|
|
Dejali bi skoraj, da je v tem oziru tupatam dobrega odve�. Pri zbiranju treba tudi izbi�rati. Bolj�e bi bilo morda semtertam manj do-godbic, pa tiste povse kriti�ne �; manj, pa ob tistih docela razpreden dokaz resnice. Na tem in onem mestu � se nam zdi � je pi�satelj nadrobil preve� vsakovrstnih �zgledov", a se premalo poglobil v stvar samo . . . Sicer nimamo posebnega grajati. Tudi jezik je dovolj pravilen in doma�. �ujemo, da ljudstvo z ve�seljem prebira knjigo. Ni� �udnega. Saj so �e naslovi posameznih oddelkov tako vabljivi. �Dragocen zaklad" � �Prijateljev �ivotopis" (bolje: �ivljenjepis!) � �Slepar ali kaj ?" itd.
� Kdo nebi vzel v roke in bral? ... �e pa ljudstvo knjigo rado bere, je to dokaz, da jo umeva. Seve, prav povsod pa� ne. � Civili�zacije" in �reformacije" in �materializma" in drugih takih stvari preprosti narod ne ume, �e se mu ne dopovedo �isto po njegovo �: in tega v knjigi semtertam pogre�amo. Tudi ne�katere cele oddelke bi bil moral gosp. pisatelj �e bolj premleti, da bi jih mogli u�ivati pre�prosti umovi. Sicer pa, kajne, kriti�no re�etati take stvari je mnogo la�je, nego pisati jih. Mo�ka je ta! . . . Zato pa vsakomur, ki je pri spisovanju tako te�ke knjige za toli dobro re�il svojo nalogo, kakor g. Seigerschmied pri tem prvem poizkusu � zaslu�ena �ast!1)
Dr. M. O.
Umni kletar. Spisal Anton Kosi, u�itelj v Sredi��u. Celovec 1901. � Gospod Kosi je pred kratkim izdal sam knji�ico o vinograd�ni�tvu, katero smo pohvalno omenili, ko je iz�la. Pri�ujo�a knji�ica je izpopolnitev one, a mnogo natan�nej�a, spisana res skrbno, in z ozirom na nove izku�nje na tem polju. Gospod pisatelj razlaga, kako je treba ravnati z drago�ceno kapljico od onega trenutka, ko se odtrga s trte. Natan�no popisuje kletno opravo, orodje, mo�t, kipenje, kako se pripravlja �rnina, kako se izbolj�uje mo�t iz slabih letin, kako se vina pretakajo, zalivajo, �istijo, precejajo, me��ajo, nalivajo v steklenice, daje navodilo kr�mar-jem in vinskim trgovcem itd. Dru�ba je dobro ukrenila, da je to knji�ico izdala. Saj so bridke izku�nje in izgube zadnjega �asa prisilile na�e vinogradnike, da intenzivneje obdelujejo vino�grade in da var�neje in pametneje ravnajo s svojim pridelkom. Zato pa ljudstvo �ivo �uti, kako potreben mu je tak pouk. � m. �
') �ujemo, da je celov�ka nem�ka � Bratov��ina sv. Jo�efa" podala letos svojim udom knjigo: �Die Wege zur Kirche", v kateri so opisana �ivljenja raznih konvertitov in pota, po katerih so pri�li do resnice. Tudi to je izvrsten na�in poljudne apologije
� tudi na kaj tacega naj s�asoma misli na�a �Dru�ba sv. Mohorja" !
|
Ivan Cankar: Knjiga za lahkomi�selne ljudi. V Ljubljani 1901. Zalo�il L. Schwentner. Mala 8". Str. 192. � Na svetu so �udne ljudje. In ker imajo tudi ti �udni ljudje pravico, da mno�e s svojimi proizvodi literaturo, naletimo cesto v slovstvu na knji��evne izdelke, katerim bi �li raj�i s pota, kakor se izogibamo dru�be nekaterih ljudi. In ker so vse na�e socialne razmere take, da porajajo vedno ve� bolestnih, nezadovoljnih in neza�dovoljivih eksistenc, se ka�ejo tudi v knji�ev�nosti vedno pogosteje nezdravi izrastki, ki obra�ajo za hip pozornost nase, a nimajo mo�i do trajnega obstanka. Zdi se, da geniju nove dobe ne zadostujejo ve� stare priznane muze, ona brhka devetorica, katere novodobni bolnik ve� ne umeva � ampak da ho�ejo po�staviti na prestol novodobnega Parnasa � na-li�pano Karikaturo. V dobi, kateri velja Nietzsche za modroslovca, psihopatija za psihologijo, v �asu, ko si izbira umetnost svoje ideale enkrat v uli�nem blatu, drugi� v simbolisti�nem sa-njarstvu � v takem �asu se ni �uditi, da dobri okus ve� ne zna razlo�evati med istino in kari�katuro. In v takem �asu esteti�ne anarhije se lahko zgodi, da kdo ra�una na izprijeni okus mlaj�ega, neizku�enega ob�instva in mu frivolno kaplja v du�o fantazme, katere zastrupljajo srce in uglu�ujejo pamet. Kdo �e ni zapazil, da se med mlaj�im izobra�enstvom vedno pogosteje ka�ejo simptomi nove bolezni, katera, kakor sploh mnogo novodobnih pojavov, nima slo�venskega imena in ki se zato nazivlja �blazi-ranost" ? V to vrsto spadajo�i ljudje po navadi niso brez vsake nadarjenosti, a so svoje darove umazali v slabem slovstvu. Nezadovoljni sami s seboj in z vsem svetom i��ejo naslade v tem, da se nor�ujejo iz vsega, najbolj pa iz tega, kar jim je nedosegljivo. S pol �alostnim, pol zani�ljivim zasmehom gledajo na dru�bo, vse kritizirajo in bagatelizirajo, nor�ujejo se iz preteklosti, zametujejo sedanjost in topo strme v neko motno prihodnjost. Svoj uspeh i��ejo v persifla�i, in ta ima svoj vrhunec v tem, da kdo cini�no z vsem svetom persiflira �e samega sebe. In taka je Cankarjeva muza.
Za pametne ljudi ta knjiga ni; mislimo, da tudi za lahkomiselne ne bo. To so le razme�tani drobci barvanega stekla, ki motno sevajo iz sanjave polteme. Za�enja se z navidezno u�enimi, a v resnici praznimi aforisti�nimi stavki, v kakr�nih prorokujejo novodobni Za-rathustri. Zdi se nam, da ti�i v njih nekaj Bahra in Nietzscheja. Iz vsega se nor�uje: iz rodoljubja, iz morale, iz kr��anstva, iz dr�ave, iz cerkve, iz samega sebe. �Ba� o stvareh, ki so nedotakljive, najdragocenej�e svetinje na-
|
|