logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

PoStnfm plačana v gotovfnL

Leto XVI., št. 213

Ljubljana, sobota 14. septembra 1935

Cena 2 Din

wpravmätvo; ljudi ja na. Knafljeva ulica ä. — relefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 8126. inseratni jdaeieK: Ljubljana, Selen« Ourgova Ш. 4. — Tet 3492, 2492. eodružmca Maribor: Gosposka ulica

•t. LL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št.

a. — Telefon št. 190. KaCuni pn pošt. Сек. za vodili: Ljubljana št_ 11.842. Praga filslo 78.180, Wipn <6r 10*241.

Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—

Uredništvo: Ljubljana, Knarijeva uuca 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 244U. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št_ 65.

Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.

Nemčija ob hifl&r-jevskem kongresu

Kongres Hitlerjeve stranke v Nürnbergs pada letos v dobo največje mednarodne napetosti, ko ves svet pričakuje iz 2eneve in Rima odgovora na vprašanje: Vojna ali mir? Največ zaradi tega mednarodni tisk letos ni tako beležil priprav za niirnberško manifestacijo kakor druga leta; toda zanimanje političnega sveta za kongres sam zato ni nič manjše.

Med tem, ko se razvija spor za Abe-sinijo v kompliciran svetovni problem, И postane morda usoden za bodočnost Evrope, edino Nemčija dozdevno ne smatra za potrebno, opustiti vlogo hladno računajočega opazovalca. Nemški tisk se ogi bi je vsake načelne izjave in beleži dogodke, kolikor pač to zahteva informacijska služba, dočim njegova rezervirana, tu in tam porogljiva kritika podčrtava neprizadetost iin nemteresiranost nemške politike. Tudi vlada se zavija v molčečnost in po 21. maju, ko je Adolf Hitler v Reichstagu zavzel stališče napram glavnim vprašaniem mednarodne politike, ni bilo z nemškega službenega mesta nobene nove izjave. Naravno je zato, da so sedaj uprte oči v Nürnberg, kjer so na programu govori Hitlerja in drugih voditeljev.

Göbbelsova propaganda je dala letošnjemu zboru ime »kongres svobode«. Mišljena je s tem brez dvoma osvoboditev nemške oborožene sile od versaj-sikih vezi. Ni dvoma, da je bila vzpostavitev nemške vojske najpomembnejši uspeh Hitlerjeve politike, kateremu se je enakovredno pridružil drugi: mornariška konvencija z Anglijo. Mednarodni položaj Nemčije se je po teh nespornih uspehih tako izpremenil, da ji ni treba več s trudom iskati zvez z Evropo аЧ celo poti za povratek v ženevo. Prišel je namreč, kakor izgleda, trenutek, ko bodo Nemčijo iskali drugi in bo Berlin stavljal pogoje in preaen-tiral račune.

Rezervirano čakanje Nemčije ima tedaj svoje utemeljene vzroke in je komaj pričakovati, da bi Nürnberg prinesel popolno jasnost o tem, na kaj se Berlin pripravlja.

S precejšnjo gotovostjo se pač more pričakovati zahteva po vrnitvi kolonij, evropski program pa pride t>o vsej priliki šele na vrsto, ko se pokaže, ali bo iz trenutnih komplikacij zmagovito izšla ideja Ženeve in Strese, ali pa nastane nova konstelacija evropskih sil. Dosedanje Hitlerjeve izjave na nürn-berškem kongresu so res še skrajno rezervirane in nedoločne, tako da pripuščajo vse možnosti.

Bodoča mednarodna situacija Nemčije pa bo v veliki meri odvisna od rešitve njenih notranjepolitičnih problemov. Tudi o njih vlada sama z voditeljem vred že dolgo več ali manj molči in prepušča podrejenim elementom, da opravljajo pripravljalna dela. Zopet so na dnevnem redu lokalne in regionalne akcije, pri katerih vodijo udarniki in Hitlerjeva mladina.

Notranja trenja pa niso tako stranskega pomena, da bi se mogla rešiti na tak enostaven način, zlasti pa ne s taktiko molčanja. Verske borbe so razgibale najširše ljudske vrste. V kob'kor se je gibanje v protestantski cerkvi nekoliko poleglo, je problem nemškega katolicizma in konkordata stopil v stadij, ko postaja njegova rešitev nujna enako za državo, kakor za cerkev.

Druga važna m kočljiva zadeva je nemško gospodarstvo. Draginja, ki vlada na živilskem trgu, vzbuja nezadovoljnost in kritiko, ki se vedno bolj tudi javno kažeta. Brezposelnost se je sicer znatno omejila, ob enem pa so padle delavske mezde m življenjski standard, ki ga je bilo doseglo nemško delavstvo v prejšnjih časih, spada že davno v kraljestvo bajk. Neposredno aktualno je vprašanje notranjega posojila, ki je bržkone vzrok, da je v Nürnberg poklican kot govornik tudi dr. Schacht vkljub znanemu nasprotju, ki vlada med njim in nekaterimi hitlerjev-skimi voditelji.

Svetlejša točka je zbliža.nje stranke z armado in vojaškim predstavnikom bo v Nürnbprgu pridržano posebno vidno mesto. Hitlerjeva vlada polaga očividno največjo važnost na sodelovanje državnega, strank'nega in arm a,dne ga vodstva in ie skrbela za to, da se ta enotnost tudi pred javnostjo manifes+ira. Kako daleč gre edinost, zbrana množice pač ne bodo mo^le presoditi; iz dejstva pa. da je armadnio vods+vo prodrin z zaMavo, da se za čas aktivno vojaške službe prekine čHns^vo stranke, se «me sklenati, da hoče generaliteta tudi v bodoče obvarovat? di^tanco med stranko in vojsko in izključiti fe svojega pod-ročia ingerenco strankinih instanc.

Vprašanje, kako bo vodstvo stranke in države znalo obvladati notranji položaj, bo v veliki meri odločalo o tehtnosti in veljavi Nemčije v mednarodni politiki. Kakor kažejo dosedanja poročila iz Nürnberga, tam ne bodo še podan:

MIR V AFRIKI AU SANKCIJE

Po včerajšnjem Lavalovem govoru je napetost v ženevi popustila — Nove nade za mirno ureditev abesinskega spora

Ženeva, 13. septembra, n. Zasedanje

skupščine Društva narodov je doseglo z današnjim govorom francoskega ministrskega predsednika Pierra Lavala svojo drugo kulminacijo. Laval je tudi v svojem današnjem govoru znal podčrtati svojo vlogo posredovalca v vzho-dno-afriškem sporu in ženevski krogi splošno sodijo, da je politična napetost, ki je takoj po Hoarejevem govoru nastopila v plenumu Društva narodov in dosegla vrhunec, prav pod Lavalovim

vplivom spet znatno popustila. Optimisti gredo celo tako daleč v svojih upih, da bo morda vendarle mogoče pridobiti Italijo z novimi koncesijami za mirno likvidacijo spora, Abesiniji pa ohraniti suverenost in neodvisnost.

Predsednik dr. Beneš je otvoril današnjo sejo ob enako polni dvorani, kakor je bila predvčerajšnjim. Takoj po otvoritvi je dal besedo Lavalu, ki je v glavnem izjavü:

ob dvanajsti url

Fredno prMe do odločitve, je treba storiti, da se ohrani fronta, ustvarjena med Francijo, Anglijo in Italijo v

Stresi

Francija ostane zvesta paktu Društva narode v in ne more zatajiti svojih obveznosti. Nasprotno goji vse svoje upe v sodelovanje vseh narodov, Id more edino ostvariti njene ideale miru. Vsa skupnost naših sporazumov z našimi prijatelji in zavezniki je danes osredotočena v Ženevi in se v Društvu narodov izpopolnjuje. Društvo narodov se je porodilo iz trpljenja človeštva m je bilo ustanovljeno na razvalinah svetovne vojne z edino veliko nalogo, da prepreči vsak njen povratek. Francija se mu je priključila z največjim navdušenjem in veruje vanj še danes. Francija bo vztrajala pri načelih kolektivne varnosti. Tem načelom se ne more odpovedati, ker so popolnoma v skladu tudi s francoskimi interesi ter s prijateljskimi in zavezniškimi pogodbami med Francijo in drugimi državami, ki so članice DN. Vsak prestopek proti tem načelom bi obenem pomenil rušenje maše varnosti.

P&klon Angliji

Angleški zunanji minister Hoare je predvčerajšnjim podal na tem mestu izjave, v katerih je izrazü krepko voljo Velike Britanije, da .bo vztrajala brez vsakega pridržka pri sistemu kolektivne varnosti. Nobena država ni z večjim zadovoljstvom sprejela na znanje teh besed kakor Francija, nobena ne more bolje oceniti pomena take obveznosti. Solidarnost in odgovornost vsake vrste in ob vseh prilikah, čistih in motnih, M jo je pokazal angleški zunanji minister v svoji izjavi in ki jo je zagotovil tudi za bodočnost, pomeni zgodovinsko važen datum v analih Društva narodov. Francosko-angleški sporazum z dne 3. februarja, ki obsega program sodelovanja v vseh važnih mednarodno političnih vprašanjih, bo mogoče sedaj tem lažje realizirati. 1

Potreba solidarnosti v interesu evropske zajednice

Dne 7. januarja sva skupno z Mus-solinijem nele v interesu Italije in Francije, nego v prvi vrsti v interesu evropskega miru končno sporazumno uredila vsa vprašanja, ki bi mogla ločiti obe državi. V Stresi smo se z angleškimi delegati sestali z Mussolini-jem z istim namenom, da delamo za mir. Mussolini je očitno pokazal enako voljo, kakor je bila naša. Moja naloga je težavna, toda ne obupam. Med Francijo in Veliko Britanijo ni razlike v iskanju tehničnih možnosti za ureditev teh vprašanj. Vem pa, da je tudi Mussolim pripravljen vztrajati pri tem sodelovanju. Vsi smo zvezani s paktom

Društva narodov in zato nihče izmed nas ne sme preko teli obveznosti. S tem je dovolj povedano koliko vrednost pripisujem ohranitvi naše solidarnosti v interesu evropske zajednice. Mi se nismo branili naporov za pomirjen je. Vsi imamo enako voljo za sporazum. Tudi pri posredovalnih naporih sveta Društva narodov bom imel še priliko izvršiti svojo dolžnost. Zato se nadejam, da bo svet DN mogel izpolniti svojo nalogo pomirjevalca. V odboru petorice se proučujejo predlogi, ki bi mogli zadovoljiti upravičene težnje Italije, kolikor se dajo spraviti v sklad z ohranitvijo abesinske suverenosti. Hkratu moram tu poudariti, da pri sklepanju o tem vprašanju ne obstoja nikako nespora-zumljenje med Francijo in Anglijo.

Nato je Laval kratko omenil locarn-ski pakt, francoski sporazum z Malo antanto in pogodbo z Rusijo ter končal svoj govor z besedami: Če sedaj dovolimo. da se oslabi moč pravil Društva narodov, tedaj bomo sami povzročili tudi oelabljenje nrše lastne varnosti. Odkar so se pričeli pojavljati na itali-jansko-abesinski meja spopadi, se francoska vlada ni nikdar plašila truda, da tri te spore izgladila in posredovala za spravo med obema strankama. Prav zaradi tega še sedaj ne verujem, da bi bilo Društvo narodov zaradi tega spora že tako daleč, da bi moralo opustiti sleherno nado. Globoko verujemo v velike ideale Društva narodov, Francija se je zanje angažirala z obveznostmi po pravilih Društva narodov in jim tudi ostane zvesta.

LavaLov govor je sprejela vsa dvorana z burnim aplavzom. Nato sta govorila še indijski delegat Aga Kan, ki se je pritoževal, da posveča Društvo narodov vse preveč pozornosti evropskim vprašanjem, m južno-afriški delegat Water, ki je poudaril, da se vsa Afrika vznemirja zaradi najnovejših dogodkov, ki resno ogrožajo neodvisnost Abesinije.

Seja sveta Društva narodov

Popoldne se je sestal svet Društva narodov, in kakor kaže, bo generalno tajništvo še danes sporočilo uradni komunike vladama v Rimu in Addis Abeba, v katerem jima bo predložen poslednji načrt za mirno ureditev njunega spora.

Jutri dopoldne pa se spet sestane skupščina Društva narodov in sta kot glavna govornika napovedana ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov in jugoslovenski glavni delegat dr. Punc, ki bo gov»---'1 j™«nu celokupne Male antante.

Gospodarske In Sinančne sankcije?

Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je Laval svoj govor že včeraj predložil v odobritev tako Simonu Hoareju, kakor Mussolini ju. Oba državnika sta nanj pristala in iz tega sklepaio, da je napetost v odnosu med Anglijo in Italijo zaradi Abesinije znatno popustila. To bi naj bil pokazal v svojem sinoč-njem govoru po radiu tudi že Hoare, ki je poudaril, da se preokret v razvoju mednarodno političnih dogodkov že kaže. Na drugi strani naglašajo, da sta Anglija in Francija v svojih pogajanjih zaradi Abesinije prišli že tako d£-leč, da so Francozi pristali na finančne in gospodarske sankcije proti Italiji, le vojaške sankcije odločno odklanjajo. Potemtakem bo Francija umaknila vse svoje vojno brodovje iz Sredozemskega v Severno morje, Anglija pa bo najbrže na Malti koncentrirala večji del svo-

odgovori na vprašanja, ki jih postavljata nemška in druga evropska javnost. Gotovo pa je, da bo morala Hitlerjeva vlada spregovoriti v najkrajšem času, ker ji razmere same ne bodo dovolile odlaganja.

I jih pomorskih vojnih sil. Tudi Amerika je baje že pridobljena za finančne sankcije, ki naj bi jih pa izvajala v smislu Briand-Kellogovega pakta, ker sama ni včlanjena v Društvu narodov. Končno so včerajšnji govori nizozemskega, švedskega in belgijskega delegata pokazali, da so tudi te države odločno na strani Društva narodov.

S tem v zvezi je treba omeniti, da. so tudi v Addis Abebi zelo zadovoljni z govoroma Hoareja in Lavala. Cesar je izrazil svoje zadovoljstvo, da sta se Anglija in Francija tako odločno postavili ob stran Društva narodov, in prepričan je, da bo s pomočjo velesil vendarle lahko ohranil neodvisnost Abesinije. Zanimivo je, da je italijanski poslanik v Addis Abebi de Vinci, ki se zadnjič demonstrativno ni udeležili neke svečanosti na abesinskem dvoru, sedaj osebno sporočil cesarju novoletna voščila italijanske vlade.

Na kaj bi pristala Italija

Pariz, 13. septembra. AA. Nocojšnji »Temps« poroča iz Rima, da ima sedaj naj več upanja rešitev, ki bi Italiji dovolila v Abesiniji podobno stališče, kakor ga ima

Velika Britanija v Iraku. Italijanski mero-dajni krogi bi tak predlog proučili, priznavajo pa, da odnošajev med Italijo in Abe-sinijo ne bi bilo mogoče postaviti na podobno osnovo, kakor je razmerje med Veliko Britanijo in Irakom. Italija bo vsekakor proučila predlog ki bi jamčil za do-

bro voljo Abesinije. Abesinski ©CStLT Ы no gel ohraniti svojo krono, Italiji pa bi moral priznati nadzorstvo v političnem in vojaškem pogledu.

Ženeva se je oddahnila

Ženeva, 13. septembra, g. Današnji Lav

Dva politična proglasa

Izjava Jugoslovenskega neodvisnega poslanskega kluba in proglas vodstva JHZ za organiziranje nove stranke — Dopuščene bodo le enotne krajevne organizacije

Beograd, 13. septembra, p. Danes sta bila izdana zanimiva proglasa. Neodvisni klub jugoslovenskih nacionalnih po-slaincev, ki so ga svoj čas ustanovili oni poslanci, ki iz načelma razlogov niso hoteli v večinski klub, se nahaja pred važnimi izpopolnitvami. Klub je štel ob ustanovitvi 12 članev, bo pa v jeseni predstavljal eno od glavnih parlamentarnih grupacij. Z ozirom na nove člane, ki se mu prijavljajo, je klub še enkrat v posebnem komunikeju podčrtal svoje stališče ter se je docela postavil na program pohorske deklaracije, pri kateri so poedini člani kluba že aktivno sodelovali. Klub nima, kakor že ime samo kaže, izrazito strankarskega obeležja in se v njem združujejo tako pristaši JNS, kakor tudi poslanci, ki stojijo izven te stranke, ali so programsko za jugoslovensko nacionalno fronto. V klubu sta bila od počeuka dva slovenska poslanca (g. Prekoršek, ki je podpredsednik, in g. Lukačič), sedaj pa so se se prijavili klubu poieg mnogih srbskih in hrvatskih tudi še nadaljnji slovenski poslanci.

Mnogo se komentira tudi proglas Ra-dikalske zajednice. oDčim je bil predvčerajšnji komunike o prvih organizacijskih sklepih izvršnega odbora JRZ izdan se iz predsedništva vlade, je današnji proglas objavljen že iz pisarne JRZ. V strankinih prostorih v hotelu Pariz so se vršHi tudi danes številni sestanki g. Асе Stanojeviča s posameznimi člani vlade o načinu, kako se naj izvede organizacija nove stranke po vsej državi in kako naj se premagajo težkoče, ki so nastale na terenu. G. Аса Stanojevič je sprejel tudi zastopnike bivšega radi-kalskega glav. odbora, ki so pred par dnevi imeli pri dr. Ninčiču konferenco ter postavili gotove zahteve. Zatrjuje se, da so nesoglasja poravnana. Nadzorstvo nad glavno pisarno izvršnega odbora bo vodil minister za šume in rudnike Djura Jankovič, v katerega roki bodo združena zlasti organizatorna vprašanja.

V politični javnosti se precej živahno komentira oni del iz radikalskega proglasa, ki poudarjeno podčrtava poleg mo narhije in dinastije narodno in državno edinstvo kot osnovne točke vsega delovanja JRZ. Smatra se, da se je hotelo s tem poudarkom demantirati razna po-grešna mišljenja, ki so se v zadnjem času raznašala iz nekaterih nepoučenih krogov same JRZ ter dala povoda nejasnostim v pogledu njenega programa-tičnega stališča v teh vprašanjih.

Mnogo se opaža tudi odločnost vrhovnega vodstva JRZ, da prepreči snovanje paralelnih organizacij, ki naj bi se ustanavljale po želji iz nekaterih delov države, kjer so sedaj združene stranke poprej paralelno, eksistirale, da bi se vsaj spočetka olajšalo pristopanje v JRZ in preprečevalo majorizi-ranje. Izvršni odbor se je postavil na stališče, da se morajo ustanavljati enotne organizacije, vodstvo pa naj prevzamejo po občinah in srezih s sodelovanjem ostalih tisti, katerih stranka je bila poprej na terenu najjačja. Tako bodo v Bosni organizacije v onih krajih, kjer so prijatelji dr. Spahe močnejši, v njihovih rokah, v ostalih krajih pa pod vodstvom starih radikalov. V Sloveniji bodo organizacije JRZ vodili bivši radikali tam, kjer so oni močnejši, v ostalih krajih pa pristaši bivše SLS. Zato se tudi ne bo dopustilo, da se v bodoče vodijo separatne akcije pristašev katerekoli od strank, ki so sedaj koalirane v JRZ, ter je bil radi tega n. pr. sestanek starih sJovenskih radikalov sklican za te dni v Celju v svrho enotnega postopanja in očuvanja njihovih interesov pri organiziranju JRZ, oblastveno prepovedan.

Komunike Jugoslovenskega neodvisnega kluba

Beograd, 13. septembra, p. Jugosloven-ski neodvisni nacionalni poslanski klub je danes izdal naslednji komunike:

»Dne 22. julija t 1. je 12 narodnih poslancev ustanovilo Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub, ki mu predseduje nar. posl. Milan Božič. Klub je 26. julija v posebni izjavi pojasnil svoj namen. Pouda

ril je potrebo, da se organizira sodelovanje vseh narodnih poslancev, ki trdno vztrajajo na stališču narodnega edinstva in ki so odločeni izvajati vse politične kon-sekvence tega stališča.

Neodvisni klub je odločno podčrtal svoje težnje po izvajanju jugoslovenske politike, po organizaciji jugoslovenskega naroda na širši nacionalni osnovi v lasprotju z obnovo starih strank s kakr šnegakoli vidika. Neodvisni klub naglasa nujno potrebo, da se rešijo vsa nerešena politična vprašanja v naši državi, in bo rad podpiral vsako delo, ki stremi za tem, da se zado-volje potrebe narodne celote tako, da se realizirajo pogoji za uspešno reševanje vseh gospodarskih, finančnih in socialnih ukrepov, ki se nanašajo na jugoslovenski narod in zlasti na našo vas.

Neodvisni klub je imel v zveza s prijatelji iz senata doslej že nekaj večjih konferenc s političnimi ljudmi iz vse države» tako v Sarajevu 7. avgusta, na Pohorju 19. in 20. avgusta, na Hvaru pa 2. in 3- septembra Pripravlja se še nekoliko konferenc v ostalih krajih Jugoslavije.

Vsa ta akcija ima predvsem namen, oba diti v življenje jugoslovenski nacionalni pokret, v katerem bodo zbrani vsi borci za izvajanje čiste jugoslovenske politike, ki jo je proglasil kralj Uedi-nitelj za osnovo vsega našega narodnega in državnega življenja*.

Organizacijski proglas JRZ

Beograd, 13. septembra. AA. Izvršilni odbor jugoslovenske radikalske zajednice je izdal na svoje prijatelje proglas, ki то ga podpisali gg. Аса Stanojevič, dr. Mdlaa Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho, V proglasu je rečeno:

»Narodna radikalna stranka, Slovenska ijuOstK.a straoka in Jugosiv/venska muslimanske organizacija so sklenile:

skupno ustanoviti enotno političtto stranko,

ki se bo imenovala Jugoelovenska raJh-kalma zajedndca. Naša osnovna de vi za je »Z narodom in za narod«, ker smo globoko prepričani, da je naš narod popocn >m.t zrel in v poLni meri zmožen za sode lova nje v vteh državnih zadevah. S to devizo m s prr gramom, ki smo ga objavili in ki vsebuje

štiri osnovna in neizpremenljiva načela — edinstvo države in naroda, monarhija in dinastija Karadjordjevič — mislimo, da bodo v vrstah jugoslovanske radikalne zajednice našli prostora ne samo dosedanji pristaši teh treh strank, tem več tudi mnogoštevilni drugi državljan?, ki so jim ta osnovna načela draga in za katera so pripravljeni žrtvovati se m se boriti z vsemi svojimi silami.

Na poti do ustvaritve JRZ bodo brez dvoma nekatere težkoče, zlasti zaradi 1 preteklosti. V kolikor so se v naših treh dosedanjjh strankah, zlasti v narodni radikalni stranki umetno ustvarjale zadnjih deset let nekatere razcepljenosti, smo prepričani, da tega zdaj ne bo več. Zlasti je treba pokazati soglasje med člani Narodno radikalne stranke. Slovenske ljudske stranke in Jugoslovenske muslimanske organizacij e, kjerkoli se imajo

na terenu ustanoviti skupni krajevni odbori. V isti občini in srezu sme biti samo po ena, enotna organizacija stranke.

Pozivamo vse prijatelje, da »e brez odlaganja iskreno in odločno lotijo dela pri ustanavljanju jugoslovenske radikalne zajednice«.

Proglas sporoča nato, da se je ustanovila v Beogradu osrednja pisarna JRtZ, Kateri je treba pošiljati vso strankino korespondenco.

Posvetovanje opozicijskih voditeljev

Beograd. 13. septembra, p. Danes dopoldne je prispel s potniškim letalom i« Zagreba v Beograd ed«n izmed voditeljev bivše KDK g. Vilder. Ob 15. se je sestala v stanovanju Ljube Davidoviča konferenca, ki so se je udeležili poleg Davidoviča in Vil" derja še Joca Jovanovič, Milan Grol, Boka Vlajic in Milan Gavrilovič. Razgovarjali so se o intenzivnejši politični akciji združene opozicije in o ureditvi nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na notranje odnose med bivšo demokratsko in zemljoradniško stranko ter bivšo KDK. Ožja skupina dr. Mačka na konferenci nI bila zastopanju

Velika Ljubljana

Podpisan je ukaz o združitvi okoliških občin z Ljubljano — Dosedanji občinski odbori bodo razpuščeni

Beograd, 13. septembra, p. Danes je bil na predlog notranjega ministra podpisan ukaz o komasaciji okoliških občin z mestno občino ljubljansko. Mestu Ljubljani pripadejo: občina, Moste, občina šiška, občina Vič,

južni del občine Jezica

z naslednjo granico: od stika meje med občinami Šent Vid, šiška in Ježica vzhodno po stari občinski meji do poti na parceli št. 1103 k. o. Ježica, dalje severni rob te meje do križišča s potjo, ki obkroža na severu kompleks vodovoda mestne občine ljubljanske, ob severnem robu te meje do križišča s cesto Savlje — Ljubljana, tako da pripadejo mestu parcele št. 701, 700, 699/2 in 696 k. o Ježica, nato pa po vzhodni strani ceste Savlje — Ljubljana do par-lama št. 600 in 599 k. o. Ježica in po celami št. 600 in 599 k. o. Ježica in po meji med parcelama 601 in 597 do občinske ceste proti Ježici. Dalje parcela št. 1280, po tej cesti do kamniške železniške proge, dalje, po zahodni strani te proge proti jugu do poti na parceli 1890/2 k. o. Stožice, dalje preko proge v vzhodni smeri ob severnem robu parcele št. 1890/1 in 1889 k. o. Stožice do

Tyrseve ceste, ob zapadnem robu te ceste proti jugu preko ceste ob južni meji parcel št. 13 in 428 k. o. Stožice do poti v parceli 1913 do stika te poti z ono na parceli 1910, odtod po severni strani parcel 1910, 1928, 1941, 1951, 1950 k. o. Stožice do meje napram občini Polje.

Od občine Polje jugozapadni del k. o. Šmartno z granico, ki gre od meje napram občini Ježica proti vzhodu ob severnem robu poljske poti s parcelami 1243, 1242, 1253 k. o. Šmartno ter ljubljanski aerodrom. Meja gre nadalje ob poljski poti v parceli 1928 proti zapadu do parcele 926 k. o. Slape, nato do poti pare. 924, proti parceli 924 k. o. Slape do meje z občino Moste.

Stepanja vas od občine Dobrunje z mejo ob potoku Mejaš in od tu ob gozdnih parcelah 589 in 590 do meje med občinama Dobrunje in Rudnik.

V zvezi z izvršeno komasacijo bodo prihodnje dni razrešeni dosedanji ljubljanski občinski odbor kakor tudi občinski odbori z Ljubljano združenih občin ter bo imenovan po istem sistemu kakor v Celju novi občinski odbor.

Pripravlja se tudi izvršitev komasa-ciie mesta Maribor z okoliškimi občinami .

Palestina ln žldovstvo

Bazkol med zionisti in njegovi vzroki — V Palestini se ostro križajo angleški in židovski interesi

ska arabska plemena, se težko privajajo zahtevam moderne tovarniške in kmetijske produkcije, revnemu židovskemu prebivalstvu pa je zaprta pot v deželo. Po pravici ugotavljajo zionisti, da se je priselilo več kapitala kakor ljudi.

Druga težava je pomanjkanje zemlje. Vsa pokrajina onkraj Jordana je od leta 1922. za židovsko kolonizacijo zaprta tostranski del pa postaja pretesen, zlasti ker je večji del v rokah arabskih domačinov, ki pritoku kolonistov niso prijazni, vživajo pa veliko zaščito mandatske oblasti. Leta 1928. je izbruhnila, prva arabska protižidovska vstaja, podobni izpadi se od časa do časa ponavljajo in so razumljivi, ker se domačini upravičeno boje, da jih visoko civilizirano in bogato židovstvo popolnoma ne izpodrine.

Vsa državna oblast v Palestini je_ v rokah zastopnika britskega imperija. Kolonisti nimajo pravice soodločevanja, ustvarili pa so si močno zasebno organizacijo, ki jim nadomešča aparat javne uprave. Na razpolago so jim močni nacionalni fondi, ki so organizirali potrebne kredite. Z njih pomočjo so bile poklicane v življenje gospodarske in socialne institucije, ki bi spadale sicer v delokrog državne oblasti. Tudi šolstvo je osnovano na zasebni organizatorni podlagi.

Naravno je, da tako organizirana skupnost stremi po politični veljavi. Židovska eksekutiva je delavna tudi v tej smeri in skrbi za stalno zvezo z man-datskö upravo in zunanjim svetom. V Ženevi ima stalnega zastopnika, ki sicer ni priznan kot oficielna osebnost, vendar je stalno v stiku z delegati raznih držav in zastopa interese palestinske kolonije. Delo mu je olajšano po solidarnosti mednarodnega židovstva.

Britski imperij sledi razvoju zionisti čne politike z rezervo in nezaupanjem. če narase židovski element v Palestini do take moči. da bo tudi po številu prevladal avtohtona plemena, postane prehod iz kolonije v nacionalno židovsko državo zgolj vprašanje časa in s tem bi bili šteti tudi dnevi britskega mandata. Zato skuša upravna oblast zadržati ta proces z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.

Palestina je za britski imperij pre-važna postojanka, kajti ona ni samo s svojo obalo nepogrešljiva oporna točka njegove sredozemske oblasti, marveč tudi izhodišče za pot, ki vodi po kopnem preko Mosu'la v Indijo. Jasno je, torej, da ima palestinska politika zio-nistov računati s trdovratnim odporom britske oblasti.

V tej točki je tudi glavni vir razkola v taboru zionistov. Njih vodstvo, ki ima v rokah eksekutivo in oficielno palestinsko organizacijo, vodi realno politiko sporazuma z mandatsko oblastjo in se zadovoljuje z razvojem po etapah, opozicionalno krilo zionistov pa zahteva radikalno politiko. odreka britski upravi zaupanje in išče zaveznik e v drugih državah in pri Društvu narodov.

Razkol v svetovni organizaciji nacionalnega židovstva, ki je zdaj izvršen tudi formalno s tem, da sta bila za letos sklicana dva svetovna kongresa zionistov — v Luzernu in na Dunaju — obrača pozornost mednarodne javnosti na svojevrstni razvoj kolonizacije v Palestini, kjer nastaja kljub vsem zaprekam nova moderna država.

Vrnitev po svetu razkropljenega židovstva v staro domovino in obnova historične nacionalne države je osnovna ideja zionizma. pokreta za nacionalno emancipacijo Židov, ki se je v razmeroma kratkem razdobju iz skromnih po-četkov razvil v svetovno silo. Ko je njegov utemeljitelj Teodor Herzl leta 1S96. izdal svojo knjigo »Židovska država« (Der Judenstaat), io je uvrščala sodobna kritika v utopisb'čno literaturo. Misel se je zdela preveč fantastična, da bi mogla biti kdaj realizirana; toda našla je kmalu pristašev po тоет svetu in že po preteku ene^a leta se je sestal v Baslu prvi zionistični kongres. Kmalu je znalo židovstvo z velikim vplivom zainteresirati merodaine nolitiene faktorje skoro vseh evropsk'h držav za svoj program. Prvi poskusi židovske naselitve so zadeli na skoro nepremagljive ovire. Do leta 1917. je bila Palestina turška provinca, v kateri so biH že sedem stoletij naseljeni Arabci, in vlada v Carigradu tujega pritoka ni dopuščala.

Svetovna vojna ie položaj spremenila. Leta 1917. je angleška vlada po zmagi nad Turki s takozvano Balfourjevo deklaracijo dovolila židovstvu, da si ustanova v Palestini »domačijo«. Tako so postale sanje zionistov praktično izvedljive. Toda za prvo le v skromnih mejah. Društvo narodov ie poverilo mandat nad Palestino An^iiii s k^avzu'o. da se pripusti naselitev židovstva, toda to naselitev je mandatska oblast regulirala z dokaj strogimi prednisi. Zlasti je vezala naselitvene certifikate na dokaz gmotnih sredstev, katerih minimum predstavlja razmeroma visoko vs<4o. Omejila je tudi nakupovanje zemljiške posesti.

Vkljub vsem oviram pa je židovska kolonizacija staTno rasla. Leta 1928 je znašalo število židovskih kolonistov komaj okroglo 30.000. do letošnjega leta pa ie narastlo na 350.000 duš. ,

Priznati je treba, da je naseljeno židovstvo prineslo v deželo visoko civilizacijo in da je že v kratkem času opravilo ogromno delo. Tz golih tal so vzra-sla moderna mesta, razvila se ie cvetoča indu^riia, z melioraciisk;mi deli se je izboljšala zemlja. V mednarodni trgovini zavzema Palestina že danes pomembno mesto. Če se danes govori ali piše o Palestini, se misli izključno le na to. kar je ustvarila ener°ija in organizacijska sposobnost modernega židovstva..

Strogi pogoji za naselitev so im^li za posodico, da je nrišlo v deželo dovoli kapitala. Gmotnih sreds+ev zato ne nri-татпкије, nač pa se občuti pomanika-jj-je -moči. Doma črni. polnomad-

Niirnberški kongres

Nürnberg, 13. septembra. AA. S 380 posebnimi vlaki je prispelo na kongres narodne socialistične stranke v Nürnbergu doslej 430.000 udeležencev.

Dopoldne je govoril na kongresu dr. Göb-bels. Bavil se je zlasti s komunizmom in med drueim dejal, da je treba pred evropsko javnostjo razgaliti delo komunistične internacionale Nato ie poudarjal, da je narodni socializem v nasprotju s komunizmom prava ideja, vera in dejstvo, ki se opira na pleme. Uresničenje plemenskega ideala je dalekosežne važnosti za evropsko kulturo. Dočim pomeni komunizem uničenje vseh

gospodarskih, socialnih in kulturnih pridobitev zapada, je narodni socializem pravo brätstvo in izraz konstruktivnega dela.

Nato je dr Göbbels govoril o židovski vlogi v komunistični internacionali. Navajal je delo komunistov v Nemčiji pred polastitvijo oblasti po narodnem socializmu in omenil med drugim, da je padlo 500 narodnih socialistov ki so bili žrtve nemških komunistov pod vodstvom Židov.

Na kraju je dr. Göbbels ostro napadel sovjetsko vlado. češ. da ie «olidarna z delom komunistične internacionale.

Beležke

Sestanek slovenskih poslancev vladine večine

Danes se bo vršil v Ljubljani sestanek slovenskih poslancev, ki so člani kluba vladine večine. Kakor znano nobeden od slovenskih poslancev do sedaj še ni pristopil v JRZ. Z ozirom na spremenjeno politično situacijo bo, kakor čujemo. na sestanku obravnavan predlog, da slovenski poslanci, ki so do sedaj pripad«li vladni večini, izvajajo konsekvence.

Upravni odbor Pokojninskega zavoda razpuščen

Kakor poroča včerajšniji »Slovenec«, jc zastopnik ministra za socialno politiko g. Komnenovič razpustil upravni odbor Pokojninskega zavoda zasebnih nameščencev v Ljubljani. Za komisarja Pokojninskega zavoda je imenoval g. dr. Antona Milavca, posestnika rz Ljubljane

Poziv za podoknico novemu banu dr. Natlačenu

Po 1 j ubijam in okolici so v četrtek in včeraj razširili mnogo tisočev letakov naslednje vsebine:

Naš ban dr. Marko Natlačen pozdravljen !

Z brezmejno radostjo je slovenski narod sprejel vest, da stopa na čelo uprave slovenske banovine dr. Marko Natlačen. Ves narod vidi v njem moža zvestobe, moža kristalno čistega značaja, moža poštenjaka, moža dela, neizprosnega, kadar gre za pravice naroda.

Prestolnica Slovenije bela Ljubljana v polni meri deli to radost s prebivalstvom cele banovine. Vidni izraz veselja bodi bakljada in podoknica, ki se vrši v petek 13. septembra 1935. Ob sedmih zvečer zbiranje udeležencev na Vodnikovem trgu: kolesarji ob semenišču in Jugoslovanski knjigarni, narodne noše in predsedniki kraj. odborov JRZ ob Vod nikovem spomeniku, možje in fantje z bakljami za Vodnikovim spomenikom ostalo občinstvo ob Mahrovi hiši. (Nato so natisnjena še nadaljnja podrobna navodila.

Pridite vsi, da v močni manifestaciji pokažemo strnjenost vseh slojev v borbi za načela poštenja, pravičnosti in enakopravnosti! Pripeljite k manifestaciji svoje znance in prijatelje!

Poklonitev našemu banu naj bo v vsem <— v mogočni udeležibi, v navdušenju in vJklikih — manifestacija naše vere v močno Jugoslavijo, naše vdanosti do mladega kralja, naše zvestobe slovensk-'- dealom!

V Zagrebu so z novimi bani zadovoljni

Včerajšni »Obzore objavlja uvodnik o političnem položaju. V njem odobrava imenovanje dveh novih banov m najla-ša^ da vlada gotovo ne bo ostala le pri teh dveh spremembah. Docela pri/rodno je, da postavi vlada na najvišja mesta v državi ljud», ki jim zaupa. Treba bi biio celo da ее spremembe Izvršijo na vseh takih mestih, na katerih eo sedaj še ljudje Jevtäeevega režima. Vsaka vlada mora imeti na vodrlnih mestih ljudi evoje-ga zaupanja, ki ne bodo samo forma'no izvrševali sprejetih naredb, nego bodo skušali vživeti se tudi z duhom v poetiko in namere vlade. S tega vidika je bila iabtra dr. Natlačena za bana duav. бке banovine zelo dobra. Dr. Natlačen ni običajen uradnik, nego politik in celo eden izmed najbolj vpitivnih ljudi bivše SiLS, ki pozra гаятеге v dravski banovini in ki poizna tudi prave namere sedanje vlade. Njegovo imenovanje je emi_ nentno političnega značaja.

Imenovanje novih banov se mora v арЉовпет smatrati kot izvajanje političnih smernic JRZ ker je dar. Natlačen zastopnik bivše SLS, Paunovič (nov* ban dunavske banovine) pa prvak bivše radikalne stranke-

Beograjski komentar k imenovanju novih banov

V beograjskih političnih krogih živahno komentirajo imenovanje novih banov v dTaveki in dunavski banovini. Po informacijah »Politike« je smatrati ti dve imenovanji za dokaz volje vlade, začeti s polnim izvrševanjem svojega programa pomnjenja. Dosedaij so na terenu med narodom mnogi zlonamerno ovirali vlado pri njenem delu. Vlada je vse to mirno gledala, ker se je hotela prepričati, ali obstoji v resnici namen slabo izvajati njene namere za oblažitev in ureditev političnih prilik med narodom.

Tako pravijo po »Politiki« vladni krogi Obenem se po informaciji istega lista potrjujejo glasovi, da je pričakovati še veliko spTememb med uradniškim aparatom. Vlada bo v bodoče budno pflzila nad vsem uredništvom, dali izvaja njene namere, in sleherni, bi ne bo vodil njene politike, mora računati s tem, da bo odstranjen e svojega položaja.

Treba pa je pri tem razumeti, da n« gredo intencije vlade v smeri ustvarjanje organizacije JRZ od strani državnih krogov, ker se v ta posel ne bo smel mešati noben organ oblasti. Toda program vlade. ki je bil objavljen z deklaracijo in z dopolnilnimi izjavami predsednika vlade, se bo moral odslej v naprej striktno m brezpogojno izvajati. Ta program pa je, kakor pravi najnovejši proglas JRZ, osnovan na štirih nerazrušnih temeljih na državnem edinstvu, na narodnem edinstvu, тьа monarhičnem načelu rn rw zvestobi dinastiji Karadjordjevičev. Ni nobenega dvoma, da je to tudi politika, ki jo hoče voditi vlada in da se torej uradniki, ki se teh smernic držijo, romajo bati ničesar, temveč »mejo računati v polno podporo vlade. Kar se stranke JRZ tiče, pa stoji po informacijah »Politike« vlada na stališču, da se uradnik v ta posel naj ne meša.

Pogreb senatorja Longa

Washington. 13. septembra. AA Snoči so pokopali v častni grobnici senatne palače tragično umrlega senatorja Longa. V' po* grebnem sprevodu je bilo nad 100.000 ljudi.

Grli'Metodova družba ln naša severna meja

Cirilmetodovski jez je zavrl ponemčevanje in ohranil za Jugoslavijo najlepše pokrajine na severu

Maribor, v septembru.

Družba sv. Cirila in Metoda je bila

ustanovljena, da brani naš narod pred potujčevanjem in da čuva slovensko zemljo, po kateri je stegala svojo pohlepno roko tuja grabežljivost. Svoje delo je zastavila tam, kjer je bila opas-nost največja: ob naših narodnih in jezikovnih mejah.

Pomoči je bila potrebna zlasti naša severna pokrajina, kjer se je pridružil nemškemu kapitalu in bojnim organizacijam nacionalnega nemštva še ves avstrijski upravni aparat. Zavest, da stoji za njim močna vsenarodna organizacija, je dajala obmejnemu ljudstvu in njegovim požrtvovalnim krajevnim voditeljem pogum in notranjo silo da so vztrajali in ohranili slovensko narodno posest do odločilne ure osvobojen ja. Ta moralna okrepitev ni bila nič manjše važnosti od materijalne pomoči, kateri slednji so bile žal stavljene tesne meje.

Letošnja petdesetletnica organiziranega obrambnega dela je za našo severno mejo praznik hvaležnosti. Hvaležnost velja spominu plemenitih mož, ki so v času nevarnosti prvi stopili na nacionalni branik in zbrali okrog sebe fronto drobnega narodnega dela, velja pa tudi vsem, ki so skozi pol stoletja doprina-šali žrtve, da se nam je ohranilo, kar je našega.

Poleg Koroške, ki nam jo je vzela krivica mednarodnih pogodb, ko je sistematična germanizacija ni mogla odtujiti, je bila v času rojstva CMD najbolj izpostavljena pritisku nemške ekspanzije nekdanja Spodnja štajerska. Pol milijona kompaktno naseljenega slovenskega ljudstva ni mogla izriniti sila, niti obvladati gospodarska nadmoč. Osva-jalna politika se je tedaj vrgla na pridobivanje mladine, da v prihodnjih generacijah doseže manj odporno in nemškemu vplivu bolj pristopno ljudstvo, na grudi, preko katere je vodila veliko-nemška pot do Trsta in Adrije. Tej svrhi naj bi služila pred vsem šola.

Naj citiramo lapidarno poročilo o germanizujoči smeri avstrijskega šolstva pred petdesetimi leti; poročilo kratko in točno podaja sliko, ki je v naših časih skoro že pozabljena. »Šolstvo na štajerskem je zla rana na našem narodnem telesu. Nemščina se vtiho-taplja v vse ljudske šole, celo v enoraž-rednice. Ne le po mestih in trgih, nego tudi po vaseh, zlasti v okolici mest in v rudniških krajih ustanavlja Schulve-rein v družbi s Südmarko svoje ponem-čevalnice. Na tisoče otrok se nam odtu-juje. Slovenski starši jih izročajo ponem-čevalnicam nekaj iz nevednosti, nekaj iz odvisnosti od raznih nemških in nem-škutarskih mogotcev.«

Tako, kakor nam pripoveduje to poročilo, je v bistvu ostalo do konca avstrijske dobe, vendar je obrambno delo, organizirano v CMD, s šolami, z izvenšol-skim prosvetnim prizadevanjem vsaj v glavnem paralizirala sistematično osvajanje slovenskega naraščaja po nem-štvu. CMD je takoj, ko je bila ustanovljena, obrnila vso pozornost ogroženemu severu. Prvi zavod, ki ga je ustanovila je bil leta 1886 otvorjeni otroški vrtec v Celju, ne sicer ob jezikovni meji, vendar v kraju, ki je bil kot važno središče izpostavljen enakemu, ali še hujšemu germanizatornemu pritisku.

Še bolj ogrožena sta bila seveda Maribor in vsa dravska dolina, toda tu je bilo premagati večje težave. Ustanovitev enakega vrtca v Mariboru, sklenjena že leta 1889 se je mogla realizirati šele po petih letih, še dalje je trajalo da se

je s sredstvi CMD na samostanski šoli omogočil drugi ljudskošolski razred za

dekleta. Deška šola v mestu pa je ostala neizpolnjen program, šele proti koncu vojne se je osnova CMD bližala izpolnitvi, ko je v ljudskem gibanju za maj-niško deklaracijo ves slovenski narod koncentriral svojo požrtvovalnost za mariborsko šolo. Prišlo pa je osvobo-jenje in za slovensko šolo v Mariboru ni bilo več treba zasebne požrtvovalnosti.

Brez te radikalne rešitve bi v mariborskem mestu slovenska mladina vkljub zbranim sredstvom brez dvoma še dolgo čakala na šolo. To uči zlasti izkušnja Cirilmetodove šolske akcije v Studencih, kjer je družba kupila stavbišče, borila pa se je dolga leta brez uspeha za gradbeno dovoljenje, ker so nemškemu županu v njegovem protizakonitem postopanju dajale potuho vse avstrijske instance. Tudi to šolsko vprašanje je rešil šele prevrat, prav tako kakor v sosednem Pobrežju, kjer je tudi CMD imela pripravljeno stavbišče za svojo šolo, a ji niso dali gradbenega dovoljenja.

Pač pa je družbi uspelo ustvariti važno nacionalno postojanko s slovensko šola na Muti, kjer je kupila leta 1899 graščino Kienhofen in že leto kasneje otvorila dekliško enorazrednico, podlago za popolno mešano dvorazredno šolo, ki pa je mogla odpreti svoje duri šele leta 1908. Tudi v Marenbergu so se vršile priprave za družbino šolo, zagotovljeno je že bilo zemljišče, ki je samo čakalo ugodne prilike, da se položijo temelji za važno šolsko trdnjavo.

Najvažnejši uspeh svoje šolske politike pa je družba dosegla nedvomno na skrajni obmejni točki, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tu je občina s finančno pomočjo CMD zgradila javno osnovno šolo in tako v območju pretežno nemškega okraja zagotovila slovenski učni jezik, kljub šolski upravi in naporom Schulvereina. Tragično je, da je baš to šolo ob razmejitvi absurdna mejna črta odrezala od slovenske vasL

Kar smo tu navedli, so vidni znaki družbenega dela v obmejni pokrajinL Koliko več pa je bilo storjenega, kar je moralo ostati prikrito javnosti in tudi oblastem. O gmotnih podporah in številnih moralnih podporah obmejnega slovenstva ne govori nobena knjiga, in vendar so imele velik pomen. Od koroške meje pa do Špilja in od tod ob Muri pa v Slovenskih goricah se je o vseh važnih točkah vodila evidenca. Kjer so dopuščale razmere in sredstva, je prišla vsaj skromna pomoč.

V tej krajih so tvorile podružnice CMD nacionalen trdnjavski pas; bile so središče nacionalne odpornosti, v mnogih krajih edina ognjišča narodne zavednosti. Neprestane borbe za pravice slovenskega jezika v šoli, napori za premagan je ovir, ki so jih upravne instance grmadile družbinemu šolstvu, kontrola Schulvereinovega prodiranja, kateremu je veljalo zastaviti pot, — vse to je ohranjalo nacionalno žilavost in dvigalo delovno energijo. Cirilmetodovski duh je družil narodno vrste ob meji v nepremagljivo bojno vrsto. Ta zasluga in uspeh sta vredna, da ju slovenski narod ne pozabi.

Kot dober omen naj velja, da vstopa Ciril Metodova družba v svoje drugo polstoletje z novim pozitivnim delom za severno mejo. V Gradišču, tik ob državnih mejnikih bo stala v malo mesecih nova šolska stavba, spomenik ciril-me-todovske požrtvovalnosti, prvi po prevratu.

Ban dr. Natlačen je prevzel svoje posle

Ljubljana, 13. septembra

Z nočnim brzovlakom se je vrnil iz Beograda v Ljubljano prejšnji ban g. dr. Puc, dočim se je davi z ekspresnim vlakom pripeljaJ novi ban g. dr. Marko Natlačen. Dopoldne se je v banovi pisarni izvršila predaja poslov in ban dr. Natlačen je danes žc začel uradovati. Jutri dopoldne ob osmih se bo g. dr. Puc poslovil od urad-rnštva banske uprave, pol ure kasneje pa bo »prejel uradništvo in se seznanil z njim novi ban g. dr. Natlačen.

Politični somišljeniki bana ar. Natlačena »o mu noooj priredili bakijado m podoknico. Zbrali so se na Vodnikovem trgu, odkoder so v sprevodu, v katerem so igrale tri godbe m eo nosili tri državne zastave, odšli pred bansko palačo. V sprevodu je bila tudi skupina narodnih noš. Spotoma so vzklikaü novemu banu, ministrom dr. Korošcu i " kralju in državi, svobodi itd.

Pred bansko palačo je godba zaigr»!« več slovanskih komadov ter jih zaključila s himno »Hej Slovani«, nato pa so zbori Pevske zveze zapeli »V hribih se dela darx in »Domovina, mili moj slovenski kraj«. V premorih je zbrano občinstvo vzklikalo banu d-r. Natlačenu, ki je ves ta čas stal na balkonu banske palače. V kratkem »e je g. ban končno zahvalil za ovacije in je med drugim rekel:

»Ko stopam na čelo državne uprave v S4o veni ji, je moja srčna želja: Ugasnilo naj bi med nami sovraštvo. Pravo bratstvo nesebične požirtvovalne ljubezni, naj bi zavladalo med nami, obvladalo naša srca m spremljalo vsa naša stremljenja ш prizadevanja za boljšo bodočnost našega naroda in veličino naše države kraljevine Jugoslavije«.

Godba je z državno himmo zaključila podoknico.

Sestanek zastopnikov

Balkanske zveze

Ženeva, 13. septembra, p. Jugoeloveneki glavni delegat v Ženevi dr. P uric j« imel danee popoldne daljši sestanek * angleškim mimietrom Edemom.

& večer so se sestali zastopniki drža>v Balkanske zveoe. V njenem imenu bo ne jutrišnji sejiekupsčine Društva narodov govorili grški zunanji minister MakeLmoe.

čsL poslanik na Oplencu

Beograd, 13. septembra. AA. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Vaclav Girsa je včeraj odšel v spremstvu dosedanjega

vojaškega atašeja podpolkovnika Hajena in novega vojaškega atašeja polkovnika Malyja na Oplenac in položil venec na grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. Po vrnitvi z Oplenca so gg. Girsa, Hajen in Maly odšli pred grob Neznanega junaka na Avali in tudi tam položili venec.

Vremenska napoved

Zagrebška vremenska napoved za danes t Pretežno vedro, ponekod nekoliko oblačno, v ostalem stalno in postopno čim dalje bolj toplo vreme.

Dunajska vremenska napoved м danes: Bržkone solnčno, gorko in mirno.

Naši kraji in Ifudje

Teden Rdečega križa

V vsej kraljevini ее prične s 15. t. m. proslava tedna Rdečega križa, katera služi propagandi za njegove vzvišene ideje, pridobivanju članstva, sotrudnikov in sredstev za njegovo delo.

Povojne nepovoljne socrialne in ekonomske prilike so stavile društvo Rdečega križa pred nove in težke naloge, katere je ono prevzelo ter jih požrtvovalno in človekoljubno izvrševalo. Rdeči križ. ki je bil do svetovne vojne izključno organizacija, da pomaga vojaški in državni sani-teti v negi bolnikov in ranjenih v vojni, se je razvil v društvo, katero srečavamo kot vodnika, pomočnika in sodelavca pri vseh akcijah milosrčnosti in pomoči nesrečnim in oškodovancem o priliki težkih elementarnih nesreč in pri reševanju ter delu za ubla že vanje socialne bede v obče. Društvo se je posvetilo tud'i čuvanju narodnega zdravja s tem, da je delalo ne izboljšanju higienskih prilik v mestu in vaseh, obračajoč pri tem posebno pažn.jo šolski deci. Društvo se je brirt4'o za to da mladino vzgoji, navduši in ripravi za človekoljubno delo Rdečega križa, katero zahteva z vsakim dnem vse širše sodelovanje.

Rdeči križ mora pa imeti pred očmi tudi svoj glavni namen za primer vojne. Rdeči križ je propagator in nosilec ideje miru, bratstva, sloge in ljubezni med narodi. Na žalost in škodo človečanstva nevarnost vojne ni odstranjena. Ko nastopi ta žalostni trenutek v življenju naroda, čaka Rdeči križ težka in velika naloga. Ta bo tem težja in večja v bodoči vojni, k er bodo žrtve z ozirom na orožie, ki postaja vedno strašnejše in morilnejše, težje in številnejše. Dolžnost Rdečega križa je, da ее pripravi na ta čas, da pomaga ranjencem in poškodovancem in da ublaži tudi bedo in trpljenje. Treba bo mnogo truda in mnogo sredstev, da $e pripravi vee najnujnejše za to delo. Radi t®ga so izvršeni po vsej kraljevina plakati z znakom in nazivom društva Rdečega križa, v katerih ono opozarja in prosi rodoljubno prebivalstvo, da ni ozlovoljeno, ker mora te dni dati pol dinarja več za odpravo pisma, za vozni listek ali za vstopnice na zabave. Prosi pa tudi, da da prostovoljno kei več nabiralcem društva Rdečega križa. To je darilo in pomoč oškodovancem, bolnikom in ranjenim.

O priliki »tedna Rdečega križa« ее bodo vršile v vsej kraljevini razne prireditve posameznih edinic društva. Tudi v dravski banovini so nameravane 'ake prireditve. Nedelja 15. t. m. bo posvečena skoraj v vs«h krajih, kjer obstojajo naši odbori, nabiranju prostovoljnih prispevkov in članstva. Ljubljanski odbor bo pa prve dni prihodnjega tedna nabiral tudi pono-šeno obleko za ljubljanske siromake. V sredo 18 t. m. bo prkedffl ta odbor akademijo v Delavski zbornici. Od drugih odborov so posebno važne prireditve naših občinskih odborov v Rog. Slatini in Je-žici. Člane in prijatelje našega društva prosimo, da obiščejo vse te prireditve v čim večjem številu, tako da bodo prispevki v plemenite namene našega društva dosegli tudi v naši banovini čimveč.

Draviski Imovinski pdbor društva Rdečega križa

Kongres

evropskih muslimanov

Sarajevo, 13. septembra

Včeraj je bil v ženevi otvorjen prvi kongres evropskih muslimanov. Na tem kongresu sodelujejo tudi predstavniki muslimanov Jugoslavije, ki so ena od najizrazitejših skupin muslimanov v Evropi.

Po svetovni vojni je sioer razpadlo veliko turško carstvo, ustanovile pa so ее nekatere islamske države kot nacionalne skupine. Muslimani v lastnih državah ln razkropljeni po svetu pa so bili postavljeni tudi pred velike nove probleme in zato so že leta 1925 vodilne islamske osebnosti spoznale potrebo enotnega islamskega pokreta in so zaradi tega sklicale v Kairu siplošni islamski kongres, ki je svoje zasedanje zaključil v Meki. Drugi svetovni islamski kongres se je vršil leta 1931 v Jeruzalemu ter preciziral svoje stališče v vseh splošnih islamskih vprašanjih. Ta kongres je imel velik uspeh tudi zaradi tega, ker je dosegel zbližanje

nasprotnih struj mmija än šil ja. Na jeruzalemskem kongresu je bil izvoljen kongresni eksekutivni odbor, ki ima na razpolago močan aparat v obliki stalnega urada vse islamskega kongresa. Ta urad je imel svoje podružnice sprva samo po večjih mestih Azije in Afrike, pozneje pa so se podružnice ustanavljale tudi po islamskih kolonijah v Evropi. Prva podružnica urada vseislamskega kongresa v Evropi je bila ustanovljena v Berlinu. Naši muslimani imajo v stalnem uradu

vseislamskega kongresa svojega predstavnika v osebi predsednika sarajevskega ulema medžlisa ef. Muftiča. Podružnice islamskega kongresnega urada se ustanavljajo tudi po Ameriki in Avstraliji.

Prvi kongres evropskih muslimanov bo razpravljal o verskih, kulturnih, socialnih in gospodarskih razmerah evropskih muslimanov, ki so zelo različne, glavna njegova naloga pa je gojitev vzajemnosti med islamskim svetom, ki je raztresen po Evropi.

Prisrčno slovo mednarodnih letalcev

Izjave hvale in občudovanja najuglednejših predstavnikov mednarodne aviacije — Kongres v filmu

Dubrovnik, 13. septembra.

Udeleženci jubilejnega kongresa mednarodne zrakoplovne zveze so ob slovesu izrekli in napisali mnogo lepih besed, M so nam v čast in priznanje. Na poslovilnem banketu je predsednik mednarodne zrakoplovne federacije, princ Bibescu takole počastil napredek našega letalstva:

Od onega srečnega leta, ko se je rodil vaš prestolonaslednik, danes kralj Peter IL, je vaš Aeroklub pod njegovim protektoratom tako rasel ;n napredoval, kakor vaš mladi vladar. Posebej moram poudariti, da je napredek vašega letalstva velik, časten in zgleden.

Japonski delegat dr. Tanakadate je mnogo občeval z znanim našim matematikom profesorjem Lipanovičem ter ga prosil, naj bi mu v Tokio poslal •kako daljšo razpravo o življenju in delovanju Rugjera Boškovič-a.

— Stari Dubrovnik zavzema posebno mesto v zgodovini, je dejal dr. Tanakadate, kot rojstni kraj slavnega Ruigjera Boškoviča, ustanovitelja vede o molekularni fiziki, ki ji danes sledijo mnogi eminentni matematiki in fiziki, baveč se z moderno teorijo o strukturi atomov. Narod, ki ima tako velike in močne duševne sile, je za vedno in brez diskusije določen, da bo velik.

Tahir pasa, delegat iz Egipta, je dejal : Ti kraji so kakor brezkončne sanje. Dubrovnik je čudovito mesto med gorami in najbolj modrim morjem na svetu- Njegova slikovitost daje impresijo starodavne lepe pripovedke. Dubrovnik je med vsemi novotairijami, ki jih prinaša tempo progresa, ohranil svojo starodavnost. Ohranil je duh starodavnih kulturnih dob. To je le nekaj besed od vsega tega, kar bi vam rad povedal. Žal mi je, ker odhajam, gotovo pa se bom še vrnil.

Merwin Gorman (Anglija):^ V Dubrovniku sem našel največje užitke, Ы sem si jih mogel misliti. Gostoljubje nadferiljuje lepoto vašega mesta, nad lepoto mesta pa je samo še ena stvar

— lepota mladega naroda, mladeoičev in deklet, mož in žena. Dubrovnik se je ohranil in ne more ga pohoditi tempo sedanjosti.

Paul Tissandier (Francija): se je kratko izjaivil: Ne da se dosti govoriti

— očaran sem.

Lavelle Cabot (USA): Modrina neba, blesk južnega solnca, rdeče strehe, povsod cvetje in očarljive lepote, simpatično ljudstvo, zlasti kmečko, in največja gostoljubnost v sredini, И je prepolna lepote, umetnosti in prirode!

Kinsky (Avstrija): Žarko sobice, modro nebo, gostoljubno in milo ljudstvo — to so odlike Dubrovnika. Ni si mogoče misliti mesta, ki bi bilo pri-

pravne je, da združi letalce, navajene z višine gledati lepote sveta.

Von Gronau (Nemčija): Lepšega mesta na kongres F Al, kakor je Dubrovnik, ni bilo mogoče najti. Hvaležni

smo kongresa, da nas je prfvedel na ta

čarobni del zemlje. Od prihoda do sijajne otvoritve kongresa in do njegovega zaključka je bilo vse okroženo s staro zgodovino in prirodnimi lepotami. Prevladujejo nas občutki največjje hvaležnosti

Louise Hofmannova (Nem 55 ja): Tako mi je všeč Jugoslavija, da bom porabila prvo priložnost, da se vrnem v to čarobno deželo.

Lailay (Francija): Za danes je bü Dubrovnik mesto aviatikov, od nekdaj in za vedno pa je mesto pesnikov. To vam pravi francoski pilot, ki je bolj pesnik kakor pa aviatik.

Pred razstankom so se udeleženci kongresa videli tudi v filmu. Ta film je bil izdelan v sotrudništvu Centralnega presbiroja in našega Prosvetnega filma. Posneto je bivanje kongresistov v Dubrovniku, na Cetinju in izleti ob naši obali Negative so odpremili v Beograd, kjer so bili izdelani in montirani. Z letalom so film potem prenesli v Dubrovnik ter ga predvajali odličnim gostom. Ta organizacija in brana je napravila na goste zalo prijeten vtis.

Danes ob 20. uri otvoritev novega kina „Sloga44

(bivšega kina »Dvor«). Premiera Franc Leharjeve melodiozne operete

ГО \ ЋГ f f A z Jarmilo Novotno in H. H. Bollmannom.

» «» Э XV Ж JL n Najnovejši zvočni tednik in drugo! PRENOVLJENA IN AKUSTIČNO PREUREJENA DVORANA ! шип Я| nni Nova zvočna aparatura! Nizke cene 4.—, 6.—, 8.— in 10.— Din. Ц|ј||ј јЦЈЦп Predstave v nedeljo ob 15., 17., 19. in 22. uri. Telef. 27-30

t

Ш

Zanimiva razstava s preizkušnjo živine

Murska Sobota, 13. septembra Zveza selekoijskih društev za sveti ©lisasto govedo v M и rekii Soboti je priredile 7. in 8. t. m. razstavo živine. Razstava zaradi dobre organizacije je popularno uspela. Bila je nameščena v prostorih nekdanjih grofovskih hlevov na Marofu, kjer se je vršilo v soboto ves dan ocenjevanje, v nedeljo pa je bila svečana otvoritev razstave. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje in slavnostno okrašena Murska Sobota že dolgo ni videla toliko tujcev v svoja sredi

Na okrašenem odru pred razstaviščem so se zbrali v dopoldanskih urah predstavniki oblastev, prišel je odposlanec kmetijskega ministra, ki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, načelnik inž. Zidanšek, poslanec g. Banko, odlični kmetovalci, iz sosednjih srezov pa tud'i od drugod. V imenu Zveze je izpregovoril g. Mikuž, nato pa je inž. Zidanšek sporočil pozdrave pokrovitelja ter gg. bana in podbana. O željah, potrebah in o dejanskem stanju našega kmeta je govoril g. poslanec Benko. Vrsto govoiov je zaključil domači župan g. Hartner, nakar so bile razglašene ocene razstavljene živine. Najlepšega bika je imel Vrečic Koloman iz Strukovcev,

najlepšo kravo Gerkeš Peter ra Lutvercev in najlepšo telico Denša Matjaž iz Brezovice. Tudi vsa ostala razstavljena živina jc bila odlične kakovosti.

Po ogledu razstave ее je vršile svojevrstna in pri nas do sedaj edinstvena tekma živine v hoji, vožnji in oranju, čemur je številno občinstvo sledilo z največjim zanimanjem. Za hojo so tekmovali le biki. Prvi je prehodil 4350 m dolgo progo bik Casar j a Jožefa iz Bogojine v 32 minutah, drugi je potreboval 37 minut. Prti vožnji pa je zmagal s svojo kravjo vprego Kuhar Aleksander iz Puzavcev, ki je z 2500 kg težkim vozom prevozil 4350 m dolgo pot v 43 minut. Najzanimivejša pa je bila tekma v oranju. Zmagovalec je bil Kiildč Mihael iz Brezovec, ki je v pol ure zoral 716 m* površine, drugi pa v istem času 609 ms. Po tekmah je bil obhod nagrajene živine po mestu.

Da je razstava vsestransko dobro uspela., je zasluga vodstva Zveze, ki se ш plašilo truda in je z nesebičnim delom postavilo čvrst temelj nadaljnemu razvoju in povzdigu pomurske živinoreje. Njene Ыа-godati bo čutil najbolj kmet ват, ki je potreben vsestranske pomoči.

Pustolovščina Rudolfa Vodopivca

Kako je lažni nadškoSov tajnik gradil planinski dom na

Korenskem sedlu

Ljubljana, 13. septembra Ekonom nadškofa dr. Sariča in tajnik nadškofa dr. Bauerja, 36 letni trgovski potnik Rudolf Vodopivec, ki je pod zvenečimi naslovi goljufal pred kratkim po Gorenjskem, je bil danes dopoldne zaslišan na policiji, nato pa so ga izročili sodišču. Od onega dne, ko je tako nesramno potegnil ljubljanskega taksišoferja, da ga je brez vsake pare nagrade popeljal na Bled, pa do dneva aretacije je Vodopivec preživel živahno razgibano, za nekaj časa

PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI

vzeti zjutraj na prazen želodec čašo

prirodne Franz Josefove grenčlce

Registrirano od ministrstva za вое. politiko ln пах. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.

prav lepo uspelo pustolovščino. Ker so mu na Bledu gorela tla pod nogami, je 5© tisti dan zbežal na Jesenice in potem dalje preko Rateč na avstrijsko stran. Takrat je bil še preoej skromno oblečen, kakor se pač spodobi za skromnega preganjalca, brez počenega groša v žepu. V takšnem stanju je bü Vodopivec že neštetokrat v svojem pestrem življenje m kakor zmerom mu je tudi tokrat svetla ideja pomagala iz zagate.

Dne 30. avgusta, torej dva dni potem, ko je osleparil ljubljanskega šoferja, ее je v hiši tesarskega mojstra Lovrenca Kra-vine v št. Lenartu na Koroškem oglasil mlad, sicer skromno, popotno oblečen, a simpatičen, zgovoren gospod. Predstavil se je kot inž. Nikola Mcštrovič iz Zagreba, ki mu je Jugoslavija poverila imenitno nalogo, da na Korenskem sedlu zgradi velik, hnpozanten, turističnemu prometu med obema sosednima državama namenjen paviljon. Beseda je dala besedo in inž. Meštrovič, v katerem je ljubljan-

ERASMIK

TOALETNA MILA IN PREPARATI

.'Vafe zobe boste obvarovali z ERASMIK

MILOM IN PASTO ZA ZOBE

Za ugodno britje tqxmMjqjti ERASMIK

MILO ZA BRIUE

ska policija pozneje razkrinkala Vodopivca, je tesarskemu mojstru širokogrudno stavil ponudbo, naj prevzame dela, ki mu bodo vrgla čeden dobiček. Mojster Kra-vina je bil posla kajpak vesel in je mlademu inženjer j и iz Jugoslavije, ki nosi tako vesele prilike življenja in deda s seboj ohranil zaupanje še potem, ko je ta pričel govoriti o nekakšni kavciji 760 šilingov (po naše okrog 6500 Din). Na jugoslovanskem konzulatu v Celovcu mora namreč za konje, ki bodo vozili gradbeni materija! iz Jugoslavije, plačati za znesek brezpogojno do 10. ure naslednjega dne, a slučajno nima pri sebi toliko denarja Kravina je lepim besedam verjel m izplačal znesek tujcu na roko, obenem pa sta se še domenila, da ga naslednje jutro poišče v hotelu Moser v Celovcu, kjer stanuje, nato pa pojdeta skupaj na konzulat, da uredita vso reč.

Vodopivec se je iz 5t Lenarta v resnici napotil naravnost v Celovec, si nabavil najprej elegantne obleke in perila, nato pa je stopil k Moserju in naročil dve sobL Eno zase, eno pa za prijatelja Kravino, ki naj mu jo dajo na razpolago, kakor hitro se naslednje jutro oglasi v hotelu. Vodopivec, ki se je tudi v hotelsko knjigo vpisal kot inž. Meštrovič, je vratarju naročil da ga pred poldvanajsto uro ne sme buditi, in ko si je tako z najbolj uspelim trikom zavaroval hrbet, je na tihem izginil iz hiše in iz mesta, sedel na prvi vlak in se odpeljal proti Gradcu. Ko je naslednje jutro Kravina dopotoval za njim, so mu v hotehi povedali, da gospod inženjer še spL Nesrečni mojster, ki so ga že začele obhajati slutnje, da je padel v roke sleparju, je odhitel na konzulat, kjer je v resnica izvedel, da je vse skupaj prazna, laž. Alarmiral je policijo in odhitel nazaj v hotel, a Meštrovičeva eoba je bila prazna, Vodopivec pa je ta čas že pozkušal srečo — na Madžarskem. A kakor kažejo znamenja, mu posli tam niso Ш kaj dobro izpod rok. Pobral je šila m kopita in se čez nekaj dni vrnil ▼ Jugoslavijo, kjer je menil, da bo Ljubljana za velesejemske dni nudila kaj več prilike za kakršnekoli donosne podvige. Nekje t Jenkovi ulici ei je najel sobo — gospodinji se je predstavil kot slušatelj prava — a komaj se je dobro pojavil na ulicah, ga je pobral policaj.

Zaradi prepira z očetom v smrt

Ljubljana, 13. septembra.

V ЬвЯ posetadka Kosa ▼ Zgornji Тлг dobravi pni Devici Mariji v Polju je danes prišlo do družinskega prepira, ki se je nenavadno tragično komčaL Ko se je 23 letna domači sin France po trdem delu opoldne vrnil s polja h kosilu, sta se s očetom nekaj malega sporekla, med besedovanjem pa je France na lepem segel po steklenici lizola na polici in jo izpiL Prestrašeni oče je sina takoj naiožil na voz in odhitel z njim v bolnišnico, а vsa pomoč je bila zaman. Po par urah strašnega trpljenja je France podlegel zastrupitvi.

Cerkev v Tišini oropana

Murska Sobota, 13. septembra.

V eno naših najčastrtijrvejših župnish cerkva na Tišini so vlomili neznani zKkovci. Z železnim drogom ali dletom so nasilno vdrli skozi velika cerkvena vrata ter se z istim orodjem lotili tudi tabernaklja. Iz njega во odnesli dragoceei oibarij, vreden nad 5000 Din- repozitoatij in zlato lunulo iz čistega zlata. Skoda zaradi ukradenih predmetov kakor tudi zaradi nasilnega vloma samega je velika. Prebivalstvo je po dogodku zelo razburjeno. Podležem so baje že na sledu.

HON-GArPAJ:

Prlek v Ljubljani

Lepa si, slovenska govorica! — Tako pravi pesnik in vsi Slovenci z vseh strani našega tako pisanega jezikovnega ozemlja so radi strinjamo z njim, vendar pa je treba takoj tudi pristaviti omejitev: Če te lepo govorimo! — Eden glavnih pogojev za lepoto govorice je brez dvoma njena popolnost, to se pravi, da izgovarjamo njene besede cele, da ne izpuščamo kakega zloga ali pa ga nadomeščamo s slabo-zvočnim skupkom samih soglasnikov. Razumljivo je sicer, da krajšajo ljudje predolge besede — to opazuješ lahko posebno v Ljubljani, kjer se je tempo prometa in sploh življenja v zadnjih letih tako pospešil, da je eksaktna in odrezava kratkost besed in stavkov vprav življenjska potreba vsakogar, ki hoče ostati na površju. Očiten primer tega pospešenega življenjskega tempa je med drugim vratolomna brzina ljubljanskega tramvaja ali pa tudi ljubljanskih postrežčkov. Jezik naj izraža življenjske realnosti — življenje hiti — požuri se tudi ti, jezik. Krajšaj besede kolikor moči! — Konj brez glave ni več konj brez repa pa še zmerom! Zato ne sekaj besedam glav, drugače jih ni več, pač sekaj repove — končnice! Teh je v naši premili slovenščini itak preveč, izumili so jih samo zlobni učitelji in profesorji, da mučijo z njimi bistroglavo mladino! Torej stran z njimi, sekaj, uničuj jih! Če ne moreš drugače, pa jih dosledno požiraj! — In täko, vidite, je glavno pravilo zaradi tega tako blagoglasnega in vsem Slovencem

dragega ljubljanskega narečja, ki sili že tudi v gledališki jezik in ga dob rode jno oplaja, zakaj na deskah ljubljanske drame ne smeš več govoriti, ampak samo še govori, in nič storiti, ampak samo še stori.

Kdor ni navajen, da bi postajal >>pri pošt« in jo zavijal in sekal »po lblansk«, lahko pride v hudo zadrego, če ne zna kur-tastim besedam polnokrvnih Ljubljanoev nasaditi pravega repa. O tem ve neki Prlek povedati svojo zanimivo storijo.

Naš Prlek je prišel v Ljubljano na vele-sejem ne toliko v zabavo, zakaj doma na Murskem polju pa v goricah je včasih bolj veselo ko kjerkoli drugod — pač pa v važnem poslu kot konjerejski funkcionar. Dasi se je sam največ vozil z avtom, je bil velik ljubitelj lepih in iskrih muropoljskih konj ter jih je spremljal tudi na konjsko razstavo v Ljubljano. Tu so ga gospodje od konjereje povabili v ocenjevalno komisijo za razstavljene konje in tako je imel prijetno dolžnost, da se je neko dopoldne pražil na vročem solncu in ocenjeval konje po vseh javnih in tajnih pravilih konjegoj-stva. Po tem požrtvovalnem opravilu, ki je končalo še pred poldnem, mu je ostalo še dovolj časa za nekatere njegove posle. Zato se je prijazno poslovil od odstalih udov ocenjevalne komisije, ki pa svojega dela še ni bila zaključila, saj je bilo treba sestaviti seznam nagrajenih konj, ugotoviti njih vrstni red itd. Sklenili so torej gospodje, da store to po obedu v neki restavraciji. Naš Prlek je celo trikrat vprašal po imenu te gostilne in si ga povrh še zapisal, da bi ga ne pozabil — kajpada tako, kakor ga je pač bil slišal iz ust ljubljanskih gospodov komisije. Nato pa je

krenil za razstaviša v mesto, obletal po svo jih poslih razne gostilne in hotele, saj je biil tudi vinogradnik ter je o tej priliki po-setil svoje kupčijske prijatelje. Ko so ljub ljanski zvonovi v donečem sozvočju oznanjali poldan, je bil daleč tam zunaj na Dolenjski cesti. Spomnil se je napovedanega sestanka ter jo, v opoldanski vročini mahnil nazaj v mestni center. Ker ni poznal voznega reda cestne železnice in ji tudi ni zaupal, je šel kajpada ves čas ob njenem tiru po dolgi Karlovški cesti, Flori-janski ulici, Starem trgu in tako dalje mimo pošte na takrat še Dunajsko cesto. Navajen hitre hoje in v strahu, da bo zamudil sestanek, je stopal naglo po razgretih cestah ter se pri tem neznansko potil. Restavracija, določena za sestanek, mu je bila po imenu znana in vedel je tudi, da je nekje blizu glavne postaje. Na Dunajski cesti je nepričakovano srečal prijazno ljutomersko znanko, sicer rojeno Ljirtomer-ko, ki i e je bila tudi pripeljala na velesejem Kajpada je bilo svidenje prisrčno — kakor da se nista videla najmanj pol leta — vpra šanje sem, vprašanje tja — in ker je bil naš Prlek rojen kavalir, je še pospremil damo nekaj ulic nazaj proti pošti. Ob slovesu ga je znanka vprašala, kam hiti, in Prlek ji je odgovoril: — V restavraciji Leon imamo neki sestanek — saj je to blizu postaje? — Da, blizu postaje, znana restavracija — lahko jo najdete — Medtem je ura kazala že precej proti eni in treba je bilo hiteti še bolje. Skoro beže je dospel do restavracije Leon, kjer si je pošteno oddahnil. Pogledal je v vse prostore — povsod vse prazno in gospodov od komisije nikjerJ

No, hvala Bogu, si je mislil, še prezgodaj sem prišel! Sedel je v kot, naročil hladilne pijače — bil je je potreben — ter čakal. Minilo je četrt ure, minevalo pol — nikogar od nikoder! Natakarica je hodila mimo njega, prestavljala stale, urejevala mize ter postrani ogledovala samotnega gosta. S časom se mu je zdelo čudno, da je lokal tako prazen, saj je bil edini gost. Naposled, ko se je natakarica zopet prikazala, jo vpraša ali niso morda prišli neki gospodje sem na kosilo. Pri tem navede tudi nekaj imen. Dekle odgovori, da teh gospodov sploh ne pozna in da ne zahajajo v to restavracijo.

— Treba bo pač čakati, morda so ее zakasnili! — Pa to je vendar pri Leonu, tako so mi gospodje rekli! — Kajpada je! — Natakarica zopet odide. — Najbrž je nato v stranskih prostorih pripovedovala o čakajočem gostu, ki povprašuje po nekih gospodih, zakaj slišati je bilo več ženskih glasov in zdaj pa zdaj je nova ženska glavica pokukala izza priprtih dveri v kot, kjer je sedel naš Prlek Naposled pride natakarica zopet pa pravi: Gospod, morda so vam rekli, da se najdete pri Levu! — Kje pa za Boga je to? — vpraša presenečeni Prlek.

— Tam na Gosposvetski cesti, nedaleč od velesejma.

Takoj mu je šinilo v misel: Tam во! Jaz pa sem si zapisal pri Leonu! Hudič jih vzame in imena njihovih gostiln! — Plačal je in planil na cesto, ki se je kar topila na vrelem poldanskem solncu. Ura je kazala pol dveh. In spet po Dunajski oesti ob tram vaju, ki je zdaj pa zdaj zvonil mimo njega, pa mu ni bilo zaupati! Preveč mu je bilo iz-kušnje s prejšnjega dne, ko je bü pred magistratom prestopil v napačen voz in se pre-

stopil v napačen voz in se precej časa peljal po Poljanski cesti, torej v napačno smer. Tudi takrat je nazadnje motal peš do svojega cilja.

Zato je krepko pešačil po vročem asfaltu in kled v duhu vse tiste, ki požirajo konč nioe besed in zapeljujejo poštenega in polno glanega Prleka v tako nerodne in povrhu še gorke zmote. Skoro brez sape in ves poten je dospel naposled do Leva na Gosposvetski cesti in našel tam zbrane vse gospode od konjske komisije. Toda ura je kazala že skoro dve. — Žalibog, so dejali gospodje — morali smo pričeti brez vas — silno ste se zamudil L — Res, je dejal nas Prlek, v svoji notranjščini ves ogorčen — zamudil sem se, toda ne po svoji krivdi. Rekli ste mi, da se najdemo pri Leonu, in jaz sem si to tako celo zapisal. — Ne pri Leonu, ampak pri Levu smo rekli! K Leonu ne hodimo na kosilo, Pač pa po polnoči na okrepčujoče prigrizke in »lično, saj je to predvsem nočni lokal.--

Tako so govorili gospodje od konjske komisije in se grohotali na ves glas.

— Potem pa morate v drugič bolj razločno govoriti. Kdo naj drugače razlikuje Leona od Leva, če pa končnic sploh ne izgovarjate ali jih skoro vse požirate! — Tako pa se je jezil naš Prlek. Gospodje so se smejali še bolj in naš nesrečni Prlek je moral razen prepotene srajce in zmehčanega ovratnika prenašati še sramoto, da ne zna pošteno slovenski. Vendar so se počasi vsi pomirili, — gospodje od konjske komisije in naš Prlek, in ko je slednji pospravljal svoj že mrzli obed, so mu prvi ob kupici vina cek> deiaH družbo. Naš neprostovoljno »potegnjeni« Prlek pa ni mogel kaj, da

Domač« vesti

• Jubilejna velika Skupščina Družbe sv. Cirila tn Metoda bo v nedeljo 16. t.m. ob LO. dopoldne v Ljubljani v Trgovskem

domu, Gregorčičeva ul. 27. Na predvečer v soboto se bo vršil ob 20. istotam zaup ni shod. Vodstvo OMD vljudno vabi vse p.n. delegate vsefc podružnic, kakor tudi vse pokrovitelje in obrambne бкЈа-darje, da ее udeleže zaupnega shoda. "Udeležite se vet velepomembnega jub:le_ ja poMoIetnega dela za obrambo našega naroda.

♦ Ameriški izletniki ee poslavljajo.

Kakor бшо bili obveščeni, se povrne 15. t. m. po Francoski liniji, ki ima zastopstvo v Ljubljani, Masarykova cesta 14, letošnja največja skupina ameriških Slovencev pod osebnim vodstvom g. Lea Za-krajöüa, zastopnika v New Yorku, ki je letošnje poletje popeljal v domovino nar-še rojake in eicer na francoskem brzo-parniku »Champlain«. 2S ameriških izlet, nikov odlpotuje iz Ljubljane v nedeljo 15. t.m. da ei ogledajo Parts ter se 18. t,m. vkrca.io v pristanišču Le Havre na najnovejši francoski ekspres-parnik »Nor. mandie«, nositelj sinjega traku iA.tlant.i-ka ker je tiidf- naše Slovence navdala misel, preživeti štiri (nepozabne dni na tem bajnem pomorskem orjaku. Med njimi ее vrača tudi g. župnak v df.cagu P. Aleksander Urankar ter dva novo. mašnika g. P. BogoJin in P. Mairinehek. Vsem srečno pot!

-jf Za šefa notranjega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani je bdi postavljen g. docent dsr. Ivan Matko, inšpektor ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.

KAMILA KREMA

očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah. parfumerijah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VENUS« pred pošto.

» Palačo mornariškega poveljstva v Ze-munu dovršujejo z veliko naglico. Drugo nadstropje bo dovršeno že v kakräh 3 tednih in se bodo potem vse pisarne Poveljstva mornarice preselile v to palačo. Naglo dovršujejo poslopje za zrak0p!ovno poveljstvo, k'l bo s palačo mornariškega poveljstva tvorilo velik blok. ki bo mejil na 5 ulic in na en trg. Srednji del palače zrakoplovnega poveljstva b0 imel 9 nad_ strop i j, ostali del pa bo štirinadstropen in bo v njem 400 sob. Palača za zrakoplovno poveljstvo bo dovršena še letos in potem se bo poveljstvo našega zrakoplovstva preselilo и Novega Sada v Zemun.

» Deseti muzej v Zagrebu. Dovršujejo se priprave za otvoritev desetega muzeja v Zagrebu. To b0 metropol'itanski muzej za c€;rkveno umetnost in bo nastanjen, dokler ne zgradijo zanj posebnega poslopja, v prostorih, ki jfih da na razpolago zagrebška nadškofija. V tem muzeju bodo zbrane starine in umetnine iz raznih cerkva na področju zagrebške nadškofije. V tem muzeju bo tudi znameniti diptihon, ki ga je bil ukradel znani pustolovec lažni grof Pielick Ina. Na dnevnem redu je tu_ di vprašanje ureditve higijenskega muzeja. ki bi bil enajsti zagrebški mu

♦ če hočete d°biti dobr0 službo ali če

hočete dosegati v življenju uspehe, se naučite predvsem uglajenega vedenja- Od Vašega nastopa je odvisen Vas uspeh. Na zaibaven in duhovit način je višji režiser prof. O. šest v knjigi >Kar po domače« popisal. kak0 se je treba v življenju ob raznih priložnostih pravilno vesti. Knjiga ima 128 strani im stane samo 30 Din. Naročite jo še danes pri upravi »2ena in öom« Ljubljana, Dalmatinova ud. 10/c.

♦ Porbka. V Dubrovniku sta ee pora. čila v nedeljto gdč. Stefjca Pretnarjeva iz Ljubljane in g. Venčeslav Sila, veietr-govec s Sušaka. V starodavni samostanski cerkVci Gospe od Mfflosrdja Jih je po krasnem nagovoru zvezal sivolasi gvardija.n oče ilatija. Nevestina mati je 7-nana hotelirka ki vodi že več let pen_ i«on Merkur in novi moderni hotel Be-llevue v Dubrovniku. — Uglednemu paru i«*k.i eno čest itamo!

+ V podzemski jami »Huda luknja« pri Velenju priredi v nedeljo 15. t.m., <>dbor Rdečega križa dopoldaaski koncert, popoldan pa vinsko trgatev. Prijatelji narave, izrabite nedeljske izletni. ške vlake.

♦ Smrt prve bosanske zdravnice. Te dni je umrla v Varšavi po dolgi bolezni prva bosanska zdravnica dr. Teodora Krajew-ska. Medicinske študije je dovršila v Švici. potem pa je pred kakimi 40 leti sprejela ponudto avstrijske vlade o zdravniški službi v HercegBosni. Tedaj so v Bosni urejevali zdravniško službo, ki pa, za sedena z moškimi močmi, ni mogla doseči svojega cilja med muslimanskim ženstvom.

bi jim naposled ne povedal svojega mnenja o Ijubljanščini prav po konjerejsko:

— Vsak konjerejec — tako je dejal — ve da najlepši konj ni lep, če ima na mestu repa samo nekakšen žalosten obrabljen čopič redke žime. Rep mora biti primerno dolg in košat Tako, gospodje, je tudi z besedami naše lepe slovenščine. Po tem bi se vam bilo treba ravnati! —

Slišadi so gospodje od konjske komisije, kimali in pritrjevali. Poboljšali pa se najbrž niso in 7. njimi vred tudi ne vsa bela Ljubljana — in še danes velja med Ljub-Ijanci vsak Prlek za nepopolnega, torej pomilovanje vrednega Slovenca. Zakaj? — Ker govori pač preveč popolno slovenšči- ! no.

I ELITNI KINO MATICA

Tel. 21—24

Samo še danes ob 4., 71$. in 9%. ari

pramiera velefilma francoske revolucije.

Rdeči cvet

(Jakobinci) v režiji:Aleksandra Korda Predprodaja od 11.—ure. Dopolnilo: Lucerna. Smrt belgijske kralj1ce Astrid.

ki se za nobeno ceno nI dalo pregledati od zdravnikov. Mlada zdravnica Krajewska se je z največjim požrtvovanjem lotili pionirskega dela in kmalu si je pridobila zaupanje muslimaekega prebivalstva tudi v najbolj zapuščenih naseljih, kamor je prihajala peš ali pa s konjem po nevarnih potih. Službovala je v Tuzli, Mosterju, nadalje pa v Sarajevu. Popolnoma se je naučila srbo hrvaškega jezika in ni bila revnemu narodu samo zdravnica, temveč tudi požrtvovalna in uspešna učiteljica. Mnogo je sodelovala tudi v raznih medicinskih listih. V prvih povojnih letih upokojena, je dolgo odlašala s svojo vrnitvijo v Varšavo, naposled pa je le s težkim srcem odpotovala, a je, dokler ji je zdravje dopuščalo, vedno rada obiskovala svojo 1 ju o-ljeno Bosno. Narod jo je ohranil v častnem in hvaležnem spominu.

PRI

RAZGLEDNEM STOLPU

na Planini nad Vrhniko bo v nedeljo zabaven piknik. Ljubljančani se odpeljejo iz Ljubljane na Vrhniko ob 7.30 ali ob 11.45 in se vračajo ob 21.11. Nedeljska povratna karta (Vrhnika trg) stane 7 Din. Pridite vsi, ki Vam je za krasen izlet, diven razgled ln zabavo v jesenski naravi!

* Zdravniki prijatelji vina so imeli te dni svoj kongres v Švici. Kongresisti so predstavljali okrog 30 držav, največ pa jih je bilo iz Francije in je bil njih vodja eden od članov francoske akademije. Naloga kongresa je bila, da se na znanstven način dokaže neosnovanost trditev, da je uživanje vina zdravju škodljivo. Na kongresu so prečitali več referatov, ki navajajo dokaze, da je vino v primernih količinah сек) koristno človeškemu organizmu in raznim njegovim funkcijam. Kongresisti so zavzeli tudi svoje stališče proti treznostnemu pokretu. Jugoslavija na tem kongresu ni bila zastopana, dasi je, kakor trdi beograjska >Politika«, pripravljalni od bor kongresa tudi v Beograd sporočil, da bo sam kril stroške za pot delegatov. Naše ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, ki je dobilo to vabilo in obvestilo, je odgovorilo, da v Jugoslaviji sploh ni zdravnikov — prijateljev vina.

^ Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 П, se vrši od

15. do 25. septembra 1965. Predvpis se vr§i ves mesec avgust. V DTš se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski doli ae naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoti pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Držayni trgovski šoli. — Cene so znatno znižane Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra.

kftPA DELAkCVA

ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO -Ж—VPIS DNEVNO 00 Ю-14-

♦ Traviato ste ie videli, kaj ne? Najbrž pa še ne veste, da je prirejena po slavnem Dumasjevem romanu »Dama s kameli jami«, ki uživa po pravici sloves najlepše ljubezenske zgodbe v svetovni književnosti. Ce hočete koga razveseliti z lepo knjigo, mu kupite »Damo 8 kame-lijamic. Stane broširana 50 Din, v platnu 60 Don, v pohisnju pa 75 Din. Naroča se pri Tiskorvni zadrugi v Ljubljani, šelen-burgova ulica, dobi se pa po vseh knjigarnah.

* Tihotapski avtomobil. V zadnjem času je bilo v Beogradu več tihotapskih afer na škodo trošarmekega urada. Da bi se izognili plačanju trošarin so nekateri trgovci uredili dobr0 maskirana skrivališča za vtihotapljeno blago, najnovejši trik pa je ta, da v svojih tovornih avtomobilih napravljajo dobro skrite shrambe za tihotapsko blago. Te dni &o na pančevskem mostu trošarilnski organi ustavili trgovca Weingasea, ker &e jim je zdela konstrukcija njegovega tovornega avtomobila ne_ kam sumljiva. V avtomobilu eo našli dva skrita prostora im je bilo v enem 200, v drugem pa 90 litrov čistega alkohola. Za maekiranje sta bila natovorjena dva velika soda jeečha.

♦ Huda nesreča v kamnoloma. Pogoste nesreče v kamnolomih so gotovo tu_ di dokaz, da ee opravlja težko tn nevarno delo Ъг&г. potrebnih varnostnih na-prav. >Jutro« je že kratko poročalo o novi taki nesreči blizu Jablanace v Bos_ ni. Ta nesreča je zahtevala eno smrtno dve hudo ranjeni tn več lažje poškodovanih žrtev. Nesreča ee je pripetila ta kole: V velikem kamnolotau granita Stoglid so dle-lavci ipodm»n1iralii visoko steno. Po eksplozijah so ee lotili kar na hitro odstranjevanje materijala. Tedaj ee je nad podminjirano steno sprožil piaz čn vse zasul. Ko so plaz odkopali je bil delavec Al i ja Kulovič mrtev, vsi njegovi tovariši pa poškodovani. Huda nesreča je delavce zelo razburila in zahtevali so pr-i'skavo, ki naj bi se bavila tudi z načinom obratovanja v velikem kamnolomu.

Važne statistične podatke o akciji za pobijanje nadijakih motenj in o radijskih naročnikih v interesni sferi naše oddajne postaje prinaša na uvodnem mestu nova številka edine slovenske bogato ilustriran« tedenske revije za radio, gledališče. film, spart in modo »NAŠ VAL« ki je danes izšla. Ista številka prinaša še izredno zanimiv članek našega javnega delavca Marjana Tratarja »Moji spomini na prva leta našega radia«. Ina Sloka-novia je prispevala globoko občuteno črtico »Klavdija«, Joeip Ribičič pa satirično-hu-morističm feljton »Srečka štev. 28.240«. Nadaljujeta se Vukov roman iz naših krajev in o naših ljudeh »Gospa Mica« in v prilogi za naše ljudske odre Turge-njeva slovita drama »Tuji kruh«. Radijska tehnika poroča o mikrofonih in zvočnikih, izredno bogato ilustrirana filmska

I priloga пае pa кашја z wioil fQuu ln nam uvaja v skrivnosti filmskih ateljejev. Vsaka številka ima stalno 12 stransko prilogo e pregledno urejenimi programi vseh radijskih postaj, stalno modno prilogo tn zabavno stran a križankam L magičnimi liki, nagradnimi vprašanji in satirami ter dovtipd. »NAS VAL«* nI le naj. bofljši, temveč) tudi najcenejši slovenski tednik. Mesečna, naročnina znaša komaj 12 dinarjev. Zahtevajte še danes brezplačno na ogled eno številko! Pišite na naslov: Radijska revija »NAS VAL«, Ljubljana.

-Д- Obledele obleke barva v različnih bar. vah tn plieira tovarna JOS. REICH.

Iz Ljubljane

u— Manifestacijska prireditev RK na Je • žici. V nedeljo 15- t. m priredi občinski odbor RK svojo redno manifestacijsiko prireditev, v okviru vsediržavne vsakoletne proslave »Tedne RK< Od pol 8__8.

ure zjutraj bo formiranje sprevoda pred Zadružnim domom na Ježici. Ob 8. krene sprevod z godbo na čelu po Dunajski cesti proti Črnučam. Onstran črnuškega mostu ise pridružiijo sprevodu Črnučami, nakar krene sprevod proti črnuški župni cerkvi, kjer bo ob 9. uri zahvalna služba božja, za padle domačine, ki &o ее v zad_ nji vojni žrtvovali za naše narodno osvo-bojenje. Po maši bodo pred spomenikom molitve z godbo, Petjem in govorom. Nato se znova razvije sprevod, napravi mimohod pred odličniki, Ы se bodo udeleSiü slovesnosti, ter se raz i de. — Vse udeležence sprevoda prosimo, da ee u vrste na meeto, ki je zanje določeno. Posebej opozarjamo, da tvorijo svojci padlih v sprevodu posebne skupine. — Lastnike hiš, mimo katerih bo šel sprevod, proeimo, da svoje hiše okrase z zastavami, cvetjem in zelenjem. — Ce bo slabo vreme, sprevod m slovesnost molitve pred spomenik om odpade, dočim vse drugo ostane, t. j. maša, moMtve za pokojne se opravijo v cerkvi, ostali del programa, predvidenega pred spomenikom, pa ee izvrši v črnuškem društvenem domu. — Občinski odbor RK vljudno vabi občinstvo, da se v obilnem številu udeleži mamfestaoijskega sprevoda in ostalih slovesnosti in da tako Pokaže svoje visoko razumevanje za plemenite ideje organizacije RK.

u— Za 50'letni jubilej Družbe sv. Cirila ln Metoda bodo združene ljubljanske CM podružnice 14. t. m. popoldne pobirale prispevke za jubilejni sklad. Naj ne bo nikogar, ki bd ne položili «mal dar, domu na oJjtar». Vsak, še tako majhen dar, je dobro došel Z darom pokažite ljubezen do svojega naroda!

KAVARNA „CENTRAL44

Nova danska kapela Za časa velesejma odprto celo noč.

ur— Nabiralna akcija ljubljanskega Pododbora Rdečega križa. Kot uvod v »Teden Rdečega križa« bodo v nedeljo 16. t. m. od do 12.30 nabirale ljubljanske

dame in gospodje denarne prispevke na raznih krajih mesta. V času od 1L do 12.30 ure bo pred Narodnim domom pro. menadni koncert vojaške godbe. Občinstv" se vljudno naproša, da ne odklanja prispevkov, ki bodo prišM v dobro ljubljanskim revežem v bližajoči se zimi. Naj ne bo tedaj nikogar, ki ne bi vsaj e skromnim darom prispeval k tej akciji!

PoVeljetvo drav»ke divlzljeke oblasti sprejme v dlužbo gradbenega inžeu njerja. Prošnje je vložiti do 5. oktobra. Pogoji eo v mestnem vojaškem urad« soba štev. 1.

u_ Okrožni »rad v Ljubljani je uredil

svoj delovni čas tako, da prične poslovanje že od pol S. ure dalje. Ta delovni čas se je tako urefdil iz razloga, da 'Imajo zavarovani dani bi delodajalci t&di pred nastopom svoje službe možnoet, osebno urediti svoje zadeve prt uradu.

u_ Spored .intimnega koncerta Gias_

bene Matice, ki ga izvajata pianist An_ tem Trost in če list Bogomir LeSkovic v ponedeljek 16. t-m ob 20. т Hnbaiovi ре vsi«! dvorani, je naslednji: 1) Brahrns: Sonata v ejmolu za čelo in klavir. 2) Schubert: Sonata v b_ duru za klavir in Rah-maninov Sonata za čelo klavir. Sedeži po 10 Din stojišča po 5 Din s0 v pro. daj»: v knjigarni Glasbene matice na Kongresnem trgu,

u— Emigrante in prijatelje vabimo, da ee polnošteVllno udeležijo otvoritve narodno obrambne razstave OMD jutri ob 9. doP. v Aueršpergovem dvorcu (nasproti križevniske cerkve) in slavnostne skupščine CJMD ob 10. V Trgovskem domu. Organizatorno-propagandmi odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih drnš-tev v Ljubljani.

u— Nov grob. V Rožni dolini X. je umrla gospa Marija Kančičeva, soproga trgovca in hišna posestnica. Pogreb bo danes ob 15.30 na viško pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim iskreno sožaljej

i----------------'i I HI I 1 II

Davek za cerkev

Ptuj, 13. septembra Razburjenost je med ptujskimi hišnimi posestniki zavladala te dni, ko so sprejeli od cerkveno konkurenčnega odbora mestne župnijske cerkve precej visoke. pla čdlne naloge v iznosu 25% cerkvenega davka, ki naj se uporabi za temeljito popravilo prostijske pristave, bi se nahaja že v popolnoma razpadajočem stanju. Celotni stroški so proračunjeni na 138.000 Din, ki Ы naj jih plačalo samo 367 davkoplačevalcev, ker spada en del mesta pod minoritsko faro.

Nimamo ničesar proti tesnro, da se vzdržujejo cerkvena poslopja, ker je to potrebno, smo pa proti temu, da pustijo poslopja po več let razpadati, da narastejo nepoplačljivo težiki stroški, ki naj jih danes plačuje že itak tako slabo situirani trgovec, oblast pa bi morala skrbeti, da se poslopja z malimi stroški redno vzdržujejo. Ker davkoplačevalci tako visokega zneska ne bodo zmagali, je nujno potrebno, da se zaenkrat izvršijo res najnujnejša popravila, ostalo pa se naj odloži za poz-

e— Za »vtotjosrd bdet »a veleeejem v

Graz od 20. do 22. t.m je zadnji dan prijave 16. septembra. Cena vožnje, prehrane tn prenočišča je 4d0 Din za o«ebo. Potni list si mara vsak izletnik naba. viti sam Avstrijski vizum preskrbi Pirt-nfe, Ljubljana.

o— Edo Deržaj zaključi svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu v nedeljo zvečer 16. t.m. Ob IX). tn 16. vodetvo. Vodi slikar sam!

u— Združenje gledaliških igralcev, sek. clje. LJubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t m. ob 10 dop. v opernem gledališču.

u— Enoletni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2 II (Trgovski! učni zavod) vpL_ guje še samo do sobote 14. t.m. _ Vsa pojasnila in prospekti brezplačno.

Pride J a t r i

Hans S 5 h n k e r

V komediji

Poljubi me, Aneta

nejsi cas

Potovanje po svetu je prijetno, če znaš mednarodni jezik esperanto. Začet-niški tečaj bo otvoril Klub esperamtiatov v Ljubljani v torek 17. t. m. ob 20. v prOL štorih IL deške meščanske šole, Beethovnova nlica pritL

u— Hudi časi, ki se bližajo e prihajajočo zimo za neštete siromake, nalagajo nam vsem dolžnost, da jim vsak po svojih močeh pomoremo. Ljubljanski Rdeči križ, ki je zadnja leta za zimo nabral pri socialno čutečem prebivalstvu slovenske prestolnice toliko porbo&emh oblačil, toplega perila, pokrival, obutve in odej, da je mogel pomoč nmddttl tfeočim ljubljanskih siromakov in brezposelnih, bo v bližnjem tednu Rdečega krtža zanje zopet pobiral. Naj bd ne bilo v Ljubljani nikogar, ki ne bi takoj odbral, kar more ujtrpeti, ter a»! poslal Rdečemu križu, CoPova cesta št. 1, pritličje (Delavska zbornica) aH pa pripravil in shranil do bJižnjega dne, ko bo po vsem meetu krožil poseben avto x nabiralci Rdečega križa. Pobiralo se bo prihodnji teden od borka do petka vsak dan od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure.

u— Rudolf Torkar nam pile ii šolnine Gorice. Bivši trgovski potnik Rudolf Torkar. glavni junak zadnje kokainske afere, je začel, odkar je pred poldrugim mesecem pobegnil iz ljubljanskih zaporov, na svojevrsten način skrbeti za svojo reklamo. Pred kratkim smo otjavili pismo, ki ga je s svo bode pisal ravnatelju jetnišnice, in smo pri tej priliki zabeležili tudi domnevo, da se na begu najbrž ne bo zatekel v Italijo, ker je tamošnji državljan in vojaški obveznik. Včeraj pa smo prejeli iz Gorice pismo, v katerem se nam Torkar najprej zahvaljuje »za prijaznost, da ste blagovolili v Vašem cenjenem dnevniku pisati, o moji malenkosti«, nato pa pristavlja, da se je vkljub pomislekom preselil v solnčno Gorico, kjer se po svoji izjavi jako dobro počuti. 0 pismu na ravnateljstvo jetnišnice, ki smo ga citirali zadnjič, nam zatrjuje, da ga je pisal iz Škofje Loke.

u— Še dva žepaTja > velesejma. Razen dvanajstorice, ki je organizirala žeparske trojke na veleeejmu in ki jo je vodil znameniti zagrebški sejmski tat Zvonimir Sape, je policija aretirala predvčerajšnjim še dva žepna tatova, ki sta delala na svojo roko in sta se komaj dan poprej pripeljala v Ljubljano. Bila sta to 27 letni Ivan Kelam iz splitske okolice in 23 letni bivši steklarski delavec Ivan Cmarec iz Markuševca pri Zagrebu. Ivan Kelam, ki so ga aretirali na velesejmu, ko je pravkar segel v ročno torbico neke ženske, je kradel po nekem svojevrstnem patentu. V desnem rokavu je imel namreč pripravljeno luknjo, skozi katero je neopaženo segal, pri tem pa ohranjal videz, kakor da ima roko v svojem žepu. Da je policija letos v tako kratkem času iztrebila domala vse tatove, ki so prišli po srečo na velesejem, gre mimo ostalih funkcionarjev kriminalnega oddelka zasluga predvsem podnadzorniku agentov Josipu Hauptmanu. čigar iznajdljivost in neutrud-noet sta želi tokrat nekaj prav lepih uspehov.

Iz Maribora

- Evropske arheologe je v četrtek zvečer pozdravil v Grajski kleti podžupan R. Golouh v imenu mariborske mestne občine. Svoj govor je ponovil tudi v nemškem jeziku, nakar se mu je v imenu arheologov zahvalil za ljubezniv »prejem ravnatelj rimsko—germanske komisije nemškega arheološke instituta dr. Gerhardt Bersu. Včeraj zjutraj so se odlični znanstveniki z rdečim Franclom in v spremstvu vseučiliškega profesorja dr. Sarije, konzervatorja dr. Stele-ta in prof. Basa odpeljali v Poštek) in nato v Hoče, kjer эо si ogledali tamošnje ar-loškega instituta dr. Gerhardt Bersu. Včeraj poldne so si ogledali mariborski muzej, kjer jih je v imenu Zgodovinskega in Muzejskega društva pozdravil prelat dr. Kova-čič. Zvečer so tili odlični znanstveniki gostje vinarske in sadjarske šole, danes v soboto pa zaključijo svojo turnejo po naši državi v obmejnem Št. Ilju.

a— Spored nedeljskih slovesnesti ob polaganju in blagoslovitvi temeljnega kamna obeh novih šol v magdalenskem okraju je naslednji: godba, nagovor mestnega predsednika, himna »Bože pravde« (pojo učenci), vlaganje listine v temeljni kamen, blagoslovitev po škofu dr. Tomažiču, govori predstavnikov vlade in banovine, govor predsednika društva >Šola in dom« dr. L. Poljanca, govor ravnatelja deške meščanske šole Humka, zahvala dijaka meščanske šo-e, pevski točki meščanske šole, govor šolskega nadzornika Aleksandra Alta, zahvala učenke osnovne šole, pevska točka osnovnih šol (molitev učencev) in godba.

a— K svečanosti parastosa za padle junake ob priliki prebitja solunske fronte leta 1918., ki bo jutri ob 11. dopoldne na Trgu svobode, ob slabem vremenu, pa na «nion-ski verandi, vabi mariborski pododbor JROIR vse rezervne častnike in Mariborčane.

- »Pravcata gora stekla« Beležka pod tem naslovom od 12. t. m. ne odgovarja reSnio*. kakor nam piše občinski urad iz Ruš. Resnica je le, da so ee v nedeljo 8. t. m. fantje v neki gostilni Izven Ruš na veselici nekoliko pograbiK in pobrli nekaj kozarcev. To je bilo vse. »Pravcata gora stekla« je nastala le po napačni informaciji poročevalca.

a— Mariborski rojak mornariški kapetan g. Srečko Volfcetel je napredoval v čin mornariškega majorja, a— Ministrstvo fgovine in industrije je

odredilo otvoritev paralelke za prvi razred tukajšnje državne trgovske akademije. Vsi učenci in učenke, ki so bili pri sprejemu v prvi razred odklonjeni, naj se javijo pri ravnateljstvu najkasneje do torka 17. t. m

a_ Nadzorstvo pri gradnji pravoslavne

eerkve je pravoslavna cerkvena občina poverila inž. š. Devu.

a— Miha Zemljič na cesti. Kakor bratoma Markucijema, tako je tudi Mihi Zemljiču v času, ko je bil v ječi, prišlo posestvo na boben. Radi bolezni, ki si jo je nakopal, je hotel te dni v bolnišnico, kjer ga pa radi pomanjkanja prostora niso mogli sprejeti. Usmilil se ga je tukajšnji gostilničar in lastnik Prešernove kleti K. Trafenik, ki mu je dal brezplačno na Razpolago hrano in stanovanje, usmiljeni ljudje pa se naprošajo, da se z darili v blagu in denarju spomnijo tako težko preizku5enega Zemljiča.

a— Lanski gledališki aboner.tje imajo rezervirana dosedanja mesta le še do jutri v nedeljo 15. t. m.

a_ Korekture na Kralja Petra trgu. Mestni gradbeni urad je pri regulacijskem načrtu glede prometa na Kralja Petra trgu napravil nekatere korekture, ki jih je sedaj odobrila tudi policijska oblast. Namestu treh bosta samo dva prometna otoka, in sicer ostane otok pred ustjem državnega mosta, dočim se bosta gornja otoka združila v primerno obliko. Sredi tega novega večjega otoka bo majhen paviljon za uslužbence pri bencinskih črpalkah, ki prideta na obe strani otoka. Tudi se bodo zaokrožili ostri vogali ob državnem mostu, uredile se bodo pešpoti, otenem z regulacijo pa se bo izvršilo tudi tlakovanje.

a— Prvi letošnji vinski mošt se že to3 v Mariboru- Je sicer tako zvana »podb^ri-na«, a cena mu je od 6 do 8 dinarjev.

— Konj je brcnil otroka r Čelo. VSemj popoldne bi bil postal 5-letni Bernhardor Vaso s Kralja Petra 'trga 9 skoraj žrtev konjskega kopita. V TvorniSki ulici se je fantek zagledal v prav malega konjiSkater ee m .preveč približal. Konj je dečka broni! prav sredi čela

a— Obsojena pofigalka lastne hße. Май kazenski senat je včeraj obsodil 50-letno krošnjarjevo ženo Ivano Kozljanič na 8 mesecev strogega zapora, ker je zažgala svojo hišo, da bi tako prišk do zavarovalnine. Moža in hčerko, ki sta bila soobiožena, je senat oprostil.

Iz Celja

e— šahovski k tub »Gabferje« Je ____

dil 9. tm. problemski reševalni turnir v čast domačega kompoeiista proböertwv g. dr. Antona Schwaba. Razpisano nagrado knjižico »ßchaxihregeln des Weit-schachbundee< je dobil g. Štefan Janežič v 2 od 4 dosegljivih točk. Izid simultani« predsednika g Ceomgoja proti svojim. £a-nom dne 26. avgusta je bil 5 in pol : 5 in poL Društveni turnir se je pričel 16. avgusta in traja do 3L oktobra. Udeležuje se ga 22 igralcev.

Stavka v cinkarni (prekinjena, у četrtek svečer so büa pogajanja med votietvom celjsftoe cinkarne tn eastopnl. ki strc&ovnega delavstva. Prisotna sta bita. tudi zastopnika iradarskega glavarstva in «reškega načelstva. Vodja tovarne je izjawll, da ne more sam sklepati v zahtevah deäavstva, ker iahko o fcem odloča eamo upravni svet cinkarne, ki Je sklican za da

e— Poskus samomora na Celjskem kolodvoru. V četrtek ofcrog 16. je taptla 28 letna breSEposebna natakarica Štefka B. fz št Jurija ob Taiboru na stranišču celjskega kolodvora večjo količino Mz^ia. Ко во ljudje otpazffl, da je stranišče »l. klenjeno ln začutili oster duh po ttzoln, во я silo odrprH vrata tn našli dekle ne. zaveetnio. Z reševalnim avtomobiMm so Jo prepeljaS v botoico, kjer ji je sdrav-nik tepral želodec. Obupno dejanje Je Й*. vršila baje radi nesrečne ljubezni.

e— »Nova doba« izide namesto тб©гвј šele danes ob 14.

e— v celjski bolnišnici je omrta raj 66 letna Ivana Vedearikovu, ieoa dninarja i* Seöö prt St» Pavlu.

e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija >Pozati na svoje skrbi« in tri zvočne predigre.

Z Jesenic

s Kino Radio predvaja dame« in Jutri v nedeljo ob 8.h zvečer, v nedeljo tudi ob 3. uri pop. krasen fflm »Dvorec na juga«. Poleg treh zvočnih dodatkov §e barvam film »Parada lutk«. Sledi veiefikr *Pesem z neba« в Kiepuro.

Iz Tržiča

6— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo krasen film «Živim in ljubim», tedenske novosti in «Miška Miky», sijajno barvan film.

Iz Novega mesta

n— Sreski odbor društva Rdečega križa priredi ponovno tečaj za prostovo-jne bolnačarje in bolničarke. Prijaviti se je pismeno ali ustmeno pri tajniku društva na sreskem načelstvu soba št. 4. Tečaj smejo pceečati one osebe, ki во Izpolnile najmanj IS let, ne smejo P® prekoračiti 50. leta. »Imeti morajo najmanj ljudsko. šolsko toobrazbo. Tečaj bo trajal 64 ur in to po 3 dni v tedmi po 2 uri. Začne se в 1. oktobrom. Prijave se sprejemajo samo do 17. t.m.

n— Licencovanje plemenske živine, kakor bdkov, mrjaseov in ovnov, bo v Novem mestu 24., 25. in 2«. septembra Podeljevale se bodo tudi nagrade. Vse po drobntosti Kceitoovanja во razvidne z razglasov.

üzzzi Zvočni kino Ideal

Пгпев °b 7. m 91/л. mi premiera ljubavnega föhna

ulica

Kay Francis — Ricardo Cor tez Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.

»JUTRO« št. 213.

S

sobota, 14. septembra 1935

Goipodaritvo

Naša proizvodnja električne energije

(Iz referata inž. Jos. Ledvinke na današnji skupščini Saveza električnih podjetij kralj. Jugoslavije).

Preteklo leto ni prineslo v primeri s prejšnjimi leti večjih sprememb v pogledu našega električnega gospodarstva. Sicer ne moremo reci, da ni napredka, vendar je ta napredek precej počasen. Proizvodnja električne energije je v preteklem letu znašala v vsej državi 721 milijonov kilovatnih ur; v primeri s poslednjo objavljeno statistiko iz leta 1931-, ko je znašala proizvodnja 777 milijonov kilovatnih ur, je bila lani produkcija še za 7.38/o manjša. To zmanjšanje produkcije električne energije je posledica poslabšanja splošnih gospodarskih razmer od leta 1931. do 1934.

V posameznih banovinah so spremembe glede proizvodnje električne energije večje, ker se številka skupne proizvodnje znatno spremeni, če nekaj večjih industrijskih podjetij poveča ali zmanjša obratovanje. V dravski brmov'ni, na kamero odpade od skupne proizvodnje 185 milijonov kilovatnih ur, beležimo nasproti letu 1931 zmanjšanje za 259/». Savska banovina je pri 110 milijonih kilovatnih ur zabeležila 22°/» povečanje. Največjo spremembo v odstotkih kaže zetsk« banovina, ki izkazuje pri 25 milijonih kilovatnih ur povečanje za 132®/e in za njo moravska banovina, ki ima pri 41 milijonih kilovatnih ur povečanje za 67°,'o. To povečanje je povzročilo ■intenzivnejše obratovanje pri treh rudarskih podjetjih prav tako, k-akor je slabše zaposlenje pri 3 do 4 podjetjih v-primorski m drinski banovini imelo za posledico (enako kakor v dravski banovini) zmanjšanje proizvodnje za 17-5 odnosno 26.5°, o.

Razdeljeno na industrijske in javne električne centrale je slika naslednja: industrijske centrale so lani skupaj proizvedle 265 milijonov kilovatnih ur, t. j. za 1.7° 'o manj nego leta 1931.: javne _ centrale pa so proizvedle 451 mflijorov kilovatnih ur ali 10°'» manj. Tudi v teh števrkah se 'Icaže. kako vpliva rsa končni Tezultat konjunktura pri nekaterih industrijah odnosno slaba zaposlenost pri drugih. Večfi industrijska podjetja, ki so e svojo slabo zaposlitvijo vplivala na številke proizvodnje- dobivajo tok po večini od javnih central (n. pr. Ruše aii Dugi rat).

KolikoT ее da ugotoviti je prišlo lani v obrat 14 novih central, 6 javnih in 8 im-

VoSitev v seeislno zavarovan] e ne bc

Kakor znano je bilo na poslednji seji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu (27. in 28. avgusta) sklenjeno, da se glede na splošno zahtevo zavarovancev in delodajalcev čimprej izvršijo volitve delegatov glavnih skupščin «»krožnih uradov in bolniških blagajn, kakor je to v zakonu o zavarovanju delavcev in v statutih Osrednjega urada predvideno. Mandat sedanjih ravnateljstev je potekel že letos jiunija. Na seji Osrednjega urada je bilo tudi predlagano, da se kot dan volitev določi 7. ali 8. december. Istočasno je bilo sklenjeno, da se spremeni statut o volilnem postopku v svrho poenostavljenja in pocenitve volitev.

Vsi ti sklepi so bili predloženi ministrstvu za socialno politiko v odobritev. Na omenjeni seji Osrednjega urada so še pred

diskusijo o predlogih glede volitev predstavniki delodajalcev podali svojo izjavo, v kal ari sicer konkretno zahtevajo, da se izvršijo volitve, pri tem pa ugotavljajo, cla bi bile volitve, ki so predvidene v za-ikonu in statutu zelo drage in komplicirane in zato predlagajo kot najprimernejše, da se predstavniki delodajalcev izvolijo potom delegiranja od strani gospodarskih zbornic.

Kakor sedaj poroča beograjska «Politika» je minister za socialno politiko v soglasju s kraljevsko vlado usvojil stališče delodajalcev glede načina volitev, smatrajoč, da je ta način v sedanji situaciji najcenejši in najprimerne.jši. Ministrstvo je v posebnem pozivu zahtevalo od ban-ekih uprav, delodajalskih in delojemalskih s;bornic, da stavijo predloge v zvezi z imenovanjem novih ravnateljstev pri okrožnih uradih in pri društvenih bolniških blagajnah. S tem se volitve v smislu statuta odložijo za izvesten čas. Beograjska «Politika» je mnenja, da bo ta odložitev izzvala v vrstah zavarovancev razne komentarje, ker se je splošno prika-čakovalo, zlasti glede nezadovoljstva, ki je v zadnjem času obstojalo v vrstah zavarovancev, da se bodo izvršile volitve. Zavarovanci so doslej zavzemali stališče, da bi se razmere v socialnem zavarovanju znatno popravile, če bi se v ravnateljstva izvolili legitimni predstavniki zavarovancev. Kakor doznava «Politika» gornji sklep ministrstva za socialno politiko še ne pomeni definitivne odgoditve volitev, temveč le začasno rešitev, ki daje možnost, da novo delegirana ravnateljstva pozneje izvedejo volitve.

Gospodarske vesti

= к načrtu sanacije Mestne hranilnice ljubljanske. Prejeli smo: Zadnji zvezek

»Kronike slovenskih mest« prinaša na straneh 146 — 130 stvarno pisan članek g. dr. Vladimira Murka »Pomen Mestne hranilnice ljubljanske za gospodarski procvit Ljubljane-. Članek je tako poučen, da bi si ga morali prečitati vsi ljubljanski meščani, zlasti tudi člani mestne uprave. O priliki čita-nja teh vrstic naj bi se spomnili moralne in tudi pravne obveznosti, ki jo imajo do hranilnice. Omembe vredno je, kako je zagrebška mestna občina izvršila svojo obveznost. da pomaga svoji mestni hranilnici: najela je posojilo pri Državni hipotekami banki in je z izkupičkom povrnila posojilnici velik del svojega dolga. Priporočljivo bi bilo. da tudi ljubljanska mestna občina pristopi na ta način k definitivni ureditvi izplačil pri Mestni hranilnici ljubljanski osobito ker je občinski svet sprejel tozadevni sklep že meseca dec. 1934. Vkljub temu sklep Se do danes ni bil izvršen.

dustrijskih, ki imajo skupaj 3600 k VIA. Vsa povečanja obstoječih central znašajo 45.000 kVA, od tega odpade na novi agregat zagrebške centrale 20.000 kVA. Razen v dravski banovini, kjer je bilo lami še precej narejeno za razširjenje omrežja visoke napetosti, je sicer zabeležiti malo napredka. Uvoz električne energije iz inozemstva je lani, kakor prejšnja leta, znašal 1 milijon kilovatnih ut. Prizadevanju sušačke Elektre, da se Sušak emancipira od reške centrale, je omogočilo povečanje industrijske centrale v t vor niči papirja na Sušaku. odkoder sedaj dobiva Sušak električno energijo. Na ta način se bo v bodoče zmanjšal uvoz na 200.000 kilovatnih ur.

V pogledu tarif za električni tok še zelo zaostajamo za inozemstvom, zlesti kar se

tiče defirenciranja. Ce še upoštevamo da obratujejo mnoge centrale samo zvečer, se ni čuditi, če potrošnje slabo napreduje. Vprašanje novih modernih tarifov je zaradi tega velikega pomena za bodoči razvoj elektrifikacije. Omeniti je tu uspelo akcijo družbe ElektTO-Makiš v Sremu, ki je vzela potrošnjo v prejšnjem letu za bazo in se je postavila na stališče, da pomeni ves tok. ki ga več odda, četudi po nižji ceni, čisti dobiček. Ta centrala obračuna višek porabe s popustom 50°/o m efekt tega je bil, da se je potrošnja znatno dvignila. Ovira v tem pogledu obstoja predvsem glede trošarine m električni tok, ki se ne da znižati vzporedno z znižanjem cene. Uvedba trošarine je sploh neugodno vplivala, ker je povzročila zaradi podražitve zmanjšanje potrošnje.

Vprašanje statistike naših central, proizvodnje in potrošnje električne energije je še vedno odprto. Številke, ki smo jih navedli so sestavljene po podatkih gradbenega ministrstva, nekaterih bans'kih uprav dn nekaterih večjih central. Potrebno bi bilo, da bi Savez električnih podjetij kraljevine Jugoslavije sam vzel stvar v roke. Zato bi bila potrebna denarna sredstva in obveza vs^h podjetij, javnih in privatnih, da Savezu pravočasno dajo na razpolago številke o proizvodnji in potrošnji. Končno bi bilo potrebno, da bi vse banske uprave obveščale Savez o vseh izdanih dovoljenjih ,za gradnjo novih central in za razširjenje obstoječih.

= Začetek letošnje vinske trgatve. Po čl. 8. zakona o vinu to M. 26. pravilnika k temu zakonu je dovoljeno trgati namizno grozdje, čim dozori. Obča trgatev grozdja vinskih sort pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo sporazumno s sraskim načelstvom za svoj okoliš občinske uprave. Občinska uprava lahko dovoljuje sporazumno s prizadetimi vinogradniki trgatev ranih vinskih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako tudi podbiranje bodnega grosadja kasnih sort. Neupoštevanje določenega roka to je vsako predčasno trgatev kaznuje po § 30. zaikona o vinu pristojno sreeko načedatvo z globo 25 do 1000 Din aM z zaporom 1 do 14 dni. Občinske uprave naj dofločijo letos čkn poznejši rok za pričetek splošne trgatve v svojem okolišu. Ta rok ne sme biti določen pred 1. oktobrom, izjeme so dovoljene le v slučaju, če bi bü zaradi deževnega vremena ali drugih elementarnih nezgod ogrožen pridelek. Po službeni dolžnosti se ima prijaviti vsak primer predčasne trgatve pristojnemu snssflcemu načelstvu.

— Avstrija je izčrpala svoj kontigent za

izvoz raznega lesa v Italijo. Avstrijski voz lesa v Italijo se je v zadnjem čase ustavil, ker je Avstrije izčrpala evog kontingent. Avstri jski kontingent za uvoz mehkega lesa v Italijo znaša 330.000 ton m velja od novembra do novembra. Dočim je še v počet k u leta kazalo, da Avstrija kontingenta ne bo mogila izkoristiti, se je ie v marcu izvoz dvignil na 4740 vagonov in se je tudi v aprilu in maju držal nad 4000 vagonov. Avstrijci si seveda prizadevajo, da dosežejo še dodatni kontingent.

= Premije za izv°z grozdja v NemSjo. Kakor znano, daje Privilegirana izvozna družba premije za izvoz jabolk v NemSjo in sicer v višini 30 Din za 100 kg nepaki-ranih jabolk in 75. Din za 100 kg jabolk v odprtih zabojih. Na enak način daje sedaj Prizad tudi izvozno premijo pri izvozu grozdja v Nemčijo, in sicer v višini 40 Din za 100 kg grozdja.

Združenje trgovcev v Kranju je o priliki 15-letnega obstoja izdalo za občni zbor, ld se bo vršil v četrtek 19. t. m., lično knjižico ki vsebuje zanimiv gospodarski pregled sreza in prikazuje 15-letno plodonos-no delovanje združenja. Kot dodatek vsebuje knjižica najvažnejše določbe zakona o obrtih, zakona o neposrednih davkih, zakona o taksah in zakona o davku na poslovni promet. Knjižico je setavil in uredil tajnik združenja g. Zmago Kožman.

=з Češkoslovaška kupuje našo pšenico. Predsednik češkoslovaške monopolne žitne družbe dr. Feierabend je odpotoval v Beo-erad, kjer se pogaja s Privilegirano Izvozno družbo za nakup 10.000 vagonov naše pšenice nove letine in sicer v smislu češkoslovaških trgovinsko-političnih obveznosti.

Borze

13. septembra Na ljubljanski borzi so oficieLni tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenje-

ni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.48—8.58. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5250, v angleških funtih po 232.55 in v grških bonih po 34.50, dočrim so španske pezete nudili po 5.6750. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda notirala 371—37230 (v Beogradu je bil promet po 372). Zaključki pa »o bili v 8% Blairovem posojilu po 80 in 80.50 in v delnicah PAB po 230.75 in 231. Devize

Ljubljana. Amsterdam 2957.44—2972.03 Berfta 1756.08—1769.95, Bruseflj 738.11—

743.17, Čarih 1421.32—14KL29, T*wdan 215.70—217.76, Newyork 4343.94—4880.25 Parts 268.50—289.94. Praga 180.97-182.08, Trst 356.67—359.76.

Curih. Beograd 7, Pariz 20.25875, London 15.1775, Newyork 307.50, Bruselj 51.8750, Milan 25.0750, Madrid 41.9750, Amsterdam 207.60, Bertin 123.66, Dunaj 57.40, Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Ko-benharvn 67.75, Praga 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.

Efekti

Zagreb. Državne vrednot»: Vojne škoda

371—372.50, za sept.-dec. 371-^372, 7% in-vest 80—81, 4% agrarne 45—46.50, 7% Blair 72—72.50, 8% Bläh- 80—81, 7% Drž. hip. banka 76 den., 6% begiuške 63-50 do 64.50; delnice: Trboveljska 100 den., PAB 230.75—231.

Beograd. Vojna škoda 371-50—372 (372), 7% stabiKz. 8130-82 (82), 7% invest 82 do 83, 7% Blair 72.50 bL, 7% Drž. hip. banka 75—76, 6% begiuške 66.75—67 (66.90 do 67), 4% agrarne 46.50—47.25. Nar. banka 5880 den., PAB 231.50—23230 (232).

Blagovna tržišča

HMELJ

♦ žatec? 13. septembra. Na žateškem hmeljskem trgu je tendenca nadalje zelo čvrsta in ее je cena za najboljše blago

pa* MjSh partijah dvorita, na 1000 kt

aa 6« kg (66.60 (Din a» k«), sicer pa «e prvovrstno blago fcopofo po 1726-1760 Kč a 64 kg.

ŽITO.

+ Chicago 12. tjn.) Začetni tečaji: pšenica: za sept. &1.3750§ za dec. 92.3750, za maj 93.25; tu rečica': za eept. 75.50, 4- Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (78 kg): baška 128—131; baška, ladja Tisa 134—136 ladja Begej 133—135; slavonska 122—124; sremaka 124—131; banatska 127—131. Oves: baski, sremski in slavonski 104 do 106. Ječmen: baški in sremski 120—122.50. Koruza: baška in sremska 87—89; banatska 86—89. Moka: baška in banatska »Og« m aOgg« 195—215; »2« 175—195; »5« 155—175; »6« 135—155; »7« 115—125; »8« 100—105. Otrobi: baški, sremski in ba-natski 85—8730. Fižol: baški in STcm&ki beli 275—285.

+ BudimpeStaneka termimka borza (12. tm) Tendenca slaba. Proanet ereden. Pšenica: za okt 15.06 — 15.06, za таге 16.60 _ 16.61. Tnrščica: za maj 14.80-14.82.

BOMBAŽ.

4- Liverpool (12. t. m.) Tendenca stalna. ZakJjučni tečaji: za okt. 5.74 (prejšni dan 5.78), za dec. б.' (5.73).

■f Newyork (12. t.m.) Tendenca stalna Zaključni tečaji: .za eept. 10.43 (10.-Ö9),

£ velesejma in jadranske razstava

Veliko pozornost vzbujajo na velesejmu angorski kunci, razstavljeni v paviljonu »F« takoj pri vhodu. Vsak obiskovalec ogleduje to razstavo, ki jo je priredilo društvo rejcev angorskih kuncev s sedežem v Kočevju. Razstava nazorno prikazuje vse podrobnosti iz reje angorskega kunca in njeno korist.

1000 Din letnega dohodka nudi reja 12 angorskih odraslih kuncev, poleg tega pa vrže prodaja mladičev, kožic in uporaba mesa tudi lepe dohodke.

Najlepši so izdelki iz an gorske preje ki se dobro pere in ne izgubi na barvi in trpežnosti. Pravijo, da je nošnja perila iz angorske volne sigurno sredstvo za stalno odpravo revmatizma. Kožuh angorskega kunca je zelo podoben polarna Lisici, Od 12 kuncev dobi rejec na leto 4 kg angorske volne, za katero prejme pri društvu, ki posreduje prodajo, po 250 Din za 1 kg. Pri vsem tem je prebrana kuncev zvezana s tako malimi stroški, da je omogočeno fcudd najrevnejšim bavitfš se s to rejo.

Vsa strokovna navodila, kako je gojiti an gorske kunce, dalje navodila za sortiranje in odposiljanje volne itd. prejemajo člani vsak mesec v svojem društvenem glasilu: Rejec malih živali, ki obravnava tudi ostale panoge reje malih živali, kakor koz, ovac, perutnine, kuncev, golobov ptičev, kanarčkov, psov itd. List je danes skupno glasilo 26 društev za rejo malih živali: Obenem je tudi glasilo novousta-no vi jene Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani. Vsak član kateregakoli društva prejema list brezplačno, ako je poravnal društveno članarino ▼ tekočem leto. Se nekaj dni imate na razpolago, da ai ogledate razstavo angorskih koncev v paviljonu F na velesejmu.

Na Jadranski razstavi brusijo korale. V Zlarinu pri Sibemku je zadruga brusileev koral, kä je razstavila na jadranski razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu svoje krasne izdelke. Da ae obiskovalci velesejma seznanijo s to zanimivo obrtjo, brušenjem koral, sta prispela na razstavo tudi dva mlada brusilca. Zelo sta spretna, da se ljudje ne morejo načuditi. Izpod njunih prstov prihajajo naglo brušene ki preluknjane kroglice. Razstavljene so tudi še cele korala Ta zadruga pridobiva tudi morske gobe, ki so prav tako razetav-njenje. Kaj ▼ glavnem izdelujejo, pridobivajo in pridelujejo v Dalmaciji, se lahko dobro poučiš v tem delu jadranske razstave. Morje lahko nudi neštetim zaslužek, v njem so pravi zakladi, ki jih pa lahko dviganvo samo z marljivostjo in sposobnostjo. Razstava nas opozarja na prirodno bogastvo Jadrana, ki ga doslej nemo znali cenita. Ce bomo znali gospodarsko dvigniti Dalmacijo, bomo lahko obvarovali naše morje.

Megaheiioskop bo od jutri naprej postavljen na velesejioa pred paviljonom 'K. — Ta aparat je skonstruiral profesor Lorčenko. Z aparatom ее lahko opazuje, jo razni zanimivi pojavi na sodnea in stanje eolnea: f0toefei*>, setočne pege. ba,klje> hromosdero, granulacije itd. — aparat povečava 600 krat, tako da ее vel fenomeni eolnea jasno hi lepo vidijo. Zvečer bodo interesenti lahko e pomočjo velikega ZeissoVega teleskopa ogledovali stanje meseca z žreli visokimi 10 z bregovi im velikimi dolinami. S pomočjo tega aparata ei bo vsakdo lahko ogledal največji planet našega sončnega sistema, Jupitra ■ njegovimi štirimi meseci, dalje >e tarča« Saturna s njego^m koGobarjem, ki Je 00 km šjTOk.

Na sffld vidimo dvojno ocnr

ва nadvodn o lansiranje torpedov, ki je nastavljena na jadrauirid razstavi

Mok o!

Sokolsko društvo Ljubljana H. prične z redno telovadbo v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici 16. t. m. po tem-le redu: V poned., sredo ln petek od 18.—19. moška deca, od 19.—20 m naraščaj, od 20. — 21.30 člani. V torek in četrtek od 18. — 19. ženske deca, od 19. — 20 ženski naraščaj in od 20. — 21.30 članice. Deco se bo vpisovalo le, ako pride v spremstvu staršev. Načelništvo.

Sokolsko društvo Ljubljana П. priredi jutri v nedeljo, izlet na Sv. Planino. Odhod z jutranjim vlakom ob 722 г glavnega kolodvora. Vabimo članstvo, da se izleta udeleži v čim večjem številu. Načelstvo.

Sokolski dom v Medvodah: Po dveletnem agilnem delu sedanje uprave smo se končno odločili zgraditi nov dom na idealnem letnem telovadišču ob Sori. Niso nas preplašili kritični gospodarski časi, niti delo in napori. Pred dobrimi tremi tedni so zapele lopate in krampi navdušenih »knln-karjev«. Udarili smo temelj, zrasli so zidovi in danes stoji pokrita lepa 28 m dolga in 10 m široka stavba, ki bo v ponos organizaciji in okras kraja. Dobre i«ku5nje imamo iz preteklih časov našega sokolova -nja. zato je naš letošnji cilj samo telovadnica z odrom. Tu bomo razvijali svoje fizične in duševne sile, nabirali pa bomo seveda tudi denarna sredstva, da pridemo if prve etape k drugi in kasneje dogradimo še ostalo delo, ki je zamišljeno v načrtu. Časi so glede na materijal in delovno moč zelo ugodni, kajti stavba nas stane skoraj tretjino manj nego smo računali. Za to se imamo zahvaliti v neki meri stavbeniku br. Žontarja iz škofje Loke, ki j" delo solidno prevzel in ga bo izdelal. Naklonjeni so nam skoro vsi krajevni faktorji in so prispevali v lesu in denarju, le nekateri so nam pomoč odrekli, toda mi se tega nismo ustrašili in smo kljub temu zgradili dom. Za izdelavo in ooremo

nam bodo viri deloma primanjkovali, ml pa zaupamo r gradbeni odbor in srečno zvezdo, ki nas spremlja, da bo z oktobrom kljub temu odmeval v telovadnici korak, mladih, ki hočejo za vsako ceno na-

prej.

RADIO

Izvleček iz programov Sobota, 14 septembra

Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme,

poročila. _ 13: Cas, obvestila. — 13.15:

Plošče. — 14: Vreme, spored. — 18: Na delo pust — veselih lic (Radio orkester). — 18.40: Zunanje politični pregled (dr. A. Ka-her). — 19: Cas. vreme, poročile, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Tam pod Tivoli... (pester večer s sodelovanjem Radio orkestra, jazza, članov radijske dramske družine, pevskega kvarteta, harmonike in vseh važnih velesejmskih zvokov.). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Jazz.

Beograd 16.20: Orkestralen ia pevski koncert, — 20: Zvočna igra — 23: Plošče, — 23.Я0: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče — 17.10: Godalni kvartet — 20.30: Slovanski večer. — 22.15: Ples. — Praga 20: Koncert vojaške godbe. — 20.56: Pester program. — 22.Я5: Plošče. — 22.46: Ples. — Varšava 20: Koncert orkestra. — 22: Simfoničen koncert — Dunaj 12: Lahka godba. — 15.15:

Citraski kvartet. _ 16,45: Ples — 19.15:

Operetni večer — 22.10: Arije in pesmi. — 22.55: Plošče. — Berlin 19: Prenos iz Miin-chena. — 20.30: Bavarski plesi. — 22.&У-Lahka in plesna muzika. — München 19: Mešan program. — 20.30: Orkestralen koncert: nomški plesi. _ 23: Plesna muzika,— Stuttgart 19: Prenos iz Münchena. — 20.30: Spevoigra. — 22.30: Plesni orkester. — 24.24: Koncert orkestra ia solistov.

Smrt po poškodbi z nožem

Ptuj, 13. septembra

Poboji in pretep! eo ▼ zadnjem čaea ▼ našem okraju malo ponehali in že smo upali, da во se fantje na deželi spametoval L Zal pa je bdla nedavno spet zadana smrtna poškodba. Sešla sta se posestnikov sin J. Janlekovič in viničar Anton Hoj-nik, oba iz Senčaka, ki se v razgovoru nista mogla strinjati zaradi neke zadeve. In že je prišlo med njima do prepira, ▼ katerem je spet odločeval nož. Hojnik je zabodel svojega nasprotnika Janžekovrča г žepnim nožem globoko v hrbet Janžeko-vič, ki je ostal v domači zdravniški oskrbi, je kljub vestni negi poškodbi podlegel. Za zadevo je zvedelo tudi sodišče, ki je odredilo obdukcijo trupla pokojnega Jan-žakoviča v mrtvašnici pri Sv. Lovrencu ▼ SI. gor. Sodna preiskava bo dognala vzrok smrti in pa krivdo Hojnilca.

Socialno skrbstvo na Goriškem

Te dni je tajnik pokrajinske zveze kmetijskih delavcev izdal okrožnico z novimi navodili za izvajanje zakonskih določb o socrataem zavarovanju. Okrožnica Icaže, da socialno zavarovanje poljskih delavcev ▼ goriški pokrajini še daleč ni tako popolno, kakor se po splošno sodi. Zakon o ob. veznem socialnem zavarovanju delavstva je v veljavi že 10. leto in bd bilo pričakovati, da se bo v tem čaau spričo obligatornega članstva delavstva v fašističnih sindikatih socialno zavarovanje izvedlo do zadnje podrobnosti in poslednjega delavca

Okrožnica sama pravi: Rezultati štetja stalno plačanega delavstva (hlapcev, de-ked itd.) ki so esdaj v teku, in preiskava, ki jo je zveza uve

Nedvomno je vsa akcija v korist kmetijskega delavstva utemeljena. Na drugi Strand pa je tudi jasno, da se bo položaj naSih malih kmečkih posestnikov spričo socialnih dajatev znatno poslabšal, кет zakon r zadostni meri ne vpošteva razmer T goriški in drugih sosednih pokra j i-kjer tvorijo mali kmečki posestniki aR z enim aii dvema hlapcema še vedno pretežno večino kmetovalcev. Zakon se ozira predvsem na položaj v ostalih ital-jenefleih deželah, kjer je kmečka posest razdeljena na mak» številne veleposestnike, ki z lahkoto prenašajo bremena, kakršna, so prispeli za socialna zavarovanja. Pa tudi poljskemu delavcu, katerega imezde so padle na dobro liro na uro, položaj z njegovega vidika nikakor ne bo olajšan.

Drobne novice

V tržaški pokrajini se je meseca avgu-госЮо 463 otrok, rnnrto pa je 283 lju-

Л, talko da znaša naravni prirastek prebivalstva t pokrajini 180 oseb. čeprav je prirastek znašal v Trstu 99, na deželi pa 81 tytdi, je po vaseh sorazmerno še vedoo mnogo večji kakor v glavnem mestu pokrajine

V tržaških listih je ой včeraj objavljen nov poziv sindikalnega posredovalnega urada za deto na nezaposlene strokovno kvafflfficirane delavce, ki jih nameravajo poeüaö r vzhodno Afriko. Ponujajo Jim seto visoke plače.

V vzhodno Afriko je odpotovalo v četrtek apoktoe 400 mornarjev iz Pule. Mornarji pripadajo bataljonu «San Marcoo. Kaikor običajno, so fašistične organizacije priredile tudi ob njihovem odhodu vefli-ke manifestacije.

Občinska uprava v IžoB se pogaja s nelmm denarnim zavodom za posojilo v znesku 300.000 lir. S posojilom namerava konsoUdirati svoje dosedanje dolgove.

P°ročne nagrade. Včeraj smo poročali, da so nekatere občinske uprave v Istri ustanovile posebne fonde za nagrade no-woporočenoesm. Kakor poroča «Corriere Istri ano», je občanska, uprava v bab in ju določila v to svrho 15.750 lir. Vsako leto bo razdeljenih 9 nagrad po 350 йг. Fond je določen za dobo 5 let. Pulska občinska uprava pa je za prihodnje leto določila 10 nagrad po 500 lir.

V Poli že nekaj časa gradijo novo poštno palačo. Ko so postavljali temelje za to stavbo, so moral kopati zelo globoko, da so prišB. do žive skale, na katero so naleteli šele nekaj metrov pod morsko gladino. Palača bo ataTa več milijonov lir.

V Puli bodo prihodnje leto zgradili dve novi ljudski šoli! Občina bo v to svrho najela okroglo 100.000 lir posojila

Po Poreču priredi v nedeljo istrska zveza «Dopoflavora» veliko zborovanje. Pravijo, da se bo na njem zbralo okrog 10.000 «dopolavorovcev». Iz Trsta bo 12 parnikov pripeljalo v Poreč nekaj tisoč Trža-čanov. Listi seveda intenzivno propagirajo za to manifestacijo.

«prijateljska sreča» tu« v Trsta h» Puli. Policijski upravi v Trstu in Puli sta te dni opozorili ljudi na verigo pisem, ki krožijo po obeh mestih in v katerih obljubljajo prejemnikom razne nagrade. PL srna so sestavljena na prav enak način, kakor ona, ld so pred tedni krožila po Ljubljani. Policija groai a kaznijo vsem, ki bi posegali po taki «prijateljski sreči-».

V Kobaridu bo vršil začasno posle občinskega tajnika geom. Aldo Dosi iz Tolmina, ker je odšel stalno nameščeni tajnik Valle na daljši dopust

Obsojena vohtmka

Francosko vojaško sodišče v Brestu je obsodilo nemško vohunko Lidijo Oswaldovo na devet mesecev ječe. Francoska pomorska častnika, ki ju je skušala vohunka zaplesti v svoje ljubavne mreže, sta bila oproščena, ker sta dokazala svojo nedolžnost

Spomenik soodkriteljici radija

Poljska znanstvenica Marija Curia. Skottdowska je ponos ^оје domovine, no-sebno Varšave, kjer je prišla na svet Zato ni čudno, da so sd njene rojaKlnle temato po smrti znamenite žeoe zastale nalogo, poskrbeti za to, da dobd velika pokojnJca v svojem rodnem mesta primeren spomenik, ideja je zdaj ostvar-jena

ÄDada pdtfsfea kiparka, Lodovflca Mčo. je iaklesaia Mp, ki so ga takoj kupili ln ga odkrili v navzočnosti mnogih od£č-nm zastopnic poljskega ženstva, ministrov in soproge državnega predsednika Poljske g«. Moscicke, Trg, kjer stoji kip Curie-Skoüdowäke, je obenem dobil ime po zaa, meniti soodkrttKljicl radija in bo Podjake vedno tenova opozarjal na znamenito ženo, ki jo je Varšava dala vsema trpečemu človeštvu.

Spominjajte se CMDf

Človek, živali in vreme

Suhe roke pomenijo dež — Selitev ptic v rani jeseni — Tudi

drevje čuti vnaprej značaj zime

Za vojni pohod proti Abesincem se zbirajo italijanske čete na eritrejskem ozemlju v Agordatu, kjer so zgradili v ta namen veliko vojaško taborišče

Skok s padalom iz gorečega letala

Pogumen čin dveh romunskih letalcev

Rmmmski kapetam Poprisbeeim žn poročnik Papanas, odlična člarna rumunske-ga vojaškega letalskega zbora, sta 'mela te dni letalski doživljaj, ki bi človeku z majhno prisotnostjo duha zverižil živce ш vzel življenje

öastnüka sta letela z letalom, ki ga Je zgradila neka ramunska tvornica aero-planov, z bukareškega letališča Pipere proti Toklju. Nameravala sta vzeti pcnt čez Sibirijo, čas njunega poleta pa je bil preračunan na štiri J» pet dni.

Kmalu po startu je zbudilo pozornost pilota in navigatorja čudno praskel/vnje v

motorju. Hkrata je zadiSato po zgr»rava-joöem bencinu. Se preden sta ae letaUca

priprarvila, da bi рора-алгйа napako, je bfl motor že v ognju. Letala v tem položaja ni bito več mogoče spraviti v gladkem poiletu k .zemlji.

Tedajd sta se pogramna letate» осЯо-čila za tvegan poskus. Razpela sza padafi in odskočila v zrateo. Medtem ko sa je aeroplan z glasnim treskom zrušil ne zemljo, kjer se je popoinoona razbfl, sta letalca srečno dosegla tJa. Rumonafee oblasti so odredile preiskavo, da se do-žene vzrok eksplozije, kajti stv-ar je som. Ijivo zavita v temo.

TeleSon v višini 5600 m

Edinstvena naprava svoje vrste na svetu

Najvišji telefon, kar jih je bilo kdaj | v Evropi, so postavili s^daj na Elbrusu v višini 5597 m.

Gradnja te edinstvene telefonske napeljave je bila zvezana z naravnost junaško žilavostjo. Delavci in kolone nosačev so morale opravljati svoj posel v najneugodnejših življenskih okoliščinah, v megli, viharju in snežnih metežih. Več nego enkrat so bili ljudje v smrtni nevarnosti. Končno pa so svoje delo dovršili.

I Sedaj so planinska zavetišča in taborišča po Elbrusu zvezana s 15 telefonskimi aparati. Vsa proga od vznožja Elbrusa do njegovega vrha je dolga 110 km, porabili so 2C00 brzojavnih drogov in okrog 250 km žice. Izkušnje, ki so si jih pridobili pri gradnji te gorske telefonske proge, hočejo izkoristiti za gradnjo podobnih napeljav tudi drugod, zlasti v Pamirju in na Kazbetu.

Galantno tihotapstvo

s pikantnim ozadjem

Skrivnost narkoze

Kako vpliva narkoza na stanice

Nemški general v vojski

Najdaljša pot

do pisarne

Moderna prometna tehnika je napravila človeka precej neodvisnega od razdalje med njegovim bivališčem in krajem dela V modernih deželah so n. pr. sto tisoči ljudi, ki opravljajo vsak dan z železnico ali avtomobilom do 60 km poti do pisarne ali delavnice in nazaj. Rekord v tem pogledu pa ima najbrže angleški veletrgovec Harold Park Stephenson.

Njegov dom leži namreč v bližini Seaham Harbourja, skoraj ob Škotski meji, njegova pisarna pa je 400 km daleč v Londonu. Vsak dan ob 6. zjutraj sede Stephenson v svoje letalo in pristane ob 8 in pol na londonskem letališču CroTdonu, od koder ga potem avto pelje do pisarne. Ob 9. v njej že dela. Popoldanski čaj pa pije Stephenson že spet doma.

s svojim letalom. Pri zadnjem prihodu ji je bil pripeljal nič manj nego 952 Kg najboljše svile kot zaročno darilo. Nu, ta ga-lantnost ga je stala precej drago. Zaplenili so mu letalo, ki velja milijon lejev in vseh 952 kg svile, vrhu tega mora plačati 20.000 lejev kazni, a odvetnikom 170.000 lejev za njih trud. Rumuni so ga tedaj dobro oplenili, poleg tega je pa šlo menda tudi razmerje z lepotico rakom žvižgat. Njegov pomočnik neki bukareštanski šofer, je dobil dovoljenje, da sme presedeti cel mesec v hladnem zaporu.

Krotilčeva osveta

Krotilca zveri v nekem oirkusu v Briebe-nu (Avstralija) Andrewa Sola je pred dnevi neka levinja pri jutranjem posetu z udarcem šape težko poškodovala na roki. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Ko se je Sole zbudili iz narkoze, je bila njegova prva misel, kako bi se zverini osvetil. »Na vsak način jo hočem ukrotiti«, je dejal. »Mojega brata Bdlla je nekoč tudi neki lev ranil, kar gг. pa ni zadržalo, da bi še isti večer ne nastopil z zverjo. Tako hočem storiti tudi jaz«.

Prijatelji so ga svarili, naj se ne podaja v nevarnost, toda Sole je vendarle še isti večer pri predstavi stopil г obvezano roko v levjo kletko. Levinja, ki ga je tila zjutraj ranila, je za renčala in planila proti njemu. Toda krotilec je dvignil bič in jo neko-likokrat tako pošteno oplazil, da je postala namah vsa krotka. Brez nadaljnjega odpora je potem izvršila vse točke, ki jih je krotilec zapovedal.

čudna počitniška naloga

Listi poročajo iz Tokija o neki tamošnji šoli, ki je naložila svojim odraslim učenkam čudno počitniško nalogo. Med počitnicami jim je namreč prepovedala, da bi si stri-gle lase. Sola je hotela s tem do-seči, da bi se dekleta, ki gredo za modo dečje glavice, vrnila spet k starim japonskim frizuram.

Vedno znova ee pojavlja mnenje, da mora narkoza kakor koli vplivati neugodno na stanice in njihovo rast posebno na mlade stanice, ki morajo šele dozo-reti.

Biolog Ge-org Politzer je v zadnjem času izvršil celo vrsto poskusov, ki naj bi rešili to vprašanje in" sicer ei je naj. primernejši poskusni objekt izbral Učinke močeradov. Proučeval je spremembe po narkozi na noženici njih oči ker je že iz prejšnega svojega dela vedel, kako so stanice tu razporejene in kako se delijo.

Položil je ličinke v razna narkotična sredstva, alkohol, eter in kloreton, ki ga uporabljajo posebno v Ameriki. V ta яе_ lo razredčena sredstva je dal 1000 ličink za štiri ure, potem jih je postavil v navadno vodo.' V enournih presledkih je I nato jemal ličinke iz vode in natančno I preiskoval njih roženice. Preiskal je 1

vedno roženici obeh ой, ker je znano fat prejšnSh opazovanj< da ee delitev stanlc vrši v obeh večinoma istočasno< vseka, kor pa v istem smislu. Ugotovil j«, da je alkohol roženičnim stanioam dosti boLJ škodoval nego eter. Vsako narkotično sredstvo zavre etanično dielitev na karakterističen načint za najkrajši čas pa eter. Po etru se prične normalna delitev že po šestih arah. Vzrok za oviranje de_ litve je bržkone v spremembi propustnosti stanične površine in v spremembi gostote stanične substance. Motnje ee niso pojavljale popolnoma istočasno na obeh roženicah, kar bo v zvezi z različnim stadijem delitve. PolitzerjeVo raziskovanje je zanimivo, ker odpira nore poti d® spoznamo mehanizem narkoee in obnašanje nedozorelih stanlc pod vplivam narkotičnih pripomočkov.

Nemški general Knndt, ki ee Je za «asa bolivijsko-paragvajske vojne v Velikem Čaku udeleževal bojev na strani Bolivije, ee je dal zdaj uvrstiti v armado črnega abesinskega cesarja

Ka| je hotel?

Za vse življenje

Belgijska vlada Je nedavno podrobno proučevala to vprašanje Prišla je do zaključka, da mora imeti vsak hotel pred-veem čedne urejene prostore, zdravo in čisto osobje, v redu meblirane sobe, ki morajo odgovarjati vsem zahtevam sodob" ne higijene. Na vsakih dvajset hotelskih sob mora priti vsaj ena kopalnica, na vsakih dvanajst sob pa en W

Neki bogati angleški čudak je hotel najeti za vse dni svojega življenja kabino na ladji, ki plove med Anglijo in Avstralijo. Družba se je pa pogodila samo za tri vožnje. Navzlic temu je dal mož kabino opremiti s svojo opravo. Neki drugi fan-tast, prav tako Anglež, je v neki londonski restavraciji pravkar plačal svoje obede do konca življenja. V Ameriki se lahko naročiš na časnike in revije isto tako za vse &vljenje.

»Oprostite, kako mislite to, da je z menoj nemogoča kupčija za-adi avtomobilčka?«

»Milostiva, pri tem imam v mislih zgolj pomisleke praktične okolnosti, ki se tičejo parno Vaše osebe«, (»Politiken«)

Človekovo ugodje je v veliki meri odvisno od vremena . Kdor trpi na revmati-zmu, čuti že dneve naprej, da se bliža slabo vreme. To in pa zadeva s kurjimi očesi, starimi ranami, glavobolom, neugodjem in podobnim so tako znane stvari,, da nam jih ni treba na dolgo razlagati. Tudi suhe roke napovedujejo dež.

Od prastarih časov sem veljajo vsakovrstne živali za izborne vremenske preroke. Kadar pes in mečka grizeta travo, ali kadar se mačka valja po hrbtu in pleza na ognjišče, je pričakovati dežja ali nevihte. Če mačka kiha, tedaj bo lepo vreme. Prav tako se bliža deževno vreme, če lazijo prašiči zgodaj po svojih hlevih. Če plezajo ovce zvečer na visoke skale, je pričakovati lepega stalnega vremena. Lisice, volkovi in druge gozdne živali se zatekajo pred hudim mrazom v bližino človeških bivališč.

Telesna garda

Garda abesinskega cesarja je sestavljena iz najboljših in najhrabrejših amhar-skih vojakov. To so pravi junaki, preizkušeni neštetokrat v dvomljivih položajih, že njih postave pričajo, da so dika svojega poklica

Nova operacija srčne mišice

ki ustavi razvoj bolezni v vodenico

V znani angleški medicinski reviji »The Lencet« poroča ameriški specialist za srčne operacije dr. White o primerih, da je dosegel uspeh pri bolezni, ki so jo smatrali doslej za neozdravljivo. Gre za vnetje in odebelenje kože, ki obdaja srce.

Ta bolezen vodi do čedalje večjega poslabšanja srčnih funkcij in vodenice, ki se končuje nazadnje s smrtjo. Treba bi Lilo obolelo kožo odstraniti. Prvo takšno ope-

racijo je izvršil White pred sedmimi leti na 18-letnem dekletu. Po nekoliko razburljivih dneh se je začelo stanje pacientke boljšati, ozdravela je in je še danes, po sedmih letih popolnoma zdrava. Podobne rezultate je dosegel dr. White pri večjem številu mladih ljudi in pri neki 30-letni ženski, tako da se je sedaj odločil svojo metodo objaviti.

Caponejeva usoda

Kakor znano, »prebiva« prosluli nekdanji kralj chicaškega podzemlja Al Capone ta čas na ameriškem »Hudičevem otoku« Al-catrazu. O njem poročajo sedaj, da je ves skrušen.

Ko ga je zadnjič obiskala njegova žena je mogel govoriti z njo le skozi govorilno trobljo. Meter debeli zidovi in močne šipe iz nezdrobljivega stekla so bile med njima. To dejstvo je na Capone ja vplivalo tako, da je dobil napad tesnosti. Zdi se, da mu v kaznilnici tudi hrana ne godi, kar ni čudno, saj so mu nekoč kuhali najboljši ameriški kuharji. Dostikrat jetmško jed enostavno pusti, s tem pa izgubi po strogem kaznilniškem redu tudi pravico do naslednjega obroka, tako da strada po cele dneve. Na mesec sme odposlati ono samo pismo, prav tako sme eno samo prejeti, tako da mu je vzeta možnost .vsake zveze s svojo tolpo. Ta tolpa se je tudi v resnici razkropila na vse strani neba.

Rumunske oblasti so aretirale predsednika nekega južnofrancoskega aerokluba in lyonskega tovarnarja svile Boulatona, ki je bil pripeljal v Rumunijo s svojim letalom veliko množino svile. Skušal jo je vtihotapiti brez carine, pa so ga prijeli.

Pri razpravi, ki se je vršila te dni, ima stvar pikantno ozadje. Mož je namreč baje v intimnih odnošajih z neko Lukare-štansko lepotico, ki jo je večkrat obiskal

Dobre ceste naj pomagajo vojaškemu prodiranfu

Italijansko poveljstvo gradi na meji svoje Somalije ceste, po katerih bodo čete lažje vkorakale v sovražnikovo deželo. Na tisoče delavcev je zaposlenih pri teh delih, ki naglo napredujejo, da se bodo mogle po njih pomikati kolone osvajalne

vojske

ANEKDOTA

Ko sta še živela Pallemberg in Adalbert je nekoč pri Adalbert» pozvonil t©, lefon. Adalbert je dvignil slušalko tn rekel samo: »Da«. Palenberg je nato do jaft: >Tukaj Pallenibertg kdo tam?« Dobil je odgovor: »Največji komik svetat »Oprostite«, je dejal, »če je tako, eem napačno zvezan in je položil slušalko na vilice.

VSAK DAN ENA

Kadar se ptice pričnejo seliti zgodaj v jeseni, tedaj bo zima kmalu tu. Ce kukavica spomladi kuka na golih drevesih, bo letina slaba. Če sedi divji petelin visoko na drevesu, tedaj bo zgodnja zima. Skopa bo letine, kadar golobi in galebi neumorno vreščijo. Če letijo žerjavi nizko bo zima polna snega, če letijo visoko, bo zelo mrzla, a snega bo malo. Če letijo lastavice nizko, je pričakovati dežja, če letijo visoko bo vreme lepo.

Tudi mravlje in čebele čutijo baje dolgo prej, kakšno bo vreme Pred toplimi, suhimi poletji gradijo mravlje ostrejša in strma mravljišča, narobe pa pred hladnimi in deževnimi poletji. Kadar se mravlje in čebele se oddaljujejo daleč od svojih bivališč, vohajo dež. tedaj se tudi druge žuželke rade skrijejo pod liste in pajki ne predejo svojih mrež. Nasprotno pa so pajki v tem pogledu pridni pred lepim vreme-

Haile Selasija

nom in vetrom. Če imajo jeretike, bukve in h ras ti mnogo plodu, bo zima ostra. Zgodnje odpadanje listov napoveduje milo jesen, če se pa listje na jerebikah ohrani nenavadno dolgo, tedaj je računati s hladno pomladjo.

Za nevihte je zelo občutljiva pijavka. Dokazali so, da nanjo posebno vpliva ozračna elektrika. Pred nevihtami plavajo te živali nemirno po kozarcu, dočim ostajajo drugače mirno pri tleh.

Zemljo ima v glavi

V Parizu zbuja veliko pozornost mladi slušatelj geografije Edmond Chalier. Mladenič ima zemljo dobesedno v glavi. Pri nekem izpitu 90 mu naložili, naj nariše svetovno karto na pamet. V sedmih urah je to nalogo opravil. Njegova karta, za katero ni uporabil nobenih pripomočkov, je naravnost dokumentarno točna. Poleg obrisov posameznih celin in dežel je vrisal tudi večja gorovja, otoke in reke, na zadnje pa je postavil 500 mest natančno tja, kamor spadajo na karti

Najmlajši letalec

jih je kdaj skušalo leteti čez Atlantski je 19-letni Jack Van iz Quebeca v Van kani leteti z aeroplanom iz v Kanado, izbral si je torej najbolj progo iz Evrope proti Ameriki

Kulturni pregled

Mednarodni glasbeni festival v Pragi

XIII. mednarodni festival Društva za sodobno glasbo bi moral biti v Karlovih Va-rih, ki so pa nenadno odpovedali, pa ga je v najkrajšem času prevzela in vzorno izvedla Praga.

Prvi orkestralni koncert je obsegal petero točk, vseh pet je izvajal orkester praske radio-postaje. Drugega je vsega na-študirala in izvedla Češka filharmonija. Njeni člani so im^li do 9. t. m. redni dopust, vendar so se na poziv vsi vrnili, da omogočijo prireditev. Oba komorna koncerta so izvajali umetniki, ki so jih naprosile odnosno določile posamezne sekcije, v glavnem so bili to zopet češki umetniki.

Komponisti smo se rekrutirali iz vseh držav sveta; tako je bila na prvem orkestralnem koncertu zastopana Nemčija, Jugoslavija, USA, Čehoslovaška in IJSSR.

Najmočneje so se kvantitativno uveljavili Cehi, kakor je to sploh navada, da ima država, ki priredi festival, nekako prednost v številu izvajanih del. Poleg kvantitete so po mojem mnenju dosegli tudi prvo mesto v kvaliteti.

Mi smo tili z mojim koncertom za klavir in pihalni orkester kar najsreeneje plasirani in smo dosegli tak uspeh, kakor ga jugoslovenska novejša glasba do tega festivala še ni. Skladbo je dirigiral dr. Švaia, solistični part ie igral dr. Reiner. Oba sta izpolnila svojo nalogo perfektno, s popolnim uspehom. Do danes sem na bral kakih 20 kritik, skoraj vse so super-lativne. Občinstvo nas je aklamiralo spontano; češke kritike ugotavljajo pri moji skladbi izredno vitalnost, tehnično in kvalitativno evropsko višino, maksimum razvojne možnosti in pri tem jugoslovensko nacionalno noto; pianistu in dirigentu pa priznavajo, da sta storila vse, bar je privedlo skladbo do zasluženega uspeha. Мах В rod imenuje v »Prager Tagblatt« moj koncert kontrast Hartniannu in Schoenber-gu: razveseljivo delo, polno solnca, polno sreče in invencije — v resumeju pa ga našteva med petimi skladbami festivala, ki so zapustile pretresljiv do jem in ki pomenijo stalno obogatitev svetovnega repertoarja.

Posledice našega uspeha so э© pokazale naslednje dni. Za klavirski koncert sem že v pogajanjih za izvedbe v Strasbourgs Londonu, Moskvi in Bratislavi. V Pragi je na sporedu abonentnih koncertov Češke filharmonije moja uvertura (Talich), v radiu so me naprosili za pesakaljo (dirigent Ančerl ali Brock), filharmonski zbor me je naprosil za izvedbo »MagnificaU-a z orkestrom, praški pihalni kvintet bo izvajal v tej sezoni moj kvintet in trio za pihale, violinista Novak in Daniel pa moje violinske skladbe s klavirjem. Slavni dirigent dr. Scherchen je naročil skladbo (novo) za Ženevo, 6. oktobra imam v .Londonu v radio (National) krstno izvedbo sonate za saksofon in klavir, v Varšavi mi bo oktobra ali novembra Fitelberg dirigiral suito za orkester, decembra pa izvaja pianist Raoul Kocsalski v Varšavi moje arabeske in Švarovo klavirsko sonato. Znamenite svetovne pevke Re'Koster (Ilaarlem), Ružena Herlinger (Praha) in liana Schwarz (Dunaj) želijo izpopolniti svoje programe z jugoslovansko glasbo.

Dr. Svari in dr. Reiner in izrekam na tem mestu svojo najlepšo zahvalo. Reiner je mednarodni pianist in ga zedeva ni kdo-vekako razburjala, Švara je imel tremo — ampak le do prve skušnje, pri kateri je bil za svoje delo deležen aplavza članov orke stra. Postavil se je nad vse častno med dirigenti mednarodnega formata (Scherchen, Talich, Ančerl, Jallowetz, Casella, -Jiräk, Jeremias i. dr.). Tudi njegov nekdanji profesor dr. Scherchen mu je dal polno priznanje in je bil uspeha dr. švare bolj vesel nego mojega.

Četrttonsko glasbo (skladbe A. Habe) smo poslušali na čajanki pri g. Bächerju 3. t. m. Sodeloval je praški kvartet in nove gramofonske plošče, ki jih je dalo izdelati češko društvo za n>oderno glasbo »Pritom-nost« (Ultraphon — plošče).

Vsem prireditvam je prisostvoval prosvetni minister dr. Krčniar, ki je dr. Svari in meni tudi osebno čestital.

Stanovala sva z dr. švaro v Aleksandrovi koleji (Strešovice), kjer naju je prelju-beznivo sprejel dr. Pretnar. Naročil mi je, naj opozorim naše kulturne delavce na to, da imajo v mesecih juliju avgustu in septembru v koleji za minimalno ceno vedno stanovanja na razpolago.

Naš rojak dr. Josef Mandič mi je preigral svojo pravkar dogotovljeno opero. Libreto mu je naredil nemški pisatelj Max Brod po neki Nušičevi noveli. (Brod je delal libreta tudi Janačku) Snov je tako zanimiva, kakor je še nisem kmalu slišal in se odigrava na naših tleh. Tudi glasba je popolnoma jugoslovenska. Premiera je predvidena na veliki operi izven Češkoslovaške in bo šele po tej premieri opera na razpolago za CS in za nas. Gotovo jo bomo spoznali tudi v Ljubljani.

Uvod v festival je bila dne 1. t m. operna predstava v Narodnem divadiu, Ostrčilovo >Honzovo kralovstvk. To delo je za sodobno češko operno tvorbo absolutno reprezentativno in rešuje čisto nove scenične in mu-zikalne probleme (melodvam), pri tem je pa tipično češko.

V društvo smo sprejeli novo sekcijo: japonsko. Za drugo leto so priglašene tri nove: sovjetska, bulgarska in kitajska.

l'ogovorov in posvetovanj sta se že udeleževala bodoča delegata, prof. Reichenbach iz Moskve in prof. Kamburov iz Sofije. Reichenbach je predsednik mednarodnega muzi kalnega biroja v Moskvi in je njegova naloga, navezati glasbene stike med sovjetsko unijo in inozemskimi glasbeniki. Biti mora pruskega pokoljenja, a nemško govori že zelo slabo, francosko pa še slabše.

Zanimivo je, da je meseca avgusta, ko je po Karlovih Varih festival odpovedala tudi Praga, punudila Sovjetska unija (ki še ni članica našega društva!) za november festival v Moskvi in to s tako gostoljubnostjo. kakor jo najdemo redko. Vsi solisti, komponisti in dirigenti, kakor tudi vsi ostali sodelujoči bi imeli od meje do Moskve in nazaj brezplačne spalne vozove, tam pa 14 dni brezplačno komfortno stanovanje in hrano. Predloga društvo ni moglo sprejeti, ker se smejo delati festivali le v onih deželah, kjer so že sekcije, pač pa je to dalo pobudo Cehom, da so preklic preklicali in tako realizirali festival.

Kamburov me je po prvem koncertu potrkal po rami: Ti si Osterc, kaj ne? Čestitam! Jaz sem Kamburov iz Sofije. Pozdravi Adamiča in Lajovical Vaša Glasbena Matica je sijajna! Po kateri progi se voziš nazaj? Ob kolikih? Greva na pivo! (Sva šla).

Od naših ljubljanskih prijateljev sem srečal prvega Ladislava Cernija, violista praškega kvarteta. Dobila sva se v kino »Hvž-zda«, kjer so izvajali »Policijski voz št. 99« in sva bila oba mnenja, da je to najbolj pametna otvoritev festivala.

Vmes sem dobil povabilo iz Montevidea (Uruguay), da sodelujem pri njihovih glas-tenih »boletinih;< s članki o jugoslovanski moderni glasbi, kar sem seveda storil. Tudi sodelovanje pri tonfilmu se mi obeta.

Zelo močne dojme so zapustile skoro vse češke skladbe, predvsem Häbova simfonična glasba »Pot življenji«, ki je bila hkrati tudi najdrznejša po svoji usmerjenosti. Alban Berg je s svojo suito iz opere >Lu-lu« zapustil zopet mogočne dojme, Schoen-berg (variacije) pa je bil za publiko gotovo preabstrakten. Kakor lani v Firenci, so bili tudi letos sovjetski komponisti skoroda najkonservativnejši, prav zato iščejo stikov z zapadom. Setalinova simfonija se naslanja v melodiki in v formi z»lo na Cajkov-skega, v harmoniji je pa dovolj svobodna. V splošnem je germanska rasa pokazala stremljenje po novi disonanci v stari formi, slovanska stremljenje po novi konsonanci

in nori, svobodni formi (Cehi tat mi), romanska pa je hudo konservativna (izvz«m-•ži Italijane). Najslabša točka sporeda je bila Ferroudova simfonija (Francija) : koliko boljše in modernejše muzike je napisal Debussy! Italijane sta odlično zastopala mla di Dellapiceolo s ciklom pesmi i malim komornim ansamblom in Petrassi z violinskim koncertom in komornim orkestrom. Casella mi je rekel, da sta ta dva in Nielsen največja nada mlade italijanske glasbe. Oba sta nekako v našem taboru: nova blago-zvočja spajata z novo formo. Kakor lani v Firenci, tako so tudi letos pokazali Italijani za našo glasbo nenavadno navdušenje: takoj so prosili ze mojo fotografijo ln za kratek intervju. CTK (Ceškoslovenska tiskovna kancelar) nas je fotografirala na vseh oglih in v vseh pozah — skoraj sem imel strah, da bo treba delati tudi prstne odti-ske. Uredništvo revije ^Svetozor?: nas ie fotografiralo še posebej. Intervju o sodobni glasbi v splošnem sem imel z dopisnikom moskovskih »Izvestij«.

Festivalski odbor v Pragi je izdal vkljub časovni stiski tako festivalsko bro5uro, kakor je do sedaj še nismo imeli. Obsega čez 100 strani; v njej so vse naše slike, bioera-fite in razčlemb® izvajanih del, posebna odstavka pa o obeh nedavno umrlih čeških mojstrih Suku in Ostrčilu. Zal nisem imel od Prage same tokrat nič. Vsak dan smo imeli seje do treh ponoči, niti k svojim skušniam nismo mogli redno zahajati.

Prihodnji festival bo v drugI jx>loviei aprila 1930 v Barceloni, za 1937 imamo povabilo iz Pariza in iz Moskve. Člani žirije za Barcelono so Lamote de Grignon, Wovto-wicz. Webern. Ricsager in Ansermet, na-mesfniki Boult, Osterc, Casella, Krenek in Picoardi. Slavko Osterc.

I

V nedeljo, 15* t. m. prvikrat naš nova roman, široko zasnovana, dramatično razpletena, sijajno pripovedovana zgodba sprizornice brezobzirnih bojev mednarodnih gospodarskih skupin. Pravo branje v dobi skrivnostnih Mr. Rickettov in drugih • • •

Mr.Thorrten hoče boi!

POZOR NA ZAČETEK: V nedeljo 1$. t. m. BERITE „JUTRO"! NAROČITE „JUTRO44!

Zapiski

Ljubljanska filharmonija bo oivorila sezono s koncertom, ki bo 16. oktobra v Unionu pod taktirko slovečega dirigenta Vaclava Palicha. Spored koncerta bo na d'irigentovo žejjo češko-rueki (Smetana, Suk, Rimski j-Korsakov, šoš ta kovic), domačo produkcijo pa bo zastopa« la «kladiba SI. Osterca.

Knjižnica čeških prevodov iz slovenske in srbohrvaške literature. Ob sodelovanju Ce šk oslov ašk o-ju g osi ov e n sk e lige v Pragi in založništva L. Mazač bo izhajal od 1. 1936. knjižnica prevodov iz slovenskega in srbohrvaškega jezika Prihodnje leto izide v celoti deset knjig. Prvi letnik bo obsegal samo prevode romanov, povesti in novel. S prevodi poezije bi pričeli v prihodnjih letnikih. Kakor poroča najnovejša »č®hoslovačko-jugoslovenska revija«, so bili za prvo serijo izbrani tile spisi: Veljko Petrovič, Povesti; Miroslav Krleža, Povratek Filipa Latinowicza; VI. Levstik, Dejanje; Dragiša Vašič. Povesti; VI. Nazor, Mladinske povesti; Slovenske pravljice v izboru in prevodu Jana Hudca; Din-ko Šimunovič, Porodica Vinčič; Ivo Andrič, Povesti; Tone Seliškar, Nasedli brod. Kot deseti zvez. izide pregled srbohrvaške in slovenske literature. Kakor izvemo, bo Levstikovo »Dejanje« prevajal dr. Ra>j-mund Habrina. Dejstvo je, da je bil najnovejši spis VI. Levstika sprejet v to odlično prevodno knjižnico, je lahko pisatelju najboljše zadoščenje. Seliškarjev »Nasedli brod«, ki ga pisatelj za češko izdajo posebej predeluje, prevaja dr. Bohuš Vy-biral. čehoslovačko-jugoslovenska revija« tudi poroča,» da pripravljajo v Beogradu podobno serijo prevodov iz češke in slovaške književnosti.

Branislav Nušič v češčini. Jaroslav Urban je priobčil v »Slovanskem Рте-hledu« članek o čeških prevodih spisov Bratislava Nušiča. Iz č'anka posnemamo, da je prvi prevod iz Nušiča izšel že pred 32 leti. Do zadnjega časa ie izšlo 26 čeških prevodov in 4 slovaški. Neka zbirka Nušičevih povesti je bila dvakrat objavljena v češkem prevodu in enkrat v slovaškem. Ena izmed \'uši*evih komedij je dosegle dve izdaji, znana knjiga »1915« pa celo tri. Izmed tridesetih zabeleženih prevodov je izšlo v tisku 16.

ostalih 14 (gledališke igre) pa je na razpolago v rokopisih. Branislav Nušič je po-temtökem na Češkoslovaškem najpopularnejši jugoslovenski pisatelj.

Iz življenja na dežel?

LAVERCA. Sokolska četa na Laverci je nameravala v proslavo rojstnega dne starešine SKJ Nj. Vel. kralja Petra II. prirediti Manice Komanove narodno igro »Krst Jugovi'öev«. v nedeljo dne 8. t. m. Zaradi prireditev Jadranske straže se je igra preložila ter bo jutri v nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne v Društveni dvorani. Vabljem-

RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. uri velefilm v ruskem jeziku »BURA« (Groza). Za dodatek nov Pa-ramountov zvočni tednik.

Primskovo—Veliki Gaber. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo 22 septembra t. m. drugo sadjarsko razstar/o v prostorih tov. Lavriča. Sadje bo razstavljeno in preparirano v razne sokove. Vabljeni so ljubitelji-sadjarji, kakor kupci. Iz prijaznega Primskovega, ki je oddaljeno le uro od postaje Radohova vas ae nudi izletniku lep razgled po romantični okolici: zlasti v Temeniško dolino, po vinskih goricah, senčnih logih, zelenih travnikih in sončnih senožetih. Vsekakor je Primakovo ena izmed najlepših izletnih točk, saj nudi izletniku mnogo poihodav v razna krajiišča kakor n. pr. Veliki Gaber, Šmartno pri Litiji, Čatež, ter Zaplaz, ki je znamenita Dolenjska božja pot, Šv. Križ pri Litiji, dalje proti sv. Neži in k sv. Joštu na Kum in v razne soteske, do bistre Temenice in zelene Krke. Vealc goet ima ugodno zvezo s turističnim vlakom in lep pohod na razstavišče, ki do preskrbljene z vsemi dobrotami.

Kozje. V ponedeljek Je zapustffl naš trg starešina sreskega sodišča g. dr. Muhič Fran, ki je bil na lastno prošnjo premeščen za starešino sodišča v Slov. Bistrici. V Kozjem ni bil sicer dolgo, vendar si je s svojim znanjem in koncilijantnim nastopam pridobil že v teh mesecih svojega bivanj« splošne simpatije, kar je pokazal tudi poslovilni večer, ki so mu ga priredili domačini, želimo mu tudi na novem službenem mestu obilo sreče

SPORT

Tramvaj: mitnica

Drevi na igrišču !ASK Primorja prireditev:

Tramvaj : Mitnica.

Predtekma: Primorje liga : Sloga.

Večerna nogometna tekma tramvaj : mitnica, ki je že doslej stala т ospredja splošnega zanimanja, je dobila nepričakovan športni poudarek. V predtekmi nastopita ligino moštvo Primorje in enajeto-ri Sloge, prvake drugega razreda.

Ta pridružitev bo nedvomno upravičeno še povečala privlačnost tekme in privabila drevi na igrišče Primorja tudi skeptike iz vrst ljubiteljev športa.

Spored je: ob 18. predtekma Primorje ; Sloga, ob 18.45 koncert Philips-Rad*», ob 19.30 tekma Tramvaj : Mitnaca.

Za vso prireditev zadostuje samo ene vstopnica. Za prevoz poeetnikov bodo na razpolago avtobusi Magister. Kdor ljubi šport kot šport ali kot zabavo, kdor hoče prispevati za pomoč mastnim revežem, kdor hoče športnega užitka združenega z zabavo, naj pride drevi na igrišče Primorja.

Domžale prvak kamniškega okraja

Finalne tekme za pokal, ki ga. je raz. pisal SK Disk za tekme klubov kamniškega okraja, во ее končale takole: V predtekmi sta 6e srečala premaganca tz prvega kola Radomlje iti Kamnik za toiažilno darilo, bronastega nogometaša. Po mlačni igri, ki se je razvila šele v drugem polčasu v zanimivo borbo, so Kamničani na/Madali požrtvovalne R&-domljane в 3 : 1 (1 : 1). Kamničani so se pokazali v najboljši luifii, čeprav его. je premoči niso mogli izraziti v večji goüdiferenci.

V glavni tekmi eta se nato srečala Disk in Domžale. Za to erečanje, ki je bilo v znamenju domačega derbya, je vladalo veliko zanimanje med domžalsko publiko. Kluba eta nastopila v najmočnejših postavah in je bäo težko vnaprej oceniti razmerje eil. Vendar eo ее Pokazale Domžale kot boljše mcštvo, ki je odločilo igro s 4 : 2 v svojo kartet in ei osvojilo pakal. Igra je bila vseskozi zanam va in napeta. Odlikoval se je predvsem domžalski napad s evojo brzino in ostrim streljanjem na Sol. Zmaga Domžal je bL la za6lužena. Sodil je prav dobro obe tekmi g. Malnič i и Zaloga.

SREČKE ZA NOVO KOLO

DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE

Prvo žrebanje se bo vršilo 9. in 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči.

Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici

ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z.

LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19.

Službene objave LNP

(Seja p. o. 11. septembra 1935.)

Prvenstvene tekme 15. septembri 1935:

V Ljubljani: igrišče Reke ob 16JO Reka-Svoboda, službujoči Juvan, kluba postavita po 3 reditelje. Igrišče Slovana ob 9.30 Jadran — Slaviija, ob 10.45 Ilirija — Mars, obe jun., službujoči Košir, blagajna Jadran, klubi postavijo po 2 reditelja; ob

15. Slovan — Jadran, ob 16.30 Grafika — Mars, službujoči Fa.m, klubi postavijo po 3 reditelje. Igrišče Hermesa ob 9.30 Hermes — Mladika, ob 10.45 Korotan — Svoboda, obe jun., službujoči Galof, blagajna Hermes, klubi postavijo po 2 reditelja. Igrišče Primorja ob 10.45 Primorje — Reka jun., predtekma Primorje — Sloga, službujoči inž. Kuljdš, blagajna Reka, klube postavita po 3 reditelje. Igrišče Moste ob 16.. Moste-Slavdja,, službujoči dr. Blatnik, kluba postavita po 3 reditelje. Igrišče Zaloga ob 16. Zalog-Mladka, službujoči Sra-kar. Zalog postavi 10 rediteljev. V Celju, igrišče Celja ob 16. Celje—Hermes, službujoči Siničar. V Tržiču ob 16. Svoboda— Sora, službujoči Sarabon. V Domžalah, igrišče Domžal ob 16. Domžale—Mengeš, službujoči Müller; Mengeš sme nastopiti z igralci ki so bili zanj čitani. V Kranju ob 16. Korotan—Atletiki, službujoči Kralj, Korota postavi 10 rediteljev. V Mariboru, igrišče Rapida Rapid—Železničar jun.,' službujoči Kaspar. V Dolnji Lendavi ob 15.30 Lendavta-Gradijenski, službujoči Ilo-var; Lendava sme nastopiti samo z igralci, ki so bili zanjo že čitani, ra-zven Miloša Raliča. V Murski Soboti, igrišče Mure ob

16. Mura—Drava, službujoči Peterka.

Svoboda—ČSK in Korotan-Bratstvo, izžrebani za 15. september, se preložita na poznejši tremin.

Prijateljske itekme 15. septembra: Radomlje—Disk„ brzoturnir Amater Retje— Svoboda—Zagorje na igrišču 'Amaterja, brzoturmiir Rudar—DASK—Hrastnik na igrišču Hrastnika. Naknadno zabeležene prijateljske tekme: Sloga—Triglav 1. septembra, Sloga—Rudar 11. avgusta, Sloga— Korotan Lj, 6. septembra, vse v Zagorju.

Ponovno ее opozarjajo vsi klubi, da pravočasno, t j. v smislu spi. pravilnika JNS in skladno s sklepom poslednje podsavez-ne etkupsčjine prijavljajo prijateljske tekme svojim o. o. odnosno podsevezu. Sporazumi glede sodnikov se morejo predložiti pismeno najpozneje do vsakega četrtka opoldne.

Po prijavi sodnikov se pTedajo k. o. Makove с Aleksander, Gradjanski, Trček Lile, Korotan—Lj, Kisel Franc, Jedran. Perke Dane, M®rs. Jamežič Vinko, Domžale, Pucko Vinko, Disk, Ivič Franc in Lazar Ferdinad, Ptuj.

U. о, ее preda Ilirija zaradi nastopa z nevčrifioiranim igralcem na Slavija—Ilirija jun. 8. septembra; tekma se verifioira s ЗЮ p. f. za Slavijo.

Po prijavi službujočega 5 tekme Süoga— Slovan 8. septembra se preda s. o. Kušar v postopek.

Izžrebani pari in termini štajereko-prek-murske 9kupine II. razrede: 15. septembra Lendava—Gradjanski, Mura—Drava; 22. septembra Ptuj1—Gradjanski, Mura—Lendava; 29. septembra Drava—Lendave, Mu-ra^-Ptuj; 13. oktobra Lendava—^P tuj, Gradjanski—•Mura; 20. oktobra Dravo— Ptuj, 27. oktobra Gradjanski—Drava, vedno na igrišču prvoimenovanega kluba.

Pozivata se o. o. Trbovlje in Celje, da takoj izžrebata pere in določit« termine prvenstvenih tekem II. razreda na tvojih ozemljih. Tajnik П.

ja—'Mara Dorčec; igrišče Reke <*> 16.50 Reka—Svobod» Jordan fepor&zuzn); igrišče Hermeßa ob 9.30 Hermes — Mladaкд Pečar ob 10.45 Korotan—Svoboda Ko6ir-nlfc; igrišče M<*ste Ob 16. Moete—Slavo» Betet to; igrišče Zaloga ob 16. Zalog—.Mladika Jokšič. _ V Celjn igrišče Celja ob K. Celje—Hermes Cimperman, etr. e. naj določi poverjeništvo v Celju. — V Ггй_ öu ob 16. Svobodar—Sora Kušar. — V Domžalah, igrišče Domžal ob 16. Domžale—Mengeš Pevalek. — V Kranju ob 1«. Kor0tan —AtLetik i Camernik. — V Radomljah ob 16. Radomlje—Disk Mar-telanc, ki naj obenean pfregleda igrišč« v svrho verifikacije. — V Ljubljani, igrišče Primorja ob 9. Primorje—Sloga Ra-тоигв^ ob 10.45 Primorje—iReka Kuret — K vge

Trboveljski pododbor DSMP je Џл

nedeljo 15. t m. razpisal bnzoturnirje lavakih klubov. Turnir v Trbavfljali gP bo vršil ob 9. na igrišču Amaterja, sodelovali pa bodo klubi Amater> Retje ie Svoboda is Zagorja. Zagorska Svoboda e* Je v zadnjem čaeu prav lepo razvila m obeta biti resen nasprotnik trboveljskim* kluboma ki gta sicer v prav dobri kot»-diciji. V Hrastniku ее bogo tekm« vršile ob 14. na igrišču Hrastnika, eodetora. li pa bodo Hrajstnik, Rudar ln Desk. Športno občinstvo naj v čim večjem številu Obišče te tekme> da в tem podpre naš delavski eport> ki se в čvmtfcn resnim delom bori za evoj napredek ▼ аајпе. ugodnejših gmotnih razmerah. Za hisgej-nika sta v Hrastnik delegirane Doisoe in Brimovc, Dodane obenem kot delegat. V Trbovljah bo vršil elužbo blagajnika Vozel, detegat Gostič. Pri veeh tekmah morajo godelujo&i klubi postaviti po dra reditelja, ki se morata javiti е*яЯго#о*е-mu delegatu pododbora.

V nekaj vrstah. Naš labkoarfletoid ee_ vez je že dotoftil tehkoatletako reprezentanco, ki bo zastopala naše barve na letošnji baTkamfrjddi v Carigradu. V reprezentanci so; Bauer, Kovačič, Kleut, dr. Ne-rančič, Mor, Mikič, Nikhaai, Goršak, Bro-čan Kandier, Smejda, Banščag, Stefane-vič, Hof ar, Mazzi, Dremffl, Novak. Miototv vič, KrevB, dr. Buratovič, Kovačevič, Ba-Jtov, КаШЬау Branko, Stepdšnik, Gojič. Naša ekipa odpotuje iz Zagreba 17. t. m. ob 12.40. — V četrtek je naša bazenska reprezentanca odigrala pod imenom zagre/b-ške reprezentance tekmo prati -reprezentanci Varšave. Zmagala je Varšava z 2:1 (0 :1). Sodnik ni bil baš na višini ter je иеЈо oškodoval naše igralke. — V nedeljo ее vrši v Beogradu zadnja tekma za nogometno državno prvenabvo. Srečala se bosta Bask m Jugoslavija. — Nogometna reprezentanca Prage je v Kijemi porazila reprezentanco Ukrajine z 1 : 0.

SK Lendava; OSK 4=2 (3:1). у nedelje je na lastnem igrižču SK Lendava sigurno in nadmočno porazil kombinirano moštvo Č.S.K. Opažati je nagel razvoj domačega klute, ki bo igral v podsaveznem prvenstvu važno vlogo.

Začetek jesenske nogometne prvenstvene sezone v Celju. V nedeljo ob 16.30 ее bo pričela ва celjski G,laziji podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in 2SK Herrnе*ч>т. Ta prva tekma v jesenski prvenstveni &ez<>ni bo gotova eeio zanimiva in napeta. Celjani bodio mora!i napeti vse eile in pokazati mnogo boljšo igro nego v zadnjih mesecih, če bodo ho teli' doseči časten rezultat. Qb 14.45 bo trening tekma med kombinirano mladino SK Celja in vojaškim teamoro 39. pp.

Iz smuško-tehničnega odbora JZSS. Smuško tehnični odbor poziva vse tekmovalce na nedebjski olimpijski trening. Sestanek v nedeljo ob 6. uri zjutraj pri mitnici na Celovški cesti. — Načelnik.

Občni zbor SK Polža. SK Polž bo imel svoj letošnji občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 10 v svojem domu na Polževem z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, 2. proračun za poslovno leto 1935/36, 3. nadomestne volitve, 4. organizacija propagande za Dolenjsko in 5. samostojni predlogi.

Službeno iz s. e. LNP. Delegirajo «s k tekmam dne 15. eeptembra: V Ljubljani, igrišče Slovana ob 16. Slovan—Jadran Mrdjen (spora®um). etr. g. Vrh

Naše gledališče

Drama

Nedelja 16.: ob 15. Kralj Edip na letnem gledališča v Tivoliju. Cene <*1 20 Din navzdol-Opera

Sobota 14.: Boccaccio. Izven. Znižane eene. tNedelja 15.: Trubadur. Gostujeta tenor dr. Adrian in baeist Marjan Rue. Zni£a_

n« cene od £6 (Din navzdol-★

»Kralj Edip< na letnem gledališča v

Tivoli ju. Ljubljansko meščanstvo rn vse poeetnike i*z dežele, ki pridlejo v nedeljo 15. t. m. v Ljubljano, opozarjamo na uprizoritev klati.čne drame yKralj Ecftp« na letnem gledališču v Tivoliju. Predeta va jfe odlično pripravljene. Cene sede. žem od 20 Din navzdol, stojišča Po 5 (Din. VetopiJtee pri dnevni blagajni v operi v običajnih urah, v nedeljo od 14. dalje pa posluje Magajna pra graAt TL voIiju.

V edtični aeeeebi prtjutoijenfe Suppe-jeve operete (»Boocaiocine poje юаякэтпю vlogo ga Gjungjenac. Ostala zaeedba ka toor pri lanskih uprizoritvah.

Verdijeva opera »Trubadur«. Poleg gdčne Olge Oljdekop, kl je Postala niča naše opere, iu poje vlogo Leooore, nastopita ta večer dva goeta in sicer tenorist dtr. Adrian v vlogi Mannes, tn bawist Marjan Rue v vlogi Feranda. A zu ceno poje ga Golobova, grofa Lono g-Janko. Veljajo znižane oPeme cene.

Abonente opozarjamo, da ее sprejema jo priglasi za gledališki abonma v soboto

14. t.m. ie cel dan od 10. do 12. Ы od

15. do 17. ure v veži dramskega gl&dalL šča. Priglasilo ее je že lepo število sta-

in novih albomentov. Vabimo pa Ae vee prijatelje давЫИИа, <** stopi J» v stalni krog gledališkfc ' poeetndkov. Cene eo teredno ugodne, abonma ее plačuje v deeef-h obrokih.

W. E. Hintz:

37

Lepa žena, kdo si?

Tiho je šepetala njegovo ime. Utapljalo se je v rohnenju motorja — a njeno srce ga je ponavljalo brez konca --

Sto dvajset kilometrov — — Majhni kraji — hiše — vse je švigalo mimo nje. Meja ni mogla biti daleč — in potem — Monte Carlo — — in Jaap van Huysen — —

In smehljaj — zmagoslaven smehljaj — je mahoma zaplesal na Marianinih ustnicah. Ta se bo čudil — —

Dalje--dalje--

Zrak je bril čez voz in mrščil Mario-ni lase. Vijugasta, a vendar pregiedna je ležala cesta pred njo.

In nato — mahoma--

Višnjevi voz je bil moral priti s kake stranske poti. Počez je stal preko ceste in jo zapiral —

Marion je srdito pritisnila na trobljo. S poti ! Toda višnjevi voz se ni ganil. Šele v zadnjem trenutku se je Marion odločila in potegnila za zavore. Jezno so zaškripale, a vendar so nekaj metrov pred nezaželeno oviro ustavile voz.

»Stojte« je kriknil monsieur Anatole, ki je sedel zraven Jeremyja v višnjevem vozu in oblastno dvigal roko. »Prositi vas moram, da me spremite v Nizzo —«

»Ne vem, česa bi iskala v Nizzi —« »To vam bodo povedali na policijskem komisarstvu !«

»Policija meni nič mar !« »Hm — in to, da ste nastopali v »Gi-gantic-Palaceu« pod lažnim imenom?— Temu pravijo hotelsko Sleparstvo ——« »Imela sem nujne razloge !« »Lahko si mislim, kakšne !« se jepo-rogal monsieur Anatole. »Ali hotelsko

vodstvo ima prav tako nujne razloge, da hoče izterjati svoj denar !«

»Dobilo ga bo do zadnjega beliča !«

»O tem se drznem dvomiti ! In zdaj, prosim, konec prerekanja. Obrnite voz in vrnite se z nami v Nizzo ! Tam se bo vse pojasnilo!«

»Tudi gospod V an Huysen bo tam !« se je vneto oglasil Jeremy Jerome. »Sporočil sem mu, milostiva, da ste v Nizzi--«

Marion je prešerno mahnila z roko in mu segla v besedo: »To je bil zelo nepotreben trud, mister Jerome ! Ko sta me zadržala, sem bila baš na poti k njemu —«

Ta mah se je od daleč rezko razlegel glas avtomobilske troblje. Siv voz je brzel bliže in bliže. Osamljen mož je sedel za vodilom. —

»Umakniti se moramo s poti!« je opomnil monsieur Anatole.

V naslednjem trenutku je obstal novi. voz nekaj metrov pred našo skupino. Chester Lynne je razburjen skočil na cesto.

»Kaj se godi —?« se je obrnil k Ma-rioni.

Anatole je odvrnil namestu nje: »Po nalogu hotelskega vodstva moram spraviti to damo nazaj v Nizzo--«

»Zakaj, prosim?«

»Ker je upravičeno na sumu, da je hotela oslepariti hotel za svoj potro-šek--

»Ali vam zadostuje, če sem jaz porok za njene dolgove?«

Vprašanja in odgovori so se vrstili mah na mah. Monsieur Anatole se je malce v zadregi popraskal po bradi. »Mda — potem seveda — vaša bese-

da nam vsekako zadostuje, mister Lynne — — in meni ne ostane drugega, kakor da obvestim hotelsko vodstvo o tej izpremembi položaja!« Tako govoreč je splezal nazaj v višnjevi voz.

Jeremy Jerome je z rokami v žepih obstal na cesti. »Peljite se brez mene! Jaz ostanem tu! Odgovoren sem gospodu Van Huysenu, da mu ta ženska spet ne odnese peta!«

Marion je bila zapustila svoj voz in stopila tesno k Chestru Lynneu. Vprašujoče ga je pogledala: »Zakaj ste to storili?« je vprašala tako tiho, da Jeremy ni mogel slišati.

In prav tako tjho je Lynne odvrnil: »Zato, ker vas ljubim — — in ker — ker sem vam hotel povedati, da tisto, kar sem rekel, še zmerom velja!«

»Kaj velja?« Glas ji je zadrhteL ^

»To — _ da vas hočem imeti za ženico, Marion!«

In kar se je potem zgodilo, je navdalo Jeremyja Jeroma z globoko osuplostjo. Chester Lynne je mahoma položil drhteči postavi ob svoii strani roko okoli pasu in jo tesno privil k sebi. Njegove ustnice so .poiskale njena usta —

In nobeden izmed njiju ni opazil voza, ki je ta mah z vso brzino pridrevil iz Monte Carla in škripaje zavrl tik pred njimi. Videl ga je samo Jeremy Jerome; neutegoma je planil k obilnemu možu, ki je stokaje zlezel na cesto.

»Gospod van Huysen — sam Bog vas

je poslal--«

A Jaap van Huysen se vobče ni zmenil za detektiva. Začuden je strmel na mlado dvojico, ki je stala še vedno v tesnem objetju in pozabljala vse okoli sebe.

»Marion — kaj je to?«

Dekle se je zdrznilo in se izvilo dragemu iz rok. Njene smehljajoče se oči so prestregle Van Huysenov ogorčeni pogled.

»To je zaroka, papa — tn prav gotovo da boljša zaroka od tiste, ki si mi jo bil ti namenil — s svojim knezom, ki so ga zdaj zaprli kot sleparja!«

»Kaj — mar že veš —?«

»Davi sem brala v časniku, papa!«

Jaap van Huysen je v tem pris+opil k mladima človekoma. Zdaj je bil Chester Lynne tisti, ki mu je bila namenjena vsa njegova pozornost

Resnicoljubno moramo priznati, da Chester Lynne v tem slovesnem trenutku ni zbujal Bog ve kako bistrega dojma.

»Da — seveda — kakopak--« je

v zadregi jecljal. »Ali — niti vedel nisem, da je Marion vaša hči —« Nato je onemoglo skomignil in se obrnil k Marion":

»Prosim, dušica — ali mi ne bi pojasnila — —«

»Rade volje!« Prešerno se je zasme-jala. »Papa je imel v Monte Carlu hvale vredni namen, da me zaroči z nekim človekom, ki ga živega videti nisem mogla, čeprav je bil baje knez. In ker mi je grozil s prisilnimi ukrepi, in ker sem vedela, da je njegova navada, storiti, kar zagrozi — — sem jo kratkomalo popihala — v Nizzo — —v ,Gigantic-Palace', kjer sem se nastanila pod tujim imenom. Nato se je pojavil na pri-zornici pravi lastnik tega imena — in tako sem padla Corsignacu v roke — — in ker se nikakor nisem hotela vrniti k papanu in njegovemu nemarnemu

knezu--nu, tako je pač prišlo vse

ostalo!« je nazadnje zasopla končala.

Prav nič ni bilo videti, da bi bil Chester Lynne razumel vse to — a tisto, kolikor je razumel, mu je popolnoma zadostovalo. In spet ji je položil roko okoli ramen.--

Jaap van Huysen je odvedel Jeremyja Jeroma v stran. »In zdaj urediva svoj račun! Moj nalog ste izvršili ta-

ko, da sem popolnoma zadovoljen. SI ar

va, ki se plete okoli vašega imena, je res zaslužena--«

»A to bi mi bili lahko povedali, da je gospodična Marion vaša hči!« je nejevoljno zagodrnjal veliki detektiv.

»Ne maram rodbinskih škandalov!« se je otresel Van Huvsen. Nato je za-vihtil čekovno knjižico: »Zmenila sva se bila za štiri tisoč dolarjev — ?«

»Tako je!«

»Plačal vam bom dvakrat toliko! ZdS se mi, da je mladi človek vreden tega denarja!« Slovesno je izvlekel nal: > pero.

Chester Lvrme je pogledal Marion! globoko v oči. »Skoda — «je rekel in Skomignil z rameni, kakor da bi mu bilo nečesa žal.

»Kaj je škoda?«

»Pojutrišnjem se moram z ladjo vr» niti v Ameriko--«

»Tolikokrat sem slišala, da ima kapitan na ladji pravico opravljati poroke — « je šepnila Marion in milo zardela, nato pa smeje se dodala: »Papa bo imel zaradi prihodnje kgvine letine gotovo opravka onkraj morja — «

Chester Lvnne se je oddahnil

»Nu, tedaj je vse v redu!«

Jaap va.n Huvsen se je ta mah vrnil k njima. Na pogled je bil hudo slabe volje.

»Nu, če me izvolita prositi za očetovski blagoslov — — saj mi talko ne ostane dragega, ako nočem zapisati osem tisoč dolarjev v izpubo — « Nato se je ganjen useknil v žepno rutico in vnovič stopil k Jeromu.

»Zaljubljencev ne gre motiti —• « je rekel, ker ni bil samo dober trgovec, атт>а.к tudi dober poznavalec ljudi.

In veliiki detektiv ni mogel drugega kakor prikimati.

Konec

CENE MALIM OGLASOM

Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnegajjddelka »Juta« ЈЈц, $.- VZ»a«kah

Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska

pristojbina Din 5.—.

Vsa naročila In vprašanja, tišoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.

Sli+žbodobi

beseJa I Um. Javek " D'n, za šifro ali dajanje <.aslova 5 Dia Najmanjši rnesek 17 Din.

Pletilca

(mlajšega mojstra) vajenega modernih avtomatov za nogavice, sprejmemo takoj. Tovarna nogavic, Vidmar, Ljubljana, poštni predal 293. 30355-1

Služkinjo

mlajšo, pridno in pošteno, vajeno vsega dela in kuhe iščem. Naslov v vseh po- ' riovalnicah Jutra.

20379-1

Natakarico

/7* f'

Zopet smo cenejši

L športni »nknjiči 95 Din. trench eoath-t 490 Din. Specijaln» Izbira pump, modne hlače, perü» itd. Presker, Sv. Petra o. 14.

31-6

Otroške vozičke

moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«,

Frankopanska 31, Šiška, л i zamudite ugodne prilike!

20452-6

Dvokrilna vrata

velika, prodam v Moetah, Pokopališka 14, pri Laeanti.

20596-6

Jelenovi rogovi

_„„, montirani, 10er in 6er, po-

Teščo tudi nemščine, »prej- . n rodaj radi selitve,

me Manja Sfiligoj. gostilna Ропш1Ъе' пд ogl. odd. Ju-

in mesarija, St. II] v Ыот. ^ ^ goricah.

20566-1

20602-6

Vsak.. beseda 50 par; davek Din. ca dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din

Ekonom

z dolgoletno prakso v vseh panogah kmetijstva, vešč i tudi gozdarstva, sam-ec, j išče službe na večjem posestvu. Ponudbe na A loma Сотралу d. z o. z. Ljubljana pod »Ekonom«.

30454-2

Industrijski uradnik

zaposlen nad 18 let v velikem industrijskem pod-et-ju kot knjigovodja in blagajnik,' verzira.n tudi popolnoma v špediciji, vešč slovenske in nemške ko- j respondence. želi radi dru- ; žinskih razmer premeniti i službo. Najraje bi Sel v j kakšno tekstilno tovarno v | Mariboru ali okolici. Cenj. j ponudbe na ogl. odd. Ju- i tra pod »Vesten uradnik«.

20567-2

шззээяя

Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Hrastove frize

kupujemo in hrastov rezan materija!. Ponudbe z o&načbo cene ш detajli-ra-nim izkazom zaloge poslati na ogl. odd. Jutra pod številko »202«.

20449-7

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našlo- * 5 Din. Naimanjši znes -k 17 Din.

Kavarno in hotel

z restavracijo oddam v mestu na Gorenjskem. Kavcija potrebna! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. F 20681-17

Trgovino

z me$anim blagom, v mestu ali deželi, vzamem T najem takoj ali pozneje. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 30«.

30571-17

шгйшшА

Beseda 1 Din. davek 3 C za Cifro ali dajanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 ^In.

Pomožni motor

za kolo, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za karkoli. Sauparl Albert, krojač, Hislinje.

20604-10

n

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Trgovino

dobro idočo, s špecerijskim in mešanim blagom, ležejo na najprometnejši točki v centru mesta, vsled družinskih razmer ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resni interesenti«.

20520-19

Beseda 1 Din, davek 5 Din, za šifro ali dajanje taslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Lepo hišo

z goetilno, vrtom, ledenico v Ljubljani VIL, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina tuja valuta». 20364 20

Hišo v Ljubljani

rentabilno, kupim. Izplačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo gotovina«.

30910-20

Ca 16.000 m2

zemljišča

ugodno na/prodaj v bližini nove cerkve. Elektrika, vo-dovod, dobeir zeinljiščni ! materijal na mestu. V po-Btev pridejo tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daj« Miškec Mirko, brusilnica stekla, Ljubljana VTI. Medvedova 38. telefon Э5-73.

30930-20

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.

2 di jakoma (in jama)

oddam lepo, zračno »obo,

parket, elektrika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

20533-22

2—3 dijake

sprejmem т vso oekrbo, v centru. Sv. Petra с. ЗЛ.

20564-32

Dijaka

sprejmem na stanovanje ▼

Tavčarjevi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

20605-32

Nižješolca(ko)

sprejmem v zelo dobro domačo oskrbo. Klavir, kopalnica. Naslor v vseh poslovalnicah Jutra.

20644-22

ШШШШШ

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje -aslova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din.

KOLESA

celo poceni prf

S. Rebolj & Drug

Qoeposvetak* IS.

ЭЭ8-Ш

G. Th. Rotman:

Življenje Jakca Такса

Glasbila

Beseda 1 Din, davek 3 Din, j za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Klavir in pianino

kupimo proti gotovini. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod »Društvo«.

20911-36

Komaj je izginil za vogalom, se Je že pokazal nov obisk. Prijazen star gospod z dolgo brado je sedel na klop in jel brati časnik, pri čemer si je pomagal z velikim povečevalnim steklom. Jakec ga je z zanimanjem opazoval.

Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanisi znesek 17 Din.

Čevljarski stroj

rabljen, cilinder, kupim takoj. Tržaška St. 3<1.

20456-39

Pisalni stroj

skoraj пот, poceni naprodaj. Ogleda si ga lahko T»ri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Goepoeveiteka c, 2. 20629-29

lila v Petrovčah

enoetanovanjska, naprodaj. Informacije pri Vodenik, Petrovče pri Celju.

20633-20

stanovanje

Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Stanovanje

dvosobno pritlično ali trisobno vieokopritlično, s kopalnico, oddam na Prulah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

20038-31

Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Enosob. stanovanje

s kabinetom, v centru mesta, iščem .za ceno Dia 400. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Red«.

90696-31 a

INSERIRAJ V „JUTRU**

Sobo odda

Beseda t Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanle naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.

Opremljeno sobo

e posebnim vhodom, t souporabo kopalnice, v centru. sončno in zračne odr dam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

30392-33

Sobo

oddam 1—S gospodoma % , vso oskrbo ali brez. Gregorčičeva ul. J9/II. levo.

20565-23

Opremljeno sobo

s posebnim vhodom oddam takoj v Rožni ulici 31. (Sv. Jakob).

20547-33

Opremljeno sobo

lepo, s popolnoma separatnim vhodom, oddam. Rimska cesta 13, pritličje, desno. 20578-23

Opremljeno sobo

> posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20600-28

Kabinet

centrom mesta, eepariran vhod, oddam takoj. Knafljeva 13/11.

20620-33

Sobo

opremljeno. 8 eeparrraniai vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/11.

20631-23

Soba ali stanovanje

soba velika, najmanj z dvema oknoma. svetla ali 2 manjši sobi, eventuelno eno ali dvosobno stanovanje,, vse neopremljeno, v bližini Aleksandrove ceste do Evrope, iščem za takoj. Ponudbe pod »Svetlo« na ogl. odd. Jutra.

20599-33a

Sobico

strogo separirano in svetlo, najraje v bližini Tabora, cena do 200 Din. išče akademik. Prmudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.

20626-23a

Akademik

išče separirano sobo т centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *1ß. oktober«. 20631-28a

Beseda 1 Din. davek 3 DK za šifro ali dalan

Prazno dvorano

verando, sobo ali slično, najraje v središču mesta, iščem za takoj. Pogoj dobra dnevna in električna razsvetljava ter eepariran vhod. Ponudbe pod šifro »27« na ogl. odd. Jutra.

a05M-23a

Opremljeno sobo

s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

20683-28

Opremljeno sobo

s separiranirm vhodom, ed-dam boljšemu gospodu ali dvema dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

20639-33

Sobo

na Ifirju, opremljeno, parket. elektr. razevetljava. poseben vhod, razgled na Kamniške planine, oddam takoj. Naelov у vseh poslovalnicah Jutra.

20680-33

Opreml jeno sobo

lepo, oddam. Jegličeva 7.

20691-33

Sobo s klavirjem

iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod » Dijak«.

20603-33a

rU>

џтшШ

Vsaka beseda 2 Din;

davek 3 Din. za šifrr ali

dajanje naslova 5 Э1п,

najmanjši znesek 20 Din.

Mucika!

Hvala za voščilo, zelo si me razveselila. Poljub.

30604-34

Sobo

opremljeno, iščem s

15.

septembrom bolj v centru ali blizu bolni-ce. Poiudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.

205fa»-23r

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanie naslova J Din. Naimanjši znesek 17 Din.

Aktovko

z raznimi vzorci in naročil-

nimi knjigami, sem izgubil 12./9. iz Kamnika proti Podgorju. Pošten najditelj, za katerega je vsebina aktovke brez vsake vrednosti, naj isto vrne policiji v Kamniku ali po pošti na naslov. Stroški in poštena nagrada takoj plačano. Rado Pregrad, Podčetrtek.

20529-38

Novosti v

ШШЈУШБКШ

PomBsiöNAH

prinaša tvrdka

„V E K A"

Maribor točasno Ljubljanski velesejem paviljon „E"

Telefon

2 9 § 11

PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI

IV. SCHUMI Dolenjska cesta

ZA SOLO

Imamo veliko izbiro Šolskih torbic, nahrbtnikov, aktovk, map, pe resnic ln drugih šolskih potrebščin. Dalje Čevlje, hiSne čevlje

ln obleke po izredno nizkih cenah. AN Т. К ВI S P E В — LJUBLJANA

Beseda t Din. Javek 3 Din. za šifro ali dajanje naslrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Hranilno knjižico

Občinske hranilnice Krško Din 7.Э00, prodamo za 66% gotovine. Stedovna zadruga, Zagreb, Varšavska 6.

30906-16

«

Hranilne knjižice

kupujemo proti takojšnji gotovini. Adamič, zastopnik tt. Štedovne privredne za-drngec. Ljubljana. Gospo sveteka 8/II.

20396-16

t

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa

MARIJA KAUČIČ

soproga trgovca ln hišna posestni ca dne 12. septembra 1935. ob 22.30 mirno v Gospodu zaspala.

Pogreb drage pokojnice se vrši v soboto dne 14. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta X, štev. 4, na viško pokopališče.

Ljubljana-Trst-IUm, dne 13. septembra 1935.

ŽALUJOČI OSTALI: Ivan, Kančič — soprog; Lojze, Berto, Mercede, Jožica, Josip, Virgilij — otroci; Antonija Gionconi, stara mama in ostalo sorodstvo.

Med mestom in deželo

posreduje Jutrov mali oglasnik

♦ »<ФФ>ММ«М«ММ1М

1 /£.4-v',

.4 , ,/_;\ч >|/_1\\т7ЛЈОк77У_"л.ТГ/ ЖТГ/ х-

Za konfekcijo srajc kupujemo

Singer šivalne stroje

z električnim pogonom. Ponudbe pod »samo dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra,

ZOBOZDRAVNIKU ODDAM

v najem dobro upeljano zobozdrav-niško ordinacijo v Sevnici ob Savi, ki je opremljena z vsem modernim inštrumentarijem.

Informacije daje Sonja Hribarjeva, vdova po zobozdravniku, Sevnica ob Savi.

Za jugoslovanski patent št. 6883 od 1. oktobra 1929 na:

„OPROŽENJE ZA MOTORNA VOZILA"

(»Abfederung für Motorfahrzeuge«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.

Cenj. ponudbe na: ing. Milan šuklje — Ljubljana, Beethovnova ulica 2.

Za časa velesejma obiščite paviljon

„GRAJSKA KLET"

na veseličnem prostoru, kjer boste postreženi s priznano najboljšim dolenjskim cvičkom in finim štajerskim sortiranim vinom. Ob vsakem času na razpolago vsakovrstna gor-ka in mrzla jedila.

SPECIALITETA: VSAK DAN SVEŽE DOMAČE KRVAVICE IN PEÜENICE S KISLIM ZELJEM !

Prepričajte se!

Priporoča se restavracija

T. HUČ

ZAHVALA

Za premnoge dokaze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi nepozabnega, skrbnega soproga, zlatega očka, brata, strica in svaka, gospoda

SREČKA KAD UNCA

višjega poštnega kontrolorja

se vsem iskreno zahvaljujemo.

Srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev.

Poeebna hvala čč. duhovščini, g. primariju dr. Lavriču, g. poštnemu direktorju dr. Vagaji, g. dr. La-mutu, g. dr. Lebarju, g. upravniku Cofu, celokupnemu uradništvu pošte Ljubljana 2, vsem stanovskim tovarišem, poštni godbi ter pevskemu zboru za ganljive žalostinke ter vsem, kateri so pokojnika spremili v teko častnem številu na njegovi zadnji poti.

Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 16. t. m. ob pol 8. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.

Ljubljana, dne 13. septembra 1935.

Globoko žalujoča soproga Ivanka s hčerko Majdo in ostalo sorodstvo.

I

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf RibnJkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek, — Za tnaeratnl del je odgovoren Aloja Novak, — Vel s Ljubljani,

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh