logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Prožinska vas noče ceste smrti

Ivezičevi fantje ne znajo razočarati

CHi-jI^

90,6 95,1 95,9 109,3

DN

INPE1

IK

FEK

Št. 62 / Leto 65 / Celje, 10. avgust 2010 / Cena 1 EUR

v

p

n

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn

Batine za »raubšica«

Z lučkimi lovci, ki so pripravili prikaz lovskega krsta, v nedeljo popoldne ni bilo dolgčas. Kot je priznal »raubšic«, sicer že lovski pripravnik, je njegov poklic mešanje zraka; kar se tiče premoženja, pa mu menda, sicer po ovinkih, nekako kar gre. Da ne bi podobni dogodki spravili »v maloro« lučkega turizma, je bilo »raubšicu«, ki v lovskem etičnem kodeksu še platnic ni prebral, seveda treba prisoliti primerno kazen ...

Vegradu klofute z vseh strani

Kokošim več prostora, sosedom manj smradu

Celjani izničili zaostanek treh golov!

4Given: Bistvo glasbe je ljubezen ^

Ur.^

jm»

r

i Mi «<%

2

DOGODKI

NOVI TEDNIK

3, 2, 1 _ volitve so tu!

Z včerajšnjim dnem so začeli teči roki za izvedbo jesenskih lokalnih volitev; prvi opravili sta zbiranje podpisov podpore in vlaganje kandidatur.

Tisti, ki bi želeli vstopiti tisoč podpisov. Pri župan-

Politične stranke lahko do 18. avgusta predlagajo člane volilnih odborov.

v predvolilno tekmo kot nestrankarski kandidati s podporo volivk in volivcev, so včeraj lahko začeli zbirati potrebne podpise podpore. Obrazce podpore kandidatom za župane in občinske svetnike je mogoče podpisovati v prostorih upravnih enot. Število potrebnih podpisov podpore je različno, odvisno od velikosti posamezne občine oziroma števila občanov. Da se bo posameznik (oziroma lista več kandidatov) lahko potegoval za sedež v občinskem svetu, bo potreboval v svoji volilni enoti podporo najmanj enega odstotka volivk in volivcev, ki so na tem območju glasovali na zadnjih lokalnih volitvah, a ne manj kot 15 in za listo ne več kot

skih kandidatih je prag za vstop v volilno tekmo višji: dva odstotka tistih, ki so na zadnjih volitvah v občini glasovali v prvem krogu županskih volitev oziroma najmanj 15 in največ 2.500 podpisov volivk in volivcev. Kandidate, ki bodo nastopili s podporo strank, bodo te določile po svojih pravilih, a obvezno s tajnim glasovanjem.

Rok za vlaganje županskih in svetniških kandidatur se bo iztekel sredi septembra. Kot pravočasno vložene se bodo štele vse, ki jih bodo občinske volilne komisije prejele med 9. avgustom in 15. septembrom.

IS

Foto: SHERPA (arhiv NT)

V službo do 65. leta

Po osnutku novega pokojninskega zakona, ki sta ga včeraj predstavljala premier Borut Pahor in minister za delo dr. Ivan Svetlik, bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol.

V šoli mi nič ne manjka!

Skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Celje začenja Citycenter Celje akcijo zbiranja šolskih potrebščin za otroke 150 družin v občinah Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.

Pod blažjimi pogoji bi se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko upokojili tisti, ki so z delom začeli zgodaj, moški pri 60 letih, ženske pa pri 58. Novi pogoji bi se uveljavljali postopno. Po besedah premiera Pahorja je pokojninska reforma nujna, saj vse manj zaposlenih dela za vse več upokojencev, s čimer sistem postaja vse bolj nepravičen in negotov.

Osnutek pokojninske reforme predvideva tudi podaljševanje obdobja za izračun predčasne in starostne pokojnine. To se bo vsako leto podaljšalo

za eno leto, tako da se bo na koncu za izračun pokojnine upoštevalo 34 najugodnejših zaporednih let zavarovanja. Sistem predvideva tudi bonuse za tiste, ki bi se odločili, da bodo ostali v službi, čeprav že izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Ti bi za vsako leto delovne aktivnosti po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev mesečno ob plači na svoj račun prejeli še 20 odstotkov predčasne pokojnine.

Medtem pa sindikati že napovedujejo, da bodo zahtevali referendum o zakonu.

US

Gre predvsem za šolske potrebščine, potrebne pri pouku v nižjih razredih osnovne šole, kot so zvezki, barvice, flomastri, ravnila,

tempera barvice, voščenke, peresnice, šolske torbe _ Izkušnje mnogih staršev so namreč, da se doma nabirajo mnogo tovrstnih po-

trebščin, ki so še uporabne, a jih njihov šolar ne uporablja več. Te lahko zdaj, primerno ohranjene, do 25. avgusta prinesejo k informacijski pisarni v Citycentru.

»Že vrsto let si prizadevamo, da bi tudi otroci iz socialno šibkejših slojev

vstopili v šolske klopi z vsemi potrebščinami, ki jih šolarji potrebujejo. Upamo, da bo odziv velik, za pomoč pa se že vnaprej zahvaljujemo,« je akcijo pospremil sekretar OZ RK Celje Igor Poljanšek.

AB

Starodobniki dosegli Moskvo

Ekspedicija starodobni-kov - med 23 člani v 11 starih avtomobilih jih je skoraj polovica s Celjskega - je srečno prispela v Moskvo.

Kot smo že poročali, gre za prvi tovrsten podvig iz Evrope. Nemci in Francozi so to sicer že poskušali, a so avtomobile naložili na vlak. Naši večno mladi, stari od 28 do 57 let, pa so z maksimalno hitrostjo 90 kilometrov na uro pot v dobrem tednu opravili tako, kot se za avtomobile spodobi. Po tleh. In to navkljub izrednim razmeram najbolj vročega ruskega poletja vseh časov. Kot so sporočili, so se v petek srečali z ruskimi mediji, v soboto pa slovesno zapeljali na Rdeči trg ter se udeležili sprejema na veleposlaništvu.

»Vidljivost je nikakršna, gasilcev pa kot listja in trave,« so

nam še sporočili. O vseh podrobnostih v zvezi s Putinom in še čim pa bomo poročali, ko se vrnejo.

StO

www.novitednik.com

AMULET «STROCEHTIU

* la sreio

* ID ljub««!!

* 10 po»l

* la idravf«

* la railiin* iivlt*n|iliA dogodk«

Naročilo in informacije:

03 490 02 22

Prožinska vas noče ceste smrti

Na zadnji seji občinskega sveta v Štorah so obravnavali peticijo skupine krajanov Prožinske vasi, ki opozarjajo na cesto smrti, ob kateri živijo. Zato zahtevajo od občine in države čimprejšnje rešitve. Peticijo, ki so jo naslovili na župana in občinski svet, je podpisalo 52 krajanov.

Krajani pravijo, da se v Pro-žinski vasi pri naložbah počutijo prikrajšane na račun občinskega središča ter postavljajo tri zahteve. Na prvem mestu zahtevajo sema-foriziran prehod čez cesto pri avtobusnem postajališču v Prožinski vasi (s takšnim semaforjem, kjer lahko pešci pred prečkanjem ceste za zeleno luč pritisnejo na gumb) ter da občina kupi tablo, ki bo voznike opozarjala na prehitro vožnjo. Takšno tablo že imajo v Vrbnem v sosednji šentjurski občini. Župan Štor Miran Jurkošek odgovarja, da so pristojne v republiški direkciji za ceste na problem takoj opozorili, od tam pa so aprila prejeli dopis, da bosta avtobusni postajališči v Prožinski vasi predvidoma končani v drugi polovici te

V Prožinski vasi, kjer živijo ob cesti smrti, preštevajo svoje mrtve in poškodovane otroke.

ga leta. Krajani Prožinske vasi prav tako zahtevajo, da je nuj

no treba zgraditi manjkajoči pločnik med Prožinsko

vasjo in Štorami, saj je zanje hoja po bankini »samomoril

sko dejanje«. V občinski upravi pravijo, da je projektna do

kumentacija za pločnik v pripravi.

Med tremi zahtevami omenjajo še ureditev problema prevoza šolarjev iz Prožinske vasi v OŠ Štore. Otroci iz Pro-žinske vasi se namreč pripe-Ijejo v šolo le do avtobusnega postajališča pri Godcu, ob glavni cesti proti Celju, od koder morajo na Lipo ter nazaj pešačiti. Krajani Prožinske vasi zahtevajo ureditev prevoza šolarjev takoj z novim šolskim letom, sicer se nameravajo povezati z Občino Šentjur ter osnovno šoIo v Hruševcu, kamor mejijo. »Kar se tiče prevozov učencev v šoIo, se bomo skušaIi z IzIetnikom Celje dogovoriti, da bosta vsaj dve avtobusni progi do šoIe ter učencev ne bodo pustiIi na avtobusnem postajaIišču pri Godcu,« odgovarja štorski župan. V Prožinski vasi je 35 otrok. Na seji občinskega sveta, kjer so peticijo iz Prožin-ske vasi podrobno obravna-vaIi, so tisti svetniki, ki vaške razmere zeIo dobro poznajo, kar po vrsti naštevaIi imena ter priimke mrtvih in poškodovanih otrok.

BRANE JERANKO Foto: GrupA

Obiskovalci so si lahko ogledali prikaz ročnega obiranja hmelja

Starešinov »maček« in princesin »škaf« v novih rokah

V Braslovčah je bil ta konec tedna praznik slovenskih hmeljarjev. Na že 48. dnevu hmeljarjev sta bila imenovana novi hmeljarski starešina Anton Rožič iz Zakla in Maša Šporn iz Pariželj. Starešina in princesa bosta za eno leto prevzela hmeljarskega »mačka« in »škaf«, predstavljala hmeljarje in zastopala njihove interese ter skrbela za tradicijo hmeljarstva. Krize v hmeljarstvu še ni konec. Na sto hektarjih manj površin kot lani naj bi letos obrali po hektarju približno 1,3 tone savinjskega goldinga in 1,7 tone aurore.

Tradicionalno je bila osred- ko je hmeljarskega »mačka« iz

seji hmeljarjev spregovorila o letošnji letini, vremenskih razmerah in prideIku ter poudarila: »140 hmeljarjev letos pri-deIuje hmeIj na 1.500 hektarjih, kar je sto hektarjev manj kot Iani. GIede na tržne razmere so se hmeIjarji odIočiIi, da bodo starejše nasade daIi v premeno in jih po dveh Ietih spet zasadiIi s hmeIjem. Letošnje rastne razmere so bile izjemno razIične, srečevaIi smo se z zeIo nizkimi temperaturami, v posameznih obdobjih tudi z zeIo visokimi, kar se odraža na rasti hmeIja, tako so ponekod aurore osta-Ie ozke, nerazraščene, še posebej na tleh, ki jih ni mogoče namakati. Precej težav je de-IaI hmeIjarjem veter v maju, ko je biI hmeIj visok okoIi tri metre, odvijal je vrhove, zato so morali ponovno navijati hmeIj z dodatno deIovno si-io, kar je povečalo stroške pri-

nja prireditev praznika hmeljarjev v nedeljo s slavnostnim mimohodom skozi trg Braslovče. Na njem so se predstaviIi vozovi s prikazi starih hmeIjar-skih opraviI, otroški vozovi in vozovi starešin in princes. Mimohod so pospremiIi konjeniki, mažoretke, godba na piha-Ia in drugi. Prireditev se je nadaljevala s predajo starešinstva,

rok lanskega starešine Ota Špor-na iz ParižeIj prevzeI Anton Rožič iz ZakIa, ki hmeIjari na desetih hektarjih. »Škaf« je od lanske princese Klare Četina iz Sp. GrušoveIj prejeIa Maša Šporn s hmeIjarske kmetije v ParižIjah, sicer študentka arhitekture.

SpeciaIistka za hmeIjarstvo Irena Friškovec je na slavnostni

deIave. Po trenutnih ocenah, ki smo jih narediIi skupaj z Inštitutom za hmeIjarstvo in pivovarstvo Slovenije, ocenjujemo, da bi bilo savinjskega goldinga približno 1.300 kilogramov, aurore pa 1.700 kilogramov na hektar, seveda bodo v hmeIjiščih, ki niso biIa namakana, te koIičine manjše.« GoIding naj bi začeIi obirati 20. avgusta, auroro pa konec meseca.

Zbrane, v Iepem vremenu se je zbralo več kot tri tisoč obiskovaIcev, sta nagovoriIa tudi braslovški župan Marko Balant in predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice SIo-venije Ciril Smrkolj. Obisko-vaIci so si Iahko ogIedaIi tudi hmeIjarske igre in tekmovanje v postavljanju hmeljskih kopic.

T. TAVČAR

Nova princesa Maša Šporn in starešina Anton Rožič - Št. 62 - 10. avgust 2010

V skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPoIS-D in 105/08 - odl. US) ter 32. členom Odloka o oglaševanju v Mestni občini Celje (Uradni lis RS, št. 56/08),

MESTNA OBČINA CELJE

objavlja

POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE ZA NAMENE LOKALNIH VOLITEV 2010

Mestna občina Celje bo zagotovila:

1. vsakemu organizatorju volilne kampanje eno (1) brezplačno plakatno mesto velikega formata (t. i. jumbo pano);

2. vsakemu organizatorju volilne kampanje deset (10) brezplačnih plakatnih mest dimenzije največ 100x70 cm (t. i. drobno plakatiranje).

Organizator volilne kampanje se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialnimi pogoji dogovori s podjetji Premena d.o.o. Celje, Prešernova 23a, Celje, Europlakat d.o.o., Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana ali Reklama d.o.o., Ul. XIV. divizije 6, Celje, ki so izvajalci oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoljenjem za opravljanje te dejavnosti.

Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljeno.

Pogoj za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator volilne kampanje s pisno prijavo na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg ce|jskih knezov 9, 3000 Celje, najkasneje do 26. 8. 2010. Prijavi mora do navedenega datuma priložiti tudi potrdilo o odprtju TRR za potrebe referendumske kampanje, kot določa 16. člen zgoraj navedenega zakona.

Posnetek delovišča pri velenjski vili je nastal v sredo, ko je bil uradni izvajalec še Vegrad. Dva dni kasneje je bilo drugače.

Klofute z vseh strani

Agonija Vegrada se nadaljuje - Vse več odpovedanih del in prekinjenih pogodb

Kar je napovedal velenjski župan Srečko Meh, se je v petek tudi udejanilo - Mestna občina Velenje je namreč enostransko prekinila pogodbo o prenovi vile Bianca, s čimer je Vegradu po mnenju poznavalcev primazala kar krepko klofuto. Ob tem so upravo velenjske družbe ovadili tudi v inšpektoratu za delo, medtem ko bo glede poročila o solventnosti, torej plačilni sposobnosti, ki bi ga morala uprava nadzornemu svetu dostaviti do petka, več znano v teh dneh.

Kot kaže, uprava poročila ni pripravila, predsednik NS Klemen Boštjančič pa naj bi danes ali jutri sklical sejo Ns, ki bo obravnaval poročilo

uprave oziroma sprejel ustrezne sklepe, če poročila o solventnosti podjetja ne bo.

Velenjska občina je pogodbo o obnovi vile Bianca pod-

Milijoni za telefonijo

Že minuli teden so v celjskem Tuš Holdingu potrdili, da prodajajo Tušmobil, v javnosti pa so se pojavile neuradne informacije, da je v igri 150 milijonov evrov, kar bi bil po mnenju poznavalcev zelo dober posel.

Kot kaže, je pogodba že podpisana, realizirana pa bo, ko bo kupec nakazal kupnino, lahko že v začetku septembra. Tuš bi lahko po neuradnih informacijah za operaterja iztržil celo skoraj 150 milijonov evrov, kupec pa naj bi bil eden največjih telekomunikacijskih igralcev iz Evropske unije. V javnosti se pogosto omenja francoski Orange, seveda pa tudi drugi evropski operaterji, med njimi švedski Tele2 pa tudi Deutsche Telekom. Pogajanja za nakup in skrben pregled podjetja naj bi trajali eno leto. US

pisala maja lani. Celotna vrednost projekta je 2,2 milijona evrov, vrednost gradbenih del znaša malo manj kot 1,6 milijona evrov, Vegrad pa je bil izbran na razpisu kot najugodnejši ponudnik. Vendar je v zadnjem času postalo več kot očitno, da Vegrad del na objektu v nobenem primeru ne bo pravočasno končal. Izvajalec prenove vile Bianca namreč z deli zamuja že za več kot 30 dni. Splošno znano je, da ima podjetje Vegrad velike finančne težave, na delovišču pa so med drugimi nevšečnostimi delavci celo prekinili delo, ker niso imeli potrebnega materiala.V Velenju so vodstvu Vegrada ponudili možnost sporazumne prekinitve pogodbe ter čas za premislek in morebitne pripombe.

Ker se do petka, kot je bil določen rok, v Vegradu niso odzvali, so v mestni občini enostransko odstopili od pogodbe. V občini so s pomočjo varnostne službe zavarovali dostop na delovišče pri vili Bianca, začeli pa so tudi že postopke za izbiro novega izvajalca. Tako bo obnova vile Bianca lahko končana v zastavljenem roku. Sicer Vegra-

dove table vidimo tudi na drugih gradbiščih v Velenju, predvsem na Kardeljevi ploščadi. Kot so pojasnili v upravi MOV, so za obnovo le-te osnovno pogodbo podpisali s Smeltom, Vegrad pa nastopa kot podi-zvajalec, tako da dodatnih težav ne pričakujejo.

Ovadbe zoper odgovorne

Ker v velenjskem Vegradu delavcem niso izplačali več kot treh zaporednih plač, posledično pa niti prispevkov, je inšpektorat za delo na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal več kazenskih ovadb zoper družbo Vegrad in njeni hčerinski družbi Vegrad - Inde in Vegrad Projektivni biro ter odgovorne osebe teh družb.

Sodelovanje z Vegradom je pred kratkim prekinila tudi družba Rimske terme, podobno pa tudi občine iz Spodnje Savinjske doline, kjer je Vegrad predolgo gradil kanalizacijo.

Gre za sum kaznivega dejanja kršenja temeljnih pravic iz dela oziroma neizpla-čila plač, druge sume pa preiskuje policija. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar je vložitev kazenskih ovadb zoper odgovorne v Vegradu napovedal že prejšnji teden. Delovna inšpekcija je Vegrad obiskovala vsak mesec vsaj enkrat, v zadnjega pol leta pa so družbo pregledovali zaradi neizplačil plač in regresa.

URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA

Trgi na

občutljivih

nivojih

Nadaljevanje dobrih četrtletnih rezultatov podjetij je v preteklem tednu odločilno vplivalo na pozitivno stanje na trgih.

Med finančnimi podjetji sta pozitivno presenetila angleška banka HSBC in francoska banka BNP Paribas. Največja francoska banka je v prvem polletju ustvarila 4,4 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največja angleška banka, HSBC, pa je v prvem polletju ustvarila 5,2 milijarde evrov čistega dobička, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja holdinga pa je bil 2 odstotka večji kot v istem obdobju lani in je dosegel 27,3 milijarde evrov. Izjemno dobre rezultate je v torek objavil tudi nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW. Podjetje je v drugem četrtletju ustvarilo 834 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 121 milijonov evrov.

PREGLED lEČAJEV V OBDOBJU MED 2.8. IN 6.8.2010

PREGLED lEČAJEV V OBDOBJU MED 2.8. IN 6.8.2010

Oznaka|

1 Ime 1

1 Enotni tečaji | Promet v tEUR|

% spr.|

CICG

Cinkarna Celje

49,00

0,40

-2,00

CETG

Cetis

30,00

0,10

20,00

GRVG

Gorenje

11,95

105,50

-0,67

PILR

Pivovarna Laško

17,52

6,70

-2,45

JTKG

Juteks

33,00

5,70

-2,94

ETOG

Etol

147,40

1,50

0,00

Nekaj slabše novice prihajajo iz statističnih uradov za makroekonomske analize. Ameriški bruto družbeni proizvod se je v drugem četrtletju letos prevedeno na celotno leto zvišal za 2,4 odstotka, kar je manj od napovedi analitikov. Edini pozitiven makroekonomski podatek v preteklem tednu je bil indeks nabavnih menedžerjev za proizvodni sektor v ZDA, ki je upadel za manj od pričakovanj analitikov. Podatek nakazuje, da se proizvodnja v predelovalnih dejavnostih še naprej krepi. V evro območju je bila rast obsega proizvodnje in novih naročil najhitrejša od aprila letos.

INDEKSI MED 2.8. IN 6.8.2010

Indeks

Zadnji tečaj

SBITOP

4.310,53

0,33

Vrednost največjih svetovnih indeksov se je gibala pozitivno. Indeks DAX je končal 1,3 odstotka višje kot teden prej in je v sredo dosegel 6.320 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 2,5 odstotka višje, angleški FTSE100 je pridobil 1,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa NASDAQ in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 1,4 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks SP500 podražil za 1,2 odstotka ter v sredo dosegel 1.120 indeksnih točk.

Med kmetijskimi proizvodi velja izpostaviti pšenico. Julija je cena pšenice zabeležila največji mesečni poskok od 70. let minulega stoletja. V četrtek je cena dosegla 839 dolarjev za trgovalno enoto. Na tedenski ravni to pomeni skok za 30 odstotkov. Glavni razlogi za dvig cene žit na svetovnih trgih so huda suša in uničujoči požari v Rusiji, ki velja za eno največjih svetovnih izvoznic pšenice.

ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip' 6, 1000 Ljubljana

Vir: Ljubljanska borza d.d.

Stečaj Gradisa naprej

Okrožno sodišče v Celju je v petek sprejelo nov sklep o nadaljevanju stečajnega postopka v celjskem Gra-disu.

Sodišče je namreč maja na predlog tedanjega stečajnega upravitelja Janeza Goloba izdalo sklep, po katerem bi se stečajni postopek za Gradis končal, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom, premoženje družbe pa bi se preneslo na državo. Se

veda so upniku, predvsem banke in nekatera podjetja, sklepu ugovarjali, saj med drugim menijo, da vrednost stečajne mase ni neznatna, da odsotnost likvidnih sredstev ni razlog za končanje stečajnega postopka, da je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko, stroški stečajnega postopka pa previsoko ter da končanje stečajnega postopka v tako zahtevnem stečaju ni mož

no brez otvoritvene bilance in preizkusa terjatev.

Z nekaterimi trditvami se je strinjal tudi sedanji stečaj-nik Zlatko Vili Hohnjec, med drugim tudi s tem, da skupno premoženje Gradisa, ocenjeno na slabih 7 milijonov evrov, zadošča za normalno vodenje stečajnega postopka. Tudi zato je sodišče odločilo, da se stečajni postopek v Gradisu normalno nadaljuje.

US

Hudournik ob helikopter

Celjsko okrožno sodišče je v stečajnem postopku Hudournika soglašalo s prodajo helikopterja v vrednosti 148 tisoč evrov.

Kupec helikopterja je ruski Gals aviation center. Sicer so za prodajo opravili nezave-zujoče zbiranje ponudb, stečajna upravite-ljica Tanja Praprotnik pa je prodajno pogodbo sklenila s ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno. Gre za helikopter SA 341G gazelle, registrske oznake S5-HCH, katerega lastnik je bil Stanko Zakelšek, direktor podjetja Hudournik v stečaju. Seveda ne gre za helikopter, ki ga je Zakelšek pred leti opremil z najnujnejšo medicinsko opremo in želel

zanj pridobiti koncesijo - tega naj bi mu zasegli že pred leti. Zakelšek je poleg helikopterjev imel tudi lastno vzletišče in hangar zanje.

Prodanih je tudi že nekaj drugih Hudour-nikovih nepremičnin in premoženja, medtem ko je za poslopje, stavbo, travnik in gozd na Svetini razpisana nova javna dražba, ki bo sredi septembra. Seveda gre za Almin dom na Svetini, ki je zaprt že več kot eno leto, a ga upraviteljici na treh dosedanjih dražbah še ni uspelo prodati. Izklicna cena se je z več kot 1,1 milijona evrov znižala na 850 tisoč evrov. US

Kokošim več prostora, sosedom manj smradu

S 1. januarjem 2012 se kokošim v baterijskih rejah velikih farm obetajo lepši časi. Nova evropska zakonodaja namreč po tem datumu prepoveduje klasične kletke. Šentjursko podjetje Meja, ki spada med večje pridelovalce jajc v regiji, zato prav zdaj intenzivno posodablja hleve v Gorici pri Slivnici.

Investicija bo stala približno 2 milijona evrov. Od tega računajo na polovico denarja iz evropskih skladov. Evropa z novo zakonodajo zapoveduje vsaj uporabo t. i. obogatenih kletk, če ne že talne ali celo pašne reje. Omenjene kletke so od zdajšnjih za polovico večje, z ločenim nesnim prostorom, z gredjo za plezanje in brskališčem. »Hleve obnavljamo postopoma, saj si ne moremo privoščiti, da bi proizvodnja zastala. Nove kapacitete bodo ob vseh ostalih prednostih imele za živali tudi bistveno boljšo, bolj konstantno klimo. Vgradili bomo boljšo izolacijo, poleti pa se bo zrak hladil tudi preko vodne zavese,« je povedal direktor Roman Gregorn.

Z obnovo hlevov bodo rešili še eno neprijetnost, in sicer skladiščenje odpadnega gnoja. »Zavedamo se posledic kmetijstva in včasih težavnega so-

Meja Šentjur vlaga 4 milijone evrov v obnovo hlevov in gradnjo protitočne zaščite

odstotkov suhe snovi.« To pomeni veliko prednost tako pri prevozu, skladiščenju in predvsem bistveno zmanjšanem smradu odpadkov. Poleg tega peletiranje ponuja še ogromno možnosti v smislu nadaljnje uporabe za pridobivanje energije. »Kratkoročno teh načrtov sicer še ne bomo izpeljali, vendar so vse možnosti odprte in o tem resno razmišljamo.«

Bioreja še dolgo ne bo paradni konj

Naslednji korak k prijaznejši reji kokoši je talna reja. V Meji so pred nekaj leti na Planini poskusno začeli z jato tisočih kokoši bioreje. »O ekološki in bioreji kot o trendu prihodnosti tudi z bolj razvitih, zahodnih trgov poslušam že vsaj desetletje,« razlaga Gregorn. »Toda v vsem tem času ni prevzel mesta, ki so mu ga napovedovali. Naša jata na Planini se sicer ves čas povečuje in je trenutno v njej med štiri in pet tisoč kokoši, vendar to v celotni proizvodnji predstavlja zgolj nekaj odstotkov. Očitno je, da je segment kupcev, ki so dovolj osveščeni, in roko na srce tudi premožni, da segajo po dražjih izdelkih, zelo omejen in bolj ali manj konstan-

Roman Gregorn, direktor Meje Šentjur: »V sadovnjakih bomo v teh dneh začeli obirati najbolj zgodnje sorte jabolk. Sicer se tudi letos nadaljuje gradnja protitočne zaščite. Temu bomo namenili približno 2 milijona evrov lastnih in evropskih sredstev.«

bivanja z njim,« je povedal Gregorn. Naj spomnimo, da je bilo pred časom predvsem med krajani Ponikve precej slabe volje na račun smradu zaradi odloženega kurjega gnoja. »V obnovljenih hlevih uvajamo posebno sušilno tehnologijo, ki bo iztrebke z že obstoječo toploto v hlevih, brez dodatnih stroškov, posušila. V končnem odpadku bo tako namesto zdajšnjih 25 potem kar 75

Meja Šentjur recesijo bolj kot pri potrošnikih čuti pri zagotavljanju finančnih virov. Banke so postale izredno previdne. Kar pa v trenutnih razmerah njihovih velikih investicij ni mačji kašelj. (Foto: GrupA)

ten. Če govorimo o jajcih, je tu poleg vsega še siva konkurenca t. i. domače jajce. Toda je to res boljše, ne glede na krmo, kot naše, ki nastane s certificirano biokrmo?«

In prav zaradi slednje je proizvodnja teh jajc bistveno dražja od običajnih. »Ne delamo si utvar, da lahko taka reja resneje konkurira na

trgu. Recesija se pri nas bistveno sicer ne pozna, pozna pa se premik kupcev od dražjih jajc naših uveljavljenih boljših znamk k poceni jajcem posameznih trgovskih znamk,« še doda Gregorn. Sicer so jajca pri potrošnikih cenjeno, kvalitetno in tudi ceneno živilo. Po nekaterih predvidevanjih

naj bi po uveljavitvi uredbe v letu 2012 prišlo celo do pomanjkanja na trgu. »Vsekakor s prodajo ni težav, naše ozko grlo je že ves čas proizvodnja. In trenuten cilj je kljub zaostrenim pogojem in višjim standardom ostati vsaj na obstoječi ravni.«

SAŠKA T. OCVIRK

Ne tako nedolžna elektronska pošta

Čez sedem minut boš srečen - Čestitamo, dobili ste denar - Pomagaj, sicer bo umrl

Se čudite, od kod v vaš elektronski nabiralnih pride nenavadna pošta? Po možnosti oglas za viagro. Ste presenečeni, ko zagledate, da vas za pomoč pri prenosu denarja prosi član uprave banke v Braziliji? Se vam orosi oko, ko prejmete vest o mali Rachel, ki za operacijo nujno potrebuje denar? Ne nasedajte! Rachel (če je bila resnična) vaša e-sporočila ne bi prav nič pomagala (razen če bi širili vest o donaciji kostnega mozga ali kaj podobnega). Tudi denarja ne boste videli, da ne govorimo o sreči. Četudi bi samo sliko sv. Marije (dejansko tudi to počnejo) prepošiljali naokoli. V čem je potem sploh »štos«?

O tem smo sicer že pred leti spraševali strokovnjake v telekomunikacijskih podjetjih, a se nikomur prepošiljanje ni zdelo sporno. Pred kratkim pa smo našli nekoga, ki mu takšni »nategi« niso tuji. Anže Pratnemer, mladenič, za katerega smo pred časom zbirali plastične zamaške, je sicer računalničar. Prav on nas je opozoril na neprimerno pre-pošiljanje elektronske pošte. »Sicer pri nas takšna pošta še ni toliko razširjena kot na primer v Ameriki, kljub vsemu pa določeni s tem le služijo,« pravi Pratnemer. »Če ste pozorni, vidite, da ima veliko takšne pošte čisto spodaj sporočilo, recimo antivirusnega programa, da je s pošto vse v redu. Tako sporočilo roma na tisoče naslovov, kar je na nek način zastoj reklama za podjetje, ki ta antivirusni program razvija,« pojasnjuje. »Drugi vidik, zaradi katerega se mi zdi

prepošiljanje pošte sporno, je naslednji. Za vsako pošto, ki jo uporabnik dobi, mora klikniti internetno stran svojega maila (večina še ne uporablja t. i. outlook programa). Na teh naslovih je v pasicah veliko reklam, na katere prej ali slej kliknete. To je vse zaslužek za omenjeno stran, saj se takšni oglasi plačujejo po ogledih in klikih.«

Zaslužki že, a ne za vas

Tretji način zaslužka zdaj, ko uporabe interneta ne plačujemo več po dejanski pora

bi, temveč mesečno, ni več tako uporaben. A vendar. Večja podjetja so včasih pošiljala različne zabavne ali »srce parajoče« vsebine prav z namenom, da so jih uporabniki pre-pošiljali. »S tem so uporabljali internet in ker so ga plačevali glede na prenesene in sprejete količine podatkov, je bil zaslužek ponudnikov interneta toliko večji. Da niti ne omenjam mobilnih telefonov! Čedalje več uporabnikov pošto pregleduje preko mobilnih telefonov, to pa vsi vemo, da se obračunava po prenosu podatkov. Smotrno je tako poslati eno sporočilo, recimo veliko 100 kb (ali več, če so zraven pripete slike), saj če to sporočilo zaokroži do 500 tisoč uporabnikov, to pomeni dodatnih 50 gigabajtov prenosa podatkov na račun uporabnikov. Kakšno obračunavanje prenosa podatkov imajo po svetu, ne vem, če bi pa to za primer pretvorili v Simobilov cenik mobilnega

» Dragi prijatelj,

»

» Kako ste danes, in vaDe druDine? Upam, da dobro, jaz sem Mr.George Repper

» [American Citizen] Od Haiedon, North West London, tukaj v »

» AAglija. Delam za ISTatwest Bank Corporation London. Jaz sem piD e □ iz moje

» pisarne, da bo Ge ogromno »

» koristi za naju oba V moji sluDbi, pa pomočnik direktorja (Greater

» London Regional Office, sem odkril »

» zapuDčeni vsoto 12.500.000 J ZDA dolar (Dvanajst milijonov petsto tisoč » nas dolar) v račun, da Vas »ponudba« ne mika in bi jo posredovali prijateljem? Niti slučajno, preden prejemnikov ne skrijete!

Prošnje za pomoč bolnim otrokom se nas ponavadi najbolj dotaknejo. Vendar niso vse resnične. Če vas nekdo prosi, da jo prepošljite le zato, ker bo na ta način dobil denar za operacijo, gre za nateg. V Sloveniji se nujne operacije ne plačujejo. Če pa vas kdo prosi zato, da se razširi seznam določenih darovalcev, potem prošnja najverjetneje ni izmišljena. A kljub vsemu vedno pred pošiljanjem prejemnike skrijte.

interneta, znese to 3.500 evrov. In to za 10 minut dela, kolikor ga je tisti, ki je sestavil sporočilo, imel. K temu prištejte še zaslužek iz zgornjih dveh primerov in se zamislite.«

Četrti način zaslužka sta pobiranje elektronskih naslovov in prodaja teh za namene masovnega oglaševanja. »Ta način mene najbolj prizadene. S tem ko ljudje pošiljajo sporočila in pripnejo zraven tudi mojega, gre moj naslov okrog sveta. Vmes so programi, ki sporočila prestrezajo in naslove shranjujejo v posebne baze. To je potem vir za razpošiljanje reklam. Na dan se pošlje 3 milijarde oglasov za prodajo viagre, vibratorjev in podobno. Tukaj govorimo o milijonskih zaslužkih.« In še peti razlog: »Enostavno norčevanje iz uporabnikov, ki takim sporočilom nasedejo,« meni Pratnemer.

Ne glede na vse povedano vseh podobnih sporočil zdaj le ne mecite zgolj v koš. Z ne-

katerimi boste prijatelje nasmejali, drugim boste morda s tem, da boste širili vest o darovanju kostnega mozga (če se vrnemo na prvi primer), res rešili življenje. Vendar vas nič

ne stane, če preden pošto pošljete naprej, naslove prejemnikov skrijete ter s tem prekrižate vse zle namene oglaševalcev.

ROZMARI PETEK

»Sporočamo vam, da ste za pokojnim Ebelom Jonatha-nom iz Nigerije podedovali 900 tisoč dolarjev. Prosim, sporočite vaše bančne podatke, da vam pošljemo denar.« To je zadnje čase eno pogostejših sporočil, ki prihajajo na elektronske naslove. Določeni so stvari celo nadgradili. Po internetu iščejo številke mobilnih telefonov ter vam nato pošljejo SMS-sporočilo s podobno vsebino. Kaj se zgodi, če takšnim res zaupate številko svojega tekočega računa? Banka Celje ima na svoji spletni strani objavljene nekatere koristne nasvete za varno poslovanje s karticami, med drugim tudi o spletnem poslovanju. Svetujejo, da na spletu ne vpisujte številke povsod, kjer jo od vas pričakujejo. »Prek interneta plačujte le tistim ponudnikom, za katere veste, da so verodostojni in imajo zagotovljene minimalne varnostne nastavitve na svojih spletnih straneh. Ne verjemite elektronskim, telefonskim ali drugim sporočilom, ki vas obveščajo o zlorabi vaše kartice in vas pozivajo, da poveste svoje podatke o kartici ali da se prek hipertekstovne povezave povežete na »varnostni obrazec« in tam vpišete nekatere osebne podatke, vključno z osebnimi identifikacijskimi številkami kartice,« svetujejo v Banki Celje.

Mladinski hostel skozi urbane legende

Hostel Mladinskega centra Celje je v dobrem mesecu od odprtja gostil prve goste, ki so prišli iz celotne Evrope. Obiskovalci so navdušeni predvsem nad tematiko sob, zasedenost pa je bila v prvem mesecu nad pričakovanji.

Ekološko zasnovan mladinski hotel v središču Celja ima 11 sob in 42 ležišč. Posebnost hostla je, da so v sobe vpeljali celjske urbane legende, ki so del ustnega izročila in neuradne celjske zgodovine. Ob ustvarjanju mladinskega objekta so k sodelovanju povabili mlade celjske umetnike, ki so opremili prostore s svojimi zgodbami.

Poleg nočitve gostom nudijo tudi široko paleto aktivnosti, ki jih organizirajo sami ali v povezavi z drugimi.

Gostom nudijo izposojo koles za raziskovanje Celja z okolico. Zelena kolesa so postala pravi hit, kajti iz

posodilo si jih je že več kot 260 ljudi.

Vendar se ustvarjanje in izboljšave še ne bodo končali.

Skupno izhodišče pri urejanju novega hostla je predstavljal naslov Fake Hisstory. Sobe so uredili celjski umetniki: Mark Požlep (Grofje Celjski), Miha Peperko (Subkultura Celje), Matija Plevnik (Ljubezen), Manja Vadla (Rdeča hiša), Jure Cvitan (Pesojedi som), Miha Kaučič (Gospod K.) in Tomaž Milač (Celjski ninja). Vsaka soba pripoveduje zgodbo: Subkultura Celja je odraz različnih prostorov celjske subkulturne scene, soba Ljubezen govori o ljubezni kot gonilni sili Celja. V sobi Rdeča hiša je zgodba o obisku visokega komisarja, ki je zahteval zamenjavo direktorja tovarne. Zaradi strahu pred oblastjo so postavili na mesto direktorja napačno osebo, ki pa je tovarno vseeno vodila naslednji dve leti. V sobo so vključeni mestni simboli, detajli iz zapisnikov in izjav. Prostor Pesojedi som govori o ogromnih somih, ki naj bi žrli mačke in pse. Zgodba Gospod K. predstavlja policista, ki je zaradi kriminalnih dejanj lovil samega sebe. Celjski ninja pa je resnična zgodba o maskiranem možu, ki ga nekateri vidijo kot samotnega upornika proti sistemu, sam pa je le želel popraviti krivice.

»V teh dneh bomo izbrali izvajalce in podpisali pogodbe,« je zagotovil župan Štefan Tisel, ki obljublja, da bodo s 1. septembrom odprli vrata novourejeni vrtčevski oddelki v okviru osnovnih šol na Planini, v Gorici pri Slivnici in na Kalobju. Na Pešnici in Ponikvi pa se bodo še nekoliko stisnili v obstoječih vrtcih.

Za adaptacijo novo pri- zrasel v Hruševcu. Zanj bo-

dobljenih prostorov bodo namenili sto tisoč evrov. Dolgoročno naj bi tovrstne težave odpravil vrtec, ki bo

do že prihodnje leto namenili 1,2 milijona evrov. Med srednjeročnimi rešitvami so tudi novogradnja vrtca na

Cirkuško poletje v Šentjurju

Ta teden bo Šentjursko poletje stopilo v cirkuško areno. V okviru poletnega kulturno zabavnega utripa Mladinski center Šentjur namreč pripravlja že svojo drugo večjo prireditev, tokrat Cirkuško poletje.

V športnem parku na ma- udeleženci pa se bodo kak-

lem nogometnem igrišču se bodo cirkuške ustvarjalne delavnice začele danes, v torek, ob 17. uri. Nastopile bodo klovnese Zu-Zu, sledil bo nastop akrobatske skupine X-3M in žonglerjev,

šne vratolomnosti lahko tudi sami naučili. Jutri, v sredo, ob 16. uri prav tako v športnem parku pripravljajo cirkuško predstavo za otroke. Člani skupine Cir-koKrog vas bodo rade volje

Dokončati želijo zgodbo hostla, ob tem pa se že ozirajo v prihodnost. »Cilj našega hostla je, da se povežemo s podobnimi hostli in gremo v skupni marketing na evropska tržišča. Želimo, da naš hostel postane prepoznaven po celotni Sloveniji, veliko rezerve pa vidimo v prodaji izdelkov, ki so vezani na sam hostel. Prav tako lahko gostom ponudimo še več aktivnosti in tudi v tej smeri že delamo. Naša prednost je, da smo z idejo ustvarili likovno umetniško zgodbo, ki daje objektu neko težo, gostje pa lahko Celje spoznavajo tudi skozi to zgodbo. S tematikami sob smo želeli gostom predstaviti mesto skozi različne zgodbe in mite in ljudem ponuditi nekaj, kar ni zapisano v muzejih,« je zaključil vodja hostla Klemen Sagadin.

Gostje prihajajo iz celotne Evrope. Veliko gostov prihaja iz Danske, Madžarske, iz Nemčije in s Finske, imeli pa so tudi goste z Japonske, iz Kanade in Indonezije. Nastanitev v hostlu Mladinskega centra Celje iščejo predvsem

Vodja hostla Klemen Sagadin v sobi Gospod K. Mihe Kaučiča

študentje na izmenjavi in naključni gostje, ki skozi Slovenijo le potujejo. Točne ocene nočitev za prvi mesec še ni-

majo, vendar je bila zasedenost več kot 60-odstotna.

KRISTIJAN ERJAVEC Foto: SHERPA

V knjižnici ustvarjalno poletje

V Knjižnici Rogaška Slatina in krajevni Knjižnici Rogatec znajo poskrbeti za najmlajše. Med letom tedensko izvajajo Ježkove ure pravljic, med počitnicami pa so poskrbeli, da njihovi najmlajši obiskovalci preživijo čas aktivno in v družbi sovrstnikov.

V juliju so pripravili pester ob sredah v Rogaški Slatini.

Šola na Kalobju naj bi jeseni dobila nov stranski vhod, prilagojen malčkom v vrtcu, vendar tri tedne pred 1. septembrom ni na delu še nobenega mojstra.

Do jeseni prostor za večino otrok

Planini in prizidka v Dram-ljah in Gorici pri Slivnici. Po prvem informativnem vpisu v šentjurski vrtec bi sicer 1. septembra pred vrati ostalo približno 80 otrok. V to ni vštetih še približno 50 malčkov, ki bodo starostno mejo za vpis dopolnili med letom.

StO

program ustvarjalnih Ježko-vih delavnic in v avgustu Ježkov kino. Ježek je lik za najmlajše obiskovalce knjižnic v Rogaški Slatini in Rogatcu. Izvira iz zbirke otroških pesmi Ježek se ženi pesnika Jožeta Šmita, ki je po rodu iz Rogatca. Ravno zato so letos poletne ustvarjalnice poimenovali Ježkove ustvarjalne delavnice. Pripravljali so jih julija, ob torkih v Rogatcu in

Najprej je knjižničarka prebrala zgodbico, potem so otroci uporabili domišljijo in ustvarjali to, kar so razbrali iz zgodbice. Prve delavnice so bile v znamenju dinozavrov, druge na temo morja, kjer so ustvarjali pisane ribice, na tretjih so izdelovali vetrnice in na zadnjih pahljače za hlajenje v vročih poletnih dneh. Otroci so pri ustvarjanju uporabljali odpad-

no embalažo, tako da so delavnice imele ekološki prizvok.

Avgusta pripravljajo v Knjižnici Rogaška Slatina Ježkov kino, kjer bodo štiri četrtke zapored vrteli mladinske in risane filme. Poleg tega bodo lahko otroci sodelovali pri reševanju križank, rebusov in ugank. Najbolj zvesti in najboljši bodo ob koncu počitnic prejeli nagrade. Jeseni v Knjižnici Rogaška Slatina pripravljajo mini bralno značko za predšolske otroke in prvošolčke Ježkov nahrbtnik.

PB

poučili, kako se žonglira, vrti diablo, poi, hodi po vrvi, s hoduljami in vozi mo-nocikel. Če vas ob vsem tem spreleti srh, boste lahko po mili volji modelirali z baloni. V četrtek pa v Kulturnem domu Šentjur obljubljajo pravi kavbojski večer. Plesni večer country ritmov se bo začel ob 18. uri.

StO

Malo domišljije in pahljače pisanih barv bodo nared.

lepotica poletja

I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I

Glasujte s SMS-i in kuponi ter tako pomagajte trem najlepšim, da se bodo pomerile na modni reviji in skušale očarati strokovno komisijo. Vse tri bodo dobile biserno ogrlico Adamasa, darilni paket Zoran hair spa, oblačila blagovnih znamk Miss Sixty in Energy, zmagovalko pa čaka tudi potovanje v Pariz. Katja Polutnik, za katero lahko glasujete pod številko 13, izkušenj v svetu mode in manekenstva še nima. Katjin moto v življenju je Ne spreminjaj se zaradi drugih; bodi to kar si! Tjaša Hohkraut ima številko 14. Z manekenstvom se prav tako še ni ukvarjala. Njen življenjski moto je Ne obžaluj storjenega, če si bil v času dogajanja srečen.

Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gorjup, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER, Blaž LAH

HOBIJI

tek, rolanje, sprehodi _

NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU

da bi mi uspeli zadani cilji - služba, družina _

TRI STVARI, KI ME OPISUJEJO

prijazna, nasmejana, rada pomagam

drugim

Katja Polutnik, 21 let, Celje B Tjaša Hohkraut, 18 let, Laško

HOBIJI

plavanje, rolanje

NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU

družina

TRI STVARI, KI JO OPISUJEJO

čustvena, iskrena, prijazna

lepotica poletja

Glasujem za dekle številko

Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Lepotica poletja.

Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in

napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni.

Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše.

AjdaCajhen Nataša Golob Sanja Ramšak Natalija Pustišek Anja Goleč Laura Turnšek

Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl - Št. 62 - 10. avgust 2010 -

Valentina Krasniqi

8

REPORTAŽA

NOVI TEDNIK

Otroci so na ustvarjalnih delavnicah izdelali svoje lutke in poslikali majice.

Otroški raj pri Guzaju

V Prevorju na Kozjanskem že tretje poletje zapored prirejajo mednarodne jezikovne tabore Guzajeva poletna pustolovščina na deželi. Otroci se tam sredi zelene narave s pomočjo zanimivih dejavnosti učijo tujih jezikov in spoznavajo Kozjansko.

Ko prideš v bližino OŠ Pre-vorje, kjer otroci prenočujejo, slišiš glasbo, petje, vriskanje ter pogovore v angleščini in slovenščini. Na Prevor-ju so namreč gostili naravna govorca iz Kalifornije, Bret-ta in Deboro Thomsen, zato je tabor minil pretežno v angleškem jeziku. Sicer se lahko otroci tukaj učijo tudi nemško, špansko in rusko, tisti, ki pridejo iz tujine, pa lahko spoznajo osnove slovenščine. Komuniciranje v tujem jeziku je seveda odvisna od predznanja udeležencev, saj so tabori namenjeni otrokom, starim od štiri do 15 let. Pri najmlajših se besediš

Na kmetiji so spoznali živali in jih hranili.

če dodaja skozi igre, panto-mimo, vedno pa je prisotna tudi spremljevalka, ki pomaga pri premagovanju jezikovnih težav in pri razumevanju. Idejna vodja projekta Aleksandra Maček razlaga, da se jezikov učijo s pomočjo ak

tivnosti in pogovarjanja: »Nekateri otroci želijo tudi pisati, zato imamo utrjevanje, ampak tu gre za igro, saj so to prvotno še vedno počitnice, ne šola.«

V šestih dneh se na taboru otroci zabavajo v mnogih ak

ru obišče tudi otroke, Mačkova pravi, da na ta način njegova legenda živi med otroki in tudi med domačini. Z uspešnostjo taborov je zadovoljna: »Otroci se vračajo, kar je zelo spodbudno in nam potrjuje, da delamo prave stvari. Vsako leto še nekaj spre-

menimo, dodamo nove jezike, spremljevalce, predvsem pa poskušamo predstaviti kraj Prevorje, ki je mogoče manjši, oddaljen in manj znan, a vendar čudovit s svojimi hribi in dolinami.«

VANJA VODENIK Foto: GrupA

ANKETA

tivnostih; raziskujejo naravo, odpravijo se na kmetijo, kjer hranijo živali, mol-zejo krave, prespijo na seniku, okrepčajo se na kmečki pojedini. Imajo tudi ustvarjalne delavnice, pri katerih rišejo, oblikujejo različne materiale, naredijo svoje lutke. Ne manjka športnih aktivnosti, saj jahajo konje, igrajo tenis, rolajo. Mačkova razlaga, da sta najbolj priljubljeni delavnici astronomska noč in glasbena delavnica gonga v naravi: »Obišče nas Celjanka Tja-ša Cepuš, ki igra na gong, otroci pa morajo v angleščini pripovedovati in narisati, kaj ob poslušanju doživijo.« Zadnji dan pripravijo za starše predstavo, na kateri pokažejo svoje izdelke in novo znanje jezika.

Ime so si nadeli po lokalnem junaku, razbojniku Gu-zaju, ki je ropal po Kozjanskem in prinašal denar revnim prebivalcem. Na tabo

Timotej, 14 let: »Naučili smo se veliko o rožah, zabavne pesmi, ki smo jih peli ob kitari, nekaj iger s kartami. Tukaj mi je izjemno všeč hrana, tudi družba je zelo prijetna, super je, da sta tukaj dva Američana.«

Dušan, 10 let: »Najbolj všeč so mi bili pohodi in obisk Guzaja, naučili smo se tudi imen rož in kako prepoznavati stopinje. Učenje angleščine ni bilo težko, ampak zelo zabavno.«

Taja, 9 let: »Dobila sem nove prijatelje in naučila sem se govoriti angleško. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem prišla sem in sem povohala zrak, pa ni smrdelo po cestah, ampak je dišalo po naravi.«

Maj, 11 let: »Najboljše je bilo, ko smo spali na seniku in imeli taborni ogenj in tudi da sem spoznal veliko rož. Zelo dobro je bilo, da smo se veliko pogovarjali v angleščini.«

Osvojimo 7 vrhov Zlatorogove transverzale ponosa!

19. 6. 2010

Planinska koča na Krimu -(1.107 m)

26. 6. 2010

Poštarski dom pod Plešivcem (805 m)

3. 7. 2010

Kosijev dom na Vogarju (1.054 m)

17. 7. 2010

Vojkova koča na Nanosu (1.262 m)

14. 8. 2010 ^

IVIariborska' koča

(1.068 m)

21. 8. 2010

Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m)

28. 8. 2010

Šmohor (784 m) ,

ZLATOROGOVÄ

PONOSA

-^rtV jTr

Vi

■ '■A ■

■■-..I

Na vrhu vas čakajo Številne družabne nagradne igre in ; w zabava pb dobri giasbi!

vsakega udeleženca Zlatorogove transverzale ponosa, ki se bo v okviru akcije Gremov hribe podpisal v častno planinsko knjigo, bo Pivovarna Laško namenila 0,50 eurjokalnemu plamnskemu društvu za r nadaljnje delovanje,:-

.iVOVÄRJs,^

1825 VI

www.gremovliribe.si

Voda za »firbce«, batine za

»raubšica«

Lučki dan z lučkimi lovci, ki so pripravili prikaz lovskega krsta

Minuli konec tedna so v Lu-čah spravili pod streho 41. lučki dan - tisto »spravili pod streho« je treba vzeti dobesedno, saj je dogajanje, dolgo štiri dni, vsak dan motilo muhasto vreme. Mogoče gre tudi temu pripisati precej manj obiskovalcev, kot smo bili vajeni, verjetno pa tudi manjši zagnanosti med organizatorji osrednjega nedeljskega dogajanja Od štanta do štanta.

V Lučah je bilo opaziti bolj malo »štantov«, na katerih bi prikazovali nekdanje običaje, zagotovo pa ni manjkalo različnih »šankov«, ki so nastali v mnogih »kevdrih« ali pa so bili postavljeni »jurčki in tri klopi«, kot so se smejali Lu-čani sami.

Vsekakor je bilo v teh dneh kar nekaj dogajanja oziroma posameznih prikazov, ki so razveseljevali lučko staro in mlado ter tudi obiskovalce. Omeniti velja sobotno tekmovanje gozdarjev. Lučani so nekoč sloveli kot odlični »vlcar-ji«, posebej pa so sloveli t. i. »riž-mojstri«, ki so skrbeli za spravljanje hlodovine v dolino po strmih drčah ali »rižah«. Tokrat so se za nastop na državnem tekmovanju merili zgornjesavinjski gozdarji, ki so pokazali kar nekaj znanja. Tudi sobotne Lučke vistori-je, prikaz večernega druženja in klepeta, so pokazale, da Lučani cenijo svojo preteklost. Iz nedeljskega dogajanja si bomo, poleg nekaj navdušencev, ki so prikazali utrinke iz nekdanjega življenja, zapomnili predvsem nasmejane in zabavne perice, ki so marsikaterega »firbca« poškropile z vodo, namazale z domačo »žaj-fo« ali postregle s »katurocem in tokcem«, seveda pa se je ob lepi

Kot vas se Luče v pisnih virih prvikrat pojavijo leta 1241, kot sedež urada gornjegrajske samostanske gospoščine pa leta 1426 v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Kot občina so Luče prvič omenjene leta 1593. Današnja Občina Luče je bila ustanovljena konec leta 1994, ko je iz nekdanje skupne mozirske občine nastalo več novih občin.

Perice z namazanimi jeziki so kot v starih časih prale na perišču, ki že od nekdaj stoji ob strugi. Same so izdelovale tudi milo, sicer pa so navade lučkih peric podrobno predstavili v imenitnem kulturnem programu ob prazniku občine Luče, ki so ga slavili v četrtek.

pesmi večkrat vključil tudi »sistem SBP - stara baba priča«.

Krst v imenu Diane

Mnogi obiskovalci so se ustavili pri lovskem domu, kjer so lovci poleg razstave po 18 letih obudili običaj krsta. Po skupnem lovu so se ustavili v gostilni na »zadnjem pogonu«. Lovski krst izvira še iz srednjega veka, seveda pa so ga Lučani kar precej priredili in obredu dodali tudi aktualna politična imena. Seveda so krst vseeno opravili v imenu boginje Diane in lovskega patrona Huberta. Rabelj oziroma lovski nadzornik je na sodišče pripeljal krivolov-ca Branka Petka, ki je storil zločin v naravi - uplenil je srnjaka, ki bi po mnenju sodišča lahko postal lučki plemenjak, o katerem bi se širil glas v tujino. »Fej te bodi!« se je drl tožnik in porotnikom napovedal, da če ga obsodijo na smrt, bo zahteval petkrat višjo kazen.

Kot je priznal »raubšic«, sicer že lovski pripravnik, Seliški Bran-

Mlinski Alojz je za lučki dan izdelal kar štiri podobne žage, za to na posnetku pa porabil tisoč ur. Brat Vanč je bil v nedeljo v Lučah »žagmajster«, ki je razložil, da so žago potem, ko ni bilo vode v strugi, prodali. Žaga je bila zaradi oblasti skoraj vedno zapečatena, ker niso žagali žigosanega lesa. Tega utrinka se verjetno spomnijo mnogi zgornjesavinjski »švercerji«. No, ob žagi je stal tudi mlin, ki je vedno obratoval, v nekdanjih časih pa luščil predvsem ječmen, da »smo potem trikrat na dan jedli ješprenj«, se je smejal Vanč.

V preteklosti je k preživetju Lu-čanov pripomogel tudi bogat ulov rib iz potoka Lučnica, ki so jih ženske v posodah v koših na hrbtu nosile tja do Ljubljane. Tega se Lučani spominjajo tudi v svojem grbu.

ko, je njegov poklic mešanje zraka; kar se tiče premoženja, mu menda, sicer po ovinkih, nekako gre; o stanu pa ni želel govoriti, saj mu je prav, če ljudje »fovšijo zganjajo«. Da ne bi podobni dogodki spravili »v maloro« lučke-ga turizma, je bilo »raubšicu«, ki v lovskem etičnem kodeksu še platnic ni prebral, seveda treba prisoliti primerno kazen. Ker se je obnašal, kot da še za kruh in mleko nima, lagal pa kot pes teče, ga je sodišče obsodilo na tri batine po tistem delu, kjer se hrbet neha.

Batine so padle z letošnjo leskovo šibo, da je bolj zapeklo. K udarcem je pripomoglo tudi poročilo mentorja, da je krivolovec kot lovski pripravnik naštel več ruševcev kot vsi lovci, saj je mednje štel tudi domače peteline. Vendarle je bil mladenič ocenjen kot »goden za lovski krst«, ki so ga opravili v imenu Diane z rdečim vinom, torej barvo srnjakove krvi. Batine so padle tudi za lovsko pravičnost in poštenje, za pravilno nošenje in uporabo lovske puške ter za sodelovanje v bratovščini. No, mladi lovec je dokazal, da ni od muh, saj je imel tam, kjer se hrbet neha, kar nekaj blažila, tako da je leskovka manj pekoče zvenela.

URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE

Ime so Luče dobile po lučeh, tako trdi ljudska pripoved, s katerimi so si svetile bajeslovne dobre žalik žene pri iskanju svojih izgubljenih ovac po okoliških hribovitih gozdovih. Tropa niso našle, ker se je ta razbežal v dolino, kjer so ga našli ljudje. V zahvalo za ovce in spomin na žalik žene so kraj z najdenimi ovcami poimenovali Luče.

»Raubšic« z rabljem pred slavnim lovskim sodiščem

Lovske batine so padle v interesu javnosti, ki je zahtevala pravično kazen. Št. 62 - 10. avgust 2010 -

Lani junija je Šerko dostop do hlevov predstavnikom občine preprečil tudi s pomočjo varnostnikov.

»Divji zahod« na

■ VV "Sf mm m m

piscancji farmi

Ravnanje rejca piščancev na farmi v Podvrhu v Braslov-čah Dušana Šerka krepko načenja potrpljenje krajanov. Občina se je z njim zapletla v spor in lastništvo nelegalno prisvajanega hleva dobila šele s pomočjo sodišča. Toda Šer-ko se očitno požvižga na prepovedi in uredbe in še naprej opravlja dejavnost po principu zakonov »divjega zahoda«.

Opozorila, nasprotovanje nih naprav. »Šerko še naprej

dejavnosti z zapiranjem ceste, iskanje lastništva občinske zemlje na sodišču so v zadnjih dveh letih premalo, da bi Šer-ko ravnal po črki zakona. Bra-slovčani so se, kot zadnji up, obrnili na veterinarski in tržni inšpektorat. »Tržni inšpektor je edini, ki bo moral ukrepati zoper nezakonito piščanč-jo farmo v Podvrhu,« pravi di-

nadaljuje z rejo piščancev v tujih prostorih in se brez soglasja lastnika hleva, to je občine, in ne glede na sklep sodišča iz leta 2005, očitno požviga na vse in odlično zavaja tiste, ki slepo verjamejo v njegovo zgodbo o uspehu,« pravi Šoštarič.

Preimenovanje zavoda ni v ničemer spremenilo Šerkove dejavnosti, se je pa s tem naj-

Veterinarski inšpektor je v začetku letošnjega leta ugotovil kršitve in zoper zavod in Šerka uvedel prekrškov-ni postopek. Od sredine julija je inšpektor opravil tudi več pregledov in izdal odločbo o začasni prepovedi uporabe obeh hlevov. Po pridobitvi dokazov glede izpolnjevanja predpisanih veterinarskih pogojev reje in na podlagi pregleda v začetku tega meseca je sicer dovolil vselitev perutnine, vendar samo v enega od hlevov.

rektor občinske uprave Milan Šoštarič. Šerko, nekdanji lastnik zavoda Geneza (Zavod za biotehnologijo življenja in ekologijo Vransko), je dejavnost preimenoval v Geneza Eko (Zavod za ekologijo, raziskave in trajnostni razvoj) in se kot »eko podjetnik« ni ukvarjal le z rejo piščancev, temveč je na posesti hranil tudi velike količine komposta, v katerem je skladiščil mulj čistil-

verjetneje želel izogniti nekaterim drugim nepravilnostim, kot na primer plačilu obveznosti do kranjskega podjetja

»Džungla« v Mozirskem gaju

V okviru vsakoletne poletne razstave v Mozirskem gaju, ki bo od 14. do 20. avgusta, letos napovedujejo izjemno zanimivo spremljajoče dogajanje, in sicer bodo v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS, slovenskimi dobavitelji cvetja in z Društvom vrtnarjev Slovenije pripravili predstavitev tropskih rastlin.

Sprehod med skrbno urejenimi nasadi rastlin bo dosegel svoj vrhunec povsem na koncu parka. Vstop v tropski svet bo tokrat nekoliko drugačen, saj bo pridih divje razporejenosti rastlin zamenjal urejen slog postavitve in razmestitve posameznih rastlinskih vrst. V posebnem ambientu nabrežja Sa

vinje se bodo v tropski megli v posebej pripravljenem okolju dopolnjevale rastline iz družin bromelijevk, flamin-govcev, tam bodo tudi me-sojedke in seveda orhideje. Da bo prostor nekoliko pestrejši, bodo v velikih okrasnih posodah predstavljene še visoke rastline iz družin zmajevk, fikusov in palm.

Če se bodo obiskovalci utrudili, bodo lahko posedeli ob fontani, občudovali rastline in žuborenje vode, za informacije o rastlinskih vrstah, predstavljenih na tropskem razstavišču, pa bodo poskrbeli na info točki. Namen razstave je poleg sproščanja ob pogledu na posebne rastline tudi izobraževalnega značaja, kar pomeni, da s poznavanjem

rastlin in njihovih karakteristik natančno vemo, kam jih postaviti v okolje, komu jih podariti, katere združevati v skupne nasade in kako se bodo obnašale v določenem okolju.

S tropskim svetom pa se zgodba razstave še ne konča. V parku bodo čakale še druge vsebine in ena je zagotovo poročna dekoracija v cerkvici. Tisoče vrtnic bo povezanih v zanimivo cvetličarsko zgodbo, ki bo vredna ogleda. Za ljubitelje eksotičnih vrst zasaditev rastlin bodo pripravili zen vrt, največja atrakcija pa bo razstava pitonov in najbolj strupenih kač na našem planetu, ki bo na ogled samo 14. in 15. avgusta.

US

Geosonda. Pisali smo že, da je zoper njega lastnik oškodovanega podjetja Božo Dukic vložil kazensko ovadbo zaradi suma storitve poslovne goljufije. Vzrok naj bi bila neplačilo storitev za ogrevanje poslovnih prostorov zavoda in Šerkovega stanovanja ter blokiran račun zavoda Geneza za poplačilo terjatev.

Zadnji dogodki v hlevih, kjer Šerko goji tudi do 16 tisoč piščancev, so na noge ponovno dvignili okoliške krajane. Zaradi vročine je poginilo več piščancev, neznosen smrad ter neustrezni higienski pogoji pa so zahtevali ukrepanje higienika. Še večja nevarnost je bila nedavna okvara na vodovodu, ko je celo direktorica Kmetijske zadruge Pivka, kamor »romajo« Šerko-vi piščanci, na braslovške gasilce naslovila željo, da živalim čimprej dostavijo potrebno vodo. Toda kot kaže, »eko podjetnika« tudi to ni ustavilo, da ne bi nadaljeval reje.

MATEJA JAZBEC Foto: Grup A (arhiv NT)

Blagoslov konj s priznanji

Kot je znano, je eden od hlevov na občinskem zemljišču. Šerko je nezakonito, brez ustrezne dokumentacije in soglasja lastnika, preuredil notranjost hlevov in vanju naselil piščance. Za izvajanje dejavnosti lastnica objekta Občina Braslovče ni izdala nobenega soglasja. Po prostorsko ureditvenih aktih je to območje namenjeno za turistično dejavnost.

Konjerejsko društvo Šentjur je prvo avgustovsko nedeljo za kulturnim domom v Gorici pri Slivnici pripravilo že 12. blagoslov konj. Rejci, konjeniki in ljubitelji so se zbrali, da skupaj s svojimi štirinožnimi lepotci prejmejo blagoslov.

Preden sta se od konja do konja in njihovih gospodarjev sprehodila predsednik društva Stanislav Drobne in domači župnik Marko Šraml, je slednji poudaril, da je blagoslov teh štirinožnih lepotcev tudi

kulturni dogodek, ki je povezan z osebno vero lastnikov. Pozval je k molitvi za vse pokojne, ki so v času življenja bili na kakršen koli način povezani s konji, in k molitvi za blagoslov, ki ga je prejelo 75

konj. Podelili so tudi kar nekaj priznanj, in sicer za najlepše urejenega konja z jezdecem Mariji Pirjevec iz Šentjurja, za najlepšo vprego Marici Lesjak iz Gorice pri Slivnici, za 20-letno aktivno in prizadevno delo pa je društvo podelilo priznanje častnemu članu Stanku Lesjaku iz Gorice pri Slivnici.

MAJDA REZEC

innAfw.novitediiik.com iAfinnAf.radiocelje.com

REPORTAŽA

Plesalke plesne skupine Jay dance studia iz Slovenskih Konjic so pritegnile številne poglede.

Še dvakrat počitniški skok

Pivovarna Union je za letošnje Poletne štrbunke Novega tednika in Radia Celje pripravila številne nagrade, ki si jih lahko prislužite s sodelovanjem v nagradnih igrah na bazenih.

Minuli četrtek je bila ekipa Novega tednika in Radia Celje v Termah Zreče. Počitniški utrinek na bazenu ni bil podoben počitku, ampak pravi zabavi, saj so kopalci z nami sodelovali v igrah, se smejali, peli _ Tako bo še dvakrat. Ta četrtek vas vabimo, da se nam od 14. ure pridružite v Termah Rogaška, prihodnji četrtek pa v Termah Ptuj. Imejmo se »fajn« to poletje!

SB

Foto: TimE

itlJ rUtiL/",^^.^

i

Z majhno žogico zadeti v stožec ni težko, če vam pri tem pomagata Simona in Saša. Vse za čudovite nagrade Pivovarne Union.

Igra, ki vedno pritegne.

Voditeljica Saša Pukl vas vabi, da se nam pridružite ta četrtek v Termah Rogaška Slatina in prihodnji teden v Termah Ptuj. Rekvizitov za igranje imamo več kot dovolj.

Naše rekvizite je treba napihniti. Tokrat smo imeli slovensko-češki spopad. Zmaga je ostala na domačih tleh.

Zaradi pevca Nina je v Terme Zreče prišlo kar nekaj njegovih oboževalk. Kar nekaj si jih je pridobil tudi ob tokratnem obisku bazena. - Št. 62 - 10. avgust 2010

Poletni štrbunk Pivovarne Union ter Novega tednika in Radia Celje vedno privabi veliko pozornosti. Včasih dolgočasen dan z majhno gesto postane čudovito popisan list papirja.

^^ ■■ ■■ m m mm

Celjani izničili zaostanek treh golov!

Točka iz Nove Gorice povečala samozavest - Junak Rep danes v Areni Petrol (tudi Mijatovič) proti Makedoniji -Rudarju popoln preobrat proti državnemu prvaku

Odigrane so bile štiri tekme 4. kroga v 1. SNL, saj je večni derbi med Olimpijo in Mariborom preložen. Velenj-čani so v soboto sprva zaostajali, potem jim je zmago prinesel Dejan Djermanovič z goloma v 2. delu. Celjani so v Novi Gorici osvojili veliko točko, Rok Štraus je poudaril, da jim pomeni kot zmaga, kajti prinesla jim je dodatno samozavest.

Čeprav so bili nevarnejši tekmeci v 1. delu, pa so prejeli dva gola.

Rezervisti prinesli veselje

Z 20 metrov je prvi s pravo bombo zapretil Mario Močič, nato je Sebastjan Gobec odlično izvedel prosti strel s 35 m, žogo pa je domači vratar s težavo izbil izpod prečke. Po prodoru Romana Bezjaka sta v kazenskem prostoru žogo neuspešno udarila Klemen Medved in Močič, Gorazd Zajc pa je imenitno priložnost pripravil Medvedu, ki je s sedmih metrov sprožil preko vrat. V naslednji akciji je žoga letela proti Bezjaku, nerodno jo je odbil z glavo za domači protinapad, v katerem je Gobec nesrečno odbil žogo preko Mujčinoviča -avtogol. Takoj zatem je na drugi strani Amel Mujakovič zatresel prečko, od katere se je žoga spet odbila v protinapad in čudovit pobeg je uspel Ar-čonu - 2:0. V 56. minuti je Ve-likonja zadel še z bele točke (prej ga je zrušil Andelkovič) in celjska barka je bila navidez pred potopom. Varovanci Milana Duričica so zaigrali na vse ali nič, valili napade in nizali priložnosti, vmes je vratar Amel Mujčinovič obranil dve stoodstotni priložnosti, Velikonji in Arčonu. Rezervista Rok Štraus in Rajko Rep sta začela vrteti celotno domačo obrambo in v 80. minuti je Gobec zaposlil Repa za 3:1. Le minuto kasneje sta na las podobno akcijo uprizorila Štraus in Rep. V prvi minuti podaljška pa je podajo z glavo Milana Andelkoviča pri-

PANORAMA

NOGOMET

1. SL, 4. krog: Hit Gorica -CM Celje 3:3 (2:0); Gobec(30-ag), Arčon (32), Velikonja (56); Rep (80, 81), Purišič (91), Rudar - Koper 2:1 (0:1); Djer-manovič (52, 74); Karič (32), Nafta - Domžale 3:2 (2:1), Triglav - Primorje 3:2 (2:2), Olim-pija - Maribor (preloženo na 29. september).

2. SL, 1. krog: Dravinja -Drava 1:0 (1:0); Gašparič (7), Šmartno ob Paki - Krško 0:2 (0:0); Lazanski (83), Pilipo-vič (90-11 m), Šenčur - Bela krajina 3:0 (1:0), Aluminij -Dob, 1:1 (1:0), Mura - Interblock 1:1 (0:0). (KM)

V izdihljajih obračuna v Novi Gorici je spretno izenačil Dejan Purišič.

čakal Dejan Purišič, ki je vstopil v 74. minuti in v padcu z volejem z 10 metrov ugnal Sim-čiča ter popolnoma šokiral gostitelje. Veselje Celjanov je bilo upravičeno, pogosto so znali zapravljati visoka vodstva (Maribor, Domžale, Drava, Šmartno), takšnega zaostanka pa še niso uspeli uloviti.

»Surovo kaznovani«

»Primanjkuje nam izkušenj, hitro smo prejeli tri gole. Toda če bi mi povedli s 4:0, bi zagotovo zmagali!« je izpostavil trener Gorice David Peršič. Trener Celjanov Milan Duričic pa je takole razmišljal: »Kakšne gole smo prejeli, da se zjočeš od žalosti in bede! Potem se spomnimo, da znamo igrati. Prvič so menjave izboljšale našo igro. Hvala vsem igralcem, ki jim tudi čestitam. Lepo je osvojiti točko v gosteh, toda naj se že enkrat nekaj naučijo iz svojih napak. Moram pa priznati, da smo imeli pobudo, med katero smo

Rajko Rep (v belem dresu) je izjemno izkoristil priložnosti, ki jih je dobil v zaključkih tekem z Rudarjem in Gorico, ter skočil na vrh lestvice najboljših strelcev.

bili surovo kaznovani zaradi slabe realizacije. Potem smo pritisnili na plin dejansko do konca. Moramo se še najprej boriti za boljši domači obisk, tega pa bo prinesla le brezkompromisna in napadalna igra. Moramo mleti od prve do zadnje sekunde!«

Medveda je Rok Štraus zamenjal ob odmoru: »Na koncu se je vse srečno izteklo, zame je točka vredna kot zmaga!« Rajko Rep je trenutno s štirimi goli najboljši strelec lige, dosegel jih je, ko je bil proti Rudarju na igrišču 16 minut in proti Gorici 34: »Dobro smo začeli, kaznovani pa smo bili v protinapadih. Bog mi je podaril dva gola in zasluženo smo osvojili točko. Še vedno mi preostajata trdo delo na treningih in upanje na večjo minutažo. O tem odloča trener. Če bom pošten do samega sebe, se mi bo to obrestovalo.« Zadnja tekma je pokazala, koliko pomenita Rep in Štraus za celjsko moštvo. Tokrat sta delovala, kot da so ju

»spustili z verige«. Čas bo pokazal, če bo Duričic uspel v svojem (dobronamernem) načrtu. »Dobili smo naivna gola, iz >konter< na gostovanju. To se nam ne sme dogajati. V dobri minuti smo dvakrat zadeli, nato celo izenačili, potem ko je Mujčinovič dvakrat fenomenal-no reagiral. Kaj se ti vse lahko zgodi v nogometu, je najbolj nazorno izpričala 31. minuta. Mujakovič je zadel okvir gola, z odbito žogo pa so na drugi strani zadeli domačini je z glavo zmajeval Sebastjan Gobec.

V soboto bo CM Celje ob 18. uri pričakal Olimpijo. Danes bo v Areni Petrol prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Makedonije (18.00), jutri pa bo celjsko moštvo odigralo prijateljsko tekmo v Što-rah s Kovinarjem.

Zasuk v režiji Djermanovica

Nogometaši Rudarja so po blamaži, ki so jo doživeli v Celju, tokrat z 2:1 na domačem igrišču Ob jezeru premagali državne prvake iz Kopra.

Koprčani so tokrat nastopili z zvenečo zasedbo, saj se je v moštvo vrnil Miran Pavlin, okrepil pa ga je Milan Osterc, najboljši strelec pretekle sezone v 1. SNL. Gostje so sicer v 32. minuti povedli, ko je z natančnim in močnim udarcem vratarja Savica premagal Amir Karič. Do polčasa slabih tisoč gledalcev ni videlo več zadetkov, zato pa v drugem preobrat Rudarja. V 52. minuti je po podaji Grbiča izid poravnal napadalec Dejan Djermanovič. Nekdanji igralec Krškega je dosegel tudi drugi zadetek za domače, v 74. minuti. V izdihljajih tekme so Koprčani sicer nekajkrat ne-

LESTVICA 1. SNL

1. NAFTA

2. MARIBOR

3.D0MŽA1£

4. RUDAR

5. CMCEUE

6. HIT GORICA

7. TRIGLAV

8. LUKA KOPER 9.0UMPUA

10. PRIMORJE

6: 4 8: 1 5: 3 6: 7 9: 6 7: 8 5: 9 6: 8 3: 8 4: 9

CM Celje (4-4-2): Mujči-novič - Gobec, Andelkovič, Mijatovič, Bakarič - Medved, Mujakovič, Brezič, Močič - Bezjak, Zajc. Igrali so še Štraus, Rep in Purišič.

Rudar (4-4-2): Savic - Je-seničnik, Berko, Cipot, Dedič - Grbič, Korun, Trifko-vič, Kolsi - Djermanovič, Mešic. Igrali so še Tolimir, Roj, Metelka.

varno zapretili, vendar so tri točke ostale v Velenju.

Trener Bojan Prašnikar je bil zadovoljen: »Po visokem porazu v Celju, ki nas je zelo prizadel, ni bilo enostavno ekipe ponovno postaviti v red. V tekmo s Koprom smo krenili z le enim ciljem. Premagati smo želeli dobro ekipo, ki je na nekaterih tekmah prikazala dobre igre, ima pa tudi nekaj težav, kar smo želeli izkoristiti. S tempom skozi celotno srečanje smo prišli do zmage, ki bi bila lahko po lepih priložnostih še višja. V prvem polčasu smo sicer imeli več od igre, a so gostje po šele drugem udarcu na gol zadeli. V nadaljevanju je Koper dokazal, da je dobra ekipa, in narekoval tempo, vendar smo uspeli doseči dva zadetka.« Igra Rudarja še ni na želeni ravni: »V določenih trenutkih smo blizu tistega, kar si želimo. Obrisi se nakazujejo. Je pa res, da smo doživeli kar nekaj sprememb v moštvu. Zdaj ko nas je zapustil Kronaveter, smo morali spremeniti način igre, v igro pa se vključuje še Mešic, ki je bil poškodovan. Lahko smo zadovoljni s tem, kar smo dosegli v štirih krogih, ki so bili zelo zahtevni. Prišli smo do sedmih točk, ki nam dajejo osnovo za nadaljevanje prvenstva.«

Velenjčani so zabeležili drugo prvenstveno zmago, ob neodločenemu rezultatu in porazu. V naslednjem krogu se bodo v Domžalah pomerili s Primorjem.

DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE, SHERPA

Štiri medalje v

Celje

Ivezič znajo

Naši rokometaši so na mladinskem evropskem prvenstvu na Slovaškem osvojili bronasto medaljo, po zmagi nad Nemčijo s 30:25. Podaljšek je priigral Žiga Mlakar, drugi Celjan Gašper Marguč pa je dosegel 11 golov, s tem je postal najboljši strelec prvenstva in so ga obenem uvrstili v najboljšo sedmerico turnirja.

Iz Celja Pivovarne Laško sta nastopila še Urban Lesjak in Vid Poteko. Za selektorja Slavka Iveziča je to že peta medalja na velikih tekmovanjih. V moštvo je znali vcepiti nepo-pustljivost, kajti proti Nemcem je zaostajalo že za šest golov v 40. minuti: »Večkrat smo slabše začenjali tekme, a smo se znali vračati. Groba nemška obramba je skorajda izločila Mlakarja, ki smo ga nujno potrebovali. Že prej je imel razbito ličnico, nato je dobil udarec na isto mesto. Menda je doživel celo manjši pretres možganov, a se je pogumno vrnil. Če smo imeli smolo v zaključku rednega dela proti Portugalski, nam sreča proti Nemčiji ni obrnila hrbta.« Naši fantje so bili le nekaj sekund oddaljeni od finala, potem pa so Portugalci v zadnjem napadu, ko so imeli na voljo 6 sekund, uspeli izsiliti podaljšek. V finalu so jih Danci ugnali s 30:24.

Gašper Marguč in njegova domala m

Evrops

Junak velenjske tekme je bil Dejan Djermanovič.

Članici Judo kluba Z'dežele Sankaku Petra Nareks in Urška Žolnir sta na tekmi evropskega pokala v Hamburgu osvojili drugi mesti.

Nareksova je v finalni borbi v kategoriji do 52 kg klonila proti Francozinji Jacqueline Lisson, Žolnirjevo pa je v kategoriji do 63 kg ugnala Nemka Claudia Malzahn. Ana Velenšek (do 78 kg) in Lucija Polavder (nad 78 kg) sta osvojili 3. mesti.

Roman Pungartnik (levo) in Zvonimi

evi fantje ne razočarati

Presrečna mladinska slovenska rokometna reprezentanca s svojim vodstvom po osvojitvi bronaste medalje v Bratislavi

»V prvem delu sem dobil nekaj zaporednih udarcev v glavo. Postalo mi je slabo in moral sem z igrišča. Obležal sem na tleh, nisem pričakoval, da bom še lahko

igral. Razmišljali so celo, da me odpeljejo v bolnišnico. Odločil sem se, da se vrnem na igrišče, in vse se je srečno izteklo. Ličnica sicer ni počena, glavobol pa se mi še

szgrešljiva levica, med enim od 11 zadetkov Nemcem

pojavlja. V podaljšku polfi-nala proti Portugalcem se nam ni izšlo, usodni sta bili naši dve izključitvi. Pri Celju Pivovarni Laško bom poskusil izkoristiti vsako minuto, ki mi jo bo naklonil trener,« je počasi in mirno pripovedoval 193 cm visok desni zunanji napadalec Žiga Mlakar.

»Garali smo za medaljo, čeprav ni bila zapisana v ciljih. Proti Nemcem smo prikazali naš odločen karakter. Odločila pa je naša izjemna obramba v zadnjih petnajstih minutah rednega dela tekme, nakar v podaljšku sploh nismo prejeli gola,« pa je govoril vselej nasmejani Gašper Marguč, hladnokrvni realizator z desnega krila in v protinapadih. Nastop na SP prihodnje leto v Grčiji sta si neposredno zagotovila zgolj finalista EP, tako da Slavka Iveziča in njegov štab čaka logistična priprava na kvalifikacije.

DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR

ski klub v Evropi

r Serdarušic pred novim klubskim logotipom.

Na terasi hotela Evropa se je predstavilo moštvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško.

»Evropski klub v Evropi, morda bi tudi tako lahko označili naše današnje druženje. Želimo si obraniti oba domača naslova, sezono začeti brez poškodb in se dostojno boriti v ligi prvakov, kjer naj bi bilo občinstvo naš osmi igralec,« je poudaril direktor Roman Pungartnik. Trener Zvonimir Ser-darušic pa je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim v prvi fazi priprav v Podčetrtku: »Pripravili smo si podlago za celotno sezono. Imeli smo odlične pogoje in opravili začrtano delo. Fantje so dobro zdržali vse napore. Pred zajtrkom so tekli od 40 do 70 minut, dopoldanski trening je trajal dve do dve uri in 45 minut, popoldanski pa med dvema in tremi urami.«

Prvo prijateljsko tekmo bodo celjski rokometaši odigrali jutri v dvorani Golovec proti bjelovarske-mu Partizanu.

DEAN ŠUSTER Foto: GrupA

Slovenke četrte, a

vseeno

zmagovalke

Slovenski mladinski košarkarski reprezentanci je na evropskem prvenstvu na Slovaškem uspel zgodovinski uspeh, varovanke Damirja Grgiča so se uvrstile na 4. mesto.

Polfinale na EP je največji uspeh v zgodovini slovenske ženske košarke. Zanj je poleg igralk zaslužen tudi selektor in trener ŽKK Merkur Damir Grgič: »Pred prvenstvom divizije A smo pričakovali eno zmago, upali na obstanek in želeli ponuditi naslednji generaciji tekmovanje v elitnem razredu. A smo prišli do polfinala, ker smo izjemno igrali. Na koncu smo imeli žal nekaj nesreče, saj se je na četrtfinalni tekmi proti Litvi poškodovala Tjaša Gortnar.« Četrto mesto so igralke in strokovni štab proslavili kot zmago, kajti še lani so dekleta nastopala v diviziji B. Še ne 18-letna Nika Barič je bila izbrana za najkoristnejšo igralko prvenstva, bila je druga najboljša strelka (21,9 točke na tekmo) in prva podajalka (5,9 asistenc). Pred tem je Nika ta laskavi naziv osvojila že na dveh mladinskih in enem kadetskem prvenstvu divizije B: »Glede naslova sem vesela, tega res nisem pričakovala. Odigrala sem eno dobro prvenstvo, na katerem sem dala na vsaki tekmi vse od sebe. Menim pa, da je to odraz dobrega dela, saj sem garala celo sezono.« Slovenke so že z uvrstitvijo v polfinale presegle zastavljene cilje in, kot pravi kapetanka Baričeva, je 4. mesto izjemen dosežek: »Rada bi čestitala vsem dekletom in strokovnemu štabu. Na začetku sploh nismo pomislili, da bomo dosegli kaj takega. A kmalu smo se začeli pogovarjati, kako bomo igrali polfinale, mogoče tudi finale

Izbrana vrsta, ki je na Slovaškem prejela še nagrado za »fair-play«, se je uvrstila na SP, ki bo prihodnje leto v Čilu. Selektor Grgič celo meni, da je ta uspeh prava znanstvena fantastika, ker je Slovenija za sabo pustila ženske košarkarske velesile, kot so Rusija, Litva, Turčija, Poljska, Švedska, Srbija, Hrvaška, Izrael, Nemčija _ »Svetovno prvenstvo bo kmalu in nekaj igralk zaradi starosti gotovo ne bo moglo nastopiti. Zato bo treba najprej narediti pameten program, kajti drugo leto se igra tudi evropsko prvenstvo za generacijo 1993. Ampak menim, da imamo dovolj časa, da se na vse dobro pripravimo,« pravi Grgič. Zlato je osvojila Italija, ki je v finalu porazila Španijo, naša dekleta pa so v tekmi za 3. mesto izgubila proti Franciji. Baričeva se bo najbrž pridružila članski izbrani vrsti, ki jo vodi Boris Zrinski, v kvalifikacijskih tekmah za preboj v divizijo A: »Najprej moram dobro razmisliti in se pogovoriti z vodstvom. Prvo tekmo s Švedsko so izgubile, vendar upam, da se jim bo z drugim mestom vseeno uspelo prebiti naprej. Precej sem utrujena, zato še tudi ne morem povedati, kako in kaj.« Damir Gr-

Damirju Grgiču je uspelo, kar doslej ni še nobenemu selektorju ženskih reprezentanc.

S še enim laskavim nazivom je Nika Barič le potrdila, da je ena najperspektivnejših svetovnih košarkaric.

gič je izbrano vrsto vodil že na 5. velikem tekmovanju: »Ženska košarka se razvija in tudi v Sloveniji delamo korake naprej. Na Slovaškem so nam za izjemne predstave čestitali predstavniki Fibe, ostale reprezentance in sodniki.« Vse zdaj čakajo klubske obveznosti, saj se bo kmalu začela nova sezona.

Članska izbrana vrsta je na prvi kvalifikacijski tekmi za divizijo A v Skandinaviji vpisala poraz proti Švedski. Bilo je 78:61, a dekleta ostajajo pred današnjo tekmo s Portugalsko, ki se bo na Ježici začela ob 16. uri, optimistična. Članice bodo morale zaigrati agresivneje v obrambi. V nedeljo pa se bodo pomerile še z zadnjo tekmico v svoji skupini, Norveško.

Moški danes v Stožicah

Moška reprezentanca je bila na drugem pripravljalnem turnirju pred nastopom na SP tokrat v Španiji. Izbranci Memija Bečiroviča, med katerimi je od »naših« fantov ostal le Šem-petran Samo Udrih, je izgubila tako tekmo z Litvo kot s Španijo. Danes pa se bodo slovenski izbranci ponovno merili s Španci, tokrat na prvi tekmi v športnem parku Stožice.

Ručigaj ostaja, Jelesijevič se vrača

V KK Šentjur se vsako sezono krepijo v zadnjih trenutkih. Kot je že pred časom povedal predsednik kluba Jože Palčnik, je žal pri njih to stalnica, saj jim razmere ne dopuščajo hitrejših in odmevnejših okrepitev. Za podaljšanje pogodbe se je odločil Blaž Ručigaj, ki je letos diplomiral iz poslovno komercialnih ved. 31-letni in 199 cm visok krilni center je v prejšnji sezoni za četrtouvrščeno ekipo dosegal po 8,6 točke, 5,2 skoka in 1,5 podaje na tekmo. Šentjurčani se bodo začeli pripravljati na novo sezono jutri, ko bo tudi znano, ali bo trener Damjan Novakovič tudi letos na čelu igralskega kadra.

Že pretekli teden so se začeli pripravljati tudi na Polzeli, in sicer pod vodstvom novega trenerja Tončija Mašine. V klub pa se je vrnil Nemanja Jelesijevic, ki je podpisal enoletno pogodbo. V pretekli sezoni je igral v francoski PRO B-ligi za ekipo Olympique iz Antibe-sa, za katero je v povprečju dosegal 9 točk in imel tri podaje na tekmo. Polzelski dres je nosil v sezoni 2008/09, letos pa ga gotovo čaka težka naloga, saj bo moral zapolniti vrzel na mestu centra po odhodu »polzelskega kralja«, Shawna Kinga. Pripravljati so se začeli tudi v Laškem in Šoštanju.

MOJCA KNEZ Foto: KZS

14

REPORTAŽA

NOVI TEDNIK

Simon Virtič

S koncerta

Kristjan Virtič

Matej Virtič

Bistvo glasbe je ljubezen

Člani slovenske vokalne skupine 4Given so enotni: »Kar delamo, delamo s srcem. Glasba nas osrečuje in to srečo želimo deliti s poslušalci.«

Kristijan Korat

4Given (forgiven). Ime odlične vokalne skupine, ki predstavlja svež val gospel glasbe pri nas, pove domala vse: da nam želijo štirje mladi fantje nekaj sporočiti, nam dati upanje, nas osrečiti. Kristjan Virtič, Kristijan Korat, Simon Vir-tič in Matej Virtič delajo s srcem. Verjamejo v svoje delo ali kot je v pogovoru dejal Matej Virtič: »Bistvo glasbe je ljubezen.« V polnem pomenu besede.

Ljubezen do glasbe je bila vsem štirim položena že v zibelko. V domu treh bratov Virtič v Slovenskih Konjicah in domu Kristijana Kora-ta v Mariboru je namreč doma tudi glasba. Starši so prepevali v skupini Advent. »Z njimi smo hodili na vaje in na koncerte in vzljubili to posebno okolje,« pripoveduje Matej. Od tod do prvih pevskih nastopov je bil le še korak. »Stari smo bili 5, 7 in 12 let, ko smo se naučili prvo triglasno pesem in z njo nastopili,« se spominjajo bratje Virtič. Vseh nastopov, ki so se potem še zvrstili, se ne morejo niti spomniti.

Ob vokalni glasbi je vse zaznamovala tudi inštrumentalna. Vsi so hodili v glasbeno šolo in se učili različne inštrumente. Simon Virtič, na primer, se lahko ponaša s formalno izobrazbo iz klavirja, kitare in saksofona. »Obvlada tudi triangel in je naš intonator,« hudomušno pripomnijo ostali. Na inštrumentalnem področju lahko sicer največ pričakujemo od Kristijana Korata, študenta klavirja na džez akademiji v Lin-zu, kjer končuje 2. letnik. »Odličen je, eden najbolj perspektivnih,« pohvalijo bratje najmlajšega člana skupine. Sami so izbrali druge študijske poti: Simon je naravoslovec in dela kot projektni koordinator, Kristjan končuje študij teologije in razmišlja o nadaljevanju študija na področju psihologije, Matej je študent splošnega jezikoslovja in teologije. Ampak s študijem je menda tako kot z vajami - posvečajo se mu, kolikor je mogoče.

Izkušeni mladeniči

Za člani skupine 4Given (stari so od dobrih 20 do 30 let) je že toliko glasbenih izkušenj, da bi se z njimi lahko ponašali tudi več desetletij sta

rejši glasbeniki. Poskušali so se v roku in džezu, v različnih pevskih zasedbah, a vedno bolj čutili, kaj je tisto pravo. »Gospel smo peli že kot otroci. Poslušali smo New Swing Quartet, potem sami ustanovili News Wing Quartet, ki je prerasel v 4Gi-ven. V sedanji zasedbi smo že tretje leto.« Prepevali so ali še prepevajo v Perpetuum Jazzile, v zasedbi Adven-tissimo, v skupinah Essentia, Xplo-zion _ Nastopili so v šov programu na festivalu Slovenska popevka, v Križankah, Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji, sodelovali z Big Ban-dom RTV Slovenija. Na podelitvi viktorjev 2007 je navdušil njihov nastop z Oliverjem Dragojevicem _ Matej Virtič vodi tudi edini slovenski a cappella (izključno vokalni) gospel zbor Bee Geesus v Ljubljani.

Tako si nabirajo izkušnje za tisto, kar delajo najraje: petje gospelov v tipičnem moškem kvartetu. »Od domačih in tujih gospel izvajalcev se je skupina nalezla tipične črnske duhovne izraznosti, s katero so pevci prepričljivi do te mere, da jih poznavalci postavljajo ob bok celo najimenitnejšim predstavnikom te zvrsti. Znani gospel standardi s skupino 4Given zazvenijo v pristni interpretaciji, ki jo zmorejo le redki. Skupina od samega začetka posega v aranžmaje pesmi, s čimer v njih vnaša tudi elemente vocal play glasbe, za

katero je značilno vokalno oponašanje različnih inštrumentov, dodatnih zvokov in efektov^ Vsak od štirih pevcev s svojim glasbenim znanjem prispeva del k raznolikemu izboru pesmi z repertoarja. Poleg pisanja priredb skupina ustvarja tudi povsem avtorsko glasbo,« lahko preberemo o njih na spletu.

Vsi za vse

Skupina 4Given nima vodje: »Trije bratje, to ne gre, Kristijan pa je premlad,« se strinjajo. Pri svojih glasbenih in glasovnih sposobnostih vodje tudi ne potrebujejo. Vsi pišejo aranžmaje: »No, pri tem je še največ nesoglasij, saj ima vsak drugačno zamisel. Preizkusimo vse in se odločimo,« pojasnijo sistem notranjega delovanja. Podobno je pri izbiri solista. Pri tako širokem glasovnem razponu, kot ga imajo, si to lahko privoščijo. »V osnovi smo perfekcioni-sti. Želimo biti ponosni na tisto, kar naredimo.«

Tako je bilo tudi pri nastajanju njihovega prvega singla Mama, tvoje oči. (Že prej jih je bilo mogoče slišati v Trkajevi Za ljubezen, ki so jo okrepili z vokalnim ozadjem.) Pesem je izšla 25. marca, za materinski dan. Skupina jo je posvetila vsem mamam, posebej Kristijanovi mami Jolandi in mami bratov Virtič, Esteri. Zanimivo, da sploh ne gre za gospel, gre

pa za uresničitev želje Kristijana Ko-rata: »Pesem je napisal moj oče. Ko jo je zapel in zaigral na kitaro, se mi je vtisnila v spomin. Po treh desetletjih od njenega nastanka sem napisal vokalni aranžma.« H končnemu izdelku so prispevali vsi, svoje je dodal še studijski sodelavec Martin Bez-jak (o njem govorijo fantje samo najboljše). Izkušnja je bila dobra in skupina 4Given se že pripravlja na nova snemanja. »Jeseni bomo verjetno že kaj posneli. Po koncertih nas tako pogosto sprašujejo za zgoščenke

Veselo sporočilo

Za to gre. Gospel je veselo sporočilo. »Gospel a cappella je drugačen prav zaradi svoje sporočilnosti. Daje nam upanje. To sporočilo upanja, to našo vero, želimo podati skozi glasbo,« poudari Kristjan Virtič. Tudi ali predvsem zaradi tega v glasbi ne vidijo le zaslužka: »Verjamemo v to, kar delamo.« Zato delajo s srcem in zato njihovo sporočilo seže do src poslušalcev. Zato radi prepevajo na dobrodelnih koncertih in ob drugih priložnostih, ko »se ne splača«. Vsaj materialno ne.

Na še en cilj opozori Kristijan Ko-rat: »Ljubezen do glasbe mora ostati. Njeno občutenje, njena energija. Druži nas v čudoviti izkušnji prijateljstva. Verjemite, ni lepšega, kot da si nekoga s svojo glasbo osrečil. To je naš glavni cilj, tako mora ostati.« »Tudi če delaš profesionalno - si še vedno ti,« doda Matej Virtič.

Kakšna bo prihodnost skupine? Kot doslej bo prepevala na številnih koncertih v Sloveniji in tujini, kamor jo pogosto vabijo. Zagotovo bo nastopila na festivalu vokalne glasbe 18. septembra v Celju _ Pričakujemo lahko tudi nove posnetke. Fantje se s prihodnostjo ne obremenjujejo. »Kdor je iskren, se ne boji časa!« konča pogovor Matej Virtič. Iskren v tistem, kar dela.

MILENA B. POKLIČ

Matej in Kristjan Virtič, Kristijan Korat in Simon Virtič

Mlada savinjsko-šaleška naveza Uroš Planine group je prava posebnost na slovenski rokenrol sceni. Igra namreč le inštrumentalni rok in to utemeljuje s tem, da se tako pač najlažje izraža. In ker je glasba univerzalni jezik, naj bi jo zato razumeli povsod. Pred tednom je sestav Uroš Planinc group v Celju odigral prvi promocijski koncert, na katerem je predstavil svojo prvo ploščo. Ta bo izšla v naslednjih dneh. Oster rok z nekaterimi dru- besedil vsem razumljiva,« pra-

gimi glasbenimi primesmi in že tudi z rahlim koketiranjem z džezom je zadovoljil občinstvo v Celju in napovedal, da ima s svojo avtorsko glasbo ta skupina pred sabo lepo prihodnost. Zlasti veliko pričakujejo od bližnje jesenske promocijske turneje po Sloveniji, vse bolj pa se ozirajo tudi po tujini. »Tam nas dobro sprejemajo, saj je naša glasba brez vokalov in brez

vi Jalen Plut. »Kar 15 let, odkar igram v različnih bendih in odkar tudi ustvarjam svojo glasbo, je trajalo, da je prva zgoščenka končno tu. Vedno smo bili zelo blizu, ampak vsakič se je tudi nekaj zalomilo. V zadnjih treh letih pa smo zastavili zelo resno. Nastale so skladbe za prvo zgoščenko, v katero smo vložili res veliko dela,« pripoveduje Uroš Planinc.

In zakaj so se odločili za v sodobni glasbi mladih zelo redek pristop, za inštru-mentalno glasbo in rokenrol? »Inštrumentalna skupina smo zato, ker nam to nekako ustreza in ker to delamo iz srca. S takšno glasbo se najbolje izražamo. Rok pa zato, ker dokler še mi to igramo, še ni vse izgubljeno,« pravi Planinc, medtem ko Črt Krevh dodaja, da vsaj za njih v glasbi obstaja samo rok. »Izven tega ni dolgo nič kaj pametnega. Rok različnih zvrsti je univerzalna glasba, primerna za Iju-di s srcem in vseh starosti.«

Skupina je pravzaprav na-staIa po nakIjučju. »Nekega dne sem srečaI Bizija, s ka-

Alternativa na treh odrih

Niti kilavo vreme minulega konca tedna ni ustavilo skupine mladih prostovoljcev iz Slovenije, Kanade in z Nizozemske, ki so v Šeščah pripravili kar tridnevni Counter culture festival.

Festival je zaznamovala na kar treh pripravljenih aIternativna gIasba, ki jo je odrih izvajaIa kopica sicer

manj znanih skupin in posameznikov. Zvrstilo se je skoraj 30 nastopajočih, ki izvajajo metal, pank, alter glasbo, reggae in techno. Fe-stivaI so v sodeIovanju z

Na zgoščenki s preprostim naslovom Uroš Planinc group je deset skladb, ki segajo od blues roka do heavymetal-skega inštrumentalnega roka, že tudi s primesmi džeza, slišati je tudi vplive fanka in soula. »Vse skladbe na plošči so avtorske, osnove sem napisal sam, aranžmaji pa so delo celotne skupine,« pravi Planinc.

sedbi so zdaj dobro leto, prepričani, da bodo skupaj igraIi še doIgo. In kako se v skupini z izrazito poudarjeno kitarsko glasbo najde klaviaturist? Jalen Plut pravi, da se ne počuti čisto nič zapostavljeno. »Vsakič dobim svojih pet minut in mislim, da jih dobro izkoristim.«

Takoj po izidu pIošče se bodo začeli pripravljati že na snemanje nasIednje. »Naš ciIj je, da naredimo vsako leto novo pIoščo. Smo zeIo ustvarjalna skupina in na zalogi imamo še veIiko gradiva, zato je

ta ciIj uresničIjiv. Za prihodnje poletje počasi načrtujemo evropsko turnejo. Izkušnje s prvih nastopov v Avstriji so dobre, zato smo prepričani, da bo Iahko nastopov na tujem veliko,« pravi Planinc, sicer tudi strasten zbiraIec kitar. »VeIiko sem jih že imeI, a jih hitro tudi prodam. Trenutno imam dve glavni kitari -Fender in Gibson.« Že to pove, da sta med njegovimi vzorniki na prvem mestu Jimi Hendrix in Satriani.

BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE

Kitarist Uroš Planinc, klaviaturist Jalen Plut, bobnar Črt Kreuh in basist Blaž Bizjak so prepričani, da jim bo z instrumentalnim rokom in ob prvi posneti plošči uspel preboj na domačo, a tudi tujo sceno.

»Ni še vse izgubljeno«

Uroš Planinc group s prvo ploščo avtorskega inštrumentalnega roka

terim sem se družil še v srednješolskih skupinah in z njim igraI po kIubih, ki jih zdaj ni več. Takrat nisva igraIa v nobeni skupini in začela sva nekaj skupaj preigravati. Bolj zase kot s kakšno mislijo o novem bendu v gIavi. Kaj kmalu je prišel čas za prvi koncert. In potem se je zgodilo tekmovanje za Rock Oto-čec, na katerem smo zmaga-Ii in dobiIi ta za nas izredno pomemben nastop na ugIed-nem festivalu. Potem se nam je pridružiI še JaIen s kIavia-turami in po kakšnih desetih, 12 zamenjanih bobnarjih smo našli še Črta Krevha, pravega čIoveka za takšno skupino. In tako se je začeIo pravi Planinc. V tej za-

NE ZAMUDITE

^ novega plesnega večera na Mestni plaži v Celju v torek (danes) ob 20. uri. Prvi letošnji ples na plaži je bil juIija, ko so pIesaIi Iatinsko-ameriške pIese. Tokrat je na vrsti večer swinga, ki ga bodo uvedli z nekoliko sodobnejšo plesno blues in rok glasbo. Polona in Branko Podergajs Siussi iz plesnega kluba Flamenco bosta tudi tokrat poskrbela za predstavitev različnih zvrsti plesa swing (blues, rokenrol, six count, lindy hop, balboa, disco fox, disco hastle, foxtrot in seveda za vse sodelujoče pripravila tudi mini plesni tečaj osnovnih korakov. Vstopnine ni ^

^ monokomedije Laži, ampak pošteno, ki jo bo v četrtek ob 21. uri na Starem gradu (v primeru dežja v Celjskem domu) odigral Borut Veselko. Gre za pravo uspešnico nemškega komika Karstna Kaieja, v kateri mednarodno uveljavljen strokovnjak za poštene in temeljite laži, eksklu-zivni lastnik licence MPL® (motivator poštenega laganja), gIedaIce s prikazom osnovnih tehnik Iaganja v eni sami uri nauči prepoznati škodIjivo Iaž. Parodična in smešna komedija se najbolj norčuje iz seminarjev, kakršne poznamo v podjetjih za marketinške treninge in verižno prodajo. Vstopnina 13,5-15 EUR _

^ potopisnega filma Nasmeh v osrčju Afrike in pogovora o potovanju Simone Šivec in Eve Tomšič v torek (danes) ob 21. uri v Letnem kinu ob Škalskem jezeru v Velenju. FiIm prikazuje potovanje čez osem držav vzhodne in centralne Afrike, od Kenije do Južne Afrike, ki je skupno trajaIo osem mesecev. Z nahrbtnikom sta se popotnici brez načrtovane poti odpravili v neznano. Razi-skovaIni duh ju je popeIjaI do Masajev v Tanzaniji in Keniji, Pigmejcev v hribih Ugande, žalostnih zgodb Ijudi, preživelih v ruandskem genocidu, odkrivanja začimb na pre-Iepem Zanzibarju, organizacije čistiIne akcije v MaIaviju, čudovitih mozambiških pIaž in srečanj z veIikimi mesti v Južni Afriki. V primeru sIabega vremena bo dogodek v kavarni Lucifer. Vstop prost ^

Večer intimne
glasbe

V atriju Savinove hiše Ža-Iec je Miha AIujevič, ki ga je ob kIavirju spremIjaI Urban UIrych, pripraviI Iep, zeIo intimen večer. Občinstvu je pri-praviI koncert, ki so ga obar-vaIi predvsem zimzeIenčki -sIovenske popevke, skIadbe iz

muzikaIov in džez standardi. »OdpeI sem sicer žeIezni repertoar teh sklad, a pri tem iz-biraI predvsem pesmi, poIne intime, in tiste, ki so primerne za izvedbo ob spremIjavi zgoIj kIavirja,« je povedaI Miha Alujevič. Podoben večer pripravlja še 27. avgusta na terasi HoteIa Evropa v CeIju.

BS, foto: TimE

društvom KIuoak zasnova-Ii kot križišče evropskih subkultur. Občinstvo je bilo, kot je razvidno tudi s fotografije, navdušeno.

BS, foto: TimE

16

STIRINOZCI

NOVI TEDNIK

ISCEMO TOPEL DOM

Marsikdo nima časa, da bi imel doma psa oziroma ga iz kakršnega koli drugega razloga ne morete imeti. Morda si zelo želite vsaj občasno družbo kakšnega kosmatinca, ki bi ga malo razvajali, se z njim igrali, ga peljali na sprehod, morda bi vaši otroci radi pocr-kljali mlade psičke, pobožali kakšno muco?

in 12. uro. In kakšen je postopek sprehajanja psov? Vsaj en dan pred obiskom se morate najaviti po telefonu, na dan obiska pa vam bodo v roke dali povodec, vrečko za pobiranje iztrebkov in seveda kosmatinca, ki bo že nestrpno čakal na odhod v naravo. Nič ni treba prinesti zraven, a če se najde kakšna konzerva hrane, stara odeja ali igrača oziroma karkoli, česar ne potrebujete več, bomo tega veseli. Nato jo boste s kužkom lahko mahnili na potep, naredili še kakšno fotografijo s spre-hajancem (pošljete jo lahko na nina.starkel@gmail.com, zadeva sprehajanje psov, pri čemer pripišete ime psa in ob

javili jo bomo na Facebook strani Zonzani) in se prijetno utrujeni vrnili.

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si

Verjemite, da vam ne bo žal malo daljše vožnje do zavetišča in časa, ki ga boste namenili sprehajanju kuž-kov, saj boste v zameno dobili sprostitev in dobro pasjo družbo.

NINA ŠTARKEL

Še prestrašeno bitjece na sliki je Piki, ki je nov prebivalec zavetišča. Je še mlad, saj ima osem mesecev, a je že zdaj velik in prijazen. (8132)

Haha-hihi-haha! Kaj je tako smešno, me sprašujete? Hihi, pojma nimam! (8140)

Povabilo na sprehod

Zavetišče Zonzani vam nudi to možnost, in sicer z aktivnostjo, ki so jo poimenovali sprehajanje psov. Od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro vam omogočajo, da popeljete enega ali več kuž-kov na dolg sprehod po bližnjih gozdnih poteh. Če vam med delavniki zmanjka časa za obisk kužkov, se lahko oglasite tudi ob sobotah med 10.

Sem Medo, doma nekje iz Kozjega, star sem štiri leta, prijazne narave. So mi rekli, da sem mešanec z nemškim in kraškim ovčarjem z lepo negovano dlako, torej nekje moram imeti dom, kajne? (8245)

Malo si moram pretegniti zadnje noge, saj so mi zaspale. Aja, mimogrede, morda poznate mojega lastnika? Menda je iz Laškega. (8247)

Šepanje hišnih ljubljenčkov

Zelo pogosto se zgodi, da pridejo lastniki s svojim ljubljenčkom v ambulanto, ker le-ta šepa. Vzrokov za šepanje je zelo veliko, bolečina je lahko tako močna, da žival na nogo ne stopi ali se nanjo slabše opre.

Najpogostejši vzrok za še-panje so poškodbe mišic in tetiv, za kar sta najpomembnejša počitek in protibole-činska terapija. Zelo pogosti so tudi zlomi, predvsem kadar žival povozi avto. Če je treba, se zlom operira, če pa je kost le počena, se celi pod mavcem. Pri hudih nesrečah je lahko poškodba tačke tako huda, da se jo odreže (amputacija), kar živali običajno zelo dobro prenesejo in se navadijo na življenje s tremi nogami.

Trenutno je v okolju zelo veliko klopov, ki prenašajo bolezni, kot sta erlihija in borelija, ki poleg drugih klinič

nih znakov povzročata tudi šepanje. Za potrditev teh bolezni se vzame kri in pošlje v laboratorij. V primeru, da je rezultat pozitiven, se žival zdravi z antibiotiki, pri čemer običajno znaki bolezni prenehajo.

Šepanje se lahko pojavi tudi zaradi prirojenih oziroma pridobljenih napak na kosteh, ena takšnih bolezni je kolčna oziroma komolčna displazija, ki je pogostejša pri večjih pasmah psov. V tem primeru je nujno rentgensko slikanje in veterinar oceni, ali so kosti na pravem mestu ali ne. Za nekatere pasme je pregled za kolčno displazijo obvezen, če želijo lastniki pridobiti vzrejno dovoljenje zanje.

Ne smemo pozabiti, da je šepanje lahko tudi posledica poškodb blazinic, če žival stopi na trn. Pozimi ji lahko blazinice poškoduje sol.

DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur

tel. 03/7493210 gsm 041-618-772

veterinarskabolnicašentjur

www.vb-sentjur.si

Seveda ne smemo pozabiti na ugrize, predvsem pri ljubljenčkih moškega spola, med katerimi pride do rivalstva. Že ugriz je lahko zelo boleč, če pa se zagnoji, se stanje še poslabša.

Ena bolj neprijetnih diagnoz, ki jih veterinarji postavimo, je kostni rak, ki je zelo boleč in prav tako pogost kot pri ljudeh. Le-tega se ne da pozdraviti, temveč je okončino najbolje amputirati, saj so živali potem mnogo bolj zadovoljne.

To je le nekaj vzrokov še-panja, seveda jih je še veliko več. Vse, kar lahko storite sami, je, da živali kupite preparat proti bolham, jo varujete, da ne bi stekla na cesto oziroma se stepla z drugo živaljo.

URŠKA BOGATAJ, dr. vet. med Veterinarska bolnica Šentjur

www.niilioceliexi)iii

RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO!

za ue U e in mate ^oöpodinje!

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje

NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR

Informacije: 03/4225-100

Podpisani-a

naslov:

NAROCIljNICW

nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina)

nepreklicno naročam

nepreklicno naročam

nepreklicno naročam

izvodov Kuliarske bukve 8

ni po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina).

izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranievanie in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod

1+ poštnina).

izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).

Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:

ONIKA

Krivolov na »nekrivo« divjad

Na žalskem območju so v zadnjem času opazili več primerov krivolova. Na strele, ki jih je bilo slišati iz bližnjih gozdov zlasti v večernih in nočnih urah, so začeli opozarjati občani. S pomočjo zbranih obvestil so stopili na prste 33-letniku, ki je ne le osumljen krivolova, temveč je doma hranil zajetno zbirko orožja.

Na domu osumljenega krivolovca so našli pištolo z nabojnikom, vojaški bajonet, dva revolverja, enega od teh starejše izdelave, ter več kot sto različnih nabojev. Osumljeni bo kazensko ovaden zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Ali je bil na delu sam ali je šlo za združbo krivo-lovcev, ni znano. Primeri nezakonitega lova na območju lovišč Spodnje Savinjske doline so zlasti pogosti v zadnjih dveh letih. Spomnimo samo na lani odkrito samosprožilno past v Dobri-ču na Polzeli, ki je pod seboj pokončala približno 50 kilogramov težkega divjega prašiča, za njegovim ubojem pa je zagotovo stal kri-volovec, vendar je policija zaradi pomanjkanja doka

zov lahko podala ovadbo le zoper neznanega storilca.

Javnost je bila zgrožena tudi nad najdenim truplom medveda Rožnika na območju Podolševe v bližini slovensko-avstrijske meje, za kar se bo pred sodiščem moral zagovarjati avstrijski lovec.

Nekdaj za preživetje, zdaj iz objestnosti

Znaki, da je na delu kri-volovec, so neznani avto v lovišču, nočna vožnja skozi lovišče in preverjanje terena ter streli, slišani ponoči, pravi strokovni tajnik Sa-vinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdrav-ko Mastnak. »Nočni streli pogosto izdajajo krivolovca. Lovci smemo ponoči streljati na lisico in divjega prašiča, toda če so streli pogosti, obstaja velik sum, da je na delu krivolovec.«

Kot pravi Mastnak, je vsak strel treba evidentirati oziroma ga javiti gospodarju lovske družine ter za vsak zgrešen strel opraviti kontrolni pregled s psom. »Najbolj zgovoren oziroma viden dokaz krivolovstva je ustreljen plen, večinoma z ma-lokalibrsko puško, ko divjad obleži kasneje, kot če bi vanjo namerili drugo vr-

u

Krivolovci običajno ne izberejo ustrezne puške in ob pobijanju divjad še bolj trpi.

sto puške oziroma orožja,« še pravi Mastnak. Dokaz je lahko tudi strelna rana v divjadi. Zadnji dve leti je opazen porast krivolova in pojavljanja t. i. krivolovskih združb predvsem v gozdovih na Polzeli, v Braslovčah in Žalcu, nekaj primerov pa je bilo tudi v Slovenskih Konjicah.

Če je nekdaj divjega lovca v gozd gnala potreba po preživetju, je današnji kri-volov pogosto posledica objestnosti in obetov od zaslužka na črnem trgu. Kilogram mesa divjadi, težje od 12 kilogramov, po uradni cenitvi znaša 3,70 evra, za lažjo divjad pa je cena 2,40 evra na kilogram. »Cene na črnem trgu so lahko tudi do dvakrat ali trikrat višje.« Vrste divjadi vse pogosteje redčijo tudi psi, ki s preganjanjem živali povzročajo veliko škodo. Neredki so prizori povožene divjadi na cesti, v zadnjem času zlasti veliko lisic in srn, ki jih psi preganjajo v zgodnjih jutranjih in večernih urah. »Vsak kos povožene divjadi je treba strokovno odstraniti in evidentirati, saj za posamezna lovišča obstaja evidenca živali.«

MATEJA JAZBEC Foto: Grup A

Ukleščen v vozilu

V petek popoldne je počilo na glavni cesti izven naselja Šentvid pri Grobelnem. V nesreči se je huje poškodoval 25-letni voznik osebnega vozila.

25-letnik je zapeljal na nasprotno vozišče v trenutku, ko je po svoji strani pripeljal 51-letni voznik tovornega vozila. Med vozili je prišlo do trčenja, zaradi česar je bilo potrebno posredovanje gasilcev. Hudo poškodovanega voznika osebnega vozila so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. V nesreči je nastalo za okoli 15 tisoč evrov škode.

MJ

Foto: PGD Steklarna Rogaška Slatina

Bolgara prijeli na delu

Kriminalisti so ovadili 36-letnega državljana Bolgarije. Osumljen je, da je prejšnji četrtek in petek na različnih bankomatih na območju Celja opravil ali poskušal opraviti več dvigov gotovine s ponarejenimi bančnimi karticami.

Uporabljal je kartice s ponarejenimi magnetnimi zapisi pravih bančnih kartic, s pravimi varnostnimi PIN-kodami, ki so jih izdale različne evropske banke. 36-letnega Bolgara so prijeli na delu, in sicer v petek, ko je na bankomatu dvigoval 180 evrov. V dveh dneh je na ta način dvignil najmanj 810 evrov gotovine. S kazensko ovadbo so osumljenega privedli k preiskovalnem sodniku celjskega okrožnega sodišča, ki mu je odredil pridržanje.

MJ

Prijeli nasilneža

Policisti so stopili na prste nasilnežu, ki se je v začetku prejšnjega tedna znesel nad nič hudega slutečo občanko na območju Velenja.

V zadnji številki smo pisali o neznanem storilcu, ki je pod pretvezo, da prodaja kuhinjsko posodo in druge različne predmete, vstopil v garažne prostore in postal nasilen do občanke. S pomočjo natančnega opisa storilca so izdelali fotografijo in nasilneža izsledili na območju Ljubljane. Gre za 20-letnega romunskega državljana, ki je ustrezal opisu, prav tako je danemu opisu ustrezalo tudi vozilo, s katerim se je vozil. Romun ima na vesti več kaznivih dejanj na različnih območjih po državi. Preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča je zanj odredil pripor.

MJ

NAJ VAS OGLAS VIDIJO V VSEH GOSPODINJSTVIH V SLOVENIJI. REZERVIRAJTE SI PROSTOR ŽE DANES PO ELEKTRONSKI POŠTI aqencija@nt-rc.si.

Poletne igre Doma Lipa

Nepozabno srečanje

Lepega in sončnega poletnega jutra 3. julija smo se iz Laškega z avtobusom odpravili na pot proti slovenski obali, v Koper. Namen tega izleta je bil, da se po petih letih ponovno srečamo z učiteljico Sonjo Poč-kaj, ki nas je davnega leta 1954 sprejela v prvi razred v osnovno šolo v Šentlenar-tu nad Laškim.

Ko je praznovala okrogli jubilej, smo jo povabili na srečanje sošolcev, s tem, da smo si najprej ogledali še obstoječo šolo, nato pa veseli del dneva zaključili na Turistični kmetiji Salobir v Trob-nem Dolu. Tokrat smo se pa odločili, da jo presenetimo in ji gremo voščit za rojstni dan v Koper, kjer sedaj živi.

Mimogrede smo se ustavili pod Nanosom, kjer še živi

učiteljica Ivanka Nagode. Tudi ona nas je učila, vendar v drugem razredu. Bila je presrečna, ko je zagledala svoje stare učence, da tudi nanjo nismo pozabili.

Nato nas je pot peljala naprej proti Kopru, kjer nas je že čakala ga. Sonja. Še vedno ni mogla dojeti, da resnično vidi pred seboj svoje učence po toliko letih. Žal se tega čudovitega snidenja nismo mogli vsi udeležiti. Med njimi sem bila tudi jaz, ki pa sem vendarle bila z mislimi poleg njih. Verjetno je takšno srečanje nepopisno in se ga ne da nikoli več ponoviti, vsaj tako so povedali vsi in tudi ga. Sonja. Ni bila samo učiteljica, ki je kot mlado dekle prišlo službovat s Primorske v malo in zelo oddaljeno hribovsko vasico,

kjer takrat ni bilo ne elektrike niti ne vode, ampak nam je bila vsem druga mati. S svojo dobrosrčnostjo nam je izkazovala ljubezen, toplino in vse to, kar smo najbolj potrebovali. Ne more pozabiti, kako smo bili revni, a kljub temu pridni učenci, zato smo se ji vtisnili v srce. Še posebej se spominja, kako je bilo v zimskem času, ko smo prišli v šolo pre-mraženi in premočeni od velikega snega, kako je vsakega posebej grela pri lončeni peči, kjer pa ni bilo prostora za vse.

V naših srcih jo bomo še dolgo ohranjali v lepem spominu, saj se človeka, kakršen je ona, ne da kar tako pozabiti. Verjetno ji bo to srečanje ostalo še dolgo v spominu, mi pa tudi ne bomo nikoli na njo pozabili.

Da je srečanje uspelo, se lahko zahvalimo Jožici Po-trafke, ki je vse tako lepo pripravila. Vsi si podobnih srečanj samo še želimo.

DANICA MAČEK

V juliju smo v Domu Lipa Štore za stanovalce pripravili prve poletne športne igre.

V igre smo vključili tri stanovalce iz vsakega nadstropja, v vsako ekipo pa smo prav tako vključili enega zaposlenega. Tako so se stanovalci in zaposleni pomerili v metu na koš, metanju pikada, igrah vrzi obroček ter vrzi kocko, kjer je bilo potrebno veliko sreče. Po odigranih štirih igrah smo za tekmovalce in gledalce pripravili pogostitev, za katero se lahko zahvalimo Pekarni Geršak ter Hotelu Žonta. Sledila je slovesna podelitev medalj, narejenih v delovni terapiji, ter nagrad, ki so jih prispevali Vrtnarstvo Ocvirk, Simobil, Simps, CNR ter Metro.

Tako stanovalci kot zaposleni so se odlično zabavali. Poskrbeli smo, da so preživeli čisto drugačen dan, športno obarvan. Navdušenje je še nekaj dni odmevalo po Domu Lipa.

PETRA LAJLAR

Savinjski čebelarji z gostitelji pred čebelnjakom Slavka Pavloviča

Savinjski čebelarji v Rogatcu

Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je tudi letos organizirala strokovni čebelarski izlet, tokrat v Rogatec. Po prihodu v Rogatec so si čebelarji ogledali starotrško jedro mesta in cerkev sv. Jerneja, kjer jim je domači župnik Andrej Grobel-nik predstavil kraj in ljudi.

Sledil je ogled dvorca Strmol, kjer so jih pogostili s toplo malico iz črne kuhinje. Ogledali so si tudi konje in prostore konjeniškega kluba Rogatec ter muzej na prostem. Po kosilu so se odpeljali h cilju ekskurzije, čebelarstvu Slavka Pavloviča, ki šteje kar 200 čebeljih družin in je največje v tem društvu. Tu so jih pričakali rogaški čebelarji z županom Rogatca Martinom Mikoličem na čelu. Po dobrodošlici so se seznanili z delom čebelarstva Pavlovič ter izmenjali čebelarske izkušnje. Ob koncu so se dogovorili, da se bodo udeležili prireditve njihovega društva, kjer bodo razvili prapor ČD Rogatec.

TT

Živ žav sredi cvetočih trav

Konec junija je Likovno društvo Laško v sodelovanju z Etno odborom Možnar organiziralo likovno delavnico z naslovom Rastlinska biodiverziteta v občini Laško.

Ustvarjali smo na gradu Tabor. Sodelovalo je 16 likovnikov in likovnic (Alenka Kandolf, Milena Žohar, Branka Dragosavac, Vojko Janc, Zdenka Prosenc, Marija Sojč, Jožica Šeško, Irena Horjak, Anica Krajnc, Anka Levičar, Klavdija Simler, Nevenka Fantinatto, Cvetka Berginc Si-binčič, Jožica Cajhen, Franek Markošek, Nada Stopar). Ob zaključku ustvarjalnega popoldneva smo pripravili razstavo likovnih del na Gradu Tabor in se pridružili etno prireditvi Košnja. Prireditev smo zaključili na gradu.

CB

Mobilnosti, orientacije, kulture _

V začetku meseca julija smo člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje v organizaciji tajnice Nade Močnik opravili zelo uspešno ekskurzijo - obisk dveh mest z istim imenom: Gorice na italijanski strani in Nove Gorice.

V prvem primeru smo obisk botaničnega vrta, samostana in hotela izkoristili za preizkus znanja in sposobnosti članov s področja mobil-

nosti in orientacije in v drugem primeru smo pod vodstvom vodičke Eveline obiskali kulturne in druge znamenitosti ter nadgraditi naše

znanje s področja zgodovine in kulture.

Obisk botaničnega vrta družine Varioli je bil naš prvi cilj. Teren vrta je precej razgiban, neraven, ozka pešpot, stopničasta z vzponi in spusti in večjo možnostjo zdrsov. Varnost terja previdnost sprem-Ijevalcev in vsakega posamez-

nika. Pod vodstvom vodičke smo se odpravili v notranjost.

Sledila je mestna panoramska vožnja. Vodička EveIina nam je izčrpno razIožiIa bistvene znamenitosti obeh Goric. Nato smo si ogIedaIi cerkev in samostan Kostanjevica, žeIezniški most čez reko Sočo in trg, preko katerega

Obiskala nas je Pika Nogavička

Prav zares! Otroke skupine 3 in 8 v vrtcu Šmarje pri Jelšah je obiskala Pika Nogavička. Zakaj? Ker so si tako zaželeli otroci skupine 8.

V začetku počitniških dni so si otroci zažeIeIi prebrati pravIjico Spoznajmo Piko Nogavičko. Ker jim je biIa zeIo všeč, posebej pa Pika, gospod Ficko in konj, smo se odIočiIi, da obiščemo knjižnico v Šmarju ter si sposodimo razIično Iiteraturo o Piki Nogavički ter spoznamo njene dogodivščine. Kaj bi pa še žeIeIi spoznati, ustvarjati in se igrati na to temo? Pada-Ie so razIične ideje. Vse smo zapisaIi na pIakat in si s tem naredili akcijski načrt.

Pa dajmo! Povabimo Piko Nogavičko v skupino. Kako? Napišimo ji pismo. Never-

jetno. Pika Nogavička nam je kmaIu odpisaIa ter nam sporočiIa, kdaj bo prišIa. Vsi, otroci in vzgojiteIjice, smo jo napeto pričakovaIi. In res je prišIa. Navihana, razposajena, z dvema oranžnima ki-

tama, poIna peg, s preveIiki-mi čevIji, predpasnikom, smešnimi nogavicami _ Ple-saIa je po mizah, stoIih, de-IaIa prevaIe, se smejaIa, počenjala vseh vrst vragolije ter nam ceIo prinesIa dariIo.

poteka meja med Slovenijo in Italijo.

Peter Denis nas je peljal h grobnici zadnjih Burbonov v Kostanjevici. Naš zadnji ogled v samostanu je bil namenjen knjižnici. Imenuje se po p. Stanislavu Škrabcu, najpomembnejšem slovenskem jezikoslovcu slovenistu 19.

stoletja, ki je v samostanu živel in delal celih 63 let.

Skupina se je ustavila še na cestnem mostu in streljaj daleč smo ugledali solkanski že-Iezniški most čez reko Sočo, ki je prvovrstna gradbena zanimivost, saj ima največji kamniti Iok na žeIezniških progah na svetu. Most je kljub svoji častitIjivi starosti, zgrajen je bil leta 1906, še vedno v prvotni funkciji. Brez tega mosta ne bi bila mogoča takratna žeIezniška povezava med Dunajem in Trstom. Po ogIedu tega čudeža gradbene tehnike smo se odpeIjaIi na mejni prehod med staro in Novo Gorico. V simboIni podobi je staro oznako mejnega kamna zamenjalo 27 zvezdic Evropske unije.

Po napornem dnevu smo se odpravili v hotel Sabotin. Po napornem dnevu se je priIe-glo odlično kosilo. Po krajšem počitku smo nadaIjevaIi pot proti Kopru. Smer Marezige -dežeIa refoška. V osmici Štok so nas prijazno pogostili z mal-vazijo in refoškom. PoIni nepozabnih vtisov in doživetij smo se v poznih večernih urah vrnili v Celje.

MILAN PAVLOVIČ

Zgoščenko s pesmimi, ki jih najraje poje in pleše. Skupaj s Piko smo pekli piškote, iz-deIovaIi cekine, naučiIa nas je pIes, ki ga pIeše doma in s prijateIjema Anico in Tomažem. Pika se je veliko pogovarjala z nami, se smejala ter nam marsikaj zaupaIa.

Kar žaIostni smo biIi, ko je moraIa Pika oditi. ObIju-biIa pa nam je, da nam bo večkrat pisaIa in če bo hodila mimo Šmarja pri Jelšah, nas bo še obiskaIa. Z maIo posluha in domišljije se otrokom Iahko uresniči marsikatera žeIja, ideja. Tega se strokovni deIavci Vrtca Šmarje pri JeIšah zavedamo ter skušamo čimboIj izhajati iz potreb in žeIja otrok.

Vzgojiteljice JELKA,

JOŽICA, KSENIJA in vzgojiteIj JAKA

Praznovanje krajevnega

Kje je ključavnica?

Na sIiki se Iepo vidi zapuščen in zanemarjen vhod v odprti bunker iz 2. svetovne vojne nasproti MobiteIovega centra v Celju, v parku kjer stoji Trubarjev spomenik in cerkvica, ki jo uporabIjajo pravosIavni verniki. Treba bi ga biIo za-kIeniti in ustrezno zavarovati, da ga ne bi nepridipravi in narkomani uporabIjaIi za svoja skrita početja, saj pogIed iz ceste zakriva živa meja.

JOŽE JURC

praznika

Člani našega društva smo se odločili, da vstopimo v poletne dni s praznovanjem praznika KS Vojnik, saj je čez 200 članov doma prav iz teh krajev. S krajem in občino dobro sodelujemo že vrsto let, saj ima občina pod vodstvom župana Bena Po-dergajsa posluh za nas, ki imamo včasih težave, ki se najlažje rešijo z dobro voljo in s strpnostjo.

Zbrali smo se dopoldan, ko so si imeIi naši čIani in vsi, ki so žeIeIi, priIožnost ogIedat razstavo, ki je nastala iz spretnih in vestnih rok naših Zvončnic. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi predsednik Zveze deIovnih invaIidov SIovenije Drago Novak, župan občine Vojnik Beno Po-dergajs, predsednik KS Voj-nik Mirko Krašovec in predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat.

ObiskovaIcem in gostom smo predstaviIi naše deIo, ki je v teh časih še toliko bolj pomembno. Vsi smo si biIi edini, da tudi druženje pripomo

re k počutju vsakega posameznika, saj skrbi in bolezen s tem za kratek čas pozabimo.

Da nismo biIi žejni, so po-skrbeIi naši čIani, ki so se dobro izkazali v gostinskem poklicu. Zdenko je res strokovnjak pri pripravi bograča, to vemo vsi, ki se radi udeIežu-jemo srečanj, na katerih za hrano poskrbi prav on s svojimi prijatelji.

S svojimi nastopi in igranjem na flavto in harmoniko so nas razveseIiIi otroci iz POŠ Nova Cerkev in mIa-di harmonikarji, ki so že pravi glasbeniki.

Da so naši čIani vsestransko aktivni tudi v športnih dejavnostih, so nas je prepri-čaIi baIinarji s pokaIom in medaljo. Tretje mesto na državnem tekmovanju je več kot pohvalno. Nismo pa po-zabiIi na našega Lojzeta, ki je prav ta dan sIaviI okrogIi jubiIej. Vsi smo mu iskreno čestitaIi in zažeIeIi obiIo zdravja in še veIiko skupnih srečanj. Praznovanje se je ob petju, gIasbi in pIesu nada-IjevaIo v pozno popoIdne.

DRAGICA MIRNIK

20

SVETI

NOVI TEDNIK

PRAV(N)I KORAKI

OZICE IN CAJCKI

Subvencija za samozaposlitev

Hčera je imela do decembra 2009 službo, nato je bila od januarja do maja letos prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Zavod jo je spodbujal, naj odpre s.p. in s 1. majem letos se je zanj res odločila, sploh, ker so ji obljubili subvencijo kot pomoč pri odpiranju podjetja. Te pomoči pa nato ni dobila, češ da zavod trenutno nima denarja. Po podatkih bralke naj bi zavod denar za subvencije dobil konec maja, zato je hčera pričakovala, da bo dobila pomoč takrat, pa so jo zavrnili, da za nazaj to ni mogoče. Zanima jo, če je res tako oziroma kaj naj naredi, saj se čuti zavedeno.

V lanskem in letošnjem letu je bilo v zvezi s pridobitvijo subvencij za samozaposlitev objavljenih več razpisov (preko ministrstev, Zavoda za za-

poslovanje, itd.). Pogoji, ki so jih morali izpolnjevati prijavitelji, in postopki, po katerih so se sredstva dodelila, so bili oz. so različni od razpisa do razpisa.

Praviloma je postopek za pridobitev subvencij za sa-mozaposlitev takšen, da prijavitelj najprej odda prijavo na razpis in se šele po prejemu sklepa, s katerim se mu dodelijo sredstva, sa-mozaposli in potem poda zahtevek za izplačilo teh sredstev.

S pogoji in postopkom konkretnega razpisa, na katerega se je prijavila vaša hčerka, sicer nisem seznanjena. A na podlagi napisanega gre sklepati, da je bil v tem primeru postopek drugačen in je bilo treba najprej ustanoviti s.p. ter šele nato podati vlogo za pridobitev subvencije za samozaposlitev.

V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.

Torek, 10. avgust: Srečala se bosta Sonce in Luna v Levu. Nezadovoljni in nemirni boste, tekmovalnost bo nesprejemljiva za nasprotnike. Na vsak način se boste želeli izraziti, a se zavedajte, da ne morete z glavo skozi zid. Trmasti boste in nepopustljivi, v pozitivnem smislu pridni in delovni. Razgreti boste in polni nemira. To bo povzročala negativna opozicija Lu-

Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost

Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,

cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook

Astrologinja Dolores

je dosegljiva na 090 64-30,

cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si

Zavod za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) ima, tako kot drugi subjekti, ki objavljajo tovrstne razpise, na voljo oz. nameni temu omejeno in vnaprej določeno višino sredstev, zato je razpis aktualen in je mogoče pridobiti subvencijo izključno do porabe teh sredstev. Vlogam, ki prispejo oz. so obravnavane po porabi vseh sredstev, zavod ne more več ugoditi, ker enostavno nima več sredstev. Sklepam, da je do tovrstne situacije prišlo tudi v primer vaše hčere. In res je, da zavod tudi ob ponovnem kasnejšem »odprtju« določenega razpisa, praviloma ne dodeljuje sredstev za nazaj.

Ker so pogoji in postopki za pridobitev sredstev velikokrat zapleteni in nejasni ter mora biti izpolnjenih ogromno formalnosti, tudi ni mogoče izključiti možnosti, da je prišlo v postopku do kakšnih nepravilnosti, bodisi pri izpolnjevanju prijave in pogojev, bodisi z vidika časovnega faktorja oziroma redo-sledja (npr. izvedba prijave, roki za samozaposlitev, predložitev dokazil, oddaja zahtevka za izplačilo, udeležba na določenih programih, itd.). To je sicer malo verjetno, glede na vašo navedbo,

Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.

da naj hčerka ne bi prejela sredstev, ker jih zavod več ni imel.

Ker sama nisem seznanjena s konkretnim razpisom, niti s postopkom prijave in uradno obrazložitvijo zavoda, vaši hčerki svetujem, da se ponovno osebno oglasi pri referentki, ki ji je svetovala odprtje s.p. in prijavo na razpis oziroma ji je pri prijavi svetovala. Pri referentki naj pridobi točen podatek, zakaj sredstev ni prejela in kaj je bilo narobe. Glede na to, naj ji svetujejo, kako naj reši nastalo situacijo oziroma, če je to še mogoče, in pridobi sredstva.

PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica

ne in Neptuna, zato boste lahko izbirali, kako delovati. Večer bo bolj umirjen, saj se bo marsikdo raje umaknil od dogajanja in si tako nabral moči.

Sreda, 11. avgust: Po polnoči Luna vstopi v marljivo in kritično Devico. Dan se bo začel s težavami in nepričakovanimi zapleti, ne uvajajte novosti, čas ni primeren za sestanke in dogovore. V ljubezni se lahko izpostavijo temne sile, pojavi se lahko sumničavost, trma in nepopustljivost. Dobro morate preučiti, kakšna so pričakovanja, saj so lahko želje večje od realnih možnosti. Večer bo lažje preživeti, a se boste želeli odklopiti na nenavadne načine. Srečate lahko nekoga, ki bo močno vplival na vašo prihodnost.

Četrtek, 12. avgust: Srečala se bosta Luna in Merkur v Devici. Po eni strani boste delovali v skladu s pričakovanji drugih, po drugi pa boste želeli stopiti iz okvirjev. Ni še čas za večje odločitve, zato skušajte poča-

si, korak za korakom doseči napredovanje. Prisoten bo nemir in razgreti duhovi, zato boste reagirali včasih prenapeto. Nemir in stres se lahko pojavita v najbolj negativni obliki. Energije se bodo sprostile zvečer, zaradi Lune v Tehtnici boste lahko s primerno zabavo razblinili negativnosti.

Petek, 13. avgust: Že zjutraj se bo Luna srečala s Saturnom, zato bodo misli usklajene, delo prodorno in sposobni boste nadgraditi odnose. Najbolj bodo blestela zračna znamenja. Luna se bo srečala z Venero in Marsom. Obdarjeni boste z veliko energije in navdiha, ki bo napolnjeval prostor okoli vas. Več časa namenite odnosom, še posebej ugodno je za reševanje zapletenih ljubezenskih razmerij zaradi vpliva Tehtnice. Luna bo v kvadratu s Plutonom, zato se popoldne obeta kakšno presenečenje, najbolj je izpostavljeno ljubezensko in erotično področje.

Sobota, 14. avgust: Uran, ki je že začel pot po Ovnu, se postavi spet v Ribi zaradi retrogradnega delovanja, v katerem bo do 8. decembra. Ideje iz preteklosti zaradi različnih okoliščin ne bodo mogle biti realizirane. Za ta vpliv so značilne

Hermelika

■ v ■ ■ ■

pri Čirih na želodcu

velike spremembe razpoloženje in nihanje čustvene stabilnosti. Močneje vpliv deluje na Ovne in Ribe tretje dekade. Zvečer bosta Luna in Sonce v prijetnem sek-stilu, zato se obetajo lepe urice.

Nedelja, 15. avgust: Luna po polnoči vstopi v Škorpijona, kar bo otežilo koncentracijo in sprožilo nasprotovanje. Ničesar ne storite na silo. Primerno, da končate nedokončano iz preteklosti. Zapleti in težave bodo sicer prisotni, pojavi se lahko tudi kakšna pomota. Strah pred dogodki, bolj izpostavljeni bodo odnosi in želja urediti nasprotja.

Ponedeljek, 16. avgust: Luna tvori zjutraj in dopoldne negativen aspekt z Jupitrom. V negativnem smislu bo občutljiv živčni sistem. Adrenalin bo povišan, lahko ste vzkipljivi in hitro lahko pride do spora. Ob 20.15 bosta Luna in Sonce v negativnem kvadratu, previdno na vseh področjih. Lahko se zgodi nepričakovan preobrat. Ponoči bo Luna v opoziciji s Saturnom. Občutljivost bo v porastu, intuitivna zaznava velika, zato se ji prepustite in ne delujte na silo.

Astrologinji GORDANA in DOLORES

Hermelika, rastlinica, ki mnoge spominja na ne-tresk, je bila svoj čas na Slovenskem tako močno priljubljena, da je zaradi čezmernega nabiranja v naravi postala precej ogrožena. Med drugim so si z njo zdravili čire na želodcu in črevesna obolenja.

Hermeliko (Sedum maximum) navadno srečamo med junijem in oktobrom na senčnih kamnitih pobočjih - včasih je pokončna, včasih pa viseča. Najbolje, storimo, če si hermeliko posadimo na domačem vrtu - ne le zaradi de-korativnosti in lepote njenih rožnatih, rdečkastih ali belkastih cvetov in privlačnosti njenih mesnatih sivkasto zelenih listov, pač pa tudi zaradi dejstva, da je ta za gojenje nezahtevna rastlina zelo koristna v domačem zdravilstvu. Mačkino zelje, bra-davičnik, celež, celilec tudi pravimo tej okrasno zdravilni rastlini, ki naj bi izvirala iz Kitajske in Koreje, že zelo dolgo pa si z njo krepijo zdravje tudi ljudstva v Sibiriji in na Kavkazu. Na Stari celini je kot ena najučinkovitejših zdravilnih rastlin zaslovela v 16. stoletju.

V zdravilne namene najpogosteje uporabljamo njene sveže liste, ki smo jim odstranili povrhnjico - polagamo jih na rane in kožne razjede, ki se slabo celijo, na opekline ter pike žuželk. Iz svežih listov lahko iztisnemo tudi sok in ga nakapamo na sterilno gazo ter polagamo na rane. Odlično se obnese za razkuževanje in preprečevanje vnetij pri opeklinah, čirih in vnetjih kože zaradi pikov. Pri protinu in revmi je učinkovito, če ta sok vtira-mo. Iz svežih listov lahko pripravimo tudi tinkturo, ki so jo na veliko pripravljale naše babice: liste razrežemo in

Piše: PAVLA KLINER

jih namočimo v 10 delih dobrega domačega žganja. Ta tinktura naj bi bila v veliko pomoč pri čirih oz. rani na želodcu, pri črevesnih obolenjih, po želodčnih operacijah in za uravnavanje kisline v želodcu. V vseh teh primerih naj bi jemali 3-krat na dan po 15-20 kapljic v pol kozarca vode. Tinkturo lahko uporabljamo tudi zunanje - z njo namažemo srbeča mesta pri pikih žuželk.

Svoj čas sta izreden sloves uživala liker in aromatizira-no žganje s hermeliko, ki se obneseta kot digestiv in ape-ritiv. Janko Rode nam v knjigi Zeliščni vrt - domača lekarna ponuja namig, kako si lahko sami pripravimo izvrsten domači aperitiv ali digestiv, ki ga ponudimo pri obilnejših obrokih: 50 gramov svežih listov hermelike namočimo v 1 liter domačega žganja. Pustimo stati 3 tedne na sončnem mestu. Tekočino odcedimo in prelijemo v primerne steklenice.

Zadnja leta hermelika zopet zbuja zanimanja sodobne medicine. Zaradi polisa-haridov, ki jih vsebuje, naj bi imela velik vpliv na krepitev imunskega sistema. Hermeliko jemljemo notranje le v obliki kure.

8 - 12 kg mesečno

Dr. PIRNAT

www.pirnat.si

Dr.Ptniildjj. Migov. 28. Ilarito

INFORMACIJE

Samo solato, prosim!

Stavek, ki pogosto pove, da je za mizo nekdo, ki pazi na linijo in šteje kalorije. Kaj pa poleti? Kakšna morska solata in že sanjate dopust, kajne. Za tiste, ki se šele uvajate v svet morskih sadežev, bomo današnje solate pripravljali s tunino in ribami iz konzerve. Ni ravno idealno, je pa začetek. Ko osvojite to stopnjo, boste solatam primešali še kakšne kožice, lignje ali školjke. In seveda nasvet za vse, ki cenite čas - te solate lahko pripravite že zvečer za hladno, osvežilno kosilo za naslednji dan. Le kdo bi se utrujal s kuhanjem, če vam ponujamo bolj preproste rešitve. Dober tek!

Solata iz testenin (poslušalka Boža)

Sestavine: 20 dag polžkov, 35 dag posebne salame, 1/2 skodelice oliv, 2 jabolki, 4 kisle kumarice, 2 sardelna fileta, 15 dag majoneze, sol, poper. Priprava: Polžke skuhamo in ohladimo, vse druge sestavine pa narežemo na kockice in obročke, začinimo, dobro zmešamo in ohlajeno ponudimo.

Ribja solata

(poslušalka Vesna)

Sestavine: 1 konzerva tunine, 2 paradižnika, šopek redkvic, 2 trdo kuhani jajci, šopek dobnjaka. Priprava: Paradižnik narežemo na kockice, redkvico na kolobarčke, sesekljamo jajca in drobnjak, vse skupaj pomešamo z ribami, še malo začinimo in solata je nared.

Pisana solata s palačinkami (poslušalka Jožica)

Sestavine: 4-5 kislih kumaric, pločevinka koruze, pločevinka graha, pločevinka ali dve tunine, čebula ali šalotka, pločevinka stročjega fižola, 4 palačinke, žlica olja, kis, majoneza.

Priprava: Prejšnji dan pečene palačinke narežemo na rezance in jim primešamo vse ostale sestavine. Z izbiro dodatkov se seveda lahko poigravamo. Primerno začinimo, prilijemo malo kisa in olja ter majonezo po okusu.

NL

Male skrivnosti velikih kuharjev še naprej razkrivamo ob sredah v oddaji Kuhajmo skupaj. Kuharske bukve s preizkušenimi recepti pa vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC. Sodelujte tudi v akciji uredništva Novega tednika in Radia Celje, ki se imenuje Vedno kaj (za)kuham. Poznate dobre gostilne? Ste za klasiko, slow food ali eksotične okuse? Ni pomembno, samo da imate voljo in namen, da se spoznamo in izmenjamo kakšne kuharske skrivnosti. Izpolnite kupon in morda izžrebamo prav vas za naše naslednje druženje v Gostišču IVliran v Trnovcu pri Dramljah.

I

i

iMIRAN

Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038

www.gostiscemiran.si

Bohorč " ^

DOMAČA KUHIHIA, MAUCE, PfZZI, KOSIIA, AlA CARD, CETtMNS; SpnjtmanM naročila xb y<<|c lahljuccnc (frufbc Bohoff AAaijan i.p,, CnjSima Kvedra 44, 3S30 Senljtir pri Celju Tel.- ^H-3af. (0)3 746 14 3Ü, Mobile: ++366 (0>41 666 746

VINOGRADI

HORVAT

www. vino-horvat. eu

f/(hs/f7/ia _

Trubarjevo nabrežje 31 —A 3270 Laško \ e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193

111 I: II h'

x.r,

„gostilna

Koren

Piistovall,3204Dobina tel: 03/781 81 60, fiax: 03/781 81 SI e-mail: gostilna.koren@gmail.com internet: www.gostilnakoren.si

GOSTILNICA

italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar

_ Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si

—■

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:

• na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;

• na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:

http://www.ess.gov.si;

• pri delodajalcih.

Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.

UE CELJE

DELAVEC BREZ POKLICA

POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; SODELOVANJE PRI RAZREZU, OBREZU, SESTAVI IN MONTAŽI KOVINSKIH ELEMENTOV, STROJNO IN ROČNO PLETENJE KOVINSKIH SIT ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.8.2010; NIVO STROJ-KOVINA, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE

VOZNIK AVTOMEHANIK

VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU BLAGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.8.2010; TRANSPORT IN LOGISTIKA, MATJAŽ ŠTRAVS S.P., ROVE 9 A, 3213 FRANKOLOVO VOZNIK

VOZNIK TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 29.8.2010; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNA-

RODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.8.2010; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI AVTOMEHANIK

MONTAŽA IN PREMONTAŽA GUM, AVTOOPTIKA - M/Ž; VULKANIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.8.2010; VULKANIZERSTVO IVAN RIBIČ S.P., IVENCA 24, 3212 VOJNIK KLJUČAVNIČAR

KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL, PRIPRAVA NAPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV, SESTAVA IN IZDELAVA KOVINSKIH IZDELKOV, KOVINSKIH SKLOPOV IN POSAMEZNIH SESTAVNIH DELOV, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 11.8.2010; KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE VARILEC

VARILEC - M/Ž; IZVAJANJE VARILSKIH DEL PRI IZDELAVI KONSTRUKCIJ IN ZVARJENCEV, VARJENJE KOVINSKIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 11.8.2010; KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE

VARILEC CO2, MIG, MAG - M/Ž; VARJENJE KOVIN, KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.8.2010; ANKE, PROIZVODNJA IN MONTAŽA KOVINSKIH IN GRADBENIH KONSTRUKCIJ, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR

KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELOVANJE, POPRAVILO, SESTAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.8.2010; NIVO STROJ-KOVINA, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2010; MILLENIUM NEPREMIČNINE, PREVOZI, UROŠ GOSTENČNIK S.P., ŠKOFJA VAS 28, 3211 ŠKOFJA VAS

KOMISIONAR - M/Ž; KOMISIONIRANJE BLAGA V CENTRALNEM SKLADIŠČU TRGOVINSKEGA PODJETJA, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA

PRODAJALEC VOZIL - M/Ž; PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 5.9.2010; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE

NATAKAR

NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA, TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.8.2010; MARCO POLO NATALIJA URH S.P., LJUBLJANSKA CESTA 14, 3000 CELJE PROMETNI TEHNIK

DISPONENT - M/Ž; DISPONIRANJE VOZIL IN TOVORA, UREJANJE PREVOZOV, SPREMLJANJE TOVORA, NEDOLOČEN ČAS, 26.8.2010; RAMIČ LOGISTIKA, TRANSPORT, TRGOVINA, POSLOVNE STORITVE, D.O.O., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE

PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV

PRODAJALKA V TRGOVINI S TEKSTILOM - MyŽ; PRODAJA V TRGOVINI S TEKSTILOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2010; KATJA-PRO D.O.O., TRGOVSKO PODJETJE, DUNAJSKA CESTA 56, 1000 LJUBLJANA INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTA S PODROČJA STROJNIŠTVA-INSTALACIJE - M/Ž; ZA VODENJE PROJEKTOV S PODROČJA IZVEDBE VODOVODOV, PLINOVODOV, ČISTILNIH NAPRAV, HIDROMEHANSKE OPREME

IN DRUGIH ENERGETSKIH INSTALACIJ IŠČEMO STROKOVNO IZKUŠENEGA IN MOTIVIRANEGA KANDIDATA; NEDOLOČEN ČAS, 14.8.2010; INTERNALIS, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., AVČINOVA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - M/Ž; POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU NEPREMIČNIN, SVETOVANJE STRANKAM, ISKANJE USTREZNIH REŠITEV ZANJE ..., NEDOLOČEN ČAS, 17.8.2010; KAPITOL NEPREMIČNINE AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA MLADI RAZISKOVALEC IZ GOSPODARSTVA - M/Ž; RAZISKAVE NOVIH MATERIALOV IN PROCESNIH TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 42 MESECEV, 13.8.2010; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE

DOKTOR DENTALNE MEDICINE

ZOBOZDRAVNIK - DOKTOR DENTALNE MEDICINE

- M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V AMBULANTI ODRASLEGA ZOBOZDRAVSTVA, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE

DOKTOR MEDICINE

ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIJATU (E017001) - M/ Ž; DELO POD NADZOROM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.8.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE

UE LAŠKO

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

GRADBINEC - VISOKE GRADNJE - DELOVNO MESTO V RIMSKIH TOPLICAH - M/Ž; IZVAJANJE GRADBENIH DEL (ZIDANJE, IZDELAVA OPAŽEV, ARMIRANJE, OMETAVANJE, BETONIRANJE, TUDI ZEMELJSKA IN KROVSKA DELA ...), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.8.2010; INTERNALIS, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., AVČINOVA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA GRADBINEC - VISOKE GRADNJE - DELOVNO MESTO V RIMSKIH TOPLICAH - M/Ž; IZVAJANJE GRADBENIH DEL (ZIDANJE, IZDELAVA OPAŽEV, ARMIRANJE, OMETAVANJE, BETONIRANJE, TUDI ZEMELJSKA IN KROVSKA DELA ...), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.8.2010; INTERNALIS, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., AVČINOVA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA SOBARICA - M/Ž; POSPRAVLJANJE SOB, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 14.8.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO KUHAR

KUHAR II - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO

KUHAR II - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.8.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO MIZAR

POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI - M/Ž; POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.8.2010; MIZARSTVO HRASTELJ, PROIZVODNJA, TRGOVINA, SVETOVANJE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 30, 3270 LAŠKO STROJNI TEHNIK

"VZDRŽEVALEC I - M/Ž; REDNI PREVENTIVNI PREGLEDI IN VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV IN INSTALACIJ, REDNI PREGLEDI IN VZDRŽEVANJE BAZENSKE TEHNIKE IN NAPRAV,REDNI PREVENTIVNI PREGLEDI IN SERVISIRANJE ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV, IZVAJANJE MERITEV INSTALACIJ"; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.8.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO ZDRAVSTVENI TEHNIK

TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGA - PRIPRAVNIK

- M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC ZOBOZDRAVNIKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE

DOKTOR DENTALNE MEDICINE

ZOBOZDRAVNIK - DOKTOR DENTALNE MEDICINE

- PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC ZOBOZDRAVNIKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8,1433 RADEČE

UE MOZIRJE

FRIZER

FRIZER - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA (STRIŽENJE, BARVANJE, FENIRANJE, BRITJE, PODALJŠEVANJE LAS ...), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV,

16.8.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA

UE SLOVENSKE KONJICE

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

ČISTILKA - DELO NA ROGLI - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE PROSTOROV SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA, VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, VODENJE EVIDENCE POTREB PO ČISTILIH. ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU. VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 13.8.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA

NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.8.2010; MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, ŽIČKA CESTA 4 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE

UE ŠENTJUR PRI CELJU

ZIDAR

ZIDAR - M/Ž; SANACIJSKA DELA VLAŽNIH IN STAREJŠIH OBJEKTOV, ODSTRANJEVANJE POŠKODOVANIH OMETOV IN NANAŠANJE NOVIH, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 23.8.2010; HIDROSANIR, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15, 3232 PONIKVA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA

GRADBENI DELAVEC - M/Ž; DIAMANTNO VRTANJE IN REZANJE BETONA, ČIŠČENJE BETONSKIH POVRŠIN Z VISOKIM PRITISKOM, OSTALA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2010; HIDROSANIR, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROIZVODNJA, D.O.O., DOLGA GORA 15, 3232 PONIKVA PRODAJALEC

PRODAJALKA - M/Ž; DELO V TEKSTILNI TRGOVINI ZA DOLOČEN ČAS Z MOŽNOSTJO PODALJŠANJA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.8.2010; KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD, DRUŽBA ZA TRGOVINO, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., RUSKA ULICA 6, 2000 MARIBOR LESARSKI TEHNIK

UPRAVLJALEC TRAČNE ŽAGE ZA RAZREZ HLODOVINE - DELOVNO MESTO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž; RAZŽAGOVANJE HLODOVINE, ORGANIZACIJA DELA, UPRAVLJANJE S TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI, TRAČNO ŽAGO; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.8.2010; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRUNJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE

UE ŠMARJE PRI JELŠAH

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNJAKA DOMA IN PO TUJINI, VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE VOZILA, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE ROBE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 11.8.2010; TRANS GORUP BOŠTJAN GORUP S.P., ŽIBERNIK 13, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC TIG - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN VODENJE SKUPINE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.8.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER KLJUČAVNIČAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL MONTERJA-KLJUČAVNIČARJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.8.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA

EKONOMSKI TEHNIK

ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; OVERITVE PODPISOV, ADMINISTRATIVNA DELA NA SPISIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.8.2010; ROJS SERGEJ - NOTAR, AŠKERČEV TRG 2, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH KUHAR

KUHAR PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, PEKA PIZZ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.8.2010; KEROS, PROIZVODNJA CEMENTNIH IZDELKOV IN TRGOVINA, D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA

LOGOPED

LOGOPED - M/Ž; DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE PROFESOR DEFEKTOLOG - M/Ž; DRUGI UČITELJ V PRVEM RAZREDU - POUČEVANJE OTROK Z LAŽJO MOTNJO V RAZVOJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE - M/Ž; UČITELJ - POUČEVANJE OTROK Z LAŽJO MOTNJO V RAZVOJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE - M/Ž; POUČEVANJE OTROK Z LAŽJO MOTNJO V RAZVOJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA

UE VELENJE

VOZNIK

VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CE-

STNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.8.2010; PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA BISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠOVCI KLJUČAVNIČAR

KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.8.2010; VARILSTVO TECH-VAR ALEN ALIBEGOVIČ S.P., ŠALEK 74 G, 3320 VELENJE STROJNI TEHNIK

REFERENT IN TEHNIČNI PREGLEDNIK - KONTROLOR - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL DO 3.5T IN HOMOLOGACIJA VOZIL., NEDOLOČEN ČAS, 12.8.2010; A.M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O., NIZKA 21, 3332 REČICA OB SAVINJI EKONOMSKI TEHNIK

POSLOVODJA - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM IN PRODAJA ŠPORTNIH OBLAČIL, OBUTVE IN OSTALE ŠPORTNE OPREME BLAGOVNE ZNAMKE HUMMEL. POSLOVODENJE PRODAJALNE, SKRB ZA UREJENOST PRODAJALNE, SKLADIŠČNO POSLOVANJE, PREVZEM BLAGA ..., DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 13.8.2010; REAKT, TRGOVINA IN KOMUNIKACIJE, D.O.O., CESTA FRANTIŠKA FOITA 2, 3320 VELENJE

UE ŽALEC

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V ŠPEDICIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.9.2010; AVTOPREVOZNIK STOJAKOVIČ BORISLAV S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE IZOLATER - M/Ž; IZOLATERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD VARILEC PVC MATERIALA - M/Ž; VARILEC, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD

DELAVEC BREZ POKLICA

VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EUROPI IN BIVŠI JUG, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; VI-GITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC AVTOLIČAR

AVTOLIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO OD PRIPRAVE DO LAKIRANJA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC

OBLIKOVALEC KOVIN

OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; OBLIKOVALEC KOVIN MORA IMETI ZNANJA IZDELAVE ORODIJ PO PODANIH NAČRTIH TER SPOSOBNOST TIMSKEGA DELA V SKUPINI. ZNANJA KI SO ZAŽELENA SO PREDVSEM ZNANJA Z PODROČJA OBDELAVE PLOČEVINE: VARJENJE PO POSTOPKIH MIG, MAG TER TIG, REZANJE S PLAZMO, KRIVLJENJE NA UPOGIBNEM STROJU TER KROŽNEM KRIVIL-NEM, VRTANJE, BRUŠENJE, REZANJE, MONTAŽA ORODIJ V SKLOP, BARVANJE TER PESKANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.8.2010; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., PETROVČE 115 A, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU, DOLOČEN ČAS,

3 MESECE, 19.8.2010; TRANSPORT IRSA, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., SV. LOVRENC 53, 3312 PREBOLD

IZDELOVALEC OBUTVE

VODJA ČEVLJARSKE DELAVNICE - M/Ž; PODJETJE A.VIRYENT D.O.O., KI IZDELUJE LUKSUZNE UNIKATNE ČEVLJE, IŠČE VODJO ČEVLJARSKE DELAVNICE. VAŠE DELO BO V VEČJI MERI NADZOR NAD DELOVANJEM ČEVLJARSKE DELAVNICE, MODELIRANJE OBUTVE, IZDELAVA PROTOTIPOV, POMOČ PRI IZDELAVI SPODNJIH DELOV OBUTVE, NABAVA MATERIALOV (SLO IN TUJINA) ... PRIČAKUJEMO ZNANJE MODELIRANJA OBUTVE, IZDELAVE ZGORNJIH DELOV OBUTVE, IZDELAVE SPODNJIH DELOV OBUTVE ..., NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; A.VIRYENT, UNIKATNO OBLIKOVANJE ČEVLJEV, D.O.O., VRANSKO 131, 3305 VRANSKO PRODAJALEC

POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KONFEKCIJE, SVETOVANJE STRANKAM, PREVZEMI BLAGA, UREJANJE PRODAJALNE, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.8.2010; MARAJ M TRGOVINA D.O.O., MATKE 84, 3312 PREBOLD

LESARSKI TEHNIK

MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR STROJNI TEHNIK

KLJUČAVNIČAR VARILEC - M/Ž; VARJENJE TIG TAG, KLJUČAVNIČARSKA DELA IN OSTALA DELA PO POTREBI (MONTAŽNA DELA), DOLOČEN ČAS,

6 MESECEV, 22.8.2010; KOČEVAR IN SINOVI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 65 D, 3313 POLZELA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK MONTER ELEKTRO SKLOPOV I - M/Ž; MONTIRA ELEKTRIČNE SKLOPE V SKLADU Z DELOVNO-TEH-NIČNO DOKUMENTACIJO, IZVAJA MONTAŽO ELEKTRO SKLOPOV IN OSTALE OPREME NA TERENU, ZAMENJUJE ALI POPRAVLJA IZRABLJENE ALI POKVARJENE DELE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.8.2010; DAT - CON DRUŽBA ZA STORITVE, PROIZVODNJO, SERVIS IN TRGOVINO D.O.O., POLZELA 136 A,3313 POLZELA

VODNIK

TOREK, 10. 8.

7.00 do 17.00 Podčetrtek Lovrenčev sejem

gosti: trubači iz Divače

9.00 do 11.00 Ekomuzej

hmeljarstva in pivovarstva

Žalec_

počitniške ustvarjalnice

10.00 Mestno otroško igrišče

Velenje_

Poletne počitnice na otroškem igrišču

zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke

10.00 (in 16.00) Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku

delavnica Oblikujmo svoj nakit

17.00 do 20.00 Športni park in KuLturni dom Šentjur Cirkuško poletje

delavnice

19.00 Kulturnica Velenje_

Beremo z Albinom Vra-bičem

SREDA, 11. 8.

10.00 Mestno otroško igrišče

Velenje_

Poletne počitnice na otroškem igrišču

TOREK, 10. 8.

18.00 Mestni park

Joga v parku

20.00 Mestna plaža

Plaža pleše swing

plesni večer in tečaj s Polono in z Brankom Poder-gajsom Siussijem

SREDA, 11. 8.

10.00 do 11.00 Osrednja knjižnica

Počitnice pri Mišku Knjižku

počitniške ustvarjalnice

ČETRTEK, 12. 8.

18.00 Mestna plaža

Škrat na plaži

pravljice - v primeru dežja v gostilnici Špital

21.00 Stari grad Celje

Laži, ampak pošteno

monokomedija Boruta Ve-selka, v primeru dežja v Celjskem domu

zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke

10.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Igralne urice

ČETRTEK, 12. 8.

9.00 do 11.00 Ekomuzej

hmeljarstva in pivovarstva

Žalec_

Počitniške ustvarjalnice

10.00 Mestno otroško igrišče

Velenje_

Poletne počitnice na otroškem igrišču

zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke

19.00 Kavarna pri Mišku

Knjižku_

Vladimir Kostadinovič kvartet

koncert zasedbe V. Kosta-dinovič - bobni, Danny Gris-set - klavir, Robert Jukič -bas, Jaka Kopač - saksofon

21.00 Kavarna Nova Velenje Ana Marija Mitic

večer stand up komedije

KINO

unmm

Spored za 10. in 11. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 16.00

Mrk - domišljijski romantični triler 19.30

Pisma Juliji - romantična drama 17.00

Odrasli - komedija 16.50, 19.05, 21.10 Ulični ples - glasbeni film, 3D 18.20, 20.30

Kot noč in dan - akcija komedija 16.20, 18.40, 21.00, 21.50 Izvor - misteriozni ZF-triler 17.40, 20.40

Zadnji gospodar vetra - akcijska

domišljijska pustolov., 3D

16.40, 21.20

Superžur - komedija

16.55, 19.10, 21.30

Zadnji gospodar vetra -

domišljijska pustolov.

16.10, 18.30, 20.50

Svet igrač 3 - animirana družinska

pustolov., 3D

19.00

legenda: vsak dan

sreda

SREDA in ČETRTEK 21.00 Triki - drama

LETMI KINO OB SKALSKEM JEZERU VELENJE

21.00

21.00

TOREK

Smeh v osrčju Afrike - potopisni film (pogovor s Simono Šivec in Evo Tomšič) ČETRTEK

Vsega je kriva Nina - komedija (po filmu pogovor z ustvarjalci)

Bi radi veselo H igim? H

Ste v družini veseli naraščaja?

novico sporočili še drugim?

Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!

Na naš elelctronslii naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.

ALI OGLASI - INFORMACIJE

OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!

Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

nmsim

POSOJILA ZA ZAPOSLENE

lli'l'l^'iiVfHi'La:

KUPTM

IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!

Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki).

I n rO-KRE D IT , d.o.o.,

Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00

VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972

PRVDAM

DVOSOBNO stanovanje v Rogaški Slatini prodamo. Telefon 031 648-605. 3073 CELJE, center. Stanovanje, 40 m2, popolnoma opremljeno, v Prešernovi 2, vpisano v zemljiško knjigo, prodam, oddam. Informacije 041 698-116. Če ne odgovorim na klic, vas pokličem nazaj. p ENOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 836-687. 3355

PRVDAM

PLANINSKA vas, občina Šentjur. Ugodno prodamo starejšo hišo s hlevom, zemljiščem, 6.000 m2 in gozdom, 2.500 m2. Hiša stoji na lepi lokaciji, ima el., vodo, tel. priključek, asfalt do objekta. Cena 35.000 EUR. Telefon 041 599-185.

3335

V OKOLICI Celja, 17 km izven, prodamo starejšo hišo, podkleteno, 9^12 m, z garažo velikosti 4^5 m. Velikost zemljišča 1.300 m2. Dokumentacija urejena, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje na olje. Cena 95.000 EUR. Telefon 031 609-533. 3343

HIŠO na lepi sončni legi, lahko je kot vikend, v Gorici pri Slivnici, prodam. Telefon 070 862-230. 3342

VDDAM

iiiiiiiiw.radiocelje.coin

VDDAM

HfTRO NAROCiTE

NOVI TEDNIK

Dvakrat na teden, ob torkih in petidli, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.

Poštna dostava na dom.

V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.

Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, { 2% pri plačilu za tri mesece.

Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breipiačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

CEIiLlI

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje

NAROCILNICA

Ime in priimek:

Kraj:

Datum rojstva:

Ulica:

Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

podpis:

NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika

PRVDAM

PRALNI stroj, zamrzovalno omaro, kotno sedežno, kuhinjske elemente, sušilni stroj, zamrzovalno skrinjo, peč na drva, peč na olje in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.

3358

GRAD MATE

PRVDAM

STANOVANJE v Celju, 30 m2, neopremljeno, oddam. Telefon 031 348-404. 3285 STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676. p V BRODARJEVI 4 v Celju, I. nadstropje, oddam ali prodam stanovanje, 36 m2. Cena po dogovoru. Telefon 040 484139. 3334 DVOSOBNO stanovanje, na mirni lokaciji, blizu centra Celja, oddam. Najraje samski osebi ali mirnemu paru. Telefon 041 364-140. 3357

BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591. 2685

BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p

PRVDAM

CELJE, Vrunčeva ulica, oddam garažo v najem. Telefon 051 348-302. p

NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za kilogramske bele piščance za 12. avgust ter enodnevne. Telefon (03) 700-1446.

3269

PRAŠIČE, 80 do 140 kg, prodamo. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 3270

TELICO simentalko, staro 15 mesecev, primerno za nadaljnjo rejo in kravo simentalko, z drugim teletom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 837-528.

3330

TELIČKO simentalko, staro 17 mesecev, prodam. Telefon 041 807-557. 3337 KRAVO za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763702. 3349 KRAVO, po izbiri, prodam. Telefon 031 664293. 3348 DVOLETNO žrebico, mirno in vredno ogleda, vajena paše in otrok ter odojke mesnate pasme, iz domače reje, prodamo. Telefon 041 996-166. 3348 PSE, čistokrvne bernske planšarje, stare 9 tednov, prodam. Psi so pripravljeni za oddajo. Cena 150 EUR. Telefon 041 783881. 3356

KUPTM

Življenje teče kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka.

Če bi tiha bolečina in grenka solza vaju prebudila, ne bi krila vaju gomila.

V S P O M I N

MARKU ČANŽKU

6. 8. 2004

in

VINKU ČANŽKU

12. 5. 2001

Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo in jima prižigate svečke.

Vajini najdražji

3340

OSTALO

PRVDAM

GARAŽNA vrata, 200^200 in satelitsko, z dvojnim sprejemnikom, ugodno prodam. Telefon 5794-156. 3329

RABLJENO strešno opeko, 150 m2, za 500 EUR in motorno žago Alpina 70 prodam za 70 EUR. Telefon 070 718-702.3326

TELICO simentalko, cca 350 kg in avtopriko-lico s poviški, prodam. Telefon (03) 5829-179, 041 222-375. 3346

TRAKTOR Ursus, več nakladalk sladkega sena, kožuhalnik za koruzo in gumi voz - 3 tone, prodam. Telefon 031 679-802.

3347

POČITNICE v Španiji, za 2 osebi, v vrednosti 800 EUR, polpenzion, 8 dni, termin po želji, prodam po polovični ceni. Telefon 051 626-828. 5,63

DEKLETA in ženske, moški vas spoznati želijo, se tudi na kmetijo preselijo. Telefon 031 836-378, Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 82

MLAD fant želi spoznati dekle in ji izkazati iskreno ljubezen. Telefon 041 959-192.

Ž 83

63-LETNI upokojenec želi spoznati prijateljico za družbo in pomoč. Telefon 041 267481. 3350 39-LETNA, vitka in poštena Celjanka, želi spoznati prijatelja. Resno. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan Celje.

3350

SIMPATIČNA, 50-letna, preskrbljena ženska, vdova, iz Šentjurja, želi spoznati poštenega prijatelja. Telefon 041 248647. Agencija Super Alan Celje. 3350

KRAVO ali telico, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. š 435 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.

š 459

TELIČKO ali kravo, teža okrog 200 kg, kupim. Telefon 041 267-481. 3350

Ženitna posredovalnica

ZAUPANJE

Ima preko 2000 oglasov.

Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.

035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 eum)

Leopold Orešnik, s.p., Prebold

Zaposlimo

več ljudi na delovnih mestih

varilec, ključavničar in rezkalec na CNC strojih

Kovinar, d.o.o.. Gaji 47,3000 Celje. Kontakt: 03/425-08-30

info@kovinarcelje.si

IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje^), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3300

novitednik

PRVDAM

KORUZO, luščeno, zelo kvalitetno, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 5794285. 3354

www.novitednik.com

Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot

Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost

Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.

NOVI TEDNIK

Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si

RADIO CELJE

Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com

UREDNIŠTVO

Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk

Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.

Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič

Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

>VVt

Muzikanti v petek

Za vse, ki ste še upali; stvar je dokončna. Simpatična voditeljica narodnozabavno glasbene oddaje TV Celje V nedeljo pod lipo, pevka in sploh vsestranska Šent-jurčanka Polonca Podovac je od zadnjega julijskega petka oddana. Pred matičarja jo je odpeljal njen vitez, sicer tudi glasbenik, Robi Marzel, pospremili pa so ju njuni trije fantje Tadej, Luka in Grega.

Sicer pa, prav ste prebrali. Res je bilo na petek. Ampak od samih vsestransko angažiranih muzikantov kaj drugega tudi ni pričakovati. Naj so še tako listali po koledarju, ni je bilo proste sobote, ko bi vsaj glavni štirje akterji imeli čas. Na usodni dan je bil ženin morda celo prepričan, da gre zgolj za formalnost. A se je zmotil. Preden je končno zagledal svojo Polonco, se je pošteno namučil. Za začetek ga je izpred vrat podila gruča zaščitniških žensk. Potem ga je stara ženica, sumljivo podobna muzikantu Ičeku, na vsak način hotela prepričati, da bo vsaj tako dobra nevesta kot Polonca, če ne še boljša. Robi je trmasto vztrajal pri svojem in kar je treba, ni težko, na ves glas kikirikal, ko so to od njega zahtevali. Seveda si ni mislil, da bo zadeva imela tako hude posledice. Iz hiše sta se namreč zapodili dve veliki za ples razpoloženi kokoši - kura in petelin, če smo natančni. Dotlej je Robi že

se ženijo

dojel, da je najbolje plavati s tokom in upati na najboljše. Res se je nadaljevalo bolj obetavno, ampak simpatična in mamljiva dama, ki je prišla naslednja, še vedno ni bila prava. Ko pa sta mali Tadej in Iza s cvetovi posula pot do njega, si je lahko oddahnil. Končno je imel v objemu svojo izvoljenko.

Ženin in nevesta sta se pred pričami - njej je stala ob strani najboljša prijateljica in tudi naša dobra znanka Klavdija Winder Pant-ner, njemu pa glasbeni kolega in prijatelj Aleš Črešnar - in najdražjimi zaobljubila v graščini Roten-turn v Slovenj Gradcu. Veselo nadaljevanje gostije pa je bilo čisto blizu njunega doma na Venišah. Lahko verjamete, da gostom ni bilo niti za trenutek dolgčas, nevesta in ženin pa sta ta dan ustvarjala najlepše spomine. Morda bodo med njimi fotografski utrinki njunega otroštva, morda vonj Orienta prelepe plesalke _ Brez dvoma pa bo nepozabna pesem Anike Horvat, ki jo je Polonca ob kitari zapela svojemu možu - Samo ti _

Medeni tedni bodo očitno še nekoliko počakali, saj sta te dni že oba delovno razpoložena. Priči sta ju hoteli poslati nekam daleč, na lepo in toplo. Kdove, morda bo Polonca, zdaj ob boku s svojim vitezom, celo premagala strah in poletela z letalom.

StO

Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.

Pisan hrošč nizozemskega para se je na dolgem potovanju odločil počakati v Levcu in splačalo se je.

Nizozemski »hrošč« obstal v Levcu

Nizozemska voznika nista imela sreče s svojim »hroščem«. Kot zakleto se je njuno potovanje z Nizozemske čez slovenske griče in doline naprej na jadransko obalo ustavilo v Levcu.

Da jima nagaja »mašina« sta prvič posumila v Nemčiji. Par si takrat ni želel delati pretiranih skrbi, saj sta se pisani starodobnik in siva cesta šele dobro začela spoznavati. A ker »hrošč« ni želel več dalje, je bilo vendarle treba opraviti manjše popravilo. Več tisoč prevoženih kilometrov s severa na jug, čez švicarske Alpe, mimo avstrijskih jezer do zelene Slovenije je »hrošča« zdelalo ta-

ko močno, da se je odločil počakati sredi savinjske hmeljske ravnice. Ko se je mrzel poletni dan prevešal v večer in ko je bil hrup izpod pokrova »mašine« na poti iz »rimskega« Šempetra vse glasnejši, se je Nizozemcema sredi dežja kot strela z jasnega prikazala avtokleparska in ličarska delavnica Beltramovih v Levcu. Toda, ker klepar Marijan ni ravno mojster za starodobnike in ker se »hrošča« niso upali lotiti niti na celjskem Šlandru, je bil internet tisti, ki je postregel s podatkom, da je v Mariboru mehanik, ki »obvlada hrošče«. Z rezervnimi deli se je v deževnem petku pripeljal

v Levec, kjer je bilo že jasno, da bosta popotnika in avanturista prenočila v šotoru na dvorišču prijaznih gostiteljev. Skupen večer je družba izkoristila za pripovedovanja o dosedanjih podvigih para, njunih srečanjih z lastniki Volkswagnovih starodobnikov in »rajžanjih« po celi Evropi. Še največ veselja pa je prineslo sobotno jutro, ko je popravljena »ma-šina« z novim jermenom dahnila avtu novo življenje. Beltramovi pa se zdaj veselijo morebitnega potovanja na Nizozemsko, kamor so povabljeni kot »nikoli pozabljeni gostitelji«.

MJ

FOTO TEDNA

Foto: Grup A

Čebelarstvo Blagotinšek v Jagočah — Št. 62 - 10. avgust 2010

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh