logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

:r„ Ptuj, torek, j ^ 16. junija 2009

letnik LXII • št. 46 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR

Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Kilometri užitkov!

«nww.polimaraton.si

Letališče MoSkanjci pri Ptuju

Po naših občinah Juršinci • Proslavili tri gasilske jubileje

O Stran 4

Po naših občinah Ormož • Užitek v vodi in lepem okolju kopališča

O Stran 5

Po naših občinah Cirkulane • Nova cesta za slabih 400.000 evrov

O Stran 6

v

Štajerski

Ptuj • Šesti grajski vinski praznik

RADIOPTUJ

89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si

Dejan Zavec •

»Pripravljen sem!«

O Stran 11

Prireditve z vrhunskimi vini za vse generacije

Grajsko dvorišče je že šestič zapored gostilo najboljše pridelovalce vin z območja vinskih turističnih cest Srednje Slovenske gorice in Haloze.

Atletika •

Dr. Štefan Čelan: »Na Nino sem dvakrat ponosen«

O Stran 12

Na njem so letos podelili eno bronasto priznanje, 18 srebrnih, 55 zlatih, šest velikih priznanj in tri najvišja priznanja z am-forami, ki so simbol grajskega vinskega praznika (na fotografiji). Letošnji grajski praznik sta organizirala Občina Juršinci in Društvo VTC Srednje Slovenske gorice ob sodelovanju društev vinogradnikov in sadjarjev Cer-kvenjak, Mala Nedelja, Osrednje Slovenske gorice, Juršinci, Vito-marci, Lenart, Sveta Trojica, Haloze in Štajerski putar, Pokrajinskega muzeja Ptuj, podjetja Ptujske vedute in Svetovalne službe KGZ Ptuj. V imenu slednje je vinogradnikom in vinarjem s tega območja za dosežene rezultate čestital vodja te službe Peter Pribožič. Poudaril je pomen sodelovanja vinogradnikov in svetovalne službe, rezultati pa so toliko večji, če je zraven tudi lokalna skupnost. Na grajskem vinskem prazniku so nazdravili duši in telesu ter skupaj s tistimi, ki vedo, kaj je dobra kapljica, skušali ugotoviti, zakaj so bili že Rimljani navdušeni.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Pršetinci • Neurje razkrilo 15 hiš

Trenutki strahu in groze

Pršetinci so eno izmed naselij mlade občine Sv. Tomaž. Minulo soboto so nameravali v vasi svečano odpreti odsek novoasfaltirane ceste. Gospodinje so se pripravljale, da bodo na mizo postavile dobrote, s katerimi bodo proslavili ta svečani trenutek in mu nazdravili. Pa je prišlo vse drugače.

V četrtek popoldne, okrog 16.30, se je začelo neurje, ki je imelo po pričevanju očividcev obliko lijaka in je spominjalo na nekakšen mini tornado ter je delno razkrilo 15 hiš. Neurje je bilo sicer krajevno zelo omejeno, vendar kot je povedal župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, je bila povzročena precejšnja materialna škoda, ki pa jo bodo večinoma krile zavarovalnice.

O Stran 24

Ptuj • Art Ptuj 2009

Poletje z glasbo in umetnostjo

Med 24. in 31. julijem bo na Ptuju potekal Art festival 2009, v okviru katerega sta združila moči že izkušena organizatorja glasbenih in likovnih dogodkov z uveljavljenimi domačimi in mednarodnimi umetniki, Kulturno umetniško društvo Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana. Bogato glasbeno, likovno, plesno, literarno, zabavno, kulinarično in drugo dogajanje bo potekalo pod skupnim naslovom Art Ptuj 2009.

POŠLJITE SMS TOCA ,

NA 3131 TOCA

PAMETNO JE, CE VAM POZVONI PRED TOČO.

IZOGNITE SE TOČI Z NOVO BREZPLAČNO STORITVIJO TOČA ALARM. POŠLJITE SMS TOČA NA 3131 IN OB

NEVARNOSTI TOČE BOSTE PREJELI OPOZORILNI SMS.

SPLOŠNI POGOJI SO OBJAVLJENI NA AVT0.TRIGLAV5I. POSLANI SMS PO CENIKU VAŠEGA OPERATERJA. S SODELOVANJEM POSTANETE ČLAN BREZPLAČN E STORITVE TOČA ALARM. ODJAVA TOČA STOP NA 3131. ORGAN IZATOR STORITVE: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D, IZVAJALEC STORiTVE: SEČEM D.O.O. STORI TF V J E BREZPLAČNA ZA ZAVAROVANCE ZAVAROVALNICE TRIGLAV, O.P., KI IMAJO SKLENJENO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJ E.

PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.

I triglav

KUD Art Stays bo v sodelovanju z Galerijo FO.VI, Pokrajinskim muzejem Ptuj in MO Ptuj pripravil že sedmi festival sodobne umetnosti, ki bo potekal v dveh delih. Med 24. in 31. julijem bo potekala šesta mednarodna likovna kolonija, tej pa bodo sledile razstave, ki bodo na ogled do 30. avgusta.

V organizaciji Društva za glasbeno umetnost Arsana pa bo Ptuj v osmih julijskih dneh pravo mesto umetnosti. Zvrstili se bodo vrhunski koncerti klasične, jazz in etno

glasbe v izvedbi 50 umetnikov iz 11 evropskih držav, ki jih bo pospremila vrsta zanimivih in privlačnih spremljevalnih dogodkov, v tem času pa bo na Ptuju potekala tudi mednarodna poletna glasbena akademija, ki jo bo vodil vrhunski pianist in klavirski pedagog Konstantin Bogina.

Za obiskovalce bo dogajanje nadvse privlačno tudi zato, ker se bosta festivala oziroma glasbeno in likovno dogajanje dobesedno prepletala.

O Stran 9

Slovenija • Brez tedenske vinjete za 10 evrov drugi opomin iz Bruslja

Vinjetna vojna sokriva za ustavitev del na avtocesti Draženci-Gruškovje?

Evropski komisar za promet Antonio Tajani je v četrtek opozoril, da bo Slovenija od Evropske komisije dobila drugi, še ostrejši opomin, če ne bo sprejela politične rešitve - predloga za uvedbo tedenske vinjete za največ deset evrov. Minister za promet Patrick Vlačič pa pravi, da ni argumentov za spremembo cene za tedensko vinjeto.

Kot smo že poročali, je Evropska komisija oktobra lani zaradi vinjet proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU, ker ocenjuje, da slovenski vinjetni sistem diskrimi-nira tujce, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Poleg tega je ustavila potrjevanje avtocestnih projektov, s katerimi Slovenija črpa kohezijska sredstva.

Tajani ostaja nezadovoljen, Vlačič pa neomajen

Dosedanji predlogi Slovenije glede ureditve vinjetnega sistema po komisarjevih besedah niso ustrezni. »Kot sem rekel, bi tedenske vinjete lahko bile deset evrov ali manj,« je povedal Tajani na novinarski konferenci ob koncu zasedanja prometnih ministrov EU v Luksemburgu. »Naslednje sporočilo, ki sem ga posredoval: naj se problem v tej konfrontaciji Evropske komi-

Uvodnik

sije in Slovenije reši politično, da se izognemo nadaljevanju administrativnega in formalnega ukrepanja,« je dejal. »Če to ne bo mogoče, česar ne želim, bomo morali nadaljevati z drugim korakom postopka« zaradi kršitve pravnega reda EU, je opozoril.

Minister Vlačič je v odzivu na Tajanijeva pričakovanja dejal, da Evropska komisija Sloveniji še ni dostavila nobenega dokumenta, s katerim bi eksplicitno nakazala pravne podlage ali izračune, na podlagi katerih zahteva uvedbo tedenskih vinjet za deset evrov, in dokler tega ne bo, tudi ni potrebe, da bi Slovenija spremenila svoje predloge za ceno. »Ni argumentov, zaradi katerih bi morali spremeniti ceno tedenske vinjete,« je poudaril. »Dokler je bil sistem, v katerem smo imeli samo polletno in letno vinjeto, Slovenija ni bila pravno gledano varna,« je pojasnil minister. »Zdaj imamo pa sistem oziroma bomo dobili sistem, kjer je razmerje med

Poletje se lahko začne!

Ker se na vreme dandanes ne gre preveč zanašati, koledar pa je za dolgočasneže, določam jaz prihod poletja po edinem zanesljivem in nezmotljivem znaku: vedno bolj razposajenih otrocih, ki klepetajo, norijo, imajo čudne ideje, pozabljajo reči, se ne morejo zbra ti in vsak dan znova štejejo ure do zadnjega dneva pouka.

Takrat v Ormožu odprejo bazen in zadnjih 12 let se prične tudi poletni festival, ki vabi na grajsko dvorišče z obilico prijetnega programa za vse okuse. Festival bo svoja vrata odprl že nocoj in bo spremljal poletje s 23 prireditvami na prostem. Po nastopu nizozemskega orkestra Crea Orchestra se veselimo tekmovanja pihalnih godb v zabavnem programu s parado sodelujočih godb po ormoških ulicah. Letos se prireditve prvič selijo iz Ormoža tudi v Veliko Nedeljo, kjer so krajani že zelo poletno razpoloženi. S svojimi številnimi aktivnostmi dokazujejo, da poletje ne pomeni nujno tudi lenobnosti in pomanjkanja delovnega elana. Nasprotno! Tam se vsak konec tedna velikonedeljski gledališčniki trudijo pričarati romantični svet komedije Ne joči, Veronika, ki navdušuje ter zabava mlado in staro. Ce si boste igro ogledali, boste prepričani, da so vsi kulturno navdušeni Velikonedeljčani do vratu zaposleni z igro. Pa ni res! Dovolj jih je, da pripravljajo še tamburaški spektakel, ki se bo začel s panonskim popoldnevom, končal pa z nastopom fenomenalnih Petrovaradinskih tamburašev in glasbeno legendo Zvonkom Bogdanom. Nastopili bodo seveda tudi gostitelji, tamburaši KD Simona Gregorčiča.

Komur to še ne bo dovolj zabave ali pa ta ne bo prave vrste, bo lahko obiskal še gasilsko tekmovanje in Velikone-deljsko noč, ki bosta sledila. Pa je to šele začetek! Veliko se bo dogajalo to poletje, marsikdo bo vlagal svoj trud kot prostovoljec ali v roku službe, da se bomo imeli lepo.

Upam, da se boste v počitniških mesecih zabavali in doživeli tudi kakšno prijetno presenečenje. Težko pa se bo merilo s tistim, ki so ga včeraj doživeli ormoški osnovnošolci, ko so jim učitelji za konec pouka v popolni tajnosti pripravili gledališko igro Pika Nogavička. Igra je bila odlična, zabava tudi in učitelji so doživeli ovacije najzahtevnejše publike -svojih učencev.

Želim vam lepo, sončno in dolgo poletje.

Viki Klemenčič Ivanuša

Slovenija je 1. julija lani uvedla polletne in letne vinjete po 35 evrov in 55 evrov. Nato je po pripombah komisije vlada predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa je predlagala še uvedbo mesečnih vinjet, katerih cena, ki še ni določena, naj bi bila med 30 in 35 evrov.

tedensko in letno vinjeto bolj ugodno kot vsaj v eni državi članici, proti kateri ni sprožen postopek zaradi kršitve,« je poudaril in dodal, da je ta država Češka.

Pravna podlaga za postopek Evropske komisije je načelo ne-diskriminacije državljanov EU, ki uporabljajo slovenske ceste, je sicer na vprašanje, ali lahko natančno pojasni pravno podlago, odgovoril komisar Tajani.

Slovenska vlada sicer po ministrovih besedah iz omenjenih razlogov upravičeno pričakuje, da Evropska komisija proti Sloveniji ne bo nadaljevala postopka s še ostrejšim opominom, v bruseljskem žargonu imenovanim obrazloženo mnenje. »Glede na to, da smo sledili obema očitkoma iz uradnega opomina (glede časovnega obdobja in sorazmernosti cen), pričakujemo, da se postopki ne bodo nadaljevali,« je poudaril minister. Ob tem je še izpostavil, da

je odločitev o cenah po načelu subsidiarnosti v pristojnosti države članice, ne Evropske komisije.

Toda Evropska komisija z rešitvami Slovenije glede cen vinjet očitno še ni zadovoljna. Na vprašanje, v čem je torej problem, je minister odgovoril: »V trenutku, ko bi Slovenija od Evropske komisije dobila dokument, ki bi jasno nakazoval, da Slovenija krši neka pravila EU ali da ni v skladu s pravom EU, bi vlada razmišljala o spremembah. Ker pa takega dokumenta ni, gre zgolj za izjavo komisarja o tem, kakšna cena bi po njegovi oceni bila prava za tedensko vinjeto - potemtakem jaz vladi ne bom predlagal spremembe cene.«

Na vprašanje, ali ne igra morda po njegovem mnenju v tej zgodbi pomembne vloge dejstvo, da je komisar Tajani Italijan - Italija močno nasprotuje vinjetnemu sistemu v Sloveniji

- pa je minister odgovoril: »Ni kake posebne potrebe, da bi špekuliral o tem.«

»So nekatere države, ki so mogoče gospodarsko razvitejše od Slovenije, pa imajo - se zdi na prvi pogled - cenejši sistem cestninjenja. Večkrat se omenja Avstrijo - ampak ni tako. Avstrija ima tunelnino, mi pa imamo zelo veliko kilometrov tunelov, ki se ne zaračunavajo,« je dejal.

Ob tem je minister še enkrat ponovil, da ima Slovenija v evropskem okviru popolnoma primerljiv vinjetni sistem. »Imamo sistem, ki ga ima ta trenutek pet držav članic od sedmih, ki imajo vinjetni sistem v Evropi,« je dejal. »Ampak seveda, nikoli ne moreš zadovoljiti vseh,« je še menil minister Vlačič. Slovenija se je po njegovih besedah odločila za sistem, ki je bil prisoten v največ državah EU, ki bo prispeval k temu, da se bo zbralo dovolj denarja, ki je potreben za plačevanje kreditov, torej zagotovil vzdržnost sistema, in kjer bo razmerje med tedensko, mesečno in letno vinjeto takšno, da ne bo diskriminatorno. »Ko smo vse te kriterije upoštevali, nismo našli drugih razlogov, da bi morali določiti drugačne cene,« je poudaril. »Vlada bo do konca tega meseca sprejela še

dokončno odločitev tudi še za manjkajoči del vinjetnega sistema,« je še povedal minister.

Za odsek Beltinci-Lendava že denar, za Slivnica-Gruškovje ne

Slovenija je sicer v četrtek od EU dobila približno 34 milijonov evrov za odsek Beltinci-Lendava, je poudaril minister za promet Patrick Vlačič. Ta projekt je bil namreč potrjen še pred sprožitvijo postopka proti Sloveniji zaradi vinjet. V primeru druge faze tega postopka bi lahko bila za druge avtocestne projekte izplačila ustavljena. »Veseli me, da smo danes prejeli ta sredstva. Upam in močno si želim, da bomo uspešni tudi vnaprej,« je menil minister Vlačič. Nato pa je Evropska komisija zaradi po njeni oceni dis-kriminatornega sistema vinjet v Sloveniji ustavila potrjevanje projekta glede avtocestnega odseka Draženci-Slivnica. Na vprašanje, kaj bo s tem projektom, je minister dejal, da upa, da se bo kmalu nadaljeval postopek, ki je bil zamrznjen. STA (pripravlja: SM)

Slovenski politični zemljevid • Odzivi politikov na Golobičev neodstop

Konec Golobičevega odstopanja

V petek se je v skladu s pričakovanji večine končala afera Golobičevega odstopanja - minister Gregor Golo-bič ni odstopil, pač pa je premiera Boruta Pahorja in predsednika obeh koalicijskih strank obvestil, da ne bo odstopil s položaja, niti se ne bo umaknil iz politike.

»To je težja odločitev od obeh, ki sta bili možni,« je ocenil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič in pojasnil, da z odstopom ne bi odpravil storjene napake, »ampak nasprotno ponovil isto napako«. »Takrat je bila to moja napaka in napaka s posledicami zame, danes bi bila to napaka tudi s posledicami za druge,« je v izjavi za medije svojo odločitev pojasnil minister, sicer predsednik Zaresa.

Premier Borut Pahor je poudaril, da sicer »ni prav, da se tisku zamolči celotno premoženjsko stanje. A za odločitev, da Golobič ostane minister, sem se odločil zato, ker je v celoti svojo premoženjsko sliko predstavil protikorupcijski komisiji, ki ji je vsak po zakonu dolžan dati to informacijo«. Pahor upa, da bo vlada tudi v prihodnje delala uspešno, verjetno pa ne brez spodrsljajev in napak. Pomembno je, da se ohrani zaupa-

Golobičevo odločitev je komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je ponovil, da Golobiču ni mogoče očitati nobene proti-pravnosti. »V teh dveh letih, kar sem angažiran v slovenski politiki, sem slišal in videl več laži, kot pa prej v 15 letih v diplomaciji!"

nje ljudi in se da vlada v celoti posveti problemom, ki pestijo Slovenijo zaradi gospodarske krize. »Za diskusijo bo v prihodnje še veliko časa,« je poudaril premier.

Predsednik SDS Janez Janša je povedal, da o interpelaciji zoper ministra Golobiča niso razpravljali. Meni pa, da tudi v primeru vložitve interpelacije ta zaradi strankarskih razmerij v državnem zboru ne bi bila izglasovana. Janša odstopa Go-lobiča ni pričakoval. Dejal pa je, da je bil v ozadju dosežen dogovor, pri katerem sta z namenom, da se stvar zavleče, sodelovala predsednik vlade in predsednik države. »Po mojem mnenju predsednik države ne bi nikoli podprl nekoga, za ka

terega ve, da bo odstopil. Že iz taktičnih razlogov ne. To, kar se je danes zgodilo, je pač odločitev vladne koalicije in predvsem predsednika vlade, da se bo koalicija še naprej ukvarjala sama s sabo, s svojo lastno kre-dibilnostjo, ne pa z izzivi gospodarske krize,« je pojasnil.

V ostalih koalicijskih strankah LDS in DeSUS Golobiča podpirajo. Katarini Kresal se tako zdi Golobičeva odločitev Gregorja Golobiča lahko razumljiva, saj bi bila v kriznih časih vsaka destabilizacija vlade slaba. Ob tem pa opozarja, da »nauk te zgodbe ni, da laž zmaga, ampak da imajo besede v politiki svojo težo«. Karl Erjavec pa je poudaril, da gre za Golobičevo osebno odločitev.

Ob tem je dejal, da je sam Go-lobičeve odločitve, da ostane v vladi, vesel, saj imajo »v tej težki situaciji« veliko nalog in si kot predsednik DeSUS ne bi želel politične krize.

Do ministrove odločitve so bolj kritični v opoziciji. V SLS tako odločitev razumejo kot propad etičnih vrednot v slovenski politiki. V NSi pa poudarjajo, da je s to odločitvijo laž tudi formalno postala vrednota slovenske tranzicijske levice. Prvak SNS Zmago Jelinčič je Golobičevo odločitev ocenil kot pričakovano, po njegovo pa bo s tem kredibilnost vlade in koalicije »padala vedno bolj, plačali bodo pa seveda šele na naslednjih volitvah«.

Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pa je ocenil, da smo z Golobičevo odločitvijo spet zamudili priliko, da bi zvišali standarde na področju etike.

STA (pripravlja: SM)

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Ptuj • Šesti grajski vinski praznik

Praznik rezultatov trdega dela

Za letošnji program grajskega vinskega praznika je poskrbela Občina Juršinci, v imenu katere je udeležence in druge goste pozdravil juršinski župan Alojz Kaučič. Juršinci ležijo na lepem koščku sveta, kjer živijo dobri ljudje, ki morajo za to, da promovirajo dobre rezultate svojega dela, trdo delati, so dobri organizatorji in kjer se vedno nekaj dogaja. Del tega so v soboto prinesli tudi na grajsko dvorišče in v grajsko vinsko klet, ki ima ambicije, da bo do leta 2012 bogatejša za pravo vinogradniško zbirko, je dodal direktor PM Ptuj Aleš Arih.

V imenu MO Ptuj je govoril podžupan Mirko Kekec, predsednik društva VTC 13 Srednje Slovenske gorice Simon Toplak pa je v pozdravnem govoru predstavil društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2008, potem ko je 14 let delovalo kot projektni svet te ceste. Ponosni so, da jim je skupaj z glavnimi nosilci projekta, Pokrajinskim muzejem Ptuj in podjetjem Ptujske vedute, uspelo realizirati tudi projekt grajske vinske kleti, v katerem je postavljena muzejska vinogradniška zbirka. V vinoteki grajske vinske kleti se v dvanajstih vitrinah predstavljajo vina z območja Srednjih Slovenskih goric in Haloz.

Grajsko ocenjevanje vin in grajski vinski praznik, na katerem se nagrajena vina tudi prvič predstavijo po ocenjevanju, sta postala tradicija, pomembna promocija vin, pridelovalcev, vinorodnih krajev, šeg, navad, pesmi in še kaj. S tem, ko so se pridružili tudi vinogradniki in kletarji iz Haloz in drugod, je grajski praznik samo še pridobil na pomenu. Pomerilo se je 92 vzorcev vin, od tega 73 vin normalne trgatve in 19 vin posebnih kakovosti, 69 vin je bilo letnika 2008, 23 pa starejših letnikov. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila 18,29 točke, vina normalne trgatve so dosegla povprečno oceno 18,12 točke, vina posebne kakovosti

Foto: Črtomir Goznik

Gostiteljica letošnjega grajskega vinskega praznika je bila občina Juršinci. Zupan občine Juršinci Alojz Kaučič je bil med podeljevalci priznanj in tudi prejemniki priznanj za vino.

pa 18,91. Mnogi vinogradniki in kletarji znajo dobro izkoristiti ponudbo narave, ki je vsako leto drugačna, i

Andrej Rebernišek, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Srednje Slovenske gorice, je tako kot ocenjevalna komisija pogrešal prisotnost rdečih vin, saj so Slovenske gorice in Haloze primerni območji za pridelovanje rdečih vin. Letos so pridelovalci v ocenjevanje prinesli samo tri vzorce rdečih vin.

Za promocijo vin z območja Slovenskih goric in Haloz je skozi vse leto skrbela tudi ptujska vinska kraljica Tatjana Caf, ki skupaj z ostalimi slovenskimi vinskimi kraljicami in kraljem sestavlja slovensko vinsko kraljestvo, ki se je podalo na pota skupne promocije najboljših slovenskih vin doma in v tujini. Letos jih je pot vodila tudi Bruselj, med evropske poslance.

V okviru letošnjega grajskega ocenjevanja vin so podelili eno bronasto, 18 srebrnih, 55 zlatih, šest velikih priznanj in tri najvišja priznanja, skupaj z amforami, ki je tudi simbol grajskega vinskega praznika. Prvaki 6. grajskega ocenjevanja vin 2009 so postali za vino normalne trgatve - suho vino, Simon Druzovič, Drbetinci 13, za sivi pinot 2008, za vino normalne trgatve, vinogradništvo Sle-kovec, Mala Nedelja, šardone 2008, za vino posebnih kakovosti Miran Reberc, Gorišnica 23, laški rizling suhi jagodni izbor 2006.

Foto: Črtomir Goznik

Grajski vinski praznik je spremljal bogat kulturni program: nastopili so kvartet Bakos, otroška folklorna skupina OŠ Juršinci (na fotografiji), ljudske pevke iz Juršincev, harmonikar Tadej Horvat in kitarist Matija Kmetec.

Za vinogradništvo Slekovec iz Male Nedelje je letošnja amfo-ra že druga po vrsti, leta 2006 so jo prejeli za vino normalne trgatve, muškat otonel 2005. »Amforo je lepo imeti v rokah, je spodbuda za naprej,« so povedali Slekovčevi, ki so tudi prepričani, da so slovenska vina zelo kvalitetna in se lahko enakovredno kosajo z drugimi vini. Vinarji pa bi se morali še bolj povezovati, skupaj nastopati na trgih in se družiti, več pa bi moralo biti medijske podpore, ko gre za grajsko ocenjevanje vin in vsa druga podobna ocenjevanja, pravijo.

Slovenci radi rečemo, da imamo najboljša vina na svetu, tudi v resnici se lahko kosajo z vsemi vini na svetu, tako z novimi trendi, vini novih dežel, kot tudi s tradicionalnimi vini, je povedal Miran Reberc. Kljub butič-ni proizvodnji lahko izbirčnim potrošnikom ponudimo posebnosti, ki jih drugje ne bodo našli. Tudi Simona Druzoviča je prežel lep občutek po dodelitvi amfore. Razveseljivo je, da se kvaliteta slovenskih vin nenehno izboljšuje. »Zelo sem zadovoljen, da večina vinarjev želi, da bi pridelali tudi čim več suhih vin, v preteklosti so bila vina precej bolj sladka. S suhimi vini se lahko kosamo z evropskimi in svetovnimi vinarji, suha vina so tista, ki vinu dajejo neki prestiž. Lažje je pridelati sladka vina kot dobro suho vino,« je prepričan Druzovič.

Škoda, da so Ptujčani v soboto pozabili, kod vodi pot na grad, našli pa so jo vsi tisti, ki cenijo trud vinogradnikov in vinarjev z območja Slovenskih goric in Haloz in ki se zavedajo, kaj lahko Ptuju v turistični ponudbi prinese povezava z zaledjem. Morda pa bo mestna vinska pot, katere obrisi se kažejo, prispevala k temu, da bodo v Grajsko vinsko klet in na grajski vinski praznik v bodoče meščani prihajali trumoma.

Od tod in tam

Ptuj • Vseslovensko srečanje upokojencev

m*

Foto: Črtomir Goznik

V Termah Ptuj bo v soboto, 20. junija, vseslovensko srečanje upokojencev, ki ga pripravljata DU Ptuj in Terme Ptuj. Na njem pričakujejo več kot 2000 udeležencev iz cele Slovenije. Pokrovitelj prvega tovrstnega srečanja na Ptuju je predsednik države dr. Danilo Türk, podprla ga je tudi MO Ptuj. Kot je povedal predsednik DU Ptuj Vojo Ve-ličkovic, gre za kulturno, športno in rekreacijsko druženje, v katerega se vključujejo tudi ekološke kmetije Slovenije s svojimi pridelki. Stojnico bo imelo tudi DU Ptuj, likovna sekcija pa bo izvedla likovno kolonijo za domače in gostujoče slikarje. Udeležencem srečanja želijo v najlepši luči pokazati Ptuj, kdor bo želel, se bo lahko popeljal s turističnem vlakcem ali pa s Čigro po Dravi. Sobotno ptujsko srečanje je nastalo iz želje, da se upokojenci medsebojno prepoznajo na nekoliko drugačen način, v nobenem primeru pa ne skačejo v zelje Zvezi društev upokojencev. Druženje ne gre na račun zDuS-a, ker ga bo plačal vsak udeleženec sam. O tej porabi denarja pa ne odloča nobena organizacija.

MG

Ptuj • S koncertno mojstrico in doktorico

Foto: Črtomir Goznik

V prostorih MuziKafeja je junijski upokojenski četrtek potekal s koncertno mojstrico Vito Gregorc in dr. Darjo Koter. Kljub slabemu vremenu seje tudi ta večer zbralo 20 najbolj zagretih udeležencev upokojenskih večerov, ki budijo in vabijo Ptujčane k večji družabnosti. Skozi večer je kot po navadi vodil Vojo Veličkovic, Vita in Darja (na fotografiji) pa sta predstavili svoji področji delovanja: prva je violinska mojstrica, druga se z glasbo ukvarja kot znanstvenica, čeprav je po duši še vedno predvsem pevka. Skupaj so zapeli nekaj pesmi, ker pa želijo tej zgodbi dati pečat, bosta Vita in Darja v kratkem ponovno gostji enega od upokojenskih četrtkov, da bi še drugi, ki jih 11. junija ni bilo, lahko spoznali ti dve izjemni kulturnici oziroma ustvarjalki, na kateri je Ptuj lahko izjemno ponosen.

MG

Ptuj • Koncert Pozdrav poletju

Foto: Črtomir Goznik

Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj so 11. junija v Narodnem domu na Ptuju pripravile že tradicionalni koncert Pozdrav poletju. Ob tej priložnosti so se jim na odru pridružili tudi nekateri gostje: mešani pevski zbor PD Cirkovce, pevke Taščice, KUD Rače, pevci ljudskih pesmi KD Obrež, ljudski pevci DPD Svoboda Pra-gersko, pevci DU Sveta Trojica in mešani pevski zbor DPD Svoboda Maribor - Pobrežje. Vodja pevk organizatoric Marija Zamuda je povedala, da so se tudi tokrat potrudili. Gre za tradicijo, ki jo ohranjajo tudi zaradi druženja, saj se pevci med letom srečujejo na številnih tovrstnih koncertih in drugih srečanjih zunaj Ptuja. Ptujske upokojenke letno nastopijo več kot 40-krat. V skupini pojejo Olga Radej, Metka Šimic, Vera Kokol, Nežka Skrbinšek, Elza Tuš in Marija Zamuda. Koncertu je že po tradiciji sledilo družabno srečanje.

Juršinci • Proslavili tri gasilske jubileje

Slavili gasilci in njihova zveza

Minulo soboto, 12. junija, so pod prireditvenim šotorom v Juršincih proslavili tri gasilske jubileje: 80 let dela PGD Gabrnik, 70 let PGD Grabšinski Breg ter 12 let Občinske gasilske zveze Juršinci.

Foto: M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Udeležencem slovesnosti v Juršincih je zaželel dobrodošlico Franc Ratek, predsednik Gasilske zveze občine Juršinci.

Za humano delo se je gasilcem iz občine Juršinci zahvali tudi župan Alojz Kavčič, ki je bil tokrat prvič v gasilski uniformi.

Po slovesni paradi, v kateri je sodelovalo prek 60 gasilk in gasilcev iz domačega in 12 sosednjih gasilskih društev, je zbranim gasilcem, domačinom in gostom zaželel dobrodošlico predsednik občinske gasilske zveze Juršinci Franc Ratek. Izrazil je svoje zadovoljstvo, saj praznujejo trojni jubilej domačih gasilcev v letu, ko v Sloveniji obeležujemo 140 let gasilstva.

Razvoj in osem desetletij humanega dela prostovoljnega gasilskega društva Gabr-nik je predstavil predsednik Danilo Mlinaric, ki je spomnil, da segajo njihovi začet-

ki v leto 1929, ko so tedanji zanesenjaki v gostilni Kaučič ustanovili gasilsko četo svetega Lovrenca v Slovenskih goricah. Že tedaj, na samem začetku, je bilo v društvu kar 50 domačinov, danes pa je v PGD Gabrnik združenih že 80 aktivnih članov, od tega prek 30 operativnih gasilcev.

Prvi gasilski dom so zgradili ob sedanji cesti od Ga-brnika proti Kukavi, kasneje pa so ga preselili na sedanjo lokacijo sredi Gabrnika. Dvorano so zgradili s skupnimi močmi vaščanov leta 1977 in na njenem odru so domači gledališki amaterji odigrali

Foto: M. Ozmec

Slovesna parada, v kateri je sodelovalo prek 60 gasilk in gasilcev iz domačega in 12 sosednjih gasilskih društev

kar nekaj gledaliških iger, ki so jih prirejali gasilci in tako poleg humanosti domačinom ponujali tudi kulturno hrano. Leta 1982 so ob domu dogradili še orodjišče. Tudi opremo so z leti precej posodobili, saj so dotedanji prevoz gasilske brizgalne s konjsko vprego leta 1972 zamenjali s prvim motoriziranim terenskim vozilom, leta 1986 so ga zamenjali z vozilom za prevoz moštva, leta 1986 so nabavili avtocisterno S, ki je v uporabi še danes, leta 1987 so kupili novo terensko vozilo, leta 1996 so skupaj z občino Juršinci kupili kombinirano vozilo za prevoz moštva, leta 1998 so staro vozilo zamenjali za orodno vozilo, tega pa so leta 1977 nadomestili s sodobnejšim vozilom Iveco GWI. Ob vsem tem so prvi društveni prapor, ki so ga razvili leta 1939, zamenjali z drugim v letu 1962, ob 70-letnici društva pa so leta 1999 razvili sedanji posodobljen prapor.

Tudi Grabšinčani začeli s konjsko vprego

Deset let mlajše prostovoljno gasilsko društvo Grabšinski Breg pa je bilo po besedah predsednika Jožeta Horvata ustanovljeno leta 1939, ko so se domači gasilski zanesenjaki zbrali pri Šekovem Av-

Foto: M. Ozmec

Ob jubilejih sta spominski priznanji prejela tudi predsednika obeh gasilskih društev (z desne) Jože Horvat iz PGD Grabšinski Breg ter Danilo Mlinarič iz PGD Gabrnik.

gustu na Grabšinskem Bregu, ki je bil nato prvi predsednik društva. Vse do danes niso spremenili imena svojega društva, čeprav so dom leta 1951 zgradili v Zagorcih. Prvo brizgalno s pripadajočo opremo so kupili leta 1943, prevažali pa so jo najprej s konjsko vprego, nato pa s traktorjem. Prvo rabljeno vozilo kombi IMV so kupili leta 1983, ko so razvili prvi društveni prapor. Leta 1983 so pričeli graditi sedanji gasilski dom, v katerega so vložili okoli 7000 prostovoljnih delovnih ur, tako da danes sodi društvo v drugo kategorijo in ima za to tudi vso potrebno gasilsko opremo. Za razvoj in uspešno delovanje društva so hvaležni tako občini Juršinci kot vsem svojim krajanom, ki pomoči v kakršnikoli obliki niso nikoli odklonili.

Dvanajstletno skupno pot v okviru Občinske gasilske zveze Juršinci je v kratkem predstavil predsednik zveze Franc Ratek ter ob tem poudaril pomembno vlogo obeh gasilskih društev, ki letos slavita 80- in 70-letnico humanega delovanja na področju požarne varnosti. Za požrtvovalno delo in humano pomoč se je vsem gasilcem v občini Juršinci zahvalil in jim ob jubilejih čestital župan Alojz Kaučič, ki je svojo naklonjenost gasilstvu dokazal tudi tako, da je udeležence slovesnosti nagovoril v gasilski uniformi, saj je pred kratkim postal aktiven gasilec. Izrazil je veselje, ker je v gasilskih vrstah spet več mladih ljudi, ter poudaril, da poslanstvo gasilcev ceni tudi osebno, kot odlično pa je ocenil tudi sodelovanje gasilskih društev z občino in obratno.

Potem ko so gasilsko slavje v Juršincih s kulturnim programom popestrili pevci kvarteta Bakhus, so najzaslužnejšim posameznikom in društvom izročili priznanja in plakete PGD Gabrnik, PGD Grabšinski Breg in nato pa še odlikovanja Gasilske zveze Slovenije.

M. Ozmec

Foto: SM

Najboljše bralce med gorišniškimi osnovnošolci, ki so za prebrane knjige prejeli zlato značko, je konec šolskega leta čakalo še posebno presenečenje - obiskal jih je namreč znan slovenski pisatelj, pesnik in humorist Andrej Rozman - Roza. Pravzaprav je Roza obiskal kar vse učence v osnovni šoli; najprej je s svojimi šalami in domislicami dodobra nasmejal najmlajše, v drugi polovici obiska pa so dodobra prišli na svoj račun starejši učenci predmetne stopnje. Letos so sicer med zlate bralce v OS Gorišnica vpisali Rebeka Kovačec, Nuša Ranfl, Tjaša Lubec, Tadeja Vaupotič, Sergej Obran, Eva Vojsk, Valentina Matja-šič, Neja Senčar in Anja Hribar.

SM

Videm • 2. rojstni dan vrtca Sonček

Foto: arhiv vrtca

Videmski vrtec Sonček je 4. junija praznoval 2. rojstni dan. Že dopoldan se je iz vsake od štirih igralnic slišala pesem Vse najboljše. Otroci so ob torti dan posvetili praznovanju rojstnega dne vrtca. Popoldan pa je zaznamovala prireditev za starše in goste. Povabilu sta se odzvala tudi župan občine Videm Friderik Bračič in poslanec DZ Branko Marinič. Navzoče je nagovorila tudi v. d. ravnateljice Helena Segula in povedala, da si za vrtec želi dovolj didaktičnih pripomočkov, odprtje novega oddelka in da bi bil še naprej vrtec prijaznih ljudi in širokih nasmehov. Kulturni program so vsak po svojih sposobnostih pod vodstvom strokovnih delavk pripravili otroci. Točke so se prepletale ob vsebini pravljice Zvezdica zaspanka.

Violeta Flajs

Žetale • Devetošolci pri županu

Foto: Jože Krivec

V junijskih dneh končuje svoje šolanje na OŠ Žetale 13 devetošolcev, ki so prva generacija, ki je začela in končala šolanje v novi šolski stavbi.

Učence na čelu z v. d. ravnateljice Sašo Peršoh in razredničarko Valerijo Krivec je v petek, 12. junija, sprejel tudi župan Anton Butolen. Učencem je zaželel veliko sreče in uspeha v nadaljnjem življenju ter uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Svoj nagovor je zaključil z željo, da bi učenci po zaključenem srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju ostali v žetalski občini ali pa se vanjo vsaj z veseljem vračali. Vsi učenci so bili nagrajeni z majicami, prigrizkom in sladoledom, najboljši učenci - Marko Vogrinc, Lucija Butolen in Sabina Seruga - pa so prejeli še knjižno nagrado.

Saša Peršoh

Ormož • Odprli letno kopališče

Užitek v vodi in okolju

V soboto so odprli vrata letnega kopališča v Ormožu, ki leži v krasnem ambientu na robu ormoškega parka, z naravno senco številnih dreves. Upravljavec, Komunalno podjetje Ormož, je lepo uredil okolico, na novo pa so pripravili tudi bazene.

Kot je povedala direktorica Pavla Majcen, so vzdrževalci opravili vsa potrebna vzdrževalna dela, da lahko bazen funkcionira po pogojih, ki jih zahteva pravilnik o kopalnih vodah. Najvažneje je vsako leto zamenjati stvari, ki so povezane z zagotavljanjem kvalitetne kopalne vode, menjali pa so tudi nekaj ploščic in obnovili črpalke. Dela, povezana z zagonom kopališča, so bila vredna 9000 evrov. Je pa direktorica Pavla Majcen opozorila, da je bil bazen kompletno obnovljen pred 11 leti in da bo potrebno vsako

leto računati z večjimi investi-cijsko-vzdrževalnimi stroški.

Cene so enake kot lani, zelo sprejemljive in prijazne do družinskega proračuna. Otroci do petega leta se lahko kopajo zastonj, do 15. pa plačajo za dve uri kopanja 1 evro, za štiri pa 1,40 evra. Plačilo za odrasle za dve uri znaša 1,90, za štiri pa 2,90 evra. Različne skupine obiskovalcev pa imajo popust. Bazen dnevno sprejme do 600 kopalcev, koliko pa jih imajo v celotni sezoni, pa je odvisno od števila kopalnih dni. Bazen je odprt od 9. do 19. ure, čez

vikend pa ob toplih večerih ponujajo tudi nočno kopanje med 20. in 22. uro. Kopališče ima bazen, namenjen rekreativnemu plavanju, in manjši bazen za otroke. Ob bazenu je urejen tudi gostinski lokal. Gre za majhno kopališče, namenjeno rekreativnemu plavanju in je priljubljeno pri družinah z manjšimi otroki, šolarji, pri re-kreativcih in upokojencih. Celoten kompleks je lepo urejen in negovan. Ob odprtju je bila temperatura zraka 16, vode pa 26 stopinj Celzija.

Viki Klemenčič Ivanuša

V soboto je svoja vrata za kopalce odprlo tudi ormoško kopališče. Najbolj vroči so se daj dopoldne, ko je bila temperatura zraka 16, vode pa 26 stopinj.

Foto: vki

okopali že zgo-

Požarevac • Z mednarodnega glasbenega tekmovanja

Odlični Eva in Kaja

V Glasbeni šoli Ormož se veselijo uspeha dveh učenk, ki sta na mednarodnem tekmovanju 6. Takmičenje drve-nih duvača v Požarevcu, v Srbiji, vsaka v svoji kategoriji navdušili in osvojili 1. in 2. mesto. Na tekmovanju je nastopilo 213 mladih glasbenikov iz petih držav, veliko tudi iz Slovenije. Tekmuje se v igranju na flavto, klarinet, oboo, saksofon in fagot.

^nO/KAPEBAL! ■

Foto: zasebni arhiv

Zadovolji in nasmejani - Rado Munda s svojima učenkama Kajo Lašič in Evo Munda.

Eva Munda si je ob klavirski spremljavi Gorazda Premoša priigrala 1. mesto v svoji kategoriji.

Foto: vki

Eva Munda je v predkate-goriji s saksofonom osvojila 1. nagrado s kar 98 točkami od 100 možnih. Kaja Lašič pa je v I. kategoriji dosegla 2. nagrado s 93 točkami. Obe tekmovalki je s klavirjem spremljal Gora-zd Premoša, instrumenta pa se učita pri Radu Mundi. Na vprašanje, ali je težko odbral med učenci, kdo bo šolo zastopal na tekmovanju, saj se osem učencev uči igrati saksofon in 12 klarinet, je Rado Munda odgovoril na kratko: »Sploh ne, z lahkoto. Izbral sem najboljše in odlično sta se odrezali. Zelo sem zadovoljen, to je odličen uspeh.« Povedal je še, da se teh instrumentov v večini učijo dekleta, ko pa je pričel delati kot učitelj, pa je bila situacija ravno nasprotna. To spremembo pripisuje vzgledu, ki mlade vleče.

Devetletna Eva je doma na Strmcu in obiskuje GŠ Ormož že drugo leto. Za glasbo jo je navdušil stric, za instrument pa je izbrala saksofon. Na tekmovanju je nastopila v predka-

tegoriji učencev, ki so tekmovali s programom do 5 minut. Prisluhnila je tudi drugim na-

stopajočim, ki so prav tako zelo lepo igrali. Trinajstletna Kaja je doma iz

Godenincev, klarinet pa igra četrto leto. Pojasnila je, da je klarinet pri dekletih popula-

ren instrument, navdušila pa jo je sovaščanka Nives, ki je prav tako lepo igra klarinet. Kaja igra tudi v domači, središki godbi, poleg glasbe pa jo navdušuje tudi šport. O poklicu in ali bi lahko bil povezan z glasbo, še ne razmišlja. Na tekmovanju je zaigrala dve skladbi in je pošteno priznala, da je imela na začetku malo treme.

Na tekmovanje v Srbijo sta učenki poleg učitelja in kore-petitorja spremljali tudi mami obeh tekmovalk. Glasbenega uspeha svojih hčerk sta seveda zelo veseli, potrdili pa sta tudi, kar sta povedali že dekleti, namreč da je potrebno za tak uspeh zares trdo delati. Dekleti tudi sicer instrument vadita

vsak dan, pred tekmovanjem pa sta se še toliko bolj posvetili vadbi. Uspešna pot v Srbijo je bila za dekleti tudi neke vrste doživetje, saj sta se v treh dneh, preživetih v Srbiji, srečali z drugačno kulturo in navadami. Nekatere so ju navdušile, druge pa spet ne. Prijaznost in odprtost ljudi je vse navdušila, kvaliteta marsikakšne storitve pa je povsem drugačna, kot so je bili navajeni doma.

Mednarodno tekmovanje v Požarevcu je v Sloveniji dobro znano in obiskano, vendar se ga učenci GŠ Ormož doslej niso udeleževali, predvsem zaradi razmer v Srbiji. Viki Klemenčič Ivanuša

Cirkuiane • Župan sprejel odličnjake

Cenite sebe in svoj kraj!

Med eno lepših dolžnosti cirkulanskega župana Janeza Jurgca, ki jih je bilo junija sicer kar nekaj, je gotovo spadal nedavni sprejem domačih odličnjakov in odličnja-kinj ob koncu osnovnošolskega izobraževanja.

»Želim vam, da boste znali izkoristiti in ohraniti vse vrednote, ki ste jih pridobili tako v šoli kot v okolju, med prijatelji in starši. V nadaljnjem izobraževanju pa vam želim čim uspešnejšo pot, vedite pa tudi, da vedno lahko računate na našo pomoč, ko jo boste potrebovali,« je med drugim mladim učenjakom povedal župan in še dodal: »Ponosen sem na vas in vaše uspehe, iskrene čestitke za

vse doseženo, v spomin pa vam podarjam knjigo Narodi sveta, ki ni izbrana naključno, pač pa zato, da se boste znali umestiti. Predvsem pa vam polagam na dušo, da cenite sami sebe in kraj, iz katerega prihajate, kajti to je osnova, da vas bodo znali ceniti tudi drugi!«

Navzoče je na kratko pozdravila tudi v. d. ravnateljice Kristina Artenjak: »Vsi se zavedamo, da so uspehi naših učencev tudi

uspehi občine, kajti ta je tista, ki je največ pripomogla k boljšim pogojem izobraževanja.«

Med zlate odličnjake iz Cir-kulan so se letos vpisali: Gregor Finžgar, Žan Jurgec, Aljaž Belšak, Monia Šic, Nina Štum-berger in Andreja Glavica (na fotografiji so z zlatimi odličnja-ki še župan Janez Jurgec, v. d. ravnateljice Kristina Artenjak in razrednik Mitja Vaupotič).

SM

Foto: SM

Cirkulane • Podpisana pogodba za novo cesto

Nova cesta za slabih 400.000 evrov

Dva Janeza, cirkulanski župan Janez Jurgec in direktor izvajalskega podjetja Gozdno gospodarstvo (GG) Celje Janez Peskar, sta konec minulega tedna podpisala pogodbo za izvedbo cestne novogradnje, ki bo reševala dostop do enega turističnega objekta in do naselja Paradiž. Tako bodo v Cirkulanah to poletje odprta kar tri gradbišča: v Brezovcih in Medribniku se bo gradila kanalizacija, na Pohorje se bo modernizirala že obstoječa cesta, povsem nova pa se bo urezala v omenjenem naselju Paradiž.

Vrednost del znaša po pogodbi 360.000 evrov, celoten projekt s plačilom DDV in nadzora pa bo občino stal 390.000 evrov. Nova cesta naj bi po projektu merila 1,6 kilometra, v celoti naj bi bila tudi asfaltirana, vendar je župan Jurgec, ki se očitno zaveda zahtevnosti novogradnje, že ob podpisu pogodbe opozoril, da se bo projekt ustavil na točki, ko bo dosežena pogodbena vrednost, kar pomeni, da finančnega preseganja sklenjenega posla ne bo, pa čeprav na račun tega, da cesta ne bo v celoti do konca urejena. Sicer pa je župan še povedal, da je osebno izjemno vesel, ker je bilo kot najugodnejši ponudnik izmed sedmih podjetij, kolikor se jih je prijavilo na razpis, izbrano prav GG Celje, saj lahko njihove dosedanje izvedbe cest v občini pohvali v superlativih. Doslej se je namreč omenjeno

izvajalsko podjetje v občini Cir-kulane že izkazalo v izvedbah kar štirih cestnih odsekov; gre za novogradnji cest Janškač in Jupiter pred dvema letoma, letos pa je GG Celje prav tako uredilo krajša cestna odseka Gnilšek in Mergeduš.

Za tokratni projekt je občina uspešno kandidirala na razpis za t.i. Južno mejo, preko katerega si je zagotovila denar za pokritje vseh stroškov, razen DDV.

Začetek del na bodoči trasi ceste sta direktor GG Celje Janez Peskar in odgovorni vodja za izvedbo del Dominik Pekošak napovedala za zadnji teden junija, Pekošak pa je ob tem še dodal, da gre res za zelo zahtevno nalogo: »Večina ceste teče čez gozdnat teren, zato bo najprej potreben posek dreves v širini najmanj petih metrov, nato bodo sledila zemeljska dela, odvodnjavanje, nato gra-

moziranje in za konec še asfaltiranje. Ob tem bo potrebno še nasutje in utrjevanje terena na delu bodoče ceste, ki teče čez zamočvirjen travnik, prav tako bo potrebno sanirati in utrditi kar dva plazova v razdalji 800 do 1000 metrov. Širina asfaltiranega vozišča bo predvidoma tri metre, ob polmetrskih ban-kinah, na gradbišču pa bo ves čas izvedbe približno deset naših delavcev, seveda pa bomo tudi tokrat kot podizvajalce izbrali nekatere domačine. Pri izvedbah nekaterih prejšnjih cest se je zelo dobro izkazal domačin Darko Rakuša, ki ga bomo tudi zdaj povabili k sodelovanju!"

Rok za dokončanje nove ceste je po pogodbi zadnji september letos, kar je pač že znan in splošen pogoj v vseh občinah, ki želijo za svoje projekte pokoristiti evropski denar.

SM

Cirkulanski župan Janez Jurgec in direktor izbranega izvajalskega podjetja GG Celje Janez Peskar sta podpis pogodbe za novogradnjo ceste v Paradiž zapečatila s stiskom rok in velikim nasmeškom.

Foto: SM

Sv. Tomaž • Podpisana pogodba za cesto Bratonečice-Sejanci

Cesta modernizirana do konca septembra

Prejšnji torek je bilo v sejni sobi Občine Sv. Tomaž zelo slovesno. Potekal je namreč podpis pogodbe o modernizaciji ceste Bratonečice-Sejanci, ki sta jo podpisala direktor podjetja Asfalti Ptuj Marjan Pongrac kot predstavnik izvajalca in župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko.

Župan Mirko Cvetko je bil ob tem slovesnem trenutku zelo zadovoljen, saj je za male občine, kot je Sv. Tomaž, zelo težko priti do tako velikih investicij, kot je cesta Bratonečice-Sejan-ci, pri kateri znaša projektna vrednost 600.000 evrov. Ker so samostojna občina šele tri leta, niso pričakovali, da bi lahko tako hitro prišli do tako velike investicije. Še posebej zato, ker se le-te izvajajo večinoma v sodelovanju več občin, ki imajo skupen interes. Ker te možnosti niso našli, so se odločili za samostojni projekt.

Občina Sv. Tomaž je kandidirala za pridobitev sredstev v tretjem javnem razpisu za pred-

nostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Delež namenskih sredstev iz EU znaša največ 85 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške operacije, med katere pa se ne prišteva DDV. Razliko zagotavlja občina iz lastnih sredstev. Sredstva sofinanciranja so zagotovljena za letošnje in prihodnje leto. Merilo za izbor izvajalca je bila najnižja ponudbena cena izvedbe del. Izbrali so Asfalti Ptuj, podjetje z dolgoletno tradicijo, in župan je povedal, da ne dvomi, da dela ne bi bila

narejena v skladu s pričakovanji in kvalitetno. Najcenejša ponudba je znašala 430.856 z zajetim dDv. 125.666 evrov bo poravnala občina, ostalo pa je delež evropskih sredstev.

Skupna dolžina modernizirane ceste bo znašala 4284 metrov. Lokalna cesta Bratonečice je sedaj v makadamski izvedbi v dolžini 2800 metrov ob širini vozišča 3 do 3,5 metra in je v slabem stanju. Okrog 496 metrov je asfaltiranih, vendar je prav tako v slabem stanju. Cestni odsek, katerega skupna dolžina znaša 3319 m, je namenjen povezavi med kraji in dovozu do posameznih stanovanjskih objektov in kmetijskih površin.

Lokalna cesta Sejanci je v slabi asfaltni izvedbi v dolžini 965 metrov. Pri modernizaciji obeh odsekov bodo uredili tudi odvodnjavanje, mulde in obcestne jarke. Župan Cvetko je mnenja, da bo modernizirana cesta prispevala k povečanju kvalitete življenja, zmanjšala bo zapraševanje, povečala varnost v prometu in prinesla napredek v tem delu občine. Na občini računajo tudi z zmanjšanjem stroškov vzdrževanja teh cest, ki povzročajo velike stroške še

»V slovenski konkurenci smo klet, ki je dobila največ zlatih medalj, kar pomeni, da smo najbolj odlikovana vinska klet v državi,« je na priložnostni novinarski konferenci v ponedeljek dopoldne, kjer so bila predstavljena tudi številna druga odli-čja z mednarodnih ocenjevanj (o čemer smo v našem časopisu že obširno poročali), povedal direktor Andrej Sajko. Vinko Mandl, prokurist in vodja prodaje v Ptujski kleti, pa je ob tem opozoril, da je situacija na slovenskem vinskem trgu danes izjemno težka in zapletena, predvsem zaradi močnega in razširjenega

posebej po nevihtah in ujmah, ki so vedno pogostejše. Z moderniziranimi cestami si obetajo ohraniti tudi poseljenost občine, saj se prav na tem območju v zadnjem času ustvarja več novih gospodinjstev.

Sicer pa imajo v občini Sv. Tomaž neasfaltiranih še 49 kilometrov cest. Lani so jih modernizirali 8,5, letos pa že 1,5 kilometra. Težava pa je v tem, da so v makadamski obliki ostali pomembni povezovalni odseki, ki pa so redko poselje

ni. V preteklosti za asfaltiranje teh cest ni bilo posluha, ker ni bilo soudeležbe prebivalstva, ker območje ni gosto poseljeno. Kakor koli že, nov občinski svet je sprejel sklep, da asfaltiranje teh odsekov sodi med prioritetne naloge.

Direktor Marjan Pongrac je povedal, da bodo delo začeli v prihodnjih 14 dneh. Na cestah bodo potrebne delne zapore, dela pa naj bi končali do konca septembra.

Viki Klemenčič Ivanuša

sivega trga: »Po ocenah je na slovenskem trgu kar polovica vin, ki nimajo okusa po davku, kar postavlja pridelovalce, ki spoštujejo veljavno zakonodajo, v težak položaj. Od države pričakujemo ukrepe, ne pa da vsa leta le opazuje in daje potuho nezakonitemu poslovanju!«

SM

Foto: vki

Podpis pogodbe sta Marjan Pongrac, direktor podjetja Asfalti Ptuj (levo), in Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, zapečatila še s stikom roke.

Ptuj • Ptujska klet z novimi odličji

Zlati tudi v Ljubljani

Na nedavnem ocenjevanju vin v Ljubljani, ki velja za najstarejšega te vrste, so vina iz Ptujske kleti pod blagovno znamko Pullus ponovno prejela kar pet odličij; štiri zlate in eno srebrno medaljo, v klet pa so prinesla tudi naslov prvaka sorte.

Foto: SM

Atletika • 43. svetovno vojaško prvenstvo

Dr. Štefan Čelan: »Na Nino sem dvakrat ponosen

«

V začetku leta se je Nina Kolarič na podlagi svojih rezultatov zaposlila v Slovenski vojski, zaupanje svojih delodajalcev pa je upravičila minuli teden na svetovnem vojaškem prvenstvu v Sofiji, kjer je postala svetovna vojaška prvakinja. Na svojem drugem tekmovanju v letošnji sezoni, prvič je nastopila pred mescem dni v japonski Osaki na veliki nagradi IAAF, kjer je skočila 630 centimetrov, je kljub ne docela sanirani poškodbi gležnja skočila 655 centimetrov. Najdaljši skok ji je uspel v peti seriji, poleg tega pa je v drugi in tretji seriji skočila identičen rezultat - 645 centimetrov, kar bi ji tudi zadostovalo za naslov svetovne vojaške prvakinje.

»Več kot sam naziv svetovne vojaške prvakinje mi pomeni to, da sedaj končno lahko zaupam svojemu gležnju, zaradi katerega sem zadnje čase trenirala zelo prilagojeno. Priznam, da je še vedno prisotna bolečina v odrivnem položaju, ampak ni tako moteča. Ti rezul-

Naslov svetovne vojaške prvakinje je za Kolaričevo prišel ob pravem času, saj se zanjo začenja obdobje velikih tekmovanj.

tati (dvakrat 645 centimetrov in 655 centimetrov) so me pozitivno presenetili, saj vse od nastopa v Osaki nisem naredila pravega skakalnega treninga, in

sem zelo vesela, da v času rehabilitacije nisem veliko izgubila in da sem že na prvi tekmi po poškodbi tako dobro skakala. Predvsem pri najdaljšem sko-

ku je bilo veliko napak pri tehnični izvedbi, kar je nekako še ena pozitivna stvar, ki mi pove, da imam še precej rezerv in da sem že sedaj sposobna skočiti

Namizni tenis • 35 let NTK Ptuj

Jubilej ob času lepih uspehov

Minulo soboto je na Ptuju potekalo praznovanje 35-let-nice delovanja namiznoteni-škega kluba Ptuj. Ta je s svojim delovanjem pustil velik pečat v ptujskem športu in ga lahko brez zadržkov prištevamo med tradicionalne ptujske športe. V tem času je bilo veliko vzponov in padcev, skozi njihove vrste je šlo veliko igralk in igralcev, ki so v soboto ponovno obudili spomine na "igralne" čase. Nekateri so se udeležili tudi turnirja, ki je potekal po kategorijah. Gimnazijska telovadnica je bila pravo mravljišče in šele takrat se je videlo, koliko ljudi se je in se še ukvarja s to atraktivno igro. Škoda je le, da veliko teh, ki so včasih držali lopar v svojih rokah, ne vidimo na pr-voligaških tekmah tako moške kakor ženske ekipe. Ta jubilej je prišel ob pravem času, saj so fantje osvojili peto mesto v 1. slovenski moški ligi, dekleta pa so se vrnila v slovensko žensko elitno druščino, druga moška ekipa NTK Ptuj pa se je uvrstila

v 2. slovensko ligo. Ob velikem številu mladih igralk in igralcev pa se ni bati za prihodnost tega športa.

Ob tej priložnosti so v telovadnici Gimnazije Ptuj organizirali tekmovanje v namiznem tenisu za igralke in igralce na-miznoteniške šole NTK Ptuj, mlajše kadet in kadetinje, nekdanje igralce in igralke NTK Petovia in NTK Ptuj ter veterane. Občinstvo je lahko spremljalo kvalitetne dvoboje, v katerih so nekdanji igralci tega kluba pokazali veliko znanja namiznega tenisa in veliko borbenosti, seveda pa ni manjkalo atraktivnih potez. Zmagovalci posameznih kategorij so postali: Damir Jancikic z zmago nad Igorjem Džankičem v kategoriji nekdanjih igralcev, Breda Mojsilovič pred Andrejo Škudar med nekdanjimi igralkami, Branko Glažar pred Romanom Tomaničem med veterani, Anja Bezjak pred Urošem Krušičem med mlajšimi kadeti, Aljaž Bojnec je v

Foto: Črtomir Goznik

Velika »dragocenost« kluba so veterani, ki se še vedno radi pomerijo med sabo.

finalu fantov namiznoteniške šole premagal Jerneja Toplaka Mastena in Maja Milošič, ki je bila v finalu deklic namizno-teniške šole boljša od Amande Muršec.

Po tekmovanju so se zbrali v restavraciji De Poncho, kjer so se jim pridružili predstavniki sosednjih namiznoteni-

Foto: Črtomir Goznik

Za prihodnost namiznega tenisa na Ptuju v igralskem smislu ni bojazni, saj v klubu skrbijo za kakovostno delo z mladimi.

ških klubov iz Murske Sobote, Mute, Ljutomera in Cirkovc. Na srečanju se je zbralo skoraj 150 nekdanji in sedanjih igralk in igralcev in ostalih članov kluba. V imenu MO Ptuj se je klubu za dolgoletno delo zahvalil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, v imenu Zavoda za šport Ptuj pa v. d. direktorja Marjan Lenartič. Zavod za šport Ptuj in Namiznoteniški klub Sobota iz Murske Sobote sta klubu ob obletnici podelila spominsko plaketo.

Upravni odbor kluba se je ob obletnici zahvalili za delo v klubu trenerjem (Damijanu Samojlenku, Urški Rojko in Urbanu Ovčarju), predsednikom NTK Petovia Ptuj (Marjanu Pišku, Ivanu Novaku, Martinu Mlakarju, Stanku Toplaku in Stanku Šeroni) ter donatorjem in sponzorjem. Igralke in igralci namiznote-niške šole so prejeli diplome o opravljeni šoli. Posebno zahvalo za 35-letno delo v klubu je prejel Tomislav Džankic. Izdali so tudi jubilejni zbornik (avtor in urednik je sedanji predsednik kluba Bojan Terbuc) in si ogledali video predstavitev 35 let namiznega tenisa na Ptuju, ki jo je pripravil Marjan Bezjak.

Danilo Klajnšek

dalje. Ampak gremo lepo počasi, sezona je še dolga, ciljev je polno in jaz optimistično gledam naprej,« je Kolaričeva za Štajerski tednik ocenila svoj nastop v Sofiji.

Nad novim mednarodnim uspehom članice Atletske kluba Cestno podjetje Ptuj je bil navdušen tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan: »Na Ninine rezultate sem vsaj dvakrat ponosen. Prvič kot župan nase občine in drugič kot njen nekdanji sokrajan. Očitno je naša zadnja pomoč, ki jo je prejela za dodatne treninge v tujini, pomagala.« S tem je imel v mislih sredstva, ki jih je MO Ptuj namenila Kolari-čevi za kritje stroškov bivanja

Rezultati:

1. Nina Kolarič, Slovenija, 6,55 metra

2. Vanessa Selles, Brazilija, 6,30 metra

3. Petya Dacheva, Bolgarija, 6,25 metra

med aprilskimi pripravami na Portugalskem. Prihajajoči konec tedna bo najboljša ptujska športnica nastopila v državni reprezentanci na evropskem ekipnem prvenstvu 1. lige v norveškem Bergnu, konec meseca pa na sredozemskih igrah v italijanski Pescari.

UE

Nogomet • Martin Milec

»V reprezentanci smo prava klapa«

Martin Milec, mladi član Aluminija, je opozoril nase v mladinski ekipi Aluminija, precej priložnosti je dobil (in jo tudi odlično izkoristil!) tudi v članski vrsti, ne nazadnje pa je bil eden izmed najbolj pomembnih členov slovenske nogometne reprezentance U-19, ki si je priigrala nastop na evropskem prvenstvu, ki bo meseca junija v Ukrajini. Naši reprezentanti bodo v skupini skupaj z domačini, Angleži in Švicarji. O uspehu slovenske reprezentance je Martin Milec dejal: »Igrali smo dobro in se v bistvu zavedali svoje priložnosti, ki se nam ponuja. Prišlo je tako, da je o potniku na evropsko prvenstvo odločalo srečanje z Belorusijo. Dali smo vse od sebe in jih premagali ter osvojili prvo mesto v skupini. Ni bilo lahko, vendar delujemo kot prava klapa in to se je vse pokazalo na igrišču.«

Skupina, v kateri igra Slovenija (Ukrajina, Anglija in Švica), na prvi pogled ni tako zahtevna, vendar gre tukaj za reprezentance držav, ki imajo več izkušenj z velikih tekmovanj od naših fantov. Slednjim pa se ob tem ponuja velika priložnost, da bi morda zaigrali na svetovnem prvenstvu, vendar bi morali EP končati med prvimi šestimi uvrščenimi ekipami. Martin je dokaj samozavestno nadaljeval: "Angleži naj bi bili razred zase, preostali trije pa se bomo borili za napredovanje. Če se bomo dobro

pripravili, v kar pa ne dvomim, potem bi tudi tukaj lahko pokazali, da se nismo slučajno uvrstili na prvenstvo. Vsakemu nogometašu je cilj, da vse od sebe in mi bomo naredili vse, da bi bili čim višje. Če pa se nam bo uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo, ki bo v Maleziji, potem bi lahko rekel, da je to vrhunec kakega mladega nogometaša pred prehodom v člansko konkurenco, saj se več ne da doseči.«

Martin je skozi vse leto bil v dobri formi in bil pomemben člen članske ekipe Aluminija, kjer je prispeval veliki delež k osvojitvi drugega mesta, kar je Kidričanom omogočilo, da so se pomerili v kvalifikacijah za prvo ligo, kjer pa jih izločila ptujska Labod Drava. Na prvem srečanju je dosegel tretji zadetek, žal pa ga zaradi reprezentančnih nastopov ni bilo na povratnem srečanju. „Seveda sem si želel igrati na Ptuju, vendar pa je teža reprezentančne tekme pretehtala. Pred nami v Aluminiju je še veliko časa in priložnosti, saj smo mladi, se dobro razumemo, dobro delamo, imamo podporo vodstva, tudi ostalo je vse na visokem nivoju in ni razloga, da nam ne bi uspelo že kar v naslednji sezoni. Čeprav smo mlada ekipa, smo dokazali, da znamo igrati atraktiven nogomet,« je kratki pogovor zaključil igralec Aluminija in slovenski reprezen-tant U-19 Martin Milec.

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Martin Milec (Aluminij, rdeči dres)

Šahovski kotiček

Zaključen spomladanski del tekmovanj

Z mesecem junijem se je končal spomladanski del šahovskih tekmovanj v drugi slovenski šahovski ligi in ciklusa društvenih tekmovanj v hitropoteznem in pospešenem šahu.

V tretjem in četrtem krogu in četrtem krogu druge lige so ptujski šahisti dosegli zmago in poraz ter se še naprej nahajajo na četrtem mestu. Rezultati domače ekipe:

ŠD Tehcenter Ptuj II. - ŠK Brežice 2,5 - 3,5 (Vrabič - Ivekovic M. remi, Napast - Ivekovic Z. 0-1, Bohak - Krumpak 0-1, Majcenovič - Rokvič remi, Belšak - Kolar D. remi, Janžekovič - Volčanšek 1-0).

ŠS Termotrans Bistrica ob Dravi - ŠD Tehcenter Ptuj II. 2 - 4 (Kukovec B. - Vrabič remi, Cojhter - Napast 1-0, Lipovšek - Bohak remi, Zajšek - Majcenovič 0-1, Kosič - Belšak 0-1, Kukovec D. - Janžekovič 0-1).

Po štirih odigranih krogih je stanje na tabeli naslednje: ŠK Slovenj Gradec 14,5 točke, ŠK Brežice in ŠK Paloma Sladki vrh po 14 točk, ŠD Tehcenter Ptuj II. 13,5 točke, ŠD Fram 12 točk, ŽŠK Maribor II. in ŠS Termotrans Bistrica ob Dravi po 11,5 točke, ŠK Zagorja 10,5 točke, ŠD Slovenske Konjice 9,5 točke in ŠD Muta 9 točk.

Končal se je tudi spomladanski del tekmovanja v sklopu ciklusa turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu.

Na junijskem turnirju v hitropoteznem šahu je bil najboljši Zlat-ko Roškar, ki je za poldrugo točko prehitel drugouvrščenega Borisa Žlendra. Rezultati: Zlatko Rošker 12,5 točke, Boris Žlender 11 točk, Miroslav Mihalič 9,5 točke, Zlatko Žerak 9 točk, Leon Selišek 8 točk, Branko Orešek 7,5 točke, Miloš Ličila 7 točk, Anton Butolen 6,5 točke, Silvo Zajc 6 točk itd.

V skupnem seštevku je po šestih turnirjih v vodstvu Zlatko Žerak 83 točke (5 turnirjev) pred Viktorjem Napastom 52 točke (3 turnirji), Borisom Žlendrom 45 točk (5 turnirjev) in Jankom Bohakom41 točk (5 turnirjev).

Na turnirju v pospešenem šahu za mesec junij je sodelovalo 14 igralcev. Veterana Janko Bohak in Martin Majcenovič sta tokrat presenetila konkurenco in jo prehitela za celi dve točki. Rezultati junijskega turnirja v pospešenem šahu so bili: Janko Bohak 6 točk (Buch 19), Martin Majcenovič 6 točk (Buch 18,5). Darko Dominko, Branko Orešek, Viktor Napast in Igor Iljaž 4 točke., Aleksander Podkrižnik in Boris Žlender po 3,5 točke Branko Sedlašek in Ciril Kužner po 3 točke itd. Ob polletju je v skupnem seštevku v vodstvu Martin Majcenovič s 67 točkami, ki je igral na vseh šestih turnirjih, pred Jankom Bohakom 64 točke, Igorjem Iljažom 58 točk, Darkom Dominkom 43 točke in Borisom Žlendrom 42 točke, ki so sodelovali na petih turnirjih.

Janko Bohak

Športni napovednik

Nogometni kamp - šola nogometa (U-13 in U-12)

MNZ Ptuj - Komisija za grassroots program organizira od 13. 7. do 17. 7. 2009 v Planici poletno šolo nogometa za igralce letnik 1996 in 1997 (izjemoma 1998).

Stroški znašajo (penzion, dodatno kosilo, avtobusni prevoz, uporaba športnih objektov, igrišča, telovadnice, fitnesa, video sobe ...) 120 €. Pisno prijavnico pošljite na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, faks 748 15 37; info@mnzveza-ptuj.si

Rok za prijavo je 1. 7. 2009 oziroma do zasedenosti 30 prostih mest, ko je potrebno poravnati akontacijo 60 € na TRR MNZ Ptuj št. 24101-9004402260. Ostali znesek (60 €) je potrebno poravnati pred odhodom.

Vadba bo potekala na igriščih v Kranjski Gori po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo od U-13 in U-12. Za izvedbo in strokovno vodenje so zadolženi: trenerji: Boštjan Zemljarič, Gorazd Černila in Aleš Jurčec, vsi profesorji športne vzgoje in trenerji z nazivom PRO.

Strelstvo • 19. DP z MK-orožjem

Juršinčani tretjič zapored državni prvaki

Foto: Simeon Gonc

Juršinski strelci so v Ljubljani še tretjič zapored osvojili naslov ekipnih državnih prvakov v preizkušeni zasedbi Simon Simonič ml., Ludvik Pšajd in Mirko Moleh, posamični odličji pa sta si priborila Simon Simonič ml. med člani in Rok Pučko med mladinci, ekipo vodi prekaljeni in nenadomestljivi Darko Pavlin.

V soboto in nedeljo je bilo na centralnem strelišču v Ljubljani 19. DP v streljanju z MK orožjem vseh starostnih kategorij v različnih disciplinah MK-puške in MK-pištole proste izbire. Najmočnejša in najštevilčnejša disciplina prvenstva na 50 metrov še vedno ostaja pištola proste izbire, kjer v zadnjih letih vedno znova po najvišjih uvrstitvah posegajo strelci SD Juršinci in tako se je zgodilo tudi minuli vikend. V posamični konkurenci strelcev vlada tolikšna rezultatska izenačenost, da nikoli ni mogoče vnaprej predvideti, komu se bo posrečilo poseči po samem vrhu, vedno pa je možno predvideti vsaj manjšo skupino strelcev, za katero nedvomno vemo, da spada v sam vrh in se splača staviti nanjo. Naslov prvaka je zasluženo osvojil Simon Bučan iz SD Kopačevi-ne, ki je dosegel 548 krogov in premagal sicer prvega favorita in branilca naslova, juršinskega šampiona Simona Simoniča ml., ki se je tokrat z identičnim rezultatom 543 krogov kot na lanskem prvenstvu moral zadovoljiti s srebrom in naslovom državnega podprvaka. In zakaj zasluženo? Sicer je vsaka zmaga težko prigarana in povsem zaslužena, zraven tega pa je Simon Bučan v letošnji sezoni na vseh tekmovanjih s 556 krogi dosegel najvišji rezultat, in čeprav je nato med sezono nihal bistveno bolj, kot smo pričakovali, se mu je na odločilni tekmi DP posrečilo uloviti v pravem trenutku pravo formo in na koncu samo to šteje. Vendar tudi naslov podprvaka nikakor ne smemo vzeti kot poraz, saj se v celoti sklada s Simoničevo filozofijo, ko trdi, da mu osebno največ pomeni, da najprej dobro strelja in da je z dosežkom zadovoljen, z rezultati pa je vedno loterija, včasih si s slabšim na vrhu, včasih pa z boljšim nižje, kot bi pričakoval, na koncu pa je vedno fino osvojiti vsaj eno od medalj, ne glede na to, kakšnega leska je. Tretje

mesto je s 540 krogi pripadlo Petru Tkalcu, Ludvik Pšajd

je s 523 krogi osvojil 9. mesto, njegov klubski kolega Mirko Moleh pa je bil s krogom slabšim dosežkom uvrščen dve mesti nižje. Bistveno več od prikazanega smo pričakovali od Aleksandra Ciglariča, ki pa v drugi polovici tekme ni več zmogel ohraniti visokega ritma, zato je s 519 krogi pristal na 12.mestu.

V ekipnem seštevku pa smo lahko spremljali novo veliko zmagoslavje juršinske ekipe, ki je tokrat s 1588 krogi osvojila še tretji zaporedni naslov ekipnih državnih prvakov ter tako odlično dopolnila letošnjo zbirko ekipnih naslovov iz 1. A DL, Pokala SZS, First lige ter MK Interlige (poročilo sledi v petkovi številki). Drugo mesto so s 1569 krogi osvojili strelci iz Grosuplja pred tretjeuvršče-nimi strelci iz Kopačevine s 1553 krogi.

Med mladinci je, kljub

ogromnim tehničnim težavam z orožjem naslov državnega prvaka s 467 krogi obranil juršin-ski strelec Rok Pučko, ki pa v naslednji sezoni že prehaja v članske vrste in je tako maksimalno dobro izkoristil še zadnje prvenstvo v mladinskem stažu. Med kadeti pa se rojeva nova zvezda, naslov državnega prvaka je osvojil Grosupeljčan Žan Trontelj z novim državnim rekordom 339 krogov, ki je tako za 4 kroge popravil 5 let star rekord. Šele 15 let star mladenič je nato s svojo ekipo postavil tudi nov ekipni državni rekord kadetov, ki sedaj znaša 918 krogov.

V disciplinah s puško pa smo lahko spremljali zanimiv eksperiment mlade in zelo obetavne ormoške strelke Petre Vernik, ki se je kot pionirka preizkusila v članski kategoriji 60 strelov leže in bila nagrajena z bronasto medaljo za 578 doseženih krogov. Boljši od nje sta bili le izkušena in prekaljena,

večkrat za strelko leta razglašena Renata Vršič Oražem s 585 krogi ter mlada in že sedaj mednarodno zelo uspešna Živa Dvoršak s 584 krogi. Naj na tem mestu še dodamo, da bi Petra z lahkoto premagala vse svoje vrstnice v pionirski kategoriji, saj je v povprečju za dobrih 10 krogov na serijo presegala rezultate najboljše Milene Golob iz Rečice. Med članicami 60 strelov leže je tekmovala tudi Vesna Mele, SD TSO, ki je s 574 krogi osvojila 4. mesto, enako uspešna pa je bila tudi v disciplini trojnega položaja 3 x 20, kjer je s 535 krogi ravno tako zasedla 4. mesto, ki pa si ga je delila z mlado Petro Vernik. V obeh omenjenih disciplinah je tekmovala tudi ormoška strelka Kovinarja Marija Kerčmar, ki je v 60 strelih leže s 544 krogi osvojila 9. mesto, v trojnem položaju pa s 504 krogi 6. mesto.

Simeon Gonc

i

Kolesarstvo • 16. dirka Po Sloveniji

Tokrat brez udeležbe ptujske ekipe

Prvega zmagovalca kolesarske dirke Po Sloveniji Boris Premužiča se spomnijo le redki, kot tudi drugega Nemca Tobiasa Steinhauserja. Bolj živ je spomin na desetega, ko je v jubilejni izvedbi prvo zmago na Ptuj pripeljal Mitja Mahorič. Naslednje leto je uspeh Maho-rič ponovil, za tretje zmagoslavje perutninarjev pa je pred tremi leti poskrbel Jure Golčer. Da so praznovali kasneje, ko so zaradi dopinške afere diskvalificirali Tomaž Noseta, danes niti ni več pomembno. Ptujska ekipa je na dirki osvojila tudi devet etapnih zmag, zadnjo lani v Kopru, ko so na zmagovalnem odru stali kar trije: Ra-doslav Rogina na sredini kot prvouvrščeni, Mitja Mahorič in Gregor Gazvoda. Tokrat ekipe Perutnine Ptuj zaradi pomlajevanja moštva ne bo na startu.

Bo pa po treh letih trasa ponovno speljana skozi Ptuj. Kolesarji bodo sobotno kraljevsko etapo pričeli v Lenartu, peljali

nato skozi najstarejše slovensko mesto, Slovensko Bistrico,

Vojnik, Celje, Šempeter, Vransko, Tuhinjsko dolino, Kamnik,

Mitja Mahorič bo letos na dirki Po Sloveniji nastopal v dresu Radenske KD Finančna točka.

Cerklje na Gorenjskem ter po 177 kilometrih dan zaključili 1490 metrov nad morjem na Krvavcu. 16. izvedbo najbolj odmevne kolesarske prireditve pri nas bosta zaznamovali dve gorski etapi. Že prvi dan je proga speljana od Kopra do Vršiča, preko Korenskega sedla do avstrijskega Beljaka. Uvodna etapa je z 229 kilometri tudi najdaljša, naslednja petkova pa s ciljem na gradu najbolj atraktivna. V nedeljo bo pred startom zadnje etape dirka po predvidevanjih že odločena in se bodo v Novem mestu za konec le še »udarili« sprinterji. V štirih dneh, od četrtka do nedelje, bo 128 kolesarjev iz 16 ekip moralo prevozili 702 kilometra. Od slovenskih bodo nastopila vsa štiri registrirana v kategoriji Continental: Adria Mobil, Sava, Radenska KD Finančna točka in Motomat Delo revije. Kot prvega favorita dirke nekateri omenjajo prav Slovenca Tomaža Noseta iz novo

meškega moštva, sicer pa imajo Dolenjci odlično moštvo, katerega del sta tudi Robert Vrečer in Kristjan Fajt. Od savčanov se je z zmago v Kranju letos najbolj dokazal Gašper Švab, z Vla-dimirjem Kerkezom pa po vsej verjetnosti nista zmožna krojiti razpleta povsem pri vrhu. Tudi novonastalo slovensko Continental moštvo, Motomat, se ne šteje med favorite, po nekaj letih pa v širši krog potencialnih zmagovalcev spet spada ljubljanska Radenska KDFT z Mitjem Mahoričem. Športni direktor moštva Andrej Ha-uptman bi bil zadovoljen, če bi se dvakratnemu zmagovalcu slovenske pentlje uspelo za-vihteti v deseterico. Sicer pa Ljubljančani z mladim moštvo startajo na belo majico, ki jo bo oblekel najboljši kolesar, mlajši od 23 let.

Favorite za zmago gre iskati med tujimi zvezdniki, dirke se bodo udeležile tri Pro tour ekipe. Najboljše moštvo ima prijavljen italijanski Liquigas. Vin-cenzo Nibali je ob pomoči Slovenca Gorazda Štanglja eden od najbolj resnih kandidatov za zmago, Lampre s Simonom Špilakom prav tako visoko kotira kot tudi danski Saxo - Bank

z Jakobom Fuglsangom (6. mesto na Criterium du Dauphine Libere), Nemcem Jensom Vo-igtom in Rusem Aleksandrom Kolobnevom. Slednja sta sicer bolj atraktivna za gledalce kot kandidata za zmago, saj ne slavita kot hribolazca, v krogu katerih se išče najboljšega. Mednje pa zagotovo spada Stefano Garzelli (Aqua Sapone), sedmouvrščeni iz letošnjega Gira d' Italija in zmagovalec predlanske etape s ciljem na ljubljanskem gradu. Spisek je kar precej dolg, kot je dolga tudi proga, a na koncu bo spet borba za vsak ped cestišča, kot se radi izrazijo kolesarji. Zanimiva vsekakor, upajmo, da tudi poštena.

ug

16. dirka Po Sloveniji, spored etap:

Četrtek, 1. etapa, Koper-Beljak (229 km)

Petek, 2. etapa, Kamnik-Ljubljana (143 km)

Sobota, 3. etapa, Lenart-Krvavec (177 km)

Nedelja, 4. etapa, Šentjer-nej-Novo mesto (153 km)

Nogomet • Zaključna prireditev MNZ Ptuj v Apačah

Trenerji prepričljivo boljši od sodnikov

■ V- ■

V športnem parku v Apačah je v soboto ob koncu tekmovalne sezone 2008/2009 potekala zaključna prireditev. Le-to že nekaj let pripravlja vodstvo MNZ Ptuj, na njej pa se tradicionalno odigrata dve srečanji. V prvem so trenerji po pričakovanjih ugnali sodnike, v drugem srečanju pa je bila reprezentanca sestavljena iz nogometašev 3. SNL in ŠNL boljša od reprezentance lig MNZ Ptuj. Po končanih srečanjih so podelili priznanja, pokale in nagrade, kar je zadnje dejanje nogometne sezone 2008/2009 na področju MNZ Ptuj.

MDNT (trenerji) -MDNS (sodniki) 5:0

Strelci: Klajderič 2, Grbavac, Ljubeč in Fridl po enega.

MEDOBČINSKO DRUŠTVO NOGOMETNIH TRENERJEV: Klinger, Dukarič, Grbavac, Klajderič, Jurčec, Ljubeč, Šalamun, Vidovič, Hvaleč, Šket, Brodnjak, Fridl.

MEDOBČINSKO DRUŠTVO NOGOMETNIH SODNIKOV: Kostanjevec, J. Bezjak, Glažar, Majar, Kornik, Vrba-nec, Janžekovič, B. Bezjak, Marinič, Mihelič, Kouter, Levačič, Jambriško.

Reprezentanca 3. SNL/ŠNL - Reprezentanca MNZ Ptuj 5:1

Strelci za reprezentanco 3. SNL/ ŠNL: Zagoršek in Divjak po 2, Zidarič 1. Strelec za reprezentanco MNZ Ptuj: Predikaka.

REPREZENTANCA 3. SNL/ŠNL: Starčič, Novak, Janžekovič, Mezna-rič, A. Kokot, Prapotnik, Korez, A. Stegne, Zidarič, Zagoršek, Divjak, J. Stegne, Bratec, Lah, S. Kokot, Čeh.

REPREZENTANCA MNZ PTUJ: Veselič, Vajsbaher, Predikaka, Kralj, Črnko, Drosk, Ratek, Bratkovič, Kramberger, Kuserbanj, Žuran, Haj-šek, Fridauer, Plošnik, Pinter, Šket, Fajs.

DK, anc

Foto: Črtomir Goznik

Reprezentanca 3. SNL/Stajerske lige

Foto: Črtomir Goznik

Reprezentanca 1. in 2. lige MNZ Ptuj

Foto: Črtomir Goznik

Predstavniki najboljših ekip v ligah MNZ Ptuj

Foto: Črtomir Goznik

Najboljši strelci v ligah MNZ Ptuj

Utrinek s tekme med sodniki in trenerji

1. LIGA MNZ PTUJ

NAJBOLJŠI STRELCI: 26 zadetkov: Sebastjan Pinter (Boč); 14 zadetkov: Aleš Primožič (Oplot-nica) in Boris Prapotnik (Središče).

FAIR PLAY: Boč 104, Videm 125, Oplotnica 127, Središče 133, Pauman Pragersko 143, Ro-goznica 166, Skorba in Cirkulane 171, Hajdina 172, Gorišnica 177, Dornava 188, Apače 207 točk.

2. LIGA MNZ PTUJ

NAJBOLJŠI STRELCI: 40 zadetkov: Matej Golob (Zavrč); 27: Jože Emeršič (Tržec), 20: Sandi Čeh (Zavrč).

FAIR PLAY: Zavrč 53, Podlehnik 96, Markovci 106, Spodnja Polskava 111, Grajena 124, Tržec 138, Slovenja vas 146, Hajdoše 156, Lovrenc 157, Makole 166, Zgornja Polskava 167, Lesko-

vec 212

MLADINCI - VZHOD

NAJBOLJŠI STRELCI: 34 zadetkov: Matej Svržnjak (Podvinci), 28: Stojan Muršek (Zavrč); 13: Simon Bedrač (Videm)

FAIR PLAY: NŠ Poli Drava 14, Rogoznica 52, Zavrč 59, Stojnci - Gorišnica 66, Podvinci 79, Ormož80, Središče 90, Videm 95.

MLADINCI - ZAHOD

NAJBOLJŠI STRELCI: 26 zadetkov: Aleksander Koželj (Hajdoše), 15: Matic Feguš (Podlehnik), 13: Mitja Ogrinc (Hajdoše).

FAIR PLAY: Boč 32, Zgornja Polskava 39, Hajdina 54, Podlehnik 61, Slovenja vas 102, Skorba - Hajdina in Apače 104, Pragersko 113.

KADETI -ZAHOD

NAJBOLJŠI STRELCI: 50 zadetkov: Tomi Štumberger (Gerečja vas), 24: Žan Orešič (Boč), 17: Tadej Kumer (Oplotnica)

FAIR PLAY: Boč 29, Tržec 32, Gerečja vas 58, Oplotnica 60, Grajena 65.

KADETI - VZHOD

NAJBOLJŠI STRELCI: 25: David Ivanuša (Ormož), 23: Žan Belšak (Cirkulane), 21: Mitja Zagoršek (Dornava).

FAIR PLAY: Bukovci - Korant 47, Ormož 69, Cirkulane 72, Dornava 79, Stojnci - Korant 104, Rogoznica 110.

STAREJŠI DEČKI

NAJBOLJŠI STRELCI: 58: Tomi Hojnik (Podvinci), 51: David Janežič (Ormož), 24: Davor Fleten (NŠ Poli Drava).

Karting

Zlatko Oman zmagal v Čedadu-Italija

V Čedadu v Italiji je potekala 3. mednarodna dirka v kartingu, kjer so nastopili najboljši slovenski vozniki v dirki za državno prvenstvo. V 11 razredih je nastopilo 74 voznikov, med njimi tudi 11 voznikov AMD Ptuj. Najuspešnejši je bil Zlato Oman, ki je zma

gal v razredu 9 125 H, Matjaž Dominko pa si je po težkem boju privozil tretje mesto. Organizator AKK Sportstil je tekmo dobro pripravil, dirke so v vročem sobotnem popoldnevu potekale brez večjih zapletov.

anc

Rezultati:

R 1: 1. J. Ternjak - AMK FS; R 2: 1. M. Kos - Šlander CE; R 3: 1. Ž. Podkoritnik - Šlander CE, 4. N. Vodušek - Ptuj; R 4: 1. R. Grm - Moste, 4. A. Vodušek, 7. V. Pšajd - oba Ptuj, R 5: 1. S. Bergant - Sportstil; R 6: 1. U. Marolt - Sportstil, 3. M. Dominko, 4. Ž. Zbret, 6. B. Božak - vsi Ptuj; R 7: 1. T. Nemarnik - Koper; R 8: 1. M. Gorišek - Moste; R 9: 1. Z. Oman - Ptuj, 5. Z. Črešnik, 7. B. Pšajd, 8. A. Miklaužič - vsi Ptuj; R 10: 1. Ž. Laj-kovič - Šlander CE, 4. J. Šeruga - Ptuj; R 11: 1. L. Miklavec - Gorica.

Ekipna razvrstitev: 1. AMD Šlander Celje, 74 točk, 2. AMD Moste 74, 3. AMD Ptuj 62, 4. ŠD Karting Koper 37 itd.

Mali nogomet • RL Haloze

Naslov v Medvedce

Zadnji krog rekreativne lige malega nogometa - Haloze se je odigral na igrišču v Stopnem, kjer so številni gledalci lahko spremljali zanimive tekme ter zmagoslavje ekipe Medvedce, ki je osvojila naslov prvaka.

V tekmi, ki bi posredno še lahko odločala o prvem mestu, je ekipa Planjskega premagala domačine s 7:2. Veliko upanja jim ta zmaga ni prinesla, saj je vodilni in letos še neporaže-ni ekipi Medvedc za končno zmago zadostoval že poraz z največ tremi goli razlike - Med-vedčani so se v zadnjem krogu pomerili z lokalnimi rivali iz Sestrž. Tekmo so bolje začeli Medvedčani, ki so si pripravili nekaj priložnosti, vratarja Ses-trž pa je v uvodnih minutah enkrat rešila tudi prečka. V nadaljevanju prvega dela smo videli bolj izenačeno igro, nobena ekipa pa ni dosegla zadetka. Več napetosti je prinesel 2. polčas, v katerem so Sestrže hitro povedle, kmalu za tem pa svoje vodstvo še povečale na 2:0. To je bil alarm za vodilno ekipo, ki se je v nadaljevanju le

zbrala in s pametno igro uspela znižati rezultat - z 10-metrovke je bil uspešen najboljši strelec lige Primož Novak (skupno je dosegel 18 golov). Praktično v zadnji sekundi tekme so Med-vedce s še enim strelom iz 10 metrov izid izenačile in sezono končale na vrhu lestvice brez poraza in z le dvema neodločenima rezultatoma. Drugo mesto je osvojila ekipa Planjsko, tretje pa ekipa ŠD As Euroavto.

REZULTATI 11. KROGA; Planjsko - ŠD Stopno 7:2, ŠD Žetale - ŠD Ptujska Gora II. 6:1, Abulc - ŠD Ptujska Gora I. 4:4, Naraplje - ŠD Breg 8:2, ŠKD Sestrže - ŠD Medvedce 2:2, ŠD As Euroavto - ŠD Rim 3:4.

1. ŠD MEDVEDCE 11

2. PLANJSKO

3. AS EUROAVTO

4. ŠKD SESTRŽE

5. ŠD RIM

6. ŠD ŽETALE

7. ABULC

8. PTUJ. GORA II.

9. TD NARAPLJE

10. ŠD STOPNO

11. PTUJ. GORA I. 11

12. ŠD BREG 11

9 2 9 l Z l Z l 5 2 4 3

4 3

5 O 4 l 2 l l 3 O O

0 4S:l3 29

1 45:l3 2S 3 3S:l5 22

3 35:2l 22

4 24:2Z lZ 4 29:3O l5

4 34:34 l5 B 35:4l l5 B 29:25 l3

5 24:3B Z Z 23:3S B

ll S:B4 O

Danilo Klajnšek

SD Medvedce

Kasaštvo

Na avstrijskem hipodromu Krieau je član ljutomerskega kasaškega kluba Jože Sagaj mlajši s štiriletnim žrebcem Ull Expressom, ki je v lasti Ljubljančana Draga Horvata s časom 1:19,2 zasedel tretje mesto, z Lesterjem, ki ga ima Sagaj v solastništvu z Zvonkom

Ostercem iz Križevcev pri Ljutomeru, pa je bil s časom 1:15,2 peti. Roki, ki je v lasti Davorina Puharja iz Veržeja, je na vajetih Avstrijca Gerharda Mayrja s časom 1:17,2 zasedel drugo mesto. Vse preizkušnje so bile na 1760 metrov dolgi progi.

Šport invalidov • Kegljanje

Marjanu Žalarju bronasta medalja na EP

Slovenska reprezentanca slepih in slabovidnih v kegljanju se je udeležila 11. evropskega prvenstva v poljskem mestu Tomas-zow Mazowiecki. V njej sta uspešno nastopila tudi brata Marjan in Mitja Žalar, člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.

Uspešnejši je bil dve leti starejši Marjan, saj je v kategoriji B3 osvojil bronasto medaljo in s tem ponovil uspeh izpred petih letih, ko je na istem kegljišču prav tako osvojil bronasto medaljo. Kako izenačena je bila ta konkurenca, pove podatek, da so se nosilci medalj razvrstili v samo petih kegljih razlike.

Z malo več sreče bi Slovenija lahko imela v tej kategoriji tri predstavnike v finalu osmih, saj je deveto mesto pripadlo Miru Rusu iz Ljubljane, ki je v kvalifikacijah podrl 714 kegljev, deseto pa Mitju Žalarju s 7l3^podrtimi keglji.

"Že v kvalifikacijah sem imel dober občutek in se v finale uvrstil z drugim rezultatom 740 kegljev. Razlike med prvim (744) in osmim (716) so bile takšne, da bi lahko vsak od finalistov osvojil katero od medalj. V izenačeni tekmi sem dosegel tretji rezultat finala, kar je skupaj z rezultatom iz kvalifikacij zadostovalo za končno tretje mesto. Vesel sem tega uspeha, saj bo to dodatna vzpodbuda za delo v naprej," je svoje občutke strnil nosilec druge bronaste medalje, ki ima v svojih vitrinah že tudi srebrno medaljo z EP.

Je morda prihodnje leto priložnost za tisto manjkajočo v kompletu?

"Pred odhodom na EP sem napovedala štiri do pet finalov ter dve do tri medalje. Če se mi je pri številu medalj skoraj

Foto: Silva Razlag

Marjan Zalar v družbi trenerske reprezentance (v sredini) in nosilke bronaste medalje Marije Fras

izšlo, pa Slovenija ni bila daleč od realizacije prve napovedi, saj sta dva tekmovalca kategorije B3 zaostala za finalom za vsega 5 oziroma 6 kegljev. Posebej vesela sem Marjanove bronaste medalje, saj se nama je obrestovala skupna odločitev dva meseca pred EP, da bistveno spremeniva tehniko meta. S takšnim nadaljevanjem ne dvomim v njegov uspeh tudi v prihodnje, prav tako pa ne v uspeh drugega člana ptujskega društva Mitja Žalarja. Ptujsko MDSS je namreč edino od devetih društev v Sloveniji, ki dela pod vodstvom strokovnega trenerja, kar se vsekakor odraža v uspehih na mednarodnih tekmovanjih," so bile misli Andreje Razlag, glavne trenerke slovenske reprezentance, ki je med najresnejšimi kandidati, da v prihodnje prevzame mesto predsednice pododbora za kegljanje pri Mednarodni federaciji za šport slepih in slabovidnih IBSI.

Silva Razlag

Grajena • Priprave na deveti krajevni praznik

Športni park Grajena tik pred odprtjem

Športni objekt tik ob nogometnem igrišču Grajena je v soboto,13. junija, dobil novo obleko, v samem objektu pa potekajo še nekatera dela.

V njegovi zgornji etaži bodo končno uredili tudi klubsko sobo in fitnes, če se bo našel denar, je v nedeljo, ko je na nogometnem igrišču potekal že 17. tradicionalni memorial Romana Krajnca, povedal predsednik ŠD Grajena Roman Hvala. Na letošnjem turnirju so nastopile štiri ekipe, Rogozni-ca, Apače, Podvinci in Grajena. Za vse so pripravili nagrade. Bolj kot tekmovalni duh je pomembno druženje, pravijo. Vmes so prišli na račun tudi domači veterani in veterani Gorišnice. Na grajenskem nogometnem igrišču bo živahno tudi 11. julija, ko se bodo med seboj pomerile ekipe posameznih naselij v ČS Grajena, eno ekipo pa bodo sestavili tudi člani ČS Grajena in drugi funkcionarji v kraju, ki se bodo pomerili z veteransko ekipo.

Svečano odprtje obnovljenega in dograjenega objekta ŠD Grajena, celotno območje bodo preimenovali v Športni park Grajena, bo v sklopu 9. krajevnega praznika Grajene, 25. julija. To bo tudi ena od prvih prireditev v okviru letošnjega praznika MO Ptuj. Športno društvo so v Grajeni ustanovili leta 1972, prvo nogometno igrišče pa so imeli na drugi lokaciji. Na zdajšnji lokaciji je od leta 1990, gradnjo objekta pa so pričeli leta 1997. Ves čas so jo spremljale takšne ali drugačne težave. Dokončanje gradnje jim je omogočila MO Ptuj na osnovi podeljene stavbne pravice, ob domu so uredili tudi parkirišče. Samo igrišče pa je še vedno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

ŠD Grajena ima okrog 90 članov, od ekip pa mlajše dečke, kadete, člane in veterane.

Nogomet • Državno prvenstvo U-12

Mladi Kidričani v polfinalu

Letošnjo uspešno nogometno sezono v Kidričevem so dopolnili mladi nogometaši v kategoriji U-12, ki so si v soboto v Lendavi, z zmago proti domači Nafti, priigrali nastop v polfi-nalu državnega prvenstva. Obe ekipi Aluminija sta bili veliko boljši od svojih gostiteljev in sta zabeležili štiri zmage (6:0, 7:0, 6:1 in 3:0) ter se skupaj s svojimi privrženci in starši veselili uspe-

ha in uvrstitve v polfinale, kjer bodo v sredo gostovali pri ekipi Maribora. Pred tem nastopom so mladi nogometaši iz Kidričevega izločili vrstnike NŠ Poli Drava, s katerimi so v osmih tekmah dosegli štiri zmage, tri remije in enkrat izgubili.

Za ekipo Aluminij I. so nastopili: Aljaž Šešo, Niko Mesarič, Žiga Novačan, Alen Knez, Gašper Leva, Nejc Brodnjak, Izidor Gašper Gomil-

šek, Žiga Šlamberger, Izidor Pernat, Žan Kirbiš, Dejan Petrovič, Klemen Petrovič, Gregor Gojkošek, Denis Lesjak. Trener: Samo Gajser.

Za ekipo Aluminij II. so nastopili: Luka Janžekovič, Blaž Bezjak, Vito Meznarič, Matic Dobnik, Tilen Ahec, Žan Vratič, Erik Zorec, Denis Hreljič, Nik Krajnc, Alen Plajnšek, Mateo Polanič, Jetmir Muharemi, Domen Klajnšek, Domen Murko. Trener: Samo Gajser.

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Predsednik sveta CS Grajena Andrej Rebernišek in predsednik športnega društva Grajena, Zoran Hvala sta povedala, da se bo celotno območje športnega igrišča Grajena preimenovalo v Športni park Grajena.

Ekipe tekmujejo v okviru MNZ Ptuj, imeli so že kadetske in mladinske prvake, mladinci pa so enkrat osvojili tudi že drugo mesto. Pozimi za igro badmin-tona uporabljajo telovadnico šole. Ponosni so na uspešno ekipo igralk pikada, ki delujejo kot sekcija ŠD Grajena in tekmujejo pod imenom Divje mačke. Pred kratkim so osvojile naslov državnih prvakinj v Pišecah na Bizeljskem, lani so bile tretje v državi. Ekipo sestavljajo Iris Furjan, Jasna Bez-jak, Valerija Tašner, Anita Potrč, Martina Škrila in Alenka Kuko-vec. Valerija Tašner pa je med 22 posameznicami osvojila odlično tretje mesto. Od 20. do 27. junija pa se bodo preizkusile še na svetovnem prvenstvu. Ekipa je skupaj dobro leto.

MG

Foto: Črtomir Goznik

V nedeljo je na nogometnem igrišču Grajena potekal že 17. memorial Romana Krajnca, ki so se ga udeležile ekipe Rogoznice, Apač, Podvincev in Grajene. Na fotografiji utrinek s tekme med grajensko in rogozniško nogometno ekipo (zmagala je slednja).

Nogomet • NŠ Poli Drava na turnirju v Švici

Šest remijev, ena zmaga

Selekciji ptujske nogometne šole, letniki '97 in '98, sta se pod vodstvom trenerjev Roberta Hojnika in Boštjana Zemljariča in vodje šole Borisa Emeršiča v petek, 5. 6., odpravili na 700 km dolgo pot v Švico. Gostitelj turnirja je bil FC St. Gallen, katerega člansko moštvo tekmuje v 1. državni ligi. Klub ima bogato zgodovino in več kot stoletno tradicijo. Turnir je bil eden močnejših v tej kategoriji, tako da je bila za polidravaše konkurenca zares "huda". Nastopili so uveljavljeni klubi iz Nemčije, Švice in Avstrije.

V prvi skupini (letniki '97) so ob ptujski ekipi nastopili še: SSV Ulm 1846 (N), FC Zürich, FC Wil 1900 in FC Steinach (vsi Švica). Kljub želji in trudu za zmago so člani ekipe NŠ Poli Drava morali priznati premoč renomiranim nasprotnikom. "Ob drugačnih pravilih igre, ki veljajo v Švici (prepovedan položaj ...), je bila tudi v delno podrejenem položaju. Dosežen rezultat je bil torej skromen, a glede na težke nasprotnike in minimalne poraze sprejemljiv," je povedal Boris Emeršič.

NŠ Poli Drava ('97): Alen Toplak, Timi Pungaršek, Luka Petek, Denis

Majerič, Bruno Gale, Rožle Grager, Domen Bauman, Jan Belšak, Jan Cesar, Matevž Kukovec, Luka Šalamun in Tomaž Tepeš.

Drugi skupini (letniki '98) je žreb namenil naslednje nasprotnike: FC St. Gallen, AC Bellinzona, FC Aarau (vsi Švica) in Stuttgarter Kickers (D). "Klubi z zvenečimi imeni so bili trd oreh za naše mlade upe, pa vendar so ti v dveh dneh na sedmih tekmah igrali šestkrat neodločeno ter enkrat zmagali (Arrau). S tem so zasedli končno nezavidljivo 7. mesto, vendar še zdaleč niso razočarali," je o zanimivem razpletu povedal Emeršič.

NŠ Poli Drava ('98): Metod Majcen Kostič, Jakob Gal Gačnik, Borut Slanič, Marko Zemljarič, Nejc Ekart, Niko Vajda, Jure Perger, Matic Furjan, Tim Lončarič, Jaka Vajda, Nejc Pesek, Tomaž Pesek, Davorin Irgl, Jan Osterc in Tomaž Murko.

"Turnir je bil izpeljan na visokem organizacijskem nivoju, prav tako sprejem pri vrstnikih. Glede na dolgo pot pa je bil za naše fante tudi naporen, a kljub temu nepozabno doživetje," je sklenil vodja NŠ Poli Drava Boris Emeršič. Mlade nogometaše zagotovo čakajo novi izzivi in nove zmage tudi v naslednji tekmovalni sezoni.

UR

Podlehnik • Nov uspeh Trstenk - pesmarica

Ustavi se tam, kjer pojo

Ali se še vam kaj stoži po lepih starih časih, ko so si ljudje kljub težavnem delu in življenju vzeli čas zase in prijatelje? Po tistih lepih časih, ko se je še velikokrat po haloških bregovih slišala pesem.

Tista lepa stara ljudska pesem, ki je znala tolažiti, vzbujati ljubezen, upanje. Ali vam še zadrhti srce, ko jo slišite? Danes, ko vsi nekam hitimo, se to bolj poredko zgodi. In staro ljudsko izročilo, tudi ljudska pesem, počasi tone v pozabo.

Vendar so še ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se bo nekoč zgodilo z ljudskim izročilom, ki še vedno z ljubeznijo negujejo in ohranjajo stare ljudske pesmi. Pevke ljudskih pesmi Trstenke prav gotovo skrbijo, da se bodo pesmi z našega področja ohranile za naše zanamce. S tem namenom so tudi ustanovile svojo skupino in društvo. Redno se srečujejo, zbirajo in z veliko ljubeznijo prepevajo ljudske pesmi.

V domačem kraju vsako leto organizirajo srečanje ljudskih godcev in pevcev z naslovom Ustavi se tam, kjer pojo. Prav tako se udeležujejo srečanj ljudskih pevcev in godcev v drugih krajih. Za seboj imajo veliko nastopov doma in zunaj domačega kraja, nastopale pa so tudi večkrat na radiu in televiziji.

V petek, 29. 5. 2009, pa je bil v Podlehniku velik dogodek. Pevke Trstenke so javnosti predstavile svojo pesmarico ljudskih pesmi. Ljubitelji

starega ljudskega izročila, predvsem pa starih ljudskih pesmi, od blizu in daleč so do zadnjega kotička napolnili podlehniško dvorano, kjer je bila prireditev. Ob pevkah Tr-stenkah so nastopali še pevci Kopači, Pevke ljudskih pesmi

TD Podlehnik in ljudski godci iz Rošnje.

Lepo opremljena pesmarica, ki jo na naslovnici krasijo samorasle sončnice, nosi naslov Ustavi se tam, kjer pojo. Predgovor v pesmarico je napisala ga. Jasna Vida-

kovič, strokovna poznavalka ljudskih pesmi in dolgoletna voditeljica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na Radiu Slovenija.

O skupini, ki jo sestavljajo pevke Marica, Micika, Tinka, Kristina, Anica, Dani-

Urad za delo Ptuj in Ormož

KOMERCIALIST, PRODAJALEC, TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZELIŠČ-NO-NEGOVALNE IZDELKE, DELOVNO MESTO V ORMOŽU - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGOVALNI IZDELKOV NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA, SELAK MIHA, 041/633 890, miha.se-lak@mindtrade.si.

EKONOMSKI TEHNIK, EKONO-MIST-PRODAJALEC - M/Ž; UREJANJE PAPIRJEV, PRODAJA OČAL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MOJA OPTIKA TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ, KURI BRANIMIR, 051 415-569, info@ moja-optika.si.

ARANŽER, PRODAJALEC, ARAN-ŽERKA V TRGOVINI HIŠA DARIL V MARIBORU - M/Ž; ARANŽIRANJE, PREVZEM IN PRODAJA BLAGA, SVETOVANJE STRANKAM., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 02 745-03-90, bozo.dokl@panap.si.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA

JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303,.

VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELEK-TRO VARJENJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.

VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.

PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - DELOVNO MESTO NA PTUJU - M/Ž; PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet.si.

SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA (MAJŠPERK) - M/Ž; NABAVA , PRODAJA, PREVZEM, VODENJE ODDELKA, ZARAČUNAVANJE TRG.BLAGA ..., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.

SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVODJA

TEHNIČNEGA ODDELKA - M/Ž; PRODAJA, NABAVA , PREVZEM , ZARAČUNAVANJE TRG.BLAGA,VODENJE ODDELKA ... , določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, delo s preglednicami

- osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČE-VINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.pap-di@siol.com.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TOČAJ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. BAR CENTER NADA KOPOLD s.p., GRAJENA 47, 2250 PTUJ, KOPOLD NADA, 031/572-553.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), STROJNIK MINI BAGERJA - 3 T

- M/Ž; IZKOPI Z MINI BAGERJEM, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. GRADBENE STORITVE IN IZPOSOJA, ILEC ALENKA s.p., ŽUPEČJA VAS 5, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ILEC ALENKA, 031/355898, ilec alenka@gmail.com.

NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A,

2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314,.

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA,

KUHAR, KUHAR - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA MALIC IN A LA CARTE, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ.

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PEK, PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIZZ, POMOČ V KUHINJI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOV S TOPLIMI IN HLADNIMI NAPITKI IN OSTALIM BLAGOM V LOKALU TER VSA OSTALA DELA, KI SO POVEZANA Z DEJAVNOSTJO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. GABROVEC OLGA S.P. - BAR GA-BROVEC, POTRČEVA CESTA 11, 2250 PTUJ, GABROVEC OLGA, 02 775-40-51; 031 306-610,.

DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. BAR BARON, Matej Kocbek s.p., PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, KOCBEK MATEJ, 031/346684, kocbek.matej@ gmail.com.

ca, Olga, Jožica, Angela, Helena in Milka, je zapisala takole: »Trstenke so potomke nekdanjih haloških pevcev in pevk. So najbližje tradiciji, občutju staro-svetnosti krajev in njihove kulture, saj se zavedajo,

Krvodajalci

19. marec - Saša Godina, Razlagova

22, Murska Sobota; Jana Balažic, Nede-lica 43, Turnišče; Primož Horvat, Obrež 8/a, Središče ob Dravi; Marjeta Vukovic, Skolibrova ul. 6, Ormož; Florijan Felicijan, Melinci 14/a, Beltinci; Irena Kukovec, Strmec 20/a; Irma Belšak, Koračice 22; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Albin Belšak, Koračice 22; Damijan Klemenčič, Hranjigovci 10/a; Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7, Ormož; Denis Mlakar, Sp. Sveča 15/a, Majšperk; Dušan Vučko, Žižki 116/a, Črenšovci; Jožef Muhič, Mala vas 7, Markovci; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Slavko Mar, Strelci 13/a; Boris Petrovič, Markovičeva 11, Maribor; Primož Pehar, Ul. 8. februarja

23, Miklavž na Dravskem polju; Simon Belna, Ihova 56; Boris Lebar, Praprotni-kova 5, Ptuj; Ivana Modrič, Kicar 10/a; Petra Plohl, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Stojan Vinkler, Dežno pri Podlehniku; Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6; Dejan Kavkler, Mostečno 19; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Tina Otilija Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Slavko Kolarič, Spuhlja 106/a, Ptuj; Mitja Fideršek, Tržec; Srečko Arnuš, Pa-cinje 27, Dornava; Matevž Šteinberger, Naraplje 18, Majšperk; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26, Ptuj; Rozika Rojko, Sp. Ve-lovlek 6; Milan Potrč, Žabjak 65; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Stanka Kokol, Hrastovec 22/d; Zvonko Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Janez Reberc, Zamušani 50/a, Gorišnica; Janko Veršič, Dornava 148/a; Franc Kojc, Finžgarjeva 8, Ptuj; Damjan Voglar, Skrblje 9/a; Daniel Vrtač-nik, Zabovci 29; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Anton Cafuta, Zg. Jablane 18; Gregor Muršec, Jurovska 33; Lenart v Slovenskih goricah; Helena Letonja, Za-bovci 92; Gordana Mlinarič, Flegeričeva 2, Ptuj; Boštjan Frangež, Cirkovce 66/a; Maks Gajšek, Krčevina pri Vurbergu; Vlado Žgeč, Strejaci 10, Dornava; Alojz

da domačega jezika in pesmi ne bo nihče drug ne negoval in ne ohranil.«

Res je, Trstenke zares z ljubeznijo negujejo in ohranjajo izročilo svojega domačega kraja.

Pesmi v pesmarici so združene po sklopih, za katere je spremljevalno besedilo zapisala ga. Lojzka Merc. Razdeljene so na: napitnice ali zdra-vičke in pesmi o vinski trti; ljubezenske pesmi; pripovedne, obredne, vojaške, kole-dniške, uspavanke, romarske, šaljive in ostale pesmi.

Na predstavitvi je prisotne najprej pozdravila predsednica društva in urejevalka pesmi v pesmarici ga Lojzka Merc.

V svojem nagovoru je nato župan g. Marko Maučič pohvalil delovanje Trstenk in njihovo skrb za ohranjanje ljudskega izročila.

Veliko pohvalnih besed je ob izidu povedala tudi ga. Vesna Sever, etnologinja in strokovna sodelavka za ljudske pesmi.

Ob predstavitvi knjige, ob prijetnem petju in glasbi, smo tako preživeli še en lep večer. Ker brez pomoči ne gre, se pevke Trstenke zahvaljujejo sponzorjem ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da je pesmarica lahko zagledala luč sveta.

Pesem že stoletja napolnjuje človeška življenja z lepoto in tolažbo. Ob njej nam hote ali nehote zadrhti srce in duša, ob njej pozabimo na težave.

Pevke ljudskih pesmi Tr-stenke, hvala vam za skrb, da to staro izročilo ne bo šlo v pozabo.

D. M.

Ovčar, Podvinci 108; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Mojca Kmetec, Jurovci 24; Stanislav Vilčnik, Kraigherjeva 20, Ptuj; Matej Vidovič, Dornava 12; Tomaž Kla-neček, Strelci 14/a, Markovci; Štefan Samec, Jiršovci 31; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 26; Peter Kosi, Vrtna 7, Ljutomer; Marija Simonič, Trnovska vas 45/b; Edvard Cvetko, Polenšak 19; Danijel Letič, Podvinci 14; Tina Smogavec, Rep 3, Zg. Ložnica; Barbara Šic, Gradišča 74; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Marjan Vr-tič, Gajevci 11/a; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Franc Horvat, Muretinci 27; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Robert Pečnik, Popovci 28/a; Janez Kocmut, Žabjak 59; Boris Karneža, Doklece 26/a.

23. marec - Mirko Lovrec, Trnovci 13; Marija Levanič, Mihovci 75; Vesna Čerček, Novakova cesta 3/d, Ormož; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Martin Stojnšek, Kupčinji Vrh 36; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56/b; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Anja Težak, Prole-tarska 12, Kidričevo; Jolanda Hameršak, Čagona 47; Franc Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Andrej Kolbl, Runeč 11; Marija Lesjak, Kidričeva cesta 68, Miklavž na Dravskem polju; Irena Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Robert Perko, Krčevina pri Vurbergu; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Andrej Cimerman, Grabe pri Ljutomeru 1; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b; Suzana Kokol Skaza, Ul. 25. maja 16, Ptuj; Franc Horvat, Kungota 25; Janko Malek, Lancova vas 62; Danica Gonza, Podvinci 42; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Štefan Ros, Ko-čice 36; Marjanca Dolinar, Opekarniška 30, Preserje pri Radomljah; Jožef Muhič, Mala vas 7, Moškanjci; Branko Šešerko, Nova vas 97, Ptuj; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51.

Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (17.)

Domovina levov in princesk

Foto: J. Jaklič

Nadaljevanje

Učitelj Nanak je bil ustanovitelj sikhovske vere v začetku šestnajstega stoletja. Kot hindujec plemiškega rodu in služabnik na dvoru muslimanskega vladarja Indije je poznal obe veri do potankosti. Nova je združevala dobre lastnosti obeh in blažila njuna nasprotja. Nanak je bil tudi socialni reformator. Napadel je sistem kast, nasprotoval otroškim porokam in se zgražal nad sežiganjem vdov.

Zgodovina miroljubnemu nauku ni bila naklonjena. Mo-gulske oblasti so ljubosumno gledale naraščajočo moč sikhovske skupnosti in se je večkrat lotile z ognjem in mečem. To je desetega guruja Gobind Singha spodbudilo, da je leta 1699 ustanovil Khal-so. Svojevrstna bratovščina, v kateri so religiozne, vojaške in družbene dolžnosti spojene v eno samo disciplino, je Sikhe trdno povezala. Zunanji znaki bratovščine so še danes neostriženi lasje, glavnik za spenjanje las, bodalo, jeklena zapestnica in par hlač, ki ne smejo segati čez kolena. Povezanost in nenehni boji proti mogulom so dali Sikhom narodne značilnosti. Vrhunec je bila sikhovska kraljevina v devetnajstem stoletju, ki je bila približno petkrat večja od današnjega Punjaba. Lepe sanje so trajale petdeset let. Prišli so Briti. Veliko Sikhov je služilo v vojski novim gospodarjem, v upanju, da ob odhodu ne bodo pozabljeni. Leta 1947 je bilo področje razdeljeno na hindujsko Indijo in muslimanski Pakistan. Sikhi niso dobili ničesar. Še slabše. Na tisoče jih je umrlo v spopadih med muslimani in hindujci.

Sikhi gledajo na čas svoje kraljevine z nostalgijo. Njihova zahteva po samostojni državi je stalen vir napetosti

med Punjabom in centralno oblastjo. Zadnji veliki upor Sikhov je bil v osemdesetih letih prav v Zlatem templju. Začelo se je z verskimi nemiri. Hindujski duhovnik je nekega jutra pred vhodom v svoj tempelj našel glavo svete krave. Hindujski fanatiki so za povračilo prižigali cigarete v Zlatem templju. Spopadom med obema sku-pnostima policija ni bila kos. Punjab je vzkipel. Militantni Sikhi so se pod vodstvom Bhindrauwale utrdili v Zlatem templju in zahtevati samostojnost. »Če naše zahteve ne bodo izpolnjene, bo Punjab utonil v morju krvi!« je govoril njihov vodja, ki so ga privrženci imeli za »Svetlobo z ognjem in mečem«, oblasti pa za Homeinija Sikhov. Epilog je bil krvav. Zvezna vojska je v naskoku zavzela tempelj, sledi krogel je videti še danes. Pokrajina pa se utaplja v krvi, kot je napovedal veliki vodja. Na dnevnem redu so poboji poštarjev, vojakov, policajev, bombni atentati na avtobuse in vlake. Tudi Indira Gandhi je prelila kri v pošastno morje. Podcenjevala je sikhovsko bratstvo. Občutek pripadnosti skupnosti je gnal sikhovske čete, da so se borile do zadnje kaplje krvi. Indiro Gandhi sta ubila telesna stražarja, Sikha, in jo tako kaznovala za poboje »bratov« v Zlatem templju.

Separetistična gibanja pomenijo konec mirnega sožitja številnih narodov, religij, petnajst uradnih in več kot sedemsto neuradnih jezikov, konec barvitosti, ki daje Indiji poseben čar.

Naslednjega dne sva se odpravila v mesto. Po mističnem doživetju prejšnjega dne sem podzavestno pričakoval, da se bodo bleščeča belina, čistoča in mir templja nadaljevali. Bil sem razočaran. V

ozkih ulicah so vreščali trgovci in rokodelci, vozniki pa so si s hupanjem utirali pot med ljudmi in svetimi kravami. Iz odprtih kanalov, ki ločujejo cesto in pločnik, je neprijetno zaudarjalo. Temni hodniki in vhodi v hiše na razpadlih fasadah so obljubljali vlažna, stisnjena bivališča. Sredi ceste je ležal poginul pes v mlaki krvi, pokrit z roji muh. V njegovi bližini je berač brez nog javkal za miloščino ... Številni obrazi bede so se nizali drug za drugim. Obdajal me je nepopisen hrup, osladen vonj po kafri, kariju, bencinu in trohnobi pa me je potisnil k tlom.

Obiskala sva tudi spominski park Jallianwala Bagh, v katerem so Britanci leta 1919 neusmiljeno pobili na stotine mirnih demonstrantov. Prizor je grozljivo lepo orisan v filmu Gandhi.

Punjab je kljub vsemu najbogatejša indijska država. Iz pokrajine, ki je žito uvažala, so jo pridni in umni Sikhi spremenili v žitnico Indije. Vsaka kmetija ima traktor, v pokrajini je trikrat več avtomobilov in štirikrat več televizijskih sprejemnikov, kot je

povprečje dežele. Vendar se levom pokrajine, vsak moški Sikh ima poleg imena besedico Singh, ki dobesedno pomeni lev, ženske pa nosijo skupen priimek Kaur, kar pomeni princeska, ne obeta nič dobrega. So ponikajoča manjšina, ki še v Punjabu ne pomeni prepričljive večine. Moderni svet razkraja tudi njihovo skupnost. Sikhi, ki opravljajo vse verske zapovedi, tudi vsakodnevno romanje v tempelj k sveti knjigi razlag in kodeksov, ki uravnava njihovo življenje, po smrti zadnjega guruja, so redki. Pritožujejo se, da vse manj mladih po svetu pa tudi doma nosi si-khovske simbole, označene s 5K. Kljub vsemu pa je njihov vpliv v indijski družbi večji, kot bi ga pričakovali po njihovi številčnosti. So uspešni vojaki, trgovci in uradniki. Zahvala gre veri, ki jih ne ovira pri pridobivanju znanja, pripravljenosti, da se z lahkoto preselijo, in pa vztrajnosti, ki jo lepo ponazarjajo besede starca: »Ko se odločiš, se moraš odločitve držati, naj grmi ali se bliska.«

Nadaljevanje prihodnjič

Zakonski in družinski center Midva

Kaj je dober zakon?

Izjemno cenim vaše znanje, ogromno se naučim v vaših odgovorih. Zastavila bi vam kratko, verjetno težko vprašanje. Kakšna je dobra zveza? Namreč, če rečemo, da se imata oba lepo, verjetno ta odgovor ni pravilen, saj se imata zakonca v »Kdo se boji Virginie Wolf« skupaj tudi lepo, saj eden brez drugega ne moreta funkcionirati, čeprav počasi ubijata drug drugega, pa vseeno v svoji uničevalski igri uživata.

Namreč, mnogo ločencev, ki so se nato ponovno vezali, ugotavlja, da bi bilo čisto vseeno, če bi kar pri prvem ostali.

TUdi sama sem poročena in imam dva otroka. Pri mladem paru z družino je toliko stvari - služba, otroci, gospodinjstvo, finance, dan pa ima 24 ur. Potem vsak prinese še svoj nahrbtnik iz primarne družine, na trenutke govorimo prav različne, tuje jezike in bi potrebovali podnapise. Potem so tu še starši partnerja in tvoji

lastni starši. Toliko stvari je potrebno uskladiti, na koncu pa ugotoviš, da si se zaljubil v svojega partnerja verjetno zaradi nekih podobnih skupnih, a nezavednih mehanizmov (neke skupne patologije).

Ali ni mnogo razočaranj ravno zaradi prevelikih pričakovanj? Ali bi moral človek malce spustiti kriterije in kmalu bi se počutil mnogo srečnejšega?

Lepo pozdravljeni!

Zdrav odnos je odnos rasti, kjer spoznavaš drug drugega, je prostor, kjer se počutiš var-

no in sprejeto. Vendar je za to velikokrat potrebno prehoditi določene korake, obiskati kakšno terapijo, delavnico, se veliko pogovarjati, predvsem pa vztrajati.

To je odnos, kjer ob sebi ugledaš tudi drugega, njegovo stisko in njegov svet. Kjer tvoj svet ni več tako močno zaseden s samim seboj in stisko, ki jo nosiš v »nahrbtniku«, kot pravite. Je prostor, kjer nisi več sam, kjer več ne pričakuješ samo zase, da te bo partner začutil, razumel, objel, temveč si to sposoben dati, ob tem pa ohraniš sebe.

Ko ti postane jasno, kaj pomeni stavek, potrebujem te, ker te ljubim, ne ljubim te, ker te potrebujem. Prvi odraža stanje zrelega odnosa, stika, občutka varnosti in ljubezni. Ko lahko drugemu daš svoj svet in veš, da ne boš zavrnjen. Drugi odraža stanje odvisnosti in otroških pričakovanj. Je nahrbtnik, ki ga nosiš s seboj.

Veliko sreče v zakonu, vztrajnosti in sočutja vama želim.

Sabina Stanovnik

Midva - zakonski in družinski center

E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS

Na valovih časa

Torek, 16. junij

Danes goduje Beno.

Danes je mednarodni dan beguncev.

622 je Mohamed zbežal iz Meke in začelo so je mohamedansko štetje let.

1212 so v znameniti bitki pri Las Navas de Tolosa uničujoče porazili Mavre.

826 je turški sultan Mehmed II. razpustil elitne enote janičarjev, ki so jih njegovi predniki ustanovili v 14. stoletju.

1858 se je rodil švedski kralj Gustav Adolf V., ki je bil med švedskimi vladarji najdlje na prestolu.

1848 so bile tudi za slovenske kraje eden najpomembnejših političnih dogodkov leta volitve v dunajski parlament. 1894 se je začel v Parizu mednarodni športni kongres, na katerem so sprejeli sklep o obnovitvi olimpijskih iger. 1942 se je začela velika italijanska ofenziva na partizansko vojsko v zasedeni »Ljubljanski pokrajini«. Sreda, 17. junij Danes goduje Dolfe.

Danes je svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše.

1397 je bila s kronanjem Erika Pomeranskega za kralja Danske, Švedske in Norveške potrjena kalmarska unija med temi tremi kraljestvi.

1818 se je rodil francoski skladatelj Charles Gounod, najbolj znan po operah Faust in Romeo in Julija.

1860 sta bili deželni vladi Kranjske in Koroške razpuščeni in podrejeni namestništvu v Gradcu in Trstu. 1882 se je rodil ruski skladatelj Igor Stravinski. 1912 se je rodil v Pivki slovenski skladatelj Franc Šturm. 1944 se je po odločitvi prebivalcev na plebiscitu Islandija iz kraljevine preoblikovala v neodvisno parlamentarno republiko. 1944 je bil podpisan sporazum o oblikovanju skupne vlade med Titom in predsednikom kraljeve vlade Ivanom Šubašicem, znan tudi kot Viški sporazum. Četrtek, 18. junij Danes goduje Marko.

1488 je umrl v Ljubljani prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. 1551 se je rodil Bartolomeo Ammanati, kipar in vodilni arhitekt italijanskega zgodnjega baroka.

1815 sta v bitki pri Waterlooju britansko-nizozemska armada pod Wellingtonovim in pruska armada pod Blücherjevim vodstvom premagali Napoleonovo vojsko.

1928 je Amelia Earhard kot prva ženska sama preletela Atlantik. 1935 sta Velika Britanija in Nemčija sklenili sporazum, na osnovi katerega je lahko Nemčija zgradila ladjevje, katerega največji obseg je bil lahko 35 odstotkov britanskega.

1940 je še pred sklenitvijo francosko-nemškega premirja pozval francoski general Charles de Gaulle prek britanskega radia Francoze k nadaljevanju boja z Nemci.

1942 se je rodil v Liverpoolu britanski pop glasbenik in skladatelj, nekdanji član skupine The Beatles Paul McCartney. Petek, 19. junij Danes goduje Julijana.

551 p. n. št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 1623 se je rodil francoski matematik in filozof Blaise Pascal. 1812 so ZDA napovedale vojno Veliki Britaniji. 1834 se je rodil veliki francoski slikar Edgar Degas. 1906 se je rodil rusko-britanski fiziolog in biokemik Ernst Boris Chain.

1921 so sprejeli Ustavo Kraljevine SHS.

1931 je izšel v Kraljevini Jugoslaviji zakon o agrarni reformi na vele-

posestvih.

Sobota, 20. junij

Danes goduje Silverij.

Danes je mednarodni dan beguncev.

1675 so indijanska plemena v Ameriki ustanovila zvezo za obrambo pred prišleki.

1818 je priplula na Irsko lesena ladja Savannah kot prva ladja, ki je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik.

1819 se je rodil francoski skladatelj Jacques Offenbach, »oče« operete.

1837 je zasedla prestol angleška kraljica Viktorija.

1859 se je rodil v Škofji Loki slovenski agronom, publicist in organizator kmetijstva Gustav Pirc.

1887 se je rodil nemški slikar in pesnik Kurt Schwitters, eden glavnih predstavnikov dadaizma v Nemčiji.

1890 so ustanovili v Trstu Slovansko pevsko društvo. Nedelja, 21. junij

Danes goduje Alojz

Danes ob 7. uri in 45 minut se začne poletje. Danes je svetovni dan ALS - ALS (amiotrofična lateralna skleroza) je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji, v možganskem deblu in v hrbtenjači.

1542 je papež Pavel III. ustanovil inkvizijo kot versko oblastno telo,

sicer pa je obstajala že pred tem.

1788 je začela veljati ameriška ustava.

1868 je bila v Münchnu premiera Wagnerjeve opere Mojstri pevci

nürnberéki.

1891 se je rodil slovenski glasbenik France Marolt.

1905 se je rodil francoski filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre.

1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije začele tridnevno kazensko ekspedicijo na Kobarid in okoliške vasi, ker je bil porušen spomenik padlim italijanskim vojakom na Krnu.

Ponedeljek, 22. junij Danes goduje Ahac.

1527 je umrl italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli. 1805 se je rodil italijanski revolucionar in politik Giuseppe Mazzini. 1856 se je rodil angleški pisatelj H. Rider Haggart. 1885 se je rodil v Ljubljani slovenski znanstvenik, elektrotehnik in eden vodilnih svetovnih šahovskih velemojstrov Milan Vidmar.

1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo.

AvtoD£OM

Toyota začela prodajati mestnega »terenca«

Urban cruiser v sebi združuje večino tistega, kar ponujajo različno zasnovani kompaktni avtomobili: sodoben dizajn, prostornost in prilagodljivost ter štirikolesni pogon. Japonci se očitno niso želeli izogniti aktualnim trendom v avtomobilski industriji, po katerih je treba v enem avtomobilu združiti kar se da veliko različnih klasičnih avtomobilskih segmentov in tako ustvariti nove, bolj ali manj zanimive tržne niše. Urban cruiser je Toyotin odgovor na Nissa-novega qashqaia, Volkswagnovega cross golfa in ostale terensko usmerjene avtomobile.

Novi model je z manj kot štirimi metri dolžine v osnovi namenjen prevažanju po mestnih središčih, kjer štejeta okretnost in prilagodljivost vozila, hkrati pa je z oblikovnega vidika precej nenavaden. Osnovne škatlaste poteze zahtevajo svoj davek, in to je slabša preglednosti nazaj, saj sta tako imenovana C-stebrička zelo zajetna, kar vas bo nekoliko oviralo pri vzvratni, kot tudi pri običajni vožnji.

393 centimetrov dolg in 172 centimetrov širok avto se zdi bistveno večji kot dejansko je, za optično prevaro pa poskrbijo napihnjeni blatniki in velika odbijača. Oblika notranjosti sovpada z njegovo zunanjostjo in za precej »uniformirano« To-yoto ponuja dobršno mero igrivosti. Naj kot posebnost omenim optitron merilnike, ki so prevlečeni z neodsevnim slojem in pospravljeni v tri vspenjajoče se utore nepravilnih oblik, pri tem pa sta merilni

ka hitrosti in vrtljajev motorja združena. Drugi se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, kar spominja na letalski radarski prikazovalnik.

V urban cruiserju je dovolj prostora za štiri povprečno velike odrasle osebe, vendar prostorskih čudežev, kot so jih dosegli pri toyoti IQ, tukaj ne pričakujte. Če že morate prevažati različne drobnarije, potem jih lahko pospravite v dva ogromna predala pred sovoznikom, za povečanje kolenskega prostora je možno zadnjo klop tudi vzdolžno pomikati in nastavljati njen naklon. V prtljažnem prostoru je med 314 in 388 litri osnovne prostornine, kar je odvisno od položaja zadnjih sedežev. Če so ti pomaknjeni povsem nazaj je prtljažnik prostorsko primerljiv z večino mestnih avtomobilov, po želji je mogoče zadnje sedeže tudi zelo enostavno preklopiti in tako ustvariti 749 litrski prtljažnik.

Toyotin mestni terenec velja za dobro opremljen avto, ker že osnovni paket active prinaša večino elektronskih varnostnih sistemov, štiri varnostne zračne blazine in bočni zavesi, ročno klimatsko napravo, radijski sprejemnik, ki bere več formatov zapisa glasbe, indikator varčne vožnje ter sistem stop/start. Paket limited je bogatejši še za dvopodročno samodejno klimatsko napravo, sistem prostoročnega telefoniranja bluetooth, v usnje oblečen volan in prestavno ročico, tipkovnico na volanu, 16-palčna lahka platišča in meglenke. Paket opreme executive premore še kromira-na platišča, sistem za vstop in zagon vozila brez ključa ter elektrokromatsko notranje ogledalo. Zaradi slabše vzvratne vidljivosti priporočamo doplačilo za paket opreme connected pack, ki je ob zadnjih akustič

nih parkirnih senzorjih opremljen tudi z iPod priključkom.

Toyotin nišni model je mogoče kombinirati z dvema motorjema: z 1,33-litrskim bencinarjem s prilagodljivim krmiljenjem ventilov (101 KM), ki je opremljen z omenjenim sistemom stop/start za dodaten prihranek pri gorivu. Za razliko od konkurenčnih sistemov je Toyotina rešitev bolj uglajena in hitra v svojem delovanju. Druga izbira je dodelani 1,4-litrski dizel z dovodom goriva po skupnem vodu, ki razvije 90 KM in še pomembneje, poku-ri le okoli pet litrov goriva na sto prevoženih kilometrov. Dizelska različica je na voljo s pogonom na prednji kolesni par ali s samodejno vklopljivim štirikolesnim pogonom, ki ob običajnih razmerah moč prenaša na prednji kolesi, če ti začneta spodrsavati, pa do 50 odstotkov moči ob pomoči elektromagnetne sklopke prenese na zadnji kolesi. Voznik lahko s pritiskom na gumb vklopi stalen štirikolesni pogon v razmerju 50 : 50, a le do hitrosti 40 km/h, kajti pri večjih hitrostih se stalna povezava samodejno izklopi. Štirikolesno gnani urban cruiser je prepoznaven po plastičnih obrobah okrog odprtin za kolesa in pragovih, a če pogledamo napoved Toyote, bomo na naših cestah pogosteje videvali dvokolesno izvedbo, za katero napovedujejo, da bo obsegala kar 65 odstotkov proizvodnje.

Urban cruiser nakazuje oblikovne smernice novih, še nerojenih Toyotinih modelov, ki nedvomno delujejo sveže ter dinamično, taki izdelki pa so po navadi pisani na kožo ljudem z aktivnim življenjskim slogom. Evropski prodajni načrti niso pretirano ambiciozni, saj naj bi do konca leta Toyotin urban cruiser dobil 25.000 lastnikov.

Danilo Majcen

i

Zdravstveni nasveti

Hipoterapija (1. del)

Že stari Grki so konju pripisovali čudežno moč, saj so menili, da ježa dvigne »voljo po življenju in prebudi duha«. Že v 4 st. pr. n. št. pa je Ksenofon napisal prvo knjigo o spretnosti jahanja,

V svetu poznamo več oblik terapevtskega jahanja. Delijo se na: medicinsko področje - hipoterapija; pedagoško področje in športno področje skupaj z vožnjami kočij.

Hipoterapija je fizi-oterapevtska tehnika, ki jo izvaja izključno fizi-oterapevt z dodatnim znanjem in je predpisana od zdravnika (nevropedi-ater, ortoped, nevrolog, travmatolog). Sloni na ne-vrofiziološki osnovi in jo izvajamo s pomočjo konja in na konju. Fizioterapevt

je odgovoren za terapijo, za pravilno pomoč pomočnika in primerno pomoč konja skozi vodiča konja. Konj služi pri terapiji kot terapevtski medij, ki prenaša gibanje med hodom na jezdeca. Preko treninga trupa v sedu se pri hodu s tipičnim gibanjem naprej spodbujajo normalne reakcije drže in ravnotežja. Preko proprioceptivne senzo-motorične stimulacije se razvijajo korekture drže in s tem je omogočeno iskanje in izgradnja optimalnih gibalnih vzorcev telesa. To pomeni trening mišic ob normalnem tonusu.

Gibanje konja se prenese na sedne kosti in medenično kolčne sklepe, od tukaj pa na ledveni predel hrbtenice, s tem pa nastaja gibalni vzorec, ki je podoben človekovi vzravnani hoji.

Foto: Črtomir Goznik

Dragica Silak, dipl. fizioterapevt, hipoterapevtka , Zasebna fizioterapija

Ker so noge pri jahanju razbremenjene, predstavlja to trening trupa, ki je tipičen za hojo. Zato je hipoterapi-ja tista vrsta terapije, ki je ni možno nadomestiti z nobeno drugo obliko terapij. Naloga fizioterapevta-hipo-terapevta je torej usklajevanje gibalnih impulzov konja z gibalnimi odzivi jezdeca.

Stična točka gibanja je medenica, ki je pomembna anatomska podlaga in daje pomemben občutek za sam položaj in razvoj gibanja. Medenica s pripadajočimi sklepi je center gibanja. Kakršno koli gibanje, ki se dogaja na medenici, ima vpliv na hrbtenico in kolčni sklep. Vsakemu gibu medenice sledi gib v ledveni hrbtenici. Medenica je pri sedu tritočkovno obremenjena, kar je najboljše za stabilnost. Srednja lega medenice, ki daje se-dno bazo in je stabilna pri vseh premikanjih konja, je prvi cilj, ki ga izkoriščamo na konjskem hrbtu. Sed na konju je bolj podoben stoji kot sedenju na stolu in ga imenujemo dresurni sed. Dresurni sed je osnova sedenja na konju in je izhodiščna točka, ki ji sledimo tudi pri hipoterapiji.

Dragica Šilak, dipl. fizioterapevt, hipoterapevtka, Zasebna fizioterapija

Moje cvetje

Junij je mesec setev dvoletnic

Končno nam obljubljajo nekoliko bolj toplo vreme. Letos so nam kar nekajkrat že zagrozile nevihte, tudi točo smo že številni imeli. Po toči je potrebno rastline, tudi cvetlice, najprej očistiti, čim prej odstraniti vse poškodovane cvetove, saj se na njih pričnejo razvijati številne glivice. Nato rastline za-lijemo ali poškropimo s pripravki na osnovi alg oziroma aminokislin. To naredimo čim prej po nastanku škode, po možnosti že naslednji dan. Ker vse kaže, da se bodo takšne vremenske razmere nadaljevale, je dobro, da imamo te pripravke kar na zalogi. Uporabimo jih tudi takrat, ko se hitro menjujejo obdobja hladnega in vročega vremena, kot se dogaja zadnje tedne in se bo, kot vse kaže, nadaljevalo še naprej. Ko se zemlja osuši, pa jo zrahljamo, če je potrebno, ali pa popravimo in obnovimo zastirko. Nato rastline dognojimo. Najbolje je uporabiti kar tekoča gnojila, ki jih imamo za balkonsko cvetje. Preveč gnojila bi namreč lahko povzročilo bujno rast in slabše cvetenje.

Sobne rastline

Redno jih zalivamo in dognojujemo. Če so oslabljene od zime, če jim je odpadlo veliko listja ali so jih pozimi prizadeli škodljivci, jih lahko daste na okrevanje na prosto. Seveda to lahko naredijo le tisti, ki imajo na prostem in v senci kaj prostora. Vsi žal te sreče nimajo. Zelo hvaležne vam bodo, če boste tudi njih večkrat zalili s pripravki na osnovi alg, kot so Agrofito, Agrostemin, Algoplasmin in številni podobni.

Balkonske in okrasne rastline

Na balkonih in oknih je sedaj že lepo in pisano. Redno dognojevanje in zalivanje je sedaj poglavitno opravilo. Sama že nekaj let gnojim vsak dan, vendar v vodo za zalivanjem dam samo za noževo konico gnojila za cvetoče balkonske rastline. Enako velja, če bi uporabljala tekoča gnojila, samo nekaj kapljic v vodo za zalivanje damo, a to storimo vsak dan. Tako bodo rastline najbolj enakomerno oskrbljene s hranili. Zaradi temperaturnih sprememb v preteklih tednih imajo tudi balkonske rastline pogosto težave, pojavlja se pomanjkanje železa, ki ga opazimo tako, da vidimo temnejše obarvane listne žile in svetlejše barve listov. Posebej opazen je ta pojav na mladih listih. V tem primeru uporabimo enkrat namesto običajnih gnojil železova gnojila. Z njimi pa takoj, ko bo zalivanje smiselno, zalijemo tudi hortenzije in rododendrone.

Počasi pa moramo pričeti razmišljati o naslednjem letu. Junij je čas, ko posejemo dvoletnice in trajnice, ki nas bodo razveseljevale naslednje leto. Med njimi so najbolj poznane mačehe in marjetice, te posejemo najprej, saj si njihovega cvetja želimo že v jeseni. Med dvoletnicami je kar nekaj takih, ki smo jih v zadnjih letih rahlo pozabili. Med njimi je tako laški slez oz. rožlin z latinskim imenom Althea Rosea in zelo lepe dvoletne zvončnice Campanula Medium. V drugem in tretjem tednu junija sejemo tudi Digitalis, srebrne krožničke oz. Lunaria Annua, ki mimogrede tudi zelo lepo vijolično cveti in je prijetna popestritev nasadov nekoliko višjih grmov-nic ali pa ozadje enoletnih nasadov. V tem času sejemo tudi dunajske nageljčke, ki nam bodo gredice krasili več let. Dvoletnic in trajnic ne sejemo direktno na stalno mesto, ampak vzgojimo sadike s koreninsko grudo. Nekaj semenk - dve do pet - posejemo v multiplošče s približno 140 luknjami (lahko jih je tudi več). Setev postavimo nekam, kjer je sončni žarki ne bodo direktno osvetljevali. Redno zalivamo, nikakor pa ne gnojimo, raje za setev uporabimo zemljo, ki smo jo uporabili tudi za balkonska korita. Ko bo koreninski sistem prerasel grudo, pa jih bomo presadili na prosto. Vendar jih takrat ne trgajte narazen, kot nekateri radi počnejo. S tem boste poslabšali kakovost sadik in njihovo možnost za prezimovanje. Vrtnice so odcvetele ali pa so proti koncu cvetenja. Zaradi veliko vlage obstaja tudi nevarnost okužbe naslednjih cvetov z monilijo ali sivo plesnijo. Zato jih odstranite čim prej, skupaj z venčnimi listi. Cvetove porežemo tako, da odrežemo steblo dva do tri liste nižje in kakšen centimeter nad listom. Vendar je ta list potrebno izbrati. Izberemo takega, ki gleda iz grma ne v levo, desno ali celo v notranjost grma. Tako bomo ves čas oblikovali grm lepe oblike. Ravno tako pa pazimo, da vse cvetove porežemo nekje v isti višini od tal. Ko odstranimo vse cvetove, vrtnice pognojimo. Izberemo specialna gnojila za vrtnice, ki jih obvezno zadelamo v tla. Nato pa tla okoli rastlin zastremo z lubjem ali kar s pokošeno travo z zelenic, ki pa mora bito rahlo osušena.

Začimbe in dišavnice

Začimbnice in dišavnice so zaradi obilnih padavin bujne in tik pred cvetenjem ali celo že cvetijo. Zato je sedaj idealen čas za rezanje. Ne pozabite, da imajo vse tiste, ki jih gojimo zaradi učinkovin v listih steblih, največjo moč tik pred cvetenjem. Poleg tega je redno rezanje potrebno zato, da se oblikujejo lepe in čvrste rastline. Če stebla olesenijo, ker smo rezanje zanemarili, jih v lesnati del stebel ne smemo rezati. Tam se namreč zelo slabo obraščajo. Rabarbari in luštreku porežite cvetove, če jih še niste, ker samo slabijo rastlino. Ne pozabite, da lahko rabarbaro oziroma njena kiselkasta stebla uživamo samo do konca junija oziroma začetka julija. Kasneje vsebujejo preveč oksalne kisline. Zato je sedaj čas, da jo porežemo, nekaj porabimo sproti, nekaj skuhamo v odlično in vitaminov polno marmelado, nekaj pa jo lahko tudi zamrznemo. Po rezanju rastline okopljemo in morda dodamo pest komposta, kaj je več naše nege pa ne potrebujejo. Zelišča in dišavnice morajo namreč nekoliko »trpeti«, da imajo veliko za nas koristnih snovi. Tiste, ki se za svoj obstoj ne trudijo preveč, tudi učinkovin nimajo veliko.

Miša Pušenjak

S svetovne ¿Mene scene

Na veliko veselje številnih ljubiteljev glasbe se 1. septembra z novim albumom na glasbeno sceno vrača ameriška glasbena diva Whitney Houston. Whitney je v svoji dosedanji 25 let dolgi karieri prodala več kot 140 milijonov albumov in posnela nekatere velike uspešnice, ki so se zapisale v zgodovino pop glasbe. Njen zadnji studijski album pod imenomJust Whitney je izšel leta 2002. Mediji pa so se na žalost v zadnjem obdobju bolj ukvarjali z njenim privatnim življenjem in številnimi škandali, kot pa z njeno glasbo. Snemanje albuma se počasi bliža koncu, zato je njena založba Arista objavila njen novi uradni spletni naslov WhitneyHo-uston.com, ki bo namenjen predvsem promociji novega materiala, hkrati pa boste na tem naslovu lahko poslušali njene nove skladbe. Med producenti in avtorji skladb na novem albumu se pojavljajo številna znana imena, kot so Will. i.am, Sean Gar-

rett in Akon.

®@®

Katy Perry in Fergie sta

veliki zmagovalki letošnje podelitve japonskih MTV-

jevihglasbenih nagrad (MTV Video Music Awards). Ameriški pop pevki sta domov od

nesli dve najbolj pomembni nagradi, Katy Perry je osvojila nagra do za najboljši pop videospot za singel I Kissed A Girl, Katty je na svečanosti tudi nastopila s svojim drugim velikim hitom HotN Cold. Fergie in raper Nelly sta skupaj prejela nagrado za najboljšo video sodelovanje v videospotu za singel Party People. Na veliki svečanosti sta se med nagrajenci znašla tudi, Pharrell Williams in Busta Rhymes. Svečano prireditev pa so s svojimi nastopi obogatili tudi Black Eyed Peas, Ciara in zasedba Green Day.

Ikone ameriške rock glasbe, zasedba Pearl Jam, so objavili, da se bo njihov deveti studijski album imenoval Backspacer in bo v ZDA uradno izšel 22. septembra. Na novem album so k sodelovanju ponovno povabilipro-ducenta Brendana O'Briena, ki je z njimi že sodeloval na albumu Yield iz leta 1998. Legende iz Seattla so se pred kratkim ponovno pojavili na glasbenih lestvicah zahvaljujoč ponovni izdaji njihovega debitantskega albuma Ten. Vse detajle o novem albumu, vključno s seznamom novih skladb, bo skupina izdala v naslednjih tednih.

D KODA

i številko

$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?

Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!

BSm&

i aplikacijo, pošljite

Syet

j

Pogoji uporabe Sa'jnga: Uporabniki predplačnlške telefonije pfeverite stan¡e na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRSUWTS prenos podàlfcov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Surobl. Debitel], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na w/w.smscift¿nevbalunga. Ba'wnga je naročniška storitev in uporabrritom prinaša največ S Sporočil na mesec z wap povezavo do gaieiijs, a kasere si laírto naložijo d vsefrn brez doplačila. Cena sporočila |e 1,88 ElíR. V vse cene je vštet DDV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjetja, je možno odstopil', kadarkdi, Odjava td slop na 3030, Reklamacije- Q2-46-14-59S, reklamacije Ssmscitynet- Ponudnik: ThreeAnls KobanStCo. dno.. Zg. Efcstrica 22,2310 Slov. Bistrica. Detektor laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker ¡e zahavra aplikacija, ki s i muirá jemarije prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezií'iata.

To je to

Foto: internet

Whitney Houston

®®®

Kot je potrdil kitarist skupine Blur Graham Coxon,

nameravajo kmalu posneti novi studijski album. Ta kultna britanska rock zasedba je ponovno skupaj, in sicer prvič po letu 2004, ko so se razšli. Vrnitev na sceno bodo obeležili tudi s poletnimi koncerti po Veliki Britaniji. Blur so svoj zadnji album Think Tank izdali v letu 2003. Potem pa so se člani posvetili samostojnim glasbenim projektom, od katerih je najbolj znan projekt Da-

mona Alborna.

®@®

Že zimzelena uspešnica reggae legende Boba Mar-leya, skladba One Love, se je uvrstila na prvo med 100 najboljšimi skladbami v zadnjih 50 letih na Jamajki. Lestvico so sestavili priznani pevci in kulturniki s karibskega otočja. Pokojni Mar-ley, kije zaslužen za širjenje reggae glasbe po vsem svetu, se je na omenjeno lestvico uvrstil kar z devetimi skladbami, od katerih omenimo Simmer Down na devetem mestu, zatem No Woman No Cry na 12. mestu in Redemption Song na 14. mestu. Zmagovalna skladba One Love je prejela od komisije kar 726 glasov in tako na drugem mestu z veliko prednostjo prehitela skladbo O Carolina, ki so jo v originalu izvajali The Folkes Brothers daljnega leta 1960, svetovno popularna pa je postala leta 1993, ko jo je zapel Shaggy.

Najboljših deset:

1. One Love - Bob Marley & the Wailers

2. Oh Carolina - The Folkes Brothers

3. 54-45 - The Maytals

4. Got to Go Back Home - Bob Andy

5. My Boy Lollipop - Millie Small

6. Many Rivers To Cross -Jimmy Cliff

7. Israelites - Desmond Dekker and the Aces

8. Cherry Oh Baby - Eric Donaldson

9. Simmer Down - Bob Marley & the Wailers

10. Carry Go Bring Come -Justin Hinds & the Dominos

Skupina Girls Aloud

je med vsemi britanskimi zvezdami, ki so proizvod »bitke mladih talentov« (re-sničnostnih TV tekmovanj) zaslužila največ. Ženska pop zasedba, ki je nastala leta 2002 v TV šovu Popstars: The Rivals. Girls Aloud so v sedemletni karieri zaslužile okrog 25 milijonov funtov. Will Young, kije najbolj znani zmagovalec tekmovanja Pop Idol, ki je na sceno stopil prav tako v letu 2002, je na tej lestvici z 12 milijoni funtov na drugem mestu. Na tretjem mestu pa najdemo zmagovalko tekmovanja X Factor Leono Lewis, ki ji je zmaga od leta 2006do danes navrgla zaslužek v višini 6,7 milijona funtov. Na četrtem mestu najdemo na žalost že pokojno Big Brother zvezdo Jade Goody. Lestvico prvih petih pa na petem mestu zaključuje zmagovalka tekmovanja Popstars in današnja TV-voditeljica Myleene Klass z zaslužkom v višini 7,5 milijona funtov

Janko Bezjak

BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)

1. BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS

2. I KNOW YOU WANT ME - PITBULL

3. KNOCK YOU DOWN - KERI HILSON FEAT. KANYE WEST&NE-YO

UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)

1. BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS

2. BONKERS - DIZZEE RASCAL/VAN HELDEN

3. FIRE - KASABIAN

NEMČIJA

1. ANYTHING BUT LOVE - DANIEL SCHUMACHER

2. POKER FACE - LADY GAGA

3. FOOT OF THE MOUNTAIN- A-HA

Spreminjanje

Najprej se vsi rodimo, očitno neka nuja. Potem nas določen čas vzgajajo, da bi prišli do želenega učinka, nas navajajo na neke stvari in privzgajajo ritual. Potem pa se slej ko prej začne proces prevzgoje. Kakor hitro vstopiš v vrtec oziroma šolo, moraš ustrezati nekim merilom in standardom, če pa ne, pa četudi nisi slabo vzgojen, morda le na drugačen način, si slab za tisto okolje. Vendar ta merila zdaj niso pomembna, pomembno je to, kako nas celo življenje nekdo poskuša spreminjati. Dobro, je že prav, da se koliko toliko normalno obnašaš in nisi kak izprijenec ali psihopat, ne prenesem pa, če nekdo poskuša spremeniti tvoj način razmišljanja, izražanja, govorjenja ... Potem pa se spet vprašam, čemu? Čemu smo se zmerom znova pripravljeni vdajati tuji volji, zakaj ne ostanemo, kar smo?

Ja kaj pa vem, očitno imamo ljudje to v naravi, da moramo skoz nekaj spreminjati. Pa dobro, kaj pa morem, če se ljudje hočejo spreminjati. Glede sprememb bi rad povedal tudi, pa morda se bo slišalo grozno, da mi ni mar za orkane, ki pustošijo po Ameriki, in potrese, ki vedno znova razkoljejo Azijo. Dotaknejo se me spremembe ljudi, ki mi kaj pomenijo, spremembe v tem malem svetu okoli mene. Za te mi ni vseeno in ob razmišljanju o vsem začutim nekakšno tegobo, saj pogovori, ki so se včasih zavlekli v uro, in obiski, ki so trajali tudi po več dni, niso več, kar so bili. Spremenili so se, tako, da pogovor traja le še nekaj pičlih sekund, obisk pa dobro uro. Ob vsem tem se me nekako dotakne, da sčasoma začno pozabljati na nas, ki že od nekdaj stojimo ob njih, jih spremljamo na vsakem koraku in smo morda sokrivi za to, kakšni in kar so.

Kar me pa pri vseh teh spremembah zmoti, je to, da včasih ne poskušajo spremeniti samo fasade, pač pa tudi notranjost. Vendar se mi ob tem začne porajati novo vprašanje ... se človek kdaj sploh zares spremeni? Mislim, da ne, smo, kar smo, menjujemo le preobleke in si zmerom znova natikamo nove maske. Vendar mislim, da v preobleki slej ko prej postane prevroče in spet pokažemo svoj pravi jaz. Človek se generalno pač ne more spremeniti, kakor tudi žaba ne more nikdar biti labod.

Ko pa sem ravno pri tem... zadnjič mi je zazvonil telefon in sledilo je presenečenje. Po dolgem času se je spet odvijal daljši pogovor, kar je bilo kar malo nostalgično, čemur pa ne oporekam. Če so dobri, stari časi bili dobri, ne vidim razloga, da bi jih zavrgli oziroma zamenjali. Kakorkoli, človek je spet, pa četudi le za kratek čas, postal, kakršen je in snel masko. Tako počasi prihajam do spoznanja, da se ni smiselno (spet sem ego-ističen) preveč spreminjati in uklanjati tujim željam o našem jazu, saj vse skupaj prinese le veliko prepirov, rezultati pa so običajno samo začasni. Ja, še pod tako dobro masko zmerom ostaja ista oseba ...

Matic Hriberšek

t V

1. PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK

2. AYO TECHNOLOGY - MILOW

3. POKER FACE - LADY GAGA

4. NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ

5. NOT FAIR - LILY ALLEN

6. WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT

7. HALO - BEYONCE

8. HER DIAMONDS - ROB THOMAS

9. BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS

10. I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS

11. MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON

Vsako sredo na Radiu Ptuj

Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak

Kaj bomo danes jedli

Enolončnica s piščancem

TOREK

enolončnica s piščancem SREDA

carski praženec, solata ČETRTEK

kumarice s kislo smetano, pečen

krompir, koketi

PETEK

krompirjeva solata, ocvrte ribje

palčke

SOBOTA

sojina enolončnica*, rižev narastek

z jabolki

NEDELJA

cvetačna juha, pleskavice na žaru,

pečen krompir, solata

PONEDELJEK

bučke v pečici**, solata

*Sojina enolončnica

6 suhih sojinih medaljonov ali ustrezna količina sojinega mesa v koščkih, 4 dl vode, vegeta, 1 velika zelena bučka, 3 korenčki, olje, pest

rdeče leče, 3 žlice sojinega zdroba za zgostitev, poper.

Medaljone ali sojino meso namočimo za 15-20 minut v vodo, začinjeno z vegeto. Nato jo malo ožmemo in narežemo na koščke, če nismo že prvotno uporabili sojinega mesa v koščkih. Na žlici olja ga malo popražimo in dodamo očiščeno in narezano zelenjavo, zalijemo z vodo, tudi s tisto, v kateri se je namakala soja. Dodamo še oprano lečo, zmešamo in kuhamo 20 do 25 minut, dokler se zelenjava ne omehča. Na koncu zgostimo s sojinim zdrobom. Začinimo s poprom in po potrebi s soljo.

**Bučke v pečici

3-4 bučke, 250 ml sladke smetane, 1 pločevinka paradižnikove omake, 200 g sira, 1 jajce.

Oprane in neolupljene bučke po dolžini prerezane položimo v pekač. Prelijemo jih z mešanico sladke smetane, jajca in paradižnikove omake. Potresemo z obilico sira in zapečemo vpečici.

Pripravila: Alenka Smigoc Vinko

Iskrice

B

Kadar imaš resne zdravstvene težave, poišči vsaj tri zdravniška mnenja.

-k-k-k

Ostajaj odprt, prožen, radoveden.

•k-k-k

Nosi drage čevlje, pasove in kravate, vendar jih kupuj na razprodaji.

-k-k-k

Kadar se ne moreš odločiti, s kakšno barvo bi prebarval stanovanje, se odloči za belo.

-k-k-k

Nikoli nikomur ne podari sadnega kolača.

-k-k-k

Nikoli ne prinesi domov le enega mucka. Dva sta veliko bolj zabavna, dela z dvema pa ni nič več kot z enim.

-k-k-k

Sestanke začenjaj pravočasno, ne glede na to, kdo manjka.

-k-k-k

Osredotoči se na to, da boš stvari izboljšal, ne povečal.

-k-k-k

Izogibaj se nočnih klubov.

-k-k-k

Nikoli si ne oglej, kako izdelujejo hrenovke ali klobase.

-k-k-k

Vsak dan začni z najljubšo glasbo.

Smeh ni greh

Šef prodaje skliče sestanek vseh moških uslužbencev. »Je kdo od vas spal z mojo tajnico?«

Tajnica je bila zelo privlačna in je rada podarjala svoje čare, zato so se moški začeli nelagodno premikati, spogledovati in pokašljevati.

»Dobro, bom poskusil drugače,« reče šef. »Je kdo med vami, ki ni spal z mojo tajnico?«

Moški se spet začnejo nelagodno presedati. Končno eden dvigne roko: »Jaz nisem.«

»Dobro,« reče šef, »ti ji boš izročil odpoved.«

Štajerski TEDNIK

RANITI S KLJUVANJEM

POLITICARKA GRABAR KITAROVIC

ORANJE

SANJE

TINA NOVAK

PREBIVALCI NIGERA

IZGOVORJ. GLASU I NAMESTO E

POCASNEŽ, ZAMUDNEŽ

SNOV ZA PENJENJE

PEVEC

(RUDOLF)

BABJAK, BABJEK

REŽISER (ARTHUR)

KRAJ PRI LJ. POLJE

IZ

BESEDE NASEK

OVCA, BACEK

RIMSKA LJUBLJANA

HITLER KOT VODJA

PREDSTOJNIK BANOVINE

KONFIG. POVRŠJA

TARZANOVA OPICA

ZGODOVINAR REPE

ZALIV V ČRNI GORI

MILANO

NESTROKOVNJAK

IGLASTO DREVO

ZMOZNOST PRENAŠANJA

IT. REZISER (SERGIO)

VAS PRI GORIŠNICI

LOVEC Z ZANKO

GOROVJE V

MJANMARU

HAZARDNA IGRA S KARTAMI, BAKARAT

GORA NAD ZIROVNICO

GOLFIST (ISAO)

VILICE ZA RIBOLOV, OSTI

ANA BUČAR

UDAREC PRI TENISU

ZOPRNEŽ

PRITOK VISLE

RIBIŠKA MREZA

NEMŠKI FILOZOF (GEORG)

ZOLAJEV ROMAN

Tajnica se naredi, kot da ni nič slišala. Kmalu se mu pripeti še enkrat.

»Ni treba ponavljati,« reče tajnica, »sem že prvič dobro slišala.«

Odvetnik vpraša mlado tajnico, ki jo je pred kratkim sprejel v službo: »Pa zakaj ne dvignete slušalke, kadar zazvoni?«

»Eh,« skomigne, »v devetih primerih od desetih je telefon tako ali tako za vas.«

Tajnica sedi v šefovem naročju in vzdihuje: »Glej, šef, na kolenih te prosim za po-višek!«

»Draga soseda, moj mož je zelo neprijeten.«

»Zakaj?«

»Doma se vede, kot da je moj šef.«

»Blagor tebi ... jaz imam pa šefa, ki se v pisarni vede, kot da je moj mož.«

»Majdica, že spet so ti zvišali plačo. Kako to dosežeš?«

»Lojze, tudi če bi ti povedala, si s tem ne bi mogel nič pomagati ... «

Šef oddelka žalosten potoži prijatelju: »Njega dne sem zahteval od vsake tajnice prej fotografijo, potem sem jo šele zaposlil. Sedaj pa nesramnice najprej zahtevajo mojo fotografijo, šele potem se odločijo, ali bodo vzele službo ali ne.«

Šef reče tajnici: »Greva v posteljo, punčka!«

»Žal mi je gospod, toda možu sem prisegla, da nikoli ne bom šla s kom drugim v posteljo. A ste kdaj poskusili stoje?«

Direktor tajnici in šefu oddelka: »Gospodična Eva, vaš šef se je pritožil, da prihajate na delo v preveč vznemirljivih oblekah. Tega ne bom več dovolil. Šef, odpuščeni ste!«

Sin bogatega podjetnika stopi nenapovedan v očetovo pisarno in ga zaloti, kako narekuje pismo tajnici, medtem ko mu ona sedi na kolenih.

»Oče,« reče mladenič, »zdaj bi bil pa že čas, da mi prepustiš nekaj svojih poslov.«

Med narekovanjem uide direktorju neprijeten zvok.

»Vedno grem v posteljo z beležnico in svinčnikom,« reče poslovnež, »za primer, če dobim ponoči kakšno idejo.«

»Jaz tudi,« potrdi družabnik, »ampak jaz vzamem v posteljo raje še tajnico.«

Direktor podjetja je opazil veliko nemarnost svojih delavcev. Vsak je počel, kar je hotel. Direktorju to ni bilo všeč, zato je dal nabiti tole opozorilo:

»Prosim vse zaposlene, da ne odhajajo z dela, še preden so prišli!«

Ugankarski slovarček: AJDNA = gora nad Žirovnico; AOKI = japonski golfist (Isao, 1942-); BIC = ovca, bacek; CUT = udarec pri tenisu; IKANJE = izgovarjanje glasu i namesto e; JANC = naš deskar na snegu (Domen, 1989-); MARGO = španska filmska igralka (1917-1985); SNEBERJE = kraj pri Ljubljana-Polje.

■eje^eq 'jejL} 'euse^ 'ue^ejv 'euouq 'elue^ 'eAjso 'e^og '!of!J9§!N 'ues 'unoue 'o||u -ed 'ni 'jno 'zeqeq 'ues '}sou -souz 'uoy 'Aejejo 'sba e|e|/\| 'ueq 'epuüoy 'uepfv 'eng 'ubsab^o -efuej 'n^e 'o§jb|ai 'ejezo 'ueiuoy :ouAejopoA :a>|UBZ!J>j a; As^say

íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!

RADIOPTUJ

na ¿filetee

www.radio-ptuj.si

Foto: AŠV

Govori se ...

.... da je na nedavnem salonu vin v Jeruzalemu bivši predsednik države baje javno zagrozil, da bo s stojnicami z vabljivo vinsko vsebino opravil brez večjih težav: da bo v prvi rundi šel okrog njih, v drugi rundi pa kar po njih.

... da poetovionski mladinci zelo cenijo svojega župana, saj tega, da so napisali peticijo proti direktorju CID-a, po županovih napotkih niso povedali nobenemu novinarju. In tako smo zelo žalostni, ker tega ne vemo - ne mi in ne vi. Tako se to dela v Ptuju! Diskretno.

... da so imeli prav vsi tisti, ki so se po dveh velikih požarih gum resno bali, da bodo gume zagorele še tretjič. To seje v nedeljo zvečer tudi zgodilo. Sicer ne v Lovrencu, ampak v Rušah. In tudi v tem primeru so baje zagorele napol raztrgane gume. Zalog se je pač treba rešiti - tako ali tako.

... da so na videmski nedelji

nekateri nesramneži bolj kot vse druge razkazovane lepote in dobrote opazovali lepo in skoraj malce drzno oblečeno direktorico občinske uprave. Ja, med lepote videmske občine lahko prištejemo marsikatero zanimivost!

... da se v šterntalski šumi baje sprašujejo, kdo bo vse to plačal. Njihove nogometaše namreč, ki si jih baje želijo praktično vsi v Sloveniji. Ker zmeraj ubogajo taktične zamisli.

Vidi se ...

... zakaj lukarski župan ob nedavnem občinskem prazniku v našem časopisu za svoje občane ni mogel plačati niti ene same tiskane čestitke. Očitno pravi razlog ni bil v recesiji, kot se je izgovoril, ampak v plačilu nekoliko drugačne vrste »tiska«, kar se je na ramenu njegove boljše polovičke (in pol) pokazalo na samem občinskem prazniku.

Za ostre oči • Najdi razlike

Foto: Tajno društvo PGC

Foto tedna • Bralci fotografirajo

Nagrado podarja

KNJIGARNA IN PAPIRNICA

Bukvica 1 : Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51

Foto: Marko Vidovič

Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli prav nenavadno fotografijo: našo najbližjo zvezdo - Sonce, posneto skozi astronomski teleskop. Uporabljen je bil poseben filter, ki prepušča samo hydrogen alpha svetlobo. Na fotografiji je prikazan ogromen izbruh vroče plazme, ki se je odlepila z roba Sonca. Posnel jo je Marko Vidovič iz Stojncev 11. junija ob 9. uri. (In za strokovnjake: oprema: astronomski teleskop Orion ED8OAPO, Solarspectrum 0.5 angstroma H-alpha filter, The imaging source CCD astrokamera.)

Sudoku • Sudoku • Sudoku

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

Od torka do torka

Tadejev znakoskop

9

8

6

5

2

4

7

3

1

5

4

6

7

9

3

2

9

5

1

2

4

8

1

8

3

Ljubezen

Posel

Denar

Zdravje

Oven

¥¥

©©©

OO

Bik

©©

OOO

Dvojčka

¥¥

©©

€€€

0

Rak.

©

€€

OOO

Lev

¥¥

©©

OOO

Devica

¥¥¥

©©

€€€

O

Tehtnica

¥

©

€€

OOO

Škorpijon

¥¥

©©

OOO

Strelec

¥¥¥

©©©

€€

O

Kozorog

¥¥¥

©©

OO

Vodnar

¥

©©©

€€

OO

Ribi

¥

©©

OOO

Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog

Velja za teden od 16. junija do 22. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog

Velja za teden od 16. junija do 22. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 19. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.

Nagrajenec iz prejšnje številke je: Žan Mir, Veliki Brebrovnik 46, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.

Anekdote slavnih

Pravijo, da je bil francoski književnik in gledališki direktor Nestor Roqueplan tako zaljubljen v Pariz, da ga ni hotel zapustiti niti poleti, ko so se ljudje zaradi vročine in tudi mode množično selili na podeželje. Ko je nekoč s prijateljem zagledal voz dreves, ki so jih peljali, da bi jih posadili v parke, je dejal: "Vidite, še drevesa nočejo biti na podeželju in so jih morali pripeljati v Pariz."

***

Ko je nekoč neki Rimljan zaklical ob mrliškem sprevodu mrtvemu, naj pove pokojnemu cesarju Avgustu, da ljudstvu še vedno niso izplačali njegovih volil, mu je novi cesar Tiberij izplačal do zadnjega cekina zahtevano vsoto, vendar ga je takoj po tem dal umoriti. Stopil je k truplu in dejal: "Sedaj pa še ti povej

Avgustu, da si dobil vse do zadnjega izplačano."

***

Francoski filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre je nekomu na njegovo željo razložil bistvo svoje drame Hudič in dobri bog: "V prvem dejanju išče glavni junak boga, v drugem hudiča, v tretjem pa najde človeka," je povedal Sartre.

"Saj to je zagovor brezboštva!" seje zgrozil sobesednik.

"Še zdaleč ne!" je odgovoril Sartre. "Verniki se lahko še vedno

tolažijo, da niso našli Boga, ker ga niso dovolj temeljito iskali."

***

Ko je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar nekoč nameraval prenočiti v majhnem mestu v Peruju, je njegov pribočnik poslal lastniku hotela pismeno obvestilo o tem in v njem zapisal, da pripravijo "posebno sobo, najboljšo hrano itd.

Ko je prišel v rezervirano najboljšo sobo Simon Bolivar, je začuden vprašal, kaj v njej delajo tri lepotice. Hotelir mu je odgovoril: "To so tisti trije itd. iz naročila."

***

Nekoč se je nemški pisatelj Erich Maria Remarque peljal s taksijem po newyorški ulici in zagledal dramatika Ernsta Tollerja, tudi izseljenca. Stal je na avtobusnem postajališču in držal pod roko večjo škatlo za cigare.

Remarque je rekel taksistu, naj ustavi. Stopil je k Tollerju, pokazal na škatlo za cigare in rekel: »Res me veseli, da vam gre bolje, gospod Toller!«

»Motite se,« je odvrnil dramatik, »trenutno se selim drugam.«

ji.

j J j-1 d

"jj ViJ i ex3 ^ 02b (to 2CDCL©# %NAGRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU

datum

| PRIREDITEV

vstopnina

torek, 16. junij

Grajsko dvorišče (v primeru slabega vremena - športna dvorana na Hardeku):

ob 21. uri Nizozemski orkester: CREA ORCHESTRA (Amsterdam)

5 EUR

sobota, 20. junij

Športna dvorana na Hardeku:

FESTIVAL TEKMOVANJA GODB

-

torek, 23. junij

Hum pri Ormožu: ob 19. uri

MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE

-

sreda, 24. junij

Grad Ormož: ob 18. uri

POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ:

RAZSTAVA »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Grajsko dvorišče: ob 19. uri

OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI (Ormoški rogisti, Mikiavževski oktet, Harmonikarski orkester GS Ormož pod vodstvom dirigentke Darinke Vidovič, prof., KD Simon Gregorčič Velika Nedelja) Kerenčičev trg: ob 21. uri 6. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK

Velika Nedelja pri gradu: ob 20.30 uri

TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Gosti koncerta - Petrovaradlnski tamburaši In Zvonko Bogdan

8,10,12« (Študenti, predprodaja, redna prodaje)

petek, 26. junij

Grad Ormož: ob 11. uri

SIMPOZIJ »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Žvab: ob 18.uri

ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BOŽIDARJU RAIČU NAŽVABU Mestna graba:

VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI (športne igre v mestni grabi)

Grajsko dvorišče: ob 21. uri

Koncert glasbene skupine TABU

5 EUR

nedelja, 28. junij

Grajsko dvorišče: ob 20. uri

TADEJ VESENJAK-prieški kantavtor

Grajsko dvorišče: ob 20.30 uri

GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti GAL GJURIN IN GALERISTI

Občina Markovci na spletni strani www.markovci.si

objavlja

javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v Borovcih 44.

Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.

Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu

SPORED ODDAJ

TOREK 16.6.

8.00 Košnja trave na Destrnlku 9.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Dobrodelni koncert na Destrniku

SIP

iPoitulajtz nai na iVEÎounsin ipktu!

SREDA 17.6.

8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.0010. Let KDHaJdoše 21.10 VRATA MED ZVEZDE

CE1KTEK 18.6.

8.00 Koncert Pihalne godbe Dornava 17.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Praznik Občine Dornava

PETEK 19.6.

8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja

RADIOPTUJ

«<* àfitetu

www.radio-ptuj.si

?

iwvljaza

sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo

« prilogo

V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca junija med

ostalim preberete o kemičnem redčenju jablan, o jabolčnem zavijaču, o poletnih zelenih delih v vinogradu, slovenskih klonih

vinske trte in o vinogradniških traktorjih; v prilogi Vrtnine pa o tem, kako namakamo, in o novi zakonodaji za ekološko kmetijstvo. Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.

%

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Evropa Investira v podeželje

Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje "Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013" za leto 2010

Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik.

Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 31.08.2009 do 12. ure

na sedežu upravljalca LAS Haloze. Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/las_haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca.

Predstavitev razpisne dokumentacije bo v sredo, 08.07.2009 ob 10.00 uri v prostorih upravljalca.

Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC

Upravljalec LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, T: 02 795 32 00, info@haio.si, www.haio.si

Model GARA Model SKRIDPLECH Model TRAPEZ 6,90 C + DDV 6,90 € + DDV 6,90 € + DDV

DODATNI POPUST 7%!

133039101

Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1 B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja

JAVNO NAZNANILO

o javni razgrnitvi

dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta

za del območja P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici

1.

Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici (v nadaljnjem besedilu: osnutek sprememb lokacijskega načrta), ki ga je pod številko 180-60-34-08 in z datumom junij 2009 izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Ptuj.

2.

Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/08) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovnem spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka akta.

Razgrnjeni osnutek sprememb lokacijskega načrta obsega le del površin celotnega območja P11-S14/3 (športne površine in igrišča: obsega pa tudi zemljišče s parcelno številko 786/6 in posledično še 786/5, 786/7, vse k. o. Brstje, katerih namenska raba se spreminja). Površina celotnega območja P11-S14/3, povzeta iz planskih dokumentov, sicer znaša 6,21 ha.

3.

Javna razgrnitev osnutka sprememb lokacijskega načrta bo v času od srede, 24. 6. 2009, do vključno petka, 24. 7. 2009, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).

4.

V času javne razgrnitve bo javna obravnava osnutka sprememb lokacijskega načrta izvedena v sredo, 8. 7. 2009, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).

5.

V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku sprememb lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.

6.

Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka 3505-12/2008 Datum 12. 6. 2009

Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj

Naročite

v

Štajerski

Vsak naročnik dobi:

- 20% popust pri malih oglasih

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)

- poštna dostava na dom.

z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

_________SiP_______

www.radio-tednik.si

NAROCI1.NICA ZA

v

Štajerski

Ime in priimek:

Naslov: _

Pošta: _

Davčna številka: Telefon: _

Datum naročila: Podpis: _

RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj

Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

Prireditvenik

Torek, 16. junij

9.00 Cerkvenjak-Vitomarci, v osnovni šoli, 3. otroška likovna kolonija

19.30 Maribor, SNG, jubilejni koncert ob 15-letnici delovanja Akademskega godalnega orkestra Pasijon po Mateju, KazDvo, za izven

21.00 Cerkvenjak, na igrišču pri OŠ, letni kino

Sreda, 17. junij

18.00 Ptuj, Mestno gledališče, letna plesna produkcija plesne šole Power Dancers

18.00 Cerkvenjak, avla kulturnega doma, predavanje dr. Ivana Rihtariča »Znane osebnosti Slovenskih goric in Prlekije

Četrtek, 18. junij

10.00 do 14.00 Ptuj, Osojnikova 9, dan odprtih vrat Centra Sonček Ptuj

19.00 Cerkvenjak, avla kulturnega doma, predavanje na temo problematike visokega šolstva, predaval bo dr. Boštjan Brumen

Mali oglasi

STORITVE

KMETIJSTVO

NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.

POMOČ IN OSKRBA, ko ne zmorete ali nimate časa, pridemo k vam na dom. Škerget Jože, s. p., Sagadinova ul. 1, Ptuj, tel. 040 993 778 in 02 788 59 88.

ZA DOMAČE ŽIVALI in rastline poskrbimo na vašem domu (voda, sprehod, hrana). Škerget Jože, s. p., Sagadinova ul. 1, Ptuj, 040 993 778 in 02 788 59 88

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)

SPOMIN

Jutri mineva dve leti, odkar si na zapustil, naš dragi

Ivan Vidovič

IZ TURNIŠKE UL. 14, PTUJ

Hvala, vsem, ki ga imate v lepem spominu, mu prižgete svečo ali poklonite cvet.

Žalujoči: vsi njegovi najdražji

PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.

NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.

KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.

KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.

PRODAM telico v devetem mesecu brejosti. Tel. 719 50 73

PRODAM trda mešana drva, možen tudi razrez, cena 35 €/m2. Tel. 031 848 466.

PRODAM lanskoletno pšenico. GSM 041 968 395

PRODAM bukova in mešana drva z dostavo, razžagana. Telefon 051 257 092.

Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj te vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.

V SPOMIN

S tiho bolečino se spominjamo 16. junija pred enim letom, ko si od nas odšla, naša draga

Marija Šegula

IZ PODVINCEV 111

Hvala vsem, ki negujete spomin na njo, prižgete svečko ali poklonite cvet.

Vsi njeni

Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni še vedno v nas živi.

SPOMIN

15. junija minevajo 3 leta, ko nas je zapustil naš dragi

Ivan Bratuša

IZ KORENJAKA 3

Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečo.

Tvoji najdražji

DOM-STANOVANJE

UGODNO ODDAMO apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen, za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.

ODDAM 2,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v hiši, delno opremljeno, cca. 80 m2. Tel. 041 478 482.

NUJNO IŠČEM starejšo bivalno hišo v občini Dornava ali širši okolici. Tel. 031 575 976.

NA VOLKMERJI CESTI v vrstni hiši v najem oddamo garsonjero - neo-premljeno. Tel. 041 764 395.

NEPREMIČNINE

PRODAM večnamensko gradbeno parcelo v Apačah pri Ptuju. Telefon 041 281 348.

V NAJEM VZAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v pritličju ali v prvem nadstropju zaradi invalidnosti. Telefon 051 217 277.

V NAJEM ODDAM skladiščne prostore. Infromacije na telefon 031 317 931.

MOTORNA VOZILA

PRODAM osebni avto Mazda 323 sedan, letnik 98. Tel. 031 615 796.

Vemo, da z nami si povsod, spremljaš nas, kjer vodi nas pot in vedno z nami boš ostala, saj si nam mnogo ljubezni dala.

(Dragica Meznarič)

SPOMIN

Mineva leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar si nas zapustila, naša draga

Dragica Meznarič

17. 6. 2008 - 17. 6. 2009

Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata z nami.

Tvoji najdražji

RAZNO

PRODAM panele za ograjo, 20 kosov, dimenzije 1,5 m x 2 m, cena 48 evrov po kosu. Telefon 041 900 231.

MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE

ZA TORKOVO IZDAJO

DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,

ZA PETKOVO IZDAJO

DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE

na tel. Številkah (samo za male oglase)

02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov

justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.

* POLETJE I V ZAŠČITI

Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.

V SPOMIN

15. junija so minila 4 leta, odkar nas je zapustila naša draga

Jožefa Plajnšek

IZ LANCOVE VASI 42

Hvala vsem, ki je poklonite cvet, prižgete svečke in se je z lepo mislijo spomnite.

Njeni najdražji

VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI

K POSKOČNIH

1. Ans. GOLTE - Če te luna nosi

2. Ans. SPEV - Strune ljubezni

3. Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh

4. POLKA PUNCE-Ti sifaca

5. FANTJE IZPOD ROGLE ■ Dvajset let nas pesem druži

6. Ans. SICER-Lep pozdrav

7. Ans. KRJAVELJ - Kako res prekrasno deželo imamo

A t

POP 7 TOP

1. NATALIJA VERBOTEN - Ma kje si ti

2. KORADO & BRENDI - Genij in bedak

3. ELA-Glas sirene

4. MANCA ŠPIK-Moj edini

5. NOVA LEGIJA-Mirne duše

6. PREPIH - Ona je šla na fkk

7. MARKO MULEC-Dajte mi krila

ŠOPEK POSKOČNIH

POP 7 TOP

Orfejčkove

SMS glasbene želje:

041/818-666

GlMOvnlce polljlte na dopisnicah 11* naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina

Skromno si živela,

v življenju mnogo delala in trpela;

ko pošle so ti moči,

zaprla trudne si oči,

zdaj mirno, tiho v grobu spiš,

le srce in duša ve, kako boli,

ko te več med nami ni.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče

Mine Hrženjak

IZ DRENOVCA 2, ZAVRČ

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, stisk rok, besede tolažbe, hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše, prav posebna zahvala ge. Hedi za molitve, ge. Marti za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!

Tvoji najdražji: mož Anton, sin Bojan z družino in hčerka Darja z družino

RADIOPTUJ

89,8°98,2'I04t3

Pršetinci • Četrtkovo neurje razkrilo 15 hiš

Trenutki strahu in groze

Pršetinci so eno izmed naselij mlade občine Sv. Tomaž. Minulo soboto so nameravali v vasi svečano odpreti odsek novoasfaltirane ceste. Na praznovanje so povabili tudi nas. Gospodinje so se pripravljale, da bodo na mizo postavile dobrote, s katerimi bodo proslavili ta svečani trenutek in mu nazdravili. Pa je prišlo vse drugače.

V četrtek popoldne, okrog 16.30, se je začelo pripravljati na nevihto in Vida Bratuša iz Pršetincev 1 je z balkona pospravila svoje lepe viseče rože, da jih neurje ne bi uničilo. Ko je odnesla zadnje korito, je hotela zapreti balkonska vrata in za to je morala uporabiti vso silo, saj je zunaj že nenormalno pihalo. Nato se je začelo. Skozi okno je videla, kako je prevrnilo lipo, pri sosedovih sta padli dve veliki smreki, po zraku so začeli leteti strešniki in druge reči. Vse skupaj ni trajalo dolgo, a groza in strah tistih trenutkov sta bila globoka. Kljub temu da imata z možem Milanom novejšo hišo, grajeno iz sodobnih materialov, gre človeku, ko vidi, kaj se dogaja na dvorišču, marsikaj skozi glavo. Hišnemu čuvaju Lordu, ki ima prav tako solidno hiško, je le-to prestavilo za nekaj metrov. Z garaže, ki je bila pokrita s salonitkami, pa je le-te pometalo ob tla, premikalo pa je tudi roženice. Ko se je neurje poleglo, sta se Milan in Vida razgledala po dvorišču in videla, kakšno je bilo razdejanje.

Njuna prva skrb je veljala skednju, ki je poln suhe krme za živino in ga je delno razkrilo. Na srečo so imeli doma precej kritine, ki je ostala od gradnje, in sta takoj začela pokrivati mesta, ki so bila od-

Dan po neurju, ko je bila večina reči že pospravljenih in urejenih, so se ljudje malo otresli strahu minulega dne. Z leve župan Mirko Cvetko, Milan in Vida Bratuša.

Brez pomoči gasilcev in sosedov ne bi šlo tako hitro in gladko. Najprej so pred dežjem zaščitili seno, ki je na skednju, potem pa so se posvetili še vsemu drugemu.

krita. Ni trajalo dolgo, pa je prišla tudi pomoč. Najprej so prišli gasilci iz Koračic, kasneje še pršetinski, ki so najprej sanirali škodo v centru vasi. »Bilo je kot v filmu ali na televiziji. Naenkrat smo imeli na dvorišču tri gasilske avtomobile, luči so utripale, takšna slika razdejanega domačega dvorišča me je spravila v jok,« je povedala Vida, ki je šele kasneje začela razmišljati, da bi se vse skupaj lahko končalo veliko bolj tragično.

Tega dne je v Pršetincih neurje, ki je imelo po pričevanju očividcev obliko lijaka in je spominjalo na nekakšen

mini tornado, delno razkrilo 15 hiš. Neurje je bilo sicer krajevno zelo omejeno, vendar kot je povedal župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, ki je prav tako iz Pršetincev, je bila povzročena precejšnja materialna škoda, ki pa jo bodo večinoma krile zavarovalnice. Pohvalil je še požrtvovalno delo gasilcev in dobro medsosedsko pomoč, ki je v takšnih trenutkih zelo dobrodošla in na vasi še zelo živa. Vihar je podrl tudi številna velika drevesa, zanimivo pa je, da ni uničil kmetijskih površin.

Viki Klemenčič Ivanuša

Strešna kritina je letela po zraku kot za šalo, še dobro, da so je imeli prebivalci Pršetincev precej v rezervi.

Kajžar • Onesnažen del vodovodnega omrežja

Pesticidi iz škropilnice v vodovod?

Pretekli teden so prebivalci Kajžarja opazili, da ima voda iz pipe vonj po škropivih. Obvestili so Komunalno podjetje Ormož, to pa je sprožilo vse nadaljnje potrebne postopke.

Opravili so vzorčenja, ki so potrdila, da so v pitni vodi na Kajžarju prisotni pesticidi, onesnaženje pa naj bi povzročilo škropivo Folpet. Onesnažen je del vodovodnega omrežja, na katerem je priključenih sedem stanovanjskih hiš in dva vikenda.

Bogdana Kolbl iz Komu-

nalnega podjetja Ormož je zagotovila, da je podjetje, ko je izvedelo za onesnaženje, postopalo v skladu z zakonodajo. Ta določa, da je potrebno v takšnih primerih obveščati prizadete uporabnike. Odločili so se za direktno obveščanje prizadetih uporabnikov. Strankam so takoj prepovedali uporabo vode za

Bogdana Kolbl iz Komunalnega podjetja Ormož je povedala, da preiskave zaenkrat še niso odkrile krivca onesnaženja, prizadete občane pa z vodo oskrbujejo s cisternami.

pitje, kuhanje in obvestili vse pristojne inšpekcijske službe, policijo, odredili odvzem vzorcev in pričeli izpirati vodovodno omrežje pri vseh uporabnikih na pipah.

Koliko časa bo trajalo, preden bodo uporabniki spet lahko uporabljali vodo iz javnega vodovoda, bodo pokazale analize. To bo možno, ko bodo rezultati meritev spet skladni z zakonodajo. Do takrat pa prizadete uporabnike z neoporečno vodo oskrbujejo tako, da jo dovažajo z gasilskimi cisternami. Zdravstvenih posledic pri uporabnikih zaenkrat niso zabeležili, ker so ljudje sami opazili, da ima voda vonj po škropivih in so jo takoj nehali uporabljati. Na vprašanje, kakšen vpliv pa bi na zdravje uporabnikov lahko imela uporaba s pesticidi onesnažene vode, je Bogdana Kolbl povedala, da je le ta odvisen od same koncentracije, ki jo oseba zaužije: »Pri akutnih zastrupitvah bi lahko potrebovali takojšnjo zdravniško pomoč, pri manjših koncentracijah pa se učinki ne

pokažejo takoj.« Kljub temu, da gre za kmetijsko območje pa doslej niso imeli težav s tovrstnimi onesnaženji, saj se je v minulih desetih letih takšen dogodek zabeležili le enkrat.

Vzroka onesnaženja zaenkrat še ne poznajo, domnevajo pa, da je škropivo v sistem prišlo verjetno zaradi nepravilnega ravnanja pri rokova-

nju s škropivi oziroma točenjem v škropilnico. Do vdora pesticidov v omrežje je verjetno prišlo pri uporabniku ob samem točenju v škropilnico, ko je nastal podtlak in je vodo iz škropilnice potegnilo v vodovodno omrežje. Voda ne bo pitna dokler ne bomo uspeli izprati škropiva iz sistema,« je še povedala Bogdana Kolbl. Viki Klemenčič Ivanuša

Osebna kronika

Rodile so: Nena Voda, Ulica 25. maja 19, Ptuj

- Ajdo; Helena Plavčak, Gorca 4, Podlehnik -Majo; Lidija Anželj, Slav-šina 32, Vitomarci - Zalo; Petra Zupanič, Lancova vas 37, Videm pri Ptuju

- Laro; Frančka Zorko, Vintarovci 66, Destrnik -Lana; Sandra Prapotnik, Gorišnica 141 - Ano; Mateja Gavez, Ženik 34, Sveti Jurij ob Ščavnici -Hano; Andreja Fridman, Sveti Tomaž 29/a - Da-najo Teo; Sandra Kan-drič, Videm pri Ptuju 51

- Miha; Mojca Žunkovič, Hajdoše 3/c - Aneja; Monika Šlamberger, Pokoše 5/a, Pragersko - Aneja; Bernardka Kuharič, Obrež 26, Središče ob Dravi -Žana; Simona Topolovec, Lovrenc na Dravskem polju 100/a - Nežo; Metka Mateja Ivančič, Volkmer-jeva c. 11, Ptuj - Marušo; Vesna Hernja, Gomila pri Kogu 6 - Pio; Kefajet Zi-beri, Gregorčičev drevored 7, Ptuj - Samudina; Anita Krizman, Slovenska c. 46, Središče ob Dravi

- Mio; Aleksandra Šošta-rič, Sodinci 21/c, Velika Nedelja - Živo; Melita Marjanovic, Ob Železnici 38, Poljčane - Matija. Umrli so: Jožef Vidovič, Gruškovec 86, rojen 1926 - umrl 1. junija 2009; Štefan Ekart, Pongrce 29, rojen 1926

- umrl 5. junija 2009; Terezija Horvat, rojena Pu-kšič, Starošince 3, rojena 1918 - umrla 5. junija 2009; Zora Pavlič, rojena Skok, Rimska ploščad 22, Ptuj, rojena 1929

- umrla 5. junija 2009; Janez Milošič, Podlehnik 53, rojen 1933 - umrl 7. junija 2009; Jožefa Mo-horko, Sestrže 66, rojena 1934 - umrla 7. junija 2009; Marija Baklan, Cir-kovce 31, rojena 1928 -umrla 9. junija 2009. Poroke - Ptuj: Marko Ra-kuša, Sitarovci 2, Ljutomer, in Verena Majceno-vič, Markovci 91. Bogdan Farazin in Sabina Njivar, Gomila 12/a, Destrnik. Branko Kamenšek, Mestni Vrh 107, in Nevenka Zorec, Grajena 45. Robert Krnjak, Rošnja 21, in Sanja Zebec, Osojnikova cesta 21, Ptuj.

Napoved vremena

Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje.

Danes bo povečini sončno. Čez dan se bodo na severu začele pojavljati nevihte in se zvečer razširile nad vso državo. Pihal bo jugozahodni veter, v vzhodni Sloveniji pa bo popoldne začel pihati severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 24 do 29, v južni Sloveniji do 32 stopinj C.

V sredo bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Hladneje bo, burja na Primorskem bo čez dan oslabela. V četrtek bo sončno in spet toplejše vreme.

Foto: vki

Foto: vki

Foto: vki

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top