mmcm^A

K⁴GI .ASRH

7 D A,!

Zgodovina slovenskega slovstva

■^m I. del.

MATtCA'SI WBt

ŽALpŽlf A

______»llj^L^LJfcjJlf jf

_1_

Spisal profesor dr. Karol Glaser.

Zgodovina

slovenskega slovstva.

I. zyez^k: *< i

Od početka do francoske revolucije.

Spisal

dr. Karol Glaser

profesor

pri c. kr. drž. gimnaziji v Trstu.

Založila Slovenska Matica,

—i

V Ljubljani.

T iskal a »Katoliška Tiskarna' 1894.

yymoo ž

132008

\ -

Predgovor.

ji Slovenci smo majhen del velikegžTslovanskega plemena, ki po razsežnosti svojih sedežev, po različnosti zgodovinskega razvitka posameznih rodov presega vsakateri narod stare in nove dobe. Slovani so podaniki mogočnemu caru samodržcu na Ruskem in so prosti sinovi skalnate Cmegore, vladajo se po ustavah pod avstrijskim in nemškim cesarjem, srbskim kraljem in bolgarskim knezom, a so brezpravna raja na Turškem ; Slovani se spominjajo slavne preteklosti na Češkem, Poljskem in Srbskem, tekmujejo s prvimi narodi evropskimi v slovstvu in umetnosti na Ruskem v čili mladosti, ali pa skušajo napredovati oprti na lastno življenjsko moc in na Človeške in državljanske pravice, kakor mi Slovenci, brez slavne in navdušujoče preteklosti.

Na zahod prodiraje so polabski, pomorjanski in baltiški Slovani izginili v boju s svojimi mogočnimi sosedi.

Prve straže Slovanstva v južni Evropi, mi Slovenci, smo se ubranili te usode, dasi močno oslabljeni.

Minilo je nad iooo let, odkar so Slovenci zaseli Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko ; v posameznih naselbinah stanovali so tudi na Nižjem in Gorenjem Avstrijskem, na Saligrafskem in Tirolskem ; istotako so se na Italijanskem bili razširili dalje na jug, nego stanujejo zdaj beneški Slovenci. Tem Slovencem se je reklo : Karan-tanski Slovenci. Na severovzhodni strani so jim bili sosedje panonski Slovenci, istega plemena, pa različnega narečja. Bližnji sosedje so bili moravskim Slovanom, katerim sta Ciril in Metodij prinesla pravo luč svete vere. Lepa prihodnjost se je začela razvijati zahodnim Slovanom, ali germanski narodi pritisnivŠi od zahodnoseVerne in Madžari od vzhodne strani so zadušili jutranjo zoro mlade slovanske omike. Slovenci

so zapali mnogostoletneniu mrtvilu, dokler jih ni reformacija zopet obudila k duševnemu gibanju. V tem času jim je umrla blizu polovica severnega ozemlja, in kar je ostalo na južni strani, razdelilo se je na vec dežel tako, da jim je nedostajalo vzajemnega duševnega vezila: Slovenci na Beneškem so podložni celo drugemu vladarju.

To, kar je nam ostalo Slovencem ozemlja, pa je tako raznovrstno, da se nobeden narod v Avstriji, morda v vsej Evropi ne more ponašati s tako slikovitim površjem posedenega ozemlja, kakor uprav mi Slovenci. Zahodni deli se raztezajo v divni planinski svet:

s svojimi očarjujočimi jezeri (blejsko, vrbsko in druga), ki so jih slavili domačini in ptujci, pesniki (Prešeren, Levstik, Jenko, Freuenl'els) in prozaisti; narod si je o njih snoval lepe pravljice. Na vzhodnoseverni strani pokrivajo slovensko zemljo vinorodne gorice, njih krasoto je opeval Stanko Vraz; na južni strani pa se je lepota skrila v podzemeljske jame, n. pr. škocijansko, postojnsko :

Na jugu perejo zemljo slovensko valovi Jadranskega morja. Lepe reke se pretakajo po tem prostoru zemlje in so tudi pesnikom dale hvaležno snov za lepe umotvore (Gregorčič, S. Jenko). Ko je Valvasor dokončal svoje nauke in šel na potovanje v ptuje dežele, se mu je domovina omilila tako, da je ukrenil proslaviti jo pred svetom ; to je storil s svojo imenitno knjigo „Ehre des Herzogthumbs Crein" in je temu domoljubnemu delu posvetil vse svoje duševne zmožnosti in žrtvoval ves svoj imetek. Lep vzgled iskrenega domoljubja !

Pa tudi narod, kateri živi v teh lepih pokrajinah, sme ponosen biti na svoje duševne vrline. Ugodna usoda mu je med vsemi slovanskimi plemeni prvemu prižgala luč svete vere in s tem prave omike; zagvozden med germanske in italske narode, je narod slovenski od svojih sosedov prvi dobil nauke o Kristovi veri in ima tedaj najstarejše spomenike slovstvene delavnosti. Slovenci, dasi maloštevilen narod, so občnemu napredku omike dovolj pripomogli : Vega, Slovenec, je matematikom sestavil logaritme in spisaval druge važne knjige te stroke; naš rojak J. Kopitar je slavistiki postavil podlago, in njegov

Mogočno se dvigajo naše gore

Ozirajo se na cvetoče polje S. Jenko.

Ponosno poprašam

Dežele okol': „lmate kot Kranjska Tak slaven podmol?

Res jame jednake Na svetu je ni, Nje slava črez gore

In morje doni. M. Vilhar.

učenec Miklošič je bil po sodbi italijanskega učenjaka Mussafia (glej Letopis „Matice Slovenske" 1891. 1., str. 253) največji jezikoslovec sedanjega stoletja.

Tudi mlajši zarod slovenskih slavistov, Krek, Skrabec, Oblak, Strekelj, Murko se je oklenil Miklošičevega naslednika Jagiča in mu Častno pomaga reševati nalogo, katero si je postavil z listom „Archiv fur slavische Philologie".

Naše gore list je bil dr. I. Štefan, nedavno umrli predsednik cesarski akademiji znanosti in priznan kot prvi fizik vse Evrope.

Najboljše slovenske propovednike n. pr. Stritarja, Janka Kersnika, P a v 1 i 11 o P a j k o v o prelagajo na srbski, češki, nemški in italjanski jezik.

Slovenski šolnik Močnik je napisal knjigo, po katerej se skoraj po vsej Avstriji uči matematika.

In ti možje so se po lastnem trudu brez ptuje pomoči vzdignili do te slavne višine!

Tudi na umetnostnem polju so se v najnovejšem Času po Hrvatskem, po Poljskem in dalje po svetu slovenski glasbeniki in pevci oglašali in bili priznani: Fr. S. Vilhar, Gerbič, No 11 i, T r t n i k, Pogačnik, Bučar, F i š e r. V minolem letu so v Ljubljani predstavljali opero v slovenskem jeziku v lepem novem gledališču.

Slovenska slikarja S u b i c a sta se proslavila v inozemstvu.

Uže Vodnik in Koseski sta v znanih izrekih slavila nadarjenost slovenskega naroda.

DoČim duševno gibanje drugih narodov podpirajo plemenitaši, razsvetljeno in bogato meščanstvo, crpimo mi Slovenci svoje duševne moči iz prostega naroda, iz kmetskega stanu; primerno je torej pesnik S. Gregorčič proslavil „Kmetsko hišo", pojoč:

Ta hiša nam je mati krušna, Od tam misleci globoki,

Domovju steber je častit, Od tam klicarji k nebu nam.

Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Od tam nam pesniki proroki,

Iz kmetskih hiš omike svit. Za dom borilci vsi od tam.

In kateri vzroki pospešujejo lepi razvitek slovenskega naroda: V prvi vrsti ugodni vpliv, ki ga daje javno življenje v ustavni državi; zato se v zadnjih letih vse boljše slovstvene zgodovine spisu jejo, ozirajoč se na zgodovinski razvitek dotičnega naroda ; v drugi

vrsti pa primerno uvaževanje narodnega blaga, oživljajoči vir narodni poeziji, po kateri Slovani presegajo vse sorodne narode.

Stoje na podlagi grške in rimske izobraženosti so se Germani in Romani razvijali po svoje, pa tudi ta razvitek ne more napredujočemu duhu zadošČavati za vselej. Narodna poezija slovanska, v pravem pomenu besede „odkrita" omikanemu svetu še le v tem stoletju, je dala poleg iznajdeb naprej hiteČemu evropskemu duhu novi pravec: prosti neomikani Slovan je nastopil kot učitelj; to je najsijajnejši dokaz o ravnopravnosti in enakovrednosti Slovana v evropski družbi. Tudi slovenskim narodnim pesnim, s katerimi je širši svet seznanil Anastazij Griin, ni izostalo priznanje.

Ker brez narodnega ponosa ni napredka, in ker uprav te potrebne samozavesti nedostaje tu in tam, naglašati se mora tudi v »Zgodovini slovenskega slovstva"; saj je tudi Marka Pohlin v svojem delu „Bibliotheca Carnioliae" povdarjal, da jo je spisal v ta namen, da bi videli rojaki na Kranjskem, koliko slavnih mož je uže trudilo se na korist lepi domovini.

Ne radi točnih podatkov, nego radi navdušenega rodoljubja, ki veje iz te Pohlinove knjige, je vredno, da si jo pogledamo pobliže. Ves njen naslov se nahaja na str. 194 naše knjige.

Rokopis se je shranjeval v knjižnici „Viteške akademije Marije Terezije" na Dunaju; zgodovinsko društvo za Kranjsko ga je izdalo 1. 1862. kot prilogo k zborniku „Mittheilungen des historischen Vereines fur Krain", 4⁰., 63 str.; uredil je izdajo August Dimitz.

Pisatelji so uvrščeni po abecednem redu ; abecednim oddelkom je dal po svojem Čudnem načelu imena, n. pr. Alphitheca, bethitheca, citheca, deltheca, ypsylontheca id.

Na 4. strani predgovora pravi to-le :

„S to knjižico hočem uničiti očitanje, s katerim se odlikujejo druge narodnosti, bahaje se s svojimi učenjaki, Češ da naša domovina ne vzgaja nobenih učenjakov, ali da jih ima vsaj bore malo, ker jim nedostaje zmožnosti, ali marljivosti, ali podpornikov, ali kar je isto, vsled nebrižnosti, revnosti in bojazljivosti pred vednostjo. Hočem torej, pravim, s temi listi pozabnosti rešiti dela tistih pisateljev naše dežele, ali prijateljev domovine, čijih del se ne dobo z lahka. Hočem skrbeti za našince in domovino shranjuje slavo domovine, ki si jih je porodila ali odgojila v pisatelje. Želel bi, da bi sinovi in vnuki ter

ves naš zarod, uvidevši in precitavŠi, kar so naši pradedje izumili z velikim trudom in ne z malimi stroški spravili na svitlo, želel bi, pravim, da bi tudi oni se navdušili in izvršili enaka, če ne večja dela, v proslavo in korist domovini. Sokrvnikom, sorodnikom, sodeželanom, someščanom in vsem, ki žive z nami, ponujam darilo in neko neusahljivo tolažbo za dušo s tem, da jim na vidik stavljam sokrvnike, sorodnike, na isti pedi zemlje porojene, vstopivse v isti sveti red, s kratka: v eni knjigi mnogo knjig teh mož, ki so najbolj razširjali vednosti o domovini, lepe umetnosti, in kar je najvažnejše, pravo vero, pobožnost in nravnost; če se jim (t. j. potomcem) zljubi, naj čitajo v številu Kranjskih mož njihova imena in zasluge za slovstvo, državo (in politicam) ali cerkev, in naj jih plode od zaroda do zaroda. Zelo ugodno je prijatelju, Če se more oživiti s slavo prijateljevo."

„In kaj še le naj povem o vednosti r Njena slava je večna.¹) Pisatelji žive večinoma bolj v spisih in se više Čislajo po smrti, nego dokler so živeli med zemljani. Ali bi ne bilo sramotno živeti v domovini in ne znati domovine r²) Želim, naj bi se jih več pečalo s tem, da z učenimi spisi pomnože število domačih pisateljev, ali da bi z ugledom in z gmotnimi sredstvi podpirali te, Čijih omika in zmožnost jim je znana."

Pohlinovo delo pa ni prva knjiga, ki govori o slovenskih duševnih proizvodih, kajti enajst let potem, ko je beli dan zagledala prva knjižica v našem jeziku, so uže račun polagali o slovenskem slovstvenem delovanju. To dokazuje:

Register und summarischer Inhalt aller der windi-schen Biicher, die von Primus Truber bis auf dies i 5 6 11 e .lahr in Druck gegeben sind id., Tubingen 1561. 4". 3 Bogg,

Ta knjižica se je izdala radi tega, da bi se uspešno delovanje dokazalo nemškim knezom in mestom, ki so gmotno podpirali to podjetje.

') V latinskem tekstu je tiskano: eius laus percunis est; »percunis« mora biti tiskarski pogrešek za „pcrennis.^a

^s) Iz istega vzroka sem, opisuj^ slovenske pokrajine na str. 47 — 54 pod črto navel krajepise, kolikor mi je bilo možno v trgovinskem mestu Trstu iz slovenskih časnikov in knjig, ker se mi zdi to neizogibno potrebno, da kolikor moči znamo svojo lepo domovino.

Razven Valvasorja in M. Pohlina pa je Šafarik v svoji knjigi, katera se imenuje pozneje, porabil še J. L. Frisch-a:

Historiae linguae Slavonicae continuatio secunda continens historiam dialecti Venedici meridionalis sive Vinidorum in provinciis Austriae vicinis, nimirum in Carinthia, Stiria, Istria et Marchia Vinidorum. Berolini 1729. 4⁰. 1 Bogen, ter:

Christ.Henr. Hase, De lingua Carnorum et Illyricorum slavonica castiaribus nostratium sacris initiata, imprimis de Augustanae Confessionis versione eadem dialecto exarata, o rati o solemnis Jenae declamata. Jenae 1759. 4⁽⁾. 28, in:

C h. Fr. Schnurrer, SlavischerBiicherdruck in Wiirtem-berg im XVI. Jahrhundert. Tiibingen 1799. 128.

Teh virov sicer nismo rabili za to „Zgodovino slovenskega slovstva", a navajati se morajo, da vidijo rodoljubni Čitatelji, kaj se je pisalo v tej stroki.

Prvi pisatelj, ki je z nenavadno bistroumnostjo bil Slovencem spisal slovnico na pravi znanstveni podlagi, je tudi tej stroki spisal navdušeno podlogo v 48 stranij obsegajocem predgovoru k slovnici: Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kilrnten und Steiermark, Laibach 1808; osobito pa v zadnjem delu, ki nosi naslov: Nachschrift, str. 385—460., ta mož je bil Jernej Kopitar.

V predgovoru je iz starejše dobe opisal vse slovenske knjige, ki so se nahajale v barona Cojza knjižnici v Ljubljani. Predno pa je bila dokončana njegova slovnica, se mu je uresničila vroča želja, da je prišel na Dunaj, kjer je v dvorni knjižnici našel marsikatero njemu še neznano knjigo. Veselo je vskliknil :

„\Vic froh ubcrrascht war ieh, hier auf der kaiserl. Ribliothek beinahe den ganze.1 Schatz unscrer Literatur aus der Truberschen Periode, sammt den Glagoli-schen und Kyrillisehen Nebenerzeugnissen dcrselbcn, zusammen zu tindcn!"

Tista dela, ki še niso bila opisana pobliže v Schnurrerjevi knjigi, je v oddelku „Nachtrilge" označil natanko, po obliki in vsebini na-glašujč, da Frischeve želje po „Catalogi Bibliot hecae Slavicae" gledč slovenskega jezika še ne more izpolniti zdaj, da pa hoče marljivo nabirati tvarino.

Lepe doneske k zgodovini starejše književnosti slovenske nahajamo v Dobrowskega S1 a v in u , Prag 1808. 8", in S 1 o \v a n k a

Prag 1814—15 8°. II. zvezka. Slavin se je natisnil 1. 1834. v drugo z naslovom :

Dobrowsky's / Slavin / Bothschaft aus Bohmen / an / alle Slavi-schen Volker / oder / Beitrage / zu / ihrer Charakteristik zur Kenntniss ihrer Mvthologie / ihrer Geschichte und Alterthiimer, ihrer Literatur und / ihrer Sprache nach alien Mundarten. j Mit einem Anhange : Der bohmische C a t o vollstandige / Ausgabe in vier Biichern. Zweite verbesserte, berichtigte Autlage / von / Wenceslav Hanka / Ritter des St. Wladimir - Ordens, Biblio-thekar am bohmischen National-Museum. / Mit sechs zum Theil colorierten Kupfertafeln, drei Facsimile und vier Tabellen / Prag / In der Mayregg'schen Buchhandlung / 1834. 8", 406.

Ta knjiga, ki je nekak prednjar (VorgSnger) poznejšim zbornikom o slovanskem jezikoslovju, in ki smo jo radi tega naveli natančno, govori na str. rt —17, o starih prevodih sv. pisma na slovenski jezik (Jurij Japel in Blaž. Kumerdey), o Bohoričevi slovnici; str. 68—72 ima groben aus bent nngc^cigtcn SBinbifdjen tteiien Xeftament", opisuje str. 112—115 noše Ziljanov in Ziljank, str. 115—117 Kranjcev in Kranjic, str. 1 18—124 narečje rezijansko, pretiska str. 124—128 in razlaga slovenski „OČe naš", iz Bohoriča, ponatisne iz Schnurrerja življenjepise Štefana Konzula, Antona Dalmate (s slikama), barona Ungnada in Primoža Trubarja str. 188 — 211.

Kljubu Kopitarjevi natančnosti in bistroumnosti pa je važno dobo v zgodovini slovenske književnosti v marsičem še le v najnovejšem Času popolnil T h. Elze¹), protestantovski pastor v Benetkah. Porojen 1823. 1. v Altnu pri Desavi na Anhaltskem, se je izobrazil v Tlibingah in Berolinu, živel na Laškem, Nemškem, od 1852. leta v Ljubljani, od 1865. 1. v Meranu in od 1869. 1. v Benetkah kot pastor, od 1891. leta živi tam kakor zasebnik. Pastor v Ljubljani se je vrlo zanimal za zgodovino protestantovstva na Slovenskem zbiraje gradivo za svoje preiskave po raznih arhivih na Kranjskem.

Plodovi teh študij so :

i.DieSuperintendenten⁸) der evangelise h en Kirche in K r a i n vvUhrend des sechzehnten Jahrhundertes. Wien. Druck von Carl Gerold's Sohn 1863. 8°. VIII+60.

') m. p. Dr. h. c. Theodor Elze, I.j. Zv. 1803, —

⁴) Primus 'I'rubers Denkmal in Derendingen, Mittheilungen d. hist. Vereines filr Krain i8<ii, 63.

2. Primus Truber¹) und die Reformation in K rain (Herzog, Realencyclopitdie fur prot. Theologie und Kirche B. XXI, Gotha 1866. 8", 19.)

3. Die Universitat Tubingen²) und die Studenten a u s K r a i n. Festschrift von Theodor Elze, evangelischen Pfarrer aus Venedig. Tubingen. Verlag und Druck von Franz Gries, 1877. IV.-|-[09.

Vsled tega spisa je Elze postal častni doktor vseučilišča v Tiibingah.

V „Jahrbuch der Gesellschaft fur die Geschichte des Protestan-tismus in Oesterreich" je razglasil te-le važne razprave :

1. Die A n f S n g e des P r o t e s t a 111 i s m u s in Krain, 1880.

2. Paul Wi ener, Mitreformator in Krain, erster evangelischer Bischof in Siebenbiirgen. 1882. 8". 1—52.

3. Die slovenischen protestantischen G e s a n g s -biicher im XVI. Jahrhunderte. 1884. 1—39.

4. Die slovenischen protestantischen Katechis-men des XVI. Jahrhundertes. 1893. 79—100.

5. Die slovenischen protestantischen Po stil len³) des XVI. Jahrhundertes. 1893, 121 —133.

Razven teh razprav, ki se opirajo na izvirne nenatisnene spise po arhivih, je m.p.\ »Ljubljanskem Zvonu" 1. 1893, str. 622 do 630 navel še druge spise, spadajoče deloma v zgodovino slovenskega slovstva protestantovske dobe, deloma v druge stroke.

Pisatelju te knjige so bili Elzejevi spisi viri-voditelji v prvi dobi našega slovstva, osobito gledč na diplomatiČno natančnost naslovov, (tako gledč črk kakor tudi vrst); pisatelj te knjige prosi, da bi strokovnjaki delom str. 97 št. 3; str. 99 št. 6; str. 100 št. 9; str. 104 št. 10 do 13; str. 195—rob št. 16—19; str. 11 1 št. 3 razglasili kje tako natančne naslove, da bi se mogli pridejati II. zvezku »Zgodovine slovenskega slovstva" ; dosegla bi se v tem enotnost v obliki.

Vrnimo se zopet k starejšim delalcem na polju slovstvene zgodovine slovenske.

') Ueber Hitzinger's Berichtigung ciniger Punkte in Primus T rubers Leben. Mittheilungen d. hist. Vereines fiir Krain 1864, 85.

") Primus Truber. Ergiinzungsheft zum Lesebuche fiir die oberste Klasse der evang. Uauptschulen in Oesterr. Wien 18O3, 330.

⁸) Ta razprava v Lj. Zv. 1893, 629, še ni navedena.

Vreden naslednik Kopitarju je bil F r. M e te lk o. V svoji slovnici „Lehrgebaude der slovenischen Sprach e", Laibach 1825, je v uvodu 1—XXIX. str. po Kopitarjevem vzgledu podal kratek pregled slovenskega slovstva; a s tem se ni zadovoljil, nego snoval je posebno delo, ki bi naj imelo naslov:

Pis menica ali zgodovinsko razvitje in razcvet)'e slovenskega jezika z njega najimenitnišimi

spominki od začetka pisanja do sedanjega časa.

Mam, Jez. X., razlaga osnovo te Pismenosti. Predgovor govori o staro- in novoslovenšČini'), malikoslovje po Hanušu²); Pismenica sama začenja s staroslovensko slovnico v metelčici, obsega karantanske ostanke, odlomke iz raznih spomenikov; potem naj bi se natisnili nekateri sestavki iz „Bčele I.", na primer: »Izvir in azijatska starodavnost slovenskih ljudstev itd., potem sledi »Slovensko pismenstvo" večjidel po Copu ; potem »Vzajemnost" slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki.³)

Novoslovensko dobo delil je Metelko v štiri dobe : I. od Truberja do Hrena, 1550—1612 protestantovska, — II. od Hrena do Markota 1765 katoliška, — III. do Kopitarja 1808, — IV. od Kopitarja do njegove dobe.

Ne šolskim namenom, tudi ne samo omikancem, nego širokim krogom čitateljev »Drobtinic" je leta 1849. Matija Majar spisal »Zgodovino slovenskega slovstva" v poljudnem zlogu in skromni obliki ; ta pregled je uravnan primerno in je nameraval ob mladostni dobi našega preporoda podati malo sliko naših dosedanjih trudov v tej stroki.

Lep pripomoček tej »Zgodovini slovenskega slovstva" so bili J. Marnovi »JeziČniki", dasi bolj z oziroin na življenjepisne podatke o slovenskih pisateljih, kakor o tvarini, katera je navedena sicer jako natančno, pa bolj po naslovih, kakor vsebini.

Posvetil je J. Marn skoraj ves čas svojega življenja v to, da je nabiral tvarino za posamezne pisatelje, ki jih je naslikal v »JeziČniku" od IX. zvezka poČenši do XXIX.; pripoznana točnost in natančnost⁴)

') Deloma objavljeno v nemškem jeziku v Mittheilungen des historischen Vereines, n. pr. I. 1856.: Die Mltesten schriftlichen Denkmaler der Slaven.

') V Učiteljskem Tovaršu 1864, str. 10—22.

⁸) J. Marn, Jahresbericht des Obergymnasiums zu I.aibach 1864, str. 15 — 22.

Podrobnosti sta dodala v svojih ocenah Wicsthaler in Fekonja.

daje tem letnikom stalso vrednost. Nazori, ki so izraženi tu pa tam. ne bodo ugajali onim, ki ne stoje na strogo verskem stališču; pripo-znati pa se mora blagohotni način, kako on zagovarja svoje misli. Spomina vreden je pregled o Jezičnikovi vsebini, ki ga je podal A. Kalan v knjižici: „Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi pet-indvajsetletnici". Predaval v katoliški družbi A. Kalan. (Ponatis iz Slovenca.) 1888. 8". 74. Samozaložba.

Glede Safarikove knjige „Geschichte der s u d s 1 a v i s c h e n Literatur se je uresničil izrek: „Habent sua fata libelli". P. J. Safarik, živeč v Novem Sadu, in v Slovanih uže znan po svojih spisih, obrnil se je do učenjakov raznih slovanskih plemen, proseč jih, naj mu pomorejo spisati slovstveno zgodovino vseh slovanskih jezikov. Najvažnejši pripomoček za slovensko slovstvo so mu bili prispevki, ki mu jih je po Kopitarju poslal tedanji humanitetni profesor in poznejši knjižničar Matija Čop, mili sodnik in mož obsežne leposlovne izobraženosti v raznih velikih in malih evropskih slovstvih. Pridejal je svoje opombe tudi Kopitar. Ker pa je Safarik umrl poprej, nego se je mogel odločiti za izdajo, je Josip JireČek 1. 1864. v Pragi izdal Paul Jo s. Safarik, G e s c h i c h t e der s u d s 1 a v i s c h e 11 Literatur. Aus dessen handschriftlichem Nachlass I. Slowenisches und glagolitisches Schriftthum. 8. VIII. 192 Delo je urejeno tako, da ima do str. 46. kratke životopise, potem pa naslove knjig, ki so urejene po tvarini. Naslovom so pridete kratke opombe o vrednosti posameznih del. Zadnja letnica je 1832.

Dasi ni pragmatično spisana ta Safafikova knjiga, vendar je do-sedaj za starejšo dobo najboljši pripomoček.

Za inostranstvo je spisal V. F. Klun samo kratek pregled, ki se je prevel na ruski jezik in objavil v časniku „Ruskaja Beseda" 1. 1859; istotako kratek spis v „Oesterreichische Revue" 1864, III. str. 76 do 100, V. str. 52—66, ki se je tudi ponatisnil.

V Češkem jeziku je raz vi tek slovenskega slovstva od 1. 1830. naprej na kratko načrtal Vencel Križek v listu »Časopis Musea Ceskeho XXXIV. 1. i860", 8". str. 366 id.

Inace vse hvalevredna Geschichte der slavischen Literaturen von A. N. Pypin und V. D. SpasoviČ. Nach der zweiten Autlage aus dem Russischen ttbertragen von Trautgott Pech. Leipzig. Brockhaus. 1880. X 586 se je prepičlo ozirala na Slovence. (Wiesthaler, Lj. Zv. 1884, 561 id.)

L. 1863. je izšla knjižica: Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riecnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu. Narodna Tiskarnica dr. Ljudevita Gaja. 12⁰. VII. 102.

Macun deli slovstvo slovensko v I. dobo, „za kojo je slovenski jezik služio samo za cerkvene sverhe iliti od Trubera do Japelja; v II. dobo, za koje je uz cerkvenu porabu služio za pouku književnikah iliti od Japelja do 1843.; v III. dobo, od Novicah." — Tu se vidi, da nikakor ne loči protestantovske in protireformacijske dobe. Koseskemu pripisuje preveliko važnost. Na koncu so pridejane nekatere Vodnikove, Prešernove in Koseskega pesni.

Ob Miklošičevi sedemdesetletnici je izdal J. Macun na svoje stroške »Književno zgodovino Slovenskega Stajerja". V Gradcu, mala osmerka str. 179. Naštevajo se tam po nepotrebnem tudi taki štajerski Slovenci iz prejšnjih let, ki so pisali latinski ali nemški.

Dasi knjiga ni popolna, vender je točnejša, nego I. pl. Klein-maverja 1881. 1. izdana »Zgodovina slovenskega slovstva". Znana je njena usoda; ni kazalo tako trudapolnega dela lotiti se v Kopru brez pomožnih knjig in potrebnih znanostij, tamen est laudanda voluntas.

Minilo je uprav 40 let, odkar se trudijo slovenski šolniki tudi srednješolski mladini prirediti primerno sliko o našem slovstvu.

Anton Janezi Č je svoji slovnici leta 1854. pridel: Kratek pregled slovenskega slovstva s cirilskim in glagoliškim berilom Odvišno je glagoliško berilo.

P. Ladislav Hrovat je v Novicah 1. 1860., str. 390 id. izjavil svoje misli o slovenskem berilu v srednjih šolah, pridevši pregled slovenskega slovstva, in spisal v izvestju novomeške gimnazije 1. 1877—1878. sestavek »Slovenski dom" gradeč poslopje slovenskega slovstva.

Bolje od Kleinmayerja je pogodil Janko Leban svojo nalogo, ki pa je bila mnogo ložja, slovenski ljudski šoli spisati primerno učilo. Izšla je z naslovom:

Slovstvena zgodovina v s 1 o v c n s k i ljudski šoli.

(Spisal Janko Leban (Gradirair), ljudski učitelj. Ponatis iz »Učiteljskega Tovariša" 1884 in 1885. Natisnil in založil J. R. Milic.

V Ljubljani 1885. 8". 50.)

Tu moramo omeniti tri nemškemu občinstvu namenjene krajše spise. Prvi je iz leta 1860. in je izšel v izvestju goriške realke; spisal

ga je Fr. Zakrajšek z naslovom : »Abriss' der slovenischen Literatur-geschichte". Namenjen je mladini in zadostuje s tem skromnim namenom.

V „Oesterreich in Wort und Bild" (Karnten und Krain 1891, str. 429—449) je podal dr. Gregor Krek z naslovom : „Die slovenische Literatur" v izborni obliki slike Vodnika, Prešerna in Slomška. Prostora mu je bilo odmerjenega premalo.

V istem zborniku (oddelek Kiistenland und Dalmatien) pripoveduje Klodič vitez Sablodoski o duševnem gibanju na Primorskem in navaja marsikatero zanimljivo drobnost, kako se je glagolica za posvetne in pobožne namene rabila do konca minolega stoletja blizu Trsta.

Prava zakladnica za opisovanje slovenskih književnikov so od 1. 1881. naprej razni letniki „Kresa" in »Ljubljanskega Zvona" ter v novejšem času „Dom in Sveta".

Bolj osobne značilnosti kakor vsebino spisov dotiČnih pisateljev riše Vatroslav Holz v svoji knjižici »Spomini na znamenite može slovenske". Trst 1892, 12°. 128 (ponatis iz »Edinosti"), ki je prinašala njegov govor v Tržaški čitalnici leta 1892. Jako plastično se opisujejo slovenski pisatelji, s katerimi je sam občeval Vatroslav Holz potujoč »križem domovine".

Za slovensko knjištvo so se trudili tudi J. L e v i Č n i k , poročujoč o redkih knjigah v »Mittheilungen des hist. Vereines fiir Krain"; Lov r o Ž v a b opisujoč v »Ljubljanskem Zvonu" knjižne redkosti, in Gregor Jereb, v čigar zapuščini (ki je zdaj last Slovenske Čitalnice v Trstu) se nahajajo razni molitveniki iz minolega stoletja. Ž v a b in Jereb sta ob skromnih dohodkih v Trstu vsa živela za slovensko knjigo, a prerano legla k večnemu počitku.

Nekatere podatke o starih slovenskih spisih dobivamo tudi iz knjig : Albin Arko: Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani.

Tisk »Narodne Tiskarne" 1875. 16°. 25, ter

Velimir Gaj,? Knjižnica Gajeva. Zagreb 1875. 8.

V slovstvenih zgodovinah se navadno razlaga v poČetku, da je slovstvo v knjigi in v spominu prostega naroda hranjeno duševno blago dotičnega naroda, da se slovstvo deli v lepo in znanstveno slovstvo, in da se v pravem pomenu samo leposlovje sme imenovati »slovstvo", ker je samo ono sad tvarne domišljije narodove. To gotovo velja za slovstva tistih narodov, ki so v duševnem raz-

vitku človečanstva uže zaseli primerno mesto; mi Slovenci pa se pridružujemo mnenju Pypina in SpasoviČa (Geschichte der slavischen Literaturen), da imajo iz take knjige odsevati tudi uzori in stremljenja, katere želi v človeški družbi uresničiti dotiČni narod.

V zadnjih letih se je vprašanje : „V katerem slovanskem narečju sta pisala sv. Ciril in Metodij," začelo razpravljati v tem smislu, da sta govorila in pisala v narečju, kakor se je rabilo okolo Soluna in ne v panonsko-slovenskem; mi Slovenci bi torej ne smeli v svojem slovstvu govoriti o slovanskih blagovestnikih, nego Bolgari. Vender imata Ciril in Metodij velike zasluge za vse Slovanstvo osobito za južnovzhodno. Dr. Vondrak v svojem spisu: „Die Spuren der altkirchenslavischen Ueber-setzung" v Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften 1893, CXXIX, piše: „Andererseits sind \vir es dem Andenken und der Bedeutung unserer beiden Slavenapostel Cvrill und Method schuldig, alle ihre Verdienste, die sie sich um die Slavenwelt erworben haben, genau zu erforschen und zu wiirdigen. Welchen Einfluss sie auf die sudwestlichen Slaven batten, wie sie ihre Sprache und ihr gesammtes geistiges Leben in bestimmte Bahnen lenkten, ist ja im Ganzen und Grossen bekannt."

Pisatelj zasleduje vpliv cerkvene slovanšČine na staročeščino in se nadeja, da se bo dal dokazati tudi v staropoljšČini.

Vsi Slovani se tedaj smejo spominjati Cirila in Metodija. Radi te važnosti je dodeta tudi literatura o blagovestnikih, ki je jako bogata.¹)

Gospod kolega M. Zavadlal v Celju je pred dvema letoma v rokopisu prečital nekatere oddelke in pristavil tu pa tam opombe, za katere sem mu hvaležen; drugim gospodom je na primernih mestih izrečena hvala za njihovo pomoč.

Uprav v teh letih imamo uzroke ogledati svoje slovstveno gibanje od začetka dokonča; leta 1896. mine 90 let, odkar je Vodnik izdal svoje »Brambovske pesmi", katere se po pravici smatrajo kot prvi klasični proizvodi slovenskega leposlovja, in leposlovje je v ožjem pomenu vsebina slovstva.

Letos je minulo polstoletja, odkar je J. Bleiweis začel izdajati »Novice", naš prvi in najstarejši časopis, ki je skoro 15 let, doklej

') Skušal sem jo zabeležiti vso; ker pa „več OČij več vidi", prosim uljudno gospode ocenjevatelje, naj jo dopolne, da se prida II. zvezku te »Zgodovine slovenskega slovstva"; mnogo mi je do tega, da bi uprav naša slovstvena zgodovina imela popolni pregled o slovstvu o Cirilu in Metodiju.

se ni prikazal »Slovenski Glasnik" 1. 1858., okoli svojega ognjišča zbiral skoraj vse zavedne s peresom domovini služeče slovenske rodoljube ; minulo je četrtstoletja, odkar so 1868. leta v Mariboru požrtvovalni rodoljubi Novicam kot soborilca na stran postavili »Slovenski Narod". Podpisani se je v tej knjigi mnogokrat sklicaval na ta dva vira.

Brez hlimbe priznavam rad, da bi bil po svojem estetičnem ukusu, po mnogoletnem strokovnjaškem delu, po osobnih zvezah, po lepem zlogu in mnogoletnem uredoVanju »Ljubljanskega Zvona" Fr. Leveč najsposobnejši mož spisati Slovencem najboljšo zgodovino slovstva: pa vender zadoščaj to moje delo, dokler ni boljega.

V Trstu, o Božiču 1893.

Dr. K. Glaser.

KAZALO.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo ......

1. Slovani del arijskega plemena......

2. Vsi Slovani kot eden narod

3. Temeljiti jezik slovanski se loči, današnje število Slovanov ......

4. Zgodovina Slovencev (od 569. do 900. 1.) ....

5. Krajepis zemlje slovenske (od VI. do X. stoletja) . (Karantanija. Panonijd, Istra, Furlanija, Vzhodna marka.)

0. Razširjevanje krščanske vere........

7. Sv. Ciril in Metodij . . .

Protestantovska doba

Stran

1-47

1-3 3—5

5—9 9-16 17—21

21-23 23-34

Strnu

8. Književno delo sv. Cirila in Metodija (ter njunih naslednikov) .... 34 — 36

9. Domovina cerkveno-slovanskega jezika . . 36 — 38

10. Glagolica in cirilica . . 38—40

11. Cerkvenoslovanski

spomeniki.....40—47

a.) Glagolski:

(Četver oevangelije zografsko, Glagolita Clo-zianus, Marijin Kodeks, Psalter sinajski, Eucho-logium, Assemanijevo evangelije.)

$) CirilsJci:

(Codex suprasliensis. Sa-vina knjiga.)

'(J Brizinski odlomki.

Pregled koroške, kranjske, štajerske in primorske zgodovine (od X. do X11. st.) Skupna zgodovina slovenskih dežel (od 1500. leta do 1740. leta) .... Sedanje ozemlje Slovencev Slovenska narečja . . . Sledovi Slovenstva (od X. do XVI. stoletja) . . . (Vitez Ulrik Lichtenstein-ski, Svetoivanski evangelij.

Splošni zgodovinski

pregled.......

Slovstveni pregled . . . (zakono'lajstvo. pasijonske igre, prisege. tož dno pismo, eupniški izpit.)

Pisatelji......

a) {XVII. stoletje) . .

47-	-128		cerkveni sjiisi, imena mesecev, volila, Vinogradski zakon, sodne obravnave,
47-	-57	6.	prisege, pesem iz časa kmetskega upora.) Protestantovstvo se širi;
57	-59		(njegovi pospešitelji) . .	72-	-88
59	-co		Slovstveni pregled . . .	89-	-92
60	-64	7.	Pi alelji (imena glej v _vImenikn^u).....	93-	116
64	-72	8.	Protestantovske cerkvene pesni ....... Kajkavski pisatelji . . .	116— 124-	124 127
	C.
128-	-224	4.	b) (XVIII. stoletje) . . Razni katekizmi . . .	163-175-	175 176
128-	-136		Razne izd»je knjige; Com
135-	-147	5.	pendium Ritualis . . . Ogerski Slovenci . . . Dodatek mohtvenikom Zdravdstvo.....	176-197-202-	177 201 20(5 206
147-	-197	7.	Kajkavski pisatelji . . .	206-	220
147-	-163		Popravki in dodatki . .	220-	224

> ♦

iti ratice.

Arch. f. si. Ph. = V. Jagid, Archiv fur slavische Philologie. Berlin 1879 do 1894, J—XVI. B.

Bes. = Besednik, Celovec 1869—1879.

Dan. ali Zg. Dan. = Zgodnja Danica 1849—1894.

Ed. = Edinost, Trst 1875—1894.

Elze Th. P. Wiener = Theodor Elze, Paul Wiener, Mitreformator in Krain etc., Wien 1882. 8° 52.

— Die slov. prot. Ges. — Die slovenischen protestantischen Gesangsbiicher Wien 1884, 8°. 39.

— Die slov. prot. Kat. — Die slovenischen protestantischen Kateclusmen des XVI. Jahr.

— Die slov. prot. Post. — Die slovenischen protestantischen Postillen des XVI. Jahr. (Obe zadnji razpravi sta izšli 1893. leta) v »Jahrbuch fiir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich. Wien.«

— Die Univ. Tub. = Die Universitiit Tubingen und die Studenten in Krain, Festschrift zur 4. Secularfeier der Eberhardt-Karls-Universitiit. Tiibingen 1877. 8. 109.

Glas. = Glas, Gorica 1872—1876.

Kr. = Kres, Celovec 1881—1886.

Lj. Zv. Ljubljanski Zvon, Ljubljana 1881—1894.

Ljubic Ogledalo — Širne Ljubic, Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske. Na llieci 1864-186«, 8. 2 vol.

Kop. Gramm = Barth. Kopitar Gram-matik der slaviseherr Sprache in Krain, Kiirnten und Steiermark. Laibach 1808. 8. 460.

Kostrenčic Urk. Beitr. = J. Kostrendid, Urkundliche Beitrage zur Geschichte der protestantischen Literatur der Sild-slaven in den Jahren 1559—1865. Wien 8.

Ivan Kuk.-Sakc. Bibl. hrv. = Ivan Ku-kuljevid-Sakcinski. Bibliografia hrvatska. I. Zagreb 1860. 8. 233.

— Glas. Hrv. — Glasoviti Hrvati prošlih vjekova. Zagreb 1886. 8. 264

Ltp. M. SI = Letopis Matice Slovenske, Ljubljana 1869-1893.

J. Macun Knjiž. = Ivan Macun Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. V Gradcu 1883. 8. 182.

J. Mam Jez. = Josip Marn, Jezičnih I-XXV11I. Ljubljana.

Mitth. d. h. Ver. /'. Krain = Mitthei-lungen des historisehen Vereins fiir Krain. Laibach.

Napr. = Naprej. Ljubljana 1865.

N. ali Nov. = Novice. Ljubljana 1843 do 1893.

S. = Soča. Gorica 1871-1893.

SI. = Slovenec. Ljubljana 1872-1893.

SI. (Cel.) = Slovenec. Celovec 1865-1869.

SI. Gl. — Slovenski Glasnik. Celovec 1858-1868

SI. Gosp. = Slovenski Gospodar. Maribor 1865-1893

SI. N. = Slovenski Narod. Maribor, Ljubljana 1868-1893.

Slov. — Slovan, ilustrovani časopis, Ljubljana 1884-1887.

Slov. Svet. = Slovanski Sv6t. Trst 1887 do 1893.

Šaf. = P. J. Safafik's Geschichte der siidslavischen Literatur. Aus dessen handschriftlichem Nachlasse heraus-gegeben von Josef Jireček I Sloweni-sches und glagolitisehes Schriftthum. Prag 1864. 8. 192.

T a de Smičiklas 1'oviest Hr. = Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska. Zagreb 1879—1882. 8. 2 vol.

A. Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo.

i. Slovani del arijskega plemena.

Ko bi se po zgodovinski poti hotelo izvedeti, kdaj so Slovani, zapustivši prvotna selišča v Aziji, naselili se v zakarpatskih deželah, od koder so potem odrinili v svoja sedanja selišča, bi bilo zaman vse prizadevanje rešiti to vprašanje, kajti zgodovina molči trdovratno o tem; pač pa nam primerjajoče jezikoslovje ali glotika razjasnjuje dejstvo, da se imajo stari Slovani smatrati kot del velikega arijskega plemena, katero so učenjaki nazvali tudi »indoger-mansko«, ali »indoevropsko«. To pleme, najbolj razširjeno po svetu, je po visoki nadarjenosti in po ugodni legi zasedenih dežel najbolj uplivalo na razvitek človečanstva. Prvoten sedež temu plemenu je bila osrednja Azija; govorilo je jezik, v katerem se nahajajo vzajemne snovi za staroindski, staroeranski, in armenski jezik v Aziji, za grški in latinski, germanski in slovanski, litvanski in keltski jezik v Evropi. Iz tega osrednjega sedeža se je odcepila staroindska pasma in je spela na južno-vzhodno, druge pa na zahodno stran. Kdaj so se razdelili razni narodi tega obširnega plemena, ne da se nadrobno povedati.

Primerjajoči jezikoslovci so skušali sestaviti načrt tega pra-jezika, n. pr. Aug. Schleicher v knjigi »Compendium der verglei-chenden Grammatik der indogermanischen Sprachen« (II. izdan je \Y eimar 1866) in IJruggman. A. Kick je na svetlo dal »Worterbuch der indogermanischen Ursprache«, ki se je pomnožen 1. 1876. natisnil u/e četrtokrat (Gottingen).

Z ozirom na morlologično sestavo dele se jeziki na tri vrste, v en oz lož ne, zlagaj oče (ali agglutinujoče) in sklanjajoče;

') Nekateri učenjaki trdč, da je omenjeno pleme prvotno bivalo v Evropi. Glasove o teh nasprotnih nazorih navaja in pretresuje Dr. G. Krek, Einleilung in die slav. Literaturgeschichte str. 4—14, II. izd. 1887.

k zadnjim se prištevajo tudi arijski, semitski in hamitski jeziki, v katerih se prešinjata snov ali deblo pa končnice: ti jeziki so naj-dovršenejši. Nekateri preiskovalci trde, da so tudi arijski jeziki bili iz prva enozložni, da so se pa pozneje ojačili v zlagajoče in se naposled prelevili v sklanjajoče.

Če si hočemo predstaviti ta arijski pranarod ^r) s pomočjo pri-merjajočega jezikoslovja, ozirajoč se osobito na besede za: oče, mati, sin, brat, sestra in druge stopnje sorodstva, za: mož, žena, mladenič, deklica, itd.; za državno in rodbinsko upravo in uravnavo: tedaj razvidimo, da ta pranarod ni stal na nizki stopnji izobraženosti. Živel je o živinoreji in poljedelstvu, znal je navadne hišne živali: govedo, ovco, kozo, konja, svinjo, psa; divja zverjad mu je bila znana manj. To velja tudi o izrazih za vojno orodje in vojne naprave.

Najimenitnejše imetje in živilo je bila arijskemu pranarodu živina²), in živina mu je bilo tudi sredstvo za kupce vanje, dokler ni znal denarja.³)

V onih starih časih ni sestajala samo rodbina zase, nego prikazujejo se tudi početki državljanskemu življenju, kajti enako glavarjem v rodbini imeli so tudi rodovi svoje poglavarje, ki so branili svoj rod sovragov, trebalo je braniti dom in dvor, in zato je kazalo postaviti več kolib, drugo poleg druge; o mestih pa se še ne more govoriti.

Znana sta bila gotovo oves in pšenica pa mleko; zraven teh je kuhano in na oglju spraženo meso domačih živalij rabilo v hrano. Sadno drevje rastlo je še divje. Vina sicer stari Arijci niso znali, pridelovali pa so iz zeliščnih sokov neko opojno pijačo.

Izdelovali so si nekatera pri poljedelstvu potrebna orodja, n. pr. vozove, izdolbovali čolne iz drevesnih debel, rabili rudo (kovino) in srebro pa zlato, znali so tkati, plesti in šivati.

Kar se tiče duševne naobrazbe, je važna ta prikazen, da se je uže v tej stari dobi začenjalo izcimovati bogoslužje in pravo, da se je pri številjenji rabila decimalna osnova in da s<> prikazujejo

') Glej obširno slovstvo o tem predmetu: Dr. G. Krek, Einleitung in die sla-vische Literaturgeschichte.

Stind. pacju n. in pa^u m., steran. pagu, lat. pecu, stpr. peku, got. faihu, str. fihu

⁸) Primeri v lat. pecunia = živina in denar, nemški Schatz (starofriz. sket živina in denar), slovanski: skot-i..

prvi pojavi zdravilstva. Božanstvo se je častilo v svetlem nebu, od koder prihaja svetloba in toplota.

Zraven tega se pa tudi že uvažujejo naravne prikazni, ki jih je človeško oko opazovalo ali z zaupanjem ali z bojaznijo, v kolikor so koristile ali škodovale. Podrobnejši podatki o tem predmetu sodijo v primerjajoče bajeslovje, ki ima izvršiti lepo in zanimljivo nalogo.

Te kratke črtice naj zadostujejo, da si vsaj kolikor toliko moremo predstavljati sliko onega velikega naroda, ki je bil praded tudi nam Slovanom.

2. Vsi Slovani kot eden narod.

Kot eden narod bivali so Slovani v sedežih, katere moremo dandanes blizu določiti, in govorili jezik, iz katerega so se izcimila sedanja in nekatera umrla narečja; bivali so Aziji bliže, kakor Germani in Kelti, posedali so evropsko planjavo med zgornjim Donom in Dnjeprom in čez Dnjeper tje do Baltskega morja, na južni strani pa ne čez reko Pripet. Od tod razprostrli so se na severno in južno-zahodno stran, na severno - zahodni strani stikajoč se z Balti ali Litvanci, na južno-zahodni z Germani.¹)

Kdaj so se naselili Slovani v teh pokrajinah, to se da težko določiti; v omenjenih pokrajinah našlo se je mnogo spominkov iz kamena in orodja iz železa, ki so ga gotovo znali nerazdeljeni Slovani. Prišedši v nova selišča naleteli so Slovani na velike pragozde, močvirja in velike reke; trebaloje nekaj lesa posekati in obdelovati dotično zemljo; s kakim sredstvom se je godilo to, nam je ne-iz vest no.

V najstarejši dobi svojega samostalnega žitja so bili Slovani uže loč eni od Litvancev, bili so sosedje nekemu iranskemu plemenu ter so se delili uže takrat v severno-vzhodno-južno in zapadno panogo.⁵®)

Besedni zaklad še nerazdeljenega slovanskega plemena nam javlja duševno življenje in naobrazbo, s katero se j<> moglo uže takrat ponašati Slovanstvo.

^l) Krek, 1. c. p. 90—99. Strinjamo se s tistimi učenjaki, ki trde, da se poprek stanje Slovanov v stari dobi piše preveč — romantično. V. Jagič, Arch, i', slav. Phil. I, G00.

^a) Vict. Hehn, Culturpflanzen und Hausthierc, str. 280—7 ; Krek, o. c. str. 108.

Slovani bili so bržkone poprej pastirji, potem živinorejci in poljedelci. Uže v tej dobi so se posebno radi bavili z bčelarstvom.*) Poljedelstvo stalo je na precej visoki stopnji, ker so znali razno poljedelsko orodje, kakor: plugi.²) lemešt, gredeU, ralo oralo, brano, in žitne vrste, n. pr. ri>ži>,pi.šenico, ječmen, o vi> si., proso, žito = žito Getreide in žito = hrano. M Ivin. (llandmuhle) rabili so, da so zmleli z n. no v mak o, iz katere je pekla gospodinja hl&bt; znali so repo, soČivo, grain., lešto (lečo), b o b i., m a k t>, konoplje, Hm., 1 u k i», č e s n t k ^ri., h t m e 1i, itd. Vrlo spretno opisuje kulturni stan one dobe Krek.³)

Za časa arijske in evropske jezikove jednote jedli so sorodni narodi ovočje divjih sadnih dreves.

Ko so se Slovani ločili od Arijcev, začenjali so cepiti domača sadna drevesa.

S poljedelstvom, ki popolnem preobrazuje dežele, začenja se važna doba narodnega razvitja: izpoznava se vrednost stal nega imetja, javljajo se prvi početki naselbin, grade se domovi. Ti se razširjajo v vasi (vi.si.) ; dom (domt) ima stolbo (sth.bo = Treppe), vežo, pivi.nico, streho, slemen, okna, vrata, pragi., iz-i.be, dvtri idveri), pešti, (peč), stole, klapi; med domom, hlevom in gunn.nom je dvori,.

Dasi Slovanom ni bil po godu rata, (vojska), vender so. braneč svoje naselbine, stavijali gradove (Umfriedung) in so^umeli rabiti oražije, laki. (lok), strelo, sukati meči,, metati koj)ije, sulice, posluževati se sekyre, noža, kyja, mlatil, štita, šlema in br-i.nje (Panzer).

Rodbinska uprava bila je patrijarhalna kakor še dandanašnji pri nekaterih plemenih. Prebivalci več vi.sij (vasij), po enakem sorodstvu stvarjajočih o bi.štine (občine), razširili so se v rodi,, imeli skupno premoženje in si volili poglavarja, ki je vodil skupne stvari, skrbel za občni blagor in daroval bogovom. Prvotno je to bil otfcCb (oče), po njegovi smrti pa najstarejši starešina, starosta ali sicer najsposobnejši.

Iz več takih rodov sestajalo j«' pleme; to je vodil vojvoda, ki je tudi v vojski bit poglavar; tudi (o pleme je imelo posebno

') Besede: In.čelu bučoča (kor. buk, stsl. bek) ulj, stsl. ulij (lit. aulis, lit. avele) med, stsl. rned'i. (lit. modus, stind. ster. mAdhu) vosek, stsl. vosk'i. (lit. vaškas, stvu. wahs) dokazujejo, da je resnifitn ta izrek.

») Krek, op. cit. str. 118—4.

³) Op. cit str. 125 — 133, kjer se navaja obširna literatura o najvažnejših besedah.

ime. Skupni narod slovanski sestajal je iz nekojih takih plemen, ki so se pa sama tudi razvila ali ojačila v narodi, j ezykt (jezik), p 11, k t (polk). V takem narodu ali v taki zvezi je bila osigurana ravnopravnost posameznih udov, zakaj stari Slovani niso priznavali nadvlade enega moža, nego prijalasojim demokratska načela, drugače kakor Grkom v stari dobi.') Vsled tega se je obitelj mogla razvijati popolnem samostalno: mnogovrstna rodbinska imena nam to pričajo, kakor jih ima malokateri sorodni narod. Tudi v rodbini sami so bili razni udje popolnem enakopravni, in starešine niso imeli razven posebnega spoštovanja nobenih posebnih pravic. Tudi žene so poštovali, kajti smele so se izvoliti za starešine.

Robstva tudi niso znali stari Slovani v tem pomenu, 1 takor se je razvilo pozneje.

Se predno so se bila razdružila slovanska plemena, imela so skupne pravne nazore; pravo, pravtda, zakon i., sad-i, (sod), so znani izrazi uže v stari dobi, niso pa imeli izrazov za pojmove : dedščina, podedovati.

Ozko spojeni s pravom so nazori o bogovih⁸) in o veri. Naravne prikazni in izpremembe, posebno na nebu, smatral je stari Slovan kot isti ni ta bitja: nekatera so mu dobrohotna, druga sovražna; prve imenoval je bogove, druge 1)6se; te izraze so rabili tudi pokristjanjeni Slovani in so hudiču nadeli ime bost. Žrtve iobet'1,) doprinašali so bogovom staroste.

Se predno so se odluščili posamezni rodovi od skupnega naroda. so znali uže nekatera rokodelstva — remesla — znali so presti, plesti, h.kati, šivati, znali so h,nt (lan), vkna (volno) in delati odežda (ode j o i, plasti, (plašč), kožuhi., obuvt, črti v i; rabili so dlato, svri.dk (sveder), klešte (klešče), pila, sekyra, znali so tesati plavt, ladije, čl-i.nt, veslo, rabili so vso odličnejše rude: zlato, srebro, železo, med-i, (cuprum), olovo.

3> Temeljni jezik slovanski se razcepi, Slovani se širijo

v poznejše svoje zemlje, njih današnje število.

X tej opisani dobi razvijali so se Slovani kot jednoten narod. Morda je preveč romantično, če se naglaštije, da so »uživajoč tiho

') O'fix a-fatf-iv noXuxoipav£if)_t si; xoipavo; šatio.

^J) Sploh pn jo omeniti, da je slovanska mitologija še prav neobdelana ledina, ker so podatki nezanesljivi; glej A. Brtlckner, Mythologiscbe Studien. Areh. f. slav. Phil. XIV, 161-91.

srečo pri domačem ognjišču izogibali se vojsk«; živeli so pač tako, kakor drugi narodi arijskega plemena.

Mnogo jezikoslovcev je tega mnenja, da se je veliko pleme slovansko razcepilo v severo-vzhodno-južni in zahodni del, ter navaja v dokaz različno usodo skupkov: k v in g v, črke »j« glede izgovarjanja, in črk »t« in »d« glede izpahovanja pred »l«-om in »n-«om. Tudi iz tega, da so severo-vzhodno-južni Slovani petelina imenovali petli,, pijetao, pivem., petucht, zahodni pa »kohout«, se sodi, da so se Slovani delili na dve veliki panogi. Zahodni del bi obsegal Poljake, Cehe, Lužiške Srbe in Polabske Slovane; drugi del pa ostale Slovane. Za zgodovinsko dobo pa je gotovo to, da so bili Slovani razdeljeni v toliko plemen in narečij, kakor zdaj, namreč: v veliko-rusko, malorusko, poljsko, češko, lužiško (gorenje in dolenje), bolgarsko, srbsko-hrvatsko in slovensko; izginilo je polabsko in pomor-jansko narečje na severnem Nemškem.¹)

Od pamtiveka so Slovani bili naseljeni v deželah med Vzhodnim ali Baltskim in Črnim morjem, med Karpati in Donom, zgornjo Volgo do Novgoroda in od tod do raztočja med Vislo in Odru.

Rano so se pomaknili tudi na jug, za Gepidi in Vzhodnimi Goti, za lleruli in Longobardi tudi na zahod, preplavili so današnjo Moldavo, Vlaško in Bolgarsko, Zalesje (Sedmograško) pa Ogersko, in vdrli v planinske dežele do Jadranskega morja.

V dobi od Justinijanove vlade do prihoda uralsko-linskih Bolgarov so Slovani večkrat napadali bizantinsko državo. Finski Bolgari so si 1. 679. ali 680. podjarmili slovanske prebivalce in si prisvojili potem jezik podvržencev. Slovani v Moldavi, N laški in Zalesji so se poizgubili v vlaškem (rumunskem) narodu. Od spodnje Donave in iz Dacije so se nekatera plemena v (i. stoletju raztegnila polagoma čez Mezijo, T racijo in Macedonijo; v 7. in 8. stoletju so prodrla v Tesal ij o in Kpir tu in tam celo v Peloponez; odtod se baje imenuje ta polotok tudi »Morea« po slovanski besedi »morje«. (Po drugih je to me ta teza iz »Romea«.)

Nemški zgodovinarji imenujejo V e n e te, Venede, Srbe tiste Slovane, ki so stanovali v deželah med Vzhodnim in Onim morjem, med Karpati in Donom, gornjo Volgo tja do Novgoroda; sčasoma sta set imeni Veneti in Srbi začenjali umikati domačemu nazvanju Lehovo za zahodne, SI oven i za južne, An ti

') Pypin u. Spasovič, Gescliichte der slavisehen Literaturen, I. B. 20—24.

za vzhodne Slovane. Ime A n t i bilo je v rabi samo sto let in je zaznamovalo Slovane, stanujoče od Dnjestra in Azovskega morja proti severo-vzhodu. Sloveni so se imenovali stanovalci od Iljmen-skega jezera do gornje Dvine in od onod na zahodno stran do Visle. Ime Anti izginilo je popolnem, ime Sloveni pa se je rabilo za poprej omenjene Slovane do 12., za Slovane v Meziji do 10. stoletja, za Polabčane do njihovega raznarodenja, in se je ohranilo v besedah Slovenec, Slo vine c, Slovak; Cehom pomeni »slovinsky« = slovenski, »slovenskv« = slovaški jezik. Nestor rabi ime »SIoven« dostikrat v splošnem pomenu za Slovane.

Ker utegne čitatelja tudi zanimati današnje število Slovanov po plemenih, po veri in po pisavi, naj dodamo naslednjo preglednico, katero je sestavil leta 1890. V. V. Ivomarov, St. Peterburg, (Karta slavjanskih narodnostey), kjer pa je število prebivalcev v tiso č a k i h izraženo. *)

*) K vkupnemu številu Slovencev, izkazanemu v Komarovljevi karti, treba je sledeče pripomniti: Pri štetvi 31. decembra 1890. našteli so Slovencev:

Na Kranjskem ....... 466.257

» Štajerskem....... 400367

» Goriškem........ 135.036

» Koroškem........ 101.030

» Istri.......... 44.390

V Trstu z okolico...... 26 639

Po drugih avstrijskih deželah . . 2.816

V k u p n o . . 1,176.535 Ob istem času so našteli .... 70.658 Slovencev na Ogerskem

20.987 » » Hrvatskem,

torej v celi monarhiji....... 1,268 180.

K tem smemo računati najmanje še 2.000 » v Bosni in Hercegovini, ter........... 33.000 v kraljevini Italiji.

Blizu skupaj stanuje torej l,:i0:{.4)()0 Slovencev. Raztreseno pa jili stanuje še mnogo po Balkanskem polotoku, v Egiptu in v Zjedinjenih državah ameriških, ali njih število se ne d;i niti približno določiti. Opomeniti je treba tudi, da so pri zadnji štetvi mnogo Slovencev zamolčali, na Primorskem n. pr. najmanje 20.000. Tudi se ne vjemajo uradni podatki glede narodnosti prebivalcev. Tako so n. pr. izkazali na Koroškem 254.632 Nemcev, 101.030 Slovencev in 274 drugih, torej vkupno 355,936 prebivalcev, a v resnici je bilo naštetih vseli vkup 361.008 ljudij, torej so dobrim 5 tisočem zamolčali narodnost, in po pravici smemo sklepati, da so ti tudi Slovenci. Jednako so izkazali na Štajerskem: 847.923 Nemcev, 400.480 Slovencev in 1.595 drugih, torej 1,248.998, a vseh prebivalcev je 1,282.708, torej manj 33.710, ki so bržkone Slovenci.

V k u p n o	< < > > B c	Evropska Rus. Nemčija . . . Avstro-Ogerska Francosko . . Angleško Italija . . . Svecija-Norv. . Rumunija . . Turčija . . . Bolgarija . . Srbija . . . Bosna -1 Ierceg. Vzhodna Rum. črnagora . .
-j te cc o	co o	lili I^I bi ►r cc — oo — us— - w a cn oc	Rusi
os h— to	"j 1 1 1 ' ¹	\| o« I b b lili \| - -vi H (f. C w ^{1 1} a: ¹ IO O os O O O tO	Bolgari
Cj to		co \| - S \| \| \| \| b \| 05 ¹ O 4- rfi. ^{1 1 1} os ¹o -o m> oi — o co	Srbo-Hrv.
o		M 1 l l i l 1 J 1 \|i l o o	Slovenci
2.224		1 1 1 1 J 1 1 1 1 1 1 1 II 4-	Slovaci
c*.		iii i i i i i K- h- co o O	Čeho-Moravci
JC	1 1	I 1 1 1 1 1 l M 1 1 1 J Oi	Gorenji Lužičani
4- o	_ 1 1	1 1 1 1 M 1 I 1 1 1 1 J	Dolenji Lužičani
cT' o	1 1	[ 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 s 1 O	Kašubi
■ o	\| o-	tO tO O' M il l £ 4- -CO 4— O« — O¹ 00 O¹ 4-" M	Poljaki
tO 4-	tO o 7; 5	— J— — _ c. to to to o« — bi Če O so CC 4-® "j ® v c w — cc — o< C- 4- " C č - - - OJ - 00 O' C	Vkupno

*) Po zadnji štetvi znaša prebivalstvo Bosne-Hercogovine 1.865 lisočev.

	Pravoslavni	0 jjt N rt	rt	"3 ci O S	Protestanti	Mohamed.	0 J*
S cirilico
pišejo:
! Rusi . .	62.517	3.276	3.228	500	—	—	69.521
Bolgari . .	2.627	—	30	50	5	400	3.112
; Srbi. . .	3.123	—	—	—	—	500	3.623
Latinica:							22.185
Hrvatski .	—	—	18	2.478	—	—	2.496
Slovenski .	—	-—	—	1.275	15	—	1.290
Slovaški .	—	—	—	1.584	640	■—	2.224
j Češki . .	—	—	—	4.715	150	—	4.865
Gorenje luž.	—	—	—	10	86	—	96
i Dolenje luž.	—	—	—	—	40	—	40 \|
j Kašubski .	—	—	—	— -	40	—	40
Poljski . .	—			10.524	500		11.024
68.267		3.276	3.276	21.136	1.476	900	,98 331

4. Zgodovina Slovencev od 1. 569. do 1. goo.¹)

V drugi polovici (j. stoletja, ko so Longobardi 1. 569. zapustili svoja selišča ob Donavi in se napotili proti Italiji, so se Slovenci začeli razprostirati čez Panonijo, Norik in prodirati v sedanje Avsti'ijsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, vletih592—595 na Tirolsko — posamezni oddelki celo na Bavarsko, Frankovsko, Turinško, Saksonsko in Ilelvecijo — in so obljudili bržkone tudi tlel Frijul-skega in severno Istro. Na Frijulskem so zasedli dolino Bele (Fella) in na južni strani Vidma zemljo do Taljainenta; tudi na desni strani te reke se nahajajo imena slovenskih sol.

Na Tirolsko so prišli po dveh potili: iz Frijulskega čez Feltre v Primiero in Valsignano; iz Koroškega ob Dravi v Bistriško dolino (Pusterthal), dolino Izake, so se naselili v Wipperski in Ahenski dolini, si► prišli do samostana Sarnice ob bavarski meji, kajti iz tega

') Ta oddelek je pregledal ii> mestoma dopolnil g prof. S. Kutar; 011 je tudi dodejal Komarovljev pregled slovanskih narodnostij. Hvala mu za to! Pis.

samostana vzel je Tasilo II. za samostan »Indija« (Innichen) menihe, kateri bi naj paganske Slovence spreobračali na krščanstvo v tistem jeziku, katerega so se naučili v Šarnici.¹)

Tudi čez Saligrajsko so se bili raztegnili, in sicer čez Lun-gavo, Pongavo in Pincgavo ²), dalje do Ina in do Kijemskega jezera³), na Gorenjem Avstrijskem do Aniže, Stire (Steier), do Kremsa in Windischgarstena.⁴)

V Dolenjo Avstrijo so slovenski rodovi prišli iz Panonije, in posamezne rodbine naselile so se ob rekah Orlava (Erlaf), lpuša (Yps), Bela (Bielach), Tragizna (Traisen), Pestinica (Piesting⁵). Število slovenskega prebivalstva na Dolenjem Avstrijskem je moralo biti precej veliko, kajti inače bi se ne bila mogla Vzhodna krajina Karola Velikega imenovati tudi »Sclavinia« = »Slovenija« zraven »Avaria« in »1 Iunnia«.⁶)

L. 594. je bavarski vojvoda Tasilo 1. Slovence premagal na Toblaškem polju in jim zastavil prodiranje na zahod (Paulus Dia-conus, De gestis Long. IV, 7; S. Rutar, Ljublj. Zv. 1883, str. 53).

Z Obri vred bi Slovenci 1. 593. in 594. bili radi vdrli v lepo Italijo, ali A g i lull', kralj ratobornih Longobardov, je svojega naj-hrabrejšega vojvodo Gizulfa postavil na stražo v vojvodino Cedadsko (Cividale, Staro mesto). To ni motilo Slovencev, da bi ne skušali priti v Italijo, pa so bili potolčeni 1 598. L. 610. so Obri in Slovenci prihruli na Furlansko in vzeli Čedad; okoli 1. 720 — 725. pa je Slovence pri Lauriani, sedanji vasi Lavariano (11 kilometrov južno od Vidma), premagal furlanski vojvoda Pemmo. Longo-bardom podložna slovenska pokrajina je bila blizu in ob moji Furlanije. Kdor jo hotel longobardsko irospodstvo pripoznati in zemljo obdelavati, so je smel naseliti na Furlanskem. S Koroškega čez Predel je prišlo 1. 670. po Nadiži 5000 Slovencev Čedadu pred vrata, pa so bili pobiti; I. 700. pa so Slovenci pokončali vso lonu^ro-

') Biederman, op. cit. 14—15;, Mitterrutzner, Die Slaven in Tirol.

') Winkelliofer, Die Slaven in Lungau, Carinthia 1820, N. 15 ; Kilrsinger, Lungau, str. 765—64; Vierlhaler, Wanderungen durch Salzburg I. 164—6**.

³) llocli-Sternfeld, Ueber den Wendepunkt der slavischen Macht ini sildlichen Bojarien. Passau. 1825, 161 254.

⁴) Fritz, Geschiclite des Landes ob der Enns, 1. 164—165.

⁵) Cziirnig, Etuographie der oesterr. Monarchic 1. ⁽.)4—97; Kiimmel. Die Anf&nge des deutschen Lebens in Niederoesterreieli, Leipzig str. 142 — 177.

Wiener Jahrbtlcher der Literatur 1825, B. XXXI. 45.

bardsko vojsko in uničili vse furlansko plemstvo.¹) Longobardi pa so v bran pozidali mnogo gradov med Vidmom in Čedadom.²)

Mnogo slovenskih imen vasi j v italijanski Furlaniji kaže na slovenske naselbine. (S. Rutar, Lj. Z v. 1883, 123 — 125), ves severno-vzhodni del avstrijske Furlanije pa je bil nekdaj slovenski.

Slovenski jezik je postal splošen po vsem Furlanskem, slovenski se je govorilo na dvoru longobardskih vojvod v Čedadu. V 14. stoletju je hotel patrijarh Bertrand v Čedadu osnovati vseučilišče za Italijane, Slovence, Nemce in Madžare.

Tudi plemenitaški rodbini Čukov (Zucco in Zuccola) in Bojanov sta izvestno slovenskega pokolenja.

Samostalni so bili le nekateri rodovi, ki so jih grdo stiskali najprej lluni in Gotje, potem pa Obri ali A vari. Ker so ti z »živinsko krutostjo«, kakor pripoveduje Fredegar, postopali s Slovenci, je slovenski vojvoda Borut Bavarce prosil pomoči 1. 747, za pomoč pa moral priznati zato bavarsko nadvlado; poslal je sina Gorazda in stričnika Ilotimira kot talnika na Bavarsko. N' tem času so pa Bavarci sami postali podložniki Frankom, slovenska talnika pa sta se podučila v krščanski veri.

Po smrti Borutovi je njegov sin Gorazd vladal tri leta in potem llotimir. Duhovnik Majoran je prišel s llotimirom na Slovensko in začel razširjati krščansko vero. L. 707. za škofa v Sali-gradu posvečeni učeni Irec Virgilij je poslal podškofa Modesta in več duhovnikov oznanjevat krščansko vero, med temi je bil bržkone Kožar jedini Slovenec. Posvetili so več cerkva, n. pr. pri Gospe Sveti blizu Celovca; na Otoku ob Vrbskem jezeru, v Liburniji blizu Spitala na Gorenjem Koroškem in v Undrimah (Oedrinah) morda na koren jem Štajerskem. Modest je ostal do smrti na Slovenskem in je pokopan 1. 784. pri Gospo Sveti.

Slovenci so se začeli upirati tako novi veri kakor sploh tujcem, po Ilotimirovi smrti 1. 7(59. pa tako močno, da so oznanjevalci krščanske vere morali zapustiti deželo. S pomočjo bavarskega vojvode Tasila II. je llotimirov naslednik Vladuh (Valliun) 1. 772. premagal poganske Slovence. (Te boje opeva Prešernov Krst pri Savici i. Pri tej priliki je Tasilo II. dobil marsikateri kos slovenske zemlje v

') Paul. Diac. VI. 24.

S. Butar, Lj. Zv. 1883, 68.

svojo oblast in podaril samostanom in škofom,¹) n. pr. (Indija) Innichen na Tirolskem 1. 770. in deset slovenskih vasij samostanu Kremsmiinstru z dvema oskrbnikoma Faljupom in S p aro no m.

Med poznejšimi misjonarji na Slovenskem se imenuje Regin-

bald.

L. 768. je umrl frankovski kralj Pipin ter sta mu sledila Karol in lvarlman, ki pa je umrl 1. 771, tako daje Karol vladal vsemu prostranemu frankovskemu ozemlju. To mu pa ni zadostovalo, nego si je skušal podvreči tudi sosednje dežele.

Prvi so prišli na vrsto Longobardi. L. 774. zaplete se Karol ž njimi v vojsko, premaga Deziderija, osvoji si longobardsko kraljestvo in tudi kos slovenske zemlje na sedanjem Goriškem, furlansko vojvodino pa prepusti Longobardu Ilrodgantu. Ko se je ta brezuspešno vzdignil proti Frankom, naselil je Karol Veliki fran-kovske grofe po furlanskih mestih; izmed teh je bil najznamenitejši M ar k ar i j v Čedadu.

Ta je gospodoval do ^rKimava in do kraške planote. Njegov naslednik Krik ali Henrik iz Strassburga bojeval se je z Obri in bil tri leta pozneje ubit pri Trsatu blizu Reke.

Tasilu, Deziderijevemu zetu in zavezniku, gotovo ni ugajalo, da so Longobardi v bojih s Franki vedno bili nesrečni, in mnogo mu je bilo do tega, da postane njihov vladar samostalen. Papež in kralj frankovski sta Tasila opomnila pogodbe med Pipinom in njim. L. 781. dal je Tasilo talnike, sprijaznila se pa nista, nego 1. 787. nastale so nove razprtijo. Saligrajski škof je posredoval brez uspeha. Tri vojske je Karol poslal na Tasila; ta s«¹ ustraši tako, da se uda in med drugimi tudi svojega sina pošlje za talnika.

Ko frankovski kralj zapusti Bavarsko, prelomi Tasilo dano besedo, se zaveže z Obri, naj bi mu pomagali bojevati se proti Frankom. Karol skliče zbor v Worms; Tasila so tožili celo njegovi volikaši sami nezvestobe. Obsodijo ga na smrt, Karol ga pa pom i-lost i in pošlje v samostan. Bavarsko je Karol uredil tako, da je mesto jed nega vojvode postavil več grofov.

Na prošnjo oglejskega patrijarha I*avlina II. podjarmil je Karolov sin Pipin tudi ostale Slovence po Kranjskem in Istri (788—790). V Panoniji stanujoči Slovenci so še Obrom bili podložni.

^l) Lavrenčič N., 1881, 27. Dr. F. Kos. Lj. Zv. 1882.

^j) Mitterrutzner, Slovani v FustriSki dolini; posl. Malovrh.

Zato ukrene Karol Veliki podvreči si-Obre, in prične ž njimi boj 1. 791. Zbravši vojake svoje pri Regensburgu, kamor je došlo tudi mnogo Slovencev, utabori se najpoprej ob Aniži, ki je mejila bavarsko in obrsko deželo, a tu mu dojde glas od sina Pipina, ki je iz Italije skoz Slovensko prodiral proti Obrom, da je premagal Obre. Nato prodere Karol do izliva Rabe v Donavo in se potem vrne domu, obložen z neizmernim plenom. Oslabljeni in med seboj razdvojeni Obri začno misliti na to, da bi se udali: zdaj udarita slovenski vojvoda Vojmir in furlanski Krik se svojimi četami na Obre, razrušita njihov nasip — bring, ring — in priplenita neizmerne zaklade, katerih je Karol Veliki nekaj shranil v Ahenu, nekaj poslal papežu, nekaj pa razdelil med svoje zveste služabnike.¹) Nato pošlje Karol sina Pipina na Obre, ki so se mu morali podati. Pri tej priliki prodere Pipin v Dolenjo Panonijo med Rabo in Dravo v okolico Blatnega jezera in določi, da naj skrbi saligrajski škof Arnon, da se pokristjanijo tamošnji Slovenci in Obri.

V naslednjih letih bojeval se je Karol tudi z drugimi Slovani. V raznih virih čitamo, da je 1. 797. poslal vojsko pod Pipinovim vodstvom proti Venedom. Misli se, da so bili ti Slovani — Hrvatje med Dravo, Savo in Liburnijskim morjem. Možno je, da so se oslabljeni Obri združili s Hrvati in se zapleli v vojno s Franki. Hrvatje pa so se kmalu vzdignili proti Frankom, ki so jih pod vodstvom Krikovim zopet podvrgli in svojo oblast razširili na jedni strani do dalmatinske meje, na drugi strani čez Srem do Drave in Donave.*)

Popolnem podvrženi bili pa so Frankom Obri še le 1. 809., ko so v Regensburgu po svojih poslancih obljubili zvestobo in pokorščino. Takrat so prišli t je tudi zastopniki nekaterih Slovanov, bržkone Slovencev in Hrvatov, da priznajo lrankovsko oblast. Karol

») Tako so uže pred 1100 Icli slovenski žulji pomagali drugim ljudem do bogastva!

») »Versus Paulini de Herico duce« v Einltardi Vita Karoli M. ed Portz II. cd. pag. 37—39:

Barbaras gentes domuit sevissimas, Gingit quas Drava, recludit Danubius, Celant quas iunco paludee Mcolides, Ponti coarlat quas unda salsiflui, Dalmatiarum quibus obstat terminus.

je razdelil vso zemljo, kjer so večinoma prebivali Slovenci, v dve mejni grofiji; v Vzhodno in Furlansko.

Karol Veliki bil je premoder državnik, da bi v podvrženih pokrajinah bil hotel postaviti vse po robu; pustil jim je iz početka njihove kneze¹); razven uže znanega nam Valhuna ali Vladuha omenjajo se še Ingo, Vojnomir, Pribislav, Cemikas, Stojmir in Etgar. Za njimi so prišli knezi bavarskega pokolenja — tujci. O Cemiki in Etgarju misli feafarik, da sta bila po rodu Obra, toda težko je najti vzrok, zakaj bi bili Franki Obre Slovencem postavljali za kneze. Etgar je pač germansko ime. Ingo je vladal bržkone na Koroškem, Vojnomir na Kranjskem ²), ostali pa v Panoniji.

Najbolj priljubljen je bil Ingo, ker je bil pravičen in moder mož. Na Gorenjem Koroškem je v tem času živel neki »dux Domicianus«, ki je v Millstadtu sezidal novo cerkev in se trudil za razširjanje krščanske vere.

Te kneze in druge, čijih imena niso navedena, so nadzorovali kraljevi namestniki, za časa Karola Velikega karantanske Slovence furlanski vojvode; v Panoniji je opravljal ta posel grof Gerold, Karolov svak.

Za časa prvih knezov slovenskih in še skozi ves srednji vek so se novoizvoljeni koroški vojvodo slovesno uvajali na Krnski gori blizu Celovca, kjer je stal »knežji kamen« (sedaj v deželni hiši v Cel ovci;). Ljudstvo je zahtevalo od svojega kneza, naj bo mogočen vojskovodja, pravičen sodnik, branitelj in varuh udovam in pravi veri.³) Koroško deželo je nadziraval najpoprej furlanski pomejni grof Erik, on in Gerold sta bila ubita pri obleganji Trsata pri Reki 1. 799. Eriku sta sledila Kadolaj (799—819) in Balderik, za Geroldom so pa prišli Gotram, Worinhav, Alberik, Gottfried in Gerold II., če se sme verovati neznanemu pisatelju o spreobrnitvi Karantancev.

Istro pa in posebno pomorska mesta so pred Kamioni Velikim imeli grški cesarji v svoji oblasti. Ti so sovražili vse može, Ki bi bili na sumu, da so nagibljejo na Irankovsko stran. Vnel so je boj med Franki in grško cesarico Ireno, ki je premagana morala odstopiti več pokrajin ob Jadranskem morju, med njim tudi Istro

') DUmmler, Siidostl. Marken, Arch. f. Kunde dor iisterr. Gesch. X. 18.

») Hitzinger, Mitth. d. h. Ver. f. Kram 1866, 34.

³) Sliko te slavnosti glej: Oesterreich iu Wort u. Hild; Kilrnten str. 240.

1. 788. Mesta Pulj, Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičan, Matavun, Buzet, Novigrad so morala Frankom plačevati davek.¹)

Irenin naslednik Nikefor se je tudi bojeval s Franki in je moral v miru, sklenjenem 1. 81 i., Frankom prepustiti zraven Istre še Liburnijo in del Dalmacije.

Za istrskega »vojvodo« je postavil Karol Veliki nekega Ivana, pa ga zopet odstavil vsled opravičenih tožeb podložnikov na zboru v Rižanu (803.—810.). Potem so si smeli Istrani sami voliti škofe, opate, posvetne glavarje, župane in druge uradnike. Od 1. 828. naprej so ob južno-vzhodni meji frankovske oblasti bile štiri mejne grolije, namreč Furlanska (z Oglejem in Verono), Istrska, Slovenska (Windische Mark) na Dolenjskem in po bližnji Hrvatski, in Spodnje-štajerska; mejni grofje so bili hkrati sodniki, upravniki in poveljniki vojaški.

V deželi med Dravo in Savo, tedaj na hrvatski zemlji, vladal je vojvoda Ljudevitpod nadzorstvom grofa Ivadolaja, proti kateremu se je bil, hrepeneč po večji samostalnosti in podprt od enako mislečega svojega naroda, zastonj pritožil 1. 815. pri grofu Ludoviku. Nastal je vsled tega boj, v katerem so Ljudevita podpirali tudi Slovenci na Kranjskem in Koroškem. Boj je trajal več let; 1. 820. so šle tri vojne na Ludovika skoz Laško, Koroško in Panonijo proti glavnemu mestu Sisku; ali te <j:a niso ugnale, nego umoril ga je ujec vojvoda Borne v Dalmaciji, kije iz početka podpiral Ljudevita, potem ga pa zapustil. Za kazen, da so Slovenci podpirali Ljudevita, so izgubili odslej svoje kneze.*)

Ludovik Pobožni je I. 817. Bavarsko in Karantanijo izročil Ludoviku Nemcu; temu je bil naslednik sin Ilartman do 1. 880. in po njegovi smrti sin Arnulf Koroški, ki je stoloval v Blatnem gradu. Da oslabi nemško oblast v vzhodnih deželah, zaveže se z moravskim knezom Svetopolkom proti stricu Karolu Debelemu in ga prisili, oprt na Bavarce in Slovence I. 887, da se mu Karol uda: nemška plemena so korotanskega vojvodo Arnulfa priznala za svo-jega kralja.

') Ughelli, Italia sacra V. 1097; Kubeis, Mon. eco. Aquil. c. 38, p. 330. Linhart, Versuch einer Gesch. von Krain, II. 174.

^,J) Dr. Fr. Kos, Hrvatsko-slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom, Kres, 1882, 334-39.

Velikomoravski') knez Svetopolk je bil nevaren sosed Nemcem, ker so v njegovi državi Slovani prvokrat stopili v kolo evropskih narodov in v kratkem času se vzpeli na tako visoko stopnjo omike, kakor je bilo moči v oni dobi. Tako se je ojačila Velika Moravska, katero je ustanovil vojvoda Mojmir, uredil pa njegov nečak Rastislav, da se je uspešno upirala navalom Nemcev. Velika Morava je obsegala razven Panonije tudi severno - zahodno Ogersko ob (Irani, Nitri in Vagi, Dunajsko kotlino med Moravo in Dunajskim Golovcem in morebiti tudi južni del današnje Moravske. (S. Rutar, Ljublj. Zvon 1886. 240). Ne da se pa dokazati, da bi Svetopolk bil vladal Češko, današnjo Moravsko, Slezijo in Lužico, dasi je bil oženjen s plemenito Cehinjo.

Velikomoravci so si s pomočjo svetih blagovestnikov Cirila in Metodija ustanovili književnost na podlagi slovenščine, ustvarili narodno cerkev in se tako iznebili nemškega upliva.

Poleg domače nesloge sta čez Moravsko prišla dva sovražnika: Arnulf od zahoda, od vzhoda pa Madžari²), ki so okoli 1. 900. pridrli v današnjo ogersko deželo. Združeni sovražniki uničijo Veliko-moravane 1. 905. ali 906. in ločijo severne Slovane od južnih, vzhodne od zapadnih. Zato imenuje po pravici Palackv ta dogodek največjo nesrečo, ki je sploh mogla kedaj zadeti Slovane.

5. Krajepis zemlje slovenske od VI. do X. stoletja.

Za Vil. stoletje, v katerem je bila najbolj razširjena slovenska zemlja, določil jo O. Kiunmel⁸), odbivši posamezne naselbine, njene meje tako-le: Od izvora reke Rivnice (Rienz) je šla meja na Ture (Tauern) oklepajoč Defreško in Izolsko, do Drciherrnspitza, starega mejnika med Tiroli in Saligradom, sledila potem, vijoč se na vzhod, sneženemu turškemu gorovju do Arlske škrbine, kjer izvira Mura, tedaj do tja, kjer se štajersko-koroške meje ločijo od Nizkih Turov.

Na severni strani Lungave se meja bistveno vjema z današnjo mejo med Štajerskim, Saligrajskim in Gorenjiin Avstrijskim; potem

*) Druga Morava, »Nižnaja Morava« je ležala ob srbski Moravi. Šaf., Alterth.

II, 212.

») L. 901. so bili Madžari pobiti na Koroškem; pravljica pripoveduje, da se je v spomin na to zmago postavila cerkev v Sent-Vidu. (Oesterreich in Wort u. Hild, Kilrnten u. Krain 1891, str. 02).

³) Glej zgorej omenjeno knjigo: Die Anfiinge des deutgchen Lebens itd.

se vzdigne čez snežnike in kamenite pustinje Dachsteinske in sivkasta vapnena rebra Mrtvega gorovja (Todtes Gebirge) ter vodi na severno-vzhodno stran v predel Avsejski.

Od onod utegnila je ločiti gostejše naselbine Nemcev in Slovencev kar.naravnoč proti severu tekoča črta, ki pušča porečja rek S tir a (Stevr) in Krems na desni strani in ki pri Wels-u doseza reko Truno (Traun).

Potem je meja sledila reko Truno in se naposled izgubila v mejo med »Cehi in Bavarci«.

Zgodovinski viri navajajo nam tudi nekatera plemena, n. pr. Dulebe¹) ali Dudlebe vzhodno od Mure do Blatnega jezera, Hrvate kot naselnike ob Krki na Koroškem, Zuzele ob Laznici in Stodone²) ob reki Štiri, itd.

Slovensko ozemlje je obsegalo v devetem stoletju te-le pokrajine: I) Karantanijo, 2) Panonijo, 3) Istro, 4) Furlanijo ali Fri-julsko, in 5) Vzhodno krajino.

K a r a n t a n i j a³)

(= skalovita dežela) obsegala jo sedanje Koroško⁴), Gorenjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega in jugo-vzhodno stran Sali-grajske. Na vzhodni strani segala je do Panonije; meja med obema vjemala se je z mejo med Panonijo in Norikom, tedaj je šla od Dunajskega Golovca čez Semernik (Semering) po Velikem PfafTu, po Fischbachenskih planinah, po razvodnem pogorju med Rabo in štajersko Bistrico in po gorovju med Muro in Rabo do Cmureka; nato čez Slovenske gorice do Drave med Mariborom in Ptujem; od tod čez Ptujsko polje do Donatske gore poleg So tie.

Na jugu so Karnske Alpe Koroško delile od Furlanije. Gorenjsko je od IX XIII. stoletja bilo združeno s Koroškim, toda bolj samostalno nego druge grolije po Koroškem.

*) Tudi najjužnejša Češka župa okolo Krumlova se je imenovala »Dudlebi«, (Kalousek, Pfihistoricke mapi").

^a) Jos. und Herm. Jireček, Entstehen christlicber Reiche im Gebiete des heutigen oesterreichischen Kaiserstaates von 600—1000. Wien 1865, str. 58.

") Kara pomeni po Miklošiču = skala; S. Rutar, Kranjsko-Krajina, Ljublj. Zv. 1884, 40.

⁴) V današnji Vojvodini Koroški in na Saligrajskem bivali so pred Rimljani Tavrisci in Norici, ki so bili keltskega plemena. Enrik llešek, Spominki starozgodovinski na Gorenjem Štirskem. Nov. 58, 338-9.

V Karan tan ij i nahajamo v onem času te-le kraje: Admont (in Ademundi valle), Beljak ^J), Blatograd (Mosaburch), utrjeno mesto blizu Vrbskega jezera; Breže²) (Friesach), jako staro mesto na severnem Koroškem; Djekše nad Velikovcem; Dravski dvor (od Truhove) medTinjami in Dravo; Grebinj trg, v velikovškem okraju; Graslup-Grosuplje (ad Crazulpam); Ingering, potok in vas blizu Knittelfelda na Gorenjem Štajerskem; Krka v Krški dolini na severnem Koroškem; K r n s k i grad i n G o s p a S v e t a ³), središče karantanskih Slovencev ; L a b o d s k a dolina (in Labanta valle); Krško (Gurheuelt) poleg Save na Dolenjskem.

P a n o n i j a.

Zahodna meja nam je znana; na severo-zahodu je segala Pano-nija do Dunajskega lesa in do Doline (Tulln) poleg Donave, Donava je delala vzhodno mejo. Proti jugu razprostirala se je Panonija do Save, na zahodni strani čez Savo do Kolpe. Po Miklošičevem mnenju so Slovenci živeli tudi na levem bregu Donave in v dobrem delu današnje Moravske.⁴) Panonija seje delila na Dolenjo (P. inferior) in Gorenjo (P. superior); v tej pokrajini začeli so se širiti Slovenci posebno takrat, ko so se iznebili Obrov.

Blatograd (Mosapurc = urbs paludarum), sedaj Salavar⁵) = mesto ob vodi, je bil v devetem stoletju sedež slovenskih knezov Privine in Kocelja do 1. 862. Mesto je bilo utrjeno in je imelo več cerkva; prva je bila posvečena 1. 810. Mariji Devici, druga sv. Adri-janu mučeniku in tretja Ivanu Krstniku; vse je posvetil saligrajski nadškof Ljupram.

K i se k ⁶) (od Kinsi, Keisi, Gensi, ad castelluin Guntionis) je bilo mesto v Železni županiji; za časa Privine se je tam sezidala cerkev; Pečuh (ad Quinque basilicas — Filnlkirchen); če je pristna listina z dne 20. nov. 890, so saligrajski nadškofje od frankovskih vladarjev tam dobili vinograde, gozde in mitnino. Ptuj (ad Bettobiam, ad Bet-tove, ad Pettoviam) je staro znano mesto ob Dravi in je bilo v 9. stoletju last Privine in Kocelja. L. 853. je Ljupram tam posvetil jedno

^l) Nekaj o Beljaku Bes. 1871.

*) L. Ferčnik, Potopisne in zgodovinske črtice, lies. 1876—7.

⁸) Ad ("arantanam ecclesiam sancte Marie, ad curteru Carantanam; Karenta.

S. Rutar, Na Gosposvetskem polju, Ljublj. Zv. 1890.

*) Altslov. Gramm. in Parad. Uvod. Jagid, Arch. I. 442 sqq.

^B) Dav. Trstenjak: O prvem stolnem mestu Metodovem, Zlati Vek 49—59.

•) Dr. Kos, Spomenica 81—89.

cerkev, proti koncu 9. stoletja sta tam bili najmanj dve cerkvi. Quart in aha je bilo mesto poleg Blatnega jezera; okolo 1. 880. daroval je neki dijakon Ganibato svojo lastnino regensburškemu škofu Ambrichonu. Ruginesfeld je bil kraj v Dudlebski grofiji obsegajoč blizu sedanje mesto Radgono z okolico; Saligrajski nad-škofje so dobili od frankovskih vladarjev tu posestvo Sabaria (sedaj Steinamanger); sem je prišel leta 791. Karol Veliki prema-gavši Obre. Warn pal do v o sel o (villa Wampaldi) je bilo blizu Blatnega jezera; vas W i s i t i n d o r f je bila blizu Labnice; navaja se še nekaj drugih mest, katerih lega se pa ne da več določiti.

Istra.

Se pred sedmim stoletjem ') nastanili so se Slovenci, pozneje tudi Hrvati v Istri. Ta dežela segala je na zahodu in na jugu do morja; tudi Trst z okolico je spadal k Istri, ki se je na vzhodu raztegala do Reke.

Glavno mesto Istri je bilo v devetem stoletju Pul j; omenjajo se še Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičen, Matavun, Buzet, Koper in Milje.

Sedanji Umago se imenuje latinski Umacum, to je torej čisto hrvatski llumac (holmec).

F u r 1 a n i j a.

Slovenci so se zgodaj z Obri prikazali v Furlaniji in so z Obri vred frijulskega vojvodo Lupa potolkli pri mestu Fliuvius (današnji Fiume) na vzhodni strani od Pordenone, Slovenci sami pa pri Laurijani. Naselili so se ob glavni cesti celo do Taljamenta; še onkraj te reke nahajamo imena »Goričica«, »Gradišče« itd. Gradov, ki so jih Longobardi postavili proti Slovencem, se navaja več z nemškimi imeni, n. pr. Starhemberg, Heisenstein, Grossenburg, Rabenstein itd. Ob Taljamentu, kjer je bil brod Čez reko, je stal imeniten grad Beli grad.

Glavno mesto je bilo Čedad (Cividale); navaja se opatija Maggio, »vulgare vocabulo«, Možnic = Možnica »ob Beli«; Male return, »villa Sclavorum Meretto« pri Palminovi.

Furlanija je segala na vzhodni strani do Timava in do kraške planote pri Tržiču (Monfaleone); na se ver no-vzhodni plati se je raz-

') Julija meseca I. 600. piše papež Gregor dalmatinski duhovščini: Et de Sclavorum gente conlurbor, quia per I.striae aditum jam Italiam intrare coeperunt (JafK, Regesta pontif. Nr. 1320).

prostirala do sedanje avstrijske meje; pokrajine današnjih beneških Slovencev prištevale so se tudi k Furlaniji.¹)

Vzhodna k r a j i n a.

Za časa obrske samostalnosti živelo je med Donavo in Tiso, med Anižo in Rabo mnogo Slovanov. Po vničenji obrske nadvlade začeli so se širiti Slovenci, ki so bili svobodni ali nesvobodni. Mnogo še zdaj rabljenih imen kaže, kako razširjeni so bili Slovenci v zgorej imenovanem ozemlju.

Blizu trga Ardagger je gora K o 11 m i t z b e r g (holmec) z vasjo enakega imena, in blizu je vas F ris neg g (Breznik); blizu mesta 1 p p s (Ipuša) je gora Tabor; pri Amstettnu je T r i s e n e g g (Trstenik); enako ime Triesting prihaja od slovenskega Trstnik; Diirnitz = slov. Trnice; proti jugo-vzhodu od Amstettna je Ferschnitz = Brežnica; (blizu enako se glaseče ime Pernitz = Brnica); v bližini so vasi: Windischendorf in Gafring = Gabrnik; znana imena Gloggnitz, Garsten, Voslau, Schottwien, Penzing, Hietzing", Moedling prihajajo od Klokotnica, Hrastno, Oslova, Sutvina, Peničnik, Jeznik itd.

Vzhodna krajina je obsegala vzhodno plat sedanje Gorenje Avstrije.

Med ostanke keltskega in latinskega prebivalstva naselili so se po ravninah Slovenci, največ okolo sedanjega »Windisch-garstena« (Slovensko Hrastno), ker se je tam ohranilo največ imen slovenske koren i ke.

Tudi okolo mesta Steyer bile so slovenske naselbine; na južni strani pri vasi Ternberg (Trnov vrh) se v Anižo izliva potok Laussa (Luža); blizu je gora Pleissenberg == pleša.

Blizu mesta »Ried« so kraji W i n d i sc h h u b , G r ad n i g = Gradnik, Zimetsberg *) (Zimcc) itd.

V Ipušo izliva se potok Zauch (Suha); druga Suha teče v potok Url; na severni strani potoka Urla je gora Grillenherg (gril), ob istem potoku je mlinar Gobotz (Gobovec) in blizu vas G o s t n i n g (Gozd ni k).

Ob izlivu Orlave v Donavo je vas G oil ing (Golnik), zraven Orlavejevas Saffon (Žabnica); v Orlavo se izlivata potoka Jessnitz

') S. Rutar, Slovenske naselbine na Furlanskem, Ljublj. Zv. 1883.

³) O. Kiimmel, Die slavischen Ortsnnmen im nordwestlichen Theile Nieder-oesterreichs. Jagi<5, Arch f. slav. Phil. VII, 256.

(Jesenica) in Tre fling (Trebnik); od tod na jugo-vzhod je vas Go sin g (Gosnik) in Lassingbach (Laznica) pa Lassingfall.

Melk ob Donavi zval se je v 9. stoletju Me delicha (Metlika); blizu je vas Winden. Gosteje še nego ob Ipuši in Orlavi naseljeni so bili Slovenci ob reki Beli (Pielach); istotako bilo je na vzhodni strani dunajskega mesta nekaj slovenskih naselbin ; to dokazujejo imena Gablitz (Jablica), Lies ing (Lesnik), Modi ing (Metlika), Triesting (Trstenika). Najmanj slovenskih naselbin bilo je na vzhodni strani ob Litavi.

Precejšen del nekdanje obrske dežele imenovala seje March a contra Sel a vos, Winidorum marca.

6. Razširjevanje krščanske vere.

Kar se tiče cerkvenih razmer na Slovenskem za Karolovih časov, se je Virgilij, škof saligrajski, osmi predstojnik tej cerkvi, mnogo trudil za razširjevanje krščanstva v Slovencih: ustanovil je apostolsko šolo pri sv. Petru v Saligradu, opatiji Indijo in Krems-mtinster ob tedanjih mejah Slovenstva v ta namen, da se pridobe Slovenci za krščanstvo.¹) On sam ni mogel priti na Slovensko ozna-njevat prave vere, poslal pa je svojega škofa Modesta z nekaterimi duhovniki, ki so baje blagoslovili cerkev Mariji na čast — današnjo Gospo Sveto in drugo. Beda Schroll, temeljit poznavatelj pobožnih ustanov na Koroškem, trdi, da je Gospa Sveta ustanovljena še le 1. 861. ali zlasti 927.«)

Menihi iz samostana sv. Petra so osobito po Koroškem razširjali krščanstvo ; ta posel pa so opravljale še benediktinske opatije: Maksimilijanovo Selo v Pongavu za severo-zahodno Štajersko, Indija v Bistriški dolini na Tirolskem za zahodne Slovence in Dolenji Altaich, namesto katerega je po nasvetu Virgilijevem 1. 777. Tasilo ustanovil imenitni samostan Kremsmiinster v Gorenji Avstriji in mu poklonil deset slovenskih vasij in trideset slovenskih rodbin.

Panonske Slovence so pokristijanjevali saligrajski nadškofje -to dostojanstvo so si pridobili radi vspešnega delovanja med karan-

*) J. Fekonja, Razširjava kristijanstva med Slovenci, Ltp. M. SI. 1882—3, 1884; razprava ni kritična. — P. llicinger, Začetki krščanstva na Slovenskem. Zlati Vek 1863. P. Hicinger je pisal o razmerju solnograjskili nadškofov do Slovencev. — Dr. Alois Ruber, Geschichte der Einfuhrung u. Verbreitung des Christen-thums in Stldost-Deutschland, Salzburg, 1875 ; Slovencem ni pravičen pisatelj.

^s) Sim. llutar, Ljublj. Zvon 1890.

lanskimi Slovenci — Arno, Adalrom, Ljupram in Adalvin 1. 798 do 873.')

V 9. stoletju je bilo uže precej cerkev na Slovenskem; v panonskem Blatogradu so bile posvečene tri cerkve (najimenitnejša je bila opatijska cerkev sv. Hadrijana), nadalje v Bussnici (Vuzenica?), v Betobiju (Ptuj), pri Petih Cerkvah (Pečuh); navaja se v starih spisih mnogo krajev, katerim sedaj niti sledu ni najti. V Karantaniji so bile cerkve v Trebnjem, Ostrovici, Vetrinju, Brežah, na Krki, v Blatnem gradu, v Podkrnosu, Velikovcu, pri Sv. Andreju v La-bodski dolini. Oglejskemu patrijarhu so bile podložne cerkve v Beljaku, pri Sv. Mohoru, v Slovenjem Gradcu, v Celju, v Ljubljani (sv. Peter), Loki, Kranju, Kamniku, Metliki, pri Sv. Petru poleg Soče, v Devinu, v Ločniku, Solkanu, Volčah, Tolminu, Bolcu, na Št. Vidski gori, Vipavi, v Milah, v Buzetu, Jelšanah, v Tomaju, Hrenovicah, Slavini, v Piranu itd., itd.

Saligrajski nadškolje so Slovencem nastavili deželne škofe Teodorika, Otona in Osvalda 1. 853.; ker so se pa ti hoteli osamosvojiti, niso jim dali naslednikov.

V Ogleju je zasedel škofovsko stolico sv. llermagora (Mohor) 1. (33. po Kristu; prvi nadškof je bil sv. Valerijan 1.'369.; a od Pavlina naprej (557—5G9) so se imenovali patrijarhi.

V Slovencih šireč krščanstvo od juga prišli so oglejski patrijarhi navskriž s sal i graj ski m i nadškofi; zato je cesar Karol Veliki 1. 811. določil, da ima Drava mejiti oglejski patrijarhat in sal i grajsko nadškolijo.

L. 1751. seje oglejski patrijarhat razkrojil v goriško in videm-sko nadškolijo.

Tržaška in koprska školija sta ustanovljeni I. 524.

S tem, da so se ustanavljale školije in pridobivale mnogo posvetnega blaga, so si množile vpliv in širile omiko in vero. Najmogočnejši je bil oglejski patrijarhat, ker je od 11. stoletja imel v svoji oblasti večino Furlanskega, vse Goriško, Kras, Notranjsko, Istro, Gorenjsko in Slovensko krajino.

Važna je za Slovence brižinska škofija (Freisingen na Bavarskem) radi prvega slovenskega pismenega spomenika in radi obširnih posestev na Gorenjskem (Skofja Loka), na Štajerskem (Pomurje)

*) Saligrajski škofje so postali n a d š k o f j e , ker so pokristijanili večji del Slovencev.

in na Koroškem (ob Vrbskem jezeru); bamberška školija je imela Beljak, Trbiž, labodsko in admontsko dolino; briksenska škofija severni del Gorenjskega med obema Savama; saligrajska nadškofija mnogo predelov na Gorenjem in Srednjem Štajerskem, okolico ptujsko, breško pa krško.

Krško škofijo, ustanovljeno 1. 1072., je kot škof prvi upravljal Gunter z Grobnega polja in je od sv. Heme dobil bogata posestva v dolini koroške Krke in na Štajerskem okolo Kozjega, Planine in Vitanja.

Labodsko škofijo je ustanovil Eberhard II., nadškof saligrajski, 1. 1227. in ji dal za prvega škofa Ulrika I. — Ljubljanska škofija je ustanovljena 1. 1463.; prvi škof je bil Žiga grof Lamberški.

7. Sveta brata Ciril in Metodij')

sta se porodila v Solunu ob egejskem morju. V mestu so prebivali Grki, v okolici pa Slovani; radi živega prometa z okolico so se meščani naučili tudi slovanščine.

Oba sina sta bila jako nadarjena, osobito pa Ciril, ki se je iz početka zval Konstantin; porojen je bil bržkone 1. 827. Da bi napredovala v znanostih, upotita se v Carigrad.

*) a) Legend e.

Žitje sv. Metodija ali panonska legenda iz druge polovice IX. stoletja, spisana po nekem Melodijevem učencu; izdal jo je P. J. Safafik, Pamatky id. 1. 1851.; Dummler v Miklošičevem prevodu v Archiv f. Kunde oest. Geschichts-quellen XIII.; Ginzel. Geschichte id.; Josip Bodjanskij v Ctenija v imperator-skem obščestvč id. Moskva; Fr. Miklošič, Vila sancti Methodii, 1870. — Žitje sv. Konstantina (v srbsko - slovenskem narečji); Safafik, Pamatky, id.; Fr. Miklošič, Denkschriften, Wien 1870., XIX. — Translatio s. Clementis (italska legenda) v latinskem jeziku, Acta Sanctorum, 1668. Martius II., Ginzel, Geschichte id. Ocenil Aug. Leskien, Arch. f. slav. Phil. III. 79—83. J. Martijnov, La legende italique id. Revue des questions historiques 1884., livraison 71. Pet. Lavrovskij, Italjanskaja legenda, Kritičeskij obzor. Žurnal ministerstva id. Sanktpeterburg 1886, Juh—Aug. 8. 84. Pet. Lavrovskij, Byl li svjatyj Kyrill Solunskij epi-skopom? id. Žurnal 1885. April 161—75; odgovor: ne. — Moravska legenda, po mnenju Dobrowskega sestavljena iz branja o Cirilu in Metodiju v moravskem brevirju in iz italske legende v XIV. stoletju, ko so dn6 9. marcija začeli praznovati praznik sv. Cirila in Metodija. Acta Sanctorum 1668. Martius II; Schlozer, Nestor (111.16). Dobrowsky, Miihrische Legende von Cyrill und Method. Olmiitz 182(5. — Češka legenda (v latinščini) iz XIV. stoletja; brez važnosti. Acta Sanctorum 1668. September. Tu pristavimo: Dr. W. Vondrak: Zur Wiirdigung der alt-slovenischen Wenzelslegende und der Legende vom heil Prokop, Sitzungsberichte der kaiserl. Akademie der Wissenschaften. Phil.-hist. CI. (XXV11. 1892.) govori

Naučila sta se raznih jezikov, Konstantin celo kazarskega in hebrejskega. Metodija pošlje grški cesar za upravitelja v neko slovansko pokrajino, kjer je služboval več let. Ali ni mu ugajala posvetna slava; vstopi v samostan in se posveti duhovskemu stanu.

Mlajši brat Konstantin je v znanostih zaslovel tako, da so <xa poklicali za učitelja cesarjeviču Mihajlu. Bolj se mu je pa prikupila

o vprašanju, je-li se je tudi na Češkem širila slovanska liturgija. — Življenjepis sv. Klementa (bolgarska legenda, v grškem jeziku), Fr. Miklošič, Vita s. Clementis, Vindobonae 1847. — Kratka bolgarska legenda, Konst. Kalajdovič izdal v knjigi: Ivan Exarch Bolgarskij — Macedonska legenda — Chronika Nestoris, F. Miklošič 1850, cap. XX.

b) Zgodovinski spisi, življenjepisi.

De conversione Bagoariorum et Carantanorum libel I as. M. Freher, Scriptores rerum Bohemicarum 1602. Nachrichten vom Zustande der Gegenden und Stadt Juvavia. Salzburg. 1784. Kopitar Glagolita Clozianus; Wattenbach, M o n u m e n t a G e r m a n i a e ; ponatisnen tudi v Ginzeljevi in Bily-jevi knjigi. — J. D o b r o w s k y , Cyrill und Method, der Slaven Apostel, Prag 1823; na ruski jezik prevel M. Pogodili. Moskva 1825. — F i 1 a r e t (škof riganski) Kirill i Mefodij, slav. prosvetiteli (Čtenija Mosk. Obšč. 1846). — Kopitar Glagolita Clozianus 1836. — P. J. Šafafik, Pamatky dfevniho pisemnictvi Jihoslovann. Praga 1850. II. izd. 1873. — O. Bodjanskij, »O vremeni pro-ischoždenija slav. pismen« (Moskva 1855); Sobranie pamjatnikov do dejatelnosti Svatych Pervoučitelej i Prosveštitelej Slav. plemen, Moskva 1865. Kirill i Mefodij, sobranie pamjatnikov id. (Čtenija 1863). — F r. 11 a č k i, Vjek i djelovanje sv. Cirilla i Methoda. Zagreb. 1857. — V. Štulc »Život svatych Cyrilla i Methodia. apostolfi slovanskvch. Praga, 1857. — J. A. Gin zel, Geschichte der Slaven-apostel Cyrill und Method und der slavischen Liturgie. Leitmeritz 1857, II. iz-danje. Wien. 1861. — J. E. Bily, Deje sv. apostolfi slov. Cirilla a Methodčje. Praga 1862; to knjigo je na slovenski jezik prevel J. M a j c i g e r 1. 1863. Praga 1863. 4. 163. — P. L a v r o v s k i j , Kirill in Mefodij, kak pravoslavnije propo-vedniki u zapadu Slavjan, v svjazi s sovremennoju im historieju cerkovnych nesoglasij meždu Vostokom i Zap&dom. Gharkov 1863. — Ivan Kukuljevič Sakcinski, Tisučletnica slavenskih apostola!) sv. Cirila i Metoda. Zagreb, 1863. 4. 84. — Dr. V o g r i n, Ciril in Metod. 1863. — Matij a M a j a r , Sveta brata Ciril in Metod, slavjanska apostola in osnovatelja slovstva slavjanskega.

Praga 1864. 8. 176.---Sveta brala Ciril in Metod. Celovec 1885. 8. 79.

— A. Hil ferding. O Kirille i Mefodič (Sobr. Soč. I. 299—340). — L. Lege r, Cyrille et Methode. Etude sur la conversion des Slaves au Christianisme. Paris 1868. — L. R e 11 e 1, Cyryl i Metodij. Streszczenie najnovszych poszuklwari ; Paris 1871. — Dr. C e baše k. Zlati Vek ali Spomenica na čast sv. Hermagoru in Fortunatu, sv. Nikolaju in sv. Cirilu in Metodu. Ljubljana 1863. 8. 293. — V. Bil basov. Kiryll i Mefodij, St. Petersburg. 1868 — 1871. Enaka dela so: Anton Zlog ar. Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirila in Metoda. Zbral in na svitlo dal. V Ljubljani 1886. 8. XII. 286, in ruski spis: Statya Al.

znanost nego vse posvetne krasote ; zato. mu priskrbe službo knjižničarja patrijarške knjižnice pri cerkvi sv. Solije; a tudi to službo zapusti Konstantin in gre v samostan pripravljat se za duhovski stan.

L. 851. poslali so ga k mohamedanskim Saracenom, s katerimi se je prepiral o verskih prašanjih.

Gorskago, Moskvitijanin 1843; ponatisnen v Cyrilo-Methodijskem Sborniku M. Pogodina Moskva 1865; na češko prevedel Hanka v časop. Česk. mus. 1846, 5—33; — Die Pabstbriefe des brittischen Musaeums v Neues Jahr-buch fiir altere deutsche Geschichte 1879. V. B.; Miklošič, dr. Rački, Starine XII.; ocenil dr. Jagič, Arch. IV. Greg. Krek. Kres 1881; druga poročila glej Arch.

• f. slav. Phil. Suppl. 18'42. Mihovil Pavlinoviča, Hrvatska Vila dne 5. srpnja 1881 na slavu sv. Cirila i Metoda. U Zagrebu. 1881. 35. — Dr. Nikola MilaS, Slavenski apostoli Kiril i Metodije i istina pravoslavlja. U Zagrebu 1881. 8. 57. — Življenje in delovanje svetega Cirila in Metoda. Letop. Matice Slovenske 1880; (ta spis je prevod papeževih pisem v britanskem muzeju; priredil ga je Drag. Klun). — Ta de Smičiklas, Poviest Hrvatske 1882, II. 198—212. — Barto-lini, Memorie storiche critiche e archeologiche dei Santi Cirillo et Methodio, Roma 1881. — Jaromir Volkov. Delo sv. Cirila in Metoda. V spomin 5. julija 1881. z ozirom na današnje razmere. Založil pisatelj. Tiskal Franc Hvala v Trstu 1881. 8. 88; (ponatis iz Edinosti). — Epistola ene yc lica s s. domini L e o n i s p a p a e XIII. Grande munus. Editio slavica polvglotta. Prag 1882. — A. Voronov, Kirill i Mnfodij, Glavnejšie istočniki dlja istoriji sv. Cirilla in Mefodija, Kiev 1877. 8. 391. — E. Golubinski, Svjatije Konstantin i Mefodij pervoučiteli slavjanskie; Moskva 1885. —• V. Jagič, Vopros o Kirille i MefodijS v slavjanskoj biologiji. Reč J. V. Jagiča. Sbor. XXXVIII. Sanktpeterburg. 1885.— A. Malševskij, Svjatye Kirill i Mefodij pervoučiteli slavjanskie. (Sočinnenia Iv. Malševskago) Kiev 1886. 483. — A. S. Archangelskij, Sv. Kirill i Mefodij i soveršennij jimi perevod sv. pisanija; Kazan 1885. — A. A. Kočubinskij, Dobry pastyr i dobraja niva. Odessa 1885, (ponatis iz Izpiskov odes, vseučilišča. XLII.) — Orest Miller, Dar pjati desjatnicy i naši pervoučiteli. Kiev 1881. — P. Srečkovič, Beseda na dan hiljadogodišnje svčt-kovine slovenskih apostola sv. Cirila in Methodija. — Glasnik, Beograd 1880. — Jos. Vyhlfdal. Sbornik Velebradsky. Brno, 1880. — Mefodijevskij jubilejskij sbornik izdannyj Imper. varšavskym universitetom. 1888. — Dr. Kos, Spomenica tisočletnice Metodove smrti. Izdala in založila Matica Slovenska. Ljubljana 1885. 8. 174. — M. Drinov, Novy cerkvenoslavjanskij pamjatnik s pominanjem o slavjanskih pervoučiteljah Sanktpetershurg 1885. — E. Barsov, Napisanie o pravoj v<?rč Konstantina tilosofa. 1885. — P. S y r k u. Po povodu služby svjatitelja Methodija učitelju slavjanskomu. — R. F. Dr. J. Broz. Črtice iz hrvatske književnosti. Sv. II. Zagreb. 1888. 1—128. Za prosti narod spisane življenjepise navaja E. Jelinek. Sbornik 1885. 280—336.

Naj se omenijo še ti-le manjši slovenski sestavki: Jurij Sodevski, Sled Cirilovega obreda na Kranjskem N. 1844, 45. — Ljubo mir (Slomšek) Bratje Ciril in Metod v naših šolah N. 1846, 131—50; Slomšek je v raznih letnikih »Zgodnje Danice« mnogo pisal o bratovščini sv. Cirila in Metoda. — B. Raič,

V tem času se pokristjanjeni Kazarji ob azovskem morju obrnejo do cesarja Mihajla po krščanske učitelje, ker so si neki prizadevali Zidje in Saraceni, da bi narod na svojo stran pridobili. Cesar jim pošlje Konstantina, nadejaje se, da to nalogo najbolje reši »filozof«. To se je zgodilo najbrž 1. 861. Pridruži se mu tudi brat Metodij. Med potom najde v Kerzonu ostanke s v. Klemen ta, ki so ga ubili Kazarji.

Prispevši v deželo Kazarjev uči s tako gorečnostjo in s takim uspehom, da je mogel skoro krstiti prebivalce z knezom vred. Za plačilo nista hotela vsprejeti druzega ko nekoliko jetnikov. V Kazarjih pustivši nekatere duhovnike se vrneta Ciril in Metodij v Carigrad.

Ciril in Metodij odpotujeta na Moravsko.

Še lepše in hvaležnejše je bilo delo naših blagovestnikov na zahodu. Rastislav, knez slovanskih Moravče v, zaprosi cesarja Mihajla slovanskih prosvetiteljev. Rastislav in njegov prednik sta se dostikrat vojskovala z Nemci. Ti so se zatekli celo k Bolgarom, iščoč pomoči proti Moravcem, kateri so tudi bili prisiljeni iskati si soborilcev. Najprimernejši so bili grški cesarji, ki so bili gorki Frankom in Bolgarom; rad je tedaj ustregel cesar Mihajl želji Rastislavovi, naj mu pošlje misijonarja, ki bi bil vešč slovanščini, kajti nemški duhovniki, ki so prihajali v slovenske kraje oznanjevat

Ciril in Metod, prvaja veroučitelja, Zora 1853. SO—93. — Nekaj o Metodu. N. 1854. — Fr Metelko,o Cirilu in Metodu, govoril v zgodovinskem društvu kranjskem 1. 1856. Mitth. des liist Ver. f. Krain 1857, N. 1857, 306. — M. M ajar, Cirilica N. 1857. 270. — D a v. T r s t e n j a k , Ali imajo tudi Slovenci obhajati tisoč-

letnico Cirila in Metoda? N. 1857, 379 . . 392.--Govor 1). T r s t e n j a k a

v čitalnici celjski, N. 1863; 232—3. — A. Domiceljev. Prihod sv. Cirila in Metoda v Velehrad 863. N. 1868. 168. — Tisočietnica Cirila in Metoda. N. 1862, 291, 98. 407; Dan. 1862, 3; N. 1861, 247; - Dr. Tonklija govor ob tisočletnici v goriški čitalnici, N. 1863. — P. Hicinger, Sv. Ciril z obzirom na Kranjsko, Dan. 1863, 9-10; Dan. 1863, 65-6; 149.

c) Slavospevi:

P. H. V spomin sv. Cirila in Metoda. N. 1847, 37. - M. Majar. Slava Cirilu in Metodu. N. 1860, 1. — J. Bile. Sv. Cirilu in Metodu. N. 1863, 73.— A. Ume k Okiški, Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod. Prigodbe in povesti Celovec 1863. 12. 52. — A. Fekouja. V spomin sv. Cirilu in Metodu-Kr. 1885, 376—80. — A. M. Sveta brata. Dom in Sv. 1890.

Opomba. Ta oddelek je pregledal g. prof. dr. Krek, za kar mu pisatelj izreka lepo zahvalo.

krščansko vero, niso bili povsem kos svojemu poklicu, ker niso umeli slovanskega jezika. Poslanec Rastislavov je rekel med drugim doslovno: »Mnogi krščanski učitelji prišli so k nam iz Vlaškega, Grškega in Nemškega, a mi Sloveni smo ljudje priprosti in nimamo moža, ki bi nas poučil o pravici.«

Cesar, zaslišavši te besede, pokliče Konstantina in mu reče : »Slišiši li, tilozofe, rečt siju (to besedo)? In-& sego da ne možett s-btvoriti razve tebe. Temi, na ty dary množi, i poim-i, brat* svoj, igumen-i. Methodij, idi že. Vy bo jesta Solunjanina, da Solunjane vtsi čisto sloveni.sky besedujuti,«. (Fr. Miklosich, Vita S. Methodii. Vindob. 1870, 13.)

Dospevša na Moravsko z ostanki sv. Klementa ja je narod vsprejel z navdušenjem. Z veliko gorečnostjo sta opravljala svojo imenitno nalogo, kar jima je šlo tem bolje od rok, ker sto dobro umela in govorila slovanski jezik. Veliko trgovinsko mesto Solun je imelo slovansko okolico, kakor naš Trst, in Solunj-čani so umeli jezik okoličanov.

Mnogo je na Moravskem bilo kristijanov samo na videz, ker jim niso bili do srca segli nauki, razloženi v nerazumljivi besedi. Slovanska apostola sta mladeniče poučevala tudi v takih predmetih in znanostih, ki jih potrebuje duhovski stan, v duhovnike posvečevati pa nista smela, ker nihče njiju ni imel škofovske oblasti.

Slovani do te dobe niso znali črk, nego so zaznamovali posamezne glasove s črtami in režami; poskušali so slovanski jezik pisati z grškimi ali latinskimi črkami, pa niso uspeli, ker niso rabili primernega pravila. Ciril je uredil pravopis, začel je z bratom potrebne knjige prevajati na slovanski jezik in si s tem pridobil za vse Slovane neizmernih zaslug. (Glej o tem predmetu podrobneje v posebnem poglavju.)

Tako plodonosno delovanje slovanskih blagovestnikov moralo je v srcih nemških duhovnikov vzbuditi črno zavist: začeli so strastno sovražiti tuja brata iz razkolniškega Carigrada.

Na drugi strani pa je kmalu izprevidel liastislav, da bi mu solunska brata utegnila mnogo koristiti v tem obziru, da bi se popolnem iznebil irankovske vrhovne oblasti in njenih služabnikov, pasovskih škofov, ko bi moravska država imela svojega Škota, liastislav se je v tem smislu tudi obrnil do rimsko stolice, pa tudi Konstantin in Melodij sta želela o svojem delu poučiti papeža, ki

bi naj potrdil prevod sv. pisma; rada bi mu bila tudi izročila ostanke sv. Klementa.

Nikolaj I., rimski papež, začuvši o teh željah pozove solunska brata v Rim. Takoj se upotita 1. 867. tje in vzameta se seboj nekaj učencev, katere sta imela za vredne, da bi dobili škofovsko oblast. Na potu dojdeta v Dolenjo Panonijo k Blatnemu jezeru, kjer je stoloval takrat slovenski knez Kocelj. Ta ju vsprejme z veliko častjo in se razveseli, ko mu pokažeta v slovanskem jeziku pisane knjige; na pot jima izroči petdeset učencev, da bi jih poučevala.

Prejkone se odpravita v Italijo čez sedanje Kranjsko in Primorsko ; v Rim dospeta po smrti papeža Nikolaja (-j- 13. nov. 867); nasledniku Hadrijanu II. izročita ostanke sv. Klementa.

Papež se je razveselil zelo, da sta brata sv. pismo prevedla na jezik slovenski, in se ni zmenil za mnenje nekaterih duhovnov, češ, beseda božja se sme oznanjevati samo v hebrejskem, grškem in latinskem jeziku. Ko sta hkrati tudi dokazala pravovernost svojo, podelil je obema škofovsko dostojanstvo, njune učence pa je posvetil v mašnike in dijakone, bržkone Gorazda, Klementa, Nauma, Angelarja in Savo.

Konstantinu dovolil je papež, da se sme odslej imenovati Ciril, ker je bilo to ime v grški in rimski cerkvi spoštovano radi Cirila aleksandrijskega¹).

Papež, potrdivši prevod, dovoli slovenski jezik rabiti pri božji službi s tem pristavkom, da se pri sv. maši berilo in evangelije čita najpoprej latinski, potem slovenski. Kdor bi se protivil tem naredbam, naj ga kaznuje cerkveno sodišče. Ker so učenci v Rimu po raznih cerkvah božjo službo opravljali v slovenskem jeziku, lahko se je papež prepričal, da jezik slovenski ne zadaje nobenih ovir.

Kaj je pripravilo papeža do tega, da je dovolil v to?

L. 864. ali 865. dal se je bolgarski knez Boris krstiti in je nagibal iz prva k grški, potem k latinski cerkvi. Papež mu pošlje Pavla in Formoza, da bi ga pridobila za latinsko cerkev; zadnji pa je bil zelo častilakomen in bi bil rad postal nadškof, česar mu papež ni hotel izpolniti. Radi tega nastane razpor med papežem in Formozom. Grki, porabivši te razmero, pridobe si Bolgare na

') Škof Porphyrius je pisal v časniku: Trudy Kičvskoj duhovnoj akademiji 1. 1877, str. 79—110, da je živelo troje Cirilov. To mnenje ocenjuje Jagič, Arch, f. slav. Phil. IV. 297.

svojo stran. Tudi na Moravskem bi se bilo lahko zgodilo kaj enakega ; ker so mej Moravani in Grki vladale prijateljske razmere, zato se je udal papež želji slovanskih narodov in knezov.

Ciril, dospevši do škofovske oblasti, oboli nevarno, na smrtni postelji gorko priporoča bratu slovensko ljudstvo; bil je samo petdeset dni škof in je umrl v 42. letu svoje dobe. Slovesno je bil pokopan v cerkvi sv. Klementa v Rimu.

Težavno nalogo, zahodnim Slovenom po želji Rastislavovi osnovati samostojno cerkev, imel je zdaj Metodij izvršiti sam. Dočim se je mudil v Rimu, so Nemci dvakrat napadli njegovega pokrovitelja Rasti slava.

V tem času pošlje Kocelj poslance v Rim s prošnjo, .naj pride Metodij poučevat njegovo ljudstvo. Ker je uprav v tem času po Moravskem divjala vojska, je prišel ta poziv Metodiju v pravi čas: naglo ustreže tej želji in se upoti tja. Papež Hadrijan II. mu izroči do Rastislava, Svetopolka in Kocelja pisma, v katerih pravi, da jim pošilja Metodija, naj jim razlaga svete knjige in opravlja božjo službo v njih materinskem jeziku.

Z neizmernim veseljem vsprejmo Metodija v Panoniji; tu uvede slovensko božjo službo, nastavlja duhovnike, vnete za svoj poklic. Vpliv nemških duhovnikov se je vidno manjšal. Nato so prosili slovenski knezi, naj papež Metodija postavi za nadškofa v njihovih pokrajinah. Radi tega pozove papež Metodija 1. 869. v Rim, ga imenuje nadškofa v Panoniji in v Moravski, zajedno pa posveti dvajset njegovih učencev v duhovnike. S tem je hotel oživiti staro panonsko školijo, čije sedež je bil v Sremu. Ko je bil Karol Veliki premagal tamošnje prebivalce, izročil je bil njihovo pokrajino saligrajskemu škofu, ki je sicer širil krščanstvo, ali se ni ravnal po besedah Anglosaksonca Albuina: Esto praedicator pietatis, non de-cimarum exactor (oznanuj pobožnost, ne iztirjavaj le desetine).

Kje je imel Metodij svoj nadškofijski sedež, ne vemo izvestno. Nemški duhovniki so začeli zapuščati slovenske pokrajine, ker Metodija niso hoteli priznavati za svojega nadškofa. Silno se je razto-gotil saligrajski nadškof, izvedevši po papežu, kaj so je zgodilo v Panoniji. Da bi dokazal svojo dozdevno zgodovinsko pravico do Panonijo, veli po nekem saligrajskem duhovniku spisati zgodovinsko razpravo: Libellus de convorsione 15 a go a riorum et Ca r a 11 ta n o r u m, t. j.: K11 j ižica o izpreobr n i t v i Bavarcev in Karantancev, v kateri skuša dokazati, da saligrajski nadškolje

gospodujejo uže 75 let v Panoniji in da so oni pokristijanili tamošnje prebivalce. Na stran bavarskih škofov stopil je tudi kralj Ludovik. Pravice papeževe stolice naglaševal je papež Ivan VIII. v pismu do kralja in do jakinskega škofa Pavla, katerega je poslal kot legata v Germanijo in Panonijo.

Po pravi in zakoniti poti niso ničesar mogli doseči Metodijevi nasprotniki; zato se lotijo sile: z vojsko napadeta kralj Ludovik in njegov sin Karlman Rastislava, pridobita na svojo stran njegovega nečaka Svetopolka, ki ifcda strijca Rastislava. Nesrečneža oslepe in ga vtaknejo v samostan, kjer žalostno konča slovenski knez in poštenjak, Metodij pa izgubi svojo glavno podporo.

Saligrajski nadškof Adalvin, brižinski škof Arnon in pasovski škof Ilermanrich zbero se 1. 870. v posvetovanje; prisilijo tudi Metodija, da se udeleži, in ga kar posade na zatožno klop, dasi ima samo patrijarh ali papež pravico soditi nadškofa. Očitalo se mu je, da uči na njihovi zemlji. Metodij se zagovarja, češ, da so njegovi tožitelji iz lakomnosti prestopili stare meje; naposled zahteva, da naj tukaj razsodi rimska stolica. Tudi kralj Ludovik se je udeležil zborovanja in zasmehoval slovanskega apostola; pasovskemu škofu so zabranili drugi škotje, da Metodija ni pretepel s konjskim bičem. Škofje obsodijo nadškofa Metodija, puste ga na mrazu in dežu, za-branijo mu služiti božjo službo in ga obdrže pri sebi na Nemškem zaprtega dva in pol leta.¹)

Ivana VIII. sta saligrajski nadškof in pasovski škof prosila, naj preišče sodnijski, kdo ima večje pravice do Panonije, onadva ali Metodij. Papež, izvedevši o Metodijevi usodi, pošlje obema ostri pismi.*)

') Pismo papeža Ivana VIII. do Škofa Hermanricha. Wattenbach. Hoh. 49. JalK, Iteg. pont. Rom. 261, št. 2247. Krek, Kres. 1881, 348.

^s) Pismo do pasovskega škofa Hermanricha se glasi v slovenskem prevodu: »Mislim, da bi zadoščeval komaj studenec solz objokavajočim tvoje hudobije, kakor pravi prorok Jeremija. Ali ne presega predrznost tvoja grozovitost, da ne rečem kakega škofa, ali kakega posvetnega moža, temveč kakega samosilnika, ali živalsko surovost? Brata in soškofa si pahnil v ječo, imel ga dolgo Časa pod milim nebom v najhujšem mrazu in v največjem dežu, odtrgal si ga od izročene mu cerkve ter zbesnel takč, da bi ga bil privlečenega pred škofovsko zborovanje pretepel s konjskim bičem, da lega niso zaprečili drugi? Prašam te, so-li to zločini škofa, čegar dostojanstvo jih še povikšuje, če prestopi svoje meje? O Škof. ki tako postopa proti drugemu od apostolskega sedeža posvečenemu in izbranemu škofu ! Vender nočemo preiskavati zdaj, kar si že storil, da ne bodemo primorani takoj

Škofom je naznanil, da se mora Metodij najpoprej uvesti v svoje dostojanstvo in v svoje pravice; še le čez poldrugo leto naj se začne sodnijsko preiskavanje.

Ni znano, sta li Hermanrich in Arnon šla v Rim, ali ne; Adalvin gotovo ni šel, ker je umrl. Neki življenjepisec Metodijev pravi, da je Bog štiri škofe kaznil s smrtjo, ker so krivično postopali z Metodij em.

Z Bavarskega je šel Metodij na Moravsko k Svetopolku in potem h Kocelj u, kjer je ostal do smrti.

L. 874. umrl je Kocelj. Karlman, Ludovikov sin, ki je imel doslej pod seboj Koroško, zavladal je tudi v Panoniji, tako da je bil Metodij v političnem oziru odvisen od Svetopolka in Karlmana. Težje je bilo zdaj Metodiju v enem delu svoje školije opravljati svojo službo; bržkone je to izjavil tudi papežu, kajti okolo 1. 875. je papež pisal Karlman u veleč mu, naj dovoljuje Metodiju nad-škofovska opravila izvrševati, kakor mu drago.

Ali vender Metodij ni imel miru.

Nemški školje, ki so nasledovali oni trojici umrlih škofov, bili so istega mnenja kakor umrli, ali nastopili so druga pota, da bi ovirali Metodija. Izvedeli so, da Ivan VIII. drugače misli glede jezika slovenskega, kakor prednik Hadrijan II.; zatožili so torej Metodija, da opravlja službo božjo v nerazumljivem slovenskem jeziku. Papež je tedaj poslal po jakinskem škofu Pavlu Metodiju pismo, v katerem mu ukazuje, da ima v latinskem ali grškem jeziku opravljati božjo službo, samo pri propovodih sme mu služiti slovenščina: bržkone Ivan ničesar ni vedel o dovolitvi svojega prednika.

V tem pa so nemški škofje 1. 879. iz nova tožili Metodija in ga dolžili krivoverstva; trudili so se tudi pridobiti na svojo stran Svetopolka, ki ni bil nikdar Metodiju popolnem udan. Tudi pri Svetopolku dolžili so Metodija krivoverstva; zato se je slovenski knez obrnil do papeža, naj mu da napotek, komu ima verovati na tem razpotju. Pisal je tedaj papež 14. junija 1. 879. Metodiju, naj

ukreniti, kar bi se spodobilo. V imenu vsemogočnega Boga, prvih sv. apostolov Petra iti Pavla ter naše neznatnosti prepovedujemo ti začasno služiti božjo službo, in občevati s svojimi soduhovniki; ako ne prideš z navzočim častivrednim škofom Pavlom in pa z jako svetim našim bratom Metodijem v Rim, da se s tern vred zaslišiš, zadene te pravična sodba, ker se je izkazala taka in tolika predrznost; ako bi se kje odobrila tako neizmerna množica hudobij, se veljaven ugled katoliškega sedeža ne bo zastonj potegoval.«

pride nemudoma v Rim, da se opraviči. V tretje se je upotil Metodij v Rim. Krivoverstva sodila so se na škofovskih zborih; radi tega sklical je papež zbor v Rim, kamor so prišli tudi tožniki Metodijevi. Slovanski nadškof opravičil se je popolnem; papež mu je potrdil pravoverstvo, potrdil nadškofovsko oblast čez Moravsko in Panonijo, potrdil vse pravice in privilegije nadškofovske in ostro zaukazal vsem moravsko - panonskim duhovnikom, da jim je biti pokornim Metodiju. Vse to naznanil je papež Svetopolku.

Nemški škofje so zahtevali, da mora biti eden škof v Sveto-polkovi državi mož njihovega mišljenja. Papež je ustregel tej želji in Vihinga imenoval za nitranskega škofa; zaukazal pa mu je, da ima svojemu nadškofu biti pokoren v vseh rečeh.

Papež je pisal knezu Svetopolku: »Po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovenske pismenke, s katerimi naj bi se po spodobnosti hvalil Bog; velevamo tudi, da se uprav v tem jeziku oznanujejo nauki in dela lvristova; ne samo v treh, temveč v vseh jezikih treba je hvaliti Gospoda, kakor nas izpodbuja sv. pismo, katero pravi: Hvalite Gospoda vsi narodje in

slavite ga vsi ljudje.....Zdravi veri tudi ne nasprotuje, ako

se poje sveta maša v slovenskem jeziku, ako se čitajo v njem sveti evangelij in berila iz novega in starega zakona, ako so spretno prevedena in razložena, ter v njem opravljajo vse druge cerkvene molitve, zakaj ta, ki je vstvaril tri glavne jezike, hebrejski, grški in latinski, naredil je tudi vse druge na hvalo in v slavo svojo.«

S tistimi pogoji, s katerimi je pred II leti dovolil Hadrijan II. rabo slovenskega jezika, dovolil je to tudi Ivan VIII., namreč, da se pri maši čitajo berila in evangelij najprej v latinskem in potem v slovenskem jeziku.

Tako podkrepljen in za nedolžnega spoznan vrnil se je Metodij domov, nadejajo se, da bode vender uže kedaj mogel živeti v miru, toda zmotil se jo. Da-si je Metodij iz Rima prinesel Svetopolku pismo papeževo, kjer se je vse povedalo po resnici in po pravici, pisal je Vihing Svetopolku sleparsko pismo, v katerem je bil Metodij označen kot razkolnik. Svetopolk zdaj ni vedel ali ni hotel vodeti, pri čem da je. Žal, da je več verjel tujim klevetnikom, nego domačim poštenjakom.

Metodij se je tolažil s tem, da je imel na svoji strani duhovščino in ljudstvo, in da se je mogel prepričati pri papežu samem, je-li je v isti n i dal Vihingu pismo popolnem nasprotne vsebine;

popisal mu je tudi svoje težave in nadloge. Papež je odgovoril dne 23. marcija leta 881., hvaleč njegovo gorečnost, a ni poslal Svetopolku nobenega druzega pisma. Bržkone pozval je papež Vihinga v Rim, da se preišče stvar, tudi Metodij naj bi prišel četrtokrat v Rim; Vihing se je bržkone opravičeval pismeno; pa tudi pozneje še ni dal Metodiju miru.

Ko je Metodij širil krščanstvo po Moravskem, prišel je tje češki vojvoda Borivoj in se je dal krstiti s šestdesetimi možmi svojega spremstva; domu se vrnivši vzel je vojvoda se seboj več duhovnikov, ki so krstili njegovo soprogo Ljudmilo in več pleme-nitašev.

Tako živahno delovanje začelo je Metodiju moriti telesne moči; uže močno bolan priporočal je za naslednika Gorazda, ker je bil ta domačin, sloboden mož, dobro poučen v latinski književnosti in pravoveren. Dno 6. aprila 1. 885. je umrl. Ves narod je plakal za njim, ker je vedel, da je izgubil nenadomestnega moža.

Po njegovi smrti je Panoniji in Moraviji nebo zakrilo svoje prijazno lice; po smrti Ivana VIII. zasedel je po kratkem papeže-vanju Marina I. in Hadrijana III. Stefan VI. stolico v Rimu in prepovedal rabiti slovenski jezik pri božji službi¹), hkrati poslal je tri legate, Dominika, Ivana in Štefana k Slovanom. Ti bi se imeli naj-poprej laskati knezu in mu končno izjaviti, da se mora za vselej odpraviti slovenska božja služba; Gorazdu pa se je velelo, da naj se pride opravičevat v Rim.

Ker je bil Stefan prepovedal slovensko liturgijo, ukazal je Svetopolk 1. 880. se silo okolo 200 duhovnikov izgnati iz Moravske; na Moravskem stanujoči Nemci »vsjj.st^oi« podili so jih v mrazu proti Donavi in jih neprenehoma mučili. Izgnanci so se odpravili na Bolgarsko, kjer so dobili mirno zavetje. Gorazd postal je bolgarski nadškof.

Žalostni časi so nastopili zdaj za panonsko - moravsko nadškolijo, kajti k temu udarcu pridružila se je 1. 892. vojska med

¹) Zanimljivo jo, kar piše »Dom in Svet« (VII. str. 320) o tem. »Vpraša se le, je-li res papež Štefan V. (VI.) po smrti Metodijevi prepovedal slov. liturgijo in obsodil Metodija, kar bi se na podlagi krivih poročil tudi lahko zgodilo; z drugimi besedami: je-li omenjena poslanica avtentičen in zanesljiv vir? A prav to je med učenjaki še nedognano. Poslanico je našel zgodovinar Wattenbach v knjižnici cistercyskega samostana sv. Križa v Dolenji Avstriji in jo izdal 1. 1849. Dandanes misli večina učenjakov, da je ta poslanica podvržen spis, delo V i h i n g o v o.«

Nemci in moravskimi Slovani; vrhu tega nahujskal je Arnulf Madžare in Moravane. Po Panoniji so Madžari pustošili tako, da 1. 900. nobene cerkve ni bilo več v tej nesrečni deželi.

S. Književno delo sv. Cirila, in Metodija pa njunih naslednikovJ)

Samo ustni pouk ni zadostoval vnetima blagovestnikoma slovanskima, nego hitro sta obrnila pazno oko tudi na pismeno delovanje. Njiju živi jen jepisec pravi, da je Ciril, izumevši črke, počel na slovenski jezik prelagati evangelij, ki ima iz prva besede: V začetku je bila beseda itd., to je evangelij sv. Ivana. Iz tega se razvidi, da je Ciril priredil n e d e 1 j s k e ali izbo r n e e v a nge 1 i j e; koliko je izdelal Ciril, koliko Metodij, se ne more določiti; istotako ne, kaj se je izvršilo uže v njuni domovini, koliko še le na Moravskem.

Ko sta šla 1. 867. v Rim, so bile po panonski legendi v prevodu dovršene knjigo: 1) evangelije, kakor se rabi v cerkvenem čitanju; 2) apostol = Čitanje iz apostolskih poslanic ; 3)psaltir in služba, kjer se nahajajo molitve in pesmi pri jutranji in tajni božji službi in pri krstu, pri obedu in večerji; vse to je bilo uravnano po vzhodnem obredu, potem odobreno in posvečeno po papežu Iladrijanu, ki je te knjige položil na oltar sv. Petra v Rimu; potem so se svete maše pele v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Petra in morda še drugod.

Po smrti Cirilovi je Metodij nadaljeval književno delovanje in je izmed učencev odbral dva brzopisca v pomoč; s temi je prevel knjige starega zakona, izvzemši knjige o Makabejcih, o Esteri, Juditi in o Tobiji. Ivan, eksarh bolgarski za časa čara Simeona, trdi sicer, da je prevel vse ustavne knjigo iz hebrejskega na slovenski jezik, to se pa ne more dognati do čista.

Razven prevodov iz sv. pisma je priredil tudi n oni o kan on = zbornik cerkvenega prava v vzhodni cerkvi; pa ter i k = življenjepisi sv. cerkvenih očetov, in Kyriln. s loven sky j = osem govorov brata Cirila v bran krščanski veri nasproti Mohamedancem.

^l) Za stvarne popravke in podatke v tem oddelku do incl. »Brižinski spomeniki« izrekam presečno hvalo g. dr. Oblaku v Gradcu,

Po natančnih, jezikoslovnih preiskavah so ne vjema vse to z resnico, nego verjetnejše je, da so bili prevedeni in prirejeni samo oni odlomki, ki so bili potrebni za liturgične namene.

Italska legenda govori tudi presplošno, da bi se obsežnost slovstvenega delovanja slovanskih blagovestnikov mogla določiti natanko. Safarik, Novostrujev, Sreznevskij, Jagic in Valjavec so dokazali, kakova sta bila v najstarejši obliki evangelij in psalter; to je razjasnil Voskresenskij o »apostolu«, liturgične knjige pa še niso preiskane.

Med manj rabljene spise se šteje »Skrivno evangelije« (Apokalypsa); zato se tudi ni priredilo koj v prvih časih, nego pozneje, najbrž kje v Macedoniji. Najstarejši rokopis pripada XII.—XIII. stoletju.¹)

Pomagali so Cirilu in Metodiju njuni učenci Ivlement, Naum, Angelar, Gorazd in Sava.

Kako so v najstarejši dobi slovenske liturgije bile urejene knjige, to je težko povedati na drobno. Vondrak je, zasledivši staro-visokonemški izvirnik nekaterim i^>ovednim molitvam, dokazal²), da so nekateri odlomki v »Euchologium Sinaiticum« prevedeni bili uže na Moravskem.

Po Metodijevi smrti so se učenci morali umakniti v Bolgarijo in so tam nadaljevali književno delo. Klemen t, rojen Bolgar, je zvesto spremljaval Cirila in Metodija v Moravi in v Panoniji ter bival potem v Ohridi in Velici; umrl je 1. 916. Spisal je »Hvalnice« ali paneiririke za svetke in j »razni k e vsega leta, posebej tudi na sv. Cirila; »Žitja ranjkih otcev«, »Homilijo mučencev«; gotovo ni, da je spisal tudi »Cvetni Triod« in »Žitje sv. Konstantina«, kakor se je ugibalo poprej.⁸)

V zahodnih delih Bolgarije je marljivo opravljal svojo službo N a u ni; A n g e 1 a r j e v o ž i v I j e n j e pa ni znano drobneje.

Na Bolgarskem jih je prijazno vsprejel knez Boris (Mihael) in podpiral car Simeon (1. 899—927), ki je tudi sam bil pisatelj ter je poskrbel, da so 136 izbranih govorov Ivana Zlatoustega pre-veli z naslovom: »Zlatostruj«; on je izbral bržkone samo »slovesa«, delo so opravili drugi.

') Valr. Oblak, Die kirchenslavische IJebersetzung der Apokalypse, Arch. f. slav. Phil. XII.

Althochdeutsche Bcichtformeln iin Altkirchenslavischen und in den Frei-singer Denkmillern, Jagie, Arch. f. slav. Phil. XVI.

") Fr. Miklosicli, Die ehriatliche Terminologie der slaviseh. Sprachen 1875.

Odlikovali so se med drugimi ti-le možje :

Konstantin je preložil štiri govore Atanazija Aleksandrij-skega proti Arijcem, več govorov Ivana Zlatoustega in jih razložil. Postal je bolgarski škof. Gre g o r i j, bolgarski pop, se je po želji Simeonovi udeležil prevajanja.

Najbolj znameniti književnik one dobe je Ivan eksarh bolgarski. Njegov »bestodnev« je kompilacija dveh grških hek-sameronov, Bazilija in Severijona; v njem obširno razlaga stva-rjenje sveta po Svetem Pismu. Ne manj važno je njegovo delo »Bogoslovje svetago Joanna Damaskina«. Obema prevodoma je dodal samostalne uvode pri raznih poglavjih; preložil je tudi nekaj govorov za razne praznike.

Menih Hraber spisal je »Skazanie«, kako je sv. Ciril sestavil pismena; B r e z i m e 11 n i k (Anonymus) je preložil dva življenjepisa Velikega Antonija in Pankracija ; Teodor I) o k sov pa je v goreči ljubezni do slovanskega pisemstva druge vzpodbujal na delo.

Doba 1. 863.—927. je zlata doba za cerkvenoslovanski jezik.

g. Domovina cerkven oslova nsk eg a jezika.

Slovenci so bili prvo slovansko pleme, ki se je poprijelo krščanstva: ne Cehi, ne Poljaki, ne Rusi nimajo tako starega slovstvenega spomenika, kakor Slovenci v brižinskih spomenikih.

Na drugi strani pa se trezni raziskovalci slovenske zgodovine ne zlagajo več z nazori, da bi se bili v devetem stoletju Slovenci razširjali od tirolskih planin do Črnega morja, razdeljeni v štiri narečja. Miklošič jih je razdelil v karantanske, panonske, dacijske in bolgarske Slovence, naslanjajo se na podatke Prokopija in Jornanda. V dobi od 9. do 16. stoletja ime »Sloven« ni omejeno na prednike Slovencev in Bolgarov, nogo poznato je tudi drugod: velik del Srbov in Hrvatov je ohranil ime Sloven, n. pr. Slovenci v Dalmaciji, »Slavonija«.

Slovanski rodovi so bili uže takrat, ko so stopili na zgodovinska tla, bistveno različni kakor zdaj po svojem jeziku, dasi morebiti še ne v toliki meri; slovenščina se jo v 9. stoletju tako razločevala od bolgarščine kakor zdaj; identičnost imena ne dokazuj o identičnosti jezika; tudi na Sedmograškem je znano ime »Sloven«, pa ti Sloveni so pristni Bolgari.

Da tega imena niso imeli samo predniki Slovencev, to jasno dokazuje tudi Nestorjeva kronika (ed. Mrklosich) na raznih mestih, n. pr.: c. II. pag. 2, ot-i, siclvi, že sedmi desjatx i dvoju jazyku bystt jazykt slovčntski,; cap. III., p. 3: ot tech* Sloven-i, razidoša

sja po zemlji i prozvaša sja imeny svoimi.....i tako razide

sja slovemskyj jazyku. id. id. (Gr. Krek, Kini. 297).

Najvažnejše vprašanje je, na katero slovansko narečje sta Ciril in Metodij prelagala cerkvene knjige. Slovanski in neslovanski učenjaki, kakor Dobrowsky, Vostokov, iz početka Šafafik, potem Schleicher, Leskien so bili tega mnenja, da je to bilo bolgarsko narečje, Kopitar in Miklošič sta trdila, da je bilo panonsko, najodločneje je Miklošič to misel zagovarjal 1. 1874. v slovnici: Alt-slovenische formenlehre in paradigmen; njegovo mnenje se izražuje v besedah: »Okolo srede devetega stoletja se je cerkveno slovstvo v slovanskem jeziku ustanovilo v "Panoniji in samo v Panoniji«.

Tu je omeniti, da sta se Ciril in Metodij v Panoniji mudila samo mimogrede; podlaga ali domovina njunemu delovanju je bila zemlja moravska. Pisma papeška v britanskem muzeju pričajo, da sta brata pričela delovanje-na M or a vs k e m. Zgodovinski podatki nam razjasnijo samo to, kje je pozorišče slovanski liturgiji, ne povedo nam pa, v katerem jeziku se jo vršila. V nekaterih panonskih spomenikih nahajamo moravizme; to je dokazal W. Vondrak celo za brižinske spomenike. (Arch. f. slav. Phil. XVI. 127.)

Verojetni so nazori Jagicevi (Arch, fiir slavische Phil. I. 442), dasta Ciril in Metodij uže se seboj prinesla pismo in jezik; prebivalci so ju gotovo vsprejeli z veseljem, če sta govorila uže samo sorodno in razumljivo narečje, saj so se tudi Hrvatje v IX. in X. stoletju tesno oklenili slovanskega obreda, dasi se ni vršil v njihovem jeziku; v Rusiji se je stari cerkvenoslovanski jezik tudi vsprejel z veseljem.

V tem vprašanju so večje važnosti jezikovni razlogi kakor zgodovinski podatki *); skupini št in žd vežeta cerkvenoslovanski jezik na bolgarsko-macedonska narečja. Madžari so mogli ptujke: mostoha (moštoha), pest (p<^lšt), rozsda (rožda), dobiti tudi od Bolgarov onstran Donave'; ptujke: lancsa (lasta), lencse (lcšta), szerencse (s-i.rešta), no samo od Slovencev v Kocelovi deželi. Kijevski fragmenti, segajoči v

') V. Oblak, Zur Wlirdigung dos Altsloveniscli en (V. Jagic, Arch. f. slav. Phil. XV, 338-70).

XI. stoletje, dokazujejo, da se je tu govoril c in z namesto št in zd\ isto dokazujejo praski odlomki.

Krščansko terminologijo germanskega proizvoda sta Ciril in Metodij uže našla na Moravskem in v Panoniji in jo porabila za svoje namene; jezik, v katerem sta pisala, pa sta prinesla iz domovine ali bližnje okolice (južno-zahodne Macedonije). Dokazano je, da se še zdaj govore nosniki v nekaterih bolgarskih narečjih.¹)

Starocerkvena slovanščina je radi tega tako bogato na oblikah, ker se je začela pisati v knjigah dve sto let poprej nego ruščina ali srbo-hrvasčina, ne pa radi tega, ker se je govorila v Panoniji.

jo. G Ingoliča in cirilica.

Najstarejši spomeniki so pisani v dveh abecedah, v glagolici in cirilici.

Glagolica je dvojna; okrogla se navadno imenuje bolgarska ali staroslovanska. oglata pa bosenska ali hrvatska; tej pravijo tudi bukvica.

Učenjaki se vjemajo v tem, da je glagolica starejša od cirilice. Gelazij Dobner (1719—90) prvi pripisuje glagolico sv. Cirilu; njemu se je pozneje pridružil tudi J. Kopitar (iz prva jo je imel z Dobrov-skvm vred za plod pobožne prevare); ko je pa 1. 1836. izdal knjigo: »Glagoli ta Clozianus«, začel jo izpreminjati svoje nazore o glagolici in cirilici, in je dokazal, da glagolica ni plod XIII. stoletja; tega mnenja je bil tudi Vostokov 1. 1843.

Preis jo je 1. 1843. iskal v hrvatskem Primorju, Sreznevskij 1. 1852. v Bolgariji, Bodjanskij jo menil 1. 1855., da je sv. Ciril utegnil izumiti glagolico, Grigorovic pa je mislil, da jo Metodij sestavil cirilico, Ciril pa glagolico.

Safafik je 1. 1852., 1853. in 1857. trdil odločno, daje glagolico zložil Ciril, cirilico pa škof Klement, temu mnenju se je pridružil dr. Rački s knjigo: »Pismo slovjensko«, Zagreb. 1861.

Po Miklošičevem mnenju (Ersch u. Gruber, Encyl. XLYIII. 403—422) je glagolico osnoval Ciril zajezile panonskih Slovencev po nekem pismu, ki so ga od Grkov dobili Slovenci po svojih sosedih Ilirih; po Metodijevi smrti 1. 885. so pa učenci njegovi z liturgičnimi knjigami prenesli glagolico v Bolgarijo in v Hrvate.

') Draganov, Nosovye glasnye zvuki v sovremennych makedonsko-slav. i bolgarskych gov.; glej: Jagič, Arch. II. 899; XI. 2(54.

Isaak Tavler, Ivi je v Londonu izdal obširno paleogTafsko delo »The Alphabet«, je napisal v Jagicevem Archivu *) kratek sestavek »Ueber den Ursprung des glagolitischen Alphabetes« pridejavši dve preglednici, kjer skuša glagolico izvajati iz grške kurzive VI. in VII. stoletja. Nekaj črk se mu je posrečilo pogoditi, nekaj pa tudi ne.

Z velikim trudom je skušal reči priti do dna Lavoslav Geitler, bivši profesor slovanščine na zagrebškem vseučilišču, z delom: Die albanesisehen und slavisehen Schriften. (Mit 25 phototvpischen Ta-feln.) Mit Unterstiitzung der kaiserlichen Akademie cler Wissen-schaften. Wien, Holder 1883.

Njegovi nazori so ti-le: Konzul Hahn je našel v albanskem mestu Elbasan iz početka tega stoletja rokopis, ki se pripisuje učitelju Teodoru; ne ve se pa, jeli je črke izumil sam, ali prinesel od drugod. Crke te abecede spravlja Geitler v dotiko z oblikami mlajše rimske kurzive iz VI. in VII. stoletja. Po tej azbuki so si stari Albanci osnovali staro albansko pismo; s tem spravi v dotiko refor-movano od sosedne grške abecede VII. in VIII. stoletja, ki se pa ni ohranila: iz te abecede je postala po Geitlerjevem mnenju tudi glagolica. On si misli dvoje glagolic, starejšo ali predglagolico, ki se je ločila od te, ki jo poznamo v zborniku Assemanijevem ali zografskem. Tudi cirilica je dvojna: starejša, ki je sestajala iz grških uncijalij, in poznejša, ki seje pomešala z nekimi glagolskimi črkami. Tudi od starejše cirilice nimamo nobenih spomenikov. V nekem določenem kraju in času sta trčili obe vkupej, druga je vplivala na drugo. Uže pred Cirilom se je začela rabiti uncijalna grška pisava, Ciril je samo n; formo val te črko, in sicer starocirilske. Stara glagolica je postala ob Drini, cirilica pa tam, kjer so Slovani bili podvrženi bizantinskemu uplivu.

Po smrti Metodijevi so njegovi učenci šli v bolgarske Slovane; v Albaniji je cirilsko pismo zadelo na glagolsko: glagolica je vspre-jela od cirilice črke za c, č, št, š, e v stari kapitalni obliki in prestro-jila vse kurzivne in kapitalne elemente. Tako je postala bolgarska glagolica in se je iz zahodne Macedonije in srednje Albanije razširila, v Dalmatince in Hrvate pred I. 924.; v začetku je še bila okrogla, pozneje se je izpremenila v oglato.

Cirilica je od glagolice vsprejela znamenja za ■i, ju in //, pa znamenja so bila takrat drugačna; iz te je nastala srbska, bo-senska in bolgarska cirilica.

') V. letnik.

Iz teh kratkih podatkov se vidi, da je Geitler s svojo hipotezo celo preobrnil nauk o glagolici. Oglasili so se proti tem nazorom strokovnjaki, n. pr. grški paleograf Gardhausen v Leipziger Literatur-blatt, 1883, in V. Jagic v Archiv f. slav. Philologie 1883 in v Četvre kritiko-paleograiičeskija staty. Sanktpeterburg 1884, 103—89.

Dognali so slavisti to-le:

1.) Oba pravopisa sta v neki zvezi;

2.) oba sta sorodna z grškim pravopisom; cirilica se naslanja na uncijalno, glagolica na minuskelno obliko;

3.) neka razlika se je ohranila iz najstarejših časov, kar se razvidi iz čiselne vrednosti (Zahhvert) raznih črk;

4.) oba pravopisa sta se razvijala po svoje. V. Jagič, Arch. f. slav. Ph i log. IV. 316.

Cirilica se je razširila po Bolgarskem, Srbskem in Ruskem in postala tako svetovna abeceda, ker jo rabi pravoslavna država in cerkev, glagolica pa se je iz knežjih dvorov Rastislava, Bofivoja, Kocela in Privine raztegnila med Srbe, Bolgare in Hrvate; med prvimi je izginila do cela, v nekaterih krajih v Istri in Dalmaciji se pa čuva še sedaj kot dragi biser slovanskega bitja in žitja.

ii. Cerkven o slovanski spomeniki.

a) G1 a g o 1 s k i.

Cerkvenoslovanski spomeniki so dele v glagolske in cirilske; glagolski so :

1.) Četvero evangelije z o g r a f s k o, shranjeno na gori Athos, obsega 304 liste; izmed teh so mlajših sedemnajst (41—57) nahaja v javni knjižnici petrograjski; nekaj jih je natisnil .1. .1 Srez-nevski v Drevnie glagoličeskie pamjatniki, Petrograd 1866, str. 115 do 57. Popolno izdanjeje: Zografskojeevangelije izdannoe V. Jagičem. Quattuor evangeliorum Codex glagoliticus olim Zographensis nune Petropolitanus, Characteribus oyrillicis transeriptus notis criticis prolegomenis appendicibus auetum. Adiuvante summi Ministerii Borussici liberalitate edidit V. Jagič. Berlin, Weidmann, 1889. XLVI. 176.

Po mnenju .lagičevoin je evangelije pisano koncem X. ali začetkom XI. stoletja na Bolgarskem. Avstrijski konzul Anton Miha-novič ga je našel v samostanu na gori Athos, 1. 1857. ga je foto-grafoval Rus P. Sevastijanov; l. 1860. ga je samostan daroval ruskemu caru, ta pa petrograjski carski knjižnici.

2.) Glagolita Clozianus, dvanajst listov v Trientu, dva v Inomostu ; one je objavil Kopitar 1. 1836. (glej ves naslov v Kopitarjevem življenjepisu); ta dva pa Miklošič v Denkschriften der kais. Akademie, X. 193—214, oba tudi Sreznevskij 163—220.

Sedanji glagolita ni cel spis, nego odlomek knjige, ki jo je imel Janez Frangepan, lastnik otoka Krka, v zlato in srebro kovano, kot dragocen spomenik. Po njegovi smrti 1. 1482. so raznesli njegovo premoženje, oropali knjigo dragocene oprave in razdelili v spominke. Kos take knjige je dobil Lukas de Reynaldis, duhoven iz Krka, in od njega avstrijski general Marquard Breisacher, kot poslanec nadvojvode Sigismunda 1. 1487. Po Breisacherjevi smrti 1. 1509. je prišel rokopis v last grofu Schurffu, potem Clozu v Trientu. Tirolski zgodovinar Di Pauli a Treuheim, kateremu je Kopitar storil neko uslugo, je našega rojaka iz hvaležnosti opozoril na to starino slovansko.

Ti ostanki obsegajo: a) govor sv. Janeza Zlatoustega na cvetno nedeljo; začetka in konca ni; b) govor na veliki četrtek; c) govor na veliki petek; d) govor sv. Epifanija, velikega škofa na Kipru, na veliki petek. Na novo je izdan z naslovom: Glagolita Clozuv, Vvdal Dr. Vaclav Vondrak. Se tremi svetlotiskovymi pfilohami. V Praze, 1893. 4°. 126.

3.) M a r i j i n k o d e k s, 471 listov, ki jih ima J. V. Grigorovič v Odesi; Sreznevskij ga je imenoval »Athoški evangelij« in jo objavil nekaj odlomkov. Pamjatnikt glagoličeskoj pistmennosti. Marijinskoje četveroevangelije s-i. primečanjami i priloženjami. Trudi, V. Jagiča. Izdanie otdelenija ruskago jazyka i slovesnosti imperator-skoj akademiji nauk i.. Quattuor evangeliorum conversiones palaeo-slovenicae. Codex Marian us glagoliticus. Characteribus cyrillicis transcriptum edidit V. Jagie. Accedunt tabulae duae. Berolini, Weid-mann. 1888. XX. 607. 4.

4i Psalter sinaj ski shranjuje se v katarinskem samostanu na gori Sinai. Najpoprej je doznal o njem ruski arhimandrit Porfirij I spenskij 1. 1850.; 1. 1882. ga je izdal dr. Lavoslav Geitler na stroške jugoslovanske akademije v Zagrebu. Jako star in važen pa je:

5) E u c h o logi um. Glagolski spomenik manastira Sinai-brda; izdao dr. Lavoslav Geitler, u Zagrebu, 1882. 8. XVI. 197.

Dr. Geitler je 1. 1879. potoval na goro Sinai in je k trem po Sreznevskem izdanim listom (St. Peterburg, 1866) našel 106 listov liturgične knjige. Po pismu in jeziku zlaga se ta odlomek z zograf-

skim, Marijinim kodeksom, Assemanijevim evangelijem in s Kloč-evim glagolitom. To je prvi in edini spomenik, iz katerega se more izpoznati svojstvo najstarejših liturgičnih knjig. Jezik svedoči, da pripada poznejšim umotvorom najstarejše dobe. V. Jagic je v oceni te knjige (Arch. f. slav. Phil. VII, 121—133) dokazal, da se mnogi stavki te knjige nahajajo inače urejeni v mnogih liturgičnih rokopisih XII.—XV. stoletja.

♦ [i) Assemanijevo ali vatikansko evangelije.

Simeon Assemani, poslan po papežu na vzhod, je našel ta rokopis v Jeruzalemu 1. 1736. pri nekem menihu grškega obreda; zdaj se čuva rokopis v vatikanski knjižnici v Rimu. L 18(55. ga je izdal dr. Rački, 1. 1878. dr. Ivan Crnčič, dvorni tajnik sv. očeta Leona XIII. in kanonik sv. Jeronima v Rimu. 8". LXXVJ. 184.

Manjši spomeniki so: Ohridsko evangelije, dva lista, Macedonski list, obojo izdal Sreznevskij.

Pisatelj te knjige je nameraval našteti samo tiste spomenike, Čijih jeziku so ne poznajo srbsko-hrvatske, bolgarske ali ruske primesi.

Ko jo Sreznevskij izdal jako obsežne kijevske ') fragmente, se je prišlo prvokrat na sled jako važnemu preobratu v slovanskem bogoslužju: mogočnim navalom nemškega duhovenstva na ljubo so je popustil vzhodno-bizantinski obred in vsprejel rimski. Ti fragmenti so iz XI. stoletja. V. Jagic pa je našel na platnicah neke knjige v knjižnici dunajske tehnike dva lista male osmerke, popisana z okroglo glagolico, in ja je izdal z naslovom: Glagolitica, Wiirdi-gung neuentdockter Fragmente. Mit 10 Tafeln, Wien 1890.4°. 62. (Denkschriften der kais. Akad. der Wissenschaften in W ien. Phil, hist. CI. XXXVIII. H.) Tii drobni odlomek, (ki se v tem obziru strinja tudi s praškim odlomkom) obsega nekatere molitve post communionem, missa altera, Apostolorum secreta, praefatio, post communionem, missa unius Apostoli; opistola ad Oorinthios. Tem odlomkom je pridejal Jagic korenite razprave v štirih poglavjih in dokazal, da so jo preobrat od bizantinskega obreda k rimskemu na vsej zahodni strani od Velike Moravske tja do srednjo Dalmacije vršil uže za časa Metodija, »in der dornenvollen Laufbahn des pannonischen Krzbischols«.

') Natisneni tudi v Jagicevi razpravi: Glagolitica. Wien 1890.

Kijevski in dunajski odlomki so si v rodu, ker imajo za iste poj move enake izraze, n. pr. v&sad-h = communio, rmsa id.

Važna sta ta dva lista tudi radi tega, ker vežeta panonske spomenike z okroglo glagolico in poznejše hrvatske spomenike z oglato glagolico. Na drobno opisuje usodo glagolice v poznejših časih J. Broz. v knjigi: Črtice iz hrvatske književnosti Zagreb. 1888.

Pozneje je glagolica služila tudi posvetnim namenom; po otokih istrskih se še zdaj nahaja mnogo znamenitih rokopisov: župna cerkev vrbeniška na otoku Krku se ponaša s šesterimi rokopisi (dve masni knjigi in štirje brevirji); mašni knjigi sta pisani s krasnimi začetnimi črkami. Za vzgled navaja vitez Klodič v svojem spisu: Zur Literatur in Triest und Istrien, (Oesterreich in W ort und Bild, Kiistenland und Dalmatien str. 235), jako natančno posnet odlomek. Ena teh mašnih knjig je pisana 1. 1456., druga 1463; brevirji so iz 14. stoletja. L. 1483. se je v Benetkah natisnila prva glagolska knjiga: Missale romanum glagoliticum *); ponatisnil sejetamisale v letih 1509, 1528, 1531, 1631, 1706, 1741.

Kratki posnetki te masne knjige v hrvatskem jeziku, imenovani »schiavetti«, se nahajajo skorej v vseh cerkvah v notranji Istri.

Glagolica so je v cerkveni službi do XVI. stoletja razširila ne samo po Istri nego tudi po večjem delu Dalmacije, Hrvatske in Bosne in je bila edino sredstvo pismenega občevanja v omenjenih deželah. V poreški školi|i je bilo v XVIII. stoletju 19 glagolskih župnij; v Poreču je sinoda I. 1783. ukrenila, da se ima nastaviti sedem izpraševalnih komisarjev za glagolico. Dasi sojo pospeševali cel«) papeži Inocencij IV. (1243—1254), Urban VIII. (1623—1643) in Benedikt XIV.. se je vender raba glagolico skrčila tako, da je sedaj v Istri jako omejena.

Glagolica pa se je rabila tudi v pravoznanskih, zgodovinskih spisih, v oporokah in napisih. Važen je »Razvod istrijanski«, mejna določba iz 1. 1275. v prepisu iz 1. 1546, ki se tiče občinskih prepirov v ozemlju grofov pazinskih, patrijarhov oglejskih in samovlade beneške. Trije notarji so zapisnik za gospodo pisali nemški, za »Latince« latinski, za Istrijance hrvatski.

Drug tak »Razvod« se je ohranil glede moj med Moščeni-cami in Kozljakom iz 1. 1395.; po lepem čistem jeziku se odlikuje

*) Izvod te knjigo se nahaja v župni knjižnici v llicmanju blizu Trsta.

»Statut otoka Krka« iz. 1. 1388.; arhiv kastvanski shranjuje iz 1. 1078. »Zakon kapitula Kastve«.

Glagolske pravne spise imajo župni arhivi v Dolini (blizu Trsta) in Lovrani, zasebniki v Moščenicah in v Veprincu iz 1. 1625., 1627., 1629. in 1641.; v Dolini so se cerkvene matice pisale glagolski do 1. 1619.; ohranjeni so še glagolski urbariji v Boljuncu iz 1. 1576. in 1604. in v Sk ednji od 1. 1583. do 1680. Glagolskih napisov se nahaja mnogo po Istri, na Goriškem in po Tržaškem.

(3) C i r i 1 s k i spomeniki.

1.) C o d c x s u p r a s 1 i e n s i s (zbornik supraselski), 285 listov, katerih se nahaja 118 v licejalni knjižnici ljubljanski, ostalimi večinoma ('51 listov) v knjižnici grofa Zamejskega v Varšavi. Izdan je po Miklošiču leta 185 l. na Dunaju (deloma tudi po Sreznevskem) in obsega 24 legend in 22 homilij grških cerkvenih očakov; Rudolf Abicht v spisu Quellennacliweise zum Codex Suprasliensis (V. Jagic, Arch. f. slav. Phil. XV. 321 — 37) navaja vire, iz katerih je zajemal sestavitelj rokopisa. Svoje ime ima od samostana Suprasl na Ruskem (gubernija grodanska, kjer se je našel).

V novejšem času so je s tem rokopisom temeljito bavil \Y. Vondrak ter spisal o njem: »Altslovenische Studien« in »Ueber einige orthographische und lexicalische Eigenthilmlichkeiten des Codex Suprasliensis im Verhiiltnis zu den andern altslovenischen Denk-miilern« (Sitzungsberichte der Akademiedor Wissenschaften in Wien ; pliil. hist. Classe CXXII. 1890. 8ⁿ, 90; CXXIV. 1891. 8° 44.)

Ti razpravi dokazujeta, I) da ni ves rokopis istega izvora, 21 prevod ne kaže stare uravnave, ki nam je znana iz najstarejših glagolskih evangelijev, 3) v sedanji obliki se je dovršil na Bolgarskem. Tudi V. Oblak je v Jagicevem Arch. f. slav. Phil. XIII, 246 in XV, 342 -348 dokazal po slovarskih ozirili, da jo rokopis v pristni obliki nastal na Bolgarskem, ker se v marsičem zlaga z bolgarskim trnovskim evangelijem. (Ezochiel Zivier, Studien fiber den Codex Suprasliensis. Broslau, 1892. 26).

2.) Savi na knjiga, 129 listov, nahaja se v tipogralični knjižnici petrograjski; izdal jo je Sreznevskij v »Drevnie slavjanskie pamjatniki.« Petrograd, 1868. 1 -154. Jagič (Arch. f. slav. Phil. V. 580—612), je našel v tem izdanju mnogo paleografskih in jezikoslovnih nedostatkov. Jezikoslovne posebnosti tega rokopisa omenjata

V. Oblak in Jagic, Arch. XV. 357 - 8, in Vondrak, Altslov. Studien 70—71; prim. Jagic, Archiv II. 242.

Manjši spomeniki so:

Catechesis Cirila Jeruzalemskega, 2 lista; Evangelij V. M. Undolskega, 2 lista; Sluški psalter, 1 list; Novgorodski evangelij, 2 lista; Macedonski list; vse je natisnil Sreznevskij. (Drevnie glagoli-českie pamjatniki, 1866). — Ne spomenik, nego normalizovan tekst pa je:

Svetoje Evangelije gospoda našego Jsusa Christa, Drevnoslav-janskij teksti.. Kazanj 1889. VIII. 362. Knjigo je izdal N. Ilmenskij in odpravil vse rusizme. Jagic (Arch. 1". slav. Phil. XII. 627) priporoča, da bi se na Ruskem v vseli zavodih rabil tak evangelij v čistem starocerkvenem jeziku.

L. 1493. se je v Benetkah natisnila prva cirilska knjiga.

-() B r i ž i n s k i o d 1 o m k i.^])

L. 1807. so v knjižnih zakladih, ki so jih iz odpravljenih samostanov poslali v Monakovo, med knjigami brižinske knjižnice našli tri slovenske spise v duhovnih bukvah (Vademecum) škofa Abrahama, ki je bil Slovenec in škof v Brižniku, (Freisingen na Bavarskem) I. 957—94. Imenovali so jih radi tega: Freisinger Denkmiiler, Monumenta Frisingiana, Freyzingenskija slaty; po Kopitarju so jih jeli imenovati »Karantanske spise«.

') Kopitar jih je razglasil 1. 1807. v časniku: Neuer lit. Anzeiger, št. 12; Dobrowsky pa 1. 1814. v Slovanki 1. 249 — 51, Vostokov omenil v XVII. zvezku »Trudov Občestva Ljubitelej Iloss. slovesnosti pri Mosk. University t G.«

Pr. Metelko je 1. 1825. v svoji slovnici Lehrgebiiude dal ponatisniti I. spomenik z latinskim prevodom in nekaterimi opombami; 1. 1827. sta jih priobčila Koppen in Vostokov v »Sobranie slovenskiln. pamjatnikovi. nahodjaščih sja vnft llossie. Knj. I. Sanktpeterburg ]—80. Vostokov jih jo prepisal v cirilico in pridejal jako temeljite slovniške opombe. Vostokovljevo razpravo je ponatisnil Sreznevskij 1. 1865. v »Filolog. nabljudenija.« — Kopitar je 1. 1822. ponatisnili, spomenik v »Jahrbiicher der Literature v prvotni obliki in v latinskem prevodu ; 1. 1836. v Glagolita Clozianus, str. 33—45 jih razložil zgodovinsko in jezikoslovno, pridejal Vostokovljev cirilski prepis in latinski prevod vseh treh spomenikov. A. Ja-nežič je 1. 1854. v slovnici, Fr. Miklošič v čitanki za 8. gimnazijski razred nekaj ponatisnil v vzgled,

Razven tu navedenih učenjakov so se bavili s tem predmetom: Aug. Schleicher v Heitrage zur vergl. Sprachforschung 1. 1858. 1. 34.; P. Šafafik. Ueber Ursprung u. Heimat des Glagolitismus, Prag 1858. V. Jagič, Arcli. f. slav. Phil. 1.450—51.

Ti spomeniki obsegajo I. očitno izpoved, ki jo moli ljudstvo za duhovnikom, II. ogovor ali opominjanje pred izpovedjo, III. izpovedno molitev.

Pisali so te spomenike blagovestniki, ki so med 1. 769. in 1000. bavarskim, karantanskim in drugim Slovencem oznanjevali sv. vero.

Kopitar je sodil, da sta I. in III. spomenik iz 8., II. pa iz 10. stoletja; Miklošič trdi v spisu »Christliche Terminologie der slavischen Sprachen«, da spadajo iz paleografskih vzrokov v 9. ali 10., Schmeller jih stavlja v 12. stoletje.

Na Bavarskem še dandanašnji tako molijo za duhovnikom, kakor kažo te molitve; v Slovencih na Kranjskem, Koroškem in Ogrskem je bila znana očitna izpoved pred sv. obhajilom; Glagolita Clozianus, str. 47, ima češko confessio puhlica, ki je enakega izvora. V. M. Undol-skij je našel 1. 1840. med homilijami sv. Klementa »Poučenije na pamjat apostola ili mučenika«, ki je jako podobno drugemu spomeniku.

Izvirnik je še le v najnovejšem času našel M. Vondrak in je reč razjasnil v spisu: Althochdeutsche Beichtlormeln im Altkirchen-slavischen und in den Freisinger Denkmiilern, von Jagic, Arch. 1'. slaviseho Philologie, XVI. 118—133, (1. 1894). Uže Vostokov je 1. 1827. kazal na nemške izpovedne molitve. Izpovedna oblika bri-žinska III. in izpovedna molitev v Euchologium sinaiticum/prihajata iz istega vira.

Izvirnik je tako imenovani »St. Emmeramer Gebet«, ki se je ohranil v dveh rokopisih, 1) Teplski rokopis (A), pisan na Bavarskem v letih 828—876 in shranjen v samostanu Topi na češkem, in 2) rokopis kraljevske knjižnice v Monakovem iz XI. stoletja. Objavila sta jih Milllenhol' in Seherer v: Denkmaler deutscher Poesie und Prosa aus dem VIII. XII. Jahr. 1. 1864., str. 187 8. Vondrak primerja naj poprej enako izraze in stavke v brižinskih spomenikih in v Euchologium sinaiticum, potem v nemških izpovednih molitvah in cerkvenoslovanskih v Euchologium sinaiticum; eerkvenoslovanski tekst imata besedo svet za pomen m und us, dočim se v drugih berilih nahaja v tem pomenu m i r.

Brez cerkvenoslovanskega slovstva bi bržkone ne imeli teh spomenikov; 1. 1876. jo Jagic opozoril na upliv cerkvenoslovanščine

na ta spis karantenske slovenščine. Polglasnike včasili izražuje, včasih ne : tu jih nadomeščuje e, tam i.

Kažejo se celo uplivi češčine (slovaščine, n. pr. jaz se zagla-golo zlodeiu III. 1. primeri slovaški: zariekal sa od toho). Narečje je ziljsko, ali sorodno ziljskemu.

B. Protestantovska doba od 1. 1550—1600.

j. Pregled koroške, kranjske, štajerske in primorske zgodovine od X. do XVI. stoletja.

Severni in južni Slovani — Cehi, Moravani pa Slovenci') — so od 10. stoletja počenši živeli dolgo v narodni nezavesti. Cehi in Poljaki, Srbi in Hrvati so si osnovali polagoma kraljestva in carstva in imeli zlate dobe v zgodovini in slovstvu; Slovenci se ne mogo ponašati niti z zmagonosnimi cesarji niti s slavnimi kralji; samo to si morejo šteti v čast, da so združeni s Hrvati zapadno Evropo branili divjih Turkov in drugim narodom omogočili razvijati se po svoje. V enem obziru se slovenska zgodovina od X. stoletja naprej razlikuje od sedanje, da so bili Slovenci takrat po večini zedinjeni v eno deželo, Karantanijo (Korotan, Koroško).

') U Slovencih sploh in njihovi zgodovini glej: Valvasor, Ehre des Herzog-thuras Krain, 1689, 1877; dalje glej: Vodnik, Linhart. Bradaška, Orožen, Kretnpel, J. Trdina, Steklasa, Stare, Šuklje, Parapat; — Mittheilungen des hist. Vereins f. Krain; — V. P. Klun, Slovency, etnog. očerk (Ruska Bes. 1857). — Jos. Erben, Korutany, Styrsko, Krajina v Slovnik Naučny. — Slovanstvo (151—194). Spisali Janez Majciger, Maks Pleleršnik in Rož. Raič. Zal. in izdala Matica Slovenska. — A Žnidaršič: »Slovenski klobuk.« Dom. 1867, št. 31—40 opisuje slovensko zgodovino srednjega veka. — Jos. Suman. Die Slovenen. Wien, Teschen, 1881. 8. 183. — Slovenci. Po potnih spominkih spisal Makušev. Nov. 1873,386... 42(5; prevod po Makuševem spisu v Viestniku v Varšavi 1. 1873. — Dr. J. Leciejewski. Z žycia Slovencow, 1884. 8. 34. — J. Lego je pisal o Slovencih v mnogih Čeških časnikih. — J. Boudouin de Courtenay. Slovansky Sbornik, 1884, St. 2. — Mr. Mackenzie Wallace. Among the Southern Slaves. Times, 1884. — La Slave, le Danube et le Balkan. Voyage chez les Slovenes, les Croates, les

Koroško.

Da cesar Oton II. oslabi upornika Henrika II., vojvodo karantenskega, je od Bavarske odcepil Karantanijo M in Vzhodno krajino in ji v vladarstvo izročil Henrika 1., sina poprejšnjega bavarskega vojvode Bertolda; lvarantanija je postala samostalna vojvodina nemškega cesarstva (952). Odslej so se pogostoma menjali vladarji; 1. 1077. je vladal vojvoda Luitpold Eppensteinski. V tem času je bila Karantanija imenitna dežela, ker je obsegala Štajersko, (izvzemši od Ogrov zasedenega dela), Slovensko, Istrsko in Furlansko-veroneško pokrajino, ki se je sicer rada prištevala k Italiji.

V Istri so širili Benečanje svoj upliv; da bi pa istrski mejni grolje mogli odbijati benečansko stranko, so jim karantanski vojvode podrejali tudi Kranjsko (Gorenjsko), pa Metliško (Slovensko) krajino.

V XII. in XIII. stoletju so se v okviru Karantanijo pojavile malo vladarske kneževine. V boju med cerkvijo in državo je oglejski patrijarh Sieghard 1. 1077. od Henrika IV. dobil Furlansko kot samo-stalno vojvod i no.

Serbes et les Bulgares. Par M. L. Leger, Paris, librairie Plon. 1884. 8. 275. — Samuel Singer. Unsere Zeit. Deutsche Revue der Gegenwart, 1889. lleft XII. — Prijazen opis, ponatisnila Soča 1883. — Karl Braun aus Wiesbaden, Ueber Land und Meer, 1884. št. 7, površno Ivan Solnce, Slovenci v severni Ameriki. Lj. Zv. 1883, 79, 813. — Noše štajerskih Pesničarjev, N. 1848, 173. — Stara noša Slovencev, N. 1849, 34. — Noše slovenske tržaške okolice, N. 1864, 50. — Narodne noše (12 slik). Izdal J. Blaznik v Ljubljani, 1863. — J. Pajk. Noše štajerskih Slovencev, Zv. 1876, 73, 110.

') K. Mayers, Geschichte von Karnten, Cilly, 1785. — II. Hermann, lland-buch der Geschichte des Herzoglluims K Urn ten, Klagenfurt, 1843. — Zeitschrift des Kiirntner Museums. — Imenik krajev na Koroškem, 1860 (nemški in slovenski). Od 1849 je izhajal pod uredništvom barona Ankershofna Arch. f. die Geschichte von Karnten. — Zgodovinsko društvo v Celovcu ima velike zasluge za koroško zgodovino. — Poljudni spisi so: I. pi. Kleinmayer, Koroško ob času srednjega veka, SI. N. 1877. — Meščanstvo koroško v srednjem veku, Zv. 1877. — O Slovencih na Koroškem, Edin. 1883. — Oesterreich in Wort und Bild. Karnten und Krain, 18, II. — Železna Kapla, (Dullar, N. 1862). —Koroške Bele, (J. Bleiweiss, N. 1848). — »Vodnik po koroški Sloveniji« (SI. Celovški), 1865). — L. K(erčnik), Potniške drobtine v »Besedniku« leta 1871. podajajo zgodovinske slike starih za Slovence važnih mest, kakor Breže (Friesach) id. Vodnik po koroški Sloveniji, (»llodišče in grad Ribnica je za Slovence klasična zemlja.« SI. (Cel.) 18(55. id. id.

Tudi Istro¹) in Kranjsko je cesar istega leta ločil od Koroške in jo izročil v podporo oglejskemu zavezniku, ki pa ni dolgo vladal na Kranjskem, ker so to deželo v oblast dobili Eppensteinci in potem Sponheimci; Istra pa je 1. 1173. pripadla tirolskim Andeks-Meranom.

Na južni strani Karantanije se je slovensko ozemlje še bolj drobilo. 1 Ienrik hohenstaufski je 1. 1234. izdal zakon, da so deželni oblastniki postali knezi, in je na kneških posestvih izključil cesarsko oblast; teko so postali samostalni grolje goriški (1254), ki so imeli v svoji oblasti Istrsko in Slovensko krajino, celjski (1372), ortenb urški in ptujski grofje. Za vrhovnega vladarja so priznavali cesarja, so se udeleževali nemškega državnega zbora, pa so pobirali sami davke, napovedavali vojsko, sklepali mir, kovali denar in bili višji sodniki; nižji sodniki so bili plemeniti grajščaki.

K r a n j s k o.²)

L. 973. je cesar Oton II. v Triburu škofu Abrahamu brižin-skemu podaril mnogo posestev v vojvodini Henrika Prepirljivca (Der Zanker) in v grofiji grofa Popona, ki se je imenovala »Carniolia« in se sploh zvala »Creina marcha«³) ter se je raztezavala ob gorenji Savi z glavnim mestom »Kranj«. V tej grofiji so imeli brižinski okolo Škofje Loke, in briksenski škofje okolo Bleda jako

M lstrijanski Slovenci, N. 1848. Pulj (K u k , N. 1854.) Istrijanski Slovenci okolo Pulja, N. 1854. Reka. (P i C a n , N. 1856). J. Rile, (N. 1856 in pozneje v Slov. Glasniku). Čiči, N. 1856. (Misli o istrskih Vlahih Ciribircih, N. 1857.) Istrsko Primorje, (Iv. Sajovic, N. 1856). Trsat, N. 1857. A. Spinčič, Istrien (Oesterr. in Wort und Rild 1890), Pulj, (SI. 1881, št. 190-2), Slovensko Primorje, N. 1863. V. Urbas, Die Tschitscherei und die Tschitschen. Zeitschrift des Deutschen und Oesterr. Alpenvereines, 1884.

^a) Podatki za zgodovino kranjske dežele so posneti po Levčevem spisu v Osterr. in Wort und Bild, Kftrnten und Krain, 1891, 325—352. — Aug. Dimitz, Geschichte Krains von der iiltesten Zeit bis auf das Jahr 1873, (3 B. Laibach, 1874). — Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta. Ljubljana, 1891. 8. 308. (Mat. Slov.). — Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Ljubljana, 1886. 8. 283. (Mat. Slov.). — Evgen Lah, (glej Zemljepisje IV. dAbe), naslikal po legi in zgodovini nekatera mesta in trge na Gorenjskem. — P. v. Radics, Fiihrer durch Krain und die Landeshauptstadt Laibach, mit Ansichten von Laibach und anderen hervor-ragenden Orteu in Oberkrain und einem Plan von Laibach. Laibach, Giontini, 1885. 8. 84. — Fr. Podkrajšek, Grad Predjamski. Lj. Zv. 1888.

^s) Od Bohinja kaj (P. Nov. 1851). Od podzemeljskih jam na Gorenjskem, (Radonievič-Švegel, N. 1851). — Stari Tržič, (P. Hicinger. N. 1845). — Kamnik, (N. 1H")4). — Gorenjska stran, (Iv. Levičnik, N. 1854). — Železniki, (Iv. Levičnik, N. 1855). — Poljanska dolina, (N. 1855, 1849). — SmledniSka okolica, Jeršičeva

obširna posestva; imenuje se posestvo Slovenca Pfibislava ob Sori; Ulrik, sin grofa Popo-na iz Weimar-Orlamunde je imel razsežna posestva v kamniški okolici in je bil od 1. 1058—1070. mejni grof kranjski.

Po Eppensteincih, Sponheimcih, Andeks-Merancih in oglejskih patrijarhih, po mnogih drugih ptujih in domačih knezih se po obširnih posestvih v XIII. stoletju odlikujejo Babenberžani. Brižinski škof Gerold je 1. 1229. Leopoldu YI-, Slavnemu, podelil več posestev na Dolenjskem; njegov naslednik Friderik Bojeviti je priženil vse imetje Andeks- Meranov in se je po pravici imenoval »gospod Kranjske«. Tudi Sponheimec Bernhard, vojvoda koroški, se je imenoval »Dominus Carnioliae et Marchiae«, ker se je po smrti Friderika Bojevitega polastil brižinskega fevdnega posestva; njegov sin Ulrik se je povspel do deželnega kneza in je v svoji oporoki imenoval češkega kralja Otokarja svojim dedičem 1. 1268.

L. 1269. umre zadnji Sponheimec, in Otokar se je smatral brez ozira na druge pravice za vojvodo koroškega in kranjskega, opiraje se na domače plemstvo in na krškega škofa 1 )ietricha, pa se je 1. 1276. v dunajskem miru moral odpovedati vladi na Kranjskem, katero je prevzel grof Meinhard Tirolski. Bitva med Rudolfom Habsburškim in Otokarjem 1. 1278. je določila Kranjsko Habsburžanu, ki je 1. 1281. sinu Albrehtu prepustil vlado na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem; Kranjsko in Slovenska krajina sta do 1.1335. bili zastavljeni Meinhardu tirolskemu.

Po smrti Henrika Koroškega 1. 1335. sta Kranjsko posedla habsburška vojvoda Albreht Modri in Oton Veseli; temu jo sledil Rudolf Ustanovnik, kateri se je zmagovito bojeval z oglejskim patrijarhom; ta je moral odslej vse svoje fevde na Kranjskem in

jama nad Kamnikom, (BI. Sušnik, N. 1857). — Kokrska dolina, (Kadilnik), Slap Završnica v Bohinji, (Iv. Levičnik, N. 1856). — Bohinjske črtice, (SI. 1889, str. 30 do 44, I. Franke, Lj. Zv. 1885). — Grad Podbrezje, (N. 1872, 304). - Blejsko jezero, (N. 45). — Kamnik, (Poženčan, Ljub. Čas. 1850). — Cerkniško jezero, (Pod-grivanski, N. 1850, 1854). — Grega Kebe, (N. 1860. - Likar, N. 1863). — Spomini o cerkniškem jezeru, (dr. II. Dolenec, Lj. Zv. 1881). — Višnjagora, (N. 1854). — Uskoki na Gorjancih, (SI. 1881, št 234). - Dolenjci, (Iv. Trdina), Slov. 1884.— Mesto Lož, (SI. N. 1875, 366-7, N. 1877). - Idrija, (N. 1856, Lj.*Čas. 1856). — Rodik in Ajdovščina. (N. 1859.) — Senožeška okolica, (N. 1851). — Pivka, (N. 1856, 1860). — Pisma o Pivčanih, (Slov. 1869). — Vipavska dolina (Levin, Ed. 1885, str. 65. — Col, Podvelb (IvoTrošt, Ed. 1884, št. 64— 76). — Postojna in postojnska jama, glej dr. Costa in manjše zemljepisne spise. — Ribnica (N. 1864, 1858).

v Slovenski krajini podeliti vojvodom avstrijskim. Goriški grofje so imeli v posesti pokrajine na Krasu, v Vipavi, v Senožečah, v Postojni in Idriji; Metliko, Črnomelj, Višnjogoro, grolijo pazinsko; po smrti goriškega grofa Alberta IV. je vse to po pogodbi pripadlo Habsburžanom; tudi gospodje Divinski (Duino) so se podvrgli Avstriji; na tak način je Kranjsko 1. 1465. segalo do Jadranskega morja in je ostalo tako do 1. 1815.

Rudolf je 1. 1364. odložil naslov »gospod kranjski« in se imenoval »vojvoda kranjski«; ustanovil je tudi »Novo Mesto« ali »Rudolfovo«.¹)

Za časa vojvode Ernesta Železnega začeli so Ogri vdirati v deželo; zato se je morala utrditi Ljubljana. Njegovemu nasledniku Frideriku se je uprl brat Albrecht, podprt po celjskem grofu Ulriku; Kranjci so zvesto pomagali Frideriku; radi tega so trgi Krško, Višnja-gora in Lož dobili meščanske pravice, drugim mestom pa so se potrdilo in raztegnile svoboščine.

Za Friderika in njegovega očeta Ernesta so začeli ropati in požigati Turki, 1. 1469. so vdrli v Metliko in prihrumeli blizu Ljubljane; do 20.000 kristijanov so neki vlekli s seboj v sužnost, a pomorili jih nad 6000. Posebno grozovito je ravnal 1. 1471. Izak paša, ki je prodrl na Gorenjsko in blizu Gorice. Slovenci so si gradili tabore, da bi se mogli uspešneje braniti krutega sovražnika; mnogo vasij in župnij s tem imenom še pričuje zdaj o turških nadlogah, ki so pa zlati listi v slovenski zgodovini in v našem slovstvu, ker so viri narodnemu epskemu pesništvu.

()d X. do XVI. stoletja, za časa razvitka kranjske dežele, so se vršile važne izpremembe. S tem, da je dežela pripadla frankovski oblasti, je postala zemlja kraljeva last; kralj jo je ali oddal v fevd, ali podaril; Slovenci so morali posvetni oblasti plačevati zem-Ijiščni davek, cerkvi desetino; patrijarhat oglejski jo ustanavljal najstarejše župnije, n. pr. v Stari Loki, v Šent-Vidu nad Ljubljano in samostan Zatičino (v XI. stoletju). Sponheimec Bernhard je utemeljil samostan frančiškanski v Ljubljani (1223) in kartuzijanski v Bistri 1. 1255.

^x) Slika v Oesterreich in Wort und Bild, 1891. 836. — Beli Kranjci, (Mil. Delimarkovič, Nov. 1845. 7,15,19, 31). — J. Kobč, (Nov. 1847). — Bistriška dolina na Notranjskem, (Iv. Bile, N. 1856). — Bela Krajna nekdaj in sedaj. (Letno poročilo ljudske šole v Crnomlji 1871). — Sv. Jernej na Dolenjskem. (Slov. 1881, St. 234).

Poleg- starega mesta Kranja *) se na razvalinah rimskega mesta Emone začne v X. stoletju razvijati Ljubljana; Loko so povzdignili nemški obrtniki; Tržič (Neumarktl) na Gorenjskem je vzrastel na posutem starem trgu; brižinski škofje so okolo 1. 1250. izkoriščali rudnike v Železnikih.

8 taj er s k o.²)

Za časa, ko je Karantanija spadala pod frankovsko državno oblast, je bila Štajerska popolnem slovenska dežela (Martin Maver, Oesterreich in Wort und Bild, Steiermark 1890, 93), dasi v severnem delu redko naseljena. Za časa razširjevanja krščanstva pa so frankovski in pozneje nemški cesarji prazne kraje oddajali škofom, samostanom in zaslužnim posvetnjakom, osobito so se bogatili solnograški nadškofje; tako se je severni del polagoma ponemčil.

Zarad pogostih napadov od strani Ogrov se je v srednjem in v gorenjem Štajerskem osnovala Koroška krajina; za Karola Velikega so bili na gorenjem Štajerskem upravni okraji aniški (Enns-thalgau), undrimski ali ingeringski, ljubenski, muriški, hengiški (z osredjem v Vildonu); na spodnjem Štajerskem citilinski, tudi ime

*) Slike v Oesterreich in Wort und Bild, (Karnten und Krain 1890, 327. Dom in Svet, 1893). — Vače (Korošec, N. 1854). — Spomin na Gorjance, (N. 1865). — Novo Mesto (Orlov, SI. N. 1879, št. 127). — J. Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta. Ljubljana (Mat. Slov.). — J. Železnikar. Osapska dolina, Lj. Zv. 1888. — Žumberk, Krajepisna in zgodovinska razprava, (SI. 1885, št. 155).

*) Slovenske Gorice (Pesinčar bregušar, N. 1854). — Ormuž (N. 1854). — Sv. Marjeta (Iv. Pavalec, N. 1856). — Donačka gora (N. 1857, Cestnikov). — Skalska dolina (J. Vijanski, N. 1858). — Bele Vode (N. 18(56). - Solčanske planine (dr. Vijanski, N. 1859). — Rogaška slatina (Cestnikov Jože, N. 1860). — Celjske razvaline (Iv. Šubic, N. 1857). — Slovenska Švica: Sulchaške planine, (Slov. N. 1872, št. 108). — Slatina ali Rimske toplice, (N. 1845). — Iv. Meško: Prek-murci, Kr. 1882. — Dr. Josip Pajek: Črtice o Slovencih v štajerskem Podravji, Kr. 1883. — Črtice o Pohorju, SI. 1880. — A. Rorak: Das Bachergebirge (program mariborske gimn. 1. 1875). — M. Slekovec: Središčani in ormuški grajščaki. (SI. Gosp. 1877). — Kruci na Slovenskem, (SI. Gosp. 1880). — Slovenci na Ogrskem (Prekmurci), SI. Glas. 1863, in B. Raič: Haloze in Haložani. — Mally, Steitrm. Zeitschrift 1838.; Hrašovec, N. 1853, 1854.; B. Raič, N. 1861.; J. Gomilšak, Zv. 1875. — Bizjaki, Lileki in Prleki, glej: Dr. J, Pajek: Pesnifiarji in Ščavničarji, N. 1854. — Celje in celjska okolica. (A. Fekonja, Zr. 1878). — Dalje V. Orožen, Celjska kronika. — Mursko polje (Slovenske slike, Prostoslav Kretanov = Vatr. Holz), Slov. 1884. — Dolenci in Goričani, (Slov. 1884). — Zgornja Savinjska dolina SI. (Celovški), 1865. — Ljutomerska okolica (SI. Gosp. 1879, J. L. p. j.). — Kamilica (dr. Skuhala), SI. Gosp. 1879.

novan »dravski« z osredjem na Ptuju, (pozneje je postal Maribor središče) in okraj savinjski.

V najstarejši dobi štajerske zgodovine se imenujejo Eppen-steinci in Traungauci kot odlične rodbine ; eden del posestev traun-gauskih je dobil grof Otokar Štajerski, kateremu je cesar Henrik III. izročil tudi mejno grolijstvo v Koroški krajini. Vender Otokar ni dolgo opravljal te službe, ker se je cesar zopet sprijaznil z rodbino eppensteinsko, v podedovanih okrajih ob Trauni in Aniži pa je obdržal Otokar naslov: »mejni grof«, po mestu in gradu »Steier« se je imenoval »mejni grof štajerski«.

Vojvoda Henrik je bil zadnji Eppensteinec, in je prepustil posest svaku Otokarju, ki pa je naglo umrl in posest prepustil sinu Leopoldu; s tem se začenja prva dinastija štajerska.

Rodbinsko posestvo ob Murici in Muri do Gradca je bilo jako prostrano, obsegalo je staro Koroško krajino in se je imenovalo »krajina štajerska«, po nemški »Steiermark«. Leopoldov sin Otokar (1129—1104) se je udeležil druge križarske vojne in je pridobil pokrajino dravsko in semerinško. Tako se je razvilo v XII. stoletju Štajersko, samostalno pa ni bilo, ker je pripadalo Bavarskemu.

Otokarjevega sina, Otokarja 11., je cesar Friderik I., liudeče-bradec 1. 1180. na državnem zboru v Regensburgu povzdignil v »vojvodo štajerskega«.

Po Otokarjevi smrti 1. 1192. je Štajersko dobil Leopold V., Avstrijski, in tako začel snovati avstrijsko cesarstvo. Štajersko je segalo čez Semerink, ni pa imelo okraja Lambreškega in Sredi-škega (Friedau), ki je spadal k Ogrskemu.

Mirnemu in slavnemu vladarju Leopoldu sledi Friderik II., Bojeviti, (1230 46), in pade v boju z ogrskim kraljem Belo IV. ne zapustivši zaroda.

Tudi cesar in papež sta bila v tem času v razporu.

Bela IV pošlje na Štajersko Štefana, bana hrvatskega, ki jo stoloval v Gradcu, pa se je moral kmalu umakniti. Nastal je boj med Belo IV. in Otokarjem; v odločilni bitki 1. 1260. je bil premagan Bela.

Češki kralj Otokar Pfemysl je 1. 1269. združil s Štajerskim tudi Koroško in Kranjsko in vladal do Jadranskega morja. Po bitki pri Dilrnkrautu l. 1278. je pripadlo Štajersko Rudolfu I labsburžanu, in odslej je usoda Le dežele združena z Avstrijo. Friderik Lepi je pridobil Savinjsko dolino in Slovensko Bistrico od Henrika Koroškega 1. 1311.

Za Albrechta II. so začeli celjski grofje sloveti; 1. 1396. je Herman Celjski kralju Sigismundu Ogrskemu rešil življenje v bitki nikopoljski; odslej so Turki skoz 200 let pustošili revno deželo; še istega leta so pridrli do Ptuja in odvedli 16-000 ljudij v sužnost. Herman L, sin prvega celjskega grofa, je vzel v zakon kraljevsko hčer iz Bosne; njegov stričnik Viljem se je oženil s hčerjo poljskega kralja Kazimira Velikega. Herman II. je po milosti Sigis-mundovi dobil grofijo Zagorje in postal ban slavonski. Življenje mu je grenil sin Friderik, ker je iz ljubezni do Veronike Deseniške umoril ženo iz rodbine modruške. Po očetovi smrti 1.1435. je Friderik postili gospod 70 grajščinam na Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Hrvatskem. Sina Ulrika je cesar Sigismund povzdignil v nemško-državnega kneza; to počeščenje je štajerskega deželnega kneza Friderika V. užalilo tako, da je pričel ž njim boj, po katerem so priznali Celjani Friderikovo nadvladje. Friderik je postal nemški cesar, Ulrik pa ogrski namestnik za časa mladega kraljeviča Ladislava Posthuma. Njegov tekmec Hunyady ga je umoril v Belem-gradu. Njegova posestva so pripadla Frideriku.

Celjani so se radi obsežnih posestev po slovenskih deželah radi imenovali slovenski k n e z i.

Devetkrat so Turki vdrli na Štajersko za Friderika III. Njemu je sledil Maksimilijan I. 1493 1519, s priimkom »zadnji vitez«.

Goriško i n G r a d i š č a n s k o.')

V isti dobi, kakor druge pokrajine, so Slovenci zasedli tudi Goriško in Gradiščansko in se naselili, n. pr. v Gradišču, Versi, Topoljanu, Kravljem, St. Vidu, Višku, Jovancu in v tržiški okolici. Furlani so nastali iz polatinjenih Oglejčanov. Ko si je Karol Veliki

') S. Rutar. Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno z njih prirodoznanskim in statističnim opisom. Spisal — —, profesor na c. kr. gimnaziji v Spljetu. Na svitlo dal Josip Devetak, deželni poslanec in župan tolminski. V Gorici, nat. Ililarijanska tiskarna, 1882. 8. 320. — S. Rutar. Poknežena grotija Goriška in Gradiščanska. (Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin). V Ljubljani, 1892—3. Izdala Matica Slovenska, dva dela.

— Mnogo je pisal o zgodovini goriške dežele dr. Štefan Kociančič (glej: Preporodniki Bleivveis-Stritarjeve dobe). — F. P. Grad Siler-Tabor, (lid. 1883. 97).

— M. R. Oglej, (S. 1874, IG —18). — llubelj-rečica za Rimljanov znana z imenom »ad Frigidum«, (Ed. 1884. 39). - P. Klinjarjev, Prvačina, (Gl. 1876. 25. S. 1882. 34, 37). - A. Lukovič, Tolmin, (Gl. 1875. 12—16, S. 1875. 33, 1879. 35-38). — P. Kobal, Bovecin njegova okolica, (S. 1878. 19. 2(5—27,1879. 22-32). — O ha 1 o,

podvrgel Slovence, je na Goriškem nastavil štiri okrožne grofe, namreč: v Ogleju, v Solkanu, v Tolminu in na Krasu. Goriško in Furlanija sta bili za Karola Velikega jedna dežela in sta pripadali k Italiji do 1. 952., Oton I. pa ju je z Beneškim vred odtrgal Italiji in pridružil Koroški, kamor je pripadala do 1. 1001., 1028. in 1077.

Potem je Goriško prišlo pod oglejske patrijarhe, ki so zelo obogateli zlasti okolo 1. 1000., ker so ljudje, boječi se konca sveta, na smrtni postelji volili lepa imetja oglejski cerkvi. Mnogo patri-jarhov pa je bilo tudi iz bogatih rodovin ter so z lastnimi dedšči-nami množili cerkveno premoženje. L. 921. so dobili grolovske in mejnogrofovske pravice in v kratkem postali deželni knezi. L. 1001. je patrijarh Janez IV. od cesarja Otona III. dobil polovico Grada »Solkan« in kraja »Gorica«, in polovico zemlje med Sočo, Vipavo, Divinom, torej vso okrožno grolijo goriško; 1. 1028. je prejel patrijarh Popon od cesarja Konrada 11. ves Kras z Vipavo, Postojno, Cerknico in Ložem; 1. 1077. je patrijarh Sighard dobil grolijo furlansko, zato so imeli tudi mnogo vazalov, komornikov in mini-sterijalov (nižjih služabnikov).

Imenitni patrijarh Popon iz koroške rodbine je dal pozidati še zdaj stoječo stolno cerkev v Ogleju (1031) in popravil samostan v Belinju. Pobožen in hraber patrijarh Ulrik I. (1085 — 112 U je povzdignil rosački samostan blizu Idrije v opatijo, in jo obdaril z vasmi po Tolminskem, Kanalskem in drugod ; ustanovil je v Možnici opatijo in popravil cerkev sv. Ivana ob Timavu. Patrijarh Pilgrim (1 132—1161) jo ustanovil samostan zatiški na Kranjskem, patrijarh Bertold (1218 —1251) je prenesel sedež iz Ogleja v Videm, /a njegovih naslednikov je jela pešati moč oglejska, rasti e pa so Benetke,

Nekaj od beneških Slavjanov, (Slov. 1849. 39—40). — Novoletni opomin Slovencem na Beneškem, Slov. 1862, št. 4. — D o m o 1 j u b na Beneškem. Slovenija in njene hčere na Beneškem, Soč. 1871. 5. — J. Franke. Beneški umetnici, Zr. 1872. 229 — 42. — Beneški Slovenci. Slavjanka na Beneškem, Zr. 1874. 257. — L. F. Hajdimo v Rezijo. SI. (Cel.) 1865. 82-4, SI. 1878. — x—y. Slovenci na Beneškem, (81. 1878, št 153 id.) — x. Propadla Slavija ali nekaj od Venetskih Slovencev, (SI. 1887, št. 6 —14).— Izumirajoča narodna zavest beneških Slovencev, (SI. 1868. št. 47). — J. Baud o u i n de Courtenay, Rezija in Rezijani, Slov. Sbor. HI. 223 — 371. — Prost. Iv r o t a n o v. (Slovenske slike), Trentarska dolina, (Slov. 1884).— Trenta, (Gl. 1874. 42-50). — Vipavski trg. (Slov. 1879.39 do 40). — Trentinske pripovesti, (S. 1884. 36.41. 44). —Trenta in njeni obiskovalci, (SI. 1883. 37). — Jak. S t e 1 i n. Pogled v slovensko Benečijo, (Gl. 1872 13-17).

ker so znale podpirati patrijarhove nasprotnike; med L 1418. in 1420. so posedli Benečani patrijarhovo državo do goriških Brd in do Krasa pri Timavu.

Odslej je bila grofija Goriška pod lastnimi grofi, ki izhajajo iz Tirolske Bistrice in so si na Gorici blizu Soče postavili grad; bili so srečni v svojih podjetjih in postali branitelji oglejske cerkve 1. 1135. Grofija Goriška je imela posestva po raznih deželah, pripadala jim je razven sežanskega poglavarstva okolica podgrajska, premska, senožeška, razdrška, planinska in vipavska (posestev na zapadno stran ne navajamo, ker nas ne zanimajo toliko); imeli so tudi bogata posestva na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. L. 1500. je umrl zadnji grof Lenard v Liencu. Prebivalstvo, trpinčeno po Turkih, se je veselilo mogočnega vladarja Maksimilijana.

Za časa križarskih vojsk so prišli ljudje mnogo v dotiko med seboj in so širili omiko in znanost; tudi vitezi so ugodno uplivali na občni blagor, pa surovost XIV. in XV. stoletja je vničila te lepe kali splošne probujenosti. V Kobaridu so 1. 1331. celo po maliko-vavsko pod nekim drevesom začeli častiti malike.

Najstarejše fare na Goriškem so: Oglej, Grad, Sv. Ivan pri Timavu, Solkan, Tržič, Kormin, Ločnik, Tomaj (1400), Komen, Vipava, Gerniče, Kanal, Gorica itd.)

Kras je spadal pod tržaško škofijo.

Oglejska cerkev je imela staro lastno bogočastje, katero je prepovedal škofijski zbor v Vidmu 1. 1546.; odslej se je uvedel rimski obred namesto slovenskega in hrvatskega jezika, ki se je na mnogih krajih rabil v oglejski patri jarhovini.

Trst in okolic a.

Kakor pripovedujejo legende, je sv. Mohor iz Ogleja blizu 60 let po Kristu po svojih poslancih v pokrajinah tržaških razširjal krščansko vero, o kateri so pričali mučen i ki sv. Just, mestni patron (f 303), vojak Sergij in mladenič Servul. Tržaška, koprska in piranska škofija so se utemeljile 1. 524. Leta 948. je italski kralj Lotar tedanjemu škofu Janezu podelil mesto in okolico v obsegu 22 kilometrov. Čez tri sto let so bili školje duhovni in posvetni vladarji, dokler si ni I. 1295. občina od škofa Brisa di Topo odkupila svobode za 200 mark denarja, ker so školje bili v denarnih stiskah. Mestu na čelu je stal »podesta« z velikim in malim svetom, z uradniki iz domačih plemenitih rodbin. Škofje so se potrudili večkrat, da

bi zopet osvojili si izgubljeno oblast. Vender se Trst ni mogel mirno razvijati radi tekmujočih Benetek, katere so po propadanju rimskega pristanišča Ogleja prevzele skrb, da Jadransko morje očistijo in branijo morskih roparjev, in so zato dobivale od pomorskih pokrajin odškodnino, ki je pa Tržačani dostikrat niso hoteli plačati. L. 1369. so Benečani po enajstmesečnem obleganju vzeli izstradani Trst, pa ga izpustili radi vojnih homatij v drugih krajih. Radi teh razmer so se Tržačani 1. 138*2. udali mogočnemu pokrovitelju Habsburžanu vojvodi Leopoldu 111., ne da bi se bilo pri tem določilo na drobno razmerje do Habsburžanov, temveč so se celo zapletli v prepir ž njimi. Tako so se ž njimi bojevali 1. 1463. in izgubili nekaj ozemlja in samostalnosti. Ker je eden del Tržačanov pripoznal avstrijsko nadoblast, se je uprl drugi, in tekla je kri, dokler ni cesar Friderik mesta pomiril z močno posadko. Mesto je hiralo do 1. 1719., ko je cesar Karol VI. Tržačanom dovolil prosto luko.

Skupna zgodovina slovenskih dežel od 1. 1500. do 1. 1740.

S tem, da je Goriško 1. 1500. prišlo pod Avstrijo, je zgodovina koroške, kranjske, štajerske in primorske dežele tudi hkrati zgodovina avstrijska. Vladal je od 1. 1493. do 1519. Maksimilijan I., katerega so nemški knezi uže 1. 1486. izvolili za rimskega kralja. Avstrijo, dosihdob lo majhen del nemške države, je on povzdignil do vrhovne evropske oblasti. Z Marijo, dedičinjo burgundsko, edino hčerjo takrat najbogatejšega vladarja lvarola Drznega, je priženil Nizozemsko; njegov sin Filip Lepi je z Jovano, hčerjo Ferdinanda Aragonskega in Izabele Kastiljske, priženil obširne španske dežele; svojega vnuka Ferdinanda je oženil z Ano, hčerjo Vladislava, kralja Češkega in ogrskega, in svojo vnukinjo Marijo z Vladislavovim sinom Ljudevitom; pri tem je ponovil staro dedinsko pogodbo med Avstrijo, Ogrsko in Češko.¹)

I vel je Maksimilijan policijski red in poštarstvo, bil je pravičen in radodaren, podjeten in hraber mož, pospeševal kupčijo in obrt, podpiral znanost in umetnost, ustanovil na Dunaju dvorno knjižnico, za nemško državo se pa ni brigal mnogo. Slovencem pa

') Po kateri bi naj svak Ferdinand nastopil vladarstvo na Češkem in Ogrskem, ko bi Ljudevit II. umrl brez dedičev; napeljal je tedaj pridobitev Češke in Ogrske.

je bil naklonjen, dasi jih radi vojnih homatij ni mogel varovati krutih plemen itašev.

Filip Lepi je imel dva sina: Karola in Ferdinanda; Karol je postal po Maksimilijanovi smrti (1519) kot Karol V. nemški cesar. Radi obse/nega ozemlja v Evropi in Ameriki odstopil je Karol vse nemške dežele bratu Ferdinandu in ločil habsburško rodovino v špansko in avstrijsko.

Češki stanovi izvolijo Ferdinanda soglasno za svojega kralja 1. 1526., na Ogrskem pa je bila za Ferdinanda samo ena stranka. Zapeljeva stranka pa pokliče turškega sultana Sulejmana na pomoč, kateri 1. 1529. z veliko vojsko pridere pred Dunaj. Odbili so Turke, a Ogrske si ni mogel podvreči vse, nego vladal je le čez severni in zahodni del; vsled nesrečnih poznejših bojev je moral Ferdinand Turku (od 1. 1547.) na leto plačevati 30.000 cekinov. Za njegovega vladanja se je na Avstrijskem jelo širiti luteranstvo. S protestanti sklenil je Ferdinand 1. 1552. pasovsko pogodbo, in 1. 1555. augsburški verski mir, ki je protestantom zagotovil prosto bogočastje.

Ferdinand I., ustanovnik avstrijske države, umre 1. 1564. in zapusti tri sinove: Maksa, Ferdinanda in Karola, po katerih se je habsburška rodovina razdelila v avstrijsko, tirolsko in štajersko panogo; avstrijska panoga je izumrla z Maksimilijanovimi sinovi; druga ni imela pravice do nasledstva v Avstriji; tako je štajerska, (vladajoča Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško) zopet zjedinila vse avstrijsko dežele.

Maksimilijan 11. (1564—1576) je bil sicer omikan, a nestanoviten in reformaciji udan vladar. Za njegovega vladanja je Nikolaj Zrinjski Sisek 1. 1566. branil tako junaško, da so Turki izgubili 20.000 mož, prodno so so mogli polastiti te trdn jave. I'o smrti Sigismunda II., zadnjega poljskega kralja, je eden del poljskega plemstva volil Maksa II., večina pa erdeljskega kneza Štefana Bathoryja za kralja.

Izmed petero Maksimilijanovih sinov seje prvi,»Rudolf 11. (1576 do K>12), pečal večinoma z znanstvi in umetnostmi, a zanemarjal dolžnosti vladarjeve ter odpravil versko svobodo; zato so vname pod vodstvom Štefana Botskaja na Ogrskem upor, ki ga je podpiral tudi sultan. Zato postavi Rudolf II. na Ogrskem brata Matijo za oskrbnika (gubernatorja), ki jo moral z nasprotniki skleniti ponižujoči mir. Rudolf pa se za vse to ni zmenil ; vladeželjni Matija prisili cesarja, da mu v liebenski pogodbi odstopi Avstrijsko,

Moravsko in Ogrsko; češki protestanti izsilijo cesarju po »veličan-stvenem pismu« popolno versko svobodo in praško vseučilišče.

Ponižanega in raz prestol pahnenega Rudolfa reši smrt daljnega poniževanja.

3. Sedanje ozemlje Slovencev.

V tem času, ko so bili Slovenci od IX. do XVI. stoletja v narodnem mrtvilu, je severna polovica odumrla, to je ponemčila se. Zgodovinsko imeniten kraj »Gospa Sveta«, središče staroslavne Karantanije, leži sedaj skorej tik severne meje Slovenstva. Slovenci žive raztelešeni v šest delov. Tako žive dandanašnji Slovenci na Slovenskem (ali Spodnjem, Malem) Štajerskem (nekaj še tudi v graškem okraju), na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Ogrskem, a zunaj našega cesarstva še na Beneškem. Natančno število po najnovejši štetvi glej na str. 7. Pri tem je treba pa vsekako še vedno pomniti, da se v naši državi z dobro premišljenim namenom stanov-niki ne štejejo, kakor drugod, po narodnosti, nego po obče-va 1 n o m jez i k u ; zatorej je Slovencev gotovo najmanj 1,300.000 duš. Mest je na Slovenskem blizu 30, trgov 70, vasij nad 6000; Slovenci so tedaj po ogromni veČini poljedelci.

Narodopisna meja¹)

se začenja pri Kotu ob Muri blizu štajersko-ogrske meje in se vleče na severni strani od Dolenje Lendave proti sv. Gothardu na Rabi, kjer se dotiče Nemcev, prestopi na Štajersko pri vasi Gorica, gre pri Radgoni čez Muro, se vleče med Muro in Ščavnico, prestopi pri Cmureku zopet Muro, gre nad Spielfeldom po Gomilski dolini (Gamlitz) do Križevega vrha med Lučami (Leutschach) in Ar veže m (Arnlels) po gori Romšnik mimo slovenske Sobote do koroško - štajerske meje. Tu gre mimo slovenskih krajev: Dol, St. Martin in St. Ivolman, potem se vzdigne na severni strani do Djekš, ki se imenujejo uže pred 1000 leti, objemlje Št. Gregor-Temanj Varpoves, gre po slavnem Gosposvetskem polju med (iospo Sveto in uže ponemčenim Krnskim gradom (Karnburg), ki je bil nekdaj središče slavne in velike Karantanije, prodira mimo Smo-rovčič po celovškem pogričji do Kostanja nad Osojskim jezerom,

') J. Surnan, Slov. Stajer. I. 12. — P. Kozler, Slov. Zemljepis, 1854. — M. Pleteršnik, Slovenci v »Slovanstvo« (izdala Matica Slovenska), z zemljevidom.

dalje poleg dolenje Žile, nad Beljakom po slemenu Dobraške planine, mimo nemške Velike vasi čez mešano Modrinjo poleg Pontabla do meje italijanske. Od onod se vije med Roklansko in Rezijansko dolino v videmsko okrožje, nato čez hribe do trga Terčet, potem proti vzhodu poleg gričev nad Čedadom (Cividale, Staro mesto), čez Sveto goro in se v korminskem okraju združi z goriško deželno mejo, gre dalje med ravnino in griči do Soče, obsega Zdravšino in Doberdob nad Tržičem (Monlalcone) in priteče pri Stivanu blizu Divina do obali Jadranskega morja.

V Istri so Slovenci in Hrvati pomešani tako, da je težavno določiti natančne meje; Slovenci zasedajo tu severno-zahodni, Hrvati južno-zahodni in srednji del dežele; mejila bi jih poteza ob rečici Dragonja do morja in od njenega izvira do Podgrada.¹)

4. Slovenska narečja ⁸)

so bila tako razdeljena, kakor so sedaj, uže v jako stari dobi, dasi nejasno razločena v vseh značilnih potezah, (Vatr. Oblak. Doneski k slovenski historični dialektologiji, Letopis Matice Slov. 1890. 183). Ljubljanska »Confessio generalis« in »Celovški rokopis« dokazujeta, da se je gorenj ščina uže pred Trubarjem razlikovala od dolcnjščine, in najstarejši datovan slovenski rokopis (o teh rokopisih glej: Sledovi Slovenstva od X.—XVI. stoletja) priča, da so Slovenci v Benečiji uže takrat govorili isto narečje kakor sedaj, in brižinski spomeniki iz X. stoletja svedočijo o posebnosti koroškega narečja.

Slovenski jezik se loči v dvoje večjih narečij, v jugo-zahodno in severo-vzhodno; prvo se govori v tržaški okolici, v južnem delu Goriške, v slovenskem oddelku Istre, na Notranjskem in Dolenjskem, v Belih Kranjcih, Kajkavcih, v enem delu Štajerske in v

*) A. Klodič, Oesterreich in Wort und Bild : Ktlstenland und Dalmatien 232.

³) II. Jarnik. 0 koroških narečjih. Kolo I. 40—»7. — Baudouin de Courtenay.

Opyt fonetiki rezi.janskih govorov, Varšava 1873.--Otflrky kotnandirovannago

Ministerstvoni Narodnago ProsvfiSčenija za gr&nicu s učenoju cčliju II. 1H77.--

Sprachprohen des Dialektes von Cirkno (Kirchheirn), Arch, fur slav. Philologie VII—VIII. — Kr. Za krajše k. Slovensko podnarečje na Primorskem, (Slov. Glasnik 1866). — M. Valjavec, o narečju v Predvoru (Izvestje varaždinske gimn. 1. 1867). — J. Scbeinigg. Obraz rožanskega narečja na Koroškem. (Kres 1. II). — A. KlodiČ. O Narečji Venecyanskih Slovencev, Sanklpeterhurg 1878. — V. Oblak. Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen, Arch, fiir slav. Philologie XI—XIII.--Doneski k slovenski historični dialektologiji. Letop. Mat. Slov. 1890.

Prekmurcih; severo-vzhodno obsega del štajerske od zahodne meje nekdanje Panonije, Koroško, Gorenjsko, severni del Goriškega in Benečansko.

Poluglasnika i. in i, sta se prelevila v oblasti prvega narečja v e, v oblasti drugega v a; »staroslovanski« di.ni. se glasi v enem den, na Koroškem, na Gorenjskem, na severnem Goriškem, Bene-čanskem in v savinjski pa posavski planjavi na Štajerskem pa dan. Druga značilna razlika je relleks jata (t); beseda zvezda se glasi v ogrskih Slovencih, na Štajerskem zvejzda, na Dolenjskem z vaj zda, v Kajkavcih zvezda, na Koroškem, Gorenjskem zvjezda, zviezda, v Cirknem, na Goriškem, v Benečanskem zviezda.

Različna je tudi usoda skupkov dl in ti v deležju, ki ostaneta neizpremenjena v severo-zahodnem narečju, dočim izgubljata v drugem d in t.

Goltnik g se v prvem izpreminja v /<•, v drugem pa ostane neizpremenjen; skupek šč iz skj in stj se v panonskem delu Štajerske, na Notranjskem in Dolenjskem izgovarja popolnem, na Gorenjskem pa kakor oster š.

To so najvažnejše, dasi ne vse značilne lastnosti obeh glavnih narečij, ki se pa dasta razdeliti v več podnarečij, namreč:

1. ogrsko narečje, (panonsko) ali prekmurščina;

2. kajkavščina ali hrvatsko - slovensko narečje;

3. ostala štajerska narečja;

4. koroška narečja;

5. gorenjsko narečje;

6. dolenjsko narečje;

7. kraško - primorska narečja;

8. benečanska narečja.

Ne more se reči, da je s to razdelitvijo oblast slovenskega jezika določena nadrobno v svojih narečjih, ker še jezik štajerskih Slovencev ni preiskan temeljito; ali za zdaj zadostuj to.

Na Koroškem se razločuje troje narečij: junsko, rožansko in ziljsko. Prvo seje ohranilo v planinah koroško-kranjsko-štajerskega ozemlja; 54.000 Slovencev, ki je govore, se imenujejo »Sto-karji«, ker izgovarjajo zaimena ta, to, te tukaj = čta, što id. Rožansko narečje se govori po celovški in rožni dolini (47.000 ljudij); v župniji ločanski (Latschach) se slikata rožanski in ziljski govor in se mešata do Podkloštra (Arnoldstein); od tod se govori ziljsko narečje (19.000 ljudij).

V rožanskem narečju se g v sklanji izpreminja v j, n. pr. noha, noje; trdi goltnik k se ne izgovarja, nego sliši se samo slab nastavek, n. pr. dča — kača, dj — kaj id., v začetku besed in v sklanji se k dostikrat omeči v č, n. pr. čej = kje, čidati = kidati, travnoč = travniki, tudi v c se izpreminja, n. pr. roce = roke, rod — na rod; ta prikazen se nahaja tudi v beneškem narečju; h ima navaden izgovor ali pa je š; l se izgovarja kakor v, če mu slede o, u ali soglasnik, 11. pr. bvahu — blago, pred e in i se izgovarja čisto; t se rad izpreminja v d, 11. pr. pomadam = pometam, kakor v benečanskem narečju; šč se sliši razločno in se v tem razlikuje to narečje od gorenjščine.

Rožansko narečje čisto izgovarja a, 11. pr. mati, v tem ko ima junsko narečje moti, tudi se rabi a namesto e, n. pr. barač namesto berač.

Kakor drugod na Primorskem se razven navadnih načinov e izgovarja tudi kakor o, osobito pred j- ali Z-om, n. pr. biiloč — belič, dočva = dekle, horoti — horeti, u je dostikrat we, n. pr. buech = bog

Kakor na Dolenjskem in v Reziji na Renečanskem se nom. sing, neutr. na o izgovarja na h, prosu. Polglasnik lahko nadomestil je vse samoglasnike.

Jezik panonskih Slovencev je ohranil samoglasnike in soglas-nike najjasneje, pa tudi končnice pri sklanji. Narod izgovarja u kakor ii, n. pr. duh, kruh ; istotako tudi v nekaterih krajih na Notranjskem in Primorskem, 11. pr. v Sežani. Vzhodna narečja imajo nagon naglašati besedo kolikor možno v začetku, zahodna pa silijo naglas proti koncu; vzhodna narečja na Štajerskem, Kajkavci in Relokranjci ne znajo ti-deklinacije v rodilniku; rabijo v dajalniku radi končnico i, dočim služi gorenjščini o namesto občega u. X zapadnili narečjih se govori m 1 e k , vin, g n e z d , k o p i t. Staro obliko za mestnik 6 je ohranila rezijansčina in ziljščina, n. pr. v trebuse, v Beljace. X tem sklonu prehajajo goltniki v sikavce v gorenjskih, koroških in benečanskih narečjih. V orotlniku so je ohranila zgodovinska končnica om v vzhodnih narečjih na Štajerskem, v prek-murščini, v kajkavščini in v Relokranjcih.

množini se naha ja končnica ove samo v južno-zahodnih krajih, n. pr. sinove v rezijanščini; ogrski Slovenci imajo tudi redko končnico ke v množinskem imenovalniku, n. pr. grejšnicke, hiž-nicke id., zahodna narečja (goriška, gorenjska in koroška), izpre-

minjajo v samostalnikih na k, g in h te tihnike v č, j in s, n. pr. rejš = orehi, bolnic = bolniki, roji — rogi. V množinskem ime-novalniku srednjega spola imajo koroška (izvzemši junsko) in nekatera štajerska narečja končnico e namesto splošnega a. V množinskem rodilniku se nahajata v mnogih narečjih tudi končnici i in e, n. pr. tati, gradi (beneč.), sobi, groši, moši (belokr.), boge (buch, beneč.)

Vzhodna narečja štajerska, ogrska in hrvatska rabijo v množinskem dajalniku am za samostalnike srednjega, o m moškega spola, n. pr. bratom, mčstam; na Goriškem, Gorenjskem in na Krasu je znana tudi končnica ovan, strahuovan; tam so znani tudi dajal-niki gradem, Ji se m, zobem

Zahodna narečja ljubijo v enozložnih besedah tožilnike na i, voli, lasi, gradi, stoli; junsko narečje na Koroškem pa ima to posebnost, da tvori v samostalnikih na č, s, š, c, s, z, Z, r, d, tožilnike na a, n. pr. nuazd, tovarša, katerim odgovarja cerkveno-slovanski e.

V mestniku volijo nekatera štajerska narečja ih za moški in ah za srednji spol; isto velja o goriških narečjih, n. pr. vratah, vukih; v ogrski slovenščini se nahajajo mestniki na o/, n. pr. pre-rokaj, grobaj, penezaj (Kiizmič); Kajkavcem od XVI—X\'1I rabi mestnik na e//, n. pr. deleh, prijaieleh.

V množinskem orodniku prija prekmurščini končnica mi, n. pr. zobmi, rog mi, irvmi, najbolj razširjena pa je končnica ami.

Ženski samostalniki imajo v nekaterih zahodnih narečjih v tožilniku a; pravilen o govore samo vzhodni Štajerci, Kajkavci in Belokranjci, n benečanski Slovenci in Kraševci; posebnost srednje in vzhodne Štajerske pa je orodnik o/,¹) ki ga rad rabi pesnik Aškerc.

Končnica d v rodilniku množinskem se nahaja v zahodnih narečjih, katera naglašujejo končnice.

O posameznih prikaznih v raznih slovenskih narečjih bi se dalo navesti še marsikaj zanimljivega, pa tega ne namerjava pričujoči oddelek; najbolj zanimljivo je benočansko v treh podnarečjih; ž njimi se je bavil temeljito ruski slavist Boudoin de Courtenay.

Goriško-kraško narečje, katero je opisal dr. K. Strekelj v svoji razpravi: Morphologic des Gorzer Mittelkarstdialectes (Sitzungs-berichte der phil. hist. Classe der kaiserl. Akademie der Wissen-

') Kajkavcem rabi tudi orodnik na um.

schaften (X1JI, 1. licit, 8), obsega vasi: Šent Martin, Doberdob, .Tamlje, Brestovica, Divin (Duino), Opače selo, Kostanjevica, Temnica in Lipa, in dela mejo proti Italijanom in Furlanom.

Odlikuje pa se po glasu, ki ga Strekelj zaznamuje z grškim in ki stoji med g in h \ enak glas znajo tudi Slovenci na Beneškem in Koroškem.

Najtemeljiteje proučuje slovenska narečja Vatroslav Oblak; častno se priznava v slavistiki, da je slovenščina v tem obziru v primeri z drugimi slovanskimi narečji preiskana uže precej dobro, dasi še ni povedana zadnja beseda.

5. Sledovi Slovenstva od X. do XVI. stoletja.

Kakor kaže slovstvena zgodovina stare cerkvenoslovanske dobe, se je nenavadno ugodno razvijalo duševno gibanje panonskih Slovencev: posrečilo se je koj na prvi mah sestaviti tako primerno azbuko, da nobeden evropski narod nima enake; drugod so le po mnogovrstnih poskušnjah in dolgotrajnih bojih prišli do enakih uspehov.

Previdnost božja pa je razvitek Slovenstva odložila za poznejše čase;Ogri so prihruli od vzhodne, Nemci od severno-zahoclne strani: Moravani so bili premagani, panonski Slovenci so izginili skorej popolnem; štajerski Slovenci med Muro in Dravo in Prekmurci so njihov pičel ostanek. Karantanski Slovenci so tudi izgubili svoje kneze in svojo nezavisnost; vzbudila jih je šele reformacija; nekaj pojavov iz časa od X. do XVI. stoletja kaže pa vender, da niso umrli popolnem.

Vite z U 1 r i k L i c htonsteinski.¹)

Vojvoda Bernard, ki je imel za ženo Juto, hčer češkega kralja Otokarja 1., je 11a Koroškem srečno vladal od 1. 1202. do 1256. ter po izgledu mogočnih čeških kraljev na svojem dvoru zbiral mnogo vitezov, pevcev in umetnikov; ti so v tej visokorodni družbi lepšali in sladili življenje. Med drugimi je zahajal tje tudi l irik, vitez Lichtensteinski iz štajersko panoge te mogočne rodbine; po šegi tedanjih časov je opeval žensko lepoto v dveh knjigah: »Frauen-

') J. Majciger. Kr. 1882, 174, 327; 1883, 33. Oesterreich in Wort und Bild. Steiermark 217.

dienst« in »Frauenbuch«. Rokopisi teh del se nahajajo v Parizu, v Monakovem in drugod. Taki vitezi po dokončanih križarskih vojskah niso imeli stalnega domovja in so si čas kratili na razne načine.

Tako se jo Lichtenstein in njegovo spremstvo, fantastično oblečeno, dne 25. marcija 1. 1227. odpravilo iz Benetek čez planinske dežele na Češko, kjer je bivala druga panoga Lichtensteinov. Ta pot se je naznanila poprej vsem vitezom v tistih deželah, skoz katere jim je bilo hoditi; Lichtenstein je bil oblečen kakor boginja Venera. (Sliko glej: Oesterreich in Wort und Bild; Steier-mark 227.)

Iz Benetek so šli čez Mestre, Trcviso, Plat, Gemone, Chiuso na Koroško; tam ga je na Vratih (Ober- und Unterthorl) vojvoda Bernard pričakoval z lepim spremstvom in ga pozdravil z besedami:

»Buge was primi gralwa Venus« ^]) (Bog vas sprejmi, kraljeva Venus).

Dalje potujoč navaja med vitezi, ki so ga pozdravljali, Zaheja Nebogorskega, Otona²) in Ditriha Buhovskega.

Dasi se je germanizacija širila uže 400 let, vender v XIII. stoletju na Koroškem nahajamo več plemenitašev slovenskega poko-lenja.

Svetoivanski evangelij³)

je za Slovence velike važnosti. Oglejski patrijarh Ulrik je 1. 1120. stari svetoivanski (štivanski) samostan ob Timavu združil z opatijo v Bel i nji pri Ogleju. Med zakladi, ki so so prenesli v Belinjo, se je nahajal tudi dragocen rokopis evangelija, ki ga je baje spisal sv. evangelist Marka sam. V XIII. ali XIV. stoletju so ga prenesli v zakladnico oglejsko in tam so dali sedem zvezkov obsegajoč evangelij vezati v zlate platnice.

') V Reljak mu je poslala nepoznana gospa krasno suknjo, pas in zapono in nemški list, v katerem ga zahvaljuje, da se mu ni zdelo za malo, obleči žensko oblačilo in se bojevati njim na čast. Lichtenstein naglašuje sam, da je bilo pismo nemško; bržkone v slovenski Koroški ni pričakoval druzega kakor slovenskega.

") Cez Judenburg, Knittelfeld, Kapfcnberg prišedšemu v Kindberg, je Oton z Ruhove poslal nasproti poslanca, ki je Lichtensteina pozdravil z besedami: »Prežlahtna kraljica I ,Dobro došla', Vam kliče v tej deželi žena Slovenka in želi z Vami se skušati na bojišču.«

⁸) S. Rutar, Lj. Zv. 1882, 471. — Kraške starine. S. 1880, 14—19 (evangelij sv. Marka).

Cesar Karol IV. je bil 1. 1354. v Ogleju in si je izprosil zadnji dve knjižici, kateri je poslal z veliko slavnostjo v Prago, kjer se shranjujejo še zdaj; ostali zvezki pa so pozneje prišli v Čedad (Cividale) in naposled v Benetke.

Vlažnost je jako poškodovala rokopis, ki spada morda v čas od V. do VIII. stoletja. Po obrobkih rokopisa je od raznih rok zabeleženih mnogo slovenskih in nemških imen romarjev in romaric, ki so obiskavali samostan ob Timavu in ki so se dali vpisati v spomin svoje božje poti.

Taka imena so: Nepokor, Braslav, Stregomil, Trebenec, Ze-lebor, Chotmar, Trudopolk, Sventipolk, Sebidrag, Sedemir, Pere-bred, Pribina, Boleslav, Radoslav, Olomer, Nitrabor, Nenadej, Kocel; ženska imena: Milena, Ilesla, Zalislava, Sventižizna, Misislava id.

Po pisavi spadajo imena v čas od VIII. do konca X. stoletja; večina imen je iz druge polovice IX. in prve polovice X. stoletja; v najnovejšem času se je vpisal tudi cesar Franc I. Proti koncu XVI. stoletja je nekdo hotel vpisati imena longobardskih vladarjev; ali takoj se spozna, da je to prevara.

Zanimljivo je tudi, da je vpisana skora vsa obitelj bolgarskega kralja Mihaela, ki se je dal krstiti 1. 861.; zabeležen je: »dox et gabriel et uxor eius maria et lilius rasate gabriel, simeon et cjuartus tilius iacob, et lilia eius proxi et alia lilia anna.«

Cerkveni spisi.

V XIV. stoletju ne nahajamo druzega nič, kakor dva spiska nabožne vsebine, namreč '): 1. o d 1 o m e k n c k e p o s m i na čas t sv. Mariji, pisane z latinskimi črkami, ki se nahaja na platnici knjige v domači knjižnici kneza Auersperga v knežjem dvoru ljubljanskem, in 2. kodeks v admontskem (vodomotskem)²) benediktinskem samostanu na gorenjem Štajerskem, ki ima »Oče naš«, »Ave Marijo« in »Vero« v slovenskem jeziku, potem besede latinske in slovenske (vernacula).

V nastopno stoletje gre šteti »Očitno spoved« (confessio generalis), katero je objavil Miklošič³) l. 1858. v »Slavische Bi-bliothck«. Ta spis v ljubljanski knjižnici ima v razlaganje latinskih

') Radics, Ltp. M. SI. 1879, 1—30.

^s) Muchar, Arch. VI. 171. — Šaf. 71. — Fr. Levstik, Lj. Zv. 1881. 776.

^s) Slav. Bibl. 1858. — Radics, Ltp. M. SI. 1879.

besed tudi slovenske prevode, n. pr. hospes = gospodar, discipulus = uczenyk id.

Za vzgled bodi:

Ja ze dalsan dam, kyr sam to prelomil, kar sam oblubil, kadar sam karst priell, kyr sam se od buga obarnyll ynw od nega zapuwidy, kyr sam boga za-tayll s meymi chudeymi deylli, ynw sam ze volnw wdall ty oblasti tyga chudicza, kygar sam se odpouedall, kadar sam karst pryell; tymw sam ye do seyga mall z meymy greichy wolnw slussil.

Prva izpoved ima 61, druga 33 vrst; rokopis se stavi v prvo polovico XV. stoletja.

Pravopis je nemški, v katerem se razločno zaznamujejo sičniki in šumevci.

C se izrazuje s skupino cz; s z J z Jf fz\ med s in z se ne dela razlike, istotako ne med s in ž; š =/, Jf, fch; č = cz, tf, tez, t/cz, tfch; u = u in w ; i = i in y; v = v, u; lj in nj se ne izražata; nj in lj tudi ne dosledno; z č-jem stoji včasih h.

V ljubljanskem rokopisu, ki obsega omenjene izpovedi, se nahaja na koncu tudi začetek velikonočne pesmi in pesem »Salve regina«.

Vrste 7—12 se glase:

Czestyena body, kralewa mati te mylosti Zywota sladkosti yno nass trost. Czestyena sy, my k tebe vpyeme Tuge sabne otroczy te Ewe My k tebe zdychvgeme, glagogieze Ino placzecz te dolyne tech slss.

Iz te pesmi se vidi češki upliv; tudi dokazuje pesem, da so Slovenci imeli cerkvene pesmi uže pred protestantovsko dobo.

1 m ena mesece v.

Dvorna knjižnica na Dunaju hrani rokopis iz Loke iz 1. 1466., v katerem se nahajajo novoslovenska imena za mesece *), in sicer najdemo nazvanja: prosynicz, setstzan, susecz, maly trawen, weliki trawen, bobouczwett, maly serpan, weliky serpan, poberuch, listognoy, kozopersthk, gruden.

Koroški vojvode so bili dolgo tudi gospodarji kranjski in goriški deželi in so prisegali slovenski; to se je godilo na gosposvetskom polju na Koroškem (nemški Zollfeld ali Saalleld)²) blizu nekdanjega slavnega mesta Viruna, bivše prestolnice Noriške,

') Miklošič, Slav. Monatsnamen. Denkschrift der k. k. Akademie der Wissen-schaften 1867. — Radics, Ltp. M. SI. 1879.

») Sim. Rutar, Lj. Zv. 1890, 30—35.

kjer se nahaja vojvodski stol »najslavnejši spomenik store slovenske zgodovine«. Napisov na tem kamenitnem stolu še niso mogli raz-tolmačiti. Knežje vmeščanje ali instalovanje pa se ni vršilo na tem stolu, nego na »knežjem kamenu« v Krnskem gradu. »In-super slavica, qua hie utitur prolocutione in cospecta imperatoris cuilibet querulanti de se et non in lingua alia tenebitur respondere.« (Joh. Victoriensis v Bohmerjevih Fontes rerum germanicarum).

Ta običaj je bil zelo star, pa še le o Sponheimskem Bernhardu se poroča izvestno, da so ga 1. 1202. slovenski vmestili za kneza; zadnji vladar, ki se je dal tako uvesti na Koroškem, je bil Ernest Železni 1. 1414. (Slika v Oesterreich in Wort und Bild, Karnten 1890, 69.)

Volila.

V Vidmu umrli advokat Podreka je imel najstarejši d a t o v a n i slovenski rokopis²), obsegajoč šestnajst perga-menovih listov s slovenskimi, italijanskimi in latinskimi beležkami od raznih rok. Večji dol slovenskih beležek je iz l. 1497. in govori o volilih domačega plemstva bratovščini sv. Marije v Ornjevu; prevod na slovenski jezik je oskrbel »publicus notarius Johannes civis vegle«.

V beležkah navedeni kraji se nahajajo skoraj vsi v vzhodnem Frijulskem, pisane so beležke v benečanskem narečju, kakor se govori okoli sv. Petra. Jezik nam kaže sedanjo govorico, samo da ima nekoliko aoristov, kakor jih rabi bližnje rezijansko narečje; nahaja se v njem mnogo tujk. Pravopis je italijanski.

Za vzgled bodi nekoliko odstavkov.

1. Fufcha 1' profenicha jeft oftauila j fin fuoj michel flatich jedanaift Bratine flote marie f zergneu, da le ima ftuoriti ffacho leto la gnich duf maf duj.

14. lure Tufa Rainicha michella Tufa f nugarola ieft oftauil bratine flote marie f zergneu flatich zeternaift la flatich ieft cuplen iedno dobro bratine, daffe ima ftuoriti duj maf ffacho lotto fa ffoiu dufu.

N o v o s 1 o v e n s k i rokopis zgodovinskega društva koroškega je pisan na koži in je bil bržkone zadnji lisi kakega kodeksa ter obsega dve strani; prva stran pisana počez, druga podvojeni (halbbrtichig). Na čelu ima letno številko 1467; na levem

») J., Lj. Zv. 1892, m.

³) Vatr. Oblak, Arch. f. slav. Phil. XIV. 192-235.

oddelku v zapiskih samih dvakrat 1471; zapiski obsegajo krstna navadna imena, ime Svetka se srne prištevati najlepšim osebnim imenom. Ta imena nosijo osebe, ki so pomagale k temu, da se je v Radečem ustanovila in vzdržavala bratovščina Marije Device. Inače obsega rokopis »Oče naš«, »Ceščeno Marijo« in »Vero«.

Pravopis je nemški, tedaj nepopoln in nedosleden; z ozirom na z in ž si je ta rokopis enako dosleden z brižinskimi spomeniki. Pisar je prepisaval. Jezik ima nekoliko arhaizmov, dovelj ptujščine, ne rabi člena in pripada gorenjščini; rokopis je pisan v prvi polovici XV. stoletja.

V i n o g r a d s k i zakon.¹)

Deschman je v neki knjigi bivšega dolskega arhiva našel slovenski prevod štajerskega vinogradskega zakona z naslovom: GORNI11 BVQVI od krailaue Svetlosti often innu poterien general inu Priuilegium Is Nou u Slauenfki Iefigk fstalmazhan skusi Andrea Rezla Farmostra na Rakj. Anno M. D. LXXXII.

Ta rokopis je bil Levstiku izročen v preiskavo. Drugi prevod tega zakona je iz 1. 1644. Rokopis (nahajajoč se v licealni knjižnici ljubljanski) obsega deset listov; na prvih šestih listih je nemški tekst, na štirih je slovenski prevod; na prvi strani platnic je z velikimi črkami zapisano: Bergkh Rechtsordnung, 1644. Nemški del ima ta-le naslov:

Roemischer Kayserlicher auch zu Ilungern und Behaim Koniglicher Majestiit etc Ertzhertzog zu Oesterreich etc. Confirmation und bestettung des FUrstenthumb Steyer Berkrechts Bilchel Gedruckt in der Filrstlichen Hauptstatt Graz in Steyer. In Verle-gung Sebastian Haupt. M.DC.XXXIX.

Pravopis ni dosleden in nima nobenega reda. 1 'revod § 1. se glasi^s):

Nar poprey se imaio te gorsske praude vmei veliko / nozhio inu Vinkusti vsaku letu dershati nateh kraih / koker ie od stariga navada Willa, teiste praude ima / ta gorski Gospud Isuoimi Segorniky dershat, kier bi / pak on suoih Segornikov sadosti naiemel, taku more on is / drugih gur segornike naprositi inu ta prauda dershati.

') Radios, Letopis Matice Slov. 1878. Levstik, Lj. Zv. 1881, 452; 1882. 251. N. Fekonja, Slov. 1886, 58. V. Oblak, Letopis Matice Slov. 1887, 298—305, ³) Letopis Matice Slovenske 1887, 298.

Nemški izvirnik se glasi: Anfangklichen Sollen alle Perckt-hiinding im Landt Steyer / zwischen Ostern und Plingsten / jahrlich besessen werden an den Orthen / da es von alter herkommen / unnd ohn sonder Ehehaffte Noth / an kain ander Orth gewendt werden. / Darzu soil ein jeder Perckherr solch Recht besetzen mit seinen Perckholden. / So er aber nicht so viel Perckholden hat / mag er aus andern Pergen Perckholden nehmen / unnd das Perckthanding besitzen.

Sodne obravnave.

Predno so prišli kranjski stanovi pod avstrijsko oblast, so imeli svoje zbore; v katerem jeziku, se ne more določiti, pa poročila iz 1. 1544. pravijo: »Windisch wird gehandelt«, obravnava se po slovenski. (Dimitz, Gesch. Krains 111. 3, 237.)

Glede volitve katoliškega mestnega sodnika, pisarja in mestnih odbornikov piše metliška občina cesarskemu vicedomu v Ljubljano, dne 7. oktobra 1598, da nikdo ne more biti sodnik, kdor ni bil jedno leto poprej starešina, da umeje šege in navade; kar se pa tiče imenovanja sedanjega »šolmaštra« za mestnega pisarja, ima se ta pomislek, da ne zna slovenski.

Drugi dokaz, tla se je pred Trubarjem slovenščina rabila pred sodiščem, nam podaje povestnica nekdanjega samostana v Zatičini na Dolenjskem. L. 1489. je predstojnik Ivan pl. Apfaltrern za upravo in zastopanje samostana v pravdah preskrbel posvetnega pravdnika, ki je uradoval slovenski.

Prisege.

»Rokopis Kranjskega mesta«, ki ga je objavil Janko Pajk v izvestju mariborske gimnazije 1. 1870—1871. ima najstarejše pri-sežne obrazce. Za vzgled bodi prisega meščana:

Jest N. persesehem nasehemu gospudi khreyllu, desehel-skhimo viuodi, richtaryu yeno rathu, jenu gmeini tiga mesta, an swest jenu pockhorin burgar \v iti, nich sapuuidi nu pre-pouid dersehati, nich nuz potrachtati, jenu škodo podstopiti. Jest tudj notsehem, nickhoger na aufschlackhig, zolech, mostninah, jenu nickholi nickhir nasehemu gospodj khraillu alli gmein mestu kh schckodj skhriuschi alli otschitu prenesti alli skhosi pomagathj, jenu vse to diathj khockher enimu suo-

stirnu burgerju pruti nega gospodschini pristoy yenu sliši.

Tackhu meni Wug pomagey. Amen.

Kar se tiče pravopisa, je zelo nedosleden; za »č« ima petero znakov tfch, ztfch, zth, tzh, zh; ne razločujeta se trdi in mehki n in l; za i in j se rabi i, y in j; u in w se zamenjujeta; podvajajo se tihniki id. Rokopis spada v prvo polovico XVI. stoletja. Jezik je tak, kakor so ga pisali pisatelji protestantovski. Primeri Fr. Simončič: Prisege ljubljanskega mesta, Letop. Mat. Slov. 1884, in V. Oblak, Letop. Mat. Slov. 1887.

Pesem iz časa kmetskega upora.

Za časa Maksimilijana, v začetku XVI. stoletja, so bili za slovenskega kmeta zelo žalostni časi: nadlegovale so ga turške vojske, lakota, kolera, kobilice in vrhu tega še grajščaki. Radi teh nadlog so kmetje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem k cesarju Maksimilijanu poslali zastopnike svoje, ki so prosili cesarja, naj usliši njihove pritožbe proti grajščakom. Cesar radi benečanske vojske ni utegnil rešiti teh pritožeb, kmetje pa so mislili, da ne mara za njih zadeve in so se uprli. Ta upor se je opeval v pesmi »Die kraynerischen Bauern«¹) v šestih kiticah.« Prva slove tako-le: llort vvunder zu / der baurn unrue thet sich so ser ausbreittn in kurzer zeit / zu krieg und ftreit kham maniger her von weitten. Aus irer gemain / theten sy schreien Stara prauda / ain yeder wolt sich rechen seines hern gut nun schwechn. Leukhup, leukhup, leukhup leukhup woga gmaina Mit gmainem rat sy kamen dar / l'iir gshlofser marckht das ist war.

Narodna vlada slovenskih upornih kmetov jo sprejemala ude med zaveznike v slovenskem jeziku, slovenski so prisegali med seboj, in slovenski so se dajala poveljna naročila.

Izborno je opisal ta upor Gorazd v vencu balad z naslovom: »Stara pravda«.

Cesar Maksimilijan je bil inačc Slovencem prijatelj in se je poleg češčine učil tudi slovenščine. Učitelj mu je bil Berlogar;

') Dr. J. Bleiweis, Letopis Matice Slovenske 1877.

sestavil je zanj slovenskega jezika slovnico in slovar, ki sta se pa izgubila.

Imel je ta »zadnji vitez« več Slovencev na svojem dvoru, n. pr. Sladkonjo, izvrstnega muzika in dvornega kapelana, ki je postal pozneje škof na Dunaju, učenjaka in diplomata Žigo Herber-steina, odkritelja Rusije; Pavla Obersteinskega kot kabinetnega tajnika; Krištofa pl. Lambergerja, junaka znane narodne pesmi. Tudi za časa Marije Terezije so rekali na Dunaju, da dobivajo s Kranjskega učenjake in junake.

6. Protestantovstvo se širi; njegovi pospešitelji.

V zgodovini nahajamo mnogo vzgledov, da so važni dogodki v državno-pravnem oziru ali preobrati v verskem mišljenju pri raznih narodih vzbudili novo duševno gibanje tudi v slovstvu. Da je resničen ta izrek, dokazuje nam francoska revolucija, ki je tudi pri nefrancoskih narodih prerodila ali vzbudila novo dobo v slovstvu; dokazuje nam to tudi zgodovina sorodnih slovanskih plemen.¹)

Zlati vek v hrvatskem slovstvu srednjega veka spada v ono dobo, ko si je bil med dalmatinskimi mesti Dubrovnik po svojih trgovinskih zvezah po vseh takrat znanih deželah pridobil lep ugled in bogastvo, ko je bilo to mesto tudi v neugodnih razmerah mili zavičaj hrvatskim in srbskim velikašem in vladarjem, dasi je bil ta cvet slovstva za ono dobo še bolj krajevnega pomena.

Hrvatje izven Dalmacije in Slovenci pa so živeli v drugih razmerah. Slovenci niso nikdar imeli svoje neodvisne države, odkar so se pokristijanili. Ko so se mogli drugi narodi in celo sorodna slovanska plemena, n. pr. Cehi in Poljaki, lepo mirno razvijati, so se Slovenci, Hrvati in Srbi morali bojevati z divjimi Turki, s kletim sovražnikom krščanstva in omike, in so na ta način zapadne narode branili divjih sovražnikov. V začetku šestnajstega stoletja so bili sploh za Slovence hudi časi: neusmiljeni plemiči so jih stiskali nečloveški; boj za staro pravdo je bil tako ljut, da niso mogli misliti o zlati svobodi.

^J) Zlati vek v zgodovini poljski je doba od 150(5 — 1548, za časa Sigmunda I.; v isto stoletje stavijo Poljaki začetek zlate dobe svojega slovstva, namreč 1548 do 1606; razmere poljske države razvile so se jako ugodno in te so blagodejno uplivale na razvitek slovstva. V Cehih se vjema zlata doba slovstva s husitskim gibanjem. Husova reformacija je izražala nove nazore, ki so odločevali pravec zgodovini in slovstvu.

Ni se tedaj čuditi, da v tako žalostnih razmerah ni bilo težavno novim Lutrovim naukom iz daljne Nemčije prodirati tudi med prosti narod slovenski in hrvatski, posebno v Istri: nadejal se je prosti narod boljše prihodnosti. Na Angleškem, na Nemškem in na Češkem so se uže poprej slišali glasovi, da se ima marsikaj preinaČiti v cerkvi; celo tridentinski zbor je zahteval, da se ima izlečiti vse cerkveno telo, ki je začelo pešati vsled zunanjih in notranjih vzrokov.

Razun teh splošnih razmer, ki so v šestnajstem stoletju upli-vale na raz vitek raznih narodov, prišle so slovenske dežele po nenavadnih dogodkih v jako ozke zveze z Wurtemberškim. Eber-hard - Karolovo vseučilišče v Tiibingah je za časa reformacije po svojih odličnih učiteljih zaslovelo daleč čez ožjo mejo nemških držav.

Sovrstnik teh duševnih veljakov je bil Istrijan Matija Garbič (Matthias Garb i ti us)^J), ki je, porojen od revnih starišev v Labinu v Istri, prišel kot ukaželjen mladenič v Wittenberg in bil gostoljubno sprejet v Lutrovo hišo. Ker je temeljito znal grški jezik, postal je vsled Lutrovega in Camerarijevega priporočila učitelj grščine na pedagogiju in potem na vseučilišču Tiibinškem; bil je trikrat dekan artistične fakultete = modroslovnega oddelka.

Ta ugleden in upliven mož je začel gojiti duševno zvezo med VViirtemberškim in južnimi slovanskimi deželami; vsprejel je M ato Vlač iča Frankovica (Flaccius lllyricus),*) ki je bil njegov pomožni učitelj; prišel je 1. 1540. iz Labina v Istri.

Nenavaden je tudi ta slučaj, daje vojvodi K rištofu Wiirtem-b e r š k e m u ugodna usoda pridružila slovenskega mentor ja Mihaela Tifferna.

Ko so pregnali vojvodo Ulrika, prišlo je Wiirtemberško pod avstrijsko vlado 1520—1535 in je postalo avstrijski »fevd«. Nekoliko je uže to povzročilo, da so prihajali avstrijski dijaki na tiibinško vseučilišče, največ pa je pripomogel vojvoda Krištof sam; ta je prišel petleten deček na Avstrijsko, najpoprej v Inomost, potem v Dunajsko Novomesto v odgojo, pozneje pa na cesarski dvor Maksimilijanov. L. 1532. zbeži, zagovarja na državnem zboru v Avgsburgu svoje pravice in postane leta 1530. vojvoda Wurtemberski. Dasi

') Tli. Elze, Die Universitiit Tilbingen p. 4.

³) Ivan Kukuljevid Sakcinski: Glas. Hrvati. 1886, 100; Preger: M. Flaccius Illyricus und seine Zeit. II Theile. Tubingen 1857—1861.

nekdaj avstrijski jetnik, ni sovražil Avstrije, nego blagodušno podpiral iz Avstrije pobegle protestante.

Njegov mentor Tiffernus je bil po Erazmu Stichu v Laškem Trgu (Markt-Ttiffer na Štajerskem) blizu Celja rešen iz turške sužnosti in na Dunaj poslan v odgojo. Po dovršenih naukih je postili učitelj modroslovja in odgojeval sinove plemenitih rodbin na Dunaju in potem v Dunajskem Novemmestu, kjer je Krištofa utrdil v pobožnosti in strogi nravnosti. Leta 1532. pomagal je Krištofu pobegniti čez štajerske, koroške in tirolske planine, znajoč slovenski jezik. Na Wurtemberškem je postal »kancelar« in umrši 1. 1555. volil v oporoki premoženje vojvodi; iz tega se je porabilo 2320 gld. za ustanovo štirih štipendij z naslovom »Stipendium Tiflernum«, v prvi vrsti na korist njegovim sokrajanom. To ustanovo je uživalo v letih 1558—1600. petnajst Kranjcev'), med temi Jurij Dalmatin, Primoža Trubarja dva sinova in Jakob Tulščak.

V lepo nekarsko mesto Tiibinge⁵*) so hodili na vseučilišče sinovi prvih plemenitih rodbin v Avstriji, n. pr. Turjačani, Dietrich-steinci, Lobkovici, Hohenwarti, Barbi, Abramoviči i. dr.

Tiibinško vseučilišče pohajalo je v letih 1530—1614. stoin-trinajst Kranjcev, blizu dvajset se jih je učilo v Wittenbergu, štirje v Jeni, med temi 8eb. Krelj iz Idrije, Jakob Tulščak iz Ljubljane.

Ta Tiffernus je podpiral tudi Trubarja ter Vergerija priporočil vojvodi Krištofu.

Tako so bila slovenskim protestantom pota uglajena za poznejše hude čase.

Protestantovstva so se poprijeli plemenitaši in grajšČaki, ki bi se bili radi polastili cerkvenega premoženja. Gospoda je bila pona-meščena v raznih javnih službah, zlasti sodiških in so sodili po svoji koristi. Deželni stanovi so se hitro poluteranili in osnavljali šole po mestih, grajščaki po gradovih, in so mladino vzgajali po svojih nazorih. Taka šola je bila v Ljubljani, ustanovljena 1. 1565. po Leo-nardu Budini po osnovi graškega superintendenta Krištofa Spindlerja in Jurija Dalmatina; vodil jo je Adam Bohorič do 1. 1582. in potem Nikodem Frišlin. Tudi v Celovcu so koroški stanovi uredili šole

^J) Prvi je bil Uudina Samuel, zadnji Koludar Marka, oba iz Ljubljane.

³) Tudi v Padovi je bilo one čase vseučilišče, slavno radi pravniške in zdravniške fakultete; tje se je šlo učit blizu 150 dijakov iz Kranjske; zraven Padove vabili sta tudi vseučilišči v Paviji in liolonji v lepo Italijo.

L 1563.; tam je bila tudi nemška šola in deško semenišče, 1. 1573. tudi ženska šola.

Meščani so se tudi hitro poprijeli Lutrove vere in katolikom dostikrat niso hoteli podeljevati meščanskih pravic; skušali so pro-testantje dobiti samostanske duhovnike za-se, kajti vzgled takih odpadnikov je močno uplival na prosti narod. Ko so Turki v zadrego spravljali nadvojvodo Karola 1. 1578. in je on vsled tega naložil vojinski davek, so štajerski, koroški in kranjski stanovi obljubili pomoč samo s tem pogojem, da nekaterim mestom podeli versko svobodo.

V nekaterih deželah, n. pr. na Koroškem, so rudarji, ki so bili zvečine nemške narodnosti, uspešno razširjali protestantovstvo.

Po vseh slovenskih deželah so je oznanjevali marljivo in gradili molnice; v Ljubljani stolni prost dr. Lenart Mertlic, generalni vikar Jurij Dragolic, kanonik Pavel Wiener¹) in drugi²); propovedniki luterski: Jurij Juričič, Trubar, (o katerem pozneje), Janez Tulščak (1. 1561—89.), Janez Švajger (1. 1564—85.), Jurij Dalmatin (1. 1577. do 1585.), ki je hodil tudi na Gorenjsko, Sebastijan Krelj in Felicijan Trubar.

Drugod na Kranjskem se imenujejo: v Novem Mestu Gregor Vlahovič⁸), v Višnji Gori Ivan Hočevar, na Krškem Janez Weiksler⁴), v Metliki Tulščak (okoli 1. 1561.), v Črnomlju Svajger⁵), v Kranju Rakovec (1559 61.) in Jernej Knafelj, v Lescah Peter Kupljenik, na Bledu Krištof Fašing⁶), v Kočevju mestni župnik Leonard pl. Ziglfest (do 1. 1613.)⁷).

V Trstu je protestantovstvo začel razširjati Ubald Lupatino, porojen 1. 1503. v Lab inu v Istri, frančiškan v samostanu »della Vigna« v Benetkah. Inkvizicija v Benetkah ga je radi krive vere obsodila, za kazen so ga vtopili. Matija Frankovio Vlačic (Flaccius Illyricus) mu je bil stričnik.⁸)

') Th. Elze, Paul Wiener, Leipzig 1882.

³) A. Fokonija, Lj. Zv. 1800, 481.

³) Kostrenčic, Urkundl. Beitr. 2, 5, 6, 7 itd. -- Ivan Vrhovec, Zgod. 1871.

⁴) Kostrenčid, Urkundl. Beitr. 81, 83, 140.

⁵) Janez Parapat., Ltp. Mat. SI. 1874, 87.

⁶) Id. Ltp. Mat. SI. 1872, 8.

^T) Id. Ltp. Mat. SI. 1874, 87.

^a) Dr. E. Schatzmayer, Jahrb. der Gesellscdi. f. Gesch. des Protestantismus in Oesterr. Wien. 1893, 57, 58.

V Gorici, v Rubiji, pri Sv. Križu, v Vipavski dolini je prepovedoval Trubar sam¹) 1. 1563.; v Trstu je bil Trubar prognanec 1. 1547. in govoril v cerkvi sv. »Antona Starega«. Trubar je bil pa uže poprej leta 1540. in 1541. v Trstu kot kapelan škofa Bonoma. (A. Lukovič, Luteranstvo na Goriškem, Glas. 1875.)

V Labodski dolini na Koroškem je propovedoval Volk Todt, gvardijan minoritov v Wolfsbergu, v Gasteinski okolici je delal za protestantovstvo bogati grajščak Veitmoser, v Velikovcu luterski propovednik Jurij Wieser, v Celovcu farni vikar Martin Knor, Andrej Lang. L. 1578. so si protestantje sezidali novo cerkev; od te dobe je nemškemu pastorju pomagal slovenski propovednik.²)

Na spodnje Štajersko seje protestantovstvo zasejalo jako rano; v Celju se omenja uže 1. 1527. protestantovski predikant Andrej Lang; grajščak Janez Heffenberg je imel pri sebi predikanta Jurija Mačka, ki je pozneje opravljal službo v mestni kapeli pri Sv. Trojici in naposled v Šarfenavi pri Žalcu. Njegovi nasledniki po 1. 1541. so bili tam Ivan Weidinger, Ivan Pistor in Hrvat Janez Doljanski, ki je po gradovih v Savinjski in Šaleški dolini razširjal Lutrovo vero. V Šoštajnu je kapelan Jurij Vršič delal v tem smislu.

Ker so v tej dobi vzajemno delali Slovenci in Hrvatje, se morajo tukaj omeniti tudi Istrijani: Ivan Fabijančič⁸), Mate Živčie⁴), vikar v Paznu, Baltazar⁵), kapelan istotam, Franjo Hlej, župnik v Gradišču (Galignano), Jurij Zvečie^u), hrvatski prelagatelj, Jurij Stradiot⁷), propovednik na Krasu., menih Nikolaj Mozes iz Cresa⁸), Fran Barbo⁰), župan reški, in drugi.

Najimenitnejši Vergerijev učenec v Piranu je bil G. B. Goineo in njegov brat dr. Nicolo. Goineo, zdravnik v Piranu, se je moral

') Kostrenčič, llrkundl. licitr. 202, 205. V italijanskem jeziku je propovedoval v Trstu redovnik Giulio iz Mediolana 1540, in duhovnik Serafin v cerkvi sv. Silvestra (današnja helvetska blizu jezuvitske).

^а) Vojvodstvo Koroško (Mat. Slov.) 65; Dr. Križanič 71; Orožen, Dekanat Cilli 47. V Mariboru v grajščini Windenau je bil luterski predikant Nemec Sig-mund Lierzer (1. 1587.) in potem Georg Lautenschlager.

⁸) Kostr., Urk. Beitr., 33, 37, etc.

*) Id. 61, 63, 65 ete.

⁸) Id. 77.

^б) Id. 33krat imenovan.

⁷) Id. 97.

⁸) Id. 104 id.

⁹) Id. 40 id. Gospa Muškonova v Paznu, Kostr. 5.

predstaviti »Svetemu sodišču« v Benetkah dne 6. maja 1550., ko je azijatska kolera razsajala v njegovem rojstnem mestu. Obsojen je bil v prognanstvo. Prepotoval je južno-avstrijske dežele, Švico, Nemčijo in Belgijo ter umrl med protestanti. Tudi njegov brat Nicolo je bil zatožen in obsojen.¹)

Najmarljivejši izmed vseh je bil pa Stepan Konzul,²) čegar delovanje hočemo tukaj narisati ter omeniti vse, kar se tiče skupnega dela Slovencev in Hrvatov.

V kršni Istri je do šestnajstega stoletja vladal v cerkvi narodni jezik slovanski v glagolski azbuki; stari cerkveni in ljudski spisi, napisi na cerkvah in grobovih dokazujejo to. Y omenjenem stoletju so začeli inostranski školje, sporazumljeni z dotičnimi vladami, odstranjati glagolska pismena, dočim je nižje duhovništvo in prosti narod to azbuko čuvalo kot narodno svetinjo. Nižji duhovniki sq radi tega nagibali na protestantovstvo: reformacija je prišla tedaj v Istri uže na nekoliko pripravljena tla.

Stepan Konzul, porojen 1. 1531. v Buzetu (Pinguente), se je posvetil duhovskemu stanu in je počel službovati v rojstnem kraju, kjer seje uže v mladih letih seznanil z glagolico. Konzulov škof Peter Pavel Vergerij, poprej modruški, potem koprski škof, njegov brat Ivan Krstitelj Vergerij, puljski škof, in F ran j o Jožefic, Ričan (Rizanus), poprej senjski, potem tržaški škof, so bili vsi privrženci reformacije. Ko je Peter Vergerij odšel v Nemčijo, je šel tudi Konzul za njim in je tam preživel deset let kot propovednik in učitelj. Po uplivu Vergerijevem sprejel je Krištof \VUrtemberški tudi Konzula. Vergerij je sprožil misel, da se sv. pismo prevede tudi na jezik hrvatski. Ivan baron Ungnad (o kojem pozneje izpre-govorimo obširneje) je položil gmotni temelj temu podjetju, da je mogel Primož Trubar prevajati slovenske, Konzul pa knjige hrvatske.

Konzul je uže pred 1. 1559. prevel katekizem in prvi del sv. pisma novega zakona in se upotil s tem v domovino, da se posvetuje s strokovnjaki. Prišedši v Ljubljano se je seznanil z

') Akte o njegovi pravdi pisane v srednjeveški latinščini in starem beneškem pisarniškem narečju in zlogu objavil je prof. Luigi Morteani v »Notizie Storiche della citt& di Pirano« Trieste 1886; prevel na nemški jezik dr. Schatz-mayer v »Jahrbuch der Gesellschaft fur die Gesch. des Protest, in Oesterreich«. Wien, 1893, 62-78.

") Stepana Konzula sliko vidiš v knjigah: Dobrowsky's Slavin, Prag 1834' 189; Kuk. Sake., Glasoviti Hrvati; Oesterreich in Wort und Bild. (Kiistenland).

Antonom Dalmatinom, Matijo Khlombnerjem in je prevajal Trubarjeve knjige na hrvatski jezik. Leta 1559. 28. avgusta se je sešel v Metliki zbor veščakov*), ki so odobrili Konzulove in Dalmatinove prevode in mu to potrdili pismeno. S tem pismom odšel je Konzul vesel zopet na Nemško in je vzel se seboj Antona Dalmatina.

Družina Ungnadova v Urahu je ukrenila, da se ima živa propaganda započeti pri vseh južnih Slovanih, da se ima tiskanje Trubarjevih prevodov nadaljevati in započeti tudi s hrvatskimi in srbskimi knjigami.^s) L. 1560. je dal Konzul v Nttrnbergu natisniti azbuko glagolsko z očenašem, z jednim poglavjem iz sv. pisma in s 47. psalmom in »Probe glagolskega pisma« (Probezettel). L. 1561. se je tiskarna prenesla v Tubinge in izdala četvero knjig.³)

Prvo hrvatsko knjigo, kateri je Trubar napisal nemški predgovor, poslal je Konzul 1. 1561. kralju Maksimilijanu, ki se je pohvalno izrazil o tem početju in tudi obljubil pomoč. Dunajčan Frohlich je pisal v Ljubljano, da želi Maksimilijan tudi hrvatske predgovore.

Ker Konzul z Dalmatinom ni mogel opravljati vsega prelaga-teljskega posla, je prosil Ungnad kranjske stanove še za več pre-lagateljev. Zato je Trubar dovel leta 1561. uskoška popa Matijo Popoviča in Ivana Maleševiča na pomoč. Pričakovali so tudi zagrebškega kanonika Antola Vranica, ali ta je ostal v Ljubljani in se pozneje vrnil domov. Zvečič je doma prevel avgsburško veroizpoved; v mislih so imeli tudi Srba Dimitrijo; glasoviti Vlačič Frankovio radi drugih poslov ni imel časa za prevajanje.

Od raznih stranij so se slišale pritožbe, da je hotel Trubar oblastno urediti vse po svoje; Ivan Ungnad je miril in miril, da

') Udeležili so se: Konzul, Ant. Dalmatin, M. Zmajid, komtur vitezov sv. Ivana, Mat. Vlahovič in Ivan Feistenperger, metliška pastorja, Ivan Pičik, mestni župan, Stepan Stipanid, kaplan iz Ose; Ivan Kolovič, kaplan iz sv. Križa, Ant. Božič iz Modruša, Mih. Vožič, Metličan, And. Jakšid, Pet. Krajačid, Nik. Dri-novački, oskrbnik bana Erdodija v Metliki, Jur. Pisec, pisar. Kostr. 1.

^a) Pod nadzorstvom Konzulovim sta Ivan Hartvich in Simon Auer vlila glagolske črke I. 1560, cirilske 1. 1561.

³) A z bu k v ar ili tabla za ditcu, zajedno s katekizmom. U 8mi 1. 12. — Table za ditcu i artikuli ili članei ove prave stare karstjanske vere. U Tubingi. 1561. — Jed na prodi ka od kriposti i ploda prave karstjanske vere, kroz Sti-pana Istrijana, s pomodu dobrih Harvatov sad najparvo istomadena. U Tiibingu. 1861. — Katekizmus. Jedna malotna knjiga id., vele potribni in prudni nauki i artikuli prave karstjanske vere. S kratkim istumačenjem za mlade in priproste ljudi. Sad najparvo iz množili u jazik harvacki istumačena. U TUbingi. 1561. 8°.

so mu kranjski stanovi 1. 1562. izrazili radi tega svojo zahvalnost. Leta 1562. izdal je Konzul šest knjig v glagolici, dve v cirilici.¹)

Zopet je izrazil Konzul željo, da bi mu poslali pomočnikov. Matija Zivčic v Paznu, Kranj o Hlej iz Gradišča, Weiksler v Ko-stelu in Fran Vajič, župnik v Goliku, so izjavili, da hote prevajati doma. *)

Koncem leta 1562. prišel je Konzul za kratko dobo v svojo domovino Istro, potujoč čez Beljak in Ljubljano, in je posetil prijatelja Hleja. V hiši predstojnika pazinske cerkve Križaniča so imeli shod Ivan Fabijanič, Živčic, Hlej, Zvečič in Konzul ter se dogovorili zarad prevajanja drugega dela novega zakona. Ta dogovor so podpisali vsi svojeročno⁸); tudi so izrekli ugodno sodbo o dosedanjih prevodih Konzulovih.

Pred odhodom na Nemško je posetil še na Hrvatskem bana Petra Erdodija v Zelinu in se pogovarjal ž njim o razširjanju nove vere po Hrvatskem. Opravivši svoje posle v domovini vrnil se je na Nemško in je s seboj vzel za pisarja Jurija Drenovačkega.

Dočim so se knjige tiskale v Urahu in Tubingah, hodil je Konzul na Nemškem od mesta do mesta, od kneza do kneza in nabiral tisti denar, ki je bil na prošnje Ungnadove obljubljen za tisek slovenskih, hrvatskih in srbskih knjig.

Leta 1863. se je natisnilo sedem knjig, štiri z glagolico, tri s cirilico, 1. 1564. pet knjig.

Leta 1566. sta izstopila Konzul in Dalmatin iz službe wurtem-berške in sta odšla v Regensburg. Tu sta dala natisniti zadnje delo: Parvi dio posztille Evangelijov po Ivanu Brencziu u harvacki jazik iz latinskega po Antonu Dalmatinu in Sztipanu Isztrianinu sztolmacheni. U Ratiszboni poli Ivana Burgara. 1568. 4°. I. del. 207. II. del. 277. Imenik 9.

O njegovih poznejših letih nič ni znano; umrl je Konzul okolo 1. 1580.

*) V glagolici: 1. Parvi del novega testamenta, Loci communes, Artikuli, Predike, Postile, Confessio; 2. v cirilici: Abecedariurn, Katekizmus. Ivan Kuku-Ijevid Sake., Glas. Hrvati 258—9.

^s) Frater Ivan Biščanin je prišel na poziv Trubarjev v Ljubljano, pregledal Konzulove in Dalmatinove prevode prvega dela sv. pisma in jih grajal. Pritožila sta se proti Trubarju pri kranjskih deželnih stanovih, pred katerimi se je obširno zagovarjal Trubar. Kostrenčid, 109—115.

³) Kostrenčid, 133-4. Na novo so pohvalili Konzula Ant. Bočid iz Modruša, Peter Krajafiič, Nik. Drenovački; Gregor Vlahovič. Kostrenčič, 158, 162.

Ob usodi tiskarne v Tttbingah glej Iv. Kukuljevic Sakcinski, Glas. Hrv. str. 123.

Ivan baron Ungnad¹) si je pridobil nenavadne zasluge za razvoj slovenskega slovstva, ker je blagohotno podpiral težavne početke slovstvenega delovanja.

Narodil se je L 1493. menda na Koroškem v .lunski dolini, kjer je imel njegov oče Ivan grajščino Senek (Žinek, Sonneck). V odgojo pride na dvor Maksimilijana I. in se tam izuri v vojaštvu. Ker so bili Ungnadi silno bogati in ker je bil sam tudi možak v pravem pomenu besede, dobil je brzo uplivne službe. L. 1525. bil je glavar in vicedom celjski, 1. 1530. postal je deželni glavar na Štajerskem ter imel civilno in vojaško, upravno in sodno oblast; udeležil se je mnogih zborovanj in imel deželo braniti Turkov. Kot bogataš zalagal je sam dostikrat v vojni. L. 1540. bil je višji upravitelj peterim južno-avstrijskim slovenskim in hrvatskim deželam, pa ne poveljnik dotičnim vojaškim oddelkom; odložil je svojo službo 1. 1544. radi verskega prepričanja.

Blizu v tem času je pristopil k protestantovstvu, kajti prošnjo dolenje-avstrijskih stanov do kralja Ferdinanda, naj jim dovoli, da smejo prosto izvrševati svoje versko prepričanje, podpisal je tudi Ungnad. Svoje službe in grajščino zapustivši šel je v Wittenberg, kjer se je seznanil z Melanchtonom; pozneje se preseli na Wilrtem-berško, kjer so ga častno sprejeli kot slavnega boritelja s Turki. Vojvoda Krištol podeli mu v stanovanje Monchshol' v mestecu Urahu. Klical je tje učeno ljudi, ki so Trubarju pomagali prelagati cerkvene knjige na slovenski in hrvatski jezik. Dne 1. aprila⁸) 1. 1560. mu pošlje Trubar pisma, ki so mu došla o njegovih tiskanih slovenskih knjigah; tudi češki kralj jih pre odobruje; na hrvatski jezik preložila sta jih dva hrvatska duhovnika; rad bi jih dal natisniti. Prihodnje leto³) ga zahvaljuje deželni upravitelj dežele kranjske,

*) M. Drehser's Ungnadische Chronik, Leipzig, 1602. 4. — Schnurrer's Slaw. BQcherdruck. 1799. — Safafik, Gesch. 1.12-13. — J. Marn, Jezio. XXI. str. 20. — Steinwender. Aus dem Leben des Steirischen Landeshauptmannes Hans III. Ungnad. Gymn.-Prog. Marburg. 1884. —JohannesVoigt, Briefwechsel des Hans Ungnad, Frciherm von Sonneck mil dem Herzog Albrecht von Preussen v zborniku: Archivkunde oesterreichischer Geschichtsquellen XX. 220. — Ivan KostrenCid, Urkundl. Beitr. etc. Wien. 1874 passim.—Th. Elze, Die University Tubingen id. — Ant. Raič, Ljublj. Zvon VII. 18-24, 92—102.

») Kostrenčid, Urk. Beitr. str. 9—11.

⁸) Idem, Op. cit. str. 12—14; odgovor deželnih stanov Ungnadu Idem, op. cct. 21-23.

Jobst pl. Gallenberg za podporo glede slovenskih in hrvatskih knjig in obljubuje, da hoče nagovarjati tudi deželne stanove, naj podpirajo hvalevredno podjetje.

Obračal se je Ungnad na mogočnike one dobe, priporočujoč tiskanje slovenskih knjig; dne 12. aprila 1. 1561. piše iz Uraha kralju Maksimilijanu o napredku te zadeve, pošilja mu mali hrvatski katekizem Lutrov, kateremu je napisal Trubar nemški predgovor; prosi kralja, naj delo blagohotno vsprejme.¹)

Na Saksonskem se oženi drugokrat z mlado grofico Magdaleno pl. Barby, ki je tako iskreno udana bila dvainšestdesetletnemu možu, da je le kratek čas preživela njegovo smrt.

Mislilo se je poprej,⁵¹) da mu je ostalo od njegovega premoženja vender toliko, da je lahko vzdržaval »mali dvor«; zanesljivi viri³) pa pravijo, da temu ni tako. Sam pripoveduje, da se mu je godilo tako slabo, da je moral prodati grad in grajščino Waldcnstein z dobrim železnim rudnikom vred radi dolgov, koje je napravil v obilnih in imenitnih cesarskih službah, kar lahko poroča ustno in pismeno sin Karol. Tako piše pruskemu knezu Albertu. To omenjamo radi tega, da se mogo tem višje ceniti njega trudi ob izdavanju južnoslovanskih knjig.

On je provzročil, da se je ustanovila 1. 1559. v Urahu tiskarna, ki je tiskala južnoslovanske knjige z latinskimi, cirilskimi in glagol-skimi črkami.

Dne 14. septembra 1. 1561.je razposlal okrožnico⁴) do nemških volilnih knezov in drugih dostojanstvenikov, kažoČ, »da sije silni Turek podvrgel večino slovenskih in hrvatskih dežel; to se je pa zgodilo radi tega, ker so živeli tako, da niso znali ne Boga, ne njegovih zapovedij, ne božjo besede, ne njegove volje in ukazov, celo ne zvitega zlodeja, in tisoč let niso imeli nikogar, ki bi jih bil poučeval v krščanski veri.« Nadalje pripoveduje, da se je pak usmilil Bog teh ljudij in jim vzbudil plemenite može, ki se trudijo jim pomagati ; tega imenitnega in velikega krščanskega dela lotili so se trije možje (med njimi Primož Trubar) in »so s pomočjo in milostjo božjo preložili sv. pismo v pospeševanje slave božje in v spre-

M Koj drugi mesec mu odgovori kralj zahvaljujoč se in mu pošlje 400 gld. ter naglaša, da hoče dalje podpirati plemenito reč.

») Dobrovsky-Hanka, Slavin, Prag. 1834, p. 192.

⁸) Uže omenjeni Archiv XX. 225.

*) Kostrenčic. Op. cit. p. 46—52.

obrnitev, blagor in izveličanje ubogih nevrednih in grešnih Slovencev, Hrvatov in Turkov; to se je zgodilo na prošnjo stanov kranjskih; na slovenščino poprej ni bilo nikdar nič preloženega in o koji ni

se tudi nič čulo......To podjetje pa zahteva mnogo truda,

marljivosti in stroškov; tedaj se obrača do knezov s prošnjo za podporo; on sam je podpiral to delo, in celo denarje jemal na posodo ; zdaj pa tega ne more več storiti;.....gotovo mi verujte,

da se godi vse to jedino na slavo božjo, sicer bi jaz ne hotel s tem imeti nobenega posla. Plačilo za to dobroto dobite na onem svetu.«

V istem smislu pisal je list dne 4. aprila nemškim mestom.¹) Iz nova so se morale rezati in liti glagolske črke v Norimbergu, cirilske pa v Urahu. V ta namen vzdržaval je sam Antona Dalmato »ab Alexandra« in Step a na Konzula Istrijanca, ki sta v Trubarjevi odsotnosti (Trubar je bil takrat v Ljubljani) v Urahu prelagala sv. pismo in najimenitnejše knjige »krščanske vere« na slovenski in hrvatski jezik; vzdrževal je v Mttnchshofu vso tiskarno z vsemi potrebnimi osobami. stavce, tiskarje, popravljalce in tolmače v svojem stanovanju, da se tiskajo brez prenehanja take knjige.

Dne 12. julija 1562. piše Ungnad vojvodi pruskemu, Albertu iz Uraha, da se je ustanovila po posebni božji previdnosti tiskarna slovenska, hrvatska in cirilska; delo je dobro napredovalo in preveli so na tri jezike: »Lutrov katekizem« z razlagami in brez razlag, s hrvatskimi in cirilskimi črkami, »avgsburško veroizpovedanje« v slovenskem jeziku, »prvo polovico novega zakona«, kjer se nahaja četvero evangelistov in dejanja apostolska, potem »loci communes« ali najimenitnejši glavni členi krščanskega nauka. Nato pove, kaj se vse namerja tiskati, namreč : 1. »Postila« s hrvatskimi in cirilskimi črkami, 1000 izvodov; 2. »Avgsburško veroizpovedanje« z istimi črkami, 2000 izvodov; 3. »Četvero evangelistov in dejanja apostolska«, 1000 izvodov; 4. »Oče naš« z lepim tolmačenjem, najpoprej slovenski z latinskimi črkami, pozneje s hrvatskimi in cirilskimi, 3000 izvodov; 5. »Drugi del novega zakona«; nato prišel bi na vrsto stari zakon. Izdatno so podpirali to podjetje nemški knezi; ta dobrohotnost nemških knezov utegne zanimati posebno v današnjih časih, zaradi tega navajamo pod črto na drobno nekatere doneske.⁸)

') Kostrenčid. Op. cit. str. 172—179.

^s) Deželni stanovi štajerski 400 gld.; Filip, deželni grof heški, 200 tol.; Ivan, mejni grof braniborski, 100 gld.; vojvoda Albert braniborski, 100 gld.; več

Ungnad je položil račun o prejetih 7842 gld. 03 kr. in o tiskanju južnoslovanskih knjig od 1. 1561 — 64. Račune so potrdili dne 14. junija 1564. rektor, doktorji in regentje tubinškega vseučilišča.

Pregledovale i povedo, da je dodal Ungnad v tem času iz svojega 5146 glcl. 13 »reparjev« ; vrnilo se mu je 2694 gld. 10 reparjev; dobiti ima tedaj še 2445 gld. 44 reparjev. Ungnad položil je račun o 25.300 izvodih knjig, katerih je bilo še mnogo na prodaj. Un-gnadu se pa da spričevalo, da se je trudil na vse pretege in da se ni ustrašil nobenega dela, nobene žrtve, samo da bi se razširile knjige med ubogimi zaslepljenimi narodi, ki ne znajo božje besede.²)

Ungnad je tudi poravnaval prepire med Trubarjem in tovariši; posebno med Stepanom Konzulom in Antonom Dalmato³), imel je tiskarno v svoji hiši, dajal hrano tiskarjem, dopisoval pisateljem. Pl. Gallenberg in stanovi kranjski poročajo Ungnadu: »Ukrenilo se je, da se naj v Ljubljani prevajajo knjige na hrvatski jezik ; hrvatski veščaki bi jih naj potem presodili.« Zvečiča in Jurija Juričica mu pošiljajo z dečkom; Fabijan Kirchberger bo pre prodajal knjige. Konečno ga prosijo, da naj Ungnad poroča o tem kralju, volilnim knezom, mestom itd.⁴)

Sploh se sme reči, da se nič ni zgodilo na Slovenskem, o čemur bi se ne bilo poročalo Ungnadu.

Ungnad se je vsega žrtvoval za Slovence in razširjevanje protestantovstva; to so mu izpričali njegovi sovrstniki sami⁵). Celo Turka so hoteli pokristijaniti s tem in omečiti, da ne bi napadal Slovencev.

Po Ungnadovi smrti sicer ni popolnem utihnilo slovstveno delovanje, a ni bilo več tako goreče: Trubar je bolj samoval.

prč ne zmore za sedaj, ker je ustanovil vseučilišče v Kraljevcu; knez Bolfenk Ernest anhaltski 30 tol.; Avgust, volilni knez saksonski, 200 gld.; Krištof Wiirtem-berški 300 gld.; Norimberg (mestni odbor) 400; Ratisbona 50; Rottenburg 100; Ulm 300; Kempten 50; Memmingen 100 gld.; Kaufbeuren 40; Lindau 60; Strass-burg 400 tol. itd.

') Kostrenčič. Op. cit. str. 224—229.

³) Id. Op. cit. str. 224.

⁸) Id. Op. cit. str. 71.

*) Id. Op. cit. str. 88—93.

^B) Pismo Kblombnerjevo Ungnadu z dne 7. maja 1862. — Kostrenčič. Op. cit. str. 73-66.

Leta 1594. upoti se 711etni Ungnad v Vinterieo na Češkem k svoji sestri in je hotel tam počakati ugodne prilike, da bi se poklonil Ferdinandovemu nasledniku Maksimilijanu II., ki je bil prijazen protestantom. Tam pa umre nagle smrti 27. decembra 1594.

Soprogi svoji priporočal je še na smrtni postelji, naj skrbi za tiskanje južnoslovanskih knjig, kajti te so pre »njegov zaklad«.

Truplo se je prevedlo na Wtirtembersko in pokopalo v Tti-bingah v samostanski cerkvi.¹)

Peter Pavel Verge rij²) je porojen okoli 1. 1498. v Kopru od plemenitih in strogo katoliških starišev, ki so še tri druge sinove odgojili za katoliško vero. O prvem njegovem pouku se nič ne ve, pozneje se je šolal na paduvanskem vseučilišču, pečaje se s pravo-znanstvom in z govorništvom. Vsled priporočila meniha Burgkarda pl. Schenka bi imel iti z bratom Jakobom na vseučilišče v Wittenberg ; med potom pa zbolita, in Pavel dokonča nauke v Padovi, dosegši doktorstvo. Nato je bil sodnik v Veroni in odvetnik v Benetkah. Ker je njegov brat A vrel bil tajnik papeža Klementa VII., odpravil se je tudi Pavel v Rim in se papežu prikupil tako, da ga je poslal na Nemško zastopat rimško-katoliške zadeve, ko je reformacija bila uže mogočno uspela.

Leta 1530. se je imel v Avgsburgu vršiti državni zbor, in Vergerij je v papeževem imenu uplival na kralja Ferdinanda, naj bi se zabranil nemški narodni koncil. Sploh se je tako prikupil temu odločnemu katoliškemu knezu, daje 1. 1533. z mejnim grofom Jurijem Braniborskim in nadškofom lurškim Ivanom kumoval pri

*) Dobrowsky-Hanka, Slavin str. 193.

') S t a n c o v i c b, Biogratia degli Uomini distinti deli' Istra, Trieste 8 vol. 1826. 349—427. - 11. ed. Capodistria 1880. - Obe knjigi s sliko Vergerijevo. — Schellhorn, Apologia pro P. P. Vergerio Episcopo Justinopolitano. Ulmae, 1760. 4. — L. Th. Port he 1, Oratio pro P. P. Vergerio, Jenae 1842. — F. H. Schoenhut h, P. P. Vergerius. Ein Beitrag zur Relbrmationsgeschichte (Stud, d. evang. Geistl., Wurtemberg, 1842. XIV. 1. 33-79. — Heberle, Zur Wilrdi-gung P. P. Vergerius. Ib. XIV, 2, 48—90. — For d. M e y e r, Die evang. Gemeinde in Lacroma. Ztlrich, 1836. 11 B.— C h. H ein. Six t, Petrus Paulus Vergerius, pabstl. Nuntius, kath. Bischof und Vorkiimpfer des Evangeliums. Braunschweig. 1865. — E d u a r d von K ausler und T h. S c h o 11, Briefvvechsel zwischen Christof, Her/og von Wiirtemberg und Petrus Paulus Vergerius. Tiibingen. 1875, — Fr. Hubad, Ltp. Mat. Slov. 1881, 130—145. — A. Fekonja, PoCetki id. Lj. Zv. 1888. 231. — Sixt in Stancovich navajata še mnogo drugih pisateljev, ki so pisali o Vergeriju.

krstu kraljičine Katarine, poznejše poljske kraljice. Zadovoljno je živel Vergerij kot papežev nuncij na avstrijskem dvoru.

Papež Pavel III. pokliče Vergerija v Rim, da poroča o razmerah na Nemškem, in ga pošlje zopet nazaj, naj pripravlja pot za katoliški koncil in zanj pridobi nemške kneze. V Wittenbergu se je sešel z Lutrom samim in ga skušal pridobiti, pa zaman; Luter mu je odločno, brez strahu in resnobno povedal svoje nasprotno mnenje (Sixt, Petrus Paulus Vergerius 35—47).

Uspehi njegovi niso bili povoljni; vrnil se je v Rim in bil dne 5. majnika 1536. imenovan škofom v Modruši na Hrvatskem in malo pozneje v Kopru; njegov brat Ivan Krstitelj, škof puljski, ga je uvel kot škofa. Vergerij rad obširno pripoveduje, kako častno so ga sprejemali pri raznih prilikah.

Da bi mogel dobro opravljati posle škofovskega dostojanstva, se je temeljito bavil z bogoslovjem in je bil zadovoljen, da je po nemirnem potovanju kot papežev delegat imel mirno škofovsko službo ; samo 1. 1540. je šel na Francosko in potem v Worms; ondi se je službeno udeležil tamošnjih verskih pogovorov.¹) Kar je povedal pri teh pogovorih, kaže, da je stal na katoliški podlagi, da so pa nanj uže uplivale protestantovske knjige; dobil je v istem času od Melanchtona izvod avgsburškega veroizpovedanja in apologijo z jako prijaznim listom.

Ko se je vrnil v domovino, niso mu več zaupali popolnem. Kardinal Aleksander je pre, naslanjajo se na izjave nuncijev Marone in Delia Časa papeža Pavla 111. svaril pred Vergerijem, češ, da pre-prijateljski občuje z luteranci. Sestavil je Vergerij ognjeviti spis: »Adversus apostatas Germaniae« (proti odpadnikom Germanije) in zagovarjal svojo pravovernost.

Se 1. 1543. pisal je Scipijonu Kostancu list poln udanosti do rimske stolice. Pred zborovanjem v Wormsu se je na Francoskem s protestantovsko kraljico Margareto Novarsko razgovarjal o predmetu, da Bog svoje izvoljence opravičuje iz milosti; Vergerij tri leta pozneje izpričuje kraljici sami, da v vsem njegovem življenji nobeden pogovor nanj ni uplival tako, kakor ta.

Spisuje svoj zagovor pravi: 35ub luie id) alfo gau|j emfig ait bifcv arbeit bin, nub bcftyalbcu bic Drt oub ©priid) ber l). ©djrifft,

') Govor, ki ga je imel pri tej priliki, je potem sam dal natisniti; nemški prevod se nahaja v knjigi: Sixt, Petrus Paulus Vergerius 75—93.

tooldje be3 2Biberfad)er angicljen, flctjjig befi^e mtb in allroeg

griiubtlid) bciutgc, ba f)iib fid; meitt Ijcrjj Hon ^erftaub aftgentad) ait jutoerenberen 2c.

Pri vsem tem pa ni mislil izstopiti iz katoliške cerkve, saj so imeli takrat luterani sploh mnogo somišljenikov na Italijanskem; zatajeval in skrival pa se tudi ni, nego svojemu bratu, škofu pulj-skemu, je razodel svoje nazore in ga pridobil za luteranstvo: oba sta marljivo začela delati v protestantovskem smislu.¹)

Pavel Vergerij je v svoji koprski škofiji nekatere legende o sv. Juriju in Krištofu razglasil kot pravljice, prepovedal je proti kugi sv. Roka klicati na pomoč in s temi in drugimi naredbami razkačil duhovnike in menihe tako, da sta ga šla dva frančiškanca tožit v Benetke k papeževemu legatu Delia Časa. Ta pošlje svojega beležnika Schiavone v Koper, da bi v samostanu sv. Ane zasliša-val priče proti škofu. Na podlagi njihovih izjav je poslal Delia Časa preiskovalno komisijo v Trst in Pulj z Annibalom Grisonijem na čelu, ki je v 15 dneh zaslišala 80 osob. Nuncij Delia Časa in oglejski patrijarh sta povabila oba Vergerija v Benetke pred sod, pa oba škofa sta protestovala; koprski škof Peter Pavel Vergerij je zbežal 1. 1546. h kardinalu Goncagi v Mantovo in je potem šel v Trident opravičevat se pred zbor, pa ga še poslušati niso hoteli; radi tega je šel Vergerij v Rivo, da bi se nekoliko odpočil, in potem v Padovo. Težka bolezen njegovega prijatelja Francoska Spiere in mnogi razgovori z njim so naklonili Vergerija, da je odločno stopil na stran luterancev in škofu padovanskemu Rotti dal pismeno odpoved²); v Rimu so Vergerija 3. julija 1549. slovesno odstavili in izobčili iz cerkve.

Odslej se začenja za Vergerija nova doba: zbežal je v Grau-bilndten in je v vaseh govoril o stanju katoliške cerkve. Prvo zimo je preživel v Poscijavu, bil potem izbran župnikom v Vico soprano; odtod je prišel tudi v Basel, Bern, Z(1 rich. Način cerkvene uprave in nestrpljivo zwinglijanstvo sta mu začela presedati; ugajalo mu je tedaj vabilo Krištofa, vojvode Wilrtemberskega, naj pride v njegovo deželo 1. 1553. Krištof je želel, da bi Vergerij Brencijev evan-

^l) Imel je Vergerij v svojem stanovanju na bregu »Zuccolo« blizu Pirana javna predavanja o novi veri; prebivalci iz mesta so trumoma zahajali tje. Dr. E. Schatzmayr, Jahrb. der Gesellschait fiir die Gesch. des Prot. in Oesterreich. Wien, 1893, XIV. 59.

^s) Vsebino te odpovedi glej: Sixt, Petrus Paulus Vergerius. 101—170.

gelij prevel na italijanski jezik, in gaje izvolil svojim svetovalcem; naselil se je Vergerij v Tiibingah. Leta 1554. je potoval v Strassburg in se tam seznanil s Sleidanom, in v Goppingen, kjer mu je jako ugajal neki župnik ^r) Andrej.

Vergerij ni imel javne in določene službe, nego bil je do smrti zasebnik in se trudil za razširjenje protestantovstva. Dne 24. janu-varija 1. 1555. sta šla z župnikom Andrejem v Ulm, da bi se s Primožem Trubarjem pogovorila radi prevajanja protestantovskih knjig na slovenski jezik. Trubarje bil uže 1. 1550. izdal dvoje malih knjižic, pa je skoraj obupal ob uspehu; ugodne razmere so tu na Nemškem približale dva moža, ki sta si v domovini bila nekaj časa soseda; za Vergerijevega škofovanja v Kopru je bil Trubar nekaj časa propovednik v Trstu. Vergerij pripoveduje sam, da je v hrvatskem jeziku bral sveto mašo, slovenščine pa ni bil zmožen ; obljubil pa je, da hoče gmotno podpirati podjetje in vojvodo Krištofa pridobiti za to plemenito delo. Sad tega shoda je bil: »Ta prvi del noviga Testamenta«, ki ga je izdal Trubar 1. 1557.

Vergerijevi načrti so pa segali dalje: hotel je zjediniti razna slovanska narečja in skrbeti za prevod vsega svetega pisma, da bi ga kolikor moči razumelo mnogo Slovanov. Seveda teh načrtov ni mogel dovršiti, pa po svojem uplivu je za tiskarno v Tiibingah izposloval lepo denarno podporo pri nemških knezih.

Trudoljubivemu duhu Vergerijevemu pa še ni zadostovalo to, posebno na Poljsko jo obračal svojo pozornost. Ko je Sigismund Avgust zašel poljski prestol, je knežja rodbina Radzivilov odločno stopila na protestanlovsko stran in pridobila zanjo mnogo drugih poljskih plemenitašev. Leta 1556. jo potoval na Poljsko, razširjal tam protestantovske knjige in prišel dne 29. oktobra v Vilno; koncem januvarija 1. 1557. so je Vergerij zopet vrnil v Ttibinge, 1. 1559. pa je iz nova potoval na Poljsko; njegov trud je bil uspešen, kajti katoličan llaynaldus piše, da je »Vergerij herezijo daleko razširil in mnogo slabih katolikov spravil v satanov tabor«.

Na Avstrijskem je nadvojvoda Maksimilijan podpiral protestante, in rad mu je pošiljal Vergerij protestantovske knjige; zato ga je nadvojvoda povabil na Dunaj. Pri tej priliki je Vergerij prišel tudi na Slovensko.

') Stopil je tudi v Niirtingen; tje je pr6 poslal papež Pavel IV. tri bandite, da bi ga umorili, tako pripoveduje sam v preveč razgreti domišljiji.

Darežljivo je podpiral tiste, ki so bili radi verskega prepričanja preganjani, osobito iz južnih krajev.

Umrl je Vergerij dne 4. oktobra 1. 1565. zapustivši v oporoki svoje malo premoženje vojvodinemu zavodu. Nagrobnico mu je govoril župnik Andrej; govor je na grški jezik prevel slavni Crusius. Vojvoda Wurtemberski mu je postavil spomenik.¹)

Bil je Vergerij lepe moške postave²), častitljive zunajnosti, lepih duševnih zmožnostij, mnogostranski izobražen, pravoznanec in državnik, bogoslovec, da-si ne temeljit, ker se je še le kot škof začel pobliže baviti z bogoslovjem ; bil je nemiren in vroče krvi, vender je preveč gledal na lastno čast.

Si\t navaja 89 njegovih spisov v latinskem, italijanskem in nemškem jeziku; večini je glavni smoter boj proti papežu.

I o a n n e s M a n d e 1 c (M a n n e 1, M a n 1 i u s)³). Kot ročen pomagač, deloma kot duševen sotrudnik se mora v protestantovski dobi imenovati tudi prvi tiskar slovenski, to je Mandelc, rojen na Kranjskem ali na Primorskem. Ko sta umrla blagodušna podpornika vojvoda W iirtemberški in baron Ungnad, je začelo hirati tiskanje protestantovskih knjig slovenskih; radi tega si je Mandelc dobil pravico v Ljubljani ustanoviti tiskarno, kjer je zagledala beli dan prva slovenska knjiga na Slovenskem : »Jesus Sirach« 1. 1575. Za nemškim predgovorom je podpisan: »Laibach, Hanns Manuel, Burger und Buchdrucker daselbst.« Tiskal je latinske, nemške in slovenske listine in knjige.

Več knjig je natisnil do 1. 1582., ko se je moral umakniti na Ogrsko, kjer sta ga podpirala grofa Batthiany in Krdodv, da je

') Na spomeniku se čila mej drugim:

Petrus eram prima, quia te, bone Christe, negabam Petru8 eram pascens post tihi, Christe, gregem. Paulus eram, quia te contra, Christe, fremebam, Paulus eram pro te, Christe, ferendo crucem. Vergerius merito vergens dicebar ad arcum Vergerius vergens dicar ad astra poli. Quisqtiis et in meritum Christi qui fidis ad urnam

Accedcns nostram talia vota feras: Verger IVS f'Verat a qVJ CLarVs EplsGopVs oLIM EX JVstlnopoLI VI Vat In arCe poLI.

Slika se nahaja v Verheindenii, Haga-Comitis Imagines et Elogia prae-stantium aliquot Theologor. llagae Comitis, 1725.

⁸) J. Marn, Jez. XXI. 14.

tiskal knjige v Kiseku 1584, Varaždinu 1587—90 in v Seču (Schiitz); umrl je bržkone na Ogrskem.

Slovstveni pregled.

Kar se tiče predmetov, katere so obdelavah pisatelji te dobe, je povsem naravno, da je poglavitna tvarina verozakonska, ker so v prvi vrsti pisali za verske namene; narod ni znal druzega jezika kakor »samuzli« slovenskega — saj Trubar sam to priznava v predgovoru svojega Evangelija sv. Matevža. Vedeli so dobro, da polagoma izgine upliv besede, bodi še tako ognjevito in prepričevalno govorjene, kajti — littera scripta manet. Verski boji tega stoletja pa so tudi vse bolje duhove prešinjali tako močno, da so posvetne znanosti morale stopiti na stran.

Prva pomožna knjižica je morala biti tedaj »Abecednik«, ki ^a je izdal Trubar prvikrat 1. 1550. z nemškimi, 1. 1555. s slovenskimi črkami. Za trdno je bil prepričan, da mora biti izvedljivo tako delo, ker imajo vzhodni sosedje Slovencev celo dvojno abecedo, glagolsko in cirilsko. Po prvi izdaji se je prepričal, da so. nemške črke preokorne in nedostatne za slovenske glasove.

Na to stranjo delo nadaljeval Bohorič, kakor bomo videli pozneje.

Drug zelo potreben pripomoček v verskem oziru je bil »Katekizem«, izdan isteira leta, namreč 1550. tudi z nemškimi črkami, z nemškim naslovom pred slovenskim, z izmišljenim imenom pisatelja: »Philopatridus Illyricus«, tiskarja in mesta, kjer se je tiskal, namreč pri Lir. Morhardtu v Tilbingah, ne pa »Sybenburgen, Jernei Skurjaniz«. Ta Katekizem se je ponatisnil 1. 1555. s slovenskimi črkami. Izdaji 1. 1567. so se pridejale pesmi; še bolj razširjen po pesmih Trubarjevih in Kreljevih se je izdal 1. 1574., v Ljubljani 1. 1579., v Wittenbergu 1. 1584. in po Fel. Trubarju šestič v Tilbingah I. 1595. V drugi obliki bilje izdan v Tilbingah 1. 1575. Potem je izšel tudi v peterojezični izdaji v Regensburgu, namenjen posebno istrskim Slovanom.

Tli. Elze navaja v »Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich«. Wien, 1893. Str. 79—101, deset katekizmov.

Tudi za Kajkavce je bil preskrbel M. Bučič krščanski nauk.

Krepek napredek v izdavanju slovenskih knjig je storil Evangelij sv. Matevža; temu je sledil novi zakon 1. 1560., razni listi in razodenjc sv. Janeza 1. 15(51—77.

Kajkavski Slovenci so segli še dalje. Vramec jim je napisal kratko kroniko domače zgodovine. Mimogrede se spominjajmo zgodovinskega dela, ki sicer ni pisan v slovenskem jeziku, pa se peča z zgodovino slovenskih dežel, to so Megiserjeve: »Annales Carinthiae«, kjer se v nepristranskem smislu pripoveduje zgodovina slovenskega dela Koroške.

Kajkavskim Slovencem prevel je Pergosič »Verboczyjev ogrski zakon«; tudi za kranjske Slovence so bili kranjski stanovi dali prevesti na slovenski jezik za cesarja Ferdinanda »Vinograjski zakon 1. 1543.«; isti zakon poslovenil je tudi Anton Recelj, župnik na Raki, z naslovom: »Gomili Bukvi« 1. 1583.; oba prevoda sta ostala v rokopisih in se hranita v Ljubljani. Drugi prevod je v tem smislu znamenit, ker je Recelj prvi katoliški¹) pisatelj, ki se omenja v tej dobi.

Drugi je Leonhard Paheneker, ki je 1. 1574. v Gradcu izdal katoliški katekizem.

Omeniti pa še moramo drug katekizem, ki ga je bil dal koprski škof Ivan Ingenerij (1576—1600) natisniti v slovenskem jeziku, po katerem bi naj župniki v tržaški okolici v zapovedanih praznikih popoldne učili krščanski nauk. Izginil je popolnem.

To je vse, kar se more označiti kot delo katoliških duhovnikov.

Protestantje slovenski, vzgojeni po nemški, Upotrebljevali so slovstvo kot orodje za verske namene in so vzbudili v Slovencih slovstveno delovanje. Vprašati pa so mora, zakaj da katoliški duhovniki v poprejšnjih stoletjih niso čutili potrebe prirediti si kako knjigo v slovenskem jeziku.

Protestantje so tedaj položili temelj slovenskemu slovstvu, književni strani, ki je glavni pogoj narodni omiki.

Enake prikazni nahajamo tudi v duševnem razvitku drugih slovanskih narodov, n. pr. v Cehih. IIus je odločno naglašal, da se mora v narodnem jeziku pisati za narod.

Blizu dvajset knjig je bil spisal ali priredil Pr. Trubar za slovenski jezik. Ce se premisli, daje moral povsem orali ledino, da ljubezen do čitanja ni bila še vzbujena, da si je moral šo le izmisliti ali sestaviti abecedo in pravopis, je mož vreden vsega občudovanja, da je pri tolikem preganjanju in potovanju vzmogel pisati še tako uspešno. Povsem naraven in pravilen je tudi načrt, po katerem je delal. Abecednikom in katekizmu sledi evangelij,

^l) Pl. lladics, Ltp. M. SI. 1879, 28. — Levstik, Lj. Zv. 1881, 452; 1882, 251. — A. Fekonja, Početki id. Lj. Z v. 1880, Slov. 1886, 58.

cerkveni red, psalter Davidov, formula concordiae, hišna postila in naposled slovenski koledar.

Pri njegovih sodelavcih se vidi razumen napredek. Pisal je Trubar v narečju svojega rojstnega kraja; »Postila«, tiskana po Mandelcu 1. 1578., razlikuje sikavce s in z, piše samostalnike srednjega spola na o in ne na u. ki se sliši na Dolenjskem, v tem ko Gorenjci pa drugi Slovenci in Slovani pišo in govore »delo«.

Ta dvojna pisava pa mladi pismenosti ni bila na kvar, nego privela je pisatelje in podpornike slovenske na to. da so začeli premišljevati, kako bi se pisalo enotno in pravilno.

Vsled teh pomislekov je dobil Bohorič nalog, da sestavi pravila, po katerih bi se naj pisalo. Sreča je bila toli prijazna, da so izbrali najsposobnejšega moža, kateremu je bil učitelj Filip Melanchton sam. Hvaležni Bohorič ga sam imenuje »praeceptorem meum perpetuum observandum«. Bohorič pa se ni odlikoval samo po temeljiti slovniški izobraženosti, nego navzel se je tudi humanizma , ki se je za one dobe začel širiti vsled na novo vzbujenih študij grške in rimske književnosti. Ta višja izobraženost ga je napotila na širše polje, da se je spisujoč svojo slovnico oziral tudi na sorodne slovanske jezike ali narečja; v svoji slovnici »Arcticae horulae« (zimske urice) trdi sam, da je njegovo delo urejeno tako, da se čitatelj lože seznani z ruščino, poljščino, češčino in srbohrvaščino ; pridejal je tudi glagolski in cirilski pravopis.

S to dobro slovnico je bila pisava slovenščini utrjena; žal, da se pisatelji nastopnih dveh stoletij niso ravnali po njej.

Radi preglednosti bodi omenjeno, daje Trubarju rabil z = c, zh — č, f = s, fh — š, s = z, sh — z, Jch — šč; veliki S = S in Z. Sh = S in Ž; l-a in n-a ni mehčal; u je pisal za u in y, i za i in j. Krelj je odkazal s-u in J-u svojo službo (z s), istotako sh-u in /h-u (ž in š); Trubarjev z je zamenil za c, pisal ch za c, omehčan l in n mu je li in ni.

Krelj je imel širši duševni obzor nego Trubar in se je približava! Hrvatom.

Bohorič je za stalno določil: /= s, J h — š, s = z, sh = š; Sh = Š, Sh — z — c, Zh = Č\ ta pisava se imenuje »boho-ričica« in je rabila Slovencem vse do 1. 1840., dokler je niso izpodrinilo Novice.

Odličen pomočnik pa mu je bil Dalmatin v tem, daje srečno dokončal ogromno delo, slovenski prevod vsega sv. pisma.

Ko so koncem preteklega stoletja pod vodstvom Japljevim in Kumerdejevim in sredi tega stoletja pod vodstvom Volčevim prelagali sv. pismo, so se tega velikega dela lotile cele komisije in si razdelile delo ; Dalmatin pa je opravil to delo sam.

Ta prevod, ki je jako ugajal za ono dobo, rabili so blizu dvesto let tudi katoliški duhovniki z dovoljenjem višje cerkvene oblasti. Mozesove knjige tega prevoda vzel je Elias Ilutter v svojo »Biblia sacra ebraice, chaldaice, graece, latine, germanice, slavonice, Norimbergae« 1599.

Pripravljal se je pa Dalmatin temeljito na to delo; počel je s posameznimi deli: 1. 1575. Jesus Sirah id.

Izdelani prevod so v rokopisu pregledavali: Ilomberger .Tere-mias, superintendent graški, Spindler Kristijan, superint. ljubljanski, Steiner Bernhard, propovednik celovški, Bohorič, Tulščak, Š vaj gar, Felicijan Trubar in prevoditelj sam.

Molitvenike ali posamezne molitve so spisali Trubar, Dalmatin, Tulščak.

Celo koledarja ni pozabil Trubar in je v tem obziru vrstnik Vodniku in Bleiweisu.

Zelo važna je torej v zgodovini slovenskega slovstva v pro-testantovski dobi letnica 1584., ko se je izdalo sv. pismo in prva slovenska slovnica, Dalmatinov molitvenik »Ivarszhanske lepe molitve« pa peta izdaja pesmarice z naslovom : »Ta celi Catehismus« id.

Odlično mesto zavzema v protestantovski dobi pesmarica, ki je vzrastla iz malih poskusov v prvih Trubarjevih knjigah, in se 1. 1595. natisnila šestokrat. Izdajatelj Felicijan Trubar pravi v predgovoru, da se je širila z velikim veseljem in pridom.

Ker je pesmarica od sile redka, navedem tu 2. in 5. kitico Snoilšikove:

Kna Peifsen super vse Sovraslmike te Vere.

2. Jest sim shibak kakor sgul prah, 5. Tu bodi od mene dalezh, Satu me strah Ne maram vezh,

Cilli hozhe podreti, Zho se vuzhit prou vmreti,

Pak vejm, da vsiga svetu muzh De bom perpraulen to uro

Le ena nuzh S' terdno vero

Mora konac vseti Christusa se perjeti

Kakor je vezhnu, Saj si ti moj

Tu je mozhnu Inu jest tvoj

Pertem stoym Jest sim vshe prost

Se ne boym, Tvoja britkost

De bi mi bilo vmreti. Dela de morem pejti.

7. Pisatelji.

_ s r^

P r i m o ž T r u b a r ¹ porojen v Rašici -) šest ur

hoda od Ljubljane, se je šolal na Reki; tam se je naučil hrvaščine in italijanščine, kar mu je pozneje jako koristilo.⁸) Nadaljeval je svoje študije v Solnogradu in na Dunaju, živeč ob podpori dobrosrčnih ljudij, izmed katerih se posebno hvaležnega skazuje tržaškemu škofu Petru Bonomu. Leta 1520. navaja se Trubar za sve-doka⁴) v oporoki Lenarta Bonoma, stolnega dekana tržaškega, in istega leta kot sluga⁵) vladiki Bonomu v 18. letu svoje dobe, tedaj ne še kot duhoven.

V duhovnika posvečen služboval je 1.1540. v Loki") pri Zidanem Mostu, od koder so ga stolni prošt. dr. Lenart Mertlic, vikar Jurij Dragolic in kanonik Pavel Wiener pozvali v Ljubljano, kjer je začel propovedovati v stolni cerkvi; nastopno leto umakne se Trubar v cerkev sv. Elizabete v meščanski bolnici. Leta 1541. nahajamo Trubarja župniškega oskrbnika v Laškem trgu = Markt Tiiffer⁷), od koder ga pozove škof Franc baron Kacijanar (1537.—1544.) za kanonika

*) Valvasor, Ehre des Her/.ogthums Crain, II. 4. 346. — J o I). G e o r g S c h el 1 h o r n, Ergoetzlichkeiten aus der Kirchenhistorie und Literatur. III. Band, Leipzig, 1764. 806—11. — J oh. Vogt, Catalogus librorum rariorum Francofurti 1773, 270—1, 830. — S c hnurrer, Slavischer Biicherdruck. 1799. — Dobrowsky's Slavin, Prag. 1834. 194-211. — B. Kopitar, Gramm. XXXIV—VII. et passim.

— Fr. S. Metelko, Lehrg. XIX—XXI. — P. Safari k, Geschichte 1,2—12.

— D. Val en č a k. Zr. 1877. 17 . ... 257. — F r. Levstik, Ljub. Zv. 1881,

381 id. —Th. Elze, Superintend. 1—29.---Truber und die Reformation

in Krain, von Herzog's llealencyklop. fiir Theol. und Kirche. Suppl. III. 360 id.

— Herman Meyer, Deutscher Buchhatidel VII. 62—112. — Ivausler und S c h o 11, Briefwechsel 1883. — K u g 1 e r, Cliristoph Ilerzog zu Wiirtemberg II. 319.

— J. Šumi, Heimatkunde. (Primus Trubar und seine Faniilie) 1882.13—16. — Aug. Dimitz, Geschichte Krains, 11. 158. III. 1—10. — A. Fekonja, O po-četkih slov. književnosti. Lj. Zv. 1886. — Idem: Dva lista iz knjige jugo-slovanske Slov. 1886. — Glej dalje: A. Janežifi in J. Macun, pa druge med potom imenovane knjige Elzejeve. — Fr. Levee, Die Sprache in Trubers Mattli., Progr. ljublj. realke 1878. — Ig. Orožen, Das Decanat Tiifier, Graz. 1881, 126—8.

») Trubar Raščičar, Fr. Levstik. Lj. Zv. 1883. — Trubarjeva slika, Slov. 1885.

⁸) KostrenčiC, Beitr. 229.

*) L. Žvab, Lj. Zv. 1883, 43.

⁶) Idem l. c.

Idem Lj. Zv. 1884. 26. — Ig. Orožen, Das Dek. Tiiffer, 449.

⁷) Tudi škof Peter Bonomo je bil poprej župnik na Laškem, kakor nekateri njegovi predniki.

v Ljubljano ter mu izroči 1.1542. slovenske propovedi v stolni cerkvi. To službo je opravljal tako zvesto in goreče, da ga je z veseljem poslušalo plemstvo in meščanstvo. Nasledniku Kacijanerjevemu, Urbanu Tekstorju, možu kmetskega rodu s Krasa in odločnemu katoličanu, Trubar nič kaj ni ugajal; zato dojde Ferdinanda I. povelje, da se naj zapro Pr. Trubar, Mertlic in Dragolic, češ, da imajo lutrovske knjige. Trubar, ki je po svojem službovanju v Ljubljani bival nekaj časa kot propovednik v Trstu, zbežal je v Noriinberg, izgubivši pri tem svoje premoženje in precej knjig. Kranjski stanovi so posredovali, da seje smel vrniti, samo propovedovati ni smel. Vrnivši se v domovino se tem pogojem vender ni mogel pokoravati do cela; zapustil je leta 1548. svojo domovino in dobil po Vitu Dietrichu v Norimbergu službo propovednika v Rottonburgu na NVurtemberškem, kjer se je oženil; čez štiri leta preselil se je v enaki lastnosti v Kempten.

Izprevidel je koj v začetku svojega delovanja, da bodo prote-stantovski propovedniki samo takrat trajno uplivali na slovensko ljudstvo, če bodo razširjali svoje nauke tudi po književni poti. Se v domovini baveč se gojil je gorke želje: »da bi se vender Bog usmilil revnega, pa dobrega ljudstva in da bi mu milost skazal: naj bi se tudi njegov jezik, istotako kakor jezik drugih narodov, pisal in čital in da bi se poslovenilo sv. pismo in druge kristijanske knjige«, piše sam v predgovoru svojega katekizma.

Ker jo imel sorodni jezik hrvatski uže dvojno azbuko, gla-golsko in cirilsko, vzbujalo mu je pogum, da sam poskusi sestaviti primerno abecedo; in glej, uspel je. Leta 1550. izda:

1. Wbeccbarium¹) / toitb bcr flein (Sated)i8mu3. / bev $Mubi* fdjen / @yvad). / ?lnc Suquicc / i« til) fe tt) / SMabi inu prcprofti ©loutoenci ntogo lafyfu u fraitfim jtjafu / brati uaus^iti. til) jo tubi ti) ucg)l)t ftuft tc fcrfeljanSfe / &crc inu auc JJiolt)tDc /, tc fo ^rcpifanc ob aiti / ga ^crtjatila ujel) (Stoueujou. ©ebrudt etibcuburgou / burd) bcu Jernej ©Jurtyauifl 1550.8.26.

^J) To delce v 8° ima samo šestnajst listov. Na drugi strani se začenja opomnja SSjcm ^sJMla« / bim iitu $reproftini ©loucn« / ftont id. — Na 5. strani se začenja Abecedarium, na 8. strani katekizem, na strani 22: Kako je treba moliti pred in po molitvijo; stran 24: jutranje in večerne molitve. Na zadnji strani so rimske in arabske številke in pod njimi: ©ebrucft ©ij&eitburflen / bitni) bcu $etnei ©fimjatiij.

Ta »abecednik« je nekaj izpremenjen mali Brencijev katekizem.

2. (Satcd)iimu3') / $n ber Sinbtfcfjen @prad), / fambt eittcr fitrfcen 9(uftlegimg / in gefangtoeift. $tcm bic Sita / nat onb ein prebig tiom red) / ten ®tauben, geftellt burd) / ^s^l)iIopatrtbum / ^l(t)ricum. 9Inu fratfu ^obuu^ene ffate® ,/ rim t>fafi afylouif more o- / nebu priti. / (Dva mala lesoreza drug- poleg drugega.) / Psalmus 21. / Reminiscentur et convertentur ad Dominum universi lines terrae. /

Na koncu: ©ebrucft in / St)beuburgeu burd) beu / $eritei @fur-t)anij.

Ta cela z nemškimi črkami pisana knjiga ima šestnajst neštetih, 16—244 štetih stranij, obsega katekizem, razlaga v sedemnajstih kiticah (po sedem vrst) stvarjenje, v trinajstih kiticah (po pet vrst) desetero zapovedij, v dvanajstih kiticah (po šest vrst) apostolsko vero, v devetih stavkih brez rime »očenaš«, v osmih kiticah (po sedem vrst) krst in v sedmih kiticah (po dvanajst vrst) obhajilo, in naposled litanije; vsem so pridejani napevi po sekiricah.⁸)

To stil tedaj prvi dve slovenski knjigi, pisani z nemškimi črkami, z nemško-slovenskim izmišljenim imenom pisatelja in tiskarja; kajti tiskar bil je Ulrik Morhardt v Tilbingah.

Nemški predgovor pravi: Lieber LeseH In dieser unserer Windischen Sprach mufs du das V gemeiniglich fiir ein lindes F oder Griechisch Vita, und das H scharf vvie der Deutschen ihr ch und das L zu Zeiten grob auf Ungrisch oder Bifya-kiseh darnach die Vocal nach Eigenschaft unserer Sprach auszusprechen dich gewohnen. Und entsetze dicli nicht, ob dir am ersten gedtlnkt seltsam und schwer, sondern lies und schreib diese Sprache selbst, \vie ich eine Zeitlang gethan; alsdann wirdest befinden und gar bald sehen und merken, dais aucli diese unsere Sprach, sowohl als die Teutsche zier-lich gut zu schreiben und zu lesen ist; braucht wenig Arti-culos³) und zu der Praepositionibus ein einigen Buchstaben, als: Ozha, der Vater, K ozhu, zu dem Vatern; Nebu, der

') Katehizem v nemškem in slovenskem jeziku v Ljubljani. Mandelc. 1582. — Kr. 1884, 327. Lj. Zv. 1884, 306.

^a) Schnurrer, Slav. Bilcherdruck, 7. — Kopitar Gramm. 389 — 91. — Do-browsky¹ Slavili, 245. — Safarik 113. — Elze, Slov. Prot. 2.

³) V poprejšnjih spisih manj, ko v poznejših; v samostalnih spisih manj kot v prevodih. Kopitar, Gramm. 393 pravi, da Trubarju radi njegovega gorečega rodoljubja rad nekoliko prizanaša germanizovanje.

Ilimmel, V nebi, in dem Himmel; Nam, uns; K nam, zu uns; Jogri, die Junger; S iogri, mit den Jungern etc. Diesen kurzen Vorbericht vermerk wohl, und vergifs nicht: dadurch wird dich das Lesen dieses Biichleins leicht ankummen. Christus Jesus unser Herr und Heiland verleihe hiemit sein Gnad uns alien. Amen.

Nato sledi na štirih straneh slovenski (kranjski) opomin: Vfem Slouenzem itd. Zdaj še le dobiva vsaka stran svojo številko. Stran 143 govori (nemški): Ljubi kristijanski čitatelj! »Da se v tej knjigi nahajajo pogreški v besedah, zlogih in črkah, je krivo to, ker se ta jezik poprej ni pisal, in se v njem nič ni tiskalo.«

To sta bili prvi dve slovenski knjigi. Rokopis pa je bil poprej poslal v domovino, da bi razsodili domačini, je-li ugaja tak spis potrebam slovenskim.

Vkljub priznanju pa se mu je zdela vsa stvar vender prete-žavna, deloma radi stroškov, deloma radi tega, ker je nedostajalo potrebnih duševnih sil. Skorej je uže bil opustil vse, ko mu nakloni ugodna usoda priliko, da se seznani s 1\ P. Vergerijem, bivšim koprskim Škotom, ki je, zapustivši katoliško vero, prestopil k protestan-tovstvu in živel na VVtlrtemberškem. To je bil mož nemirnega in podjetnega duha.¹) Trubar bi bil rad še izdal postilo pa sv. pismo, pa je omagoval; Vergerij, katerega so uže poprej iz koroškega in kranjskega opozorili na slovenskega reformatorja, snide sel. 1555. s Trubarjem, izbije mu vse pomisleke in mu ponudi svojo pomoč in denarja od vseh stranij.*) Obširno in samohvalno omenja Vergerij vojvodi vse korake, ki jih jo storil v tej zadevi. Uspeh razgovorov bil je ta, da je Trubar izvršil slovenski prevod evangelija sv. Matevža in da jo vojvoda Krištof prevzel stroške.³)

Z velikim veseljem se je vsprejela ta novica na Kranjskem; posebno vzradoval pa se je baron Ivan Ungnad, ki se jo zelo zanimal za to stvar in ki se je bil tudi tistega leta seznanil /. Vergerijem.

^l) Briefwechsel zwischen Ghristoph Herzog von Wilrtemberg und P. P. Ver

gerius, horausgegeben von Kduanl v. Kaussler, str. 79.

^a) Dei et Clementiae Vestrae gratia, quae provinciam juvit et spero me

brevi earn confecturum; cogor egomet quinque aut sex dies clanculum cum d.

doctore Fabri non quidem Campidunum usque sed vel Ulmum vel in proximum

aliquern locum me conferee, alii convenient illi, qui me sunt adjuvaturi in negotio

hoc sancto. Briefw. p. 83. — Schnurrer, Slavischer BUcherdruck p. 15.

⁸) Celsitudo dignata est collata pecunia juvare versionem. Briefw. str. 104.

Ker je razsajala kuga v Tiibingah, prenesli so ono tiskarno v Reutlingen in začeli tiskati evangelij meseca avgusta 1. 1555.^J) Izšel je ta evangelij s tem-le naslovom:

3. Ta Euan g e 1 i²) Sue tig a Mateusha s da i p eruizh v ta Slouenski Je fig preobetnen. Euangelium D. N. Jesu Christi Autore Matthaeo nunc primum versum in lin-guam Slavicam. Pod tem naslovom je obraz: jagnje apo-kalipse stoječe na zmaju. Nato: Matth. XXI. Dabitur genti facienti fructus eius. M. I). L V. Na zadnji strani naslovnega lista: od S. Mateusha Lebna, S. Jeronim taku pifshe itd. Nato sledi slovenski (kranjski) predgovor:

Tei praui cerqui Boshy tiga flouenskiga Jetika Miloft inu Myr od Buga Ozheta Jefufa Crillufa nashiga Ohraneniea, proflimo itd. na treh straneh; na konci sta podpisana kot »vashi flushabniki inu bratie V. T.« (t. j. Vergerius in Trubar).

Iz tega predgovora naj slede nekateri stavki: »Vegshi del Ludi vnashi desheli drusiga Jelika ne fna, famuzh ta tlouenski. Vsami Mateusha koker enu kolfilce oli iushinizo. — Dri-gazhe gouore Grainzi, drigazhe Coroshci, drigazhe fhtajerci inu Dolenci tar Beliaki, drigazhi Krashouci inu Utriani, drigazhi Crouati.

Za tem predgovorom sledi »Summarij vseh Capitolou«, šest stranij, potem se pisatelj zopet obrača na Slovane: »Lubi Slouenci! — Mi fmo, Bug vei, dolli fmishlouali, skakouimi puhftabi to nasho betledo bi mogli prou, po tei Orthography shtaltnu inu saftopnu p i (lati, di bi preueliku puhftabou oli Con-fonantou kani tillabi ne iemali, koker ty Peami inu drugi deio, kateru ie gerdu viditi. Taku mi ne fmo mogli sdai vnashi laltopnosti drigazhi naiti, temuzh de le ta H fa CH, ta V" ta pul F pisheio inu pollauio, inu de fe ty shtimouci isreko po shegi nashiga ieiika« itd.

Temu sledi prevod evangelija Matevža na 80 straneh. Ostalino zadnje polo napolnjuje Jan. XX. 31. llaec autem seripta sunt etc. in Mateuža XXIIL 14. »Et praedicabitur«, oboje s slovenskim prevodom.

Na zadnje so priporočata oba Čitateljem v molitev, da bi jima bila podeljena moč, dokončati še ostali prevod, in prosita, naj poklicani 1 juti jo izreko svoje mnenje.

') Nameravali so izdati slovenski tudi Brencijev katekizem in nekaj psalmov. ^a) Kopitar, Gramm. 392—4,

Istega leta zagledalo je beli dan še dvoje drugih del, namreč:

4. ABECED ARI- / VM. ENE BVQVICE,¹) / is katerih le ti mladi inu preprofti Slouenci mogo lahku / tar hitru brati inu p i (Tati nauuzhiti.

Pod tem naslovom je jagnje na zmaju in pod tem Rom. XIII. »Et omnis lingua confitebitur Deo«. (Tubingae.) M. D. L V 8. 1 pola. Zadej se čita: »Lubi Slouenci, vom ie potreba fe nauuzhiti inu nauaditi ta 7/po lashku (?) oli koker ti Nemci CH, ta V la pul F zhestu inu ta L zbali debelu po Befiashku ifrezhi. Taku bote ta nash slouenski ielig prou tar lahku brali inu piflali.« Abecedarij sega do tretje strani, nato sledi »Iverszhanska vera, Ozhanash, Defet Sapuuidi, Ozha nash (v rimah, potem italijanski) Ozha nash« (morda od Vergerija).

Še eno knjigo izdal je 1. 1555., namreč:

5. CATECHISM VS.²) Vs 1 o u e n s k i m J e f i k u, f a / n o" kratko fastopno I s lag o. Inu / ene molytue tar Nauuki / Boshy. Vfeti / is jhistiga fuetiga Pifma. Pod tem naslovom je vigneta: Krist med pismouki. Nato: Psal. VIII. Matth. XXI. Is tih uust, kir ne umeio gouoriti inu kir fefaio, fi ti Gofpud tuio zhast go / ri naredel. 1555. 1(5. Predgovor: O VSEM VERNIM kerszhenikom tiga Crainskiga in Slo / uenskiga Je-figa Milost inu Mvr od oz / beta Boga skuli Jefufa proflimo. Mi ueimo, de sta po}>rei dua Slovenska Catehisma Snemskimi puhftabi drukana. Kadar pag utim iftim ie doiti puhstabou inu belled, od tiga drukarie, prellaulenu, fakai drukar nei slouenski umel, inu ta kir ie ta dua Catechism a ispifal,

nei bil per ti m dr ukan i......Inu nom fe tudi sdy,

de ta nash a SI ouenska beffeda fteimi latinskimi puhftabi fe le pili e inu les lie i pishe tar bere. Sa volo tih trych rizhi fmo mi puftili drugu^h drukati slatinskimi puhftabi en Abecedarium inu leta kratki Catechismus itd. Na

') Na drugi strani naslova ima slovenski navod, kako je treba izgovarjati črke.

^a) Kopitar, Gramm. 31)6—7. — Ta kratki Virtember Ski catechismus ali ty potrehnishi slituki praue in svelizhanske vere, sred enimi kratkimi vsakdajnimi molitvami inu Hishno Tablo. — Witebergae, an. 1585. — L. P., Lj. Zv. 1883, 607.

koncu: Proffite Boga la nas, mi tudi hoghmo fa vaf. Anno 1555. Ty vashi Slushabniki in Bratie. N. V. T.¹)

6. Ena Mol it o u tih kershenikou, kir fo fa vol o te p r a u e Vere V i e f u f a C h r i f t u f a pregnani. Nato sledi italijanski naslov²): 1. Pola (V Tiibingah. 1555). To delce je morda Vergerijevo, omenil je je prvi Kopitar.³) Vsekako je občudovanja vredno to delovanje, da seje v tako

neugodnih razmerah moglo izdati v enem letu toliko knjig. Čez dve leti izide:

7. TA PERVI DEIL TI- / GA NOVI GA TESTAMENTA, / VTIM SO VSI SIITYRI EVANGELISTI, INV TV DIA- / ne tih Jogrou, fdai peruizh vta / Slouenski Je—tik, Skuti Pri-mosha Truberia, fuei / Itu preobernen. // KAR IE VEZI I PER-TIM, INV / kadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi ta / druga stran Letiga papyria (!) pouei. // Der erft fyalber £l)eil be3 uetueit £e)tantent3; / bartnit fcinb bic mer (Suaugeliften, mtb ber ?(po* / ftel ®ejd)id)t, cutfj ben fttrucmbfteu bnb appro* / bierten Sateiutfdjen, Xcitt)dicu tmb 3BdIfd)en, / $(lten mtb Sfaweu £raii3laticncu, tit bie ge- / mciite SBinbifdje fprad), jefcunb 511m / erften ntal fleiffig t>ev* / boImet)djt. II tuaS mcl)r babet), tmb luantmb nur bifer l)alber tcil jc^unb / gebrucft tuorbeu, barboit toiirbt bir bic / crftc £eitt)d)c Stforreb bife« /JBu<fy8 fagert. II TVBINGiE ANNO / M. D. LM1 — (In Quart).

Druga stran naslovnega lista pravi⁴): '

1. V letih Buquah, Lubi Slouenci, imate na poprci eno Nembshko predgovor, vti se praui, Du inu kai je Primosha Truberia pergnalu k letimu tolmazheniu inu pilTanu.

2. Potle ta kolendar, inu eno tablo, ta kashe dosti leit te nedelske puhllabe, inu koliku nodel tar dni ie od Boshvzha do Pulta.

3. II tretiemu, Eni Raimi, ty prauio, kadai fe dobru Vreme Spomlat, Leitu, Jelfen, Syma inu vlake quatre fazhneio. Inu kadai ie ta Dan inu ta Nuzh nerdalshi, inu nor kratshi.

') V. pomeni: Vergerij; T. Trubar; kaj pa N?

³) Oratione de perseguitati et forosciuti per lo Evangelio et per Giesu Christo. A. Rom. 8: Per tua cagione ogni di siamo ammarrati et condotti come pecore alia beccaria.

⁸) Kopitar, Gramm. 399, ki trdi, da je samo italijanski del Vergerijev. *) Kopitar, Gramm. 399—401.

4. Kuliku mefceu, nedel inu L)ni ie v enim celim leitu. Inu ena prava Raitinga, kuliku ie leit od Sazhetka tiga Suita, od eniga zhafa do drufiga do letoshniga 1557 Leita.

5. En Regishter, ta praui, kuliku je buqui vti Biblij, vliga S. Pifma inu koku se vfake buque Bukovfki inu Slouenski imenuio, inu kratku tar dolgu pisheio. Inu kuliku Capitolou ali Postau vfake buque imaio.

6. Eno dolgo predgovor, vti fe faftopnu vuzhe ty nar po-trebnishi shtuki inu rizhi te kerszhanske vere.

7. Te shtyri Euangeliste inu Diane. Tih Capitelni fo leipu resdileni inu per vfakim deilu ie skratkimi beifedami fapitlanu inu famerkanu, kai inu od zhes fe vfakimu deilu praui inu govori.

8. En Regishter, ta praui inu kaslie, kei inu koku vi imate te nedelske inu tih drugih prasnikou Euangelie iskati inu naiti. Per tim vi tudi imate, kakoui vukuui inu troshti fe imaio vfakimu Euangeliu fufeb inu ner bulo famerkati inu ohraniti.

Drugi del izšel je tri leta pozneje z naslovom:

9. Ta drugi I) e i 1 t i g a N o u i g a Testamenta, v t i m bo sh imel vfe listy inu pifma tih Jogrou skratkimi inu fa-ftopnimi Islagami sdai peruizh iz mnogoterih Jelikou vta Slouenski fkusi Primosha Truberia Crainza fueistu preobernen. Der ander halb Theil des neuen Windischen Testaments, da-rinn werden seyn alle Episteln und Geschrilten der hI. Apostolu mit Summarien und kurtzen Auslegungen. Ro. 10. Psal. 19. Atqui in omnem terram exivit sonus eorum, et in lines orbis terrarum illorum. Vigneta: Zmagaj oče jagnje s podpisom: Victoria. VTIB1NGI; v tim leitu po Christufovim Roystvu^-M. D. LX. 4°.

Na zadnji strani: V lotili buquali bote leta Pifma porodu imeili: (sledi zapisnik vseh listov in apokalipse; tukaj pa jo samo list na Rimljane): »Vi tukai sdai leta Lyst h tim Rymlanom drukan imate: »a vi ta zhas dotle ty drugi vfsi drukani bodo preoberito inu lipu hranite inu molyte fa me.« Na koncu lista pravi: »Sa teim bote imeili (aku Bug hozho

skorai) te drugi lysti S. Paula inu tih drugih Jogrou vfe.

Nerpoprei ta dua htim Corintariem.«¹)

Na zadnjem listu zopet jagnje z opisom: Victoria, in spodej:

V TIBINGI.

Na nouiga leta dan

je leta list dokonan.

V tim Leitu po Christovim Royftvu.

M. L). LX.

Dne 2. januvarja poslal je Trubar po eden izvod vseh dotlej izdanih knjig kralju Maksimilijanu⁸) na Češkem, da bi ovrgel očitanje, češ, da je sanjar in krivoverec, proseč ga, naj da na Kranjskem po strokovnjakih presoditi knjige. Nastopni mesec poroča Khlombner Trubarju, da se sicer nadejajo denarne pomoči iz Štajerskega in Koroškega, da se pa slabo prodajajo knjige, ker pre škof odločno dela nasproti.⁸) Še istega leta izve Ungnad od Trubarja samega, da so Maksimilijan in stanovi na Kranjskem in mesto Celje pohvalili njegove knjige, in da sta dva hrvatska duhovna prevela njegovo knjigo na hrvatski jezik, samo nedostaje — denarja.⁴)

Meseca junija nujno prosijo Trubarja, naj dojde za predikanta v Ljubljano, kajti ni ga človeka, ki bi jim razlagal božjo besedo.⁵) Tej želji pa je bilo težko ustreči, kajti stari ukaz glede njegovega izgona je še veljaven; radi tega obrne se Trubar s prošnjo do Maksimilijana, naj mu omogoči, da nastopi službo, ali da se imenuje drug predikant.⁶) Radi popravljanja pri tisku zapusti Trubar Ivempten in se napoti z obiteljo v Urah, kjer so ga potrebovali pri tiskarni; da bi se tukaj mogel preživiti, podeli mu vojvoda župnijo uraško. Zdaj je hkrati prcdikant v Ljubljani in župnik v Urahu.

Meseca marcija 1. 1561. poroča Trubar kralju Maksimilijanu o delovanju hrvatske tiskarne in o Istranu Stepanu, pošlje mu prvi hrvatski »Katekizem«, proseč ga, naj ga da presoditi in popraviti.⁷)

') Dvorna knjižnica na Dunaju ima od drugega dola Trubarjevega Novega testamenta samo ta list na Rimljane. — Kopitar, Gramm. 47.

^J) Kostrenčid, Krit. Beitr. 3.

⁸) Id. 3-9.

*) Id. Op. cit. str. 9—11.

⁵) Id. Op cit. str. 11.

Id. Op. cit. str. 12.

⁷) Id. Op. cit. str. 14—15; v onih časih so se torej kralji zanimali za popravljanje slovenskih knjig!

Stanovi kranjski pa vender niso hoteli biti brez predikanta ; radi tega pošljejo meseca aprila slugo Stotzingerja z denarjem, da naj Trubarja sprovede na Kranjsko ; zahvalijo hkrati starešinstvo kemptsko, da so Trubarja odvezali službe.¹) Stanovi dozvolili so Trubarju, da se sme časoma vrniti na Nemško radi tiskanja knjig.²)

V istini dojde Trubar na Kranjsko, nastopi službo in razlaga božjo besedo v slovenskem in nemškem jeziku; pa takoj se vrne na Nemško in privede s seboj dva duhovna grškega veroizpovedanja, da bi sv. pismo prevela na hrvatski jezik s cirilskimi pismenkami. To naznani Trubar takoj kralju Maksimilijanu³) in ga prosi, naj podpira tiskanje knjig in naj v varstvo vzame predikante na Kranjskem.

Stanovi na Kranjskem so pa vender odločno zahtevali, da dojde njih predikant nazaj; to se tudi zgodi meseca sušca leta 1562. Tu so ga pa čakale nove težave; zagovarjati se je moral proti sumničenju Stepana Konsula⁴); prepričal se je dalje, da prevod ni povsem točen⁵), in vrhu tega dal je cesar Ferdinand⁶) 30. julija z grada Podiebrada deželnemu poglavarju kranjskemu in stanovom, županu ljubljanskemu ukaz, da se imajo zapreti Primož Trubar, Janez Scherer, Jurij Kobila, Jurij Mušic, Kaspar Rokavec v Kranju; N. Stradiot in Matija Khlombner. Kranjski stanovi so branili zato-žence, da so pošteni ljudje, češ, da celo škof nič ni našel po-hujšljivega v Trubarjevih govorih.⁷) Meseca novembra pride drug cesarski ukaz na Kranjsko, da ima Trubar pred škofom izpričati svojo pravo vero. Trubar pošlje vsa pisma Ungnadu, proseč ga, naj jih pošlje vojvodi. Stanovi dali so svojemu predikantu najlepše spričevalo, češ, Njegovemu Veličanstvu bi so Trubar prikupil po svojem skromnem, poštenem, odkritosrčnem in pobožnem življenju, ko bi ga Veličanstvo le račilo poslušati.

Dne 5. oktobra 1563. poroča Trubar na NVilrtemberško, da je sicer došol na Kranjsko cesarski ukaz proti njemu, da mu je pa velel deželni upravnik, ko bi ga (Trubarja) deželni stotnik poklical

^l) Kostrendid, Op. cit. str. 19—21.

*) Šafaiik, Gesch. I. 7.

^a) Kostrenčic, Op. cit. str. 57.

*) Idem, Op. cit. str. 94—97.

⁵) Antoniju Dalmati in Stepanu Konsulu, čijih prevod so bili strokovnjaki presodili, piše: Videte et bene premeditemini, vobis enim luditur, vos, nou ego dabitis deo et hominibus rationem; cum vestra versione prorsus nullum volo habere commertium.

Idem, Op. cit. str. 97-98.

⁷) Idem, Op. cit. str. 99—100.

pred-se, naj odgovori, da vsled namiga deželnih stanov ne ide v grad; stanovi bodo pre uže vedeli, kako ga treba braniti in zastopati.

V istini je imel mir; šel je na Goriško¹) in tam javno govoril. Zaradi tega so ga zatožili cesarju.

Leta 1564. pa prevzame vladanje na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem itd. nadvojvoda Karol, ki je bil vnet katoličan; stoloval je v Gradcu.

Trubar uvel je cerkveni red v slovenskem jeziku in je dal s tem nasprotnikom priložnost, da so se začeli z nova zaganjati vanj in ga črniti kot nemirneža.*)

Njegov cerkveni red so zadušili in prepovedali; Trubar moral bi na vsak način zapustiti deželo. Odločno so se zanj potegovali stanovi, dosegli pa niso druzega nič kakor dvamesečen odlog. Radi tega določijo mu v prihodnje dvesto tolarjev in ga gorko priporoče vojvodi Krištofu, ki gaje imenoval župnikom v Laufenu obNekarju; da bi se pa pospeševalo izdavanje slovenskih knjig, prestavijo ga pozneje na faro v Derendingen.

Leta 1567. pride Trubar nenadoma v Ljubljano; v istem času poskusili so stanovi pregovoriti nadvojvodo Karola, da bi jim pustil izgnanega predikanta. Da bi se ne zdelo, da so stanovi Trubarja poklicali v deželo, in da bi jim sploh ne delal sitnosti, odpravi se Trubar na \\ ilrtemberško. Odslej preganjani mož ni videl več mile mu domovine.

Predno govorimo o zadnjih letih njegovega življenja, hočemo tu navesti še njegove druge knjige, ki jih je izdal, da popolnem pregledamo delavnost in plodovitost izrednega moža.

') O svojem delovanju na Goriškem poroča sam Ungnadu in pripoveduje to-le: »Vor 4. wochen bin ich vom herrn Jorgen grauen freyherrn vom Thurn gen Gortz erfodert vnd daselbst 14 tag nach einander teutsch, windisch und walisch in der herrn von Eckhhauss vnd zu Rubya im geschlofs, dann die pfaffen haben aufT vnser ersuchen mich in die Kirchen nieht gelafsen, gepredigt vnd das nachtmal in alien drey sprachen gehallten vnd dem herrn Hanibal von Eckhainen sun gethaulTt, darob die pfaffen vnd mtinichen sindt schier vnsynnig worden. Vnd am herausreitten auff meinem khlein esselein hab ich zum Creutz in der Khirchen an einem sontag, dabey gantz YVippacher boden vnd vill pfaffen gewest, ein predig gethan, da wider niemandt nichts geredt, auch den priestern selbs wolgefallen, welliche predigt, wills gott, will ich in khurtz in die obgemeldete drey sprachen bringen itd.«

») Šafafik, Gesch. I. 10.

10. A r t i c u 1 i *) oli I) o i 1 i te praue stare Vere kerszhan-sko, is S. Pyfma porodu postauleni, inu kratku faftopnu islo-sheni. Kateri fo tudi taku u tim 1530 leitu, nashimu ner-miloftiushimu Gofpudi Ceffarvu Carolu tiga Imana Petimu, ranicimu. Inu potle utim 1552 leitu, timu Concilvu Vtrientu, od enih Velikih Nembskih Vyudou, Moist Predigareu, naprei polosheni inu dani, sdai peruizh is Latinskima inu Nemshkiga Jefvka utaSlouenski fueitlu Iftolmazheni, odfpreida uti Houenski predgouuori fe praui, katera Vera ie od S. Trovce pottaulena ta nor prauishi inu ner ftarishi, skuti Primosha Truberia Crainza. Drey ChristlicheConfeflionen, namlich Augfpurgische, Wiirtem-bergische und Sachsische etc.

VT1HING1, Vtim leitu po Chritlufeuim Royftuu. M. D. LXI1.4".

11. Trubarjev cerkveni red, v Tiibingah 1564.

12. Ta celi Psalter Davidou .... skusi Primosha Truberia Crainza .... V Tiibingah 1566. 8. XIV. 264.

13. Primus Trubar's Catechismus nebst einer Sammlung geistlicher Lieder. Tubingen, 1567. 8°. Pobliže neznan.

14. TTČKLI / CATKl IISMVS*),_ ENI./ Plahni, inu tih uegshih Godij, stare / inu Noue krfzhanske Peifni, od P. / Truberia S. Kreilia inu od drugih sloshene, tretyzh poprau / lene inu popul- / shane. // Der ganfc Gatcd)i|muS, / etlid)c ^jalnten, tonb (i()vift(id)e / ©efamj, bic man anff beti filrncmm / ften $efte fiugct, i it bev SBiubifdjeit Sprad). / #unt bvitteu mat corrigirt tmb gc-tncfjrt. II AEVT. 31. / Scribite vobis Ganticu illud & docete ti- / lios Ifrael, vt memoriter teneant & ore declarent. Et lit Carmen illud pro Telti- / monio inter lilios Ifrael. // V TIBINGI. / 1574. S. 1 74.

Stran 2—4 obsega nemški dopis Trubarjev plemonitašu Juriju Kieselu; stran 5—8 PRVZ1IOVANE, DE / TV POTI K VCERQV1, KA- / dar to fattopnu is ferza poje id.; konečno pravi Trubar, da

^l) Kopitar, Gramm. str. 417.

³) Th. Elze, Die Prot.-Ges. 19. — Pesmarica se nahaja v vseučiliščni knjižnici v Tiibingah. — Dr. Elze (Die slov. prot. Gesangsbficher) navaja knjižnice, kjer se nahajajo razne izdaje te knjige; pristaviti je, da se nahaja II. izdaja v knjižnici goriškega semenišča, kamor je prišla iz zapuščine prof. Hervata (Chrobat). Navaja ga Škrabec v Cvetju id. Gorica 1883, 10. zv. — L. Zvab., Lj. Zv. 1886, 248.

⁸) L u k e ž K 1 i n e c imenuje se v knjigi »Ta celi Catechismus eni Psalmi ... Pejsmit v Witembergi 1584, str. 92. — Ena druga Božična Pejssen, od Lukeža Klinca tolmačena. — J. Marn, J. XXI.

ga je napotila korist petja uže pred dvajsetimi leti natisniti nekaj pesmic. Ta pesmarica obsega edeninštirideset pesmij in psalmov, (petintrideset s sekiricami). Trubar jih je zložil triindvajset, Krelj deset, Dalmatin eno, Klinec eno, tri so brez imena zlagateljevega, ena je stara.

O pesmicah in poznejših izdajah te knjige pozneje pobliže v oddelku: »O protestantovskih pesmaricah.

15. CATEH1SMVS / SDVEIMA ISLAGA- / MA . ENA¹) PRIDIGA OD STARO- / (ti te praue inu krive Vere, Kerftjho-uane, Masho- / uane, jhelljhena tih Suetnikou, od Cerkounih / inu domajhih Boshyh slushbi is S. Pifma, starih / Cronik inu Vu^henikou vkupe sbrana. Ta ma- / hina Agenda, Otroghie Molitue, skuti / Primosha Truberia. // 1. Pet. 3. // Sitis parati ad respondendum cui- / libet petenti rationem eius spei, quae / in nobis ost,. ,// Eated)i|"niuS mit beš £>erren / šBrentij trn 2D?. ^i-fdjer'S aufjleguug / ciu ^rc-- / big bom tfrfprung im 9Uter bcj? rcditcit t»ib fal* / fd)cu ©laubcu« t>nb ©ottcžbiciiit^. / S)ic ^au^'-taffcl, uuub bic / flciuc Agenda. // VTIBINGI. / M. D. LXXV. /

Knjiga ima nemški in slovenski predgovor; pri zadnjem se je podpisal Trubar kot »Raltzhizher Crainez«. Katekizem sega do strani 280, potem se prične »hišna tabla« (287—408), mala agenda do 486, register do 531.

Ta knjiga podaje nove vesti o Trubarju in njegovih sorodnikih, o koledi v Slovencih, o apokrifnih pričah in o dveh knjigah slovenskih, ki nista bili znani poprej.

Koledovanje je bilo nekdaj bolj razširjeno, kakor je zdaj; v tej knjigi se nahaja tudi odlomek take kolednice.

Lepo število manj znanih besed navaja in razlaga V. Oblak, v Letop. Mat. Slov. 189i, 135—53.

16. K o r mul a Co n c o r d i a e, 1580.

17. T a S1 o v e n f k i kol e n d a r^a), kir vfelej terpi, inu ena tabla per niin, Ta kalhe inu pravi Ho inu duasseti Lejt naprei,

Krek je našel omenjeno knjigo v Gradcu. Kres 1881, 179. — Dr. MilCetič v Primorju. Vienae 1883,492. — Lj. Zv. 1883, 479. — A. Fekonja, Lj. Zv. 1886, 49; Slovan 1886, 68. — Th. Elze, die Slov. prot. Gesangsbficher. — V. Oblak, Ltp. M. 81. 1891.

³) Pl. Radics, Kres 641. — Janez Schweiger (Švajger), porojen blizu Kočevja, protcstantovski predikant, prišel v Ljubljano leta 1569., kjer je umrl

kakou nedelfki Pufhtab bode vfaku Lejtu, kuliku Nedel inu Dni od Bofhyza do Pufla, Eni Reimi, ty pravio, kadai bode dobru Vreme. Vfake Quatri, Ta dalfhi dan Ta kratfhi Nuzh, kadei je Leitu, Syma, Spomlat inu Jelfen fezheno, kuliku je Dni v enim Lejtu, koliko je Lejt, kar tči Sueit ftoy. En Re-gifhter, ta praui kuliku je Bucqui inu Capitolou vliga S. Pifma, koku fe vfake Bucque Bukoufki inu Slovenfki imenuio; kratku inu dolgo pifsheio. Windischer Kalender vnd andre Sachen darbey. V Tibingi, Vtim Leitu po Jefufovim Chriftufovim Royftvu. MDXXXII.

18. Ta celi Novi Teftament, fkusi Primoscha Truberia Crainza Rallzhizheria, v Tibingi 1582. 8. I. 33, 613; 11. 4 1., 477 strani.

Mesece imenuje: prosinic, siečan, sušeč, malitravan, veliki traun, serpan, kimouc, jesenik, kozopersk, listognoj, gruden.

19. Agenda, tu je koku fe imenitnifche boshie flushbe oprauljajo po Wurtemberfhki zerkouni ordnungi flovenfki, Ao. 1585.

20. HjSHNA j POSTI LLA / 1). MARTINA LV- / THERIA, ZHES TE NEDELSKE INV / TEH IMLMTISIIIII PRASNI-kou Evangelie, fkusi cejlu Lejtu s'vfem llif- / som tolmazhena, fkusi / PRIMOSHA TRVBERIA / KRA1NZA RAINZIGA. / DRVCKANA v TIBINGI SKVSI / Georga Gruppenbacha_/ ANNO M. I). XCV.

Trubar je bil sijajen vzgled požrtvovanja, zatajevanja samega sebe, potrpljivosti, radodarnosti; rode se taki možje za časa velikih zgodovinskih dogodkov, ki pretresajo ljudi vseh stanov; taki časi so bili za dobe reformacije.

Svojo skromno plačo je delil z ubogimi, posebno tistimi, ki so jih preganjali v onih časih verskega prepričanja; pisal je na vse

dne 25. febr. leta 1588. — Njemu se pripisujeta dve pesmi v knjigi: Ta celi Cate-chismus, str. 258 do 65, a) »Ena lepa Duhovna Peissen«; P) »Boshizlma Peissen« iz evangelija sv. Lukeža, 11. poglavje. — Podpisal je Schweiger Formulo Con-cordiae in bil ud pregledovalnega odbora za Dalmatinov prevod sv. pisma. — Th. Elze, Die slov. prot. Ges. 22.

^l) Na zadnjem listu evangelistarja farnega arhiva Kranjskega (mesta) je zapisan načrt homilije v slovenščini iz XV. stoletja; pisavec je bil Nemec ali Italijan; knjiga je prišla bržkone iz zatiSkega samostana v Kranj. — A. Koblar, Lj. Zv. 1883, 602.

strani mogočnikom in priporočal svoje rojake.¹) Na smrtni postelji odpustil je vsem, ki so mu bili kaj dolžni, vestno pa naznanil svoje dolgove.*) Lepo osvetljuje njegov plemeniti značaj list natisnjen v Gumijevem Archiv fur Heimatkunde, 1882.

Umrl je Trubar dne 28. junija 1586. po kratki bolezni; na smrtni postelji je narekoval zadnje stavke svojega prevoda Lutrove postile.

Trubarjev jezik. Kot Dolenjec je pisal Trubar dolenjsko narečje ; zraven tega ima še nekoliko posebnostij, da po češkem vzgledu a izpreminja v e, na primer: izkušen od hudiče; oni tiga gospodarje Belcebuba imenovali. Pri njem se nahaja tudi stara glagolska oblika hočo namesto hočem, števnikova oblika deseti, n. pr. trideseti srebrnike. Zaime druge osebe ženskega spola v množini se glasi še jednako moškemu spolu vi. Trubar ne pozna name-nilnika, ne staplja nikalnice z glagolom imeti, na primer: ti ne imaš krivu perseči. Namesto svojilnega zaimena tretje osebe rabi rajši rodilnik; nekar nam. proste nikalnice ne; predloge s, v veže z nastopno besedo v enoto, n. pr. Zabraamom, skrbeti rabi z dajalnikom.

Deset iti = verzehenten; dokonati — dokončati; fratar = Ver-rdther; god = čas, ura; kazati = pripovedovati; mrlec == mrlič-potnica (hrv. punica) = tašča; prebirati = ilbrig sein ; rauen hlapic — Nebenknecht; vek — moč, id.

Pismo na kranjske stanove iz leta 1586. podpisal je tako:

Primus Trubor gewesener ordentlich berufen —, praesentirt — und conlirmierter Domherr zu Laibach, Pi'arrer zu Lack bei Ratschach zu Tyfer und St. Bartholomae Feld, Caplan hoi St. Maximilian zu Cilly, windischer Prediger zu Triest, und nach der ersten Verfolgung Prediger zu Rotenburg an

') Th. Elze, Die Universitiit Tubingen, p. 35, priporoča Dalmatina v Tifler-num; op. cit. p&fsim —V. Kostrenčič, Urk. Beitr. str. 3, 9, 11, 14, 57, 94, 101, 109, 115, 123, 142, 18(5, 190, 202, 204, 217.

') V 10. dan junija 1575. iz Derendingena kranjskim stanovom, kjer prosi, naj se sto tolarjev njegove plače odda svaku Celjanu Klausu, ker mu je dolžan. S posojenimi denarji si je prfi popravil hišo. kupil vinograd; oh pravem času mu jih neki ni mogel vrniti, ker je bil trikrat nevarno bolan, ker ga nadlegujejo berači; hčerki dal je dote 100 gld., in sin stal ga je mnogo v šolah; draginja je neki tudi bila. Obresti mu hoče povrniti tri dni po sodnjem dnevu. V istem listu priporoča poštenost in slogo rojakom: »dats er solche Ainigkheit des Glaubens auch in alien weltlichen Politischen und Biirgcrlichen handlungen, herzliche Liebe, treue, warheit, gerechtigkheit, erhalte, gewehre und erweitere etc.« Šumi, Heimatkunde 1, 14—17.

der Tauber, Pfarrer zu Kempten und Aurach, nachmels Prediger der ehrsamen Landschaft in Krain und in der Grafschaft Gorz zu Rubia, und nach der anderen Verfolgung Pfarrer zu Laufen und jetzund zu Derendingen bei Tiibingen. Slavni lilolog Crusius mu je zložil nagrobnico, kjer se bere med drugim:

Vir tumulo hoc sanctus de Slava est gente sepultus. Primus, qui Christ i, praeco fidelis erat .... Transtulit in patriam divina volumina linguam Sparsit in Eoas dogmata sancta plagas. Sebastijan Krelj'), porojen v Vipavi, se je učil v Jeni pod Vlahovičem in v Tttbingah, šel ž njim v Rezno (Regensburg); znajoč grški, hebrejski in latinski jezik, bil je pomočnik Trubarju v Ljubljani 1. 1565., ker se je bilo protestantovstvo razširilo tako, da Trubar ni več zmagal vsega posla; tam je umrl dne 25. decembra leta 1567.

Njegovo delo je:

1. P()STILA / SL()VENSKA. // To ie, / KARSIIANSKE EVAN-GELISKE / Predige, verhu vlaki Nedelfki Evan- / gelion fkusi Letu. jI SA IIISHNE GOSPODARIE SI [OLE, / Mlade inu pri-profte Ludi. /// PERVI SIMSKI DEL. // CHRISTVS MATTHEI NA XXII1I. / Inu fe bode predigoval leta Evangelion tiga / Kralevltva, po vlim ulnim fvetu, k'pri^hi / vfem L ude m. Inu tadai, pride / fodnij dan. / ANNO DOMINI M. D, LXVII. / Na drugi strani naslovnega lista se nahaja:

LITER A li V M SLA VIČA R VM A PPEL L A TI ONES.

Literae Latinae Imena flovenfkih ut cunque Slavicas

puhltabov exprimentes

A/s a

buki b

vidi v

glagolie g

dobri id. d id.

Temu sledi: Martina Luthera, Praue Katoliške Cerkve uzhe-nika Lepo predgovorenie, (devet stranij) nato Kreljevo poročilo na

^l) Kop. Gramm. XXXV.— Šaf., Goseh. I. 14.77—78, 111—112. — J. Mam,

J. XXI. — Th. Elze, Die Universit&t id. 19.--Die slov. protest. Ges. 19.--

Superintendenten 80—32. — J. Kostrenčid, Beitr. 61. — A. Fekonja, O početkih. Lj. Z v. 1886, 105.

Kranjce, (ponatisnil Kopitar, Grammatik, 420 do 423). Knjiga ima 174 listov. Na zadnje pravi pisatelj, da naj čitatelj prosi Boga pomoči, če hoče imeti tudi drugi del. Sledi še imenik nedeljskih evangelijev od adventa do velike noči. Na zadnji strani je vigneta z napisom: Superantur ingenio vires. Anno M. D. LXV1I, Ratisbonae excudebat Johannes Burger.

2. POSTILLA, / to ie / KARSZHAN- / SKE EVANGELSKE / predige, verhu Euangelia, vfe / poglauite Prasdnike skos / celo Leto. // SA HISHNE GOSPODARIE, / Shole, mlade inu priprolte liudi. // Od Joann. Spangenberga, na vprasha- / nie inu odgouor isloshena. jI Sdai peruijh, verno inu fueilto Stol-majhena: Inu / vpraui Slouenski Jesik prepifana. /// Anno, M. D. LXXVIII._£

Eden izvod je v licejalni knjižnici v Ljubljani. To je druga izdaja zgorej navedene postile, kateri se je dodal še drugi del k prvi, v Regensburgu natisneni polovici.

(Ta zeli Catekismus, glej Primož Trubar).²) Za vzgled jezika bodi ta-le odlomek iz postile 1. 1567.

»Ti pak, kir ne sattopish, kai ie Orthographia, kai proprietas linguae, inu ti le navadil na Gospod Truberiovo Kranfhzhino, beri le precei leto pismo, kakor sice druga berefh. Tebi nei veliko, olli fkori nizh preminienu. Charkam se ne pulti irrati, kakor da bine bile; c h sa zh (č), J' sa Jf vehasy beri. Inu c sa c, nikar za k. Taku fe ne bodesh fkusi nistar blasnil. To diflerencio alli raslotak mey s inu /, meiu sh inu J'h bodcfh fam dobro samerkal.«

V istem predgovoru pripoveduje, da se je ta izprememba slovenskega pisma izvršila »s dobrim fvitom saftopnih Bratov«. Iz tega odlomka se vidi, da se je začelo razločevati med z in s-om, med s-jem in 5-jem. Trubar ni delal razlike med w-jem in v-jem, pišoč za oboje tt. Ta nedostatnost se je odpravila; razločevali so tudi 6 in e, naznačili so jotovanjo, n. pr. za kruliav, pisali so: krulciv,

') Op. cit. str. 6.

^a) Catechismus qu i n que linguarum = Otrocia biblia. ein Handt-bUchlein, darinn ist unter andemn der Catechismus von fllnfferley sprachen. (Crainisch, Krabatisch, Teutsch, Latinisch, Italienisch). Anno MDLXVI. 8. Drukanu v Regenspurgi fkusi Joannesa liurgera.

To je abecednik za kranjsko in istrsko mladino, obsegajoč vsega vkup 128 str.; slovenščini je odmerjen največji prostor. Prvi izvod se nahaja v vatikanski knjižnici v Rimu. Po Kopitarjevem mnenju ga je pisal Krelj.

pravilno so rabili enklitične oblike zaimkove. Po nepotrebnem nadomestili so z s c-jem in zli s cft-jem in rabili nekatere hrvatske oblike. Zlagal je Krelj tudi pesmice, vzgled glej Marn.¹) Jurij Dalmatin²) (1550—1589.), porojen okolo leta 1550. na Krškem na Dolenjskem v siromašnih razmerah, je po Trubarjevem priporočilu prišel v samostansko učilnico v Bebenhausen pri Tiibingah, potem v zavod Tiffernum, postal 1.1569. magister, 1.1572. duhoven, dobil službo predikanta v Ljubljani; od tod je hodil v razne kraje na Gorenjskem opravljat božje službe, župnikoval v Skocijanu 1. 1585—89. in umrl v najlepših letih 31. avgusta 1589. v Ljubljani.

Marljivo je spisaval in prelagal na slovenski jezik potrebne knjige; prvih deset let njegovega pisateljevanja se sme smatrati kot pripravljanje za prevod sv. pisma; v tem času je izdal:

1. Jesus Sira h³), ali njegove bukuize (latinfki Ecclesi-asticus) sa vfe shlaht ludy, fufeb sa kerfzhanfke hifhne ozhete inu matere v flovenfki jasik ftolmazhene. Drukanu v_Lublani_ fkus Joanesa Mandelza, 1575. 8°. VI. 228.

Albin Arko, Tristoletnica tiskarstva na Kranjskem, popol-njuje naslov knjigi tako le: Jesus Syracli. Windisch sampt kurtzen Argumenten vebcr alle Capitol und einem niitzlichen Register so am end des Biichleins zu linden ist.

2. PASSION id., glej natančni naslov str. 119 te knjige. Za vzgled bodi:

A. Arko, Tristol. str. 12 navaja naslov tako-le: Paffion is usih fhtirih Euangelistou u Peiltem od Jurja Dalmatina sdej

') Kopitar, Ilesycliii glossographi discipulus 4(5. — Levstik, Lj Zv. 1881, 77». ^a) M. Pohlin, Hibi. Carti. 29. - Th. Elze, Die Universitiit Tubingen uiid die Studenten aus Krain p. 34, 68. — Dimitz, Gesch. Krains III. 194—211. — Šaf., 1. 14_15. _ j Marn, Jez. XXI. 6-8. - Fekonja, Počelki. Lj. Zv. 1886, 106. —

³) Oest Gel. Anzeigen 1779, 111. - Mark. Pohlin, Bibl. Car. 30. — Dobrowsky, Slaviti. I. 157. - Šaf., Gesch. 99. — Lj. Zv. 1881, 775.

DRVKANV V LVBLANI,

fkusi Joanesa Mandelza. M. 1). LXXV.

O grefhni Zblouik vlaki zhas Pomifli ti kai ie sa nas Jesuf moral terpeti, De bi nas od pekla refhil, Is neba je na fvet prelhil Nemu je bilo vmreti

Kakor tu Euangelilti Inu Apoltolski lysti Poredu vfe prizbuio,

Od nega martre piflieo Greflmike knemu vishaio Vnega veriet vkasuio.

pervizli sloshena u vishi kokar ta nemfhka: »Mensch! be-weine deine Siinden gross« ali kokar ta flovenfka peitTem: »Sveti Paul v enem littu.«

Die ganze Passion aus alien vier Evangelien in die sloven ische Sprache verdolmetscht durch M. Georg Dalmatin. Praefatio Germanica, štiri liste, Introductio Carniolica, 22 listov — Opus numeratum, 22 listov — Pejffem, 14 listov. Drukano v Ljubljani skus Joannesa Mandelza, 1576.

3. Biblie tu ie vliga Sveti ga Pifma perui deil, v katerem fo te pet Mofeffove buque, sdai peruizh is drugih iesikou vta Slouenfki sueillu ftolmazhene, sred kratkimi inu potrebnimi argumenti zlies vlak Capitul, inu saftopnimi islagami neko-terih teskkeishih befsed, inu seno potrebno Slouensko pred-guuorio, v kateri ie kratka fumma, prid inu nuz letih buqui sapopaden, skusi Juria Dalmatina. Na konzu ie tudi en regishter, v katerim fo sa Harvatou inu drugih Slouenou volo nekotere kranfke inu druge befsede vnih iesik llolmazhene, de bodo lete inu druge nashe Slouenske buque bule sallopili. Die ftinff Btlcher Mosis sammt kurzen Argumenten, und noth-wendigen Scholien. Drukanu v Lublani v tim leiti po Crillu-feuim rojftvu skusi Joannesa Mandelza. 1578. Mali fol. 181 str. Nemški predgovor do stanov štajerske, koroške in kranjske

dežele ima dve, slovenski (kranjski) sedem stranij; »register« tujih besedij tri strani. Ta prevod se je pozneje vsprejel v prevod vsega svetega pisma, tu pa tam izpremenjen, a ne vselej popravljen. (Kopitar, XXXV, 428—30. — Dobrowsky, Slov. I, 157. — Slawin, 18, 84. — Šafafik, 98. — A. Arko, 15.)

4. SALOMO / NOVE PRIPUVVISTI id. glej natančni naslov str. 115 te knjige. (Baumgartens Nachr. III. 475. — Kop., 449.

Dobr., Slov. I. 157. - Šaf., 99. - Lj. Zv. 1881, 775.)

5. Biblia, tu je vfe fvetu Pismu Stariga inu Noviga Telta-menta, Slovenfki tolmazhena fkusi Juri a D a 1 mat i n a. Bibel, das ist die ganze heilige Schrift windisch. Gedruekt in der churlilrstlichen s&chsiscben Stadt Wittemberg dureh Ilans Kraffts Erben 1584, 4. 742.

Prevod se začenja z nemškim oglasom na stanove in vse kristijane . . . na Kranjskem na štirih straneh, potem na dvajsetih 'i »Gmain predguuor zhes vfo Sveto Biblio«, nato »predguuor

zhes Stari Teflament« na devetih straneh, imenik knjig starega zakona v slovenskem in latinskem jeziku, pregled vse biblije na osemnajstih straneh. Odslej se še le začenja sv. pismo do Visoke pesmi na 1—334 straneh z mnogimi lepimi Kratonovimi lesorezi; s preroki se začenja novi zvezek 210 stranij obsegajoč; novi zakon obsega 150 strani. Na koncu je »register« nedeljskih in prazniških evangelijev z dodatkom nekaterih besed iz drugih narečij.

Prevod bi se bil imel natisniti na Kranjskem, a nadvojvoda Karol je to zaprečil; vsled tega so magistra Dalmatina in šolskega ravnatelja Adama Bohoriča s priporočili na volilnega kneza Saksonskega poslali v Wittemberg 10. aprila 1583.')

Prevod je za ono dobo v resnici krasen, tisk lep in razločen.

Da more čitatelj lože poznati Dalmatinove nazore in njegov slog, čitaj to-le: »Inu k' poslednimu, de bi leta Slovenska Biblia le tem bujle inu dajle med vsemi Slovenci mogla se zastopiti: taku so ene težiše inu nikar povsod navadne bessede nikar le na strani raven texta z drugimi bessedami zložene inu z' Zvejzdicami znaminovane : temuč je tudi zadaj na koncu lete Biblie z' flissom, en register, po redi tega a. b. c. postaulen, de, kar bi kej eden v' textu nemogel dobru zastopiti tu moro tam zadaj v' registru yskati. Kakor, kadar bi en H ar vat nemogel zastopiti, kaj se reče Ar ca t, taku more v' svoim Jeziki Likar za Arcat brati. Taku kateri bi no zastopil kaj se reko Buque, ta išči v' puhštabi 2?, taku najde de so Buque reko v' njega jeziki Kn jige. Zatu more on v' svoim jeziki za Buque Knjige Brati.«

Razven tega prevoda sv. pisma, ki je najvažnejše delo v prote-stantovski dobi slovenskega slovstva, izdal je Dalmatin še:

d Karszanske lepe molitve¹¹), sdaj pervizh iz Bu-kovfkiga inu Nemfhkiga jesika v' nafh Slouenfki tolmazhene sred enim regifhtrom vlili molitvi sadej na konzu letih buquiz fkusi J u r i j a D a l m a t i n a. Gebetbtichlein windisch. Witteber-gae, annoJMDLXXllL Drugo izdajo je oskrbel Felicijan Trubar. V Tibingi skusi Georga Gruppenbaoha, 1595, 12. 337.

') Tisk je slal 8000 gld.; protestantovski stanovi kranjski so plačali 0100 gld., štajerski 1000 gld., koroški 000 gld.

') Eden izvod v licealni hibi. v Ljubljani.--Šaf., 140. — Lonček, Mitth. d. h. V. f. Kr. 1857, 80—02. — Eden izvod v goriški sem. knjižnici. — L. Žvab, Lj. Zv. 1886, 603.

Ta molitvcnica je večinoma prevod knjige: Betbiichlein D. Andreja Musarla (Meusel), 1572. — (Kop., 435.)

Oskrbel je Dalmatin tudi drugi natis Trubarjeve Pesmarice z naslovom:

TA CELI CA- / TEHISMVS, ENI / PSALMI id., q katerem glej pobliže str. 121.

Adam Bohorič¹),

porojen na Dolenjskem, in sicer Ungnadov podložnik, šolal se je 1. 1546. v Wittenbergu in postal tam magister pbilosophiae, osnoval na Krškem v lastni hiši šolo za sinove dolenjskih grajščakov, prišel leta 1566. v Ljubljano za ravnatelja stanovskim šolam, katere je vodil do leta 1582., potem pa tam v pokoju živel do leta 1598.

Ker se je bil na Nemškem šolal pod izvrstnim humanistom Filipom Melanchthonom in ž njim občeval pobliže, seje bil v jezikih izobrazil tako temeljito, da je glede znanja jezikov prekosil vse tadanje slovenske pisatelje; po njegovem navodu: Elementa le (!) L a b a c e n s e t r i u m 1 i n g u a r um latina, germanica et sclavonica, Laibach gedruckt. bei Johann Manlius, 1. 1584. se je poučevalo v prvih razredih omenjene šole.

Ko se je določilo, da se je izdajal Dalmatinov prevod svetega pisma, ukrenil je dotični pregledovalni odbor, da se ima določiti jednotna pisava, in naložil Bohoriču, naj napiše slovnico; ta slovnica je za oni čas vrlo delo in ima naslov:

A r c t i ca e h or u 1 u e²) succisivae de Latino - Carniolana Literatura ad latinae analogiam accommodata, unde Mosho-viticae, Kutenicae, Polonicae, Boemicae et Lusaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot Cyrillicam ortho-graphiam et Glagol i ticam et in his Rutenicam et Moshoviticam orthographiam continentes. Adami Bohorizh. Vsaki jazik spoznati hošte Boga .... Vsaki jezik bode Boga spoznal. Omnis lingua coniitebitur deo. Rim 14. Vitebergae 1584. 8°. 1864-66. Predgovor³) je namenjen sinom štajerskih, koroških, kranjskih plemenitašev in govori o važnosti in prostranosti slovanskih jezikov, dasi precej pretirano, razlaga imena poprej slovanskih krajev in

^l) Šaf., 16. - Fekonja, Početki 107. - Th. Elze, Die slov. prot. Gea. 29.

») J. Marn, Jez. XXI. 8—10.

³) Prevel J. Marn, Jez. XXI. 69—68.

mest, omenja s hvaležnostjo svojega učitelja Melanchthona, se spominja slavnih rojakov, n. pr. Žige Herbersteina, in priporoča temeljito učenje slovenskega jezika.

V slovnici rabi člen, razločuje tri sklanjatve; ta oča, ta mati, tu pismu; tri vrste glagolov: sekam, pišem, ljubim; posebno obširno razlaga glasoslovje.

Poznejši slovničarji so daleč zaostali za njim. O slovnici njegovi govore obširno: Dobrowsky, Slavin 19 39. — Kop., 38—48. — Saf. 53.

Skrbno je sodeloval pri sv. Pisma posameznih delih, n. pr. Jezus Sirah, Salom. Pripuvisti, Pentateuch, posebno pri Dalmatinovi bibliji, in vinestil: »Ena druga Otročia Peisam, kadar se z' jutra gori vstane id.« v knjigi »Ta celi Catehismus« ') id. v' Bitembergi 1584, 241—7.

Fel icij an T rub ar⁸), mlajši sin Primoža Trubarja, porojen v Kemptenu okoli 1. 1553., se je učil kot gojenec v knezovem zavodu, leta 1580. predikant v Ljubljani, 1. 1591. postal pastor in superintendent nemškim in slovenskim Lutrovcem, 1594. tudi za vse Nemce na Kranjskem, bil pregnan 1598.1. iz Ljubljane in iz vseh avstrijskih dežel, seje skrival (potikal? Marn) nekaj Časa po gradovih na Slovenskem; konečno je postal pastor v Grilnthalu.

Zaslužen je za slovensko slovstvo v tem obziru, da je oskrbel izdajo knjige:

111SHNA / POSTILLA / D. MARTINA LV- / TIIERIA, id.

glej ves naslov str. 106 te knjigo.

Nemški predgovor je pisal Felicijan Trubar. Nato se pripoveduje, kako veliko dobroto je Bog skazal Slovencem, da imajo poleg drugih narodov tudi oni vse sv. pismo prevedeno. Potem se pripoveduje, da je to postilo poslovenil oče Trubar, da jo je pa s Felicijanom v Škocijanu zraven Turjaka pregledal in revidiral Andrej Savinic, 1595.

Skrbel je tudi, da se je na novo izdala Dalmatinova Molitve-nica in Pesmarica, Snoilšakov prevod Lutrovega katekizma.⁸)

') Šaf. 78.

^,J) Th Elze, Superintendent str. 62-69. — Idem, Die UniversitiU TUbingen str. 70. — Idem, Die alov. prot. Ges. 94. — J. Marn, Jezič. XXI. 11. — Fekonja, Portetki v Lj. Z v. 188(5, 282.

⁸) Th. Elze, Die UniversitiU itd. 1 r.

Janez Tulščak.¹)

L. 1559. je deloval kot propovednik nove vere in je bil v Metliki leta 1561. dobro znan kot »gospod Janez« ; 1. 1561. postal je zraven Juričica deželni propovednik v Ljubljani, kjer se je oženil; 1. 1562. došlo je cesarsko povelje, naj se dene v zapor; v nastopnem letu bil je zopet na svojem mestu. Bil je strasten in tako svojeglaven mož, da je izgubil svojo službo. Odlikoval se je za časa kuge, izdal je tudi molitvenik; radi tega so ga izbrali v deželno delegacijo, da pregleduje Dalmatinov prevod svetega pisma, imenovali ga tudi deželnim propovednikom; v tej službi bil je umirovljen 1. 1589. in je umrl okoli 1. 1594. Izdal je:

Kerfzlumske²) LEIPE MOLITVE _SA / vfe potreibe ino Sta-nuve na vfa- / ki dan skusi ceil Tiedan, poprei v Bu- / kowiskim inu Nemfhkim Jesiki sku / si Jansha I Iabermana piflane, Sdai / pak tudi pervizh v Slouenfzhino ftolmazhene / Skusi / Jansha Tulfzhaka V LUBLANI / Skusi Jansha Mandelza v tim / Leitu M. D. LXXIX / 8°. 131.

Posvečena je knjiga gospema: Maria des Hrn Hansen Kosls zu Kalten Brun und Ganabitz Hitters Ehegemahl vund Margreth des Urn Georgen von Rain zum Starmal (Stermol) auch Ehlichem gemahel beyde geborne Paradeyserin Schwestern.

Nemški predgovor obsega dve, slovenski osem stranij, potem sledi kazalo na treh in tekst na 131 straneh.⁸)

») P. J. Safafik, 15, 140. — Jos. Marn, Jezič. XXI. str. 10. — P. pl. Radics, Kres V. 568-72.

Baumgarten, Nachricliten von merkwttrdigen Btichern, Halle 1758. III. 475. - Kopitar, Gramm. 449. - Šafafik, I. 140. — A. Fekonja, Počelki id. Lj. Zv. 1880, 232.

³) Izvod te knjige shranjuje se v knjižnici kopenhagskej; temu izvodu privezani ste knjigi:

TA ZELI / CATEIIISMUS, ENI / Psalmi, inu tih vegshih Gody / Stare inu Nove Kerfzhanske Peilme od Truberia, S. Krellia / inu od drugih slo-shene, Sdai / supet na nou popravlene i / nu sveliku leipimi Duliou / nimi Peifni pobulshane / V LURLANl / M. D. LXXIX, (glej str. 121 te knjige) in:

SALOMO / NOVE PRIPUVVI8TI / tu ie kratki leipi inu vfem (larim inu mladim Ludem / potrebni / navuki. l kusi .Juria Dalmatina / v Slovenfshino tol / mazhoni. Proverb. 1. 9. Timor Domini initium sapientiae. V LUBLANI. M. D. LXXX. Vse te knjige tiskal je Mandelc.

P r o t e s t a n t o v s k e c e r k v c n e pesmi.¹)

Trubar je takoj iz početka spoznal veliko moč, ki jo ima pesen na človeško srce; radi tega je koj v prve svoje knjige vplel nekaj pesmic (glej spredaj Abecedarium in Catechismus).

To je vplivalo tudi na druge reformatorje, da so se poskusili v tej stroki, n. pr. Matija Khlombner, Gregor Vlahovič, Jurij Juričič, Jurij Zvečič, Matija Zivčio in drugi.

Khlombner je bil 1. 1529. deželni pisar, v letih 1548—49. v službi na kranjskem vicedomskem uradu, je leta 1561. izgubil vse deželne službe in bi bil moral 1. 1564. v ječo, kar se pa ni zgodilo.

Prišel je na glas, da je zelo boječ, in mislil je, da je Trubar razširjal to neugodno mnenje o njem; zato mu je bil potem za vselej nasprotnik.

Vlahovic iz Metlike, prijatelj Khlombnerju, je 1.1559. v Metliki razširjal protestantovstvo in jo moral zato mnogo prestati. Ker ni razumel ne nemški ne latinski, se je osobito naslanjal na Trubarjeve knjige. Hrvatski ban grof Peter Erdody podelil mu je 1. 1562. proštijo bratovščine Božjega telesa v Metliki, katero je odstopil za letnih 24 gld. Dasi mu je ljubljanski škof prepovedal vso škofijo, propovedoval jo 1. 1567. v Novem mestu, dobil 1. 1570. letno plačo (80 gld.) od kranjskih stanov, prepovedoval je v Brežcah, podpisal 1. 1580. formulo Concordiae in je umrl 1. 1581.

Juričič, (Jurij Kobila)²), Hrvat iz Vinodola, je bil poprej katoliški duhovnik in jo v Ljubljani propovedoval 1.1558. v »Nemški hiši« v protestantovskem smislu; to mu prepove generalni vikarij Skofic. Zato so mu stanovi 1. 1561 — 62. v Trubarjevi odsotnosti od-kazali evangelsko Elizabetsko cerkev L. 1562. je pomagal Ungnadu v Urahu, 1. 1563. propovedoval je v Ljubljani in v Kamniku, bil I. 1565.

') Tli. Elze, Die slovenischen protestantischen Gesangsbiicher des XVI. Jahrhundertes. Venedig, Verlag des Verfassers 1884, 8, 38.

^J) Sodeloval je pri knjigi: Postilla.....od Joan. Spangenberga (skusi

Sebastjana Krella V Lublani 1578, in pri prevodu »Novega zakona« na hrvatski jezik. Anton Dalmatin in Stepan Istrianin. V Tibingi 1563. — O Juričidu sploh: Valvasor, 11. 434. — Schnurrer, Slav. lUicherdr. 54. — Pohlin, Cam. 21). — Kop., Gramm. - Metelko, Gr. Lehrg XXI. - Šaf., 14, 16. 156. — Job. Georg's Schell-horn's Ergčtzlichkeiten aus der Kirchenhistorie III. 1764, 806 —11. - Lj. Zv. 1881, 776. — A. Pekonja, PoCetki id., Lj. Zv. 1886, 2, 32. — Th. Elze, Die slov. prot. Ges. 6—7.

drugi dijakon v Ljubljani, leta 1574. vojaški kapelan, umrl pa 26. oktobra leta 1578.

Ti možje in njih prijatelji so začeli prelagati cerkvene pesni na slovenski jezik; Khlombner jih je pa zbiral in jih 1. 1561. pokazal Trubarju vrnivšemu se iz Nemčije ; Trubar jih radi pomanjkljivosti ni odobril, češ, boljše so dobre latinske ko slabe slovenske. Vender se je glas raznesel o teh pesnih, in župnik Weiksler je Khlombnerja prosil zanje. Pošlje jih torej Khlombner po Juriju Zvečiču in Juriju Juričiču, ne da bi Trubar kaj vedel o tem, Ungnadu, ki jih natisne z naslovom:

ENE DVHOVNE / PEISNI'), KATERE SO / SKVSI PRI- X, /rf| MOSH TRVBERIA VTA / flouenfki yefik i ftolmazhene, inu vshe / feday k drugimu maly / drukanu (!) / Sa leteimi ye tudi en drugi doil kerfzhankih peifni. ®eiftlid)e Sicbcr in ber 2£in« / bifdjcn ©prad). / Sampt anbcru jnget^nnen ^falmen onnb Sljrift* ltd)cu Steber«, n?oIdjc Don ettlidjen / cjHttljcrjigc« Sfjrifte«, aufj ber bcntfdjcn @prad) in bie Si«bt)cfye toerbolmetfdjt, / jo fyenutd) ein im anbcru tljcil bi- j fe8 $itd){ci«3 gefnnbcn loorbcn / EPHESIEM 5. / Gouurite mei fabu od teih Pfalmov inu duhovnih peifni, inu duhovne peifni / puite temu golpudi notri va / shem fertzi etc. /*/. VTVBINGUE/ . 1563^

Pesmarica ima 205 stranij in sestoji iz dveh delov; v prvem delu do strani 38. se nahaja sedem Trubarjevih pesni; drugi dol ima ta-le naslov: ENE DVHOVNE / PEISNI 1NV NIKI-/ TERI PSALMI, KER SE SKVSI VSE / leitu vkershanski Cerkui poio, ketere so fe- / dai na peruitzh fculi nekatere brumne ker- / shenike, is Nemskiga pifma, V flo- / ueinski ielik illol-mazhene / inu drukane. // 5)cr anber tlicil ber ii>tnbijd)cit / ^falmeu tntb geiftlid)cu / ^iebern. / COLOS. III. Vzhite inu opominaite femi fabe, llemi Pfalmi, shual- / nimi inu duhounimi lepeimi peifnami, / inu puite timu Gofpudi nom / vashih herzeih. / (!) Na str. 40 je »EN KRATEK REGI / fter«, potem od strani 41. do 204. je šestdeset pesnij, ki so nanašajo na stvarjenje, veroizpovedanje, očonaš, krst, obhajilo id.; pri nekaterih so navedene prve besede nemških napevov, po katerih se imajo peti, ji. pr. »Der Tag der ist so 1'rcundenreieh«. Pri 25 pesmicah stoje začetnice imen pisateljev, n. pr. G. J. (— Georg Juričič, 8 pesmic). (P. T. Trubar 1 ;

^J) Th. Elze, Die slov. protest. Ges. 10 — 11.

»Oče naš« v vezani besedi iz Abecedarija leta 1555). L. Z. (Lukas Zweckel¹) 3); H. K. (morda Hans Kiesel²) 12 p.); G. R. (morda Kaspar Rokavec³) 1 p.); brezimenske pesni so nekatere morda Khlombnerjeve.

V pesmarici pa je bila tudi ena pesen, v kateri so se zasmehovali katoliški duhovniki; to je jako neugodno dirnilo Trubarja in kranjske stanove. Trubar je sicer sam želel primerno in dobro urejeno pesmarico, pa vender je imel zdaj mnogo drugega potreb-nejšega dela, prirejal je namreč cerkveni red; vsled povelja nadvojvode Karola moral je 1. 1565. zapustiti Kranjsko za vselej. Ko se je nekoliko udomačil in izdal »Psalter« in konec drugega dela novega zakona, je začel zbirati, popravljati in pomnoževati stare in nove slovenske cerkvene pesni in jih je dal natisniti z novimi sekiricami z dopisom gospodu plemenitašu Juriju Kiesel-u 1. 1567. o Leta 1570. se je pesmarica natisnila na novo."¹) Dozdaj se še ni našel nobeden izvod teh izdaj; znana pa jo tretja izdaja z naslovom: TA CELI / CATKII1SMYS id., o katerem smo govorili pri Trubarju y sub. 13.)

Sodelovali so pri tej tretji izdaji razven Trubarja še Krelj (10 pes.), Jurij Dalmatin (1), Luka Klinec (1), Trubar je prevel te-le nemške: »Erhalt uns Herr, bei deinem Wort«, »Komm, heiliger Geist«, »Nun bitten vvir den heiligen Geist«, »Gott, der Vater, \volm' uns bei«, »Mitten wir im Leben sind« in 2., 14., 15., 82., 83. in 128. psalm.

Za vzgled bodi četrta kitica Kroljevega prevoda nemške pesni: »Verleih uns Frieden«.

Satu te vsi sdaj prossimo, Do vsi tudi bodemo Resheni skusi tvojo roke Tebi dali zhast ter hvalo, Vselej ter vekoma.

Krelj jo bil med tem umrl, Trubar in Dalmatin sta dalje /ft. zlagala pesni; sad tega truda je bil: Try Duhousko Peifsni. /

') L. Zweckel je bil trgovec 1. 1561., ud ljubljanskega starešinstva, bližni sorodnik Trubarjev. — Tli. Elze, Die slov. prot. Ges. 12.

^a) Je bil 1. 1568. vojaSki blagajnik na hrvatski in primorski granici, pozneje cesarski svetnik, kranjski deželni upravnik, vitez.

³) L. 1547. vikarij pri stolni cerkvi ljubljanski, zapustil I. 1548. s Trubarjem Kranjsko, bil 1.1559—62. protestantovski propovednik v Kranju.

⁴) Th. Elze, Die slov. prot. Ges. 18.

V TI ENI, IE TE / CINQVE (?) BOSHYE / SVPER NEE SOV-RISHIKE, TOSH / ba inu Molitou. Vti drugi inu trety fe vuzhi inu / praui od prida inu dobrute Chriftu- / feuiga Goriuftanena inu hoienia / Vnebeffa. Od Primosha Tru- / beria vnega vnu-uizhni dol / gi teshki bolefni slo- / shene. // PER TIM SO ENI PSAL / mi inu ena Boshizhna peiifen, od Ju / ria Dalmatina inu Jansha Shvvageria, tolma- / zheni. @ttlid)c ©eiftlidje ©cfčiiig / jnbor nid)t gebrncft. V TIBINGI. / M. D. LXXV. Pesmarica ima šestnajst -otmnij in obsega tri pesmice od Trubarja, štiri od Dalmatina, dve brez imena pisateljevega in eno od Ivana Svajgerja. Vse te pesni so prešle v četrto izdajo »Pesmarice«. Dalmatinov prevod psalma XLV1: »Deus noster refugium«. (Ein' feste Burg) navaja Th. Elze, Die slov. prot. Ges. 23.

Dalmatin in Jurij Iviesel sta naganjala Janeza Mandelca (Hanns Mannel), da je leta 1575. v Ljubljani ustanovil tiskarno, kjer se je tiskal:

PASSION / TV IE BRIT K V j[ TERPLENE, INV TVDI. / Tu zhallitu od fmerti vftaiene, inu / v Nebu hoiene, Nafhiga GO-SPVDI Jesufa Chriftufa, is vfeh Ilirih / Evangelittou sloshenu: Sred eno / potrebno Pridigo: inu eno Peifno, vkateri ie Ceil Paf-lion sapopaden. / (Majhna arabeska). Dcv gan^c aufj

alien, / bier (Suangelifteu, in bie 5Bin/btfc^e fprad) ncrbolmctfd)t / t)nrd) ^sJJt^v. ®corgium Dalmatinnm, / (S. Siattbfdjafft in Grain / ^rebicanten. // DRVKANV VLVBLANI. /_Skusi Jonannela Man-delza. s". 107 sir.

Naslov in trojo v pasijon vtiskanih lesorezov so lepi; na drugi strani naslovnega lista se nahaja Efa. 53. »On (Christus) ie sa nashiga pregrefhenja volo rajnen . . . ali Gospudi je nas vfeh grehe na nega vergal id.« Str. 2—5 ima nemški dopis gospodu Ahaciju plemenitemu Turjaškemu, kjer pripoveduje, zakaj da je prevel pasijon, namreč: »seinem Vaterlando zu dienen«; datovan je predgovor 12. marcija lota 1576. Str. 6—27 ima slovenski predgovor; str. 27 b in 28 sta prazni; pasijon sega do str. 32 6; od tam do str. 43 se razteza »Tu zheftitu od smerti vstaiene«. — Str. 44 začenja: »Ena leipa in potrebna pridiga« .... do str. 63. — Nastopnih šestnajst stranij, čijih dve sta prazni, so po tisku razločuje od poprejšnjih in ima naslov:

passion/ IS VSEH STIHU i [ EVANGELISTOV VLETO

Peifsen, od Juria Dalmatina, sdai peruizh / sloshen, vti vishi

kakor ta Nembshki. O / SDfenfd) betoeiu betu ©ilitbe grojj. / Ali kakor ta flovenska peifsen: / Sveti Paul venim lilti // (Arabeska). DRVCANV VLVB / lani Skufi Joannefa Man- / delza. M. D. LXXVI.

Pesen ima trideset kitic po dvanajst vrstic in se je tudi ponatisnila v četrti izdaji slovenske pesmarice. Ne dolgo potem izide:

TA PERVI / PSALM SHNEGA / TRIIKM1 ISLAGAMI / Htroshtu vsem kerszhenikom, kir od Turkou inu Pajieshnikou sijlo terpe, De ie v ti nih praui Veri ne sblasnio inu od nee / ne pado. // Psal. 1. / Novit Dominus viam iuftorum; at iter / impiorum peribit. // Der crft 'p[aim $>auib3, mit bremen ?rufjte* gungeu, junt STroft bcu / bctriibtcu (Sfjriftcn, fo t?ou Xurfcn mmb / pifteu v>erfotgt morbeu in ©c /fangn>ei| geftellt,J[ M.D.LXXIX. Ta mala knjižica šteje samo šest listov (8"), obsega štiri pesmice (tri izlage 1. psalma) in večerno molitev Trubarjevo. Te izlage nanašajo se tudi na osobe, n. pr. na P o 1 i d o r a M e r č e n i k a = Polidorja pl. Montagnana, ki je bil prošt v Ljubljani, župnik v Žalcu, potem na Krškem in konečno prošt v Novem mestu, in na Matijo Mercino, župnika v Kranju in Kamniku; oba sta ostro postopala proti protestantom.

Nato je prišla na svetlo četrta izdaja pesmarice z naslovom: TA CELI / CATEHISMVS»), ENI / Pfelmi, inu tih vegshih Gody / Stare inu Nove Kerfzhanske / Peisni od P. Truberia, S. Krellia / inu od drugih sloshene. Sdai sopet na novo po-praulene, i- / nu sveliku leipimi Duhou / nimi Peifni ])obul / shane. (Arabeska) VLVRLANI. / M. D. LXXIX. A*j <*Af*r>tT/ Ta izdaja v 12° ima 12 listov, 177 štetih in tri neštete strani. List 2—6 obsega nemški dopis plemenitašu Juriju Kieselu, list 7 do 12a slovenski predgovor iz 1. 1567; str. 1 —177 tekst; str. 177 do 80 abecedno kazalo pesnij, kojih je 62; Trubarjevih je 27; Kreljevih 11; Dalmatinovih 17; po jedna Klinčeva in Svajger-jeva; štiri stare in ena brez imena zlagateljevega.

L. 1584. je bilo plodovito za slovensko slovstvo; razvon Bohoričeve slovnice in Dalmatinovega molitvenika: »Karszhansko id.« je zagledala beli dan peta izdaja pesmarice z naslovom:

^l) Se nahaja v Kopenhagnu.

TA CELI CA- / TKH1SMVS ')_? ENI / PSALMI, INV TEH / - ^ ''r VEKSHIH GODOV, STARE / inu Nove Kerfzhanfke Pejfni / od F. Truberia, S. Krellia, inu od dru- / gih sloshene, inu s' doftimi lepimi / Duhounimi Pejfni pobul- / fhane. / Coloss. 3. / Verbum Christi habitet in vobis abundanter: / in omni sapientia, do-centes et commonentes / vofmetipsos in Pfalmis & Hymnis & Cantieis / fpiritualibus, in gratia canentes in cordibus ves / tris DEO. j/ v BITEM BERGI / ANNO M. D. LXXX1V. Ta jako lepo urejena knjiga v 8° ima 16 listov, 275 štetih in pet neštetih stranij, obsega 79 pesnij z 61 napevi in 15 lesorezi; ti imajo znak 4±_ in letnico 1551.

Nemški dopis gospodu Juriju Kieselu ni Trubarjev iz 1. 1567. nego Dalmatinov in pripoveduje, da je Trubarjeva pesmarica prinesla mnogo dobrega sadu in odpravila marsikatero nepošteno pesen in poučila dosti kristijanov, ki so zdaj Bogu hvaležni za to. Nato sledi slovenski predgovor. Število psalmov se je pomnožilo na dvajset; enajst novih je pridejal Dalmatin, enega je prevel Adam Bohorič.

Bržkone se je dosti izvodov natisnilo, ker je preteklo 11 let, predno je pošla ta pesmarica. V tem so pomrli Trubar leta 1586., Dalmatin 1. 1589. in Spindler 1. 1591., ki je bil superintendent za vso evangeljsko cerkev na Kranjskem; po njegovi smrti so za sk)-venski del imenovali leta 1594. Felicijana Trubarja, sina Primoža Trubarja. Poleg drugih knjig (glej: Felicijan Trubar) je oskrbel tudi novo pesmarico z naslovom:

TA CELI I CATE1I1SMVS, ENI / PSALMI, INU TEH VEK- / sliih Godou stare inu Nove Kerzhanfko / Pejfni, od P. Truberja, S. Krellia, Jurja Dalma- / tina inu od drugih sloshena inu s' do- / tteimi leipimi Duhovnimi Poj / lini pobulfhane. /*/ COLOSS. III. Verbum Christi habitet in vobis abundan-/ ter: in omni sapientia, docentes & commonentes / vofmetipfos in Pfalmis & Hymnis & Cantieis / fpiritualibus in gratia canentes in cordibus ve- / Ilris I)E(). / (arabeska) / TIB1NGI / Skusi Georga Gruppenbacha / Anno 1595. /

Ta pesmarica obsega v 12° 24 neštetih, 455 štetih stranij, 103 pesmice z 69 napevi, nemški dopis Juriju plemenitemu Kieselu,

') Se nahaja v knjižnicah v Ljubljani, v Monakovem, v Draždanih, v Berolinu in v Londonu.

potem slovenski predgovor, nato od str. 1—455 pesni, med temi jih je zložil ali prevel Marka Kumprecht sedem¹), Janez Snoilšik dve.²)

Ostali katekizmi iz p r>o t e s t a n t o v s k e dob e.³)

1. Uže poprej kratko omenjena »Otrozhia J_ Biblia. // (Sin .$anbtbiid)lciu, / bariun ift untcr anberett ber / (Sated)i3mu3 Don / fUnffcrfpra* / d)cu. »fcgenšpurg, ŠBurgev 1566« v 8° obsega 66 listov; na koncu je lesorez od Hansa ScheulTelina. Pisan je katekizem in flanonifd)cr i? flooenifdjcr), bcntjdjcr, fatciuifdjcr, itatienifdjcr uttb bofjmifdjer ©pradje. V slavonskem (!) jeziku so: »Regulae vitae christianae. Antitheses Papisticae et Evan-gelicae lidei.«

Tako navajajo naslov L. Rosenthal, Antiq. katal. XXXIX, str. li>3, štev. 895 in njegov Katalog 55, (Bibl. Slav. V.) str. 16, št. 243. — Kukuljevic, Bibliogr. Hrvatska, Zagreb I860, št. 1355 in Mittheilungen des hist. Ver. tur Krain 1862, str. 1 1.

2. Cateehesis Slavica (Sob. Krelj) je bržkone spis: _M<Snmme djrijtlidjer Sefjre", kateri je Krelj 1. 1863. po Mat. Khlombneriju poslal Ungnadu v Urah. Rabil se je ta katekizem v drugem oddelku prvega razreda deželne šolo v Ljubljani. (Th. Elze; Die Superintenclenten id. str. 37; — —Die slov. prot Kato-chismen des XVI. Jahr., Jahrbuch der Gesellschaft fttr die Geschichte id.)

3. Catechismus Germanicus et Sclavonicus. Dalje o tem katekizmu no znamo ničesar, kakor to, da se je leta 1584.

') M. Kumprecht iz Ljubljane je pohajal 1. 1577—82. protestantovske šole v Gradcu, od 1. 1582. v Strassburgu, l. 1588. predikant v Ljubljani, bil v dveh vojskah proti Turkom vojaški kapelan, pregnan 1. 1598., pa po deželnih stanovih gmotno odškodovan.

^J) Janez Snoilšik, iz Ljubljane, jo za rana izgubil očeta in šel I. 1583. z Ad. Bohoričem v Wittenberg, >e šolal v Schulpforti in Wittenbergu, 1.1588—90. učiteljeval na deželni šoli v Ljubljani, nadaljeval svoje študije v Jeni, leta 1592. predikant v Ljubljani, 1. 1594. šolski in cerkveni nadzornik, iz Kranjske pregnan, šel na Hrvatsko k grofu Juriju Zrinjskemu, se vrnil na Kranjsko, zbežal vTtlbinge, 1. 1(502—9. učiteljeval v Sonntheimu, I. 1609—15. predikant v Hernalsu pri Dunaju, umrl leta 1617. Raupach, Evang. Oesterreich 111. 329 1'resbyteriologia Austriaca 170. — Th. Elze, Herzogs Ueal-Encyklop. XXI. 372.; Die slov. prot. Ges. 36. — Šesta izdaja pesmarice se nahaja v lic. knjiž. v Ljubljani.

^:|) Th. Elze, Die slovenischen protestantischen Katechismen des XVI. Jahrh. (Jahrbuch fiir die Geschichte des Protestantism us in Oesterreich. Wien 1893, 97—100.)

rabil v deželni šoli v Ljubljani, in da ga je natisnil Mandelc v Ljubljani. (Dimitz, Gesch. Krains III, 192. — Saf. I. 115. — Th. Elze, v zgoraj omenjeni razpravi. Važna in bolj znana pa sta naslednja dva katekizma:

4. TA KRATKI / VVIRTEMBERSKI / CATECHISM'VS, ALI / ty potrebnifhi fhtuki / prave isvelizhanfke Vere, sred enimi krat- / kimi vfakdaj- / nami molitvami inu Hifh- / no Tablo. I/ poljan SBrertfcen <£ated)ifmu3 / Sinbifdj. // Marc. 10./ Puftite Otrojhighe k'meni pryti, inu ym ni- / kar nebranite: Sakai je krajleftvu / Boshje. // VVITEBERGAE / Excudebant Hseredes Johan. Cratonis, / Anno 1585. /

Ta knjižica v 8° ima 24 zaznamovanih stranij in obsega tudi kratke molitvice in hišno tablo. Drugi list ima pravopis in kratek abecednik ; v knjižici se nahaja osem lepih lesorezov; na listu B 4b je natisneno: »Koku ima en karszenik vjutra inu vezher Boga sa-hvaliti in To njemie porozhiti«. Bržkone je Benedikt Pyroter, učiteljski sin iz Ljubljane, ki je bil 1. 1585. v Wittenbergu, provzročil tisk tega katekizma; priredil ga je morda Jurij Dalmatin.

5. KATE- CIIISMVS DO- / CTORIA MAR- ,/ lina Luthra./7 SRED NEKOTE»/RIMI VPR()SHNA-\ mi, kakor bodo teifte v'ti Karfhanski / Cerqui v'Syrendorfli, v'dulaj- / nim Oefterrejchi dir-1 shane. // ISLOSII EN SKVSI / PIHLIPPA BARB A- / ta, e-c. v'Nemfhkim / Jesiku. // SDAI PAK SNOV / Tolmazhen na Slovenski ali I Krajnfki jesik, / SKVSI //Jansha Snoilfhika. / DRV-KAN v'TlBlNGl, SKVSI / Goorga Griippt-nbacha. / Anno 1595. Naslov je v olepšanem okviru; 1., 2., 5., 6., 11., 15., 19. in

20. vrsta so rudoče. Str. I 4 obsega predgovor Cyriaka Spangen-berga; str. 5-43 dopis propovednika Filipa Barbata: TEI DOBRV-/ 1101 ENI GOSPE I, I Gofpej Vrfhuli od / Zelkinga / v Syrendorfli id. rojeni od / Praga, id. moji gna- / dlivi Gofpej, inu / Botri /; v Syrendorfli ta 3. Maja, M. D. L. XXII. V. G / Podloshni / Philippus Barbatus / Gerlieus, Pridigar. / — Str. 44 je prazna; str. 45(—181) Lutrov katekizem v šestih delih: str. 182(—185) TA IVTROVI / INV VEZI IERNI / SI I EG EN. KOKV EN / lllfhna Ozlia ima fvojo Dru- I shino s'Jutra inu v' Ve- j zher vuzhit mo-/ liti. Str. 186 (do 193) MOLITVE id.; str. I94(-210) IIISHNA TABLA id. Na zadnje je kratka pesmica, ki jo objavimo drugod.

Filip Barbatus (Bartmann) jo bil iz Goroldshofa na Frankov-skem doma, se je učil v Wiirzburgu in v Lipsiji in je prišel vsled

povabila Krištofa pl. Zelkinga v Svrendorf na Nižje Avstrijsko. Po nadutem vedenju in po osobno strastnih spisih se je spri celo se svojimi verskimi somišljeniki. Uprl se je »Avstrijski cerkveni agendi«, natisneni 1. 1572. Pri cerkvenem nadzorovanju 1. 1580. se je uprl raznim naredbam, pa vender ga je ščitila vdova Uršula pl. Zelking. Ko je pa na prižnici raztrgal od deželne vlade uvedeni Gregorijanski koledar, je bil obsojen in izgnan iz vseh kraljestev in dežel cesarjevih.

To je bila zadnja knjiga protestantovske dobe na Slovenskem, kakor prva natisnena v Tilbingah.

Zanimljiv pa je ta katekizem') radi tega, ker nahajamo v njem prve kali posvetnega pesništva, kajti na str. 110. ima v odgovor na vprašanje: »Kaj Doctor Luther od probifhtva piše v« to-le pesmico:

Tu fo gvilhnu dobri Moshje, On bo branil de nym Hudizh,

Kir se k¹ eni Sheni drushe. S¹ kunfhtjo nebode fkodil nizh.

Ta Shena je vredna zhafti, Ta Mosh more lam Hlapez bit,

Kir lvoiga mosha nepufti. Zhe hozhe Hifhi proustourit.

En Mosli ima rad poterpit Gofpodinja sa Deklo lluj,

Sheno sa Svinjo neimit. Zhe hozhe fhaffat ta prid iVoj.

Shena mora saftopna bit Drushina ta nizh nesposna,

Moshke navade fe vuzhit. Koku fe pohifhtvu rouna.

Taku bode Bug gnado dal, Satu kir nizh ni lattniga,

De nym bo Sakon dobru djal. Nebodi flie kai pridniga.

Kajkavski pisatelji.

Kakor se je omenilo v staroslovanski dobi, jo ozemlje Slovencev bilo takrat bolj razširjeno kakor zdaj; stanovali so skupoma tudi v sedanji Hrvatski in v južnozapadni Ogrski; za časa obrskih in turških vojsk je mnogo Hrvatov pribeglo iz Dalmacije do srednje Save in Drave*) in se tam naselilo. Vsled tega sta se tam križali slovensko in hrvatsko narečje, iz česar je nastala »kajkavščina«; ljudje, kateri govore to narečje, nazivajo se »Kajkavci«. Ime prihaja od vprašalnega zaimena kaj? Stokavci, Cakavci se imenujejo tisti,

') Tega katekizma se je natisnilo 51)0 izvodov,

^s) Kajkavščino govore prebivalci varaždinske, zagrebške, križevaške županije in nekaj v Medjimurju. Treba je potegniti črto od Drave pri Pitomači nad Viro-vitico mimo Belovara in Girkvene, kraj Kapele do Lipoglave; odtod po Moslavini do sola Lonje in Jasenovca ob Savi; polom do Petrinje in Karlovca, nalo k severo-zapadu prek Draganiča, Krašiča, okolo Žumberka, preko kranjske meje pri Dragi. — Jagic, Knj. 1. 304. — Nekaj Kajkavcev je živelo tudi po saladski in samojski županiji.

katerim rabi za isti pojem što ali ca. Kajkavciso prebivalci varaždinsko, zagrebške županije do Kolpe in križevske s polovico bivše varaždinske krajine in Medjimurja. To kajkavsko narečje je jako podobno našemu slovenskemu; zato ga imenujejo kajkavski pisatelji XVI. in XVII. veka prosto »slovenski jezik« in pokrajino »slovenski orsag« (= dežela). Kopitar, Miklošič in Jagic prištevajo tedaj kajkavščino k slovenščini, Safarik, Pypin in večinoma Hrvati k hrvaščini.¹) Lju-devit Gaj jih je v književnem jeziku združil s pravimi Hrvati, dočim so po državni upravi uže izdavna ločeni od Slovencev. Do leta 1835. tedaj smemo Slovenci kajkavske pisatelje uvrstiti v zgodovino naše slovstvenosti.

Na Ogrskem in v Zagrebu je stoletja vladala latinščina, — na Ogrskem celo v javnem življenju — in je gotovo tako mogočno vplivala na duševno gibanje v Kajkavcih, da je slovenščina jedva životarila pri božji službi. Razširjajoče se protestantovstvo vzbudilo je tudi pri njih narodni jezik, ker je bil najboljše sredstvo za novi nauk. Prvi oznanjevatelji Lutrove vere so se pri svojem delu ozirali sicer na vse južne Slovence, pa so vender prezrli Kaj kavče, ker so morda mislili, da ti itak razumejo njih knjige.

Tudi v Kajkavcih jo stan plemcnitašev mnogo pripomogel, da se je jelo širiti protestantovstvo ; premožna rodbina grofov Zrinjskih je imela mnogo posestev v Medjimurju, kjer je bilo središče kaj-kavskih protestantov. Mladi grof Juraj Zrinjski, sin sigetskega junaka Nikolaja, osnoval jo v Nedolišču 1. 1570. tiskarno za tiskanje prote-stantovskih knjig, katere je tiskal iz Also Lendve poklicani tiskar Rudolf Hofhalter.

Mihalj Bučic,*) hrvatski plemič in župnik v Belici v Medjimurju, bil je prvi kajkavski pisatelj in je izdal: Korztanski nauuk . .. Vu Nedelischu, med 1.1565. in 74, (katekizem za luterane). Prevel je pre tudi sv. pismo nove zaveze in sestavil več bogoslovnih del, o katerih zdaj ni sluha ne duha.

') Pregovori, kojc je objavil pl. Radics v Kresu 1.1882. (1. jun.) iz Megiser-jeve knjige Paroemiologia, tiskane 1.1592. v Gradcu, niso slovenski nego hrvatski; glej: Lj. Z v. 1882, 562.

») J. Marn. Jez XXI. 14—15. - Po Šaf. 11.365 je naslov njegove knjigo: Kerstcanski navuk. — Kukuljevic pravi, da je Se napisal: »Katekizem za luterane« in delo z latinskim naslovom: Contra praesentiam Corporis et Sanguinis Christi Domini in Sacramento Kucharistiae. Obe knjigi 1. 1573. v NedeliSdu pri Rudolfu Hofhalterju. Ta dela so posvečena kralju Maksimilijanu. Ljubič, Ogledalo II. 616.

Meščan in beležnik varaždinski J a noš Pergošic »obrnol je na slovienski jezik« Verboczvjev ogrski zakonik: »Decretum, kote-roga je Verbewozi Istvan diachki popissal, a poterdil gha ie Lafslou, koterie za Mathiafsem kral bil, ze vfse ghospodo i plemenitih ho-tieniem, koteri pod Wugherfske eorune ladanie fslisze, od Ivanussa Pergossicha na sslovinsshi jiezik obernien, stampan v Nedelischu leto nassegha zvelichenia 1574«, (Saf. II. 348).

Tretji kajkavski pisatelj je Anton Vramec, doktor modro-slovja, kaplan sv. Jeronima v Rimu, Častni kanonik zagrebški in župnik »in Rain« (morda Brežice) in v Varaždinu, konečno župnik pri sv. Marku v Zagrebu.

Ljubic (Ogledalo II. 517) piše, da je izdal »Dielo o evangeljih za nedelje in praznike« ; Kukuljevie (Bibliografia hrvatska, Zagreb 1860, dio stran 178) misli, da je to dvojno delo, ker navaja sub št. 2062 »Postila svetih« naslanjajo se na Bede kovica Natale Solum. P. II. str. 126; sub št. 2063. »Prodečtva« naslanjaje se na Ker čeli ea Historia E. Z. p. 252. Poznejša raziska vanja so dokazala istinitost tega mnenja, samo da so knjigi navedeni z naslovom: »Prodečtva« ne more natančno določiti naslov; na zadnjem listu te knjige stoji: STAMPANOV SZLOBODNOM KRALEVOM V AR V Varafdine po June Manline M. I). LXXXLI. Prvi del ima naslov: POSTILLA VESZDA Z NOV1CH ZPRAVLENA SZLOven-fzkim iefzikom po godoune dni, na vfzo leto, PO ANT. VRAM( ZV SZ. Pisma Doctoru. Pfalm 118. Domine gressus moos dirige. STAM-PANO V SLOBODNOM Kralievom VaratTu Varafdinu M. D.LXXXVI.

Listov je bilo kakih 116 do 118. V knjigi se nahaja mnogo aoristov in imperfektov.

Zastopal je Vramec zgodovinsko stroko izdavši knjigo:

Kronika kratka m szlovenzkim jezikom zpravlien^ v Lublane po Ivane Manline leta 1578. in potem zopet tiskana istega leta 1578.: Kronika veszda z novičk zpravliena Kratka Szlovenzkim iezikom po D. Antolu Pope Vramcze Kanouniku Zagrebechkom. Ps. 118. Domine gressus meos dirige. Stampana v Lublani po Ivane Manline leto 1578. 4°. Listi IV in 65. Pravopis je ogrski: z — z\ ž = s; s — s; sz = ss; 5 = s; /s = ss; c — cz; č — ch\ sch — Šč.

Za vzgled bodi nekaj stavkov: I luni ali Vogri velika vnosina

drugoch v Panoniu ali Szlouenzku zemliu iezu dosli..... 928.

Honeti, kizo Zlouoni imonuiu, pobioni iezu ouo ureme na Niem-

czech .... 1488. Ferdinandus Kral vchini na Horuateh i na Szlo-uenich Bana knesa Mikloousa Zrinskoga 1545.

II i e r o n v m u s M e g i s e r'), porojen v Stuttgartu, šolal se je v Tubingah, kjer je postal magister 1. 1577., potem je šel v Padovo učit se pravoznanstva, zasebno podučuje dva štajerska plemenitaša (Stubenbcrga); 1. 1590—91. je opravljal službo ravnatelja evangeljske deželne gimnazije v Celovcu. Vrnivši se na Nemško je postal učitelj zgodovine v Lipsiji in umrl 1. 1616. na potovanju v Line.

Bil je zgodovinar nadvojvodov in stanov avstrijskih. Njegove službe so ga dovele na to, da so je učil tudi slovenščine; pečal se je z našim jezikom morda najbolj kot ravnatelj v Celovcu, kajti v njegovem slovarju, ki ga takoj imenujemo, se nahaja posebno mnogo koroških besed. Slovar A ima ta le naslov:

1) i c t ion ar i um qua tvor 1 i ngvaru m, videlicet Ger-m a n i c a e, Lati n a e /111 y r icae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et I tal icae sivae Hetruscae. Auctore Ilieronymo Megisero. Graecii Styriae. Anno 1592. 8". Nekoliko besed bodi na ogled: Ancker, ankora, železna mačka, Carn. sidro. — Dichter, zmišlavec. — Ehi\ čast., Carn. slava dyka. — Draw, gospa, Carn. frava — Freventlich, prešern. — Jungfraw, dejčla, divica, divojka, gospodična. — Keller, kelder, Carn. pivnica, kliet, konoba, — Iiot, erdeč, čerben. — Schifferlon, brodovina, Carn. mornar ina

Pridejana je tudi kratka slovnica se sklanjo in spregali: Ta Gospud. Ta gospa. Ta oča. Ta mati. Ta dober, ta bulši, ta nar bulši. Jest Ti. Leta. Taisti. On. Kateri. Jest sem. Jest imam. Jest lubim (Jem ali očem. Imam, veim. Pišem, hodim.

I )rugo delo je: T h e s a u r us Po ly g 1 o 11 u s: vel Dictiona-rium Multilingue: ex quadringentis circiter tam veteris, quam novi Orbis Nationum Lingvis, Dialectis, Idiomatibus et Idiotis-mis, constans... a b Ilieronymo M e g i s e r o. — F r a n co 1-vrti a d M oejiu m 1603. 8° A-L. str. 1-872. M-Z. str. 1-751. O slovanskem jeziku pravi, da jo razširjen daleč po Evropi in Aziji, da ima dvajset narečij; da so sicer najimenitnejši jezici hebrejski, grški in latinski, da se pa nemškemu in slovanskemu jeziku ni treba umikati tem trem starim jezikom glede na bogastvo.

') Th. Elze, Die UniversitiU. str. 13. — Šaf., Gesch. I. 17. - J. Marn, Jez. XX., XXI. 15-10. - A. Fekonja, Lj. Zv. VI., 233-34. '') Vzglede iz obojih del navaja Marn, Jezič. 1. c.

Tretja knjiga ima naslov: Annales Carinthiae, L)as ist Chronica clos Loblichen Erzhertzogthumbs Kharndten (No-ricum Mcditerranoum) .... durch Hieronymum Megiserum Co. P. Caesareum, Weiland Ertzherzogen Carls zu Oesterreich llistoriographum Ordinarium: Nun aber Churfiirstl. Sftchs. be-stollten Historicum vnd Extraord. Professorem zu Leipzig. Gedruckt zu Leipzig durch Abraham Lamberg. Im Jahre 1612. 8°. XX. I. S. 1—955., 11. 956—179^.

Ta knjiga zanimlje nas Slovence radi tega, ker razpravlja našo zgodovino; opisavši ljudi in vladarje, običaje, mesta, trge, gradove, samostane, gore, doline, jezera, reke, imena in grbe duhov skill in deželnih veljakov pripoveduje, da na Koroškem skoraj ni kraja ne mesta, kjer bi se ne govorila dva jezika, slovenski in nemški. Razlaga pagansko dobo slovenske zgodovine, govori o Cirilu in Metodiju, o cirilici in glagolici, pa skoraj popolno molči o reformaciji,¹) možno radi tega, da bi se mu ne očitalo onostranstvo.

Razvidi se. da je knjiga blizu tako uravnana, kakor Valvasorjeva: Ehre des llerzogthums Krain.

C. Katoliška doba.

i. Splošni zgodovinski pregled.

Ko se je bila začela protireformacija in so ves pouk v roke dobili jezuvitjo, pokazali so se nasledki tega preobrata v njihovih gojencih. Rudolf II., brat Matije, je vladal samo sedem let (1612. do 19.) in ni ne od ogrskih, ne čeških, no avstrijskih stanov dobil dovolj pomoči proti Turkom. Prileten in brez otrok posinil je nadvojvodo Ferdinanda iz štajerske panogo, kateri je od Karola podeljene pravice zopet vzel stanovom v svojih dedovinah. Dasi je Cehom v Pragi in Ogrom v Požunu s prisego potrdil državljanske in cerkvene pravico, vender češki protestant je do njega niso imeli

^l) Vnd were /.war aucli von dieser Reformation nicht wenig zu schreiben, demnach durch dieselbige in den droyen Landen vast groil'e Veriinderung, so wol bei holies als niedrigen Standes Personen verursacht worden: weil ich aber gleichfalls hiervon, wie von dem vorhergehenden, mehrers Berichts bediirlTtig, mufs ichs auff das mal gleich auch darbey bewenden laflen.

nobenega zaupanja. Splošna nezadovoljnostjo rodila 301etno vojsko, ki je oškodovala Češko in Nemško, pa tudi vso Evropo (1618—48.).

Ferdinand je imel težavno stanje, ker so ga odstavili češki, moravski, šleski in lužički stanovi in za kralja izvolili Friderika, palatinskega volilnega kneza ; pa tudi za Cehe nesrečna bitka na Beli Gori 1. 1620. je Cehe zopet podvrgla Ferdinandu 11. Upornike je kralj izgnal, Češko izpremenil v dedno državo. Lužice pa 1. 1635. v praškem miru za vselej odstopil Saksoniji.

Od danske in ogrske strani je pretila nova nevarnost, ali Wallen-stein je rešil cesarja in dobil za to vojvodstvo Meklenburško. Ker pa je ta prestrogo izvrševal »povračilni edikt«, so protestanti in katoliki prisilili Ferdinanda, da je svojemu najboljšemu vojskovodji odvzel poveljništvo. Potreboval gaje v vojski proti Gustavu Adolfu, pa Wallenstein je storil smrt vsled sumljivega postopanja. Odslej je stopila Francija med javne in odločne sovražnike avstrijske.

Za Ferdinanda III. (1. 1637—1657.) seje sklenil westfahlski mir (1. 1648.), v katerem je Avstrija Franciji odstopila gorenjo in dolenjo Alzacijo, deželno poglavarstvo črez deset državi neposrednje podvrženih mest v Alzaciji, Sundgau in trdnjavo Breze (Breisach); cesarska oblast se je omejila, stanovska povišala, protestantje so postali enakopravni s katoličani, Švica in Nizozemska od Nemčije neodvisni državi.

Pošteno se je trudil Ferdinand zaceliti hude rane te dolgotrajne vojske.

Njegov drugi sin Leopold I. (1. 1657—1705.) je sklenil poniževalni mir s Turki v Vasvaru 1. 1664., dasi jih je cesarski vojskovodja premagal pri St. Gothardu; tudi je začel zatirati protestante; zato se vzdignejo Ogri pod vodstvom Emeriha Tokolija; njim pomagajo Turki, podščuvani po Francozih, in pridero pred Dunaj 1. 1683. Ivan Sobieski in Karol Lotarinški odpodita Turke, in cesar izpremeni v državnem zboru požunskem 1. 1687. Ogrsko v dedno državo moškega zaroda avstrijskih Habsburžanov.

Turki so bili še pobiti pri Salankamenu in pri Zenti. Vojskoval se je Leopold tudi s Francozi; te vojske pa ne popišemo pobliže, ker se malo tiče nas Slovencev.

Leopold je bil omikan in pravičen, pa malo odločen vladar; ustanovil je vseučilišči v Inomostu in Vratislavi.

Njegov naslednik Josip I. (1. 1705—1711.), moder in odločen vladar, jo po svojih izvrstnih vojskovodjih princu Kvgeniju, Marl-

borough-u in Daunu popolnem užugal Francoze; tudi z ustaši na Ogrskem se je imel bojevati, in je Ogrom zagotovil cerkveno svobodo in državne službe domačinom.

Volilni knezi so Češko zopet vsprejeli v svoj zbor 1. 1708.

Ker je umrl Josip I. brez moškega zaroda, mu je sledil brat Karol VI. (1. 1711—1740.), ki bi bil zedinil špansko monarhijo z avstrijskimi deželami in z nemškim cesarstvom, da se niso temu uprle evropske države; zato je Filip V. obdržal Špansko, Karol pa dobil Nizozemsko, Neapolj, Sardinijo, Milan in Mantovo.

Princ Evgenij se je srečno vojskoval s Turki, jih premagal pri Petrovardinu in Belem gradu in cesarju pridobil v miru požarev-skem leta 1718. Temešvar, Srbijo, Valahijo do Alute, Slavonijo in Bosno do Save.

Ta obširnost avstrijskih dežel je državo bolj slabila nego krepila; tudi dvomljivo nasledstvo je bilo državi na kvar. Ker Karol VI. ni imel nobenega sina, zato je izdal nov hišni zakon, imenovan »pragmatično sankcijo«, ki obsega te-le točke: 1. avstrijske dedne dežele se ne smejo nikdar razdeliti; 2. če izumre moški zarod vladarske rodovine, potem sledi ženski po prvenstvu v istem redu, kakor moški, in sicer najpoprej cesarjeve hčere, in potem hčere brata Josipa. Po mnogih naporih cesarjevih so druge vlasti pripo-znale pragmatično sankcijo; slavni princ Evgenij pa jo pogodil pravo, češ, najboljše poroštvo je dobra vojna in polne blagajnice.

Po treh nesrečnih bitkah je moral cesar Turkom zopet odstopiti Srbijo in Valahijo.

Za katoliško dobo bi morali tu omeniti še vladanje Marije Terezije 1. 1740—80.; ker pa je s Karolom izumrl ves moški zarod habsburške rodovine v Avstriji, in ker se za Marijo Terezije uže pokazujejo novi nazori, zato se zgodovinski pregled za katoliško dobo sklepa s Karolom VI.

Avstrijske dežele so mnogo trpele radi vodnih bojev s Turki, blagostanje je ginevalo; zato je Karol snoval nove ceste, urejeval reke in skrbel za kupčijo zlasti na Jadranskem morju; Trstu je dal prosto luko in ga zvezal z novo cesto z Dunajem; vsled tega je njegova vlada važna za nas Slovence. Avstrija je imela pet vseučilišč; ostra cenzura pa je dušila znanstveno življenje. V šolah so bili predmeti jako omejeni. Gojilo soje osobito stavbarstvo; najimenitnejši stavbar je bil Fischer iz Erlacha; mnogo krasnih

palač na Dunaju in v drugih glavnili mestih pozidalo se je na povelje cesarjevo.

a) Verske razmere v Slovencih v XVII. stoletju.

Po mnenju slovenskega zgodovinarja Trdine je bilo 1. 1564. več luterskih nego katoliških Slovencev, dasi so bile cerkve na kmetih večinoma v katoliških rokah. Neimenovan pisatelj iz Kranja¹) opisuje, kako razuzdano so takrat živeli Slovenci; opomniti bi se moglo, da tudi drugod po Evropi ni bilo bolje in še zdaj tu pa tam ni drugače. Od katoliške strani so se začeli upirati tej raz-divjanosti, pa brez vidnih uspehov. Cesar Karol V. (1. 1519—56.) se je hudo bojeval s francoskim kraljem Francem I.; njegov brat, nadvojvoda Ferdinand, moral je avstrijske in ogrske dežele braniti turških napadov. Vkljub temu se je močno trudil, da bi uničil protestantovstvo, in je zaukazal strogo, da ima vsakternik protestantovske knjige izročiti oblastvu ali pa jih uničiti sam; učitelji se niso smeli nastavljati brez škofovega dovoljenja, in o Lutru se še govoriti ni smelo. Ustanovil je tudi 1.1528. s kardinalom Matejem Langom, nadškofom saligrajskim, in Krištofom Ravbarjem, škofom ljubljanskim, posebno komisijo, ki je imela nalogo, vse pokrajine preiskati glede na versko prepričanje, in dajati svete, kako bi se katoliški veri zopet pripravila ugodna tla.

Zelo se je trudil na to stran ljubljanski škof Urban Tckstor, sin kamenitega Krasa. Živel je vzgledno in bogabojeČe in je na ta način zopet vzbudil versko prepričanje v duhovnikih in posvetil jakili. Pomagal je izganjati Trubarja in je v protestantovskem Kranju leta 1556. zbrani množici govoril tako prepričevalno in prisrčno, da je poslušateljstvo priseglo zvestobo katoliški veri; ali uspehi so bili le hipni.

Najvplivnejši nasprotniki reformacije bili so nadvojvoda Karol in Ferdinand II. pa škof Uren. Nadvojvoda je stoloval v Gradcu in upravljal z »Notranjo Avstrijo«, to je Štajersko, Koroško in Kranjsko, z Gorico in Trstom, in je bil odločen katoličan. Podpirali so ira sorodniki in jezuvitje, katere je stalno naselil v svojem stolnem mestu. Najnevarnejšo protestante je ali zaprl ali izgnal iz dežele, njih knjige pa pred ljudstvom očitno sežgal. S papeževim

^l) Priobčil J. Parapat v Ltp. Mat. Slov. 1870 in v Mittheil. d. hist. Vereines f. Krain 1867, 92-98.

dovoljenjem je 1. 1586. ustanovil vseučilišče v Gradcu in je izročil jezuvitom.

Razven najodličnejših ljubljanskih protestantov je izgnal novo-verska propovednika tudi iz Metlike in Novega mesta; katoliški župnik Polvdor de Montegnana je protestantovskega Weixlerja odpravil iz Krškega. V Kamniku je Karol zapovedal županu, da naj iz mestnega sveta odpravi vse protestante; na Bledu je bilo prepovedano poslušati luterske prepovedi; mestnega župana Kranjskega so v Gradcu vrgli v ječo, ker je dovolil protestantovskemu Knallju stanovati v mestu. Na Gorenjskem se je več občin in krajev pritoževalo proti trdosrčnemu postopanju ljubljanskega prošta in višjega duhovnika radovljiškega Gasparja Freudenschufsa; te pritožbe so šle na kranjske stanove, ki so jih podkrepili z lastnimi dodatki. Vladni komisarji niso hoteli vzprejeti pritožeb, protestantovski poslanci pa niso hoteli dalje zborovati; naposled so bili komisarji prisiljeni vzprejeti pritožbe. Radovljičani in drugi Gorenjci so se vzdignili na upor 1. 1587. Ločanje in Blejci so se bolj vsled sile, kakor iz prepričanja vrnili k stari veri.¹)

V Gorico je nadvojvoda Karol poslal posebno komisijo z ljubljanskim škofom Konradom Glusičem na čelu, ki je zahtevala od protestantov, da so pokore ali zapuste deželo, vse krivoverske knjige pa da se imajo pokončati.

Ko se jo uže mislilo, da jo Lutrova vera zadušena, so se pa pojavljali tu in tam novi njeni napori: nove protestantovske cerkve in naselbine so nastale pri Celju, blizu Maribora, v Radgoni in v Celovcu, in nemiri so so zopet dogajali na raznih krajih. Se samo gorečnostjo se v takih bojih ne zmaga; tu je treba stanovitnosti in visoko izobraženega duha. Početkom XVII. stoletja so nastopili taki možje, n. pr. nadvojvoda Ferd i nan d, poznejši cesar Ferdinand II., ki jo po bitki na Beli Gori tudi na Češkem zatrl protestantovstvo.

Leta 1595. se je vrnil z vseučilišča v Ingolstadtu v Gradec in prevzel — l61oten mladenič —vlado. Deželnim stanovom nasproti ni hotel nič vedeti o predpravicah, ki jih je Karol sicer obljubil, pa ne podpisal, in je izjavil očitno, da v svojih deželah priznava le katoliško vero. Deželni stanovi štajerski, koroški in kranjski so se mu prišli poklanjat kot novemu vladarju, zahtevajo, naj se jim

^l) () teh stvareh sploh, glej Stare, Zgod. 188. — Trdina, Zgod. slov. nar. 110. — Križanič, Zgod. katol. cerkve, 09.

dovoli očitno veroizpovedanje protestantovstva; on pa je zahteval, naj mu poprej prisežejo zvestobo, potem se bo stoprv govorilo o drugem prašanju.

Najpoprej je odpravil od svojega dvora vse nekatolike. Nato se je napotil v Rim k papežu Klementu VIII. in se je ž njim dogovoril o nadaljnih korakih nasproti protestantom. Vsled Stobaeje-vega sveta je 13. kimovca 1598.1. ostro zaukazal, da se imajo takoj zapreti vse protestantovske stanovske šole v Gradcu, Judenburgu in drugod, šolniki in predikanti pa odpustiti iz službe. Dne 23. in 28. kimovca ponovi to povelje in razpostavi po Gradcu tristo zanesljivih vojakov, ukazavši, da imajo istega dne vsi protestantje zapustiti Gradec, v osmih dneh pa njegove dežele. Večina jih je odšla, posamezniki so se pa po gradovih skrivali pri svojih zaščitnikih.

Njemu so pomagali odločni školje, n. pr. labodski škof, namestnik v notranje-avstrijskih deželah Jurij Stobaeus, ki je bil duševni voditelj katoliški stranki; na Štajerskem sekovski škof Martin Prenner, zlasti pa Tomaž llren (Chron), goreč katoličan, ki je, temeljito in klasično vsestranski izobražen, prote-stantovstvu na Kranjskem zadal smrtni udarec.

Ferdinand je bil 1. 1600. za Kranjsko ustanovil reformacijsko komisijo za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Naloga te komisije je bila »ljudstvo zopet pridobiti stari veri«.

Kako je poslovala ta komisija, kaže nam »Protocoll Religionis Refonnationis in Krain de anno 1614, 15, 16, 17«, ki ga je priobčil Peter pl. Radics v »Vodnikovem Spomeniku« leta 1859., str. 199—210.

h) Učni zavodi, stan omike v katoliški dobi.

V XVII. stoletju so bili evropski narodi¹) v nekakem mrtvilu; videlo se je, kakor da bi si hoteli odpočiti po dolgotrajnih verskih bojih, ki so prešinili vse življenjske razmere. Krepile so se samovlade, osebna samostalnost se je omejila, svoboda skrčila; z javnimi posli so upravljala oblastva.

^l) Ccška se je po tridesetletni vojski strašno opustošila, prebivalstvo se je skrčilo, najbolj omikani možje in premožnejši plemenitaši so morali po bitki na Beli Gori leta 1620. zapustiti domovino, prihajali so nemški naseljenci; prosto ljudstvo doma je ostalo brez učitelja; slovstveno gibanje je umiralo. — Blizu take so bile razmere na Poljskem. Kakor je na Angleškem vzmagal plemenitaški parlamentarizem, tako je na Poljskem prišla »šlahta« do vrhovne vlade, prosti narod je bil ničla; verozakonski nauk je gojil samo zunanje oblike.

Južnim Slovanom pa osobito mnogobrojni napadi Turkov niso dali časa, da bi se bili mogli izobraževati; uže s tem so si Slovenci in Hrvati zaslužili venec slave, da so vse te napade prestali in sosedne narode na zapadu branili barbarstva turškega.

Za šole in umetnost je mnogo storil škof Hren. Po vladni zapovedi so bili v Ljubljani jezuvitje vzprejeti 1. 1595. in so »collegium Carolinum nobilium« osnovali za plemenitaške mladeniče in za tiste, ki bi se posvetili duhovnemu stanu; škofa Tavčar in Hren sto jih gorko podpirala.

Jezuvitski zavod je imel dva oddela, gimnazijoin licej. Na šestrazredni gimnaziji so učili grški in latinski jezik, poetiko in retoriko in pozneje nekatere druge predmete; na liceju so učili višje znanosti. Poučevali so v latinskem jeziku, inače tudi pazili na nemški jezik. V tem smislu so poučevali tudi v drugih mestih; o materinskem jeziku ni bilo ne duha ne sluha.

V Novem mestu bila je deška šola uže leta 1509., katero je vzdržaval kapitelj in je ni opustil niti v najhujših časih; 1. 1746. so otvorili gimnazijo. (Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 249).

Koncem preteklega stoletja so bile tudi v Idriji latinske šole.

Duhovniki so prosti narod morali učiti v slovenskem jeziku, kajti samo tako so si mogli pridobiti vpliv, kakor tudi poprej prote-stantovski propovedniki. Naravno je tedaj, da se je nemščina jela širiti v srednjih šolah in v javnem življenju.

V Gorici so jezuvitje 1616. 1. ustanovili učni zavod, ki se je I. 1624. razširil v petrazredno gimnazijo. Werdenberg je 1. 1630.

*) Ker so Kajkavci Slovenci, zato omenimo tudi nekatere učne zavode na Hrvatskem iz jezuvitske dobe. — Za Hrvatsko in Slavonijo je odločil sicer po kralju potrjen saborski ukrep 1548. 1., da se ima ustanoviti višje učilišče za duhovnike, in da se obstoječe male šole popravijo in ustanove nove; ali uspeha je imel ta ukrep malo. — Prvo srednjo šolo za posvetno mladež je ustanovil v Lipo-glavi opat pavlinskega samostana; trajala je do 1. 1713. — V Zagrebu sta 1. 16C.7. jezuvita lv. Zanič in Pet. Vragovid odprla latinske šole, v katere se je koj oglasilo 300 učencev. 1(571. leta se je razkrojil zavod v gimnazijo in akademijo. — V Varaždinu se je otvorila gimnazija ijezuvitska) 1045). 1., na Reki 1630. 1., v Požegi 1699. 1., v Senju 1634 1., v Križevcih 1. 1665. (obe pavlinski), v Belovaru 1. 1755., v Karlovcu 1. 1764. Tudi Osek je dobil blizu v tem času svoje latinske šole. — Poučevalo se je latinski, samo v Karlovcu nemški; patri so bili večinoma Nemci. — Za hrvatske in slavonske klerike je leta 1564. v Zagrebu škof Jurij Draškovič utemeljil »Seminarium elericorum« = črno šolo. — Prvo narodno semenišče je za svoje duhovnike utemeljil zadrski nadškof Anton Zmajevič (1713—45), ki se je odprlo eno leto po njegovi smrti.

otvoril semenišče za revne dijake; sčasom se je tam učilo kano-nično pravo, umoslovje, kazuistika in metalizika. Marija Terezija je nekaj omejila ta zavod, francoska vlada pa zopet razširila, ko ga je vodil Peter Nisetič iz Starega Grada na Ilvaru. Avstrijska vlada mu je dala šest razredov, mu dodala modroslovski tečaj in namesto italijanskega uvela nemški poučni jezik.

V Celovcu so deželni stanovi 1. 1563. odprli plemiško šolo z naslovom: »Collegium sapientiae et pietatis«, vender so se vanjo sprejemali tudi sinovi meščanskih starišev. Imela je štiri razrede, katere so vladali ravnatelj, sedem profesorjev, učitelj pevanja, orglanja in telovadbe. Dijaki so predstavljali igrokaze v latinskem jeziku.

Uže 1. 1573. se je v Celovcu odprla ženska šola, prva na slovenski zemlji, in moška šola.

V Maribor se je jezuvitska gimnazija 1757. leta prenesla iz Ruš nad Mariborom, kjer je poprej dolgo slovela jezuvitska šola in odgojila mnogo odličnih mož.

Koncem XVII. in začetkom XVIII. stoletja se je v raznih deželah nekoliko oživilo duševno gibanje; to zapazujemo tudi na Slovenskem. V stolnici kranjski so se bili združili možje raznih stanov, da bi vsak po svojo pripomogel in koristil lepi domovini: začela se je gojiti umetnost in veda, stavile so se lepe cerkve, n. pr. v Ljubljani stolna I. 1701.; nunska, šent-peterska, zgradila se je mestna zbornica, semenišče, gojilo se je slikarstvo, glasba, ustanovila se je akademija glasbenikov 1. 1703.; ustanovila javna knjižnica 1700.1., uvela akademija »Operosorum« 1693.1., ki je pa šele sedem let po osnovitvi začela javno delati. Vse to se je vršilo v latinskem ali nemškem jeziku. Tudi Gorica je dobila svojo akademijo.')

2. Slovstveni pregled.

Kar so tiče slovstvenih strok, ki so se najbolj gojile v tem času, je naravno, da je imelo prednost bogoslovje, osobito v prvi polovici te dobe, to je v XVII. stoletju.

') Holje so razumeli v istem Času svojo nalogo v Dalmaciji; tam se je istodobno osnovala »Academia lllyrica iliti vam slovenska«; nameravala je očistiti, olepšati in obogatiti narodni jezik, pospeševati narodno knjigo in izobraževanje prostega naroda. Ljubič, Ogledalo II. 34:").

Katoličani so posnemali to, kar so delali protestantje, da so se posluževali narodovega govora v besedi in v pismu; marljivo so prevajali ali prirejali za slovenski jezik ptuje izvirnike. Verski boji so vse duhove prešinjali tako močno, da so vse druge znanosti morale stopiti na stran.

Najpotrebnejše knjige v tem obziru so brez ugovora k a teli i z m i in prevodi evangelijev; prve korake storili so jezuvitje uže v protestantovski dobi, kajti Primož Trubar pripoveduje v predgovoru svoje knjige: »Catehismus zdveima izlagama«, da so jezuvitje izdali »einen neuen Jesuitischen Catechismus« z naslovom :

(' om pendium Catechismi Catholici in Slavonica') lingua per Quaestiones in gratiam Catholicae juventutis pro-positum. Per fratrem Leonhardum Pacheneckerum professum ac Sacerdotem, coenobij Viotoriensis almi Cistiriensis ordinis ('»raecij Styrie Metropoli apud Zachariam Barthschium, Anno 1574

To je tedaj prva slovenska katoliška knjiga. Koprski škof Ivan Jugenerij (1. 1576. —1600.) je dal natisniti slovenski katekizem, ki se danes ne nahaja več. Tržaški, v latinskem jeziku pisani cerkveni list »Folium dioecesanum tergestinum« 1868., 144, pripoveduje: »Vsi župniki morajo o zapovedanih praznikih popoludne v cerkvi učiti kerščanski nauk in vzgojevati otroke, da časte Boga in spoštujejo očeta in mater; isto dolžnost imajo tudi duhovniki po vaseh, ki se imajo vesti po kristijanskem nauku, natisnenem z našim naročilom v slovenskem jeziku.«²)

Nadaljevala sta to delo Miha Mikec in Janez Candik; v obliki dvogovora je krščanski nauk priredil Dolenjec Kastelec leta 1688. Marljivo se je v tem oziru delalo v vseh slovenskih pokrajinah; opat zatiškega samostana Franc Tauffrer je bil prijatelj šolstvu. Na Primorskem sta se trudila dva: Kemperle in Kosan (Cusani); Kemper-lejev prevod evangelijev jo ostal v rokopisu, Kosanov »Catechismus Sclavonicus« pa se je izgubil popolnem. V njegovi latinski pisani knjigi: »Christianus moribundus«, Venetiis l. 1749. je blizu tretjina slovenskega teksta.

') Lj. Zv. 1883, 479.

³) Matija Sila, »Trst in okolica« 1882, 95.

V Istri¹) rojen in tam deluje je Klapše v Ljubljani L 1759. izdal knjigo »Synopsis Catechistica«.

Tudi na Koroškem se je Slovencem poskrbelo v tem obziru; Kanizijev katekizem se jim je v njihovem narečju natisnil 1. 1762. v Celovcu. Slovencem na Ogrskem je Ferenc Tcmlin 1. 1718. v Ilalli dal natisniti katekizem; blizu šestdeset let pozneje je Kuzmič na željo svojega vladike priredil to knjigo še enkrat.

Jako razširjena so bila v XVII. in XVIII. stoletju »Evangelia in Lvstovi«, katerim je duševni oče škof llren; ponatisnil jih je in nekoliko jim izpremcnil jezik Schoenleben 1672. leta. Natisnila so se potem v letih 1730, 1746, 1758, 1764, 1777, 1787, 1792 v Ljubljani, potem v Gradcu (na prodaj v Mariboru); zadnja izdaja je služila osobito Slovencem na Murskem polju okolo Radgone.

Iz nekaterih izdaj te knjige se razvidi, da je v preteklem stoletju cerkev bila bolj narodna nego je zdaj in častila več domačih svetnikov, ki jih zdaj malo poznajo Slovenci.

Tu pridružimo drugo knjigo, ki je duhovnom rabila pri njihovem službovanju, namreč C o m j) e n d i u m r i t u a 1 i s. Tak Compendium je znan za saligrajsko nadškofi j o iz 1. 1766. z naslovom: Appendix ad Rituale Salisburgense pro Locis et Curatis Slavonicis eiusdem Archidioccosis. V predgovoru pravi, da ima slovenski jezik več narečij in da je radi tega navedenih več besed enakega pomena, da bi se lože ohranila enotnost obreda, n. pr. pri krstu, poroki id. Knjižica ima dvajset stranij, ki so po večini slovenske.

Enak obrednik za tržaško skotijo se je tiskal 1757. 1. v Trstu pri Trattnerju, 1771. leta pri Winkovitzu; za ljubljansko ga jo pri-redil Inocencij Tauffrer 1772. 1. v Ljubljani; eden »Compendium Ritualis Labacensis cum appendice germanica et earniolica« je tiskan »Tergesli« 1771. I. (V Ljubljani tudi 1808. 1.) Za koroško škofijo je obrednik izdan 1880. 1.

') Fraler Domenicus Stratico (1780) je priporočal slovenskim Istranom katekizem, ki ga je dal priredili Škof Brutli (1730) za koprsko škofijo z naslovom: Dotnna cristiana//da in seguarsi nella dioeeesi forense di Capo d' Istria // tradotta in schiavo // per ordine deli' lllustr. e rev. monsig. // Agostino // conte Brutli // vescovo di Capodistrra e conte // d' Antignano ecc // in Venezia MDCCXXXV // per Luigi Pavino // con licenzia de' superiori // To pripoveduje prof. dr. Tomasin v spisu : Die V o 1 k s s t ii m m e i m G e b i e t e von Triest und Istrien, Triest 1890, str. 33, in izjavlja ustno, da ima sam to knjigo, da jo pa bomo videli še le po — njegovi smrti.

Cerkveno govorništvo je čvrsto zastopal Ivan Krstnik od Sv. Križa, ki je daleko slovel kot izboren govornik; likal se je po italijanskih vzgledih. Govornik na glasu pa je uže pred njim bil Schoenleben.

Dva jako marljiva cerkvena pisatelja sta bila Matija Kastelec v XVII., Marko Pohlin v XVIII. stoletju; prvi seje omejil samo na bogoslovje, drugi pa se je poskušal tudi v posvetnem slovstvu; ni odkazal slovstvu novega pota, nego pisal je tako, da so mu morali bolje izobraženi možje oporekati in priti počasi na pravo pot.

Navadno se naglaša, da je Pohlin v slovenskem slovstvu započel gojiti posvetne vednosti; omeniti pa je vender treba, da je grof Kdling kot poročevalec v šolskih zadevah na Kranjskem govoril o načinu, kako je treba poučevati, v knjigi: »Sern ali Von-usetek teh Metodneh Buqui« 1. 1777.

Molitvenikov se je spisalo mnogo ; najplodovitejši pisatelj takih knjig je bil Kastelec v Novem mestu, ki pa še več svojih dol ni mogel spraviti na svetlo.

Tomaža Kempčana je uže jezuvit Andrej Ivankovič 1659. 1. prevel na slovenski jezik; blizu sto let pozneje ga je dal na svetlo Mihael Paglovic ; izdal se je potem večkrat.

Natisnilo se je mnogo molitvenikov, katerim niso znani pisatelji; med temi so bile najbolj razširjene »Molitvene bukvice«.

Cerkveno pesništvo so gojili brez uspeha Steržinar, Repež, Lavrenčič in Redeskini.

Jezikoslovje je slabo zastopano v XVII. in XVIII. stoletju; »Dictionarium Latino-Carniolicum« v rokopisu se shranjuje v lice-alni knjižnici v Ljubljani, italijansko slovenski slovar patra Alazije da Somaripa je sedaj deloma ponatisnen v Letop. Mat. SI. I. 1891. in kaže, da Somaripa nikakor ni znal temeljito slovenščine. Narečje, v katerem je pisal Somaripa, je goriško-kraško.

V XVIII. stoletju se prikazuje več slovničarjev; na Dolenjskem je rojen Hipolit, ki jo daleko zaostal za Bohoričem. Samostalen in bolj poučen je Gutsman na Koroškem in stoji na stališču slovensko celokupnosti. Spisal jo tudi »Katekizem« in priredil »Evangelije in branja«. Mecen mu je bil grof Goes.

V Celovcu so 1744. leta ponatisnili Megiserjov »Dictionarium quatuor linguarum«.

Marka Pohlin so jo trudil v raznih strokah in je pri tem neumornem trudu preziral vso mejnike jezikoznanstva, ker ni bil lilo-

logično izobražen mož — pa sicer navdušen rodoljub; izdal je v nemškem, latinskem in slovenskem jeziku do dvajset knjig, izmed katerih je prišla polovica na svitlo.

V slovnici je nazadoval, v slovarju je samovoljno koval besede, v »Bibliotheki Carnioliae« je skušal podati sliko onih rodoljubnih mož, ki so se poprej trudili za korist in blagor domovine; hotel je s tem navdušiti svoje rojake, da bi jih posnemali v tem plemenitem delu.

Blizu v tej dobi je v Čehih Dobner izdal Hajekovo kroniko 'vsled želje pijaristov), odgojil več marljivih sotrudnikov, ki so 1. 1770. ustanovili zasebno učeno društvo.

Sestavljal je Pohlin »Abecednike« in »Računice«, knjige za pouk kmetskega stanu, prelagal Davidove psalme, spisaval veliki latinsko-nemško - slovenski slovar, prirejal grško čitanko za latinske šole, sestavljal enciklopedijo vednosti in umetnosti, spisaval zgodovino svojega samostana, akademije »Operosorum«.

Naravno je, da so se Marku Pohlinu začeli upirati od raznih stranij, dasi je imel nekoliko prijateljev. (J. Marn Jez. XIV. 31.)

Oglasili so se proti njemu Matija Cop, učitelj jezikov na Dunaju; Žiga Popovič (por. 1. 1705, umrl 1. 1774.), ki je v rokopisu*zapustil: Crisis iiber die kraynerische Grammatik des P. Marcus etc.; Jožef llassl v Celju v knjigi »Sveti Poti« sklicuje se na starejše pisatelje; Oswald Gutsman na Koroškem in V. Vodnik na Kranjskem.

Vse svoje rojake je glede na obsežno in raznovrstno znanje presegal Ivan Z. V. Popovič; mnogo je premišljal, kako bi se vsem Slovanom ustanovila vzajemna azbuka, kako bi se mogle pobliže opisati osobito južnoslovanske dežele v zemljepisnem in zgodovinskem obziru.

Zraven Pohlina so je za šole zanimal J a n e z N e p o m u k grof Edling¹) iz Ajdovščine na Goriškem, c. kr. poročevalec v šolskih zadevah na Kranjskem; postal je cesarski komornik in na

») Šaf., Gesch. I. 20-89. — J. Marn, Jez. XXII. 54—55. - Grof Edling je gojil tudi pesništvo. — Gajeva knjižnica str. 151 navaja: »Lubesen Joshefa II. pruti svojemu blishnemu« in druge pesmi mit deutscher Uebersetzung von J. N. Grafen von Edling. V Lublani 1779—80. Izvirnik je spisal P. Damascen in objavil v Skupfprauljaige Kraynfkeh Pissaniz 1779. — Opeval je lepoto slovenskih rek v nemškem jeziku, n. pr. Der Il'enz und die Layb&ch. Eine ldylle von J. N. Graf von Edling. Augsburg. J. Lotter 1781. 8.13. — Na slovenski jezik je Antona

zadnje dvorni svetovalec na Dunaju; predsedoval je društvoma »Operosa« v Ljubljani in »Arcadia» v Gorici. Spisal je:

Sern ali Vonusetek teh Metodneh Bugui pos-sebnu sa dushelfke uzhenike u zefarskeh kraileveh dushellah. Dunej. Stifnen per shlahtnimu gofpudu Joshefu od Kurz-boeka, zefarfkemu krailevemu Ilirfkimu dvorfkimu buque-llifkavzu inu buquekupzu 1777. 8. 275.

Kaj zahteva od učiteljev, povedal je v knjižici: »Forderungen an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen germanico simul et carniolico idiomate. Laybach, Egger 1778. 8.«

Z a k o n o d a j s t v o.

Slovenci se ne mogo ponašati s tako starimi spomeniki za-konodajske vsebine, kakor njihovi sosedje v Istri, čijih »Razvod istrijanski« se je omenil v protestantovski dobi. »Vinograjskemu zakonu« pridružijo se rokopisni dokazi, da se je pri sodiščih obravnavalo in prisegalo tudi slovenski; v XVIII. stoletju nahajamo uže tiskane sledove zakonodajstva, dasi ne samostalne nego samo prevode. M. Pohlin navaja v Bibliotheca Carnioliae (1. 1802.) str. 18: Erberg (Danielis ob)¹) Carni Gottseviensis A. A. L. L. (= Artium liberalium) et Pilil. Magistri J. U. D. Criminalium Causarum Actuarii et Pro-vinciae Carnioliae Secretarii sub nomine. Fidu (?) Academici Operosi Labacensis.

Erbrechts aufser Testament und andrer letzten Willen, auch was denie anhangig in Dero Erbherzogthum Kravn (Neue Satz- und Ordnung Carls VI. Rom. Kaisers). Graetz Anno 1737. Fol. Reimprossus Tergesti 1775 in germanico et carniolico idiomate. — Pobliže neznano delo. Za Marije Terezije so se začenjali ukazi in razpisi razglašati tudi v slovenščini, n. pr. razglas »O splošni razdelitvi pašnikov«*) z dne 4. decembra leta 17(58. v Ljubljani ; »O popisovanju duš«³) z

Janše »Nauk o čebelarstvu« preložil Peter Pavel Glavar 1. 1776., prevod je ostal v rokopisu. Mitth. d. hist. Vereins fiir Krain 1848. 41. — O Janši govori Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain II. 327. — Wur/.bach, Biographisches Lex. X. 89. —Aug. Dimilz, Gesch. Krains IV. 183.—J. Navratil, Spomenik šeststoletnice. — J. Vrhovec, Lj. Zv. 1885. 474. ^l) L. Zvab, Lj. Zv. 1886, 375. ») P. pl. Radics, Ltp. Mat. SI. 1879. ») Ibidem in Kr. 1884, 261.

dne 10. marcija 1. 1770. na Dunaju; tiskan je razglas na mali poli in folio, na prvi polovici nemški, na drugi slovenski; prevel ga je M. Pohlin. Peti odstavek se glasi:

»Is tega konza (zu diesem Ende) ima letu uffazhihernu (allgemeine) popitlvanje od teh Kraishauptmanskih KomilTariou, inu od teh shounirskih Otizirjou skup, inu tudi popifianje te voshne shvine, inu tliveinje teh hish po ti od nas naprei piflani vishi usetu biti.«

»Pravila o razbojnikih« z dne 25. maja 1. 1770. v Ljubljani so izdana v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku; »Plačilo o vožnji vina po Savi« z dne 31. maja 1. 1774. v Ljubljani.

Tudi benečanska vlada se je ozirala na jezikovne potrebe dotičnih dežel; II. Guttenberg omenja v Zeitschrift des Deutschen und Oesterr. Alpenvereins 1881, 39, »Logarski red« z dne 16. decembra 1. 1777. in »Dodatek« z dne 23. aprila 1. 1778 v italijanskem in slovenskem jeziku.

Bogu bodi potoženo, da še ni bilo moči do zdaj stakniti izvoda tega zakona. — Zelo zanimljive so te-le knjižice:

1. Teutscfci-¹) und eranerisehe Wehrungs -Ver&nderung sambt Einem — Interesse — Entwurf. Von Ilans Jacoben Kiirner. Laibach 1637. 8.

2. Teutsch- und Crainerische Wehrungs-Veranderung etc. Laybach bei Jos. Thadd. Mayr 1687 in 8. oblongo.

3. Toutsch- unci Crainerische*) Wehrungs-Veranderung sambt einem beigofilgten ganz ausfilhrlichen Interessen-Entwurf. Verlegt durch Banns Jacoben v. Karnburg. Laibach 1701. 12.

Pasi jonske igre na Kranj skem.^s)

V X. stoletju se začenjajo obhajati velikonočne igre verskega značaja na podlagi velikonočne liturgije velike soboto; recitovalo in pelo so jo iz prva latinski, potem se je jel rabiti narodni jezik. Čehi imajo iz XIV. stoletja več latinskih in čeških velikonočnih iger. Najbolj so se prikupile take igre Nemcem ; iz nemških in nenemških dežel hodijo še zdaj znane pasijonske predstave gledat v Obor-Ammergau na Bavarsko.

') Mitth. d. h. V. f. Kr. 1846, 61.

') Mitth. d. h. V. f. Kr. 1858, 11. — Ta Karner a Karnburg je bil: geschwo-rener Buchhalterischer Raitofficier und Kanzley-Ingrossist, Academicus Operosus. ') A. Koblar, v Izvestju muz. društva za Kranjsko 1892, 110—125.

Prvotni epični spev se je prelevil sčasoma v epično - lirično obliko. Leta 1598. in 1599. je divjala v Ljubljani strašna kuga in silno vznemirjala ljudi; bratovščina »Odrešenika sveta«, obstoječa iz imovitih trgovcev, je osnovala slovesen izprevod, predstavljajoč na veliki petek bridko trpljenje Jezusovo, da bi odvrnila strašno morilko. V ta namen zbrana glavnica je znašala blizu 3000 gld.

Blizu istodobno so jezuvitje in kapucinci prirejali take iz-prevode; celo deželni stanovi so je gmotno podpirali. Kmalu so pa pridevali takim igram skupine tudi iz posvetne zgodovine.

Iz Ljubljane so se razširile procesije tudi v Novo mesto, Kranj in Skoljo Loko; v Kranju so dne 6. aprila 1730. 1. na velikem trgu predstavljali Kristovo trpljenje; predstave so se vršile v 13 do 15 podobah, ki so vsaka imele po več oseb.

Najvažnejše so bile predstave, ki so jih napravljali kapucinci v Loki od 1721. 1. počemši; bile so izvirne, nenavadno obsežne in so se vršile v slovenskem jeziku. Kapucinski arhiv v Skolji Loki ima rokopis z naslovom:

Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues.

FVnesta VIsV InCepIt ReDeMptorls nostrl PfoCessIo (1721).

Rokopis obsega tisoč slovenskih in nekaj nemških stihov ter zgodovino in red izprevoda. O. Romuald je sestavil red in zložil morda tudi ves spev.

Podobe so bile te-le: 1. Raj in padec prvih starišev (predstavljajo jo udje bratovščine »Odrešenika sveta« ali pa ljudje iz Reteč in Gorenje Vasi); 2. Smrt; 3. Zadnja večerja; 4. Samson; 5. Krvavi pot (igralci iz Dorfarjev ali Crngroba); 6. Bičanje; 7. Kronanje; 8. Jeronim; 9. Ecce homo; 10. Krist na Križu (podobo pelje troje konj, šest mož jih vodi; pod križem sta Magdalena in poželenje, zadaj predstavlja četvero oseb Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko); 11. Mati božja sedem žalostij; 12. Skrinja zaveze; 13. Grob Kristov nese štirinajst loških meščanov, oblečenih v rudeče kute; ob straneh gre šest starešin v črnih plaščih; njim slede godci, duhovniki, staro-loški župnik in nazadnje verno ljudstvo. Loški samostan je shranjeval 278 oblek za izprevod.

Igralci so morali znati svoje oddelke na pamet.

Pesniške vrednosti ti stihi nimajo; v vzgled bodi IX. podoba: Žalostna mati božja:

0 salost preuelika,

Poglei zlouek tuoiga odreshenika

S kai senimi tesauami ie on obdan.

H te smrte toku grosnu pellan.

Ta theshki krish more on uleizhe

Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe id.

Ljudje so se vedno manj in manj zanimali za te predstave, niso si hoteli napravljati novih oblek, in tako je izginila resnoba in dostojnost; zato je duhovska in posvetna oblast delala na to, da so se odpravile te procesije; naposled jih je Marija Terezija strogo prepovedala.

Te igre smemo smatrati kot početke slovenske dramatike.

V XVI11. stoletju se pokazujejo prvi početki posvetnega pesništva; navajajo se pesni iz 1. 1732., ki kažejo, da se je pesnik naslanjal na predmete iz staroklasičnega slovstva. Opozoril je na nje P—h v Novicah 1.1862, 40 v spisu: »Stare slovenske pesmi«.¹) Prva polovica tiskana, druga pisana, ima ta-le naslov: Cantilenae variae, partim antiquae, partim novae in hunc libellum transcriptae, ne pereant et oblivioni dentur, ut posteris devota esse queant.

lias cantilenas conscripsit in octobri 1733.

Anfonius Wider, Parvista.

V dvospevu z Astrejo se navajajo Lpikur, Bogataš, Aleksander Veliki, Macchiavelli, Orfej, zgovorni Ciceron, bogati Krez, zdravnik Galen, modrijani Platon, Aristotel in Dijogen.

Izmed devetnajstih kitic bodi v vzgled: 16. Galenus arzat. Kai tukai stoim, nu gledam nebu Gdu urata sapreti podstopil se bo ; Veliku sirn taushent osravil ludy, Sai taka dobruta nebesa doby.

P. .1 o a n n e s I) am ase en us De v, porojen iz Tržiča na Kranjskem, učitelj (lector) modroslovja in bogoslovja v Ljubljani, ud društva »Operosi« z naslovom »Utilis«, prijatelj domačemu pesništvu, ki ga je tolažilo v njegovi bolezni; umrl je 1786. leta v Ljubljani. — Izdal je:

Skupsprauljanje Kraynskeh Pissaniz od Lepeh Umetnost.

V Lubhini 1779. 8. 17. Pisanizc od lepeh umetnost na tu

lejtu 1781.

J. Marn, Jez. XXII.

Spisal je tudi opero »Belin«, kateri je J a k a Zupan, učitelj v Kamniku, zložil napeve; zopet je izdana v šestem zvezku Slovenske Talij e 1868.1.

Janez Mihelič, župnik v Radečah, je zložil: »Mila pesem« v Damascenovi zbirki: Skupfpraulanie id.; Martin Naglic, učitelj poetike v Ljubljani, pesen: »Nezhemernoft tega fvejta« v Skupfpraulanie id.

Prisege ljubljanskega mest a.')

V knjižnici dunajskega vseučilišča (Manuscr. 111. 35), se nahaja rokopis triintrideset listov, katerih prvih 26 je manjše oblike od zadnjih sedem. Ves rokopis ni pisan v isti dobi in od iste roke, nego obstoji iz dveh prisežnih knjig ljubljanskega mesta iz let 1619. do 1637. in 1711. do 1740. Vsaka prisega ima svoj list. Prisege so pisane v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku; samo slovenski so prisegali: valpot, prekupec, solomerec, čolnar, gozdarski hlapec in tesar; slovenski in nemški: žitomerec in čuvar, vinomerec, vratar in priče; slovensko-nemški in italijanski: meščan in stanovnik.

V jezikovnem obziru se ne razlikujejo od priseg Kranjskega mesta.

Dve sred i šk i (Friedau) prisegi²)

iz sredine XVIII. stoletja se hranita v središkem arhivu; prva je bržkone iz leta 1730. do 1740., druga je napisana štirideset let pozneje.

Prisega iz 1. 1697. se nahaja v knjigi: »Župnija sv. Lorenca na Dravskem polju« 1. 1885., kjer je čitati:

Volgt der Aydtschwur aul'f windisch, so durch Johann Michael Gigler an. 1696 eingeschrieben vvorden : Jest N. Oblu-bim inu persheschem . . Gospodi Bogu nebeshkimu, da iest utich rezhech kir sem sedaj k heni pritzhi na pre postaulen . inu upraschan hodom, ozhem to prauo zhisto boschio res-nizo pouedati, občno krivizo gouoriti alli noter meschati enimu alli drugimo, sa per : : iatelstva, Souraschtva alli mitta vollo perloshiti alli vsoti, kakor bi tu ismislileno moglu biti. Samuzh moie vodenie }>o pravi resnizi taku dati, inu pouedati, kakor so enimu karschanskimu poshtenimu zhlouekhu spo-

») P. pl. ltadics, Ltp. Mat. SI. 1879. — Dr. Fr. Simonič, Lip. Mat. SI. 1884, 196-220.

») M. Slekovec, Kros 1882, 282.

dobi, inu iest na sodni Dan pred Gospud Ozhetom Nebeshkim bodem mogu antuert dati [: tudi netschem mio sposnanie obednimu povedati pred sa taysto od te Vischi Gosposke Slische ofTnane bode :] ako meni gospud Bug, Ozhe, Sin Sveti Duch inu ta prechista Sueta Diuiza Mati Maria inu ta Sueti Euangelum na letim Sueti inu na moij posledni uri pomagai. Amen.

Prisege iz XVIII. stoletja.¹) Ljubljanski kapitelski arhiv (fasc. 185, št. 6) ima to-le prisego : Jell Marina Burianka Perfhefhem gospudi Bogu ena praua zhifta perfega, de fem jell moiemo mofhu Andreio Buriano 18 Cron, Ena flouefam (!) kraua ena teliza, Inu 2 para ouac k' grunto pernefla koker meni gospud Boh, inu niega brez vfega madefha fpozheta Diuiza inu mati Maria na maio pad-fledna vra pomagaite. Amen.

Prisege iz k o t o r i b s k e g a protokola.

Kotoriba je mestece v Medjimurju ob reki Muri in ima nekaj nad 3000 prebivalcev, ki so večji del katoličani. Matija Valjavec je v Kresu 1885. 1. objavil nekoliko priseg iz 1724—1734. 1., poimence prisege mestnega sodnika, prisege brodarjev, maltarjev, krčmarjev, red različnih rokodelstev in cene nekaterih rečij.

Jezik je kajkavsko narečje; navadna prisega se glasi tako-le: Ja N. N. prisižem otcu bogu, sinu i duhu svetomu, blažene device Marije, vsem božjem svetcem in sveticam, da ja gospode moje zemeljske hočem veren in poslušen biti vu do-stojneh zapovedih podložen i varašu kotoribskom vu vsem veren hočem biti id. id.

Slovensko t o ž i 1 n o pismo iz 1648. 1.

To pismo je tožba Središčanov proti ormoškemu graščaku; pismo je koncept, v katerem se nahaja mnogo skrajšanega in popravljenega. Evo nekaj na ogled:

Mi: Gospodin GrolT Landts V Stajorie ij vssa suetloga orsaga miloštiuna ij visoko postuvana Gospoda.

») J. V., Izvostje muz. društva za Kranjsko 1892, 160.

Dostakrat smo se mi siromake purgare sreanskoga varosa pertoshili ij pomočili iskali per suetlim orsage, da bi mogli en mir imeti koker druge mesta druge varosche v Staierne id.') V XVII. stoletje spada tudi fevdna dolžnost iz leta 1637., katero je zapisal Jarnik.*)

Dolžni list iz 1630. 1. Nahaja se ta slovenski dolžni list v zapuščini Ferd. Kočevarja in obsega dve strani; pisava je površna. Jezik se odlikuje po nekaterih starih oblikah (nahajata se celo dva aorista); v jezik jo vmešana tudi hrvaščina.⁸)

Slovenščina v bratovščinah⁴) v XVII. in XVIII. stoletj u.

Zapisnik bratovščine svetega Antona Paduvanskega v Naklem 1689. leta pove, da je umrl Janez Mrjasec, »tega fpoteshigniga (!) Ratha Gospud in ta Vigslii Camrar is Craina«. Kaplan Fr. Maren je dne 24. januarja 1752. zapisal med mrtve ude »ranzega ussoko zhafti urednega Gospuda Kussa, nar uredneshega faimoshtra Na-kleske faTe inu velizega Dobrotneka useli Boshich uesha.« (!)

Z u p n i š k i izpit iz 1750. 1.

Matija Zupin in Anton Palčič sta 1750. 1. pri tržaškem kon-sistoriju delala izpit in sta poleg navadnih vprašanj dobila nalog sestaviti govor o predmetu: »Videns Jesus civitatem, (lovit super illam«. Nekoliko odlomkov iz njunih govorov objavlja mesečnik tržaške škofije »Curia episcopalis« iz 1. 1869. str. 143—4. Palčičev govor v odlomku bodi tu za vzgled :

V i d u c h i Jesus grad o d J e r u s a 1 e m a somise prolile susce; — moi predragi grad so dusse nasse, sgora oneh on gioco cadar mi drugi pademo u grih, tadai on gioce, sacai duše nase on negleda vec cacor porvo, cadar sgubimo negovo tadai on gioce; no co mi drughi nochiemo da Jesus

M. Slekovec, Kr. 1882, 282—83. ") J. Scheinigg, Kr. 1883, 326—27. ⁸) V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1887, 259-315.

⁴) J. V., Izvestje muz. društva za Kranjsko 1892, 159. Istotam glej o Spre-jemnicah v bratovščine. V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1891, 131—4.

(Jp. 1042.1. naznanja briksenski škof Janez podložnikom na Bledu, da namesto Adama Pipana pride za oskrbnika gospod Waidman. To oznanilo, obsegajoče eno stran, pisano v »pisarnem jeziku< se nahaja v ljubljanskem deželnem muzeju.

ioce, tecimo largo od griha, pustimo crivigne, pustimo svaco slo, i oslismo negove sapovedi, taco chiemo resveselit Jsusa,

i en dan chiemo miloschio negovo dosegnit......nebesco.

Uni grad anbet (!) ie bil nel lepci, taco duše nase so nel lepce cadar so u milosti od Boga, on ih gleda cacor negove ....

3. Pisatelji.

Tomaž Hren (Chron)¹) (1560.—1630.) se je porodil v Ljubljani 13. novembra 1. 1560., kjer je bil njegov oče mestni svetnik, pozneje župan in deželni poslanec in pristaš protestantovske vere.

Hren ni ostal v Ljubljani, nego je uže v desetem letu pohajal šole v admontskem (»vodomotskem«, Levstik) samostanu na Gorenjem Štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in se potem napotil na dunajsko vseučilišče, da bi bil »kandidat prostih umet-nostij« (Artes liberales). Nato se je odpravil na Italijansko učit se pravoznanstva; zbolevši v Ljubljani za mrzlico se je zaobljubil, da postane duhovnik, če ozdravi.

Ozdravevši odšel je 1586. 1. v Gradec in se posvetil bogoslov-skim študijam in postal župnik v Sekavi, dve leti zatem kanonik ljubljanski; 1597. 1. gaje nadvojvoda imenoval ljubljanskim škofom; po mnogoletnem in uspešnem pastirjevanju je umrl Hren 1630. 1.

Uže v dijaških letih je na Dunaju gojil²) pesništvo in zložil v latinskem jeziku marsikatero lepo pesnico ; mera mu je po večini safiška kitica. Pesni se odlikuje po spretnosti v jeziku, po vzvišenih mislih in po lepih prilikah in podobah.³) Zložil je med drugimi krasno odo na proslavo krsta nadvojvodo Ferdinanda II., sina nadvojvode Karola, vladarja Notranje Avstrije, in Marije Bavarske. Na tak način

') Peter v. Radics, Der Laibacher Rischof Thomas Chron und die slovenische Literatur. Triglav 18(53, št. 29—30. Idem: Tomaž Chren, pesnik, mecen umetelj-nosti in podpornik vednosti. Kulturno - zgodovinska študija. Ltp. Mat. SI. 1878, 1_33. _ §af. 17-99. - Argo 1894.

^a) V liccjalni knjižnici v Ljubljani se nahaja rokopis njegovih pesnic z naslovom: Libellus poematum sive Carminum variorum generum Thomae Chren Labacensis Carniolani. L. L. Candidati. ") Radics, o. c. p. 5.

Op. Papež Gregor XIV. je dal Hrenu 3. avgusta 1021. odpustek vernim dušam 11a veliki oltar cerkve Gornjega Grada. Škof Hren je prevel na slovenski jezik dotični dekret, ki je shranjen v kapitelskem arhivu ljubljanskem. (Fasc. 49, št. 3.) A. K., Lj. Zv. 1888, 099.

naklonil si je Ilren visoko gospodo, pa tudi nižje gospode ni pozabil : opata Lavrencija v Zatičini, svojega pokrovitelja in poznejšega sotrudnika, pozdravil je s primerno pesnico. V poznejši dobi resnega protireformatorskega delovanja mu je utihnila Muza.

Po smrti nadvojvode Karola 1590. 1. začela se je ostra proti-reformacija po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; na Kranjsko so poklicali jezuvite, ki so se 1590. leta naselili v Ljubljani in leto potem prevzeli vodstvo gimnazije. Hren podpiral jih je duševno in gmotno pospeševal njihove namene. Hren je bil duša omenjeno protireformacijske komisije.¹) Leta 1614. je postal namestnik v Notranji Avstriji in je stoloval v Gradcu; če so bile važne obravnave, prihajal je v Ljubljano, tako n. pr. I. februvarija, 20. marcija, 8. novembra 1614. 1.; 1615. 1. večkrat za delj časa; 1616. 1. štirikrat; nekaterekrati tudi v poznejših letih.

Goreče je razlagal dan na dan po 3 -4 ure nauke rimskokatoliške vere; včasih jo naletel na uporne ljudi, včasih pa je beseda tudi kaj izdala, kakor priznava sam. Vodil je obravnave razumno in previdno.

Včasih so ga nadomeščali deželni vicedomi; večkrat se omenja Ottavio grof Panizohl. Člen te komisije je bil tudi generalni vikar, glava duhovnemu sodišču.

V sumljivih krajih so bili nastavljeni podkomisarji, ki so ljubljanski komisiji olajševali težavni posel. Obravnavalo se je v škofiji in v vicedomski hiši.

Ta komisija je imela popolnem obnoviti staro rimsko-katoliško vero vsemu ljudstvu. Gledalo se je zlasti na to, da seje po zakonu opravljala izpoved in sv. obhajilo: vsaj jedenkrat v letu bi moral to vsak katoličan opraviti.

Kdor se ni držal zapovedi o postu, jo moral plačati deset do petdeset zlatih.

Komisija je smela pobirati tudi desetino.

Gledati je bilo na to, da grajšČaki podložnikov ob zapovedanih praznikih niso silili na delo.

Nenravnost je bila zelo razširjena; skorej splošna je bila ta šega, da zakon ni imel nobene prave podlage.

Važna dolžnost tc komisijo je bila, uničiti vse protestantovske knjige. Prvikrat so jih sežigali 1600. in 1601. 1.; drugikrat so jih

') Peter v. Radics: »Ueber ein Protocoll Religionis Reformationis Krain 1611 —1618«. Vodnikov Spomenik 1858, str. 199 id.

sežgali tri voze; nekaj knjig so odkupili stanovi, ki so jih hranili v ljubljanski zbornici.

Hren se je bil v pismu do papeža sam pohvalil, da je dal sežgati mnogo knjig. Knjige, ki so se hranile v ljubljanski zbornici, so dobili vsled povelja Ferdinandovega jezuviti.

Leta 1774. je pogorelo jezuvitsko poslopje, in tedaj so se pokončale še tiste slovenske protestantovske knjige, ki jih niso mogli uničiti poprej.¹) Slovensko slovstvo je imelo veliko škodo.

Istotako je ravnal zagrebški škof Juraj Draskovic; s svojimi naredbami, z vojno silo in z izobčenjem izgnal je vse privržence nove vere. Grega Vlahovic iz Ribnika je moral iti na Kranjsko (v Novo mesto in Ljubljano), Peter Lukič v Kropo pri Črnomlju, Ivan Drugnič, Melanchthonov učenec, je šel na Ogersko; tudi nekateri plemiči so se preselili tja, n. pr. Jankovici, Stančiči, Petričeviči in drugi; samo Zrinjski so ostali in so bili tihi privrženci nove vere.

Mihaela BuČica, župnika stenjovečkega, je Zrinjski vsled njegove prošnje premestil v Medjimurje, kjer je mirno žjivel in živahno pisal knjige. Iz Pazina so morali zbežati Krafthofer, lllej, Živčič in Jurij Zvečič.*)

Na Kranjskem so 1597. 1. čez 37 let zopet slavili sv. Jurija; 1598.1. so v Ljubljani zopet katoliki dobili v oblast špitalsko cerkev; 1620. 1. ni bilo nobene novoverske vasice več, samo posamezniki so še ostali luteranci.

Na Štajerskem n. pr. pri Vindenavi³) blizu Maribora se po 1627. 1. ne nahaja več sledu protestantom; tudi po drugih krajih, n. pr. v Radgoni so izginili; samo na Koroškem so se obdržali.

Za oživljenje katoliške vere na Koroškem se je mnogo trudil škof Premier, ki je 1604. 1. štiri mesece propovedoval vsako nedeljo, inače pa z osebnim vplivom delal tako marljivo, da so se meščani z večine zopet povrnili k rimsko-katoliški veri. Procesije sv. Rešnjega Telesa so se mnogobrojno udeležile celo gospe plemenitega stanu, nekatere preoblečene kot slovenske kmetice, da

') V Cehih je lovil in sežigal protestantovske knjige Anton Koniaš (1691. do 1760.); ztian je po svojem delu: »Clavis haeresim elaudens« — »Klič kacifske bludy« t. j. imenik prepovedanih knjig.

») J. Kukuljevič-Sakc., Glas. Hrvati 125.

^B) Ignaz Orožen, Das Dekanat Kotsch, Graz 1881.

bi jih ne spoznali njihovi možje. Na Koroškem je vender še zdaj kakih 200 — 300 slovenskih protestantov.

Da bi katoličani mogli uspešno delati za svoje namene, posluževali so se istega sredstva, kakor protestantje, namreč knjig.

Privrženci novi veri so uvideli takoj, da je od sile potrebno se slovenskim ljudstvom govoriti v njegovi besedi in zanj pisati potrebnih knjig. Razumni in temeljito omikani Hren je tedaj ukrenil, da se je v Ljubljani v stolni cerkvi božja beseda oznanjevala slovenski ; on sam je bil spreten govornik; njemu so zvesto pomagali jezuviti; ob nedeljah in praznikih je on sam mnogo let opravljal ta posel.¹) Jezuviti so imeli skrbeti za enega slovenskega in enega nemškega propovednika; slovenski je bil P. Nikolaj Koprivec.

Tudi za knjige je skrbel Hren; on sam je prevel na slovenski jezik evangelije in liste za nedelje in praznike z naslovom:

Evangelia inu lystuvi²), na vse nedele inu jmenitne prasnike celiga lejta, po llari karfzhanski navadi resdeleni, vlem Catholifhkim cerkvam, ftuprau v' kranjfki desheli, k' dobrimu s' novizh is Bukovskiga na Slovenfki jesik sveltu prelosheni, s' perpufzheniem tiga v' Btigu vifsoku vrejdniga vivuda inu gofpuda Thomas ha³) devetiga Lublanfkiga

*) Mitth. d. hist. Vereines f. Krain 1854. p. 46.

²) P. pl. Radics, Triglav 1865, št. 29, navaja ta naslov: Thomas Nonus Episcopus Labacensis, Archiducalis Consiliarius et Reformator: 4 Evangelia inu Listi in molitve po pridigi. Stiskami itd. Natisnjenih je bilo 3000 izvodov, ki so stali škofa 647 gld. Eden izvod (dva dela v enem zvezku) se nahaja v grof Attem-sovi knjižnici v Ljubljani, 179 str.; pridejanih je tudi nekaj mrtvaških pesnij. — ») Šaf. 17-99.

Op. Staple ton. Neznanegaprelagateljaevangelia, preložena po Stapletonu v osemnajstem veku. Objavil Anton Raič (Progr. vel. realke v Ljubljani 1887 in 1888) ponatis v Ljubljani 1888. 8. 122. Rokopis se nahaja v ljubljanski licealni knjižnici, kamor je prišel i/. Zoisove zapuščine, in obsega 114 listov Vsebina so evangeliji; 28 jih je iz zimskega dela Angleža Tome Stapletona, 29—55 iz poletnega dela istega pisatelja, 56—82 so »Euangelia in Festis Sanctorum totius Anni«. Neki duhovnik je za svojo rabo za posamezne nedelje in praznike sproti prestavljal evangelije in to morda predno je vladika Hren izdal svoje »Evangelia in Lystove«; mnogo je prepisaval iz Dalmatina (V. Oblak, Lj. Zv. 1888, 695), in Sikst Carcanus, škof Germanski, ki ga je papež poslal, da obišče ljubljansko škofijo, je dal Hrenu dn6 5. decembra 1620. dva dekreta, da sme vnovič izdati Mali in Veliki katekizem Petri Kanizia, ter tudi natisniti slovensko svojo pesmarico »Ilymnologium Slavicum«. A K., v Lj. Zv. 1886, 700.

Shkofla i. t. d. na svitlobo dani 1612. Istifkanu v' Nemshkim

Gradzu fkusi Juria Widmanfteterja 1613. 8°. 136 in 43 listov.

Da jo ta knjiga došla dobro, razvidi se iz tega, ker se je natisnila večkrat; Janez Ludovik Schoenleben jo je dal 1672. 1. in pater Hippolyt 1730. 1. natisniti na novo.

Ker se je bila uničila tiskarna v Ljubljani, se je knjiga tiskala v Gradcu. Kopitar navaja vzglede v slovnici XL1I. in 157. pa J. Marn 1. c.

Hren je gledal čez ozke meje svoje ožje domovine; radi tega se jezik njegovega prevoda bliža hrvatskemu narečju.

Jezuvitje, katere je pozval v Ljubljano, so imeli v svojem vzgoje-valnem načrtu vaje v govorništvu, deklamacije in glediščne igre. Izvirne igre domačih pisateljev, ali prevode iger, ki so se priljubile na dunajskem dvoru, so dali ob slovesnih prilikah predstavljati v Ljubljani in so k njim povabili najodličnejšo gospodo iz Ljubljane pa tudi s kmetov. Kranjska dežela je letno podporo takim predstavam od 500 zvišala na 1000 gld. Predmete takim igram so jemali včasih tudi iz domače zgodovine.

Blagodušni in radodarni mecen takim igram je bil škof Hren. Leta 1611. je jezuvitom v Tivoliju sredi lepega prijetnega gozda dal sezidati vedrilnico.

Podpiral je tudi druge umetnosti. Udeleževal se je pevskih produkcij jezuvitskih učencev¹), ki so leta 1599. rojstvo Kristovo praznovali z latinskimi, slovenskimi in nemškimi pesnimi. Kupoval je muzikalične knjige; v škofovski stolnici v Gorenjem Gradu je dal od benečanskih mojstrov postaviti dragocene orgle. Utemeljil je ustanovo za dijake in odločil, da se ima vsak štipendist učiti muzike. Go je pri škofovski cerkvi v Ljubljani nedostajalo domačih godcev, pozval jih je s Češkega.

Kupoval je slike od inostrancev, pa tudi domačine počastil in podpiral z naročili. Po domačih slikarjih Janzilu, Plavcu, Planerju, Woll'u in Krenu je dal zaljšati cerkve.

Tudi posvetne slikarje je podpiral. Slikarja Mat. Planerja je poslal v Sisek, da si ogleda ložo tega mesta in potem naslika »Bitov pri Sisku« ; delo jo stalo škofa 200 gld.

Popraviti je dal stolno cerkev v Ljubljani; v Sisek in Petrinjo jo pošiljal svoje zidarje in druge delavce, da so pomagali pri zidanju cerkve.

^l) Radics, Ltp. Mat. SI. 1887, 23.

Svojim prednikom na ljubljanskem škofovskem sedežu je postavljal spomenike.

Janez Krstitelj Costa iz Gorice je popravljal oltarje v ljubljanski stolni cerkvi.

Iskreno je gojil vednosti, nakupaval astronomično orodje; spisal je sam »Opus Canonicum«, čigar jeden del je za časa Valvasorja hranila ljubljanska škofijska pismohranilnica (arhiv), jeden se je pa uže takrat bil izgubil. Spisoval je sam »Letnike« = Jahrbticher; sploh je Hren vse svoje sodobnike daleko presegal po vsestranski omiki.

Janez Ludovik Schoenleben¹) (1618.—81.)

iz Ljubljane, kjer je njegov oče županoval, učil se je od 1648. do 1654.1. v jezuvitskih šolah, vstopil v njihov red, pa ga zopet zapustil in postal stolni dekan v rojstnem mestu, pozneje v Ribnici, naposled se je pa umaknil vsem službam, da bi se posvetil samo vednostim.^a) Dobil je tudi naslov: »Protonotarius Apostolicus«. Umrl je v Ljubljani.

Ril je na glasu kot spreten slovenski in nemški propovednik in jako plodovit pisatelj v nemškem in slovenskem jeziku, a vedno zvest slovenski svoji domovini; Valvasor našteva 38 tiskanih njegovih knjig in knjižic in več rokopisov in zbirk (Collectanea, Notationes). Izdal je slovenski:

Evangelia⁸) inu Lystuvi na vse Nedele inu jemenitne Prasnike zeliga Leila po Catoliski Vishi, inu poteh ponou-lenih Mashnih Bukvah resdeleni etc. Stiskanu v Nemshkim Gradzu. V sakladi Joannesa Helma Bukveniga Vesnika. V' tem Loj ti MDCLXXII. 8". 447.

V predgovoru toži, da ima »Idioma Slavonicum« preveč narečij, da to pisatelju otežuje posel. Hrenov jezik daje neki preveč

') Valvasor VI. 354. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 49, 50. — Šaf. 18. ³) Bil je dobro poučen bogoslovec. Kot zgodovinar se je preveč klanjal čudežem in prenapetostim. Izmed zgodovinskih del naj se omčni: »Acmona Vindicata« id. Salisburgi 1674, 4; »Carniolia Antiqua et Nova«. Tom I. partes lil. Labaci, J. B. Mayer, 1681; drugi del tega spisa se nahaja v rokopisu v deželnem arhivu v Ljubljani. SI. N. 1881, 267; v tem obziru je nadelaval pot Valvasorju.

^s) Kopitar, Gramm. str. 61. — Janežič, SI. Slov. 133. — J. Marn, Jez. XXI. 28—30. — Šafafik, 18—19, p. 100. — Iz pisma Hrenovega iz I. 1615. (Nov. 1877, 365), je razvidno, da so pesmi v tej knjigi Hrenove, pa ne Schoenlebnove.)

pomešan s hrvatskimi in dalmatinskimi besedami; dalje razpravlja, da se imata i in v pisati kot samoglasnika i in t*, kot soglasnika pa j in v; ločiti da je treba s in /, sfr, pa J'h. Knjiga sama je razdeljena na a) Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele (str. 1—267), p) Evangelia inu Lystuvi .... ob terdnih in zapovedanih praznikih (str. 269—380), i) Catholishke Peissmi (str. 387—404), brez veljave, in o) Catechismus (str. 404—447). Schoenleben ne presega glede na jezikovo znanje Trubarja in zaostaja za Hrenom.

V kulturno - zgodovinskem oziru se mora omeniti njegova zasluga, da se je vsled njegovega prizadevanja tiskar Janez Krstnik Mayr s svojo tiskarno iz Saligrada preselil v Ljubljano.

Razne izdaje knjige: »Evangelij in L y sto v i.«

Evangelia inu Lystuvi. Na ule Nedele inu imenitne Prasnike zeiliga Leita po Catholiski vishi inu po teh ponov-lenih Mafhnih Bukvah resdeleni. Ufem Catholifhkim Sloven-fkim Zerkvam, ftuprau v Krainski Desheli, h' dobrimu, is Latinskiga na Slovenski Jesik suejflu prelosheni, inu s' novizh popravleni. S' Perpuszenjom Gnadliviga inu Villbku Vredniga Firfhta inu Gofpuda, Gofpuda Sigismunda Felixa Sedem-naiftiga Lublanskiga Shkoffa, na Suitlobo dani. Laha c i Imp. J. G. Mayr, Incl. Prov. Carnioliae Typ. et Hibi. Anno 1730. 8. 416.

V posvečenju govori izdajatelj o dosedanjih izdajah te knjige in zatrjuje, da je pričujoča izdaja v marsičem popravljena, in navaja nekatere posebnosti v pisavi. Urejena je inače popolnem po Sehoenlebnu.

E v a n g e 1 i a in u b r a n i e na nedele inu prasnike , is Latinfkiga na Krainfki jesik sueillu inu fkerbnu preloshene. 1758. 8.M

E v a n g e 1 i a i n u b r a n i e na nedele inu prasnike zhes zelu leitu, is Latinfkiga na Grainski jesik fvellu inu fkerbnu preloshene popraulene inu pogmerane. Is perpufheniam Gnadliviga inu villbku uredniga Firfhta inu Gofpuda, Gofpuda Sigismunda Felixa Sedemnaiftiga Lublanskiga Shkoffa.....na

Svetlobo dane. Labaci Typis A. S. Reichhardt, Sumpt. J. B. Volusij et J. B. Blank 1741*. 8. 476. 78.

') Gaj., Kniž. E. 1. 1, 129. Listi in evangelji. V Ljubljani 1820, 8. Gaj., Kniž. 129.

»Evangelia inu branie« segajo od 1 do 422 str., potem sledi molitev po propovedi, občna izpoved, pesni (429—56). Katekizem 1 do 82, litanije, zakonski zadržki (60—78).

Jožef Hasl navaja v svoji knjigi »Sveti post«, »Evangelia in branie« iz 1. 1754., kar pa je morda pomota namesto 1764., ker nihče ne zna izdaje iz 1754. 1.

Evangelia¹) inu branie na nedele inu prasnike zhes zelu leitu, is Latinfkiga na Crainski jesik fveltu inu fkerbnu preloshene, popraulene inu pogmerane. Is perpufheniam Gnad-livega inu vifoko uredniga Firfhta inu Gofpuda, Gospuda Leopolda Josepha, Devetnaistiga Lublanskiga Shkofla . . na svetlobo dane. V Lublani. Per Johann Georg Heptnerju 1764. 8. 420.

Vsebina kakor v poprejšnji knjigi, samo na koncu je dodana »visha moliti ta fveti lloshenkranz« 338—420. Po splošnem mnenju je izdal obe knjigi župnik J. L. Paglavec; druga izdaja je nekoliko boljša. Vzglede navajata Kop. 121—7; J. Marn 15.

Branie inu evangelia*), na nedele inu prasnike zhes zelu leitu, is latinskiga na krainski jesik svestu inu skrbnu preloshene, popraulene inu pogmerane, s' perpusheniam irnad-liviga inu visoku uredniga firshta inu gospud gospuda Leopolda Josepha devetnajstiga lublanskiga skofla id. id. na svetlobo dane. U Lublani per Johann Fridrichu Egerju. 1768. 8". 414.

Razdeljena je knjiga tako, da se nahajajo evangelia in branja za nedelje str. 1—194; ob zapovedanih in drugih praznikih do 289; izpoved, vera, upanje, ljubezen, katoliške pesni do 331; litanije in molitve do 373; začetek sveta in krščanske vero do 404; raz-loženje zadržkov sv. zakona do 413.

Branja inu Evangeliumi⁸), na Nedele, inu Prasneke zhes zelu leitu, is latinskiga na kraynski jesik svestu, inu skcrbnu prestaulene, popravlene, inu pogmirane s' perpu-shenjam gnadliviga inu visoku vredniga Firshta inu Gospuda Gospuda Karlna, dvajsetiga Lublanskega Shkola, itd. inu to

') Prva polovica naslova po Šaf. 1C0; druga dopolnjena po .J. Marn. 14; pravopis zjednačen po Šaf. 100. — Vzglede navaja Marn. Kop. 121—25, 158. — Lenček navaja Mitih. 1857, 90: Evangelium Krainski, Labaci 1741, bržkone ista knjiga.

*) 1. V., Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1892, 157. ⁸) Fekonja, Lj. Zv. 1886, 570.

satu postaulene zessarske Gosposhine v' Kraynski Dushelli na svitlobo dane. V' Lublani skus Joan. Fridrika Egerja stiskavza kraynske dushelle 1777.

Ta knjiga je poznejša izdaja Hrenovega dela »Evangelia inu Lystuvi«, tiskanega v Gradcu 1612., ponatisnenega po Schoenlebnu v Ljubljani 1672., potem še 1730., 1741., (uredil kamniški župnik Paglavec), 1758., 1764. in 1772.

Izdaja 1777. razlikuje se od poprejšnjih po pravopisu in po prozaičnih stavkih.

V narodnem oziru je zanimljiva ta knjiga v tem, da navaja svetnike in svetnice, katere pogrešamo v naših koledarjih, navaja n. pr. ljubljanskega škofa Maksimilijana in Virgila, škofa v Celju in Sali-gradu ; Justa, mučenika v Trstu ; Nicefora, patrijarha v Vidmu id.; v minolem stoletju je cerkev bila tedaj bolj narodna. Namesto domačih svetnikov opisujejo zdaj Slovencem rajši svetnike nemške, italijanske, francoske in drugih narodnostij!

V XVIII. stoletju se je ta knjiga dvakrat natisnila na Kranjskem, namreč 1.1787. in 1792. (gl. Japelj), početkom XIX. stoletja pa v Ljubljani 1820 (Gaj. Križ. 129) in v Gradcu, kakor se razvidi iz te-le izdaje:

Listi inu Evangelia¹) na usse nedele inu prasnike zhes zeilu leitu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja Jesusa Christusa, koker so taisti slitiri evangelisti popisali. Te naprej pissane pesmi te zerkve ta mali katekismus, te litanie, s' tem molitvami ta krisliova pot, s' pildami, katiri k' temu slishjo. — V' Marburgi se najdejo per Joshefu Merzin-gerju v' gosposki gassi. Mala 8. 37(5.

Ne letnica, ne tiskar nista imenovana, a izvestje pravi, da je tiskana v Gradcu. Da je tiskana 1. 1800. sme se sklepati po »tabli«, ki začenja z letom 1800, kakor to kaže »tabla« v izdaji 1. 1777. v Ljubljani in 1. 1822. v Celju.

Ta knjiga se jo rabila na Murskem polju blizu Radgone in ima to-le vsebino: Za omenjeno »Tablo teh prestavnih Prasnikov« (1800.—09.) sledi »Vezhna Pratika«, evangeliji, listi, branje, pasion (70—100), evangeliji za praznike M. Device in drugih svetnikov do 248; molitve, pesni, litanije do 376. Pri evangelijih so male slike. Jezik se ne razlikuje od ljubljanskega vzora.

') A. Fekonja, Lj. Zv. 1886, 700-3.

Mat i j a Kastelec (1623.—1688.}»)

por. v lvilovčah blizu Prema, je župnikoval v Toplicah, v Št. Jerneju, potem je bil kanonik v Novem mestu, kjer je umrl. Bil je velik dobrotnik samostanu in cerkvi, pa zelo marljiv slovenski pisatelj. Sadovi njegove marljivosti so:

1. Bratoufke bug u i z e S. R o s h o n k r a n z a, u' katerih je ukup sloshena visha ta Pfalter s' temi petnaiftimi skriu-nollmi moliti, inu koku fe more enimu bolniku k¹ isvelizhaniu pomagati, sraven samerkanih odpultkou, zhes ceilu lejtu, tu je preloshenu s' Nemfhkiga, Lafhkiga inu Latinfkiga na Crainfko belTedo skusi Matthia Castelza, Chorarja inu Beneficiata S. Roshenkranza u' Novim Meftu. Stiskanu u N e m f h k i m Gr a d z u skusi Widmanstetterske Erbe u' tem lejtu 1678. V sakladi Joannesa Helma u' Lublani Bukviniga Vesnika. 8° str. 459. Nova izdaja 1682 8°. Knjiga obsega a) Visha ali shega moliti ta rozenkranc (str. 1 do 176), $) Modus juvandi agonizantes (str. 177—400), pesni str. 401

do 459.)

Za vzgled bodita 1. in 8. kitica pesni: »Ave Maria«.

*) Valvasor VI. 369. - Šaf. 19. - L. Hrovat, Nov., 1804, 74. Zg. Dan. 1867.

— Progr., Oberg. Rudolfswert 1868. — L—k., Lj. Zv. 1881,' 707—8, SI. 1886, št. 89.

— J. Marn, Jez. XXI. — Zavadlal, Die Sprache in Kastelec »Bratovske Buquice S. Boshenkranza«. Ponatis iz gimn. progr. v Celju 1891.

Grobni napis:

Jlic Mathias C.astellez Canonicus Clamat, o viator, ne tace

Ave prefvetla Maria,

Tebe zhaily dufha moja, Sama fpozhela li Boga, Elisabeth obyl'kala. O Maria.

8.

Angelzi 1" petjatn pridejo, Tebe Maria 1'premlajo: Sveta Troy za krona Te,

Dai nam Nebefhku veilelje. O Maria.

jacet

Saltern die: Iiequiescat in 2>(*ce. Die, ut docet S. Sulpitius

Qui etiam mortuus non tacet.

Loquitur hie in fornice et turri

Nec silent alibi muri.

Hie sciens architecturam

Fecit sibi banc sepulturam

Ft ut sit cum mundis,

Petit a singulis „Pater noster^u vel

Deus sit ei propitius! — Quaeris, cur roluerit scpeliri hie

intus,

Ait, causa fuit mens f'rater Hyacinthus.

lie profundis^u

2. Navuk Christianski,¹) sive Praxis Cat'echistica. Tli je enu nuzna govorenie v' mei enim Ozhetom inu nie-govim synam, od se (te, Marn) prave vere inu od praviga Chriftianfkiga Catholiskiga navuka; s' enim lepim pomenko-vaniam eniga Catholish inu Lutrish zhloveka, tudi v kakefhni vishi more en zhlovik The na tem svetu nebu imeti: na Crainsku slofhenu skusi Math i a Caste lza tega starifhiga Canonica itd. v' Novim Mesti. Stiskami v' Lublani itd, skusi Job. Th. Maverja 1688. 8", str. 624.

Ta obširna knjiga je razdeljena tako, da govori str. 1—474 o namenu človeškega življenja, o svetstvih, o desetih zapovedih, o sv. maši in o molitvah, o grehih, o dobrih delih; str. 475—544: »Poduuzhenie eniga Luterskiga, ali Calvinifh ali sicer eniga Zmam-leniga nezastopniga Christiana«; knjigo končuje »Peissen od Chri-stusove Martre«.

3. Ne be sliki z y 1, tii je teh fvetih Ozhakov sveitlu premifhlovanie, v' katerim fe sapopade visha te zhednosti lubiti, inu pred hudim djaniam beshati, na tu vezhnu fpumniti inu boga prou lubiti. Vkupai sloshenu skusi Mattia Castelza Canonica inu Beneliciata S. Roshenkranza v' Novim Meftu. Stiskanu v' Lublani skusi Joshepha Tadea Mayerja deshel-skiga buquih stiskauza v' tem leitu 1684. 8. 449.__

') Na drugi strani naslovnega lista: Alta Castelli quondam Babylonia ub Tu nobis illain, tu propria verba

Insedit pectus Slanica lingua tuum.

Po Valvasorju VI. 30, napisal je M. Kastelec še: Breve Exercitium matutinum et vespertinum. Labaci 1682; Kratki Sapopadek potrebnih catolifkih naukou; V Lublani 1685. 12°. Šafafik 115; Praxis Catechistica, Lub. 1686; Nebu na semlj po Boshji voli, Lub. 1686, 8; to so bržkone natisi poprejšnjih del.

V rokopisih zapustil je: Spegel te zhistos ti, 1678-88, Šaf. 131. Shpeigel duhovni od sazhetka inu konza zhlovefhkiga sliivenia — po italjanskem Specchio Spirituale del principio e fine della vita omana. Šafafik, Gesch. I. 131—32. Prevod svetega pisma pod naslovom: Simplex translatio Sacrorum Biblioruni Veteris et Novi Testamenti.

Arce

Castellez genesim nomine reque trahens

Dum gentes rario hinc migrant dis-crimine linguae

tulisti

Slavorum, primos a Babylone tijpos. Quod Truber atque Kobila Juri

corruperat oli m Te Castelletum restituisse decet.

Znamenitejši del te knjige je: Messez Boshve ljubezni, tu je, vlak messez, zhes zelu lejtu na vlak dan premifhlovanie Boshve ljubesni 350—430. Izglede navajata Kop. 63—70. — J. Marn 34—6.¹) 4. M e f e z b o s h j e lubesni, v' katerimu fe sapopade visha boga prou lubiti, vkupei sloshen fkusi Mathia Castelza Canonica inu beneliciata v novim mestu. (Lenček, Mitth. 1857, 90) sdei drugezh na fvetloba (!) dan, fkusi profhnio veliku od nyh is Goreinske strani s' enailt fruhtou od S. Mafhe pogmi-ranu. U Lublani fe naide per Aloysio Raab 1768. Dasi je ta knjiga iz poznejše dobe, se vender omenja tu, ker je samo ponatis iz Kastelčeve knjige: »Nebefhki Zyl« ; morda jo je oskrbel M. Pohlin.

Jezik v Kastelčevih knjigah je dolenjsko narečje in ima marsikatero zanimljivo posebnost, ki se je ohranila v tej slovenski pokrajini, poptujčevanju odmakneni; inače se odlikuje po lepem narodnem slogu. Marku Pohlinu je enak v tem, da je v Slovencih vzbujal ljubezen do čitanja.

O izrekovanju in o slovenski pisavi je izpregovoril sam v knjigi: »Bratoufke Bukvize« str. 177.

Janez K r s t n i k od s v. K r i ž a²),

porojen bržkone v Crničah blizu Gorice, imel je priimek Leonelli, kar kaže, da je bil italijanskega pokolenja. Dovršivši modroslovske in bogoslovske nauke vstopil je v kapucinski red štajerske provin-

') Kakor Marka Pohlin, je tudi Kastelec spisal nekaj del, ki se niso objavila, nego so ostala v rokopisu; ta so:

»Krainerisch-deutsch-lateinisches WOrterbuch mit Vergleichungen und Beziehungen auf Dalmatins Bibel« von Matija Kastelec; okolo

1. 1(580. Rk. 4° 527 str. v licejalni knjiž. v Ljubljani. Šaf. 65. - Lj. Zv. 1881, 777, Viridarium exemplorum, in quo enumerantur septuaginta exempla accommodata pro concionatoribus, auetore Mathia Castellez, Rp. okoli leta 1(578. do 1688. — Valvasor pravi, da je bilo delo pripravljeno za tisk; morda je bilo pisano latinski; Thomae a Kerapis De I m i t a t i o n e C h r i s t i L. IV. carniolice a Mathia Castelez circa 1678-88. Rk. — Šaf. 132.

") Barone de Codelli, Gli Scrittori Friulano-Austriaci degli ultemi

due secoli di Monsignore--Terza edizione corretta ed acressiuta dali autore

Gorizia presso Giac. Tomasini 1742. 8. 244. — M. Pohlin, Ribi. Carn. 28 — Šaf., Gesch. 1. 20. — B. Kopitar, Gramm. 74. — Paulus (Leveč), Slovenski Abraham a Santa Croce, S. 1873, št. 27 —28. — B- c objavlja iz Krstnikove knjige »Sacrum Proptuariurn« IV, 170, seq. govor »Ob partam de Turcia Victoriam«. S. 1878, št. 29. — J. Marn, J. XXI. — J. Balič, Ed. 1883, št. 91—93.

cije in bil rzbran za slovenskega propovednika svoje pokrajine; sedež je imel v ipavskem Sv. Križu, zato se je podpisoval Joannes Baptista a Santa Croee. Propovednik na dobrem glasu bil je vabljen v razne kraje; z veseljem se je spominjal »na tu žlahtnu mestu« Ljubljano, kjer je živel tri leta ter plemenitašem slovenski govoril o raznovrstnih predmetih bogoslovne stroke.

Pozneje je bil gvardijan samostanu krškemu in je gorko želel v širšem pomenu koristiti svoji domovini; radi tega je pristopil »Akademiji operosorum« in dobil ime »Promptus«. Ko so mu uže pešale moči, preselil seje na stara leta v Gorico in tam umrl 1714. 1.

Mnogi prijatelji so ga nagovarjali, naj izda svoje govore; tej želji je ustregel, objavivši

J3_a c r u m j> r_o m p t u a r i u m singulis per annum Domi-nicis et lestis solemnioribus Christi Domini et B. V. Mariae praedicabile e Sacrae Scripturae Sanctorumque Patrum scriptis emtum (erutum, Marn), nec non veterum recentiorumque au-thorum (Authorum, M.) historiis, non minus laboriose quam copiose roboratum, ab (Ab, M.) Admodum (ad., M.) V. P. F. Joanne Baptista a Santa Croce Ordinis FF Minorum Capuci-norum Concionatore Slavo compositum idiomate, multorum votis expetitum, in duas partes divisum in lucem editur (!) Pars l^il Venetiis ex officina Zachariae Conzatti. 1691. 4ⁿ. 14 L., A 1—232; B 1-216 str.

V razdelku A so prepovedi za I. nedeljo po Veliki noči do IX. nedelje po Binkoštih; in v razdelku B od X. do XXIV. nedelje po Binkoštih.

II. Del. Venetiis 1691.4°. 10 L., 590 str. obsega propovedi za I. nedeljo do IV. nedelje po Veliki noči.

III. Del. Labaci 1696. 4°. 9 L., 626 str. ima govore prazniške.

IV. Del. Labaci 1700. 4°. 4 L., 490 str. pa razne govore o raznih cerkvenih opravilih, in

V. Del. Labaci 1707. 4°. 7 L., 640 str. propovedi za razne nedeljo v vsem letu.

Zasluge Janeza Krstnika se vse premalo cene. Priznati se mora, da mu jezik ni dovolj gladek, da pa vsebina njegovih govorov kaže za one čase temeljito izobraženega moža. Ce ga včasih primerjajo z nemškim avgustincom Abrahamom a Santa Clara, je ta primera šepava, ker se naš Janez ne ponižuje do trivijalnosti omenjenega govornika. Takih cerkvenih govornikov, kakor Trubar, Hren in Janez

Kriški, Slovenci v starih časih gotovo niso mnogo imeli; njegovi govori se odlikujejo po izvirnosti in lepo urejenih mislih in so važni v zgodovinskem in kulturnem obziru.¹) Delovali so nanj slavni cerkveni govorniki italijanski.

Pater Roger i j, porojen v Ljubljani, kapucinec in sloveč govornik; sicer je zasebno življenje njegovo neznano. Ljubljanski kapucinci so po njegovi smrti izdali:

Palmarium empyreum seu conciones CXXVI de Sanctis totius anni, lignanter de nonnullis particularibus et extraordi-nariis, qui in quibusdam locis festive celebrantur, et usque modo sermones de ipsis visi non sunt, compositae ex vitis eorum, scriptura sacra ac ss. patribus, vari is conceptibus, sym-bolis, et historiis, praecipue aptis moralitatibus refertae in duas partes divisae ac co])ioso indice provisae, datae publicae luci carniolico idiomate [»Ad majorem Dei Gloriam, eorundem Sanctorum Honorem, et Dominorum Guratorum Commodum«, tako popolnjuje .1. Marn, Jez. XXII, 6 naslov] a P. Rogerio Labacensi Ord. Min. Capuc. Concionatore Carniolico. Pars l^a[A prima die Januarij usque ad Mensem Julium exclusive. Cum Privilegio Caesareo.] Clagenfurti typ. et sumpt. Joan. Friderici Kleinmayr Incl. Archiducatus Carinth. Typog. 1731. 4° 654. — Pars II'¹ Labaci typ. et sumpt. A. Fr. Reichhardt lncl. prov. Carn. Typo. 1743. 4°. 662;

Tudi drugi del ima 126 govorov, ki slave svetnike. Predmet vsakega govora je povedan latinski in slovenski, n. pr. za prvo nedeljo prosinca: Vocatum est Nomen oius Jesus.

»Njega Ime bilo je imenovanu Jesus« ; Luk. 2, potem vsebina tudi latinski in slovenski:

Flores varij donantur, Mnokateri Gvejt Senkuje,

Et ft pio Jesu dantur: Tar iz tem Ludy daruje:

In štrenam hominis. Jesus h' Lejtu novimu.

^l) Jernej Bas ar, redovnik tovarištva Jezusovega, govornik v stolni cerkvi v Ljubljani, izdal je:

Pridige iz buquiz imenvanih exercitia S. ozheta Ignazia sloshene na

ulako nedelo zhes lejtu. Conciones juxta libellum exercitiorum S. P. Ignatii in singulas anni Dominicas digestae per P. Bartholomaeum Bassar,

8. J. Sacerdotem. Labaci, typis — A. F. Reichhardt 1734. 4. 516.

V predgovoru pripoveduje, da je bil naprošen, naj izda te govore, in navaja v šestnajstih točkah pravila, po katerih se je ravnal glede jezika, na slovnico se pa vender ni oziral.

Rogerij je vrstnik Krstnikov in rabi več vzgledov in citatov, za pravilnost jezika se pa ne briga.¹)

F r a Gregorio Alasia da Somarip a.⁸)

Kdaj se je porodil, ni znano; o njem vemo samo toliko, da ga je divinski poveljnik grof Rajmund VI. conte della Torre-Valsassina, vrnivši se iz Rima 1601. 1., s seboj vzel v Divin, kjer je Somaripa leto potem čital svojo prvo mašo in potem servitski samostan vodil do 1607. 1. Izdal je v Vidmu italijansko - slovenski slovarček:

VOCABOLARIQ Italiano e Schiauo. Che contiene vna breue inftruttione per apprendere facilmente detta lingua Schiaua, le lor ordinarie falutationi, con vn ragionamento famigliare per li viandanti. Aggiuntoui anco in line il Pater noster, 1' Aue Maria, il Gredo, i Precetti di Dio e della S. Cliiefa, con alcune lodi fpirituali folite a cantarti da questi popoli nelle maggiori folenita dell'anno.

Raccolto da Fra Gregorio Alalia da Sommaripa deli' Ordine de' Seru i della H. V. Maria. .IN VDINE MDCV1I. Knjiga ima 111 listov; sedem listov (šest v začetku in eden na koncu) je praznili; na listih 8—13 je italijanska dedikacija »Al' 111."¹⁰ et Rou^mo Monsr Mattias della Torre« z dne 15. marcija 1607.; nato sledi kratka slovenska slovnica in slovar; dodani so »Nomi di alcune monete id.« Na listu 96. se pričenja »Ragionamento id.«, potem je natisnenih nekaj cerkvenih posnij, deset božjih zapovedij v verzih, pet cerkvenih zapovedij v prozi, potem božična, velikonočna in binkoštna pesen. Na koncu knjige stoji: In Vdine. Aprello Gio. Battitla Natalini 1607. Na prvem praznem listu so slabo natis-nene črke cirilske.

Knjiga obsega tedaj več, nego kaže naslov, in je namenjena v pomoč laškemu duhovniku, ki ni trd v slovenščini, a ima opraviti s Slovenci.

') Šaf., Gesch. I. 122. — J. Marn, Jez XXII. — B. Lenček, Mitth. d. h. Ver. f. Kram 1848, str. 95; 1857, str. 89.

') Šal', Gesch. I 17. - Fr. Levstik, Lj. Zv. 1881, 772. — J. Marn, Jez. XXI. — L. Ž vab, Lj. Zv. 1883, 61—62. — R. Pichler, II castello di Duino 1882, str. 449 do 469. — Knjiga je silno redka; izvod v ljub. lic. knjižnici kupil je bil Kopitar na Dunaju na javni dražbi in ga poklonil Cojzu. — V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1891, 66—134.

162 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

-------.. ,

D i c t i o n a r i u m ') Latino-Carniolicum, iz konca XVII. veka, 4". 168 listov, se hrani v ljubljanski knjižnici; dasi oaf. 65 misli, da je Kastelčev, vender bržkone ne bo njegov, ker ni pisan z njegovo roko, a tudi s tisto ne, ki je pisala slovnik.

Baron Janez Bajkart Valvasor.⁸}

Porodil se je Valvasor 28. majnika 1641.1. v Ljubljani. Jezuvitje so mu bili učitelji. Po dovršenih naukih napotil se je vedoželjen, pravicoljuben mož v tuje dežele; potoval je po Laškem, Francoskem, Angleškem in Nemškem in celo po Afriki. Opazuje krasoto tujih dežel, uveril se je, da se tudi Kranjska dežela ne sme sramovati lepote svoje. Uže na očetovem domu se je naučil pravičnosti do slovenske narodnosti³) in je ukrenil popisati lepo domovino ne le ptujcem nego tudi domačinom »die ihres eigenen Nestes keine Wissenschaft trugen und einem Durchreisenden wenig von diesem sagen konnen«.¹) Naslov knjigi je: Ehre des Ilerzogthums Crain itd., Laibach 1689. Delo obsega štiri knjige, ki so razdeljene na petnajst bukev, ima 533 podob in 3320 stranij. Prva knjiga govori o starih na Kranjskem naseljenih ljudstvih, popisuje deželo, mesta, trge, gradove, hribe, doline, reke in jezera, živali, rastlino; v tretjem zvezku razpravlja zgodovino vse dežele in posameznih mest in gradov; povsod navaja slovenska imena. V tretji knjigi popisuje in riše istim načinom hrvatska mesta, turške stražnice in turške vojske. Posebno nas zanimlje knjiga druga, v kateri pripoveduje o Slovanih, o njihovih šegah, o zgodovini in njihovem jeziku, navaja »Oče naš« v trinajsterih jezikih, razpravlja zgodovino Cirila in Metodija, razlaga, kod in kako se je razširjala protestantovska vera po Slovenskem, govori tudi seveda o poganski dobi.⁶) Pobliže govori o jeziku Gorenjcev, Ljubljančanov, Dolenjcev, Kraševcev, Vipavcev, Istrijancev itd. Navedimo tukaj nekoliko krajevnih imen : Metlishske Krai; ta snotraine deu nakrasso jenu napiuke; Pouhu-

') Levstik, Lj. Zv. 1881, 777.

") Wachler, Hist. Forsch. II. 1125. — Šaferik, Gesch. 1, 20. — Peter v. Radics, Johann Weikhard Freiherr von Valvasor, Triglav 1865, Nr. 58—72; N. 1852, 254. — P. pl. Radics, Valvazor z ozirom na Slovanstvo, Ltp. Mat. Slov. 1877, str. 251-828. - Marn, Jez. XXI. 39-44.

^а) Radics, op. cit. p. 252.

⁴) Marn, op. cit. str. 39 — 40.

^б) .Iz Valvasorja so tvarino pobirali poznejši zgodovinarji in pesniki, n. pr. M. Pohlin za »Bibiiotheca Carnioliae«, Linhart, Vodnik, Prešeren (krst pri Savici, Koseski (Slovenija), Iiicinger (Turjaški Hervard), Svetličič (Erazem Raubar) itd.

gradez ; Ubledo ; Per Sveti Alene ; Per sentiansho; Per Nouomesto; Ullugatzo. Da se iz Valvasorjeve pisave da razvozlati, kako so se glasile v njegovem času besede rek, gora, rud, živalij in zelišč, to je jako važno za zgodovinarja in slovenskega slovničarja, pa itak ne moremo podpisati Radicsevega izreka: »žalibog, da V. ni sklenil pisati gramatike; poleg vseh nepopolnostij bi nam morala biti, kakor njegova kronika, bogato skrovišče za izpoznavanje staroslovenskega bitstva«. Jaz pa menim, da ni bil toliko zmožen slovenskega jezika, da bi slovnica koristila znanstvu. Kljub šibkemu znanju slovenščine je pa vender zanimivo, da se je oziral na vse slovanske jezike.

4. XVIII. stoletje.

Ko so bili 1683. 1. Turki premagani pred Dunajem, je vest o tem svetovnem dogodku osobito Slovence neizmerno razveselila. Čez tridesetkrat so ti okrutniki bili planili v slovenske dežele in jih pustošili. Karloviški mir, sklenen dne 26. januvarija 1699. leta, je cesarske dežele pomnožil za 3147 štirijaških milj in Avstrijo za vselej rešil morečega strahu pred Turki, in to tembolj, ker se je 1702. leta ustanovila »Vojaška granica«. Južnoavstrijskim deželam so napočili boljši časi gmotnega razvitka, kateremu je vsaj čez nekaj desetletij moral nasledovati tudi duševni razvitek.

Dimitz (Geschichte Krains IV. 45) pravi, da se v nobenem mint »lom stoletju slika glavnega mesta Ljubljane opazovalcu ne omili tako, kakor v zadnjih letih Valvasorjevega delovanja: »Dozdeva so nam, kakor da bi vse živelo na ulicah in trgih starinskega mesta, kakor da bi gledali na živahno gibanje naših pradedov; dozdeva se nam, da plastično življenje kar mahoma stopi iz svo-jeira okvira.«

Mesto Ljubljana je imelo 300—400 dvoje- in trojenastropnih hiš, pa blizu 20.000 prebivalcev in šestero vrat: 1. Pisana vrata (Karlstiidter Thor) proti dolenjski cesti. 2. Vodna vrata na južni strani mesta. 3. Nemška vrata blizu »nemške hiše«. 4. Vice-domska vrata, kjer je zdaj vhod v Gosposke ulice. 5. S pital ska vrata na desnem obrežju Ljubljanice in 6. K los ter ska vrata.

V francoskem ukusu je bil izdelan med drugimi nasadi in i/prehodi Turjaški vrt pred Vicedomskimi vrati.

V Ljubljani je bilo takrat trinajst cerkev; nekatere so bile radi umetniške vrednosti zanimljive celo za ptujce. Bratovščin je

bilo dvanajst; znamenita je bila bratovščina »Rešnjega Telesa« z lastno hišo blizu stolne cerkve; bratovščina »Redemptoris Christi« je uprizarjala procesije na veliki petek.

Dvanajstorica znotranjega sveta ljubljanskega mesta se je oblačila v baržun, kakor benečanski plemenitaši. Med župani se je odlikoval Ivan Baptist Talnitscher (Dolničar) in bil potem povišan v plemenitaški stan.

Po narodnosti je bilo prebivalstvo v Ljubljani zelo mešano; tretjina so bili ptujci: Štajerci, Korošci, Hrvati, Italijani, Tirolci, Bavarci, Saksonci, Franki, bvabi, Šlezaki, Moravci, Cehi, Danci, Pomorjani, Holandci in Francozi; vse te je kakor v »ovcami« vkupaj držala »deutschredliche Treue«.¹) (! ?)

Prebivalci so obogateli po trgovini in so si tudi kaj privoščili. Pošiljali so svoje sinove dostikrat na inostranska učilišča.

Trgovina se je lahko razvijala, ker je Ljubljana bila zvezana po lepih cestah z Gorico, Trstom, Karlovcem, Celovcem in Dunajem. Valvasor je namerjal pod Ljubeljem narediti cesto skozi predor. Valvasor IV. 559 — 60 našteva več predorov, ki so okrajšali dolgost vožnje ali potovanja. Poštna zveza med Ljubljano in Trstom jo bila urejena po pogodbi med ljubljanskim poštnim načelnikom Sigmundom pl. StrobelholTom in pooblaščencem tržaškim, Domenikom deli' Argento.

Občevalni jezik je bil nemški (v višjih krogih), slovenski in tudi italijanski med trgovci in obrtniki; v slovstvu seje rabila večinoma latinščina pa tudi nemščina.

V deželnem zboru, ki je vodil deželno upravo, so bili zastopani štirje stanovi: duhovniki, gospoda, vitezi in deželno-knežna mesta. Med duhovniki so bili razven ljubljanskega, brižinskega in briksenskega škofa tudi nekateri prošti in šest kanonikov ljubljanskih; »gospoda« so bili knezi, grofje in drugi plemenitaši, izvzemši viteze.

Da so plemenitaško mladež poučevali v viteških vajah in društveni omiki, so bili s stolno plačo nameščeni učitelji za ples, borbo, jezike id.

Deželni stanovi so imeli svoje lastno sodstvo (Forum Nobi-lium), grajščino so sodile podložnikom, mesta in trgi meščanom in tržanom, kakor tudi ptujcem rokodelskega stanu, vicedom je sodil mostom in trgom, škof duhovnikom.

^l) Diinitz, Gesch. IV. 51.

V Ljubljani je bilo društvo juristov in prijateljev pravo-znanstva; ustanovila sta to društvo dr. Florijančič in Mugerle; dne 22. maja 1698. leta so obhajali prvokrat praznik svojega pa-trona s slovesno mašo in nemško propovedjo v cerkvi sv. Jožefa.

Lepo se je skrbelo za zdravstveno stanje. Slaven zdravnik je bil Jurij Voglar (Carbonarius) pi. Wieseneg, porojen v Naklem nad Kranjem 1651. I. Doktor modroslovja in zdravilstva jo vsled svoje obče znane izurjenosti v zdravniški stroki postal osobni zdravnik caru Petru Velikemu. Poslan v Rim, da bi pospeševal zedinjenje ločenih cerkev, je obolel v Kranju in 1717.1. tam umrl, v oporoki volivši lepo svoto za vodotok v rojstnem kraju.

Pri majhni obsežnosti dežele je imelo Kranjsko primeroma mnogo bogatega plemstva; gradovi so bili postavljeni večinoma v italijanskem zlogu, pa tudi brez dvombe s slovenskimi žulji, kajti inače bi se ne bili 1688.1. uprli kmetje na Gorenjskem¹), katere je baje podpihnil neki francoski hujskač Cattin.

Verjetniše pa je, da se je kmetom godilo tako, kakor pripoveduje naš pesnik Gorazd v pesni: »Pred cesarjem Maksom I.«:

Karkoli se komu poljubi, Mi sejemo — grad nam požanje,

Počenjati z nami sme vsak: Njegovo vse, naše pa nič!

Po hrbtu pretepa nas Turek In zajutrek naš, to je — tlaka,

A v lice nas bije grajščak. Večerja je — valpetov bič!

Kak¹ dolgo še zemljo mi svojo Kot sužniki orjemo naj? — Gospoda nam vzela je pravdo .... Ti, cesar, nazaj nam jo daj!

V gradu kneza Porcije v Senožečah je bila neki rodbinska galerija, katero je slikal Tizian.

Med poznejšimi škofi se je odlikoval Sigismund grof Ilerber-stein, poprej stolni prošt v Ljubljani, potem kanonik v Regensburgu in Pasavi. Z znanstveno izobraženim proštom Janezom Prešernom je ustanovil 1700. leta semeniško knjižnico; pozneje se je odrekel službi in je umrl v Peruggi 1711. leta. Za njegovega časa se je začela staviti v Ljubljani stolna cerkev; Milančanu Petru Janni sta pomagala domača stavbenika Pavel Jugovic in Jurij Maček.

Za vzgojo ženske mladeži jo Uršulinke uvela 1598. 1. Eleonora pl. StrobelholT v Polhovem Gradcu, volivši v to smer 10.000 gld.

Dimitz, Gesch. IV. 33.

Kapucinski samostan v Loki se je ustanovil 1705. leta; v Cerknici je bila bratovščina »Svetega Rožnega venca«, ki je imela 47.000 udov. Največjega pomena pa je bil red jezuvitski, o katerem so se važnejše točke povedale v splošnem pregledu.

Poleg nemških gledališčnih igralcev so nastopili tudi italijanski operni pevci.

Udje uže poprej omenjene znanstvene družbe »Academia Operosorum« so si vsak po svoji zmožnosti odbrali primerno polje delavnosti; iz jezuvitskega reda pa ni bilo nobenega uda. Dimitz, Gesch. von Krain IV. 113 — 14, navaja vse ude, istotako str. 115 do 130 vse pisatelje jezuvitskega reda.

Domač slikar v cerkveni umetnosti je bil Ralant Mencinger iz Bohinja, porojen v začetku XVIII. stoletja; slikal je po cerkvah v Ljubljani in izven Ljubljane.

V vsem tem inače priznanja vrednem delu pa ni bilo nič slovenskega duha; od 1720. leta naprej se je pre v Avgsburgu tiskala slovenska »Pratika«, pa blizu od istega časa izdajal tudi prvi nemški časnik v Ljubljani.¹)

Doktor Bogatai je 1710.1. začel čitati o »državljanskem pravu«.

Odličen Slovenec v tej dobi je bil P. Pavel Glavar²), kateri si je lepih zaslug pridobil za povzdigo narodnega gospodarstva.

Porojen 1721. lota v Komendi St. Peter pri Kamniku, rejenec kmetske rodbine Basaj, seje šolal v Ljubljani in na vseučilišču v Gradcu; tam ga je podpiral brat Basaj, kije potem šel k vojakom. Glavar, dovršivši bogoslovje, je obiskal župnika v domači župi in dobil od njega svet, naj obišče komendatorja šentpeterskega, viteza Testalerrata na Malti. Prišel je do Senja, a radi nedostatnega žitka vsprejel službo pri nekem trgovcu in si pridobil toliko spoštovanja, da ga je tamošnji škof hotel obdržati za notarja. Komondator ga je imel pri sebi eno leto, potem je Glavar v Trsatu služil prvo sveto mašo. Domu prišodši je postal vikarij in je potem podedoval polovico župnikovega premoženja in oskrboval premoženje reda; ustanovil je .šolo, cerkvico in beneficij »Corporis Christi«. Komondator na Malti jo še pred smrtjo njemu naložil na Brce, naj skrbi za trpeče človeštvo. Pred smrtjo je še videl svojega brata Basarja kot generala. Umrl je P. Pavel Glavar 1784. leta.

') »Wochcntliche Ordinal i- und Extraordiniiri- Zeitungen von Wien und unterschiedlichen Ortcn», tiskal Jurij Mayr, počemši od 1708. leta.

Dimitz, Gesch. IV. 200—202.

Tudi v drugih slovenskih pokrajinah se more opazovati gmotno blagostanje prebivalstva, dasi ne na podlagi narodne omike.

Pater Ilipolit.¹)

V prvem stoletju po reformaciji so se skorej vse duševne moči bile zjedinile na verskem polju; potem seje posebno v Ljubljani začelo delati tudi v drugih strokah. Tudi izven Ljubljane so se za domovino vneti možje začeli oglašati kot pisatelji.

Pater Ilipolit, porojen v Novem mestu, je bil kapucinec in propovednik provincije štajerske, potem gvardijan in je umrl 1722.1.

Uvidevši, koliko težav dela redovnikom neznanje slovenskega jezika, je spisal slovar z naslovom:

Dictionarium trilingue²), ex tribus nobilissimis Europae Unguis compositum, in anteriori parte Latino-Germanico Scla-vonicum in posteriori parte Germanico-Sclavonico-Latinum, opus nunc primo in lucem editum, a plurimis tamen Sclavo-nicae linguae avidis dudum desideratum, omnibus quidem dictarum linguarum amatoribus perutile specialiter tamen sclavonicorum Verbi Divini Preconum commoditati et utilitati dedicatum. Calamo et opera R. P. Hippolyti Rudolfswertensis, Ordinis Minorum Capucinorum Provinciae Styriae Conciona-toris, et quondam Ss. Theologiae Lectoris concinatum. Per-missu Superiorum, et Privilegio Sacrae Caesareae Majestatis. Labaci, Formis Joannis Georgij Mayr, Incl. Prov. (arninl.

. Typogr. MDCCXI. Ta tiskani naslov ima rokopis, kateri hrani javna knjižnica v Ljubljani. Ko je marljivi otec Ilipolit dokončal slovar in še hotel dodati kratko slovnico, mu je prinesel tiskar uže tiskano bržkone Bohoričevo slovnico. Nato je začel popravljati pravopis; ker bi pa tak rokopis silno motil stavca, začel je na novo prepisavati obširni³) rokopis; pri tem mudnem delu ga jo prehitela smrt. M. Pohlin pripoveduje, da so ljubljanski kapucinci pripravljali ta rokopis za natis, da jih je pa ostra sodba jezuvita Martina Nagliča v »Wochentliches

') Šaf. I. 21.

^J) Šaf. ()(). — J. Marn, Jez. XXII. — Dimitz, Gesch. IV. 159. ^:l) Prva polovica obsega 732, druga pa 280 drobno pisanih slranij na celih polah; Coizova knjižnica imela je slovar v obeh prepisih, v drugem Črke A—E. Kopitar, str. 87.

Kundschaftsblatt im Herzogthume Krain« iz 1776. leta odvrnila od tega početja.

Na koncu rokopisa ima sedem dodatkov: 1. imena krajev, narodov, mest id.; 2. števnike; 3. imena sorodstva; 4. dodatke k imenom mest; 5. orbis pictus latinski, nemški, slovenski, 70 stran ij; 6. imena dreves, sadja id.; 7. dodatke k slovarju.

Zanimljiv je tudi latinski predgovor, v katerem pravi, da je sicer res težek jezik slovenski, pa ne radi tega, da bi mu nedo-stajalo potrebnih besed, nego radi tega, ker jih ne znamo radi nemške odgoje.

Bohoričeva slovnica je bila uže redka; Hipolit sestavi po nasvetu tiskarjevem novo:

(> r a m m a t i c a ') L a t i n o - G e r m a n i c o - S c 1 a v o n i c a. Ex pervetusto exemplari Ad modernam in Carniolica Lingua loquendi method.um accommodata, a plurimis expurgata men-dis et Germanicis aucta dictionibus a Quodam Linguae Sla-vicae Amatore in communem utilitatem, studiosae Juventuti Intorioris Austriae, Specialiter dedicata. Superiorum Permissu. Lab a c i. Formis J. <1. Mayr, Incl. Prov. Carn. Typogr. i 715. 8°. 224.

Ta slovnica je uravnana slabeje, nego njen izvirnik; predgovor je prepisan skoro doslovno iz Bohoriča. V sebina je razdeljena v te-le predele: 1. De Orthographia. II. De nomine eiusque Acci-dentibus. III. De Pronomine. IV. Do Verbo. V. De Adverbiis, Prae-positionibus, Conjunctionibus (H. Interj. etc. VI. De Syntaxi.

Členka ne priznava; glagolski vzgledi so: delam, pišem, ljubim. Izdal je tudi:

Buquizo od I'Um d a inu nauiika ('h fistula ') na-fhiga isvelizherja, tiga vilsoku zhastyvrejdniga inu bogaboje-zhiga mosha, Thomasha a Kempis, Ordna Regularskih Chorar-jou s. Augustina, sedej pervizh s' nemfhkiga na Slovenski Crainski jesik prellavlene, vsim ti pravi poboshnosti inu duhovnim gorijomanju tudi k'lVetim shivleniu shele6zhim dufham

») Kopitar XLIIl. 9D -104. - Dobrow.sky'a Slavin I. 185. - Metelko, Lehr-gel). XXII-XXIII. - Šal' I. 54-54.

⁹) Šaf. 13->. — Izglede navaja Kop 104-108. — J. Marn. op. cit. 4. — Goriška semeniška knjižnica hrani eden izvod. — M. Pohlin, Carn. 27 navaja iz istega leta Thomasha Kompensaria: De imitatione libros in elegantiorem Camio-lismum translatos Lah. 1710. 16°.

sylnu nuzne inu dopadlfve, skus eniga vifsoku rojeniga gnad-liviga Gofpuda fhpendanje inu skus mujo eniga zhastyvrejdniga mafhnika Capucinarskiga S Francisca Ordna P. Hippolitusa s' Noviga Mefta na fvitlobo dane. V Lublani 1719. 12°. 672 str.

Kakor pripoveduje sam, ravnal se je po nemškem prevodu Henrika Sommelija. Prevod se čita precej prijetno; Hipolitov jezik je, kakor naravno, dolenjsko narečje.

Na Koroškem se je v tej dobi ponatisnil Megiserjev slovar z naslovom :

DIGTIONARIVM / QUATUOR // L1NGUARVM J Vidilicet GERMANICS, LAT1N/E / , 1LLVRIC/E (quae vulgo Sclavo-nica / appellatur) & 1TALIC/E, live Hetrufcae Autore 1I1ERO-NYMO MEGISERO / Imprefsum Anno 1592. Graecii Stvriae / a Joanne Fabro, cum Sac. Caef. Majeltatis / Privilegio octen-nali: / Nune vero / AVSPICIIS / Excellentiflimi Domini, Domini / Supremi Carinthiae Capitanei / Opera et Studio / A. A. R. R. P. P. Societ. JESV Collegii / Clagenfurtensis cor-reetum & auetum.

CLAGEXFVRTI / Typis Joannis Frideiirj Kleinmayr, ln-clyti, / Archi. Ducatus Carinthiae Typographi, / 1744^ Pred naslovom ima slovar sliko, ki predstavlja vmeščanje koroškega vojvode na Gospesvetskem polju; gornji del slike predstavlja kmeta sedečega ob kamenitni mizi, h kateremu prihaja vojvoda z lepim spremstvom. Na spodnjem delu slike sledi knez in deli privilegije. Na tretji strani, naslovljeni: Ortografia Latino Sel a v o niča, je v latinskem jeziku povedano, koliko črk ima slovenski jezik in kako so izgovarjajo, posebno pa naglašuje, da se l včasih izgovarja kakor v, n. pr. pvatnu nam. platnu.

Na koncu pete strani je arabeska; na sedmi strani se začenja slovar. Oblika je mala b^u

Strani so štete na nenavaden način.

Prvih pot listov ima spodej /L, A, A, /U, A_Tll naslednji trije nimajo nobenega znaka ; potem pride A, /A, Br,, naslednji trije pa nimajo zopet nič; tako se porabi ves alfabet. Potem pa sledi AAj, AA_t, AAn, AA*, AAb. Na tak način so našteje do Ccc_tt; na tretjem praznem listu Ccc_r, pride: @twcld)c (^rempel beren Declinationum u. Conjugationum, kjer se sklanjajo: Ta Gospud, Ta Gospa, Ta Ozha, Ta Mati.

Izmed glagolov navaja: Sem, imam, lubim, ozhem, snam, grem, hodim; čudna je oblika: sem shil, si shil (šel), je shu. Za vzgled bodi prva stran slovarja:

Cadaver. Ta merha, Carogna. merlatina, mershina. Daš 9(a3 ftimfet ab)d)eultd): Ta merha prezudno fmerdi. 5(bcub. Vefper. Vezher, Sera.

mrak.

$bcitb3. Ve/peri. Ob mraku, La fera,

pruti nozhi, sal tardi. k' vezheru. 3d) fomntc $(bcnb$ uadjev .£)aufj: Jell pridem k' vezheru hdomu. 9(benb^;3)rob. Merenda. Jushina, Merenda.

mala jushina, colillu.

?(bcubmal. Caena Vezherja. Cena.

5(bcnbitm( Caenare. Vezherjati. Cenare effcn.

.•pflbt il)r bas Wad)tmal)( ciiigcnotymcu. Ste vi shie vezherjali.

A »ber.

Andrej Ivankovič¹) iz Jezusovega reda v Ljubljani je preložil 1659. 1. Tomaža Kempčana na slovenski jezik. Dekan llolzapfelje daroval rokopis 1848. 1. licealni knjižnici v Ljubljani, ki ga čuva pod št. 179.

Prevod ima ta naslov:

Od Sa Christusam / Hoieina / Hukvize Samozetrte Tho-masa S. Kempis, Choraria po visi S. Augustina / Vsirn Katoliškim Krainzom inu / Slouonzom 'h dobrimu: S nouizh / s Latinskiga na Slouenski jesik / svestu preloshene, 'skusi

') P. pl. Radics, Kr. 1885. «32 — 33.

eniga / s Touarshtva Jesusoviga / 's Peruoleinam tih Vigshih / v Leity po Christushouim roiftuj M. DCLIX. Na naslovnem listu zvezka v majhni 8° je zapisana ta-le opomba :

Confraternitatis Agoniae Domini Nostri .lesu Christi Labaci 1728, tranštulit in Carniolicum idioma ut mihi P. Fride-ricus Schwarz S. I. retulit P. Andreas Ivanchovich S. I. sacerdos.

Frane Mihael Pag lovec (1679—1759)')

iz Kamnika, kjer je bil nekaj časa kapelan, ocl 1705. 1. župnik v Smartinu pri Tuhinju. Izdal je:

Tobiove bukve²), tu je fuetiga pifma ttariga teltamenta historia fvetih nauukou polna ocl tiga i ta riga Tobia inu niego-viga svnu, na crainfki jezik fveftu prelofhena itd. 11' timu fo fe perdiale ene lepe vishe nu manjere bogu flushiti, nu fveti ray ti faguishat, fa gmain ali kmetiske inu deloune ludv, vfete nu pofnete s' enih nembshkih bukviz fkusi mujo eniga Mashnika z' gorenske Crainske strani. U Lublani fkusi A. Fr. Reichhardta. 1733. 12°. 307. — II. izdaja iz 1. 1742. ne more biti J. J. Shillingova, kakor misli M. Pohlin.³)

T h o m a s a K e m pens a r i a B u k v e. \" katerih je sapo-padenu podvuzhenie, koku en fledni, bodi kakerfhniga ftanu ozhe, ima, inu samore po Chriftufovim nauuku, inu shiuleniu fvoje shiulenie pelati, vishat, inu rounati, za Chrittufam v pravi brumnoili hoditi. V to Crainfko okuli Lublane navadno Shpraho fkerbnu, inu fveftu preftaulene. Skusi dua Mafhnika Petrinarja, inu Faimofhtra iz gorenfke Crainfko tirani h duhovnimu nuzu tim Slovenzam v' druk dane. Na pervolenie vikshi Duhovne Gofpofke. Labaci. Typis A. Fr. Reichhardt 1745. 12.496.

Sveta voiska, to je fvetu podvuzhenie, koku ima ta zhlovik zlies fourashnike te dufhe fe fhtritat, inu ulle hude shelle premoittriti, skusi to fe h' pravi brumnotli pousignit (!) po nauuku P. Lorenza Scupuli Ordna f. Cajetana. Is Lafhke fprahe v' Crainfko fpraho preftaulenu, skusi enga Mafhnika

') Kopitar 124—127. — Šal". 21, 101, 128, 133, 141. — J. Marn, Jez. XX. SI. 1885, št. 109. *) Šaf. 128. ³) Šaf. 127.

is Gorenfke Crainfke strani, fdei na pervu v druk dano. Na pervolenie vikfhi Duhoune Gofposke. Labaci. Typis A. F. Reich-hardt 1747. 8. 250.^l)

S. L uci e Andoht v' gorenski Kraynski strani. V' Drash-gofliah. 1750. 8°.

Kakor Marka Pohlin pravi v Bibl. Carn. 38, je izdal to knjižico J. L. P.

S v e 11 i t o v a r f h e n g a fledniga Christian a, katiri fkusi ta Catechismus, ali potrebni Kerfhanski nauuk niemu kafhe to pravo pot proti nebelfam inu fkusi te Tobioue bukve ali hiftorio od Tobia, inu fkusi dvanaift rogelze ga vuzhv po tajili prou hoditi inu fkusi ene inu druge molitve sa boshjo pomuzh profsiti. K' nuzu mladim inu itarim, ledig inu sakon-fkim, gmein inu delounim ludem, ukup sloshene inu pobul-fliane, v" druk dane fkusi eniga mafhnika is Gorenfke Crainfke Hrani. Labaci. Typis F. J. Eger. Incl. Prov. Carn. Typogr. 1767. 8°. 198.

Ta knjiga je bila uže dvaindvajset let poprej natisnena z naslovom : Suefti tovarfh.......in sdaj drugu v druk dane.....

Labaci. Typis. A. F. Reichhard 1745. (Mitth. des hist. Vereines ftir Krain 1857, 90. - — Prva izdaja je iz 1. 1733.

Adam Skalar*), duhovnik, o katerem se dalje nič večne ve. V ljubljanski licoalni knjižnici se nahaja rokopis — vezana knjiga, ki obsega 435 listov, in se deli v dva oddelka ter ima tudi dva naslova; prva polovica sega od 1. do 190. (inclus.) lista in ima naslov: Shulia tiga premishluuana sloshena skusi brata Joan-nesa VVolfa reformiranega Franciscaneria is pouella tiga Visoku zha-stitiga Firsta inu Gospuda, Gospuda Wilhelma skoffa v' Priksni (!). Istiskana v Insprukhi per Johannu Jaohen 1633. Druga polovica seza ocl lista 191.—392. in ima tale napis:

Exemplar Od Suetiga Bonauentura Zhloueku naprei postaulona koku fe ima eden spet s' Bogam sdrushiti skusi pokuro ker se ie od niega skusi greh odlozhil. V enim sgouorianiu mod zhlouekom inu Dushizo. Breouilo(juium. Is letinskiga na Nemshko is nemshkiga na slouensko perloshen 1043. in Decemb, skusi Adama Skallaria, Mafhnika.

') Naslov je sestavljen iz Safarika in Marna. ³) V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1890, 185-234.

Prva polovica je razdeljena na petnajst poglavij; v drugem delu so razna premišljevanja.

Jezik je priprost in naroden ter presega v tem obziru sodobne spise, tiskane in rokopisne; narečje je gorenjsko. V njem se nahaja imperfekt be; karakteristično se nadomeščajo staroslov. polglasniki.

Pavel Frančišek K lap še¹) (1688—1727),

iz lvostela na Primorskem, Protonotarius Apostolicus, Comes Palatums, Eques, kanonik Pičanski, župnik v Tomaju (1 732—72.) Izdal je :

a) Synopsis Catechetica, Tu je: Shrani Nauk karfhanski skusi Paula Francis c a Clapfheta. Labaci tvp. A. Fr. Reich-hardt 1703. 8. 110.

b) Synopsis Catechetica, Tu je: Sbrani Nauk karfhzhanski u' kratkih besedah sapopaden taku dobru sa poduzhiti te nevedne u¹ karfhzhanski Veri, kakor tudi visha te prezhallite Molitve Sv. lioshenkranza s' tvojimi fkrivnollmi inu odputlki. Nuzne buquize v' fem zhaftitim inu vilToku urednim Gofpudom Far-manam inu Duhovnim Paftirjam, te nvh pafhi podloshne karfhanfke Ouzhizhe poduzhiti. V' kup sbrane skusi Paula F ra n c i s c a C1 a p f h e t a, Farmana Tomajske Fare Tershafke Skelijo. Sdei pak u' drugo na bulfhi krainfko fpraho u druk daine inu pobulfhaine. U' Lublani. Per Annae Elisabethae Raichhardtouke uvedove. 1757. 8. 96.

V knjigi, ki je posvečena Leopoldu Hanibalu, tržaškemu škofu, nahaja se tudi »Peifsem od Vere« id.

M i h a M i k ec ,²) doktor sv. pisma in stolni dekan v Ljubljani, umrl 1620. 1. Hrenovo delovanje ga je navdušilo, da je izdal:

Ta mali katechismus ali kerfhzhanski navuk. Augsburg. Ta knjižica je bila namenjena ljubljanski mladini in je bila ozaljšana z lepimi lesoreznimi slikami. Dal jo je natisniti na lastne t roške.

Janez Can d i k,³) porojen na Višnji gori, jezuvit, učitelj srednjih šol in propovednik v Ljubljani, umrl v Gorici dne 8. oktobra 1624. lota.

') Šaf., Gesch. 21, 116; Curia Episc. Terg. 1866, 22. - J. S. v Zgod. Dan. 1879, 260-61. — Z. v Zgod. Dan. 1879, 414. — J. Marn, Jez. XXII.

») Valvasor Ehre II. 6. - Marc. Polil., Bibl. 36. - Šaf. 10,115. — J. Marn, Jez. XXI.

³) Šaf. 18,115. — Peter pl. Radics, Trigl. 1865, št. 38. — J. Marn, Jez. XXI.

Catechismus Petra Canisia, tu je Chriltianski nauk lkus Janesa Zhandika.

Marka Pohlin ne navaja kraja, kjer je bil natisnen katekizem. F r a n c K s a v. T a u f fr e r,') zadnji opat zatiškega samostana, pospeševal je šolstvo, izdavši:

Kratki Sapopadek Kerfhanfkiga Navuka sa otroke in kme-tiske ludy. Labaci. Eger 1773.

Ponatisnen večkrat. Po latinskem uvodu razlaga se krščanski nauk str. 1 — 84, nato sledi navod v latinskem jeziku, kako poučevati to tvarino.

.losi}) K o s a n (C u s a n i) *) krščen v Št. Petru pri Gorici; po Kociančiču je bil duhovni pastir v bempasu 1727. 1. in vstopil potem v samostan, služboval zopet v Sempasu do 1739. leta, potem v Stanijelu, in zopet vstopil v samostan. Spisal je Catechismus Sclavonicus; dr. Kociančič ga ni mogel dobiti v roke, (Hist. Areh. Gor. 161), videl ga je pa Codelli. (01 i Scrittori Friaulo-Austriaci III ed). Izdelal je Kosan svoj Katekizem po Belarminu, pisal latinski naslov, vpletel pa slovenski nagovor, molitev in izpraševanje vesti. Knjiga ima starinsko vrednost, v znanstvenem in jezikoslovnem obziru pa je brez pomena.

V tržaški mestni, v semeniški goriški in v župniški knjižnici v St. Petru pri Gorici se nahaja po eden iztis knjige:

Christianus moribundus sanctissimis Sacramentis poeniten-tiae viatici et extremae unctionis et soliloquio etc. etc. collec-tore P. Josepho Cusani sacerdote curato. Venetiis MDCCXL1X. Typis Modesti Tentii. Suprem. permissu 16. XII. 286. Nauk je latinski, vaje so slovenske, str. 80—101; 129—152; 184 -194; 202 - 221 ; 254—258, tedaj blizu 90 stranij vsega vkupej.

Pravopis ni dosleden; vmešanih jo mnogo nemških izrazov. Vzglede njegovega jezika podaje L. Zvab v Lj. Zv. 1886. 505 507.

Ste lan Kemperle, župnik v Ločniku blizu Gorice od 1771 89.1., poslovenil je evangelij sv. Matevža in Marka, svetega Lukeža do 16. poglavja. Njegov naslednik A. Leonardis pristavil je rokopisu, ki so nahaja v ločniškem larnem arhivu, ta-le naslov: Evangelia secundum Matthaeum, Marcum et Lucam in car-niolicum idioma translata a Stephano Kemperle Caes. Keg. Parocho Lucinici.

') Šaf. 85, 118 — J. Marn XXI.

*) Jos. Balid, Glas. 1875, St. 35; S. 1887, št. 13.

Rokopis obsega 34 pol. V predgovoru se razlaga, kaj je stari, kaj novi testament; na straneh je mnogo opazk, katere razjasnju-jejo težje besede in reke; na koncu je slovarček, kjer je povedano, kako se nekaterim rečem pravi a) po kranjski, b) po koroški, c) po slovenski in bezjački, d) po hrvatski id. Drugi katekizmi:

C a t e c h i s m u s,') Tu je bukvize. Tega fprafhuvanja is pet fhtukov Kerfhanfkega Navuka zhaltitiga patra Petra Canisia is tovarfhtva Jesufoviga. H' perpomaganju vfeh Gofpudou Farmefhtrou, Duhouneh ofkerbnikou, vuzhenikou: tudi otruk, inu ftarishou, bratou inu fetler Bratoufhine kerfhanfkega Navuka. Skus Perpufhanje teh Vifheh. V Zelouzu. Per Dedizhih Joanesa Friderica Kleinmayr. 1762. 12°. 192. Knjiga je pisana v koroškem narečju in je radi tega zanimiva. To je prva izdaja Katekizma, čigar četrti natis je izšel v Ljubljani pri .1. F. Egerju 1. 1766,²) peti v Ljubljani pri Egerju 1770. 12. 189.³) Prva izdaja ima str. 3—7 kratek navod k branju »visha brat se vuzhiti«, potem predgovor o bratovščini krščanskega nauka, str. 9—128 katekizem, str. 129- 167 cerkvene pesni, litanije in molitev.

Iverfhanfki navuk sa te majhine v' 62 prafhajnah ukupi-llaulen s' kratkim ogovorom na otroke, kader ob velikonozh-nimu zhaflu vkup shrani k obhaylu gredo .... na slovenski jesik vondan od eniga Dobriga Perjatla Gorifhke Shkolije.

V Lublani per J. F. Egerju 1777. 12". 32. — Šaf. 118.

Catechismus,⁴) tu je bukvize tiga isprafhuvania izpet

fhtukov kerfhanfkiga navuka... Petra Canisiufa petizh v druk dane inu pobulfhane. V Lublani Eger 1770. 12°. 198.

1 s v 1 e z h i k tega velikega k a t c h i f m a s' uprafhanjami inu odgovorami k' poduzhenju te deshelfke mladofte v z. kr. deshelah. Kostajo 18 kr. nemških. S tem pregnadlovem pervo-lenjam te rimfke zefarfke, tudi zefarfke krayleve apollolske zessarize; koker tudi s pervolenjam te duhovnske gofpofke.

V Lublani. Stifkane per J. F. Egerju, dushelsfkimu Hifkauzu 1779. 8. 161.

V. Oblak, Lj. Zv. 1887, (592—94. Knjiga se nahaja v knjižnici graškega Mari|inega samostana.

*) Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1858, 90.

⁸) J. Marn, J. XXII. — L. 2vab, Lj. Zv. 1880, 434.

*) Šaf. 117. — Gaj. Kniž. 123.

Inocencij Tauffrer¹) (1722.—1794.)

iz Turna (Weixelbach) na Kranjskem, bil profesor v Pasavi in na Dunaju gimnazijski ravnatelj.

Compendium RituaHs Labacensis latine, Car-niolice et germ an ice cum assistentia moribundorum. Lab, lit. Eger 1772. 12.

V knjižnici ljubljanskega semenišča: Comp. Rit. Lab. cum appendice germanica et carniolica. Tergesti. Typ. Trattner 1757.

Druge izdaje knjige »Compendium Rit u a 1 i s « :

A p p e n d i x a d Rituale Salisburgense pro Locis et Curatis Sclavonicis ejusdem Archidioecesis Salisburgensis. Continens Ordinem ac Ritum Baptismi et Matrimonii, nec non Lytanias Omnium Sanctorum in Administratione extremae Unctionis et in Processionibus Rogationum adhibere solitas. Salisburgi, Typis Joannis Josfephi Mayr Aulico-Academici Typo-grapbi et Bibliopolae p. m. Haeredis 1766. 20. V predgovoru pravi, da ima slovenski jezik več narečij; zato je pre v tej knjigi navedenih več besed enakega pomena, da bi duhovniki lože ohranili enotnost obreda. Hrvat in Slovenec sta zložila to knjigo, v katerej se nahaja slovenska beseda na straneh 6 do 10 (deloma), 10—20 vse slovensko, od 66—80 vse nemški, od 81—83 vse latinsko, od 83—95 vse slovensko.

Rituale Labacenso . . . jussu . . . Leopoldi Josephi Episcopi Labacensis . . . Comitis de Petazziis . . . Labaci. Eger. 1767. 4° je poznejša izdaja istega obrednika iz 1. 1706.,²) Čigar izvod brez naslovnega lista so nahaja v šentgotardski podružnici sv. Mohorja in Fortunata Pod Zidom. Latinski pisan uvod, datovan z dne 1. avgusta 1706. pravi, da se veseli izdajatelj, ljubljanski škof Ferdinand a KUenburg, ker se je stolna cerkev dvignila iz podrtin; tako se tudi po vseh cerkvah v školiji uvedo jedinstveni cerkveni obredi. Rituale ima toliko slovenske vsebine, kakor ponatis iz 1. 1767.

C o m p e n d i um R i tu a 1 i s Roman i S al i sb ur gens is³) cum appendice germanica et vindiea pro assistentia moribun-

^l) Šaf. 25. — J. Marn, Jez. XXII. 118. ») J. V., Izvestje muz. društva 1892, 158—69. ⁹) Pridejan tu radi popolnosti.

dorum in commodiorem usum RR. DD. Curatorum emen-datum. C lagen furti 1830. Typis Joannes Leon. 8. 172. Duhovniki krške škofije so si želeli takega obrednika. Slovenščina se nahaja raztrošena po 5—13 stranij, obsegajoč »Vero« in »Oče naš«, »Očitno spoved«, str. 21 ; litanije 37—39; opomini bolniku 44—46; potem še 52-61, 63—65, 72—73, 76-79, 96—102.

Slovenskim besedam je tu pa tam v oklepih pridejana ptuja beseda, n. pr. v raju (paradižu.) ^r)

Compendium RitualisLabacensis cum appendice germanica, et carniolica pro assistentia moribundorum Curatorum usui et commodo cum facultate superiorum. Tergeste. Typis Franccsci Matthiae Winkowitz, caes. reg. aulae et episcop. typogr. 1771. 16.

Ta knjiga se nahaja v tržaški mestni knjižnici in ima 97 stranij. Na 8. in 9. strani je v nemškem in slovenskem jeziku »Vera« in »Oče naš«, 10—12 latinski, nemški, si., 15—16 nekaj slovenskega in nemškega, 66—80, 83 — 95 vse slovenski.²)

Jožef Ha si (1733.—1804.)

iz Celja, jezuvit v Ljubljani, naposled župnik v Dolu na Štajerskem.

Sveti p o ll.⁸) Chriltusovimu terplenju pofvezhen, u'ufak-danu fpremifhluvanje resdejlen, pcrvizh fkus P. Gabr. Ileve-nesia is Tovarfhtva Jesufoviga po Latinfku popifan, sdei pak od Joshefa Hasina, Mafhnika is ravnu letiga Tov. na kraynfki jesik preloshen inu na fvitlobo dan. Lab a cji lit. Egerianis 1770. 8°. 440.

Iz predgovora bodi tukaj to-le: Kar tu provpisanje am tizhe, sim se jest vezhi doji to staro navado derfhal, ne scer ker bi jest ta staru provpisanje toliko fhtimal, ampak savol tiga, kir se fhe ludji narvezh na tu zastopijo. Tu kratku s sem od tiga dolgiga /, inu ta dva zhrka ali Puhfhtaba sh sim skerbnu od unih dveh J'h reslozhil, brez kateriga rezlozhka kratku nikar ni mogozhe kraynske bukve prov brati; da narezhem zastopiti. Tu kratku s kakor tudi sh je treba mehku, ta dolgu / pak inu J'h jo treba ojstru izrezhi: sad shala, fad /hala. Skor en ravnu tak rezlozhek se tudi ima med z

A. Fekonja, Lj. Zv. 1887, 507—508. ^l) Pohl. Hibi. Carn. 43, navaja Compendium Tergesti 1757. ^s) Šaf. I. 25. - Peinlich, Gymn. Progr. Graz 1872. — J. Macun, Zgod. 64. — J. Marn, J. XXII. — LenCek, Mitth. d. h. Ver. f. Krain 1857, 90.

inu sh delati sagam, shakam. Dostikrat sim po stari navadi l pisal, kjer je treba u isrezhi, koker: clolshan sim, Jhiril, fylnu. Kader se u inu i v govorjenju poshre, taku, da se per isrezhenju malu al skor celu naslifhi; takrat sim le v inu j postavil: vseme, tvoj, vsgati, jest nekaj vejm. Kjer se kaj naizrezhe celu koker e pak tudi ne celu kakor i tamkaj sim po stari navadi i pisal, postavim: en brumni ne pak: en brumne zlowk. Glihi vishi sim u postavil, kjer se nekaj napul koker o, napul pak koker u isrezhe, postavim: tu mejstn, ne: to mesto. In v timu sim tudi s tirni starimi kraynskimi Pisavcami potegnil.

Franc S a v. Gorjup¹) (1735.—1781.) porojen v Celju, župnik pri Novi Cerkvi blizu Celja, bil je tudi konzistorijalni svetnik goriške školije. Izdal je:

Z i r k o u n u leitu ali ev angelski navuki²) sa ufle nedele inu prasnike zeliga leita, poprei na Slovenfki jesik ukup fpiflani, inu per altariu naprei nefleni od . . . Francisca Xav. Gor i up pa, Faimestra inu Comissaria per Novi zirkvi nad Zellam Gorifhkiga Firlla inu Shkoffa Consiltoriala Labaci (lit. Egerianis) 1770. 8°. 448 str.

Knjiga jo posvečena goriškemu škofu grofu Karolu Attemsu, in je pisana v slovenščini, kakor se govori okolo Celja.

Andrej Reja,⁸) porojen 22. oktobra 1752. na Goriškem, kaplanoval v Zibiki, pri sv. Štefanu, v Šmarjah, pri Novi Cerkvi, župnikoval v Zibiki, de-kanoval v Smarijah, zopet župnikoval pri Sv. Petru blizu Sotle, kjer jo umrl 26. septembra 1830. 1.

K or f h a n f k i ga n a v u k a isl again e po u zefarfkih deshelah naprei pifianim Katechismufsi u' Latinfkimu vundanu od V. Z. V. G. Joshefa Jacomina S. P. Doctorja Vifhiga Fai-mastra inu Dcchanta per Novi Zirkvi na spodnim Štajerskim, preltaulenu v Slouenfki jezik od Andrea Reya, Fajmastra u Šibki na spodnim Štajerskim. I. Bukve. Lublana natifnil in saloshil Andreas Qafller 1801, 8°. 308. str. II. Bukve 284.*)

') P. J. Safarik, Gesch. 1. 24. — J. Marn XXII. 35—37. — J. Macun, Knjiž. zgod. 64.

^J) Šaf. 101, je smatral kot dvomljivo knjigo: »Evangelia inu Branie« 1754, o katerej govori Basi v predgovoru »Svetega posta«, Mitth. des hist. V. f. Krain 1857, 00 navaja Evangelske bukve od 1. 1759., L. Zv., Lj. Zv. 1886, 432.

³) Šaf., Goseh. 1. 35-119. — J. Marn, Jez. XXII. 76. - J. Macun, Zgod. 66.

⁴) Drobtinice 1. 1757. — SlomSekovi spisi 111. 277.

Jurij G oil mayr¹) (1755.-1822.)

iz Losec na Gorenjskem, se je šolal na Dunaju, postal doktor bogoslovja, kanonik, dekan in prošt v Ljubljani.

Sveta maf ha inu kerfhansku premi fhluvanje s a ufak clan is f. pifma, tudi druge nuzne molitve, od Jurija Gollmayrja v Lublanfki duhovni hifhi mafhnika. V Lublani per J. F. Egerju 1783, 12°. 223. str. — II. izdaja. 1786. — III. 1789. — IV. 1793. — V. 1797. - VI. 1801. — VII. 1803. — VIII. 1804. — IX. 1805. — X. 1807. — XI. 1808. — Nastopne izdaje oskrbljeval je Ravnikar. 'Izvirnik tej knjigi spisal je Abbe F. P. Mezanguy z naslovom: Exercices de piete, tires de 1'ecriture sainte et de peres de 1'eglise. Gollmayr je bil bistroumen mož, vnet za blagor naroda.

Ecehiel Sullak²) leta 1797.—99. v Novem mestu, učitelj grškega jezika in vikarij, prevel je na slovenski jezik:

Te na j bo 1 fh e molitve, katire je nafh fveti ozhe Papesh Pius VI. resvetil inu rezloshil .... is Lafhke v to Nemfhko, sdei pak v to K ray nf ko fhpraho .... preftavlene . . . V Lublani fkus lgn. Kleinmaverja utifnene. 1783. 8. 63.

G as par Rup n i k,³)

porojen na Štajerskem, župnik pri Novi Cerkvi blizu Celja, nato v Vojniku (Ilochenegg), je poslovenil:

T a Ch r i JI us o v i mu te r p 1 e i n u p o s v o z h e n i p o 11, Sa fakdanfku premifhluvaine Chriftufoviga terpleina inu tudi sa naprei braino tem ludem s Latinfkiga na Slovenfku per-ftaulen od vil", zh. Gasparja liuppnigg, Faimeftra is Commissarie nove zirkve sunnei Cella. Labaci (lit. Egerianis Šaf.) impensis Promperger 1770. 8. 550." Druga izdaja je iz 1773.1. z naslovom:

T a Chris t u sovimu T e r plei im posvezhoni Po s i, za sakdansku premisluvaine Christusoviga terpleina inu tudi za naprei braino tem ludem z Latinskega na Slovensku pre-staulen na zhast Christusoviga terpleina, inu smorti h' eini maihni pomozhi za tu naloshenu naprei braino duhouskiga

') Šaf. 1. 33, 135.

^s) Šaf. I. 142. — J. Marn, Jez. XXII. 72. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 53. ³) Lencek, Mitth. des hist. Vereines fiir Krain 1857, 90. — Šaf. 124.

12*

premifhluvaina tem ludem inu h' dobrimu tem dufham od visoku zhastitega Casparja R u p n i g g, Feimestra iz Commissarie Nove Cirkve zvunei Cella. Labaci. Impensis Mich. Prom-berger A. 1773. 8. 550.

To je prevod po Hevenesiu. Morda Rupnik enakega prevoda Haslnovega ni znal.

P e i s m e Od Ker I'll a n s k i g a V u k a: poversti tega Kate-chisma, katiri je na po vele Cesarske Svetlusti na deshele vun poslan zravun eniga Perdavka teh Peisem per sv. Mafhi, inu Shegnu. Od G a s p a r i a R u p p n i k a, Faimastra v' Oiniku. (!) Se neide v Cellu per novem Bukvarju Fr. J.Jenko. Lublani, skus Ign. Kleinmajerja 1784. 8. 58.¹)

Anton Ur o vat²) ali Crobat, kakor je podpisan v knjižici: Luzh inu Senza vofra S. Mafhe, ali molitue pri S. Mafhi po teh imenitnejsheh fkryvnofteh terplenja Gospuda nafhega J. Kr. kjer fe tudi jutrene itd. molitve narajmajo (od Martina Crobata). So naprudej v Lublani per L. Bernbaherju. Na Dunaju Chr. Grofser po 1785. 12°. 113. — Nova izdaja v Ljubljani 1828. 12°. 231, z naslovom: Prem i fhlo vanje S. Mafhe id. Ta knjiga je prevod nemškega molitvenika P. Marka Pohlina: Bild und Wahrheit, das ist Vorstellung der heiligen Messe. Wien bei Grosser. 1785. 12. Mit llolzsclinitten.

cf $ 'l n- v., ./ AJi a c i i S t e r ž i n a r ,³)

porojen w Skofji Lokiybil župnik in komisarYv~Gornjem Gradu 1713.—33. leta in naposled vodja bratovščine pri Sv. Frančišku v

Stražah, umrl 1741. 1 • (^JT^j

,-^mJu' Izdal ie nesmarico z naslovom :

slafti por svetimo Francisco Xaverio na strashe Gorniga Gradu fare nuznu poyo, pogmerane inu na svitlobo dane (fkusi Aha za

') J. Marn, J. XXII. — Istega leta se je tudi v Gradcu pri »Widmansteterjevih erbih« natisnila cerkvena pesmarica, o kateri je poročal pisatelj te knjige v Lj. Zv. 1. 1894.

■) P. Šaf. 34. — J. Marn, Jez. XXII. 73. — Lenček, Mitth. des hist. Ver. fiir Krain 1846, 68, pravi, da je on podaril kranjskemu zgodovinskemu društvu izvod te knjige, čije naslovni list pravi, da je knjiga „na prudej v Lublani per Vine. Ruciczka 1785«.

³) Šaf. 78. — J. Marn, J. XXII. - A. Fekonja, Lj. Zv. 1884, 696.

?o -rtyyjprM^ci- y< fr* »C ^ / // / S* Ca/ X v fiu /i o v u; /t«.

fvSvteen v tfvUmxi, -l. IfH.. ■ Ko^Ioliv f^t-i jy. CUtinxxi. v ^rf^ivtu' /jot - ijti',

4fv»v tUllt/i fCL.ritlvxj , fyitljfX-nC/jot, - ; vQor-^j^ Of-rKtl^

/7/3— {JU o i /<šr (111 /<. /t-o-i-rt.ar o a/iJCv-c <£ir<*-*>r /735 - /7.1*1. _ ._.

■Ke.

missionu, inu

Stershinarja.) V Nemshkim Gradzu per Widmanstadianskih erbizhah 1729. 8. 266.

Pesni so brez vrednosti. M. Pohlin v Bibl. Cam. 61 pripoveduje, da je knjiga bila pisana najpoprej latinski, potem nemški in nazadnje slovenski. Predgovor pravi, da naj bi te pesni odstranile narodne pesni.

Pesmarica ima tudi sekirice.¹) Njemu se tudi pripisuje:

Peiflem od teh velikih odpuftikov te svete krifhove poti per te novi cerkvi fvetiga Francisca Xaveria v' Gornim Gradu. Labaci, Formis J. G. Mayr 1730. 8. 30. — Predgovor obsega prvih sedemnajst stranij.

Maksimilijan Redeskini,²)

duhovnik ljubljanske škofije, pri cerkvi svetega Nikolaja, je umrl v Velesovem 10. marcija 1814. 1. Izdal je:

a) Podvuzheine, inu Molitve sa vfakteriga iz Bukviz imenuvanih Kxercitia S. očeta Ignatia. U Lublani, Por J. F. Egerjo 1. 1768. 12. 84.

b) Ofem inu fhestdefet fveteh Pefm,⁸) katire fo na profhnje inu poshelenje vezh brumneh dufh fkerbnu fkup sbrane, pobulfhane inu pogmerane, k' vezhe zhaste Boshje, temu blishnemu pak k' duhovnemu trofhtu inu podvuzhenju na fvitlobo dane. V Lublani . . . se najdejo per A. llaab, landshaftnimo bukvoveszo za Lit. Eger 1775. 8. 225. Napevi obsegajo petdeset stranij. Na koncu je natisneno štiri strani obsegajoče: »Samerkuvanje vseh v' teh bukvah fapopadenih Pefm.«

Kratka visha k' Bogu fkus s not raj ne inu svu-najne Molituvze fe povsdigniti. Pervezh v latinfki fprahi popiffane, sdej v kraynfko fpraho preftavlene od Maxi-milijana Redeskina eniga Mafhneka Petrinarja v Lublani na pervolenje vikfhe duhovne in deshelfke Gofpofke pervizh vtifnono. V Lublani fe najdejo per And. Clemens Bukvavesizu. Lit. Ig. Merk." 1789. 12. 269.

») Lenček, Mitth. d. hist. Ver. 1857, 89.

^a) Šaf. 25—26. — J. Mam, Jez. XXII. 51-52.

³) Šaf. 79.

Jernej Bastiančič,¹)

vikar v Radoljici, pozneje dekan v Lescah, umrl 14. januvarija 1818.1.

K a t h o 1 fh k u p o d v u z h e n j e od teh pervih Sakra-m e n t o v f. Kerfta inu f. Firme od J e r n e j a B a ft i a n z h izha, v' Lublanfki duhovni hifhi Mafhnika. V Lublani per Ign. Kleinmajerju 1783. 12°. 147 str.

Filip Jakob Repež (1706.—1773.)

iz Cerknice, umrl kot organist v Ložu, jo izdal več pesmaric, izmed katerih je zasledil Štrekelj (Arch. f. slav. Phil. XI. 604—606) naslov prvi: »S t ima Boshia« , ne da bi mogel povedati kaj več o njej. Druge so:

Romarske B ukvize,*) Narpred je en maihen vuk, koku ima en Romar lam na kratkem ta S. Krishou pot objiskati, potem so tudi 12. Pesmi Od manenge, od premishluvania per Stationih inu od enih, inu drulih odpuftkov; fofebnu od teh velizheh (!) gnad, katere skafuje Jefus na gori tukai u_tzerkvi S. Krisha, u' te Caefarski Fari Lvosh imenovani. S' perpusheniam te narvifokeishi gnadlive Duhoune Gosposke. O. A. M. I). G. 1" Vuidnu MDCCLXXV. Po Brattih Gallioichih, Depufctenjem Starifcinah. 8°. 55.

Te Romarske Bukvize so le ponatis pesmarice, ki jo je izdal 1757. I., in ki jo prvi del Repeževe pesenske zbirke.

Nebeshku Blagu, Katiru fe sdei tem Andohtlivim Ro-marjam na Krishni gori vnkei tala; de vb katiri lefem pridejo, nu kransku brati snajo, fe bodo v teh Bukvicah nauzhili, koku bodo s' Jutrei nu s' vezher molili; nu tudi foje mlaifhi doma toku vzhili; de bodo snali, no famu per krishoumo potu, ampak celi dan Jesufovu shiulenje, nu martro premifluvati. Nar-sadei fo tudi 3. Peifmi perloshene. Letu Nebeshku Blagu, Inu vfe vkupei je sbranu, nu Uurjenu fkusi Philipa Jacoba Repesha, Narnavrednifhiga, inu narporednifhiga hlapza Chriftusoviga. Cum licentia superiorum. V Lublani, Per Marie Theresie Heptnerze 1764. 8. 67.

Romarsku Drugu Blagu,³) Tu je: 24. S. Pesem, katero fe zhez (?) zeilu Leitu tukci na Krishni gori pojo, ki

') Šaf. 119. »

³) Šaf. I. 25. — J. Mam, Jez. II. 37—38. ³) Lenček, Mitth. d. hist. Ver. fiir Krain 1857, 90.

fo od vfe forte materge Jesufove, inu tudi v' enih le od vezh gnad ukupei, katire fo Romarji tu sadobili. De bi fe fhe vezhi zhaft Boshja inu Andaht gmirala, fo sdei lete Pefme od tiga Vikfhiga tam naprei imenuvaniga Duhovnika Poglavarja na fvitlobo, inu drukat dane. Narzadei je fhe ena perloshena Pefem, inu ena potrebna Molitu ene praue serzhne grevenge. Letu vfe ukupei je sloshenu inu fhirjeno fkusi taiftega, kateri je popreid te perue inu te druge Bukvize popisov. Labaci. Typis J. F. Eger. A. 1770. 8. 134.

Pesni, ki so inače brez vrednosti, so namenjene romarjem; zanimivo je, da se nahaja med njimi tudi pesen o sv. Alekšu.

Gosp. Iv. Lavrenčič, župnik na Boštajnu ob Savi, ima izvod knjige: »Romarsku Drugu Blagu«, ki pa ni popoln; nedostaje mu naslovnega lista. Iz to knjige stoj tu to-le posvetilo:

VISOKU VUZHENI

I N U

NARVISOKEISHI ZHASTI VREDNI GOSPUD, GOSPUD

JOANNES BAPT.

COBAUIO,

GNADLIVl

ERZPRIESTAR

V'DOLENSKI STRANI

V'TI CiESSARSKI RIBENSHKI F A R I

IMENITNI GOSPUD FA1MASHTER:

Prot. Apoft. A. A. L. L. & Philofophiae Magilt. SS. Theologiae Doft. &c. &c.

Moj Gnadlivi, inu ta vik f hi Patron, inu Pomozhnik.

Jakob Repež v predgovoru sain govori o raznih svojih pesmaricah; radi tega podajemo čitateljom ves predgovor, ki se glasi tako-le:

Potem kar je blu v' sadnih bukvizah vunkej danu moje tu Nebefhku Blagu, fim potlej fhe 'enkrat v' taifte pogledau, inu v' 5. Pefmi naidem, kir fim tamkej letu sapifov, inu povedov, de v' mojmu kofhu dolli vezh drusiga blaga od vfe forte materie fhe zhes 3. tale imam: sakaj zhe lih jeft na ufe Nedele, Godove, inu Prasnike zhes zeilu lejtu ga predajam, vender meni nikuli tega nesmanka; inu ga ni potreba meni hodit ifkat po Nemfkih ne po Lashkih deshelah, sakaj imam eniga gvifhniga Gofpuda, kateri meni sa mojo kramo smiram vfe forte frifhne materije sbira, daje, inu me saklada; inu ta ni obeden drugi, koker tukej na Krishni gori lam Chriftus; sakaj zhe vezh rezhy ocl tiga blaga teh S. Pefem vunkej dam, li fhe vfak dan vezh koj lepfhiga per mojmu Chriftufu najdem: kir pak per vfak i andohti eni Romarji tukej prafhajo, ali je kcj pofebej pifa-niga, ali drukaniga, kar fmo donos fhlifhali, kateru bi oteli radi damu nefti, fhe tim drugim pokasat.

Satu sdej fhe ozhem enkrat moj llari kofh goriodpreti, inu od vezh forte JEsufove materije pred Romarje vunkej poltavit, (inu fkusi pomuzh tega popred imenuvanigamojga velizhiga Patrona) resloshiti; de polihmau kir kransku brati snajo, bodo poulod lotu blagu nuzali, inu kasali, inu vefelu prepejvali. Satu s' Kraylam Davidam rezhem Cantate Domino canticum novum Pfal. 149. Puite Gofpudu novo Pefem: sakaj tu petje je mozhnu Gofpudu Bogu dopadejozhe, kader fe fpravo an-dohtjo poje; katiru jell v' tem pervim talu pred mojmi Nedelskimi Pefmami v' pred-govaru skashem is S. Pifma, de fhe v' lta-rim, koker v' novim Teftamentu, lb is Pefmami Gofpud Boga zhallili.

Moji Romarji! zhe fhe te per ve Bukvize imate, katire fo ble drukane v' tim lejtu 1757. 2\l3. je blu noter 12. Pefem: v' teh drufih bukvizah, kir fo ble drukane v' tim lejtu 1764. fo na koncu per molitvah 3. Pefme: sdej v' letih tretih Bukvizah jeh je 25. vtih vkupej 40. S. Pefmi: ali vender vfih letih, inu drusih Pefmah ni mogozhe dopovedat, kaj sa ene gnade ta krishani JESUS vunkej tala tukej na ti shegnani krishni gori.

De pak neoblubim potihmau, inu nebom vezh mogou kej ta/, i ga blaga vkupej shirat, inu vam Romarjam reskladati, je ta urshoh; kir meni moje shvoh, inu slabe ozhy popolnoma flovu dajejo ; inu moj ftari kofli je tudi od ufake forte bolesni, inu teshave ves po-lomnen, toku, de ga kumej noiim: Satu kir pravi S. Jacob c. 5. molite eden sa drusiga, de bolle izvelizhani: toku vas na sad nje pro-lim vv Boshji pevzi, inu andohtlivi Romarji, fpomnite u' vafhi andohti, inu molitvah na me, jell tudi nabom na vas posabu : kader pak bolle fhlifhali, de je lota moj revni kofh v' semlo fpravlen „toku ufaj ta zlias režite „sa me: O vfmileni JESUS! skusi tvojo ve-„liko miloft, inu gnado, daj temu, ki je te ,,Peline delau, ta vezhni myr, inu pokoj, inu „tu vezhnu velele, Amen. Za vzgled bodi:

TA 23. PEISSEM.

Od eniga Covalirja, katiri je s' lubosni pruti JEsuli, fovrafhniku odpullu.

Katirega popijfvje: Seraphicus Jiazius in fuo Hortulo Exemplorum, titulo posteriore, de dilectiune inimicorum et alli.

1. 2.

O Romary odpuitimo, Ta Gospud s¹ fardet podane, Vffim nafhim fovrashnikam ; De s¹ je biu bogabojezh;

De en takfhen Ion dobimo Nu ti toku naprei vsame, Koker bom poveidou vam : De ne jeinia nigdar vezh :

Kai je biu en Gospud duru, Ampak de bo tega vmuru En bogat Covalier fain; Kir je bratu leben vseu;

K' je niegouga brata vmuru Na vde kraje vahto duru

En drugi biu zhlovek gmain. Nu podavu, deb' ga fe (?) vjeu.

Ta poboinik k' j* tu shlifhou

De bode v roke perfhu; Ujdu je, nu fi domifhlou

De ne bo 1'merti odfhu: Sazhne zhes ta greh jokati,

ProlTi JEsufa lepu; Deb' mu otu pomagati? Nu je hitru h' spoudi 1'hu.

Kir fe je zhiltu spokuru,

Nu tudi obhajou fe Velki petik kai je fturu,

Sam v' roke je podau fe: Ta Gospud prjde prut¹ njemu,

Ta zhlovek fe vltrafhu je; Roke je relVpeu resklenu. Dol' mu padu pred noge.

Natu ga Gospud objame, Nu rezhe k' njemu takrat;

K¹ je nozoi vmeru 1ESUS same Jeft tebi odpuftim rad;

Pejdi v' myri, same proffi, Mojga JEsusa vflellei;

Deb' enkrat po letem zhaffi Perfhla vkupei v¹ fveti Rei.

Tisto nuzh, pogleite zhudo, O Romary proffim vas :

Je perfhu k' temu Gospudu Sam 1ESVS fvelizhar nafh:

Pravi k¹ njemu, k' fi odpuitu, Tojmu Tovrashniku prei;

Ta zhas fim dufho s¹ viz spultu Tojga brata v' fveti Rei.

O Gospud! meni grefhniku Shenkeite mi leben moi, K' lubesni Odrefheniku

Kir je vmeru sa nas nozoi: Karkul ozhte' smano ltriti,

Pred vami tukei klezhim; Sa¹ Vafs zhem Boga proffiti Pufiite me nei shjvini.

Tud' dufho tvojga Ozheta

Pravi h' njemu IESVS fam ; Je ta zhas v¹ nebefa vseta ?

Ti pridi na ofmi dan: Te povabim, de bofh shnima

Se vellelu vekomei ? O katiri ferze ima Sdihni k¹ lEsufu fedei.

Deveta kitica priporoča romarjem prizanesljivost, in deseta pa se obrača do Krista, naj odpusti vsem grešnikom.

Primož Lavrenčič, iz Kranjske doma, jezuvit, je izdal: Missionske Catholifh Karfhanske IV j ssme.¹) V lejtu 1748. vkop zloshene, Pogmerane inu na svitlobo dane skuzi eniga paterja Missionariussa Segnerianskiga iz Tovar-Thtva Jezusoviga. Stiskane v Celjoucj, erbizhi Joan. Frid. lvleinmavr 1752. 8. 114. Vsebino podaje Marn 1. c.; pesni brez vrednosti.

>) Šaf. 79. — J. Marn, Jez. XXII. 27.

Op. Rokopisna slovenska pesmarica iz 1781. 1.*) Gospod vodja T. Drnjač, upokojeni višji uiitelj v Sevnici na Štajerskem, ima star rokopis v obliki male 4° z naslovom:

LaVDate kVm In ChorDIs et okgano. Sobct iljnt mit Sel)tcn|pil uitb Drfleln. Psal. 150. V. 40. (M)crifl bcm $icivu ^crn^arbuiS ^inimi-rmanii KI)ri|*ti siifamflctrogen tuoibcn 1781.

I. M. H.

Cnntor.

Rokopis obsega 286 strani in ima razne cerkvene pesni s sekiricami. Pesni so brez vrednosti; zanimivo pa je videti, kako je narodni učitelj skušal za cer-

') Pobližo o toj pesmarici gtoj poročilo pisatelja to knjigo v Lj. Zv. 18H4,

Ivan Z. V. Popovič¹) (1705.—1774.1, porojen dne 9. febru-varija 1705. 1. v Arclinu blizu Celja, je v šolo hodil v Gradcu in stopil potem v jezuvitovski samostan pri sv. Barbari, kjer je izvršil modroslovske in bogoslovske nauke. Samostan ostavivši prepotoval

kvene pesni porabiti tudi posvetne stvari, ki se glasi tako-le :

1. Lubi moi gregor, kaj menisb,

kaj je to,

Kak ludje gredo od vsih krajo nizoi

More bit kej noviga Nedo upije hopsasa Slishem da klizhe valentna

muhouza. (!)

2. Jacob pober se, kai bos h go-

dernou to

Nei se mi plezhe to desno sa-

grello bo Nauem al si obnorou ti Al ti kai drusiga fali De me gor shenesh, kir vse drugo spi.

3. Otraglovi Janez, sei to poslushei

sdei

Kak upije en Pobizh, klizhe Pa-

ltirie vse Osnanuje jem, de se je rodiv to Nozh

En lepi Kral mladi, tam veni Revni stalizi.

To kaže zlasti »Pesem na sveti Vezher«,

Zhakei nei ustanem, sam von

shou gledat bom Zhe se mi slashesh, sa vuh te

pahnou bom Avbe pazh je res vse to. Lub moj Brad, kai s tega bo, Gledat poidemo mi tudi vsi Sosedi.

Slishish valenten. kai ponesesh temu Detezo Prediva sliest povefsmu no

Speha pet funto Glei ti lub moi Miklaush Temu tud en Offer dash Jest pa ponefsem mu Jaiz en pouhen Kosh.

Lubi moi Juri le buzho usemi tudi

To jagne to plezhe bo pa Nesou

Andreizhe Catra pa en par Kokosh Da pa supo skuhala bosh Sa divizo Mario no Starga Josepha.

8. Ti Miza no Spela, zhe bosh tud kai imela

Le hitro, le hitro, Klobase se she pezho,

No en par golobiz Eno Moshno Shestiz De si bo mela Sa zhetn kubt pleniz.

Zatem je še pet kitic blizu enake vsebine.

Ta pervi Edelman je biu Paver Stvarjen na Svet, Od nega je Kral, Zefsar Shiu, rodiu ga je ta Hmet, Sakai te ozhesh Sh varati, Zhes tvoi ponishni Stan De mash veliku preitati, S' dellom Smujoj obdan? Poterpi ufse teshave rad vsem tvoi Krish volno gor, Zhi ozhesh v Nebu kralovat koker Svet Isidor.

>) Šaf. 22—23. - Nov. 1853. str. 115. — J. Marn, Jez. XXI. — M. Vodušek, Ltp. Mat. SI. 1879. — L. Žvab, Lj. Zv. 1881.

je Nižjeavstrijsko, Valaško, Sicilijo in Malto; nato je poučeval šestnajst let v gosposkih hišah. Ko je 1735. 1. okreval po hudi bolezni, hoteli so ga poslati v Carigrad, da bi se naučil turškega jezika; no, ta nakana se ni izvršila, nego ukrenil je pečati se samo z vednostjo. Ker ga pa ni redilo to, prisiljen je bil prevzeti službo profesorja zgodovine na viteški akademiji v Kremškem monastiru (Krems-miinster.)

Popovič ostavil je 1747. leta Kremški monastir in odšel v Norimberg, kjer je ostal tri leta in se bavil z rastlinstvom, zgodovino in jezikoslovjem. Tu je izdal knjigo: Erstes Probestuck vermisohter Untersuchungen (devet pol.)

Nato so Popoviča vabili v Benetke za tajnika avstrijskemu poslanstvu; ponudbe ni vsprejel, nego odšel je v Lipsko, kjer je izdal knjigo:

»Untersuchungen vom Me ere,¹) die auf Veranlas-sung einer Schrift: I)e columnis Herculis, welche der hocli-beriihmte Professor in Altdorf, Herr Christ. Gottl. Schwarz, herausgegeben, nebst anderen. zu derselben gehorigen An-merkungen, von einem Liebhaber der Naturlehre und der 1 ^Jhilo-logie vorgetragen werden. Frankfurt und Leipzig. 1750. 4°.« V Lipsku bavečemu se ponujali so dve službi, da bi urejeval neki nemški list v Monakovem, in drugo, da bi na dunajskem vseučilišču učil nemški jezik. Nasprotnik Gottschedovim nazorom izdal je na vladno naročilo slovnico nemškega jezika, ki je kazala, kako visoko je nadkriljeval naš rojak tedanjega vodjo nemškega slovstva.

Spisal je bil avstrijski idiotikon, ki ga hrani c. kr. dunajska dvorna knjižnica.⁸)

Svoje nazore o tem, kako je treba popolnjevati knjižno nemščino iz tega ali onega narečja, posebno iz štajerskega in avstrijskega, razpravljal je v posebnih knjigah.⁸)

Velika škoda, da ni mogel uresničiti svojih gorkih želja, da bi prepotoval južne slovanske zemlje od Črnega morja do Jadran-

Kopitars Kleinere Schriften, Miklosich 1. Wien 1857, str. 121, pravi, da se v tej knjigi druži Adelungova jezikoslovna znanost z Lessingovo živahnostjo in duševno obsežnostjo.

') Ta spis omenja Kopitar sam večkrat, želeč, da bi se natisnil. Deutsches Museum 1812. II. 842-44. Vaterliind. Bliitter 1814, p. 160.

⁸) Versueh einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland. Wien 1780. Die nothwendigsten Anfangsgriinde der Teutschen Sprachkunst. Wien 1754. 8.

skega zaliva; vroče si je želel mecenata, ki bi hotel njega in enega spremljevalca živiti skoz kakih pet let, da bi mogla potovati, opažati in popisavati južno-slovanski svet in njegove prebivalce; posebno v Bosni bi se bil rad naučil čistega narodnega jezika.

Pa uže po tem, kar je napisal o Slovanih v omenjeni knjigi »Untersuchungen«, in po svojih rokopisih, v katerih je razpravljal slovanšČino, osobito slovenščino, zaslužil je, da ga štejemo med najodličnejše slovenske pisatelje njegove dobe; rokopisov je zapustil več.¹)

Leta 1763. začela mu je pešati telesna moč; ob to je stopil v pokoj 1768. L, radi obilih zaslug dobil je Popovič za ono dobo lepo pokojnino, iznašajočo 400 gld. Kupivši si v Perchtelsdorfu blizu Dunaja hišo z obširnim vinogradom, je v njej kot samotarski posebnež živel samo vednostim.

Ni nam do tega, da bi navajali tukaj vse, kar so laskavo o njem povedali učenjaki, nego bodi zabeležen samo izrek Kopitarjev, koji ga imenuj e tadan j e dobe največjega učenjaka.

Umrl je 1774. leta.

O ž b a 1 d Guts m a n n,^s) (1724.—1790.)

porojen dne 4. avgusta 1724. 1. v Grabštajnu na Koroškem, vstopil je v gimnazijo v Celovcu 1739. 1., kjer je izvrstno napredoval; po dovršenih latinskih šolah stopil je v jezuvitski red; potem so mu podelili službo kateheta in slovenskega propovednika, kajti ohranil si je bil kot Slovenec ljubezen do materinega jezika in je bil bržkone na glasu, da ga ume dobro. L. 1670. postal je »missionarius

*) a) Excerpta ex futili libello, qui in Saxonia aliquot Imperialibus emitur, si occurat. Kara avis! sic inscripto: Articae horulae succisivae etc. Adami Wochorizh. Witebergae 1684 (?) in 8. Grajal je Bohoriča radi premnogih germanizmov. P) In G ram matic a m Vendicam edendam, id est: Vini-darum seu Vindorum Australium cogitata et praeparata. f) Specimen Voca-bulariiVindo-Carniolici. — Vodniku rabili so nekateri odlomki njegovih rokopisov; rabili so tudi nekaterim Vodnikovim naslednikom; kam so se pozneje pozgubili, ne vemo. 3) Universale Glofsarium,ad quod exiguntur voces, probaene sint, an corruptae ? — Mnogo je premišljeval, kako bi se ustvarila Slovanom primerna azbuka. e) Crisis (iber die kraynerische Grammatik des P. Marcus Augustin. Kopitar (Gramm. XLV) pa piše: Den Paler Marcus, den er auch per-sonlich kannte und nennt, wiirdigt er keiner Kritik.

^a) Šaf. 24. — M. Pohlin, Bibl. Cam. 23. - Kopitar, Gramm. XLIV. —J. Marn, Jez. XXII. 41—46. — J. Scheinigg, Kres V. 527, 628.

vagus per Carinthiam«; v tej lastnosti prehodil je skorej vse kraje koroške dežele; labodska školija imenovala ga je konzisto-rijalnim svetnikom. Uvidel je pri tej priliki, česa potrebujejo koroški duhovniki slovenskih krajev; iz praktičnih namenov izdal je torej:

Chriftianske refnize, fkus premifhluvanje naprei-nefliene inu sa predige tudi naraunane od enega Mefhnika is Tovarfhtva Jefufovega na fvetlobo dane V'Zel ovc i vtif-njene per Kleinmayrfkeh deidizhah 1770. 8°. 236.

Po slovenskem tekstu od strani 236 naprej slede opombe: »Anmerkungen iiber die windische und krainerische Rechtschrei-bung« ; tu pripoveduje v nemškem jeziku, da ne prihajajo te opombe od jedne osebe, nego od mož, ki dovolj znajo češki, hrvatski, kranjski in slovenski (vvindisch), in ki se ustavljajo Marku Pohlinu. Uže jezik sam, v katerem je bila pisana ta knjiga, je živo nasprotoval Marku; želel pa je, da bi knjigo razumeli tudi Slovenci iz drugih slovenskih dežel. On zahteva, da se tudi v velikih črkah razločujeta z in s. Zgorej omenjene »Anmerkungen« poslal je v drugem natisu pomnožene med svet;¹) v tej posebni knjižici učil je prvi v Slovencih, da ima slovenščina šest sklonov; peti naj bi bil lokal, šesti pa instrumental. Ta mala knjižica izšla je med leti 1770. in 1777., ker je v tem letu izšla njegova slovnica, v katero je uvel uže peti in šesti sklon. Opazke so pomnožene v drugi izdaji za šest stranij.

Ker se je uže v svojem molitveniku tako odločno uprl Marka Pohlina nazorom in ker so v onih časih potrebovali dobre slovnice slovenske, je on tej potrebi ustregel izdavši:

Windische Sprachlehre,²) verfalTet von Oswald Gutsmann, kais. konigl. Missionarien in Karnten. Klagen-furt J. A. Klein may er 1777. 8. 164.

Šestkrat se je ponatisnila ta slovnica; ohranila se je v štirih izdajah; z naslovom: Griindliche Anleitung die windische Sprache . . . . von selbst zu erlernen. Zilli 1786. 8. Četrta popravljena izdaja v Celovcu 1799. 8. 148; šesto izdajo oskrbel je Urban Jarnik v Celovcu 1829. 8. 108.

') l)r. Škot je prepustil to drugo izdajo Scheiniggu v preiskavo. Kr. 1885, 529. ^a) I. pl. Kleintnayer, stoletnica Gutsmannove slovnice SI. N. 1877.

Slovnica je dovolj samostalna, razločuje ostri S in Sh od mehkega 5 in Sh, to je s in š, pa s in s; navaja kot sklanjala I. gospod, pastir; II. duša, skrb; III. vino, telil; spregala I. bar am; II. tepem; III. vučim.

Gutsmann stoji na stališču slovenske celokupnosti in je pozneje bil navdušen za slovensko vzajemnost. Ker pa je slovnica bila namenjena tudi nemškim sodeželanom, radi tega je obdržal nekoliko oblik koroškega narečja; pisal je: biu, gledau nam. bil, gledal, dasi je znal pravilne oblike. Uprl se je v predgovoru tistim, ki so trdili, da je slovenščina uboga. Poznejši izdajatelji so se malo brigali za napredek jezikoznanstva. Od četrtega natisa 1799. leta izpadel je »Verzeichnis einiger windischer Stammworter« 149—164, ker je bil med tem izdal svoj slovar z naslovom :

Deutsch-windisches Worterb u eh mit einer Samm-lung der verdeutschten Stammworter und einiger vorzugli-cheren abstammenden Worter. Verlasset von Oswald Gutsmann, Weltpriester. Klagenfurt. J. A. Kleinmayer 1789. 4°. 568.

Podpirali so ga, gmotno grofovski mecen Goes, duševno pa duhovniki po Rožni dolini in po Podjunskem, odkoder je bil Gutsmann sam doma; radi tega se je opiral zlasti na narečje omenjenih krajev. Besede so zapisane kolikor možno natanko a brez kritičnega načela, koval pa je tudi sam besede, dasi brez potrebe, n. pr. Mehl-hdndler, mokni predavc — mokar; Richteramt, sodnu služilu — sodstvo. On loči glagole do vršne od nedo vršnih, pa se ni zavedal stalnega pravila. Člen mu tudi še rabi.

Porabil pa je Gutsmann tudi svoje prednike, n. pr. M. Pohlina in Belostenca. Slovensko-nemški dol sega od 490 do 566 str. ter je mnogo krajši od nemško-slovenskega, ker se je nadejal, da Kumer-dejev slovar izpolni to praznoto.

Ta slovar je dobro služil do Jarnika in Murka; Jarnik je Gutsmannovo zbirko 5400 slovenskih besed dal »na rešeto« in izluščil najmanj 700 tujk in 513 negotovih izrazov. Slovar pa ima mnogo prislovic in rekov, ki pa niso vsi izvirni.

Gutsmannu se pripisuje še : Ta veliki K a t e k i s m u s. Zelouz 1790; tiskan pri Kleinmayerju v obeh deželnih jezikih. Rabil je do 1. 1835. Potem : E va n g e 1 i e i n o Branje ali Pifme na vso Nedele inu jimenitne prasnike zielega leta rasdelene. S' per-

pushanjam teh Visheh. V' Zelouzi vtisnjene fkusi Aloisia Ignazija Kleinmayerja deshelstvenega shtamparja 1780. 8. 327.

Krepko je Gutsmann nadaljeval duševno delovanje, ki ga je na Koroškem počel Megiser; sreča je nanesla, da mu je bil blago-dušni podpornik grof Goes; bil je marljiv na duševnem in posvetnem polju; bistroumno je zapazil dejanske potrebe in Pohlinovim nazorom za vselej zaprl vhod na Koroško. Tudi kot duhovnik je bil visoko čislan v stanovskih krogih. Umrl je 1790.1., a se ne ve, kje.

Marko Pohlin,¹) (1735.-1801.)

porojen 13. aprila 1735. leta v Ljubljani, hodil je v latinske šole pri jezuvitih, stopil dvanajstleten deček v red bosonogih avguštincev v Mariabrunnu na Avstrijskem pod Anižo, dovršil bogoslovske nauke v tamošnjem semenišču in dobil samostansko ime: P. Marcus a S. Antonio Padua no. Po dovršenih bogoslovnih naukih dobil je službo redovnega propovednika v Ljubljani in 1775. leta bogo-slovskega učitelja na Dunaju; 1781. 1. je prišel nazaj v Ljubljano za subpriorja; 1784. 1. za provincijalnega tajnika, šel 1791. 1. za subpriorja na Dunaj; 1794. 1. postal je magister samostanskih novincev v Mariabrunnu, kjer je umrl 5. februvarija 1801. 1. ali 1804.

»Pisaril« je mnogo: izdal je v nemškem, latinskem in slovenskem jeziku do dvajset knjig, zapustil jih do deset v rokopisih.

Brez temeljitih znanostij se je lotil pisateljskega delovanja v raznih strokah; priredil si jo bil lastno azbuko, in ta jo: e, e, č, e, e; o, d, d, 6; i, y; v, w; c, z; 11, ss, s, sh, shch (J\ Jh, fhzh = s, š, šč), f, Jh (s, sh = z, ž); ta azbuka pa mu ni rabila dosledno.

Da bi temelj postavil svojim načelom, izdal je slovnico z naslovom:

Kraynska Gram mati k a, das ist: Die crainerischo Grammatik, oder lvunst, die crainerischo Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreibon, welche aus Liebe zum Vater-lande und zum Nutzen derjenigon so selbo erlehrnen, oder in selber sich vollkommentlicher tiben wollen, bey ruhigen Stunden, mit besonderem Fleifso verfafst zum Behufe der Rei-senden, mit etwelchen niitzlichen Gesprachen versehen und mit vollkommener Genehmhaltung hoher Obrigkeiten zum

Kopitar, Gramm. 127-149. — Šaf., G. 23—25. — J. Marn, Jez. XIV. 1-35.; Jez. XXII. 29-35. — Fr. Levstik, Lj. Zv. I. 699. - A. Fekonja, Slov. 1886, 81—82, 98-99 (s podobo).

Druck befordert hat P. Marcus a S. Antonio Paduano des uralten Kremitenordens der Augustiner Discalceaten Pro-fesser-Priester bei St. Joseph auf den Landstrafsen. La i bach gedruckt bei Joh. Pried. Eger, Landschaftl. Buchdr. Im Verlag bey Lorenz Bernbacher, Burgerl. Buehbinder. 1768. V svojem predgovoru se jako živahno poteza za kranjski, — ali kakor on misli — ilirski jezik, ki se je pre uže za časa vesoljnega potopa razširjal od vzhoda do zahoda, od morja do morja id.; povdarja, kako koristno je za posvetno in duhovsko gospodo, da dobro razume domači jezik. Teško je sicer kranjski jezik spraviti v pravila, pa »ujunačil se je storiti vsaj to, česar doslej še ni storil noben rojak.« Glede jezika ni se ravnal po nobenem »gotovem« kraju.

Slovnica sama je razkrojena na tri dele: a) Od belTedne fazhetnolle (Wortforschung); skloni so mu 1. imenuvavc; 2. vodnik; 3. dajavc; 4. tožnik; 5. vekavc; 6. zmaknik; 7. spremuvavc; sklanje (prestavnoste) so tri, sprege (prekladnoste) so tudi tri. b) Od fkup-fkladanja teh befledy (Wortftigung.) c) Od Dobropifnolte (Recht-schreibung.) Ta je pre silno težavna, in vsak jo zavije po svoje. Potem omenja mimogrede Cirila, Metodija in Trubarja ter izraža željo, da bi vender kdo hotel dati natisniti sv. pismo, katero ima v rokopisu. Potem razkazuje, kako se pesmice kujejo po kranjski, na primer:

Pisheta, pure, raze, kopitne, koshtrune, telleta. Navaja Katonov nauk »od zhloveshkega fadershanja« in konečno navadne pogovore v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku.

To slovnico izdal je Pohlin znova 1783. 1. 8. 253. pomnoženo v čednejši obliki, razvrščeno v pet delov: a) Berozhnoft (Orthopie); b) Savyanje teh befledy (Prosodie); c) Befedna fazhetnoft (Etymologie); d) Skupfkladanje teli befedy (Syntaxis); e) Dobropifnoll (Orthographic.)

S to slovnico je pre »vnel« v Kranjcih želje po slovarju, da so celo v stihih izraževali hrepenenje po njem:

»Kraynska Dushella shelly svoj Dikzionarjum imeti En Hesedifhe vi mi marnu skup floshite Da tega nimam jeit, Tu je she mene sram id.

Da Pohlin ustreže tej želji, izdal je:

Tu m a 1 u Befedisho treh jesik o v. Das ist: Das kleine Worterbuch in dreyon Sprachen. Quod est: Parvum Dictionarium trilingue, ([iiod conscripsit R.P.Marcus a S. Antonio Paduano Augustinianus Discalceatus inter Aca-

demicos Operosos Labacenses dictus Novus. Permifsu C. R. Commifsionis Revisionis librorum. Laibach. Gedruckt und zu haben bei Johann Friedrich Eger 1782. 4°. Nekaj besed iz tega slovarja pokaži čitatelju posebnost njegovega »besedobrodja«, n. pr. amgrem, angehen, attinet; arreč, Ursache, causa; barle, na bare, auf den Schein, apparenter; blek, Fleck, commissura; Božak, Juppiter; dolipisk, Abschrift, antigraphum; dušepust, agonia; EbeJUndca, iestum Annuntionis B. V. M.; erzeg, Kriegsheer, exercitus; fingrat, firfht, folk; garbin, Nordwind, al'ricus; Gromazh, Juppiter Tonans; irperge; kanduht 1'unus; larma, tumultus; mahtrkast, majestas; marovt, studiosus; obora Thiergarten vividarum; quanta, lyrisch Gedicht; Rožlin Stadt Agram, Zagrabia; spevorezhnek, poeta id., glej Marn, Jez. XIV. 19;—28.

V predgovoru brani svoje — uže takrat mnogo napadano — stališče, pravi svojim »nemarnim zabavljivcem in preganjavcem, ropancem, zavratnicam, radovoljno slepim« marsikatero zasoljeno; nadalje je izdal neomajan v svojem »pisarjenju« :

G1 o s s a r i u m S1 a v i c u m in supplementum ad primam partem Dictionarii Carniolici cum nomencl. lat. germ. sued, dan. hung. etc. Viennae litteris Grofserianis. MDCCXCII. 4°. 119. —Ta dodatek je sestavljen po istih načelih, kakor slovar sam; vzglede navaja Marn, Op. cit. 23 — 27. Jako raznovrstno je Pohlinovo pisarjenje. Važna je pa knjiga, katero je zgodovinsko društvo Kranjsko dalo natisniti 1862. leta z naslovom:

Bibliotheca Carnioliae, in quareperiuntur seriptores qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primam lucem as-pexerunt; vel alias in vel de Carniolia seripserunt, ordino alphabetico, seu ad formam bibliothecae pro alphabetici serinia dispositi, pro varia ex iis et historica et critica, et chrono-logica notitia atque eruditione capessenda. Collectis oritur Novus. Boilage zum Jahrgange 18(52 der »Mittheilungen dos historisehen Vereins ftlr Krain«. Redigirtvon August Dimitz, Finanzkoncipist, Secret&r und Geschaftsleiter des Veroines, IV. 63. Laibach.

V predgovoru razlaga ime »Bibliotheca«, obžaluje, da delo ni popolno, da se je trudil dokazati: tudi Kranjska ima svojo slavne može; naj sinovi in vnuki čislajo in nadaljujejo delo svojih prednikov. S početka je hotel po tvarini razvrstiti pisatelje, potem pa

se je zadovoljil s tem, da jih je naštel vse po abecednem redu; rodoljubno je vskliknil: »Nobeden domačin ni dovolj izobražen, ki ne ve teh rečij.«

Podatki niso sicer popolnem zanesljivi, a knjigi daje vrednost goreče rodoljubje, ki jo prešinja od konca do kraja.

Tem knjigam pridružimo take, ki se tičejo poduka sploh, n. pr. Abezedika¹) Lab. 1765. 8. — Bukuvze sa rajtenge. V L u b 1 a n i 1781.8.56. — M a t h i a S c h o e n b e r g a O p p r a v k tega Zhloveka,²) kateriga je is Nemshkega na Kraynsko pre-stavel Novus Lublanske teh delovneh Modrine Tovarsh. V Lublani, na utrato Mihelna Prombergerja Gmajnmestnega Buklarja. 1781. 8°. 316.

Iz te knjige navaja Marn 1. c. za vzgled zgodovino nekega osmošolca, ki se je čudil modrosti »peklarja«.

Kmetom za potrebo³) i n u p o m o z h ali ukapolne vesele, inu shalostne pergodbe te vasy Mildhajm. Za mlade, inu

stare ludy. Uttisnenu na Dune ju per Chr. Grosserju 1789. 8". 448.

Večinoma se je držal nemškega izvirnika Beckerjevega; oddelek str. 240 do 266: Auszug aus Wilhelms Denkers Reisebe-schreibung, je uravnal na tak način po svoje, da je mesto tujih dežel popisal Avstrijo, Rusijo in druge slovanske dežele. On sam pripoveduje v »Bibliotheca Carnioliae«, da je 1771. leta poslovenil cesarski patent o vojaškem popisovanju in o zglasnih listih (Militar-beschreibung und Meldzetteln), in da je izdal na Dunaju 1788. 1. v 12° »Uganke«. Tudi kot bogoslovski pisatelj je bil marljiv, glej: »Dodatek« str. 204—205 in zapustil mnogo del v rokopisu.'¹)

') Primeri: Nov poprauleni plateltof. V Ljubljani 1784. 8. — Mitth. des hist Vereins fiir Krain 1862. 114.

») Šaf. 135.

⁸) Noth- und Hilfsbuchlein fiir Bauersleute; oder lehrreiche Freuden- und Trauergeschichte des Dorfes Mildheim von Becker. Ta knjiga je večkrat natisnena v Gradcu.

*) Sam navaja v Bibl. Carn 1. Te odperte ali odklenene dure seu Janua linguae Carniolicae 1768. 2. P s aim o v Davidoveh Buqve k' usehzhihernemu shpoganji. 3. Kraynska K r o n e k a kratkega popisuvanja use sblaht spomina uredneh rezhy, katire so se kadaj na slavenski semli per-godile, quod in germanicum versum Kalendario per annos inferi coeptum: Kurz-gefasste chronologische Beschreibung denkwiirdigster Begebenheiten, \vie immer das hochlobl. Herzogthum Krayn betreffend. 4. D i c t i o n a r i u m magnum 1 a t i n O - g e r ni a u i c o Garniolicum a litteris ABC. compaclum in 4. usque

13 *

Kakor Vodnik popolnem opravičeno pravi o sebi, da se je »ubadal in vpiral«, tako je smel tudi njegov učitelj Pohlin spominjati se svojih trudov, pa ne z zadovoljnostjo, kajti :

Pro meritis male tractarunt Agamemnona Graji.

Hodili so sicer po njegovi poti slovenski pisatelji duhovskega in posvetnega stanu, pa vender samo možje manjše duševne zmožnosti. Uprli so se mu: učitelj jezikov na Dunaju Matija C ep, sicer priznavši njegovo dobro voljo, a pobijaje njegovo »jeziko-brodje« ; štajerski Slovenec Žiga Popovič, ki je spisal oceno njegove slovnice: »Crisis fiber die kraynerische Grammatik des P.Marcus Augustin«, in Jožef IIasi v svoji knjigi »Sveti Polt« 1770; Korošec Oswald G u t s m a n , njegov učenec sam, Va 1 e n t i n Vodnik in vsi poznejši razsodni jezikoslovci.

Svoje nasprotnike je počastil Pohlin s trdimi psovkami: ro-panca, navratnica, Momuskovi brati, railovoljni slepi.

Ne zdi se mi primerno, da J. Marn, Jezičnik XIV, 30—34, njegove nasprotnike razvrščuje po številkah, n. pr. šesti, kateri je hudo zdelal ubozega Marka, je Kopitar, sedmi je Ravnikar, osmi je Metelko ... in deseti je vitez Kr. Miklošič.

Popolnem mu nasprotniki niso mogli zadušiti dobre volje, kajti 1788. 1. je izdal: Kratkozhasne Uganke in zhudne Kunshte js Wele shole. Od Patra Kumrasa. Na Dunaju 12^u. 48. (Kumras-Markus.)

Kakor se razvidi iz teh navedenih knjig in knjižic Pohlinovih, je bilo njegovo pisateljevanje jako raznovrstno in obsežno; s tem,

ad alpbabcti Aaa, expost. cessavit ulterius scribere eo, i|uod desperavit unquam eum Maecenalem acquisiturum, qui tam vasti, sed perfecti operis edendi sup-petias ferat. 5. Chronicon Ordinis Augustin i ab anno 355 usquo ad modelna tempora in 4. compaetum. Partib. II. 6. 1 n t e r p r e t a t i o car-n i o 1 i c a A u c t o r u m G r a e c o r u m pro exercitatione scliolae graecae Labaci. 7. M e ni o r i a A c a d e m i a e O p e r o s o r u ni Labacensium a. 1781. dio 5. Martii renovata. 8. S. A v r. A u g u s h t i n a Enchiridion, sa eno skushno, koku se puste nauki visokeh shol po Kraynsku dopovedati, v lejtu 1781 na Kraynske jesik prestaulen. t>. Encyklopedia s c i e n t i a r u m et artium tradendarum et addiscendarurn. Systema systematum. 10. Petnajst pergaj-najozheh a r rezil y, ali premislekov: sakaj se more Katliolshka Vira usem sedanem viram naprejulezhi, versio germanica. 11. C o m p e n d i a r i a c o m m e -m o r a t i o ortus, pogressusque Conventus Augustinianorum Discalceatorum ad S. Josephi Labaci ad vias regias, eiusque Vivorum illustrium etc. Ms. et repcritur in Vol. II. Protocolli ejusd. conventus transscripta, cujus extractum allegat P. Ma-rianus in suae Austriae sacrae T. V. 12. Svetega P i s m a starega Testamenta perve Moysesove Buque is reslaganjam S. Texta. Viennae 27. Aprilis 1778.

da je pisal slovarje in slovnice, je hodil po potih svojih prednikov, dasi je daleko zaostal za njimi, osobito za Bohoričem; novo pot pa je nastopil v tem, da je začel pisati knjige za posvetne potrebe.

5. Ogerski Slovenci.*)

Štajerski Slovenci imenujejo svoje rojake onkraj Mure v ogerski kraljevini P r e k m u r c e , oni sami pa se nazivajo S1 o v e n i. Pet velikih vasij jih je še na Štajerskem; prebivalci so vžupljeni v Radgono, kjer imajo v neki kapeli vsako nedeljo in vsak praznik božjo službo. Te vasi so : Gorica, Dedonci, Cankovci, Zetinci pa Potrna.

Na cesti proti sv. Benediktu blizu štajerske meje se razprostira nad sto let stara župa Can kova, v kateri prebiva 1149 katoličanov in 1047 protestantov. Do 1850. 1. so se v tamošnji učilnici otroci madžarili, potem so se začeli nekoliko poučevati po slovenski, dasi je ogerski pravopis delal mnogo težav. Zupa sv. Jurija je ob štajerski meji proti vzhodu, od onod pa Gornja Lendava (Ober-Lembach, madž. Folse Lendva). Izmed sem spadajočih vasij omenimo Kuzdobljane, Matjaševce, Motovilce, Otovce, Pečnarovce, Radovce, Vodarce in Vidonce.

Tri ure hoda odtod so Petrovci, kraj, ki je enak pokrajinam okolo Velike Nedelje, sv. Tomaža. Hiše in kleti so večinoma lesene, ljudje premožni in prijazni.

Zupa sv. Nedelja ima okolo 300 katoličanov in 2500 protestantov, ki žive v lepi zlogi med seboj. Lepa so ta-le imena vasij: Neradnovci, Peskovci, Sulinci, Stanovci, Križevci id.

Ne daleč odtod je Gorenji Sinik, ki mu Nemci pravijo: Ober-zeiming. Tu jo 1854. 1. obhajal pedesetletnico duhovnega pastiro-vanja ogorsko-slovenski pisatelj Jožef Košič, porojen 1788. leta.

Od te vasi se pride v Štelanovce (nemški Schtefelsdorf, madž. Istvanfalva), ki je skrajna župa slovenska proti nemškemu St. Gott-hardu.

Proti vzhodu na madžarski jezik meji župa Dolinci. Za časa Josipa II. so se protestantom postavile molilnice v Križevcih, v Pucincih, na llodoši, kjer pa je uže mnogo Madžarov.

') Bož. Raič je navlaSč potoval med Prekmurci, ter je njih jezik najbolje poznal. Do konca svojega življenja se je za nje brigal in širil med nje slovenske knjige. Po njegovih spisih smo tudi naslednje črtice povzeli. »Naprej« 1863 1. in Narodni koledar in Ltp. Mat. SI. 1868.

Cesar Franc je ustanovil župo Pečnarovce, kjer živi 680 katoličanov in 1906 protestantov; v vasi Bodonci imajo luterani svoio učilnico; v tej župi se nahaja tudi rojstna vas pisatelja Mihaela Severja, ki je v Halli 1747. 1. izdal »Red zvelicsanfztva«.

Martijanska župa ima 864 katoličanov, 2400 protestantov, ki imajo od 1860. 1. sem lepo učilnico. Vasice so: Mladetinci, Suhi vrh, Sebeborci, Volčja vas id.

Na lepi stezi proti Bogojini stoji grad Moravci. Bogojina je na meji madžarskega ozemlja in ima 1750 katoličanov, pet protestantov in nekaj Židov.

Na južno stran je Turnišče, ki ima z vasmi: Brezovica, Go-milica, Podlipovo, Nedeljico in Poljano vred 4430 katoličanov.

Ljutomeru nasproti, blizu Mure je župa Crensovec, ustanovljena za Franca I. Tu je živel župnik Jakob Szabar, po katerem je Božidar Raič 1866. 1. našel v ogerski slovenščini spisane pridige, »Križev pot« in kar obred zapoveduje opravljati v narodnem jeziku. Crensovec šteje 3348 katoličanov, Belotinci 4980 ljudi.

Proti Soboti ob veliki cesti je bogata grajščina Rakičan. Sobota (Murai Szombot) je lep trg in ima sinagogo; tu živi 2900 katoličanov, 600 protestantov in 180 Židov.

Štajerski Kapeli nasproti, kraj Mure je župa Tišina s 1900 katoličani in 415 protestanti.

Zupa sv. Benedikta, kjer jo pastiroval Mikloš Kiizmič, ima 470 katolikov in 2970 protestantov; župna cerkev je na krasnem holmcu, odkoder je lep razgled na štajersko stran.

L. 1866. je bilo na Prekmurskem osemnajst župnih in devet podružnih učilnic pa štiri protestantovske. Vseh Slovencev je na Ogerskem po zadnji štetvi še 70.658.

Božidar Raič je z ozirom na Prekmurce 1868. 1. za Ljutomer nasvetoval nižjo gimnazijo, da bi se za ogerske Slovence odgojila domača inteligenca.

Narečje prekmursko ali ogersko - slovensko je jako čisto in lepo, ker ogerski jezik ne razjeda toliko organizma slovenskega jezika, zato je n. pr. Kiizmič pisal v bolj narodnem in čistem jeziku, nego kateri bodi drugi pisatelj iste dobe.

U se izgovarja kakor n. pr. tiihinec — tujec; dajalnikova končnica se glasi: ovi ali evi, n. pr. moždvi sem oponašala, lmeno-valnik v množini pri samostalnikih na k ima cke, 11. pr. svedocke, junacke nam. svedocje, junaeje.

Ženski samostalniki s končnico a imajo v orodniku končnico oi>, n. pr. med Murov. V mestniku množinskem se nahajajo oblike v nebesaj nam. v nebesih; v imenovalniku dvojinskem rabi množinska oblika s pristavkom: va, vi, n. pr. svojivci brata, dvej ladji stoječem.

Zaime kazalno ta, ta, to se glasi: eti, eta, eto; zaime oziralno kteri, ktera. ktero : sferi, stera, stero.

Glagol ima v tretji osebi množinski starejše krajše oblike: ido, psiijo; dostikrat se rabi deležje minolega Časa začenši, splevši. Kakor v Halozah govori se na Prekmurskem: ijem, iješ namestu idem id.

Glagoli dovršniki se rabijo pravilno ; glagoli: vladati, kraljevati, gospodovati vežejo se z orodnikom.

Obilo lepih in kratkih izrazov je doma v ogerski slovenščini, n. pr. roditelji nam. starši, jahanec — jezdni konj; prednjar = predhodnik id.

Stefan in Mi ki oš Kiizmič.¹) Kdaj se je porodil Štefan, ne vemo ; bil je luteranski propovednik v Surdi med 1600. in 1700. letom. Izdal je:

Nouvi Zakon ali Teftamentom Goszpodna našega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics z Grcskoga na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po Stevanu Ktismicsi Surdanszkom F. V Hali i Sak-sonskoj 1771. 8°. 854.

Predgovor jo napisal Jožef Torkoš, propovednik v Sopronu. Drugi natis se je oskrbel v Požunu 1. 1817. V tej knjigi rabi mu tu pa tam spolnik. Kiizmič ni vedel za Dalmatina in Dalmatin za Ktlzmiča ne; vsekako bi bil Kiizmič koristil Dalmatinu.

Njegov naslednik je M i k 1 o š K ti z m i č , duhovnik župe sv. Benedikta; njemu je naročil vladika somboteljski, Silv Janoš, prevesti na »stari slovenski« jezik potrebne knjige. Zato pa Je trebalo najpoprej omikati prosto ljudstvo in za narodne šole spisati potrebne knjige; v to svrho spisal je:

1. ABC za Szlovencze na Vogerszkcm, krog 1780.1.

2. Szlovenszki s i 1 a b i k a r z steroga sze decza šteti more navcsiti, z nikimi rejcsiniczami nav kilpe pod prespan stampanja dani. V Soproni pri stampari Siefs Josef Janosi 1780. 8. 13.*)

') Šaf. 25, 28. — Bož. Raič, Ltp. Mat. SI. 1868.

^a) Cat. Bibl. Szecsčny. Csaplovics 83. — Marn, Jez. XXII. 69.

3. Knjiga peszmena i molitvena.¹)

4. SzvetiEvangeliomi pouleg reda Rimszkoga na vsze Nedele i Szvetesnye dni z obcsinszkoga szvetega Piszma na szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmič s Miki os i, plebanusi i Vice - Esperesti. Z dopii-scsenyem Poglavarstva. 1780 8 160 str.*)

To knjigo izdal je Kiizmič na željo vladike Janoša. Na novo jo je dal natisniti na svoje troške grof Herzan Kerenc z Harraša v Sombotelji po Siefs Antonu 1804. I.³)

Spolnik v tej knjigi nahajaš jako redko. Vzglede navajata Raič in Marn 1. c.

5. K r a t k a s u m m. a v e 1 i k o g a K a t e k i z m u s a z szpitavanyem i odgovarjanjem mladoszti na navuk vu czaszar-ski i kraleszki drsanvoj. Sze najde v Radgoni pri Weitzinger Aloysi. 8. 112, str.⁴)

6. S z t a r o g a i n o u v o g a testamentoma s z v e t e historie kratka summa na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi K ti z m i c s M i k 1 o s i, szvetoga Benedeka Fare Dtlhovniki ino Krogline Szlouenszke Vice-Osporossa. Z dopusczenyom Kraleszke Viszoke soulo Stam-parie. 8. 135.⁵)

Skoda, da sploh niso pridejane letnice.

7. Knjiga molitve n a z a bolnike ⁷)

8. Molitvena knjižic z a z a v s z a k o g a k r i s z tj a n a, poszebno za Szlovencze na Vogerszkem ; pr. knjiga molitvena, v steroj sze nahajajo razliczne ponižne molitvi, z dvojim pri-davekom na haszek szlovenszkoga naroda na szvetloszt dana. 320 str.⁶)

Ta knjiga se je ponatisnila večkrat, in rabi katoliškim Slovencem. Da se razvidi zlog, bodi za vzgled:

»Vu onom vrejmeni: Po llerodesovoj szmrti ovo angjeo goszpodnov sze jo szkazao vu szneh Joseli v Egiptomi, govorecsi:

') 1. v. Czaplovicz's Kroaten und Winden in Ungarn, Prossburg 1829. str. 83. - Šaf. I. 80. — Marn, op. cit. str. 69.

^a) Šaf. I. 101. — Marn, Jezič. XXI. 69; poznejša izdaja 1821, Šaf. 103.

³) Raič, Ltp. Mat. Slov. 63, Slov. Glas. IV.

⁴) Glasnik IV. 2. — Šaf. I. 119. — Marn, op. cit. str. 69.

Šaf. I. 127. — Marn, 1. c. - Raič, Ltp. Mat. Slov. 63.

Šaf. I. 142. — Marn, 1. c.

⁷) Slov. Glas. IV. 2. — Šaf. I. 143. — Main, 1. c. — Raič, Ltp. Mat. Slov. 1868.

sztani gori i vzemi dejte, i mater njegovo ino idi vu zemlou Izraelszko; ar szo szpomrli, ki szo iszkali dušo diteta. Steri gori sztanovsi uzev je dejte i mater njegovo i prisao je v Izraelszko zemlou. Szlisavsi pa, ka bi Arhilausz kralilvao v Judaei meszto llerodesa ocse szvojega bojao sze je ta idti. I opomenjeno vu szneh odisao je na sztrani Galilaee. I pridoucsi prebivao je v varasi, ki sze zove Nazareth : da bi szeszpunilo, ka je povedano po prerokej: ka de sze Nazarenszki zvao.« Ferenc Tem lin¹), doma iz vasi Krajine pri Radgoni, je izdal: »Gyorfzki Katekizmus; z vogrfzkoga« v Halli 1715. Ta naslov se navaja v Stevana Kiizmiča knjigi: Voere krsztsanske kratki navuk Hal le 1754.

S te van bij ar t o²), učitelj v Pučincih, protestant, je izdal knjigo :

Mrtvec sne peszmi, stere szo sztarih piszm vktip pobrane, pobougsane ino na liaszek szlovenszkoga naroda zdaj oprvics na fzvetlofzt dane po 8. S. P. S. Stampane v Szomboteli, pri Sziesz Antoni vu Leti 1796. 8. 175°.

M i hal Sever,³) porojen v Vaneči, občini župe pečarovske, v Železni stolici. Bil je protestantovski duhovnik ; nekaj njegovih pesnij in molitvic je vzel St. Kiizmič v svoje knjige. Priredil je: Red zvelicsanfztva,⁴) poleg ednoga znamenuvanya toga naipoglaviteisega recsenva jedro fzuetoga piszma, vu štorom se voere naiveksi artikulusi graentani jeszo, ravno i tak nistere kratke molitve i peszmi id. Stampano v Halli Saxonszkoj v letu 1747. 12°. 96.

Voere krsztsanszke^fi) kratki navuki csiszte rejcsi bože voe zebrani i nanycu vlzejm vernim vu vfzakhom szktlsavanyi na podperanye, nu nevouli na pomaganye vu szmrti na troust ino potom toga na veki vecsno, pouleg nistori szem szpo-dobni molitev ino peiszen na zaj gori poczim pravi; V Halli 1754. 12°. 275. Deset listov je predgovora, ki gaje podpisal V. J.

!) Šaf., Gesch. 21, 116. — J. Marn, Jez. XXII. — A. Trstenjak, Slov. 1885. ») Ant. Trstenjak, Slov. 1885. — A. Fekonja, Dom in Svet 1892. ³) Ant. Trstenjak, Slov. 1885 *) Šaf. 117. Šaf. ibid.

Dodatek.

Molitveniki neimenovanih ali ne za gotovo znanih pisateljev.

Pomuzh shivi m¹) umirejozhim mu mertvim, ali bukvize bratoufhine britkiga fmertniga terplenja Chriftufoviga na f. krishu, u Lublani u¹ zerkvi S. Jacoba tiga Tovarshtva Jesuloviga gori poftaulene id. Labaci typ. R A. F. Reichhardt 1735. 12°., — potem tudi leta 1740. Sumptibus Valusii Biblio-pagae et Bibliopolae. — M. Pohlin, Bi bi. Car. 54.

Pomuzh shivem") umirajozhem inu mertvem ali Bukveze bratov-sluie britkega smertnega terplenja Ghristusovega na s. Krishu. V Lublani v' Zirkvi S. Jakoba gori pottaulene od Aleksandra tega imena sedmega Rimskega Papesha v Lejtu 1655 poterjene inu od Benedikta Lega imena trynajttega, ti veliki Rimski od Dobre Smerte imenuvani Bratovshni pod-vershene v Lejtu 1729. V Lublani. Se dobe per Lovrenzu Bernbacherju, gmajnmejltnemu Buqvavesu 1780.

Molituvne bukvize³) (od P. Marka) V Lublani per Jan. Fr. Egerju 1767, 32. Molituone bukuze — kakor tudi use sorte Ofticiumi k zhetertimu malu med ladij dane v Lublani 1777 Pri Bernbaherju bukuo vetzu pod tranzho.

Šaf. 142. navaja: 8te Aufl. bctitelt:

Molituvne bukuvze, v' katireh le najdejo juterne inu vezherne, per S. mashi, per spovdi inu s. obhailu prov lepe molituoze, koker tudi use sorte Ofliciumi id. K osmemu malu med Judy dane. V' Lublani so na prudej per Lovr. Bernbaherju, meiltn. buquavelzu 1787. 32. 283.

Kar trdi M. Pohlin, Bi bi. Carn., da jo knjiga izšla osmokrat 1792., so no zlaga s tem. Prvo izdajo stavi v 1707. loto. Morda je samo poznejši ponatis to knjige molitvenik :

Molitoune Bukve⁴), u katerih se sneidejo Juterne inu vezherne pred spoudio inu po spoudi, pred Obhailam inu po Obhailam (!) per S. Mashi inu veliku drusih Lepili (?) Molitvi sa u (?) se perloshnosti inu potrebe ukup sbrane. U' Te rs tu Jannes Marenigh natiskavez 1827. 18. 308.

Ta s r e z h n a in n e s r e z h n a v e z h n o lt^B) v ti fray voli tega zhloveka, tu je: kratku piemishluvanje, koko Brumne dushe zel lohko te Nebossa: ta greshnek pak to nasrezhno Vezhnost zel tesliko se saslushi. Popred od P. Joanesa Mana S. J. v¹ Lashki inu Nemshki shprahi, sdaj pak k' drugimu malo u Krainski shprahi u druk dano, is velikem pogmirano inu pobulshano. Labaci. U Lublani naide se per Aloysio Raab 1768. 12°. 96. M. Pohlin. Bibl. Carn. 52 graja prelagatelja, da se ni strogo držal izvirnikov, nego da ga je popravljal in razširil. Menim, da

1) Gaj. knjiž., Zagreb 1875, 132.

2) Šaf. 142. — Izvirnik te knjige je Jakoba Skrla: Hortulus Myrrbae, d. i. Myrrbon-Oarten tier GeselL Cbristi, Labaci 1070. 12.

!)) Mittb. d. h. V. f. Krain 1867. »1. — Lj. Zv. 1888. 140.

•1) De liosetti L' Arcboografo Triostino, Trieste 182'J. 1. 280. Ker Italijan Kosetti navaja ta naslov, se ne moremo čuditi, da jo popacon.

5) Mittb. d. h. V. f. Krain 1857. 91.

graja ni opravičena, ker mora vsak prelagatelj imeti pravico, prevod uravnati po razmerah, za katere piše. Šaf. 139. pravi, da ni znana prva izdaja. Z vab, Lj. Z v. pa smatra to za prvo izdajo ; druga izdaja je izšla 1796 L, v tretje je prišla knjiga na svetlo 1803. 1. v Ljubljani pri A. H. Hohnu.

Kratku popisuvanje tega shivljenja¹) S. Floriana . . . S. Donata .... SS. Jannefa inu Paula (od P. Marka.) V Ljubljani per Al. Raabu dufhelnemu buquavefzu 1769. Mala 8°. 55 str.

Premi fhlovaina n a v f a k i dan tega tedna²) od teh nar-poglavitishnih (!) nauukov nafhiga moiftra Jesufa Chriftufa, is nemshkiga na crainski jefik preltaulena. Labaci typis A. Fr. Reichhardt 1753. Brez stranic. II. izdaja³) ima naslov : Premishluvanje na U' saki dan Tedna, od teh nar Poglavitnishih Navukov nashiga Mojstra Jesusa Christusa ls Nemshkiga na Krainski jesik prestaulena. Labaci apud An. Elisabeth Reichhard Vi-duam 1758. 8. — III. izdaja⁴) s popravljenim pravopisom slove: Premifhlu-vanja na v' laki dan tega tedna, od nar poglavitnifhih navukov nafhiga mojftra Jesusa Chriftufa, is Nemfhkiga na Krajnski jesik preltaulena. V Lublani (tiskane per Joan. Friedr. Egerju 1776. 8. 47. — Novi natisek s poboljšanim pravopisom : Premifhluvanja na v¹ faki dan tega tedna, od teh nar poglavitnifhih nauukov nafhiga mojftra Jesufa Chriftufa is Nemfhkiga na kraynski jesik preftaulena. V' Lublani (tiskane per Joan. Frid. Egerju. 1796. 8. 47.

Bukuvze tega ufelej terpezhiga molenja tega SS. Sacra-menta tega oltarja (od Antona Conti. V Lublani 1773. 12°. (Šaf. 142) ima prav za prav ta-le naslov:

Bukuuze tega vselej terpeozhiga Molenja⁵) tega prels. Sakramenta tega Oltaria; preft. inu pobolfhane. V Lublani se najdejo per Mih. Prompergerju 1. 1773.

Bukvize Bratovshzhine britkigasmertnigaterplenja Christusoviga. Labaci sum|)libu3 Valusii Bibliopegae et Bibliopolae (Marcus Bibl. Carn. 54.) 1740. 32, in pozneje še večkrat.

Pisatelj knjige je Škrl (Sehkerl) Jakob, jezuit, predsednik »Družbe za umirajoče« v Ljubljani; umrl 1673. 1. Skri je spisal tudi nemški molitvenik z naslovom: llortulus myrrhae, d. i. Myrrhen-Garten der Ges. Christi, Todeskampf am Kreuz (Valvasor.) Ta knjiga je za slovenski jezik prirejena s tem-le naslovom :

P o m u z h shivim, umirejozhim inu mertvim id, glej str. 202.

1) Izvod ima g. Jereb v Trstu.

2) Saf. 133.

:i) liilil. Carn. 44. — L. Žvub, Lj. Zv. 188«, 435.

4) Saf. 133.

5) Lonček, Mitth. d. h. V. f. Krain 1857. 80.

Poduzhenie te molitve teh try tiaift Ozbenafhu¹) inu trynaift Ave Mary, katere ty fapifl'ani Bratje inu Sestre lete imenitne Erz-Bratouszhine Mariae od Troth ta .... molio. Labaci formis A. F. Reichhardt (med 1750,—1770.) 8. 1 pola.

Pot i'v. k r i s h a^a) J. Chr. skus dopufhenie te wikshe gofposke Labaci typ. A. Fr. Reichhard 1723.

A. A r k o, Tristoletnic a. tiskarstva v L j u b 1 j a n i, trdi, da je Adam Fr. Reichhard bil tiskar v Ljubljani od 1728. do 1758. Šaf. 133 stavi to knjigo med 1750. do 1770. Knjiga se je večkrat ponatisnila. Tretja izdaja je z naslovom: S. Krishov pot — tretizh na fvitl. poslan, v Lublani pri Hohnu 1812.

Pet svete h petkov³) mesza sufsbza id. Shivljenje s. Ifidora kmeta in Not b urge dekle. V Lublani per J. F. Egerju 1774. 12°. Pet svete h petkov⁴) mefza Sushza. V Ljublani 1768. Spokorjeine ene imenitne g r es h n i z e ^&) (!), katira je fkusi resvetlyne boshje ena velika fvetniza postalla. L 1675. 8°. 80 str. Kraj natiska ni naveden. Popisuje se življenje sv. Margarete Korton v slabi slovenščini.

L i m b a r*) m e d t e r n j a m (lilium inter spinas) seu devotio ad S. Aloi-sium cum vita S. Joannis a S. Facundo. Na Duneju per Leopoldu Kalivoda 1768. 12. — Marian ske K a m p e n f a r ,⁷) ali dvoje bukuvze od posnemanja Marie Divize. poprej skus Boshtiana Sailerja zdei od P. Marka, od f. A nt. Paduansk. ord teh bosseh Augustinarjev per zerkvi f. Joshefa na velikeh zhestah von dane. V Lublani. Stisk, per J. F. Egerju d. bukue-stiskavzu v lejtu 1769. — Misli⁸) s a mer t ve moliti. V' Lublani per •1. F. Egerju 1769. 12. - D i j a n j e°) 1 e p e h z h e d n o 11. Ibid. 1771. 12°. — Vsakdane kruh,¹⁰) tu je: molituvne bukuvze: K pervimu malu med ludij dane. V Lublani v lejtu 1777, 32. So na prudaj pri Bernpaherju pod tranzho. — Ta male K a t e h i s m u s ^ll) Petra Kanisiusa, addita in fine vita SS. Hermagorae ot Fortunati. Viennae apud Kalivoda 17(58. 12. 130. — Sveti po lini E v a n g e 1 i u m i.^1J) V Lublani per J. F. Egerju 1778. 8. — Popisu van je shivlenja S. Floriana. Ss. Jannesa inu Paula, Ss Donata inu Emigdija. V Lublani 1769, 82. — Jannesa Nepom. Tschupicka^I$) sv. pisma dohtarja, cesarskega kraylevega dvora pridigerja

1) Sftf. 141.

2) Mitih. d. h. V. 1'. Krtin 18<">7, 81.

8) Saf. 12U—130.

4) Mittli. d. li. V. f. Krain 1K4I1, 23.

5) Hat', liti. fl) Saf. 142.

7) Šaf. 134. — J. Lonček, Mittli. d, h. V. f. Krain 185S, «0. «) Hibi. Carn. 34. — Saf. 112.

9) Saf. 136.

10) Saf. 142. — .1. LunBek, Mittb. d. h. V. f. Krain 18">7, 91.

11) Ribi, Carn., Sal". 117.

12) Saf. 103.

13) Šaf. 124. — J. Marn, Učit. Tov. 1884, 158. — Sapopadik od lVetiga Aloyniula id. V Lublani. Heptner 17«2. 12. — Saf. 142.

is Nemshkega na Slovenski jesik prestavlene Pridige na Nedele zhes zelu lejtu. Perve buque. Collectis oritur N o v u s Acadeinicus Operosus Labacensis. Na Dunaju. Per Kristianu Groserju na Teinfaltskeh ulecah Nr. 76. 1785. 8°. 644. — Vse te molitvenike si pripisuje M. Pohlin.

D o b r u opomineinenabounike.¹) Prestaulenu na slovenski govor od eniga slovenskiga Fajmeshtra. V Z e 11 u 1787.

Zhuvai te dufhe"), kateri njo budi k'enimu brumnimu shiulejno, narpoprej iz Franzofsouske fprahe od ene vifsokiga ltanu Golpodizhne na nemško, sdej pak na... Kransko praeobernnn (!) 12°. 1 pota. Letnice ni, tudi ni navedeno mesto, kjer je tiskano to delce. Privezana je ta pola knjigi: Ta frezhna vezhnost id., ki se nahaja v lic knjižnici v Ljubljani.

A n d o h 11 i v e p e i s m e³) na u' se taille sv. Mafhe, u vishi: Freut euch ihre liebe Seelen id. Griiz gedruckt bei den Widmanstattischen Erben. 1756. 8". 1 pola.

Mifionske pefme⁴) inu Molitve 8°. 112.

Pot f v e t i g a krisha⁵) Jesufsa ChriftulVa. Labaci. Typis Reichhardt (med 1. 1750.-1770.) 8°. 1 pola.

D u h o u n a b r a n u a , prad (sic) duhounah inu shuotnah navarnoltah sakobart per sabe nofsiti. u¹ katirej fo mozhni shegni inu shebranje, katiri so od farna (!) boga osnanuani, od te zirkle inu St. ozhetou ttorjeni. inu od Papafha Urbana VIII. unkadani. fkus s. Kolrnana poterdnjeni bli, in (!) nemshkigo u to suovensko Spraho fpraobernjena inu drukana u' Koln u¹tam lete 1740. 12". 180.

Šaf 132. — J. Marn, Jez. XXII. 28. — Lonček, Mitth. d. h. V. f. Krain. 1856. str. 90. navaja prvo vrsto naslova tako:

Duhouna BRANUA, prad. id. ter pripoveduje, da v sorški župniški knjižnici nahajajoči se izvod tu knjige ima na 96 str. natisneno to-le: 15 | -f- SHJ-f- 38 = „Bodi h tur ozhafh, te bukelze mei zhries svatu noi srebru, bodi bouzhan ali Krainz bel corosz, imei je u zhesti, jes tabe na ushete pouitn.« Drukane u Kolin om Rhain u tam lete 1740. Vsebina te knjigo je polna praznih vraž. Jezik je koroško narečje.

Kratki s a p o p a d e k c h r i It i a n s k i g a navuka⁰) od Roberta Bellarmina is Tovarfhtva Jesula, fvete Rimske zerque kardinala, k'nuzu vfsiga karfhanftva is pouela Rimskiga Papesha Clemena lig. V111 vskupej sloshen, supet v tem lejto 1725 od fedajniga Rimskiga Papesha Benedicta tiga XIII. vernim Christian&m perporozhen, iz Lat>nskiga nu Lashkiga na Slovinski ali Krainski iesik prestavlen inu pogmerkan (!) Labaci formis J. G. M. (Mayr) Incl. Prov. Carn. T. (o. J.) 8°. 111.

1) litij., K nji! E. I. 1, 1»0.

2) ftuf. 184. M. Pohlin, Hibi. Carn. 2(> pripisuje to knjižico Čepelnu.

8) Saf. 71». — J. Marn, Ju/. XXII. 2».

4) Saf. 71». — J. Mura, Joi. XXII. 2B.

ft) Šiif. 141. — J, Marn, Jez. XXII. 2H. il) Saf. il«. — J. Mara, Jez. XXII. 2H.

Na koncu:

A. M. D. G. S. L. G. C. V. et SS. Apost. Petri et Pauli H. Evangelia¹) na vse dni v¹ svetimo pošto, is Letinske na Windifh Spraho preloshene. V Lublani. Eger 1768. 8°.

Hitra inu gladka p o t^a) p r o t i n e b e f f o m tu je kratki inu lahki nauuki, tudi vfe potrebne andohti sa eno dufho id., sdei snovizh na velike shelje brumnih dufh k' drugimu u¹ druk dana is flushbo praezhiftiga (!) lpozhetja Marie Devize inu drugih molitu pogmirana. V Lublani fe naide per Al. Raabu 1767. 12°. 297. — III. izdaja v Gradcu 1783 1.

P o d u z h e n i e³) te molitve teh t r y n a i It O z h e n a f h u , inu trynaist Ave Mary, katere ty fapiffani Bratje inu Sestre lete imenitne Erz-Bratvuszhine Mariae od Trofhta.... molio. Labaci, formis A. F. Reichhardt 8. 1 pola (med 1750.-1770. 1.)

6. Zdravilstvo.

A n t o n M a k o v e c⁴) iz Kostanjevice, je izdal:

Prafhanja in odgovori zhes vfhegarstvu, po nafskeh bukvah Raf. J. Steidela od vl'hegarstva. Anton's Makoviz, der Zer-gliederungskunst, Wundarznei und Geburtshilfe Magisters und Wundarztes in Laibach. Fragen und Antworten liber Geburtshille nach R. J. Steidele's Lehrbuche von dor lleb-ammenkunst. Laubach zu linden boi J. M. Promberger, bilrgl. Buchh. 1782. 8°. 379. Knjiga je pisana v jako slabi slovenščini.

Podvuzhcnje⁵) sa babize, is nemfhkiga na krajnfki jesik preltaulene od A n t o n a M a k o v i t z a Landfshaftni ranozelnik inu pofebni vuzhenik tega vfhegarftva. — Unterricht fiir Hebammen, aus dem Deutschen in die krainerischo Sprache iibersetzt u. s. w. Laibach bei J. F. Eger 1788. 8. VII1+45.

7. Kajkavski pisatelji.

Po mohački bitki 152(5. 1. je vzhodna Slavonija prišla pod turško oblast, v Hrvatsko se je pa nevernikom pot odprla na dveh straneh. Uže pred mohačko bitko je sultan Sulejman vabil Hrvate pod svoje gospodstvo, obljubivši jim čuvati vero, slobodo pa imetek;

1) J. Mam, Jez. XXII. 2«.

2) J. Marn. Jen. XXII. 29.

3) Saf. 141. — J. Mam, Jez. XXII. 29.

*) M. Pohlin. Bibl. Carn. 34. — Šaf. 95. - J. Marn, Jez. XXII. 79.

⁶) Šaf. 97. — J. Marn, Jez. XXII. 70.

istotako jim je zavezo ponujala Benečanska ljudovlada, prijateljica nekaterih hrvatskih rodov; Hrvatje pa so izvolili 1527. 1. v Cetinju kraljem Ferdinanda avstrijskega, ne oziraje se na njegovega tekmeca Ivana Zapoljo; s kraljevo besedo se je zavezal izvoljenec, da hoče čuvati njihova prava, privilegije, zakone in odloke, koje so imeli pod svojimi lastnimi kralji. Izbrali so Ferdinanda, ker so se od njega nadejali pomoči proti Turkom. Premagal je sicer Ferdinand svojega tekmeca, ali Turkov pa ni mogel. Drugih bojev s Turki ne bomo opisavali, samo to je omeniti, da je hrabri Nikolaj Jurišič branil trdnjavo Kisek z 700 možmi proti veliki premoči. Za časa Ferdinanda je slovel Ivan Frankopan ; po njegovi smrti se je v Križevcu sestalo mnogo poprej bolj Ivanu Zapolji naklonjenih hrvatskih velikašev, ki so stopili odločno na Ferdinandovo stran. Druga odličnjaka v Ferdinandovi dobi sta bila Ivan Kaci-janar in Nikola Zrinjski. Kako požrtvovalno so se veli hrvatski velikaši, da bi kralja podpirali v vojski proti Turkom, kaže dejstvo, da je mnogo plemenitašev ponudilo kralju svoje gradove.¹)

Maksimilijan (1564—1576) je nagibal na protestantovsko vero, ker so njegovi učitelji bili skrivni privrženci Lutrovi. Trudil se je kralj bolj za spravo med katoliki in protestanti nego za boj proti Turkom, dasi je z navdušenjem na tak boj naganjal Nikola Zrinjski, katerega so vrstniki imenovali Leonido svoje dobe. Proslavil se je osobito pri obleganju Siska 1566. 1. Na mesto porušenega Siska so postavili trdnjavo Kanižo, kjer je gospodaril siloviti Fr. Tahi kot kraljevi svetnik in kapitan.

Odličen ban hrvatski za Maksimilijana je bil zagrebški škof Jurij Draskovic, ki je kralja zastopal na tridentinskem cerkvenem zboru. Dasi je bila Hrvatska odlična katoliška zemlja, se je vender protestantovstvo začelo razvijati in naraščati tudi tam. Po svoji smrti je Maksimilijan zapustil žalostno Hrvatsko, ki je zaman iskala pomoči.

R u d o 1 f (1576—1608) je prepustil Hrvatsko nadvojvodi Karolu. Plastično riše Smičiklas položaj Hrvatske s temi besedami: »I)ok je Rudolf po zviezdah tražio sudbinu svoju i svoje kuee, Hrvatska je plivala u krvi i bila poslednji sdvojni boj, u kojem se je imalo odlučiti, hoče li neče li ime naroda hrvatskog biti izbrisano sa lica zemlje.« ²)

^J) Tade Smičiklas, Poviesl Hrvatska, II. d. 38.

'■<) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska, 11. 71.

V tej dobi so Turkom podlegla skoraj vsa mesta do Kolpe. V obrambo proti Turkom zgradilo se je 1579. 1. mesto Karlovec. Ko se je bila dovršila velika turška vojska (1593—1606), je bila Hrvatska v tako žalostnem položaju, da so jo v diplomatskih spisih nazivali »Reliquiae reliquiarum« ; propadle so biskupije sremska, kninska in modruška, senjska ob morju je samo životarila. Ostanke svoje zemlje so Hrvati smatrali za »ščit krščanskega sveta« : vera je bila Hrvatom najvzvišenejša zastava, pod katero so šli v boj. »Sveta je idea krščanska ukrasa poviesti hrvatske ovoga vieka, koja kao sunce iz idealnega svieta proniče srdca junaka hrvatskih i ogrieva ih na krvavi boj proti paklenim silam, koje dolaze s iztoka, da satarišu ostanke Hrvatske.« ') Ivan Zakmardi Diankovački je zložil krasno latinsko pesen, ki se nahaja celo v zapisniku hrvatskega sabora; tam poje med drugim :

Marti aliquando Crucem junxi pro steinmate binam, Catholicae solum R e 1 i g i o n i s a m a n s.

Ko so Madžari nagovarjali Hrvate, naj i oni dade svobodo protestantom, je ban Toma Erdodv v imenu hrvatskih stanov, po-tegnivši meč iz korice, proglasil slovesno: O vim made m iz-korieniti če m o tu kugu, ako s t up i na vrata naša, j oš ima demo tri rieke, Savu, Dravu i Kupu, jednu e e m o dati j) i t i novim gostom — i voli m s c i e 1 i m kraljestvom o d trg nut se od k rune ugarske, nego li pod moj o m via dom hude ta kuga u naš o j zemlji.«²)

Istega loki, ko so Cehi prisilili Rudolfa, daje dal slobodo prote-stantovski veri, da ga ne vrgo raz prestol, se je izdal na Hrvatskem ukaz: »Slobodno sme vsakternik uloviti propovednika prote-stantovskega in ga dovesti pred bana ali škofa, in če ne more drugače, sme ga ubiti. Kdor daje potuho protestantom, ali kdor prokršuje ta zakon, se ima javno kazniti.«

Naravno je, da je ta strogost zabranila razširjanje protestan-tovstva.

Za vlade Matije II. seje vršila znamenita selitev Uskokov. Da se otme krutih Turkov in si ohrani katoliško vero, se je mnogo naroda pod vodstvom vladike Simona Vratanje iz Bosno in Slavonijo preselilo v varaždinsko in zagrebško krajino ter se

') T. Smičiklas, Poviest Hrvatska, 11. 108.

³) T. Smičiklas, Poviest Hrvatska, II. 110.

nastanilo okolo pustih ali opustošenih selišč. Eden del teh seljencev se je udomačil od Gomirja na Vrbovsko, Ravno goro, Mrkopalj in dalje po gorskem okraju hrvatskega Primorja. Tem naseljencem so se 1604. leta dale nekatere privilegije, namreč da jim ni treba plačevati davka, da se smejo polastiti zemlje, da pa v potrebi morajo iti v boj proti Turkom. Za poveljnike ali krajiške kapitane so tem novim naseljencem nastavljali štajerske, kranjske in koroške plemiče z lepo plačo. Temu postopanju so se uprli domači plemiči, poduprti po ogerskih stanovskih tovariših. Na kronitbenem saboru požunskem je kralj navidezno sicer ustregel njihovim pritožbam, v istini pa pritožbe niso izdale nič.

V hrvatski zgodovini so pa važni tudi viteški senjski Uskoki kot mornarji, kateri so ponosnim Benečanom zmotili bili marsikateri načrt in se jim tedaj dozdevali hujši od ljudožercev in barbarov. Tudi ti so se umaknili živinskemu robstvu na Turškem, pribežali v Senj na Hrvatsko kot krščansko vlast, da bi oni sami in potomci ostali v Kristovi veri.

Ko je bila 1606. 1. hiša Habsburška radi ustanka na Ogerskem v veliki nevolji, so zviti Benečani porabili to priliko, porinili so mnogo brodovja proti Senju, Bakru in Reki, da zaduše trgovino. Ker jo iz Gradca poslani general Kiesel stiskal senjske Uskoke, namesto da bi jih ščitil in jim zabranjeval pobirati davek, ki so ga jim morali plačevati Turki, so poslali odličnega vojvodo Nikolo Radiča na carski dvor k Rudolfu pritoževat se. Uspeli so s svojimi pritožbami: cesar jim potrdi grb in pečat pa stare slobode, priznavajo, da »su oni na jadranskem moru jedini hodom njegovim državam proti Turkom i drugim (Mletčanom) neprijateljem.«')

Ker pa Benečani niso prenehali zavirati trgovine na hrvatskih obrežjih, so jim Uskoki vračali nemilo za nedrago. Začel se je zopet boj med Senjčani in Benečani, v kateri so se mešale celo Avstrija, Nemčija in Španija, miril pa je papež sam.

Kjer je mnogo netiva, tam se naglo spoprimejo sovražniki. Vsled malenkostnih vzrokov so Benečani začeli po Istri paliti in c o korena iztrebljati siromašni narod; celo Trstu in drugim pomorskim mestom je žugal pogin. Zdaj še le seje začel nadvojvoda Ferdinand pripravljati na boj in na obrambo svojih dežel.

*) T. Smičiklas, Poviest Hrvatska, II. 122.

Na Dunaju se je odločilo, da se Uskokom zabranjuje vsako plovljenje po morju; kdor bi delal nasproti, zapade smrti. Beneška ljudovlada je obljubila, da hoče vrniti ulovljene Uskoke, pa jih je ukazala poklati; želeli so Benečani, da se razruši Senj in Reka. Ker pa s silo niso mogli izvršiti tega, so rabili zvijačo in zavratno obešali in mesarili Uskoke; Uskoki osvetivši se so uničili beneškega vojskovodjo Veniera. To dejstvo je silno razburilo Benečane. Tudi Ferdinand je začel utrjevati mesta v Istri in po Goriškem; vse Primorje se je začelo oboroževati. Da nadvojvoda umiri Benečane, poslal je v Senj grofa Ruprechta Eggenberga, kateri pozatvori devetintrideset senjskih poglavarjev, razvali jim hrame in pobere zlato, srebro in svilo, drugi so se odkupili za 150.000 gld.

Leta 1615. začel se je boj na vseh straneh ; Benečani so po vsem hrvatskem Primorju do Učke gore populili vse. Zdaj še le je Ferdinand Uskokom razvezal roke; Nikola in Vuk Frankopan stil 5000 pešcev in konjenikov zbrala na Hrvatskem v obrano Primorju. Benečani so uničili vse soline in so s tem zadali Primorju tje do Trsta najhujši udarec. Iskali so zaveznikov po vsej Evropi, po Nizozemskem in na Angleškem; dobivali so vojnike iz protestantovske Nemčije. 1616 1. so Benečani udarili na Goriško, v Benetkah so od veselja plakali, nadvojvoda Ferdinand je ukrenil oblegati Gradiško. Ta vojska 1616—1617. 1. se zove gradi-ščanska vojska; bojevali so se Kvropci in Azijati, Spanjolci in Nemci, Korzi in Holandezi, Slovenci in Hrvati; v Jadransko morje je priplulo špansko brodovje.

Po krvavem boju nihče ni izgubil niti pedi zemlje, vsi so se naveličali boja. Papež je začel miriti, Francija mu jo pomagala, sklenil se jo mir v Madridu 1617. 1. Določilo se je, da imajo Uskoki zapustiti Senj, v mesto ima priti nemška posadka; Uskoki se morajo odmakniti deset milj od morja, umaknili so se v Otočec, nekateri pa k svojim sorodnikom v Zumberk; njihove ladije so popalili izvrševalci miru!

Pa tudi Bonetko niso dosegle zaželenega gospodstva na Jadranskem morju, nego odslej izgubile svoj ugled za vselej, odkrivši svojo slabost.

Ko jo 1632. leta po sijajnih zmagah Gustava Adolfa se začel bati Ferdinand, da no bi podlegel celo Dunaj tujim navalom, poslal je na Hrvatsko svoje ljudi, naj mu nabirajo narod za vojsko. Deželni stanovi so se sicer branili, češ, da potrebujejo svojo ljudi

proti Turkom. Udali so se zahtevi kraljevi, ker je obečal, da jim zagotovi mir pred Turki.

Za vlade Ferdinanda II. se je osnovala krajina hrvatska kot posebno ozemlje, pokorno samo kralju hrvatskemu, določeno samo za obrambo proti Turkom.

V tej dobi se je razširil glas v varaždinski krajini, da hote tamošnje Uskoke kraljevi poverjeniki podrediti oblasti bana in zagrebškega škofa. Zbral se je ves narod v Rovišču in prisegel, da rajši umrje, nego li bi se uklonil župnikom in plemenitašem, ali pa si hoče poiskati drugega gospodarja, naj bo tudi Turek.

Dogovoril se je kralj s hrvatskimi stanovi, da naj naseljenci plačujejo davek tisti gospodi, na čije zemljišče so došli. Nasprotniki Ilrvatstva so trdili, da so ta zemljišča državina, ker so bila neob-Ijudena več desetletij. Vsak naj dokaže, da so zemljišča njegova. Svetovalo se je kralju, naj plemiče odškoduje za zemljo, katero so zašel i naseljenci iz Bosne.

Sabor hrvatski je 1629. leta izdal te-le napotke:

»Slobode vlaškim sinovom, ako se dobrovoljnokorsagu pridadu od orsaga ovakoue hote imati:

Naj prvo na tlaku nebudu hodili i za kmete ne budu držani.

Drugoč, gospodi zemaljskoj ono budu davali, što su do seli dob generalu i kapetanom, ali ono kako se zemaljskum gospodum drugem putem pogode.

Tretič, pomoč med orsag spodobnu pa orsažku i svoju obrambu i slobodu onak da budu davali, kako se s orsagom pogode.

Četrtič, gospode zemaljske polag slobode njihove da budu pokorni.

Petič, što se vojskovanja dostoji, u toni da budu podani gospodinu banu, ali onomu orsažkomu gospodinu, koga go-spodin ban s orsagom skupa postavi, tako da on od gospodina bana hudo imal posluh imati.

Šestič, da vlaški sinove zevsema budu orsažki kotrigi, ter s orsažkimi pravdami živu.«

Tu o veri niti govora ni, ker se je razumevalo povsem samo, daje na zemlji hrvatski j edina vera katoliška. Naseljenci v varaždinski krajini so s svojim vladiko koj iz početka priznali državno vero hrvatsko; biskupi zagrebški pa niso umeli

14 *

ceniti čuvstva za običaje stare vere, kajti naseljenci so imeli grški obred v starem cerkveno-slovanskem jeziku.

To razliko pa so porabili nasprotniki Hrvatov.

Zdaj si je narod začel nekoliko oddihavati od vednih bojev in se zanimati za šolo, cerkev, napredek in gmotno blagostanje. Narod je začel želeti si svetih knjig; stare z glagolico pisane so uže pošle; Fran Glavinič je na zboru v Bribiru 1619. leta dobil nalog, naj uredi knjige. V Zagrebu, na Dunaju in v Bolonji so se ustanovila hrvatska semenišča; v Zagrebu so jezuvitje dobili ves pouk v roke.

Učeni in plemeniti Bonko Vinkovič, poprej kanonik in potem zagrebški škof, je branil posebni obred cerkve zagrebške.

Začela se je nekoliko razvijati trgovina.

Ferdinand III. je vladal od 1637. do 1657. 1., sprejemši prazne blagajne. Dva slavna brata Nikola in Peter Zrinjski sta se začela odlikovati koncem tridesetletne vojske. Nikola Zrinjski, 1649. leta svečano uveden v Zagrebu na banski prestol, je obljubil, da »če svoju sreču i život svoj posvetiti samo predragoj ovoj svojoj domovini.«

Peter Zrinjski, porojen 1621. leta v Vrhovcu, je svoje nauke zvršil v Italiji, po vzgledu svojih prednikov se srečno bojeval z nasprotniki svoje domovine, osobito s Turki pod novim vladarjem Leopoldom I. (1657.—1699. 1.) Po smrti svojega brata je postal hrvatski ban 1665. 1. Ob iztoku Mure v Dravo je postavil trdnjavo Novi Zrin proti napadom paše v Kaniži. Oba brata sta bila 1664. 1. na vrhuncu svoje slave.

Trudil se jo Peter Zrinjski na vso protege pridobiti dunajski dvor za velik boj proti Turkom, »stupajuč na stolicu bana hrvatskega želio je sve svoje sik? i saveze svoje posvetiti samo jednoj i najveeoj i najmilijoj ideji srdca svoga, kako bi digao rat na Turke. S velikimi i plemenitimi idejami dospio je ban na dvor tako javlja mnogokrat mletački poslanik iz Beča — ban gori od želje, da učini velika djela i da proslavi krščanstvo, neima mira, jer vidi tolike liepe zemlje bez kulture u vječnoj pogibelji od Turaka. Rad bi s pomoeju Venecije odvalio ovaj veliki kamen smutnje i dokazivao bi rado na karti mletačkomu poslaniku, kako če biLi lasan Turkom prelaz u Italiju, kad padnu njeki gradovi

hrvatski.« ') Ali dunajski dvor je bil zadovoljen radi drugih poslov, da je le začasno imel mir pred Turki.

Ta strah dunajskega dvora je na francosko vlado vplival v tem načinu, da so francoski diplomatje spustili se v tajna posvetovanja z Ogri in Hrvati. Ogerski palatin Franjo Vesselenyi in ban Zrinjski sta se 1666. 1. v stubničkih toplicah združila na vzajemno pomoč. Skušala sta pridobiti zase tudi Poljsko in Venecijo. Dvor je izvedel o tej zaroti. V tem času, ko bi se bil imel vzdigniti upor na Ogerskem, so Turki prijateljstvo in zavezo ponudili Petru Zrinj-skemu, ki jo je pa odbil.

Francoski kralj Ljudevit XIV. seje zdaj začel odmikati Ogrom in Hrvatom ; tudi dunajski dvor se je začel odstranjevati Zrinjskemu. V tem položaju se Zrinjskega poloti misel, da bi svoj rod povzdignil do časti samostalnega kralja hrvatskega; morda je netila v njegovem srcu to željo njegova ponosna soproga: spustil se je v dogovore s Turki. To je izvedel cesar po grofu Nikoli Erdodiju. Bil je Zrinjski s Frankopanom vred obsojen na smrt, ki se je izvršila dne 30. aprila 1671. 1. v Dunajskem Novem mestu; istega meseca je na Dunaju padla glava grofa Nadaždija in čez nekaj mesecev tudi grofa Tatten-bacha.

To je bil hud udarec za Hrvate; od Medjimurja do Jadranskega morja so mogli Zrinjski potuje neprestano se oglašati in odsedati v lastnih gradovih, okolo katerih je bilo imetja na milijone.

Pa tudi kot pisatelj je bil delaven nesrečni Peter Zrinjski. Pisal jo v latinskem jeziku o vojaških rečeh, imel po svojih gradovih dragocene knjižnice in umetniška dela. Bavil seje z narodnim slovstvom. Dokaz temu je:

Adrianszkoga mora SZirena.²) U Mletcih 1660. 1., 338 str., štiri slike. V početku se nahajata dve ljubezenski pesni, potem sledi »Obseda Sigetska« v petnajstih spevih, nato nekaj pesnij, katerim so predmeti vzeti iz grškega in rimskega bajeslovja. Vse to pa jo prevod dela njegovega brata Nikole, ki je izdal v madjarskem jeziku: »Adria i tengernek Sirenaja« v Beču 1659. 1.

') Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska 11. 170.

^a) Ljubic, Oglodalo II. 505. — Tu so navedeni najvažnejši pisatelji; podrobnosti glej L j u b i č , Ogledalo, II. zv. in And r e j I'¹ e k o n j a , Kajkavski pisatelji, Kres 1885, 577, 010.

Peter pripoveduje sam, da je bratovo delo prevel na hrvatski jezik, da je izpustil marsikaj, pa tudi pridel tu pa tam. Glavna osoba je Zrinjski, visokega vzleta pa nima epopeja.

V knjigi se nahaja dovolj štokavščinc in čakavščine poleg kajkavščine.

K a t a r i n a F r a n k o p a n , žena nesrečnega Petra Zrinjskega, hči Vuka Frankopana, je bila bogata in ponosna, krasna in odločna žena, ki je svojega moža zvesto podpirala v vseh podjetjih.

Po smrti moževi je banico v gradu Čakovac stražila »divja nemačka soldateska« (Tade Smičiklas, Poviest II. 190); njena družba je bila bolehna hčerica Zora Veronika. Na cesarsko povelje so jo preveli v samostan Dominikank v Gradcu. Cesarja samega je prosila, naj ji ne odvzemo jedinice, ali vse zastonj. Obupana vsled hudih udarcev je zblaznela in 1(573. 1. umrla v Gradcu. Od njo je molitvena knjižica:

Putni tovarus, s vnogimi lipimi, novimi i pobosnimi molitvami, iz nimskoga na hervatcki jezik iztomachen i szprav-ljen po meni grof. Frankopan Katarini goszpodina grofa Zrinj-szkoga hišnem tovarusu. Pervich szada u stampi na szvitlo dan i vnogim pobosnim ljudem na vsivanje i tovarištvu udi-ljen. Leta 1661. V Benetkih pri Babianu 16°. 441. — II. izdaja v Ljubljani 1687. — III. izdaja v Ljubljani 1715. Dvor Zrinjskih je poleg Dubrovnika jasna zvezda v zgodovini hrvatske književnosti; povestničar Ratkaj je slavil oba brata Zrinj-ska, jezuvit Milovec banico Katarino.

Ker se je Hrvatska /vala »Reliquiae reliquiarum«, je naravno, da tudi meje posameznim škotijam niso bile določene natanko. V Liki je škofoval biskup senjski, med Kolpo in Uno zagrebški, ki si je prisvajal tudi zahodni del Slavonije. Nekatere župe ob Dravi si je prisvajal pečuški biskup, za Petrovaradin se je potegoval sremski vladika. K tem prepirom pa je še prišel razpor med katoliki in pravoslavnimi. Patrijarh Arsenij Cernoevič si je prisvajal oblast med Savo, Dravo in Jadranskim morjem.

Hrvatje so pohajali na višjo šole v Bolonjo, Rim, Padovo, Gradec, Dunaj in Prago. Ud zagrebškega kapitola, Nikola Dianežovic, je bil položil temelj za vseučilišče v Zagrebu, ker ga je srce bolelo, da so se Hrvatje morali izobraževati v tujini. To misel jo podpiral tudi Juraj Habdelič. Cesar Leopold je potrdil ta zavod 1669. leta, ga vzel pod svojo obrambo ter mu dal iste pravice, kakor so jih

imela vseučilišča drugod. Jezuvitje in Pavlinci so imeli vse višje učne zavode v oblasti; njihovi poglavarji so bili tudi udje sabora.

Pisatelji, večinoma duhovniki, so se ozirali na dejanske potrebe, spisavali so slovarje, n. pr. Belostenec in Habdelič, pa tudi zgodovine niso puščali v nemar; največji zgodovinar je Ratkaj.

Rafael Levakovio in Ivan Glavinic sta podpirala trude rimske kurije ob obnovljenju glagolskih knjig, hote s tem približavati katolike in pravoslavne. Navdušen Slovan Jurij Križanič je sam šel na Rusko delat v tem smislu, a opravil ni nič.

Zraven Zrinjskega soproge Katarine Frankopanke seje častno zavzemala za slovstvo :

M a r i j a M a g d a 1 e n a N a d a ž d i, vdova po knezu J ur. Draško-viču, dala je iz madžarščine pohrvatiti:

Szobotni kinzh B. D. Marie, ali pobosnost za szobotne vszega let;i dneve, na horvatski jezik preneszti vzhinila. V Zagrebu 1696. 4. 164.

Pobliže navedimo tu - le Ivana Belostenca, Petra Petretiča, Pavla Vitezovica, Jurija Habdeliča in nekatere druge manj važne pisatelje.

Ivan Belostenec') (1595.—1675.),

načelnik samostanu lipoglavskemu, spreten bogoslovec in modro-slovec, je prehodil Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo pa Istro, nabirajoč besede. Sole po smrti je samostan izdal slovar :

Gazophylacium, sou latino-illyricorum onomatum aerarium, plurimis authorum in hoc opere adductorum sententiis idiomate illyrico delicatis illustratum et peculiariter lllyriorum com-modo apertuin. Zagrabiae typis J. B. Weitz 1740. 4". 1288 str.

Njegovi sta tudi knjigi: 1. Bogomila, seszt peszmih na chaszt Sz. Pavla prvoga pusehenika. U Grade,zu 1665. 2. Predike o szv. Tielu Jszuszovom.

M a t i j a M a g d a 1 e n i č^a),

porojen okolo 1625. I. na Hrvatskem; 1655. 1. izbral gaje sabor za svojega povernika. Spisal je »Zvonzhac iliti premissljanja sverhu shtirih poszlednjih zhloveka 1750.« 16" in 1770. 8°.

V tej knjigi se nahaja tudi: »P laz h szmertelnoszti« in »Razszi p n o ga szina hi s z tor i a.«

') Ivan Kukuljevič-Sakc., Bibl. Hrv. 20. — J. Marn, J. XXI. ⁵) Ljubič, Ogledalo II. 507. - Ivan Kukuljevic-Sakc., Bibl. 88

Po Kukuljevioevem mnenju Magdalen ie ostale kajkavske pisatelje nadkriljuje po čistem in narodnem jeziku; v stihih in rimah pa ni pravilen.

Gabriel G j u r g j e v i č '),

porojen okolo 1620. 1. v Varaždinu, je izdal knjigo: Liszti Ileroov, to jeszt velikeh na glaszu ljudeh. U Bechu 1675. S tremi slikami. Knjiga obsega dvajset poslanic ali pesmic pobožnega predmeta, pa brez vrednosti.

Petar Petretic⁸)

se je 1600.1. porodil ocl prostih roditeljev v Sošicah v žumberškem okraju, šolal se je v Zagrebu, od 1629. 1. ya Dunaju; 1^52. 1. je postal zagrebški kanonik in dve leti pozneje ravnatelj tamošnjega semenišča, 1640. 1. arbidijakon, 1^43. 1. upravitelj zagrebške cerkve, 1648. lota njen škof, 1667. leta višji vladika kološki in je umrl istega leta.

Njegova dela se dele: 1. na latinska ali zgodovinska, 3. na slovenska ali bogoslovna. Za nas najvažnejši so:

»SZVETI EVANGELIOMI, Koteremi fzveta Czirkva Za-grebeeska Szlovenzka, okolu godifesa, po Nedelye te Szvetke live: Z-JEDNEM KRATKEM CATEchifmusem, za nevmetelne lyudi hafenovitem: Szvetloga i Vifzoko pojiuvanoga Gozpodina Gozpodina PETRA PETRETICSA, Bifkupa Zagrabecskoga, Oblaztjum, i ztrofkom, i Szlovenzkem fzlovom na fzvetlo vun dani, i llampani z-dopufesenjem Gornyeh. Vu NEMSKOM GRADCZE. Na jezero fsezt zto petd&Jzet i pervo leto. Pri EE-RENCZE WIDMANSTADIlJSK llampare.« Mala 8". 55 +• 329. Predgovor te knjige pravi, da jo Petretic v začetku vlad i kovanja po drugih duhovnikih iz latinščine in madžarščine dal prevesti evangelije, splošne molitve in novi krščanski nauk ; pravopis je sestavil sam in se trudil na Hrvatskem širiti madžarsko omiko.

Anton Raič, ki Potretiča opisuje v Letopisu Matice Slovenske 1. 1887., str. 185—222, navaja tam ves predgovor, čigar mali odlomek bodi za vzgled:

»Zato, pokoli dob pred tem toga, ne bilo videti vu nafsem Szlovenzkom orfzage, Szlouenskom ezikom doztoyno Ilampa-

») Ibid.

*) J. Marn, J. XXI. — Ljubici, Ogledalo II. 505. — A. Raič, Letop. Mat. SI. 1887, 185-225.

neh Evangeliomov; ja gledecsi na obclinzko dobro, te na duhovneh Paztirov potrebocsu jefsem vcsinil, ove Evangeliome Szlouenzke izpraviti i ftampati; vu to ime, da bi nafsi Czir-kveni Paztiri in Prodekatori Szlovenzki, fzvete Evangeliome iz knyig Szlovenzkeh pred lyucztvom clteli; poleg obicfaja in navade Prodekatorov Vugerzkeh, Nemfkeh, Cseskeh i Kranyzkeh; koteri fzvete Evangeliome vfzaki vu fzvov jezik imaju preobrnene i ftampane.«

Na str. 33 do 53 je »Kalendarium Szlovenzki«; v knjigi se nahajajo tudi »Popevke duhovne« in sledovi narodnih pesmic, katere je zatiral.

P a v e 1 V i t e z o v i c ') (Hitter),

porojen okolo 1650. 1. v Senju in odgojen v inostranstvu, je prišel domov, kjer so ga rojaki 1(581. 1. kot poslanca odposlali na šopronjski sabor in nastopnega leta na cesarski dvor, kjer se je cesarju in posameznim plemičem prikupil po svojih slavospevih. Potem seje za stalno naselil v Zagrebu, postal podžupan ličke, potem zagrebške županije, konečno kraljevski svetnik in baron.

Hotel je v Zagrebu na korist narodni prosveti ustanoviti tiskarno, a stavljale so se mu ovire dolgo časa, dokler mu niso izročili po velikem trudu deželne tiskarne, ki je bila do one dobe v rokah biskupovih.

Na dvoru dunajskem pa so ga začrnili tako, da so mu mahoma odvzeli vse časti; odpravil so je na Dunaj opravičevat se, a dne 17. aprila 1713. 1. je umrl nagle smrti.

Vitezovič ima velike zasluge za prebujenje narodne zavesti; pisal je mnogo del v vezani in nevezani besedi. Svojim pesniškim umotvorom vzel je tvarino iz domače zgodovine. Najvažnejše delo te stroke jo:

Od d i le njo SZigetsko, tuliko razlichitom, kuliko nechuje-nom doszle hrvatsko ritme lipotom szpravljeno po plemenitomu i hrabromu g. Pavlu Vitezoviču aliti Hitter hrvatskemu i szenjskomu vlasztelinu szlav. vojvodsztva rikardjonszkoga kapitanu. IJ Bechu 1 (>84. 12°. 1. dio. — II. izdaja u Bechu kod Ivana Gelenica 1685. 8". 86 str. — III. izdaja z življenjepisom

^l) T. Smičiklas, Hoviest Hrvatska II. 2U5. — Ivan Kukuljevid-Sakc., Biblio-grafia Hrv. 174—76.

Nikole kneza Zrinjskega od prof. Moyzesa, v Zagrebu 1836. 8". 140 str.

Vitezovic je s tem delom nameraval svoje rojake navduševati za domačo narodnost in književnost. Sem se more prištevati:

Lado h o r v a c k i, iliti SZibilla zverliu mnenja dojducheh pripechenj na devet Vil razluchena. — Kdaj se je to delo natisnilo prvokrat, ni znano; 11., III. in IV. natis so izšli v Zagrebu v letih 1783, 1801 in 1837.

Prirech ni k ') aliti razlike mudroszti cvetje. U Zagrebu 1703. 12°. 168. V nevezani besedi je izdal:

Kronika aliti szpomen szvega szvieta vikov. I Zagrebu 1696. 4". 222 str. — II. izdajo v Zagrebu pri Ivanu Weitzu 1744. 4°. 243 je oskrbel Rafay — III. izdajo v Zagrebu pri Kajetanu I liirtlu Lovrenčič.

Sestavil je te knjige prvo izdajo Vitezovic po Vramčevi kroniki in po dalmatinskih virih, drugo izdajo je pomnožil z dodatki do 1744 zgorej omenjeni Rafay, zagrebški prebendar, in jo poklonil biskupu Rranjugu. Safarik meni, da je neprodanim izvodom naslovne liste dal iztrgati in kroniko s pridavkom svojim združil jezuvit N. Lovrenčič ter vse kot svojo knjigo poklonil takratnemu zagrebškemu škofu Fr. Tausu.^z)

Spomina vredno pa je to dejstvo, da je Vitezov h- dve leti bival pri Valvasorju in za njegovo delo »Khre des llerzogthums Krain« spisal ves oddelek, ki se tiče hrvatskih mest ter gradov. Sestavil je Vitezovic tudi:

K a 1 e n d a r i u m aliti miszechnik hervatski za leto 1695. 4^U. Njegovi rokopisi: 1. Prichice, 2. Grainmatice croatica, 3. Lexicon latino-illyricum se nahajajo v knjižnici zagrebške višjo školije.³)

Jezik njegov so nagiblje bolj dalmatinskemu narečju ; v poznejših izdajah »Kronike« pa kajkavščini.

J ura j Habdelič⁴),

porojen v Starih Čičah blizu Save od plemenitih roditeljev, se jo učil na zagrebški gimnazji, potem v Gradcu in na jezuvitovskem

') .1. Kukuljevid-Sakcinski v Bibl. Hrv., str. 175 navaja ponatis te knjige v Danici ilirski v letih 1885, 18 )7—1889. ») J. Kukuljevič-Sake. Bibl. llrv. 175

³) Šaf. II. 308.

⁴) J. Marn, J. XXI. — Ljubič, Ogledalo II. 519. - Ivan Kukuljevid-Sakc. Glas. Hrvati 139-51. — Ivan Kukuljevid-Sakc. Bibl. Hrvatska 49.

vseučilišču v Trnovem na Ogerskem; na tem zavodu postal je profesor, 1. 1640. pa rektor varaždinskega kolegija; od 1655.1. do 1658. in 1666—69. je bil rektor zagrebškega kolegija.

Njegovemu trudu se imajo Hrvatje zahvaliti, da seje gimnaziji dodala akademija, ki je imela vseučiliščne pravice; določil je tudi, da se ima vse njegovo premoženje po njegovi smrti porabiti v naučne svrhe.

Umrl je 1678. leta.

Njegova slovstvena dela so:

1. Zerczalo Marianszko, to je ponižnost Devicze Marie, ka je Boga rodila. Vszem szlovenszkoga i hervaczkoga naroda kerschenikom, a onem na vlasztito, ki szu obilneje dare na-turalszke ali zverhunaturalszke od dareslive ruke bosje primili naszledovanye. Stampano u Nemskom Gradczu pri Fr. \Vid-manstadiusu letta 1662. 8. 587.

Knjiga ima sedem delov: I. od svetosti, II. od razuma in pameti, lil. od svetskoga bogastva, IV. od telovnega zdravlja, Y. od lepote, VI. od jakosti, VII. od dobroga i poštenoga glasa. Tu pa tam so uvrščene tudi kratke pesmice brez vrednosti. Inačo je knjiga polna lepih mislij in globokih premišljevanj s pripovedkami iz prostega ljudskega življenja. Govoreč o hiši lavretanske device Marije pripoveduje, daje v varaždinsko cerkev sv. Marijo dal postaviti grof Gaspar Draskovic.

2. Diction ar ili rechi szlovenske z vexega ukup zebrane u red posztavlyene i diachkemi zlahkotene na pomoch napredka u diachkom navuku skolneh mladencev horvaczkoga i szlovenszkoga naroda. U Gradczu pri odvetku Widmansta-dianszkom 1670. 12°. 12 pol brez stranic.

Ta naslov jo posnet po .1. Kukuljeviča-Saks. »Glasoviti Hrvati« 149; navaja se naslov tudi v tej obliki, da ima med »zlahkotene« in »na pomoch« besede Trudom Jurja Habdelicha, Mafnika To-varutlva Jefufovega in med »naroda« pa »1 Gradczu« še pristavek: Z dopushenjem Gornyeh Stampano.

Slovar je posvečen grofovski rodbini Turjaški (Auersperg) in jo skromen in nepopoln, pa je vender moral služiti šolskim svrham sedemdeset let, dokler ni jezuvit Franjo Sušnik priredil novega slovarja, ki ga je izdal Zagoroc Andreja Jambrešič 1742. 1.

3.Pervi Otcza Nassegčl Adama Greh.¹) Salosztno po nyem usze chlovechanszke natvre porussenve. Stolmacheno inu na kratkem popifzano po Jvriv Habdelichv Tovarultua Jesvssovega Massniku. Na fzpomenek odkud i kam szmo po iednem fzmert-nom grehu opali: na pobullfanve t i tka naflega po Milofche i Vrednoszti szmerti Chriltufleve, kuio on za nasz podiel, da bi nasz od Szmerti uekivechne ofzlobodil. Stampano V nem-skom Gradczv Pri Oduotku Widmaftadiufla. Leta 1074. 8. 1 181.

Za vzgled je J. Marn 1. c. navel nekoliko besedila iz predgovora.

Kukuljevio, Glas. Hrvati 1. c. pravi, da je Ilabdeliču pripisana knjiga: »l)use verne« znana samo po imenu, da je po predgovoru dela: »Pervi otcza id.« namerjaval spisati tudi: »Goszpodina Kri-sztussa zemaljszki sitek«, da pa imenik Gajeve knjižnice navaja delo kot natisneno z naslovom: »Habdelich G. Naflega zvelichitelia zemaljszki sitek szlovenszkim nassem jezikom.«

V rokopisu je zapustil prevod Tomaža Kempčana: De imi-t a t i o ne C h r i s t i.

') Izdal je še : S i 11 a b u s v o c a b u 1 o r u m g r a m m a t i c a e E m. A 1 v a r i in Illyricam sive Croatis et Slavonibus vernaculam conversorum. Cum appendice generum et declinationum. Zagrabiae typis Joannis Bart. Pallas 172G. 12. 164. — Marljivi kajkavski pisatelj Tomaž Miklouši<5 (1767.-1835.) navaja v svoji knjigi: >Izbor dugovany uszakovers^tneh za haszen i razveszelenye szlusechih. Vu Zagrebu 1821. 8 183«, še to-le knjigo: K e r s c-h a n s z k i navuk s z d o g o d j a j i s z v. P i i' z m a.

Dostavki.

V zgodovinskem pregledu od 570—900. leta je omeniti tudi Samo, ki je prišel 622 leta kot trgovec na Češko. Prepričavši se o slabem stanju Slovanov radi nesložnosti, jih je pregovoril k slo^i, pregnal Obre iz Moravske in Češke in bil radi tega proglašen za kralja. Utemeljil je prvo veliko slovansko državo, ki je segala od Krkonoških gor do Jadranskega morja, pa trajala samo tako dolgo, dokler je živel še sam, namreč 37 let.

Str. 116, 24: J u r j a J u r i š i c a je opisal m. p. v »Ljubljanskem Zvonu« 1893. leta.

Slovenski rokopis iz XVII. stoletja. Leta 1624. se je na Kranjskem prikazala kuga; zato je škof Tomaž Hren ukazal moliti to-le molitev, ki jo je iz ljublj. škof. arhiva prepisal in objavil v Izv. muz. društva leta 1892. M. Slekovec:

V^I tim Imeni Boga f Ozheta: inu f Synu: inu Svetiga f Duha: Amen.

Molitva kadar se p o 1 d n 6 , tu je Jesuseva lozhitva inu britku smčrtnu saspajne sgony:

Temma je postala, kadar fo Jesusa Judji krishali bily: inu ob ti deveti urri Jesvs glafsnu v'pije: Moj Bvg, moj Bvg, kaku fi ty mene sapuftil ? Inu s'nagneno glavo je on dufho puftil. Tedaj edan is mej sholnerjou je s' lanzho oli sulizo njegovo Strann prefunnil: inu precej je vunkaj tekla kry inu voda.

Satu my prerevni vbogi Grefhniki tebe 6 Gospvd vfmileni Jesvs. molimo inu sahvalimo: sakaj fkusi tvoj s. Krish, fkusi tvoje britku terplčjne, inu nedolshno tvojo sveto smert, fi ty nass vfeh. inu ta vuss volen svejt refzhil. Vfmili fe tedaj tudi zhes nafhe velike reve, inu nam pomagaj. O sveti Bvg: o sveti mozhni Bvg: o sveti inu pres smertni Bvg, vfmili fe ty zhes nass. Amen.

Ena d r v g a s. M o 1 i t v i z a.

O vfigamogozhi dobrutliui Bvg, vfmileni Jesv Chrifte, jeft tebe profsim jokajozh, fkusi to veliko neisrezheno britkuft tvojga s. Terplejna, kateru fi ty sa me na s. Krishi t&ipil: ner vezh pak ob ti urri, kadar fe je tvoja sveta, draga, shlahtna za r tan a Dufhica, od tvojga Svetiga Shivota lozhila: Vfmili fe tudi zhes mojo v¹ bogo grefhno Dufhizo, kadar fe ona bode od mojga grefhniga Tellefsa lozhila: De tvoj s. Krish, inu tak velik marter, na meni, inu drusih vbogih grefhnikih sgublen ali s'obltojn ne bode. Amen.

Collecta ali Molitviza.

O ty včzhni preitrafhni vfigamogozhi Bvg, tebe my s¹ ftrennim Serzom pohlevnu proffimo, pogledaj na leto nafho rčvno Farro, inu tvojo nevredno grefhno Drushinizo, sa katero je N. G. Jesvs Christvs, v¹ budu pregrefhne roke fe rad inu volnu hottil isdati inu martro s. Krisha terpetr. Kateri f' tabo shivy inu krajluje v' edinttvi s. Dvha, en Bvg, fkusi vfe vezhnofti inu u vezhnofti. Amen.

Slovenski cerkveni govor iz 1706. I.¹) V turjaškem arhivu na Dolenjskem je J. Mantuani našel 1706. leta slovenski cerkveni govor, ki ga je govoril kapelan Anton Možič ob zlati maši svojega župnika Baltazarja Wurzerja v Škocijanu. Vidi se, da je uravnan po načinu, kakor je govoril Ivan Krstnik od sv. Križa. Imel je naslov: De gratia e t m e r i t i s, ter geslo :Eccesacerdos

1) Dom in Svot 181»4, 601, 61)4.

mag n us. qui in diebus suis placuit Deo, et inventus est j u s t u s. E c c 1. 44. Trelji odstavek se začenja uprav s tem geslom in se glasi tako:

Kaku / uelika tedai, kaku vifsoka kaku fhtimanna ie zhaft tih mafhnikou? Ah andohtliui [ukubsbrani] vam nekate- j rim, kateri od tega morebiti nikuli nifte flifballi, bo teshku uerieti. Taku uelika, ta- / ku vifsoka, taka fhtimanna ie zhatt tih mafhnikou. de na semli glihe nima. Taku / Ignatius (Epistola 10. ad Smirnenses): Sacerdolium summa est omnium honorum, qui in hominibus consiftunt'), sakai ta nar / mainfhi mafhnik ie uezh koker ufsi Kraili mu Cefsarji tega suila. Leta se doli usa- / me shnegouih ss. shegnou: ex poteftate ordmis et jurisdictionis. Ex poteltate juris- / dictioms, uiemu ie oblati dana zhes ufse grebe tiga suita s befsedami Chriltus <uimi / (Jan. 20.): accipite Spiritum sanctum, quorum reiniseritis peccata, remittuntur eis, et quorum retinu- / eritis, retenta sunt.⁸) Item (Matth. 16.): quidquid ligaueris fuper terram, erit ligatum et in coelis / et quidquid solueris super terram, erit solutum et in coelis.⁸)

Janez Stroj⁴), škofovski dvorni kapelan, potem župnik na Igu, umrl 6. avgusta 1807. 1. Izdal je:

Kerfhanfku premifhluvanje k podvuzhenju inu k trofhtu sa vboshne, inu take ludy. kateri s morejo sa fvoj shivefh terdu truditi od Joannesa Stroia. v Lubla-ifki duhovni hifhi mafhnika. V Lublani per I. K. Euerju 1783 12". 90 str.

J Lenček navaja drugo izdanje. V Lublani. utis od Ign. Merka. Na prudaj pri Raabu. 1792. (Mitih. d. 1.. V. f Kr. 18o7. 91.

To knjigo prev6l je bil Stroj iz francoščine najpoprej na nemški jezik 1. 1782. z naslovom: Christliche Betrachtungen zum Unterricht und Trost fiir Arme.

i/ V župni cerkvi v Pertoči pri sv. Jeleni se nahaja iz 1695. leta rokopis z

naslovom: Gradual popiszani po Szmodis Jožefi s Krajsicz id. (A. Fekonja, Dom in SvSt 1892, 176.)

V vzgled ogerske slovenščine bodi tu pretiskano četrto pog'lavje »Novega zakona« Kuzmičevega, natisnenega 1883. 1. na Dunaju.

1. 1. Teda je Jezus odneseni vu piiscsiivo od DUha, da bi sze szkvlsavao od vraga.

2. I da bi sze poszto stirideszet dni, i stirideszčt nocsi. potom je oglado.

3. I prisztopivsi k nyemi te skiisavecz. erkao je: csi szi Szin Bo'zi, erczi, naj eta kamenya krflh bodo.

4. On je pa, odgovorecsi erkao: piszano je. cslovek ne'živt5 z szamim kruhom; nego vszakov recsjov, stera z vliszt Bo'zi zhaja.

5. Teda ga je vzčo vrag vu szvdto mcszto, i posztavo ga je na perotniczo Czčrkvi.

6. I erkao je nyemi: csi szi Szin Bo'zi, vr'zi sze doli. Ar je piszano: ka Angelom szvojim zapovfi od tšbe; in na roke te vzemejo, da kak ne vdaris vu kamen nogč tvoje.

7. Erkao je nyemi Jezus: p& je piszano; ne szktls&vaj Goszpodna Boga tvojega.

8. I'a ga vzeme vrag na edno jako viszoko goro, i pokii'ze nyemi vsza kr&levsztva toga szvfila i nyih dfko.

9. I veli nyemi: eta vsza tebi dam; csi doli szpddnovsi me molo bodes. 10 Teda nyemi veh Jezus: oditi Satan. Ar je piszano: Goszpodna Boga

tvojega moli i nyemi szamomi szlQ'zi.

11. TeiJa ga je nib&o vrag: i ovo Angolje szo prisztopili, ino szo nyemi szltl'zili.

1) T. j,: Mašništvo jo najvišja tiist i/.med vseh, kur jili jo mod ljudmi.

2) T. j.: 1'rojmito sv. Doba; katerim bodote grobe odpustili, tem ho odpuščeni, in katoriin bodeto zadrža i tem ko zadržani.

:i) T. j.: Karkoli zaveta« na zemlji, bo zavezano tudi v ncbotiib, in karkoli razvežed na zemlji, to bo razvezano tudi v nebesih.

II. 12. Gda bi pa csiio Jezus; ka.je Ivan v roke dani: sao je naza v Galileo.

13. 1 osztavivsi Nazareth idocsi je prebivao v Kapernaumi v torn pri morji vu Krajinaj Zabulona, i Neftalima.

14. Da hi sze szpunilo povedanye po E'zaiasi proroki govorecsem:

15. Zemla Zabulon, i Zemla Neftalim poleg poti moria prčk Jordana, Galilea poganov.

16. Liidsztvo szedecse v kmiczi. je v:dilo szvetloszt veliko: i tim szedecsim vu dr'zeli i szenczi szmrtnoj, je szvetloszt zisla.

17. Od tisztoga m;io je zacsao Jezus predgati, i praviti: povrnte sze; ar sze je pribli'zalo kralevsztvo nebeszko.

III. 18. Hodecsi pa Jezus kre morja Galileanszkoga, vido je dva, brata Simona, steri sze zove Peter, i Andrasa hrata nyegovoga, m^tajocsiva vlak vu morje; (ar szta ribicsa bila).

19. 1 veil nyima: naszlediijta me, i vcsinim vaj liidi ribicsa.

20. Onedva szta pa preczi ta nihala vlake, naszlediivala szta nyega.

21. 1 dale idocsi odnut. vido je druga d a bra'a. Jakuba Zebedeusovoga Szina, i Ivana brata nyegovoga. v ladji z Zebedeusom nyidva ocsom poprav-lajocse vlake szvoje; i zvao nyidva j«

22. Onedva szta pa preczi ta nihala ladjo, i ocso szvojega, i naszlediivala szta nyega.

23. 1 okoli je sao po vszoj Galilei Jezus vucs6csi vu szpraviscsaj nyihovi i predgajocsi Evangeliom kralevsztva, i vr&csivsi vszaki beteg, i vszako medlov-noszt med lUdsztvom.

24 1 vo je zisao glasz nyegov vu vszo Sirio; i prineszli szo k nyemi vsze, ki szo sze hudo meli, z rdzlocsnimi boleznosztmi i raokami obvzete, i vrago-metne, i mčszecsne. i z 'zlakom \ dariene ; i zvracso je je.

25. 1 naszlediivalo ga je vno'zina liidsztva od Galilee, i deszet mčszt, i Jerusalema, i Judee i prek Jordana bodocsi.

Da se razvidi, da je tukaj v »D< stavkih« omenjeni »Slovenski cerkveni govor« iz 1706. 1. izdelan blizu po enakih načelih, katerih S" je držal Janez Krst ni k od sv. Križa, stoj tukaj začetek njegovega govora na Veliki petek (Sacrum promptuarium II. del);

Dicuut omnes: Cruciflgatur. Vfij vpijejo: Krisliaj ga, Mattli. c. 27.

IE tedaj mogozhe. de danafs vfij ludje f6 taku neufmileni. inu nepravizhni ratali, de hozheo m Chrdtu perhito, inu mertuo vidit Nedolshnolt Nebefko? Ie tedaj mogozhe, de danafs vfij tailtig.i p-eg.inaio, kaleriga pnprei vlij pravizhm fo ga proffili, de bi k nijru prebiuat pnshal, rekozh : Veni Domine, & noli tar dare. Inu dokler ie odnashal priti, fo shele i. de bi Nebefsa fe oiiperle. inu njega dol pofslale: lioraie celi defuper, <£ nubes pluunt iujlum. Inu kadar fo li fpumnili, de imi k'nym pnLi fe fo r fvefselili inu potrnshtani bij, f,.toraj fo djali: Veniet defideratus cunctis gentibus. Veniet veniet. d; on tardubit. le Maj mogozhe, de tailtiga faurashio, od kateriga fam Hug je d,al : Hic ejl filius meus dilectus, iti quo miki bene complacui? Ie mugozh'*. de taiftimu hoz'ieo takorshen shpot fturiti, kateri je ta ner lepshj v'mej iudmij. Speciofus f->rma pr$ filijs hominum? Tailtiga tedaj Hozheo krishat, kateri nihdar onenimu fe nei pregreSlul Eum qui non nouerat peccatum? Nec in ore eius inuentus ejl dolus? Taj lb ga ne morio vidit, kateri je. Candor lucis aeternae d' fp-culum Ji ne macula. T;iiltiga n'h'.zheo per fel)i terpeti. kateri yh taku lulji, de shell shnimij oltati do konza tiga fvšta. Ecce eyo vobi/cum /um omnibus diebus vfque ad conjummntionem faeculi. Tailtiga n.hozheo v'fvojm mefti imeti, s'kufi kat>*riga ie bd (iI>1 ubil G Bug rnjh meftu pofydat, inu is jetia reshit. Ipfe aedificubit ciuitatem meant, & captiuitatem me am dimittet. non in pretio, neque in muneribas. Vfij prnfsio, de bi tajftiga krishali, kateri fa vfe profs i ozheta Nebefkiga. Aduocatum habemus apud Patrem lefum Chrijlum iujlum tfr ipfe eft propittatio pro peccatis nojlris: non pro nostris autem tantum, fed etiam t otius m audi. Inu veuer Dicunt omnes cruci-

figatnr. Oh ftrashni grofouitni glafs! Oh greshna. inu nepravizhna fodba! Sakaj kar fveit ftoij nej bilu takorshne nepravizhne fodbe. Ie rejfs, de nepravizhna fodba je bila Faraonua, kadar ie bil fapovedal vfe Ilraelske fantizhe vdo vrezhi. Ie rejfs de nepravizhna fodba ie bila kraila Saula, kadar po nedolshnem ie bil fapovedal umorit 87. Mafhnikou. inu vfe ludij, kateri lo prebivali v¹ tem mefti Nobe. le rejfs de nepravizhna fodba je bila krailize Iezabel, kadar je bila fapo-vedala tiga nedolshniga Nabotha s¹ kameinam pofsuti. Ie rejfs de nepravizhna fodba ie bila Herodefha kraila, kadar je bil fapovedal vfe otrozhizhe v' Eethleemi pomorit. Ali vener leta danafhna fodba je ta ner nepravizhmshi, katera hozhe na krishu shpotliu umorit Chriftufa Iefusa fynu Boshiga, per katerimu vfij ludie najdejo, karkuli poterbuieio, kakor pravi S. Ambrosh: Omnia habemus in Christo, d' omnia in nobis Crijlus. Si a vulnere curari defideras, medicus ejl. Si febribus aejluas, fons ejl. Si grauaris iniquitate, iujlitia ejl Si indiges auxilio, uirtus ejl. Si mortem times, uit a ejl. Si tenebras fugis. lux ejl. Si caelum dejideras via ejl\ Si cibum quaeris, alimentum ejl. Ter vy hudobni ludie vpijete: Cruci-figatur ? Ah, Ioh ! tedaj ti o moi fladki lefus. kir tulikajn dobriga ti ludem tturil bosh chrifhan ? Dicunt omnes crucifigatur. Ah ie she prevezh reifs, de ta ne-dolshni lefus bo chrisban! Tij nevoshlivi. iuu hudobni ludje fo ushe folsh prizha nashli, toshbe krivizhne fo ushe fmislili, ter ushe fo fapovedali debele shtrike splefti. kleishe, kladoua, sheble, bodezhe ternie perpravit; krish ushe Cimpraio, shauzh s'jeliham mejsbeio, shpotlivo fmert shugaio, martuashku Chriftufa faurashio, inu na vus glafs vpijejo: Crucifigatur. O shaloftni glafs! Kateri vfe vefseilie tiga fveta v¹ shaloft preobernesh, inu vfe ftvarij milu fe jokat, inu shalovati perfilish. Pogledaite okuli febe N. N. ter poveite mi: kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij? Shalost. Kai pomeni de sgonovij. inu orgle fe nepoftč shlifhat? Shaloft Kai pomeni, de Mafhniky mafhe ne poieio. temuzh milu klaguieio? Shaloft. Kai pomeni da lampe, inu fvezhe fo ugafnile? Shaloft. Kai pomeni tu rumplaine teh tabelz? Shaloft, Oh shaloft, shaloft! Dokler danafs fe shlishi ta shaloftni glafs. Crucifigatur Taku de od velike shalofti femla fe ftrefe, fonze krivavu rata, te fkale fe respokaio, ty grobi fe odpreio, Maria Diviza milu fe joka, inu tij Angelzi Nebefki Marij fe poma^aio jokat. Angeli pacts amare flebant. Inu de bi ti tudi verni folk fe imel lokat, videozh de Ivoiga nedolsniga Gofpuda Chriftufa lefufa hozheo chrishat, S. Duh tebe opomina rekozh : Deduc quajl torrentem lachrijmas per diem & noctem. luctum vnigeniti fac tibi planctum amarum. Inu gvislmu ne bo mogozhe, de hi fe vij verne dushe ne iokali, aku bote andohtliu |iremishlo-vali, inu poshlushali, de Nal'h zartani Chriftus lefus je bil ponedolshnem chrishan^ inu neusmilenu martran, kir obt-niga nei reskalil, ali kriviga fturil, temuzh vfem pomagal, vfe potroshtal, inu poduzhil &c, Premishlujte, inu poshlushajte tedai kar vam bom ft naprej pottavil, ter bote urshoh imeli nikar h fhalovati, ampak tudi to nefgruntano lubefan Boshjo pofnat, kakor pravi S. Laurenlius luftinianus. Nulla Jalubrior ad mentis excitandam conipajjfionem cogitutio reperitur, quam fafftonis ChrijK; per ipfam quippe humanae ftdutis rejlauratio, <& ineffabilis Dei ad homines agnojcitur Jumma dilectio. Nemo aliunde diuinae charitatis aeternum fontem degujlat melius, quam in huiujmodi attenta, Jedulaque medi-tatione.

Op. Repeževo pesmarico iz 1757. 1., katere do zdaj nismo poznali Se nobenega izvoda, našel je pisatelj te knjige dne 9. tega meseca v župni knjižnici v Dolini blizu Trsta, in jo opiše v »Ljubljanskem Zvonu«. Kje se pa nahaja katera redkih knjig, opisanih v I. zv. te »Zgodovine slov. slovstva«, povii se v II. zvezku.

IMENIK.

Stran

Basar Jernej.......160

Bastiančič Jernej ......181

Belostenec Ivan........215

Bohorič Adam ....... 113

Bučič Mih al j .......125

Ciril in Metodij .... ... 23

(Jandik Janez ........173

Conti..................203

Dalmatin Anton..... .82

Dalmatin Jurij......no

Dev Joannes Damaseenus . 143

Edling Nep Janez grof ... 139

Frankopan Katarina ... . 214

Gjurgjevič Gabriel .... 2 IG

Gollmayr Jurij......179

Gorjup Franc Ksav.......178

Gutsmann 0'zbald ..........189

Habdelic Jura j.......218

Haul Jožef ........i 77

Ilipolit Pater ... 167 Hren (Chron) Tomaž ... .147

Hrorat (Crobat) Anton . . . 180

Jvankovič Andrej......170

Kastelec Matija .......156

Kemper le Štefan......174

K lapse Pavel Fr........173

Klinec Lukež........104

Konzul Stepan ............77

Kosan (Cusani) Josip.....174

Krelj Sebastijan . . . 108

(Krištof Wurtemberski)..........73

Krstnih Janez od sv. Križa . 158

Knzmiv M i ki os . . . . 199

Kiizmič Štefan......199

Larrenčič Primož..........18(>

Magdalenič Matija . ... 215

Manlius (Mandelc Joannes) . . 88

Makovec Anton .....206

Megiser Hieronymus . ... 127

Mikec Miha . .......173

Metodij, glej Ciril..............23

Mušič Jurij.........102

Nadaždi Maria Magd......215

Paglovec Mihael......171

Pachenecker Leonhard.....136

Pergošič Janoš........126

Petretic Peter.........216

Popovič Ivan.........187

Pohlin Marko.........192

Reci Andrej ..................09

Redeskini Maksimilijan .... 181

Hey a Andrej.........187

liepež Filip ..........182

liogerij Pater.........160

Hupnik Gaspar........179

Skalar Adam.........172

Sever Mihalj.........201

Suoilšik Janez . . ......122

Somaripa, Fra Gregorio Alasia . 161

S tap let on...........150

Stcržinar Ahacij.......180

Sullak Ecehiel........179

Stroj Janez..........223

Schonleben Ludovik......152

Temlin Ferenc ........201

Tiffernus.........• •

Tauffrer Inocencij.......176

Taujfrer Fr. Ksav.......174

Trubar Felicijan . .......

Trubar Primož................93

Tulščak Janez ........

Ungnad li an baron............80

Valvasor Janez Bajkart baron . 162

Vergerij Peter Pavel............84

Vitezovič Pavel........211

Vlahovič Gregor........110

Vramec Anton........126

Živčič Matija.........116

Zrinjski Nikola........212

Zrinjski Peter........212

Zvečič Jurij...... ... 116

Zupan Jaka.........144

Popravki in dostavki.

(Prva številka znači stran, druga pa vrsto.)

2. 37 Citaj: stvn. nam. str. — 6. 17, čitaj: Varjaško nam. Baltiško; 35, Citaj: do Novega grada nam do Novgoroda. — 7. 7, čitaj: raznarojenje nam. raznarodenje. — 9. 30, čitaj: dodel nam. dodejal; et passim. — 10. 16, čitaj: ustavil nam. zastavil. — 12. 13, čitaj: Hrodgaut nam. Hrotgont. — 15. 4, čitaj: sklenenim nam. sklenjenim; istotako 150. 24. čitaj: natisnenih nam. natisnjenih; 15, pred besedo hrvatski postavi: današnji; 20, čitaj: bojevanje nam. boj. — 17. 6, čitaj: Travno nam. Truno; 31, čitaj: predhistoricke nam. prihistoricke. — 20. 3, čitaj: Drnovec nam. Trnovec. — 22. 4. čitaj: v Blatnem gradu nam. v Blato gradu ; 9. čitaj: Vod Krnosom nam. v Podkrnosu. — 30. 9, čitaj: sinovec nam. nečak; istotako 16. 5; 23, čitaj: dve in pol leti nam. dva in pol leta. — 35. 22, čitaj: spremljal nam. spremljeval; 24. čitaj: rajnki nam. ranjki. — 39. 11, čitaj: Arbanaši nam. Albanci. — 42. 8, čitaj: 6 nam. f. — 48. 26, čitaj: Zr nam. Zv.; 35. čitaj: 1891 nam. 18, H.; 20, odpade potezica (—). — 52. 27, Čitaj: Ivan nam. dr. — 54. 39, čitaj: Bovec in nam. Boveein. — 56. 12. čitaj: hivnici nam. Liencu; 14, čitaj: vojen nam. vojsk. — 57. 14, čitaj: dokler ni nam. ko. — 58. 17, čitaj: svobodno nam. prosto (— 80, 201; 32. čitaj: pet nam. petero; 34. čitaj: vladarske nam. vladarjeve; 38, čitaj: poniževalen nam. ponižujoč. — 59. 21, čitaj: proteza se nam. vleče se. — 60. 25, čitaj: v Ber kinih nam. v Sežani. — 61. 12, čitaj: ostajam nam. ostanem. — 67. 32, čitaj: nahajamo nam. najdemo. — 68. 17, čitaj: v Cernjevem nam v Cerujevu. — 82. 26, čitaj: četirije nam. četvero. — 83. 10, Čitaj: le nam. samo — 88. 26, čitaj: Ogersko nam. Ogrsko. — 92. 28, čitaj: navajam namesto navedem. — 101. 23, čitaj: izganjanja nam. izgona. — 106. 29, med besede »časih« in »verskega« urini: radi. — 112. v kratkem berilu iz Dalmatinove biblije so nekatere besede po pomoti natisnenefV gajici nam. bohoričici. — 115. 20, čitaj: Kiesl namesto Kosi. — 122. 6, čitaj: fttnfferletj fpvad)cn nam. fi'tnjferfpvadjcu ; 37, stavek: Šesta izdaja id. se izbriše. — 126. 20. čitaj: Jane namesto June. — 135. 35, čitaj: slovinske namesto slovenske. — 137. 6, čitaj: Kiizmič namesto Kuzmic; 33, čitaj: dottrina nam dotrina ; insegnarsi nam. in segnarsi. — 139. 1, čitaj: izdelal nam. izdal; 19, čitaj: Čep nam. Čop; 32, čitaj: Hasl nam. Hassl; 38, Opomba o Janši je samostalna in ne spada pod št. 1. — 140. 19, čitaj: ab nam. ob. — 142. 28, čibj: „Poželenje" nam. poželenje. — 144. 21, čitaj: hranite nam. branita. — 169. 25, čitaj: sedi nam. sledi; med vrsto 8, ki sklepa sestavek o Patru Hipolitu, in vrsto 9, ki začenja sestavek o Megiserjevem slovarju, se napravi ločilna poteza ——istotako stran 162. 1, pred: Dictionarium Latino-Carniolicum, da se ta slovar loči od Somanpinega.

Pripomnje. Nedoslednost naše pisave ali preveliki vpliv nemščine na slovenski zlog je tako star, kakor naše slovstvo, in to*be o tem so utemeljene. Discendo docemur velja torej tudi o pisatelju to knjige. V tem obziru blagovoli čitatelj popraviti: 2. 31, prikazen v pojav, ker je prikazen — Geistererscheinung. — 5. 22, pokristjanjeni v pokrščeni in mnogokrat 71. 18, zadeve, v stvari, kajti besedo „zadeva^w so Slovenci po krivi poti začeli rabiti nam. stvar. — 87. 23, et passim: zadoščati nam. zadostovati. — 92. 1, čitaj: minuli nam. pretekli; preteči je: „einen iiberholen^u, ne pa »vergehen«.

t, . .JVt . <5? / /

J? ///j - /68 J JU&j-fc /r

Jkc

f ^J^

mrroonfl in uniuerzitetnr knjižnica

00000420670

> I

■

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu