, , 11,m

Leto 1X1. iteu. 261

o LluDiioni. v srenc 14 ntvein&rn 19Z8.

ceno Din i

Uhaja TBak dan popoldne, ianrzemži nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.

•Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. pAknnki

Rokopisi se ne vračajo.

Uredništvo: Knaflova uHca št 5, L nadstropje, ca Telefon 2034.

Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.

IIGIIUUCUM lUlllJUUJlil

Da pride Kranjska hranilnica do prometnega kapitala, ji je klerikalna večina oblastne skupščine kljub ogromnim oblastnim davkom odkupila hišo v Knafljevi ulici in dramsko gledališče

Ljubljana, 14. novembra Tudi današnja seja oblastne skupščine je potekla mestoma precej burno. Ostra debata se je razvila zlasti pri razpravi predloga o odkupu palače Kranjske hranilnice in Dramskega gledališča. Govorniki opozicije so navedli celo vrsto tehtnih argumentov ter odkrili ozadje te, javnosti docela razumljive finančne transakcije. Pod težo njihovih argumentov je moral končno posl. Av-senek (SLS), ki je obenem predsednik Kranjske hranilnice, priznati, da primanjkuje temu denarnemu zavodu obratne glavnice. To priznanje je v polni meri opravičilo sum, da ne gre oblastnemu odboru pri teh transakcijah za kulturne cilje, temveč da gre za zadevo, ki je v tesni zvezi s svo-ječasn;m prenagljenim prevzemom Kranjske hranilnice od strani oblastne samo-

uprave.

Razni predlogi.

Sejo je otvoril predsednik dr. Natlačen v prisotnosti vladnega zastopnika dr. BotšL neria. Sporočil je skupščini predloge oblastnega odbora, ki jih je izročil odsekom. Halje je predložil v odobritev kupno pogodbo, ki jo je sklenil oblastni odbor z lastniki graščine Ponoviče pri Litiji. Posestvo se bo preuredilo v vzorno živinor. postajo oblastn. samouprave. Strokovnjaki so graščino ocenili z 1.8 do 1.9 milijona dinarjev. Dosedanji lustniki. italijanski državljani, so pristali na prodajno ceno 1,737.000 Din. Za adptacije bodo seved2 potrebni še večji izdatki, za katere bo treba najeti posojilo.

Posl. Deželak je stavil predlog o regulaciji Savinje v laškem okraju, posl. Po-!;anšek in tovariši pa radi podpore meščanski Šoli na Rakeku. Posl. Skubič je mnenja, da meščanska šola ne more dobiti podpore, ker je državni zavod. Posl. Poljanšek prosi skupščino, naj bi vendar odobrila primerno podporo, ker gre za izreden primer. Rake-ška občina se nahaja na važni obmejni točki, kjer so ceste zelo zanemarjene in ima občina za nje izredno visoke izdatke. Zato naj oblastna samouprava občino Rakek vsaj delno odškoduje in ji pomaga s primerno podporo. Večina je odklonila predlog posl. Poljanska.

Nakup dramskega gledališča in poslopja Kranjske hranilnice

Posl. S k ubi c poroča nato o predlogu oblastnega odbora glede nakupa poslopij Kranjske hranilnice in Dramskega gledališča in .utemeljuje ta predlog s sledečimi argumenti. Kranjska hranilnica je denarni zavod, ki ne more voditi uprave kulturnega zavoda kakor je Dramsko gledališče. Po diugi strani pa rabi tudi oblastna samouprava za svoje številne urade in za seje oblastne skupščine svoj dom. Merodajni so pa tudi davčni oziri, ker uživa oblastni odbor razne davčne olajšave, ki jih zakon ne dopušča Kranjski hranilnici kot denarnemu zavodu. Vrednost obeh in pripadajočih zemljišč so strokovnjaki ocenili z 12.5 milijona Din, upravni odbor Kranjske hranilnice pa je ponudil oblasti te objekte za 6,2 milijona, r.akar je bila zaključena kupnoprodajna pogodba za ceno 5.46 milijona Din.

Posl. Tavčar je v svojem govoru ločil prevzem poslopja Kranjske hranilnice od nakupa Dramskega gledališča. Nakupna cena za poslopje Kranjske hranilnice v znesku 1.8 milijona je ugodna. Oblastna sa* mouprava ne bi mogla najti boljših prostorov. Tudi ceni Dramskega gledališča ni veliko oporekati. Za 4 milijone ga nihče ne postavi. S tega vidika nakupu ne bi bilo ugovarjati. Pač pa je Kranjska hranilnica zidala Dramsko gledališče v času, ko je bita še v nemških rokah, da pojači pozicijo nemštva na bivšem Kranjskem. Namen Kranjske hranilnice je bil takrat. da Dramsko gledališče enkrat kratkomalo izbriše Iz svoje bilance. Posojilo, ki je bilo dano zavodu, je bilo le navidezno in za vsako resno bilanco iluzorno. Prepričan sem, da tedaj ni nihče resno računal s to postavko, in tudi oblastni odbor tega ne bi smel storiti, ko je prevzel Kranjsko hranilnico, temveč bi bil moral računati s tem, da je premoženje Kranjske hranilnice za 4.5 mil. manj vredno. Ce so tedaj vzeli to pasivno postavko med aktiva, so naredili veliko pogreško in oškodovali vso oblast. Dolžnost sedanje Kranjske hranilnice bi bila, da iz lastnih sredstev krije izgubo, ki jo ima od dramskega gledališča. Zato ne gre. da se sedaj pravzaprav zvišuje vsota za prevzem Kranjske hranilnice za nad 4 milijone, ki jih bo treba plačati z oblastnimi davščinami. Dramsko gledališče v Ljubljani ni v ni-kaki nevarnosti in predlog oblastnega odbora ima samo mamen, da zviša kupnino za Kranjsko hranilnico za 4 milijone.

Posl. dr. A d 1 e š i č meni, da ugovorov proti nakupu dramskega gledališča s stališča vrednosti ni. Ugovor s staiLšča, da je hotela Kranjska hranilnica gledališče črtati iz bilance, ne drži. Doba, ki je ostala svoječasnim lastnikom dramskega gledališča, da izvrše to svojo zamisel, je bila prekratka. Kranjska hranilnica je danes last oblastne samouprave. Ne gre tedaj za nakup od tujega lastnika, ampak samo za formalen prenos od Kranjske hranilnice na oblastno samoupravo. Dramsko gledališče mora imeti svojega gospodarja, ki ga bo upravljal in vzdrževal. Denarni zavod ne more tega Nakup dramskega gledališča se predlaga tudi zato, da se lažje izvrše popravila na način, kakor je oblast storila pri opernem gledališču (s posebno oblastno doklado na vstopnice).

Posl. dr. Puc: »Ampak 4 milijone za tako staro stavbo, to je preveč,«

Posl. Zupančič je kritiziral predlog oblastnega odbora glede nakupa dramskega gledališča. Večina mu neprestano vpada v besedo in s tem potrjuje sum, da hoče javnosti preprečiti vpogled v resnično ozadje te rnisterijozne kupčije oblastnega odbora s svojim lastnim denarnim zavodom. Govornik se ne protivi koncentraciji oblastnih uradov v en dom, toda grajati moramo postopanje oblastnega odbora, ki je ravno tako prenagljen, kakor je bil prenagljen pred letom n^kup Auerspergove hše na Turjaškem trgu.

Posl. dr. Adlešič: »Kje pa bi bili naši uradi?« Posl. Mazovec: »Pod marelo!« Posl. Zupančič nadaljuje med bxu-ščem, ki je trajaJ skoro do konca njegovega govora, ne da bi bil predsednik pozval poslance večine k redu. Izvajal je med drugim: Cim je bila kupna pogodba s Kranjsko hranilnico gotova, so se takoj vselili tesarji in zidarji, kar bo zahtevalo ponovne ogromne investicije. Zakaj se ni raje takoj v začetku mislilo na resno preskrbo oblaste samouprave s primernimi uradnimi prostori, bodisi s pravilnim nakupom kake stare hiše ali pa z gradnjo novega poslopja? Proti takemu gospodarstvu moramo odločno protestirati. Zlasti pa moramo ugovarjati nepotrebnemu nakupu dramskega gledališča s težkimi milijoni ljudskega denarja.

Posl. Mazovec: Tu se govori za časopisje.

Posl, Zupančič: Ne, za vas! Nakup dramskega gledališča je temno poglavje, ki ga ne moremo odobriti.

Posl. Mazovec: Grozno!

Posl. Zupančič: Prometno vrednost je treba drugače ugotoviti. Prometna vrednost je aritmetična sredina iz stavbne vrednosti na dan cenitve in iz vrednosti dohodkov. Vemo, da dramsko gledališče ne donaša nobenih dohodkov, pač pa bo za oblast izvor novih, visokih bremen.

Posl. Mazovec: Zakaj ne stavite predloga, naj se gledališče ukine. To naj so branitelji slovenske kulture!

Posl. Tavčar: Kakšna kultura? Gre za denarno transakcijo, ne pa za gledališče.

Posl. dr. Adlešič se obrne k predsedniku z žepno uro v roki: Po preteku časa odvzeti besedo!

Posl. Zupančič: Zakaj ne skrbi država za ljubljanska gledališča ravno tako, kakor podpira gledališča v Beogradu? Zakaj naj se ravno z ljubljanskimi gledališči postopa po mačehovsko? Zakaj maramo baš mi uvajati posebne doklade, da lahko vzdržujemo svoja gledališča? Enakopravno postopanje z našimi gledališči bi bilo sedaj še prav posebno naravno, ko imamo takorekoč slovensko vlado in največjega Slovenca za predsednika ministrskega sveta.

Posl. Mazovec: Živio dr. Korošec!

Posl. Zupančič: V času, ko slovensko ljudstvo ječi pod težo davčnih bremen, ko se oglaša glad in so vremenske nezgode povzročile splošno pomanjkanje, naj oblastni odbor nalaga nove davščine in te milijone meče v dramsko poslopje, ki ga nihče ne ogroža.

Posl. dr. Adlešič: Ali ne poteka čas, g. predsednik,

Posl. Zupančič: Mi ne moremo imeti nobenega zaupanja v transakcijo, kjer se nam odreka vpogled v stvarno ozadje.

Posl. dr. Adlešič: Mi bomo zahtevali, da se pred sodiščem zagovarjate za napade na oblastne ustanove. Ne gre, da se proglasa bojkot proti zavodu, ki smo ga vsi sklenili.

Posl. Zupančič: Kot poslanec oblastne skupščine si pridržujem pravico kritizirati vsa oblastna podjetja. Oblastne davščine pla-

čuje vse naše prebivalstvo brez razlike poetične pripadnosti. Stojimo pred edinstvenim primerom, da se 40 odstotkov prebivalstva, ki jih zastopa opozicija, ne daje niti enega zastopnika v oblastnem odboru. In potem še zatevate od nas zaupanja. Poslanci večine: Saj ga ne rabimo! K sklepu predlaga govornik, naj se predlog o nakupu dramskega gledališče vrne odseku, ker gre za docela pasivno in negativno postavko.

Predsednik dr. Natlačen da besedo posl. Avseneku. Posl. Zupančič: Saj se ni priglasil k besedi!

Predsednik: Kot predsednik farnem dajati besedo tudi strokovnjakom.

Posl. Avsenek smatra, da so cenitve, na katerih je oblastni odbor sklenil nakup predlaganih poslopij, bile delo upravnega odbora Kranjske hranilnice, v katerem so sedeli pristaši vseh strank. Zato ne razume opozicije, da se bori proti tem cenitvam.

Posl. Zupančič: To so stare cenitve, ki danes ne veljajo.

Posl. Mazovec: Medtem se je že podrla Kranjska hranilnica, kaj ne?

Posl. Avsenek: Bivša uprava |b napravila soglasen sklep, da se podjetje likvidira. Mi smo prevzeli zavod v stanju, da so se aktiva skladala s pasivi. Zato nimamo prometnih sredstev in si jih moramo sedaj nabaviti.

Posl. Zupančič: Iz oblastnih sredstev.

Nato je predsednik odredil glasovanje, pri katerem je večina odobrila nakup poslopij Kranjske hranilnice.

Posl. dr. Adlešič je med tem pristopil k posl. Avseneku ter z njim živahno debatiral in ga oči vidno gTajal, da je tako odkritosrčno priznal, za kaj gTe pravzaprav pri nakupu.

Nove oblastne uredbe

V nadaijnem poteku se je oblastna skupščina odobrila tudi nakup travnika pri bolnici v Brežicah ter brez debate sprejela predložene uredbe o pobiranju občinskih taks v ljubljanski oblasti, o pobiranju občinskih doklad na pivo in opojne pijače ter o ribarstvu.

Združitev občin proti njihovi volji

Po petminutnem odmoru, v katerem so ■^uge poiskali poročevalca prof. Jarca, je ta poročal o predlogu glede priklopitve občin Hotič in Konj k Litiji. Priznal je, da se občini Hotič in Konj priklopitvi upirata, poudarjal pa, ga govore za to združitev stvarni razlogi. Tudi državne instance niso proti združitvi. Tako povečana občina Litija bo štela 519 hiš s 3762 prebivalci.

Posl. dr. puc opozarja večino, da oblastna skupšina ni kompetentna sklepati o takem predlogu, ker nima potrebnega zakonskega pooblastila. Veliki župan bo pač moral ta sklep sistirati. Sploh pa, čemu je potreba ustvarjati nezadovoljstvo, ako se priza.lete občine same branijo združitvi?

Govorila sta še posl. Lebinger za predlog, posl. Bukovec pa proti. Posl. Bukovec je opozarjal zlasti na to, da je vendar treba spoštovati soglasne sklepe občin Hotič in Konj.

Po končani debati je klerikalna večina seveda sprejela predlog oblastnega odbora.

Interpelacija o ljubljanskih demonstracijah

Pred zaključkom seje je predsednik pre-čital še naknadno mu izročene predloge, med njimi tudi interpelacijo posl. dr. Puca o zadnjih demonstracijah v Ljubljani. Interpelacija se glasi:

Dme 12. t. m. se je vršil ob 6. uri popoldne v UnkMiski dvorani v Ljubljani shod, ki ga je sklicala akademska mladina brez razlike strank v spomin na žalostni rapallski dan. Po končanem zborovanju

so se zborovalci podali na Marijin tre ter so dajali duška svojemu čustvovandu s tem, da so prepevali naše narodne himne. Množica je nosila spredaj par zastav. Pri-šedši na Marijin tre se je zaslišal klic: »Zastave se jLm mora iztrgati!« In v tem momentu je udrla na manifestante četa policistov v podobi klina. Brezobzirno je začela mahati s pen d reki po množici, iztrgala ji je zastavo ter deloma rabila tudi sabrje. Ranjenih je moralo biti precej Hudi, kajti tlak ie bil poškropljen na več mestih s krvjo. Naravno je, da ie tako postopanje množico razburilo. Kljub temu pa se nd zgodilo ničesar, kar bi bilo ogrožalo javno varnost, mir in red. Edino to se je dogodilo, da je vn Miklošičevi cesti nek dečak vr&el v železni rolo neke trgovine kamen. To pa ie bilo povod, da je policija začela streljati iz revolverjev, pri čemur ie bil rana en en akademik.

To postopanje varnostne straže se nam zdi nekaj naravnost nemogočeea. Na stotine ljudi je priča, da se ni ničesar zgodilo, kar hi bilo Ie v najmanjši meri oora.

vičilo naskok policije na množico, ki je prišla na Marijin trg. Množici ni bil izdan noben poziv, naj se raziđe ali kako svarilo, neglede na to, da smo mnenja, da ima-Do 'jugoslovanski državljani pač pravico manifestirati za svoje ideale.

Vsled tega si dovoljujemo vprašati Vas, g. veliki župan:

1. Kakšni razlogi so bili merodajni za to, da je varnostna straža manifestante na Marijinem trgu napadla z orožjem in kakšni razloei so bili merodajni za to. da ie na Miklošičevi cesti rabili strelno orodie.

2. Ker dvomimo, da bi bili podrejeni policijski stražnki postopali tako iz svoje-

ga nagiba, vprašamo, kdo iim te da! tozadevno instrukcijo in ukaze.

3. Ali ste voljni, gospod veliki župan, v bodoče preprečiti take prizore, ki so v stanu zatreti v srcih naših državljanov tisto veliko navdušenje, ki nam ie baš v sedanjih časih čez vse potrebno?

V Ljubljani, dne 13. novembra 1928.

Predsednik je interpelacijo dr. Puca izročil zastopniku velikega župana s prošnjo, da na njo odgovori, nato pa zaključi! sejo.

Prihodnja seia bo v petek ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je proračunska razprava.

Hude obtožbe proti ministrom dr. Korošca

Predsednik niskega oblastnega odbora očita ministru Cvetko vicu, da ga je hotel z grožnjami prisiliti k odstopu.

— Beograd, 14. novembra. Predsednik oblastne skupščine v Nisu je poslal danes notranjemu ministru dr. Korošcu brzojavko, v kateri ga nujno prosi zaščite pred ministrom ver Dra-gi'šo Cvetko vicem.

Včeraj je dospel minister Dragiša Cvetković v Niš in pozval predsednika oblastne skupščine in oblastne odbornike v pisarno velikega župana ter zahteval od njih, da podajo ostavke na svoja mesta.

«V navzočnosti velikega župana,» pravi brzojavka, «in večjega števila oblastnih poslancev mi je g. minister zagrozil: «Takoj sedi in podpiši ostavko. Imamo tudi še druge načine, da te k temu prisilimo!« Ko sem se skliceval na zakone, me ie zavrnil: «Ni zakonov!»

Nato le dal po slugah velikega župana sklicati v pisarno posamezne oblastne odbornike in poslance m jih silil, naj podpišejo izjavo, s katero se izreka nezaupnica predsedniku oblastne skupščine. Poslanci so silno revoltirani in ni izključeno, da pride do preliva-

nja krvi. Zahtevam nujne zaščite pred to črno diktaturo.«

Brzojavko je podpisalo poleg predsednika tudi več oblastnih odbornikov in oblastnih poslancev.

Kakor znano, se vrši v niškern okrožju huda borba med pristaš: radi-kalskega glavnega odbora in vukiče-vićevci. V N:šu so vukičevičevci na krmilu in je tam minister ver Drasiša Cvetković mestni župan. Okolica Niša pa predstavlja domeno radikalskega glavnega odbora pod vodstvom Nikole Uzunovića. Med obema skupinama se vrši že več let huda borba. Kakih sredstev se poslužujejo režimovci, da bi izpodrinili svoje nasprotnike, pač najbolj dokazuje ta nastop ministra Cvet-kov!ča.

Afera je izzvala celo v beograjski javnosti, ki te takih slučajev sicer vajena, splošno pozornost. Javnost z največjo nervoznostjo pričakuje, kaj bo ukrenil dr. Korošec kot vrhovni čuvar zakona proti svojemu ministrskemu tovarišu, ki ie na tako eklatanten način kršil zakone.

Današnja seja Narodne skupščine

Od 210 poslancev je navzočih samo 127- — Niti poročevalci ne prihajajo k sejam. — Zakon o indirektni podpori pasivnim

krajem.

— Beograd, 14. novembra. Tudi današ* nja seja Narodne skupščine je pričelo šele ob pol 11. V dvorani je bilo navzočih tako malo poslancev, da je predsednik iz lastne inicijative odredil prozivko, ki. je trajala nad pol ure. Skupščinski tajniki in služi* tel j i so morali letati po vsem mestu, da so pozvali vladne poslance, naj pridejo k seji. Prozivka je ugotovila, da je izmed 210 po* slan cev, kolikor jih šteje sedanja Narodna skupščina, navzočih samo 127. Predsednik je po končani prozivki izjavil, da bo vsem odsotnim poslancem odtegnil dnevnico.

K zapisniku je govoril zemljoradnik Di* mitrij V u j i ć, ki je grajal netočno sestav* ljeni zapisnik, iz katerega da je izpuščeno vse to, kar ni v prilog sedanjemu režimu. Vladna večina je zapisnik seveda kljub te* mu sprejela.

Nato je minister socijalne politike Ba* rič odgovarjal na interpelacijo posl. Popo* vica glede podpore prebivalstvu, ki je bilo prizadeto po suši. Minister trgovine dr. Spa* ho bi bil moral nato odgovoriti na interpe* lacijo istega poslanca glede izvoza naših vin v češkoslovaško. Interpelacija pa je bila odgođena, ker minister ni bil navzoč.

Sele nato je skupščina prešla na dnevni

Stavbna nesreča v Zagrebu

— Zagreb, 14. novembra. Danes dopol* dne se je zrušila na Celjski cesti stena dvo* nadstropne nove zgradbe, last Andreja Horvata. Prevrnila se je na sosedno dvori* šče, kjer pa k sreči ni bilo nikogar, tako da nesreča ni zahtevala nikakih žrtev. Tu* di delavci, ki so bili zaposleni na stavbi, so ostali nepoškodovani.

Razsodba v zagrebškem komunističnem procesu

— Zagreb, 14. novembra. V znanem zagrebškem komunističnem procesu je bila danes razglašena obsodba. Josip Bros je bil obsojen na 5 let ječe radi komunistične propagande. No-vosLJč na 3 teta radi skrivanja komunističnih brošur in Božitoović na 3 leta zato, ker je dal omenjenima komunistoma stanovanje. Ostal so bil: oproščeni. Branitelji so prijavili ničnostno pritožbo, državni pravdni k pa si je iz govoril tri dni pomisleka.

Žrebanje razredne loterije

Zadružna hranilnica r. z. z o. z. objavlja, da so bili danes dopoldne izirebani sledeči dobitki:

30.000 Din št. 37.759,

10.000 Din št. 17215 m 67.979,

Po 4000 Din št. 21.775, 29.106, 55.228, 72.985 in 101.685.

red in pričela razpravo vladnega zakona o javnih delih, potom katerih naj bi se pre* bivalstvu v pasivnih pokrajinah nudila pod* pora in zaslužek. Pikre opazke opozicije je vzbudilo dejstvo, da ni bil navzoč niti poro* čevalev skupščinskega odbora, ki je raz* pravi j al o tem zakonu, da bi podal poro* čilo. Zakonski predlog je moral mesto po* ročevalca citati skupščinski tajnik. Minister socijalne politike Barič je podal kratek ekspoze. v katerem je omenjal, da znaša finančni efekt tega zakona 130 milijonov dinarjev, ki so v tej obliki določeni za podpora stradajočemu prebivalstvu.

V debati je govoril zemljoradnik Voja L a z i c, ki je dokazoval, da je vladni pred* log v sedanji obliki popolnoma nesprejem* ljiv. Ne samo, da predvidena vsota 120 mi* lijonov z daleka ne zadošča za omiljen je naraščajoče bede, predstavlja še ta vsota Ie nekako podporo radikalskim in demo* kratskim partizanskim agitatorjem. Govor* nik je povdarjaJ, da sedanja prakso klero* radzkalskega režima to najbolj dokazuje in potrjuje. Vladna večina je nato z»* konski predlog sprejela, na kar je bila seja po rešitvi še nekaterih manj važnih zadev zaključena.

Po 2.000 Din 12695, 12789, 13059, 13105, 16430, 19481. 21168. 21696, 21852, 25473, 25504, 35293, 35906, 39339, 42592, 43769. 49928. 60300, 62599, 63692, 69179, 70402, 71177, 71214, 78818, 81730, 82388, 83582, 85139, 99082, 100391, 103907, 104391, 104586, 106802, 108074. 111564, 114037, 114720, 117576 119212, 123962.

Borzna poročila.

LJUBLJANSKA BORZA.

Devize: Amsterdam 0—22.8625, Berlin 13.545 —13.575 (13.56), BraseLj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9304. Onih 1094.10 — 1097.10 (1096.60), Dunaj 7.985 — S.015 (8.00). London 275.67 — 276.47 (276.07) Newyork 0—66.04. Pariz 0—222.44, Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 29728—299.28 (29828).

Efekti: Celjska posojilnica 166—0, Ljubljanska kreditna 128—0. PraStediou* 920—0. Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Stavbna 56— 0, SeŠh- 105—0. Ruse 260—380.

Les: Tendenca Svrsta. Zaključenih 5 vagonov hrastovih plo-ho-v.

ZAGREBŠKA BORZA.

Devize: Dunaj 800, BtvrUn 13.56. BtMttmpeita 9.93, London 276.07. Milan 296.38. Newyork 56.94. Pariz 222.5. Praga 168.77, Cortfc 1008 6.

Efekti: Vojna Skoda 435.

INOZEMSKE BORZE. — Čarih. Beograd 9.126 DaoaJ 73. Budim-p-eSta 90.60, Beri« 123.75. Pno* 16 41. M**t 27215, Pariz 20.30, Londn« 26,19126. Nevrork 619.65.

*Y

0711

TUH

Stran 1

•SLOVENSKI N A R O D> dne 14. novembra 192S.

Stev. 261

Snočnja seja ljubljanskega občinskega sveta - Rimski zid na Mirju ostane - Razmere na

Snoči se je zopet vršila redna seda ljubljanskega občinskega sveta. Po pgctoovit-vi sklepčnosti je župan dr. Puc men o val za overovatelja zapisnika obč. svetnika Potočnika in dr Puntarja.

Predscdstveno poročilo

Župan dr. Puc je nato poročal, da se je v dneh od 38. do 30. septembra 1928, vršil v Pragi tehniško-gospodarski kongres češkoslovaških mest s sodelovanjem drugih samoupravnih korporacij. Kongresa so se udeležile poleg 400 češkoslovaških delegatov deputacije mesta Lvova, Varšave, Sofije in mesta LJubljane. Kongres se je vršil pod protektoratom mesta Prage ter je bil jubilejni kongres češkoslovaške samouprave. Ljubljanska delegacija je imela priliko spoznati ogromno delo, ki so ga izvršile organizacije samouprave v prvem desetletju obstoja Češkoslovaške republike, imela pa je tudi priliko ogledovati si razne organizacijske, tehniške in socijalne ustanove mesta na razstavi mest v Pragi in Brnu.

Ogromno gospodarsko, socijalno in tehniško delo, ki so ga izvršile razne samoupravne edinice češkoslovaške republike, so jasen dokaz, kako velikega pomena ie samouprava za razvoj vsake države.

Istočasno se je vršil v Prajgi tudi prvi kongres slovanskih mest, katerega so se udeležili zastopniki Varšave, Sofije in Ljubljane. Na tem kongresu je bil v principu soglasno sprejet predlog, da se ustanova zveza vseh slovanskih mest. Ustanovni občni zbor se vrši prihodnje leto v, Poznanju, vse predpriprave pa vodi zveza Češkoslovaških mest v Pragi.

Ljubljaska delegacija je izročila mestu Pragi v roke primatoria dr. Baxe darilo mesta Ljubljane, lep kip slovenske žene, delo umetnika Dolinarja.

V mesecu oktobru je zadela mesto Prago velika nesreča, ko se je nenadoma podrla ogromna nova stavba, ki je zahtevala veliko število žrtev.

Zupan je izrazil Pra.gi ob tej priliki sočustvovanje, za katero je prejel iskreno zahvalo primatorja dr, Baxe.

O priliki proslave desetletnice svobode češkoslovaške republike je mestu Pragi izrekel čestitke mesta Ljubljane, za kar je prejel prisrčno zahvalo primatorja.

V preteklem mesecu je priredila naša Glasbena matica pevsko turnejo po Poljskem, ki je dosegla velik uspeh ter je mnogo pripomogla k bližiemu spoznanju obeh slovanskih narodov.

Ob tej priliki je prejel župan več laskavih pozdravov iz Poljske, na katere je Izrekel v imenu našega mesta iskrene zahvale.

V preteklem mesecu se je vršil v Ljubljani korngres slovanskih turističnih društev, katerega se je udeležila občina po svojem zastopniku ter je storila vse, kar je bilo mogoče, da se je ugodilo željam prirediteljev, ter da so odnesli slovanski zastopniki kar najlepše vtise iz naiega mesta. Tudi tozadevno je prejel župan od njih bnzojavne zahvale in pozdrave.

Vse te prireditve so mnogo doprinesle, da smo stopili v kar najožje stike z ostalima slovanskimi narodi.

Zupan je nadalje sporočil, da je veliki župan potrdil izpremembo pravil mest. zastavljalnice, ki jo je sklenil svoječasno občinski svet. Zaradi te izpremembe pravil je odložil svoje predsedniško mesto v odboru mestne zastavljalnice in zato je pripadlo eno mesto naprednemu klubu, ki je hne-tKTval na to mesto obč. svetnika Urfoasa. — Revizijska komisija je predložila svoje poročilo, ki bo razmnoženo fcn predloženo obč. svetnikom. Finančno ministrstvo Je dovolilo, da lahko občina naijame 1 milijon 500.000 Din za razna dela, ki jih je sklenil obč. svet, ter je odobrilo rudi najetje posojila 3.500.000 Din pri Kranjski hranilnici.

Poročila finančnega odseka

V imenu finančnega odseka je občmski svetnik Tavčar poročal o računskem zaključku Mestne hranilnice za 1. 1927., ki izkazuje 670,865.399.38 Din celokupnega denarnega prometa v vlogah. Računski zaključek se je odobril. — Na podlagi sklepa obč. sveta je občina najela pri Mestni hra-nrinic! 6 milijonov dinarjev za zgradbo malih stanovamo. Dosedanji izdatki znašajo 6 milijonov 825.060 Din, ker so se nakupila razna zemljišča in je bilo treba urediti nove ceste, napraviti ograje itd. Zato predlaga o-dsei^ odobritev naknadnega kredita za zgradbo stanovanjske kolonHe na Vodovodni cesti.

Obč. svetnik Likar je v debati povdar-ja! potrebo, da se izdela že sedaj načrt mestne gradbene akcije za prihodnrje leto, ker se bodo stanovanja še morala graditi.

Obč. svetnik Gustinčič je priporočal, naj bi mestna občina vsaj za poskuSndo zgradila kak mal objekt, pri katerem n« bf prekoračila proračuna.

Poročevalec Tavčar je izjavil na to, da o kakem dejanskem prekoračenju proračuna pri gradbi stanovanjskih hiš ni govora. Prekoračenje je nastalo, ker so se morala izvršiti dela, ki v prvem sklepu še niso bila določena, kakor ureditev cest, naprava parka, ograj, odkup Keršičeveoa sveta. Vse skupaj zna-ša to okroglo milijon dinarjev.

2upan dr. Puc je pripomnal, da je bilo 3 milijonov določenih za zgradbo malih stanovanj. Ce to ne zadošča, je treba pač novega kredita, saj opozicija sama pravi, fla je Še treba graditi stanovanja.

Naknadni kredit je bil nato odobren.

ljubljanskem živilskem trgu

Članu stavbne zadruge profesorjev srednje tehnične šole St. Preroelču se je odobril kredit 12.000 Din pri Mestni hranilnici z jamstvom mestne občane.

Stanovalci III., FV., V. in VI. mestne stanovanjske hiše za Bežigradom so zaprosili za napravo okenskih zaves in obnovo kotlov v štedilnikih. Zavese bi za vsako hišo veljale 14.880 Din, kotli pa 4420 Din.

Obč. svetnik GustinčiČ in Likar sta opozarjala, da obstojajo slični nedostatk! tudi v drugih mestnih hišah.

Zupan dr. Puc Je pripomnil, da gre v predlogu za hiše, ki jih je gradila veČina, v kateri je bil obč. svetnik Likar in ne sedanji občinski svet.

Sprejet je bil predlog odseka, da se stanovalcem omenjenih mestnih hiš ugodi.

Stavbne zadeve

Za stavbni odsek je poročal obč. svetnik Rueh. Prošnji A. Kregarja za parcelacijo neke parcele v šentpeterskem predmestju ter prošnji M. Tesarja in Fr. Bizjaka za parcelacijo nekih parcel v Sp. Šiški se je ugodilo. Odklonjene so bile pritožbe A. Merharha, Jos. Musarja, V. Semeniča in Iv. Albrehta proti izdanim stavbnim dovoljenijem Iv. Predoviču so dovolili naprava masivne ograje na njegovem svetu v bli-žini klavnice. Načelno se sklene, da se lahko kupijo razne parcele v Linhartovi ulici.

Rimski zid na Mirju

Dr. Sterle je predlagal mestni občini, naj se uredi in konservira rimski zid na Mirju. V isti zadevi sta bila vložena še dva predloga obč. svetnikov dr. Jeriča in Miherčiča, ki sta predlagala, naj se podaljša Cesta rimskih legij. Gradbeni odsek je sklenil, naj se rimski zid konzervira in okolica uredi po načrtih prof. Plečnika. Ako bi hoteli rimski zid odstrani, bi bili stroški mnogo večji, kakor pa za položitev 10 cm debele betonske plošče vrh zida. Vsa ostala dela so potrebna, ako ostane zid ali ne. Razen tega je nemški viteški red ob prodaji sveta na Mirju izrecno zahteval, da mora ostati rimski zid ohranjen.

Obč. svetnik Potočnik je zagovarjal ohranitev rimskega zidu.

Obč. svetnik Gustinčič se je izrekel proti ohranitvi rimskega zidu, češ, da je samo spomenik suženjstva.

Obč. svetnik Mihelčič je izjavil, da vztraja pri svojem predlogu, naj se Cesta rimskih legij razširi.

Poročevalec Rueh je povdarjal. da bi znašali stroški za odvoz rimskega zidu nad po! milijona dinarjev, ako se računa, da je zid dolg 200 m, visok 2 m in širok 15 m, kar bi znašalo 6000 m8 po 100 Din. Ureditev z:du pa bi veljala le kakih 80.000 Din, ker bi se dela izvršila z lastnimi delavci In polagoma.

Sprejet je bil predlog odseka, da se rimski zid ohrani in uredi.

Nove ulice

Nato je poročal v imenu gradbenega odseka podnačelnik inž. Bevc o imenovanju novih 55 ulic in preimenovanju nekaterih starih. Tako se bo Marksov trg odslej imenoval Novi trg, s svojim starim zgodovinskim imenom.

Predlogi odseka so bili sprejeti proti glasovom soci j ali stične skupine.

Ugodilo se je pritožbi inž. Rueha, ki mu je mestni stavbni urad odrekel značaj stavbnega vodje pri zgradbi lastne hiše na Miru.

Inkorporacija pokopališča Sv. Križ in Brinja

Na predlog poročevalca personalno-

pravnega odseka obč. svetnika Urban čiča se je nato Tešilo več prošenj za sprejem v ljub-l.iansko domovinsko zvezo. Nadalje !e bilo sklenjeno, da se po sporazumu z občino Jezice inkorporirata pokopališče Sv. Križa in Brinje ljubljanski mestni občini. Vse hiše na Vodovodni cesti bodo odslej spadale pod ljubljansko občino. — Soglasno in z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se podeli šefu zdravniku tobačne tovarne v p. dr. Ho^leriu. ki ie pred kratkim praznoval svojo nOletnico, ljubljansko meščanstvo brez plačila takse. — V občinski agrarni odbor so bili izvoljeni obč. svetniki Liko-zar. Tnrk Lov^e. Meze. Pust in dr. Rožič

Tržne razmere v Ljubljani

Občinski svet je nato prešel na razpravo obč. svetnikov Tavčarja in dr. Jeriča, naj se osnuje tržni odsek 9 članov, ki bo imel nalogo razpravljati in sklepati o tržnih In aprovizacijskih zadevah. V ta odsek naj bi imenoval napredni klub 4 člane, klub SLS 4, socijalistična skupina pa 1 člana. Od časa do časa naj bi odsek zaslišal zastopnike konz umen tov in producentov.

V utemeljevanju predloga i,c obe. svetnik Tavčar poudarjal, da so upravičene pritožbe od strani konzumentov, da aprovizacijske zadeve v Ljubljani niso urejene. Na eni strani se pritožujejo zaradi draginje, na drugi strani P3* da ljubljanski trg ni urejen. Kot primer je navajal, da je bilo v zadnjem easu izdanih preveč mesarskih koncesij. Pravilno je sioer načelo, da je treba tem več konkurence, čim več je prebivalcev, pri nas pa imamo mesarje, ki prodajo le po par kg mesa na dan, kljub temu pa reflektirajo na tak zaslužek, da lahko preživljajo svojo družino. Take razmere ne morejo vplivati na pocenitev mesa. Imamo mesarjje, ki so samo eksponenti velikih tvrdk, katere diktirajo cene. Zato je treba napraviti čim prej konec kartelu veleprodajalcev. Treba je zaščititi male obrtnike, nikakor pa se ne sme

dopustiti, da bi se pod obrtnižko firmo vršile zlorabe od strani veletvrdk. Isto je z zele-njadnim trgom. Imamo branjevce, ki so popolnoma odvisni od veletrgovcev. Na ljubljanskem trgu ni pravega reda. Govori se, da bi se mogel napraviti red z novim tržnim redom, toda tudi na podlagi sedanjega tržnega reda bi se mogle urediti sedanje razmere, za kar pa je potrebna dobra volja osobja, kakor tudi inicijativa obe. sveta in drugih krogov. Na trgu nimamo izvežbanega osobja. Zato bo prva skrb novega odseka, da imenuje osobje, ki bo kos svoji nalogi. Ljubljanski trg bo treba tudi drugače preurediti. Onemogočiti bo treba, da bi prevladali prekurjčevalci, da pridejo na trg v največjem številu kmetski producenti in da ne bodo vmesni trgovci spravljali v žep glavnega dobička, d očim bi bil na drugi strani oškodovan le ljubljanski konzument.

Novi trzni odsek bo skliceval širše seje, na katere bo povabil od časa do časa zastopnike konzumentov in producentov, da bi tako prišel v stik z najširšimi na aprovizaciji interesiranimi krogi. Na ta način bo povečano direktno in pozitivno sodelovanje ljubljanske javnosti pri ureditvi tržnih razmer. V zadnjem času je povzročilo med javnimi nameščenci veliko razburjenje dejstvo, da j& bil v javnosti objavljen dopis, ki ga je koncipiral neki mestni uradnik in ki se ga je hotelo podtikati sedanji večini občinskega gveta kot njegov sklep. V tem konceptu so se dolžili javni nameščenci, da so sami krivi draginje, ker preveč popivajo in zapravljnjo. Govornik smatra, da je bila to zasebna izjava dotičnega mestnega uradnika in je tudi na seji ankete, ki je bila sklicana, bila odločno odklonjena ter je predsednik celo odvzel besedo tržnemu nadzorniku in izjavil, da se z večino obč. sveta s tako izjavo ne strinja. Obč. svetnik Tavčar je zato ugotovil, da je bilo skrajno nelojalno od strani opozicije, ker je izjavo tržnega nadzornika kolportirala v javnosti v taki obliki, kakor da se večina identificira z njo. Življenske razmere ljubljanskega prebivalstva se ne smejo demagoške izrabljati, ampak je treba pri njihovem reševanju pozitivno sodelovati.

Obč. ivetnik dr. Jeric je v utemeljevanji predloga poudarjaj da bo treba v prvi vrsti skrbeti, da bo trg dobro založen z živili, da bodo razmere na trgu tako v zdravstvenem kakor v prometnem oziru zadovoljive in da se bodo cene na trgu urejevale svobodno brez zunanjih vplivov.

Obč. svetnik Gustinčič se je izrekel za sestavo novega odseka, izrazil pa je dvom, da bi to zadostovalo. Po njegovem mnenju je treba pač izpremeniti sedanji kapitalistični red, ker je vse drugo več ali manj brezuspešno, kar se je pokazalo celo pri zadružništvu takozvanega koruznega socializma.

Njegova izjava je zbudila smeh, zlasti ko mu je socijalistični obč. svetnik Likar odvrnil, da govori tako, ker je sam >zarural< nekaj zadrug.

Obč. svetnik Likar se je istotako izjavil za osnovanje novega odseka, izražal pa je slične pomisleke kakor inž. Gustinčič.

Obč- svetnik Zaje je obrazložil razmere mesarjev in se izrekel za ustanovitev novega odseka. Izrekel se je proti dovoljevanju novih stojnic. Tako se je svoječasno dovolila stojnica Predoviču, ki je sicer par mesecev res prodajal meso par kron ceneje, poneje pa je pričel oddajati stojnico raznim najemnikom. Na trgu prodaja meso tudi Marko-vic, dobavitelj ljubljanske garnizije. Povsem mogoče jje, da prodaja tu tudi meso, ki ga morda vojaštvo samo zavrne. S trga bi se morali odstraniti vsi, ki se ne morejo izkazati z obrtnimi listi in ki niso izučeni mesarji. Pri nas imamo 40 odstotkov več mesarjev kakor na Dunaju v primeru s številom prebivalstva. To ne more biti zdrava konkurenca.

Obč. svetnik dr. Lemež je opozarjal, da obstoja kompetenčni konflikt med tržnim nadzorstvom in mestnim fizikatom. Tako je bil mogoč tudi slučaj, da je mestni fizikat dal odstraniti nehigijensko tehtnico tržnega nadzornika, ki je prodajal svoje ribe. V na-daljnem govoru je napadel obrtnike, če§ da samo izkoriščajo občino. Mali obrtniki pa se morajo zavedati, da so v duhu modernega časa zapisani poginu v prid veleindustriji in da se jih ne more umetno vzdrževati v škodo vsega drugega prebivalstva.

Obč. svetnik Rebek je zavračal izvajanja dr. Lemeža, oeg da imajo tudi obrtniki pra vico do življenja. Verjame, da bi bilo komunistom všeč zasužnjenje delavstva v veleindustriji, ker se z njim povečuje splošno nezadovoljstvo, prav zato pa je treba podpirati samostojno malo obrt. Pozdravlja ustanovitev novega odseka, ker s© bo nudila prilika vsem spoznati, kje so vzroki draginje.

Obč svetnik Rupnik je zavračal izvaja« nja inž. Gustinčiča proti zadružništvu, češ, da je zelo malo socijalistično, tem manj, ker obstoji 80 % vsega gospodarskega živ* ljenja v sovjetski Rusiji na zadružništvu. Zagovarjal je ustanovitev tržnega odseka ter navedel kot primer, da tudi na zelenjad= p.em trgu diktirajo cene veletrgovci.

Tudi obč. svetnik Musar se je izjavil za ustanovitev novega odseka.

Ob. svetnik Urbanoič se je v svoji izjavi solddariztral s stališčem javnih nameščen* cev, ki so protestirali proti postopanju mestnega tržnega nadzornika, ki je porog» ljivo pljunil na njihovo nesrečo in ki ima vse polno postranskih zaslužkov. Te krute žalitve mu javni nameščenci ne bodo nikdar odpustili in pridružuje se njihovi zahtevi, naj se ta gospod in vsi drugi uslužbenci mestnega tržnega nadzorstva, ki ne vrše v redu svoje službe, odstranijo s svojih mest ter nadomeste z drugim osobjem.

Nato je bil soglasno sprejet predlog, da se osnuje tržni odsek.

V ta tržni odsek so bili izvoljeni obe. svetniki: Likorar. Rupnik, Sterk, Urbas, GolmajeT, dr. Puntar Jeglič, dr. Ravnihar in Likar.

Seja je bila nato zaključena. Nadalje« vala se bo prihodnji torek ob 5. popoldne, ko se bo razpravljalo o ostalih točkah dnev» nega reda.

Protestni shod gostilničarjev mariborske oblasti

Dne 7. t. m. je sklicala Zveza gostilničarjev mariborske oblasti skupno z mestno in okoliško zadrugo v Gambrinovi dvorani protestni shod proti novim oblastnim davščinam, preobremenitvam od strani občin in proti ukinitvi finančnega ravnateljstva.

Shodu je predsedoval načelnik Zveze g. Andrej Oset. ki je razpravljal o novih bremenih, ki se nalagajo gostilničarstvu od strani oblastne skupščine in nekaterih občin.

G. Rosner iz Braslovč je protestiral proti novi konkurenci od strani konsumnih društev. Izdana je bila koncesija za restavracijo katoliškemu prosvetnemu društvu v Braslovčah, katerega predsednik je Župnik, tajnik tamošnji kaplan in vodja društvene gostilne je tamošnji mežnar. To društvo ima v pravilih treznost in štedljivost, v društveni gostilni pa se lahko nekontrolirano pijan-čuje, Češ, saj to ni javen lokal. Govorili so tudi gg. Holc, Emeršič, Kos in Posti, ki so ogorčeno ugovarjali proti novim davkom na vino in druge dajatve za oblastno skupščino, ki napravlja gostilničarje eksekutorje oblastnega odbora.

G. Cajnko iz Slovenjgradca je povdarjal, da je le v trdni organizaciji jamstvo, da nas upoštevajo sedanje stranke, ki imajo oblastno skupščino v rokah in da se morajo gostilničarji uveljaviti tudi pri vseh korpo-racijah, da se ne bo delalo brez in preko njih.

G.Li povšek je izjavil, da je vsaka gospodarska panoga v zvezi s politiko in da je zato gostilničarski stan zapostavljen, ker so pri nas na vladi stranke, ki ne kažejo razumevanja za moderno gostilničarstvo, ki ie predpogoj vsaricega kraja za tujski promet in ostale gospodarske panoge. Kmečki in gostilničarski stan ie vedno bolj zadolženi in ie že zadnji čas, da dobijo vlado v Beogradu in oblastno skupščino v roke ljudje, ki bodo zahtevali denar za vzdrževanje oblastnih skupščin iz Beograda nazaj, kamor se stekajo že deset let slovenski milijoni.

Soalaano so bile sprejete vse resolucije, na »hodu določena deputacija je takoj odšla k oblastnemu predsedniku ter tam zahtevala znižanje oblastnih doklad. Na shodu se je soglasno sklenilo, da stopijo vsi gostilničarji mariborske oblasti v stavko, ako se previsoke davščine od strani državnih in avtonomnih oblasti ne znižajo.

Akademska omladina proti nasilju policije

Ogorčena nad neumestnim in nepotrebnim nasiljem policije nad mirnimi manife-stanti je sklicala akademska omladina včeraj ob pol 18. v avali univerze protestno zborovanje, na katerem ie akademska omladina spontano obsodila postopanje ljubljanske policije, slasti pa policijskega uradnika Grila. Zborovanje je otvoril akademik Iskra ki le ožigosal nasilje policije in izjavil, da bodo naperili akademiki proti nit tožbo. Za njm je govoril jurist K6stel. dalje v imenu klerikalne akademske omladine g. Hribov-šek, kot zadnji pa akademik Karadjole. Po njegovem govoru je bila sprejeta sledeča

RESOLUCIJA. Akademska mladina ljubljanske univerze je sprejela ob priliki žalostnih dogodkov, ki so se pripetili pri včerajšnji narodni manifestaciji za pravice naših podjarmljenih bratov onstran meja, na svojem zboru na ljubljanski univerzi, dne 13. novembra 1928 naslednjo resolucijo:

1. akademska omladina redno nastopa v imenu naroda v korist države ler je upravičena njena bratska ljubezen do naših podjarmljenih bratov onstran Julijskih Alp;

2. akademska omladina ie izrazila svojo narodno zavest na ta način, primeren svojim nacijonalnim čustvom ter smatra, da je nihče ne more in ne sme z brutalno silo ovirati, kadar nastopa za interese svojega naroda in Človeških pravic;

3. odločno protestiramo, «la nam policija trga iz rok zastave naših neosvobojenih mest, med tem ko fašistične množice defi-lirajo pred zastavo naše Dalmacije. Obsojamo vsakogar, ki nam z brutalno silo zabranjuje nositi naše nacijonalne embleme, vedno pripravljeni, branili jih s svojo krvjo, kadar bosta to zahtevala narod in država;

4. ostro obsojamo Škandalozue Izpade in izzivanja policije, ki s svojim nastopom nosi odgovornost za včerajšnje sramotne dogodke. Smatramo, da je pod dostojanstvom našega naroda, da se naše državne oblasti pokorijo zahtevam rabljev našega naroda v Primorju;

5. smatramo za dolžnost or«ianov javnosti v konkret primeru podajali objektivna poročila, a ne izkoriščati svoj vpliv na javnost, bodisi z nezavednostjo do svobodnih nacijo-nalnih manifestacij, bodisi v politične «vrh«? tedaj, ko omladina nastopa proti zločinu, ki nam je bil storjen z vsilieno rapallsko po-sodbo;

6. akademska omladina je vedno bila m bo vedno v prvih vrstah borbe za narodne pravice ter bo na tem vztrajala v korist svojega naroda in države, posvečene s krvio svojih najboljših sinov. Zato hočemo stopati tudi mi naprej z visokimi ideali, pri pra vi jpp i vedno žrtvovati zanje »voje iMjenje.

Po protestnem zborovanju so odšli akademiki na Kongresni trg. kjer ie polici ia ta čas že razganjala množico, ki U čakala da se udeleži z akademiki napov3dane povorke po mestu. Močan kordon policije je zaprl manifestantom pot in šele na predlog zastopnikov SSLU je nadstveiTk g. Gerzi* nič dovolil obhod po Wolfovi ulici mimo

Prešernovega spomenika pre i magistrat iu po Mestnem trgu nazaj pred unlverto. Ma-

nifestanrl so se s tem zadovcljili In tako so odpadli vsi mučni incidenti in spopadi s policijo, ki bi bili tudi v pcneJeljek izostah, da Je vodil policijo trdnejši, trvidevaejši mož. Povorke se ie udsležib okrog 4000 manifestantov, ki so prepevali ia vzleti k a? t prod barbarskemu lasiljj fašizma. Pred univ^erso so se matii* ->rvi nlrno r?z?li.

£Seiež

znica

KOLEDAR. Danes: Sreda, 14. oktobra 192S; katoličani: Ivan; pravoslavni: 1. novembra, Kuz-ma i Damjan.

Današnje prireditve. Drama: »Fanny, tete, strici«. Kino Matica: »Saksofon Suzi«. Kino Ideal: »Hrepenenjem

Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Levstik, Rcsljeva cesta.

rosuefa

Repertoar Narodnega gledališča

v Ljubljani

DRAMA. Sreda, 14.: r*any, tete, strici itd. C. Četrtek, 15. zaprto.

Petek, 16.: Tarna dolgega življenja (Stvar Ma-

teropulos). A. Sobota. 17.: Svejk. Izven.

Nedelja, IS.: ob 15. uri pop.: Modri osliček Milko, mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri zvečer: Kroz s k»-edo. Izven.

Ponedeljek, 19.: KukuiH. D.

OPERA.

Sreda, 14. £aj>rto.

Četrtek, 15.: Toaca- Izven.

Petek, 16.: Boccaccio, o>pe>r<ta. D.

Sobota, 17.: Čarobna piSčal. B.

Nedelja, 18.: ob 15. uri pop. Poljska kri, operet«.

Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 19.: zajprto.

Tosca, delo nesmrtnega njojsura prelepih melodij in izredno krasne jpstT'umeo.tacije Q. Pucciiiija se poje v četrtek, dne 15. t. nt. zvečer v Ijubldanski operi. Naslovno vlogo poje ga. Zanka Vilfan KuoČeva, o kateri pravi kritika v dnevniku Dresdener An&eiger dne 6. novembra, da je bila inteodanca draždanske državo« oper* izredno srečna, ko je povabila to odlično pevko z največjim glasovnim materijalom na gostova> nje. Pravi, da ima gospa iZnka Vilfan Kuncev* brez dvoma vse izredne nadarjenosti slovanskih plemen. Njen sopran je poln prodorne zvočnosti, popolnoma naraven, umetniško iziolan, ki ima vse lastnosti, da na prvi mah fascinira publiko. Njena igra >c naravna, umetniška in estetska. Tako govori kritika o njeni kreaciji Leonore. Prav sigurno bode tudi Tosco podala na nal-diovršenejsi način. Poleg nje poje vlogo Cavara-dossiia tenorist g. Marčec, barona Scarptšjo pa g. Primožič, cerkovnik je g. Betetto. Augeloti g. Janko. Opero dirigira kapelnik g. Neffat. Predstava je izven abonmaja pri običajnih opernih cenah.

Boccaccio* za abonent« reda D se poje v ipeitcik, 16. t. m. v ljubljanski Ojperi.

Mozartova opera »Čarobna plical* pride v letošnji repertoar v soboto, dne 17. t. m. v novi inscenaciji po osnutkih profesorja g. Ivana Vavpotfiča. Predstava se vrsi za red B.

Capkova drama «Tajna dolgega življenja* se vprizori v ljubljanski drami v petek, dne 10. t. m. za abonente reda A. Zasedba oblčajns. glavno žensko vlogo igra ga. Marila Vera.

Opozarjamo na noco)fta]o predstavo vele-zabavne komedije «fany, tete, strici itd.», ki se vprizori v ljubljanski drami za abonente red* C z gno. Debeljakovo v naslovni vlogi. Izmed ostalih sodelujejo: ga Medvedova, ga. Rakar-j-erva, gna. Mira Danilova, ga. Balarkova, ga. Jn-vanova, gna. Vida, gna. Slavcev a in gna. Silva Danilova 4«r g%. Jan, Cesar. Lipah, ?anc!n, Jerman.

KIJ U C

oajboljše, najtrajnejše zato

najcenejše?

Engeiberf Dirnpiatz prijet v Solflogradu

Te dni smo poročali, da Je te Maribora pobegnil zastopnik ljubljanske tvrdke »Obla-čilnica Ilirija« Engelbert Dirnpiatz, ki je njo in več oru-gih mariborskih tvrdk oškodoval za nad 100.000 Din. Mariborska policija je za njim takoj izdala tiralico, zasledovali sta ga pa tu-dl graška fn dunajska policija.

Sled za Dimplatzom je vodila v Nemčijo in oblastim je hji0 znano, da lo namerava mož popihati preko Nemčije v Južno Ameriko, kjer ima brata. Toda daleč nI prigel, zakaj v soboto 10. t. m. so ga že prijeli in sicer na kolodvoru v Solnogradu, ko se je baš pripravljal, da se odpelje v Nemčijo. Namesto na. vlak, je moral v zapor.

Z Dirnplatzom ie p-vhegnila Iz Maribora tudi njegova ljubica Sofija Sedlačkova, kt se pa nI vozila z nJim. Najbrž se ]e ni zdelo preveč varno potovati ž njim !n zato ie ostala menda na Dunaju.

Pri Djrnpjatzu niso našli mnogo denarja. Imel je pri sebi samo 800 šilingov in 110 mark, t j. okrog 7S00 Pip Pefravdant si je nabavil novo obleko in perilo, zlato Žepno uro, budilko, pištolo jn še drugih stvaTt. Pri zaslišanju ie izjavil, da se je hotel družbi maščevati. Baje ie družbi sijajno organiziral vso kupčijo v mariborskem oVraiu, rada družba ni hotela priznati njegovega defa. Ali bodo avstrijske oblasti defravdaivta rzročile našim, še ni znano.

_

46

0956

Stev. 26]

cS C O V E N S KI NAROD* dne 14. novembra 1928.

9tMH S

Onevne vesti.

— Zaplemba »Slov. Naroda«. Prvič po prevratu je bil »Slovenski Narod< včeraj zaplenjen in to zaradi dveh citatov iz govora zemljoradniškega poslanca šauliča na včerajšnji seji Narodne skupščine. Poročila o dogodkih in govorih v NaTodni skupSčfcri so sicer po ustavi in tiskovnem zakonu imunrzirana in nefcaznjiva, se torej tudi konfiscirati ne smejo, a v današnjih razmerah o čj vi dno tudi to ne drži več. — Za svoje naročnike smo po konfiskaciji priredili drugo izdajo.

— Osnutek zakona o zavodu za zunanjo trgovino. Vlada hoče ustanovili v Beogradu zavod za zunanjo trgovino po vzoru francoskega »Office Nationa* pour la Com-merce Exterieur<. V ta namen je poslala vsem gospodarskim ustanovam okrožnico, v kateri jih prosi, da zavzamejo svoje stališče. Gospodarske ustanove so z veseljem pozdravile to misel, toda zdi se nam, da s tem našemu narodnemu gospodarstvu ne bo mnogo pomagano, kajti zavod za zunanjo trgovino naj bi bil v Beogradu in bi torej posloval nekako tako, kakor trgovinsko ministrstvo, v katerem ima glavno besedo znani načelnik Savlć, velik prijatelj demon-taie slovenske industrije. Osnutek zakona o zavodu za zunanjo trgovino pride v krat-tem v predložitev ministrskemu svetu.

— Zastopniki udruženja strojevodij pri prometnem ministru. Predsedniki oblastnih odborov udruženja strojevodij iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Subotice. Beograda na čelu i predsednikom centrale so bili v ponedeljek pri prometnem ministru, kateremu so izročili spomenice o težkem gmotnem položaju strojevodij in kurjačev. Prometni minister je obljubil, da bo spomenice proučil in storil s svoje strani vse. da se gmotni In socijalni položaj strojevodij zboliša. Najbrž pa bo ostalo vse pri obljubah, kajti gospoda v Beogradu nima Prav nobenega raz* umevanja za železničarje, kakor ga nima za druge državne nameščenec,

— Novi direktni vlaki. Na Dunaju se je vrnila nedavno konferenca o novem voznem redu in direktnih vlakih v mednarodnem prometu za leto 1029-30. Po novem voznem redu bo znova uveden brzovlak na progi Praga — Bratislava — Petržalka — Zagreb — Sušak — Reka, ki bo imel zvezo s parni-ki. Prihodnje poletje bo uveden tudi brzovlak med Bratislavo in Trstom, ki bo vozi'1 preko Madžarske in Jugoslavije.

— Nove pogodbe med Češkoslovaško In Jugoslavijo. Pogajanja o okvirni trgovinski pogodbi in konzularni konvenciji med Jugoslavijo in Češkoslovaško so zaključena. V nondeliek ie bila končana redakcija besedila tako. da more biti pogodba parafirana in da so jo v torek podpisali delegati obeh držav. V okvirni pogodbi so urejena vsa sporna vprašanja glede medsebojnega postopanja s pripadniki druge države, postopanja s trgovinskimi dTUŽbami, trgovinskimi potniki in zastopniki itd. O tarifnih zadevah se bodo pogajanja nadaljevala in češkoslovaški krogi menijo, da bo težko doseči sporazum, ker so baje nekatere zahteve jugoslovenske delegacije nesprejemljive.

— V naše državljanstvo sta sprejeta železniški nadrevident iz Maribora Ludovik Arnin-ruster in učiteljica iz Sv. Florijana Ana Prankovič.

— Iz državne službe. Premeščen je od zradbene sekcije v Bjelovaru h gradbeni sekciji v Kninu inženjer Milan Ravi-ikar. V višjo skupino je pomaknien sreski sanitetni referent v Novem mestu dr. Viktor Grego-rič.

— Zavarovanje potnikov in prtljage na naših železnicah nI obvezno. Vse naše postaje so dobile svoj čas nalog, da pri izdajanju voznih listkov in sprejemanju prtljage* opozarjajo potnike na možnost zavarovanja. Nekatere postaje so pa začele lepiti zavarovalne znamke na prtlhzo in pobirati pristojbine, ne da bi vprašale potnike, če hočejo prtljago zavarovati. Generalna direkcija državnih železenic je dobila v tej zadevi več pritožb in zato je prepovedala lepiti na prtljago zavarovalne znamke brez pristanka potnikov. Zavarovanje potnikov :n prHjage na naših ždeznicah ni obvezno.

— Parcelacija državnega posestva Bebe. »Službene Novine« objavljajo pravilnik, do katerem se bo del državnega posestva Belje parcelira! in razdelil med begunce iz Madžarske, optante, dobrovoljce in druge siromašne agrarne interesente. Mednarodno sodišče v Haagu spora, ki je nastal zaradi Belja med našo državo in bivšim lastnikom nadvojvodo Friedric.u.rn, ce ni rešilo.

— Udruženje rezervnln oficirjev — red-odbor LJubljana. Vsem članom je bila poslana zaupna okrožnica, v kateri so ponatisnjeni dokumenti; kdor Je ni prejol, naj jo reklamira v pisarni pododbora Izredni zbor se vrši v soboto. 17. novembra Sh 20. uri v veliki dvorani Kazin;, Konartsn h g 1. — Uprava ljubljanskega pododbora.

— Komisija za cenitev dohodkov od zemljišč. V ponedeljek se vrši v Beogradu sestanek komisije za cenitev dohodkov od zemljišč v svrho obdavčenja po novem davčnem zakonu. Za predsednika ie bil Izvoljen dr. Gjuro Šurmi« kot zastopnik Hrvatske in Slavonije, za podpredsednika pa Milan Kostič. Včeraj so se pričele v generalni direkciji katastra redne seje.

— Zakaj premeščajo konzularne uradnike. Naša konzularna služba je pod vsako kritiko. To čutijo na lastni koži vsi, ki se morajo v inozemstvu obračati na naše konzulate. Redki so konzuli in konzularni uradniki, ki skrbe za naše izseljence in jim po svojih močeh pomagajo. Taka rzjema je bil

konzul Stanodević v San Franciscu. Našim Izseljencem je rad pomagal in bil je splošno priljubljen. Toda naenkrat so ga premestili v Beograd, pozneje pa za generalnega Konzula v Newyork. Ker je pa tudi v Newyorku pokazal veliko razumevanje za interese naših izseljencev, so ga premestili nazaj v Beograd. Zaman so bile vse prošnje naših Izseljencev, da bi pustili Stanojevića na svojem mestu. Na njegovo mesto so poslali nekega Todorovića, ki ga nihče ni maral. Tudi v Buenos Airesu je bil do zadnjega vicekonzul Bosanec Had žic. vesten, marljiv in sposoben konzularni uradnik, ki se je zelo zavzemal za naše izseljence. Pa tudi njega so premestili.

— Popravek. Pogreb ge Antonije 2irov-nik, soproge I. strojnega mostra mestnega vodovoda v pok. se vrši v četrtek, dne 15. novembra 1928 ob 2. uri pop iz hiše žalosti Janežičeva cesta 12 (mestna hiša na Pra* lah), in ne kakor Je bilo pomotoma v naznanilu iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.

— Slovenci v Ameriki. Najstarejši slovenski ameriški naseljenec Je menda 90-letni Martin Simonič iz Portervilla v Kaliforniji. Starček je kljub visoki starosti še vedno zdrav in čil. V Ameriko }e prišel že leta 1870, torej pred 58 leti. — Dne ZX. oktobra je umrl v kraju Forest Lake, država Michigan, slovenski delavec Jožef Frank. Pokojni je bil doma nekje iz Primorskega.

— Kraljevič Marko 1929. Za šolsko mladino je izdala Družba sv. Cirila in Metoda tudi za leto 1939 prav ličen koledarček Kraljevič Marko. Nedvomno bo našo mladino, zlasti malčke koledar razveselil, saj prinaša bogato zbirko povestic in dogodkov izpod poresa naših mladinskih pisateljev. Lepe so tudi ilustracije. Šolska upravitelj-stva prosimo, naj koledar priporoče mladini, saj stane samo 6 Din, Trgovci imajo popust. Naroča se pri družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.

— Vreme. Vreme se zopet kisa in barometer je začel padati. Vremenska napoved pravi, da bo topleje, večinoma oblačno vreme in da padavine niso izključene. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, povsod drugod Pa več ali manj oblačno. Temperatura je bila včeraj še povsod nazka, danes je pa žc nekoliko poskočila. V Splitu je bilo vče* raj 16, v Zagrebu H, v Skoplju 10, v Ljubljani 9.9. v Mariboru 9 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znašala 5.5 stopinj.

— Oboleli ljudje lahko dosežejo z vestno porabo prirodne grenčice »Franc Josef« vitko postavo. Mnogi profesorji priporočajo tudi »Franz-Josefovo« grenčico kot izborno sredstvo proti žalitvi srca. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 36-T

Greta Garbo

v fdkrou

„Ž e n a"

ie božanska in nepozabna. Njene oči potiuibttajo njeni poU-ubi oma-mtyo, njeni pogledi vfigajo sleherno srce I Pride! Prid«! Pride! Pomnite!

Iz I'Vtkane

—lj Jadranašem! Ponovno ugotavljamo, da je za vse Jadranaše in Jadranašfce volitev v SSLU v soboto, dne 27. t. m. strogo obvezna. Počivamo Vas, da brezpogojno oddaste svoje glasove Usti ENOTNE NAPREDNE OMLADINE, ki Ima značko C. Ker se pojavljajo vesti, da kandidiralo na stanovski lisci delavne omladine JadranašI, poudarjamo, da ni na tej nobenega člana JNAD Jadrana in so vse te govorice povsem neutemeljene. — Odbor.

—U Aretacije komunistov v Ljubljani. Zadnje demonstracije proti rapallski pogodbi in vsi žalostni dogodki, ki so bili z njimi v zvezi, so dali policiji zopet povod, da je izvedla obširno preiskavo proti komunistom in da je aretirala številne komuniste, med njimi več delavskih voditeljev. Policija trdi, da so incidente večinoma izzvali ekstremni elementi in da so komunisti organizirali napad na policijsko stražo na Miklošičevi cesti. Koliko komunistov je bHo aretiranih, dozdaj ni znano, ker policija noče dati nobenih informacij. Aretirani komunisti so bili včeraj in dane« na policiji zaslišani, obenem pa policija še nadaljuje racijo za komunisti.

— lj K obubožanju našega ljudstva nam pišejo: Zadnjič ste poročali, da kaže pobiranje milodarov na ljubljanskih pokopališčih, da bodo morala vsa dobrodelna dru^ štva prenehati s svojim delovanjem, Če pojde tatko naprej'. K temu je pripomniti, da je Kranjska hranilnica ustanovila nebroj dobrodelnih zavodov in naprav v Ljubljani in tudi drugod po Kranjskem iz svojega dobička, ki ga je imela na račun vlagateljev. Ustanovila je med drugim hiralnico, Marijin dom, Marijanišče, otroško bolnico, Josefi-num, Ljudski dom in zavetišče za neozdravljivo bolne. Vsi ti zavodi so zdaj bogati, do-čim so se vlagatelji Kranjske hranilnice radi devalorizacijc krone obrisali pod nosom.

—lj Koncert muzike dravske divizijske oblasti se bo vršil 19. t. m. in ne 12., kakor je včeraj poročaj tiskarski škrat.

—Jj Merkurjev Ples. Trgovsko društvo *Merkur« priredi dne 19. januarja 1929. v veliki dvorani ter stranskih prostorih hotela Union v Ljubljani svoj tradicijonalni »Merkurjev ples<, na kar opozarjamo cenjena draštva v blagohotno trvaževa-nje. 86£,n Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi v petek, lf>. t. m. prof. Ivan Noč v veliki kazinski dvprapi: 1. Bacn*Noč: Or«. geljski koncert a- mol, v priredbi za kla* vir. 2. Rameau - Godovsky: Sarabanda in

Rigandon. 3. Bratom s: Rapsodije op. 79 in Balada op 118. 4. Schumann: Carneval, op. 9 5. Ške rjanc: Klavirske skladbe. 6. Marx: List v albun. 7. Glaznnov: Miniature. 8. Debussv: Danse e-dur. 9. Liszt: Etude de Paganini. Vstopnina kakor navadno in pred-prodaja vstopnic na običajnih mestih.

Dr. Josip Cerin priredi z orkestrom muzike drav. div. oblasti tudi v letošnji koncertni sezoni več simfoničnih koncertov. Pivi koncert, ki se vrši v ponedeljek, dne 19. t. m., je posvečen našemu ujedinjenju. Zato se bo v začetku programa izvajala državna hhnna. Ostali del programa tvorita dva Bachova korala, dalje Milenko Pau-novičeva Jugoslovanska simfonija in Cesar Franckove simfonične varijacije za klavir in orkester. Pri tej točki sporeda sodeluje naša odlična pianistka cdč. Jadviga Po-ženelova. Orkester sam je pomnožen z godbeniki mariborske vojne muzike. To bo drugi simfonični koncert v letošnji sezoni. Dr. Čerinovo namero, tudi letos prirediti več simfoničnih koncertov, moramo tem topleje pozdraviti, ker so ravno ti koncerti pri nas zelo redki. Predprodaja vstopnic v Matični kniigaml.

Akademska Filharmonija iz Prage,

simfonični orkester, koncertira v Ljubljani v soboto, dne 24. t. ni. in sicer v Unionski dvorani. 66 članov praškega akademskega orkestra prične ravno danes s koncerti v Jugoslaviji in na povratku proti svoji domovini koncertira tudi v Ljubljani in Mariboru. To naj velja kot prcdnaznanilo, spored priobčimo prihodnje dni.

—lj Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes 14. t. m. ob pol 20. zvečer na moškem učiteljišču. K polnošteviln; Jclež-bi vabi odbor.

—-lj Požar. Včeraj ie izbruhnil ogenj v baraki kraj stadiona na Dunajski cesti. Goreti je začelo v stanovanju Roze Korenove, kjer je planem švignil iz štedilnika in se naglo razširil na stene in strop. Ogenj so takoj opazili delavci z bližnjega stadiona, prišli so naglo na pomoč in znosili vse pohištvo na prosto. Na pomoč so bili pozvani tudi gasilci, vendar so delavci že popreje sami pogasili ogen. Škoda ni velika, zgorelo je samo par podob in drugih malenkosti, ter 400 Din, spravljenih za podobo na steni.

— Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, LJubljana, Stari trg 9. 53-T

Srajce za gospode

Prvovrstna izdelava! - Lastni izdelek! .Bele. najfinejši sifon od 55 do 06 Din; modni ceilr z 2 ovratnikoma od 58 do 80 Din; najfinejši mako cefir in svilen poipelin od 90 do 125 Din; zelo trpežne delovne srajce od 30 Din naprej; spodnje hlače, barhent in gradi od 32 Din naprej, triko* srajce, maje in hlače od 32 Din naprej, kakor tudi veliko izbiro prvovrstnih modnih cefirjev in šMona

po izredno nizkih cenah nudi: F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.

Iz Celja

—c Otvoritev Sokolskega doma v Ga-berju. V ponedeljek zvečer se je ob lepi udeležbi Sokolstva, aktivnega in podpornega članstva, izvršila zopetna otvoritev Sokolskega doma. Po dolgih 14. letih so se zopet odprla vrata sokolske telovadnice v Gaberju. Društveni starosta dr. Milko Hra-šovec je v svojem govoru pozdravil članstvo in nato orisal zgodovino Sokolstva v Celju in posebej še zgodovino Sokolskega doma, 2u>pni starosta Jože Smertnik je v svojem nagovoru apeliral na Sokole telovadce in telovadkinje za vztrajno sokolsko delo v Gaberju. Prosvetar dr. Mejak se je v svojem govoru spominjal obletnice Ra-palla. Takoj po izvršeni otvoritvi se ie v telovadnici pričela telovadba, v restavracijskih prostorih pa družabni večer.

—c Še vedno tatvine koles. V ponedeljek opoldne je nezenan zlikovec ukradel iz veže delikatesne trgovine Stegu na Dečkovem trgu posestniku Štefanu Podlesniku iz Velike Pi resice kolo znamke »Kozmos c vredno 150 dinarjev.

—c Aretirana ie bila radi vlačuganja in tajne prostitucije neka Pepca. ki ima moža v Mariboru. Oddana je bila v bolnico, ko se ozdravi, pa sledi sodnijska kazen.

—c Ustanovitev rešilnega oddelka v Celju. Pomanjkanje take ustanove je v Celju občutno. Članstvo gasilnega društva je ra-devolfje pripravljeno žrtvovati v ta namen svoj prosu* čas in nuditi brezplačno pomoč. V dosego tega gotovo plemenitega in nesebičnega namena pa žal primanjkuje potrebnih denarnih sredstev, Člani gasilnega društva bodo prihodnje dni dostavljali meščanstvu nabiralne pole. Prispevki bodo le tedaj obvezni, če bo uspeh nabiralne akcije povoljen. Apelira se na meščanstvo. da daruje po svojih močeh.

Praktični Žid.

Žid Silberstein si izbere v trgovini večjo itmožjno blaga in odide z njim ne da bi poravnal račun. Trgovec skoči za njim in kriči, naj blago plača. Siiberstein pa gre mirno naprej in mrmra sam Pri sebi: — Sai tudi meni ljudje rje plačajo.

V cerkvi.

Župnik pokliče ženo nekega čuplja-na in jf pravi ogorčeno; — Vaš mož se je včeraj v cerkvi nedostojno vedel. Sredi pridige je vstaul in odšel.

— To mu morate odpustiti, gospod žiipriik. Siromak hodi v spanju.

Pisane zgodbe iz naših krajev

Slovenec aretiran v Zagrebu. — Beg dveh nevarnih razbojnikov. — Velik vlom sredi Novega Sada. — Električni tok jo je ubil«

Kakor smo že poročali, je zagrebška policija zadnje čase aretirala že več vlomilcev, članov nevarne vlomilske tolpe. Policija je menila, ko je pred tednom aretirala sedem takih zlikov-cev, da bo imela mir vsaj za nekaj časa pred vlomilci, ki jih je v Zagrebu vedno več. Po aretaciji vlomilske druž. be, ki je oplenila tri blagajne, je policija dobivala dain za dnem prijave o manjših tatvinah "in vlomih. Policija je ugotovila, da gre za vlomilce, ki so se specializirali na manjše tatvine in vlome, ki pa zato niso rvič manj nevarni tuji lastnini, kakor njihovi tovariši. Med vlomilci na drobno so zelo nevarni in predrzni tipi, ki izvršjo po več vlomov in tatvin ob istem času v istem stanovanju in odidejo, čeprav samo z ukradeno nogavico. Med temi je tudi mnogo priložnostnih tatov, ki so brez posla in žive v bedi ter se preživljajo z manjšimi tatvinami. Te policija težje izsledi kakor pa profesionaliste, ki jih ima že v evidenci in pozna njih odtise prstov. Zadnje dni je beležila zagrebška kronika več manjših tatvin in vlomov. Ivan Papulja, hišnik iz Boškovi-čeve ulice, je prijavil redarstvu, da je neznan lopov vlomil v podstrešje Magdalene Hrženjak, ki stanuje v isti hiši. Vlomilec je s silo odprl vrata in prebrskal vse kovčege. Nato je vlomil v podstrešje Berte Cuker ter končno še v stanovanje Hrženjakove. Premeta! je stanovanje in bil tako predrzen, da se je Še oblekel v ukradeno novo obleko ter pustil v kotu svojo staro in razcapano obleko. Policija je zaman iskala drznega vlomilca, ki se pa ni dolgo veselil svobode, kajti policija ga je včeraj ujela, ko je vlomil v klet Vatrosla-va Vidoviča. Tu so ga jujeli in ga oddali stražniku, kateremu je izpovedal, da se piše Ivan Bergant, rojen v Gorenjih Gorjih na Gorenjskem. Priznal je, da je izvršil vse prej omenjene vlome in tatvine. Bergant je živel v Avstriji in je prišel šele pred tedni v Zagreb. V Avstriji ie bil v zaporu zaradi raznih deliktov, dokler ga niso izgnali v Jugoslavijo. V Zagrebu je nadaljeval svojo vlomilsko prakso, pa ni ime! posebne sreče. Po aretaciji Ivana Ber-ganta je bilo na zagrebških stražnicah prijavljenih še Šest manjših tatvin in vlomov. Policija je mnenja, da je Bergant član vlomilske tolpe, ki posluje v Zagrebu «na drobno», čeprav je izjavil, da nima komplicev.

¥

Iz Šibenika poročajo, da sta pred-snočnjim pobegnila iz zaporov okrožnega sodišča dva nevarna razbojnika, ki sta bila svoječasno strah in trepet ondotnega prebivalstva. Eden pobeglih razbojnikov se prše Medic Todo-rov in je rodom iz Bijeline pri Benkovcu. Star je komaj 27 let in je bil nedavno obsojen na smrt zaradi roparskega umora. Pozneje je pa bil pomi-loščen na dosmrtno ječo. Drugi pobegli kaznjenec je Božo Mltrov, 42 let star iz Galovca pri Biogradu. Obsojen je bil na 10 let ječe zaradi soudeležoe pri detomoru. Razbojnika sta pobegnila y kaznilniški obleki. Najprvo sta prepili-la okove in nato še mreže na oknu. Iz rjuh sta naredila vrv in se spustila iz prvega nadstropja na dvorišče ter odtod v sodmikovo sobo, kjer sta še mimogrede pregledala predale. Iz sodnikove sobe sta pobegnila na prosto, ne da bi ju kdo opazil. Alarmirana je bila vsa policija in orožništvo v Sever-

Prenos malarije pri transfuziji krvi

Nenavaden slučaj se je pripetil te dni na Dunaju. Pri transfuziji krvi so štirje bolmki oboleli na malariji, ki pa k sreči ni nevarna. Na oddelku Piska-ček v splošni dunajski bolnici se je morala neka ženska nedavmo podvreči težki operaciji. Pri operaciji je izgubila preveč krvi in zato je bila potrebna transfuzija krvi. Za transfuzijo so porabili nekega mladeniča, krt je proti primernemu plačilu odstopil svojo kri.

Bolnica je okrevala, toda kmalu Je obolela na malariji. Na Ortnerjevi kliniki so dognali, da je bila malarija nerešena pri transfuziji krvi. Zaslišali so omenjenega mladeniča, ki je izpovedal, da si je malarijo nakopal pri vojakih v Italiji, da pa ni vedel za njo. Mladenič je že štirikrat žrtvoval svojo kri in zdravniki so dognali, da so tudi Prvi trije bolniki dobili malarijo. Ofcu-ženje pa ni nevarno in se bo dala ma-inrija pregnati s kininom.

Zemlja bo kmalu preohljudena

Vprašanje, ali in kdaj bo zemlja preobljudena. je že od nekdaj zanimalo matematike, sociologe in strokovnjake na polju narodnega gospodarstva. Nemški profesor dr. Heurvig se je nedavno lotil tega problema In spregovoril o nevarnosti, ki preti človeštvu, če se bo tako hitro množilo. Število prebivalcev našega planeta naraste povprečno vsak dan za 50.000 ali za 18 milijonov letno. Število porodov vedno preseda število smrti. Letos bo na svetu že 1920 milijonov ljudi. Tudi če bi to število ne bilo točno za kakih 70 do 80 milijonov, dosežemo najpozneje v 10 letih 2 milijardi. Začetkom preteklega stoletja je pa bilo na svetu komaj 900 milijonov iji^dj.

ni Dalmaciji. Sodi se, da bosta begunca kmalu zopet v celici, odkoder se jima je posrečilo pobegniti. Razboimka sta pri zasliševanju izjavila, da se bosta osvetila nad pričami, ki so pričale proti njima.

★

Novosadska kronika je obogatela za drzen vlom. V noči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci vlomili v pisarno grško * orijentalske cerkvene občine ter odnesli iz jeklene blagajne 44.000 Din. V stari škofovski palači kraj pravoslavne cerkve je pisarna gr« sko*orijentalske cerkvene občine. Pi« sarno so zaprli v nedeljo dopoldne in v ponedeljek jo je odprl cerkovnik Ivan Nešič. Našel je pa notranja vra* ta priprta in jc takoj slutil, da se je nekaj pripetilo. Njegovo slutnjo so le potrdili razmetani akti, odprti predali in splošen nered v pisarni. Jeklena bla« gajna je bila vlomljena. Bilo mu je ta« koj jasno, da gre za vlom. Obvestil je policijo in svoje predstojnike. Policij* ska komisija je ugotovila, da so vlo* milci odprli vrata pisarne s ponareje« nim ključem in nato vlomili v blagajno ter jo oplenili. Pred tem so pa vlomilci preiskali vse predale. Iskali so najbrž ključe blagajne. Blagajna je bila navr* tana na dveh krajih. Vlomilci so odne* sli 44.000 Din, od katerih je pa pripa« dalo cerkveni občini samo 4.000 Din, ostanek 40.000 Din je bila pa last bla« gajnika cerkvene občine. Vlomilci so pustili v blagajni drobiža za 350 Din. S tem plenom očividno niso bili zado< voljni in so se lotili še druge blagajne, ki je v pisarni. Navrtali so jo, gotovo jih je pa nekdo med tem zmotil, ker niso končali zapečetega dela, temveč so pobegnili. Še prej so pa obrisali obe blagajni z blagajnikovo suknjo, ki je visela na obešalniku in so si umili roke v umivalniku, da bi jih ne izdali odtisi prstov. Nedavno je bil izvršen v No* vem Sadu vlom v pisarne in blagajno zavarovalne družbe «Herceg < Bosna». Blagajna jc bila vlomljena na isti na* čin, kakor blagajna cerkvene občine. Zato se zdi, da gre za isto vlomilsko družbo, ki pa bo po mnenju policije kmalj pod ključem.

Včeraj je nenadoma umrla v Zagre* bu soproga kavarnarja Adolfa Lauša, Hermina Lauš. Njena nenadna smrt je vzbudila v Zagrebu, kjer je pokojnica dobro znana, upravičeno začudenje. Laušova je bila navadno v blagajni ka« varne svojega moža. Včeraj ji je pa postalo nenadoma slabo in zato je od* šla domov in vzela kopel. Imela je na« vado, da se je vedno zaklenila v kopal# nico. Kopel ji je bila gotovo prevroča in postajalo ji je vedno slabše. Zato je vstala, da bi pritisnila na električni zvonec ter poklicala služkinjo. Ker je bil zvonec slabo izoliran in je mokrota na roki še ojačila tok, je Laušovo električni tok na mestu ubil. Služkinja je planila v kopalnico, ki je pa bila od znotraj zaprta. Zaman je trkala in raz« bijala po vratih. Nato je telefonično obvestila kavarnarja, da je njegovi že* ni zelo slabo. Kavarnar je s silo vlo« mil vrata kopalnice in našel svojo ženo Že mrtvo. Z desno roko »e je krčevito oprijemala električnega zvonca, na dla* ni se je pa poznala opeklina od clek* trične iskre. Poklicali so zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt. — Zdravniška komisija jc ugotovila, da jo je ubil električni tok.

Kljub epidemijam, elementarnim katastrofam in morebitnim vojnam se bo število ljudi na zemlji čez 100 let po. dvojilo. Svetovna vojna je zahtevala 35 mili)onov žrtev, kar je pa zadržalo porast Števila ljudi samo za dve leti. Če bo higijena tako uspešno napredovala, da bo umrl samo neznaten del novorojenčkov in da bo borba proti raznim epidemijam še uspešnejša, se bo Število ljudi na zemlji najpozneje čez 120 let podvojilo. Leta 2050 bo torej na svetu 4 milijarde ljudi, 1. 2150— 2200 pa že 8 milijard. In učenjaki so izračunali, da r* to največje število ljudi, ki se morejo na zemlji preživljati. Nekateri pravijo celo, da more zemlja preživljati največ 6 milijard ljudi. To bi pomenilo, da bo zemlja čez 200 let pr'eobljudena, če si človeštvo ne bo znalo pomagati iz zadTege. Toda ljudje so vedno bolj iznajdljivi ln če jim bo pretila nevarnost preobljudenosti. bodo začeli izsuševati močvirja, cela jezera ln morake zalive, kjer ie mnogo rodovitne zemlje, ki ne prinaša zdaj nobene koristi. Ni tudi izključeno, da bodo izdelovali naši potomci sintetično hrano.

Smrtonosni skok -

(Looeons the Loop) ie veleftlm. izdelan s sodelovanjem mdfeoiifih svetovnih artistov. rUMtwnt)te dresure slonov, levov la div J i Ti zveri! Pride! Pride! Pridal Prida!

— Službeno Iz LHP. Seja upravnega odbora se vrti v četrtek 16. t. m. ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. K seji se poziva Godier Albina <SK Ilirija). M Tajnica.

Strmo 4.

tSDOVENSKI NAROD* dine 14. novembra 1928.

Stev. -61

Roger de Beauvolr:

Sužnja

Roman.

— Sem Cagliostro, tisti Cagliostro, ki ste ga prezirali v Parizu in pred katerim drhtite v Benetkah. Visokost, vi ste mi ugrabili žensko, nad katero sem imel popolno oblast, oblast, ki je zdaj samo še senca, ker ste jo vi štrli. Pravkar sem vam dejal, da vas obdolžitev iz vaših ust pogubi, da zadostuje le besedica, ki jo izrečete proti meni pred sodniki, pa padeta z vašo glavo še dve. Izhrrajte zdaj med seboj in menoj. Ozrite se kamorkoli, izgubljeni ste. Doža ali Safiinega moža zadene ista kazen. Izpustite me torej in takoj uničim listine, ki prete vam in dvema dragima bitjema. Sovražim Benetke, zapustim jih. Ce pa hočete, da bo ponarejalec denarja obsojen, si zapomnite, Visokost, da dam obsoditi doža!

— Kaj se ne bojiš nevarnosti te kupčije, brezvestni lopov? Kaj si pozabil, da si v mojih rokah?

— Vi ste v mojih, Visokost. Meni je pač vseeno, kje poginem, v Parizu ali v Benetkah! Smrti se ne bojim, samo da bom videl trojno usmrtitev. Kdor je trpel kakor jaz, si pač lahko privošči tako osveto.

Grofov cinizem, njegova flegmatičnost, osobito pa strašno orožje v njegovih rokah je zadelo Alessandra kakor strela iz jasnega. Zadnjič se je ozrl na Cagliostra. Potem je položil roko na srce, da potlači silino utripanje, in je odgovoril:

— Bodi brez skrbi, ovadim drugega, pravega ponarejalca.

— Katerega?

— To se tebe ne tiče.

— Prisežete?

— Na listine, ki jih imaš v roki, na Krista, ki bo sodil nekoč tebe in mene.

— Imam Vašo prisego Visokost. Evo Telekijeve listine, tu je Ottalovo pismo.

— Končno! — je zašepetal dož. Zagrabil je listine in jih sežgal.

In ker Cagliostro ni hotel oditi, je dejal:

— Zdaj, zdaj pokličem inkvizitorje. Skrit v tem kotičku boš lahko slišal vse, kar bom govoril z njimi. Zbogom. Pojdi! Ta tajna vratca vodijo na hodnik.

Porinil je grofa v sosedno sobo, potem je stal nekaj časa na pragu, vzravnan, nepremičen in bled kakor po težkih sanjah.

— Da to težko in čisto žrtev sem moral doprinesti sebi in tebi, bože moj. Nji se zdaj ni treba več bati smrti, nji, ki je bila do danes edini predmet mojih misli mojega življenja. Napišem sodnikom, da bo ustreženo njihovi zahtevi. Prosil jih bom, naj mi dovolijo še zadnji pogovor. Ziana, Ziana rešim te, da! Mož z otoka sv. Angela je gotovo pripravljen. Prepričajmo se!

Dož je pozvonil in takoj se je pojavil eden njegovih častnikov, tisti, ki je spremljal Ziano in njenega očeta v ječo.

Alessandro je na hitro roko napisal nekaj vrstic inkvrzitorjem, sedečim v sejni dvorani. Stražarju palače je izročil pismo, sam je pa vprašal častnika:

— No torej, kaj je novega, Andreo?

— Visokost mutec z otoka sv. Angela, kateremu sem odnesel vaše pismo, je tu. Na vaše povelje je izposloval zidu in njegovi hčerki dostop na smirnsko ladjo. Sam ju je spremil na krov.

—Dobro, toda čas hiti, Andreo, pr>i-vedi jetnika znova sem in reci mutcu. naj Čaka na hodniku in pride...

— Saj je že tam, Visokost, s svojim kaftanom, bodalom in črnim obrazom. Bog mi odpusti grehe, podoben je pravemu razbojniku. Vso pot je baje molil rožnivenec. Njegova gondola čaka pri mostu vzdihi jaje v.

— Vem, koliko ie vreden, če ga Človek potrebuje. Pokliči ga, Ti pa stopi ta čas v ječo. Tu so ključi moje sobe, pri vedi hitro Ottala in Ziano.

Častnik je odšel in namignil na hodniku maitcu, da bi rad dož z njim govoril.

Mutec je stopil in se do tal poklonil dožu.

Bil je še mlad mož zagorelega obraza, visoke postave. Na sebi je imel progasto obleko s širokimi rokavi, za pasom oster nož z izrezljanim levom sv. Marka, v desnici pa medeninasto kolajmo, ki jo je moral pokazati pri vhodu v doževo palačo.

— Ti si, Orsato? Imaš moje pismo? — je vprašal dož.

Mutec je pokazal dožu pismo, ki mu ga je bil prinesel častnik.

— Ti je znana težka naloga, ki te čaka?

Mutec se je nasmehnil in pokazal vladarju svoje bodalo.

— Pomni, da mi jamčiš za to, kar mi je najdražje na svetu. Orsato, bil si obsojen na smrt in rešil sem te. Imaš še zapestnico, ki sem ti jo dal zato, ker si me med uporom v Ferrari spremljal?

Mutec je pokazal dožu zapestnico na roki.

— Bodi torej pripravljen. Slišim, Andrea, — je dejal dož in prisluhnil.

Častnik se je res vračal z zidom in njegovo hčerko. Ziana ni več plakala. Iz njenih krasnih oči je odseval žarek upanja.

— Vse je izgubljeno! — je zašepetal dož Ottalu na uho. — Neki lopov, moj sovražnik, se je polastil listine, ki si jo neprevidno izročil notarju Ber-nardiju. Bernardi je bil tajni vohun inkvizicije. Tega nisi vedel. Zdaj me pa poslušaj. Orsato vaju spremi na varen kraj, jaz pa spregovorim z inkvizitorji. Ottale, dovolj dolgo si me spremljal v mojem žalostnem in težkem življenju, da veš, da te ljubim. Zaupam ti Ziani-no srečo, svoboden si.

Svoboden? — je vprašal žid. — A kdo je bil krivec? To moram vedeti.

— Beneška inkvizicija in njena tajna. Samo da ima ona moč, neomejeno, tiransko moč, kakor sam veš. Ottale, svoboden si, toda v Benetkah nisi več varen. Beži torej, pojdi s tem možem in bodi prepričan, da te bom znal pred sodiščem oprati vsakega sumničenja.

Tisti hip je dož zadrhtel pri pogledu na kazalec stenske ure, ki je kazal, da se bliža čas, ko se vrnejo inkvizitorji. Na obrazu se mu je poznala otož-nost, bolest in svečanost. Ko je stisnil Ziani roko, je kanila na njo vroča solza in moči so mu odpovedale.

— Svobodna, toda svobodna brez vas! — je ponavljala vsa iz sebe in zrla na doža.

— Svobodna brez mene... Ziana, — je dejal in zadnjič poljubil angelsko čelo. Človek bi dejal, da so bile njegove ustnice že mrtvaško hladne.

— Ottale, — je odgovoril dož, — moževim nogam.

— Naj to dete odide prvo, — je vzkliknil, — jaz pridem za njo, Visokost. Sai imam tudi jaz pravico prisostvovati tajni obravnavi proti vam. Hočem in moram!

— Ottale, —e odgovoril dož, — moraš me ubogati. Glej, ura bije...

In dož je pokazal Židu na uro. Na hodniku so se začuli koraki, prihajali so inkvizitorji.

Alessandro je brž naročil mutcu, naj odvede Ziano, in mož jo ie odnesel onesveščeno v gondolo.

— Del žrtve je doprinešen, — je dejal dož in se ozrl na vrata, skozi katera je odnesel mutec Ziano. — Preostaja še drugi del.

Obrnil se je in zagledal Ottala.

— Prvič v življenju vas ne bom ubogal, Visokost. Ostanem tu, — je dejal Žid. — Smirnska ladja odpluje čez eno uro.

XIII.

Tričlansko sodišče.

Ko so inkvizitorji stopili v doževo sobo, so našli Allesandra svečano mirnega. Tik pred njihovim prihodom je bil ogrnil brokatast plašč in se pokril z doževim klobukom.

— Da bo spoštovanje do sodnikov tem očitneje, se spodobi, gospoda, da vladar ne pozabi, kaj mu nalaga njegovo dostojanstvo. Zagovarjati se moram v doževih oblačilih. Pripravljen sem.

— Najprej moramo dati odvesti tega Žida. Njegova prisotnost nasprotuje določbam državne inkvizicije.

— Ta mož je nedolžen, zagotavljam vas, — je dejal dož ognjevito.

— Zaenkrat ostane naš jetnik.

— Ali prizanesete temu starcu, če zveste, kdo je pravi krivec?

Makulaturni papir

kg a Din 4°-orodaia uorava ..Slov. Naroda

i •

Očividec o strahovitem pustošenju Etne

Pretresljivi prizori med erupcijo. — Lava je uničila 700 hiš in 1200 oralov rodovitne zemlje. — 5000 ljudi brez strehe. —

Vulkan se je že nekoliko pomiril.

Iz Taormine, ležeče v krasni, vedno zeleni pokrajini Sicilije, se odpira proti jugovzhodu divna panorama mogočne* ga vulkana Etne. Ob vznožju so celi gozdovi pomaranč in mandljev, med njimi se razprostirajo nepregledni vino* gradi, v katerih prideluje prebivalstvo vsako leto ogromne količine najboljše* ga vina. V novembru se zavije navad* no vrh Etne že v snežno odejo in tako je vulkan z belo glavo sredi cvetoče

pokrajine še lepši. Etne pred par leti še nisem poznal, toda dim, ki se nepre= stano vali iz glavnega žrela, me je opo* zoril, da vidim pred seboj vulkan, ki je že 1. 393 pred Kristom uničil slavno grško mesto Naxos. Od takrat.je na* stalo okrog 80 večjih in manjših erup= cij, ki so v zgodovini točno zabeležene. Ne bom opisoval prejšnjih erupcij, ki so več ali manj itak znane. Omeniti ho* čem samo to, kar sem videl in doživel zdaj, ko je začela Etna znova pustošiti cvetoče pokrajine.

Bilo je v četrtek 1. novembra, ko smo napravili z avtomobilom izlet okrog Etne. Moj prijatelj je med voz* njo omenil, da Etna že pet let vznemir* ja prebivalstvo bližnjih krajev. Nismo pa pomislili, da nas bo že drugi dan presenetila katastrofalna erupcija. Dru* go jutro smo videli goste oblake črnega dima, ki se je valil iz glavnega žrela. To je napovedovalo katastrofo. Ponoči so prihajale iz observatorija na Etni poro? čila, da je začel vulkan bruhati. V so* bo to zvečer smo se odpeljali z avtomo* bilom proti vulkanu, da vidimo potoke lave. Vodil nas je domačin in srečno smo se dobro zavedli, kaj se godi, je ve, ki se je valila v dolino in požigala vse, kar je dosegla. Prva erupcija ni na* pravila velike škode. Porušila je samo nekaj samotnih poslopij in pregnala stanovalce.

V nedeljo zvečer sem bil povabljen na ponovni izlet k Etni. Izstopili smo v vasi Puntalazzo, ki šteje okrog 30 hiš. Iz te vasi smo hoteli priti do glavnega toka lave, od tod pa do glavnega žrela. Kar smo zagledali kakih 600 m pred seboj luč, ki se je naglo širila. Komaj smo se dobro zavedli kaj se godi, je švignil proti nebu plamen in iz žrela je bruhnila goreča lava. Vse to se je odigralo pred nami tiho pod jasnim nebom Sicilije. Odprlo se je novo žre* lo. Nihče ni slutil, kako strahovito raz* dejanje zapusti ta na videz malenkost* na erupcija. Takoj se je začela lava valiti v dolino in požigati pred seboj vse, kar je dosegla. Morali smo se umakniti dober kilometer nižje, sicer bi nas bila lava dosegla. Tako smo vi* deli vse, kar se je dogajalo v vasi Pun* talazzo. Prebivalstva se je polastila ne* popisna panika. Vsak je hotel rešiti vsaj najnujnejše potrebščine in golo življenje. Blizu vasi stoji hribček, na njem pa krasna vila. Tudi prebivalci vile so morali bežati. Kmalu je prispela

policija z gasilci. Odpeljati smo se mo* rali v mestece Mascala. Med vožnjo smo videli pretresljive prizore. Pri sta» ri strugi, po kateri je morala teči lava, je stala hišica, pred katero je klečal gospodar z rodbino in duhovnikom, ki je na glas molil. Na hiši je bil na hitro roko naslikan križ. Ko smo se pribli* žali vasi Puntalazzo, smo opazili, da je ni več. Samo na hribčku je še stala prazna vila, vse druge hiše so bile po* rušene in poplavljene z gorečo lavo.

Vrnili smo se v Taormino šele proti jutru. Zvečer smo se znova odpeljali proti vulkanu, toda dospeli smo samo do mesteca Mascala. ki je bilo že dav* no izpraznjeno, ker ga je čakala ista usoda, kakor Puntalazzo. Med uničeno vasjo in Macsalo pa leži še vas Annun* ziata, ki je bila tudi v nevarnosti, da jo lava zalije. Nekateri so mislili, da bo lava tej vasi prizanesla, ker je stala nekoliko vstran od glavnega toka. To* da vsaka nada je bila zaman, ko je la* va porušila na hitro roko zgrajeni obrambni nasip. Čim je bil nasip poru* sen, se je razlila lava po celi vasi in uničila vse sledove civilizacije. Da bi preprečili še večjo katastrofo, so mo* rali z dinamitom razstreliti most, da bi ne zadrževal lave. V Mascali je bila krasna cerkev Matere božje, od katere so stale samo gole stene. Prebivalstvo je bilo več dni zbrano v cerkvi, kjer jc molilo, da bi Bog odvrnil še večjo kata* strofo. Ljudje so upali, da bo lava pri* zanesla vsaj cerkvi, toda besneči ele* ment se za njihove molitve ni zmenil. V steni je nastala velika odprtina, sko* zi katero je prodirala lava v cerkev in uničila vso njeno opremo. Porušil sc je tudi zvonik in veliki zvon se je v goreči lavi stopil.

*

Po najnovejših poročilih je bruhanje Etne znatno ponehalo. Lava, ki se sicer počasi še vedno pomika naprej, se jc razdelila v tri mogočne toke. Eden se pomika po strugi potoka Ma* scala, drugi proti kolodvoru mesta Ma* scalc, tretji se pa počasi približuje Nunziati Ta je samo še en kilometer oddaljen od mesta, včeraj se je pa ba* je popolnoma ustavil.

Minister javnih del jc poda! v ne* deljo ministrskemu svetu poročilo, v katerem navaja, da je izbruh Etne do sedaj uničil 700 hiš. a brez strehe je 5000 ljudi. Lava je zalila in uničila nad 1200 oralov rodovitne zemlje. Minister je pohvalil prebivalstvo, ki je kljub težki katastrofi ostalo mirno. Ministr* ski svet je pooblastil ministra, da ukre* ne vse potrebno za ublažitev bede ne« srečnega prebivalstva.

Elementarna katastrofa jc napravila ogromno škodo ki jo dosedaj cenijo na 120 milijonov lir. Nepregledne bo* do gospodarske posledice, kajti radi prekinjenih zvez je ogrožen ves izvoz, ki jc baš sedaj največji.

jTvetujemo Vam, da si nabavite samo edino najboljše in najlepše

KOLO in ŠIVALNI STROJ

in švicarski pletilni stroj D U BI E O " istotam najboljši pisalni stroj v konstrukciji in materijalu „URANI A"

Gritzner'»Mer

asEl

samo pri

Josip Peteline u

LJUBLJANA. Telet. 2913

LIŠEJE

VSEH VRST. ČUTNE IN AVTO-TIPIJB, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH SA NAVADEN TISK AU ZA HNEJ&O IZVEDBO V ENI AU VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH

JUGOGRAFIKA,

TISKOVNA IN * A! 0**A DRir?JI% T O- F- SV. PETRA tMU

Obleka

temna, za srednjo postavo, skoraj nova, poceni na prodaj. Naslov pave uprava »Slov. Naroda*.

2194

Dvodružinska hiša

(novo), z vrtom, pol ure od centra, vodovod v hiši, se ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod »Suho stanovan}e»/2196.

Strojepiska

zmožna slov. in nemškega jezika, prevzame delo na dom. Ponudbe na upravo lista pod »Strojepisje*.

2195

Organizatorja

agitnega in izkušenega, za prodajo raznih patentiranih produktov, išče dražba kemijskih proizvodov. Rajon Slovenija. Sedež Maribor. Perfektno znanje slovenščine a Id srbohrvaščine in nemščine potrebno. Poleg fiksne plače tudi provizija. Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega službovanja in navedbo referenc pod »Organizator/2192 na administracijo Jista.

Krasna bukova drva

zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobavlja promptno Cebin, VoMova 1, tel. 2756. 93/T

Ekonom

z večletno prakso, zmožen slov. ni nemškega Jezika, išče službo na večjem posestvu aH graščini. Nastop 1. decembra. Ponudbe na upravo ista pod »Ekonom»/2187.

Trčani med

cvetlični, vsako količino, po dnevni cenj kupuje Čebelarska zadruga Zagreb, Paimotičeva nfica II. B. 2175

Stružnice

razne stroje to orodje, avtomobile m motorje kupim. Ponudbe poslati na P. Barje-L. Ljubljana, Kar-'ovska cesta Št 4. 82-T

Železnato vino

lekarnarja dr. G. Plccollla

v LJubljani, krepča oslabele, ma-lokirvne, odrasle in otroke. 102/T

PUH - PERJE R.MIKLA0C LJUBU AN

9

PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D

LJUBLJANA

prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo:

|%DRflyfl#% #5 domači in nozemsk ta domač«

I^VCB ^3 kurjavo m industrijske svrhe

KOVAŠKI PREMOG vseh

K^)KS livarniški, plavžarski in plinsk

BRIKETE

Prometni zavod za premog d. d.

V Ljubljani. Miklošičeva cesta štev. 15/1.

šivalni stroji

izborna konstrukcija io elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15 letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI .ADLER. - KOLESA iz prvih tovarn. «Durknpp». «Styrid», \Val-feoracU (Orožno kolo) - PLETILNI STRO, JI vedno » zalogi — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev — Dale se tod! na obro» ke — Ceniki franko ln zastonj.

|VAN JAX ! SIN LJUBLJANA. Gosposvetska 2

Ceneno češko perje.

I ks sivega o paljene za perja 70 Din, napol belo 90

Din. belo 100 Din. boljše 125 Din ki 150 Din. mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Poš> Ijatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštni nine prosto. Vzorec iastouj. Blazo se tudi za-oienja in neu gaja joče vzame nazaj. Naročila samo na BeoefcUct Sachsel. L o bez St. 2 v Ptznu, Češkoslovaška. — PoStae Pošilifke rabijo Iz £eŠkosk>va§ke v Jugoslavijo približno 10 dnt

Za krojače!

NOVA VELIKA

Za krojače

Knjiga krojastva

za samouke o prikrojevanju moških oblači)

A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7

3XKE

3XXE

3X

fi\\ že imate

^ibum slovenskih književnikov

ki prinaša 267 PORTRETOV* naših velemož v ba-krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni budit elji, uredniki in publicisti od naj sta. rejših časov do danes.

Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v

Knjigarni Tiskovne zadruge

v Cjubljani

Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni postih

XXG

DXXG

3X

Urejuj« Josip Zupančič, m Za »Narodno tiskarno*; ttmo Jezer&cfc, — Za upravo ta uucrsinJ del uma: Oton UuistoL — Vaj t Ljubljani