logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Matice slovenske

leto 1880.

Vredil dr. Janez Bleiweis.

Založila iu na svetlo dala

M atiea slovenska.

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880.

za

V Ljubljani.

iMeljnost in leteli obrtiost Slovencev.

Kultunio-zgodovinska študija; spisal P. pl. Rad i es.

Predgovor,

Prejšnji čas je umčteljnostim — posebno tako zvanim obrazovnim umeteljnostim — mnogo višje stavil naloge in njih dela meril z mnogo višjim merilom. To pa, se ve, je neizrečno mejilo stvarjanje in veljavo umotvorov in te same kakor njih stvaritelje povzdvigalo nad navadno človeško mero. A naša doba, katera se bolj od vsake prejšnje klanja praktičnim namenom, umela je brez kvare umetelj-nostnim vzorom uvesti v kulturni život tisto prošinjenost umeteljnosti in obrtnosti, kakoršna se je v dneh višjega razvftka narodov gojila vselej bolj ali menj zavestno.

To ima dvojno korist: prvič, da se ognjevitejše goji umeteljnost in nahaja obilejši broj „učencev" ter „prijateljev", nego ako bi stala na osamljači umeteljniških šol in slikarskih galerij, — drugič, da proizvodi obrtnosti za vsakdanji život prihajajo med svet umetnejše zdelani ali vsaj v lepi obliki; to pa izobražuje in blaži čuvstvo in okus in nikdar ne ostaja brez ugodnega vpliva na civilizacijo narodov.

Nekdaj zatorej, ko se pri nas umeteljnost in obrtnost niste še umevali tako praktično združevati nego dan danes, bila je v vsem tudi tu cerkev, ki je po jedni strani visoko cenila umeteljnosti vzore ter jih vpotrebljala za svoje namene, a po drugi strani, ker bogočastje zahteva obrtske pomoči za olepšavo božjih hiš, napravo paramentov itd., je s tem načinom umeteljniški blažeč vplivala na remesel-stvo (rokodelstvo) in v širjem smisli na ljudstvo samo.

Letopis 1880. 1

Celo sedaj še, ko ima vzbujanje umčteljnosti svoj izvor tudi v drugih krogih, stoji pred vsem cerkvi na razpolaganje najkrepkejše in najizdatnejše pobudilo o povzdigi in širjenji umeteljnosti in čuvstva za umeteljnost. V cerkvi je umeteljnost med nami vselej dosezala največje in najvišje smotre in doseza jih še sedaj.

A vendar tudi ne gre premalo ceniti umotvorov, katere so proizvajali Slovenci od nekdaj na polji posvetne um eteljnosti.

Ozirajoč se na to vkupno delovnost v umeteljniškem smisli hočem z naslednjimi vrstami poskusiti, da iz obilega kulturno-zgodovinskega gradiva, katero sem nabral po višje nego dvajsetletnem preiskavanji na polji domače zgodovine, sestavim podobo o razvitki umeteljnosti in umeteljne obrt-nosti na Kranjskem ali prav za prav v Slovencih. V tej podobi hočem kakor glavni predmet in na prvem mesti postaviti na ogled slovenskega naroda udeleževanje in nadaljevanje pri umeteljniških proizvodih v naši deželi.

Da je tu naravno treba ozirati se tudi na tujstvo toliko, kolikor je to v dotiki z razvitkom domačih umetelj-nikov ali se je v domovini javilo s prav izvrstnimi deli, umeje se samo ob sebi.

A vodilna misel vsej tej moji študiji ostala je ta, da iz ohranjenih nam poročil o umeteljniškem življenji Slovencev pokažem, kako je naš narod na polji umeteljnosti uže v starodavnih časih dovršil marsikaj znamenitega in daje ravno tako iz njega srede izšel mnogokateri umeteljniški učenec v najboljšem smisli besede, kakor je vsegdar na polji znanstvenem ali političnem in sploh v vseh razmerah javnega življenja lehko skazal mnogo svojih vrednih zastopnikov, kateri, čast in ponos svojemu rodu, se morejo brez strahu postaviti na častni prostor slavohrama inih kulturnih narodov.

V Ljubljani na Telovo 1. 1880.

Sledu o domači slovenski umeteljnosti nam je iskati v p r e (1 -krščanski dobi.

Ohranil je nam Linhart v svoji „Geschichte Krains"') beležko trudoljubivega nabiralca svojih dni g. pl. Breckerf elda -) da se je namreč (koncem 18. veka) v Klevevži hranila slika starega slovenskega boga Božiča. Ta podoba, sezajoča v d6bo pred pokristijanjenjem kranjske dežele, zatorej v dobo še vlada-dajočih an ti k, bila bi, da jo je moči dan danes najti, jako važna za presojo narodne umeteljnosti, katera se je v važnem rimskem emporiji Emoni gotovo naobraževala po vzorih klasičnih rimskih in grških mojstrov.

. ker 80 «udsko preseljevanje, katero se je vršilo po

rimski vladi, in poznejši viharni veki uničili vsakoršen dalnji sled.

Morebiti leže še tu in tam zakopani ali skriti ostanki pred-Krščanske umčteljnosti v naši deželi po nje šumah in loereh in bi se dali najti, da se sistematično iščejo.

Tako omenja slučajno znani potnik Kohl v popisi svojega potovanja po notranji Avstriji") izlasti po Gorenjskem, da je našel steni neke bohinjske cerkve uzidane kamemte spomenike, kateri po svoji unanjesti kažejo, da so iz predrimske dobe, a po svojih figuralnih olepšavah spominjajo iztočnih vzörkov.

Lansko leto sem tudi jaz precej pazno obhodil ravno ta del gorenjskega, kjer se mi je posrečilo najti mnogo prav zanimivih umeteljnostno-zgodovinskih spomenikov, o katerih govorim poznejše, in iskal sem prej omenjanih kamenov, toda videti jih ni bilo nikjer. J

j • V£i VaiZ PriPoveduie v svoji „Ehre des Herzogthums Crain", aa je bila huda nevihta ustavila izkopavanje njemu sovremenika dr 1 etermanna na Bevščici poleg Javornika, kjer se je bilo našlo nekoliko stotin grobnih spomenikov iz predzgodovinske dobe z napisi, katerih ni bilo moči nikomur tolmačiti in razjasniti.

') II. p. 260. 261. g.

nah lSptkm imen 116 Spremi"jamo' ncg0 J'iil puššamo, kakoršna so po listi-'») I. p. 314.

Ti spomeniki so za sedaj skriti našim očem in počivajo v goščavi Bevščičnih šum, dokler kak „drugi Peruzzi" ne bode imel sreče ravno tako slučajno odkriti jih, kakor je odkril naš čislani rojak tega imena stavbe na koleh v ljubljanskem barji, katerih so uže dolgo pred njim brez uspeha iskali učenjaki.

Ako smo zatorej kar se tiče prvih zgodnjih sledov o narodni umeteljnosti napoteni le na slučajne napomine in naznanila: s krščansko dobo tako zvanega srednjega veka stopimo v jasnejši čas.

Takoj romanski cerkveni slog ima po Kranjskem zastopnikov v istini lepih.

Najzanimivejša teh redkih staveb je dvojna kapela v razvalinah trdnjavice kameniške;1) toda kedaj se je ta kapela sezidala, o tem nimamo poročil.

Tudi najstarejše cerkve pri samostanih „Cruski-lach" (Hruški log) v Bohinji, (samostan benediktinov, utemeljen 1. 1120), v Zatičini, (samostan cistercijenzev utemeljen 1. 1130), tempiar-jev v Ljubljani (1. 1167), romarske cerkve v Cengrobi (pri Škofji Loki) bile so gotovo romanskega sloga.

O cerkvi templarskiv Ljubljani ohranjeno je nam poročilo, da je bila sezidana v križa obliki. Kje je stala, o tem se misli ne strinjajo; iskati je je ali na mesti današnje križanske cerkve, ali na prostori cerkve sv. Janeza, ki se je v tem podrla.®)

Ravno tako so bile najbrž romanskega sloga prve cerkve reda cisterc ijenzev v Kostanjevici, (sezidana 1. 1234,) križanskega redu v. Ljubljani, (sezidana 1. 1237,) reda dominikanaric vVelesovem, (sezidana 1. 1238,1 in reda kartuzijanov v Bistri, (sezidana 1. 1255,) kakor tudi cerkev sv. Petra v Črnomlji v Metliki,3) katero je izročil vojvoda Ureh Koroški slovenskemu dinastu, t. j. križanskemu redu ljubljanskemu v praznik papeža Marcela dne 16. januarja 1.1268.

A koncem 13. veka se pri cerkvenih stavbah po Kranjskem uže kaže prehod romanskega v gotski slog. Cerkve iz tiste dobe imajo po nekoliko uže gotsko obliko, kakor n. pr. gotski obok, če tudi se opira obok na močne čveterovoglate stebre.

Tacega sloga je župnijska cerkev v Svibnjem nad Radečami, postavljena 1. 1324, katera ima to posebnost, da se vidi v nji le jedna postranska ladja na levici, in tako je bila sestavljena tudi sedaj uže podrta in z nova pozidana župnijska cerkev

') Natančno popisal je ta stavbni spomenik g. inžener H a u s n e r v „Mitteilungen der k. k. Centralcommission zur Erhaltung und Erforschung der Kaudenkmale XIV. Jahrgang, Sept. Okt. Heft S. XCI."

2) Dimitz, „Gesch. Krains, I. 2. p. 165.«

3) „Archiv d. Deutschen Ordens in Wien".

v Stari Loki, katera je neki še starejša,1) in župnijska cerkev v Kranji.2)

Uže nahajamo imena domačih umeteljnikov zabeležena in sicer slikarjev.

V neki ljubljanski listini križanskega redü 1. 1306 imenuje se slikar Weriant in v tihi celici bistriškega samostana je uže okolo 1. 1347 menih Nikolaj bil sloveč kar se tiče umčtelj-nostne olepšave na rokopisih, bodi si s peresom ali ščetko.

Dokaz njega neutrudne pridnosti je rokopis Avguštino-vega dela „De civitate Dei", kateri se poleg drugih mnogih za zgodovino dežele prevažnih rokopisov hrani v c. kr. licejalni biblij oteki ljubljanski. Rokopis, katerega sem svoje dni3) obširno popisal, je folijant, imejoč 167 pergamentnih listov, in imenovati se sme mojstersko delo „umeteljnosti v samostanski celici". Vidi se na njem poleg mnogih velicih alegoričnih podob v živih bojah in nespremenljivem zlatili obilica arabesk in inici-jalij, katere so svedok o humorji meniškega slikarstva, kakoršen se navadno nahaja po olepšanih samostanskih rokopisih srednjega veka. Izlasti karakteristične so alegorične podobe živali, katere so bolj ali menj v zvezi z mistiko, in sicer opominjajo mnogobroj-nega živalstva okolo samostana bistriškega, okolo barja in bližnjih prvotnih sum tiste dobe; ne redko je videti tudi lovskih podob.

Od slikarstva nam je za jeden hip obrniti pozornost zopet nekemu stavbarskemu delu.

Rudolf IV. ustanovitelj je utemelil 1. 1365 mesto Rudol-fovo in v tistih dneh se je sezidala tudi tamošnja cerkev sv. Nikolaja.

Prezbiterij s kripto pod njim spada v dobo zgodnje gotike. Strop kripte nositi dve vrsti močnih stebrov; prezbiterij ima samo polustebre ob stranskih stenah znotraj, s pasovi ob stropi in pod-pörnjami na zunanji strani. 4)

Toda obrnimo se zopet k domačemu slikarstvu 14. veka.

Tu so izlasti mnogi „Krištofi" na premnogih cerkvicah blizu rek, potokov, močvirnih prehodov, na bohinjskem jezeri, v Cengrobi, na stari ribški cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani itd. Cerkev sv. Janeza na bohinjskem jezeri ima ves poslikan kor in sicer s freskami 14. veka, cerkvica v Vodešicah pri Bledi ima poleg slik iz poznejše dobe tudi freske iz 14. veka, od katerih je odpraviti beljenje brezumnih epigonov, da se morejo po vrednosti ceniti.

') Hicinger, „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1856. pag. 96".

2) ,,Blätter aus Krain 1857. pag. 95".

3) „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1862. pag. 7. in dalje".

1) „Programm d. Obergymn. in Eudolfswerth 1868". — „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1859. pag. 4".

Freske v cerkvi na bohinjskem jezeri: Zbor dvanajstih apostolov v prirodni velikosti, na stropi kronanje Marijino, a na strani Kajn in Abel, Kajn s hudičem (belim!), kažejo po svoji dekoraciji in postranskih rečeh, po obleki in obliki pokrival, spominjajočih narodne nošnje, da jih je svtaril čopič narodnega slikarja, čegaver imena ni moči zvedeti. Tudi velicemu altarju v kras služeči antipendij je mojstersko delo närodno-slovanske tehnike, katero spominja najboljših vzorkov jugoslovanske domače obrtnosti za olepšavo usnijenega dela. (Antipendij je se zlatom vtiskan.)

Tekom 13. veka, za narodnih dinastov koroških, (o katerih narodnem dednem poklonstvi na Gospesvetskem polji pri knežjem stoli se je pisalo uže na drugem mesti tega letopisa v sestavki „Valvazor",) smo imeli na Kranjskem uže svojo ko-värnico za novce.

„Laibacensis moneta" beremo uže v listinah 1. 1248—1274 in „Landestrostensis" 1. 1252—1273.

Na jesen 1. 1870 se je našlo v Lanfščah mnogo novcev, med katerimi je prišel na dan tudi ljubljanski novec vojvode Bernarda.

Dr. Luschin je ta novec tako-le popisal:

Sprednja stran: vojvoda stoječ, v desnici zrcalo (?) v levici lilijo in okrog besedi: Bernar — Dus Dux. Zadnja stran: sv. Peter stoječ med dvema stolpoma in besedi: Civitas — Laib ac. ')

Pečatorezci in najbrž tudi drugi novčui tovariši so bili po obeh novčnih kovärnicah na Kranjskem s prva Italijani, a skoro so jih, izlasti v kostanjeviški novčni kovärnici nadomestili Korošci, kajti množina kostanjeviških ne prav redkih novcev je kovana očividno po načini F reže v in po njih meri, in delovci v freški novčni kovärnici so bili največ Slovenci.

Tekom 14. veka izgine vsak sled o kaki kranjski novčni kovärnici ter pokaže se še le zopet tekom 15. veka; o tem se govori poznejše na dotičnem mesti.

Iz konca 14. veka imamo poročilo, da ste tedaj po gotskega sloga pravilih se zidali dve ljubljanski cerkvi, kateri dan danes ne kažeti več tega sloga. Ti ste bili cerkev sv. Petra, postavljena 1. 1385 za župnika Urha pl. Scheyerja, in cerkev sv. Nikolaja, ki jo je 1. 1386 pokončal požar — današnja stolnica. Stolnica gotskega sloga, in dokler se ni podrla začetkom 18. veka, s svojimi vitkimi stolpi kipeča k višku, je po načrti in zidanji, kakor nam kaže rokopis pridnega Dolničarja pl. Thalberga,2) jako spominjala najličnejših staveb gotske dobe, ki se dan danes tako rade posnemljejo in ki so se zelo srečno posnele v dunajski „votivni cerkvi".

') „Wiener numismatisehe Zeitschrift III. 1871." ) „Arhiv Jjubljanskega stolnega kapiteljna."

n.

15. vek.

Zopet nam je obračati svojo pozornost na stavbarstvo. Postavilo se je mnogo cerkev v^mesti in po deželi z nova, tako n. pr. 1. 1412 cerkev frančiškanska na današnjem kongresnem trgi v Ljubljani; 1. 1414 cerkev pri razširjenem kartuzijan-skem samostani v Pletarjih; 1. 1425 cerkev bosih avgu-stinov v Ljubljani; 1.1449 cerkvica sv. Fridolina na Bregi v Ljubljani; 1.1467 frančiškanska cerkev v Ru-dolfovem, in 1. 1493 tudi frančiškanska eerkev v Kani eniki.

Cerkve gotskega sloga so se pozidale 15. veka: v Kranj i, (1. 1491); v Cirjinici (1. 1482); cerkev na Krtini pri Dobi na Gorenjskem, katera ima trojno razdeljeno ladjo, a ne velicega kora; cerkev sv. Primoža in Felicijana pri Kameniki (I. 1472), in cerkev v Trebnjem, (zidana okolo 1. 1443). Tačas se je zidala tudi cerkev sv. Ruperta pri Mokronog! (1.1497), ki je še dan danes primerno dobro ohranjena, da, celo v novejših dnčh, kar se tiče olepšave, zopet popravljena v gotskem smisli. Tako naj se dela druge!

Kakor se pravi, bila so v tej cerkvi polja po oboki in druge stene po cerkvi pokrite z gotskimi simboličnimi skulpturami, (podobami živalskimi, spakami itd.), katere so se pokončale pri kacem popravljanji. Visoka okna v ladji in na kori so spodaj po seženj visoko zazidana in imajo v zidi strelne line (za obrambo proti Turkom). • .

Zanimiv je tudi v sv. Ruperta cerkvi slonokoščeni izrezani tabernakelj iz 15. veka, kateri se vendar najbrž ni napravil v domači deželi.

Pri vseh teh cerkvenih stavbah, gotski sezidanih, pomagale so domače moči in imenujejo se nam iz te dobe stavbarji, kämeno-seki in kiparji po Kranjskem in sosednjih deželah. Tii spoznamo ljubljanskega Petra in Andreja iz Loža, obä stavbarja, in Ivana iz Št. Petra na Benečanskem, kämenoseka in kiparja.')

Anton Jerič, kateri je gotovo za umeteljnosti voljo (kar se je često dogajalo), poitalijanil svoje ime ter se potem nazival Gerici, prislužil si je ime znamenitega slikarja in je olepšal — po Valvazorjevih besedah — početkom 15. veka tudi gotski z nova sezidano ljubljansko magistratno so v etovälnico s freskami.2)

Še je cvetelo po samostanih na Kranjskem minija-turno slikarstvo kakor svedočijo mnogi kodeksi nekdanjih samostanov v Zatičini, Kostanjevici, Bistri itd., kateri se hranijo v c. kr. licejalni biblijoteki ljubljanski.

Izlasti zanimiv je pak v mnogem oziri nek umeteljnostni spomenik, plod trudoljubivosti necega domačega meniha iz samostana bistriškega, katerega tudi hrani c. kr. licejalna bi-blijoteka.

To je mali koledar za 1.1415 na pergamenti z mnogimi majhnimi podobami svetnikov, kakoršne ima „Pratika", in na drugi strani s podobami mesečnih opravil. Iz teh podob, strogo naslanjajočih se nanje in kažočih narodne nošnje, posebnosti, šege in navade, (kakor n. pr. poleg druzega usäjanje božičnih potvic v peč), moči je sklepati, da je koledar naslikala v deželi domača r6ka.

Tudi v Kranj i se je ohranil tako v lep, dragocen spomenik umeteljnosti, ki je nastal v službi cerkveni: tu imam v mislih 1.1410 spisani rokopis „B. Gregorii Moralium" na pergamenti, veliki folijo, gotska pismena z inicijali po nekoliko v böjah, po nekoliko v zlati. Razven tega ima knjiga tudi mnogo lepo slikanih, dasi menj pravilno risanih podobic, katerim predmet je knjige vsebina. Pisal je kodeks, kakor naznanja beležka na konci, Jakob C atz pek „tunc praefati Domini Cholomanni de Mansiverd (župnik v Kranji) familiarem continuumque commensalem." ') Župnik je zatorej vedno imel umeteljnika pri sebi, smatramo ga zategadelj lehko prvega domačega mecena.

Še drug z minijaturnimi slikami olepšan rokopis — najbrž delo tudi tiste umeteljniške roke — hrani župnijski arhiv v Kranji: ta rokopis je misale na pergamenti v veliki četverki z naslikanimi itf pozlačenimi inicijali a brez podobic, le pred „canonom" stoji slika križanega Izveličarja z Marijo in Janezom na strani.2)

Da-li je tudi glagolitske rokopise z minijaturnimi slikami iz 15. veka, kateri so se do nedavno hranili v muzeji y grof Attemsovem (prej baron Erbergovem) v Doli, (a so se sedaj raztepli po sveti), da-li je te rokopise tudi v domovini spisala slovenska r6ka, kdo bi mogel to dan danes določiti, ko se je nam odtegnil predmet sam po čudni malomarnosti pozvanih osöb!

V staroslavnem benediktinskem samostani v Št. Pavli na Koroškem (v Labudski dolini) imajo na lesi naslikano podobo bogorodlce zglagolitskim napisom in poznamenovanjem svetnikov ter simboličnih podob, in ta podoba je najbrž iz Kranjskega — ker to potrjuje tradicija. Morebiti je izšla iz kakšnega kranjskega samostana, n. pr. iz kostanjeviškega na Dolenjskem, ki je vedno živahno občil s sosednjo Hrvatsko.

Kakor so za dobe cvetočega viteštva domači slikarji imeli opraviti s slikanjem grbov za olepšavo viteških gradov, domači umetelj niški remeselniki z olepšavo orodja ia „ženskih sob", viteških dvoran in obednic, tako se je sedaj tekom 15. veka, ko je Friderik III. zapored temu ali onemu kraju podelil mestni privilegij, odprlo delo slikarjem grbov in s povzdvigo mestnega življenja povzdvignila se je pri nas tudi umeteljna obrtnost. Nje proizvodi, izlasti zlatarski, kakor tudi umeteljniška tehnika o lesenin i (umeteljno mizarstvo), dalje narodno delo zlatih o glavnic za meščanke, umeteljnih dan danes tako redkih pasov iz drage kovine, majolik i. m. dr., vse to, ra-beče bogatim meščanom, oskrbovalo se je v množini domä in iz-gotavljalo po tujih dobrih vzorkih, prišedših k nam v deželo iz Nemškega in Italije, a tudi od naših kar se se tiče domače obrt-nosti na umetelj niški stopinji stoječih jugoslovanskih bratov.

Novim mestom in meščanom je bilo treba tudi pečatov. Lep proizvod takövega mestnega srebernega pečata 1. 1471 ohranil se je nam v Ko če v ji in odlikuje se po jako ostrem in ličnem rezanji.1) Tudi pečat ljubljanskega stolnega kapiteljna, katerega lep odtis ima zbirka kneza Auersperga biblijoteke v Ljubljani, ki sem jo uredil jaz. Rezan je ta pečat 15. veka in je iz lasti zanimiv zaradi umeteljne porabe prostora, napolnjenega z angelj-skimi glavicami, postavljenimi druga nad drugo. Ne motimo se, ako pripisujemo tudi ta pečat kacemu domačemu pečatorezcu, katerih prej naša dežela ni pogrešala nikdar, kar pričajo poznejša naznanila.

Iz druge polovice 15. veka imamo zopet poročilo o novčni kovärniči v Ljubljani, delajoči hitro iu mnogo s samimi domačimi ljudmi.4)

Jako obžalovati je, da tekom našega veka, ko se je prezi-dalo dokaj cerkev in prelilo mnogo starih zvonov, niso teh pred potom v ljubljansko livarno strokovnjaki preiskali in prepisali napisov ter jih tako oteli popolni pozabljivosti.

Tli in tam imamo poročila, da je bil v tem ali onem kraji kak star zvon iz 15. veka, če ne še starejši, ali — natančnih prepisov nimamo, niti ne posnemkov, kateri jedino so trdna opora preiskovanju in določilu; mnogokaj so tudi brali lajiki in skušnja je potem pokazala, da so naopačno brali itd.

Prosi se zategadelj na tem mesti pra.v iskreno, da bi vsi p, n. visokočestiti gospodje župnijski predstojniki stare zvonove v svoji župniji naznanili pisatelju teh vrst, kateri bode z veseljem objavil način posnemka, da, tudi se mu na svojih poletnih potovanjih ne bode tožilo, ogledati si takovih zvonov na svoje oči.

') Moj popis v „Mittheil. d. liist. Ver. f. Krain 1862. ') Dimitz, „Gesch. Krains I. 3. 331."

Zelo pridni in znanstveno vešči višji inžener g. Leinmüller je poleg druzega tudi v „Mittheilungen der Centralcommission für Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale" ') opozoril na nekov zvon v Št. Rüper ti pri Mokro nogi, kateri je lit 1. 1474 in ima ob robi gotsko-latinska pismena.

Se je li ta zvon lil v ljubljanski livarni, katera je tedaj uže bila ustanovljena, o tem se ne ve.

in.

16. vek.

Cerkvena stavbarska umeteljnost je pri nas na Kranjskem tudi še v prvi polovici 16. veka gnala lep cvet gotike, tako n. pr. takoj 1. 1500 cerkve v Radovljici, (katerih prvotni slog se vendar sedaj uže skoraj ne znä), in v L es k ovci (pri Krškem!, katerih zidovje se je še precej dobro vzdržalo;'2) potem cerkev v Škofj i Loki, katero je sezidali. 1532 neki Kranjec, imenom Kunaver,3) in ki ima zidove in altarje sedaj zelo popačene; podružnica sv. Luke v Praprečah, četrt ure od Pod-peči, župnija Brdo, in dvorna cerkev v Dvori pri Polhovem Gradci.

Cerkev v Praprečah käie znotraj lep prost slog. Ladjo loči v tri dele dvojna vrsta nizkih, precej močnih stebrov, in sicer tako, da je srednja ladja višja od obeli drugih. Veliki kor ima po stenah in nekoliko po stropi slik, katere se še znajo in ki spominjajo okorelih oblik srednjega veka.

Kakor poroča napis v velikem kori na levici, sezidal je to cerkev 1. 1520 nekov slovensk plemenitaž Hans Herisch, čegaver podoba poleg napisa ga kaže v črnem plašči klečečega, na strani njega grb: romarska školjka v rudeč^em polji. A v ladji na desnici pravi nekov napis, da je mojster Stefan Steinmetzer 1. 1524 „napraviti dal to poslopje iz svoje imovine Bogu in sv. Luki v hvalo in čast".4)

Dvorna cerkev sv. Petra v Dvori zaslužuje zaradi tega, ker je najznamenitejša stavba pozne gotike v naši deželi, da se dlje pomudimo pri nji. Nje zidanje, katero so začeli gospodarji grad-ščine v Polhovem Gradci 1.1525, trajalo je 36 let, namreč do 1. 1561.

') VII. (1862) 188 iu dalje. . ,

■>) Hi e Inger, „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1865. pag. 96. in dalje.'

3) „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1856. p 47."

*) „Dass Stephan Steinmetz er das gegenwärtig Gebau hat machen lassen von seinem eignen Gut Gott und S. Lucasen zu Lob und Ehr." — „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1847. pag. 61."

Znamenit je uže ume tel j ni portal z napisom: Gregorius Ruckenstein Magister Operis anno Domini 1544. Pokrit je s skulp-turami jako okusnimi in fino pravilno izdelanimi (živalska simbolika in druge alegorične podobe z ozirom na sv. pismo.) Svet, kamer se je postavila cerkev, ni ravan, iti je zategadelj pri velicih vratih po desetih kamenitih stopnicah nizdolu v cerkev. Od tam je moči pregledati vso pravilno skladno stavbo. Tri ladje imamo pred saboj. Vsaka postranska ladja je s štirimi visöcimi rtastimi loki na četverovoglatih nosflih zvezana s srednjo ladjo. Nad vsako jednöliko visoko ladjo razprostira se lesen dvojen strop. Pri stranskih ladjah je tam, kjer se končavajo tik prezbiterija, predvežje, sloneče na treh antičnih stebreh z okroženimi loki, znotraj obokano, in, čudno! pod vsakim stebrom stojita drug poleg druzega dva majhna gotska al ta rja. To predvežje ima freske iz prav tiste dobe. Dva čisto jednaka al t ar j a sta prislonjena na oba izprednja stolpa ob desnici in levici in nekoliko večji lesen altar stoji ob steni na južni strani cerkve blizu uhoda. Prezbiterij ima obokan zidan strop, a na stranskih stenah oratorije. Manjši dveh zvonov nosi letnico 1526.')

Tekom 16. veka sta obiskala slavna slikarja Dürer in Ticijan

našo kranjsko deželo; Tintoretto, učenec T i c i j a n o v, kateri je umel združevati risanje Mihel Angelovo s koloritom Ticijan o v i m, naslikal je za kolegijatno cerkev v Rudolfovem altaruo podobo sv. Nikolaja;2) Trutzsauerwein je napravil v umeteljui pisavi „bulla aurea" ljubljanskega škofijstva3) in Hirschvogel, sloveči kartograf, narisal je po naročili kranjske dežele mapo Vojvodine Kranjske.4)

O bivanji Albrecht Diirerjevem na Kranjskem govorilo se je dosle, da je na svojem potovanji v Italijo zbolel v Kämeniki pri Ljubljani in da je nekemu tamošnjemu slikarju za skazano mu gostoljubnost naslikal podobo na hišo (?). To nekako čudno legendo o Dürerjevi freski je T hau sin g v svojem po virih sestavljenem životopisi Albrechta Dürerja pojasnil in popravil.s)

T hau sin g piše: „Dürer je nastopil svoje (drugo) potovanje v Benetke, da olepša cerkev sv. Jerneja na „Fondaco de Tedeschi", uže 1. 1505 in se je dolgo mudil na potovanji. Dne 7. februarja 1. 1506 opravičuje se svojemu (niirnbergskemu) prijatelj u Pirkheimerju zaradi prejšnjega daljšega molka, (o bolezni zaradi svojih prijateljev v domovini ni črhnil.)" In dalje pripoveduje Thausing: „Tehten dokaz o tem, da je prišel Diirer

') „Blätter aus Krain 1859. pag. 119." - Podoba portala „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1848. pag. 73."

') „Valvazor, XI." (Rudolfovo.)

3) „Stolni kapiteljski arhiv."

4) Prijazno naznanilo g. dvornega sovetnika pl. Birka.

_ 5) „Diirer. Geschichte seines Lebens und seiner Kunst. Von Moriz Thausing. Leipzig 1876. pag. 258."

uže 1. 1505 v Benetke, je neka risanja, ki jo ima g. Dauby Seymour v Londoni. Podoba, risana s črno kredo, kaže veliko žensko glavo z ovito ruto, oči zatisneni, usta odprta, da se vidijo zobje. Risarijaima svojeročninapis Diir er j ev: Una villana Windisch 1505 in njega monogram ; zatorej je to kmetica, ne po imeni Windisch, temveč vindiškega t. j. slovanskega rodu. Italijanskih besed „una villana" v tej zvezi skoraj ni mogoče sicer umevati, nego, da je to studijo Dürer posnel po kaki V en d i nji v sosednjih mejnih deželah na svojem potovanji proti Benetkam."

Mi imamo zategadelj portret slovenske kmetice, moj-sterske roke Dürer je ve delo, s čemer se ne sme in ne more ponašati vsak narod. Brž ko sem zasledil to za nas tako zanimivo beležko, pisal sem g. Dauby Seymourju v London proseč ga, naj izvoli napraviti fotografsk posnetek te za naš närod tako drage slike, in kadar ga vzprimem, bode mi skrb, da „slovenski Matici" za svoj novi dom podarim jedno fotografijo.

A najbrž je Dtirer naslikal tudi še necega Slo vena, Ož-balta Krella. Njega sliko, napravljeno 1. 1499, prvo, katero je Dtirerslikal')poizrečnemnaročili, hrani sedaj pina-koteka monakovska. Ta mož, kakor se kaže, je bil Slovenec, kajti ime Krell ovo beremo uže v listinah 16. veka in tudi še poznejše.

Tudi nekov nürnbergski sovremenik in umeteljniški tovariš Diir er je v, Iesorezec Volbenk Resch, kateri je bil sodelovec pri znanem „slavnostnem izprevodi" Maksa I.,1) bilje najbrž Slovenec, ker je priimek Rešše dan danes navaden po slovenskih deželah.

Vendar čujemo še o druzih umeteljnikih s slovenskim imenom, delujočih tekom 16. veka na tujem, tako n. pr. o zlatarji Jamnizerji (1. 150b), o koläjnarji Žagarji, o arhitektih Mencingerji in Schiktauzi, o slikarji majölik Andreoliji (f 1. 1552) in o drugih, kateri so se zabili pod imenom „Schiavoni", kakor so namreč krščevali Benečani vse umeteljnike, porojene v Iliriji in Dalmaciji.3)

Obrazovna umeteljnost se je v prvi polovici 16. veka po Kranjskem najlepše gojila in širila.

Pobuda iz tujega, izlasti iz Italije in Nizozemja, kjer so se bili vzbudili tako veliki mojstri, ni ostala brez ugodnega vpliva.

') „Thausing, 1. e. pag. 146."

3) „Thausing, 1. e. pag. 393."

3) ,.Die Künstler aller Zeiten und Völker (Lexicon) von Prof. Fr. Müller. Stuttgart (1857—1864) I. 42., II. 437, III. 75, 448, 450 in 912." (Za krajšega voljo hočem dalje ta izvrstni slovnik navajati le pod imenoin Müller.)

Obitelj Portijev je dala nalog Ticijanu, naj jim na gradi v Senožečah na Krasi naslika galerijo pradedov, o kateri, škoda! sedaj ni sledu, in ravno tako so dali pl. Purgstalli iz spomina (!) naslikati svoje pradede v Podbrezji ob hrvatski meji na Dolenjskem.')

A Lambergi so ukazali na svojem gradi Kameni pri Begunjah na Gorenjskem v veliki dvorani al fresko naslikati po narodni pesni še danes popularni dvoboj svojega pradedaLam-b e r g a r j a (ki je živel tekom 15. veka) z velikanomPegamoin, in sicer, kako jeLambergar na ravnem polji dunajskem odsekal velikanu glavo ter jo položil cesarju pred noge, ter potem jezdil domov na čilem konji, kije pil sladko rebuljico inzobal rumeno pšeničico iz zlatih jasel. Lambergar je naposled osem dni po poroki z neko poljsko mladenko umrl za čarom stare Marjete. -) Vid Kisel, gospodar gradščine na Fužinah poleg Ljubljane, (ki jo ima sedaj duhovita prijateljica umeteljnosti gospa Josip i na Terpinčeva in o katere notranji olepšavi govorim še poznejše pri oddelki o umeteljnostnem gibanji 17. veka), dal je to trdno poslopje z nova postaviti 1.1528 arhitektu Ivanu Weilheimerju, kakor pripoveduje v starih nemških rimah napis nad gradskim portalom.

Tedaj (1. 1520) so dali Turjačani z nova zidati svoj roj-stveni grad Turjak, (katerega je bil 1. 1511 sesul strašen potres), in takrat se je izsekal velikanski kameniti grb s pozlačenim velikim turom, kateri na lepem okroglem stolpi proti južno-iztočni strani svedoči o dobi, ki je ljubila umeteljnosti. Dalje se vidijo na ravnici pred gradom v jezdarni (na desno ob cesti) še stare freske iz 16. veka, kažoče razne vaje jezdecev.

Prekrasen spomenik umeteljne tehnike iz početka 16. veka je monštranica v Gotnicah, katera je morebiti domače delo, kajti v starih zapisnikih ljubljanskih rokodelcev nahajamo tudi nekaterih srebrarjev in zlatarjev imena zabeležena.

To monštranico, katero mi je okusno narisal ljubeznivi nadgozdar kneza Auersperga g. D o 1 e ž a 1, sem sicer uže svoje dni obširno popisal,3) vendar zaslužuje ta popis, da se tu na kratko posname.

Stojalo monštranici je šestlistnata roža, prosto cizelovana v črtah, ročaj je voglat s trojnimi jabolčki in zgoraj olepšan z orna-mentiko (z listi). Tabernakelj v obliki kapele ima lepo razvrščeno stebriče in loke, baldahine in druge olepšave, kakoršne so bile obične v dobi cvetoče gotike; zgoraj je razdeljena v svetišče in v baldahin za bogorodico, a vrh je stolpovje s križem. Svetišče oklepa s četverovoglatim okvirom kristalno steklo za sv. hostijo,

ki je obdano z rastlinsko ornamentiko (z robidjem). V baldahini, katerega nosijo trije vitki stebriči, stoji podoba sv. device, nebeške kraljice. Stolpovje nad baldabinom nosijo trije okrogli stebriči z gotskimi stolpiči na vrhi, četrti stebrič se le nekoliko znä. Ob straneh svetišča sta po dva gotska stebriča, razmerne visokosti 2:3, in med temi stebriči stojite statueti sv. Barbare in sv. Katarine.

Neka „strašna dogodba", ki se je baje pripetila početkom 16. veka ali morebiti uže prej na Gorenjskem okolo Bleda, dala je povod neki freski 1. 1534, katero v živih bojah vidimo še dan danes na zunanji steni cerkve sv. Lenarta v Vode-šicah pri Bledi.

Ta slika, kakor se posnemlje iz sestave in sploh iz vsega dela., je najbrž umotvor domačega umeteljnika. Razdeljena je v tri polja in predmet jej je zgodba „o letečih piščancih". Povest v razlaganje te slike, ki sem jo čul iz ust malo ne ÖOletnega moža, slove tako-le:

„Svoje dni sta bila prišla dva pobožna romarja na potovanji v neko bližnjo vas. Jeden izmed njiju, lep, brdak mladenič, je posebno ugajal gostilničarjevi hčerki, katera je bila jako zaljubljena deklica, in odkrila inu je svojo ljubezen. Mladenič je bil kreposten in ni slušal nje laskavih besed. Deklica sklene maščevati se in potakne mladeniču zlato jabolko v potno torbo. Romarja otideta. Zdajci se deklica napoti k vaškemu sodniku in zatoži mladega romarja, rekoč, da jej je ukradel zlato jabolko. Poslal je biričev za njima, uhitali so ja in privedli pred sodnika. Tu je ponavljala deklica zopet mladeniču svojo ljubezen, a tudi to pot jo zavrne kakor prvič, in sedaj ga deklica „proglasi" tatom, ki jej je unesel zlato jabolko, in po tedanji pravdi so ga obsodili v smrt ter obesili. Toda, gledi čudesa! Krepostnega mladeniča je rešil vešal neko v svetnik. (Prva podoba v polji na levici.) Oča obešenčev pride mimo in vpraša po svojem sini. Ljudje ga napotijo do krvnika, kateri mu sam potrdi strašno novico, da je usmrtil sina. Oča, prišedši do vešal, vidi sina rešenega in se vrne v krv-nikovo hišo. V vratih „nepoštenca" obstoji, naznanujoč, kaj je videl, in nad glavo njemu vzleti pišče skozi duri (To je drugo polje.) Tretje polje: Krvnik, sedeč s svojci pri večerji, (posodje narodno, majölike itd. se vidi na dobro obloženi mizi), taji, da bi resnica bila, kar se mu je pravilo, in osrečeni oča v potrdilo svojih besed vzklikne: „V znamenje, da sem govoril resnico, vzlete naj piščeta z vaših pladnjev k višku," kar se je bilo zgodilo „v vratih", kakor smo videli, in tudi še na pladnji ležeče pišče se pripravlja za vzleteti. Družba vstane od mize ter iz-premlja očeta, da se prepriča o njega besed istini."

In poleg te v lokalno-zgodovinskem smisli zanimive freske, ki je zanimiva tudi za umeteljnosti voljo, nahajajo se na tisti steni še nekatere freske, najbrž tudi iz tiste dobe. Jedna kaže velicega „Krištofa," polegnjega reši sv.Lenart jetnika iz necega gradu, a izlasti dela ogledalca očem veselje bližnja freska.

Kaže nam Krista stoječega pod križem, obdanega z mučilnim orodjem, in razven tega so drastično naslikana vsa ona opravila, katera se ne smejo vršiti ob nedeljah ali praznicih. God-beno orodje znači vzdržnost od hrumečih veselic, krojaške škarje, srp, motika, lopata in drugo orodje vzdržnost od hlapčevskih del, rna-jolika in posoda, iz katere se kadi jed ter jo nese ženska podoba, vzdržnost od požrešnosti in pijančevanja, in naslikana postelja po-menja, da se ob nedeljah nima spavati v nji! —

Drugo polovico 16. veka zavzimajo v naši kranjski deželi razširjanje cerkvene reformacije in zmede združene ž njo.

Kakor sploh povsod je reformacija tudi pri nas s svojim treznim in streznjevajočim duhom na umeteljnosti razvoj imela najslabši vpliv.

Umeteljnost, prognana iz cerkve, ni imela pravega domu, kjer bi se veselo čutila. Visoki idejalni nameni in smotri, kateri se vedno imajo staviti umeteljnosti, in prostost tiščečih spon posvetnega življenja — hipno se jej je vse odtegnilo. Pri nas na Kranjskem se zdaj pokaže na jedeukrat obstanek v razvoji umeteljnosti in v gibanji umeteljnostnega življenja, o čemer nam je jako žalovati še dan danes. Sinovi naše dežele, katere je bolj nego kedaj prej reformacija odvajala v tujino in kateri so potovali križem svet učit se po tujih vseučiliščih, njim niso vzbujali želje za posnemanje umotvori slavnih mojstrov, ki so polagoma začenjali se spoznavati in skušali posnemati, kajti luterauski pastorji so jih oplenili svojega lišpa ali celo zaprli kraje, kjer bi moči bilo najti takovim kopijam blagoslovljeno mesto.

Kar so mladi ljudje v umeteljnost spadajočega prinašali domov, bile so po največ spominske knjige s slikami grbov in podobami pretepov ali slike te in one dame, katere ljubezen so iskali v Tubingi ali kje drugod. Ljubljanski muzej, zgodovinsko društvo in ljubljanska c. kr. licejalna biblijoteka, razven tega mnogi gradski arhiv po Kranjskem hranijo takove spominske knjige kranjskih „kavalirjev", in licejalna biblijoteka ima tudi te vrste knjigo deželnega šolnika [v a na Doli er j a, v kateri se bere, kako razposajeno so se vedli učitelji reformacijske dobe, namesto da bi izvrševali resno in dostojno svojega poziva dolžnosti.

Na novo se je bila tačas uvela po Kranjskem, izlasti v Ljubljani posebna stroka umeteljnosti, to je: ksilografija ali lesorezbarstvo, katero se je združilo s prvo tiskarno v Ljubljani, ki jo je bil napravil Janez Mandelc, ali kakor seje nemški imenoval Hanns Manne!.

Mnoge knjige Mandelčeve tiskarne in pred vsem „Newe Zeitung von den Türken vor Metling 157 8" nam kažejo lep lesorez.1) Imenovani „Newe Zeitung" je namreč dodana

podoba obkoljenja in vzetja Metlike po „dednem sovražniki kristijanstva", m ta lesorez je vreden vse pohvale, ako se pomisli, da se je bilo tedaj lesorezbarstvo jedva spoznalo v naši deželi. Uže davno bi bilo imelo „zgodovinsko društvo", (ki od 1. 1868 ne da od sebe nikacega znamenja življenja)! ta „unicum" domače umeteljnosti faksimilovan razmnožiti na veselje prijateljem domače zgodovine.

Tudi „rudarski red" za Kranjsko ima lesorezne olepšave in takisto se vidijo še v ^drugih knjigah Mandelčeve zaloge vsaj v okvirih itd. lesorezni dodatki.

Koncem 16. veka pozdravimo v svoji domovoni zopet znamenit umotvor, kateri, če ga tudi ni zvršil domač umeteljnik, vendar v nečem smisli zaslužuje ime domačega dela.

Tu menim veliko, na izbočeni medi napravljeno sliko boja pri Siski (dne 22. junija 1. 1593), katero so kranjski stanovi takoj po preveseli narodni zmagi našega slovenskega junaškega vojstva ukazali delati nečemu navlašč na Kranjsko pozvanemu italijanskemu mojstru, čegaver trud se je dobro plačal.

Mojstru je bilo ime Octavio Canelli in samo za posvetov bakrorezi posnete velike podobe je dobil 25 tolarjev iz blagaj-nice deželnih stanov.

Razven te velike oljnate slike na izbočeni medi je moral umeteljnik napraviti še jedno takov o sliko za ljubljanskega škofa, kateri so se dodale nekatere podobe, ki jih ni imela slika, naročena po deželnih stanovih, namreč podobe svetnikov, pomagajočih kristijauski vojski. Svetniki se vidijo v oblacih sedeč ter strele in sulico na sovražnike spuščajoč, da se pokončajo.

ni.

Od leta 1600—1673.

Grehe, katere je o razvoji domače umeteljnosti zakrivila reformacija, popravila je p rotire formacij a v naši deželi zopet do dobra.

Jedva se je bila novič ojačila katoliška cerkev, vabeč svoje otroke v naročje svete vere, jedino izveličavne, in brž so hiteli verniki zidati nove cerkve ali popravljati stare, oskrunjene po „protestantskem bogoslužji", a tedaj z nova posvečene, ter so za to pokladali lepe darove na altar. Skoro so se zopet oglasili domači umeteljniki, da mirno in pridno posvetijo delo svojih rok olepšavi božjih hiš.

Jednega moža gre tu pred vsem imenovati, kateri je bil posebno mecen umeteljnosti v tej dobi in čegaver ime „verskega junaka" ter škofa ostane zapisano z zlatimi črkami v naše dežele zgodovini. Ta mož je Tomaž Chrön, čegaver visoko pomembo za daljni razvoj domače umeteljnosti sem uže v tej tiskovini obširno popisal na drugem mesti.')

Tam sem pokazal, kako je Chrön, skrbeč za cerkvene stavbe in cerkva olepšave v glavuem ljubljanskem mesti in po deželi ter celo zunaj škofijstva (n. pr. v Nazareti, itd. po Štajerskem) dajal opraviti mnogim umoteljnikom, slikarjem in kiparjem, kakor so bili: Plaveč in Wolf, Höbtner in Janzil, Planer in Kren, Costa in Degen, Hofer in Minicz, Scareos (Scaria?) i. dr., dalje tudi mnogim umeteljniškim rokodelcem, in to je zelo pomagalo povzdvigi narodne umeteljnosti in narodne obrtnosti.

Vzgled slavnega, za vse lepo in vzvišeno gorečega cerkvenega kneza je vzbujal posnemanje in izlasti je bil njemu somišljenik cistercijenski opat iz Z a ti čine prelat Jakob, kateri je dal olepšati cerkev in samostan s prekrasnimi stukaturami. Še dandanes lehko vidi potnik, prišedši v Zatičino, pod včlicim uhodnim obokom prekrasno podobo „poslednje sodbe," izvrstno mojstersko stukaturno delo.2)

Poleg cerkve je imenovati prva podpora umeteljnosti gledališče, katero so vzdržavali jezuiti v dobi protireformacije na svojem kolegiji in tako gojili umeteljnost in umeteljno obrtnost.

Velikanske dekoracije, katerih so zahtevale igre jezuitov, ne menj tudi pomembno omišljene scenerije, in kar se tiče bleska in dragocenosti na dandanašnje opere spominjajoče sestave za leteti, pogrezila, baletne in žival je maske, v katerih so mnogokrat se igrala dramatična dela, vse to je dajalo mnogo pösla umeteljnosti in umeteljniški tehniki t. j. slikarjem, mehanikom, modelerjem itd.

Ker je gledališče jezuitov kazalo pot, bilo je posvetnim „komedijantom" za tekmecovanja voljo hoditi po njih sledi, ako so hoteli privabiti si občinstvo tudi na svojo stran.

Obračali so zategadelj vso skrb na dekoracije, katere so jim napravljali domači slikarji Janzil, Plaveč i. dr.3)

Poleg teh uže imenovanih narodnih umeteljnikov iz prve polovice 17. veka ohranila so se nam še imena slikarjev Knapiča (porojen 1. 16374), in Janeza Aibertala iz Trebnjega,5) in kiparjev Scheda ter Ferfile.

') „Letopis Matice Slovenske za leto 1878. III. in IV. del stran 24-29." ') Gledi moj spis: „Die Gegenäbte von Sittich und Rain. Wien 1864. pag. 82."

®) Gledi moj spis: „Der veriirte Soldat. Agrarn 1804" uvod in dostavek. <) „Müller, Jl. pag. 499"

8) „Slovanstvo, pag. 194,"

Letopis 1889, 2

Karol Schell je poznejše (1.1662) za 100 kron (183 gld. 20 kr. deželne veljave) prevzel popravo velicega altarja s podobami in drugimi olepšavami v ljubljanski diskalcejatski cerkvi, in za tisto cerkev je napravil tudi slonokoščen križ, a prav tedaj (I. 1664) je delal Ferfila za cerkev Marije Device v Polji.1)

Vendar ne samo domače naše moči, tudi drugi umeteljniki so za tiste dobe delali v olepšavo božjih hiš, pred vsemi slavni slikar Palma, kateri je naslikal tedanji ljubljanski kapucinski cerkvi „nepopisno krasno podobo za veliki altar."2)

Palma Jacopo, imenovan Giovane, porodil seje v Benetkah 1. 1544 in je umrl 1. 1628. Pri kapucinih v Bol o ni ji se vidi jedna njegovih slik, v o katere pogledi sta G u er ein o in Guido K eni vzkliknila: „Škoda, ker je tako v izvrsten slikar moral umreti!" Njega boje so žive, prozorne, sicer menj vesele nego Paolove, vendar veselejše od Tintor etto vih.3)

V risarstvi je tisti čas obrnil nase pozornost Ivan Krst. Bottan (iz kremoneške umeteljniške obitelji Bottanijev)4), ki je posvetil deželnemu glavarju grofu Engelbertu Auer-spergu nek umeteljni list, in v bakrorezarstvi Daniel Manasser, delujoč okolo 1618—1630 v Avgsburgi in pomagajoč slavnemu Kilijanu pri izdelavanji mnogih izlasti arhitektoničnih podob.5)

Izredno velik ljubitelj umeteljnosti je bil tačas uže omenjani deželni glavar grof Engelbert Auersperg, ki je svojo palačo v gospödskih ulicah ljubljanskih, t. j. sedanji „knežji dvor" (sezidan L 1642) uredil res kakor pravi „hram umeteljnosti."

Velika dvorana (nekdanja gledališčna dvorana jezuitov), sedaj registratura c. kr. knjigovodstva, bila je od vrha do tal slikana al fresko, razširni, do „nunskega zidu" na Tržaški cesti seza-joči „Auerspergov vrt" je bil olepšan z mramornatimi kipi in v njem je bilo tudi s freskami poslikano letno gledališče. Dolgi prostori grofovskih soban so bili napolnjeni s slikami, katerih ostanki se vidijo še danes in ki jih ima skoro popraviti umetelj-niška roka.

Biblijoteka grofova, nam nepokvarjena ohranjena, ima premnogo del s podobami ter med rokopisi slike minijatur in grbov, kateri so nedvomno delo domačih umeteljnikov, tako da navajam le za primero dedikacijskega lista necega nemškega svetega pisma (Dietenbergerjevega), katero je poklonil škof Tomaž Chrön svojemu sovremeniku baronu Her-bardu Auerspe.rgu, vrnivšemu se v naročje katoliške cerkve.

') Dimitz, „Geschichte Krains IV. 1. pag. 112."

2) „Valvazor XI. pag. 695."

s) Nagler, „Künstlerlexicon X. pag. 488 in dalje,"

4) „Nagler, 1. c. II. pag. 77."

j „Nagler, 1. e. VIII. pag. 241."

Na tem dedikacijskem listi se vidita Auer s p ergo v in Chrönov grb z okusnimi arabeskami obdana in prav mojsterski zdelana. Daljšo posveto z gaslom iz svetega pisma je pisala Chrönova r&ka in ta list ni samo dragocen rokopis biblijoteke, nego tudi priča, da se je slikal v Ljubljani pod nadzorstvom Cbrönovim.

V ravno tej predragoceni biblijoteki hranjena pisana gene-alogija, Auersp ergov iz peresa našega slavnega zgodovino-pisca Schönlebna (ne vjemajoča se z njega poznejšo tiskano genealogijo Auerspergov) ima lepo vrsto prefinih risarij s tušem zdelanih. Omenjane risanje kažejo simbole in g asi a posameznih udov te staroslavne obitelji in napravil jih je po Schönleb-novih besedah njemu nečak Dolničar.*)

V.

Od leta 1B73—1693.

Doba Valvazorjeva.

Nova zlata doba v pravem in najlepšem smisli besede se je pričela za umeteljnost in umeteljno življenje na Kranjskem in za narodni razvoj umeteljuosti v našem ljudstvi potem, ko se je bil vrnil dan danes mnogoslavljeni domoljub baron Ivan Bajkart Valvazor s potovanja v svojo kranjsko domovino.

Pokazal sem na drugem mesti,2) kako je Valvazor, če tudi italijanskega rodu, vendar z vsem srcem bil udan deželi naši in narodu slovenskemu, katerega pravice in potrebe je vedno cenil in zastopal, s kratka: kako je bil Valvazor z dušo in telesom Kranjec — Slovan.

Čast domovine, ponos domovine sta bila njemu — ki je pisal „čast Kranjske" in je sam nje ponos — najvišji smoter iu njega idejal, katerega obistiniti kolikor bi se dalo je žrtvoval svoje dušne in materijelne moči.

Ako se je na svojem potovanji po tujem naobraževal, bila mu je po vrnitvi v ljubljeno domovino prva skrb, da vse, kar je videl lepega in dobrega, obrne svoji domovini v korist.

Njega glavni načrt: da po geografsko-topografsko-zgodovin-skem deli seznani s svojo domovino vse naobražene narode, navel ga je do priprav za to delo.

') „Beležke Dol nič a rje ve." Rokopis bogoslovske biblijoteke v Ljubljani.

') „Letopis 1877."

Ž*

Kranjska dežela, do njega dni niti pravilno zmerjena, niti obrisana, v svojih čudesih in v svoji prirodui lepoti še ne pro-iskana in popisana, morala mu je biti pred vsem predmet natančnih študij.

Valvazor, posebno dobro vešč v risanji na prosto oko, je prvi

rojak, o katerem se da dokazati, da je mesta in trge, gradove in graščine obrisal („abgerissen.")

Nadškofijska metropolitanska biblijoteka v Zagreb i, (kjer sem jaz po sreči 1. 1863 zopet odkril biblijoteko Valvazor j evo, o kateri se je menilo, da je izgubljena), hrani v precej obširnem kodeksi ('povprečne četverkei kartone za knjigi gradov po Koroškem in Kranjskem, kar jih je Valvazor svojeročno narisal, se ve, le v glavnih potezah. Ti črteži so drag spominek na nepozabljivega rodoljuba.

Na konji sedeč, za izpremstvo le jednega služabnika in psa — kakor se je narisal sam — tako je Valvazor križem prepotoval kranjsko deželo ter risal njemu zanimive predmete.

To mu je bilo dovolj za prva dela o Kranjski in Koroški, za „topografijo." A kadar je začel pripravljati se za svoje veliko delo „Ehre des Herzogthums Crain", katero je utemeljilo njega današnjo svetovno slavo, tedaj je moral uže zbrati vkrog sebe umeteljnikov, ki so mu pomagali, sko je hotel, da se njega velikansko delo z višje nego poltisoč podobami završi za njega živih dni.

V Bogenšperk, pravi hram umeteljnosti, kjer je Valvazor poleg drugih zbirek imel tudi izborno galerijo in v če-gaver biblijoteki nahajamo osemnajst velikih folijantov, ter po vsaüem 400 — 500 listov lesorezov, bakrorezov in svojeročnih risarfj mojstrov iz vseh dežel — v to gojiteljišče umeteljnosti so skoro priromali mojstri Andrej Trost (dobroznani risar Vischerjevi knjigi gradov po Štajerskem), Matija Greyscher, Pavel Vitezovič (iz Hrvatske), Atzelt, P. Miin-gendorf, Ivan Koch, in na Kranjskem porojeni Ivan Werex Ti ume-teljniki in njih gospodar so bili prva kranjska umeteljniška družba, katera si je stavila glavni nalog, da nariše vsa po Kranjskem znamenita mesta, jih ureže na medi ter uvrsti' glavnemu d§lu baronovemu „Ehre des Herzogthums Crain".

Prvo poskušnjo je storil Slovenec Werex s podobami za Valvazorjev „Passionsbüchel", in ker so se bile te posrečile, sklenil je Valvazor napraviti v Bogenšperki svojo tiskärno za bakroreze.

Naš slavni rojak piše o tem za zgodovino umeteljnosti kranjske dežele prevažnem dejanji sam tako:')

„Ich bin auch ohne Ruhm zu sagen, der Erste gewesen, der in dieses hochlöbliche Herzogthum Crain die Kupferdruckerei eingeführt, ja ich habe hier in Wagensperg im 1678 Jahr (am 12. April) selbst ein solches Werk aufgerichtet und etliche Jahre Kupferstecher und Drucker bei mir im Schloss unterhalten."

Lep del imovine svoje, katero je žrtvoval za izdajo dela „Ehre des Herzogthums Crain", tako, da je naposled ubožal, obrnil je Valvazor na vzdržavanje te bogenšpergske umeteljniške družbe.

Najizvrstnejša mojstra, pod Valvazorjevim nadzorstvom delujoča, sta bila gotovo Trost in Slovenec Werex; a tudi Hrvat Vitezovič (vitez) ni bil brez odlične sposobnosti in delovne moči.

Trost') je poleg ilustracij za „Ehre des Herzogthums Crain" sodeloval tudi pri izdelavanji podob za dve drugi deli Valvazor-jevi, za „Todtentanz" („Theatrum mortis humanae"), in za delo „Satyrischer Ovid," kakor je dalje pod Valvazorjevim nadzorstvom za časa svojega bivanja na Kranjskem i/.gotavljal podobe za neko drugo delo, tičoče se naše domovine in necega slove-čega Slovenca, za „Monument der Herbersteine" (v Vratislavi 1. 1680 natisneno delo.) '*)

Slikar in risar Koch, katerega smo poleg drugih spoznali v umeteljniškem domi bogenšpergskem, je razven ilustrovanja Val-vazorjevih del pokazal se tudi mojstra v slikariji na medi ter je med drugimi naslikal mestnega sodnika v Rudol-fovem na ploči od medl.8)

A baronu Valvazorju ni zadostovalo samo prosto risanje, („abreissen"), ampak v vednem občili s svojimi umeteljniki se je tudi sam čim dlje tem bolj naobraž.eval in s t varil je s svojim talentom in svojo spretnostjo glavnemu mestu Kranjske spomenik, kateri je dan danes jedna največjih lepöt Lju-ljane, t. j. na sv. J a kop a trgi z nova postavljena, dovršeno lepa podoba sv. bogorodice.

Deželni zbor Vojvodine kranjske je ukrenil namreč dne 14. januarja 1. 1664 po spodbudi cesarja Leopolda I., da se v bodoče za vselej praznuje praznik čistega spočetja Marijinega in v višje postavilo te skrivnosti se je sklenilo, da se postavi na trgi pri jezuitih, (kjer zopet dan danes stoji), podoba Marijina.

Začetek temu delu se je storil 1. 1680 in Valvazor ni narisal le črteža za Marijino podobo, nego pokazal se je pri tem umeteljniškem deli sam novim umet eljnikom, kajti model za postament in steber, kjer je imela stati podoba, je proizvod njega uma.

Model za podobo samo je napravil solnogradski kipar Vuk Weisskircher') in lil jo je ljubljanski zvonar Krištof Schlag dne 16. decembra 1681 v svoji livarni pred „karlovskimi vrati", (kjer ima sedaj zvonarijo g. Ramassa.)

Ako se je zatorej blagi baron V al vazo r nam mnogostranski pokazal delujočim umeteljnikom, spoznamo ga, pregledujoč njega beležke v nadškofijski metropolitanski biblijoteki, tudi teoretičnega umeteljnika in pisatelja o umeteljnosti. Zapustil je namreč veliko delo v rokopisi pod naslovom „Lumen Naturae", ki obseza 6 vezkov v četverki. Takoj prvi vezek ob-seza (v desetih knjigah) razprave o slikarstvi na stekli, o posteklovanji in mnogo tacega. Drugi zvezek (tudi v desetih knjigah) ima razpravo omavci, alabastriinmramorji, a tretji uči, kako napravi jati boje, (kako se mešajo).

Uže zgoraj smo opomnili, da je Valvazor v bogatih svojih zbirkah vBogenšperki med svoje izborne in obširne biblijoteke knjigami hranil tudi mnogobrojno zbirko bakrorezov itd.

Ta zbirka, ki tehtno svedoči o neutrudljivi velikanski pridnosti Valvazorjevi, kateri je vse posamezne podobe — do 9000 listov — za svojega bivanja po velikih mestih, kakor na Dunaji, v Parizi, na Italijanskem in Nemškem sam nabral, uredil in potem nalepil, ta prekrasna zbirka je sedaj neprecenljiva dra-gotina nadškofijske metropolitanske biblijoteke v Zagrebi. Najred-kejše podobe Dürerj eve, vanDykove, Rubensove, Breu-ghelnojve, s kratka: tu vidiš združena dela najslavnejših starejših Nemcev, Italijanov in Nizozemcev. Podobam so predmet prizori iz starega in novega zakona, iz stare, srednjevečne in novejše zgodovine, portreti slavnih duhovnikov, vladarjev, državnikov, učenjakov, vojščakov itd., da tudi vrsta komičnih podob (karikatur) se nahaja med njimi.

A še jedno veliko umeteljniško zbirko, katero je sestavila roka jednega samega in sicer narodnega umeteljnika, hrani baron Valvazor jeva biblijoteka (v Zagrebi), in ta je „velika knjiga grbov," ki jo je za svojo „Ehre des Herzogthums Crain" sestavil Valvazor sam; grbe zanjo mu je prav lepo naslikal „Bartl Ramschi s si" (Raumbschüssel, najbrž brat tedanjemu zatiškemu prelatu.) Mali a debeli folijant ima na 388 listih 2023 grbov, zapisnik sam obseza 18 listov. Velik del tu naslikanih grbov kaže grbe kranjskih plemenitnikov, med katerimi je živelo za Valvazorja še mnogo staroslovenskega plemstva.2)

') Najbrž sin Jan. Adama Weisskirclierj a, ki je v prvi polovici 17. veka slikal v Gradci. „Na gl er, 1. e. XXI. pag. 248." ") öledi moj članek o Valvazorji v „Letopisi 1877."

Če tudi ne naravnost v dotiki z deli Valvazorjevimi spada vendar v dobo njega spodbujajočega umeteljniškega žitja in njega mecenstva delovanje narodnih slikarjev: Kleriča, Petra Werexa (siua Ivanovega), Gladiča in pl. Raina.

Ludovik Clerich (Klerič) je pogostoma imenovan v zapisnikih kranjskih stanov „deželni slikar" — najbrž je bil dekora-cijski slikar za gledališče jezuitov, katero so podpirali stanovi — in dobival je po dovoljenji deželnega zbora časih znamenite podpore, tako n. pr. 1. 1679 vsoto 75 gld.,') potem 1. 1684 zopet itd.2)

Gladiča hvali Valvazor v svoji knjigi gradov „dobrega mojstra".3)

Peter Werex, (sin Ivana Werexa, sodelovca pri Valva-zorjevih tiskovinah), porodil se je v Turjaki in je umrl 1.1715 dne 13. februarja.4)

Vendar nahajamo poleg domačih v Bogenšperki priVal-vazorji delujoče tudi tuje umeteljnike, kajti naš slavni domoljub je bil vedno v živahni dušni dotiki s tujimi deželami.

Izmed tujcev nam je izlasti imenovati Nizozemca Almanaka, o čegaver umotvorih Valvazor nekoliko potov govori in katerih se spomnimo v tem spisi poznejše.

Dominik Kalin, pore jen v Gorici, zgodovinopisec cesarja L e o-polda v Monakovem, bil je na dobrem glasi zaradi svojih slik in risarij.

Stanovi kranjski, tedaj izredno razvneti za podpiranje umeteljnosti in znanosti, naročevali so ravno tako na tujem dela, kakor so vedno mogočno podpirali in pospeševali domačo umeteljnost ter za zidanje cerkev in njih olepšavo radovoljno pokladali bogate darove na žrtvenik.

Kakor oznanja še danes napis nad velicim portalom sedanje redute, sezidali so to poslopje zakolegij jezuitom „kranjski stanovi", ki so poznejše (1. 1701) dali tudi znamenit znesek za popravo jezuitske cerkve sv. Jako pa, katero je bil sesul potres, in 1. 1667—1669 so poklonili za sezidanje kapele sv. Frančiška Ksaverija tedanjemu rektorju 5500 gld.

Kakor pripoveduje neka beležka v deželnega zbora zapisniki 1. 16805) ukazali so „gospodje stanovi" za cerkev jezuitsko slikati v Rimi„podobo naše ljube Gospe". Komu se je dal ukaz, ni povedano.

Bil je čas največje povzdvige rimsko-katoliške vere, čas zmage narodne pobožnosti in verske gorečnosti nad „suhoparnim luteranstvom", katero ni prijalo ni duhu ni srcu Slovencev.

') „Landtagsprotokoll XXI. pag. 368."

„Landtagsprotokoll XXXV. pag. 350."

3) „Ehre des Herzogthuins Crain XI. pag. 692."

4) „Arehiv f. Landesgesehiehte v. Krain. Klun. I. pag. 69."

5) „Landtagsprotokoll XXXV. pag. 3."

Ljubljana je imela tačas 13cerkev in sicer: stolnico, cerkev jezuitsko pri sv. Jakopi, cerkev N. Ij. Gospe v Križankah, Marije v nebohoda pri frančiškanih, (sedanje gimnazijsko poslopje), bolniško cerkev sv. Elizabete v meščanski bolnici, cerkev sv. Lovrenca, prej sv. Fridolin a na Breg i, sv. Florijana na Starem trgi, sv. Jurija na Gradi, Marije Lavretanske pri diskalcejatih (sedaj civilna bolnica), kapucinsko cerkev sv. Ivana evangelista., (kjer je sedaj „Zvezda"), samostansko cerkev klarisaric, (sedaj vojaška bolnica), in naposled farno cerkev sv. Petra na mesarskem predmestji, najstarejšo cerkev ljubljansko. Mnogo teh cerkev je bilo zanimivih ne le pobožnim obiskovalcem, nego tudi posvetni radovednosti, kajti v njih so se videli po Val vazorj evih besedah „preumeteljno zdelani" spomeniki mramornati in iz rude.

V stolnici se je videla med drugimi umotvori starejše dobe v velicem altarji slika (najbrž sv. Miklavža), katero je bil zgotovil Benečan kavalir Pietro Liberi iz Pad o ve, nazivan Li-bartino. Ta slikar se je naobraževal po najboljših šolah in merilo za delo so mu bili naročevalci: razumnikom je slikal hitro in prosto, nerazumnikom natančno v vseh podrobnostih.')

Frančiškanska cerkev (na mesti današnjega gimnazijskega poslopja), odlikovala se je po dovršeno lepih grobnih spomenikih Au e rs p e rgo v, imejočih tu svoje dedno pokopališče, in videle so se v nji tudi krasne slike Gladičeve, Almanakovo i. dr. Diskalcejatska cerkev je imela lepe stukature; v cerkvi sv. Elizabete so stali umeteljni brončeni in mramornati spomeniki.

In kakor je cerkev na Kranjskem tačas dajala opraviti stavbarskim mojstrom, kamenosekom, slikarjem in kiparjem, ter je v svojem odločnem narodnem mišljenji pred vsem obračala pozornost na domače sinove, tako je tudi po reformaciji, ki je pokončala mnogo cerkvenih paramentov, zopet dajala naprav-ljati potrebne masne obleke, zastave itd., itd. domačemu umetelj-nemu rokodelstvu, katero je tem načinom pospeševala in podpirala. Vezilje, slikarji zastav, srebra rji in zlatarji, ključa nič a rji, mizarji i. dr. so imeli v tej dobi, ko je pobožno plemstvo cerkvam pogostoma poklanjalo darila, dosta spodbude za svojo moč in pridnost.

Nekov rokopis Marijine bratovščine, ki ga hrani tukajšnji muzej, nam poroča o visoki umeteljni stopinji obrtnikov ljubljanskih, in tako nam je moči spoznati cvet narodne umeteljne obrt-nosti tekom 17. veka. O vsem tem seje bilo zahvaliti ume -teljnim obrtnikom cerkvi in nje podpornikom.

') „Nagler, 1. e. Vil. pag. 503."

Toda še inače je pospeševala cerkev umeteljnost in sicer s procesijami, tedaj običnimi v veliki četrtek in veliki petek.

Procesijo v veliki četrtek je ustanovila bratovščina Red em p -toris Christi.

Sestavljala se je iz 23 podob ali boljše rečeno simboličnih skupin, med katerimi je n. pr. Andromeda, rešena P er žeja, pomenjala rešitev človeštva po Mesiji. Procesija je hodila od kapucinske cerkve (v sedanji „Zvezdi") po gospodskih ulicah, po Novem (Turjaškem) trgi, po črevljarskih ulicah, čez črevljarski most do sv. Jakopa cerkve in potem po Velicem trgi k frančiškanom (gimnazijsko poslopje), od tam se je zavijala po špi-talskih ulicah čez špitalski (frančiškanski) most in po kapucinskem trgi (gledališke ulice) v cerkev nazaj. Izprevod se je nekoliko potov ustavljal; to so bili „stacijoni". Izveličarja so s prva pred oči stavile osobe izmed visocega plemstva, poznejše najeti ljudje, a Jude so igrali Trnovci in Krakovci ter naposled tudi najetniki.')

Jednako procesijo so v všliki petek napravljali jezuiti. Mnogi ljudje so se bičali ali nosili križ (za pokoro); trpljenje Kristovo seje kazalo v podobah.

Razven tega so tudi b ratovščine imele svoje posebne obhode. Umeje se samo ob sebi, da je pri takövih prilikah bila sodelovateljica tudi umeteljnost, izlasti kar se tiče kostumov itd. Ti „obhodi" in uže prej omenjano gledališče jezuitov, vse je umč-teljniški naobraževajoč vplivalo na ljudstvo in dajalo närodni umeteljnosti in narodni obrtnosti mnogo posla in kruha.

Kakor cerkev, tako so po nje vzgledi tudi lajiki skušali podpirati in pospeševati umčteljnost ter nje interese.

Kaj so storili v tej meri in tačas za povzdvigo domače umeteljnosti dežela, stanovi — o tem se je uže primerno povdar-jajoč govorilo in pokazalo, da so pred vsem se cenile in podpirale domače narodne moči.

A tudi posamezniki med plemstvom so pospeševali umeteljnost, lepšajoč svoje gradove in gradščine z nje deli.

To je bil sad tedanje vzgoje mladih slovenskih kavalirjev, katerim se je vzbujalo čuvstvo in zanimanje za višje stvari, nego so psi in konji, in ki so največ svoje naobraževanje na potovanjih še razširjali in dopolnjevali.

Val v a zor piše v „Ehre des Herzogthums Crain" o tem naslednje pomembne besede:

„Der Adel unterhält seinen Stand von seinen Gütern oder so er unbegütert, von seinem zu des höchsten Oberhaupts Diensten führenden Degen. Jedoch pflegen sowohl die vom Herren-

stände (grofi in baroni) sowie die Edelleute zuvörderst ihre Jugend mit freien Künsten zu zieren und der Pallas aufzuwarten auch dabei sich mit zuwachsendeu Jahren in ritterlichen Exercitien zu qualificiren, nachmals fremde Länder bevorab Italien und Frankreich durchzureisen . . . Massen ihnen dann die Näherung 11 alie ns grossen Anlassund Bequemlichkeit zur Peregrinationgibt."') Če koncem 17. veka pogledamo gradove kranjskega plemstva, pokaže se nam prijetna slika italijanskega okusa po zakonih lepega sloga „renaissance", združene s freskami, stuka-turami in časih res prav mojsterskimi slikami slavnih ume-teljnikov.

Potrudil sem se iz Valvazorjeve tako zvane „knjige gradov" (XI. vezek kronike) nabrati dotičnih zgodovinskih dat, katere je on z besedo in v podobi, ohranil iz svojega časa, in tu jih podajam čestitemu občinstvu po nemškem alfabetskem redi, kakor se nahaja pri njem.

Takoj v začetki se nam pokaže grad, katerega je sedanji gospodar Nj. svetlost knez Karlos Auersperg zopet prvotnemu slogu primerno postrojil in znotraj prenovil. Ta grad

Soteska, (Airidd),

na Dolenjskem, je najlepši grad na Kranjskem, prostoren četverokot z visocimi odprtimi stebrišči, kateri obdajajo dvorišče. Pri tleh je za hladiti se po leti „Sala terrena", s stropom iz belih stukatur in s tremi lestenci. Tlak je mramornat, črno in belo pisan, v sredi stoji leva (kamin) iz črnega mramorja, -na strani ob desnici v dolbini delfin, nasproti na levici krilat konj, oba iz kamena izsekana vodometa, dajoča vodo in delajoča hlad. Poleg tega so tam krasna konjärna s kamenitimi jaslimi (tli je bila tudi svoje dnf lepa kobilarna), ravnice s ptičjimi kletkami in redkimi rastlinami, umeteljne slikarije in galerija Gallenbergov. V grad-skem obzidji stoji kip Herkulov. Dalje pride na vrsto blizu Ljubljane stoječi mični grad

P61hov gradeč, (Billichgratz),

sedaj lastina gospe LujizeUrbančičeve, vdove dr. Lovro Tomanove. Na dvorišči vidimo prekrasen vodnjak zmra-mornatimi podobami, v sredi morskega boga Neptuna.

Ajmanov grad, (Ehrenau), kaže lepo arhitektoniko, grbe in kamenit „relief" nad portalom.

V gradi na

Lesičjem, (Geierau),

sedaj lasti ni g. dr. Ahačiča, je dal tačasni gospodar Fabi-jančič, po domače Mrharič, dr. J. U. in velik prijatelj knjigam, studenec obzidati in ves zid olepšati s slikami. Grad ljubljanskega škofijstva v

Goričah, (Görtschach),

je lepo zidan in ima odprte mostovže po italijanskem okusi. Tam se hrani oljnata slika slavnega „kranjskega apostola", škofa Tomaža Chröna.

Grad

Lesno brdo, (Hilzenek),

na Notranjskem ima lep portal iu velikanske mramornate stopnice.

Grad

Hmelnik, (Hopfenbach),

na Dolenjskem, ima italijanske odprte mostovže.

Romantični ob Ljubljanici stoječi uže omenjani grad

Fužine, (Kaltenbrunn),

nad Ljubljano, sedaj lastma duhovite gospe Josipine Terpin-čeve, imel je početkom 17. veka, ko je bil prišel v roke očetom jezuitom, v svojih notranjih prostorih „dragocene slikarije" („köstliche Mahlerei"); a jezuiti so Bog vedi zakaj pustili te slikarije, da so prišle v nič, o čemer se Valvazor čudom čudi, rekoč, da so bili ti možje „sonst doch so grosse Kunstfreunde". Najbrž so bile freske v fužinskem gradi erotične vrste in so morale umekniti se iz prostorov duhovske družbe, kateri je rabil ta grad za vedrišče svojih novincev, mladih duhovnikov in njim v vzgojo izročenih gojencev.

Grad

Begunje, {Katzenstein),

na Gorenjskem (blizu Begunj, tedaj lastma Lambergov), sliil je po svojih krasnih slikah. „Die Ž i in m er" — piše Valvazor — „seynd mit den schönsten Gemählden ausge-zieret".

Grad

Krumperk, (Zaboršt), (Kreutberg),

pri Kämeniki (ne daleč od Ljubljane, sedaj lastina gospe baronice Barbare Rechbachove, porojene grofice Thurn-Valsas-sina), je lepo arhitektonično delo z odprtimi mostovži italijanskega okusa.

Nekdanji samostan

Mekine, (Münkendorf),

sedaj grad prijatelja umeteljnosti g. A. Prašnikarja, imel je na cerkvi poleg sebe naslikanega lepega velicega Krištofa.

Grad

Nadlišek, (Nadlišek),

na Dolenjskem, (sedaj lastina Nj. ekscelencije grofa Josipa Auersperga), kaže lepo arhitektoniko z mramornatimi grbi, dvojnimi stopnicami, piramidami itd., vse kamenito.

Grad

Cretež, (Reutenburg),

na Krasi je imel še za Valvazorja dni slike na stekli. Grb je iz 1. 1539.

Kapela v

Svibni, (Schärfenberg),

imela je lepih slik.

Galerijo obitelji Portijev v

Senožečah, (Senožeč),

s slikami Ticijanovimi smo uže na dotičnem mesti, pišoči o delih iz 16. veka, po vrednosti ocenili.

Grad

Grm, (Stauden),

ima (pri Val vaz or j i) lep stolp in odprto galerijo. V sobah — kakor poroča Valvazor — so bile krasne slike in stu-k a t u r e.

Podobe dvoboja med narodom najznanejšega junaka slovenskega Lamberga rja z velikanom Pegamom v gradi

Kämeni, (Stein), (na Gorenjskem pri Begunjah) smo omenjali na svojem mesti.

Po svojem gospodarji imenovani grad

Bokalce, {rede Stroblhoff),

nad Ljubljano, (ki mu je sedaj lastnik znani „sportsman" v višjem smisli g. Sevnik), in katerega je bil z nova sezidal Valva-zorjev srčni prijatelj baron Stroblhoff (f 1. 1645), je imel v svojih sobah krasne slikarije Nizozemca Almanaka (ali Alemaka). Tega slikarja je baron Stroblhoff imel mnogo let pri sebi; a tudi drugi mojstri so olepšali to poslopje. Jedna soba je imela izvrstne stukature.

Grad

Šrajbarski turen, (Thum am, Hart),

danes lastfna grofa Teodorja Auersperga, sina Anastazij Grlinovega, kaže lepo arhitektoniko in odprte mostovže italijanskega sloga.

V gradi

Trebanjskem, {Treffen),

na Dolenjskem (lastfna obitelji Greseljnove, je stal zaValva-zorja lep iz kamena izsekan lev.

Lovski gradič

Iški turen, (Thurnigg),

blizu Iga — kateremu je nekoliko časa bil gospodar znani pisatelj g. L. Germovnik — imel je slike uže često omenjanega Nizozemca Almanaka.

Grad

Kravjek, (Weinek),

na Dolenjskem je hranil dovršeno naslikano podobo viteza Andreja Eberüarda Ravbarja, znanega zaradi svoje do tal sezajoče brade.

Kazala ga je v 68. leti in naslikana je bila podoba 1. 1575.

0 glavnem mesti Ljubljani

zabeležil je Valvazor poleg uže omenjanih cerkev še vrsto javnih in zasobnih poslopij (palač), tako n. pr. v najčistejšem to-skanskem slogi sezidano deželno poslopje, lepo mestno ao-vetovalnico (z gotsko fasado), palače Auerspergov, Eggen-b ergo v itd., ki jih vendar vse preseza kolosalni „knežji dvor" Auerspergov, o katerem sem uže podrobnejše govoril. Dalje

omenja sedaj odpravljenih velikanskih znamenj Adama in Eve iz m ram or j a na mestni sovetovalnici, po katerih so potujoči rokodelci spoznavali Ljubljano in o čemer se je po druzih deželah med rokodelci vpraševalo: „Si li liže poljubil Evo na ljubljanski mestni sovetovalnici? t. j.: „Si li uže bil v Ljubljani?"

Da je olepšavanje gradov plemstva in bogatinov po deželi in olepšavanje palač v glavnem mesti domači narodni umeteljnosti in umčteljni obrtnosti naklanjalo mnogo dobička ter oba pospeševalo, to je jasno. Vendar nas o tem še bolj poučevajo tako zvani „izpiski" („Auszügeln") iz 17. veka, kateri se nahajajo v ljubljanskem „knežjem dvori". To so računi umeteljnikov in rokodelcev, ki so zidali, olepšavah in popravljali „knežnji dvor". Imena stavbenih mojstrov, slikarjev, zlatarjev, strugarjev itd., skoraj vsa imajo naroden značaj in priimki: Novak, Globočnik Potočnik, Sušnik, Zajec, Kremžar, (knjigovez, ki je krasno vezal mnogo knjig biblijotečnih), Schönleben, (umeteljni mizar, oča zgodovinarju,) nam pričajo, da so kranjski kavalirji tedaj posebno radi dajali posla domačim močem.

Poraba domačih moči je te same zelö pospeševala v njih teženji in delih.

Pogledimo le v istini umeteljno zvršeno ključauičarsko delo na balkonih in omrežje na oknih „knežjega dvora" in čuditi se nam je, da je ta dovršeni proizvod ključaničarske tehnike 17. veka napravil se v Ljubljani in da je bil mojster temu delu Potočnik iz Krope, morebiti praded gluhonememu slikarju Potočniku, čegaver ime je bilo znano tudi zunaj mej kranjsko dežele.

S teh balkonov so 1. 1652 (deset let potem, ko se je bil sezidal „knežji dvor"), gledale dame kranjske aristokracije z vsem umeteljniškim bliš čem urejen slavnosten izprevod, ki je spominjal „turnirjev" v dobi cvetočega viteštva. Ta „car-rousel" je bilo napravilo kranjsko plemstvo po vzgledi dunajskega dvora cesarja Leopolda I., velicega prijatelja umeteljnosti. Pred oči so stavili poleg druzega štirje jezdeci štiri dele sveta: Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko, ter so jahali „kadriljo" na „Novem", sedaj „Turjaškem trgi.

Elegantni kostumi jezdecev in Konjska oprava so zahtevali tudi umeteljniškega okusa in to je umeteljni obrtnosti bil nov izvor zaslužka ter spodbuda za tekmecovanje med obrtniki.

YI.

1603—1718.

„Academia Operosorum" in nje vpliv.

Tistega leta, ko je „največji domoljub" kranjske dežele baron Ivan Bajkart Valvazor v smrti zatisnil oči, katere so, kakor na vse drugo še posebno se ozirale na interese domače umeteljnosti, tistega leta 1693 se je v glavnem mesti Kranjske, v „beli Ljubljani" ustanovila prva akademija znanosti in prostih umeteljnosti po vzgledi italijanskih akademij in z jepim naslovom:

„Academia Operosorum." Simbol družbi je bila pridno beroča bučela.

Namera tej znanostni družbi je bila „združevanje moči" iz različnih stanov in „praktična delovnost" svojih udov. (Krstiti bi se bila imela prav za prav ta družba po cesarji Jožefi I. „Josephina",') kar so pa najbrž nevoščljivci zaprečili uže ab ovo.) Vsak ud se je zavezal, da izda svojemu talentu in pozivu primerno delce. Kanilo se je tudi sistematično obdelati zgodovino razvoja vseh znanosti, zastopanih po udih družbinih, in sicer se je hotel storiti začetek s prvim vekom po Kristovem rojstvi. Na družbine troške se je imela napraviti javna biblijoteka, občinstvu na razpolaganje.

Prvi svoj slavnostni zbor je imela „Academia Operosorum" 1.1701, prvi prvosednik jej je bil stolni prošt Ivan Krst. Preširen.

Ta akademija „op er os o v", kateri se je skoro pridružila „Academia Philharmonicorum", bila je o povzdvigi umetelj-niškega življenja in umeteljne obrtnosti vplivna in merodajna.

Poleg tega, da so uže „pravila" in „gäsla", umeteljniški olepšana z bakrorezi, tiskana v Ljubljani pri Majerji pod naslovom „Apes Academiae etc." dala obrazovni umeteljnosti novega posla, pridružila se je po spričevali akademika Dolničarja pt.

') V domači kroniki Scttönlebnovi, katero je nadaljeval njega nečak Dolniear pl. Thalberg, beremo naslednjo beležko: „Den 5. Februar 1694 in der gelehrten Session der Aeademie Operosorum bey Ihro Gnaden Hrn. Thumbprobsten ist abgeregt worden, dass Er, Hr. Thnmbprobst darob seyn wolle bey dem Kayserl. Hoff durch den Grafen Castelbarco, dass besagte Aca-demi Operosorum Josephina genandt werden sollte, der Hr. Canonicus Gla-ditsch hat auch versprochen bey dem hochw. Präceptore des kais. Prinzen und röm. König zu cooperiren, dahero man hofft gueten progress zu haben,"

Thalberga sköro družbi „Academia Operosorum" tudi akademija za risarstvo M 1. (1702,) kjer so se poučevali slušatelji ljubljanskega liceja in „ekšternisti" na troške akademije v „risanji".

Vendar ne samo za daljno bodočnost spodbujajoč je delovala v umeteljniškem oziri akademija „operosov" v svojem postranskem oddelki za risanje („Academia Incultorum"), tudi v umeteljniškem življenji glavnega mesta in v domače umeteljnosti zgodovini je stvarila novo dobo.

Po nje neposrednjem vplivi so nastala mnoga nova poslopja, katera še dan danes svedočijo, kakošen okus je imela in katero mer hodila v umeteljniških stvareh „Academia Operosorum".

Sezidale so se pod neposrednjim vodstvom stavbenega odseka „operosov" z nova: stolnica, bogoslovnica, mestna sovetovainica in križanska ter nunska cerkev, katera še ni bila dodelana, ko je zaradi različnih notranjih in zunanjih razporov prestala „Academia Operosorum" (1. 1718).

Če tudi se mi je bati, da utegna moj spis preželo narasti, vendar si ne morem kaj, da bi ne izpregovoril o zgodovini posameznih znamenitih staveb, a navzlic vsemu mi je biti malobesed-nemu ter samo konstatujem, da se je okus „operosov" naslanjal na vzorke Italije, ki je bila in ostane „obljubljena dežela" kar se tiče umeteljnosti v vseh oddelkih.

Italijanski okus se je vzprijel pri zidanji stolnice, križan-gke in nunske cerkve.

Stolnica se je zidala v obliki križa s kupolo in freskami (bizantinski slog), križanska cerkev z rotundo in cerkev nunska s stebrovjem in tudi s kupolo.

Bogoslovnica je dobila tudi s freskami olepšano rotundo (sedaj biblijotečna dvorana) in na portali umeteljniški zdelani karijatidi. In mestna sovetovainica, da se niso prezrle tradicije meščanov, zidala se je kakor compositum mixtum od zunaj gotski in znotraj po pravilih italijanskega okusa.

Da se je postavila nova bazilika sv. Nikolaja, pasti je bilo v žrtev stari gotski stolnici s svojimi proti nebu kipečimi stolpi, stebri in stebriči, rtastimi loki in okni gotskega sloga.

Akademik Dolničar pl. Thalberg (Ivan Gregor), »tarinoslovec in zgodovinar, nam je v pridno sestavljenem, z mnogimi podobami olepšanem rokopisia) ohranil zgodovino stolne cerkve v svoji prejšnji in poznejši obliki, in temu prezanimivemu delu, čakajočemu še „belega dnč", je naslov:

„Historia Cathedralis ecclesiae Labacensis S. Nicoiao Archiepiscopo Myrensi sacrae. Cum chrono-

') „Stolni kapiteljski arhiv."

') „Rokopis iuezoikuf. bogoslovske biblijoteke v Ljubljani."

logica ejus de m fabricaeVeteris et Novae narratione cui accesserunt sacra aedificia et multiplices erudi-tiones, ipsam Ba#ilicam concernentes. Labaci anno aerae Christianae 1701." (Mali folijo, vezan, 250 listov, 25 podob, z mnogimi črteži itd.)

Ta izvrstna stavbeno-zgodovinska knjiga o stolnici našteva tudi vse spomenike, kipe itd., s kratka: vse umeteljniške spomenike, kateri so ostali v stari stolnici, in poroča, kako so se prenašali v novo stavbo ter se zopet vzidavali.

S ponosom smemo konstatovati, da so bili mojstri pri zidanji nove stolnice Slovenci, kajti ohranila so se nam imena arhitektov, kateri so z nova pozidali stolnico, in ti so: Jugovec, Maček in Zamrl.

Ti možje so po črteži jezuita de Puteis (Pozzo) postavili krasno novo baziliko.

Strop novi stolnici je olepšal s freskami slavni italijanski slikar Julij Qua gl i a. Kipi so delo Italijana Contiera iz Pa-dove in Slovenca Misleja.

Kamenosek in kipar Mislej je bil umeteljnik, imejoč mnogo posla. Nahajamo ga namreč poleg dela pri stolnici tudi 1. 1701 —1703 delujočega pri jezuitskem kolegiji in sv. Jakopa cerkvi,J) potem pri bogoslovnici 1. 1708—1714. Pri tej je zdelal veliki portal in obe uže omenjani gigantski karijatidi (1. 1714). Ko je poznejše (1. 1721) vdova deželnega maršala grofa Herbarta Auersperga sklenila, da nadomesti pred samostanom diskal-cejatov (sedaj bolnico) po nje pokojnem soprogi 1. 1693 *) postavljeno leseno podobo presvete Trojice s kamenitim spomenikom, izročilo se je to delo Misleju ža 1000 gld. in 200 mernikov žita.

Za materijal in za petmesečno delo se je plačalo 400 gld. tedanje veljave.

L. 1714 se je z nova postavila križanska cerkev po črteži Dominika Rossija iz Benetek. Postavil jo je deželni komtur grof Guidobald Starhemberg.

Meseca marca 1. 1713 se je položil temeljni kamen za nunsko cerkev, katera je v svoji vzvišeni preprostosti čestit spomenik tedanjih umeteljniških nazorov. Zidanje cerkve in samostana, ki je stalo 93.547 gld.,3) začelo se je pa še le 1. 1748.

Nekaterih umeteljnikov, v tisti dobi spodbudno v naši domovini delujočih, spominjali smo se uže pri zidanji novih cerkev. Razven teh so se nam iz tistih dni ohranila še druga imena Prvo nam je tu omenjati slikarja in bakrorezca Elijo Becka nazivanega „Heldenmuth"4), ki se je naobraževal v Rimi in je

') „Blätter aus Krain 1865, p. 47." ') Tedaj se je bila ustanovila „Academia Operosorutn." s) „Samostanski arhiv."

4) „Nag I er, 1. c. I. p. 222." Letopis 1880. 3

umrl v Augsburgi 1. 1747. Naslikal je ta umeteljnik izvrstno lep portret „operosa" Grbca, med. doktorja in pisatelja.1) Dalje se seznanjamo s spretnim bakrorezcem irr slikarjem v a n Alenom, kateri je na cesarsko povelje kakor podobe inih avstrijskih mest napravil tudi podobo naše Ljubljane.2)

Tudi je cvetelo umäteljno rokodelstvo v vseh oddelkih, kajti cerkvene stavbe v glavnem mesti in po deželi dajale so mu mnogo opravila. Najprej je bila zvonärna pred karlovskimi vrati, delujoča uže tekom 17. veka, katera je dobivala mnogo naročil in katero je začetkom 18. veka dobila v posest obitelj Samassova, ki jo vzdržuje še sedaj.3)

„Ljubitelji" umeteljnosti v tisti dobi so bili poleg uže ome" » njanega Valvazorjevega prijatelja barona Stroblhoffa še Zergollernski, pl. Schwizen , in grof Bajkart Barbo-Ti trije naposled imenovani možje so bili udje neki po" božni družbi, tako zvani kongregaciji sv. Dizme, usta" novljeni koncem 17. veka. O tej družbi in o nje vplivi na ume" teljnost poročam poznejše.

Franjo Viljem pl. Zergoll, vitez Zergollernski, bogat zasobnik, porodil se je 1. 1653 v Ljubljani. Završivši študije nastopi potovanje po Francoskem in Nemškem, po Ho-landskem, Angleškem in Italiji.

Ko pride zopet domov se oženi in obračal je potem vso skrb na povzdvigo svojega zaselja „Rosenbühel," (Viderčanov grad,) kjer je po leti vedno bival, kajti le zima ga je odvajala v mesto.

Bil je odličen ljubitelj in mecčn arhitekturi, slikarstvu in mu-ziki, za kar mu je prav tačas v Ljubljani bila prilika. Bil je namreč ud družbi „operosov" s priimkom „De lica tu s." Umrl je dne 28. januarja 1. 1700. Med Dizmovimi brati je bil riazivan „samotnik" z gaslom: Simplicitatem amat et ardorem.4) Drug velik ljubitelj slikarstva in arhitekture je bil, kakor smo uže omenjali, grof Bajkart Barbo, (porojen 1. 1670, f 1. 1709).5) Občil je izlasti rad z umeteljniki in pisatelji.G)

Izborno galerijo je imel tedaj v Ljubljani dr. J. U. Franjo Karol pl. Schwizen, porojen 1. 1648 in sin „preslavnega" ljubljanskega mestnega sodnika Karola pl. Schwizna (f 1. 1702). Naobraževal se je na vseučilišči dunajskem invPadovi in ko se je vrnil v rojstveno mesto, imenovali so ga takoj sod ni j-skim odvetnikom. „Er besass" — piše o njem „Matrikel-

') „Rokopis Erbergov v cesarski domači biblijoteki na Dunaji." ') „Notizblatt d. k. Akad. d. Wiss. 1851." s) „Kronika diskaleejatska."

') „Matrikelbuch der Dismas-Conföderation" v ljubljanskem muzeji. 6) Bil je ta grof Barbo „Generaleinnehmer der krain, Landschaft", (glavni deželni davkar). ') ibidem.

buch der Dismasbriider"') — „eine grosse schöne Privatbibliothek und eine nicht geringe und sehr wertüvolle Bildergalerie."

Zgodovinarja v tej dobi umčteljnosti smemo po vsej pravici imenovati Ivana Gregorja Dolničarja pl. Thal-berga. Ta domoljub si ni imena domačega umeteljnega pisatelja zaslužil samo s svojo zgodovino ljubljanske stolnice, nego tudi s popisom2) za njega dni še stoječih, sedaj uže izgubljenih ali zelo pokvarjenih mramornatih in sicer kameni ti h spomenikov.

Naslov temu omenjanemu rokopisu3) je: „Cypressus Laba-censis. Sammlung von Grabschriften in Laibach." Papirnat zvezek v veliki osmerki, 60 listov.4)

VII.

Od leta 1719—1740.

Ko sta bila nepozabljivi domoljub pl. Jakob Schellenburg in njemu soproga ustanovila naš nunski samostan ter so prišle vanj čč. gospe uršulinke, katerih red se je skazal koristnim in dobrodelnim ne samo glavnemu mestu nego vsej deželi, takoj so prevzele pobožne gospe skrb o vzgoji ženske mladine z vso gorečnostjo.

Kakor sploh na vse potrebne predmete dekliške šole, takisto so gospe uršulinke uže precej s početka svoje delovnosti v Ljubljani s posebno skrbljivostjo ozirale se na pouk v risanji. Ta pouk so tudi poznejše vedno trudoljubivo gojile.5) Tudi so se nahajale med pobožnimi gospemi mnoge, katere so se s posebnim veseljem bavile s slikarstvom in o jedni izmed teh, porojeni Slovenki, pišemo v dotičnem poznejšem oddelki obširnejše.

V prejšnjem oddelki smo se uže spominjali Dizmove bratovščine. To pobožno društvo, čegaver udje so mnogostranski spod-ujali in pospeševali domačo umeteljnost, dalo je tudi priliko ne-

') ibid.

') Kateri je še vedno v rokopisi.

^ Hrani se v tukajšnji bogoslovski biblijoteki.

4) Nekoliko teh napisov sem objavil jaz v „Mittheil. d. bist. Ver. f. Krain 1860" pag. 47 in dalje. p i g.

Dzimski, „Laibach" pag. 95,

cemu znamenitemu talentu, da je za društva interese pokazal svojo moč.

Dlzmova bratovščina je namreč imela tako zvano matriko, v katero se je bilo na novo vzprijetim udom vpisovati. Pod vsacega' posameznega uda ime je spisal D o 1 n i č a r njega ži-votopis. Po smrti Dolničarjevi (1. 1719) je prišlo v navado, da so posameznim imenom udov prislikali se tudi grbi in simboli in sicer v minijaturi.

In ta najnežnejša stroka slikarstva je našla svojega mojstra v naši deželi.

Šimen Grahovar, porojen v Tržiči, je bil mojster čegaver umetniška roka je naslikala te mnogopomembne podobice, iz katerih je moči brati lep del kulturne zgodovine kranjske.

Šimen Grahovar je pričel svojo umetniško delovnost pri Dizmovi bratovščini 1. 1721 ter jo nadaljeval s pomočjo svoje hčere Marije (Nepomucene Sofije) do svoje smrti 1. 1776.

Tudi njega sin Nikolaj Grahovar, uradnik na Štajerskem in potem na Kranjskem, pokazal se je višjim diletantom v slikarstvi.

Tu imamo zatorej uže pred saboj slovensko umetelj-niško obitelj, iz katere so se oča, hči in sin bolj iz ljubezni nego za koristi voljo posvetili lepim umeteljnostim.

Podobice Šimna Grahova rja mojsterske roke, ki jih vidimo v omenjani matriki,') smemo imenovati res prave umotvore, kajti jedna je dovršenejša od druge. Te podobice so nam tudi svedoki, kako je to pobožno društvo po slikanji grbov in simbolov domačim talentom dajalo priliko za izumčvanje in kombinacije ter za popolno manifestacijo svoje umeteljniške tehnike.

A kakor je Grahovar umeval poleg vse natančnosti ogibati se pri svojih minijaturah nepotrebnih pridevkov, takisto je znal tudi vpodabljati vsa svojstva, talente, da, celo vse male posebnosti slehernega uda Dizmove bratovščine.

Tako na primer je povsodi, kjer se je dalo, oziral se na topografijo dežele, zategadelj vidimo v ozadji jedne slike krasno stavbo samostansko, v drugem grad kacega domačega kavalirja.

Dela roke hčere Grahovar j ev e, Marije, katera je izlasti poznejše očeta če tudi ne popolnem namestovala, vendar mu bila „desna roka", so skoraj tako umeteljniški završena, kakor nje očeta in mojstra.

Marija Grahovarjeva je stopila poznejše v red uršu-link v Gradci, kjer je dobila ime Nikolaja.

Tudi svojemu sinu je bil Šimen G r a h o v a r najboljši učenik in Nikolaj Grahovar je slikal največ grbe. Naslikal je večjo

knjigo grbov avstrijskih, a tudi manjšo zbirko, po nekoliko obsezajočo jugoslovanske grbe plemstva hrvatskega, kranjskega, štajerskega in koroškega

Grahovar (oča) je umrl zelo star 1. 1776 v Ljubljani hišna gt. 7 za „kapucini." Dne 19. in 20. aprila tistega leta se je njega ostalina prodala po dražbi1), kajti njega hči je bila v samostani, a sin je umrl še najbrž prej nego oča.

A Grahovar jeva „šola" ni imela svojih mej v tesnem krogi obitelji, znana sta nam tudi dva izvrstna učenca njegova, minijaturna slikarja Mavic in Hiibmer. Oba sta pomagala Grahovarju in njega hčeri pri slikanji Dizmove matrike.

Sploh je bilo slikarstvo početkom 18. veka med Slovenci precej razširjeno.

V zapisnikih ljubitelja umeteljnosti barona Erb er ga,2) o katerem moži še govorim, sem bral, da sta početkom 18. veka v Rimi naobraževala se dva Kranjca, in ta sta bila slikarja pater Franjo, kartuzijan iz Bistre, in Anton Zeit.

Poleg teh se imenujejo iz tistih dni še domači slikarji: Zebey3) in Josip Leopold Wiser.4) Toda tudi sloveči tuji slikarji so dohajali tačas na Kranjsko. Tako je pozval ljubitelj umeteljnosti, zatiški opat Anton pl. Gallenfels slikarja Ferdinanda Steinerja, rodom Tirolca, da je naslikal portröte ustanovnikov zatiškega samostana.5)

Steiner je bil za svojih dni jako čislan slikar, in Fro-miller,6) ki je tudi na Kranjskem slikal (pastelne slike), je mnogo risarij Steinerjevih rezal v med (baker).7)

A skoro nastopita zopet dva domača slikarja: Franjo Je-lovšek in Albert, katera vidimo v letih 1735—1740 delujoča pri olepšavi diskalcejatske cerkve,8) kjer stoji sedaj cerkev civilne bolnice.

Tudi je obrnil tačas uže nase pozornost Mencinger, toda glavna delovnost njegova se je pričela v poznejši döbi.

Ravno tako sta tedaj pri nas delala tovariša de Georgio in Heinrich. Prvi je napravil krasni veliki altar v avgustinski, sedaj frančiškanski cerkvi (1. 1736), drugi veliki altar v diskalce-jatski cerkvi (1. 1735). Tema sovremenik je bil Benečan Franjo

') „Wöchentliches Kundsehafftsblatt. Laybach 1776, pag. 240."

Rokopis nekdanjega muzeja v Doli.

') „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1848. pag. 76."

4) „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1864. pag. 87."

5) Gledi moj spis: „Die Gegenäbte Albert und Peter von Sittich, pag. 98."

s) Zapiski baron Erbergovi. Rokopis nekdanjega muzeja v Doli.

') Nagler, „Künstlerlexicon XVII. pag. 284."

*) „Kronika diskalcejatov."

Robba kateri je uže 1. 1728 delal za Ljubljano, čegaver delov-nost pak spada v poznejšo dobo 1. 1740. Tedaj je namreč zdelal za poslavljenje cesarja Karola VI., (ki je potoval vzprijemati poklonstvo svojih podložnikov in kateremu je tudi Ljubljana omislila slavnost,) izvrstno podobno doprsje cesarjevo iz mra-m o r j a. To doprsje je stalo ob tistih praznicih in še potem nad vrati poslopja „vicedomskega", (na sedanjem Dvornem trgi), a dan danes se nahaja v neki dolbini prvega nastropja mestne sove-tovalnice!

Kranjska dežela je vzdrževala v tistih dneh tudi svojega kolajnarja Cirijaka Schütter a, kateremu je bilo pošlo rezati grbovne pečate udom „Einer Ehrsamen Landschaft des Herzogthums Krain" in kateri je dobival plačilo iz deželne blagajnice.')

YIH

Leta 1740—1780.

Doba Marije Terezije.

„Die Motiva — durch welche Kaiser Carl VI. der Vater Maria Theresia's sich bewogen gefunden, die ehemals Strudel'sche Akademie in Wien zu restabi-liren — waren diese, damit nemlichen in dero Erb-Königreich und Land alljene Künsten eingeführt, verbessert odervermehrt wer den, welche demselben zu einer Zierde, mehreren aufnahm und nutzen gereichen und dero Unterthanen zur Erlehrnung aufmuntern und anreitzen können und zwar nach dem exempl dessen, was bey andern nationen zu ihrer sonderbahren Hochachtung und nicht geringen aufnahm des Commercy practicirt wird."2)

Ta akademija za slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo, katero je veliki ljubitelj umeteljnosti in znanosti cesar Karol VI. s pomočjo van Schiippna „restabiloval" iz tako hvalevrednih vzrokov, imela je najboljši vpliv na razvoj umeteljnosti

') „Rechnungen des Generaleinnehmeramtes im landschaftl. Archiv." ') „Geschichte der k. k. Akademie der bildenden Künste (in Wien). Eest-' sehrift zur Eröffnung des neuen Akademie-Gebäudes. Von Carl von Lützow, Wien 1877 pag. 11."

po „dednih kraljevinah in deželah". Tudi v naši deželi se je ta dobrodejni vpliv posebno vidno javil za vlade nepozabljive cesarice in kraljice Marije Terezije.

Najslavnejši umeteljniki slovenskega rodu, katerih dela so bila uže tedaj in so še sedaj biseri inim galerijam, naobraževali, razvijali in proslavljali so se za vlade slavne cesarice; mnogi so bili učenci c. kr. akademije na Dunaji ter potem celo učitelji v nji.

Tu čujemo imena: Caucig, (Kavčič), Jantscha, (dva brata), Lindar, Militz, Besch, poleg teh tudi imena: Mencinger, Potočnik, Schega, (dva brata), Hribarnik i. m. dr.

Če tudi spada delovnost Caucigovega profesorstva na dunajski akadamiji obrazovnih umeteljnosti še le v prekret 18. veka, vendar je iskati njega prvega naobraževanja za vlade Marije Terezij e.

Caucig, porojen 1. 1742 v Gorici, naobraževal se je najprej na Dunaji, potem je potoval v Italijo ter dolgo bival izlasti v Boloniji in Rimi, proučevajoč umotvore Caraccijev in Rafaelove. Grof Filip Gobenzl, posestnik v Logatci, Predjami in Planinskem gradi mu je bil pokrovitelj in z njega radodarnostjo podprt je odšel 1. 1791 z nova za nekoliko let na jug, da natančno spozna in prouči tudi dela benečanskih mojstrov. Dunajska akademija hrani njega risarije, napravljene s peresom in tušem (veliki regal-folijo) in stavljajoče pred oči predmete iz stare zgodovine, dalje tudi mnoge študije po freskah v Vatikani in po antikah, ter lepo zbirko nošenj, katero je sestavil v Italiji.

Lützow piše o teh risarijah in o Caucigi: „ ... Es ist das Rüstzeug eines Akademikers der David'schen Zeit. An ihm gewann als er (1796) zuerst als Corrector, (1799) als Professor eingetreten war, der Professorenkörper für die Malerund Bildhauerschule eine vorzügliche Kraft."1)

Lovro iantscha, slikar okolic in bakrorezec, porodil se je 1. 1746 v Prosnicah na Kranjskem in začel se je uže v zrelejših letih učiti na dunajski akademiji pod vodstvom profesorja Weirotterja. Uže njega prve risarije krajev so kazale bistro glavo in njega lepi talent se je srečno razvil pod nadzorstvom Ch. Brandovim.

L. 1771 je prejel drugo darilo in 1. 1790 so ga vzpri-jeli med c. kr. penzijonarje. Šest let potem so ga imenovali pristava učitelju rudorezbarske in rokotvorne šole. L. 1801. je poleg slavnega Bran d a opravljal na akademiji službo korektorsko za risanje krajev in na tega umeteljnika profesorsko mesto je tudi

stopil 1. 1806., imenovan rednim profesorjem. Poznejše je dobil še naslov „sovetnika" in 1. 1812 je umrl.')

L. 1775 je obiskal svojo domovino. Tistega leta namreč beremo dne 27. julija med „odličnimi potujočimi osobami" tiskano njega ime v „Laibacher Kundschafftsblattu" z beležko: „Lorenz iantscha, Hofmaler, nach Oberkrain."2)

Jantscha si je zaslnžil v slikarstvi in risarstvi sloveče ime, a ne menj dobroglasno tudi v učiteljstvi. Njega krajne slike imajo obilo predmetov in godijo očem gledalčevim, ker je umeval vpodabljati prirodo z nje lepe strani. Ohranilo se je mnogo slik njega roke in tudi risarij. Naslikal je ta umeteljnik dalje panoramo „Dunajskega mesta", ki se je vzprijela s toliko pohvalo. Tudi so njega delo dan danes za lokalno zgodovino dunajsko važne podobe „Brigittenaua" okolo 1. 1790, dalje: „Shod lepega sveta pri kavarnah v včlicem Prater-jevem drevoredi" okolo 1. 1790, in „Novi dunajski „ca-roussel" v Praterji" okolo 1. 1790.3) A najznamenitejša teh dunajskih podob našega umeteljnika je „Pogled proti veliki cesti," 42 cm. široka, 275 cm. visoka. Dan danes jej je lastnik g. Avgust Artaria. Na desnici risarije se vidi še sedaj stoječi kameniti most, postavljen 1. 1397, katerega so 1. 1461 Dunajčani branili proti vojvodi Albrechtu VI., za kar jih je cesar Friderik III. odlikoval s pravico, da smejo imeti v svojem mestnem grbi dvojnega orla.4)

Ohranili so se od njega tudi bakrorezi krajev po slikah Brandovih v povprečni osmerki s črkama L. J. S črkami L. J. F. zaznamenovana je tudi podoba neke vasi ob reki, spredaj na tleh dva otroka, (mali povprečni folijo), in potem 11 vrtnih prospektov.5)

Baron Erberg poroča v svojem uže često omenjanem rokopisi o Jantschi, da so se „njega izvrstne slike krajev zelo cenile po galerijah tujih krajev", kar je mnogo potujoči vešči baron najbrž sam videl in čul.

Valentin Jantscha, brat prejšnjemu in starejši od njega — Valentin se je porodil 1. 1743 tudi v Prosnicah na Gorenjskem — naobrazil se je tudi za umeteljnika. L. 1788 je bil na c. kr. dunajski akademiji pristav učitelju risarske in rudorezbarske šole in 1. 1801 drugi pristav učitelju zgodovinskega risarstva, slavnemu Maurer ju. Kakor piše Gräfferj je umrl 1. 1818, a po Kukuljeviči 1. 1811.«)

') Nagler, „Künstlerlexioon VI. pag. 417." *) ibid. 478.

*) „Catalog der hist. Ausstellung der Stadt Wien, 1873 pag. 49, 50. Nr. 264 278, 280."

") „Catalog der hist. Ausstellung der Stadt Wien, pag. 18, Nr. 48."

5) Nagler, „Künstlerlexioon VI. pag. 417." Dirnitz, „Gesehiehte Krains IV. 2. pag. 290."

Tudi njega dela se jako cenijo.

Franjo Lindar, slikar in bakrorezec, porojen v Cel ovci 1. 1738, učil se je umeteljnosti najprej v Ljubljani, potem se dalje naobraževal v Benetkah in na Dunaji, kjer je dobil dvakrat prvo darilo v risanji1).

Leta 1773 je naslikal turškega poslanca, gledajoč ga samo pol ure!

Tri leta potem ga je poslala cesarica Marija Terezija v Rim. Zapisan je zatorej med prvimi, katerim je moči bilo nastopiti potovanje v Rim z „rimsko dvorno štipendijo . Ž njim ob jednem je potoval v „večno mesto" tudi s takovo od-' liko slavni Füger, oba „c. kr. dvorna učenca".

Spomenica, v kateri sta oba mlada umeteljnika pri svojem odhodi razložila svoj učni črtež državnemu kancelarju knezu Kaunitz u, ohranila se je do danes. V njej pravita, da ja je knez odločil „za zgodovinska slikarja" ter njima odkazal pot, po katerem imata hoditi, z nalogom: „das Grosseund Erhabene in der Kunst frey und ohne Vorurtbeil zu suchen, wo sie es fänden." Po tem naj se ravnata.

Rafael, Caracci, Rubens so se mladima umeteljnikoma mnogo priporočali za vzgled, a ti möjstri naj se praviloma le mehanično pos-iemljejo, brez ozira na njih duh. Pišeta namreč umeteljnika: „Wir haben gesucht, uns Theorie zu erwerben, indem wir die Schriftsteller, die über die Kunst geschrieben haben, mit den Werken grosser Meister verglichen. Schwerlich würden wir im Stande sein, Rede und Antwort zu geben, wenn wir von Jugend unter einem Meister gestanden

wären, dessen Vorschriften und Geschmack wir blindlings hätten folgen müssen"4).

Vernivši se iz Rima je bil Lindar „akademični gojenec" na Dunaji. Izmed njegovih slik, največ v P al k o vi maneri završenih, imenovati so izlasti mojsterski portreti vojvode Maksimilijana, poznejšega volilnega kneza v Koloniji, kraljeve obitelji v Neapolji, cesarja Josipa II. in nad vse portret grofa Zinzendorfa, guvernerja tržaškega. Lindar je umrl 1. 1809 na Dunaji3).

Na dunajski akademiji nahajamo tačas, kakor smo uže omenjali, tudi še Slovenca Rescha in Militza.

V vojskinem leti 1741 je c. dvorna akademija za slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo sestavila „prosto-

voljno kompanijo" in v nje vrstah nahajamo v 2. oddelki med „prostaki" akademičnega učenca Josipa Rescha').

In dunajske univerze matrika 1. 1744 nam hrani od 1. 1747 zapisano ime Mihela Militza-).

Če tudi ni neposredno nanje vplivala dunajska akademija, vendar so se naslednji umeteljniki našega slovenskega rodu razvijali pod vplivom umeteljnostim prijazne dobe velike cesarice, katera je kakor druge stroke ljudskega blagostanja vzela tudi umeteljnost v svoje posebno zavetje.

V prve dni vlade Marije Terezije spada tudi razvoj jednega naših znamenitejših domačih slikarskih talentov, kateremu je bila priroda postavila na pot raznih zaprek, ki jih je pak kakor pravi umeteljnik igraje premagal. Ta slikar je bil Valentin Mencinger.

Ni bilo moči poizvedeti, v katerem kraji Kranjske (morebiti vBohinji?) in kedaj je zagledal luč sveta, niti ne, kedaj je umrl; a toliko se da soditi po njega delih, da je med 1. 1740 do 1760 stal na vrhunci svoje umeteljniške delovnosti. Neznano je tudi, kje se je naobraževal in katere mojstre je imel — v aktih dunajske akademije ne nahajamo njegovega imena. — Kakor sve-dočijo njega slike, dobival je temeljit pouk, bil v Italiji ter se naobraževal po dobrih delih italijanske šole. A največja posebnost pri tem umeteljniki je, da je bil pohabljenec, insicerso mu bili vzra-ščeni štirje prsti desne roke črez palec. Kadar je hotel slikati, moral je vtekniti ščetko skozi kazalec in srednjec, tako je stvarjal svoje velike in krasne altarne slike, katere se nahajajo po cerkvah naše dežele, in časih se jih vidi celo po več v jedni cerkvi. V glavnem mesti ljubljanskem — katero mu je podelilo meščansko pravico — vidijo se njega slike pri čč. gospeh uršulinkah, v križanski cerkvi (sv. Jurij v desnem stranskem altarji), v cerkvi frančiškanski (sv. Valentin v prvi kapeli na desnici poleg uhoda), pri sv. Petri, (mučeniška smrt sv. Andreja, betlehemski detomor po Rubensi i. dr.). Zunaj mesta imajo njega slike cerkev sv. Petra pri O toči, (veliki altar,) gradska kapela na Otoči, škofovska kapela v Gornjem gradi, (sv. Tomaž), cerkev v Karlovci, nekdanja zbirka v Doli, (poleg druzega imajo tam zelo veliko sliko v obednici, ki je nekdaj lepšala jezuitski refektorij v Ljubljani, in kateri je predmet čudovito nasičenje Gospodovo) i. m. dr.

Mnogo Mencingerjevih, za diskalcejatsko cerkev naslikanih podob se je prodalo na javni dražbi, ko so odpravili samostan 1. 1773. Mencinger je umrl v Ljubljani in pokopali so ga v rakev kapucinske cerkve3).

') „L vit z o w, 1. c. p. 147."

„Liitzow, 1. c. p. 141."

3) Dimitz, „Gesell. Krains, IV. 2. p. 153."

Po Mencingerji se nam pokaže zopet dunajski akademik, gluhonemi Potočnik.

Ivan Potočnik porodil se je dne 20. junija 1. 1752 v Kropi na Gorenjskem. Oča mu je bil priden žrebljar.

Stariši, spoznavši talent mladeničev, priveli so ga v Ljubljano k Mencingerji, a ta ga za svoje „starosti voljo" ni hotel vzprijeti učencem, vendar je sovetoval, ker so mu bile precej po volji poskušnje Potočnikove, naj ga pošljejo na dunajsko akademijo. Takisto se je zgodilo. Potočnik je ostal tamkaj do 1. 1780-, ko je umrla cesarica Marija Terezija; tedaj se je vrnil v Ljubljano. Tu sta slikala on in njega sestra Ana portrete. Ker je zaslül po svojih portretih, dobil je tudi naročila za slikanje altarnih in svetniških podob.

Njegove slike vidimo v ljubljanski stolnici in tudi v frančiškanski cerkvi. V stolnici sv. tri kralje, pri frančiškanih sv. Antona padovanskega in Marijo snežnico (za velicim altarjem), v refektoriji življenje sv. Frančiška, (vrsta podob, katero je pokvarilo popravljanje). Tudi Erbergov muzej v Doli je hranil mnogo dobrih slik njegove roke. — Za dobe francoske vlade na Kranjskem (1. 1809—1813) so Potočnika zelo cenili, kajti plačevale so se mu slike po 80 zlatnikov, V dneh „ljubljanskega kongresa" (1. 1821) mu je naročil car Aleksander I. naslikati altarno podobo za svojo privatno kapelo.

Slike iz mladostne dobe Potočnikove so zelo razširjene po deželi, in tudi v njega rojstveni hiši v K r o p i, katero sem obiskal v lanski spomladi, videl sem prve poskušnje njega talenta. Potočnik je doživel visoko starost. Umrl je 83 let star 1. 1835 v Ljubljani ')•

Med umeteljniki spoznamo dalje tudi štajerskega Slovenca Ivana Vida Kauperca> risarja in bakrorezca, porojenega v Gradci 1. 1741. Najprej se je učil Ivan Vid pri svojem očeti Ivani Kauperci, ki je bil tudi bakrorezec v Grade i, potem jeobiskaval akademijo dunajsko pod slavnimSchmutzerjem in je prejel darilo za risanje krajev s prostimi podobami in v skupinah. Imenovali so ga udom dunajske akademije (1. 1771) in udom akademije v Florenciji (okolo 1. 1796), in opravljal je službo profesorja za risanje na c. kr. graški normalki z vrlo dobrim uspehom, služeč drugim na vzgled.

„Izmed Kauperčevih del zaslužijo posebno imenovana biti: „Artemizija, na postelji sloneča, ukazuje svoji služabnici, naj jej pomeša v pijačo pepela soprogovega," (po Terbuschi); dalje podoba „piskača" (po Voini), in „Marija Magdalena" (po Guidovi sliki).

') „Als er den Tod nahen fühlte, verlangte er nach den hl. Sterbesacramenten und lächelnd hauchte er seine Künstlerseele au«." — Wurzbach, „Biogr. Lexicon XXIII. pag. 173 in dalje."

Umrl je Kauperc 1. 1816').

Pri olepšavi ljubljanske diskalcejatske cerkve nahajamo delujoča v letih 1735—1740 slikarja Jelovška in Alberta, med katerima je bil prvi gotovo rodom Slovenec.

Jelovškovo delo je tudi al tarna slika v sv. Petra cerkvi, kažoča bogorodfco z detetom in sv. Josipom'2).

M. Kastelic iz Višnje gore, inžener, je slul tudi dobrim risarjem prve vrste. Dunajski mestni arhiv hrani od njega izvrstno risano „Mappe über die Erdberger Mais mit dem alten und neuen Donauarme", narisano 1. 1748. Izvorna risarija je široka 35"5 cm. in visoka 49 cm. Ta mapa je posebno znamenita o vprašanji, kako je nekdaj zavijala se stara struga Donave po iztočnem deli dunajskih predmesti3).

Znamenit diletant v risanji in slikarstvi se nam pokaže v tej dobi stari (1. 1684 porojeni) notranje-avstrijski dvorni in komorni sovetnik in bivši oskrbnik Idrije Franjo Anton pl. Steinberg, kateri je bil izvrsten tehnik in izumitelj rudokopskih strojev. Tudi je narisal matice poučnim bakrorezom svojega dela „Gründlicher Bericht vom Cirknitz-See" (1. 1758 v Gradci) ter tudi v slikarstvi se pokazal jako spretnim.

Njega „ribjo lov na cerkniškem jezeri", majhno a zelo dovršeno in ob jednem v kulturno-zgodovinskem oziri znamenito oljnato sliko hrani naš kranjski deželni muzej poleg slike „boja pri S is k i".

Koroški Slovenec je bil bakrorezec Franjo Wrenk, porojen na Koroškem 1. 1766. Učil se je pri Jacobeji na Dunaji bakrorezarstva in je potem rezal mnogo portretov po Fügerji, lepo okolico po Verne ti itd. Umrl je profesor na c. kr. dunajski inženerski akademiji 1. 1830.

Izmed tujih umšteljnikov sta se v tej dobi na Kranjskem odlikovala slikar Josip Palmstorff, čegaver dve dobri s tušem risani podobi „Frančiška Pavlanskega" (1. 1766) in „ okolico z z alj ubij eno dvojico" (akvarel 1. 1769) sem imel priliko videti pri znanem nabiralci naših narodnih poslovic gosp. Voj.t. Kurniki, in slikar Lichtenreiter4) iz Pasove, kateri je slikal portrete in zgodovinske slike ter umrl v Pragi5). A obema je bil kos „kremški Schmidt", ki je za mnogo cerkev po Kranjskem naslikal podob, katere je svoje dni naštel in strokovnjaško popisal v. č. g. profesor Vonbank6).

Izmed tujih bakrorezcev in risarjev se nam javlja najprej Kaltschmidt, kateri je rezal v baker veliko mapo Kranjske,

') Müller, „Künstleriexioon II. pa g. 471."

2) „Slovanstvo, pag. 196."

3) „Catalog der hist. Ausstellung der Stadt Wien 1873 pag. 15.

4) Costa, „Reiseerinnerungen aus Krain pag. 140."

s) Nagler, „Künstlerlexieon VII. pag. 506,"

6) „Blätter aus Krain 1861. pag. 62."

narisano po Florijančiči, rodom Slovenci 1.1744, in poleg tega po inženerjih Durchlasserji in Renner ji načrtano mapo Savi ne struge od nje izvora do ustja v Donavo z ozirom na nje pobrežja ')•

Dvornega matematika Nagelna, kateremu sta bila posebno udana pokrovitelja cesar Karol VI. in Franci., poslal je „dvor" na Kranjsko, da nariše votline kraške. Njegove izvrstno s tušem napravljene risarije nahajajo se v nečem rokopisi c. kr. dvorne biblijoteke.

V kip ar st vi so se tačas posebno odlikoval: uže imenovani Robba, Gaber, Schwärzel in Rivalta. •

Franjo Robba, porojen v Benetkah začetkom 18. ali koncem 17. veka, živel in delal je mnogo let v Ljubljani ter stvaril res znamenite, hvale vredne spomenike iz mramorja, (a navzlic temu ga ne imenuje noben umčteljniški leksikon!) Mramornatega do-prsja Karola VI., katero je napravil Robba za ljubljansko mesto, smo uže prej omenjali. Njega glavno delo je mojsterski iz-tesani vodnjak, (obelisk na ljubljanskem Včlicem trgi).

Obelisk je 30' visoka piramida iz štirih kosov genueškega mramorja, katerih vsak meri po 50—60 cm. Vkrog obeliska stoje tri velikanske alegorične podobe, katere točijo vodo iz nosa, ušes in ust. Delal je Robba ta vodnjak 10 let (1. 1743-1752) in prejel zanj honorara 5267 gold. ter ljubljansko meščansko pravico.

Hoff piše v svojem deli „Gemälde von Krain," da se podobam tega vodnjaka čudom čudi vsakateri veščak ter da postava in izraz teh podob tudi v istini zaslužujeta biti občudovana.

Robbovodelostatudioba angelja priobhajilnem altarji v stolnici, iztesana iz kararskega mramorja. Imenovati se smeta jako dovršeno delo in dobil je zänja 3250 gold. v srebri, vsoto, katera priča, kako visoko so se čislala dela tega umeteljnika. Tudi izvrstne skulpture velicega altarja mestne farne cerkve sv. Jako p a s krasnim tabernakeljnom iz pisanega italijanskega mramorja je zdelal Robba 1. 1732. Mojstersko delo Robbovo je dalje mramornati kip sv. Ivana Nepomuka, kateri je nekdaj stal pri černovškem mosti, a ga je sedaj dal postaviti št. jakopski župnik v. č. g. Gustav Köstel v tukajšnji cerkvi sv. Flo-rijana.

Pri olepšavi diskalcejatske cerkve (cerkev civilne bolnice) sta imela opraviti kiparja Gaber (1. 1745) in Schwärzel (1. 17502).

V svoji umeteljnosti t. j. v kiparstvi jako „izkušenega" umeteljnika imenuje imenuje mrtvaška knjiga oo. frančiškanov v Ljub-

ljani Aleša Rivalto, kateri, lajik, je bil ud kranjsko-hrvatski redovni provinciji ter je živel v ljubljanskem samostani od 1. 1750 do svoje smrti 1. 1781. Dotična beležka o njem slove v mrtvaški knjigi tako : „Decembris die 28 Anno 1781 obiit Labaci Religiosus frater Alexis Rivaita Laicus Statuarius in arte p er it is-simus aet. a. 51 relig. BO."

Slovenskemu imenu čast sta pak v tej dobi (med 1. 1740—1780) v tujini delala na najvišji stopinji ume-teljniške slave stoječa koläjnarja brata Schegi, izlasti Franjo Andrej Schega.

Koläjnar in slikar Franjo Andrej Schega, porojen v Rudol-fovem 1. 1711, je bil sin puškarja in orožarja in se je s prva poprijel sam tega rokodelstva, a vedno je vršil v višjem smisli, potrebujoč mnogostranski pri njem svojo spretnost v vreza vanji. Prišel je pomočnik v mnoga nemška mesta in če ni dobil dela pri puškarjih in orožarjih, rezal je pečate sreberne in iz drugih kovin. Nov izvor zaslužka si je odprl s tem, cla je rezal podobe v baker in jih potem slikal v pastel, s čemer si je zaslužil veliko hvalo in priznanje. To ga privelo tudi do b o-siranja in vpodabljanja iz voska. Mnogo je zdelal podob iz voska, med temi podobe najvišjih osob. Posebno se je odlikovala izmed teh del podoba cesarice Marije Terezije in s svojo podobo volilnega kneza Karola Alberta Bavarskega, (poznejšega cesarja Karola VI.), pridobil si je naslov knežjega bavarskega dvornega koläjnarja v Monakovem. V vseh teh umetelnostih ni imel Schega nikacega učitelja, o vsem se je imel zahvaljevati samemu sebi, a vendar je v rezanji pečatov dospel na tako visoko stopinjo, da so se mu čudom čudili vsi sovremeniki. V Monakovem je rezal pečate za novce in kolajne. Posebno podpiral je tega umeteljnika talent tedanji prvo-sednik novčni kovärni in rudarstvu grof Haimhauser. Na stare dni je umeteljnik oslepel, zategadelj seza njega delovnost le do 1. 1780. L. 1787 je umrl. Schega je zapustil oljnatih in pastelnih slik, vendar so ta dela jako redka, ker je največ svojega življenja žrtvoval rezanji pečatov. V Nym-phenburgskem gradi se je videla prej podoba volilnega kneza Karola Alberta (v 42. leti), in podoba volilne kneginje Marije Amalije (1. 1738). Tamkaj so bile tudi podobe mladega princa Maksa Josipa in princezinje Terezije Bavarske (v 13. leti). Njegovih kolajn je velik broj, med njimi posebno izvrstnih je 18 podob bavarskih knezov (počenši z Otonom Ve-licim) v dvalotnem srebri. Schega je vrezal tudi svojo podobo ter jo odtisnil na jednostranski svinčeni kolajni').

Schegova umeteljnost je tako slula, da zunanji vladarji niso le zahtevali njegovih del, nego stavili so mu celo ponudbe,

naj stopi v njih službo, toda njemu je bolj ugajalo živeti na Bavarskem in tam skleniti svoje življenje.

Njega mlajši brat Jernej Schega je okolo 1. 1750 delal na Dunaji. Učil se je pri svojem brati v Monakovem in sovreme-niki so ga prištevali prvim pečator e.zcem v Evropi1).

Franja Andreja Schege nečak in učenec mu ni delal manjše česti od brata.

To je bil Bernard Hribarnik, po nemški nazivan Berge rjem, in nahajamo ga okolo 1. 1770 koläjnarja kralja obeh Sicilij v Neapolji2).

Včlika nepozabljiva cesarica in kraljica Marija Terezija, modra deželna mati, 'skrbeča za blagostanje svojih kraljevin in dežel, ozrla se je tudi na nekov oddelek naše obrtnosti, katerega je hotela udomačiti in povzdvigniti na višjo stopinjo pri bistrih sinovih naše z gozdi bogate dežele, in to je z d e 1 o v a n j e lične 1 e s e n i n e. L. 1763 je namreč ukazala, naj se poskuša zdelovanje berchtesgadenske lesenine razširjati po Kranjskem in po Istri. Vlada je zatorej odločila, da se imajo trije ali štirje 12 —16 letni dečki poslati na Dunaj učit se rezbarstva. Odposlala sta se bila res dva dečka iz logatsk e okolice na Dunaj, a to je bila j edina poskušnja, kajti daljnega sledu o rezbarstvi na Kranjskem ni moči najti3).

Tudi v tej dobi so stopali na dan pisatelji o umeteljnosti v nečem gotovem smisli, pisatelji namreč, kateri so obravnavali predmete, po svoji vsebini tičoče se umeteljnosti, izlasti slikarstva.

„Bibliotheca Carnioliae" našega trudoljubivega patra Marka Pohlina imenuje nam mlade pisatelje Kraševca, Lukančiča in Deklevo, kateri so 1. 1744 in 1745 obravnavali „optiko boj" („Optica colorum"), najbrž disertacijska dela, in tedaj je spisal tudi Pongratz „Novum sistema de colorum origine", („o nastajanji boj") 4).

Znamenita sta bila tudi brata Lajerja (Leopold in Valentin), katera sta se pokazala spretna slikarja.

Leopold Lajer, (porojen v Kranji dne 21. novembra 1. 1752, f dne 12. aprila 1. 1818,) naobraževal se je na dunajski akademiji v slikarstvi, ter je na Koroškem stopil v zakon z neko porojeno EgartneriCO, vzemši na sinovsko mesto nje sorodnika Josipa Egartnerja, tudi slikarja. Potem je slikal v svoji domovini na Kranjskem.

') Wurzbach, „Biograf. Lex. XXIX. pag. 157—159."

l) „Nagler, 1. c. VI. pag. 333." Primerjaj tudi Kukuljevicov „Slovnik

umetn. jugoslay. pag. 115."

3) „Blätter aus Kraiu 1865 pag. 36."

4) „P. Marcus, I. c. pag. 31, 33, 43."

Brat Valentin Lajer, (porojen dne 6. februarja 1763, f dne 5. julija 1. 1810), naučil se je umeteljnosti pri svojem brati Leopoldi. Dela obeh bratov se po Gorenjskem često nahajajo, in posebno v K ran j i imajo mnogo njih manjših del zasobuiki. Cerkve v Kranj i so olepšane z mnogo hvalevredno podobo Leopoldove roke. Sliki „Zadnja večerja" v glavni cerkvi in „Krist križan" na kapeli pokopališčni kažeti veščega mojstra.

Mnogo slik Leopoldovih je našel g. pl. Wurzbach pri g. Egartnerji v Kranji, (sin omenjanega slikarja), med njimi tudi podobo Leopoldovo, naslikano od njega samega1).

IX.

Od leta 1780—1800.

Čvrsto življenje jožefinske dobe se je razširjalo do najodda-ljenejših mej cesarstva.

Tako je mogla tudi „Academia Operosorum", (ki se je bila ustanovila začetkom veka, a je propala po nasprotovanji jezuitov, kateri niso imeli v nji prostora), za vlade Josipa II. in ko se je odpravil red družbe Jezusove, praznovati svoj prerod (1. 1781).

Duhoviti šolski prijatelj grof Edling, tudi prijatelj slovstvu in sam pesnik, izvoljen je bil prvosednikom ali „voditeljem" z nova oživljeni „akademiji operosov", in prvosednika „stanovom" (kranjske dežele) barona Žigo Gusiča so izvolili prvomestnikom.

Med „operosi" je bil tudi slikar Andrej Herlein, rodom Ljubljančan, o katerem ni moči zvedeti rojstvenega leta in ki je umrl 1. 1818 učitelj risarstva na c. kr. liceji ljubljanskem.

Herlein je bil pred vsem slikar portretov. V dvorani naše c. kr. licejalne biblijoteke se vidijo nekatere njegove prav dobro naslikane doprsne podobe imenitnih Kranjcev, in ljubljanskemu strelišču, čegaver ud je tudi bil, zapustil je galerijo portretov nje najodličnejših tedanjih udov.

Razven portrötov je slikal Herlein še altarne podobe in freske in tudi ilustratorja ga nahajamo v obširnem deli „Her-mann's Reisen durch Oesterreich" (tiskanem na Dunaji 1. 1783).

Toda z nova oživljena „akademija operosov" je skoro zopet zaspala (1. 1787). Vendar je v kratkem časi svoje probude precej pospeševala tudi vzbujanje umeteljne delovnosti.

Arhitekt Schemerl, ki je bil tudi v dotiki ž njo, odprl je namreč pri „c. kr. kmetijski družbi", uspešno delujoči uže od 1. 1707, ko je Marija Terezija dala povod nje ustanovitvi, risarsko šolo za rokodelce in umeteljnike, katerim je družba omišljala potrebne priprave ter jih dobro plačevala').

Tačas se je porodil Slovenec, čegaver ime je slulo tudi na tujem: Anton Hayne, slikar krajev in bakrorezec. Zagledal je luč sveta dne 17. januarja 1. 1786 v Kranj i.

Hayne je imel uže dijak, a še bolj profesor živinozdra-vilstva na Dunaji mnogo prilike, dalje naobraževati svoj nenavadni talent za slikarstvo in uže 1. 1828 je poslal mnogo dobrih oljnatih slik v razstavo akademije obraz ovnih umetelj-nosti na Dunaji, in sicer sedem podob krajev. L. 1835 je napravil štiri podobe krajev in sliko stolnice olomuške, a naposled 1. 1840 dve podobi krajev po zimi in štiri podobe Karlovega studenca.

Ljubljanski muzej hrani njega sliko Kranja in zasobniki imajo tudi več del spretne roke Haynejeve, tako n. pr. sem videl njegovo prav lepo naslikano podobo necega kraja pri našem visokočestitem g. prvosedniki prof. dr. Jan. Bleiweisi, kateri, rojak in njegov sekundarni zdravnik v dunajski živinozdravnišnici, je bil jako dobro znan z umeteljnikom.

Hayne je prisrčno ljubil svojo domovino in izlasti svoje rojstveno mesto Kranj, kamor je v počitnicah mnogokrat in časih celo peš pripotoval iz daljnega Dunaja. Umrl je Hayne na Dunaji 1. 1852").

Odlični diletanti v slikanji pokazali so se tedaj na Kranjskem: baron Josip Franjo Goes, porojen 1. 1754, f 1. 1815, o katerem pravi Nagler: „Dass er sich über angeerbte Stande s vorurtheile hinaussetzend unter ungünstigen Verhältnissen durch unermüdeten Fleiss auf eine hohe Stufe der Kunst erhoben habe,"3) dalje Ivan Žiga pl. Brek-kerfeld, slikar živali (posebno ptičev), in slikarica mini-jatur Marija Terezija pl. Flachenfeldova, porojena baronica Wintershofnova4).

') Dimitz, „Geschichte Krains IV. 2. pag. 223."

Q) Prijaznivo naznanilo deželnega oskrbnika g. Krom žar j a po tradicijah obitelji Haynejeve.

') Nagler, „Kiinstlerlexicon Y. pag. 262." „Erb ergo v rokopis nekdanjega muzeja v Doli."

Izmed kiparjev se nam iz tistih dni imenuje France Sterie (1. 1797') in Hoff2) omenja dalje necega slovečega koläjnarjä Rot-terja, o katerem govori na nečem listki pohvalno tudi baron Erberg.

Ko so se odpravljali samostani za cesarja Josipa II. (1. 1782—1786), je bolj nego druge zadela našo deželo nesreča, da se je obilica umotvorov prodala po javni dražbi, da, najlepši med njimi so se skrivaje raznesli in poprodali, tako, da ni verskemu zakladu nič koristilo. Obžalovati je posebno, da so stari paramenti iz Za ti čine, Kostanjevice in Bistre, kateri so bili napravljeni v zgodnjem srednjem veki, izginili brez vsega sledul Jaz se spominjam, da sem še deček s svojo materjo časih obiskaval neko zelo staro gospo v Ljubljani, kjer sem videl obleko iz težke svile zlatom vezene, o kateri se je pravilo, da je prikrojena iz zatiških mašnih oblačil!

Natančno in jedrovito je pisano o porabi odvzete samostanske imovine v Boš ti j an a Brunne rja deli „Benedictinerbucli", katero je prekrasno natisneno nedavno izšlo v spomin 1400 letnega obstanka benediktinskega redu vWörli pri Augsburgi.

X.

BTaš 19. veli.

Umeteljniško gibanje v naši deželi začetkom našega 19. veka ni bilo neznamenito. Pomisliti namvje tu samo, da je bila tedaj doba našega nepozabljivega barona Žige Zoisa, kateri je na polji znanosti in umeteljnosti vzbujal in podpiral vse, kar bi moglo dušno koristiti narodu slovenskemu ter ga povzdvigniti pred svetom.

V svojem gradi na Brdi pri Kranji je imel blagi baron — čegaver palača v Ljubljani se je smela imenovati pravi „hram umeteljnosti" — lepo galerijo, kjer se je videlo mnogo izvrstnih bakrorezov, katere je on posebno ljubil3)

L. 1808 je samo v Ljubljani"bilo sedem slikarjev1) in učitelja na javni risarski šoli so imeli pridnega Dorfmeistra, kateri je, mimo-gredoč povedano, prvi risal „čudovito živalico" v Postonjski jami človeško ribico", (Proteus anguineus.) katero so bili tedaj prvič našli").

Prišle so vojskine zmešnjave l. 1809 in končale so se z okupacijo Kranjske, oziroma Ilirije po Francozih, kateri so „začasno vladali" po nji od 1. 1809—1813.

Da se organizujejo ilirske provincije po francoskem kopiti, zato je bilo treba ustanoviti centralno šolo („čcole centrale") v Ljubljani, glavnem mesti deželnem. Na tej centralni šoli sta se poleg mnogih predmetov višjih šol učila tudi risanje in arhitektura.

Kako zelo so v risanji napredovali gojenci ljubljanske centralne šole, o tem nam priča delo, katero so završili uže 1. 1811 pod naslovom:

„Plan de vil le de Lay bach pris par les eleves de la classe de mathematique et de dessin aux ecoles centrales de Laybach. Dessine par Jean Scherrer".J)

Profesorji risanja in arhitekture na nižjih šolah so dobivali od Francozov po 200 frankov gratifikacije.4)

Ko so odšli Francozi in je Avstrija zopet prevzela gospodarstvo naših dežel, skrbela je tudi dalje za pouk v risanji na ljubljanskem liceji in na tako zvani nedeljski šoli za rokodelce, da se tem načinom vzboljšuje okus umeteljne obrt-nosti (1. 1816 in 18185).

Profesor risanja na tej šoli je bil Fröhlich, kateri se je na-obraževal na dunajski akademiji in je bil posebno mojster v risanji podob.

Najbrž po spodbudi barona Zoisa, in ker je ta skoro potem umrl (novembra meseca 1. 1819), so se združili nekateri domoljubi, da ustanovijo „domorodno zgodovinsko društvo" ter ž njim združeni „ilirski muzej."

Ustanovno pismo, ki se nam je ohranilo v rokopisi, je v istini mojstersko delo organizacije tedanjih dveh domorodnih ali boljše narodnih društev.

') ibid. I. pag. 123.

') ibid. II. pag. 183.

s) „Muzejalni arhiv."

*) Dimitz, „Geschichte Erains IV. 2. pag. 349."

5) „Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain 1860, pag. 56, 48."

Tu gre le omenjati, da je po besedah tega ustanovnega pisma tudi to bilo vanje postavljeno, da se ima v muzeji ustanoviti galerija narodne umeteljnosti proizvodov.

To nakano o ustanovitvi muzeja in narodne galerije v njem je poznejše izvršil prijatelj baron Zoisu in ustanovitelj sedanjemu muzeju grof Franjo Hohenwart, strijc našemu velecenjenemu rojaku in zastopniku naših narodnih interesov Nj. eks. grofu Karolu Hohenwartu. Takoj pri ustanovljenji muzeja se namreč nahaja v prvem zapisniki uže 17 oljnatih slik kranjskih mojstrov in nabralo se je tudi sköro potem znamenito število 2392 bekrorezov

Grofa H oh en war t a je v svojih umeteljniških principih pri muzeji krepko podpiral njemu prijatelj baron Erberg, ki je tudi za svoj muzej v Doli nakupičil lepo število najdražjih slik domačih in tujih slovečih mojstrov, katero je sam z največjo skrb-ljivostjo uredil in popisal. A Bogu bodi potoženo, da so to za našo domovino v kulturno-zgodovinskem oziri važno zbirko dediči barona Erberga razprodali na vse štiri vetrove, kakor je to navadno osoda naših avstrijskih zasobnih zbirk. Dotična „mesta" posameznih dežel ali nimajo razuma o takovih stvareh, ali jim morebiti niso na razpolaganje novci, da bi se takovi zakladi ohranili doma na dušno prosveto narodu.

Toda vrnimo se zopet k svojim domačim slikarjem v prvi polovici našega veka.

Tedaj je bil v Kranji ustanovil Lajer svojo „šolo."

Poleg uže imenovanega Egartnerja so tekom časa izšli iz te šole: Taučar, (Idrijčan), potem Jurij Taučar, Wissjak in Götzl, (slikar in kipar.)

Tudi nastopijo v tej dobi slikarji: Miha Kavka, Batič, Bartl, Brodnik, Kogovšek, Dolinar, Miškovic, slikar in kipar Mikše, slika-rica Alojzija Marija Petrič i. dr., a nad vse se jo povzdvignil Matevž Langus, porojen v Kameni gorici na Gorenjskem 1. 1792, kateri je šo le v pozni starosti zaslul na daleč in široko in dosegel veljavnost. Sin borega žrebljarja je prišel Langus necega dne v grad grofa Thür na v Radovljici, kjer je ravno Schreibers iz Celovca slikal sobe. Ta vpraša Langusa, bi li ne hotel tudi slikati sob. „Hočem!" mu odgovori in takoj pomaga mojstru napravljati barve. Potem je odpotoval v Ljubljano — slikat söbe!

Kar se mu vzbudi vesolje, da bi poskusil slikati oljnate podobe, in šlo mu je to dobro izpod rok. Prislužil si je s sli^

kanjem sob majhno vsoto in s temi novci je odšel za jedno leto na dunajsko akademijo, kjer se je izredno pridno učil'). Pridši v Ljubljano se je zopet prijel slikanja sob, toda le s tem namenom, da si z nova kaj prihrani za daljna umčteljniška potovanja. Vzel je tačas k sebi svojega brata Ivana, kateremu je prepuščal slikanje sob, v tem ko se je sam dalje vadil v slikanji oljnatih podob.

Ko si je takim načinom drugič prihranil potrebnih novcev, nastopil je svoje uže davno srčno zaželeno potovanje v Italijo, deželo umeteljnosti, in sicer je šel najprej v Rim. Dve leti je ostal Langus v Italiji in najdlje v „večnem mesti", kar je bilo zelo koristno za njega umeteljniški razvoj.

Ko se je Langus vrnil iz Italije v svojo domovino, obsuli so ga ljudje z delom in slikal je al fresko in oljnate slike, al tarne podobe in portrete.

V ljubljanski stolnici je delo njega roke slika „sv. Nikolaja" v velicem altarji. Za mestno farno cerkev sv. Jako p a je naslikal „vnebokod Marijin" in za gradsko kapelo na Fužinah „križanje Kristovo." Izmed portretov se mu je posebno posrečila slika grofa Franja Hohenwarta, ki so hrani v ljubljanskem muzeji. Markiju Gozzaniju v Turini je naslikal Langus podobo „bogorodice čistega spočetja" in svojemu rojaku misijonarju Baragi mnogo altarniii slik za Ameriko.

Med freskami njegovimi zaslužujejo imenovane biti izlasti freske v kupoli ljubljanske stolnice in „kronanje Marijino" v frančiškanski cerkvi, kateri je naslikal tudi „križev pot"2).

Kaj je bil Langus svoji domovini, svojemu rodu, o tem je najlepšo oceno izrekel njemu rojak, naš globokočutni dr. Lovro To man v naslednjih prisrčnih granesih :

„Vreden si doma postavil mu dike, V barvah razlival ti večen uzor, Dihal iz duše prekrasne si slike, Slavnega tvoj te slavi umotvor!"

Pred nekoliko leti so rojstveni hiši Langusovi v Kameni gorici vzidali njega čestitelji spomenik, kateri priča potomcem, da se je na tistem mesti porodil velik umeteljnik slovenskega naroda.

') Takrat in tam se je seznanil Langus tudi z našim genijalnim pesnikom dr. Fr. Proširnom, s katerim sta si bila do smrti srčna prijatelja. Stritar, „Klasje zv domačega polja" pag. 46.

•) „Život Mateja Langusa, slikara slovcnskoga, od Ivana Kukuljeviea. V Zagrebu 1852."

Napis slove:

„Tu se je rodil

Matevž Langus,

slikar,

roj. O. Sept. 179S, limi-l SO. okt. 1855."

Laugus si je pridobil s svojo umeteljnostjo iu pridnostjo lepo imovino, zapustil je namreč svojima nečakinjama, katerih jedna je bila tudi slikarica, vsoto 40.000 gld.

Blažilni vpliv, katerega je imel Langus na umeteljnosti razvoj v naši deželi in na okus umeteljniški je bil izvanreden in se je opazoval še dolgo po njega smrti.

Ustanovil je bil tudi svojo „šolo" in izlasti dame je vzbujal, naj goje lepe umeteljnosti. Izmed obilega broja njegovih učenic — vse je sililo k njemu — so si pridobile sloveče ime Josipina Strusova, letos umrša prednica ljubljanskim čč. gospem uršulinkam, katere najlepše slike lepšajo cerkev nje redu, potem Amalija Oblakova, poznejše soproga vrloznanemu pesniku Fr. pl. Herman u s-thalu, katere hči je tudi kakor mati posvetila se umeteljnosti, iu Terezija Lippitschova, soproga zdravniku dr. Köstl u v G rade i.

Učitelja v risanji na javnih šolah ljubljanskih sta bila tedaj Huber in Oblak.

Nekov duhovnik, v. č. g. Ivan Pucher, porojen 1. 1814, f na Dovjem dne 7. avgusta 1864, najprej kaplan v Bledi potem na Dovjem, bavil se je s poskusi, kako bi se novim načinom dale napravljati transparentne (prozorne) slike na stekli, in sicer s porabo žepla. O tej metodi je sam poročal v „Sitzungsberichte" cesarske akademije na Du naj i') med drugim: „dass sie für die dürftige Darstellung der Lichtper-spective bei architectonischen und landschaftlichen Gegenständen wie eigens geschaffen erscheint".

Izümek Pucherjev je vzbujal v merodajnih krogih veliko pozornost in v londonski obrtnijski razstavijo vzprijel zanj kolajno*).

Uspehi domačega slikarja Langus a spodbujali so prejšnje diletante, umeteljnosti se posvetiti, tako n. pr. Pavla Kiinla, ki je s polkom Hohenlohe štev. 17. bil prišel iz Češkega v Ljubljani, mladostnega Stroja in Solnogradčana Kurza pl. Goldensteina, ki je pripotoval v naše mesto z gledališčnimi godeži.

Künl jo sköro zaslul cerkvenim slikarjem in stvaril mnogo altarnik podob, a razven tega je slikal še študije, portrete itd. Tudi je bil izvrsten k opist in napravil jo nepozabljivemu mecenu umeteljnikov knezu Vincenciju Auerspergu mojstersk posnetek v ljubljanskem muzeji hranjene slike „boja pri Siski".

Stroj se je učil v Benetkah in je bil na dobrem glasi zaradi svojih ženskih portretov, a kakor nazivljejo sedaj Du-najčana Schrotzberga „slikarja člpek" („Spitzenmaler"), takisto so svoje dni imenovali i?troja „slikarja rok", kajti ako je on portretoval dame, slikal jim je vedno lepe drobne ročice.

Kurz pl. Goldenstein, kateri je imel mnogo cerkvenega dela, (altarne slike), bil je tudi zaslužen dekoracijski slikar ljubljanskega gledališča. Postavil si je dalje trpežen spomenik v naši domovini s svojo poKorytkovem naročili slikano „knjigo jugoslovanskih nošenj", iz katere je uže pred mnogimi leti v baker rezanih in barvanih ponatisnila 12 podob „kranjskih nošenj" domača Jos. Blaznikova tiskarna.

Goldensteinovi otroci, sinovi in hčere, so očetu nasledniki v slikarstvi in jeden sin njegov, porojen Ljubljančan, je sedaj profesor risarstva na gimnaziji v Gradci.

Tovariša in v prijateljski zvezi se nam pokažeta v tisti dobi oba slikarja in nekdanja oficirja, umrši Anton Karinger, Ljubljančan, in Edvard Wolf iz VMipi-h Lašoč, ki sta služila v domačem 17. polki.

Karinger se je odlikoval posebno v slikanji krajev in njega „slike iz Dalmacije" v razstavi avstrijskega umeteljniškega društva na Dunaji so jako prijale okusu veščakov.

Wolf, zgodovinski slikar, učil se je v akademiji na Dunaji in v Benetkah. Njega slike (največ altarne) odlikujejo se po pravilnem risanji in dobrem koloriti zelö od drugih takovih del.

Wolf je ustanovil svojo „šolo".

Pri njem so se naobraževali: Jurij Šubic, zgodovinski slikar, ki je vzprijel za svoje duhovite kompozicijo „Fü-gerjevo darilo", Ivan Subic, kakor brat zgodovinski slikar, obiskaval je akademijo v Benetkah ter bil potem v Rimi, Šimen Ogrin, tudi v Benetkah naobražen, in Ludovik Gnlec, čegaver dobro slikani portreti nekaterih ljubljanskih osob obetajo mlademu umeteljniku lepo bodočnost. Učil je Wolf tudi ljudi, katerim je slikarstvo le zabava.

Več ali monj talenta in poziva za slikarstvo so v novejši dobi pokazali tudi: Čeferin, Kozel, Hudovernik, (ki je bil dlje v Rimi), Gosär, (učenec Langusov in izlasti dober slikar „križev ),

Mat. Medved, Tominec, (Kraševec\ Miroslav Tomec, (sin kiparja št. vidskega), slikajoč Dajveč cerkvene podobe, potem Barofsky, slikar cvctlic in dekoracij, (ki je bil svoje dni tudi suplent na glavni šoli).

A v poslednjem časi je vse prekosil Franke, čegaver talent ima genijalen vzlet. Franke se je naobraževal na Dunaji in na daljnih potovanjih ter si je s portreti uže za vselej pridobil sloveče ime. Njega slike naših slavnih sovre meni kov slovenskih so pravi umotvori in njega črtež narodne pravljice o „povodnjem moži" imenovati se sme dovršenim.

Njegov portrčt Valvazorja, (podoba do kolen) je izvrstno delo, posebno ako se pomisli, da ni umeteljnik imel pripomagäla razven bakroreza v baronovi kroniki. Podobo je dal naslikati g. J. Kecelj, prejšnji kameniški župan, za Valvazor-jevo dvorano v Prašnikarjevem gradi Medji, kateremu je bil nekdaj gospodar slavni naš domoljub Valvazor sam.

Franke je sedaj profesor risarstvu na gimnaziji v Kranj i.

Lep talent je imel tudi slikar Umek, ki je obiskaval mona-kovsko akademijo, o katerem se pak sedaj ne zna, je li še živ ali mrtev.

Slikarica in učiteljica v slikanji je tudi hči uže hvalno ome-njanega Pavla Künla, gospica Ida Kiinlova, rodom Ljubljanka,. katera pred vsem dobro slika otroške portrete.

Mlada umeteljnica je s pomočjo kranjske dežele in c. kr. vlade (s štipendijo ministra za uk in bogočastje) naobraževala se na Dunaji in v Monakovem.

Nekov tujec, inžener g. Smutny, riše podobe krajev in portrete, a posebno se mu je posrečila podoba nove c. kr. ta-bačne tovarne ljubljanske, in mestni inžener Wagner je zelo karakteristično narisal Veliki trg in gnečo na njem o tržnem dnevi.

Izmed kiparjev naših dni, kakor so n. pr. Tomec, Tornan,

Stefan Subic (oča), Murnik in Vurnik, se je povzdvignil na najvišjo stopinjo umeteljnosti po svojih delih Franjo Ksav. Zajec, kateri je nam zdelal natančne doprsne podobe naših veljakov Vod-nika inPreširna, škofa Wolf a, dr. J.Bleiweisa, dr.Coste. dr. L. Tomana in njemu prve soproge Josipine Turnogradske, Stritarja, Fid. Terpinca, Fr. Ser. Cimpermana i. dr.

Franjo Ksav. Zajec, (uajstarejši bratov Valentina in Marka,

katerih prvi je izvrsten figurist, dobro znan v Italiji, a drugi spreten Ornamentik in marmorist par excellence), porodil se je dne 4. decembra 1. 1821 v Sovodnji, (Velika Oselica, hiš. štev. 13), ter se je učil 2 leti na dunajski in potem na monakovski akade-

iniji- Tuji obiskovalec ljubljanske stolnice naj ne pozabi ogledati si prekrasne mramornate doprsne podobe slovenskega mecena in nekdanjega knezoškofii ljubljanskega Ant. Alojzija Woifa, in izvrstna je baje tudi „en relief" zdelaua podob.i slavnega afričan-skega misijonarja dr. Ignacija Knobleharja v Škocijani na Dolenjskem. Poleg mnogih cerkvenih del, (za stolnico podobi sv. M o -korja in Fortunata i. dr.) je nedavno iztesal Zajec tudi za Brezni co, rojstveno faro našega mil. g. knezoškofa dr. Kriz. Pogačarja, podobe „žalostne bogorodice" in „sv Petra in Pavla", vse iz isterskega mramorja in v prirodni velikosti. Vendar nad vse gre pohvaliti izmed njegovih umotvorov novejše dobe v prirodni velikosti iz kararskega mramorja mojsterski zdelano celo podobo našega nepozabljivega narodnega pisatelja in domoljuba škofa Ant. Mart. Slomška, katera stoji v mariborski stolnici.

O povzdvigi naše domače umeteljne obrtnostisi nabira lepih zaslug ljubljanska c. kr. višja realka, kjer pridno spolnuje pöslo profesorja za risarski oddelek naš cenjeni rojak slikar Globočnik. Realka je vzprijela na razstavi v Parizi 1. 1867 zlato kolajno.

V soglasji s splošno razširjenim hrepenenjem po naobraženosti in z višjo stopinjo naobraženosti sameje tudi, da so iz veselja bolj nego li kedaj prej udaja mladina lepim umeteljnosti m. Vzbudilo se nam je mnogo diletantov, pred vsemi dame: komtesaPace, komtesaWurm-brando v a, Emili j a Baum gartnerj eva, porojenaTerpinče va, Pavla Merici, porojenaSeunigova, MarijanaHolegova, po-rojenaKozlerjeva, gospicaLeopoldinaLawatschkova, kije bila uže učenka avstrijskega muzeja za umeteljnost in umeteljno obrtnost a jej je smrt končala nädejepolno življenje, gospica Helena Germonikova (v Trsti), katere slike krajev so se uže razstavljala v avstrijskem umeteljniškem društvi, gospica Perkova, (sli-karica akvarelov in oljnatih podob) i. m. dr.

Med gospodi so imenovati: (Jrbančič, graščak v Preddvori, (altarne slike i. dr.), dr. Papež, (slike krajev in dobro zadeta podoba Preširnova), . čunski sovetnik Hoffmann, (slike krajev,) Kunibert Drenik, (takisto-,) Vincencij Novak, vrli risar ilustracij za novo izdajo Valvazorjeve kronike, (na-tisnene pri Ivan Krajci v Rudolfovem); potem grofa Ar-tur in Alfonz Auersperg, vit. Oskar Kaltenegger, vit. Strahl, (mlajši.) vitez Roth, (mlajši) i. m. dr.

Tudi med v. č. gg. duhovniki se je pojavilo mnogo samoukov v višjem snrsli besede, ki so si pridobili znano ime, kakor n. pr. Pustavrh, ki je imel posebno fin okus za barve, dalje slikar in mehanik kaplan D ejak v Sori. V vrsto risarjev in mehanikov nam je tudi staviti v. č. g. voditelja Petemella, kateri neprestano zdeluje učna pripomagäla.

Posebni ljubitelji proizvodov umeteljnosti in umeteljne obrtnosti zaslužujejo med nami imenovani biti: gospa pl.

Stöcklova in nje soprog vladni sovetnik vitez Stöckl, deželne višje sodnije sovetnik pl. Strahl, kateri ima na svojem gradi v Stari Loki dragoceno, okusno sestavljeno galerijo, ki jo vedno množi z dobrimi kopijami, tako pospešujoč in podpirajoč domačo umeteljnost, umrši baron Žiga Zois, stotnik baron Elsner i. dr.

Prva razstava slik v Ljubljani, podružnici avstrijskemu umeteljniškemu društvu, bila je 1. 1852 in še nekoliko potov poznejše. Ker naše mesto nima stalne galerije, ta okolnost zelo ovira razstavo, zatorej je z ozirom na razmere časa in na dušne potrebe naroda želeti, da se ustanovi takova galerija.

Pred dvajsetimi leti je dobila Ljubljana v „Zvezdi" bron-čeno doprsje grofa Radeckega, katero je lil sloveči Fernkorn na Dunaji, in križanska cerkev podobo Canonovo (Straschiripka). Lepe cerkvene stavbe ljubljanske je pomnožila okusno z nova zidana toruovska cerkev, (katero je postavil arhitekt Schöbl).

Znani in sloveči dunajski slikar krajev Tomaž Ender je zdelal 40 podob iz Kranjskega, katere se s Pernhartovo panoramo Triglava hranijo v našem muzeji.

L. 1866 (v spomladi) je pisalec teh vrst sprožil misel, kako bi se uredila podružnica avs trij skega muzeja za umeteljnost in umeteljno obrtnost na prid Kranjski v Ljubljani in vdeležili so se bili pogovora v stanovanji tedanjega mestnega župana g. dr. E. H. Cos te v. č. g. stolni prošt A. Kos (s pritrdilnim pismom), g. baron Anton Zois, g. profesor Globočnik, g. voditelj dr. Henrik Costa i. m. dr. Vendar v zbori je bil nekdo — čegaver ime je najboljše zamolčati — ki je prav po Mefistovem gäsli: „Ich bin ein Theil von jener Kraft, die stets verneint," s svojimi pomisleki vedel stvar tako dolgo opovirati, da je vojska s svojo železno roko potrkala ob naša vrata in je nam vsem bilo misliti na druge stvari, nego li na umeteljnost in umeteljno obrtnost.

A sedaj je zopet primeren čas, da se z nova poprimemo te ideje ter da bi ustanovili narodno galerijo in tiko odprli ifS,-rodu nov izvor prosvete, sedaj je tudi tista „zanikujoča moč" precej oslabela, in da je volja naroda, oziroma njegovih zastopnikov, ozbiljno rešiti vprašanje o ustanovitvi pravega, Slovencem v čast služečega narodnega muzeja, skoro bi se povzdvignil na domači naši zemlji takov hram, v katerem bi se gojilo čuvstvo za umeteljnost iu umeteljnost sama iu na kakoršne se ponosno ozirati imajo pravico sosednje dežele.

V to svrho Bog pomozi!

Kak« važnost ima „Jordanis" za slovensko zgodovinopisje?

Spisal S. Rut ar.

I

Kadar zapazimo na katerem izmed svojih hribov osivelo razvalino, ki vzbuja v nas spomin na davno minolost, radi poprašu-jemo, kdo je sezidal tä grad, kako osodo jo imel lastnikov rod in kako zanimivo jo končal svoje bitje? In kadar vzamemo v roko zgodovinospis, ki je tisoč in več let star, oziramo se radovedno po pisateljevi osobi in njega življenji. Ali navadno ne ostane ta radovednost nikjer bolje neutolažena, nego ravno v zgodovini. Tako se nam godi tudi, če poprašujemo, kdo jo bil Jo r daniš?

Niti njega pravo ime nam ni znano. Najboljši stari „codicos" pišejo „Jordanis"1) in še le Peutingerjeva izdaja 1. 1515 je uvela obliko „Jornandes"'-2). In Jakob Grimm zagovarja odločno poslednjo pisavo3). Bistroumua jo njega hypotesa. da je spremenil Jornandes svoje bojevito ime („jor" ponienja v got-ščini v ep er in „nanth" predrzen) v „Jordanis" tedaj, ko je stopil v duhoveuski stan, ker poslednje ime jo bilo pri Riincih v navadi4).

Kakor Jor dano v o ime, tako je tudi njega rojstvo temno. Sam sebe prišteva tako rekoč Goto m: „Nec me quis in favorem gentis praedictae (i. e. Gothorum), quasi ex i psa trah entern ori-ginem, aliqua addidisse credat etc."5) Tudi nam pove ime svojega očeta Alanov a muthis in» svojega deda Paria, ki je bil

') „De Getarum sive Gothorum origine et rebus gestia", ed. Closs. pag. 177.

2) Wattenbach, „Deutsehlands Geschichtsquellon im Mittelalter," 1. izdava str. 47.

3) „Kleinere Schriften", III. pag. 171-179; 234.

") Wattenbach, o. c. pag. 48, opomba.

5) Closs, pag. 210.

„notar" alanskemu vojvodi Caudacu, dokler je ta živel1)- Jor-danov rod je bil v zvezi z imenitno rodovino A malo v, katera je dajala Gotom kralje. Na to zvezo je Jordanis ponosen in sploh se kaže, da je bila njega rodovina med imenitnejšimi v deželi.

Iz Jordanovih besed lehko posnemljemo, da ni bil prav za prav Got, kakor ga je najprej Sybel imenoval, nego Alanecu). Nasproti pa hoče Pallmann dokazati3), da je bil Jordanis rodom Scir. Toliko lehko z gotovostjo trdimo, da je bila njega rodovina germanska, ali bolje resnično pogermanjena.

O Jordanovem življenji vemo le toliko, kolikor se da iz njega spisov posneti. On ni užival gramatikalnega naobraževanja v šoli, kakor sam pripoveduje: „Ego item, quamvis agrammatus, Jordanis ante conversionem meam notarius fui".4) Vendar se je priučil latinščini v občevanji z omikanci, tako, da je lehko bral latinske pisatelje5). V tem jezici se je s pridnim branjem v poznejših letih tako izuril, da je poskušal celo sam v njem pisati. Se ve, da je njega jezik in njega slog ostal vedno barbarsk.

Kakor njega ded bil je zatorej tudi Jordanis notar, t. j. toliko, kakor naš tajnik6). Ne vemo pa, kje in kako je deloval v službi notarski. Svoja prva leta je preživel najbrž ob spodnjem Dunavu, ker njega gotska zgodovina jasno priča, da so mu bili oni kraji dobro znani. Menj pozna Italijo, kjer je najbrž še le svoja poznejša leta prebil. Samo Ravena mu je dobro znana; nje okolino popisuje jako natančno7). Morda je pa ta popis le iz Cassiodora posnel.

Jordanov izraz „ante conversionem meam" ne pomenja le, da je prestopil od arijanske h katoliški veri, temveč tudi, da je šel med duhovnike. To vemo od tod, ker je poznal Rufinov prevod Origenovega komentarja listu do Rimljanov, kajti kos tega prevoda je vzel v predgovor svoji gotski zgodovini. Tudi je navedel premnogo citatov iz biblije v predgovori svoji drugi knjigi „Breviatio chronicorum"s). Še več, Selig-Cassel je dokazal9), da je bil Jordanis celo škof, ter Schirren in Bessell10) mu pritrjujeta, Papež Vigilij piše namreč dne 14. avgusta 1. 551 kar se tiče trikapitulskega prepira: „Nos — cum Dacio Medio-

') „De Getarum etc." cp. L, Closs, pag. 176—177.

3) Wietersheim, „Geschichte der Völkerwanderung" II. pag. 137.

3) „Geschichte der Völkerwanderung", II. pag. 122—123.

4) Closs, pag. 177.

5) Wattenbach, o. c. pag. 48.

6) Cassiodorius, „Variorium IIb-" VI. 16.

^ „De Getarum sive Gothorum origine op. XXIX."

8) Bessell, „Jordanes v Ersch - Gruberjevi eucyklopaidiii LXXV. pag. 104."

9) „Magyarische Alterthümer" pag. 302.

") Schirren, „De ratione, quae inter Cassiodorum et Jordanom intercedat commentatio." Bessell 1. c.

lensi— atque Jordane Crotonensi, fratribus et coepiscopis nostris — decernimus etc."1) Nekateri sicer dvomijo, da bi bil ta škof Jordanis „naš" zgodovinar"). Ali pomisliti je treba, da nagovarja naš Jordanis v predgovori svoji knjigi „Breviatio chronicorum" papeža s „frater", kar je storiti smel le škof. Zatorej lekko tolaži Jordanis na konci omenjenega predgovora papeža Vigilija, katerega je cesar zadržaval na carjigradskem dvori. Tudi naslednji papež Pelagij omenjal. 556 Jordana „zagovornika cerkve."

Iz vsega tega lehko sklepamo, da je bil naš Jordanis res škof, in sicer v Crotoni v Kalabriji. Še bolj se prepričamo tega, če pomislimo, da si je bil Jordanis izposodil Cassiodo-rovo gotsko zgodovino od njega oskrbnika. Cassiodor je bil rojen v Bruttiji (sedanji Kalabriji) in je prebival tedaj, ko je Jordanis pisal svojo zgodovino, na svojih domovinskih posestvih8). — O Jordanovem škofovskem delovanji vemo le to, da je bil papeža Vigilija izpremil v Carjigrad.

Prepirali so se namreč takrat o tako imenovanih treh ka-pitulih. Ta prepir se je bil zavnel, kakor navadno v orijenti 1. 535 in je provzročil cerkveno razkolništvo, ki je 150 let trajalo in vse zapadnoevropske škofije med seboj razprlo. Ta prepir je bil tudi vzrok, da se je bil carjigrajski patrijarhat odcepil od akvi-lejskega. Cesar Justinijan je hotel zadovoljiti monophysite, ki niso pripoznavali chalcedonskega zbora od 1. 451, in jih zopet združiti z rimsko cerkvijo. Zato je dal 1. 544 zavreči tri verska načela („tri kapitule") škofov Theodora iz Mopsuestije, Theodorita iz Cyra in Ibe iz Edesse, dasiravno so bila ta načela od chalcedonskega koncila za pravoverna spoznana. V drugem pa naj bi bila ostala veljavnost omenjanega koncila. Nasproti temu se je zdelo papežu in zapadnim škofom, da je Justinijan se svojo naredbo chalcedonski zbor oškodoval.

Da bi iz tega nastale razpore poravnal, podal se je bil papež Vigilij z nekaterimi italijanskimi škofi v Carjigrad. Ker se papež ni hotel udati cesarskim terjatvam, obdržali so ga tako rekoč v zapori. V tem skliče Justinijan 1. 553 peti splošni cerkveni zbor v Carji grad in ta seje klonil cesarskemu bogoslovju, ter zavrgel zgoraj omenjene tri kapitule. A razpor je trajal še dlje, tudi potem, ko je bil Vigilijev naslednik Pelagij 1. 555 sklepe petega cerkvenega zbora vzprijel in potrdil4).

Da se je naš Jordanis pri tej priliki res v Carjigradi mudil, razvidamo iz njega predgovora „Breviatio chronicorum".

') Köpke, „Deutsche Forschungen", pag. 58.

a) Ibidem.

3) Jordanis, „De Getarum etc.", uvod, pri Clossi pag, 2. — Bcssell,

o. c. pag. 103.

O Abel, „Dostavek prevodu Pavol Dijakonove zgodovine Langobar-

dov".

Tukaj pravi z ozirom na papeža Vigilija: „quod me perlongo tempore dormientem vestris tnndem interrogationibus exci-tastis". Interrogationes pomenja tukaj pogovarjanja, in to kaže, da je Jordanis neposredno s papežem občeval. Ta pogovarjanja so so nanašala na neko književno delo, za katero je papež Jordana spodbujal. Tudi omenja Jordanis, da je C ar j ig rad vsakemu dobro znano mesto, katerega ni treba natančnejše opisovati').

Vigilij se je hotel odtegniti cesarjevemu pritiskanju in zato je ubegnil (najbrž koncem 1. 551) iz Carjigrada v Chalcedon, od kodar se je vrnil še le početkom 1. 55;3 nazaj v Carji grad. Izpremljal ga je Datius iz Milana; ali tudi drugi italijanski škofi, tega ne vemo, pa verjetno je, da. Tudi Jordanis je bil med njimi, to kaže njegov popis cluilcedonskega mesta. Ko omenja prejšnjih gotskih vpadov v Malo Azijo, pravi,J): „Partibus Bi-thyniae delati, Chalcedonum subvertere, quam post Cornelius Avitus aliqua parte reparavit, quae kodieque, quamvis regiae urbis vici ni tate congaudeat, signa tarnen suarum ruinarum ali-quanta ad indicium retinet posteritatis.." Le če si mislimo, da je bil Jordanis tako blizu klasiških tal trojanskih, razlagati si moremo velikansko nesmisel, katero izraža Jordanis s temi besedami: „Goti so razdeli ob svojem povratki iz Male Azije Trojo In Ilium, quae vix bello i 11 o Agamemnoniaco aliquantum se reparantes, rursus hostili mucrone deletae sunt". Te Jordanove besede kažejo, da se je zanimal za ene kraje in to je bilo najlažje moči, ako je sam blizu njih stanoval3).

Poznejših vesti (po 1. 556) nimamo o Jordanu. Tudi ne vemo, kedaj je umrl. Iz njega besed: „Daciam dico antiquam, quam nunc Gepidarum populi possidere noscuntur"4), se le po-snemlje, da je to pisal pred uničenjem Gepidov 1. 568, a ne, da je prej umrl5).

Kakor prej Taci t, tako se je pečal Jordanis za dobe ljudskega preseljevanja sosebuo z Germani. On je bil prvi German, ki je posvetil svoje pero zgodovini, a v zgodovinarstvi ne dela svojemu narodu nikake časti. Bil je uže po natvori brez talenta za tako delo, nikacega poklica ni čutil zanj, manjkala mu je sposobnost za kritično presojevanje in s tem, da se jo poprijel pisati zgodovino, dokazal je le, kako so bolje moči poleg njega popolnoma dremale v onem časi8).

Pred svojim potovanjem v Carjigrad izposodil si je bil Jordanis za tri dni Cassiodorovo delo v 12. zvezkih: „De

') Cap. XXVIII, Closs pag. IOC; cp. LVII, Closs pag. 193.

') Cap. XX, Closs pag. 83.

3) Besse 11, o. e. pag. 106.

4) Cap. XII, Closs pag. 53.

5) Primeri: Köpke, o. c. pag. 60, opomba 1.

Pallmanu, o. c I, pag. 23.

origine actibusque Getarum". To knjigo je večkrat prebral: an-tebuc relegi1). Ko se je v Carjigradi mudil, začel je opisovati kroniko vsega sveta „Breviatio chronicorum". To je sestavil, iz Hieronymove kronike (po Eusebij razširjene), iz Orosija in Marcelina. V Hieronymovo kroniko je vpletel poročila iz Evtropa iu Orosija ter ni zapazil, da je uže Hieronymu samemu räbil Evtrop in da se je Orosiji naslanjal na Evtropa in Hieronyma2).

L. 550 ali početkom 1. 551 završil je bil Jordanis svojo kroniko do 1. 539, do Vitigove smrti. Takrat ga pozove njega prijatelj Castalius. naj sestavi izpisek iz Cassiodorove obširne gotske zgodovine. Jordanis se je hitro poprijel te misli in spisal: „De Getarum sive Gothorum origine et rebus gestis." Tudi to knjigo je speljal do 1. 539 in jo v predgovori posvetil prijatelju Castaliju. Potem se je lotil zopet svoje kronike in jo dovršil do 1. 552. Posvetil jo je papežu Vigiliju, kateremu je obe deli ob jednem poslal3).. Obe knjigi je završil v Chalcedoni po zimi 1. 551 do 1. 552.

Jordanis je zajemal svoje vire za gotsko zgodovino iz Cassiodorove knjige o tem predmeti. Ta je bila podlaga njega učenosti, v njej je bila skupljena vsa Jordanova biblijoteka, od tod izvira vsa snov in vsi bliščeči citati. Viri, katerih Jordanis omenja, bili so Cassiodorovi viri. Jordanova gotska zgodovina ni skoro druzega, nego jako pomanjkljiv in zmeden, časih od besede do besede posnet izpisek iz Cassiodora, tako, da bi skoro lehko rekonstruvali izgubljeno delo poslednjega iz Jorčlanove zgodovine. To je trdil najprej Cassel in Schirren je tisto natanko dokazal iz stilističnih vzrokov. Temu pritrjujejo vsi naslednji preiskovalci.

Jordanis sicer trdi sam, da mu so razven Cassiodora še drugi viri rabili: „Ad quos et ex nonnulis historiis Graecis ac Latinis addidi convenentia, initium finemque et plura in medio mea dictione permisf.ens"4). — „Haec qui legis, scito me majorum secutum scripta, ex eorum latissimis pratis paucos flores collegisse, unde.inquirenti pro captu ingenii mei coronam contexam"5). Oni „ex historiis" (ne ex historicis!) ne pomenja druzega, nego tiste pisatelje, katere cituje v svoji zgodovini, češ, da je sam njih spise vpotrebil. Zmešnjava in zamenjava synonimnih besedi je pri Jordani tako velika, da se ne moremo na njega posamezne izraze čisto nič opirati6).

') Jordanis v uvodu svoji zgodovini, Closs pag. 2.

2) Teuffei, „Römische Literaturgeschichte" 3. pag. 115-1.

^ Bessell, o. e. pag. 101.

') Jordanis, uvod, Closs pag. 2.

») Cap. LX. Closs pag. 209.

Dahn, „Die Könige der Germanon, II. Abtheilung pag. 243 ff."

Čudno je, da Jordanis ravno o tistih možeh molči, na katere se neposredno naslanja, in da se rad sklicuje na druge, katerih knjig niti bral ni. Tako n. pr. rabil mu je prav pogostoma pisatelj Marcellinus Comes, a vendar ga nikjer ne omenja. Izlasti poglavje LIX. po Athalarichovi smrti, ter LX. in zadnje posnel je Jordanis po Marcellinu, ker Cassiodor uže ni sezal tako daleč. Tudi Rufina omenja le z mrzlim „quidam" in vendar ga je vpotrebil v svojem predgovori in od njega je prepisal celo izpoved, da prepisuje! Kakor Jordanu, bilo je tudi Rufinu naročeno, naj sestavi iz Origenove obširne knjige pregleden izpisek in tudi on se je bavil takrat z drugim delom, Jordanov in Rufinov položaj bila sta si zatorej podobna in zato je vpotrebil Jordanis to okoluost ter posnel skoro od besede do besede Rufinov predgovor Origenovemu razlaganju lista do Rimljanov').

Nasproti tem zamolčanim virom pa navaja Jordanis dolgo vrsto drugih, o katerih vemo za gotovo, da mu niso sami rabili, temveč da jih je le iz Cassiodora prepisal. Tako navaja Jordanis n. pr. Dija Chrisostoma, katerega zamenjuje z Dijem Cassijem"). Priscovo poročilo o potovanji na Attilin dvor je posnel po Cassiodoru, kakor je Bessel dokazal3). Le Pom-ponija Melo in Orosija rabil je morda Jordanis sam, ker dela teh dveh so bila za tiste dobe najnavadnejše priročne knjige. Kar cituje iz Livija in Strabona, to je povzel iz Tacita, in Ptolomeja navaja le, da bi se učenega skazal, ker nobena Jor-danova beseda se ne vjema s Ptolomejevim popisom skandinavskih ljudstev. Tudi citati iz Josepha Dionysija, Cipri-jana, Dexippa in Fabija ne kažejo, da bi bil Jordanis res pregledal te pisatelje4).

Jordanova trditev „ex nonnulis historiis addidi" je zatorej popolnoma neresnična. Ravno to veljavo ima tudi „dietio mea initio finique". Razven nekaterih raztresenih opomb, kakor n. pr. o Slovanih, je Jordanovega blaga jedva toliko, kolikor je potreba besed, da se delo z veže in malo zaokroži. Le konec zgodovine (59. in 60. poglavje) je iz Jordanove glave sestavljen; začetek pa uže zato ne, ker so prva tri poglavja samo zemljepisne vsebine.5)

Pomisliti je treba, da ni moči, da bi si bil Jordanis od samega dvakratnega branja Cassiodorove knjige nje vsebino tako dobro zapämetil, da mi lehko sedaj iz Jordanovega sloga

') Sybel, „Schmidts Zeitschrift für Geschichto" VII. pag 288.

Grimm, „Jornandes, Abhandlungen der Berliner Akademie der Wissensehaften 1846" pag. 18.

o o. c. pag. 108-110.

4) Köpke o. c. pag. 51.

") Bessell, o. c. pag. 107.

na Cassiodorovo podlago sklepamo. Neverjetno je, da bi bil Jordanis še le črez dolgo iz glave spisal tako važne posameznosti in toliko število citatov, kateri niso nikoli popolnoma na-opačni, čeravno mnogokrat krivo razumljeni in na nepravo mesto postavljeni. Prisiljeni smo zatorej sklepati, da sije napravil Jordanis za dobe svojega čitanja Cassiodorove knjige posebne izpiske in opombe, katere so mu rabile potem pri spisovanji svoje gotske zgodovine. Tako si lebko razlagamo veliko nejednako-niernost, ki znači Jordanovo delo, A t ti 1 o n. pr., njega sedež in njega smrt popisuje nam jako na tanko in omenja tudi take podrobnosti, katere bi on, da je izpisovatelj, prav z lahka opustil. Nasproti pa jedva nekoliko omenja slavnih del za Gote toliko zaslužnega Theodoricha. Delal je Jordanis namreč izpiske le tedaj, kadar mu je bilo kaj menj znanega. Kar se je v Italiji godilo, to je Krotončan lehko dobro vedel; ali svet pretie-sujoči Attila zdel se je Jordanu tako važen, da si je o njem zapisal natančnejših dat. Iz tega si lehko razlagamo, zakaj ne omenja podjarmljenja Gotov za Trajana in pobitja Gotov za Claudija Gothica. Da bi ne bil Cassiodor o teh dogodkih pisal, ne moremo verovati. Tako tudi lehko razumevamo, zakaj je Jordanis več dogodkov raztrgal in tuje opombe med nje vpletal, ali pa jih pretrgal brez pravega konca').

Iz Jordanove knjige dalje lehko sklepamo, da so bile njega prvotne opombe iz Cassiodora večinoma geografskega sodržaja. V primeri z redkimi in nepopolnimi zgodovinskimi podatki čuditi se moramo, kako je vse polno geografskih popisovanj v Jordanovi zgodovini. Ta popisovanja so v tesni zvezi z gotsko zgodovino in o Cassiodori si lehko mislimo, da so mu dobro rabile v njega učeni in obširni knjigi.

Jordanu so posebno prijale one zemljepisne opombe in izpisal si jih je z namenom, da jih vpotrebi za kako kosmo-grafsko delo. Bessell naravnost trdi'2), daje Jordanis tudi res spisal kosmografijo, katera se nam je pa izgubila. Sklicuje se iz-lasti na ravenskega zemljepisca („Geographus Ravennas"), kateri imenuje našega Jordana kar osemkrat „cosmographus sapien-tissimus", ali tudi „sagacissimus". Jeden teh citatov iz Jordana kosmografa se ne nahaja v njega gotski zgodovini: „Quam Va-leriam aliquando Dormacannorum gens obtinuit, sicut testatur mul-toties suprascriptus Jordanis" 3).

Ali jaz menim, da nam ni treba misliti na posebno kosmografijo v pravem pomeni te besede. Jordanovo zgodovinsko delo nam priča, da ni bil sposoben kaj tacega spisati. To, kar bi se lehko imenovalo Jordanova kosmografija, ni nič druzega, nego

') Bessell, o. e. pag. 102.

5) 0. e. pag. 107—113.

3) Geographus Ravennas, IV. 20.

ravno oni izpiski zemljepisnega sodržaja. Iz Cassiodora si je izpisal opomb o Britaniji, Skandinaviji, Skythiji, D aciji, nekoliko o Germani ji, Hispaniji, Italiji, o balkanskem polotoci, severnem deli Azije do Sere (Sine) in o kav-lcaskik deželah. Vse te dežele so bile po Cassiodorovi sestavi v širši ali ožji dotiki z gotsko zgodovino in o vseh teh si je naredil Jordanis izpiske in opombe, ki so bile med seboj brez notranje zveze in sploh popolnoma neurejene. Poleg tega pa si je zapisoval tudi zanimivejše zgodovinske črtice večje ali manjše vsebine. Nekatere stvari je čisto prepisal, druge pa le s pretrganimi stavki zaznamoval. Ko je poznejše zgodovino pisal in te črtice sestavljal, podpiral ga je tudi spomin; za mnoge podrobnosti pa je bil popolnoma izgubil zvezo in zato je sam kombinoval po svoji glavi. Najbolj ga je zanimala pri izpisovanji zgodovina Hunov, izlasti Attile in njega sinov, kajti 12 poglavij, t. j. petina vse zgodovine se bavi s tem ljudstvom in ta del je tudi najboljši in najzanimivejše pisan v vsej Jordanovi zgodovini. Še le v drugi vrsti so ga zanimali Goti, za katere je našel interesantno prazgodovino v tem, da jih je razglasil v naslednike starim Getom in Dakom.

Pri gotski zgodovini rabila je Jordanu tudi njega „Breviatio chronicorum'\ Z ozirom na to lehko opravičujemo njega „dictio mea". Jordanis si je najbrž mislil, da so kronika, kakor tudi geografski izpiski po prepisovanji njega svojina in za takošno je tudi veljala pri sovremenikih, kakor spričuje ravenski geograf se svojimi citati iz Jordana.

Po tem anatomičnem preiskovanji no bode nam težka splošna sodba o Jor dani. Stilistično stran njega zgodovine moramo, se ve, popolnoma iz nemar pustiti. Saj tudi drugi takratni latinski pisatelji niso mnogo boljše pisali. Pozna se mu, da si je prizadeval izborno pisati; a na drugi strani ni tako visokodoneč, nego n. pr. Cassiodor. V historičnem oziri pa je Jordanova zgodovina hitro sestavljeno in iz raznih posameznih odlomkov spletenlčeno delo, ki sedaj na široko razklada, drugič pa jedva omenja; polno sitnih ponavljanj in veudar polno skokov in praznih mest, vedno izpremljevano po naopačno in samovoljno zvezanih sklepih. Na konci pozabi, kar je početkom napovedoval, in mnogokrat se sklicuje na kaj, česar niti omenjal ni').

Navzlic tej ostri sodbi o literarnih močeh Jordanovih cenimo navadno njega učenost in sposobnost previsoko in ravno zaradi tega so nam zdi vrednost njega zgodovine prenizka. Ravno ker je malo iz svojega pridal, ohranil je toliko več od svojega najimenitnejšega vira'2). In Cassiodor ni zajemal le iz najboljših

') N. pr. cp. IX. Closs, pag. 41: „Quos Getas iam superiori loco Gothos esse probavimus", a tega ni prej nikjer dokazal! ') Köpke, o. e. pag. 50.

latinskih in grških zgodovinarjev, nego izlasti tudi iz gotske pripovedi in pesni, kakor tudi Pavel Dijakon za svojo lango-bardsko zgodovino. To potrjuje tudi Jordanis sam: „quemad-modum et in priscis eorum (i. e. Gothorum) carminibus paene hi-storico ritu in commune recolitur" In ker je pisal C as -siodor od 1. 520-530, je verjetno, da je bilo takrat v gotskih pripovedih še muogo več historičnega, nego jeden rod poznejše, ali kakor v onih pripovedih, ki so se nam do današnjega dne ohranile. Gotovo je bilo v Cassiodorovi zgodovini muogo narodnih poročil nakopičenih. A Jordanis je prepisoval nepopolno, nekritično. To se vidi uže iz tega, da nahajamo pri ravenskem geografu le podobne, a ne jednakih oblik onih geografskih imen, katera nam Jordanis podaja.

Omenjati je treba še, da je Cas siodor o va, in zatorej tudi Jordanova zgodovina tendencijozna, iz politiškega namena pisana. Če so se hoteli G o ti v Italiji vzdržati, morali so na to delati, da bi sprijaznili rimske provincijale z gotsko vlado in da bi narodna nasprotja kolikor moči poravnali. Zveza in spojenje germanskih zmagovalcev z rimskimi stauovniki dežele, to je bila tedaj gotovo vodilna misel vseh razumnejših, v bodočnost gledajočih mož. In izvrstni državnik Cassiodor, tajnik Theodorich o v, moral je gotovo zagovarjati ono spojenje in na to delati, da se uresniči. Sem je merila tudi možitev Athalarichove nečakinje Matasuuthe, zadnje potomke Amalov, z rimskim patricijem Germanom, Justinijanovim nečakom. Cassiodor-Jorda-nova zgodovina morala je zatorej prvič Gotom dokazati, da je Athalarichova rodovina prava naslednica staroslavnim Amalom, in drugič, da za Rimljane ne more biti sramotno, če jim vlada tuj, barbarsk rod, ker zgodovina Gotov je še starejša in še sijajnejša od Rimcev samih2).

Iz tega posnemljemo lehko tudi verjetnost Jordanove zgodovine. Cassiodor ni pisal s premislekom neresnice, temveč obrnil je stvar tako, kakor se mu je zdelo previdnejše z njega političnega stališča. A sicer gre C as si o do ru popolna vera. Bil je previden, učen in zatorej sposoben vpotrebljati vse tedaj znane pripomočke. Ker je pisal sočasno zgodovino, vedel je, da ga drugi učenjaki lehko opazujejo in nadzorujejo, zato ni smel neresnice pisati3).

') Cap. IV. Closs, pag. 21.

J) Wietersheim, „Geschichte der Völkerwanderung" II. pag. 145 3) Idem, II. pag. 92—93.

5*

II.

Sedaj, ko smo se na tanko seznanili z Jordanom in njega zgodovino ter spoznali nje splošno veljavo, poglejmo, kake zasluge ima ta mož o slovanski zgodovini.

Le malo in nepopolno je, kar nam pripoveduje Jordanis o Slovanih in njih bivališčih. Za starejšo döbo so njega vesti o tem narodu jako oskromne in le indirektne, t. j. take, iz katerih moremo le negativne resultate posnemati. Nasproti temu so pa poznejše opombe o razširjanji Slovanov za Jordanovega časa zlata vredne, dasiravno se jim pozna, da jih je privrgla skopost onega, katerega vsa stvar ne zanima. — Obrnimo se najpreje do starejših Jordanovih poročil.

Šafafik, čegaver monumentalno delo bode navzlic svojim pomanjkljivostim vedno obranilov svojo neprecenljivo veljavo o najstarejši zgodovini slovanski, ta Šafafik je skušal z redko bistroumnostjo dokazati in svoje mnenje utrditi'), da so slovanski „Venedi" najpreje stanovali ob baltiškem morji, blizu Vislinega ustja, tam, kjer so stara ljudstva dobivala čislani jantar. Goti in druga nemška ljudstva so jih baje od tod odtisnili in bolj v sredo dežele proti iztoku prognali. Svoje mnenje opira Šafafik prvič na to, da niso bili Venedi nikoli popolnoma prognani iz svojih prvotnih bivališč med Karpati in iztočnim morjem'"2). Dalje se sklicuje na poročilo Pytheje o jantarovem ostrovu „Bannoma" (drugi berö: Baunoma, Baunonia, Raunonia itd.3) Šafafik razlaga to ime z „Wannoma", t. j. otok Wannov ali Wänov = Ve-nedov. Še dalje opominja Šafafik na poročilo Pomponija Meie, da je vedel Cornelius Nepos o prihodi „Indijev" na germansko obrežje okolo 1. 58 pred Kr. Te „Indije" okliče Šafafik v Vinide = Wende.

Kar se tiče prvobitnosti Ve ne d o v med Karpati in iztočnim morjem, opomniti je treba, da se opira ta samo na dozdevanja in prisiljeno razlaganje nekaterih zgodovinarjev. Da bi bili Slovani početkom svojega evropskega bivanja črez srednjo Vislo proti zapadu segali, to se ne da evidentno dokazati. Pythejino in P.omponijevo spričevalo naslanja se pa le na etymologsko razlaganje imen, o katerem Šafafik sam večkrat povdarja, kako malo se sme nanj opirati, če ga ob je dnem ne podpira historiško poročilo.^ Slovanski etymologi si ne morejo nikoli zadosta globoko vtisniti Šafafikovih besed: „Jazyk slovensky tak jest bohaty a tak ohebny, zasadiš-Ii se o to uporne a zapalčive, z ktereho

') Šafafik, „Starožitnosti," I. knjiga, drugi oddelek.

2) Idem, I. pag. 109.

3) Prim.: Plinius, „Historia naturalis" IV. 13.

koli jmena na svčtč, trebas židovskeho, anebe mexikanskeho, pfe-rušovamm predce naposledy vždy nčjake slovanske zvuky vynutis; ale ostoji — li to s pravdvu, tot je ovšem jinä otäzka."'). In Miklosick opomni prav dobro2): „Redko kje drugodi nahajamo toliko samovoljnih razlaganj, nego ravno pri krajevnih imenih. Dočim nekateri, kojih patrijotizem je mnogo večji, nego njih zmožnost kritično soditi, s pomočjo slovanski razloženih krajevnih imen nekdanja bivališča Slovanov širijo daleč črez one meje, v katerih so v resnici bivali, kakor se vidi iz zgodovinskih spričeval, podtikajo drugi dokazano slovanskim krajevnim imenom take pomene, zoper katere se vpira vsako premišljeno preiskovanje. Z dobro voljo razložiti je lehko po dosedanji metodi, brez velikega bistroumja tudi Meko in Medino po slovanski!"

Ali brez ozira na to pokaže se nam Šafafikovo mnenje nestalno iz drugih vzrokov. On misli namreč, opiraje se ravno na Jordana, da so Goti iz početka bivali v Skandinaviji in se še le od tam preselili v deželo medVislo in Pregolo. Naš Jordanis namreč omenja uže hitro konec I. poglavja, da so prišli Goti z „otoka Scandza" („ab huius insulae gremio, velut examen apum erumpens, in terram Europae advenit"3). Tisto ponavlja začetkom IV. poglavja: „Ex hac igitur Scandza quasi offi-cina gentium aut certa velut vagina nationum cum rege suo Berig Gothi quondam memorantur egressi."4).

Šafafik pravi,5) da je bila prvotna domovina Gotom ali v Skandinaviji, (kakor jordanis trdi), ali pa v severni Nemčiji na zapadni strani dolenje Odre. Vendar se mu zdi verjetnejše prvo. S tem se tudi skandinavski preiskovalci vjemajo trdeči, da je ime Götaland starejše v Skandinaviji, nego Swealand. če zatorej niso Goti početkoma bivali med Vislo in Pregolo, kclo pa je stanoval ondi? Šafafik je čisto natvorno sklepal, da ta prostor ni mogel prazen biti, iu ker ni vedel o drugem ljudstvi v tistih krajih, postavil je slovanske Vene de tija. Saj naši zgodovinarji tako radi dokazujejo z Vodnikovo kitico:

„Od prvega tukaj Stanuje moj rod, če ve kdo za druj'ga, Naj reče od kod?"

Mnogo natvornejše in verjetnejše pa je mnenje, da so se ljudje še le s celine naselili po otocih in polotocih in da je za-

') „Spisy", II. 417.

2) „Slav. Ortsnamen aus Appellativen. Denkschriften der Wiener Akademie, Bd. XXI."

*) Closs, pag. 8.

*) Closs, pag. 20.

5) 0. c. I. pag. 405 & 425.

torej Skandinavija dobila svoje stanovnike z nasprotno ležeče severno-nemške celine. To trdita veljavna nemška učenjaka Grimm1) in Zeuss2), (ki je tedaj in o jednacem predmeti pisal, kakor Sa-farik, tako da se deli obojih med seboj popravljati in dopolnu-jeti). Gotovo je, da so se polastili nekateri G o ti od spodnje Visle južnega dela Švedije. Na to spominja še dan danes otok Gottland in dežela Gottland (Götaland ali Göta-Rike) na južni strani trijeh velikih švedskih jezer. Drzni mornarji, podali so se uže zgodaj nekateri Goti v sosednjo Skandinavijo in se tam naselili, ohranivši svoj jezik, svoje navade in ime3).

Jordanis pripoveduje dalje, da so stopili Goti, prišedši iz Skandinavije, na suho pri kraji „Gothiscandza" (Gythonium, Gedanium4), t. j. današnje Gdansko, Danzig). Pri tem imeni je mislil Cassiodor gotovo na latinsko scandere (stopitD. Mogoče je zatorej, da imamo opraviti tukaj s takoimenovano ljudsko etymologijo, kakoršno nahajamo v starih pripovedih prav po-gostoma. Ljudstvo si je hotelo ime „Gothiscandza" raztolmačiti in zato je izumilo pripoved o izseljenji Gotov iz Skandinavije in o njih prihodi v dolenje Povislije.

A vendar mora imeti ta pripoved nekaj zgodovinskega v sebi5), drugače bi ne mogel Jordanis trditi, da je prišlo mnogo ljudstev iz Skandinavije. Gotovo je, da so se vdeležili gotskega preseljevanja od baltiškega morja k črnemu morju tudi Goti iz Skandinavije. Morda so celo ti poslednji celinske Gote premagali in jih tako prisilili, da so se k Pontu obrnili. Le mislimo na poznejša potovanja Normanov in Warägov, ali pa celo na vojske Gustav Adolfove in Karola XII.!6).

Bodi si temu kakor koli, gotovo je, da so Goti uže za Py-theje (i. 320-330), zatorej mnogo pred Berigom, stanovali vPo-visliji. Plinius piše namreč: „Pytheas Guttonibus, Germaniae genti, accoli aestuarium oceani Mentonomon nomine, spatio sta-diorum sex millium" etc.7). „Aestuarium Mentonomon" razlaga večina zgodovinarjev z gdanskim zalivom in novim zatopom (Danziger Bucht mit dem frischen Haff)8). Tako bi bili stanovali Goti ob gdanskem zalivi, proti severju ne črez Pregolo. Ali so bili ti Goti v kaki zvezi se skandinavskimi, tojeteško določiti9). Ravno tam nahajata Gote tudi Pliuius,0j in Tacitus11).

0 „Geschichte der deutschen Sprache," pag. 312 ff.

') „Die Deutschen und die Nachbarstämme" pag. 77, 158.

') Aschbach, „Geschichte der Westgothen," pag. 2.

4) Wietersheim, o. c. II. 87.

5) Idem, o. c. II. 96.

') Bessell, o. c. pag. 148. T „Hi8toria naturalis," IV. 13.

6) Zeuss, pag. 135.

8) Zeuss, o. c. pag. 158; Köpke, o. c. pag. 44.

„Hlstoria naturalis" IV. ep. 13. §. 97.

") „Germania," cp. 43.

Če so zatorej stanovali Goti v Povisliji do Pregole in na severni strani te reke letski Ais t i), ni moči, da bi bili'slovanski Venedi ondu bivali. Da so Goti Venede od obrežja v celino proti iztoku potisnili, je zelo neverjetno, ker germanska ljudstva niso nikoli kazala nagnenja proti iztoku siliti, pač pa proti zapadu in jugu. Tudi bi bilo Gotom jako teško najti stran, od katere bi lehko Venede prijeli in bi se bili morali umekniti le ob morskem bregi navzgor, ali pa ob Visi i proti jugu, a nikakor proti iztoku.

In naposled, kaka slava je li neki, da je katero ljudstvo to ali odo deželo sto ali dve sto let prej zasedalo, nego drugo? Kaj to dan danes anglosasko-normanske Angleže vznemirja, da so pred njimi Kelti stanovali na britanskem otoci? In kaka slava je, da je moralo katero ljudstvo svojo prvotno domovino sovražniku prepustiti in se tujcu umekniti, umekniti na tako stran, ki je bila vsem njega težnjam in pravcu njegovega potovanja ravno nasprotna? Naroda slava so njega zasluge o zboljšanji svoje domače zemlje, o povzdvigi kmetijstva in obrtstva, o napravi cest in mest itd.

Takrat, ko Evropa še ni hotela Slovanov poznati, ko jim je zanikala vsako zgodovino in trdila, da so še le v poznejšem časi prihruli iz azijske Mongolije ali zauralske Finije, takrat je, se ve, bilo treba dokazovati našim nasprotnikom, da smo tako star narod v Evropi, kakor Germani in drugi omikani narodi. Takrat je bilo treba pokazati, če je bilo moči, da imamo tudi mi slavno minulost, da smo morda celo pred Nemci in drugimi narodi bivali v tem ali onem kraji. Tudi Cassiodor je moral Rimljanom dokazovati, da imajo Goti slavno zgodovino iu važno minulost. Iz tega vzroka je naredil illyro-traške Gete v prednike Gotom, samo zato, ker ste si obe imeni podobni in ker so Goti poznejše tam bivali, kjer nekdaj Geti.

Dan danes pa, ko se naša ravnopravnost od vseh strani priznava, ko so še tujci spoznali, da imamo tudi mi dovolj slavnih, od Klijone zabeleženih činov v svoji zgodovini, ni se nam treba več spuščati v temna preiskavanja in na podlagi samih hypotez kaj problematičnega trditi.

A vrnimo se zdaj k izseljevanji Gotov od iztočnega morja. — Jordanis pripoveduje dalje1): „Ko se je bilo ljudstvo naraslo, sklenili so Goti za vlade petega kralja po Berigu, namreč za Gandarichovega sina Filimera, naj se gotska vojna z družinami izseli." Kedaj se je to zgodilo, ne da se iz Jordana posneti, a vendar iz drugih okolnosti.

Proti koncu druzega veka po Kr. začelo je bilo strašno vreti med vsemi germanskimi ljudstvi na severni strani Düna v a. Hi-

s torija Augusta pravi: „Vsa ljudstva od meje Illyrica noter v Galijo zgrabila so med seboj sporazumljena za orožje proti Rimljanom." Nastala je bila zatorej velika ljudska zveza proti Rimljanom, ki je začela velikansko narodno vojsko proti njim. Ta vojska se imenuje navadno markomanska, ker so se v njej Markomani najbolj odlikovali. Prva se je začela za vlade rimskega cesarja M. Aurelija Antonina filosofa in trajala od 1. 166 do 1. 175, druga 1. 178-180.

Gotovo je ta splošno nemška vojska zoper rimljansko državo zganila tudi Gote. Po vzgledi drugih odločili so se tudi G o ti za napad rimljanskih mej, ki so se bile nenatvorno razširile čez Dacijo in celo dalje črez Karpate do spodnjega Dnčstra, tako, da so bila vsa sarmatska ljudstva zaradi tega v velikih skrbeh. In če prištejemo temu še Nemcem prirojeno klateško svojstvo, veselje nad plenom in bojem ter željo po novih in boljših bivališčih, morda tudi preobljudenost, kakor trdi Jordanis, bodemo lehko razumeli nagib gotskemu seljenju.

A še drug vzrok je bil, ki se navadno ne omenja : pritisek od strani iztočno in severno bivajočih slovanskih in litavskih ljudstev. Julius Capitolinus pove izrečno v životopisi Marca Aurelija, da so bila nemška ljudstva od „severnih barbarov" prepojena in prisiljena proti rimski državi udariti, novih sedežev zahtevati in si jih tudi pribojevati z orožjem, ko bi jih ne mogli z lepa dobiti :„.... et Victualis et Marcomanis cuncta turban-tibus, aliis etiam gentibus, quae pulsae a superioribus bar-baris fugerant, nisi reciperentur, bellum inferentibus"').

To spričevalo je prav važno in Pallmann ga skuša s tehtnimi dokazi podpreti. On pravi2): Vprašajmo se, iz katerega vzroka in zaradi katerih dogodkov se je začelo na jedenkrat cepljenje in ločenje germanskih ljudstev ob južnem pobrežji iztočnega morja, za kojega voljo so nastopili Goti, Burgundi, Heruli, Vandali, Gepidi, Sciri in Turcelingi ob tistem časi potovanje proti jugo-iztoku okolo Karpatov po cesti, katero jim je priroda sama zaznamovala, dočim so druga sorodna ljudstva po nekoliko v svoji domovini ostala, n. pr. Heruli, ali pa se obrnila proti jügo-zapadu, kjer so se poznejše prikazala? — To potovanje ni bilo prostovoljno. Takrat je vladala splošna razburjenost v notranji Nemčiji. To sklepamo iz tega, da se po severnem in iztočnem Nemškem ne dobivajo rimski novci iz let 200—300 po Kr. V teh letih je bila zatorej trgovina zaprečena in promet ustavljen in zato niso prišli v one kraje ni kupčevalci, ni novci. Ta razburjenost, ki je človeška bivališča uničevala, trajala je mnogo časa. In še več časa je potem minulo, da si je boječ kupčevalec zopet upal

') „Scriptores historiae . Angustae, reeensnit H. Peter, Lipsiae 1865, I. pag. 55."

=) „Geschichte der Völkerwanderung", II. pag. 77—100.

iskati starih trgovskih potov. Od Rimljanov nikakor ni izvirala ta razburjenost in tudi Nemci jo niso med seboj provzročili. Nastala je bila temveč zaradi krepkega pritiska od slovanskega iztoka na garmansk zapad, dalje zaradi naslednjega premikanja Gr o to v proti jugo-iztoku ; zaradi potovanja burgundsko-van-dalskih ljudstev proti Renu, kamor so bila 1. 278 uže gotovo dospela, toda okolo J. 170 so se nahajala še le na Šleskem in Lužiskem').

Naravnost, se ve, nihče ne imenuje Slovanov vzroka gotskemu preseljevanju. A misliti moremo le na nje, kar na iztočni in severni strani Gotov ni bilo drugih germanskih ljudstev in iz niča gotovo ni nastalo ono premikanje. Da so bili G o ti po Slovanih prognani, priznava celö Voigt2) in Gaupp opomni3): „Jako verjetno je, da so bila mnoga potovanja iztočnih germanskih ljudstev, o kojih nam zgodovina izlasti od konca II. veka naprej pripoveduje, v tesni zvezi s premikanjem drugih iztočnejših, izlasti slovanskih ljudstev. Gotovo so mnogokrat le preveč naklonjeni, vzroke velikih preseljevanj samo ljubezni do potovanja pripisovati, večinoma delujejo tudi zvunanji motivi, da, oni so navadno celo močnejši." — A res je tudi, da bi samo pritisek Slovanov ne bil zadostoval, Gote prisiliti k izselitvi. Gotovo bi bilo prišlo prej do velike vojske med obema deloma in še le potem bi se bil moral slabejši umekniti.

Ptolomaios odkazuje G o t o m ob baltiškem morji uže mnogo manjši prostor, nego prej Plinius in Taci tu s. Odtisne jih uže celo strani od morskega obrežja in postavi bolj v sredo dežele. Izraža se namreč tako4): „Ob Visli pod Ven d i, (ki bivajo ob celem vendiškem zalivi), so Goti" (Tlana fiiv tov Oviaroilav nota/iov i7id zovg Ovevedccg Tv&wvsg), Nekaterim nemškim pisateljem ni to spričevalo nič kaj po volji in skušajo ga različno ometati. Wietersheim pravi5), da se mora „wro" tako razumeti, da so Goti sicer res „pod" Venedi stanovali, a vendar še vedno ob morji, in da so Slovani le bolj proti severju ob tistem bregi bivali. Drugi pa kar naravnost trde, da se je tukaj Ptolomaj zmotil in naopačno poročal6).

A vse te sofistike nam ni treba, če pomislimo, da so bili Goti takrat, ko je Ptolomaj pisal — okolo 1. 180 po Kr. — uže na potovanji od baltiškega morja proti Pontu. Le kater posamezen rod, n. pr. Gepidi, bival je še dlje blizu morskega

Ibidem, pag. 100.

2) „Geschichte Preussens" I. pag. 65, 66.

3) „Das Gesetz der Thüringer," pag. 46.

4) rscoyQCKptxrj III, 5, 15.

s) O, c. II. pag. 87 in 101.

6) Zeuss, o, c, pag. 135.

obrežja, dokler ni tudi ta odpotoval proti jugu. Tako lehko trdimo, da so G o ti izginili okolo 1. 170 po Kr. iz severne Nemčije.

Nasledki gotskega odhoda bili so za Slovane prevažui. Prvotna zapadna meja Slovanov, katero jim lehko z dobro vestjo odkažemo, vlekla se je ob visočinah uralsko-bultiškega hrbta, tam, kjer se ta proti jugo-zapadu obrne in izpremlja baltiško obrežje v nepreveliki dalji. Šla je zatorej ta meja od ilmenskega in pekovskega jezera do srednje Vis le v malo ne ravni črti, katero zaznamujejo mesta Pskow, Diinnaburg, Wilno, G rodno in Varšava. Od tod naprej je bila srednja Vi si a zapadna meja Slovanov do uralsko-karpatskega hrbta.

S tem se vjema tudi Plinijevo inTacitovo poročilo. Prvi stavi ob spodnji Visli Scire in Hirre in še le bolj proti iztoku Venede1). Tacit omenja Wenede med Peucini in F en ni in ne ve ničesar o tem, da bi bili kedaj ob morskem bregi stanovali2). Še le Ptolamaios omenja Slovanov ob baltiškem morji: „Tlnhv de ttjv [iev tcpeJ-ijs (to) Ohveöixw xnlna naQ-coxsavTtiv xoniypvaw Ovttzai." — Ob vsem gdanskem zalivi so stanovali tedaj uže Slovani in po njih je dobil ta zaliv ime „vendiski".

Dalje je razvidno iz P t ol o maj a, da med onimi Vendi, ki so uže ob morji bivali, bili so v prvi vrsti „Ovtttcci" t. j. Vel t i ali Ljutiči, ki so se tudi W'lki (volki) imenovali3). Nemci so jim rekali tudi Wilti ali Wilzi. To ime izvaja Saxo Gram-maticus od wilt-athleta, tako, da je nemški wilt in slovanski ljut popolnoma identično, kakor Elbe in Laba4). Veleti ali Veletavi pa prihaja od velot, ki pomenja tudi velikana. To potrjuje tudi pridevek W'lci, W'lcowe, od w'lk - lupus 5).

Vsa ta imena kažejo, da so bili Veleti hraber in močen rod, katerega so se okolo bivajoči sosedi bali. Početkom so stanovali v gouvernementi Wilna®). Od tod niso imeli daleč do morja in ker jim je bilo znano, da je bolje ondi bivati, nego v sredi celine, začeli so težiti k morskemu obrežju, temveč, ker jim je Njem en kazal priroden pot. Gotovo je, da so tudi nad njimi in za njimi bivajoča čudska ljudstva nanje pritiskala in tako se je začelo splošno pomikanje proti jugo-zapadu. Wietersheim pravi7), da

J) „Historia naturalis" IV. 13, 97.

2) „Germania" cp. 46.

3) ŠafaHk, o. c. I. pag. 210-211.

4) Zeus s, o. c. pag. 655.

5) Weiss, „Allgemeine Geschichte" II. pag. 614.

«) ŠafaHk, 1. c.

7) O. c. II. pag. 101. sq.

ni moči, da bi bili Slovani Gote prognali, ker poslednji bi se bili morali umekniti v tem slučaji proti zapadu, a ne proti jugu. Toda če pogledamo na zemljevid, razjasni se nam takoj, da so Veleti, naselivši se na desni strani Pregole, prav lehko od severja proti jugu na Gote pritiskali in da so se morali ti umekniti proti jugu. Proti zapadu niso mogli iti, ker tedaj bi jim bili drugi germanski narodi nasproti stopili. Ostal jim je zatorej le pot na jugo-iztok, kamor jih je vodila posebnost zemeljskega naličja. Ker da so šli G o ti proti jugo-iztoku namesto proti jugu, temu so kar-patske gore vzrok. Potovali so zatorej ravao ob meji med germanskimi in slovanskimi rodovi. Držali so se bolj slovanska zemlje, kar jih ni mnogo oviralo, ker po Volhiniji, P odo li ji in Mali Rusiji niso bivala tako junaška plemena, kakor so bili Veleti.

Ko so Goti, in poznejše tudi druga njim sorodna ljudstva severno Nemčijo zapustili, odprl se je Slovanom pot v nove dežele. Kakor so Germani odhajali, tako so jim sledili Slovani korak za korakom in posedli od njih izpraznjene dežele. To izvaja kaj lepo P all mann, ki pravi1): „Oni, ki trde, da so začeli Slovani še le v V. veki čez spodnjo Vislo napredovati, priznavajo, da je bila severo-iztočna Nemčija več nego 200 let popolnoma prazna — tabula rasa. To pa je proti prirodnim zakonom, ker uže starim je veljalo pravilo: „Natura horret vacuum." Germanska ljudstva, ki so bivala nekdaj ob iztočnem morji in bolj proti jugu, odšla so bila uže v druge dežele. Ostali so najbrž mali deli teh ljudstev na mesti, ker nikoli se ni katero pleme do zadnjega moža izselilo iz svoje domovine, da bi ne bilo zmagovalnemu nasledniku prepustilo temeljnega stanovalstva. A ti ostanki pozgubili so se v kratkem med prišlimi Slovani. Le Heruli so bili ostali na jugi cimbriškega polotoka (Jutlandije), in Langobardi sami so še stanovali takrat na severni strani Sudetov, najbrž vŠle-ziji, ker jedina ta je bila pred slovanskim navalom zavarovana po tarnoviški planoti. Po razpadu hunske države stanovali so Langobardi gotovo uže na južni strani Sudetov in verjetno je, da so prekoračili to pogorje uže 1. 377. Iz njih pripovedi se da sklepati, da so se več časa bojevali se Slovani."

Zapisanih dokazov sicer nimamo, da so Slovani zasedli dežele ob Odri in L ab i hitro po odhodi Nemcev. Še le iz Pr oko pa zvemo o priliki, ko popisuje potovanje Herulov v Skandinavijo, da so Slovani okolo 1. 512 čisto gotovo stanovali v brani-borski marki, in morda tudi uže v stari marki na levem bregi Labe2). Zdrava pamet in primerjanje okolnosti terjata priznanje, da so se Slovani uže začetkom III. veka širili po iztočni Nemčiji.

To dokazuje uže omenjeno pomanjkanje rimskih novcev od konca

II. pa do začetka V. veka; dalje spričujejo to resnico brezštevilne mogile in nizki okrogli hribčki, še bolje pa okrogli in obročasti nasipi, katere so najbrž Germani postavili v obrambo proti dalje silečim Slovanom '). Tudi Šafafik je uže slutil, da so začeli Slovani za omenjane dobe na zapad prodirati in opomni prav dobro, da se začetkom V. veka germanskih stanovnikov v onih krajih niti ne omenja2).

Po tem takem bili so skoraj gotovo ravno Veleti oni rod, ki se je med vsemi Slovani najprej ob južnem bregi baltiškega morja proti zapadu pomikal in so potem med Odro in Peno naselil ter sezidal Radegostu imeniten hram v Redri blizu Nove Strelice3). Tako je zavzelo slovansko pleme uže početkom

III. veka na severni strani Sudetov in Karpatov imenitno mesto v svetovni zgodovini. Njega posredni pritisek na spredaj bivajoča germanska ljudstva občutili so močno tudi v rimski državi. Slovani so zatorej začeli prvo veliko ljudsko premikanje v Evropi iu bili so prvi vzrok preseljevaaju narodov4).

III.

Vrnimo se zdaj k gotskemu potovanju. To je trajalo mnogo časa, ker Goti so zadeli v tem na marsikatero zapreko. Ne le skrb za živež, katerega so si morali med potom večinoma pribo-jevati, nego prečila so jih tudi ljudstva, skozi katerih deželo so potovali. Se Slovani morali so ves čas mnogo hudih bojev prebijati. Jordanis pripoveduje5), po svoji navadi zmedeno in po-mankljivo, da so prišli Goti na potovanji v Skytiji v neko deželo, katero so imenovali v svojem jezici Oium. To ime se bere tudi Oin in Ovim (Vin). Zeuss trdi6), da slove to ime v prvotni obliki Win in prihaja od gotske besede vinja, t. j. planjava, pašnik, sploh na iztočni strani Gotov ležeča ravnina. Od

J) P al I mann, o. c. II. 87 sq.

2) Šafafik, II. 12.

3) Weiss, o. c. pag. 614—615.

4) Pallmann, o. c. II. 84.

5) Cap. IV. Closs, pag. 20-21.

6) O. c. pag. 67—68.

tod izvira po Zeus so vem mnenji tudi ime Winden (Venedi, Venadi, Vinidae,) ki pomenja zatorej pasoče, stanovalce velikega pašnika, t. j. ravnine v sredi iztočne Evrope. — Gotovo je, da so Slovani prebivali v deželi Oium. Tu so se G o ti jako čudili rodovitosti in bogastvu zemlje. Slovani so se namreč uže takrat pečali z oranjem zemlje in njih polja so bila vzgledno obdelana.

Sedaj nastane v Jordanovi zgodovini pomankljivo mesto; izpiski so mu bili pošli. Ali iz naslednjega pripovedovanja raz-vidamo, da so Goti prišli do velike reke, črez katero jim je bilo iti. Naredili so zatorej most. Ko je bila uže polovica vojske črez prišla, podere se most tako, da ga niso mogli več popraviti. Oni, ki so bili reko prekoračili, zašli so tako med gozde in močvirja, da niso mogli ni naprej, ni nazaj, (in so morali zatorej poginiti). Kralj Filimer je mislil, da so čarovnice vzrok tej nesreči. Našel je namreč med svojim ljudstvom vedežne ženske, katere so Goti Haliurunas (Alrune) imenovali. Te je zatorej spodil iz svoje srede in prisilil, da so morale v veliko pustoto zbežati iu se tam okolo klatiti, daleč od človeške družbe. One so se potem zvezale s hudimi duhovi in rodile ostudno pleme Hunov. Zato so se poznejše ti na Gote vzdvignili in zahtevali od njih kraljevstvo svojih mater1). Na mesti pa, kjer so bili oni Goti poginili, našli so še za Jordana človeške ostanke in po noči se je slišalo ondu me-ketanje čred. — Bessell sklepa, da so Dnčprovi porogi (slapi) pripomogli k postanku Jordanove pripovedi. Ona velika reka, črez katero so morali Goti, bila je namreč Dnčper4).

Iz naslednjega pripovedovanja se pokaže, da nesreča ob reki vendar ni bila tako velika za Gote. Morda je bil poginil le kak postransk oddelek, ki je imel namen deželo preiskati ali živeža preskrbeti. Jordanis pripoveduje dalje, da je vendar kralj Filimer z ostavšim ljudstvom reko prekoračil in svoj namen dosegel. Poprej pa moral je še pokoriti ljudstvo Spali, katero se mu je protivilo, in še le potem se je posrečilo Gotom, da so prodrli do najskrajnejših mej Skytije, t. j. do najjužnejše meje ali do Ponta.

Jedro vsemu pripovedovanju je, da so zadeli Goti na ovire, ko so stopili v dobro obdelano deželo necega slovanskega ljudstva. Le z veliko izgubo so se prebili Goti skozi zasede, v katerih so jih čakali Slovani. To pa je bil tudi jedini večji dogodek, ki je pretil gotsko potovanje spraviti v nevarnost. Večina ljudstev, ki so bivala za Karpati, ob desnih pritöcih Visle in ob Dnčstri, ni se mogla vstavljati gotskemu navalu3).

') Jordanis, cap. XXIV, Closs, pag. 93 sq. Prim.: Besse 11, o. c. pag. 149.

"-) Ibidem.

3) Palltnann, o. c. pag. 38.

Ta po Jordani popisani vpor mogel je lo od Slovanov izhajati, ker v onih krajih, kodar so se Goti pomikali, ni bivalo nobeno drugo ljudstvo. Morda nam je ohranil Jordanis tukaj prvi zgodovinsko spričani boj med Slovani iu Germani1). Drugo vprašanje je pa, ali nam je Jordanis, pri znani njega nemarnosti, ohranil v pravi obliki ime Spali? Uže Pliuius imenuje ljudstvo Spale i''J, pa blizu dolenjega Dona in z drugimi ljudstvi tako pomešano, da jo teško misliti na kako veliko ljudstvo. Tudi Plini ju ne pride na um, da bi slutil med svojimi Spale i in Venedi, katerih na drugem mesti omenja, kako zvezo ali sorodnost. Ni gotovo zatorej, da bi bilo to ljudstvo slovansko. Šafafik ima Spale za „najbrž scytsko ali čudsko ljudstvo3)". Njih ime se je ohranilo v slovanski besedi spoli 11 = gigas.

Jordanovi „Spali" so gotovo Slovani in nekateri menijo, da je gotski zgodovinar le naopačno pisal namesto Spori ali celo Srbi. Spali bi bilo zatorej splošno ime za vse Slovane, kakor trdi Prokopios o svojem Sporoi4). Nemški preiskovalci ne dvomijo, da ste imeni Spali in Sporoi identični, tako n. pr. Roesler5), Cuno6), Zeuss7), ki izvaja ime Spali od spolen = skupaj, zatorej Spali = rojaci, tisto kar Srbi (gens, natio). Z jezikoslovnega stališča ne more se zoper to kombinacijo nič ugovarjati, ker se l in r v slovanščini jako mnogokrat med seboj menjujeta, n. pr. kri k na ti iu kliknati'®). Jordanove „Spale" ima tudi Pallmann brezdvomno za Slovane9).

V svoji novi domovini ob Ponti so posedli Goti razven sedanje Valahije in Moldavije tudi rusko Besarabijo, južni del Podolije, Chersona in Tavrije s Krimejo, morda tudi gouvernement Jekatarinaslav. Črez Dnčper so se vlekli celo do Dona, kjer so mejili na Alane. Proti zapadu se-zali so črez Seret v Dacijo. Tako so posedli Goti ob Ponti vsaj štirikrat večji prostor, nego so ga zavzemali ob dolenji Visi i. Se ve, da so med njimi bivala tudi druga ljudstva. Prvotne sta-

') Roes I er, „Zeitpunet der slavisclien Ansiedelung an der untern Douau, Soparatabdruck aus dein Archive f. öet. Gescbichtsquellen" 1873, pag. 10.

a) „Historia naturalis" VI. 22.

3) O. c. I. 319.

4) „De bello Got.hico" III. 14.

5) 0. c. pag. 4.

„Forschungen im Gebiete der alten Völkerkunde, I. Skythen" pag. 295.

') 0. c. pag. 67.

8; Prim.: Krek, „Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, I. pag. 62, Anmerkung 2."

9) l'allmann, o. c. II. pag. 82.

novnike so namreč Goti nekoliko prognali, večinoma pa svojemu gospodstvu podvrgli.

Ob Ponti so postali Goti tudi neposredni sosedi Slovanom. Ti početkom niso stanovali blizu črnega morja, ker ondu jo stepa, nerodovit svet, kateri Slovanom ni mogel rabiti za toliko priljubljeno poljedelstvo. Najjužnejša meja Slovanov bil je zatorej uralsko-karpatski hrbet, ali črta, ki veže mesti: Vinica, Črk asi, Charkow, K al i t wa (ob Doni). Te južne meje niso smeli Slovani dolgo prekoračiti, ker spodaj v stepi so se vedno klatila razna ljudstva nomadov in jezdecev, ki so živela samo o pleni.

Morebiti so si Goti podjarmili uže hitro po svojem prihodi (v 1. 200—213) nekatere slovanske rodove. Oni so bili bojevito ljudstvo, ki se je na svojem potovanji še bolje navzelo ljubezni do plenenja. Če so le mogli, planili so zatorej na šibkejše Slovane, izlasti, kadar so imeli ti dobro obdelano zemljo, ki je vabila klateže se svojimi poljskimi pridelki in z lepo rejeno živino.

Nasproti temu pa je treba pomisliti, da so imeli Goti s prva po svoji selitvi mnogo opraviti z malimi sarmatskimi ljudstvi, ki so bivala med Karpati in maiotskim jezerom. Še le črez dolgo podvrgli so si jih popolnoma in se spojili ž njimi v jedno ljudstvo. Potem se je obrnila gotska moč z vso silo proti rimski državi. Kadar so le mogli, udarili so Goti črez rimsko mejo in drli globoko v iztočno rimsko cesarstvo, celo pred Byzanz in v Malo Azijo. Plenenje po rimskih deželah smatrali so Goti v svojo dolžnost in svojega ži\ljenja namen.

V tem so udarili gotovo večkrat tudi v slovansko deželo, pa samo z namenom, da bi si oudu poiskali potrebnega za svoje življenje, ali morda tudi za svoje vojskovanje. Na stalno pridobitev slovanske zemlje takrat najbrž še niso mislili. O stalnih pridobitvah med Slovani se tudi zaradi tega ne more govoriti, ker Goti takrat še niso imeli urejenega kraljevstva, nego le rodna vojvodstva. Črez ta se je vzdvignil zdaj in zdaj kak močnejši in oblastnejši knez, ki si je znal dobiti priznanje vseh Gotov in ki je zaradi tega tudi na sosednja ljudstva mogočnejše vplival').

Tako ima zatorej Šafarik prav, trdeč, da so si Goti še le okolo 1. 350 stalno podvrgli Slovane; takrat namreč, ko je bil Konštantin Veliki zapored Gote otepel in jih primoral mir skleniti z rimsko državo. Tedaj so obrnili Goti svoje orožje proti severnim ljudstvom in začeli ta podjarmljati. To se je godilo prav gotovo za vlade mogočnega kralja Ermanaricha, ki je bil Gote zopet združil za nekoliko časa.

Jordanis pripoveduje v poglavji XXIII.1): „Ermanarich je obrnil svoje orožje, premagavši mnogo bojevitih severnih ljudstev in pobivši Herule, proti Venetom, ki so se mu drznili s početka vstavljati, zanašaje se na svojo množino, čeravno mu niso bili kos v bojevanji. A množina sama ne pomaga nič v vojski, izlasti, če pride nasproti dobro naoroženo kardelo. Oni zatorej, (čeravno zdaj zaradi naših pregreh povsodi divjajo), bili so vendar takrat vsi Ermanarichovi vladi podložni."

Tukaj je Jordanis, kakor navadno, močno pretiral obseg Ermanarichove države. Najprej je baje premagal dvanajst ljudstev, katera spoznavajo učenjaki čudskimi4), potem Herule, Slovane in naposled Aiste ob iztočnem morji'1). Ce hodimo za resnico, spoznamo takoj, da je moral najprej Herule podjarmiti, (ti so bivali okolo maiotskega jezera, v tesni zvezi z Goti), potem Slovane in še le potlej je mogel dospeti k drugim, severnejšim ljudstvom. A če pomislimo, kako daleč od Ponta so bivala ona dvanajstera ljudstva ob gorenji Volgi, dvomili bodemo takoj, da se je Ermanarich kedaj sešel ž njimi. Niti vseh Slovanov mu ni bilo moči podjarmiti si, ravno zaradi dalje ter ne-prezirnih gozdov in močviri, koja so služila Slovanom namesto trdnjav. Neverjetno je tudi, da bi se bilo Ermanarich u poljubilo vzdvigniti se na surova in ubožna severna ljudstva, dočim je imel mnogo bogatejših dežel prav blizu. Cassiodoru je bilo, se ve, do tega, opisati Ermanaricha velikega premagalca in ga primerjati Aleksandru Velicemu4).

Ali v zgodovinsko resnico nam je spoznati iz vsega tega pripovedovanja o mogočnem kralji le to, da je vladal Ermanarich veliki državi, da je imel zaradi svoje hrabrosti vsa bližnja ljudstva v strahi in da je umrl zelo star (1. 373 ali vsaj začetkom 1. 3745).

Po Ermanarichovi smrti si izbere bojevita stranka iztočnih Gotov Winitharja v svojega kralja. Ta je sklenil moško ustaviti se hunskemu navalu s pomočjo alanskih in hunskih kardel, katera si je znal pridobiti na svojo stran. Res se je odtegnil Wi-n i tli ar hunski nadvladi in zmagonosen hotel je pokazati svojo hrabrost ter napadel slovanske Ante. Pa ob tem prvem napadi bil je premagan in odbit. Ali to ga ni ostrašilo: z nova napade Slovane, potolče jih in ujame njih vodjo Boz (Bvoz, po Ša-fariki: Bože) z njega sinom in sedemdesetimi plemiči. Te jetnike dal je W i ni t h ar na križ pribiti, da bi s tem ostrašil pod-jarmljeno ljudstvo (1. 374) 6). Toda uže po jednem leti napadejo Iluni pod Baiamirom Winitharja, premagajo ga in umore, a Gote potisnejo proti Daciji in Moesiji.

') Closs, pag. 92.

2) Šafarik, I. pag. 304; Köpke, o. c. pag. 107.

3) Jordanis, cap. XXIII. Closs, pag, 89 sq.

4) Ibidem.

■•) Šafarik, I. 428; Pallmann, o. c. I. 48.

6) Jordanis, cap. XLVIII, Closs, pag. 166.

Če primerjamo obe Jordanovi poročili o Ermanarichi in Winitharji, izprevideli bodemo takoj, da se je poslednji kralj bojeval le z onimi Slovani, katere je bil uže Ermanarich gotski vladi podjarmil. Po smrti tega kralja nastali so med G o ti neredi in prepiri za kraljevski prestol in to priliko so porabili podvrženi Slovani ter se oprostili Ali Winithar jih je zato ostro kaznjeval.

Tisti Slovani, ki so bili Ermanarichu in Winithar j u podložni, bivali so po sedanji Malorusiji, v najjužnejšem deli Velikorusije, v Podoliji in Volhiniji. Drugikrat imenuje Jordanis one Slovane, ki so bili Winithar ju podložni, Ante. Kakor bodemo poznejše videli, bili so to iztočni Slovani, ki so pozneiše sezali na zapad do Dnčstra. Po tem takem bi bila sezala Winithar jeva oblast tudi črez iztočne Slovane poKurski, Voroneši itd. Verjetnejše pa je, da se je Jordanis tukaje zmotil in zapisal An ti namesto Sel a veni. Kako hočemo zahtevati natančnosti in pravilnosti od ubozega Jordana?

O bojih med Goti in Slovani ohranilo se je v Germanih mnogo pripovedi. Izlasti Saxo Grammaticus piše mnogo o tej stvari. V pripovedi o Dietrichovem begi pošilja Erma narich svojega sina Friedricha k Wilcem ali Wiltom (Ljuticem)'). Teško je verovati, da bi se bil Ermanarichov vpliv tako daleč raztezal, kamo-li da so bili Veleti njemu podložni! To ljudstvo poineknilo se je bilo po odhodi Gotov proti 'ugu in potem proti zapadu, tako, da je bilo nad 150 let poznejše gotovo toliko daleč prišlo, da ga ni mogla več dosezati Erma-arichova oblast.

Iz Jordanovega pripovedovanja tudi spoznavamo, da so se Slovani izdatno vpirali gotskim napadanjem, in da so jih časih celo premagali in pobili. Ne moremo si zatorej misliti, da bi bili Goti tako naglo prav daleč prišli in si več slovanskih rodov stalno pod-'armili, izlasti če se- spominjamo, kake prirodne trdnjave so varovale slovanska bivališča.

Skoraj dve sto let bili so si Goti in Slovani sosedi v južni Rusiji. Prvi so bili močen jez nasproti slovanskim težnjam proti jugo-zapadu, tako, da se niso smeli upati črez Dnčster naprej. Na obeh straneh Karpatov so stanovala razven pravih Gotov še druga germanska ljudstva, katera je bilo splošno pre-mikanjeiz severja seboj potegnilo: Burii, Burgundi, Gepidi, astingijski Vandali, Sciri, Ture elingi itd. Vsa ta ljudstva so prežala na propadajočo rimsko državo.Razven tega pa so se tudi med seboj pobijala tako strahovito, kakor je bilo le moči, in plenila svoje sosede daleč okolo. Da si niso upali sla-botnejši in miroljubnejši Slovani v to sodrgo, včrujemo prav lehko.

Poleg bojnega občevanja moralo je biti tudi mirno, mnogo-stransko posredovanje med Goti in Slovani. To nam spričuje lepo število besedij, ki so prešle iz jednega jezika v drugi. Izlasti slovanščina je vzprijela mnogo prvotno gotskih izrazov, n. pr.: buky, gotski boka = liber; hlšb, got. hlaibs = panis; m'zda, got. mizdo = mercos; kn§z, got. kuuiggs = princeps; vit§z, got. vithings = victor, judex; tysq,šta, got. thusundi = mille; meč, got. mekis = ensis. (Nasproti temu zagovarja Krek, „Einleitung" pag. 44, opomba 2. meč kot slovansko besedo.)

Menj slovanskih izrazov da se v gotščini dokazati. Vendar omenja Šafafik tudi teh lepo število1), n. pr.: d'lg = debitum, gotski dulgs; plesati = saltare, got. plinsjam; m'rzöti = scan-dalizare, got. marzjan itd.

Zanimivo je, da se nahajajo gotske besede le v jugoslovanskih jezicih in v tistih, v katere so prešle iz staroslovenščine. To dokazuje dosta jasno, da so le Jugoslovani žili blizu Gotov in jim bili podložni (t. j. oni Slovani, katere imenujeta Jordanis in Prokopios „Sclaveni"). Od te soseščine in podložnosti izvira tudi magyarsko nazivanje Slovanov Toth (Got ali To tok. Uže Avari so jih najbrž imenovali tako in za njimi Magyari, „ker so vedno nahajali Slovane v tistih sedežih, katere so prej Goti zavzemali'"2). Mogoče je zatorej, da so se Magyari takrat prvič seznanili z našim narodom, ko je bil ta G o tom pokoren, t. j. začetkom hunskega gibanja.

Potem koso bili Hu ni prognali Gote, naselili so se ti najprej v lepi ravnini med Karpati in Dunavom, t.j.v današnji V al ah i j i. Od todi so šli nekateri črez omenjano reko v bizantinsko cesarstvo; drugi so se širili polagoma ob Du na v i navzgor in prišli v panonsko nižino. Še pred njimi pa so bili prikruli Huni v deželo med Dunavom in Tiso. Zaradi tega premikanja hunskih in gotskih ljudstev izpraznile so se bile one dežele, ki obdajajo od zvunanje strani Karpate. Tako so dobili tudi Slovani dosta prostora, da so se mogli širiti ne le v današnjo Galicijo in srednjo Nemčijo, nego tudi v Besarabijo, Moldavijo in Valahijo.

Da so bili Slovani uže po odhodi Hunov do Karpatov pridrli, to nam spričuje „Tabula Peuting erian a", ki je bila najpoznejše za The o do sij a II. 1. 423 dovršena. Na tej karti nahajamo v najsevernejšem koti ljudstvo „Venedi Sarmatae" med „AlpesBastarnice" in„Lupiones (Lugiones?) Sarmatae". Tudi na severnem bregi dolenjega Dunava imenuje nam po Getih in Dakih „Venede" in za njimi Roxulane, Sar-

mate-itd. Če ni to poznejši dostavek, (kar je neverjetno), raz-vidimo iz Peuti n g er j eve karte, da so se bili Slovani v Valakijo razširili uže za Theodozija.

Dokaz temu je tudi to, da so posamezna kardela Yenado v uže okolo srede III. veka v zvezi se Sarmati ali Goti bojevala proti Rimljanom. Na to spominja napis, ki slavi na posebnem novci zmage cesarja Voluzijana (1.253): Imp(eratori) C(ae-sari), V a (n dali c o), F(innico?), Gal (fndico), Vend(ico) Volusiano Aug(usto)1). Se ve, da je ta napis bahärsk, ka-koršni so bili sploh rimski cesarji. Temu nasproti zdi se Roes-lerju, da so na P eutingerjevi karti zaznamovani Venedi le „odtrgani deli Slovanov" (?)2).

Gotovo je dalje, da je bilo hunsko seljenje tudi nekaj Slovanov seboj potegnilo, tako, da so ti tedaj s Huni na Ogersko prišli. Sploh ne moremo tajiti, da so Slovani in Huni mnogokrat živeli v prijateljskih razmerah med seboj. To nam spričuje Prokopios3), ki pravi, da so Slovani odkritosrčni in da so v tem ohranili hunsko navado (ro ovvvixov f^og). Tisti pisatelj se tudi izraža: „Hunni Slaviš finitimi." Od tod prihaja najbrž, da so tujci, izlasti Nemci in Francozi, dolgo Slovane imenovali le Hune. Tako n. pr. se imenujejo slovanski naseljenci v vališkem kantoni na Svicfirskem še vedno Huni4).

Morda so bili celo nekateri Slovani samostojno, od Hunov neodvisno, tedaj prodrli čez Karpate na gorenje Ogersko. Huni gotovo niso bili nasprotni tacemu prodiranju. Safarik trdi celö5), da so bili uže pred hunskim prihodom tako imenovani „Sarmatae servi" v ogerski nižini slovanskega rodü, in da so Huni uže našli tam naseljeno slovansko ljudstvo. Priscus namreč pripoveduje o svojem potovanji k A t tili 1. 448, da so mu prinašali po vaseh, kodar je hodil, prosa in medu (ri fiedog) v živež In prav to dvoje bila je glavna hrana Slovanom. Dalje se je imenovala mrtvaška pojedina za Attilo „strava" in ta beseda ima v Slovacih še dan danes tisti pomen6).

Vse to so res važni dokazi in Šafarikova trditev je prav verjetna. Novejši zgodovinarji so se te misli uže precej splošno poprijeli. Le kako in kedaj so se odcepili ti „Sarmatae servi" od glavnega slovanskega debla, ni lehko razumeti, kajti, da bi bili ti ostanki prvotnega slovanskega stanovništva med Adrijo in Karpati, ne bode se dalo dokazati. Wietersheim misli7}, da so bili ti Sarmatae servi Vandalom podložni, da

') Šafafik, I. 128 — 130.

2).Roesler, o. c. pag. 10.

3) ,,De bello Gothico," lir. 14.

4) Šafarik, I. 327-329.

5) Idem I. 249—252.

6) Jordanis, cap. XLIX, C 1 o s s, pag. 127.

7) O. c. III. pag. 100 sq.

so se pa potem proti njim spuntali in jih prognali, ko so bili Vandali v vojskah proti Rimljanom in Gotom nesrečni. Beseda „strava" pa ne more služiti kot trden dokaz, ker Ša-farik sam priznava'), da je moči, da so Huni zaradi mirnega občevanja se Slovani to besedo uže v južni Rusiji vzprijeli; ali pa tudi, da sta navada in beseda hunskega izvora in od tam k Slovanom prišla ter se potem v Slovacih ohranila, ker so ti poznejše stanovali na onem mesti, kakor prej Huni.

Še menj verjetno pa je, da bi bili Jordanovi „Satagarii" ideutičuise sedanjimi slovaškimi Sotaki2). O Satagariik pripoveduje Jordanis, da so stanovali prej v spodnji Moesiji in poznejše v gorenji Panoniji. Iz njega besed: „Sciri et Satagarii et ceteri Alanorum" 3) sklepa se lehko , da so bili alanskega rodu. Zeuss jih primerja perziskim Sargatii = Sagartii4). Sicer pa je bilo uže omenjano, koliko se moremo zanašati na podobnost imen.

Gotovo je, da so Huni gospodovali kakor germanskim ljudstvom, tako tudi jugo-zapadnim Slovanom. Pa ta odvisnost podložnih ljudstev ni bila popolnoma izpeljana, kakor pri podjarm-ljenih ljudstvih, nego podobna je bila dan današnjim suzerain-skim razmeram nasproti „velicemu gospodu" (sultanu). Tega se lehko prepričamo iz Jordana o priliki, ko pripoveduje, v kaki zvezi so bili Goti pod Hunimundom nasproti Hunom5). Še bolj jasna pa se nam vidi ta razmera iz zgodovinskih dogodkov poznejših let. Huni niso imeli namena pridobivati si novih dežel, kakor je to dan danes navada. Da so podvržena ljudstva le pripoznala njih nadvlado, jim pomagala v vojski in oddajala nekoliko danja (tributa) v poljskih pridelkih, pa so smela prosto živeti po svojih šegah in zakonih, za vlade svojih prirojenih plemenskih vojvod. Hunska vlada bila je po vsem patrijarhalična. Gospodovalo je prav za prav le jedno kardelo, t. j. pleme kraljevskih Hunov. To je uživalo-in si delilo s kraljem dänj podvrženih si ljudstev. Ta omejena oblast hunskega načelnika trajala je najbrž le do časov Attile. Njega strašanska osobnost znala si je pridobiti malo ne popolnoma neomejeno despotijo. Se ve, da se je moral tudi Attila pozorno ogibati, da ne bi kje razžalil narodnih krivih misli in plemenskih nazorov6). Sploh je sezala hunska oblast tako daleč, kakor so oni dospeli se svojimi konji. Kjer so se prikazali, tam so izsilili dänj ali primorali narod, da se je bojeval v zvezi ž njimi proti kateremu koli sovražniku.

») O. c. I. 327.

a) Šafarik, I. 252-253; Czörnig, „Ethnographie" 11.18-19.

3) Jordanis, cap. L et LIH.

4) Zeuss, pag. 703 et 709.

ä) Jordanis, cap. XLVIII.

ß) Wietersheim, o. c. IV. 343-34G.

Ali naj je Attila še bolj trdno utemelil svoje gospodstvo med Huni, bilo je vendar le kratko, mimogredoče. Uže za vlade njega sinov oprostila so se podvržena ljudstva v morilni bitki ob reki Nedao ali N et a d (Nytra?)')• Najprej so se osvobodili germanski rodovi (Gepidi, Goti itd.) in sklenili zvezo z byzan-tinskim cesarjem. To je bilo znamenje tudi za Slovane, da so zgrabili za orožje in se otresli tujega jarma. A t tile sinovi obdržali so le za kratko gospodstvo nad malimi državami ob dolenjem Dunavu.

Zdaj je nastopil čas za nova ljudska premikanja. Na vsi črti med Dnšprom in Dunavom začelo je vreti in ljudstva so se podila iz jednega kraja v drugi. Od Volge sem drla so ljudstva uralsko-altajskega plemena, izlasti različni magyarski narodi, ki so nastali iz Turkov in Čudov: Avari, Bolgari, Košari in poznejše: Pečenegi ali Polovci ter pravi Magyari.

Ta ljudstva so gotovo mnogo storila, da so se Slovani vedno bolj približevali dolenjemu Dunavu. Zdaj ni bilo nikacega jezü več, ki bi zadrževal severno povodenj in branil razliti se jej proti jugu in zapadu. V Valahiji so se klatili še nekateri ostanki različnih ljudstev, a ti niso zadrževali Slovanov, da bi ne mogli prodirati, kamor so poželeli. Naselili so se zatorej med Karpati in Dunavom ter zavzeli vso 88 mirijametrov dolgoseverno obalo od Železnih vrat tijä do izliva.

Ali to napredovanje in naseljenje Slovanov v drugi polovici V. veka ni se godilo nagloma in brez prestanka. Korak za korakom pomikali so se Slovani dalje, kakor so poprejšnja ljudstva odhajala ali so kako inače poizgubljala. Tudi se Slovani niso le mirno naprej pomikali, nego velikokrat šiloma, z orožjem v roci. Kajti čeravno so bili početkom bolj miroljubivi in jim ni bilo do tega, tujih ljudstev napadati, vendar so se bili tudi oni naučili orožje rabiti v tako nemirnem in negotovem časi. Iz svoje skušnje so vedeli, da se mora sila se silo odbijati, saj kdor ni hotel takrat biti kladivo, moral je kot nakovalo trpeti. Pisatelji nam sicer ne poročajo, da so Slovani z mečem v roci prodirali in zgodovina nam ni zabeležila nobenega boja z naprej deročimi Slovani in s poprejšnjimi naseljenci, a splošni položaj nas o tem prepričuje in poznejši dogodki nam to resnico dosta potrjujejo.

IY.

Dosle smo mogli posnemati iz Jordana le indirektna ali vsaj ne tistočasna poročila o Slovanih. Zaradi tega so tudi ta poročila menj zanesljiva in preveč osamljena, da bi se dala iz njih posneti zvesta podoba slovanskega življenja v srednji Rusiji.

Sedaj pa nam ponudi Jordanis nekoliko sicer kratkih, ali vsaj tistočasnih opomb, ki so zatorej dvojne vrednosti za zgodovino slovanskega preseljevanja. Kakor se zde na prvi pogled neznatne, vendar razvetljujejo temoto o prvem razdeljenji Slovanov na več rodo?.

Jordanis piše v V. poglavji, v svojem tako imenovanem „ljudskem zapisniki", tako-le1): „Na drugi strani Dunava leži Dacija, .kakor z vencem obdana in zavarovana od strmih gora. Na nje levi, proti se ver ju obrnjeni strani, kakor tudi od virov Visi e biva ljudnato pleme Venetov (Vinidov) črez neizmerne prostore. Čeravno so njih imena različna po različnosti rodov in sedežev, vendar se imenujejo izlasti Sclaveni in Ante s. Scla-veni bivajo od mesta „N ovietunensis" in od močvirja „M u r-sianus" do Dnčstra in proti sčverju do V i sle. Ti stanujejo po močvirjih in gozdih namesto po vtrjenib krajih (Šafarikov prevod). An t i pa, ki so med njimi najhrabrejši, imajo svoje sedeže tam, kjer nareja črno morje ovinek (okljuk), od Dnžstra do Dnčpra, kateri reki sta mnogo dni hoda narazen.

Jednako se izraža Jordanis tudi v XXIII. poglavjia): „Ti pa (t. j. Veneti), ki izvirajo vsi iz jednega rodu, kakor smo opomnili v začetki svojega dela ali v pregledi ljudstev, imajo sedaj tri imena: Veneti, Antes, Sclaveni" itd. Skoraj tisto poroča Jordanis o Slovanih tudi v svoji „Breviatio Chro-nicorum: „Hae sunt causae Romanae reipublicae praeter instantiam quotidianam Bulgarorum, Antarum et Sclavinorum."

Tako piše o Slovanih Prokopios, Belizarju tajnik in njega izpremljevalec po vseh vojskah. Kar se tiče sedežev in razdelitve Slovanov, sta oba pisatelja tako jedina, da bi morali pri obeh sklepati na tisti vir, ko bi ne vedeli, da sta oba pisala iz svoje skušnje o tem, kar se je tedaj godilo in kar je bilo v Carji-gradi sploh znano. Povsod, kjer govori Prokopios o Slovanih, navaja med njimi dve vrsti v tistem redi: „2xUßrp>6i ml "Avtou"3). Tudi on potrjuje, da so bili Slovani početkom le jedno ljudstvo:

„V starodavn osti so imeli Sclaveni in Anti le jedno ime in sicer Sporo i, menim da zato, ker so stanovali raztreseni {ffirogadr/v) po vaseh. (Preiskovalci so našli, da je to ime popačeno iz Srbi). Zato so pa tudi razširjeni črez prostrane dežele; večji del sveta na drugi strani Istra nahaja se namreč v njih oblasti"1).

Iz jednakoslovnih spričeval Jordanovih in Pro kopo v ih vidi se, I) da so bili Slovani v VI. veki jako mnogoštevilni in po neizmernih prostorih razširjeni, a vendar so bili v starem časi le jedno samo ljudstvo; 2) da so bili za časa obeh zgodovinarjev uže v mnogo plemen razdeljeni, in 3) da sta bila najvažnejša in byzantinskemu cesarstvu najbližja rodova Sclaveni in Anti.

Če pravi Jordanis na zgoraj navajanem mesti „imenujejo se vendar izlasti Sclaveni in Anti", pokaže s tem, da ni hotel vseh slovanskih rodov imenoma našteti, nego samo dva bližnejša in znanejša. Krivo bilo bi zatorej, ko bi se hotel kdo samo na Jordana naslanjati in trditi, da so se vsi Slovani v VI. veki delili samo na dve vrsti. Ravno-taka je tudi s Prokopovim spričevalom.

Vendar se je našlo mnogo učenjakov, katerim je prijala ta delitev na dve vrsti in skušali so jo podpirati iz jezikoslovnih vzrokov. Uže Dobro wsky, temeljiti poznavatelj slovanskih jezikov, našel je v tako bogato razvitih slovanskih narečjih naposled le dve temeljni razliki. Razdelil je zatorej slovanščino v jugo-iztočno vrsto (Jugoslovani in Rusi) in v severo-zapadno, kateri je prišteval jezik Poljakov, Čehov (Moravcev in Slovakov), Lužičanov ter polabskih in pomeranskih Slovanov®).

Ta razdelitev se je splošno odobrila in velja še dan dane-malo ne brez izjeme 3). Pa uže takoj s početka so se bili vzdvigs nili proti nji važni glasovi, n. pr. Grimm4), Schleiermacher5), Pott6) in v novejšem časi G. Daničič7). Najodločnejše postavil se je nasproti Dobrowskemu Rus Nadeždin8). On pravi, da se ruščina ne sme prištevati jugoslovanskim narečjem in da je Dobrowsky naopačno trdil, ker je poznal ruščino le iz knjig, v katerih pa se ne piše (ali se ni pisal) pravi ljudski jezik, ^ego pomešan z mnogoterimi staroslovenskimi izrazi. Tudi V o -

») „Bellum Gothicum" III. 14.

2) Predgovor v „Institutiones linguae slavice dialeeti veteris".

») Prim.: Krek, „Einleitung" I. pag. 56.

4) „Vorrede zur serbischen Grammatik."

5) „Beiträge zur vergleichenden Sprachforschung'' I. 23.

6) , Indogermanische Sprachstudien Ersch & Grubers che Ency-klopädie1'.

7) „Rad jugoslovanske akademije" I. 106— 123.

8) „Wiener Jahrbücher der Literatur XCV. 184 sq."

stokov misli, da stoji ruščina v sredi med zapadnimi in južnimi narečji.

Razcepljenje Slovanov na več rodov stavijo jezikoslovci v peti vek pred Kristom. Gotovo je, da zemljino naličje in podnebje najbolj vpliva na izobraževanje jezika. Tam, kjer se nahaja več prirödnih over, ki zabranjajo občevanje med stanovniki, tam se razmnožava jezik tolino lažje. Dežela pa, v kateri so Slovani po-četkom stanovali, ni bila posebno za tö stvarjena, da bi podpirala ono razmnožavanje. Bila je po prirodi jasno izobražena celota se zmernim podnebjem (8—4° R.), ravnina brez hribov, nasproti pa na vse strani prekrižana z mnozimi velicimi vodami, ki občevanje najbolj pospešujejo. Da se slovanščina na tem prostori ni mogla posebno razmnožiti do III. veka po Kr., dokazuje nam sedanja ruščina, ki se razprostira še črez več sveta, in vendar se je v več nego tisoč letih razdelila le na tri malo različna narečja '). Se ve, da se je moral izcimiti uže v tej prvotni domovini Slovanov nekak razloček med severnimi in južnimi rodovi; a ta ni bil večji, nego sedanji razloček med beloruskim in maloruskim, koja Pripet deli.

Drugače pa se je moralo to storiti, ko so začeli Slovani zapuščati svoje prvotne sedeže. Verjetno je, da se je začela izobra-žati najprej severo-zapadna jezikovna vrsta, ker so Slovani najprej na tisto stran silili in se na precej drugačnih tleh naselili. To zadnje ločenje vzrokuje tudi, da se od ruščine bolj razločujejo severo-zapadna narečja, .nego jugoslovanska. In ker so drugi Slovani še dlje bivali v tistem pasi, ostal je tudi jezik pri vseh rodovih skoro jednak.

Ko se je pa začel jeden del Slovanov koncem IV. veka proti jugu in jugo-zapadu pomikati in dežele z drugačnim naličjem zavzemati, tedaj se je moral tudi njih jezik sproti modifikovati. Takim načinom razdelili so se zopet Slovani v severo-iztočno in jugo-zapadno vrsto. Prvo imenujeta Jordanis in Prokopios „Antae", drugo pa „Sclaveni". Zaradi vjemajočega se dokaza obeh zgodovinarjev zavzemali so Sclaveni za svoje dobe ves prostor med gorenjo Visi o, uralsko-karpatskim hrbtom, Dn<5-strom, črnim morjem, Dunavom in Karpati. Antom pa odkazujeta mesto onstran Dnčstra do Dona. Iz Prokopovih besed: „dalje proti severju od maiotskega jezera ležeče dežele imajo v oblasti brezštevilna ljudstva Antov", je razvidno, da so bivali An t i v porečji Dona in še daleč po severnih in iztočnih deželah 2).

čeravno so ti dokazi tako jasni in se popolnama zlagajo, vendar so nekateri poskušali razlaganje, da nam je umevati pod

Sclaveni izlasti severo-zapadne in pod Anti jugo-iztočne Slovane (po razdelitviDobrowskega). Šafarik povdarja'), da je bilo ime Anti navadno le za iztočne Slovane, ki so bivali ob PonU in proti severju, Bog ve, kako daleč. Od teh A nt o v izvaja äalje Šafarik Ruse, Bolgare in inoesiške Slovane2). Tako razlaga tudi Z eu s s Sclaveni se zapadnimi in Anti z iztočnimi Slovani3). Ker je pa našel, da ruski kronist Nestor izlasti iztočne ali ruske Slovane Slowene imenuje, in ker ni mogel misliti, da bi se bila ljudstva tekom časa prestavila, pomagal si je z razlago, „da se je vsaka vrsta sama sebe imenovala „Slowene", drugi, zaradi različnega narečja menj razumljivi vrsti pa dajala posebno splošno ime."

Toda Nestor sam razločuje trojno razdelitev Slovanov. To izraža v svoji kroniki uže z različnimi odstavki. Najprej govori o južnih ali podunavskih Slovanih, (katerim prišteva po zmoti tudi Čehe). Ti so se razširili od dolenjega Dunava proti zapadu. Zanje ne pozna Nestor nobenega druzega skupnega imena, nego „Sloweni po Dunajewit" (podunavski Slovani). Ruski Slovani pa so mu Slovvčni y.kz oi^v. Narode severo-zapadne vrste imenuje Nestor Ljuchowe, prav za prav Ljechowe, singl. Ljech, t. j. plemič, ki ima zemljo (od lčha = areola, nQaaiä). Da so drugi Slovani svoje severo-zapadne brate L Čehe imenovali, to nam trdi tudi Dlugoš: „Vicinae tarnen nationes, et praesertim Ru-thenorum, Polonos et eorum regiones Lechitas appellant, in hunc diem apud Slavos quoque Bulgaros, Croatos et Hunnos ogerski Slovani4) eadem manet appellatio" (Historia Poloniae I.)

Gotovo je zatorej, da so se Slovani uže v V. veki delili na tri vrste. Jordanis-in Prokop, ki nista imela namena popolne etnografije o Slovanih pisati, omenjala sta, se ve, le jugo-zapadne in iztočne vrste, ker ste bili le ti dve tedaj nevarni byzantinskemu cesarstvu. Ali vendar pove Jordanis odločno: „sedaj imajo tri imena: Veneti, Antes, Sclaveni." On pozna zatorej tri vrste Slovanov in Veneti so mu sever o-zapadni, ali Nestor je vi „Löhi." To se tudi s tem vjema, da so imenovali Nemci severo-zapadne Slovane, s katerimi so se najprej seznanili, Winden (Venete) in to ime so prenesli poznejše na vse slovanske rodove.

Iz tega premišljevanja in z ozirom na Prokopova in Jor-danova poročila se pa tudi razvida, da ime Sclaveni početkom ni moglo pomenjati vseh Slovanov, nego samo jedno glavno vrsto slovansko, in sicer jugo-zapadno, ki je bivala v VI. veki

i) O. c. II. 22.

a) Idem, U. 234.

3) O. c. pag. 604.

4) Ibidem.

med Karpati, Dunavom in Dnčstrom. Med novejšimi preiskovalci povdarja izlasti prof. Miki o sich, da je bilo ime Slove n e početkom samo ime jednega slovanskega rodu in ne vsega ljudstva1).

Jezikoslovci se vjemajo v tem, da velja prvotna oblika imena Slaven, Slovenin, Slovanin, množina: Slovene, Slovane slovnično ravno toliko, kakor danes navadne oblike: Slovan (Slavjan), Slaven, Slovenec, Slovak. V ruskih in srbskih knjigah navadna oblika, (kije naopačna): Slawjane, Slawene, nastala je po tujem, latinsko-grškem (in sedaj tudi nemškem) izrazi: Sel a vi, Sclaveni. Pri Srbih so uveli to obliko še le koncem XVL in v prvi polovici XVII. veka, ko so grški menihi cerkvene knjige po ruskih popravljali2).

Izvajanje imena Slovan, Slovenin nikakor še ni vtrjeno. Najnavadnejše se izvaja to ime od slovo in sloviti (eovoriti), korenika sluju, grško latinsko cluo, staroindisKi gru. Po tem takem pomenja „Slovani" toliko kot „tisti jezik govoreči", 6/ioXoyovvTsali pa „razločno govoreči", ö^öyXoTTai, sermonales, distineta voce praediti. Nasproti temu prihaja ime Nšmec (Deutsche) od nšm = mepög, äla/.og, hegag ylmaar^, alius linguae. To razlaganje zadobilo si je splošno priznanje med domačini in tujci3).

Navzlic temu pa opominja Šafarik4), da priča končnica imena Slovenin, da mora biti to ime popolnoma krajevno, zemljepisno, (primeri latinsko končnico anus v imeni Ro-manus). Uže Dobrowsky je bil drugačnega mnenja o izvajanji tega imena in trdil je, da izvira ljudsko ime od dežele „Slowy", v kateri so Slovani bivali. In temu imenu primerja Šafarik litavsko besedo: sallava (ostrov, Insel, Werder) ter čudsko: sel jam a (hribovita dežela). Opomniti je pa treba, da v slovanščini korenski samoglasniki redko kedaj izpadajo, in zatorej je teško razložiti, kako se je izgubil a v navajanih besedah. Tako ni mogel priti tudi Šafarik do gotovega resultata5). A navzlic temu je prav verjetno, da so dobili Slovani svoje ime po krajevnih svojstvih one dežele, v kateri so prvotno bivali6).

Kako je nastalo iz rodovnega imena poznamovanje za vse ,judstvo, to si razlagamo prav lehko. V zgodovini nahajamo večkrat

') Mik losich, „Altslovenische Formenlehre, 2. Aufl. pag. IV.1'

2) Šafafik, II. 39 -41.

3) Krek, ..Einleitung", pag. 66.

*) Šafarik, II. 43-46.

5) Ibidem.

6) Ime Slovan se prav lehko izvaja iz korenike slu, sser. sru, gr. (5t> ((>«<»), lat. rivo (rivus) = teči. Od tod prihaja: slovensko jezero v Vol hin ij i, gora SI ovni k ali Slavnik v Istri, vas Slavina itd, (Terstenjak, „Novice" 1857, str. 195).

prikazen, da zadobi ljudstvo ime onega plemena, ki je prišlo najprej v dotiko s tujci. Francozi n. pr. imenujejo Nemce Ale-mane, ker je stanoval alemanski rod najbližje G-allom. Tudi v Nemčiji je zaznamovalo ime Winden (Wenden) početkom le se-vero-iztočne Slovane; a poznejše bilo je prenešeno na vsa slovanska ljudstva in tako tudi na Slovence. Jednakim načinom prenesli so tudi Graeco-Latini ime najprej znanega rodu na ves slovanski narod.

Težje razumevamo, kako so Slovani do tega prišli, da so vzpri-jeli plemensko ime za splošno. In skoraj bi mislili, da je vse to jedino Nestorjeva zasluga. Nestor je iskal namreč v starih byzantinskih zgodovinarjih najstarejših vesti o Slovanih. Našel je tedaj, da pisatelji Slovanov prvikrat omenjajo takrat, ko so ti uže stanovali ob Dunavu. Ker ni poznal starejše slovanske zgodovine in ker ni mogel vedeti, v kaki zvezi stoje Slovani z drugimi arijskimi ljudstvi, zato je mislil, da je prvotna domovina Slovanom Podunavje. Od tod so se razširjali po njega mnenji proti se-v e r o-z a p a d u in proti sever o-izto k'u. Vsakdo pa lehko uvidi, da to ne more biti zgodovinsko resnično. Uže Zeuss opominja1), da se je izcimila ideja o slovanski prvobitnosti med Adrijo in Karpati v Jugoslovanih in da se je od tam preselila s cerkvenimi knjigami med druge Slovane4).

Nestor izvaja zatorej vse Slovane iz Podunavja. Pri Ljehih omenja izrekoma, da so jih Vlahi prepodili in prisilili izseliti se k Visi i. (Lšhi niso nikoli stanovali ob Dunavu!) Te Vlahe smatra Šafarik Kelti in na to mesto pri Nestorji opira svojo hypotezo, da so Kelti prognali Slovane iz svoje prvotne domovine med Adrijo in Karpati. Na mesto Keltov stavi Jireček3) Rimljane, ki so baje Slovane nazaj potisnili, ko so si osvojili Dacijo. A tudi ta verzija ne da se podpreti se zgodovinskimi razlogi in nima večje vrednosti od Ša-fariko ve.

Kakor misel o prvotni domovini Slovanov ob D u n a v u, tako je prešlo tudi ime Slovani, Slaveni od juga k ostavšim učenim Slovanom. Panonski Sloveni so dosegli v IX. veki po Cyrili in Metodi nepričakovano visoko stopinjo naobraženosti. Tako so

J) O. c. pag. 602. Roesler, o. c. pag. 51.

a) Pri tej priliki ee mi zdi na vsak način treba opomniti, da govorim tukaj le o Slovanih v našem in navadnem pomeni, nikakor pa o tistih ljudstvih, ki so bivala na severni strani adrijanskega morja in ki prav gotovo niso bila keltiška, pač pa v naj-bližnjem sorodstvi z današnjimi Slovani, kakor je naš častiti zgodovinski Nestor g. Terstenjak dovolj dokazal v svojih breiSt?* vilnih spisih.

3) „Geschichte der Bulgaren," pag. 76.

dobili pravico posoditi tudi svoje ime drugim, menj izobraženim Slovanom. Ko so se podali Metodovi učenci, slovenski menihi in duhovniki, po proganjanji staroslovenskega obreda v druge od Slovanov naseljene dežele, prinesli so s pismom in svetimi knjigami tudi slovensko ime seboj. Našli so, da govore stanovniki, med katerimi so se bili naselili, panonskim Slovenom razumljiv jezik in zato so imenovali tudi te SI o vene. Tako so začeli ti menihi buditi zavest slovanske celokupnosti in vzajemnosti in pri učenjacih je ostalo do današnjega dne ime Sloveni, Slovani skupno ime vsemu narodu. Preprost Rus, Poljak, Hrvat itd. pa ne ve tudi danes ničesar o Slovanih, nego pozna le svoje rodovno ime.

Sedaj, ko smo se prepričali iz Jordana, da njega Scla-veni so pomenili le jugo-zapadno vrsto Slovanov, poglejmo, kako daleč so bili prišli ti za Jordana (1. 552) proti zapadu. V gori omenjanem stavki V. poglavja pravi Jordanis, da so bivali Sloveni za njega dni do mesta „Novietunense" in do močvirja „Mursianus". Prava razlaga teh dveh imen je zelo važna za našo zgodovino.

Prvo ime nahaja se v rokopisih različno zapisano. Pozna se mu na prvi pogled, da je spačeno in morda sklopljeno iz dveh. Etunense (et Unense) je najbrž poznejši pristavek. Šafafik misli'), da je prvotna oblika bila Novietunum, Noviodunum, kar bi pomenjalo sedanji Isakči ob dolenjem Dunav. Tistega mnenja je tudi Zeus s2). Drugi pa mislijo, da se ima brati Ci-vitas Nova in daje to današnji Nicopolis. Th. Menke predlaga pisavo „a Civitate nova et Utense" in razlaga „Civitas nova" se Svištov (Sistova)3). Nasproti pa trdi Roesler4), da slove ime omenjanega mesta v najboljših rokopisih Nova ali Novae in išče ta kraj pri gornje-moesiški Novi, malo bolj proti iztoku odViminacija (danes Kostolac) ob Dunavi. To razlago potrjuje tudi določitev lege mursianskega močvirja.

Mnogo učenjakov si je uže belilo glave z vprašanjem, kje je ležal „lacus (i.e. stagnum Mursianus")? Šafafik misli5), da se ima brati Mysianus in to razlaga s Hal-myris (t. j. lacus Myris), sedanje močvirje Ramzin, na južni strani du-navskega izliva pri Sv. Juriji. Jednako smatra tudi Zeuss omenjano močvirje stagnacijo dunavskega izliva6). Menke postavlja „lacus Mursianus" vValahijo, na severno stran Svištova.

n o. c ii. i9.

2) O. c. pag. 593, Anmerkung.

3) „Sprunners Handatlas für die Geschichte des Mittelalters, III. Auf-lage.'1

4) 0. c. pag. 15.

5) O. c. II. pag. 19.

6) 0. c. pag. 593, Anmerkung.

Roesler pa povdarja'), da je treba iskati tega močvirja tam, „kjer se nahaja to ime vsacemu znano, t. j. pri Mursi ali Mur-siji2), sedanjem Osčku, kjer je bival nekdaj rimski namestnik za dolenjo Panonijo.a) MedMürsijoin Cibalo (sedaj Vinkövci) nahajalo se je obširno močvirje, ki se je imenovalo v II. veki po Kr. Oövly.cua pfo?4), ali Ulcaa), t. j. močvirnato obrežje današnje reke Volka (Vuka). To močvirje zatorej se je imenovalo najbrž tudi po bližnjem mesti „mursiansko močvirje."

To Roesler j evo- trditev podpira Jordanis sam, pišoč, da se nahaja mursiansko močvirje tam, „ubi Hister oritur amnis", t. j. tam, kjer dobiva Düna v ime Is t er. Da se je ta reka le v dolenjem toki Ister imenovala, pove Jordanis v tistem poglavji malo poznejše0): „atque extremo alveo Histri, qui dicitur Danubius ab ostio suo usque ad fontera." Reka se je zatorej sploh imenovala Danubius (bolje: D an u vi u s), ob dolenjem toki pa Je nosila tudi ime Ister, t. j. od izliva Drave ali Tise naprej, jednako trdi tudiStrabo: „Reka se imenuje Danubius vsvojem gorenjem deli od izvira do kataraktov (t. j. brznic pri Rašavi), kjer 'večinoma Daki prebivajo; v spodnjem toki do Ponta, kjer Geti stanujo, pa Is t er" 7).

Po teh razlagah stanovali so Sloveni 1. 552 uže v Banati, Sirmiji in južni Pa no ni j i. To nam potrjuje tudi Prokopios, ki piše 8), da so Gepidi prepeljali Slovane na ladjah nazaj črez Dunav, ko so bili tistega leta napadli byzantinsko cesarstvo. To prevažanje še je moglo zgoditi le tam, kjer je mejila gepidska država z byzantinsko, t. j. med Savinim izlivom in med Železnimi vrati. Na iztočni strani od teh stanovali so Slovani uže doigo prej in tam niso potrebovali gepidske pomoči, pa bi je tudi ne bili našli. Slaveni so morali zatorej tedaj uže na južnem Ogerskem bivati, morda pod gospodstvom Gepidov.

Ta sklep vtrdimo lehko še drugače. L. 549 nastal je bil v Langobardih prepir, kdo bodi zanaprej vladar. Ildisgus, ki je mislil, da ima največ pravice do prestola, ni mogel splošne priznave doseči. Zato je zbral nekaj svojih prostovoljnih privržencev v Langobardih in v e 1 i k o število SI o venov (y.al Zxlaßrj-vätv noXlovg inayofievog) in podal se je ž njimi k Gepidom, da bi

') O. c. pag. 15 - 16.

2) Ptolomaios, „Geogr." II. Ki. 8; VIII. 7. G.

3) Prim.: Forbiger ,;Handbueh der alten Geographie", III. pag. 477.

4) „Dio Ca8sius."

5) ,,Tabula Peutingeriana."

6) Cloas, pag. 24.

7) Wietersheim, o. c. II. 155.

8) „Bellum Gothicum" IV. 25.

si s pomočjo teh pribojeval langobardski prestol. Gepidi, vedni nasprotniki Langobardom, pomagali so radi Ildisgu. Pa Langobardi so bili močnejši, premagali so G ep i de in ti so morali Ildisga iz dežele izgnati. Ta se je vrnil k Slovenom, nabral je med njimi 6000 prostovoljcev in s temi je šel v Italijo z namenom, da bi pomagal Gotom nasproti By z anti ncem. Potolkel je tudi rimsko kardelo, a vrnil se je nazaj k Slovenom, predno se je bil združil z G o ti').

Iz vsega tega razvidi se jasno, da so bivali Sloveni uže okolo 1. 550 v ogerski nižini, blizu Langobardov. Ker je 11 d i s g u s prišel od Langobardov najprej k Slovenom in med njimi prostovoljcev nabral, potem še le dospel k Gepidom, morali so zatorej Sloveni bivati med Langobardi in Gepidi. Od Du-nava in Save navzgor razširili so se bili kakor kij med obe ljudstvi.

Teško je določiti, ali so bili prišli ti Sloveni v ogersko nižino mirnim potem, ali z mečem v roci. Zadnje je verjetneje, če pomislimo, s kako silo so drli črez D u n a v v byzantinsko cesarstvo proti jugu, ali pa proti jugo-zapadu v Dalmacijo. Če so znali na to stran z orožjem prodirati, rabili so ga tudi na svojem seljenji proti zapadu. Gepidi, ki so stanovali bolj v erdeljskih gorah, niso se dosta vpirali slovenskemu širjenju v panonsko nižino. Tudi je bila njih moč in hrabrost tedaj uže precej pojenjala, kakor nam spričujejo njih vojske z Langobardi. Konec tem bojem je bil popolni propad Gepidov.

In tudi Langobardi se niso vpirali širjenju Slovenov, izlasti ker jim ti niso delali napotja. Langobardi so stanovali namreč le bolj v sčverni Panoniji. Dežela med Savo in Dravo je bila po odhodi Gotov precej prazna in Sloveni so se počasi pomikali ob omenjenih rekah navzgor. To je bilo toliko lažje potem, kadar so bili Langobardi odšli v Italijo, po leti 568. Tedaj ste bili deželi Panonija in Norik večinoma prazni in Sloveni so se lehko širili po njih svojevoljno.

Iz dežele med Savo in Dravo, katero so Rimljani imenovali „Pannonia S a vi a," ki je pa dobila po naseljenih Slovenih ime Slavonija; iz te dežele so imeli Sloveni lepo priliko napadati Dalmacijo. In v zadnjih desetletjih VI. veka ponavljali so te napade prav pogostoma, navadno pa v zvezi z A vari. Pri teh napadih se je naselilo tudi v Dalmaciji nekoliko Slovenov in ko so prišli okolo 1. 620 Hrvati v Dalmacijo, pomešali ste se obč plemeni in iz njih so nastali „Čakovci" '-1).

') Prokopios, ,,Bellum Gothicum," IV.

4) Prim.: Gfrörer-Weiss, „Byzantinische Geschichten'1, II. pag.

10 —14; Diimmlcr, „Die älteste Geschichte der Slaven in Dalmatien, Sitzungsberichte der Wiener Akademie der Wissenschaften, hist. phil. Ciasse", Bd. XX. pag. 363; Dr. Raeki, „Arkiv za povjestnicu jugosla-vensku", IV. 1857, pag. 253 -255.

Razširjenje Slovenov v ogersko nižino so kronologično zadnje vesti, koje imamo iz Jordana o tem ljudstvi. Zanimiva je njega opomba v XXIII. poglavji ): „qui quamvis nunc ita facientibus peccatis nostris ubique desaeviunt". Tu zaznamuje Jordanis Slovene „šibo božjo" zaradi rimijanskih pregreh. Iz tega se razvida, da so imeli v Carji grad i velik strah pred slovenskimi napadi, ki so bili začeli za Justinijanove vlade. Vsaj ta opomba prihaja gotovo iz Jorčlanovega peresa, če je tudi druga poročila o slovenskem razširjenji iz Cassiodora posnel, kar si lehko mislimo pri Jordanovi nesamostalnosti.

Jordanis pove sicer malo o Slovanih, a te drobne vesti so zlata zrna in za prazgodovino slovansko tako važna, da bi bila ona muogo brez njib še mnogo bolj Zapletena in zagonetki podobna. Te raztresene Jordanove opombe dopolnujejo namreč poročila drugih historiKov in pomagajo spraviti ja v harmonično celoto. Na drugi strani pa potrjujejo vesti ostalih pisateljev in je povzdvigajo do neovržljive historiške resnice. Tako nam je Jordanu vendar hvaležnim biti za ono malo, kar nam je poročil in odkazati mu moramo važno mesto med onimi zgodovinarji, ki osvetljujejo slovansko prazgodovino. Obžalovati pa moramo, da je bil pri svojem izpisovanji iz Cassiodora tako malo kritičen in malo vesten, da nam ni zapustil več važnih in bolj skupnih poročil o Slovanih.

V pojasnenje dostavljam naj še nekoliko o razširjenji Slovenov. Ko so se bili naselili v valašui ravnini, ostali so dlje tam in dežela je dobila po njih ime Slovenija (Sclavinia). Le v malo S k y t i j o ali današnjo Dobrudžo prodrli so bili uže zgodaj in se razširili do T raj an o ve ga nasipa, ali črteČrna-v oda-Küsten dže. Du na v je bil zatorej ona meja, kije najdlje zadrževala Slovene, da niso mogli vdariti v svojo obljubljeno deželo, v byzantinsko cesarstvo. Zato najbrž je dobila ta reka v Slovanih veliko imenitnost in Dunaj (Dunav) pomenja v slovanskih narodnih pesnih naravnost: reka, voda").

Ali čeravno so bili Byzantinci desno obrežje Dunava zelö vtrdili in so tam velike posadke vzdrževali3), vendar so našli Sloveni pot tudi črez ta jez in vdarili v byzantinske pokrajine, ter jih svojevoljno oplenili in opustošili. Skoro potem, ko so se bili začeli Sloveni pomikati ob Dunavu navzgor v panonsko nižino,

Closs, pag. 92.

Jagic, „Slavisches Archiv," I. 330. Prokopios, ,,De aedificiis, ed. Bonnensis'' III. S93.

naselili so se tudi v byzantinskih deželah, vMoesiji, Thrakiji in Macedoniji. To naseljenje godilo se je navadno šiloma. Pripetilo se je pa tudi, da seje odtrgalo nekaj družin odplenečega krdela in te so se stalno naselile v menj obljudenih krajih. In ravno v Macedoniji, Epiri in celo v Helladi naselili so se bili Sloveni prej, nego v pokrajinah Dunavu bližje ležečih. Ali tudi vMoesijo selili so se lehko Sloveni za slabotne vlade cesarja Phoke (1. 602-610) in Heraklija (1. 610-641), ko so Perzi in A rab i hudo nadlegovali iztočne meje byzantinskega cesarstva. Takrat so posedli Sloveni v velicem števili tudi južno obrežje, Dunava in Moesija je dobila ime Slovenija (Zxlctßwia). To naseljenje se je pa zgodilo z dovoljenjem byzantinskih cesarjev in ti so vzprijeli prišlece pod svojo» obrambo ter sklenili ž njimi posebno pogodbo ').

Balkanski polotok dobil je v kratkem večino slovanskega stanovništva2). Romani so se ohranili, zvunaj večjih mest in trdnjav, le v bolj goratih krajih. In do najjužnejšega rta prodrli so bili Sloveni, tako, da je Konstantin Porphyrogeneta lehko trdil o Peloponezi: „Ea&lnßmO-rj näaa r/ iconn xat ytyovs ßÜQßugog.11 Tudi v Malo Azijo, izlasti Bithynijo, naselili so bili grški cesarji več slovanskih družin.

Slov ene v byzantinskem cesarstvi je zadela v kratkem velika sprememba. Iz Velike Bolgarije, med Donom in Volgo, prišli so bili Hunom sorodni Bolgari, prekoračili so 1. 678 Düna v in si podjarmili moesijske Slovene. Dali so jim svoje ime, vsilili so jim svojo vlado, ali ker so bili surovejši od pod-jarmljenih Slovenov, vzprijeli so od teh šege, navade in celo jezik in vero (kristijanstvo). Kakor so se Langobardi v Italiji poro-manili, tako so se poslovenili Bolgari. Iz tega spojenja dveh tujih elementov izcimil se je bolgarski jezik, ki ima marsikaj ue-slovanskega na sebi, n. pr. spolovuik. Bolgarsko carstvo pa je bilo skoro jako mogočno. Obsezalo je za Borisa (1. 843—885) tudi thraške in macedonske Slovene iu še celo Albance.

Tisti Sloveni pa, ki so se bili iz Valahije proti zapadu obrnili, razširili so se ob Dunavji in njega pritocih navzgor ter posedli staro Panonijo in Nori k. L. 592 so bili uže pridrli na Tirolsko, do bavarske meje. Tudi v Italijo so silili, ali tukaj so jim branili vhod bojeviti Langobardi. Ker so bili ti Sloveni jako velik in po prirodi različen prostor zasedli, jasno je, da so se razcepili na dvoje nareči: na panonsko-slovensko in

') Theophanes, pag. 549.

2) Zinkeisen, Geschichte des osmanischen Reiches", 1. pag. 147 sq.

koratansko-slovensko. Razlika med obema je bila uže v IX. veki znatna'). Meja teh dveh nareči je ravno tista, kakor

med Norikom (ali Karantanijo) in Pa no ni j o. «

Iz tukaj navajanega je razvidno, da so si narečja: koratansko-slovensko, pano nsko-slo vensko in bolgarsko-slovensko najbližje sorodnice in tako tudi lehko razumemo, zakaj nekateri učenjaki trde nasproti Miklosichu, da se mora imenovati cerkveno-slovenski jezik IX. veka „stara bolgarščina in ne „stara slovenščina". To nasprotovanje je čisto nepotrebno, ker vsakdo uvidi, da je Metod le v tistem narečji pisal, katerega je govorilo in razumevalo ljudstvo, med katerim je živel in za katerega je deloval: In njega učenci, ki so bili na Panonskem porojeni, gotovo niso pisali v bolgarskem narečji, katero ni imelo nobene prednosti pred panonsko-slovenskim.

Životopisna in literaturna črtica. Po Kostomarovi spisal J. Steklasa.

Tedaj, ko so kijevski menihi prinašali s seboj v Moskvo svojo izlasti cerkveno učenost, s tesnimi skolastičnimi nazori ter za svoj čas preživenimi predsodki, prikazal se je na polji umnega nasto-janja v Rusiji človek z bistro glavo, nadkrilivši svoje vrstnike z obširnostjo svojih nazorov, temeljitostjo naobraženja in mnogovrstnim izkustvom. Ta človek je bil Jurij Križanič. Bil je po rodom Hrvat, potomec stari ali osiromaščini rodovini. Porodil se je 1. 1617. Oča mu je bilGašpar Križanič, nebogat vlastelin. Izgu-bivši očeta v 16. leti, začel seje Jurij pripravljati za duhovnika. On se je učil s prva doma v Zagrebi, potem v beškem seminarji, a za tem je odšel v Bolonijo, kjer se je bavil poleg bogoslovskih vednosti tudi s pravoslovnimi. Popolnoma vešč, razven svojega jezika tudi nemškemu, latinskemu in italijanskemu, preseli se 1. 1640 v Rim ter stopi v grški kolegij sv. Anastazija. Papeži so ta kolegij utemeljili v razširjenje unije med nasledniki grške vere. Tedaj so Križaniča povzdvignili na čast zagrebškega kanonika. On je proučil takrat popolnoma tudi grški jezik, upoznal se bolj na tanko z bizantinsko književnostjo ter se pridružil vnetim privržencem unije. Njega namera je bila zbrati vsa važnejša dela tako nazivanih šizmatikov, t. j. pisateljev proti dogmam papeštva. Plod temu je bilo nekoliko dčl v latinskem jezici, a izlasti „Občna biblioteka šizmatikov." To podjetje ga je dovelo do poznavanja ruskega jezika, ker je moral poznati tudi dela, pisana po ruski proti uniji. Ostavivši kolegij je bil Jurij privezan na Rim do 1.1656, postavši članom ilirskega zavoda sv. Jeronima. V tem vendar ni ostal stalno v Rimi, nego je bil tudi v drugih mestih Evrope, in sicer tudi v Carjigradi, kjer se je spoznal še bolj na tanko z grško književnostjo. Njega bivanje v Carjigradi je ostavilo v njem veliko sovraštvo proti tedanjim Grkom zaradi njih neznanja, oholosti in ležnjivosti. Pri vseh svojih učenih podjetjih je ostal Križanič zvestim Slavjanoin, ljubil goreče svoj narod, in s samim vprašanjem ob uniji, ki ga je posebno zanimalo, bavil se je poglavito zaradi odnošajev v svoji domovini. Proučevajoč dolgo časa cerkveno povestnico ter mnogo premišljujoč o njej, prišel je končno do nazorov, ki so se po svoji

vzvišenosti razlikovali od tesnosrčnih vzgledov privržencev rimski propagandi, kakor tudi nje neprijateljev. Njega ljubezen do Slavjan-stva se nij mogla zadovoljevati s tožnim položjem slavjanskega plemena, .katero je zavzimalo v povesti evropske obrazovanosti. Cerkveni prepiri so razdelili Slavjane; od kodar koli bi izhajali povodi neslogi v cerkvi, vsi so bili jednako nevarni Slavjanstvu; vsi so mu bili tuji. Križanič je razumel, da večni prepir med iztočno in zapadno cerkvijo izhaja ne samo iz vere, nego tudi iz svetovnih političnih vzrokov, iz sovraštva dveh starih narodov — Grkov in Rimljanov za zemeljsko vlast, za naslove; rimski papež je hotel vladati nad cerkvijo po predanji o rimski državi, ki je uže minola ter ni mogla biti nikdar več vzpostavljena, po mnenji Križaničevem. „Naj se" — govoril je on — „avstri-janski vladarji imenujejo rimski vladarji, morejo nositi to ime, ali to je oholost in obmama; to, kar je poruščeno, se ne da zopet postaviti na noge." Z druge strani pa so se vzdvignili tudi Grči protiRimu za svojo zemeljsko vlast. Tudi vCarjigradi, novem Rimi, je propalo carstvo. Tem načinom je vprašanje o razde-ljenji cerkve pred vsem vprašanje Grkov in Rimljanov, a na Slavjane se ne more protezati. Ni se jim treba mešati v tuje prepire. Naj si tarö glavo zaradi cerkvenega prvenstva v Rimi in Carjigradi, naj se patrijarh s papežem prepira za vrhovnega poglavarstva voljo — Slavjani ne morejo zaradi njih med seboj prepirati se, ter braniti tujih pravic, tuje vrhovne oblasti, nego morajo znati za jedino carstvo, jedino cerkev, ki nima mej, razprostranjeno po vsem sveti. Križanič se je uvšril, da se ima ves slavjanski svet strniti v jedno društvo, jeden narod. Pri tacih nazorih je Križanič naravno vsredotočil svoje zanimanje na Rusijo, najobširnejši predel, naseljen s slavjanskim plemenom. Ne zna se, zaradi česa je bil Križanič 1. 1658 v Beči. V tem je prišel semkaj moskovski poslanik Jakob Liharevs tovariši. Ruski poslaniki so po starem običaji nabirali tujcev, ki so želeli stopiti v carsko službo, obetajoči jim carsko plačo, „na kakoršno oni niti ne mislijo." K njim v gostilno „zlatega bika", kjer so stanovali, pride tudi Jurij Križanič ter se ponudi v službo caru ruskemu. Prvi vtis, ki so ga provzročili nanj Rusi, je bil neugoden; on sam je kasnejše priznal, da je bil vznemirjen zaradi nečistote in smradu v stanovanji ruskih poslanikov. Vendar ni nič menje misel služiti vseslavjanski stvari v njem nadvladovala vse; in on, človek učen in naobražen, odpravil se je iskat očevine v zemlji, katero so smatrali na zapadi barbarsko in divjo.

Potujoč iz Beča v Moskvo, pride Križ a nič v prvih mesecih 1. 1659 v Malorusijo in približajoč se uže meji Veliko-rusije, zadene na carsko vojsko, ki se je vzdvignila na Vigov-skega. Križanič se je zatorej vrnil ter ostal v Malorusiji do meseca oktobra, bivaje v Než in j i pri Vasilji Zolota-renki, takratnem nežinjskem polkovniki. Verjetno je, da je on pohajal tudi druga mesta, kar.se da sklepati iz tega, ker se je

seznanil s tamošnjimi učenjaki, proučil stanje okoline in naroda, opazil nered in pogreške tamošnjega društva ter izpregovoril tudi o tedanjih dogodjajih. ')

Končno pride Križanič v Moskvo k jedinemu slavjan-skemu „gosudarju", ali tudi tukaj ni bilo dozvoljeno učenemu možu truditi se za svojo obljubljeno idejo vseslavjanstva. Njega nazori o jedini od zemeljskih prepirov neodvisni cerkvi K ris t o vi so bili krivi v oččh zaščitnikov obrednemu pravoslovju, kakor tudi latinstvajočega katoličanstva. Dne 20. januarja 1. 1661 so Kri-žaniča poslali v prognanstvo v T ob o ls k.

Vzroki in potankosti tega dogodjaja nam niso znani. Iz na-vodov, ki se nahajajo v njega delih, moči je dokazati, da se je Križanič tedaj javno ponašal: bil je ognjevit privrženec rimskokatoliški in grški cerkvi., ter je vzprijemal obhajilo v rusko-pra-voslavni cerkvi, ali da se ni hotel dati v drugič krstiti, a po moskovskih nazorih tega časa se je moral dati vsak, ki je hotel biti „pravoslavni", z nova krstiti. Sicer je to bil samo jeden izmed mnogih vzrokov, da se ni mogel sporazumeti z Moskvo. Ukaz o njega prognanstvu je bil izdan od sodnije liflandskih zadev, katerim je takrat bil predstojnik Naš čokin. Moči je, da so ga sumničili zaradi neprijateljstva proti Rusiji v takratnih švedskih in poljskih odnošajih. V vsakem slučaji je nedvojbeno, da so ga udaljili zaradi sumničenja, a ne zaradi kakšne dokazane krivice. Njega prognanstvo pa ni bilo tako strogo, nego drugih prognancev. Odpravili ga so v To bol s k ne hudodelnika, nego z nalogom, da se vpotrebi pri državnih poslovih, ki so častni. Njemu so odredili sedem in pol rubljev plače na mesec. Križanič je preživel v pregnanstvi šestnajst let, ne izgubivši prisotnosti duha, nego jo prav tačas napisal najznamenitejša svoja dela. Po smrti carja Alekseja Mihajloviča, dne 5. marca 1. 1676, vrnil seje Križanič, zadobivši carsko oproščenje, zopet v M o s k v o. Daljna njega osoda je nam neizvestna.

Vsa dela tega znamenitega človeka niso bila tiskana, pa tudi rokopisi niso vsi učenjakom izvestni. Križanič je poleg druzega sestavil gramatiko z naslovom: „Grammatično izkazanie". Ta gramatika je po njega mnenji ruska ali vseslavjanska, ali to je nekak poseben od njega skovan vseslavjansk jezik. On ga naziva „ruskim" zato, ker je Rus koren vsemu Slavjanstvu. „Vsem sorodnim narodom je glava narod ruski, a tudi rusko ime zaradi tega, ker so vsi Slavjani proizišli iz ruske zemlje ter se vzdvig-nili na rimsko državo, pa osnovali tri države in se nazvali: Bolgari, Srbi in Hrvati; drugi so se vzdvignili ravno iz te zemlje

') Ohranili ste se dve razpravi Križanieevi o Malorusiji, jedna — »Putno opisanije", potopis od Lvov a do Moskve; druga — „Beseda s Cr-kasom v osobi črkasa". V poslednji razpravi, o imeni Malorus, poučuje Ma-loru8oy, da ostanejo včrni carju in da se ne zjedinijo s Poljaci.

na zapad ter osnovali državi leško in moravsko ali češko. Ti, ki so vojevali z Grči in Rimljani, so se nazivali Sloveni, in zaradi tega se je to ime v Grcih bolj seznalo, nego li ime rusko, a po Grcih.so tudi naši letopisci mislili, da naš narod izhaja od Slovenov, in da so „Rusi, Ljahi in Česi" proizišli od njih. To je krivo, ruski narod živi od nekdaj v svoji postojbini, a ostavši, ki so izšli iz Rusije, so se pojavili gosti v predelih, kjer še dan danes bivajo. Zaradi tega se je nam, kadar se hočemo prozivati občnim imenom, nazivati starodavnim, korenitim ruskim imenom, a ne novim slavjanskim. Ni ruski odraslek plod slovenskega, nego slovenski, češki in poljski odrasleki •— izrodki ruskega jezika. Posebno pa se ta jezik, v katerem pišemo knjige, res ne more nazivati slovenskim, nego se ima z vati ruski ali stari književni jezik. Ta književni jezik je podobnejši sedanjemu občenarodnemu jeziku ruskemu, nego kateremu koli drugemu slavjanskemu. V Bolgarih se ne da nič dobiti na posodo, ker je njih jezik tako propal, da je jedva ostal njega sled; Poljaci so si izposodili malo ne polovico besed iz tujih jezikov; češki jezik je čišči od poljskega, ali je vendar tudi pokvarjen; Srbi in Hrvati morejo govoriti v svojem jezici samo o domačih stvareh, in nekdo je napisal, da govore v vseh jezicih in da nikako ne govori. Jedna beseda je v njih ruska, druga ogerska, tretja nemška, četrta turška, peta grška ali vlaška ali tudi albaneška; samo med gorami, kjer ni potov trgovcem in tujim ljudem, vzdržal seje prvobitni Čisti jezik, kakor jaz pametim iz svojega detinstva. Književni jezik zapadne Rusije smatra Križanič strašno pokvarjenim, in sicer „zaradi porabe tujih besed ter rekov, ki so slavjanskemu jeziku čisto tuje." „Jaz ne morem čitati kijevskih knjig" — govori — „da mi se ne bi omrzile in ognusile. Samo v Velikorusiji se je ohranila beseda, prigodna in svojstvena našemu jeziku, kakoršnega nimajo niti Hrvati, niti kateri drugi Slavjan. Temu je krivo, ker so v Rusiji vsa pisma državna, sodnijska, zakonodavska, in narodnega urejanja se tičoča pisana v domačem jezici. Samo tam, kjer rabi domači jezik vladi in zakonodavstvu, moči se mu je od dn6 do dne bolj razvijati ter dovrševati." Ali z ruskim jezikom je hotel Križanič združiti srbsko - hrvatsko narečje ter tacim načinom sestaviti nov književni slavjanski jezik — misel, nenavadno smela in naravski nemogoča posamičnemu človeku. Sam Križanič to uvida. „Ne more" — piše on — „jeden sam človek vsega znati brez izkustva in soveta drugih, kakor se je pripetilo meni grešniku delati v tej zadevi. Živeč daleč od človeškega društva in sveta, nisem mogel in ne morem sestaviti take knjige, v kateri bi bile po alfabetnem redi razstavljene in raztolmačene vse besede. Kar se tiče pa te gramatike, naj bodoči delovci na književnem polji ovržejo, popravijo in dovrše, kar sem jaz popustil in v čemer se pregrešil."

Negledeč na vse nedostatke te gramatike, dostavlja izkusni filolog slavjanskih nareči O. M. Bodjanskij, da je Križanič,

katerega onnazivije očetom sravnivajoče slavjanske filo-logije, „strogo in sistematičko-ustrojno izvel svojo osnovno idejo, izrekel mnogo ostroumnih, globoüo-vernih prepričevalnih primeteb o slavjanskem jezici in o raznih narečjih; prvi je opazil taka pravila in posebnosti, kar so še le v novejšem časi obnarodovali boljši evropski in slavjanski filologi, oziraje se na vse pripomočke in bogastva naučnih pripomagäl."

Najvažnejši spomenik literaturne delovnosti Križaničeve, njega politične misli so tako zvani „Razgovori o vladjeteljstve (vladi)." To je zbornik važen in presojen o vseh različnih predmetih društvenega življenja, državnega ustrojstva, varnosti pokrajin, blagostanja in prosvete narodne. Pisatelj navaja nedostatke in po-greške, katere je opazil v Rusiji, in navaja za prispodobo, kar je videl v drugih narodih ali čital o njih v knjigah ter sovetuje, kako bi se dalo mnogo poboljšati in po njega mislih za Rusijo prav prigodno urediti. To delo je napisano jezikom izumljenim, sestavljenim iz različne zmesi slavjano-cerkvenega, ruskega in hrvatskega jezika s primesjo inih slavjanskih nareči; jeden del je napisan po latinski. Pisatelj je časih vzel formo v svojem razlaganji ter podelil uloge med osobe, katere je nazival Boneom in Hervojem.

S prva pisatelj razsoja o glavnih gospodarstvenih stvareh življenja — o trgovini, o obrti, o poljedeljstvi in rudnem bogastvi.

Križanič misli, da je Rusija zemlja siromaščna za trgovino: nje priroda ubožna in zemljepisno položje neudobno. Pred vsem pa zavstavlja trgovino nesposobnost Rusov in sploh Slavjanov za trgovino, zatorej oni vselej izgubljajo v trženji s tujci; vrhu tega pa ruski trgovci ne znajo tudi računstva. Najboljša pomoč, da se povzdvigne trgovina, bilo bi to, da trgovino na veliko s tujci prevzame država, vendar tako, da to ne bi bilo na kvaro narodu, nego koristno. Državna blagajna bi imela biti posrednica Rusom in tujcem, ali v notranjo trgovino se ne bi smela mešati. Državna blagajna bi robe od Rusov nakupila dražje ter jo potem prodala tujcem, toda od njih dobljeno robo bi imela Rusom prodavati za najmanjši dobiček. Ni slobodno dopuščati monopola (samotrštva), iz-vzemši slučaj, ko bi prodajalec začel prodajati robo pod navadno ceno. Ne sme se pustiti tujcu, da trži v zemlji, da odpira pro-dalnice in skladišča ter da ima v Moskvi namestnike svoje, posrednike ali konzule. . . „Ko bi v Rusiji ne bilo Nemcev" — govori naš mislec — „bila bi trgovina tega carstva v boljšem stanji. To je pravi mrčes, prava kuga zemlji." Predlagaje nekoliko pripomagäl o poboljšanji trgovine, smatra Križanič za koristno, da ne bi vlada nobenemu dovolila prodalnice odpreti, dökler se ne bi naučil pisati in računiti. V oddeli o obrtnosti predlaga Križanič sploh za zboljšanje rokodelstva med drugimi mnogimi pri-pomagäli tudi to, naj bi se vsak rob, ki ima več sinov, obvezal

pri sodniji, da hoče dati jednega izučiti obrt, in da bi ta izu-čivši dobro se svoje stvari mogel biti slobodnim. Mestom, ki bi uvela kakšno obrt, se imajo dati polajšanja pri davki. Opazivši, da ruake ženske ničesar ne znajo, sovetuje Križan ič, da se ustanove šole za devojke zaradi rokotvorine; v teh šolah bi se mogle učiti tudi gospodinjstva. Ko se bodo omožile, bodo mogle te od-gojenke pokazati z uspehom, česa so se v tacih zavodih naučile. „Poljedelstvo je" — po trdnji Križaničevi — „vsemu bogastvu koren in temelj; poljedelec hrani in bogati tudi obrtnika in trgovca, ter bojarina in carja." Ta stroka je Križ a niču dobro znana; on je, kakor je vidno, od mladosti motril življenje polje-delčevo ter na tanko opisuje vrste rastlin, ki bi po njega mnenji dobro prijale Rusiji, in poljedelsko in domače orodje itd. Po njega misli bi bilo koristno sejati tudi tobak: on dokazuje, da zmerno uživanje tobaka ni greh, ravno tako, če se po pameti vino pije. Kar se tiče dobivanja rud, Križanič ne misli, da bi Rusija bilajako bogata v rudah, čeravno se mnogo iščejo, ter se na-deje, da se ima vse to dobiti tudi potem trgovine. V poglavji o vojskini sili govori Križanič obširno o orožji, o obleki vojaški, o vojniških plačah; njemu se zdi, poleg druzega, da je vojaška oprava tega časa neprimerna in grda. „Naši vojaci" — govori Križanič — „hodijo v tesni obleki, kakor da so zašiti v vreče, glave imajo gole, kakor teliči, a nečesane brade jih delajo podob-nejše divjakom, nego li hrabrim vojnikom."

Tretji oddelek, najboljši v tem deli, obseza poglavje „O modrosti", in tukaj se je pokazal pisatelj v vsi svoji naravi. „Modrost" — govori Križanič — „prehaja od naroda do naroda. Narodi, ki so se odlikovali nekoč v raznih umeteljnostih, pali so v našem časi v neznanje. Drugi, nekdaj prosti in divji, so zdaj modri, taki so: Nemci, Francozi, Italijani. V poslednjem veki so oni proizveli mnogo koristnih izumstev: kompas, mnogoglasno petje, knjigotiskarstvo, ure, topove, gravirovanje in dr. Samo o nas, Slavjanih, govore, da nam je uže po osodi odmerjeno vse slabo in da se ne moremo ničesar izučiti. Ali znaj, da se tudi ini narodi niso v jednem dnevi, niti v jednem leti jeden od drugega toliko naučili; tudi mi se moremo naučiti, samo ako bodemo imeli voljo in veselje. Zdaj je prišel čas, da se tudi naš narod uči. Bog je povišal Rusijo na tako slavjansko „gosudarstvo", kakoršnega naš narod v poprejšnjih vekovih ni poznal; a mi vidimo tudi v drugih narodih, da začenjajo nauki procvetati v narodi še le takrat, ko se je država ojačila in dobila v roke meč." Ali pred vsem je potrebno, da se preženo predsodki, ki so zavladali v Rusiji proti naukom. Menihi so bili glavni sovražniki učenju; oni so se branili, po izrazi Križaničevem, ostrgati s sebe plesnobo stare divjosti, „oni so se bali, da bi mladež, naučivši se naukov, mogla pri ljudeh oolj ugledna biti, nego starci." Glavni dokaz sovražnikov naukov pa je bil ta, da znanost donaša s seboj krivo vero. „Je li se je", — ugovarja Križanič — „na Ruskem

razkol začel od glupih nepismenih mužikov ali od glupih pričin? Zaradi tega, da se je obleka nekaj spremenila, ali pri „aleluji" pripisalo: slava tebi Gospodi! itd., ne govorim o praznovanji, katero je mnogim več nego krivoverje." Kakšno je to znanje? vprašuje Križanič. „Znanje" — govori on — „je poznavanje vzrokov stvarem; kdor ne pozna pričin, ne pozna tudi samih stvari. Vzemimo na primer mrknenje solnčno in mesečno. Kdor vidi, da solnce ali mesec mrkne, pa ne ve, kako se to godi, ta ne vš nič in tudi ne razume, ter se zatorej boji zaradi tega pojava kacih nesreč, toda kdor znä, da se vse to dogadja po navadnem teki nebeških teles, a ne po kakoršnem koli čudesi, ta razume samo stvar ter se ničesar ne boji." Potem Križanič pravilno razjasnuje zakone mrknenja, in v tem stoji on visoko nad kijevskimi in sploh zapadno-ruskimi učenjaci. Med vsemi posvetnimi znanostmi smatra Križanič najplemenitejšim naukom politiko, nauk o društvenem in državnem urejenji. Temelj politični modrosti je poznavanje samega sebe, poznavanje prirode svoje domovine, narodnega življenja, vla-stite snage in slabosti zakonov in običajev svojega naroda, pa tudi pripomagäl njega blagostanju; kakor je z druge strani nepoznavanje samega sebe koren društvenemu zlu. Na temelji tega nazora je Križanič podvrgel natančni kritiki vse strani života Rusov in Slavjanov, katere vselej postavlja v jedno kategorijo (vrsto) narodnosti z Rusi. Jezik — „najbolje orožje modrosti" — ne nahaja se po mnenji Križaničevem v Slavjanih na oni častni stopinji, nego li drugi evropski jezici. „Umiče se nemškemu, in po tem se ni čuditi, da Nemci gospodujejo nad drugimi narodi. Naš jezik je ubog, neprijazen ušesu, pokvarjen, neuglajen, vrhu vsega nedosleden. Čisto nesposoben je za pesni, muziko, poetične besede, a v prevodih cerkvenih knjig končno preobrnen in popolnoma iz svojega mesta stisnen. Mi Slavjani stojimo med drugimi narodi kakor nem človek na piri. Mi nismo zmožni osnovati kako plemenito zamisel, govoriti o državnih predmetih ali sploh začeti kak moder razgovor. Ljudje našega naroda, živeči v tuji zemlji ter naučivši se tega novega jezika taje svojo narodnost in se ne pokažejo Slavjani. Ljaki (Poljaci) se mnogo hvalijo s svojo „slobodo", vendar jaz sam sem videl mnogo tacih, ki so se ležnjivo izdajali za Pruse." Rusko obleko ima Križanič vrhu nje sjaj-nosti in nespretnosti za brezkoristno razkoš posebno še zarad i pre-živih boj. „Tuji narodi" — govori on — „se oblačijo v črno in sivo obleko brez zlata in drazega kamenja, brez žnur in bisernih prišivkov; pisane tkanine se morejo porabiti le za cerkveno obleko, tudi za žensko, ali pri nas v Rusiji troši in trati vsak bojarin na svojo obleko toliko, kolikor bi drugč trije knezi dosta imeli. Celo prosti ljudje si obšivajo srajce zlatom, kar v drugih krajih niti kralji ne delajo. Nemci hodijo v hudem mrazi brez šub, a mi ne moremo živeti brez tega, nego se moramo zavijati v šubo od pete do glave. Tujci nas tožijo zaradi surovosti in nečistote. Novce mi mečemo v usta. Mužik drži poln vrč vina, namoči vanj oba

palca ter ga poda tako gostu. Kvas (pijača) prodajajo tudi tako gausuo. Mnoge posode nikdar ne pomijajo. Danski poslanik je o naših poslanikih rekel: „Če pridejo ti ljudje še kedaj k meni, bo-dem jim dejal, naj si dade narediti svinjak, kajti pol leta se tam ne more živeti brez smradu, kjer so oni stanovali. Hiše naše so nespretne, okna nizka, malo vzduha, ljudje slepe od dima. Poleg prodälnic so pribite deske, a pod deskämi večno smetje." Križanič je poznal slavjansko pleme in vsa njega slaba svojstva ter se je žalostil zaradi tega, ker so tujci prezirali Slavjane in ker so sami Slavjani sebe ponižavali, svoj jezik, svoj narod dali gaziti od tujcev, a ti vpotrebivši vse to živeli na račun Slavjanov." Ksenomanija, t. j. tujčevalnost — to je smrtonosna bolezen, ki je okužila naš narod. . . . Noben narod pod solucem od nekdaj ni bil tako preziran in zasramovan od tujcev, nego mi Slavjani od Nemcev, a vendar se tujci nikjer toliko z dobitki ne okoriščujejo, nego li v Rusih in Poljacih. Od kod glad, stiske, neredi, vsaka beda naroda ruskega, ako ne od tujcev? Kam gredo solze, pot, prisiljeni post in davki, nabrani med narodom ruskim? Vse to zapijajo Nemci, trgovci, polkovniki, posli raznih narodov, celo krimski razbojnici." Pisatelj razpravlja prav na tanko zlo, katero nanašajo po njega mnenji slavjan-skemu plemenu tujci, navaja mnogo primer tožnih posledic za narode zaradi prevelike popustljivosti'proti tujcem, priznaje, da more občenje s tujci prinašati mnogo dobrega, ali govori, da treba razlikovati dobro od zla, tem bolj, ker tujci nam ne dade ničesar zastonj, nego hote povsod, da bi mi njim plačevali z dobičkom. Oni prinašajo k nam dobrih naukov, ali ne mislijo o našem blagostanji; tuji duhovniki razdevajo naše cerkveno urejenje, oni smatrajo svetinje za stvari. Za noyce posvečujejo nedostojne pastirje, razrešujejo zakone, dozvoljujejo jednemu možu premeniti po pet, šest žen; za novce brez izpovedi odpuščajo grehe ter pohajkovaje med nami prosijo še miloščine. Tako postopajo na Ruskem iztočni pastirji, a zapadni, pridši iz Rima k Poljakom, so izmišljevali jubileje, sveta leta, objavljali oproščenje grehov za milostinjo, poslano v Rim; prihajajo k nam pod kurelkom trgovine ter naa zapeljujejo v najskrajnejše sirom aštvo. V Poljacih obiljujejo Nemci, Šotlandci, Jermeni, Zidi raznim bogastvom, pitajo svoje želodce, a domačinom pripuščajo poljedelski trud, vojskovanje, saborske krike, celo sodbene neugodnosti. V Rusiji je povsod siromaštvo, in narodni trgovci, da, tatje pojedajo vse pridelke naše zemlje, a mi sami gladujemo. Nekateri prihajajo k nam izvedenci, odpirajo rudokope, delajo steklo, orožje, prah itd., ali nas ne nauče nikdar tega, samo da bi se mogli vedno od nas oko-riščevati. Drugi zopet nam obetajo naučiti nas v vojskinih znanostih, ali to tako, da bi oni radi ostali vedno naši učitelji. Nekateri nam pripovedujejo, da poznajo nek tajen nauk, nepoznat v Rusiji, ali se jim ne more verovati; oni ne vedo ničesar. . . Poplavili in zalili so tujci naše zemlje, Nemci so nas pognali iz širnih držav: iz Moravije, iz Pomorja, iz Šlezije, iz Prusije; po čeških

mestih je uže malo slavjanskih stanovnikov. ') V Poljacih so vsa mesta napolnjena z Nemci, Židi, Jermeni, sotlandci, Italijani, a mi smo njim robovi, obdelujemo zemljo za njih ter se vojskujemo za njih "korist: oni bi se širili v zidanih hišah, a nas bi nazivali svinjami in psi! In v Rusiji, kaj se tam godi! Tuji trgovci imajo vedno pri nas skladišča razne robe, najemljino in razne obrti; slobodno jim je hoditi po naši zemlji ter skupljevati našo robo po ceni, in k nam dovažati slabo in drago. . . . Vsa prikladna mesta za trgovino so nam oteli Nemci, odgnali nas od morja, od brodnik rek, prognali nas v široko zemljo polje orät. TujcLnas slepe s praznimi imeni akademije in višjih šol, z naslovi doktorjev, magistrov, ali vse to je bedast blebet; zemlja se napolnuje z množico brezposlenih pisačev in knjižnikov. Bolje bi bilo, da se v mladosti uče koristnega in potrebnega rokodelstva in modri učitelji naj bi jih učili gramatike, a ne kakšne druge nepotrebne znanosti: jaz še nisem videl iz našega naroda ni jednega znamenitega vrača, matematika, muzikanta ali arhitektora." . . Znamenito je vendar to, da je našel Križa nič pri vsem siromaštvi vendar le ruski narod bogatejši, nego druge narode v različnih zemljah, nadarje-nejših od prirode, kjer pa vse obilje pripada samo odličnejšim razredom stanovništva. „V Rusiji" — piše dalje — „jedo revni in bogati ljudje vse vprčk vedno še ržen kruh, ribo in meso, a v drugih zemljah je meso drago in tudi riba, drva prodajejo celo na vago. . . . Nemci se smijo zaradi tega, ker Rusi jedo tako slano ribo, da jo morejo prej z nosom očutiti, nego z očmi videti, o tem pa farizeji ne pišo, kako se v njih donaša na mizo sir ves črviv. ..."

Govoreč o načinih vladanja, izjavlja se Križa nič na neki način zaštitnika samodržavju. Njemu se vidi, da ima ta način vlade zato veliko prednost, ker more samodržavni „gosudar" laglje popravljati pogreške in slabe običaje, ki so se vkrali v njega „gosudarstvo": „Gosudar pozove vse nas in mi vsi mu bodemo jadrno pomagali, vsak po svoji sili, kako se ima urediti in izvršiti, kar je koristno in dobro za občinstvo in ves narod." Nasproti pak navaja pisatelj Poljake: „V Rusiji ima vsaj samo jeden gospod vlast nad življenjem in smrtjo, ali v Poljacih je toliko kraljev in tiranov, kolikor vlastelinov, toliko sodnikov in krvnikov, kolikor bojarov. Vsakdo sme ubiti svojega podložnika, nobeden ga zato ne vpraša in ne kaznjeva." Križ a nič je pa vendar le posvetil ves oddelek v svojem deli „O krutem vladanji", kjer je precej strogo ošibal rusko upravo: „Nekateri ljudje mislijo" — piše tu — „da je uže tiranstvo, ako se nedolžni ljudje mučijo s hudimi kaznimi, a ne v strogih in zatirajočih ustanovah, kajti slabi zakoni so v resnici hujši, nego ljute muke. Če kak „gosudar" ustanovi hude, teškš zakone narodu, če nalaže nepravične

davke, doplatke, monopole, točilnice, ta je sam tiran ter čini tudi svoje naslednike tirani. Ko bi bil kdo njega naslednikov dobrotljiv, milosrčen, pravicoljubiv, ali ne bi odstranil prejšnjih teških zakonov, ta ostane takisto tiran. Mi vidimo temu primero tudi v Rusiji. Car Ivan Vasiljevič je bil neusmiljen, „ljudoderec in brezbožen mesar, krvopijec in mučitelj." Bog ga je zaradi tega tako kaznjeval, da je od treh svojih sinov jednega sam ubil, drugemu je Bog pamet zmešal, a tretjega BorisFeodorovič mladega ubil; in tako je vse carstvo bilo izgubljeno za carja Ivana rodbino. Boris je pridržal „samodržje", samotrštvo in razne druge narodne odrtije, sezidal mesta in cerkve z narodnim oplenjenim dobrom, ali Bog je poslal proti njemu ne bojarina, ne imenitnega človeka, nego potepuha in razstrigo (meniha, ki je izstopil iz samostana). Raz-striga je otel Borisu carstvo, pokončal njega pleme, pa tudi sam zaradi svoje glupe naglosti poginil. Ali še zdaj ni prestal bič božji nad našim narodom do tega časa, dökler si niso osvojili tujci blagajne napolnjene s krvavimi solzami siromakov; požar, ki je iztrebil Moskvo, je izkorenil prejšnjo bogomrzko delo, „ljudo-derstvo", in mesta, sezidana na krvi kmetov, pala so v roke tujim gospodarjem. Pa poglejte, kaj se je zgodilo v naših dneh v tej preslavni ruski državi! Glej, vsa plemena države ruskega naroda, Malorusija in Belorusija, se je obrnila k svojemu ruskemu „gosudarstvu", od katerega ste se bili za nekoliko let odcepili. Kaj se ie potem zgodilo! Ravno to, kar nekdaj v Izraelu za Jeroboama. Takrat so neki ljudje verno sovetovali ter govorili: ne preobkladajte novih podložnikov, ne skrbite za polno blagajno in znamenite prihodnine; saj je najboljše, če ima car dobro vojsko, vedno pripravno na njega povelje, ter ž njo ograjen kakor s steno, in če ž nje pomočjo trebi krimske razbojnike. Toda dumi, navajeni na stare zakone cara Ivana in cara Borisa, se je poljubilo vse drugače. Zdajci so zopet ustanovljene bile proklete ošta-rije. Ali glej, moji Ukrajinci, novi podanici, so se precej po-kajali, čim so okusili zakon te oblasti ter se obrnili zopet k Le-hom. Zakaj to? Zaradi odiranja naroda. Ti večniki, ki sovetu-jejo, da se uvedo monopoli, oštarije in da se na vsak način ugne-tavajo siromašni podanici, vidijo samo ono korist, katera jim je pred očmi, vendar na bodočnost niti ne gledajo, nego zgolj, kako bi carju blagajno napolnili, a provzročujejo veliko uboštvo ter neizrečeno škodo. Na tak način se postopa in dela v tej državi, počemši od carja Ivana Vasiljevič a, ki je začel prvi okrutno vladati. Ko bi moči bilo zbrati vse novce, brezbožnim in krivičnim načinom otete siromašnemu narodu od početka vlade Ivana Vasiljeviča, ne bi nagradili deseti del izgub, katere je imelo pretrpeti to „gosudarstvo" zaradi strogosti naložene od vlade. Ni zastonj S i r a h o v sin rekel, da ni nič hujšega od lakomnosti. Zaradi nepravičnih stisek in lakomnega odiranja ne prehaja carstvo samo od jednega rodu do drugega, nego celo od vsega naroda prehaja k drugemu narodu. Primero vidimo mi v rimski povesti: tuji na-

rodi so razrovali med seboj rimsko carstvo. Bližji primero pa nam podajejo Poljaci. Zaradi nepotrebne potrošnosti se je moral v Poljski siromaščni narod odirati; tako so se pojavili neredi in država je pala pod drugo oblast. In ker Poljaci niso mogli zadovoljiti svoji potrošnosti, premenili so se v žestoke in neusmiljene tirane nad svojimi podložniki: tiranstvo se razvija vedno iz potrošnosti; vsak potrošnik bode tiranom, če more koga odirati. Tudi car Ivan in car Boris sta šla tem potem in še zdaj hodi njiju carstvo tistim po njem; ali vidite kam je prišlo poljsko kra-ljevstvo, a tudi to bode gotovo tija prišlo kakor ono, če se prej ne osvesti. . . . Nočem biti prorok, ali ker se svet in človeški rod ne menja, uverjen sem krepko, da bode tudi temu carstvu prišla doba, ko se bode ves narod vzdvignil, da odstrani brezbožne, stroge zakone cara Ivana in cara Borisa."

Dalje Križanič razpravlja na tanko vse slabe strani tedanjega državnega in zakonodavnega ustroja. „Po strogih, tiranskih zakonih cara Ivana" — govori — „so morali prisezati vsi pisarji, načelniki in drugi činovniki, doprinašati po vesti v carsko blagajno vse dohodke ter ne propustiti nobene prilike, da se umnože dohodki. Glej nepostavnega zakona! glej proklete prisege! Zaradi tega ne more biti drugače, da morejo carski blagajniki, kakor za carja, tako tudi sami mučiti, tlačiti, odirati nesrečnih podložnikov. A glej drugega tiranskega zakona: visoki sovetovälci, obvezani po navedeni prisegi, ne dajejo pisarjem po okrožjih nobene plače ali pa prav majhno, ali jim nalažejo, da nosijo pisano ali drago obleko, ter jim strogo branijo vzprijemati „posule" (podarke). Kakšna za-služba je zatorej ostala tem bednim ljudem za življenje? Samo tatvina. Upravitelj okroži, mitničarji in drugi razni činovniki so bili navajeni prodajati pravico ter so sklepali ugovore s tatovi v svojo korist. Neki opravitelj, dospevši v svoje okrožje, izkaže vsemu narodu svojo milost s tem, da obeta nobenega s smrtjo kaznjevati. To je značilo: kradite, bratci, slobodno razbojničite in plenite, pa meni prinašajte. In štiri leta so tatje verno izpolnjevali povelje. Zaradi tega so se začule vesti: tam so ljudje umorjeni, tam oplenjeni, prišlo je do tega, da ljudje niso mogli spati pokojno v svojih izbah; nobeden ni bil s smrtjo kaznjevan — in to vse po cesarski milosrčnosti! Ali kaj je temu pravi vzrok? Siromašni pisar sedi v sodniji po vse dni, a časih tudi po noči, vendar dobiva za to na dan jeden altin (okolo 4 krajcarje), na leto pa 12 rubljev. Kako more vzdržavati sebe, ženo in detco? Kako more živeti? Lehko se umeje: s prodajanjem pravice. Ni zatorej čudo, da je v Moskvi mnogo tatov in razbojnikov. Čudno je, kako morejo pošteni ljudje v Moskvi živeti! . . . Kaj more biti bolj nepravičnega, nego od sodnije pobirati različna plačila? Tudi poslanikom se ni dalo dosta za njih vzdržavanje. Od todi izhaja skrajna nemarnost in hladnost do stvari, in mnogi od potrebe upognjeni pozabijo na korist svojega naroda in za podarke sklepajo s tujci razne neprilične ugovore. Ob ar i j pripoveduje, da

je mogoče za novce dobiti iz uradov kakšne ugodne tajne . . . Vsi Evropci nazivljejo to preslavno „gosudarstvo" tiranskim; govore, da Rusi drugač nič ne delajo, nego da jih prisilijo s palicami ia šibami. Istina je, da Rusi ne delajo ničesar iz častolju-bivosti, nego iz strahu pred kaznijo, ali temu je vzrok žestoka vlada, in ko bi nemški ali kateri drugi narod bil pod tako vlado, usvojil bi še hujše nravi. Ruse imajo vsi narodi za ležnjive, neverne, žestokosrčne, pripravne za tatvine in uböjstva, nespodobne v besedah, nečiste v življenji. Od kod to? Od todi, ker so po vseh krajih oštarije, monopoli, zabrane, odkupi, nadzori, vohuni; povsodi so ljudje vezani, nobene stvari ne morejo slobodno delati, ne morejo slobodno vpotrebljavati truda svojih rok in pota svojega lica. Vse se dela tajno, s strahom, s trepetom, s prevaro, povsodi se mora skrivati pred množico opravnikov (činovnikov), odrtnikov, izvestiteljev, ali bolje rečeno, krvnikov. Navajeni vsako delo delati tajno, dopuščati vse tatovom ter živeti vedno v strahi in v prevari, pozabijo Rusi na vsako čast in so plašljivci v vojski ter se odlikujejo v različnih surovostih, v neoskromnosti in v nečistosti. . . Ako potrebujejo od koga milosti, tam sami sebe ponižujejo, prosijo ter se klanjajo, da je gnusno. . . Ni nikjer na sveti tako mrz-kega, zoprnega in strašnega pijanstva, nego li v Rusiji, a vsemu so vzrok gostilne. Nikjer se ne sme piti niti vina, niti piva, raz-ven v carskih gostilnah. A tam je posoda taka, ki bi bila za svinjski hlev dobra. Pijača je gnusna, pa jo prodajejo po visoki ceni. Oštarije pa niso povsodi narodu na roke; samo po večjih mestih je nekoliko gostilen; drugi manji ljudje ne pijö morda vse svoje življenje vina, a ko pridejo do njega, vržejo se nanj brez stida, kot besni, misleči, da izpolnjujejo božjo in carsko zapoved... " Križanič je omenjal tudi dozvoljenja, ki je bilo podeljeno nekim osobam, da morejo pri posebnih, izvanrednih slučajih se napi-jati, ter nahaja v tem pripomagälo priučevanja naroda k pijanstvu; on graja celo carske pire, na katerih se mora piti pod strahom, da se ne pregrešiš proti carju in Bogu. Pisatelj nam je zapustil neke črtice tedanjega pira : „Gospodar" — piše — „samo o tem žlobudra, kako bi čim prej napojil goste ter jih spremenil v svinje. Posadi goste okolo praznega stola, kjer sede po tri do štiri ure brez hleba in brez vsake jedi, toda v tem se vrsti čaša na okolo in mnogi na-pivši se na tešče, ne mislijo na jed. Nikjer, niti v Nemcih, niti v drugih Slavjanih ni tega gadnega pijanstva, nikjer se ne vidi, da bi se po blati, po ulicah valjali moški in ženske ter umirali od pijanstva. Tudi v Malorusiji se po navadi ljudje opijajo, ali ondašnje pijanstvo je sploh silnejše in gadnejše od tamošnjega, vendar kar jo najbolj glupo, je to, da so v nas sami upravitelji vzrok, začetniki in zapovedniki temu zlu." Toda v čem pa iskati pomoči za zboljšanje? Kako bi se dalo popraviti tako društvo, kjer se upravitelji javno druže s tatovi? Kako bi se mogli popraviti lačni či-novniki, ki so bili navajeni na grabež in kvarno domišljenost ? „Pa da bode „gosudar" arhangelj", — govori Križanič — „ven-

dar mu ni moči zabraniti grabeža, krivice in odiranja naroda." Jedna pomoč je — narodna sloboda, ali avtor ne dopušča take slobode, kakor v Poljacih, kjer jeden druzega ne posluša, in kjer je toliko tiranov, kolikor vlastelinov. Taka sloboda vodi naravnost k tiranstvu. „Naj bi car dal vsem ljudem pristojno, primerno slobodo, odgovarjajočo vsem odnošajem, da bi se mogla na carske činovnike nadeti uzda, da ne bi mogli izvrševati svojih slabih namer ter ljudi dražiti do zdvojenja. Sloboda je jedini ščit, s katerim se morejo podložniki pokrivati proti zlobnim činovnikom, jedini način, po katerem se more v državi vzdržati pravica. Nobena zabrana, nikako kaznjevanje ne morejo vzdržati činovnikov od hudobnih činov, a državne sovetnike od pohlepnih, za narod pokon-čujočih sovetov, ako ne bode slobode."

Potem naslika Križanič cara govorečega svojemu narodu in obetajočega mu poboljšanje državnega ustroja ter popravek v zakonodavstvu. Car ostaje samodržaven: on daje narodu slobodo, prava, polajšanja, ali daje vse dobrovoljno, neprisiljeno in more vzeti dano, ako s protivne strani zahtevajo to važni povodi. V tem ta car dopušča taka pravila, ki dopuščajo nadzor nad njega vlastjo. On in njemu nasledniki so obvezani pri nastopi na prestolje pri-Beči za ohranjenje narodne slobode in še le po tej prisegi priseza narod carju. On izgubode pravo na prestol, ako se izneveri, ako da hčer tujcu, ako odtujuje dele „gosudarstva", ako dovede v državo tuje vojnike, izvzeinši slučajev vojske s tujimi vladarji. Car se ni mogel ženiti s tujko, nego samo z Rusinjo ali Slovan k o. Ženske niso mogle nasledovati na prestolji. Po smrti vsacega carja ocenjuje narodni zbor njega delovanje ter zahteva od njega naslednikov popravek pri onih ustanovah, ki bi se poüazale protiv-nimi narodnemu blagostanju. Stanovniki so se razven duhovnikov kakor prej delili na (slobodue) vojnike in davkoplačevalce. Duhovniki so bili izvzeti od plačanja vsacih davkov ter vršenja posebnih dolžnosti; sodili so se po svojem posebnem sodi. Višji slobodni razred se je delil na tri razdela: kneze, bojare in plem-jane (s to besedo je hotel Križanič zameniti izraz („djeti bo-jarskija"). Videlo se je koristnim vtvrditi v „gosudarstvo" višji aristokratski razred za obrambo, da ne bi carji pali pod oblast strelcem, jednako kakor so rimski vladarji bili odvisni od preto-rijancev ali sultani od janičarjev. Tudi polakšice, dane višjemu razredu, niso na noben način dovoljevale, da bi mogočni ljudje držali zase vojsko, sodili in stvari razpravljali, sozivali samovoljno sabore ter si nakupävali zemlje. Potrebno je zemlje vzdržati v občenitem vladanji, a zaradi tega morejo imeti sami bojari imenja. Ljudem višjega razreda pripadajo razni počastni znakovi, n. pr. grbi, visoke kučme, pera itd. Ves drug narod je imel plačevati davke, ali ne drugač, nego v slučaji državne potrebe. Brez potrebe car ni pobiral nikdar davka. Ni bilo potrebno držati nobenih oštarij ter nobenih monopolov in carin. Mesta pošiljajo svoje poslanike na zbor, in po njih želji se ustanovljuje red in

oblasti, kakor višje, tako tudi nižje. Mesta imajo svoje sodce, ali višji sodci so bojarskega rodu. Tujcu je zabranjeno trgovati znotraj države. Nenavist proti tujcem se je tako razširila, da je zakonom zabranjeno potovati po tujini ter jemati tujcev za sluge, razven Slavjanov, katerim se podeljujejo jednaka prava z Rusi. Kar se tiče prosvete, predlažeKrižani č tuje pravilo: „Samo detca višjih razredov in to ne vsa, nego najbogatija se imajo učiti grški in latinski jezik, istorijo, filozofijo in politiko, a nižji in ubogi se imajo baviti koristnimi nauki, tako zvanimi trudovnimi, z matematiko, astronomijo, medicino in dr." „Filozofija" — piše Križanič na drugem mesti — „provzroči mnogo vprašanj in nemirov, ako je občna dedščina narodu, ker odvrača ljudi od dela k lenosti, kar vidimo v Nemcih. Ne sme se vsaka jed zabeliti z medom, ker med provzročuje težave; ravno tako se tudi ne sme filozofija predati vsemu narodu, nego samo odličnemu stališču ter nekaterim od svetine, ki so zato pozvani, kolikor je to potrebno za službo „gosudarjevo", drugače se plemeniti predmet obrezceni, a biser meče svinjam."

Te osnove izboljšanja, razvite obširno po pisatelji, pokazujejo, da je bil Križanič sposobnejši presojati državni ustroj, kakor-šnega je našel v Rusiji, nego izumetimere, kako bi se mogel nov red vzpostaviti. Vzvišenje plemiškega razreda, zabrana potovati na tuje, razdeljenje naukov, od katerih so se nekateri dopuščali jednemu razredu stanovnikov, drugi zopet drugim, koncema skrajna nestrpljivost proti tujcem, posebno Nemcem, vse to bi bili zadržki napredku, katerega je hotel doseči pisatelj za ruski narod. Nenavist proti tujcem se je mogla pri Križan i či razumeti, pri Slavjani, katerega najljubša želja je bila povzdvigniti svoje ponižano pleme ter obrniti ogromne sile Rusije na oslobojenje Slavjanov od tujcev in obnovljenje in oživotvorenje plemenske zveze med njimi. To se more jasno videti v oddeli „Ob šireuji gospod-stva." „Ti jedini car" — piše Križanič, obrnivši se na Alek-seja Mihajloviča — „ti si nam dan od Boga, da pomoreš tudiZadunajcem, inLjehom, in Čehom, da bi poznali svoje ugnetenje in ponižanje; pomislili v svojem prosvetljenji ter stresli s sebe nemški jarem." Pomislili Križaničevih pripravljajo tudi Nemci Rusiji ta jarem. „Nenasitna je nemška požrešnost; vsega jim je malo, radi bi ves narod in vso državo našo z jednim po-žirkom požrli. Ali se jim ni posrečilo v Rusiji to, kar so namerjali, namreč zagospodovati nad narodom tako, kakor so oni uže zavladali nad Ogri, Česi, Lesi, Litvaniin nad drugimi predeli, ter se jeze in z zobmi škripljo, pa tudi rjovejo od jeze, kako bi rusko „gosudarstvo" podvrgli svoji oblasti. Nekolikokrat so bili uže blizo izpolnjenja svoje namere, ali Bog je uničil njih ohole osnove ter oslobodil Rusijo od preteškega jarma nemškega. A vendar le Nemci ne popuščajo svojih nakan . . . Bolgari, Srbi, Hrvati so uže davno izgubili ne samo svoje „gosudarstvo",

nego vso svojo silo, jezik, razumevajo. Oni ne razumevajo, kaj je čast in dostojanstvo, ne morejo si sami sebi pomoči, potrebna jim je iz-vanjska sila, da bi se vzdvignili ter zavzeli mesto v broji narodov. Ti, car, če jim uže tudi v tem tešJsem časi ne moreš vzpostaviti ter urediti njih poprejšnja „gosudarstva", moreš jim vsaj popraviti njih slavjanski jezik ter jim odpreti umstvene oči s svojimi knjigami, da bi poznali svoje dostojanstvo ter počeli misliti o svojem preporodi. Oesi, a za njimi nedavno Ljehi, so pali v tako tožne odnošaje, kakor Zadunavci; Ljaki (Poljaci) se sicer hvalijo s senco nezavisnosti svojega kraljevstva, neomejeno slobodo; ali sami se ne morejo rešiti svojega srama; potrebna je pomoč od drugod, da bi jih postavila na njih vlastite noge ter na poprejšnje dostojanstvo. To pomoč, to narodno probujenje mogel bi samo ti car, z božjo pomočjo podeliti Ljahom (Poljakom) . . . ."

Križaniču ni bilo po volji razširjenje ruske države na sčver in na iztok. On ne misli tako kakor oni, ki sovetujejo iti vedno dalje na iztok Sibirije ter utemeljevati nove naselbine. Po njega mnenji naj bi se zadovoljili z zapadno Sibirijo, a z oddaljenimi narodi sklenili mir. Neki Nemec je v Sibiriji prorokoval, da bode car osvojil Kitaj. Križanič govori v tem oziri: „Vrag nas hoče odvrniti od mogočih podvzeti ter obrniti na nemogoča, da bi se ruski narod vzdvignil na glupo osvojenje Kitaja, a nad rusko zemljo da bi zavladali N e m c i in Ta ta ri." Po njega mnenji ne treba misliti toliko na osvojenje varjaškega morja; bolje bi bilo obrniti se k črnemu morju: „Bregovi in luke tega morja bodo koristnejši in potrebnejši nego bregovi varjaškega morja. Krimski Tatari uže mnogo vekov napadajo sosednje narode. Cas je, da se odstrani njih drzovitost in razbojnost. Ruska država mora mirno živeti z vsemi svojimi severnimi, iztočnimi in zapadnimi narodi ter vojevati z jedinimi Tatari. Dauri, Kalmiki in drugi iztočni narodi ne znajo za nas, če jih mi ne poiščemo; Švedi so počasni, nespretni in malobrojni; Ljahi in Litovci ne napadajo nobenega z vojsko, ako jih ne vznemirja. Jedini Krimci zahtevajo vedno odkupnino in davke, ter ne prenehajo, napadati nas. Kako dolgo se bodemo mi odkupljevali od njih z darovi in trpeli neprestana razbojstva in opustošenja, oddajali brezbožnemu sovražniku malo ne vse dohodke svoje zemlje, a svoj narod prepuščali, da pogine od lakote in zdvojnosti? ... Krimska zemlja je od vseh zemelj najprikladnejša Rusiji. Tam se nahajajo izvrstni pristani morski. Semkaj se bode vozila iz raznih krajev najbližjim potem roba, katero zdaj Nemci malo ne za pol sveta vozijo iz Arhangelska. Krimski predel je bogat, more proizvajati vina, žita, masla, medu, za vojsko sposobnih konjev, kakoršnih je malo v Rusiji. Tam ima mnogo mramorja, raznega kamena, mnogo stavbnega lesa, ne vem, če se nahaja tudi sreberna in medena ruda . . . Ako je ruskemu narodu sojeno kedaj svladati krimsko državo, mogel bi brez važnih vzrokov preslavni car ali kdo izmed

njega naslednikov prenesti semkaj svojo carsko stolico . . ." Kar se tiče uspeha proti Tat arom, misli Kri ž a nič, da je potrebno pozvati tudi Poljake, a po osvojenji Krima sovetuje prognati iz vseh strani Mohamedane, ki nočejo vzprijeti krščanske vere.

Kakor Nemce tako mrzi Križ a nič tudi Grke. Smatra jih za sluge turški vladi, ter jih graje zaradi prevare v trgovini; navaja n. pr. kako oni gmize prodajejo za dragocene bisere, kako tržijo s svetimi predmeti. Grči se prilizujejo Rusom ter sestavljajo predrzne basni, v katerih Rusijo poveličujejo, a v tem pa psujejo sploh vse Slavjane, nazivajoči jih robovi, barbari, ter pravijo, da treba Rusov poučevati s „knuto" (šibo). Vprašanje o G reih privede avtorja tudi k vprašanju o združenji cerkva. Čeravno se je Križanič, kakor je bilo rečeno, brezpristrano ponašal proti staremu cerkvenemu razdoru, ki je provzročil početek razdeljeuja cerkev, ter opazil vzrok temu v časovitih in posvetnih odnošajih, a ne v bitnosti vere, vendar le brani rimsko cerkev, dokazuje, da ona ne more biti priznana za herezijo, kakor hočejo Grči; oprovrguje razne basni, izmišljene od Grkov na rimsko-ka-toliško cerkev in na zapadue kristijane. Treba se je vzdržati tega boja, držati v temelji obe cerkvi za pravi, odstranivši od sebe vse preporne točke — to bi bilo po njega nazorih gledišče, katero bi imeli zavzeti Slavjani. „Mi" — pravi — „smo vzprijeli sveto vero od Grkov in Ljahi od Rimljanov. Mi moramo braniti to, kar smo dobili, ali do prepirov grških in rimskih nam ni mnogo stalo; naj se patrijarh in papež pograbita za svoje prvenstvo, a mi se zato ne moremo prepirati. Mi obratno moramo miriti Rimljane z Grči. Potrudimo se poslušati oba po prijateljski. Od našega naroda, od Bolgarov, se je začel razdor, naš narod je bil pričina zlu, naj bode kedaj naš narod pričina dobremu . . ."

Razven te razprave je napisal Križanič še tudi po latinski delo „O Providnosti", katero je, kakor se pripoveduje, namenil posvetiti nasledniku prestolja, ali je menda moral to svojo namero promeniti ter posvetiti knjigo knezu Ivanu Borisoviču Rjep-ninu. To delo je sestavljeno v obliki dijaloga med dvema oso-bama, katerih se jedna imenuje Valerij, druga Avguštin. Glavni smoter temu delu je, dokazati providnost Božjo nad car-stvom in carji; delo podaje manje važnosti, nego poprejšnje, so-držuje v sebi malo ne vse poprejšnje, samo na drug način, kar je bilo rečeno v poslednjem, vendar pa se nahaja tudi nekoliko zvedavih črtic, ki se tičejo tedanjih odnošajev, a tudi nazorov pisateljevih o njih. V pripiski predgovoru pokazuje spisatelj nedo-statke upraviteljev, in v tem pismi se more opaziti jasen mig na tedanjega ruskega carja. „So ljudje" — govori pisatelj — „imejoči oblast, dobre namere in želje za vse, pripravni upravljati z narodom pravično, ali ne poznajo sile odnošajev, nevešči so, niso se učili tega, česar jim treba znati; oni so nespretni v upravi, ki je

najtežja izmed vseh znanosti; zapeljani, so z ležnjivimi pojmovi, njih obdajejo priliznjenci, nevedni sovetniki, licemerci — artiiereji, laži-proroki, astrologi, alhimiki, a Bog jim odjemlje blagoslov, kaznjevaje ne njih samih, nego vse narode, katerim vladajo, zaradi njih grehov."

Znamenit je prepričevalen dokaz Križaničev proti tedanjemu vladajočemu proganjanju ljudi, ki so bili obtoženi v dumi (veči) „gosudarja" — proti strašnemu slovu in delu'): „Zlobno tolmačijo prislušane tuje besede ter obdolže človeka razžalitve njega veličanstva, čeravno v istini ni bilo nobene uvrede; za nedolžne besede so ljudi vlačili k zaslišanji, k mukam, ter jih mučili na neusmiljen način. Sodniki so gledali, da ustrezajo carju, toda pri tem so gledali tudi, da izžino novec obtožencem". Tožen pripoveduje on o tem običaji izgonstva brez sodbe in jasne obsodbe, kateri se je podvrgel tudi on, sedeč v Tobolski. „V nobeni stvari" — govori — „se ne pokazuje tako svojstvena izumevnost, kovarstvo, nepravda in žestokost tiranov, nego v tem, ko pro-ganjajo ljudi, ali jih udalijo iz stolice (ab urbe). Tiran se pokazuje milostivim in pod kurelkom milosrčja muči ljudi, preplaši jih, ter vse druge ima v nečem paničkem strahi tako, da se ne more nobeden smatrati brezopasnim niti za hip ne; vsak pričakuje od hipa do hipa gromovitega udarca nad seboj . . . Take vrste žesto-kosti so bile navadne grškim vladarjem, ki so se v tiranstvi posebno odlikovali; pri njih je slepil brat brata, sin očeta, ter so se proganjali na najgroznejše načine ....

Ali tisti Križanič, ki je tako silno kričal proti tiraniji in državnemu samosilstvu, zahteva nemilosrčne kazni za človeške prestopke in nečistost. On ne odobrava Rusom, da dozvoljujejo živeti med seboj heretikom, in da strogo ne proganjajo čarovnikov ter nečistnikov. Omenja za primer zapad, ki take prestopnike s smrtjo kaznjeva. . . . Katolik, bi on želel, da živi ruska cerkev ljubezno in prijateljski z zapadno, odstranivši samo glavne točke, posebno o papeži; on hoče, da bi se katoliški Slavjani (tujcem inorodcem on sploh ne daje mesta) vzprijemali v Rusijo, kakor svojci, ali da se nesterpljivo postopa proti luteranom in kalvinom: ti veri smatra on prokleto herezijo.

Razven teh del Križa ni če vih so znana napisana po njem: „razprava o sv. krsti" in „prepričanje o Solo-vecki prošnji."

') Za cara Alekseja Mihajloviča (1. 1645—1676) je izšel nov zakonik „Sobornoje Uloženije", ki obsega 25 poglavi in 076 člankov. V tem „uloženji" se vidi daljni razvitek moskovskega gosudarstva iu važnost grške cerkve v državi. V tem „uloženji" so opaža pa tudi surovost in okrutnost tedanjih običajev. Obsodbe so strašne: smrt/ muke, palica (batogi) vse brez usmiljenja. Najtežje kazni pa so ustanovljene na preziranje cerkve, vladarja in na urote proti vladarju, proti gosudarjevi besedi in činu, („gosudarevo slovo i djelo".)

Razprava o krsti je napisana v obliki dijaloga med osobama, izmed katerih se jedna nazivlje Bogdanom, a druga Milošem. Bogdan predstavlja tedanjega Rusa, Miloš samega Križanič a. Smoter tej razpravi je, dokazati nepravilnost pre-krščevanja rimskih katolikov, ki se zjedinjajo z iztočno cerkvijo; vprašanje to je — osobno vprašanje Križaničevo; v njega razpravi se vidi jasno, koliko je on zaradi tega trpel, da se ni hotel podvreči obredu prekrščenja.

— „Ako ti" — govori Bogdan Milošu — „umreš nepo-krstivši se, pogineš od gladi, nagote in sramote, ter bodeš pokopan kakor živina, in če si se prekrstil, bodeš sit in oblečen; zdaj te nazivajo heretikom, toda tedaj pa bodeš za vse časten in drag. Če se ne prekrstiš — umreti ti je v prognanstvi, a če se prekrstiš — vrneš se slobodno v Moskvo, kjer moreš mirno živeti ter obogateti. . . ."

„Bolje je za me" — odgovori na to Miloš — „da umrem brez duhovne odveze, nego li da se oskrunim po drugem krsti ter odstopim od Kristove vere".

Vidno je, da je Križ a nič a razžalostilo tudi to, ker ga niso hoteli priznati duhovnika. „Tukajšnji arhiereji" — piše on — „razsvečujejo rimsko-katoliške duhovnike in menihe". ... Še sil-nejše pa je mučila njega krasno nadarjeno in delovno naturo ne-delovnost, na katero je bil obsojen po prognanstvi v divji kraj. „Jaz nisem nobenemu potreben" — govori dalje: — „nobeden ne vpraša za delo mojih rok, ne zahteva od mene niti uslug, niti pomoči, niti dela, hranijo me po carski milosti, kakor kakšno živino v hlevi."

V odgovori, merečem na sestavitelje Solovecke proš nje smatral je Križanič — videč, da bode prvi prigovor, ki se bode proti njemu napisal, obtožba, da je on latinist — potrebnim izjaviti se, da je on hotel pristopiti k iztočni cerkvi, ali so od njega zahtevali prekrščenje, a na to on ni mogel pristati. On izjavlja, da ceni ruske knjige in proklinja latinske, ako so heretične, a ne samo izmišljeno. Katero so prave herezije? Lutrova, Kalvinova, Husova itd. One so latinske zato, ker so vzrasle med latinskim narodom, t. j., v tacem narodi, ki je vzprijel latinsko bogoslužje. Ali ne vrti se stvar o tem, kaj se ima smatrati herezijo v necih cerkvenih ruskih knjigah. V njih se nahajajo proti latinskemu narodu prave klevete; vidi se herezija tam, kjer je gotovo ni, kleveče se na L a ti ne zato, ker verujejo in delajo tako, kakor oni ne verujejo in ne delajo; govori se, da proklinjajo to, kar se brez brezbožnosti proklinjati ne sme."

In tukaj je Križanič veren samemu sebi v cerkvenem vprašanji, on je katolik, on branitelj rimsko-katoliški cerkvi, ali to mu ne smeta, daje privržen z vso dušo, z vsem srcem pravoslavni veri. On piše, da je želel stopiti med menihe Solovecke. „Mno-

gokrat" — piše 011 -- „sem prosilo tem, da ne morem najti človeka, ki bi mojo solzno prošnjo podnesel carskemu veličanstvu." Razkol je bil Križanič u do voljno poznat. Živeč v Tobolski e on često razgovarjal se s prognanim Lazarjem, ter videl tamkaj tudi Avvakuma1). Ali, kakor naobražen človek, usvojivši širji obzor znanosti, nego ruski bogoslovci tega časa, Križanič ni mogel najti nobene važnosti v teh malenkostih, zaradi katerih so se tako prepirali razkolnici in pravoslavni. On pripoveduje, da se ž njim na poti v Tobolsk vozil poddijakon Feodor, pa sta se lepo umivala oba iz jedne posode; ko je pa Križanič zajel vode pri nečem Ta t ari, ni se hotel Feodor nič več umivati iz tiste posode, ker jo je smatral pogansko. Križanič vidi v tem pravo svetohlinstvo. On se ne spušča v vprašanje o križanji, o promenah besedi, imen itd. „Vse to" — govori — „je z naše strani farizejska svetost, nepotrebna pobožnost, ali bolje rekoč, brezbožnost. . . ." Samo dvojna aleluja ga je malo zanimala, ali ne toliko v smisli pobožuosti, nego kar se tiče povesti bogoslužja, tem bolje, ker je imel o tem predmeti ustmeno prepirko z Lazarjem. On priznaje životopis Evfrozina, delo, na katero so se pozivali razkolnici, za popolnoma krivo, in po povodi vprašanja o tem, kolikokrat se sme peti aleluja, navaja primer zapadne cerkve, kjer se poje aleluja v raznih dobah bogoslužja po trikrat, dvakrat, pa tudi po jedenkrat. V obče Križanič sovetuje razlikovati molitvoslovje od vere: molitvoslovje je podvrženo premembi, a vera ostane jedina, nepremenljiva; tako so v poslednji dobi uvedeni različni načini bogoslužja, posti, obredi, katerih ni bilo prej, a vera se zaradi tega ni spremenila. Zastonj razkolnici trde, da so novoizpravljene knjige nepravilne, in grške, iz katerih je prevod preskrbljen, pokvarjene. Je množina starih rokopisov grških v knjižnicah v Parizi, Florenciji, Benetkah, v njih je moči videti, da grške bogoslužne knjige niso niti najmanje heretične. Križanič kori svoje protivnike zaradi nedoslednosti: oni uvažajo spomin Maksima Greka, a v tem je ravno Maksim Grek prvi javil, da je treba knjige popraviti po grških izvornicih in sam je popravil neka pogrešna mesta. Končno, ne uvaževaje vseh raz-kolniških naredeb v njih bogoslužji, vidi pisatelj v postopanji svojih protivnikov ta velik greh, da oni ne hodijo v cerkev, ne slušajo nje zapovedi, ter tako rušijo ljubezen, ki mora vladati v Kr is t o vi cerkvi. Kar se tiče razkola, misli on, da razkolnici

') Ta sestanek je bil dovoljno karakterističen. Avvakum, vračaje se iz Daurije v Moskvo erez Tobolsk, hotel je videti Kr ižanič a. Križanič, pri-stopivši k njemu, reče: „Blagoslovi oča!" Avvakum mu je odgovoril: „Ne približaj se, reci, kakšne siti vere?" Križanič je odgovoril: „Jaz verujem'vse to, v kar veruje sv. apostolska cerkev in duhovni blagoslov vzprijemam. O veri som pripravljen razpravljati z arkiereji, toda pred teboj, o katerem samem so dvojili zaradi vere, mi ni treba obširno govoriti. Alco nočeš podeliti blagoslova, blagoslovil bode Bog, a ti ostani z Bogom."

niso krivi v tem, ker predpostavljajo stare knjige ter se drže tacili obredov, katere je cerkev spremenila. V predgovori svoji gramatiki je razjasnil bolj na tanko svoje nazore: „Moje mnenje je tako" — pravi — „pogreški jezika ne morejo voditi v pogubljenje, a popravljanje knjig ne more nikoger izveličati: spasenje nam daje pobožno srce, nevtrudljivo v dobrih delih. Zaradi tega ne bi se moglo vse jedno izveličati, ko se tudi knjige ne bi popravljale, pa da so cerkvene knjige desetkrat slabše prevedene po besedi (ne govorim o smisli), nego so bile prvotne. Ne sme se zaradi malih vzrokov pobuditi cerkveni razdor, ne smč se človek sablaz-njivati s slovniškimi pogreški ter razruševati duhovnika ljubezen." Tacih nazorov o razkoli še niso mogli seznati oni, ki so se prepirali z nepokornici. Križanič je mislil tako, kakor so začeli misliti o razkoli naši duhovnici mnogo kasnejše, ko jih je prosveta rešila azkega bukvalizma. Tedaj, ko je pisal Križanič, uvaževali so pravoslavni in njih protivniki, največ jednako zvunajnost vseh obredov."

Križanič kaže v svojih spisih jako izvorne misli. V njega delih se nahajajo taki nazori, ki se vzvišujejo nad tedanjim navadnim mišljenjem. Istina je, Križanič ni bil prost predraz-sodkov, svojstvenih svojemu krogu in veku; njega nazori so večkrat presezali mejo razumnosti in istine; ali s temi predrazsodki in nazori je bila združena bistroumnost in posebno jasen razsodek o predmetih: Križanič priznajo čarodejstvo, ali ne veruje pro-rokovanju o padi turške države, kateremu je Galjatovski tako rad verjel zaradi svoje vzgoje v kijevskem samostani. Križanič prezira astrologijo, ali uvažuje astronomijo, katero je dobro razumel. Nam se more videti zdaj nekaj čudnega, ako imajo pravico učiti se starih jezikov in filozofije samo neki ljudje, in da se učenje realnih naukov na kvaro naroda zapušča; ali se ne sme pri tem pozabiti omenjati, da vidi Križanič brezplodnost in jednostranost skolastičnega obrazovanja prav dobro, ter hoče, da bi nauk ravno služil koristi ljudskega občestva, ter poboljšal njega stanje. Križanič je v svojem življenji videl dosta doktorjev in magistrov, ki so se hvalisali s svojimi diplomi, ponašali s svojim znanjem v tako zvanih slobodnih naukih, ali niso znali, kje bi mogli vpotre-biti, česar so se v šoli naučili. Ti ljudje se navzlic vsemu svojemu znanju niso pokazali sposobnimi za kakšno podjetje v društvenem

') Križanič navaja v svojim ,,Obličeniji" tudi malo rimsko-katoličestvo. Tako misli on pravilno, da čitajo na zapadi tri simbole vere: apostolski, atana-zijevski in nikejski, a ruska cerkev pozna samo nikejski. On spominja, da se v zapadui cerkvi poučuje in propoveduje beseda božja, a Grči so uže davno prestali učiti svoj narod. Veliki Rusiji se nikdar ne propoveda, da je prej vzpri-leta bila liturgija sv. Jakoba in sta potem namesto nje sestavila novo Vasilij in Ivan Zlatousti; na zapadi pa je rabila liturgija sv. Petra, katera se je zdaj tudi malo spremenila. Spomenivši, da so prej duhovniei bili ženjeni in bradati, ne odobrava, da se zabranjuje bradatim ljudem stopati v duhovni stan.

življenji. Križanič ni želel, da se pomnože taki učenjaci v Rusiji, kjer ni bilo še nobenih naukov, pa so vendar uže ljudje, ki so znali pisati in čitati, si lomili glave nad tacimi predmeti, od katerih ne more izhajati nit razširjenje prosvete, niti blagostanje narodno. Križanič hoče prosvete, ali še bolj želi on narodnega blagostanja: kajti samo sit, oblečen in preskrbljen človek pozna potrebo učenja; to učenje pa bi moralo biti tako, da bi pomagalo in gledalo na to, da bodo vsi siti, oblečeni in preskrbljeni. Za blagostanje ruskega naroda zahteva Križanič pred vsem, da se odstrane v Rusiji vladajoče naredbe, po katerih ima v državi vse tako urejeno biti, kakor bi bolj državni blagajni nosilo, a razven tega tudi za tatove, ki služijo vladarju za slabo plačo, a zaradi tega plenijo vse požirajočo blagajno. Križanič ni pregledal siromaštva, surovosti in breznravstvenosti ruskega naroda, ali on je videl vzrok temu zlu v zakonodavstvi, duhi in načini uprave. On pred vsem zahteva tacih sprememb, ki bi prinesle s seboj druga korenita pravila državnega ustroja, pravila, popolnoma pro-tivna tem, katera so do zdaj gospodovala, pravila, po katerih bi bilo moči blažje delati za narod v vseh odnošajih. Z izvrstnim kritičnim pregledom o postoječem urejenji po Rusiji v tisti dobi združuje Križanič tudi natanko poznavanje ruske povesti prejšnjih časov."1)

Ni dvojbe, da mržnja Križaničeva proti tujcem, posebno proti Nemcem, prehaja do skrajnosti, pa tudi tukaj, pri vseh okol-nostih so more opaziti njega bistroumnost. Zapadni Slavjan, jo Križanič dobro vedel, kaj so Nemci storili njega zemljakom in soplemenikom; on se je bal, da se to tudi v Rusiji ne bi zgodilo. On uvidja prednost Nemcev v mnogem, kar se tiče poboljšanja života in razširjenja znanja. Ali kakšna korist bode od te prednosti Slavjanom, ako se oni predado nepremišljeno na voljo Nemcem, a Slavjani da ostanejo njih knjige. Nič druzega — nego sužnost. V slavjanskem kraji, kamor so došli Nemci, pokaže se po zvunanjom mnogo boljšega, česar prej ni bilo v tem kraji; ali to poboljšanje bode služilo na korist samo Nemcem, a Slavjani so njim robovi. Križanič ni videl in ni mogel najti primera, da bi se Nemci zavzeli za prosveto in blagostanje Slavjauov; protivno, kjer koli so se oni sestali s Slavjani, povsod so gledali, da si store Slavjane svojimi služabniki ter jih pokore sebi dušno in ma-

') Mora se obrniti pozornost na to, da je priznal kritični um Križaničev v polovici XVII. veka kar za prazno basen prihod treh bratov, Rj lirik a, Sine« s a in Trnvora, basen, katero še dan danes nekateri nčenjaci uporno za istino drže. „Ko se je," — piše Križanič — „veliki bogatin Vladimir proslavil i3_zmago nad svojimi protivnici, a še bolj pa z vzprijetjem krščanske vere, izmislili so ljudje, ki so hoteli njega proslaviti, to pričo, da bi tako izveličali starost njega rodu. Sklad imena Gostomisla se ni mogel skriti pred bistroumnostjo Križaničevo. Izmislili so si, daje nekdo namenil pozvati gostov v Rusijo; a pravljičar je pridal temu odnosno ime: „Gostomisel".

terijalno. Opičje posnemanje tuje naobraženosti more malo sodelovati pri naravskem razvitki dušnih sil narodnega napredka, pa še menj pri blagostanji] vsega naroda, kar je Križanič pred vsem najbolj želel. In to je pokazala naslednja zgodovina: Rus ni bil menj neotesan, menj neveden, beden in ugneten zaradi tega, ker je Rusija poplavljena s tujci, ki so prevzeli državne in meščanske službe, akademične stolice in profesorske, prevzevši v Rusiji vso obrtnost v svoje roke, ter tovarne z magazini. Kurna (občna) izba kmetova se ni nič poboljšala, kakor tudi ozko obzorje kmetskik pojmov se ni razširilo zaradi tega, ker je vlastelin, ruski človek, uredil svojo hišo po evropskem načini, govoril po nemški ali francoski, ter dajal priliko tujcem živeti v ruskih sto-licah na račun kmetskega truda. Ruski duh si ni zadobil sposobnosti samodelnega truda v oblastih naukov, literature zaradi tega, ker so v Rusiji bili inozemci in potujčeni Rusi, ki so pisali tujim jezikom za tujce, a ne za Ruse; protivno, ako se je ta delovnost kedaj pojavila, to je bilo samo takrat, ko se je ruski duh malo oddehnil od tujega tlačenja. Samo takrat je mogla tudi ruska misel tvoriti kaj tacega, kar je imelo vrednost pojave človeškega dostojanstva. Duhovna in materijalna podložnost tujemu vplivu ne more pomagati niti razvitku narodne prosvete, niti povečanju narodnega blagostanja. Z druge strani pa se mora priznati, da narod, dolgo časa stoječ na nizki stopinji naobraženosti, ne more drugače napredovati, nego da se vzbliža in upozna z drugimi narodi, ki so uže bolj napredovali. Ako je zatorej na ta način Rusom po jedni stran treba bilo zaradi blagostanja Rusije in nje samostalnega napredka izogibati se materijalni in dušni nadvladi tujcev, to je z druge strani njej zaradi tistega smotra neobhodno potrebno bilo, vzbližati se s tujci, upozna vati se z načinom njih življenja, ker je samo to poznavanje moglo probuditi pri Rusih potrebo naobraženja in izbor pripo-magäl, da se tej potrebi zadovolji. Ostala je zatorej na izbor dovolj polzka sredina — ostati na njej, bila bi velika modrost. Križanič, misleč, se ni vzdržal na njej. Križanič je pal v jed-nostranost, v skrajnost, — bolje rečeno v nepristojnost; ali Križanič je bil nedolžen v teh stvareh, katere so ga privele do tacih nepristojnosti.

Nazor Križani če v, kar se tiče starega vprašanja o cerkvenem razdori, stoji — vsaj po jedni strani — nad navadnimi nazori tedanjega časa o tem vprašanji. Do tega časa so bili napisani ogromni kupi knjig v obrambo tej ali drugi cerkvi, bili podvzeti poskusi pomiriti in poravnati davne nesporazumke: vse je bilo zastonj. Križanič zahteva ono, kar bi zahteval dan danes vsak prosveščeni kristijan. On ne preiskuje predmetov prepira, nego prestopa naravnost k njega vzroku. Ta vzrok je staro sovraštvo duhovnih oblasti, podedovanih še od starejšega sovraštva Grkov in Rimljanov, a počasi spleteno z raznimi političnimi dogodjaji, davno uže minulimi. Jedini pot k temu, da ne bi ta, Slavjanom v nje

izvori nepoznata pričina, provzrokovala razdora — brez vsacih poskusov k formalnemu združenju cerkev, kar vselej protivno izpade — je ta, da se obe cerkvi uvažite jednaki kristijanski, da se ne obnavljajo prepirna vprašanja, nego pozabijo, pa da se obrne skrb na sedanje odnošaje jedne in druge cerkve. Tudi v naši dobi se more jedva reči kaj boljšega o tem predmeti. Križanič se pa vendar le ni mogel postaviti na stopinjo, s katere bi bil brezrazlično vse kristijauske veroizpovesti mogel presoditi; on je vendar le pred vsem katolik, in to se more posebno opaziti v oziri na protestantizem, s katerim se ne more s tisto ljubeznijo slagati, kakor s pravoslavjem.

Kar se pa tiče vseslavjanske ideje, ni je izrazil nobeden s tako ljubeznijo in natančnostjo, nego on. Križanič je prvi iskal bodoče središče slavjanski vzajemnosti v Rusiji, ali skupaj s to idejo ne pada on v politične utopije, ne v sen o vseslavjanskem carstvi pod moskovskim žezlom; ne nagovarja carja na drzno misel o podjarmljenji Slavjanov, nego on hoče protivno doseči želeno jedinstvo, potem vzbliženja duhovnega, postavivši narodno načelo za merodajno, zahtevajo, da se Slavjan stavi na prvo mesto pred drugimi narodi, ter hoče, da se vsi Slavjani pripoznavajo za jedin narod brez vsacih razlik, ki se odnosijo na cerkvene in državne zveze. Same od sebe se razumeje, da je treba za tako delo vekov, da bi se vseobče seznala ter tako velika ideja v istini izvela. Ona je bila še v postanki; zadušile so jo na dolgo tožne osode slavjanskih narodov, ki so posle Križaniča bili še odvisnejši od tujcev. Ta ideja se je začela zopet kazati še le v XIX. veki, ter se v kratkem razdelila na več potov, kar se do-gadja neizbeživo z vsemi povestniškimi zadačami. A če so se tudi ti potujoči razšli na razna pota — vendar so se vrnili; vsi vidijo v Križaniči svojega občuega patrijarha in nahajajo v njega mislih izvor svoji pomirbi. To, kar je rekel Križanič, ostane v glavni svoji misli nepremenljiva istina: samo Rusija — jedina Rusija more biti središče slavjanski vzajemnosti in pripomagälo samo-stalnosti in celoti vseh Slavjanov pred tujci, ali Rusija, prosvetljena, slobodna narodnih predrazsodkov, Rusija — poznavajoča zakonitost plemenske različnosti v jedinstvi, čvrsto uverjena o svojem visocem pozivi, brez skrbi z jednako ljubeznijo izkazujoča pravo slo-bodnega razvitka v vseh posebnostih slavjanskega sveta — Rusija, bolj ceneča životni duh sloge narodov, nego mrtvo slovo nasilnega, časovitega podjarmljenja.

O Križaniči so pisali naslednji pisatelji: 1. „Katoličeskij svjaščenik Serb (Horvat) Jurij Križanič, na-bljušskij, javkanica, revnitelj vozsojedinenija cerkvej i vsego Slavjanstva vXVII. vjeke. P. Bezsonova, Vip. 1—3. Moskva 1869—1870.

2. Ocjena razprave Bezsonova, od Jagičav „Radu jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti knjiga XVIII."

3. „Slavjanskaja vzaimuost s drevnjejših vremen do načala XVIII. veka 1874. Od Per vol fa."

4. „Materijali dlja diplomatičeskih snošenij Rossij s raguzkoj respublikoj od Makuševa."

5. „Juri Križanič i ego literaturnaja djejateljnost; istoriko-literaturnij očerk Arsenije Markeviča. Varšava 1876do 1878 X. 225."

6. „Književnici u Hrvata, od Ivana Kukuljeviča-Sak-cinskoga."

7. „Ruskaja istorija v žizneopisanijah jeja glavnejših djejatelej. N. Ko s t omar o v a. Vipusk pjatij. Sankt Peterburg 1874."

8. Solovjev „Istorija Rossiji."

Življenje na morji in potovanje okolo sveta.

Popisano v prijateljskih pismih.*)

I. pismo.

Na ladji „Adrija" v puljsJcem pristanišči, dne 1. dec. 1. 1872.

Dne 14. novembra, ob 1. uri popoludne zapustil sem z Lloy-dovim parnikom „Baron Bürger" s sedmimi sodrugi pristanišče v Reki. Prvih 5 ur smo se, razven jednega, vsi prav dobro počutili. Ker smo se v 1. razredi, zatorej prav elegantno vozili, nameravali smo, se vč da, prav okusno večerjo naročiti, kar smo tudi storili. V prijetni nädeji, da bodemo zvečer pri kapitanski mizi prav po kneževski večerjali, podali smo se na krov ali strop (Verdeck) ladje, ter izprehajali se prav radovoljni in veseli po krovi, ne sluteči, kaj nas še čaka. Jedva pol ure smo bivali na krovi, ko se vzdvigne strašen vihar in vlije precejšnja ploha. Na kapitanovo povelje podali smo se v „kajuto"; a zibanje in guganje ladje je postajalo vedno hujše in bilo naposled neznosno. Čudoviti občutki so nas prevzemali: to so bila prva znamenja — morske bolezni, katera m sicer nevarna, ali jako neprijetna.

Ob 3. uri se jo vihar polegel in ob 5. uri zjutraj smo bili v Pu Ij i (Pola). V P ul j i sem se predstavil podadmiralu prevzvišenemu pl. Bourginionu. Tu se mi je velevalo, da se imam vbarkati na fregato „Adrija". Od mornarskega stotnika te ladje pa sem dobil dovoljenje, da smem do večera ostati na kopnem. Ogledavši si mesto, poslovim se od suhe zemlje, na katero gotovo mnogo mesecev ne bodem stopil, in podam se na fregato. Tu sem se takoj seznanil s svojimi opravili, katerih imam prav mnogo; tudi moja odgovornost proti mojim prednikom ni mala. Hočem Ti, dragi pri-prijatelj, v kratkih potezah naslikati svoje življenje na ladji „Adrija".

Iz literarne ostalme gosp. Vinka Vidmarja, dne 26. novembra 1. 1879 umršega učit»lja na meščanski soli v Krškem in bivšega mornarskega podčastnika, porojenega Ljubljančana, ki je leta'1874., 1875. in 1876 potoval okolo. zemlje. Poslovenil in uredil J. L.

Ob 5. uri zjutraj zagrmi od pristaniške ladje čuvalnice strčl iz topa. To je znamenje za vojaštvo, da ima vstati. Mornarski pripravniki (aspiranti) smejo spavati do 7. ure. Ko se napravim, mi je komandantu poročati, ali se je kaj važnega v noči pripetilo. Ob 8. uri gremo zajuterkovat. Za zajuterk imamo kavo in dober kruh. Ob polu 9. uri prične se pouk; uče nas višji častniki. Pouk je nekoliko teoretičen, nekoliko praktičen. Jako neprijetno je vežbanje z jadrami in praktično topništvo. Vežbanje z jadrami je silno nevarno, plezati nam je na 20 sežnjev visoke jambore, kjer se imamo držati z vözo (vrvjo) na 8 sežnjev dolzih, povprečno stoječih klinih. Le malo naj se naopak stopi, le mala nepazljivost utegne biti vzrok, da pade človek 20 sežnjev globoko na krov, ki je s samim železom okovan.

Topničarsko vežbanje je tudi težavno, kajti imamo na ladji takšne topove, kakoršnih na kopnem ni videti. Imamo namreč topove Kruppovega in Armstrongovega stroja, ki nesejo 300—400 funtov teške krogle. Navadnemu človeku udari pri prvem streli kri iz nosa, ust in ušes.

Ob polu 12. uri dopoludnč se konča nauk, in potem se podamo na obed. Imamo pa vsak dan 5 jedi, buteljsko vino in izvrstno črno kavo. Do 2. ure popoludne počivamo, potem se zopet prične šola in traja do 5. ure. Čas od 5—9 ure zvečer nam je odločen v zabavo ali za učenje. Vendar v poslednji namen je treba rabiti največ prostega časa, kajti učiti se nam je mnogo in teških predmetov. Ob 8. uri zvečer se zopet ladja stražnica oglasi s strelom iz topa; to je znamenje ponočnemu počitku. Ali to velja le za moštvo, mi smo svobodni. Mi spimo v obešenih rjuhah (Hängematten). Začetkoma mi je bilo to neznosno, toda moral sem privaditi se tudi temu guganju. — Vsi častniki so z nami, izlasti z menoj jako vljudni in prijazni. Naš komandant, mornarski kapitan (t. j. polkovnik pri pešcih) Monfroni pl. Monfri je naobražen, mlad inož, v službi jako strog, a razven poslovanja zelo prijazen. Vsako nedeljo popoludne igra na krovi naša godba, in mornarji prostaki plešejo pri tej priliki svoje narodne plese. Slovenski jezik mi tu dobro služi, kajti mornarji so večinoma Dalmatini, govoreči svoj hrvatsko - srbski jezik, namešan z italijanskimi besedami. Hrana na ladji je jako draga. Pijemo le vino in limonado, kajti po vodi se dobo mrzlica. Na kopno ne smemo zahajati. Kdor bi to storil, zadene ga ostra kazen. Vsak teden se podamo s par-nikom „Gemse" na morje, kjer se s teškimi topi vadimo v strelbi.

II. pismo.

Na ladji „Adrija" v puljskcm pristanišči, dne 6. junija 1. 1873,

Tvoje poslednje pismo sem sicer resnično, ali kesno vzprijel, kajti moralo se je poslati za mano v Dubrovnik. Naše križe-

vanje po morji je namreč nenavadno dolgo trajalo, kajti po admiralskem povelji križali smo ne samo ob dalmatinskih bregovih, ampak morali smo prejadrati tudi ves severni del adrijanskega morja. Videl sem na tem potovanji mnogo mest, njih šege in znamenitosti. V Dubrovniki, Kotori, Rovinji, Ankoni, v Benetkah in Trsti stopil sem na kopno; drugih mest mi ni bilo moči obiskati, kajti moral sem biti mnogo potov na straži, in le po 12 ur smo se v vsacem kraji zadržavali. Predvčeranjem smo došli po 14 dnevnem bivanji na morji srečno v puljsko pristanišče. Včeraj se jo vrnila domov tudi cesarska korveta „Fasana" od svojega dveletnega bivanjav sprednji Indiji, Kitajskem in Japani. Prinesla je seboj mnogo znamenitosti: papig, opic, obrtnijskih izdelkov kitajskih in japanskih, poleg druzega so tudi jednega Kitajca soboj pripeljali. V Tvojem poslednjem pismi sem z velicim začudenjem čital vrstice, katere me za mornarstvo spodbujajo. Ostati hočem pri mornarstvi, dokler ne postanem mornarski za-stavnik, vendar ne zaradi navidezno zanimivega poziva, kajti muke ia težave, ki me čakajo, so res veliKe, nego zaradi tega, da bi me svet ne zasramoval, ako bi se hitro vrnil.

Dne 3. t. m. je bila na fregati „Adrija" preskušnja za vbar-kanje na prekomorska potovanja, in to iz vseh mornarskih predmetov, katero sem jaz z najboljšim uspehom dokončal. Med vsemi mornarskimi pripravnici imam jaz do višje stopinje največje upanje, in z dnem 1. jan. 1. 1874 utegnem zatorej imenovan biti mornarskim kadetom!

Dnč 16. t. m. vbarkali me bodo v ces. korveto „Fasano". Ta dan zapustimo Avstrijo in se podamo v Kadix na Španjsko, kjer bodemo čakali daljnih povelj od mornarske gospodske v Beči. Tam se bode odločilo, bodemo li potovali v Ameriko, ali krenili, Afriko objadravši, proti Aziji. Potovaje na Španjsko bodemo se mudili na Italijanskem in Francoskem, vozili se mimo Tuneškega, Algirskega, Tripolitanskega in Egipta. Potovanje bode zatorej jako zanimivo, tako, da me marsikdo zaradi tega zavida. Zdaj pa, dragi prijatelj, bode za nekoliko mescev najino dopisovanje prestalo, kajti še le iz Kadixa Ti bode mogoče pisati. Ako med potom v te daljne kraje kakov Lloydov parnik srečamo, pišem Ti prej.

Če me ljubi Bog čuva, nädejem se, da se v 2 letih srečno vrnem v pristanišče, katero zdaj zapuščam. Z mnogimi skušnjami in obi-limi dogodki se potem zadovoljen vrnem tudi v ljubo domovino, k zvestim svojim prijateljem, katerih tudi ne pozabim, ko bodem hodil med palačami genueskimi in marseljskimi.

Tebe, ljubljeni prijatelj, pa prosim, da ne pozabiš v tem po-bratima, ki se bode morebiti večkrat bojevati imel s srditim morskim valovjem. Tega Te prosi mladenič, ki se s temi besedami poslavlja od svoje ljube domovine, sicer ne za večno, čeravno uže

marsikateri mladenič, ki se je morju izročil, svoje domovine nikoli več videl ni! Ali tolažijo me besedo pesnikove!

„Fasset Mut im Sturm der Wellen, Euern Mast hält Gottes Hand! Nimmer wird der Kiel zerschellen, Der euch führt in's ferne Land, Nur wenn das Vertrauen bricht, Geht ihr unter, ehor nicht!"

III. pismo.

Na krovi ces. korvete „Minerve" v Pyreji (Pyräus), atenskem pristanišči, dne 30. oktobra 1. 1873.

S temi vrsticami Ti hočem opisati potovanje od Smirno v Mali Aziji do Aten.

Ko smo se bili vrnili od izleta v Eudin, ki je središče za-padno-azijatskim karavanom, zapustili smo dne 17. okt. Smirno, vrnivši se malo prej s svečanostnega plosa, ki ga je bil nam v čast priredil francoski poslanec.

Jadrali smo v Syro, glavno mesto otoka tistega imena v grškem otočji. Dne 19. okt. došli smo v Syro. Med potom smo jadrali poleg otokov: Mitilene, Chios, Psaro in Tinos. Syra je pravilno in v jutrovskem slogi sezidano mesto. Zabav pa v tem mesti ni najti; razven lepega „siesta-trga" (izprehajališče in odpočišče), ki še preseza ljubljansko „Zvezdo", nima Syra nika-koršnih znamenitosti.

v

Čuditi se mi je bilo vendar lepim grškim damam in njih eleganci, kakoršna se morebiti nahaja samo pri veliki gospodi v Pa-rizi; njih noše so namreč vse po francoski prikrojene. Otok Syra je zelö nerodovit in ima malo sadežev, nekaj grozdja in melon. Dobiva pa se na tem otoci izvrsten tabak, tako, da je malo ladij, katere v Levante potujejo, da ne bi se v tem pristanišči ustavile. — Ko smo se tri dni v Syri dolgočasili, odpluli smo naprej. Brez daljnega obotavljanja jadrali smo v Mandri, obrtnijski kraj v Laurioni, kjer je bil stari Cap Sumium. To je kraj, ki ga more vsakdo občudovati. Pred 2000 leti so imeli tukaj stari Grči svinčene rudnike, zelo razširne. Dobivali so svinec in srebro iz svinčene rude. Žlindra pa, katero so stari Grči neporabljeno puščali, ima še 10% svinca in V^% srebra. Ali oni se za to žlindro niso menili, dokler ni italijanska ladja po naklučji na njo naletela. Zdaj so pa tukaj francoski in italijanski podjetniki, kateri to žlindro z velicim dobičkom predeljujejo. Jaz sem se bil podal daleč v laurionsko gorovje. Tam sem videl mnogo zanimivih starodavnosti vsake vrste. Duh se vzvišuje nehote pri potovanji v

tacih krajih, kjer se vidijo pri vsaki stopinji razvaline, kodar so grški junaci živeli, delovali, bojevali in — mrli. — Prav zadovoljni smo dne 26. okt. zapustili Man dr i in jadrali naravnost proti Pireju, najlepšemu, največjemu in za stare dobe najimenitnejšemu atenskemu pristanišču. Na poti smo videli otoke: Hydra, Georgis, Agina, Makronisi, Zea. V pristanišči grškega otoka Porosa smo se vstavili; Por os je grško središko vojno pristanišče, ali ubožnejše luke in slabše preskrbljenega morskega arsenala še nisem videl. Po tridnevnem obotavljanji smo zapustili Por os. Zadržavali smo se še malo na otoci Salamis in potem krenili v Pirej. Morsko obrežje je v tem deli Grške prav zanimivo, vsak hip se zagledajo razvaline kacega Dijaninega, Aphroditinega ali Jupitrovega tempeljna. Danes se je prikazalo starodavno Atene s podrtinami nekdaj tako ponosnega Akropola, Prav z velicim trudom smo „lavirali" (zibali se) o slabem vremeni v tem jako tesnem pristanišči. Pirejsko mesto, pred katerim smo stali, je sicer malo a prav snažno. Aten z njih lepimi palačami še žalibog ne vidim, kajti Atene so od morja precej oddaljene. Železnica veže Pirej z glavnim in prestolnim grškim mestom, in vožnja traja pol ure. V zadnjih dnevih smo imeli jako slabo vreme; vse moči nam je bilo napirati, da smo se z uspehom razburjenim elementom mogli braniti. Morskemu življenju sem pa uže tako se privadil, da provzrokuje najgrozovitejše morje le majhen vtis name.

IY. pismo.

Na ladji „Minerva", dne 3. decembra 1. 1873.

Od takrat, ko sem Ti iz Pirej a poslednje pismo pisal, nisem pač nikoli utegnil, poslati Ti vsaj nekaj vrst. Popolnem zadovoljen in zavzet mnogih lepot in znamenitosti, ki sem jih na Grškem videl, poslovil sem se dne 4. novembra od atenskega pristanišča. — Smoter našemu daljnemu potovanju je bil Zante, kamor smo si tudi avstrijsko pošto naročili. Dne 11. novembra smo res dospeli na čudovito lep otok Zante, katerega Grči zaradi obile rodovitosti in prirodne lepote nazivajo „cvetlico levan-tinsko". Tu smo se precej radovali, radovali tako, da bi bilo to radovanje za nas skoro slabe nasledke imelo, in zapustili smo ta otok dnč 16. novembra. Začetkoma smo se bili namenili jadrati še le potem v domovino, ko se bodemo malo pomudili v Spije tu, kamor smo bili pošto naročili. Ali votrautski ožini nas je strašansk vihar neprijetno iznenadil, da ni bilo moči se morskim bregovom približevati, in da smo se srečne šteli, ker nas še večja nezgoda ni doletela. Potovali smo potem še 12 dni po morji, in pri tem prebijali grozovite muke iu težave, kajti 10 dni nismo

druzega jedli, nego s soljo vdelano meso in slab suhor (Zwieback). Ya bi si svoj mučni položaj nekoliko poboljšal, pil sem po vse dni samo rum, a to me je telesno neizrečno oslabilo. Takisto vse ^oje tovariše in častnike. Največjo krivdo o tem neiznosljivem življenji sta imela vreme in — kuhar! Mislili smo v 3-4 dneh Prispeti izZante vPulj, zato se je bil kuhar samo za ta čas s presnimi jedili preskrbe]. Začel je pa nasproten veter pihati in zmudili smo 12 dni, trpeči v tem neizrečene težave. Dne 28. novembra zagledali smo vendar P ulj, kamor smo si tako srčno želeli in kjer smo vsaj novopečenega kruha dobili. Hoteli smo uže sidra vreči, ko dobimo od admiralitetne gospodske povelje, podati se v Trst, kjer naj bi zaradi 251etnega vladanja Njih veličanstva praznik dne 2. decembra s tem vzvišali, da zagrmi tudi iz naše ladje strel topov. V veliki naglici smo še poslali po kruh in presna jedila, ter po pisma. Podčastnik, ki je bil šel pisem iskat prišel je žalibog brez njih; velelo se mu je, da so se naša pisma v Spi j et poslala, kajti mislilo se je, da se bode naša ladja tam kaj mudila. Gotovo je tudi katero Tvoje pismo, ljubi prijatelj, še dalje v Dalmacijo potovalo.

Takoj smo zatorej jadra razpeli in krmili proti Trstu kamor smo bili dne 1. dec. dospeli. Navzočen sem bil pri vseh svečanostih, a veličastnega „elite-plesa" se nisem mogel vdeležiti Ko smo še lOlkrat vstrelili, jadrali smo zopet proti P ulju. — Kakor vidiš, je moje pisanje sila slabo; vendar tega mi ne smeš v zlo šteti, kajti burja piše neprenehoma in ladja se tako močno ziblje, da se mi črnilo vsak hip izliva, ali pa ladijska svetiluica na tla pade, ali se miza in stol prekopicneta itd.

V. pismo.

Na krovi ees. korvete „Friderik" v Sueei, dne 8. jun. 1. 1874.

Nasproti mojemu nameravanju vkrcali so me v ces. korveto „Friderik", in zapustili smo z živahnim hurä-klicem mornarjev in sviranjem cesarske pesmi puljsko pristanišče — morebiti za 3 leta, ker se podamo lehko da celo na potovanje okolo sveta. O našem nadrobnem potnem črteži in o naši ladji Ti je znano iz popisov v novinah. Vredno je še tega omenjati, da smo seboj vzeli 200.000 sklenic vina (šampanjca, bordeauxa itd.), nekoliko tisoč sklenic ola (piva) in nekoliko stotisoč smodäk, ko smo zapuščali evropska tla. Po 14dnevni vožnji došli smo, boreči se z velicim viharjem, v P ort-Said. To mesto ima značaj jutrovskih mest in je polno trgovcev. Ko smo se 2 dni tukaj mudili, začeli smo pluti skozi 86 milj dolgi sueški preliv. Vožnja je trajala po tem dolzem kanali 3 dni. Na desnem in levem bregi ne vidiš, nego neizmerne peščene puščave, in tu in tam kako zelenico (oazo).

Sem ter tija zapaziš šakala in sčra, ki gloje ogrodi mrhovine; tudi vidiš tu flamingov. Človeka opaziš redkokdaj, časih vidiš kacega Beduina. Dne 4. junija došli smo v Suez, t. j. ubožno egiptsko gnezdo, imejoče 30.000 stanovnikov, ki so največ A rabi ali Egipčani. Vročina je tu neznosna, celo v senci kaže toplomer + 40° C. V obče ima zdaj okolica sueška, kjer sta v dobi svetega pisma tekla samo mleko in med, vse raznolike nadloge. Od tod sem bil odpotoval v Kairo, k slavno znanim piramidam pri Gizeh in kamenitem gozdi.

Ne daleč od Suez a je Mozesov vodnjak, obdan s krasnimi palmami, kjer je bil Mozes udaril s palico po skali in tako iz nje privabil vode.

Tudi Sinajsko goro, kjer je Bog Mozesu in izraelskemu ljudstvu postave dajal, imamo priliko vsak dan gledati.

Pojutrišnjem bodemo zopet jadra razvili in dalje pluli skozi rudeče morje; naša prihodnja postaja je Aden. Jako obširno Ti svojih dogodkov zdaj ne morem popisavati, tolažim Te s tem, da Ti potler, ko se srečno vrnem, svoj dnevnik dam na razpolaganje. Moje zdravje je v obče dobro, samo čuvati se mi je pred egiptsko očesno boleznijo in pred epidemično hitrico (drisko).

Dnč 25. t. m. dojdemo — tako se nädejem — v Aden, kjer pričakujem Tvojega pisma. (Kakor do zdaj pošlji pismo „vojnega ministerstva mornarskemu oddelku v Beč", kateri pisma za nami pošilja.) Nadejem se, da ta list dobo Tebe in vse Tvoje ljudi zdrave in vesele!

Iz Shanghaja, na krovi ces. korvete „Friderik", dne 20. sept. 1. 1874.

Popis mesta A dna.

Pred glavnim mestom Arabije, pred A dno m, je pristanišče Steamer-Points. O mesti A d ni nisem ničesar posebnega pričakoval, vsaj sem čul od ljudi, kateri do golega veličastva prirode nimajo posebnega okusa, večkrat pritožbe o njem. Zato me je tem bolj iznenadilo veličanstvo golih, temnih gora, 1770 črevljev visocega Shamshana, ki obdaja mesto. Vulkanske sile so bile to 2 uri dolgo predgorje iz morja vzdvignile. Lava, s katero so tla še sem ter tija prevlečena, je dokaz ognjeniškega delovanja še v kesnejši d6bi. Nekatera zelo pobeljena poslopja, zidana v jutrovskem slogi, ki služijo za shrambo premoga in trgovskega blaga, zračne angleške vojašnice, vodo destilujoče tovarne in nekaj hotelov — to je vse, kar je v Steamer-Pointi. Pol ure od pristanišča je Aden, ki stoji v globini ali žreli vgašenega ognjenika. Mnogo gonjačev z osli iu kočije čakajo tamkaj tujcev.

Ti vozniki rujave barve silijo človeka, naj sede v takovo kočijo in se da za drag novec v njej tirati, da se siloviti vročini vsaj malo vbrani. Boljše je, da se človek v poletnih mesecih vozi v dragem pa pripravnem angleškem vozi, nego li, da bi jezdil pri + 42° C. na konji ali osli. Nič redkega namreč ni, da se Evropcem med ježo od Steamer-Pointa do Adna možjani od vročine vnemo in da se mrtvi zgrüzijo raz sedlo. Pot v Aden vodi poleg morja, in sicer najprvo proti severo-iztoku, a potem proti iztoku.

Pol ure smo se vozili in pripluli v sotesko pred velikanska vrata, katera so angleški vojaci stražili. Ta vrata se zaprö zvečer ob 9. uri, in pred solnčniin vzhodom ne more nihče ni ven, ni noter. Po poti, v skalo vsekanem, nad katerim so bile baterije nastavljene, stopal sem dalje, ko se mi izgled kar najedenkrat razširi — in pred sabo zagledam Aden, mesto, ki je vkrog in vkrog obdano z velikanskimi skalami v podobi amfiteatra. To so prirodni zidovi in prirodni stolpi, katerih nihče prekoračiti ne more; le proti iztočni strani, proti otoku, ki je umeteljno vtrjen, je mala odprtina. Jako čudno je to mesto, sezidano v tem nerodoviten! žreli fantastične podobe! Kakor goba — tako se mi dozdeva — je pognalo iz tal! Sköro bi svojim očem ne vrjel in mislil, da je to le senl Po poti od morja do Adna sem le sem ter tija zapazil zeleno rastlinko, ki je poganjala iz črne skale. Ali vsaka zel mi je klicala: Gledi, tujec, kako uboga je moja domovina, jedva, da je zame in za malo mojih sestric nekoliko prostora na tej oprhli žlindri in na nanešenem peski. Zdaj pa mi mesto iz vgašenega žrela nasproti vriska: Gledi, tujec, kaj je angleška trdna volja priborila od prirode! Še le nedavno so me posadili v to dolgočasno pustinjo, a kako čvrsto sem se vspela in si opomogla!

L. 1839 so Angleži za brambo svoje trgovine prisvojili si to predgorje, kjer je menda uže v starodavnih časih bila trgovska ladjestaja. Takrat je tukaj živelo le kacih 1000 siromaških, umazanih, na pol nagih ljudi, hranečih se o dateljnih in ribah. Angleški novec pa, ki se je za vojaščino in za druge potrebščine izdajal, pomnožil je zdaj stanovništvo štiridesetero. Trgovci iz Mekke in Djdde in celö Hindi so došli semkaj. Pogledimo zatorej bolj na drobno v mesto, katero združuje otroke treh delov sveta. Redoma v vrste postavljene hiše so tako lehko zidane, kakor da bi bile samo za danes in jutri namenjene. Štiri spletene strani z vodoravno streho je vsa hiša domačinov in je popolnem podobna veliki ptičnici. Lepše lice imajo hiše angleških častnikov in druzih Evropcev, pri katerih vitki Sum ali pahlja s svojo „punko" (pahljačo), da jim dela hlad v tem sila vročem podnebji. Ceste v A d ni so kakor po vseh angleških naselbinah prav izvrstne, samo v tem se marsikateri potnik moti, da pričakuje po ulicah polno prijetnega duha arabskih dišav, toda njegov nos se prepriča o nasprotnem. Brezštevilna množica orlov in

serov se nosi po vzduki; to so pa tudi jedini živalski stanovalki, živeči v tem pustem predgorji.

Kakšni so stanovniki v tem mesti?

Nahajajo se tu Hindi iz najnižjega juga in zapada, Ognje-mölci in učenci laži-proroka iz Komana in Afghanistana, Afričani iz nasprotnega brega, iz Egipta in Zanzi-bara, Arabi in Judje, Hinduportugalci in Evropci. To je prava zmes najrazličnejših barev, noš, jezikov in ver — in vse na tako tesnem prostori! Večinoma so pa stanovniki S u m a 1 i. To so vitki ljudje primerne telesne rasti, a njih polt je temno-rujava, zobje pa so beli, kakor slonova kost, in lasje črni. Te si mažejo s školkinim apnom, da se varujejo pred zaano nesnago. Njih lasje so malo kodrasti; to pa je jedino znamenje njih mogoče sorodnosti z Muri. Vendar usten nimajo takih,; kakor poslednji. Jeden teh S u mal o v je bil kakor Se mit tako lep, da se je nekdo, kateremu so etuologične študije se ve da bile neznane, kar navdušeno izrazil: Takovega si mislim svetopisemskega Jožefa! V moraličnem oziri pa niso dosta vredni, posebno velja to o lepem spoli. — Tudi Judje v Adni so prav zanimivi. Njih predniki so prišli skoro po razdejanji Jeruzalema v provincijo Jemen in se niso več nazaj vrnili. To trde oni sami in vsi Judje na iztoki. Nasproti temu pa nekateri trde, da so došli za Hadrijana, to je, v dobi splošnega razkropljenja Judov, zatorej tekom 2. veka. Zaradi tega so bežali na iztočno stran rudečega morja, razkropili se okolo Mokke po deželi in se naselili po posameznih naselbinah. Novi begunci iz Aleksandrije so njih število pomnožili in posled petdesetih let so se razširili do Sane.

Njih trgovina se je razširjala ob brežinah rudečega morja in ob perzijskem zalivi, še celo ob morskem obrežji slavne Indije. Najbogatejši trgovci judovske vere so pa stanovali v Adni. Dan danes pa so silno ubogi ter se le žive z vsakdanjim zaslužkom, kajti po največ so zidarji. Njih trgovina se bavi največ s kupovanjem in prodajanjem nojevega perja. Arabi v Adni so brez pomena, za trgovino s kavo je pa leža tega mesta sila važna, tako, da postaja Aden središče trženju s kavo malo ne za vso kavinsko deželo arabsko. Leto in dan se je proda okolo 12 milijonov. Razven kave pa je največja trgovina z nojevim pörjem. Velik pomen ima Aden tudi, ker je tam premogova staja parnikov, ki plujejo skozi rudeče morje. Tukaj izloženi premog se dovaža največ iz Angleškega. Imenitnost v Adni so tudi velikanski vodnjaki, dokaz nekdanje važnosti tega mesta. V Adni je silno pomanjkanje vode. Pitna voda se mora iz dalje in z mnogim trudom prinašati v kozjih mehovih. Zato so uže v starem veki temu prišli v okom. V deževji je dosta vode, in ta se zbira v prirodnih globčlih. V te so Arabi napeljali cementovane žlebove, razširili in povečali globeli, in v veliki moči se mnogo vode nastreže za dolgo sušo. Ko je pa to staro primorsko tržišče jelo

pešati, so se zanemarjali tudi vodnjaki. Zdaj se vidita še dva ta-kova vodnjaka, katera se še le v 12 urah napolnita, ako prav močno lije dež. V poslednjih 7 letih nista bila nikoli prav polna. Kakor znamenitosti v tem kraji naj omenjam še arabske vasi, ki je sredi Steamer-Pointa in Adna. Večjega uboštva si ne morem misliti. Blizu Adna kažejo tudi grobljo kamenja, ter pravijo, da tu leži Kajn pokopan. To je Aru bij a, katero imenujejo pisatelji „srečno Arabijo". A jaz bi pred besedico „srečna" pristavil najrajše „ne".

S tem prepričanjem sem potoval dalje proti „biseru indij skega morja" — proti otoku Ceylonu.

Potovanje od Point de Galle v Singapore.

(Od dn6 11. do dne 24. jul. 1. 1874.)

Point de Galle je pristaniško mesto na „biseri indijskega morja", na otoki Ceyloni. Ima jako mikavno ležo, bujno rast in vse, česar si človek od prirode le želeti more. Navzlic temu se pričakuje pogin tega mesta. Vzrok temu je neugodna leža pristanišča, ki je namreč na južni strani odprto in vetrovom, izlasti severo-zapadnemu „mousunu" razpostavljeno od meseca aprila do oktobra Ker je angleška vlada v poslednjem časi začela staviti pristanišče v Colombo, zato utegne Point de Galle v kratkem izgubiti svojo važnost.

Dne 11. julija dopoludne smo zapustili Point de Galle z lokalnim pilotom. Veter je bil ugoden in zakurili smo še 3 kotle. Ker je zapadni veter neprenehoma pihal, smo delovanje stroja ustavili, razpeli vsa jadra in obrnili se proti predgorju Atschin (Ačini. Veter je pihal na tej dragi prav ugodno, dne 16. julija imel 7—8 moči in pihal zdaj od zapada, zdaj od jugo-zapada. Potem pa je moč vetra pojemala in dne 19. julija, ko smo zagledali kap A čin, je imel najmanjšo moč, 2, tudi je odstopil od svoje ugodne namere in pihal v 1., 2. in 3. kvadranti; drug dan smo imeli celo južni vetrec. Na tem opisanem poti smo imeli le malo deževnih dni, ki bi nas bili v našem jadranji ovirali. Dne 15., 16. in 17. pa smo imeli silne plohe. Dne 16. sta nas posebno močan veter in huda ploha izneuadila, da smo jadra morali naglo poskriti. Ta nevihta je došla od južnega jugo-iztoka in se je s silno hitrostjo in močnim bliskanjem pomikala proti severju. V četrt ure smo bili primorani, jadra pomnožiti. Opazovali smo tudi pogosto blisketanje, nevarne oblake na jugo-zapadni in severo-iztočni strani, in fosforovanje morja.

Dne 17. julija smo videli otok Veliki Ni k obar, ki nam je popoludne zopet izginil izpred oči. Dne 19. julija smo svoj tek spremenili in se napotili vmalaško morsko ožino. Ker je

veter še dalje neugodno pihal in se ni bilo boljše menjave nadejati, da bi hitrejše svoj pot nadaljevati mogli, zato se je dne 21. jul. stroj zakuril, da smo s parom brodili skozi morsko cesto ma-laško. Dne 20. julija smo opazovali blizu Polo P er a v 3. kvadranti težak črn oblak, ki se je blisketaje pomikal proti jugo iztoku in v 2 urah izginil. Vse je kazalo, da bi to bil kakov strašansk sumatralec, ki se tukaj javi v tem letnem časi prav pogostoma.

Dne 21. julija je bil tudi mali dež. Tekom tega dne smo videli: Pulo Ruang, Pulo Randy z Elefantom; tekom prihodnjega dne otoka: Pulo Yra, Kandore in svetilno ladjo Ein Fadra Rauk. Dne 23. julija smo videli svetilni ogenj od Ra chade in Pulo Pisonga. Dnč 24. julija se je od Rafflerja nebo z gostimi oblači prevleklo in dobili smo hud dež. Zaradi tega nam ni bilo mogoče mejnih toček opazovati. Zavoljo te okoliščine in zaradi močnega zapadnega toka bi bilo daljno brodenje skoro nemogoče ; zato smo se rajši vsidrili. Druzega due rano smo sidra zopet spustili in pluli med otoci. Uže ob 9. uri smo jadrali mimo svetilnega ognja priRafflerji in se pomikali proti otoku St. John. Ob polu 2. popoludne došli smo na brodišče, kjer smo pozdravili angleško zastavo z 21 streli. Posebne znamenitosti je živalstvo na tem poti, izlasti v morski cesti Malaka. Dne 19. julija, ko smo bili v mirnem vremeni ravno pri vhodi v malaško morsko ožino, zapazili smo na plavajočem lesi 2 ptiča. Dve krogli smo izstrelili nänja. Dasiravno ste frčali njima blizu, vendar se nista umeknila. Zaradi tega smo mislili, da sta krotki živalici, in privabili smo ja na krov. Ptiča sta bila menda morski tonovščici, ali jeden nam je takoj ušel, druzega smo prinesli na ladjo. Prav pogostoma smo videli tudi morske kače; jedno smo ujeli in prinesli na krov.

YI. pismo.

Hong-lcong (na Kitajskem), dne 19. avgusta 1874.

Po dolgi, težavni vožnji prijadrali smo na Kitajsko, namreč v mesto Hong-kong. Ako se ne motim, pisal sem Ti poslednje pismo iz Suez a. Prišedši v Hong-kong sem se jako čudil, da nisem dobil od Tebe nikakoršne vrste, v tem ko so mi na druga moja pisma, odposlana iz Suez a, došli uže odgovori. Navzlic temu hočem Ti na kratko popisati potovanje od Suez a do Hong-konga.

Zaupljivo v bodočnost gledajoč zapustil sem dne 14. junija t. 1. sueško pristanišče in plul skozi rudeče morje. Koliko smo na poti skozi to morje pretrpeli, tega ne more moje pero popisati. Vročina je znašala +42°, a mi nismo imeli čisto nič hladilnih pijač; porčije vode, ki je + 38 400 C.

gorkote imela, so bile zelo majhne — in pri tem neiznosnem stanji smo bili še telesno in dušno strašno vpreženi. To Ti je le kratek obris strahovitosti vrudečem morji, katero je Mozes s svojimi Izraelci kar peš prekoračil. Ko smo vse težave v tem morji srečno prebili, jadrali smo z veselim vriskanjem skozi morsko cesto „Pogube" (Bab el Mandeb) in se napotili naravnost proti A d ni, glavnemu arabskemu mestu. Dne 23. junija zagledali smo velikanske skalnate gore, katere obdajajo Aden, in tistega dne zvečer smo vrgli sidro na dno morja, z občutkom, kakor bi se neizrečno teško breme nam odvalilo od srca. Popisovanje vseh mest, dežel in narodov, katere sem imel priliko opazovati, moram na tem tesnem 'prostori opustiti. Potovanje od naše avstrijske domovine do Japan a mislim itak po novinah priobčiti-Po 8 dnevnem mudenji v A d ni zapustil sem „srečno Arabijo" s to odkritosrčno željo, da bi se nikoli več ne vrnil vanjo, in dne 1. julija odjadrali smo iz adenskega pristanišča proti otoku Ceylonu, imenovanem „biserom indijskega morja". Na tem poti sem doživel prvi siloviti orkan (vihar). Jadra je grozoviti veter trgal kakor cunje na drobne kosce. Na jadrnikih dela-jočim mornarjem je vihar trgal srajce raz telesa. Da bi človek v ladji stati, hoditi ali ležati mogel, o tem ni misliti ni bilo. Vse, kar ni bilo dobro pribito in pritrjeno, premetavalo se je, kakor da je sodnji dan. Srečen je bil uže tisti, kateremu to stanje ni jemalo sape. Popolnem utrujeni in razmršeni došli smo v Point de Galle, mesto na jugi Ceylonu. Od tod sem bil šel pogledat v Colombo, glavno mesto tega otoka, in dalje potem po železnici v Candi. Navdušen o krasoti, prirodnih moči tega otoka, kjer je podnebje zmernega pasa s podnebjem vročega pasa tako lepo spojeno, zapustil sem dne 19. julija Point de Galle in potoval proti Singapori. Po 14dnevni, še precej prijetni vožnji skozi bengalski zaliv in malaksko morsko cesto pripluli smo v omenjano mesto, kjer smo se prav malo mudili, ter hitro odrinili v svojo prvo kitajsko postajo, v Hong-kong. Vso Kino bi Ti kupil, ako bi imel potrebnih novcev; nädejem se pa ipak, da Ti kaj malega iz Kitajskega in Japanskega prinesem v spomin. To pismo utegne v 7—8 tednih priti v domovino. Izvoli mi takoj odgovoriti, da bodem vsaj v 4 mesecih kaj izvedel o domačiji. Spominjajte se večkrat tujca, ki brez domovine biva v daljni tujini. —

YII. pismo.

Shanghai, na krovi kor\iete „Friderik", dne 16. sept. 1. 1874.

V prijetni nadeji, da si moje poslednje pismo iz Hong-konga vzprijel, hočem ti svoje daljno potovanje s temi črticami obrisati.

Dne 26. avgusta ostavili smo Hong-kong pri najugodnejšem vremeni. Toda vporui vetrovi so bili vzrok, da smo morali ladji s parom pomagati, da smo prej prebrodili kitajsko morje, katero je bilo ravno tačas polno silno hudih viharjev (Cyclomenstürme, Teifoon's). Takov „Teifoon" je baje gotova smrt mornarjev. Dne 28. avgusta prijadrali smo v Amoy. To je po vsem kitajsko mesto in ne kaže nikakoršne in najmanjše evropske omike. Ostali smo pa tii samo jeden dan, dolgočasili se ne malo, opazovali in premišljevali kitajsko življenje, a tudi naveličali se ga.

Dne 29. avgusta smo zatorej zapustili Amoy in odpluli zopet v kitajsko morje. Brez posebnih dogodkov smo došli dne 4. sept. v kitajsko reko Yang-tse-kiang (rumena reka), poganjali smo ladjo s parom še 20 angleških morskih milj navzgor do ustja reke W u s u n g (postranska reka Yang-tse-kiang u), po kateri smo tudi jadrali, da smo došli do mesta Shanghai, ki stoji prav ob omenjani postranski reki. Nadrobna opisovanja mest in njih stanov-nikov skoro priobčim. Za danes Ti samo poročam, da se izvrstno počutim. Vsak večer se zbiramo v „nemškem klubi" shanghaj-skem v najprijetnejšem krogi, kjer pijem šampanjca, da je veselje. Le to me peče, da se nahajamo tako daleč od svojih dragih prijateljev, od ljube domovine.

Da si dobil cesarsko službo, o tem Ti morem le čestitati. Se v večji meri bi to storil, ako bi bil angleščini vešč. Potem bi Tebi, ker si vojaščine prost, lehko tukaj pripomogel do dobre službe z mesečno plačo 300 taelov (800 gld.), kajti Kitajci iščejo iu vabijo posebno zdaj Evropce, ko se pripravljajo na vojsko z Japonci zaradi otoka Form osa; nastavljajo jih v vojski ali pa jim dajo civilne urade.

Posled 14 dni zapustimo Shanghai ter se podamo na Japonsko, in sicer najprvo v mesto Nan,gasaki, kjer nameravamo precej dolgo ostati. Svojo prihodnjo pošto smo določili v Yokahami (na Japonskem), kjer bode nas pri priliki v dveh mesecih dobila. Včeraj sem bil navzočen pri „kineškem obedi", katerega je napravil Ttschan-Ttschan (Čan-čan), (župan mestni), kar nameravam pri priliki obširno popisati in obelodaniti.

Potovanje iz Hong-konga v Shanghai.

(Od dne 2ti. avgusta i. 1874, do dne 8. septembra 1. 1874.)

Jednajst dni smo se mudili v Hong-kongi, dne 26. avg zjutraj pa smo odjadrali z zakurjenimi 3 kotli dalje iz prijetne hong-kongske luke. Ko smo kormanili v Laman-kanal, odtegnilo se je našim očem krasno mesto in pristanišče s svojim gozdom jadrnikov. Ne malo prijeten izgled smo tudi imeli med vožnjo po lamanskem kanali. Tu smo videli lepo zeleno hri-

bovje, male prijetne dolinice, v njih sem ter tija kočice ribičev; vse to je bilo nekako v nasprotji s temnimi strmimi skalami, ki so obdajale povsodi morsko obrežje. Na mnogih krajih so se videli propadi, iz česar bi moči bilo sklepati na podzemeljske jame. Blizu izhoda iz kanala srečali smo mnogo ladij, med temi jedno nemško, ki je bila napotena na otok Formosa in nas je z zastavo pozdravila. Skozi gosto meglo, katera je morski obzor zakrivala, so se nam bliščeli nekateri majhni otoci. Nobene sapice ni bilo čutiti, toplomer je kazal + 290 C. in velika soparica je tiščala na zrcalostO morje. Okolo polu 3. popoludne zagledali smo Pedro blanco. To je piramidasta, sive bela skala, ki se vzdviguje visoko nad morsko zrcalo. To je redka prikazen na širem morji! Blizu te skale je mimo nas jadrala ladja s tremi jadrniki, in kakor je bilo videti, je bila po slabem vremeni zelo oslabela; imela je vrvje, ki le v sili rabi. Nebo je bilo ves čas vožnje od Hong-konga malo oblačno. Ker je ugodni veter slabo pihal, morali smo s parom ladijo goniti, da smo prišli v pristanišče mesta Amoya.

Splošni vtis te luke je krasen. Goli, črni in skalnati otoci ga v neki čudoviti zmesi zapirajo. Na iztočni strani kopne zemlje se pa dviga velikansko skalovje. Na severni strani je obrežje valovito, in kaže bujno rastlinstvo. Tukaj vlada v vsacem oziri kitajski značaj; le nekateri konzulati svedočijo, da ima naobraženi svet tudi tukaj svoje zastopnike. Malo Evropcev se tu nahaja, še ti rajši stanujejo v svojih hišah na otoki pred mestom, kadar nimajo posla v mesti. Mesto je čisto kitajsko in se na slab način od drugih kitajskih mest s tem odlikuje, da ima posebno ozke ulice. V pristanišči smo našli jedno amerikansko in jedno angleško top-ničarsko barko. Skoro za nami je došla tudi kitajska barka. Dnč 29. avgusta smo zopet odrinili od tukaj. O malo ugodnem vetri smo krenili proti severo-iztočni strani.

Kitajski obed pri Mandarin-Kini, kitajskem župani.

Po prijaznem posredovanji konzulatnega') tajnika došlo nam je vabilo k obedu pri Kini, ki zavzema stopinjo mestnega župana vShanghaji. Ob napovedani uri podali smo se na pot. Poslužili smo se posebnih vozičkov, (kabrijoletov), katere so vlekli Kitajci. V njih je prostora samo za dve osobi, a vožnja je prav pripravna in v primeri tudi po ceni. V pol ure smo bili na zaželenem kraji, pred jednostropnim, prav snažnim poslopjem z lično izrezano streho, ki je bila olepšana z zmijo in drugo repatasto zverjo iz lesa. Hiša je snažno pobeljena, kakor vse imovitih Ki-

tajcev, a druge posebnosti od zvunaj nima. Skozi obokana vrata stopili smo v dvorišče, od kodar vodi več duri v znotranje prostore. Tukaj smo oddali dolgo-kitastemu služabniku svoje kitajske vizitnice in potrpežljivo čakali. Skoro je prišel sam K in in nas je prijazno pozdravil po kitajski s tem, da je r6ci dvigal in večkrat z glavo kimal, rekoč: „čin — čin!" (dobro došli!) Kin, mož srednje velikosti, čisto kitajskih potez, odlikoval se je pred drugimi kitajskimi velmoži posebno po svoji prijaznosti proti Evropcem, izlasti proti Nemcem. Oblečen je bil v dolg višnjev talar, na katerem so se videla po prsih in po hrbti srebro-vezena znamenja, zvunanji dokaz njegovega dostojanstva. Na glavi je imel klobuk v podobi svetilniškega pokrivala. Na njegovem vrhi je bila rudeča gömba z rudečimi peresi, kar je tudi znamenje uradne častne stopinje. Od teh rudečih in višnjevih gömb izvira naslov njegov: Mandarin. Na nogah je imel kitajske šolne, raz glavo pa mu je mahala po hrbti skoraj do peta dolga kita. To je bil zatorej naš gospod, pri komur smo bili v gostčh. — Ko smo se bili poklonili, odvel nas je v lepo, svetlo in zelo prostorno dvorano. Od zadaj je bil majhen oder z blazinastimi stopnicami; to so bili kitajski častni sedeži. Blizu teh sedežev so bile na stenah dolge, rudeče table, zlatom popisane. Na teh so bili naslovi rodovine in nje častna odlikovanja, ki so se pri posebnih svečanostih dotičnemu mandarinu pravila. Zgodovinske slike kitajskih umeteljnih rok so krile druge stene. Po sredi dvorane ste stali dve vrsti nasla-njačev in poleg vsacega krasna kitajska zlikana mizica, kakeršna se v Evropi jako občuduje. Najprvo smo zelo obžalovali, da nismo vešči lepo-zvenečega nebeškega jezika in prikupovali se mu z hvaljenjem kitajskih razmer. Kin je nam poklone vračeval galantnim načinom, in pogovarjenje, ki se je sukalo največ o trgovskih in politiških odnošajih Avstrije in Kine, razvnemalo se je bolj in bolj.

V tem so nam družabniki postregli s čajem v malih porcelanastih čašah, katerega smo srkali po kitajskem običaji čisto grencega, brez vsacega dodatka. Pogovarjali smo se izlasti le v kitajskem jezici, a tolmačil nam je konzulatski tajnik.

Ko je prišel sluga poročat, da je obed gotov, izpremil nas je Kin v jedilnico. Tu je stala dolga, belo pogrnena miza, okolo nje pa mramornati stoli. Na mizi so bile vse posode, čaše in drugo pomizje iz najfinejšega kitajskega porcelana. Vaze s cvetlicami so lepšale bogato obloženo mizo. Vsacemu gostu je bilo pripravljeno kitajsko jedilno orodje, a iz vljudnosti pridal je Kin tudi evropsko jedilno pripravo. Kitajsko jedilno orodje ste dve tenki, do 6 palcev dolgi paličici, ki ste pri imovitih Kitajcih navadno slonokosteni, majhen špikast nož, in^lesena žlica. Kitajec se čudi, kako moremo Evropci jesti s tako nevarnim orodjem, kakor so naše vilice. Oni paličici rabijo Kitajcu tako, da drži jedno med zlatnikom in sredincem, jedno med palcem in kazalcem, in z veliko hitrostjo ž

njima je; nobeno orizovo zrno mu ne uide. Vilice, okrožniki (pladnji), sol, poper in druge dišave so Kitajcem čisto neznane. Pijače in tekoča jedila se dajejo v porcelanastih čašah '). Da ne bodem preobširen, hočem nam ponujena jedila, ki se mojemu evropskemu želodcu prav nič prilegala niso, kar zapored našteti, in sicer po tisti vrsti, kakor so prihajala na mizo.

Entrše (uvod):

1. Svinjska gnat z ovčjim mesom v malih, oglatih zrezkih s sojo (nekakšen bob ali fižol).

2. Vmetena jajca s toplim orizovim vinom (samchnu).

3. Melonska zrna, praženi zemeljski orehi z toplim mandelj-novim mlekom.

Diner (obed):

1. Tu-yung-yen-wo. Ptičja gnezda z mladikami bambusovimi in neko posebno juho.

2. Hung-shou-yü-chi. Rudeče kuhane plavute morskega volka.

3. Pribina (priba je nek ptič) in račja jajca.

4. Shou-ta-ya. Pečena raca v malih zrezkih.

5. Petelinovi grebeni z neko juho.

6. Yang-yao-t'au-mien-kiao. Ovčje meso z močnatim testom.

7. Z morskimi raki napolnjeni kukmaki (šampinjoni) v neki juhi.

8. Račje meso s torbicami iz močnatega testa in česnikovo namako (sauce).

9. Hia-yen. Morski raki z bambusovimi mladikami.

10. Tö-mien-p'in-ko. Pečena jabolka.

11. Pat-t'tn-yang-jau. Juha iz ovčjega mesa.

12. Lotosovo sadje z neko sladko juho.

13. Posebna juha z gobami in gnatjo.

14. Pau-yü. Pražene ribe.

15. Ho-pau-keh-tau. Golobja jajca s cmoki.

16. Hiang-ku-heh-tri. Sagittaria (rastlina) v namaki.

17. Lieu-ki-pien. Pečena kura v malih zrezkih.

18. Pin-tau-pai-kuo. Žolica s sadjem.

19. Cha-pa-kuai. Pražene korenine vodne lilije.

Dessert (pomizek):

Jabolka, hruške, grozdje, orehi, ananas in kitajska pekarija. Poglavitne pijače so bile čaj, orizovo vino in orizovo žganje. Caj

se daje vroč v čašicah in se precej lehko pije. Naposled so nam izvanredno postregli še s šampanjcem, kar je naš želodec nekoliko popravilo po tem čudnem kitajskem obedi. Največ jedil jo namreč plavalo v brezokusni in gnusni juhi; najbolj pa so se nam studila ptičja gnezda. Po evropskem okusi je bila le deseta jed. Med obedom se je ves čas kadilo. Kin je kadil v olji vdelan tabak iz male kitajske pipice, katero je bilo treba po vsaki potezi z nova tlačiti. Mi smo pa kadili fine manilske smodke, katerih nam je Kin ponudil. Med pojedino so nam stregli z gorko-mokrimi obrisačami, da smo si obraz in roke ž njimi brisali. Čudovito je to, kako takovo brisanje prijetno hladi; žalibog, da se ta navada drugod v vročem pasi ni vdomačila. Postrežba je bila v vsacem oziri izborna. Zapustil sem Mandarina s prisrčnim poslovljenjem in s tem prepričanjem, da je kitajski obed zelo drag, a nikakor ne tako grozovit, kakor se je celo po novinah čitalo. Tudi ni res, da bi se med obedom z možnarji streljalo, ali, da bi se 34 jedil naneslo na mizo, ali, da bi se jedle pečene podgane in mačke.

YIII. pismo.

Nangasaki, (Japonsko), dne 15. oktobra 1. 1874.

Vsacemu pristaniškemu mestu se približujem s prijetnim upanjem, da dobim tam obilo pisem iz domovine, izlasti od Tebe, dragi mi prijatelj. Ali mnogokrat se varam. Navzlic temu Ti hočem nadaljevanje svojega potovanja iz Shanghaja do sem zvesto popisati, dasi le v kratkih obrisih.

Dne 1. oktobra odjadrali smo, po svečanostni veselici za slovo, iz pristanišča v Šhanghaji. Tisočero pozdravov so prijazni stanovniki tega mesta pošiljali za nami z neprestanim mahanjem robcev — naša korveta je ponosno plula po reki Wusung, in sköro je bilo mesto in njega stanovniki daleč za našim hrbtom. Po morji smo imeli mnogo boriti se z nasprotnimi vetrovi in morali smo stroj kuriti, da smo prej prijadrali v svoje sedanje bivališče, do kamor smo potrebovali 14 dni. O mesti samem doboš kesnejše poročilo in popis. Za danes: Bog z mano in s Tabo!

IX. pismo.

Hong-Icong, dne 6. januarja 1. 1875.

Tvoje prav ljubo mi pismo dne 14. novembra lanskega leta sem danes vzprijel; veš, da me je neizrečno razveselilo, ko uže tako dolgo nisem čul od Tebe nikakoršnega glasu. Zato Ti tudi, čeravno bolehen, takoj odgovarjam.

S temi vrstami Ti hočem v kratkih potezah narisati dlljno potovanje od japanskega mesta Nagasaki. Sredi oktobra lanskega leta zapustili smo poslednje mesto, jadrali skozi med-zemsko (inlandsko) morje med otoci japanskega cesarstva. Radostno je gledalo naše oko krasne prirodne prikazni, ki se morejo z našimi Alpami v domačiji ponosno meriti. Nismo dolgo pluli, ko smo došli do mesta Hiogo blizu mesta Osaka. Evropski stanovniKi v prvem imenovanem mesti so nas prav prisrčno vzprijeli, izprehajali smo se po okolici na vse strani in imeli dovolj prilike, spoznavati ljudstvo, navade in šege japonske. Po lOdnevnem bivanji v tem mesti poslovili smo se po minulem plesi, ki se je bil nam na čast priredil, s tem, da smo lökrat iz topov vstrelili. Od Hioga smo se vozili dalje v Yokahamo, kamor smo pripluli po 14dnevm vožnji dne 14. novembra 1. 1874. Tudi tukaj so nas z vso prijaznostjo vzprijeli. Kupoma smo dobivali vabil od raznih poslancev in konzulov. Dne 9. decembra 1. 1874 smo tü opazovali prehod (prodor) Venere, in si s tem na polji znanstva pridobili glasovito ime. Od Yokahame smo se potem vozili v Yeddo, stolno mesto Mikade, japonskega cesarja, kjer smo bili tudi pri avdijenciji. S tem je bilo pa tudi naše poslanstvo v Japani dokončano, in dne 19. decembra 1. 1874 zapustili smo Yokahamo in japonsko kraljevstvo. Od tega hipa se pričenjajo najstrašnejši dogodki v mojem življenji, le po srečnem naklučji ohranilo se je meni in 250 možem življenje. Jedva smo zapustili Yokahamo in došli na prosto morje, ko se vzbudi strašen vihar. JNavajeni sicer viharjev priredili smo vse potrebno, a se prvi dan nič posebno ne zmenili za kako mogočo nevarnost. Nebo je bilo vse oblačno, in na 100 milj daleč ni bilo kopne zemlje. Po dnevi m bilo solnca, a tudi po noči se ni videla nobena zvezda na nebi. Kraja, kjer smo z ladjo bivali, zatorej ni bilo mogoče določiti, in to bi bila skoro naša poguba. Sveti večer, kadar se Ti v krogi preljube rodovme raduješ, bil bi sköro moj smrtni večer. — Omenjeni večer nastajal je vihar vedno hujši in hujši. Jadra je silovit veter trgal na dvoje, ladjo premetaval vihar kakor orehovo lupino. Z rokami in nogami smo se morali poprijemati, da se nismo pobili, ali da nas niso valovi s krova poplavili. Temna noč nas je obdajala. Kar zazveni od prednjega ladjinega dela grozoviti Wie: „bkala je pred nami!" To je bila zloglasna Brukan-skala. katera se kakor stolp visoko iz morja vzdviguje, in katere se vsi mornarji skrbno ogibljejo. Ako ladja trči na to skalo, razdrobi se na tisoč koscev, in vsaka rešitev je nemogoča. Skala ni bila daleč od nas, tako, da smo jo v nje grozovitih obrisih mogli videti pred sabo. Vse je bilo bledo in strmo, od strahu in groze si nobeden ni upal niti roke stegniti k rešitvi, kajti vsaka rešitev je bila nemogoča. Nihče ni molil, ni klel, vse je bilo kakor omamljeno, in upajoči na gotovo smrt, čakali smo, kaj nam prinese bodoči hip. Krmar zavrne v tem odločilnem hipi krmila, in gledi — Bogu

bodi zahvaljeno — ladja se je zasukala za krmilom, in tako nas je val zagnal, namesto na skalo — tik poleg skale naprej in 251 ljudi je bilo rešenih! — Veselo smo vskliknili, objeli se in poljubili — da smo srečno ušli veliki smrtni nevarnosti. — Silne težave in strahu sem bil prebil poslednje dni, 3 dni in 3 noči namreč nisem spal in bil skoro ves čas v premočeni obleki. Nasledek temu je bil to, da sem bil močno zbolel, in da sem še le zdaj nekoliko okreval. — V jednem tedni odjadramo od Hong-konga na Manilo, od tod dalje v mesta zadnje Indije: Saigun in Bangkok in od tam zopet v Singapore, kjer nam je čakati daljnih povelj. Maja meseca 1. 1876 — tako upam — vrnemo se v domovino.

X. pismo.

Bangkok v kraljevstvi „Giam", dne 25. febr. 1. 1875.

Nadejajo se, da si moje poslednje pismo iz Hong-konga vzprijel, hočem Ti načrtati opis svojega daljnega potovanja s temi le vrstami.

Odpluvši dne 30. januarja iz Hong-konga prijadrali smo dnč 3. februarja po prav prijetni vožnji do Filipinskih otokov. Vsidrili smo se v pristanišči Manili, glavnem mesti otoka Lu-zona. Filipinski otoci so — kakor znano — španska naselbina, ali prav za prav naselbina duhovnikov. Malo časa sem bival v Manili, pa sem tukaj domače Tag al e in Negrite prav srčno miloval, kajti ti ljudje neizrečno trpe pod železno šibo sebičnih avgustinskih menihov. Dežela okolo Manile je čudovito lepa in mikavna. Nenavaden vtis napravlja na tujca, ko gleda raznovrstne palme in druge rastline vročega pasa, pisano obleko domačinov, ponosno grandezzo (gospoda) lepih Span-jolcev in Španjolk ter precej pogoste podobe menihov. Vdeležil sem se v Manili mnogo izletov v okolico, in plesov, kateri so plesoljubivi Španjolci nam priredili v čast. Natančen popis tega mesta moram zopet na kesnejše čase odložiti. Jedva smo si M a -nilo malo ogledali, nam je bilo ta lepi otok zopet (dne 9. febr.) zapustiti in jadrati proti Bangkoku, kamor smo brez posebnih znamenitosti pripluli dne 18. februarja.

Siam spada še k tistim redkim državam vročega pasu, katere so ostale še same zase in niso prišle v dotiko z Evropci, ter na ta način ohranile svoj divje-romantičen značaj. Zato je Siam vsacemu Evropcu zelo zanimiva država, o kateri bi Ti lehko obširne knjige napisal, ako bi mi dopuščal čas. Siamskemu kralju smo se bili poklonili. Vzprijel je nas prijazno in mnogo dni nas po kraljevski imel v gosteh, ter nam vse ponudil, da smo mogli ogledati znamenitosti v Bangkok i. — Vročina je neznosna, po-poludne ima celo + 360 R. in po noči se le malo zniža, tako, da nas udi noč milo okrepčava.

Potovanje iz Manile v Bangkok in Singapore.

(Od dne 9. februarja do dne 14. marca 1. 1875.)

Dne 9. februarja zapustili srno z najprijetnejšimi spomiui mikavno Manilo. Kormanili smo s parom treh kotlov iz pristanišča, došli skoro v morsko ožino med Koregidorjem in Monje in potem pri ugodnem iztočnem vetri čvrsto pluli dalje. Okolo jedne ure popoludne jadrali smo mimo Propelerja in namerili proti jugo-zapadu. Da smo porabljeno vodo namestili, zakurili smo pod jeduim kotlom in destilovali vodo. Ker je bil veter vedno ugoden, mogoče je bilo prejadrati 16 milj v jedni uri. Dne 13. in 14. febr. smo imeli mornarsko-vojniške vaje. Dne 14. febr. dopoludne je imel severo-iztočni veter moč 7, tako, da je mogla korveta v jedni uri 10 milj vznemirjenega morja prerezati. Tisti dan dopoludne smo se vero - zapadno zagledali otok Zapatu, katerega smo pa v dveh urah zopet izgubili izpred oči. Bodoča 2 dneva je bil tisti ugodni veter, še le ko smo došli v siamsko pristanišče, se je spreobrnil. Dne 16. febr. smo zagledali Pulo Pauyaug, katero nam je še le noč zatemila. Ta dan je bil za nas ta-le do-godjaj prav prijeten. Srečali smo namreč okolo 4. ure popoludne angleško vojno ladjo, za katero se pa nismo dalje zmenili, toda ona je kormanila naravnost proti nam. V naši bližini se je ustavila in dala znamenje, da hoče imeti čoln. Ladja je imela, kar nismo bili prvi hip zapazili, dve odlikovalni zastavi, kajti nav njej je bil guverner singaporski in angleški Contreadmiral. Čolnu so bili pa izročili pošto za ministerrezidenta in ladjino povelj-ništvo. Tako smo dobili, česar bi se nihče ne bil nadejal in kar se malokdaj zgodi, pošto sredi širega morja. Angleškega guvernerja smo s 17 streli pozdravili, kar je angleška ladja odzdravila s trikratnim pripogibanjem obeh odlikovalnih zastav. Potem je ona ladja plula dalje proti Bangkok u. Razven nekaterih letečih rib, tunovek, morskih tonovščic in morskih kač nismo opazili na vsem potovanji nikake posebnosti. V mornarskem oziri so bila merjenja morja, katera smo sem ter tija poskušali, posebno pavsiamskem zalivi, zanimiva. Toplomer je kazal +25°—28°C.; barometer pa 764 in 766"8 mm. Vreme je bilo ves čas za vožnjo ugodno. Dne 17. in 18. februarja smo videli več otokov, parobrodov in čolnov. Zvečer dne 18. febr. zagledali smo svetilni ogenj Bang-kokov in v pol uri smo uže bili v njegovem pristanišči. Bangkok se mi vidi najzanimivejša postaja, kar smo jih na tej eks-pediciji obiskovali, žalibog, da zaradi kratkega časa nisem mogel vseh znamenitosti na drobno ogledati. Dne 2. marca zapustili smo Bangkok in jadrali najprvo ob bregovih Malake proti Sin-gaporu, kamor smo dopluli dne 14. marca.

XI. pismo.

Singapore, dne 23. marca 1, 1875.

Tvoje prijazno pisino dne 23. januarja došlo mi je dn6 20. t m. v Singapore. Bangkok, najznamenitejše mesto, kar smo jih videli do zdaj, zapustili smo dne 3. marca in se podali proti Singaporu. Imeli smo na tem potovanji z nasprotnimi vetrovi in tišino mnogo neprijetnosti, in zaradi tega smo bili 12 dni na morji. Dne 15. t. m. smo pa srečno pripluli v Singapore, in to uže drugikrat pri tej ekspediciji. Daljnih povelj iz Beča bodemo tu pričakovali. Ker je naša ladja uže precej pokvarjena, izlastikerje v viharji pred Brukanovo skalo toliko trpela, zato pričakujemo, da nas pozovejo nazaj v domovino, in tako se nadejem, da bodemo koncem t. 1. pripluli v P ulj. Toda ljubše bi mi bilo, da bi potovali okolo zemlje, kakor se je nameravalo.

Na krovi cesarske korvete „E'riderik". (Izvirni dopis iz Singapora,

dne 20. junija 1. 1875.)

Najprvo Te morem prositi oproščenja, da Ti tako dolgo nisem pisal. Tega nisem jaz kriv, nego razne neugodne okolnosti pri mojem zadnjem potovanji v sundsko morje; ta pot bode zopet veliko poglavje v mojem in mojih sodrugov trpljenji.

Takrat, ko sem Ti bil poslal zadnje pismo iz Singapora, gojili smo vsi prijetno nadejo, da nas bode najvišje mornarsko poveljništvo pozvalo v domovino nazaj, toda — človek obrača, ministerstvo obrne! Dobili smo povelje, podati se na otok Borneo, in risati na njegovem severnem obrežji zemljepisno lego njegovo. Splošno se meni, daje Avstrija nameravala na tem otoci ustanoviti naselbino; to je bilo zatorej povod onemu ukazu. Z žalostnim slutenjem slabega uspeha zapustili smo dne 25. marca 1. 1875 singaporsko pristanišče. Naš pot nas je vodil skozi Banka-cesto, obiskali smo Batavijo in pluli od tega kraja v Souragayo, kjer sva imela jaz in navigacijski oficir opravilo z astronomičnim opazovanjem, da sva uredila kronometer za geografsko določenje krajev, katere smo nameravali obrisati.

Do zdaj smo imeli obče dobro vreme po vsem potovanji, le huda vročina, časih celo +38°R. nam je delala silne neprijetnosti. Dva tedna smo se mudili v Souragayi in potem kor-manili vmacasarsko morsko cesto, kjer se je imela pričenjati naša delovnost.

Težavnost in trpljenje v tej pogubilni morski ožini dade se teško popisati; razumejo jih le tisti, kateri je kaj jednacega uže izkusil sam. Opresna jedila so nam pošla, in ker druzih ni bilo

dobiti, morali smo živeti dva meseca le ob vsoljeni mesenini in priprostem ladijskem suhorji. Vrbu vsega se je v tem nezdravem podnebji pokazala močvirska mrzlica, katero sem bil tudi jaz dobil, dasiravno sem bil drugo mrzlico še le malo prej prebil. Sploh so se bili nekako vsi elementi proti nam zarotili in v tacih neugodnih okolnostih se nismo mogli hitro naprej pomikati. Dne 4. maja 1. 1875 smo došli k prvi točki, katero smo merili, namreč v Si-boku-zaliv, na severo-iztoki Bornea, ki je bil prej še čisto malo znan.

Da so bode to, kar bodem zdaj navedel, bolje razumelo, naj razjasnim še prejšnjo točko, namreč vprašanje, zakaj se nismo z opresnimi jedili preskrbeli, saj smo jadrali ves čas poleg kopne zemlje in bi zatorej mogli s stanovniki občevati.

Naslednji dogodjaj nas je oviral:

Severo-iztočno obrežje otoka Borneo je neprodiren, sköro povsod nedohoden, močvirnat pragozd; malo kje stanujejo Ma-lajci in domači otočani. Poslednjih je sicer manjšina; to je tudi mevžasto in plaho ljudstvo, a kadar vidi, da je v večini, ter da se je nadejati dobrega plena in zmage, je najhujša lopovska drhal. V tacih okolnostih ni bilo misliti, da bi si z lovom ali nakupom opresne hrane pridobili.

Kakor sem uže omenjal, pripluli smo vSiboku-zaliv in tu začeli svoja merjenja. Ker nam je začel pohajati premog, sklenili smo, na bližnjem bregi tega zaliva drva sekati. V ta namen se je poslalo na kopno 30 mož z 10 puškami (Werndlove sisteme) v vojnem čolni št. 3 pod poveljništvom mornarskega kadeta Karla marquisa de Nembrini Goncage. Možje so pridno delali do poldneva in potem počivali. Kar se 5 čolnov približa; iz teh se začne silovito streljati na naše mornarje, kateri se hitro postavijo v bran, toda morali so se lopovom umekniti, katerih je bilo kacih 80, in iti nazaj na bližnji hrib. V boji pa sta padla mornar Delgonte, smrtno v prsi zadet, in mornar Kiratz, v trebuh smrtno zadet. Močno je bil ranjen mornar Hrovat, kateremu se je desno rame razdrobilo; kvarternik Čar je bil lehko ranjen v stegno. Mrtveca so naši ljudje morali pustiti na bojišči, ranjenca so pri umikanji vzeli seboj.

Morski lopovi so si potem prisvojili naš čoln in orodje, odrezali mornarjema glave in razparali jima želodca. Z divjim vriščem in s plenom so potem zapustili bojišče. Ta katastrofa je korveto strašno vznemirila; vse je mislilo, kako se maščevati Dne 9. maja, drug dan po grozovitem napadi, poslal se je velik o delek mornarjev na bojišče, iskat trupel ubitih sodrugov. Toda niso jih več našli! Na bojišči smo postavili križ in po navadnem vojaškem običaji vstrelili. Ob jednem je komandant, kapitan pl. Oesterreicher pri pripogneni zastavi na krovi govoril ganljive besede zbranim mornarjem ter zmolil za mrtveca kratko molitvico. Predrzni lopovi pa so bili potegnili v sredino otoka,

kjer jih ni bilo mogoče proganjati. Zapustiti smo morali Siboku-zaliv brez maščevanja. Ali imena ubitih tovarišev smo s tem za pözne čase ohranili, da smo zmerjeno in zrisano predgorje krstili kap Kiratz in kap Delgonte, in po obeh ranjencih smo na-zvali kap Car in otok Hrovat. Tudi najdeni greben smo na-zvali z imenom ladje „Nadvojvoda Friderik".

Od Siboku-zaliva smo se podali v Sandakan-zaliv, kjer smo svoje merjenje nadaljevali, in od tod v Maluda-z ti 1 i v, kjer smo to delo dokončali. Od poslednjega kraja smo pa šli na Labuan, to je otok severo-zapadno od Bornea, kije zdaj v angleški lasti.

Labuan je bila v 2'/f mesecih prva postaja,.kjer smo si z nova mogli hrane preskrbeti. Tri dni smo se tukaj obotavljali in potem pluli zopet v Singapore, kamor smo dne 11. junija uže štirikrat prijadrali. Kako utrujeni in bolehni smo po tej težavni ekspediciji semkaj došli, si je lehko misliti. Večina mornarjev in častnikov je bolna, tudi meni bode v kakšnem avstrijskem kopališči zopet iskati zdravja.

Daljnih povelj pričakujemo zdaj iz Beča; nädejem se, da se vrnemo v domovino.

XII. pismo.

Singapore, dne 5. julija 1. 1875.

Dobili smo zatorej povelje za daljno potovanje, o katerem Ti hočem takoj poročati. To povelje slöve: Cesarska korveta „Friderik" naj se iz Singapora poda v Hong-kong, od todvYo-kahamo, od tega mesta pa črez tiho morje v Sv. Frančišek; potem naj se mimo večjih mest na zapadni strani Amerike pluje skozi Magellanovo cesto v Montevideo, Buenos-Ayres in Rio de Janeiro, od tega poslednjega kraja pa črez atlantsko morje skozi gibraltarsko cesto v P ulj. Korveta „Friderik" objadrala bode zatorej svet, zemljo. S tem se tudi moja vrnitev v drago domovino zakesni za 1 % leto, vendar v zadostilo mi bode to, da bodem videl toliko sveta, ter se vrnem domov s ponosno zavestjo, da sem potoval okolo sveta!

Pohod pri yohorskem Maharadji.

Izv. dop. iz Tohore, dne 3. julija 1. 1875.

Ko smo bili južni del malakske ceste zapustili in otoško skupino Broterjev imeli za seboj, zagledali smo pred sabo krasni otok Singa p o r e (slovenski bi se reklo: Levovo mesto) z glavnim mestom tistega imena. Nekdaj je bil ta otok lastina

yohorskega kneza, a leta 1836 ga je moral prepustiti Angležem za letno nagrado 1000 fantov sterlingov. Praktični duh Angležev je Singapore v kratkem časi povzdvignil v naselbino, ki daje precejšnji dobiček, in mesto samo je postalo jedno prvih trgovskih mest iztočne Azije. Med kopno zemljo mala-škega polotoka in otoka singaporskega je kanal y o -h o r s k i, oblivajoč glavno mesto tistega imena, ki stoji na južnem otoki Malake, in velik del malo znanega kraljevstva yohorskega Maharadje. Ta samostalna kneževina seza do 5° severne širine in obseza ves od te stopinje južno ležeči del polotoka Malake, ter 80.000 stanovnikov malajskega in mongolskega plemena.

Na uradno povabilo Maharadje kormanili smo s svojo vojno ladjo od Singapora proti Yohori. Objadrali smo iztočno stran Singapora in pripluli v dveh urah v yohorski kanal. Pogled na obale tega malo obiskovanega kanala je krasen. Na levi roci je otok Singapore z neizmernimi gozdi palm in poprovih dreves; le sem ter tija se vmes vidi nizko poslopje z angleško zastavo (to so angleške policijske štacije). Na desni roci je polotok Mala k a s svojim malo obdelanim prirodnim stanjem. Skoro se obala Malake razjasni, in tu in tam se pokaže izmed ori-zovih (rajževih) in pamukovih (pavoljnih) polj hišica, katere stav-barski slog kaže, da biva v njej dolgokitast „sin nebes" (Kitajec). Kar tovarnični dimnik najedenkrat iznenadeje naš pogled. Ko bližje pridemo, zagledamo veliko tovarniško poslopje, in iz nakupičenih desak smo sklepali, da je to parna žaga. Glejte no, smo vskliknili, v yohorski kneževini parna žaga!

In še čudovitejših stvari smo videli, kar nas je prepričalo, da je naobraženost kneževa podlaga omiki in napredku v deželi. V bližini omenjanega tovarniškega podjetja je bilo 300 koč in hiš, po nekoliko malajskega, po nekoliko kitajskega sloga: to je bilo glavno in prestolno mesto yohorsko. Broji okolo 6000 stanovnikov, in polovica je Kitajcev, katerih naseljevanje modri Maharadja pospešuje Zapadno od mesta, blizu morske obale dviga se na mali visočini z ozirom na ondotno podnebje prav primerno zidan grad, bivališče kneževo. Svoja sidra smo pognali v morsko dno in 21 topov je pozdravilo indijsko kneževino. Skoro potem sta nas na ladji obiskala dva Angleža, kneževa ministra, ki sta nas v njegovem imeni takoj povabila v grad. Po-služili smo se tega vabila in z različnimi občutki stopili v knežev grad. Ministra sta nas privedla v salon, kjer knez vzprijemlje goste in ki je bil po najfinejšem evropskem okusi urejen, in naznanila naš prihod „Njega Visokosti", katere smo pričakovali s silno radovednostjo.

V tem smo se kratkočasili z ogledovanjem krasnega „albuma", v katerem so bile slike vseh vladarskih rodovin vsega sveta, a sköro nas je zmotilo šumeče odpiranje vrat, skozi katera je iz

svojih soban prišel knez yohorski Maharadja. Mož ima kacih petdeset in nekaj let, poteze njegovega rujavkastega obraza so prav prijetne, in zastonj išče človek v njih malajskega pokolenja. Njegovo lepo glavo obsipljejo črni kodri, med katerimi se uže lehko opazi kak siv las; močne, velike, sicer tudi uže dvojnobojue brke obdajajo napete ustne, in za njimi se svetijo krasni bisrnati zobje, katerih tukaj navadno žvečenje beteljna še ni pokvarilo. Čvrsto telo je precej rejeno, oblečen je pa knez v sivo, zakapčeno suknjo, izpod katere se je lesketal malo vijoličasti telovnik. Hlače so bile tudi sive barve, kamašne vijoličasto - baržunaste in črni črevlji so imeli srebrne zapone. Na glavi, katera je vedno pokrita, čepi višnjevo-baržunasta kapica, ovita s črnim baržunom. Njegova zvunajnost ne znači prav nič kneza; tudi pri največjih svečanostih ne nosi druzega, nego na prsih dva ali tri zlate križce. Gizdavost in baharstvo, kar drugi indijski knezi tako zelo ljubijo, to je pri njem zadnje. Na prvi hip me je osupnila nepričakovana prikazen. Moja glava si je bila yohorskega kneza vse inače naslikala, in zdaj se mi je videlo, da stoji pred mano imovit, trebušat hišni oča, ali pa domač, vpokojen general. Po končanih poklonih ponujale so se nam krepčalne jedi in pijače, knez se je z vsemi prav ljubeznjivo pogovarjal v angleškem jezici in nas naposled na obed povabil. Z največjo prijaznostjo se je potem sam ponudil, da nam hoče osobno kazati vse znamenitosti vYohora bližnji okolici, da nam čas do obeda mine na prijetni in koristni način. „ Njega Visokost" nam je pokazal najprvo parno žago. To veliko tovarništvo, kjer je delalo okolo 1000 ljudi, največ kitajski Kulisi, izdeluje stavbarski les iz obilega drevja, ki se dovaža iz bližnjega prvotnega gozda. In to ima dvojni namen, prvič: da se poseka prvotna šuma, drugič: da se pridobi dovolj zidarskega gradiva za zidanje hiš Kitajcem, ki se v veliki množini naseljujejo. Največje službe v tej tovarni imajo Angleži. Hodili smo še malo po mesti okolo, potem nas je izpremil v palačo, ki ima služiti za kronanje glavarjev, katera pa še ni dovršena. Zidana je v arijskem slogi in znotraj tako krasno opravljena, da vse svedoči o umeteljniškem okusi gospodarjevem. Potem smo se podali od mesta proti morskim obalam, kjer smo bili na novo iznenadejani.

V svoje veliko začudenje smo videli tukaj, v tej puščavi, v deželi, katere niti zemljepisne knjige ne poznajo, ali jo med ne-kultivirane države štejejo — dve lokomotivi! Knez nam je razlagal, da namerava železnico napeljati v notranje pokrajine, da bi se v te slabo obljudene okraje ljudstvo naselilo. Angleški inženerji vodijo to delo. Tla ne prečijo te nakane, malo oviro pa delajo novčne razmere kneževe. Vendar angleški inženerji si znajo povsod pomagati, tako tudi tukaj. Käkor je pri nas železniška draga iz železnih šin, tako je tam iz trpežne vdelane (inpregno-vane) hrastovine sestavljena, kar stori, da vozovi skoro nikoli ne zdrknejo. Železniški tir je še le malo milj dodelan, in bode do

popolne izvršitve treba še nekoliko let. To je železnica iz lesa v Y o h o r i.

Vcleležili smo se tudi vožnje za poskušnjo pod vodstvom angleških inženerjev. Vsi smo bili nagnečeni v jedno lokomotivo. Ko smo se vrnili na kolodvor, ki je samo za Silo postavljen, bili smo vsi črni od saj. Sram nas je bilo in v zadregi se vračamo v knežji grad. Toda čim bolj se gradu bližamo, tem komičnejši smo bili. Saje so se zaradi potu začele po obrazi in vratu razlivati, morali smo se še z rokami braniti pred mnogobrojnimi mušicami — tako, da smo bili bolj umazani, nego kateri si bodi dimničarpri nas.

Hitro smo prekoračili lep, po angleškem vzorki narejen park, ležeč za gradom, in si nismo mogli ogledovati še velikanskih slonov, ki so se po njem izprehajali. Knez nas je vel v sobo za tujce, kjer smo zopet salonsko osnažili svojo obleko. Malajca smo pa poslali na ladjo, da nam je donesel potrebnih ščeti, mjila itd. Polagoma se je zbrala vsa potovalna družba in tudi angleška mornarska častnika v prav prijetni verandi. Točno ob 7. uri je došel v naš okrog knez, in nas povabil v obednico. Stopili smo v dolgo dvorano, kjer je bilo vse polno mramornatih stebrov in stene tudi iz mramorja. Velika, dragocena zrcala s prekrasnimi okviri so visela po stenah vkrog. V sredi je stala dolga, pokrita miza, na njej mnogo zlatih in srebrnih vaz, z dehtečimi cvetlicami. Večina namiznega posodja je bila od zlata in srebra.

Zasedli smo nam odločene sedeže, in ko so se bili še nekateri angleški inženerji, Malajci in Kitajci — prve osobe kitajske — sešle, začel se je obed. Podrobnosti te velikanske lukulske pojedine ne bodein omenjal, samo to povem, da so bile na razpolaganje najboljše jedi angleške in francoske kuhinje. Pili smo najfinejša evropska in azijatska vina iz zlatih kozarcev. Knez sam pa je med vsem obedom pil le vodo, držeč se trdno svoje moha-medanske vere; zato tudi ni bilo čuti napitnic. Tudi baržunasto kapico je imel ves čas ua glavi. Ko se je pomizje (dessert) pričenjalo, postajal je razgovor živahnejši, sploh se je nam vsem vzbudila dobra volja. Kakor na povelje je umolknila družba, kajti oglasila se je bila instrumentalna godba, ki je svirala najprvo avstrijsko cesarsko pesem in potem angleško himno. In dalje so se v kratkih stankah godla dela Straussova, Offen-bachova in Wagner jeva. Vse točke so se odobravale s ploskanjem, kar je knezu jako dobro delo.

Ker smo bili željo izrazili, da bi si kapelo ogledali, odvedel nas je Maharadja v izprednjo sobano. Jedva so godci svojega kneza zagledali, takoj so zazvenguili yohorsko himno. Godba je imela 80 mož, sami mladi, inteligentni M al a j ci, naobraženi v godbi pod vodstvom angleškega kapelnika. Vsi so bili v bagrenih uniformah. Dasiravno je virtuoznost kapele še majhna, vendar je čudovito, da so ti ljudje, udje malo naobražeuega naroda, v godbi toliko se izurili, in sicer v jeduem samem leti. Z živahnim odo-

bravanjem smo se knezu zelö prikupovali in ga spodbujali, naj dalje tako čvrsto skrbi za umeteljnost in naobraževanje svojega naroda. Ko smo uže precej časa godbo poslušali, poslovili smo se z vso vljudnostjo od kneza in se vrnili na ladjo. Knez je pri tej priliki zelo obžaloval, da nas ne more na lov tigrov povabiti, ker se tako kratek čas mudimo. A kadar ga zopet obiščemo, skrbeti hoče, da nam tudi to veselje pripravi. Se vi, da se to ne bode moglo nikoli več zgoditi. Drugo jutro je prišel on nas obiskat, ogledoval si ladjo in naše ljudi, kar mu je vse bilo jako po volji. Prav zadovoljen je zapustil korveto in 21 strelov mu je poslalo zadnji pozdrav. Ladja pa je da\je odplula in Yohoro zapustila za vselej.

XIII. pismo.

Sv. Frančišek v Kaliforniji, dne 20. oktobra 1. 1875.

Tvoji poslednji pismi dne 4. in 22. avgusta sem resnično vzprijel. Zadnjič sem ti pisal iz Azije, iz Singapora. Zakaj Ti od takrat nisem mogel več pisati, razvidel bodeš iz naslednjih vesti.

Sredi meseca julija zapustili smo Singapore in se podali v Hong-kong. Na tej progi sem zbolel in dobil tako močan revmatizem, da se z nijednim udom niti geniti nisem mogel. Tri dni smo se mudili vHong-kongi in potem podali v Yoka-hamo. Ker me niso dovolj zdravili, ni mi kar nič odleglo, kajti jedinega leka proti revmatizmu, parne kopeli, ni dobiti v vsej Aziji. Bolan sem moral pač na ladji ostati. In ko smo dobili povelje iz Yokahame podati se v Sv. Frančišek, tudi meni ni druzega preostajalo, nego s svojo boleznijo, v postelji ležeč, podati se na daljno potovanje črez veliko morje. Dolgih 40 dni smo v to potrebovali, in misli si, 40 dni plavati med vodo in nebom! — Dne 6. oktobra prišel sem naposled prav zelo bolan v Sv. Frančišek, kjer so me izkrcali. Hoditi mi ni bilo moči, zato so me nesli na kopno. Zdravi me tukaj nekov nemšk zdravnik, kateremu za to plačujem po 8 gold. na dan. Rabijo mi pa pridno parne kopeli, katere so me uže precej okrepčale.

Do konca tega meseca ostanemo v severni Ameriki; potem odpotujemo v Valparajso v južni Ameriki. Mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca dni.

O društvenih razmerah v Kaliforniji.

Večkrat sem bral po nemških in slovanskih novinah poročila o slovanskih društvih v Sv. Frančiški. Ker sem dlje v tem

mesti bival in z veliko pozornostjo opazoval vse, kar se tiče mojih tam naseljenih rojakov, zato mi je mogoče, o tej točki obširnejše spregovoriti ter naopačne misli in dopise pojasniti in popraviti.

Kakor v vseh amerikanskih ljudovladah, tako se tudi v zje-dinjenih državah v trgovskem občili na različnost stanov kar nič ne ozira. Razloček se dela samo v oziri večje ali manjše imovine pri družabnem življenji. Tudi v Kaliforniji se nahaja novčna aristokracija, imoviti srednji stan in priprosti siromaški stan, in ti so v nekaterih ozirih popolnem ločeni med seboj. Potreba se je tudi tukaj pokazala, društva ustanovljati, in ta imajo to posebno znamenje, da so vsi udje le jedne gori omenjene vrste stanov. Največje število v Sv. Frančiški naseljenih Jugoslovanov, ki so Dalmatini in Istrijani, spada v tretjo stanovsko vrsto. Pečajo se s trgovino in ribštvom. Imajo ob dolzem obrežji (Quai) neznatne prodajalnice in krčme, tako zvane Boar-ding-Houses, ki pa niso na najboljšem glasi. V boleznih zadeva te naše izseljence velika siroščina. To je napotilo Dalmatine, da so si v takšen namen osnovali 1. 1868 „Dalmatinsko ilirsko društvo v podporo bolnikom." Vendar udje temu društvu niso zgolj Jugoslovani, nego tudi drugi Avstrijci iz tretje stanovske vrste. Pri njih zborih se vrte pogovori največ o podporah bolnikom, in se govori večinoma v angleškem jezici, v katerem so tudi društvena pravila sestavljena. Društvo ima tudi slovenske in italijanske knjige in novine, katere se dajejo največ bolnikom, v čitanji veščim. Naročujejo se v Zagreb i in pri družbi „sv. Mohorja" v Cel ovci. Večkrat se vnamejo kaki prepiri med družabniki različnih narodnosti. Ako se posreči družabniku tacega društva, da si pridobö večjo imovino, tedaj navadno iz njega izstopi, zapusti mu kako darilo in se drugemu pridruži, kjer mu z ozirom na njegovo boljše gmotno stanje bolje vgaja. Če se je takov ud posebno velikodušnega skazal, takrat ga izvoli društvo častnim družabnikom ali društvenim zaščitnikom. Na čast naših izseljencev moram povedati, da jim domoljubje v srci ni ugasnilo, dasiravno se morajo v tujini večkrat z neusmiljeno osodo hudo boriti. Jedva je 1. 1875 cesarska korveta „Friderik" sidra zabodla v dno, to je bila prva avstrijska vojna ladja v Sv. Frančiški — uže so udje onemu slovanskemu podpornemu društvu korveto kar prepluli in s svojimi oskromnimi močmi vse storili, da bi došlim svojim rojakom tu v novem sveti napravili prijetne čase. Mornarjem, ki so bili največ Dalmatini in Istrijani, napravili so celo plesno zabavo. Toliko o avstrijskem podpornem društvi v Sv. Frančiški.

Drugih slovanskih društev tamkaj ni. Močno so sicer v Kaliforniji zastopani Cehi, pa več v tovarniških krajih po kautonih, nego v glavnem mesti. Urojena prebrisanost je njim pripomogla do večje imovitosti in celo do bogastva, nego njih južnim sorodnikom, tako da spadajo skoro vsi v prvo ali drugo 'stanovsko vrsto. Mala češka društva so po nekaterih kalifor-

nijskih okrajih. Žalibog pa se pogrešajo društva aH druge naprave, po katerih bi se gotovega pogina obvarovali tisti avstrijski izseljenci, katere so brezvestni agenti semkaj zapeljali in ki so tukaj večkrat prišli v največjo revščino.

Mnogokrat se mi je pri mojih izprehodih po Sv. Frančiški pridružil takov izseljenec in mi tožil svojo nesrečo. Na moj najboljši sovet, naj se obrne na avstrijskega konzula, odgovorilo se mi je navadno: „Pomagaj si sam, potlej ti bode še le konzul pomagal!" Pomoči potrebnih avstrijskih izseljencev ondi konzul ali celo nič ne zaslišuje, ali jih pušča z rameni migaje brez podpore. Kako ie to mogoče, da ima Avstrija v mesti, ki ima več tisoč svojih podložnikov, tako slabo zastopstvo? V Sv. Frančiški je avstrijski zastopnik veliki trgovec F. Mücke, in ima samo naslov „konzul" (ad honores). Od avstrijske vlade dobiva jedva toliko odškodnine, da poravnava pisarniške troške. Da se tak konzul, ki je itak v prvi vrsti le trgovec, za avstrijske izseljence malo briga, je lehko razumljivo. Nedoumno pa nam je, da avstrijska vlada v Sv. Frančiški mnogim tamošnjim Avstrijcem ne namesti stalnega in pravega konzula, ko ima n. pr. naša vlada v Shanghaji (na Kitajskem), kjer je le 5 Avstrijcev, generalnega konzula s podložnimi uradniki, ko ima dalje v vseh večjih mestih iztočne Azije prave konzule, katerim na čeli je ministerrezi-dent, kar stane Avstrije na leto okolo 50.000 gold., dasiravno je po vsej iztočni Aziji jedva 30 avstrijskih podložnikov in če tudi je dobiček, ki ga ima naša država po tem drazem zastopstvi v politiškem in trgovskem oziri silno majhen, kajti v letih 1874 in 1875 je bilo došlo v iztočno-azijatska pristanišča samo 6 avstro-ogerskih trgovskih ladij s 3000 tonami.

Amerikanski glas o naši korveti „Friderik."

(Izjava kalifornske „Staats-Zeitunge" dne 14. oktobra L 1875).

Omenjane novine pišejo tako-le: „Ker je bil častniški „corps" korvete tako prijazen, da je nam izročil silno zanimivo poročilo o osodi in izkušnjah nje dosedanjega potovanja, katero (poročilo) smo v zadnji številki priobčili, zato si nismo mogli kaj, da ne bi se bili za ono poročilo osobno zahvalili in ob jednem si tudi ladje same ogledali. Predno smo se pa podali na krov došle avstrijske ladje, šli smo k avstrijskemu konzulu, g. Mücker ju, katerega smo prosili za nekoliko priporočilnih vrst. Tukaj pa smo ravno naleteli na 2 poročnika korvete, na Jos. Lehnerta, ki nas je z največjo ljubeznjivostjo povabil, da bi ob 12. uri došli na obrežje Str. Whart, kjer bode nas čakala parna barka. Ob določenem časi smo prišli tija, odjadrali točno in v 10 minutah smo bili pri korveti „Friderik", ki se je bila sicer 1% milje od mesta ustavila.

Poveljnika ladje ni bilo doma, ali gospodje častniki so nas vzprijeli z največjo in najprisrčnejšo prijaznostjo. Ko so bili nas z jako okusnim zajutrkom pogostili, vodili so nas okrog po ladji, nam vse razkazovali in na vsako naše vprašanje so odgovarjali z največjo radostjo. Ladja ima s častniki vred 250 mož, teh je okoli 70 Nemcev, 10 Ogrov, 30 Istrijanov in 140 Dalmatinov. Avstrijsko mornarstvo nima, kakor navadno druge države, mornarskih vojakov na svojih vojnih ladjah, nego mornarje, a ti se, predno jih vzamejo na ladjo, na kopnem vojaški vadijo šest tednov. Potem se izberö še posebno taki, kateri so v topničarstvi izvežbani, da morejo poleg mornarske službe opravljati tudi topničarsko. Potem se na ladji mornarji vadijo razven v mornarskih znanostih tudi v streljanji s puškami in v borenji, uči se tudi še brati in pisati. Ali pri tem se z vojaci lepo ravna. Tudi hrano imajo izvrstno, kar se je videlo na zadovoljnih obrazih obrazih in na ljubezni mornarjev do svojih prednikov. Kazni za kakšne prestopke so prav majhne. V tem ko vojnike na kopnem devljejo n. pr. za tri dni v zapor, odtegne sc mornarju samo vinska porcija za jeden dan. Kakor so nas gospodje častniki zagotavljali, dosežejo s to krot-kostjo in ljubeznijo pogostoma več, nego li drugi z vso trdosrčno ostrostjo.

Na ladji je 12 topov Wahrendorfove sisteme, s katerimi je sicer prav lehko ravnati, lehko basati in zažigati jih, vendar se bodo zdaj namestili sKrupovimi topovi iz grodlja. Prvi topovi neso po 2'/„ morski milji daleč; ž njimi se je korveta „Friderik" pri Visi 1. 1866 prav dobro obnesla. Ročno strelno orodje so puške Werndlovega stroja. — Ladja je, kakor uže znano, na potovanji okolo zemlje. Največji in najzanimivejši del svoje daljne poti je uže dovršila. Tukaj ostane še do dnš 23. t. m., ker se mora nekoliko popraviti, in ker čaka na pošto. Od tukaj se poda v Val-parajso, skozi Magellanovo ožino v Bueros-Ayres in dalje v Rio de Janeiro, potem pa naravnost v Gibraltar. To bode zadnja postaja, predno se vrne v staro ljubo domovino. P ulj je nje stalno bivališče, od kodar se je bila tudi v daljni svet podala. Drugo leto, zatorej črez 2 dolgi leti vrnila se bode še le nazaj. Vožnja od tod se bode vršila z jadrami zato, da se mornarji v tem vadijo, in da ni treba na mnogih krajih ostajati zaradi dobivanja premoga. —

Vsi gospodje častniki, zdravniki in kadeti bili so silno ljubez-njivi in prijazni, ter so znanstveno jako naobraženi, tako, da more človek avstrijsko mornarstvo, katero ima take zastopnike, posebno spoštovati, in da je pravo veselje, s tacimi gospodi se pogovarjati. Žalibog, so ure zabave hitro minule in ostal nam je samo prijeten spomin na še prijetnejši čas ljubeznjivega pogovarjanja."

X1Y. pismo.

Valparaiso, dne 30. januarja 1. 1876.

Da Ti uže 2 meseca nisem pisal, vzrok temu hočem danes odkritosrčno povedati. Kakor Ti je znano, ležal sem v Sv. Frančiški bolan za revmatizmom. Ozdravil sem se bil pa toliko, da sem se mogel dne 1. novembra 1. 1875 zopet vkrcati v korveto „Friderik". Smoter našemu daljnemu potovanju se je določil z mestom Valparaiso, do katerega smo potrebovali 63 dni. Jedva 8 dni smo po morji se vozili, ko me napade zopet stara bolezen, katera me ves čas — 2 meseca — kar nič ni zapustila. Ko sem došel v Valparaiso, shujšal sem bil do kosti in zdravniki so mi uže prorokovali, da je smrt blizu. Misli si zatorej moje žalostno stanje; tako daleč od Tebe in svojih dragih, tako daleč od domovine — in smrt pred' očmi. Dne 3. januarja so me v Val-paraisi vendar še živega izkrcali in izročili prijazni družini v postrežbo. Mislim, da le želja, domovino in svoje drage sorodnike in prijatelje še jedenkrat videti, obvarovala me je strašne smrti — v tujini. Toliko sem vendar okreval, da morem vstajati in mi zopet rabijo vsi udi. Korveta „Friderik" je pa tačas zopet od-plula in mene tukaj samega pustila, dokler se ne ozdravim. Upam, da se do meseca marca toliko okrepčam, da bodem s kako potovalno ladjo za korveto „Friderik" se vozil, ter da se v Rio de Janeiri zopet vkrcam na našo ladjo.

Punta Arenas, najjužnejše mesto na zemlji.

Čestite čitatelje utegne zanimati, kakšno je najjužnejše olikano mesto naše zemeljske öble. V naslednjih vrstah bodem poskušal kratko obrisati mesto in njega stanovnike, in sicer po svojih skušnjah, kolikor mi je bilo namreč mogoče v kratkem časi svojega bivanja sezuaniti se z ondotnimi razmerami.

Kar je Hammerfest severni zemeljski poluti, to je Punta Arenas južni. (Na angleških zemljevidih ima tudi ime: Jandy-Point). Dasiravno je Punta Arenas 20 širokostnih stopinj bližje ravniku, nego Hammerfest, je vendar le najjužnejše mesto, katero ima še malo civilizacije. Njegova lega je na najjužnejšem ostrogi južno-amerikanskega kontinenta v precej razširjeni ravnini, katero obdajajo na iztočni in zapadni strani velikanski snežnfki; proti severju se razprostira v malo znane pokrajine južne Patagonije, a na južni strani meji na Magellansko morsko cesto, ob kateri tudi stoji. Pogosti viharji, megla, sneg vse leto in bližina snežnikov, to so vzroki, da je podnebje prav neugodno

in neprijetno, nezdravo se sicer ne more reči, a strpljivo samo za tistega, kateri je primoran, tukaj iskati kruha. To postajo so Chilci (Šilci) ustanovili v pomoč morskim potovalcem. Tukaj so namreč velike nevarnosti zavoljo raznih morskih škrbin, zavoljo goste megle, močnih morskih tokov, hipoma rastočih močnih vetrov in zavoljo pomanjkljivih mornarskih zemljevidov. Ladje so pogo-stoma nesrečne v Magellanski morski ožini in v Smiths-kem kanali navzlic temu, da je dosta svarilnih znamenj nastavljenih. Take nesrečnike pa zadene prav žalostna osoda, kajti v roko pridejo krvoločnim lopovom, patagonskim Indijanom in Ognje-zemcem, bivajočim v teh krajih. V obrambo teh nesreč so Chilci ustanovili Punta Arena s. Ob jednem pa tudi zato, da bi si pridobili kaj pravice do Patagonije, kajti po njej hrepene tudi argentinske republike. Pri tej priliki ne morem za-molčati dogodka, kateri kaže, kakšne nevarnosti so za nesrečnike, ako se razbije ladja v Magellanski morski ožini. Naslednji dogodek se je pripovedoval v Valparajsi za mojega ondotnega bivanja, ter vzbujal völik šum in nemir. L. 1856 je bila nemška trgovska ladja tu razbita; popotniki in vse drugo osobje, 30 duš, rešili so se na obrežje. Med popotniki je bilajedna sama, I61etna gospa s svojim dojencem in soprugom, nekim Nemcem, čegaver sorodniki so bivali v Valparajsi, kamor je bila tudi ladja namenjena. Jedva so se bili nesrečniki otčli morskim valovom, napadla jih je divja indijanska četa. Vse može in starčke, tudi nedolžno dote so brez usmiljenja poklali, samo mladi gospe niso ničesar storili, ampak jo vlekli seboj, da so jo poznejše izročili mlademu indijanskemu poglavarju kakor del plena. Nedavno pa, namreč 1. 1876 so ujeli blizu Valdivije kardelo Indijanov, med katerimi je bila tudi žena kavkaskega plemena. V slabi nemščini je pravila sodnikom zgodovino svojega življenja, iz katere se je zanesljivo razvidelo, da je tista žensua, katera je bila pred 20 leti uplenjena, in po kateri so nje sorodniki in mož kakor po pokojnici britko jokali. Dovolilo se jej je, da se lehko k svojim sorodnikom vrne, ki so še živeli v Valparajsi, ali ona je to ponudbo odločno odbila, rekši, da ima uže mnogo otrok in vnukov, katerih noče zapustiti. Pustilo se jej je, da je šla zopet v divjost med Indijane, kajti bila se je tudi sama uže poindijanila. To je dejansko, čisto resnično poročilo in fotografski sliki te gospe v svoji indijanski opravi se je v Valparajsi vse prav zelo čudilo.

Taki in jednaki napadi nikakor niso redki. Od kar je Punta Arenas ustanovljena in od kar chilske ladje po Magellanski cesti križajo, je sicer nekoliko boljše. Še to mesto samo so bili Indijani napadli, no, pa se jim ni posrečilo, česa pridobiti. Vredno je omenjati taktike, katero imajo Indijani pri tacih napadih. Da ne bi se njih pravo število izvedelo, plazijo se po gosje drug za drugim tako, da vsak zadnji stopa v stopnjice sprednjega. Na tisti način se tudi vračajo od svojega plenenja, pri katerem si naberö

goved iu konj. Proganjajo jih malokdaj, ker se ne ve za moč indijanske lopovske čete in ker se je proganjalcem teh divjakov uže dogodilo, da so morali prepustiti svojo glavo divjakom. Večkrat pa se spuščajo Indijani tudi v prijazno občilo s stanovniki Punta Arenas, menjajo konje, goveda in kožuhovino za drugo blago, izlasti za tobak in strelna orožja, katere reči tako ljubijo kakor severno-amerikanski Indijani.

Tudi za časa mojega bivanja v Punta Arenas došlo je 300 Indijanov, ki so prignali goveda in konje sabo. Ko so bili goveda oddali, zaseli so male svoje konje in vihrali v divjem skoki proti notranjim pokrajinam.

Punta Arenas ima v obče značaj naselbine kaznjevalnice, kar je tudi v resnici. V lesenih bajtah in poleg prizidani vojašnici je 300 kaznjencev in 100 vojakov, chilskih pešcev; to je gotovo slaba posadka za varstvo naselbine in za nadzorstvo kaznjencev. Poslednji rabijo, kolikor je le mogoče, za obdelovanje polja, za zidanje kolib in za druga dela. Mesto ima 200 lesenih nizkih kolib, večje poslopje za bivališče guvernerja (poveljnika), cerkvico in nekatere podružnice, (magacine) chilskih trgovcev.

Stanovnikov je vseh skupaj s posadko in kaznjenci vred okolo 1000, in vlada jim chilski guverner. Stanovniki so največ Chilci, nekaj Nemcev, nekaj Angležev — in, oj čudesa! tudi dva Jugoslovana, porojena Dalmatina, od katerih jeden proda žganje, a drugi ponuja slabe fotografije Ognjene zemlje in tamošnjih ljudi potnikom za neizmerno visoke cene. On je namreč jedini fotograf na Punta Arenas. Peča se ljudstvo z ribštvom, proda gvano in kože morskih psov; dalje s prodajo raznega živeža mestnim stanovnikom in ladjam, tukaj se ustavljajočim. Za kurjavo in za parobrode skrbe premogove zaloge. V tem najjužnejšem mesti je še zanimiva zbirka orožja in orodja patagonskih Indijanov in Ognjezemcev. To zbirko ima Anglež, ki je jedini zdravnik in lekar v tem mesti. Še sedanje lice te kolonije ni prav veselo, bodočnost kaže pa še slabše, kajti ako se ožina Panama prekoplje, bode Punta Arenas zopet neznatno mesto, vendar še vedno za mornarje toliko važno, kolikor severni Hammerfest v Skandinaviji.

XY. pismo.

Montevideo, dne 13. marca 1. 1876.

O svoji bolezni, revmatizmi, poročal sem Ti uže zadnjič. Ozdravil sem se bil vendar do dne 1. marca precej, čeravno me je tudi desno okö hudo bolelo. Zahvaliti se imam za to, da sem se vendar okrepčal, nemški rodovini, katera mi je v Valparajsi tako izvrstno stregla.

Dne 1. marca vkrcal sem se na angleški pasažirski parobrod, kateri me je danes pripeljal v Montevideo. Med potom sem imel zopet nesrečo, ter z nova zbolel na desnem očesi. V srečo je bil prijazen zdravnik na krovi ladje in ta mi je pomagal iz nevarnosti, vendar nosim še vedno zavezano oko; to je tudi vzrok slabi pisavi tega pisma. O tebi nisem pač uže dolgo čul nika-koršuega glasil. To je, se ve, lehko razumljivo. Ti adresuješ pisma na korveto „Friderik", katero sem pa jaz v Valparaisi nioral zapustiti. Kadar dojdem zopet na našo ladjo, Ti pišem takoj. A kar sem doživel na svojem daljnem potovanji okolo zemlje, o tem Ti bodem z živo besedo obširno poročal.

XY1. pismo.

Gibraltar, dne 3. januarja 1. 1876, na krovi ees. korvete „Friderik".

Tvoja pisma od dn6 22. januarja, 10. in 22. aprila sem danes vzprijel. Jaz Ti pa od Montevidea dalje nisem mogel pisati, kajti 78 dni smo potrebovali od imenovanega mesta do Gibraltarja. Med potom po atlantskem morji v Evropo smo se bili sicer ustavili v Pun t o Del gad a na otoci St. Miguel, (kije jeden azorskih otokov,) ker nam je živež pošel, a od tukaj ni bilo poštne^ zveze, da bi Ti bil mogel poslati vsaj kratko poročilo. Moje zdravje je sicer nekoliko boljše, toliko, da ravno ne polegam; ali da se popolnem ozdravim, treba, Kauor mi zdravniki sovetujejo, dati slovo mornarstvu in okrevati v domačem podnebji. Prve dni meseca julija, upam, da se vrnem iz P ulj a v preljubo mi domovino, katere uže tako dolgo nisem videl.

Iz potne torbe.

Priobči] Fran Erjavec.

Obdliti, obdlim, v. pf., = prevrniti: ob-valiti. Vas Krn.

Obariti se, obdrim se, v. r. pf.: mleko se je obärilo, rekše, zgrizlo ali zajedlo se je. Soška dolina. Namesto: ob-variti: variti, kochen.

Obddn, i, f., tudi: Obddnja f. = dnina = mezdä, der Tagelohn: kolikor se komu plačuje „ob dnevi" ali na dan. Na Tolminskem.

Ob6d, a, m. Južina, Mittagmal. V Rčziji. — Srbski: objed, m., Mittagmal, staroslov.: občdtt, m. prandium, coena: ob-jčd. V Laščah imajo kmetje v postni dan, v katerem zjutraj nij kosila, prvo jed ob 11. uri do pölu dne, ter jo imenujejo: obed o, n. Tam svoje razne jedi tako raz-ločajo: kosilo, n. (ob nepostnih dneh zjutraj mej 7. in 8. uro), južina, f. (jčd o polu dne), veččrja, f. (jčd zvečer); vrhu tega se koscem, mlatfčem, terlcam in sploh težakom daje: dojužnik, m. (mej kosilom in južino), mala južina, f. ali: malica, f., dasVesper-- brot, (mej južino in veččrjo); nemška beseda: Jause f. je od slovanske: južina. Menci (ljudje, ki svojemu sosčdu zastonj „meno" proso) dobivajo: povečfirek, rka, m. (jed po večerji), ker se proso mane samo po noči. Beseda: zäjtrük, türka, m., das Frühstück, nij znana; a pastirji zgodaj zjutraj, kadar ženo past živino, s soboj dobivajo vsak po veliko urezanico kruha, in to se imenuje: fruštftk, štka, m., ter beseda: kosilo za „Mittagmal" rabi kmetu samo tedaj, kadar govori o poldanskej pojčdini gospodskih ljudij: v grad je na kosilo povabljen. — Korošcu je: mavžina, f., to, kar je Kranjcu: mala južina, ter mislim, da je trebe pisati: „rnaužina", in da „ma" tukaj, kakor tudi povsod drugod, v slovenščini stoji namesto „pa": päberek m., die Nachlese, paröbek itd.; kajti srbski je: paužina, f., das Vesperbrot, ruski: paužintt, m., paužina, f., das Vesperbrot, in slovenščina ima: klen (klčn), m.,

poleg: maklen, 16 na (rnaklčn), m., Feldahorn; srbski: klen, klijen, kun, m., poleg: m ä kij en m., Feld-ahorn, ruski: päklenü, m., tatarischer Ahorn; zatorej: maužinain:paužina, kakpr: maklen in :paklen, ter kaže, da maklen in paklen znači: uneigentlicher Ahorn, dem Ahorn ähnlicher Baum. Kar se tiče srbskega lica: kun, poleg: klen, klijen, primeri slovenski: blen (blčn) m., das Bilsenkraut, k srbskemu: bun, m., bunika f., das Bilsenkraut.

ObSla, f., tudi: obel, obeli (bčl-), f. = zabela; obäiti = zabeliti, würzen, condio. Soška dolina.

Obldtovec, vca, m. Oreh, imejoč na sebi še zeleno lupino. Soška dolina. Glej: brkänec. — Težka beseda, ker druga narečja nemajo nič tacega. Laščanu je: oblekovec m., zelena orehova „lupina", a ne ves oreh, ter izreka se tako, da nij vedeti, ali je treba pisati: oblčkovec, ali: obljäkovec, ker tudi „bljä" bi v Laščah slulo, kakor: bije, ble, ter pömneti je nemški glagol: blatten, abblatten, obrati, osmukati listje.

Obldtovlje, a, n. (oblatovje). Zelena lupina (oplodje) pri orehu. Soška dolina. Primeri: oblätovec.

Oblica, f. Kuhana drobna repa. Goriška okolica; Lašče in drugod.

Oblin, a, m. Nerazcepljen, zatorej še obel krlj ali hlod. Vas Krn.

Oblddva, f. Piča svinjam ali kravam, z otrobi ali se slabo moko umešana. Sv. Peter pri Gorici. — V Laščah je to: oblo da f.

ObnaSanje, a, n. Cerkveni god; Kirchweihfest. Na Št. Vidski gori; po Ipävskem in po Krasu.

Oböjki, ov, m. pl., a tudi: oböjek, jka, m. Krpe, ki se obuvajo v črevlje; der Fusslappen. Namesto: obvöjek: ob-viti. V Cičih ter v njih slovenskih sosedih po Istri. — Laščanu je to: onuča f., tudi samo: nuča f.; staroslov. onušta f., calceus; ruski: onuča f., der Fusslappen; češki: onuce, f. sing. Podstavaje: u-ti, anziehen (ob-u-ti, iz-u-ti), in zatorej: o(n)ušta namesto: o-u-tja, kajti „n" je vtaknen, da maši zčv; primeri: snčsti aufessen," staroslov. sfi(n)čsti, namesto: sft-čsti.

Obrdselen, selna, m., die Narbe. Vas Krn; a na Vršnem: obräs-lek, selka, m., die Narbe. — V Laščah se Narbe imenuje: obrünek, nka, m.: obrüviuükü. Podstava je staroslov.: brttvi f., der Balken, Steg, dio Augenbraue; novosl. brv f., der Steg; staroslov. obruvi f., die Augenbraue; novoslov. obrv f.; staroslov. brüvino n., der Balken, die Augenbraue; novoslov. brvno, brüno n., der Balken: das „Hervorstehende" im allgemeinen. Po ne-kakej zmoti ima Cig. v term.: obranek, die Narbe, kar je neresnično.

Obreči, obrerem, v. pf. = obljubiti, versprechen. V Brkinih. Staro-slov.: obrešti, versprechen; srbski: obreči, versprechen.

Obrdncelj, clja, m., tudi: obröncelj, clja, m. == jabranek. Dolenji Kras. — Kaže, da to morebiti le nij laška beseda, ker ima toliko raznih lic: jabranek, äbranek, abranka f. (vLaščah), brankelj,m. Korenika bode: br§k, schwellen: lit. brinkti, schwellen, branka f., das Schwellen. Če je ta misel prava, potem bi naša beseda staro-slovenski slula : *abr^ka f., *abr^kü, *jabr^kfi, m., a novoslovenski bi jo bilo treba pisati: äbrank, jäbrank, (a ne: -branek), ker tako pišemo tudi druge besede, v katerih se je ohranil stari hohnik: mesene (štirski), der Monat, (a ne: mesenec), staroslov.: mčs^ci itd. Ko-reniko: brek (brenk), anschwellen, imamo tudi v glagolu: zabrenkniti, nem, (v Laščah), zabrekniti, nem, (po drugih mnozih krajih), anschwellen: prst zabrenkne ali zabrekne, kadar se töli napne, da se na pr. ne more prsten ž njega sneti; noga je zabrehnila (namesto: zabreknila), rekše, otekla je, tako govore na Söri v Gorenjcih; žensko nabrenkati, schwängern; srbski: za-breknuti, anziehen (vom ausgetrockneten Gefässe, das man ins Wasser stellt). Vuk; poljski: nabrz^knienie, n., die Geschwulst, nabrz^kfy, adj., geschwollen. Linde; novoslov.: izpodbrecati se, izpodbrecati krilo (v Laščah), izpodbrencati se (po nekaterih krajih), das (weibliche, lauge) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen „Bausch" machen, kar po raznih krajih pogrešno govore: spod-rencati se, spodrecati se, spodrezati se, in tudi Miklošič piše napak: nsl. spodrezati se, se cingere. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 314., naslanjäje se na Habdeličev slövnik, v katerem je tudi pomoto čitati: „raz d raz, discinctus". Primeri: razdräsati. Zdaj nam je lehko razumeti besedo: brencelj, clja, m., koš, v katerem nosijo listje, seno itd., ker koš je „trebušata, napeta" stvar; primeri: boben, bna, m. = košara. — Semkaj spada tudi slovenska, da-si malo razšir jena beseda: b r e n k a, f., vinski sod. Murko. — Matzenauer, Cizi slova na 118. strani jo krivo proizvaja od nemškega: Brenke, Branke, ein hölzernes Gefäss, kar niti mej Nemci nij široko znano. V resnici so to od nas uže v starodavnosti Lahi vzeli na posodo, in prišlo je, kakor kaže, pozneje, od nas tudi nekoliko mej Nemce. Ako bi ta beseda ne bila slovanska, to kako bi mogla rabiti Rusom v tacem zmislu, v kakeršnem jo tam nahajamo? Rusi imajo: brjanka, f., eine Art Barke auf dem Dnieper, z ohranjenim hoh-nikom, kar svedoči o nje starodavnosti v tem jeziku, in izreka se, kakor: brjančati, poleg: brenčati, brjačati, tönen, klirren; a kar se dostaje „pojma",

nij pozabiti ruske besede: sudno, n., das Schiff, eigentlich das Gefäss (posoda). Venderje opomeniti, da Lahom, kadar zaznamenävajo „posodo", služi obraz: brent (premenili so „«" v „ku); a kadar imenujejo „Zweig (Tatze)" imajo brank. Nemcem rabi: brank, brenk, poleg: brant, brent. Zatorej nahajamo laški: brenta; pijemontski: brinda; genevski: brande, Wein-fass. Diez, etymolog. Wörterb. Bonn 1861/62, II., 13.; tirolsko - nemški: Brent', Brenten, f., Melter, weite Suppenschüssel, Milchgefäss, Kufe. Schöpf, tirol. Idiotikon; bavorski: Branke, Brenke, Brenk, f. hölzerner Futtertrog für Geflügel. Schmell. -Fxomm.,' I., 362. Primeri novoslov.: brčncelj = koš. Poleg tega laški: branca; starošpanski in staroport.: branca; franc.: bran-che; provenz.tudi: brane,m., Zweig,Tatze; srednjelatins-ki: branca leonis, eine Pflanze (okolo 1070.1.). Diez, I., 81.; retski: branca, Pfote, Tatze, Wisch. Conradi, Taschen-wörterb. der romanisch-deutschen Sprache. Zürichl823. Te besede odmevajo, kakor vidimo, po vsem romanskem svdtu, kar nas uči, od kedäj so jih uže dobili ti razni jeziki. A bavorski je: Brente, f. (namesto: Branke), die Tatze. Schmell.-Fromm., I., 362.; der Bär hat Pranten oder Tatzen. Grimm, Wörterb. II., 304. Pojem „Tatze" je vzet od „äbraukov" (Blütenkätzchen), kateri to ime do-bodo stöprav tedäj, kadar so vzpomlädi uže „napeti" in zatö res nekako podobni läpicam (tdčicam). Stara in srednja visoka nemščina 0 vseh teh besedah molčita, niti latinščina jim nema prlličnega korena, a slovanščina ga ima in vrhu tega, kakor smo videli, tudi mnogo besed iz njega. Dostaviti je, da uže slavni Grimin, Wörterb. II., 372., mčni, da je starejše lice bilo: brank, brenk, od koder pozneje: brant, brent. A kakor od Slovenov prvotno izhaja obraz : b r 6 n k a, tako so kesneje tudi Sloveni predrugačeno lice: brenta od Lahov dobili na posodo. Tudi besčda „branca", Zweig, Tatze si je res v rodu z „äbrankom", samö da je prišla od nas k Romanom, a ne od njih k nam.

Obresek (-rčs-), ska, m., namesto: obrčstek. Der Finderlohn.

Vas Krn; Staro Sedlo pri Koboridu. Glej: obresti, ob-retem. — N o voslo venska beseda: obrest f., (obrčst), der Zins vom Kapital, stoji morebiti namesto: obräst; primeri: staroslov.: trava in: trčva, das Gras, obrasti in: obrčsti, umwachsen, in vrhu tega: rastü m., der Zins vom Kapital. A Laščan tudi govori: kaj obresti (obrčsti) iščeš? iu hoče reči: kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? — To bi pač utegnilo biti od glagola: obresti, finden.

Obresti, obritem, (-rčt-), v. pf. Najti, finden. Staro Sedlo. — Rezijänom baje rabi sedänjak: obrenčem, kar je čisto po staroslovenskem jezici, kateri je temu glagolu imel dve podstavi: „(ob)rčt" po I. 1., poleg: „(ob)r§tje" po V. 2.; a podstava: „(ob)rčt" mu je rabila v aor.: ob-rčtohti, v part. praet. act. I.: obrötü, v part. praet. act. II.: obrßlü, v part. praet. pass.: obrčteuu, ter v nedo-ločniku: obršsti; a na podstavi: ,,(ob)r§tje" mu je bil sedänjak: obr^štEt, zapovednik: obr^šti, in poleg tega tudi imperfectum: obr^štaahu, kar bi novoslovenski z ohranjenim ali izgubljenim hohnikom slulo: obrenčem (obročem); obrenči (obreči); obrenčah (obrečah). — A starosrbskim knjigam je rabila samo podstava: „(ob)ret", zatorej tudi v sedänjaku: obrötemü, wir werden finden, in tega pravila se drži Staro Sedlo: obrčtem, ob-reteš itd. Miki., Formenlehre in Paradigmen, 33.

Obriti, obrijem, v. pf.; obrivati, obrivam, v. impf. = pleti, jäten: obrivati pšenico. Goriška okolica. — Korenika je: ry, wühlen, od koder tudi: rov, m., der Graben; a drugačna je korenika: ri, drängen, od koder imamo: roj, m., der Schwärm itd.

Obrddnica, f. Žena, ki je porodila; die Wöchnerin. Kräs.

ObHa, f., die umgekehrte Naht; črevljar mej šivanjem ženski čre-veljček (šolin) obrne na robe, da pride notranja, ru-java stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnije zunaj, kakor na vsacem druzem črevlji. Senožeče; Kras; Hrtišica v Istri. — Laščan to imenuje: črevelj na „ümkert". Primeri: obrtalo.

Obrtalo, a, n., perpetuum mobile; stvar, ki se vedno vrti, na pr.

nemiren otrok. Kanalsko. — Ta beseda bi morebiti utegnila tudi dobro služiti za „Betrieb": železnica, malin je v obrtalu. Podstava: ob-vrt: vrtčti, drehen.

Obttnik, a, m., na obrto narejen črevelj. Hrušica v Istri.

Obiti iSa, m., in: obtičje, a, n. coli. Veje, ki se „potäknejo" po grahu. Sv. Peter pri Gorici. — V Senožečah je to: n ä -tič, tiča, m., a v Laščah: nätik, tika m., od tod: natišk ali p o na ti š k fižol, grah; srbski: tačka f. = obtič: tük, stecken.

Obudovčti, obudovim, in: obudovejem, v. pf. Witwer oder Witwe werden. Vas Krn. Staroslov.: obvidovčti, in: obu-do včti.

Oiev, a, o, adj. = očetov, na pr. očev klobuk. Gorenja Soška dolina.

OSimdti se, v. r. pf., obrasti se z volno ali dlako. Ovca je o čini 4 na, ako se je po strižnji obrasla. Mladenič se je oči m al, ako mu prvi püh osüje brado; den Flaumbart bekommen. Gorenja Soška dolina. Od laškega: cimare, „Tuchwolle" scheren; cimatura, die Scherwolle.

Oddušnik, a, m. = brezdno. Kakor bi se zemlja po njem oddihä-

vala; das Luftloch. Kräs. Odldstlek, stelka, m. (reci: odlästuk, stuka), kakor: odrästlek,

stelka m., der Zweig, kar Laščan tudi izreka: odrastuk, stuka, a po drugod govore: odrastek, stka, odräsek, ska. — Odlästlek znači: die Ruhe, Müsse. Erhohlung. „Otroci mi ne dade odlästelka". V Laščah. Odlastek, s tka, m., isto. V Razdrtem pod Nanosom. Staroslov.: listiuu, Hsiml, adj., leicht; srbski: last, f. die Leichtigkeit, lastan, sna, o, adj., müssig; lasan, sna, o, adj., leicht zu thun; belokranjski: izläsiti koga, ablösen von der Arbeit; tudi v Koboridu.

0,1m etek, tka, m. V Laščah. Kadar se njiva takö orje, da se de-

lajo kraji (v Laščah) ali razori, imenovani tudi lehe ali og6ni, tedaj zadnji razor časi ostane ožji od vseh drugih ter se imenuje „odmetek" (s čistim „e"). Podstava je: odmet-ati.

Odsaditi odsadim, v. pf. Odstaviti otroka ali tele od sesca. Vas Krn. OdseSen, (ena, o (-ššč-), adj. Odsččen človek je osoren ter malo-beseden. Podkrnci. Prim. strsl.: sötlnü, adj., traurig; srb. s j et an, adj., schwermüthig. Oglrce (ogürce), a, n., a tudi: oglrec (ogürüc), a, m., mehurec

na koži, zlasti na obrazu. Kras; Soška dolina. V Laščah: ogršc (ogrüc), cä, m. K tej besedi je primeriti nemško: Engerling, in staroslov.: *^gori m., no-vosl. ogör, rja m., anguilla (der Aal) itd.

Ognjenica, f., tako se imenuje praznik matere božje vzpomlädi v 25.

dan sušca, „ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti." Rodik na Krasu. — Primeri: glavnjenica.

Ogrddnica, f., majhen ograjen pašnik. Tolminsko. — V Laščah je to: ograja f.

Ogreden, dna, o, adj. „Ves ogreden dan sem delal", to je: ves dan, kolikor ga je. Vršno na Tolminskem. Primeri: läke-ren, adj.

Ogristi se, ogrizem se, v. r. pf. =- usiriti se. „Mleko se je ogrizlo" (po leti v vročini). Gorenja Soška dolina. — V Laščah: mleko se je zagrizlo.

Ohvdlen, Ina, o, adj. Ohvälen je človek, ki svojo hvalo rad sliši — hvale željan. Podkrnci.

Ojice, f. pl. Prednji del pri plugu, namreč oje z obema kolescema.

Banjščice. Podstava „öjicam" je: oje, ojesa, n., die Deichsel. Laščan to imenuje: p 1 u ž n a, n. pl., namesto: plužna kolesca.

Okajen, ena, o, adj. = malo vinjen; angestochen. Podkrnci. — V

Laščah je: prikajen, jöna,o, adj.: prikajen človek, malo prismüknen človek, imenovan tudi: prikäda f. Primeri: prismojen in prismöda.

Okletta k, a (-kič-), m. Okroglo, nerazcepljeno, a ne predebelo poleno. Ponikve na Tolminskem. Podstava: o-klčstiti.

Oknica, f., navadno: öknice, f. pl., die Fensterläden, Jalousien. Kräs.

Okno, n. Prekat v stogu ali kozolci je „okno". „Imam tri okna / _ pšenice in dve okni ječmena". Tolminsko.

Okovina, f. Železo, na katerem se kosa kleplje. Žabče na Tol-minskem. Na Kranjskem se to imenuje: baba, babica.

Olevki, m. pl. (-lčv-) in tudi: olovki, m. pl. Slabo sadje (ovočje), ki pred časom nezrelo popada z drevja. Goriška okolica.

— V Laščah so to: otinki, m. pl.

Oluhje, a, n. coli. Perje okolo koruzne latice. Goriška okolica; Ipavska dolina.

Omdmica, f. = omotica, Betäubung, Ohnmacht. „Prišla mi je neka omamica." Eazdrto pod Nanosom. — Laščan veli, da „mora" človeka vrže v omämico, predno gre nanj.

Omedlevati, omedlevam, v. impf., na kaj: močno želeti česa, hrepeneti po čem. Vršno na Tolminskem. — Na Krasu sem čul: kdor ima, nagniva (pije), kdor nema, omedleva.

— V Mälhinjem pri Devinu slöve ta glagol: o men d > levati, in znači: prežati, na pr. pri kacem piru (ženitvi) ali pri kaci pojedini. — Laščan govori: ves mrtev je nanjo, ali: merje za njo, er sehnt sich stark nach ihr.

Ometica (čist „e"), f. Neka vrsta šva; die Endelnaht. V Senožečah; v Laščah.

Omlada, i. — mladika (veja). Vršno na Tolminskem.

Omlajati se, omldjem se, v. r. impf. Dobrikati se, prilizovati se.

Mačka se omlaje, kadar se drgne in smuče okolo človeka. Podkrnci. V srbščini: omilati se. Korenika bi utegnila biti: „ml", katera je tudi v besedi: mil, adj., lieb, theuer.

Omrdznica, f. Prvi drobni sneg, kadar začne naletovati. Vas Krn.

— V Ponikvah na Št. Vidski gori je omräznica = kürja polt, Gänsehaut.

Opdhniti se, opdhnem se, v. r. pf. Den Ausschlag bekommen. „Obraz se mu je opähnil." Podkrnci.

Opdličiti, opaličim, v. pf. S palico udariti. Vas Krn; tudi v Senožečah. Podstava: palica.

Opalika, f. Debela palica. Vas Krn.

Opdren, rna, o, adj.; opdrnost, f. Neka bolezen pri živini, kadar voda ne gre od nje. Skrilje pod Čavnom.

Opasica, f. Debela palica. — V Laščah je: o pasi ca, f., moški pas, nekaka dolga, ozka ruta, rudeča ali višnjava, ka-keršne so nekdaj nosili stari možje, da so se „opasä-vali" ž njimi.

Opastto, a, n. Cerkveni god, proščenje; Kirchweihfest. Rihenberk; Kras; Brezovica v Istri.

OpSrek, rka, m. Nezrela hruška. Ponikve na Št. Vidski gori. — V Laščah je: äperek, äperka, m., in: päperek, päperka, m., šaliva beseda otročetu: der Knirps (išči v Cig. slovniku besšde: Knirps); a možno, da je treba pisati: 6 p e r e k, ker Laščanu začetni „o" slove, kakor „ä": ače, äsel (oče, osel) itd. Sodil bi, da je „äperek" isto, kar „päberek" m., Nachlese, namesto česar govore tudi: päperek: päperkovati, v. impf., Nachlese halten.

OpStnica, f. Polu suha hruška. Podkrnci.

Opetnik, a, m. Sir, ki še nij dobro dozorel; sir v srednjem času. Vas Krn.

Opläk, opldka, m. Toliko vode, da se z njo kaka posoda „oplakne". Podkrnci.

Opläz, opläza, m. „Ta njiva je oräna na opläz", orana tako, da nij znati leh. Vršno.

OpleSje, a, n. Ženska jopa, Kras.

Oplen, dplena (-plč-) m. Goriška okolica, in poleg „oplen" tudi: oplen, o p lena, m. Gorenja Soška dolina. Pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtäkneni ročici. — V Laščah: oplen, lena.

Opornica, f. Stütze, Strebebaum. ZäbCe na Tolminskem.

Oprdvnik, a, m. Gospodar in velitelj v planinskem stanu, ter ob enem tudi sirnik. Na Tolminskem.

Opremek, mka (-prčm-), m., a tudi: oprimki, ov, m. pl. Slabejše žito, ki se pri vejanji s plevami pomeša. Goriška okolica.

Ordlo, a, n. Plug, drevo v oranje. Staro Sedlo.

Osep, Ospa, m. (reci: osep, ospa); osdpsk, a, o, adj.: Osdpec, pca, človek iz Ospa. Tako govori narod po Istri, a ne „Ospo", kakor čitamo v slovanskih knjigah. „Ospo" je laški obraz naše besede, „Osep".

Osevek, osevka (-sčv-), m. Prazen prostor na posejäni njivi.

„Nijsi dobro sejal, vse polno je osevkov." Vršno na Tolminskem.

Osina, f. 1) V les vdčto železo na podvozu; die Achse. Vas Krn.

2) Ostra resina na Žitnem kläsu; die Granne. Podkrnci. — V Laščah: osje, jä, n. coli., ter tudi: osovje, jä, n. coli., die Grannen. Beseda: „ös" znači „konico", die Spitze.

Osiv, a, o, adj. Nekoliko siv, sivkast. „Osiva kača", eine grauliche Schlange; „odölina", ein kleines Thal. Po^änSCina v Istri. Opiraje se na to, svetoval in pisal sem v kemiji: duščeva okislfna za „Untersalpetersäure" itd.

OslaŠčiti se, v. r. pf. „Oslaščil se je": s prva nij htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v „släst"; Appetit bekommen. Vas Krn.

Osnik, a, m. Klin ali ali žrebelj, ki zatiče kolo pri vozu. Podgorje v Istri; Rihenberk pri Gorici. — V Laščah je: osnik, m., sveder, s katerim se temu klinu ali čavlu prevrta skvožnja (luknja) v ös (Achse).

Osörnica, f., (namesto: osövr-). Sövra pri vozu; die Langwiede. Ponikve na Št. Vidski gori.

Ospasek, ska, m. Ograjen osobinsk (a ne obeč) pašnjak. Št. Vidska gora.

Ostdva, f. Črevlji na „ostävo" so vsednji kmetski črevlji, menda, kakeršni v Kranjcih črevlji na „kveder". Solkan; Ponikve, in morebiti sploh po Soški dolini. Nemški: Queder n., die Einfassung mit einem Rande oder Saume, obšev. — Gospodski črevlji so po Goriškem delani na „centno". Primeri v benedskej laščini: centurele, f. pl., que'due pezzi della scarpa, coi quali si legano le fibbie; laški (v narečjih): centa, isto, kar: cintura; retski: ein t a, das Band. P. Flaminio da Sale, Fundamenti principali della lingua retica o griggiona. Disentis 1729., na 91., 102., 128. str.

Ostdvnikar, ja, m. Cvek v črevljih na „ostävo". Ponikve na Št. Vidski gori.

Osten, östna, m. Palica se železnim šilom na konci, s katerim se tu ter tam zbadajo in poganjajo voli; a v Goriški okolici ter na Banjščicah o sten znači „bičnjak", der Peitschenstiel. — Staroslov.: ostinü m., stimulus, der Stachel.

OstrgdČa, f. Rakla z vejami, na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja. Bole').

Ostružek, zka, m. Koruzna latica brez zrnija. Št. Andrež pri Gorici.

Ostružje, a, n. Senen drobir, senene mrve; das Heuicht. Rihenberk pod Krasom.

Ostružki, ov, m. pl. Strugotine od surovega krompirja. iTpavska dolina. — V Laščah: kostruži, m. pl., debeli otrobi; grobe Kleien.

Ostfv, i, f. Pri kozolci glavni steber, katerega podpirajo opornice.

Tolminsko. — V Laščah se časi debel, ne do pölti okleščen kol zabije v tla in okrog njega se zdene snopje ali slama. Vse to vküpe se potlej imenuje: ostrnlca f. (namesto: ostrvnica).

Osvisek, ška, m. Omlačen ali otepen snop, kar je drugod „otep".

Vas Krn. Primeri: staroslov.: viši, m., grünende, Zweige, višije, n., Gebüsch; srbski: viš, m., viholje, n., eine Art Pflanze; češki: vich, včeh, m., poleg: vicha,

') Miklošič, Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 347., misli, da nemški obraz te besede: Flitsch, kaže, da je v slovenščini slula nekdaj: Bil cl, ter daje novo-slov. treba pisati: Bole, kakor: völk, namesto nekdanjega: vlükü. — Tol-minei izrekajo polglasnik: grem v Bec, tako govore tudi: K e k (gora Kolk) nad Tolminom,

včcha, f., višek, m., Büschel, Wisch; staroslov. vehüti, m., češki: včchet, m., novoslov.: včhet,hta, m., Büschel: vehet sena; ruski: vöhotokü, tka, m., Büschel, veha, f., Signalstange, ursprünglich wohl mit einem Büschel Stroh darauf; novosl.: vöha (zelna), die Blätter des Krautkohls, so lange sie sich noch zu keinem Krautkopf gestalten; novoslov.: vihljäti, v., flattern, (von Büscheln, Bändern) ; ruski: vihljäti, v., schlenkern; novoslov.: vih-Ijast, adj., flatterhaft.

Ostajati, oščdjem, v. impf., in tudi: oŠtdjati se, v. r. impf. Muditi se, obotavljati se; cunctari; zaudern. Podkrnci: o-sfl-čajati. — VBölci: o čaj a ti se. Staroslov.: čajati, v., warten, zaudern, hoffen; piše se tudi: čžjati, in Laščanu ta glagol slove: oščevati (ošččvati), v. impf., zaudern.

Otöhel, hla, o, adj. Soparen, rna, o; otdhlica, f., sopärica, zlasti pred hudo uro, a tudi v zaprti sobi; die Schwüle. Soška dolina. Primeri: utöhniti, zatöhniti.

Otbn, otöna, m. Globočina v vodi; tolmun. Koborid. Išči besede: globodnica, in primeri: tončič.

Otrebek, bka (-trčb-), m. Zeleno, nezrelo sadje (ovočje). Podkrnci. Primeri: olevki.

Otresen, sena, o, adj. Otresen človek je redkih ter neprijaznih besed.

Vas Krn. Primeri staroslov.: dr^selü, adj., mürrisch, in dolenjski: zadrčsliv, adj., zadrsliv, adj., mürrisch, Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 309.

Ovaditi, ovadim, v. pf., koga. Zatožiti; angeben, denunzieren. Po vsem Primorskem.

Ozn, f. (reci: oza). Ozek svšt okolo njive. Vas Krn.

Ozel, özla, m., 6zel je grča ali čvrš v lesu, v deski; der Knorren, eigentlich der Knoten. Kanal. Po drugod se sliši tudi: vozel, vozla; vozäl, vozlä, in: vozäl, vozäla, a samo v pomenu: der Knoten.

Ozime, eta, n., (izreka se: ozme). Dvoletno žrebe. Podkrnci. Pod-stava : o + zima; zima, der Winter.

Ozimka, f. Krava, ki črez zimo ostane jälova. Vas Krn. — Ozimka, f., ali: ozimica, f. je tudi hruška, zrela pozno pod zimo. Ozimec, ozimcä, m., ozim lan. V Laščah.

Ozdbek, bka, m. Obran ali „ozoban" grozd. Brda Goriška.

Ožiti, ožijem, v. pf. Oživeti, aufleben. „Studenci so zopet ožili." Vršno pod Krnom.

Ožititi se, ožitim se, v. r. pf. Ožiti se žito, na pr. pšenica, kadar doböde zrnije. Vas Krn.

Padav, a, o, adj. Padava bolezen; die Fallsucht, Epilepsie. Ri-henberk.

Padavica, f. Epilepsie. Rihenberk. Srbski: padavica f., die Fallsucht.

Pdlicaf. Tkalška mera, dolga nekako 1 vätal. Soška dolina.

PdliSnice, f. pl. Neko zvezdje; Orion. Kräs; Ipavska dolina. — V Laščah: rimske palice, Orion.

Paliska, f. S prahom pomešana moka v mlinu; das Staubmehl.

Ipavska dolina; Vreme. — Drugod se govori tudi: poliska. Primeri srb.: päspälj, paspälja, m., Mühlstaub.

Fanögla, f. Sirkova (koruzna) latica. Od laškega: la panocchia. Tolminsko.

Paränjek, njka, m. Škripec; die Rolle (mech.) Gorijansko na Kräsu. Laški: paranco, Zugseil am Mastbaum, um Lasten in die Höhe zu ziehen; die Zugwinde.

Pdrati, pdram, v koga, v. impf. Kaj paraš vanj ? rekše, kaj drezaš vanj? Vršno na Tolminskem. Od bened.-laškega: parär, mit der Hand stossen, fortdrängen.

Pdsjica, f. Ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji. Na päsjico stavijo rastlino: črno bil. Rodik na Krasu. — V Laščah se to imenuje: pasji poštrkavec. Korenika bi utegnila biti: strk, stechen.

Pdšten, pdštena, m. Zelena planica na hribu, koder se živina rada pase. Sv. Peter pri Gorici. — Staroslov.: pažiti f., po-žiti f., die Weide, der Weideplatz; ruski: pažiti f., die Weide, die Trift; pažitnyj, adj., die Viehweide anbelangend: žiti, živem; a päšten je namesto: pažiten, pažten, z obrazilom „en", kakeršno je na pr. v srbskej besedi: prešljen, Ijena, m., vder Spinnwirtel, namesto: preslen, staroslov.: *pr§slenü, od podstave: *pr§sl-a, pr§sl-ica, iz korenike: pr§d, spinnen; zatorej „št" namesto „žt", a to namesto: „žit". Primeri: ušti, f. pl.

Patui, a, m. Pritlikavec; Zwerg; Krüppel. Vedno v prezirljivem pomenu. Vršno na Tolminskem. Hrvatski je: patü-ljak, der Zwerg; rumunski: p i ti k, der Zwerg; primeri ladinski: patta, dichtzusammengedrängter Haufe, — eine wohlbeleibte, mehr rundförmige Frau. Alton, die ladinischen Idiome (in Tirol). Innsbruck 1879.

Pdze, f. pl. Lesica ali lesena vrata pri medernji (glej: Letopis 1875., 227. stran). Vas Krn. V Bolci so „paze" plot od kraje vce v. — Ruski: pazü, m., die Fuge, Furche, der Einschnitt, Falz, der Schlitz; lit. požas, m., der Falz, die Fuge.

Pazovnik, a, m. S trt spletena vrata pri skednji ali seniku. Vas Krn. Primeri: päze, f. pl.

Peč, a, m. (reci: ptič). Vodnjak. V Brkinih. — Laščan to besedo pravilno izreka: beč, beča, m. (bttč), der Brunnen; plitev, neizkopän vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak „beč" nekoliko oblož6 s kamenjem. V Notranjcih na Pivki pri Knežaku je vas: Bač, Bača, m., notranjski

izrekano, (kakor: pas, pasa, m., der Hund), namesto: bttč, ča, in: püs, püsä, poleg: psa (po Dolenjskem se oboje sliši). — Staroslov.: bttčiva f., bflčika f., der Bottich; srbski: bakvica f., ein hölzernes Wassergefäss, bačva f., ein grosses Fass; ruski: bokura, f., bočka f., das Fass, die Tonne. Semkaj bi utegnila tudi spadati naša beseda: buča, f., derKürbiss; buča, f., bučka, f., steklenica, beroča stari polič. Kras; srbski: buča, f., „staklen okrugao sud sa grličem", od koder je bavorski: Butschen, f., Bütschen, f., kleines, mit Handhabe und Deckel versehenes Gefäss. Schmell.-Fromm. I., 312. Primeri besedo: beč, m., v lanskem letopisu slovenske Matice.

P46a, f. Der Gram; srbski: jad. Vršno na Tolminskem. Piscu „Tu-gomerove" tragedije se je oponašalo, ker je rabil glagol „peči se", bekümmert sein, kakor da je zastaran, ter da zopet ne prodre; a zdaj vidimo, da živi še v narodu. Staroslov.: pečali, f., der Kummer, die Sorge; ruski: peča f., die Sorgsamkeit, Fürsorge, Theilnahme.

Peta, f. Namesto pečina, f.; die Grotte. Tüblje na Krasu. Od tod je tirolsko-nemški: Pötsche f., Höhle unter Felsen. Schöpf, tirol. Idiotikon. Pomni, da imajo Nemci tudi prevod naše besede: peč, pečina v bavorščini: Ofen, m., ein emporragendes, durchklüftetes Felsenstück itd. Schmell.-Fromm., I., 44.

PeSemca, f. Pečena repa, loška „smojka". Goriška okolica. Od tod tirolsko-nemški: Pötschen, pl., gebratene Rüben. Schöpf, tirol. Idiotikon.

PeSi, pečem, v. impf. Rösten. Na Primorskem se kava, ječmen, noseč in dr. ne žgč, nego se pčče.

1 ečkati, pečkdm (peč-), v. impf. Basti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami; sticheln. Podkrnci. Srbski: pečati, stechen; ruski: peči v., backen; stechen (von der Sonne).

PeSkäti, pečkdm (puč-), v. impf. 1) repo ribati preveč na drobno;

2) razmazavati kako stvar in jo s tem uničiti; 3j lenivo kaj delati, da nikjer nij nič pokazati. Lašče.

PerdSec, £ca, m. Neka kožna bolezen na otrocih. Razlikujejo suhi in gnili peračec. Pri suhem peračci se izpähnejo drobni mehurci po vsem telesu, a pri gnilem se izrinejo kraste po glavi in sem ter tja tudi po telesu. Skrilje pod čavnom. Primeri: pereč ogenj, St. Antonifeuer, Rothlauf; srbski: perutac, m., eine Art Ausshlag, in tudi češki: ohnipara, f., eine Art Grind, der Rothlauf; poljski: ognipioro, n., isto.

Peröt, i, f. Brada pri ključi. Podkrnci. Perüt, i, f., isto. V Laščah.

Perutnjdk, a, m. Neka mreža v ribjo lov; Flügelnetz (?)• Kostanjevica na Dolenjskem.

Peselj, sija, m. Zrebelj, ki zatika kolo. Sv. Peter p. Gorici. Primeri retski: pissi, Lünzen, Lun. Conradi; od latinskega: pessulus, der Riegel

Petkov a o, ad j. Posten. „Denes jemo petkovo." Povsod navadno.

Pičla, f. Die Stecknadel. Vas Krn.

Pila f. Žaga; die Säge. Piliti, v. impf. Žagati; sägen. Vreme.

rirnati, pirham, v. impf. Jajca rudeče barvati. Rihenberk. Podstava: piruh, o katerej se ne ve, ali jo je pisati: piruh, piruha, ali: pireh, rha; pravilno bi bilo oboje.

Pisati se, pisem se, v. impf. Farbe bekommen. „Črešnje se uže pišejo." Gorenja Soška dolina.

Pitan, a, o, adj. Pomenja to, kar „pitoven". „Pitan lešnik," Co-rylus tubulosa. Ipavska dolina; v Senožečah. Tudi: pitom, adj., aufgefüttert, zahm, veredelt. Miki. lex.; srbski: pitom.

Piten tna o, adj. Nahrhaft. Pitna trava. Rodik.

Pituek, Ika, m. Tilnik; das Hinterhaupt, das Genick. „Če ne molčiš, dam ti za pitilek." Namesto: potilek. Sv. Peter pri Gorici. Tudi: zatilek, tilka, m., kar izrekajo: zativek, vka, in: zatevek, vka, das Genick. V Laščah.

— Srbski: potiljak m., das Hinterhaupt; ruski: potvlica, f., das Genick.

Pitnica, f. Pitana krava; die Mastkuh. Podkrnci.

ritmk, a, m ln- pünjak, a., m. Koruza, ki se seje po strnem žitu blagu v pičo. Gorjänsko na Krasu.

ritoven, vna, o, adj. Zahm, veredelt durch Kultur. Podkrnci. Primeri: pitan, adj.

Pldlmce, f. pl. (izreči: plav-). Nečke, v katerih se žito polje: plati, poljem, schwingen, das Getraide, in einer Mulde, damit die Spreu wegfliegt. Ponikve na Št. Vidski gori.

— Laščan govori: plälne (plav-) nfičke.

flamca, f., prostor brez drevja in grmovja v gorah. Vas Krn;

Lašče. Sploh se misli, da je naša beseda: plan, adj., frei vom Baumwuchs, od lat. planus, a, um, adj., a beseda: planina f., die Alpe, da se je prevrgla iz lat.: alpinus, a, um, adj. To nij zelö resnici podobno, kajti lit. je: plynas adj., kahl, frei, eben, weder Hügel noch Bäume habend; plyne, f., pleine, f., eine wüste, unfruchtbare, entweder ganz kahle oder nur mit niedrigem Gestrüppe bewachsene Ebene. Poleg tega je lit. tudi: plon-inti, v., platt schlagen, plone, f., der Kuchen, Fladen; plonas adj., fein, dünn, eigentl. flach; plonimas, m., die Schläfe am Kopfe. Tudi „planina" je prvotno: gora brez drevja in rodu, a „planjava" f., ein baumloser, „steiler" oder ebener Platz mitten im "VValde. V Laščah. Planica ali planjava je zatorej ali ravna ali strma, in planjava jo večja od planice; a v našem jeziku nij, Kakor brenče slovenski pesniki, sploh vsaka

ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more taho imenovati. — Na piano priti, zum Vorschein kommen. Okrog Čateža na Dolenjskem. Staroslov.: planina f., die Alpe; maloruski: polonina f., ein unfruchtbarer Ort; poljski: plonny, adj., dürr und unfruchtbar (vom Boden); srbski: proplanak, m., v gozdu täko mesto, kjer nij drevja, die Lichtung; ruski: vft planč (Bergwerkssprache): im Lichten. Prvi pojem je zatorej: kahl, baumlos, gelichtet, a pozneje: flach, eben, in ker se pojem: licht, gelichtet, ujema z besedo: jasen, sna, o, adj., zato mislim, da bi se tudi prav dejalo: na planem spati, unter freiem Himmel; na planem polji, im freien Felde; na planej cesti, auf öffentlicher Strasse. Primeri: plazina, f.

Pldsa, f. Ravnica na gori. Slišal na Slävniku v Istri od kmeta iz Podgorja. — Staroslov.: plasa, f., die Erdzone, plaha, f., ein flaches Stück, plašije, n. coli., flache Bretter; srb. plasa, f., ein flaches Stück: plasa leda; ruski: polosa,f., der Streif; polosa zemll, der Landstrich, die Zone; das Blatt (der Säge); plašmja, adv., auf der flachen Seite liegend. Pojem: Fläche, ter semkaj spada tudi novoslov.: sploh, adv. (s-ploh); staroslov.: oplosl, adv., oplosimo, adv. <= sploh; ruski: sploši, adv., durchgehends.

Plašiti, plašim, v. impf. Plašiti koga z vodo, rekše, kropiti mu vodo v obraz, ako se je onesvestil. Podkrnci.

Platenica, f., Breskva, ki se da razklati in jej gre meso od kosti. Ajdovščina. Primeri: kälanka.

Platnica, f., v Rihenberku isto, kar Ajdovska „platenica."

PldvSek, Ska, m. Naprava pri nočni luči, na kateri plava „duša v olji; der Nachtlicht-Träger. Kräs.

Pläz, pldza, m. Leva ročica pri plugu. Podkrnci. — V Skriljah pod Čavnom: p lažni ca f., isto.

Plazina, f. Planica brez grmovja in brez kamenja. Goriška okolica. Primeri: planica, f.

Plehi, m. pl. Otročja kožna bolezen; die Masern. Ipavska dolina; bro-riška okolica. Korenika bi utegnila biti: plh, ter značiti: „lisast", odkoder je tudi: pleš, adj., plesast, adj., kahl; ruski: pere-pelesyj, adj., sommersprossig, bunt, scheckig; češki: pelichati, sich mausen. Primeri: plčs, der Schimmel. Miklošič ima tudi novoslov.: peliha, pelisa, i., röthlicher Fleck auf den Wangen. Gramm. I., 2. Auü. 1879., 353.

Plemenica, f. Svinja za pleme. Podkrnci.

PISn a, m. (plen). Die Ergiebigkeit der Getraidegarben beim Dreschen. „Letos nema žito plena, slame obilo, zrnija malo"; das Getraide schüttet nicht. V Laščah; na Goriškem. Srbski: plijen , m.: ima raka u potoku, kao plijena

(ili: kao pljeve), es ist in Menge da; poljski: plon, m., die Ausbeute von geerntetem Getraide; lit. plonis m., der Erntekranz. - Pomni, da je vladika Hren 1607. 1. Slo-vene svaril, ne verovati v poganska bitja, imenovana: Plejn, Lada, Poberin (Klaubauf). Primeri letopis slovenske Matice 1877. 1. na 281. str.

Plena, f. (reci: plčna). Plenica; die Windel. Brda pri Gorici. No-voslov.: plčnica; staroslov., srb., rus.: pelena, f.: e plčna ortum videtur pelena. Miki. lex. 559.

PUna (plSn-), f. 1) Kadar se železo ali jeklo v tenkih platni-čicah ali kožicah lupi, vele, da ima plčne; der Schiefer. V Laščah. 2) Raza pri kamenenih skladih ali pölah. „Kamenje se lomi po plšnah." Gorjansko na Krasu. Lit. plene f., die Haut, Netzhaut, die Haut auf der Milch; plčvg, f., die feine Haut, die Netzhaut, derStaar; pelai m. pl., die Spreu; ruski: plena f., der Bruch im Metall und im Stein, der Schiefer, dünnes Plättchen, der Balg; plenka f., das Häutchen, das Bälglein, der Schiefer; pleva f., dünnes Häutchen, die Eihaut, der Hymen, die Spreu; pela, f., peleva, f., die Spreu; novo-slov.: pelek, pčlka, m., die Haut der Weinbeere. Izreka se: pülttk, pülka. V Dütovljah na Krasu. Zaradi izrekanja primčri: pligek, adj., in: püljka, f. — Kaže, da sta si „plčna" in „plčva" v rodu.

PUna (plen-), f. Streha na stebrih brez stčn. Vršno na Tolm.

Primčri: lit, plonas adj., flach; latfški: pläns, adj. flach, eben, dünn, schwach; pläns, die Tenne, eigentl. flacher Boden; pruski: plonis, die Tenne. Primeri: planica f., in: pligek, adj.

PUngati se, pUngam se, v. r. impf. Gügati se, schaukeln. PUnga-rica, f. Gügalica; die Schaukel. Koborid. Primeri tirolsko - nemški: plengk'l, m., der Glockenschwengel. Schöpf, tirol. Idiotikon.

Pleniv, a, o, adj., schieferig. Plenivo železo. V Laščah; na Primorskem.

Plenjati, v. impf, (plčnj-). Ergiebigvsein, schütten, von Getraide-garben beim Dreschen. „Žito letos ne plenja," rekše, snopje ne daje mnogo zrnija. V Laščah; na Goriškem.

Plenjäv, java, o, adj. (plenj-). Ergiebig, von Getraidegarben beim Dreschen. „Žito je plenjävo," rekše, snopje daje mnogo zrnija. V Laščah; na Goriškem.

Plenkača, f. Sekira dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih.

Šenpas. Morebiti od nemškega: Blänkhacke. Primeri nemški: blänken, blank machen; Blanke f., kahler Platz im Walde.

Plfa (plčs), a, m. Plesnöba; der Schimmel. Podkrnci. Primeri: plehi, m. pl.

Pletenim, i. 1) Der geflochtene Korb. Povsod znana beseda. 2) Pleten bič, geflochtene Peitsche. Kämenik na Gorenjskem. 3) Pletenica, f. Z volne pletena jopa. Gorenja Soška

plevenica (plöv-)i f. Prälica; die Jäthacke. Žabče nad Tolminom.

Pligek, hka, o, adj. Neslano, pusto, slabo, prazno, govoreč o jedi ali o človeku in o drugih stvareh; slišal sem uže (de spermate): mladega päsa je plihko. V Notranjcih povsod znana beseda; a nekateri jo izrekajo: plhuk, z ostrim priglasom na samoglasnem „1", a drugi: pelhük (reci: pttlhttk), in zopet drugi: plehek. Ceh ima: p lih y, adj., dünn, schlapp, nicht steif, letschig, schlecht. Češkemu gläsu „h" ustreza naš „g": hora, gora, der Berg; a „plihek, hka, o," tako stoji namesto: „pligek, hka, o, kakor: „lähek, hka, o," namesto: „lägek, hka, o," adj., leicht. Kar se tiče priglasa, primeri: püljka.

PMnec, nca, m. Kar se enkrat pljune. Pri neužitnih tekočinah toliko, kolikor kanec pri užitnih. „Daj mi pljunec tinte." Kras.

PUt, a, m. Pletenina pri koši; das Flechtwerk. Sv. Peter pri Gorici.

Plugi, m. pl. Konji, die Pferde; a rabi se samo v množini. „Brdki plugi." Kameno na Soči. Od kod je to ?

Plüti, plüjem, v. impf. Plavati. „Riba pluje." Znači tudi: leteti, na pr.: ptič pluje, a tudi konj. Gorenja Soška dolina.

Pöber, pobera, m. Bira; die Collectur. Rihenberk; Kras; Istra. ^

Pöcati, pdcam, v. impf. Pokati. „Roke mi pocajo od mraza." Kras. Srbski: pucati.

Pocvčtek (-cvčt-), ka, m. Drugi jesenski cvet; die Nachblüte. Vršno na Tolminskem.

Pocvitovati, pocvitujem, (reci: -cvit-), v. impf. Nachblüten treiben. Vršno.

PoteŠerka, f. Zadnji obrok (jedi) kakeršnega koli pridelka. „Denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir. Vršno na Tolminskem. Kaže, da je korenika: Čeh, strgati, kratzen: suknjo „česati , bürsten. V Ribnici. Počešerka morebiti znači to, kar postržek: jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šallvo tudi imenuje „postržek".

Počivaj, a, m. Mesto, ker ljudje navadno počivajo, noseč bremena.

S to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal. Podkrnci. — „Počivaj" je: der Ruhepunkt, in zatorej bi se tudi: p a d ä j, m., der Einfallspunkt, moglo reči, a nikoli ne: padišče, kakor ima Cig. v term., ker obrazilo „išče" zaznamenäva ploskve ali plase, (Flächen), a ne toček (punktov): lanišče, bojišče itd. Vender

ttÄ3- narocl ne govor1' vseleJ jednako, na pr. na ucKej gori se „pöklon" imenuje tisto mesto, kjer se lstranskim romarjem, kadar se svetega Trsäta gredo aomov, zadnjič pokaže tega slavnega božjega poti cerkev,

PoČreznica fvJ 86 l0ndÜk^ »Poklanjajo".

rocrezmca, f. yrv, kl se dene pod br*me_ Vag &n podst

po-črez.

PoddS, a, m.^OrojJje, s katerim se kaj podaje; kranjski „podajač".

Poddnja, f. Kötlasta dolina. Rödik na Kräsu. Podstava tej besedi utegne blti: pod, der Boden, s obrazilom: an ja, ka-kor: kotanja f., eine Vertiefung, globänja f., isto, itd.

Podbiratt, podbiram, v. impf. Pri käpusu ali pesi staro lepenje

Podaoret J n S-8W obl'ratL 6°renJa Soška dolina.

rodgoret, a o adj. Podgoret lešnik = čadav lešnik, säjav lešnik.

dok. Pogrešna oblika, namesto: podgorel, rčla, o,

P^- t / zagorel, rela, o, von der Sonne verbrannt.

' m- Plitek, mir. „Ta človek nema nič podinka." vršno na Tolminskem. Težka beseda. Morebiti namesto: potmnek; primeri: pothiniti, nem, v. pf.; utlnniti, nem, v. pl., kar oboje znači: prestati, nehati, aufhören, in govori se posebno o dežji, o vetru in vihärji: dežje utninil; veter je pothinil. V Laščah; na Vrhniki; tudi okolo Iga. To nekateri tudi izrekajo: potuhiniti, uttt-üimti; primeri: novoslov. potuha f., potuhniti se, in staroslov.: ut^hn^ti, nachlassen; tuhnati, ausgelöscht werden, ruhen. Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., Ub.; poljski: t^chn^č, fallen, sich legen, sich beruhigen, ter dodaj novoslov. krajevno ime: Tuhinj, hin j a, m., Tuchein (reci: Tühinj.) J ' '

Sft f^NTaVl\V PtičJ° lov> das Springhäusel. Kras.

rodlafca, t., das Unterfutter. V Laščah na Dolenjskem; namesto: podvlaka: podvlčči.

Podlanka, f spodnja, mečja in manjša dlaka na živalskej koži;

Lrrundwolle, Grundhaar. V Laščah na Dolenjskem. Morebiti namčsto: podvlan-ka, a to namesto: podvoln-ka, od podstave: volna f., staroslov.: vlüna f., die Wolle; a fear se se tiče soglasniške združbe „vlan" namesto „voln , primeri v lanskem letopisu slov. Matice: slanö-vrat, m., ranunculus sp., namesto : solnövrat: slümce, solnce, namesto: *slüno, *solno, die Sonne: sich nach der könne wendend. Na otoku Krku je gora po imeni H ü m (Holm), a Boduli jo imenujejo: HI a m. Primeri vender tudi ladinski: „pol an", pel am, peil, das Haar der lüiere und Menschen am Körper, kar Alton na 294. str. proizvaja od lat. pilus, das Haar; po tem bi „pödlanka" bilo namesto: polanka, če nij laška beseda od naše.

Podpčtnik, a, m. Opetica'pri črevlji; der Absatz. Stopiče na Tolminskem.

Podplati, podplujem, v. pf. Unterlaufen (mit Blut). „Ako se kdo uščane, podpluje mu." Podkrnci.

Podrebernik, a, m. Pri slamnati strehi hlod pod lemezom; die Bank. Vas Krn.

Podrtpica, f. 1) Muha, ki sili konju vedno „pod rep": pod-repna muha. Beseda znana povsod. 2) Naprava pri vozu, ki drži oje po konci. Ponikve na Št. Vidski gori. To najprvo znači: konjski p o dr ep ni remen; der Schweifriemen; srbski: podrepina, podrepnica. Primeri: porčpnik.

Pbdskal, podskdla, m. Modras; die Viper. Kräs.

Podstčnje (-stčn-), a, m. Prostor pri hiši ob zidu. Koborid.

Podströjiti, podströjim, v. pf. Črevlje poddelati; vorschuhen. Žabče nad Tolminom.

PodŠev, pddšva, m. Podstava pri kaki obleki; das Unterfutter. Senožeče. — Po Ipavski dolini: das Vorschuhen.

Podšiti, podšijem, v. pf. Crevlje poddelati; vorschuhen. V Ipavski dolini.

Podviza, f. Das Strumpfband. Tolminsko. Izpodveza f., isto. V Laščah.

Podvöra ali podöra, f. Rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh. Goriška okolica; Kras. Korenika : vr, katero nahajamo tudi v besedah: „poverek, rka" m., die Tragstange-, „nävor, vöra" m., der Hebel. Na Krasu. To poslednjo besedo Matzenauer čudno proizvaja od grškega: anäforon. Cizi slova 399.

Podvdz, a, m. Der Achsstock. Goriška okolica; Soška dolina.

Podžil, a, m. V Ponikvah na Št. Vidski gori to, kar drugod: op len.

PogdiSa, f. Kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo, obloženo se žarjavico. Pogača se je navadno še gorka. Po vsem Goriškem. — Daleč po Evropi razširjena beseda: novoslov., srb. pogača, bolg. pogačii,rus. pogačfi, madžar. pogäcsa, arnavt. pogaccia, rumun. pogače, sta-rovisokonem. fochenza, pogaz, srednjevisokonem. va-chenze, bävor. fochenz, kočev. fochizen, srednjelat. fo-cacius, lašk. focaccia, špan. hogaza, franc. fouasse, no-vogršk. pogatza, fogatza, Miki. lex. Navadno proizvajajo od lat. focus, der Herd, ognjišče, ker se je v starih časih ta kruh baje tako pekel, kakor še zdaj po Goriškem. A premisliti je, da se v našem jeziku tudi nekateri kraji, posebno v gozdih, imenujejo „pogača", in da so taka imena po navadi starodavna, stvorjena morebiti do srednje latinščine, ter nij pozabiti, da je na Dolenjskem: pir-pogača f., pir-pogačica f., die Fledermaus, kar bi utegnilo značiti: der fliegende

Klumpen; kajti nij do konca dognano, da bi ta beseda ne bila slovanska, v sebi imejoč podstavo: p^g (brez hohnika), in potem bi značila to, kar nemška beseda: Kugel h up f; a če je od latinskega vender le, vsaj toliko je gotovo, da se je naslonila na domačo koreniko: P^g> POg- Tudi to je, da pameten človek zdanjim roma-nistom, ki nobeden ne zna slovanski, nikakor ne more verjeti, da ne bi romanščina bila golo nič na posodo vzela od Slovanov, naseljenih tako široko po Evropi, in sezavših nekdaj še obilo globoče mej Lahe. — Primeri: pönglica.

Pdgalica, f. Na Krasu to, kar je v Soški dolini: nanj ček; die Haftel. Primeri: pönglica.

Pdglica, f. Die Stecknadel. Ponikve na Št. Viclski gori. V Žabčah je p ogli c a neka medena igla, s katero pišejo pirhe. Primeri: pönglica.

Pogödelj, dlja, m. Jed, katero si sladkosneda gospodinja ali tudi kaka druga ženska v hiši napravi, kadar je sama doma, ker so vsi drugi odšli na delo ali v cerkev. Banjščice. Podstava: pogoditi si, ugajati si; sich gütlich thun.

Pogojdvka, f. Ženska, ki si dela „pogodlje". Išči te besede. Ročinj na Kanalskem.

Pogovorim, a, m. Tolmač; der Dolmetsch. Yätovlje v Brkinih.

Pohreniti se, pohrenem se, v. r. pf. Strditi se; gerinnen. Jed jepo-hrenena, kadar se je tolšča na njej strdila. Podkrnci. Zelo popačena beseda, namesto: pokreniti, nem, hart werden, na podstavi: krčp, hart, fest, erstarrt. Miklošič ima v slovniku: novoslov. okrepniti, okrčniti (-oti), hart werden, skrčpeniti, erstarren; a poslednja beseda bode pogrešna, kajti Laščan govori: skrepeneti (-nčti), v. impf., erstarren, gefrieren: vse skrepeni, vse je skrepenelo (-nčlo) od mraza.

Pokdljati, pokaljam, v. pf., kdljati, haljam, v. impf, pomäzati, mä-zati; grdo pisati. Vas Krn. Podstava: kal, m., blato.

Pokdpati, pokdpam, v. pf. Lasje so mu pokapali, rekše, malo po malo mu izpadali. Kras.

PokonSnik, a, m. Podboj; der Thürpfosten. Skrilje pod Čavnom.

Pokonica, f. Orodje v kopanje; kopača; die Haue. Rihenberk.

Nejasna beseda. Morebiti namesto: kopanica; primeri tudi: konica f., die Spitze. Na Gorenjskem.

Pokostlnik, a, m. Kar se je še po kosilu. Vas Krn. Primeri: obed, m.

Pokdšnica, f. Pojedina po dovršeni košnji. Idrijski hribi.

Pola, f. Die Schichte (geognostisch). Škofja Loka; tudi okolo Iga.

Polog, pologa, m. Jajce, ki se kokoši ostavlja v gnezdu, da rajša nese. Namesto jajca služi v pölog časi tudi jajcu podoben kamen. Mälhinje na Krasu. — V Laščah se to imenuje:

podložek, ložka, m. A Podkrncem je: polog, m., raven ali nekoliko viseč svet; položen, žena, o, adj., eben, sanft abhängend; a Laščanu je „položna" cesta, zelo malo strma cesta; staroslov.: pologu, adj., in tudi: položitvi, adj., obliquus.

PoldŽiČ, a, m. Žleb preko ceste v klanci. Koborid.

Pölzati, zam, v. impf. Plaziti, kriechen. Podkrnci. Pölzati se, z am se, drsati se po ledu. „Gremo se pölzat." Goriška okolica; Soška dolina. Po vseh teh krajih izrekajo na srbski način: püzati. Staroslov.: plüzati, kriechen; srbski: puzati, kriechen, klettern.

Ponavljdlka, f., tudi: popravljalna, f. Pojedina teden dnij po svatbi. Vas Krn.

Pdnglica, f. Isto, kar „zapönec", „zapenec"; die Haftel. Solkan.

Korenika: p%g, k višku skočiti, k višku napeti se, okroglo se napeti; Dalmatin ima na konci svojega svetega pisma v „regištru": poga, f., der Regenbogen; staroslov.: p%gva f., p^gy, güve f., p^gvica f., die Doldentraube, das Kügelchen; poljski: pagwica f., lederner Knopf am Bauernpelz, ruski: puga f., das stumpfe Ende des Eies, das Klöppelkissen, pugovica f., der Knopf, pugati, v., schrecken, eigentlich: in die Höhe springen machen; primeri nemški: schrecken, ki je iz početka značilo tudi: in die Höhe springen, od koder: Heuschrecke, eigentl. die Heuspringerin; grški: spongia f., der Badeschwamm ; nemški: Punge, f., der Pack; Buckel,m., der Höcker; nizkonemški: Pungel, das Bündel; benedsko-laški: ponga, Kropf der Vögel; rumunski: pungü, der Beutel. Diez, II., 53. Romansko je iz našega jezika. Slovenske besede: „pönglica, pöglica, pögalica" stoje namesto: „pöng-vica, pögvica, pögovica," ter značijo prvotno: der Knopf; der Knopf (Kopf) der Stecknadel. — Dve slovenski krajevni imeni sta od korenike p^,g, pog (ruski: pug): Zapözi, Zapögov, m. pl., vas za goro (za Šmarijno Goro), nemški: Seebach(!); Pogovnik, m., hrib blizu Litije: pogov-n-ik, kakor ruski: pugov-ica. — Primeri: pogača.

Ponjušati, ponjušam, v. pf. Podühati; dazu riechen. Rihenberk.

Namesto: po-^hati, novoslov.: po-ohati, po-vohati; zatorej bi se bilo nadejati obrazu: ponöhati („n" je vstavljen); a ruski je: njuhati, v., riechen, schnupfen; po-njuhati, v., riechen.

Popeti, popnem, v. pf., popenjati, popenjam, v. impf. Anheften, heften. Krojač ali švčslja pöpne prikrojene kosove, predno je začne šivati. Kras.

Poren, rna, o, adj. = prazen. Izpörniti, v. pf. — izprazniti. Soška dolina. Na „porno" je v malin prinesel. V Senožečah. Staroslov.: pora f., die Kraft, Gewalt; ruski: pora f.,

die Zeit. Novoslov.: por en bi značilo: Zeit habend, müssig, leer; primeri staroslov.: prazdinu, adj., leer, müssig.

PorSpnik, a, m. Pri senenem vozu vrv, s katero se žrd pritegne in priveže za sovro. Vreme. Primeri: podrepica.

Porodnica, f. Die Wöchnerin. Kräs; Tolminsko.

Posije, (-sžj-), f. pl. Otrobi. Vas Krn. Tudi hrvatski.

Posevki (-SŽV-), ov, m. pl. Otrobi. Ipavska dolina; Lašče.

Posevnik (-sev-), a, m. Slab kruh; kruh od posej ali otrobov. Vas Krn.

Posip, a, m. Kamenje, kiseposiplje po cesti; der Schotter. Stöpice na Tolminskem.

Posladek, dka, m. Dessert. Vas Krn.

Postranica, f. Obstranska deska pri plugu in pri posteljišči. Soška dolina.

PostreSi, postrežem (-strčg-), v. pf., „koga", a ne: „komu". „Dobro ga je postregel." Goriška okolica.

Postrdjba, f. Dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem. Ta dar je navadno kruh, sir ali kaj tacega. Podkrnci.

Poströjiti, postrojim, v. pf. ; poströjati, jam, v. impf. Popraviti; reparieren. Tolminsko.

PoŠtnen, a, o, adj. Sključen, grbast. Podkrnci. Podstava: šiba; ši-biti se, sich biegen: kolöna se mu šibe; strop se šibi, der Plafond senkt sich; strop se je pošinil, hat sich gesenkt. Krelj ima: ušabnoti, sich biegen: šib, das mit „šiba" verwandt ist. Mikl. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 350.

Potirki, ov, m. pl. Zadnje predivo,' najslabejše predivo. Ponikve na Št. Vidski gori. Primeri: tülji, m. pl.

Potmürjen, a, o, adj. Potmürjeno gledati = izpod čela gledati;

finster darein schauen. Rihenberk. Podstava: tima f., die Finsterniss. PrimM: nasamüriti se, v. pf., ein finsteres Gesicht machen: kaj si se nasamüril? Nasa-mürjeno gledati, finster darein schauen. V Laščah. Staroslov.: posmurinü, adj., finster; ruski: hmura f., eine dunkle Wolke, hmuriti sja, ein finsteres Gesicht machen; poljski: chmurawa f., das Gewölk.

PotöSina, f. Potokova struga; die Bachrinne. Vas Krn.

Potčrčina, f. Prvi mošt. Potorčina je dobra pijača, ker ne napenja, kakor pripovedujejo. Rihenberk. Primeri: ut6rčati se.

Poverek, poverka, m. Drog, na katerem se preko rame nosita dve vederci (vode, mleka); die Tragstange. Pri nas nosijo na poverku samo moški, a v Lahih sösebno ženske. Vršno na Tolminskem. Primeri: podvöra.

Povodnik, a, m. Veter pred nalivom, pred povodnjijo. Podkrnci.

Povönjati, povönjam, v. pf. Znači isto, kar ponjušati. Rihenberk.

Staroslov.: vonjati, v., riechen, namesto: on-jati, od koder: q,hati, namesto: on-hati.

Pdvraz, povrdza, m. Držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu itd. Gorenja Soška dolina. Staroslov.: -vržsti, -vrfiz^, (*vrčsti,vržem),

binden, od koder je tudi: povreslo (-rčs-), n., das Gar-benband, v Laščah, — a v Gorenjcih: poveslo, n.

Pozdren, na, o, adj. Prisojen; sonnseitig. Pozorna stran hriba = prisojna stran. Vršno na Tolminskem.

Požlepica, f. (s čistim „e"). Poledica; Glatteis. Kräs; v Laščah.

PrašMti, praŠčim, v. impf. Kričati, dreti se. „Otrok prašči." Vas Krn.

— Staroslov.: praskavica, f., der Lärm; srbski: praska, f., das Krachen: ruski: prašku, m., der Knall. Pri-mčri: vrčščati, vrčščim, v. impf., kričati, dreti se. V Laščah. Od tod je popačena gorenjska beseda, rabeča, tudi Preširnu 65., 70., 71.: vršeti, vršim: vrsk, brechen, krachend brechen; lonec vrčskue, der Topf bricht. Miki. lex. 75.; staroslov.: vrčskanije, n., das Weinen.

Pravica, f. Oblastvo; die Obrigkeit. „Pravica nam nij dala". Pol-žane v Istri.

Prebivalo, a, n. Železen drog, s katerim se v kamen jame vrtajo. Vas Krn.

Prebliskniti se, preblisknem se, v. r. pf. Prebliskne se, kadar se na oblačnem nebu pokaže kaka jasnina. Od tod tudi: p r e-blisk, a, m. Podkrnci.

Preboleti, prebolim, v. pf. Ozdraveti, genesen; convalescere. Kras.

Precvlsti, precvetem, v. pf. „Pot mi je precvel skozi srajco". Ponikve na Št. Vidski gori.

Prečiti se, prečim se (-prčč-), v. impf. Grdo gledati se, preko se gledati. Krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi. Podkrnci.

Preglasniti, preglasnem, v. pf. Während des Läutens eine Pause machen. Rihenberk.

Pregrdbek, bka, m. Mesto na pokošenem travniku, kjer se je ogrä-bek toliko razgrabil, da se ondukaj voz postavi in se potem senö od obeh stranij naklada. Sv. Jakob pri Savi. Ogräbek, bka, m., pokošeno seno na eno mesto zgrab-ljeno, da se vkupe suši. „Ogräbek ljudij," eine Gruppe Menschen. V Laščah.

Pregrad, a, m. Stena ali pretin pri orehu, jabolku; die Scheidewand. Stöpice na Tolminskem. Pregraja (preg-), f., v hlevu prostor pregrajen, v katerem je tele. V Laščah.

Prehudeti, prehudim, in: prehudejem, v. pf. Pregniti, durchfaulen. Vas Krn.

Prekopititi se, prekopitim se, v. pf. Z višave nerodno pasti, prevrniti se, prekopicniti se. Goriška okolica.

Preležati, preležim, v. pf., bolezen, rekše, ozdraveti ob samem le-žanji brez kacega zdravnica in brez leka. V Brkinih.

Prelijalice, f. pl. Silno in dolgo deževje. Vas Krn.

Prdlog, a, m. Ozdravel bi „prelogom", rekše, ozdravel bi brez lekov in brez nobenega zdravnika, samo da bi mogel mirno ležati. Kastavščina,. Glej: preležati.

Preobraziti se, preobrdzim se, v. r. pf. Izprenieniti se. „Odkar je ta bol (bolezen) prišla na trto, preobrazilo se je pri nas vse življenje." Boršt v Istri.

Prepetndjstiti, v. pf., koga. Preväriti. Kras.

PresUgast, a, o (-sieg-), adj. Platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preža in se uže vidijo nitke; fadenscheinig; tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta; njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom. Senožeče. Pruski: pere-slega, die Schramme, der Fehler im Gewebe.

PresSipec, pca, in., in: preŠUpek, plca, m. Precep. „Ujel sem kačo v preščipec". Podkrnci.

Pretvarjati se, pretvarjam, se, v. r. impf. Sich verstellen. Podkrnci.

PrevläS, dSa, m. Desna ročica pri plugu. Skrilje pod Čavnom. Primeri: plaz.

Prevor, a, m. Žleb preko ceste v klanci. Rihenberk. Primeri:. polo-žič. Podstava: pre-orati.

Prevrediti se, prevredim se (-vred-), v. r. pf. S težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas; prevzdigniti se; einen Leibschaden bekommen. Goriška okolica; Brda. Primeri: vred, m.

Prhati, prham, v. impf. Pokašljevati, ne da bi kaj pljuval. Rihenberk.

PriSeliti, priUtim, v. pf. Odlomljeno ali odkrhneno palico na konci z nožem gladko prirezati. Podkrnci. Za čeli ti, v. pf., isto. V Laščah. Podstava: čelo; „čelo" dati.

PrikUkniti, prikUknem, v. pf. Prvo sv. obhajilo prejeti; prvič pričestiti se. Kanal.

Prisešnik, a, m. Tako se v šali imenuje devetogüb, m. (der Blättermagen, der Psalter), in zatö, ker vele, da je prisegel, da ga živ krst nikdar čisto ne opere. V Brjah nad Rihenberkom. — Ta želodec se v Senožečah imenuje: deveta güb f., (reci: deveta jüb), a v Laščah: šesto-gübec, bca, m.

Prisldjiti se, prislojim se, v. r. pf. Prismoditi se (o jedi). Vas Krn. Išči besede: sloj, m.

PritMiti se, pritülim se, v. r. pf. Sich ducken, sich an jemanden anschmiegen. Podkrnci.

Pröcep, pröcepa, m. Rakla, s katero se zažiga kopa; die Quandel-stange. Müne v Cičih.

Prot, a, m. Palica v ribjo lov. Bilje na Ipavi. Prot, m., in: proti ca, f., der Knüttel. V Laščah. Staroslov.: prjj.tü, m., virga; srbski: prut itd.

Prstenec, nca, m. Prst predzadnji, na katerem se nosi navadno prsten; der Goldfinger. Goriška okolica.

Pi-vmk, a, m. Prvi sir, narejen v planini. Podkrnci.

Püh, a, m. Od hrvatskih preküpcev kupljeni prasci se na Krasu ' pero z vodo, na kateri se je kuhalo bršlanovo listje (perje), da izgube hrvatski „puh". Rödik. Kadar otroci jeseni brkajo (išči te besede) orehe, dobodo črne prste, in to črnino imenujejo Tolminci: püh, gen. püha. Odrasli ljudje se šalivo grozč otrokom, da jim bodo „püh rezali". Zlasti se taki otroci boje žandarjev, ker jih ljudje strašijo, da jim gredö „püh" režat. — Püh, m., der Dunst; tršščenega človeka „püh" omami, če ga tresk ne ubije. V Laščah.

Puhati, püham, v. impf. „Koruza pühä", rekše, dela latice; treibt die Kolben, schiesst in die Kolben. Rihenberk. Primeri: izmetati se.

Puhlica, f. Pusta in nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne. Podkrnci; Lašče. Kmete okolo Šmarijne Gore imenujejo šalivo „puhličarje," kakor bi imeli samo „puhličasto" zemljo.

Püljka, f. Pečka jabolčna ali hruškova. Izreka se razno, in to v Koboridu: püljka (pülj-), a v Žabčah nad Tolminom, menda po premotu (po metätezi): pljüka (pljü-), ter od tega potlej tudi: pljüka. Težka beseda, sosebno kar se dostäje obeh podružnih obrazov: püljka, in: pljüka. Primeri ruski: pülja, f., die Kugel, pülika, f., eine kleine Kugel, ein Kügelchen. Yender je vsa stvar na vegalici. Zaradi izrekanja primeri: pligek, adj., in: pelek (v besedi: plena, Schiefer). — Dostavljeno bodi, da Laščan govori: peček (püCük), pučka, m., der Obstkern.

PuSeonik, a, m. Der Ladestock. Tolminsko.

Rabiti, rabim, v. impf. „Ta mreža mi rabi uže pet let." Gaziče na Krki. Staroslov.: rabiti, porabiti, sich dienstbar machen. Podstava: rabü, m., der Knecht.

Robnik, a, m. Neka vrsta krompirja. Goriška okolica.

Räd, rada, rado, adj., rabi namesto pridevnika: „vesel". „Rad sem te videti." „Rada sem bila, pošiljati te v šolo." „Radi smo, ako prideš vsak dan." Solkan. To je preporočila vredno, ker je govorjeno čisto po staroslovenskem jeziku, a niti mej Kranjci nij še do konca zamrlo, ker povsod govore: jaz „bi räd", da kiipiš; mi „bi radi", da pogledaš itd., kajti „bi" je tukaj pravi (da-si nepre-giban) aorist, ter znači: ich wäre, wir wären itd., zatorej stoji namesto novejšega: jaz „bi bil" räd; mi „bi bili" rädi: ich wäre froh, wir wären froh. A nemčizna je: räd imeti, gern haben.

Rajati, rajam, v. impf, od glagola: roditi, gebären. Y Brkinih.

Rdkla, f. Dobro debela in dolga palica; kranjski: prelda. Soška dolina. Na Bolškem in v Senožečah: räglja, f., isto.

Rdklovec, vca, m. Bežol, ki se ovija okolo räkel; die Stangenbohne. Tolminsko.

Rdi, rali, f. Oranje; čas, kadar se orje. „To vino hranim za ral." „Ne vem, če ostanem do ralf." Rihenberk.

Rastiti, rastim, v. impf. Betreten, befruchten (o kokoših in ptičih sploh). „Ta jajca nijso raščena." Rastiti se, rastim se, v. r. impf. Sich begatten (o ptičih). Kräs (Koblja glava); St. Peter pri Gorici.

Raten, tna, o, adj. „Glej, kako rätno gre!" rekše, pokonci, moški.

Ponikve na Št. Vidski gori. A Laščan govori: ti uijsi nič ratnejši od njega, du bist um nichts besser. Od staroslov. besede: rati, f., der Krieg, to ne more biti, in druga slovanska narečja ne znajo nič tacega. Podoba je, da imamo pred soboj nemško besedo: gerathen, od koder je novoslov.: ratati, in če se ne motim, slišal sem uže tudi: žito je rat n-ö, rekše, lepo „ratüje" ; primeri tirol.-nemški: rätlich, rätli, rätling, adv., reichlich, ziemlich, sehr; bävorski: raetlich, rätle, rädle, adv., reichlich, od koder bi tudi utegnila biti Dalmatinova beseda: redle, adv., „friško, juuačko"; vrhu tega pomni laški: rat to, adj., rasch: raptus. Diez, II., 55.

Raztesniti, razčesnem, v. pf. Na dvoje raztrgati. „Strela je drevo razčesnila." Razčesniti se, v. r. pf. „Otroče, glej, da se ne razčesneš!" Senožeče; Kras.

RazMHiti, razčetrtirn, v. pf. Na kosove razsekati, razdrobiti (käko žival); viertheilen, in Stücke hauen. Razčetftiti se, v. r. pf. „Otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave. Senožeče. — Laščan govori: raz če trta ti, täm, v. pf., in vier Stücke reissen; zerstücken überhaupt.

RazMvati se, razHvum se, v. r. pf. Vollends wach werden. „Späl sem zelo trdno, kar me probudi strel, in tako sem se razčuval, da nijsem potlej mogel zaspati". Kras.

Razdräsati, am, v. pf. Auflockern. „Firtoh razdräsati," das Vortuch entschiirzen; „razdräsana ščet," takö imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano iu rahlo na njej. ^ A ta ščet (Kopfbürste) je od svinjskih ščetin, zelo tako narejena, kakeršne imajo suknarji, in ž njo si ženske češejo las6. V Laščah. Podstava: rah, od koder tudi: rähel, hla, o, adj., locker, zatorej namesto: razräsati, kakor: zdrel, zdrela, o, adj., poleg: zrel, zrela, o, adj. (-rel-), reif, in staroslov.: razdrčšiti, poleg: razrčšiti itd. Primeri novoslov.: rašiti, v., lockern. Danjko, 244. Od tod kaže da je tudi novoslov.: (v) zdrahi, m. pl., Klatscherei, Postenträgerei, In-trigueu: Auflockerung der Freundschaft; zdrahe

prenašati, delati ;zdrähljiv, adj. V Laščah. Miki. Gramm. I., 2. Aull., 1879., 314, misli, da ta glagol slove: raz-drazati, namesto: razdrezati, razrčzati, ker po Goriškem govore tudi: räzati, namesto: rezati, schneiden; a to je taka pomota, kakor: izpodršzati, namesto: izpod-bre(n)cati, kajti Dolenjci, koder je ta beseda navadna, povsod čisto izrškajo: razdräsati. Primeri: izpod-bre(n)cati (v besedi: obrencelj).

Rnzhoden, dna, o, adj. Ausgedehnt, weitläufig. Mesto je razhödno; župa je razhodna. Rihenberk.

Razmazati, razmdžem, v. pf. Verwöhnen, verzärteln. „Otrok je razmazan." Podkrnci. Srbski: m a z a t i oko koga, streicheln, schmeicheln, maziti, hätscheln: obečava mu mazno na prazno; ruski: mazati sja kü komu, gegen einen freundlich thun, maziha, die Geliebte.

Razsipen, pna, o, adj. Razsipno je vse, kar se rado razsiplje, na pr. kuhan krompir, žganci itd. Kras. — Laščanu je to: razsipičen, čna, o, adj.

Razslüti se, razslujem se, v. r. pf. Bekannt werden. „Hitro se je razslulo po vsem Krasu." Kras.

Razvčdati se (-ved-), v. impf. Sich ungebührlich benehmen. Tako se govori zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh. „Kaj se razvedaš?" Podstava: vesti vedem. Senožeče. Po drugih krajih govore: raz vir a ti se, (i)zvirati se, zlecati se, — vse v istem pomenu, a Laščan imenuje to: navedatise, (-ved-). Jednako se govori: odvesti, odvšdati, in: zvesti, z ve dati, kar oboje znači: an Maua bringen. Obe ti besedi ve obilo nad polovico Kranjcev, a g. Cigale se ju vender še nekako nejevoljno brani.

Razvrt, a, o, adj. Ausgelassen. Razvrt otrok. Senožeče. Primeri: razvedati se.

Rdženj, nja, m. Povprečne palice pri gnojnem koši. Sv. Peter pri Gorici. To besedo je ljubeznivo spakudräl Ljubljančan: raj žel j, raj želj na, der Bratspiess.

Rečica (rečica), f. Mrežasta kožica na želodci ter na črevih; das Netz; Omentum. Vršno na Tolminskem. Navadno se ta-kožica imenuje: „pččica". Staroslov.: račica f., Behältnis, kar uči, da je: r č č i c a namesto: r a č i c a; primeri: t r e v a poleg trava, das Gras, tudi staroslov.: rečino, n., das Kleid, poleg: raklü, m., das Kleid, rakno, n., isto.

Red, i, f. Vrsta pokošene trave. Bole. V Rihenberku se to imenuje: redilj, a, m. Staroslov.: r§du, m.

Redčiti, redčim (red-), v. impf. Trebiti kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd, i. t. d. Podstava: rčduk. Goriška okolica. Staroslov. je: rčditi, kakor se govori tudi na široko mej zdanjimi Sloveni.

Repkati, repkam, v. impf., tudi: repljdti, repljäm, v. impf. Pä-berkovati po trtah; im Weingarten Nachlese halten. Repkajo samo otroci. Kras; Ipavska dolina; Goriška okolica; Kanalsko. Primeri bavor.-nemški: rebeln, Trauben abrebeln, die Beeren davon abzupfen. Sckmell.-Fromm. IL, 6.

Rdplja, f. (Morebiti: repulja.) Grözdova vejica; srbski: čehulja.

„Daj mi repljo grozdja." Ipavska dolina; Goriška okolica; Kanalsko. Primeri: repkati.

Resina, f. = osina. Glej to besedo 2). Rihenberk. Staroslov.: r§sa.

Restdlnica, f., die Ratsche. Postöjina. Namesto: hrestälnica, f., primeri: hrest, hresta, m., der Krach, Lärm, lireščati, hreščim, v. impf., krachen. V Laščah.

Resülja, f. Žena zmršenih las. Vas Krn. Prim.: resina.

Rešen, Šena, o, adj. Rešena mera, ein gestrichenes Mass. Vas Krn.

Tudi: rešen, šna, o, adj.: rešan mernik, rešnamera; rešan keznanek. Vršno na Tolminskem; Koborid. — Primeri laški: raso, adj., gleich, gestrichen, od koder bode tudi srbski: raz, m., das Streichholz, deščica, s katero se žitu v merniku vrh strani drgne; ladinski: res, adj., ras, adj., gestrichen (vom Masse). Alton.

Rez, rezi, f., tudi: rezina, f., (rez-), red pokošene (posččene) trave. Sliši se tudi: rez, a, m.; rezovi, m. pl. Tolminsko.

RSzalica, f. (rčz-). Izgäga, das Sodbrennen. „Rezalicä dere ali peče." To besedo vse tako, tudi „1" v njej, govore ipavski Budänjci; a v Razdrtem pod Nanosom in v Du-tovljah jo izrekajo: rüzävica. Na Bolškem se ta stvar imenuje: gorečica, f. Miklošič pogrešno piše: riza-vica in proizvaja od podstave: rygati, ructare. Lex. 809. ter Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 352.

Rezada, f. (ruž-). Zmesno žito, pol pšenice, pol „reži". Podkrnci.

Kar se tiče obrazila, primeri srb.: rösäda, f., slana, Reif (vRisnu), in: rösäta, f., rosa, derTkau; -ada,- ata je laško obrazilo; vender primeri tudi: ržadec, m., loci , tus corniculatus, kar se zdi namesto: rožadec.

Riba, f. Mišca; der Muskel. Takö se imenujejo sösebno debele mišce na nogah in rokah; der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel. Goriška okolica; Soška dolina. V Bölci je „riba" tudi: Lendenbraten (Lungenbraten). „Ribo sekati", die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben. — V Sremu je ribič, m., tudi Muskel; ruski: rybka, f., die Lenden-muskeln, der Lendenbraten, das Lendenstück.

Riti, rijem, v. impf. Iz zemlje kopati gomoljaste sadeže. Rije se: krompir (čompe), repa, korenje itd., a tudi trn iz kože. Tolminsko. Primeri: obriti.

Rizati se, rižem se, v. r. impf. Igrati se. Rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci. Sv. Peter pri Gorici. Znauo mi je, da se zagrebški dijaci igrajo igre „riža (m.)". Primeri laški: ruzzare, schäckera; ungewisser Herkunft, gleichbedeutend Schweiz, rützen. Diez, II., 58.

Robidnica, f. Sekira, s katero se drva cepijo. Na Kranjskem sem Cul: r obil ni ca. Oboje je od: röbiti (njb-), sekati. Šenpas.

lisica (r^č-), f. Del strešnega odra; der Pfettenbug. Vas Krn.

Roditi, rödim, v. impf. Skrbeti; Sorge tragen. Podkrnci. Takö so pisali naši stari: Trubar, Dalmatin itd., ter še zdaj govorimo: neroden, dna, o, adj., ungeschickt, eigentlich: unachtsam. Staroslov.: roditi, raditi, Sorge tragen.

Roja, f. Trstovje in druge povodne rastline vse skupaj; das Röhricht. Cerknica. Primeri: roje, f. pl.

Röje, f. pl. 1) Vodovaja, zlasti pri mlinih; die Wasserleitung, der Mühlgang. Soška dolina. 2) po raznih krajih kranjske zemlje roje, f. pl. imenujejo taka mesta, kjer ob deževji voda vstaje k višku iz tal; tudi vasi se imenujejo: Röje, f. pl., od koder priimek: Roječ. Pri Gorici so „Roje" in „Rojice" (Campagnuzza). Korenika je „ri", staroslov.: riniti, drängen, rčjati, rej%, drängen; ruski: ručej röetü po pčsku (potok teče po pesku); od „ri" je tudi: roj, m., der Schwärm. Od slovenskega je ladinski: roia, Bach, Wildbach, Miihhvasser, roie, Wassergraben. Alton.

Rönek, nka, m. Viseč svet; po nekaterih krajih tudi: „vinograd", v istem pomenu, kakor ipavski:, „breg". Goriška okolica. Na Vranskem jezeru (otok Cres) sem čul besedo: rünka, f., v istem pomenu; srbski: roniti, herabrollen machen: tiha voda brijeg roni; suze roniti; ruski: roniti, ronjati, fällen, fallen lassen; srbski tudi: runiti, abbröckeln.

Roväs, vdša, m., das Kerbholz. Navadno sploh po Kranjskem;

roš, roša, m., v Laščah; srbski: rovaš, raboš, rabuš; češki: rovaš, rabuš itd. Miklošič v slovniku na 800. str. to primerja k besedi: rovü, m., die Grube, der Graben. — Nij slovanski, nego od laškega: rivescio, rovescio, in to, kakor Diez, I., 353. uči, od lat. re-v er s us, die Rückseite, die Kehrseite der Münze, sploh: das Gegenstück.

Rožanec, nca, m. Podböj; der Thürpfosten. „V rožancih sem stal." Tolminsko

Rünje, f. pl. Osepnice; die Blattern. Banjščice; Tolminsko. Laški: rogna, Krätze, Räude, iz slovanskega. Staroslov.: runo, n., das Schaffell, das Vliess; novoslov.: rüno, rüna (reci: rttn-), n., das Vliess. V Senožečah. Dolenjec bi to izrekel: rüno, rünä; k temu novoslov.: rünjast, adj.,

zottig, zerfetzt; hrvat.: runja, f., Hautausschlag, Räude; bolg.: runö, n., das Vliess, rüntav, adj., zottig; srb.: rüno, n., das Vliess; pomni: prodao njivu pod rimom = pod sadom ali plodom ; srb.: runka, f., der Feldbeifuss, artemisia campestris, runje, f. pl., die Haarzotteln, runjav, runjat, adj., zottelig, rute, f. pl., die Haarzotteln, rutav, adj., zottelig, rita, f., zerfetztes Hemd, ritav, adj., zerfetzt; ruski: runö, n., die Schafwolle, das Schaffell, zerlumptes Kleid, das Gras, runka, f., die Pelzjacke, wollene Jacke, wollene Lappen, rytiku, m., über den Körper sich verbreitende Geschwüre; češki: rouno, n., das Vliess, rounaty, adj., wollig, runaty, ru-nity, adj., zottig, runek, m., die Zotte; poljski: runo, ein Fell mit Wolle. Pojem teh besed je: uneben, rauh, zottelig. Bolgarski obraz: runtav nam kaže, da srb.: rute, f. pl., rutav, adj. stoji namesto: r^t-, na pod-stavi: run-o, zatorej namesto: run-t-; a v srb.: rite (namesto: ryte), f. pl., in v rus.: rytiku, m., vidimo „3." oslabljen v „y". Hohniku v omenjenih besedah se na videz protivi novoslovenska: ruta, f., das Tüchel, Schnupftuch, Halstuch, ker jo Dolenjec izreka: rüta, a primeriti je novoslov.: stiženj, m., der Sklave, k staroslov.: sqiinji; novoslov.: zgriiziti se, zusammensinken , v Laščah, k staroslov.: groziti, untersinken machen itd. Morda semkaj pristoji tudi kraška beseda: rund a, f., ruta divaricata, z obrazilom: da, namesto: ta.

Ružiti, rulim, v. impf. Luščiti, na pr. grah, bežol; enthülsen. Senožeče ; Kras. Glej: Žuriti. — Laščan „ruži" tudi koruzo; entkörnen.

ISaČiti, sačim, v. impf. Se sakom ribe loviti (v motni vodi). Kostanjevica na Dolenjskem. — Na Ipavskem in po Krasu „sačiti" = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožije. Beseda „sak" je uže davno v slovanska narečja vzeta na posodo; staroslov.: sakulü m., der Beutel; češki, poljski: sak; —ruski: sakü, m., der Sack, der Netzsack, sačiti, v., mit dem Handnetz fischen.

Sajemca, f. Der Setzling. Mlada rastlina, katero je treba presaditi, da lepo vzraste. „Käpusne sajenice" itd. Vreme. Sajenice, f. pl., mlade zasajene trte; mlad vinograd. Okolo Čateža na Dolenjskem. — Käpusne sajenice okolo Prezda imenujejo: presad, sada (prčs-), m.

Samokölnica, f., der Schiebkarren. Bole. Samote-žnice, f. pl., isto; okolo Bohinja.

Samoseoka (-sčv-), f. Divja hruška ali jablana, in sploh rastlina, ki se je sama zasejäla. Št. Vidska gora. V Ponikvah govore tudi: samosöjka. — V Laščah: sa-mosevec, vca, m., krompir, ki se sam zaseje.

Sarabitka, f. Izrastek na šipku (Rosa sp.), ki je časi debel, kakor jabolko; der Rosenapfel oder Bedeguar. Dobrodöb na Krasu. Namesto: srboritka, gratte-cul, imenovana tudi: piškosrba. Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 305. Primeri: srbövka.

Saramdkd, kla, o, adj. Saramokel človek = surov človek. Vas Krn. Namesto: siromökel, suromökel (syr-ovü, sur-ovü). Staroslov.: syrü, adj., nas8, rob; ruski: moklyj, adj., nass geworden, nass: das Rohe wird als saftig, von Natur nass aufgefasst. V tej sestavljene) besedi imata obä nje dela ist pomen; tacih je več. V Griinmovem slövniku: Knabenbube, a staroslov.: skralupa (skora + lupa) f., die Rinde: skora Rinde, lupiti abschälen; no-voslov.: skralüb, škralub (skora + lub) m., die Rinde: hib Rinde; poleg tega : skralüp, škralup; staroslov.: skralušta (skora + lušta) f., die Rinde: novoslov.: luska, Hülse, luščiti, enthülsen; staroslov.: kolüsoha f., der Pfahl: kolü der Pfahl, soha der Pfahl; staroslov.: vrütogradü, m., der Garten: vrütü Garten, gradü Garten; staroslov.: vrütüpogradü m., der Garten: vrütüpü Höhle, Garten (eingeschlossener, hohler Raum), gradü Garten. Semkaj spada tudi staroslov.: brülogü m., die Höhle des wilden Thieres: br, hohl, tief, verschlingend, od koder novoslov.: br-n-a, f., Lett (der Letten). Megiser; staroslov.: brü-n-ije, n., Koth; novoslov., srb.: bara, f., der Sumpf: wo man in die Tiefe sinkt, a ruski: logü, m., die Schlucht itd.

Sčinoma, adv. Do cela, do konca. „Gosenice so zelje sčinoma (ščinoma) pojedle." Tolminsko.

Seč, (sftč). To besedo sem slišal samo v reku: „kislo je, kakor seč." Na Krasu. Primeri staroslov.: siči, m., der Urin: sic-ati, v., mingere.

Sečenna (ščč-), f. Košnja; die Mahd. Vršno pod Krnom.

Sečnja (sčč-), f. Del gozda, ki je letos odločen v sekanje; der Schlag. Trnovsko-idrijski svet.

Sed, a, o, adj. (sed). Siv; seda glava == siva glava. Kras. Srbski: sijed, a, o, adj.; staroslov.: sčdti, adj., ruski: sčdoj, adj., grau.

Sedno (sed-), n. Konjska rana od sedla; na bolniku rana od premnoge in dolge leže. Eigentlich: Satteldruck. V Laščah.

Selen, Ina, o, adj. (reci: sev-). Preslän ali tudi žaltav. Rabi samo o slanini. Tolminsko. Kaže, kakor da bi to bilo namesto: sölen, Ina, o, adj., salzig.

Senosek, a, m. (senosčk). Kösec; der Mäher. „Senožet za šest se-nosekov." Livek; Bole; Podkrnci.

Sevnik, a (sčv-), m. Okrogla pletenica s pövrazom; sevec jo nosi na roki; der Saatkorb. Goriška okolica. V Laščah: sejalnica, f. (reci: süjäv-), isto.

Stkalica, f. Handspritze. Otroci si delajo „sikalice" z bezgovih vej. Soška dolina.

Sikav, a, o, adj. (človek). Nestalen; flatterhaft. Vas Krn.

Sikniti, siknem, v. pf.; sika ti, sičem, v. impf. Hervorspritzen. „Kri je siknila." Soška dolina.

Siniti, sinem, v. pf. od v. impf.: sij dt i, glänzen. „Kadar po dežji solnce sine, prilezejo modrasi na dan." Koboridski Kot (Borjäna).

Sir Čina, f. Koruzna palica; sirkova palica. Vreme.

SiriSče, a, n. Das Lab. Tolminsko.

Sirotev, tve, f. Sirotka; die Molke. Bole.

Skdlnica, f. Voda, ki se ob deževji nabere po globelih na skalnatem svetu. V Suhi Krajini na Dolenjskem pastirji in potniki pijö skäl nie o. — Taka globel, v katero se nabira ta voda, imenuje se: skälba (škalba), f. V Laščah.

Skapljartca, f. Nož, s katerim se skäplja. Ipavska dolina. — S k o -piti, v. pf., evirare, in v Senožečah govore tudi: skäpljati, v. impf., isto.

Sklada, f. Die Fuge. Vršno na Tolminskem.

Sklenica, f. Die Flasche; tudi ledena sveča; der Eiszapfen. Tolminsko. Namesto: štiiklenica; staroslov.: stiklenu, adj., gläsern, stiklčnica, f., das Trinkglas.

SkoUdalo, n. Släp. Šenpas. Kaže, da stoji namesto: skočidlo, kakor govore Korošci, a mi velimo: skočilo; primeri srbski: Skökovac, kovca,, m., Name eines Wasserfalles. Vuk.

Skonjdti, skonjdm, v. pf., koga. Prevariti; jemanden darankriegen, übervortheilen. „Skonjäl me je." Goriška okolica; „oko-njäli so ga." Senožeče. Od laškega: ingannare, betriegen; retski: enganar, anganar. Flaminio, 167., od koder tudi: okaniti, betriegen.

Skositi, skosim, v. pf. Razdrobiti, razbiti; einstampfen. Od dežja pokvarjena, (razmočena) opeka, ki nij še žgana bila, nego se je samo na solnci sušila, skosi se in potem z nova podela. Bilje na Ipavi. Kositi, kosim, v. impf., isto: kasü (kos), m., das Stück.

Skrdjenj, jnja, e, adj. Der Letzte. „Skrajnji čas je uže, da greš."

Vas Krn. Srbski: s kraja, vom Rande weg, izkraj polja, vom Rande des Feldes; ruski: skraj, adv., vom Rande, am Rande.

Skränj, nji, f. Čeljust; das Kinn, der Kiefer; mentum. Gorenja Soška dolina. V Solkanu: skränj a, f. V Koboridu je:

skr an j, i, f. tudi stena ali skala, pod katero bije voda, a na Krasu: skräuj, f., znači na ravnost „rob", die Kante. Podkrnci „skranji" imenujejo on del pri vozu, v kateri je vloženo oje. Staroslov.: skranija, f., die Schläfe, tempora; novoslov.: skrenje, menturn. Megiser; češki: skranč, f. Miki. lex. Na Dolenjskem blizu Lašč je vas po imeni: Škranjak, m.

Škripec, pca, m. das Gelenk. Podkrnci. Škripec, pcä, m., der Flaschenzug. V Laščah; srbski: škrip, m. = precep, škripac, m., isto; on je u škripcu, in Verlegenheit; novoslov.: v skripcčh smo bili, isto; dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po konci so od mladosti; rus. skripti, m., das Knarren; die Enge, die Verlegenheit.

SkrkljiÖ, a, m. Škrat; der Kobold. Podkrnci. Primeri srbski: skrk-Ijušiti, niederdrücken; skrknuti se, dunkel werden.

Skrl, skril, f. Kamenena ploča; die Steinplatte, Schieferplatte.

Goriška okolica; Kräs. Na Ipavskem tudi: skrla, f.; a v Laščah: skril, lli (škril), f., isto, in tudi väs je po imeni: Škrlovica, f.

Skrlüp, a, m. Smetana (na Tolminskem: smetana). Po Krasu in v Istri (v Hrušici) sploh navadna beseda. Podkrncem je: skrlüp öna skorja, ki se po dežji naredi na zemlji, kar Laščan imenuje: skralüb, skralüp, (škra-). O pod-stavi išči besede: saramökel, adj.

Škrob, a, m. Sök od koruzne möke. Sovinjäk v Istri. Srbski: škrob, m., eine Art dünnen Mehlmusses, das Stärkmehl; ruski: skrobkij, adj., spröde, brüchig.

Sküla, f. Tvor, ulje, ogrec (ako je gnojen). Vas Km. Staroslov.

skoljika, f., die Muschel; novoslov., srbski: školjka, f., isto; srb. škulj, m., skopljen oven; ruski: skula, f., die Geschwulst im Gesicht. Od besede „skula" je tudi no-voslovenska pohabljenka: šola, f., otok na človeškej in konjskej čeljusti; ruski: škulj, m., der Geldbeutel; novoslov.: škulj, m., (reci: škiilj), nekaka luknja. Po Dolenjskem, koder beseda: „Škulj" rabi tudi v priimek, imajo: Škuljevo, n., ime neke vasi pri Laščah. — Jezik nam kaže: skol, in: skül, a zmisel je: napeta, zatorej notri prostorna in zaradi tega tudi votla stvar.

Skiitnica, f. Neka juha, skuhana od skute. Tolminsko. Laški: scotta, f., Molkeu, in kakor uči Diez, II., 63., namesto: excocta, imenovana tudi: ricotta, comask. scocia = excocta, kakor strecia = stricta; od tod je tudi nemška beseda: Schotten, m., Molken. Slovenski bi se pravilno pisalo: sköta, ker Dolenjec govori: skuta, a ne: sküta.

Skütnik, a, m. Nedozorel lešnik brez jedra. Gorenja Soška dolina.

Sldmnik, a, m. Der Strohsack. Komen na Krasu.

Slävnica, f., i a: sldvinja, f. Göd; Geburtsfest, Namensfest. Podkrnci. Primeri srbski: slava. „Slavu slavi Kraljeviču Marko."

Sleme, slemena (sleme), n. Gornja greda pri strešnem odru; die Firstpfette. Podkrnci.

Slepnjdti, slepnjdm (slčp-), v. impf. Pri slabi luči kaj delati. Vas Krn.

Slezena, f. Vranica; die Milz. Rihenberk. Koroškoslov.: slazena;

v Laščah: solzena; staroslov.: slezena, selezena, slč-zena: selz, slüz; a slazena je tako namesto: solzena, kakor: slanövrat, namesto: solno vrat in kl am, namesto: hölm. Primeri: pödlanka.

Slinkati, slinkam, v. impf. Izbirljiv biti v hrani; zlasti o živini. „Kaj slinkaš okolo?" Podkrnci.

Sloj, a, m. Suh veter; veter, ki suši. Vas Krn. Ta beseda bi utegnila stati namesto: zloj, in to namesto: znoj, od ko-renike: gr, gor s podružnima obrazoma: zn, zl, brennen; staroslov.: znoj, m., die Hitze, novoslov.: znoj, m., die Hitze (a prvotno nikakor ne „Schweiss"); ruski: znoj, m., die Hitze, die Sommerhitze, die Schwüle; srbski: znoj, m., der Schweiss; ruski: zola, f., Asche; trockene Erde.

SloveSina, f. Die Berühmtheit. Podkrnci.

Slütvo-, To je rabeče samo sestavljenim besedam, in znači, da stvar nij pristna ali prava, nego da se to le dozdeva; isto, kar srbski: nazövi-, nemški: After-, Schein-, in grški: pseudo-. Slütvo- gospodar je človek, ki je po imeni res gospodar, a po resnici gospodari kdo drug. Vršno na Tolminskem. Staroslov.: slutije, n., der Ruhm, das Gehörte: sluti, slovem.

Smdjen, jna, o, adj., sliši se tudi: smej en, j na, o, in: smi-jen, jna, o, adj., presüh, sehr trocken, sehr dürr. „Smajna je trava, čimota (porezani koruzni vršiči)" itd. Goriška okolica in Tolminsko. Smänja, f., velika, prevelika suša, ki požge vso rast. „Taka smäuja je, da nij moči pasti." Goriška okolica in Tolminsko. — Staroslov.: smaglü, sm^glü, smuglü, smaglxnü, adj., dunkelbraun; posmagü, m., posmaga, f., ein Kuchen, posma-gnfjjtije n., dunkle Farbe; srbski: smagnuti, v., dunkel werden; sich sehnen; ruski: smaga f., die Hitze, Gluth, Flamme, Trockenheit; angebrannte, berusste Stelle; smažiti v., braten, schmoren; smjagnutl, v., trockeii werden; smuglyj, adj., braun, brunnett itd. Primeri nemški: schmachten. Tröj obraz te besede se kaže: smag, sm§g, smug, a pojem je: Hitze, Braud, verbrannt, trocken, angebrannt, braun, dunkelfarbig. Novoslovenske

besede stoje namesto: smagün, smegün (sin§g-), ali še brže namesto: smažun, smežttn; a smänja morebiti namesto: smäginja; tudi ruščina ima „j" namesto „g": s m äi vati (reci: smäjivati), v., entkräften.

Smetilj, n, m. Oteklina, prisad. Podkrnci. Primeri: smetljaj, m.

Smetljaj, a, m. Znači to, kar nemški: der Brand, na žitu ali na človeškem telesu. Št. Andrež pri Gorici. Srbski: metilj, m., der Egelwurm, smetljika, f., der Auswuchs (na ku-kuruzovini); ruski: metyli, tyljä, m., die Eintagsfliege; die Eiterung; novoslov.: metljäj, m., nekako ulje, tvor; metljäva ovca, ein an der Egelkrankheit leidendes Schaf. V Laščah. Metüljava ovca, isto. Na Krasu. Metilj = metulj, in ta beseda ne znači samo živali, nego tudi otok tam, kamor tak metulj zanese jajca.

Smole, a, m. Znači isto, kar „sok", der Saft. Staro Sedlo. Srbski: smok, m., die Zukost; prismočiti, v. pf., prismakati, v. impf., zubeissen zum Brote, gleichsam das trockene Brot befeuchten; ruski: smoklyj, adj., durchuässt, smok-nuti, v., nass werden. Primeri: moker, nass.

Smoljenec, nca, m. Kosmat klobuk. Vreme.

Smrtnik, a, m. „Drži se, kakor smrtnik," rekše, žalostno. Vas Krn.

Södij, a, m. = sodeč, sodnik; der Richter; södija, f., njega žena;

sodijev, a, o, adj., sodčevo, sodnikovo, des Richters. Tolminsko. Staroslov.: s^dij, dije, m.; srbski: sudija, m., Richter; ruski: sudija, m., f., der Richter, die Richterin.

Solar, rja, m. Solnica; das Salzfass. Tolminsko. — V Laščah: solar, rja, m., der Salzverkäufer.

Sopot, sopota, m. Släp; der Wasserfall. Vršno na Tolminskem. Nad Škofjo Loko na Kranjskem je vas „Sopotnica". Staroslov. : sopotü, m., der Kanal; srbski: sopot, m., tako je množim studencem ime; ruski: sopotü, m., das Sausen, Brausen.

Sörnik, a (sövr-), m. Klin, ki gre skozi soro (sovro) in veže zadnji del voza s prednjim delom. Goriška okolica.

Sosednja (-sed-), f. Zbor; možje zbrani v posvet. Vas Krn. Podstava: so-sesti se, sich zusammen setzen; eigentl.: die Sitzung.

Söorica, f. Babje pšeno; Graupe. Kanalsko. Namesto: södrica, a to namesto: södragica, a to zopet namesto: sogradica. — Na Banjščicah se otroci igrajo neke igre, imenovane sövrica -mavric a.

SpaMlnik, a, m. Dolg stružec (öbel), s katerim mizar posname največje kosmatine; nemški menda: Schrothobel. Št. Andrež pri Gorici. — V Laščah: puhalnik, m., isto.

Spusti, spddem, v. pf. Einfallen, herunterkommen, arm werden, verkümmern. „Ej, kako je ta človek spädel!" Podkrnci.

Speljäj, a, m. Kar se enkrat pelje; eine Fuhre. „Tri speljaje drv." Rihenberk.

Spinkati, spinkam, v. impf. Speti, v naglici sešiti; zusammenheften.

Vas Krn. Korenika: pin-p^ti; novoslov.: pn, peti, spanuen.

Splazi, adv. Vse vprek; in Bausch und Bogen. Tolminsko.

SpddnjejŠi, a, e, adj. comp, od: spodenj, dnja, e. Slabejše, manjše vrednosti; spodnjejše sukno, ein Tuch minderer Gattung. Podkrnci.

Spören, rna, o, adj. Lange dauernd, ausgiebig. „Letos je seno sporno," tečno je, da-si ga je malo. Povir na Kräsu. Staroslov.: sporinü, adj., in Fülle vorhanden; srbski: spor, adj., lange dauernd.

Spröha, f. Obrabljena in zglodana metla. Vas Krn. Od laškega: sprocco, Reisbündel.

SprŽiv, a, o, adj. Črviv ali črvojedinast (oreh ali lešnik). Vršno na Tolminskem. Primeri srbski: spržiti, v., pf., anbrennen.

Srböuka, f. Šipkov plod ; Hetschepetsch. Goriška okolica. Primeri: sarabitka.

Srce, a, n. Otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo; der Quandelraum. Müne v Čičih.

SMen, na, o, adj. Meževen, vna, o.. „Vijmo si piščali, murve so uže srčne." Gorjänsko na Krasu.

Sftnik, a, m. 1) Srednji prst na roci; der Mittelfinger. Ipavska dolina. 2) Glavni steber pri stogu, ali tudi pri strešnem odru; die Stuhlsäule. Tolminsko. 3) Srčni mehur. V Laščah.

Srep, a, o, adj. (srep). Hud, a, o; strašen, šua, o. „Srepo ga je pogledal." Podkrnci. Staroslov.: sverčpu, adj., svrüpü, adj., wild.

SrŠeta, f. V Goriški okolici to, kar „pitnik" na Krasu. Sržet, m., isto. Na Tolminskem. Od laškega: sorgo, sor-ghetto: sorgo, Moorhirse, sorgo turco, türkischer Weizen; benedsko-laški: sorgheto, isto, kar „pitnik."

Steblo, a (stüb-), n. Käpusova sajenica; die Krautpflanze. „Grem po stebla." Banjščice. Staroslov.: stiblo, n., der Strunk.

Steklenica, f. Neka kožna bolezen. Izrinejo se mehurci ter se ognoje, a kadar se posuše, ostanejo po obrazu neke lise, podobne lišajem. Povir na Krasu.

Stogljdj, a, m. Jermen pri črevljih. Ipavska dolina. Na Krasu znači „stogljaj" tudi: spodnji obšev pri ženskem krilu. Staroslov.: zastoga, f., fibula; ruski: zastegü, m., der Knopfhaken; zastegati, v., anfangen zu steppen, za-stegnuti, v., zuknöpfen, zuschnallen; zastežka, f., das Gesperr, die Spange.

Stöjina, f. Plačilo od živine za pašo na planini. Kdor namreč nema svoje planine ali pravice do planinske paše, pogodi se s'kacim gospodarjem in plača stoj in o, po toliko in toliko od vsake glave; das Standgeld. Gorenja Soška dolina.

Stol božji, der Regenbogen. Koborid.

Strgata = ostrgaca. Tolmin.

strm al, i, f. Strmina, strm svet. Podkrnci. Str mol, mola, m., krajevno ime pri Cerkljah; strmolfe, eta, m., kdor strmo gleda. V Laščah.

Strmemca, f. Verižica na ojesi, ki se pripno konju na homöt (komat). Ponikve na Št. Vidski gori. Podstava: stremen, m., Steigbügel, staroslov.: s t rum eni, m., isto: struni ü, adj., steil, aufrecht.

strohbl, stroliola, m. Otlo deblo, düplo; ein hohler Baumstamm.

Vas Krn. Primeri: trohneti, nim, v. impf., morsch werden, trhel, hlä, ö, poleg: trhlen, lena, o, adj., morsch. V Laščah.

Ströjiti, ströjim, v. impf., poströjiti, -strojim, v. pf. Narediti, popraviti. „Imate kaj ströjiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr. st. Soška dolina. Staroslov.: ströjiti, v., impf., bereiten, machen ordnen, einrichten.

Striig, a, m. Neko orodje, s katerim se žleb reže v les. Podkrnci; v Laščah.

Suhota, f. imenuje se vsak prostor, ki je pod streho. „Ta ima več suhot, nego mu jih je treba." Kras; Ipavska dolina; Goriška okolica.

Sülj, a, m. Lesena posoda, v katero se spravlja skuta. Gorenja Soška dolina. Primeri ruski: suleja, f., eine flache Flasche, suljakü, m., ein grosses Boot mit flachem Verdeck. . .

Svetnik, a, m. Praznik; Festtag. Kamenje v Ipavski dolini. — V Laščah: svetek, tka, m., isto: v svetek in v petek ima eno obleko. Podstava: sv§tü, adj., heilig.

Svetovati, svetujem m svetov am (svčt-), v. impf., koga (a ne: komu). „Slabo si ga svetoval." Goriška okolica.

Svitice, f. pl. Prtnene spodnje hlače, gače; die Unterhosen. Skrilje v Ipavski dolini; v Laščah. Staroslov.: svita, f., das Kleid; srbski: svita, f., das Tuch; ruski: svita, f., das Oberhemd, der Kittel. Primeri lit. kiautas, m., die Hülse, die weiche Haut um manche Früchte; lat. cutis; nem. Haut. ,

SvöjSiSina, f. Svaščina, die Schweägerschaft. Mirno pod Gorico.

Tudi: sväk, m., stoji namesto: svojäk; staroslov.: svojakil, m., affinis; novoslov.: svaščina, f., die Schwägerschaft; srbski: svojak, svak; ruski: svojakil; češki: svak; poljski: swak. Primeri: „svoji so si," sie sind

anverwandt. V Laščah. A „svak" nij vsak, kogar Nemec imenuje „Schwager"; Laščan in Srb govori: svak sem sestri svoje žene. Naši pisatelji v tem ostudno greše.

Šdmor, šdmora, m. Neumen človek. Koborid. V Laščah: šamer, mra, m., isto. Primeri staroslov.: čamfiri, m. pl., ein gewisses Thier (nekak divji vol). Čamernik je priimek v Ljubljani.

Šdrast, a, o, adj. Pisan, a, o , bunt. Podgorje v Istri.

ŠčcHj a, f. Der Splitter. Podkrnci. Korenika: skl, spalten, od koder tudi: skala; ruski: ščeli, f., die Ritze, Spalte; ščelupina (ščel + lupina), f., der Splitter (primeri: saramokel); uščelije, n., die Felsenkluft; od tod je tudi novoslov.: skeleti (skül-), v. impf., bolečina, 'katero kdo čuti, kadar se ureže ali zbode: ruski: u ščel iti, in: ušče-miti, v., einklemmen.

Ščemeti (ščume-), mim, v. impf. Bolečina, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščaue ali uščipne. „Ščemi me; ščemelo me je; za-ščemelo ga je." V Laščah. Ruski: ščemiti, v., klemmen, kneipen, drücken, pressen; šč6my, m. pl., die Presse, die Zange.

Ščenec, nca, m. Das Insekt. Sploh vsaka mala živalca, ki nema svojega imena. Grgar pod Sv. Goro. Staroslov.: šten^, n., štenici, m., das Junge, besonders vom Hund. Pod"-krncem je: ščenec tudi tečaj pri noži zaklepälniku. Korenika zadnje besede: ščip, zwicken; a besedi: štene, n., štenici, m., das Junge, s tem nijsta v zvezi.

Ščepec, pca (ščup-), m. Toliko tobaka v nos,' kolikor ga človek z dvema prstoma zagrabi; eine Prise. „Ali mi daste ščepec?" Soška dolina; v Laščah. Primeri: ščenec.

Ščeperiti, se, ščeperim se, v. r. impf. Šeperiti se, wichtig thuu, den grossen Herrn spielen. Podkrnci. Ruski: ščeperiti sja, breit, steif stehen; ščepettt, m., der Putz, der Staat; novoslov.: razčeperiti se, v. pf., široko stopiti. V Laščah; ruski: ščepati, v., spalten, zatorej isto, kar: cčpiti, skepati, scepiti. Primeri: ščepeti.

Sčepeti, ščepim, v. impf. Skeleti, peči; brennen (von der Wunde);

beissen (von ätzenden Flüssigkeiten). Goriška okolica; Soška dolina. Primeri: ščeperiti se, in: ščalja, f.

Ščetina, f. Ozek svet mej dvema njivama. Bole.

Ščindra, f., in: Ščina, f., gder Splitter. Tolminsko; škindra, f., isto, okolo Turjaka in Iga. Primeri ruski: ščedra, f., ščednna, f., die Narbe, ščedruška, f., die Blatternarbige, in staroslov.: k^drjavü, adj., kraushaarig (zottig), hrv-

•: kundraste halje, zottige Kleider. Habd. Adam .141 in tudi novoslov.: candra, f., der Fetzen; malo-ruslu: cundravyj, adj., zerlumpt. Mikl. Gramm. II., 221

Ščipdlka, f. Na konci preklana palica, s katero se meče kamenje;

die Schleuder. Goriška okolica; Ipavska dolina. V Laščah je to: lučalnica.

ŠSirjevec, vca, m. Tvor, ulje; Geschwür, Abscess. Vršno na Tolminskem. Staroslov.: čiru, m.; novoslov.: čiraj, čirjak; hrvatski: čirjak; srbski: čir; ruski: čirej, rija, m.

ŠSrJcati, SSrkam, v. impf. Einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben. Jereb, kobilica, lžsni črv, ura itd. ščrka. Goriška okolica; Soška dolina.

ŠSrleti, štrlim, v. impf. Ptič ščrli; zwitschert. Podkrnci.

Ščura, f. Ozka ulica mej dvema hišama. — Banjščice. Od laškega: s c ur o, adj., poleg: oscuro, adj., dunkel, finster , kar je od lat.: o b s c u r u s; novoslov. ob laškej meji in tudi hrv.-slov.: škur, adj., dunkel. Habd.; a pomneti je, da Kraševci govore: čiipim, ich kaufe, namesto: kupim, kjupim, in tako je tudi: ščura (recte: ščUra) namesto: škur a, škjura. Primeri krajevni imeni: Ščudtinj, Cübed, namesto: Sküdünj, Kübed.

Šeškati, šeškam, v. impf. Prežati pri kaci pojedini. Šeškar = pre-žalec; šeškarica = prežalka. Po vsem Goriškem. — V Laščah: šeškati, našeškati koga, tepsti, pretepsti; ruski: šešok, ška, m., der Iltiss. V Ribnici je: Sešek, ška, navaden priimek; lit. šeškas, m., šeška, f., der Iltiss ; der Plumpsack, mit dem bei manchen Spielen Schläge ausgetheilt werden.

Sesljati, sesljam (čist „e"), v. impf. Tiho govoriti, šepetati; flüstern, zischeln. Podkrnci. — V Laščah „seslja", kdor govori „s" namesto „š". V belih Kranjcih: nanj süsajo, man hat ihn im Verdacht (man zischelt); ruski: sesekati, v., lispeln, šušukati, v., flüstern, zischeln.

Šibek, bka, o, adj. Kdor nij močen, tak je šibek, rekše, slab. Šibak mladenič, šibka dekla, šibko vino. Ipavska in Soška dolina. Primeri: pošinen, adj.

Šibra, f. Das Schrot, Schrotkorn. Ipavska dolina; v Senožečah. — V Laščah: šibra, f., der Steinsplitter; od nem.: der Schiefer.

Sija, f. Tilnik; der Nacken. Koborid. — V Laščah: šijnjak, m., isto. Staroslov.: šija; srb.: šija; rus.: seja.

Šijdk, a, m. Das Rheuma. Rihenberk. Primeri: šija.

Šiška, e, f. Gleženj, der Knöchel. Goriška okolica. Staroslov.: ši-šika f., der Gallapfel; der Kegel; srb.: šiška, f., der Gallapfel; rus.: šiška, f., die Beule am Körper, der Knollen, der Fichtenzapfen, der Knöchel. Kaže, da spada semkaj tudi: češarek, rka, m., der Fichten-

Lc topiš 1880.

zapfen. V Laščah. Primčri srbski: šiška, in tudi: šešarica, f., šešarka, f., der Gallapfel.

Šivalnica, f. = igla; Nähnadel. Vas Krn. — V Laščah: šivalnica, šivdlnka (-vävn-), šivanka.

Skinja, f. Švelja, die Nähterin. Soška dolina. Namesto: švkinja, šfivkinja. „Mojškra" je od laškega: maestra.

Škrgdla, f. Die Ratsche. Vreme. — V Senožečah: škržat, žata, m., isto; — v Laščah: škftati, škftam, v. impf., knirschen, namesto: škrgtati; staroslov.: skrügati, skrügütati, skrü-žitati, knirschen; skružitfi, m., das Knirschen; srbski: škrgutati, škrgutnuti, knirschen; ški-gut, m., das Geknirsch.

Ski-nec, nca, m. Malovreden otročji nož; kranjski „pipec".— Škr-njäti, v. impf, s tacim nožem rezati. Podkrnci. Staroslov.: krünü, adj., verstümmelt; srbski: krnj, adj., krnjav, adj., splitterig, krnjača, f., ein abgebrochenes Stück. Od tod je tudi gora „Krn," po katerej so menda Rimljani našim starim vzdčli ime „Carni".

Sdbiti se, söbirn se, v. r. impf. Usta na jok zbirati. Prezirljivo : šoba čiti se. Rihenberk. V Laščah: šobo napenjati, isto; šoba, f., schnauzenartiges Maul; š6bast, adj.; ondukaj „šoba" znači tudi on Ičs, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa üsnije a vrhu üsnija potezni jermen (kneftro); hrv.-slov.: čuba, f., die Unterlippe. Habd. Adam. 235. — Primeri: göbec (g%b->.

Sifkalica, f. Lok v otročjo igračo. Bilje na Ipävi.

Štrkati, štrkam, v. impf., Käpati (o dežji), tröpfeln. Soška dolina. Korenika: strk, stechen.

ŠtrkdS, i, f. Majhen dež; der Strichregen. „Če ne pride kaka štrkoč." Ravne nad Livkom.

Stüla, f. Klobukovo oglavje. V Laščah. Od nemškega: der Stollen.

Stüla, f. Krava brez rogov. Podkrnci. Namesto: šuttila, šti-tula; srb. šut, adj., ohne Hörner, šutalj, m., Messer mit kurzem Griff; rus. šutyj, adj., ungehörnt. Končnico ima „štula" takšno, kakor novoslov.: žmtila, f., ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, v Laščah, in srb.: gromüla, m., ein sehr grosser Mensch.

Süliti se, sülim se, v. r. impf. Smiikati se (okolo človeka). Otrok ali pes se šuli. Ipavska dolina.

Šutec, tca, m. Norec, nespameten človek. Šutast, a, o, adj., norčav, a, o. Kot pri Koboridu in tudi Podkrnci. Staroslor.: šutiti, v., scherzen; ruski: šutiti, v., scherzen, šutft, m., der Possenreisser, Narr.

Svtgla, f. 1) Jerbas, pletenica; der Korb. Kameno. 2) Dolga a tenka stvar: človek, drevo. V Laščah. Da je ista beseda, kakor nemška: schwingen, nij dvojiti, in v slo'

vanščino vzeta menda na posodo; primeri vender tudi ruski: švigati, v., sich herumtreiben, eilen, laufen; srbski: švigar, m., das Stück der Peitsche, das schnalzt, knallt, švagati se, träge gehen.

Tä, conj. Säj; ja doch. „Tä rekel sem ti, da ne hodi." Ich habe es dir ja doch gesagt, .... „Ta märi ostanem domä." Ich bleibe doch lieber zu Hause. Sv. Peter pri Gorici. Staroslov.: ta, und, dann; srbski: ta, doch, ta — ta, sowohl — als auch.

Täjba, f. Das Läugnen. „Spustil se je v tajbo". Ipavska dolina; v Laščah.

Teginja, f. Omotica, omedlevica. „Prišla mu je „teginja". Kras.

— V Laščah je: teginja, dringende Eile: kakšna teginja ti je, da tako hitiš?

Teköten, kötna, o, adj. To, kar tekovito, tečno; gedeihlich. V Laščah.

Telesnica, f. Driska, griža; die Diarrhöe, der Durchfall. Bölc.

TemäSen, Sna, o, adj. Nekoliko temno, mračno; dämmerlich. „Ne beri, uže je temačno." Podkrnci.

Temnice, f. pl. Kraj na onem svčtu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok. Staro Sčdlo; v Laščah.

TenSica, f. Tenka zemlja, rekše, rodovita plast je tenka. Nasprotna je: debeli ca. Tolminsko.

Tenek (tun-), nka, o, adj. Pri tehtnici vpomžnu: slab ali skop. „Pet kil tenke vage." Rihenberk.

Tepelj, Ija, m. Ki'celj; der Klotz. Vas Krn. Morebiti zato, ker se na njem seka; primeri staroslov.: toporü, m., die Axt: tepsti, tepem.

TeräS, dSa, m. Blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomžšano plavje, ki ga ostavljajo povödnji za soböj. Vozijo ga na njive. Goriška okolica. — Od laškega: terraccia, Erde (verächtlich); retski: torratsch, Grund, Boden. Con-radi.

Ternjak, a, m. Kruh od pirjevice (Spelt). Gorjänsko na Kräsu. A v Skriljah (pod Cävnom) se kruh od mešanega žita imenuje: tirnik.

Teselica, f. Široka tesarska sekira, s katero se „obtesävajo" hlodi. Ipavska dolina.

Tesilnik, a, m. Krcelj, na katerem se treske „tešejo". Podkrnci.

Tfala, f. Isto orodje, kakor „teselica", v Sv. Petru pri Gorici. A Podkrncem je: te si a orodje v dölbenje lesenih posod. Pri kranjskih Slovanih je to orodje često srednjega spola: teslo, a, —a ne povsod; v Laščah: teisla, f.

TlaSek, Čka, m. = motovček; der Querl. Sv. Peter. Korenika: tlük, schlagen.

Tolcin, m. Jabolčen ali hruškov mošt, kadar je „tolčen" s tol-kačem, a ne teščen (prdšan). V Laščah.

Tolttlnica, f. Plošnjato poleno, s katerim se perilo tolče. Tolmin-sko. Primeri: lopuška (tudi: lopučka).

Tolkdč, a, m. Der Stampfschlägel. Tolminsko; v Laščah.

Tolkljdti, tolkljdm, v. impf. Na zvonove biti, pritrkovati. Eikenberk.

TdnčiS, a, m. Črv v jabolkih ali hruškah. Staro Sedlo. Staroslov..

pritonü, m., der Zufluchtsort; srbski: zaton, m., der Meerbusen, suton, m., tiefe Dämmerung; ruski: zatonü, m., überschwemmte Gegend; lange, flache Bucht des Flusses. To nam kaže, daje podstava: top, ter da „tončič" stoji namesto: „topnčič," in znači: notranjo, skrito stvar. Primeri: oton.

Topot, topota, m. Hrup, ki ga delajo konjska kopita, ali tudi ljudjč, hodeči po trdih tleh; das Getrampel, das Stampfen. Kräs; Ipävska dolina. Staroslov.: tüpütü, m., topotü, m., der Lärm; primeri novoslov: tüptäti.

Träbje, a, n. Sprednje trabje, zadnje träbje. On dčl voza, ki je vtaknen mej podvoz in mej oplen. Volče na Tolminskem. Träbelj, blja, m., v Laščah; trabjd, jesa, n., v Loškem Potoku.

) Trdgati se, v. impf. Trägasemi (to delati) = toži se mi, ne ljubi se mi. Stöpice na Tolminskem. Uträga se mi delati. V Laščah. Od nemškega: träge. Trägljiv, adj., träge; trägljivec, der Träge; trägljivost, die Trägheit. Y Laščah.

Träp, trdpi, f. Glej: träbje. Sv. Peter pri Gorici.

Trebe, adv. = treba. Podkrnci; na Dolenjskem okolo Trebnjega. Staroslov.: trebč, adv. = treba.

Trgbje, jesa, n. — träbje = treblji = träp. Ponikve na Št. Vidski gori; primeri staroslov: trava, poleg: trčva, das Gras.

Treblji (itrgb-), m. pl. Vas Krn. Glej: träbje, trebjč, n.

Trebnik, a (trčb-), m. Neke vrste žrebelj. Ponikve na Št. Vidski gori.

TreSdkovica, ali: trčdkovica, f. Na Št.. Vidski gori (v Ponikvah) tako imenujejo svinjo, ki se je jeden krat oprasila in se čuva še dalje za pleme. Znači svinjo treh let, in stoji namesto: tretjäkovica; staroslov.: tretijakü, m., der dreijährige; tretijaky, küve, f., die dreijährige: junica tre-tijaky. Primčri: tretjäkovica.

Tresa, f. Vzvišen svet okolo dreves. Kräs.

Tresilnik, a (tres-), m. Poleno, od katerega so tešejo „treske" v svečavo. Sv. Peter pri Gorici.

Tretjdkovica (trečdkovica) f. Seno tretje košnje. Rihenberk. Po Soškej dolini se to imenuje: „vnuka". Primeri: treča-kovica.

TrišSdti, triŠSim, v. impf. V kako drobno stvar v eno mer gledati} stieren. „Kaj triščiš v bukve?" Podkrnci.

TmdČ, a, m. Bet v pinji, kjer se maslo d61a. Vas Krn. Od laškega: tornare, drehen, wenden, umkehren, t orno, Drehbank, Umlauf; ladinski: torne, drehen; retski: tuorn, ter poleg tega: trejer (Dreher). Flaminio 309. V Laščah je: kolče, ä (namesto: kolčje, ja) n., der Butterstempel, eigentlich: das Rad, kolö, ker je okroglo; staroslov.: kolice n., der Ring, zatorej bi ta beseda staroslovenski slula: količije; jednako so stvorjene naše besede: grozdiče, dreviče itd., katere Ipävcu po staroslovenskem načinu služijo samo v obrazu: grozdice, drevice (staroslov. drčvijce: drčvije); podstave besedi „grSzdiče" so: grozdije, grozdijce, grozdijčije, zatorej se prav piše: grozdijčje, ali: gro-zdičje, kakor to res tudi izgovarjajo okolo Krke. A besedo: „kolčjč" tako sklanjajo: im. kolčje; rod. kolčja; daj. —; tož. kolčje; mest. kolčjej (je); druž. kolčjem.

Trdba, f. Trobentica, ki si jo na vzpomlad napravijo otroci od lubja. Goriška okolica. — V Skriljah je to: prda. Staroslov.: tr^ba, f., die Trompete; srbski: truba itd.

Trovdti, triijem, v. impf. Vergiften. „Časi je bilo v Krki vse polno rib, ali zdaj so jih prognali, ker jih uže vsak smrkavec trüje." Gaziče na Krki.

Trovilo, a, n. Strüp, das Gift, der Giftstoff. „Zdaj vsak kramar prodaje trovilo." Gaziče na Krki.

Trs, a, m. Koruzna latica brez zrnija. Kras.

Trsen, sna, o, adj. Meso je trsno, rekše, brez soka; pusto in trdo; zähe. Trnovo v Gozdu.

Tulji, Ijev, m. pl. Naj slabejše predivo, ki se vender še da presti.

S tacega platna ima pastir rjuho, časi tudi srajco. Ponikve na Št. Vidski gori. — Miklošič: tule, pl., neben: otre, pl., beim Hecheln herabfallender Flachs: tulava (recte: tulova), otržva (č ?) srajca. Oberkr. Gr. I., 2. Aufl. 1879., 328. — Staroruski: votolenü, adj., aus den Acheln des Flachses gemacht; ruski: votolovyj, adj., aus grober Leinwand gemacht. Primeri: potirki, m. pl. Korenika obema besedama je: tr (tl): treti (lan). Primdri tudi: zädol, adj.

Türka, f. Krompir. Banjščice.

Uddn, a, o, adj. Vlažen, moker; feucht. Vas Krn. Udäti se, v.

pf.; udäjati se, u daje m se, vb. impf., nachgeben: deskä se udäje. V Laščah.

IJdäti se, uddm se, v. pf., v koga. Jemandem nachgerathen. „Udäl so je v očeta; udäla se je v mater."

Udr gor iti se, udrgorim se, v. r. pf. Ujeziti se, šobo napeti; schmollen. Vas Krn. Utegnilo bi stati namesto: udreholiti se, udrholiti se ; staroslov.: dr^hlü , drühlü, adj., mürrisch. Primeri: otresen, sena, o, adj.

Hjed, ujedi (-jčd-), f. Bauchgrimmen, Kolik. Istra; Kras; Soška dolina.

Ulekniti se, uleknem se, v. r. pf. Udäti se, podati se. „U16kne se" vsaka vlačna ali prožna stvar, na pr. mehka postelja, kup listja, itd. Podkrnci. Ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, v Laščah: l§k, biegen, lqkü m., der Bogen.

Upeš, adv. = peš; zu Fuss. Sv. Peter pri Gorici.

Usihati, usiham, v. impf. Sušiti se, giniti (od žalosti, od peče). Podkrnci.

UskoČiti se, uskočim se, v. r. pf. Stisniti, skrčiti se. „Sükno se je uskočilo," das Tuch ist eingegangen. Kräs; Lašče.

Usrhel, Ida, o, adj. Slaboten, bled, nezdrav se videti v lice, izza kake bolezni; tudi zdrav človek je „usrhel", ako ga mräzi. Podkrnci. Hrvatje govore: srhovi me prolaze, es schauert mich. „Strhel je v obraz; strhlö lice ima; lasje mi srše," starren in die Höhe.' V Laščah. Staroslov.: srü-kükü, adj., in die Höhe starrend, rauh; novoslov.: srh, m., der Schauder. Janežič. Korenika: srh, strh, in die Höhe fahren, od koder: sträh, der Schrecken.

Ustek (üst-), üstka, m. Toliko, kar se jedenkrat dene v usta; der Bissen. „Ustka kruha mi nij dal." Rihenberk.

Uten, a, m. Der Rothlauf (kožna bolezen). Ipävska dolina. Namesto: pšen (pišentt), kakor po nekaterih krajih govore tudi: ušeno, n., gestampfte Hirse, namesto: pšeno; staroslov.: pišeno. Korenika: pih, stossen, ausschlagen, ker se v tej bolezni koža „izpühüje".

Usti (reci: ušti), ustij, f. pl. Na „uštih" se veli nekej njivi, ki mejo deli z njivami druge vasi. V Dolenjih Retjah pri Laščah. Vrhu tega: ušti, ušti,j, f. pl., neka vas, ki jo uradniki v svojih nemških spisih imenujejo „Ustje". Freyer, Ortschafts- und Schlössernamen, 132. Nij dvojiti, da je starejše lice bilo: Ustje, n., die Mündung. Pod-stava: staroslov.: usti, f., die Mündung. Tčže je povedati, zakaj ima beseda: ušti v sebi „št" ; kajti če podložimo: ust, in dodamo obrazilo: jü, dobodemo novo-slovensko lice: ušč, a ne: ušt. Nikakor menda nij misliti, da bi taka neprvotna besčda, kakeršna je „ušč", k sebi jemala tudi še obrazilo: ti, od koder bi

potem vzrasla neprijetna gruda: uščt, česar bi slovenski jezik r6s ne mogel drugače izreči, nego li: ušt. Vrhu bodi opomeneno, da ima beseda: ustje v slovenščini mnogo nejasnih podružnih obrazov: istje, istij, f. pl, die Ofenmündung, vLaščah; istniki, m. pl., die Ofenmündung, v Povirji na Krasu. Ruski je to: ustije, n., ter novoslov. v Brezovici pri Ljubljani: ustje, n.; a Gorenjci vete: šteje (stš-), f. pl., poleg: me-steje, f. pl. (mestö-, v zlogu „me" je čist „e"), die Ofenmündung. Zadnja beseda je običajna okolo Radovljice, a pri Litiji: müst6j e (-stč-), f. pl.,isto; starejša češčinaima: nčstčje, f.: wniestiegi, fornace; kopetna niestiege, clibanus fumans. Jagičev Archiv, V., 103. — Tudi neka druga beseda kaže tak nerazumen „št" v sebi: brbušt, (pravočist „u", ker govore: brbhšt) m., ein schnell und plump in etwas hinein fahrender Mensch.

V Laščah. Primeri srb.: brbučiti, v., pf., schnell hinein fahren, tumariti u što rukom ili glavom; brbükati, v. impf., sprudelnden Schall hervorbringen; brbotati, v., isto. Če novoslovenskej besedi vržemo podstavo: brbük, to dobodemo: brbuč, katera beseda žive res ter je priimek po Ipävskem svetu; a denemo li v podstavo: br-busk, ali: brbust, to od obeh dobodemo samo: br-bušč, a nikoli ne: brbušt. Vidimo, da se v novej slovenščini res nahaja neraztolmačena glasovna, združba „št". Jednako nerazumen „št" je v srbskej besedi: nje-mušti: njemušti jezik, die Sprache der Thiere. Miklošič našteva še nekoliko jednakih, in to srbski: glava glavušta, čorba čorbušta, popa p o sipu-šta, srijeda sredušta, kakor on sodi, šalive besede v pripovedkah, stvorjene po staroslovžnskih deležnikih zdanjega časa, a vender je srbski tudi: letušti, fliegend, suš ti, ipsissimus. Gramm. II., 204. -r Primeri v dodatku: kušter, m., bešter, adj., klčštre, f. pl.

Uteti se, utečem se, v.r. pf., h komu. Pri kom iskati pomoči; Zuflucht nehmen. Soška dolina; v Laščah.

Utohniti, nem, v. pf. Izpriditi se, pokvariti se (o jedilih). „Utöhla moka", ein dumpfiges Mehl. Vas Krn. Primeri: za-töhniti.

Utoliti, utolim, v. pf. Pomiriti, utolažiti otroka; das Kind stillen.

Tolminsko. Podstava: tol, od koder tudi: tol-ažiti, trösten; staroslov.: toliti, besänftigen.

Utdr, a, m. Zareza pri dogah; on del soda (obod), ki strči nad södovim dnöm; die Kimme. Soška in Ipavska dolina.

V Biljah na Ipävi izgovarjajo: vitör, kakor: vigor, namesto: ogör; staroslov.: *£fcgori, in iz tega se vidi, da

bi ta beseda v starej slovenščini, katera je nema, slula: v^torü, ter novoslovenski pravilno: otör, votör; srbski je: utor, m., utore, f. pl.; ruski: utorü, m; poljski: w^tor, m.

Utorčati se, utorčam se, v. r. pf. Nacediti se, nakdpati se. „To se je utorčalo," to se je nacedilo. Rihenberk. Primeri: utor, m., in: podčepina f.: kar se nacedi od čepa (Zapfen). Išči besede: potorčina, f.

U to viti, utörim, v. pf. Sodu vstaviti dnö; den Fassboden einsetzen-Soška dolina. Primeri: utor, m.

Utr (ütr), iitra, m. Pohöjena in „utrta" tla; festgetretener Boden.

„Pojdimo igrat se tja na ütr." Podkrnci. Srbski: utrenik, ni., die Heerstrasse, via trita: utrta tla.

Utrkniti, utrknem, v. pf. Prenehati (o bolečini). Vas Krn. Morebiti namesto: utrgniti; srb.: utrgnuti se, zu Ende gehen; nestati.

Vabiti, väbim, v. impf. Prvič k maši zvoniti (ob nedeljah in svet-kih). Rihenberk; v Laščah. Išči tudi: znäniti.

Vdbljenica, f. Žleb preko ceste (v klanci), po katerem se voda odteka, in ki je ob jednem tudi v počivališče vpreženi živali. Skrilje pod Čavnom.

Vddla, f. Omelo (metla) pri krušni peči; der Backofenwisch. Tolminsko. Koroško-slov.: vadi, Muckenwedel. Megiser. Retski: vadel, kropilo, mühovnik, pahälo. Flaminio, 62. ter 78.; tirol.-nem.: der Wad'l, Wöd'l, Werkzeug, womit man wehet, fächelt oder besprengt; novovisoko-nem.: der Wedel.

Vädlje, välje, väljce, adv. Takoj, mähoma; alsogleich. Kräs; Istra.

Miklošič uči: valje, vüle, statim, ist wohl: vü dülje, wie die Nebenformen: vadle, gleich (mej Ipävci), vedle (vfldle), und die Redensart: vadlje do Ljubljane (v Ribnici) zeigen. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 343. Primeri: v dilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič „vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni. V Štircih. Vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung. V Laščah.

V dr, a, m. Najdrobnejši pesek; Flugsand. Cerknica. Varežen, žna, o, adj., peščen, a, o; varežna zemlja. Cerknica. — V Laščah: varež, eža, m., der Schweiss-Sand, droben pesek, potreben kovaču, kadar železo „vari" (schweisst).

Vozem, zrna, m. Velika noč; Ostern. V a zamen, mna, o, adj., velikonočen, na, o; österlich. V Brkinih in po isterskem Brčgu. „Denes gospod pobira vazämne listke." Boršt v Istri; lizem, üzma, m., die Ostern, na Pivki. Srbski: vazam, zma, m. Podstava: vüzim, — vzeti, nehmen: (meso)vüzüm, die Nehmung des Fleisches, ker se o ve-

liki noči začne po štiridesetnem postu zopet meso jesti; primeri: püst, mesopust, die Lassung der Fleischspeisen; delopüst, püsta, m., Feierabend.

Vdevati se, vdevam se (vdčv-), v. r. impf. Vtikati se v käko stvar. Kras.

Večer, sveti. Sveti večer zvoni = na delopüst zvoni; Goriška okolica; Ipavska dolina.

VeČemje, a, n. Čas od kopščaka do noči; die Abendzeit. Podkrnci.

Vederna, f., vedernica, f. (ved- s čistim „e"). Mavrica; der Regenbogen. Ipavska dolina; Goriška okolica. Ker mislijo, da mavra „vedri" ali dela lepo vreme.

Vtdernik, a (včd-j, m. Prostor v kuhinji, kjer stoje vodni kebli.

Žabče na Tolminskem. — V Laščah: ve dem i k, veri ernjak, m., isto.

Vedniti, vednern, v. impf. = veniti, venem, welken; part. pri. act.: vedel, vedla, vedlo = vel, vela, velo; welk. Podkrnci. Korenikaje: ved; staroslovenski: v§d, sv§d, ter nje po-družno lice je: sm^d-sm^diti; novoslov.: smoditi.

Vedomec, mca (včd-), m. Mora; der Alp. O vedomci bode pozneje še govora. Povsod po Goriškem. — V Senožečah govore tudi: medovec, vca (mšd-), m.

Vedro, a (včd-), n. Primorsko vedro meri 10 bokalov vina, o trgatvi 11, menda zato, ker je mošt gost. Goriška okolica.

Vegati, vegam (veg-), v. impf. Skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča. Iz veži ti se, v. r. pf.: deska se jo izvežila, das Brett hat sich geworfen. Povezniti, nem (vez-)i v. pf.: „povezniti skledo", takö jo položiti, da je dno k višku obrneno. Podvezniti rake pod kakšno posodo, rekše, dejati jih pod povezneno posodo, da se ne razlezejo. V Laščah. Vegati se, vegam se (včg-), v. r. impf., schwanken: vöz se vega po slabem poti, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran. „Ta stvar se še vega, — nij še trdno določena." Rihenberk. — Kaže, da ima izmej vseh Slovanov to besedo jedrno slovansko narečje, a litovščina tudi: v eng ti, träge, verdrossen sein, eigentlich: schwanken; nemški: wanken.

VenSji, a, e, adj. comp., grösser. Izgovarja se po Brdih, okolo Gorice in Kanala z razločnim hohnikom, a ker po teh krajih ta „e" izrekajo kakor „a", sliši se navadno: v an č j i. „Moj vančji sin." „Sebi je pridržal vančji kos."

Verig«, verig, f. pl. Veriga, na katero se obeša kotel; die Kesselkette. Rihenberk. — V Laščah: v enge, f. pl., nekaka železna „vez", jeziku podobna, služeča v zapor, na vnčnji strani vrat pri kacem poslopji; die Thürnarbe,

Thürklammer, die Anlege. V Cig. slövniku (pri besedi „Narbe"): lin g a, f., menda z gorenjskim „1", kakor: bukče, namčsto: bukve. Primeri srbski: vigovi, m. pl., die Schlinge zum Vogelfang; ruski: svjazi, f., eiserne Klammer; lotiški: vanga, Handhabe zum Tragen eines Geschirres (primeri: pövraz, m.). Morebiti z ohranjenim hohnikom in prvotnim „g" od glagola: vezati (vezati), binden. Primeri: vereje, f. pl., in tudi: virja, f.

Vereje, verej (-rč-), f. pl. V Soški dolini isto, kar: venge v Ri-henberku. Staroslov.: vereja, f., der Riegel; ruski: ve-rejä, f., der Thürpfosten. Korenika: „vr", zusammendrängen; primeri: veriga, verüga, f., Kette, in tudi: virja, f.

Vesti, vedem, v. impf. = koristiti. „Nič ti ne vede moje govorjenje." Vas Krn.

Višalo, a (veš-), m. Tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, na pr. razne pokrovače, ku-hälnice, penenice itd. „Ta gospodinja se lehko ponaša se svojim vešalom." Rihenberk.

Veternica (včt-), f. Der Fensterladen. Koborid.

Veternik, a (včt-), m. Glavni steber pri strešnem odru ali pri stogu, = srčnik; die Stuhlsäule. Vas Krn.

Vezati, vezem, v. impf. Ta sad veže usta; hat einen unangenehm herben und zusammenziehenden Geschmack. Kräs; Istra; Goriška okolica.

Vezi, f. pl. (pri vozu) vežejo oplen in podvoz; die Bänder. St. Peter pri Gorici.

VideS, a, m. M6sto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi. „Na lepem vldeži je (kaka stvar), ali ti je vender ne vidiš." Soška dolina. „To je vsem ljudem na videži," rekše, vsi ljudje morejo videti. V Senožečah.

Vtienica, f. Tako se zove duplina (grota) pri Lokvah na Krasu.

Podstava je: Vila, f., eine Art Nymphe, in vidi se, da so Notranjcem bile nekdaj „Vile" tudi znane. Srbski.* vileni, ena, o, adj., vilenhaft. Vuk.

Virja, f. V lanskem letop. slov. Matice 133. slove tudi: bi rja, f.

Pri vozu ono železo (Ring), ki skleplje sövro in zadnjo trap; železen obroček ali okov pri šilu, noži itd. Sveti Peter pri Gorici; v Dütovljah. Prvotno lice je: virja, kakor se govori na Tolminskem; lat.: viria, f., der Armring: v i r i o 1 a e celtice dicuntur, v i r i a e celtiberice. Plin. nat. hist. 33., 3. (12.). V boljšej latinščini se ta beseda nahaja samo pri tem pisatelji, a i on pripoveduje, da nij latinska, nego keltska. Laški: viera, Ring, Reif; ladinski: vira, viera. Alton; retski: vera. Flaminio, 190.; špan.: virola, birola, Ring; staro-franc.: vi role, etwas Ringförmiges. Romanski jezici imajo tudi glagol, in to špan., portug., provenz.: vir ar;

starofranc.: vir er; piemont.: vire, drehen; špan. vrhu tega: birar, ein Schiff wenden. Knjižna latinščina tega glagola nema. Ali ga je imela „romana rustica" ? vpraša Diez I., 442. „Romana rustica" je navadno zatčkališče romanistom, kadar nemajo druge pomoči. Mi znamo samo to, da slovanščina ta glagol ima, in to staroslov. (starorus.): izvirati se, sich hin und her winden, sich krümmen: zmija oguemü dyšušča i jaro i z vira-jušča s j a. Miki. lex.; staroslov.: pro vre ti, hindurchdrehen: provreš§ žuzlu meždu rekama i stegnu jego. Suprasl. 190., 18., čemur je vzporčditi novoslov.: otrok se izvira, drehet und wendet sich unruhig hin und her (primeri: razvčdati se); novoslov. na Stirskem: n a v r e t i, aufwinden: uro n a v r e t i, die Uhr aufziehen, namesto česar Kranjec govori: uro naviti; ruski: obvirati, umwickeln, umwinden, perevira, m. f., Wahrheitsverdreher, Wahrheitsverdreherin, perevira ti, die Wahrheit verdrehen, s vir a ti, seine Schuld auf Andere wälzen; tudi novoslov.: on vse name z vir a, er wälzt Alles auf mich, na Dolenjskem okolo vasi Krke, Lašč in Iga; ruski: razvory, m. pl., die Ringe; češki: vir iti, drehen, virovati, kreiseln. Semkaj št6j tudi staroslov.: virü, m., Wasserwirbel; novoslov., srb., češ.: vir, m.; ruski: virü, ni.; polj.: wir, m., Wasserwirbel: sich drehend; veriga, ve-rüga, f., die Kette; staroslov.: vrüvi, f., das Seil; novoslov. itd.: vrv, f.; lit.: virvas, m., virve, f., Seil, Tau: gedrehet, geflochten; staroslov: vrtiba, f.; novoslov.: vrba, f. itd., die Weide, salix; lit. vir bas, m., Reis, Ruthe, Zweig, besonders von Birken: kar se vije v goži ali trte; n6mška beseda: Felbe, m. f., Felber, m., salix, utegne biti vzprijeta od Slovanov, a to v davnem času, ker jo ima uže stara visoka nemščina. Vidimo, ter vse na to mčri, da v nobenem jezici, od koder bi Rimljan bil mogel dobiti besedo: viria, korenika: vr ne znači „vrtčti", drehen, razven v slovanskem jedinem. Če Plinij to besedo imenuje „keltsko", trebe imeti na umu, da sploh ni Rimljan ni Grk nij bil do občega preseljevanja mogoč tujih (barbarskih) jezikov razločati druzega od druzega: kar mu je bilo v za-pädnej Evropi nerazumno, to se je po navadi zdelo vse keltski, ter baš to je krivo brezčiselnih zmot o narodnosti mnozih starih ljudstev, na pr. uže Enij (Ennius) je mčnil, da je „ambactus" keltska bes

mogel, kakor se kaže, teh dveh narodov jezika tenko razločiti, morebiti ni Keltov ne od Nemcev, koder so mej soböj pomešani živeli, ker o Keltih govoreč tudi on piše: plurimos circum se ambactos clientesque habent. Bell. gall. VI., 15.; kajti besčda: ambactus nij keltska, nego je nemška, in rabila je uže Gotom, ter nemški jezik jo ima do denašnjega dnč, če tudi zelo skrčeno: das Ambt, Amt. Grimm Wörterbuch, I., 280. ter Deutsche Gramm. II„ 211. Ako nij verjeti možu, ka-keršen je bil Cezar, to je še inenj Pliniju, kar se tacih stvarij dostaje. — Diez I., 442. dalje govori tako: „Humboldt über die Urbewohner Hisp. p. 79. hält mit Beziehung auf diese Notiz (des Plinius) den Stamm (des Wortes „viria") für einen iberischen, von den Celtiberiern den Celten mitgetheilten, im bask.: birun-catu, drehen, wenden, noch erhaltenen, das aber (to dostavlja Diez) seine lat. Herkunft (verruncare, sich wenden) schwer verläugnen kann; auch die Deutung des Namens Viria t us „Spangenträger" aus diesem Stamme ist allzu willkürlich." Da romanski glagoli, katere smo zgoraj imenovali, izvirajo iz našega jezika, o tem dotle nij dvojiti, dokler kdo ne bode kako drugače dokazal; zatorej bi se dalo i misliti, da je tudi latinska: viria slovanskega rodu. A kako je v domačem jezici slula? Slovanščina je, razven primorskih Slovenov, vse s takim licem nema, da-si to lice nikakor nij v jezici našem nemožno, primeri novoslov.: bürja, f., poleg česar tudi: bürka, f., Sturmwind; novoslov.: s er j a (pravilneje: si rja), f., stercus, in novoslov.: širja, f., die Breite. Miki. Gramm. II., 78. ter 79. Ali morebiti je to nekoliko skrčena slovanska beseda: veriga, f., die Kette, v latinskih ustih „g" izpremenivša v „j"? Vzporediti bi se dala še druga, latinskej v svojih glasovih zelo podobna beseda: verčja, f., katera ima, kakor svedoči Linde, v starej slovenščini tudi podružni obraz: veri j a. To znači: Kette, Thürriegel, Thürband, Thürpfoste, Thürangel, Thürflügel, a mej Sloveni po Gorenjskem: vereja (-re-), f., Zaunpflock, an welchen die Zaunlatten befestiget werden: sperrend; ali prvotni znak je utegnil biti: Kette, kajti premisliti je, da staroslov.: ret^zi, m., die Kette, mej Čehi in Poljaki pomenja tudi: Thürkette zum Sperren, ter da mej Ogri, katerim slove: retesz, znači samo „Thürriegel": Sperrkette; Alles Sperrende. Če v besedi: vereja priglas pade na prvi zlog: v6reja, to po slovanskega jezika pravilih ne more potem drugače sluti, negoli: v6rüja, včrja; primeri: zlödja, zlodüja, gen. sing., namesto : z 1 ö d 6 j a, des Uebelthäters (diaboli), kakor se

nahaja uže v brižinskih spomenicih: ze zlodgem starim (sü zlödjem starim) II., 74., in je zatorej mej Sloveni iz davna običajno; od „ve'rje" do „virje" potlej nij dolg pot, ker nova slovenščina „e" pred „r", ako ima „e" tak priglas: ', izreka vselej, kakor „i": ve-čirja, f., das Abendessen, namesto: večerja, staroslov.: večerja. Vse to nagiblje k tej misli, da je latinskej besedi: vir i a v podstavo služila slov6nska: včržja, poleg česar tudi uže nekdaj: verija, in dostaviti je še, da „virja" nij: Ring im Allgemeinen, nego samo: das Festhaltende, Umwindende, ter da ves täk pojem ima tudi „vereja" v sebi. — Mimo gredč je nekoliko izpre-govoriti še o staroslovenskej besedi: ret^zi, m., die Kette; malorus.: retjaz, m.; češki: retez, m., die Kette, die Thürkette zum Sperren. Jungm.; polj.: wrzeci^dz, rzecifidz, m., die Kette, die Thürkette, die Anlege, das Vorlegeeisen. Linde; gorenjesrb.: rje-čaz, m., die Kette, das Schlüsselbein; ogerski: retesz, der Riegel. Miklošič o tej besedi po vseh svojih knjigah uči, da jo ima Slovan od Nčmca, in to zaradi obrazila: ezi, ki je Slovanu tuje a N6mcu navadno od starine ter mu slove: ing; ali katera nemška beseda bi ustrezala tej slovanskej, do zdaj še nikdo nij povedal, kolikor je meni znano. Po mojej misli baš ta beseda sama uže svedoči, da ima Slovan obrazilo: §zi tudi; kajti nje podstava je očito slovanska, in prvotno lice, kakor, uči poljščina, bilo je: vret-ezi, od korenike: vrüt, vrt, drehen, zatorej namesto: vrüt-^zl, kakor: v r e t - e n o, n., die Spindel, namesto : v r ü t - e n o. Začetni „v" je tako odpadel, kakor v dolčnjesrb. besedi: rešeno, n., die Spindel, namčsto:vre-šeno. K slovanskej besedi: vret^zi, od korenike: vrüt, vrt, drehen, treba prim6riti lat.: torquis, die Kette, od glagola: torquere, drehen. Uže Linde v svojem poljskem slovniku šteje ob6 besedi: wrzeci^dz, in:wrzeciono (vreteno) k istej koreniki.

VišSa, f. 1) Repno nätje. Brda (Cerövo). 2) Drobna repa z nätjem vred. Ipavska dolina; Banjščice; Bodrež; 3) Koruzen močnik in repno nätje, vkupe skuhano. Goriška okolica; 4) Okrogla repa. Solkan. Poleg tega: višSe, n:, drobna repa z nätjem. BänjSCice. — V Tolminu in okolo Tolmina, kjer v začetku besed namesto „v" običajno izrekajo „b", govore: višča, f., viška, f., višče, n., viškovlje, n., poleg: bišča,f., biška,f., bišče, n., ter vse to znači slabo, drobno repo z nätjem. — Bizna, f., slaba, drobna repa, ki se kuha präscem. V Pliižnili pri Bölci. (Tej vasi rekajo: Plužua, n. pl.) „Višča" je v Brkinih in po Bregu (v Istri) neznana beseda, a Furlän jo ve

ter izreka: višča, repa z nätjem; ladinski: vi sei a, das Kraut der Rübe, svisce, d es visce, das Rübenkraut abreissen, kar je po Altonu 351. od lat. viti s, Zaunrübe, česar nihče ne bode z lepa verjel. Primeri: os višek. Ti razni obrazi ne mogo biti vsi jedne kore-nike. V lanskem letopisi slov. Matice je 134. čitati: bizgec, m., mešanica kislega zelja in kisle repe. Goriška okolica; bizec, m., repna nät. Gorjänsko na Krasu. Pomni tudi bävorski: Besslein, die weisse Rübe, od starovisonem.: bieza, bioza, in to od lat. beta. Schmell.-Fromm. I., 289. Od starovisokončm.: bieza ima Slovčn besedo: pčsa, f., die rothe Rübe. Primeri še bävorski: Beiss, Kraut, Kohl, Biessen, Biessten, beta cicla L., weisser Mangold, eine Art Rübe, von welcher „blos die Blätter" in der Küche verbraucht werden, auch Biesskol, Beiss kol genannt, namentlich „grünes Kraut". Schmell.-Fromm. I., 291., 292., 293. „Višča" si s tem nij v rodu, a možno, da je ta naša beseda zaseknila v pomen bävorskih besed in tudi v obraz bes6de: Biessten, kakor je novoslov. pokvarjenim obrazom s „k": viška, biška morebiti na noge pomogla beseda: Biesskol. Prvotno in pravo lice je „višča", a ne „bišča", kajti primeriti je trebe novoslov.: hosta, f., namesto: hvosta, f., das Gebüsch: idrijska hosta, mešana jed, rekše, bežol s kislim zčljem; staroslov.: hvostü, m., das Büschel, der Schwanz; hrvat.: hvost, m., der Schwanz; rus.: hvostü, m., der Schwanz; češ.: chvost, m., der Badequast, der Schwanz, chvostec, m., die Schwanzrübe, chvostina, f., der Wedel, der Busch, chvostnaty, adj., buschig; polj.: c h w o s t, m., der Busch, chwostek, m., ein kleines Büschel, die Blätter der Kräuter (nät); novovisokonem.: die Quaste, kar nas uči, da: višča, f., višče, n., iz prvine znači samo „repno nät", in da stoji namesto: hvist-ja, svist-ja: hvišča, svišča, f.; hvist-je, svist-je: h vi š če, svišče,n., ker je začetni „s" ali „h" odpadel; primeri lit.: viksnoti, wedeln mit dem Schwänze, in rus.: sviščfi, m., Buchweizenspreu; novoslov. v Janežičevem slovenskonem. slovniku: s v i š č, m., Flugsand: Alles leicht Bewegliche; a poleg: svišč ima Janežič i: hlišč, m., Flugsand, namesto: h v i š č, kakor: 1 č v e r i c a, namesto : veverica, in vrhu tega on podaje tudi, od Vodnikove dobe z nevednosti popačeni obraz: svižec, m., Flugsand, poleg: sviž, m., isto. Mi Sloveni imamo uže od Marka Pohlina v spisih jezikoslovnih nabiračev tacih ve-gastih, na pol resničnih, na pol lflžnjivih besed toliko, da ne vem, če bodemo kedaj mogli to zmes v red spraviti.

Nespretnih ali nevestnih ljudij zbirke čitaje često nikakor ne moreš vedeti, kaj in kako je res, in zavrčči ti je nejevoljnemu dosti krat s plevami vred tudi zrnije, ker se je vedno bati liiži in prevare. — Besedam: bizg-ec, biz-ec, biz-na bi utegnil biti v prezirljivo podstavo: btizg (büzüg), büz, m., der Holunder, in to zaradi plikkega, mehkej näti podobnega listovja, kakeršno ima sösebno hübäd, m., Attich, a v obrazih: byzg-, byz- bi „ü" bil okrepčan v „y", namesto česar zdaj Slovenu rabi „i".

Vitva, f. Gerte, Ruthe zum Flechten. Vrba vitvarica, od katere se režejo vitve. Šenpas.

Viva, f. Gož (trta), ki veže gredelj in kölca. Glej: bradovänjica.

Vršno na Tolminskem. — Primeri ruski: perevivü, m., das Umwinden; perevivka, f., die Umwindung. Korenika: vi, winden.

VläSen, Sna, o, adj. Ta 16s je vlačen, ist elastisch. Podkrnci. V Ponikvah in v Laščah pomenja „vlačen" tudi: zähe: vlük, vlčk, ziehen.

Vlak, a, m. Neka mreža v ribjo lov; nemški menda: Zugnetz. Cerknica.

Vldžen, Sna, o, adj. Feucht. Vas Krn. Primčri: vlgftk, adj.

Vlguk, hka, o,'adj. Feucht. Ravnica; Sv. Peter pri Gorici. Izrčka se ta beseda: vttlhek, hka, o, z ostrim priglasom na „ü", in je zelo posebna, ker se je v njej „1" še ohranil samoglasen, kajti: vtilhfik je samo drugačno izrekanje za: vlhük,vlgük. Staroslov.: vlügükü, adj., feucht; ruski: volglyj, adj., feucht; novoslovčnski po drugih krajih: volgäk,hkä,6, poleg: volgek,volhek, hka, o, (z raznim priglasom) adj., feucht; odvölg-niti, nem, v. pf., feucht werden. Zaradi „vlgek" poleg „vlkek" primžri: pligek, adj. Išči besede: vlažen, adj.

Vočivati, vočivam, v. impf. Komu „v oči" kaj neprijetnega povedati, „očitati"; Vorwürfe machen. Vas Krn. Primžri laški: rinfacciare, vorwerfen.

VodeniSav, a, o, adj. Poln vode, voden. „Krompir je letos vode-ničav." Podkrnci.

Vönga, f. Der Pirol, die Goldamsel; Oriolus galbula. Bilje na Ipavi. Staroslov.: vlüga, f., isto; novoslov.: volga; vuga, Habdelič; vugec, m., Danjko. Mikl. lex.; ruski: ivolga; srbski: vuga, die Beutelmeise. — Obraz: vonga ima

ohranjen hohnfk ter bi ustrezal staroslovenskemu: vfj,ga, česar jezik nema; a v litovščini je: valunge, f., volunge, f., die Goldamsel, in od tod se dade razumeti različni obrazi te besede.

Vornik, a, m. Kamen ob cesti; der Prallstein. Tolminsko; Rihen-berk. Korenika: vr ; primeri: odvirati, abwenden, abwehren , widerstehen: jaz bi ti dal, ali brat odvira (brani). V Laščah. Primeri tudi: zvirati, v„ wegwälzen (v besedi: virja, f.)

Voz koroški, voz Martinov, der grosse Bär. Prvo v Postöjini, drugo po Goriški okolici.

V6za, f. Vez, das Band. Vas Krn.

Voznica, f. Dvokolesen, samotež voziček. Žabče nad Tolminom.

Vran, a, m. Krokar; der Rabe. Kadar otroci vidijo letččega vrana, kriče za njim: dajte mu, dajte mu z gorečo lopatico, ker je Bogu skledico ubil. Staro Sedlo. Opoinnja. O tej priliki naj povem, da „Sedlo" stoji namesto „Selo", kajti pridevnik slove „staroselsk, a, o", a čuje se tudi „stärsk, a, o". Zdaj uže premaguje izgovor „Staro Selo"; a nekoliko više v „Kotu" stoji väs po imeni „Sedlo" (laški: Sedula), ki se nikoli drugače ne izgovarja, in pridevnik slove: sčlsk, a, o.

Vrat, a, m. Kos zemlje konci njive. Tolminsko. Korenika: vrt: vratiti, vračati, umwenden, ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj. Vz vrati, tij, f. pl., isto, v Laščah: vzäre, vzär, f. pl„ isto, po Gorenjskem; podstava; vzorati, zurückackern; besedica „vüz" znači tudi: zurück, wieder; primeri srbski: dar, m., die Gabe, das Geschenk, in: uzdarje, n„ die Wiedergabe, das Gegengeschenk ; novoslov.: spomlad, namesto: v z p o mlad, f., der Frühling, znači: Wiederverjüngung.

Vrata, vrat, n. pl. Quandelcanal (pri kopi, oglčnici). Mune v Čičih.

Vratnina, f. Trava rastoča po vratih, vzvrätih ali vzärah. Podkrnci. Primeri: vrat, m.

Vrl, adj., namesto: ure, = uže; schon. Podgorje v Istri.

Vrečati, vrečam (vrčč-), v. impf. Metati, mečem. Ponavljalni glagol od: vrčči. Goriška okolica. Nova, a zelo nerodna beseda, stvorjena od nedoločnika: vrčči, kar stoji namesto : v r č g t i, od korenike: v r g, zatorej: vržem; a ne od korenike: v r k, v r ž k, zatorej ne: vrčem, ali: vrč čem, ich werfe.

Vred, a (vrčd),- m. Neka bolezen, katero dobode človek črez pas po presiljenem delu ali po težkem vzdigovanji; ein Leibschaden. Brda; Goriška okolica. Primeri: prevre-diti se.

Vreden, dna, o (vred-), adj. Kadar otrok oteče okolo pasa pod rebri tako, da ne more deti roke pod rebra, vele, da je vrč d en. Tacemu otroku so časi lečili s kozarcem: ako se kozarec, z otlim koncem na kožo postavljen, prime ter zleze koža vanj, tedaj lek pomaga; ako li ne zleze, ne pomaga. Tudi govorč, da vreden človek ozdravi, če se trikrat v nie prekopicne. Rödik na Krasu. — V Laščah: vre d an (reci: vrdän, urdän), dnä, o, adj., isto; vrčdnica (reci: vrd-, urd-) f., neka rastlina, s katero se ta bolezen zdravi. — Okolo Čateža na Dolenjskem: vreden, dna, o (vrčd-), adj., schwach, klein: naši otroci so še vredni; staroslov.: vrödü, m., der Schade, Verlust, die Wunde.

Vriditi, vredirn (vred-), v. pf., koga. Jemandem etwas Leides thun;

oifendere, a samo telesno. „Kakö si me vredil 1" ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno roko itd. Vrčme. Primeri: prevrediti se.

Vrisk, a, m. Kislo je, kakor vrisk, rekše, tako je kislo, da človek, če pokusi, zavriska ali zavrčšči: vreščati, im, v. impf., laut schreien. Po Tolminskem in v Laščah. Primeri srbski: višt, m., tudi navadno samo v reku : kiselo, kao višt, in poleg tega srbski glagol: vištati, vrištati, durchdringend schreien.

Vritnik, a, m. Brca; Fusstoss, Fusstritt von hinten. Vas Krn.

VröSnica, f. Studenčnica; Quellwasser. Klanec v Istri. Staroslov.: vr^tfikü,m., die Quelle: vrčti, sprudeln, quellen; izvirati.

Vfš, a, m. Säk v ribjo lov; Reuse, ččpiško jezero v Istri. Primeri: vrša, f.

Vrša, f. Pletenica (pleten koš) v ribjo lov. Bilje na Ipävi. Primeri: vrš, m.

Vt-šnjak, a, m. Gornji počrezni kamen pri vratih. Skrilje pod Čavnom.

Vrzel, i (-zčl) f. Ograja, s6č; der lebende Zaun. Bole. Drugod po-menja „vrzšl" samö Zaunlücke.

Vsedenj, dnja, e, adj. Vsakdänj, a, e. Alltags -. Vse dri j a obleka.

Ob vsčdnjem. Podkrnci. Staroslov.: *visedininji, adj., a te besede nij najti, nego nahaja se le: vlsedinevinü, adj., täglich.

Vserdd, povserdd, adv. = povsod; überall. Ta beseda je sploh navadna po vsi Soški dolini, tudi po Cerkljanskem in po Idrijskem svötu.

Vstaniti, vstdnim, v. pf. Jemanden aufstehen machen. „Vstäni me !"

' „Vstäni otroka!" Vas Krn. Staroslov.: vüstaniti s§, aufstehen; vüstani, f., vüstanije, n., die Auferstehung.

Vzeten, na, o, adj. Vzetno je, kar nij „sporno". „Seno je letos, vz^tno", rekše, mnogo ga je, ali je menj tččno. Povir; Rödik na Krasu.

Vzgldvnik, a, m. Železna naprava (koza), na katero se naslanjajo polena, da rajša gore. Kras; Goriška okolica.

Zabrekel, kla, o, adj. Zabuhel, hla, o; aufgedunsen. Rihenberk.

To je part. perf. act. od glagola: zabrekniti, zabrek-nem. Primžri: obrčncelj, m.

Zabtir, rja, m. Prazen meh kostanjev, kakeršen se često nahaja mej polnimi zrni v ježici. Zabürje, a, n., prazno zrnije pri ajdi; die leere Fruchthülle. Zabürje gre v pleve. Tolminsko. Primeri srbski: burav, adj., klein und grossbäuchig, buro, m., der Dickbauch, burača, f., Art lederne Flasche, bure, n., das Fass; ruski: burakü, m., ein länglichrundes Gefäss von Birkenrinde. Od slovanskega je rčtski: burra, ein mit Leder überzogenes Kügelchen. Conradi.

Zadav, a, m. Kar se pri stvorjeni kupčiji däje v zagotovilo; die Darangabe. Takisto je narejena tudi beseda: pridäv, a, m., die Daraufgabe. Kräs. — V Laščah: pridav, dava, m., in: pridal, dala, m., kar kdo „prida", kadar s kom drugim mčnja za kako stvar.

Zaddvnik, a (-dčv-), m. Der Mitbetheiligte. „Jaz bi bil to uže davno iztožil, ali imam zadfrvnika, a ta neče pritegniti z menoj." Dobrodöb na Kräsu. Eigentlich: der Hindernde: zadžva, f., das Hindernis.

Zddol, ola, o, adj. Neprijetnega, trpkega okusa; herbe. A rabi samo o nezreli smokvi; o druzem ovočji (sadji) ne. Ipävska dolina; Goriška okolica. Posebna beseda, ki ima v sebi, kakor kaže, koreniko: dl, katere podružni obraz je: dr, spalten, reissen, stechen; zadölo bi potem bilo: zadirično.

Zagölsniti se, zagdlsnem se, v. r. pf. Zamašiti se, zagätiti se; cčv se je zagolsnila. Rihenberk. — V Laščah: z a gl asi ti se, v. r. pf., isto: voda se je zaglasila; v grlu se mi je nekaj zagläsilo; srbski: zagušiti se, ersticken; im Fortfliessen gehemmt werden; gušiti, ersticken; guša, f., der Kropf: guš-, namesto: glftš-; z nerazüma pokvarjena je novoslov. beseda: goža, f., der Kropf. V lanskem letopopisi slov. Matice 138. Zaradi: gols- (glüs-), poleg: glas- primeri: pödlanka, f., ter pomni poljski: zagluszyč rošliny, Pflanzen im Wachsthume ersticken.

Zdgon, a, m. Kadar je v „deželi" burja, stoje po gorah na severovzhod oblaki, kakor bela st6na. Te oblake imenujejo Ipävci „zastava", a na Banjščicah: „zagon".

Zahlipniti se, zahlipnem se, v. r. pf. Stark schluchzen. Otrok se zahlipne od presilnega joka. Goriška okolica; Soška dolina. Hlipati, hI i pijem, v. impf., keuchen. Vol hliplje; hliplje se mi, mir stösst es auf. Imam hlipec, ich rülpse, Y Senožečah.

Zahod, a, m. Kraj, kamor divjačina rada zahaja; das Lager (des

Wildes). Podkrnci. Zahvaliti, zahvalim, v. pf., koga; Jemandem danken. „Vas lepo zahvalim." Goriška okolica. — Zahvaliti se = odreči se; verzichten. Zahvalno pismo, der Verzichtschein. Soška dolina.

ZakUpdlnik, a, m. Nož, ki se zaklepa; Taschenmesser. Podkrnci.

Zaklinek, nka, m. Klinast konec njive. Sv. Jakob na Savi.

Zdkolii, a, m. Klin, ki zatiče kolö; der Radnagel. Jelovice v Istri.

ZaMkniti se, zaUknem se, v. r. pf. Podkrnci. Glej: zahlipniti se.

Zalkniti (zaukniti), vor Hitze ersticken, ver gl. pol. tkač, schluchzen. Miki. Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 307.; zatorej: zalčkniti, namesto: zaölkniti, zalkniti. Zaradi „lek" namesto „olk", primeri: zalopniti, in v dodatku: bešter, adj.

Zalesti, zaUzem (-lčz-), v. pf. Zaiti, zabresti, pravi pot izgrešiti;

sich versteigen, irre gehen. Vas Krn. Zaljubiti, zaljubim, v. pf. Geloben, ein Gelübde thun. Zaljubljen dan, dies votivus. Kräs. Novoslov.: obljubiti, v. pf., versprechen;— obljubljati, v.impf.,isto,po Gorenjskem, a Dolenjcem je to nenavadno, ter govorč: obetati (občt-), v. impf., versprechen; zaljuba, f., das Gelübde, v Trubarji. Miki. lex. 352.; dari in zaljubes kakor v postavi stoji, da vati. Krelj, II., 19711; o b 1 j ü b a, da, Versprechen, das Gelübde; staroslov.: priljubiti s§, einen Bund schliessen: sich vereinbaren; sfiljublenoe da em-ljuti, eliko urečeno, — o katerem mestu Miklošič v slov-niku 933. opomina: „lectio dubia" : süljubljenoje, das Vereinbarte, das „Beliebte", das Versprochene; srbski: priljubiti se, passen, schön schliessen: gut vereiniget sein, sljubiti se, sich verbinden, conjungi; ruski: izljubü, m., der Gemeindebeschluss: die Vereinbarung, das „Belieben", izljubljati, v., erwählen, poljubovnaja cčna, der der durch gegenseitige Vereinbarung festgesetze, „beliebte" Preis; češki: slib, m., das Versprechen, das Gelübde, -- slibenice, f., a mej Slovaki: slubenica, f., die Verlobte; poljski: šlub, m., das Gelübde, die Angelobung, die Trauung der Eheleute, šlubič, v., geloben, ein Gelübde thun; gorenjesrb.: slub, m., das Versprechen, die Verlobung, slubič, v., versprechen; lit.: s%luba, suluba, f., Vereinigung aus Neigung, šlubas, m., die Trauung; pruski: lub- znači: trauen, kopulieren, salub, die Ehe. Po gläsu je vse to rds jako podobno nemškemu: verloben, geloben, das Gelübde; a kakor jasno vidimo, slovanske besede vender nijso na

posodo vzčte od Nemcev; srednjevisokončm.: geloben; starovisokonem.: kilopön, versprechen. Naše besede izvirajo od glagola: ljubiti, lieben, ter njih zmisel je: Vereinbarung aus Neigung; Vereinbarung überhaupt; das Versprechen in Folge gegenseitiger Vereinbarung; das Versprechen überhaupt.

Zalogdj, a, m. Kar se jedenkrat založi v usta; ein Bissen. Kräs.

Zalöpniti, v. pf. Zadušiti; ersticken. „Htelo me je zalöpniti." Krks.

Zalöpniti se, zalöpnem se, v. r. pf. Zamašiti se, zagatiti se; sich verstopfen. „Nos se mi je zalöpnil." Koborid. Staroslov.: zalipn^ti, v., stecken bleiben; zalepiti usta, verstopfen, vü sflnö zalepljenü, im Schlafe erstickt. Nepravilna glasovna združba: lo-, namesto: ol-; staro-slovenski: Ii-, Primeri: zalekniti se, in v dodatku: bčšter, adj.

Založiti, založim, v. pf. Jesti. „Založi z nami!" Kras.

Zamigniti, zamignem, v. pf. Na lahko zadremati. Vas Krn.

Zanöhtnica f. (čuje ze tudi: zandhenca). Neka bolezen na prstu, kadar se namreč za nohtom ognoji; das Nagelgeschwür. Kräs; Ipavska dolina; v Laščah.

Zapeli, zapetem, v. pf.; zapekati, zapekam (-pek-), v. impf. „Ta jed me vselej zapeče," verstopft mich. „Žival je zapečena," ist verstopft. Kras; Ipavska dolina; poslednje tudi v Laščah.

Zapiralo, a, n. Priprava v zapiranje; ključanica; der Verschluss. „Na teh vratih je slabo zapiralo." Senožeče; Kräs.

Zapönec, nca, m. Nanjček; Haftel (mož). Komen na Krasu. Išči besede: pögalica.

Zapotečise, zapotečem se, v. r. pf. Einen Anlauf nehmen. Podkrnci.

Zarebrenica, f. Meso za rebrom ob hrbtišči; die Carbonade. — Od tod je pokvarjen naš: kremenätljec. „Speci mi kos zarčbrenice!" Vršno na Tolminskem.

Zasesti, zasedem, v. pf. Sich in den Hinterhalt legen. „Zaseli so cesto." Kräs. Zaseda (-sčd-), f., der Hinterhalt; napasti koga iz zasčde; srb.: zasjeda, f., isto.

Za širiti se, zasirim se, v. r. pf. Zakrkniti; gerinnen (vom Blute).

„Kri seje zasirila." Staro Sedlo. Bolje morebiti: susi-r i t i s e, kakor: süsesti se: mleko se je susčlo (-sč-).

Zaskočiti se, zaskočim se, v. r. pf. Sich verschnappen. „Ključanica se je zaskočila." Po vsem Primorskem.

Zasnik, af m. (zaosnik). Klin, ki zatiče kolo; der Radnagel. Podkrnci. — Os, i, f., die Axe.

Zasova, f. Notranji leseni zapäh pri vratih; der Querriegel an der Thüre. Vas Km. Staroslov.: zasovü, m.; srbski: zasov-nica, f.; ruski: zasovü, m., der Thürriegel: su-suniti, stossen.

Zaspati, zaspim, v. pf., koga (na pr. otroka). Nedobra beseda. Vspä-yati v. impf., einschläfern. Senožeče.

Zatdhniti, nem, v. pf. Zadehniti od vročine, mokrote, sopare, — tudi od starosti (o kruhu, moki); dumpfig werden. Snopje zatohue od mokrote in potlej začne plesneti; zatohlo vreme, schwüles Wetter; zatohla koča, nach Feuchtigkeit riechend; toličko, da nijsmo zatöhnili od vročine. V Laščah. Ruski: tohnuti, v., abstehen, von Fischen, tohlyj, adj., abgestanden, von Fischen, potošniti, v., Uebelkeit empfinden, zatošniti sja, isto. Primeri: utöhniti.

Zatriti {-tri-), zdtrem, v. pf. Uničiti, pregnati: ausrotten. Rabi o živalih in o rastlinah. Po vsem Goriškem.

Zavira, f. Pri planinskem stanu jama (luknja) v zidu , skozi katero se ovce poganjajo na molžo. Gorenja Soška dolina. Starorus.: vora f., die Umzäunung (der hohle Raum).

Zavöriti, zavörim, v pf. = voz zavnHi. Goriška okolica; Ipävska dolina.

Zavrdtnice, f. pl. Zemlja konec njiv. Rihenberk. Namesto: zvrät-nice, vzvrätnice. Primeri: vrät, m.

Zavrti se, zavržem se, v. r. pf. Nastati samo ob sebi; entstehen;

exorior. „V pšenici se je zavrgla grašica." Brdo pod Nanosom. — V Vuku poleg: zavrči se, tudi: zametnuti se, in: zämetak, foetus. Po tem bi nam za: embryo, foetus, bilo pisati: zametek, tka, m.

Zazdbica, f. Oteklina za zobom; eine Zahngeschwulst. Podkrnci. Hrvatski: zäzubica.

Zbris, a, m. „Po našem polji je toča vse pobila, ker ondu je bil zbris." Der Hagelstrich. Črniče pod Čavnom.

ZdeviČina, f. Tako imenuje žena (nevesta) moževo sestro; die Schwägerin. Rihenberk. Namesto: zavičina, zolvičina. Hrvatski: zälva, zälvica (zaova). — V Senožečah: zäva, f., isto; staroslov.: zlüva, f.; zatorej novoslovčnski prav pisano: zolva. Primeri: zvičina, f.

Zlhek, adj. Išči besede: žolkek, adj.

Zemlja, f. V pomenu: die Hube. „Ta kmet ima dve zemlji." „Graščina ima sedem zčmelj." Bitinje pod Prčmom.

Zetica, f. Tako imenuje žena (kuma) deklico, kateri je zavezala birmo; der weibliche Firmling. Podkrnci.

Zijati, zijatij, f. pl. Tako se imenuje na Polžanščini blizu Skft-danjščine „brezdno", ki je ob enem vhod v n6ko pečino ali duplino (Grotte); die Kluft, Schlucht. Kore-nika: zi-zijati, gähnen.

Zlasiti, zlaslm, (recte: izlas-), v. pf., koga. Olajšati komu delo, stvoriti delo za druzega. „čakaj, da te zlasim," rekše, stvo-rim d61o namesto tebe. Podkrnci. Primeri: odlästlek, m.

Zletav, a, o (zlčt-), adj. Nestalen; flatterhaft. Vas Krn.

Zmehneti, zmehnejem, v. pf. Omekčati se; weich werden Te hruške še ne moreš jesti, čakaj, da zmehneje." Podkrnci. Namesto: zmekneti. Staroslov.: m^k-ükö, adj, novoslov.: mekuk, mehka, o, adj., weich. Primeri v lanskem letop. slov. Matice: lehneti, leichter werden, od: lig-ükü, adj., leicht. Zmesti, zmetem, v. pf., koga. Preväriti; hintergehen, überlisten.

Vas Krn. Korenika: m§t, stören, trüben, od koder tudi: motiti (motiti).

Zmrzal, i, f. Mraz, der Frost. Neka zmrzal je prišla vzpomlädi in nam je pobrala vse zgodnje sadje (ovočje). Gorenja Soška dolina.

Zmrzlin, a, m. Drobna toča, a debelejša od sograda. Sv. Peter pri

Gorici. v

Zndniti, znanim, v. impf. Prvič k maši zvoniti. „Nič nam nij sile

saj še le znani." Banjščice. Primeri: vabiti. Znerediti, zneredim, v. pf. (iznerediti.) Nered delati, v nered deti • verwirren, in Unordnung bringen. Podkrnci. - Redü' m., die Ordnung. * '

Znes, i, f. Malovredni ljudje, druhäl; der Pöbel, das Gesindel Podkrnci.

Znojiti se, znojim se, v. r. impf. Solnčiti se, na solnci se greti ■ sich sonnen. A tudi: potiti se, schwitzen; znöj = pot' m., der Schweiss. „Klanec meje uznöjil." Ipavska in Soška dolina. „Znoj mi je," potim se. Bole. Primeri: sloj, m Zööeme, in: zöbemice, f. pl. Mesö okolo zöb; das Zahnfleisch Senožeče; Kräs ; zeber na, n. pl., isto. Okolo ipävskega Križa Podstava: zqM, m., der Zahn; starejši obraz te besede ie bil: z^brü. J

Zdlj, a, m. Črv v prevojenem mesu, v slanini; die Larve des Speckkäfers. Rihenberk. — V Laščah: z ö 1, z ö 1 a, m., n<ška trotu podobna muha, Eristalis tenax; srbski: zölja, f., die Wespe tona, t. Pn žitu slabo, poluprazno in zato lehko zrnije. Ipavska dolina. — \ Laščah: zona f., slabo, drobno proso; hrv • zuna, f.; češki: zuna, f., taube Körner; ruski: zunica f., die Erdbeere. '

Zrom se, zrožim se, v. r. pf. (izrožiti se). Roge izgubiti; die Hörner

abstossen. Soška dolina. Zubelj, blja, (čist „u", ker izrekjo: zübelj) m. Plamen, die Feuerflamme. Po vsem Krasu in po Ipavski dolini sploh navadna beseda. Srbski: zublja, f., leskova ali doböva usükana ^ -v , fnmšri: žvePl0 5 staroslov.: župelfi, m.; gotski: svibls zvičma, f. V benedskih Slovenih to, kar „zdevičina" Ipävcem

namreč: moževa sestra. Namesto: zolvičina. Zvoncela (-ččla), f. Ovca, ki zvonec nosi. Podkrnci. V Laščah je to zvončarica, f. V prihodnje bode slovenski novinar lehko pisal: gospodična Stepihlebova je bila sinoči zvon-čela ali zvončarica.

ŽdiS, zdiča, m. Klop okrog peči ima svoj naslonjač, imenovan ždfč, da tam sed6 sösebno stari ljudje; der Sorgenstuhl. Na Tolmfnskem. — V Laščah: ž e d 6 ti, že dim (žttd-), v. impf., in sich verschlossen hocken, sitzen oder liegen; staroslov.: židati, v., zaudern, erwarten, žadati, v., sich nach etwas sehnen; srbski: žudjeti, v., verlangen, sich sehnen.

Zlkno (žtik-), n. Žrčlo pri p6či, pri apnčnici, opekärnici; das Feuerloch. Na ognjišči jama za pepel. G-oriška okolica; Črni Vrh pri Idriji. Zudkno, a, n., isto. V Povirji na Krasu. Ta beseda bi nam lehko rabila za „Krater". Srbski: žvokno, n., žvrkno, n., podicis fissura. Žflkno je namesto : „žvokno," od koder so naši priimki: Žvokelj, kija, in tudi morebiti:

^ Žakelj, kija.

Zšlj, a, m. Z včj pletena košarica s povrazom. Koborid. Primeri staroslov.: želfivi, f., die Schildkröte; das Geschwür; novoslov.: želva, f., die Schildkröte, die Fistel. Pojem: napeta in zatorej notri votel prostor imejoča stvar.

ŽSlka, f. Die Schnitterin. Kräs.

Ženjdč, a, m. Der Schnitter. Kräs.

Žimnica, f. Die Matratze. Podkrnci.

Žir, a, m. Po hrvatski Istri se „žfr" imenuje vse ovočje (sadje) skupaj, sploh kar drevje rodi ljudem v hrano. V Laščah : žir, u, m., dieBucheln; staroslov.: žirft, m., die Weide; srbski: žir, m., die Eicheln; ruski: žirfi, m., das B'ett, der Speck. Od tod so naša krajevna imena: Žiri, rov, m. pl., Žirovnica, f.

Živa brčsa. Tolsti ali debeli četrtek; der Donnerstag vor Fasching. V Kameni Gorici in sploh više po Gorenjskem. Miklošič, Gramm., I., 2. Aufl. 1879., 346., m&ni, da je od nemškega: Fresse; a po resnici je to laška, slovanskim ustom priströjena beseda: giovedi g ras s o. Nij pozabiti, da so Lahi od starodavnosti zaradi železne rude hodili na Gorenjsko ter se tudi selili tjakaj.

Živa stena. Tako se na otoku Krku imenuje vsaka stčna (pečina), od katere odmevajo glasovi; eine Felswand mit Echo.

Zivica, f. Neka kožna bolezen; menda Rothlauf. Rödik na Kräsu.

Životec, tca, m. Das Leibchen, das Mieder. Senožeče; Kräs.

Žlebnik, a (žlčb-), m. Velika, korcu podobna opeka; der Hohlziegel. Bilje na Ipavi; v Laščah. Po drugod se to imenuje: körec, rca, m.

Žliiur, rja, m. Neka močnata jed, cmok; der Knödel. — Na vsa-cega se vzame toliko testa, kolikor ga gr6 v žlico. Tolminsko. /

Žlička, f. Prazen meh v kostanjevi ježici. Skrilje pod Cävnom. Išči besede: zabur, m.

Žmikati, Žmikum, in: žmičem, v. impf. Trdö ožemati, drgniti, mencati. „Dekla žmiče srajce v perilu." Kräs; Soška do-

lina; Lašče. Korenika: žim, odkoder je: ožeti, ožmem; ožemati. Primeri: žmitek, m.

Zmitek, tka, m. Presen sir. Tolminsko. — V Senožečah: ožim ček, čka, m., nekak sir; v Laščah: žmitek, m., gosto, kislo mleko brez smetane, sesedeno ali kuhano, ki se r6s tudi nekako sesiri. Slišal sem: to dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, die runde Fülle des Fleisches. — Podstava: ž^ti-žim^ (žeti-žmem).

Žblkek, žblhka, o, adj. To besedo po Goriškem svetu izrekajo: zehek, hka, o (reci: züh-), namesto: žehek, žolhek, žblkek, in znači to, kar: zädol, adj., herb. VRihenberku je nezrelo ovočje „zehko". Drugod pomčnja to, kar „pligek1-: brez okusa; fade. Vas Krn. — Miki.lex. 200.: žolhek; hrvatski: žukak. — Podstava je: žlk, od koder tudi staroslov.: žlttči, f., die Galle; novoslov.: žolč, f. m., isto.

Žonta, f. Z vodo nalite tropinje, v katerih se kisa repa. Goriška okolica; koroško-nčm.: s o nt, kajti Megiser ima: Ley-rentranck oder „sont", kar na slovanski jezik prelaga z besedo: patoke. Od laškega giunta, f., Zugabe, Zusatz; ladinski: jonta (reci: žonta), zonta, das Aufgeld beim Tausch, in to od lat.: jungere-junctus. Primeri v lanskem letop., slov. Matice 139.: jota, f., močnik s fežolom in s kislo repo. Goriška okolica. To poslednjo besedo ima tudi Furlän: jote, zmesna jed, namreč fežol in repa. Jahresbericht des k. k. Staats-Gymn. in Görz, 1878.

Žrh, a, m Die Gruft, der Sarkophag. Kräs; Ipävska dolina. Od nemške besede: Sarg.

Zrlo, a, n. Žrelo; das Flugloch (pri bučeinem panji). Goriška okolica. — V Laščah se to imenuje: žoltno, n., od korenike: glt; golt, m., der Schlund.

Žtir, a, m., žura, f. Sirotka; die Molke. Prvo na Krasu, drugo po Ipävski dolini. Beseda slovenskim ustom pristrojena od laškega: siero, Molken, kar je od lat.: serum, Molken.

Zur ine, f. pl. Prazno, uže izluščeno (ožurjeno) bežolovo stročje. Ipävska^ dolina.

Žuriti, zw-im, v. impf. Gräh, sirek, orehe žiiriti; aushülsen, schälen.

Goriška okolica; Kanalsko. V Laščah, Senožečah in po Krasu govore: riižiti.

Žvhg, žvaga, m. Kresilna göba; der Feuerschwamm. Banjščice;

Goriška okolica; Ipävska dolina. Primeri staroslov.: svagari, m., der Schwamm; svegari, m., isto; ruski: čaga, f., unechter Zunderschwamm.

Zveriti, žverim, v. impf. Žvečiti; kauen. Vas Krnv

zjvrkla, f. Der Querl, der Sprudler. Kanalsko.

Dodatek.

Rčpkati. Dodati je tej besedi: nem. s 1477. leta: rappe, Traubenkamm (recelj); s 1582. in s 1618. 1. : rappes, Wein, aus den mit Wasser vermischten Weiuhülseu gepresst, gleichsam Wein von den Weinbeerstengeln; novovisoko-nem.: der Rapp, Traubenkamm; s 1469. 1.: drüben rappe, isto, kar: Traubenrappe ;Reps,Räps,Rappis, Beerwein, Treberwein; der Rappes, Ram p es, geringer, saurer Wein. Am Main. Schmell.-Fromm. II., 99., 128., Weigand, II., 429., 433., 434. Besedno lice: rap- Weigand proizvaja od franc. räpe, f.; staro-franc. raspe, doziväje se Dieza, I., 342. A Diez ondükaj piše: „lašk. raspare; špan. raspar; franc. räper, abkratzen, schaben, od staro visokonem. ras-pon, zusammenscharren; samostävniki so: lašk. raspo, Traubenkamm,Räude (kratzend); špan., provenz. raspa, Traubenkamm, Granue, Hülse eines Kornes; franc. räpe, Raspel." — To nam kaže, da nemška beseda: Rapp (grozdov recelj) nikakor ne more biti od franc. räpe, ker ta beseda ne znači „Traubenkamm", nego znači „Raspel", in še posebno zato ne, ker to proizvajanje ne more raztolmačiti onih dveh nemških obrazov: ramp-, rep-, katera je lehko razumeti, ako premislimo, da Slovanom okolo Gorice: rep, repek (repük) m., znači tudi „rčcelj", der Fruchtstiel, Traubenkamm, ali, kakor izrekajo res po Goriškej okolici, v Brdih ter na Kanalskem: räp, m., od koder potem: replja, räplja, f., namesto: rep ulj a, räp ulj a, rekše, täk „ršp" ali „recelj", na katerem je le malo jagod, ki jih delavci ob trgätvi časi prezro, da jih potlej za njimi iščejo otroci, katero delo se imenuje: repka ti, repij a ti (repuljati), kakor bi dejal: „repe, repulje obirati". Primeri v lanskem letopisi slovenske Matice na 133. str.: berkati, v. impf., Nachlese halten, in to pri sadji, zlasti pri orehih. Šenpas. Kar se besede säme dostäje, to imamo novoslov.: rep, räp, m., der Schwanz, der Obststiel, Traubenkamm; srb.: rep, m., der Schwanz; češ.: rap, m., der Stiel, der Löffelstiel (recelj), fa-pak, m., der Rüssel, rapek, m., Röhrchen ander Kanne, rapik, m., der Blattstiel; polj.: rz^p, gen. -pia, m., der Sterz im Schwänze der Thiere; penis; gorenjesrb.: r j epik, m., der Blattstiel. To nam sve-doči, da je beseda: rep nekdaj slula: r§p, a okolo Gorice in dalje v nčniške gränice tudi: rämp (primeri: vänCji, namčsto: večji, grösser), ter baš zaradi tega na Goriškem izrekajo še zdaj: räp, poleg:

rep, kakor: patek, poleg: p6tek. Ob enem so tudi jasni vsi trije nčmški obrazi: ramp-, rap-, rep- v tej besedi, ki so jo zatorej Nemci vzeli na posodo od Slo-veuov, kajti nemške knjige jo prvič imajo stoprav drugo polovico 15. veka. Semkaj pristoji tudi nemški: rebeln, da-si mu na videz rabi v podstavo: die Rebe, vinska trta. Ali je beseda: rep od prvine slovanska, ali ne, o tem še nij dosöjeno. Razširjena je mej Slovani dovolj, kakor smo videli; ruščina je v slovnikih res ne kaže, ali morebiti jo govori kako narečje, kajti Dalja zdaj nemam pred soboj. Vender se nahaja tudi v nekaterih nemških jezicih: island. r u m p r, Steiss der Thiere, Bürzel, Rückentheil um's Steissbein; dansk. rumpe, Steiss, Schwanz; Šved. rumpa, rompa, Schwanz. Weigand, II., 503. in Miklošič v Gramm. I., 2. Aufl. 1879., 41. vse to primerjata nemškemu: Rumpf, truplo, rekše, človeškega telčsa votli del brez rok od glave do ledij, a Matzenauer, Cizi slova 293., kjer se ne spomina, čemur seje čuditi, ni svojih čeških, zgoraj imenovanih besed, niti ne poljske: rz^p, misli, da je mej nemškimi in slovanskimi besedami „odvčka srod-nost'". Nemškej besedi: Rumpf (die Höhlung) treba vzporediti novoslov.: rüpa, f., tako v Laščah imenujejo zemeljsko jamo, v katero „ponicüje" kak potok ali reka, a tacega mesta obližje se z6ve vselej: ponikve, f. pl., in tudi vasi imamo: Rüpa, f..Rüpe, f. pl., katera imena bodo zelo stara; vrhu tega je priimek: Rüpnik, m., Rüpar, rja. m.; starosrb.: rupa, f., das Loch; novosrb.: rupa, f., das Loch, die Grube; češki: rupa, f., die Felsenhöhle, rupice, f., das Schweissloch; polj.: rz^p, gen. -pia, m., Trog, Kasten, Cisterne. Pomni, da so Nemci v starejših dobah namesto „Rumpf" re-kali „Bottich" (bedenj). Weigand II., 503. Vse to nas uči, da je ali besedo „rep" treba ločiti od besede „Rumpf" in tudi od besede „rupa", kar se namreč korena dostaje, ali da „rep" znači iz prvine samö „podex", srb.: d u p e, n., podex, eigentl. das Loch; primeri novoslov.: düplo, n., die Höhlung.

KüSter, itra (pravočist „u", ker Dolenjci izrekajo: küSter) m., der Krauskopf; kuštrav, adj., gekraust; küStrast, adj., zerzaust. Povsod znane bes6de. Staroslov.: k^drjavü, adj., gekraust; srbski: kudrav, kuždrav, kuštrav, adj., gekraust; • ruski: kudrjävyj, adj., lockig, kraus. — Podloga je brez dvojbe: kq.dr- z mehkim „r", in ta „r" je svojo moč nazaj obrnil ter pred soboj „d" omekčal po staroslovčnskem načinu v „žd": *kq.ždri (primeri staroslov.: büdrü, adj., wach, in poleg tega: btlždri, adj.,

wach: btidgti, v., wachen), a po srbskem bi se bilo nadejati glasu : ku^rav, ter po novoslovenskem svoj-stvi glasu „j": köjrav; ali tako novoslovensko lice te besede bi prehudo zabrisalo vso nje prvotno podobo in bi s tega bilo tudi vsacemu nerazumno; zatorej se je tu slovenski jezik otrčsel starih pravil, ter je nepravilno pred „r" staroslovenski „žd" preobrazil v „št": kuštrav itd.; a tudi prvotni ,4" se je nepravilno preobrnil v čisti „u", a ne v „o". Miklošič Gram. II., 220. ima poleg: kuštrav, res vender tudi: koštrav, a ne pripoveduje, kod se govori. Kar se tiče glasovne združbe „št", primeri: päSten, m., štula, f., bčšter, adj., klčštre, f. pl., ušti, f. pl.

B6Ster, štra, o (čist „e", — a ne ali „č") adj. Munter, rege, hübsch: beštri otroci, muntere, hübsche Kinder. Po vsem Kranjskem. A okolo Cerknega „bčšter" znači: wachend. „Nijsem bil še bčšter, kadar je začela vas gorati." „Na sveti Silvčšter bodi vsak zgoda bešter", opominajo tist večer poprej matere svbje otroke, kajti mislijo, da je treba ta dan zgodaj vstati. — Staroslov. bfiždr!, adj., wach, wachend: bftdčti, v., wachen ; novoslov. (po Gorenjskem): büdeti (-dč-), v., wachen. Naša beseda je odpodstave: bfiždri, namesto: büjr, bäjr, takö stvor-jčna, kakor: kušter od podstave: k^ždrl. Evo, tu pred „r" zopet nahajamo „št" namesto staroslovčnskega „žd", in tudi samoglasnik „e", namesto „Ü" stoječ, prezira vsa pravila , ki drugače trdno vladajo slovenščini. Primeri: kušter, m., klčštre, f. pl.

Klistre (klčšt-) f. pl.; po nekaterih krajih tudi: kič štra, f.

sing., das Kummetholz, das Kummethorn; v konjskem homotu (komatu) ona lesčna kamba, ki gre napr6že-nemu konju okolo vratu. Ta beseda rabi tudi v psovko: ti klčštra nerodna! Po vsem Kranjskem. Podstava: klčšče, f. pl., die Zange. Staroslov.: klčšta, f., die Zange; srb.: kliješte, f. pl., die Zange, die Lichtscheere; ruski: klešči, m. pl., die Zange, die Krebsscheere, das Kummetholz, das Kummethorn. Novoslov. tudi: klčšče, f. pl., die Pflugnarbe, nna lesena kamba, s katero navadno kak deček mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko po jamljiči (razoru): te klčšče soklčštram zelo podobne. — „Klčštre" namesto „klčščre", zastorej „št" pred soglasnikom „r" namesto „šč". To besedo so od nas tudi Nemci vzeli na posodo, bävorski: Klöster, n., das Kummetholz oder Kummeteisen ; Klöster, pl., Riester am Pflug (to so naše zgoraj omenjene „klešče", die Pflugnarbe). Schmell- Fromm. I., 1340-41. Primeri: bešter, adj., kušter, m. — Zdaj|smo videli, da v novej slovenščini „št"

časi pred „r" stoji: a) namžsto „žd": kušter, bčšter; b) namesto „šč": kleštre.

Nekoliko rekov in pregčvorov.

Bob nij mogel reči. — Takö je bil pijan, ali: tako polna usta je imel (jedoč).

Držiš se, kakor pečen b6b. Podkrnci.

Ta človek ti je za hudiča.

Lehko si ključico podasta. - Oba sta jednaka, oba nič ali malo vredna.

Süh je, kakor plot.

Niti za lčk ga nij. — Kommt ganz und gar nicht vor.

Pri vas je mrzlo, kakor na pogorišči.

Debel je, kakor valiž (valjar). Debel si, kakor bi te bil zamesil.

Počasen si, kakor hudo 16to.

Kaj gledaš, kakor jelen 'v praprot? — Reko človeku, ki kake jedi nehče in jo zato nevoljen ogleduje, ne vedoč, bi li jedel ali ne.

Prišel je ljudem na z6be. — Vse o njem slabo govori.

V tej hiši je lakot sezidana.

Po eni strani poliže, po drugi poriže. — Steber pri koritu.

Konec očij te ne morem videti. Senožeče.

Nij ga ne v dnevi ne v zemlji. — Nikjer ga nij. Banjščice.

Podobna sta si, da bi lehko jednega skril a druze'ga pokazal. Podkrnci.

Nä, miš! lesenega, daj mi Bog koščenega! rčče otrok, ko vrže izdrt zob od sebe.

Nu, vender si se iz boba izdrl. — Reče se topoglävemu človeku, kadar po dolzem besedovanji naposled razumeje, kaj se mu je pripovedovalo; endlich ist dir das Licht aufgegangen.

Star je, kakor grčh, bogat, kakor mali cesar, pa ti ga ne izpusti božjaka iz rok.

Srečne oči, ki jo ugledajo, nesrečne roke, ki jo utrgajo (čet-veroperčsno deteljico.)

To je vze za prasce, nekaj za krščene, nekaj za nekrščene. Rekel je star mož v planinskem stanu, kažoč zasirjeno mleko v kotlu. S krščenimi prasci je menil sebe in svoje tovariše s pogledom na njih planinsko, ne prečedno obleko. Skuto namreč po-jed6 ljudjč a sirotko dajo prascem, katerih je vselej nekaj na planini.

Mati, kje ste bili? (vprašajo otroci.) V koži. Kaj ste delali? Dihala sem, da nijsem počila. (Odgovarja mati v šali.)

Bodi slama ali seno, da je le polno črevo.

Počasi po kämenji. — Reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo kaj dokazovati, a dela logične skoke.

Nij za drugo na svčtu, nego da gnoj dela.

Grorkota ubogih dobrota.

Cö so božične kvatre lužne, to so velikonočne griidne. — Grüda f., die Scholle, die Eisscholle, Schneekruste; od tod je mesec „gruden" (eigentl. adj.), november, december: po grudnu puti, bč bo togda mčs^ci grudenü, rekše nojabrl. Miki. lex.

Kadar je leto raušno, je tudi krušno.

Odkladki so odpadki.

Otrobe vežeš z motvozi, debla s tenkimi konci.

Stare poti in stare krčme se ne ogibaj.

Predomisel boljša kakor (nego) misel. Podkrnci.

Samopaša — prazen dvor.

Uboštvo lomi moštvo. Kräs.

Kdor, zelö zine, malo ugrizue. Tudi: kdor dosti obzine, malo požre.

Čast in hvala sta se ob tla metala. Čast je na hrast zbežala, hvala je v blatu ostala. Reče se tudi: svoja hvala se po blatu valja.

Na debelo sem tesana, ali na drobno sejäna. — Če tudi sem ideti neumna, imam veuder glavo na pravem konci.

pömnja. Kakor uže v letopisu 1879. leta, takö je tudi letos moj prijatelj premnoge besede razbistril z jezikoslovno vednostjo. Z menoj vred mu bode vsak zahvalen o nauku, katerega nam podaje v svojem tolmači, a dovršeno oceniti ga more samo strokovnjak. Pripravljaje gradivo letošnjemu letopisu nabral sem v potno torbo zopet toliko narodovega blagä, da, bodem li živ in zdrav, svojo biro k 16tu oprtiv prinesem blagovoljnemu občinstvu.

Fr, E.

Popravki.

V lanskem letopisu slovanske Matice trebe ali popraviti ali dodati:

na 119. strani: črno gläv je „Prunella vulgaris", a ne „Bal-lota nigra".

„ 120. „ v 23. vrsti od zgoraj dolu čitaj: da se po njih kokoši küjajo, a ne: kujejo.

„ 122. „ k r o v i n a, namesto: kravina; srbski: k r o v i n a, f., schlechtes, ungeniessbares Heu, was nur zum Dachdecken zu gebrauchen wäre.

„ 131. „ čitaj: leščec (luščfic), a ne: Mščec.

„ 132. „ čitaj: p o d ü s t, namesto: podlost; ruski: p o d-u s tu, in., Cyprinus nasus, der Näsling; češki: ■ podoustev, f., podu s ta, f., podustva, f.,

isto; poljski: podusty, adj., ein hängendes Maul habend.

na 132. strani: smrkež je riba „Acerina Schraitzer"; nemški: Schräz, Schrazen.

„ 133. „ v 4. vrsti od zdolaj gori čftaj: zadnjo trap (f.), namesto: zadnji trap (m.)

„ 137. „ beseda: d r s t e v, m., po Krasu sploh navadna, znači 1) tak pesek, s kakeršnim čistijo bakrene kotle, kšble itd.; 2) razdrobljeno kamenje, der Kies; poljski: dziarstwo, n., zdiarstwo, n., Kies, Gries, grober Sand, dziarstwisty, adj., in: drz^stwisty, adj., grobkörnig, kiesig; češki: drstnaty, drsnaty, adj., rauh, holperig; ruski: dresvä, f., der Kies, Kiessaud, Grus, Grussand, Gries, dresvjäkü, m., dresvjanikü, m., m., der Kieselstein, dres-vjänyj, adj., kiesig. — V Rihenberku sem slišal: drstelj, drstelja, m., a tudi: dr sten, dr stena, m., ter oboje znači „p^sek v čiščenje".

„ 137. „ v 24. vrsti od zdolaj gori čftaj: „zagätna jed, eine geile Speise, a ne: unverdauliche Speise.

„ 137. „ stoji: gnjišče, namesto: ognjišče, kajti v Povirji na Krasu imenujejo „ognjišče" tudi on prostor, kamor na vzpömlad sejejo käpus.

„ Jti. „ v 13. vrsti od zdolaj gori čftaj: Korohinja, namesto: Korö/mja.

» 143- » v 8. vrsti od zgoraj dölu čftaj: Volarji, namesto: Volarje.

" Wa " čitaj: lšhet> l^hta (lüh-), namesto: lehet.

„ 144. „ konci Čl6na „Linda" je dostaviti: primeri štirsko krajevno imš: Lendava, f.

„144. „ Mäk je furlanska beseda in znači „kita" ; laški: mazzo, Bund, Bündel.

Lanski popravek o besedi: plesno, n., ne velja, nego vzpostaviti je zopet, kakor je bilo poprej: der „Rist".

V letošnjem letopisu slov. Matice trebč ali popraviti ali dodati:

Na 164. strani k opömnji pod črto dodeni: Bole se laški zove: Plezzo, a latinski: Ampletium, podobno staroslov6n-skemu: Blici, kar je pozneje slulo: vü Blici, a zdaj: v Bolci.

na 1(36. strani: k besedi: paliska, f., primeri tudi srbski: pälje, f. pl., die Kleien.

167. v 6. vrsti od zdolaj gori k besedi „Rothlauf" dodeni: „pereč ogenj" po Gorenjskem okolo Radovljice znači tudi „der Brand an Bäumen".

168. „ k besedi: pitnik, m., in: pitnjak, m., do-

deni: v Razdrtem pod Nanosom govore tudi: pičnik, m., isto, a primeriti je k temu novoslov.: kočnik, m., kočnjak, m., der Stockzahn, in poleg tega: kötnjak, m., isto. V Senožečah; srbski: kutnjak, m., der Stockzahn. To nas uči, da: pitnik, pitnjak; pičnik, pičnjak stoji namesto staroslovenskega: pi-štiniktt: pit-, füttern, kakor: kotnik, kötnjak; kočnik, kočnjak namesto staroslovenskega: *k^štinikti: ka.tü (köt) m., der Winkel; primeriti je srbski: sretan, poleg: srečan, adj., glücklich, uovoslovenski samo: srečfin, adj., glücklich: sür§t-, begegnen.

„ 169. „ v 4. vrsti od zdolaj gori čitaj: (plen), namesto: (plen).

„ 170. „ v 22. vrsti od zdolaj gori čitaj: (plen-), namesto: (plen-).

170. „ v 21. vrsti od zdolaj gori čitaj: loti šk i, namesto: latiški.

185. „ v 14. vrsti od zdolaj gori je v besedi: s6če-vina pisme „v" tako šibko, da je malo ne vse izginilo. Naj to blagovoljni čitatelj sam popravi.

„ 192. „ k besedi: š am o r, m., dodeni: čamer, mra, m., der Stier, bik. V Smledniku na Gorenjskem.

„ 193. „ v 18. vrsti od zgoraj döluj čitaj: Öübed, ane: Ciibed.

„ 202. „ . čitaj: vešalo, n., a ne: vešalo, m.

Životopis; sestavil dr. Jož. Pajek.

Porodil se je Murko v župniji Sv. Roprta v prijaznih slovenskih goricah dne 8. junija 1.1809. Roditelji njegovi bili so gor-ničniki (tako prevaja Murko sam besedo „Berghold") v občini Črmljenščak. Verjetno je, da je bila uže takrat pri sv. Ro-prti narodna učilnica. Kakor piše Davorin Trstenjak v „Zori" 1. 1872, str. 24., „so dali stariši, dasiravno niso bili imo-viti, vendar tri sine v šole, Antona, Matijo pa Franca." Pa uže tudi dva očetova brata sta se bila izšolala. Jeden teh Antonovih strijcev, Florijan, je služil za kaplana pri sv. Rop rti v domači župniji in je postal tam župnikom. Drugi strijc, Franc Murko, je bil kaplan in poznejše župnik pri sv. Trojici.

Prvi pouk je užival Anton Murko menda pri sv. Roprti. Se šolami so bili takrat naši kraji še jako slabo oskrbljeni. Le tu pa tam se je. kater duhovnik s tem bavil, da je detco, razven krščanskega nauka, tudi branja in pisanja učil. Iz take' šole je vzrastel vladika Slomšek. V slovenskih goricah je najbolje slul Leopold Volkmer, kaplan v Ptuji, pri sv. Martini poleg Vurberga, in pri sv. Urbani blizu Ptuja do svoje smrti umrl pa je dne 4. svečana 1. 1816, v 75. leti. Gotovo je, da je vplival Volkmer na vso okolico in navduševal mladino za učenje, stariše pa, da so svojim sinom v šole pomagali. Naj tukaj omenjam, kako je častiti pesnik in učitelj med drugimi slučajno tudi prvemu buditelju slovanščine na mariborski gimnaziji, g. Juriju Matja-šiču v šolo pomagal.

Jako priljubljene so našemu pobožnemu narodu posebno lavretanske litanije, v katerih najde pobožnosti do matere božje vneto srce dokaj dušne hrane, tolažbe in veselja. Radi bi bili zatorej litanije tudi doma molili, a teško se jih je na pamet naučiti, brati pa je v Vol k m er je vi dobi malo malo kdo znal. Kaj si zmisli za blagostanje naroda ves goreči prijatelj svojih rojakov? Dal je slikati cele lavretanske litanije, tako, da so bile po vrsti podobice, odgovarjajoče prednjim nazivom litanij. Te podobe so ljudje hitro spoznali, in tako tudi doma moliti mogli priljubljene jim litanije. Take litanijske podobe je Volkmer dal tudi materi Matjašičevi; ona pa je svojega sina Jurija, ko je nekaj

odraste!, začela učiti, kaj te podobe pomenjajo. Nekoč reče mati med takim naukom: „Ko bi brati znal, kar je pod podobicami pisanega, bi pa hitro leliko vse litanije moliti znal." To je sinka vsega vnelo za branje. Živel pa je tačas blizu Matjašičevega domu (slovenska župnija v P tuj i) star mož, ki je znal slovenski brati. Od tega se je naučil Matjašič hitro slovenske abecede. Zdaj bi pa bil rad znal tudi nemški brati. Neka ženska, ki je ob nedeljah v cerkvi na kori pekj je znala za silo nemški. Matjašič je zategadelj prosi, naj bi ga učila nemški brati. Ona mu začne precej po vrsti kazati črke po navadnem redi: a, b, c itd. M a • tjašič si pa misli, da to ne more biti res, in da se hoče ženska ž njim le šaliti. Mislil si je pač, ker slovenščina nikjer nič veljala ni, in je čul, da je jedino izveličavna nemščina, da mora zatorej uže tudi za črke katera druga imena gleštati. Šel je izvedavo vprašat nekoga, ki se je v P tuj i šolal. Ta mu pove, da ga je ona pevkinja uže prav učila. V kratkem so bile zatorej tudi težave nemškega branja premagane. Zdaj pa je nadlegoval ukaželjni Jurij očeta svojega neprestano, naj ga v šolo dade. Oča začetkom niso hoteli ničesar o tem čuti, ali s časom se je tudi tukaj vres-ničil evangeljski rek: „Ako ne prestane trkati, vam povem, da, če tudi ne bode ustal, in mu dal zaradi tega, ~ker je prošnjik prijatelj njegov, bode vendar ustal za njegove nadležnosti voljo, in mu bode dal, kolikor potrebuje". Oča se poda zatorej v Ptuj k župniku minoritske cerkve, gospodu Grubauerju. Bilo je pa sredi leta, in reklo se je. prošnjikoma, da zdaj ni čas vstopljati, ker je uže prepozno. Mladega Jurija so solze polile, inkapale so na tla, debele kot vinske jagode. Te solze so hitro prodrle jez. Gospod župnik pozvoni in pozove učitelja Kostevška, ki je Jurija takoj se sabo vzel. Moral je sesti v prvo klop, med najslabše. Ko je prvokrat priliko dobil, svoje znanje v knjigi pokazati, mu je učitelj po tem prvem kolokviji odkazal sedež uže v četrti klopi. "Več o g. Matjašiči pove „Zora" 1. 1872, str. 65. Da je vplival Volkmer tudi na Murka, to se mi vidi dozdevno tudi z ozirom na to, ker je ravno Murko oskrbel natis Volk-merjevih dušnih plodov; vendar o tem poznejše..

V naslednjih vrstah zajemljem nekoliko iz literarne zbirke Murko ve. V pismi dne 8. aprila t. 1. mi piše o tej zadevi slavni naš Da vor i n Tr stenj a k: „Murko ni zapustil nobene literarne zapuščine. Njegov tiskan leksikon, v katerega so zvezane nepopisane pole, dobil sem jaz od njegovih ljudi za spomin; nekoliko besedi je pripisanih, katere je bral v raznih slovanskih knjigah. Tudi so mi poslali Murko v a spričevala, ter sem bil prošen, naj spišem obširen životopis njegov za Wurzbachov „Oesterreichisches Schriftstellerlexicon". Ker mi. ni ostajalo za to potrebnega časa, sem spričevala poslal v Hoče, naj se hranijo v arhivi župnijskega urada". Podal sem se bil zatorej v Hoče, in preč. gospod Davorin Stranjšak, kouzistorijalni sovetnik in nadžupnik v

Letopis 1830. 15

Hočjem, nekdaj v Za vrči tudi Murko v kaplan in ljubeč njegov, mi je podal blagovoljno vso zbirko.

To zbirko sem uredil z ozirom na čas, v katerem je katero pismo nastalo, ter podajam tukaj nekoliko iz te zbirke.

Prva listina je šolska svedočba o drugem tečaji četrtega gimnazijskega razreda. Uspeh Murko v je bil v posameznih predmetih dosta povoljen. Svedočba je pisana v Maribori dne 22. junija 1. 1824. Podpisana sta: Joseph Zech, professor publicus in Leo Essenko, Praefectus.

Ta Zech je bil neki posebno slovenski mladini v prvem leti preoster sodnik. Doma je bil iz nadvojvodine Avstrije. V prvem leti so iz kmetov došedši učenci, ki Zecha se ve razumeli niso, on pa njih ne, odnašali neki (po zanesljivem viri) obilico dvojek in tröjek. Pod njim tudi Murko do nauka ni imel pravega veselja, ker je bil učitelj oduren, Murko pa živ. Tako tudi niso bili učitelji zadovoljni z „morum culturo" našega Kremplja, ker si „barbam papiream fecit". To je bil „mutasti greh" pa le v tem pomeni, da se mu vsakdo smeje, kdor o tej porednosti čuje. Essenko? Živel uradni pravopis!

Prejšnji Mu reo postane pod razumnejšim Riglerjem nam znani Murko.

Tudi napredovanje je uže boljše. Murko je bil v drugem tečaji petega razreda „secundus inter tres aucdentes".

Rigler je bil duhovit, jako naobražen, in prizanesljiv mož. Pisatelj teh vrst je 1. 1863 pod njim opravil zrelostni izpit, ko je Rigler zadnjikrat predsedoval. Postal je zavoljo svojih zaslug vitez. Ostani v blagem spomini!

V drugem humanitetnem razredi — sedaj šestem — je dobil Murko jednako dobre rede. Z obnašanjem pa Rigler ni bil zadovoljen; zapisal mu je „primam".

Murku se je pri vsej njegovi ljubeznjivosti tudi poznejše rado pripetilo, da ni vedel vselej kazati pravega spoštovanja do vsakojakih dostojanstvenikov. Rekel sicer ni ničesar, posmehnil se je jako pomenljivo, in vse ga je razumelo, pa rekel le ni ničesar. Ce se mu je morebiti tudi v mladih letih tako godilo? Saj se je nečemu učencu pripetilo, da tudi ni ničesar rekel; iz sobe odhajajoči učitelj pa vendar pred njim postoji, ter mu reče: „Du, dir wird die Welt noch Ohrfeigen geben." Tisti mož je sploh rad prorokoval, in je nekemu drugemu svojih učencev rekel: „Du wirst noch auf dem Misthaufen krepiren". To se pa ni zgodilo, nego je naš „Job na gnoji" poznejše bil „prorokov" predstojnik.

Murkovi tovariši v gimnaziji so bili: Kostanjevec, umrl kot stolni dekan, Zemljič, dekan v Strassgangi, Franc in Valentin Vraz, bivši župnik v Rušah, dalje Korošak, dekan pri sv. Juriji na Ščavnici, Jakope, župnik v Gomilici, Mund a, župnik v Negovi, Lobenwein, župnik v Ribnici. Izmed Murko vi k tovarišev jih je stopilo v duhovenski stan 14,

Murko se je preselil v Gradec. Prvo spričevalo, koje je tam dobil, je pisano dne 7. marca 1. 1826. Po tej svedočbi je Murko predavanja o matematiki „še kaj pridno" poslušal, in je dobil v prvem polletji prvi red Obnašanje je bilo „prikladno". Podpisa slöveta: K. Appel tau er, k. k. Landrath, k. k. Director der philosophischen Studien. Joseph K n a r, öffentlicher Professor. Samo „ziemlich fleissig?" Jaz te besede tako slovenim: S trebuhom za kruhom! Ni imel pomoči od doma, služil si je zatorej kruh s poučevanjem drugih. V tej in tudi še v nekaterih naslednjih svedočbah se bere „Grätz". O ti nesrečni „Grätz"! Sedaj je'Graz, ne Gratz. Zakaj ne? Vidiš, ko bi pisali Gratz, to bi nas zual še kdo poučiti, da se naj piše Grade, ali še pra-vilnejše Gradec. Kam bi to prišli? No, do gole resnice! Kakor resnično je zdaj Gradec nemško mesto, tako gotovo je bilo nekdaj slovensko, kar priznava tudi izvrstni iu ljubeznjivi profesor Kron es v lanskem „Letopisi" štajerskega zgodovinskega društva. V monografiji, „Graz und seine Geschichte" pa se pripoveduje, da so prišli sem Nemci, ter so začeli drevesa podirati in jih tesati, da bi si postavili svoje mesto. Jednega izmed njih so obhajale skrbi zavoljo bodočnosti mesta; tovariš ga pa tolaži se sto-jičnimi besedami: „Geräth es, so g'räth's; g'räth's nicht, so g'räth's nicht". Od tega „g'räth's" je neki glavno mesto Štajerja dobilo svoje ime. Kedaj se je pa „Grätz" prekrstil v „Gratz"? Cul sem o tej zadevi naslednje: Bila je imenitna maškerada v graški reduti. Med našemljenci se prikaže tudi slovenski vseučiliščnik z grozovito velicimi knjigami« katere je v ručah na hrbti nosil. Pol sežnja dolge knjige so imele zvunaj naslednji napis: „Ante-diluviänischer Beweis, däss die Städt Grätz ihren Nähmen vom Grätzbäch erhalten häbe." Grof Wickenburg, takratni guverner, je bil pri maškeradi navzočen, in glej, uže drugo jutro se je uradni list imenoval j,Gratzer Zeitung", in ne več „Grätzer". Modräk se tudi od bedaka lehko uči, kakov ne sme biti.

Mladina je bila vselej polna muh, in bode polna muh ostala. Kdo bi jej to zameril? Saj se vse rado veseli svojih mladih dni! Posebno radi dijaki kateremu profesorju prisodijo kakov priimek. Tako so neki tudi takratni licejci svojemu ravnatelju zverižili ime in naslov. S katerim takovih izumstev si je* morebiti tudi Murko zaslužil svoj „den Gesetzen gemäss". Knar je bil izvrsten računar; bil je pa tudi osoren. Posebno ostro je rešetal mariborske dijake, katerim je bil učenik professor Kittel. „An diese ärmsten Ari-stoteliden stellte er die Prüfungs - Fragen mit entschiedener knarrender Stimme".

V svedočbi du6 24. marca 1. 1826. potrjuje profesor vero-nauka, Janez Krauss, da je Murko obiskoval njegova predavanja in sicer jako pridno, ter da si je zaslužil prvi red.

Spričevalo dne 1. aprila 1. 1826 kaže, da je Murko v prvem leti licejskem se učil latinskega jezikoslovja pod znanim dr. Mu-liarjem: dr. Alb. v. Muchar, der lat. Philologie suppl. Professor".

Prislužil si je Murko prvi red. Muharjev oča je bil neki Hrvat, on sam pa uže trd Nemec. Bil je Mubar benediktin opatije v Admonti. Pisal je: „Geschichte der Steyermark, Grätz, 1844." 9 zvezkov.

Jezikoslovje ga ni ravno zelo mikalo. Sklepal je poučevanje svoje navadno preje, nego je ura dotekla, izgovorivši svoj imenitni: ,Sicl' Kadar so se učenci njegovi uže preveč dolgočasili, so mu začeli tiho, po tem vedno glasnejše nasproti klicati: „Herr Professor: sie! sie!" Ker je pa prehitro iz kolegija odhajal, je zato poznejše v kolegij prihajal. Zanimal se je živo za zgodovino, in bil je nekak, dasi ne vsestransk svobodnjak, in je imel zaradi tega tudi mnogo neprilik. Živela sta takrat v Gradci še dva druga duhovnika, Mu h ar ju precej jednaka: Likavec in K roba t. Likavec je bil profesor na liceji, a Krobat gubernijalni so^ vetnik. Krobat je bil ud labudskemu stolnemu kapiteljnu. Tacega ga je pozvala vlada v Gradec, kjer je, „sovetnik gubernija", poročal o stvareh cerkveno-državnih „in causis ecclesiastico - poli-ticis". Tacih stvari pa je bilo takrat mnogo, mnogo, ker se je za Jožefa II. državna oblast vtikala skoraj v vse cerkvene razmere. Krobatu pa je manjkalo pravega cerkvenega duha, ter je iz sovraštva do svojega biskupa vedno njemu nasprotoval, stavljajoč škofijskemu uradu zaprek, kolikor je le mogel. Vsem trem prijateljem pa je odklenkalo. Muh ar je imel se svojim nerednim življenjem dokaj opravkov in popravkov, in se je pokazalo, da le ni za profesorja. Li kavča so bili premestili, kakor se mi pravi, v Ljubljano, aKrobata celo odstavili. On se je zanašal na svoj lažiliberalizem, misleč, da sme psovati ne samo svojega višjega pastirja, nego sploh vse. Bil je Krobat jako prebrisana dobra glavica, in tako je pital prav surovo z oslom takoj vsacega, kateri postave ali uredbe prav razumel ni. Rad je tudi žlobodral po krčmah o tem, kar se je pri sejah gubernijskih obravnavalo, in je pri takovih prilikah zaničljivo govoril o svojih tovariših, gubernijskih sovetnikih. To, pa še posebno prizadevanje graškega škofa pri cesarskem dvori na Dunaji, ga je uničilo — bil je odstavljen od vseh svojih časti. Potisnili so ga za župnika k sv. Janžu pri Slov. Gradci, na župnijo s prav slabimi dohodki. Godilo se mu je baje na stare dni tako slabo, da je serec (starec) rad zahajal na bližnjo okrajno cesto, ki veže Slov. Gradec s koroškim Drav-bergom, ter je tam lovil znancev, da bi mu kdo plačal „kozarec" vina. —

„Zakaj pa vendar pišeš o tacih stvareh, ki bi se naj z večnim molkom zatrle?" Zato, ker nam taki prigodki kažejo, kako se človek rad zmoti, se v sreči prevzame, in nazadnje sramotno propade. „Aliorum ruina mea doctrina." Preje, ko so še vsi trije prijatelji v Gradci bivali, so zahajali radi v „Mursko predmestje" v neko krčmo blizu cerkve „Maria Hilf". Tu so imeli posebno sobico, v kateri so o večerih pili kupico vina, pa tarok igrali. Vrival se je pa med-nje, med te slovite modrijane — kdo? Živel je takrat

v Gradci krojač, ki je izdelaval skoraj za vse duhovnike talarje in birete; imenoval se je H. Ker je H. imel toliko z duhovnild opraviti, si je kar mislil: „Svoji k svojim." Čutil se je duhovnika, pa ne morebiti v kateri ponižni službi nameščenega, ne, bolj iz-bornega, in, kar je takrat največ veljalo, „illuminata". Mislil si je zatorej: „Pobrati se sKrobatom, Muharjem pa Likavcem! Ti bodo zate najboljši." Dohajal je zategadelj redno vsak večer v omenjano krčmo v „Murskem predmestji". Sedel je k trem odličnim gospodom, ter jim ponudil njuhati tobaka. Gledal je potem še nekaj časa, dokler ni zaspal, ter začel „dreto vleči" in smrčati, da je bilo joj. To se je ponavljalo več let tako. Slednjič si je Krobat nekaj izmislil. Necega zimskega večera, ko so bile zno-tranje oknice ali špalete zaprte, in je tudi H. na novo smrčal, reče Krobat tovarišema: „Zdaj pa bodemo luč ugasnili in dalje igrali. Pa dregni ti, Muliar, deda, da se vzbudi; bodemo videli, kaj bode-iz tega". Tako so tudi storili. Krobat pihne luč, Likavec napove „pagat ultimo", in sedaj igrajo. Krobat se zadere v temi: „Dregni kozla!" Preplašen poskoči H., pa ne vidi nikogar. Slišal je pa vendar, kako so njegovi tovariši dalje taro-kovali. Mislil si je zatorej: „Oslepel sem, pa še čisto". Začel je na pomoč klicati, ter je hotel hitro zdravnika imeti. Trije gospodje pa so bili hudi, naj jih se svojimi prismodijami pri igri ne moti. Hišna gospodinja je čula jok in vpitje H.-ovo, pride v hišo, ta vpraša, čemu so gospodje luč ugasnili? Odgovora ni bilo. — H. je zopet izpregledal in izginil, ne da bi se bil priporočil, pa ga ni bilo nikoli več med „stare tri učene prijatelje".

Naslednje spričevalo slove: „Podpisanci potrjujejo, da je g. A. Murko od sv. Rop rta na Štajerskem, slušatelj modroslovja prvega leta na c. kr. liceji v Gradci, predavanja o teoretičnem modroslovji v šolskem leti 1826 pridno slušal, in da je v ponovljeni skušnji pnega tečaja dobil prvi red. Obnašanje njegovo je bilo akademičnim ravnilom primerno. V dokaz tega smo pričujočo svedočbo se svojim podpisom in pečatom modroslovskega oddelka potrdili. V Gradci, drugi dan aprila 1. 1827. I. K. Likavec, javni profesor. Appel tauer, ravnatelj. Svedočba od dne 27. apr. 1.1827 javi, da je Murko prvi tečaj prvega leta modroslovskega dovršil.

Nasleduje svedočba dne 6. junija 1. 1827, kažoča v pregledi vse rede, katere je zaslužil MurkovMaribori od prvega do estega gimnazijskega razreda od 1. 1820—1825.

Potreboval je menda Murko tega spričevala, ko je stopil v amos.tan frančiškanov v Gradci. To nam dokazuje menda listina, kateri dovoljuje O. Antonij Ortner, provincijal franjevcev, bratu Ecehijelu Murku, da sme zapustiti imenovani red. Vstopil je Murko k frančiškanom dn6 9. aprila 1. 1827, in se je am nosil kot „juvenis vere pius et morigerus". Listina je pisana e 17. julija 1. 1827.

Imel je neki Murko v onih letih lepo zlato-rumene lase in preljubeznjivo obličje; hodil pa je vedno, tudi poznejše, nekoliko sklonjen.

Ubogi Murko! Odložil si sedaj teški jarem samostanskega življenja, — vendar pa bodeš spolnjeval jedno samostanskih obljub rad ali nerad — ubožen bodeš ostal! Kam je šel Murko, ki je izstopil pri oo. frančiškanih? Na to prašanje odgovarja naslednja svedočba: „Podpisani svedoči, da je gospod A nt. Murko, dijak, pri njem od začetka meseca avgusta minolega leta do konca meseca januarja tekočega leta s prepisovanjem svetopisemskih in slovstvenih tvarfn na dan po 3, 4, pa tudi do 7 ur opraviti imel, in da se je v tej dobi, kolikor je podpisanemu znano, zelo spodobno nosil. V Gradci, dnč 1. marcija 1. 1828.v VidvRižner, duhovski oskrbnik v Karlavi." ORižnerji piše Čop (Šafarik, „Geschichte der südslav. Lit.", str. 43): „V. R. ein Steiermärker, Čuratbeneficiat im Strafhause in der Karlau (Grätz), ein wackerer Genosse und Nachfolger Dainko's beseelt von lebendigem Eifer für die vaterländische Sprache uucl Literatur." Izdal je I. „Nabirki za mlade kristjane, ali nauki, zgodbice, pesmi, prislovi, itd. na hasek mladih krščenih, ktere je nabral neki duhovnik Sekovske knezoškofije na Štajerskem. V Gradci 1. 1828." 2. „Sveta četiri evangelja, poslovenjena od Vida Rižnerja in Koloma na Kvasa." (Rokopis od 1. 1831. Rokopis se ni smel natisniti, ker prevoditelja nista pridela tolmačenja. Oj! ?) 3. „Katoliška mešna knjižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi. V Gradci 1. 1828." Pri teh knjigah je imel zatorej Murko gotovo opraviti. — Se'daj se je poprijel nestanovitni živi talent prirodoslovja, o čemer priča naslednja svedočba: „Da se je gosp. Anton Murko, porojen pri sv. Roprti na Štajerskem, slušatelj logike, vdeleževal naukov o rastlinstvi v J o a n e j i, in sicer dosta pridno, in da je pri izpiti dobil prvi red, se s tem potrjuje. V Gradci dne 17. julija I. 1828. L j ude vi t, opat v Ravnem, (Rein), ravnatelj. Dr. Lovrenec pl. Vest, profesor botanike in kemije na Joaneji."

Murko je slušal tudi slovensui pouk Kvasov. „Gospod Anton Murko, slušatelj modroslovja prvega leta, od sv. Roprta na Štajerskem, je v šolskem leti 1828 predavanja „über die windische Sprache" na c. k. Karl Francovem vseučilišči v Gradci jako pridno slušal. in je pri javni pismeni in ustni letni preskušnji zaslužil prvi red z odliko. V dokaz temu smo to svedočbo se svojim podpisom in pečatom modroslovskega oddelka potrdili. V Gradci dne 16. avgusta 1. 1828. Koloman Kvas, „der wind. Sprache öffentl. Professor". Bil pa je Kvas porojen pri sv. Juriji ob Ščavnici, blizu tamošnje podružnice sv. Duha na Stari Gori. Ravno odličen profesor Kvas neki ni bil.

Zapustil je v rokopisi slovensko slovnico od 1. 1829. (Glej „Časopis česk. Museuma 1829. IV. 77.")

Naslednja svedočba o vseh predmetih prvega leta modro-slovja nam javlja, da si je Murko pri izpiti o drugem tečaji zaslužil vseskozi odlične rede.

V prvem tečaji druzega leta modroslovja je dobil jednako dobre rede. Svedočba je pisana dne 11. aprila 1. 1829.

Dalje naslednje spričevalo, ki kaže, da je Murko, slušatelj modroslovja druzega leta, v prvem tečaji 1. 1829 predavanja o občni zgodovini slušal pridno, ter da si je zaslužil prvi red z odliko. Spričevalo je pisano dne 24. avgusta 1. 1829. Profesor mu je bil Leopold Hassler. V druzem tečaji je tista zgodovinska predavanja slušal marljivo in si je zaslužil prvi red. Svedočba je pisana dne 24. avgusta 1. 1829.,

O druzem tečaji druzega leta poroča spričevalo, daje Murko vrlo napredoval. Pisana je svedočba dne 5. septembra 1. 1829. Profesorji so mu bili tisti, kakor v prvem tečaji.

Nasleduje spričevalo dne 11. decembra 1. 1829, v katerem potrjuje Štefan Bendič, da so se Murku osepnice vcepile, in da je zdrav.

Nasleduje „Austritts-Zeugniss aus den philosophischen Studien" dne 31. avgusta 1. 1830, v katerem spričevali se v pregledi naštevajo z nova vsi redi, katere je Murko iz različnih obveznih predmetov dobival v obeh letih modroslovja. Podpisan je K. Appeltauer.

Sedaj pride na vrsto Murkovo slovstveno delovanje. Prva, sem spadajoča listina je naslednji „Vertrag": „Gospod A nt. Murko, sedaj v Gradci, prepušča gospodu J. Lovrencu Greinerjuj, fastniku Ferstlove knjigarne v Gradci, pod njegovim dedičem in naslednikom svoj slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar z ozirom na narečja v Stajerji, v Korotani in Kranjski s kratko slovnico za Slovence, da se morejo nemški, in za Nemce, da se morejo slovenski učiti, v natis in založbo za vse poznejše natise. G. G rein er mu plača za prvi natis 200 gld., in sicer pol te vsote po vzprijetji vsega rokopisa, in drugo, ko se je knjiga natisnila; 12 iztisov ima založnik pisatelju brezplačno prepustiti. Za vsak naslednji natis, ki bi se založniku uvidel potreben, mu plača 100 gld., kadar se je knjiga natisnila; 6 iztisov dobi pisatelj brezplačno." Podpisani so Gr ein er in Murko ter dva svedoka. Listina je pisana dne 17. julija 1. 1830.

Nekaj važnih pojasnil tej pogodbi nahajamo v „Zori" 1. 1872, str. 24, kjer piše gospod Trstenjak o razmerah Murkovih za časa študij in slovstvenega delovanja njegovega, kakor smo uže omenjali, „da stariši Murk o vi niso bili imoviti, a dali so vendar tri sine v šole: Antona, Matijo in Franca. Vsi trije mladeniči so bili jako talentirani. Med brati še živi jedini Matija. (Je uže tudi umrl. Pis.) Franc je po dovršenih juridičnih študijah

bil stopil v službo Njih visokosti višjega vojvode Janeza, bil moj součenec, in se je poskusil v pesništvi, vendar je, dasiravno je ljubil slovenski rod in jezik, pisal v nemškem jezici. Ker je pred nekimi leti umrl pri svojem brati Antoni, bi on utegnil imeti hranjeue njegove pesniške poskušnje. (Pisatelj teh vrst v Murko v i ostalini ni ničesar tacega našel.) Očetu sta-dva brata, ki sta bila oba župnika, med njimi Flor i j an, župnik v svoji rojstveni fari sv. Rop rt a, klasičen mož, blag značaj in poln humorja — od kraja malo pomagala pri šolanji njegovih sinov. Vsi trije so gimnazijske šole obiskavali v Maribori, in skrbni oča je vsak teden v koši nosil živež svojim siiwm. Anton je zvršil gimnazijo 1.1825. L. 1826. in 1827. je obiskaval fitozofične kolegije na graškem vseučilišči, in se potem odločil za medicinske študije. L. 1828 se je torej podal na Dunaj, ali brez vseh materijalnih pomočkov ni mogel priti do svoje svrhe. Zapusti torej Dunaj1, in se vrne v Gradec nazaj, ter se tam da zapisati za slušalca. juridičnih kolegij; vendar tudi v Gr a dci ni mogel švoje eksistence utrditi, in da ne strada, stopi v red sv. Frančiška v graškem frančiškanskem samostani. (Tti se je vrinila kronologična zmota. Murko je stopil v red sv. Frančiška dne 9. aprila 1. 1827, ter je ostal v njem do dne 17. julija 1. 1827. Modroslovja se je Murko pa učil še le 1. 1827—1829. Pis.) Bistroumnemu mladeniču , ki je bil poln živega duha, tudi v tem novem stani ni do-padlo se. Ker poklica za redovniški stan ni v sebi čutil, izstopi iz samostana 1. 1830.

Sedaj je naš Murko prišel v okolnosti življenja, ki so bile res polne obupa. Od nobene strani ni nikakoršne pomoči. Slabo plačane instrukcije niso segnole za vsakdanji kruh, kje pa so še druge potrebščine življenja? V tem prav žalostnem stani mu pride v dobro d6bo ponudba Ferste 1 j nove knjigotržnice, čije chef je takrat bil škrtljavi Johann Gr ein er. Častniki in uradniki so pogosto izpraševali po slovenski gramatiki in slovenskem besednjaki. G rein er naprosi Murka, ki mu je bil znan kot z umom nadarjen mladenič, naj se loti sestave slovenske slovnice. Sila kola lomi. Murko še takrat prav brati ni znal slovenski, ker ljudske šole so bile vse nemške, po gimnazijah pa se ni učilo ni trohice slovenski. Ker mu je spisovanje gramatike kruh obetalo, začne se takoj ogledovati po slovnikih, takrat uže spisanih slovnicah in izpoznal je, da Kopitarjeva je najbolj sistematična. Zato se odloči tudi za bohoričico v pravopisi, in za kranjsko narečje, dasiravno bi on po svojem rojstvenem kraji in marni se mogel odločiti za štajersko narečje in Dajnkov pravopis, ki je takrat uže tudi bil v šole uveden, in Dajn-kova slovnica bila učna knjiga profesorju slovenskega jezika na graškem vseučilišči. Knjigotržec Greinerje Murku delo sproti plačeval; kadar je prinesel edno polo za tisek, mu je dal nekoliko goldinarjev, da je za silo mogel živeti. V zimi si je peč kuril

z makulaturo, živel največ ob komisnem kruhi, in za svoje delo ni dobil čistih 50 goldinarjev. Založnik je knjigo ročno razprodal, a ni se izkazal hvaležnega mecena, dasiravno je imel lep dobiček. Ravno tako škrtljavo je bil honoriran za svoj besednjak. Za obe-dve deli ni dobil več honorara u nego 150 goldinarjev. (Pogodba govori o 200 goldinarjih; za drugi natis je tam določenih 100 goldinarjev. Pis.) Gramatiko in besednjak je Murko sestavil 1. 1830 do 1833. (Nemško-slovenski del besednjakov se je tiskal 1. 1833. Pisatelj.)"

Preje, nego izpregovorim o slovnici in slovarjih M urkovih, še podajem obseg dveh listin, ki pojašnjujeti kronologične razmere.

Zdravniško spričevalo dne 23. septembra 1. 1830 javi, ka je Murko od dne 20. septembra do konca oktobra 1. 1829 prebolel pop uš čaj o č.o mrzlico.

Od strani podravnateljstva zdravniško-kirurgičnih naukov na Dunaji se prijavlja Murku dne 20. novembra 1. 1830, da je vzprijet za zdravniške študije. Tam je bil Murko tovariš prebla-genurdoktorju Kočevarju. V kratkem pa je Murko imenovane študije pustil, in postal je za vsem pisatelj zopet za nekaj časa.

Ves naslov slovnici je takov: „Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für Deutsche nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarns westlichen Districten. Nebst einem Anhang der zum Sprechen nothwendigsten Wörter, einer Auswahl deutch-slowenischer Gespräche für das gegesellschaftliche Leben und kurzer slowenischer Aufsätze zum Uebersetzen in's Deutsche. Von Anton Johann Murko. Grätz, 1832. Verlag der Fr. Ferstl'schen Buchhandlung. Johann Lorenz Greiner." Na celi knjigi se nahaja citat iz Kvintilijana, iz katerega zapišem si tukaj nekako kot Murko v o gaslo besede: „Grammatica sola omni studiarum genere plus habet operis quam ostentationis". Iz teh besedi govori nekako tudi oskromnost Murko v a. Na XVI. straneh se čita predgovor, v katerem razvija Murko svoje dotične misli blizu tako, kakor jih okrajšane tukaj le podajemo:

Predgovor.

„Le kdor je prepričan, da mu je jezik, katerega se misli učiti, koristen, d k, neobhodno potreben, se bode nauka z veseljem, pa z dobrim uspehom hapil. Ni nam pa menda treba še le obširno razkladati, da je znanje slovenskega jezika potrebno vsakemu duhovniku, uradniku pa učitelju, ki ima kaj posla z našim ljubim slovenskim narodom, ki stanuje v prekrasnih in bogato od

narave obdarovanih' krajih. Razven tega ljubi slovenski narod živo pa iskrno svoje domače glasove, in se izogiblje duhovnikov, uradnikov in sploh vseh javnih opraviteljev, in jim kar ne zaupa, če ž njim slovenski govoriti ne morejo. Od kod je to nezaupanje ? Meni se zdi, da to niti drugače biti ne more. Saj je Slovenec pred takim, slovenskega jezika nezmožnim tujcem tako rekoč prisiljen molčati, ker ga tujec ne razume; če se pa le sili z nemščino, ali pa tujec nerazumljivo slovenščino lomi, je zopet velika nevarnost, posebno pri sodnijah, da bi ga uradnik krivo razumel, in torej tudi krivo sodil. Š tacimi gospodi torej, ki našega jezika ne razumejo, noče naš narod nič opraviti imeti. Dalje sodi naš narod tudi tako: Ta človek je ali priliko imel se našega jezika naučiti, ali pa ne. Če ni imel prilike se našega jezika naučiti, kaj se neki sili med nas, ki ga razumeti ne moremo, on pa nas ne! Če je pa imel priliko se jezika do dobrega naučiti, zakaj pa tega storil ni? Ni mogoče si kaj druzega misliti, ko da je ali takov hempa in tepec, da se našega golča ni naučiti zamogel, v tem ko se slovenski mladič v polu leta v mesti nemščine nauči, ali pa je mož preimeniten, ter mu ni za naš jezik, ki mu je preveč priprost in ponižen. Če pa on za nas ne mara, pa mi zanj tudi ne. Da, gospoda! tako sodi naš narod, in rečem vam, prav sodi, ko tako sodi. Nasproti je pa Slovenec odkritosrčen in poln zaupanja do vseh višjih duhovenskih in deželskih oblastnikov, ki so narodnega jezika zmožni. Kako bi zaigralo ljudem srce od veselja, ako bi slišali kedaj svojega, v Gradci stolujočega nemškega škofa, doma v Slovenskih goricah, besedo božjo slovenski oznanjevati! Koliko neredov in koliko zločinov bi se lehüo zabranilo, ako bi se deželni oblastniki in deželni stanovniki med saboj dobro razumeli, ter bi si zaradi tega zaupali, tedaj bi se nauki državnih opraviteljev tudi naroda prijeli.

Kdor dobro slovenski ume, ume za silo tudi vsa druga slovanska plemena, ki so razširjena po Evropi in Aziji, ki zavzemajo deveti del vsega površja zemlje. Slovanskih bratov štejemo 80 milijonov, če ne več. In ti naši bratje so delovni, iščejo si le domače sreče, gostoljubni so, radi pevajo in plešejo, v krvavem boji pa so srčni, vedno nepremagljivi. A ker je naš slavni rod tako mnogoštevilen, in stanuje po deželah od Dalmacije do severnega ledenega morja, od nemških mej do Amerike, je moralo tako priti, da se besede pri nas nekaj drugače izgovarjajo ko daleč na Ruskem, a vsi so le jeden slovanski rod, in se čutijo brate med sabo. Če izvzamemo Arabe, ki so nekdaj vladali od Malake, na južnem konci Azije, do Lisabona na zapadnjem robi Evrope, če torej te izvzamemo, se nobeden drug narod se slovanskim primerjati ne more. Še jedenkrat ponavljam: Kdor koli narečje le jed-nega slovanskega plemena razume, on bode vsaj za silo razumel vse svoje slovanske brate!

Vem, da jih je nekaj, ki trdijo, da ni moči, se slovenskega jezika naučiti, ker v vsaki vasi drugače govore. Res je, da v vsaki

vasi malo drugače zategujejo, pa res je tudi, da to nikakor ne preči medsobojnega občevanje naših ljudi, ki ne razumejo samo le slovensko besedo, bodi si koroška, kranjska ali goriška, naši ljudje razumejo tudi Hrvate in Srbe čisto do dobrega. Kako predrzno ravnajo torej nekateri možje med nami, ki se našega jezika niso nikdar do dobrega naučili, ali so na tuji zemlji materinskih sladkih glasov zabili. Učili so se v nemških in latinskih šolah, in tudi takrat, kadar slovenski govore, nemški ali latinski mislijo, in zaradi tega naš lepi jezik tako verižijo, da človeka po ušesih trga, če jih slušati mora. Ti predrzneži si pa še celo domišljujejo, da je sodrga, katero oni govore, boljša, nego jezik narodov; zato so tudi nekateri v svoji nevednosti začeli- vrivati ljudem tudi v krščanskem nauki izraze, ki so jih sami skovali, pa sloko, da bi izpodrinili domače izraze, pristno blago narodovo. Tako sem čul na svoja ušesa, da se je vernikom velelo: Nikar ne molite: izidi se volja tvoja, nego: zgodi se volja tvoja — itak naj bi se nikar ne rekalo: reši nas zlega, nego: hudega. Gospoda ! tega pač naš narod prav ne ume, ker so to nemške spake. To je narodu le na čast, če za takove kolobocije ne mara in za-metuie vaš nemški zlog.

Res pa je, da naš narod ne glešta še izrazov za znanstvene predmete, za pojme, katerih še nima. Ali pa ni bilo to pri vseh narodih prav takisto? Še le ko začnejo, merodajni pisatelji znanosti v domačem jezici obravnavati in razpravljati učene predmete v materinski besedi, še le tedaj se ustanovijo za pojme tudi potrebno znanstveni izrazi. Kakor človek raste, tako se mu prirezuje obleka in kroji obuvalo. Kaj si hoče petletni deček z velicimi skornji z brnečimi ostrogami? Obleka po človeki, a ne narobe! Kadar začne narodno slovstvo razpravljati o učenih vprašanjih, tedaj še le je moči mu spisati znanstveno terminologijo. Nikar torej ne smešite sami sebe z očitanjem svojim, da je naš jezik ubog in nevkreten, ker ravno s tem očitanjem svojim kažete svojo podlost in dušno siromaštvo.

Mi bi radi se svojimi .deli pomagali ravno ukaželjnim tujcem, pa tudi domačinom, ki so se jezika odvadili. V slovarji jim poda-jemo besed, ki pojme kot take značijo. Kako se pa pregibljivi jezikov} deli pregibljejo, stopnjčvajo, sprezajo, in kako se besede v stavkih razporejajo, kako se stavki, slovanskemu duhu primerno med sabo vežejo, to bode pa slovnica pojasnjevala, Da je tujcem treba tudi vaje v razgovorih z rojenimi Slovenci, to je gotovo; saj se še tudi nikdo ni na kopnem plavati naučil.

Ker je Forstel j novo knjigotrštvo uže pred dvema letoma iskalo v javnih pozivih moža, ki bi se hotel za to delo odločiti, si kar nisem hotel dalje premišljevati. Navzočna slovnica bode pojasnjevala one stvari, ki v slovarji nisoin ne morejo svojega mesta najti. O uredbi slovarja izpregovorimv uvodih slovarjev samih. Tukaj omenjam le toliko, da besedi in pravil ne mislim kovati;

pobral bodem le to, kar se v narodovi govorici nahaja, ali kar sem v našem, dasi malem slovstvi našel. Pač pa sem si nekatere izraze, katerih Slovenci pogrešajo, izposodil od sorodnih nam slovanskih plemen, da se nam tako polagoma zbližajo različna narečja.

Tudi moram omenjati, da nisem zapisäval samo onih besed, ki so v Slovenskih goricah navadne, nego tudi besede koroških, goriških in sploh vseh Slovencev. Ne čudite se torej, če nahajate katere besede, ki v vaši ožji domovini niso navadne; sam pa nisem ničesar skoval, nego pobral sem, kar je dobrega, bodi si na Kranjskem ali na Štajerskem. Ako sem našel za nemško besedo več slovenskih, sem povedal, kje je beseda navadna. „Fragen" tolmači Kranjec z besedo vprašati; Korošec pravi: barati. štajerski Goričan pa svojega soseda pita, če kaj od njega izvedeti želi. Pravilom sem podal potrebnih izgledov, da se um in pomnež vežbata v prelaganji. —

_ Da, prekrasen je naš jezik! Cenimo ga sami po njegovi vrednosti, in branimo ga neopravičenih napadov.

Ker sem bolj skrbel za temeljitost slovnice svoje, nego za nekaterim priljubljeno novotarjenje, sem se rad ravnal po slovnicah prednikov svojih — kjer je pa trebalo, sem tudi sam svoje misli povedal.

Moram se še opravičiti, čemu sem se držal pravopisa ali azbuke Bohoričeve, ne pa Danjkove ali Metelkove. Pisal sem namreč za vse Slovence sploh, ne pa sa peščico privržencev Metelkovih ali Danjkovih; jednih ko drugih, Danjkovcev in Metelkovcev, je pa le peščica. Dalje ni namen slovarjev, narodu novo azbuko vsiljevati, nego v navadni azbuki besede pojasnjevati. Tudi mislim tako: Če je še treba nove azbuke, bodi čisto latinska, ne pa odurna mešanica latinskih, kirilskih in na novo skrpücanih črk, kar je grdo, zelo grdo! Tudi Kopitar sam, na katerega se poživljajo stvaritelji novih azbuk, ni hotel take čorbe, nego želel si je latinskega Cirila, ki bi vso latinsko azbuko za zapadne slovanske narode tako jedno celoto zjedinil, kakor je ta veseli vspeh cirilica pri izhodnih plemenih dosegla. Vse zapadne panoge mogočne veje slovanske treba s skupno azbuko zjediniti, ne pa Slovencev z novo, katero si bodi azbuko, od drugih rodnih bratov ločiti. Da, celo nas Slovence hočejo ločiti v štajerske Danjkovce, in kranjske Metelkovce. To je zavržljiva trma, ki je na kvaro lepi medsobojni razumnosti in znanosti sploh. Tacih plotov ne bodete med nami gradili, da bi nas dalje cepili! Kaj sem doživel! Kadar sem preje domov pisal, pisal sem z bohoričico. Zdaj pa sem vselej v strahi, ali bodo moje pismo brati mogli, ker še zdaj pri nekaterih mojih domačinov bohoričica velja, drugi pa so se v šolah učili Danjkove in Metelkove azbuke, Fin tako niti mojih pisem.več brati ne znajo. Ne motite nam naših ]ljudi!"

Proti sklepu tega predgovora se zahvaljuje za podano mu pomoč Kopitarju, Kvasu in — Grreinerju. Pisan je predgovor meseca novembra 1. 1830.

Tako domoljubno in iskrno je pisal Murko 1. 1830 in tako bistro in resnično je sodil, kako bodo krenili Slovenci z ozirom na azbuko.

Slovnica sama obseza 206 strani v osmerki. Na str. 7. našteva besedo strnad med ženskimi imeni. To se mi je čudno zdelo; pogledam zatorej v slovar, kjer sem našel: Sternad, m. = der Ammer. O sklanji pravi na str. 8.: „Slovenski samostav-niki se pregibljejo v čveterih sklanjah, v jednini, dvojini, množini, ter gleštajo v vsaki sklanji šest sklonov. Po prvi sklanji se pregibljejo moški, po drugi in tretji ženski, po četrti srednji samo-stavniki. „Izgledi so mu: rak, riba, nit, lice. Na str. 8. piše: „Tako bi bilo želeti, da bi se vendar uže zjedinili vsaj v slovnici, moške samostavnike sklanjati na om, oma, omi, ali pa am, ama, ami. Večina Slovencev in tudi Slovanov sploh je za sklonila om, oma, omi, (ali okrajšani mi, i). Ta sklanja je navadna ne le pri ogrskih Slovencih, na katere se v dvomi s koristjo oziramo, nego tudi pri štajerskih in mnogih dolenjskih Slovencih; sklonila am, ama so redkejše v rabi, le po nekaterih krajih. Tudi cerkvena slovenščina je rabila om, oma, kakor to delata tudi Srb in Hrvat, pa tudi Rus še dandanašnji. Imeniten razlog za o m, oma je ta, da bi se ohranila tako za moško sklanjo posebna, značilna sklonila." Na str. 10. piše: „Nemščine vajenemu Slovencu se se ve da zdi, da brez spolnika ne bode mogel izhajati. To se mu pa zaradi tega tako zdi, ker nemški misli, a govoril bi rad slovenski. Cul sem Schillerjeve stihe: „Jedoch der schrecklichste der Schrecken, das ist der Mensch in seinem Wahn" tako pretagati: „Al ta najstrašnejša tih strahot, to je ta človek v njegovem vani." Na str. 27. sklanja pridevnik tako: lep, lepiga, lepima itd. Na str. 28. omenja prav dobro: „Ako se pridevnik stavi za samostavnikom (kot povedek, ne pridevek), takrat naj rabi nedoločna oblika pridevnikova, torej: mož je pravičen, ne pa: mož je pravični." O nameni slovniškega pouka samega govori obširnejše na str. 53, pa 54. On pravi: „Kar nas je sedaj učiteljev slovenskega jezika, razpadamo vsi v dve vrsti: jedni znajo očitno premalo, in zatorej tudi pri poučevanji slabo izhajajo, drugi pa se hočejo skazati temeljito in globoko misleče jezikoslovce, da bi se jim kar zameril prčprost človek, ki se od njih česa naučiti hoče. Učitelji prve vrste ne znajo več kaj o slovenskem jezici, nego to, kar jim je ostalo od otroških let, ko so še v domači vasi živeli. Le malo jih je med njimi, ki znajo sklanjati ali spregati, vsekakor pa vedo o slovenskem jezici menj, in ga slabše govore, nego li domač kmet, kateremu vsaj vsakdanje vaje manjkalo ni. Kdor jezika vedno ne govori, pozabi dosta besedi njegovih, in potem pa tujci tožijo, da je naš jezik tako siromašen

v besedah. Jezik ni siromašen, siromaki pa so nevedni učitelji. Ker se naš jezik v vsaki župniji malo drugače govori, in ti učitelji ne vedo več, nego narečje domače vasi, zato se zopet tujcem zdi, da ni vredno se slovenskega jezika učiti, ker to učenje nič ne pomaga; če se namreč priučiš jeziku jedne župnije, te uže sosedi ne razumejo. Tudi tega predsodka tujcev, ki se uče slovenskega jezika, so krivi naši slabo izurjeni učitelji, ki bi se naj pri pouki lokalizuiov izogibali, in bi naj le tacih oblik pa izrazov učence svoje učili, ki so v splošni rabi. Sed nemo dat, quod non habet. Učitelji druge vrste, ki hočejo veljati za učenjake, ne pokvarijo nič manj. Oni etimologizujejo, deducirajo, izmišljujejo hipoteze, se drže svojih teorij, in vsak po svoje nove izraze kujejo, in tako ogabijo učenje našega jezika še tistim, ki so se iz začetka z resno voljo lotili težavnega posla. Po mojih mislih ima sicer učitelj tujcev slovnico dobro razumeti, ter se ozirati dalje, nego samo na domačo vas, mora pa na drugi strani učencu svojemu prizanašati z domišljijami svojimi, katerih narod ne bode vzprijel. Treba nam je tujce z jezikom svojega naroda seznaniti, ne pa narodu in tujcem izmišljetin vrivati."

Teh pravil se je Murko tudi držal, in je lokalizme zame-toval; tako piše na str. 59. „Tretja osoba množine od pomožnega glagola sem se obrazi po nekod na sojo: tukaj sojo = da sind sie. Na Štajerskem se čuje v pogovorih namesto bom, boš, bo naslednja sprega: mo, boš, de, va, to, ta, m o, te, do, katere pokvarjene in obrušene oblike še prav vredne niso, da jih omenjam: „m o že pisal = bom uže pisal"; „oče d o prišli = oče bodo prišli."

Glagole je razdelil Murko po izgledi Dobrovskega pa Metelka v 6 vrst. Vrezal pa se je na str. 65. z naslednjo opombo: „Na Štajerskem rekamo mesto striči, streči, vreči, peči, tolči itd. skoraj vseskozi strižti, v er ž ti, strežti, vlečti, pečti, tolčti, rečti itd. Po naših mislih je ta oblika slovniški pravilnejša, ker je t značilen soglasnik nedoločnikovega obrazila."

Na str. 81. piše: „Opisovanje trpečega stanja s povračavnim se je le tedaj možno, če je osobek stavka neživa stvar, ker postane inače govor dvoumen. Pred kratkem sem v na novo natisnjeni knjigi čital: ,Jezus se h Kajfežu p&ja.' Tudi moram tu še jedenkrat omenjati, da je krivo, če kdo trpeče oblike obrazi s pomočjo glagolov grata m, gračujem, postanem, torej: tepen sem bil, ali: tepli so me, ne pa: tepeu sem gratal, seno suho gračuje. To so grdi nemčizmi.

Na str. 153 piše: „Nikavnica ne stoji v nikavuih stavkih vedno pred glagolom, s katerim pa ne vzraste v jeduo besedo: ne bom ga prosil."

Od str. 157.—170. nasleduje zapisnik besedi, ki v pogovorih najčešče rabijo; besede so zbrane v 21 skupin. 1. O verstvi

2. O sveti in prvinah. 3. O časi. 4. O človeki in delih njegovega života. 5. O dušnih zmožnostih. 6. Razmere z ozirom na starost in sorodnost. 7. O živeži. 8. Moška obleka. 9. Žensko orodje.

10. O prostorih v hrami. 11. Hišno in kuhinjsko orodje. 12. O učenji in pisanji. 13. Razni stanovi. 14. Duhovna dostojanstva. 15. Posvetna dostojanstva 16. Čednosti in strasti. 17. Mesto pa deli njegovi. 18. Imena raznih reči na kmetih. 19. O drevesih in zeliščih. 20. Ptiči. 21. četirinogate živali.

Od str. 170.—197. nasledujejo slovensko - nemški pogovori. Na konci je pridejanih še nekoliko Ezopovih basni, pa P rešim ova pesem „Slovo od mladosti" in „Povodnji mož." Pri prvi imenovanih Preširnovih pesmi stoji opomba: „Tukaj še moram podati dve pesni, ki se odlikujete po svoji izvirnosti, lepi slovenščini, in pesniški vrednosti, ki ste pa vendarle celo lehko razumeti; bodete naj v izgled, kako je možno slovenski pisati, in kako bi se naj pisaio."

Slovar Mu r kov ima takov-Ie napis na čeli: „Slovensko-Nemški in Nemško-Slovenski Ročni besednik zraven kratke slovenske gramatike za Nemce. Kakor se slovenščina govori na Štajerskim, Koroškim, Kranjskim in v zahodnih stranih na Vogerskim; zložil Anton Janez Murko. Slovensko-Nemški Del. V Gradci 1832. V zalogi in na prodaj per Fr. Ferstli, Janez Lovre Greiner."

Na prvem listi stoji opomba: „Cele bukve, 50 -60 natiskanih listov velike, bodo v treh razdelkih na svitlo dane: I. Gramatika,

11. Slovensko-Nemški del, in III. Nemško-Slovenski del besednika. Na naslednji strani se bere: „Pravi predimik s predgovorom vred bo Nemško-Slovenskem deli pridan, in se ima namesto tega lista pridjati." Ta del slovarja obseza 758 strani. Potem se bere na dveh listih „moške in ženske imena," od str. 765—780 pa: „Geografske imena"; na dalje sta pridejana 2 lista „Popravkov in do-stavkov"; zadnji list kaže „Razloženje vkratic."

Nemško-slovenski del kaže tako čelo: „Deutsch-Slovenisches Handwörterbuch, nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre für Deutsche. Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarns westlichen Distrikten; bearbeitet von Anton Johann Murko. Deutsch-Slovenischer Theil. Grätz 1833. Verlag der Fr. Ferstelschen Buchhandlung. Johann Lorenz Greiner". Na platnici je nekdo napisal na mojem iztisi: Preis 1 fl. 30 kr. C. M. „Vorerinnerung" slove v prevodi: , O nameni te priročne knjige sem spregovoril uže v predgovori k slovnici. Tukaj povem, da sem se strogo držal načela, zvesto podajati to, kar sem našel, in da nisem samolastno besedi koval, in da sem v knjigo vzprijel le to, kar se v govori narodovem res čuje, ali se pa v slovstvi nahaja.

Če mi je pri stopnjevanji rabil nar namesto naj, ni ali ne j, ki sta nastala iz neje, če sem pisal tac i ga namesto tn-kiga, če pišem mahniti, namesto mahnuti, če pišem v me.-,t-

niki am namesto om, toživnik jih ali njih namesto nje itd., — mislim, da to niso pregreški proti slovnici, zatorej tudi nisem ravnal nedosledno, če sem v vajah, slovnici pridanih, obe obliki po vrsti spremenjaje rabil, naj bi se tako učeči se prijatelji jezika našega, obojnim oblikam privadili.

V Slovensko-nemškem deli naj se na strani 455, v 4. vrsti od spodaj stoječa opomba (je nekaj dovtipnega. Pis.) opusti.

Naj bi se vse moje delo, pri katerem sem se dosta trudil in dosta žrtvoval, prizanesljivo sodilo; kdor mi je zoprn, bode lehko pri tej obilici gradiva kaj naopačnega našel. Prijazne sodbe in pouke bodem hvaležno vzprijemal."

Murko v slovar se je vsestranski hvalil. Omenjam tu le sodbe Cigaletove: „Nicht lange darnach trat Anton Johann Murko mit seinem inhaltreichen, gediegenen und verlässlichen „Slov.-deutschen und deutsch-slov. Handwörterbuch (Graz 1833) auf, einem Werke, das ohne Wiederrede auf die neueste slovenische Literatur den bedeutendsten Einfluss geübt hat." (W o 1 f's Wörterbuch VI.) Nemško-slovenski del slovarja sega do strani 846. (Strani so poluvrstno zaznamovane, in se nahajajo zatorej na obeh straneh jednega lista za vsem štiri številke strani). Dalje nasledujejo moška in ženska imena, pa „Geographische Namen".

Pri spisovanji slovarja je rabil Murku posebno tudi V uk o v „Rječnik srbskega jezika", pa je hodil tudi pridno vpraševat svojih rojakov v bogoslovskem semenišči. Odličnejši med temi rojaki so bili Matjašič Jurij, katerega smo uže preje omenjali, Jožef Muršeč, in Klajžar. Životopis Klajžarjev nam je podal g. Davorin Trstenjak. . .

Klajžar je bil porojen pri sv. Lovrenci poleg Ptuja in je umrl superior oo. lazaristov v Celji. Gospod Jožef Muršec, porojen pri sv. Bolfenki poleg Više, dne 1. marca 1. 1807, se je posvetil duhovnemu pozivu in je postal doktorjem modroslovja. Bil je poznejše blizu 30 let učitelj verozakona na štajerski stanovski višji realki v Gradci. Spisal je „Bogočastje ali liturgijo" pa „Slovnico slovenskega jezika". Radodarni rodoljub živi sedaj v Gradci; mnogo je storil Muršec posebno za potrebe lavantinske škofije, in še posebe za njeno dijaško semenišče. Konzistorijalni sovetnik lavantinski je postal dne 18. aprila 1. 1879.

Imenovani in tudi drugi slovenski bogoslovci so osnovali v semenišči slovensko knjižnico; darovali so v ta namen knjige pa tudi novce.

Ko se je Murku zelo slabo godilo, je-rad dohajal k svojim rojakom v semenišče. Necega dne pride k M—u, ter ga prosi, naj bi mu posodil dvajsetico. Ker M. drobiža ni imel, mu da petak, naj bi ga Murko kje zmenil. A Murko je bil takrat še lehko-miseln, pa dobra duša. Povabil je še nekaj prijateljev na večerjo —■ zjutra pa ničesar druzega ni imel, nego hudo vest zavoljo zapravljenega petaka. Tretji dan po tem dogodki pride k M—u nazaj,

s spokornim duhom pa Vukovim „srbskim rječnikom" pod pazduho — oboje vkup, spokorni duh in „rječnik" sta storjeno krivico zopet popravila. Lakote je neki Murko trpel sila, sila mnogo. Takrat je tudi rad zahajal h gospodu M a r k u G l a zerj u, ki se je porodil v Rušah dne 21. aprila 1. 180Ö. Njegov životopis ž njegovo podobo vred nam je podal njegov bivši "kaplan, g. Franc Zmazek, o priliki sekundicije, katero je prečastiti gospod kanonik služil 1. 1879. Bil je g, Glazer takrat tajnik graškega knezo-škofa, in poznejše kurat v kaznilnici v Karlovi. Gospod Glazer jeva sestra Marija je imela za Murka vsaj zmeraj kos tečnega kruha pripravljen.

Med Murko v im i spisi se nahaja tudi naslednji prepis iz tedanjih nemških novin „Carinthia" meseca marca 1. 1832, kateri slove na naš jezik preložen takö-le: „Vesela prikazen v slovenskem slovstvi. — Kar je potniku zvest sovetovalec na razpotji, to je prijateljem slovenskega slovstva Murko v slovar in slovnica njegova. Ravno tega je nam Slovencem krvavo treba bilo. Tujec ne more zdaj več tožiti, da bi ne gleštali pomočkov za učenje svojega jezika; ni nam več treba pri kmetih in ovčarjih besedi iskati. Pa tudi domačinom se je s tem lepa pomoč ponudila, da morejo svoj jezik pravilno dalje likati. Abecedarska vojska nam je uže vsem presedala! Zato nam je Murko še tem ljubši, ki nam z besedo in z dejanjem kliče: „Bratje, naprej po poti, katerega so hodili naši pisatelji uže 300 let! Ne iščimo za svoj jezik novih abeced, iščimo marveč narodu tečne dušne hrane!" Pisal je to sodbo Ljub o mir, to je Slomšek.

Priložen je še tudi prepis iz „Oesterreichischer Beobachter", meseca oktobra 1. 1832, pod naslovom „Literatur". V tej oceni se Kopitar o Murkovih delih jako pohvalno izjavlja, rekoč: „dass der Verfasser mehr that, als der Verleger verlangt hatte."

Prepis se nahaja na kolekovani poli, in je zatorej menda rabil pri kateri vlogi; tako sem si mislil. Ko polo obrnem, najdem na drugi strani se svinčnikom od druge roke pisano: Beilagen zum Gesuche des Ant. J oh. Murko.

Gosp. Trstenjak piše o Murkovem daljšem življenji v „Zori" str. 25.: „L. 1832 ga spoznata v Damijanovi knjigo-tržnici, za katero je korekture oskrbljaval, blaga profesorja bogoslovja: častiti in vsestranski spoštovani g. dr. Matija Robič in dr. Alojzij Laritz, ki je umrl kot prošt v Bruki. Ta dva ga nagovarjata naj stopi v duhovnov semenišče, da mu ne bode treba stradati, in sprosila sta mu tudi vzprijetje v duhovščnico graško. Naš mnogoizkušeni Murko se poprime z vso gorečnostjo bogo-slovskih nankov, in privadi se takoj na ostri hišni red, tako, da je zaradi pridnosti bil uže v tretjem leti bogoslovnih študij dne 26. julija 1. 1835 v duhovuika posvečen."

O njegovi imatrikulaciji na graški univerzi priča listina dne 7. novembra 1. 1832. Vpisal se je Murko v bogoslovje.

. Letopis 1880, Ig

O vzprijetih nižjih redih svedoči listiaa dne 24. marca J. 1833.

Pouk iz arabskega in aramejskega jezika, ki nista bila obvezna, je slušal pri dr. Alojzij Laritzi. Podpisan je na sve-dočbi, pisani dne 29. junija 1. 1833 tudi: Ludovicus abbas Ru-nensis, C. R. Studii theolog. Director. Iz arabščine je dobil Murko prvi red, iz aramejskega jezika pa odliko.

Iz svetopisemskega starinoslovja, iz hebrejskega jezika, iz uvodne znanosti je dobil vseskozi častne rede. Svedočba ima datum 3. avgusta 1. 1833.

Spričevalo pisano dne 5. avgusta 1. 1833 javi, daje iz cerkvene zgodovine Murko zaslužil odliko. Podpisan je: Math. Robitsch m. p., hist. eccles. Professor publicus suppl. Visokočastiti gosp. dr. Matija Robič je bil porojen v Maribori, iu sicer v Po-brežji, dne 21. avgusta 1. 1802. Opravljal je visokovredni starina in zlatomašnik skoraj polovico našega veka najvažnejše službe v naši štajerski domovini, in nadaljuje svoj trud še sedaj. Za svoje premnoge zasluge je postal častni kanonik sekovski iu konzistori-jalni sovetnik in ud komisije za državne skušnje pravozgodovin-skega oddelka; blizu 40 let je bil profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na graškem vseučilišči. Opravljal je Robič tudi šlužbo deželnega gimnazijskega ravnatelja, in bil je večkrati rektbr magnificus. L. 1879, dne 18. aprila, je bil ob jednem z gospodom Muršcem imenovan lavantinskim častnim konzistorijalnim sovet-nikom. Njegova bistra glava in blago srce sta dosta slavno v nemškem Gradci oznanjevala čast našega naroda, katerega vreden sin je vselej bil. Gospod Robič je bil našemu M u r k u tudi dober prijatelj. Prosil sem zatorej prečastitega gospoda, naj bi mi blagovolil katerih podrobnosti o Murki podati, in res mi piše prijazen list, katerega tu priobčujem, zanašaje se, da mi tega ne bode zameril. Pismo slove: „Hvalevredno .delo opravite, če blagemu Slovencu Murku pismeni spominek postavite — jaz pa k temu ne morem ničesar pripomoči. Nimam ničesar pismenega od njega, tudi nobenega lista, nekaterih dogodkov se se ve da spominjam, pa bi jih ne mogel zvesto popisati — pomnež me zapušča. Ne vem, ali vam je znano, da se je vsa njegova pismena zapuščina, kar je katere vrednosti bilo, izročila gospodu župniku Davorinu Trstenjaku. Vašemu delu želim najboljši blagoslov. V Gradci dn6 20. februarja 1. 1880. Robič."

Menda po drugem leti M ur ko vi h bogoslovskih študij, zatorej 1. 1834, sta potovala oba prijatelja po Halozah. Prišla sta tudi k sv. Barbari v Halozah, kjer je sedaj iskreni rodoljub in pisatelj Božidar Raič župnik. Takrat je tam pastiroval župnik Zelinšek, s katerim je bil Murko dobro znan. Zelinš.ek je oba gosta prav prijazno vzprijel in jih je brž k mizi povabil. Iver pa ni vedel, kateri obfeh bi bil starejši, vpraša profesorja doktorja Robiča, katerega mu še Murko ni bil predstavil: „Nicht wahr,

auch Theolog?" Robič je bil namreč takrat jako mladega lica. Oskromni R o b i č pravi: „Ja, Herr Pfarrer." Saj je bil bogoslovec ex professo. „In welchem Jahre?" vpraša dalje Zelinšek. „Im ersten", odgovori Robič, ker se je takrat cerkvena zgodovina v prvem leti učila. Murko je hotel sedaj posredovati, da bi župni-kovo zmoto popravil, pa Robič mu pomigne, naj le pusti vse pri miri. Posadil je zatorej župnik Zelinšek na prvo mesto Murka, na drugo pa Robiča. Med obedom je Murko čudno po svoje mežikal, in sta imela tako gosta uže s to pomoto dosta zabave. Drug dan izpremi Zelinšek svoja gosta v bližnje Za-v r č e. Tamošnji župnik je pa g. Robiča dobro poznal, in sedaj se je tudi Zelinšku zdanilo in so se vsi veliko smijali.

L. 1834. je poslušal Murko tudi vzvišeno umeteljnost vzgo-jevanja, in sicer z najboljšim uspehom. Učitelj mu je bil Hono-rius Widerhofe r.

Ta „Ho nor i us" pa neki sam ni bil najboljši odgojevalec. Njegov brat, bivši ravnatelj mariborske mestne glavne šole, Gašpar Widerhofer, ta je pač mislil, da je izvrsten pedagog. Bil pa je ta Gašper Widerhofer pošten in značajen, častivreden starček, katerega je mladina, njegovi skrbi izročena, menda še bolj ljubila, nego se ga je bala. To je tudi sam dobro vedel, in se je tega faktorja tudi rad posluževal, da bi med poukom ohranil pravi red in potrebni mir. Ko ga nekoč neporedni paglavci v tretjem razredi razjezijo, jim reče, namesto da bi po šibi segel: „Ihr Kinder, wenn ihr nicht ruhig seid, springe ich gleich da vom zweiten Stock beim Fenster hinaus!" Kar je bilo bolj nežnih dečkov, so se začeli kar jokati, in se ga prijemati, pa ga od okna nazaj vleči. A nekov deček iz kmetov, uže kacih 16 let star, katerega je bil lrratko preje Widerhofer uhljal in v „Esel-bank" posadil, vstane in mirno pa resno svojim plašnim tovarišem reče: „Lasst's ihn nur, soll nur springen, das Luder!" Od tega dne ni Widerhofer nikdar več pretil se skakanjem skozi okno.

Tudi v drugem tečaji je dobil Murko, kakor priča svedočba dne 21. junija 1. 1834, iz tega „višjega odgojevanja" prvi red z odliko.

V šolskem leti 1833/4 je dobil Murko iz višjega tolmačenja sv. pisma (grškega) prvi red z odliko. Spričevalo je pisano dne 6. julija 1. 1834. Podpisana sta: Jos. K ram er, Studii theologici Director, pa dr. Jos. Probst, N. T. et exegeseus sublimiaris Professor publicus. Spričevalo, pisano due 22. julija 1.1834, javlja, da je Murko dobil iz hermeuevtike odliko, iz gršuega jezika odliko, iz tolmačenja odliko, iz introdukcije tudi odliko. Iz cerkvenega prava je dobil Murko ravno tako odliko. Dotično spričevalo je pisano dne 3. avgusta 1.1834. Podpisana sta: dr. de V a r e n a, C. R. Studii Director, pa: dr. Franciscus Wiesenauer, prof. publicus.

Spričevalo, katero je Gr ein er dal Murku dne 7. aprila 1. 1835. Tu se izpoveda, da je Murko od 1, 1829 do meseca ju-

lija 1. 1832 izdeloval svoja dva slovarja pa slovnico, in da je tačas tudi spravljal Volkmerjeve basni in pesmi. Dalje omenja Gr reiner, da je Murko zavoljo slovstvenih preiskavanj svojih prepotoval vse [slovenske dežele, in da je tudi dunajsko dvorno knjižnico iz tistega namena preiskal.

Potem nasleduje jako dolga prošnja M u r k o v a do cesarskega veličanstva, naj bi se njemu podelila stolica za slovenski jezik na graškem vseučilišči. V tej listini omenja svojih dosedanjih literarnih trudov in plodov, in da bi ravno on, bogoslovec, najbolje utegnil terminologične izraze bodočim duhovnikom podajati. Kne-zoškofijska oblast mu je dovolila za jezikoslovno stolico prositi. Sklicuje se tudi na preje prijavljeni sodbi Slomška in Kopitarja. Slednjič se opira na konkurzni izpit dne 9. aprila 1. 1835. Prošnja je pisana dne 12. aprila 1. 1835.

Resnica je, da je Murko potoval po Koroškem in Kranjskem. Sedanji prečastiti gosp. dekan marenberški, Matij a ž S toki as, bivši kaplan M ur ko v, poroča, da je Murko večkrat sam pravil, kako preubožno je na teh potovanjih živel. Necega večera pri-ceptala sta Murko in prijatelj njegov M ....... do Ljubljane.

Jeden njiju, ki je nosil škrič ali frak, je imel hlače tam pokvarjene, kjer imajo oni ljudje, ki kaj prigrizniti gleštajo, svoj tre-bušek; drugi pa, ki je imel suknjo oblečeno, je imel hlače tam raztrgane, kjer, kakor se je rajni dekan Plaskan evfemistično izrazil, „kjer rudokopi firtoh nosijo". Bila pa sta obadva, dasi raztrgana, vendar vedrega duha, iu vedela sta si pomagati. Na trebuhi poškodovane hlače more suknja, in le suknja, frak ne, lepo zakriti, zadnji podel pa uže frak tudi za silo pokriva — pre-oblekla sta zatorej frak in suknjo, pa je bilo obema pomagano. Imenovani Plaskan je bil sploh jako šegav in dovtipen človek. Ko je bil prišel v nek siromašen trg na slovenskem Štajerskem, v P ..... . za kaplana, gleda prvo jutro ves radoveden iz

okna svojega kaplanjaka. Nek tudi radoveden tržan pride pod ka-planijo, da bi novega kaplana precej skusil. Ko sta se pozdravila, vpraša Plaskan našega nemškutarja v tisti nemščini, katero je pač nagovorjeni menda jedino umel: „Sie, Herr Rathsburger! Ist hier im Orte wol ein Kampimacher?" Tržan je odkimal, v znamenje, da to remeselstvo tukaj ni zastopano. Plaskan pa za-

javka: „Ach, schade, ein so 1.......Markt, und nicht einmal

ein Kampimacher!" Kako se je neki tržan potegnil? Mislim, da ravno tako, kakor ona ogerska gospodičina, kateri je v nemški cerkvi v Celji kašo upihal. Za včlicim oltarjem imenovane nemške ali minoritske cerkve se hranijo v predalih, se steklom zavarovanih, lobanje, (kebljače ali mrtvaške glave) kacih štirih celjskih grofov. Zadnjega Celjana, grofa Ulriha II., je 1. 1456 Madjar Hunjadi v Belem gradi ubil. Njegova, z mečem dvakrat razcepljena glava je tudi za oltarjem. Bil je Plaskan takrat vikar Y Celji, in njemu je neki tudi dostojalo, tujcem imenovane zna-

menitosti razkladati. Ogersko društvo ga zatorej posili v nemško cerkev, pa jim jo moral pokazati glavo zadnjega celjskega grofa, katerega je Madjar ubil. Pias kan je to tudi rad storil. Neka gospodičina, ki je tudi v društvi bila, pokaže kar hitro na malo glavico, ki je poleg Ur h o ve ležala, in vpraša, čegava bi neki ta lobanja bila? Plaskan se odreže: „Dieser Schädel ist auch von Ulrich dem II., aber aus der Zeit, als er noch ein Kind war". Na to reče hlastno vsa zadovoljna gospodičina: „ Ach, das ist aber interessant" — in potem ni ničesar več rekla, odšli so pa vsi brzo, ne da bi se bili poslovili pri Pias kani.

Ko bi bil jaz spisal ono prošnjo Murkovo zase, moram reči, da bi bil takoj gotovo pričakoval, da bode uslišana — pa prišlo je drugače! Na hrbti zgoraj omenjane prošnje se čita naslednji odlok: „Nr. 6218. „Diese Stelle ist laut hoher Studienhof-commissions-Yerordnung vom 9. d. M., Z. 2334 einem andern verliehen worden. Vom k. k. steiermärkischen Gubernium. Gratz am 22. April 1836. Kurz rock m. p."

Spričevalo dne 14. julija 1. 1835 javlja, da je Murko v 1834/5 iz višje eksegese dobil odliko. Podpisana sta: Kram er in Probst.

Iz nravne teologije je dobil Murko odliko, kakor to kaže spričevalo dne 20. julija 1. 1835. Podpisana sta: Kram er pa: dr. W. J. de Lattenberg, C. R. Professor publicus ord. Theo-logiae moralis.

Po dovršenem tretjem leti je vzprijel Murko tri višja posve-čenja od takratnega škofa Romana Zängerle. Subdijakonat je dobil dne 22. julija 1. 1835 in sicer v stolni cerkvi sv. I ln a v Gradci. Dotičiia listina je pisana dne 22. julija 1. 1835. Dija-konat je vzprijel dne 25. julija ravno tam, mašnikovo posvečenje pa dne 26. julija 1. 1835. Iz dogmatike je dobil Murko odliko; spričevalo je pisano dne 31. julija 1. 1835. Ta predmet, je učil Franc Kirman, „Professor pubMcus prov."

Tudi iz pastirstva je M u r k o dobil odliko, kar svedoči spričevalo dne 16. julija 1836. Podpisana sta: K r a m e r pa: dr. J o s. Probst, prof. suppl.

Listina dne 28. julija 1. 1836 javlja, da se novomašniku Murku podeli izpovedna pravica za tri leta. L. 1.839 se mu je ta pravica podaljšala do dne 28. julija 1. 1844. Podpisana sta prvo-krat: Roman in P rasch, drugokrat: K ram er, stolni dekan, in S a f n e r.

L. 1836 je izdal Murko Volkmerjeve pesmi pod naslovom : „Leopolda V o 1 k m e r a, pokojnega duhovnika sekovske škofije Fabule in o Pesmi. Spravil ino s kratkim Volkmer'vim živlenjom na svetlo dal Anton Janez Murko. V Gradci. Na prodaj v Fr. Ferstl'vi knigarni, Janeza Lovrenca Grei-nera 1836."-. Posvetil je knjigo svojemu krušnemu očetu in dobrotniku v poznejših letih tako-le: „Njega Ekscelenciji, Gospodu

Matiju Konštantinu Grafu Wiekenburgu, ces. kr. skrivnemu svetovavcu iuo klučarju, Vizeprezidentu ces. kr. štajerskega Guberniuma, Groskreuzu kr. bavarskega ordena sv. Mihaela; Gospodu grašin Walsee, Ulmerfeld, Hagberg ino Kreustetteu v Est-rajhi itd. itd. itd. S posebnim spoštovanjem iuo češenjom daroval Iz daveč." Predgovor. „Skoro vsi, kteri so pervenca štajersko-slovenskih pevcov, pokojnega Leopolda Volkmera, poznali, ali saj njihove fabule ino pesmi slišali, so želeli, da bi nje kdo natisniti dal. Jaz sem zato, da bi se tak lepe pesmi po časi ne zgubile ino pozabile, vse Yolkmer've fabule ino (posvetne) pesmi spravil ino neprenarejene, kak so nje pokoju pevec spisali, ino mnogi Volk-mer'vi častivci natisnjene želeli, na svetlo dal. Duhovnemu gospodu Marku Glaseru, ki so mi dosti fabul ino pesem, kterih še ne sem imel, ino. kratko Volkmer'vo živlenje od častivrednega gospoda Š. Povodna na Ptuji spravili, se očitno serčno zahvalim. Da bi te pesmi še tudi zdaj, kak pred petdesetimi letami, gda so spisane, teliko veselih bravcov ino pevcov najšle! V' Gradci 2. Januara 1885. Murko." — Potem pride na vrsto „kratko živlenje Leopolda Volkmera." Slove tako-le: „Leopold Volkmer so 13. Oktobra 1741 v' Lutenbergi (Lot-mergi, Luttenberg) v' Štajeri na slovenskem rojeni, gde so njihov oča, Anton Volkmer, terški purgar iuo črevlar bili ino s' svojoj ženoj Anoj Marijoj Ebensreich ino s' svojim sinom po siro-maško, pa pošteno ino prav keršansko živeli.

Ker so se Leopold, gda so začeli v' šolo hoditi, prav lehko ino pridno vučili ino dobro zaderžali, so jih njihov oča, če ravno jih je to težko stalo v' Varaždin v' latinske šole poslali. V' Varaždini so spodnje latinske šole prav dobro opravili, ino se zraven tudi hitro ino brez vsega truda horvatski navučili, ker so že zmladega dobro slovenski znali. Zakaj v' Lutenberških okolicah še zdaj vsi prosti ludje tisto staroslovenšino govorijo, ki se* kak vučeni terdijo, v' Ciril o vem slovenskem svetem pismi najde.

'S Varaždina so Volkmer v' Gradec šli, gde so se sper-vega filozofije ali pervih vikših šol, ino poslednjič teologije ali na meštvo vučili.

V' leti 1764 dva ino dvajstega Septembra so sveto mešui-kovo žegnovanje prejeli, ino skoro po tem v' Lutenbergi v' ravno tisti cerkvi, v' kteri so tri ino dvajsti let poprej kršeni bili, vse-gamogočnemu Bogu pervo sveto mešo služili. Drugo leto (1765) so jih njihov Naj častivrednejši škof Jožef Filip Graf Spauer k sve-temi Osvaldi zvun Ptuja, ino po tem v' leti 1769 na Ptuj v' mesto k veliki cerkvi za kaplana postavili, gde so petnajst let verno ino modro za telesno srečo ino dušno zveličanje svojih farmanov sker-beli. V' leti 1784 so iz Ptuja v' sosednjo faro svetega Urbana za duhovnega pomagavca (Ausliiilfspriester) šli, ino tam do smerti ostali, ker iz ponižnosti nikdar ne so hteli za farmeštra biti. Kratek čas vmes so pri svetem Martini polek Vurmberga tudi za

duhovnega pnmagavca bili. Povsodi pa so z' besedoj ino z' zgledom tako nevtruden ino zvest dušen pastir bili, da še zdaj vsi, kteri so jih poznali ali njihovi farmani bili, njihove skerbi za podvu-čenje nevednih; njihove lubezni do bolenih ino siromakov, kterim so z vsem potrebnim po moči pomagali; njihove gorečosti v pre-digah ino keršanskih navukih; poprek njihovega pohlevnega ino brumnega živlenja ne morejo zadosti prehvaliti. Vsi so jih častili, lubili ino jim vse zavupali!

Zraven tega so V o 1 k m e r posebno za podvučenje mladine skerbeli. Že na Ptuji, gde so tistokrat, kak še zdaj, le perve nemške šole bile, so Volkmer posebno šolo (Privatschule) imeli, v' kteri so svoje šolare ne samo naj potrebnejšega branja ino pisanja, ino pred vsem pravega keršanstva ino lepega zader-žanja, temuč tudi za spodne latinske šole vučili. Starši iz vsčh stanov so jim svoje sine zavupali, ino v' njihovo šolo po-šilali. Bolj kak lastne starše je V o 1 k m e r a sreča svojih vučencov skerbela; ne samo vučenik, ampak oča ino mati so jim Volkmer bili. Zato pa so jih tudi njihovi šolari tak. srčno lubili, kak dobri otroci svoje prelube starše lubijo.

Vboge kmetske sine, če so le zdrave pameti bili ino se dobro zaderžali, so Volkmer iz svojega z vsem, kaj so za šolo ino živlenje potrebovali, ino tak dolgo oskerbeli, dokler se sami živiti ne so zamogli, čeravno so že od njih, svojega prelubega vučenika, kam inam, večidel v Gradec, se vikših sol vučit šli.

Tak se je Volkmer'va šola daleč po okolicah razznala, ino, ker se je njihovo vučenje vsem dopadlo, tudi na kmetiji v' fari svetega Urbana, kam so se Volkmer v' leti 1784 iz Ptuja za duhovnega pomagavca podali, zgled vseh drugih sosednjih šol ino sadiše teliko imenitnih ino .slavnih možov bila, za kterih voljo se vsak Slovenec za Volkmera, njihovega pervega vučenika, slobodno ponosi. Ne je stana, v' kteremi bi Volkmer'vili šolarov ne bilo. V' zgled le nektere imenujem. „Ta životopis malo okrajšam. Med učenci so bili: Ignacij Franjo Cime rman, škoflavan-tinski od 1. 1824—1843 ; bili $o porojen Bistričan. VSlomškovih „Zbranih spisih", 3. knjigi, na strani 200 beremo to-le: „Naj lepo prigodbico iz ust rajnega knezoškofa Cimerm.ana povem, kojo so mi sami pravili. Pri sv. Urbani bilo nas je po pet in šest šolcev. Gospod župnik so bili naš reduik, učenik pa gospod Volkmer. Prav po domače smo živeli. Umrši Volkmer nas sicer niso s pravili preoblagali, toliko več so nas pa vadili v mnogoterih potrebnih vednostih. Vsega lepega in koristnega smo se morali lotiti, kar človeku danes ali jutri lehko hasne; in pa prav po očetovsko sta oba gospoda z nami ravnala. Obedovali smo ž njima pri jedni mizi, da sta lehko na obnašanje rejencev pazila, in nam pokazala, kako se naj spodobno vedemo. Vsak teden je jeden šolcev zapored na mizo stregel, mizo pogrinjal, kupice omijal in pladnjake premenjaval itd. Videl sem g. župnika, kako so pri obedi mizni

prt pod brado v zavratnik, spodnji konec pa pod krožnik devali-, da se ne bi pokapljali. Meni je to dopalo, in hitro sem ravno tako storil, ko je pa vrsta nameni bila, krožnike premeniti, naglo vstanem — in, joj meni! z miznim prtom beli pladnjak za sabo potegnem, ki na tla lopi in se na kose razleti. Jokaje sem svojo nepazljivost obžaloval, pa to še ni bilo dosta; moral sem tudi odmenjeno kazen prebaviti. In kako kazen so mi odkazali ? Mesene dni sem moral iz zelene glinaste skledice jesti. Moral sem potrpeti in se pohlevnosti in ponižne potrpežljivosti učiti. Ko je pa g. župnikovo godovno prihajalo, so mi gospod Volkmer lično pesmico zložili, katere sem se prav dobro na pamet naučil, in v imeni vseh sošolcev dobremu našemu kučegazdi srečo voščil. Na god smo se vsi pražnje oblečeni za g. Vol k m er o m h g. župniku podali, in meni je bila čast, v imeni vseh govoriti. Poslednje vrstice moje govorice so pa te-le bile:

„Prej, nego naše srčne želje dokončani, Oče! jedno prošnjo 'mam: Meni nepazljivost odpustite, In mi glinast taler v einjast spremenite!"

Prijazno so me g. župnik pohvalili, in k veči pazlivosti obudili ; na to sem še tisti dan juho z drugimi iz beloglinastih, meso in druga jedila na cinjastih pladnikih obedoval, pa tudi nisem več ničesar potrl." Tako beremo v Slomškovih životopisih, izdanih po č. gospodi vikarji Mihaeli Lendovški. Pomagajmo marljivemu pisatelju z nakupovanjem njegovih knjig, da ne opeša!

Volkmerjevi učenci so bili dalje: Majnrad baron Geppert, feldmaršallajtenant; Anton Czarnotzay, polkovnik; Leopold Scheidnagl, vojaški dostojanstvenik na Spanjskem; Karl Steininger, feldmaršallajtenant.

Dalje se poslužujem zopet Murko v i h besedi: „Pa ne samo zvest dušen pastir ino vučenik mladine, tudi imeniten pevec so Volkmer bili. Njihove fabule ino pesmi, polne lepih navukov ino nedolžne šale, še zdaj vsi Štajerski Slovenci od vs£h naj rajši pojejo, ker so v prosti slovenšini spisane, ino nje vsi pčvci lehko zastopijo. Imenitne so tudi Volkmer've cerkvene pesmi ino njihove predige na vse nedelje ino praznike celega leta. ino njihov keršanski navuk v' predigah; ktere po časi, keliko jih bo mogoče dobiti, spraviti ino na svetlo dati namenim. (Žal, da se ni zgodilo! Pisatelj).

Tak so Volkmer, od vseh češeni ino lubleni, v' leti 1814 svojo tri ino sedemdeseto leto perživeli, 22. septembra tistega leta svojo sekundicijo služili, ino 4. Februara 1816 brumno v' Gospodi zaspali."

Možno, da si bode kdo čestitih bralcev mislil: Pisatelj je celo zabil, da se je namenil Murko v životopis podati, zdaj piše pa o Volkmerji. Nisem tega zabil, nego sem zvesto prepisal ta Volkmerjev životopis zaradi tega, ker je to skoraj jedini

ostanek Murko ve slovenske proze; drugič pa mi je reči, da me jezi brezobzirnost, s katero se ravna z našim V o 1 km er j e m. 'Še naslednja beseda, ki se nahaja v Miklošičevem berili za 8. gimnazijski razred, se mi zdi preostra: „Beseda mu, res da, ni uglajena, pa je prijazna in domača, kakor jo slišiš v Slovenskih Goricah. Ni bilo domače veselice poštene, da je ne bi bil oveselil s kako kratkočasno pesmico, ki so jo ljudje brž pobrali, prepisovali in razpošiljali, če ravno ni veliko pevskega ognja v njih; ali ravno take pobira narod najrajši." Po mojem mnenji je pa ravno v Volk m er j evih pesmih več ognja, nego v proizvodih dosta druzih naših lirikov in epikov.

V omenjanem berili je natisnena „Pesem od lipe." Ta pesem ni menda najboljša. Lipa, katero tu opeva pesnik, še zdaj stoji, in sicer na južni strani cerkve sv. Urbana. Pod to lipo je imel v poletnih vročih urah Volkmer svojo šolo. Pokopališče fare sv. Urbana, kjer Volkmer počiva, ima izvanredno lepo ležo, in uživaš od tam najkrasnejši razgled po Slovenskih goricah.

V Volkmerjevih „Fabulah in pesmih" je zapisanih 61 fabul in 14 pesmi. Tukaj le toliko omenjam, da obseza rokopis Volkmer je v, (hrani ga g. Žitek) večje število basni in pesni, nego ta Murkova zbirka. Tudi Slomšku je basen „Sivec ah srečna podložnost" jako dopadala; sicer bi je gotovo ne brali v „Koroških in Štajerskih Pesmih." Nahaja se pa v tretjem natisi na str. 139 pod naslovom: „Star konj".

Po dovršenih bogoslovskih naukih je prišel Murko za ad-junkta v bogoslovje. Dobival je hrano in stanovanje zastonj, in vrhu tega še 100 goldinarjev. Nisem li rekel, da bode Murko, da si je izstopil iz samostana, vendar evangeljski sovet uboštva izpolnjevati primoran! Odlok je pisan dne 7. oktobra 1. 1836.

Listina dne 1. julija 1. 1838 naznanja, da jamči podpisani Roman Boštijan Zängerle, knezoškof graški, za to, da je Murko resnično mašnik, in bi se mu naj zatorej, v Rim potujočemu dovolilo, kjer bi se mu zdelo, po vseh cerkvah daritev sv. maše opravljati.

To jedino spominja na potovanje Murkovo, katerega omenja Trstenjak v „Zori": „Škof Roman Sebastijan, spoznavši njegove izvrstne dušne moči, ga po dovršenih bogoslovskih študijah obdrži v semenišči in ga imenuje za teologičnega adjunkta, da bi poleg drugih opravil se pripravljal za rigoroze; in res je bil naš bistroumni Murko dne 14. oktobra 1. 1843, za doktorja bogoslovja promoviran. Blizu pet let je služil za adjunkta v semenišči, čislan od duhovne mladeži kot predstojnik in učitelj. L. 1840 ga vzame tedanji guverner Štajerske, C. M. grof Wickenbu rg za odgojitelja v svojo hišo, in je pri njem 3 in pol leta v službi bil. V tej dobi je izdal drugokrat svojo gramatiko z novim pravopisom, prvlje še tudi Volkmerove pesmi in fabule, in je po vladni nalogi prestavljal šolske knjige za ljudske šole. S svojim dobrotnikom

in prijateljem kanonikom in prof. dr. Robičem je 1. 1842. potoval po Švici in Italiji, in prišla sta do Napolja. Gotovo se med njegovimi rokopisi bodo našle črtice tega potovanja." Ni jih! Le jedino omenjeno priporočenje škofovo kaže na to, da se je ono potovanje vršilo 1. 1838.

L. 1838, dne 12. septembra je Murku došel škofijski odlok. Po misli dvorne komisije za pouk, Danjkove šolske knjige za celjski krog ne godijo; naj zatorej Murko novih knjih priredi.

L. 1838, dne 15. novembra, je pustil Murko šlužbo bogo-slovskega adjunkta in je prevzel službo odgojitelja pri štajerskem guvernerji grofi Konštantini Wickenburgi. To se razvidi iz škofijskega odloka dne 21. novembra 1. 1838.

Hudo je moral Murka dregnoti odlok sekovske biskupije dne 6. novembra 1. 1839. Tu se pove Murku, da se je labodsko •stolništvo o njegovih šolskih knjigah, ki so za celjski krog od-menjene, sicer povoljno izreklo, da mu pa vendar nekatere pomote očitati mora. Pri desetih božjih in petih cerkvenih zapovedih bi neki bilo boljše reči n. pr.: „ti nimaš krasti", ne pa: „ne kradi!" Pa to bi še naj veljalo. Zelo naopačno se pa zdi do-tičnemu presojevalcu, da vsiljuje Murko v sklanji novo sklonilo o m namesto pristnega am, n. pr.: otrokom; pravilen je le am. Med morem pa moram neki ni nobene razlike. Naj se piše: jez t= ich, ne pa: jaz. To naj zatorej Murko hitro prenaredi, oziroma popravi.

V tem slučaji je pač Murku teško prihajalo, pokoriti se višjemu ukazu. Nekje sem čital naslednje vrste, ki se mi zde prikladne, da jih tu sem prepišem: „Caesar non supra grammaticos," „der Kaiser steht' nicht über den Grammatikern," sprichwörtliche Redensart , welche daher rühreu soll, dass ein deutscher Kaiser (nach einigen Sigismund) das Wort Schisma als Femininum gebraucht und befohlen habe, es als solches fernerhin anzusehen."

Murko se ni dal ugnati v kozji rog. To spričuje knezoško-fijski odlok graški dne 18. decembra 1. 1839, kjer se mu prijavlja, „da se je labodsko stolništvo pritožilo, zakaj sklonila o m ni pre-naredil v am. To naj zatorej brez pomude stori."

L. 1840, dne 29. majnika se je Murku od graškega stol-ništva dovolilo, da sme privatne učence gimnazijske učiti vero-nauka. Ta oblast se mu je podelila na 6 let.

Po gubernijskem ukazi dne 21. oktobra 1. 1840 se mu je od strani gimnazije tista pravica tudi za vse druge gimnazijske predmete dovolila. V tej listini se imenuje Murko prvokrat „doktor".

O doktorati Murkovem nisem našel nobene listine. Gosp. Trstenjak trdi, da je bil Murko promovirau dne 14. oktobra 1. 1843; imatrikuliran je bil dne 12. julija 1. 1844. Naša listina pa Murka uže 1. 1840 imenuje doktorja, menda „modo prae-ventivo".

L. 1843 je izšel drugi natis Murko ve slovnice: „Zweite, umgearbeitete und sehr vermehrte Auflage", kakor se na čeli knjige bere. V predgovori pravi, da je na mnogih krajih bilo treba kaj popraviti ali tudi dodati, da se je pa vendar izogibal vseh malenkostnih preiskavanj. Gledal je bolj na to, da bi se glavna pravila slovnice-, posebič še v glasoslovji jasnejše izrazovala, ker postaje tem načinom slovnica bolje prozorna ter izgine mnogo izjem, katerih je vedno več, čim menj se slovnična pravila umejo. Dalje piše, da je zavoljo tega v tem drugem natisi začel vpo-trebljati češki ali Gajev pravopis, da bi se tako slovenska plemena jedno drugemu bolje zbližala. Manjši se mora ravnati po večjem!

V prvem natisi obseza slovnica sama brez dodanih vaj 156 strani, v drugem natisi pa 174 strani. Glasoslovne opazke na strani 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. kažejo, da je Murko vrlo napredoval in se okoristil z dotičnimi učenimi spisi Kopitarjevimi, Jarnikovimi in Metelkovimi. V sklanji je ostal se ve da o m v druževniki jednine moškega spola; za priboljškek pa je še v oklepih am podal tistim, ki so ga toliko želeli.

Opomba na str. 17. pravi: „Sehr wünschenswerth wäre es, wenn man endlich übereinkäme, wenigstens in Grammatiken, die männlichen Substantive entweder, alle in o m, o m a, oder in am, am a zu deklinieren. Die Majorität der Slawen, insbesondere der Slowenen, spricht für om, oma, weil diese Biegungssilben nicht bloss bei den ungarischen, sondern auch bei allen steirischen und vielen unterkrainischen Slowenen durchgehends practisch; am, am a hingegen entweder mehr provinziell, oder gar nur local sind. Auch der Kirchenslawe gebrauchte om, oma, wie es der Kroate, Serbe, dann der Russe noch heutzutage thuu." Moški pridevnik na str. 31. kaže sicer še staro sklanjo iga, ima; spodaj pa vendar omenja: „Einige Gegenden in Steiermark, namentlich die an der ungarichen Gränze, lieben in den Declinationsendungen der Beiwörter anstatt des tonlosen i ein tonloses e; also lepega u. s. w." Iz citatov na strani 35. se vidi, da se je Murko kolikor toliko tudi pečal z gotščino in češčino. Sploh je drugi natis slovnice jako bogat v opombah, in se vidi iž njih, da Murko ni dremal. Žal, da ni dosegel stolice slovenskega jezika na graškem vseučilišči. Od str. 149.—174. se nahaja povoljna razprava o sintaksi. Od str. 174—213 nasledujejo „Practische Uebungen", ki se ozirajo posebno na sintakso. Od str. 213—226 je majhen slovar: „Sammlung der zum Sprechen nothwendigsten Wörter." Od str. 227 do 251 stoje „Gespräche". Konča se pa knjiga z „Uebungsstücke zum Uebersetzen in's Deutsche. 1. Štirje letni časi po Slovenskim. 2. Ženitva po Slovenskim. 3. Raj pod lipoj. 4. Pošteni Slovenci. 5. Obir. 6. Golovo. 7. Rogačka gora. 8. Plešivec. 9. Slovo od mladosti. 10. Povodnji mož. Pri števili 9. se nahaja spodaj naslednja opomba: „Die folgenden zwei, durch Originalität, ächte

Slowenität, dichterischen Werth, und dabei durch allgemeine Verständlichkeit gleich ausgezeichneten Gedichte sind, als Muster, wie man in der slowenischen Sprache schreiben kann und soll, aus der in Laibach erschienenen „Kranjska čbelica" (krainisches Bienchen) entlehnt. Auch die vorhergehenden prosaischen Aufsätze sind nicht vom Verfasser der Grammatik, sondern aus der Feder eines allgemein beliebten slowenischen Volksschriftstellers." Z ozirom na jezik teh spisov sklepam, da so gotovo iz peresa ne-pozabljivega Slomška. Z vsem obsega knjiga 267 strani. Na prvi platnici moje knjige stoji ime rajnega profesorja Sperke, ki si je menda knjigo kupil. Na zadnji strani stoji 1 fl. 12 kr. Sperka je bil profesor klasičnih jezikov na mariborski gimnaziji ; bil je tudi izvrsten goslar (Čeh) in je poslednjič zblaznel in se sam usmrtil v svoji söbi. Na mariborskem mestnem pokopališči ima Sperka lep spomenik na svojem grobi — žalujočega angelja-genija. Bilje Sperka jako blazega značaja.

Se škofijskim odlokom dne 23. avg. 1. 1843 je bil Murko pri župniji „Hl. Kreuz am Waasen" blizu Gradca za kaplana nameščen.

Kaj pa je domačega učitelja grofa Wickenburga, bivšega adjunkta, slovečega slovničarja in bogoslovskega učenjaka na ka-planijo potisnilo? Č. g. Danzovič poroča o tej stvari: „Murko je bil domači učitelj pri grofi Wickenburg i. Soproga Wicken-burgova je bila Ema groficaDorsaj. Iz tega zakona je bilo dvoje otrok, jeden sin pa jedna hčerka; sina Otokarja je vzgajal Murko do začetka septembra 1. 1843. Tedaj se je pa Murko pri guvernerji zameril, in prišel je za kaplana k sv. Križi „am Waasen". Takrat je bila izpraznjena župnija Stadl v judenburgskem krogi. Stadl ima oddajati državna oblast, ker je župnija pod patronatom verskega zaklada. To župnijo je hotel Wickenburg dati Murku, da bi ga spodobnim načinom odpravil. ARomanSebastijan, škof sekovski,?ni privolil. Murko takrat še ni bil doktor bogoslovja, pa tudi župnijskega izpita še ni bil napravil. Wickenburg je baje na to rekel: „Das wird sich machen lassen." Postavili so zatorej Murka nekoliko časa za kaplana, da bi se vsaj nekoliko poskusil v dušnem pastirstvi, predno bi župnik postal. Sedaj je opravil Murko tudi svojo slovesno disputacijo na vseučilišči. Med drugim se je pri disputaciji prepiral Murko se slovečim Riedlnom o visokosti sohe in podobe, postavljene na planjavi „Dura". Daniel III. poglavje. Zaradi doktorata so mu menda spregledali izpit za župnijo, in tako je postal župnik po kratkem kaplanovanji. Župnik pri sv. Križi „am Waasen" je bil takrat g. Martin Fiirbass (Urbas?) od sv. R o p e r t a v Slovenskih goricah, zatorej rojak M u r k o v. Prvi kaplan je bil takrat sedanji župnik pri sv. Križi, Watschinger. Fiirbass je vzprijel Murka kot gosta, ne pa kakor kaplana ; M u r k o je tudi prvi juho zajemal,"

Ko sem nekoč obiskal preč. g. kanonika Glazerja, da bi kaj o Murki izvedel, sem rekel, da mi je Murko zaradi tega toliko priljubljen, ker je bil tako blazega značaja, da menda svoje žive dni ni nikogar razžalil. „O pač," pravijo gospod kanonik, „nekoč mu je grdo izpodletelo. Svojemu gojenčku, mlademu grofu Wickenburg u, je nekoč v jezi, ker ga grofič ni hitro umel, rekel: ,Sie sind aber ein rechter —'. To ga je tudi iz hiše spravilo."

To bi bil zatorej tisti „nesrečni neki dogodljaj, kije Murka spravil iz Wickenburgove hiše za župnika v Gorenji Štajer", kakor se je izrazil preč. gospod Trstenjak v privatnem pismi, katero mi je poslal. Mislim, da se mi to ne more zamerjati, če sem stvar tako malo pojasnil. Upam, da ne bode nikdo razžaljen.

Gosp. Trstenjak piše dalje v „Zori" str. 25.: „L. 1844. nastopi Murko dušno pastirovanje, je služil 2 meseca za kaplana pri sv. Križi blizu Gradca, in meseca avgusta tistega leta dobi faro Goess v gornjem Štajerskem v ljubniški dekaniji. Ni se počutil tam srečnega, in ne slišavši več domačih materinskih glasov je tudi postal nedeloven na polji slovenskega slovstva."

Ti podatki niso brez pomot, kakor to kažejo naslednje listine.

Iz namestniškega odloka dne 8. novembra 1. 1843 namreč razvidimo, da je dobil Murko župnijo „St. Johann Baptista in Stadl," v judeuburgskem krogi.

Z odlokom dne 22. novembra 1. 1843 poživlja škof Roman Murka v Gradec na veroizpovedanje in prisego, kakor ste zapovedani vsem duhovnikom, katerim se katera župnija podeli.

V listini dne 22. novembra 1. 1843 izroča škof Roman M u r k u dušno pastirstvo v S t a d 11, ter mu naznanja, da ga bode bivši župnik in dekan vStadli, Meyer, faranom predstavil. Pritisnen je pečat ljubenske škofije.

V jednem leti je postal Murko dekanijski administrator in začetni nadzornik ljudskih šol. Listina je pisana dne 21. decembra 1. 1844.

Z odlokom dne 10. novembra 1. 1847 je postal Murko pravi dekan in šolski nadzornik. Na tej listini je Roman zadnjikrat podpisan.

Listina dne 17. maja 1. 1850 naznanja, da je Murku podeljena dekanijska fara Z a v r č e , „in Erwägung der sehr empfehlenden Verwendung und Ordnungsliebe, welche Sie bey Erfüllung Ihrer geistlichen Berufsobliegenheiten bisher an den Tag gelegt haben." Podpisan je novi knezoškof: „Joseph Othmar Ritter von Rauscher."

Listina dn6 17. maja določuje o tem, komu naj župnijske knjige v Stadli izroči, pa od koga jih bode v Zavrčah vzprijel.

Listina dn£ 17. maja javlja, da se je patron zavrčke župnije, lastnik gradščine zavrčke za takrat odpovedal svoji pravici, župnika za Z a v r č e imenovati, ter da je to pravico prepustil škofu.

Listina dn£ 22. maja 1. 1850 naznanja, da je Murko odpuščen iz Ijubenske škofije, in da postane udom sekovske škofije.

V listini dne 12. junija 1. 1850 se Murku naznanja, da ga je namestnija graška potrdila za nadzornika v za vrčki de-kaniji.

V listini dnč 20. novembra I. 1853 je Murka novi škof: Otokar Marija grof pl. Attems izvolil.za svojega duhoven-skega sovetnika.

Listina dne 2. maja 1. 1857 Murku naznanja, da je škofija g. Matevža Korošaka, župnika v Frami, imenovala dekanijskega oskrbnika za framsko dekanijo, in da se zatorej njemu to breme odvzame. Bil je zategadelj Murko nekoliko časa administrator dekanije Fram; od katerega časa, to iz listine ni razvidno.

L. 1859 dn6 29. aprila je dobil Murko od okrožnega glavarja mariborskega, Ritschlna, listino, v kateri se njegov trud pri številjenji naroda častno priznava. Listina ga imenuje lastnika Franc Jožefovega redu, kar pa Murko ni bil. Imel je zlati križ za zasluge.

Č. g. Dragovič pojasnjuje zadeve „zlatega križa" tako-le: „L. 1851 je bila Drava silno narastla, ter so povodnji veliko kvare napravile. M u r k o in okrožni- dekan ptujski, Staudegger, sta v tej sili pomagala, kolikor sta le zmogla. Cesarski komisar, ki je bil zaradi silnih poplavov došel, g. Keller pl. Kell erst ein, je nekoliko časa pri Murki stanoval. Murko se je imenovanemu komisarju toliko priljubil, da je Murka in Staud-eggerja cesarskemu Veličanstvu priporočil in zaradi tega sta dobila oba zlati križec za zasluge."

Kakor tisti gospod Dragovič poroča (pa tudi drugi to potrjujejo) je bil Murko v Zavrčah jako priljubljen. Kupil si je, se v£, le tako na svoje pošteno" lice, lep velik vinograd na Hrvatskem. L. 1860 je omenjani vinograd od Murka kupil preč. lavantinski kapitelj. Jako dosta si je Murko prizadeval, da bi svoje župljane, pa tudi druge Haložane, izbavil iz krempljev necih ptujskih pijavek, iu se je tako dotičnikom ptujskim hudo zameril. Žal, da vse Murkovo in drugih poštenjakov svarjenje ni dosta izdalo, in je sedaj velik del lepih Haloz v tujih rokah.

Sedaj pa nekaj veselega, domačega. Svoji k svojim! Sedež lavantinskih škofov se je premestil iz Koroškega v Maribor. „Visokočastitemugospodu Antonu Murku, dekanu v Zavrčah. Z ozirom na Vaše zasluge, katere ste si v sekovski biskupiji pridobili z modrim in previdnim oskrbljevanjem dekanijskih poslov, in pričakovaje, da bodete tudi kot labodski dekau ter okrajni Šolski nadzornik na korist novo združene biskupije delovali, in to

se svojo znano obzirnostjo in požrtvovalnostjo, Vas izvolim za svojega konzistorijalnega sovetnika. Želim, naj bi svojega novega višjega pastirja s tisto ljubeznijo pa vdanostjo podpirali, kakor prejšnjega! To odlikovanje Vam bodi porok mojega popolnega zaupanja. Knezoškofijsko labodsko stolništvo v Maribori dne 1. septembra 1. 1859. Anton Martin, s. r. knez in biskup."

Nasleduje „Tabellarischer Ausweis zum Kompetenzgesuche des A n t o u Murko, Pfarrer und Dechant zu Jauritsch, um die erledigte Hauptpfarre St. Georgen in Kötsch. Mit Beilagen von A—K." V „Anmerkungen" pravi, da je spisal uže zgoraj imenovana dela, da je obnovil cerkvi v Stadli in Zavrčah, in da so se za župno in podružno cerkev Marijino v Zavrčah po njegovi skrbi novi zvonovi pripravili.

V spričevali dne 15. februarja potrjuje „dr. Jos. Büchinger, Birector des fürstb. Priesterhauses in Gratz," da je bil Murko izvrsten bogoslovec, in v četrtem leti prvi prefekt, ter da je tudi poznejše kot adjunkt kaj rad posebno v izpovednici mnogo pomagal.

Dne 17. februarja 1. 1860 je pisano spričevalo, ki kaže vse rede, katere je Murko dobil v bogoslovskih predmetih. Podpisan je: „Dr. Michael Fruhmann, C. R. Facultatis theologicae Decanus."

„Franz Prasch, Domdechant und Pfarrer", piše v spričevali dn6 19. februarja 1. 1860, da se je Murko, ko je živel v Wickenburgovi hiši, izgledno lepo obnašal, in bil sploh priljubljen. Tu se pravi tudi, da je: „Inhaber des goldenen Verdienstkreuzes."

Česar je Murko prosil, to je dobil. Popečiteljstvo za nauk in bogočastje je Murku podelilo nadžupnijo Hoče, kar mu c. k. namestnija naznanja iz Gradca dne 20. aprila 1. 1860. Podpisan je Strasoldo.

Dn6 25. aprila 1. 1860 vabi knezoškof Anton Martin Murka, naj pride v Maribor, kjer bode instaliran. Dne 1. maja 1. 1860 se naznanja Murku, da je njegov dosedanji duhovni pomočnik g. Stranj šak postal provizor v Zavrčah, gospod Janez W e i x e 1, župnik pri sv. B a r b a r i, pa dekanijski oskrbnik.

V listini dne 1. maja 1. 1860 Slomšek naroča Murku, naj umirovljenemu nadžupniku, Mihaelu Spesiču, iz dohodkov svojih na leto plačuje po 420 gold.

V drugem odloki dne 1. maja 1, 1860 se Murku naznanja, da bode imel tudi v Hočjem opravljati službo dekana in šolskega nadzornika, „in der vollsten Erwartung, dass Sie auch die Ihnen an diesem neuen Seelsorgeposten anvertrauten Gemeinden mit dem bisher rühmlich an den Tag gelegten Eifer und wahrhaft religiöser Treue pastoriren werden. Anton Martin m. p., Bischof."

Tistega dne ^ 1. maja 1. 1860 je M u r k u pisal Slomšek obširen latinsk pouk, kako se ima vesti kot dekan.

Odlok dne 19. maja 1. 1859 (menda 1. 1860) naznanja Murku: „dass der infulirte hochwürdige Herr Domdechant und Konsistorialrath Kasper Albrecht als Ordinariats-Commissär delegirt worden sei, ihm das Temporale der Hauptpfarre Kötsch am 31. Mai zu übergeben."

Zadnja listina, katero navajamo, je latinski „instrumentom" dne 1. maja 1. 1860, s katerim se izroča Murku duhovenska oblast črez H o č k o nadžupnijo od strani knezoškofa Antona Martina Slomška.

Vseh listin, kar sem jih jaz v M ur k o vi ostalini našel in v tem životopisi ali po nekoliko prepisal, ali vsaj po važnejši vsebini porabil, je 80. Zaradi tega je životopis tudi nekoliko narastel.

Tudi v Hočjem je Murko za cerkev dosta storil; jako lepo obnovil je gotski prezbyterij. Pod Murk o in so se tudi pri farni cerkvi novi zvonovi pripravili. Za postni čas je naprosil od drugod na svoje troške pridigarjev, ker je glasno govorjenje njemu samemu uže nekamo težavno prihajalo. Goste je vzprijemal s toliko ljubeznjivostjo, da je res bilo veselo k njemu dohajati. Kolikor sem si sam skusil, ni bilo pri Murki nikdar potrate, nikdar „zalivanja", nego vse je bilo urejeno v pravi meri, in hišni gospodar je bil odkritosrčno prijazen. Vsakdo se je veselil Murko ve ponižnosti. Ce je pa videl Murko koga se napihovati, ali, da kdo kaj bedastega brezobzirno trdi in goni, tedaj se je pač pomenljivo nasmihal. Rekel pri takovi priliki navadno ni ničesar, pa v oččh mu je bilo jasno brati, kako on misli. Č. gospod dekan Stoklas, mnogo let njegov kaplan v Hočjem, pravi, da se je Murko silno veselil, če je izvedel, da ga hoče kdo obiskati, s komur je mogel kaj izpregovoriti o bogoslovskih, jezikoslovnih ali političnih stvareh.

Murko v Hočjem ni bil prav zadovoljen. Dokaj si je prizadeval, naj bi se podružnica Hočka „Mati božja v Brez j i", povzdvignila v župnijo ali eksposituro, in tam bi bil rad končal svoje življenje.. Posebno priljubljena mu je bila rodovina Kreut-nervBrezji, in mislil je neki Murko celö, k njim se preseliti, Hočko župnijo pa pustiti. Toda prišlo je drugače. Po Hočki župniji so 1. 1871 osepnice ali bobinke mnogo ljudi pomorile. Več tacih bolnikov je tudi Murko sam se sv. zakramenti za umirajoče previdel, in je dobil tako prej imenovano hudo bolezen. Vzdihnil je svojo blago dušo dne 31. decembra 1. 1871. Tukaj le še omenjam, da je Murko, kolikor je ravno mogel, tudi gmotno rad pomagal naši slovenski stvari; bil je poleg druzega jeden izmed prvih ustanovnikov „Slovenske Matice v Ljubljani."

Sklepam pa ta životopis z besedami Trstenjakovimi: „V Hočjem je živel Murko kot deloven dušni pastir in se dosta trudil, kakor na vsaki fari za olepšanje hiše božje. Zapustil je lepe spo-

menike svoje marljivosti in gorečnosti, in ni samo skrbel za lepoto hiše božje, nego tudi za dobro stanje cerkvenega hramovja. Dasi-ravno Murko ni zanemarjal znanosti, in pridno prebiral vse nove prikazni na literarnem polji, vendar meni ni znano, da bil slednja kaj pisal. On ni bil na pravem mesti. (Tudi jaz sem teh misli, da se je moral blagi Murko ravnati po reki: Si non es vocatus, fac ut voceris Pis.) Murko je imel svojstva in zmožnosti diploma-tičue, ljubeznjive lepe mančre, in njegov mesto bi bilo v kakovšni državni kanceliji ali pa na učiteljski stolici. Ali kdo more vse nasprotne okolščine na sveti premagati, ki človeku branijo, da ne pride tija, kjer je njegov pravi element. Od njegovih dušnih kreposti bi bila lehko slovenska modrica dobila še več dušnih plodov, vendar bodimo hvaležni njegovemu geniju, da je toliko storil. Dosta je s svojo slovnico in besednjakom pomagal razvitku in napredku slovenskega slovstva. Murko je bil mož trdnega zdravja, in ker je modro in trezno živel, bi bil lehko visoko starost dosegel, ako ne bi kužne ošpice, in morebiti tudi prekasna zdravniška pomoč nam ga tako naglo s sveta vzele. Bil je samo 4 dni bolan. Kdor ga je poznal, in imel srečo, biti njegov iskren prijatelj, je v Murki našel visokoizobraženega, svobodušnega moža. Kot predpostavljeni je bil blazega in plemenitega mišljenja v vseh svojih službenih dejanjih, gostoljuben, dasiravno nikakor Kroesus. Podpiral je vse dobro in lepo, in tako si postavil neizbrisljiv spomenik v srcih svojih prijateljev, in kot slovenski pisatelj s svo-koristnimi knjigami: monumentum aere perennius. Upati pa smemo, da mu bodo tudi njegovi duhovenski prijatelji na mesti, kjer počivajo telesne njegove moči, postavili njegovim zaslugam dostojen spomenik. Lehka mu žemljica!"

Murko počiva ua H o č k e m pokopališči, kacih 100 stopinj od župnijske cerkve proti jutru. Vhod je od juga. Vhodu nasproti, ob zidi, je M u r k o v grob, in nad njim, v zidi, spomenik iz pohorskega mramorja. Napis je v latinskem jezici in javlja med drugim, da je bil Murko „Scriptus slovenicus". Večnaja mu pamjat!

Po raznih spisih sestavil E. Voleie.

L. 1817 in 1818 se je razglasilo, da so našli dva odlomka Staročeške poezije v „Kraljičnem dvori"J) in na gradi „Zelena gora".4) Prvega je našel V. Hanka, reditelj Češkega muzeja, druzega je poslal Jos. Kovaf, prihodar (Rentmeister) C oll o-redo Mansfeldov Češkemu muzeju in sicer brezimeno, ker se je neki bal svojega Nemškega gospodarja. Zelenogorski rokopis stavi se med IX. in X. vek3) in obstoji iz dveh jednacih v sredi sešitih listov pergamentnih. Obseza zatorej štiri liste v osmerki, kateri so iztrgani, kakor je videti, iz obširnejše knjige.

Pesni v „Kraljedvorskem rokopisi" naj so iz razne dobe, nekatere celo iz paganske, a zbrane niso nikakor pred 1. 1320, ker to stoji trdno, da je pevcu „Jaroslava" Češki prevod M are o P o 1 o v e g a „Millona" moral znan biti, ki je pa še le omenjanega leta nastala.4) Rokopis je pisan na dvanajstih listih, a kakor je videti po napisih, imela je cela knjiga najmenj tri knjige, ker vse ostalo spada v 26., 27. in 28. poglavje tretje knjige. „Zelenogorski rokopis" obseza samo daljšo epično pesen „Libušin soud" in odlomek druge epične pesni. „Kraljedvorski rokopis" ima v sebi več epičuih in liričnih pesni.

Vrednost obeh, tičoča se pesniškega duha, starega jezika, starih običajev in zakonov, slavne prošlosti, se je spoznala takoj doma in na tujem. To dokazujejo najbolje premnogi prevodi, kajti kolikor mi znano, prevela sta se oba rokopisa po večkrat na vsa ostala narečja slovanska5), na Italijansko, Francosko, Angleško, na Nemško in Magjarsko. Kolike vrednosti sta omenjana rokopisa, kažejo pa tudi mnogoštevilni spisi raznih učenjakov, dokazujoči

') Krälove Dvflr.

5) Zelena Hora.

') „Die ältesten Denkmäler der böhm. Sprache v. P. J. Šafarik und Fr. Palaeky Prag 1840."

Prof. J. pl. Kleinmayer „O starosti Kralj, rokop." v 22. in 23. štev. „Slov. Naroda" 1877 1. po prof. Gebauerjevem spisi.

') Na Slovensko prevel ja je uže 1. 1866 izvrstno Fr. Levstik.

njiju pristnost ali nepristnost. Slavni slavist Dobrovsky razglasil je „Zelenogorski rokopis" nepristnim uže zaradi čudne po-šiljatve, „Kraljedvorski rokopis" pa je imenoval „dragi ostanek" Staročeški, „die Lieder voll Zartheit und Anmut". Skoro mu je pritrdil Kopitar, imenoval pa tudi „Kraljedvorski rokopis" nepristnim, kakoršnim ga cenijo še sedaj nekateri, največ Nemški učenjaki. Nu, Kopitarja zavrnil je precej Šafarik, a 1. 1857. dvigneta se se svojimi dokazi prof. Büdinger in prof. Fei-falik, Katere sta temeljito ovrgla in potlačila sosebno Jos. in Herrn. Jireček. L. 1862. zbrala sta dokaze v posebni knjigi: „die Echtheit der Königinhofer Handschrift. Kritisch nachgewiesen von J. und H. Jireček. Prag 1862."

•Tam so navajani tudi vsi dotedanji znanstveni in polemični spisi stran (V—VIL) Med prvimi navajam le važnega fotografskega izdanja „Kraljedvorskega rokopisa", kateremu je dodal J ar. Vr-t' a t k o opis, razsvitljajoč najmanje podrobnosti rokopisove. (Ruko-pis Kralodvorsky. Vydäni fotograficke. S üvodem vysvčtlujicim popišem a opravenym čtenim od An t. Jaroslava Vrt'atka. V Pragi 1862).

Akoprem pričkanju še sedaj ni konec in se razprave o rokopisih sosebno zadnji čas množe — katere in kakove, bodem koncem spisa skušal navajati — menim, da marsikateremu ustrežem, očrtajoč ob kratkem epohalno razpravo bratov Jirečkov. Napotila me je k temu vsebina knjige tem bolj, ker pretresuje rokopis od vseh strani in se vedno ozira na tradicijoualno literaturo vseh Slovanov, napravlja iz rezultatov trdne zakone ter jih potem primerja z oddelki „Kraljedvorskega rokopisa". Razprava deli se v več oddelkov; najboljše, da se kolikor mogoče tudi mi držimo te razporedbe. _

A.

I. O jezici rokopisove m. Nasprotniki trdijo: uže iz jezika lehko dokažemo, da je spis ponarejen, češ, ponarejalec je skrpal besede in oblike, ki niso Staročeške, ki so pa le dokaz nepristnosti rokopisove. Tako, pravijo, se je krvi, model itd. vedno in v vseh Staroslovanskih pismih čitalo in pelo dvozložno. Jirečka dokažeta o tistih primerah Biidingerj e vih, da sta r in l časi rabila samoglasno, pa nič menjkrat soglasno, da je zatorej krvi, model veljalo več potov za samo jeden zlog, kakor stoji v „Kraljedvorskem rokopisi". Druga spodtika jim je bil v „Zaboji" verz: „Zaboj brate, aj ti lev udati!"

Kateri starikav Slovan je neki leva poznal, pravijo. Res, čudno! A stari Saši so ga imeli celo na zastavah, Slovan pa, ki naj je prišel poznejše iz prelepe Indije, ki je bolj tržil z južnimi narodi, ta, se ve, ga ni mogel poznati! Ko bi se pa nasprotniki malov bolj zanimali za Slovansko zgodovino in jezike Slovanske, našli bi Ornoboga Polabskih Slovanov v podobi leva

in šinilo bi jim v možjanc, da, če imajo Slovani besede: slon in veljblod, je pač tudi lev, kakor v vseh indo-evropskih jezicih, v Slovanih mogoč.

Kako stara je ravno omenjana pesen „Zaboj", kaže to, da večkrat omenjani kralj ni nihče drugi nego Karol Veliki. Češki jezik ima namreč navado, tuji zlog ar izpreminjati v ra: kakor se tudi pri nas izpreminja n. pr. brada iz barba i. m. e. Drugič se pa tudi posamezni spisi ne dade inače razlagati, n. pr.. „Vsaki vero k vojvodu ima Vsak uporno srce kralju" str. 32. „kralj" tu nima še sedanjega pomena (rex, König), nego v tem včrzi pomenja necega gotovega kralja in sicer mogočnega Frankov-skega vladarja. Zgodovinski dokaz o tem pride na vrsto poznejše.

Takisto poznali so Staročehi „heim" ali kakor je Slovansko šlem, ako ne prej, gotovo pred 805. L, ker tedaj je prepovedal Karol Veliki uvažati Slovanom orožje.

Pri dokazih naslanjajočih se na jezik Staročeški, omenjati je še, da ime Jaroš, katero se čita v „Kraljedvorskem rokopisi," ne znamenuje druzega, nego Jaroslava se Slivna, poznejše imenovanega „v o n S t e r n b e rg". Še sedaj je namreč navada v Čehih, narejati jednake pomanjšalne besede; tedaj pa je bila nekako potrebna. Češko vitežtvo ni imelo nikacih posebnih priimkov, ampak ta rodbina je imela to (skoraj) stalno krstno ime, ona ono, katerim se je časih dodeval rojstveni kraj. Da se zatorej niso razne osobe jedne rodbine zamenjavale, trebalo je temu reči J aro sla v, drugemu Jaroš, ali, kjer so imeli Janeze, temu Hanuš, onemu Hašek, Jan itd. ') Poznejše tekar dodajali so si „von" ali „de" s kacim nemškim prezimkom.

Med drugimi dokazi tega oddelka zanimivo je slednjič vprašanje : je li mogoče iz besede Staročeske, kolikor je je bilo 1. 1817 znane, sestaviti „Kraljedvorski rokopis" ? Odgovor je: nikakor, ker se več oblik in fraz v njem more razlagati še le iz nekaterih, 40 let poznejše najdeuih rokopisov, katerim ne oporeka nikdo pristnosti, katerih pa 1. 1817 gotovo nikdo ni imel v roci.

II. Iz bajeslovja (mythologije). Kar se te tiče, je znano, kar pa nasprotniku Feifaliku ni bilo, da so stari Slovani častili prirodo in nje prikazni sploh. Mislili so si pač neko višje bitje, vzvišeno nad vsem in zapovedujoče vsemu, a razvitega malikovalstva niso imeli, kar nam poleg druzih potrjuje sosebno Prokop f 1. 5522) Niso zatorej imeli ni svojega Apoll o na, ni svojega Marta, temuč v revi in nadlogi pozivali so na pomoč svoje bogove in v veselji so se spominjali svojih bogov, vmikali pa se bčsom. Če se zatorej imenujejo v „Kraljedvorskem rokopisi" le bogovi in ne jeden gotovi bog, je to le dokaz pristnosti rokopisove.

') Jednake razmere poročali so nam dopisi iz zasedene Bosne. Pis.

") To resnico izvaja izvrstno prof. dr. Gr. Krek v svoji knjigi: „Einleitung in die slav. Literaturgesch. I. 108, 113."

III. S1 i č n o s t rokopisova z drugim narodnim slovstvom slovanskim je tudi zanimiv dokaz njegove pristnosti. Znano je, da so Slovani opevali od nekdaj svoje junake in opeva jih pred vsem še sedaj narod Srbski. Dalje je znano, da pojö epične pesni, to v M a 1 o r u s i h kakor vSrbohrvatih posebni ljudje, največ slepci in ne kateri si bodi priprost kmetovalec. Od todi je tudi razlagati, da so te pesni jednacega duha, imajo tista epitheta pri samostalnikih. in so spioh merjene po tistih pravilih, so nekako „ume-teljno-narodne".

Lirične pesne so prave „narodne". Priprosti pevec si pač tudi misli in slika nekako podobo, ki mu vzbuja razna čuvstva, a postave, oblike v kojo naj bi te čute spravil, ne pozna. Jedini nävod, kako naj poje, dala mu je priroda, nalik slavcu.

Epični pesniki so bili zategadelj od nekdaj izvedenejši v meri pesniški. Celo imena znamenitejših vemo. Znan je nam pevec Bojan, Simeona Bolgarskega sin, znan drugis Ruski Bojan, znan pevec Mitusa in dr. Da so imeli tudi Cehi ta-kove pevce, o tem v petem oddelki! Od todi je zatorej razlagati, da vlada v Slovanskih narodnih pripovedovalnih pesnih sicer tisti duh, da se pa vendar bolj razločujejo med sabo kot lirične. Ravno taka jednakost epičnih pesni v „Kraljedvorskem rokopisi" kaže prav njegovo originalnost, njegovo pristnost, kaže pa tudi, da ni utemeljeno dokazovanje, da bi bil vse pripovedovalne pesni v „Kraljedvorskem rokopisi" zložil jeden pevec, ravno tako, kakor bi ne bila viemeljena trditev, da so vse Srbske junaške pesni plod jednega duha.

Lirične pesni „Kraljedvorskega rokopisa" so še sličnejše med sabo in sličnejše so drugim Slovanskim kot epične, ker duh Slovanski ohranil se je tisočletja skoraj tisti v vseh vejah naših, in ker so, kakor rečeno, prav iz ljudstva kakor so si bratje jed-naki, a se vendar razločujejo drug od druzega, prav tako so pesni „Kraljedvorskega rokopisa" jednake inim Slovanskim narodnim, vendar pa kažejo neke posebnosti, upotrebljajoč časih druga epitheta itd. Prvo in drugo mora le vsacemu resnico razjasniti, da je „Kraljedvorski rokopis" originalen in ne ponarejen po kacih drugih „Slov. pesnih".

Spodtikali so se na pesni „Beneš Germanov", češ, da se v narodnih pesnih ne spominja nikdar narodnost sovražnikova, nego, da se le sovraži neprijatelj, ker nam želi in hoče slabo. To je v principi pač res, a takisto resnično je, da se je Čehu moral pristuditi ves rod, ki ga ni le izpodjedal pri trgovini v domači deželi, temuč ga celo za O ta k ar j a II. prognal iz obdelanih zemljišč, tako, da je bil vojvoda Braniborski nekoč zapovedal, naj se pod smrtno kaznijo vrnejo vsi iz Češke.

Da je pa narodni pesnik v resnici objektiven, priča ker so mu rodni bratje Poljaci ravno tako „vragi naših zemelj", če ga nadlegujejo, kakor Nemci.

Kakor je spodletelo vse trdenje, da mora biti „Kraljedvorski rokopis" ponarejen, ker veje v njem sploh takov duh, kakor v Slov. narodnih pesnih, ravno tako se je slabo oponeslo primerjanje gotovih drugih Slov. pesni z jednacimi v rokopisi (n. pr. „Rože in kitice"). Narodne Slovanske pesni bile so tedaj, ko so rokopis našli, skoraj nepoznane, ker izdajale so se do štiri deset letja poznejše.

Tudi neka 1 a ž Slovanskih pesnikov bola je nasprotnike, Feifalik se namreč čudom čudi, kako more debeloročno, ne-učeno dekle rčči:

„Ko bi perce imela,

Pisala bi listek". (Škerjanec.)

Nu, ko bi g. Feifalik čital v Vukovih pesnih tolikrat ponavljajoči se „knjigu piše", akoprem je malokateri onih, o katerih se to trdi, znal podpisati le svoje ime, ako bi čul Srbkinjo peti: „Pak da pišem tri godine dana, nebi svoja izpisala jada", ako bi čul še več jednacih izrekov, n. pr. v Koritkovih „Pesmih Kranjskega naroda" I. str. 37., v Kuhačevih „Jugoslov. närodnih pjesmah" I., 177, to bi proglasil Slovanske narodne pesnike za največje lažnivce. Mi pa jih v jednacih slučajih lehko izgovarjamo z dobro vestjo, da je to Slovanska „licentia poetica".

Dalje imenujejo sentimentaliteto v „Kraljedvorskem rokopisi" „nervenangreifend". Če bi to resnično bilo, bi V u ko ve in druge narodne pesni morale „kot nevarne" gotovo biti prepovedane.

Slavni Nemški pesnik Fried. Bodenstedt pa o tem vse inače sodi: „der slavische Volkscharakter ist ein vorwiegend weiblicher, zartbesaiteter, leicht erregbarer und empfänglicher-Der Beweis dafür ist in allen slavischen Liedern zu finden, selbst bei solchen Stämmen, welche, wie die Serben und Kosaken, seit Jahrhunderten ein kriegerisches Leben geführt haben".

„Man muss diese nationalen Eigentümlichkeiten wol in's Auge fassen, um die slavischen Volkslieder richtig zu würdigen und zu verstehen".

IV. Stihotvorstvo Slovansko. Ako hočemo svoje nä-rodne pesni prav razumeti, treba je pomisliti, da niso nastale po naumljenem metri, temuč pesniku je zvenela pač v glavi čuvstvu primerna melodija ter poje jo, dodaval je primerne besede, a tako gladko, da ga v petji niso čisto nič motile, t. j., da je stvoril vendar le metrum, ne umetnegav temuč priprostega, na posluh. In kakor so v nevezanem govori Češkem posebnosti, razločevati se mora tudi mera v pesnih, sosebno od Nemške.

čehu ne velja, kakor se je v naših Slovanskih umeteljnih pesnih uvedlo, da je vsaka naglašena slovka tudi dolga, le časih sta naglas in dolžina na jednem, t. j. prvem zlogi, navadno pa so tudi drugi nenaglašeni zlogi dolgi. Tako je v grščini in latinščini, med druzimi Slovanskimi narečji v srbščini in nekoliko v

maloruščini ter opaža se tudi v Slovenskih narodnih pesnih, česar seje Vodnik držati skušal. Dobrovskyga prizadevanja, uvesti Čehom naglaševalno (qualitativno) mero, spodletela so in preobla-dala je mera po dolgosti slövek (quantitativ'na), kakoršna je v vseh Čeških narodnih pesnih.

Kvantitativno je merjen tudi „Kraljedvorski rokopis", in če je videti mera po nekaterih mestih nepravilna, je to le premotljivo in na videz, kajti gotovo je ytakrat v verzi misliti si neko elizijo ali sinecezo, ki so zopet v Čeških narodnih pesnih kaj navadne.

Takisto nam je opustiti misel, da je mera v „Kraljedvorskem rokopisi" kakor narodna Nemška zmes povdarov in padov, t. j., gotovo število povdarov, a padov kolikor koli. Kakor smo dejali, služi „Kraljedvorskemu rokopisu" in narodnim pesnim elizija, katere hi pač nikdar ne bilo treba, če je padov na prosto voljo. Zatorej mera v Čeških pesnih je bila in ostane merjena po teškoči zlogov (quantitativno).

Stihotvorstvo Slovansko ima še nekatere posebnosti. Verzi imajo biti razumljivi vsak zase, t. j., vsak verz nam ima kazati nekako celoto, da nam je na njega konci moči z glasom malo postati, in da je vendar skupna misel razumljiva.

Druga posebnost Slovanskega narodnega stiha je razdelilka, (diareza, Einschnitt), ki razdeluje stihove od samozložnih, dalje v dva dela in pada vselej za ravnim številom slövek, nikdar pa sredi besede. Ločiti jih je zatorej od odmora (cezure).

V Srbskih narodnih pesnih pada razdelilka redno za čvetrtim zlogom, če je stih osmo- ali desetozložen. V dvanajstostopnih stihih je vselej za šesto stopico.

N. pr. iz Hrvatsko- srbskega. „Podiže se

ali: „Moji rani

Črnojevič Ivo." vinogradi,"

„I radjeni || i gradjeni."

iz Slovenskega: „Stoji, stoji || tam lipica."

ali: „Se kralj Mat'jaž || oženil je,

Z Alenčico II zaročil sie." " rt

Deseterec: „Vino pije || Kraljeviču Marko."

„Breda vstane || ko se dan zazori."

Dvanajsterec: „Ruža jesam ruža || dokle nimam muža."

Ravno tako se vidi lehko na „Kraljedvorskem rokopisi" razumljivost vsacega verza posebe in posebnost razdelilke, samo, da je zadnja tu nekoliko slobodnejša, kakor je tudi v Ruskih na-

rodnih pesnih.

N. pr. „Poslušajte O skušanji

stari mladi, v hudih bojih!"

(Ljudiša in Ljubov.)

ali: „Stojte, ino ves svoj || um zbirajte, Stojte, čudo bo vam || poslušati!"

(J a r o s 1 a v).

Tu nas zatorej priganja nov dokaz, vzet iz prispodabljanja Slovenskih pesni, ki so bile I. 1817 še neznane, da priznajmo pristnost rokopisovo.

Oblika nam zopet kaže — sosebno tu nepretrgano pripovedovanje, tam razdeljeno v kitice — da so se nekatere pesni „Kraljedvorskega rokopisa" ravno tako narekale (Češko: pieväti, rez iti r en), kakor se še sedaj Srbske in Hrvatske, druge pa, namreč lirične, popevale (Staročeško: zpievale, singen). A ravno to jednakost se Srbskim stihotvorstvom hoteli so v slabo tolmačiti, v dokaz nepristnosti. Kopitarju se je jednakost mere v „Jaroslavi" in „Ljubušini sodbi" se Srbskim desetercem kaj čudna videla. Sedaj pa, ko so zbrane narodne pesni vseh Slovanskih rodov, kažejo se nam povsodi jednaki stihi in v obilici tudi v narodni poeziji Češki, ni bilo zatorej treba posnemati Srbskih pesni, ki so 1. 1817 bile le zelo slabo znane. Nekako nepravilno se nam zdi „Zaboj" sestavljen; a pretresajočim natančnejše, opaziti nam je, da sta beseda in stih različnim burnim situvacijam jako primarna, in da prav vidimo, kako je pesnik, vžgan svetim ognjem, popisal z bujnimi barvami one dogodke. „Zaboju" sta primerjati „Cestmir" in „Jelen". Safarik je prispodabljal to pripovedovanje z onim Semitskih närodov, nu, v Ruskih „dumyh" nahaja se mnogo (podobnih) bratov.

Nasprotniki so tudi očitali, da v rokopisi ni niti ali it e-racij, niti assonanc, kar bi vendar v Slovanskih narodnih pesnih imelo biti. Jirečka sta dokazala, da ima rokopis toliko alliteracij in assonanc, kakor morda nijeden drug Slovans k spomenik stare dobe.

Levstik je v svojem mojsterskem prevodi obe prav vestno pridržal:

„Proti njima plamen pravoskazen In pod njima svetočudna voda."

(Libušin sod.)

ali: „Bilo klanje, bilo je mahanje Žalovanje ino radovanje."

(Jar oslav.)

Tacih primer je polno v vsih stihih, ter ravno zaradi teh glasnih vjemanj je jezik tako lep.

Navadno nahajati se v jednem, v dveh, treh, malokrat v več zaporednih stihih dve, namreč najmanj dve slični črki. Večkrat je alliteracija dvojna inassonanca jo izpremlja; zadnja stoji tudi sama.

Sosebno alliterujejo pridevniki sfe svojimi samostalniki, n. pr. s tvrdga sedla itd.

Slovanslto stihotvorstvo ima še druge posebnosti:

1.) Ponavlja se ista beseda, daje izrek toliko tebtovitejši: v šir in v šir, bliže bliž.

2.) Pristavlja se prosti besedi ponavljanje s .končnico kakor nekak komparativ: duša, dušica; dobec, dob.

3). Samostalnik in pridevnik sta iste korenine; silna sila; kruta krutost.

4). Stavek razdeluje se opetovanjem jedne besede: In mine dan prvi in mine dan drugi. Ah vi lesi, temni lesi, Mile t in s k i lesi! Priletela družna lastovica, Priletela od Otave krive.

5). Opetovanje predloga pred samostalnikom:

„Pa odnesel v grad jo

Ah u grad, u trdi."

(Zbigonj).

6.) Sosebno se rad opetuje isti samostalnik v nepravem razmerji: od moža k možu; kij nad kij; gore z gorami.

7.) Skleneta se dva ali več verzov tako, da se ponavlja jedna ali več besed prvega verza v drugem:

,,Aj Veltava, kaj kališ si vodo, Kaj kališ si vodo srebropeno". To zato, da ima vsak verz popolno misel.

8.) Ponavlja se jeden ali več stihov v poznavnenovanje posameznih delov dejanja: Knez pokaže itd. v Ljudiši in Lju-bovi.

9.) Parallelismi, da se slična ali skupna dejanja, ali iste reči tiččči se govori dajo na jednaki način, n. p<\ v „Cestmiri in Vlaslavi" stih 1—3 in 4—6.

Vse te posebnosti so do mala v „Roži":

„Ah ti roža, krasna roža!

Kaj si rano razcveža?

Razcvetena zmrzniža?

Zmrznjena pa zvenila?

Zvenjena se osula?" Vidi se, da je tu uže nekoliko rima zastopana. Stihi so osmerci, kakor Udi v prvih Čeških umčteljnih pesnih, n. pr. v „Alexandri," ki je ves riman, kar kaže, da sp osmerci sosebno prijali rimi. Vendar, iz tega ni posnemati, da bi po uvedeni rimi v 12. veki in še prej, se bili pristudili stihi deseterci, saj vendar še sedaj žive v narodi Hrvatsko-srbskem, akoprem je rabil večini umeteljuih pesnikov rimani osmerec, n. pr Gunduliču, P al m o ti ču in dr. *

V. Iz literarne povesti. Kakor se nahajajo na Srbskem še sedaj pevci slepci, pa tudi inteligentnejši možje, kar je sicer jednako tudi na Ruskem, tako vemo tudi gotova imena starih pesnikov Čeških. Vladi si a v I. (1. 1125) podaril je pevcu Dobrati malo posestvo; drugi bil je Kojata in za njim imenuje se jih še več. Iz Cosmasa, pišočega (1 1045—1125) v latinskih verzih kroniko Češko, videti je, kako je porabljal stare paganske pravljice in pesni. Pri Dalimili (I. 1282—1314 pišočem), vidi se tudi na raznih mestih, da je gotovo porabljal jednake spise.

Feifalik se čudom čudi sv. pisemskim besedam v „Jaro-slavi": „Vstani gospod! vstani!" A v 12. veki bil je psalter uže dvakrat preveden, ni se zategadelj čuditi verzom iz Davidovih prošenj vzetim.

Sicer so bili Čehi, hodeči v Bol o g no in na druga Italijanska vseučilišča, seznanili se z Romansko poezijo, in „Alexander", posnet po Wal t er ji Chatill onskem, je prvi sad teh učenj. Beseda v njem kakor v drugih tedanjih umotvorih,' je tako gladka in dobra, da si zatorej imamo misliti uže izobraženo narodno poezijo Češko, ker sicer bi bil: filius ante patre m.

Takisto je nična trditev, da bi se v 13. veki nikdo ne bi bil več brigal za vsebino in obliko teh pesni, „um solches Zeug, welches ihm hätte barbarisch dünken müssen", pravi Feifalik. Še le v 14. veki jelo je Nemško trubadursko petje izpodrivati tedanje čisto na narodnih pesnih vtemeljeno umeteljno slovstvo, in še tedaj le po malem. Gotovo je, da je Otakar II. pal le zaradi prevelike ljubezni do Nemcev ter D ali mil, tedanji kronist, kaže se Nemcem največjega neprijatelja. Če takov gnjev na Nemce v viteštvi, kakov še v stiskanem ljudstvi! Sicer pa vidimo lehko vstrpnost Slovansko pri Malorusih, katerih plemstvo se je čisto popolščilo, a narod misli, govori in poje le še po svoje.

Posebe so še napadali „Ljudišo in Ljubova", češ, da Čehi takrat turnira še poznali niso in da v tej pesni tudi ni prav opisan. Rečeno bodi, da turnir ali „klanie", kakor so ga Čehi zvali, gotovo ni prav naslikano, ker pesnik nam je le pokazal Staroslovansko „sedanie" (Hrvatsko ali Srbsko: sjedati se), t. j., borenje dveh jezdecev in ne različno od tega „klanie".

VI. Dokazi iz povesti (zgodovinski). Kar se tiče zgodovinskih dokazov, so zopet tako razvidni, neomajni, da se jim je le čuditi. Nam ni mogoče pretresavati vseh na dolgo in široko; posnemimo le nekatere karakteristične strani.

Omenjati je g. Bü din g er ju in njegovi trditvi, da tudi stari čehi pač niso bili takovi orjaci, da bi bili vlačili s križarsko vojno petnajst lehti širok in kdo zna koliko visok, zvoncu podoben boben, kakor pripoveduje on, češ, da drugačnih bobnov tedaj še

poznali uiso. Ampak uže 1. 1158 imel je Vladi slav v Italiji pohlevno „Turško muziko", in ne samo to, negö tudi rogove, kar nam sicer uže Nestor in drugi o Rusih pripovedujejo. Nasprotni dokaz si je zatorej sam odbobnal z onim ogromnim bobnom in lehko ostane v „Ljudiši in Ljubovi": „Vstane ropot tromb in kotlov."

O Beneši, ki Nemce tako bode, bilo bi le opomniti, da je prilomast Sašo v staviti v 1. 1203., ko so venčali v kralja Ota-karja I.

„Jaroslava" opravičuje popolno še le 1. 1842 izdana „Vo-lynska kronika".

O boji, opevanem v „Zaboji", o katerem nasprotniki niso ničesar našli ni vCosmovi, nivHajekovi kroniki, o tem boji vemo, da je bil 1. 805 ali 806 in sicer, kjer se stečejo Vel-tava, Laba in Ogra (Eger). Zopet dokaz, da „Kral" v tej pesni ni drugi, nego prav Karo 1 Veliki.

Sedaj k osodepolnemu Kralje— ali bolje Kraljičinemu — ker Češko: „Kralove Dvfir" — dvoru! V 12. veki imenoval se je „curtis Chvojno" in bil je grad Čeških knezov. L. 1307 prešel je v last kraljičino in odtod ime mu. Pesni spominjajo se večkrat njegove okolice, n. pr. Miletinskih lesov v bližini.

H an k a je našel rokopis v „sklepi" t. j., v dolnjem obokanem deli cerkvenega zvonika, v katerih so se hranjevale od nekrla dragocene reči pred ognjem. Sicer je Hanka takrat našel tudi star psalter na pergamenti in rokopis astronomske vsebine.

VII. Paleografske dvome zavrača najbolje uže omenjano fotografsko izdanje. Tudi kemiki so se izrekli za starost črnila. Res je, da je Hanka nekatere črke počrnil, a le malo, in takove, ki so le bled6, a sicer gotove bile, ter tako, da je videti poznejšo pisavo.

VIII. Slednjič bi bila ponareditev 1. 1817 nemogoča: 1.) ker so se našli, kakor uže omenjano, še le poznejše spominki, iz katerih so se razložile ^se oblike rokopisove; in 2) ker češka ni tedaj niti moža imela, da bi izustil tako lepe in tako čvrsto izražene misli, kakoršne so v „Kraljedvorskem rokopisi", tudi ko bi jih v Novočeščini hotel.

Ad 1.) Dobrovsky, zvezda jezikoslovna, v 1. 1818 izdani knjigi „Geschichte der böhm. Sprache und Literatur" ni vedel in ni mogel prav razločiti starih listin pred 1. 1310 in po njem. Še le iz poznejše najdenega gradiva, bilo je mogoče sestaviti trdna pravila Staročeščini. Popolno vse oblike, sosebno local moških in srednjih samostalnikov, končujočih se na a, local na i, razložila sta še le Erben pa Bo če k. Šafarik ga je 1. 1845 poznal samo v „Kraljedvorskem rokopisi", pa v nečem malem evangeliji sv. Ivana, povsodi sicer bil je znan le „ju".

Tudi vseh abced — do Husa jih je devet — Dobrovsky ni mogel razločevati. Omenjati je, da so najstarejše imele „g" mesto sedanjega „h", pisalo se je zategadelj kakor pri nas #ora in ne ftora; h je značil to kar sedanji ch. „Kraljedvorski rokopis" nima več te starejše pisave, ker opustila se je sredi 13. veka. Ce so 1. 1817 tako poznali Staročeške pravopise, kdo naj bi bil spisal cel „Kraljedvorski rokopis"? Tem dokazom iz ortografije dodaje se lehko drugi iz fraseologije rokopisove, ki se more razlagati tudi le iz poznejše najdenih spominkov.

Ad 2.) Dobrovsky uvidel je še le konec svojega življenja, da češčine ne bode moč zatreti. Šafarik pravi 1. 1840 v knjigi „Die ältesten Denkmäler itd.": „Wohlan! wir sind gefasst und erwarten ihn (nam. ponarejevalca); — er komme und legiti-mire sich. — Dann, aber auch nur dann — erit nobis magnus Apollo."

Sumničili soHankoinSlobodo, a prvi in drugi pokazala sta se svojimi deli. kolik razloček je med njima in „Kralje-dvorskim rokopisom". Rokopis sam čitala sta na več mestih po-grešno in vendar jih zopet sumniči Šembera, o čemer poznejše. Za Češke narodne pesni se ni brigal nikdo, Maloruskih uže celo ni nobeden nabiral. Sicer je Hanka prisegel, da je rokopis res našel, in zemlj. knjigovodja S t 'o vi ček spominjal se je, da je videl rokopis kot löleten deček tam, kjer so ga poznejše našli.

Za pristnost „Zelenogorskega rokopisa" dade se navajati tisti razlogi. Da je bil prej tudi v „sklepi" — ker ti so bili po vseh starih gradovih — na Zeleni gori, imamo važno pričo dekana P. Jos. Zemana. Jac. Grrimm, glava Nemških filologov in starinarjev, piše Pa lack emu: „Als mir das Facsimile von Libussa in die Augen fiel, waren alle Zweifel gehoben, so etwas muss echt, kann nicht gefälscht sein."

To so tehtnejši dokazi za pristnost „Kraljedvorskega in Zelenogorskega rokopisa"; v drugem oddelki očrtal bodem novejše napore, proglasiti jih nepristnima.

B.

Po razpravi bratov Jirečkov ni se upal dolgo*5 nobeden nasprotnik vtrditi svojih dvomljivih misli s kacimi novimi dokazi. Pač se je ta ali drugi nepovoljno izrazil o rokopisih, ali vsaj ne povoljno zanj, toda podpiral ni svojega trdenja nobeden, dokler se ni stari gardist obeh rokopisov prof. Šembera spremenil v hudega nasprotnika svojih prejšnjih varovancev.

L. 1878 namreč -izdal je omenjeni profesor četrtič knjigo „Dejiny a literatury češke" in tedaj prvič dvomil, a vendar samo o rokopisi „Zelenogorskem"v Proti Šemberinemu izreku vprli so se Češki učenjaki in vsi Češki listi. Sosebno ga je prijel J. J i -reček v „Svčtozori" ,iu drugod, ter V. Brandl v „Moravska Orlice". Šembera je pošiljal odgovore in poprave Češkim no-vinam, a nijeaue jih niso natisnile — narodni čut bil je pač žaljen. Stari mož se razjadi in izda knjigo „Libušin soud dom-nčla nejstarši pamätka reči češkev jest podvržen tež (kakor tudi) zlomek evangeiium sv. Jana. Čebož dtikazy podävä Alois Vojtčch Šembera, prof. reči a literatury češke na universitč videnske. Se dvema svetlotisky. Ve Vidni 1879 — 8°. 146."

Večji del spisa, sosebno uvod in konec, namerjen je prav na Češke novine ter nasprotnike njegove nove trditve, češ, da so ga žalili, ter osramotili pred svetom. Zato je pač mož v prvi jezi zbral vsa kedaj izrečena dokazila - proti rokopisu, dodal nekaj svojih in jih v pikri besedi dal med svet. Videti pa je, da v tej naglici niso vsi razlogi trezno premišljeni in marsikatera trditva spreobrne se v hipotezo, ki je dosta negotovejša, nego bi bila ona o pristnosti „Zelenogorskega rokopisa", ako bi tudi nič dokazov ne govorilo zänj. Da se tvarina ne nakupiči omenjam samo važnejše strani.

Na 15. strani omenjane knjige pripoveduje prof. Šembera, da sta ga do sumnje dovela dva spisa. Oni A. Pater e, kustosa Češkega muzeja, dokazujoč, da je v „Mater Verborum", hranjeni v muzeji od 1. 1818 med 1190 glosami 850 ponarejenih in Maio-ruski spis Lvovskega kanonika A. Petruševiča „O pod-ložnoj Zelenogorskoj českoj rukopisi t. j. Sudč Ljubuši", ki je prihajal februara meseca 1878 v novinah „Slovo".

Čudno pač, da starega poznavatelja niso pregovorili uže prejšnji jednaki dokazi, ter da se je še le sedaj izrekel proti rokopisu, braneč ga leta in leta z besedo in pismom!

Sploh ni videti pri dokazih tistega potrebnega sklada in pregleda, da bi nas silili pripoznati jih; na tak način bi se izpelja-vala lehko.vsaka knjiga iz koje si bodi popreje izišle, in če bi tudi obdelavah čisto različne stroke.

V posebnem poglavji dokazuje, da je „Libušin soud" zložil Jos. Linda, V. H an k a pa da ga je prevel na Staro češko. Dokaz jemlje iz vsebine, ker je neki slična Lin din emu romanu „Žare nad polianstvem", izišlem jeden mesec pred „Soudom", nekaj pa iz jezika in fraz, ki se nahajajo tudi v omenjanem romani in drugih Lindinih spisih. Prepustiti je učenjakom na glasi, je-li so ti dokazi dovolj trdni; mislimo pa, da jih je dokaj odpalo, odkar je Šembera napredoval na poti, katerega je nastopil. Velik del dokazov opira namreč tudi na „Kraljičinodvoiski

rokopis" veleč, da je „Libušin soud" slabo po njem ponarejen, ker prvega ponarejalec ni razumel; na strani 75. hvali Dobrovskega, da je precej spoznal „Kraljedvorski rokopis" pristnim, sam ga imenuje n. pr. v opombi 1) na strani 107 „ryzč pamätky" — a ni še minulo leto, ko odgovarja v novi brošuri, izdani tega leta na Dunaj i „Kdo sepsal Kralodvorsky rukopis roku 1817 V" ko odgovarja, da je epični del „Kraljedvorski rokopis" zložil V. A. Svoboda, lirični pa V. Hanka. V uvodi pripoveduje, kako je bil zaslepljen z avtoriteto rokopisovo, pa meseca avgusta 1. 1879 se mu je zasvetilo, ko je bil zopet prečital Hankin list dne 17. septembra 1. 1817, v katerem navdušeno naznanja Dobrov-skemu, da je našel rokopis in ga ob jednem površno opiše. Šem-beri se nemogoče vidi, da bi bil mogel Hanka v jednem dnevi — 16. sept. je namreč še le rokopis našel — vsebino toliko pregledati, kakor jo Dobrovskemu popisuje. V tem, ko je prej mislil, da so nekateri pogreški jezikovi in pisni pripisovati naum-Ijenemu pesniku Zaviši z Falkensteina v 13. veki, dokazuje sedaj, da le omenjena prava falsifikatorja nista jezika poznala.

Kakor pri „Libušinem sodi", tako tudi tu poskuša spise omenjanih dveh pisateljev primerjati s „Kraljedvorskim rokopisom". Sosebno mu ugaja Svobodina „oda na mir Evrope", ali tu se mu je uže odgovorilo v 29. in 30. št. letošnjega „Svetozora", da je ona „oda" tiskana 1. 1815, zatorej pred rokopisom, vsa druga, kakor drugi natis 1. 1820, katerega navaja on. Večjega, skupnega odgovora še ni, vendar prof. Jagič, sicer neprijatelj pristnosti rokopisove, pravi glede na odgovor „Svetozorov," v svojem „Archiv" V. str. 174—176: „Da muss ich also dem Herrn Šembera den Vorwurf einer nicht hinreichenden Vorsicht machen; dieser Mangel an Vorsicht hat sich schon bei Verdächtigung des Mastičkar (mazač, Quaksalber, spis iz 13. veka, kar jesos. neovrgljivo dokazal Gebauer) geradezu zum Mangel an Kritik gesteigert ... es geht aber dem ehrenwerthen Literaturhistoriker die eigentliche philologische Akribie gänzlich ab." Hanuš, prof. slavistike v Pragi, obeta večji odgovor; gotovo bode v tem smisli, kakor je pisal 1. 1867 v svoji knjigi „Das Schriftwesen der böhmischslavischen Stämme": „povsem nemogoče je, da bi v naši dobi kdo ponaredil tak spis,~tem menj bi bil mogel to učiniti pred 50 leti. Naj postavijo akademije na sveti kolikor večjo ceno na zloženje podobne basni („Zelenogorske"), a nobeden je ne dobi. Beati Bohemi possidentes."

Do te stopinje je pravda napredovala; zadovoljen sem, ako č. čitatelji na podlogi tega očrta lehko razumejo gotovo ne še končan rezultat; še bolj pa bi me radostilo, ako bi kdo globoče preiskal dvomljiva vprašanja teh prezanimivih rokopisov.

Naj zaradi spisov o tej stvari omenjam po Šemberi še učenjake 1.) nasprotne „Libušinemu sodu". Jezikoslovci:

Dobrovsky, Kopitar, Miklošič, Petruševič, La-mansky; paleografi: Pertz, Watteubach, Sickl; historiki: Makušev, Perwolf, Tomašek, Ziegl. 2) zoper „Kralje-dvorski rokopis: Kopitar, Miklošič'), Petruševič, La-mansky, Vašek; Wattenbach, Birk; Feifalik, Kras-zewski, Mickiewicz.

') V svojih spisih ali„predavanjih se Miklošič ni nikoli izrazil o rokopisih; nu, dosta, da se ni! Šembera pa piše o „Libušinem sodi" 1. 1879: . . . „a že mu (Jirečku) musim žretedlne povedati, že mi prof. Miklošič ve vsem, eo jsem napsal v Dodaveich ke svym Dejinäm literatury staroeeske proti Libusinu Soudu dava za pravdu". . . Prof. Krek pa je v svoji „Einleitung" odločno za rokopisa.

Običaji slovanski.

*

Spisuje Fr. H u bad.

Božič pri Srbih.')

Pred božičem postijo se Srbi trdo, (tako zahteva cerkev pravoslavna) navadno od 15. novembra naprej. Dan pred začetkom posta (14. nov.) imenujejo ,p okla de'. Kakor pri Slovencih na pustni večer, zbira se ta dan vsa družina, pije in je vsega dobrega kolikor je je volja, in se pripravlja s tem na post, kajti od poki a d do božiča ne sme jesti nikdo mastnih jedi.

Dan pred božičem imenujejo ,badnji' dan.

Tedaj se počenjajo pravi verski in domači obredni običaji, katerih se je ohranilo toliko med narodom od najstarejših časov do današnjega dne, kateri pa proslavljajo življenje ljudstev in ga obdajajo s čudovito miloto. Uže zjutraj na vse zgodaj znosijo stole, nože, igle itd. pod streho, kjer ostanejo do prvega božičnega dne; prvi stol priueso drug dan za ,položajnika' zopet v izbo. V tem ko spravlja družina ropotijo, odide domačin s poma-gačem po ,badnjak'2), hrastovo' klado, katero devajo zvečer v ogenj. Mnogi sekajo ga uže pred solnčnim vzhodom. Ko prideta pred drevo, prekrižata se, domačin ga pospe žitom in pravi: ,Dobro jut" i čestit ti badnji dan!' Navadno sečeta samo od jedne stran., ko je dosta odsekan, udari jeden-s sekiro samo je-denkrat na drugo stran, da pade proti vzhodu. Ce zadržuje padajoči badnjak drugo drevo, naznanja to zlo srečo za vse leto. Prvo tresko hranijo po nekaterih krajih, devajo jo pod mlečno posodo, da se dela smetana tako debela, kakor je treska. Na to razsečeta drevo na štiri dele in jih spravita domu; v Hercegovini jih

') Primeri: Vuk „Rječuik", s. v., — „Običaji" str. 30. itd. Miličevič, „Život Srba seljaka", - „Glasnik," XXXVII. str. 22. - „Globus," Band XXX. št. 4. in 5. Pis.

3) Badnjak rabi tudi Bolgarom, Hrvatom in po nekaterih krajih celtf Slovencem. Pis-

vozijo z osmimi voli. Doma prislonita klade k steni, gospodinja pa zlomi nad njimi prvi hleb pogače. Vrh badnjakov rabi jim namesto ,vatralja' (Feuerschaufel), kateri so spravili pod streho, dokler ne pride ,polažajnikl v hišo. Tedaj prineso pravi ,va-tralj' izpod Ströhe, na začasni pa priveže gospodinja povesmo prediva in ga vrže na streho.

Tisti dan zakoljejo ,pečenico' t. j. prešiča, reveži tudi ovco, da jo speko celo. Prvo kapljo krvi hrani gospodinja in jo zapeče v pogačo, da rabi zoper grižo. Jabolko ali hruška, pečena v pečenici varuje tudi zoper bolezni v trebuhi.

Zvečer prinese domačin badnjake v hišo. Stopivši črez prag pravi: ,Dobar veče i čestit vam badnji dan!' Kak mož mu odgovarja: ,Dao ti Bog dobro sretnji i čestiti', ter ga posiplje žitom, medkaterimje ležala prva treska badnjaka. V Risni ki-tijo badnjake z lavoriko, v Crmnici nazdravlja jim domačin, kateri jih prinese na ognjišče, z vinom, nekaj popije ga sam, z drugim pa napoji badnjake (t. j. polije jih).

Polože' jih pa tako na ogenj, da moli debeli konec črezenj; če se poljubijo ovčarji nad njimi, ljubijo ovce svoja jagnjeta. V pokrajini Gruša (v Srbiji) pomažejo jih po konci z medom, kateri obližejo na to otroci, da tudi ovce ližejo jagnjeta. Goreče badnjake opazujejo dobro; kdor vidi prvi, da je pregorel kateri, dobi dar. Odgoreli debeli konec ne sme pasti na tla, ujeti ga morajo z rokami; po nekaterih krajih mora natekniti celo roko-vice oni, ki ga hoče prestreči. Gorečega nosijo po Vuki okolo bučeljnjaka, pogasivši ga pa denejo h kaci slivi ali k jabolku.

Ta dan peko raznih pogač. Da bi pospeševale plodorodje, dade jim razne oblike: vola s plugom, bučeljni panj, kokoš, ovce itd. Poleg tega pletö za moške ,kijake', za ženske pa ,plete-nice'. V reščetih hranijo spečene pogače in naspö k njim žitnega semena.

Kadar uže gore badnjaci, prinese tisti, ki je prinesel badnjake na ognjišče, snop slame. Tega pozdravljajo ravno tako, kakor tedaj, ko donaša badnjake. Snop je zvezan z vrvico. Ali te ne smejo odvezati, ampak pulijo slamo iz snopa in jo potresajo po vsi hiši. Kaka starka hodi na to po razstlani slami po sobi in kliče kakor koklja: ,kvo! kvo! kvo!' otroci se je pa drže za obleko in kličejo kakor piščeta: ,piju! piju! piju!' To naredi, da je prihodnje leto mnogo piščancev. Po slami vržejo v nekaterih krajih nekaj orehov. Na to molijo. Najstarejši, navadno domačin, prilepi voščeno, svečo na iztočno steno, okolo njega se zbere vsa družina, molče posluša resno molitev, katero moli starec namesto duhovnika. Po molitvi vtakne svečo v vrečo polno ječmena, da gori vso noč. Dokler pa gori sveča na steni, gledajo praznoverni ljudje na senco; kdor je nima, umre drugo leto.

Večerjajo uže pripravljena. Zgoraj za mizo sedi domačin, poleg njega moški po starosti, potem ženske. Predno posedejo, poljubi

vsak roko domačinu, le žena njegova (gospodinja) tega ne stori. Miza je lepo pogrnena, jedi so boljše, nego navadno, kajti jutri bode praznik in trdemu postu je konec. Miza ostane pogrnena vso noč, žlice denejo po starosti na krožnik, in čegaver žlica drugo jutro ne leži več na mesti, kamor jo je bil položil sinoči, umre še to leto. Drugi pa gledajo ta večer v skledo polno raztopljenega špeba; kdor ne vidi glave na sebi, umrje sköro.

To noč spavajo vsi v jedni sobi, kakor je navada tudi po Slovenskem; pri badnjaki ostaja le jeden, da kuri vso noč.

Po Starem Vlahi nosijo ovčarji ta dan vedno kamenček v ustih, to varuje črede volka; če bi se hotela bližati ta zverina, okamenel bi jej gobec.

Ta dan ne smejo izposojati ničesar iz hiše. Če je vreme motno, bode prihodnje leto rodovito. ,Badnjaci' imajo po vztoč-nih delih Srbije svoja imena. Največji zovejo: .badnjak', drugi: ,badnjačica', (ženo ,badnjakovo'), najmanjši pa ,dete'. Drugod jih imenujejo nekateri: Jožef, Marija, Jezus.

Božič.

Zjutraj na vse zgodaj pokajo puške od vseh strani, da naznanjajo veseli praznik. Dečki hite po vode na čist, dober, zdrav studenec, seboj nesejo žita, pozdravijo vodo: ,Dobro jutro, sretan sveti božič', vržejo nekoliko žita v studenec, napolnijo svojo posodo in hite domu. Ta voda ima posebno moč; ž njo se umivajo, da bi ostali vedno zdravi. Najmlajša svekrva daje omitim čistega perila. Omazano hranijo pod streho, da bi ne bilo umaza-nosti v söbi vse leto.

Starejši se pripravijo na to v cerkev, mnogokrat kaj daleč; gospodinja, (v prejšnjih časih je delal to domačin sam,) pa umesi z vodo prineseno zjutraj ,č es nie o' iz pšenične moke. Po Vuki zapekali so prej vanjo srebrn ali zlat novec; kdor ga je našel v svojem kosi, smel se je nadejati sreče v prihodnjem leti. Sedaj pa zapeče domačica lesene podobe ovac, konj, bučel itd. Ko lomijo česnico dobi vsak svoj kos; v tem posli, kateri naznanja podoba v njem, bode najsrečnejši. Česnico peko, kakor pogačo, pod žrjavico. Kdor gre okolo nje, ko se peče, in govori: ,Šel sem skoz ogenj, da bi ne gorel kot ogenj,' se varuje vročnice. Pečeno česnico pomažejoz medom. Iz ostavšega testa pa peko pogačo za živino.

Predno pridejo ,crkvari' (t. j. oni, ki so šli v cerkev) domu, ne sme jesti nikdo mesnih jedi. Ti prineso seboj ,navore' (anaphora, obhajilnega kruha). Te mora pokusiti vsak, potem sme

jesti, kar hoče. Če je pa cerkev predaleč, da ne morejo do nje, jedo najprej popek od leske ali od dr in a, da bi ostali zdravi kakor dr in.

Sedaj krmijo tudi kokoši. Vrvico, s katero je bil zvezan snop slame, ki so jo postiljali zvečer po sobi, polože na tla v krog; v to pa naspo žita za kokoši. Na tak način dosežejo, da se držč kokoši vedno hiše. Tudi živini dade klaje, ali ne mečejo je z vilami v jasli, ampak z rokami, da se živina ne bode. Da, tudi ptičev ne zabijo; tem potrosijo ostankov, naj vedo tudi ti, da je prišel božič1). ,

Zjutraj pride polažajnik. (V Užici ga imenujejo golazni k', v Ban a ti pa ,polazenik'). Mislijo namreč, da ni vse jedno, kdo pride prvi ta dan izmed sosedov v hišo. Zato naprosijo navadno uže nekaj dni prej prijatelja ali sorodnika, da pride ta dan k njim.

Kadar pride pred hišo, ustreli iz puške. Seboj prinaša vrečo žita; uže med vratmi pozdravlja: ,Ristos se rodi' in pospe žita po s6bi, domačin ali kdo drug mu pa odgovarja: ,Va istinu rodi' in ga pospe žitom. Na to gre polažajnik trikrat okolo ognja, ,krete' (premika) badnjake, sede za mizo tija, kjer sedi sicer domačin, in gospodinja ga ogrne z debelo odejo; čim debelejša je, tem debelejša bode smetana na mleki. Potem vzame polažajnik uže omenjani vat r al j (Feuerschaufel), udari ž njim po gorečih badnjacih, da lete iskre na vse strani, in govori: ,Ovoliko goveda, ovoliko konja, ovoliko koza, ovoliko ovaca, ovoliko krmaka (prešičev), ovoliko košnica, ovoliko sreče i napretka' itd. Tedaj razgrne pepel pokraj ognjišča in dene tija kak novec, kakor ravno more. Nekateri pa prinašajo tudi povesmo prediva, in ga obešajo na vrata ali na streho, da bi rasel tolik lan. Sedaj še le pozdravi domačina in druge. Še le sedaj mu prineso stol izpod strehe, kamor so bili odnesli na badnji dan orodje. Kdor pa hoče sesti, odmičejo mu stol, da bi padel; če pade res, ima to dober pomen za hišo. Po teh ceremonijah odide polažajnik ali pa ostane pri ,ručki' in dalje do večera. Da ga goste kar najbolje morejo, ume se samo po sebi, posebno srečna bode pa hiša, ako se opijani.

Nato sedajo k ručku; to naznanjajo tudi se strelom. Ko se zberö vsi okolo mize, molijo, vsak se svečo v roci. Molitev je krajša, nego na badnji dan. Po njej se ,mirbožajo', t. j. po-ljubjajo se po vrsti. Domačin vzame svečo v roko, drugo pa da mlajšemu. Poljubita se in pravita: ,Mir božji! Ristos se rodi. Va istinu rodi. Poklanjamo se Ristu i Ristovu rožanstvu'. Ali pa krajše : ,Mir božji'. ,Na veke, amin'. Tako stori domačin z vsemi, tudi z ženskami, le mu ne poljubljajo te obraza, ampak roko, mož in žena se pa ne smeta poljubiti.

Na to zbere domačin vse sveče, jih postavi v skledo, polno raznega žita, črez nekoliko časa jih pa pogasi s tem, da pospe žita nanje. Kasnejše pokrmijo ženske žito kokošim, da bolje ne so. Potem sedejo k jedi. Božično kosilo je priprosto, meso in vino so glavne stvari. Nekateri srčejo najprej ,varenik' (nekako vinsko juho z medom in poprom), drugi pa ne pijo rakije zaradi vročice. Crez nekoliko časa, po nekaterih krajih uže v začetki jedi vstajajo ,u slavu'. Domačin in polažajnik natakneta roko vice, (brez njih se ne smeta dotekniti č es niče), zasučeta č es nie o trikrat od iztoka proti zapadu in jo zlomita. Paziti pa imata, da ne pade kak kos od nje; to bi pomenjalo, da mora umreti kdo iz hiše. Onda razdelita vsacemu svoj kos.

Za česnico pride pečenica na vrsto. Jedo jo, se v6, mrzlo, ker je pečena uže v badnji dan. Le glavo puste za novo leto. Ta dan se goste dobro; navadno ne vstajajo od mize do večera.

Crez prt razproströ po mizi navadno prazno vrečo in ne odgrinjajo mize in ne čistijo hiše tri dni.

Po Bosni in Hercegovini je navada, da ,sjaču' (sjak-nuti) o božiči, t. j. zjutraj zgodaj vpije domačin: ,Sjaj Bože i Božiču našemu', ali ,našoj' (tu imenuje po vrsti vse osobe svoje družine).

V Ris ni se poljubljajo po jutranji službi božji ljudje v cerkvi; pri tej priliki se pomirijo mnogi, ki so se bili sprli med letom.

Naj omenjam še nekoliko običajev in navad v tem časi. Kdor ima konja, ga mora jahati poručki. VBački zasede mladina konje in dirja po polji in ,vijaju Božič' (gonijo Božiča).

Tretji dan pometejo hišo; slamo in smeti vržejo na dvorišče; slame pa hranijo ženske nekoliko, da nasajajo kokošim na njej. Drugi nosijo božične slame na njive, da bolje rode.

Ta čas ne smejo brusiti noža na brusi, da ženskih ne bole prsi, krav vime, otrok vrat.

Te dni počiva živina; volov ne smejo uprezäti.

Vsakdo iz hiše mora odgrizniti nekoliko niti, s katero je bila povezana pečenica, onda ni hud vse leto.

Da raste pšenica visoko in je bogata, prebadajo česnico z drinovo tresk o. Na vogel č es niče potrosijo soli, ga odrežejo in hranijo za lek ljudem in živalim. Po jedi dade živini soli; živinsko pogačo nabadajo najlepšemu volu na rog, v Starem Vlahi pa priženo vola v hišo in zlomijo pogačo nad njim.

Da bi varovali stanovnikov vročnice, mečejo po nekaterih krajih goreča drva črez hišo; mnogokrat se je pa uže zgodilo, da so si tako požgali dom.

S pepelom č es niče posipajo svilode, da bi jih bilo, kolikor pepela.

V Gr bi j i gledajo na božič, od katere strani vskipi voda v lonci; če vskipi proti iztoku, nadejajo se sreče. V Dubrov-niki mesijo kolače v podobi mesca in jih dad6 poslom; imenujejo jih ,luk'.

Nekateri udarjajo z rogom od božičnega peciva nerodo-vita sadna drevesa po koreninah, govoreč pri tem opravili: ,Ja tebe rogom, a ti mene rodom!' Drugi vzamejo sekiro in mahajo ž njo ob nerodovitem drevesi, kakor bi ga hoteli posekati, drug kdo pa reče: ,Ne sijeci, rodiče'. Če store to trikrat zapored, mislijo, da bode drevo obilo rodilo.

Do malega božiča (novega leta) pozdravljajo se namesto z ,dobro jutro!' itd.: ,Ristos se rodi! in pozdravljenec odgovarja: ,Va istinu rodi!'

Ta čas pevajo tudi razne obredne pesmi, katerih je zapisal mnogo Vuk in kasnejše Milojevič.

Predno poskusimo razložiti pomen božičnega praznika, omenjamo naj prej necih običajev iz drugih krajev, kateri se vje-majo s srbskimi'). Po Francoskem je navadna še dan danes ,souche de noel' ali ,trefue'. „Štiriindvajsetega decembra proti šesti uri zvečer" — čitamo v deli „Memoires de 1'acadčmie celtique" (Commercy en Lorraine) III. 3, — „denejo v vsaki družini velikansko klado, imenovano ,souche de noel', na ogenj. Otroci ne smejo sesti nänjo, da ne dobe garij. Ta navada je razširjena skoraj po vsi deželi ih da polagajo klado po vsej dolžini, kacih štirih črevljev, na ognjišče". — V Marselji so prižigali klado, imenovano ,calendeau' ali ,caligneau'. . Polivali so jo z vinom in oljem. Gospodar jo je moral prižigati. V Daupliinč so jo imenovali ,chalendal', so jo prižigali na božični večer in polivali z vinom; bila je sveta, morali so puščati, da izgori vsa. Na Nemškem je bila ta navada tudi. V pismi iz 1. 1184 beremo o župniki v Ah leni in Miinsterlandi: „et arborem in nativitate domini ad festivum ignem suum ad ducendam esse dicebat." Da so sekali .Weihnachtsblock', čitamo tudi v ,Weisthiimer'.2) Na Angleškem imenujejo ,badnjak', ,yuleclog', ,yuIlclog' ali ,Christmas clog'. Kos njegov hranijo vse leto, da zakurijo ž njiin

') Prim. tudi članek: „Bajdnek v Poljanah ob Kolpi," „Novice" 1. 1856 str. 413. Pis-

') G rim m, „Deutsche Mythol. 4. izd. I. str. 521 in 522." Pis.

za novi božič in da varuje družino nesreče, če pa neče goreti, pomenja zlo.1)

Ravuo tako znan je skandinavski Julblok', Litvani in Leti pa imenujejo sveti večer ,bluku-vakars', kar pomenja ravno to, kakor ,badnji večer'.

Kakor pripisujejo Srbi prvemu gostu, da pomenja srečo ali nesrečo, tako skušajo izvedeti tudi Angieži po onem, kateri stopi o. novem leti prvi v hišo (imenujejo ga ,fi r s tf o o t',) kako se bode godilo družini. Tudi oni si pomagajo s tem, da naprosijo uže prej koga, naj pride na vse zgodaj s kacim darom na pohode.

Kaj pomenja božični praznik v krščanstvi, znano je uže dosta; o tem zatorej ne govorimo. Omenjati pa nam je, kaj je po-menjal ta praznik našim dedom, poganom, kajti tudi ti in drugi narodi indo-evropski so ga uže slavili o tem časi.

Božič je bil uže poganom solnčen praznik, in kaj so slavili o tem časi, kaže nam srbska prislovica: ,Pitali kurjaka (volka), kad je naj veča zima. Kad se sunce ragja.' Ta odgovor, da je najhujša zima tedaj, kadar se solnce rodi, kaže na božič. Ali tudi pri Rimljanih nahajamo dan 25. decembra ,dies natalis solis invicti' (rojstveni dan nepremagljivega solnca). V tisti dan pada v koledarji krščanskem praznik Kristovega rojenja. Da je to res, pričajo nam cerkveni očetje; tako graja še Leon Veliki, za katerega se je spominalo ljudstvo še dobro solnčnega pomena božičnega praznika, zlobno mnenje (pestifera persuasio) onih, ki mislijo, da praznujejo ta praznih na čast novo vzhajajočemu solncu, ne pa rojstvu Kristovemu. "*)

Kako dolgo se je vpiralo poganstvo, časteče solnce, krščanstvu, nam kaže to, da se je ohranilo češčenje solnca do novejšega časa v Armeniji pri Jakobovih kristijanih.3). Taka je tudi pri Mohamedanih.

Arabi Beduini molijo še dan danes vzhajajoče solnce, akoravno je prepovedal Mohamed, klanjati se solncu in luni, in če tudi mislijo Moslimi, da ,vzhaja solnce med rogovi hudičevimi'.

') Ibid. „Aberglaube, Nr. 1109 "

') Pauly, „Real. Encyclopaedie, s. v. Sol."

') Ne&nder, „Kirchen-Geschichte, VI. str. 341."

Za časov Lukijanovih poljubovali so si Grki roko v znamenje češčenja vzhajajočega soinca. Tertullij an pa toži še o kristi-janih, ki so častili nebeška trupla in so mrmrali z ustnami proti vzhajajočemu solncu („sed et plerique vestrum affectatione aliquando et coelestia adorandi ad solis ortum labia vibratis")'). Tudi Leon Velik i se pritožuje o tistih kristijanih, ki so se obračali proti solncu in so se mu klanjali, predno so šli v cerkev, ali kadar so stali na kacem griči4). Da, Wuttke3) pripoveduje, da se odkrivajo kmetje v zgornjem P al ati na ti (Oberpfalz) še dan danes pred vzhajajočim solncem, in na P;o m o r a n s k e m mora moliti oni, katerega trese mrzlica, trikrat o solnčnem "vzhodi obrnen proti solncu: „Ljubo solnce, pridi skoro in odvzemi mi sedem in sedemdeset mrzlic. V imeni Očeta itd." Na S aksonskem, v Branibori in na Ruskem pa hodijo seljaci še sedaj v jutro velikonočne nedelje na hribe, da bi videli solnce, katero poskakuje takrat, pravijo, od samega veselja trikrat, na Angleškem je pa pisal v svojih dnčh Thomas Browne celo razpravo, v kateri je dokazoval, da solnce ne pleše v jutro velike nedelje.4) Pri Rusih ohranilo se je celo do XVI. veka mnenje, da - o veliki noči solnce ne zahaja. Zato menda imenujejo Malorusi in Bolgari veliko noč ,velik den'.

Solnčni pomen božiča pa kaže tudi ime meseca decembra pri Bolgarih. Ti ga imenujejo ,koložeg', t. j. mesec prižiganja (solnčnega) kolesa, ker so ovijali, kakor Slovenci na Koroškem in Poljaci po Galiciji, Nemci pa po nekaterih krajih še danes o tem časi kolo se slamo, namazano se smolo, ter so je takaläli zažgano raz hrib v dolino5).

Ali tudi druge stvari nam kažejo, kako svet je ta čas. O polnoči, pravijo ljudje, so odprta nebesa, voda Se izpreminja v vino, pod snegom cveto cvetlice, drevesa cveto in zor6 zlata jabolka itd.

Vse to kaže, da so razlagali stari Slovani božični praznik z ozirom na solnce, katero daje po misli vseh poganov ljudem dobro. Ali tolmačiti moremo ostanke starih običajev samo na solnčnega boga Peru na, kakor je to dokazal učeni prof. dr. Krek6).

Vredno bi bilo zatorej, da se požurimo tudi mi Slovenci, da zberemo narodno blagö, da ne bode prepozno; gotovo našli bi še v svojem domi mnogo, kar bode služilo slovanskim bajeslovcem.

') „Apolog. adv. Gentes XVI." Lukian, „de saltat. XVII."

Leo I. „Serm. VIII. in Natal. Dom." ') „Volks ab er glaube," str. 150.

") E. B. Tylor, „Die Anfänge der Cultur, Deutsch von J. W. Spengel und Fr. Poske. II. str. 297;" — Afanasjev. „Poetičeskija vozzrenija Slav-janna prirodu, III. str. 700."

5) Krek, „Einleitung in die slav.Literaturgesoh. str.200. Opomba 4."

") 0. c. str. 199.

Svatovski običaji pri Bolgarih.

Z nezmernih planjav med Donom in Volgo privel je Asparuh, tretji sin Kubratov, v drugi polovici sedmega veka po Kristi Bolgare do Donave. L. 679. prebrodili so reko. Pogumni vojaci čudskega ali finskega plemena premagajo hitro Slovane, naseljene med Balkanom, Donavo in črnim morjem; Varno si zvolijo v glavno mesto. Ni jih bilo mnogo tujcev, ali bojeviti in pogumni so bili. Hitro se je širila nova država, skoro je Morava postala meja ob carstvi srbskem na zapad, pa tudi na druge strani so silili vedno dalje. Mogočni carji bizantinski trepetali so na svojem prestoli pred četami bolgarskimi, med katerimi so vojevali tudi podvrženi Slovani. Groza je bilo poslancev grških, kadar so se pogajali z Bolgari zaradi miru. Krščanski Bi-zantinci prisezali so v imeni svojega carja, da bodo spolnovali pogoje, pred razpelom z roko na sv. pismi, Bolgari so pa prisegali na goli meč, znamenje moči, (ultima ratio) vojakov, pri tem so pa razsekavali pse na dvoje. — Še početkom 9. veka pili so veli-kaši pri gostijah iz lobanje ubitega carja Nikefora.

Tekom tistega veka potonil je pa živelj bolgarsko-čudski v narodnosti slovenski. Premagovalci izgubili so svojo narodnost, postali so Slovani.

Mnogo so občevali Bolgari z bližnjimi Srbi, mnogokrat so se bili po krvavih bojiščih, mnogokrat bili so si dobri prijatelji.

L. 861. pokristijani se pa knez bolgarski Boris; brat Cirilov, Metod, ga krsti. S tem je prestal živelj bolgarski popolnoma, narod se je pomešal tako, da je ostalo le malo sledu o njem. Oznanovalcem vere krščanske rabil je jezik slovanski. Le na jezik vplival je toliko, da se je predrugačil, da je izgubil sklanjo, da je privzel člen itd. Celo stare običaje pozabili so ljudje. Dlje je cvela še država bolgarska; niti carji bizantinski, niti srbski je niso mogli razrušiti. Ali prignala se je črna nevihta od južne strani, divji Turci so prihruli iz Azije, poplavili so poluotok balkanski. Carji bizantinski niso si ohranili druzega nego samo glavno mesto. Car bolgarski Šišman bil je premagan dne 26. velicega srpana 1. 1371. ob Marici; moč bolgarska je oslabela. Sicer so se bili Bolgari še moško na Kos o vem polji 1. 1389, ali ni hrabrost njih, ni srbska ni mogla rešiti več Slovanov. Vuk Brank o vič, izdajica, ,ne vid'lo ga sunce1, bil je vzrok, da so naložili Turci težek jarem narodom po poluotoci balkanskem, da so mogli prodreti kasnejše Musulmani celo do Beča, da so poplavili južni del avstrijskega carstva, da so overali omiko in oliko tako dolgo.

Milo zvenela je pesem bolgarska po visocem Bal kani, pevci so peli o srečnih dnevih, o zlati svobodi, katere niso po-

znali, peli so o junacib, kateri so tolkli nekdaj sovražnike, ali ljudstvo, hrabro nekdaj in bojevito, pozabilo je sukati- kopje in meč, tupuz pal mu je iz rok. Namesto ostrega orožja poprijel se je Bolgar pluga, motike in sekire; obdelaval je polje, svojemu tlačitelju prideloval je rožnega olja in ta mu je plel zato tr-njevo krono. Ali mnogokrat pihal je] tudi čuden veter o vrh4h Balkanovih, čestokrat pokalo je čudno po dolinah in gozdih; niso padala stoletna košata drevesa pod sekiro gozdarjevo, padali so ljudje, Turciin Bolgari, puška bila je sekira, meč podiral je sovražnika. Tedaj klicala je vila svoje pobratime, tedaj začel se je dramiti Kralj e vič M arko v svoji pečini, ali vilin klic izgubil se je; malokdo ga je čul in mnogi, kateri so čuli vik, tiščali so si ušesa;_ Marko odprl je oči, a zaspal je takoj; krokarji so letali v celih trumah po gorah in po dolinah, gostili so se, le kukavica, sinja kukavica, kukala je za očetom, za bratom, za otroci, katere je posekal meč, ker so hoteli živeti kot ljudje.

Toda zora vzhaja .vsak dan, gotovo napoči tudi dan z gromom in treskom, kateri očisti zrak, da zašije zora svobode vsemu narodu.

Mnogi so uže preiskavah narod bolgarski; prihajali so tujci ,ran gledat globocih', trudili so se sinovi, da spoznajo svoj närod, in kolikor bolje so se seznanjali s svojimi rojaci, tem bolje so začeli ljubiti svoj rod.

Prihajali so tudi bratje od vseh vetrov, da so čuli, kaj bije Bolgarom v srci. Bogišič1) preiskaval je pravne običaje južno-slovanske, on je opozoril prvi na bogat zaklad narodnega blaga, in ni služil le pravnikom, odkril je blaga tudi bajeslovcem in sta-rinarjem slovanskim. Drugi so pa poslušali pesem närodovo in našli so drazega kamenja, katerega, ni najti drugod. Brata Miladi-novca,®) ki sta morala plačati svojim življenjem ljubezen do domovine, odkrila sta narodno pesem bolgarsko, kateri se ni strašiti nobenega druzega naroda.3)

Poteh dveh bodemo skušali povedati, kako se ženijo mladi Bolgari.

Mladeniči bolgarski se ženijo navadno mladi, mnogokrat jedva 18 let stari. Neveste so pa še mlajše; kakor pri druzih narodih na jugi, se može dekleta čestokrat uže 14 let stare, če tudi ženin ni ravno vedno tako mlad, ženi se vendar navadno uže v starosti, v kateri pri nas še na zakon ne misli. Pospeševalo je to navado posebno to, da mladeničem ni trebalo služiti v vojski, zato se more ženiti, kadar hoče sam , ali kadar mu dovoljujejo roditelji.

') „Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slovena' Zagreb, 1874."

J) „Bolgarski narodni pesni. Zagreb, 1861, str. 515.: „Svadbeni običai ott Struga;" str. 417.: „Običai na svadba vt Kukuši."

a) G, Bosen v svojem prevodi bolgarskih pesmi „ bulgarisehej Volksdichtungen" priznava sam njih lepoto. Pis.

Zakon pa ni samo zveza ljubečih; tudi druge okolnosti morajo mladeniče, da si izbirajo neveste uže zgodaj. Kakor povsod, imajo roditelji razne namene, kadar ženijo sina. Prva skrb jim je, da' pridobe sinaho dobro delovko, dobro gospodinjo, a ne samo za sina, nego za vso zadrugo. Zatorej je pri ,Šopih' (,Bolgarih okolo Koestendila, Radomira in Sredca, Sofia) ženin navadno mnogo mlajši od neveste. On šteje jedva 16 let, žena njegova pa uže 25—30. Ne smemo si pa tolmačiti te razlike s tem, da se na-gibljejo mladi ,momki' mnogokrat starejšim devicam, ljubezen pri ženitvi ni glavna stvar, kakor menda nikjer med prostim narodom. Nevestin oča neče možiti hčerke zgodaj, da mu ,hljeb isplati' svojim delom, ženinovi roditelji pa iščejo neveste, navajene vsa-cega dela, katera je pokazala uže na dorni svojem, da je pridna in marljiva. Narodni pregovor slove: ,Vzemi si ženo, da te nosi na rokah!' moramo razlagati zatorej prav po besedi. Tudi se ni bati, da bi nosila taka žena hlače; narod zahteva sicer, naj se ljubita zakonska, kakor zahteva priroda in običaj, vendar pa mora slu-šati žena moža, ker pravi pregovor: ,Žena dolgokosa, plitkoumna'.

Glavna stvar pri izbiranji neveste je vedno beseda očetova, ali če ta ne živi, beseda ,glavatarjeva' ali domačinova'). Če pa otroci in roditelji niso ravno tistih misli, zgodi se tudi, da se ravna mladina le po tem, kar jej veleva srce, saj najde sredstev, da preveri mater in po njej tudi očeta.

Na ,dobar den', t. j. o praznicih se zbira mladina okolo cerkve, ali na kacem druzem mesti in pleše ,oro' ali ,kolo'. Po zimi hodi na ,prelo' k sosedom, po leti pa tudi na ,mobu', na ,delo'. Neoženjenci imajo tu. prilike dovolj, da si izbirajo družico za življenje, tu ,se zagledajo' mladeniči. Zato pravi v narodni srbski pesmi sestra bratu.'

„Elajde brate namastiru, Da gledamo gjevojaka, Gjevojaka i momaka!"

Momak podari devojki jabolko, napije jej ob studenci in jej odkrije tako svojo ljubezen; kitica iz nje roke mu je znamenje, da ga ljubi izbrana krasotica.

Da si pa moreta reči pred oltarjem, da hočeta živeti vse življenje drug z drugim, morajo izvedeti za to tudi roditelji. Mladenič in ljubica njegova skušata zatorej poizvedeti najprej, bodo li roditelji zadovoljni z izvoljencem, kajti ti pazijo vedno na to, da je nevesta pripravna za ženina, da ni presiromašna itd., lepota sama ne velja nič, ker ,lepa jäbolka svinje jedo'. Prav slaba in siromašna mora biti obitelj, če se ravna po pregovori ,trkaj, kjer ti odprö, tam ulezi'.

če je m oma k gotov, da mu ne odrekö devojke, pošlje poslanca (,svata' ali ,svatico') na dom devojkin, da jej prinese kitico in nekoliko novcev v dar in se dogovori ž nje roditelji o snubitvi. Tedaj določijo dan, na kateri naj pridejo roditelji mladeničevi snubit; se ve, da mora biti pripravljena zanje tudi sijajna gostija. Ta ,sastanek' imenujejo ,godež', okolo Kukuša pa ,zelena kitka'.

Na odločen dan, navadno v nedeljo, ali v kak drug praznik, zberejo se na domi mladeničevem sorodniki njegovi. ,Momak' poljubi roko svojemu očetu, če pa ta ne živi več, strijcu ali onemu, kateri je domačin, mu da darove, katere je namenil svoji ljubici, n. pr. lepo ,šamijo' (robec za deti na glavo) in nekoliko novcev. Na to se napotijo snubači. Po nekaterih krajih, n. pr. okolo Lesk ovc a gresamoočaz mladeničem, drugod pa, n. pr. v Kukuši, kjer se stekata bei i in črni Drin, pa več sorodnikov.

Na domi izvoljenega dekleta je uže pripravljeno vse, snubači pa donašajo seboj tudi jedil in pijače. V hiši je pripravljena miza (sofra). Nekaj časa se pomenjkujejo o raznih rečeh, onda pa pride devojka s kako družico v izbo. Družica njena poljubuje prišlecem roke po redi, za njo pa snubljenka. Tedaj jej dade donešena darila, ona jim pa poklanja vezene ,rizel (obleke), katera jim polaga na ramena. V Kukuši dobivajo oženjenci obleke, vezene ,na zaboj' (na statvah), neoženjenci pa vezeno od devojke z roko.

Dogovorivši se o vsem potrebnem odidejo snubači. Darove pa nosijo še vedno na ramenih, da kažejo ljudem, da niso prišli zastonj.

Tasastanek imenujejo okolo K u k u š a ,m a 1 i a r m a s', okolo Leskovca pa ,odumvanje'. Dogovarjajo se pa posebno o darili, katero mora dati ženin očetp nevestinemu. To imenujejo po južnih krajih ,ogorlok',') okolo Leskovca pa,obušta', ker je namenjena, da kupuje oče obuvalo sorodnicam nevestinim. ,0 gori o k' znaša marsikdaj do tisoč pijastrov, če je ženin posebno bogat.

Po prvem sastanki prihajajo snubači še večkrat na pohode. Po nekaterih krajih so se ohranila razna simbolična dejanja, katera so gotovo prastara. Na drugem sastanki, kateri imenujejo okolo Leskovca ,ispitije', izpije vsak po čašo rakije. Na tretjem menja mati devojčina prstene navskriž (,mčnežl). Z m e-nežem je gotova zaroka, tedaj čestitajo gostje roditeljima: ,čestita nevjesta, cestit zet.'

Ali taki pohodi so dragi za obe strani. Ženin in roditelji njegovi morajo donašati vsakokrat daril. Zato se mnogi ne drž6 vseh običajev. Nevesta pri gostijah ne seda za mizo; ona streže došlecem.

Zadnji in najvažnejši sastanak je ,godež' ali ,veliki ar m a s'. K temu prihajajo vsi sorodniki s popom ali učiteljem. Tedaj dogovore vse za trdno, učitelj ali pop, ali tudi selski sta-' rejšina je priča, časih celo beležnik.

Po krajih, kjer imenujejo ta sastanek ,godež', imenujejo nevesto odšle ,godenico'. Tej prinaša drug dan sestra ali kaka druga bližja sorodnica ženinova kak dar, nekoliko cekinov na ni-zalici, ali kaj druzega dragocenega. Od te dobe nevesta ne sme hoditi brez svoje svakinje na zabavo.

Vsako nedeljo in vsak praznik obiskuje potem ženin svojo nevesto, ali nikdar ne sme priti s praznimi rokami. Donaša jej v dar novec ali kaj druzega in dobiva od nje kako oblačilo ali vsaj kitico.

V Kukuši se zbirajo po prvem sastanki na domi ženi-novem otroci, čim več se jih nabere, tem večja je čast. Kaka stara ženica jih vodi k nevesti, kateri prinašajo raznih darov, sadja, kitic aii Iepotičja. Če zori sadje, ženin ne sme zabiti, da pošilja izbrani nevesti vsacega.

Črez nekaj časa gredo sorodkinje k nevesti. Donašajo jej v dar sadja, kitic, črevljev, nogovic, platna, prediva in svile, da prede in tče darove za svate. Nevesta jih pozdravlja, jih poljublja, vzprijema darove in gosti svoje goste. Sestre nevestine poklanjajo došlecem kitic, nevesta jim pa daruje obleke. Pred odhodom jim vrne posodo, v kateri so donesle sadja, a ženinu pošilja kitico in kako obleko, posebnih kitic jim pa daje tudi za moške sorodnike. Nekoliko dni kasnejše pa pride bodoča svekrva, da pomeri nevesti nekatera oblačila.

Štirinajst dni pred poroko, v soboto, obišče ženin s svojimi sorodniki in prijatelji nevesto. Seboj prinaša jedi in pijače, mati njegova pa preje, sestre razne obleke in lišpa, zrcalo, česalo in drugih daril. Pridši v hišo sedejo moški, ženske pa stoje. Nevesta poljublja roke in vzprijema darove, katere jej shranjuje sestra. Zadnjemu poljubi ženinu roko, ki ta jej daruje sadja in kak novec. Na to pogrnejo mizo, postavijo donešena jedila nanjo in ženin jim napije rakije. Najstarejši izmed njih prelomi kolač, na katerem leži nekaj novcev za nevesto, in ženin napija vsem, poljubovaje jim roke. Onda goste tudi domači svoje goste, in nevesta daruje došlece in poljubuje roke.

Tako se goste vso noč. Proti jutru napija ženin rakije na odhod, nevesta pa vliva gostom vode na roke, da se umivajo, daruje došlece in vzprijema zopet darove. Vse te obrede imenujejo ,veliki armas'.

Sedem dni pred poroko pošilja nevesta ženinu razne obleke in zopet darov za sorodnike njegove. Posebno zanimivo je, da ne zabi devojka pošiljati tudi darov za učitelja, kateri je učil nje ženina, in za mojstra, pri katerem se je učil izbranec ,zanata' (rokodelstva) ako je rokodelec. Vse te darove in one, katere je po-

slala nevesta uže prej, obešajo na steno. Devojke, katere so prinesle darove, dobivajo vsaka kaj malega in začno popevati po tem razne pesmi ter plešejo ,k o 1 o' Goro'), tako, da plešejo trikrat iz hiše pred hišo in zopet nazaj.

Tako si pošiljata zaročenca darove, katere rabita pri poroki, drugo, kar dadč roditelji svoji hčerki, obleko in hišno orodje pa vozijo navadno z nevesto. Imoviti stariši dade nevesti tudi kos zemlje, kako živinče ali kaj druzega za doto.

Okolo Leskovca se počenjajo svatovski običaji s tem, da prihajajo omožene ženske in vdove iz rodu ženinovega v četrtek pred nedeljo, na katero se poročajo, k nevesti „da gledjati mo-miny darovy, kakvo je prela i tükala moma-ta rabotnica." Ko dojdejo v hišo nevestino, je uže vse pripravljeno. Darovi so razloženi po mizah, vsaka ,svaja' ogleda dar za darom in vrže končno kak novec, srebrn ali zlat, kakor more in hoče, na mizo. Potem se goste, plešejo in pevajo. Pred odhodom daruje djevojka (moma) vsaki kaj malega in pošilja ženinu v dar navadno robec, navezen zlatom.

V petek so ,zasevki' (zasevky). V ženinovo hišo povabijo vsa dekleta svoje rodbine izmed sosedov na gostijo. Te imenujejo ,žulvy' ali ,zasžvnicy'. Po obedi plešejo in gredo potem z godci k nevesti, da jo pozdravljajo od ženinove strani. Tu jedo in plešejo in gredo pozivat na svatbo sorodnike in prijatelje ženinove. Navadno vabijo v tej obliki: „Mnogo zdravje otü momkov^ majk^ i bašta i otü momka, da zapovčdate sutra (v soboto) na včnecfi a vü nedčlj^, na svadbq-, na včnčanje." Ko zgotovijo ta svoj posel, se vračajo v ženinovo hišo, kjer sejejo moko skozi sedem sit. V jedno sito devajo ženinov prsten in nekoliko orehov. Pri sejanji morata držati sito dva moška otroka, izmed katerih mora biti jeden prvenec (prvorojenec), drugi pa ,istirsakü'. V tem pevajo dekleta ,zasčvni pösni' n. pr.

„Zaigralo junako'o s^rce, Kako vino vo strebrena čaša, Kak' rakia vo zlata vikia, Dur' da pojditü vü devojkini dvorje, Dur' da viditü devojkini tatko, Dur' da viditü devojkina majka, Kako 'oditü, kako rubo nositü." (Miladinovci, str. ,461, kjer je še več ,zasevnih pesmi.')

Iz presejane' moke mesijo ,medeniku' (ker je namazan z medom), kateri lomijo navsKriž nad glavo ženinovo, ki ga po-mažejo z medom tudi po lici. Razdrobljen medenik devljejo v re-šeto in ga razdelž .na to med goste, kateri plešejo pred hišo.

V Kukuši imenujejo ta obred ,zamesü'. Tu sejejo moko tri dekleta, malo dete pa, katero ima še očeta in mater, vliva vode na moko in soli testo ter zmeša vodo in moko. Na to vzdvignejo otroka na roke, da udari s ,kukudavko' (z lesenim orodjem, s

katerim je mešal moko in vodo) na gredo in reče trikrat: ,mo~ makü i moma'.

Tisti dan napravljajo v Kukuši tudi ,barjak' (fruglica-ta).' Na drog prišijejo kos belega platna in nataknejo na vrh pozlačeno jabolko. Devojka, oblečena v moško obleko, z moškim fesom na glavi, zgrabi barjak in vodi oro (,kolol). Zvečer pa nesejo mladeniči s ,frugličari! (,barjaktari!) kovčeg k nevesti. Jedva ga pa postavijo na tla, sedejo nänj in ga ne prepusti nevesti prej, nego jih je obdarovala.

V petek zbirajo se devojke, da počešejo nevesto in jej spletö kite. Dete, čegaver roditelji še živč, jo začne česati, pevajoč končajo dekleta delo.

Tisti dan gosti ženin svoje prijatelje, a ne sme sesti, samo služi jim. Po obedi nabirajo novcev za godce in nevesti za ,krst'. Pri pojedini ne sme biti nobene devojke. Po jedi pa vabi ženin v nekaterih krajih, n. pr. v Lesk ovci, svojih drügov, naj ga iz-premijo v nedeljo na konjih k poroki.

V soboto, na dan pred poroko, imajo povsod mnogo posla. Nevesta gosti svoje drugarice; pri ženini pa koljejo, ako je le mogoče, vola. Volu venčajo glavo, na rogove mu privežejo šopkov, veselo petje krati delo.

Dečki in deklice nesö nevesti obleko za poroko in prinesejo nazaj odelo za ženina.

Drugovi imajo največ posla. Gostje so uže sicer povabljeni, ali treba jih opomniti še jedenkrat.

S šopkom na pokrivali, s polno-ovenčano čutaro, na rameni s pisanim robcem, s palico v roci, pride drug najprvo k nevesti. Tisoč pozdravov jej prinaša od ženina. Nevesta pije iz čutare, obesi dragu še jeden robec na rame in revež mora od povabljenega gosta do gosta, da ga opomni, naj ne zabi svečanosti. Čutara ni prazna ni za hip. Jedva pohaja vina, uže jo nalivajo.

Deklice pa vijejo venec. Se ve, tudi pri tem deli ne smejo molčati. Okolo Prilepa pojö:

„Vilo mome tri zeleni venci, Pajvi vilo otü zdravega zdravca, V toro vilo otü bčla pčenica, Trekčo vilo otü c^rno-to grozje. Tova što je otü zdravega zdravca, F^rlete go junakovi dvorje, Da se zdravi i da se veseli; Tova što etü otü bela pčenica, Fqxlete go u naše-to selo, Da izniknitü 'se bela pčenica; Tova što etü otü c^rno-to grozje, F%rlete go junakovo lozje, Da sč roditn 'se c^rveno vino."

Miladinovci, str. 473.

Tako pride nedelja. Brijač obrije ženina. V tem pojö in plešejo devojke. Dve pa nabirate obrite lase na robec, da jih de-nejo nevesti v omaro. Brijač dobi za svoje delo kos obleke in še novcev. Vodo, v kateri se umije ženin, hranijo do prihoda nevestinega. Na to mu prinesejo obleko za poroko; deček mu jo daje, ko se oblači.

Tačas so se zbrali gosti in začne se zäjutrek'. Ženin poljubi prišlecem roki in postavijo se v red. Na vozovih, mnogi na konjih dirjajo veselo k hiši nevestini. Tamo so uže zbrani gosti, devojke plešejo, ženin daruje kaj roditeljem nevestinim, posebno materi za ,mleko, s katerim je hranila nevesto'. Ali nevesta se ne prikaže takoj, nje drugarice jo krasijo. V roci drži reščeto, v katerem je nekaj žita, in tri goreče treske. Nje prijateljice pojo pri deli obredne pesmi in ne puščajo drügov ponjo. Po dolzih razpravah dobe kaj v dar in puste prišlece v sobo; nevesta vrže žita iz re-ščeta. Starejši drug da nevesti dvojico nogovic, katerih jedna je napolnena s sadjem; to dene ona v žep. Na to postavi črevlje pred-njo. V tem se razlega pesem:

„Ne deveruj, postarü deverü, malko mome, Ne valka č, postarü deverü, čorabi-te, Ne marši e, pomalü deverü, rusi kosa, S^ noki mi j^, pomalü deverü, druški pleli. Ne predavaj sč, devojko mori, za ž^lti čevli, Za z^lti čevli, devojko mori, za šuma veneču."

Miladinovci, str. 474.

Na to jej dene botra venec na glavo, bel platnen robec jej pripnö na rame, da visi po hrbti, barvan robec jej denö na rame pod levo roko in pripnö ovöj, (Schleier).

Gosti jedo in pijö v tem. Ženin pa gre z barjaktari v posebno sobo, kjer je pokrita miza. S tremi prsti vzame od štirih strani nekoliko od jedi, položi koso ve pred-se, ter je., Na to pride mati nevestina, mu da prsten za poroko in bel robec. On jej poljubi röko in ide k drugu. Sedaj pa stopi nevesta v sobo, sede na tisto mesto, na katerem je sedel ženin, poje najprvo, kar jej je pustil on, in na to še kolikor se jej ljubi. Ko pride iz s6be, pokrije drug ženina in nevesto z belim prtom, vzame čašo vina, v katerem plava kosec kruha, blagoslovi ja in polije vino nänja. Nevesta mu poljubi roko, dekleta pa pojö v tem in vzprijemajo darove gostov. Drugova peljeta nevesto vsak za jedno roko iz hiše, ona se brani, dolgo noče črez prag, žalostno slove pesen na odhod:

„Izniknala je čubrica Megju dva straka bosiljokü. Ne mi je bila čubrica, Megju dva straka bosiljokü,

Tuku je bila devojka Megju dva mladi deveri."

Miladinovci, str. 476.

Zvunaj se poslovi od roditeljev, se prekriža iti vzdvignejo jo na voz ali na konja. Po nekaterih krajih, kakor v Kukuši, jezdi nevesta k poroki, drugod se vozi, navadno z voli.

Na poti je vso samo veselje, godci godeje, devojke pa pojo svatbene pesmi, saj smo uže videli, da imajo posebnih za vsako delo. Iz hiš, mimo katerih se vozijo svatovi, vro ljudje na cesto, prinašajo vina, napijajo gostom in posipajo po nekaterih krajih nevesto s prosom.

Pred cerkvijo vzdvignejo nevesto raz voz ali s konja. Na oltarji leži hleb kruha, evangelij in stoji čaša vina, ker si napijajo po nekaterih krajih po poroki. To navado nahajamo po vinskih krajih tudi pri Slovencih.

Po poroki pa hajdi na dom ženinov. Ko se bližajo, pojö:

„A izlezi, junako'a majko, »

Ti ideet ü dve rala svato i, Sna ti nositü kako erebica".

Miladinovci, str. 469.

Predno stopi nevesta z voza ali s konja, poclade jej v nekaterih krajih moško dete, katero poljubi in obdaruje sadjem, ostavše vrže med goste. Drugod neče z voza. dokler jej oča ženinov ne obljubi darü. Drugod pa vrže ta nekaj drobiža vanjo in jo vzdvigne na tla. V Kukuši jej pa dade pod vsako pazduho hleb kruha, v roki pa posodo z Vodo, v kateri se je umival zjutraj ženin. Vodo izliva počasi, dokler pride v sobo, v kateri se skriva ženin za duri. Kadar stopi nevesta črez prag, udari jo ženin trikrat na rame in gre iz sobe; nevesta pa stopi k mizi in položi nanjo hleba in posodo.

Običaji pri izprevodi nevestinem v hiše so razni, povsod se pa kaže tisti simboličen pomen. Okolo Tatar Basa dši k a jej prinese gospodinja kos kruha, soli in vina, jo ovije z rudečim pasom, kakoršnega nosijo moški, in jo vleče ž njim v hišo. Nevesta se pa brani, dokler ne dobi daru, za kateri se zahvaljuje s tem, da se kloni sedemkrat. Potem jo vede gospodinja v posebno sobo, kjer ostaja, dökler jedö gosti. Ženin pa skuša priti k njej, da bi obedoval ž njo. Ali mladeniči pazijo na to, stopijo k durim in ga tepö, če hoče noter.

Okolo Lesk o v ca jej prinaša mati ženinova kruha, vina, soli in nekoliko novcev naproti, da bi jej ne manjkalo nikdar teh reči. Na to skuhajo ,okrop' t. j. vino s črnim poprom in medom; od tega pijeta zaročenca in gosti. Pri svatbenem obedi pobirajo darov za ,krst'. V Kukuši gredo bližnji gosti na to

domü, zvečer se pa vrnejo. Pri večerji se klanjata zaročenca gostom, jim poljubita roke, in dasta vsacemu čašo vina. Nevesta deli v tem darove, pripenjaje jim jih na rame, in dobiva sama darov.

Črez nekaj časa se oglasi v Kukuši pesem:

„Stani, kume, stani! ti sč moljatü raladenci-te, vreme jetfl da odiine." Na to se odpravijo gosti domu, zaročenca se jim klanjata in ljubita jim roke; zadnji odide kum.

Okolo Leskovca pa vedejo zaročenca v sobo, da gresta spat. Starejše žene in drug pa bede. Črez jedno uro ima ustati ženin, da pove, je li našel devico. Ko bi to ne bilo, omolkne veselje, godci nečejo gosti, popokale bi jim gosli. Oča nevestin mora plačati za sramoto nevestino, da mu je ženin ne pošlje nazaj, poleg tega pa izgubi še svoj del ogorloka.

Okolo Tatar Bazardšika je celo navada, da proglasi sramoto take neveste, akoravno je ne pošljejo domu. Stara žena gre na bližnji grič in razglasi, kaj se je zgodilo. Ali tak slučaj je redek'). Redkokrat izgubi katera svoje devištvo izvan zakona. Ako pa da ženin dobro vest, razlega se veselo po vsej hiši; gosti pijö in pojö, godci godejo in ženin mora darovati svoji nevesti vsaj nekoliko cekinov.

Okolo Tatar Bazardšika gre ženin z dragoma in z godci k nevestinim roditeljem, da jim naznanijo, da jim je delala čast hčerka. Seboj prinašajo sodček rakije, okrašen s cvetjem, dajejo piti vsem sorodnikom in plačajo, kar je še ogorloka. Roditelji nevestini pa zberö vse svoje rojake, pripravijo .dobrega1 ovna z velicimi rogovi, katere pozlate, nanje nabodejo pozlačena jabolka in se napotijo k hiši ženino vi. Mladenič vzame ovna na pleča in ga nosi pred njimi. Ko dojdejo do doma, odkrijejo nevesto, jedo in pijö do noči. S tem je gotova svatba. Po druzih krajih pa odkrivajo nevesto na drug dan. V Leskovci prihaja vtorek kuma z 10—20 ženami k nevesti ,da b„ulo-to se hvürlja', t. j., da jej vzamejo ovoj. Svečanim izprevodom vedejo nevesto na vrt pod jabolčno drevo. Pod drevo postavijo vedro vode, vržejo v vodo nekoliko penezov, jej vzamejo z glave ,bulo' (ovoj), katero je nosila od nedelje, t. J. od venčanja do vtorka, se sprimejo za roke in se okrenejo trikrat okolo drevesa. Trije moški otroci nataknejo potem bulo na palico in jo obesijo na drevo; nevesta zvrne z nogo vedro vode, voda; se izlije in otroci poberö novec.

V ponedeljek je malo praznovanja, tem glasnejše je pa vtorek. Na vse zgodaj vabijo uže svate na rakijo. Vsak gost pa prinaša tudi sam kaj pijače in prigrizka. Kadar stopi v hišo, vlije mu nevesta vode na röci, da se umije, zato jej pa mora darovati kaj

za ,k rst'. Ves dan traja veselje, še le pozno zvečer se poslavljajo prišleci.

Okolo Leskovca morata vstati poročenca o polnoči in ločijo ja do prihodnjega vtorka. Če nje roditelji niso predaleč od ženinovega doma. gredo sorodniki ženinovi k njim, pevajo in vesele se do zore in čestitajo materi, da je tako lepo odhramla hčer. Godci pa pevajo: .Mama si majka momina, dobro si čado hranila'. Zato se pa morajo zahvaljevati roditelji s tem, da pošljejo ličen kaj v dar.

V Kukuši mora opravljati nevesta vtorek pred zbranimi svati razna hišna opravila; mora umivati posodo, pometati sobo, peči kruh ali kaj druzega. Gosti jej pa nagajajo, da ne zna svojega opravila itd., dokler se ne odkupi s kacim darom.

Nevesta je v hiši svojega moža; ali še so nekateri obredi, s katerimi jo uvaja svečano kot gospodinjo na novi dom. Nekaj tacega smo omenjali ravnokar; opomniti nam je še običaja, kateri seza gotovo v starodavnost slovansko.

V sredo ,izvoždatii bulk^-t^, na vodf},', t. j. vodijo jo na vodo. Svečano vedejo nevesto k studenci; trikrat mora iti okolo studenca. V vsak kot vrže pest prosa. Nato potegne ,djever' vedro vode iz studenca, vrže nekaj penezov vanjo, nevesta pa prevrne vedro z nogo, kakor vtorek. Na to jej dade drugo vedro vode, da jo nese domu. Na poti k studenci in od studenca godejo godci, nevesta se klanja vsacemu, katerega sreča, mu poljublja roko, mu daruje kosec sladkorja in dobiva za to kak novčič. Doma plešejo kolo in se razidejo.

Tako se godi to v Leskovci. V Kukuši vodijo tudi nevesto k studenci, nosijo seboj vina in rakije. Nevesta nosi v desnem rokavi prosa, v ustih pa staro paro (novec); trikrat gre okolo studenca, siplje prosa v vodo, se klanja navskriž na štiri strani, vrže paro v vodo in zajame vode.

S tem je gotova svatba, mlada žena je prišla svečano na novi svoj dom. Vse svečanosti in ceremonije, katerim se rogajo morda marsikateri tujci, nam kažejo, koliko važnosti pripisuje narod bolgarski ženitvi; več gotovo, nego marsikak olikan narod. Če pomislimo nekoliko pomen vseh teh obredov, priznavati moramo, da smemo staviti svatovske običaje bolgarske in v obče slovanske, o katerih bodemo morda kedaj še kaj izpregovorili, v jedno vrsto s svatovskimi običaji starih Grkov in Rimljanov, katerim se čudijo učenjaki.

Djever ima pa še nekaj opravka. V petek zvečer ali v soboto po svatbi mora povabiti ženina in nevesto na ručak (na povrfinki). Povabljenca pa prineseta tudi jedi in pijače seboj. Djever prinese na mizo medeninasto skledo, polno suhega grozdja in pečene koruze, kodeljo s povesmom in vreteno, ter raz-

redi to na mizo. Nevesta vstane, se mu kloni trikrat, on pa jej da kodeljo in ona mora napresti toliko, da se omota trikrat okolo vretenä. Potem se kloni nevesta še trikrat, djever jej da skledo in ona mu poljubi roko. Sedaj ga pa mora obdarovati tudi ona. Po teh obredih počne se veselje, zaročenca ostajata pri djeveri črez noč. V Tatar Basardžiki jo mora pa še vesti na Ivanj-dan, 7. januarja, na reko. Tam se mora umiti mlada žena. Ce pa ne teče potok ali reka mimo vasi, vtide jo tudi k studenci iti jej izlije vedro vode črez glavo. S tem so končani opravki djever o vi. Od tega dne gaünenuje žena ,brata' on pa njo ,s na h o'.

Po raznih druzih krajih so pa ti običaji tudi različni. Drugod stojita na mizi dva krožnika, jeden z medom, drugi z maslom. Kadar'vstaja nevesta, da se klanja, blagoslavlja jo djever: ,U domu naj ti bo vse medeno in masleno, da ti teko rječi, kakor med in maslo' itd.

Tako dobro se pa ne godi vsacemu mladeniču. Marsikateremu zabraujujejo roditelji ženitev z devico, v katero se je zagledal'. Vzroki so razni, mnogokrat uže ne more doseči svoje želje, ker ponuja tekmec večji o gor lok, nego ga more plačati on ali oča njegov, ali pa roditelji iz tega ali iz onega vzroka niso zadovoljni z nevesto, ali je pa ženitva predraga jedni stranki, ali obema. Cerkev stavi redkokrat zapreke; ona našteva sicer mnogo vzrokov, zaradi katerih se dva ljubeča ne smeta vzeti, ali rada daje tudi odvezo, posebno če ima ženin kaj, da si jo kupi, zato pravi poslovica: ,Dülbaka voda brodü nema, hubava (lepa) moma rodü nema'. Največkrat se pa prigodi, da roditelji nečejo dopustiti zakona, ker jim ženin ne more dosta plačati.

Ali tudi v tacem slučaji znä si pomagati pogumni mladenič. Se svojimi drugovi prjrie in otme ljubico pri deli, ali pri studenci, kamor hodi po vodo. Ce se nista sporazumela uže prej, mora skušati najprej, da si pridobi nje ljubezen, kajti noben pop bi ja ne zaročil, ko bi nevesta ne rekla, da si je izvolila ženina sama. Največkrat idejo zatorej fantje na ,otmico11), ko so se dogovorili z devojko;. ali pa zbeži dekle samo z doma k ljubljencu. V hiši njegovi sede na ognjišče in brska po ognji v znamenje, da je prišla pod varstvo družine in čaka odloka domačinovega. Gospodar ne odreče gotovo nikdar, ker si prihrani na ta način o gori o k

in darove nje roditeljem; se ve, da je pa ženin tudi ne sme pošiljati nazaj, ako najde, da ni več nedolžna.

Potem ideta k popu, da ja venča. Ako se ta prepriča, da jej ni sile in da ni cerkvenih zaprek, ja poroči. Oča nje se srdi, se ve, gre k vladiki (Turci tacih reči ne sodijo), pravda se, ali navadno ga pomiri vladika in nagovori, da blagoslovi svojo hčerko, ker je oča ne more odvesti domu proti nje volji.

Kako stara je ta navada — kdo bi se ne spominal tu starih Rimljanov — kaže pa tudi to, da je običaj v Šopskem okraji, da jedno selo otimlje svoje neveste iz druzega.

Pri čudnem položaji, v katerem so bili bolgarski kraji pod turško vlado, zgodilo se jevpa celö, da se je omožila žena v drugo, ko je še živel prvi mož. Ce je šel mož po sveti, da si prisluži kaj s kupčijo ali z delom, ga mnogokrat dolgo ni bilo domu; mnogokrat celo vesti ni bilo o njem. Pod cerkveno vlado ,Fana-rijotov' bilo je zatorej lehko, če moža nekoliko .let ni bilo domu, da so izrekli moža mrtvega in dovolili vdovi, da se moži v drugo. Ce je prišel kasnejše prvi mož domu, smel je tirjati ženo nazaj, ali moral je skrbeti tudi za otroke druzega zakona. Ljudje mislijo namreč, da bode živel v raji vsak s svojo prvo ženo; kako se bode godilo z ženami druzega ali tretjega zakona, o tem pa se ne ve nič. Mnogokrat so pa vprašali tudi žene, s katerim možem hoče živeti. Po nje volji so sodili tedaj.

Ko so vladali „Fanarijoti", so se godile v tem kakor tudi v drugem oziri res čudne stvari. V Lesk ovci n. pr., pravi dopisnik Bogišičev, imel je Dimo Kušev staro ženo, vendar se mu je posrečilo, da se oženi, še predno mu umre prva, z drugo. Vladika LovaČki (Lovac) Hilarijon pokliče prvo ženo k sebi in je vpraša, ali bi privolila, da se oženi nje mož z drugo. Ona privoli, bodi si, da je bila prepričana sama, da ni za moža, ali, da jo je primoral mož. Skoro potem se oženi nje mož z drugo, in prva žena ostane celö v hiši. Mož jo je imenoval od sedaj .,sestro', njegova žena pa ,mater'. Tudi občina je privolila v to, ker jo mislila: Bolje je, da se oženi mož, nego da živi z drugo v konkubinati. Ljudje so pa imenovali drugo ženo ,na-mčstnico'.

Žena necega druzega moža Ivana Terzija iz tistega mesta, bila je zblaznela in je ostala blazna tri ali štiri leta. Tudi nje možu so dovolili, naj se ženi v drugo. Sköro po poroki ozdravi prva žena, da bi pa ne kalila sreče svojemu možu, odide iz svoje volje k bratu.

To je nekoliko črtic iz bolgarskega življenja; jasno vam pričajo, kako stari so ti običaji, kako verno so ohranili Slovani stare navade svojih pradedov, kažejo pa tudi, da ima prav slavni DeGubernatis, ki trdi v svoji knjigi „o živalih v mythologiji indogrmanski",') da gre poročilom in običajem slovanskim prvo mesto za znanostimi.

Po okrožnici papeža Leona XIII. 30. dn6 septembra 1. 1880.

Okrožnica (enciklika), katero je sv. oča Leon XIII. letos 30. dnž septembra razposlal vsem škofom, ki so v jedinosti in zvezi z rimsko stolieo, je pismo velicega zgodovinskega pomena; naravno zatorej je bilo, da se je to pismo po vsem slovanskem sveti z ono navdušenostjo vzprijelo, ki jo zaslužuje takov zgodovinsk dokument.

Naj je bilo življenje sv. Cirila in Metoda uže v ronozih knjigah popisano, vendar papeža Leona XIII. životopis slovanskih apostolov presega vse druge zato, ker izvira od prevzvišene rimske stolice.

Vzvidelo se je zategadelj vredništvu „Letopisa Matičnega", da „Letopis" za leto 1880. bil bi pomanjkljiv, ako bi svojim čitateljem ne objavil okrožnice papeževe, na svetlo dane leta 1880, ki toliko ljubezen razodeva narodom slovanskim.

Da pa naši čitatelji dobijo ta toliko važni dokument po izvirniku latinskega na tanko poslovenjen v roke, podamo ga jim v prevodi, ki ga je č. gosp. Karol Klun objavil v „Slovenci".

Okrožnica papeža Leona XiII. sl6ve po prvotnem teksti tako:

„Častitljivi bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov!

Velika dolžnost razširjati ime krščansko, izlasti izročena sv. Petru, prvaku apostolov, in njegovim naslednikom, naganjala je rimske papeže, da so raznim narodom sveta o raznih časih pošiljali oznanovalce sv. evangelija, kakor so okoliščine in sklepi usmiljenega Boga zahtevali. — Kakor so zatorej v poučevanje duš Avguština poslali Britancem, Patricija Ircem, Bonifacija Nemcem, Vilebrorda Frisom, Batavcem, Belgijancem, in druge premnogokrat drugim (narodom), ravno tako so tudi presvetiuia možema Cirilu in Metodu podelili oblast, opravljati apostolsko službo pri slovanskih narodih: in po njiju prizadevanji in silno velicem delovanji se je zgodilo, da so oni narodi zagledali luč evangelija ter od surovega življenja dospeli k človeški in državni oliki.

Ako ves slovanski svet, odkar ljudje pametijo, nikdar ni jenjal preslavljati Cirila in Metoda, preodlične apostolske dvojice, spominjaje se njiju dobrot, častila ja je gotovo ne z manjšo gorečnostjo rimska cerkev, kije obilo odlikovala oba, dokler sta živela, po smrti pa trupla jednega izmed njiju ni hotela pogrešati.— Zato je bilo.uže od leta 1863 sem slovanskim Cehom, Moravcem in Hrvatom, ki so imeli navado vsako leto 9. marca obhajati praznik v čast Cirilu in Metodu, po milosti našega prednika Pij a IX. blagega spomina dovoljeno, -da posle ta praznik obhajajo 5. julija iu opravljajo dnevne molitve v spomin Cirila in Metoda. In ne dolgo potem, ko je bil veliki vatikanski zbor, prosili so premnogi škofje to apostolsko stolico, da bi se njiju češčenje in stalni praznik razširila po vesvoljni cerkvi. Ker pa reč do današnjega dne ni rešena in se je državni položaj v onih krajih zaradi premenjfenih časov spremenil, zdela se je nam ta prilika primerna, koristiti narodom slovanskim, za katerih ohranitev in izveliČanje se močno pečamo. Kakor pa nočemo, da bi oni v kateri reči pogrešali Našo očetovsko ljubezen, tako tudi hočemo, da bi se razširilo in pomnožilo češčenje jako svetih mož, ki želita zdaj z nebeškim varstvom mogočno braniti slovanske närode, kakor sta jih bila nekdaj z razširjevanjem katoliške vere od pogubljenja otela izveličanju. Da ße pa bolje pokaže, kakošna sta moža, ki ju katoliškemu svetu priporočamo v češčenje in slavljenje, naj ob kratkem omenjamo njiju zgodovine.

Brata Ciril in Metod, porojena v Solu ni iz jako imenitne rodovine, podala sta se zgodaj v Carigrad, da bi se v glavnem mesti iztočnih dežel v višjih znänstvih izučila. In bistri um, ki je uže takrat iz mladeničev posvetil, ni skrit ostal, ker sta oba v kratkem časi jako učena postala, izlasti pa Ciril, ki je v znanstvih tako pohvalo dosegel, da so ga iz posebne časti imenovali modrijana (filozofa). Ne dolgo potem pričel je Metod meniško življenje, Ciril pa je bil za vrednega spoznan,, da mu je cesarica Teodora po nasveti patrijarha Ignacija izročila posel, v krščanski veri poučevati onkraj Kerzoneza stanujoče Kazare, ki so bili v Carigradi prosili za sposobne božje služabnike. Tega opmvila ni nerad prevzel. Šel je zatorej v Tavriški Kerzon ter se je nekoliko časa, kakor nekateri pravijo, učil domačega jezika onega naroda; v tistem časi se mu je tudi po posebnem znamenji pripetilo, daje našel svete ostantce sv. papeža Klemena I., katere je pač lehko spoznal uže po splošno razširjeni pravljici starejših ljudi, kakor tudi po sidri, s katerim je bil prehrabri mučenik, kakor je bilo znano, na povelje cesarja Trajana v morje vržen in potem pokopan. — Vzemši ta dragoceni zaklad je šel v mesta in stanovališča Kazarov, katere je o njih zapovedih poučeval in k volji Božji vzbujal ter po zatrti mnogoteri

vraži združeval z Jezusom Kristusom. Ko je bila nova krščanska srenja prav dobro vredjena, dal je ob jednem spomina vreden vzgled vzdržnosti in ljubezni, ker je vse od domačinov ponujene darove odbil, razven oslobodenja sužnjev, ki so bili krščanske vere. Skoro se je Ciril vesel vrnil v Carigrad, ter se tudi on podal v samostan Polychronov, kamor se je bil uže Metod umaknil.

V tem so bili blagi dogodki pri Kazarib zasloveli pri Ra-stislavi, knezu moravskem. Spodbujen po vzgledi Kazarov dogovarjal seje s cesarjem Mihaelom III., da bi iz Carigrada poklical nekoliko evangeijskih delavcev, ter ni težko dosegel, kar je hotel. Uže s tolicimi dejanji oslavljena čednost in pri Cirili pa Metodi zapazena volja bližnjim pomagati je zatorej provzročila, da sta bila ona odločena za poslanje na Moravsko. In ker sta popotovala skozi Bolgarijo, ki je bila krščanstvo uže vzprijela, na nobenem kraji nista opustila prilike razširjevati vero. Na Moravskem pa, kjer jima je bila množica do državnih mej naproti prišla, bila sta vzprijeta z največjo dobrovoljnostjo in slovečo radostjo. In brez odloga sta pričela srca poučevati o krščanskih zapovedih, ter jih vnemati k upanju do nebeških darov, in sicer s tako močjo, s tako delavno marljivostjo, da je ne dolgo potem närod moravski prav radovoljno vzprijel vero v Jezusa Kristusa. K temu ni malo pripomoglo znanje slovanskega jezika, ki se ga je bil Ciril prej naučil, in mnogo je pomagalo tudi sv. pismo obojega zakona, ki ga je bil v lastni ljudski jezik preložil. Zato se ima ves slovanski narod temu možu prav veliko zahvaliti, ker od njega ni vzprijel samo dobrote krščanske vere, ampak tudi posvetne omike; kajti Ciril in Metod sta prva izumela črke, s katerimi se jezik slovanski piše in izraža, in zategadelj se ne imenujeta zastonj pričetnika tega jezika.

Slava teh dogodkov poročila se je iz tako daljnih in razširjenih dežel tudi v Rim. — Ko je bil zatorej papež Nikolaj I. izvrstnima bratoma zaukazal priti v Rim, sta brez obotavljanja sklenila povelje izvršiti; veselo nastopivši popotovanje v Rim nesla sta seboj ostanke sv. Klemena. To izvedši šel je Ha-drijan II., ki je bil izvoljen namesto umrlega Nikolaja, izpremljan od duhovenstva in ljudstva odličnima gostoma z veliko častjo naproti. Truplo sv. Klemena, ki je bilo pri tej priči po-veličano z velicimi čudeži, nesli so v slovesnem izprevodi v baziliko (cerkev), ki je bila za Konstantina sezidana prav na prostori očetovske h še nepremagljivega mučenika. Potem sta Ciril in Metod v navzočnosti duhovenstva papežu poročala o apostolskem delovanji, v katerem sta se sveto in marljivo trudila. In ker so ja dolžili, da sta ravnala proti določbam prednikov in proti najsvetejšim verskim običajem, ker sta se pri svetih opravilih posluževala slovanskega jezika, zagovarjala sta Bvojo reč s tako odločnimi in važnimi razlogi, da so papež in vsi duhovniki moža pohvalili in jima pritrdili. Potem sta bila oba, ko sta bila

odmolila katoliško vero ter prisegla, da hočeta v veri sv. Petra in rimskih papežev ostati, od Hadrijana samega za škofa imenovana in posvečena, več njih učencev pa je vzprijelo razne svete rede.

Po Božji previdnosti pa se je zgodilo, da je Ciril 1. 869 dne 14. februarija v R i m i sklenil življenje bolj zrel na čednostih, nego na letih. Javno in tako slovesno, kakor je pri rimskih papežih v navadi, bil je k pogrebi nešen ter prečastitljivo položen v grob, ki ga je bil Hadrijan sam sebi napravil. Ker rimsko ljudstvo ni hotelo, da bi se bilo sveto truplo ranjkega preneslo v Carigrad, dasiravno je neka močno žalujvča sorodnica iskreno zanj prosila, prenešeno je bilo k sv. Klemenu ter blizu njegovih' ostankov pokopano, katere je Ciril sam toliko let z velicim spoštovanjem hranil. In ko so ga med slovesnim prepevanjem psalmov ne v mrtvaškem, ampak marveč slavnem obhodi nesli po mesti, zdelo se je, kakor da bi bilo rimsko ljudstvo jako svetemu možu prineslo prvi dar nebeškega češčenja.

Ko je bilo to opravljeno, vrnil se je Metod na povelje in voljo rimskega papeža kot škof nazaj na Moravsko k navadnim opravilom svoje apostolske službe. V tej deželi prizadeval si je „kakor vzgled črede iz srca" od dne do dne z večjo gorečnostjo streči katoliški reči, nemirnim novotarjem se krepko ustavljati, da bi z neumnimi mnenji ne bili spodkopali katoliškega imena, kneza Sventopolka, ki je Ratislavu nasledoval, v veri poučiti in ga opustivšega svoje dolžnosti opominjati, svariti in naposled kaz-njevati s prepovedjo vseh svetih opravil. Zavoljo tega si je nakopal sovraštvo jako hudobnega in nečistega samovladarja, ki ga je zapodil v prognanstvo. Pa nekoliko poznejše v službo zopet nazaj postavljen dosegel je s primernim • oponiinjpvanjem, da je dal knez znamenja spremenjenega duha, ter uvidel, da je treba prejšnjo navado popraviti z novim življenjem. Spomina vredno pa je, da čujoča ljubezen Metodova, prestopivši meje Moravske, kakor je bila za življenja Cirilovega segla doLiburncev in Srbov, je zdaj objela tudi P a n 0 n c e, katerih kneza, K o-celja po imeni, je on poučeval v katoliški veri ter "-ohranil v podložnosti, in Bolgare, katere je z njih kraljem Borisom vred vtrdil v krščanski veri, inDalmatince, s katerimi je delil ter se udeleževal nebeških skrivnosti, in Korotance, pri katerih se je mnogo trudil, da bi jih privedel k spoznanju in če-ščenju jednega samega pravega Boga.

Pa to je možu delalo sitnost. Ker nekateri iz nove krščanske družbe, ki so pisano gledali brza dela in čednost Metodovo, tožili so nedolžnega pri Janezi VIII., nasledniki Hadrijan o-v e m, češ, da je v veri sumnjiv, ter se pregrešil zoper navado prednikov, ki so bili navajeni pri svetih opravilih rabiti le grški ali latinski jezik, druzega pa nobenega ne. Papež, goreče skrbeč za ohranitev vere in starega redu (discipline), pokliče Metoda

v Rim, ter mu ukaže obdolžbe ovreči in se opravičiti. Zmerom pripravljen ubogati in zaupajoč na svojo dobro vest, stal je 1. 880 pred Janezom in nekaterimi škofi in mestnim duboveustvom, ter je lehko dokazal, da je stanovitno sam hranil in pridno druge učil ravno tisto vero, katero je bil v pričujočnosti in z odobrenjem Ha dri j an a razložil in na grobi prvaka apostolov s prisego potrdil; da se je pa pri svetih opravilih posluževal slovanskega jezika, delal je to iz opravičenih vzrokov in po pravici po dovoljenji papeža Hadrijana samega, in tudi sv. pismo tega ne za-branuje. S tem zagovorom se je tako očistil vsacega suma kacega zadolženja, da je papež o tej zadevi razumel Metoda in prav rad potrdil njegovo nadškofovsko oblast in njegovo poslovanje med Slovani. Razun tega je izvolil še nekoliko škofov, nad katerimi naj bi bil Metod postavljen, in ki naj bi mu pri oskrbljevanji krščanskih zadev pomagali, ter ga je priporočil s prečastnimi ^pismi in s slobodno oblastjo poslal nazaj na Moravsko. To vse je poznejše papež potrdil v pismi do Metoda, ko je imel ta vnovič trpeti pred zavistjo svojih nasprotnikov. Zato je miren v svojem srci in zvezan z najtesnejšo vezjo ljubezni in vere s papežem in vso rimsko cerkvijo sebi odločeno službo dalje opravljal še z veliko večjo čuvovitostjo, in ni se dolgo pogrešal izvrstni sad njegovega prizadevanja. Ker ko je bil h katoliški veri privčdel najprej češkega kneza Borivoja on sam, potem pa njegovo ženo Ljudmilo s pomočjo necega duhovnika, je v kratkem dosegel, da se je krščansko ime na dolgo in široko razširilo med tem narodom. Ravno ta čas si je prizadeval luč evangelija zanesti na Poljsko, in ko je bil sredi skozi Galicijo tija dospel, ustanovil je škofovski sedež v Levo vi. Od ondot je odšel v Moskvo, kakor nekateri poročajo, ter je ustauovil škofovsko stolico v Kije vi. S temi gotovo nezvenljivimi lavorikami vrnil se je k svojcem nazaj na Moravsko; in ko je čutil, da se bliža zadnja ura, zaznamoval je sam svojega naslednika, ter je opominal duhovnike in ljudstvo v poslednjih naročilih k čednosti, potem pa se prav mirno ločil od življenja, ki je bilo zänj pot v uebesa. — Kakor za Cirilom Rim, tako je za umršim Metodom žalovala Moravska, izgubljenega pogrešala in mnogotero častila njegovo truplo.

Teh dogodkov, častitljivi bratje, se prav radostno spominamo; tudi smo močno gineni. ko daleč nazaj pogledamo na sijajno, z najboljšim začetkom pričeto zvezo slovanskih narodov z rimsko cerkvijo. Ker ona dva razširjevalca krščanskega imena, o katerih smo govorili, sta se sicer iz Carigrada podala k poganskim narodom, ali njiju poslanstvo je moralo biti od te apostolske stolice, kot središča katoliške jedinosti, ali naravnost zaukazano, ali pa, kakor se je več kot jedenkrat zgodilo, postavno in sveto potrjeno. Res sta tukaj v Rimskem mesti dala račun o vzprijetera posli

in odgovor na pritožbe; tukaj pri grobi sv. Petra in Pavla sta bila prisegla na katoliško vero ter vzprijela škofovsko posvečeuje ob jeftnem z oblastjo osnovati sveto kraljevstvo, pridržavši razloček sv. redov. Slednjič sta tukaj izprosila rabo slovanskega jezika pri najsvetejših obredih, in to leto je bil spolnjen deseti vek, odkar je papež Janez raoravskemu knezu Sv.entopolku tako-1 o pisal: „Po pravici hvalimo slovanski jezik, v katerem se Bogu dolžna hvala razlega, ter zapovemo, naj se ravno v tem jezici slavna dela našega Gospoda Kristusa razkladajo. Tudi zdravi veri ali nauku ni nasproti, bodi si s v. mašo peti v te m slovanske m jezici, ali brati sv. evangelij ali sveta berila novega in starega zakona, dobro prevedena in razložena, ter opravljati vse druge cerkveue molitve." In- dolgo potem je Benedikt XIV. z apostolskim pismom, danim 1. 1754 dne 15. avgusta, potrdil to navado. — Ko-likorkrat koli pa so bili rimski papeži za pomoč naprošeni po knezih, ki so na prizadevanje Cirila in Metoda h krščanski veri pripeljanim närodom na čeli, niso nikdar tako delali, da bi se bila pri podpiranji kadaj pogrešala njih dobrotljivost, pri učenji prijaznost, pri dajanji sovetov dobrovoljnost, iu v vseh rečeh, pri katerih koli so mogli, njih najboljša volja. Pred drugimi pa so Rastislav, Sventopolk, Kocelj, sv. L j u dm ila in B o-goriš skusili posebno ljubezen naših prednikov po okoliščinah zadev in časa.

Pa tudi po smrti Cirilo vi in Metodovi ni nehala ali pojemala očetovska skrb rimskih papežev za narode slovanske, ampak se je vedno odlikovala, kadar je bilo treba pri njih braniti svetost vere ali varovati javno blagost. Res je Nikolaj I. Bulgarom poslal duhovnikov, ki .so ljudstvo poučevali, in škofa pionbien-skegain portuenskega iz mesta Rimskega, ki sta vre-dila novo - krščansko družbo: ravno tako je na pogoste prepire Bulgarov o svetem pravi preljubeznjivo dajal odgovore, v katerih hvalijo iu občudujejo največjo previdnost celo oni, ki rimski cerkvi niso posebno prijazni: Po tožni nesreči razkolništva pa gre Inocenciju III. hvala, da je Bulgare zopet združil s katoliško cerkvijo, Gregoriju IX., Inocenciju IV., Nikolaju IV. in Ev geniju IV. pa, da so jih v zopet pridobljeni milosti ohranili. — Ravno tako se je sijajno pokazala Bošnjakom in Hercegovcem, premotenim po kugi slabih nazorov, ljubezen naših prednikov, namreč In o cenci j a III. in' Inocencija IV., ki sta si prizadevala iz srdec izruvati zmoto, pa Gregorija IX., Klemena VI. in Pij a II., ki so si prizadevali po onih krajih st anovito vtrditi stopnje svete oblasti. — Nemajhno, in ne poslednjo svojo skrb so, kakor vemo, In o cenci j III., Nikolaj IV., Benedikt XI., Klemen V. obračali na Srbe, od katerih so ž največjo previdnostjo odvračali zvito napravljene spletke, s katerimi se je imela spodkopavati vera. Tudi Dalmatinci in Liburnci

so vzprijeli od Janeza X., Gregorija VII., Gregorija IX., Urbana IV. zarad stanovitosti v veri posebno milost in tehtovita pohvalna priznanja. — Naposled je tudi v sami s r črnski cerkvi, ki je bila v 6. veki po napadih divjakov razdejana, pa poznejše po pobožni gorečnosti ogerskega kralja Štefana I. zopet vsta-novljena, mnogo spominkov dobrohotnosti Gregorija IX. in Klemena XIV.

Zato uvidimo, da je treba Boga zahvaliti, ker nam je dana primerna prilika, slovanskemu narodu postreči in delati za njegovo splošno korist gotovo ne z manjšo gorečnostjo, kakor je bila vsak čas videti pri naših prednikih. To namreč nameravamo, jedino to želimo, si iz vseh moči prizadevati, da bi bili narodi slovanskega imena od večje množice škofov in duhovnikov poučevani, da bi bili vtrjeni v spoznanji prave vere, v pokorščini do prave cerkve Jezusa Kristusa, ter bi skuševaje vsak dan bolj čutili, kako obile dobrote se iz naredeb katoliške cerkve razlivajo na domače življenje in na vse naprave državne. One cerkva namreč zahtevajo zase najobilejši in največji del naših skrbi, in ni je reči, katere bi močnejše želeli, kakor da bi mogli za njih ugodnost in srečo skrbeti ter vse imeti seboj spojene z vedno vezjo jedinosti, ki je največji in najboljši vez ohranitve. Treba je le, da Bog, ki je bogat v usmiljenji, našim sklepom pritrdi in naše početje pospešuje. Mi v tem privzamemo za priprošnika pri njem slovanska učitelja Cirila in Metoda, in. kakor hočemo pomnožiti njiju češčenje, tako upamo, nam bode njiju nebeško varstvo na strani stalo.

Zato zapovedujemo, naj se stalno 5. dn6 meseca julija, katerega je odločil Pij IX. blagega spomina v koledar rimske in vesvoljne cerkve uvrsti ter vsako leto obhaja praznik sv. Cirila in Metoda „cum ritus duplicis minoris officio et Missa propria" (po redi navadnega večjega praznika in s posebno mašo), kakor je to potrdil zbor svetih obredov.

Vam vsem pa, častitljivi bratje, nalagamo, da skrbite za ob-javljenje tega našega pisma, ter vsem iz duhovenskega stanu, ki sveto službo (oficij) opravljajo po obredi rimske cerkve, zapoveste spolnovati, kar je v njem zaukazano, in to vsak po svojih cerkvah, krajih, mestih, škofijah in redovnih hišah (samostanih). Slednjič po vašem soveti in priporočanji hočemo, da se Ciril in Metod splošno prosita in poprosita, naj z milostjo, ki jo pri Bogi imata, krščanstvo na vztoki varujeta, ter katoličanom izprosita stanovi-tost, razkolnikom pa voljo se zopet zjediniti s pravo cerkvijo.

To, kar smo zgoraj pisali, kot nespremenljivo in trdno zau-kazujemo, ne da bi temu nasprotovale od našega prednika svetega papeža Pij a V. izdane in druge apostolske določbe o premembi rimskega brevirja in misala, tudi ne pravila in navade, naj so tudi še tako starodavne, ali, kar koli bi bilo temu protivno.

V znamenje nebeških darov in v zastavo naše posebne dobrohotnosti prav iz srca podelimo v Gospodi apostolski blagoslov vam vsem, častitljivi bratje, vsemu duhovenstvu in vsacemu izmed vas izročenemu ljudstvu.

Dano v Rimi pri sv. Petri, dne 30. septembra leta 1880, v tretjem leti našega papeštva."

Noveleta; spiöal Emil L »on.

I.

Kraj se naziva Kar lovec. Kako je dobil ta kot naše slovenske zemlje to ime, mi ni moči povedati.

Poezije ni nikake v tem Karlovci. Kadar prideš črez goro v karlovški jarek, dozdeva se ti, kakor bi bil zapustil svet ter prestopil meje življenja. Ako se oziraš nazaj po poti, po katerem si prišel, vleče se kakor nit k višku po rčbri, in čudno se ti zdi, da si mogel brez omotice prilesti po ti stezi tu. doli. Kamor obrneš pogled, vidi se golo skalovje, malo pogorsko smrečje, brinje, nekaj rujavega resja, in suhega praprotišča. Vkrog in vkrog pa se dvigajo gorska stegna.

In ker se dolina ravno nad Karlovcem in malo pod Kar-1 ovce m tako zavija, da je videti pogorje združeno jedno v drugo, podoben je kraj globocemu breznu, katero je stvarnica z velikanskim svedrom zvrtala zemlji v skalnato osrčje. Skalovja pa je v Karlovci res obilo, velicega in malega, v strašuem neredi po doli raztrešenega, kar daje kraju obraz dolgočasne zapuščeuosti. Tu in tam se je tekom časa napravilo nekaj zemlje po skalnatih tleh in nastale so tratinate ruše, katere so v spomladi lepo zelene in z belimi zvončki in rumenimi trobeuticami preprežene. Tedaj pa je tudi v Karlovci prijetnejše, skoraj bi dejal, poetično. Potok, kateri si je preril svojo strugo skozi skalovje, šumi tedaj živejše, peneč se po robi. Povoduji kosi letajo od skale do skale in med mladimi vrbami znašajo gnezda seuice, ki so si tudi to mesto izvohale v svoje bivališče.

A tudi človek je zašel tu sem, tudi človek si je postavil svojo kočo semkaj. — Kar živi spomin teh krajev, se ve, da je tii stala karlovška hiša, karlovški malin. Hiša bolj v hribi, malin pa tik vode na robi, postavljen iz slabo otesanih hrastovih hlodov, na vse strani oprt in po

podrla ter razmetala. Ali tacih skrbi Karlovčanje nikdar imeli niso! Kako bi bilo pač moči, da bi kedaj zašla piš in sapa tu sem? Iu če tudi, saj izgubita takoj vsako moč, ker ni strani, da bi se raztegnila, razpihala. Karlovčanje zatorej raztrganih streh, izruvanih dreves in podrtih kozelcev niso poznali nikdar. Streho je bilo treba popravljati le vsacih deset, petnajst let, če jo je dež premočil, da se je sem in tam udrla ter napravila vodi pot pod strčšino in na slamo, žitne zaboje in suho sadje, katero se je spravljalo tamkaj.

Tedaj, ko se je sneg tajal po rebrih in gorskih vrhovih, pri drla je časih voda in odplavila pri' malini kako lesövje. Ker pa je struga globoka in so Karlovčanje vremena dobro poznali ter o pravem časi odpirali' zatvornice, odhajala je tudi povödenj brez posebnih nesreč.

Sedaj je uže w istini- čas, da spregovorimo o karlovških sta-novnikih. Tu nam je povedati, da je bil karlovški rod od nekdaj takov, kakor je še sedaj. Karlovčanje so od nekdaj doživeli sivo starost, dolga leta, dolgo življenje. Kar stoji Karlo vec, je. bilo to tako, in tako, upamo, ostane tudi v. bodočnosti!

Živeli so sami zase in nekako zaničevali svet „tam zgoraj". Ženili so se le tedaj, ko je bila prava potreba. Od nekdaj so imeli v hiši navado, da se je ženil samo j eden sinov. Drugi bratje so ostajali doma ter bili. večni trpini. Naposled pa so opešali; osiveli so jim lasje in vsločilo se jim je telo. A potem so počasi pomrli, ta to zimo, oni drugo. Na njih mesto stopil je nov zarod, ravno tistega duha, kakor predniki v grobovih.

V mladosti so.bili Karlovčanje od nekdaj vsi jednake, velikanske postave in širokopleči. A kar ]e čudno : imeli so malo e vsi rumene lasč. Močni so . bili — toda vendar krotkega duha, 'n nikdar se ni čulo, da bi se bili vdeležili kacega pretepa.

Delali so pa tako, kakor uboga živina. Malin ni stal skoraj nikdar, in stope so tolkle noč in dan. Ce ni bilo prosa, trlo se je olje iz Črešmiujevih jagod, lanenega semena in še celö iz žira.

Vendar vse, kar se je v malini zmlelo, moralo se je prej abrati od hiše do hiše, tam zgoraj v pogorji, ter potem zopet po-taviti v hišo nazaj. In K a r 1 o v č a n j e so vse to storili sami! Prinašali so teške mehove dan na dan iz pogorja v döl in jih do-ašali iz dola v pogorje nazaj. Če je bilo treba, oprtali so si meh rez rame, potem si pa še druzega položili po vrhi, počrez, Črez ilnik, in tretjega z otrobi so stisnili pod pazduho, in tako oto-örjeni koračili so po strmini navkreber.

Ker pa je pri malini bila tudi žaga, imeli so preskrbljevati e to z delom. In tudi po les so sami prihajali na pogorje, puščali hlode po jarkih nizdolu in končno vrezane deske na 'avi prinašali iz Karlovca v pogorje. Tako so živeli — istinito rav ob poti svojega obraza! Ni zatorej čudo, ako so se vsi Kar-

lovčanje na stara leta vsušili, kakor sad na lesi, in ako jim je tedaj izginilo malo ne vse meso od kosti.

Pri tem deli pa tudi ni čudo, da so v Karlovei bili imo-viti, petični. Spravljali so v žitnice, ter imeli novec. Pämetilo se ni, da bi bil kedaj zapravljal kdo v rodbini. In vina tudi niso popivali. Davke in desetino so točno opravljali, in dolgov niso delali nikdar. Kadar pa je bilo treba, se jim tudi novec ni smilil. Od nekdaj je bilo tako, da je starejši sin obiskal nekoliko šol v mesti, da je govoril potem nemški, bral tiskane knjige, ter poučeval brate in rodbino doma.

Bili so vsi Kar lovčanje prebrisane glave, imejoči zavest, da so pametnejši od vseh pogorcev tam zgoraj.

Kadar je v pogorji kdo zbolel na smrt, gotovo so prihiteli v Karlovec in povprašali, kako bi se odgnala bolezen. Kar-lovčanje pa so imeli ustna svoja poročila, po katerih so poznali rastline in njih skrivnostne moči. Ako je zbolel človek, zbolelo živinče, ako je na pogorskem rebri gad ugriznil pastirja, ali si kdo vsekal rano, vedno se je dobilo v Karlovei koristno zdravilo. Tako pa je prišlo, da je hudobni in nespametni svet dobil zavest, da ti Karlovčanje več vedo, nego li je krščenemu človeku in njega duši hasnovito.

Vraž v Karlovei niso poznali. Ako je prišel kmetič in tožil, da je kača ugriznila vola na paši, da mu oteče in se ubožec boji, da bi živinče ne poginilo, ter je končno prosil, naj bi mu stari Karlovčan bolno živino „zagovoril", ni se mu tä prošnja nikdar vslišala. Godrnjaje je moral odlaziti in srdil se je, da mu t.i ljudje, kateri so brez dvombe v zvezi s hudobnimi'duhovi, ne hote skazati takošne male dobrote.

Tako se je pripetilo, da Karlovčanje niso bili posebno priljubljeni v pogorji. Na tem sveti je uže tako, da se prebrisanost in pamet sovražite ter malo čislate. Toliko bolj pa so se med seboj ljubili in živeli brez domačih prepirov.

Hišni gospodar je imel veljavo vsegdar in pri vseh. Vse ga je spoštovalo in mu bilo pokorno. Kar je ukazal, storilo se je. Oporekali mu niso ni stari bratje, še menj rodni mu sinovi. Od nekdaj pa je hotela osoda tako, da se je mnogo sinoV štelo v hiši, in da je le redkokrat v Karlovei prišlo na svet — kako dekle, kakor da slabotno žensko bitje ni za Karlovec in teška njega dela.

Kadar pa se je žrjav vendar-le zmotil, ter prinesel po noči v Karlovec otroka — dekliča, bila je otožna, ali vsaj poparjena vsa rodbina. In ko je dekle količkaj doraslo, moralo je iz hiše, v službo k tujim ljudem.

Ako pa je hišni gospodar, stari Karlovčan, bil vdovec, ni se nikdar drugič ženil. Druga ženitev se mu je zdela tako nespametna, da še misliti ni hotel kaj tacega. Tedaj se je vedelo samo ob sebi, da ima jeden sinov v jarem, in vdovcu so se pričela leta počitka.

Stari K a r 1 o v č a, n, vdovec, zlezel je na zapeček, ter si tamkaj napravil ležišče, da je počival na njem tudi po dnevi. Sedaj je bil oproščen vsacega dela, saj kdor je toliko otrok vzredil, imel je pač pravico, da si oddahne zadnje dni trudapolnega življenja. — Karlovška zgodovina pa nam pripoveduje, da so v tacih slučajih gospodarjevega vdovstva nastajali slabi dnevi v hiši. Vsakdo izmed sinov se je branil zakonskih težav, ter očetovi volji nasproti hotel ostati neoženjen. Prepirali so se i i jezili. Starec je brez uspeha prosil in rotil sinove, končno pa se pogostoma razjaril tako, da je planil iz-za peči, pograbil mühalnik izpod stropa in tepel in.spodil iz hiše otroke. Bali so se ga vsi, nikdo se mu ni protivil,-in Vsi so ubežali pred njim, ker oča ima pravico, da tepe svoje otroke.

Ali končno se je jeden izmed sinov vendar-le klonil očetovi volji, ter se je oženil. In prišli so zopet mirni časi, in vrnil se je stari red v hišo.

Tako se je stvar godila vselej, kadar je stari K a r 1 o v č a n bil vdovec — in tako godi se stvar še dan danes!

A ti pa, prijatelj, ako te kedaj vrže osoda v pozabljeni ta kot slovenske zemlje, ako zaideš kedaj v karlovški jarek, dobiš pest zdravih, krepkih in pametnih udov človeške družbe, ki te prijazno vzprejmo pod streho, ti dade vrezati črnega kruha in piti sladke, črešnjeve vode.

Še dolgo potem pa se bodeš spominal čvrstega pogovora in dejal si bodeš sam v sebi, da je ta rod v Kari ovci ravno tako zdrav in čist, kakor potok, ki tam mimo hiti šumeč po pečinah.

' ' II.

Skoraj bi z lehko vestjo trdil, da je bil K ar lovec pred dve sto leti ravno takšen, kakor je še danes.

Gotovo pa je, da bi stari Karlovčanje, vstanši iz svojih uže davno pozabljenih grobov, današnji Kari o ve c takoj zopet spoznali, in da bi,' ako bi jim bilo dovoljeno vrniti se v slabo to naše življenje, temu življenju se takoj zopet privadili — ker v Karlov c i je vse še tako, kakor nekoč. Prepričan sem tudi, da bi se ti poštenjaci, kakor nekdaj, še sedaj branili ženitve, ker ženstvd je sedaj slabše, leucjše, nego li je bilo nekdaj, in tudi hudob-nejše. —

Viharji, med svetom tuleči, vihrali so nad Karlovcem in niso pustili za seboj nikacega sledu. Samo 1. 1848, ko se je bil vnel plamen skoraj po vsi olikani zemlji, ko je želja po prostosti in osvoboditvi od teških jarmov bila obča, ter se končno kakor sod strelilnega prahu razletela, še le tedaj plusknili so valovi sveta tudi tu sem in vrgli v karlovški jarek nekoliko burnih dni, nekoliko joka in solza.

Takrat je v Karlovci gospodaril stari Aleš in pripetilo se je, da je bil ravno pokopal svojo ženo, ter da je imel prav tedaj skrbi, kako bi jednega izmed štirih sinov privel v zakon. Bil je čuden možiček ta Aleš in tenäk kakor šivanka, sklonenega telesa in sive glave. Govoril pa je ostro, počasi, pametno. In kadar se je razjaril, naredila se mu je na tancem nosi rudeča lisa, .da se mu je lesketal ta nos iz velega obraza kakor iskrica.

Gospodinjila je Alešu stara sestra Maruša — ali mož se je pri tem gospodinjstvi čutil zelo nesrečnim. Danes je jedel vse neslano, včeraj pa je bila v skledi malo ne sama sol! Hiša je bila polna nesnage in sploh ni bila nikaka stvar takova, kakor ima biti pri dobrem gospodinjstvi.

Imel je mlado hčer Marjeto. Ali na to tedaj še mislil ni. Treba jej je bilo služiti. Služila pa je v gradi, ali vsaj gradiči podobnem poslopji, katero je stalo iu še danes stoji tik vasi nad Kari o vc em. Vas zovejo „na Visocem", gradič pa „na Smrečji", ker ga obdaja prijazno smrečje na vseh straneh. To poslopje je bilo tedaj svojina stari, plemenitaški rodovini, katera je slüla za svoje ostrosti voljo ter precej silno drla tlačane in podložne jej kmete.

A to je Karlovčanu bila mala skrb, ker je opravljal redno svoje dolžnosti. Pri tem pa je bil tudi grajski mälinar in ako je bilo treba, je grajskim zrezal tudi kake hlode v deske.

Tedaj, ko se naša pripovest pričenja, bila je spomlad skoraj minula.

Bilo je proti večeri vročega dneva. Na nebi se je napravljalo za dež in črni oblači so se kupičili. Nastala je hipno prav temna noč. V Karlovci so ljudje sedeli za mizo pri večerji. Slaba luč je medlo razsvitljevala stanico. Jesti in govoriti se nikomur ni ljubilo. Hišni gospodar je ležal na peči, imejoč tik sebe svojo luč in beroč iz vmazanih molitvenih bukvic. Ves dan se je "rotil in jezil na nepokorne sinove, in še z večera bi se bil, da ni prišel pozni gost, ki je hotel pri njih prenočiti.

Bil je to Janez Škaf ali Janez Mula imenovan. Njega telo je bilo postavljeno na tenke, dolge noge, kakor jih imajo tisti ptiči, ki brbajo po močvirjih in mlakužah. In tudi sploh je bila prikazen njega zvunajnosti taka, da se jej je svet rad smijal. Bil je Janez Škaf človek, katerega je poznalo vse pogorje in katerega so radi jemali pod streho. To pa se je zgodilo prvič zaradi tega, ker je ta ud človeške družbe na svojem hrbti nosil v okrogli posodi tvarino, katera nam spreminja črno noč v beli dan, to je olje, a drugič tudi zategadelj, ker je Janez Škaf vedel za vsako novico v okrožji štirih milj, ter je bil v tem oziri živa kronika. Časih pa je vendar doživel, da so se mu navzlic vseh lepih njega svojstev zaperala vrata pred nosom, in to tedaj, kadar je bil použil preobilo vinskih moči. Takrat so se mu pod telesom dolge noge kar vile in se mu zapletale skoraj jedua v drugo. In

mnogo in glasno je kričal tedaj. In če je takrat naletel na človeka, kateri mu ni bil po volji, padel je s hudobnim svojim jezikom po njem, ter mu povedal vse, kar je bilo resničnega ali neresničnega!

Nekoč sije nekdo privoščil veselje, ter je Janezu Škafu, vedno po pogorji tovor nosečemu, zdel priimek „mula". Ta priimek pa se ga je držal do smrti, (ker tudi Janez Škaf sedaj uže davno olja ne pröda in uže davno je dal zemlji, kar je bilo nje.) Ali nedolžni ta imenski pristavek ga je časih silno razjaril. Ako se mu je dejalo: „Mula, si li prinesel olja?" in ako je bil tisti, ki je to vprašal, še tako imovit in novčen mož, naš Janez mu nikakor ni prizanesel. Zatisnil je očesi in s kiselim obrazom pričel mil naštevati vse pregrehe, katere so o njem bile znane po soseski. V tacih hipih je bil Janez neznosno siten in tedaj so ga radi odpravljali iz hiše. Sicer pa je bil dobro vzprijet iu radi so ga imeli povsod.

Tisti večer je bil zatorej obtičal v Karlove i, ter se z domačimi navečerjal, vendar bistroumni mož je takoj uvidel hišne razmere. Vodil je zatorej pogovor o samih tacih stvarčh, katero so bile čisto oddaljene od ženitve in gospodinjstva.

Toda govorica se ni hotela razvneti.

Stari Aleš je premetaval na peči svoje kosti in sedaj in sedaj malo postokal.

Maruša je slonela pri peči in dremala.

Sinovi vkrog mize so tudi molčali. Molčanje pa je bila stvar, katero je Janez Škaf težje prenašal, nego ne vem kaj.

„Ali sem vam uže pravil", oglasil se je, „kako je Bog udaril tistega pastirca, ki je kričal name?"

A molčanje s tem ni hotelo prestati. Kakor je bilo videti, ni hotel nikdo znati poučne tepripovesti, o udarjenem pastirci. Končno vendar odpre usta Maruša: " „Ne še!"

In za njo se oglasijo sinovi:

„Ne še!"

„To je bilo tam na Selškem in olje sem prodal. Nekje nad visocim robom je pasel koze tisti otrok. Pri brezdni ste rasle dve brezi in vpognil je na vsaki vejo, ji zvezal in se potem po pastirski navadi zibal tijä in sem, tako, da je časih visel skoraj nad prepadom. Prišel sem mimo in olje nesel, a truden, žejen in lačen bil. Tedaj pa prične tista stvar kričati name: mula, mulec, mula! In glejte, takoj ga je zadelo, in resk — veja se je odlomila in zagnalo ga je črez rob v globel, da ni nikdar več življenja videl. Tako je bilo in menim, da je stare ljudi spoštovati ! Tako je

A tudi po tej grozoviti pripovesti se ni hotel razvneti pogovor, tako, da se je Škaf uže skoraj kesal, ker ni premeril še tistega pota proti V i s o c e m navzgor, kjer bi bil prišel, vsaj med zgovornejšo družbo.

Toda naposled se je raz peč oglasil sam stari Aleš, ne meneč se za gostovo navzočnost.

„Čemu bi se ne ženil," dejal je s tancim svojim glasom, „čemu bi se ne ženil! Tako ni pri biši ni snage, ni redu!"

To. vzdihovanje merilo je sploh na vse sinove. In takoj je

prišel tudi odgovor.

„Jaz se ne bodem," odgovori Vid, najstarejši, „jaz ne, sem

prestar!" .,.

..Jaz tudi ne," hitro pristavi Ü r b a n , za Vidom najstarejši, „nisem najstarejši. Najstarejši, najpametnejši! Ta naj se!"

„In čemu bi se jaz," dejal je Tomaž, ki je bil mlajši od Urbana, „čemu naj bi se jaz, če se vidva nočeta?"

„Jaz se pa tudi nočem," je končno rekel Ureh, najmlajši, „premlad sem še, oče!"

Ali oča na peči je zopet vmolknil in si vzdihovaje popravljal zglavje svojega trdega ležišča.

Tu pa se je oglasil zopet Škaf, ter spregovoril:

„V čudne čase nas je Bog postavil. Živeti je teško, in kakor jaz vse to premišljujem, smo blizu sodnjemu dnevu. Včeraj sem bil na Visocem. In tisti Komolček, tisti učitelj, imel je polno gostilno kmetov, in govoril jim' je, da so se mi ježili lasje na glavi: naj se gospoda pobije, naj se gradovi požgo, naj je kmet gospod, in ne vem še kaj! Svet se obrača na glavo in zmešnjave so ! Prav res so !"

Stari Karlovčan pa je tedaj stegnil suhi svoj vrat in rekel osorno: _

„Presiti so, sicer bi ne sleparili tako! Ti S k a i pa pojdi sedaj spat, anti vidiš, da imamo svoje skrbi in da si nam nadležen!"

- Janez se je hotel razsrditi, a sprevidel je, da je boljše iti

v miru. ..

„Saj ste prav pusti danes, kot kresilna, goba ste pusti Vsi! In pametne besede ni moči pametnemu človeku spregovoriti med vami!"

Mrmraje si je oprtal svoje orodje, ter odšel počivat v listje. V veži pa je obstal in dejal sam v sebi:

,Ivo bi bil Š k a f danes pijan, bi se bil izlil. Na tega K a r -lovčana stare kosti bi se bil izlil, da bi se mu bile premočile, kakor poparjen kruh. Pa je tudi tako prav! A tu sem v to jazbino pač ne pridem več! Berač je ubožec povsod in vselej!

Potem je odkoračil proti svojemu ležišču, zaril trudno svoje telo v mehko steljo in zaspal. Drugo jutro je odšel ne da bi rekel: Bog vam povrni — ker Janez Škaf ni nikdar odpuščal njemu, kdor mu je kedaj ^kratil jezika sladki dar.

Karlovški so še ostali v hiši, sinovi pri mizi, oča na peči. Ta pa je takoj zopet pričel vzdihovati in sinov moledovati.

„Čemu bi se ne ženil? Ti, Vid, ti se moraš!"

„Name še misliti ni treba!"

„Ti Urban, pa se ti!"

„Počakajte, oče, saj se nič ne mudi!"

„Tomaž ti se, ti si me vedno rad ubogal!"

„Naj premislim. Stvar ni, kakor bi nesel meh iz K a r 1 o v c a na Visoko!"

„Ureli, vsaj ti poskusi!"

„Sem premlad, oče, saj vidite, da sem premlad!"

Zopet je bil odbit napad in starec je togotuo zaječal.

„Ej, človek, ki ima take otroke, je siromak, siromak, da ga večjega na sveti ni!"

„Ženitev je čudna stvar," spregovoril je potem Vid, „in tako kakor sem, ne pogrešam ničesar!"

„Oudna pa, čudna," mu je Urban takoj pritrdil. „Nič gotovega ni! Ženska je hudobna in prepir bode v hiši!"

„Prepir in sovraštvo!" priložil je Tomaž.

„In poleg vsega tisti otročaji, tisti sitni," pridejal je še Ure h.

Tedaj pa se je oglasila tudi stara Maruša:

„Križi so, to je res! In le prerado se pripeti, da je ženska prvi križ pri hiši!"

Te besede so starega Karlovčana tako razburile, da je kar planil s peči.

„Tiho bodi," je zakričal, „ženska — je dar božji!"

In istina je, da bi se tedaj bil stari mož razjaril in razsrdil — ako bi ne bil takrat nekdo na vežne duri potolkel. Te duri pa je bila prej Maruša za Š k a f o m zaprla. K a r 1 o v č a n se je zatorej takoj vmiril, ker vtis ponočnega trkanja na duri je vselej nekako dolgočasen in še celo na taki "samoti, kakor v Kari ovci. Ko pa je Ure h počasi okno odprl in vprašal, kdo trka — se je oglasila sestra Marjani ca. In vse je bilo radovedno, kako da prihaja pozno v coči in kaj .hoče ?

III.

Tisti večer pa se je bil razvnel hrup na Visöcem. Nam •uže znani Miklavž Ko mol ček, pijani visoški učitelj, bilje prišel iz mesta in pripovedoval, da povsod vstajajo kmetje, da požigajo gradove in poplačujejo gospodi, kar so morali pretrpeti od nje.

Kar niso zdale učiteljeve besede, storilo je vino, in skoro je stal K o m o 1 č e k na čeli razdraženi množici, katera je s hrupom in kletvinami hitela proti Smrečju.

Povedali smo uže, da je Smrečje bila tedaj svojina bogati plemenitaški rodovini. Tu imamo še dostaviti, da je ta gradiček le pristava veliki graščini, kateri pravijo Močava in katera stoji

pod V is o c em v ravnini kake dve uri od Smrečja oddaljena. Na Močavi je stanovala tudi tedaj gospoda; a na Smrečji je bilo samo nekoliko družine. In tu pa tam je prijezdila tija grajska hči, komtesa Ana. ki je imela na Smrečji male svoje sobice polne gospödskega bleska, pravo nebeško stanovanje v mmijatun!

Tudi tisti večer je bila komtesa na Smrečji. Popoludue je bila sama prijezdila iz Moč a ve ter potemdelaaneinirpovsen, gradiči. Bila je ravno v deviških letih, toda se vedno je imela obilo Eh otroških navad. Delala in živela je po svoji glavi, kakor se S e ravno zljubilo. Jedina hči v hiši je stariše in vse strahovala in smela počenjati, karkoli jej je prišlo na misel.

Tisti večer je bila zatorej na Smrečji. Ko pa se je hrup oglasil, so hlapci in dekle na vse strani se razpršili. Samo Marli ni ca, ki je. kar smo uže povedali, tudi služila na bmrecji, ostala je pri prestrašeni grajski hčeri. Komtesa je pograbila raz steno samokres in potem ste v neizrečnein trepeti pri stranskih vraticah zbežali skozi vrt v gozd. Tii sta sklenili pobegniti v Kar lovec, ter se tam skriti. Ali pot v Karlovec vodi po bregovih in ie po noči silno nevaren! Mar j a ni ca se ga ni strašila. A komtesa, to je bilo drugače! Po končnem sklepi je Marjani ca sama odšla po stezi in odhitela pomoči iskat v Karlo vec. Gospica pa je sedla na mah in je trpeča neizmerno bridkost če-

pela JItaeJ1.1an.ca -e dospela v Karlovec ravno tedaj, ko je starec hotel svojo jezo izliti na sinove. A nje prihod je potolažil

Vlhar'starl Karlovčan je bil takoj voljan, vzeti grajsko hčer pod svojo streho. In Vidu je dejal, naj gre po dekleta, da ta živalca od strahu v temnem logi ne pogine. Marjanici pa jo ukazal, naj pripravi „gorenjo hišo" in posteljo tam. In sinovom ie velel, naj se napravijo praznično, in takoj je tudi sam zlezel v praznično svojo obleko. Maruša jc morala v ponev nabiti jajec, ter skuhati mleka, presnega, „ker taka gospoda živi le ob cvrtji

in presnem mleki". „ . „ . ,

Vid pa je stopil v črno noč. Čuden človek je bil ta Vid. Dobrega srca in dobre duše. Završil je bil polovico gimnazije. 111 ' potem po stari karlovški navadi moral ostati doma. O tej osodi ni godrnjal, vendar srečen tudi ni bil. Imel je še iz šolskih let star prevod S h a k e s p e a r e j e v i h dram. In časih v nedeljo popoludue . je legel v mehko travo in se zatopil v nesmrtne te poezije. Jih je li umeP Bog ve! V dušo pa se mu je pri tem branji vsilila temna tožnost, da ni zapustil poziva svojih očetov, da m končal svojega šolanja. Toda tako tožnost je obdržal sam zase — ker malo je govoril in še to nerad. Kar pa je govoril, zdelo se je bratom „strašno" pametno in prebrisano.

Tudi tisti večer je stopal v melanholične misli pogreznen po stezi proti Smrečju. In pred dušo so mu stopile tiste nebeške

podobe, tiste krasne ženske, katere žive v Shakespearejevih dramah. In zdelo se mu je, kakor bi bil danes sam zašel v takovo dramo. In prošinjala ga je misel, kako se bode vse to končalo?

Hitro je stopal po ozki stezi. Ko je priplezal do vrha, pro-rila je luna goste oblake in z medlim svojim svitom obsevala kraj. Čul se je hrup iz pristave.

Takoj tik pota pod smreko na mahi je slonela komtesa Anä in nje drobna osobica se je tresla kakor trepetlika. Jokala je in smrti pričakovala vsak hip, in Bog ve, česa hudega še vse!

Kakor srna je k višku planila, ko je dospel V i d k nji. Boječe je obrnila pogled proti njemu, v roci pa je stiskala samokres, pred katerim se je sama najbolj tresla.

„Kaj mi hočete?" je viknila v strahi, ter se stisnila za smreko. A tedaj jej je samokres padel iz onemogle roke in z grozo jo vzdihnila:

„Moj Bog, če se sproži!"

Bila je res krasna prikazen! Lasje so se jej razkodrani usi-pali po ramenih in drobni obrazek, s črtami strahii in groze, bil je tako mil, da je Vid od čudenja postal in se zagledal v to stvarico, in si dejal, da bi jo hotel gledati — do smrti. In kako drobno je to vse bilo, kako majhno in nežno! A vendar, kak ogenj se je bliskal iz nje oči! In kako boječe je zrla nanj in potem na orožje, ki je ležalo pred nogo!

„Moj Bog, če se sproži!"

Vidu pa se je to tako smešno zdelo,, da se je pri vsi resnosti položaja moral smijati. Potem pa je dejal:

„Po vas sem prišel!"

„Vi ste iz Karlovca!"

In takoj je stopila iz-za debla ter obšla pazno samokres, da bi se ne sprožil in ne napravil nesreče.

„Pojdiva zatorej!"

A Vid ni premeknil koraka.

,,Pojdiva zatorej i To se lehko reče — ali —"

Boječe je vprla oko vanj:

„In, ali?"

„Ali pot je ozek — in nevaren!"

^Pot je ozek in nevaren!" dejala jo počasi za njim.

Molčala sta nekoliko časa. Potem je Vid tiho spregovoril :

„Jaz bi vas uže — nesel!"

„Vi bi me nesli!" in Vid je opazil, kako jej je kri zalila obrazek.

„Jaz bi vas nesel, s svojima rokama bi vas nesel!"

Vendar tudi sam je bil v stiski in zagledal se je v zvezdo na nočnem stropi neba, in pot mu je stopil na čelo.

Gospica A11 a pa je vzdihovala — a ni se premeknila s svojega mesta.

„Pot je ozek iu kdor ni vajeu, leliko pade globoko v jarek in pobije in potolče se na smrt!"

Ali tudi te Vidove besede so ostale brez vtisa. Tedaj pa se je na pristavi zasvetilo, lirup je nastal silnejši, svit napolnil gozd in zadaj so se vzdvignili dima stebri iu plamen se je pokazal. Pristava je gorela! Komtesa je plaha prihitela k Vidu 111 vskliknila:

„Nesite me!" — , ,T1 .

In vzdvignil je Vid lehko to breme. Vkrog vratu mu je dela roko in koprnela je in tiho ilitela.

„Pristavo so zapalili!" rekel je Vid, in potem varno po

stezi odšel. ,y ...

Zdelo se mu je, kakor da bi ne nosil ničesar. Uitu pa je, kako je komtesi srce utripalo, kako hitro in burno. In kadar je sapa zapihala, čutil je nje volne lase ob svojem lici. In sedaj pa sedaj se je tudi nje lice tako mehko zadelo njegovega, da je bil ves omamljen.

In kako mehko jo jo držal, da bi ne čutila nikake težave!

In rad bi bil jo nosil tako vso večnost — in še bi se ne bil vtrudil! V dušo pa mu je prikipela prečudna sreča. Od kod ? Morda sam ni vedel! Zamislil se je v to srečo, a zamislil se samo z duhom, ker oko je pazno zrlo, da bi mu ne spodletela stopinja iu da bi ne padel s sladkim svojim bremenom.

„Ali mi sedaj še tudi ni moči sami iti?"

To nje vprašanje ga je vzbudilo. A takoj je vedel, kako jej ima odgovoriti. In odgovoril jej je s prepričanjem:

„Ne še! Tudi sedaj se še lehko pade!"

Zopet je vmolknila — toda on se je zopet zamislil v svojo tiho srečo. In na rame mu je naslonila obličje, in nje lasje so ga obdajali — tako rahlo, kakor matere božje lasci, kateri vzrasejo v prvi spomladi po zelenih travnicih.

Vendar končno sta dospela na boljši pot. Meline vkrog steze so se spremenile v zelene rušine in steza sama je bila široka, da bi bila lehko hodila dva človeka po nji, jedeu tik druzega. —

Povzdvignila je obraz iu vprla oči vanj.

„Sedaj je uže pot širok — ali ne?"

Potem pa se je spet trudno naslonila na njega rame.

„Pot je širok," dejal je, „a še vedno nevaren! Noč ima svojo moč — in lehko se pade!"

Nje glavica je še obslonela na njega rameni.

Končno se je zavila steza vkrog rebra — in pred njima je ležal Kar lovec. Luna je obsevala slamnate strehe. V malinipa so klepetala kolesa in potok je šumel vmes. Tedaj še le je Vid posadil dekleta na tla. Videč romantično to selišče je komtesa pozabila vsega. Z rokama je ploskuila, ter dejala kipeče:

„Kako krasno je tu! Oj, tu ostanem dolgo, dolgo 1"

Pred K a r 1 o v c e m pa so ja vzprijeli K a r 1 o v č a n in Vidovi bratje. Čudno so gledali prišlo gostiujo iu niso zuali, kako bi se vedli. Naposled so jo izročili Marjanici in stari Maruši, češ, naj si ženske same pomagajo, kakor vedo iu znajo. A prav je bilo tako in dobro vse!

IY.

Drugo jutro se je pričelo v Kar lovci tako življenje, kakor ga do sedaj ti kraji nikdar še doživeli niso! Tri ženske, odraščene ženske pod streho! In kako življenje je to bilo! Prav tako, kakor tedaj. ko pade iskra v kup suhega smrečja. Takoj se prične po njem praskanje, pokanje, vnemanje; iskrice švigajo, tu in tam se prikažejo goreči jeziki, končno pa splapola vse v jednem plameni proti nebu. Taka iskrica je bila za Karlove c-komtesa! Ana! Tekala je, govorila, smijala se, hotela vse vedeti, videti, hotela biti povsod! Hipoma je vtaknila svoj nosek v vsak kot, ter izvohala vse! Takoj drugo jutro je odložila gospodsko svojo nošo in' si izposodila pri Marjanici kmetsko obleko. Dela si je svilnato rutico vkrog vratu, splela si lase in jih na glavi zavila v kite. Ko pa so hoteli gospodski ravnati ž njo, prepovedala je to jezno in samoglavo. Hotela je biti v hiši hči domača; hotela, naj jo tičejo vsi, Vid, U r e h , Urban, Tomaž, Maruša in M a r j e -ti ca. Pričetkoma so se branili, ali naposled so se morali vdati vsi!

In poprijela se je vsacega opravila. V kuhinji je kuhala in hodila tudi na vodo z M a r u š o, da bi prala. Zavihala si je ro-kalce do belih lehti in se potem poigrala s perilom. Dela pa se je, se ve, vsacega takoj naveličala! Iz kuhinje je hitela pod streho, potem na vrt, kjer se je sušilo perilo ali oprano žito; potem je klicala kuretino in nazadnje šla v hlev, pogledat živinčet.

Prihitela je tudi v hišo, povpraševajoča starega Aleša, ako želi in ali hoče, naj bi ž njim govorila ? In v istini je sedla k njemu, ter govorila vse, kar jej je prišlo na jezik, vmes se je sladko smijala, popravljala zglavje starcu, opazovala mu velo roko, mu hvalila bele, sive lase — in potem zopet odhitela na prosto. Starec pa je ostal na peči, si zatisnil oči — iu dobro mu je delo to laskanje.

„Tako bi ti moral imeti v hiš vsak dan!" ši je mislil. „Ali taki otroci, taki sinovi — to je nesreča,!"

Komtesa Ana pa je pritekla tudi v malin! Iu tudi tuje pregledala vse, končno sedla na hlod, katerega so ravno rezali, ter se na njem, ki so je pri rezanji premikal, takisto počasi „vozila". Pri tem se jej je svetil obrazek od notranjega veselja, iu z rokama je ploskala.

Veliko prijateljstvo je hotela skleniti z Vidom, starejšim sinom. Na obrazi se mu je videla notranja zamišljenost in iz oči mu je zrla resignirana melanholija, kar smo povedali uže prej. Vse to je dekletu silno ugajalo. In ko je premetaval teške hlode, in kazal svoje moči, se je tudi to gospici prečudno lepo zdelo. Zahajala je zatorej za njim in mu gostolčla svoje besede na uho. Vid pa je nerad govoril. In komtesa je takoj steknila, da tudi nji nerad odgovarja. Raztogotila se jej zavlekla obrazek in rekla srdito: „Ti si dolgočasen človek, Vid, prav zelo dolgočasen! T^ imam tvoje brate uže rajša, ti vsaj govore!"

In bratje so to slišali — in vse to se jim je prečudno „lepo" zdelo.

Ali v nekaterih hipih je bila jeza zopet pozabljena —- in z Vidom prijaznost zopet sklenena!

Bilo je tretjega dne popoludne, kar je prišla komtesa v K a r-lovec. Uže se je bližal večer in solnce je hotelo skoraj zatoniti za gore. Stari Aleš je ležal pod staro hruško na rušini tik hiše. V doli pri vodi so delale ženske in čulo se je sedaj smijauje ad tam. V malini in na žagi pa je bilo dela obilo in klepetanje od ondu se je vsililo starcu v srce, da je bil radosti poln. Sinovi so donašali ravno narezanih desäk, ter jih po vrti operali na debla, da bi se sušile.

Končno se je pa stvar zasukala tako, da je sin Urban sam ostal pri starci. Obrisal si je potni obraz in se nevkretno lomil vkrog očeta, ki je takoj slutil, da hoče sin nekaj imeti.

„Bode li skoro dosta danes?" vprašal je starec prijazno.

„Vroče je, vroče!"

In Urban je rahlo vzdihnil, kar staremu očetu ni skrito ostalo.

„Ti bi nekaj rad, Urban? a kaj ?"

„Rad! rad! ne rečem, da ravno rad!"

„Oče," potem Urban po kratkem molki zopet prične, „zdi se mi, da sem se postaral. Nekaka trdost mi je prišla v kosti! Star sem, star!"

„Postara se vsakdo," odgovori na to Karlovčan.

„Postara! prav pravite, in menim, da bi res pametno storil, če se — oženim, oče!"

Starec se je radosten vzdvignil s svojega ležišča.

„Ti se hočeš oženiti, Urban, ti se v resnici hočeš oženiti ?"

„Če ni drugače, pa — se bodem. Saj ste se vi tudi! In že-nitev, mislim, ni Bog ve kaj!"

„Ti si bil vedno dober otrok, Urban, to sem znal, to sem skušal! In sedaj se hočeš tudi oženiti! Nu, to je prav, to je prav! Dobro ti bode, ker — spoštuješ svojega očeta!"

„Hočem zatorej malo pogledati vkrog, malo povprašati, oče, tako malo tam po pogorji, da se dobi kako ženstvo!"

„Le povprašaj, Urban, le poglej, le!"

In Karlov čau je ves srečen zopet legel v travo iu zadovoljno gledal za pokornim sinom, kateri je odhajal proti mälinu.

„Dober otročaj to-le, dober!"

Skoro potem pa je prisopel Tomaž z novimi deskami, ter jih odložil po vrti vkrog. A stari Aleš se je bil tako zamislil v svojo srečo, da se ni prav nič menil zanj.

Tomaž je stopical vkrog in popravljal in skladal deskfe, ki pa so uže tudi prej trdno stale,

„Oče," je poklical naposled, „oče!"

In starec je obrnil obraz proti njemu.

„Oče" — iu Tomaž je premišljal, „oče", ta les, ki ga danes režemo, je prav mehak. Lehko delo!"

A tudi na to ni bilo odgovora. Stari Karlovčan si je počasi napravljal pipo, ter kresal gobo na kameni. Tedaj pa je Tomaž storil odločen korak.

„Oče, jaz se bodem — oženil!"

Vtis teh čisto nepričakovanih besed je bil jasen! Stari mož je jeujal s kresanjem, pipa mu je padla iz ust in bil je ves tak, kakor bi ga bil zadel silen udarec. Potem pa se je začuden obrnil proti sinu in dejal skoraj s strahom:

„Ti tudi?!"

Tomaž je imel vročo kri in ta mu je tedaj vzkipela.

„Ce ste se vi, čemii bi se neki jaz ne!"

In ko je starec le molčal, dejal je še:

„Ce tudi proti vaši volji — oženil se bodem!"

In srdit je odšel.

Tu pod hruško pa je ostal stari Karlovčan — podoba žive obupnosti. Sedaj sta se hotela oženiti Tomaž in Urban , oba! Kako se vesti v tacih okolnostih? To mu ni bilo prav čisto nič jasno. Iz vsega pride še morda nesreča. Prepirali se bodo in sovražili. Da bode on potem največji revež pod svojo streho, to je gotovo. Čemii so človeku otroci? Da mu delajo skrbi in težave. Grozne težave!

Zdajci mu nekdo položi roko na rame. Bil je Ur oh, najmlajši sin.

„Oče," je rekel skrivnostno, „če se uže nobeden bratov noče, bodem se pa jaz, bodi si stvar, kakor hoče!"

Starec je bil še ves v prejšnjem zamišljenji, tako, da ni vedel precej, kaj sin hoče. Toda Ure h je srčno nadaljeval:

„Imam uže tudi nekaj izbranega! Včeraj je šla tu mimo Je-lovčanova Micika in tedaj sem si dejal: to vzemi, ali nobene. Iu to bodem vzel, oče, a hitro!"

„Kaj, oženiti se hočeš?"

In starec je planil k višku, sklenil roci in zaklical obupno :

„Ti ljubi moj Jezus, sam ti meui pomagaj! Take otroke imeti, moj Bog, take otroke imeti!"

In odhitel je v hišo, legel na peč, obrnil v steno obraz in se Čutil nesrečnim. Skoro pa je prismijala se v hišo gospica Ana — provzročevalka vse te strašne krize. In poleg njega je sedla in govorila in govorila, tako, da se je stari mož hitro zopet pomiril. Jezen je še bil, to je res. A kdo bi neki ne bil jezen na take sinove, tako malomarne otroke, kateri so se sedaj hoteli hipoma poženiti vsi! Toda malo ga bodo vicali ti sinovi, proklicano malo! Bog ve, če bi ti ljudje tudi kako žensko dobili, ki bi jih hotela vzeti! Bog ve! Gotovo ni. Gotovo pa je, da jo on sam še dobi, 011 sam, če tudi je v letih! In glejte, tudi ta mlada stvar, ta gft-spodska živalca je rajša tu notri pri njem, nego zvunaj pri tistih dolgočasnih pustežih! Taka je !

Ko pa so pozneje sinovi vkrog mize sedeli in ničesar govorili niso, se je oča oglasil s svoje peči:

„Urban, Tomaž in ti Ureh, toliko vam rečem in povem, če me bodete jezili — se oženim sam! Star sem ali trden — in prav mlado še lehko dobim! Taka je! —"

Nastala je tihota, splošna tihota! Toliko pa je čutil vsakdo, da se v Karlovci gode — čudne reči.

Y.

Drug dan popoludne, ko je ura na visoškem zvoniki ravno dve odbila, stopil je Miklavž Ko mol ček iz vaške gostilne.

Tedaj so imeli na Visöcem še svojega učitelja — a sedaj so jim ga uže davno vzeli in otroci morajo krevsati v šolo k fari, na Močavo. Takrat pa je bil visoški učitelj Miklavž Ko-m ol če k, in tisti je stopil iz vaške gostilne tisto popoludne. Napil in najedel se je bil do sita.

Peter Smrt, oštir, stal je na pragi in dejal tožno : „Platil nisi, Miklavž, toda nič ne de, bodeš uže pozneje!"

Ponižnost ni bila nikdar svojstvo Petru Smrti. A Koni o 1 č e k je bil tiste dni pravi Robespierre na Visöcem, tak$, da je bil tudi oštir ponižen proti njemu.

Miklavž se tudi prav čisto nič ni zmenil o tistih oštir-jevih besedah. Nekaj je zagrčal med zobmi, potem pa stopil na solnce pred hišo. A tedaj se mu je zavilo pred očmi vse, pot, hiša, visoška cerkev in oštir Peter Smrt, ki je na pragi stal, ter tožen premišljeval vplive neplatenega svojega vina.

„Pijan sem," rekel je Komolček, „— ali — za dobro stvar je človek lehko pijan!" 0

Potem se je obrnil proti onemu na pragi:

„Smrt," je kričal, „danes ti še nekaj doživiš, in gledal bodeš, na čudne načine gledal!"

In zopet se je obrnil proti vasi.

„Nam trpinom so napočili boljši časi," govoril je ponosno, „boljši časi!"

In izginil je med vaškimi hišami.

Ali pol ure še . ni bilo minulo, ko je Peter Smrt proti svoji gostilni videl in čutil dohajati množico kričečih kmetov in v sredi med njimi pijanega Ivomolčka.

„Zopet prihajajo, Mina," rekel je tožno svoji ženi zakonski, „in zopet bodo pili brez novcev. Vendar, toliko ti povem, delaj križe in kljuke, da pozabljeno ne bode, kar je popitega bilo ! Predno bode teden dni, stopijo v moč zopet davkarije in cesarske oblasti in potem pokažem tiste križe in tiste kljuke!"

Prijazno je pozdravil hrumečo družbo, katera je takoj vkrog miz posedla.

„Vina, Smrt!" kričala je vsa gneča. In Smrt je ves meden in prijazen prinesel pijače. Pivci pa so vganjali šale ž njim.

„Ti si Smrt, ki je vsaj komu podobna!"

„Take smrti človek rad umre!"

„Res, vesela taka smrt!"

„A vendar čudna smrt, ker to je živa smrt!"

„Živa, pa dobra smrt!"

Tako so se šalili in pili Smrtovo vino. Bil pa je tedaj zbran vkrog miz skoraj ves cvet visoških postopačev in pijan čkov.

Tam v koti je sedel Kamenarjev Gašperček, tisti, ki je imel sredi vasi tik vodnjaka podrto kočo. O njem se je pravilo, da rad „kaj vkrade", če mu ravno pod prste pride kaj tujega. A danes je tu sedel mastito in si podperal s komolcem glavo.

„Mnogo smo trpeli," kričal je neprimeroma, „mnogo smo trpeli!"

Tik njega pa je raztezal tolste svoje ude Mesarjev Boštijan tersiulival vino v obširni svoj trebuh. Domovanje in posest je bil v prejšnjih letih zapil in zapravil. A sedaj je osobenkoval. Ako pa je tu ali tam pripetila se nesreča, da je poginilo prase ali tele, gotovo je vselej proti večeru vkrog vogla prikimal naš Boštijan, ter prosil: „Dajte mi žival, da jo zagrebem l" A govorili so po vasi, da si je s takšno nečedno „pičo" redil trebušček in da tistih „živali ni zagrebal l" Tudi so pravili, da je rad vabil k sebi po-končevalke miši — katerih potem več od njega priti videli niso! Ali tudi Boštijan je dejal tisti dan:

„Mnogo smo trpeli!"

„Ti si trpel? Kaj .si ti trpel?" pa se mu je odrezal takoj Janez Škaf, ki je bil, se ve, tudi v družbi. Bil je uže vina polu — in brusil je ostri svoj jezik.

„Jedel si in pil, dökler si kaj imel! Sedaj pa nimaš ničesar — in si berač, a še berač nič prida!"

Ali Mesarjev Boštijan je bil človek mirne krvi, če si je bil, kakor danes, napolnil želodec in vgasil žejo.

„Tiho, Škaf," odgovoril je mirno, „tiho, če ne te preobrnem, da izgubiš dno in obroče! Trpel sem, toda sedaj je — amen!"

,,Nikar se prepirati! Pijana sta oba!" se je uril med-nja Jakob i z-p o d Tabra. Tisti, ki je nosit sredi svojega obraza debelo kepo mesa, razlezenega, razdrtega in z lasmi prepreže-nega: kar pa je on nos imenoval, in kar ga je pripravilo do priimka „nosatega" J ako p a. Zvunaj vasi podTabrom je imel suho rebro, katero je vsako spomlad preril in prekopal. Moralo pa je to zemljišče neizrečno rodovito biti, ker leto za letom je pridelaval žita in sena toliko, da ni vedel kam s pridelkom. Če se je kedaj govorilo, da zahaja v trdih nočeh kosit na tuje travnike ali snopje ruvat iz tujih kozolcev, bilo je to prej nego ne samo golo obrekovanje, katero pa je poštenega Jakopa vendar močno žalilo. Ali svet je uže tak, da obrekuje!

Ta je zatorej dejal:

„Pijana sta oba! A jaz sem trpel — ker — delam!"

„Ti delaš? ti kradeš!" kričal je Janez razsrjen.

„Miruj, Škaf! miruj! bodeš videl, da te udarim!" togotil se je Jak op, in velikanski nos se mu je kakor kres, zapaljen na gori, zasvetil od same jeze.

In tako so se prepirali in vsak je pretil drugemu z udarci — a udariti se je bal vsak.

Pri drugi mizi se je bil vnel razgovor o boljših časih, kateri nastopijo sedaj, ko je gospoda poklana in potolčena.

„Gospode ne bode?" vprašal je Smolärjev Štefe, „jaz pa vas vprašam, kdo bode potem davke pobiral, če ne gospoda?"

Štefe je bil trdih možjan. Ako se mu je stvar tudi razjasnila dvakrat in trikrat, mu je vendar še temno ostajalo vse!

„Davke? glej ga! davke!" odgovoril je takoj suhorebri Ko-bal o v Tin če, tisti, ki je bil nekdaj cerkovnik visoški in ki je, kakor se sploh ve, vtikal svoje dolge prste v cerkovno pušico, ,,to je ravno, da davkov več ne bode potem; kaj ne Komolec?"

In obrnil se je proti Komolčku, sedečemu pri peči.

„To je, da ne!" zastokal je ta.

„Nu, vidiš, Štefe," dejal je Tin če vestno, „kako si za-tolčen in zametan v glavi! Kaj ne, sedaj to sam vidiš?"

„Davkov ne bode, aha!" vskliknil je oni dobrodušno.

Toda mož še vedno ni bil prepričan! Nekaj časa je mislil, potem dejal še jedno.

„Pravite, da gospode ne bode! Kdo nam bode potem svete maše bral, če gospoda ne? Ker duhovni gospodje so vendar tudi gospoda, ali ne, Komolček?"

„Res je, kdo nam bode maše bral? res je, kdo nam jih bode bral?" pritrdilne takoj Vekarjev Nace. „In kdo nas bode poročal, pokopaval, kdo nam v cerkvi govoril?"

„Kdo?" se je raztogotil Komolček, „kdo?" Potem bode vsak sam duhovnik, osli nespametni!"

„Aha! potem bode vsak sam duhovnik!" In Štefe seje delal, kakor bi mu bila sedaj stvar čisto jasna.

„Glejte," je dejal zadovoljno „povedati je treba človeku, potem je dobro vse! Poučiti je treba človeka!"

„Vendar čemu to govoričenje!" oglasil se je Ko m ol ček, „čemu to govoričenje? Časi pridejo boljši — a mi smo mnogo trpeli!"

„Trpeli pa, trpeli!" kričalo je vse, in takoj so bili pozabljeni prejšnji prepiri. Beseda o „prejšnjem trpljenji" je Komolčku vselej pomagala iz vsake stiske!

Ali danes je mož malo govDril. Čakal je, da so prišle vse „zveste mu glave". In končno so v istini prilezle vse. Prilezel je Skalarjev Martin, tisti, ki ga je vedno glava bolela in ki je slül za svoje zvijačnosti voljo, s katero je lazil pod tuje strč-šine, da je tam jemal jajca iz kurjih gnezdišč. Prilezel je Vratarjev Jurče, tisti, ki je uže v tridesetem leti nosil plešasto glavo. Užival je slavo, da je neizrečeno prebrisan tat sadja in druzih vrtnih pridelkov. Poznal je v soseski vsako deblo in se vsako leto oglasil, da ga je prej, nego gospodar, v pozni noči otresel! Prilezel je tudi Vrtnikov Mati če. Na svojem hrbti je nosil veliko grbo in v zakon si je bil izbral žensko trideset let starejšo. Vzel jo je zaradi hišice, katero je imela v vasi, da je dobil svoje zatišje. Potem pa je delal dolgove na hišico in žensko je pretepal, tolažeč se z upi, da jo bode počasi pritepel do groba. Če končno povemo še, da je prišel tudi Gabrčev Tonče, povedali smo vse, kar je moči. Zvuuaj vasi tik ceste je imel ta poštenjak kočo "in je v tihih nočeh prežal na mimogredoče vozove in pijane voznike. In govorilo in tožilo se je, da se tam doli vkrog Tonetovega selišča tako rada izgubi z voza kaka vrečica, ali kakov zabojček! Morda pa je take reči prav naš Tonček pulil z vozov?

Ko so bili* prišli vsi, vstane Komolček, vdari z roko ob mizo in pravi:

„Sedaj pa tiho, sedaj bodem nekoliko besed spregovoril!"

In nastala je tihota.

„Ta-le Škaf mi je danes povedal, da imajo v Karlove i tistega drobnega grajskega dekleta!"

„Res je, jaz sem mu to povedal!" oglasil se je takoj Janez Škaf.

„Tiho, Skaf," kričal je K o mol ček, „in pred nami je skrivajo !"

„Nu, in kaj potem?" začudil se je Štefe Smolärjev.

„Kaj potem," povzel je učitelj, „kaj potem? Nam jo morajo izročiti! Tu pri nas naj služi, za deklo naj nam služi, da bode vsaj vedela, käko je to naše trpljenje!"

„Tako je!"

„Ta je prava!"

„Dekla bodi!"

„In dela naj!"

„In trpi naj, pa je — amen!"

„Saj smo tudi mi trpeli!"

Tako se je vpilo vse vprek. In čuditi se ni, da se je končno iz vasi valila drukal proti K ar lovcu. Šli so grajsko „lovit"! Med njimi je bil vodnik učitelj Ko mol ček. Mnogo je govoril —a na plečih je nosil nabito puško, ker se ni vedelo, kako se bode stvar končala.

YI.

Tisto popoludnč pa je bilo v Karlovci vse mirno. Nikdo ni pričakoval nevihte, katera je temu tihemu dolu iz Visöcega pretila. Takoj po južini so odšli bratje Ureh, Tomaž in Urban po opravilih v gozd. Komtesa pa se je končno spomnila tudi svojih starišev in Marjanica je morala tisti dan na Močavo, da bi poročila tamkaj, kam se je rešila domača hči.

Stari Karlovčan in Maruša sta dremala v hiši. Bilo je takšno vroče popoludne, ko pride zaspanost človeku v ude, da sam ne ve kedaj. Na visocem nebi je sijalo solnce in kakor čisto zlato so lili njega žarki na ubogo našo zemljo.

Vid pa je bil sam v malini. Mračno je bilo vkrog njega in po kotih skoraj popolnoma temno. Tu in tam se je skozi slabo streho vkradel solnčni žarek, ter prošinil s prijazno bliščobo palče-vine vkrog brunov. Mälinska kamena pa so klepetala in vmes je šumela voda, padajoča na mälinska kolesa. Vidu se je vsilil mrak tudi v dušo, in nikdar še ni tako živo čutil — da srečen ni. Imel je zavest, vda drevi sam sebe v prepad, iz katerega se rešil več ne bode. Čemu je to moralo priti vse tako, čemu? In ravno njemu, ki je uže prej moral svoje misli tolikokrat s silo zatirati! Njega srce je bilo uže prej kakor pusti, pogorski krafji z brinjem nesreče in nezadovoljnosti prepreženo črez in črez. In sedaj še ta ženska ? Bolest, silna bolest mu je zatopila dušo in liudö mu je delo to klopotanje v malini in vzdvignil je kolesa, .da ga je hipoma obdala tihota.

Tedaj pa je prihitela do malina komtesa Ana. Ko je stopila iz solučne bliščobe v mrak, legla jej je tema vkrog pogleda, da je nehote obstala na pragi. Obdajali so jo solnčni žarki, da je bila v sviti in da se je videla vsaka črtica na drobnem jej obrazi. Potem se je zasmijala, da je zazveuelo po pustem prostori. Vidu pa se je zdelo, da se je okolo njega hipoma vse oživelo, da je božje milosti žarek napolnil vse prostore vkrog njega, in da je solnce zasijalo pri vseh voglih v zaprašeni ta kraj. Tudi v njega srci je nastala svitloba in z resnega obraza so mu izginile trde črte.

„Pu, kako je tu temno!" vsldiknila je komtesa in. stopila v malin. „In vi, Vid, imate zopet dolgočasne, puste svojo misli!"

Nekdaj ga je bila dobila, da je bral Shakespeareja. Od tedaj ga ni več tikala.

Ničesar jej ni odgovoril. To pa jo je takoj napolnilo s srdom. In postavila se je v jezi pred njega, obrnila pogled proti njemu in udarila z nožico ob tla.

„Vi mi ne odgovorite, Vid! Prav čisto ničesar mi ne rečete? In veseli tudi niste, da sem prišla! To vidim na vašem dolgočasnem obrazi! Prav jasno vidim to vse! Moj Bog! in jaz tekam za vami, da bi čula le jedno prijazno besedico iz vaših ust! A brez uspeha! In pri tem naj bi ostala mirna, kakor da bi oči ne imela! Iu čemu to vse? Kaj sem vam hotela in kaj vam hočem še sedaj ? Oj, vedite, da je to vaše ravnanje hudobno, prav zelo hudobno!"

Zrl je Vid v njo, takisto zamišljeno, kakor bi gledal v daljne, daljne kraje tam za njo. Ali tudi sedaj jej ni ničesar odgovoril !

„Res, prav zelo hudobno je to ravnanje vaše!" In togotila se je še bolj in kri jej je zalila obraz, da je bil mil kakor roža, ravno razcvetena. Potem pa je nadaljevala tiho, skoraj šepetajoče:

„In vidite, jaz bi bila ostala tu pri vas, ostala za vse življenje! In pozabiti sem hotela vse svoje dosedanje življenje, pozabiti tisto bogastvo in vse, prav vse! Pozabiti pa sem hotela vse samo zavoljo vas!"

In poslednje besede so jej prišle kakor rahla sapica iz ust, tako, da jih je jedva čulo njega uho. Kaj jej je hotel odgovoriti? Kaj jej smel odgovoriti? Prečudna sreča mu je napolnila dušo, kakor do tedaj še nikdar ne! Ali kaj jej je smel odgovoriti? Kako se je moral vesti temu krasnemu otroku nasproti? Takoj je vedel, da jej ne sme odgovoriti ničesar! In v istini jej ni odgovoril ničesar.

„Ali zavoljo vašega vedenja ne ostanem več tu! In jutri uže otidem in bodem pozabila ta Karlovec in vse te kraje! Tudi vas, tudi vas bodem čisto pozabila!"

In moči srca so jo prevzele in strast jej je preplula dušo, da se ni mogla obraniti notranjim vtisom. Kar naslonila se je ob steno, in solze so jej prihitele v okö in glasno je jokala. Ko pa se je pomiril prvi vihar, prijel je Vid rahlo nje roko.

„Ana," dejal je s tesnim glasom, „po vrteh rase cvetje. Ako pa se to cvetje presadi na gorska, skalnata tla, vsahne in več ne rase !"

In izpremil jo je proti izhodu.

„In greh je, če se tak cvet presadi na skalnata tla, kjer mora poginiti!"

In stopila sta na svitlo solnce.

„In tako je z nami. Kakor cvetje smo! Nekoliko nas je postavljenih v vrte, a velika večina na skalnata tla!"

In spustil je nje roko.

„Ali kdor se presadi iz vrta rta skalnata tla — živeti ne more!"

Iu hitro je stopil v malin nazaj, ter spustil kolesa, da se je klepetanje zopet pričelo.

Komtesa Ana pa je tožna odšla proti hiši. Ondu je sedla v zeleno travo in se zamislila tija pred-se.

„Ni je hotel rad imeti!" Ta zavest jej je z britkostjo napolnila srce. Bila je silno nesrečna, tako nesrečna, da je ubožica menila, da srečna — več ne bodel —

¥11:

In tu v travi je sedela dolgo. Tudi stari Karlovčan je prilezel potem iz hiše in si položil trudne ude na rušino. Ker je dekle molčalo, molčal je tudi on in se zagledal tija v solnčno obsijane planine. Precej časa sta sedela tako. Kar oba probudi glasna govorica. In starec je pogledal po strmem poti iz Visöcega. Po stezi nizdolu so tavale tiste podobe, katere smo ravno zapustili v Smrtovi gostilni. Prav živo so med seboj govorili. Ko pa so opazili dekleta na vrti, zavpil je Kamenarjev Gašperček:

„Ta-le bode! ta-le bode! Ima uže tisto drobno gospodsko

telo I"

Dekle se je preplašilo in odhitelo v hišo. Starec pa se ni genil na svojem mesti. Maruši, prihitevši na prag, je dejal, naj vrata zapre in „malo" zapahne.

In zgodilo se je tako. Potem pa je starec vzel mirno pipo v roke, vkresal ogenj ter zažgal kadenje. Oni pa so se vsuli na vrt in obstali pred njim. Obrnil je obraz proti njim — dejal ni ničesar. To pa jih je takoj razdražilo.

„Ti, Karlovčan," vpil je iz družbe Jakop izpod Tabra, Jaz ti le to povem, da jaz, kadar udarim, udarim dobro!"

„Tudi jaz pošteno pritisnem, kadar sem jezen — in danes sem!" pristavil je Gabrčev Tonče.

„In jaz tudi nisem kaka zgaga! Kadar moram vsekati, vsekam čvrsto!" dodal je Vrtni ko v M a ti če.

„A jaz tudi nisem zadnji — pa je amen!" odrezal se je Mesarjev Boštijan.

„Iu to bodeš ti danes vse skusil," končal je Komolček, „ako pameten ne bodeš!"

Aleš pa je v tem vlekel gosti dim iz svoje pipe in na obrazi se mu najmanjša črtica ni spremenila.

„I kaj bi radi?" vprašal je, „povedali mi do sedaj še niste!"

„Povedali mu pa še res nismo," pritrdil je Smolärjev, „a človeka treba poučiti! Vidiš, Aleš, reč je ta, da nam imaš dekleta dati!"

„Dekleta dati!" začudil se je starec, „mojega dekleta ni doma danes!"

„Kdo te vpraša po tvojem dekleti! Grajsko mi hočemo!" vpil je Komolček.

„Grajsko? Nu, te vam uže ne damo!" Iu Karlovčan si je popravljal pipo, kakor da bi teh silnežev tu ne bilo. Nastalo je nekaj vriščain vpitja. To pa je vzbudilo tudi Vida v malini. Počasi je prikorakal vkrog vogla in obstal pri hišnih vratih.

„Vid," dejal je oča, „poglej, grajskega dekleta bi radi!"

Temu pa so se napele hipoma vse žile v telesi in iz obraza mu je izginila vsa kri, da je obledel kot mrlič. A dejal je vendar silno mirno:

„Ne vem, če bode šlo!"

Takoj je zopet nastal krik in vrišč! In pustili so starca, ter se vsuli proti Vidu, da bi ga odrinili od vrat. Ali Vid se je srdito postavil na krepke noge in s silno močjo porinil Mesarjevega Boštijana, ki je prvi prišel do njega, od sebe, da se je Zvrnil k tlam in je seboj podrl vso vrsto, zadaj stoječo. Ker so jim vinske moči bile stopile v noge, so padali kakor snopje. K tlam podrt je bil tudi učitelj Komolček. Srd se mu je izlil v možjane. S silno kletvijo je planil k višku, pograbil puško, nameril na Vida, napel petelina, in — strel je počil, predno se je množica zavedla, kaj je.

Ali ubogi Vid je bil zadet na smrt! V prsi mu je udaril strel. Visoko telo se mu je streslo, potem pa se je kakor posekano deblo zvrnil brez glasu na obraz in mrtev obležal. Izpod njega se je vsfila kri, da je hipoma vsa rušina rudeča bila.

V kratkih hipih je bilo pokončano mlado življenje! Vtis te hudobije pa je bil velikansk. Takoj so vsem izginile vinske moči iz možjan in grozna zavest se jim je vsilila v dušo. Vse je potem plaho pobegnilo po poti proti vasi,

V hiši je vzdihovala stara Maruša, a komtesa je bila uže davno omedlela.

Starec pa je sedel na rušini, z rokama si je tolkel glavo in verjeti ni hotel, da je resnica, kar je bil ravno doživel. Naposled pa ste mu stopili očesi izpod čela in neprestano je zrl na mrtvega sina, na njega kri in na roje muh, ki so se pasle vkrog njega.

„Moj Bog, ubili so ga! ubili so ga!" je godrnjal in poskušal vstati — ali vstati ni mogel. V glavi so.mu vreli možjani — toda noge so bile brez moči!

Končno so prišli sinovi clomov.

„Vida so ubili!" jim je zastokal s čudnim glasom nasproti — a potem objele ste tudi njega tema in nezavest.

Bil je to strašen večer v K ar lovci!. Ni prej ni poznejše ni bilo toliko nesreče, toliko bede in groze v hiši!

Na Visocem v vasi pa je tudi gospodovala groza! Drug dan so se skrivali skesani obrazi in skoraj nikdo si ni upal iz hiše na solnce. Vas je bila kakor zapuščena, in težilna zavest umora je ležala na nji.

Proti poldnevu so prinesli bratje umorjenega Vida iz Kari ovca. Iz clesäk slabo zbito rakev so nosili na ramenih, ter tiščali pod pazduho kopalno orodje, da bi mu izkopali jamo na vaškem pokopališči. Počasi so stopali skozi vas, s temnimi obrazi. Tu in tam se je odprlo okno in se pokazal plašan obraz. Tii in tam je tudi prilezel otrok na prag, debelo gledajoč za čudnimi pogrebci.

Ti pa so na pokopališči, kakor najeti delovci, mirno kopali jamo in metali prst iz nje.

Nikdo jih ni motil. Govorili pa tudi niso. Ko so naposled ubozega Vida položili v hladno zemljo in ga zasuli s teško prstjo, vdrle so se jim debele solze po rujavih obrazih. Pod cerkvenim stolpom pa so prijeli za vrvi in — tožno so zapeli zvonovi, da ni bil „brez zvonila pokopan."

Tedaj pa je prilezla stara Rotija (tista večna vaška bera-čica), ter sedla na zid pri pokopališči. Stara je bila kot zemlja in skoraj popolnoma slepa in gluha.

„Hov, hov!" je vzdihovala, „kaj so ga res ubili? Človeško življenje so ubili! To bode sodba sodnji dan! hov! hov!"

In starka je izvlekla velikansk molek in pričela prebirati njega jagode. In vzdihovala, molila in jokala je.

Vidovi bratje so tiho odšli. Ko pa so zvunaj vasi hoteli zaviti nizdolu proti Kari o v cu, zapel je vojaški rog. Tam po cesti proti Visocem jezdila je tropa vojakov. Golo orožje se je svetilo v solnci in konjska kopita so delala gost prah. To je bil konec revoluciji na Visocem!

* *

Potem pa je kazen pela! In Visoč&ni morali so plačevat kvaro graščaku, tako, da jim še danes leže v kosteh tisti časi. Morali pa so tudi v ječo, in doma je gospodarstvo pešalo in hiralo. Tudi Peter Smrt je moral v zapor, ker je njega gostilna bila ognjišče vsem neredom in ker je netil ogenj s tem, da je točil vino brezplatno. Komolček pa je dobil sodbo, da bode zaprt na vse življenje. Mnogo let poznejše so ga pomilostili. Star in ves potrt se je vrnil na Visoko, kjer je potem prosjačil s pridevkom „strgani Komolček". A Visočani so bili sami berači od tedaj!

Starega Karlovčana pa so vprašali sodniki: koliko hoče odškodovanja imeti za sina?

„Nič," je dejal, „ker toliko kolikor je bil vreden, mi dati ne morete! Kar mi pa daste, to ni nič!"

V Karlovec seje počasi.vrnil stari mir. Gospodar Aleš je skoro potem umrl. V zakon pa se je moral podati sin Tomaž, ki še sedaj gospodari. Ureb in Urban poznejše na ženitev „uiti misliti nista hotela!"

*

* *

A komtesa Ana?

Pred nekoliko leti seiu obiskal sijajen ples v mesti C. — Plemenitaži so imeli svoj prostor, kjer so plesali. Med njimi je bila ženska prečudne krasote. Vkrog nje se je gnetlo vse in se jej sladkalo. Ona pa je jednaka boginji vzprijemala vse te časti — a na obrazi jej je bil videti žar sreče. Bila je komtesa Ana, tedaj omožena grofica T. — Svet pravi, da je srečna. Vsaj videti je tako! — Življenje vihra nad nami s silno oblastjo, trgajoče nam iz srca spomine, da izginjajo brez sledu. In kdo bi trdil, da je to nesreča nam smrtnikom? —

Slovensko knjigarstvo od i. januarja 1880. leta do 1. januarja 1881. leta

Sestavil Ivan Tomšič.

Štev. 1-147 glej v „Letopisu" za 1869. leto 268-281. strani; stev. 148-243 v „Letopisu" za 1870. leto od 364-371. strani; štev. 244-351 v „Letopisu za 1871 leto od 346-354 strani; štev. 352-589 v „Letopisu" za 1872. in 1873. leto od 280-301. strani; štev 590-817 v „Letopisu" za 1876. leto od 193-215 strani; Štev. 818-925 v „Letopisu" za 1877.leto od 324-335. strani; štev. 926-1124 v „Letopisu" za 1878. leto od 192-213. strani; stev. 1125-1230 v „Letopisu" za 1879 leto od 220-231. strani.

I. Časopisi.

1231. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrednik in založnik: Jakob Alešovec. Letnik X. 1880. 4°.

1232. Cerkveni glasbenik. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Letnik III. 1880. Z muzikalnimi prilogami. Odgovorni vrednik listu Janez Gnjezda. Odgovorni vrednik muzikalnih prilog Anton Foerster. Zaloga Cecilijino društvo. Tiska R. Milic. 8°.

(Izhaja po jedenkrat na mesee. Vsaeemu listu je priložena mnzikalna priloga obsegajoča po 4 str. 8°.)

1233. Cvetje z vertov sv. Frančiška. Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv: Frančiška. S posebnim blagoslovom Nj. svetosti papeža Leona XIII., Nj. ekscelencije kneza nadškofa goriškega in prečast. generalnega ministra celega frančiškanskega reda izdaja in vre-duje P. Evstahij Ozimek, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici. Tiska Mailing. 1880. Letnik I. 8°.

(Izhaja vsak mesee po jedenkrat v zvezkih po dve poli.)

1234. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni

vrednik: Ivan Dolina r. Pozneje Ivan Tosti in Anton Šlunder. Tisk avstrijskega Lloyda v Trstu. Tečaj V. 1880.

(Izhaja vsako sredo.)

1235. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov. Odgovorni vrednik Alojzi Maj er. 4°. Tečaj XXXVIII. 1880.

(Izhajajo vsako sredo.)

1236. Popotnik. List za šolo in dom. I. leto. Založnik M. Ž o 1 g a r, urednik J. Lop an, tiskar Jan. Rakuš v Celji. 1880. 8".

(Izhaja 10. in 25. dan vsaeega meseca.)

1237. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik VIII. 1880. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderlap. Tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki.

(Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.)

1238. Slovenska Čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj „čebelarsko društvo". Odgovorni vrednik J. Jerič. V Ljubljani. Tečaj VIII. 1880. 8U. Tiskala Klein in Kovač lEger).

(Izhaja vsak mesec.)

1239. Slovenski gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. Lavoslav Gregore c. — V Mariboru. XIV. tečaj 1880. Tisk Drag. Lorenca v Mariboru.

(Izhaja vsak četrtek v tednu.)

Slovenski Gospodar ima dve prilogi in sicer: 1) Gospodarstvena priloga. Priložena od staj. kmetijske družbe. 2) Cerkvena priloga. Priložena od katol. tiskovnega društva.

1240. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XIII. leto, 1880. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk Narodne tiskarne".

(Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih.)

1241. Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu, — Leto 1880. XXIX tečaj.

(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)

1242. Sota, lzdavatelj in odgovorni urednik: Jožef Zei. Tiska: „Hilarijanska tiskarna" v Gorici, Tečaj X. Fol. 1880.

(Izhaja vsak petek.)

1243. Stenograf Jugoslovanski. Vreduje in izdava prof. A n t. B e-zenšek v Sofiji.

(Izhaja vsak drug mesec in donaša kratko slovnieo bolgarskega jezika s podukom v slovenskim jeziku.)

1244. Šola. Glasilo Goriških učiteljev. V. Cemic, založnik. — Hilarijanska tiskarna v Gorici. Leto I. 1880. 8°.

(Izhaja v zvezkih vsako četrtletje.)

1245. Učiteljski Tovariš. List za šolo in (lom. Dvajseti tečaj, 1880. Odgovorni vrednik Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — Natisnil in založil Rudolf Milic 8°.

(Izhaja 1. in 15. dne vsaeega meseca.)

1246. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Deseti tečaj, 1880. 8°. 192 str. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger).

(Izhaja po jedenkrat v mesecu.)

1247. Zgodnja Danica. Ivatolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1880. XXXIII. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4°. 416 str.

(Izhaja vsak petek.)

1248. Zvon. Leposloven list. Leto VI. 1880. Izdaja in ureduje Jos. Stritar. Tiska A. Keiss na Dunaji. 8°. 384 str.

1249. Laibacher Diöcesanblatt. 1880. 4°. Izdajatelj in urednik: Martin Pogačar. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.

(List ima nemške, latinske in slovenske sestavke.)

II. Društvena dela.

Čitalnica iiarodmi v Ljubljani.

1250. Letopis narodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1880. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani 8°. 31 str.

Dramatično društvo v Ljubljani.

1251. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani. 45. Veze k. „Nemški ne znajo". Burka v enem dejanji. Spisal Jakob Alešovec. 46 str. — Ženski jok. Igra v enem dejanji. Po francoski „Les femmes qui pleurent", par Siraudin & Thiboust poslovenil V a 1. M a n d e 1 c. 46 str. — Moja zvezda. Igra v enem dejanji. V francoščini sp. M. E. Scribe. Poslovenil Val. Man dele. 67 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879. 16m0. 46. Veze k. Kje je meja? Izvirna gluma v enem dejanji. Spisal Josip Ogrinec. 28 str.— Gospod Zamuda ali Kako hitro

mine čas! Igra v eiiem dejanji. V francoščini sp. L. B. Picard. Poslovenil Val. Man dele. 52 str. — Krojač Fi p s ali Nevarni sosed: Burka v enem dejanji. Poslovenil D. H o s t n i k. 36 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879. 16mo.

47. Vezek. Marijana. Slika iz ljudskega življenja v 5 dejanjih. Francoski spisala Dennery iu Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. 114 str. — Tajnikovo poročilo o društvenem letu 1878/79., čitano v občnem zboru „Drama-tiškega društva" dn6 26. oktobra 1879. 19 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1879 16m0.

Društvo v pomoč bolnikom iu z» oskrbljevanjc v Ljubljani.

1252. Letno poročilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-vanje v Ljubljani za štirnajsto društveno leto 1879. 8°. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Egerj. Založilo društveno vodstvo. 16 str.

Matica Slovenska.

1253. Letopis Matice Slovenske za leto 1880. Vredil dr. Janez Blei weis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 394 str.

Obseg: Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev. Kulturnozgodovinska študija; spisal P. pl. Radics. — Kako važnost ima „Jordanis" za slovensko zgodovinopisje V Spisal S. Rut ar. — Jurij Križauič. Zivotopisna in literaturna črtica. Po Kostomarovi spisal J. Steklasa. — Življenje na morji iu potovanje okolo sveta. Popisano v prijateljskih pismih. Poslovenil in uredil J. L. — Iz potne torbe. Priobčil Fran Erjavec. — Dr. Anton Murko. Životopis; sestavil dr. Jož. Pajek. O pristnosti Kraljedvorskega rokopisa Po raznih spisih sestavil E. Volčič, r- Običaji slovanski. Spisuje Fr. Hub a d. — Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda po okrožnici papeža Leona XIII. 30. dne septembra 1. 1880. — V Karlovci. Noveleta; spisal Emil Leon. — Bibliogralija slovenska, Sestavil Iv. Tomšič. — Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1880. 1. Sestavil Andrej Praprotnik. — Imenik Matičinih udov.

1254. Vpliv vpijanljivili pijač na posamni človeški organizem in na človeško društvo v obče. Spisal dr. M. Samec. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 42 str.

1255. Kopitarjeva Spomenica. Vredil Jo si p M arn. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 8°. 188 str.

Marijiia bratovščina v Ljubljani.

1256. Letno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani, na -koncu leta 1879. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Tisk Milicev. 8°. 15 str.

Katoliška družba za Kranjsko.

1257. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. XIII. in XIV. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1880. 8°. 72 str.

Iz obsega: Predgovor. — A. Krščanstvo vstreza popolnoma . vsem zahtevam naše nature. — B. Krščanstvo popolnoma vstreza človeški družbi. — O delovanji redovnic „Pomočnic vernim dušamvvicah" v Kini 1. 1879 — Poročilo o delovanji katoliške družbe.

1258 Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. XV. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1880. 8°. 79 str.

Obseg: Velik zdravnik je prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zemlji. — Pomen mučeništva. — Nekoliko o sv. rešnjem telesu. — V prognanstvu (iz življenja sv. Krizostoma).

Družba sv. Mohora v Celovcu.

(25.430 udov.)

1259. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1881. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1880. Natisnila tiskar-nica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 160 + 62 str.

Tz obsega: Strupena Neža. Domača povest; spisal A F. Do-berčaii. — Dva imenitna člena ali paragrafa iz občnega državljanskega zakonika: Spisal dr. T—r. — Eazgovor o cerkvi. Poslušal in zapisal ga Jožef Križ man. — Elija Howe. Resnična povest; po ruskem predelal Pivčanin. — Obri ali Avari. Spisal J. Jurčič — Srečnonosni kožuh. Resnična prigodba. — Zakaj prodajajo manjša kmetijstva? Beseda našim kmetom. Govoril Fr. Padalik. — Kiatkočasnice. Spisal Pivčanin. — Zastavice. — Šopek pesmic. Založil Živkov.

1260. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Z dovoljenjem vis. č. kerškega kuezoškofijstva. 1880. Natisnila tiskarni^ družbe sv. Mohora v Celovcu. III. snopič. 9°. 417—608 str.

1261. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, kr. profesor više realke v Zagrebu. VII. snopič. 1880. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 321 do 480 str.

1262. Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal F r. Erjavec, profesor v Gorici. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. I. snopič. 1880. 8°. 112 str.

1263. Slovenske večemice za poduk in kratek čas. Petintrideseti zvezek. Z dovoljenjem visokočast. krškega kuezoškofijstva. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 1880. 8". 112 str.

Obseg: Dr. Janez Bleiweis. (S podobo.) Spisal Fr. Leveč. — Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja; spisal Josip Jurčič. — Pot v nebesa. (Pesen.) Zložil ßadoslav. - Kako se nareja slana? Spisal Fran j o K r a ko vee. — Kratek pregled avstrijske zgodovine. Spisal Julij pl. Kleinmayer. — Glas iz domače vasi. Spisal Šak. — Požar v prajiriji. Spisal Lav. Gorerrjec. — Resnica ima svojo moč. Spisal Leop. Gorenjec. — Beseda o-zemljiščnih knjigah. Spisal dr. Ivan Tavčar. — Narodno blago: J.Kmetski stan (na-. rodna pesem). 2. Piščalka (poljska pravljica).. 3. Zlatovlaska (eeska pripovedka). — Torbica podukov mladim gospodarjem, .ki pričn6 kme-tovati.

1264. Filotea ali navod k pobožnemu življenju. Francoski spisal Sveti Frančišek Salezij. Poslovenil Franc Rup, duhoven Kerške škofije. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofij-stva. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mobora v Celovcu. 1880, 8°. 252 str.

G. k. kmetijska družba v Ljubljani.

1265. Poročilo o delovanji centralnega odbora od poslednjega rednega občnega zbora dne 29. januarja 1879 do dn6 1. novembra 1880. 8°. 55 str. (V slovenskem in nemškem jeziku).

1266. Navod, kako naj se napravljajo vodnjaki in käpnice, in pouk, kako naj se nabira, hrani in čisti pitna voda. Po rokopisu Petra Kozlerja uredil Franjo Witschel. V Ljubljani 1879. — Tisk Blaznikovih naslednikov. 8° 27 str. (V slovenskem in nemškem jeziku.)

1267. Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim imetjem. Z darilom viteza Schneid - Treuenfeld-skega odlikovana razprava. Spisal^ Ivan Lap a j ne, ravnatelj meščanski šoli v Krškem. Na svitlo dala c. k. kranjska kmetijska družba. V Ljubljani, 1880. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. 8°. 66 str.

111. Državni zakonik.

1268. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4". V Ljubljani. Leto 1880. Natisnila Klein in Kovač (Eger).

1269. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Na Dunaju. Iz ces. kr. dvorne in državne tis-karnice. 4°. Leto 1880.

1Y. Pravoznanska in državoznanska dela.

1270. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 12. septembra do 16. oktobra 1878.1. (Po stenografičnih zapisnikih). 19. zvezek. V Ljubljani, 1878. Založil deželni odbor. Tisk Rud. Milicev. 4°. p. XXXVIII, XXXII, 343 in 410 str.

1271. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 8. junija do 13. julija 1880. 1. (Po steuografičnih zapisnikih). 20. zvezek. V Ljubljani 1880. Založil deželni odbor. Tisek R. Milieev. 4°. VIII, XXXII, XXXIV. 324 in 819. str.

Y. Jezikoslovje.

1272. Jez%6nik. A. Juri Kobe. — B. Juri Vari. — C. Anton Ža-kelj. — D. Anton Oliban. — E. Andrej Likar. — F. France Jeriša. — G. dr. Leo Vončina. Spisal J. M aru. XVII. leto. V Ljubljani 1879. Natisnil in založil Rud. Milic. 8U. 83 str.

1273. Jezičnik. A. Jernej Kopitar. — B Matija Čop. — C. dr. France Prešern. Spisal J. Mam. XVIII. leto. V Ljubljani 1880. Natisnil in založil Rud. Milic. 8°.

Yl. Lepoznaiistvo.

1274. Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, novel in povestij, izvirnih slovenskih, in iz drugih literatur na slovenski jezik preloženih. Izdaje J. Jurčič. Osmi zvezek" Zimski večeri. Zbirka novelic. Spisal dr. Ivan Tavčar. V Ljubljani, Natisnila „Narodna tiskarna". — Založil J. Jurčič. 1880. 16mo. 152 str.

1275. Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. Spisal Jakob Alčšovec. (Ponatis iz Slovenca.) V Ljubljani. Založil J. Alešovec. - Tisk J. Blaznikov. 1880. 12°. 160 str.

1276. Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Za slovensko ljudstvo priredil L. Haderlap. (8 zvezkov.) Novomesto 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°.

1277. Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s podobami. Spisal Lipe Haderlap. Natisnil in založil J. Krajec. Novomesto. 8°. 8 str.

1178. Pesni. Zložil Miroslav Malovrh. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1880. 12°. 68 str.

1279. Spominek na zlato meso visokovred. gosp. dr. J o ž e f a M u r-šeca Živkovega, prvo v sv. Bolfanski cerkvi, 5. septembra MDCCCLXXX. V Gradcu. Sam založil. 1880. 12°, 48 str. Tiskarna Styria v Gradci.

Iz obsega: Oče naš. — Cešena si Marija. — Oče naš (druga oblika). — Vera. — Verine trojčike. — Slutja. Blažice. — Strast-nice. — Blagor blažic. — Kazen strastnie. — Zdržnost. — Razvadam prekosniea bistrejših. — V prebud in v podbud. — Mera modrih. — Tabakova popotnica krepkejših. — Posnemovalec. — Nepotrebno. — Sveta jeza. — Grešna jeza. — Zbrihtanee. — Prijateljstvo. — Teln. — Zagonetke. — Uganjka.

1280. Knjižnica slovenskej mladini. Izdaje Ivan Tomšič. — Knjiga II. Peter rokodelčič. Poučna povest odraslej slovenskej

mladini. Prosto na slovenski jezik preložil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. (S podobo.) V Ljubljani. Založil in izdal pisatelj. Natisnila Klein in Kovač 1880. 8°. 96 str.

1281. Izgledi bogoljubnih otrok iz vsih časov krščanstva. II. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. (Ponatis iz „Zgodnje Danice".) V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1880. 8°. 145 str.

1282. Spisi Krištof Šmida. Poslovenjeni mladini v zabavo in poduk. I. zvezek: Ljudevit Hrastar. '— Golobček. (S podobami).

V Novomestu 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 79 str.

1283. Spisi Krištof Šmida. S podobami. II. zvezek. Jozafat, kraljevič v Indiji. Povest iz prvih časov kerščanstva. Poslovenil P. Florentin Hrovat. V Novomestu. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 131 str.

1284. Genoveva. Povest iz starih časov za vse dobre ljudi, zlasti pa za matere iu otroke. Iz pisem Krištofa Šmida, poslovenil F. M. Tretji natis. V Ljubljani. Natisnili in založili. J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 12°, 122 str.

1285. Ne,dolžnost preganjanj in poveliSana. Poleg nemške povesti „Blumenkörbchen" Krištofa Šmida. < Drugi popravljeni natis.)

V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. 12°. 127 str.

1286. Evstahij. Povest iz pisem Krištofa Šmida. Poslovenil Jožef Bürger, duhovnik v ljubljanski škofiji. Drugi natis. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1879. 12mo. 152 strani.

1287. Dobra liti Evstahij a. Izgled vsem pobožnim deklicam. Iz nemškega prevel J. Š., bogoslovec ljubljanskega semenišča. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani 1880. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 12mo.

1288. Avgusta meseca 18. dan. Na slavo rojstvenemu dnevu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Sestavil'I v an Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Na Dunaji. Natisnil in založil Karl Rauch. 12™. 20 str.

1289. Cesar Franc Jožef I. Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. Na Dunaji. Natisnil in založil Kari Rauch. 12m0., 20 str.

1290. Dežela lenuhov. Pravljica z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12m0.

1291. Robinzon. Z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12mo.

1292. Pritlikovec. Pravljica z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12mo.

1293. SnegulSica. Pravljica z barvanimi podobami. Izdal in založil Ig. pl. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 12mo,

Yl. Šolske knjige.

1294. Tretje berilo za ljudske šole. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8". 268 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

(Najnovejša knjiga za slovenske ljudske šole.)

1295. Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Miklošič h. Drugo izda nje. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 116 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1296. Tretja nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji. 1880. V c. k. založbi šolskih bukev. 8°. 208 str. Tiskal Karel Gorišek na Dunaji.

1297. Druga nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880. 8°. 271. str. Tiskal Karel Gorišek na Dunaji.

1298. Perva računica za slovenske ljudske šole. Spisal Dr. vitez Fr. Močnik. Števila od 1 do 20. Drugi, predelani natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8". 40 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1297. Druga računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami do 100. Početno računanje z drobci. Kako se izračuni cena kake stvari. Sedmi natis. Na Dunaji. V c, k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 67 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1300. Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se številkami do 1000 in do tisočin. Sklepovni računi. Peti natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 59 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1301. Četerta računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje s celimi števili in desetinskimi drobci; z mnogoimčnimi števili in navadnimi drobci. Peti, popravlj eni natis. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1880. 8°. 84 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1302. Mali katekizem. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev-1880. 8°. 44 str. Tiskal Karel Gorišek na Dunaji.

1303. Zgodbe svetega pisma stare in nove zazeze. Za katoliške ljudske šole. S 112 podobšinami in 1 zemljevidom. Po nemško spisal Dr. J. Schuster, poslovenil An t. Lesar, duhoven ljubljanske škofije. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880. 8°. 232 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1304. Keršanski nauk v prašanjih in odgovorih. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880. 8°. 205 str. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji.

1305. Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razi uger in A. Zu m er, ljudska učitelja. V Ljubljani. 1880. Natisnil in založil Ig. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 8°. 80 str.

1306. Slovensko-nemŠki abecednik. Sestavila A. Ž ume r in A. Ra-zinger, ljudska učitelja. V Ljubljani, 1880. Natisnil in založil Ig. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg. 8°. 108 str.

Y11. Šolska poročila.

1307. O Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Me-nona in o pojmu. Spisal Fr. B rež ni k.

Programm des k. k. Obergymnasiums iu Rudolfswerth für das Schuljahr 1879-80. 8°. pag. 1—13.

1308. Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji. 1880. Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. V Ljubljani. Natisnil Milic. 8°. 12 str.

1309. Razredba učencev čveterorazredne deške ljudske šole v Loki. 1880. Založil krajni šolski svet v Loki. V Ljubljani. Natisnil R. Milic. 8". 7 str.

1310. Razredba učenk v dekliški ljudski šoli pri č. č. g. g. Uršu-linaricah v Škofji Loki. 1880. Založil nunski samostan v Škofji Loki. Tisk Milicev v Ljubljani. 8°.' 12 str.

1312. Šolsko poročilo narodne šole v Sežani v šolskem letu 1879—80. Natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani. — Založilo šolsko vodstvo. 8°. 11 str.

1312. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novo-mestu. 1879—80. V lastnej zalogi. Natisnil J. Krajec v No-vomestu. 8°. 8 str. . "

¥111- Molitevne in poučne knjige.

1313. Jezus v sercu. V podobah, kako se Jezus serca polasti, ga čisti in sabo zedinja; z mašnimi in drugimi navadnimi molitvami. Založil Jožef Buh, indijanski misijonar v Mine-soti Severne Amerike. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. Četerti natis. V Ljubljani, 1880. Založnik Henrik Ničman. 12mo, 200 str. Natisnil R,- Milic:

1314. Jezus, dobri pastir, to je, lepe molitvice pri sv. maši in drugih posebnih priložnostih s svetim križevim potom in pesmi. Deveti natis. V Ljubljani. 1880. Založil H. Ničman. Tiskala Klein in Kovač. 16m°. 188 str.

1315. Častna straža Jezusovega presvetega Serca, Bukvice v prid družnikom te bratovščine, ki je cerkveno vstanovljena v cerkvi pri Grospčh „dobrega Pastirja" na Dunaju, in kot podružnica v stolni cerkvi v Ljubljani. Poslovenil Jakob Dolenec, stolni kaplan. V Ljubljani. Založil H. Ničman. Tisk Milicev. 12°. 62 str.

1316. Duša popolna, ali molitve, prigovori iu zgledi za -dušo hre-peuečo po popolnosti, ali Dušna pomoč za pravične kristjane. „l)ušne pomoči" četerte bukve. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik. Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani, 1880. Založil Janez Zupančič. — Natisnila Klein in Kovač. 12°., 538 str.

1317. Kruh nebeški, ali bukvice za moljenje in češenje Zakramenta presvetega rešnjega Telesa, s trojnimi mašniini in vsemi drugimi navadnimi molitvami. Na svitlo dal Janez Zupančič, župnik. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega knezoškofijstva. V Kamniku. Založil France Keber, bukvovez. 1881. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 16".

1318. Gospod usliši mojo molitev! Molitevne bukve za pobožne Slovence. Izpisek iz potrjenih bukev „Sveta ura", ki jih je spisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Drugi natis V Ljubljani, 1880. Založil Matija Gerber. Natisnil Rud. Milic. 8°. 412 strani.

1319. Mali duhovni zaklad ali molitve pri sveti maši iu o drugih priložnostih. S pristavkom potrebnih molitvic za spoved in sveto obhajilo poleg latinskega. Drugi natis. V Ljubljani, 1880. Založil Janez Giontini. Tiskarnica Stirija v Gradcu. 12». 355 str.

1320. Šopek lepih mašnih in drugih molitvic za pridne ŠolarČke. Četerti natis. V Ljubljani 1880. Založil Jan. Giontini. Natis Jos. Feicbtinger-jevih naslednikov v Liucu. 16mo. 70 str.

1321. Gorečnica naše Gospe presvetega Serca. Izdelana za Slovence poleg francoskega „La Zelatrice". S privoljenjem visokočastitega škofijstva Ljubljanskega. V Ljubljani. Založila bratovšina. — Natisnila Klein in Kovač. 1880. 12°. 55 str.

1322. Lilija v Božjem vertu ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. M. Alfonza Ligvorskega s pristavkom navadnih molitev. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejic. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega škofijstva. četertega pomnoženega natisa. V Ljubljani, 1880. Založil Matija Gerber. Tiskal R. Milic. 16°. 220 str.

1323. Družbeniška knjiga v poduk in spodbujevanje udov molitvene družbe vednega češčenja svetega Jožefa varuha sv. katoliške cerkve. Nemški spisal dr. Jožef Deckert, župnik v Weiuhau-su pri Dunaju. Na Dunaji, 1880. Založba dr. Jožefa Deckerta. Tiskal A. Keiss. 8°. 38 str.

1324. Djanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraslim. Z dovoljenjem visokočastitega škofijstva Ljubljanskega. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1880. (Ponatis iz „Zgod. Danice".) 16™. 56 str.

1325. Nauk slovenskim županom, kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. redil vitez. Na slovenski jezik preložil F r. Levstik. V Ljubljani. Natisnila ter založila Klein in Kovač (Eger). 1880. 8" 207 str.

1326. Spis, ki ga je poseben navod zdelal o prihodnjem izboljševanji. Ljubljanskega močvirja. V Ljubljani 1880. Založil glavni močvirski odbor. — Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 4°. 14 str. in pročrti.

1327. Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) ljudske šole. Spisal LukaLavtar, c. k. profesor v Mariboru. (Ponatis iz „Učiteljskega tovariša". 1.1880.)

V Ljubljani. Natisnil in založil R. Milic. 1880. 8°. 53 str.

1328. Dvajset pedagogičnih pogovorov v poljubni razverstitvi. Spisal Josip Ciper le, učitelj na Dunaji. (Ponatis iz „Učiteljskega tovariša" 1. 1879.) III. del. V Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic. 1880. 8°. 65 str.

1329. Nauk o gospodinjstvu. Bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. Poleg nemškega izvirnika Ivana viteza Ilermann-a, prosto poslovenila J. N. in J. L. Založil Ivan Lapajne v Krškem. V Terstu. Nova tiskarna Franceta Huala. 1880. 8°. 54 str.

1330. Slovani v iztočni Pustriški. dolini na Tirolskem, nemški spisal dr. J. C. Mitterrutzner. Poslovenil Miroslav Malovrh.

V Novomestu. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 34 str.

1331. Službovnik nemško-slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. Tretji del. Peštvo in lovska četa. Spisal And. Comel, pl. Sočebran. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 12°. 35 in 15 str.

1332. Zakon in žena, Spisal Alojzij P a der. Novomesto. 1880. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 85 str. '

1333. Od Francozov se učimo umno gospodariti. Narodno-gospo-darstvena študija. Spisal J. L. Starogorski. (Posebni iztis iz „Slov. Naroda.") V Ljubljani, 1880. Natisnila in založila „Narodna tiskarna". 12°. pole.

1334. Stoletna Pratika devetnajstega stoletja od 1801—1901. Za duhovne, deželske služabnike in kmete. Poleg nemškega. Čete r tega natisa. Popravljena in pomnožena. V Ljubljani, 1880. Založnik H. Ničman. Natisnil J. Krajec v Novomestu. 8°. 256 str.

1335. Hitri računar z ozirom na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. 7. popolnoma predelani in popravljeni natis. V Ljubljani, 1880. Založil Jan. Giontini. Natisnili Jos. Feichtinger-jevi nasledniki v Lincu. 367 str;

1336. Prave egiptovske sanjske bukve od leta 1231 z razkladanjem sanj s perstavljenimi numerarai za tiste, kateri hočejo svojo srečo v loteriji poskusiti. V Ljubljani. Založil Jan. Giontini. Natisnila Ig. v. Kleinmayr in Bamberg. 1880. 8°. 40 str.

1337. Poučilo o vzrokih, znamenjih in o preteku nalezljivih, kužnih živinskih bolezni vštevši govejo kugo. V Ljubljani. Natisnila Klein iu Kovač (Eger). 1880. 8".

1338. Poklic in naloga notarja. Sestavil in založil dr. Albin Poznik, c. k. notar v Novomestu.

1339. Kratek popis o potresu, kateri se je vršil 9—17. novembra leta 1880. Za priprosto ljudstvo sestavil J. U. Založil in natisnil W. Blanke v Ptuji. 8°. 4 str.

1340. Slavnostni govor o Stanku Vrazu. Govoril Božidar Raič v Cerovci dne 8. septembra 1880. (Posebni iztis iz „Slov. Naroda".) Tiskala „Narodna tiskarna" v Ljubljani. — Založil Božidar Raič. 4°. 7 str.

1341. Pravila „Sloge", katoliškega slovenskega političkega društva v Ormoži. Natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Založilo društvo „Sloga". 12°. 8 str.

1342. Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1879. V Ljubljani. Tisk „Narodne tiskarne". — Založilo društvo. 1880. 8°. 8 str.

1343. „Slavija" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Splošni posnetek iz računskih zaključkov in poslovnega poročila za leto 1879. 8°. 44 str. '

1344 Odborovo poročilo o delovanji „Glasbene Matice" leta 1879— 1880. V Ljubljani, 1880. Tiskala „Narodna tiskarna". — Založila „Glasbena Matica". 8°. 17 str.

1345. Velika Pratika za navadno leto 1881, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznik ovi nasledniki. 16mo. v

Iz obsega: Cesarjevie Rudolf in nadvojvodinja 'Štefanija. — Trtna uš — nova grozna kuga vinogradom. — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnje. — Pogovor pod lipo. — Naznanila.

1346. Mala Pratika za navadno leto 1881, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnili iu založili J. Blaznikovi nasledniki. 16mo.

1347. Slovenska Pratika za navadno leto 1881, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnil in založil pl. Kleinmayr in Bamberg.

1348. Koledar in dnevnik* za leto 1881. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 8°.

1349. Landes-Gesetze und Statthalter ei-, respective Landes-Regie-rungs-Verordnungen vom Jahre 1852 bis 1879, welche für das Herzogthum Krain giltig sind und mit welchen sich die k. k. Gendarmen ad §. 24 der Dienst-Instruction vertraut zu machen haben. Laibach. Druck und Verlag von Klein et Kovač. 1880. 8°. XXIII. 170 + 170 str.

(T nemškem in slovenskem jeziku.)

1350. O veteranskih društvih. Spisal Jurij Mi h al i č. (Ponatis iz Novic.) Založil pisatelj. — Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8°. 8 str.

X. Muzikalije.

1351. Zbirka slovenskih napevov ubranih za čvetero- ali petero moških glasov. Zvezek VII. V Ljubljani, 1880. Na svitlo dala iu založila „Glasbena matica". Kamnotisk Blaznikov Veliki 8°. 16 str.

Obseg: „Sanja"; vgl. Kam. Mašek (čveterospev); — „V naravi"; moški zbor, vgl. Gj. Eisenhut; — „Na gomili"; moški zbor, vgl. P. Stegnar; — „Zapuščena"; čveterospev, vgl. Dr B. Ipavec; — „Lepa naša domovina"; moški zbor, vgl. V. Lichtenegger; — „Slovan"; moški zbor, vgl. Jos. Vašak.

1352. Zbirka slovenskih napevov ubranih za čvetero ali petero moških glasov. Zvezek VIII. V Ljubljani, 1880. Na svitlo dala in založila „Glasbena matica". Natisnil R. Milic. Veliki 8°. 16 str-.

Obseg: „Tičica gozdna"; čveterospev, vgl." P. Mayer, — „Mornarska'?; zbor, vgl. dr. Gust. Ipavec; — „Lovska"; zbor, vgl. Kam, Mašek;

— „Strunam"; zbor, vgl. Kam. Mašek;/— „Samo"; zbor, vgl. Anton Poerster; — „Sporočilo"; zbor, vgl. A. B. Towačowsky.

1353. Lavorika. Zbirka moških čveterospevov in zborov, vredjena za I. in II. tenor; I. in II. bas. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica" v Ljubljani. Kamnotisk J. Blaznikov. 8°. 16'/s pole.

Obseg po abecednem redu.- „Brezi jadra", dr. B. Ipaveej — „Danici", dr. G. Ipavec; „Devi", Otto; — „Domovini", dr. B. Ipavec; — „Grajska hči", Dan. Fajgelj; — „Kaj bi mi seree ogrelo", K. Mašek; — „Kje dom je moj?" J. Skraup; — „Lčpa Anka", dr.B.Ipavec; — „Lepa naša domovina", V. Lichtenegger; — „Lovska", Kam. Mašek; — „Milica", Anton Poerster; — „Mili kraj", Anton Nedved; — „Moj dom", Em. Vašak; — „Na gomili", P. Stegnar; — „Napitniea", dr. B. Ipavec;

— „Noč je jasna", A. Razinger; — „Oblakom", P. Stegnar; — „Otok bleski", Kam. Mašek; — „Planinar", Kam. Mašek; — „Pod oknom", J. Fleišman ; — „Pozdrav", A. Nedvčd; — „Prihod v gostilno", Kani. Mašek; — „Pri zibeli", Kam. Mašek; — „Prošnja", J. Fabian; — „Prošnja", A. Nedved; — „Rožica", Ant. Nedved; — „Samoti", Dan. Fajgelj; — „Sanja", Kam. Mašek; — „Slavček", vredil A. Poerster; — „Slovan", J. Vašak; — „Složni duh", Suhanek; — „Solza in lira", K. Mašek'; — „Strunam", Kam. Mašek; — „Strunam", Kam. Mašek; — „Tičica", P. Majer;—„Večerna", A. Haertl; —„Večerna", 0. Kreutzer;

— „Vojaška", dr. B. Ipavec; — „Vojaška", Kam. Mašek; — „Vrli Slovenci", Dan. Fajgelj; — „V tihi noči", A. Poerster; — „Zapuščena" dr. B. Ipavee; „Zvonovi", Gr. Rihar.

1354. Koncertna Kadrilja za glasovirf zložil dr. Benjamin Ipavec: Opus 15. Na svitlo dala in založila „Glasbena Matica". V Ljubljani 1880. Kamnopisalna Klein in Kovač v Ljubljani 4°. 11 str.

1355. Pet cerkvenih pesnij. Za moški zbor uglasbil t Avgust Leb a n. V Ljubljani. Uredil Janko Leban. — Natisnil in založil R. Milic. 1880. Veliki 4°., 8 str.

Obseg: Predgovor. - 1. Pred Bogom; - 2. Veš o Marija; — 3. O Devica, pomočnica; — 4. Vi oblaki; — 5. Vesela, dnša moja.

1356. Napevi velikonočnih pesmi. Zložil Fr. Grerbic. Op. 16. 4n. 4 str.

(Obseza pet velikonočnih napevov.)

1357. Sveta maša. Za 4 glasove zložil Daniel o Fajgelj. V F, (op. 3). V Ljubljani. Založili in tiskali J. Blaznik-ovi nasledniki. 1880. 4°. 9 str.

1358. Sveta maša. Za 4 glasove zložil Danielo Fajgelj. V A. (op. 4). V Ljubljani. Založili in tiskali J. Blaznik-ovi nasledniki. 1880. 4"., 7. str.

1359. Teoretična-praktična pevska Šola. Zložil Anton Foer-ster, učitelj petja na c. k. srednjih šolah in vodja godbe v stolui cerkvi. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani. Založil A. Foerster. — Tisk Milicev. 1880. 8°. 87 str.

(V nemškem in slovenskem jeziku.)

1360. Božična pesen. Stara nekoliko oglajena. Napev naroden. Z notami za dva glasa. 8°. 4 str.

1361. Missa pro defunctis IV. voc. inaequal. aut I. voce cum or-gano composuit. P. Angelicus Hribar. Sumptibus et typis Jos. Blasnik. Labaci 1880. Op. 5. 4°. 8 str.

.1362. Missa sancti Joannis IV. vocibus aequalibus, composita et revereudo Domino Joanni Rozman, vicario parochiae s. Jacobi Labaci, etc. dedicata auctore Roberto B ur gar eil. Op. 10. Labaci, Sumptibus et typis Rudolphi Milic. 1879. 4°.

Poročilo

o delovanji „Matice Slovenske" 1880, 1.

Sestavil Andrej Praprotnik,

odbornik in tajnik.

47. seja Matičinega odbora

18. svečana 1880.

Te odborove seje, posledne pred občniui zborom, se je udeležilo 14 odbornikov. Predsednik dr. Bleiweis v pozdravu gosp. odbornikov obžaluje, da se je zakasnilo razpošiljanje za lansko leto namenjenih Matičnih knjig, in to zategadel, ker so se korekture nekaterih spisov gosp. pisateljem pošiljale iz Ljubljane na njihova domovja: v Beč, Gorico in Sisek.

Tajnik Andr. Praprotnik poroča potem obširno o pisarničnih opravilih, iz katerih povzamemo sledeče: .

Od zadnje odborove skupščine je k Matici pristopilo. 8 novih udov, in sicer 6 letnikov in 2 ustanovnika, katere je odbor soglasno sprejel.

Novoizvoljenim poverjenikom poslala so se poverjeniška pisma; ker nihče naprošenih gospodov se temu častnemu opra-vilstvu ni odpovedal, se tedaj misliti sme, da so vsi prevzeli izročeno jim poverjeništvo. Nekateri poverjeniki pa so se prosili, naj knjige, ki jih niso oddali, Matici vračajo, ob enem pa tudi pošiljajo od udov nabrano letni no.

Poslali so se tudi v zadnji seji omenjeni rokopisi dotičnim gospodom pregledovalcem v presojo.

Spis gosp. Petra Miklavca, — dopis gosp. prof. Glo-wackega o „slovenski flori" in o „prirodopisu" sredno-evropskih sladovodnih rib" se izročita odseku za izdavanje knjig v poročilo.

Ker so kamni, po katerih so se napravili kamnotisi Mati-činih zemljevidov, lastnina Matičina, ukrene odbor, prositi gosp. dr. Poklukarja, naj z gosp. F. Köke-om, ki hranuje omenjene kamne, to stvar tako uravna, da se ti kamni varno pošljejo v Ljubljano in Matici ostanejo na razpolaganje kacega druzega natisa.

Družba sv. Mohora prosi Matico na posojilo lesorezov (cliche), ki bi jih potrebovala za svojo knjigo „Škodljive živali v podobah". Odbor ukrene brezplačno Mohorjevi družbi te lesoreze posoditi, proti temu, da je odgovorna za vsakoršno poškodovanje.

Mnogo prošenj za darovanje Matičinih knjig izroči se odseku za izdavanje knjig v rešitev.

Gosp. dr. Jarc poroča o rokopisu gosp. dr. Križana „Logika", ki je bil njemu, prof. Marriu in prof. Vavrü-u v presojo izročen, in nasvetuje, naj se natisne.

O rokopisu „Oko in vid" poroča gosp. Kržič z nasvetom, naj se sprejme v „Letopis". — Odbor pritrdi.

Gosp. odbornik Tomšič, vzajemno z odbornikom gosp. Močnikom, poroča o noveli „V Karlovci" z nasvetom, naj se sprejme v „Letopis". — Odbor pritrdi.

Dopis gosp. prof. Macuna o „štajarski literaturi" se izroči odseku za izdavanje knjig.

Konečno se izvoli odsek, ki naj načrta program prihodnjega občnega zbora, ki ima biti 14. aprila t. 1.

Šestnajsti redni občni zbor „Matice Slovenske"

14. aprila 1880. 1.

Ko se je zbralo nad 50 udov, je ob pol 5. uri popoludne začel sejo prvosednik dr. Jan. Blei weis s sledečim ogovorom:

„Velečastiti gospodje, ki ste od blizu in daleko prišli v da-., našnji zbor, sprejmite pred vsem srčen pozdrav moj in vsega odbora Matičinega!

Leto in dan, gospoda, je preteklo, kar smo zborovali na tem mestu, in če se ozremo na minuli čas nazaj, nahajamo tudi v kroniki Matice naše vesele in žalostne dogodke. Začnimo z veselimi.

Če tudi Matica po pravilih svojih se ne sme baviti s politiko, se vedar tudi mi Matičarji radostno spominjamo prestol - ■ nega govora, s katerim je presv. cesav odprl novi državni zbor iu v katerem je povdarjal spravo in porazumljenje narodov avstrijskih, — v tem povdarku pa leži zagotovilo, da ima vlada

delati na to, da narodna ravnopravnost vsem narodom postane resnica. Ako se pa to zgodi, potem pride tudi v šolah naših slovenski jezik do svojih pravic — in Matica bode marljivo nadaljevala izdavanje šolskih Knjig, kar je dozdaj — vkljub britkim šolskim razmeram zadnjih let — njena posebna skrb bila.

Nej se druge Matice ponašajo z izdavanjem množine zabavnih knjig, romanov itd., — naj se ponašajo z izdavanjem gledaliških iger, za katere skrbi naše dramatično društvo in deželni odbor nagrade deli, — mi smo veseli, če pri skromnih naših financah poleg tega, da „Letopis" Matičnim udom prinaša raznotere poučne, pa tudi zabavne tvarine, očitanje naših nasprotnikov — da nimamo šolskih knjig — moremo pobijati s tem, da jim kažemo, da jih vendar uže nekoliko imamo, ali se trudimo, da jih dobimo. Nam Slovencem je treba še danes zmerom „utile" staviti pred „dulce". Da bi Matica ne skrbela za slovenske knjige srednjih šol in pa za zemljevide, kdo pa bo? Zato gotovo vsak pravi rodoljub rad žrtvuje Matici svoj donesek.

A tudi brez britkih dni ni bila Matica. Nemila smrt je vzela — poleg nekaterih druzih zvestih nam udov — iz vrste o d-bomikov 3 rodoljube krepke stebre Matice naše: podpredsednika gosp. Petra Ivozlerja, ki nam je v zemljevidu kazal premih naš vzor Slovenijo, za katero je, kakor nam v letošnjem „Letopisu" njegov zgodovinsko važni dokument priča, res mučenec bil, — gosp. grofa Jos. Barbota, ki je zmerom visoko nosil zastavo Slovencev: „vse za vero, dom in cesarja", in pa gosp. Pa-rapata, neutrudljivega preiskovalca domačih starin.

Vem, da mi pritrdite, ako Vas .poživljam, v spomin ranjkim vzdigniti se s sedežev svojih. (Se zgodi.) Govorečemu o preljubih nam mrtvih zadnjega časa mi pa stopi v spomin, da letos bo 100 let, kar se je rodil slavni naš rojak Kopitar, čegar zasluge za slovstvo siovansko priznava ves učeni svet.

Stoletnice tega učenjaka Matica ne sme prezreti. Odbor je mislil na to in po njegovi želji sem jaz v korespondenco stopil z gosp. prof. Miklošičem zarad „2. zvezka Kopitarjevih spisov". Gospod profesor mi je preprijazno odgovoril, da ga je volja izdati 2. zvezek, a da bode obsegal nad 30 tiskanih pol, in sicer kakor 1. zvezek v nemškem jeziku. Ker finančne razmere ne pripuščajo, da bi Matica poleg druzih za leto 1880. uže določenih knjig mogla prevzeti izdanje velikega prof. Miklošiče veg a dela v spomin stoletnici K o pita r j e vi, je Matičin. odbor moral odstopiti ocl prijazne ponudbe Miklošičeve ter je ukrenil izdati v navedeni spomin knjigo, ki bi obsegala životopisne in slovstvene črtice o Kopitarju. Odbor bo za to rad sprejel ponudbo kakega rodoljuba, ki ga je volja spisati zaželeno spomenico.

Pri tej priliki pa ue morem si kaj, da ne bi omenil še neke druge važne stvari, ki nam jo na srce poklada prof. Miklošič

in ki ima tem večo pomembo, ker nam stvar dohaja od take literarne avtoritete, kakor je prof. vitez Miklošič, in to je slo-vensko-nemški slovar. On mi v pismu od 30. marca piše: „Wie steht es mit dem slovenischen Wörterbuche ? Wir haben zur Zeit kein slov. Lexicon, da, wie es scheint, Murko, Jarnik, Ja-nežič vergriffen sind. Es ist dies ein Fall, der wahrscheinlich bei keiner europäischen Sprache statt findet. Er gereicht uns nicht sehr zur Ehre". — Zares! prof. Miklošič ima prav, če pravi, da taka zavleka nam nikakor ni na čast, ako pomislimo, da uže 20 let je preteklo, kar je po trudu neprecenjivega našega gosp. Cigaleta na svitlo prišel nemško-slovenski del, — slo-vensko-nemški še ni — vkljub bogatemu denarnemu zakladu mecena slovenskega knezoškofa Wolfa in vkljub obilemu gradivu uže nabranemu. Zadnje dni so nam časniki vendar prinesli prijetno novico, da se po 3 strokovnjakih prične izdelovanje slovenskega slovarja, in ker ta novica ni bila dementirana, smemo misliti, da je resnična. Vsakako pa bi naprosil si. skupščino, naj bi pritrdila resoluciji, ki jo ji bodem med zborovimi obravnavami pozneje na-svetoval in bode obsegala peticijo do svetlega gospoda knezoškofa, da bi blagovolil pospešiti vrcdovanje slovensko-nemškega dela tako, da zopet pričeto ne bode več zastalo, kajti dober slovensk slovar bode pisateljem slovenskim in čitateljem slovenskih knjig in časnikov, pa tudi šolam dobra pomoč. —

Ker bosta gosp. tajnik o delovanji odborovem in gosp. blagajnik o finančnih Matičnih zadevah na drobno poročala, ostaja mi le še dolžnost, da se v svojem imenu in v imenu odborovem toplo zahvaljujem rodoljubom, ki s cenjenimi spisi podpirajo delovanje Matično in pa onim gosp. poverjenikom, ki so Matico podpirali s tem, da niso samo letnine nabirali in odboru redno izročevali, temuč tudi novih udov Matici naši pridobili. Ako hočemo red imeti v gospodarstvu Matičnem, ne moremo pogrešati pripomoči rodoljubov vnanjih, ki so odboru desna roka. Zato topla jim zahvala! —

Sedaj pa prestopimo k 2. točki dnevnega reda, to je, na po* ročilo o delovanji odborovem.

Odbornik in tajnik A. Praprotuik poroča o delovanji „Matice slovenske" v preteklem letu tako-le:

Slavni zbor! Danes ima „Matica" svoj šestnajsti redni občni zbor, v katerem ima njen odbor razložiti svoje delovanje v preteklem družbinem letu, to je, od 1. januarija do konca decembra 1879. leta.

Obširni popisi vsestranskega odborovega delovanja so bili uže objavljeni v natisnenih zapisnikih odborovih sej; toraj zadostuje tli poročati le o glavnih točkah.

Ves odbor je preteklo leto bil trikrat sklican v zborovanje, in sicer 5. februarija, 2. aprila in 29. novembra. Zraven teh sej pa so se v Ljubljani bivajoči odborniki večkrat sešli ter se posve-

tovali o raznih, vzlasti gospodarskih Matičnih zadevah. Tudi odsek za iz da vanje knjig se je sešel vselej, kedar je treba bilo posvetovati se o tiskovanji knjig in o rokopisih, ki so „Matici" dohajali, katere so ali odborniki sami pregledovali, ali za to naprosili drugih v posameznih strokah izvedenih presojevalcev.

Matica je preteklo leto svojim udom podelila pe>tero knjig, in sicer: 1) „Letopis" za 1. 1879., vredil predsednik dr. Jan. Bleiweis; 2) „Znanstveno terminologijo", spisal M. Cigale; 3) „Gr-manstvo in njega vpliv na Slovanstvo v srednjem veku", spisal J. V.; 4) „Baznim delom (pesniškim in igrokaznim) Jovana Ve-sela-Koseskiga dodatek"; — ustanovnikom pa vrh teh knjig po §. 5. društvenih pravil še 5) „Hrvatsko slovnico za Slovence", spisal Franjo Marn.

Da se je lani izdanje teh knjig nekoliko zakasnilo, krivo je največ bilo to. da so se mnogim pisateljem korekture njihovih člankov iz Ljubljane na njihove domove pošiljale, kar je mogokrat zelo zavleklo natis.

Za knjige, ki jih bodo častiti gosp. udje za prihodnja leta dobili, ima „Matica" uže več rokopisov ali pripravljenih, ali obljubljenih. Med temi naj bodo omenjeni le ti-le:

1) „Logika" in „Dušoslovje", spisal dr. Jos. Križan;

2) „Slovenska slovnica" po Miklošičevi primerjalni, spisal prof. J. Šuman (oba rokopisa uže izgotovljena);

3) za „Letopis" nabranega je uže precej gradiva, na pr. „Iz srednje Afrike", spisal P. Chrisog. Majar, — „V Karlovci", spisal dr. Iv. Tavčar, — „O Jordanu" (Jordanis), spisal g. Rutar. — „Oko in vid" (s podobami), spisal Jak. Žnidaršič, in več drugih;

4) gosp. prof. Glowacky spisuje „Floro slovenskih dežel1';

5) gosp. prof. Maj c ing er je odboru naznanil, da vreduje „Slovanski Štajer", II. del, za katerega ima sedaj razen zgodovinarja vse pisatelje naprošene, zato obeta, da bode delo do konca septembra dovršeno;

6) „Slovanstvo" — Cehi — tudi napreduj-e iu bode do gori omenjenega obroka gotov z narodopisno karto;,

7) knjiga „Prirodopis živalstva", katero je po Pokorny-u poslovenil prof. Erjavec in jo je „Matica" na svitlo dala 1. 1872., je popolno pošla, in ker je ta knjiga šolska knjiga, da tedaj slovenska stvar ne bode škode trpela, jo odbor ukrenil, da se bode „Živalstvo" v novem, popravljenem natisu izdalo, za katerega je uže gosp. prof. Erjavec naprošen, da bode delo priredil.

Iz tega poročila slavni zbor razvidi, .kak sad je „Matica Slovenska" preteklo leto obrodila na slovstvenem polji, in kakošno letino obeta za prihodnje leto.

Novih udov dorastlo je 51 letnikov in dva ustanovnika.

Matica šteje tedaj danes 7 častnih udov, 355 ustanovnikov, 1482 letnikov — tedaj vkup 1844 udov, med katerimi pa je, žali-

bog, mnogo tacih, ki ne plačujejo redno letniue, a vendar knjige sprejemajo in se vedejo kot udje. To neljubo stvar v red spraviti, se je po sklepu lanskega občnega zbora ustanovil odsek, ki je preudarjal, kako bi se dolg izterjeval, da Matica ne trpi škode, pa se tudi udom ne zgodi kaka nepriličnost. V tem odseku je posebno gosp. Luka Robič neutrudljivo deloval in natančni izkaz sestavil Matičnih udov, ki so ali stopili iz društva, pa svojega dolga niso poplačali, ali so umrli in dolg zapustili, — pa tudi zapisek tacih, ki so svoje zaostanke poplačali. Pri tem s6 vendar vidi, da so od lani do letos dolga poplačali letniki 420 gld., usta-novniki pa 60 gld., tedaj vkup 480 gld., kar kaže, da odborovo prizadevanje, po primernem potu dolg izterjevati, vendar ni bilo zaman.

Nasvet občnega zbora, da naj se premenijo in če je treba, tudi pomnožijo Matičini poverjeniki, se je s tem izvršil, da je odbor po sklepu v seji 29. nov. 1879. 1. postavil te-le gospode poverjenike:

1) za Trst in njegovo okolico gosp. Gregorja Jereba, tajnika tržaške čitalnice;

2) za dekanijo Kanal v goriški nadškoiiji tamkajšnjega dekana gosp. Fr. Vidi ca;

3) za Žavec v lavantinski škofiji g. Jos. Širca trgovca v Žavcu;

1) za Slovengraško dekanijo gosp. dr. Josipa Suca, župnika v Slovengratlcu;

5) za faro Senožeško.Vremsko in za Razdrto (na Kranjskem) postavil se je poseben poverjenik in sicer g. Ignacij O kom, župnik v Senožečah;

6) za Bled in Bohinj izvolil se je gosp. Janez T roj ar, nadučitelj in poštar v Gradu.

Tudi preteklo leto je nemila smrt pobrala več iskrenih Matičarjev, med njimi tudi ustanovnike; razun teh, ki jih je gosp. predsednik imenoval v svojem govoru, imenujem le gosp. Antona Grašiča, kanonika v Novomestu, poverjenika Štefana Vran-karja, župnika na Jezeru, kateri je še dva dni pred svojo smrtjo Matici pisal in jej poslal nabrano letino — in drugih. V narodu slovenskem ostane jim blag spomin!

Gospodarski odsek je imel letos posebno opravilo o hiši „banke Slovenije", Matici v nakup ponujeni. O tem je odbor določil: odsek v ta namen pooblaščen, naj kupi omenjeno hišo po posvetovanji z možmi, kateri imajo v takih rečeh temeljito znanje, in naj gleda na vsa potrebna zagotovila; pogodbo z „banko Slovenijo" naj pa poleg dr. Poklukarja podpiše tudi predsednik Matice z enim odbornikom vred. To se je zgodilo, in hiša „banke Slovenije" je sedaj Matičina lastnina, ki si jo je pridobila za 28.000 gld. s tem pogojem, da vsi stroški, pa tudi vsi dohodki hiše od 1. junija preteklega leta pripadajo Matici. Omeniti se

mora, da hišni dohodki redno prihajajo, in da je hišnih poprav malo, ker je vse jako lepo poslopje v prav dobrem stanu.

Dalje je odbor določil, naj se Matičina hiša na Bregu postavi na prodaj za 12.000 gld. Dozdaj se ni še oglasil noben kupec.

H sklepu bodi še livalno omenjeno, da je si. generalno redi-teljstvo „Slavije" (banke) v Pragi z dopisom, 25. maja preteklega leta Matici poslalo 100 gld., ki jih je to domoljubno društvo po tukajšnjem svojem zastopniku gosp. Hribarju Matici darovalo. Za ta lepi dar se je si. narodnemu zavodu odbor spodobno zahvalil. (živi..-klici.)

Matica je kakor vsako leto tako tudi to leto svojih knjig darovala nekaterim šolskim knjižnicam, društvom in tudi posa-mesnim gg. udom, n. pr. ustanovnikom, ki niso imeli dozdaj vseh izdanih Matičinih knjig.

To je kratko poročilo o odborovem delovanji preteklega leta. Odbor ima zavest, da je po svoji moči in po skromnih finančnih razmerah storil svojo dolžnost, in se trdno nadeja, da bode vsestranskim prizadevanjem in s podporo posameznih domoljubov 17. občnemu zboru mogel podajati še veselejše sporočilo. Izvršujem pa to sporočilo z iskreno željo, naj bi „Matica Slovenska" bolj in bolj postajala središče slovstvenega delovanja vseh rodoljubov, katerim je mar za blagor in čast slovenskega naroda!

Ko je bilo poročilo o odborovem delovanji prebrano, se na vprašanje predsednikovo, ali želi kdo besede, oglasi g. dr. T a v č a r, ki v dolgem govoru graja odborovo delovanje preteklega leta, rekši, da Matica ni storila nikacega napredka, — vsako leto se skrčujejo njene knjige, letos smo poleg „Letopisa" dobili celo le dve revni brošuri, — na gimnazijalne knjige je Matica celo pozabila, ne slovnic, ne matematike, ne občne zgodovine ni, — Matičine knjige so prišle skor pol leta pozneje na svitlo — podoba je, da, ker je Blaznikova tiskarna za nizko ceno proti „Nar. tiskarni" prevzela tisek, tiska Matičine knjige, ker druzega dela nima, — vsak Matičin pisatelj ima svoje jezikoslovne posebnosti, v društvenih knjigah pa se mora pisati samo jeden jezik. Potem g. govornik še graja Koseskitove pesmi.

Na vprašanje predsednikovo, ali še kdo želi govoriti, vstane gosp.-Ž v ab in začne iz spisa brati kritiko posameznih stavkov in besed Koseskovih pesem. Ker na daljšno to branje nastane mrmranje od več strani, opomni predsednik g. Ž v ab a, da mu je dovolil besedo le za govor, a ne za berilo.

Na to se oglasi gosp. dr. J. Stare in graja nedoslednost pri sestavi imenika Matičnih udov, kjer je jeden „advokat", drug „odvetnik", jeden „notar", drug „beležnik", jeden „adjunkt", drug „pristav" itd'.

Na to prime tajnik besedo in pravi, da se imena in naslovi v imeniku tiskajo tako, kakor to udje sami želč; od tod raz-

lična pisava, na pr. nekdo podpiše se „odvetnik", drug „advokat", drug „kaplan", drug „duhovni pomočnik" itd. In kakor se kdo sam imenuje, tako ga zapišemo in to tem raji tako, ker na pr. je „advokat" tako dobra (ne nemška) beseda kakor „odvetnik", „ad-junkt" morebiti bolja od „pristav" itd.

Ker se noben govornik več ne oglasi, poprime predsednik dr. J. Blei weis besedo, rekši, da mu je dožnost, braniti čast Matice nasproti neupravičenemu kritikovanju. Strastna graja Ma-tičiuih letos izdanih knjig po gosp. dr. Tavčarju ne more odbora Matičinega prav nič žaliti, kajti od mnozih druzih strani in tudi javno v časnikih se toplo hvalijo Mati čine knjige, in katera razsodba je objektivna in nepristranska, ni težko uganiti. Prečudno je dalje to, da si je gosp. govornik drznil trditi, da so se Matičine knjige letos poleg „Letopisa" skrčile „ua dve revni brošuri", ko je vendar izdala Matica „Letopis" na 18 polah, „Znanstveno terminologijo" na 12 polah, „Germanstvo" na 4 polah, „Dodatek Ko-seskovih poezij" na 4 polah! Te 3 poleg ,,Letopisa" izdane knjige so „dve revni brošuri"!! In poleg teh 4 knjig se je ustanov-nikoin letos še dodala „Hrvatska slovnica za Slovence" na 10 polah.1) „Na šolske knjige je Matica celo pozabila" — je trdil govornik. Te graje ni moči drugače razumeti, kakor tako, da ni poslušal, kar sem v začetnem govoru precej obširno o šolskih knjigah govoril, pa da tudi tajnikovega poročila ni slišal, in Cigaletove „Znanstvene terminologije" še naslova ni bral, kjer zapisano stoji: „Znanstvena terminologija s posebnim oziroui na srednja učilišča". — Koseskega z blatom ometavati je princip vseh, ki ne vedo, kolik entuzijazem so njegove pesmi vzbujale od leta 1844. počenši po vseh okrajnah slovenskih, zato je pravična bila kritika prof. Wiesthalerja v programu mariborske gimnazije. Matica tedaj le pieteto spolnuje do toliko slavljenega pesnika, če vse, kar je od njega prejela uže prejšnji čas, v natisu ohrani.»

S tem je bila obravnava 2. programove točke pri kraji.

Gosp. blagajnik V i 1 ha r bere „sklep računa vseh dohodkov in stroškov „Matičinih" za XV. leto, to je, od 1. januarija. 1879.1. do 31. decembra 1879. 1. in potem proračun za XVI. 1., to je od 1. januarija 1880. do 31. decembra 1880. leta.

Iz tega računa2) se vidi, da je Matica to leto imela premoženja po odštetih stroških v gotovini 2788 gld. 40 kr. in v obligacijah 12.760 gld. (v hranilnici 1988 gld. 20 kr.), in če se k temu prišteje dozdaj vplačani znesek za novo hišo z 21.612 gld. 36 kr. in vrednost staro hiše z 11.400 gld., potem vrednost inven-tarja in knjig 5700 gld., pokaže se konečnega premoženja v goto-

') Lanske Matične knjige so prišle na svitlo na 38 polah in če se dodd še „Hrvatska slovnica" z 10 polarni, ua 48 polah,

-) Sklep računa in proračun razdelila sta se nazočim gg. udom.

vini 41.500 gld. 76 kr. in v obligacijah 12.760 gld., tedaj vkup 54.260 gld. 76. (Matičino premoženje se je leta 1879. po vsem po-vekšalo za 660 gl. 18 kr.) Stroškov je Matica to leto imela: za upravo 415 gld., za honorare spisov in zemljevidov 1586 gld. 95 kr., za tisk 2221 gld. 70 kr., za vezanje knjig 136 gld. 58 kr., hišnih stroškov (davkov itd.) 930'gld. 92 kr., za novo hišo 21.612 gld. 36 kr., za obresti od dolga nove hiše 110 gld., raznih izdatkov 63 gld. in 54 kr., tedaj stroškov skup v gotovini 27.077 gld. 5 kr. in 26.750 gld. v obligacijah. V proračunu ostaja za izdavanje knjig tekočega leta 3549 gld.

Dr. Stare pravi, da po § 17. Matičinih pravil mora njena glavnica imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotin-skemu imetku, in zato se mu nikakor ne zdi varno, da je odbor kupil hišo banke „Slovenije", na kateri (hiši) je še precej clolga vpisanega, ter želi, da naj odbor skrbi, da se ta dolg nemudoma izknjiži.

Tudi dr. Tavčar se čudi, kako seje Matica mogla spuščati v špekulacije z ^anko „Slovenijo", ter želi pojasnenja, zakaj se dolg še ni raztabuliral.

Dr. Zupanec odgovarja, da je bila v zadnjem občnem zboru očitno želja izrečena, naj se namesto malovarnega papirja ali denarja v ogerskih obligacijah "itd. nakupi kaka nepremična lastina, in tako je odbor tudi storil, ter je prepričan, da je z nakupom hiše denar dobro naložil. — Gosp. Vil ha r se čudi, kako se more odboru tolika lehkomiselnost očitati, da bi bil Matičin denar tje v en dan izplačeval. Za vsaki znesek se je terjala pobotnica, in plačanega je uže 20.000 gld. tega dolga, a zbrisati se še do sedaj ni mogel, ker dotična gospoda advokata še nista gotova z dokumenti; to pa se bode v kratkem času zgodilo. Hiša nese dobre obresti, in prodala bi se lahko z dobičkom, ako bi občni zbor to želel, kajti kupcev je več; — sploh pa, čt> si. zbor misli, da je hiša slabo hupi,jena, kupim jo jaz, in Matici povrnem izdano vsoto za njo. Kar se tiče raztabuliranja dolga na hiši, je to dolžnost banke „Slovenije"", in Matica si je pridržala nekaj izplačila tako dolgo, da se dolg na hiši popolnem izknjiži. Kupčija se je postavno vršila, in kapital, ki ga je Matica v nakup te hiše naložila, je popolno varno naložen. — S tem je bila strar do kraja rešena.

Gosp. Grasselli nasvetuje, naj občni zbor odseku za nakup hiše banke „Slovenije" izreče toplo zahvalo 741 trud in za toliko dobro kupčijo pri tej hiši. — Občni zbor z veliko večino ta nasvet sprejme.

Proračun za leto 1880. je bil brez ugovora sprejet.

Za pregledovanj e društvenih računov izvolijo se gospodje: prof. Celestina, Ivan Hribar in Fr. Kadilnik.

Gosp. Robič predlaga, naj se, kakor je bilo uže nekdaj v navadi, vplačana letnina in ustanovnina po „Novicah" naznanja.

Zbor sprejme ta predlog.

Potem prevzame predsedništvo prost gosp. dr. A. Jarc, in predsednik dr. Blei weis nasvetuje sledečo resolucijo: „Občni zbor „Matice Slovenske" je zadovoljno slišal glas po časnikih, da se prične izdelovanje toliko nam potrebnega „slovensko-nemškega slovarja", in do svetlega gosp. knezoškofa izreka nado, da se pričeto delo bode kmalu dovršilo." — Občni zbor je enoglasno pritrdil temu predlogu. —

Ko predsednik skrutinatorje 178 volilnih listov imenuje, se občni zbor konča.

Za odbornike so bili izvoljeni gospodje: Cigale Matej, Šolar Janez, M aru Josip, Praprotnik Andrej, Einšpieler Andrej, Grasselli Peter, V o dušek Matija, dr. Šust Janez in Grabrijan Jurij.

48. seja Matičinega odbora

8. maja 1880. leta.

Udeležilo se je te seje 16. odbornikov, in sicer gospodje: dr. Jan. Bleiweis, dr. Anton Jarc, Anton Kržič, Jos. Marn, Matej Močnik, Luka Bobič, Fr. Souvan, Fel. Stegnar, Iv. Tomšič, Iv. Vilhar, dr. Jer. Zupane, Vilib. Zupančič, Peter Grasselli, Matej Vodušek, A. Praprotnik kot zapisnikar in prof. Mih. Zolgar iz Celja.

Dosedanji predsednik dr. Jan. Bleiweis pozdravlja zbrane odbornike, dajaje jim pogum, češ, da naj ne gledajo na nezaslužene napade nekaterih udov in da naj toliko bolj z zedinjenimi močmi delajo na korist Matici, ter želi, da bi to skupno prizadevanje odbornikov in družbenikov še posebno tudi podpirali gospodje poverjeniki, ki so Matici desna roka, da bi tako čedalje bolj napredovala Matica Slovenska.

Zapisnika 47. odborove seje in 16. občnega zbora se odobrita.

Potem je prišla na vrsto volitev prvosednika, podpredsednikov, blagajnika, tajnika in drugih posameznih odsekov.

Dr. Blei weis bi predsedstvo Matice rad odložil in bil samo odbornik, kakor je bil vsa leta poprej, dokler sta dr. Toman in dr. Costa živela.

Po predlogu dr. Jarčevem in prof. Marnovem zbor enoglasno izvoli dr. Jau. Blei weis a za prvosednika z vsklikom: „dokler on živi, druge volitve ni!"

Dr. Bleiweis so uda naposled prošnji zbranih odbornikov ter prevzame predsedstvo in ob enem tudi vredništvo „Letopisa" Matice Slovenske s tem pogojem, da ga podpirajo gospodje odborniki iz odseka za izda vanje knjig. — Za podpredsednika sta bila izvoljena gospoda dr. Anton Jarc in Peter Grasselli, med

katerima se poslednji za to čast zahvaljuje in prosi, da bi ne njega, kot novinca v odboru, temuč kakega drugega volili za prvosedni-kovega namestnika. Naposled se uda odborovi želji, in prevzame podpredsedništvo. — Za blagajnika je enoglasno izvoljen gosp. Ivan Vilhar, kateri ta posel zopet prevzame. .— Za tem pride na vrsto volitev tajnika. Dosedanji tajnik Andrej Praprotnik želi, da bi tajništvo prevzel kdo drug izmed odbornikov., ali pa naj bi se postavil samostalen tajnik, ker njemu manjka časa, da bi tajništvo mogel opravljati tako, kakor zahteva ta posel. Po predlogu prof. Žolgarjevem odbor naprosi dosedanjega tajnika, da naj bi glede na finančne razmere Matičine vsaj še nekaj časa oskrboval tajništvo. Gosp. Praprotnik prevzame še tajništvo do konca letošnjega leta, potem naj bi pa odbor kakor koli ukrenil, da se tajništvo odda komu drugemu. — Za knjižničarja je bil izvoljen gosp. Fel. Stegnar, — za pregledovalca. društvenih računov gosp. Klun, — za ključarja pa se volita gospoga Kržič in Robič.— V odsek za gospodarstvo so se izvolili gospodje: Klun, Souvan, Tomšič, Vilhar, dr. Zupan ec in Grasselli, — v odsek za izd a vanje knjig gospodje: dr. Bleiweis, Klun, Marn, Vavrii, Vodušek, Zupančič, K ržič, Močnik, Tomšič, Praprotnik, Erjavec, Hubad, Šuklje Urbas.

Potem poročata gosp. dr. J. Bleiweis in Stegnar o rokopisu „Oko in vid"; njuni nasvet je enoglasen, da je delo vredno, da ga Matica na svitlo da.

O spomenici na čast Kopitarjeve stoletnice ino „Letopisu" sklene se, naj predsednik razglasi. poziv, v katerem gospode« pisatelje vabi k udeležbi. Nasvet prof. Ž o I g a r j a, naj bi književni odbor nekatere pisatelje še posebno pismeno vabil na sodelovanje, in nasvet gosp. Grasselli j a, naj bi odbor osnoval program, o katerih strokah želi Matica rokopisov za izdavanje knjig, si je odbor „ad notam" vzel.

Prof. Marn poroča o Šu mano vi „Slovenski slovnici" in jo kot vrhunec slovniške vede priporoča, da bi jo Matica sprejela in natisnila. Določi se: odsek za izdavanje knjig naj konečno izreče, ali naj Matica Šumanovo obširno delo da uže letos, ali še le prihodnje leto na svitlo.

Gosp. Robič v imenu gospodarskega odseka nasvetuje, naj se gospej Šolmajerjevi za poprave in naprave, ki jih je preskrbela v kuhinji Matičine hiše, od najemščine — za čas od sv. Jurja od sv. Mihaela — odšteje 30 gld. Predlog se sprejme.

49. seja Matičinega odbora

10. novembra 1880. leta.

Udeležilo se je seje 18 ljubljanskih odbornikov. Tajnik poroča o imenitniših Matičinih zadevah. Od zadnje odborove seje shajali so se ljubljanski odborniki vselej, kadar je bilo treba posvetovati se v kaki nujni Matičini zadevi. Ukrenilo se je, da gosp. prof. Šumanova slovnica pride za 1. 1881. na svitlo. Gosp. prof. Mam prevzame vredovanje „Kopitarjeve spomenice", katera se naj lično tiska. Gosp. Robič poroča o vredovanji zaostanih vplačil, da so do tega časa ustanovniki vplačali 80 gld., letniki pa 66 gld. Odbor gosp. Robiču izreka hvalo za toliko trudno in težavno delo, ter ga naprosi, da uaj dovrši, kar je začel, in obljubi, da mu bode za trud tudi dal primerno nagrado. Tajnik A. Praprotnik bode tajnikova opravila še do konca tega leta opravljal. Kaj se ima zgoditi potem s tajnikovo službo, določil bode odbor v prihodnji seji.

Matica se je Kopitarjeve slavnosti udeleževala po odbornikih in tudi s tem, da je za pločo dala 50 gld. O priliki sedemdesetletnice Stanka Vraza se je slavnostnemu odboru poslala čestilka in gosp. prof. Muršecu je Matica k njegovi zlati maši poslala lepo diplomo.

Slavna zavarovalna banka „Slavija" v Pragi je kakor vlani tudi letos po svojem glavnem zastopniku v Ljubljani — po g. Hribarju „Matici" darovala 100 gld., za kar se ji je predsedništvo spodobno zahvalilo.

Iz Voltmanove konkurzne mase je Matice po gosp. dr. Suppanu za zaostalo stanovnino po odbitih stroških dobila 106 gld. 90 kr. (za ll2 gld. 80 kr.)

Gosp prof. Hubad piše, da je pripravljen, nabrano narodno blago pri Matici pregledati in za natis urediti. Odbor določi, da naj se za pregledovanje nabranega narodnega blaga ustanovi poseben odsek, ki naj se z gosp. prof. Hubadom dogovori o narodnem blagu. V ta odsek se izvolijo gospodje: Vodušek, Zupančič in Tomšič.

Gosp. prof. Pleteršnik poroča o nabiranji geografskih slovenskih imen in pravi, da je kakih 42% prošenih domoljubov prošnjo izpolnilo, ter jih hoče še dalje po pozivih prositi, da mu pošiljajo takih imen. • Določi se, da se natisne in gosp. prof. Pleteršnik da še 300 imenovanih pozivov.

Po odborovem sklepu bode se knjiga „Prirodopis živalstva" (s podobami) v drugič tiskala. Gosp. prof. Erjavec je prvi natis pregledal, popravil in za natis uredil, in vse delo izročilo se je Mercyevi tiskarni v Pragi, kjer je bila ta knjiga tudi vprvič na-tisnena. ,

Po predlogu gosp. prof. Mama se določi, da se bode gosp. Bož. Raič naprosil, da bi pregledal in uredil Vrazove rokopise, ki jih ima že „Matica", ako bi se dati mogli na svitlo.

Ker bode vsled marsikaterih izprememb pri Matičinem opra-vilstvu tudi treba več novih poverjenikov naprositi, da bi prevzeli to častno službo, se to imenovanje prepusti predsedništvu.

Predlog gospodov preglednikov Matičinih knjig, da bi se napravil inventar vseh, tiskovin, ki jih ima „Matica" kot založnica in da bi bilo to v vednem pregledu, se 'sprejme, in gosp. dr. Po-klukar hoče narediti tak popolni inventar.

Po gosp. Robičevem nasvetu se nekaterim udom dolg odpiše.

Gosp. dr. Zupanec opominja, naj se potrebno ukrene, da se s hiše banke Slovenije izbriše ves dolg, kar ga je morda še vknjiženega. Določi se, da se bode o tej reči dogovorilo z gosp. dr. Zamikom.

Prošnje nekaterih društev in posameznih prosilcev za Mati-čine knjige oddajo se predsedništvu, da jih reši.

354

Sklep

vseli dohodkov in stroškov „Matice Slovenske"

> z> Dohodki v gotovini v obligacijah Opombe

■ Vi ■M © posamezno skupaj

sn gld. kr gld. kr| gld.

1 2 Imctek 31. dec. 1878 Plačila društvenikov: a) ustanovnikov . . b) letnikov . . • 140 1881 - 1473 2021 89! 39510 Iv štev. 2 b). Za leto 1873 2 fl. „ „ 1874 6 „ „ „ 1875 16 „ „ „ 1876 68 „

3 Obresti: a) od obligacij . . b) od gotovino . . 1574 157 69 23 1731 92 „ „ 1877 146 „ „ „ 1878 618 „ „ „ 1879 968 „

4 Darilo banke Slavije — - 100 — „ 1880 57 „

5 Hišni dohodki: a) od nove hiše na kongresnem tergu . . b) od stnre hiše na bregu ..... 1499 684 56 80 2184 36 skupaj 1881 fl. Potrošiti se sme za izdavanje knjig: Iz tek. št. 1 fl. 1473.89

6 7 Za prodane knjige . Za prodane obligacije _ — 87 22266 50; 78 po odbitih glavnici še

8 9 Skupni znesek dohod- v kov...... Če se odštejejo stroški — - 29865 27077 45 05 39510 26750 dolžnih . fl. 1185.24 ostali znesek fl. 288.65 Iz tek. št. 2b),, 1881.-

10 11 ostaja imetka . . . (v hranilnici, bnkv. št. 90878,1188 ti. 20kr. in 800 fl- naloženih in če se k temu prišteje dozdaj vplačani znesek za novo hišo 21612 11400 36 2788 40 12760 „ „ „ 3 „ 1731.92 ......5 ., 2184.36 „ „ „ 6 » 87.50 skupaj fl. 6173.43 potrošilo se je pa izvzemši strošk. za hišo fl. 5354.69

z ...... in vrednost stare hiše z 33012 36 tedaj manj . fl. 818.92

12 potem vrednost inventarja in knjig . . _ 5700

13 se pokaže konečnega premoženja . . . i 1 41500 76 1 12760

355

računa

xa XV. leto, od 1. jan. 1879. 1. do 81. dec. 1879. ].

Stroški

v gotovini

posamezno

gld |kr

skupaj

|v obligacijah

gid. |kr

gld.

Opombe

11 Upravni stroški:

a) tajniku nagrado . in za pisarne potrebščine- . . .

b) blagajniku . . .

c) knjižnice uredo-vanje . . . .

2 Za spise in zemljevide

3 „ tisk.....

4 ,, vezanje knjig . .

5 Hišni stroški (davki i. t. d.....

Na račun kupne cene za hišo banke Slovenije na kong. trgu i 7 Prepisni davek od hiše banke Slovenije .

8 Obresti od dolga- nove hiše.....

9 Prodane obligacije .

10 Razni izdatki . . .

11 Skupni znesek stroškov

250 115

60-

415 158G 2221 136

— i— 93092

20542 1069

21612 110

63

- -j 27077

36

54

26750

26750

V Ljubljani 1. januarja 1880.

K štev. 2 in 3.

Ta dva zneska sta bila izdana za zemljevide, za letopisa 1.1878 in 1879, za hrvatsko slovnico, za znanstveno terminologijo it.i.

Ivan Vilhar,

blagajnik.

356

Pro-

,Matice Slovenske" za XVI. leto. to je od

ek. štev. 1 U o h o d k i Nominalna vrednost obligacij Letni obresti Skupaj Opombe

H gld. gld. jki gld it.

1 Obresti po odbitem davku in sicer : a) iz rente v srebru: 5 po 100 seid. št. 546378, 548H5, 548116, 256407. 257408: 12 po 1000 gld. št. 147573, 147574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 219685, 386508, 388211, 142690, 142691 .... b) drž. loter. posojilo 1. 1860. št. srečke 16, serija 18312 za........ c) od 2 akcij banke Slovenije za........ 12500 100 160 525 4 529

2 3 4 Cisti dohodek Matičinih hiš in sicer: a) od novo kupljene hiše b) „ stare hiše na bregu . Od letnikov po 2 gld. . . . Za knjige, ki se morda prodajo — _ _ 1200 400 2000 100 -

Skupaj . t \ 12760 1 . i 1 4229 I 1

357

račun

1- januarja 1880. 1. ilo 31. decembra 1880. I.

■ > a> ■i Eh Stroški i| Posamezno Skupaj Opombe

gld- k: gld. jki 1

1 Tajniku: a) nagrado...... b) za pisarne potrebščin« 250 120 - - : 370 -

2 3 4 5 Knjižničarju...... Vezanje knjig...... Razni izdatki...... — --_ 60 50 150 50

Skupaj . V primeri z dohodkom . . . _ - 680 4229 -

ostaja za izdavanje knjig (to je za spise in tisk) . . . - j 354.9

V Ljubljani 1. januarja 1881.

Ivan Vilhar,

blagajnik.

Opravnižtvo

„Matice Slovenske" 1880. leta.

Prvosednik:.

Dr. Janez Bleiweis.

Frvosednikova namestnika:

Dr. Anton Jarc. Peter Grasselli.

Blagajnik:

Ivan Vilhar.

Tajnik in zapisnikar: Andrej Praprotnik.

Knjižničar :

Feliks Stegnar.

Pregledovalec društvenih računov-: Dragotin Klnn.

Ključarja:

Anton Kržič. Luka Robič.

a) Ljubljanski odborniki.

l.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8, 9.

10.

1. 2.

3.

4.

5.

6.

7.

8. 9.

10. 11.

11

12 13

Dr. Bleiweis Jane« 1879 *) Dr. Jarc Auton 1878. Grasselli Peter 1880. Kržič Auton 1878. Klun Dragotin 1877. Krisper Valentin 1878. Mam Josip 1880. Močnik Matej 1878. Dr. Poklukar Josip 1877. Praprotnik Andrej 1880.

b) Vnanji odborniki.

Robič Luka 1878. Souvan France 1877. Stegnar Feliks 1879.

14. Tomšič Ivan 1877.

15. Vavrfi Ivan 1879.

16. Vilhar Ivan 1878.

17. Vodušek Matej 1880.

18. Dr. Zupanec Jernej 1878

19. Zupančič Vilibald 1878.

Cigale Matej 1880. Einšpieler Andrej 1880. Erjavec France 1878. Grabrijan Jurij 1880. Herman Mihael 1877. Hubad France 1878. Košar France 1877. Majciger Janez 1878. Marušič Andrej 1878. Raič Božidar 1879. Svetec Luka 1879.

12. Dr. Sterbenec Jurij 1877.

13. Šavnlk Dragutin 1877.

14. Šolar Janez 1880.

15. Šuklje France 1878.

16. Šuman Josip 1879.

17. Dr. Šust Janez 1880.

18. Dr. Tonkli Josip 1877.

19. Dr. Ulaga Josip 1879.

20. Urbas Viljem 1879.

21. Žolgar Miha 1878.

*) Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen.

Odseka.

a) Odsek za gospodarstvo.

1. Grasselli Peter. 4. Tomšič Ivau.

2. Klun Dragutin. 5. Vilhar Ivan.

3. Souvan France, prvomestnik. 6. Dr. Zupanec Jernej.

b) Odsek za izdavanje knjig.

1. Dr. Bleiweis Janez, prvomestnik. 9. Stegnar Feliks.

2. Erjavec France. 10.

3. Hubad France.- 11.

4. Klun Dragotin. 12.

5. Kržič Anton. 13.

6. Mam Josip. 14.

7. Močnik Matej. 15.

8. Praprotnik Andrej.

Šuklje France. Tomšič Ivan. Urbas Viljem. Vavrft Ivan. VoduSek Matej. Zupančič Vilibald.

Imenik Matičinih udov.

______ —

Častni udje:

1. Bleiweis Janez, dr., v Ljubljani.

2. Miklošič Franjo, dr., vitez na Dunaji.

3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.

4. llajevski Mihael, biškup pri ruskem poročništvu v Beeu.

5. Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi.

6. Trstenjak Davorin, župnik v Starem Trgu na Štajerskem.

7. Vesel Koseski Ivan v Trstu.

Razvrstitev udov po poverjenikih.

Opazka. * kaže ustanovnike. — Napake naj se blagovoljno naznanjajo Matičinemu tajništvu. Kdor svoje izpremembe ni o pravem času naznanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva. naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel; ako pa ga ni v imeniku, naj se zglasi pri tajništvu, in nemudoma bode se mu postreglo.

1. Dekailija Ljubljana, — Poverjenik: Tajništvo „Matice Slovenske".

a) Mesto Ljubljana.

Ustanovniki.

Arce Rajko, C. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik. Bläznikova Fani, gospica. Bleiweis Janez, dr. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn, Bučar France, trgovec. Codeiii bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Čebašek Andrej, dr., kanonik. Češko Valentin, posestnik. Čitalnica, društvo. Dolenec Henrik, dr., c. k. adjunkt pri dež. sodniji.

Dreo Aleksander, trgovec. • Fabijani o. Placid, vikar franeišk. Fabian Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica. Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, bivši svetovalec višje dež. sodnije. Gogala Jan., dr., čast. kanonik, ka-tehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču. Graseli Peter., posestnik.

Heidrih Dragotin, redovnik. Hranilnica Kranjska. Hren France, posestnik. . Jamšek Ivan, trgovec. Jarc Anton, dr., prost. Jerajeva Ivana, zasebnica. Jeran Luka, monsign., ,,Zg, Danice" vrednik.

Kadilnik France, zasebni uradnik. Kastelic France, c. k. stotnik vpokoji. Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobraževališča. Klun Drag., beneficijat Eavbarjev pri stolnici, dež. in drž. poslanec. Kujižnica c. kr. učiteljskega izobra

ževališča. Kozlar Ivan, grajščak. Kozler Jožef, dr., posestnik. Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., profesor na c. k. viši realki.

Kušar Jožef, trgovec in hišnik, Lukman Jakob, c. k. rač. svetovalec. Mam Josip, profesor na c. k. viši

gimnaziji. Milic Rudolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik. Murnik Janez, tajnik kup. zbornice. Pavšler Jožef, korar. Peternel Mihael, c. k. profesor više

realke v pokoji. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, rudn. uradnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. in drž. poslanec.

Pongrac Oskar, dr., zasebnik.

Pribošič Janez, vojni duhoven.

• Ravnikar France, dež, blagajnik.

Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec.

Rozman Ivan, mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani.

Samasa Anton, zvonar.

Skubic Anton, c. kr. gimn. prof,

„Sokol", telovadno društvo.

Souvan Ferko, trgovec.

Souvan France Ks., starejši, trgovec.

Souvan France, mlajši, trgovec.

Starfe Jožef, dr., adjunkt p:i c. k. finančni prokuraturi.

Strobelj France.

Tavčar Janez, hišn. posestnika sin.

Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici.

Vavrft Ivan, c. k. prof. ua viši gimnaziji.

Vilhar Ivan, trgovec.

Vošnjak Jožef, dr., zdravnik, drž. in dež. poslanec.

Winkler Andrej, c. k. deželni predsednik.

Zamejic Andrej, kanonik.

Zamik Valentin, dr., advokat, dež. poslanec.

Zupančič France, dr., pravdosrednik.

Zupanec Jernej, dr., c. k. bilježnik.

Zupan Jožef, dr., pravdosrednik.

Zupan Tomo, gimn. profesor.

Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-gajnice.

Vuičic Paskal, biskup in namestnik apostolski v Bosni. Štev. 79.

Letniki.

Ahačič Karol, dr., odvetnik. Alesovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišee.

Am brožič Fr., dr, mestni zdravnik.

Arko Albin, žurnalist. Bahovec France, učitelj 2. m. šole. Belar Leopold, nadučitelj in ravnatelj 2. mestne ljudske deške šole.

Bežek Viktor, stud, phil. Bizavičar, o. Jožef frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. tajnik. Bregar Vilibald, rac. uradnik pri

c. k. deželni vladi. Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Celestina Josip, prof. na c. k. učit.

izobraževališči. Curen Karol, uradnik v branilnici. Dimic Aug., c. k. viši finančni svčtnik. Drč Josip, dr., zdravnik. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik. Društvo tiskarjev za Kranjsko. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan. Flis Janez, spiritval v duhovščnici. Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuchs France, dr., prirnir v bolnici, tinjezda Ivan, katehet v mestnih šolah. Goričnik France, trgovec. Grkraan France, učitelj v c. k. vadnici.

Guttman Emilij, adv. koncipijeut. Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hohn Hugon, c. k. poštni uradnik

v Sučavi. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke

„Slavije". Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice. Iber Ivan, trgovec. Izobraževališče za učiteljice v Ljubljani.

Jaklič Anton, bogoalovec.

Jeglič Anton, dr., drugi vodja v

škof. duh. semenišči. Jentel Auton, trgovec. Jerič Jože, župnik v pokoji. Jurčič Josip, glavni urednik „Slov. -Naroda".

Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kalan Matija, cenilni poročevalec.

Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Karun France, župnik v Trnovem. Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k. više

gimnazije. Ivilar Janez, kaplan v Trnovem. Klein Anton, lastnik tiskarnice. Klofutar Leonard, dr, prof. bogosl. Knjižnica bogoslovska. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Koblar Anton, knezoškof. kaplan, Kogl Barbara, hišna posestnica. Kokalj France, učitelj 2. mestne šole. Kolman France, trgovec. Kotnik Ognjeslav, stud. jur. Kovač Janez, lastnik tiskarnice. Kramar France, kanonik. Krek Simon.

Kremžar Andrej, upravnik deželnih

dobrotnih naprav. Kržič o. Andrej, frančiškau. Kržič Anton, nunski katehet. Lasnik Peter, trgovec. Lazar Mih., glavni učitelj v c. kr.

izobraževališču za učiteljice. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec. Leveč France, c. k. včlike realke profesor.

Levstik France, skriptor v c. k. li-

cealni knjižnici. Lichtenberg, baron, Leopold, graj-

ščak v Habahu. Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi. Lozar Jožef, trgovec. Macäk Ivan, c. k. arhivar. Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčij ske učilnice. Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. Malovrh Miroslav, davkarski prak-tikant.

Medič o. Kalist, gvardijan frančiškan. Moše Alfons, dr., oiwetnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik. Munda Jakob, dr., c. k. sod. adjkt. Narodna tiskarna.

Oblak Jožef, zasebui uradnik. Pakie Mihael, poa. in trgovec. Papež France, dr,, odvetnik. . Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar.

Perles France, posestnik

Perona Ljudevit, magist. svetovalec.

Pfeifer Jožef, koneip. dež. odbora.

Pintar Matej, bogoslovec.

Pirec Iv., uradu, pri južni železnici

Pirnat Tomaž, hišnik.

Porcnta Franjo, kaplan pri sv. Petru.

Porenta Janez, stolni kaplan.

Potočnik Fr., stavb, svžtnik v pokoji.

Potočnik Mihael, nunski spovednik,

Praprotnik Andrej, nadučiteij 1.

mestne ljudske deške šole. Pubar Dragutin, posestnik. Premk Anton, postni uradnik. Radics, pl. Peter, pisatelj. Kaič Anton, učitelj na c. k. viši realki.

Itajakovič Franjo, uradnik v hranilnici.

Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske

deške šole. Ravnikar Lud,, dež. sod. svetovalec. Regali Jož., hišnik in mest. odbornik. Itegoršek France, trgovec. Schifferer J., dr., ces. kr. polkov

zdravnik. Slovensko učiteljsko društvo. Smolej Jakob, š.o!ski svžtnik, c. k.

gimnazije vodja. Smrekar Jožef, profesor bogoslovja, Spoljarič Jakob, ključar. Starč Ferdinand, c. k.^sodnijski pristav.

Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu.

Strbenec Jožef, duh. v pokoji. Suhadotnik Lovr., zasebnik. Svctek Anton, c. k. računski uradnik. Svetek Ivan, urad. pri južni železnici.

Šašelj Janez, bogoslovec. Sašelj Feliks, okrajni komisar. Škofie Josip, pravnik. Skofic Lovro, davkarski kasir. Stempihar Valentin, dr., odv. konci p>jent. Sumi France, sladikovarnik. Tavčar Dragutin, posestnik. Tavčar Ivan, dr., advokat, kandidat. Toman Jela.

Tomec Jakob, magist. uradnik, Tomšič Ivan, učitelj e. k. vadnicc.-Tratnik Antonija, fin. korn. žena. Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole. Turek Hugon, trgovec. Urh Peter, kanonik. Valenta Vojteh, kontrolor mestne

blagajnice. Vavpetie Ivan, bogoslovec. Več Ivan, trgovec. Vipavec Ludvik, dr,, c k. avskul-

taut pri dež. sodniji. Vizjak Anton, učitelj na c. k. učit. izobraževališči in okrajni šolski nadzornik. Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor. Wäscher Rajko, uradnik v hranilnici. Wiesthaler France, c. k. gimn. prof. Wolkensperg Avguštin, baron, graj-ščak.

Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zavodnik Feliks, bogoslovec. Zeplichal Ognjeslav, kamnopisec. Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zupan Jožef, stolni prost. Zupančič Anton, kaplan pri sv. Jakobu.

Zupančič Vilib., c. k. prof. ženskega

uč. izobraževališča. Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žitko Jakob, vratar pri deželnem glavarju.

Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Ž vab Lovro, uč. v trgovski šoii.

Štev. 156.

b) Ljubljanska okolica.

*Krčon Anton, župnik v Hodniku. *Mazek Lovro, župnik v Cernučah. Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. Belec Ivan, kaplan na Igu. Čitalnica v Šent-Vidu. Čitalnica v Spodnji Šiški. Finec Anton, župnik v Soafrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na^ Igu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M. v Polji.

Kogej Janez, učitelj na Brezovici.

*Debeljakova rojstna hiša na Visokem, št. 2, v Poljanski fari. 'Dolinar France, župnik na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Dolinar Anton, admin. v Lučinah. Jereb Matej, župnik v Javorjih.

Košraelj Janez, kaplan na Dobrovi. Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu. Mekinec France, kaplan v Dolu. Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem.

Potočnik Anton, župnik v Šent Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Povše France, župnik na Ježici. Praprotnik France, učitelj v Preski. Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi. Štrukelj France, duhoven na Šmarni gori.

Vrhovnik Ivan, kaplan v Sori.

Štev. 24.

Poverjenik: Matej Kožuh.

Jezeršek Janez v Gorenji vasi. Lavrič Matija, župnik v Novi Oslici. Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu.

Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici.

Štev. 12.

2. Dekanija Škofja Loka. —

b) Poverjenik:

Ai ko Auton, dr. okrajni zdravnik v Loki.

Bukvarnica učiteljska v Loki. •

Gašperin Jakob, ključarski mojster v Loki.

Gusel Janez, trgovec v Loki.

Jeriha Matija, nunski spovednik v Loki.

Kadilčeva Radevojka v Loki.

Khern Rudolf, c. k. sodn. adjunkt v Loki.

Kosmač Šim., duh. v pokoji.

e) Poverjenik:

*Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.

Blaž Mohar:

Mohar Antonija, kovačica v Loki. Mohar Blaž, mestni župan in posestnik v Loki. Naglic Rudolf, trgovec v "Loki. Sušnik Avgust, posestnik v Loki. Sušnik Jovana, posestnica v Loki. Šoklič Blaž, župnik v Loki. Triller Janez, c. k. notar v Loki. Zupan Šimen, katehet nunske dekliške šole.

Štev. 17.

Jože Levičnik.

Bralno društvo v Selcih. Eržen Balant, kmet v Rudnem.

Globočnik A., posestnik v Železnikih.

Hafner A., rud. uradnik v Železnikih. Jamnik Anton, župnik v Sorici. Kos France, nastopni uč. srednjih šol.

Lapajne Janez, admin. v Drazgošah. Levičnik Jožef, posestnik in učitelj

v Železnikih. Tušek Gregor, posestnika sin v Me-gušnici.

Štev, 11.

3. Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragutin Šavnik.

*Bartol Baltazor, župnik v pokoji. *Debeljak Jan., župnik v Preddvoru. *Detelja Oton, grajščak. *Globočnik Edv., zdravnik v Cerkljah. *Kraäovic Jur., župnik v Šmartnem. *Mali Ognjeslav, dr., c. k. okrajni

zdravnik v Kranji. *Mežnarec Anton, dekan v Kranji. *Omersa France, trgovec v Kranji. *Pirec Matej, trgovec v Kranji. *Pleiweis-ova Ivana, posestnica v Kranji.

*Pleiweis Valentin, trgovec v Beču, (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši.) *Prevec Tine, dr., zasebnik, *Ros Matej, trgovec v Kranji. *Sajevic Ferd„ trgovec- v Kranji. *Šavnik Dragutin, lekar v Kranji. *Šavnik Sebastian, posest, v Kranji. *Urbančič Lujiza, gospa grajšča-

kinja na Turnu. *Widmar Jernej, dr., knezoškof. *Zamik Anton, župnik v Naklem, Bohinec Fr., župnik v Križah. Čitalnica, društvo v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Franke Ivan, slikar v Kranji. Florijan Karol, zasebnik v Kranji. Gogala Franjo, zasebni uradnik v Kranji.

Golobič Anton, župnik v Cerkljah.

Gregorič Ign., župnik na Trsteniku.

Hiti Janez, župnik v pokoji.

Karlin Davorin, gimn. profesor v Kranji.

Krišper Rajm., trgovec v Kranji.

Krčon Jožef, župnik v Predosljah.

Kregar France, kaplan v KraDji.

Kršič Jožef, posestnik v Trbojah.

Marinko Jos., dr., kaplan v Cerkljah.

Mencinger Janez, dr., odvetnik r Kranji.

Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.

Povše Martin, župnik v Šent-Jurji pri Kranji.

Preželj Matej, župnik v Mavčičah.

Robič Simon, beneficijat na Šentjurski govi pri Cerkljah.

Spendal France, farni adm. v Tržiču.

Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmartnem pri Kranji.

Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.

Tavčar France, ekspoz. pri sv. Joštu.

Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.

Urbančič Jauko, grajščak v Turnu.

Vavken Andrej, učitelj in posestnik v Cerkljah.

Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.

Zamik Matija, kaplan v Šmartnem pri Kranji. Štev. 49.

4. Dekanija Radovljica. — a) Poverjenik: Janez Trojar:

*Jerala Janez, kaplan" v Bohinjski *Rnard Viktor, grajščak na Bledu. Bistrici. Gnjezda Štef., župnik na Boh. Beli,

Jereb France, župnik v Zaspem. Koželj Anton, duhoven v pokoj i na Dobravi.

Mali Ignacij, duhoven v Ribnem. Fretnar Jakob, nadučitelj v Srednji Vasi.

Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestn k v Podhomu

(Gorje.)

Stev. 10.

h) Poverjenik: Janez Keršič.

Ažraan Ivan, župnik na Dovjem. Keršič Janez, župnik na Jesenicah.

Robič Matija, jamski Jesenicah.

nadzornik na Štev. 3.

c) Poverjenik: Silvester Keše.

*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Kešž Silvester, dekan v Begunjah. Kumer France, župnik v Mošnjah. Medic France, učitelj»v Radovljici. Molek Martin, kurat v ženski kaznilnici v Begunjah.

Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster v Žapužah.

Tavčar Janez, kaplan v Radovljici. Teran Janez, župnik v I(jubnem. Zupan Ulrik, duh. v pok. v Mošnjah.

Štev. 11.

d) Poverjenik: Matej Soršak.

Aljaš Jakop, župnik na Dobravi. Berlic Jaaez, beneficijat v Kropi. Kapuz Janez, župnik v Kropi. Kropinsko-Kamnogoi iška čitalnica.

(Novak Janez, knjige v hišo št. 54

v Kamnigorici.) „Sloga", bralno društvo v Ki-opi. Soršak Matej v Kropi.

Štev. 7.

5. Dekanija Kamnik, — a) Poverjenik: Janez Debevec.

*Kokalj o. Rainerij, frančiškan,

*Rožič Alojzij, kaplan v Kamniku.

*Starž Alojzij, administrator na Rovi.

*Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti).

*Nabernik Ivan, c. k. sodn. pristav.

Cenčič Jernej, nadučitelj v dekliški šoli v Kamniku.

Čitalnica v Kamniku.

Debevec Janez, posestnik v Kamniku.

Eder Janez, župnik v Mekinah. Golob Janez, župnik v Motniku. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku.

Kralj Matija, župnik v Tujnicah. Leveč Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Lušin Anton, župnik na Homcu. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku.

Pavlic Kozmas, župnik v Tuhinji. Podstudeušek Andrej v Gozdu. Pečnik Valentin, admin. na Vranji-peči.

Samec Maks( dr., župan v Kamniku.

b) Poverjenik: Kersnik

*Jarc Jernej, župnik v Dolu. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Vrbančik Jan., župnik v Krašnji. Höffern pl. Viljemina, grajščinska

gospica na Brdu. Iglič Janez, trgovec v Lukovici. Kerenik Janko, c, k. notar na Brdu.

c) Poverjenik:

Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kukclj Anton, kaplan v Vodicah. Lomberger Jos., benef. v Komendi.

Suhi Jos., trgovec v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Starž Mih., inženir v Mengišu. Zoreč Janez, župnik v Mengišu. Zorman Anton, župnik v Nevljah.

Štev. 25.

Janko, notar na Brdu.

Krištofič Lovro, admin. v St. Os-waldu.

Pož Dragutin, c. k. kontrolor na Brdu.

Rome France, župnik v Čemšeniku. Šolska knjižnica v Blagovini. Zarnik Anton, posestnik v Krtini.

Štev. 11.

Kajdiž Tomaž.

Ravnikar Jernej, učitelj v Komendi. Svetlin Andr., posestnik v Komendi. Tavčar Matej, župnik v Komendi.

Štev. 6.

6. Dekanija Moravče. -

*Preša Jožef, župnik v Pečab. . *Sranec Stanko, župnik v Hotiču. Abzec Matija, admin. na Sveti gori. Gros Jakob, župnik v Zagorji. Kepec France, duh. administrator v

Češnjicah. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Lavter Valentin, kaplan v Moravčah. Mogolič M., župnik v pokoju v Gradcu.

7. Dekanija Šmarija. —

*Štritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent Jurji. Borštnik Janez, nadučitelj v Šmarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v Šmarji.

- Poverjenik: Janez Toman.

Pogorelec Andrej, župnik v Kolovratu.

Petrovčič France, kaplan v Moravčah.

Pleško France, beneficiat na Vrh. . polji.

Toman Janez, dekan v Moravčah. Žan Janez, kaplan v Rovtah.

Štev. 14.

Poverjenik: Andrej Drobnič.

Jaklič Gregorij, župn. v Žalini. Jenčič Alojzi, c. k. sodnik v Zatičini. K lun Janez, kaplan v Šent Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zat.icini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu.

Laznik Jože, kaplan v Šmariji. Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu. Mazek Anton, posestnik v Šmarji. Oblak Lorenc, kaplan na Krki. Podboj Ivan, kaplan v Šent Vidu pri Zatičini.

8. Dekanija Litija. —

Kazpotnik Jakob, župoik v Višnji gori.

Vrančič Ignacij, župnik v Zagradcu. Zoreč Jurij, župnik na Krki.

Štev. 18.

Poverjenih: Luka Svetec.

*Kobler Alojzi, posestnik v Litiji. *Sajž Miha, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. *Zupan Miha, župnik na Prežganji. Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem. Brezovar Jernej, (knjige Pavlu Bre-

zovarju v Šmartnem pri Litiji). Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Jaklič Janez, posestnik v Šmartnem. Jeretin Martin, tajnik c. k. okrajn. glavarstva v Litiji.

9. Dekanija Trebnje. —

*Košir Janez, c. k. sodnik v Trebnjem.

*'Kovačič Janez, dekan v Trebnjem. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert.) Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku.

Bogolin Miha, župnik v Ajdovici. Burnik Valentin, učitelj na Fužina. Dolinar Jan., župnik v Šent-Janžu. Grear Andrej, učitelj v Šent-Rupertu. Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Gostiša Jakob, učitelj v Trebnjem. Hočevar Anton, župnik pri sv. Lo-rencu.

Hofer Karol, župnik v Čatežu. Karlin Janez, župnik v Doberničah. Kolar Matija, kaplan v Trebnjem. Košir Alojzij, župnik v Šent-Rupertu. Lenasi Anton, kaplan v Doberničah.

10. Dekanija Leskovec. —

*Bušič Jožef, posestnik v Šentjernej i.

Klofutar Janez župnik na Dolih. Kunstelj, Fr., župnik na Jančem. Pavlic Ignacij, dr., c. k. okrajni

zdravnik v Litiji. Pleško Dragutin, c. k- sodnik v Litij'. Ramoveš Andrej, župnik v Svibnem. Rožnik Anton, c. k. sodnijski ad-

junkt v Litiji. Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Vestenek Julij, dr., vitez, c. k. okr. glavar. Štev. 17.

Poverjenik: Janez Kovačic.

Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Steklasa France v Šent-Rupertu. Stenovec Anton, kaplan pri sv. Križi. Strupi Jakob, kaplan v Šent Lorencu. Schuller Janez, župnik v Trebelnem. Tavčar Miha, župnik v Žužemberku. Tramte Anton, kaplan v Žužemberku.

Trepal Anton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, župnik na Mirni. Valeska Barbo Waxensteinska gro-

finja v Rakovniku. Vasic Ljudovik, dr., zdravnik v

Trebnjem. Zagorjan Martin, župnik v pokoji v Čatežu.

Zoreč Anton, župnik v Mokronogu.

Štev. 3S).

a) Poverjenik: Edvard' Polak.

*Grivec France, kaplan v Leskovcu. '^Hočevar Martin, posestnik.

'Polak 'Edvard, dekan in čast. kanonik v Deskoveu.

*Rudež Dragutin, grajščak v (ira-carskem turnu.

*Šola Št. Jernejska.

*Tavčar Anton, župnik na Kaki.

"Učiteljska bukvarnica šolsk. okraja v Krškem.

*Ve»el Ivan, župnik pri sv. Duhu.

Bezlaj Jos., učitelj mešč. šole v Krškem.

Brulec France, župnik v Dolini.

Jarec France, kaplan v Leskovcu.

Knavs J^nez, vikarij v Krškem.

Koceli Kari, dr., odvetnik v Krškem.

Kurent Kari, kaplan pri sv. Križi.

Lapajue Janez, ravnatelj meščansko.

šole v Krškem. Lapajne Janez, župnik na Studencu. Lebar Jakob, kaplan v Čateža. Mervec Janez, kaplan v Št Jerneji. Mavrer Gustav, posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Saj 6 Janez, nadučitelj v ŠentJerneji. Šusteršič Mat., posest, v Krškem. Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Križu. Vari Tomaž, kaplan v Skocijanu. Vovk Janez, župnik v Šent Jerneji. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu.

Štev. 28.

b) Poverjenik: Janez Lesjak.

*Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.

*Lesjak Janez, župnik in duh. svetnik v Kostanjevici.

Abrain Lavoslav, nadučitelj v Ko stanjevici.

Bele France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici.

Candolini Vojteh, c. k. sodnik v po-koji v Kostanjevici.

Verbajs Anton, kaplan v Kostanjevici. Štev. 6.

11. Dekanija Novomesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sini. Wilfan:

*Babnik Janez, župnik v Soteski.

"Rome Janez, župnik pri sv. Petru.

*Vojska Andrej, dr, e k, okrajne sodnije svetnik v Novem mestu.

»Volčič Janez, župnik v Šmarjeti.

Bačnik Janez, župnik v Frečini.

Barbo Miha, vikarij v Novein mestu,

Breznik France, c k. profesor v No-vemrnestu.

čitalnica v Novem mestu.

Dovič Janez, župnik v Mirni peči.

Frančiškanski samostan v Novem mestu

Frank Rihard, kanonik v Novem mestu.

Ivalčič Anton , trgovec v Novem mestu.

Kastelic Franjo, trgovec v Novem mestu.

Letopis 188«.

Krajec Janez, lastnik tiskarne v Novem mestu.

Knjižnica e k. gimnazije.

Knjižnica učiteljska v Novein mestu.

Lavtižar Miha, kaplan v Prečiui.

Majtinger Ivan, e. k. uradnik v No vem mestu.

Mohar Martin, uradnik v Novein mestu.

Nachtigall Rajko, c. k profesor v Novem mestu.

Objak Valentin trgovec v Novim mestu.

Ogörek Josip, c. k. profesor v Novem mestu.

Pec Viljeinina, učiteljica v Novem mestu.

Poljanec Ivan, c. k. profesor v Novem mestu.

24

Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.

Rozina Jož , dr., c. k. odvetnik v Novem mestu.

Sattner Hugolin, frančiškan v Novem mestu.

Skofic Franjo, dr., c. k. pristav v Novem mestu.

Stavdaher o. Ignacij, frančiškan v Novem mestu.

Verbič Lovro, c. k. davk. adjunkt v Novem mestu.

Vilman Gašper, kaplan v Mirni peči.

Vi ran t Janez, župnik v Podgradu.

AVilfan vitez pl. Rim., prošt, in dekan v Novfin mestu

Zajdel Nande, filozof

Štev. 34.

12. Dekanija Metlika. — o) Poverjenik: Anton Aleš.

Aleš Anton, dekan v Semiču.

Dev Edvard, c. k okrajni sodnik v Crnomlji

Gašperin Viljem, adtn. na Planini.

Gordnjec Lavoslav, župnik v Adle-šičah.

Gruden Ivan, c. k. davkar v Cer-nomlji.

Kalan Rajmund, admin, na Vrhu.

Kavčič Franjo, učitelj v Drag*tušu.

Kenda Franjo, učitelj v Semiču

b) Poverjenik:

*Lauipe Jožef, c. kr. uradnik v Metliki.

Bürger Milan, dr., c. k. notar v Metliki.

Dovgan Franjo, župnik v Podzem'ji.

Furlan Franjo, posestnik.

Gangel Lavoslav, posestnik.

Güstin Franjo, župan.

Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda.

13. Dekanija Kočevje. —

*Lovšin Simon, župnik pri Fari v Rostelu.

*Novak Josip, dekan v Kočevji. Gantar Lovro, kaplan v Kočevji.

Kupljen Ant., c. k. notar v Crnomlji. Hežek Peter, župnik v Starem trgu. Šola farna v Starem trgu (plačuje

g. dr. Jurij Sterbenec). Šola v Semiču.

Švajger France, župnik na Radoviei. Svajgar Ivan, posestnik v Crnomlji. Sntej Matija, župnik v Vinici. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Učiteljsko okrajno društvo v Čr-n oni Ij i. Štev. 17.

Kapele Ja''ez, oskrbnik komendski. Navratil Anton zasebnik. Pfefferer Adolf, c. k. 3od. pristav v

Metliki. Premer Anton, zasebnik. 1'roseuik Anton, trgovec. Terček Mihael, duh. pomočnik v Metliki.

Štev. 14.

1

Poverjenik: Janez Komljanec.

Jaklič Jožef, župnik v Starem Logu. Kalan Jakob, župnik v Morovcu. Ključevšek Ignacij, župnik v Spodnjem Logu.

Anton Navratil.

Kotnljanec Janez, katehet gimn. v Kocevji.

Mandelc Anton, župnik V Banj i-loki.

14. Dekanija Ribnica. —

♦Jereb Jožef, župnik v Dragi. *Kljun Marija, posestnica v Slatniku. *Kar»lt Ivan, c. k. pristav v Ribnici. *Lesar Janez, posestnik v Hrovacah. *Lesar Martin, posestnik v Sušnji. *Lovšin Mica, pos. v Jurjevicu. *Sknbic Martin, dekan v Ribnici Arko Anton, posestnik v Ribnici. • Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici. Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi. Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi.

h) Poverjenik:

Martinak Jožef, c. k. sodnik v La šičah.

Armbruster Dragutin, trg. pom v Lašičah.

Frelih Mutej, župnik v Lašičah. Gruden Jakob, župnik v pokoji v Turjaku.

Hočevar Matija, c k. poštar v Lašičah.

15. Dekanija Vrhnika. —

*Kotnik France, posest, na Vrhniki. *Mahkot Jakob, c. k. okrajni glavar

v Logatcu. *Markič Matej, župnik v Logatcu. *Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Belar Josip, župnik v Hotederšici. Borštnik France, profesor (knjige v

Borovnico št. 8). Borštnik Janez, posestnik v Dolčh. Dolinar France, župnik v Horjulu. .Globočnik Viktor, c. k. pristav na Vrhniki.

Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki.

Videmšek Matija, adm. v Osilnici. Zbašnik Franjo, adm. v Topli Rebri Štev. 10.

a) Poverjenik: Martin Skubec.

More Anton, kaplan v Ribnici. Poč Martin, župnik v Loškem potoku. Poklukar Josip, kaplan v Srednji vasi

v Bohinju * Pristov Simon, duhovni pomočnik v Ribnici.

Strle Franjo, trgovec v Loškem potoku. Vas „Sušje1'.

Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražici.

Štev. 20.

Matej Frelih.

Jan Primož, župnik na Robu. Kočevar Matija, trg. Pod Turjakom.. Kosec Jernej, župnik v Skocijanu. Lotrij Leop., kaplan v Dobrepoljah. Murgelj Julij, c. k. adjunkt v La šicah.

Štev. 10.

a) Poverjenik: Šlibar Martin.

Gruntar Ignaci, dr, c. k. notar v Logatcu.

Hočevar Anton, župnik v Šent-Joštu. Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Jugovec Anton, župnik v Borovniri. Justin Blaž, provizor v Črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Lenarčič Jožef, posestnik na Vrhniki. Levičnik Valentin, c. k. davkaiaki

nadzornik v Logatcu. Levstik Vinc., nadučitelj na Vrhniki. Papier Fr., nadučitelj v Borovnici.

24 *

Pipau Andrej, kaplan na Vrhniki. Podobuik Ignacij, župnik v Preserji. Pogačnik Janez, kaplan v Preserji. Rogelj Florijan, notarski uradnik v Logatcu.

Rott Gothard, kaplan v Logatcu. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Žitnik Dragutin v Borovnici.

Štev. 28.

16. Dekanija Idrija. — «

*Občina mestna v Idriji. *Vidmar Jožef, župnik v Žirčh. Demšar Janez, župnik v Ledinah. Inglič Jakob, uadučitelj in ravnatelj

rudarske šole v Idriji. Kogej Jožef, dekan v Idriji. Lapajne France, trgovec v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.

b) Poverjenik:

Čitalnica v Črnem Vrhu. Domicelj Anton, vikarij v Črnem Vrhu.

17. Dekanija Cirknica. —

*Obreza Adolf, posestnik v Cirknici. Čibašek Janez, župnik pri sv. Vidu

nad Cirknico. Grbec Franjo, posestnik v Cirknici, Jan Šimen, župnik pri sv. Trojici nad Cirknico.

) Poverjenik: Valentin Treten.

Lipoid Marka, Vincencij, c. k. rud ■ nijski predstojnik in viši svčtnik v Idriji.

Treven Valentin, trgovec in župan v Idriji.

Urbas Leopold, ces. kr. topilnični oskrb. v pokoji v Idriji.

Štev. 10.

Domicelj Anton.

Križaj Nikolaj, župnik v Godoviču.

Majnik Miha, kmet na Črnem Vrhu.

Rudolf Gašper, posestnik v Lomčh.

Št. 5.

a) Poverjenik: Anton Krašovec.

Kiinar France, učitelj v Šent Vidu.

Koželj Mih., kaplan v Cirknici.

Krašovec Ant., posestnik v Dolenji vasi.

Oblak Janez, dekan v Cirknici.

Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem.

Štev. 9. .

b) Poverjenik: Jakob Vilar.

*l£ap!cnek Jan., župnik na Oblokah. Končnik Dav., kaplan v Starem trgu. Lenček Blaž, župnik v Starem trgu. Mandelc lv., nadučit. v Starem trgu. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah.

Schweiger Martin, zdravnik in župan

v Starem trgu. Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Ložu. Volčič Jurij. c. k. pristav v Ložu.

Štev. 8..

fj) Poverjenik:

DoruarJ Val., farni oskrbnik v Stu-denem.

Jeršan Anton, posestnik na Uncu.

Klemene France, župnik na Uncu.

Koren Miroslav, posestnik v Planini.

Kovšča France, posestnik v Planini.

18. Dekanija Postojina. —

*(jlobočnik Anton, c. k. okrajuiglavar v Postojini.

*Razpet Martin, dr., c, k. okrajui zdravnik v Postojini.

*Sajevic Janez, župnik v Slavini.

*Sterbenec Jurij, dr. prava, župnik v Hrenovicah.

Brodnik Anton, kaplan v Postojini.

Bezeljak Pavel, c. k. notar v Postojini.

čitalnica v Postojini.

Ditrih Anton, pekovski sin v Postojini.

Gros man Gustav, učitelj pri sv. Ivanu.

Hofstetter Janez, dekan v Postojini.

%

b) Poverjenik:

*Kržič Gregor, c. k. okrajni sodnik v Senožečah.

*Občina v Razdrtem.

Fettich-Frankheim Anton, župnik v Vremah.

Kavčič Hinko, posest, v Razdrtem.

19. Dekanija Trnovo. —

*Krinšek Ivan, trgovec v Trnovem.

*Čcsuik Jurij, trgovec v linežaku.

*T)omicelj Alojzij, trgovec v Zagorji.

*Jenko Skender, trgovec v Trnovem.

*Ličan Skender, trgovec v Trnovem.

*Strucelj Jurij, c. k. sodnik v Bistrici.

Bilec Jan., duh. v pok. v Trnovem.

France Bih ar.

Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Poženel Ivan, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini. Sebenicherjeva Matilda na Rakeku.

Štev. 9.

a) Poverjenik: Janez Hofstetter.

Krajgher Peter, posestnik v Hrašah. Ljudska šola v Slavini (dobiva knjige

nam. prof. Boleta). Pekovec Jože, kaplan v Hrenovicah. Podkrajšek France, nadzornik železniške postaje v Prestraneku. Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Sterle France, načelnik pri železnici

v Postojini. Tuma Henrik, zaseb, učitelj v Postojini.

Žužek Franjo, e. k. stavbeni pristav v Postojini.

Štev. 18.

Ignacij Ohorn.

Okorn Ignacij, župnik v Senožečah. Pogačar Andrej, gozdnar v Senožečah.

Zelen Jožef, posestnik v Senožečah.

Štev. 7.

Poverjenik: Damijan Pavlic.

Kacin Anton, kurat v Šmihelu. Küsse! Vendelin, c. k. uradnik v Bistrici.

Legan France, duh. v Knežaku. Lukanec Jožef, kurat v Suhorji. Mežnar Jožef, posestnik v Ilarijah. Misel Josip, učitelj v Podstenji.

Pavlic Damijan, vikarij v Zagorji. Ponikvar Anton, župuik v Knežaku. Požar Anton, učitelj v Knežaku. Satran Anton, gozdni uradnik v

Mušuuu. Tomšič Ivan v Bistrici.

20. Dekanija Vipava. —

*Erjavec Matija, vikarij v Šturijah. *Grabrijan Jurij, kan. in dekan v Vipavi.

*Hiti Luka, kurat v Ustiji. *Kavčič France, posest, v Šent-Vidu. *Koder Matej, kurat v Slapu * Lampe Anton kur. v Gočah. 'Nakus Josip, kur. v Planini. Adlešie Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bevc Janez, kurat v Podkraju. Brie Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi. Ceket Franjo, vikarij v Stjaku. Čitalnica kmetijska v Poddragi.

Štev. udov v Ijublj. škofiji:

Totkar Matija, župuik v Košaui Višnikar Franjo, c. k. sodu. priatav

v Bistrici, Zamik Martin, učitelj v Trnovem. Žnidaršič Jakob, prof. v Preinu. Žgur Antoü, župnik v Preinu.

Štev. .23.

Poverjenik: Jurij Grabrijan.

Čitalnica narodna v Vipavi. Ditrih Andrej, hupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent Vidu. Habč Jože na Gočah. Uladnik Janez, benef. v Lozicah. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Kuific Srečko, beneficijat v Vipavi. Košir Jakob, duh. v pok. v Seilt-Vidu. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Silvester Radoslav, trg. pomočnik. Šola vinorejska na Slapu. Tomažič Ivan, vikar v Šent-Vidu

nad Vipavo. Vidurgar Janez, kaplan v Vipavi.

Štev. 26.

ustauovnikov.....177

letnikov......605

Skupaj . . 782

II. Lavantinska škofija.

1. Dekanija Maribor. — a) Poverjenik: Janez Majckjer.

^Čitalnica narodna.

*Dominkuš Ferko, dr., odvetnik.

*Gregorec Lavoslav, dr., profesor

bogoslovja. 'Knjižnica gimnazijska. ■"Knjižnica semeniška. *Kosar Fr., kanonik in prof. bogosl. *Kovačič Martin, sem. ravnatelj in profesor bogoslovja.

*Majciger Janez, c. k. gimn. prof. *Ogradi France, špiritual v sem. *Radaj France, dr., c. k. bilježnik. *Rapoc France, c, k. bilježnik v Šoštajnu.

*Skuhala Janez, ravnatelj dijaškega

semenišča in prof. bogoslovja. *Sorglechner Josip, župnik pri Dev. Mariji v puščavi.

*Srnec Janko, dr., < dvetnik.

*Valenčak Martin, c. k. gimn. prof. v pokoji.

*Zorčič France, stolni prošt.

Borzečnik Antonij, predmestni kapi. v Mariboru.

Berd«ja Davorin, trgovec.

Brelih France, prof. na c. k viši realki.

C«f Jakob, kaplan v Matiboru.

Ferk Feliks, dr., magister zdravilstva.

Ferk Franjo, kaplan v Sent-Petru pri Mariboru.

Feui Franjo, dr., mestni in stolni kaplan v Mariboru.

Flek Jožef, župnik v Leuibahu.

Glaučilik Jernej, dr, odvetnik.

Herg Lovro, stolni kanonik.

Heržič Jožef, Stolni vikar.

Jentl Bernard, trgovte.

Kolenko Martin, kaplan v Leuibahti.

Koser Makso, dr., koncip.

Križanič Janez, dr., prof. bogoslovja v Mariboru.

b) Poverjenik:

*Vučnik Franjo, naduč. v pokoji v Selnici za Dravo.

Bralno društvo v Rušab.

Kocmut Janez Učitelj v Rušah,

Koren Matija, župnik v Selnici.

Lastovec Franjo, vseučiliščnik.

Laviar Luka, prof. na c. k. učitelj, izobraževalnici.

Mlakar Janez, kaplan v Mariboru.

Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj, izobraževalnici,

Morič Maks, trgovec.

Orozel Janez, dr., odvetnik.

Pajek Jožef, dr., gimn. profesor.

Ploj Anton, vseučiliš&iik.

Praprotnik France, učitelj v Leuibahu.

llobič Pr., okr. šolski nadzornik.

Rošker France, nadučitelj v Leuibahu.

Šijanec Auton, kaplan v Kamuiei.

Švarc Franc, župnik v Kauiuici.

Vovšek Franjo, c. k. pristav v Mariboru.

Žmavec Jurij, duh. pri sv Marjeti na Pesnici.

Žuža Janez, dr., kuezošk. tajnik in pridv. kaplan.

Štev. 47.

Matija Wurzer.

Lednik Anton, kaplan v Rušah.

Tomaiič Ogujeslav, kovač v Srnol-niku.

Wurzer Matija, župnik v Rušah.

Štev. 7.

2. Dekanija Marbrež (pošta Muta — Holieumauthen).

Janžckovič Lovro, kurat v Iladvanji.

3. Dekanija Jarenina. — a) Poverjenik: Jožef Čuček.

Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu. Repa Fraucc, župnik ua Goričkeru. Slekovec Jožef, učitelj v Jarcnini. Šerbela Jožef, cerkvenik v Jarenini.

Štev. 7.

*Lajli o. Korbinijau, župnik pri sv. v Jurji.

Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Goršič Matija, kaplan v Jarenini.

4. Dekanija Brašlovce. — Poverjenik: Anton Balon.

*Balon Anton, župnik na Vrauskem. *Bohinec Jakob, dekan v Brašlovčah. *Šentak France, pos. na Vranskem. *Šventner Lov., trg. na Vranskem. Čitalnica narodna na Vranskem.

Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.

Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Okrajna uč. knjižnica na Vranskem. Sorn Gašpar, župan v Grajski vasi.

Štev. 9.

5. Dekanija Slovenska Bistrica. — Poverjenik: Lovro Štepčnik.

*Hajšek Anton, župnik v Makovljah.

*Ratej France, dr., bilježnik v Slov. Bistrici.

Knjižnica učitelj, okraj, v Slovenski Bistrici.

Prešerin Janez, kaplan v Slovenski Bistrici.

5. Dekanija Celje. —

^Čitalnica narodna v Celji.

*Kapu» France, trgovec v Celji.

*Kočevar Št., dr., okr. zdravnik v Celji.

*Krušič Ivan, gimn. c. k. prof. v Celji.

*Lipold France, odv. koncip. v Celji.

*Občina selska na Teharjih.

*Podružnica kmetijska v Celji.

*Sernec Josip, dr., odvetnik v Celji.

*Topljak Jos., posestnik v Celji.

*Vošnjak Miha, inženir.

*Žuža Ivan, rud. posestn. vGrižah.

Ambrožič Blaž, c. k. šolski nadzornik v Celji.

Kožel Matej, not. koncip. v Celji.

Knjižnica gimnazijska v Celji.

Lasbahar Josip, učitelj pod Prežinom.

Starnberger Anton, koncipijent v Ormožu.

Železnikar Ivan, notar, uradnik v Slov. Bistrici.

Stev. 6.

a) Poverjenik: Miha Zolgar.

Miheljak Davorin, notar v Celji.

Nerat Miha, c. k. šolski nadzornik v Celji.

Ilatek Lovro, dež. sodnije svetovalec v Celji.

Ribar Anton, kaplan pri sv. Martinu v Teharjih.

Rupnik J., učitelj pod Prežinom.

Vrečar Gašper, nadučitelj na Teharjih.

Učiteljska okrajna knjižnica celjskc okolice.

Zelenec Jože, župnik v pokoji v Celji.

Žičkar Josip, kaplan v Celji.

Žolgar Miha, c. k. gimn. prof. v

Celji.

Štev. 25.

b) Poverjenik: Jožef Sirca.

♦Arsenšek Matej, župnik v Grižah. Bergman Mihael, dr. zdravništva v

*Janežič Jakob, rudn. posestnik v " Žavcu.

Grižah. Hausenbiichler Janez, tržan v Žavcu.

*Jeraj Jožef, župnik in duh. sveto- Kolenc Janez, trgovec v Doberte-

valec v Žavcu. šanah.

Matoh Josip, župnik v Galiciji. Širca Jožef, trgovec v Žavcu.

Plešnik Miha, kaplan v Žavcu. Šola ljudska v Žavcu.

Roblek France v Žavcu. Vodlak_ Jakob, učitelj v Št. Petru

Širca Ernest, trgovec v Grižah. pri Žavcu.

Štev. 13.

*

7. Dekanija Dravsko polje. (P. Raca, Kraniehsfeld).

a) Poverjenik: Rat France Ser.

*Stranjšak Martin, nadžupnik in Mahor Feliks, podučitelj v Frav

dekan v Hočah. hajmu.

Cvirn Jakob, učitelj v Fravhajinu. Rat France Ser., župnik v Frav-

Hren Anton, nadučitelj v Fravbajrau. hajmu.

Černko Jožef, kaplan v Hočah. Štev, 6.

b) Poverjenih: Antolič Ivan. (P. Ptuj. — Pettau.)

Antolič Ivan. župnik na Ptuj. gori. Stuhec Marko, kaplan v Monsberzi. Presečnik Gregorij, kaplan v Cer-

kovicah pri Ptuji. Štev. 3.

8. Dekanija Gornji grad. — a) Poverjenik: Potočnik Lovro.

»Potočnik Lovro dekan v Gornjem Kralj Davorin kaplan j v Gornjem

gradu. Gradu.

*Sfernad Matija, župnik v Ljubnem. Sternad Anton, pos. v Novi Štifti. Hren Ivan, pos. v Gornjem gradu. Štev. 5.

b) Poverjenik : Jožef Kotnik. (P. Mozirje — Prassberg.)

»Lipoid Jožef, posestnik v Mozirji. Majer Franjo, zidarski mojster. Čitalnica v Mozirji. Ostrožnik Anton, kaplan na Rečici.

Goričar Anton, poštar v Mozirji. Pirš Josip, okr. tajnik v Možigi. Kotnik Josip, učitelj v Mozirji. Škoflek Jak,, nadučitelj v Mozirji.

Krajnik o. Atanazij, frančiškan v O. Ubald Repnik, frančiškan v Na-Nazaretu. zaretu.

Štev. 10.

i). Dekanija Št. Jurij na Ščavnici. — Poverjenik: Davorin

Napast.

Božič Anton, pos. pri Mali nedelji. Gomilšak Jožef, uradnik v Ljuto-Fridav Peter v Norševicah. rneru.

Huber J. D., knjigar v Ljutomeru. Jurinec Alojzij, posestnik v Ba-uovcib.

Kralj Ivan, posestuik v 1'jaševcih. Kukovec Ivan, posestnik in dež poslanec.

Mravljak Anton, dr., odvetnik v

Ljutomeru. Napast Davorin, kaplan v Ljutomeru.

Simonie Jauez, kaplan v Ljutomeru. Šrol France, župnik v Ljutomeru.

Štev. 11.

10. Dekanija Konjice. (LJoiiobiz.)— Poverjenik: Dr. .Jo*. Uluyu.

Cobelj Jurij, kaplan v Konjicah. Cvalite Simon, učitelj v Konjicah. Erjavec 1'eter, župnik v Žrečah. Globočnik Al , dr., sodn. pristav v

*Bezenšek Jurij, župnik v Čadrainu. *Knjižnica nadžupnijska.

* Kovač Jožef, krojač in posestuik

v Žrečah. *Modie Janez, župnik na Prihovi. *Šrlee Martin, kaplan v Čadrarnu *UIaga Josip, dr., nadžupnik in dekan v Konjicah.

* Vi lič France, župnik v Strauicah. Brglea Janez, kaplan v Konjicah

Brus Anton, njicah.

dr., odvetnik v Ko-

Konjicah. Jaklič Dragutin, župnik v Spitaiiču. Lenart Janez, župnik v Tinjah. Mlasko Jožef, kaplan pri sv. Petru. Petan France, župnik pri sv. Vae-lavu.

Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji. Scrujuik Doiuicjan, učitelj v Konjicah.

Štev. 19.

11. Dekanija Ko/je. (Drachenburg.)—Poverjenik: Janez Bosim.

^Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dvorsek Ant.. župnik v Št. Vidu. Gcrščak Vinko, župnik y Podčetrtku.

Janžek Edvard, kaplan na Vidmu. Smolč Jakob, kaplan pri sv. Petru. Zabukovšek Iv., trgovec in posCstn. v Tuhelji.

Štev. 7.

Anton Zuža.

Hrovat Pavi, kaplan v Doli. Kraj ni šolski svet pri Zidanem mostu. Kolarič Jožef, župnik na Razborji. Šolska knjižnica na Kazborji. UIrib France, c. k. notar v Laškem.

Štev. 10.

12. Dekanija Laško. (Tüffer.) — Poverjenik

*Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, častni kanonik in dekan

v Laškem. Böheim Jan.. kaplan v Laškem. Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Heber France, kaplan v Laškem.

13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Celji.) —

Poverjenik: Franjo Juvaniič.

*Kos Alojzij, župnik v Črcšnjicah. Karba Matija, kaplan na Dobrni. *Lapuh Martin, župnik pri sv. Jostu. Knkovič Avguštin, dr.,j| kaplau v Brezovnik Anton, učitelj v Vojniku. Vojniku.

Juvančič Franjo, čast. korar in de- Sijanec\fUojzi,^kaplan pri sv. Martinu, kan pri Novi cerkvi. Voh Jernej, kaplan pri Novi cerkvi.

Štev. 8.

14. Dekanija Ptuj. — Poverjenik: LcndovM Mihael,

"Hrtiš o. Bcnko, minorit v Ptuji. *Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji. *Kukovec Jožef, župuik pri sv. Andreji.

*Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju.

*Modrinjak Matija, inf. prošt i. t. d. v Ptuji.

*Trstenjak Jakob, beneficijat v Ptuji. Aleksič o. Fidelij, guardijan v Ptuji. Čuček Jožef, dr., odvetnik. Ferjančič Andiej, dr., c. k. 8odn.

pristav v Ptuj i. Glowaeki Julij, profesor v Ptuji. Gregorie Alojzij , dr., odvetnik v Ptuji.

Haubenreich Alojzij, kaplan pri sv. Marjeti.

Ilirti Franjo, profesor .v Ptuji. Hubad France, profesor v Ptuji. Kocmut Janez, uadučitelj pri sv.

Urbauu zunaj Ptuja Kocuvan Ant., župnik pri sv. Urbanu.

Kuostek Luka, profesor v Ptuji. Lendovsek Mihael, vikarij v Ptuji. Levičnik Vojteb, c. k. okrajni sodnik v Ptuji.

Mikuž Raf., c. k. davk. pristav v Ptuji.

Planinšek Mihael rnešeaii v Ptuji. Plešck o. Jožef, minorit v Ptuji. Poljanec Alojzi, koneipijeut v Ptuji. Prus o. Stanko, minorit v Ptuji. Romih Tomaž, učitelj v Ptuji. Sinko Jožef, kaplan pri sv. Lorencu. Slekovec Matej, kaplan pri sv. Marku. Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu. Šalamun o. Klemen, minorit o Ptuji. Šegula Jožef, dr., koncipient. Tobias Janez, posestnik v Ptuji. Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuji. Urbanec Ivan, uradnik v Ptuji. Vezjak Franjo, župnik pri sv. Marku Vuk Andrej, župnik v Hujdini. Žitek Jože, profesor v Ptuji.

Štev. 36.

15. Dekanija Rogatec. —

* Orač, nadzornik v Rogatcu. Merkuž Anton, župnik pri sv. Mi-*Sovič Josip, župuik v Stopercah haelu

''Stanjko A , župuik v Stopercah. Obran Lovro, kaplan pri ev. Em i *Vraz Janez, kaplan v Rogatcu. Štev. G.

16. Dekanija Šaleška dolina. (P. Wöllan.) — Poverjenik: , Franjo Trafenik.

"Lipoid Janez, dr. župnik v Šuiart- Fekonja Andrej, kaplan v Šoštauji.

v Pol, pl., Jožef, kaplan.

#Trafenik Franjo, dekan v Št. llju. Sever Jože, župnik v Zavodni.

Štev. 5.

17. Dekaiiija Šmarje. — a) Poverjenik: Martin Ivane.

*Arnuš Franjo, kaplan v_ Zibiki. Lešnik Janez, trgovec v Šmarji.

*Ulagn Jožef, župnik v Št Vidu. Rakoše Miha, župnik v Žuseinu.

Cileršek Blaž, kaplan na Sladkigori. Šoštarič Ferdo, kaplan v Zibiki. Ivane Martin, dekan v Šmarji.

Kreft Alojzij, župnik v Kalobji. Štev. 8.

b) Poverjenik: Dr. Gustav Ipavec. (P. St. Georgen a. d. Südbahn.)

*Hašuik Jožef, župnik pri sv. Jaree Valentin, učitelj pri sv. Juriji.

Juriju. Tribnik Kari, kaplan pri sv. Juriji.

*Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri

sv. Juriju. Štev. 4-

18. Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah.

*Čolnik Doni., posest, na Drvanji. Bračko Miha, kaplan pri sv. Jurji

v Slov. Goricah. Bregant Jurij, nadučitelj v Negovi. Čitalnica pri sv. Jurji. Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Dovnik France, kaplan pri sv. Benediktu v Slov. Goricah.

Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv. Lenartu.

Purgaj Jurij, kaplau pri bv. Aui na

Kremberzi. Raj s p Matej, nadučit. pri sv. Jurji. Skalmič Jakob, učitelj pri sv. Benediktu.

Štev. 10.

Poverjenik: Janko Gregor ič.

*Jančar France, duhoven v pokoji

pri sv. Petru. ♦Simončič Jan. Al,, kaplan pri sv.

Jurji na Ščavnici. Belšak Anton, župnik pri sv. Petru. Dominkuš Jurij, učitelj pri sv. Petru.

Gregorič Janko, Organist v Radgoni. Nedorfer Marko, kaplan v Apačah

pri Radgoni. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji v Radgoni.

Štev. 7.

19. Dekanija Velika nedelja. — Poverjenik: Anton Jesih. (P. Friedau.)

* Knjižnica učit. okraja v Ormožu.

*Majhenič Gašpar, župnik pri sy. Nikolaji.

*Petovar Ivan, dr,, odvetnik v Ormožu,

*Šinko Božidar, župnik v pokoji pri sv. Nikolaji.

Drozeg Anton, kaplan pri Veliki nedelji.

Fric Matija, dekan pri Vdliki nedelji.

Geršak Ivan, dr., bilježnik v Ormožu.

Horvat Matija, krojač v Ormožu.

Jesih Anton, koncipist v Ormožu.

Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenartu.

Kotnik France, organist v Ormožu.

Kovačič Štefan, učitelj v Središču.

Mavčič Franjo, c. k. davk. pristav v Ormoža.

Repič Martin, učitelj pri sv. Nikolaji.

Skala Peter, kaplau pri sv. Nikolaji. Stuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku. Suhač Anton, dr., kaplan pri Veliki nedelji.

Sporn Jožef, župnik v Ormožu. Švinger Albin, župnik v Središču.

Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Vrbujak Marko, bilježniški uradnik

v Ormožu. Vilbar Filip, kaplan v Ormožu. Zinko Josip, učitelj v Središču.

Štev. 23.

20. Dekanija Sv. Martin tik Slovenjegradca. — Poverjenik:

dr. Jožef Suc.

i

*Šribar Janez, župnik v Pamečah. Govedič Ivan, kaplan v Šmartnem. *Šuc Jožef, dr., bogosl. v SI. Gradcu. Klavžar Fr., župnik v Št. Ilu. *Trstenjak Davorin, župnik v Sta- Potočnik Anton, kaplan v Starem

rem trgu. trgu.

*Zmazek France, kaplan v Starem Trobej Ivan, učitelj v Slov. Gradcu.

trgu.' Vrečko France, učitelj v Slovenjem

Barlč Jožef, nadučitelj v SI. Gradcu. Gradcu.

Štev. 10.

51. Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan TavM. (P. Brežice.)

*Repič Andrej, župnik v Kapelah.

^Knjižnica učiteljska v Brežicah.

*Lenček Alojzij, pos. na Blanici.

*Mikuš Franjo, dekan v Brežicah.

*Ripšei Dragotin Ferd., župnik v Vidmu.

*SIomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.

*Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah.

Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici.

Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-burgu.

Černoša Šimon, župnik v Pišecah.

Janežič Janez, posest, v Brežicah.

Jozek Ljudevit, c. k. okrajni glavar v Brežicah.

Kavčič Jakob, knjigovodja v Bre žicah.

Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.

Novotny Emanvel, c. k. okr. sodnik v Brežicah.

Tanšek Ivan, koncip. in posestnik.

Učiteljska knjižnica v Sevnici.

Žnidaršič Ignacij, lekamičar v Brežicah.

Štev. 18.

22. Dekanija Vozeniea. — Poverjenik: Luka Držečnik. (P. Fresen-Reifnig, Kärntner-Bahn.)

*Držečnik Luka, župan v Jauževem Medved Jakob v Lehni.

Vrhu. Miklavec Peter v Arlkah.

*Mraz Ti maž, župnik pri sv. F.ov-

renciju v Vuhrudu. Štev. 4.

23. Dekanija Žavrče. — Poverjenik: Božidar Raič. (P. St. Barbara Ankenstein.)

*Raic Božidar, župnik pri sv. Barbari. *Trampuš Ivan, dekan v Zavrčah. *Rajsinger Fr., posestnik in trgovec Meško Martin, duhoven pri sveti

v Dobravi. Barbari v Halozah.

*Sovič Aleks., žnpn. pri sv. Trojici. Stev. 5.

Število udov v lavant. škofiji: ustanovnikov ... 94

letnikov ... 236 Skupaj . . 330

III. Krška škofija.

1. Dekanija Celovec. —

* Čitalnica slovanska. %

*EinspieIer Andrej, realkin profesor.

*Janežič Evgen, sin -j- g. Antona Janežiča, profesorja.

*Švajgar Jurij, polic, nadkomisar.

Alijaneič And., stolni dekan in korar.

Ambrož Matija, župnik v Svečah.

Božič Valentin, župnik v Pokerčah.

Breznik Jožef, c. k. finančni viši nadzornik v Celovcu.

čare Peter, župnik v Porečah.

Einspieler Lamb., konz. sv. in kne-zoškof. tajnik.

Hren Jakop, c. k, dež. sodnije svetovalec.

Janežič Jožef, posestnik v Lešah.

Janežič Simon, nadporočnik v pokoji.

Poverjenik: Simon Janežič.

Janežič Valentin, dr., polkovni zdravnik.

Sv. Mohor, družba (v zameno).

Müller Anton, stolni kaplan.

Pesjak Franjo, trg. opravnik.

Podobnik Franjo, učitelj v Svečah.

Poljak Gvido, bank. pooblustnik.

Rossbacher Bernard, trgovec.

Rup France, pridigar pri glavni fari v Celovcu.

Sket Radoslav, dr., c, k. profesor.

Šašelj Martin, duh. svetovalec in katehet.

Wieser Andrej, stolni kaplan v Celovcu.

Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve.

Štev. 26

2. Dekanija Belak. — Poverjenik: Matija Monetti.

Eler Franc, učitelj na Žili, Knaflič Radoslav, župnik v Lnčah

(p. Malestik). Majhar Jernej, župnik na Žili. Monelti Matiin, uradnik južne že letnice v Beljaku.

Pintar Peter, Zelanov na Strmiči

i p. Ricgersdorf). Podboj Tone, c. k. poštni uradnik

v Beljaku. Robas Ignacij, kaplan v Šinaitnein.

Štev. 7.

3. Dekanija Doberlaves. — Poverjenik: Simon Milden.

*Šervice1.j Matej, župnik pri 9v. Ko Muri Peter, posestnik na Jezeru.

cijanu. Pušel Tomaž, rokodelec v Priblaveai.

Rožič Ivan, duhoven v Koriteli. Rolilck Ožhald, posestnik na Jezeru.

Muden Simon, župnik v Knpli. Snjovic .Tosip posestnik na Jezeru

Muri Anzelm kupčevalec z lesom Senk Jurij, trgovec na Jezeru, pri sv. Obžaltu na Jezeru. (P.

Oberseeland.) Štev. 9.

4. Lješe. (P. Prevali.) — Poverjenik: Ivan Gostenčnik,

Ellmeyer (Jwspur, posest, v Lješab. Lipoid Marko, rud. urad. v Lješab, Gostenčnik lv«n, trg. v Lješab. Stev. 3.

5. Dekanija Lavantinska dolina na Koroškem.

i

*Pirec o. ['Vanjo Sal., predstojnik gimn. konvikta v Št. Pavlu.

0. Dekanija Tinje.

Hut.ter Ivan, župnik v Sent-Mihaelu. (P. Pistlieldorf. I Serajnik Lovro, prošt. v Tinjab. Štev. 2.

7. Dekanija Velikovec.

Kikelj Tomaž, župnik na Rudi, Kulterei Jurij, dr., odvetnik v Ve

(Ruden.) likovci.

Ivroflič Mihael, župnik. Štev. 3.

8. Dekanija Spodnja Žila. — Poverjenik: Dr. Jernej Levičnik.

I.evičnik Jernej, dr., dekan pri sv. Vigele Ferdo, posestnik v Ziljski

Mohorn, Bistrici.

St.embal Davorin, župnik v Čačah. Štev. .'t.

9. Dekanija Zgornji Rož. (P. Velden. Kärnten.) Poverjenik:

Val. Lesjak.

Lesjak Valentin mlajši, župnik v Marinič Janez, župnik v Lipi. Dvoru. Oblak Anton, župnik v Gozdanjib.

LipiJ«! ei, mlinar v Dniah.

10. Dekanija Sovodje. (Gmünd.)

Hruševec France, c. k. kauf, stdnik, Lutman Mafija, mestni kaplan v (irabeljšček Anton v Ljubnem. (Le- Sovodji.

oben.) Štev. 3.'

11. Dekanija Žabnice (na Koroškem.)

Einspieler Gregor, kaplan v Žab- Wieser Jauez, župnik na Pontablu. nicab.

Ferčnik Lambert, dekan v Žabnieah. Štev. 3.

Število udov v Krški škofiji: nstanovnikov . . 7

letnikov ... 57

Skupaj^ ~T T (H

IV. Goriška nadškofija.

1. Gorica in njena okolica. — Poverjenik: Andrej MarušiČ.

*Golmayr Andrej, dr., knez in nadšs of, '* Bensa Štefan, kanonik. *Budal Bernard, stud. visih šol. *Grča Blaž, kaplan v Cepovanu. *C. k. knjižnica študijska. ^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor

in častni kanonik. ^Knjižnica cent. bogosl. semenišča. *Marušič Andrej, gimn. profesor. ' Solkanska čitalnica. ' Tonkli Josip, dr., advokat. *Vales Marko, vikar v Oseku. :iWoIf Ivan, župnik v Merni. Bregar o. Albin, frančiškan. Cibič Anton, dekan v Črnicah. Črv Anton, duhoven na sv. Gori. Erjavcc Franjo, c. k. prof. više realke. Faganelj Štefan, kaplan v Renčah. Gaberšček Šimon, kurat v Šent-An-draži.

Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Mirnu. Godnie Jožef, kaplan v Solkanu.

Gregorčič Anton, vikar pri sv. Florjani pri Gorici.

Hafner Franjo gimn. prof.

Hribar Anton, učitelj na vaduici.

Kafol Štefan, častni kanonik in nad škof. kancelar.

Knjižnica učiteljska goriške okolice.

Knjižnica više gimnazije.

Knjižnica više realke.

Kumar Valentin, učitelj na c. kr. vadniei.

Lazar Mat., gimn. prof.

Leban Franjo, vikar v Ravnici (p. Solkan).

Mahnič Anton, prefekt v mladenš-nici kn. nadškofovi.

Mašera Jožef, vikarij v Št. Mavru.

Pahor Anton, kaplan na Srpenici.

Pavletič Andrej, vodja gluhonemo v.

Pavletič Jožef, vikarij v Oerovem.

Pečenko Andrej, kaplan v Biljah.

Perko Andrej, živinski zdravnik za Primorje v Trstu.

Pezdie Miha, postni opravnik v Solkanu.

Povše Franjo, profesor in voditelj

kmet. šole. Rojic Aleksij, dr., zdravnik. Rudež Anton, učitelj gluhoneraov. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško knezoškof. Skrabec o. Stanislav, frančiškan. Štrekelj Ivarol.

TonkJi Nikolaj, dr., advok. kandidat.

Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori.

Vodopivee France, c. k. okr. šolski nadzornik.

Vodopivee Vinko, učitelj v Gergarji pri Solkanu.

Zavadlav France, posestnik t Šeut-Andrežu.

Zepič Franjo, profesor na kmttijski šoli v Gorici.

Žnidaršie Andrej, vikar v Gradim, fara Kviško pri Gorici.

Štev. 53.

2. Dekanija Bovec. — Alojzij Sorč.

Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Jarc Ivan, vikar v Trenti. Kravanja Andrej, kaplan v Soči. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici,

Leban Andrej, previdnik v Soči. Sore Alojzij, posestnik v Bovci. Stres Anton, učitelj v Bovci. Štrukelj Milia, vikar v Logu.

Štev. 8.

3. Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram. (P. Kirchheim.)

Harmel Adolf, župnik v Šebreljih. Seljak Anton, vikarij v Novakab. Ilovar France, župnik na Senviški Sitar France, župnik na Bukovem.

gori, Starman Štefan, vikarij v Oreliku.

Jeram Josip, dekan v Cirknem. Širca Janez, nadučitelj v Cirknem.

Jereb Joahim, kurat v Jagerščab, Wester Janez, vikarij v Otaleži.

Štev. 9.

4. Dekanija Črnice. (P. Ajdovščina.) — Poverjenik: Karol

Ballogh.

*„Edinost'i, (društvo) v Ajdovščini. Kerkoč Štefan, vikarij v Lokavici. Ballogh Karol, c. k. telegr. uradnik Samostan kapucinski pri sv. Križi, v Ajdovščini. Vodopivee Janez, trgovec v Karanji,

Štev. 5.

5. Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Gradišča), 6. Dekanija. Kobarid, — Poverjenik: Dominko Franjo.

Črv Jan, Nep., vikarij na Sedlu. Dominko Franjo, učit' lj in ravna»

telj pripravnice v Kobaridu.

Štev, 2.

Letopis 1880, Ojj

7. Dekanija Kanal. — Poverjenik: France Vidic.

♦Vidic France, dekan v Kanalu, čerin Tomaž, vikarij v Avčah. Čitalnica närodna v Kanalu. Juh Janez, vikarij v Lokovcu. Kumar Ljudovik, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu.

Lukančič Tomaž, učitelj v Gornjem Polji.

Pavša Anton, duhovnik. Rožič France, kaplan v Kanalu.

Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Škert Andrej, vikarij v Kalu. Tomažič Ferdinand, vikar v Sredini Tomšič Jožef, vikarij v Levpi. Trpin Anton, vikarij v Zapotoku. Tušar Anton, dr., c. k. sodnik v Kanalu.

Ukmar Anton, vikarij Marija Celjski. Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Ročinju. Zega Miha, učitelj v Kanalu.

Stev. 19.

8. Dekanija Komen. — a) Poverjenik: Josip Kavčič. (P. Rifenberg pri Gorici.)

*Kavčič Josip, notar v Komenu. Pipan Jožef, vikarij na Vojščici. Hebat France, vikar v Voščini pri

Komenu. ®tev- 3

b) Poverjenik: Gregorčič Simen.

Gregorčič Šimen, kapi. v Rifenbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Kodri Janez, kaplan v Štanjelu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Kolavčič Jan., župnik v Prvačini. Poniž Ambrožij, učit. v Rifenbergu.

Stev. 6.

9. Dekanija Tomin. — Poverjenik: Kragelj Josip.

♦Čitalnica narodna v Tominu. ,*Knjižnica okrajna učiteljska v Tominu.

Budal Leop , c. k. sodnik v Tominu. Bratina Kristjan, učitelj na Serpenici. Carli Alojzij, župnik pri sv. Luciji. Fon Jakob, vikar v Stržišči. Golja Jožef, vikar v Ponikvi. Ivančič Jožef, c. k. bilježnik v Tominu.

Kovačič Nace, pos. pri sv. Luciji, Kragelj Josip, dekan v Tominu,

Krajnik Ivan, učitelj v Melcih.

Kumar Ivan, kaplan pri sv. Luciji.

Marinič France, duhovni pomočnik v Tominu.

Pipan Anton, vikarij na Kamnem.

Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik v Tominu.

Premerstein pl. Janez, dr., c. k, bilježnik.

Smrekar Franjo, vikar na Libuä-njem.

TJrbančič Andrej, vikar na Pečinah.

Štev. 18.

10. Dekanija Št. Peter. — Kobal Peter, dekan v Št. Petru pri Gorici.

Število udov v goriški nadškofiji: ustanovnikov . . 17

letnikov . . . J08 Skupaj i ! i 125~

Y. Tržaško-koperska škofija.

1. Trst in njegova okolica. — Poverjenik: Jereb Gregor.

*Dobrila Jurij, dr., škof.

*Cegnar Franjo, telegr. kontrolor.

^čitalnica slovanska v Trstu.

*Gorup Jožef, vel. trgovec.

*Kastelec France, trgovec.

*Klodič Anton, vitez, c. k. deželni šolski nadzornik.

"Komar Vekoslav, uradnik deželne glavne blagajnice.

*Lavtman Janez, trgovec.

*Pertot Janez, posestnik v Barkolji.

*Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.

*Vovk Janez, župnik v Bazovici.

*Žvanut Matija, trg. pomočnik.

čenč;č Jožef, c. k. telegrafni uradnik.

Črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu.

čitalnica v Rojani.

Debelak Miha, kaplan pri sv. Antonu v Trstu.

Dekleva France, trg. agent.

Dekleva Janez, pri Kalistrovih dedičih v Trstu.

Delavsko podporno društvo v Trstu.

Deželna višja sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar).

Dolenec Viktor, trgovec.

Dolinar Janez, c. k. učitelj na inešč. šoli v Trstu.

Dolinar Ivan na Dovgani.

Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici.

Flego Peter, škofov kaplan.

Geržel Anton, trg. knjigovodja.

Glazar Dragutin, c. k. gimn. profesor v Trstu.

Gnjezda Franjo, prof. više realke,

Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv Antonu v Trstu.

Gregorčič Anton, c. k. telegr. uradnik v Trstu.

Hodnik Anton, trgovec v Trstu.

Hut Karol, c. k. vojni kaplan.

Jereb Gregor, c k. telegr. uradnik.

Kalister Ivan, zasebnik v Trstu.

Kapus Šimen, škofov sluga.

Kariš France, posestnik In poštar na Opčinah.

Kavčič Jože, c. k, telegrafni uradnik v Trstu.

Kenda Anton, uradnik pri assck, generali.

Kjuder Anton, kaplan v Skednji pri Trstu.

Klemenčič Ivan, telegr. uradnik.

Klemenec Jakob, trgovec.

Kocijan Jakob, kaplan pri Včliki Materi Božji v Trstu.

Korenčan. France, c. kr. finančni uradnik v Trstu.

Križmin Jos., duhoven pri sv. Ivanu.

Legat Jan. Nep., gimn prof. v Trstu.

Mankoč Josip, trgovec.

Mubej Jožef, c. k.namorski uradnik v Trstu.

Muha Jože E., corso št. 43 v Trutu,

Omers Jožo, duhovnik v Trstu.

Perko Andrej, živinski zdravnik za Pri morje v Trstu.

Pertot S. dr. zdravilstva v Trstu.

Pfeifer Jurij v Trstu.

Pogorelec Ivan, te!egr. uradnik.

Polič Matej, trgovec in predsednik čitalnice v Trstu.

Itogač Anton, duhovnik v Katinaru pri Trstu.

Rozina Anton.

Stavdacher Ferd., častni korar in c. k. gimn. profesor v pokoj i.

Šilec Ivan, trgovec v Trstu.

Škerl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu v Trstu,

Šorli Janez v Trstu.

Šorli Matej, c. k. poštni uradnik v Trstu.

Šust Jan., dr, bogoslovja profesor in škofov kancelar.

Truden Miha, veliki trgovec.

Urbas Viljem, c. k. profesor više realke v Trstu.

Užnik Ivan, c. k. prof. više realke.

Vončina Lipe, duhovni pomočnik na Opčinah.

Valenčič Ivan, trgovec v Trstu.

Vodnov Davorin, pri Kalistrovih dedičih v Trstu.

Žbona Andrej, žel. uradnik v Trstu.

Žerjav L. v Borštu pri Trstu.

Štev. 70.

Gorup Ivan, posestnik v Proseku.

2. Dekanija Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brend.

*Črne Anton, posestnik v Tomaji. Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani.

Brence Jernej, duh. v Dutovljah. Legat Edv., župnik v Lipici.

Dutovlje, vaška knjižnica, (plačuje Sila Matija, župnik v Repnem Ta-

g. Tavčar v Ljubljani). boru.

Gulič Franja, posestnikova soproga Zupan Jožef, duhovnik v Tomaji.

v Sežani. »tev. 8-

3. Dekanija Dolina (pri Trstu). — a) Poverjenik: Jurij Jan.

*Jan Jurij, dekan v Dolini. Mikuš Josip, duh. pomočnik v Dolini.

Klcmenčič France, duhovnik v Pod- Pavli Lojze, kaplan v Borštu.

g0rji. Švet Ivan, kaplan v Podgorji.

Koren Ivan, kmet v Podgorji.

Matičič Franjo, duhoven v Preloki. Štev. 7.

b) Poverjenik: Rekar Janez. (P. Lokev (Corgnale) pri Divači). Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Rekar Janez, kaplan v Lokvi. Štev. 2-

c) Poverjenik: Janez Benedek. Benedek Janez, župn. oskrbnik v Ivraljič France, kurat v Slivji. Brezovici Plata Valentin, kaplan v Brezovici.

Štev. 3.

4. Dekanija Jelšane. (P. St. Peter, Krain.) — a) Poverjenik:

Valentin Pašavec.

*Notar Anton, kaplan v Jelšanab. Košic Martin, učitelj v Jelšanab.

Bevčič Luka, posestnik v Novi vasi. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Fidel Martin, posestnik v Sušaku. Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v

Jenko Štefan, vikarij v Podgraji. Klani. Štev. 7.

b) Poverjenik: Slavoj Jenko. (P. Podgrad, Illir. Castelauovo.)

Breceljnik Ivan, župnik v Hrušici. Markič Matej, kaplan v Hrušici Jenko Slavoj, trgovec. Poklukar Martin, župnik v Vodicah.

Ivau> duhovnik v Starači. Zajec Anselm, duhoven v Hrušici.

Štev. 6.

5. Dekanija Kastav.

Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. Sovdat Anton, c. k. davkarski nad-Legat Franjo, c. k, sodnik v Alboni. zornik v Voloskera. Logar Franjo, župnik v Beršci. • Učiteljska (Kotarska) knjižnica v

KastvL Štev. 5.

6. Dekanija Pazin. Pičan. — Poverjenik: Herman Venedig.

(Pazih, Istrien).

* Volčič Jakob, karat v Zarečji. Nemanič Davorin, c. k. gimn. prof. Berbuč Ivan, c. k. gimn. profesor v Pazinu.

_ 7 Pazi"U Orlic Franjo, župnik v Ž m inj i.

Bukovec iranjo, župnik v Trbiži. Sajevec Jakob, pl., beneficijat „de Hočevar Ivan, c. k. davkarski uradnik. .Godenberg" v Gradištah.

T V vP5Z'nlJ Venedig Herman, c. k. gimn. pro-

Ivancic Jože, c. kr. gimn. prof. v fusor v Pazinu.

t ,Pv2,"1U- . Zimerman Matija, župnik v Gra-

Jelusic Rai m., pl., oskrbnik v Ti- dištji. njani.

Matejčič Franjo, c. k. gimn. prof. v I>azi,ll,• Štev. 12.

7. Dekanija Buzet. (Piiiguente.) — Poverjenik: Anton Petelin. , ■

Petelin Anton, kaplan v Buzetu

Žvokelj France, c. k. uradnik v Buzetu. Štev. 2.

8. Dekanija Koper i Krkovce. (Capodistria. Pomjan.)

Poverjenik: Jakob Sila.

Domeni ž Ivan, učitelj v Kopru. Teran France, duhoven v Pomjani.

Kleinmayer pl. Julij, c. k. profesor Poniž Benedikt, učitelj na vadnici.

. na učiteljišči v Kopru. Sancin Jožef, duhoven na Rižani.

Glavi,la Blaž, kurat v c. k. kaznil- Sinkovič Martin, suplent v Kopru

mci v Kopru. Sila Jakob, katehet na učiteljišči v Kosec France, župnik v Truškab. Kopru.

9. Dekanija Piran in Umag. (P. Carte d' Isola.)

Kavni k Franjo; žipnik v Kortah.

Jugo M., župnik v Materadi, Štev. 2.

10. Voloska. Bebek Anton, c. k. davk. nadzornik.

11. Mali Lušill. (Picolo.) Kokole France, e. k. davkar.

Število udov v tržaški škofiji: ustanovnikov . . 16

letnikov . . . 120 Skupaj ~ 7 136"

VI. Sekovska škofija.

1. Admont. — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan.

'Malevžič o. Eginard, gimn. prof. Rešek o. Enrik, župnik. *Pivec o. Maksimiljan. Trček o. Egidij, župnik.

♦Vagaja o. Rudolf, župnik. Stev. 5.

2. Cnmrek.

Pavalec Jurij, kaplan v Cmuieku.

3. Gradec.

*Ipavec Benj., dr., zdravnik.

*Krek Greg., dr., prof. slov. jezikoslovja na vseučilišču.

*.Macun France, bivši sodu pristav.

*Muršec Jož., dr , realk. prof. v pokoji.

*Skodlar Henrik, trgovec.

*Švajgar Gabriel, gvardijan minorit. samostana.

llauptman France, prof. na c. k. ženskem uč. uobraževališču. (Hay-dengasse, 8.)

Herman Mihael, deželni odbornik.

Hofer Edvard, dr., prof. na viši realki.

Hočevar Jakob, farmac.

Kapler Janez, stud. v škof. se-minari.

Kočevar France, c. k. više sodHije svetovalec.

Krašan France, c. k. profesor.

Lendovšek Josip, filozof.

Lupšina, c. k. profesor v Gradcu,

Macun Ivan, c. k. gimn. piofesor.

Opravništvo (Oekouomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztisov v dar).

Purgaj Jakob, dr., c. k. profesor na I. gimn. v Gradcu.

Rojtiik Kronosiav, suplent (Bartinger Gasse 1).

Seiflied Ludwig, duhovnik v c. k. kaznlnici.

Senior, dr. zdravnik.

Solkanski Andrej.

Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.

Svetina Janez, duh,, doktoraud filozofije.

4. Voran: Kramberger Feliks, kanonik.

Število udov v aekovski škofiji: ustanovnikov ... 9

letnikov ... 22 Skupaj . ! ~ ,31

YII. Udje v raznih krajih.

1. Bisag. (P. Breznica, pri Varaždinu.) Vojska LavosUv, župnik. 2. Brod na Savi: Kovšča F., fakc. kanzl.).

3. Bnda-Pešt: *Dr Turner Pavel. 4. Dijaliovar: *Strossmayer J. Juraj, biškup. 5. Dunaj in okolica.

Rajevskij Mih. biškup, častni ud.

*Oigale Matej, c. k. minist tajnik.

*Conrad Sigmund, njeg. ekscelencija baron Eybesfeld, minister nauka in bogočastja.

*Firbas France, odgojitelj.

*Kandernal France, profesor gimn.

♦Miklošič pl. France, profesor na vseučilišču.

*Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji.

*Pogačnik Ferd., dr., odvetnik.

*Schneid-Treuenfeldski Josip, vitez, c. k. stolnik in pos. mnogih vi socih redov i. t. d.

*Simonič France, dr., c. k. uradnik vseučeliščne knjižnice.

*Šuman Josip, prof. akad. gimn.

*Žvegel Josip, baron, ministerski svetovalec vnanjih oprav.

Bar. Kuhnov polk. št. 17. v dar.

Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu,

Dolenee Josip, duh. doktorand v Avguštineji.

Goljevšek Alojzi, pravnik (VIII. Flo-risnigasse, 8. 71).

Jclenec Jan., prefekt v Terezija-nišču.

Jcvnikar Jakob, ravnatc'j pri mini-sterstvu za deželno brHn.

Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornic™.

Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez. akademiji.

Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viš.h bogoslovskih vdd v Avguštineji,

Murko Matija, vseučeliščnik na Du-naji.

Napotnik Mih«, dr., vikarij v Mariboru.

Navratil Iv., c. k. najvišega sodišča pristav.

Novak Peter, prefekt v Terezijanu. (Knjige v Kamno Gorico št. 54.)

Polak o. Alojzij, provinejal Mino-ritov (VIII Alservorstadt, Dunaj).

Poznik Radivoj, c. k staviteljski pristav.

Sežuu Žiga, bank. uradnik.

„Slovenija ' (društvo).

Slovensko literarno društvo na Dunaj).

Stritar Jožef, c. k. gimn. profesor Zmerzlikar France, kem. in tekn.

na Dunaji. vodja fubrike za kotranove iz-

Šuklje France, c k. gimn. profesor delke v Angernu pri Beču,

v Dunajskem Novem mestu. Urbanija Jakob, poštni uradnik (Cen-

tralbahnhof, Frachtenausgabe). Štev. 34.

6. Dubrovnik (R&gusa.). Narnar France, c. k. žandarski stražinestor.

7. Hallstadt. Križnieka Dragutin, c. k. sal. kontrolor.

8. Jindriliov Hradac na Češkem. Mašek Ignacij, gimn. profesor.

9. Karlovec. — Poverjenik: Ivan Steklarn.

*Steklasa Ivan, profesor. Majtinger dr. Vojteli, gradaki fizikus.

Pfeifer o. Gratus (Milko), vikar in

provizor v Iiarlovci. Štev. 3.

10. Klanjec (na Hrvatskem). Ziberl o. Lenart, vikar v Klanjecu.

11. Ivonjščina (na Hrvatskem). *Košiček Ubaldo, župnik.

12. Kotor (Cataro). Rutar Simon, gimn. profesor.

13. LeVOV. *Ckocholovšck Emanvel, zemljemerec.

14 Novi IČill (Neutitschein). Apih Josip, profesor deželne realke. (Schmiedgasse, 171.)

15. Osek. *JeIovšek Martin, ravnatelj realke.

16. Petrillja pri Siseku. Miglič Peter, dr., c. k. polkovni zdravnik

(Regimentsarzt).

17. Poredje na Hrvatskem. (P. Rogatec na Štajerskem.)

Peter Vrtovec, oskrbnik v Poredji.

18. Praga.

Beseda umetniška, Riegcr Franjo, Ladislav, častni ud.

Matica češka. Spolek pravniški.

Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste-

nografov. Štev, 5.

19. Požega (Slavouija). *Mazek Anton, gimn, ravnatelj.

20. Reka. Poverjenik: Ivan Markov ič.

Barčič Erazem, dr. Markovič Ivan, realk, vodja.

Oič goj Jakob, gimn. prof. Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-

Fiamin Ivan, dr., kanonik i pred- natelj.

stavnik. Štev. 5.

21. Za Rlisijo. — Poverjenik: Mihael Rajevslcij.

*Bole Davorin, profesor (knjige Sla- Hostnik Davorin, profesor v Moskvi.

vinski šoli, Prestranek). Štiftar Franjo, prof. v Kalugi.

*S!avjanski dobrodelni komite v St. 12 iztiBOv za društva, s katerimi

Petersburgu. je „Matica" v zvezi književne

Brezovar Jernej (knjige Pavlu Bre- vzajemnosti.

zovarju v Šmarten pri Litiji). Štev. 0.

22. Samabor. p. Hrisogon Majer, frančiškan.

23. Serajevo. Perušek Rajmund, c. k. profesor. 24. Sllinj. Zor Lovro, okrajni zdravnik.

25. Šibeilik. (Sebenico V Dalmaciji.) Barbič Martin, pri c. k. dalm.

drž. železnici.

26. Trsat. (P. SuSak.)

Merk o. Sofronij. O. Veleč Avguštin, kapucin.

Polič, o. Bonaventura, kapucin. Fabor Rupert, kapucinski klerik.

Štev. 4.

27. Varaždin.

*Francelj Bar., učitelj na niži realki Raič, o. Ivan, kapucin.

v pokoji. Vežič Vladislav, kr. javni bilježnik

Erhartič Franjo, dr., odvjetnik. in odvetnik.

Križan Josip, dr., gimn. profesor, Zupan Janez, profesor gimn.

Štev. 6.

28. Zader. *Šolar Janez, c. k. dež. šolski nadzornik. — Zic Nikolaj,

vojni župnik. Štev. 2.

29. Zagreb. — Poverjenik: Anton Kos.

Rački Franjo, dr., častni ud. *Mazuranič Anton, gimn. r.vnatelj *Bradaška Franjo, ravnatelj kr. gimn. v pokoji.

v Zagrebu. *Stare Josip, profesor na višej realki.

'•''•Kopač Jožef, dr., odvetnik, *Vančas Aleksander, dr., zdravnik,

*Kob Anton, tajnički pristav ban- *Weber Adolf, kanonik,

skega stola. Gnjezda Auton, trgovec.

Letopis IS80, 20

Magdič Franjo, profesor. Marn France, profesor gimn. Matavšek Ferdo, kr. državnega nad

pravdnika namestnik. Mrazovič Ladislav, župan Nagi c Ivan. Sevnik Vinko, večnik kr. banskoga stola

Društvo sv. Jeronima.

Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske)

Matica hrvatska.

Strožir Ivan, profesor kr. više realke. Šuler Franjo, učitelj. Valjavec Matija, prof. gimn. Vidrič Lovro, dr., odvetnik. Žcpič Sebastjan, gimn. profesor.

Štev. 23.

30. Zlatar. (Hrvatska.) Rožič Valentin, grajščinski rendator.

Žtevilo udov v raznih krajih: ustanovnikov . 29

letnikov ... 80 Skupaj T"! 109

V djanski zvezi književne vzajemnosti je „Matica":

1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1.

2. Z Matico srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.

3. Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1.

4. Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1. '*)

5. Z društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.

6. Z Matico češko v Pragi od 1865. 1.

7. Z besedo umetničko v Pragi od 1866. 1.

8. Z društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.

9. S prvim društvom Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi od 1870. 1.

10. Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.

11. Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.

12. S knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869, 1.

13. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v St. Petersburgu od

1869. 1.

14. Z imperatorsko universiteto v Varšavi od 1872. 1.

15. Z universiteto v Moskvi od 1872. 1.

16. Z občestvom filologiškim v Voronežu od 1872. 1.

17. S Smithsonovo ustanovo (Smithsonian Institution) v Washingthonu.

18. S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.

19. Z Matico moravsko v Brnu od 1869. 1.

*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige I eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J-Muršcčevi želji daje uajizvrstnejširaa slovenskima dijakoma na vseučilišči-

20. S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. I.

21. Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.

„Matica" nekatere svoje knjige daruje:

1. Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).

2. Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic

(po 1 iztis).

3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil-

nice (po 1 iztis).

4. C. k. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. I. (po 1 iztis).

5. SI. deželnemu odboru v Ljubljani «a posilno 'delalnico od 1869. 1.

6. SI. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).

7. Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnike (po 5Jztisov).

8. Učiteljskim izobraževališčem v dar za onega pripravnika poslednjega

leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke^in sicer: a) Ljubljanskima (možk mu in ženskemu, b) zagrebškima (mož-kemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pa-kraškemu, e) djakovarskeoiu, f) samoborskemu, g) kraguje-vaškemu in h) koperškemu.

9. Hcrvatskomu pedagogijskomu književnomu sboru. 10. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.

Pregled vseh Maticinih udov.

častnih ustanov-

• V škofiji udov nikov letnikov skupaj

I. Ljubljanski...... 177 605 782

II. Lavautinski...... 94 236 330

III. Krški........ 7 57 64

IV. Goriški ........ 7 17 108 125

V. Tržaško-koperski..... 16 120 136

VI. Sekovski....... 9 22 31

VII. V raznih krajih..... 29 80 109

Skupaj , 7 349 1228 1584

1. Umeteljnost In umeteljna obrtnost Slovencev. Kulturno-zgodo-

vinska študija; spisal pl. lJ. Radios.......... 1

2. Kako važnost ima „Jordanis" za slov. zgodovinopisje? Spisal

S. Rutar...................59

3. Jurij Križanič. Životopisna in literaturna črtioa. Po Kostomaroni

spisal J. Steklasa................98

4. Življenje na morji in potovanje okolo sveta. Posl. in uredil J. L. 122

5. Iz potne torbe. Priobčil Fran Erjavec..........150

G. Dr. Anton Murko. Životopis; sestavil dr. Jož Pajek.....225

7. O pristnosti Kraljedvorskega rokopisa. Po raznih spisih sestavil

K. Volčič....................258

8. Običaji slovanski. Splsuje Fr. Hubad........' . . 272

9. Življenje in delovanje sv. Cirila ln Metoda. Po okrožnici papeža

Leona XIII. 30. dno septembra 1 1880......... 294

10. V Karlovci. Noveleta; spisal Emil Leon..........302

11. Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od 1. januarja 1880 1.

do 1. januarja 1881. 1. Sestavil Ivan Tomšič......520

12. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1880. 1. Sestavil Andrej

Praprotnik...................341

13. Imenik Matlčlnih udov................358

BARTHOLOMAUS KOPITAR | CARANTANUS

MATUS IN PAGO REPNJE AD SMONAM D.25 M.AUGUSTI tT80

in Slavi eis literis äugen bis MAONI DOBROVII

INCENIOSUS/tMULATOft OBUT VINDOBONAL D.!I.M.AUGUSTI 1844

Kopifarjeva

WM11104

Vredil

Josip Marn,

Založila in na svetlo dala Matica Slovenska.

ilLskreno vzbuja slavni Jan Kolar i nas Slo-vence, da preslavljajmo kreposti in dejanja Iranjkih svojih rojakov in tako spoštujmo sami sebe. Ako se sami ne spoštujemo, kako moremo zahtevati, da spoštujejo nas drugi! Narod, kteri svojih slavnih mož ne časti, da se mu rodijo, vreden ni. Ker pa Slovenci takih mož živo potrebujemo, hočemo jih čislati ter marljivo posnemati njih hvalne vzglede.

To so storili Slovenci vže nekterikrat in posebej v dejanji pokazali, ko so 1. 1858—9 preslavljali V. Vodnika, otca dobre poezije in proze novoslovenske. Vstavili so mu tedaj v rojstno hišo kamneno spomenico, in v slovstvu svojem postavili krasen Spomenik(Vodnik-Album).

Kaj takega se spodobi, mislil sem si večkrat, tudi J. Kopitarju, mlajšemu njegovemu vrstniku, kteri jako slovi med učenimi po svetu, domačinom pa je še premalo znan. Na radost mi je bilo, da je Matica Slovenska v 48.

skupščini 8. maja t. 1. sklenila pokloniti ranj-kemu slovstveno spomenico in da je izmed domoljubnih mož naglo osnoval se odbor, kteri naj slavnemu rojaku o stoletnici njegovega rojstva pristojno svečanost napravi v njegovi domačiji.

Svečanost ta se je o svojem času, da-si kasno sprožena in hitro pripravljena, v pregr-dem vremenu vendar dokaj dostojno izvršila. Narod je poslavil svojega učenegarojaka, a poslavil tudi sam sebe. V slovstvu pa ima Kopitarja preslavljati pričujoča Spomenica (Kopitar-Album).

Omenjenega meseca Matice Slovenske pr-vosednik dr. J. Bleiweis priobči slovčnskim pisateljem poziv, naj se sostavi dotična slavnostna knjiga. V obroku prekratkem — se ve — dospelo je književnega blaga v ta namen primeroma malo. Vredovanje se je izročilo meni. Ker sem sam vže poprej popisal Kopitarjevo slovstveno delovanje, ukrenem jo tako, da se izmed nabranega lepega slovstvenega cvetja raznih sedanjih pisateljev „velikan učenosti" kaže tudi sam v pisavi tajni in javni, v .besedi nemški in latinski, v vedi slovenski in slovanski, da vsa knjiga Kopitarju more biti res Spomenica in narodnemu vstävu — Matici — na hvalo.

Ker osebne slike Kopitarjeve nobene ni, na-mestuje naj jo knjigi na čelu posnetek nagrobnika, na koncu posnetek rokopisa njegovega, v

sredi pa naj jo dopolnujejo učene razprave iz imenitnih virov in spretnih peres, bistri slovenski mladini v posnemanje.

„Bila je taka osoda vedno slavnih možakov, da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob." — I o Kopitarju je opazovati, da toliko let po smrti vedno bolj prihaja na dan, in zanimljivo je, kako ga sodijo bližnji in daljni rojaki, kako po veri in narodnosti si različni učenjaki. Vsi pa se vjemajo v tem, da je bil res „velikan učenosti", in da se z njim ponašati smemo Slovenci.

Mnogo pač res je po svojem delovanji pripomogel Kopitar, da „Misel se svčti in duh slovenski na zraku Evrope. — Kjer časti se modrost, tam se imenuje moj sin" — sme tedaj z ozirom na Kopitarja Slovenca klicati svesta Slovenija, in kedar „V zbor učenih, vedi slava, — Stopi moder, bistra glava, — Vse jezike sveta zna. . . Svet posluša modrovine, — Se začudi koncu tmine" in poprašuje: „Kdo je mar?" — tedaj ponosno odgovarja vsa Slovenija:

Taka glava korenine Je alovšnski oratar.

V Ljubljani 1880.

J. Marn.

Spisal J. Navratil.

Kar je na sreu, to je na jeziku. (Slovenski pregovor.)

Linilo je letos uže sto let, da se je prikazala na slovenskem obnebju nova, svetla zvezda, — da je ugledal naš slavni rojak, Jernej Kopitar, učeni jezikoznanec slovanski, blizu „bele Ljubljane" beli dan.

Velike so zasluge Kopitarjeve za slovanščino sploh, pa tudi za slovenščino posebej. — Kako je tedaj vsem rodoljubom zaigralo sree od radosti potem, ko se je bila raznesla vesela novica, da je sklenila slavna „Matica slovenska" praznovati stoletnico Kopitarjevo s tiskano spomenico, in pokazala s tem, kako treba častiti tudi po Slovenskem domačega, kmet-skega sina, ki ga slavi zarad prevelike učenosti in bistroumnosti, ne samo ves slovanski, nego i neslovanski svet.

Zato sem se na častno povabilo, — premda je bil gospod J. Marn malo poprej v „Učit. Tov." (I—XII. 1880) izvrstno popisal Kopitarjevo življenje in delovanje,') — poprijel tega težavnega posla tem raje, ker sem tako srečen, da živim blizu „imenitnega živega vira", in da sem smel tudi obilo zajemati iz njega.

Ta imenitni „živi vir" ni nikdo drugi, nego slavnega učitelja slavni učenec, gospod dr. F r. vitez Miklošič, ki mi je pravil že prva leta po mojem prihodu na Dunaj (1851) o raznih prilikah več zanimljivega o „pokojnem" Kopitarju, ter mi priobčil zdaj na mojo pohlevno prošnjo še več novih ugodnih mi podatkov iz življenja Kopitarjevega, — (tudi Kopitarjevega nagrobnika rnajkin posnetek).

Bodimo gospodu dr. Miklošiču za vse te blagovoljne podatke, ki se nahajajo na svojem mestu porabljeni, toliko hva-

') Ta izvrstni spis Marnov je posebej natisnjen tudi v njegovem nJe-zičniku" za leto 1880 (XVIII).

ležnejši, ker Kopitarjevih manjih spiskov drugi del („Kopitar's kleinere Schriften" II. Theil) zbog nenadnih zaprek ne bode — na žalost — morda nikdar tiskan, dasi ima gosp. df. Miklošič rokopisa pripravljenega za kakih trideset tiskovnih pol. —

Kakor nalašč priobčil je za časa gosp. V. Jagič v svojem časopisu ') dva obilna in zanimiva lista izmed več onih listov, katere je pisal slavni Dobrovsky Kopitarju ter jih gospod, dr. Miklošič prepustil lani gosp. Jagidu, naj jih s časom razglasi.

Voda na moj mlin bila je nadalje Vostokova „prepiska" (Korrespondenz), ki ima v sebi več dopisov Kopitarjevih, Šafa-rikovih, Vostokovih itd.2)

Primerilo se je, da je prišla na Dunaju samo nekoliko tednov pred stoletnico Kopitarjevo na dan znamenitna češka knjiga, ki povišuje Kopitarjevo čast in slavo še bolj. (Govorilo se bode o njej in njeni vsebini na drugem mestu).

Podloga vsemu životopisu bil je pa imenitni (nemški) spis, v katerem je Kopitar — pet let pred smrtjo — sam svoje življenje popisal jako na drobno, vplel pa v ta zanimljivi popis več mičnih podatkov: o slovenski zgodovini, o drugih slovečih možeh, s katerimi je bil v kaki dotiki, zlasti o Cojzu in Vodniku itd.

V njem jemlje ta veljak in poštenjak v misel tudi svoje najimenitnejše „učene prepire" ali pismene borbe zato, da bi nekatere stvari razjasnil in si umil roke pred poštenim (nepristranskim) svetom; kajti nakopal si je bil se slovensko odkritosrčnostjo („kar je na srcu, to je na jeziku") in z ostrim peresom hudih sovražnikov, ki so ga črnili po krivem skrivaj in očitno ter ga obirali celo mrtvega zato, ker jim ni hotel pritegniti (kakor bi bili radi), da je „belo" to, kar se je njemu videlo „črno".

Ta lastni životopis Kopitarjev porabil sem tako, da sem ga po razpisanem naročilu nekoliko okrajšal,3) a nato poslovenil, kolikor se je dalo „po domače". — Nakanil sem bil najprej izvirno besedo podomačiti „po Kopitarjevo"; ali preva-jaje uveril sem se prenaglo, da iz te moke ne bode kruha zato, ker se je slovenščina po Kopitarjevi smrti sila razcvela in obrodila mnogo novega sadja (novih, potrebnih besed za znanstvene in lepoznanske stvari). — Slovenil sem zato rajši vse bolj „po svoje", kakor sem „vedel in znal". Poslušajmo tedaj naprej:

•) „Archiv für slav. Philologie" IV. Bd. 1880 p. 516 ff. *) Izdal je to imenitno knjigo J. Sreznevski pod napisom (ruskim); „Perepiska A H. Vostokova" Sanktpeterhurg 1873. vel. 8.

*) Izpustil sem zato zgodovinske in druge reči, katere se ne tičejo Kopitarja, tako tudi nekoliko nevažnih podatkov.

Kako je Kopitar svoje življenje sam popisal

1. 18B9.

Rodil se je Kopitar (Jernej), dvorske knjižnice Dunajske varuh, v kranjski deželi 1. 1780. 23. avgusta, r) krstili so ga pa drugi dan po domači navadi, da se daje detetu ime onega svetnika, kateri je [preprostemu ljudstvu] dobro znan, ter se nahaja v „pratiki" najbližje rojstnemu dnevu, bodi si pred njim ali pa za njim (sv. Jernej). — To ime pa, da povem gredoč, v slovenščini ne zvoni tako „dolgočasno" kakor [v nemščini] „Bar-tholomaeus"."-)

Jernej (tudi Jarnej, Arnej in še bolj na kratko Arn) nedo-umna je izpaka, če_ je iz imena „Bartholomäus", vendar se ne da" ni zaslediti, da bi bila ta izpaka samovoljna nemška zamena na pr. za Arno, kakor je „Albert" za češkega „Vojteclia".3)

Med kmetskim ljudstvom se je rodil Kopitar. Oča mu je bil polovičar (Besitzer einer halben Hube) v Repnjah, vasi na Gorenjskem, nekako na sredini med Ljubljano, Kamnikom in Kranjem, „hribu" ob jugovzhodnem robu, daleč od katerekoli velike ceste. Imela je pa v Repnjah vsaka kmetija svoje njive na vzhodno stran, kos hriba pa proti zahodu od hiše, rekel bi: na-zoči (pred Sabo), razen tega dalje v stran pa tudi svoj, isto tako odmerjen del v občinskem ali srenjskem gozdu in travnikov.

Cesarja Jožefa II. izpodbudljivi ukazi („patenti") niso pri kmetskem ljudstvu ostali brez vspeha. Kopitarjev oča, Jakop, imel je razen njega še šestvero živih otrok, ki so bili do malega vsi dečki, srednji med temi pa Jernej; dve deklici in jeden dečko umrli so bili že poprej. ' ,

Ko je bil Jernej izpolnil že kakih devet let in pasel očetovo čredo — a sila rad se spominja po Davidovo še vedno gozdov in gor — poprašajo ga nekdaj oča, ne bi li hotel iti „študirat". Rajši bi ga bili namreč oča, kakor stari Horac svojega Kvinta (Quiutus), poslali mahom iz početka v boljšo mestno šolo, nego da bi bil začel hoditi v domačo župsko (farno) šolo, najsi mu je bilo v to bliže.

') V krstnih bukvah Vodiške duhovnije, v ktero spadajo Rep nje, pisano je razločno: 21. avgusta 1780, a ne 23 dne. (Tako piše g. Jos. Mam v svojem „Jezičniku" 1880 na str. 35). Ker ni več krstnega lista Kopitarjevega, zato ne vemo, .je li bila ta zmota v njem, ali se je pa zmotil Kopitar pišoč.

2) Ker je Kopitar svoje življenje popisal nemški, treba je bilo njegove besede zbog tega imena zasukati malo drugače.

3) Več nego 30 let pozneje zasledil je neki gospod „M." v Ljubljani, da je „Jernej" ali po starem „Jarnej" postal prav za prav iz imena Irenej (Ire-naeus). Gl. „Sloven. Nar." 1. 1871, štev. 24 v „listku". Razloženo je ondi tudi to, kako so je zgodilo, da je „Irenej" (23. avg.) s časom izpodrinil pri nas „Bartola" (24. avg.) ter stopil na njegovo mesto.

Poslej ni dečko nehal opominjati očeta, dokler ga ne odpeljejo naposled 25. januarja 1790 v Ljubljano.

Četudi je bil po tem takem, ker so se začenjale ondaj šole 1. novembra, zakesnel skoraj polovico prvega pol leta, vzeli so ga vendar še v prvo malo šolo („Normalklasse"), ter se je učil tako marljivo, da je konec leta lahko prestopil v drugo malo šolo z drugimi vred, kateri so bili prišli uže novembra meseca. Vrh tega ni znal ni besedice po nemški, ko je bil prišel iz Repenj v Ljubljano; pa učitelji v prvem razredu znajo tudi slovenski.')

Ko se je učil abecede, priljubila mu se je najbolj črka i, zato ker je mislil pri tem glasu i (hi), kakor so naganjali očetovo kobilo, kar je dobro pomnil.

Res, da se je slovenskemu dečku med zabavljivimi Nemci2) od kraja tožilo sicer po domu; ali prerokovali so mu to mati, kedar je prehudo priganjal očeta, naj ga peljejo v Ljubljano, in tako mu je „študentovska čast", (t. j. ker ga je bilo sram, da mu se ne bi posmehovali mati), zadušila otožnost po domu. —

Ko pa pride septembra meseca domov na počitnice, bilo je na čast njemu, še bolj pa njegovi rodovini, da je stregel gosp. župniku pri maši, dasi ni — to se ve da ne — razumel ni besedice po latinski.

Ugajali so pa tudi župnik njemu zato, ker so poštovali njegovega očeta, cerkvenega starešino in župana. Tej časti podvrgli so se pa oča samo v sili, nikoli niso hrepeneli po njej ni po županstvu, ki ga je podeljevala graščina. Zdelo se je namreč očetu, da je oboje, če se vzame tudi na veliko stran, potrata časa pri gospodarstvu.

Za dvomesečnih počitnic moral se je Jernej vsaj ob delavnikih od jutra do večera baviti pri g. župniku, ki so bili meščanskega rodu, grajskega oskrbnika sin, ter se obnašali — kako pak — gospodski, a vendar jim je bil nauka željni dečko, kakor se je videlo, tako pri srcu, da so ga puščali domov pol ure daleč samo spät.

Gledali so posebno na to, da je govoril učenec pravilno nemški, ter ga pripravljali o počitnicah za kratek čas skoraj na celega pol leta naprej.

') „Krainisch" piše Kopitar po tedanji navadi. Tudi narodopisno „Kraiuer" slovenili smo tü z imenom Slovenec, Slovenci.

*) Neinškutarji — hotel je menda reži Kopitar, malo je pravih Nemcev v Ljubljani še dandenes.

To mu je koristilo tako, da je 1. 1792 v 3. mali šoli, ki je Ibila ob enem prva latinska, izmed 250 součencev „dobil prvo darilo". »)

Primerilo se je, da ni bilo rednega učitelja za latinščino, in da ga je namestoval nemški učitelj, ki se je bil prvih latinskih resnic iznebil tako, da nam je velel zapisati si: „do, das, dare, „davi," datum, in „avis, m." — Kopitar mu pa oboje popravi na veliko veselost vsem součencem brez kake zamere.

Prevelika sramota Kopitarju, ako ne bi bil poslej prvoval po vseh latinskih šolah. Zato mu pa ni bilo treba (če se ne šteje čast, ki navdihuje po Kvintilijanovih besedah tudi dečka), plačevati nikake učevine; temveč je iz učevine, ki so jo morali po cesarja Jožefa II. ukazu plačevati drugi, dobival po 50 goldinarjev ustanovnine za pridnost na dar, tako da od tretje šole (1. 1794) — potem ko so mu bili oča in mati umrli za kužno boleznijo, — ker je poleg te ustanovnine priučeval slabejše so-učence, — ni potreboval z doma ne samo nikake pomoči, ampak je 1. 1799 prišel za domačega učitelja sestränu '') blagega barona Žige Cojza, ki je pripomogel največ k temu, da je postal Kopitar potlej to, kar je bil. Kajti tudi potem ko je bil njegov učenec zvršil Ljubljanske šole ter prešel na Dunaj, — ostal je Kopitar pri preljubem in ljubeznjivem Cojzu v hiši za tajnika, knjižničarja in rudninske shrambe nadzornika še osem let, ki jih šteje med najprijetnejše vseh svojih živih dni.

Baron Cojz je bil neoženjen, ondaj petdeset let star, pa tako mrtvouden, da je celo o najboljem zdravju mogel voziti se samo na trokolesnem samoizmišljenein stolcu po sedemnajsterih sobah, v katerih je prebival v svoji hiši na" tri nadstropja zidani.

Ko je Kopitar prišel v njegovo hišo, bil je Cojz v Ljubljani najbogatejši in sploh najučenejši mož; poštovalo in rado ga je imelo vse, malo in veliko; pa je bil tega tudi vreden, da malo kdo tako. — Posebno priljubil si je bil rudninstvo (Mineralogie) in kovinstvo (Metallurgie).

Ali baron Žiga je bil vselej pripravljen pomagati na noge tudi vsaki drugi znanstveni in koristni težnji (Streben), pa tudi udeležiti se je. Tako pripoveduje n. pr. Abr. Jak. Pencelj (Penzel), uki je izvrstno prevel Dio-Kasija (Dio Cassius), da mu je baron Žiga Cojz njegovega prevoda rokopis, — ki je bil zastavljen v Krakovu z Raimarjevim Dio-Kasijem vred, knjigo

') t. j. da je bil prvi izmed vseh. Tedaj in še mnogo let pozneje dobivali so pri veeem številu vsaj prvi trije ueenei vsak po kako darilo („praemium"). Darovale so se po navadi lepe knjige, po matijih- mestih pa tudi novei, se svilenimi traki obrobljeni in pripenjam na prsa.

2) Ker se je zmota (da je podueeval K. Cojzovega sina) zatrosila v več životopisov Kopitarjevih, zato naj se popravi tu očitno, da ne sina, nego se-strana (seinen Neffen) t. j. sestrinega sina, („non filium sed e sorore nepotem" Hesyeh. str. 71).

polno „prikrajnic" t. j. pripiskov po robili (Randanmerkungen), — odkupil zo 300 gld. in mu ga podaril za to, da bi mogel dodelati prevod.

Pencelj je učil v šesti latinski šoli Ljubljanski od 1. 1795 do 1798 in bil tudi Kopitarju učitelj v šesti šoli. ')

Ta posebnež se ni ravnal rad po drugih. Namesto poprejšnjih _ prvakov prihajala so pri njem na vrh nova imena velikašev šolskih t. j. tako imenovanih treh obdarjencev (Praemifer) in petih pohvaljencev (Akcessisten).

Tudi pri Kopitarju pokazal je svoje posebne muhe, ter ukrene tako, da je bil Kopitar sam obdarjen. Tako je tudi njega samega zapisal v „zlate bukve", zato ker mu je bil Kopitar (kakor nekdaj onemu učitelju v prvi šoli zastran „davi" in „avis, m.") — prigovoril v naglici, vendar ne brez premisleka, ko je Pencelj v Eneidi IV. 611 namesto „meritumciue malis ad-vertite numen" čital „malo" (češ, da je bil Enej jedini malopridnež „Schlingel"). Na pol na glas, pa naglo reče Kopitar sosedu na klopi: „nix nutz, esset enim hiatus".2) Pencelj po-praša nato Kopitarja, kaj je rekel. Kopitar (vstane, in ves za-rudi, pa neče vendar ni pred součenci utajiti možtva): Rekel sem: „nix nutz, quia esset hiatus". — Kaj pa stori na to Pencelj ? „Prav pravite, in zato vas zapišem v zlate bukve". „Tako naj dijak sodeluje".

Da so konec 1. 1800 Kopitarju živeli stariši in vzlasti, da ni bilo Cojza, stopil bi bil Kopitar prej ko ne v duhovski stan ter bi bil zdaj [1. 1839] po sreči morda kakšen škof, (kakor je že nekateri izmed njegovih šolskih tovarišev, ki so bili pred njim in za njim)