|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VILJEM KAV�I� (1917-1992)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
tudi starej�emu bratu, dr. Ivanu Kav�i��u, ki je pred vojno v Pragi doktoriral iz prava, med vojno pa je bil oficir na vzhodni fronti, kjer je bil zaradi znanja jezikov �tabni tolma�. Nato je bil pre�me��en v vojni tiskovni urad na Dunaju (Kriegs-Pressequartier), Bil je dobro ob�ve��en in je delal za antantno obve��e�valno slu�bo. V Pragi se je navdu�il za sokolstvo in za svobodomiselne nazore in bil 1905, �e kot �tudent, med ustano�vitelji Sokola v �ireh. Kot bomo videli, je pozneje ve�krat pomagal ne�aku na njegovi �ivljenjski poti.
Ob koncu vojne je pri�el Ivan malega Vilija pogledat. Ko mu je bilo dve leti, ga je vzel iz reje (mati ga ni mogla ali hotela pre�ivljati) in svojim vojakom naro�il, da so ga na konju, v sedlu odvedli do �kofje Loke, kjer so ga pre�vzeli �picarjevi iz �irov. �e danes vedo pri tej hi�i povedati, kako je bilo, ko so ga prinesli v kuhinjo; otrok je ves pre�pla�en sredi neznanega mu okolja zlezel pod klop in milo klical: �Mutti, Mut-ti...�.
Stara star�a sta ga bila vesela, teta Francka, ki v svojem zakonu ni imela otrok, ga je pozneje posvojila in mu ob pomo�i strica pravnika, ki je bil tedaj visok funkcionar jugoslovanskih �ele�znic, izposlovala priimek Kav�i�, (dotlej se je pisal po materi: Wilhelm Doppel�hammer.) Po treh letih ljudske �ole v �ireh so ga {tudi zato, da bi se ga vsaj za nekaj �asa �odkri�ali�, saj je bil zelo si>ojeglav) poslali v Ljubljano, v me��an�sko �olo. Stanoval je v internatu, v Ma-rijani��u, kjer je kmalu pri�el navzkri� z vzgojitelji, duhovniki. Teh ni maral, Tako se je �el, na lastno �eljo in po stri�evem posredovanju, raje u�it za me�sarja. �tiri leta je nabiral znanje pri mojstru Josipu Koprivcu (na Vidovdan-ski 27, delal je tudi za potrebe �eleznic) in postal mesarski pomo�nik. Nato se je
|
|
|
|
8. decembra 1992 je umrl Viljem Kav��i�, ustanovni in vrsto let dejavni �lan Muzejskega dru�tva �iri. Bil je �lan upravnega odbora in v posebno pomo� svojemu tovari�u Antonu Nagli�u, go�spodarju dru�tva, pri vzdr�evanju zbirk v Stari �oli. �Muzejska�, zapomnitve vredna je tudi njegova �ivljenjska pot.
Rodil se je 14. maja 1917 v Linzu na Gornjeavstrijskem. Tam se je pred odho�dom na fronto zadr�eval njegov o�e Ru�dolf Kav�i�, c. kr. pod�astnik (nared�nik), Spoznal je Marijo Doppelhammer, ki je z njim zanosila. Kmalu po sinovem rojstvu je moral na boji��e, kjer je padel �e avgusta istega leta. Domov v �iri, k �picarju, kjer naj bi bil neko� za gospo�darja, pa je �e prej sporo�il, da ima sina in pripisal njegov naslov. To je sporo�il
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
vrnil k teti v �iri; ta je po mo�evi smili (1937) ostala na doma�iji {malo posestvo in gostilna) sama. Leta 1938 je �el k vojakom. Aprila 1943 pa v partizane. kjer je postal obve��evalec in pozneje oficir in ostal v vojski vse do 1950. Tedaj se je vrnil v �iri in se zaposlil v tovarni Alpina, kot kadrovski referent. Tu se je 1969 tudi upokojil; nazadnje je bil vodja skladi��a gotovih izdelkov. Deloval je v dru�benopoliti�nih organizacijah in dru�tvih in bil med drugim predsednik Krajevne skupnosti �iri.
Poro�il se je 1942 z Vido, rojeno Kr�i-�nik, in zapustil dve h�eri. Ko je imel 44 let (1961) ga je s posredovanjem Rde�ega kri�a poiskala mati Avstrijka in izrazila
|
�eljo, da bi ga videla. Obiskal jo je in se moral z njo pogovarjali s pomo�jo tol�ma�a. Spoznal je. da ima tudi polbrata (od drugega o�efa). �irovci smo ga po�znali kot prijaznega �loveka vedre nara�ve, ki je rad prisko�il na pomo�, �e je bilo treba. Neko� sem ga imel prilo�nost opazovati, ko je deval pra�i�a iz ko�e. Tako dobro mu je �lo od rok, da sem se spomnil na tisto staro in preverjeno trdi�tev, po kateri dober rokodelec meji na umetnika. Res �koda, da ni med nami �e ve� takih ljudi, ki kar di�ijo po zgodovi�ni. Muzej je pa� samo muzej. V �irov-skem bo ostal spomin na �picarjevega Vilija,
Miha Nagli�
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|