Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
Telephone: CHelsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office at New York. N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
NEKAJ VEČ KOT
NA DAN DOBIVATE u
C "GLAS NARODA-
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemši sobot, nedelj In prandkov).
Čitajte, kur Vas zanima ::
No. 283. — Stev. 283.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 19, 19 40—ČETRTEK, 19. DECEMBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIH
NEMŠKE ČETE PRIHAJAJO V ITALIJO
Tudi nemškivojnig naro(|nem obrambnemprogramui„pravicahdeTavstva
materjal prihaja v
io '
Italij
Iz Beograda prihaja poročilo, ki pravi, da so nemški vojaki neprestano vozijo čez Brennerski prelaz v Italijo Prihajajo v Trst, od koder s* ^transportnim ladjami odhajajo proti jugu.
Poluradni nemški krogi v Beogradu pravijo, da jim ni znano natančno število nemškega vojaštva v Italiji. Iz zanesljivih virov pa so je* izvedelo, da je v Italiji okoli 50,000 nemških vojakov. Xadaljna po ročila pa pravijo, <1l to število dan za dnem narašča. Nekaj nemških vojakov je dospelo tudi v italjansko vojno pristanišče Taranto. Poluradni nemški viri v Beogradu so sporočili, da ho o nemškem vojaštvu v Italiji pozneje izdano uradno poročilo.
V Trstu je mogoče videti mnogo nemških vojakov in iz nekaterih virov se je izvedelo, da prihaja posebno veliko nemškega vojaštva v Bari in Napol j.
Potniki, ki prihajajo iz Italiji1 v Ljubljano, pripovedujejo, da so videli na ti>oče nemških vojakov in da prihajajo dolgi vlaki v smeri od Bren-liorskega prelaza v Trst, polni nemških vojakov v sivih uniformah in v popolni vojaški o premi.
Navzlic temu. da -o v laških pristaniščih zbirajo nemški vojaki in jih transportne ladja neprenehoma prevažajo, vendar se še z gotovostjo no more
se strinjajo v tem, da vsi vlaki, ki prihajajo iz Nemčije, vozijo topove, strojnice, tanke, oklopne avtomobile in drugi vojni materjal. Na pomolu sv. Marka v Trstu je pripravljenih mnogo nemških tankov, da jih nalože na transportne ladje.
Berlin in Rim zanikujeta poročila
Nemški uradni krogi v Berlinu zanikujejo \esti, da je v Italiji že 50,000 nemških vojakov. Kavno tako je bilo v
KNUDSEN ZA VEČJO PRODUKCIJO
V posebni okrožnici je pozval delavce in delodajalce, naj pospešijo gradnjo letal, vojnih ladij, tankov, topov in drugega orožja.
Ko se jo vrnil predsedniki Roosevelt s kratkih počitnic, ki letih po t rojila produkci j o. jili je preživel na krovu vojne j Vs. ed tega vas pozivam, da tu-ladje "Tusealoose" v južnem di \i storite nekaj nemogoče vodovju, mu je William S. ga.
Knudsen predložil poročilo o j V okrožnici, namenjeni delavcem, je rečeno;
— Vsak dan, vsaka ura
položil ju v vojni industriji.
Povedal mu je, da je lastnike municijskih tovarn in delavce j »oz val s posebno okrožnico k večji delavnosti.
Tovarnarje je opozoril, da dežela krvavo potrebuje več. letal, torpednih rušileev in drugega orožja.
Ok rožnica *e zaključuje z be
in
vsaka minuta, ki jo prištedite s povečano produkcijsko možnostjo, bo omogočila vladi hitreje doseči končni cilj. Delavci so v tem času znatno večje-j ga. pomena kakor vojaki in mornarji, ki nimajo dovolj o-rožja.
Mnogo industrijalcev še ni povečalo svojih tovarn ter tu-
ZA PRAVICE DELAVSTVA
Splošna gonja proti delavskim organizacijam mora ponehati, ker bo v nasprotnem slučaju narodnoobrambni program resno ogrožen.
.fames B. Carey, tajnik Kon-I jgresa za industrijalno organi-j je. Patriotizem izdelovalcev zacijo (('I«)) je izjavil, da so j letal se niti od d a leč ne more pravice delavcev izpostavljene , primerjati s patriotizmom de-| splošnemu napadu ter je i hteval za delavee "f
i črs, da bo v nasprotnem sluča-|žba, ki želi producirati naj-
JUSTICNI URAD IMA VSE PODATKE O BRIDGESU
.1 K d gar Hoover, ravnatelj zvezne policijske službe (FIJI) je izjavil, da je predložil generalnemu pravilniku .Jaek.-o-nu tri tisoč besed vsebujoče
:er je za-; lavstva, zaposlenega v zrako- ( ro€il -z katcre jt. razvi tair-plav \|p.ovn,h tovarnah Vsaka dru- (,nfs (ja je JIany Bri;, (|<l.
ju trpel veliko škodo narodnoobrambni program.
— Sicer pa, — je dostavil.
boljše izdelke, mora z delavci tako ravnati kot se spodobi ter s pomočjo pogajanja zatreti
— protidelavske predloge v j vsak porajajoči se »por. kongresu in državnih zakono-j —Misel, da bodo slabo pla-dajali ne ogrožajo samo dela v-' čani, izmozgovani in terorizi-
Rimu uradno zanikano, da bijsedami: — Zaenkrat vam ne prišlo v Italijo kaj nemškega bom predpisoval, kaj vam je! iT ^iso še'uvwlIiTamiWo cne-v*°Jastva- storiti. Prepričan sem, da sa-| ga dveh ali treh šilitov na dan.
mi najbolje veste. | y ,u>slaii.-ki zbornici je izja-
— Če bi bili v taki službi| vil demokrat Sumners iz Tex-kakor jaz, bi kaj kmalu spo- j asa> (la mora narod Združenih bitki ob .Jadranskem <brežju ,zaaH Rastno resnost položaj soglasno podpirati vsa
odločno poražen. Polk je prej- J41' bl *e *tnuJ*k z da PnzadevanJa» da bo <lezcla
šnji dan zavzel nekaj grških. Iai P^iraua moja prošnja, naj postojank s svojim napadom j bl prihodnje leto pospešili pro-iz Pa len na, toda (Irki so pri- Industrija v splošnem
in /In.-.n.J .v. . ____ 1___" - ......... »
Poročilo i/. Aten naznanja, da jc bil častni polk kralja Viktorja Emanuela v veliki
čeli na nje streljati z možriar ji, ko so jih vplenili Italjanom in so napadalce porazili.
Grški in angleški aeroplani obstreljujejo Lahe, ki se umikajo proti Valoni. Xa svojem umiku Lahi požiga jo vasi. Aeroplani so tudi bombardirali veliko karavano tovornih avtomobilov, ki so vozili vojaške ]>otrebšeine iz Valone proti Kimari. Ravno tako bomba r-
je dosegla že nekaj nemogoče-, stranjene sedanje težkoče ga s tem, da je v zadnjih par! nevarnosti.
čimprej zadostno oborožena.
Dežela se bo morala do skrajnosti žrtvovati, da bodo od-
in
<4
dirajo Italjane, ki se umikajo reči, da je prišla v Italijo ka- jz Tepelnija proti Valoni. ka nemška ekspedicijska armada. Nekateri krogi trdijo, da J ~ " so prišli v Italijo samo častni [taljani se umikajo ki in tehnični učitelji, ki vež-j LjUJ* bajo italjansko vojake na i-t: j ^
način kot na Rumunskem. Ti j Angleški letalci so vrhovne-Ncmci na raznih krajih Italije mu poveljstvu sporočili, da se jH><<*bno poučujejo italjansko [taljani umikajo proti Derni, vojake v bliskoviti vojni, da ki se nahaja 170 milj od egipt-jih bo mogoče, ako bi prišla po j>ke meje v notranjosti Libije, treba, uporabiti na Ram an- j Angleži so tudi odrezali lta-gkem za vzdrževanje reda. jljanom cesto iz Bardije proti Mnogo poročil o prevažanju za padu. V mestu ste dve laški nemškega vojaštva prihaja v j diviziji, ki se bosta morali po-Jugoslavijo in vsa ta poročila 1 dati, ali pa boste uničeni.
CIO OVIRA OBOROŽEVANJE!"
To je trdil v poslanski zbornici kongresnik iz Californije. — Hillmanu so očitali, da posveča večjo pažnjo svoji organizaciji kot pa svojemu uradu.
— <'c se je res pojavil zastoj v vojni industriji, ne sme nihče naprtiti odgovornosti za to na rame delodajalcev, pač pa izključno le na CIO. Ako dela za deželno obrambo po-voljno ne napredujejo, so kri-\o tega v prvi vrsti CIO unije.
To je rekel v poslanski zbor niči republikanski poslanec; Leland M. Ford iz Californije ter zaključil svoj govor z besedami: — Kaj je večje važnosti: da obdrži CIO svoj vplivali da je dežela zadostno zaščitena ?
Republikanski kongres n i k Iloffman iz države Michigan je
j stva, pač pa tudi vse druge .'sloje ameriškega prebivalstva. Prav posebno jim jo na poti pravica organiziranja, ki so si jo s takim trudom izvojevali.
— V zadnjem času, — je nadaljeval Carey, — se je pridružilo temu še vprašanje štrajkov. Gotove ameriško kroge vznemirja vsak najmanši štrajk. Ce pa slučajno za štrajkajo delavci v tovarni za letala, ni vpitja ne konca ne kraja.
— Lahko mi verjamete, — je poudaril govornik, — da delavci radi no štrajkajo. V
Združenih državah ni nobene bolj patriotične skupine kot so
očital Sidnevu Hillmanu, de-• lavskemu zastopniku v naro-I dno-obrambni komisiji, da se l»ol j briga za CIO kot pa za urad, ki mu ga je poveril predsednik.
— Ko je vojni department naročil pri Fordovi družbi gotovo število t mi oko v in avtomobilov, je bil HiP.man eden prvih, ki so proti temu protestirali. S tem je hotel seveda vztreči Philipp Murravu, predsedniku CIO, kateri si na vse načine prizadeva spraviti Fordove delavce v svojo organizacijo.
rani delavcj izdelovali dobro blago, je zmotna. Ce se bodo ameriški tovarnarji navzeli teh nazorov, bo moral ameriški narod težko plačati za to.
Na 3. državni konvenciji C. I. O., vršeči se v Passaic, X. J., je rekel Irving Abramson, predsednik CIO državnega in-dustrijalnega sveta:
— Deželo je začel objemati val histerije. V kongresu in v industriji se skušajo poslužiti oboroževanja kot pretveze za uničanje delavskih pravic, predvsem pa pravice št raj kanja in kolektivnih pogajanj. Ce bodo te pravice poteptane, bo poteptana ž njimi vred tu-
delavci in delavske organizaci- di ameriška demokracija
GREEN O PRAVICI STAVKANJA
Nasprotniki stavk bi radi s pomočjo nasilnih odredb dospeli do svojega cilja. — S tem izzivajo državljansko vojno, dasi je v sedanjem času narodna sloga največje važnosti.
William Green, predsednik
Rešilni oddelki rešujejo izpod razvalin Londončane, ki so bi-Ji zakopani pod hišami, ki «o jih porušile nemške bombe.
Ameriško delavske federacije, jo govoril po radio proti tistim ljudem, ki bi iz izgovorom, da jo vojna produkcija v nevarnosti, stavko najraje postavno prepovedali.
»— Ce se delavcem godi krivica in če sprevidijo, da ni nobenega drugega izhoda, se poslužujejo stavke. To je njihova sveta pravica, katere jim ne sme nihče zanikati.
— Dežela se je posvetila izvršitvi ogromnega obrambnega programa, — je rekel Green. V sedanjem času, ko je narodna sloga največje važnosti, se poslu ž i j o ščuvači, ki s svojim »čuvanjem utegnjejo izzvati državljansko vojno.
Ameriška delavska federacija smatra za svojo dolžnost preprečiti stavke in zastoje v industrijah, pod nobenim pogojem pa ne bo dopustila postavne prepovedi stavk.
Greenova izjava je bila deloma naperjena proti obrambnemu komisarju Knudsenu, ki je nedavno rekel, da niti delodajalci niti delavci niso sto rili svoje dolžnosti rz oziroma na narodnoobrambni program.
— Delavstvo ne potreflbuje v tem pogledu nobenega pouka, —je rekel Green, — kajti delavstvo se z vso vnemo posveča svoji nalogi.
Glede delavcev, pripadajočih k Delavski federaciji, je
PRETEČA STAVKA PRI BREWSTERJU
Mornariški department je naročil pri korpora-ciji za sto milijonov dolarjev letal. — V treh tovarnah je zaposlenih 5500 delavcev.
Brewster Aeronautical Cor-1 poration ima tri tovarne. Dve Za trenutek je umolknil, po v I^ong Island City, eno pa v dvorani je pa zagrmelo: " . . . Newarku, X. .J. Zaposlenih i- napovedati strajk! ma 5300 delavcev ter je ne- Nekega uradnika, ki jih je
davno dobila od mornariškega departmenta naročilo za letala, predstavljajoča vrednost sto milijonov dolarjev. Delavci so začeli pretiti s si raj kom. Zaenkrat sicer še no nameravajo zastavkati, prav dobro pa vedo, kaj hočejo. Če konrpani-ja no bo ugodila njihovim zahtevani, se bo pač zgodilo, kar se zgodi v takem slučaju.
Na zborovanju locala 365 l'n i tod A u to Workers je bilo soglasno sklenjeno, da mora korporaeija plačati delavcem najmanj 75 centov na uro ter tudi praznike in počitnice.
V nekem šolskem avditoriju se je zbralo v torek dva tisoč delavcev, ki so odobrili poročilo unijskega podpredsednika Careya. Podpredsednik je tudi prebral zahteve, glede katerih / se unija že tri tedne pogaja s korporacijo.
Za Carevem je stopil no govorniški oder širokoiplč delavec ter izjavil:
—Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da se odbor takoj vrne h kompaniji. Če se kompa-
skušal miriti, bi kmalu vrgli iz dvorane.
Naposled je bilo sklenjeno, naj odbor še enkrat predloži
lavski voditelj na zapadni obali, komunist ter da v komunistični stranki priporoča slrmo-glavijenje ameriške vlade.
Drugega Hoover ni hotel povedati; niti tega ne, kaj .-e ho po ti jogo ve m mnenju /. Ki -dgosom zgodilo.
Bridges je voditelj <'!<) pri staniških delavcev ob zapaiini obali. Rojen je bil v AvMrali-ji ter ni po.-tal ameriški državljan. V kongresu je bil že stavljen predlog za njegovo deportacijo, kajti njegovi nasprotniki so mu očitali, da jo član komunistične stranko. Bridges je z vso vnemo zatrjeval, da ni bil nikdar komunist in da tudi sedaj ni.
Državni pravdnik je hotel hiti na jasnem ter je poveril preiskavo uradnikom justič ga dopartmenta.
Justični department ima seznam (>00 oseb, ki jih je v iro-tovem oziru smatrati za sovražnike države. V seznamu ? o imena vseh komunističnih voditeljev in vseh članov a meri-ško-nentškega "bunda**.
Vsi so poti najstrožjim nadzorstvom, ne da bi vedeli za to.
Le no $3 smejo zasluži?!
Newyorske državno obla.-1 i bodo ostro nastopile proti v-< ii tistim, ki dobivajo podporo za nezaposlene, pa zaslužijo postrani več kot tri dolarje na teden. Vsak, ki ga bodo zaloti
zahteve. Cim jim korporaeija ^ I'°',v1r^,n ,ostri k,r/,,I1-
ne bo v teku enega meseca u- <>b,f-sti. ^ htl}° ^esi-ene, da godila, se bo delavstvo poslu-1 l,°>"tI !> kl 'l°»»»vajn p»d-žilo svojega skrajnega in naj-j |>on>' ^P^lemh doma a!i „.-uspešnejšega orožja—Štrajka. | ur vsak dan v kakšnem
I podjetju. Tri dolarje -mojo za-Brewster jeva korporaeija iz-j služiti, nikakor pa ne \eč. Kdor j deluje majhna letala, v kateriii ziisluži več, bo izgubil podpo-j jo jirostora le za enega člove- ro in bo povrh tega še kazno-
ka. iS takimi letali in 1 jene vojne ladje.
so opre-
Mehaniki nočejo komunistov
van.
C?j v zameno za vojni materijal
Angleški radio poroča, da
j sta Kitajska in Sovjetska Ru-
v ,,+11 w i i sija sklenili pogodbo, po kate
Seattle, Hash., je nedav-1 . , , , 1 . ,
, , * . . , ri bo prodala Kitajska Kuson
no zborovalo članstvo locala i 751 unije aeroplanskih meha- j nikov, ki je priključena Ameriški delavski federaciji. Članom je bilo predloženo poročilo posebne disciplinarne komisije, ki je označila kot komu nističnega propagatorja A. R. Kepplerja, podpredsednika u-
oni
za sto milijonov dolarjev čaja. S tem denarjem bo kupila kitajska vlada od Rusije potreben vojni materija!.
nije. Za predlog, naj bo iz-nija ne bo vdala, naj bo od- ključen, je glasovalo 429 me-
bor pooblaščen
rekel Green, da niso doslej za-stavkali še v nobeni tovarni, ki izdeluje vladna naročila.
hanikov, proti 344.
predlogu pa
Local štv. 751 zastopa osem tisoč delavcev, zaposlenih pri Boeing Aircraft Company,
Korenje—nadomestilo za maslo
Iz Berlina poročajo, da bodo dobili danski šolarji štiri tisoč ton korenja, ki bo nekakšno nadomestilo za presno maslo. Korenje namreč vsebuje skoro iste vitamine kakor maslo. Toda korenje je korenjej maslo je pa masjg,
—• •• ■ ' - • . ;« ' - .. .
••GLAS N A B O D A" — New York
GLAS NARODA
(TORSB OP na PEOPLE)
99
OvM and Published by 8l«venie Publishing Cwnpaoj, (A Corporatlon). Frank Salter. President; J. Lopsha, Sec. — Place of busine« of the
of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T.
47th Year
**<Qlaa Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holid&ya
Subscription Yearly W.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.— ; sa pol leta $3.— ; ■s Aetrt leta $1.80. — Za New York sa celo leto »7.—; za pol leta S8-60. Sa inozemstvo ss celo leto $7.— ; sa pol leta $3.50.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi sobot, nedelj in praznikov.
"GLA8 NARODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsea S—1242
EVROPSKI "NOVI RED"
Naciji, ki kontrolirajo evropski kontinent iz Berlina, so zelo šibki v svojem ustvarjalnem političnem mišljenju. Baš zato se bo polagoma tudi zrušilo vse, kar so dosegli. Njihova moč temelji izključno le na sili in nasilju.
Vse njihove organizacije, ki temelje na nasilju in s pomočjo nasilja uspevajo, poslujejo točno kakor ura. S tem mislimo predvsem policijo, letalstvo, propagando, transpor-tacijo in racijoniranje. Človek se mora čuditi temu redu, ki je pa v resnici le velik nered.
Ko so nemški generali premagali in zavzeli sosednje države, je bil to velik uspeh v vojaškem in tehničnem oziru, nikakor pa ne v političnem.
Take zmage nikakor ne morejo odločati o bodoči usodi sveta. Nemško propagandno ministrstvo to prav dobro ve si je vsledtega izmislilo novo geslo. Govoriti je namreč za-elo o "novem redu'' v Evropi. To sicer lepo zveni, v bi-vu je pa sleparija. Ne pomeni nič "novega" in nima z res-i.ičnim redom nobene zveze.
Sedanji tako i men ova ni "Veliki nemški raj h", ni nič drugega kot prejšnji rajh, ki so mu bile priključene z oro-ž jem .zavzete sosednje dežele. Vo jaška okupacija je zelo stara naprava. Že stoletja in stoletja se je pojavljala v vseli vojnah. V nobeni izmed zasedenih dežel pa ni kakšnega posebnega Novega reda".
Povsod, od Norveške do Romunske, od Poljske do Biaritza temelji nacijska nadvlada izključno le na surovem vojaškem nasilju. Nacijska propaganda, nacijska politika in nacijska diplomacija .so mogoče služile spočetka kot pomožno orožje. Prej so nekoliko razrahljale tla, ki so se jih armade z naskokom polastile. Pozneje pa niso ničesar novega organizirale in ničesar obdržale, vsled česar se zavojevanjc očituje izključno le v uničevanju.
Povsod so namreč morale ostati okupacijske armade in njihovi vojaški poveljniki, rimdalje 1k> trajala ta vojaška o-kupacija, tem nevarnejši bo postajal gospodarski, socijalni in politični nered. General, prav posebno pa še nemški general, je le redkokdaj politik ali ustvarjajoč upravitelj.
Da sta dospodarski in socijalni položaj v zasedenih o-zemljih zelo težavna ter da bosta postala še težavnejša, je razvidno iz neštetih znamenj.
Pred nekaj dnevi je Himmler, načelnik nemške policije, poklical v Berlin veliko ševilo štabnih častnikov raznih okupacijskih armad. Pri tisti priliki so se posvetovali o odredbah, ki se jih bo treba iposlužiti proti nezadovoljnemu prebivalstvu. Na Danskem, Holandskem, Češkem, Norveškem, v Belgiji in v Franciji se je zgodilo marsikaj, kar je dalo povod temu i osvetovanju.
Navzlic najstrožji cenzuri resnica še vedno prodira v svobodni svet. Potniki, večjidel v diplomatsko-konzularni službi, še vedno potujejo iz dežele v deželo. Tudi iz pisem in pomankljivih Časnikarskih .poročil se marsikaj izve. Taka poročila niso posebno ugodna za nacijsko nadvlado.
V Franciji—s tem mislimo okupirano Francijo—nara Šča nezadovoljstvo od dne do dne. Prebivalstvo je jirestalo prve strahote poraza ter se zanaša na zmago Anglije. Nekateri se zanašjo na generala de Gaulle, drugi na generala Weyganda, ki bo menda že vsaj toliko (previden, da bo osta: v nedosežnem kolonijalneni ozemlju. Materijalna stiska stalno narašča.
Na Norveškem so na dnevnem redu sabotažna dejanja, naperjena v tprvi vrsti proti okupacijski armadi. Sabc-tažniki rušijo železniške mostove in nasipe. Z osumljenci nimajo Nemci nobenega usmiljenja, vsled Česar se seveda še veča ogorčenje prebivalstva.
Nedavno je bil v Oslo v pouličnem spopadu obstreljen nemški vojak. Veliko število izgrednikov je bilo aretiranih. Nemška oblast jih je dala, meni nič tebi nič, osem ustreliti.
Dosti obupnejši t »o loža j je na Poljskem in na Cehoslo-vaškem. Tam se vsak teden vrše aretacije in eksekucije v ma-s«h. Obema deželama preti lakota.
To so torej posledice tako imenovanega "novega reda", ki bo kaj kmalu iapremenil še v večji nered.
Nacizem prinese s seboj razkrajanje in uničevanje, Kjerkoli pojavi, Ker je to pretilo tudi nemški državi, je ostal nasihiikom en sam izhod, namreč vojna.
Vojna bo trajala najmanj še nekaj let. Nered, ki je nje-ua posledica, se bo večal, ter bo nekega dne pogoltnil tudi njene povzročitelje. Sele takrat bo napočil novi red, šele takrat se bo začelo pošteno reševanje evropskih problemov.
Pittsburški kotiček
Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
'Pismo iz Zapada. — Pred Toliko je vsega v izobilju,
par tedni mi je bilo dostavljeno pismo s pečatom pošte daljnega Zapada. Zolo me je iznenadi'lo z ozirnm. na dejstvo da nimam tam nobenega zilaii-c-a ali prijatelja. Z radovedo-»•■tjoga odprem in jam«em citati.
Cenjeni: — Svoječasno priobčil v tvoji koleni svoj naslov, in * edoč da čez 7 1 1 vse prav pride, sem ga shranil. Minulo pa je komaj 7 mesecev in že ga rab in v, ker ti hočem napisati par vrstic.
•Vidiš, ihngi, jaz sem zelo nesrečen človek, da skoro bolj ne morem .biti. Družina- žena in otroci so mi pomrli, hiša mi je pred leti pogorela, mošnja je prazna, dela ne dobim, sorodnikov ninran«, prijateljev v nesreči nobenih, pred mano ne-vcn-ela bodočnost. Dolgo let seniki ilal v rudniku, ki je pa že izčrpan, a starostno mejo, do katere industrija zaposluje, s eni že proti svoji volji prekoračil.
Tzučen sem sicer v starem kraju obrti, ki pa mi ni tu inika-ko koristila, kajti a* Ameriki ne oirtetajo — dimnikov. So-veda dobivam relkif, ampak saj I i lahko misHš. kako se živi od tistih par borih dolarjev, da je treba precej stisniti pas.
TCer pa široni Združenih držav premnogo rojakov, ki >o istotako v nesrečnem položaju, čeprav jim ni morda družina umrla in dom pogorel, vsled tega k !m sklenil naše skupno gorje, našo žalostno ul-odo opisati s peresom« oziroma izliti v verze ali pesem. Toda moje pero je precej okorno ter ni vajeno takega posla, in za moje drugačne priniemr» misli, kar enostavno ne moreni najti pravih izrazov, oblike in harmonic ne celote, še za prozo ne, tem-manj za vezano besedo. Spomnil pa sent se na-te, in bi te proil, da ti to storiš inei-to mene, ker si znHoižen, »=aj sem vendar čital vse tvoje pri obče ne pesmice.
INato mi j<- rojak približno označil misli, ki jih naj obsega jv.tsem, ter zaključil pisanje z božičnim in novoletnim vošči-ioni. Kot vidite, sem mu ustregel, čeprav nisem bil k temu razpoložen in ni to neben pesniški umotvor, kajti pel-mi se vsekakor ne stresajo iz rokava kot skrite igralne karte.
Siromakova tožba.
Toli ko je domiovanj na zemlji, Reveiž jaz pa nimam lastne
strehe;
Svila, k rzno in oibleike z volne; Mize se trbložv tne šibi jo, In lesikečejo l e čaše polne.
Jaz pa spunftiiti .se že ne moreiu Kdaj bil zadnjič v novi sem
opravi
Moja hi ana jedva zadostuje I>a telesa duša ne osta vi.
Ah, .unakost, bratstvo,
humanizem, I .epe, toda praz-ne so besede Ki .so največ onim na jeziku,
Ki v življenju ne poznajo bede. * * *
Smrtni ang-elj. — Dne 30. no-vendbra je zatisnila na svojem domu oči k večnemu počitku obče znana Mrs. JcsepliMK Jordan. Bolehala je že več časa, ali na postelj je bila priklenjena le nekaj tednov. L»uč -sveta je zagledala pred 62 l.r.ti kot .Tanko na Hrvatskem Brodn pri Skooijami, na Dolenjskem, sem
teli vrstic prvo delo v Pitts-bunglm) je 2 in pol mesečna stavka za priznanje unije CIO, in povišanje plače vendarle končana z zmago delavcev. Minimalna plača navadnega delavca znaša zdaj $Tj.OO na 8 ur, in l-oiaznverno so bile mezde zvišane vsem drugim. Raidi /.vikanja zashržika se je koinipa-nija hitro vdala ali union i zi ra-nja \Veh delavcev se je- branila na vse kriplje. Samo s povišanjem; plače pa bi si bili delavci ne dosti na korii ti„ saj bi jim drmžba lahko slednji čas poljubno prist rigala plače ali pa odktavljala delavce brez vzroka.
'Žalostno je, da imamo v našem iii istn še p!-ecej kovinskih in drugih industrij, kjer niso
delavci organizirani.
* * *
Prizori iz ulice. — V teh
predbožičnih časih je doli v mestu Hlodu ii dan velika gnje-ča in živahno vrvenje ko hodijo ljudje kupovat, otroci Miklavža pozdravit, nekateri pa samo zijala prodajat. In raz-
Peter Zgaga
NEKAJ KRATKIH IZ V«A KDANJEiGA ŽIVLJENJA
V veletrgovini
pa je dospela leta 1913. Tu Prizori po ulicah se nu-
ostavlja žalujočega iscproga, enega sina in eno hčer. ter 3 sestr,':, v starem kraju. Bila je članica SNPJ št. 118. Bodi jt blag spomin in njeni družini moje iskreno sožalje.
En robec na leto
Japonski je začelo resno pri-manjikovati bombaža. Uveljav-19 bil« najstrožje odre
dbe glede porabe platna, volne in -bombaža. Po 1. januarju bo mogel kupiti vsak Japonec samo en žepni robec na leto.
Lepa starost rojaka. — V našem mestu smo slavili letos že kar 3 rojstne stoletnice. Pred kratkim jo je obhajala neka ir-^ka Ž£3iica. To pač znači, da je na>, <icer od dima zakajeni Pittsburgh eno nazdravejših mest v Ameriki. Pa tudi Slovenci nismto kar tako in imamo precej starih in še čvrstih korenin. čeprav ne stoletnikov. 'Tako na primer živi v naši jsre-di rojak ^fr. Niok Iva nič, doma od Vinice v Beli Krajini, že preko 10 let penzionist od Bethlehem Steel Co. v Johns-townu, Pa., kjer je bil zaposlen čez 30 let. Drugo nedeljo v dec. >m(bni je proslavil v krogu nekaj svojih prijateljev in znancev pri družini Tj. Trontel na Kendall St., kjer je že dolgo let na stanovanju, svoj 82. rojstni dan in izaeno tudi god, ker je Miklavž.
•Možak je vedno enako zdrav in čvrst kar ga poznam, nič se IV postara in seveda tudi ne pomladi. On je naj-tarejši SV>-venec v naši naselbini in njegovo trdno zdravje kaže. da bo i tudi prvi atoletnik. Ker pa je še daleč do tega, za to mu vsi iz srca želinto, da bi čil in zdrav učakal še prej svoj 00-let ni iu-
biUj, v kar pomagaj Bog! * * *
Nepotrebna razstava. — Hm.
torej v Beogradu držijo razsta-! vo najnovejše nemiške arliitek-
dijo tvojim očem.
fKo .sein v ponedeljek dopoldne pohajal doli. so vpili čafi-r>*ški Iraznašalci: "Extra, — special Pie-is souvenir edition for benefit for Crippled Children in Children's Hospital." Ta bolnišnica je najboljši zavod za pohabljene otroke, kjer l o revni deležni brezplačnega zd ravlienia.
'Pi 'Cul Frank Sider depart-mentno trgovino ima zastopnica ^Salivation Annv kar na "sidewalku" postavljen glasovi r in igra božične pesmi v za-njeno za inilodare. . . ,
Xa nekem vogalu mož p? če kostanj na katerih je vti-njeno "Merrv Chi isimas
Kar more zasnovati človeški razum v svojem najvišjem zanosu, kar morejo izdelovati najspretnejše roke, je videti v tem času v velikih newyorskils department trgovinah.
Okraski, pohištvo, vezenine, igrače, obleke, nakit.
Človek se ne more odločiti, kani bi pogledal, kaj bi občudoval. Razkošje, prelest, vid jemajoči blesk . . .
Ženske in moški kupujejo, otroci se čudijo odprtih ust, nevedoč, za kaj bi se odločili, če bi jih vprašal Santa Clau*, kaj bi radi.
V taki trgovini je pa tudi do-sti topili pogledov. Z ustic prodajalcev in prodajalk je izginil priučeni smehljaj, ki ga na gospodarjevo zahtevo kažejo vsak delovni dan v letu.
Preveč napora je bilo te dni, preveč utrujenosti. Ni namreč šala in .malenkost »proti odgovarjati množici na tisoč vprašanj.
Kazalca na ogromni električni uri se naglo pomikata, toda zanje se ne ganeta. Noče in noče biti ura devet.
Najbolj top pogled med vsemi ima pa Santa Claus, v rdeči plašč Oblečeni siromak.
Pred me«eceni dni je bila
razpisana služba za tega nemškega svet ca.
Stotine se jih je priglasilo, odbrali so pa le dva ali tri. Dva za rezervo, ko je treba na lunč in po drugih telesnih o-pravkih.
V torek zvečer bo služba teh siromakov končana. . . Dolgo, dolgo bo do prihodnjega božiča.
Božični darovi
>>
moz
V dragem zatišju čečka brez obeli rok imena mimoidočih v eleirantni. lični pisavi — proti mali odškodnini. Pi-al-ni instrument drži seveda nvel
zobmi v ustih.
* * *
Bil je presenečen. — 44 Odkod pa, odkod," nem oni dan deli v mestu na cesti nagovoril rojaka.
"Eh, bil sem na glavni pošti. Nočem čakati prav do zadnjega dneva, saj več radi prstov. Ali kako s.m bil izneiiaden." ""("'enrou pa?"
"T, no, jaz sem prav gotovo m«Mil. da vzamejo odtise pns-tov na nogah. Biilo bi bolj enostavno, ko bi človek kar stopil na k tinto namazan film." * *
*
Božični spevi. — Kako snuo srečni. kt>r bomo skoro zaslišali veseli božični spev: 44Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so doibre vol V."
V 1 • 1 v., . , , , - Ali ne tako povsod; v Angliji
Kan nor „ položil trudno glavo, | ture, ali stavbene umetnosti. NWiji, na Grškem, v Albanian v bolest, pou-kal ntehe. Centu pa ta hinavščina ? Saj k Lifcvji in Egiptu, bo motil ti-
Nemci kažejo že več ko 1 to dm kinof. v o<lniev vse drugačne samo Beogradu in Jugosla-|ne pertmi, ki ni v nobenem So-vijL ampak celemu svetu isvojo umetnost, ko uničujejo po tujih deželah cvetoča mesta in mirne vasi. sadove dela in truda dolgih let in mnogih generacij.
Toliko je žlahtnih src na sveu, Ali za-n he žive duše nije; Kteri «voje križe bi potožil Tn užival njene simpatije.
Toliko .je avtosov v deželi. Stai "o. nflado se voziiri z njimi; Jaz pa komaj si za čevlje
zmorem, Da ne hodim bosonog pozimi.
Delavsko gibanje. — V Hubbard & Co., (kjer je imel pisec
>c>c>c>c>o
SE JE CAS, DA PRAVOČASNO PREJMEJO ZA NOVO LETO DENARNO POŠILJATEV, AKO POŠLJETE DAR V DOMOVINO
PO KABLU
K svoti, omenjeni v oglasu za poiiljatev dinarjev oz. lir, je treba dodati ie posebej $1.— za pokritje stroškov za kabel. — Denar je izplačan v petih dneh do enega tedna, — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York
l,t,|lllfil,Mt,llli|iIf ..............................................................>llii!J»",,|Ml|.1lll'""lll|,ill»
glasju z duhom; božičnega rasa: grmenje topov, treskanje pušk, eksplozije bomb, kriki ranjenih . . .
Nepojmljivo je gorje, ki ga je po^roeil Hitler oziroma nacizem potom vojne mnogim deželam. Razdejana mesta in vasi, pomandrana polja, uničena demokracija, zatrta osebna svoboda, pomanjkanje in lakota, osirotele vklove in otroci, strah, nezaupnast, negotova bodočnost . . .
Nic ni bolj zaželjivega, ne-2ro da bi za prihodnji Božič
prinesel Miklavž dotičnini na-rfxlcnn, najlepše darilo: trajni mir, in da 'bi se glasilo drugačno petje nego letos. — Slava Bogu, in mir 'judem, ki -o bili močne volje ter se rešili Hitlerjevega jarma.
Vesel Božič in srečno ter uspešno Novo leto 1041 vsem znancem in prijateljem ter či-tat 'ljem lil tn in istotako biu 4iGlasa Naroda."
Marsikateri družinski oče ne more v mislili prehvaliti »Miklavža, kako bogato ga je obdaril.
Pisano kravato 11111 je prinesel, par udobnih, gorkih copat, topel domači plašč, škatljo cigar in kvart najboljšega.
Veselju pa kmalu sledi veliko razočaranje.
Copati so .njegovi ženi sicer nekoliko preveliki, toda baš pripravni, da h* ji v njih od-poči jejo noge od vi>okopetih čevljev, k: so ji jioldrugo številko prema.ihni.
Pisana kravata pristoja sinovi srajei.
Njegovega plašča z\'ečer tisti posluži, ki pride prvi do njega.
Ska ti jo cigar je podarila že na svojemu bratu, ki ga je pri nakupovanju božičnih darov nehote popolnoma pozabila.
Tri dni je vsa družina pre-liiajcna. Zoper prehlad pa ni boljega sredstva kot je čaj z rumom. Ce ruma ni, je pa tudi dobro žganje jako priporočljivo.
■ I11 tako nima družin>ki (»•*■ j jtrav nič od božičnih darov, č
Vsi gredo tja. kamor so bili že spočetka namenjeni.
Odkritosrčna žen-ka
American Slovenian Auditorium Inc.
: : 2531 Irving Ave,, Brooklyn, N. Y.
Ou j pi j i Delničarji: Tem potom se Vam vljudno sporoča, da se vrši seja delničarjev Slovenskega Doma in zastopnikov društev, v nedeljo, dne 2J». decembra, 1M0. ob 3 uri popoldne, točno, v dvorani Slovenskega Doma.
Najvažnejša točlca bode na dnevnem rodu volitev direktorjev za leto lfHl. in pojasnilo se bode natančnejše v poslovanju sedanjega odbora, ker je zelo važno za delničarje, kateri se zanimajo za Slovenski Dom.
Torej nasvidenje na seji v Slovenskem Domu. Z rodoljiibnim pozdravom. Za Slovenski Dom,
Anthony Omerzu, Tajnik.
Pec. 19, it 23,
or k TV srxovr navdušeni za T/)v.
Pošiljam vam za naroč
nino, ker sem že 14 dni zanm-lil in v;ir; prosim, da ob tej priliki tudi piiobčite t;i moj do-pb.
iSieer ><mii že star 06 I< t in težko pišem, pa vendar me je prijela želja, da bi sporočil v "Glasu Naroda", kako sem š< 1 »s svojimi sinovi na lov na srnjake. Fmatni 9 sinov in vsi, kakor .jaz. imajo veliko ve-elje do »lova. Do sedaj snuo vsako leto dobili po 3 do 5 srnjakov, leto-s pa smo iih dobili fi.
Vsako leto se s svojimi devetimi sinovi, med katerimi je najmlajši star 20 let. pel j m na lov. Najmlajši .je šel z nun ni let oh prvič na lov in je tmli dobil enesra srnjaka. Re«kel sem, da hmo letos dobili 6 srnjakov, pa bo marsikdo rekel, da je to veliko, toda in vi 111 veliko družino, namreč 9 sinov in 5 hč, Ta. Štirje sinovi so otženjeni. pet hčera pa omožemh in imam tudi 20 vnukov. Skoro bi rekel, da je nioja družina največja v tej okolici. Sedaj smo še vsi skupaj .toda ne.viiin, če jih ne bodo okoliščine nekega dne razkropile sirom Am<erike.
Naj to za sedaj zadostuje. K sklepu pozdravljam vse Slovence po eirni Ameriki, "Gla-! u Naroda" pa želim mno2?o uspeha in obilo novih naročnikov.
Joseph Krn 111 ar. Star Junction, Pa.
Lepa priložncfet
Farmer, srednjih let, išče gospodinjo, naj bo Slovenka ali Hrvatica. Ako jo bo veselilo, jo tudi oženim, čeprav ima par otrok. Resne ponudbe na naslov: "Udovec", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y. ox
V mojem dolgem življenju sem naletel že na vse mogoče božje stvore in med njimi je bila tudi odkritosrčna ženska.
Pozimi je bilo, in sam ne vem, kako sem začel razpravljati ž njo o zelo uedelikatnem predmetu — o moški in ženski »podil j i obleki.
Bila je poročena in -tara kakšnih šest ali sedemindvajset let.
— To se mi čudno zdi, gospa, — sem ji kar naravnost rekel, — da pozimi nas moške zebe, žensk pa ne. Ko zleze to plomer pod ničlo, >i moški obleče od vratu do členkov segajoče flanelasto spodnje perilo in volnene nogavice. Poleg hlač imajo na sebi telovnik, sveater. suknič, zimsko suknjo, volnen šal okoli vratu, 11a ušesa potisnjen klobuk in volnene rokavice. Vse, kar moremo zvleče-1110 nase, pa nas v>eeno zebe-Zdaj si pa žensko oglejmo. Na nogah ima nizke šol ne, ki imajo običajno še odprtino spredaj, in pajčevinaste svilene no ga v ice. Od vrha nogavic je menda <e nekaj presledka do dve unči težkih svilenih hlač. Oprsje ima zaščiteno z brazir-jeni, povrh v*ega pa teuak, svilen slip. Tudi njihova vrlina obleka ni v nobenem slučaju težka dva funta. Vse to deloma pokrije z zimsko suknjo, ki bi komaj vrabiča ogrela. Deloma pokrije pravim, kajti vrat mora .biti gol in kolena prosta. In jih ne zebe . . .
Pozorno me je poslušala, nato se je pa spustila v zvone k smeh
— Oh, kako ste moški neumni! — se je hihetala. — Ne moreš si predstavljati, Zgaga, kako strašno nas zelje v taki obleki. Vse premrle tre pečem o mraza, toda med nami ni uiti ene, ki bi to priznala. Smo pač junaške in znamo vse potrpeti. Vse potrpeti za modo in lepoto.
••GLAS NAHODA"-New York
[Thursday, December 19, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
ssss^sy] Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše eftatel je in se i njfaui amii rekot med seboj pogovarjajo.
Pogovor na Sv. Večer*
Spisal FRANK TKOlfA, Barberton, Ohio.
izxa davnih l«'t nam je umno, kol:Jtor bolj >o |>onitMii'b-prazuiki v letu.
vu, je delati v svojem prostoru nas rojak Karol Ročaj. Bil je v staro-ti okrog 30 let, doma ,je hi! nek je z Dolenjskega in je hil eden tistih, ki so imeli svoje dražim? v domovini. Kadarkoli sva imela nekoliko odmora, sva prišla drug k drugemu in najin jnigovor je takoj na-nesel na staro domovino. On je hil tako zaljubljen v svoj domači kraj in v lepo Dolenjsko, da niti pomislil ni, da bi za vedno ostail v Ameriki in da bi po končani vojni dobil družino sem iz dontovine. V Ameriko je prišel le zato, da si bo z anl <riškinii dolarji čimprej toliko l>olj opomogel in nato zopet odšel k
» I j ud j" z veseljem pričaka-j svojim dragim v domovino.
ejo ter >e pripravljajo, da jih do t in v»velojše praznovali. Toda navzlic temu. tla s" nešteti ljudi ve>el? bližajočih praznikov, je dovolj tud dm prazniki ne \ -olja. pač pa je ba> obiatno, da e marsikomu obudijo mračne} piiLdi. ki vse iMe.'o ijt obrne jo e ljudi hihko prištejemo našo /.seljene«', ki -o v rodni zeuflji ta pustili «voje domove, svoje Iružiiie in -o >e morali podati tujino za >K»ljšiin zaslužkom, - katerim bi hitrejše optKiim-Lrli in - tem nudili svojim, družinam življenje In obstoj v bo-ločno^ti
Tako -in »e torej spot mil in ]>rva leta. ki rem jih preživel v >vohodni Ameriki. Pot ne jo zane>!a v ponnsvlvanske lribf, kjer je zeirJlja v neštetih era jih prevrtana in kjer -i ne-<tdo naših rojakov služi svoj r*aMe*ji kruh »rloil>oko pod zemljo - tem, <la kopljejo črni liamant- kateri je tudi že marsikaterega slovenskega premoga rja prikrajšal za življenje in Irnžini odtoirnil rodit el ia.
malimi in samotnimi kočami, kjer nešteto naših ljudi obhaja sv. večer in kjer v neštetih zvonikih potrkavajo zvonovi in naznanjajo božični čas in rojstvo- Zve ličar je vo. .
44Odkrito ti povemt da sem pre-enečtn, ko vidim, kako si se pripravil na praEiiovanje Božiča. Vseh dobrot imaš na razpolago, kar si >i zaželel," zopet obgovorim prijatelja Ka-rola.
•"Da, ros sem >e dobro založil z dobrotama, ki sem si jih zaželel, toda vse to me no moro spraviti do veselja, kakršno -eni imel v domovini v tem času. Misli nni neprestano uhajajo v domovino in v duhu sem pri >voji ženi in otrocih ter si
izo-
vina. kruha m mesa, vse
si
TO IN ONO IZ MONROE, MICHIGAN
Ker ravno pošiljam za naročnino in Koledar $3.50 pro-
jni jih nima s činu navdušiti kot s polento in nnakaroni, ako'I
si«*, da priobčite teh par vrs- pa še tega ni, pa se nima zakaj
tic. % tolči.
IZ delom je nekaj bolje kot Večfkrat se od srca nasmeje-
uli takih, ki i, , .. .v , .
llo7.il zadnn'voziček premoga in »nuer-eio ve-1 . . t . , , \
, i s tem je bilo niesrovo tlelo kon
je mio njegov Prišel je pogledat v moj prostor, kjer *em tudi jaz do-
caiio.
Približeval se je Bozic in ti-, , ,. T . . . .
, i t, '--- • mislim: .laz intem tukaj v
sti dan pred Božičem io rov l... . . j
, : . j i . lbilju vina. kruha
obratoval le pod-dneva. Moj pre , . A , ,
, . ' .. ~ i • to nvi PJi ne ure v tek, ker
mogarski tovariš Karol io na-l . .., , . ...
Iniiisjkiii, tla morda moja tlruzi-
na -trada in morda niti črnega kiuha nimajo. Oh. ko bi mi bilo dano, da bi se znašel sedaj pri njih in bi jih pogostil s tem, kar sem sebi pripravil, to bi bil višek mojega veselja," mi odgovori moj gostitelj in v njegovih očeh se zalešk« jčejo solze.
"To ti vse nič ne pomaga, ko -o poglabljaš v žalo-t in s tem svojim dragim nič ne pomagaš. Kar opogumi se in iznebi se žalostnih misli, morda tudi ni tako strašno v domovini, kakor si slikaš v domišljiji. Tm»ej upanje in morda ni več daleč čas, ko boš zopet lahko odpotoval v domovino in obnovil srečno in ve-elo življenje z dru-
je bi!o, vendar pa je še precej delavcev brez dela. Naj omenim zadnje volitve za predsednika. Težko je popisati, kako : e je narod zanimfcd za volitve in vsakdo je bil radoveden, kdo 1k> izvoljen. Vise se je trlo na volišču, staro in mlado, grba sto in šepasto..
(Ko se jo izvedelo, tla je Roosevelt zopet izvoljen, je zavladalo tako ves 'I je, da ni moči popisati. On je res pravi mož, katerega Amerika zdaj potrebuje.
Pa še nekaj vidim .tla veči-hioma veseli tukajšnji narod-tla Grki tako mlatijo Lahe. Meni i-o prav lepo vitli, da jih tako mlatijo, a mislim, da se Lahi noč, !jo vojevati, ker Musso-
n%o agi, kako jih on osmeši v svoji koloni. D« bi se še Nemci enkrat odločili, pa udarili po Hitlerju in njegovih ka-niaradih. pa bi bil hitro mir.
Slišali smo žalostno vest. tla je Mr. John Mravinc v Pittsburgh, Pa., za večno za-pal. Njegovi družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. 'Pokojni Mravinc jo bil vesele na-ia<ve in poštenjak, da je le malo j takih. Naj v miru počiva!
IŽelim vesele božične praznike vsem čitatdjem toga lihta. Pa tudi Zgagi želim vse najboljše, tla še kakšno smešno zapiše. Pozdrav!
J. ropi, Monroe, Micli.
SLOVENSKO BOŽIČNO RADIO PETJE V NEW YORKU
iazpo oze- jcon-.ava] ^yojp delo. Počakal
v otozno»t. Meti . . . , _ .
me je ;n nato sva -kupaj oosla
proti izhodu, od koder smo se na praznih vozičkih odpeljali ven s pomočjo električno lokomotive. Pe kratki vožnji skozi nada^jni hrib smo prišli zopet na plan in se razkropili na vse strani. S tovarišem Karlom sva šla nekaj časa skupaj i.n pridno -va so razšla, me je povabil naj pridem zvečer k njenvu in tla ga bo neizrečeno veselile-, če bova skupaj obhajala božični večer in da ne bo sam samotarji v mali koči. ki jo je bil vzel v nay m od nekoga farroerja. Kaj som hotel torej, ni mi drugega kazalo, kakor da izpolnim željo svojemu tovarišu in prijatelju. Obljubil .sem um da pridem, če ne tako hitro, pa bol j pozneje, saj za peč i tek in spanje bo dovolj časa na božični dan.
Tir-t i čas je v K v ropi razsajala krvava vojna, kakor so ti--oči umiral' na bojiščih, tako o tudi tisoči naših rojakov «v Ameriki težko pričakovali, kasti si Ko končno vse končalo in •e jim bo še mosroče videti svoje žene in svoje otroke, ki so jih ostavili v domovini. Marsikateri jo zapustil dom J.n družno .v upaniu, da so povrne v far lotih. Ko pa jo izbruhnila ojna, je ta neštetim prekrižaž-ln račun." jn v brezmejni negotovosti -o čakali od dne tki dno, kdaj bo prišlo pismo iz domovino in v katerem bo pojasnjeno. da so še vsi živi in zdravi.
Toda taka pisma so postajala redkejša, zato je bila pa tudi nestrpnost tem večja in marsikaterega je minilo veselje do ilcla. .
V pro?torn v rovu som ril dalje kot krt. kopal, razstrelje-'al in nalaira! >em črni diamant na vozičke, v katerih so Ua odvažali na površje. Rov je bH širok in prostori so bili raz-pfirazdtdjoni na vse kraje pod hribom. Ker jo bila potreba za
Bih) jt« že ob devetih zvečer, ko solni so pojavil pred -vrati ni ale koče, ki je stala precej na samotnem kraju ob vznožju hriba. Precej močno potrkam na vrata in koj jih Karol že odpre in me z veseljem nagovori :
"Že sem mislil, da no 'boš držal svoje obljube in sem, se bil poglobil v dolgočasen jo. Ko si pa vendar prišel, si me s tem navdahnil z ve-elejeim razpoloženjem."
"Obljubo jo troiba držati, posrbno še, če človek kaj obljubi svojemu prijatelju," seim mu odgovoril so osvobodil težke zimske suknjo ter se vsodel na stol poleir mize.
Z očmi som preletel notranjost kočo in takoj opazil, da so jo prijatelj Karol dobro pripravil na praznovanje Božiča. Ker je bila zadaj za kočo zasajena trta, si je »brl na-
žino." som začel tolažiti Karla in ga skušal odvrniti o<l žalostnih misli.
Kakor jo on mene prrsilil. da sen* izpil par kozarcev vina, tako som prisilil tudi jaz njega in končno je postal boljše volje. Daljo sva si obujala spomine na domovino in drug drugemu sva marsikaj povedala iz lastn.ga živi ion ja. '
"'^udna so pota človeškega življenja, ("lovek doživi stvari o katerih se mu niti no sanja. Tn rečem ti tudi to: če človeku ni odločeno unfreti, no bo un^rl. pa Če se znajde v še večji nevarnosti. Nekaj tako-era se ntf je bilo pripetilo pred Božičem, to je bil zadnji Božič, ki -oni ga praznoval v domovini, ker že naslednjo spomlad sent odšel v Ameriko," mi začne nekako zavito pripovedovati Karol. .
'"Da ti je pretila smrtna nevarnost, mi hočeš povedati? In ti si srečno ušel stmt ni!" ga vprašujoče pogledam.
"To ni bila sploh nikaka nevarnost, pač pa ,bi bil tako lepo zaspa! v pravo mrtvaško >panje, tla n..1 bi bil čutil nobene bolečine. S tem bi mi bilo prihranjeno .vse nadaluje trp-
Tciu4 potom še enkrat naznanjam naši slo-venski javnosti Širom Amerike, da bo slov. povr-ki mešani z/bor iz New Yorka pjt l božične pesmi na tukajšnji veliki radio postaji WHAF (Ret I Network) in si-cel v ponedeljek 23. decembra 1940 od 0. tlo (i. 15 zvečer po standardnem ča-u. poti vodstvom Mr. Jorrv Kopriv seka Jr Rojaki in rojakinje širom Ztlruženih držav in Kanade, naj vam omeniniv, da tukajšnja radio postaja AVEAF ena največjih v tej deželi, ter boste za m ogli ta program slišati vsi. pa če -te še tako oddaljeni od New Yorka. Vprašajte v bolj oddal jenih krajih pri svojih lokalnih radio postajah, katera vaših postaj infa zvezo z radio po.da.io "\YEAiF. Blagovolite sporočiti vaŠh mnenje glede petja po toni program« potom pi-eiK ali dopisnic, katero naslovite na: Slovenian Mixed Chorus, (Station WEAF. New York City, N. Y.
fpominite, kolikor več tozadevnih pisem prejme omenjena radio postaja, toliko lažje nam bo zopet nastopiti z našo >lo-vensko prsnri.jo v bodoče na tako veliki* postaji.
Nadalje naznanjam vsem na
šim rojakom iz Gieater New Yorka. tla priredi slov. pevsko društvo 4'Slovan" svojo veliko zabavo s polnočninj prizorom in sicer 4'Silvestrov večer" dne 31. cb-een^bra 1940 v dvorani Slov. Nar. doma. 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek ob S. uri zvečer. V-topnina 50 centov. Za ples bo igrala iz-viKtna godba. "S'ovan" Ik> zapel nekaj lepili, k temu večeru primernih pesmi
•Kar se tiče raznili okusnih j,4-tvin. kakor tudi različne izvrstne kapljice, pa preskrbi tozadevno odbor Slov. Nar. doma in sicer v kuhinji bo na razpolago naš poznani rojak in mojster v kuharski stroki Mr. T »ni s Rupnik Sr.. pri bari pa znani rojak Mr. Peter Staudo-liar. Pridite v obilnem številu da se bomo malo skupno }>o domače pozabavali.
V tej nadi vam kličem vsem skupaj: na veselo gsviiknje na Silvestrov večer v Slov. Nar. t lomu v Brtvoklynu. Obenem iz srca želim vsem našim rojakom in rojakinjam širom Amerike in v Kanadi, kakor tudi v stari domovini, prav vesele božične praznike ter srečno in zadovoljivo Novo h to 1941!
Anthonv Svet.
SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI
I/ J ■ :: ZA LKTO ::
Koledar 1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH,"
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto lahko |h»šljelt* v znamkah jm» 2 oz. 'i cente, Ce prebivate v Z^nižrnih državah.
H
Posebna priloga :
Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LKTA 1914.: EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA I*. 1940
.AROCITE GA SF DANES
j
M
M
ii 00
00 00
bil 2f>. doc, V.m v Beriči vasi, v Beli Krajini. Doma zapušča mater, dva -brata in eno strt ro, enef^a biata v Ztlruženih državah. eno sestro pa na farmi v St. Catherine, Ont. Sestra je prišla takoj, ko je dt/bila biv.o-jav, da «ra še enkrat vidi živega, ali žal, Jože je izpustil dušo par ur poprej.
Truplo pokojnika jr -estra
Mary CV-ar odpeljala > selx>j in bo pt>kf»pnnt> v St. Catherine. Ont. Daje bil pokojni priljubljen lir d nami, pričajo nfirio^i venci 111 številni rojaki, ki so 1r«; hodili kropit.
Naj mu bo lahko kanadska irunla. njeirovim pa i-krono so-Žilljt'.
Marko Vojdetič Schumacher. < )nt.
S POTA
prešal okro«r petdeset gralon vi- IHe, totla nioja sn^rt bi bila
na in .s tem ^0 jo krepčal, ka-dar je prišel z tlt'la. V naselbini so iti>eli slovenskega me-
premoar velika, jo rov obrato- ^arja. ki je znal napraviti do-val s (K; ito paro in miši sloven-|bro k ran j-k e klobaso in krvavici premolar ji so tedaj dobro j ce; vse to dobrote ni manjka-za^lužili in bili so tudi veselo j lo v koči. Potico jo znal pa Ka-rnzpoloženi. Kateri so imelijrol speči kot izučen pok. To-svoje družino tukaj, jim ni bilo dosti mar, kaj se dodaja tam
na oni strani širnega nvorja. Kateri so in*o!i pa svoje družino v domovini, je (bila pa njih največja želja, da bi se vojna čim prej končala in da bi nato čiirtprej obnovili svojo družinsko vez.
Pole* mojosm prostora v ro-
rej se razumie, da mi jo Karol nudil 11a razpolago vse to in kar dalje m»e je bodril, naj se poslnžim enegra in drugreora. Ko ne bi (bil dovolj prepričan, da je stala tista kooa na farmer je vi zranjji v Ajneriki, J>i si bil mislil. da som se v resnici znašei v stari domovini, v tistih hribovitih krajih, ki so posejani z
prizadela mojo družino in tisti Božič bi bil zanjo tako žalosten tla si žalostnejšoga mi-sliti ne moreiiL**
4'Kaj se ti je pa bi-lo pripetilo! Karr vse mi povej od kraja, postal sem' zelo radoveden.*' ira zopet pobaram.
"'To nisem še .nobenemu trobi! na uše-a in tudi moja lastna žena ne ve in t.i si prvi ki ti boni natančno razodel, kaj se mi je 'bilo pripetilo. T)a ti bo vho bolj razumljivo, ti l>om tudi na kratko'povedal, kako se je začelo mojo življenje potent, ko sem se oženil."
Dalje na 4. strani.
Te dni sem obiskal železno okrožje v Minnesoti in na EJv-ju se mli je zdelo, kot da je bilo včeraj, ko sem pred 18 leti spremljal prvega slovenskega časnikarja misjonarja B-uha.
(Na postaji ga jet pozdravilo n<no«?o ljudi. Nek časnikar ga je vprašal: "No, ali ste spet prišli?" Buli pa mu je odgovoril: "Da, mi pridemo in zo-pet gremo."
To so bile pomenljive bo<se-de, kajti 4 mesece zatem ju Br.h umrl.
Tn ko som bil na obisku, som prejel z Jesenic pismo sina m»o-jega pokojnega brata Franceta, Jožeta Pogorel ca, ki jo duhovnik in ki mi je sporočil, da 30. Tywemfbra v Celju na Štajerskem umrla moja sestra Marija Podjavoršek, ki je bila kot najmflajša v naši družini pred 70 leti rojena v Planini pri Rakeku.
Prej je več let živela v Trstu. Zapu-tila je 4 otroke in brata Janeza, najstarejšega v družini, v Planini, v Logatcu pa mnogo sorodnikov, v Združenih- državah pa nečakinjo Frances, onnož. Lapp na Gilbert. Minn., drugo nečakinjo Marijo Komovec v Wakefield,
Mich., in tretjo nečakinjo Je-dert Kunover v Houston, Tex. ter ntfčaka Jakoiha Ožbolta v OhirVolm. Mjnn.
(Zaradi vojnega 11 <eteža v Evropi sem prejel nečakovo ]x>-ročilo o smrti moje sestro šolo sedaj.
'V severni Minnesoti imamo zelo hudo zimo. Mladi fantje zapuščajo železno okrožje, kaj-Iti v rudnikih delajo v veliki 1 mori stroji, ki opravljajo na površino mnogo več rude. kot pa prej, ko jo v rudniku delalo več sto rudarjev.
V Ohisholm. Minn, jo priš 1 11a božične počitnice najmlajši sin rojaka Laivrjča. Frank T^tiv-rič, ki l-luži pri ameriški 11101-arici v Honolulu. Njegov dru-ari sin pa je višji častnik v ameriški anmadi, ona hči pa jo pri sestrah v New Yorku.
iVsem našim rojakom, posebno pa naročnikom "Glasa Naroda" želim vesele božične prazniki'. ter srečno Novo leto 1941.
Matija Pogorelo.
40 - LETNO preiskušnjo
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA
KI IMA
SMRT ROJAKA V KANADI.
Dnrt 14. deceffnlbra 1940 je za vedno zatisnil oči v Ti mm in-su v St. Mary bolnišnici naš rojak Joseph Miolek. Rojen je
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
Obiščite Slovenske Prireditve!
VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRV 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOSNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
i..;.'./—' ■
»»S«"".
1
y Thursday, December 19, 1940
VSTANOVLJEN L. 189*
Pogovor na Sv. Večer1
.t-Nadal je vanje s 3. strani, i
Spisal: FRAN GO VEKAH.
19*
4* Upati — zaupati v lKHloenost — lioteti, močno, vztrajne hoteti je vse!" j? dejal Rožanec, ne da bi jo pogledal. In urno je dedal: "Zdaj pa si oglejmo še hišo!*' ^
Tu je doživela Olga največje pre>enečenje.
Ko »»o predli v-e poslopje, Xovako.vo stanovanje, spre-jenfnieo, spalnico, velike, knjižnico in pisarno so dospeli v sosednje stanovanje, popolnoma oprenlljeno in urejeno, povsod svetlo, elegantno pohištvo, originalne slike, zrcala, preproge, poleg' kopalnica; vse novo, nerab'jeno.
*'In kdo prebiva tu?" je vprašala Olga. .
*4Nihče. Cakivn — >voj<> ženo . . . Ako ne pride semkaj r.ia, ki sem .-i jo izbral. o>tane stanovanje pač prazno. — Tak ;e moj sklep."
Olga ni odgovorila. ftlolče je odšla na verando in se naslonila na ograjo med cvetočimi rdečimi plezavkami.
Prebledel je No\ak, čelo se mu je nagirbančilo, a ni reke1 nobene besede več. I^e prijatelja je pogledal, kakor bi ga prosil pomoči. Rožamc se je naklonil tik Olge na ograjo ter ji dejal i-koro šepeta je:
"Olga, prijateljica, verujte: Novak v?> ljubi, obožuje.
- Mož je značaj* Poznam ga od mladosti. Lahko mu zaupate. Nikoli se ne pokesate. Pojdite, recite niu vsaj prijazno be-odo ..."
Olga se je okrenila. stopila k Novaku, mm ponudila obe roki in m-u dejala:
"Potrpite z menoj! Saj sem vam tako hvaležna!" » ♦ *
Ti»-1 i večer .-o sedeli trije — v-ak v svoji sobi, tiščali g avo aied roke in razmišljali drug o drugem.
Novak je bil srečen. Že na gimnaziji je hrepenel po tri leta mlajši učiteljici, vitkem, vendar polnoudneni dekletu očarljive ljubeznivosti ir. l"|»o1e. Na abiturijentskem plesu v dvorani starega ljubljanskega Vrelišča ji je jk> razkošnem Straossovem valčku -melo povedal, da jo ljubi in da sanjan ie o tem, da si io priddlii za ženo. "Samo to hočem, gospodična, močno, ne< majeno!" ji je dejal abiturent Novak.
41A čn- jaz nočem?" se mu .ie otroško nasmejala.
"IWeni, da tudi vi hočete!" je ponovil energično. "V.-e človeško delo je utelešena misel. Volja uteleša vsako misel! Volja oduševlja misel, volja j;1 duš® duše! Misel brez volje je brez moči. MVel je naboj, vo ia gonilna <sila. Hoeero. da m« vzljubite in postanete moja. TTočem in dosežem!"
Olga se je <nnejaia strastnemu, všeč ji je bil fanatični če>tl-!ee. a čutila ni zanj ničesar, nego prijazno simpatijo.
iz K a-tenburga ji je pisal planrteča pi>ma in jo rotil: "Počakajte name! ljubim va>! 1st varim vam srečo, kakor je ne iiK>re nihče; zakaj nihče vas ne ljulwi tako. Hočem se izkazati vrtilnega, biti vaš z dušo in <rcem vdani mož. Hočem in boni Olga.*'
včasih nfu j«- odgovorila s pozdravom na razglednici. Toda nič mi ni odbijala njena hladna prijaznost, nič ga ni iz-• reznilo niti ujeuo razmerje z Jankom Stepišnrkom.
urate se," ji je pi>«l; "samo bolest var> čaka s tem č'o vekom, ki ne Ih> nikoli vaš nioi. Moja volja o<tat»e ne-omahljivu.**
In ko je zvedel, da je t »Iga rodila Krnico, ji je pisal, da je žalosten in trpi -s njo., a da veruje, upa in lju-bi neomajno ler si dopovoluje vemo le eno: "Moja lx»te! Prej a i slej, l«»da moja."
Ko je po -mrli svojega očeta podedoval urejeno por»e-ftvo na Goričauah, je pustil študije, se preselil na Goričane tor .»e z vso vnemo posveča! gospodarstvu. In priredil je
*'Le p i i poved u j, z zanimanjem te bom poslušal,*3 mu pripomnim in nato začne pripovedovati, kako se je hotni z delom in trpljenjem povzj:>eti nekoliko višje.
Kako je v naših krajih, ti je dobro znano, kakšno je življenje kmetov in nnalohi.šnikov. Jaz, sin malohišnika, nisem imel nobene dote in tako s*tu z ničem odšel od svojih Nariše v in stopil na novo pot življenja. Oženil som ^e z dekletom, ki je bila tudi revna ko cerkvena -miš in tako -sva rinila dalje v skromnem življenju in pričakovanju kdaj naju bo doletela sreča. Toda sreča je bila skromna, zato sva morala delati in delati. .Taz sem bil zdrav in čvrst ter se nisem u«=tra>iil prijeti za nobeno delo. Opravljal sem razna gozdarska dela. razna dela pri kmečkih hišah in tudi kamenje sem razbijal. s katernn so nasuli ceste. Polagoma sva se z ženo toliko oponv>gln. da sva kupila malo hišico, okroig katere je bilo nekoliko zemlje. Kadarkoli sem imel kaj prostega ča?a. sem se lotil enega in drugega dela pri hiši in skušal sem vse popraviti, kar je bilo potrebno popravila. Takisto je imela veselje do doma tudi žena. Oba sva se poglobila v de'o in hotela vse najino borno imetje -praviti v najboljši ml. Tako se je torej začelo moje življenje v zakonskem stanu.
Pričakovala sva tudi otroke in te sva tudi dobila in -ed a i štirje težko pričakujejo, kdaj •ie bom zanet vrnil in da bodo zopet videli svojega očeta. Več otrok je pomenilo tudi več stroškov in lačna usta malčkov so hotela imeti svoje, pa naj >e vzame kjer hoče.
V našem kraju je bil tudi premožen mlinar in k njemu sem hodil večkrat na delo. Zmenila sva *e pa tako, da mi »e on vedno plače\a1 z moko. (V nisem imel te zaslužene, sem šel lahko hroz skrbi k njemu in napolnil mi je meh, jaz *rm mn niroko pa pozneje odslužil. V resnici smem trditi, da je ta človek dobra duša in že mi je dosti pomairal in pripomogel, da niso moji otročički stradali.
No. j ta Še v-ak onega zvrni, da boš lažje poslušal, jaz bom pa lažje pripovedoval — pretrga Karol svoj*" pripovedovanje in natoči z vinom mojo in njegovo skodelico.
Kakor je hotel, tako se je
stopila je mrzla zima in zapad-
Kar naenkrat občutim, da me nekaj močno strese in nato za-čujem glas: "Karol! Za božjo voljo, kaj počenjaš? Kaj se ti je pripetilo?" {Ko se do dobrega zavem, o-
lo j;< < lost i snega. Tuhtal in' pazim, da i^e nad menoj sklania
tuhtal sem, kam bi >e podal, da bi nekaj zaslužil, toda nisem mogel iztuhtati, kje*"bi našel kakšen zaslužek. Žena mi reče, ako ne bom ukrenil kaj drugega. da bomo za Božič brez kruha. Te«ra mi sploh ni bilo treba povedati, kajti sem sam dobro vedel. Tn kaj sent hotel
in me drami mladenič v vojaški uniformi. To je bil sin vašča-na, ki je prišel na dopust za božične praznike in sam Bog ga je poslal ,da se je poslu žil iste poti kot jaz in nato postal moj rešitelj in moji družini preprečil strašno gorje.
, ... , . , , . Noge so se mi že tako otrde-
V podati le> da nispm , Mati nn nji)h
-e k mlinarju in s-a proe.t:, nnj __ to(lHlll<)j re5it<.,j„e ni ostra-
mi odmeri meh moko in jaz mu l>om odslužil, ko bo gorkejše vren*e.
Tako sem se podal k mlinarju tri dni pred Božičem ter mu razodel svoje težkoče. Ker in-u je bi! moj položaj dovolj znan, m/u ni bilo treba na siro-1
bil zopet spodoben za na-
ko pripovedovati. I^stregel je moji želji in mi napolnil meh.
šil, pač pa me je tiesel in drgnil ter mi nikakor ni pustil, da l»i se ponovno v sedel. Kri se mi je začela zopet pretakati po žilah in sree mi je začelo pravilno biti. Z gibanjem sem si tudi sam pripomogel in tako
'daljno peš h o jo. Aro je breme ri je na naprtil moj rešitelj in kot
sva si in izpila vino i-z natočenih kozarcev in nato je on zopet nadaljeval s pripovedovanjem.
"Približeval se je Božič, na-
tanovanjo r^bi in bodoči >voji ženi, ki bo Olga ali nobena, moralo tudi zgoditi, nazdravila In kadarkoli je >toril, si je dejal: za Olgo.' Ko je prizidal verando, iz|»eijai peščeno i>ot k češnje\v nta drevoredu, ter zgradil razgledno 1« jk> in čebelnjak, >i je deja : za Olgo! In ko je kupil novo preprogo, je dejal: za Olgo! Kadar si je izbral novo sliko, veliko brušeno zrcalo, udobeu gugalni etol. ali kadarkoli, zmerom si je dejal: za Olgo!
Tako je č»kal, trpel, upal in verjel za vedno. "Ona pride in bo moja. H.m-mii. Mora piiti!"
In '*cs je prišla. Samo še malo časa in izpolni se mu naj-divnejši r>en rane ntiadosti. Kako čudovito! Kako krasno! Voija je utele-ila misel. Novak je -tnir l predse, srce polno blaženosti, ter je šepetal le eno: "Moja, moja! Končno moja!" Olira pa je, sedeč doma za mizico, razmišljala: >
"Ali je mogoče, da se poročim z Novakom? Kaj mi je ta dobri iik>ž? A i nii je mogoče občutiti zanj vsaj prijateljstvo? — Za Janka je plamtela moja duša, po njem je drhtelo moje tele, vsaka inisel mi je bila pri njem, \>ako čustvo mi je oklepalo le njega. Za Novaka pa ni v nneui niti misli, niti
ruta. — Ah! Ako bi Milan--"
Planila je pokonci, *e zgnibila za senci in ječala: "Moj Bog, kakšna mi-* I zopet! A <>dpo<«iti se ne da. Porojena v snu, se ml razia-ča in dviga ve<lno OB&iejša, me trpinči in rrii ne pu-ti več pokoja. Milan. Rožiinec! Prijatelj, blagi moj tolažnik. Da .-e i ta križali njeni j>pti že preil leti! A zdaj je prepozno. Blazna sem — zanič!jiva, saj si duhovnik!"
In zgražala se je nad seboj, »se zavedala svoje ne-reče in piakala. Kam jo meče sree? Za prvini velikim polomom v rovo katastrofo. Kakor plevel mora ruvati iz čustvenih gred prav najlepše rože. Jedva je za silo zatrla ljubezen do Janka, mora zadivšiti novo do Milana. .
Tedaj je stnikela sama nad seboj "Kaj je z menoj? Da se je poročil nioj prvi ljubljenec, oee mojega otroka, a jaz že razmišljam o Novaku in Rožancu! Tugujem za izgubljeno srečo, odklanjam drugo, a hrepenim po tretji, ki je nedo>ežna Saj sem blazna ..." f
A naenkrat je v/kipefl v nji odpor. Oemu bi zatirala kar je najsvetejše? Ljubezen je najvišji zakon! Ljubezen ne vprašuje in ne uvažuje, ne poza ne mej, ne pregraj, ne stanu ne poklica, ne starosti, ne ukaza, ne prepovedi.
{Nadaljevanje prihodnjič.)
Doma je imel skoro vedno tudi močno žganje in prodno sem oprt i 1 iiteli z moko. mi je tor^ti tudi žganja ponudil s pripombo, da bom lažje nesel. .Taz bas pijanec, nikoli nisem bil. toda pijače se nisem branil, napravil sem dva močna požirka in slivovka nve je lepo ogrela. Mlinarju sem se lepo zahvalil za moko in žganje ter mu obljubil dr. mu bom vse pošteno ob prvi priliki odslužil. Nato sva si voščila vesele 'božične praznike in jaz sem s polnim mehom moke odšel proti domu.
Nekaj časa sem šel po cesti, nato sem pa zavil po >tezi, kjer je bila dosti krajša pot. Ste«za s< je vzpenjala navkreber in občutil sem. da mi postaja breme težje. Žganje, ki sem ga iz-pil. je učinkovalo pa baš obratno. namesto, da bi lažje nesel, sem postal utrujen in končno -eni se odločil, da se malo odpočil in. Na primernem mestu sem odložil meh z moko in se nanj naslonil. Dan se je nagibal proti večeru in začele so naleta vat i snežinke. Obsedel s m morda minuto ali dve ter si v mi-lih slikal, kako bodo otroci yosHa na Sveti večer in na Božič, ki bodo vsaj kruha imeli dovolj. Misli so mi uhajale tudi nazaj v mladostna leta, kako >4ino se tedaj pripravljali na praznovanje Božiča. Moje irti-sli so se polagoma spreminjale v sanje, kajti zadremal sem in nisem se več zavedel, kje sem in da koščena smrt razprostira svoje ro ke nad menoj. Tako sen* v snegu zaspal, roke sem tiščal v žepih, snežinke, ki <-o nti padale na obraz, so me pa zazibale v trdno spanje. Tam bi bil zmrznil, smrt bi bila lahka in nikoli več se ne bi bil prebudil. da se ni pojavil angelj rešitelj in prepodil koščeno smrt.
KNJIGA KOT BOŽIČNI DAR $
NftTF. 7A KI.AVIR AM HAR.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE.
Emil Adamič—16 .11'GOSLOVANSKIH NA KODNIH PESMI m moški
zbor......................... .50
ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... M
SEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... Jo4
vojak ga z lahkoto prinesel do mojega doma. Jaz sem mislil, da bo šel z menoj v hišo, kjer srn bom predstavil ž ni in otrokom kot svojega rešitelja in da se mu 'bomo vsi skupaj še enkrat zahvalili. Toda on je bil drugačnega mnenja ter mi je svetoval, naj kar lepo eelo zadevo pozabim in ženi in otrokom .sploh povedati ni trciba ter jim s tem zagreniti ve>elo božično razpoloženje. Tako sent se končno udal. on je odšel hitro proti svojemu domu, da se einaprej sestane s svojimi dragimi sta riši, brat i in sestrami. Jaz p/m pa vstopil v hišo in končno poleg vse nesreče srečno prinesel poj 11 meh moke domov in moja družin je bi a za praznike preskrbljena.
Dolga, mrzla zima je minila, priroda je zopet oživela in tako i;> tudi oživelo delo. Tz* Amerike je pa prišel glas, da se tam dobro služi in da je dela dovolj. Ta novica me je tako ■navdušila, da sem se zavzel in še nekako z lahkoto sem t-i sposodil za potne stroške in tako me je pot zanesla v daljne tuje kraje, kakor nešteto naših ljudi in -»edaj težko pričakujem tistega časa. kdaj se bom zopet povrnil v svojo drago domovino k svoji ženi in otrokom."
Tako je dokonča! Karol svoje pripovedovanje, zopet .-eni o-pazil, da so so mu solze pojavile v očeh, ko .si je pregloboko obudil svoje spomine. Ura za uro so hitro minevale in bilo je že čez polnoč, ko sem se poslovil od njega, v nad i da ga ob priliki še obiščem.
Zorko Prrlovee—15 SAMOSPEVOV
za glas s klavirjem ..........1.25
•sEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L-
\LBL'M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1—
I-rane Vrnturlni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKni ZBOROV ......
ferdo Juvanec—IZ MLADIH LET, moški zbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............
.65
.91*
3»
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barčlca; OJ, moj ftirel ^e Sov; Kam mi, fantje, drer ▼ vas poj-demo .......................20
OSKAR DE V:
.Srečno, ljubea moja; Ko ptičl-ea na tuje gre; Soči; Moj očka "ma konjičku dva: lioliiv sem j>1-sean-e; Slovo; Je vpibnlla luč .40
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belokranjska...20
\ so noč pri potoct ............2<l
Ju rjeva .........................
Hodi Micka <Iomo; Kaj drugega L očem ; Zdravila .........2f
VASILIJ MI It K
Vetrič; P«
in A. CKOItMING: gradlni ...........30
PERIX) JUVANEC:
Zjutraj.........
Slovanska .....
.......2f
......^>
SIVALKE, —
dobro izvežbane za otroške klobuke naj se zglase na naslov: ŠIVALKA, e. of "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, Xew York City. (4X)
PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknira.........2«
/.OItKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vasi 511.....2f
Le enkrat Se ...............
Slava delu ...................2«
HR. VOLA KIČ: Rožmarin; JOS PAVČ1Č: Potrkan ples ......35
M0NIK0
1. Slovenian dance
v an da polka ____________ .25
2. po jezeru
KOLO ------------------ M
i. barCica
mladi kapltane _______ J5
4. ohio valley
SYLVIA POIJiA ...............JU5
5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ__________________JU
6. SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ .......v.............\>
7. DEKLE NA VRTLT \
maricka, PECLJ.VJ... Jii
8. Zidana marela (po ka)
VESELI BRATCI (mazurka)
spa vaj milka moja
ORPHAN WALTZ ___________ Jit
DEKLE NA VRTU
oj. maricka. pec.lvj _______ 55«
Zidana mareia (poika)
VESELI BRATCI (mazurka)____ Sp4
JZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali eene:
Ameriška slovenska lira. (Holmar) .50
Orlovske himne (Vodopivee) ........ .50
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matin) ..................................... .30
V pepelnieni noči, kantata za sole,
zbor in orkester, (Satlner).... JS% Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Ariamit) .....................fiO
Dve pesmi. (Prelovee) za moški
zbor in solo............................... .20
Naši himni, dvoglasno ___________________ .25
Gorski odmevi. (I^harnar), II.
zvezek, moški zbori ............... ,30
ZA TAMRI RICE: XA GOREXJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75
Slovenske narodne pesmi za tambn-
raški zbor (Bajuk) .................75
Rom šel na planinee, (Bajuk),
podpuri ................................ .5%
ZA CITRE:
Poduk za eitre. — 4 zvezki —
(Kozeljski) ........................... 2.—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnlra —......21»
•Josip Paveie: NAROD POJI!
(za mlade pianiste)
fM slovenskih nnrotlnilt |«esnd r.a klavir In z besedilom ........ f l
PESMARICA GLASBENE MATICE
103 moški zlM.ri, nrodil A. »Vrin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik
I. zvezek, rjr. [»osmi za moikl :ili ženski zlx.r ............ J
II. zvezek. 77 [tesini zji moški in mešani zlwir ................1.25
l(N> narodnih pesmi za moški in
meš-ani zbor, Emil Adamič ____L—
FANTJE NA VASI. IS narodnih za moški zlH>r, Ciril Pregelj.. 5i
Nar«»čilo [MiSIjite na:
cc
Glas Naroda
216 WEST 18tb STREET
99
NEW YORK. N. T.
KNJIGA KOT BOZlCNI DAR
Darilo za PRAZNIKE
RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1.
List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a).
IZPOLNITE SPODNJI NAROClLNI LISTEK
Storite to še danes, da bo pravočasno za praznike.
Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vašem darilu..
UPRAVNIŠTVO " GLASA NARODA" !
216 West 18tli Street, New York |
Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvamesečno naročnino za: '
I m e....................................................................J
Naslov........i
DARILNE POŠILJAT VE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100 DIN. —
200 DIN. —
300 DIN. —
500 DIN. —
1000 DIN. —
2000 DIN. —
5000 DIN. —
V LIRAH
$ 2.20 S 4.00 $ 5.8.i $ 9.25 $18.— $35— $85—
50 LIK
100 LIR
200 UR
300 LIR
500 LIR
1000 LIR
2000 LIR
V DINARJIH
— $ 2.SK)
— $ 5.— _ $ 8.50
— $14.— _ $2230
— $44—
— $87—
List naj pošiljamo pricenši z dnem Moje ime in naslov je: ............
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa ouim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
$1.—.
Vsled razmer v Evropi ni mogote t Jugoslavijo ln Italijo nakazali denarja v DOLARJIH, temvet samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
P O T N I A K I ODDILIK
216 West 18th Street.
Ne
York
.
■»si' HS*