ne bi smelo biti govora. In, če v mestnem svetu pade pobuda, da bi si morali svetniki v spremstvu vodnikov ogledati mestne znamenitosti in muzejske zbirke ter obiskati Stari grad, potem bi jo morda veljalo dopolniti še s kratkim sprehodom, z županom na čelu, po nabrežju Savinje v mestnem parku.

Če bi potem celjski park dobil vsaj približno takšno podobo, kot jo imajo urejene zelene površine v Slovenskih Konjicah, Velenju ali Mozirju, bi del bele lise na zemljevidu sedanjosti, ki prekriva Celje, že lahko izbrisali. Vredno bi bilo!

IVANA STAMEJČIČ

Bitka za otroke

Šolarje želijo preseliti iz Dobja v šentjurski Hruševec - Kaj vse se skriva v ozadju?

Občinski svet šentjurske občine bo 19. aprila sprejemal odločitev o prešolanju otrok s Kalobja v šolo v šentjurskem Hruševcu. Ka-lobški otroci, ki spadajo v šolski okoliš nove občine Dobje, naj bi v bodoče obiskovali šolo v »domačem« Hruševcu. Gre za posledico nastanka nove občine Dobje.

mmmmmmmmmmmmmmm

če ne bo posebnih zapletov, bodo šentjurski svetniki na predlog župana Jurija Malovrha sprejemali odločitev po skrajšanem postopku. V preteklih tednih se je v ozadju marsikaj dogajalo. Na februarski seji sveta KS Ka-lobje, ki je na ozemlju šentjurske občine, so bili naklonjeni odločitvi o postopnem prešolanju njihovih otrok iz osnovne šole v občini Dobje v šentjurski Hruševec. Edi Peperko iz šentjurske občinske uprave je v torek povedal, da smatrajo pobudo krajanov Kalobja za legitimno ter da bodo njihovo voljo spoštovali. Pravi, da se v Šentjurju zavedajo, da je bilo v času enotne občine drugače.

Ravnatelj osnovne šole Dobje, s podružnično šolo na Kalobju, je Franc Krampi. V KS Kalobje so ravnatelju javno povedali, da nimajo nič

proti dobovski šoli, želijo le, da se njihovi otroci šolajo v lastni občini. Ravnatelj trdi, da gre za odločanje proti volji staršev kalobških otrok, ki se šolajo v Dobju ter za vmešavanje politike. Starši 23 kalobških otrok so namreč izpolnili njegov vprašalnik, pri čemer so vsi izrazili željo, da se otroci šolajo v Dobju ter ne v Hruševcu. Pozneje je ravnatelj Krampi pripravil še roditeljski sestanek s starši otrok, ki obiskujejo 4. razred podružnične šole Kalobje. Ugotovil je. da si od petih šolarjev trije želijo nadaljevati šolanje v Dobju. Krampi je konec marca z nameravanimi spremembami šolskega okolišča pisno seznanil državno sekretarko ministrstva za šolstvo in šport mag. Tejo Vaienčič. Delegacija kalobških svetnikov pa si je že ogledala možnosti nove šentjurske šole v Hruševcu, ki jo obiskuje dobrih tristo učencev. Za njimi so odšli v Hruševec še starši šolarjev.

Sicer pa v šentjurski občinski upravi pripominjajo, da so po zakonu odgovorni za organizacijo in stanje šolstva v občini. V Dobju menijo, da

jim daje prav vladna uredba, ki govori o tem, da se šolski okoliši z delitvijo občin ne spreminjajo, v Šentjurju pa razlagajo, da sprememba šolskega okoliša ni v pristojnosti ministrstva.

V ozadju zapletov v zvezi z odmaknjenim Kalobjem so očitno različni strahovi in interesi. Kalobčani se bojijo, da bodo ostali brez podružnične šole, saj bodo prihodnje šolsko leto v 1. razredu brez učencev, tako da bo v kalobški podružnični šoli ostalo vsega 9 otrok. Svoj interes imajo prav tako v Dobju, kjer so leta 1991 začeli s poukom v veliki novi šoli, zato je zanje pomemben vsak učenec.

Na koncu koncev bo gotovo obveljala želja posameznih staršev. Ti bodo svojega šolarja poslali pač v tisto šolo, kamor bodo želeli, potrebna bo le privolitev ravnatelja iz domačega šolskega okoliša ter tistega, kamor jih želijo poslati. Zaradi dejstva, da je s Kalobja v Dobje šest kilometrov, v Hruševec pa dvakrat toliko, bo njihova odločitev gotovo lažja.

iBRANE JERANKO

Sosvet o kmetijstvu

CEUE - Pri načelniku uprave enote Damjanu Vrečku so se v torek prvič sestali člani novoimenovanega sosveta načelnika. Mestni in občinski svetniki so v sosvet imenovali celjskega župana in podžupana Bojana Šrota in Marka Zidanška, vojniškega župana Bena Podergajsa, štorskega občinskega svetnika Albina Valanda in župana Občine Dobrna Martina Breda. Na prvem srečanju so določili poslovnik o delu, vsebinsko pa so se lotili poročil o izvajanju zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev ter zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. (IS)

Ekološki inštitut pod novo streho

Delavci Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje so se v minulih dneh preselili v nove prostore na Koroški cesti, ki jih je na Starem jašku obnovil velenjski premogovnik, in jih bodo jutri, 9. aprila, odprli. Naložba je vredna približno 140 milijonov tolarjev. 1050 kvadratnih metrov prostorov je dvakrat večjih od prejšnjih.

»Pridobitev ustreznih prostorov omogoča tudi nove zaposlitve. Število zaposlenih v inštitutu, kjer je trenutno 46 delavcev, se je v dveh letih podvojilo,« je povedal direktor ERICa mag. Franc Avberšek. Izobrazbena struktura zaposlenih je zelo visoka, saj imajo 3 doktorje znanosti, 9 magistrov, 20 visokošolsko izobraženih delavcev, 2 z višjo šolo, ostali pa so tehniki. Med zaposlenimi je največ biologov in kemikov, sicer pa je za inšti

tut, ki se ukvarja z izdelavo najrazličnejših ekoloških raziskav, tehnološkimi storitvami in izobraževanjem, značilna interdisciplinarna poklicna zasedenost.

Začetki ERICa segajo v leto 1987, ko je na področju ekologije na šaleškem območju delalo šest mladih raziskovalcev, uradno pa so inštitut ustanovili pred 8 leti Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Inštitut Jožef Štefan ter ESO Oprema. ERICo, sprva je bil zavod, je s širitvijo dejavnosti pridobil status inštituta. »Sprva smo opravljali predvsem raziskave za premogovnik in termoelektrarno, v zadnjih dveh letih pa delamo raziskave za naročnike iz vse Slovenije,« je še povedal mag. Avberšek in poudaril, da želijo pridobiti tudi partnerje iz tujine ter postati mednarodni ekološki inštitut. K. LEKIČ

Ali juha ne bo prevroča?

Optimizem kljub novostim, ki so prizadele manjše občine

Po predlogu letošnjega proračuna občine Rogatec, ki so ga svetniki sprejeli v osnutku, znašajo tako prihodki kot odhodki 236 milijonov tolarjev. Po zaključnem računu so imeli lani 309 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 6 milijonov presežka.

Občina Rogatec je v preteklih letih veliko investirala, vendar je med tistimi manjšimi, ki so jo prizadele novosti zakona o financiranju občin. Pri tem v vodstvu občine pripominjajo, da so bile lanske proračunske številke v začetku leta približno iste, z uspešnim kandidiranjem za sredstva na različnih natečajih ministrstev pa so imeli z rebalansom precej več sredstev. Tako tudi letos računajo na dodatni denar s podobnih natečajev.

Prihodki primerne porabe znašajo v Rogatcu 195 milijonov tolarjev, med odhodki pa

je za različne investicije namenjenih približno 90 milijonov tolarjev. Med najpomembnejšimi sta začetek celovite prenove šole v Donački Gori ter gradnja prizidka šolske telovadnice v Rogatcu, kjer želijo povečati dvorano ter urediti pomožne prostore. Za kulturna spomenika Muzej na prostem in graščino Strmol so pred kratkim pridobili v Ljubljani 18 milijonov tolarjev za

širitev oziroma nadaljnjo prenovo.

V občini prav tako računajo na nova stanovanja, saj je kljub novemu bloku vehko prosilcev. Tako želijo odkupiti stanovanjsko hišo na Ptujski cesti, kjer bi letos uredili tri od pričakovanih sedmih stanovanj. Vse je seveda odvisno od ugodnega kredita, ki ga želijo pridobiti iz prestolnice.

B.J.

Vklopili bomo kamere za nove sodelavce

TV Celje d.o.o., Mariborska 8B. 3000 Celje

Če ti slovenski jezik ni tuj, če te ni strah dinamičnega dela, če želiš spoznati veliko novega...

pridi na avdiiijo

v soboto, 10. aprila ob 10. uri v Studio TVC,

Mariborska 86, Celje.

Z veseljem te pričakujemo!

PO DRŽAM

Nizka inflacijo

UUBUANA, 31. marc^ (Delo) - Marca so se cen^ življenjskih potrebščin zvj. šale za 0,3 odstotka v p^j. merjavi s februarjem, leto§. nja inflacija pa je 1,7 od. stotna. V primerjavi z lan, skim marcem so se cene življenjskih stroškov povj., šale za 5,7 odstotka.

Prva ^ obravnava ^

UUBUANA, 1. aprila (Delo) - Poslanci državne-' ga zbora so v prvi obravna^ vi z večino glasov podprli' vladni predlog novega za" kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v] razpravi so se izoblikovali, številni predlogi, ki jih mo^ ra vlada preučiti do druge obravnave, med drugim tudi primernost znižanja polne upokojitvene starosti za moške na 63 let in za žen-i ske na 61 let.

Pomoč beguncem

UUBUANA, l.aprila' (Delo) - Na predlog zunanjega ministrstva in Rdeče-^ ga križa Slovenije je vlada odobrila človekoljubno po--moč Albaniji, Črni gori in Makedoniji za begunce s* Kosova v vrednosti 46,6 mi^ lijona tolarjev.

Nemški sistem -

UUBUANA, 1. aprila (Večer) - Izvršilni odborj LDS je podprl uvedbo koim biniranega, nemškega volilnega sistema, ki bi bil v' skladu z odločbo ustavnega^ sodišča. 88 poslancev naj bi volili po večinskem, preo-' stalih 30 ali več pa po pro-j porcionalnem sistemu/ Vsak volivec bi imel dva^ glasova - enega za poslanca^ in drugega za stranko. j

Kadrovanja

UUBUANA, 2. aprila (Delo) - Predsednik vlade^ naj bi kmalu predlagal nov vega ministra za gospodar-^ ske dejavnosti. Najresnejša kandidatka je dr. Tea Pe-, trin, redna profesorica na_ ljubljanski ekonomski fa*^ kulteti. ;

Rode o Kosovu !

UUBUANA, 4. aprila (Delo) - Ljubljanski škofi« slovenski metropolit Franc Rode je v pridigi pf vstajenski maši v ljubljen; ski stolnici namenil neka) misli tudi razmeram Balkanu in pozval ljudi, fl^lj po svojih močeh pomaga)" beguncem. =

Veliko zavezancev ^

UUBUANA, 6, apri^ (STA) - Po podatkih davcj nih uradov je obrazce registracijo oddalo 60.911 bodočih zavezancev za ^^^ vek na dodano vredno5'= kar je za 10 tisoč več kot 5?' ocenjevali v ministrstvu finance. Celjski dav^J urad je dobil 5.473 prija^f

AKTUALNO

5

Tanka nit med zi¥l|en|em in smrtjo

Zgodba o tem, kako se je Delov novinar Vili Einspieler no Kosovu spogledoval s smrtjo in spoznal del resnice, ki jo je iskal

fnoči s petka na soboto je Ii Einspieler, dopisnik Dela j-flja, skupaj s kolego foto-^fterjem Tomijem Lom-^fjn, prestopil hrvaško slo-^ko mejo in šele takrat da je zares rešen. Da bo jnekaj ur spet med svojimi l^ažjimi, ki so prav tako jtajali težke trenutke ne-pvosti in strahu, ko so iz-jeli, da je Vili sredi vojnih j20t na Kosovu postal žrtev jliajšnjih »oblasti«.

Iženi in hčerkama se je v lOto okrog dveh vrnil ves jen in z modricami po te-a.a neizmerno srečen nad icem nekajdnevne agoni-idbi se bila lahko končala i^isto drugače. Inogi so se spraševali, zakaj Vili in Tomi izbrala tako arno pot, ko pa sta imeli i drugačne, manj tvegane bosti za poročanje o stana tem delu Balkana, ki je v i Takšno vprašanje smo postavili tudi mi. »Najin len je bil, da se iz Makedo-iprebijeva na Kosovo in od I poročava, kaj se v resnici Že med potjo sva izve-Ua so srbske oblasti izg-fvse tuje poročevalce, zato spremenila načrt in se od-Rla v Črno goro. Iz Podgori-iva poročala o učinkih Nato-b bombardiranja na raz-pje sil v tamkajšnji razcepili politiki ter se nato odpra-tvRožaj, ki je eno največjih Korskih begunskih tabo-Majina naloga je bila na-N tudi ta, da poročava o Nskih beguncih v Črni go-•'^ožaj, ki je kraj s približno 'tisoč prebivalci, je do danes že več kot 30 tisoč be-•"cev. Ker pa se nisem mogel le z eno platjo zgod-'sva se s Tomijem odločila, 'prestopiva mejo in vidiva, V samem Kosovu ravnajo ^unci. Na poti se nama je Jružil prijatelj Črnogorec ^^ Kalezič in tako smo vsi Ijl^renili proti mejnemu pre-Srbska policija je bila pri ""^oli na meji do nas korekt-'■^o nas pa opozorili, da je jinja pot precej tvegana, , možna. S Tomijem sva .^mreč želela prebiti malo 'i® na kosovsko ozemlje. ^ smo naleteli na še'eno jjjisko kontrolo, na kontrol-^ kjer je bila jugoslovan-. Vojska pa nas sploh niso i^'''- Takrat sem za trenu-P°rnislil, da bi se bilo dobro in vrniti, a bi bila ta preveč sumljiva in ne-^ • Vsi trije smo, vsak pri ^ ''izmišljali o pogojih zn pot in se, kljub meša-K Pbčutkom.

nemo spora-■ da gremo naprej. Po Vožnji s službenim avto-pa se je zgodilo. Na

leteli smo na srbsko paravojaško enoto, bilo je približno deset ljudi v uniformah brez prepoznavnih oznak, njihov vodja pa je imel čez glavo črno maskirno kapo. Začutili smo, da se nam nič dobrega ne obeta, da je položaj skrajno resen in nevaren.« Zle slutnje so se začele nemudoma uresničevati.

Umazano delo prepustili tolpi

Ker je bilo srečanje s policijo in vojsko dokaj mirno, je zelo mogoče, da je bilo kasnejše srečanje s paravojaško enoto vnaprej predvideno. Vse tako kaže, da srbska vojska na Kosovu sodeluje s paravojaškimi enotami in jim prepušča umazano delo ter se na tak način opere. »Po registrski tablici službenega avtomobila so ugotovili, da smo iz Slovenije, ko pa smo jim morali izročiti vse dokumente, so vedeli, da smo novinarji. Tomija so takoj potegnili iz avta in ga vprašali, če je že bil v vojski. Ko je odgovoril, da ne, je moral pred njimi korakati. Potem so nas vprašali, ali imamo pri sebi dovoljenje za delo, izdano od uradnih jugoslovanskih oblasti v Beogradu. Odgovoril sem, da takšnega dovoljenja nimamo, da pa imamo dovoljenje, ki ga je izdalo črnogorsko ministrstvo za informiranje. Potem so začele padati po nas klofute, brce, prisilili so nas, da smo legli na tla, v nas pa so bile uperjene avtomatske puške. Ko smo tako ležali v blatu, se je pripeljal nek visok časnik jugoslovanske vojske in medtem ko smo vstajali, so nas brcali, častnik pa nam je postavil enako vprašanje, ali imamo uradno dovoljenje za poročevalsko delo. Ves čas smo morali gledati v tla, malo sem poškilil navzgor in zagledal častnikov cinični na

smeh, ko je dejal: »Če dovoljenja nimate, boste pač zdaj dobili nekaj drugega.«

Vili in Tomi sta že v času, ko sta se iz Podgorice podala na pot proti Kosovu, izvedela, da so srbske oblasti preklicale nalog za izgon tujih novinarjev, zdaj pa se je zavedal, da jim tudi sto takšnih uradnih dovoljenj ne bi pomagalo. Vili je nadaljeval: »Morali smo v njihov avtomobil. Najprej so odpeljali Mišo, naju s Tomijem pa so >politično izobraževali< in takrat sva spoznala, da se nama lahko zgodi vse, kar je v takšnih razmerah mogoče.«

Očitki, žaljivke, udarci z gumijevkami

»Nato sva v avto sedla še midva, peljali smo se nekaj kilometrov v notranjost, na mestu izstopa pa sva zagledala Mišo in še dva Albanca. Ležali so nepremično na tleh, z obrazi v blatii. Najprej sem pomislil na najhujše, a si kmalu oddahnil. Enako sva morala leči tudi midva, roke pa so nama na hrbtu vklenili v lisice. To se je dogajalo v torek zgodaj popoldne,« je pripovedoval Vili in v nadaljevanju opisal maltretiranje, fizično in psihično, ki so ga bili deležni vse do večera. Med drugim so Viliju očitali, da je med slovensko osamosvojitveno vojno pisal o tem, kako jugoslovanska vojska strelja na nedolžne civile in da so Slovenci med to vojno streljali na srbske otroke, kar je seveda zanikal. Uspelo mu je ujeti trenutek, ko so četniki [kako jih je mogoče drugače imenovati) sneli ljubljansko registrsko tablico in se režali, rekoč, da bo ta avtomobil odslej njihov štab, ki ga bodo poimenovali »Janša«. Med tem, ko so po njih deževale brce, so morali poslu

šati njihove žaljivke in vprašanja, tudi tako nizkotna, ali je Drnovšek res peder. Ker niso dobili odgovora, so morali vsi trije »recitirati«, da je Drnovšek res peder in podobno.Ves čas je bil zraven vodja te paravojaške skupine, ki so ga klicali Črni. »Črni nama je rekel, da bi naju, če bi imela dovoljenje za delo, rad povabil na kosilo, ker pa tega dovoljenja nimava, naju pač mora tepsti, kot to od njega zahtevajo uradne dolžnosti. Teh pet ur maltretiranja je bilo najhujših, tepli so nas z rokami, z gumijevkami, brcali s škornji, pritiskali puškine cevi na vrat in čelo, tepel nas je tudi Črni. Udarcev ni bilo mogoče prešteti.«

Res bi bilo lepše pisati o lepih ženskah

Se je vmes zgodil en sam svetel trenutek, smo vprašali Vilija Einspielerja. Kislo se je nasmehnil, potem pa odgovoril: »Eden izmed četnikov je

Tomiju in meni svetoval, da bi bilo bolje, ko bi se kot poročevalca ukvarjala z lepimi ženskami in pisala o modnih revijah. Seveda sva mu morala dati prav. Res bi bilo lepše pisati o tem, kot pa da se ukvarjava s temi vojnimi grozodejstvi.« Proti večeru so jih spet naložili v avtomobil, med vožnjo proti enemu od taborišč je imel sovoznik ves čas vanje uperjeno avtomatsko puško, z voznikom pa sta se pogovarjala o njih in se spraševala, zakaj ju niso kar takoj pobili. Sovoznik je med vožnjo obžaloval, ker zdaj nima pri sebi noža. Ta vožnja se je končala na nekem parkirišču, kjer so Vili, Tomi in Mišo morali stati mirno in gledati v tla, potem pa so jih usmerili v hrib proti taborišču. Pretepene, lačne, predvsem pa žejne in brez moči, so jih gnali po premočenem travnatem pobočju. Vili se je med potjo zgrudil, takoj so ga pobrali iz blata, dokler niso prispeli do vojaškega objekta, tam pa so jih spet po-strojiU ob steno, je povedal Vih in nadaljeval: »Ko sem se zgrudil v počep, me je eden od mučiteljev dvignil in mi primaknil cev, iz katere je tekla voda, vode sta bila deležna tudi Mišo in Tomi. Ko so nam dovolili opraviti potrebo, so nam razklenili lisice, pa nas spet vklenili. V stanju, v kakršnem sem bil, sem večkrat pomishl, da se mi iztekajo zadnje minute življenja. Od zidu so nas peljali na sredino travnika v bližino umetnega jezera, kjer je bila na tleh letev, na katero so nas posadili in nam ukazali, da se ne smemo pogovarjati in da se ne smemo premikati. Vso mrzlo noč smo tako presedeli, pod stražo, v nas pa so bile uperjene cevi. Na srečo je bilo oblačno in je padal dež, če bi bila noč jasna, bi verjetno zmrznili. Zjutraj se je spet pojavil Črni, nas spet postrojil, spet klofutal, s Tomijem pa sva morala recitirati, da

se nama je vse to zgodilo zato, ker sva brez dovoljenja, ker sva vohuna, ker je Drnovšek peder. Mišo je moral »priznati«, da je na srbsko ozemlje pripeljal dva vohuna in da je s tem izdal srbski narod. Vrnili smo se na parkirišče, kjer smo izstopili iz vozila in spet smo morali leči na trebuhe.« Začela se je zadnja epizoda trpljenja in strahu in prevoz do naselja, ki je bilo še na kosovski strani, kjer so čakali na prevoz z avtobusom. Po osemnajstih urah vožnje so bili spet na črnogorskem ozemlju, kjer jih je v Podgorici pričakala Mišo-va družina in kjer so se lahko po dolgem času spet umili, se preoblekli, najedli, napili in si oddahnili od strahu in strahot. In potem na pot proti Sloveniji in spet doma, pri svoji ženi Violeti.in hčerkah. Ta trenutek se je zgodil v soboto okrog dveh zjutraj. »Vse dokler s Tomijem nisva prestopila hrvaš-ko-slovenske meje, nisva bila prepričana, da se nama ne more več kaj hudega zgoditi,« je Vili pristavil ob koncu te srhljive pripovedi.

Bolečine, no vratih pa novinarji

Vili Einspieler je od pasu navzdol ves v modricah, povsod so otekline, bolečine pa takšne, da jim je mogoče kljubovati edinole z uživanjem analgetikov. Ko ga je na poti domov pregledala zdravnica v Podgorici, se je zgrozila ob pogledu na poškodbe. Po prihodu v Celje je opravil najnujnejši zdravstveni pregled, saj je moral napisati prispevek za Nedelo, v soboto dopoldne pa je pri Einspielerjevih že začelo zvoniti: najavljali smo se novinarji iz mnogih radijskih, televizijskih in časopisnih hiš in vse po vrsti je rade volje sprejel in za vsakogar si je vzel čas. Tudi za nas, saj je bil Vili na začetku svoje novinarske poti član naše časopisne in radijske hiše.

Se bo še kdaj kot dopisnik odpravil na prizorišče te ali kakšne druge vojne? »Bom, če bom začutil nove izzive in če se bo s tem strinjal moj urednik. Seveda pa bom, tako kot pred leti v Bosni, skrajno previden. Tokrat sem se morda prenaglil v odločitvah in preveč tvegal v želji, da se dokopljem do pravih resnic, do tistih na tej in onih na drugi strani. To od mene terja poklic, ki sem se mu predal.«

MARJELA AGREŽ

Spet doma. Tadi bolečine bodo sčasoma pojenjale, težkih spominov pa ne bo mogoče nikoli

izriniti.

Kaj v prostem času?

Za vse celjske sedmo in osmošolce ter srednješolce bo naslednji mesec aktualno vprašanje, kaj početi v prostem času. Za začetek, svetujemo, si velja prosti čas zapolniti tako, da napišejo ustvarjalen In domiseln spis na to temo, potem pa malce počakajo in morda kot nagrajenci potujejo v Gardaland.

Mladinski center Celje, Klub študentov celjske regije in Projektna pisarna Celje-zdravo mesto namreč v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine, Informacijsko raziskovalnim centrom Phare in Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisujejo nagradni natečaj za najboljše spise na temo preživljanja prostega časa. Skozi spise želijo izvedeti, kaj si želijo mladi početi v prostem času, in kaj bi bili tudi sami pripravljeni prispevati, da bi bilo druženje s sovrstniki bolj zabavno, prijetno in hkrati koristno.

Natečaj je namenjen sedmo in osmošolcem ter dijakom prvih, drugih in tretjih letnikov srednjih šoL osnovne šole lahko kandidirajo s po tremi najboljšimi spisi za sedmi in po tremi za osmi razred, srednje šole pa s po dvema spisoma za vsak letnik. Rok za oddajo spisov, ki jih je treba .poslati na naslov Študentski servis Celje, Miklošičeva 1, 3000 Celje, s pripisom »za Mladinski center Celje«, je 3. maj, strokovna komisija bo vse spise prebrala, ocenila in najbolj izvirna dela nagradila. V skladu za nagrade sta za nagrajene osnovno in srednješolce že enodnevna izleta v Gardaland, najboljše spise pa bodo razglasili v prostorih Mladinskega centra Celje.

GOSPODARSTVO

Za Mačka je Celje pretesno

Podjetje za računalniški inženiring je tretjo obletnico delovanja proslavilo v novih prostorih - Kmalu poslovna enota v Ljubljani

Minuli teden, na prvi dan aprila, je podjetje Maček, računalniški inženiring d.o.o. odprlo svoje nove poslovne prostore v deveti etaži bivše poslovne stavbe Zlatarne Celje na Kersnikovi ulici. Tega dne so poleg uradne slovesnosti pripravili še dan odprtih vrat, ki so ga obogatili s pestrim strokovnim programom, na katerem so skozi predavanja pokazali, kaj znajo in kaj zmorejo na področju računalniške komunikacije.

i- * j I »

Podjeije Maček je pričelo delati 1. aprila leta 1996 v najetih prostorih v nekdanji poslovni stavbi EMO na Mariborski cesti, zametki pa so nastali že pred tem v Latkovi vasi, od koder je lastnik in direktor podjetja Brane Maček. Sprva so delali le na 45 kvadratnih metrih s štirimi zaposlenimi, danes pa so njihovi poslovni prostori desetkrat večji, število redno zaposlenih se je povečalo na sedemnajst, povečala pa sta se obseg prodaje in opravljenega dela. Podjetje Maček zagotovo sodi med celjske gazele. V prvem letu delovanja je imelo okrog 39 milijonov tolarjev prometa, leta 1997 140 milijonov, lani pa je obseg prometa znašal že 305 milijonov tolarjev.

Področje delovanja podjetja je izredno široko. Poleg projektiranja, izgradnje ter vzdrževanja lokalnih in prostranih omrežij, priključujejo omrežja in posamezne uporabnike na internet, nudijo podporo aplikacijam za poslovanje preko Interneta, izdelali so elektron

sko bančništvo, gradijo Intranet informacijske sisteme in skrbijo za njihovo povezovanje s telefonijo, ukvarjajo pa se tudi s prodajo in nameščanjem visoko kakovostnih mrežnih in datotečnih strežnikov.

V Mačku namenjajo zelo veliko pozornost izobraževanju in svetovanju s področja računalniških sistemov in podatkovnih komunikacij. »Na žalost je veliko podjetij, ki še niso doumela, kakšne možnosti nudijo nove tehnologije in kako bi si z njihovo uporabo lahko olajšali poslovanje,« ugotavlja Brane Maček. »Naša naloga je, da jih osvestimo. Pri tem imamo sicer težave, vendar jih je vse manj, saj podjetja vedno bolj spoznavajo prednosti sodobnega poslovanja. Svetovanje s področja računalniških komunikacij je sestavni del pogodb, ki jih imamo z našimi partnerji. Ker se tudi sami nenehno izobražujemo in smo na tekočem z vsem novimi tehnologijami v svetu.

naše svetovanje opiramo na razvoj u, ki naj bi se zgodil v naslednjih dveh letih.«

Mački za računalniško komuniciranje

Poslovni partnerji podjetja Maček so banke in večje celjske družbe. Brane Maček pravi, da so zelo ponosni, ker so zgradili in še naprej sodelujejo pri razvoju lokalnih in prostranih omrežij Aera, Cinkarne, Cetisa, TIM Laško, Kovintra-dea, Kovinotehne, Libele Ma-xima, Alpeksa, Hranilnice LON, Hipotekarne banke Brežice, Mestne občine Celje, Cestnega podjetja Celje ter Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana. V celjski podružnici Nove LB so zgradili lokalno omrežje in telefonski razvod, v Pivovarni Laško vzdržujejo in skrbijo za razvoj prostranih in lokalnih omrežij, skupaj s podjetjem Hmezad računalniški center pa so izdelali prvo elektronsko bančništvo v Sloveniji, ki ga trenutno uporabljajo v dveh bankah. Ena od njiju je Banka Celje, ki je tudi sicer najpomembnejši poslovni partner podjetja. Za

banko vodijo tudi projekt prilagoditve letu 2000. Maček je večino podjetij, v katerih je zgradil omrežja, priključili tudi na internet, v podjetju pa so ponosni, da so v Sloveniji zgradili eno prvih omrežij z najsodobnejšo tehnologijo ATM. Sodelujejo tudi z mnogimi di-zajnerji, s celjskim slikarjem Juretom Cekuto pa so razvili posebne računalniške programe za grafične instalacije.

Brane Maček dela v računalništvu že deset let in je pravi maček na tem področju. Enako velja tudi za večino zaposlenih, ki so si kot posamezniki ali pa kot skupina doslej pridobili certifikate večine najpomembnejših svetovnih podjetij s področja računalniške tehnologije. V podjetju so še zlasti ponosni na to, da so partnerji podjetij Cisco Systems, Microsoft in Check-point. Sodelujejo tudi s številnimi podjetji v Sloveniji in so

Telekomov partner za podporo uporabnikom omrežja Siol. »Edini porok za razvoj podjetja je nenehno pridobivanje novih znanj,« je prepričan Brane Maček. »Ker so temelji, na katerih gradimo, trdni in preizkušeni, smo se z novimi tehnologijami v vsakem trenutku pripravljeni spoprijeti tudi v praksi.«

Brez posebnega pretiravanja lahko zapišemo, da podjetje Maček v celjski regiji na svojem področju nima prave konkurence, slišati pa je, da njihov prihod s tesnobo pričakujejo tudi v Ljubljani. Na vprašanje, zakaj svojo dejavnost širijo v glavno mesto, kjer bodo kmalu odprli poslovno enoto, pa Brane Maček odgovarja, da je celjski trg zanje postal že premajhen, poleg tega pa si celjsko gospodarstvo še vedno ni opomoglo do te mere, da bi lahko več vlagalo v sodobno poslovanje.

' - JANJA INTIHAR

Lastnik in direktor podjetja Maček Brane Maček.

Depotni center v Banki Celje

Banka Celje je 1. aprila pričela opravljati posle depo-zitarja gotovine. To pomeni, da se druge banke in hranilnice lahko oskrbijo z gotovino tudi v tej banki in ne več samo v ekspoziturah agencije za plačilni promet.

Poleg celjske imajo trenutno bančni depotni center tudi v Gorenjski banki, po 1. juliju pa-bodo, kot je znano, posle depozitarja gotovine opravljale še Nova KBM, Nova Ljubljanska banka. Banka Koper, Pomurska banka in Dolenjska banka. Banka Celje hrani gotovino v svojem trezorju in v trezorju, ki ga je najela od celjske ekspoziture APP, za kakšne količine oziroma

vrednost gre, pa v banki ne želijo govoriti. V prvih dneh sta oba depotna centra oskrbela z gotovino le svoje bančne enote, večjega števila strank pa v času, ko bo posle depozitarja gotovine centralne banke opravlja še agencija za plačilni promet, ne pričakujeta. Cena polaganja ali dvigovanja gotovine je namreč precej visoka, saj znaša dva promila od zneska, poleg tega pa mora glede na določila Banke Slovenije biti minimalna cena 100 tisoč tolarjev. To pomeni, da mora vrednost transakcije znašati vsaj 50 milijonov tolarjev, kar pa je za manjše hranilnice in bančne enote prevelik zalogaj. JI

Kljub manjši prodaji

I I I

vecji dobiček

Leto 1998 je bilo za največjo slovensko naftno družbo Petrol prelomno. Zaradi višjih davkov je padla prodaja bencina ob mejah, domači kupci so postali bolj varčni, svoje pa je naredila še prodaja derivatov na črno. Tržišče Petrola se je zmanjšalo za desetino, prodaja derivatov pa je bila v primerjavi z letom poprej nižja za 7 odstotkov.

Kljub nižjim prihodkom od prodaje, ki so bili v primerjavi s predlanskimi manjši za 19 odstotkov, je Petrol lani ustvaril 3,4 milijarde čistega dobička, kar je za 4 odstotke več kot leta 1997. Predsednik uprave Janez Lotrič je povedal, da je takšen rezultat predvsem posledica znižanja stroškov in racionalizacija poslovanja. Ker tudi letos pričakujejo padec prodaje, so v Petrolu izvedli reorganizacijo in na novo uvedli področje gostinstva, tujih trgov in plinifikacije, lotili pa se tudi finančnega prestrukturiranja in portfelj očistili vseh slabih

naložb. Vodstvo družbe nekoliko skrbijo trošarine, ki bi lahko cene derivatov zvišale za 30 odstotkov. To bi seveda povzročilo dodatni padec prodaje, ki so jo že sicer začrtali v manjšem obsegu kot lani. Petrol bo letos namenil za naložbe 12 milijard tolarjev, ki jih bo usmeril v plinifi

kacijo, računalniški sistem, posodobitev bencinskih servisov, v gostinstvo in na tuje trge.

Lastniki delnic Petrola bodo tudi letos dobili dividende, kolikšne bodo, pa bo znano po skupščini delničarjev, ki bo konec junija ali v začetku julija. JI

Od 1. aprila je v vodstvu Petrola kot šesti član uprave Borut Meh, ki je bil vrsto let finančnik v Gorenju, nazadnje pa je delal v Novi LB in v Slovenskih železarnah. Meh bo v Petrolu odgovoren za organizacijske zadeve, za tuje trge in za nova poslovna Dodročia.

Certifikat 9001 Schiedel - Gradnji d. d.

Med dobitnike certifikata ISO 9001 se je minuli četrtek vpisalo tudi podjetje Schiedel -Gradnja iz Latkove vasi.

Slovesnosti ob podelitvi, ki je bila v spominski Savinovi sobi v Žalcu, so se udeležili številni partnerji podjetja, župan občine Prebold Vinko Debelak in direktor Slovenskega inštituta za kakovost Igor Likar, ki je certifikat kakovosti ISO 9001 predal Jelki Srebre, direktorici za gospodarsko in komercialno področje, in Dejanu Bošnaku, ki skrbi za tehnično področje (na sliki). V podjetju Schiedel-Gradnja je zaposlenih 143 ljudi. Lani so prodali za 1,35 milijarde tolarjev izdelkov, od tega 40 odstotkov na tuja tržišča. T. TAVČAR

BAROMEIl

Novo vodstvo SK(

Nadzorni svet SKB bahi, je za predsednico uprj imenoval Cvetko Selšek člana uprave z odložnim? gojem pa Pranja Bizjaka J Siječka Korberja. Nova na uprave bosta funkcj pričela opravljati šele j tem, ko bosta pridobila ^ voljenje Banke Sloveniji Nadzorni svet je obravnaJ tudi tekoče poslovanje ba| ke in ga ocenil kot pozit^ no. j

TeksHIci ' opozarjajo j

Sindikat tekstilne in yj njarsko predelovalne indu strije Slovenije je opozorj da je položaj delavcev v u dejavnosti vse slabši. Vse vej podjetij je pred stečajem^ prisilno poravnavo, plaj) delavcev so na spodnji mejj stroški dela pa so previsolj Sindikat je ponovno pozvj vlado, naj čim prej sprejo ukrepe za ureditev stanjas pripravi strategijo razvojaj dejavnosti, sicer bo prisilj svoje aktivnosti skrajno 2 striti. «

Nižje cene ;

Družba Mobitel je z a3 lom pocenila pogovore | naročnike sistema GSM ii uporabnike sistema Moli Znižala je tudi cene Mobipa ketov, in sicer za 10.000 to larjev. Poleti bodo uvedli § nekaj novosti, med katerim velja omeniti možnost, d bodo naročniki na nekaj i! branih telefonskih števil lahko klicali po poseba ugodnih cenah, na izbrani telefonsko številko v Mobf telovih omrežjih pa po siinj bolični ceni. Mobitel imai omrežjih NMT in GSM ž 175 tisoč naročnikov, v siste mu Mobi pa je 50 tisoč upo rabnikov.

Največja naložba

v Zdravilišču Laško bodi danes uradno odprli prenov Ijen notranji bazenski ko® pleks, ki predstavlja njiho« doslej največjo naložbo. J prenovo bazena so končalj zadnji ciklus vlaganj v hotel sko ponudbo, ki so jih stali okrog 850 milijonov tolat jev. Poleg celotnega bazen skega kompleksa so temelj' to obnovili še gostinske pr'' store in recepcijo. V sobot« 10. aprila, bodo v zdravili? ču pripravili tradicionalii daii odprtih vrat.

Skupna ponudbo z Neumom

Mlekarna Celeia, ki jt^' zadnjih letih navezala P"^ membne poslovne veZ'' podjetji iz Bosne in Herceg^ vine, bo sodelovanje s tof^ publiko razširila še s stično ponudbo iz Neu'^j Skupne načrte bo vodst mlekarne razkrilo danes': novinarski konferenci, ^^ 7 je bodo udeležili tudi pf^j stavniki hotela Zenit, ster za trgovino in turi2^-

Hercegovsko-neretvanf,|

županije Mihailo Butig^^^j predsednik občinskega s^' ■ Neum Duro Obradovič-

GOSPODARSTVO

perutnina gospodari na hmeljiščih

dobili, kar so zahtevali - Delavci Kmetijstva Žalec začasno zaposleni v ptujski

Perutnini

lerutnina Ptuj je minuli tudi uradno prevzela ^ 23 letošnjo pridelavo ,elja v Spodnji Savinjski |jjj, Šele v četrtek pozno j^gr so se končala zaple-pogajanja z vlado o p kako ohraniti proi-jjnjo in kakšne finančne jgznosti bo pri tem prev-^ država.

3 teden naj bi torej savinj-llmeljišča dokončno zaži-ifeprav je treba zapisati, niso bila niti en dan po lju Hmezad Kmetijstva

Žalec opuščena. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je namreč le nekaj dni po stečaju z delavci, ki so prej delali na hmeljiščih, sklenil pčgodbe o delovnem razmerju za določen čas in s tem zagotovil, da so priprave na sezono vendarle stekle. Okrog 140 delavcev je v torek podpisalo pogodbe o začasni zaposlitvi s Perutnino Ptuj, ki je pri podjetju v stečaju tudi najela vso potrebno opremo. Koliko sezonskih delavcev in delavcev iz javnih del bo v naslednjih mesecih delalo na hmeljiščih, pa v začetku tedna še ni bilo popolnoma jasno.

Kot so sporočili iz Perutnine Ptuj, so bila pogajanja z vlado, ki so se začela skoraj dva tedna pred uvedbo stečaja v Kmetijstvu Žalec, dokaj zapletena. Perutnina je namreč zahtevala trdna zagotovila, da bo stroške letošnje pridelave hmelja dobila povrnjene že v jeseni in

ne šele prihodnje leto, kot je sprva sklenila vlada. Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser je poudaril, da se v hmeljarsko proizvodnjo niso vključili zaradi poslovnega interesa, ampak predvsem zaradi ohranjanja pridelave. »Zato nismo smeli dovoliti,« pravi dr. Glaser, »da bi zahtevna vlaganja v letošnjo hmeljarsko letino obremenjevala izjemno zahtevne razvojne faze našega podjetja. Dobiti smo morali nedvoumno zagotovilo, da bodo stroški, ki jih bomo imeli s pridelavo letošnjega hmelja. Perutnini tudi povrnjeni.« Kot so še povedali v ptujskem podjetju, se je vlada obvezala, da bo poleg subvencioniranja letošnje hmeljarske letine zagotovila denar za pokritje razlike med pridelovalno ceno hmelja in njegovo ceno na svetovnem trgu. Perutnini pa je dala tudi jamstvo za več kot

milijardo tolarjev, kolikor bo do znašali stroški pridelave.

Država je torej v zadnjen-hipu rešila približno tisoč hek tarov hmeljišč in vsaj za letos omogočila, da bo slovensk hmelj branil svoj precejšnj ugled na svetovnih trgih. Kake bo prihodnje leto, sedaj ne želi še nihče govoriti, vseka^ kor pa bo moral biti odgovoi znan najkasneje do jeseni. MMMMMi JANJA INTIHAF

Nekdanjim delavcem žalskega Kmetijstva v stečaju naj bi se na hmeljiščih v teh dneh

pridružili še sezonski delavci.

O Hrvaški v Evropi

Klub podjetnikov Zlato-rog iz Celja pripravlja nocoj, 8. aprila, v hotelu Evropa strokovno srečanje na temo Slovenija in Hrvaška -sosedi.

Gostje srečanje, na katerem glede na obsežno gospodarsko sodelovanja širše celjske regije s Hrvaško pričakujejo veliko udeležbo, bodo veleposlanik Hrvaške v Sloveniji dr, Ivica Maštruko, državni podsekretar v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve dr. Peter Toš in svetovalec v Gos

podarski zbornici Slovenije Miha Bedina. Govorili bodo predvsem o problemih v trgovinski menjavi (slovenska podjetja so lani izvozila na Hrvaško za 722 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 432 milijonov tolarjev), o turistični menjavi, o premoženjskopravnih problemih med državama, o sporazumu o maloobmejnem prometu, o razmerah v hrvaškem gospodarstvu in o možnostih za skupne gospodarske in politične nastope Slovenije in Hrvaške. JI

Mani premoga, slabše poslovanje

I Proizvodnja v velenjskem premogovniku bo letos za 200 tisoč ton nižja od lanske

f Premogovniku Velenje lani prejeli certifikat ka-»sti ISO 9001, dokončali biinsko preoblikovanje v biško družbo in poslovno 'sklenili z dobičkom, ki znašal 167 milijonov tolar-Podjetje je po osmih le-prvič poslovalo z dobič-•i.brez izgube je bilo tudi 'h šest hčerinskih podje-Zadolženost se je močno "^la, kapital podjetja se 'povečal za 8 odstotkov in •^ša 55 milijard tolarjev.

1999 bo za premogov-* Zaradi nižje načrtovane •»'zvodnje vse prej kot Nno.

'j^oi so pridobili več kot'4 %ne ton premoga z do-Povprečno kurilno vred-% in ga domala vsega šoštanjski termoelek-medtem ko letos načr-kar za 200 tisoč ton ^■'jSo proizvodnjo od tiste, •"Mogoča uspešno poslo

vanje. Od junija do oktobra namreč zaradi gradnje čistilne naprave ne bo obratoval peti blok šoštanjske termoelektrarne in bodo tudi potrebe po premogu manjše. Ob proizvodnji, ki bo tako znašala le 3,8 milijona ton premoga, je vprašljiv tudi poslovni rezultat. Po besedah direktorja premogovnika dr. Franca Žerdina je proizvodnja premoga leta 1991 znašala 3,7 milijona ton premoga in takrat so visoko izgubo omilili s pomočjo subvencij države, na katere pa letos ne morejo računati: »Poslovanje bo olajšala nekoliko višja cena premoga, a kljub temu bomo morali v podjetju izvajati številne varčevalne ukrepe,« je dejal dr. Žerdin in dodal, da bodo predvidoma v maju ali juniju nadzornemu svetu podjetja predlagali rebalans letnega delovnega načrta: »Popravek delovnega načrta bo treba izdelati predvsem zaradi uvedbe davka

na dodano vrednost, ki bo precej poslabšal pogoje poslovanja.«

V premogovniku so se izboljšale tudi delovne razmere in področje varstva pri delu. Leta 1997 je bilo 312 nesreč pri delu, lani 211. Jamski reševalni četi ni bilo treba posredovati niti enkrat.

V gradbene objekte in opremo so lani investirali 3,4 milijarde tolarjev, letos bodo za naložbe namenili kar 4 milijarde tolarjev, od tega zdaleč največ za opremo za odkopava-

nje. Ekološki sanaciji Šaleške doline bodo namenili 600 milijonov tolarjev, medtem ko so lani za to področje ter aktivnosti pri odpravljanju rudarskih škod porabili 530 milijonov tolarjev. V premogovniku, ki zaposluje 3720 ljudi, bodo tudi letos zmanjšali število zaposlenih, hkrati pa zagotovili nekaj novih delovnih mest. Konec leta naj bi bilo pribhžno 100 delavcev manj, v novih programih, predvsem na področju elektrostrojne in gostinsko turistične dejavnosti pa naj bi jih zaposlili približno 30. HHMMMMi KSENIJA LEKIČ

Bodo mlinarji ustavili mline?

Zaradi nelojalne konkurence madžarske moke imajo mlinska podjetja vse večje izgube

če se vlada do 15. aprila ne bo odzvala na številne težave slovenske mlevsko-predelo-valne industrije, bodo mlinarji drastično zmanjšali lastno mletje in pričeli uvažati cenejšo madžarsko moko. Mlevsko-predelovalna podjetja zato pričakujejo, da bo vlada sprejela njihove predloge za ureditev razmer, saj bodo drugače posledice zelo hude.

Direktor celjskega podjetja Klasje Edvard Stepišnik pojasnjuje, da so za težave krivi predvsem velika konkurenca doma in nenadzorovan uvoz

tujih izdelkov, prosto trgovanje z državami Cefte z žitom in mlevskimi izdelki ter pritisk domačih trgovcev za čim bolj ugodne prodajne pogoje. Največji problem je nelojalna konkurenca madžarske moke, ki je občutno cenejša od slovenske. Naši mlinarji morajo pšenico kupovati iz blagovnih rezerv in zanjo plačevati od 25 do 30 tolarjev. Če k temu pri-štejejo še stroške, pomeni, da je doma kupljena pšenica v povprečju najmanj za deset tolarjev dražja od tiste, ki jo ponuja svetovni trg. Slovenski mlinarji morajo zato zniževati cene, zaradi česar imajo že nekaj mesecev stalne izgube.

V Klasju, kjer letno predelajo 25 tisoč ton pšenice, so zato že začeli razmišljati o tem, da bi ukinili mletje in pričeli uvažati cenejšo madžarsko moko. Brez dela bi ostalo petnajst mlinarjev. Edvard Stepišnik sicer upa, da bo vlada vendarle pričela reševati probleme, o katerih jo žitna skupnost opozarja že pol leta, vendar glede na dosedanje medle odzive pričakovanja niso prav velika. Stepišnik tudi opozarja, da še vedno ni znan tržni red za odkup pšenice letnika 1999, ki bi moral biti objavljen lani jeseni. V podjetjih zato ne vedo, kdo bo odkupoval novi

letnik, kakšni bodo nabavni pogoji in kako bodo zagotovili denar za odkup.

Zaradi vseh težav in nejasnosti v mlevsko-predeloval-nih podjetjih zahtevajo, da vlada skupaj z njimi pripravi jasno strategijo oskrbe Slovenije z žitaricami in izdelki iz žita, hočejo pa tudi vedeti, kakšni bodo ekonomski pogoji za njihovo delovanja v naslednjih nekaj letih. »Nevzdržno je,« meni Stepišnik, »da se moramo v podjetjih ukvarjati z domačimi problemi, namesto da bi se pripravljali na vstop na trge Evropske unije.«

JANJA INTIHAR

Slovenci ostali doma

. ^radi negotovih razmer na Balkanu se slovenska pod-J^ niso udeležila mednarodnega sejma Promo v Ttizli, Poteka od 6. do 10. aprila.

N^o Gaberšek, samostojni svetovalec v celjski območni odarski zbornici, ki je pripravljala nastop na sejmu, je L da jim je odhod v Bosno in Hercegovino odsvetova-1^^'^vensko veleposlaništvo v tej državi. Nekaj podjetij pa je If J^rnih odpovedalo udeležbo. Letos bi se na sejmu Promo ^^^stavilo šestnajst slovenskih podjetij, med njimi tudi kL^^rna Laško, Cinkarna, Koplast Slovenske Konjice, Ste-[Ipl^Ka šola Rogaška Slatina, Celjske mesnine in Mlekarna

KULTURA

Grofje Celjski

Razstavo bodo odprli v Marijini cerkvi, postavljena pa je v pritličju stare grofije

Pokrajinski muzej Celje bo v okviru praznika Mestne občine v ponedelfek, 12. aprila ob 20.30 uri odpri razstavo o mogočni dinastični rodovini Celjskih. Slovesno odprtje bo v Marijini cerkvi v Prešernovi ulici, v kateri je tudi grobnica Celjskih, zatem pa bodo obiskovalci krenili v Pokrajinski muzej, kjer je v pritličju stare grofije na 500 kvadratnih metrih razstavne površine na ogled doslej največja razstava o Celjskih.

Marijina cerkev je bila del minoritskega samostana, ki so ga v Celju v 13. stoletju kot donatorji postavili že vovbrš-ki. Pod njenim oltarjem je grobnica Celjskih, v kateri sta pokopana med drugimi Friderik II. in Ulrik II., zadnji Celjan. In ravno z nagrobnim govorom, ki ga je napisal humanist Johannes Roth, bodo pričeli otvoritveno ceremonijo.

Sledil bo koncert sestava simfonikov RTV Slovenija. Glasbo zanj je prav za to

priložnost napisal skladatelj Urban Koder. Upošteval je take inštrumente (trobila, tolkala, orgle) in glasbene motive, ki ponazarjajo bistvene postaje iz življenja Celjskih v dveh stavkih: Svečana glasba Celjskih in Danes grofje Celjski in nikdar več.

Za posebno doživetje bo poskrbela mlada pevka Nuška Drašček, maturantka I. gimnazije Celje, ki bo pela po besedilu Janeza Menarta o minevanju časa. Po končanem sporedu v Marijini cerkvi se bo dogajanje preselilo v Pokrajinski muzej na Muzej

skem trgu, kjer bo razstava z naslovom Grofje Celjski na ogled do 30. novembra.

Z odprtjem razstave Grofje Celjski, avtorica celotnega projekta je višja kustosinja Pokrajinskega muzeja Rolanda Fugger Germadnik, se nadaljuje obsežen cikel prireditev v zvezi z oživljanjem bolj ali manj znanih sporočil dediščine Grofov Celjskih. Začel se je že leta 1997 s prireditvami ob okroglih obletnicah, vezanih na zgodovino Celjskih, v njih so sodelovale vse generacije Celjanov in se nadaljeval z lanskim mednarodnim simpozijem, ki je bil maja v Celj

skem domu. Opravljena je bila študija lobanj iz grobnice Celjskih, ki jih hrani Pokrajinski muzej, opravila pa jo je dr. Zvonka Z. Slavec z ljubljanskega inštituta za zgodovino medicine in bo tudi ustrezno publicirana.

Razstava Grofje Celjski bo pot iz Celja nadaljevala v nekatera evropska mesta, ki so bila pomembna v delovanju Celjskih. Svoj domicil pa bo našla na eni od zgodovinskih lokacij v Celju, torej v Knežjem dvorcu ali na Starem gradu, kar pa tačas še ni dokončno določeno.

DRAGO MEDVED

Razstava Viktorja Šesta

V celjski galeriji Hest je v teh dneh postavljena razstava slikarja Viktorja Šesta.

Akademski slikar Viktor Šest je na likovnem prizorišču prisoten od srede osemdesetih let, ko je začel pripravljati razstave svojih del. Od takrat je priredil vrsto razstav, za posamezna svoja dela pa je bil že tudi večkrat nagrajen.

Kolikor lahko spremljamo slikarstvo Viktorja Šesta, je opazno, da se v njem osredo-toča predvsem na figuraliko. V ožjem pomenu gre pravzaprav za portretno slikarstvo, saj je mnogokrat ravno portret najpomembnejše izražen v kompozicijah. Vendar pa ga omenjeni motiv ne omejuje v

tem pomenu, da bi svoje shke gradil izključno na izhodiščih realizma. Ta slog je do določene mere zastopan in to takrat, ko hoče posamezni figuri dati razpoznavne individualne poteze. Poleg tega, da gre za poudarjanje osebnostnih lastnosti portretiranega, poskuša avtor portretu dodati tudi značilnosti, ki ga opredeljujejo za določeno stvar, s katero se ukvarja. Če za primer vzamemo portret glasbenika, ga naslika na način, s katerim poskuša izraziti tudi njegovo intelektualno umetniško naravo. V tem primeru gradi določeno zvrst žanrskega slikarstva, kot ga poznamo tudi od drugih avtorjev - nekateri so na pri

mer razvijali zvrst reprezentativnega meščanskega portreta, drugi socialne revščine in podobno.

Sicer pa je poleg realističnih izhodišč Šestu blizu tudi abstraktna improvizacija, ki prihaja do svoje izraznosti pri postavljanju figure v prostor, kjer mnogokrat ni evidentne razmejitve med' enim in drugim, ampak gre za spoj, v katerem se barvne poteze stap-Ijajo v enovito celoto.

Likovna dela, ki so razstavljena v galeriji Hest, so novejšega datuma in so s svojimi posebnostmi značilen del zanimivega avtorjevega delovanja, kot ga poznamo iz preteklih let. BORIS GORUPIČ

ZAPISOVANJA Car demonstracij

Prejšnji torek je bilo slovensko glavno mesto v neke vrste predinfarktnem stanju; prijatelj B., ki ga večina ljudi pozna, ko se je oglašal še s celjskega radia, je v svoji jekleni škatli ostal zaprt malo manj kot tri ure, mimo njega pa so ponosno in pijano »špancira-li« srbski protestniki. Čeprav sam pravi, da ga ni bilo prav nič strah, verjamem, da - če že drugega ne - se je bal vsaj za svoj avto. No ja, nekoč je tudi sam protestiral, z gladovno stavko, ki pa jo je prekinil, ko je na mizo dobil večerjo -burek z jogurtom. Njegove demonstracije so se razblinile kot milni mehurček. Srbi pa ne. Srbi protestirajo naprej. Sami. Glasno. In najbrž tudi zelo primitivno.

Toda med B.-jevimi demonstracijami in demonstracijami Srbov, ki svojih »vekovnih ognjišta« menda za nobeno ceno niso pripravljeni prodati, niti za burek z jogurtom ne, kljub vsemu ostaja povezava. Obe vrsti demonstracij sta osamljeni. In brez pravega cilja. Obe vrsti demonstracij sta enosmerni. Obe vrsti demonstracij sta narejeni za dvorano, v kateri ni gledalcev. Slabo režirani predstavi, skratka. Brez pravega dramaturškega razmisleka. V gledališču obstaja četrta stena, ki so se jo avantgardisti dvajsetih let trudili porušiti. Preprosto, to je tista nevidna stena, ki stoji med gledalcem v parterju in igralcem na odru. Avantgardisti so skušali v predstavo vpeljati tudi gledalce, jih animirati, jih nasilno pripraviti do tega, da bodo

sodelovali. Da ne bodo /e mi opazovalci dogajanjan vendar: tudi kot nemi op^ valci dogajanja so vend^ opazovalci. Čeprav nemi.

Pri demonstracijah, ka šne so uprizorili Srbi prejj, torek pred Pravoslavno cei vijo v Ljubljani in pri B.-j^ demonstracijah, ki so sel vrno končale, za njih pa la in tako nihče ni vedel, k& ta B. bil tako prekleto prej gan, da se je odločil, da si demonstracije ne bo razki obešal na veliki zvon, da' tisti, proti katerim demon, ra, sami opazijo njegovo i vračanje hrane, do česar i pak nikoli ni prišlo, pa sobi zaprte vse štiri stene. Povi ne informacije ni pričah niti B. niti jih niso pričakovt Srbi. Demonstracije, ki, pravzaprav same sebi nami Ki so namenjene zgolj (en; da se kriči in razbija ter za ga. Demonstracije, ki v odsi nosti naslovnika že a prit ne morejo biti simpatične.l nesimpatične pa so nesmis ne.

Grinpisovske demonstmc so bile simpatične in duhof vse dotlej, dokler se njihoi radikalno krilo ni predalo Ji silju. Ko s svojimi demonsti cijami niso več iskali somi^l nikov, skušali prepričati Ij di, da imajo vendarle pn> Ko so s svojimi demonstracij mi ogrožali varnost drui ljudi. Kot Srbi. Hja, in K se demonstracija B.- ja od s skih demonstracij razlik^ Ne sicer v tem, da je B. s' motno podlegel bureku, m' več v tem, da B. s svojo ml zumljivo trmo ni moril Ip okrog sebe. Kar že des&t W več počno Srbi. In, da sC' razliko od srbskih de0 strantov ni smilil samemu-bi. In svojih sovražnikov^ iskal v mednarodni zaf<^-Marveč v sebi.

Ampak povedati hočem'j kaj drugega. Predvsem to^ ^ bodo tako kot je klonil , nekega dne klonili tudi ^ Ko jim bo namesto bureU^ | mizo pridišala pleska^ ^ In, če se danes že ig''^^ demonstracije, potem sel, igrajmo tako, kot se jih tisti Zupan tam pred i'''' nim poslopjem. Že res, nam bodo vsi smejali, spoštovanjem bodo opazili, da mislimo ^^^ ^^ Ergo; Srbi se naj, namest"^' zažigajo ameriške zast^^^ \ namesto, da pojejo pesmi, ki jim tako in ta^"^ niso prinesle nobene zmage, zaprejo v karto^'^*^ škatle na pločnikih Evrop^^ v njih ždijo vse dotlej, ^^ u njihovi cilji ne bodo do^,^ ni. Pa še motili ne bodo^^ g ar I

Piše: TADEJ ČATER

Druženje v vesoljstvu plesa

V okviru prireditev ob 190-letnici I. Gimnazije v Celju so celjski gimnazijci v petek zvečer v Narodnem domu pripravili večer sodobnega plesa, ki je sledil Proustovi misli, da je užitek, ki nam ga nudi umetnik, v tem, da nam pokaže še eno vesoljstvo.

Med dijaki I. Gimnazije v Celju je vrsta plesalcev, ki že od otroštva posvečajo svoj prosti čas klasičnemu ali sodobnemu plesu, nekateri celo obema zvrstema. Ob tem so začeli sčasoma tudi sami ustvarjati, v petek zvečer pa so svojo plesno ustvarjalnost skupaj s sošolci, ki jim je blizu beseda, glasba in podoba prostora, predstavili tudi širšemu občinstvu. Na odru

velike dvorane Narodnega doma so se predstavili plesalci Boštjan Antončič, Polona Dolžan, Tina Majcen, Polona Peunik, Anja Rebek, Sanja Slapar in kot gostja Tjaša Cepuš, glasbenika Gašper Piano in Aleš Dvoršak ter recitatorka Hana Vodeb. Odrska scena je bila delo Marka Požlepa, pri oblikovanju plakatov, vabil in gledališkega lista pa je sodeloval Urban Golež.

Mladim gimnazijcem, sicer članom plesne in glasbene sekcije, je ob strani stalo Kulturno društvo Anton Aškerc 1. Gimnazije v Celju, pri organizaciji prireditve in iskanju sponzorjev pa zlasti mentorica prof. Juana Robida ter dijakinji Tanja Četi-na in Nuška Drašček. IS, Foto: SHERPA

Še Podobe Celja

V Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo nocoj, v četrtek, ob 19. uri, odprli razstavo fotografij Vinka Skaleta, ki so nastale v zadnjem desetletju fotografovega ustvarjanja. Razstava bo na ogled do 10. maja.

Po besedah Alenke Domjan je avtor svoja ciklusa Korenine in Potovanja prav za celjsko občinstvo dopolnil še s Podobami Celja; posnetki skritih kotičkov, detajlov arhitekture, ki samevajo in kljubujejo zobu časa, z motivi torej, ki jih Skale najrajši beleži s svojim objektivom. »Fotografska estetika Vinka Skaleta v ciklusih Korenine in Potovanja usodno odkriva izvirna okolja ostarelih in misterij življenja

ubogih na margini naše družbe, odkriva in hkrati ohranja sledove izginjajoče preteklosti, pred katero si mnogi v svoji emocionalni izčrpanosti zakrivajo oči. Liki ostarelih ljudi, navezanih na tradicijo in zemljo, tvorijo pomensko središče slike. Njegove fotografije nam odkrivajo prvinski odnos do življenja, do revščine in peklenskega žrela bolečine, ki se brez vsakršne patetike kot silna narasla reka izliva v njihovo povsem vsakdanjo usodo,« orisuje Domjanova Skale-tove podobe preteklosti, ki je enaka sedanjosti in bo enaka tudi prihodnosti, ki je pozabljena in hkrati živa.

IS, Foto: VINKO SKALE

KULTURA

t Vse o F kovačih

y slovensko-bavarski ... y podsredi bodo da-'"j v četrtek 8. aprila ob "f uri. odprli razstavo liovaškega meha, sku-5 predstavitvijo umet-Tji mojstra Mihaela Kri-

iifffa-

ob tej priložnosti bodo v bg^janskem parku pred-Ljli tudi monografijo ohranili kovačije?«, jiojster Krištof pa bo pred-kovaško delo. V pro-ifarnu bodo nastopili dijaki mariborske srednje jjadbene šole, ki se z ome-jjgnim raziskovalnim pro-jj(tom ukvarjajo od leta 1996.

I temu jih je pritegnilo jjjstvo, da slovensko kovaško izginja. Mladi razisko-^Ici so s pomočjo mentor-pugotovili, da ima prihodnost v gradbeništvu. BJ

Vitan Mal v pleriji Riemer

ijlestna galerija Riemer v lovenskih Konjicah pri-pvlja danes, v četrtek, 8. brila, ob 18. uri srečanje s [iljubljenim mladinskim feateljem Vitanom Malom. Iigovor med pisateljem in kiskovalci bo povezovala ička Klajne.

Tema pogovora bo nastajajo celovečernega filma Sreča i vrvici. Pisatelj bo predsta: Jknjigo Teci, teci kuža moj, ! kateri je nastal scenarij za Im. Po snemanju filma je pi-itelj napisal še knjigo Mali [liki junak, v kateri predstav-1, kako je nastal film Sreča Jvrvici - od scenarija, izbora iralcev, iskanja prizorov, sne-^nja v ateljeju, do zvočne preme in potegavščin, brez sterih pri snemanju filmov fgre. AB

V vlogi dmžitelja se je izvrstno odrezal ravnatelj Kulturnega centra Laško Jure Jan.

Kar nimajo v Celju, imajo v Laškem

Prva dražba starih predmetov v avli Kulturnega centra v Laškem je bila uspešna. Ne le zaradi števila predmetov, ki so zamenjali lastnika, ampak tudi zaradi precejšnjega obiska in prijetnega razpoloženja, za katerega je poskrbel pianist Emil Glavnik.

»Presenečen sem in navdušen,« je takoj po dražbi strnil svoje vtise ravnatelj kulturnega centra Jure Jan, ki je tudi sam že 35 let strastni zbiratelj

starin. Zato niti ne čudi, da se je zamisel o dražbi, ki bo poslej vsako zadnjo sredo v mesecu, porodila prav v Laškem. Doslej so poznavalci in zbiralci antikvaričnih predmetov s Celjskega tovrstne dražbe obiskovali v Mariboru, ali pa so si ob sobotnih dopoldnevih ogledovali in tudi kupovali starine na Glavnem trgu v Celju. Ker je na našem območju in še zlasti v Celju veliko zbiralcev, so mnogi pričakovali, da bodo z dražbami pričeli Celjani,

vendar je, kot kaže, organizacija takšne prireditve zanje prevelik zalogaj.

Na dražbi v Laškem je bilo preko osemdeset starin. Največ je bilo manjših plastik, svečnikov in keramične posode, katerih izklicna cena ni bila pretirana. Zato je bilo tudi zanimanje med kupci, ki so večinoma prišli iz Celja, nekaj pa jih je bilo tudi iz Laškega, Radeč in Trbovelj, kar precejšnje.

JI

Ženski pevski zbor vrtca Zarja

Tretji redni letni koncert Ženskega pevskega zbora vrtca Zarja Celje, ki ga vodi Mateja Lajh, je v Narodni dom pritegnil lepo število ljubiteljev zborovske glasbe.

, Predstavile so se z enajstimi pesmimi, kot gostje pa so sodelovali tudi pevci, člani moškega kvinteta Kristal KUD Dobrna, ki deluje pod umetniškim vodstvom Darinke Stagoj. Poslušalce je navdušila znana pevka in šansonjerka Alenka Pinterič, na klavirju pa je sodelovala

prof. Brina Zupančič. Zbor se je predstavil predvsem z domačo zborovsko literaturo in narodnimi pesmimi, kar je občinstvo lepo sprejelo. Pevke so koncert dostojno izvedle, svojemu začetniškemu nivoju primerno, z veliko mero odgovornosti in tenkočutnosti za podajanje. Prvič bodo pevke nastopile tudi na medobčinski reviji odraslih pevskih zborov, ki bo 16. aprila v Celju.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

Ko bo cvete! lan

v Muzeju novejše zgodo-'tte v Celju bodo v sredo, ' aprila, ob 12. uri odprli '»jezično etnološko raz-'^vo iz Narodopisne zbirke '®venske prosvetne zveze 'Celovca z naslovom »Ko "cvetel lan«. Za Slovensko '"svetno zvezo, eno od osrednjih kulturnih 'Sanizacij slovenske et-skupnosti na avstrij-Koroškem, jo je pri-'^vila etnologinja Irena ^stovnik iz Ljubljane, •^^zstava »Ko bo cvetel f« predstavlja le delček "fanjene dediščine koroš-kmečkega prebivalstva, pomočjo muzejskih pred-^^ov, fotografij, besedil, re-""strukcij in video filmov l'Poveduje o nekdanjem l[''i^nju koroškega kmeta in poudarja najpomem-Jj^e značilnosti kmečkega

gospodarjenja. ^Zstava pripoveduje dve ij .^^i. in sicer o gojenju la-j vzreji ovac, ki ju povelj ^no samo pripoved - o J ^bivanju preje. Vendar lan in ovca kmečkega

človeka tudi nahranila, ga pozdravila, razsvetljevala temo, pognojila zemljo in kmetov delovni dan spreminjala v praznik.

Razstava nas pouči, da so kmečki ljudje še tja do konca prve polovice stoletja znali iz maloštevilnih surovin svojega okolja pridobiti najnujnejše za svoje preživetje, da so vse surovine izrabili brez preostanka in da so pri tem uporabljali enostavne delovne pripomočke in postopke.

I.D.

Medvedova pregledna razstava

Na velenjskem gradu bodo jutri, 9. aprila ob 18. uri, odprli pregledno razstavo več kot štirideset likovnih del Marcela Medveda, dolgoletnega člana Društva šaleških likovnikov.

»Njegov osrednji likovni motiv je človeška figura, predvsem portret, pa tudi avtoportret,« je zapisal Robert Klančnik. Po njegovem mnenju je kot slikar ljubitelj v svojih likovnih delih dosegel zavidljivo raven. K.L.

Razstava Gasparijevih razglednic

v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah so razstavljene razglednice, ki so bile natisnjene po likovnih predlogah Maksima Gasparija.

Slikar Maksim Gaspari se uvršča med tiste naše likovne avtorje, ki so posebno pozornost namenili motivom, ki izrazito poudarjajo slovenske narodne posebnosti. Bil je član skupine Vesna, ki je v svojem programu iskala narodno izročilo in ga vnašala v likovna dela. Gaspari je likovne izkušnje pridobil na Dunaju in v Miinchenu, in sicer v času, ko so Slovenci prebivali v ?\vstro-Ogrski in niso vedno

imeli vseh pogojev za izražanje svoje nacionalne identitete. Zato je bilo v tistem obdobju še toliko bolj pomembno, da so se posamezniki ukvarjali z ohranjanjem kulturnih značilnosti, ki so se uveljavile v slovenskem prostoru. Njegova dela niso zanimiva le kot del likovne dejavnosti pri nas v prvi polovici tega stoletja, ampak gre tudi za slikarstvo z izrazito etnološko vsebino. Maksim Gaspari je bil na svoj način zapisovalec kulture, ki se je ohranjala stoletja dolgo, sodoben čas pa jo je vse bolj izrival. Motive za svoje dala je našel predvsem v podeželskem okolju.

Na razstavi v galeriji Riemer so razglednice, ki so bile narejene po izvirnih delih, katere je Maksim Gaspari naredil v različnih časovnih obdobjih. So iz zbirke Marjana Marinška, ki je omenjene razglednice zbiral vrsto let, zbral pa jih je več sto. Čeprav na razstavi niso originalna likovna dela Maksima Gasparija, pa razglednice vsebujejo osnovne posebnosti, značilne za njegova likovna dela, zato gre za zanimivo razstavo reprodukcij avtorja, ki je dal pomemben prispevek k likovni umetnosti pri nas.

BORIS GORUPIČ

PRIREDITVE

NOVAČANOVI GLEDAIIŠKI DNEVI

Kulturni dom Trnovlje -Petek, 9.4. ob 19.30 - Razbiti Vrč, komedija v izvedbi gledališča Tone Čufar, Jesenice.

Sobota, 10.4. ob 19.30 - farsa Kadar se ženski jezik ne suče, v izvedbi odra Treh herojev Pirniče. Vabljeni.

GLEDALIŠČE

Dom kulture Velenje 10.

ob 10. uri Klobukovci, Lutkovnega gledališča Maribor. 13. ob 19. uri Dan norosti, za mladinski abonma in izven.

[ KONCERTI I

Narodni dom 13. ob 19.30 koncert orkestra Hrvaškega glasbenega zavoda Zagreb, v sodelovanju s Celjskim godalnim orkestrom.

Kulturni center Laško 9. ob 19.30 koncert ansambla slovenski sekstet klarinetov, 14. ob 17. uri občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov.

Cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Jakobu pri Šentjurju 9. ob 20. uri letni koncert MePZ Sv. Jakob, z gosti: organistko Andrejo Galuf in vokalno skupino Kompolčani.

Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna 9. ob 20. uri redna letna revija malih vokalnih skupin občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.

Glavni trg 9. ob 13. uri koncert za mlade mladinskih ročk in pop ansamblov CSŠ, 10. ob 10. uri promenadni konncert celjskih pihalnih orkestrov.

Glasbena šola Celje 14. ob 17. uri koncert učencev srednje stopnje Glasbene šole.

Glasbena šola Velenje 10. ob 9.30 in 11. uri 4. revija Orffovih skupin Slovenije, ob 17.30 in 19.30 območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Pozdrav pomladi 99«. M. ob 19.30 koncert izbranih zborov revije Podrav pomladi.

Večnamenska dvorana Zreče 11. ob 15. uri dobrodelni koncert narodno-zabavnih ansamblov.

Atomske toplice Podčetrtek 10. ob 20.15 koncert vokalne skupine Cvet.

RAZSTAVE

Marijina cerkev Celje

Grofje Celjski, od 13. 4. do 30. 11. (otvoritev 12. 4. ob 20.30).

Muzej novejše zgodovine -Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, od 14. 4. do 13. 5.

Kozjanski park, Podsreda dih kovaškega meha in umetnin mojstra Mihaela Krištofa, do 30. 4.

Gimnazija Celje Center fotografije Francija Horvata »Vode Slovenije«, od 14. 4. do 15. 5.

Likovni salon »Umetnost iz nahrbtnika«, od 14. 4. do 8. 5.

Galerija sodobne umetnosti Vinko Skale, do 8. 5.

Kulturni center Laško Leon Koporc, do 30. 4.

Občinska matična knjižnica Žalec Janez Repnik, do 15. 4.

■ Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Gasparijeve razglednice, do 15. 4.

Avla hotela Dobrna Rajko Livio, do 23. 4.

Terme Zreče Gorazd Jordan, do 15. 4.

Avla Bolnišnice Celje Aktivna starost, do 15. 4.

Galerija Volk stalna razstava Anton in Janez Repnik, Etol Maša Krajnc, Merx Rajko Mlinarič in Pošta Celje Niko Ignjatič.

OSTALO

Pokrajinski muzej Celje -

muzejske delavnice od 15.30 do 17.30: 8., 9., 13. in 14. 4. »Svoboden kot ptica« (slikanje fresk malo drugače, na steklo in domišljijske ptice na risalnem listu).

Antika 8. ob 19. uri predstavitev knjige »Na oni strani dotika«, Mihe Jensterla, 14. ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke »Ocean v kaplji«. Marka Novaka.

Gostilna Berger 8. ob 19. uri predavanje »Šrilanka, Mal-divi«. Vere Šmigoc.

Osrednja knjižnica Celje 13. ob 18. uri »O osteroporo-zi«. Sama Fokterja, 14. ob 19. predstavitev zbornika »Slovenska mesta od srede 19. stoletja«.

Pravljična soba pri Mišku Knjižku 14. ob 13. uri kviz »France Prešeren in Gorenjska«, ob 16. uri mala knjižna stojnica, pravljica in ustvarjalna delavnica z Nado Mlinare-vič.

Dom kulture Velenje 9. ob

19. uri Moja Afrika, predavanje Francija Horvata.

Atomske toplice Podčetrtek 9. ob 20.15 Slomškov večer s predstavitvijo novih knjig Ivana Minattija in Lojzke Špacapan.

Dom krajanov Andraž 10. ob 20. uri plesni venček.

OMK Žalec 13. ob 19. uri pogovor z dr. Metko Klevišar na temo »Naj misel na smrt ne prežene veselja do življenja«.

10

NAŠI KRAJI IN UUPJE

Lašcani bodo čistili

Občinska uprava in upravna enota v Laškem sta že pred velikonočnimi prazniki pozvali prebivalce, podjetja in vodstva vseh javnih institucij v občini, naj čim prej pričnejo s spomladanskim čiščenjem in urejanjem okolja. V soboto, 17. aprila, pa naj bi se v vseh krajevnih skupnostih vključili še v vseslovensko akcijo čiščenja.

V občini Laško, kjer si tudi letos želijo pridobiti priznanje Turistične zveze Slovenije za lepo in urejeno okolje, je akcija čiščenja še kako potrebna, saj so ob Savinji in drugod še vedno vidne posle

dice lanske katastrofalne poplave, svoje pa je naredilo tudi obilno sneženje februarja letos. V Laškem so sestavili organizacijski odbor, v katerem so predstavniki občine, upravne enote. Turističnega društva Laško, izpostave za obrambo, komunalnega podjetja in občinske gasilske zveze. Odbor bo ob pomoči predsednikov krajevnih skupnosti, ravnateljev javnih zavodov in direktorjev podjetij ter vseh društev in skupnosti stanovalcev usmerjal akcijo, ki bo 17. aprila namenjena predvsem čiščenju poplavljenih površin. Tako bodo 10 in 5-članske skupine čistile brežine in zemljišča ob

Savinji, javne površine in okolice poplavljenih objektov, okolice stanovanjskih zgradb in javnih objektov, brežine potokov, gozdove, divja odlagališča in planinske poti. Kjer bo potrebno, bodo za horti-kulturno urejanje poskrbeli za to usposobljeni izvajalci.

V Laškem se bodo udeleženci akcije zbrali ob 7.uri na parkirišču kulturnega centra, v ostalih krajih pa na sedežih krajevnih skupnosti. Organizacijski odbor bo zagotovil zaščitna in tehnična sredstva ter malico, udeleženci pa morajo poskrbeti za primerno oblačila in obutev. Akcija bo predvidoma trajala šest ur. JI

Z geslom »Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju« so k bolj aktivnemu preživi]^ starosti pozvali tudi na strokovnem srečanju, ki ga je v Narodnem domu pripravil celj

zavod za zdravstveno varstvo.

Staranje ni bolezen

v mednarodnem letu starejših je Svetovna zdravstvena organizacija tudi Dan zdravja, je bil 7. aprila, posvetila tretjemu življenjskemu obdobju.

Kot je v posebni poslanici opozoril minister za zdravstvo Marjan Jereb, je staranje svetova prebivalstva eden največjih izzivov za prihodnje stoletje. Slovenija pri tem ni nikakršna izjea saj je pri nas že 15 odstotkov ljudi starejših od 65 let. To pomeni, da smo z demografskega stali] Slovenci star narod in bomo morali uravnotežiti nesmisel sodobne družbe, ki medtem, koi njeno prebivalstvo stara, poveličuje mladost, moč in svežino. Staranje ni bolezen, zato morJ o starosti govoriti tudi kot o obdobju zdravja in dejavne dobe življenja. JI, Foto: SHERj

Da bo okolje cisto

v Mestni skupnosti Žalec so doslej v spomladanskem času na določena mesta razporedili velike zabojnike, kamor so lahko meščani odložili kosovne odpadke.

Ugotovili pa so, da to ne zadošča, saj so nastajala črna odlagališča. Zato so se odločili, da bosta dva zabojnika stala v Žalcu, eden pa na Ložnici (na posnetku) skozi vse leto. Tako lahko uporabniki v vsakem času odpadke spravijo tja, kamor sodijo. Takšna odločitev žalske mestne skupnosti je vsekakor vredna posnemanja. T. TAVČAR

Črno odlagališče sanirajo

Medtem, ko se del Polzelanov z vodstvom občine trudi, da bi črna odlagališča sanirali in tako poskrbeli za lepo in čisto okolje, pa drugi del ta nečedni okras krajev redno »vzdržuje«.

Nobene opozorilne table ne pomagajo, tisto, česar nočejo imeti na svojem, pač odložijo tja, kjer je njihovim očem skrito. Tokrat so se oni prvi, lotili črnega odlagališča ob Savinji na Bregu pri Polzeli, ki so ga doslej že večkrat očistili in poskušali preprečiti ponovno nastajanje. Pri sanaciji sodelujejo tudi mladi iz aktiva podeželske mladine na Polzeli (na sliki), ki bodo odstranili rastje in s tem omogočili dovoz zemlje. T. TAVČAR

Pridelali naiboljša vina do sedaj

Predvidevanja o dobri letini in dobrem vinu letnika 98 na Konjiškem so presegla vsa pričakovanja. Vinogradniki so »pridelali« kar 48 zlatih medalj in eno veliko zlato medaljo, kar je največ v dosedanjih osmih ocenjevanjih, ki jih je organiziralo Vinogradniško-vinarsko društvo Slovenske Konjice.

Sedemčlanska strokovna komisija je sprejela na ocenitev 126 vzorcev različnih sort in zvrsti. Najboljše primere letnika 98 so pridelali: vinogradništvo Lovrenčič, ki je za vino sauvignon, redna trgatev, dobilo oceno 18,58 točke, vinogradništvo Cvahte-Polenek, ki je za vinC traminec, pozna trgatev, doseglo 18,44 točke, vinogradništvo Založnik, je za chardon-nay, izbor, dobilo oceno 18,80 točke in podjetje Zlati grič, ki je za vino renski rizling, jagodni izbor, dobilo oceno 19,26 točke. Vino renski rizling - jagodni izbor pa je bilo tudi najvišje ocenjen vzorec letnika 98 in je postal prvak leta 98.

Priznanja in diplome bodo podelili na občnem zboru društva 16. aprila. B.P.

Jubilej velenjskih planincev

Osrednja proslava ob 50-letnici Planinskega društva Velenje bo danes, 8. aprila, v velenjskem kulturnem domu. Društvo beleži letos tudi 45-letnico planinskega doma na Paškem Kozjaku in 25-letnico šaleške planinske poti.

Planinsko društvo Velenje, ki šteje več kot 1300 članov, med njimi je najmanj polovica mladih, vsako leto organizira vrsto -izletov in pohodov, planinsko šolo in tabore za planince vseh starosti. Zaradi boljše povezave delujejo posamezne planinske sekcije v treh velenjskih krajevnih skupnostih, nekaterih šaleških podjetjih, velenjskem vrtcu, osnovnih šolah in v Šolskem centru Velenje. Letos načrtujejo v društvu 81 akcij in izletov, mladinski odsek pa še dodatnih 49. K'.'L.

Praznik pomladi za male bolnike

Sredi minulega tedna so otroci, ki pomladne dneve preživljajo na oddelku otroške kirurgije v celjski bolnišnici, skupaj z učiteljicami iz bolnišnične šole pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Praznik pomladi.

Kot je povedala učiteljica Tjaša Senica, ki ob pomoči vzgojiteljice Majde Guzej vodi bolnišnično šolo, so se za praznovanje Praznika pomladi odločili zato, ker bo tradicionalna bolnišnična olimpijada odslej le vsaki dve leti. »Vmes bomo vsakokrat pripravili pri

reditev, na.kateri se lahko ot ci predstavijo z vsem, kar so naučili v šoli in kar znajo že prej,« je Tjaša Senica poved; o prireditvi, na kateri so se malih bolnikih s pevskimi dramskimi točkami predsW li tudi otroci iz vrtca Zarja' učenci 1. in 3. razreda I '' novne šole iz Celja, v skl"! katere je bolnišnična šolao^ nizirana. Ob prireditvi so! oddelku otroške kirurgije? pravili tudi likovno razstJ izdelkov, ki so izpod rok n^^ bolnikov nastajali od lansl^^ poletja. N.-M'

Zbrali petnajst ton oblačil

Prejšnji teden je bila v občinah Slovenske Konjice, Zrec^' Vitanje akcija zbiranja oblačil in tekstilnih odpad^ Zbrali so približno 15 tisoč kilogramov oblačil, od tega': je za reciklažo namenjenih pet tisoč, deset tisoč kilo^'; mov oblačil pa je namenjenih ljudem v stiski, ^

Vsa oblačila so občani zložili v bele (uporabna oblačil črne vreče ter jih odložili na najbližji ekološki otok, od so jih odpeljali na začasno skladiščenje na podjetje Eko- ^ j vreče postopoma prevzema Rdeči križ, ki uporabna obl^*^' pripravlja za ljudi v stiski, vsebina črnih vreč pa je nameHr za reciklažo. . ^

Akcija zbiranja oblačil je bila v teh občinah drugo zapored in glede na velik odziv bo postala stalna, vedn iednn pred veliko nočjo.

NASI KRAJI IN UUDJE

11

Za majhne in velike otroke

[ Maketa železnice v Pirnatovem gostišču v Letušu - Soba za železnico po Zgornji Savinjski dolini

izmed prvoaprilskih ■ggavščin, ki smo si jo »pri-l^jli« v prejšnji številki NT, t)ila napoved gradnje želez-Lpo Zgornji Savinjski doli-j2amisel iz intervjuja, v uterega je ljubeznivo privolil janec Jakob Presečnik, je j^eda neuresničljiva, vendar ^ v gostišču Pirnat v Letušu ^(jjjo maketo železniških ti-j^ in vlakov, ki bodo, seveda innogo pomanjšani obliki, 0li tudi po Zgornji Savinj-i dolini.

i^laketo železnice v gostišču ijjnat postavljata Karel Boni-jona in Milan Frankolj iz jubljane. »Za železnico smo [fdelali kletne prostore. Tako jsedaj že postavljeni tiri, stavec vlaki in razni detajli v treh (bah na 60 kvadratnih metrih -eni spoznavamo industrijsko (krajino, v drugi sobi je pred-jvljena pokrajina ponoči, v etji pa sta izdelovalca postavi-maketo Letuša z železniško jsiajo. Do sredine aprila bo-D uredili še četrto sobo, in :er bomo na 40 kvadratnih etrih predstavili panoramo ;ornje Savinjske doline in ob rinji speljali železniške tire,« pripovedoval Janko Pirnat. Zaenkrat je pri Pirnatovih po-ivljena maketa, kot sta jo lani cembra podjetna Ljubljančanki sta tudi v Letušu prežive-dolge ure, postavila v Ljublja-pred magistratom. »Maketo I želela predstaviti kar največ

otrokom iz cele Slovenije, zato smo se dogovorili, da bosta maketo postavila v našem gostišču za pet let. Ker pa smo Pirnatovi kar precej navezani na goste, ki obiskujejo Zgornjo Savinjsko dolino, smo dodali še pokrajino doline ob Savinji, predstavili pa bomo tudi največje znamenitosti,« je pripovedoval podjetni gostilničar iz Letuša, ki se še kako zaveda, da je treba gostom poleg čistega zraka, lepega okolja in dobre hrane ponuditi še kaj več. »Iz ankete, ki smo jo naredili v Splavarju, to je informativnem časopisu, ki je name

njen vsem organizatorjem izletov v Savinjsko dolino, je razvidno, da ljudje iz cele Slovenije izjemno radi zahajajo v kraje ob Savinji, vendar pa so Mozirski gaj. Logarsko dolino, mašne plašče v Radmirju ali gornje-grajsko katedralo že večkrat videli... Želijo si, vsaj tako je zapisano v odgovorih, da bi jih presenetili s čim novim, česar še niso videli. Kot izziv oziroma odgovor na te želje smo se odloČili za postavitev železniških tirov.«

Po tirih v Pirnatovi kleti vozijo 4 vlaki, takšni kot so včasih ali pa še danes vozijo po slovenskih progah. Izdelovalca makete sta vagone in lokomotive kupila, vse ostalo pa ročno izdelala, in sicer v merilu 1: 2500. Tako se nad piskajočimi vlaki v eni sobi vozi gondola, v drugi sta postavljena žaga in mlin, v tretji pa je predstavljeno spravilo rude iz gorskih predelov.

Rudnike straži cerkev, v nočni pokrajini obiskovalce pozdravi grad, v Letušu pa veličastno železniško poslopje. Med vsemi stavbami pa je veliko tekoče vode, tudi slap in jezero, nad njimi se razprostirajo planine, ljudje obdelujejo polja; vlaki pa piskajo v predorih, čez nadvoze in preko hribov... »Od sredine aprila dalje vabimo vse obiskovalce, da si poleg izleta v kraje ob Savinji privoščijo tudi malce otroškega veselja. Prepričani smo, da je maketa železnice in krajine dobra igrača tako za velike kot za majhne otroke -najmlajši lahko poženejo sistem, malo večji >otroci<, sploh ljubitelji vlakov, pa lahko občudujejo izjemno natančno in dovršeno izdelano maketo,« je repričan Janko Pirnat.

URŠKA SELIŠNIK - ^ Foto: SHERPA

Najmlajši Pirnatov, Edi, ob maketi železnice v Letušu.

Za ljubitelje cvetja

Hortikulturno društvo Celje vabi na dvoje predavanj.

V četrtek, 8. aprila, bo o cvetju na balkonih in oknih spregovorila Irena Vizjak iz Celja, v sredo, 14. aprila, pa bo pvoje vtise z Bornea predstavila mag. Anka Bernard iz Kranja. Obe predavanji bosta v stranski dvorani Narodnega doma v Celju s pričetkom ob 17. uri. AB

Starejši veseli srečanja

jj prostorih podružnične osnovne šole Trnava je bilo v soboto drugo srečanje krajanov, ^Jejših od 70 let. Pokrovitelja srečanja sta bila KO RK in KS Trnava.

Ii^^^tiieti 70 let in se veseliti življenja je dota, ki ste si jo podarili sami s pridnim delom, skromnostjo . ^ero,« je nagovorila zbrane povezovalka kulturnega programa, Irena Štusej. Nastopajoči so bili iz krajevne skupnosti, ki so ob spremljavi glasbenika Vilija Kotnika zapeli nekaj pesmi ali pa (j^^® predstavili s samostojnim nastopom. Program je uspel izvabiti veselo razpoloženje, ki je ^^i^e ob klepetu, hrani in pijači družilo vse do poznih večernih ur. T. TAVČAR

REKLI SO

Karli Satler, novi predsednik Planinskega društva Prebold:

»Naše društvo si je za letos zastavilo obširen načrt dela. Predvsem bomo poskušali povečati š'tevilo članov, radi pa bi pridobili tudi več mladinskih in planinskih vodnikov. Poleg tega bi radi v našem domu pod Reško planino uredili dve sobi in kopalnici. Seveda želimo realizirati vse predvidene pohode in srečanja. Sodelovali bomo z MDO, kar je pomembno za uspešno delovanje našega društva, vsekakor pa želimo oživiti planinske tabore v času počitnic.« T. TAVČAR

Plakatiranje zapovedano!

Ne vem, kaj žali vaše oči, ampak meni se zdijo napisi »Plakatiranje prepovedano po odloku o javni snagi v mestni občini Celje« naravnost odurni. S svojo social-realistično (ne) oblikovanostjo, s svojim birokratskim jezikom in s svojo vuh-mepišovsko nalimanostjo na zaprašenih steklih opustelih izložb nekoč eminent-nih lokalov v centru mesta žalijo mojo meščansko dušo, pljuvajo po mojem sicer dokaj povprečnem čutu za estetiko in uničujejo moje upe, da bo to mesto kdaj znalo poskrbeti za svoj značaj. Ko vidim tak plakate k, bi najraje vzela v roke grafi-tarski sprej in pripisala kaj sočnega. Ja, naravnost na zaprašeno steklo!

Ker sem gospa srednjih let in ker s tem ne bi nič rešila, svojo jezo seveda spodobno potlačim, ampak po možganih se mi pa kar kadi. In ko se razkadi, pomislim, za koliko celjskih reči sem pa sploh izvedela iz plakatov, a? Ta nekoč prestižni medij za obveščanje meščanov o ogleda vrednih dogodkih je postal dober samo še za prepovedo-vanje tovrstnih obvestil! Res je, da imamo po mestu kar nekaj plakatnih stebrov in »obešalnikov« na uličnih lučeh in velikih oglaševalskih panojev, ki jih je npr. Ljubljana že začela preganjati iz svojega osrčja. Ampak to, kar je nekoč bil pravi mali plakat, je danes le še ceneno sredstvo za razglašanje popustov in razprodaj, pa tu in tam za kak domač print, ki razglaša tretjerazredne prireditve v tem ali onem lokalu.

Mar ne bi občinska birokracija, ki se sklicuje na »odlok o javni snagi v mestni občini Celje« več storila za dobrobit Celja in Celjanov, če bi prazne izložbe lokalov v najbrž občinskih stavbah ponudila v brezplačno plakatersko uporabo mestnim kulturnim institucijam? Dvomim, da bi bile ustrezne panojske podlage, primerne za postavitev v tovrstne izložbe, kaj prida draž

je od tiska tistih grdih papirjev »Plakatiranje prepovedano...«, meščanom pa bi na primer omogočile boljši in rednejši pregled koledarja mestnih dogodkov, kot ga omogoča sicer spodobna zloženka, ki jo lahko človek dobi na različnih mestih, a jo slej ko prej tudi kam založi.

Če ga ni junaka, ki bi poskrbel za kaj takega, bi lahko občinska pamet razmislila vsaj o panojih izložbene velikosti, ki bi z natisnjenimi podobami našega Celja skozi zgodovino (zbirka starih celjskih razglednic je odličen vir) zagotovo več prispevali k celjski samozavesti kot postaran prah v notranjosti neoddanih lokalov. Če bi bila zadeva dobro izvedena, ne bi bilo treba nikomur pisati, da je tam plakatiranje prepovedano. Toliko človeške kulture pa že premoremo, da ne bi obešali listkov o prodaji garaž prav na fotografijo mojstra Pelikana! In če tega občinski birokrati ne verjamejo, potem ne žalijo več le mojega čuta za estetiko ampak celotno celjsko občestvo.

P.S.: Če ste še vedno prepričani, da je plakatiranje bolje prepovedovati kot zapovedovati, vas vabim pred izložbena okna nekdanje mesnice na Stanetovi ulici ali nekdanje prodajalne usnjenih oblačil na Gosposki ulici ali... Brez skrbi: na vseh najlepših koščkih mesta se vam režijo v obraz plakati, ki prepovedujejo plakate! No, pa še prah si oglejte, ko boste že ravno tam...

Piše: PIKA KUKERL

Večerja, ki ji ni para

V Rogaški Slatini bo v sredo, 14. aprila. Rogaško omizje, ki ga oreganizirata mariborska višja strokovna šola za gostinstvo ter domače zdravilišče. Z njim bodo opozorili na leto kulinarike in vina.

Ob tej priložnosti pripravljajo posebno večerjo, ki jo bodo pripravili študenti in slatinski mojstri. Med nekaj ur trajajočo večerjo bodo štiridesetim gostom ponudili osem različnih vrst hrane ter prav toliko različnih vin najboljših slovenskih vinarjev, saj želijo poudariti harmonijo jedi in vinske kapljice. Med

dolgotrajno večerjo, za katero je treba odšteti 6 tisoč tolarjev, bo pogovor o hrani, pri čemer bodo posebej predstavili vse, kar se bo pojavilo na mizah.

Gre za srečanje v okviru mednarodnega gibanja slow food, ki korenini v Italiji ter je razširjeno po vsem svetu. Leta 1995 se je pojavilo na Primorskem, njegov slovenski guverner pa je tamkajšnji vinogradnik Aleš Kristančič, ki bo med Rogaškim omizjem svoja vina predstavil osebno. Zanimiva prireditev bo v restavraciji Bellevue.

BJ

12

NASI KRAJI IN UUDJE

Rdeči gumb za varnost

Za starostnike s telefoni Lifeline poskrbljeno tudi doma - 24-urna dežurna služba v Centru za pomoč na domu Doma

upokojencev Celje

Kaj storiti, ko starejši človek ostane sam, ko svojci zaradi prezaposlenosti ne morejo poskrbeti zanj, tako kot bi želeli, starostnik pa je kljub bolezni ali morda celo invalidnosti še toliko vitalen, da lahko skrbi zase? Je res edina rešitev misel na domsko oskrbo? Sploh v primerih, ko je starostnik vajen svojega domačega okolja in ga ne želi zapustiti, in ob dejstvu, da so domovi upokojencev širom Slovenije prezasedeni?

V Centru za pomoč na domu Doma upokojencev Celje že poldrugo leto starostnikom ponujajo rešitve, ki so znane v državah razvitega sveta že tri desetletja, pri nas pa smo jih začeli pospešeno uvajati na začetku devetdesetih. Gre za različne oblike pomoči na domu.

ki jih zagotavljajo zdravstvene in socialne službe, humanitarne organizacije, prostovoljci in seveda svojci; ob tem pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi posebna telefonska linija Lifeline. Gre za poseben telefonski aparat, dopolnjen z rdečim gumbom, saj že pritisk na ta gumb zadošča, da se vzpostavi posebna linija z dežurno službo »Halo pomoč«, ki deluje 24 ur dnevno, vse dni v letu. Dežurni operater, ki se odzove klicu v sili, tudi v primeru, da se mu klicatelj ne more predstaviti in povedati, čemu kliče, preko sprejemne naprave razbere, kdo je klical, v podatkovni bazi pa ima tudi kartoteko vsakega od starostnikov, vključenih v Lifeline.

Če klicatelj operaterju sam pove, čemu potrebuje pomoč, lahko prve nasvete dobi takoj, sicer pa na osnovi podatkov iz kartoteke operater sproži akcijo, ki zajema tako poziv zdravnika, obvestilo svojcev ali prijateljev, pri katerih je običajno shranjen dodatni ključ starostnikovega stanovanja, in podobna opravila. Prednost rdečega gumba za varnost je še v tem, da ni nameščen na samem telefonskem aparatu, ampak je vgrajen v prenosno napravo. Starostnik ga lahko ima vselej

pri sebi, klic v sili pa lahko sproži v oddaljenosti 25 metrov od telefona, torej tudi na vrtu, v kleti ali v kopalnici. Rdeči gumb olajša tudi vsakodnevno telefoniranje, saj se lahko starostnik v

prnneru, ko telefon zvoni, pa je sam kar precej oddaljen od aparata, s klicateljem pogovarja tudi tako, da pritisne na rdeč gumb in s pomočjo v telefon vgrajenega mikrofona in zvočnika normalno govori in posluša. Jakost zvočnika se lahko naravnava, tako da je telefon primeren tudi za tiste, ki slabše slišijo. V nekaterih primerih, če je telefon še dodatno opremljen s protivlomno ali protipožarno napravo, pa zna klicati tudi sam.

Telefon Lifeline si lahko starostniki širšega celjskega območja priskrbijo na različne načine, za mesečno najemnino 4.265 tolarjev ga lahko najamejo pri Centru za pomoč na domu Doma upokojencev Celje, lahko ga kupijo pri podjetju MKS iz Ljubljane (cena je okoli 100 tisočakov), pridobijo pa ga lahko tudi v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (telefon Lifeline je uvrščen v paket nad-standardnih storitev) in pri Zavarovalnici Adriatic. V Ljubljani že deluje 180 teh aparatov, v Celju pa jih imajo 25 od jeseni 1997. Po besedah vodje centra Marjane Čater jih je v uporabi okoli 10, saj se število spreminja glede na potrebe, v primeru povečanega zanimanja za telefone Lifeline pa bi dokupili še nove aparate.

SOffiaBi IVANA STAMEJČIČ

Vojna plakatov

Večina občin je že zdavnaj poskrbela, da je plakatiranje spodobno urejeno, a za Mestno občino Velenje to ne velja. Na tem območju namreč vladata prava-plakatna vojna in nered, kar v veliki meri kvari videz mesta. Še vedno ni občinske službe, ki bi zagotavljala red pri plakatiranju, saj lahko lepi plakate vsakdo, ki pride od blizu ali daleč. Če Velenje letos tekmuje za najbolj urejeno in čisto mesto v Evropi, bodo morali naposled ustvariti tudi red pri plakatiranju.

LOJZE OJSTERŠEK

V Centru za pomoč na domu Doma upokojencev Celje zagotavljajo telefone Lifeline vsem starostnikom v 32 občinah celjskega območja, druge oblike pomoči na domu (laična nega, pomoč pri urejanju bivalnih prostorov starostnikov in podobno) pa zlasti za občane, ki živijo na območju občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Samo občanom Mestne občine Celje pa ponujajo tudi dostavo kosil (navadnih in dietnih) na dom.

Dve desetletji društva paraplegikov

Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske te dni slavi 20-letnico delovanja. Združuje 94 članov iz 25 občin, ki jim predseduje Jože Berlinger.

Društva je po nastanku leta 1979 sprva delovalo v Laškem, od leta 1983 pa v Celju. O prehojeni poti in načrtih bodo ob 20-letnici spregovorili v petek, 9. aprila, ob 11.30 v dvorani Konjičanka v Slovenskih Konjicah.

Zbrane bosta pozdravila predsednik društva Jože Berlinger in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Obletnico bodo obeležili tudi s kulturnim programom. AB

Nekaj mesecev pred svojim 100. rojstnim dnem je telefon Lifeline lani marca dobila tudi Celjanka Marija Pogačnik

Za maskerje in kostumografe

Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Celju je konec prejšnjega tedna pripravila dva strokovna seminarja za področje gledališke dejavnosti.

V petek je bil seminar za gledališko masko, ki ga je vo-. dil gledališki masker in lasu-Ijar Vinko Tajnšek iz Celja. Udeležilo se ga je 22 seminari-stov, ki so pridobili tako teoretične kot praktične osnove gledališke maske ter lasničarstva.

V soboto pa je bil kostumo-grafski seminar pod strokovnim vodstvom akademske slikarke - kostumografinje Vide

Zupan-Bekčičeve, prav tal Celjanke, ki je delovala tako; koč v vseh slovenskih gleda! čih, sicer pa je bila predaval Ijica na srednji šoli za obliicoi nje v Ljubljani. 14 semina stov je obravnavalo razliii obdobja oblačenja od starq Egipta in Rima, gotike, reo sanse, baroka in rokokoja,| do začetka dvajsetega stoletji Slušatelji, člani število gledaliških skupin iz vse Si venije, so bili zadovoljni obema seminarjema, saj ji bo pridobljeno znanje v p moč pri nadaljnjem gledal, kem ustvarjanju.

ŽIVKO BEŠKOVM

Lov na crnograditelje

Mesto Velenje, ki letos praznuje 40-letnico in si je ob jubileju zadalo veliko nalog, se vključuje v tekmovanje za najbolj urejeno mesto v Evropi. Rokave bodo morali zavihati tudi v občinskih inšpekcijskih službah. Meščana, ki je na svojem dvorišču na črno zgradil leseno malo poslopje, je že obiskala inšpektorica in odločila, da mora črnogradnjo nemudoma podreti. Obenem vemo, da pri velenjski železniški postaji stojijo že več let na črno zgrajene garaže, in to na zemljišču, ki je v lasti Slovenskih železnic. Črnograditelji niso niti lastniki zemljišča, a njihove garaže nikogar ne motijo. LOJZE OJSTERŠEK

Ohranjanje ljudskih pesmi

Deset žena se je na Ponikvi pri Žalcu zbralo zato, ker rade prepevajo in ker imajo ^^^ stare ljudske pesmi. ;

Pobrskale so po predalih, povprašale najstarejše krajane in potegnile na dan kar precej P^^. od katerih bi gotovo marsikatera šla v pozabo. Seveda je bilo treba kar nekaj vaj, preden odločile za samostojen nastop. Prvič so nastopile ob slovenskem kulturnem prazniku, skupaj s kulturnim društvom pripravile proslavo pod naslovom Ob pesmi in besedi. Požel veliko odobravanja in pohval ter vzpodbud za nadaljnje delo. Te dni pa so nastopile v D" . upokojencev na Polzeli. Tako so ob materinskem dnevu oskrbovancem pripravile lepo kul^^^i doživetje. T. TAV

REPORTAŽA

13

Alenkini icoraici

O drobnih in velikih korakih, ki jih {e prehodila Alenka Lesiak iz Miklavža pri Taboru

. se potem ustaviš, globoko zadihaš, neopazno g0eš v gozd, objameš drevo in ma tiho zaupaš, ^^ si svoboden, da je bilo tudi tebi hudo, a se je

splačalo.

. da si se ogromno naučil in predvsem še bolj ^iljubil življenje, saj vsak korak - še tako težak, fdno bolj vodi k cilju, nazaj v življenje... Spet objameš drevo in m u čisto potiho prišepneš, ne bi hotel ničesar spremeniti, niti bolečine, saj ^ bolečino pride olajšanje - prijatelji, ki ti jih je ginesla pot, po kateri si stopal«

s temi besedami je Alenka iesjak pospremila na pot svojo prvo zgoščenko z naslovom Korak v življenje, na CD pa je iiglasbila tekste pesnice Mete liainer. Podrobno prebran .jvodni tekst pove marsikaj o členki, 28-letni Šmiklavčanki ij bližine Tabora, ki se je v iivlje|(ju spopadla s hudimi preizkušnjami in jih, korak za korakom, premagala. In se vrnila v življenje, ki mu v teh jneh daje poseben čar izjemno uspela predstavitev zgoščenke v žalskem kulturnem hramu.

Alenka sicer vodi glasbeno šolo La-La v Taboru, kjer ufence poučuje igranja na ki-aro in sintetizator ter v glasbenem vrtcu. »To je popolnoma drugo delo. Vedno moram narediti velik preklop, tudi če 'ot skoraj vsak dan z otroki, •iaj je med glasbo in pedagoš-Ikim delom velika razlika. Uk-Tarjanje z glasbo je svojevr-^en način življenja, pri kate-iiem je pomembno, da ostaneš 'aa realnih tleh. Treba je precej 'iiscipline, da te ne »odpelje<,« ie prepričana Alenka, ki je likrati tudi članica ansambla 'Hapy band, kjer namerava še 5stati. Ti dve področji ukvarja-5ja z glasbo ji vzameta precej razpoložljivega časa. »Živi kot nidar - gre s temo in pride s temo,« je Alenkino življenje opisala prijateljica in scena--ristka Polona Kuder. Alenka, simpatično dekle, l^i ga večina pozna s kitaro v rokah, se je odločila za tvegan brak. CD Korak v življenje, ki Sa je intenzivno pripravljala ^eč mesecev, je postal neke ^rste »dojenček«. Zibala ga je ^poznih večernih urah, ko so nastajale ideje, katero besedi-'o izbrati in kako ga uglasbi-Z njim se je ukvarjala po-ko ji je prvi in najstrožji '^fitik, brat Blaž povedal, kaj je •^obro in kaj naj popravi. Negovala ga je, ko je sama orga-•^'zirala glasbenike, zbirala sponzorje... »Slednje je bilo ^'^oraj najtežje in v to sem ^'ožila ogromno energije. Pre-P^ičati je treba ljudi, da ti zau-No - končno je projekt stal kot 2 milijona tolarjev. ;eliko sem prispevala iz svo-žepa, na srečo p^ so mi Pomagali tudi sponzorji, če JJ^' bi potonila. Sem pa razo-^^fana nad založbami, nobe-namreč ni pokazala poslu-čeprav pogosto izdajajo Pfecej neokusne stvari,« je pripovedovala Alenka, ki je bila ^ Vedno pod močnim vtisom ^Predstavitve v Žalcu. *>Koncert je bil tudi zame Presenečenje. Tako po številu "iskovalcev, menda je bil

Dom II. slovenskega tabora prvič premajhen za vse; zaradi odziva, ki so ga meni in mojim gostom naklonili poslušalci; in zaradi pozornosti, ki sem je bila deležna na vsakem koraku,« je naštevala Alenka in se za uspel koncert še posebej zahvalila gostom in scenarist-ki Poloni Kuder. »Sicer sem promocijo nameravala pripraviti par dni prej, da bi si jo skupaj z zgoščenko podarila za rojstni dan, vendar v domu ni bilo prostora.«

Ena sama ljubezen

Na zgoščenki Korak v življenje je Alenka uglasbila tekste Mete Rainer iz zbirke Skozi prste. »Zato, ker je Savinjčan-ka, ker sem tudi sama malce lokalpatriota, ker me je že pred sedmimi leti zamikala njena poezija, tako raznovrst

na, da se nasmejiš, zresniš ah zamisliš. Želela sem, da bi njena poezija dobila še drugačno umetniško vrednost. Veliko ljudi zanima, kaj sem naredila iz njenih besed, jih mogoče >oskrunila< - prepričana pa sem, da so z mojo glasbo pridobila tudi Metina besedila. Rainerjeva nima pravega mesta pri nas, kljub temu, da uporabljamo njene zbirke -kar je naredila, je premalo cenjeno. Ko berem njeno poezijo, si želim, da bi tudi sama tako pisala, da bi znala na tako različne načine obdelati toliko, življenjskih stvari,« je razlagala Alenka.

Na zgoščenki sta tudi dve instrumentalni skladbi ter ena pesem Vzemi si čas, ki je popolnoma Alenkino delo. Glasbenica iz Miklavža zatrjuje, da na ploščku ne bi ničesar spremenila, saj je od začetka do

konca čisto njen in čisto nekaj posebnega. Že to, da so vso glasbo v živo, brez računalnika, kar je neprimerno težje, posneli profesionalni glasbeniki v studiu Melopoja v Slovenj Gradcu... Ali ovitek brez plastike, na katerem poslušalce pozdravlja drevo, ki Alenki pomeni simbol življenja, nazadnje pa je list - v opozorilo, da se vsak list enkrat utrga. Ali slike iz čudovitega Alenkinega otroštva, ki se kot rdeča nit prepletajo z besedili. Ali besede o Meti Rainer, po Alenkinem mnenju premalo cenjeni pesnici, izpod peresa Anke Krčmar.

»Ljudje potrebujejo razvedrilo, in Meta je znala pisati vedre pesmi. Zdi se mi, da sem tudi sama izbrala prave pesmi - ni čisto tipične ljubezenske pesmi, pa vendar se mi cel CD zdi ena sama ljubezen,« je menila Alenka, ki si želi, da bi lahko svojo zgoščenko predstavljala v šolah ali mogoče tudi knjižnicah. »Koncerta, kot je bil v Žalcu, ne morem ponoviti, ker se je zgodila skoraj popolna celota -kot bi hotel še enkrat ponoviti uspelo zabavo za rojstni dan.«

Glasbo na prvencu je Alenka sama označila kot pop šanson. Pop zato, ker ji je tovrstna glasba blizu, šanson pa zaradi Metinih besedil. »Zame je

to to, če pa kdo meni drugače, pa tudi prav,« je pribila Alenka.

Življenjski krogi

Alenka Lesjak izhaja iz družine, kjer je glasba imela svoje mesto. »Malce talenta sem pridobila tudi s pomočjo nastopov v šoli. Zdi se mi, da sem na odru kar naprej prepevala, in hkrati zavidala tistim, ki so lahko samo recitirali. Potem, ko sem v 7. razredu začela resno igrati kitaro, se je precej spremenilo,« je opisala Alenka prve začetke po času, ko je nehala obiskovati glasbeno šolo in pouk klavirja. »Po svoje mi je žal, ker nisem šla do konca. Takrat pač ni bilo takšnih pogojev za obiskovanje glasbenih šol. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj sem v Taboru. Vendar je vprašanje, kako bi se potem zaključila moja pot...« se je spraševala Alenka in potem spregovorila tudi o usodi, ki jo je prignala nazaj v življenje. Alenka je namreč zbolela za multiplo sklerozo, ki jo je s pomočjo silne volje premagala in ozdravela. »Zame je to korak v življenje, ki ga ne bi mogla storiti brez staršev in prijateljev. Starša sta mi vedno stala ob strani, ne toliko z denarjem kot z nenehnimi vzpodbudami. MisHm, da sem zaradi tega

lažje uspela. Zato se mi zdi pomembno, da sem uspela narediti nekaj, in zato zaključujem ploščo s skladbo Vzemi si čas, ki govori o hitenju ljudi drug mimo drugega in o tem, da se ne znamo pogovarjati,« je Alenka na kratko opisala čas, ki ji je spremenil življenje.

Sicer je glasbenica že v srednji šoli uglasbila Fricove pesmi - potem, ko je začutila, da so pesmi napisane tako, kot bi jih sama. Tako je tudi vsa glasba na zgoščenki Alenkino delo, na katerega je bil posebej pozoren brat Blaž. Tudi sam namreč igra kontrabas, bariton in bobne pri skupini Mesečniki, njegovo življenje pa je prav tako zaznamovala huda nesreča, zaradi katere je postal invalid. »Tako sva se oba našla v glasbi in dokazala, da kljub temu, da imaš hibo ali si bolan, s pomočjo glasbe ostaneš veder. Pomembno je, da stvari, ki so se ti zgodile v življenju, ne objokuješ, temveč storiš nekaj zase,« je pripovedovala Alenka in se potem za hip pomudila pri spominih na prelepe otroške dni, povezane z očetom, zbiralcem starih motorjev, in materjo, ki ni nikoli omejevala svojih otrok.

Sicer si je Alenka želela, da bi za prvenec sama pripravila tudi aranžmaje, toda... »Potem ne bi spoznala Boža A. Koleriča, čudovitega prijatelja, ki je zame in za koncert

napisal tudi skladbo, ki sva jo potem zapela v duetu. Zdi se, da v življenju obstajajo krogi in da ima vsaka stvar svoj namen...« je razmišljala Alenka.

Odprta vrata

Alenkini načrti? »Verjetno bom nadaljevala v tej smeri, res bi rada še kdaj uglasbila kakšno besedilo. Bo pa potem verjetno lažje pri pridobivanju pomoči in verjetno težje, saj se bom morala ponovno dokazati in preseči,« načrtuje Alenka in mimogrede omenja željo, da bi bil njen projekt n^ako ovrednoten in rangiran, konec koncev tudi finančno. Čeprav je zaenkrat pomembneje, da je bila Alenka za trud in delo poplačana - ne z denarjem, temveč z odzivom ljudi.

Zgoščenko Korak v življenje je mogoče dobiti na Alenkinem domačem naslovu (Miklavž pri Taboru 12) ali naročiti po telefonu 727-304.

»Če imaš talent in voljo, nima smisla počivati na lovorikah. Še veliko je odprtih vrat, skozi katera lahko pokukam in se preizkusim. Zaradi bolezni se mi zdi, da sem bila bolj omejena, toda hkrati bolj razgledana. Prej sem se ukvarjala s športom, največ s košarko, smučala... Potem nisem mogla več. In ko sem se po šestih letih ponovno postavila na smuči in ko sem se spustila po strmini, je bilo zame nepozabno doživetje, ki me še danes bogati... Ali ko se lahko usedem na motor in odpeljem vetru nasproti... Sicer vsako jutro pojem pest tablet, kasneje še enkrat, toda to je zame način življenja,« pravi Alenka. »Danes, ko je okrog mene precej dobrih prijateljev, se zdi lahko dosežen cilj. Toda ni bilo vedno tako. Vendar sem sedaj hvaležna tudi tistim, ki so mi metali polena pod noge. S tem so mi naredili veliko uslugo, in tudi s pomočjo takšnih sem dobila več, kot izgubila,« je zaključila Alenka pripoved o svojih korakih. Majhnih, drobnih, velikih, pomembnih... In verjamem, da bo Alenka, vedra, nasmejana, prepričana vase in pripravljena nositi svoj križ, naredila še veliko Korakov.

URŠKA SELIŠNIK

Alenka Lesjak

14

NASI KRAJI iN UUDJE

Z zlatom posuta poročna sobota

Pred petdesetimi leti sta se poročila Primorka in Gorenjec^ ki sta postala Štajerca

Vzela sta se devetnajstega marca, na svetega Jožefa dan v letu 1949. Poročni obred je bil v Kopru, petdeset let pozneje, točneje sedemindvajsetega marca 1999, pa je bila pred celjskim občinskim matičarjem zlata poroka zakoncev Viktorije in Avgusta Fre-lih iz Celja.

Pred petdesetimi leti sta se vzela Primorka in Gorenjec. Viktorija se je rodila in odraščala v vasici Malija nad Izolo, v družini, kjer se je rodilo devetero otrok, od katerih so trije zelo zgodaj umrli. Avgust pa se je rodil v vasi Sorica nad Železniki, v družini s sedmimi otroki. Njegova mati je iz zgodovine NOB znana kot prva parti-zanka-kurirka na Gorenjskem, dva njegova brata pa sta se na samem začetku vojne vključila v Osvobodilno fronto.

Oba Frelihova sta torej v otroštvu in mladostniških letih okusila pomanjkanje, zlasti Avgust, ki je moral s šestnajstimi leti od doma, najprej za hlapca na kmetijo blizu Golnika, kjer pa je zdržal le leto dni, saj je gospodar z njim zelo grobo ravnal. Nato je eno leto hlapče-val na kmetiji v.Goričah, nakar se je njegova mama odločila, da ga da v uk za kovača. Po treh letih dela v kovaški delavnici v Železnikih je januarja leta 1943 prejel poziv za nemško vojsko, takrat pa se je, skupaj s štiriintridesetimi fanti iz Železnikov, odločil za odhod v partizane, kjer si je pridobil oficirski naziv, po osvoboditvi pa se zaposlil v takratni jugoslovanski

ljudski armadi, kjer so mu določili mesto na območju Izole. Takrat je srečal mlado Izolan-ko, od katere se ni več ločil.

Ta mlada Izolanka se je po osemletki zaposlila v tedanji tovarni Argo v Izoli (današnjem Delamarisu) in naneslo je, da sta se srečala na ulici. Avgustova enota je bila v Maliji, pa ni vedel, kje ta vas je, zato jo je vprašal za pot. Še istega dne je Viktorija ugotovila, da ta neznanec stanuje v hiši pri sosedih, prav blizu njene domačije, in da je oficir. Ta oficir - poročnik je potem vse pogosteje obiskoval Viktorijino mamo in se z njo pomenkoval, istočasno pa se spogledoval z njeno hčerko. Vzklila je ljubezen, vse močnejša je postajala navezanost. Zaradi administrativnih

zapletov s strani vojske sta morala na poroko čakati kar dve leti, v tem času se jima je rodil prvi otrok, sin Boris, mož in oče Avgust pa je doživel dve službeni premestitvi, v Portorož in Ilirsko Bistrico. Po sklenitvi zakonske zveze na matičnem uradu v Kopru je sledila zadnja premestitev, takrat v celjski armijski garnizon in mlada družina se je leta 1949 nastanila v Celju.

Po osmih letih v pravo stanovanje

Po preselitvi v Celje se je družina znašla v hudi stanovanjski stiski. Ker stanovanj ni bilo, sta sprva živela z otrokom v tesnih prostorih, skupaj s še eno oficirsko družino, po

tem v eni sobi v hiši pri zasebniku, kjer se jima je rodil drugi sin Zlatko. Na tesnem je bila družina vse do jeseni leta 1957, ko je v sedanji Kocbekovi ulici v Celju zrasel nov stanovanjski blok, kamor se je vselilo na desetine srečnih oficirskih družin. To je bilo v letu, ko se je Frelihovima rodil še tretji sin Avgust in štiričlanska družina je bila med prvimi stanovalci tega bloka. Viktorija je hodila ha delo v tovarno Toper, Avgust v vojašnico, sinovi pa so odraščali in se izšolali za lepe poklice, si sčasoma ustvarili svoje družine ter, drug za drugim, zapuščali dom svojih staršev. »Od leta 1957 nam res ni bilo hudega, nikoli nismo bili lačni, a kakšnega razkošja si le nismo mogli nikoli privoščiti,« je povedal Avgust Frelih in poudaril, da je bila največja sreča v tem, da jih zdravje ni nikoli zapustilo in da s sinovi nista imela nikoli težav. Avgust se je po prihodu v Celje izobraževal za napredovanje v poklicu, postal ka-petan prvega razreda in nato še podpolkovnik. Po vojaški upokojitvi leta 1970 je Avgust delal v občinskem štabu teritorialne obrambe, v velenjskem rudarskem šolskem centru poučeval obrambo in zaščito ter se ukvarjal z obrambnimi načrti. Že več kot dvajset let je predsednik celjske občinske borčevske organizacije.

Danes živita mij-no življenje, vsakdanjik jima popestrijo obiski sinov in njihovih družin. Dve vnukinji imata, starejša končuje študij medicine v Ljubljani, mlajša je srednješolka, ki ji babica z veseljem kuha kosila, ko se po pouku ustavi pri starih starših. Pozimi sta pretežno doma, od spomladi do jeseni pa uživata v naravi in delu na vikendu na Svetini, ki sta si ga zgradila pred približno dvajsetimi leti. Tudi na morje jo mahneta, pa v hribe. Ker sta oba zlatoporočenca pri zdravju in močeh, se je čez deset let nadejati biserne poroke, z zlate pa je pričujoča fotografija.

MARTELA AGREŽ

Knapovski ambieiil pri stari tržnici

Ob Kidričevi cesti v Velenju so pred dnevi v tretji nočni izmeni odprli Pub Rudnik, v katerem se gostje počutijo kot v rudarskem jamskem delovišču, kar je posebej privlačno za vse, ki še nikdar niso bili v premogovniku.

Gostinski lokal meri okoli 200 kvadratnih metrov, ima 95 sedežev in 165 stojišč v dveh etažah, dva točilna pulta in »knapovske pude«, kakor imenujemo prostor, kjer rudarji malicajo. Na ogled [e tudi jama z zlatim odkopom. Naložbo je prevzela velenjska firma Arh-center Košič&Šorn, projekt pa je izdelal mladi arhitekt Matej Košič, ki je diplomiral Oktobra lani in je eden najobetavnejših domačih projektantov. LOJZE OJSTERŠEK

Posvet o turizmu

Na povabilo žalskega župana Lojzeta Posedela se je v Žalcu na posvetu o turizmu zbralo okoli 30 turističnih delavcev Spodnje Savinjske doline.

Posvet je vodil Gregor Vovk Petrovski, ki je najprej predstavil vlogo občine v spodbujanju turistične dejavnosti. Občina si bo prizadevala za oblikovanje celovite turistične ponudbe, spodbujala bo razvoj turistične infrastrukture, skrbela za promocijo turistične ponudbe in informiranje obiskovalcev Skupno akcijo, -ki so jo začeli lani, bodo nadaljevali. Že letos naj bi ob kolesarskih poteh postavili promocijske table, ki bi lahko ob sodelovanju vseh šestih novoustanovljenih občin na tem območju, stale tudi ob avtocesti in tako v Spodnjo Savinjsko dolino pripeljale še več tranzitnih turistov. Ker je TZ Slovenije to leto razglasila za leto kulinarike. bo temu namenjen poseben poudarek ob osrednjih turističnih prireditvah v teh krajih. T. TAVČAR

DESKANJt PO SPIETU

Pozor, Melissa mulira!

Prah, ki ga je dvignil najhitreje razširjajoči se virus v zgodovini računalništva, Melissa, se še ni dodobra polegel, ko so se že pojavili njegovi kloni. Ali pa recimo raje njeni, kajti ime Melissa je čez noč postalo sinonim za zahrbtno računalniško čarovnico.

In kaj pravzaprav ta čarovnica počne? Melissa je modificiran makro virus, ki se skriva v Wordovih in Excelovih dokumentih. Razširja se preko elektronske pošte, sporočilu pa je pripet dokument enega izmed omenjenih programov. Če ta dokument odprete, se virus spusti v drobovje računalnika in poskuša poslati identično okuženo sporočilo na prvih 50 elektronskih naslovov v poštnem programu Outlook. Sporočila se v izredno kratkem času tako namnožijo, da pod njimi omaga še tako sposoben poštni strežnik.

Drži, Melissa je razočarana ljubica Billa Gatesa, ki se mu hoče maščevati. Kot ste opazili sami, deluje namreč samo v povezavi vsaj dveh Microsoftovih programov. Kljub temu, da ne deluje v povezavi s programom Outlook Express, temveč samo z njegovim večjim in zmogljivejšim bratom, ki sliši na ime. Outlook, je v treh dneh preplavila svet in dobesedno sesula poštne strežnike korporacijam tipa Microsoft in Intel. Nič čudnega, Melissa je namreč strahovito potentna. Preprost izračun pokaže, da lahko že v drugem kolenu izrodi 2500 sporočil, v petem pa kar 312 milijonov in pol. Nič čudnega torej, da se za njenim avtorjem divje podi FBI.

Kljub temu pa je Melissa kar pohlevna živalca v primerjavi z mutanti, ki ji sledijo in ki znajo zajahati tudi druge poštne programe, ne samo Outlook, ki pošiljajo na več naslovov in ki si med bivanjem v računalniku omislijo še kakšno hudo neprijetno stvar. Posnemovalec z imenom Papa deluje v navezavi z Excelovim dokumentom, kopije samega sebe pa pošilja na 60 naslovov. Ali pa Happy99, ki je sicer drugačne sorte tič, a se kljub temu avto

matsko prenaša preko gu tronske pošte. Obstajajo milejši virusi, ki pošiljajo s^ je klone samo na 20 naslovo, skratka, zdi se, da bi v^ virus rad užil svojih pet minj slave.

Najboljša zaščita pred vsj mi temi nadlogami je prepj^ sta: ne odpirajte dokuinen tov, ki so pripeti k elektronsj pošti. Če gre za Wordov aj Excelov dokument, se pr« prepričajte, da ste onemogj čili izvedbo makrov s tem 4 obkljukate opcijo »Orodja^ Možnosti/Splošno/Zbšeiil pred virusi v makrih«. Prej odpiranjem pa datoteko ok vezno preglejte s protivim snim programom, ki ste gi seveda pravočnasno nakrmil z zadnjo izdajo podatkov 1 novih virusih. Aha, pa snu tam. Kam po protivirusi software?

Za začetek si poglejte No ton Antivirus na Symantec

ovih spletnih stranen (www. symantec.com/us.ii^ dex.html). Tam boste našliW di obilo podatkov o Melissi Papi in ostalih elektronskih barabah. Lahko obiščete tui spletno stran podjetja Soph"' (www.sophos.com). Sevedajf protivirusnih orodij kolike hočete, zato se že rahlo boji® da bom iz tega prispevka redil reklamni zapis. Kakorkt^ li že, treba je priznati, da so^ tega virusa gotovo razveselil' v vseh podjetjih, ki se ukvarj^' jo s proizvodnjo ali prodaja protivirusne programsk' opreme. Če želite izvedeti kaj več, vpišite »anti virus«^ vaš priljubljeni iskalnik in ljunil vam bo vrsto naslov^' povezanih s to tematiko.

Sicer pa je skrb za prepf^ čevanje virusnih infekcij jega računalnika prav l^h''^ primerjati z osnovno telesih, higijeno. Imeti računal"'^ brez protivirusnega prog^^, ina je nekako tako, kot po obisku toaletnih prostor" nd bi umili rok. No prav^J^ prav, kot da se sploh ne umivali, če smo povseiT^ ^^ kreni. Seveda pa je eno, imamo protivirusni progr^"^^ povsem drugo pa, če ta P'^^ gram zares uporabljamo- , Vasja 0cv=^

vasja@euroconi-

AKCIJA NOVEGA TEDNIKA

15

Temina rovov in belina čipk

^ §e spomnite lanskih po-jt, izletov, ki jih je organi-naša hiša NT&RC? Ne-Vim so bili tako všeč, da so Igli biti zraven na vseh. Ti-■ ki jim to ni uspelo, lahko nadoknadijo zamujeno, niesec bomo namreč ■plavili izlet v zanimive ^ele Slovenije in prvi bo ,vrsti že v soboto, 24. aprila. p:

Če smo si lani ogledovali ^imivosti in lepote celjske-, območja, bomo letos šli j^lo dlje. Po Sloveniji nas bo jljala pot in sicer v različne jfdele naše majhne, a raz-(lilce in zanimive dežele, za jiero smo prepričani, da jo si skupaj premalo poznamo, ffldar si ne bomo le ogledo-kulturnih in naravnih jamenitosti. Ker so turistični [lavci letos razglasili leto ku-jarike v turizmu, bomo tudi ij ogled kraja povezali s po-iiiino zanj značilnih jedi. Za-

bro. Iskalci rude so nato hitro poselili okoliški svet. Valvasor poroča, da je moral plezalec plezati v rudnik po

Danes je za obiskovalce odprt Antonijev rov, eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi (iz leta 1500). Ogled rova z multivizijsko diaprojekcijo, prikazom rudarjenja skozi stoletja in obiskom podzemne kapeUce Sv.

trojice so posebno doživetje za obiskovalce.

Na izletu nas bo vodil izkušen vodič, poskrbeli pa bomo tudi za dobro voljo na avtobusu. Zanimiv sobotni dan, ki ga boste preživeli z nami, vas bo s kosilom vred veljal 3.500 tolarjev. Prijave bomo sprejemali do zasedbe mest na avtobusu. Zato čimprej izpolnite kupon in ga pošljite na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.

Medtem ko so možje kopali rudo v temini podzemnih rovov, pa so ženske spletale tanke niti v snežnobele čipke. Čipkarsko zbirko si bomo ogledali na gradu Gewerkenegg, nekdanji

utrdbi nad mestom iz 16. stoletja, v kateri je bila okrog 400 let uprava rudnika in skladišče živega srebra, danes pa je v njem Mestni muzej. Pred dvema leto

ma so ga razglasili za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine.

Po ogledu omenjenih zanimivosti se bomo odpeljali proti Cerknemu do kmečke-, ga turizma ŽeHnc. Pripravili nam bodo vrsto dobrot, med

njimi tudi znamenite idrijske žlikrofe (v testo zavit zabe-Ijen krompir z začimbami).

Vračali se bomo skozi Poljansko dolino mimo Škofje Loke in naredili vmes še kakšen zanimiv postanek.

TC

Na izlet bomo brezplačno popeljali tudi vse tiste, ki ste se vključili v akcijo »Naročniki iščejo nove naročnike«.

POGLEJMO-POJEJMO

! smo akcijo poimenovali oglejmo-pojejmo.« Prepri-iismo, da vas bo zamikalo, bi se nam pridružili.

Idrijsko in Cerkljansko

(Jajprej bomo spoznavali oino rovov in belino čipk ter ušali slastne žlikrofe. Že itite, kam bomo šli? Na Idrij-0 se bomo podali, spoznali jstarejše slovensko rudar-0 mesto, se spustili v pod-mni svet nekdanjih kopal-V živega srebra in občudo-fi lepoto idrijskih čipk.

[Tekočo kovino je po pripo-fdovanju leta 1490 odkril to kmet, ki je pod domači lidenec podstavil škaf in N se je nateklo živo sre-

lestvah 200 metrov globoko. Nekdaj je od rudarjenja živela večina Idrijčanov in okoličanov, vendar v začetnih obdobjih niso poznali zaščitnih ukrepov zaradi vdihavanja živosrebrnih hlapov in večina rudarjev je kaj hitro zbolela. Največji vzpon je rudnik doživel v drugi polovici 18. stoletja, ko so imeli tudi najbolje organizirano zdravstveno službo na Slovenskem. V Idriji so takrat delovali številni znani zdravniki in naravoslovci (G.A. ScopoH, B. Hacquet).

Po vojni je bil rudnik še dolgo časa vodilni svetovni proizvajalec živega srebra in cinobra, po letu 1970 pa je proizvodnja začela upadati in tudi cene so bile vse nižje.

Kako smo vas naaprilili

v prejšnji številki Novega tednika, ki je izšla natanko 1. aprila, smo objavili 13 neresničnih oziroma prvoaprilskih zapisov. Med tistimi bralci, ki so se odzvali na nagradno igro, jih je le 16 pravilno naštelo vseh 13 iskanih naslovov.

Vsi prvoaprilski teksti so bili podpisani s kraticama L.K. (Lažnivi Kljukec). Naslovi šaljivih zapisov pa so bili: Živel kadilski zakon

Podžupani že imenovani ,

Štern drugi podžupan

Šentjurski zgled za vsakogar

Celjski trojček k Merkatorju

Zgornjesavinjska železnica postaja realnost

Nafta na Rogli

Rimsko zlato za zdravljenje z balonom Jeleni ob Savinji? Gobcu »Orden 1. reda« Prašnikar, Koren in Bevc pri Publikumu Prekinila nočni program Marihuano so skrili v pakete krme

Med bralci, ki so pravilno našteli vseh 13 prvoaprilskih potegavščin, smo izžrebali pet nagrajencev. Udeležba na hišnem izletu aprila ali maja za dve osebi je pripadla Bojani Lapornik, Sp. Rečica 89, Laško, trenirko prejme Aleksander Repas, C. 14. divizije 1, Štore, vetrovko dobi Olga Zalokar, Podpeč 11, Planina pri Sevnici, komplet knjig Ohcet po stari šegi in Mož treh stoletij pa prejmeta Barbara Zorko iz Zg. Rečice 117, Laško, in Dušan Vogrin, Trubarjeva 14, Celje. Nagrade bomo poslali po pošti. Uredništvo

V Dobrini tudi Vitezi polk in valčkov

Danes objavljamo drugi kupon za sodelovanje na prvem srečanju vseh tistih kmečkih žensk, ki so v 27 letih sodelovale na izletu 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC.

Prvo srečanje pripravljajo člani Turističnega društva Dobrina Loka pri Zusmu v nedeljo, 16. maja 1999. Na srečanje so vabljene udeleženke od prvega do letošnjega izleta v spremstvu družinskih članov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Organizator pripravlja vrsto presenečenj na srečanju, ki se bo začelo ob 15. uri na igrišču pri gasilskem domu v Dobrini. Povabljeni bodo tudi vsi tisti, ki so v teh letih skrbeh za dobro voljo, od harmonikarjev do ansamblov in čarodeja.

Sodelovanje so že obljubili Vitezi polk in valčkov, katerih člani so s svojimi ansambli sodelovali na izletih: Viki

Ašič, Vih Ograjenšek (Veseli hmeljarji) in Mirko Polutnik (CIK).

Vse kmečke žene, ki bodo na prizorišču oddale dopisnico s štirimi kuponi, ki jih objavljamo v Novem tedniku, bodo sodelovale v žrebanju za lepe nagrade Turistične agencije Dober dan iz Šempetra v Savinjski dolini, na srečanju pa bodo imele tudi druge ugodnosti.

Sodelovali bodo tudi ansambel Cvet iz Radeč, harmonikarja Janko Mogu in Jože Križnik, vokalna skupina Trs iz Nove Cerkve in trio Vikija Ašiča, mnogi domačini in tudi drugi. V središču pozornosti pa bo domača zdravilna voda Dobrina. Prijavnina je 1.300 tolarjev po osebi, vse informacije pa dobite pri Turističnem društvu Dobrina (predsednica Danica Recko), po telefonu na številki 797-103.

T. VRABL

16

AKTUAINO

Kosovska morija v očeii rojakov

Albanci, ki živijo v Celju, že tedne ne vedo, kaj je z njihovimi najbližjimi na Kosovu - Združeni v neformalne

skupine zbirajo denarno pomoč

Na Kosovu se dogaja katastrofa. To živo občutijo tudi kosovski Albanci, ki so iz te pokrajine odšli za delom. Moški, ki so pred dvema ali tremi desetletji našli delo v Sloveniji, so svoje družine, tudi žene in otroke, večinoma pustili doma, jih redno obiskovali in jim pošiljali denar. Danes ne vedo, kaj se je z njimi zgodilo, saj so vse zveze s Kosovom zadnjih nekaj tednov popolnoma pretrgane. Da so jim požgali domove, so prepričani. Upajo le, da so uspeli ohraniti vsaj življenja. V to, da so ostali brez vsega drugega, pa nihče od približno 6000 Albancev, kolikor jih po oceni Rama Rah-manaja, ki že trideset let živi v Celju, danes živi v Sloveniji, žal ne dvomi nihče več.

Ljudem, ki so s Kosova s trebuhom za kruhom prišli v Slovenijo, tu našli delo in si ustvarili takšen ali drugačen položaj, denar sploh ni več pomemben. Vse, vse kar so v nekaj desetletjih življenja prigarali, so pripravljeni v trenutku podariti, če bi lahko s tem kakor koli pomagali svojim otrokom, ženam, staršem, bratom, sestram in drugim rojakom, ki so ostali na Kosovu. Vendar jim ne morejo veliko pomagati.

»Ko kličem v Prištino, kjer sta študirala dva od mojih štirih sinov, se mi oglasijo Srbi, ki so se zdaj očitno naselili v njunem stanovanju,« pravi Ramo Rahmanaj, oče štirih sinov, za katere ne ve, kaj se je z njimi zgodilo. Prav tako ne ve nič o ženi in petih bratih, ki so živeli v Mališevu; tam, kjer je sedaj najhuje.

Gradil sem, da so lahko požgali!

Ramo Rahmanaj ima slovensko državljanstvo, svoje na Kosovu pa je ves čas redno obiskoval. »Nazadnje sem bil pri njih 25. januarja letos in takrat je bilo v Mališevem, kjer so živeli, še mirno in tam je bila samo albanska vojska. Danes v mestu, kjer med 46.000 prebivalci ni bilo niti enega Srba, živijo pretežno Srbi. Domačine, ki jim ni uspelo pravočasno pobegniti, so izgnali, pretepli ali pobili in zasedli so naše hiše; tiste, ki jih niso razstrelili ali požgali,« pripoveduje Ramo Rahmajan, skupaj z rojaki s Kosova močno prizadet ob vsem, kar se v njihovi domovini dogaja v zadnjih tednih, ko se je za njihovimi domačimi izgubila vsaka sled. »Prej smo se slišali vsaj vsakih nekaj dni, zdaj

nimamo nobenega stika z nikomer iz naše domovine,« pravi Ramo, uglajen in dostojanstven mož, ki je v prvih letih bivanja v Sloveniji zaključil srednjo šolo, zdaj pa je že štiriindvajset let lastnik gradbenega podjetja. Na poti do uspeha je bilo ves čas njegovo glavno vodilo, da so lahko domači z denarjem, ki ga je zaslužil v Sloveniji, dostojno živeli doma, na Kosovu. »Zgradil sem veliko hišo in ko sem svojim prijateljem iz Slovenije kazal njene fotografije, so se mi smejali in ves čas govorili, da v zvezi z nami, Albanci, ne razumejo dveh stvari. Prva je, zakaj gradimo tako velike hiše, v katerih živi vsa, ponavadi velika družina, in druga, zakaj imamo okoli hiš veliko ograjo in železna vrata,« pravi Ramo Ramajan. In dodaja, da je to, kar jim je skušal v preteklih desetletjih razložiti, zdaj, v zadnjih tednih, končno jasno tudi njegovim slovenskim znancem in prijateljem. »Ravno danes,« pripoveduje v nedeljo popoldne, ko se, skupaj s še dvema Albancema, ki živita v Celju, srečamo v celjski kavarni, »me je na kosilo povabil prijatelj, direktor enega uspešnih podjetij. Jesti nisem mogel, ker sem psihično na dnu, zato smo popili kavico in med pogovorom mi je prijatelj, tako kot veliko drugih Slovencev v zadnjih dnevih, rekel: >Ramo, veš, rad bi se ti opravičil. Ko smo se v preteklosti pogovarjali o velikih hišah in zidovih, te nisem nikoli razumel, nikoli nisem verjel tvoji razlagi. Zdaj vem, da je bil razlog, zaradi katerega ste gradili takšne hiše, popolnoma upravi-čen,< mi je rekel. Razlog pa je bil samo eden. To smo počeh zato, ker smo se že takrat bali Srbov in če smo okoli hiše zgradili visoko ograjo z vrati.

če nas je v eni hiši živelo več, smo se počutili vsaj nekoliko bolj varne,« pravi Ramo in dodaja, da so ljudje na Kosovu že pred nekaj desetletji vedeli, da se pritisk, ki so ga na njihov narod Srbi izvajali že vse od konca prve svetovne vojne, ne more dobro končati. »Zato smo se poskušali zaščititi vsaj v lastnih domovih; čeprav tega, »kar se je zgodilo sedaj, nismo mogli pričakovati niti v najhujših sanjah,« pripoveduje Ramo.

Vse za pomoč

»Sedaj je šlo vse skupaj predaleč. Umirajo naši najbližji, pritisk na naš narod, etično čiščenje na Kosovu, pa je dobilo tako grozljive razsežnosti, da nam je vseeno za vse. Tudi lastna življenja smo pripravljeni žrtvovati, če le lahko s tem kakor koli pripomore-mo k temu, da se okupacija Kosova konča in da vsaj prihodnji rodovi Albancev na Kosovu zaživijo svobodno,« pove Marko Culaj, zaposlen v celjski Cinkarni in eden tistih redkih srečnežev, katerega najožja družina - žena in dva otroka, skupaj z njim živijo v Celju. Na Kosovu ima brate in sestre, za katere mu je uspelo izvedeti, da so prejšnji teden zapustih dom in so na begu. »Ne vem še, kam bodo pobegnili, ampak če jim bo uspelo in če bodo preživeli, se bodo prav gotovo oglasili takoj, ko bo to mogoče,« pravi Marko, vesel, ker podatek, da so njegovi na begu, pomeni, da so verjetno še živi. In hkrati žalosten, ker nemočno opazuje genocid, ki ga izvajajo nad njegovimi rojaki. »Edini način, na katerega se lahko ta katastrofa konča je, da rešijo ženske in otroke in da nam, za vojno sposobnim Albancem, dajo v roke orožje. Če bi bili oboroženi, ne bi čakali tukaj

in gledali, kaj se dogaja z našo domovino,« je odločen Marko. Kot lani, ko so v nekaj tednih zbrali 2 milijona mark. »Srečujemo se na neformalnih sestankih in ker nas politika niti najmanj ne zanima, se pogovarjamo samo o tem, kako bi lahko ljudem na Kosovu čim bolj pomagali, hvaležni pa smo tudi organizacijam kot so Rdeči križ in Karitas, ki zbirajo in pošiljajo pomoč v hrani, oblekah in zdravilih. Sami tudi letos na posebnem žiro računu zbiramo denarno pomoč, ki jo bomo po 20. aprilu preko banke poslali na žiro račun na Kosovu,« pravi Ramo in dodaja, da se bodo, če bo albanska vlada rekla drugače, odločili za drugačno obliko pomoči.

Prebeg je edina rešitev

»Prebeg v Albanijo ali Makedonijo, kamor je v zadnjem času prebegnilo že okoli milijon prebivalcev s Kosova, je zanje v tem položaju edina rešitev,« je prepričan Halil Curri, delavec, ki ima na Kosovu 22 družinskih članov. Edini človek s Kosova, s katerim so se Albanci, ki živijo v Sloveniji, slišali v zadnjih tednih, je človek, ki je bil nekaj dni v Sloveniji, zdaj pa se skriva v planinah nad svojo vasjo. »Edini je, ki mu mobilni telefon vsaj še malo deluje, vendar ga ne more nikjer napolniti,« pravi Ramo. »V gozdu, ob planini, kjer se skriva, ima skrit tudi avto, ki pa ga ne more spraviti v tek, da ga Srbi ne bi slišali. Občasno se vseeno slišimo in pred nekaj dnevi je povedal, da je šel pogledat v svojo rojstno vas - večino njegovih sosedov so obesili ali zažgali na njihovih lastnih dvoriščih, številne velike kmetije, na katerih je bilo po

petnajst, dvajset krav, so zažgali skupaj z živino, Srbi pa sedaj živijo v hišah, ki so ostale in iz katerih so pregnali ali pobili cele družine,« pravi Ramo Rahmanaj, trdno prepričan, da bo ena od posledic te vojne, kadar koli in kakor koli se bo že končala, ta, da Srbi in Albanci na Kosovu ne bodo mogli nikoli več živeti skupaj. »Kako lahko živiš zraven hiše nekoga, ki si mu ubil vse sorodnike?« sprašuje Ramo in ves čas poudarja, da je okupacija Kosova hujša kot je bila vojna v Bosni. »Čeprav so Američani in Nato ves čas trdih, da ne bodo dovohh, da bi šlo na Kosovu tako daleč kot je šlo v Bosni, je v naši domovini danes še huje. Predolgo so čakali, kar je po svoje razumljivo, saj na Kosovu ne živijo Američani,« je prepričan Ramo, ki tako kot njegova rojaka Hahl Curri in Marko Culaj, vidi samo eno možno rešitev. »Ta vojna bo očitno še zelo dolgo trajala. Edino, kar bi jo lahko končalo je, da Američani ukinejo embargo in dajo orožje v roke nam, Albancem, ki smo sposobni za vojno. Nesmiselno je, da umirajo starejši, invalidi in otroci; ljudje, ki si ne morejo pomagati, mi pa zaradi napačne politike samo nemočno opazujemo in, razen da zbiramo humanitarno pomoč, ne moremo storiti nič drugega,« je razočaran Marko Curli, ki v Sloveniji živi dvaindvajset let.

Prihodnost?

»Prepričan sem, da bo albanskim ljudem na Kosovu potem, ko se ta tragedija konča, popolnoma vseeno, ah imajo obleko, hišo in hrano. Človek je namreč lahko srečen tudi, če je gol in če namesto v domači hiši leži na travi - samo, da je svoboden,« pravijo sogovorniki skoraj enoglasno. In poudarijo, da je svoboda edino, zadnje in največ, kar si Albanci na Kosovu želijo doseči - ne glede na to, kakšno ceno bodo morali plačati za to. »Ne zanimata

nas politika ali denar. Vs^ si želimo sedaj, je izvedet'^ je z našimi ljudmi na Ko^A pomagati, da bi se ta nesn/' na tragedija čimprej ko^S Vendar bomo morali verp čakati še zelo dolgo,« Marko. In Ramo: »V teh dn? kar naprej sprašujem, J svoje družine nisem priJ sem takrat, ko bi bilo tol mogoče, vendar po drugi stJ vem, da tudi v tem prinieri, bi bil srečen. Če greš na kor sveta, namreč še vedno sJ svoj rojstni kraj in svojo do! vino. Sam že trideset letži

v Celju, govorim slovensko^ dobro se počutim tukaj, ^ pak... vedno sem si želel,dji se po upokojitvi vrnil nas, dom. Danes se sprašujem^^ kaj sem vseh teh trideseti toliko delal, zakaj sem grjj hišo doma, na Kosovu. da so mi jo sedaj požgali Si In družina... Starejši sin poročen; ko sem ga nazadi obiskal, sem videl vnuka, kj januarja dopolnil osem mej cev. Tako zelo veseli smobj ko se je rodil, zdaj pa nev«| več niti, če je še živ. Vse, j imamo, smo pripravljeni d^ samo da bi jim lahko pomaj li. Niti enega Albanca ni, ki] si danes želel kar koli zadr^ zase. Izgubih smo domot veliko nas bo ostalo brezdi žin... in potem ni več velii kar bi človek še lahko izgut Nič drugega nam ne bo pn stalo, kot da se borimo i konca. Do zadnjega življen do zadnje hiše, do zadnjf Albanca. Tisti, ki so lahko, pobegnili, vendar ne ven kdo je pobegnil in kam. Tii ki so šli, so lahko srečni, saj si rešili vsaj gola življen čeprav danes v tem položi eno življenje ne pomeni si raj nič več. Tisti, ki boi preživeli, se bomo nekoč vn li domov in zgradili novo K sovo, novo domovino. Ljud ki bodo živeli v njej, bo končno svobodni in... ved bodo, za kaj so umirali njill

vi predniki.«

ms^^sm NINA M. SEDU

Ramo Rahmanaj in Marko Curli.

AKTUALNO

17

Dnevnik tragedij, straiiu in obupa

Naš poročevalec Janez Vedenik je doživljal kosovsko tragedijo v Makedoniji

l nesrečnega Balkana sem jitčno vrnil, čeprav tudi ^ odhodom v Makedonijo o J, nisem dvomil. Prijatelji, jmci in drugi so me pred piodom sicer opozarjali, da jia smisla riniti na območje, jr se položaj nenehno spre-jjja. Naša veleposlanica v ^edoniji, Jožica Puhar, je ja pravzaprav tista, zaradi jtere sem se odločil in ven-de poletel na območje, s ka-lega o krvavih in tragičnih godkih poroča ves svet.

Pred poletom v Makedonijo j je namreč zatrdila, da ni zlogov za strah. Razmere- v JI delu Evrope se sicer spremi-jjo iz ure v uro in podatkom o igajanjih je nemogoče sproti ^ti. Ko boste brali te vrstice, )še več novih, ki pa v bistvu ne udo spremenili podobe vsak-njega življenja in poti svetov-' politike. Glede na dogodke, se hitro vrstijo, sem se odločil nekakšen dnevniški zapis Djega bivanja med prizadetimi dmi, ki bi vendarle po svoje ispeval k razumevanju trage-jna Balkanu.

Petek, 2. april

Včeraj popoldne sem končno ibil potrjeno rezervacijo za let letalom na progi Ljubljana-ted. Prijazna uslužbenka slo-nskega veleposlaništva, gospa iida, mi je obljubila, da bo »rila vse za mojo namestitev v bpju. Hoteli so namreč popol-Na zasedeni, kajti v make-fcnsko glavno mesto prihajajo •fvinarji z vsega sveta. Letalo bi "oralo odleteti ob 12. uri in iz 52umljivih razlogov nastane ^ polurna zamuda. Adriino 9ilo Čaka tudi potnike Lufthan-^iz Nemčije, v glavnem make-'"nske državljane, ki se zaradi "flikonočnih praznikov, predam pa drugih razlogov, za ne-dni vračajo domov. Kapitan

letala (gospod Prebil) nam pove, da bo let trajal nekaj manj kot tri ure (običajno slabo uro in pol). Letimo preko Avstrije, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Grčije do letališča na Ohridu, od koder je do Skopja še 164 kilometrov vožnje z avtomobilom mimo Kičeva, Struge in Te-tova. V tem zahodnem delu Makedonije žive predvsem Albanci.

V hotelu Continental me ob prihodu že čaka naša veleposlanica. Po nočni vožnji po Skopju greva na večerjo v eno izmed najbolj popularnih skopskih pi-cerij v samem središču. Ura je že deset zvečer, ljudi pa za naše pojme na ulicah in v lokalih neverjetno veliko. Kasneje izvem, da je za skopske pojme mesto na pol prazno. Nočno življenje je bilo do napada na ZRJ popolnoma drugačno in je vedno trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Jožica Puhar je v Makedoniji zelo popularna oseba. Kjer koli sva se tisto noč ustavljala, vsepovsod so jo pozdravljali

in klepetali z njo. Okrog polnoči sem znova v svojem hotelu. Novinarji oziroma novinarske ekipe drug drugim pripovedujejo, kaj so doživeli tega dne, izmenjujejo informacije, predvsem pa hočejo od konkurence dobiti kakšen svež podatek.

Sobota, 3. april

Bujenje v hotelski sobi sem imel naročeno za pol osmo uro zjutraj. Kakšnih deset minut prej me zbudi telefon. Najkasneje čez eno uro moram biti na Ministrstvu za informiranje, kjer me čaka akreditacija, brez katere niti slučajno ne bi mogel na mejne prehode, kjer na vstop v Makedonijo čaka desettisoče beguncev s Kosova. Do ministrstva me zapelje taksist, po rodu Albanec. Med taksisti poteka tih boj, ki ga večina tujcev niti ne opazi. Gre za konkurenco med taksisti albanskega in makedonskega rodu. Sledi pogajanje, koliko stane vožnja do mejnega prehoda Blace, kjer je zbranih najmanj 80 tisoč beguncev s Kosova. Priča

koval bi, da bodo cenejši albanski taksisti, bilo pa je prav narobe. Albanci so zahtevali za vožnjo, dolgo kakšnih 20 km, od 60 do 80 mark. Makedonski taksist mi je za vožnjo do tja in nazaj računal le 30 mark. Povrhu vsega je bil še odličen prevajalec in mi je v vseh pogledih pomagal tudi pri komunikacijah z ljudmi. Opozori me, naj z begunci ne govorim srbsko. Najbolje angleško ali nemško.

Potem vidim tragedijo, ki se je ne da opisati. Na ozemlju med ZRJ in Makedonijo je po splošnih ocenah kakšnih 80 tisoč beguncev, sestradanih, žejnih, onemoglih... Nekaj žensk na nikogaršnji zemlji med obema državama rojeva, nekaj jih umira, širi se diareja, pojavlja se salmonela... Širijo se govorice o tifusu. Strah se vse bolj loteva tudi ljudi na makedonsld strani. Vojska Nata in makedonska vojska stra-žita meje, da ne bi bilo ilegalnih prebegov. Po svojih močeh skušajo pomagati pripadniki Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij, a jih je tako malo, da kaj bistvenega ne morejo storiti. Na ono, torej nikogaršnjo stran, mečejo čez nekakšen graben štruce kruha. Begunci jih lovijo... Makedonske oblasti med tem na prehodu evidentirajo begunce, jih v natrpanih avtobusih vozijo v na hitro urejene sprejemne centre, a ob tej množici se to sploh ne pozna. Z one strani spet prihaja tisoče novih beguncev, za njimi se slišijo streli jugoslovanske vojske. Spet se med novinarji širijo govorice, da makedonska država zanalašč zavlačuje sprejem beguncev. Kako naj Makedonija ob tako majhni podpori mednarodne skupnosti preživi toliko ljudi, se sprašuje kolega z RAl, ki ni edini. Smrad postaja vse hujši in neznosnejši. Predstavljam si, kaj pomeni toliko ljudi na tako majhnem prostoru. Naenkrat se mi v mislih in doživljanju nekaj utrga. To, kar vidim, pomeni konec človeškega dostojanstva. To se ne dogaja

niti v živalskih čredah. Taksist Ljupčo me prinie za rokav in mi pove,' da je našel zelo dobro točko za fotografiranje. V avtobuse spet trpajo ženske s komaj rojenimi otroci in sprašujem se, če se izčrpane matere sploh zavedajo ali so novorojenčki živi ali mrtvi. V tistem hipu sem preklel vso svetovno politiko in, bog naj mi odpusti, tudi vse tiste, ki spočenjajo po deset in več otrok, za katere ni nikakršne bodočnosti. Naj mi bo odpuščeno, toda ta hip bi primazal klofuto tudi nesrečni, z vero in ideologijo naščuvani materi, ki ji je edini cilj rojevanje čim več otrok.

Ljupče me odpelje nazaj v Skopje in mi med potjo razlaga svoje poglede na dogajanja v tem delu Balkana. Ni edini, ki se boji Albancev. Sploh imajo Makedonci nekakšen strah pred Albanci. Že več kot tretjino populacije v Makedoniji sestavlja ta narod. V tem hipu se jim pridružuje še okrog 150 tisoč beguncev, za katere je vprašanje, kdaj, če sploh kdaj, se bodo vrnili na svoje domove. Pri njihovi veliki rodnosti se lahko demografska slika države še bolj spremeni. Na škodo makedonskega naroda seveda. To je oziroma bo največji problem Makedonije, mi razlaga šofer. Kako naj v tem hipu ob minimalni pomoči mednarodne skupnosti preživi siromašna država, kakršna je Makedonija? Zaradi vojne v ZRJ je država v transportnem smislu odrezana od sveta. Gospodarstvo je pred razsulom, saj sta izvoz in uvoz praktično ustavljena.

Spet sem v hotelu. Nenadoma se razširi vest, da so Rugovo ujeli Srbi in ga tako drogirali, da v svojih izjavah škoduje Albancem. Je bojda pod popolnim srbskim nadzorom. Ne mine četrt ure, ko neki francoski novinar razlaga, da je iz čisto preverjenih virov izvedel, da je na mejnem prehodu Blace prišlo do hudega streljanja... Kamermani in novinarji že hitijo tja... Na koncu se vendarle izkaže, da marsikaj ne drži. Je pa res, da je premalo informacij tudi s strani makedonskega resornega ministrstva. Vse je bolj ali manj prepuščeno lastni iznajdljivosti.

Nedelja, 4. april

Ob pol osmih me pokliče dežurna novinarka na radiu Celje, Mateja Podjed. Ob osmih poročam za prva jutranja poročila. Upam, da sem s svojim javlja

njem popestril agencijske novice.

Glede na dogodke, ki prehitevajo drug drugega, se spet odpravim v Blace in kasneje mi je žal, kajti spet sem videl in doživljal, kar sem že dan prej. Morda sem le malce manj pretresen kot prvič. Po vrnitvi v hotel Continental me taksisti, glede na to, da vedo, da imam kar precej informacij, sprašujejo, če bo tudi v Makedoniji vojna. S tem je večina državljanov res obremenjena in razumemo jih lahko. Razlagam jim, da za širši spopad na Balkanu nihče ni zainteresiran. Vojska ZRJ bi sicer lahko napadla enote Nata ob makedonski meji ali posegla v severno Albanijo, vendar ta hip tega ni sposobna. Razpršena je, primanjkuje ji goriva, nima dovolj prevoznih sredstev... Veliko orožja ima skritega in če bi prišlo na plan, bi bila še lažji cilj enot Nata. Tudi Rusi niso sposobni vojaško posegati na Balkanu. Za to imajo premalo denarja in med drugim so v vojaškem smislu tudi preslabo opremljeni.

Popoldne preživim s predstavnikom Schiedel Gradnje v Skopju, Zoranom Todorov-skim. Vojna že negativno vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, ki ima v Makedoniji 42 firm in še več predstavništev. Proti večeru sem na tiskovni konferenci, ki jo organizira Nato. Izzveni seveda v bolj reklamnem smislu za to vojaško zvezo, a vendarie je nekaj podatkov kar uporabnih.

Ponedeljek, 5. april

Zoran me zjutraj odpelje na naše veleposlaništvo, ker bi rad dobil nekaj podatkov o gospodarskem sodelovanju Slovenije in Makedonije. Tam med drugim izvem, da je že vse pripravljeno za polete letal z begunci v Turčijo in na Norveško. Vsaj iskrica upanja več za zavržene ljudi. Med vožnjo do Ohrida sem prisiljen poslušati voznika, ki obuja spomine na bivšo državo, v kateri so se Makedonci počutili varne ter spodobno živeli. Zdaj jih moti Nato s svojimi enotami in, kot je dejal, globoko obžalujejo napade na Zvezno republiko Jugoslavijo. Po doslej opravljenih javnomnenjskih raziskavah tako meni velik del Makedoncev. In spet smo pri zgodbi o prastrahu pred Albanci.

Tudi tokrat do zadnjega sedeža polno letalo Adrie poleti proti Sloveniji. Doviduvanje Makedo-nia in lepšo bodočnost ti želim!

Mejni prehod Blace. Desettisoče nesrečnih duš čaka na odrešitev.

pomoč končno prihaja in tudi Natovi vojaki pomagajo. Malce propagandno obarvano fotografijo nam je odstopil Press center Natovih enot v Makedoniji.

Na tej kosovski domačiji je pred kratkim še bilo življenje...

18

ZANIMIVOSTI - INFORMACIJE

Blagoslov velikonočnega ognja in netenje lesnih gob pri župnijski cerkvi na Polzeli.

Blagoslov ognja

Med zunanje simbole velike noči sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižgejo v bližini cerkve na veliko soboto, duhovnik pa ga blagoslovi.

V tem ognju verniki, ki pridejo od blizu in daleč prižgejo lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Že od nekdaj je navada, da gobe prineso mladi fantje, dandanes pa se med njimi najde precej starejših ljudi in deklet. T. TAVČAR

Brezplačno mulrime-dijsko učenje

V prostorih Ljudske univerze Velenje bodo jutri, 9. aprila, odprli središče za samostojno učenje, podprto s sodobno učno tehnologijo. Takšnih središč, ki nastajajo v okviru projekta Andra-goškega centra Slovenije, so pri nas doslej ustanovili približno 30.

»Uporaba učne tehnologije in gradiva je brezplačna,« je povedala direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Ši-banc. »Središče posamezniku ponuja prilagajanje učnih vsebin na podlagi njegovih interesov in zmožnosti. Izbere si lahko način, ritem in cilje učenja. Središče za samostojno učenje, ki je lahko v pomoč tako otrokom kot odraslim, je posebej primerno za učenje tujih jezikov.« Učna mesta so opremljena z avdio in video učnimi pripomočki, multimedijskimi računalniki in posebnimi programi, primernimi za samostojno učenje. Središče, ki bo odprto od ponedeljka do petka, vsak dan od 12. do 20. ure, ne ponuja samo prostora in opreme, ampak nudi posamezniku možnost mentorskega svetovanja in tehnične pomoči pri uporabi učne tehnologije. K. LEKIČ

Dan odprtih vrat Zdravilišča Laško

soboto brezplačno kopanje in ogled pod strokovnim vodstvom

Zdravilišče Laško zaključuje celovito prenovo prostorov in hkrati obnovo po lanski novembrski poplavi.

Prenovili so glavno vhodno avlo z novo recepcijo, gostinske prostore z banketnim salonom za 40 oseb, veliki Bidermajerjev salon za 90 oseb, restavracijo Hotela Vrelec z 250 sedeži, odprli znamenito kavarno z restavrira-no kopeljo, namenjeno cesarju Francu Jožefu I., ter obnovili avlo pred vstopom v kopališče.

Kup novosfi za nove prijcrielie

Stare in nove prijatelje in obiskovalce Zdravilišča Laško pa čaka še več presenečenj in novosti. Pred

vstopom v kopališče je nova recepcija, od koder na desno vodi pot v veliki termalni bazen, naravnost pot v Center zdravja in lepote, na levo pa v savne.

Veliki terapevtski bazen je v celoti obnovljen in dopolnjen z masažnimi šobami, dodana sta rekreacijski bazen z masažnimi ležišči in otroški bazen z vodnim ježkom. V ta kompleks sodi še Kneippov bazen, namenjen hoji po rečnem prodovcu za masažo stopal ter s kombinacijo hladne in tople vode. Skupaj z zunanjim bazenom sodi sem še galerija za sončenje, v nadstropju nad bazenom pa so povsem novi sodobno opremljeni prostori za fizioterapijo z dvema velikima telovadnicama. Nov je tudi fitnes center, namenjen rehabilitaciji, rekreaciji ali treningu športnikov.

VsezoodEčnopooitjegoslov

Prvo nadstropje Zdraviliškega doma je tudi povsem obnovljeno in prilagojeno vsem tistim, ki imajo določene omejitve pri gibanju. Sobe so nove, bolniški oddelek pa nudi storitve in nego neprekinjeno 24 ur s prisotnostjo medicinskega osebja. Terapijo so hoteli približati najtežje gibljivim pacientom s terapijo in kopeljo v Hubbardovi kadi, z masažo, termoterapijo in delovno terapijo.

Vsobolo vsi vZdravilišče Loško

Ne samo, da se bo v soboto, 9. aprila, med 9. in 13. uro mogoče zastonj kopati v notranjem

ali zunanjem bazenu, ampak si bo mogoče vse nove pridobitve Zdravilišča Laško ogledati tudi pod strokovnim vodstvom. Spre.i^ vas bodo z dobrodošlico, kot je že dolgo nis doživeli.

Najprej vas bo pozdravila laška god' na pihala, za nadaljevanje prijetnega P čutja pa bodo skrbeli tudi godbeniki Zidanega Mosta in kar dve folklorni sk' pini - Lipa in Anton Tanc, pa ansam'' Dori in še kdo. ^

Idravilišče Laško vabi svoje zveste in nove goste, da se seznanijo z njihovo bogato kopališko in zdraviliško ponudbo. Prepričali se boste: res je, vse diši po novem!

Direktor Zdravilišča Laško, medicine in turizma d.d., mag. Roman Matek: »Zdravilišče Laško ima izdelano strategijo svojega razvoja na področju zdravstvenega turizma. To pomeni, da ljudem, ki imajo težave z gibanjem, ali bi se tem težavam želeli izogniti oziroma jih zmanjšati, nudimo kakovostne medicinske storitve, ob tem pa s primerno nastanitvijo, prehrano in turistično animacijo nudimo tudi vse tisto, zaradi česar turisti in pacienti prihajajo v naše zdravilišče in kar od nas pričakujejo in želijo. i(

REPORTAŽA

19

Zazrt proti Marsu

Jobna znanost se bo poglobila v raziskave o možganih in inteligenci, pravi fizik in podjetnik dr. Stanko Blatnik

gpost je poezija,« je trdil znani riški fizik Richard Feynman, ki je risal, igral bobne, predaval v jjliji in se družil z barskimi plesal-^ Bal se je atomske vojne. »Vrhun-^iianstveniki so veliki nasprotniki ^ in humanisti. Ne prav vsi. Ma-jjl^o-ameriški znanstvenik Ed-j Teller, oče vodikove bombe, je l^ničevalne ideje. Zavzemal se je, manjšo atomsko bombo vrgli na j^jo razstrelili in izvedeli, iz česa je jvljena,« je dejal Stanko Blatnik,

0 fizike, ki se je znanosti zapisal ,zgodaj. Dobro se spominja zgodo-l^ega datuma, 4. oktobra 1957, star jljtirinajst let, ko je v vesolje poletel

Sputnik.

^ takrat ga je najbolj vznemirjala poletih v vesolje, ampak astro-;pri nas ni mogel postati. Ostala mu ^ka. Blatnikovi so živeli nekaj let v (nju, nato so se veliko selili po re-iikah nekdanje Jugoslavije. Franc oik, Stankov oče; je še pred vojno Iral v Pragi ekonomijo na tehnični jteti. Ustvarjalno razmišljanje je :3Šal na sina, mu pokazal prve labodje in ga učil matematičnih znanj.

1 mati Olga, po rodu Dalmatinka, je odprtega duha. »Odraščal sem v 1, ko je bila znanost za razliko od jinjih dni zelo popularna in spošto-k« pravi dr. Blatnik. »Po vojni so Dpili veliki znanstveni premiki na očju jedrske energije, elektronike ičunalništva. Naša generacija je raz-iljala o letalih, raketah in atomski tgiji.« Med velikimi znanstvenimi je našel štiri junake. Prvi je bil ert Einstein. Nasprotoval je vojni in ski energiji, čeravno je predsednika svelta v pismu opozoril, da Nemci šajo izdelati nevarno orožje, nakar se Američani lotili projekta, imeno-fga Manhattan. Drugi lik je bil Ber-^dRussel, filozof in matematik, ki si prizadeval za svetovni mir. Tretji je znanstvenik Albert Schweitzer, mi-3arin teolog, ki je dokončal tri fakul-Ugral orgle in nudil pomoč revnim icanom. Ženska, ki je navdušila ika Blatnika kot osnovnošolca, je 'madame Marie Curie.

Koščici vsega sveta

ko poletje, takrat so bili v Velenju, je ^imanjem prebral strokovni članek o fem delcu, ki s.o ga odkrili v Ameri-rnu dali čudno ime: anti minus hiperon. Njegov novi izziv je po-Mizika elementarnih delcev. ™iral je v Beogradu in se po diplomi 'asistent zaposlil na tehnološki fakul-Tuzli. Magisterij je opravil v Saraje-na to nalogo, v kateri je raziskal protona in nevtrona, je najbolj ^sen, saj ga v strokovnih člankih po ^.'^ot 20 letih še zmeraj citirajo. »Od-M fizike elementarnih delcev, pri eks-P^entalnem delu je zanjo značilno j^^iije zelo majhnih daljav in časov, so na različnih področjih, tudi v saj se posebni pospeševalniki za zdravljenje rakavih obo-P* pravi dr. Blatnik. »Fizika je temelj Znanosti. Celo internet, ki ga danes r^lja ves svet, so v Cernu, v največ-^"^žtitutu za fiziko elementarnih del-f^zvili ravno fiziki, da bi med seboj ^^ l^omunicirali.«

dni je preživel na specializaciji v v inštitutu za teorijo fizike, pal je Tatjano Korkač in se z njo L^l- Doktoriral je v Zagrebu in se specializiral za uporabo raču-^ kemični industriji. Akadem-^•"iero je začel na dnu, kot asistent.

z leti je postal docent, profesor, prode-kan, dekan in na koncu prorektor univerze" v Tuzli, ki je imela kakšnih 6.000 študentov. V tistem času je bila univerza del gospodarstva, profesorji so bih del poslovodnih odborov. Poučevanje in delo s študenti je imel zelo rad, a se mu je odpovedal, ker je sredi osemdesetih predvidel zaostrovanje političnega položaja: »Redno sem prebiral slovenske časopise in ugotavljal, s kako razHčnimi problemi se ukvarjata Slovenija in Bosna. Vojne tako grozljivih razsežnosti pa pred selitvijo v Slovenijo nisem niti slutil.« Po prihodu v Velenje se je dr. Stanko Blatnik iskal sedem let.

Prorektor univerze se je zaposlil v industriji in v Gorenju prevzel področje razvoja v procesni opremi. To obdobje ocenjuje kot neuspešno, čeravno dragoceno glede na nove izkušnje. Akademske svobode je bilo konec, služba v tovarni se je začela ob šestih. Raje razlaga kot posluša, ne prenese kravate, raztresen je in najraje odvisen od sebe. Hierarhija ga utesnjuje. Že šest let dela v velenjskem podjetju Inova, kjer se njihova raziskovalna enota ob podpori ministrstva za znanost ukvarja z raziskavami uporabe umetne inteligence v industriji in z razvijanjem mehke logike. Slednja gospodinjskim aparatom omogoča pridobitev enostavne inteligence in pripomore, na primer, k nianjši porabi energije.

Čisto nova fizilca

če bi imel veliko denarja, bi ga namenil raziskavam inteligence: »V fiziki je doseženo že skoraj vse, morda lahko naredijo še kakšen močan pospeševalnik. Pravijo, da je fizika dosegla svoj prag, morda tudi znanost kot celota. Urednik revije Scientific American je napisal knjigo z zgovornim naslovom Konec znanosti. Verjetno pa bi lahko še veliko odkrili o človekovih možganih. Eni trdijo, da bomo lahko naredili možgane, če bomo imeli dovolj močan računalnik, drugi so prepričani, da jih nikoli ne bomo mogli posnemati, saj jih je naredil bog. Bi bilo sploh pametno vedeti vse o možganih? Kakorkoli že, odpira se področje čisto nove fizike.«

Tudi prvega poleta v vesolje človeštvo ni pričakovalo tako zgodaj. Izjema so bili vizionarji. »Ruski učitelj fizike Ciolkovski, bil je napol gluh, je leta 1936 na paradi v Moskvi napovedal, da bodo mnogi prvi polet v vesolje še doživeli. Pripadal je religiozni skupini filozofov, ki je izvirala iz 19. stoletja in verjela, da na sodni dan, ko bodo vsi

Društvo za razvijanje človekovih spodobnosti, ki so ga ustanovili lani v Velenju, je namenjeno odkrivanju in poglabljanju spretnosti ustvarjanja, pomnjenja, iskanja idej... Člani društva so s podjetjem Inovo pripravili na velenjskem gradu razstavo o velikih fizikalnih odkritjih, ki so se zgodila konec 20. stoletja in pomembno vplivala na razvoj znanosti, tehnologije in družbe. Razstava o dosežkih fizike bo na ogled do konca marca.

oživeli, na Zemlji ne bo dovolj prostora za vse. Bi se dalo še kam drugam? Iskanje je bilo največji motiv za raziskave vesolja. Izsledki astronavtike pa so bolj kot spoznavanju vesolja prispevali k razvoju na Zemlji. Dobili smo dobre komunikacije, ustvarili možnosti za natančne vremenske napovedi, pozicioniranje in določanje nahajališč podzemnih bogastev. Elektronika je izjemno napredovala. Danes so poleti v vesolje s posadko pravzaprav odveč, saj lahko vse opravi avtomat, ki mu ni treba dihati, jesti in piti. Ampak, kot je dejal ruski astronavt dr. Oleg Makarov: Najlepše doživetje v življenju je pogled na Zemljo... Do Marsa bomo prišli, do prve zvezde najbrž nikoli. Vse bi bilo drugače, če bi odkrili možnosti za večje hitrosti. Želimo si potovati še hitreje od svetlobe.«

Največje zadovoljstvo mu daje poučevanje. Zdaj bo svojo 85-letno mamo Olgo naučil uporabljati internet, da bo lahko komunicirala s sinom, ki se je preselil v Kanado. Vselej išče novice o znanosti, tudi o umetnosti. Želi si učinkovitost J. S. Bacha, skladatelja, ki je lahko v tednu dni napisal kantato. Glasbo, ki ponuja žlahtno matematično logiko.

. . KSENIJA LEKIČ

»Ne moremo biti samo ekonomisti in pravniki, v mladih moramo zbuditi interes za znanost in tehniko,« meni dr. Stanko Blatnik, soustanovitelj Društva za razvijanje človekovih sposobnosti.

20

ŠPORT

Frenkov in Božičev memoriai

športno društvo Gaberje bo v sodelovanju z NT&RC prihodnjo soboto (17.4.) pripravilo tradicionalni Frenkov in Božičev namiz-noteniški memoriai, kjer bodo tekmovalci tudi letos nastopali v štirih starostnih kategorijah.

Veteranke (do 1954), člani (1940-49), starejši člani (1930-39) in veterani (do 1929) se lahko najkasneje do četrtka (15.4.) prijavijo na naslov društva (ŠD Gaberje, Mariborska 42, Celje), kjer tudi dobijo vse potrebne informacije (tel. 485-015). Žreb in postavitev nosilcev na osnovi lanskih rezuhatov bo dan pred tekmovanjem - to bo sicer potekalo po pravilih slavenske namiznoteniške zveze. Lani so v konkurenci 43 igralcev v svojih kategorijah zmagali Silva Mole, Marko Rupnik (oba Celje), Jože Pogačar (Kranj) in Andrej Drnovšek (Ljubljana), ki je s 83 leti bil tudi najstarejši udeleženec. Memoriai že vrsto let prirejajo v spomin na nekdanje igralce in organizatorje dr. Franca Rebeuška-Frenka ter bratov Pavleta in Milana Božiča.

PRIMOŽ ŠKERL

Celjsko presenečenje za Velenje?

v soboto se bosta v Velenju drugič v tej sezoni v lokalnem derbiju pomerila oba nogometna prvoligaša s Celjskega - velenjski Rudar in celjski Publikum. Pred derbijem imajo več razlogov za optimizem v velenjskem taboru, kajti »knapi« so fantastično štar-tali v drugi del prvenstva, na drugi strani pa so rumeno-modri v 21. krogu I. SNL doživeli prvi spomladanski poraz.

Nogometna mrzHca ob jezeru se stopnjuje. Rudar letos še ni občutil neprijetnosti ob porazu, igra pa je navdušila tako rekoč celotno nogometno Slovenijo, čeprav so Velenjčani prav proti BS Tehniku minulo soboto odigrali eno slabših tekem v nadaljevanju prvenstva, toda pogoji za igro so bili zavoljo katastrofalnega terena zelo slabi. A za rudarje je v tem trenutku najpomembnejša zmaga, ki jih ohranja v visokem ritmu. Tudi za sobotni veliki obračun s Celjani Ob jezeru ne razmišljajo o čem drugem, kot popolni ofenzivi. »Mar mislite, da bomo pred svojim občinstvom igrali previdno in čuvali svoja vrata? Še

enkrat ponavljam: nogomet se igra izključno za gledalce, zato se bom tega držal,« pravi trener Rudarja Brane Oblak, ki pa ni prepričan o zmagi svojih varovancev. »Zavedamo se, da v lokalnih derbijih ni favoritov, da presenečenja niso izključena, kar pomeni, da enostavno ne morem napovedati naše zmage. Možni so vsi trije znaki, čeprav smo izraziti favoriti in upam, da bomo to vlogo upravičili.«

V soboto bodo v Velenju izpolnjeni vsi pogoji za vrhunsko predstavo: silno motivirana tekmeca - prvi želi vnovič navdušiti, drugi si le stežka še lahko privošči poraz, številčno občinstvo, umetna razsvetljava in odlično igrišče. Edino oviro za »lepotico« je mogoče prepoznati v taktiki Publikuma. »Ne bojimo se nasprotnikovega bunkerja, čeprav je proti tako zastavljenem konceptu težko igrati. Nogometni trendi v razvitem nogometnem svetu so usmerjeni v napad, zato verjamem, da jim bomo sledili tud pri nas. Publikum ima zelo solidno moštvo, vprašanje pa je, kako je vodeno, saj trener najbrž ne pozna specifičnih lastnosti slovenskega nogometa. Toda v našem taboru se s tem ne obremenjujemo, gremo na novo zmago,« napoveduje Oblak, ki si je v Šaleški dolini pridobil popolno zaupanje vodstva kluba in navijačev.

V Celju je stanje malce drugačno predvsem zaradi zadnjega spodrsljaja s Potrošnikom, ki je s Skalne kleti odnesel vse tri točke in Publikumu prizadejal prvi letošnji poraz po zmagi in treh remijih. Prav na zadnji tekmi so rumeno-modri spet dokazali, da znajo igrati napadalno. Žal se to do

gaja, le takrat, ko lovijo rezultat. »Če igra Publikum napadalno, ima nasprotnik ogromno priložnosti,« bi lahko bila ustrezna pripomba, toda ali ni lepše izgubiti s 3:4, kot z 0:1? Ampak pustimo taktiko ob strani, Publikum je spet v nevarnejših vodah in bo nadaljeval z igrami izključno na rezultat, torej skrajno previdno. Kako pa se lahko zoperstavi Rudarju? Kako napovedati razplet srečanja moštev, ki gojita povsem različen slog igre? »Upoštevajoč vaše vprašanje, najbrž vi sami najbolje veste,« se je glasil odgovor celjskega stratega Nikole Ilievskega, ki minulo soboto ni mogel računati na porumenela Kačičnika in Romiha ter poškodovana Stanija Blatnika in Zorana Boškovske-ga. Kar tiče novih tujcev, zaenkrat ne gre izgubljati besed, morda si bosta Makedonca »rešila kožo« prav v Velenju, kjer se je trener Publikuma letos mudil že dvakrat in videl vrhunski predstavi: »Rudar je ekipa, ki igra trenutno morda celo najboljši nogomet v državi. Ofenzivna taktika izhaja iz kakovostnega igralskega kadra, od katerega je največ odvisno.« Nikola Ilievski se je torej izognil napovedim in pričakovanjem pred' lokalnim derbijem. Mar to pomeni, da bo poskrbel za senzacijo? Izjemno prijetno presenečenje bi bilo, če bi Celjani pojutrišnjem šokirali nasprotnika z napadalno igro, to bi pomenilo resnično nepozaben nogometni večer Ob jezeru.

TOMAŽ LUKAČ

Dokončno slovo Steklarjti \

Kot je bilo pričakovati, je NK Steklar razpadel, kajJ iz ligaških tekmovanj - člani v MNZ, mladinci in 2.SNL - v soboto niso igrale v prvenstvu. 1

S tem so drugič izgubili za zeleno mizo, kar n J izključitev. Četudi so nekateri pretirano pričakovali ! bodo zadeve do petka le uredile, pa se to ni zgO(ji[i petkovem treningu se je zbralo kar veliko število igr^j" pa treninga nisa opravili. Klubski prostori so bili zak' vstop pa onemogočen. Težko je napovedovati nai usodo slatinskega nogometa in njegovih igralcev, ki sq zadnjih dveh sezonah nekakšen poligon za okoliške || Morda bo kdo (po stopinjah košarkarjev) ustanovil nov z novimi ljudmi. Negotova je tudi usoda novega štadj,, katerega je romalo 120 milijonov tolarjev samoprispevj, sedaj je najbližje odločitev, da skrbništvo prevzame Sp, zveza Rogaška Slatina. JANEZ TEHj

Teki v počastitev občinskega praznika

športna zveza Celja prireja v počastitev občinskega praznika dve tekaški prireditvi.

Že danes se bodo osnovnošolci v ekipni in posamični konkurenci pomerih v krosu (v primeru slabega vremena bodo tekmovanje izpeljali v petek). Vsaka šola lahko postavi največ 5 tekačev, v ekipno razvrstitev štejeta najvišje uvrščena.

Štart .teka ob Savinji bo jutri na Špici (sotočje Ložnice in Savinje pri letnem bazenu). Ženske bodo tekle v enotni kategoriji, moški pa so razdeljeni v starostni kategoriji do 39 in nad 40 let. PRIMOŽ ŠKERL

Roševa brez rekordov

Hong Konga se celjska plavalka Urška Roš sicer ne bo spominjala po blišču in slavi, je pa postal pomembna prelomnica v njeni karieri.

Prvenec na Svetovnem prvenstvu v malih bazenih je mladi Celjanki očitno služil le kot smerokaz za druga pomembnejša letošnja tekmovanja. Nekoliko preveč je bilo strahospoštovanja, Urško pa je najbrž - podobno kot večino drugih plavalcev - zajel tudi val utrujenosti. Roševa o uvrstitvah pred prvenstvom ni hotela preveč polemizirati.

Menila je, da bi z osebnimi oziroma državnimi rekordi lahko pristala med 10. in 15. mestom, kar se je navsezadnje izkazalo za pravilno napoved. Največ je pričakovala v najdaljši preizkušnji, kjer bi se ji, če bi ponovila svoj najboljši dosežek, utegnila posrečiti zelo visoka uvrstitev, tako pa je za najboljšo znamko zaostala skoraj 10 sekund. Zato pa je mesto višje posegla že prvi dan na delfinovi 200 metrski progi, kjer je rekordno znamko zamudila za 1,3 sec.

Po Hong Kongu se bo pričela pripravljati na Evropsko pr-

mora uloviti še normo. Nato bo nastopila na mitingu Akro-polis (maj). Če ji uspe uvrstitev v Carigradu, bo tam skušala izpolniti še normo za Olimpijske igre v Perthu.

PRIMOŽ ŠKERL

Rezultati in uvrstitve Urške Roš na SP: 200 delfin 2:17,35 (19. mesto), 800 prosto 8:58,46 (20.), 400 prosto 4:21,18 (21), 200 prosto 2:04,97 (26.).

Odbojkarski strokovnjak Aleš Andlovič (MB) se v primežu Igorja Šarlaha in Deana Šustra ni več znašel.

Čakajoč na revanšo

Celjski in mariborski športni novinarji so se v dvorani Univerzitetnega šolskega centra v Mariboru pomerili v prijateljskem malonogometnem srečanju.

To je z izidom 11:8 (4:4) pripadlo domačim, ki so v prvem delu morali loviti zaostanek treh zadetkov. Druženje novinarskih skupin, ki tudi sicer dobro sodelujeta, se bo nadaljevalo v drugi polovici prihodnjega meseca, ko bo v Celju še revanša, kasneje pa naj bi podobne tekme dobile predznak »tradicionalne«. Zadetke za Celjane so dosegli Hudej in Šuster 3, Mlakar in Pantelič 1 za Mariborčane pa Dragar 5, Tihec in Andlovič 2, Latin in Potisk 1. PŠ, Foto: MIRAN SLUNJSKI

NA KRATKO

Koflach: Mlajši selekciji ro-kometašev Celja Pivovarne Laško sta se pomerili s starejšimi vrstniki Remusa. Uspešnejši so bili st. dečki trenerja Matjaža Gučka, ki so odpravili Remusove kadete s 25:23 (11:11), medtem ko so ml. dečki pod vodstvom Miloša Rovšnika izgubili s st. dečki istega avstrijskega kluba s 15:28 (10:14). Najboljša strelca pri GPL: Gregorc 8 (ml. dečki),Gajič7 (st. dečki).

Dunaj: Velenjčanka Helena Javornik je slavila na 7 km dolgem spomladanskem teku, ki ga je pripravil domači klub LCC. Progo je zmogla v času 22:47 in postala prva absolutna ženska zmagovalka v zgodovini teh pripreditev.

Rogla: Na nočni velesla-lomski tekmi za pokal Zlato-rog je s progo najhitreje opravil Tomaž Verhovc (26,70). V svojih kategorijah so slavili še Anica Krajric, Alojz Krajnc, Vidko Kolšek, Špela Hus, Filip Mlinšek, Jana Damiš, Matej Senica, Zanja Kosi, Miha Sa-dar, Jožica Krajnc-Romih, Jože Senica, Helena Senica in

Tina Krašovec, ki je bi^ trejša med ženskami ((31

Celje: Kegljači CP CeljJ predzadnjem krogu Dp pravili mariborskega struktorja s 5:3 (5484:54] se učvrstili v sredini rj delnice (Salobir 976, Ceni Peperko 926). Ženska 1 Miroteksa, ki je že os naslov prvaka, pa je} (2719:2486) premagala' čevje (Kardinar 475, j 468, Petak465, Razlag^ derbiju vodilnih ekip II, Miroteks II. s 5:3 v M^ ugnal MTT (Koštomaj Ratajc436). 1

Toulouse: Mladinski metni reprezentanci poi tirko trenerja Toneta Tis ni uspelo uvrstiti na SPi tar. Usoden je bil tesen p proti domačinom, kasni zmagovalcem kvalifikaq ga turnirja. Rezultati: Sloi ja-Romunija 24:20 (15 Francija-Slovenija j (11:8), Litva-Slovenija i (18:16).

Celje: Na drsališču vi nem parku sta se v prij skem srečanju pomerili njeni hokejski reprezeoi Slovenije in Italije. Naspi ka sta se razšla brez m valca s 3:3 (1:1, 0:0, 2:2), za domače pa so dosegli trec, T. Vnuk in Gorent skupine B se na Danskem čenja danes.

Praga: Na VelikonoJ rokometnem turnirju ml selekcij je v konkurenfl klubov zmagala kade ekipa žalskega Juteksa.' nalu so po podaljšku z z' golom premagali češki S Porubo, medtem ko seje ma v rednem delu ko» 11:11. Mlajše Juteksovei ce so s 4 zmagami ter s porazom in neodločeni® dom končale v osmini fi"

Šempeter: Na Velikj nem šahovskem turnih med 20 udeleženci slavi' ne Skok pred Štefanom^' kom in Jožetom Peterns (vsi 17 točk).

Celje: V prvih polfi"' tekmah ŠKL so konji^l^' novnošolci doma ostali P nih rok, celjski srednj^^ pa so si na treh tekmah grali prednost. Izidi - ^^^^ goro Slov. Konjice-'^ 55:57. Dijakinje: I. Gi^J;

Ije-II.Gimn. Maribor 40:3'

jaki: I. Gimn. Celje-Gini". žigrad 54:49, SKSMŠ M-^' ŠC Celje 55:62.

ŠPORT

21

Košarkarji se brez pokrovitelja

.gšarkarji KK Rogaške j^j so se po ustanovitvi kluba že v prvi se-' j prebili v 2.SKL, so na Ij letni skupščini z za-^.jjljstvom pogledali na 'hojeno pot.

klub je z novimi ljudmi -^nulem obdobju postoril jjj^o^ načrti pa so še vedno postavljeni. Predsed-[ kluba ostaja dr. Damir inič, ki postregel s podat-da bi klub za prihodnje jjiovalno obdobje potrebo-j okoli 12 milijonov tolar-f Icar ne bo preprosto zago-Razpoloženje je skazil ^vor Kolinske Ljubljana, je za pokroviteljstvo ponu-^pol milijona tolarjev, kar I zavrnili kot podcenjujoče, eviadalo je nanru-eč prepri-aje, da bi največje sloven-oprehrambeno podjetje no-Idub lahko sponzoriralo v Ježu, kakršen je bil v nekda-emA-ligašu. Pri iskanju no-; naslovov jim bo zdaj po-gala občina Rogaška Slati-•ob okrepitvah, povezanih denarjem - pa KK Rogaška načrtuje vrnitev v l.B SKL, t bi za ta kraj bil nekakšen timum.

JANEZ TERBOVC

Tiidi lanski zasedbi Pivovarne Laško in nekdanje Kovinotehne Savinjske Polzele (akcijo Marka Šamaniča spremljata Mileta Lisica in Matjaž Tovonik) sta imeli neporavnane račune. Kako se bodo ti izšli im nevtralnem tivolskem igrišču v polfinalu pokala?

Pokalne reprize

v soboto in nedeljo bodo Union Olimpija, Pivovarna Laško, Savinjski Hopsi in ZM Lumar v Tivoliju odločali o letošnjem zmagovalcu domačega košarkarskega pokala. Pričakovanja se nagibajo k ponovitvi lanskega finala, ko so Ljubljančani po dveh podaljških odpravili Laščane.

Tokratno finale ima več zornih kotov. Polfinalni duel pivo varjev in Polzelanov bo slej kc prej odgovoril na vprašanje, ali se Pipanovi fantje Hop-sov bojijo le na Polzeli, ali pa so jim razen v domači dvorani kos tudi na nevtralnem igrišču. Hopsi so edini doslej presekali pokalno dominacijo ljubljanskih prvakov, Laščani pa so slednjim letos že dvakrat zagrenili počutje. Ekipa iz Treh Lilij si je pred sezono primarno zastavila uvrstitvi v pokalno in državno finala, Evropa pa jim je medtem že »pokrila« domače dosežke. Polzelska vrsta selektorja Borisa Zrinskega ne meri tako visoko, pričakovati pa je ogorčen boj, saj bi s finalom rešili ne preveč uspešno tekmovalno obdobje in potrdili nastopanje v pokalu Saporta. Drugo polfinale bo zrcalna repriza petkovih dogodkov iz štajerske prestolnice. Olimpija že

vrsto let ni klonila proti kateri od mariborskih ekip, tokrat pa so »zavarovalniški postav-Ijalci montažnih hiš« s trenerjem Darkom Mirtom v izrazito podrejenem položaju. Bo

mo v finalu torej priča še re-prizi zadnjega prevenstvenega kroga? Laščani namreč potrebujejo še Sagadinove skalpe v ljubljanskem šotoru.

PRIMOŽ ŠKERL

Prvič v Gimnaziji Celje Center

'petek (19.) bo v novi dvorani nnazije Celje Center prva ko-karska tekma. V goste prihaja Neuvrščena ekipa lige Kohn-1 novomeška Krka, ki se bo v Ini zasedbi zoperstavila lepljenemu moštvu Celja inj bodo nastopili tudi Čeko, jramovič in Petrovič). Celjski ^karski delavci bodo okoli 'omajskih praznikov pripra-li^e dan celjske košarke.

Rogla Atras za 1 .A ligo

Zrečanom je v treh sezonah uspel preskok do položaja, ko v sedmem letu obstoja kluba naskakujejo najvišji rang. Razpored v »kvalifikacijski ligi« je bil znan že krog pred koncem.

Izbranci trenerja Gorazda Bokšana so tudi v Zrečah odpravili sosede iz Slovenskih Konjic, katerim kljub silovitemu finišu ni uspelo zasesti 2. mesta, ki vodi v izločilne boje s predzadnjim iz Lige Kolin-ska (odločitev o kvalifikantu -ta bo proti Rogli Atrasu moral igrati brez tujcev - je padla včeraj po zaklj. redakcije). Banex bi konkurente iz neposredne bhžine lahko dohitel le ob zmagi z več kot 8 točkami, ki bi se morala ponoviti še v zadnjem sobotnem krogu.

medtem ko bi Zrečani morali še enkrat kloniti. Šentjurski Kemoplast še zdaleč ni bil kos favoritu iz Zagorja, ki se je neposredno uvrstil v Ligo Ko-linska, za kar so zasavski košarkarji svojega trenerja Martina Goreneca nekajkrat vrgli pod strop dvorane v Hruševcu.

Izločilni duel za napredovanje oz. obstanek se igra na dve zmagi (17., 21. in 24.4.), prednost domačega parketa ima predzadnji iz Lige Kolinska. Enako velja tudi v paru za obstanek v l.B SKL. Šoštanj-ska Elektra se bo morala otresti ljubljanskih »mesarjev« Vurija Plave Lagune, mesto za njimi pa so letošje tekmovanje sklenili košarkarji KK Celje.

PRIMOŽ ŠKERL

Prijava programov do sredine aprila

Delegati celjskih športnih klubov in društev so na redni seji skupščine ŠZS, na kateri se je zbralo 27 od 47 delegatov, ocenili delo ter potrdili poročila in zaključni račun.

Aktivnosti klubov, društev in športne zveze je celjsko občinsko skupnost veljala skoraj 165 milijonov tolarjev, v to leto pa so prenesli slabih 354 tisočakov. Ob sestavljanju letošnjega načrta so bili dela-gati opozorjeni, da morajo športne organizacije do 15. aprila prijaviti svoje programe na oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, ki je v začetku tega meseca objavil razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa. Na javni razpis se lahko prijavijo športna društva in klubi, ŠZ Celje, zavodi, zasebniki in druge organizacije, registrirane za

opravljanje dejavnosti v športu ter vrtci in šole z območja celjske občine. Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje športa otrok in mladine, -kvalitetnega in vrhunskega športa, športne rekreacije, skupnih nalog (vzdrževanje objektov), delovanja ŠZ in mednarodnih iger šolskih otrok v romunskem Mediasu in Velenju. Sodelujoči so z zadovoljstvom sprejeli sklep celjskega mestnega sveta, ki je 11 pomembnih športnih objektov določil za objekte občinskega pomena.

JOŽE KUZMA

Osvojili Baiaton cup

^Iladinci in starejši dečki RK Celja Pivovarna Laško so "^govalci letošnjega Baiaton Cupa, kadetom pa je pri-'"^lo 2. mesto.

' ^ finalu so morali priznati premoč kadetski reprezentanci Mžarske (10:12), ki pa so jo v predtekmovanju odpravih s ^iii zadetki. Mladinci CPL so zadnjem nastopu ugnali Jtiiški Huttenberg (13:9), starejši dečki pa Magdeburg ^pi). Mlajše celjske selekcije, ki so nenehno v evropskem J.^vodijo strategi Stanko Anderluh, Vito Selčan in Matjaž

[•^ezuhati - st. dečki: CPL-Eisenbach (Nem) 16:6, CPL-peld (Nem) 30:6, CPL-Varpaloto (Mad) 19:19, CPL-Ober-Sm (Nem) 21:7. Polfinale: CPL-Enz Murr (Avt) 17:10. Jiale; CPL-Shaffhausen (Švi) 22:17. Kadeti: CPL-Madžarska CPL-Hessen (Nem) 14:10. Polfinale: CPL-Magdeburg M 12:5, CPL-Shaffhausen (Švi) 12:6. Finale: CPL-f^ažarska 10:12. Mladinci: CPL-Niederzachen (Nem) [JO. CPL-Varpaloto (Mad) 12:6, CPL-Langenselbold (Nem) r- Polfinale: CPL-Magdeburg (Nem) 12:11, CPL-Fotex r^prem (Mad) 9:9. PŠ

10. aprila ob 17. uri

v Mestnem parku v Celju

i. ŽENSKA HOKUSKATEKMA

Jesenice : Maribor

Predstavile se bodo tudi članice novoustanovljerie ženske hokejske ekipe Celje. Ljubitelji hokeja vabljeni!

PANORAMA

NOGOMET 1JNL

2L krog: Publikum-Potro-šnik 0:1 (0:1). BS Tehnik-Ru-dar (V) 0:1 (0:0) Vidojevič 72. Vrstni red: Maribor in HIT Gorica 42, Mura 38, Rudar (V) 35, Korotan 32, SCT Olimpija 28, Primorje 26, Potrošnik 24, Publikum in BS Tehnik 21, Koper 20, Živila Triglav 18.

USNL

19. krog: Feroterm Pohor-je-Šentjur 1:1 (0:1) Križanič 2. Tabor Sežana-Esotech Šmartno 2:0 (2:0). Vrstni red: Dravograd 42, Feroterm Pohorje 40, Tabor Sežana 38, Aluminij 32, Drava in Eso-tech Šmartno 30, Zagorje 29, Goriške opekarne 27, Železničar in Šentjur 26, Elan 23, Nafta 21, Factor in Slovan Slavija 16, Jadran Šepič 13, Rudar (T) 5.

3.SNLsever

16. krog: Mons Claudius-Unior 1:2. Hajdina-Usnjar 3:1. TIM Laško-KUngota 2:1. Dravinja-Gerečja vas 0:1. Vrstni red: Montavar Rogoza 38, Paloma Šega 33, Starše 27, Usnjar 25, Hajdina 23, Unior, Dravinja in TIM Laško 22, Pobrežje 20, MM Brunšvik 17, Kovinar (MB) in Gerečja vas 16, Mons Claudius 15, Kungo-ta 10.

MNZ

10. krog: Vransko-Odred 2:0. Kovinar (Š)-Šmarje pri Jelšah 1:1. Vrstni red: Krško 18, Kovinar (Š) 17, Vransko 14, Steklar 8, Brežice 7, Odred 6, Šmarje pri Jelšah 4.

Prijateljsicaflelcnia

Rudar (V)-Croatia (ZG) 3:1 (0:0) Pavlovič 50, 67, 89.

KOŠARKA

LigaKolinslcaod1.do6. mesta

n. del, 9. krog: Pivovarna Laško-Krka 55:46 (27:24) Dragšič in Lisica 13, Kune 10, Hafnar 7, Bečirovič 6, Dončič 5, Goljovič 1. Savinjski Hopsi-Loka kava 82:69 (37:36) Jagodnik 28, Trifunovič 16, Čmer 12, Nikitovič 8, kobale 7, Cizej 6, Udrih 5. Vrstni red: Union Olimpija 59, Pivovarna Laško 58, Krka 53, Savinjski Hopsi 51, ZM Lumar MB 44, Loka kava 41.

I.BSKL od 1.do4. mesta

II. del, 5. krog: Kemoplast-Zagorje 71:85 (25:45) Josipo-vič 16, Lapornik 15, Rovšnik 10, Škornik in Košak 9, Urba-nija 8, Kočar 4. Rogla Atras-Banex 85:76 (42:35) Herman 20, Pučnik 15, Temnik in Zi-nrajh 14, Benič 13, Ravnihar 5, Sedminek 4 za Roglo Atras, Ritonja 19, Sivka 18, Novak 17, Ravnikar 9, Lušenc 6, Keb-lič 4, Jesenek 3 za Banex. 6. krog: Zagorje-Rogla Atras 83:79 (38:44) Zinrajh 22, Sedminek 17, Herman 15, Be

nič 12, Temnik 8, Šrot 3, Pu<^-nik in Petrovič 1. Banex-Ke-moplast 88:80 (34:45) Sivka 21, Novak 18, Keblič 15, Ritonja 10, Lušenc 9, Marinšek 8, Ravnihar 4, Makovec 3 za Ba-nex, Sušin 19, Kočar 15, Rovšnik 14, Urbanija 12, Jovano-vič 10, Lapornik 8, Škornik 2. Končni vrstni red: Zagorje 50, Rogla Atras 47, Banex 45, Kemoplast 40.

2.SKLod1.do4.niesta

6. krog: Celje-Koper mladi 89:77. Končni vrstni red: Bežigrad 11, Yurij Plava Laguna 9, Celje in Koper mladi 8.

ROKOMET IJIDRL

15. krog (zaostala tekma): AFP Dobova-Celje Pivovarna Laško 16:32 (8:18) Pungart-nik 11, Manaskov, Škrbič in Vugrinec 4, Šerbec, Pajovič in Šafarič 2, Praznik, Stefa-novič in Marčen 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 38, Prevent 31, Trebnje in Gorenje 28, Prule 67 25, AFP Dobova 24, Termo 18, Radeče 17, Slovan 11, Izola 9, Andor 8, Krško 3.

ŠPORTNI KOLEDAR

CFIRTEK,8.4. Tek

Leveč: Občinsko prvenstvo OŠ v krosu (12).

»»is^.«-™ ............................> " ■ '

PETEK, 10.4. Tek

Celje: Tek ob bregu Savinje (18).

MHk ■■TO««

_ SOBOTM0.4.

Nogomet

l.SNL, 22. krog - Velenje:

Rudar (V)-Pubhkum (18).

3.SNL sever, 17. krog - Slovenske Konjice: Dravinja-Mons Claudius, Gerečja vas: Gerečja vas-TlM Laško, Šoštanj: Usnjar-Unior (vse ob 16)

MNZ, 11. krog-Krško: Krš-ko-Kovinar (Š) (15), Šmarje pri Jelšah: Šmarje-Vransko, Kozje: Odred-Brežice (obe ob 16).

Košarka

Pokal Slovenije, polfinale -Ljubljana: Savinjski Hopsi-Pivovarna Laško (18, finale v nedeljo ob 18, za 3. mesto ob 15,45).

Rokomet

l.A DRL, 21. krog - Velenje: Gorenje-Celje Pivovarna Laško (20), Radeče: Radeče-AFP Dobova (17).

l.DRL (Ž), 17. krog - Maribor: Branik-Juteks, Velenje: Vegrad- Robit Olimpija.

Hokej (Ž)

Celje, promocijska tekma: Jesenice-Maribor (17).

NEDBUA^H.i

MMim« . - ^ - - .^.»^uaJiMOSiSI 1111—llll

Nogomet

2.SNL, 20. krog - Šentjur: Šentjur-Tabor Sežana, Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno-Nafta (obe ob 16).

22

ZA RAZVEDRILO

ZA RAZVEDRILO

23

24

INFORMACIJE - ROMAN

ROJSTVA

V celjski porodnišnici so rodile:

26.3.: Romana RAJH s Planine pri Sevnici - deklico, Polona BLAZINŠEK iz Celja -dečka, Jožica RIBIČ iz Pristave

- deklico in Nuša Janja KO-ČEVAR iz Šempetra - deklico;

27. 3.: Metka ZORIN iz Podplata - dečka, Klavdija ME-LANŠEK iz Laškega - deklico, Bojana JERIČ iz Celja - deklico in dečka, Marija SUHA-DOVČAN iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka;

28. 3.: Tanja VERŠNIK iz Gornjega Grada - dečka, Sabina ŽNIDAR iz Šoštanja - dečka, Božena DJAKOVIC iz Celja

- dečka in Irena VIDINIČ iz Vitanja - deklico;

29. 3.: Katarina MIJOČ iz Velenja - dečka, Renata TURK iz Celja - dečka, Jožica ŠPE-GEL iz Dobrne - deklico, Darinka BEVC iz Celja - dečka, Doroteja KREFT iz Šmartnega ob Dreti - dečka in Danijela BRGLEZ iz Šmarja - deklico;

30. 3.: Ana KREBS iz Luč -dečka, Nevenka MAJCEN iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Irena ZAJC iz Velenja -dečka, Mateja DREŠČEK iz Bra-slovč - deklico in Stanka ŠLA-VS s Frankolovega - deklico;

31. 3.: Manuela ŠINKOVEC iz Petrovč - deklico, Ivanka KRES-NIK iz Šmarja - dečka. Vida MOLIČNIK iz Luč - dečka, Ladislava ZEMUAK iz Laškega - dečka, Milena KLEMENČIC s Polzele - dečka in Bernarda TER-ŽAN iz Grobelnega - deklico;

1. 4.: Leonida HROVAT iz Dobrne - deklico.

J>OROKE

Celje

Poročila sta se dva para.

SMRTI

Celje

Umrli so: Stanislav SINKO-VIČ iz Košnice pri Celju, 75 let, Mirko BREŽNI iz Celja, 53 let, Jože KOŽAR iz Radeč, 68 let, Julijana PODGORŠEK iz Rečice ob Paki, 78 let. Ljubica SVETLIČIČ iz Celja, 82 let. Barbara SENEGAČNIK iz Šempetra v Savinjski dolini, 94 let, Justina PLATOVŠEK iz Zadobrove, 93 let, Feliks KOVAČ iz Nove Cerkve, 71 let, Frančiška STRMČNIK iz Hrenove, 92 let, Franc PUNGER-ŠEK iz Ledine, 65 let, Gregor Johannes BLAZINŠEK iz Celja, 71 let, Danijela LAKOVIČ iz Celja, 73 let, Vladimir GANC iz Sevnice, 45 let iz Sevnice, Jože PUŠNIK iz Zg. Laž, 79 let, Marija KROFLIČ iz Celja, Jožef GOSEK iz Šempetra v Sav. dolini, 68 let, Jožef PRESKER z Ljubnega ob Savinji, 86 let, Alojzija GRA-BLER iz Bodreža, 61 let, Martin REZAR ŠORN iz Grajske vasi, 75 let, Elizabeta LUKEŽ iz Liboj, 68 let, Aranka PAN-KER iz Murske Sobote, 77 let, Jože GERČER iz Brezna, 87 let, Hilda KOLENC iz Trnovega Hriba, 69 let, Anton OB-RUL iz Slovenskih Konjic, 90 let, in Franc VASLE iz Goto-velj, 67 let.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Josip HUSTIČ iz Dobovca pri Rogatcu, 72 let. Angela RATEJ KRUŠLIN iz Bodreža, 75 let, Marija ŠPO-UAR iz Žibernika, 73 let, Matilda VERK iz Babnega Brda, 77 let, Marija VREŠNAK iz Cerovca pod Bočem, 85 let, Anton KAMPUŠ iz Šmarja pri

Jelšah, 88 let, Lucija PREVOL-ŠEK iz Rogaške Slatine, 87 let, in Terezija TRUPEJ iz Šentjurja, 66 let.

Žalec

Umrli so: Anton KOBAL iz Marija Reke, 54 let, Anton REBERNIK iz Andraža nad Polzelo, 46 let, in Tomaž GRI-LANC iz Žalca, 29 let.

TRŽNICA

»Kako to veste? Menda ga ja niste prebrali?« se je čudila Anka.

»To ne, le kaj si vendar misliš o meni?!« se je naredil poštar hudega. »Ampak danes sem nesel pismo tudi Dolinarjevim. Čeprav sem se branil, kot je moja navada,« se je znovajjošalil hudomušni mož, »sta me Marko in Francka zvabila na kozarček žganja. Medtem ko sva s starim Markom rekla nekaj modrih ob kozarčku, je mati že prebrala pismo. Ob vsaki prebrani besedi je postajala bolj čudna in zdelo se mi je, da še sama ne verjame napisanim besedam, ko je prav vsako še enkrat prebrala, preden je razburjeno spregovorila: »Peter, naš Peter prihaja na dopust iz vojske!«

Nič več ni slišala Anka, kaj še kliče za njo poštar, tako je hitela s pismom v roki proti domu. Na košaro z grozdjem, ki jo je med pogovorom s poštarjem postavila na tla, je čisto pozabila, tako zelo se ji je mudilo prebirat pismo z veselo novico!

»Ko ti bereš to pismo, mene vlak že vozi proti domačim krajem in ob vsakem udarcu železnih koles ob tračnice čutim, da sem vse bliže tebi in še nekomu, ki bo ob veselem bitju tvojega srca začutil radost, ki naju prežema pred najinim skorajšnjim snidenjem!«

»Prihaja, prihaja domov!« je s pismom v roki stekla v sobo, kjer so domači ravno takrat posedli okoli mize in čakali, da prinese mati na mizo kosilo.

»Kdo prihaja, da tako vpiješ, kot bi prihajali Turki?« se je začudeno zazrl vanjo oče Ivo.

»Moj Peter prihaja na dopust od vojakov, ali ne vidite?« je mahala s pismom očetu pred nosom.

»Jaz že bolj slabo vidim brez očal, zato nam kar sama preberi, kaj piše in kdaj se vidimo,« je pričelo zanimati očeta.

»Piše, da se danes že pelje domov, naprej pa je takole zapisal,« je iskala Anka z očmi mesto, kjer je prej nehala brati.

»Domov sem tudi pisal, da prihajam in prosil očeta, naj pride z vozom in konji pome na Grobelno, da mi ne bo treba pešačiti po tisti dolgi poti tam mimo Žusemskega gradu. Vesel bom, če prisedeš k očetu na voz in mi prideš do vlaka naproti, da bi te mogle moje roke čimprej objeti in pritisniti na svoje srce!«

I vek in Jožek sta se nagajivo muzala ob Ankinem branju Petrovega pisma, dekletom pa je ob poslušanju zaljubljenih besed vse bolj silila rdečica v lica.

Očeta niso veliko ganile lepe besede, za katere je v svojem dolgem in truda polnem življenju spoznal, kako hitro zgube svoj lesk in lepoto. Bolj ga je zanimalo, kako bo pripravljen Peter poskrbeti za varno življenje njegove hčerke in otroka, ki je vsak dan očitneje kazal, da prihaja.

Zato je s priprtimi očmi zrl proti hčerki in z zanimanjem poslušal, kaj še ima povedati Petrovo pismo.

»Beri naprej, kaj si obstala, kot bi imeli ves dan časa za prebiranje tega pisma,« je nejevoljno, da bi prikril svojo radovednost zagodel, ko je opazil, da je Anka v svojem branju zastala in ne ve, če bi napisano prebrala pred vsemi, ali pa raje ohranila nadaljnjo vsebino pišma zase.

»Najbolje bo, da kar zdajle zvedo!« je pri sebi odločila in odločno brala dalje.

»Veš, Anka, v teh kratkih dneh, ko bom doma, naju čakajo velike in za vse najino nadaljnje življenje pomembne spremembe. -Do konca mojega služenja domovini in kralju, kot nas tukaj vsak dan znova učijo, mora preteči še več kot leto dni, dolgo leto, v katerem bova midva še morala živeti ločeno, daleč vsak sebi. V tem času se nama bo rodil otrok in ker jaz ne bi rad videl, da bi se Dolinarjev otrok rodil kot nezakonski pastorek, te, draga moja Anka v tem pismu prosim za tvojo roko in želim, da se v času mojega dopusta z mano poročiš!«

Juha, ki jo je postavila na mizo Osojnikova mati, se je že ohlajala, vendar se ni danes nikomur mudilo zajemati iz velike lončene sklede; tako so se zamotili ob poslušanju Ankinega branja Petrovega pisma.

»Kar poročila se bosta?« se je glasno začudila Lenka in še bolj prikupno zardela v lica.

»In kakšen otrok se vama bo rodil?« je vse spravil v zadrego s svojim vprašanjem mali Jožek.

»Kaj ti veš, ko si še majhen in neumen!« se je važno postavil le dve leti starejši Ivek, da so se večja dekleta zahihitala in je še mati Mara težko prikrila svoj nasmešek, ki ji je silil na obraz ob otroški naivnosti.

»Tiho bodite, da bom lahko sUšal, kaj Anka bere!« je z narejeno strogostjo pomeril otroke oče Ivo in v tihi napetosti so znova prisluhnili Ankinim besedam. *

»Morda bi se ne mudilo toliko s to poroko, a na žalost se vse bolj na glas govori o vojni, ki bi nas mogla kaj kmalu zaplesti v

svoj krvavi ples! Tedaj nam vsem Bog pomagaj in prav nihče pove, kdo se vrne iz tistega pekla in kdo za vselej omahne!

Ti veš, da sem jaz že stal tako blizu smrti, da še predobro vf kako rahlo so priprta vrata onostranstva. Upam sicer, da se takega ne bo zgodilo, vseeno pa hočem, da ima moje d priznanega očeta in moj priimek, ki se mu ga ne bo treba nii sramovati.«

Mati se je ob teh besedah tiho umaknila v kuhinjo in s predpasnikom obrisala solzne oči.

»Tudi Peter sluti v sebi nesrečo, fle samo jaz!« je gret pomislila in znova jo je neusmiljena bolečina stisnila pri srcu sebi pa tihega materinega odhoda še opazili niso, toliko sol zaverovani v besede, ki jih je dalje brala Anka.

»Vesel sem, da ste se z mojo mamo tako lepo pomenili zadnjih pismih, ki smo si jih izmenjah z našimi domačimi,s' si glede naju že vse povedah in vedi, da te v naši hiši žeii postlana postelja, ki ti jo je ljubeznivo postlala moja mati!«

»Lepo je napisal in če v resnici tako pošteno misli v svoji srcu, potem bo vse lepo in prav!« se je oglasil oče z glasom katerem se je čutilo olajšanje ob spoznanju, da se obeta Ai morda prav lepo življenje ob dobrem možu na trdni in imenil kmetiji.

Pesem klopotca, ki je sredi virštanjskih vinogradov pl| nenasitne jate škorcev, se je pomešala med pesem konjs kopit in okovanih koles voza, ko sta se v sončnem dopoldne^ rahlem drncu peljala Dolinarjev Marko in Osojnikova Ank^' železniško postajo na Grobelno, čakat Petra.

Koruzna polja so že orumenela in povsod ob cesti sta vide^ pridne kmete, kako so s polnimi vozmi tovorih pod str«' letošnji obilni pridelek. i

Dolgo je peljala cesta prav blizu mejne reke Sotle, ki se spokojna vije po dolini, ne da bi se zavedala, kako s svP lenobnim tokom ločuje dva rodova, ki sta bogvedi poselila te slikovite bregače, ki jo obdajajo.

»Le kako bi teklo moje življenje, če bi ostala tam, onstra" reke?« se je zamišljeno spraševala Anka, zroč preko vode^ hiš se ji je zazdelo, da sliši sem preko Sotle zategli zagorski kot bi jo rodna gruda vabila in klicala nazaj v svoje naročji;

Očetu Marku ni ostal skrit hrepeneč Ankin pogled tja, kjer se je že za prvim »bregcem« mogla uzreti njena roj-

vas^ tis"

»Še čutiš, da te korenina, katere je vaš rod pognal v ^^ zemljo tam preko, vlečejo nazaj?« je presenetil Anko z nep^ kovanim vprašanjem. ,

»Le kako ste mogli uganiti moje misli in občutja?« zdrznila Anka, kot bi jo presenetil pri prepovedanem opr^^

»Nikar ti naj ne bo nerodno,« je opazil njeno zadrego. sledil sem pogledu tvojih oči in lahko sem uganil, kaj se S tvoji duši!«

PISMA BRALCEV

25

■ODMEVI

jtivali niso igrače

fjovem tedniku sem z za-' lojeni prebral članek, ki 'J napisala dijakinja Sred-'jdravstvene šole iz Celja IjPrelog. Ko je prišla na ^^iško postajo, je zagle-^^a železniških tirih rdeče ^asto kepico, z žalostnim izom v očeh.

jprav se je na železniški '0 ljudi kar trlo, se nihče pomnil, da bi jo rešil pred jjjjajočim vlakom. To je Saša, za kar ji velja jjbna zahvala. Naliti najst-jso si seveda delali norca jjsmejali. Ne vem, na kate->Qli so se naučili osnove jale. Med nekulturnimi izovalci tega tragičnega 2ora je bilo tudi nekaj gosja so bile nadvse prijazne. I čast tudi tem za huma-j Ena od njih je celo oblju-1, da bo psa spravila na neje. Če je to storila, naj to foči celjskemu društvu za iito živali, ki ima sedež v |)Oski ulici.

;obo Saša nastopila službo lolnišnici, sem prepričan, bo imela tako human od-1 do bolnikov. Še vedno a pravilo, da kdor nima živali, tudi ljudi nima. lam reči, da je tudi ta sesta-napisala v lepem jeziku in |d občuteno. Če bi bil še |wen, bi ji za tako odličen javljaj ski spis napisal odlič-loceno v redovalnico. Pre-m sem, da je ta opis do-Ika na železniški postaji [brala tudi njena profesori-slovenščine in ga ocenila z U odlično. Predlagam, da 'Vodstvo šole javno pohvali. Ob tem tragičnem dogodku Jodal, kako potreben bi bil Mju azil za zavržene živali, fni azil, ki uspešno deluje, 'Mariboru, kar je za Slovelo. ki si želi v EU, kaj slaba ftna osnova. Tudi v Ljubljane resno pripravljajo na iz-"(Injo azila. Pri tem ima ve-zaslug tamkajšnja župa-»Vika Potočnik, ki je Ijubi-feživah. Če je Celje tretje ^to v Sloveniji, bi lahko '^eli razmišljati o azilu v ki bi bil lahko koristen '•^flo celjsko regijo. Upam, ">0 celjski župan Bojan Šrot Več posluha za azil, kot 'if imel bivši župan Jože ''^ek, ki ga sploh ni imel.

MILAN GOMBAČ, Celje

PREJEU SMO

^delu društva

Sivo upokojencev v Šen-. Pertu je eno izmed društev, Plujejo v okviru Krajevne >osti Breze nad Laškim. ^ ^fiovljeno je bilo leta 1989 1 ^os praznuje desetletnico IjjJ^i^- Trenutno šteje 112 ((j.*?^- ki v glavnem živijo na kmečkih domovih, raz-^Jiih po šentruperskih hri-vasicah.

Na letošnjem občnem zboru, ki je bil proti koncu marca, so člani društva opravili »inventuro« za leto 1998 in hkrati sprejeli plan dela za tekoče leto. Njihova aktivnost se odraža v celotni realizaciji zastavljenih nalog, ki so bile uresničene tudi z materialno podporo ZDU občine Laško in matične krajevne skupnosti. Upokojenci, ki v tako imenovanem svojem tretjem življenjskem obdobju, v Šentrupertu nimajo kakšnega posebnega razvedrila ali drugih družabnosti, so se z veseljem udeležili izleta v Prekmurje in drugih srečanj upokojencev, sodelovali pa so tudi na tekmovanju strelcev v Rečici pri Laškem. Kljub številnim pomanjkljivostim in neugodnostim, ki jih lahko ima življenje na podeželju, pa je ena od prednosti pred tistim v urbanih naseljih v tem, da se v Šentrupertu upokojenci v glavnem vsi poznajo med seboj in živijo v sožitju, prijateljstvu in medsebojni pomoči. Med sabo se obiskujejo in pogovarjajo in ni treba posebej poudarjati, kako v starosti, stiski, bolezni ali osamljenosti lepa in prijazna bodrilna beseda dobro dene.

Še posebej pa so bih upokojenci na občnem zboru veseli obiska gostov, to je vidnih predstavnikov domače krajevne skupnosti in predsednika ZDUS g. Vinka Gobca ter predsednika ZDU občine Laško Matevža Kolarja, ki sta jih seznanila z aktualnimi družbeno političnimi razmerami in v zvezi s tem s položajem ter življenjem upokojencev v ožji in širši družbeni skupnosti.

Kot so člani DU Šentrupert opredelili v programu dela, nameravajo ostati aktivni tudi v bodoče, seveda kolikor jim bo to dopuščalo zdravje in moči. Kot doslej nameravajo sodelovati z drugimi društvi in organizacijami, udeleževali se bodo izletov in srečanj ter drugih prireditev. Tudi družabni stiki in skrb za sočloveka, zlasti za ostarele in bolne stanovske tovariše, je med njihovimi osnovnimi nalogami. Posebne aktivnosti bodo namenjene tudi razvitju prapora, ki ga društvo še nima. Vse to pa bodo realizirali pod vodstvom dolgoletnega predsednika Jožeta Marota, ki se je ob zaključku občnega zbora vsem članom in ostalim zahvalil za sodelovanje z besedami, da je takšno članstvo in njegovo delo društvu v ponos in vzpodbudo, kar ustvarja ugled in odličnost organizacije.

MARIJA SALOBIR, Šentrupert

Unicef o kriznih razmerah na Balkanu

Unicef kot ena večjih svetovnih humanitarnih organizacij in edina v okviru OZN, ki je posvečena izključno otrokom, je na kriznem območju Balkana prisotna že ves čas. Zadnji dogodki pa narekujejo oblikovanje sistematičnega kriznega programa pomoči.

Unicef je zato skupaj z Visokim komisariatom za begunce

(UNCHR) in Svetovnim programom za prehrano (WPF) oblikoval krizni program, ki predvideva 2,5 milijarde tolarjev pomoči. Sestanek in podpis dokumenta o sodelovanju je bil v torek v Ženevi. Zagotovil bo pomoč otrokom na celotnem ogroženem predelu Balkana, vključno z vsemi predeli ZRJ. Program pomoči je osredotočen na področja zdravstvene oskrbe, oskrbe s čisto pitno vodo, preprečevanja podhranjenosti in psiho-so-cialno pomoč otrokom.

Unicefova pomoč na ogrožena področja nenehno prihaja. Prejšnji teden je v Tirano iz Kopenhagna poletelo letalo s pomočjo v vrednosti 150 tisoč dolarjev. Večina nacionalnih odborov Unicefa se je že odzvala na prošnjo, da z dodatnimi akcijami zbiranja sredstev podpre izvajanje kriznega programa. Slo-vensld odbor je z akcijo začel konec marca. Preko Slovenskega odbora za Unicef bo ministrstvo za kmetijstvo v ogrožene predele poslalo 6 ton mleka v prahu. Z neposredno pošto je odbor za pomoč zaprosil 1000 slovenskih podjetij, naslovil pa jo bo tudi vsem svojim rednim donatorjem. Ostale posamezne donatorje pa poskuša spodbuditi s pozivi preko javnih medijev.

V pičlih treh dneh se je odzvalo že 14 podjetij, njihova pomoč pa znaša 284 tisoč tolarjev. Pomoč ponujajo tudi posamezniki, ki se po telefonu odzivajo na apel, objavljen na nekaterih radijskih postajah. Na sedežu Slovenskega odbora za Unicef je delovala dežurna služba tudi v času velikonočnih praznikov in je sprejemala telefonske klice na številko 159 31 43. Donatorji lahko pomoč nakažejo tudi neposredno na žiro račun 50102-678-99015 s pripisom NUJNA POMOČ.

Slovenski odbor za Unicef se je kot podpisnik pridružil apelu desetih nevladnih organizacij, s katerim pozivamo vlado, da v čim krajšem času prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi ustrezno oskrbo beguncev iz Kosova v Sloveniji.

Slovenski državljani so že tolikokrat do zdaj pokazali, da jim ni vseeno za stiske otrok po svetu. Zato so v Slovenskem odboru za Unicef prepričani, da bo tudi tokratni poziv za pomoč uspešen, kar nakazuje že dosedanji odziv.

BLAŽ HABJAN, Slovenski odbor za Unicef

'zAtr^

Dan na Sladki Gori

Bil je zelo lep sončen dan. Od zunaj nas je ogrelo toplo pomladansko sonce, naša srca pa so ogreli naši mali sončki -naši otroci. Na Sladki Gori imamo oddelek male šole ter oddelke od prvega do četrtega razreda. Ob letošnjem 25. marcu, prazniku mater, so učenci pripravili zelo lep in duhovit kulturni program. Nasmejali smo se našim najmlajšim, pa tudi ob igrici Butalci. Ob mislih, ki so jih otroci skupaj z učiteljicama pripravili in povedali, pa je pritekla tudi kakšna solza sreče.

Zato bi se ob tej priliki rada zahvalila učiteljicama Renati in Urški, ki sta tako lepo pripravili učence, prav tako gre zahvala vzgojiteljici Alenki, ki se trudi z našimi malimi šolarji. Vso pohvalo in zahvalo tudi gospodični Lidiji, ki je skupaj z otroci pripravila zelo lepe ritmične točke. Ne smemo pozabiti na kuharico Jožico, ki je med prireditvijo pripravila prigrizek za vse mame in babice.

Na koncu se seveda zahvalim tudi sponzorjem, mesnici Guter Rogaška Slatina za dobrote na mizi, cvetličarni Ro-višnjak iz Rogaške Slatine za darilne šopke ter Krajevni skupnosti Sladka Gora, še posebej g. Močniku za govor. Še enkrat vsem skupaj hvala!

MAJDA JURŠE, Polžanska Gorca

Materinski dan

že prvi sončni žarki tega dne so razodevali praznovanje. Zemlja si v teh dneh počasi nadene svoja najlepša oblačila. Sije v svežem zelenilu travnika in polj, žari v tisočerih barvah. Marec je mesec, ko ne doživljamo le tople preobrazbe narave, ampak smo v teh dneh še posebej čaščene ženske, matere. In to nam v sivem vsakdanu dobro dene.

V OŠ Ljube Mikuš v Žalcu delajo in ustvarjajo z otroki, ki so navzlic svoji drugačnosti (ali pa prav zaradi nje) še posebej občutljivi in hrepenijo po bližini človeka, ki jih sprejema, vzljubi in se jim v celoti posveča. To delo zahteva posebno tankočutne in prijazne ljudi, saj jih otrok v nasprotnem primeru kmalu spregleda in zavrne.

Starši, ki spremljamo delo na tej šoh, lahko v srečanjih z zaposlenimi in otroki zaznamo pozitiven utrip življenja v tej sredini. Ena od priložnosti, ki je potrdila že predhodne izkušnje, je bil ravno materinski dan.

Tega popoldneva smo se množično zbrali v avli šole, kjer je najprej pritegnila našo pozornost svojevrstna scena. Karikature, duhovite in hkrati globoko občutene, so bile delo priznanega karikaturista Milana Alaševiča, ki je bil tudi eden izmed gostov prazničnega popoldneva in avtor risarskih daril.

Drugo presenečenje je bila pevka Majda Petan, ki je s svojim blagozvočnim glasom in ganljivimi besedili privabila solze v naše oči. Posebej, ko je zapela ravnateljici šole, gospe Danici Puncer, ki je tega dne (kako simbolično) praznovala rojstni dan.

Za glasbeno spremljavo Majde Petan in recitala Marjane Confidenti je poskrbel predstavnik Glasbene šole Žalec Jože Škorjanec. Plesna skupina Šlauf, katere vodja je Sava Melanšek, v Savinjski dolini slovi že nekaj let. Tudi tokrat so bila dekleta v svojem nastopu dovršena. S svojim bogatim programom se je predstavil tudi šolski pevski zbor pod vodstvom gospe Mojce Florjančič. »Tohko pesmi, toliko besedil! Mar je mogoče, da so si vse to zapomnili naši otroci?« je bilo slišati

po prireditvi. Žar nastopajočih otrok pa je razodeval, da jim je petje v veliko veselje, posebej če lahko z njim ogre-jejo srca svojim bližnjim.

Vse niti prireditve sta imeli v rokah Mojca Sanda in Marjana Confidenti, ki je program tudi povezovala z lepimi mislimi, recitacijami in celo z eno od svojih pesmi. Poudarila je, da so prireditev in pogostitev omogočili mnogi pokrovitelji, ki nikoli ne odrečejo pomoči, kadar jih zanjo zaprosijo.

Ko so nas otroci obdarih z nageljni, so bih v svoji simpatični nerodnosti tako prisrčni, da so s svojo neposrednostjo prinesli v že tako svetel prostor prijetno svetlobo. Ko bi bilo potrebno izreči besede zahvale, so bila naša srca preveč ganjena, oči so žarele in povsod je bilo čutiti več sonca, saj se nas je dogodek globoko dotaknil.

MARIJA KRONOVŠEK, Parižlje

PRITOŽNA KNJIGA

Slovenska polka in valček

z velikim veseljem sem si ogledala letošnjo prijetno prireditev »Slovenska polka in valček«. Z družino smo se z zanimanjem zbrali ob TV in uživali ob poslušanju novih narodno-

zabavnih melodij. Ansambli so nas navduševali, pa tudi sama organizacija je bila odlična.

Razočarana pa sem postala takrat, ko se je začelo glasovanje. Glasovati sem seveda želela za ansambel, ki mi je bil najbolj všeč in me je najbolj prepričal. To so bili Šaleški fantje s svojo polko »Metlin ples«. Ob odlično odigrani in odpeti skladbi smo za posladek videli še pravo predstavo folklorne skupine, ki je metlin ples tudi zaplesala. Da je bil omenjeni ansambel res vrhunsko pripravljen, lahko potrdijo in so potrdili tudi taki, ki se z glasbo profesionalno ukvarjajo. Zato sem zanje želela oddati svoj glas. A celih pet minut, kolikor jih je bilo na voljo, nisem mogla priklicati želene številke, saj je'bila neprestano zasedena.

Mislila sem, da je kaj narobe z mojim telefonom, vendar sem ugotovila, da to ni res. Najmanj 50 znancev in prijateljev je imelo iste težave, zatrjevali so mi, da niti enkrat niso dobili zveze s to številko in zaradi tega niso mogli glasovati. Prišla sem do zaključka, da je moral nekdo številko zablo-kirati! Zato pozivam Telekom Slovenije, da pojasni, zakaj je bila linija blokirana! Prav tako želim, da RTV Slovenija pojasni potek glasovanja.

Šaleški fantje si v nobenem primeru niso zaslužili tako velikega razočaranja in moralne škode. A kljub temu, da je veliko število gledalcev ostalo brez možnosti glasovanja, je zanje bila in bo skladba Metlin ples med vsemi predstavljenimi najboljša.

Torej, Telekom in RTV, prosim za vaše pojasnilo, hkrati pa RTV opozarjam, naj bodo bolj pošteni do vseh.

MARIJA JEŽOVNIK, Velenje

26

MALI OGLASI - INFORMACIJE

MALI OGLASI - INFORMACIJE

27

28

MALI OGUSI - INFORMACIJE

INFORMACIJE

29

30

KRONIKA

mm

Pokalo |e in bolelo

Da je streljanje s karbidom lahko sila nevarno početje, so nekateri občutili na lastni koži, ko so s pokanjem oznanjali praznične dni. Trije primeri, ki jih objavljamo, so dovolj zgovorni in nemara celo poučni.

V soboto, 3. aprila popoldne se je v Mozirju pri streljanju s karbidom hudo telesno poškodoval 30-letni domačin Robert B. Do poškodbe je prišlo, ko sta s prijateljem, 30-letnim Markom M. v poso

do naložila karbid in jo prekrila s starim bojlerjem. Pri tem se je sproščala večja količina plina, zato je prišlo do predčasne eksplozije. Bojler je vrglo v zrak in priletel je Robertu v glavo.

V nedeljo popoldne se je lažje telesno poškodoval 28-letni Milan B. iz Ješpvca. Policisti so ugotovili, da je Milan po koncu streljanja s karbidom postavil pokonci posodo za mleko in opazil, da je v notranjosti ostalo še nekaj te

ga »streliva«. Še enkrat je prižgal z vžigalnikom, ogenj pa je povzročil izbruh plamena, ki je Milana oplazil in opekel po prstih leve roke.

V nedeljo dopoldne se je pri streljanju s karbidom hudo telesno poškodoval tudi 37-letni Franc M. iz Gavc pri Šmart-nem ob Paki. Ugotovili so, da je na karbid položil večji sod s senom, takrat pa je prišlo do samovžiga, sod pa je vrglo v zrak. Zadel ga je v spodnji del čeljusti. M.A.

MINI KRIMICI

Izginjajo šolenčki

Policisti PP Celje so bili obveščeni, da iz garderobnih prostorov v srednji vrtnarski šoli v Medlogu izginjajo čevlji. 29. marca je brez svojih čevljev ostala Tina S., teden dni pred tem pa Andreja K. Neznani zmikavt se je očitno osredotočil na znamko Dr Mar-tens.

Ukradeni clio

v noči na 31. marec je s parkirišča na Pohorski ulici v Celju izginilo osebno vozilo Renault clio, last Ivana M. Ukradeni avtomobil je kovinske rdeče barve, z registrsko oznako CE 50-03P.

Kleti se praznijo

v .času od 27. do 31. marca je nekdo vlomil v kletne prostore v stanovanjskem bloku Na zelenici v Preboldu. Iz kleti Elizabete Š, je ukradel zaboj z orodjem, strojček za rezanje keramičnih ploščic in zaboj z vodovodnim materialom v skupni vrednosti okoli 30 tisoč tolarjev.

V četrtek, 2. aprila zgodaj zjutraj, je nekdo vlomil v iste kletne prostore. Iz kleti Rafka N. je odnesel Iskrin vrtalni stroj, razno orodje, zračno puško in primež za stroj za rezanje keramike. Lastnik je oškodovan za okoli 45 tisoč tolarjev. Poostren varnostni nadzor v tem bloku ne bo odveč.

Akumulator z gradbišča

v noči na 31. marec je neznani storilec kradel na gradbišču regionalne ceste v Gorici pri Slivnici. Iz omarice za urejanje tamkajšnjega prometa je odmontiral akumulator za semafor. Podjetje za vzdrževanje" in obnovo cest iz Celja je oškodovano za okoli 30 tisoč tolarjev.

Denar, zlatnina...

v sredo, 31. marca med 8. in 16. uro, je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Zorice P. na Cesti na Ostrožno v Celju. Potem ko je dodobra preiskal notranjost hiše, je odnesel večjo vsoto denarja ter 3 verižice, 7 prstanov in dve zapestnici, vse iz rumenega zlata. Lastnica je oškodovana za več kot poldrugi milijon tolarjev.

V petek pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Šentjurju pri Celju, last Zdenke V. Neznani storilec se je osredo

točil na tri potne liste, zlatnino in denar v domači in tuji valuti. Lastnico je oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev.

Drzna tatvina

Prejšnji petek popoldne se je 47-letni Karel J. iz Male Breze sprehajal ob reki Savinji v Celju, ko se mu je približal neznanec in ga prosil za sto tolarjev. Karel mu te pomoči ni mogel odreči, zato je segel v žep po denarnico, takrat pa mu jo je neznanec iztrgal iz rok ter zbežal v neznano. Karel, ki je bil oškodovan za okoli 15 tisoč tolarjev, ima o dobroti po tem pripetljaju najbrž drugačno mnenje.

15 krat 10 škatlic

V noči na 1. april je neznani storilec vlomil v skladišče trgovine RR na Ulici heroja Staneta v Žalcu. Ukradel je petnajst zavitkov cigaret, s tem pa lastnika Romana R. oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev.

Tat na poligonu

v noči na 1. april je bil neznani storilec aktiven na avto-poligonu v Ločici ob Savinji. Vlomil je v delovni stroj, nato pa še v leseno barako ob tenis igriščih. Iz notranjosti delovnega stroja je odnesel avtora-dio kasetofon Sony, magna kartico, sončna očala Ray Ban in anorak Nike. Iz barake je ukradel štiri sobne reflektor-ske svetilke ter razna oblačila. Lastnika Renato K. in Marija S. sta oškodovana za približno 100 tisoč tolarjev.

Manj bo pokalo

Šmarski policisti so 1. aprila opravili hišno preiskavo pri Antonu K. iz okohce Podčetrtka. Našli so in mu zasegli 15 kilogramov smodnika in 150 cm vžigalne vrvice, ki ima to lastnost, da gori zelo počasi. Lastnik bo za prekršek plačal kazen, policisti pa so z zasegom tudi preprečili nekaj nepotrebnih in motečih detonacij.

Strelivo na meji

Na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovcu so policisti pri temeljiti kontroli izprašali tudi Josipa H., državljana Hrvaške, ki se je v avtomobilu pripeljal na našo stran. V vozilu so našli 15 nabojev kalibra 9^ mm, zaradi česar je moral Hrvat plačati denarno kazen, seveda pa je ostal tudi brez streliva.

Policisti PMP Rogaška Slatina pa so 2. aprila zvečer na istem mejnem prehodu preverili tudi hrvaškega državljana Branka C., ki je vstopil na slovensko ozemlje. V njegovem avtomobilu so našli 110 dag smodnika, ki so mu ga zasegli, zagovarjati pa se bo moral pri sodniku za prekrške.

Porisani mondeo

v noči na soboto, 3. aprila, se je neznani objestnež znesel nad osebnim avtomobilom Ford mondeo, parkiranim na Starem trgu v Slovenskih Konjicah. Z ostrim predmetom ga je vsega porisal, lastniku Marku J. pa povzročil za približno 180 tisoč tolarjev gmotne škode.

Vlom v kiosk

v petek, 2. aprila zgodaj zjutraj, je neznani storilec vlomil v prodajni kiosk Dela na Mariborski cesti v Celju. Ukradel je za okoli 100 tisoč tolarjev različnih vrst in znamk cigaret.

Obiskal Štrucko

v noči na 2. april je neznani storilec vlomil v trgovino Štručka na Vegovi ulici v Šmarju pri Jelšah. Iz notranjosti je odnesel večjo količino različnih sladkarij in brezalkoholnih pijač, s tem pa lastnico Melito K. oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev.

Vlomil v bife

v noči na 2. april je nekdo vlomil v bife Hudičev graben v Parožu, ki je last Marije D. iz Lokovine. Storilec je odnesel osebni računalnik pentium, glasbeni stolp Sharp z zvočniki, večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter več zavitkov cigaret Boss. Lastnico je oškodoval za približno pol milijona tolarjev.

V omarico po denarnico

Minuli petek popoldne je neznani storilec izkoristil pravi čas in vlomil v garderobno omarico na Geodetski upravi v Celju. Pobral je žensko denarnico z denarjem, s tem pa je lastnico Senedp Z. iz Celja oškodoval za 60 tisoč tolarjev.

Napadel policista

v nedeljo, 3. aprila malo pred polnočjo, je patrulja PP Celje na Dobrni ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki pa se je na znak policista požvižgal in peljal dalje. Patrulja mu je potem sledila in ga ustavila v Pristovi pri Lembergu ter ugotovila, da gre za 33-

letnega Ivana K. iz Vitanja. Zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, mu je bil odrejen preizkus z alkotestom, v skladu s predpisom pa je bilo treba počakati 15 minut. Med tem ko je policist v vozilu pisal zapisnik, je Ivan urno sedel v svoje vozilo in zapeljal proti drugemu policistu. Kljub pozivu, naj počaka, je policista z vozilom odrinil ter odpeljal in izginil v noči. Za to svoje početje se bo moral zagovarjati na sodišču, čaka pa ga tudi srečanje s sodnikom za prekrške.

Potrebna je bila sila

v nedeljo, 4. aprila malo pred 2. uro,-je patrulja PP Slovenske Konjice v kraju Be-zina ustavljala voznika osebnega avtomobila, 26-letnega Petra V. iz Oplotnice, ki pa se ni hotel ustaviti, ampak je nadaljeval vožnjo v smeri Ga-brovnika. Patrulja ga je poskušala ustaviti tudi med to vožnjo, a spet ni bilo odziva. Peter prav tako ni upošteval odredbe policistov PP Slovenska Bistrica, ki so ga poskušali ustaviti v Čadramu. Naenkrat pa se je odločil, da zapelje na kolovozno pot, tam je vozilo ustavil, izstopil in stekel v gozd. Ko ga je eden od policistov dohitel, se mu je Peter uprl in se upiral, zato je bila nujna uporaba fizične sile in vklenitev. Tudi Peter se bo moral, zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, zagovarjati na sodišču.

Ukradel žago in škropilnice

Koncem minulega tedna je nekdo vlomil v prostore KZ Šentjur v Dramljah. Storilec je ukradel motorno žago Hus-quarna in štiri nahrbtne škropilnice. Zadrugo je oškodoval za okoli 115 tisoč tolarjev.

Izkoristil gnečo

v nedeljo, 4. aprila okrog dveh zjutraj, je neznani storilec, ki se je nahajal v diskoteki Casablanca v Celju, izkoristil gnečo in nepazljivost lastnice ter s sedeža v separeju ukradel črno žensko usnjeno jakno. Tamara Z. je oškodovana za okoli 70 tisoč tolarjev.

Pet krat GSM

Ob koncu prejšnjega tedna je neznani storilec vlomil v trgovino Mešič v Levcu. Tam si je izbral 5 prenosnih GSM telefonskih aparatov različnih znamk, lastnika Antona M. pa oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev.

PROMETNE NEZGODE

Voznik je pobegnil

Na Ljubljanski cesti v Celju se je v ponedeljek, 5. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, drugi udeleženec pa je s kraja nezgode pobegnil.

Mirko M. (92) je na prehodu za pešce prečkal Ljubljansko cesto in nameraval nadaljevati pot proti Gledališki ulici. V tem času je po Ljubljanski cesti, iz smeri Gregorčičeve ulice, pripeljal neznani voznik

motornega kolesa, ki je kljub zaviranju trčil v pešca in ga zbil po vozišču. Za tem je neznani voznik s kraja nezgode pobegnil. Policija voznika črnega »čoperja« poziva, da se zglasi na policijski postaji v Celju, očividce pa naproša, da vse, kar vedo o nesreči, sporočijo na tel. št. 113.

Na nasprotni vozni pas

Na lokalni cesti Marija Gradec-Lahomšek, v vasi La-homno, se je v petek, 2. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel voznik kolesa z motorjem. Gmotna škoda znaša okoli 200 tisoč tolarjev.

Sebastjan B. (16) iz La-homška je vozil kolo z motorjem iz smeri Marija Gradca proti Lahomšku. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno vozišče, takrat pa se je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 27-letni Miran J. iz Trnovega. V trčenju

med voziloma je vo^J bastjan B. utrpel hudeti poškodbe. a

Smrtno trčenje

Na glavni cesti L redJ naj naselja Zidani Mo^ v ponedeljek, 5. apJ 3.15 uri, pripetila s^j^ prometna nesreča. ] Dejan K. (20) iz Ra^j vozil osebni avtomobil j^: ri Radeč proti Zidanem V bližini odcepa ceste ^ ma podvoza pod žele^J progo je v levem ovinkuj bil oblast nad vozilom i| peljal na bankino, nato] sprednjim delom vozila j trčil v kamnito škarpo/ nje je bilo tako silovito, bil voznik Dejan K. naii mrtev. ' 1

TATVINE IZVOZIL

v noči na 29. marec je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava yugo, last Aleša K., parkiran na Slomškovem trgu v Celju. Storilec je iz vozila ukradel avtoradio kasetofon Kenvvood in moško jakno v skupni vrednosti okoli 60 tisoč tolarjev.

V noči na 30. marec je bilo vlomljeno v osebni avtomobil VW golf, parkiran Na zelenici v Celju. Storilec je ukradel avtoradio kasetofon Pioneer, lastnika Nenada L. pa oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev.

V sredo, 31. marca popoldne ali zvečer, je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava yugo, parkiran na Graščinski cesti v Preboldu. Ukradel je avtoradio in zvočnika, 10 au-dio kaset in 15 litrov bencina. Lastnica Jožefa C. je oškodovana za okoli 40 tisoč tolarjev.

Matjaž P. je 1. aprila prijavil, da je nekdo vlomil v njegov osebni avtomobil Zastava 126, ki je bil nekaj dni parkiran na Cesti v Šmartno v Vojniku. Storilec je iz vozila ukradel avtoradio kasetofon Pioneer z zvočnikoma, verige za kolesa, vzvratni ogledali, brisalce, zadnje luči in torbo z orodjem. Oškodovan je za okoli 55 tisoč tolarjev.

V noči na 5. april je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava 128, ki je bil parkiran v bližini osnovne šole v Pesju. V vozilu je odmontiral avtoradio Blaupunkt, ukradel pa je tudi starejši Iskrin gramofon ter 7 audio kaset. Boris P. je oškodovan za okoli 30 tisoč tolarjev. M.A.

Podjetje NT&RC d.o.o.1

direktor: Jože Cerovšekj nadzorni svet: Milena Bre Poklič - predsednica, Matj Jamnikar in Tone VrabL poslovni sekretar: Suzana R

Podjetje opravlja časopisu založniško, radijsko in agend tržno dejavnost. Naslov: Pre§ va 19, 3000 Celje, telefon (C 422-50, fax: 441-032,.; Novi tednik izhaja vsak četi Cena izvoda je 280 tolarj? Naročnine: Majda Klanš« Mesečna naročnina je 930 tol Za tujino je letna naročnina 11 tolarjev. Številka žiro račun 50700-601-106900. Nenaroft rokopisov in fotografij ne vra£

Tisk: Delo, Tisk časopisov in i d.d., Ljubljana, Dunajska5, direktor: Alojz Zibelmk. Na podlagi mnenja Ministrstv informiranje z dne 23.6.1992 časopis Novi tednik med proiz informativnega značaja, za kal plačuje 5% davek od prom( proizvodov.

mihm

Odgovorni urednik; i

Branko Stamejčič. ^ Urednica Novega tednika: Milena B. Pbklič. Urednica: Tatjana Cvira Uredništvo: Marjela Agrež, M Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Gregor Kadč, Urška Selišnik, Stamejčič, Željko Zlile. Tajnica uredništva: Mojca W Tehnični urednik Franjo Računalniški prelom: Rot)C|

Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagii E-mail: tednik@NT-RC.si:

Odgovorna urednica: i Nataša Gerkeš-Lednik.

Uredništvo: Simona Brglez. ^ Lejič. Sergeja Mitič, Mateja P® Tone Vrabl. ' Glasbeni luiednik: Stane Šp^ Vodja tehnike: Bojan Piš^^ Telefon studia (za oddaje v ži^; 4900-880,4900-881 E-mail: Radio@NT-RC-Si.

Opravlja trženje oglasnega pi^-Novem tedniku in Radiu Cf^^ ter nudi ostale agencijske siof^

Vodja Agencije: Franček Propaganda: Valter I^eben. Grabar, Zlatko Bobinac, C^^ Koprivica, Vesna Matja5>^ Koordinator trženja: Nlitja

Telefon: 063/422-50 '

fax: 441-032, 443-511 ,

E-mail: Agendja@NT-RC'

KRONIKA

31

^^OCNE rVETKE

,petek, 2. aprila dopoldne ^Ja policijski posrtaji ogla-U š. iz Celja in povedal, ^ je prejšnji dan nabutal 'J, Darko N. ter mu pri > hlače.

,petek zvečer je Celjanka Aa prijavila, da se je .zakadila Fatima Š. in jo 'pla. Potem ko so policisti obvestila o tem dogod-se odločili, da Fatimo jjjo k sodniku za prekrš-

petek, 3. aprila je v dru-gnezdecu v Medlogu ^(j M. pretepal svojo žen-p si s tem prislužil sodnika

iiekrške.

Vrtni ulici sta se v sobo-(poldne grdo gledala in se iIj soseda Marjan K. in Jo-f Oba bo sprejel sodnik za trške.

^ sobotnem večernem ča-;t)ilo napeto pred stanova-dv Novi Cerkvi, kjer sta se J Branko O. in Bojan T. '/ponedeljek, 5. aprila polne je na policijsko postajo el Dalibor M. in dežurne-povedal, da ga je prejšnji na Lopati fizično obdelal jR. Po zbranih podatkih olicisti ugotovili, da je Mi-oden za spoved pri sodni-a prekrške.

ponedeljek zvečer sta se inovanjski hiši v Gabrovcu irijela Roman L. in Franc iier sta bila v pretepu oba b aktivna, se bosta oba ivarjala pri sodniku za Tške.

Prizadetim, ki so se prejš-leden našli v nočnih cvet-,smo dolžni na tem mestu isati dvoje pojasnil: V lo-1 v Višnji vasi Aleksander inapadel tamkajšnje točaj-ampak se je dogodek odvi-pred lokalom, kjer je bila Jv agresivnega napada kandrova nekdanja prija-ica.

Pretepena Tatjana, ki je za-•sila za pohcijsko posredo-5epo tem, ko jo je v Štorah «del Silvester, pa sama ni i^o sodelovala v pretepu, smo zapisali.

M.A.

Tiralica za ziocincem?

Če bo sklep o prisilni privedbi v zapore na Dobu brez rezultata, bo za Mitjo-Toma Šmigovca razpisana mednarodna tiralica

Mitja Tomo Šmigovc (32) iz Slovenskih Konjic je bil zaradi kaznivega dejanja napeljevanja k umoru obsojen na štirinajst let zapora. Na začetku letošnjega marca bi bil moral na prestajanje kazni v zaporih na Dobu, vendar ga tam ni še do danes.

Veliki senat Okrožnega sodišča v Celju je v letu 1996 sodil dvema Konjičanoma, Mitji-Tomu Šmigovcu in Mateju Rističu, obtoženima za umor konjiške veterinarke Irene Šmigovc, ki je bila obenem Šmigovčeva babica. Umor se je zgodil 13. septembra leta 1994 v počitniški hiši na območju Savudrije na Hrvaškem. Koncem novembra je bil Mitja-Tomo Šmigovc, zaradi kaznivega dejanja napeljevanja k umoru, obsojen na

enajst let zapora, Matej Ristič pa, zaradi umora, na devetletno zaporno kazen.

Umor je bil storjen na grozovit način, motiv zanj pa je bilo koristoljubje, saj je bila umorjena Irena Šmigovc precej f)remožna ženska. Zločin je bil približno leto dni neraziskan, vse do dne, ko so pohci-sti in kriminalisti oba osumljenca prijeli in ju ovadili tožilstvu, pred tem pa so, v daljši in obsežni preiskovalni akciji, v bližnji in daljni okolici počitniške hiše v Savudriji, našli zakopane ostanke razkosanega trupla konjiške veterinarke.

Oba obdolženca sta na sojenju zatrjevala, da sta nedolžna, četudi je Ristič na zaslišanju v novembru 1995 navedel, da je oškodovanko zadavil z vrvjo, in to na nagovarjanje in po načrtu Šmigovca. Po izvedbi številnih dokazov in zasli

šanju prič je prvostopenjski senat oba obtožena spoznal za kriva in ju obsodil: Mitjo-Toma Šmigovca na 11 let zapora, Mateja Rističa pa na 9 let zapora. Po pritožbi obdolžencev in okrožnega državnega tožilca je zadevo obravnavalo Višje sodišče v Celju, ki je Šmigovcu zvišalo kazen na 14 let zapora, Rističu pa na 11 let.

Po pravnomočnosti sodbe višjega sodišča bi se bila morala oba (koncem junija 1997) javiti v zaporih na Dobu, a Šmigovc ni mogel na odsluženje kazni, ker je že 17. aprila doživel hudo prometno nesrečo kot voznik osebnega avtomobila in je bil takrat še na zdravljenju v bolnišnici.

^ V letu 1997 je Mitja-Tomo Šmigovc (po svojem odvetniku) nekajkrat zaprosil za odložitev prestajanja kazni, v uradu predsednika okrožnega

sodišča pa so mu vsakič ta datum preložil za tri mesece. Šmigovc je namreč ob vsakem zaprosilu predložil zdravstveno dokumentacijo in ocene medicinskih strokovnjakov, da za prestajanje zaporne kazni še ni zmožen. Najrazličnejše zdravstvene izvide (tudi psihiatrične) je zbiral tudi v letu 1998 in nadaljeval s pisanjem prošenj za odložitev prestajanja kazni. To je počel vse do lanskega decembra, ko so se, po ponovni prošnji za odlog, v uradu predsednika okrožnega sodišča odločili, da presojo o zdravstvenem stanju obsojenega prepustijo sodnemu izvedencu. Ta je Šmigovca pregledal januarja letos, pregledal vso do takrat zbrano zdravstveno dokumentacijo in v svojem mnenju napisal, da je Mitja Tomo Šmigovc sposoben za prestajanje kazni v zaporu.

Na osnovi tega mnenja je predsednik celjskega okrožnega sodišča izdal odločbo, s katero je zadnjo Šmigovčevo prošnjo zavrnil kot neutemeljeno. Šmigovc se je po svojem odvetniku pritožil na višje sodišče, a je tudi to v sklepu zapisalo, da je prošnja neutemeljena. Obvestilo o sklepu višjega sodišča in obenem poziv, da se mora v treh dneh po prejemu zglasiti v zaporih v Dobu, je Šmigovc prejel prve dni marca, na Dobu pa ga ni še do danes. V času, ko je obiskoval zdravnike in pisal prošnje, je ves čas živel v hiši umorjene babice v Slovenskih Konjicah in bil pod nadzorom tamkajšnjih policistov.

Predsednik Okrožnega sodišča v Celju je 16. marca izdal sklep o prisilni privedbi Šmigovca. Če bo iskanje tega zločinca brez rezultata, bo sledil razpis mednarodne tirahce.

MARJELA AGREŽ

Radarji bodo

• v petek, 9. aprila bo ves dan regijski poostreni nadzor prometa;

• v soboto, 10. aprila bodo radarske kontrole v popoldanskem času na območju Celja in Rogaške Slatine, v nočnem času pa na območju Žalca;

• v nedeljo, 11. aprila popoldne na območju Velenja in Mozirja;

• v ponedeljek, 12. aprila dopoldne na območju Slovenskih Konjic in Laškega, popoldne pa na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah;

• v torek, 13. aprila dopoldne na območju Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Velenja in Rogaške Slatine;

• v sredo, 14. aprila dopoldne na območju Celja in Laškega, popoldne pa na območju Žalca in Slovenskih Konjic in

• v četrtek, 15. aprila dopoldne na območju Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Velenja in Šentjurja pri Celju.

Laserski merilnik hitrosti bo do 16. aprila pogosteje nameščen na območju Celja in Šentjurja pri Celju.

MESEC TALNIH OBLOG V ASTRI

k

V mesecu aprilu - POSEBNI PRODAJNI POGOJI PRI NAKUPU TALNIH OBLOG.

10 % gotovinski popust

(pri nakupu nad 5000 SIT), prodaja na obroke brez obresti, brezplačen prevoz! Prodajalna CELJE, Miklošičpeva ul. 4, telefon 442-717. Naša ponudba zajema tudi: -voščena platna za namizne prte -vse vrste PVC in gumijastih cevi -tehnično gumo v ploščah in trakovih -klinaste jermene

-pleksi stekla -delovna oblačila -JUVIDUR, Koterm, Novilan, teflon -plastična galanterija za gospodinstvo

Veselimo se vašega obiska v prodajalni ASTRA TT d.d., Celje, Miklošičeva 4, telefon 063/442-717.

%

Milo med > vožnjo

''olicisti so 29. marca 'ooči prejeli obvestilo iz ••nišnice, da sta tja, za-strelnih ran, prišla po •^oč 32-letni Iztok C. iz J^tjurja in 23-letni Dani-"M. iz Laškega.

sta Laščan in Šent-pozneje povedala pcistom in kriminali-sta se okoli 21.30 ure P^la z osebnim avtomo-p iz Vojnika proti y^3rtnem v Rožni dolini.

Vožnjo je Iztok sprožil L^olo in si prestrelil levo krogla pa je nato pre-^ dlan na Danijelovi J "^ici in obtičala v njegovi ^ stegnenici. Oba sta l^jj^la hude telesne poš-sicer pa dokaj neo-J^j^n primer kriminahsti ^^ziskujejo. M.A.

Manf krvi na asfaltu

V Obsotelju 45-letnica ZŠAM - Vsak peti voznik preveč »žejen«

V Združenju šoferjev in av-tomehanikov Rogaška Slatina, ki deluje tudi na območju Rogatca, so lani uresničili večino nalog. Pred dnevi, ko so se zbrali na volilnem občnem zboru združenja (ki povezuje 220 članov), so opozorili tudi na nove, izredne akcije.

Med zborom je predstavnik policijske postaje Rogaška Slatina poročal o pomembnem napredku na področju varnosti v cestnem prometu, saj je bilo stanje v lanskem letu bistveno boljše, celo najboljše na območju uprave za notranje zadeve Celje. To je bil rezultat sodelovanja med občino, člani ZŠAM, SPV ter policijo, in novega zakona o varnosti v cestnem prometu.

Tako so zabeležili kar 65 odstotkov manj težkih poškodb, lani po dolgih letih ni bilo nobene s smrtnim izidom, bilo je veliko manj poškodovanih otrok (lani 25 ter leto prej kar 36) ter manj mandatno kaznovanih (2101 voznik). Žal je še vedno preveč »žejnih« voznikov. Tako so ugotovili, da je bil pod vph-vom alkohola kar vsak peti kontrolirani voznik.

Člani ZŠAM Rogaška Slatina so poročali o uspešnem gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, posodobitvi prostorov in opreme v Ulici XIV. divizije.

sodelovanju v vseh akcijah Zveze ZŠAM Slovenije, o regijskih prireditvah na tem področju ter krajevnih preventivnih akcijah.

Ob zaključku so dolgoletnim članom podelili priznanja, med drugimi tudi ustanoviteljem združenja pred 45 leti, Karlu Ferjaniču, Slavku Strašku, Dominiku Lesjaku, Ediju Šipecu, Slavku Lipušu ter Antonu Krumpaku. Ob

minulem materinskem dnevu so se članic spomnili s šopki rož. Tudi veselici se za zaključek uspešnega leta niso odre-kh.

JOŽE MIKLAVC

Ob volilni skupščini je imel glavno besedo delovni predsednik Walgunie Frumencij (na sredini).

Huda delovna nezgoda

V četrtek, L aprila okrog poldneva, je prišlo v mizarski delavnici na Kovaški cesti v Zrečah do hude delovne nezgode.

Franc M. (54) je tega dopoldneva s krožno žago razrezoval les, pri tem pa mu je nekaj pred 12. uro potegnilo levo roko v območje žage. Utrpel je posebno hude telesne poškodbe, zato je na zdravljenju v celjski bolnišnici. M.A.

32

ZANIMIVOSTI

Je televizijska vojna zdaj icončana?

Najprej se je oglasil Marjan Jurenec, direktor Pro Plusa, družbe, katere večinska lastnica je Central European Media Enterprises, in pohitel z lepotno izjavo, da je združitve izredno vesel, kajti na boljšem bodo samo slovenski gledalci.

»Za nas bo to pomenilo izjemne možnosti za nakupe najboljših televizijskih programov,« je dejal med drugim. Šlo je namreč za združitev dveh velikih televizijskih družb, že imenovane CME in pa SBS Broadca-sting, ki ima lastniški delež v Kanalu A. Večinski, kar 66-odstotni delež Kanala A pa ima Vladimir Polič, nekdanji radioamaterski genij, ki je med drugim znan po tem, da je pred mnogimi leti, še kot dijak koprske gimnazije.

sodeloval pri aferi »matura«. Izdelal je namreč mikro oddajnik, prek katerega je potem takratni dijak in sedanji profesor doktor Andrej Bekeš, ki že dolga leta živi na Japonskem in je brat slovenskega veleposlanika v Rimu Petra Bekeša, pomagal reševati matematične naloge. No, zadeva se je miroljubno razpletla in nagajivi dijaki so danes ugledni profesorji, pravniki in podjetniki. Je pa gospod Vladimir Polič, ki ima hišo v Portorožu in se od tam že leta dolgo vozi na delo v Ljubljano in nazaj, znan tudi po tem, da je na Rogli, takrat je bil tam direktor še danes nepozabni Marjan Osole, prvi vzpostavil avtomatski pregled vozovnic. Vladimir Polič je ponudil svoje delnice, po primerni ceni, obema družbama. No, zdaj se bo lahko o tem pogovarjal samo z eno, ki se imenuje SBS Broadcasting SA in je zdaj največja televizijska družba v Evropi.

In kakšno lepotno napako ima Jurenčeva izjava? Na Kanalu A so uradno sicer tiho, toda izvedeli smo, da je bil ravno on tisti, ki je delal vse, da bi uničil konkurenco, to je Kanal A. Preplačevali so nadaljevanke, še več, s tem, ko so jih preplačali oni, so prisilili tudi Kanal A, da jih je kupoval po višji ceni. In tam, kjer se prepirata dva, je imel dobiček

samo tujec, to je tisti, ki jih je prodajal. O številnih drugih nagajanjih, predvsem o reklamah, ki jim edine prinašajo dohodek, pa so raje tiho. Pri vsem tem pa je podjetje Pro Plus beležilo izgubo. Da je bila tako imenovana televizijska vojna slovenskih komercialnih postaj znana tudi šefom nove velike televizijske družbe SBS Broadcasting SA, priča neuradno imenovanje direktorja Kanala A Douglasa Fultona za nekakšnega koordinatorja v Sloveniji, točneje, Fulton mora malce pokukati tudi v delo in poslovanje firme Pro Plus.

NINA J. KAVRAN

KAJ VOZIJO ZNANI CELJANI

Ni kaj dodati

Prvi mož Banke Celje Niko Kač je na delovnem mestu takorekoč ves dan. Zatorej so temu primerno dodelili vozilo, na katerega se lahko vseskozi zanese.

Kovinsko srebrni BMW se tako dobro obnese, da bančni direktor pravzaprav ni imel veliko pova o njem. »Ponavadi govorimo o stvareh, ki ne tečejo, kot se spodobi. Tega pa za mojega jekla konjička ne bi mogel reči,« še poudari. Pomembno je, da ga avto ne pusti na cedilu, da je varen i »dobro znajde« tudi v mestni gneči. Na nek način je Bavarec druga Kačeva (potujoča) pisarna, ki ga prevaža z enega sestanka na drugega. Klimatska naprava pa poskrbi, da glava v razbeljeni poletni pločevini ni preveč razgreta, kar je pri poslovnih odločitvah vsekakor pomembno. ■ PŠ

Orjak Miško

Martin Lilija iz Celja je že pred leti vzredil dobro tono težkega bika. Ta, ki ga vzredil v zadnjih treh letih, pa ga je še prekosil. Bikec Miško še ni bil star tri leta, pa je že tehtal skoraj 1400 kilogramov.

Gospodar Lilija pravi, da je to posledica uspešnega križanja simentalke z beloplavo belgijsko pasmo. O tem je bral v Kmečkem glasu in se odločil, da poskusi. Bikec je v treh letih zrasel v pravega orjaka. Vsako leto je pridobil več kot 400 kilogramov ob povsem običajni hrani. Kot dolgoletni kooperant, zadovoljen s sodelovanjem, ga je lastnik oddal celjski kmetijski zadrugi. ML

NASMEH PROSIM!

Nagrajenka tega tediu Debora Makuc iz Nušii ulice v Celju, objavljamo še šalo Lili Šolinič iz Celj

V gostilni

»Poglej, kako je to vino no! Takega vendar ne ma piti!«

»O, le brez skrbi! Vimi redu, le kozarec je umazon

Mu|o in Haso

»Slišal sem, da ti je u oče,« reče Majo. »Moje si Ije.«

Haso: »Pa j a, to je na^f samo zato, da mu ni okopavati krompirja.«

Papir

Na oddaljeno kmetijo^-ko v hribih je prišel prod($ in domačinom prodal ši^ za čiščenje stranišča. Reki »Le podrgnete in vse gre d''

Po enem tednu se je vrn'; vprašal, kako so zadovo\ Gospodinja mu je odgovof »Seveda smo zadovoljni, i pir je le papir «

VITEZI BELEGA MESTA

REPORTAŽA

33

V deželi medvedov

Kanadska gora Robson - mogocnik med mogočniki

ijed nami je bila neoskru-pa divjina. V deževnem pienu je bilo opozorilo prospektu, ki smo ga do-|ob vhodu v park Mont json, še bolj grozljivo: fV deželi medvedov!«

^ ta del Skalnega gorovja Id se odločili, ker se ljubitelji [ave še vedno prepirajo, ali to najlepši gorski park v Ka-Ji, Pismeno dovoljenje za op vanj smo dobili v slikovi-1 mestecu Jasper. Poleg nje-je vsakdo dobil tudi plastič-wečko z jasnim navodilom, ne sme v parku ostati za ni nobena sled, ne jabolčni izek in ne cigaretni ogorek, 'ot nas je vodila ob reki Rob-I navzgor po široki ledeniški ini skozi bujen gozd, poln , ceder, smrek in trepetlik, dobri uri hoje smo prišli do era Kinnley, ki je lep prime-: napajajočega ledeniškega era. Njegove vode so, zaradi like količine skalnih usedlin, jih prinese reka s pobočji la, mlečno modre. Ime je tiilo po enem prvih napadal-»na skale Robsona v začet-I dvajsetega stoletja. •Ja južnem robu jezera pot li)ila več lahka. Začeli smo se pnjati. Prijateljica me je pre-Eečala. Kljub popolni gorniš-i opremi ni zaostala niti za i Kot je kasneje priznala, je ® skrivnost njenega elana v ^dem strahu pred medvedi, ''o šestih kilometrih hoje ""prišli na področje, opusto-v ogromnem plazu leta Zlomljene cedre držijo "tvo stražo nad zahodnim "•'očjem Robsona. Čez turob-^ grobišče drevja, ki svari ^ nenadno razdiralno moč-'■iJrave, smo se dokopali do od koder smo imeli po-^ nazaj na celotno ledeniško %o z jezerom Kinnley ter ^osi proda in peska ob reki. '■^se je prevesil v drugo polo-^ in dež je prenehal rositi. ^vili smo se in nekaj zaužili, hrana je bila strogo ome-kot tudi ostala oprema, na hrbtu vsak kilogram ^krat težji, smo dodobra pnali, ko smo se prebijali L Ozkem grlu reke Robson. ^ino v dolini slapov in trije

med njimi; Beli slapovi. Slapovi bazenov in Cesarski slapovi so, zaradi višine in koUčine vode, še posebej izstopah.

Jutranji razgled

Po štirih kilometrih strmega vzpenjanja smo prišli do manjše ravnine. Gozd se je umaknil travi. Pred nami je pozno popoldansko sonce boječe ljubkovalo zasneženo severno steno Robsona. Prišli smo do jezera Berg. V bližini čudovitega prostora za taborjenje me je čakalo presenečenje. Stranišče »na štrbunk« bi lahko služilo za vzor javnim straniščem v Ljubljani. Ob ječanju in stokanju ledenikov Berg in Mist, ki oklepata goro, smo v prihajajočem hladu povečerjali.

Robson Pass, dnevni cilj na nadmorski višini dva tisoč metrov, smo dosegli v večernem mraku. Šotor smo postavili pod losovo lobanjo, ki je visela na žilavem macesnu. Po obrednem obešanju hrane, ki jo je zaradi medvedov potrebno dvigniti na drog približno štiri metre visoko, smo utonili v zaslužen spanec.

Prebudil me je jutranji hlad. V rdečkasti svetlobi, ki je prodirala skozi ohlapno platneno streho, sem opazil ivje. Bilo je krepko pod ničlo. Splazil sem se na

prosto. Bleščeča svetloba me je zaslepila, hip zatem pa mi je pogled vzel sapo. Povsod naokrog so stali mogočni vrhovi, tik pred menoj pa je dominiral velikan med velikani, mogočnik med mogočniki, neizmeren, najvišji, rožnati vrh Mount Robsona (3854 m), obdan z nežno ogrlico belih meglic. Vsi, ki smo bili tisti hip pokonci, smo imeli

neizmerno'srečo, kajti vrh Robsona je večino leta zavit v temne deževne oblake.

Bližnje srečanje medvedje vrste

Tabor je oživel. Bili smo nied zadnjimi, kajti plezalci so ga ob pridušenem zvončkljanju plezalne opreme zapustili že v

zgodnjih jutranjih urah. Po nevsiljivem jutranjem pozdravu smo se lotili zajtrka. Sredi prijetnega opravila me je zmotila moreča tišina. Ozrl sem se. Grižljaj mi je ostal v grlu. Iz gozda se je počasi gugala črna pošast. Kosmatinec se je skoraj obregnil ob šotor na robu šoto-rišča in jo, ob spremljavi strme-čih in prestrašenih pogledov, mahnil proti vrvi, na kateri se je zračila moja spalna vreča. Medved jo je s prednjo šapo zaničljivo zagugal in nato prestopil bližnji potoček. Mrtvila je bilo konec. Pograbil sem fotoaparat in stekel za njim. Prvi hip sva hodila vzporedno na vsaki strani potoka, nato sva začela teči, naslednji hip pa se je črnuh ob drevesu postavil na zadnje noge. Pritisnil sem na sproži-lec, nato pa sva jo v smrtnem strahu ubrala vsak na svojo stran. Namesto pričakovane pohvale sem bil v taboru deležen hude graje. Po premisleku sem pozabil na užaljen ponos. Moja nepremišljenost bi se, če bi bil medved slabe volje, lahko tudi drugače končala.

Živalstvo je bilo v raju na zemlji številno in raznoliko. Srečali smo jelene, karibuje, gorske koze, svizce in vedno nagajive zemeljske veverice, ki so znale izmakniti hrano že ob najmanjši nepazljivosti. Živali so se na srečanje s človekom odzivale počasi in niso dajale vtisa, da ga imajo za nasprotnika, pred katerim je treba beža

ti. Nacionalni park Jasper je svetišče, posvečeno naravi, v katerega lahko vstopi le človek z veliko srčne kulture.

Smeti odneseš s seboj

Ostanek dneva smo porabili za vzpon ob robu ledenika na približno 2900 metrov visoko Titikano. Imeli smo prečudovit razgled na okoliške gore, ob katere so butali valovi oblakov. Za kaj več kot za spoštljive pristope k vrhovom nismo imeli opreme. Deviški vrhovi so namenjeni samo najsrečnejšim in najpogumnejšim izbrancem.

Nastčpil je zadnji dan našega bivanja na posvečenem prostoru. Sestopal sem pijan od lepot, ki sem jih pil iz čudovite čaše, obdane z gorskimi venci. Ob misli na domovino sem postal otožen. Naše gore so oskrunjene s klini, zvezane z jeklenimi vrvmi in so javno smetišče številnih ljudi, Id vanje ne sodijo.

Peš poti je bilo konec. Prišli smo do najetega avtomobila na parkirišču. Smeti, ki smo jih prinesh v dolino, smo odvrgli v enega številnih dobro zaprtih kontejnerjev. To je najbolj enostavna stvar, ki jo naredi vsak obiskovalec parka, o čemer najbolj zgovorno priča neoskrunjena narava. Misel in želja na nekaj podobnega doma sta na moj obraz privabili le kisel nasmešek. . rž« JANEZ JAKLIČ

Gora Robson

Srečanju z medvedom se v kanadskih parkih skoraj ne da izogniti.

34

NASVETI

Kako negujemo talne obloge?

življenjska doba talne obloge je odvisna od kvalitete, od obrabe, pa tudi od tega, kako tla negujemo in čistimo. Za nego talnih oblog so na voljo različna kemična sredstva. Kadar gre za večjo površino, običajno naročimo čiščenje na domu. Takšno čiščenje se izplača le, če so zamazana tla v celoti. Kadar pa želimo odstraniti samo madež na delu talne obloge, se lahko dela lotimo sami.

Redno čiščenje: sintetično talno oblogo smemo čistiti že od prvega dne dalje. Čistimo jo s sesalcem, vendar ne ravno vsak dan. Za vsakodnevno čiščenje zadostuje tudi aspi-rator, ki pobere vse večje smeti s tal in to z večjo lahkoto kot sesalec. Prah in drobno umazanijo pa odstranjujemo enkrat do dvakrat tedensko s sesanjem. Če je talna obloga gladka, sesamo brez krtače, iglane talne obloge pa čistimo z nastavkom, ki ima krtačo.

Vmesno čiščenje: svetle talne obloge, s katerimi so obložena tla v vežah, predsobah ali sobah, ki imajo velika vrata na balkon, kmalu pokažejo temne sledi na mestih, kjer pogosteje hodimo. Te temne stezice umazanije očistimo s peno za čiščenje talnih oblog in blazinjenega pohištva. Peno nanesemo ali na-brizgamo na onesnažena mesta, z gobo ali krpo, ki ne pušča muck, jo rahlo utremo v tla, pustimo, da se posuši, nato pa temeljito posesamo.

Temeljito letno čiščenje: vsako leto je treba talne obloge temeljito očistiti. Sredstva za čiščenje kupimo v trgovini s čistili in barvami. Če jih nanašamo ročno, nam bo vzelo to

veliko časa, pa še vprašljivo je, ali bomo delo opravili enakomerno. Če imamo občutljivo, svetlo ali veliko talno oblogo, jo zaupamo v čiščenje strokovnjakom, ki hodijo s čistilnimi napravami na dom.

Odstranjevanje madežev: najprej moramo vedeti, od česa je madež, potem ga laže odstranimo. Tudi to je pomembno, da se lotimo čiščenja, dokler je madež še svež. Madeže čistimo vedno od roba proti sredini. Nikoli premočno ne drgnemo, bolje je, da samo rahlo nanašamo čistilo. Preproge ne smemo nikoli premočiti.Vedno poskusimo najprej čistiti kje za omaro, šele nato se lotimo madeža sredi sobe. Če se nam zdi opravilo preveč tvegano, raje pokličemo strokovnjaka, čistilca.

Kri: odstranimo jo z mrzlo vodo, nato očistimo s čistilno peno, včasih lahko tudi s 3-odstotnim vodikovim preki-som, ki ga zmešamo z malo salmijakovca. Nanesemo na madež, pustimo nekaj časa učinkovati, nato skrbno izmi-jemo.

Rumenjak: najprej izmije-mo z mrzlo vodo, nato s čistilno peno. Če je madež že suh, rumenjak najprej omehčamo z glicerinom.

Trava: najprej čistimo s peno, nato z alkoholom.

Olje, margarina: najprej z organskim čistilnim topilom (kot za čiščenje mastnih madežev na obleki), nato s čistilno peno.

Kava, kakao: s čistilno peno, nato z mlačno vodo, ali pa s 3-odstotnim vodikovim pre-kisom in salmijakom, nato skrbno izmijemo.

Žvečilni gumi: ohladimo z ledom, nato odluščimo ali zdrobimo in izpraskamo.

Kemični svinčnik: navlaži-mo z malo acetona, nato izmijemo s peno.

Šminka: obrišemo s krpo, navlaženo z alkoholom.

Sadje: z mrzlo vodo, nato pa s čistilno peno. .Lahko tudi z limonin sokom ali s 3-od-stotnim vodikovim prekisom in salmijakovcem, nato dobro izmijemo.

Rja: z običajnim sredstvom za odstranjevanje rje.

Rdeče vino: z mrzlo vodo, lahko tudi z razredčenim limoninim sokom ali 6-odstot-nim vodikovim prekisom in salmijakovcem, nato dobro izmijemo.

Čokolada: s čistilno peno, z mlačno vodo, ko se posuši, lahko še z organskim čistilom [kot za obleke).

Črnilo: z vodo, limoninim sokom ah špiritom. Lahko tudi z odstranjevalcem črnila.

Urin: s čistilno peno, mlačno vodo, nato z okisano vodo.

Vosek: polikamo preko pivnika, nato s čistilno peno.

Kokakola, mleko, omake, likerji, marmelada: Z mlačno vodo in čistilno peno.

MK

ZDRAVILNE RASTLIl^

Pušpan

Pušpan (Buxux sempervi-rens L.) spada v družino puš-panovk. To je majhna družina, sestavljena iz približno petdesetih vrst, ki jih lahko razdelimo na šest rodov. Njeni predstavniki so zimzelena zelišča ali grmički in majhna drevesa, ki imajo pogosto nasprotno nameščene usnja-te lističe s celim listnim robom. Tudi rod pušpanov sestavlja približno trideset vrst.

Navadni pušpan je grm ali nizko drevo. Njegove zelo kratke veje nosijo enoletne poganjke, ki so dlakavi in gosto olistani. Kratkopecljati listi so usnjati, podolgasti, zgoraj temno zeleni in svetleči, spodaj svetlejši. Na vejah so nasprotno nameščeni. Značilni so moški in ženski cvetovi, združeni v skupnem socvetju na isti rastlini. Vendar se zelenkasti cvetovi med seboj ne oprašijo na isti rastlini, ker so ženski cvetovi dozoreli pred moškimi. Semena so črna, bleščeča z majhno bradavico. Pušpanov les je zelo gost in težek, tako da ne plava na vodi in potone. Drevo raste zelo počasi in ima zelo majhen vsakoletni prirastek. Tako je lahko drevo, ki ima pet centimetrov debelo deblo, zelo staro, skoraj sto let. Zato je njegov les odličen material za piščali in človek to izkorišča že od začetka civilizacije.

Pušpan cveti marca in aprila. Raste večinoma v vzhodni Aziji in na Kitajskem, pri nas pa je njegova domovina v južni in srednji Evropi, kjer raste

po parkih in vrtovih, po pokopališčih, po gozdovih itd.

Nabiramo liste, lubje in les preden začne cveteti in nabrano posušimo v senci na prepihu. Pušpan vsebuje v vseh delih rastline, zlasti pa v listih in korenini, različne alkaloide, med katerimi je najpomembnejši buk-sin. V Ustih, lubju in plodovih pa so še eterično olje in čreslovine. Pušpan uporablja ljudsko zdravilstvo že od nekdaj kot zdravilo, ki spodbuja potenje, za zbija-nje vročine, za zniževanje krvnega tlaka, pa tudi za spodbujanje delovanja imunega sistema.

Iz posušenih listov prip^^ Ijamo čaj tako, da eno ka^ žličko listov poparimo s sj delico vrele vode, pustimo ^ ti toliko časa, da se čaj po^ noma ohladi. Nato precedin in čaj pijemo po majhnih j žirkih čez celi dan. S temzdi vi ljudsko zdravilstvo bole; žolčnega mehurja in jeter, u larijo in tudi nekatera vrofi ska stanja. Pospešuje potej in zbija vročino. Čisti kri j omogoča, da bolnik lažje p maga svojo bolezen. Spodh ja delovanje črevesja in v vej količini deluje kot čistilo.

Ljudsko zdravilstvo pripa ča tudi čajno mešanico iz ei kih utežnih delov oljčnega lis( bele omele, kilavca, kamilic, t njiča, timijana, baldrijanovihl renin, gloga in polovico utea ga dela pušpanovih listov. I kavno žličko mešanice prel mo s četrt litra vrele vode,[ krijemo in pustimo stati toli časa, da" se čaj popolnoma oh di. Nato precedimo in čaj pi mo po požirkih čez celi dan.( učinkuje zoper vročino, posj šuje potenje in spodbuja tek večji odpornosti.

Iz listov pripravljamo tink ro, tako da en utežni del list namočimo v devetih utežE delih 60-odstotnega alkohol Nato precedimo in dvakrat i dan, pred k šilom in ved jo, vzaraea po 5 kapj tinkture na i zarec vod Razredčei tinkturo 4 rahljamo tu! za obklal pri bolečinatj sklepih, Ij« sko zdravil tvo pa za m sažo lasiS pri izpadali las.

Poleg te| uporabljan pušpanove ste za prip^ vo kopeli, dobro pri poviša" temperaturi Prevelf' količine P"* panovih pravkov povzročajo krče, slabost,'''' hanje in hudo drisko, alkal"' buksin pa deluje tudi na tralni živčni sistem. Zato nepravilna uporaba škodl)^ in prevelika količina zaužiti pripravka povzroča najP vzburjenje, nato pa ohroiti', dihalnih mišic in tudi tev. Čeprav pušpan upora", ljudsko zdravilstvo že ^ dolgo, lahko njegove list^ menjajo z brusničnimi in nikovimi listi. Zato je bolj^' ^ pušpan le ogledujemo veselimo v njegovi počasH' sti.

Piše: BORIS JAGODIC

BIO ;KOLEDAR

Sejte, presajajte, sadite, zoiivojte, negujte rastline; rahljajte in prezrocujte tla, pobirajte In predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši za posomezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja.

NASVETI

35

KOZMETIČARKA SVETUJE

Vsak je lahko negovan

(gtošnji svetovni dan zdravja je posvečen fostnikom z geslom: Bodimo aktivni v '^(iem življenjskem obdobju. Staranja si-moremo preprečiti, vsak pa je lahko Lovan tudi v tem življenjskem obdobju, kot vsi organi se sčasoma stara tudi Proces staranja je do danes še dokaj ^raziskan in nepojasnjen. Koža je zaradi Jjijg izredne povezanosti z notranjimi organi idi presnovni in imunski sistem. Tako nam jjli vse notranje spremembe v procesu sta-jja, ki potekajo predvsem v ožilju. Lahko bi da je koža kazalec staranja vseh drugih ^^anov.

Kako se kažejo znaki staranja?

povrhnjica postane zelo suha, luskinasta in jnjšana. S tem je omogočeno lažje prehaja-j Številnih kemičnih procesov in drugih odljivih snovi iz okolice v notranjost. Celični icimi izgubljajo svojo aktivnost, kar je vidno ,t slabša regeneracija (celjenje) ob poškod-iji, Tudi nohti upočasnijo svojo rast, so trši in mljivejši. Ker pa so še slabše prekrvavljeni, glivice zelo rade pojavljajo na njih. Seveda di lasje bolj izpadajo in se redčijo ter sivijo. edvsem moškim rade rastejo ščetinaste irvi; poveča pa se tudi dlakavost v zunanjih iihovodih. Pri ženskah se lahko v postmeno-ivzi pojavi povečana poraščenost kot posle-ta hormonskih sprememb - zmanjšanega ločanja estrogenov. Tudi žleze lojnice in lojnice zmanjšajo svoje delovanje. Koža izbija prožnost, pojav gub je vedno bolj izra-,posebej na delih, ki so izpostavljeni sončni etlobi (tam najhitreje prihaja do propadanja ilagenih vlaken).

Kako pridobiti negovan videz?

Skrb za higieno in urejenost je potreba jhernega posameznika ne glede na spol! :ivajmo se vsak dan, zjutraj in zvečer, tega ne da nadomestiti z ničemer. Uporabljajmo

blaga čistilna sredstva, katera nato z obilico vode speremo s kože. Zelo koristna je hladna jutranja prha, saj si z njo poživimo krvni obtok. Moški naj bi se vsako jutro obrili, temu se smejo izogniti le tisti, ki nosijo brke in brado (vendar pa morajo oboje redno striči). Pomagajo si s peno pred britjem, vodico po britju (ne alkoholna!), emulzijami - balzami oz. kremami po britju.

Dezodorans vedno nanesete na predhodno umito kožo. Če se vam močno pote noge, so danes že na voljo izdelki, ki preprečujejo potenje. Posvetujte se s pedikerko ali farma-cevtko v lekarni.

Sicer pa ženskam svetujem redno temeljito čiščenje kože z mlekom in tonikom (brez alkohola) zjutraj in zvečer in nato obvezno uporabo dnevne oz. zvečer nočne mastnejše kreme. Če je potrebno in čutite kako vam kožo vleče, si v kožo vmasirajte kremo, ki ustreza vašemu tipu kože tudi čez dan.

Kozmetičarka VESNA Projektna pisarna Celje-zdravo mesto

Sladka koruza

Vrtičkarji že vneto brskamo med vrečkami s semeni, ki čakajo, da jih posejemo ali posadimo. Morda se boste letos odločili tudi za nakup semen sladke koruze.

Primeren čas za sejanje je od aprila do junija. V pognojeno zemljo naredimo majhno jamico in vanjo položimo tri zrna, ki vzklijejo približno po dveh tednih. Ko rastline zrastejo do višine približno pol metra, manjša poganjka odlomimo, večjega pa ogrebe-mo. Zalivamo jo vsaj vsak drugi dan. Plodove pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od tega, kdaj smo sadili.

Storže koruze lahko speče-mo ali skuhamo. Okus jim izboljšamo z maslom, soljo in česnom. Zrna kuhane ali pečene sladke koruze so sočna, imajo mehko lupino in so izredno okusna.

Domovina koruze je ameriški kontinent. Kot kulturno rastlino so jo gojili že okoli 4.500 let p.n.št., kar so ugoto-vih po dobro ohranjenih storžih v mehiških jamah. Žal pa znanost do danes še ni uspela odkriti pravega izvora koruze. Koruza je za pšenico najbolj razširjena žitarica. Danes se v glavnem uporablja kot živinska hrana. V kulinariki sta jo zamenjala riž in pšenica.

Prvotne vrste koruze so bile precej nižje od današnjih, poznali pa so rdečo, modro, belo in rumeno koruzo. Danes poznamo pet osnovnih vrst koruze. Sladka se še danes uporablja največ. Moka-sta je najpopularnejša v latin-sko-ameriški kulinariki in vsebuje ogromno škroba. Trda koruza ima dolge storže in prav tako visoko vsebnost škroba.

Znana je tudi koruza za po-kovko, ki veljajo za tradicionalno ameriško poslastico. Vrečke z zrni koruze za izdelavo priljubljenih pokovke najdemo skoraj v vsaki trgovini z živili. Zrna damo v pekač z vročim oljem in ga pokrijemo. Pokov-ka je pripravljena v nekaj minutah. Na voljo pa so tudi že aparati za izdelavo pokovke.

Za pripravo moke pa se največ uporablja tako imenovana nazobljena koruza. Koruzna zrna vsebujejo vitamin E, ogljikove hidrate, škrob, beljakovine. Z razgradnjo koruznega škroba proizvajajo grozdni sladkor.

Živilska industrija izdeluje iz koruze gotova ali polgoto-va živila, na primer instant moko, kosmiče, zrnja v pločevinki. Koruzni kosmiči ali corn flakes veljajo kot zdravo in praktično živilo. Koruzna moka je sladka in za razliko od pšenične zadržuje več vo

de. Uporabna je za pripravo nekipnjenega kruha, na primer za lepinje ali tortilje. Iz koruzne moke lahko speče-mo kolačke, kekse ali kruh.

Koruzni kolački z borovnicami

Potrebujemo: skodelico črne pšenične moke, pol čajne žličke morske soli, dve skodelici sadnega soka, skodehco prepražene koruzne moke, skodelico svežih borovnic in četrt skodelice škrobne moke.

Priprava: moko, sol, sadni sok in borovnice premešamo. Maso pokrijemo z vlažno krpo in jo na toplem pustimo stati nekaj ur. Zatem jo malo premešamo in damo v naoljen pekač. Pečemo pol ure pri temperaturi 180 stopinj C. V maso lahko vmešamo tudi kakšno drugo sadje ali rozine ali semena sezama, sončnic in podobno.

SUZANA SUHOLEŽNIK

NASVET PRED NAKUPOM

Zaradi sodobnega načina vljenja se služba nemalokrat ivleče v pozno popoldne. Za-trendi načrtovanja in obli-'vanja gospodinjskih apara-Narekujejo za upravljanje ■^ke tehnologije čimbolj '^proste rešitve. Dom naj bo ^ udobja, brezskrbnosti in *'čitka. Gospodinjska opravi-'"aj predstavljajo sprostitev 'Veselje, brez nepotrebnega '^nišljanja o posameznih ^kcijah aparatov in njiho-Zapletenih kombinacijah. Povprečen pralni stroj po-šestnajst pralnih progra-kar nekaj nastavitev ^■^Peratur pranja in hitrosti %ifuge, dve ali tri nastavi-'^l^oličine vode za pranje in Število kombinacij, ki ^'9hko izberete, je veliko, to ^ Zahteva določeno znanje ^^s za premislek. Od vseh "^binacij pa samo ena za-^vlja, da bo perilo ob naj-porabi vode, energije .Pralnih sredstev res dobro

'Prano.

tisočletje napoveduje Jvljanje aparatov s funkci-Pj^'' ki združujejo v sebi niz t)j ^"^etrov in njihovih kom-Ijjl^^ij- Komplicirane uprav-|)j plošče s številnimi gum-Hj| Oznakami so se spreme-^ jasne in pregledne ploš

če s sistemskimi gumbi za vključitev posameznih procedur. Pralni stroji nove generacije so odsev novega koncepta upravljanja. Elektronsko krmiljenje aparatov se izvaja samo s tremi ali štirimi programskimi gumbi.

Prijaznost do uporabnika se kaže v celotni zasnovi aparatov. Varnostni sistem preprečuje, da bi bili otroci pri igri izpostavljeni kakršnikoli nevarnosti, sistem AQUA STOP preprečuje izliv vode, servisna diagnostika pa z napisom na displeju sporoči vrsto napake. Upravljalna plošča je zaradi otipljivih označb na gumbih pregledna tudi za slabovidne in slepe. Visoko število obratov pri vrhunskih

modelih zagotavlja najsodobnejši način pranja.

SANDl URANC

36

GLASBA

Kavboj Pidži

Milan Pecovnik s klobukom in kitaro

»Cowboj Pidži! Hej, cowboj, radi kličejo me vsi, klobuk imam, kitaro igram in rad prepevam med ljudmi,« pravi Milan Pečov-nik Pidži v naslovni skladbi svojega novega albuma Cowboy Pidži in dodaja: »S to pesmijo ljudem povem, kaj počnem. Ko vzamem kitaro, potem je vedno žur do jutra!«

Koliko časa že nosiš klobuk?

S country muziko se ukvarjam že od leta 1981. Moja prva skupina je bila The Drava country dečki, potem Pohorje ekspres, letos pa bo že deseta obletnica moje samostojne kariere in skozi vsa ta leta sta klobuk in kitara moj imidž.

Koliko klobukov imaš doma?

Imam jih okrog devet. Nekaj sem si jih kupil sam, nekaj mi jih prinesejo športniki, ki gredo čez lužo in prijatelji, če jih imajo možnost kje dobiti.

Je kakšen klobuk, ki ga imaš še posebej rad in ga nosiš na najpomembnejših nastopih?

Najraje imam dva nova, ki sem si ju sam prinesel iz Los Angelesa.

Koliko let je kitara že tvoja spremljevalka?

Ko se je končala moja smučarska kariera, nekje pri dvajsetih letih, sem začel igrati kitaro. Na kitari sem samouk. V to me je pravzaprav prisilil splet okoliščin. Fantje smo peli po gostilnah in nihče ni znal igrati kitare, pa sem se jaz naučil na očetovo tri dure. Mislil sem, da

jo znam dobro igrati in od takrat naprej jo vedno vlačim s sabo.

Igraš še kakšen drug inštrument?

Igram še mandolino in ustne harmonike.

Si že od vsega začetka zaljubljen v country glasbo?

Country sem spoznal, ko sem šel v Mariboru gledat film Nashville in tam sem prvič videl, kako izgleda pravi country band. Imel sem prijatelja, ki se je tudi včasih smučal in je zaradi filma Delive-rance začel igrati bendžo. Tako smo potem naredili coun-try skupino The Drava coun-try dečki in od takrat se ne ločim od country glasbe.

Kdaj si se začel ukvarjati s smučanjem?

S smučanjem sem se začel ukvarjati pri štirih letih. Tekmoval sem v smučarskem klubu Črna na Koroškem, ko pa sem šel v srednjo šolo, sem začel smučati pri smučarskem klubu Branik. Bil sem tudi v vrhunskem razredu in tam sem smučal do 20. leta.

Vsako leto se udeležiš tudi Stopovega veleslaloma na mariborskem Pohorju, kjer si že pet let zmagovalec.

Res je, da sem tam že nekaj let zaporedoma zmagal, vendar ni tako lahko.

Rad igraš tudi nogomet.

Glasbeniki imamo tudi nogometno reprezentanco, v kateri nas je približno 20 slo

venskih pevcev. Ob nedeljah pridemo igrat in vsi mislijo, da nimamo pojma o nogometu, ampak osem v ekipi nas je z izkušnjami, tako da so potem vsi presenečeni in tudi na zelenem polju smo kar uspešni.

Igram tudi tenis, sicer pa je šport del mojega življenja. Že 20 let sem tudi učitelj športne vzgoje na osnovni šoli v Ma-lečniku pri Mariboru.

Za celostno podobo šeste kasete in četrtega CD-ja Cowboy Pidži, ki je nastajal leto in pol, si poskrbel kar sam.

Country ima svoje značilnosti, tako so tudi npr. črke na ovitku country in nasploh sem se poskušal čim bolj približati pravemu country stilu. Na kaseti in CD-ju je nekaj avtorskih pesmi, nekaj priredb znanih country uspešnic. Snemal sem v Zagrebu z znano country skupino Plava trava zaborava. To je že moj tretji projekt, Ici ga delam z njimi. Producent je bil njihov violinist Rista Ibrič.

Video spoti?

Iz novega projekta Cowboy Pidži sem že posnel spot za pesem Rad se vračam na Koroško, imamo pa v načrtu tudi snemanje video spota za skladbo Cowboy Pidži. Mislim, da bo to kavbojski film.

Želje?

Rad bi pripravil velik koncert ob desetletnici. To bo nekje v Mariboru. Na ta kon

cert nameravam povabiti pevce, ki so pri nas uspeli s country glasbo. Na primer Rafko Irgohč, Šifrer, Aleksander Mežek, Neca Falk, tudi Plava trava zaborava.

Pri Založbi kaset in plošč si izdal še en album, ki pa se ne bo prodajal v prodajalnah.

Naslov je Za prijatelje rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Naredil sem himno za navijače Florjane. Ene same pesmi ne moreš nikamor dati, zato sem se odločil, da dodam še deset svojih avtorskih pesmi, ki sem jih naredil v desetih letih.

SIMONA BRGLEZ

Pozdrav iz Senovega

v Senovem že šest let deluje narodno zabavni ansambel Labirint, ki je doslej izdal kaseto Pozdrav iz Senovega. Štirje fantje: Jože Novak (vodja), Roman Drstvenšek, Edi Kovačič in Jože Pire, ob narodno zabavni glasbi igrajo tudi vse druge zvrsti glasbe, veselo in dobro prepevajo ter poskrbijo za humor. Precej nastopajo tudi na Celjskem. Fantje obljubljajo, da bodo do konca leta posneli in izdah še drugo kaseto, kajti skladbe so pripravljene. In zakaj ime Labirint? Jože Novak pravi: »To je tako kot v glasbi. Ko si v njej, ne moreš iz nje. Vse skupaj je kot prijeten labirint!« TV

Lev, ki navdušuje

Miran Rudan je navdušil s priredbo Laure ni več

Miran Rudan je lev po horoskopu in lev v glasbi - borec, ki v njej sprošča tisto odvečno energijo. Z njo se je začel ukvarjati približno pri sedmih, osmih letih, ko je za rojstni dan dobil prvo kitaro. In tako si je že od zgodnjega otroštva želel, da bi postal glasbenik. To mu je vsekakor uspelo.

Celje je eno njegovih najljubših mest, sicer pa je glede na prodajo njegovih kaset na tretjem mestu.

»Težki so časi. Vdor tujih sovražnikov, domačih in tujih, šahm se... Marsikomu dela preglavice vdor Hrvatov, Srbov... Zdravilo je delo in mislim, da rezultat potem tudi ne more izostati.«

Štiri leta te ni bilo na glasbeni sceni. Zakaj si se umaknil?

Enkrat prideš do točke, ko si rečeš, da se bo potrebno malo odpočiti, nabrati novih moči. V teh štirih letih sem to naredil, čeprav se nisem čisto poslovil. Moja ponovna najava je bil MMS leta 97 s skladbo »Poletja ne bo«. Takrat sem zbral moči, -ekipo glasbenikov, s katero smo počasi kovali, tako da je nastala plošča »V srce«.

Je vrnitev na glasbeno sceno velik napor?

V bistvu je težko. Po tistem, ko sem naredil pavzo, sem mislil, da mi bo veliko lažje priti nazaj in dobiti odmev-nejši uspeh. Porazi iztrgajo košček iz mene, me pa mogoče naredijo močnejšega. V naši državi ni zvezd, premalo nas je, mislim, da moramo spoštovati svoje občinstvo. Jaz to delam deset let in mogoče je prav v tem čar prodaje

tega albuma in obiskov na koncertih. Poskušam biti fer do svoje publike. Igrati pred ogromno diskoteko ali polno dvorano ima svoj čar. Pri tem denar ne igra nobene vloge. Publika je tista, ki ti lahko da zalet.

Zakaj se letos nisi odločil sodelovati na izboru za pesem Evro vizije?

Če bi šli, bi se morali pripravljati več kot en mesec, pa bi potem malo zanemarili ploščo. Rekh smo, da bomo sodelovali šele naslednje leto.

Popularna skladba »Laure ni več« je priredba.

Ta komad mi je bil od nekdaj všeč. Mogoče smo prav zaradi nje prodali toliko CD-jev. Mislim, da je to rdeča nit, ki je tudi na koncertih opazna. Vse so super, ko je pa ta, je pa noro.

Kaj načrtuješ?

Imam pripravljen nov sin-gel, ki bo izšel poleti. Vse je pripravljeno tudi za naslednjo ploščo, ki naj bi izšla leta 2000, vemo tudi že naslov: 2000. To bo prelomno leto, vsi ga čakamo, tako da smo se nekako osredotočih, da bomo ploščo izdali takrat. Do takrat lahko pričakujete dva nova singla.

' ~ - SIMONA BRGLEZ

Brodniki

Brodniki so si ime izbrali po »brodih« ali splavih, ki so včasih pluli po Savi. 0|) tem se je spletlo veliko jetnih zgodb, katerih veči na je povezanih s šalo n pesmijo. Taki so tudi Brod niki, ki so skupaj že pei najst let, v tem času so veli ko nastopali, bili pa so tul na festivalih na Ptuju, Št? verjanu in Vurberku.

Tu so bili najbolj uspešni saj so osvojili več nagrad, med drugim tudi nagradi novinarjev slovenskih radij skih postaj za najbolj prijet no melodijo Ciganska sreči (Vurberk 97). Brodniki s( doslej izdali tri kasete, o čl trti pa ne razmišljajo kaj do sti, ker se vsaj zaenkrat uk varjajo z drugimi problemi Kakšnimi, niso povedali Brodniki nimajo visokih cf Ijev, pač pa so veseli, da so skupaj in da lahko razvese ljujejo tiste, ki jim radi pri; $luhnejo. To so: Janez Ko; zole, Drago Kukoviči^ Drago Gošek, Tone Gorenc in Vinko Kozole. T?

GLASBA

37

GLASBENI EX-PRESS

V soboto, 10. aprila, pa bo najboljša slovenska alter ročk ^sedba PSYCHO-PATH v celjskem Kljubu v živo predstavila Aladbe s svojega pravkar objavljenega albuma »Autoerotic«.

fja prvo mesto britanske jstvice single plošč se je na presenečenje mnogih s tehno poskočnico »Fiat Beat« zavih-[fl do sedaj skoraj neznani francoz Quentin Dupieux jlias DJ Mr. OIZO. Delček jinenjene pesmi lahko slišite (aktualnem reklamnem TV ipotu za oblačila LEVrS.

Pred dobrim mesecem smo la teh straneh objavili vabljiv apis o največjem letošnjem glasbenem dogodku v Evropi -btivalu Euro Woodstock. Zakadi »težav z logistiko« so or-mizatorji z Michaelom Lan-

gom na čelu pred kratkim ta tridnevni festival, na katerem naj bi nastopila tudi slovenska zasedba Buldožer, preložili v bližnjo prihodnost (leta 2000 ali 2001). Ameriška verzija tretje ponovitve druženja ljubiteljev glasbe, miru, nedovoljenih naravnih in kemičnih substanc se bo zgodila med 23. in 25. julijem, seznam nastopajočih pa bo znan konec tega meseca.

Po nepričakovanem uspehu, ki so ga lani HOT CHOCOLATE ponovno zabeležili s svojo skoraj četrt sto

letja staro uspešnico »You Sexy Thing« - tej je na sam vrh angleške lestvice pomagal film »The Full Monty« (Do nazga) - staroste otoškega funky soula preživljajo svojo drugo mladost. Njihova turneja je skoraj v celoti razprodana, odlične prodajne rezultate pa založba EMl pričakuje tudi od njihovega pravkar objavljenega dvojnega kompila-cij skega albuma »The Full Monty: The Ultimate Hot Chocolate Collection«.

Prejšnji petek so v Los Ange-lesu trinajstič zapored podelili nagrade SOUL TRAIN AWARDS za najvidnejše dosežke na področju (v Ameriki) vedno bolj popularne soul in R&B godbe. Velika zmagovalka podelitve je bila seveda letošnja večkratna grammy-jevka LAURVN HILL, ki je domov odnesla štiri nagrade. R. KELLY (na sliki) si je prislužil dve nagradi, med zmagovalci pa velja omeniti še Deborah Cox, Briana Mc-Knighta, Herbieja Hancocka in skupino Next.

Eden izmed najuspešnejših ameriških »kant-avtorjev« tega desetletja BECK je s četico eminentnih prijateljev (Tom Waits, Robert Plant...) na novo obdelal skladbe, ki jih šizo-frenični paranoik Skip Spen-

ce, vodja kultne zasedbe MOBV GRAPE, leta 1969 v »norišnici« Bellevue Hospital napisal in kasneje tudi objavil na albumu »Oar«. Remake te klasike psihadeličnega ročka -LP »More Oar: A Tribute To The Alexander Skip« - se bo na policah trgovin z nosilci zvoka znašel še ta mesec.

Poglavar rimo-katoličanov Janez Pavel II. je konec prejšnjega meseca svoje podanike razveselil s »pop« ploščo s pomenljivim naslovom »Abba Pater«. Papeževe nagovore, psalme in molitve, podložene z zametki t.i. »world music« po svetu razpečuje diskograf-ski velikan Sony, večino izvodov prve naklade (en milijon) pa je že razprodanih. Z omenjeno ploščo je Janez Pavel 11. obeležil dvajseto obletnico svojega papeževanja in bližajočo dva tisočo obletnico krščanstva.

Letošnji dobitnik grammya za najboljši latino album RICKY MARTIN bo skupaj z MADONNO pod vodstvom producenta Williama Orbita posnel eno izmed skladb, ki se bo prihodnji mesec znašla na njegovem prvem albumu z angleškimi besedili.

Najpopularnejši britanski zabavljač ROBBIE WILLI-AMS je zaradi težav z zdrav

jem prekinil evropsko promocijsko turnejo, na kateri predstavlja svoj megauspešni No.l album »Pve Been Expecting Vou«.

Jutri, v petek, 9. aprila, bodo v velenjskem Mladinskem centru v Rdeči dvorani razgrajali italijanski noiserji ONE DIMENSION MAN. Tam prisotne bodo skušali ogreti Štirje pravi dedci .

Pevec, kitarist in skladatelj CHRIS REAbo ob filmskih veličinah Bobu Hoskinsu, Be-nu Kingslyu, Oliveru Reedu in Johnu Cleesu odigral eno izmed vidnejših vlog v črni komediji »Parting Shots« režiserja Mičhaela Winnerja. Rea je napisal tudi večino skladb za soundtrack, ki bo konec maja v britanske kinematografe pospremil omenjeni film. Sicer pa gospod Rea pripravlja nadaljevanje svojega najuspešnejšega albuma »Road To Hell Part 11«, ki je pred deseti-jni leti navduševal ljubitelje melanholičnega sredinskega ročka.

V torek bodo v newyorškem gledališču Beacon na drugem koncertnem spektaklu »Divas Live« skupaj nastopile kar štiri pop dive - še mladoletna in pa izmed nastopajočih tudi trenutno najpopularnejša BRAN-

DV, stare mame Tina TURNER in CHER, srednjo generacijo pa bo zastopala Whitney HOUSTON (na sliki). Lanski koncert, na katerem so nastopile Mariah CAREV, Celine DION, Aretha FRANKLIN, Gloria ESTEFAN in Shania TVVAIN, je bil najbolj gledan show v zgodovini televizijske postaje VHl.

Po februarskem umoru ra-perja BIG L jo je konec prejšnjega meseca skupil še eden izmed članov znane hip-hop naveze LOST BOYZ. Zakrinkani neznanec je pred new-yorškim hotelom Sheraton do smrti ustrelil 27-letnega Frea-kieja Taha.

Bivša spajsica GERI HAL-LIWELL je po skoraj enoletni studijski abstinenci posnela pesem »Look At Me«, ki bo 10. maja pri založbi Chrysalis izšla na single formatu.

Skoraj pozabljena nekdanja prva dama irske glasbene scene SINEAD O CONNOR je zaradi poizkusa samomora (dvajset tablet valiuma in pol litra vodke) pristala v znani londonski kliniki. Že tako mentalno precej labilno 32-letno pevko je do tega obžalovanja vrednega dejanja pripravilo sodišče, ki je hotelo skrbništvo za njeno triletno hčer prisoditi očetu, znanemu irskemu novinarju Johnu Wa-tersu.

STANE ŠPEGEL

VRTIUAKPOLKIN VALČKOV

CEUSKIH S plus '99

TUJE LESTVICE - ALBUMI

38

RADIO ■ TilEVIZIJA

Prvi april je zadel v polno

v četrtek smo vas v jutranjih poročiUh dobro naaprilili. Še najbolj prozorne prvoaprilske »finte« ste zagrabili. Na naše veselje in v dokaz, da nas očitno tudi pozorno poslušate.

Uroš Šerbec, ki je resignirano v izjavi Deanu Šustru povedal, da odhaja iz Celja k Badel Zagrebu, je vzpodbudil zaskrbljeno poslušalko, da me je poklicala in preverjala, ali gre za resnično vest ali prvoaprilsko. Seveda je bila prvoaprilska. Tudi nadebudnih igralcev je očitno med našimi poslušalci veliko. Vest, ki jo je zagrešila Mateja Podjed in vabila statiste na Stari grad, da bodo nastopili v koproduk-cijski igri Zaljubljeni Shakespeare, je udarila v polno. Žal nismo postavili zasede na Starem gradu, da bi preverili, aU je kdo prišel na izmišljeno avdicijo ali ne. A če gre soditi po vroči telefonski zvezi z SLG Celje na ta dan, ko so statisti mrzlično spraševali, kam naj se javijo, je kdo verjetno zašel tudi na grad. Dobra je bila tudi tista, ki jo je zagrešil Primož Škerl, ko je čez mejni prehod ilegalno poslal 15 oboroženih pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova, ki da so jih prijeli rogaški policisti. Prvi, ki je »prijel« na prvoaprilsko šalo, je bil eden naših novinarskih kolegov, ki je informacijo želel takoj preveriti, drugi pa je bil višji policist, ki je ob srečanju s Primožem Škerlom na UNZ Celje najprej rekel: »Ja, madona, ne se zafrkavat iz tak

šnih stvari!« Nat(3 pa že spravljivo povedal, da ga je proaprilska vest presenetila v avtomobilu, ko se je službeno ravnokar vozil iz Rogaške Slatine v Celje. Sredi poti je avto obrnil in se vrnil v Rogaško Slatino, kjer so ga že obstopili ljudje in vznemirjeni zahtevali natančnejše informacije. Nato so se družno le spomnili, da je 1. april. Malo smo bili navihani, a enkrat na leto se nam odpusti, kaj pravite?

Športna sobota na Radiu Celje

Sobotni večer bo na Radiu Celje v znamenju glasbe, nagradnih iger in športa. Ob IS. uri se bo pričelo nogometno srečanje med velenjskim Rudarjem in Publikumom. Ob 20. uri pa se bosta v Velenju pomerili še rokometni ekipi Gorenja in Celja Pivovarne Laško. Rokometno srečanje bomo prenašali, iz nogometnega pa pripravili več javljanj.

50 let Komornega zbora in predstavitev častnega meščana

v nedeljo ob 20. uri boste lahko prisluhnili posnetku koncerta moškega Komornega zbora, ki ga vodi profesor Ciril Ver-tačnik in ki bo ravno v nedeljo, ob občinskem prazniku Mestne občine Celje, prejel zlati grb za

50-letnico uspešnega delovanja. Slavnostni koncert so pripravili konec marca, naš tehnik Mitja Tatarevič ga je posnel, predvajali pa ga bomo 11. aprila.

Ker bo na prireditvi v Narodnem domu, kjer bodo podelili najvišja občinska priznanja, prejel naziv častnega meščana dr. Janko Lešničar, ga bomo predstavili v oddaji Nedeljski zmenek. Z njim se bom pogovarjala Nataša Gerkeš.

Vili ni bil prvoaprilski

Pa če smo pričeli s prvim aprilom še tako končajmo. Ravno na 1. aprila je namreč prišla do slovenskih medijev vest, da je naš novinarski kolega iz celjskega dopisništva Dela, sicer pa izkušen vojni poročevalec, padel v roke srbskim paravojaš-kim enotam in da se bo pretepen iz Črne gore vrnil v Slovenijo. Vsi smo najprej upajoče pomislili, da gre za prvoaprilsko šalo. A takoj nato realno ugotovili, da bi bila ta šala zares neokusna. In izkazalo se je, da žal, ni bila šala. Pogovoru z Vilijem ste lahko na Radiu Celje prisluhnili v torek. Sama pa sem se po njem kot novinarka spraševala: »Mar človek res postane zanimiv za medije šele, ko ga pretepejo, prej, ko je hodil na bojišča in s€ vračal nepoškodovan, pa smo z zanimanjem brali le njegove reportaže?«

NATAŠA GERKEŠ LEDNIK

CEUSKI RADIJCI OD B DO V

Ivica Burnik

Tokrat vam predstavljamo Ivico Burnik. Prijetno voditeljico, ki je pri srcu večini poslušalcev in poslušalk Radia Celje. Še posebej se jim je priljubila njena oddaja Kuhaj-mo skupaj, ki je na sporedu vsako sredo po dvanajsti uri in po kateri ravno te dni nastajajo nove kuharske bukvice izpod peresa Ivice Burnik. Tudi Mali O je oddaja, ki je sicer že vrsto let na sporedu Radia Celje, a ji je Ivica kot voditeljica dala še poseben čar.

Ivica že dolgo sodeluje z nami, pred davnimi leti je bila tudi odgovorna urednica Radia Celje, in čeprav ima silno rada mikrofon, je vrsto let delala kot novinarka v celjskem dopisništvu Dela. Tam je dočakala tudi upokojitev. Morda se je spomnite tudi iz kakšne javne prireditve ali modne revije, kjer se je pojavila kot šarmantna voditeljica?

Radijci imamo Ivico radi zaradi njene posebne blagosti, prijaznosti in uglajenosti. Lastnosti, ki jih danes srečujemo vse redkeje. Še posebej dobro ji gre komunikacija z ljudmi v stiski, zato jo imajo poslušalci še posebej radi. Nemalokrat se mi je že pripetilo, da me je kdo vprašal: »Poslušaj, ali je ta Ivica v resnici tako prijazna ali je takšna samo pred mikrofonom?« Iskren odgovor je lahko samo, da je takšna vedno in do vsakogar. Pred mikrofonom in do soljudi v vsakdanjem življenju. In čeprav njen delovni.čas nikoh ni bil od šestih do dveh, je bila in je še silno predana družini. Zelo ponosna je na svoje vnučke. Dvema, ki ju je imela že doslej, sta se na letošnji dan žena pridružila še dva. Babica Ivica ima tako zopet polne roke dela doma, ko pomaga snahi in sinu, pa s knjigo, ki jo je takorekoč že dokončala, pa z delom na radiu in nenazadnje z urejanjem okohce družinske hiše in njene notranjosti.

Tudi za moža je treba poskrbeti, pravi Iv prepričana, da kljub otrokom in vnukom m ne sme dobiti občutka zapostavljenosti. Ivi se tudi nikoli ne pritožuje. Še takrat, kadarj malo ponagaja zdravje, ji je silno težko, kol zamenjavo za delo na programu. Kot da ne hotela biti nikomur v nadlego.

Ivica Burnik je skorajda zagotovo ena najp ljubljenejših voditeljic Radia Celje. Da nje prijaznost ni narejena, poslušalci in poslušal namreč čutijo. In ker sem prepričana, da dobro vrača z dobrim (in obratno), bo Ivi Burnik nesporno še dolgo pri marsikomu pi radijska dama. Uglajenosti in prijaznosti pa lahko takorekoč vsi, ki delamo na progran učimo ravno od nje. Nj

V DRUŽBI S KANALOM A

Inšpektor Maigret

Ameriška kriminalka o znanem detektivu Julesu Migretu bo na sporedu v soboto, 10. aprila, ob 16. uri. Režija: Paul Lynch, igrajo: Richard Harris, Patrick 0'Neal, Victoria Tennant, lan Ogilvy.

Prav nič priljuden francoski zasebni detektiv Jules Maigret, ki ga je tokrat upodobil Richard Harris, želi raziskati smrt dragega prijatelja. Na začetku si ne more zamišljati, v kaj bo s svojim poizvedovanjem posegel. Drobci, ki jih korak za korakom sestavlja v smiselno celoto, da bi našel ključ do umora, ga privedejo do mogočne ameriške družine ...

Mreža

V soboto, 10. aprila, bo ob 19. uri na sporedu prvi del ameriške akcijske nanizanke Mreža, ki je nastala po velikem uspehu istoimenskega filma. Režija: Irwin VVinkler, igrajo: Brooke Langton, Joseph Bottoms.

Brooke Langton, znana iz nadaljevanke Melrose Plače, se tokrat znajde v vlogi Angele Bennett, lepe računalniške svetovalke, ki nekega dne prejme elektronsko pošto z zaupnim sporočilom. Sporočilo ji korenito spremeni življe

nje in jo nepričakovano popelje v svet prevar in izdaj.

Ogenj z neba

Ameriški znanstvenofantastični film Ogenj z neba bo na sporedu v nedeljo, 11. aprila, ob 20. uri. Režija: Robert Lieberman, igrajo: D. B. Sweeney, Robert Patrick, Craig Sheiffer, Peter Berg.

Film je posnet po avtobiografi-ji in resnični zgodbi Travisa Wal-tona, ki trdi, da so ga leta 1975 ugrabila nezemeljska bitja in na njem izvajala različne poskuse. Ko se skupina moških nekega večera vrača z dela, naenkrat pred seboj opazijo neznani leteči predmet, ki tiho lebdi nad zemljo. Plovilo ugrabi Travisa Waltona, medtem ko ostali možje prestrašeno zbežijo.

Odločitev iz obupa

V ponedeljek, 12. aprila, bo ob 21. uri na sporedu življenjska zgodba Odločitev iz obupa. Režija: Michael Scott, igrajo: Faith Ford, Kyle Secor, Hanna Hali, Nigel Bennet.

Sodni proces je razkril prikrivane boleče skrivnosti Jodyjinega družinskega kroga. Malo Samantho je sodišče kljub spolnemu zlorabljanju dodelilo Jodyjinemu nekdanjemu a možu. Pred Jody je odločitev: ali za vedno izgubiti hčerko ali tvegati ugrabitev.

Past za starše

Gre za prvo verzijo uspešne ameriške komedije, posneto leta 1961, ki je pred kratkim dobila novejšo inačico. Na sporedu bo v sredo, 14. aprila, ob 20. uri. Režija: David Swift, igrajo: Hayley Mills, Maureen 0'Hara, Brian Keith, Charlie Rug-gles, Una Merkel.

Sharon, sramežljiva in spodobna mlada dama iz Bostona, in Susan, razposajenka iz Kalifornije, se srečata na počitniškem taboru. Obe sta močno presenečeni nad dejstvom, da sta si kljub značajskim razlikam na videz tako zelo podobni. Odkrijeta, da sta dvojčici. Starša sta se namreč že takoj po rojstvu deklet ločila in vsak z enim odšla živet na različna konca dežele. Sharon in Susan sta sedaj odločeni, da zopet združita svoja starša in da ustvarita srečno družino. In sedaj se prava predstava šele začne.

SKRITA KAMERA

g) Prvi april, svetovni dan lažnivcev, je vsaj na TVS minil brez laži. Voditelj Dnevnika Janko Šopar, ki je znan po tem, da nima dlake na jeziku, ampak pod nosom, je oddajo zaključil z besedami, da se je vse, kar so na prvega aprila v njej objavili, žal res zgodilo. Morda je prav zaradi bolečih resnic, ki jih objavljajo. Dnevnik vse pogosteje tarča kritik slovenskih politikov. »To nam je v zahvalo za vse, kar smo v Dnevniku zamolčali,« je politikom v odgovor zabrusil Vlado Krejač, ki je kot prvi mož odgovoren za vse, kar v tej oddaji objavijo.

# Miša Molk, avtorica in voditeljica oddaje z resnicoljubnim naslovom »Res je!«, pa je morala iskreno priznati, da je Mario Galunič popularnejši od nje. Toda nekaj zaslug za njegov uspeh si je ob podelitvi Viktorja, ki ga je prejel popularni Mariborčan, vseeno prisvojila. Saj je vendarle njegova urednica in brez nje tudi Ma-ria ne bi bilo.

# Odgovorni urednik informativnega programa na TVS Lado Ambrožič, ki so mu po neuspeli kadidaturi za direktorja TVS svetovali, naj se predčasno upokoji, bo mor

da le ponovno kandidiral za stolček, na katerem sedi sedaj in s katerega bi se po izteku mandata moral posloviti jeseni. Čeprav tega ni še nikomur zaupal, pa so njegove namere vidne iz njegovega početja. Ambrožič je namreč osebno prejel Viktorja, ki so ga dobili ustvarjalci Odmevov, potem pa je za vse v znamenitem 5. nadstropju televizijske palače pripravil sprejem, na katerem se je trdoroki urednik spremenil v dobrikajočega se kolega. Za izvolitev potrebuje namreč kandidat za odgovornega urednika soglasje kolektiva. Zaposleni pa imajo, tako je vsaj prepričana Rosvita Pesek, novinarka, ki jo najpogosteje omenjajo kot najre-snejšo kandidatko za zamenjavo na vrhu informativnega programa, dober spomin.

9 Voditelja informativne oddaje 24 ur na POP TV, sicer pa pribežniški par z nacionalke, Nataša Pire in Matjaž Tanko, se še vedno dobro razumeta in zgledno sodelujeta. Službeno in zasebno. Za veli

konočne praznike sta si ma da celo izmenjala darila, f^ taša bo pojedla tisto, kar j Matjažu prinesel zajček, Ni tašino darilo pa bo popil Mi jaž.

9 Velikonočno, vendar anJ nimno darilo je prejela tuj voditeljica TV Dnevnika Lii ja Hren. Ker so bila vsa jajčk rdeče obarvana, je sklepal) da so ji jih poslali njeni oboži valci iz kabineta predsednik vlade. '

Informativni program sl^ venske televizije je izgubil^ eno poročevalko, novinar!;' Nado Kumer, ki je zadnj' nekaj let poročala o dogaja^' na širšem celjskem območ)'| Nada je presedlala za uredi* co lokalne TV Celje. Jože^ fand, ki je v času predvoP kampanje, kot glavni medija, svetovalec zdaj že celjskega župana, vodil informativni imperij

celjske^;

medijskega mogotca iz GaP^ ja Janka Turnška, zadeve v ni komentiral. Prav tako znano, kako je novo ^^^ sprejelo njegovih 36 z^es^ gledalcev. Kako so jo spr^' celjski TV ustvarjalci, p^ mo videli v kratkem.

Nataša Pire

Nada Kumer

TV VODIČ

39

40

TV VODIC

TV VODIC

41

42

TV VODIC

RADIO - TELEVIZIJA

43

V leru z večnimi študenti

Zmagovalec letošnjega 2. festivala slovenskega filma v Portorožu

j je star študent, ki 'jvoje običajno življenj študentskem domu: ivanje s prijatelji, spa-gledanje televizije. jKrbi njegova prijate-pvica, ki je vanj za-

Ip\a, vendar Dizi tega pazi. Nekega dne se v ^jvo sobo vseli bruc Ijo, ki Dizija vrže iz pvega vsakodnevnega

a.

jc se s težavo, vendar jno, privaja na Dizijev 1 življenja. Dizi se po

telefonu dogovori z Marino, svojim dekletom, da bosta vikend preživela skupaj, vendar ona ne pride. Hkrati pa se v sobo naseli tudi Ana, brucovo dekle, ki je za nameček še noseča. Po burni noči v študentskem naselju se Marina vendarle pojavi, a le zato, da bi Diziju sporočila, da ga zapušča. Sčasoma se Dizi naveže na bruca in Ano, ki si brezuspešno prizadevata najti stanovanje. Ko gredo nekega dne skupaj na izlet, Ana dobi porodne popadke, kar Dizija vzpodbudi, da se končno odloči narediti rez v svojem življenju. Film V leru je trpka

komedija, ki govori o življenju slovenskih študentov.

Režiser Janez Burger se je rodil v Kranju in po zaključeni prvi stopnji ekonomije naredil sprejemne izpite na FAMU (smer filmska in TV režija) v Pragi, od koder se je leta 1996 preselil nazaj v Ljubljano. Jana Cvitkoviča (Dizzy) so spo-čeli leta 1965 v študentskem naselju v Rožni dolini. Po srednji šoli je vpisal študij fizike, ki ga je po enem letu opustil. Sledilo je krajše potepanje brez cilja (Izrael, Egipt in Vzhodna Afrika), po katerem je začel študirati arheologijo

in danes je tik pred diplomo, film V leru pa je njegov igralski debut. Nataša Burger (Marina) je diplomirala iz slovenščine in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1990 se je preselila v Prago, kjer je diplomirala na gledališkem konservatoriju in na gledališki akademiji DAMU. Igrala je v gledališkem studiu Čista radost in v predstavah Opera la Serra, Učna ura. Jubilej in drugih, sodelovala pa je tudi v avtorskih radijskih igrah in nastopila v različnih študentskih filmih.

N.-M. S.

KINO

iljski kinematografi si pri-Ijejo pravico do spre-jbe programa.

jion: 8. do 14. 4. ob 17. akcijski film Za udarec 8. 4. ob 19. in 21.15 lantična komed^ Žaljeni Shakespeare, od 9. 14. 4. ob 19. in 21. uri enski film V leru.

ili Union: 8. do 14. 4. ob uri drama Z roko v roki,

10.15 pa futuristični triler Jo teme.

etropol: 8. do 14. 4. ob O in 18.30 risani film pčanski princ, ob 20.30 Irama Sod smodnika. 10. t) 10. Egipčanski princ in 12.30 Sod smodnika.

Bbrna: 10. ob 19. in 11. ob uri romantična komedija ravljinec Z.

alec: 9. in 11. 4. ob 20. uri lantična komedija Čaka te ta, 10. ob 20. in 11. 4. ob uri pa romantična Jedip Ko pride Joe ck.

entjur: 12. ob 19. uri friški film Ko pride Joe ick.

Sedanjost je sod smodnika

Beograd danes. Neke noči. Nasilje na ulicah in v domovih. Nasilje, ki obrne človeka proti človeku, prijatelja proti prijatelju, someščana proti someščanu.

V tej noči spoznamo srbsko družino iz Sarajeva, ki preživlja svoje begunske dni v enem izmed beograjskih garaž. Očeta - bivšega učitelja, sedaj voznika nočnega avtobusa, mladeniča, ki ugrabi avtobus, poln pot

nikov in v stilu kamikaze vozi po mestu, človeka, ki organizira koncert simfoničnega orkestra na splavu sredi reke, samo zato, da bi očaral bivšo zaročenko... Spoznamo še mnogo drugih oseb in njihove usode v ka-lejdoskopu ironičnih, toda pretresljivih scen. Upanje v prihodnost ostaja, čeprav je sedanjost sod smodnika.

Film je tragičen in komičen obenem. Posneli so ga po znani gledališki predstavi Dejana Dukovskega. Prejel je nagrado za najboljši

film na 55. festivalu v Benetkah in na izboru Evropskih filmskih nagrad ter Grand prix na festivalih v Antaliji in Haifi.

Režiser je bil Goran Pa-skaljevič, ki ga poznamo po filmih kot so Čuvaj plaže pozimi. Pes, ki je imel rad vlake. Posebna vzgoja... Glavni igralci pa so bili: Miki Manojlovič, Dragan Nikolič, Velimir Bata Ži-vojinovič, Mira Banjac, Aleksandar Berček, Milena Dravič, Dragan Nikoli-č, Ljuba Tadič...

Mesto teme

Predstavljajte si mesto v temi - mesto, v katerega ne posije sonce. Nikoli. In ne samo to. Kdaj pa kdaj se čas ustavi, ljudje zaspijo in mesto tedaj spremeni svojo podobo, nove stolpnice zrasejo, druge se podrejo - vi pa se mimogrede prebudite z zamenjano identiteto. Recimo identiteto serijskega morilca. Ki je za sabo pustil že šest zmasakriranih trupel Policija vas lovi, počasi ugotavljate, da lahko s pomočjo misli vplivate na resničnost, nad ulicami pa medtem letijo temne, zlovešče postave, podobne prvotnim vampirjem (Nosferatu), ali pa Pinheadu (iz kultne grozljivke Clivea Barkerja Hellraiser), ki vam mešajo štrene - da ne govorim o prelepi ženi, ki se je ne spominjate, in šepavem doktorju s čudnim (nemškim?) naglasom, ki vam govori, da vam želi pomagati.

Brez skrbi, nisem vam še pričel izdajati razpleta, vse to vam postane jasno kmalu po začetku zgodbe, verjetno pa že domnevate, da film meri proti

znanstveni fantastiki, in da vam potrdim domneve, vam lahko prišepnem: tiste zlovešče postave so Tujci, prišleki iz daljnega vesolja, ki izvajajo eksperimente s prebivalci mesta in zato se igrajo z njihovimi spomini. Da bi tako ugotovili, kaj sestavlja našo neumrljivo dušo. Ker sami so umrljivi

- in ne le to, tudi izumirajo. Naglo. In spoznanje o naši duši bi jim, vsaj načeloma, ohranilo življenje.

Film je znanstvena fantastika, ki ne dvomi v religijo in obenem triler, ki se spogleduje z grozljivko. Toda na žalost: kadarkoli imajo religiozni podtoni priložnost, da se spre-vržejo v nekaj zares radikalnega (ali pa vsaj nevsakdanjega), postanejo ohlapni in površni. In kadarkoli ima grozljivka priložnost, da postane resnično klavstrofobična in brezizhodna, zapleše v drugo stran, kot da jo je sram svojih potencialov. Zaradi tega nekaj spektakularnih prizorov (in, vsaj zame, en dokaj presenetljiv zaključek, o katerem vam zagotovo ne bom govoril - nekatere stvari si pač morate pogledati sami) izzveni malce v prazno. Škoda. In vtisa gotovo ne popravi par skrpanih ali zgrešenih dialogov ter dogajanj. Znova škoda. Občutek, da bi bil film precej boljši, če bi se popolnoma prepustil domišljiji - če bi, po domače povedano, sekal glave zaradi vizije -če bi preciziral določene podrobnosti, namesto da se klanja posploševanju - me nikakor ne zapušča. Pod tem pogojem bi mu tudi nekatere logične luknje bilo mogoče oprostiti

- konec koncev je eno od bistev fantastike v tem, da gre, do koder more, pa čeprav pri tem na kaj docela prozaičnega povsem pozabi. Predvsem za pristne oboževalce torej - oziroma za tiste, ki jim je zaradi uvoda tega prispevka narasel adrenalin. Vendar bodo vsaj ti uživali. Ker smo, resnici na ljubo, videli že tudi kaj mnogo, mnogo slabšega.

Pod taktirko režiserja Alexa Proyasa se trudijo Rufus Se-ivell (ki ga bomo kmalu videli še v Beneški kurtizani - fant se prebija) ter že skoraj pozabljeni Kiefer Sutherland (včasih je igral v vsakem drugem holly-woodskem filmu, da omenimo le Flatliners in Mladih pištolah, zadnje čase pa se precej skriva), kamnito obrazni Wil-liam Hiirt (igral je recimo v Poljubu ženske pajka, in ga je po premoru lepo videti) ter Jennifer Connely (najstnica v muppetovski pravljici Podzemlje v družbi Davida Bovvieja, ter zapeljivka v Vroči točki z Don Johnsonom, tokrat pa nekje vmes med obojim).

PETER ZUPANC

Oremo v kino!

^^ Harris je bil nominiran za oskarja za stransko moško v filmu Trumanov show, se glasu pravilni odgovor na pdno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Anton K Preloge 25, 3240 Šmarje pri Jelšah, Stanko Stopič, FjKo širje 15, 1432 Zidani Most in Marjeta Lubej, Čopova 23, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih J^atografov.

%at vas sprašujemo: kako je ime odličnemu igralcu, Ju Kieferja Sutherlanda.

pgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 p. do ponedeljka, 12. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike JP^e za ogled filma.

44

ZAAVTOMOBILISTE

Clio lrophy in saffrane z novim Y6 molorjem

v letošnjem tekmovanju za pokal Trophy se bo francoski Renault pojavil tudi s povsem novim avtomobil clio trophy.

Za osnovo je dirkaški oddelek te tovarne, pri čemer je imel pomembno vlogo tudi Renault Design, vzel clia 11. Pomagala so še številna druga podjetja, tako da je clio trpohy nared za dirke. V primerjavi z običajnim cliom je trophy za 16 centimetrov širši, medosna razdalja je daljša za 3,8 centimetra, širša sta koloteka tako zadaj kot tudi spredaj, teža avtomobila pa je vsega 1120 kilogramov. Podvozje je seveda športno, gume oziroma platišča so 18-palčna (gume dobavlja francoski koncem Michelin). Motor je nameščen sredinsko, gre pa za 2,9-litrski V6 agregat, ki v osnovni varianti poganja laguno, safrana in še nekatere druge renaulte. Največji navor je 307 Nm pri 5800 vrtljajih v minuti, največja moč pa 285 KM pri^400 vrtljajih v minuti. Dodan je Renaultov šeststopenjski sek-ventni menjalnik.

Kot pravijo pri francoski avtomobilski tovarni, so sprva

nameravali izdelati le 60 cliov trophy, pa se je zanimanje zanj tako povečalo, da jih bodo verjetno naredili vsaj 85. Avtomobil nastaja v tovarni v Dieppu in bo v Franciji brez dajatev stal nekako 7,5 milijona tolarjev, kar je seveda zelo visoka številka. V tovarni pravijo, da bodo morda izdelali tudi običajno, naj rečemo cestno izvedenko tega super športnega clia.

Ob tem se Renault pojavlja še z eno pomladansko no

vostjo. Tako je njihov največji in najprestižnejši avtomobil safrane dobil novi V6 motor. Ta motor nastaja v sodelovanju Renaulta in skupine PSA, ki jo sestavljata Citroen in Peugeot. Ta motor ponuja pri gibni prostornini 3,0 htra 194 KM (pri 5750 vrtljajih v minuti), medtem ko je navora za 267 Nm pri 4000 vrtljajih v minuti. Safrane 3,0 V6 doseže največjo hitrost 225 km/h in do 100 km/h pospeši v 9,4 sekunde. Kot pravijo

pri novomeškem Revozu, ki skrbi za prodajo renaultov pri nas, bo safrane s tem motorjem slovenskim kupcem na voljo konec maja, in sicer z dvema vrstama opreme. Cene za sedaj še niso znane.

Odslej hidi seicento cilyinaKc

v teh dneh bo Triglav Avto, ki je uradni predstavnik korporacije Fiat pri nas, začel ponujati zanimivo novost - seicenta citymatic. To je seicento, ki je opremljen s petstopenjskim ročnim menjalnikom in avtomatsko sklopko. Vožnja je povsem običajna, saj je treba prestavljati, ne pa pritiskati na sklopko. Citymatic je zato primeren predvsem za vožnjo po mestu, saj je »dela« bistveno manj. Avto sicer poganja 0,9-litrski bencinski štirivaljnik z močjo 40 KM pri 5500 vrtljajih v minuti, na voljo pa je za 1,307 milijona tolarjev; med drugim ga bodo prvič predstavili na aprilskem avtomobilskem salonu v Ljubljani.

Clio trophy...

...in safrane V6.

Skromna

»luksuza« v Aziji

Nič novega ni zapisati, da so imeli v Aziji lani obilo težav, pri čemer je izjemno krizo doživela skoraj vsa azijska avtomobilska industrija. Zadnji podatki o prodaji predvsem luksuznih avtomobilov nekaterih evropskih avtomobilskih tovarn to tudi potrjujejo.

Tako so lani na azijskih trgih BMW, Mercedes Benz, Jaguar in Volvo prodali vsega 35 tisoč avtomobilov višjega razreda, kar je bilo celo za 47 odstotkov manj kot leto prej. Tudi'letošnje napovedi o prodaji dražjih in s tem prestiž-nejših avtomobilov niso posebej obetavne. Sicer pa je bila lanska prodaja avtomobilov v Aziji za 1,2 milijona manjša kot leta 1997, kar pomeni, da je bil padec 43-od-stoten.

Na sliki: BMW serije 7.

Honda: dobri delni rezultati

Japonska Honda je ena redkih japonskih avtomobilskih hiš, ki zadnjo dolg'' japonske avtomobilske industrije občuti manj kot druge tovarne. Tako sedaj poroča, dobro poslovala tudi v tretjem kvartalu poslovnega leta 1998 (to se je začelo lani sp«"" in to predvsem na račun dobre prodaje v ZDA.

Na tem trgu je Honda tako ali tako zelo močna oziroma uspešna, pri čemer ji je šlo tudi dejstvo, da je bil jen šibek. Tovarna je po sedanjih podatkih v omenjenem času ustvai 635 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je res ugoden rezultat. Po nekaterih ocenah P^ bil dobiček ob koncu poslovnega leta še bistveno višji, kar med drugim pomeni, da gr^ res na bolje. Na sliki: honda civic.

ZAAVTOMOBILISTE

45

Mazda MX-5 anniversary

^ natanko desetimi leti (avtomobilskem salonu fagu ponudili na ogled jn japonski roadster z f MX-5. Tedaj, bilo je zime, avto ni zbujal lega posebnega nav-ali pozornosti, kajti ise nad tako majhnimi pbili tedaj še niso nav-tali. Pa tudi ni kazalo, [bilo zanj kakšno preti-[zanimanje na drugih, L bolj primernih trgih. Bilo pa se je povsem Ke - mazda MX-5 je po

stala najbolje prodajani roadster vseh časov, kajti doslej so izdelah_kar 500 tisoč vozil. Prav zaradi tega in ob desetletnem jubileju j€ Mazda pripravila posebno izvedenko z oznako anniversary. Ta je obarvana v posebno modro barvo, na blatniku ima tudi posebno značko, vsak kupec pa bo med drugim dobil poseben certifikat, ki ga bo podpisal sam šef Mazde James Miller. Mazda MX-5 anniver-sary bo ob tem obdelana tudi s številnimi kromiranimi do

datki (pragovi, obrobe merilnikov ipd.), pnevmatike bodo dimenzij 195/50 R15, omembe vredno pa je, da bodo avtomobilu namenili šeststopenjski ročni menjalnik, pa športno podvozje Bilstein ipd. Kot pravijo pri japonski avtomobilski tovarni, bodo naredili vsega 7500 mazd MX-5 anniversary, od tega naj bi jih kupcem na stari celini namenih 3500 in slovenskemu trgu eno. Znana pa je tudi že cena pri nas - 5,27 milijona tolarjev.

Na sliki: mazda MX-5 anni-versary.

Septembra laitcia lybra

Italijanska tovarna Lancia (znotraj Fiata) je med tistimi, ki nekako ne more splezati na posebej zeleno poslovno (tržno) vejo. Zakaj je tako, je težko reči, vendar drži, da spada med manjše tovarne v Evropi in da morda ni dovolj denarja za ustrezen tehnološki, poslovni in še kakšen prodor.

Vendar bo tovarna letos predstavila kar pomembno novost, in sicer avtomobil srednjega razreda, kar pomeni, da se bo poskušala v zelo

zahtevnem tržnem segmentu. Lanica lybra (ime so pobrali iz grščine) bo nastajala v tovarni Rivalta v bližini Torina in bo naprodaj tako v limu-zinski kot karavanski varianti z dolžino 446 centimetrov ter širino 174 centimetrov. Zunanja oblika tako limuzine kot karavana ima vsaj en omembe vreden stilistični element, in sicer okrogle ali ovalne prednje luči. V serijski opremi naj bi bila ABS, klimatska naprava z ločenim delovanjem za vsako stran, medtem ko

bo znameniti ameriški Bose prav za ta avtomobil izdelal hi-fi z zmogljivostjo 200 vatov (serijsko v bolje opremljeni različici z oznako LX). Menjalnika bosta dva (ročni in avtomatski), motorjev pa pet. Bencinski bodo trije, poznamo jih že iz drugih lancij ali fiatov (1,6, pa 1,8 in 2,0 litra), dizelska pa dva, prav tako znana iz drugih avtomobilov skupine Fiat (1,9 in 2,4 JTD). Prodaja te nove lancie bo stekla septembra.

Na sliki: lancia lybra.

Renault prevzel pomemben delež v Nissanu

že precej časa je bilo znano, da se japonski Nissan in francoski Renault pogovarjata o medsebojnem sodelovanju oziroma o tem, da bi francoska tovarna postala solastnik Nissana.

Pred nedavnim je Daimler Chrysler, ki se je prav tako zanimal za ta posel, sporočil, da se po desetih mesecih umika in se ne bo potegoval za nakup pomembnega deleža v Nissanu. Torej je postalo jasno, da ostaja med resnejšimi partnerji za povezavo zgolj Re-nauk. To pa se je tudi zgodilo, saj sta predsednik Renaulta Lo-uis Schweitzer in Voshikaza Hanava, predsednik upravnega odbora Nissana, podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju oziroma o tem, da Renault prevzame pomemben delež Nissana. Po sedanjih vesteh je tako Renault kupil 36,8 odstotka Nissana in 22,5 odstotka Nissana Diesel, pri čemer je zato odštel 5,4 milijarde dolarjev. Kasneje naj bi obsta

jala možnost, da bi tudi Nissan kupil del Renaulta, vendar podrobnosti o tem niso znane. Ve pa se, da je vodja Nissanovih operacij postal Carlos Ghosn, doslej podpredsednik Renaulta, poleg tega pa bo Renault v upravni odbor Nissana imenoval še dva svoja človeka.

Po sedanjih načrtih naj bi družba Renault-Nissan v letu

dni izdelala približno 4,8 milijona vozil. Za sedaj še ni jasno, kaj bo Renault storil z velikimi dolgovi, ki jih ima Nissan (ocenjujejo jih celo na 22 milijard dolarjev), kajti po prvotnem načrtu je bil Renault zainteresiran za nakup pomembnega deleža v japonski tovarni zgolj pod pogojem, da mu ne bo treba prev

zeti tudi dolgov. Sicer pa je Nissan po obsegu proizvodnje motornih vozil druga avtomobilska japonska hiša, ustanovljena leta 1933. V minulem poslovnem letu je Nissan izdelal 2,754 milijona motornih vozil, od tega 2,2 milijona osebnih avtomobilov, vse drugo pa so bili avtobusi in lahka gospodarska vozila.

46

ZA AVTOMOBILISTE

Jaguar S na cestah

Britanska avtomobilska tovarna Jaguar je ena tistih, ki jih je v zadnjih nekaj letih uspel veliki povratek na svetovno avtomobilsko sceno. Že leta 1992 so namreč naredili vsega 20 tisoč avtomobilov in vse je kazalo, da je »zgodba« zaključena. Nato se je pojavil Ford, ki je postal novi lastnik angleške tovarne in od tedaj naprej gre samo še navzgor.

Še bolj naj bi šlo sedaj, ko je tovarna začela ponujati oziroma prodajati povsem novega jaguarja S. Ta hip je to najmanjši jaguar v ponudbi, hkrati pa tretji avtomobil v programu ob limuzini XJ in seriji XK. To je tudi prvič v zgodovini tovarne, da ponujajo tri različne jaguarje. Sicer pa je jaguar S najmanjši avto te britanske hiše in tisti, ki naj produkcijsko številko v nekaj prihodnjih letih vzdigne na skoraj fantastičnih 200 tisoč. Čeprav govorijo o najmanjšem jaguarju, drži, da je avtomobila v dolžino kar dolgih 486 centimetrov. Jaguar S je nastal na enakem podvozju kot lincoln ES (ameriška tovarna Lincoln je znotraj Forda), kar seveda pomeni, da tudi pri Fordu prevzemajo politiko enakih osnov (kot denimo pri VW). Avtomobilu namenjajo dva motorja: V6 agregat z močjo 238 KM pri 6800 vrtljajih v minuti (to je prvi V6 motor, ki so ga naredili pri Jaguarju, kajti prej so imeli samo vrstne

motorje), ki zadošča za največjo hitrost 234 km/h in pospešek 7,6 sekunde do 100 km/ h; zmogljivejši je V8 motor, ki ponuja 276 KM pri 6100 vrtljajih v minuti (240 km/h in 7,1 sekunde do 100 km/h). Zraven je bodisi ročni petstopenjski ali avtomatski (5-sto-penj) menjalnik, pa veliko elektronike za izboljšanje voznih in siceršnjih lastnosti. Količnik zračnega upora je 0,32, razdelitev

teže med prednjim in zadnjim delom je 50/ 50, vsaj 85 odstotkov pločevine pa je pocinkane z obeh strani. Pri Jaguarju tako računajo, da bodo letos naredili kar 40 tisoč jaguarjev S in jih 17 tisoč prodali v ZDA, ostalo pa pretežno v Evropi in na Japonskem.

Kako naj bi avto pripeljal (uradno) v Slovenijo, še ni jasno, saj nimamo uradnega zastopnika (posli gredo preko Jaguarja Avstrija). Zato je mogoče zapisati le avstrijske cene: malo manj kot 600 tisoč šilingov za avto z V6 in 815 tisoč šilingov za V8 izvedenko.

Na sliki: jaguar S.

V barvah velikih

Skuter Vamaha Aerox je po dveh letih dočakal prvo »šminko«. Izdelek spada v skupino šport skuterjev, katerih kupci zahtevajo razpoznavnost in tehnične rešitve, bolj primerne za uporabo na večjih in hitrejših motoci-klih.

Kdo so ti zahtevni potrošniki? Pri nas in drugod po svetu je to generacija srednješolcev. Novi aerox se zgleduje po športnikih R-6 in R-1. Najpomembnejše spremembe in izboljšave: večja stranska napisa z dodanim »R«, nižji enojni sedež, ročaja za sopotnika, zatemnjeni smerniki, novi okrogli merilniki (numerični za gorivo in temperaturo) in tehnično izboljšan vodno hlajen dvotaktnik (5,8 KM) z no

vo resonanco tip Stage II izboljšano krmiljenje 2 (spredaj in zadaj 190 disk). Na spisku doda opreme so deli plastične ki serije, narejeni iz aluminij' imitacije karbona, meri vrtljajev, dirkaški zadnji žilnik in zavorne obit stransko stojalo, okrasni krov variatorja in preobl sedeža v živih barvah.

Honda YT 1100 C-3

v Sloveniji je bil ta japonski čoper neznanka. K nam prihaja šele letos, skupaj z nekaterimi novimi hondini-mi motocikli. Spada v skupino hondinih čoperjev z imenom Shadow, kjer prevladuje model Shadow 750, ki je bil v letu 1998 šesti najbolje prodajani motocikel v Sloveniji.

Njena 1100 kubična sestra je bila na začetku leta 1998 predstavljena v tretji različici, zato tisti C 3 v imenu.

Oblikovalci in inženirji so s podaljšanjem in znižanjem okvirja in sedeža ter z razširitvijo krmila ustvarili čoper v t.i. cruiser dizajnu. Na nekaterih trgih so ga imenovali Sha-dow Aero, tudi zaradi kaplji-často oblikovane zunanjo

sti.Vodno hlajen dvovaljn''' izdatnim kromiranjem je^ konjev močnejši (52 KM 4.750 v/min) in opremlja" skupnim glušnikom na®^ prejšnjih dvojnih izpušndl vi. Motocikel je dolg i'''! zantnih 2,53 metra in " bencina tehta 282 kilogra"! Impozantnost in krom svojo ceno. Le-ta 1.813.536 tolarjev.

v MODNEM VRTINCU

47

Modni ples v drugi koži

Usnjena vznemirljivost brez modnih omejitev - tudi v toplih in najtoplejših dneh letošnjega leta

^a vam gotovo ni potrebno razlagati, [^^snje prav posebno čuten material, jjm za razkošje, status in pomenljiv jfC modne osveščenosti. Istočasno pa prijazno trpežen, enostaven za vzdr-uje, po telesu se oblikujoč in prilega-gt najmehkejša druga koža... Kar tež-j5te pospravili svoje usnjene plašče in J v omaro, kajne? S tem pa moda od giicakor ne pričakuje, da za nekaj ili toplih mesecev vzamete od usnje-jblačil slovo. Zakaj? Ker je usnje hit ffial prihajajoče oziroma pravkar pris-pomladno-poletne mode.

flikoba in udobje najsodobnejšega usnja rezultat velikanskega tehnološkega na-3(3 v postopkih obdelave. Tudi pravo ali ino - to v letošnji sezoni sploh ni vprašaja] so poleg naravnega že na voljo tudi ini usnjeni materiali, ki imajo vse lastno-avega usnja. In, ker govorimo o spomla-[0 - poletni modi, ne smemo pozabiti jmembnejšega - ne poznajo neznosno elepljivosti v poletni vročini, ne delujejo 10 in mokro v cmeravem aprilskem vreli. Skratka, koži dovolijo nemoteno diha-aj sploh še lahko pričakujemo od njih? da bodo lepi tudi na pogled, seveda, inji videz je vendarle pri vseh vizualnih kulturah, med katere spada tudi moda, omembnejši.

irej, kakšno usnje, kakšni kroji bodo ;li del modne podobe bližnje prihodno-

etleča napa in njeno nasprotje semiš a tudi letos zaživela na tisoč in en znan, le kakšen nov način povrhu. Usnjena lost ne pozna meja, pravijo modni krea-in uvajajo trende kož različnih plazil-nenavadne perforacije in presenetljive avljanke različnih usnjenih struktur, smo minimalističnih majčk, »motori-lih« hlač, drznih kostimov, asimetričnih

mini krilc in atraktivnih večernih toalet že vajeni, pa bomo ob tejle novosti kar malce zajeli sapo. Namreč, na modne steze so smelo prikorakale kopalne obleke ali pa samo nedrčki oziroma hlačke iz najfinejše tanke nape. Če so namenjene zgolj zbiranju točk

za »umetniško-trendovski vtis« ali tudi bolj konkretnim opravilom, katerim se običajno na plaži prepuščamo, pa naj ostane stvar vaše presoje.

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Usnje, prosojnost in japonska poslikava za tople dni. Iz izložbenega okna pariške Galerie Lafavette. Foto: VCŽ

Akultura - usnjena drznost po domače

Da ne bi kdo zmotno mislil, kako govorimo le o usnjeni atraktivnosti oblačil onkraj naših meja oziroma modi iz kakšnega prestižnega, svetovno znanega ateljeja, še dokaz iz domačih logov.

V drugi polovici marca je bila v ljubljanski festivalni dvorani modna revija, ki bi lahko veljala kar za modni posladek letošnje pomladi. Pod imenom blagovne znamke Akultura je namreč predstavila svoje modne vizije za pom-lad-poletje 1999 uspešna

modna oblikovalka Alenka Globočnik. Dogodek si zasluži pozornost že zato, ker se je po dolgem času pri nas zgodila prava trendovska modna revija. In tudi zato, ker je bliskovit, atraktiven mimohod stilno usklajenih, prepoznavno avtorskih modelov iskreno navdušil obiskovalce, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Še posebej so izstopale drzne usnjene kreacije, po katerih oblikovalka slovi že nekaj let, tokrat nadgrajene z vezenimi detajli v obliki gorskih cvetlic.

Usnje v trendovski navezi z vezeninami - modna revija Akultare v ljubljanski festivalni dvorani. Foto: Stane Jerko

Nagradno vprašanje meseca aprila

KDAJ SO ŽENSKE PRVIČ V ZGODOVINI MODE ZAČELE NOSITI HLAČE?

a) v rokokoju, leta 1755;

b) v dvajsetih letih tega stoletja;

c) po drugi svetovni vojni.

Odgovor na nagradno vprašanje:

Ime in priimek: Točen naslov: .

Moda s kratkimi ročaji

Trendovske torbice TOKO LINE za pomlad-poletje 1999

ho včeraj veljavno filo-ijo, da je najboljša le uvo-moda, s svojim proi-•^nim programom vse i uspešno demantirajo tu-V domžalski tovarni to.

letošnjo pomlad in polet-pripravili v skladu s svetimi modnimi trendi všeč-l^olekcijo damskih ročnih zato po tovrstnih naku-•res ne bo treba več čez 10.

"^tošnje linije so prečišče-'brez nepotrebnih dodat-detajlov, velikosti raz-Od najmanjših do udob

nih, velikih. Oblike so kvadra-taste oziroma pokončne, najbolj je zastopana trapezasta, zmehčana linija z zaokroženimi izrezi. Dominanten akcent je zapirač, tokrat res nekaj posebnega. Najbolj modne so torbice s kratkimi ročaji, ki se nosijo v rokah. Če pa vam misel na vselej »zasedeno« roko ni najbolj simpatična, so za vas v TOKO LINE pripravili modele z nekoliko daljšimi ročaji. Vendar takšna torbica, obešena preko ramen, nikoli ne sega dlje kot do pasu.

Pri materialih to sezono prevladuje klasično gladko in

prešano usnje, ki daje videz slame oziroma jute. Velika popularnost se obeta cepljencem (cepljenec je spodnja stran naravnega usnja, ki ga razcepijo in umetno dodelajo z mat, svetleče perlastimi, metalnimi efekti ah imitacijo vzorca krokodilje kože).

V svetovni modi so se ob bok usnju postavili tekstilni materiali, zato so tudi v TOKO osvojili to trendovsko novost. Vendar, letošnje tekstilne torbice niso namenjene le kot dodatek k športni modi, temveč s svojim kovinsko-satena-stim leskom odlično dopol

njujejo tudi elegantna oblačila.

Barve? Bela kot hit, v katerega so zajeti vsi odtenki - od snežno do smetanasto in kovinsko bele, vse tja do sive. Pa še nekaj. Če k torbici, ki vam je v trgovini osvojila srce, ne najdete odgovarjajočih čevljev, nič ne de. Moda celo priporoča, da se torbica barvno dopolnjuje le z oblačilom. In kje si lahko z nakupom nove torbice polepšate vaš modni vsakdan? Med drugim tudi v trgovini TOKO LINE na Glavnem trgu 9 v Celju.

EP

Torbice TOKO LINE kreatorke Renate Žerovnik-Kovač za pomlad-poletje 1999.

48

KRONIKA S CEUSKEGA

Ko bom velik, bom župan

Kako so tekali v kratkih hlačah celjski, šentjurski in žalski župan - Boleče velikonočno praznovanje Bojana Šrota - Malovrhovi četrtkovi večeri pri sosedu - Posedel je ob rojstvu jokal skupaj z užaloščeno sestro

Večina županov na našem območju je odraščala v splošnih skromnih razmerah. Celjski župan Bojan Šrot je sin matere, ki je večino delovne dobe garala v tekstilni tovarni Metka ter očeta rudarja. Tudi njegova kolega iz Šentjurja in Žalca izhajata iz podobnih razmer.

Šrotov oče je najprej rudaril v Zabukovici, nato do zaprtja rudnika v Pečovniku, v pokoj pa je odšel iz plinarne. Potem ko sta se zakoncema iz celjskega Zagrada rodila sinova Srečko (prvi mož tovarne Kili Liboje) in Boško (vodja pravno-kadrovske službe v Pivovarni Laško), so pričakovali rojstvo punčke. Toda rodil se je Bojan, današnji celjski župan. Osnovno šolo je obiskoval na Polulah, od koder se ga spominjajo kot odlič-njaka, v gimnazijskih letih je bil sprva prav dober, na koncu zaradi pubertetniških težav dober. Po izobrazbi je diplomirani pravnik.

V Bojanovih otroških letih je bilo v Zagradu tako malo prometa, da so se lahko Šrotovi fantje na glavni cesti žogali. Potok je bil tako čist, da so iz njega pili vodo ter z roko lovili postrvi (v bolečem spominu je prigoda, ko je prijatelj Drejc namesto ribe prijel pižmovko). Tudi v gozd so se radi odpravili. Iz Zagrada, kjer je Bojan Šrot preživel večino življenja (nekaj let je bil na celjskem Otoku), izvira njegova ljubezen do gora, alpinizma. Na koncu gimnazije se je vpisal v alpinistični tečaj ter se pozneje odpravil v gore Chamonixa, v granitne stene Norveške, v nepalsko Himalajo, pakistanski Karakorum...

Bojanova brata sta bila starejša, zato se je največ družil z vrstniki. Z bratoma so se sicer vedno dobro razumeli. Šrotovi fantje so prišli do žepnine tako, da so na bližnjem vojaškem strelišču zbirali svinec, ga stopili ter odpeljali na odpad. Z mamo so prav tako veliko nabirali borovnice. Vsi bratje so bili zelo prizadevni, če odštejemo značilne fantovske neprevidnosti, kot je kurjenje trave v bližini gozda ter Bojanovo nesrečno velikonočno streljanje s karbidom. Najbolj si je zapomnil tisto velikd noč, ko mu je vrglo posodo v brado ter je moral v bolnišnico na šivanje.

Vsi Šrotovi so bili znani kot marljivi ljudje. Bodoči celjski župan je takoj po končani os

novni šoli odšel na počitniško delo v Kovino-tehno, kjer je v skladišču zlagal in pospravljal. V kraju so jih poznali kot gospodarsko napredne ljudi. Tako so imeli v dolini za celjskim Starim gradom med prvimi televizor, v času, ko je bil Bojan osnovnošolec, pa so se že lahko peljaU z družinskim fičkom.

Danes živi celjski župan z družino ter mamo v Zagradu v novem, nedokončanem domu, na zemlji, kjer so živeli v skromni očetovi hiši. Bojanova otroka živita seveda v bistveno drugačnih razmerah.

Če so že imeli v Celju ter Žalcu v zadnjem desetletju župana iz šentjurskih logov, je zanimivo, da izvira šentjurski župan in poslanec Jurij Malovrh iz šmarskih. Na kmetijo v Kame-niku pri Šmarju pri Jelšah, kjer se je rodil, so se starši priselili z Notranjskega. Med njunimi sedmimi otroci (danes živijo tri sestre na Vrhniki ter po dva brata v Velenju ter v šentjurski okolici) je bil Jure najmlajši. Kmalu so se

preselili na kmetijo v Podgradu pri Šentjurju, kjer kmetuje danes prvi mož šentjurske občine Jurij Malovrh.

V njegovih otroških letih je vladalo pomanjkanje. Do stare usnjene žoge, s katero so se igrali med dvema ognjema in nogomet (županu je danes ljubša košarka) so prišli tako, da so zbrali denar vsi vaški otroci. Žogo je nato krpal Malovrhov oče, čevljar. Tudi radijski aparati niso bili kar tako. Tako je poslušal Jure z ostalimi vaščani priljubljeni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov pri sosedu, ki je imel prvi radio.

V šentjurski osnovni šoli sta odličnjaka Jureta navduševali matematika in fizika, veliko zanimivih spominov je prav tako iz celjske gimnazije. Tam je bila njegova razredničarka Zvezdana Knez-Šterbenc, strah in trepet ustanove, ki ga je pri geografiji ocenila z nič manj kot štirico. Tako lahko šentjurskega župana še

danes vprašate karkoli o monsunskih nih vetrovih v tropskih deželah ter kolii^" je takrat proizvedla katera država. Po2j> je šolal v Ljubljani ter na višji železni! prometni šoli v Beogradu. Ko pripove^ svoji mladosti otrokoma, se jima zdi vse s?' kot pravljica, njegova žena pa se tistih i dobro spomni.

Ko se je rodil sedanji žalski župan* Posedel, je veseli dogodek razkačil petletno sestro Bredo, ki si je želela ses^ Očka ji je sporočil veselo novico, da je d, brata, vendar je začela neutolažljivo jokat mamini vrnitvi iz porodnišnice so Lojzetai no položili na posteljo. Ko je prišla sestra, v sobo, je »nezaželenemu« bratcu vrgla vj knjigo o Rdeči kapici. Bodoči žalski župan tako zelo hitro srečal s knjigo, ki so mu pozneje hitro in lahko v glavo. Breda j^p™ je na željo po sestrici pozabila ter se z bt še vedno dobro razumeta.

Lojze Posedel, ki je bil rojen v celjski poro šnici, živi vseskozi v spodnjesavinjski presK ci. Najprej v najetem stanovanju na Šlandro trgu, od svojega 3. leta dalje v družinski hiS jo je zgradil oče, zidar po poklicu. Dve leti vselitvi v lastni dom je družino prizadela nj va smrt, tako da je Lojze odraščal z mamo sestro. Njegovo otroštvo je bilo zelo lepoj dar težko, saj je bila mama delavka. Danes žalski župan z ženo, svojima dvema dekli« ter mamo v skupnem gospodinjstvu.

BRANE JERAI

Bojan Šrot v najstniških letih.

Župan in poslanec Jurij Malovrh na 3. rojstni dan (foto Ciglenečki). Fotografiranje je bilo tnkrnt rpdkmtt.

Žalski žuDan Loize Posedel v otroških 16

Šrotova družina iz celjskega Zagrada skupaj s sorodniki. V prvi vrsti od leve proti desni

bratje Bojan (celjski župan).

Srečko (prvi mož libojskega Kilija) ter Boško (vodja pravno-kadrovskega sektorja Pivovarne Laško). Skupaj z mamo Nežo (prva na levi strani) ter pokojnim očetom Tonetom (zadnji z leve strani).

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh