logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (24.07.1997, letnik 51, številka 29)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic

Urednica NT Milena Brečko Poklic

ŠT. 29 - LETO 52 - CEUE, 24.7.1997 - CENA 280 SIT

Tisoč obrazov borelioze

v zadnjih osmih letih je za to zahrbtno boleznijo, ki jo prenašajo klopi, na Celjskem zbolelo blizu 1900 ljudi. Tema tedna na strani 24.

i lili II mmmmmmmmmm^Kmmiii^mmiin^ i hII

' Smrt grafitom! I

V Celju odstranjujejo stenske pisarije - Občani akcijo odobravajo. Stran 9.

Čigavi so Petrovi straiiovi?

Vroča tema o tem, kako se je zaradi groženj sošolca štirinajstletnik znašel v bolnišnici. Stran 23.

Dvaicrat preicieta cesta

Zaradi gradnje avtoceste med Celjem in Ljubljano bodo že drugič porušili gostilno Grof v Čepljah. Stran 25.

V ritmu vrtiijalca

v Šentrupertu nad Laškim so se zbrali ljubitelji polk in

valčkov. Stran 8.

Brazilci na Sicalni Icieti

Radijski reporter iz Belo Horizonteja je besedo "gol" razvlekel na 18 sekund. Stran 15.

Kam gredo župani na dopust?

v anketi so župani razkrili svoje dopustniške načrte.

Stran 20.

Tisti, ki boste dopust preživeli kar doma, si lahko katerega od prostih dni popestrite na Velenjskem jezeru. Tudi če vreme za kopanje ni najbolj

primerno, ponuja lepo urejena okolica jezera številne možnosti za rekreacijo in zabavo. Najbolj pogumnih pa očitno ne ustavita niti hladna voda niti oblačno nebo, kadar se odločijo, da bodo svojo spretnost

preizkusili s surfom. Foto: Gregor Katič

^ življenje s cvetjem

Slovenka Jelena De Belder že štiri desetletja živi v Belgiji, kjer je postala svetovno znana po svojem zbirateljstvu rastlin

in hortikulturi.

V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48.

2

i

DOGODKI

Hrup, smrad in plačilo

Konjiški »da« za čelno cestninsko postajo v Tepanju

Širši družbeni interes je na zasedanju konjiškega občinskega sveta prejšnji teden prevladal nad interesi občine in njenih občanov. Svetniki so namreč potrdili vse potrebno v zvezi z izgradnjo čelne cestninske postaje v Tepanju, zaradi katere bodo najbolj prizadeti krajani Tepanja in Draže vasi, po žepu pa bo udarila tudi vse ostale občane.

Predstavniki DARS so občinskemu svetu predstavili namen izgradnje čelne cestninske postaje Tepanje na avtocesti Hoče-Arja vas. DARS namerava obstoječo cestninsko postajo razširiti in preoblikovati iz zaprtega v odprti tip. Ker pa širitev zahteva posege v nekatere zasebne parcele v tepanjski krajevni skupnosti, je DARS prosil svetnike, da sprejmejo sklep, da je gradnja te cestninske postaje v splošnem družbenem interesu. To soglasje potrebuje DARS za nadaljnji postopek upravnega postopka izgradnje.

Konjiške svetnike in predstavnike prizadetih območij je predvsem skrbelo, da se bo kvaliteta življenja v Tepanju še poslabšala, saj se je že takrat, ko so v Tepanju zgradili počivališče za tovornjake. Predstavniki tepanjske krajevne skupnosti so izrazili nezado

voljstvo svojih krajanov, ki o takšnem posegu sploh niso bili obveščeni. Dogovarjanje med DARS in konjiškim županom o čelni cestninski postaji v Tepanju je bolj ali manj intenzivno potekalo menda že celo leto, prva gradbena dela pa so se praktično že začela.

Čeprav se krajani in svetniki zavedajo nujnosti cestninskih postaj, pa jim ne more biti vseeno, da bo zaradi nje močno povečano onesnaženje z izpušnimi plini in hrupom. Naravne pregraje, ki bi vse to zadržala pred širjenjem po dolini, ki je namenjena pretežno poljedels

tvu, ni. Najhuje pa je, da bo čelna cestninska postaja v neposredni bližini strnjenega naselja.

Cestninska postaja pa ne bo prizadela samo okolja, ampak bo Konjičane udarila tudi po žepu. Kamorkoli se bodo odpravili po avtocesti, bodo morali plačevati cestnino. Prebivalcem Dramelj to na primer ne bo potrebno, če se bodo peljali proti Celju, prav tako ne Bistričanom, če bodo šli v Maribor. Zato je bilo na seji slišati predlog, da bi prebivalci konjiške občine ob registraciji dobili posebno kartico, s katero bi bili oproščeni plačila cestnine za vožnjo v Celje oziroma

Maribor, a so predstavniki DARS to možnost zavrnili, češ da obstoječa zakonodaja tega ne omogoča. Tudi zaskrbljenost, da se bo zaradi izmikanja plačilu cestnine močno povečal tranzitni promet po magistralni cesti med Celjem in Slovensko Bistrico, so ocenili kot neutemeljeno.

Odprt sistem cestninskih postaj predvideva med avstrijsko mejo in Vranskim samo tri cestninske postaje - ena izmed njih bo v Tepanju. Z njimi nameravajo zajeti predvsem tranzitni promet, dosedanje lokalne cestninske postaje pa bodo predvidoma ukinili.

Po krajši prekinitvi so svetniki -le dali potrebno soglasje, a pod posebnimi pogoji. Dva najpomembnejša sta, da mora DARS ceste, ki bodo med gradnjo poškodovane, vrniti v prvotno stanje, občini oziroma prizadetim pa mora izplačati odškodnino. Vprašanje plačevanja cestnine pa je ostalo odprto.

JH, PP

Bo država odpisala dolg?

župan občine Laško Peter Hrastelj je zaprosil ministrstvo za promet in zveze, naj prouči možnost o odpisu dolga za izgradnjo telefonskega omrežja, ki ga ima krajevna skupnost Rimske Toplice do Telekoma. Gre za 74 tisoč mark v tolarski protivrednosti, ki jih Rimljani dolgujejo že od leta 1991.

Občinski svet Laško je o dolgu krajevne skupnosti Rimske Toplice razpravljal že na nekaj sejah, konec junija pa je zavrnil pogodbo, s katero bi dolg začasno prevzela bziroma poravnala občina. Posebna pogajalska skupina, v kateri so poleg župana Petra Hrastelja še svetniki Dra

go Zupan, Andrej Aškerc in Roman Matek, se je zato pred časom že sestala s predstavniki Telekoma in se tudi z njimi poskušala dogovoriti za odpis ali vsaj za znižanje dolga. Tako občina kot krajevna skupnost bi namreč zelo težko zagotovili denar za pokritje sporne terjatve, zaradi katere je Telekom že leta 1993 tožil Rimske Toplice. Predstavniki občine so Telekomu predlagali več variant za rešitev spora, in sicer, da bi se dolg zamrznil do takrat, ko bodo v skladu s 64. členom novega zakona o telekomunikacijah ugotovljena vlaganja krajevnih skupnosti v javno telefonsko omrežje in bodo

lokalne skupnosti na osnovi tega dobile povračila, da bi se dolg v celoti odpisal, saj je bil pretežni del obveznosti iz pogodbe plačan, ali pa naj se dolg prenese na državo kot lastnika Telekoma in ga država odpiše, Telekom pa naj za ustrezen znesek zniža svoje obveznosti do države. V Laškem in v Rimskih Toplicah se zavzemajo predvsem za zadnjo varianto in hkrati predlagajo, naj Telekom umakne svojo tožbo za plačilo dolga.

JI

Direktor je tudi ravnatelj

Konjiški svetniki so brez zadržkov sprejeli akt o ustanovitvi Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice.

Dejavnost svetovalno izobraževalnega centra je specifična, saj poleg izobraževanja odraslih vključuje v svojo dejavnost kovinarsko in gospodinjsko šolo v Zrečah in občinsko knjižnico. Šola v Zrečah zaradi premalega števila oddelkov ne more imeti samostojnega ravnatelja, zato je direktor SIC tudi ravnatelj šole. To pa je tudi razlog, da mora po mnenju svetnikov imeti direktor Svetovalno izobraževalnega centra ustrezno pedagoško-an-dragoško izobrazbo. JH

32. seja Obdnskega sveta Mestne obane Celje

Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje za v torek, 29. julija, ob 8. uri v dvorani Celjskega doma, Krekov trg 3, Celje - 32. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje. Predlagan je naslednji dnevni red: pod točko 3 - potrditev mandata članu Občinskega sveta Mestne občine Celje Božidarju Jurku; pod 4 - poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od 30. 3. 1995 do 24. 7. 1997 in potrditev zapisnika 31. seje občinskega sveta z dne 1. 7. 1997; pod 5 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod b) vprašanja, pobude in predlogi; pod 6 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade - imenovanje dyeh predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Ljudske univerze Celje; pod 7 -Predlog stališč do pripomb na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do 1990 za območje Mestne občine Celje, dopolnjenega v letu 1996; pod 8- -prednostni vrstni red reševanja starih obveznosti Mestne občine Celje; pod 9 - Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center - prva obravnava; pod 10 - predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Medlog in pod točko 11 - soglasje k sklepu o ukinitvi zemljišča v splošni rabi v k. o. Dobrna.

Se naprej dr. Benedelc

Direktor Zdravstvenega doma Laško bo v naslednjih štirih letih spet dr. Jože Benedek. Svet javnega zavoda ga je za to funkcijo imenoval že pred dobrim mesecem, pred dnevi pa je soglasje k imenovanju dal tudi laški občinski svet. JI

Radecani se nočejo dogovoriti

Občini Laško in Radeče si še nista razdelili premoženja bivše skupne občine

čeprav sta od razdelitve bivše občine Laško minili že dobri dve leti in pol, se Lašča-nom in Radečanom še vedno ni uspelo dogovoriti, kako si bodo razdelili bivše skupno premoženje. V Laškem za takšno stanje krivijo vodstvo sosednje občine.

Po zakonu o lokalni samoupravi bi morale nove občine pripraviti premoženjsko bilanco že do konca septembra 1995, vendar pa nespoštovanje tega roka ni predvidelo sankcij. V Laškem so sicer že pred časom pripravili predlog, kako bi si z Radečani

razdelili skupno premoženje, vendar v Radečah vztrajajo pri tem, da mora biti predmet delitve tudi Zdravilišče Laško. Na to pa seveda v Laškem nikakor nočejo pristati, oziroma predlagajo, da bi si občini razdelili nepremičnine po legi, vprašanje zdravilišča pa bi rešili posebej. »Ne vem, kaj naj sploh še naredimo,« pravi laški župan Peter Hrastelj. »Pred enim mesecem so nam v Radečah obljubili, da nam bodo odgovotili na takšen naš predlog, pa od njih še vedno nismo slišali nobenega glasu. Odločil sem se, da ne bom več podpisal nobenega premoženj-sko-pravnega akta, W ga sprejmejo v Radečah, potrditi pa ga

moramo tudi v Laškem. Mord bom s tem le prisilil Radečane, ^ bodo resneje pristopili k razdel tvi skupnega premoženja.«

Zaradi zavlačevanja pri sprej« mu delitvene bilance so najbo zaskrbljeni v Zdravilišču LaŠk' saj so tik pred zaključkom reg stracije podjetja kot delniŠl^ družbe. »Dvomim, da bi zadeV lahko rešili tako, da bi se občil posebej lotili vprašanja zdravili-ča,« meni direktor Zdravilišč Laško Roman Matek. »ZagotoV pa je, da bo teh igric moralo bi konec takrat, ko nas bodo nerf šeni problemi med Laškim i Radečami pričeli ovirati pri delU' JANJA INTIH^

Zgrajena deviaci ja magistralne ceste

Na Vranskem so za promet odprli deviacijo magistralne ceste Celje-Ljubljana preko bodoče avtoceste

Minuli petek so za promet odprli deviacijo magistralne ceste M 10 Celje-Ljubljana, ki sodi v okvir izgradnje avtocestnega priključka Čeplje na bodoči avtocesti Arja vas-Vransko. Deviacija 680 metrov dolge magistralne ceste vključuje poleg trase še 93-metrski nadvoz nad bodočo avtocesto ter 10,5-metrski most čez potok Širjavka.

Deviacija magistralne ceste je hkrati sestavni del avtocestnega priključka Čeplje, ki jo bo v obliki polovične deteljice povezal z bodočo avto

cesto Arja vas-Vransko. Zača sno je od celotnega priključ ka zgrajena le deviacija magi stralne ceste z nadvozom ii mostom, dovozne in izvoznf rampe z avtoceste pa bode zgrajene hkrati z avtocestc septembra letos. Po dogradi tvi celotnega avtocestnegj priključka Čeplje bosta n; tem delu magistralne cesti dve križišči, na obeh bode pasovi za levo zavijanje, ob križišči bosta razsvetljeni ir nesemaforizirani.

Izvajalec del na deviaciji je bi Callisto Pontello, nadvoz j< zgradilo podjetje Italstrade most pa Ingrad Celje kot koo perant Callista Pontella. Vred nost vseh izvedenih del znaši 130 milijonov tolarjev, od teg je vrednost gradnje deviacije4l milijonov tolarjev, vrednos gradnje objektov pa 90 milijo nov tolarjev.

Foto: GREGOR KATK

Promet po novi devuiciji je stekel takoj po otvoritveni slovesm sti. Udeležence sta na otvoritvi pozdravila predsednik Dam Jože Brodnik, v imenu žalske občine in krajevne skupnosti Vransko pa Franc Sušnik.

1. SNOPIČ

DOGODKI I Q

ponovno združevanje zadrug?

Izredna seja žalskega občinskega sveta - Komu daje Sklad kmetijskih zemljišč zemljo v najem?

žalski svetniki so se minuli teden jgstali na izredni seji občinskega sveta ju razpravljali o rezultatih poslovanja gspodarskih družb in samostojnih L^jetnikov v lanskem letu ter stanju Jasebnega kmetijstva.

Žalsko gospodarstvo beleži v lanskem poslovnem letu nekaj neugodnih premi-|,qv. Obseg prihodka je bil lani sicer jgalno večji kot leto prej, zmanjšala pa se je učinkovitost poslovanja. Gospodarske (jružbe so poslovale z negativnim finančnim efektom, za razliko od prejš-iijega leta, ko je ta bil pozitiven. Izgube 50 bile glede na leto poprej obsežnejše 2al71 odstotkov, zmanjšal se je tudi čisti dobiček. Z izgubo je lanskoletno poslovanje zaključila dotiira četrtina vseh gospodarskih družb. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 1,4 odstotka, število

brezposelnih pa povečalo za 6,2 odstotka. Poslabšuje se likvidnostna situacija, saj ima že vsako peto podjetje blokiran žiro račun. Edini pozitivni premik v poslovanju gospodarskih družb je moč zaznati le v živahnejši investicijski dejavnosti, saj se je obseg naložb v primerjavi z letom 1995 povečal za 113 odstotkov.

Bistveno so se poslabšale tudi razmere v žalskem zasebnem kmetijstvu. V primerjavi z letom 1990 je obseg proizvodnje v nekaterih panogah manjši za 15 in več odstotkov. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja v prašičereji, hmeljarstvu in tudi poljedelstvu.

Svetniki so o gospodarskih razmerah razpravljali skoraj štiri ure, kakšnih bistvenih sklepov za izboljšanje stanja pa niti niso mogli sprejeti, saj ima občina razmeroma majhne pristojnosti za poseganje v poslovanje podjetij. Župan prof. Milan Dobnik je sicer trdil, da razmere v

občini niti niso tako slabe, večina svetnikov pa se z njegovo oceno ni strinjala. Bistveno več kot o poslovanju podjetij so svetniki razpravljali o kmetijstvu, zasedanja se je udeležil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. V razpravi sta bili zanimivi predvsem dve vprašanji. Ali je bila v občini narejena napaka takrat, ko je prišlo do delitve nekoč enotne kmetijske zadruge na več manjših? Bi bilo težav v savinjskem kmetijstvu manj, če bi se zadruge ponovno združile? Zelo aktualno je tudi vprašanje, komu danes Sklad kmetijskih zemljišč daje v najem najbolj rodovitna in najlepša zemljišča v dolini. Kot je bilo slišati med svetniki, zemlje ne morejo dobiti domači kmetje, temveč jo v najem dobivajo posamezniki iz vrst nekdanjih in tudi sedanjih vodilnih Hmezada. i

PO SVETU

Mileševic na čelu ZRJ

Srbski predsednik Slobo-dan Miloševič je zdaj postal tudi predsednik Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ). Parlament ZRJ ga je namreč izvolil na ta položaj, kjer bo ostal štiri leta. Kljub temu, da funkciji nista združljivi, Miloševič še ni odstopil s položaja predsednika Republike Srbije.

Izvolitev srbskega vožda na čelo zvezne države ni presenetljiva, saj po dveh mandatih ne more več kandidirati za predsednika Srbije, tako da je bilo že zdavnaj jasno, kaj bi lahko bila njegova naslednja funkcija. Presenetljiva je samo naglica, s katero ga je imenoval zvezni parlament. Ta se je namreč sestal na izredni seji, da bi potrdil kandidate. In ko je mandatna komisija kandidature Miloševičevih tekmecev zavrnila in jih dokumentirala kot nepopolne, se je parlament odločil, da izpelje glasovanje o predsedniku, čeprav je to bilo napovedano za teden dni kasneje. Miloševič je tako dobil potrebno absolutno večino - v spodnjem domu je od 105 poslancev zanj glasovalo 88, v zgornjem domu pa 29 od 31 poslancev. Za Miloševiča so glasovali tudi črnogorski poslanci, čeprav v Podgorici niso zadovoljni, da bo na čelu ZRJ že v tretje Srb. Javnomnenjska raziskava neodvisnega inštituta Mark-Plan, narejena pred glasovanjem v parlamentu, pa je pokazala, da največ ljudi, 16 odstotkov, podpira Miloševiča, slabih 10 odstotkov ljudi pa bi na čelu ZRJ postavilo četniške-ga vodjo Šešlja.

Reforme OZN napovedane

Generalni sekretar OZN Kofi Annan je predstavil reforme, s katerimi naj bi dosegli predvsem dvoje: pocenili delovanje osrednje svetovne organizacije in povečali tolikokrat kritizirano učinkovitost. Nekateri so napovedane ukrepe zato imenov^ kar »tiha revolucija«.

Annan je najbolj restriktivne spremembe napovedal na področju kadrovanja. V prihodnjih desetih letih, naj bi tako |Upokojili skoraj polovico sedanjih zaposlenih in jih nadomestili z mlajšimi. Gre za upokojitev 4500 od skupno ofoog 10 tisoč uslužbencev ZN. Kot je še predvideno v 90 strani dolgem dokumentu, naj bi se odprlo mesto namestnika generalnega sekretarja, hkrati pa ukinilo okrog tisoč delovnih mest na sedežih in agencijah ZN v New Yorku, na Dunaju in v Ženevi. Nekatere službe naj bi se združile, na novo pa naj bi oblikovali urad za nadzor nad mamili in preprečevanje kriminala s sedežem na Dunaju. Nov naj bi bil tudi oddelek za razorožitev in urejevanje oboroževanja. Članice OZN so napovedane ukrepe dobro sprejele. ZDA, ene največjih dolžnikov (Združenim narodom dolgujejo 1,6 milijarde dolarjev) in kritikov uspešnosti, bodo ZN celo spodbujale pri reformah. Z njimi se strinjajo tudi evropske

države, pomembne stalne članice Varnostnega sveta. Večino dolgoročnih odločitev pa mora na Annanov predlog potrditi vseh 185 članic OZN.

IRA razglasila premirje

Na Severnem Irskem je začelo veljati premirje, ki ga je razglasila Irska republikanska armada (IRA). Če bo vzdržalo vsaj šest tednov, do 15. septembra, se bo politično krilo Ire Sinn Fein lahko udeležilo pogajanj o usodi Severne Irske.

Mnogi mediji so premirje razglasili za zgodovinsko; podobno je bilo avgusta 94, ko je Ira nazadnje sklenila premirje. Tudi takrat se je govorilo o zgodovinskem dogodku, Ira pa se je nasilja vzdržala le 18 mesecev. Tokrat naj bi bilo drugače, saj sedanji britanski premier Blair za razliko od Johna Majorja ni zahteval, naj Irini pristaši predajo orožje. Zaradi tega se je najmanjša od treh probritanskih sti"ank na Severnem Irskem že umaknila z mirovnih pogajanj. Poleg tega bi Sinn Fein in Ira, če bi premirje prelomila tudi v drugo, izgubila njuno pogajalsko verodostojnost. Največji pesimisti menijo, da preprosto premirje ne pomeni nič navdušu-jočega, saj si katoliki in protestanti na Severnem Irskem stojijo nasproti že 307 let. Odkar je britanska vlada pred 18 leti na Severno Irsko poslala svoje enote, na kar so se katoliki in protestanti odzvali z ustanovitvijo terorističnih skupin, je v različnih oblikah nasilja umrio okrog 3200 ljudi, več kot 37 tisoč pa je bilo ranjenih.

Kdo je ubil Versoceja?

V Miamiju na Floridi je neznanec z dvema streloma od blizu ubil svetovno znanega italijanskega modnega kreatorja Giannija Versaceja. 50-letni Versace je poškodbam, ki jih je dobil na stopnicah pred svojo hišo, podlegel na poti v bolnišnico.

Policija je kot edinega možnega osumljenca navedla 27-letnega manekena Andrewa Cunanana, homoseksualca, ki je rad ustregel starejšim, bogatim moškim z enal^ nagnjenjem. Po poročanju NBC naj bi; osumljenec žrtev opazoval že^ več kot mesec dni - sodeč po njegovem avtu, parkiranem nedaleč od Versacejeve hiše. Ker gre za razvpitega morilca (zagrešil je najmanj štiri umore), precej intelegentnega, moj- ^ stra preobleke, ki je na listi FBI med desetimi najbolj iskanimi morilci, je policija razpisala 45 tisoč dolarjev nagrade za koristne informacije, ki bi pripeljale do osumljenega Cunana-: na. Nekaj dni po uboju Versaceja je bil v Miamiju v postelji umorjen nek zdravnik. Lokalna televizija je citirala izjave sosedov umorjenega, da naj bi bil homoseksualec, vendar naj bi imel družino na Kubi. Policija je zanikala, da bi bila med umoroma povezava, kljub temu, da so na prizorišču drugega umora videli moškega, podobnega osumljencu.

DAMJAN KOŠEC, POPtv

Podobe Ljubnega

Prireditve ob 750-letnici prve omembe Ljubnega

i

I Na Ljubnem mrzlično pripravljajo vse potrebno za jutrišnji dan, ko bodo uradno začeli prireditve ob 750-letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih, sklop prireditev pa se bo prihodnji teden prevesil v tradicionalno turistično prireditev Flosarski bal.

v počastitev pomembnega jubileja so Ljubenci pripravili več različnih prireditev, od odpiranja novih cest do raznih likovnih kolonij in koncertov. Zares se bo začelo jutri, v petek, 25. julija ob 16. uri, ko bodo v cerkvi sv. Jakoba v Okonini pripravili mašo v čast obletnice, uro kasneje pa bodo prav tako v Okonini predali namenu obnovljen cestni odsek. V soboto, 26. julija ob 20.30, bo koncert pevskih zborov na ljubenskem Placu pomenil slavnostni začetek praznovanj, ki se bodo nadaljevala v nedeljo, 27. julija, s pro-menadnim koncertom Godbe Zgornje Savinjske doline, slavnostno mašo, razstavo cvetno-nedeljskih potic in koncertom (dekanijskih pevskih zborov v f3dmirski cerkvi.

V ponedeljek, 28. julija, se bo 9. uri pričela otroška slikar-^l^a kolonija Podobe Ljubnega, 19. uri pa bodo v dvorani Jiilturnega doma predstavili '^jigo Ljubno-750 let, šolsko ki so ga prav tako posve-jubileju, in odprii razstavo Jel članov kulturnega društva. ^ torek se bo v Vrbju z zgornje-J^vinjskimi plesi predstavil fol-"^lorni ansambel Oljka, še prej bodo na občinski stavbi od

krili spominsko ploščo celjski legiji Maistrovih borcev ter dva kamna, ki bosta za vselej spominjali na katastrofalni poplavi v letih 1730 in 1990.

V sredo, 30. julija, bodo v šoli odprli razstavo fotografij in del Pepce Platovšek, v Rad-mirju razstavo likovnih del otrok in mladine, prav tako v Radmirju pa se bo ob 17.30 začela otroška zabava z ansamblom Zmaji. V četrtek, 31. julija, bodo ob 21. uri v Vrbju pripravili kres z domačimi godci, osrednja prireditev ob jubileju pa bo v petek, 1. avgusta ob 21. uri, na Placu.

Sklop prireditev v počastitev prve omembe Ljubnega bodo zaključili s Flosarskim balom, ki bo, kot že vsa leta, prvi vikend v avgustu. Tudi na letošnjem balu bodo prihodnjo soboto pripravili flosarski večer, v nedeljo pa udrii flos in krstili mladega flo-sarja.

■iKSiSni us

Slaba letina pšenice

Nestabilne vremenske razmere in obilica dežja so letos glavni krivci za slabo letino pšenice.

Brina Rečnik iz celjskega Klasja je povedala, da je skupna količina prevzete pšenice do zdaj približno tristo ton, kar je le približno 10 odstotkov celotne pšenice, lani pa so imeli v tem času odkupljeno že polovico vsega pridelka.

Posledice slabega vremena se kažejo tudi v slabši kakovosti pšenice in slabšemu hektarskemu donosu. »Približno desetina odkupljene pšenice ima pod 10 odstotkov beljakovin, kar je zelo malo in zato plačamo tako pšenico le po 20,70 tolarja. Ker moramo upoštevati tudi druge odbitke pri oceni kakovosti, znese odkupna cena približno 18,70 tolarja za kilogram. Pšenico, ki pa ima nad 10 odstotkov beljakovin, plačamo po 30,39 tolarja za kilogram,« je pojasnila Brina Rečnik.

Z odkupom pšenice bodo nadaljevali vse do konca septembra, vendar bistvenega preobrata v količini in kakovosti ni pričakovati. L.M.

Nov blok za prebivalce Trebnika

z nakupom graščine Treb-nik v Slovenskih Konjicah se je podjetje Jelen obvezalo, da bo prevzelo skrb za tamkajšnje stanovalce. Predpogoj za kakršnekoli gradbene posege v graščino pa je zagotovitev stanovanj za tamkajšnje prebivalce.

V gostinskem podjetju Jelen so se odločili, da bodo s

stanovanjsko zadrugo Atrij iz Celja zgradili blok z dvaindvajsetimi stanovanji. Za ustrezno zemljišče so zaprosili občino.

Konjiški svetniki so potrdili prodajo ustreznega zemljišča, pri čemer pa ne gre za gotovinsko plačilo, ampak za recipročnost. V zameno za zemljišče bo namreč občinski stanovanjski sklad pridobil v novem bloku eno stanovanje v skupni vrednosti 1300 nemških mark za kvadratni meter, pri čemer bo razliko med vrednostjo zemljišča, ki znaša 35 tisoč nemških mark, in vrednostjo stanovanja stanovanjski sklad plačal. JH

Srečanje na Rogli

Na Rogli bo v nedeljo, 27. julija ob 10. uri, 6. tradicionalno državno srečanje poklicnih šoferjev, avtomeha-nikov in vseh delavcev v cestnem prometu Republike Slovenije.

Slavnostni govornik bo predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Janez Dolenc, ki bo predstavil najbolj pereče probleme šoferjev in avtomehanikov v naši državi. Organizatorji srečanja. Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče, bodo poskrbeli za družabne igre, bogat srečolov ter zabavo z ansamblom Zreških 6. L.M.

Zakupna pogodba za Savinjski gaj

Na zadnji seji občinskega sveta Mozirje so svetniki obravnavali in tudi sprejeli zakupno pogodbo med občino Mozirje in Ekološko-hor-tikulturnim društvom Savinjski gaj za prostor, kjer se razprostira park slovenskih vrtnarjev.

Že doslej je bilo, predvsem s strani EHD Savinjski gaj, slišati več pripomb, da je v tako neu

rejenih lastniških razmerjih težko delati, in tudi to, da se bodo slovenski vrtnarji počasi naveličali nedorečenega stanja. Nedavno sprejeta zakupna pogodba med občino in EHD Savinjski gaj sicer ne ureja popolnoma vseh razmerij, marsikaj ostaja še nedorečenega, toda pomeni vsaj začetek in osnovo za nadaljnje dogovore.

Zakupna pogodba določa predvsem, kdo in kako lahko z gajem upravlja, v bistvu pa gre za najemno pogodbo med EHD in občino. Glavna pripomba članov EHD Savinjski gaj je," da bi morali v zakupno pogodbo vključiti tudi parkirni prostor pred gajem, toda svetniki so se odločili, da bo v pogodbi samo zemljišče, na katerem se razprostira park cvetja. Izvzem velja tudi za vse objekte znotraj gaja, za katere bo treba skleniti ustrezne dogovore in pogodbe. US

Tudi konjiški vrtci dražji

Konjiški svetniki so prejšnji teden soglašali s poviša-•^jem cen vrtca, tako da bo vrtec s prvim septembrom dražji za dobrih 10 odstotkov, v prihodnje pa bodo cene •"asle z rastjo drobnoprodajnih cen.

Ekonomske cene programom v Vrtcu Slovenske Konjice s 1. septembrom od 11.870 tolarjev za krajši program 600 ur letno) do 32.705 tolarjev za dnevni program otrok ^ starosti od 1-3 let. Prispevek staršev je seveda odvisen od 'Mesečnega dohodka družine na družinskega člana in bo na PtiiTier za dnevni program otrok v starosti od 1-3 let od 4906 prvi razred do 27.799 za deveti razred. PP

D i:-- ^ ^ DOGODKI ^

Za nižje vsote na položnicah

Do konca julija je rok za oddajo vlog za znižanje plačila vrtca.

Vloge sprejemajo v občini stalnega bivališča, za tujce pa v občini začasnega bivališča. Celjani morajo oddati svoje vloge na občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, Prešernova 27, v tretjem nastropju, v času uradnih ur. Začasno pa lahko vloge oddajajo tudi izven uradnih ur.

V primeru, da starši do 1. septembra ne bodo dobili dohodninskih odločb, bo sekretariat za družbene dejavnosti določil akontacijsko plačilo. Tistim, ki imajo približno enake dohodke kot lani, bodo upoštevali neto znesek zadnjih treh plač pred oddajo vloge. Vlogo za znižanje plačila vrtca je treba oddati na posebnih obrazcih, ki jih prodajajo v knjigarnah DZS.

N.L.

Komunala bo živela naprej

Občinski svet Laško je prejšnji teden na seji, ki je bila zaprta za javnost, sprejel ukrepe, s katerimi naj bi do konca leta sanirali poslo-van[e v komunalnem podjetju. Se prej pa so se odločili, da bo podjetje kljub izločitvi vodooskrbe in čiščenja komunalnih voda, ki ju bo 1. januarja 1998 prevzela Pivovarna Laško, ohranilo vse ostale dejavnosti.

Sanacijski program je pripravilo komunalno podjetje samo, ukrepi, ki so jih predlagali in s katerimi se strinja tudi občinski svet, pa zadevajo predvsem notranjo organizacijo dela. V podjetju bodo najprej uredili nekoliko slabše medsebojne odnose, zmanjšali bodo število nadur in dežurstev, za 10 odstotkov pa bodo znižali tudi izhodiščne plače, ki so bile višje kot to določa branžna kolektivna pogodba. Nihče od zaposlenih, vsaj za sedaj, ne bo postavljen na cesto, občinsko vodstvo pa ne predvideva nobenih zamenjav vodilnih v podjetju. V komunali in tudi v občinskem svetu menijo, da bi z doslednim izvajanje tak

šnih ukrepov lahko podjetje že ob koncu leta poslovalo pozitivno, kako bodo pokrili celotno izgubo, ki znaša blizu 30 milijonov tolarjev, pa za sedaj ne vedo niti v občinskih službah. Poslovanje laške komunale bo do konca leta redno spremljala posebna občinska komisija, v kateri sta poleg župana Petra Hrastelja še svetnika Marjan Salobir in Dušan Klinar.

■■■■■■»■■■■■■■■i JI

Halo - pomoč

Center Savinja dobrodošla novost za vse tiste, ki potrebujejo občasno medicinsko in

socialno pomoč

v žalskem Centru za socialno delo se zavedajo, da je potrebno dejavnost pomoči na domu širiti in ponudbo kakovostno ter po obsegu še izboljšati, zato so se odločili za novo obliko pomoči, ki ljudem omogoča dodatno varnost in pomoč. Svoje načrte bodo lahko uresničevali v pred kratkim ustanovljenem Centru Savinja.

Center za socialno delo Žalec s socialno-varstvenim programom javnih del Socialna dejavnost-pomoč na domu že šesto leto nudi pomoč na domu. Pomoč starejšim, bolnim in invalidnim na domu obsega laično nego ter gospodinjsko pomoč. Novost v dejavnosti centra pa zdaj predstavlja še ustanovitev Centra Savinja. Služba za pomoč na domu deluje preko informacijskega sistema Klic na pomoč. Ta je namenjen kot humana rešitev vsem tistim, ki jih iz različnih razlogov ne moremo brezskrbno pustiti samih doma.

Rešitev za to, da vam bo pomoč na voljo v vsakem trenutku, je preprosta. Vse, kar človek potrebuje, je telefonska linija, telefonski aparat in dodaten aparat HLP s prenosnikom. To je posebna aparatura z rdečim gumbom, ki ga lahko posameznik nosi kot obesek okoli vratu. Tudi takrat, ko nekdo ne more doseči telefona, na primer ob nenadni slabosti ali padcu, človek lahko pokliče na pomoč. S pritiskom na gumb

se uporabnik poveže z dežurnim delavcem Centra Savinja, ki je opremljen s sodobno računalniško opremo in vsemi potrebnimi podatki. Po sproženem alarmu bo delavec Centra Savinja z uporabnikom vzpostavil telefonsko zvezo in poskušal ugotoviti, kakšno pomoč potrebuje. V kolikor se uporabnik delavcu Centra Savinja ne bo odzval, bo delavec centra to razumel kot sporočilo, da potrebuje nujno pomoč, ki mu jo bodo v Centru Savinja priskrbeli v najkrajšem času.

Informacijski sistem Klic na pomoč oziroma Help line ima korenine v ZDA, kjer se je že pred leti uveljavil kot pripomoček socialnim in medicinskim službam, ki morajo skrbeti za skupino prebivalstva, ki je na tak ali drugačen način prizadeta in ogrožena, največkrat iz zdravstvenih razlogov. Ljudje živijo v svojem domu oziroma okolju, ki so ga navajeni, v kriznih trenutnih pa jim je ravno s pomočjo Help line zagotovljena medicinska ali socialna pomoč.

Pogoj za priključitev prenosnika HLP je, da imate v stanovanju telefonski priključek in telefon. S Centrom za socialno delo Žalec boste sklenili pogodbo o najemu prenosnika HLP in 24-urni pripravljenosti službe na vaš klic ter nujnih intervencijah.

IJB

PO DRZA\^

AgendaSOOO :

UUBUANA, 16. juijj (Delo) - Dan zatem, ko jj državni zbor v nepotreb^ naglici ratificiral evropsid pridružitveni sporazum, so v Strasbourgu predstavil}' obširno poročilo o državah ki so prosile za članstvo ^, EU. Nobena od držav, ki sg | tudi uradno povabljene i( pogajanjem, med njimi tu; di Slovenija, ni zadostila prav vsem kriterijem. Na gospodarskem področju s? je najbolje odrezala Slovenija, ki pa bo morala v pri^ hodnjih letih spremeniti Je vrsto zakonov.

Kršitve ustave

UUBLJANA, 16. julija (Delo) - Gibanje 23. december je napovedalo, da bo sprožilo ustavni spor, ker je predsednik državnega zbora Janez Podobnik zavrnil njihovo šesto pobudo za predhodni zakonodajni referendum o vključevanju Slovenije v EU, ki so jo vložili 14. julii ja. Podobnik naj bi kršil vsaj dve ustavni načeli: o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pred zan konom.

Delo na črno

UUBLJANA, 17. julija (Delo) - Vlada je sprejeli program odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, ki ga ji pripravilo ministrstvo za delo. Konkretnih akcij naj bi se lotili že v teh dneh, različna ministrstva pa morajo v najkrajšem času pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje. Ustanovili so tudi dve komisijt ena bo pripravila zakon n preprečevanju dela na črno, druga pa bo vodila in; usklajevala akcijo tržne in davčne inšpekcije ter inšpektorjev ministrstva za notranje zadeve. Akcije bodo potekale na vseh po' dročjih, od gradbeništva do prireditvenih dejavnosti.

Škoda

. UUBUANA, 17. julija (Večer) - Po ocenah ministrstva za kmetijstvo so zmrzal ob prelomu leta tei neurja s točo v juniju ic juliju naredili že za skoraj 20 milijard tolarjev škode. Država napoveduje, da bc kmetom pomagala hitro is izdatno. Najprej z denarjem, kasneje pa še z zagotavljanjem oskrbe s semeni z regresiranjem nakupov. Regresirali naj bi tudi obresti za najetje posojil obratna sredstva.

Kilometri

UUBLJANA, 18. julija (Delo) - Po podatkih ministrstva za promet in zvez« bo letos gradnja še sto kilometrov novih avtocest stala 59,5 milijarde tolarjev. H graditvi največ prispevajo vozniki z bencinskim tolarjem, ostalo so razna po sojila, V Sloveniji naj bilo do leta 2004 skupil 499 kilometrov avtocest.

Od balinanja do Aninega plesa

V soboto se bo na ploščadi pri kulturnem domu v Rogaški Slatini ob 17. uri začela osrednja prireditev ob drugem občinskem prazniku, na kateri bo spregovoril tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.

V sklop prireditev, ki so se začele že 12. julija s pohodom na Uršljo goro, spada tudi II. poletna slikarsko-kiparska delavnica Rogaška Slatina 97', 9. kolesarski maraton, otvoritev nogometnega stadiona, na katerem sta do sedaj zgrajeni le dve igrišči, ob igriščih pa je že pričel rasti tudi nov objekt.

kjer bodo slačilnice, klubski in trgovski prostori. Poleg omenjenega objekta bo tribuna s približno 500 sedeži, dograditev tega dela stadiona na južni strani pa se predvideva do sredine jeseni, ko naj bi se nogometaši Steklarja dokončno preselili na novo lokacijo.

Program prireditev, ki se bodo zaključile v soboto s tradicionalnim Aninim plesom ob 20. uri, zajema med drugim tudi kantavtorski večer z gostom Rihardom Kotarjem, ki bo danes ob 18. uri, jutri pa bodo pri I. OŠ Rogaška Slatina ob 13. uri postavili temeljni kamen športne dvorane Janina. Ob 16. uri bo na balinišču športnega centra Zdravilišča balinarski turnir mladih do 20 let, ob 17. uri pa turnir v malem nogometu za veterane v Kostrivnici.

V soboto bo pred osrednjo prireditvijo ob 9. uri še drugi Anin turnir v balinanju na balinišču balinarskega kluba Megrad in ob 16. uri slavnostna seja občinskega sveta v občinski sejni dvorani.

Obiskovalce prireditev bodo pogostili z golažem, ob polnoči pa bodo slavje zaključili še z velikim ognjemetom.

JANEZ TERBOVC, B. JANČIČ

Digitalna telefonska centrala

V Šentjurju bodo s pomočjo razširjene moderne digitalne telefonske centrale precej posodobili telefonski promet.

Delavci celjske enote Telekoma so te dni zaključili dela pri razširitvi centrale, njena skupna kapaciteta pa je nekaj manj kot 3000 naročniških priključkov. S to razširitvijo bo mogoče vse naročniške priključke, ki so bili doslej vključeni še na analogno telefonsko centralo, preusmeriti na novo digitalno. Tako ne bo več dvojčnih priključkov, prav tako pa centrala omogoča dodatne storitve. Preusmeritve bodo dokončane v mesecu avgustu, celotna naložba pa je vredna nekaj več kot 35 milijonov tolarjev. B.B.

Pupin Okolje

V zgornjesavinjskih občinah, razen na Ljubnem, so izbrali podjetje, ki bo skrbelo za odvoz odpadkov oziroma za ravnanje s komunalnimi odpadki.

V izbiri podjetja so se doslej ravnali nekako po teritorialnem principu, saj so v občinah Gornji Grad in Nazarje izbrali Podjetje za urejanje prostora Velenje, v občinah Mozirje in v Luče pa Javno komunalno podjetje Okolje. Slednje je še v nastajanju, dokončno pa naj bi zaživelo sredi avgusta. Takrat bodo podpisali notarsko pogodbo, kasneje pa uredili še vse potrebno za likvidacijo sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje, ki naj bi ga dokončno likvidirali do konca leta.

Cene odvažanja odpadkov se med podjetji Pup in Okolje ne razlikujejo, v obeh podjetjih za odvoz vsak mesece zaračunavajo nekaj več kot 360 tolarjev na osebo. US

Odbor državnega zbora v Zrečah

V četrtek, 17. julija, je odbor državnega zbora za gospodarstvo na povabilo župana občine Zreče Jožeta Koširja obiskal to občino. Člani odbora so si ogledali podjetji Unior in Comet, Terme Zreče, RTC Rogla in kmečki turizem Arbajter na Skomarju.

Na kmečkem turizmu so imeli tudi pogovor na temo Razvoj turizma in ohranjanje poselitve na podeželju. »V ta del Slovenije smo prišli na povabilo našega člana. Vtis o teh

krajih je presenetljivo dober, saj navadno na takšnih obiskih poslušamo samo pritožbe, tukajšnja podjetja pa so me prijetno presenetila, saj je vsem uspel velik napredek. Uspelo jim je posodobiti in ohraniti podjetja in uspešno vpeljati nove dejavnosti na področju turizma. Vse to daje kraju odlično perspektivo,« je o obisku v občini Zreče povedal predsednik odbora za gospodarstvo dr. Jože Zagožen.

RP

Kurilno olje

Prejšnji teden smo bili le eni od mnogih, ki so napačno zapisali nove cene kurilnega olja. Bralcem se zato opravičujemo in popravljamo napako. Od 12. julija je treba za liter kurilnega olja extra lahko, ki ga uporabljajo pretežno v gospodinjstvih, odšteti 47,60 tolarja; zadnjič objavljena cena 30,63 tolarja velja za neko drugo vrsto kurilnega olja.

SNOPIČ DOGODKI D

Vzorčno zbiranfe odpadkov najprej na Ljubnici

Vitanjski svetniki so na zadnji seji dali soglasje za posodobitev zajemnega objekta pitne vode Hudinje v Jaselju Paka, ki je star že 20 let.

posodobitev bo opravilo javno podjetje Vodovod-kanali-23cija iz Celja, posodobitev pa naj bi omogočila večjo funkcionalnost, sodobnejšo tehnologijo zajemanja vode in nenazadnje tudi bolj estetski izgled samega objekta.

jsja seji svet pa sta bila tudi dva predstavnika konjiškega javnega komunalnega podjetja. Direktor Dušan Slapnik je jvetnike seznanil z novim obsežnim projektom zbiranja in odlaganja odpadkov v občinah Konjice, Zreče in Vitanje, projekt, ki so ga svetniki podprli, predvideva organiziran odvoz odpadkov, opremljen s posebnimi tipskimi posoda-pii, uvedli pa naj bi tudi tako imenovane ekološke otoke, to so mesta, kjer so na terenu strnjene posode za ločeno obiranje odpadkov in podobno. Predstavniki konjiškega l(omunalnega podjetja se bodo že v prihodnjih dneh sestali s predstavniki vitanjskih vaških skupnosti, s pomočjo katerih bodo skušali občanom podrobneje predstaviti sistem tovrstnega zbiranja in odvoza. Kot vzorčni model bodo najprej komunalno opremili le eno vaško skupnost, Ljubni-co, nato pa še vse ostale. Cene odvoza se bodo zaračunavale po osebi v gospodinjstvu.

Vitanjski župan Slavko Krajnc je zbrane seznanil tudi s potekom izgradnje prizidka k vitanjski osnovni Šoli. Ker dela potekajo po predvidevanjih, bodo septembra tamkajšnji osnovnošolci že lahko nabirali znanje v novih šolskih prostorih. Prizidek je letos največja naložba v občini in je vredna 90 milijonov tolarjev. B.F.

Ne pustite nas na cedilu!

Tako prosijo starejši Laščani, ki so jih negovali in jim pomagali na domu v okviru javnih del - Prihodnje leto morda Center za pomoč na domu

Tudi laška občina je med tistim, ki ostro protestirajo zaradi odločitve republiškega zavoda za zaposlovanja, da bo zato, ker državni proračun še ni sprejet in ni zadosti denarja, prepolovil število delavcev, vključenih v javna dela. Težave bo sicer rešila po svoje, vendar kljub temu zahteva odgovor, zakaj je treba varčevati ravno na tem področju.

V Laškem so letos z zavodom za zaposlovanje sklenili pogodbe za štiri programe javnih del - za področje komunale, knjižničarstva in Rdečega križa

do konca leta, za tako imenovano pomoč na domu pa do 30. junija. Zavod je najprej, ne da bi o tem karkoli povedal naročnikom, kar po telefonu obvestil delavce, vključene v programe, da jim potečejo pravice iz javnih del. Kasneje so v občinskih službah izvedeli, da republiški odbor za izbor javnih del res ukinja tri programe, program »pomoč na domu« pa je podaljšal do konca leta, vendar okrnjen s 25 na 10 delavk. Izbor, katera lahko ostane in katera ne, so naredili kar na celjskem zavodu, ne da bi se o tem posvetovali z izvajalcem programa, laškim centrom za socialno delo. Delavke so bile prizadete, med starejšimi občani, zlasti nepo-kretnimi in tistimi, ki živijo sami ali pa so tako bolni, da gospodinjskim opravilom niso več kos, je zavladal preplah. Skupaj s centrom so prosili občinsko upravo, naj jim pomaga, sami pa bi bili pripravljeni za oskrbo plačati tudi nekoliko višjo ceno.

Ker tudi občinskemu vodstvu ni vseeno in starejših občanov, potrebnih pomoči, ne namerava prepustiti samim sebi, še zlasti zato, ker v občini ni doma za ostarele, je pripravil program za začasno rešitev problemov, ki ga je potrdil tudi občinski svet. V proračunu je zagotovil nekoliko več denarja

za program »pomoč na domu«, tako da bo lahko ostalo vseh 25 delavk. Dobile bodo sicer za polovico manjše plače, imele pa bodo vse dosedanje pravice, ki izhajajo iz dela.

Zaradi ukrepov zavoda za zaposlovanje na področju javnih del so se konec prejšnjega tedna sestali tudi župani - poslanci v državnem zboru. Zdi se jim nesprejemljivo in tudi nesmiselno, da država varčuje na tako občutljivem področju kot je sociala. Pri tem pa župane tudi zanima, koliko delovnih mest bodo zaradi zmanjšanja programa javnih del ukinili na samem zavodu za zaposlovanje.

Občinske službe bodo do oktobra pripravile vse potrebne akte in projekte za ustanovitev profesionalnega Centra za pomoč na domu, ki bi pričel delati prihodnje leto, v njem pa bi redno zaposliH tiste delavke, ki se bodo v javnih delih najbolj izkazale. Do konca septembra bo občina poskrbela tudi za delavce, ki so vključeni v program javnih del na področju knjižničarstva in Rdečega križa, program na področju komunale pa bo začasno prekinila.

JANJA INTIHAR

PO DRŽAVI

Sprli sindikalisti

LJUBLJANA, 20. julija (Večer) - Predsedniku sindikata Neodvisnost - KNSS Francetu Tomšiču so ne nedavni izredni seji sveta sindikata odvzeli vsa pooblastila za zastopanje in predstavljanje tega sindikata. Tomšič pojasnjuje, da je bila izredna seja skupine članov, ki večinoma pripada sindikalnemu forumu SDS, sklicana v nasprotju s statutom in je po njegovem mnenju pravno nična. Zato so, pravi Tomšič, tudi njeni sklepi nični.

Licence za avtoprevoznike

LJUBLJANA, 20. julija (Dnevnik) - Do konca leta morajo vsi slovenski avto-prevozniki z vozili nad 6 ton pridobiti ustrezno licenco za opravljanje svoje dejavnosti. S tem naj bi se po mnenju ministrstva za promet uredilo področje cestnih prevozov ljudi in tovorov. Na ministrstvu namreč ugotavljajo, da je v Sloveniji bistveno več prevoznikov kot jih potrebujemo.

Denacionalizacija

LJUBLJANA, 21. julija (Delo) - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije nasprotuje zadržanju izvajanja zakona o denacionalizaciji. Šestmesečno podaljševanje bi bilo po njihovem mnenju škodljivo za približevanje Slovenije Evropski uniji, poleg tega pa predlog zakona o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb vsebuje tudi nekatere določbe denacionalizacij skega zakona, tako na primer lastnine ne bi dobile osebe, ki so odškodnino prejele od tujih držav.

Proračunsko usklajevanje

LJUBLJANA, 21. julija (Večer) - Največji koalicijski stranki liberalna demokracija in ljudska stranka sta se ves dan usklajevali o tem, da bi koalicijsko pogodbo delno dopolnili pred sprejetjem državnega proračuna, dodatno pa še kasneje. Če bi ta dogovor uspel, bi vlada lahko obravnavala proračun na seji 24. julija. Medtem pa so socialdemokrati pričeli zbirati podpise za interpelacijo proti vladi, ker do 20. julija ni predložila parlamentu letošnjega proračuna. Zaradi najnovejših zapletov so sklicali novinarsko konferenco tudi v ZLSD in napovedali, da bodo v torek, 29. julija, na izredni seji državnega zbora predlagali sprejetje sklepa o presoji ustavnosti zakona o začasnem financiranju javne • porabe, če vlada 24. julija ne bo sprejela predloga proračuna.

Otroci brez varstva

V laškem vrtcu ni prostora za vse vpisane otroke - Težave bodo začasno rešili z oddelkom izven matičnega objekta

Zaradi novega zakona o ^ftcih, ki med druginr predpisuje tudi drugačne normative za število otrok v posameznih oddelkih, imajo v občini Laško precejšnje težave. S 1. septembrom bodo ■korali namreč upoštevati, je lahko v oddelek prvega starostnega obdobja vklju-, ^enih največ 14 otrok, v od-•ielek drugega starostnega obdobja pa največ 24.

Doslej je bilo lahko v oddel-m prvega starostnega obdobji- to je od prvega do tretjega vključenih po 22 otrok, v °ddelke drugega obdobja, ki obiskujejo otroci od tretjega starosti do vstopa v šolo, je bilo lahko največ 30 °trok. Zaradi spremenjenih !|°rrnativov, ki se bodo v pri-Nnjih letih še poostrili, je ta

ko v Laškem brez prostega mesta v vrtcu ostalo 24 otrok. Prostora je zmanjkalo tudi v enoti v Rimskih Toplicah, vendar so se tam z nekaterimi starši dogovorili, da bodo otroke vpisali šele v prihodnjem šolskem letu, v Zidanem Mostu in v Sedražu pa se za sedaj s prostorsko stisko še ne ubadajo. V Laškem bodo težave začasno reših tako, da bodo v šoli s prilagojenim programom uredili kombinirani oddelek in s tem rešili problem varstva za 19 otrok. Kaj bo s preostalimi petimi otroki, za sedaj še ne vedo natančno, razmišljajo pa, da bi razpisali oddelek družinskega varstva.

Ker bodo z začasnim kombiniranim oddelkom in z družinskim varstvom rešili v Laškem le najnujnejše trenutne potrebe in ker imajo starši pravico vpisovati otroke skozi vse leto, je

Vrtec Laško sprejel Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, s katerim soglaša tudi občinski svet. Pravilnik med drugim določa tudi kriterije, na osnovi katerih bo posebna komisija v primerih, ko bo število prijav večje od razpoložljivih mest, sestavljala prednostni vrstni red za sprejem otrok v vrtec.

J.INTIHAR

Letošč pod Nazarje

Na osnovi dogovora, ki so ga podpisali župani in predsed-'^iki svetov petih zgornjesavinjskih občin, so v Nazarjah sklenili. da prevzamejo vodooskrbni sistem Letošč. Hkrati za upravljanje sistema pooblastili podjetje Dom iz Naza-^ij- US

Most za praznik

v Gornjem Gradu so občinski praznik proslavili z odprtjem novega mostu preko Drete, na cesti Gornji Grad-Kamnik.

Z aktivnostmi za izgradnjo prepotrebnega mostu so v Gornjem Gradu pričeli že v letu 1995, saj je bil tako imenovani Graščinski most črna točka na cesti preko Črnivca. Nov most pomeni tudi začetek sanacije ceste skozi Gornji Grad, sanacijo pa bodo nadaljevali v naslednjih letih.

Graščinski most, ki ga je financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste, je zgradilo Cestno podjetje Celje. Ob

odprtju sta si preko traku v znak prijateljstva podala roki kamniški in gornjegrajski župan, Tone Smolnikar in Toni Rifelj. Slednji je skupaj s predsednikom državnozbor-skega odbora za infrastrukturo in okolje Jakobom Preseč-nikom most tudi slovesno predal namenu. Nov objekt v Gornjem Gradu je blagoslovil radmirski župnik Jože Vrata-nar, po odprtju pa so v okviru občinskega praznika pripravili še proslavo v Kulturnem domu Gornji Grad. Zvečer je domača igralska skupina zadnjič uprizorila igro Mrtvi menih. US, Foto: CIRIL SEM

Med odpiranjem Graščinskega mostu, ki je za občino Gornji Grad izjemnega pomena.

GOSPODARSTVO

mniam

Prve dividende

v ponedeljek je bila druga skupščina delničarjev družbe TIM Laško, na kateri so delničarji sprejeli tudi sklep, da bodo pričeli z izplačevanjem dividend. Le-te sicer ne bodo visoke, pomenijo pa korak naprej v poslovanju družbe.

TIM bo za izplačilo dividend namenil 22,8 milijona tolarjev, dividende pa bodo znašale 25 tolarjev bruto na delnico. Delničarji so na skupščini potrdili še poročilo o lanskem poslovanju, odločili pa so se tudi, da bodo ustanovili sklad lastnih delnic. Od prve skupščine, ki je bUa 23. oktobra lani, se struktura lastnikov družbe TIM ni spremenila. ■ Večina kapitala, to je dobrih 50 odstotkov, je v rokaJi 940 notranjih lastnikov, zunanji delničarji pa so Družba za upravljanja Arkada z 20 odstotki ter kapitd-ski in odškodninski sklad. JI

Skupščina KIV Vransko

Delniška družba KIV Vransko je imela v torek popoldne drugo skupščino svojih delničarjev.

Delničarji so med drugim obravnavah poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu s predlogom delitve dobička. Vodstvo podjetja je delničarjem pripravilo predlog, po katerem naj bi ostal čisti dobiček iz lanskega leta nerazporejen. Delničarjem so bile predlagane tudi spremembe v sestavi nadzornega sveta. Marjana Remica naj bi zamenjal predstavnik delničarjev Peter Inti-har. IJB

Pot naprej

Veliko sprememb v podjetju GKN Unior-Atras

V zadnjem času so v zreškem podjetju Unior-Atras uvedli številne spremembe. Večinski lastnik je postala angleška multinacio-nalka GKN, s katero je v podjetje prišlo tudi veliko novosti. Poleg upokojitve dotedanjega direktorja in imenovanja novega, so vpeljali nove vodilne delavce, uvajajo nov proizvodni koncept in vse več pozornosti namenjajo profesionalizaciji poslovnih odnosov.

Z januarjem letošnjega leta je GKN Automotive AG-Lohmar iz Nemčije, ki spada pod okrilje multinacionalke GKN, postala 74-odstotni lastnik podjetja Unior-Atras. S spremembo lastništva se je tudi družba Unior-Atras preimenovala v GKN Unior-Atras.

Proizvodno-prodajni program multinacionalke GKN ADD zajema proizvodnjo homokinetič-nih zglobov in polgredi za skoraj vse vrste vozil in ima 35-odstotni delež v svetovnem merilu.

S L julijem sta bila zaradi upokojitve dotedanjega direktorja na njegovo mesto imenovana Igor Škornik, dipl. oec. in dr. Helmuth Rohregger kot tehnični direktor, ki prihaja iz Italian operations kot grupe, v katero je sedaj vključena družba GKN Unior-Atras.

V preteklem poslovnem letu so za družbo Unior izvajale določene poslovne funkcije strokovne službe podjetja Unior, letos pa so v družbi ustanovih samostojne strokovne službe za opravljanje nabavne, splošno kadrovske, informacijske in finančno-računo-vodske funkcije.

Vse te službe so pred pol leta tudi uspešno zaživele. Zaposleni v družbi GKN Unior-Atras so tudi zelo mladi, saj je povprečna starost 30 let, poleg tega pa ima družba tudi visoko izobrazbeno strukturo zaposlenih. Seveda pa družba skrbi za nenehno

izobraževanje in izpopolnjevanje svojih delavcev doma in v svetu v obliki najrazličnejših strokovnih seminarjev, »work-shop delavnic«...

»Vključitev družbe Atras v sistem multinacionalke GKN pomeni za družbo pridobivanje novih poslov in sledenje najnovejšim tehnično-tehno-loškim dosežkom,« je med drugim o vključitvi v GKN povedal direktor Atrasa.

Proizvodno-prodajni program družbe obsega proizvodnjo in prodajo polgredi in ho-mokinetičnih zglobov. Glavni kupec je podjetje Revoz iz Novega mesta, ki jih vgrajuje v vozila Clio. V prvem kvartal-nem obdobju poslovanja letošnjega leta je družba Atras imela

zaradi krize v avtomobilski industriji zmanjšan obseg naročil. Ob pomoči GKN pa so uspeli pridobiti nove posle, nova naročila, tako da so v podjetju morali uvesti tudi nekaj delovnih sobot, da so lahko zagotovili izpolnjevanje obveznosti do kupcev. Družba Atras bo imela pol-

Diplomirani ekonomist Igor Škomik je direktor 200-članskega podjetja GKN Unior-Atras od 1. julija letos.

no zasedene kapacitete tudi v preostalem obdobju poslovanja letošnjega leta, saj je tudi Revoz kot glavni kupec povečal naročila. Družba bo tako v letošnjem poslovnem letu dosegla obseg realizacije prodaje v višini cca 24,5 milijona nemških mark, kar je več kot v lanskem poslovnem letu.

V začetku junija je bila družba Atras izbrana za dobavitelja vseh tipov polgredi za vozilo X-65 za potrebe tovarne Revoz, ki bo predvidoma maja 1998 nasledil Clia. »Izbira za dobavitelja pomeni priznanje in precejšno obvezo za Atras, saj biti dobavitelj avtomobilski industriji pomeni za nas nenehne pritiske na zniževanje stroškov in dvig kvalitete ponudbe,« je rekel direktor Igor Škomik.

GKN vizija prihodnosti je v spodbujanju rasti in razvoju podjetij, s ciljem ohranitve odličnosti in vodilnega položaja na vseh področjih poslovanja. V skladu s to vizijo potekajo vse aktivnosti tudi v GKN Unior-Atras. »Ustvarjali bomo okolje, ki vzpodbuja vse zaposlene k spoznavanju njihovih maksimalnih potencialov. Skušali bomo preseči zahteve naših kupcev skozi inovacije, sistem celovitega zagotavljanja kakovosti z visoko izobraženimi kadri in teamskim delom,« je zaključil direktor GKN Unior-Atrasa, Igor Škornik. ■■■■■■ PRIMOŽ POKLIČ

BAROMEM

Klub za iskanje j zaposlitve i

v Sloveniji deluje približuj 15 Klubov za iskanje.zaposij, tve, med njimi od aprila lan deluje tudi Klub za iskanji zaposlitve Celje. Klub deluje pod okriljem podjetja za in; ženiring, razvoj in svetovanja IRS s sedežem v Cankarjevi ulici ter pod okriljem Repu^: liškega zavoda za zaposlovj' nje. Po besedah vodje iRj Alojza Janca je njihov pro. gram namenjen predvsem f stim, ki se resnično trudijo^ da bi čimprej našli delo. Lani se je v program vključilo 73 ljudi, letos je vanj vključenih 122 brezposelnih. Da klub uspešno opravlja svoje poslanstvo dokazuje podatek, da sije skoraj polovica ljudi že našla zaposlitev. |

Dober obisk

'Po podatkih Skupnosti slo-vensldh naravnih zdravilišč iz Celja je v zdraviliških hotelihv prvem polletju letošnjega leta letovalo 141.210 gostov, kar je za 7 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Za 2 odstotka se je povečalo število domačih gostov, 16 odstotkov več je tujcev, razmerje pa se k vedno nagiba v prid domačih gostov. VeČina zdravilišč beleži boljši obisk kot v enakem lanskem obdobju: Terme Portorož 32 odstotkov. Zdravilišče Laško 24, Zdravilišče Radenci 22, Strunjan in Terme Zreče 12, Rogaška Slatina 4j Topolšica 2 ter Atomske in Ptuj ske toplice 1 odstotek.

Novost iz Tovarne sladkorja

v Tovarni sladkorja d.d. Ormož, edinem domaČem proizvajalcu tega nepogrešljivega živila, so se odločili za novo celostno podobo. V ta okvii sodi tudi novo oblikovana embalaža za konzumni beli sladkor, ki je tradicionalni, standardni izdelek ormoške tovarne. Potrošniki lahko v trgovinah z živili že nekaj tedno\ kupujejo konzumni beli slad kor v vrečkah, katerih primer nost jo^bila preizkušena tudi s tržno raziskavo. Simbolne sporočilo na vrečkah je več barvna in živopisana podoba značilnega slovenskega pode želskega motiva - vasice sred ohranjenega naravnega okolja

Uspešna Karanto

Karanta je blagovna znarn ka, pod katero 9 slovenski! bank izdaja kartico, s katere imetniki laihko plačujejo blag' in storitve na skoraj 11 tiso* mestih v Sloveniji. Skupna vse slovenska plačilna kartica z^ menjuje LB plačilno kartico,^ kartični sistem izdajateljic p so pristopile tudi banke, ^ doslej še niso izdajale domaČ' kartice. S Karanto je posle mogoče plačevati tudi v trgo vinah vseh večjih trgovskil sistemov v Sloveniji, izdajate Ijice pa se o plačevanju s K3 ranto dogovarjajo tudi z neka terimi trgovskimi družbanii ki v svojih trgovinah doslej niso prejemale te plačilne kar tiče. Poleg tega tečejo tudi po govori o vključitvi novih baru v sistem izdajateljic Karanta-

Slovenija pokrita, na vrsti tujina

Skupščina ^Iničarjev Kovinotehne - Zaenicrat še brej dividend

Minuli teden je bila v Kovi-notehni d.d. Celje tretja skupščina delničarjev. Sprejeli so poslovno poročilo za lani, obravnavali delitev dobička, oblikovali sklad lastnih delnic, za revizijsko hišo pa ponovno imenovali družbo MT&D d.o.o. iz Ljubljane.

Kovinotehna je lani ustvarila 248,8 milijona tolarjev čistega dobička. Po sklepu skupščine se bo del dobička delil na rezerve, večinski del pa bo ostal nerazporejen. Po oceni delničarjev je Kovinotehna lani uresničila vse pomembnejše cilje. Ustvarila je 33,9 milijarde tolarjev skupnega prometa. V primerjavi z letom 1995 se je prodaja blaga na debelo na domačem tržišču realno povečala za 2,5 odstotka, prodaja na drobno pa za 10 odstotkov. Delež stroškov v masi razlike v ceni se je znižal za več kot 10 odstotkov. Bruto dobiček na kapital je kar 16,7-krat večji, neto dobiček na kapital pa 16,6-krat. Tu

di stopnja donosnosti na kapital se je v primerjavi z letom prej precej povečala.

V Kovinotehni so lani uresničevali poslovne cilje in politiko z realno manjšim številom zaposlenih, ob tem pa povečali delež višje in visoke izobrazbe v primerjavi s prejšnjimi leti za 2,7 odstotka. V različne oblike strokovnega izobraževanja je bilo vključenih kar 73 odstotkov zaposlenih.

Približno 84 odstotkov realnih naložb je bilo usmerjenih v širitev maloprodajne dejavnosti v Sloveniji. Lani je Kovinotehna odprla dva nova prodajna centra v Novem mestu in v Ljubljani ter pričela v aktivnostmi za izgradnjo prodajnega centra v Velenju, ki uspešno posluje od februarja letos. Maloprodajna mreža v Sloveniji vključuje 9 prodajnih centrov, 12 specializiranih prodajaln in 23 franšiznih enot. S tem številom počasi zaključujejo investiranje v nove

prodajne enote v Sloveniji in se usmerjajo navzven. Lani sta se prodajno distribucijskem centru v Moskvi pridružila še trgovina v Moskvi in prodajni center v Nižnijem Novgorodu. Konec leta so pričeli z aktivnostmi za izgradnjo franšizne enote v Moskvi in prodajnega centra v Kijevu, ki so jih v začetku letošnjega leta tudi uspešno zaključili. Poleg tega se je Kovinotehna ponovno usmerila na tržišče bivše Jugoslavije in letos odprla dve franšizni enoti v Bihaču in Zenici. V načrtu pa imajo še izgradnjo večih prodajnih enot v Rusiji in Ukrajini.

Investicijska dejavnost v Sloveniji je sedaj usmerjena predvsem v obnovo in posodobitev obstoječih maloprodajnih enot. Trenutno obnavljajo prodajni center Hudinja v Celju, ki v času obnove redno posluje. Glavni naložbi v letu 1996 v hčerinska podjetja pa predstavljata naložbi v Kovinoteh-no MKI Novo mesto in Jeklo-tehno Trgovino Maribor, ■■■■■■■■■■■■■■i UB

NOVONABORZI

Veliko prometa

Piše: BOJAN GRADIŠNIK

Na borzi vrednostnih papirjev se še vedno veliko trguje. To potrjujejo podatki o prometu s petimi delnicami v mesecu juliju, primerjalno s celotnim letošnjim prometom. Za mesec julij so upoštevani podatki do vključno 22. julija. Z delnicami družbe Lek je bilo sklenjenih za 10,8 milijarde tolarjev poslov, v juliju pa za 3,3 milijarde, kar v strukturi prometa predstavlja 31 odstotkov. Z delnicami družbe Krka je bilo letos prometa za 9,1 milijarde, v juliju 2,9 milijarde (32 odstotkov), z delnicami družbe Merkator je bilo prometa za 5,8 milijarde tolarjev, v juliju 0,9 milijarde (15 odstotkov) . Z delnicami družbe Petrol je bilo prometa za 2,3 milijarde tolarjev, v juliju 1,6 milijarde (70 odstotkov). Z delnicami družbe Etol je bilo prometa za 519 milijonov tolarjev, v juliju 175 milijonov (34 odstotkov). Promet na ljubljanski borzi in tečaji delnic, še posebej pa število družb, katerih delnice in obveznice kotirajo na borzi, se nenehno povečuje. V borzni kotaciji A in B je trenutno že 29 delnic in 27 različnih ob\^eznic, na izvenborz-nem trgu pa se trguje s 44 delnicami in s 13 obveznicami.

Na borzi bodo začele kotirati obveznice »Banke Celje« 2. izdaje. Obveznic je bilo izdanih za 20 milijonov DEM . Izdane so bile v apoenih po 100 DEM. Obveznice so izdane za obdobje 5 let. Obrestna mera je 7,5 odstotka. Zadnji kupon zapade v izplačilo 15. septembra 2001, s tem da je dvoletni moratorij na izplačilo glavnice. Izdajatelj obveznice ne more oziroma nima

pravice do odpoklica pred dospelostjo, pav tako pa tudi kupec nima pravice do predčasne vnovčitve svoje terjatve. Točen datum kotacije omenjenih obveznic na borzi nam bodo sporočili z borze najkasneje sedem dni pred kotacijo. Oznaka za borzno trgovanje bo BCE2.

Na sedežu družbe CBH d.o.o., Celje lahko prodate večino delnic, ki ste jih pridobili z vpisom certifikata v podjetja, ki so se lastninila s pomočjo javne prodaje. To so predvsem delnice serije G. Naj navedemo le nekaj družb: Alpos Šentjur, Cinkarna Celje, Gorenje Velenje. Kot novost smo uvedli odkup delnic serij B in D tistih družb, ki so svoje delnice vpisale v centralni register Klirinško depotne družbe. S 23. julijem smo povišali odkupne cene za omenjene delnice. Veliko je vprašanj naših komitentov, če je možno prodati delnice PID. Delnice PID (pooblaščenih investicijskih družb) še ne kotirajo na borzi, pa tudi pred borzno kotacijo jih trenutno še ne odkupujemo.

Še vedno odkupujemo amortizacijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telekom Slovenije.

1. SNOPIČ

GOSPODARSTVO

D

Nova metla v Avtotehniki

Lastnik celjskega podjetja je Štajerski avto dom iz Maribora

Na prvi pogled v Avtotehniki Celje gi nobenih sprememb. Podjetje še vedno nosi ime Avtotehnika, prodajni program avtomobilov ostaja nespremenjen. A ta podoba je zgolj navidezna, v podjetju teče korenita sanacija, gaj je to znano celjsko podjetje pred tremi meseci prevzel Štajerski avto dom iz Maribora. O tem govori novi direktor Avtotehnike in Štajerskega avto doma Dragiša Milosavljevič.

Lahko podrobneje predstavite podjetje Štajerski avto dom?

Štajerski avto dom je po novem 100-odstotni lastnik celjske Avtotehnike. Štajerski avto dom je praktično največje podjetje na Štajerskem s področja trženja avtomobilov. Podjetje zaposluje 115 delavcev, lanski promet je presegel 4 milijarde tolarjev. 100-odstotni lastniki Štajerskega avto doma so zaposleni delavci.

Bo Avtotehnika ostala samostojno podjetje ali jo boste preimenovali v Štajerski avto dom?

Avtotehnika je in bo ostala samostojno podjetje. Tudi ime Avtotehnika ostaja. V podjetju je zaposlenih 56 ljudi, že prejšnje vodstvo je deloma reševalo problem presežnih delavcev. Osebno ocenjujem, da se število zaposlenih v prihodnje ne bo bistveno spremenilo. Avtotehnika v Celju ostaja in ostaja tudi na sedanji lokaci-

Ste podjetje kupili ali vzeli v najem?

Marca je Štajerski avto dom od pokojninskega, odškodninskega in razvojnega sklada odkupil 40 odstotkov premoženja. Da bi se pravočasno lahko začela sanacija, se je Štajerski avto dom potem odločil, da postane večinski lastnik. Odprli smo interno borzo, zaposleni pa so odprodali svoj 60 odstotni delež.

Zakaj ste se odločili za nakup tega celjskega podjetja?

V tržnih ekonomijah je normalno, da se začnejo povezovati podjetja, ki imajo enake ali podobne dejavnosti. Štajerski avto dom in Avtotehnika imata skoraj 100-odstotno enako dejavnost, v obeh podjetjih se ukvarjamo s prodajo novih in rabljenih avtomobilov, opravljamo servisne storitve, v Štajerskem avto domu izvajamo tudi tehnične preglede.

V kakšnem stanju je bilo ob nakupu podjetje Avtotehnika?

2 eno besedo slabo. Podjetje je bilo prezadolženo, skupno so znašale vse obveznosti približno 5 milijo-■^ov mark. Podjetje smo prevzeli skupaj z obveznostmi.

Kako ste se lotili sanacije?

Glavni problem pri sanaciji obveznosti je povezan s Komercialno banko Triglav v ^tečaju. Ta banka je na začet-letošnjega leta svoje terja

tve prodala Novi Ljubljanski banki z diskontom. Potem je stečajni upravitelj najkvalitetnejše terjatve Komercialne banke Triglav v stečaju sam uredil, tako da je od 8 prišel na približno 11 milijard tolarjev. Novi Ljubljanski banki te zmanjšane terjatve z enakim popustom niso več odgovarjale, ocenjevali so, da je diskont premajhen, ponujali so novi diskont, do podpisa pogodbe med Novo Ljubljansko banko in Komercialno Triglav banko v stečaju pa ni prišlo. Zdaj je objavljen novi razpis, po katerem Komercialna banka Triglav v stečaju svoje terjatve prodaja v delih, ne več v celoti. Štajerski avto dom se bo moral odločiti, ali se bo prijavil kot kupec teh terjatev Komercialne Triglav banke v stečaju do Avtotehnike. Terjatve so zavarovane s hipoteko.

Koliko časa bo predvidoma trajala sanacija?

Sanacija bo dolgoročna. Ob upoštevanju odprtih obveznosti Avtotehnike podjetje potrebuje nekaj let, da pride na pozitivno ničlo.

Ste vedeli za vse obveznosti, ko ste prevzemali podjetje?

Vsega, kar zdaj odkrivam, nisem pričakoval. Če bi poznal vse detajle, se verjetno sploh ne bi odločil, da bi lastnikom Štajerskega avto doma predlagal nakup Avtotehnike.

Kakšno usodo ste namenili prejšnjemu direktorju Alojzu Seliču?

Prejšnji direktor je trenutno v bolniškem staležu. Prejšnji mesec sem pripravil novo organizacijsko shemo, bivši direktor je prerazporejen na drugo delovno po

dročje. Ostaja v firmi, če se bo seveda strinjal s predlaganim delovnim mestom.

Kakšni so sicer vaši načrti z Avtotehniko?

Če hočeš biti danes uspešen na avtomobilskem področju, je treba imeti finance in urejeno likvidnostno stanje. Avtomobili se dobro prodajajo na ta način, da jih imaš v vsakem trenutku zadostno število na dvorišču. Imeti je treba lasten kapital za zaloge in s subvencioniranjem obrestne mere končnim kupcem omogočiti nakup avtomobilov pod enakimi pogoji, kot se avtomobili prodajajo na zahodu. Specifično je servisno področje, kjer je treba imeti tehnološko dobro opremljene delavnice in izobražene ljudi. Dolgoročno povečevanje obsega je rezultat dobre konkurenčnosti firme. Konkurenčnost pa pomeni visoko kvaliteto z najnižjimi stroški.

IRENA JELEN BAŠA

Direktor Štajerskega avto doma in Avtotehnike Dragiša Milosavljevič je po izobrazbi magister ekonomije. Za njim je izkušenj polna poklicna pot. Med drugim je bil direktor tozda hidroizolacij in demit fasad v Laškem, v mariborskem TVT je delal kot direktor programa nadgradenj, leta 1988 je prevzel nekdanji Agroservis, kije kasneje prerasel v danes uspešen Štajerski avto dom.

Da ne bomo hlapci in dekle

V Lačji vasi so se srečali obrtniki in poslanci

Zakon na dodano vrednost in težak položaj malega gospodarstva sta bili pretekli petek glavni temi pogovora v Lačji vasi v hotelu Štorman med predstavniki obrtnih zbornic celjske, koroške in sa-vinjsko-šaleške regije in nekaterimi poslanci s teh regij.

»Malo gospodarstvo je povezano z velikim, in če se podira velika piramida, padajo tudi male kocke,« je položaj malega gospodarstva slikovito ponazoril Franc Ben-da, predsednik Zgornjesavinj-ske obrtno podjetniške zbornice Mozirje, ki je bila tudi gostitelj srečanja. Glavne pripombe in nepravilnosti v zakonu na dodano vrednost sta predstavila Stanislav Kram-berger in Milica Gostiša z Obrtne zbornice Slovenije.

Obrtniki so izpostavili, da imajo posluh za probleme v slovenski državi, toda v tej državi bo treba živeti tudi jutri. Tako obrtniki že nekaj let pritiskajo na državo, da mora urediti finančno nedisciplino, toda sedanji predlog zakona napada predvsem obrtnike. Nasploh je v tujini položaj obrtnikov rešen drugače kot v Sloveniji, nekaj teh primerov pa so izpostavili tudi na posvetu v Lačji vasi. »Apeliramo na poslance, naj sprejmejo takšno zakonodajo, ki jo bo mogoče tudi uresničevati; ki bo omogočila preživetje tudi malim podjetnikom in obrtnikom, da bomo jutri v Evropi enakopravni partnerji, ne pa hlapci in dekle,« je poudaril Kramberger. V zakonu na dodano vrednost so sporna predvsem določila o plačilu davka po fakturirani realizaciji, saj s tem država ščiti

upnike; izpostavili pa so še enotno davčno stopnjo in prenos lastništva. »Vidi se, da so zakon sestavljali ljudje, ki še nikoli niso bili v podjetju,« je menila Gostiševa.

Apeli obrtnikov so bili usmerjeni predvsem na predsednika odbora za gospodarstvo pri državnem zboru dr. Jožeta Zagožna, ki je obljubil, da bodo v odboru prisluhnili vsem argumentiranim ugovorom irf jih skušali tudi upoštevati. Mnenju so se pridružili tudi Jakob Preseč-nik, Anton Delak in Peter Hrastelj, torej poslanci, ki so se udeležili srečanja v Lačji vasi. Ti so tudi obljubili, da bodo posredovali, da bodo predstavniki obrtne zbornice povabljeni k usklajevanju zakonskih določb.

URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM

V prijetnem ambientu hotela Štorman se je med obrtniki in poslanci razvnela na trenutke

tudi vroča razprava.

REKLI SO...

Dr. Jože Zagožen, poslanec in predsednik odbora za gospodarstvo pri državnem zboru: »V Sloveniji se nadaljuje centralizacija. V Ljubljano se steka denar, tu se ustanavljajo centri moči. V nasprotju s tem se ponekod v Sloveniji, predvsem na podeželju, do; gajajo grozljive stvari. Nekatere regije so v popolni depresiji. Če ne bo svežega kapitala in novih vzpodbud, bomo kmalu imeli močno zbirokra-tizirano Ljubljano na eni in umirajoče podeželje na drugi strani. Nujno je, da v parlamentu sprejmemo takšno re

gionalno politiko, ki bo predvidevala skladnejši in bolj enakomeren razvoj regij.«

Demonstracija kmetijskih strojev

člani strojnega krožka iz Savinjske doline so konec minulega tedna pripravili odmevno demonstracijo delovanja strojev za obdelavo tal in setev.

Organizatorjem je v soboto na prireditvenem prostoru ob cesti proti Velenju v naselju Velika Pirešica nagajalo slabo vreme, zato so demonstracijo prestavili na nedeljo. Po besedah tajnika strojnih krožkov Slovenije Marjana Dolenška si je preko tisoč obiskovalcev tokrat lahko ogledovalo predvsem stroje za strniščno ob

delavo tal. Zaradi razmočenega zemljišča so si stroje ljudje ogledovali bolj v mirujočem stanju. Med drugim so predstavili stroje za dopolnilno obdelavo in setev, predvsem vrtavkaste brane in sejalnice ter mulčerje za drobljenje rastlinskih ostankov. Praktično pa so prikazali delovanje obračalnih plugov. Pri organizaciji prireditve so članom strojnega krožka pomagali strokovnjaki kmetijsko svetovalne službe.

IJB

Foto: TONE TAVČAR

Sodobne kmetijske stroje si je ogledalo preko tisoč obiskovalcev.

D I NAŠI KRAJI IN UUPJE | IfPilH^

Razprodaje na vsakem vogalu

Najprej so trgovci znižali cene obutvi, sedaj še telcstilu

s ponedeljkom so se pričele posezoKske razprodaje tekstila, znižanje cen obutve pa traja že skoraj mesec dni. Kje in po koliko nižjih cenah lahko kupujemo omenjene izdelke, smo povprašali v celjskih trgovinah s tekstilom in obutvijo.

Večina trgovcev s čevlji nudi 30-odstotno znižanje, vendar le redko za vse izdelke. Ena takšnih izjem je trgovina z obutvijo Astra, kjer traja razprodaja od prvega julija do konca meseca. S prvim v mesecu so znižali cene tudi v Alpini in Peku, kjer pa so modeli različno znižani - od 17 do 78 odstotkov 20 odstotkov manj boste odšteli za vse vrste čevljev (razen Adidasa) v Bo-rovu, kjer velja znižanje do 2. avgusta, v trgovini Moda čevlji pa, tako kot večinoma, 30-od-stotno znižanje, ki bo trajalo vse do razprodaje zalog.

Nekoliko višje povprečje velja za znižanja v trgovinah s tekstilom, ki so s posezonski-mi razprodajami začele šele po 20. juliju, kakor to določajo pravila trgovske stroke v okviru gospodarske zbornice. Pri tekstilu lahko traja posezonsko znižanje cen največ dva tedna in še teden, če trgovci dodatno znižajo cene. Razprodaja mora biti ustrezno objavljena, blago pa označeno s prvotno in znižano ceno. Če je odstotek znižanja označen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vsega blaga, ki je v razprodaji. Vendar pa na žalost v mnogih primerih ni tako. Najbolj znižani so navadno izdelki, ki jih ne morejo prodati in predstavljajo le manjši del blaga na razprodaji.

Celjske trgovine s tekstilom ponujajo znižanja od 30 do 50 odstotkov, odvisno od izdelka. Izjema je Ona-on, kjer lahko kupite vse vrste modelov 30 odstotkov ceneje, vse do 4. avgusta. Večino blaga lahko za

40 odstotkov ceneje kupite tudi v Metroju in Vezeninah, celo do 50 odstotkov manj pa boste odšteli za nekatere izdelke v Potrošniku. •

To je bil pravzaprav le krajši pregled po naših trgovinah in trgovinicah, vendar pa bi lahko zaključih, da se taka tržna strategija trgovcem vendarle izplača. Sicer vrste pred vrati trgovin verjetno že dolgo niso takšne, kot v času velike inflacije, vendar pa mnogi še vedno raje počakajo do razprodaj, da bi s tem prihranili vsaj nekaj denarja. Ali se jim to splača ali ne in ali so te cene res toliko znižane, kot trdijo trgovci, pa je drugo vprašanje. O tem bi morali kaj več povedati tržni inšpektorji.

BOJANA JANČIČ Foto: GREGOR KATIČ

V ritmu vrtiljaka

V Šentrupertu nad Laškim se je v ponedeljek zbralo preko tisoč ljubiteljev polk in valčkov

V ponedeljek, 21. julija, je bilo sonce močnejše od dežja, ki se letošnje poletje noče umiriti. Nekaj minut pred začetkom se je vlilo na zbrano občinstvo, vendar je bilo vrtenje velikega vrtiljaka, ki ga je izdelal mizar Franc Vrbov-šek iz Olešč, dovolj močno, da je pregnalo črne oblake, tako da je prireditev, jubilejni 200. Vrtiljak polk in valčkov, v celoti uspela.

Čeprav je bil ponedeljek, ki je malce neobičajen dan za take prireditve, je prišlo preko tisoč ljudi s Celjskega, pa tudi od drugod, kar še posebej velja za številne muzikante.

Prvi Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje se je zavrtel 27. septembra 1993, stoti 21. avgusta 1995 in dvestoti 21. julija letos. Jubilejno oddajo je Radio Celje pripravil v Šentrupertu nad Laškim, v programu pa so nastopili Vitezi polk in valčkov, obetavne Mlade frajle (štiri dekleta), trio Vikija Ašiča, vokalna skupina Frankolovčani, ansambel Vrtiljak, plesalec z lutko Marjan Herzog iz Tevč, kot presenečenje pa plesalci folklorne skupine Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini.

Ustanovljen je bil Klub prijateljev polk in valčkov, ki ga vodi Stane Krajnc, v njem pa je že blizu 300 članov. Ansambel Petra Šmida je dobil novo ime, ansambel Vrtiljak, botra pa je bila Ivica Cvikl iz Žalca, ki je tudi izbrala ime ter ansamblu podarila prvi tekst.

Med mnogimi gosti so pravo navdušenje povzročili člani ansambla Primorski fantje, ki so na oder prišli v novih oblačilih modnega ustvarjalca z Ložnice pri Žalcu, Martina Skubica, ki Primorce oblači že nekaj let. Občinstvo je bilo izredno presenečeno, žal pa tudi razočara

no, saj je pričakovalo, da bodo Primorci tudi kaj zapeli, čeprav to - res - ni bilo v programu. So pa zapeli trije župani, Peter Hrastelj iz Laškega, Jurij Malovrh iz Šentjurja in Beno Poder-gajs iz Vojnika, žal pa sta manjkala župana Celja in Štor, Jože Zimšek in Franc Jazbec.

Občinstvo je v živo občudovalo Alfija Nipiča, Vinka Šime-ka, Rudija Šantla, Sama Pokorna, Hermino in Franca Šegov-ca, Vero Šolinc, Jožeta Burni-ka, Jožeta Galiča, Mira Klinca, Braneta Klaužarja, Franca Žer-donerja in še mnoge druge.

Srečanje v Šentrupertu nad Laškim (odlični gostitelji so bili v gostišču Kocman s številno ekipo krajanov ter Društva prijateljev in Vitezov polk in valčkov) je znova potrdilo, da imajo ljudje prireditve, povezane z domačo glasbo, pesmijo in humorjem, sproščenostjo in veseljem, radi. Tudi zato se bo Vrtiljak polk in valčkov prav gotovo še dolgo vrtel.

TONE VRABL Foto: EDI MASNEC

V Rogaški Slatini ne počivajo

V občini načrtujejo nove investicije in ustanavljajo podjetniški center

Minuli četrtek so predstavniki občine Rogaška Slatina na novinarski konferenci predstavili sklop najpomembnejših aktivnosti, ki so jih realizirali v prvi polovici leta ali pa so načrtovane v naslednjem kratkoročnem obdobju.

Med najpomembnejšimi projekti v občini so izgradnja športne dvorane Janina, nakup občinske stavbe, nakup in ureditev socialnih stanovanj ter izgradnja poslovno trgovskega centra Tržišče z bencinsko črpalko. Med največje investicije (6 milijonov mark) spada izgradnja Term Rogaška Slatina, ki bodo obsegale 4500 kvadratnih metrov površine, zemljišče in termalno vodo pa bo prispevalo Zdravilišče. V načrtu • imajo med drugim tudi izgradnjo 250 parkirišč, ureditev cestne infrastrukture ter nakup čistilne naprave za biološko čiščenje odplak, za katero bi morali odšteti približno 40 milijonov tolarjev.

Na področju družbenih dejavnosti je bil sprejet Odlok o ustanovitvi III. OŠ Rogaška Slatina, potrebno pa bo tudi financiranje dodatnega programa, kot so telovadnica Ratanska vas, šolska prehrana, varstvo vozačev, fakultativni pouk in športni oddelek. Poleg otroškega vars

tva, kulture in zdravstva, so prizadevanja občine usmerjena tudi v socialno skrbstvo, in sicer v oskrbo ostarelih na domu ter pripravo pogojev za razpis koncesije za pomoč na domu. Investicijsko vzdrževalna dela, kamor spadajo osnovna šola, vrtec, športni objekti in adaptacija Dispanzerja za otroke in mladino, naj bi po skupnih ocenah znašala 10,7 milijona tolarjev.

Za Rogaško Slatino je pomembna zlasti izvedba javnega razpisa za urejanje parkov ter izbor izvajalca, največje težave pa so pri finančni izterjavi obveznosti zavezancev, od katerih trenutno le nekaj več kot tretjina redno plačuje dolgove. Na področju podjetništva bo najbolj dobrodošel Podjetniški center Rogaška Slatina, ki naj bi bil ustanovljen do konca leta. Center, ki ga bosta ustanovila občina Rogaška Slatina in Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah, nastaja z željo po zagotovitvi trajne osnove in pogojev za vsesplošen razvoj podjetništva na področju občine.

Predstavniki občine so omenili še sodelovanje Rogaške Slatine v Projektnem svetu za razvoj celjske regije ter sodelovanje in financiranje občine pri izdelavi projekta Programska kadrovska prenova podjetij, v katerega sta vključeni dve veliki podjetji iz te občine, in sicer Steklarna in Kors.

BOJANA JANČIČ

u SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

Smrt grafitom!

Hllestna občina Celje pričela akcijo odstranjevanja grafitov - Za ljubitelje risanja in pisanja po stenah le še podhodi

2asebno podjetje Ekos je te uj odstranilo grafite s fasad jeh hiš na Gosposki in Prešer-^ ulici v Celju. Gre za zače-Ji akcije, s katero želi mestna ^unalna direkcija očistid pne ali drugačne umetniš-f^ive na vseh zgradbah v l^m središču mesta. Akcijo nadzorovala mestna straža.

! »Vemo, da so grafiti značil-j^st današnjega časa in da niti ni smiselno odstrani-L pojasnjuje Jože Smodila, t'je v Komunalni direkciji od-(ovoren za komunalno urejenost mesta, »vendar je na fasa-liah tudi veliko motečih in celo ^jivih napisov in risb, ki me-t(u zagotovo niso v ponos.« Konec prejšnjega meseca je Elcos popisal, izmeril in foto-^afiral vse grafite v širšem sre-lijfu mesta. Naštel jih je 129, )Ovršina, ki jo zavzemajo, pa neri okrog 2 tisoč kvadratnih netrov. Všteti so tudi podhodi, j(i pa jih v komunalni direkciji toe nameravajo očistiti, saj bi bila to le izguba časa in denar-j. Stene zagotovo ne bi dolgo stale bele. S vprašanjem, kak-ina bo po čiščenju usoda fa-lad, si za sedaj nočejo preveč leliti glave. Tvegali bomo in oskusili, pravi Smodila.

Poleg Prešernove in Gosposke ulice, za kateri je občina ^naročila in tudi plačala čiščenje grafitov ne glede na to, kdo so lastniki objektov, bo podjetje Ekos v prihodnjih dneh zbrisalo »stenske umet-nije« tudi na fasadah vseh občinskih stavb. Komunalci želijo s tem dati vzgled lastni

kom ostalih zgradb v mestu in jih vzpodbuditi, da tudi sami poskrbijo za odstranitev grafitov. S posebnim pismom jih bodo opozorili, da so po odloku, ki ga je občina sprejela pred štirimi leti, dolžni skrbeti tudi za zunanji videz zgradb. V odloku grafiti sicer niso omenjeni, vendar v ko

munalni direkciji kljub temu upajo, da bo odziv dober. Težave pričakujejo le tam, kjer imajo stavbe več lastnikov. V takšnih primerih bo poskušala posredovati občinska straža, ki bo tudi sicer nadzirala potek celotne akcije.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

Med prvimi grafiti, ki so že izginili s celjskih ulic, so tudi »celjski grofje«, ki so krasili ograjo ob poslovni stavbi na Mariborski cesti. Postopek čiščenja je zelo preprost, pravijo v podjetju Ekos. Pri delu uporabljajo posebno emulzijo ameriškega izvora, ki odstranjuje samo barvo grafita ne

pa tudi podlage in je okolju prijazna.

Kmečki praznik v Ločah

v okviru 25. poletnih prireditev bo v nedeljo, TI. julija, v Ločah tradicionalni kmečki praznik.

I Dogajanje se bo pričelo že ob 8. uri zjutraj, ko bo turnir v inogometu. Ob 10. uri bo v kinu predstava za otroke, ob 13. 'uri pa bo odprtje razstave kmečkih jedi. Osrednji del programa pa se bo začel ob 15. uri s povorko kmečkih običajev. Po povorki pa bo ob 16.30 uri tekmovanje koscev in grabljic, ob 18. uri pa se bodo začele športne igre. Igral bo ansambel Rogla. • PP

Evropa - naš skupni dom

Mladina Evrope se bo zbrala v Velenju

irr 'II' 'r

Od 31. julija do 12. avgusta bo v Velenju Mednarodno srečanje mladine Evrope partnerskih in prijateljskih mest, ki ga letos organizira Kažipot iz Velenja v okviru občinske organizacije počitniške zveze Slovenije.

Kažipot že vrsto let aktivno organizira in se vključuje v mednarodne izmenjave mladih iz Nemčije, Nizozemske, Francije, Španije, Velike Britanije in Slovenije. Ena od aktivnosti je tudi Srečanje mladine Evrope, ki je vsako leto v drugem mestu. Glavni cilj takih srečanj je, da se mladim ponudi priložnost videti in doživeti tisto, kar se dogaja izven domačega kraja in da lahko primerjajo svoje življenje z življenjem mladih iz drugih držav. Srečanj se lahko udeležijo tudi delavci, študenti in srednješolska mladina, poudarek pa je zlasti na lastni ustvarjalnosti mladih in skupnih aktivnosti udeležencev.

Od skupno 68 udeležencev iz Nemčije, Nizozemske, Beloru-sije. Madžarske, Poljske, Francije in Slovenije, bo na srečanju 12 Velenjčanov. Udeleženci bodo 1. avgusta ob 20. uri predstavili svoje projekte na razstavi v Kulturnem domu. Ti projekti bodo tudi osnova za ustvarjalne

delavnice, nanašati pa se morajo na temo Evropa - naš skupni t dom. Na srečanju bodo organizirane različne delavnice, katerih namen je prikazati razlike in podobnosti posameznih mest in mladih, ki tam živijo. Uradni jezik srečanja mladih bo angleščina, delovne skupine pa naj bi na delavnicah (likovna, plesna, gledališka, video, glasbena, novinarska in ekološka) obravnavale problematiko evropske prihodnosti, politike miru v Evropi, ekologijo ter kulturne razlike med evropskimi narodi.

Namen programa je omogočiti mladim, da si ustvarijo pogled na ES kot na integralni del njihovega zgodovinskega, političnega, kulturnega in družbenega okolja, promovi-rati zavest o nevarnosti rasizma in ksenofobije, vzpodbuditi mlade k spoznavanju in zavedanju o pravi vrednosti kulturne raznolikosti itd.

Za goste so Velenjčani pripravili obsežen vsakodnevni urnik, v katerega so vključili tudi prikaz naravnih lepot, otvoritve razstav, piknike in vožnje s kanuji po Savinji, oglede cerkva, kuhanje nacionalnih jedi in še mnogo drugega. Moto združenja je Evropa - naš skupni dom! Naj to tudi postane.

T BOJANA JANČIČ

Krtačo v roke pa »pucat«

V poletnih dneh, ko se radi sprehajamo po mestu in parku, nam pogled kar sam zaide na zidove, kjer se bohotijo raznoliki grafiti. Nekateri so zelo zanimivi, spet drugi nam zbujajo jezo. Naključni sprehajalci, ki smo jih anketirali po mestnih ulicah, radi berejo grafite, vendar jim ni všeč, da z njimi uničujejo javne stene in sprehajališča.

Marjeta Radišek, dijakinja iz Šempetra: »Grafite zelo rada berem. Seveda morajo biti okusno napisani, da se na-smejem aH zamislim nad njimi. Zelo me motijo razni znaki, kot so Hitlerjev križ ali satanske številke 666 ter njim namenjene ideje. Te je potrebno zbrisati. Naj raje rišejo rožice in pišejo življenjska navodila, kot to počnejo osnovnošolci v podhodih.«

Samo Lešel, printerist iz Celja: »Ja, grafiti so fajn stvar in jih odobravam, če so napisi lepo okrašeni z raznimi risbicami in romantično napisani. Vendar ne kar vsepovsod. Na stenah javnih zgradb in v parku so odveč. Zato pa krtačo v roke in pucat!«

Mateja Marčič, višja medicinska sestra iz Celja: »Za grafite obstajajo določeni plakati in prostori. Meni so všeč risbice in napisi, ki jih ustvarjajo osnovnošolci na posebej določenih mestih. Če že ne gre drugače, naj se naredi 10 metrov dolga in široka stena, pa naj vsi ustvarjajo ali se izživljajo. Grafite po javnih stenah pa je potrebno odstraniti.«

Andrej Blaznik, upokojenec iz Celja: »Grafiti kvarijo ugled mesta. Čisto prav je, da jih očistijo. Če bi malo poostrili nadzor, tega ne bi bilo skoraj na vsaki steni. Umetnost je zgraditi steno in takšen umetnik ne potrebuje nobenega kvazi ustvarjalca, da mu njegovo delo popači. Zato jih zbrišimo. Naj ostanejo naše stene nedolžno bele.«

Barbara Zorko, dijakinja iz Celja: »Na zgradbah grafiti niso potrebni. Naj naredijo neko stvar, ki bo temu namenjena. Mogoče bi še jaz napisala kaj lepega in bila na to ponosna. Če pa bi zaradi svoje umetniške muhavosti nekomu uničila steno, bi me bilo res sram.«

Jože Vrbovšek, upokojenec iz Celja: »Grafitov se nikoli ne bomo znebili. En dan jih zbrišemo, naslednji dan pa je še bolj počečkano. Šolarji v šolskem času in pod pokroviteljstvom šol včasih porišejo in popišejo kakšen zid. To mi je všeč in se rad ustavim ter kaj preberem. Vsepovsod drugje pa delajo samo škodo.«

Ksenija Vrbovšek, upokojenka iz Celja: »Samo škodo delajo s temi napisi, če jim lahko sploh rečemo grafiti. Osebno jih ne odobravam. Menim, da so neokusni na javnih zgradbah.«

NEVENKA LUKIČ Foto: GREGOR KATIČ

m I NAŠI KRAJI IN UUPJE l,'[<l'ii<jii:|]i

Še v trgovino s tovorn jaicom

Vožnji tovornjaka in obnovi mlina se Ivan Vertnik posveča z dušo in telesom

»Delo krepi človeka in ga drži pokonci,« pravi 83-letni Ivan Vertnik iz Slovenskih Konjic in nadaljuje: »Za volanom sem zaslužil pokojnino. Zdaj vozim bolj za hobi kot zaradi zaslužka. Vsak dan vozim pesek, drva ali opeko.«

Ivan že petdeset let sedi vsak dan za volanom, a do sedaj še ni povzročil nobene prometne nesreče. Zdravje mu še dobro služi, malce mu nagaja samo leva roka, kar pa ga pri vožnji ne ovira. Tudi vid mu še ne peša, saj pripoveduje: »Pred petnajstimi leti mi je zdravnik predpisal očala, češ da sem že toliko star, da jih potrebujem. Toda skozi očala nisem videl ničesar, zato sem jih imel med vožnjo na čelu. Ko pa sem zagledal policijo, sem jih hitro potegnil na nos.« Tako je dolgih petnajst let

vozil Ivan z očali na čelu. Ko pa je bil pred letom spet na pregledu za oči, je drug zdravnik presenečeno vzkliknil: »Pa saj vi vidite boljše kot jaz. Zakaj sploh nosite očala?« Jasno, da sedaj vozi Ivan spet brez očal.

Svojo avtoprevozniško kariero je začel na začetku druge svetovne vojne, potem ko so si Nemci prilastili njihov mlin. Takrat je kupil prvi tovornjak znamke Opel. Kmalu mu je tudi tega vzela vojska. Globoko razočaran se je odpravil na delo v Avstrijo in Nemčijo, kjer je opravljal različna dela, veUko pa je tudi vozil. Proti koncu vojne se je vrnil v svoj domači kraj in Nemci so ga postavili za upravnika lastnega mlina. Od njega se je s težkim srcem poslovil spet po koncu vojne, ko je bil sprejet zakon o nacionalizaciji. Tokrat je mlin vzela država.

S tem pa Vertnikovi niso ostali le brez prinašalca dohodka, temveč tudi brez strehe nad glavo. »Poročil sem se s Frančiš-ko, ki je sedaj žal že pokojna. Sama, brez tuje pomoči, sva sezidala hišo do strehe. Denar

za gradbeni material, ki sem ga vozil s konji, pa sem zaslužil tako, da sem raztovarjal vagone ob takratni železnici iz Poljčan do Zreč. Takrat sem še vse vozil s konji,« se spominja Ivan. Ko se mu je v žepu nabralo nekaj dinarjev, si je kupil kombi za osem oseb, s katerim je vozil sovaščane na izlete. Najbolj srečen pa je bil, ko je pred 33 leti spet sedel v lasten tovornjak, za katerega je odštel vse premoženje, ki ga je takrat premogel.

»Od takrat sem vozil cele dni in tako preživljal družino. S tovornjakom sem se peljal v trgovino še po tem, ko sem kupil osebni avtomobil. Še sedaj se desetkrat raje peljem z tovornjakom kot z osebnim avtom,« pripoveduje mladostni avtopre-voznik. Po več kot treh desetletjih še vedno vozi isti mercedes, ki ga vsako jutro ob šestih, preden gre na vožnjo, temeljito pregleda, če vse deluje.

Čeprav je Ivanova ljubezen do avtoprevozništva neizmerna, zadnja leta posveča veliko časa in truda obnovi mlina, ki

so jim ga pred šestimi leti vr« Ob tem, ko se z zadovoljstva sprehaja po štirinadstrot stavbi, stari 160 let, veselo prj veduje: »Obnova je res dj-^ saj smo morali kupiti vse str^ Na srečo smo rabljene sti^ poceni odkupili od Žita Ljuk na, od koder smo jih sami p peljali. Kar nekaj fur sem taK naredil. Vesel pa sem, da pri obnovi pomagajo tudi ^ rodniki in prijatelji, saj se ^ skupnimi močmi veliko narea ti.«

Ivan je pred leti predal ol, svojemu sinu Erihu, ki priij. nadaljuje očetove stopinje iji veseljem sprejme njegov nas\, in pomoč. »Delal in vozil boj dokler bom zmožen. In rad" že spet shšal ropot mlina, ker, v njem še l^še življenje kot; volanom,« vzdihne Vertnil(( Ivan in že odhiti proti mlinu ALEKSANDRA MAft

Ivan na mestu, kjer sedi že pol stoletja.

Delo v mlinu obuja Ivanu spomin na mlade dni.

Pozdrav hirislom

Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je minuli teden ob vseh vpadnicah v Savinjsko dolino postavila nove promocijske panoje. Hmeljarska starešina pozdravljata domače in tuje turiste v dolini hmelja ob magistralki v Levcu, nekaj metrov za izstopno postajo avtoceste v Rušah, pri križišču regionalne ceste s cesto proti Dobrni in seveda ob magistralki na Vranskem za tiste, ki pripotujejo iz ljubljanske smeri. T. TAVČAR

Rodeški gasilci so bili med prvimi

Prostovoljno gasilsko društvo Radeče, ki sodi med najstarejša tovrstna društva v Sloveniji, je minulo soboto slovesno proslavilo 125- letnico svojega delovanja.

Proslavo so pričeli z gasilsko parado, v kateri so poleg radeških gasilcev sodelovala tudi mnoga gasilska društva iz sosednjih občin, na posebni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, pa so podelili občinska in republiška priznanja.

Priznanje občinske gasilske zveze 2. stopnje sta dobila Irena Špilak in Franc Korbar, dobitniki priznanja 1. stopnje pa so Zdravko Martinčič, Slavko Breznikar, Anton Starina, Joi Vlas, Mustafa Mušinovič, Franc Groj in Boris Vodenik. Pl^ te Gasilske zveze Slovenije so dobili Kari Zoreč, Ivan Dolam Simon Šmit in Franc Jamšek. Gasilsko društvo Radeče se jei posebnimi plaketami spomnilo tudi svojih dolgoletnih fia nov. Dobili so jih Jože Vlas za 50 let članstva, Franc Kumel 2 40 let, Henrik Brvar za 30 let, Franc Gros, Simon Šmit in Kib Zoreč za 20 let ter Irena Špilak, Jože Medved, Boris Vodenfli Zahira Zoreč in Damjan Zupane za 10 let članstva. jj

I. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE Q]

Družina ji je v veliico oporo

Dr. Vera Čakš živi in dela na območju smarske občine

NASIZDRAVNIKI

»Tukajšnji ljudje so v veliki večini zelo delavni, skrbni, po srcu so dobri, ko jim pomagaš pa hvaležni,« pravi o svojih pacientih dr. Vera Čakš. Specialistka splošne jedicine iz šmarskega zdravstvenega doma ima, jkupaj s kolegi, na skrbi področje od Grobelnega do konca Pristave ter od Dolge Gore do Grobelc, dela pa tudi v šmarskem domu upokt)jen-cev.

Domačo kmetijo je zapustila pri petnajstih, ko je odšla v zagrebško matematično gimnazijo. V velikem mestu je stanovala pri teti, ki je bila medicinska sestra. Teta Štefka ji je veliko pripovedovala o poklicnem delu, vedela je veliko zanimivega, saj je bila v operacijski dvorani glavna instrumentarka. Odločitev dr. Vere Čakš za :dravniški poklic je zorela po-tasi. Nanjo je vplivalo tudi to, 4ije v času gimnazije začasno zbolela na ledvicah, zdravila pa jo je prijazna zdravnica, ki se je za človeka zelo zavzela. Bili so težki časi, od doma je bila vajena trdega dela in vztrajnosti. Na domači kmetiji v Hrvaškem Zagorju, pri Bistrici ob Sotli, življenje ni bilo lagodno. S takšno popotnico, dobro in slabo ' obenem, je prišla v veliki svet. V gimnazijskem času si je prislužila žepnino z inštrukci-Ni matematike. Tako jo je začel mikati tudi pedagoški poklic, na koncu pa je, iz različnih razlogov, prevladala odločitev ^Študij na medicini.

S fickom v neznano

»študentska leta so bila zelo

lepa

.« Ljudje so bili s potrošništvom manj obremenjeni, imeli manjše zahteve. To. da so študenti po kakšnem us-Pešnem izpitu na pizzo, je bil poseben dogodek. Študirala je s študentskim Posojilom, ki pa je bilo, zaradi ^'soke inflacije, vse manj vredno- Sčasoma je zadostovalo le ^^za učbenike, zato si je spet pomagala z inštrukcijami iz ■Matematike. Takrat je pri-■Manjkovalo medicinskih se-zato je začela s študentskim nočnim delom na inten-fi^^nem oddelku infekcijske ^'nike. Tam, med zelo bolnimi '^dmi, je delala približno dve Vso noč jim je bilo treba

Pomagati.

»Takrat sem se nau-spoštovati delo medicinske |estre. Zdravnik je opravil vizi-sestre pa so bile z bolniki ^^onoč.«

končani fakulteti je naj-stažirala v Zagrebu, potem v Celju in Šmarju pri Jelšah. ■ domači obsoteljski pokrajini zdravnikov primanjkovalo, leno prvo delovno mesto je

bilo v zdravstveni postaji v Rogaški Slatini, kjer so bili takrat trije splošni zdravniki. Za mlado zdravnico so bila še posebej zahtevna dežurstva, na terenu od Dobovca in Loga do Podplata, v mestu ter v hribovitem svetu. Na terenu so si pomagali s fičkom, pripravnim za takšne ceste. Včasih, ponoči in po razmočenih kolovozih, je bilo več truda s potjo, kot pri bolniku. Za mladega zdravnika je bilo delo strokovno zahtevno, spominja pa se opore, ki jo je imela v starejših kolegih. »To mlademu zdravniku resnično veliko pomeni.«

V Rogaški Slatini si je ustvarila družino. Od tam se je po nekaj letih dela skupaj z družino preselila v Šmarje pri Jelšah. Za razliko od Rogaške Slatine je bilo tukaj več povsem kmečkega prebivalstva, za delavsko pa je bilo značilno, da je bilo zaradi dvojnega dela psihično preobremenjeno. V šmarskem zdravstvenem domu, v sedanjem javnem zavodu, dela že 14 let. Tukaj je zelo zadovoljna. »Dobro poznam ljudi, svoje paciente, prav tako teren.«

Pravi, da ima terensko delo rada, kljub temu, da je včasih težavno. Med hišnimi obiski lahko spozna pacientov način življenja, odnose znotraj družine, kar je pomembno za splošno sliko o pacientu ter njegovih težavah. To velikokrat pojasni korenine kakšne bolezni ali motnje.

Vsakima lastno osebnost

Med delom opaža vse več kroničnih degenerativnih obolenj. Tako prihaja veliko bolnikov zaradi obrabljenih kolkov ali hrbtenice, veliko jih ima previsok krvni pritisk, sladkor

no bolezen, obolenja srca in ožilja... Marsikdo ne živi dovolj zdravo, v to ga sili že način življenja ali trdo delo. Nekateri uživajo preveč maščob, tisti, ki imajo sedeče delo, se premalo gibajo...

Posebej hudo je po prometnih in drugih nesrečah, samomorih. Tragedije, ki jih doživi, dolgo ne pozabi. Ko sem jo povprašal, kaj je bilo še posebej boleče, tega zaradi svojcev, ki še vedno zelo žalujejo, ni želela omenjati. Med delom so seveda tudi prijetni dogodki, na primer uspešen porod v ambulanti ali v vozilu. »Moje delo me zelo veseli, sicer bi težko delala. Potrebno je veliko energije.«

V ambulanti ji je v pomoč sestra Zdenka Vrbovšek iz Zibike. Zanjo pravi, da ni nikoli slabe volje, zna ravnati z bolniki, ti pa jo zato cenijo. Dr. Vera Čakš ima tudi ordinacijo v šmarskem domu upokojencev, kjer dela že peto leto. Tam je veliko težjih bolnikov na enem mestu, ki so potrebni drugačne zdravniške oskrbe. Veliko jih je osamljenih, brez svojcev. Stiske prenašajo različno, eni so bolj pogumni ter vedri, drugi manj. Podobno kot vsi mlajši ljudje.

Priljubljena zdravnica pravi, da ji je v življenju v veliko oporo njena družina. Ima štiri otroke, Čakševi pa so znani kot družina, ki se dobro razume.. »Velikokrat razmišljam, da bi brez takšne družine sploh ne zmogla. Kot mati in žena se tudi veliko lažje poglobim v težave, ki jih imajo pacienti. Lažje jim svetujem.« Prihajajo prav tako ljudje, ki imajo težave v zakonski zvezi ali z otroci, iščejo nasvete. Zakoncem sve

tuje medsebojno zaupanje, iskren pogovor o svojih željah, hrepenenju ter o tem kaj pričakuje od partnerja. Opaža, da se ljudje o tem zelo neradi pogovarjajo.

Doma, v šmarskem naselju novejših hiš, se v vseh bistvenih zadevah seveda strinjajo, pri tem pa ima vsak lastno osebnost, ki jo je treba spoštovati. Njen mož, Jože Čakš, ki je zaposlen na Ljudski univerzi v Rogaški Slatini ter je hkrati šmarski župan, ima prav tako veliko obveznosti. Ko je dežurna, skrbi za dom mož. Precej že pomagata najstarejši sin Peter, ki hodi v 8. razred, ter hči Lucija, ki je v 7. razredu. Maja je v 2. razredu, Martin pa je star pet let in pol.

Veselijo se družinskega dopusta na morju, pri prijateljih. Vsako leto so za dva tedna v Moščeniški-Dragi. Sicer so radi skupaj s staro mamo ter s tetami, v bližnji ter širši okolici Šmarja. Dr. Vera Čakš zelo rada bere, vendar ima premalo časa. Ceni različno literaturo, poglobljeno in zahtevnejše branje. Tudi »doktor romane« je brala nekoč, v začetku gimnazije, mi je odgovorila med smehom.

»To je lahko branje za prehodno življenjsko obdobje. Pozneje potrebuješ odgovore na različna življenjska vprašanja.«

BRANE JERANKO

Dr. Vera Čakš z Martinom, ki je najmlajši od njenih štirih otrok.

Cesta, telefoni, postajališče...

V Krajevni skupnosti Ponikva v ^Iski občini praznujejo dan krajevne skupnosti, 28. julij, v spomin na zavedne krajane, ki so jih med drugo svetovno vojno odpeljali neznano kam ali so umrli v koncentracijskih taboriščih.

Letošnje praznovanje bodo pričeli 24. julija, ko bodo odprli prostore za srečanje članov društva upokojencev, borcev in članov Rdečega križa. Uredili so jih v prostorih, kjer je bil prej sedež krajevne skupnosti. Slovesnost se bo pričela ob 16. uri, ob tem pa bodo pripravili tudi kulturni program. V petek, 25. julija, prav tako ob 16. uri, bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, nato pa bodo predali namenu kilometer asfaltirane ceste proti Jezerniku in novo avtobusno postajališče v zaselku Studenci. V soboto, 26. julija, bodo pripravili športne prireditve, v nedeljo, 27. julija, pa bo domače prostovoljno gasilsko društvo pripravilo gasilsko tekmovanje članov in članic za pokal krajevne skupnosti. Seveda pa bodo praznovanje zaključili z gasilsko veselico.

Sicer pa so v tej krajevni skupnosti zelo delavni. Kot je povedal predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, so od lanskega do letošnjega praznika bogatejši za 124 novih telefonskih priključkov, veliko so delali pri urejanju pokopališča in vzdrževanju 25 km neasfaltiranih cest. Lani so dokončno uredili tudi nov gasilski dom, kjer domuje tudi sedež krajevne skupnosti.

Letošnja priznanja KS bodo prejeli: Anton in Jože Jezernik, Leopold Jelen, Lea Lah in Nada Uražnik.

T. TAVČAR

Banane so zelo hranilne

Način življenja sodobnega potrošniško usmerjenega človeka narekuje tempo, ki se med drugim izraža v tem, da poskuša večina ljudi tudi naj-zapletenejše ugotovitve in dognanja izražati v kratki obliki. Čim manj kompliciranja torej, in vse je v redu. Jasno je, seveda, da se zapletene enote znanja ne dajo zreducirati na enostavne enačbe. Tako ugotavlja tudi Robert H. Thouless v knjigi Prava in kriva pota mišljenja, da recimo Einsteinove relativnostne teorije ne moremo izraziti s stavkom: »Vse je relativno«. Podobno je še z mnogimi drugimi dognanji kot na primer z Danvinovo teorijo, češ, da smo ljudje potomci opic, ali pa poenostavljanje Freuda - »Vse je spolnost« itd.

Takšne poenostavitve modernega človeka spretno izkoriščajo reklamne agencije, ki z različnimi gesli (slogani) vplivajo na čustva in mišljenja potrošnikov. Thouless oh tem ugotavlja, da izrazito učinkuje sugestivni stavek: »Vsi tako mislijo«. Predpostavimo torej, da razsaja gripa, nekdo, ki bi želel prodati čim več banan, pa razširi novico: »Banane so zek) hranilne«. Nihče ne zahteva mnenja avtoritete in vsi, ki so slišali ta stavek, hitijo kupovati banane. Enako velja za vse podobne primere.

Geslo zato nikakor ni tako nedolžna reč kot izgleda na videz. Vsaj za večino ljudi ne. Spomnimo se le nekaj reklamnih, udarnih misli. Za začetek naj omenim morda najbolj slovensko geslo »Ko sosedovi obmolknejo« (reklama za avtomobil). Kateri Slovenec si ne bi želel avtomobila, s katerim se bi lahko postavil pred drugimi (ob tem seveda ne ve, da ljudje pravzaprav občudujejo le avto in ne lastnika)? V resnici je avtomobil, ki ga prodajajo s pomočjo tega gesla, eden najbolj prodajanih pri nas. Poglejmo še druga gesla: »Čisti računi - dobri prijatelji« - reklamno geslo za eno uspešnejših bank pri nas (kakšni so čisti računi vsake banke si približno lahko predstavljamo), »Si želite lepo postavo - novo v Sloveniji«, reklama za nekakšno »priročno« telovadno pomagalo, ki se T sicer ponavadi zelo hitro pokvari, toda ljudje ga kupujejo na veliko; »Počitnice za vsak žep«, kdo si ne želi poceni in lepih počitnic; v resnici poceni počitnic tako ali tako ni. Primerov je seveda še ogromno, zato naj za konec navedem le še misel, ki bi lahko bila geslo vseh gesel - »Do sedaj ste razmišljali... sedaj se odločate«. Mislim, da je prav v tej sintagmi povedano točno to, kar si sodoben človek najbolj želi - nobene zapletenosti, nobenega »filozofiranja« temveč le hitra ozko usmerjena odločitev. Kolikokrat kdo »pade« na kakšno poceni finto, je seveda stvar posameznika. Odvisno pač od tega, kako hitro formulo padanja na geslo prebavimo ali ne. Zaenkrat kaže, da so banane v resnici hranilne, najbolj seveda za opice.

ZORAN PEVEC

130 otrok na Debeli rtic

Društvo prijateljev mladine občine Žalec je tudi letos pripravilo letovanje za otroke na Debelem rtiču.

Minulo nedeljo jih je za devet dni odšlo 130. Vodja Franc Kralj je povedal, da bo zanje skrbelo devet vzgojiteljev in dva plavalna učitelja. Cena za devetdnevno bivanje je od 9 do 12 tisoč tolarjev, odvisno od dohodka staršev.

Predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen.

Q NAŠI KRAJI IN UUPJE | |l.'l'l'itH'l,'llj

Kaseta za selekcijo

Na Griču pri Ponikvi so se predstavili mladi talenti

Na tekmovalnem Srečanju mladih talentov, ki ga pripravljajo pred okrepčevalnico na Griču pri Ponikvi, so se preteklo nedeljo že osmo leto zbrali posamezniki različnih starosti ter še neuveljavljeni ansambli in skupine. Zaradi velikega števila prijavljenih so naredili selekcijo na podlagi priložene kasete, ki so jo zahtevali ob prijavi.

Tako so izbrali 42 nastopajočih, ki so jih razvrstili v tri skupine. Iz vsake skupine je na koncu tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali Roman» Javševec, Beno Pečar in Rajko Lenart, izbrala tri najboljše, ki so bili nagrajeni s kristalnimi vazami. Te je daroval generalni pokrovitelj prireditve Rogaški vrelci. Izmed vseh nastopajočih pa je komisija iz občinstva, ki so jo sestavljali Jože Podkrajšek, Zdenka Kovačič in Ivan Smeh, na koncu izbrala tri najboljše. Te nagrade sta prispevala organizatorja prireditve in lastnika okrepčevalnice Franc in Lizika Golež, ki sta prireditev pripravila v sodelovanju s

Turistično-olepševalnim društvom Ponikva in s pomočjo sponzorjev.

Program je povezoval Tone Gaberšek, ki je številno občinstvo prisrčno pozdravil, se zahvalil vsem darovalcem za pomoč in namenil nekaj besed tradiciji prireditve. Nekaj zanimivosti o Ponikvi je povedal predsednik Turistično-olepševalnega društva Ponik

va Slavko Špur, ki je nastopajočim zaželel veliko uspeha.

Najprej je nastopila skupina, ki so jo sestavljali posamezniki do 12 let. Po mnenju žirije so bih najboljši 12-letna Indira Simunič iz Kozjega, 11-letna Maja Slatinšek iz Bodri-šne vasi in 9-letni Uroš Knehtl iz Gorice pri Slivnici.

Posamezniki in dueti nad 12 let so nastopili v drugi skupini.

Med njimi sta se najvišje uvrstili dvojčici Vlasta in Vesna Kidrič iz Križeče vasi s skladbo Niste se zmotili, drugo mesto je zasedel Aleš Bukovšek z venčkom narodnih, tretji pa sta bili Suzana Rožanc in Her-mina Matjašič, ki prihajata iz Ponikve in Maribora.

Najbolj vroče je bilo na koncu, ko so se med sabo pomerili rriladi ansambli in skupine. Med njimi se je na prvo mesto povzpel trio Mrk s Ponikve s skladbo Popotnik, drugo je zasedel ansambel Marjana Drofenika iz Sladke Gore, na tretje mesto pa se je uvrstil ansambel Vrtiljak.

Komisija iz občinstva je izbrala štiri nagrajence, in sicer ansambel Grom iz Slovenske Bistrice, duet Suzano Rožanc in Hermino Matjašič, trio Mrk ter dvojčici Vlasto in Vesno Kidrič.

Ne glede na uvrstitev so vsi nastopajoči dobili priznanje in album, zakonca Golež pa sta jih gostoljubno počastila s hrano in pijačo. Po prireditvi so goste zabavali člani ansambla Jožeta Ekarta in Ed-vin Fliser.

mum ALEKSANDRA MAČEK

Mladi fantje iz Loč pri Poljčanah, ki nastopajo kot trio Svetniki že več kot leto, se veselijo

nastopa.

Veliko ljudi je prisluhnilo mladih talentom.

_______......_____1

ZGvdoiiflrjGvi poti

Planinsko društvo Ojstri-' ca Celje vabi na tradicionalni množični pohod, ki ga prirejajo vsako leto ob drugem letnem času. Pohod bo v soboto, 26. julija, s startom med 8. in 9.30 uro.

Zaradi pričakovanega velikega števila udeležencev, ki bodo prišli tudi z vlaki in avtomobili, je organizirano zbirališče na parkirišču pri železniški postaji (nasproti Razvojnega centra). Na start, ki je na cesti Celje-Laško pri odcepu Košnica, bodo peljali avtobusi ob 8., 8.30 in 9. uri.

Pristojbino, ki znaša 300 tolarjev, bodo pobirali pred pohodom. udeleženci pa bodo dobili pohodniško knjižico in bon za golaž, ki ga bodo dobili pri Lovski koči. Pot je dolga približno 4 ure in ima 5 kontrolnih točk. Na sredini poti

bodo udeleženci dobili topel čaj.

Ob 15.uri bo pri Lovski koči zaključna prireditev s podelitvijo častnih priznanj vsem pohodnikom, ki so se udeležili pohoda v vseh letnih časih. Po podelitvi priznanj bo zabava ob glasbi. P.R

Zreška noc

V soboto, 26. julija bo v Zrečah pred hotelom Dobrava tradicionalna Zreška noč.

Začela se bo ob 20.uri. Za zabavo bo skrbel ansambel Ekart, na Zreški noči pa bo nastopila še pohorska konjenica in folklorna skupina iz Zreč. Za obiskovalce bo organiziran še disko na prostem in ognjemet. P P

MarKn Krpan med Celjani

Pretekli teden je Martin Krpan s svojo znamenito kobilico obiskal tudi Celje, v Center Interspar pa je pripotoval iz Mesnin dežele Kranjske. Tudi v drugih trgovinah, na primer v Diskontu Tuš, samopostrežni trgovini Savica in blagovnici Nova vas, so številni obiskovalci dokazali, da so jim Martin Krpan ter njegovi kij, mesarica in kobilica zelo blizu in da dobro poznajo vse dogodivščine vrlega junaka. Foto: GREGOR KATIČ

Cisterna sredi gozda

Je cisterna v Crešnjicah nevarna?

Neverjetno, kaj vse lahko najdemo med sprehodi po naših gozdovih. Če se podate v zeleno naravo v okolico Črešnjic, se lahko mimogrede zaletite v odvrženo cisterno za prevoz žveplene kisline. Lahko cisterne, četudi prazne, kar tako odvržemo v gozdu ali obstajajo posebna odlagališča za tovrstne stvari?

Cinkarna Celje nima posebnih odlagališč za cisterne, v naravi pa jih tudi ne puščajo kar tako. Prazne cisterne, ki niso več uporabne in so za odpis, operejo z vodo ter prodajo posrednikom, kot je Tr-go agent Maribor. Ta cisterne odkupi in jih naprej prodaja posameznikom za osebno uporabo. Cinkarna Celje ni več odgovorna za to, kaj se po tem s cisternami dogaja, pravijo. Čeprav so jih uporabljali za prevoz žveplene kisli

ne in so jih po izprazniti oprali le z vodo, veljajo i nenevarne.

So varne tudi, če ležijo sref gozda? Diplomiram inžen ekologije in vodja oddelka 2 zdravstveno varstvo v Celj Andrej Planinšek je pojasni da je koncentrirana žvepleil kislina nevarna, ker uničuj beljakovinske dele. Če pa cisterna za prevoz žveplei kisline prazna, večkrat spii na in dobro zaprta, nima kal šnih nevarnejših učinkov. M varna je v primeru, če ni d bro sprana ali če je odprU Potem ostanki žveplene kisj ne lahko povečajo kislost ti in škodujejo rastlinam.

Cisterna, ki leži v Črešnj cah, je čisto neuporabna. »Z nas je brez koristi. Lahko bij prodali kakšnemu kmetu z vodo, saj takšne cisterne po nijo z vodo za namakanj njiv,« nam je pojasnila gosf Štante iz Podgorja pod Čel nom. Štantetovi so menda c sterno dobili ob nakupu pl kolice, sedaj pa cisterna l6 sredi gozda odvržena, neupi rabna in pozabljena.

Zaradi tega so zaskrblj«| predvsem sosedje, saj jim 1 nihče ni pojasnil, kako nevarl je za okolje. Bojijo se celo ra^ oaktivnosti. »To ni ekolo3 boom, je pa odvržena cisterna gozdu vsaj tako moteča in D varna kot če bi tam pustili stJ pokvarjen avto. Tega pa l smemo početi,« so poudarili t Zavodu za zdravstveno vars^ Celje. NEVENKA LUKl

Cisterna sredi gozda v Crešnjicah. Le kdo se je bo usmilW

t. SNOPIČ

NAŠI KRAJI IN UUDJE | ^

Mozirslci konjeniki na novo

Bo dobro izveden turnir spodbudil delovanje konjeniškega kluba?

Iprr'"

Konjeniški klub v Mozirju jjluje že dve desetletji. Po ^l^aj letih delovnega zatišja jjpred kratkim pripravili iz-j^no odmeven konjeniški ^nir, ki naj bi pomenil nov ^on v delovanju kluba.

! v Mozirju je konjeništvo jisaiinilo predvsem zato, ker nimajo potrebnih infrastruk-liurnih objektov za treninge niti ^iinajo hlevov. Zaradi tega so 5enajboljši tekmovalci preseli-Jj v Velenje, kjer so jim ponudili boljše pogoje. Takšen je na primer Primož Rifelj, ki je lani [,a državnem prvenstvu med člani osvojil 3. mesto.

Zaradi vse večjega zanimanja mladih tekmovalcev so se v giozirskem konjeniškem klubu odločili, da bodo na nek način skušali obuditi šport, ki ima v Zgornji Savinjski dolini dolgo tradicijo. Tako so v okviru konjeniške zveze dobili termin za turnir, po tekmovalni strani pa so vključili trenerja v KK Velenje in državnega selek-lorja Matjaža Cika, pri katerem irenutno trenirajo štirje Zgor-njesavinjčani (Daša Hramec, Natasha Burger, Primož Rifelj in Borut Knapič). Turnir je naletel na dober odziv, zato so se vKK Mozirje odločih, da bodo ivgusta sklicali skupščino klu-)a in začeli s sistematičnim tom.

Pri tem računajo na pomoč Ranča Veniše, s kluboma v Velenju in Gotovljah pa itak negujejo že tradicionalno dobre odnose. Ob pomoči občine Mozirje bodo v prostorski plan občine uvrstili tudi lokacijo za hipodrom, ki bo ali v Lokah pred gozdno šolo ali v neposredni bližini Savinjskega gaja. Vse tekme naj bi tudi v bodoče pripravljali na pomožnem nogometnem igrišču v Mozirju, saj ustreza vsem mednarodnim kriterijem, po mnenju predsednika Konjeniške zveze Slovenije

Gregorja Pintarja pa je to eden najboljših terenov v Sloveniji. Hkrati v KK Mozirje računajo tudi na sodelovanje članov Zgornjesavinjskega konjerej-skega kluba, ki so priskočili na pomoč tudi pri organizaciji nedavnega turnirja.

Trenutno je v Zgornji Savinjski dolini 12 konjenikov z

licenco KZ Slovenije. Če bodo imeli konjeniki ustrezne pogoje, so v KK Mozirje prepričani, da bi lahko organizirali izjemno dobro ekipo, in da bi konjeniški šport tudi v teh krajih dosegel veljavo, kot jo je imel v preteklih letih.

URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC

Prizor s turnirja v Mozirju, ki je pokazal, da ima konjeniški šport v teh krajih številne

privržence.

70 let konjiškili planincev

^ soboto, 26. julija, bodo konjiški planinci praznovali 70-'^tnico ustanovitve planinskega društva. Ob tej priložnosti tudi uradno odprli nov razgledni stolp na Stolpniku.

28. julija 1927 so v Slovenskih Konjicah ustanoviU Dravinjsko Podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je kasneje •ustanovila še ostala društva v tej dolini. Najprej je bilo društvo Usmerjeno predvsem proti Rogli, kjer so v letih 1928 in 1929 ^§radili kočo na Pesku. Po petdesetih letih so zgradili stolp na Ogli, ki pa zgublja svoj planinski pomen, saj postaja del ^ristične ponudbe Rogle.

J^ov stolp stoji na najvišjem vrhu Konjiške gore, visokem 1012 petrov. Investicija je vredna približno 7 milijonov tolarjev, S^^adilo pa ga je konjiško podjetje Kongrad. PP

Podgorška

Za Mirka Podgorška bi lahko rekli, da je v svojih 81 letih življenja močno zaznamoval dogajanja v Preboldu, nanje tudi precej vplival; skratka, zalezel se je skoraj v vse pore preboldskega življenja.

Že kot mlad fant, ko je živel še v Šempetru v Savinjski dolini, je bil zelo živahen in ni je bilo stvari, ki ga ne bi zanimala. Tako kot večina fantov je oblekel vojaško suknjo in že med rednim služenjem marsikaj doživel, še več pa takrat, ko je bil mobiliziran v nemško vojsko in z njo prehodil velik del vzhodne Evrope. Ob neki priložnosti mu je uspelo pobegniti v Rusijo, od koder se je vrnil ob koncu vojne. Po vojni se je vključil v godbo na pihala.

najprej kot bobnar na največjem bobnu, pozneje, ko so ga nekoliko obremenjevala leta, pa je bobne zamenjal za činele. V preboldski godbi je deloval do pred dvema letoma.

Poleg godbe je bila njegova velika ljubezen tudi gledališče. Igral je v številnih igrah in upodobil mnoge like, od humoristič-nih do tragičnih. Mirko pa ne bi bil Mirko, če ne bi imel še kopico drugih strasti. Še danes je vnet zbiralec, saj že od leta 1952 zbira znamke. Trenutno je v njegovi zbirki 15 albumov. Dolga leta zbira tudi časopise in revije, posamezne letnike pa je sam vezal. Vsa leta je naročnik Novega tednika in tudi ob našem obisku ga je z zanimanjem prebiral.

T. TAVČAR

Mirko Podgoršek se ni pustil motiti, dokler članka v Novem tedniku ni prebral do konca.

NA DANAŠNJI DAN

25. JULIJ

1848 - Rodil se je angleški državnik in politik Arthur James Balfour, znan po svoji izjavi o rešitvi židovskega vprašanja, ki je predvidevala ustanovitev židovske države (umrl leta 1930).

1880 - Rodil se je slovenski pisatelj Ivan Zoreč, ljudski pripovednik tradicionalne smeri. Znana je njegova povest iz kmečkega življenja Domačija ob Temenici in zgodovinska te-tralogija Beli menihi, Stiški svobodnjak, Stiški tlačan in Izgnani menihi (umri leta 1952).

1894 - Rodil se je bosanski revolucionar Gavrilo Princip, privrženec gibanja Mlada Bosna. Na Vidovdan, 28. junija, leta 1914 je izvršil atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo in ju ubil, kar je bil povod za prvo svetovno vojno (umrl leta 1918).

1856 - Rodil se je angleški dramatik irskega rodu George Bernard Shaw. Nadaljeval je izročilo realistične drame 19. stoletja z nekaterimi primesmi nove romantike. V skladu s socialističnim prepričanjem je ironiziral meščansko družbo in njene institucije, lažno moralo, pobožnost in svetohhns-tvo. Leta 1925 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Ustvaril je okoli 50 gledaliških del, ki so imela že za njegovega življenja velik uspeh na vseh svetovnih odrih: Cezar in Kleopatra, Androklus in lev, Pygmalion, Hiša zlomljenih src..', (umri leta 1950).

1875 - Rodil se je švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Neodvisno od Freuda je ustanovil tako imenovano ziiriško psihoanalitično šolo (umri leta 1917).

1894 - Rodil se je slovenski kipar Peter Loboda. Ustvarjal je v lesu, kamnu in glini in s sodobniki (Kraljem, Dolinar-jem. Kosom in Stovičkom) spada v generacijo slovenskih umetnikov, ki se je razvijala v času moderne, impresionizma, severnega ekspresionizma in ki je dozorela v času med obema vojnama (umrl leta 1952).

"""^iz.luiij^

»'u asat, (r-js: • , ■, ^. .

916 - Na Ohridu je umri Kli-ment Ohridski, prvi makedonski in slovanski cerkveni pisec, najbolj znan učenec Cirila in Metoda. Po Metodovi smrti je leta 885 skupaj z Naumom odšel na bolgarski dvor; leta 893 je bil imenovan za slovanskega škofa v Makedoniji, kjer je do smrti misijonaril in močno vplival na razvoj slovanske pismenosti in prosvetljevanja makedonskih Slovanov. Domnevajo, da je oblikovalec druge slovanske pisave, cirilice (rojen okoli leta 830).

1835 - Rodil se je italijanski pesnik (zbirki Barbarske ode. Rime in ritmi), literarni zgodovinar in teoretik Giosue Carducci, ki je leta 1906 kot prvi Italijan dobil Nobelovo nagrado za književnost (umrl leta 1907).

1915 - Rodil se je italijanski operni pevec Mario del Mo-naco, ustanovitelj tekmova

nja mladih opernih pevcev (umri leta 1982).

I ii i ' '■stm^ifsneisei

28. JULIJ

1885 - Rodil se je hrvaški režiser, gledališki teoretik in vzgojitelj Branko Gavella, redni profesor na akademiji za igralsko umetnost v Zagrebu, direktor Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu in Narodnega gledališča v Beogradu, ustanovitelj in umetniški vodja Dramskega gledališča v Zagrebu; imel je izredno velik vpliv na razvoj jugoslovanske režije moderne smeri (umrl leta 1962).

JULIJ

1805 - Rodil se je francoski politik in politični pisec Charles Alexis Clerel de Tocqueville, kot sodnik je proučeval ameriški kaznilniški sistem in napisal temeljno delo O demokraciji v Ameriki (umrl leta 1895).

1898 - Rodil se je avstrij-sko-ameriški fizik Isidor Isaac Rabi, ki ima veliko zaslug za razvoj radarja, raziskave spektra radijskih frekvenc v atomih in molekulah ter za raziskave atomskega jedra in nevtrona, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 1944 (umri leta 1988).

1905 - Rodil se je švedski politik Dag Hammmarskjold, od leta 1953 do 1961 generalni sekretar OZN, posmrtno Nobelov nagrajenec za mir (umri leta 1961).

m'xmi t,\>:>h:.:limmi<ail.!^ m. VSUk. .i

1511 - Rodil se ]e italijanski slikar, arhitekt (palača Uffizi v Firencah) in pisatelj Giorgio Vasari. Njegova zbirka življenjepisov italijanskih umetnikov, objavljena leta 1550, je poglavitni vir za preučevanje italijanske renesančne umetnosti (umri leta 1574).

1863 - Rodil se je ameriški industrijalec Henry Ford. Leta 1903 je ustanovil Ford Motor Corripany v Dearbornu (Mic-higan - ZDA), prvo avtomobilsko tovarno z množično, racionalizirano (tekoči trak) in zato ceneno proizvodnjo. Njegovi nazori o gospodarski tehniki in družbi so znani kot fordizem (umrl leta 1947).

1871 - V Vidmu ob Ščavnici, tedanjem Svetem Juriju, se je rodil literarni zgodovinar in publicist Fran Ilešič, ki je skušal med Slovenci obuditi in posodobiti ilirizem, vendar zaman (umri leta 1941).

1898 - Rodil se je angleški kipar Henry Moore, glavni predstavnik abstraktne smeri v evropskem kiparstvu. Težil je k sintezi abstraktnih oblik in nadrealističnih psiholoških razmišljanj (umrl leta 1986).

'■A" ' j. Wli1l(i fMjTl?WMfl ifftiBJlSiitJlMflllllb' ] Ji

31. JULIJ

1803 - Rodil se je ameriški izumitelj švedskega rodu John Ericson. Izpopolnil je ladijski vijak, ki je nadomestil velikanska, okorna kolesa parnikov (umri leta 1889).

1870 - Rodil se je slovenski pisatelj Rado Murnik. Med njegovimi humorističnimi spisi so najboljši roman Groga in drugi, komedija Napoleonov samo-var, humoreska Ata Žužamaža ter zbirka veselih zgodb in iger Navihanci (umrl leta 1931).

Sn 29.-24. ivlif 1997

Q I NASI kraji in uupje

Razvitje praporja na Kalobju

v tem mesecu praznuje Prostovoljno gasilsko društvo Kalobje 30-letnico obstoja in delovanja društva. Ob tej priložnosti so minulo soboto pripravili kalobški gasilci večjo slovesnost.

Najprej so domači gasilci izvedli gasilsko vajo z avtoci-sterno, ki so jo kupili pred kratkim. Slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih gasilskih društev iz šentjurske občine, se je nadaljevala na tamkajšnjem igrišču. Vse prisotne je pozdravil predsednik kalobške-ga gasilskega društva Ferdinand Pušnik, ki je predstavil

zgodovino in razvoj društva. Njihovo delo je pohvalil tudi predsednik Gasilske zveze Šentjur Jože Zupane in poudaril, da so z zgraditvijo novega gasilskega doma in nakupom gasilske avtocisterne ustvarili osnovne pogoje za delovanje, zato naj se sedaj usmerijo še v izobraževanje svojih članov.

Predsednik KS Kalobje Franc Šafran je posebej pohvalil vodstvo društva. Predajo praporja je zaključila zaobljuba poveljnika gasilskega društva Vojka Hribernika, prapor pa je blagoslovil kalobški župnik Vili Brglez z

besedami: »Prapor je simbol dobrote, poštenosti in medsebojne pomoči. Naše gasilsko društvo bo vzpodbujal k nadaljnji uresničitvi načrtov. Upam, da boste še naprej radi nudih pomoč vsem tistim, ki jo bodo potrebovali.«

Na koncu so Ivanu Ocvirku podelili značko veterana, ostalim članom pa priznanja za 10. 20 ali 30-letno prostovoljno delovanje v društvu. Program so popestrile recitacije, ples in petje kalobških osnovnošolcev, naprej pa je za veselo razpoloženje skrbel ansambel Florjančani.

ALEKSANDRA MAČEK

Tekma gasilcev v Zrečah

v soboto, 19. julija, je bilo v Zrečah tekmovanje gasilskih desetin v suhi hitrostni vaji. V kategoriji članov so zmagali gasilci iz Šmartnega na Pohorju, drugi so bili gasilci PGD Tinje in tretji gasilci PGD Ke-belj. Med članicami so podelili le en pokal, dobile pa so ga gasilke iz Oplotnice. PP

Novost pri loških gasilcih

v nedeljo, 20. julija je Prostovoljno gasilsko društvo Loče prevzelo in krstilo novo motorno brizgalno. Pred prevzemom je bilo še tekmovanje gasilskih desetin po CTIF.

Trak na novi motorni brizgalni je prerezal predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije Rudi Petan, na govorniškem odru pa so se zvrstili še župan občine Slovenske Konjice Janez Jazbec in predsednik Gasilske zveze Slovenske Konjice Stanko Kukovič. Vsi so loškim gasilcem zaželeli, da bi čim manj uporabljali novo brizgalno.

V tekmovalnem delu pa je v skupini članov prvo mesto osvojila desetina iz Sv. Florjana, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Sladka Gora, tretji pa so bili gasilci iz Oplotnice. PP

Misice...

Ob odprtju nove trgovine Uncle Sam je bilo za začudene poglede Celjanov kar dobro poskrbljeno. Sicer to ni nič čudnega, saj se silak Dejan ponaša s titulo Mister Universum. Vendarle pa je tudi pri mišicah tako kot na splošno v življenju: nekaterim so nabrekle mišice všeč, drugim pa se ne zdijo nič posebnega. Presodite sami!

Foto: GREGOR KATIČ

Šahovski turnir ob jubileju

člani šahovskega kluba Prebold bodo v nedeljo, 10. avgusta, organizirali odprti šahovski turnir.

Šahovski turnir bo posvečen 30-letnemu jubileju šahovskega kluba Prebold, z njim pa bodo počastiU tudi spomin na Ernesta Čmaka. Turnir, začel se bo ob 9. uri, bo v prostorih gostišča Čmak v Preboldu,

Sicer pa so savinjski šahisti organiziraH turnir pred kratkim tudi v Parižljah. Nastopilo je 44 šahistov iz vse Slovenije. Zmagovalec turnirja je bil Dani Vombek iz Griž. JG

Okrožno sodišče v Celju objavlja po sklepu stečajnega senata opr.št. 15/94 z dne 7. 7. 1997

RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB

za prodajo delov premoženja stečajnega dolžnika MONTANA, p.o. - v stečaju

1. PREDMET PRODAJE

1.1. Predmet prodaje so deli premoženja stečajnega dolžnika po sestavnih delih, ki na dan prodaje zajemajo:

1.1.1. Poslovno proizvodne objekte s pripadajočo vgrajeno opremo in inštalacijami ter pripadajoča zemljišča:

•vi. št. 34 pare. št. 51/2 poslovna stavba 164,00 m^, poslovna stavba 668,00 m^ in dvorišče 11.653,00 m^, -vi. št. 39 pare. št. 325/2 poslovna stavba 55,00 m^, poslovna stavba 77,00 m^ in dvorišče 4.237,00 m^, -vi. št. 39 pare. št. 325/4 poslovna stavba 319,00 m^, poslovna stavba 150,00 m^, poslovna stavba 67,00 nn^, poslovna stavba 11,00 m^, poslovna stavba 38,00 m^, poslovna stavba 48,00 m^ in dvorišče 12.513,00 m^.

1.1.2. strojno in delovno opremo ter inventar po spisku.

1.2. Deli premoženja bodo prodani po načelu »videno-kupljeno«.

2. TRAJANJE RAZPISA

2.1. Rok za zbiranje ponudb je do 25. 8. 1997.

Ponudbe pošljite v zaprtih ovojnicah na naslov: Okrožno sodišče Celje, 3000 CELJE, Prešernova ul. 22, z oznako »Ponudba za nakup MONTANE, p.o. St. 15/94, ne odpiraj«.

Odpiranje ponudb bo 28. 8. 1997 ob 12.30 uri na Okrožnem sodišču Celje, soba št. 106/1.

3. NAJNIŽJA CENA

3.1. Najnižja cena za prodajo delov premoženja pod 1.1. znaša 72.800.000.00 SIT (dvainsedemdesetmiliionovosemstotisoč 00/001

4. POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU

4.1. Na razpisu lahko sodelujejo donipče fizične in pravne osjebe, ki najkasneje do 25. 8. 1997 vplačajo varščino v višini 10 % (deset odstotkov) od najnižje prodajne cene na žiro račun stečajnega dolžnika 50750-690-1029 pri Agenciji za plačilni promet Celje, z oznako »varščina za razpis«.

4.2. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelim ponudnikom pa brezobrestno vrnjena v 3. dneh po končanem naroku za odpiranje ponudb.

4.3. Udeleženci razpisa morajo v pisni ponudbi navesti ponujeno ceno in plačilne pogoje.

Ponujena cena ne sme biti nižja od najnižje objavljene cene.

4.4. Udeleženci razpisa morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu (fizične osebe) oziroma overjen izpisek iz sodnega registra in pooblastilo za zastopanje (pravne osebe).

4.5. Udeleženci razpisa morajo ponudbi priložiti dokazilo, iz katerega bo razvidno, da razpolagajo z ustreznimi strokovnimi kadri rudarske smeri in da imajo registrirano dejavnost pridobivanje in predelava nekovinskih rudnin.

4.6. Stečajni upravitelj si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov ne sklene pogodbe z nobenim od ponudnikov.

4.7. Uspeli ponudnik mora v 8. dneh po vročitvi odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika podpisati kupno pogodbo s stečajnim upraviteljem. Če ponudnik ne sklene pogodbe v danem roku, varščina zapade.

4.8. Kupec mora plačati kupnino za premoženje v 15. dneh od podpisa pogodbe.

4.9. Lastninska upravičenja preidejo na kupca po plačilu celotne kupnine.

4.10. V najnižji ceni ni vključen morebitni prometni davek in stroški za prenos lastništva, kar vse plača kupec.

5. INFORMACIJE

5.1. Vsak ponudnik lahko v času od dneva objave razpisa do poteka roka dobi informacije vsak delovnik med 7.30 in 14. uro po telefonu: 063/ 717-125 in si po predhodnem dogovoru lahko ogleda dele premoženja stečajnega dolžnika.

mrm

i, SNOPIČ

ŠPORT I Q

Goooooooooooooooooool

Brazilci na Skalni kleti - Radijski reporter iz Belo Horizonteja je besedo gol razvlekel na 18 sekund -Turk se seli v

Nemčijo

prvo gostovanje brazilskih ^metašev v Sloveniji je ^lo skoraj neopazno. I^a klet je bila domala in dopoldanski dež je jab izgovor za prihod nekaj gledalcev, ki so videli per-^cionizem nogometne teh-like.

' »Kako igrajo,« je bil še dan po navdušen eden Publiku-povih mladih reprezentantov Ijbrez oklevanja priznal: »Od jjihovih podaj sem bil zmeden ^vslačilnici in si narobe oble-jjelmajico!« Brazilci so navdu-jli, še posebej največji up zvez-le države Minas Gerais in naj-X)ljši strelec zadnjega prvens-Rinaldo (dodatki njegovega

nogometnega imena so Santa-na dos Santos). Njegova tržna cena je že okrog 1,5 milijona dolarjev in po predložkih s kril je dvakrat s strelom z glavo premagal Grešaka ter za končno zmago prispeval asistenco za gol Celsa.

Publikum je med zimsko turnejo po Braziliji igral z drugim moštvom Americe (0:1) in bil

vseskozi enakovreden nasprotnik, na Skalni kleti pa v dvoboju z najboljšimi mojstri iz Belo Horizonteja praktično brez možnosti. Ob skromnem igralskem kadru se je poznala odsotnost Štancarja (poškodba), Kamberoviča (odpravljal se je na Poljsko) in Turka (bil je v Nemčiji), ostali igralci pa so bili nekoliko utrujeni po zadnji seriji obsežnejših treningov.

Na Skalni kleti je bil prvi zvezdnik brazilske odprave novinarski kolega Alvaro da Paz, ki je za radio Itatiaia iz Belo Horizonteja neposredno prenašal celoten dvoboj. Slabe pol ure pred tekmo je začel z ogrevanjem in živahnim govorjenjem v prazno, med tekmo pa so mnogi bolj sledili njegovemu komentiranju.

kot pa dogajanjem na igrišču. Znameniti »gooooooooooooo-ool« je prvič razvlekel na 13 sekund in dobil krepko močnejši aplavz kot Rinaldo. Drugi »go-ooooooooooooool« je trajal 15, tretji celo 18 sekund. Le kako je moralo biti v Avstriji, kjer je America nekega nižjeligaša premagala s kar 20:0?

Turk V Nemčijo

Aleš Turk je edini nogometaš, ki ni podaljšal pogodbe s Publiku-mom, marveč se je po zadnji tekmi v pokalu Intertoto odpravil v Nemčijo. Na preizkusu je bil pri lanskem prvoligašu Fortuni iz D_fcsseldorfa in po tekmah s Hertho ter še zlasti Stuttgart Kic-kersom, ko je tudi dosegel gol, zadovoljil zahteve novega trener

ja Bemda Schusterja. Prestop tako ni bil več vprašljiv in Skalna klet je za samo 30.000 mark odškodnine izgubila najbolj zanesljivega igralca zadnjih sezon.

5. krog skupine XI pokala intertoto: Antalya-Proleter 1:0, Maccabi-Lokomotiva 0:4, Publikum prost. Končni vrstni red: Lokomotiva 12, Publikum 5, Proleter, Antalya 4, Maccabi 3. Celjani bodo za 2. mesto od UEFA dobili 45.000 švicarskih frankov.

Kamberovič se je s triletno predpogodbo na Poljsko odpravil na urejanje zadnjih formalnosti, Somalia pa bo vendarle ostal v Celju. Kluba sta sklenila kompromisen predlog: Brazilec bo za leto dni posojen Publikumu in bo decembra ter januarja za Americo igral v zveznem prvenstvu mladih ekip. Novim soigralcem se bo predvidoma priključil konec tedna, na začetku pa bo največ težav s sporazumevanjem, saj govori samo portugalsko.

Ob dveh napovedanih odhodih je Poklepovič že proti Ame-rici in nato še na mariborskem turnirju preizkusil nekaj novih kombinacij. Cugmas je zaigral na desnem boku, ki je bil doslej rezerviran za Turka, v konico napada se je na Kamberovičevo mesto preselil Goršek, njegove naloge v zvezni vrsti pa je prevzel Ulaga. Možnosti za dodatne kombinacije ni veliko, čeprav je predsednik Marjan Vengust dal vedeti, da ima uprava napeljanih nekaj pogajanj o igralskih prihodih na Skalno klet.

ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIČ

Celjani so z goli Hodžarja, Peršeta in Vodopivca tekmo z Americo v malem nogometu dobili s 3:0 in nato na Skalni kleti izgubili z enakim izidom. Na turnirju v Mariboru so domačine po enajstmetrovkah premagali s 5:3 (0:0) in z Brazilci izgubili z 0:1.

Somalia.

Radio Itatiaia: goooooo.

SPORTNIKMESECAZA ŠPORTNIKALETA

Pomanjkanje dogodkov

i v poletnih mesecih je malo velikih športnih dogodkov, na ''sterih sodelujejo celjski športniki. Verjetno smo zato ponov-"" prejeli precej neveljavnih glasovnic. Glasujete lahko le za športnike, ki so bili aktivni v minulem tednu!

T^okrat se vas je velika večina spet odločila za Gregorja 'Likarja, ki pa ni nastopal in tako je največ vaših glasov zbral ^Ifn Topolovčan (5). Drugače je bilo pri športnicah, kjer je Prepričljivo najuspešnejša zbiralka glasov Anja Valant (18), med %ami pa zmaguje brez konkurence NK Protonavto Publikum, ^se lahko pohvali s 27 glasovi.

Prevečkrat 3:0 bb

v spomladanski polsezoni je bilo v šestih ligah MNZ Celje zaradi nespoštovanja pravil kar 21 tekem odločenih za »zeleno mizo« z uradnim rezultatom 3:0. Največji grešniki so Vransko, Tim Laško, Kovinar, Hrastnik in Steklar, najpogostejši vzroka pa neprihod na tekmo in nastop kaznovanih igralcev.

V celotni sezoni je bilo administrativno odločenih 29 tekem, največ pri kadetih in članih. Po pravilih so se vseskozi ravnali samo Rudar, Šentjur, Šmarje, Šmartno, Unior in Žalec, druga skrajnost pa sta Vransko in Tim Laško s petimi prestopki. Najboljša strelca članske lige sta Rade Kovačič in Ramiz Smajlovič (oba Rudar) s po 19 goli, absolutni rekorder pa je Amel Nadarevič, ki je za ekipo mlajših dečkov Krškega zabil 40 golov. Samo na tekmi s Hrastnikom (24:0) kar 13, od tega pet v prvih dvanajstih minutah.

Janina v Rogaški Slatini

v petek, 25. julija, bo državni sekretar za šport dr. Janko Strel pri L osnovni šoli Rogaška Slatina položil temeljni kamen za novo športno dvorano Janina.

Športna dvorana bo obsegala kar 1485 kvadratnih metrov, imela bo tri vadbene enote ter pomične tribune za 300 gledalcev. Investicija naj bi po prvih ocenah skupaj z opremo znašala 270 milijonov tolarjev, od tega pa bo občina Rogaška Slatina prispevala skoraj polovico, ter komunalno opremljeno parcelo. Nova športna dvorana naj bi bila končana v začetku maja prihodnje leto. B. J.

EP kadetov v Laškem?

Mlada košarkarska reprezentanca do 22 let (Jurak, Šporar) je na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo štirikrat zmagala in enkrat izgubila ter bo naslednje leto zaigrala na zaključnem turnirju v Italiji.

Kadeti (Bečirovič, Škornik, Cvetanovič) so na finalnem turnirju v Belgiji zasedli 7. mesto. Naslednje prvenstvo bo čez dve leti pri nas, zveza pa je predlagala, da bi bili predtekmovalni skupini v Celju in na Polzeli, finalni del pa v Laškem. Projekt je ovrednoten na 200 tisoč mark in možni organizatorji doslej še niso oblikovali skupnega stališča.

Oboji zadovoljni

Košarkarjem s Polzele in Laškega je bil torkov žreb za evropski pokal v miinchenskem hotelu Shereton naklonjen in oba trenerja Boris ZrinsW in Aleš Pipan zadovoljno načrtujeta izpolnitev zastavljenega načrta: uvrstitev na najmanj 4. mesto in napredovanje v izločilni del evropskega pokala.

»Skupina je privlačna in boj za 4. mesto bo težji kot lani. Belgijci so lani igrali v evropski ligi, Grki imajo velike evropske načrte in na preizkušnji nekaj ameriških košarkarjev. Den Bosch je imel v preteklosti vidno vlogo celo v pokalu prvakov, kvalitetni moštvi sta tudi Zrinjevac in USK Praga,« nasprotnike Kovinotehne Savinjske Polzele v skupini F predstavil trener Boris Zrinski.

»Vseeno smo tudi mi boljši kot lani, predvsem bolj izkušeni in prav ta element bi utegnil biti naša prednost v boju za napredovanje. V lanski sezoni smo se

uveljavili in zdaj bomo lažje iskali podatke o nasprotnikih, kar ni zanemarljivo. Morda nas bo okrepil še Roman Horvat, ki še razmišlja o ponudbi iz Gorice. Vse bo znano jutri in če zavrne Italijane, bo že v ponedeljek z nami potoval na priprave na Ravne,« je dodal Zrinski. Polzela-ni se bodo z novim moštvom v domači dvorani prvič predstavili 13. avgusta v tekmi z jugoslovanskim prvakom Partizanom.

V pokalu Ronchetti morajo igralke Ingrada v predkrog. Za nasprotnika so dobile grški Pagrati AO, ki je favorit in zato so Celjanke že predlagale, da bi bili obe tekmi kar v Atenah.

Pivovarna Laško je prvič udeleženec evropskih pokalov in je na prvi pogled dobila nekoliko lažjo skupino B. »V Eurocupu ni slabih ekip, naša skupina pa je tudi s tremi moštvi z vzhoda še vedno dokaj privlačna. Fener-bahče in Le Mans imata najbolj kvalitetne igralce, ostali pa bomo približno izenačeni. S potovanji ne bo težav, bolj je oddaljena le Riga, tudi podatke o nasprotnikih bomo lahko hitro pridobili, prav tako posnetke njihovih te-, kem in 4. mesto je realno zastavljen cilj,« je žreb komentiral trener Aleš Pipan, ki si je za pomočnika izbral Srečka Lesjaka.

Skupina B: Le Mans (Fra), Fenerbahče (Tur), Pivovarna Laško, Slask (Pol), Icec Opava (Češ), Broceni (Lat); skupina F: Apolon (Grč), Zrinjevac (Hrv), Kovinotehna Savinjska Požela, USK Praga (Češ), Den Bosch (Niz). ŽEUKO ZULE

Delavske športne igre

Na atletskih napravah pri osnovni šoli Prebold je Zveza telesnokulturnih-organizacij občine Žalec in posebna komisija za delavske športne igre pripravila letošnje tekmovanje v atletiki. Udeležilo se ga je kar 175 tekmovalcev v štirih starostnih kategorijah.

Starejše članice 60 m: 1. Plajh (Pekarstvo Roter) 9,57,2. Plajhner (SM Žalec) 9,65,3. Pušnik (VV Žalec) 9,82; daljina: 1. Lovec-Delak 370 cm, 2. Centrih 346 cm, 3. Florjan (vse SM Žalec) 345; krogla: 1. Florjan (SM Žalec) 10,32,2. Veber (Policija Žalec) 10,11,3. Centrih (SMŽalec), Jeraj (VVZŽalec) 9,91; ekipno: 1. SM Žalec 4.420 točk, 2. VVZ Žalec 3.828,3. Pekarstvo Roter 3.230; ml. članice 60 m: 1. Vršnak (TN Polzela) 8,94,2. Kramar (TT Prebold) 9,46,3. Pur (VVZŽalec) 9,76; daljina: 1. Vršnak (TN Polzela) 385,2. Kramar (TT Prebold) 357,3. Jordan (SIP Šempeter) 328; krogla: 1. Hrnčič (SIP Šempeter) 11,10,

2. Jezernik (SM Žalec) 9,19,3. Jazbec (TM Polzela) 9,11; ekipno: TN Polzela 4.357,2. SIP Šempeter4.079,

3. TT Prebold 3.749; st. člani: 1. Jakopovič (Juteks) 7,76,2. Žuža 8,35,3. Pire (oba Tenis center AS) 8,70; daljina: 1. Bujinovič (SIP Šempeter) 457,2. Žuža 451,3. Nemevšek (oba Tenis center AS) 9,15; ekipno: Tenis center AS Žalec 4.984,2. SIP Šempeter 4.191,3. Juteks Žalec 1.901; ml. člani 60 m: 1. Križnik 8,21,2. Draksler (oba Tenis center AS) 8,30,3. Kralj (Pekarstvo Roter) 9,00; daljina: Draksler 486,2. Križnik (oba Tenis center AS) 475; krogla: 1. Kralj (Pekarstvo Roter) 9,18,2. Križnik (Tenis center AS) 804 cm; ekipno: 1. Tenis center AS Žalec 3.763,2. Pekarstvo Roter 1.582 točk. T. TAVČAR

ŠPORTNIK TEDNA BI

ŠPORTNIK:__

ŠPORTNICA: _

EKIPA: __^_

in priimek: "_____

Naslov:___

•kupone pošljite na NOVI TEDNIK, Prešernova 19,3000 Celje, »s^Pripisom "ŠPORTNIK LETA"._

16

šport

Žalčanke že med 16

Savinjčanke so v rokometnem pokalu EHF nosilke in zarodi manjšega števila prijav bodo v 1. krogu proste - Žreb za

Celjane in Velenjčane 12. avgusta

Zmaga rokometašic Olim-pije v pokalu EHF je bila koristna tudi za Žalčanke, ki bodo v 1. krogu evropskega pokala proste in so tako že ponovile lanski uspeh iz pokala pokalnih zmagovalk, ko so igrale v osmini-finala.

Savinjčanke ne bodo samo proste na štartu, marveč bodo tudi nosilke za osmino-finala. Že vnaprej se bodo izognile favoriziranim ekipam Dunaferra, Byasna, Leipziga, Galatija, Elde Prestigio in Rostemasha (vsi so v 1. krogu prav tako prosti) in med možnimi nasprotniki za uvrstitev med najboljšo osmerico bosta najbolj nevarna Gudme ter lanski polfinalist pokala pokalnih zmagovalk Sombor.

Po lanski sezoni so se v Žalcu odrekli desni zunanji igralki Ireni Pahor in krožni igralki Valentini Kostjukovi, na operaciji kolen sta morali vra-tarka Ljubov Kortoneva in organizatorka igre Sonja Zidar, ki naj bi okrevali vsaj do prvih evropskih tekem. Okrepitvi sta samo mladinski reprezen-tantki Raukovičeva in Grudni-kova (doslej Velenje), ki bosta od torka med udeleženkami svetovnega prvenstva.

Na Slonokoščeni obah bodo igrale tudi Randlova, Šime-kova, Jagrova in T. Dolarjeva (vse Žalec) ter Stevanovičeva, ki je iz Velenja že odšla k Olimpiji. Med udeleženci bosta tudi 37-letna Janko Požež-nik iz Celja in Darko Repen-šek iz Rečica ob Savinji, ki bo po legendarni navezi Štefan Jug - Herbert Jeglič šele druga slovenska dvojica, ki bo sodila na svetovnih prvenstvih v rokometu.

Cel|e v drugi skupini

Pokal prvakov ostaja nespremenjen. Na začetku bo znova 16 nosilcev, pred žrebom za ligo prvakov (14. oktobra) pa bodo klubi razdelje

ni v štiri skupine. Celje bo v drugi, saj EHF vztraja pri rezultatih iz zadnjih treh sezon in zato naše prvake še bremenita zgodnja izpada s Fote-xom in Zagrebom.

Kandidati za nosilce skupin so Barcelona (okrepila se je s Čavarjem in Pogorelovim), Ademar Leon (izgubil je Škrbi-ča), Zagreb (odšla sta Čavar in Galič, vrnila sta se Pušnik in Saračevič) in Lemgo (izgubil je francoskega reprezentanta Ju-lio), v naslednji skupini so Fo-tex (dobil je krožnega reprezentanta Mezeia), Winterthur (išče nadomestilo za Serjogi-na), Celje in danski Vir um (izgubil je rerepezentanta Foga). Ce ne bo v kvalifikacij presenečenj, bodo v tretji skupini Ivry (brez Kervadeca in Kudi-nova), Braga, Šahtjor in Principe ter v četrti Žalgiris, Zubri, Drammen (brez Oustorpa in Frodeja) in SKA Minsk.

Gorenje na začetku

v seštevku vseh evropskih pokalov za moške je Gorenje s predlanskim polfinalom in letošnjim četrtfinalom pokala EHF naš najbolj uspešen

klub, toda evropska zveza upošteva dosežke v izključno posameznih pokalih.

V osmih evropskih pokalih bo letos igralo 235 ekip iz 36 držav, žreb za 1. krog bo 12. avgusta, tekme pa 4. in 11. oktobra.

Velenjčani so se v pokalu pokalnih zmagovalcev tako znašli na začetku, saj naši klubi še nikoli niso preživeli 1. kroga. Podobno kot lani, lahko že na štartu naletijo nosilca: Bidasoa (brez Peruničiča, Butulija, Nuneza in Ordone-za), Caja Cantabria (brez Du-šebajeva, Kiseleva, Olssona in Jorgensna, prišel je reprezen-tant Esquer), Duttenhofen

(novi nemški prvoligaš), Elek-toromos, Gudme (brez Boe-hritsa, Jacobsna in Tollefsna), Vardar, Creteil (brez reprezentančnega vratarja Gaudina) in St.Otmar (odšle je naš Vuga).

Tudi v drugi skupini je nekaj dobrih ekip: Plock, Železničar, Karlovac, Polyot, Plzen, Stea-ua, Viking Stavanger, Ortiga, Guif Eskilstuna ... Pokal pokalnih zmagovalcev je tako po moči znova drugi evropski pokal, Gorenje pa močnejše kot lani: vrnil se je srednji zunanji Rozman, prišla sta vratar Senica (Sevnica) in desni zunanji Saftescu (Jadran), klub pa je zapustil Semerdijev in že pred zadnjimi tekmami Ilič.

ŽEUKOZULE Foto: GREGOR KATIČ

Sergeja Kline: za Žalec odprta pot do četrtfinala pokala EHF.

ŠPORTNI KOLEDAR"^'

NEDELJA, 27.7. ' ^

Nogomet i

Šentjur: Šentjur-Olimpija, Slovenske Konjice: Dravinja.j ra, Turnišče: Turnišče-Publikum (vse 18), Gažon: šinj. Rudar (l.krog pokala Slovenije, 17).

NA KRATKO 1

Zreče: zaradi odpovedi Rogoze II je odpadel kvalifikacij turnir za popolnitev Ill.lige-vzhod za odbojkarice. Nastop n tretjeligašinjami so si tako ekipe Zreč, Dobja in Savinje iz c, zagotovile neposredno.

Kostrivnica: zmagovalci 6. Kostrivniškega maratona so ^ člani Hojak (Lj) in Kamenškova (R.Slat), med rekreativci Voj (Kr.Vrh) in med najmlajšimi Šket (Kostr) in Jurjec (Podčet)

(j!

PANORAMA 1

STRELJANJE

Državno prvenstvo

Malokalibrsko orožje: športna pištola - člani: 3.BrunS (Pož) 563; ekipno: 2.Poženel 1660; mladinci: 2.Knez 4i mladinke: l.Gozdnikar (oba Pož) 499; standardna pištola člani: 2.Brunšek 545; ekipno: l.Poženel; hitrostrelna pištoli člani: 3.Brunšek (Pož) 545; pištola proste izbire - čla 5.Tkalec (Pož) 529; ekipnO: 2.Poženel 1559, 3.Konjice 15; mladinci: l.Knez (Pož) 521.

Rogaški maraton Smercu

Kolesarski maraton Rogaška se je točkoval za državi prvenstvo rekreativcev, zato je bilo na štartu 105 km do^ proge več kot 400 udeležencev.

Na polovici proge v Atomskih toplicah so pobegnili tri kolesarji, katere je glavnina kmalu ujela, nakar se je že Bistrici ob Sotli izoblikovala nova skupina in odločila! zmagi. Na zadnjem vzponu je drugi z nedavnega državna prvenstva Šmerc (Vel) pobegnil udeležencu olimpijskih ig Pintariču (Lj) in zmagal s prednostjo nekaj dolžin koles Med ženskami je bila najhitrejša Uršičeva (Kamnik). Najst! rejši udeleženec maratona je bil 75-letni Rudolf Perkiči Murske Sobote. J.l

Atleti na MEPA

v Ljubljani se danes začenja 14. mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki (MEPA). Med več kot 1000 udeleženci iz 46 držav bo v slovenskem zastopstvu 23 mladincev in 19 mladink.

Največ možnosti za visoki uvrstitvi, tudi za finale, imata Kladivarjev metalec kopja Se-bastjan Grosek (letos 67,88 m) in velenjski tekač na 400 m z ovirami Peter Poles (52,10). Celjsko atletiko bodo zastopali še Aleš Stopinšek v štafeti 4x400 m, Rada Glivuč v teku na 3000 m (10:10,00) in Mateja Dražnik v suvanju krogle (13,63 m) ter velenjsko Matjaž Kranj C v teku na 400 m (48,69), Matjaž Voglar x teku na 110 m z ovirami (14,89), Peter Buč v teku na 3000 m z

zaprekami (9:43,04) ter Ja Pugelj v teku na 100 (12,27).

Med udeleženkami pa I do tudi Miroteksova keglj« ka Lucija Detiček, ki si je \ atletinja Bistrice nastop zaf tovila v metu kopja (47,84 d

Delovni ceijsici drsalci

Člani celjskega drsalnega kluba v teh vročih poletnih dneh ne počivajo, saj so se začeli vneto pripravljati na novo drsalno sezono.

Mladinski prvak Janez Špoljar, mladinska prvakinja Anja Bratec in Polona Peunik so se prek kratkim vmili s tritedenskih priprav na Finskem, kjer so izpopolnjevali drsalno tehniko pod vodstvom Valentina Nikolajeva, enega najboljših strokovnjakov za drsalni šport.

Vsi člani so se v soboto odpravili s trenerjem Borisom Uspenskim na priprave v italijanski Piancavalo, medtem ko se bo mlajša skupina celjskih drsalcev na novo sezono pripravljala na Rogli. J.K.

SPbrez Sfrašicove

Svetovnega prvenstva v atletiki se bo od 1. do 10. avgusta v Atenah udeležilo 16 slovenskih atletov, med katerimi bo tudi pet repre-zentantov Kladivarja ter dva Velenja.

Kladivarjevi reprezentanti so Urban Acman (100 m in 4x100 m), Miro Kocuvan (400 m z ovirami), Gregor Cankar (daljava), Robert Teršek (kopje) in Anja Va-lant (troskok), velenjska pa sta Marko Što (4x100 m) in Jolanda Čeplak (800 m). Med kandidatinjami je bil tudi Renata Strašek, vendar je v metu kopja za skoraj petnajst metrov zaostala za svojimi lanskimi rezultati.

Foto studio Aris je razširil prodajni asortiman

Poleg dosedanjih foto storitev in prodaje fotomateriala so v svoj prodajni program vključili tudi najrazličnejše šolske potrebščine, praktično vse, razen knjig.

Velika izbira, ugodne cene in dobri plačilni pogoji, je le nekaj razlogov, da jih obiščete na Ljubljanski 16, blizu trgovine SONČEK, v Celju. EP

L SNOPIČ

KULTURA

17

Grofica Celjska vabi

f^di entuziasti s pomoč-gledališko, plesnega spek-Grofica Celjska obuja-Stari grad, srednjeveška lačila pa si v teh dneh devajo tudi mestne ulice.

p^iera spektakla Grofica fljska, je nastal pod pro-^^gntskim okriljem Design-^(jia Dan in Stanovanjskega ijada obči-ne Celje, bo v pe-,[, 25. julija, ob 20.30. Pono-'j,yebodo v nedeljo, 27., in v ^nedeljek, 28. julija, več po-ipvitev pa bo še avgusta. Gledališko plesni spektakel ■ nastal v režiji Mihe Aluje-igralske vloge pa bodo ijd drugimi zasedli Mario jlih, Tina Gorenjak, Barba-Cerar, Aleksandra Belma-jvič in plesni par SNG Opera iBalet iz Ljubljane. V okviru predstave bodo a celjskem Starem gradu, jd Friderikovim stolpom, ostavili pravo tržnico s pose-ej oblikovanimi stojnicami, a katerih bo predstavljena jdnjeveška ponudba, od ulinarike in nakita do kera

mike in usnjenih izdelkov, seveda pa ne bo manjkalo značilnih obrti in rokodelstva. S ponudbo na stojnicah želijo predstaviti najbolj značilne in zanimive dejavnosti Celja v srednjem veku, pri tem pa bosta priskočila na pomoč Muzej novejše zgodovine in Turistično društvo Celje. Vse skupaj, stojnice, dvorni norčki, vitezi in glumači, bodo že ob vhodu v grad pričarali grajski vrvež v daljnem 15. stoletju.

Jutri, na dan predstave, se bodo dogajanja na celjskem Starem gradu pričela ob 17. uri, že pol ure prej pa bodo z Glazije pričeli voziti kombiji, saj dostop do gradu z osebnimi avtomobili ne bo mogoč. Pred začetkom predstave bodo namreč pripravili še ogled gradu, večer pa bodo popestrili bakle in ognjemet. Vstopnice po ceni 3 tisoč tolarjev si lahko rezervirate pri Turističnem društvu Celje, v ceno vstopnice pa je vključen tudi golaž, pripravljen po re-cepturi iz srednjega veka. Ml US, Foto: GREGOR KATIČ

K ogledu spektakla Grofica Celjska bo vabilo tudi 12 jumbo plakatov, ki so delo študentov z Akademije za likovno umetnost, smer vizualna komunikacija.

ZAPISOVANJA

Piše: TADEJ ČATER

Ura evropske resnice

Ja, pod takšnim naslovom je skupina enaintridesetih slovenskih umetnikov, intelektualcev, ki so zbrani pod skupni imenovalec »razumniki«, izdala javno pismo, precej obsežno, v katerem je razložila svoje poglede na neuspeh slovenskih pogajalcev pri vstopu v zvezo Nato. Pravzaprav ni povedala nič kaj novega, nič kaj presenetljivega, pač tisto, kar se od opozicijskih ljudi iz vrst kulture tudi pričakuje. In zato je lucidna izjava Jožefa Školča, ministra za kulturo, ki je odgovoril zelo kratko, češ, da pod evropsko uro resnice pogreša le podpis urarja Kajfeža, povsem na mestu. Pa naj se zdi še tako zelo cinična in nesramna. Je pa vsekakor duhovita.

Hočem povedati, da so »razumniki«, če jih tako imenujemo, našteli kap stvari, ki so bile menda odločilne, da Slovenija ni danes članica Nata, toda nobeden od teh očitkov se ne pokriva z izjavo Madelaine Al-bright. Kar utegne pomeniti točno to, da gre za Uro evropske neresnice. Da gre za podalpsko jamranje in tarnanje, ki nima nobene zveze z realnostjo in dejanskim stanjem stvari. Samo za ilustracijo; medtem, ko je Albrightova Sloveniji očitala gospodarsko zaprtost, ji nekateri izmed podpisnikov očitajo ravno nasprotno: da je gospodarsko preveč odprta. Pika. Pa čeprav je takih nesmislov še nekaj.

Toda ostanimo pri tistem, kar nas najbolj zanima. Kultura. Domala vsi podpisniki so iz vrst kulture. In kulturi očitajo predvsem odsotnost nacionalnega programa. Še več, po osamosvojitvi so pričakovali, da bosta kultura in celotno duhovno polje zaživela razbremenjena državotvorne funkcije. Krasno. Toda ti isti »razumniki« se ne morejo znebiti lastnih državotvornih misli. In kulturi pripisujejo ravno to: državotvornost. Lepo vas prosim! Ampak o tem kdaj drugič. Obljubim. Dru

gače si omenjenega pisma ne znam razložiti. In še očitek medijem, da so vsi po vrsti politično opredeljeni. Prav, če bi se tak očitek znašel v reviji Ekipa, bi se vzdržal kriterija resne presoje, toda ko se pojavi v reviji Mag. hja, takrat pa gre že za hud cinizem. Ker končno, kako razumeti podpis enega od »razumnikov« na kipu Edvarda Kardelja, katerega bi sedaj sam najraje lastnoročno podrl. Ne vem. morda bi državi tudi vrnil honorar, ki ga je takrat za to delo prejel. Čeprav dvomim. Ja, »razumnike« je treba brati politično. In nikakor drugače. Točno to.

Če bi se za »razumnike« determinirala skupina neobremenjenih mladih ljudi, ki s prejšnjim sistemom niso imeli nič skupnega kot zgolj to, da so bili v njem rojeni, da so tekli po mestnih ulicah in prenašali štafeto, metali cvetje na črno limuzino maršala Tita, jokali skupaj z nogometaši Hajduka in Crvene zvezde na splitskem stadionu Poljud, ko so izvedeli, da je Tito umrl. potem bi njihove poglede zares spoštoval. Pa če bi se z njimi strinjal ali ne. V primeru, ko pa so »razumniki« kulturniki. ki so izdali na kupe knjig s pomočjo države, prejšnje in sedanje, sedeli v državnih službah, pisali hvalnice prejšnji državi, kiparili socialistične obraze in postave, bili člani partije itd., heh, v tem primeru pa lahko samo zamahnem z roko in si mislim, pač še neka skupina riezado-voljnih državljanov. Žal. Ali kakor pravi star rek: najprej je treba pomesti pred svojim pragom.

TADEJ ČATER

Tihožitja in krajine

v avli hotela Dobrna je iprta razstava slikarskih il, ki jih je naredila Jožica mazini - Čoh.

"i) slikarstvom se ukvarja Ijobiteljsko, po izobrazbi je lamreč pravnica, vendar je [e v nižji gimnaziji imela trakovno mentorstvo aka-lemskega slikarja Janeza Vi-lica, ki je odkril in vzpodbu-al njen likovni talent. Leta 555 je na svetovni razstavi olske mladine v Tokiu, ki jo e pripravil UNESCO, prejela li svojo sliko drugo nagrado, dve leti pozneje pa je na nariborski gimnaziji bila namena s Prešernovo nagra-io. Po upokojitvi se še bolj "livarja s slikarstvom, priredila pa je tudi več razstav '^ojih slik, med drugimi tudi ^tujini.

Dela, ki si jih je mogoče ogledati na Dobrni, je mogoče postaviti v bližino tistega slikarstva, ki razvija tradicionalne slogovne posebnosti. Gre za preplet elementov, znanih iz realističnega slikarstva, oziroma podobnih izpeljav, ob tem pa je mogoče razpoznati tudi njen osebni način slikanja. Motive, ki jih izbira za svoje slike, išče v naravi ter v podeželskem okolju. V njenih tihožitjih lahko vidimo različne vrste cvetja in pri tem poudarja njihove značilne oblike ter barvitost. Njen drugi priljubljeni motiv so krajine, pri katerih se odloča za manjše izreze in v katerih prikazuje razgibano naravno okolje ter vaška naselja ali posamezne hiše. BORIS GORUPIČ

izšli so Novi obrazi

Novi obrazi se imenuje nova celjska literarna revija, namenjena mladim, neuveljavljenim talentom. Izdalo in založilo jo je celjsko podjetje Pit media, ki je želelo s tem nadaljevati že nekajkrat začeto in prekinjeno revialno življenje v pretekli kulturni ustvarjalnosti celjskega območja.

Na spomladanski razpis za sodelovanje v novi reviji se je prijavilo 22 mladih literatov s svojimi prispevki. Izbor proznih del in poezije je opravil uredniški odbor (Mohor Hudej, Ljudmila Kajtner, Jana Kvas in Alenka Šalej) pod vodstvom prof. Antona Šepetavca. V reviji tako sodelujejo Urban Arsenjuk, Boštjan Dermol, Špela Košak, Aljoša Kovačič, Matej Krajnc, Davor Peršič, Manca Pertinač, Barbara RanČTgaj, Klementina Sambolič, Robi Simonišek, Špela Stra-šek Vogrin, Peter Urankar, Martina Zajelšnik, Casper, David Černelč in Simon Černelč. Gre pretežno za celjske in velenjske srednješolce in za nekaj avtorjev, ki so srednješolske klopi že prerasli. Revija naj bi izhajala vsaj enkrat letno, želijo člani uredniškega odbora.

Novi obrazi bodo naprodaj v knjigarnah in na šolah. Letos je začetni kapital zagotovilo podjetje Fit media, v prihodnje pa upajo, da bodo dobili pokrovitelje, ki bodo verjeli v nujnost obstoja takšne revije na Celjskem. Če ne drugi, vsaj Mestna občina Celje bi lahko podprla Nove obraze, so prepričani. NGL

Zanimanje za grad Žovnek

zelo privlačna turistična točka, ki bo lahko obiskovalcem po-

dokazuje že sedanji obisk, po- jasnil tudi bogato zgodovino

sebno ob nedeljah. V kratkem tega objekta in njenih nekda-

bo društvo zagotovilo vodiča, njih prebivalcev. T. TAVČAR

Predsednik kulturno zgodovinskega društva Zovnek Braslov-če Franc Kralj, v ozadju pa del gradu Žovnek.

Tibetanski folkloristi prvič v Sloveniji

Minuli četrtek je v dvorani kina Union nastopilo trideset tibetanskih plesalcev, pevcev in glasbenikov. V nastopu, ki je bil v okviru poletnih prireditev v Celju, je skupina The Nyngtri (Kong po) region traditional Song and Dance group prikazala 22 različnih plesov v pisanih narodnih nošah. Z obiskom v Celju so pričeH gostovanja po Evropi. SHERPA PRESS

Člani kulturno-zgodovin-skega društva Žovnek Bra-^'"vče, ki si že nekaj časa Prizadevajo za ohranitev in "bnovo ruševin gradu Žov-pod Dobrovljami v KS Fdslovče, so pred dnevi za-2 urejanjem ceste do ru-•^vin gradu Žovnek. .l^o besedah predsednika J^iištva Franca Kralja je no-^ cesta pogoj, da se prične ^^rtovana obnova vzhodne-p dela gradu, ki se je med zimo delno porušil. j°jekt je že izdelan, v teh J pa pričakujejo ustrezno ^vojjenje. da bodo z deli pri-I J; Društvo tesno sodeluje s celjskim Zavodom za ^fstvo kulturne in naravne .^^diščine. letos pa pričakuje-1 ^di pomoč ministrstva za "'^^ro in občine Žalec, j^p je grad Žovnek zibelka 'skih grofov in knezov ter

kuitura

Pisano na icožo Pohorcem

Prejšnji mesec je izšla knjiga »Janez Koprivnik in njegovo Pohorje.« Založila in izdala jo je občina Zreče. Zaobjema 520 strani. Gradivo je zbral in uredil pohorski rojak Anton Gričnik (z družino).

Župan občine Zreče in poslanec Jože Košir je v uvodni besedi med drugim napisal: »Knjiga je pisana na kožo naše občine in vseh drugih pohorskih in ob-pohorskih občin ter njihovih prebivalcev; predvsem pa seveda krajanov KS Gorenje, kjer se je Janez Koprivnik rodil. Namen je predstaviti njegovo osebnost vsem, ki ga poznajo oziroma ne poznajo dovolj dobro.«

Janez Koprivnik si takšno monografijo tudi zasluži. Naj navedemo samo

delček njegovih zaslug. Napisal je prvo knjigo o Pohorju v slovenskem jeziku. Izpod njegovega peresa je prišlo prvo slovensko delo o gluhonemih. Izdal je knjigo o domačem vrtu; izšla je leta 1903 v 80.000 izvodih. Za razne časopise in revije je napisal na desetine člankov in razprav. Vzgojil je več generacij slovensko mislečih šolnikov. Po duši je bil naravoslovec. V besedilih rad poveže svoja opazovanja narave s Stvarnikom.

Avtor je knjigo razdelil na tri poglavja. Prvi del obravnava Koprivnikovo življenje. Precej je pisanega o rojstni hiši in prosvetnem društvu, ki nosi njegovo ime. Iz bogatega in pestrega gradiva izvemo, da je bil Koprivnik med drugim učitelj za gluhoneme, sodni grafolog, prirodoslovec, šolski svetnik in še kaj.

Drugi del zajema prikaz njegovih člankov, razprav in knjig. Tretji del pa je pravzaprav ponatis njegove knjige o Pohorju.

Vsi trije deli so opremljeni s fotografijami in risbami. Na koncu knjige pa najdemo nekaj starejših zemljevidov Pohorja. Ker so besedila zaradi časovne odmaknjenosti za današnjo rabo precej posodobljena in usklajena, je dodan »Seznam posodobitev, uskladitev in pojasnil«.

Leta 1999 bomo praznovali stopetde-seto obletnico rojstva tega pohorskega buditelja.

Še to. V prvem delu je navedeno, da bo izšla še ena knjiga o Janezu Koprivni-ku, izdal naj bi jo njegov sorodnik Adolf Koprivnik. Ta edicija je že zunaj, natisnjena pa je v 70 izvodih.

MILOŠ LIKAR

PRIREDITVE

GLEDALIŠČE

V večnamenski dvorani v Zrečah si lahko jutri ob 20. uri ogledate komedijo Trije grešniki, v izvedbi dramske skupine Samotarji iz Hoč.

! KONCERTI

Na gradu Tabor v Laškem

bo jutri ob 20. uri večer s Tere-zo Kesovijo, damo, ki je ostala v vrhu evropske popevke.

[ RAZSTAVE

V glavni dvorani Stare grofije Pokrajinski muzej Celje razstavlja portrete r risbe Krištofa Zupeta in kipe Viktorja Plestenjaka.

V razstavišču Firšt Pokrajinski muzej Celje ponuja na ogled razstavo Stare upodobitve Logarske doline.

V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do 30. septembra še vedno na ogled razstava Libojska keramika.

V galeriji Hodnik je do konca avgusta na ogled razstava iz zapuščine Avgusta Lavrenčiča.

V Galeriji sodobne umetnosti bo do konca avgusta na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe.

V Muzeju novejše zgodovine do 31. julija razstavlja Ljubica Ratkajec - Kočica.

V hotelu Dobrna bodo v soboto postavili na ogled dela slikarke Martine Žerjal iz Kopra.

V^^ilf-avilišfcti 'Laško razstavlja Franek Markošek.

V Osrednji knjižnici Celje so na ogled fotografije Francija Horvata - Velika drevesa Celja in raziskovalne naloge celjskih osnovnošolcev in

srednješolcev z naslovoin dovednost je lepa čednosj

V Hermanovem brloo^ Celju je le še do konca julija ogled razstava Hi, konjiče];

V salonu Fiat v Ipavj ulici do 14. avgusta razstj Damjana Bohorč.

V avli Telekoma, Ford Ionu podjetja Avto Celje Avtotehniki Celje v so^^ vanju s podjetjem Švag razstavlja svoja dela v olju 1. septembra Vlado Geršal

V gostišču Mihec in hot( Merx razstavlja Raj ko Mlina^

V belem salonu hot, Evropa do 4. avgusta razsi Ija Jože Barachini.

OŠMLO 1

.......M-^.mtn-iM^. ■ -J

V Zrečah bo v soboto pričetkom ob 20. uri tradir. nalna »Zreška noč«.

V dvorani Zdraviliška doma na Dobrni bo jutrji 20. uri nastop folklorne i pine KUD Dobrna.

V Ločah bo v nedeljo tra cionalni »kmečki praznik«;

■sff KINO 1

iiimiiiiiiiiL' ,'CT--- - ------------

Union od 24. do 30. 7 ob uri ameriški film Plačanec, 20. uri ameriški film Trk; Pd ni kino 24. 7 ob 22. uri ameii film Klub vražjih babnic, od do 27 7 ob 22. uri ameriški f Romeo in Julija, od 28. 7 na] ob 22. uri ameriški film Se zla; Metropol od 24. do 30.7 19. in 21. uri in 26. 7 tudi ob uri film Sužnja ljubezni.

Kino Žalec 25. ob 20. ui 27 7 ob 18. uri slovenski/ Outsider, 26. in 27 7 ob 20, ameriški film Michael.

Kino Dobrna 26. ob 19 27 7 ob 17 uri ameriški f Za vsako ceno.

Cigan baron v Ledeni dvorani

v soboto, 26. junija, bo ljubljanska operna hiša uprizorila Straussovo opereto Cigan baron. Predstava se bo začela ob 20.30 v Ledeni dvorani v mestnem parku, vstopnice pa so na voljo v poslovni zgradbi Fit medie, v poslovalnici Kompasa v Celju in v prodajalni Lajna. US

Tereza

Jutri zvečer bo z Laščani spet znana in priljubljena hrvaška pevka Tereza Keso-vija. Čeprav bo to njen tretji nastop v Laškem v zadnjem letu, so vse karte že nekaj časa razprodane.

Koncert Tereze Kesovije, ki se bo pričel ob 20.30, sodi v okvir poletnih prireditev na gradu Tabor, ki so se pričele pred enim mesecem s prav tako dobro obiskanim musiclom Nun-sense. Kulturni center Laško, ki je letos namesto pivovarne prevzel organizacijo grajskih prireditev, je torej dobro zastavil vsebino programa, saj ga je iz prejšnjih komornih višav bolj približal različnim okusom obiskovalcev. Prihodnji mesec bosta na gradu še dve prireditvi. V petek, 8. avgusta, bosta nastopila brazilska jazzista Pedro Ta-gliani in Toninho Porto (zamenjala bosta že napovedani Duo Luiz Carlos Borges, prav tako iz Brazilije), 15. avgusta pa bo za ljubitelje akustične kitare kon-certiral Michael Langer iz Avstrije. JI

Po peto medaljo na Nizozemsko

člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 82 jih je, je danes odpotovalo na 13. svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov v nizozemski Kerkrade. Po prvih mestih na vseh štirih zadnjih prvenstvih, bodo Velenjčani letos že petič nastopili na svetovnem prvenstvu.

V Kerkradeju letos pričakujejo več kot 200 orkestrov iz šestdesetih držav. Velenjski pihalni orkester nastopa v prvi kategoriji koncertnih har-njpničnih orkestrov, v kateri se bo zvrstilo 36 orkestrov z vsega sveta. Poleg velenjske godbe na pihala bodo od slo

venskih orkestrov nastopili še Pihalni, orkester železarjev z Raven na Koroškem in Pihalni orkester Videm Krško.

Zadnji teden pred odhodom so se velenjski godbeniki marljivo pripravljali, saj so skladbe precej zahtevne, dobro pripravljenost na nastop pa terjata tudi sloves kakovostnega orkestra in njihov uspeh na dosedanjih prvenstvih. Kot je povedal vodja orkestra mag. Ivan Marin, so si tudi letos zastavili visok cilj -osvojitev zlate medalje. Tekmovali bodo jutri, v petek, mi pa jim žejimo obilo sreče in uspeha.

DIANA JANEŽIČ

Nastop velejijskih godbenikov ob rudarskem prazniku

Umetnost za mir

Na gradu Bori je bil pretekli teden že tretji poletni festival Idriart. Osrednji dogodek letošnjega festivala je bila mirovna konferenca na temo »Umetnost kot ustvarjalna sila za mir - Scenarij za 21. stoletje«.

Na njej so poudarili, da je bistvenega pomena človekov osebni razvoj, če hočemo zgraditi »kulturo miru«, in da je kultura temelj napredka in ustvarjalnosti. Različni ljudje s

celega sveta so na gradu Bori podajali svoje izkušnje o tem, kako je lahko umetnost kreativna sila za pozitivne spremembe v posamezniku in družbi. Ta iniciativa v celoti ustreza poročilu svetovne komisije za kulturo in razvoj Bogastvo raznolikosti, ki ji predseduje Javier Perez de Cuellar. Poročilo širi dosedanji pogled na ustvarjalnost in dviga zavest o pomenu kulture za razvoj človeka in človeštva. Raz

voj naj bi ljudem prinesel politično, ekonomsko in socialno svobodo, večjo možnost za zdravje in ustvarjalnost.

Na konferenci so poskušali izdelati scenarije bodočnosti za prihodnje generacije, ko bodo procesi, ki so lastni umetniškemu ustvarjanju, postali gonilo sprememb v družbi.

Hkrati je bil na gradu Bori tudi otroški festival, ki je želel spodbuditi otroke in odrasle k večji strpnosti in sprejemanju drugačnosti ljudi in kultur. ALEKSANDRA MAČEK

TRIDESETA LETA NA CELJSKEM

Nič nas ne sme presenetiti

Vojaške doktrine so se nenehno spreminjale in v skladu s tem tudi načini obrambe in napada. Da bi bili prebivalci o tem pravočasno seznanjeni, je oblast tudi v tridesetih letih organizirala najrazličnejša predavanja in vojaške vaje, ki so pri vojaških enotah krepile borbeni duh, pri civilistih pa občutek varnosti.

Zelo je odmevala vaja zračnega napada na Celje, kjer je bila obramba »aktivna po vojaštvu, pasivna po civilih«. Vajo

so uprizorili sredi oktobra 1935. Ko je bil dan znak za nevarnost: pok bombe pri cerkvi sv. Jožefa, petminutno zvonjenje vseh cerkva v mestu in zavijanje siren celjskih podjetij, je eskadrilja treh letal »napadla« Celje in odvrgla »zaži-galne, razdiralne in plinske bombe, markirane z rdečimi, belimi in zelenimi raketami«. Po uspešno končani reševalni vaji in ohranitvi mesta, je Celjane ponovno petminutno zvonjenje in zavijanje tovarniških siren s premori na minuto opo

zorilo, da je splošne nevari^ konec. Pri vsem tem je zani vo, da se je na območju, kje vojaštvo in civilna oblast do Ijevala ogled vaje, trlo radc^ nih Celjanov in okoličane^ so z občasnimi vzkliki vz| bujali udeležence vaje. Gl^ so lahko vajo opazovali no od črte Cankarjeva-Vo^ kova ulica, na desnem bn Savinje, pri drevoredu ob lodvoru in v hodnikih hiS Prešernovi ulici in ulici GreJ ja Žerjava.

BRANKO G0R0PEV5

i. snopič naši kraji in uupje | ir

Skrivnosti liišnili imen

Zaloška hišna imena v knjigi Marice Kotnik-Šipec

prejšnji konec tedna je bi-V dvorani kulturnega do-^ na Polzeli predstavitev ^imive knjige Zaloška hi-^a imena, avtorice Marice totnik-^ipec.

I Knjigo je v sodelovanju z 'jvtorico predstavila Anka 'Krčmar, direktorica Zavoda kulturo Žalec, ki je med drugim povedala, da je knjiga plod dolgotrajnega trdega in jtrokovnega dela, ki je zahtevalo natančnega in iznajdljivega raziskovalca. Avtorica je domačinka in prvo radovednost o domači vasi ji je vzbudil že dedek, ki je pripovedoval o domačijah, kot so bile nekoč, o starih zidanicah, o domačih hišnih imenih in priimkih. To zanimanje je raslo in sad je knjiga Zaloška hišna imena.

V njej so predstavljena domača hišna imena in kako so nastajali priimki. Ti so nastali iz osebnih imen očeta ali matere, včasih je bil priimek oblikovan po kakšni telesni ali duševni posebnosti, po poklicu, po legi domačije, po živalih ali rastlinah. Vsak priimek skriva v sebi bogato zgodovino. Mnogi so se obdržali stoletja, drugi so s priženitvijo.

smrtjo ali izgubo posesti po-tonih v pozabo. Kot najstarejši in še znan je naveden priimek Potočnik, ki izhaja iz 16. stoletja.

Avtorica je pri svojih raziskavah, ki jih je strnila v knjigo, uporabljala najrazličnejše vire, med drugim matične knjige. Te so bile najprej pisane v latinščini, pozneje v

nemščini in nazadnje v slovenščini. Seveda so v njih in v urbarjih pri vpisovanju priimkov in imen mnoge nedoslednosti, ki jih je avtorica morala upoštevati in prepoznati, da je lahko sledila posameznim imenom iz roda v rod. Knjiga vsebuje tudi raziskavo, od kod so v Založe prišli novi priimki.

Vsekakor je knjiga dragocen pripomoček pri spozna

vanju lastnih korenin. Polze-lani, predvsem pa Založani, so avtorici izkazali svojo hvaležnost s tem, da so se predstavitve udeležili v zares velikem številu. Še posebej se ji je za bogat prispevek k poznavanju lokalne zgodovine zahvalil Stanko Novak, predsednik sveta KS Polzela, kamor spadajo tudi Založe.

mmmmmsmKmm T TAVČAR

Od leve proti desni: Anka Krčmar, Marica Kotnik-Šipec in avtor fotografij Bogomir Šepec.

IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE

Od Kavčiča prelc Bavčarja in Janše v osamosvojitev

Niko Kavčič: Pot v osamosvojitev, samozaložba, Ljubljana 1996.

Pri knjigi »Pot v osamosvojitev« avtorja Nika Kavčiča, pozoren bralec pride v dilemo ali je bolj zanimiva knjiga ali avtorjevo življenje, ki ga je vodilo prek službe v banki do službe v takratni službi državne varnosti nazaj v banko in od tam v prisilni pokoj (istočasno z Stanetom Kavčičem, s katerim navkljub priimku nista v sorodu).

Ime Nika Kavčiča se sicer doslej ni kaj pogosto pojavljalo v slovenski publicistični ali zgodovinski literaturi. K temu je gotovo prispevala narava dela s katerim se je ukvarjal, nekaj pa gotovo tudi njegove značajske lastnosti. Vendar pa je njegovo ime lahko znano nekoliko bolj razgledanemu poznavalcu slovenskih političnih in gospodarskih razmer. Omenjajo ga dr. Božo Repe v knjigi Liberalizem v Sloveniji, Igor Bavčar v Mojih zapiskih, Janez Janša pa mu je v Okopih posvetil kar celo poglavje.

Knjiga je spominski zapis avtorja in je sestavljena iz več krogov. Prvi krog je mladost, v tem opisuje dejavnike, ki so odločilno vplivali na oblikovanje njegove osebnosti.

Krog partizanskih spominov zajema poleg splošnega opisa razmer predvsem opis delovanja partizanske obveščevalne službe na Gorenjskem (še zlasti je zanimiv del, ki opisuje soočenje neizkušene gorenjske VOS z Gestapom in njegovim šefom Helmutom Rozu-mekom, ki je spretno vdrl v odporniško gibanje). Po vojni je nadaljeval delo v Upravi državne varnosti do leta 1955, ko jo je zaradi sporov zapustil in se vrnil v bančništvo. V UDB je vodil zelo pomemben ekonomski odsek (iz tega časa izhaja zanimiva zgodba, kako je slovenska UDB posojala ladjo za tihotapljenje cigaret zvezni UDB, brez da bi le-ta vedela za vpletenost slovenske službe).

Naslednji krog spominov je namenjen povojnemu bančništvu in Kavčičevi vlogi v njem. Zlasti dobro je (v vlogi bančnika) sodeloval z liberali-stično usmerjenima predsednikoma vlade Borisom Kraigherjem in Stanetom Kavčičem. S slednjim je povezan tudi njegov padec. Po odhodu v prisilni pokoj leta 1972 ga je prav tako kot bolj znanega soime-njaka doletela »družbena izolacija«, ki je trajala polnih osemnajst let (tudi iz tega časa nam avtor odkriva zanimive podrobnost iz političnega in gospodarskega zakulisja).

Zadnji krog avtorjevih spominov se začenja z smrtjo Staneta Kavčiča, ko avtor od družine umrlega prevzame nalogo, da bo izdal njegov »Dnevnik in spomine«. Za to delo izbere Janeza Janšo in Igorja Bavčarja. Ter ju s sodelovanjem tudi nekako politično soobhkuje. Ta del spominov seže do osamosvojitvene vojne.

Če vas zanima novejša slovenska zgodovina in pogled nanjo človeka, ki jo je sooblikoval, človeka, ki je bil pobudnik ustanovitve proslule Tržaške banke, ki je leta 1968 razburil egalitarno usmerjene študente z nakupom »lustra« za ljubljansko banko, ki je podpisoval račune za "nakup Titovega Rolls-Royca in za ilegalne nakupe orožja za TO, potem boste to knjigo prebrali. V nasprotnem primeru pa je ne boste!

Piše: BRANE LESJAK

Praznik žetve in miacve

člani gasilskega društva Gaberke so tudi letos priredili kmečko- turistični praznik žetve in mlačve.

Na prireditvi se je v različnih spretnostih pomerilo

osem skupin iz Zavodenj, Ravn, Cirkovcev, Razbor, Zi-bike, Plešivca, Gaberk in Škal. Člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki so pripravili pester folklorni program, medtem ko so ostali udeleženci želi, vezali, mlatili in spravljali žito v kozolec. Gospodinje so pripravile razstavo kmečkih jedi, na kateri so predstavile različne vrste domačega kruha in potic, manjkalo pa ni niti slastno pecivo. Za zaključek so gasilci izvedli gasilsko vajo. Izkupiček s prireditve je namenjen Gasilskemu društvu Gaberke za posodobitev gasilskih desetin.

L.O.

Prevorsko športno društvo

Na Prevorju so si že dlje časa prizadevali za ustanovitev lastnega športnega društva, pretekli teden pa so uradno registrirali Športno društvo Prevorje.

Najbolj aktivni člani novega društva so minulo soboto pre-pleskali krajevni urad na Prevorju, s čimer so prinesli prva denarna sredstva v blagajno društva. Za delo se je dogovoril predsednik nadzornega odbora športnega društva Damjan Maček s predsednikom tamkajšne krajevne skupnosti Mirkom Pajkom.

Športno društvo Prevorje ima- 28 članov. Predsednik Boštjan Planko je povedal, da imajo tudi svoj nogometni klub, ki je že več tekem uspešno odigral v sosednjih krajih. Treninge imajo vsako nedeljo

in po možnosti tudi med tednom na prevorskem igrišču. Zbirajo še žensko odbojkarsko ekipo, v bližni prihodnosti pa bodo poskušali ustanoviti še ekipe v drugih športnih disciplinah. V naslednjih dveh mesecih bi radi organizirali turnir na Prevorju, za katerega bodo potrebovali finančno pomoč sponzorjev. Še pred tem pa bodo poskušaU obnoviti prevorsko igrišče.

ALEKSANDRA MAČEK

Prevorski športniki pleskajo krajevni urad.

Pokaži, kaj znaš v Dobju

Pred kulturnim domom v Dobju pri Planini bo v nedeljo, 27, julija ob 15. uri, že 25. tradiciondna prireditev Pokaži, kaj znaš. Nastopilo bo veliko ansamblov in manjših skupin iz okoUških krajev. Prosvetno društvo Dobje pa bo pripravilo bogat srečelov. Po prireditvi bo za zabavo poskrbel ansambel Štirje kovači. A. M.

NASI KRAJI IN UUDJE

Kam gredo župani na dopust?

Malo doma, malo na morje, kak dan v hribe, le izjemoma malo dlje...

Poletje je čas, ko se želijo ljudje umakniti iz vročih mest v kakšen miren kraj, kjer si lahko odpočijejo od napornega dela. Nekateri se odpravijo na morje, drugi pa kam v gore. Tudi župani širše celjske regije si ob vseh obveznostih in sestankih želijo oditi na zaslužen oddih. Ko smo jih povprašali po njihovih načrtih, so se nekateri kar nasmejali že ob sami misli na dopust.

-u ilpžeiJSiin^ek,, župan. Mestne občine Celje; »Zaenkrat se še ne odpravljam nikamor. Z družino se še nismo natančno odločili, kam bomo odšli. Mislim, da se bomo najverjetneje odločili za Istro, ker je dokaj blizu Slovenije.«

Milan Dobnik, župan občine Žalec (tik pred odhodom): »Letos se odpravljamo v Gozd Martuljk, kjer bomo stanovali v vikendu našega prijatelja. Upam, da se bomo imeli lepo.«

Beno Podergajs, župan občine Vojnik: »Z družino smo fsie letos dogovorili, da gremo po dveh letih spet na dopust v Dalmacijo. Stanovali bomo v hotelu. Povedal bi tudi, da je

to moj prvi dopust, odkar sem v službi na občini.«

Anka Rakun, županja občine Ljubno ob Savinji: » Pravzaprav še ne vem, kam bom šla na dopust, zato še kar delam načrte. Najverjetneje se bom odpravila na morje.«

Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad: »S prijatelji gremo kar daleč na jug. Obiskah bomo južno Italijo, kjer si bomo natančneje ogledali prelepo Calabrio. Tam smo tudi najeli bungalove.«

Jože Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah: »Z družino smo se odločili, da gremo letos na morje. Letovali bomo v Moščenički Dragi, to je lep kraj pri Opatiji v Istri. Bivali bomo v apartmajih pri prijateljih. »

Janez Jazbec, župan občine Slovenske Konjice: »Na pravi dopust bom odšel šele avgusta z družino na morje. Prvi del dopusta pa bom delal večinonja v vinogradu, kjer se vedno najde kakšna zaposlitev. Dosti dela bom imel tudi okrog hiše.«

Jurij Malovrh, župan občine Šentjur: »Dopust bom preživel v krogu najdražjih, zato bom kar dom§, pa tudi odpočiti si moram. Na morje ne hodim, saj celo leto dosti potujem in sem velikokrat zdoma. V glavnem si želim predvsem miru, dosti dela pa boiji imel tudi^krog hiše.«

Slavko Krajnc, župan občine Vitanje: »Čeprav bi se mi pravi dopust kar prilegel, pa si ga letos ne bom privoščil tako, kot je treba. Preživljal bom bolj ali manj delovni dopust, saj bomo povečevali proizvodne prostore, pa tudi okrog hiše je veliko dela. Z nekaj prijatelji pa smo se odločili, da bomo šli za par dni v gore, da se malo sprehodimo.«

Peter Hrastelj, župan občine Laško: »Z ženo se letos odpravljava v Moravske Toplice, saj so nama bile zelo všeč že, ko sva šla prvič tja. Na morje ne greva, ker je naša slovenska obala premajhna, čeprav je zelo simpatična.« LUCIJA MEDVED

Rutice in icapice na Resevni

Šentjurski osnovnošolci na taborjenju, o katerem bodo poročali tudi v taborniškem časopisu

Na petdnevno taborjenje se je minuli teden odpravilo trideset tabornikov iz Šentjurja, med katerimi je bilo kar 22 otrok iz Osnovne šole Pranja Malgaja Šentjur. Udeleženci taborjenja so v četrtek svečano zaprisegli, da bodo upoštevali pravila, šentjurskegajtabora Rod divjega petelina, ki je še v ustaihavljanju.

Pobudo za ustanovitev tabora je dal ravnatelj osnovne šole Pranja Malgaja v Šentjurju Marjan Gradišnik, kar je podprl tudi tamkajšnji učiteljski zbor, ustanovni proces in prvo taborjenje pa vodi Janez Kukovič. Tabor so pripravili z namenom, da se udeleženci naučijo spoštovati naravo in tudi v njej preživeti, da spoznajo pomen narave za človeka ter da navežejo tesnejše prijateljske stike in si znajo med sabo pomagati. Pri tem je pomembno, da je bilo taborjenje brezplačno, stroške pa so pokrili osnovna šola in sponzorji.

Tabornikom, s katerimi so se ukvarjali že celo leto, so želeli

prikazati klasično taborjenje s šotori, a tega zaradi slabega vremena ni bilo možno izvesti. Zato so taborniki stanovali v planinski koči na Resevni in na prostem pripravili le mini tabor, v katerem so prenočili le tisti, ki so bih čez dan najbolj pridni. Pri tem so se učili postavljanja in .i^^nja tabora.

Program taborjenja so prilago-dih starostni strukturi udeležencev, ki se giblje med 6 in 20 leti. Otroci so se po želji razdelili v vod Jelenov in vod Mravelj. Udeleženci teh vodov so se med sabo ločili tudi po zunanjih znakih, kot so zastave, rutice in kapice.

Taborniški dan je bil poln raznovrstnih aktivnosti. V dopoldanskih urah so spoznavali šege in navade tabornikov, v drugi polovici dneva pa so se pomerili v različnih športih in igrah. Vsak večer so se razvedrili z družabnim programom. Posebej veselo je bilo v četrtek zvečer, ko so mladi taborniki svečano zaprisegli. Po tem, ko so si mladi taborniki zavezali rutice in nadeli kapice s simbolom Zveze taborni

kov Slovenije, je za vesel vzdušje poskrbel Andrej Šifre; Ob tej priložnosti so taborniii obiskali starši in se z njimi povj seliH.

V teh dneh so se taborni naučili izdelovati taborniškt opremo, kot so loki, piščaliii pohodne palice. Na pohodu! Resevne na Svetino so se uSl orientacije in izdelave bivakm kar jim je prišlo izredno prav, sa jih je ujela nevihta. Med sam potjo so spoznavali svoj domai kraj z okolico, saj se s poti odpi ra krasen razgled na Šentjur,

Zadnji dan so ob tabornen ognju pripravili piknik, na kate rem so analizirali svoje delo ii obnovili, kar so se naučili. Ta borni ogenj, ki so ga prvi dan svečami priž^li ip potem^dani noč pazilij da ne ugasne^ soj znak prijateljstva zadnji ve& skupaj pogasili Da bi prikazd smisel taborjenja tudi širši jas nosti, načrtujejo izdelavo svoje ga taborniškega časopisa. EHr^; ALEKSANDRA MAČEi

Šentjurski taborniki s svojimi voditelji.

POLETJE V CELJU, KNEŽJEM MESTU

Sobota, 26. julij ob 20.30 -

drsališče v Mestnem parku -Cigan baron, opera in balet SNG Ljubljana.

Sobota, 26. julij ob 10. uri -Poletni oder Muzeja novejše zgodovine (Hermanovo gledališče) - lutkovna predstava O lisici in grdini v izvedbi Jelene Sitar in Igorja Cvetka.

Petek, 27. in sobota 28. julij ob 20.30 - Celjski grad -Grofica Celjska v režiji Mihe Alujeviča.

Sreda, 30. julij ob 20.30 -Atrij Majolka - pesmi Leonar-da Cohena v izvedbi Janija Kovačiča.

Prireditve, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu organizira Fit media v Atriju Majolke, Lapidariju in drugih prizoriščih, so doslej pod-prii naslednji sponzorji: gene

ralni sponzorji Kovinotehna, Banka Celje, Mestna občina Celje; glavni sponzorji: Zdravilišče Radenska Radenci, Gostinsko podjetje Majolka, Energetika Celje, Javne naprave, Ceste-Kanalizacije, Celjski plini. Center Interspar in Cestno podjetje ter sponzorji: CHB - Celjska borzno posredniška hiša. Cinkarna Celje, Mobitel, Weishaupt, Pekarna Geršak - Rafael Brance, Cvetličarna Urška, Reklama Celje, Nova ljubljanska banka d. d. Podružnica Celje, Ingrad Koncem, Abanka, Hotel Evropa, Skladiščno transportni center Celje, Aero Celje, A2S Spektra Orbit, Trgovsko podjetje CENTER d. d.. Mesnine dežele Kranjske, Emonec Kafe Koper, Etol Celje, Cetis, Diskont TUŠ, Zavarovalnica Maribor.

Živahno na Stonu

Preteklo nedeljo je bilo silno živahno na Stonu ob lovski koči rečiških lovcev, Tam so se že v tradicionalnih tekmah pomerile ekip^ iz KS Rečica, nekaj pa jih j«j prišlo tudi iz bližnje okolice. Ekipe so se pomerile vlečenju vrvi, v malem no-j gometu in streljanju z zrač-j no puško. Bolj kot doseženi rezultati je pomembnOj da so si ljudje odpočili o^ vsakdanjih skrbi, se srečali v neokrnjeni naravi in sfi poveselili na družabne« srečanju, katerega organii zator je Lovska družina Rei čica. US

Skromen ulov na leicmovanj^

Na ribniku Presarje jt Rib'' ka družina Šempeter v Savin ski dolini, ki ta ribnik upra' Ija, pripravila ribiško tekm' vanje za pokal ribiške druŽ ne. Tekmovanja se je udeleŽ lo 25 ribičev, največ sreče ' spretnosti pri ulovu je in''' Roman Ramšak, ki je uple^ 2200 gramov rib, sledi Jož Oblak s 1000 grami ulova i Rudi Štruc z 990 grami ulo^j Od vseh tekmovalcev jih.^j ribe ulovilo le dvanajst.

T. TAVČA

SNOPIČ

PISMA BRAiCEV | CTj

ODMEVI

>

v Izkušnje s IHermanom Celjskim

Turistična agencija Herman ^gljski ima koncesijo mednarodnega rent a car-ja Europ-interrent Ljubljana. Zato, je sedež podjetja v Ljubljani, poslujemo samo na dostavo oziroma znanega najemnika.

Enako kot pri kreditnih karticah, preverjamo plačilno sposobnost vsakega najemni-1(3, zato v vseh rent a car [lijah, pri nas in v svetu, obstoja Stop lista ali Črna lista j(Ot edina zaščita. Gospodična Judita Križnik se je 6. maja oglasila v naši agenciji. Ker ni imela vozniškega dovoljenja, naj bi avto najel njen brat Matej Križnik, ki pa je žal s strani Badgget rent a car Ljubljana vpisan v Stop listo. Zaradi tega Matej Križnik ne more biti več najemnik avtomobila. Dne 8./maja se je v poslovalnici spet oglasila gospodična Križnik, s seboj je pripeljala gospodično Petro Marto Krauthaker iz Wormsa BDR. Ker so bili njeni dokumenti v redu, smo izpolnili formular avtorizacije rent a car najema za najem vozila od 9. maja do 17. maja. Dogovorjeno je bilo, 4a bošta avtb dvigrtili nasled-iijidan med 12. in 13. uro. Žal v poslovalnici nismo imeli avtomobila in ga je transferist pripeljal iz Ljubljane ob 16.30. Seveda gospodične Križnik nismo mogli obvestiti, naj pride po avto, če ga še ni bilo, kljub vsemu pa je ob 17. uri avto dobila. Ob rezervaciji oz. prevzemu avtomobila je bil tudi njej izročen cenik uslug in rent a car storitev, kjer je v alinej i pod »plačilo« točno navedeno, da se obračuna najmanj 100 km na dan, če pa je kilometraža prekoračena, se obračuna po dejansko prevoženih kilometrih. V alinejah »dodatna ura najema« ter »dostava in prevzem vozil«, je točno razloženo, da lahko najemnik podalj-^ najem za 59 minut brez dodatnega plačila, za prevzem izdajo izven delovnega časa 24. ure se zaračuna 900 tolarjev, od 24. do 5. ure zjutraj

pa 1.400 tolarjev po avtomobilu. Ker je bil avto sprejet v soboto popoldan ob 17. uri, je popolnoma normalno, da se ji je obračunalo 900 tolarjev. Naš delovni čas ob sobotah je od 9. do 12. ure.

Ob prevzemu avtomobila je gospodična Križnik poleg depozita v markah od gospodične Krauthaker, založila tudi ček za 15.000 tolarjev. V banki smo dobili odgovor, da je ček brez kritja, saj gospodična Križnik že nekaj časa nima rednih prihodkov. Kolikor pa vem, je izdaja čeka brez kritja kaznivo dejanje.

V ponedeljek 19. maja smo želeli avto, ki ga je imela v najemu gospodična Križnik, izdati ponovno v najem, vendar se je stranka vrnila in pojasnila, da je števec pokvarjen. Najem smo stornirali in avto odpeljali na servis, kjer so ugotovili, da je bil števec odklopljen. Avto je bil brez premikanja parkiran na parkirišču pred Banko Celje do ponovne izdaje.

Res je, da v soboto popoldan, ko sem ob 17. uri prišla prevzet avto, nisem mogla izplačati vračila depozita, ker denarja ne nosim s seboj, v banko pa nisem mogla, ker žal ob sobotah popoldan ne dela. Zato sva se dogovorili, da dobi izplačan depozit v ponedeljek.

Podatki se nahajajo v naši dokumentaciji, gospodična Križnik pa naj še enkrat temeljito premisli o obtožbah na naš račun.

ZORA KOREN,

Turistična agencija Herman

.uiucisi

-(>HF.i> 'f! ofe nii: vti i;'Ofif fni.i^jij ':

Milijoni na tuj račun

Predvidevam, da je sestavek s tem naslovom, objavljen v NT 10.7., nastal na osnovi podatkov, pridobljenih s strani Policijske postaje Celje oziroma njenih delavcev.

Naslov, poudarjen na naslovnici, in vsebina sestavka, sta gotovo pritegnila veliko število bralcev, med njimi tudi moje poslovne partnerje, znance in sorodnike. Gotovo si lahko predstavljate, v kakšen položaj sem z objavo tega sestavka potisnjen, še zlasti zato, ker predstavlja objavljeni zapis le majhen delček v mozaiku nekega posla, pri katerem bom verjetno sam izgubil znesek, katerega pridobitev je očitana meni. Dejstva v zvezi z nakupom in prodajo

stanovanja, ki so povzročila ves zaplet, so naslednja:

Stanovanje, ki mi ga je prodala Olga .C, je bilo pred tem z njene strani že prodano gospodu J. M., česar pa pred sklenitvijo pogodbe nisem vedel, ker mi je Olga Č. to dejstvo zamolčala (Olga Č. je očitno razpolagala z dvema originaloma kupne pogodbe, s katerima se je izkazovala kot lastnica spornega stanovanja).

Ko sem kasneje izvedel, da je bilo stanovanje pred menoj že prodano gospodu J. M., sem v želji, da rešim vloženi denar, dosegel dogovor med Olgo Č. in gospodom J. M., po katerem sta medsebojno razveljavila prodajno pogodbo, s tem, da sem gospoda J. M. izplačal jaz sam in sicer po znatno višji ceni, kot jo je vsebovala razveljavljena pogodba. To sem storil zato, ker mi je Olga Č. obljubila, da mi bo vrnila obe kupnini; tisto, ki sem jo izplačal gospodu J. M. in tisto, po kateri sem sam plačal stanovanje. S tem bi Olga Č. ponovno postala lastnica dvakrat prodanega stanovanja in bi z njim razpolagala. Ker z obljubljenim vračilom kupnin ni bilo nič, je Olga Č. s posredovanjem mojega podjetja, ki je bilo samo v tem, da priskrbim kreditoda-jalca, sklenila posojilno pogodbo z gospodom Ivanom K., po kateri ji je ta posodil določeno vsoto denarja. S tem posojilom mi je Olga Č. vrnila del kupnine, ki sem jo sam plačal njej oz. gospodu J. M...S^le po dobrih dveh letih mi je ,Olg^

gospodu Ivanu K. v celoti povrnila posojilo in izrazila pripravljenost, da mi povrne še preostah dolgovani znesek. To je storila tako, da me je pooblastila za posredovanje pri prodaji spornega stanovanja in sprejem kupnine, s katero si lahko poplačam preostanek dolga. To sem v začetku letošnjega leta tudi storil. S tem sem si komaj povrnil vloženo glavnico in bil srečen, da mi je uspelo vsaj to.

Kje so torej milijoni na tuj račun, o katerih govori vaš članek? Pri meni zagotovo ne. Obžalujem, da vaši sodelavki niso bih dani na vpogled vsi dokumenti, s katerimi razpolagajo kriminalisti. V njih bi verjetno bilo možno spoznati pravega goljufa. To pa zagotovo nisem jaz, saj sem imel pri vsej zadevi od samega začetka poštene namene. Odločno zavračam vsakršno namigo

vanje na poskus goljufije. Ko sem izvedel, da Olga Č. posojilodajalcu gospodu Ivanu K. še vedno dolguje ves posojeni znesek, skupaj z dogovorjenimi pripadki, sem čutil moralno odgovornost, da mu poskusim po svojih močeh pomagati na ta način, da bo od pravega dolžnika dobil povrnjen posojeni denar.

VLADO R.

Na vzglavniku iz blazin

članek je bil objavljen v 25. številki NT, v njem pa ne drži podatek, da trisobno stanovanje brez centralnega ogrevanja stane najemnika 11 tisoč tolarjev.

Ta podatek ni resničen: sama za takšno stanovanje prejemam položnice v višini 18.330 tolarjev! In to za stanovanje, ki že par let ni bilo vzdrževano; še posebej hudo pa je, ker nimamo centralnega ogrevanja. Prosim celjski stanovanjski sklad, naj v bodoče daje v javnost točne podatke.

Naslov v uredništvu

PREJELI SMO

Odprto pismo ministru za

•^živimo časr ki se imenuje tranzicija. Po slovensko bi se mu lahko reklo »čas velikih barantanj z nepremičninami« ali »kar je nemogoče v državah z vladavino prava, je mogoče v Sloveniji«.

In živimo čas, v katerem si država s pomočjo strank pretekle ideologije in vodilnih upravljavcev nekdanje družbene lastnine, ki so zavezanci za vrnitev zaplenjenega, nacionaliziranega in na druge načine nasilno odvzetega premoženja, zelo prizadeva, da bi denacionalizacijo izvedla v čim manjšem obsegu, zlasti še po vrednosti in kar se da selektivno.

Tej politični usmeritvi se v enem segmentu pridružuje tudi ministrstvo za kulturo, saj se upira vrnitvi mnogim premičninam in nepremičninam - objektom ali njihovim delom, ki so pred letom 1945

im^li stanovanjsko ali drugo funkcijo, v obdobju socializma pa javno ali kvazi javno družbeno funkcijo, kar naj bi bil zdaj razlog za nevračanje.

Da je tranzicijski čas pravi čas za manipulacije s še vedno »razvpitim« javnim in širšim interesom, ko naj bi v državno last prišla tudi tako imenovana družbena lastnina, ki bi morala biti vrnjena pravim lastnikom (jo torej ponovno nacionalizirati!), v zasebno last pa prehaja tista družbena lastnina, ki bi morala postati državna last.

Dokaz za to je naslednji primer, s katerim Vas sezna-njarh, da boste lahko ukrepali: sredi polja, med Žalcem in Celjem, stoji grad z imenom Novo Celje. Pravijo mu tudi »slovenski (mali) Schon-brunn«. Kdor ga vidi, zlahka ugotovi, kakšen je (javni) interes države zanj. Grad propada, vstopni drevored je okrnjen, parkirne ureditve ni več slutiti in namesto nje je nepokošen travnik. Uničena je neposredna okolica gradu zaradi skladiščnega kompleksa Hmezad-Agrine, ki je zdaj tudi v prodajL..

Na jugovzhodni strani gradu je večji objekt, pristava, ki je sestavni del grajskega kompleksa, brez katerega si bodoče funkcije gradu ne moremo predstavljati. Ta objekt je pred leti prišel v posest trgovskega podjetja Hmezad-Agrina iz Žalca, ni mi pa znano, kdaj je postal njegova last in tudi, če v celoti. Zdaj namreč Agrina del tega objekta (zahodno krilo) z 2. ponovno javno objavo razpisa, ki velja do 17.- 7. 1997; razprodaja. Če je ta objekt zdaj res last enega nekdanjih Hmezadovih tozdov, se ni niti čuditi, saj so bili generalni direktorji Hmezada (praviloma) izmenoma tudi predsedniki skupščine občine Žalec. Na ta način so pokazali »usmiljenje« do države, ki se je gradu vseskozi otresala, za občino pa je bil vedno prevelik zalogaj.

Gospod minister, razprodajo tega objekta morate na vsak način preprečiti! Po zakonu ima država predkupno pravico, zato bi vam jo morala Agrina pred objavo razpira ponuditi. Prepričana sem, da Vam bodo pri ureditvi lastništva tega pomembnega dela gradu v strokovno pomoč strokovnjaki republiškega in celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, v javno podporo pa tisti »zdravi« del slovenske populacije, ki mu gre za resnični javni interes.

Z zanimanjem bom spremljala Vaša prizadevanja in ukrepe za ureditev tega problema in pričakujem o tem tudi obvestilo v medijih.

ZDENKA GORIUP, Žalec

Izjava za javnost

Glede na to, da obstajajo različni pogledi na reševanje Železarne Store, Občinske organizacije Združene liste socialnih demokratov Celje, Štore in Šentjur, pozorno spremljamo potek dogajanj. Iz omenjenih ^bčin je zaposlenih tudi večina delavcev Železarne Štore.

Zato od vlade zahtevamo, da se bo problema Slovenskih železarn in seveda Železarne Što

re lotila odgovorno in s ciljem, da ohrani proizvodnjo in obdrži delovna mesta.

Združena lista socialnih demokratov je preko svojih poslancev v državnem zboru uspela doseči, da se problematika Slovenskih železarn uvrsti na dnevni red izredne seje DZ, ki se bo pričela 29. julija.

ZLSD,

občinski odbori Celje, Štore in Šentjur

ZAHVALE, POHVALE

Zahvala pokroviteljem

Turistično društvo Dobrina je bilo ustanovljeno za potrebe razvoja zdraviliškega turizma v tem kraju. Ker smo želeli dvigniti društvo iz anonimnosti, smo se odločili za pripravo folklorne prireditve, ki smo jo imenovali Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedov. Priprava prireditve je zahtevalo veliko časa in volje, seveda pa tudi ogromno finančnih sredstev.

Obrnili smo se na številne, ki bi nam lahko pomagali. Ponekod smo naleteli na gluha ušesa, ni pa jih bilo malo, ki so znali odpreti svoje roke. V imenu TD Dobrina se zahvaljujem vsem nastopajočim skupinam in posameznikom ter pokroviteljem, ki so podprli prireditev.^H^aifcako^ru-gače pripomogli k u'spešne-mu delovanju TD Dobrina.

Posebna zahvala velja Trgovini Vihar, Leonu Seliču in Cvetku Hribar iz Grobelc. Prireditev in delo TD so podprli: občina Šentjur; Vihar d.o.o.; Pekarna Resnik, Kozje; Zavarovalnica Triglav, OE Celje; KS Sveti Štefan; KS Loka pri Žu-smu; Mlekarna Celeia; Kopija, Mira Vrhovšek s.p.; Pekarna Rogaška; Meja Šentjur; Aktiv kmečkih žena Dobrine in Slivnice; Drago Šolar, Ptuj; Anton Dušič, Prevorje; Anton Maček, Prevorje; Radio Štajerski val, 'Šmarje; Radio Celje in Novi tednik, Celje; Banka Celje; OŠ Šmarje; Drago Selič, Voduce; Anton Selič, Šentjur; GD Do-brinaj Ce-Ka Celje; Milan Plev-nik, Žusem in Daniel Artiček, Kamnik. Slednji pripravlja tudi izdajo knjige Legende z grofije Žusemske, ki bo v kratkem izšla. Vsem prisrčna hvala.

TD Dobrina

Uspešni mladi planinci

Pred kratkim je bilo v Kulturnem domu Vitanje predavanje Toma Križnarja, ki je razkril svojo novo avanturo po Južni Ameriki in predstavil knjižno uspešnico Mana.

Za prijeten večer imajo največ zaslug člani mladinskega odseka Planmskega društva Vitanje. Še posebej bi radapoh-valila prav mlade člane MO, ki so začeh delovati šele junija, in v kratkem času na lastno pobudo pripravili predavanje. Želim jim vso srečo pri nadaljnjem delu in ne pozabimo, da na mladih svet stoji. j

KLAVDIJA MAJHENIC, Vitanja

E INFORMACIJE |

SNOPIČ

VROČA TEMA | BJ

Čigavi so Petrovi strahovi?

Zaradi groženj sošolca se je štirinajstletnik znašel v bolnišnici - Imamo odrasli dovolj posluha za stiske otrok?

^psihiatrični bolnišnici v fpjniku se zdravi fant, ki je končal osemletko na jjnovni šoli Primoža Tru-^jja v Laškem. Tja so ga ujpeljale hude stiske in Lahovi, ki jih je doživljal ^n za dnem, ko je bil žrtev svojega sošolca, ki mu je j fQzil, ga izsiljeval za denar ga še kako drugače psi-in fizično maltretiral.

^trova zgodba je prišla na dan in v javnost potem, ko se jj z opozorilnim pismom oglasila terapevtska skupnost 47 podpisnikov) odprtega lioškega oddelka Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Med drugim so pismo prejeli predsednik države Milan Kučan, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, laški župan Peter Hrastelj ter nekatere časopisne, radijske in televizijske hiše.

OdloČil se je, da spregovori

Peter (ime je izmišljeno) je ivoje tegobe in strahove dol-[0 nosil v sebi. Ker se o tem ni lotel z nikomer pogovarjati, o se strahovi večali in se toasli v takšno psihično stanje, ko je bila potrebna specialistična pomoč in zdravljenje v ustrezni ustanovi. Maja letos so ga starši pripeljali v Vojnik, kjer je še danes. V okviru rednega programa zdravljenja je Peter sodeloval tudi na tistem sestanku terapevtske skupnosti, ko so se pogovarjali o strahu. Skoraj vsak izmed, udeležencev je že imel kdaj kakšno slabo izkušnjo s strahom in tako so se zgodbe vrstile druga za (irugo. Na vrsto je prišla tudi Petrova. Tokrat se je fant od-'ofil, da spregovori, saj je spoznal, da ga molk vedno ^ utesnjuje in upočasnjuje i^predek pri zdravljenju. Ko ostali člani slišali njegovo Zgodbo, so se zgrozili ob po-^fneznih dejstvih in se odlogi. da s pismom opozorijo l^vnost in pristojne za reševanje tovrstne problematike, 'kopija tega pisma je prispela l^di na naslov naše redakcije, 'pismu, med drugim, piše: "^re za mladega človeka, ki ga ustrahovali v šoli, ga 'Vsiljevali za denar in mu gro-^li s >krvavim obračunom<, če bi povedal, kdo so in N hočejo... Prepričani smo, problem, na katerega opo-^damo, jii samo laški, saj o ^•^ih in podobnih primerih S^osiušamo pripovedi tudi od |'?cientov iz drugih koncev "^^pga celjskega območja, pa J^i iz drugih krajev v držala«

V Laškem ni nasilfa

Ker so v pismu navedena ^^na tistih, ki naj bi Petru in ga ustrahovali, smo '^^jprej oglasili na policijski

postaji v Laškem, da bi izvedeli, koliko je problem nasilja nad mladimi v tem kraju pereč in razširjen ter koliko so policisti seznanjeni s konkretnim in podobnimi primeri, ki naj bi se dogajali na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. 'Rado Gašparič, komandir PP Laško, ki s pismom vojniške terapevtske skupnosti ni bil seznanjen, nam je povedal, da so jim imena izsiljevalcev, navedena v pismu, sicer znana, gre pa za mlajše fante, ki jim policijska statistika očita zgolj prekrške iz naslova javnega reda in miru, večinoma v gostinskih lokalih, nikakor pa to niso osebe, ki bi bile odgovorne za kakšna kazniva dejanja nasilniškega obnašanja, izsiljevanja ipd. Ni pa jim bilo poznano ime Petrovega sošolca, tistega, ki naj bi nad fantom izvajal direktno nasilje. »Če bi bil na šoli kakšen tak primer, bi mi zagotovo vedeli zanj, saj s to šolo zelo dobro sodelujemo, redno nas seznanjajo s posameznimi negativnimi pojavi. Če bi se kaj takega res dogajalo, bi vedeli tudi na

Centru za socialno delo, saj je sodelovanje in obveščanje med šolo, centrom in policijo zelo dobro. Trdim, da problem nasilništva v Laškem ni toliko pereč, da bi ga bilo treba posebej, izpostavljati ali se z njifti'i)osebef'ukvarjati. So le posamezni primeri kršitev javnega reda in miru z elementi nasilja, večinoma v lokalih in podobnih javnih površinah. Predlani smo na območju Laškega obravnavali 4 primere kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja, lani niti enega, oškodovanci v vseh teh primerih pa so bile odrasle osebe in ne mladoletniki ali celo otroci. Dvomim, da se je na osnovni šoli v Laškem res kaj takega dogajalo. Če bi se, bi učitelji za to vedeli in ukrepali ter nas s tem primerom tudi seznanili.«

Si je Peter vse skupaj izmislil? To vprašanje smo kot prvo postavili dr. Vesni Novak, psihiatrinji, ki v bolnišnici v Vojniku skrbi za fantovo zdravljenje. »Fant je v svojih pripovedih zelo prepričljiv in dosleden, verjetnost, da si je vse skupaj izmislil, pa je izred

no majhna,« je odgovorila dr. Novakova, na naše vprašanje. Koliko so domnevna maltreti-ranja s strani sošolca vplivala na to, da je Peter postal bolnik psihiatričnega oddelka, pa je dejala: »Ob čustveni občutljivosti in dispoziciji za bolezen, so se v pogojih, kot jih fant opisuje, lahko pojavile in razvile psihoze. Vsa ta dolgotrajna maltretiranja, grožnje in strahovi so fanta zlomili do te mere, da je bilo potrebno zdravljenje. Tukaj se počuti varnega, pri nas je našel zaščito.«

Strah, iz dneva v dan večji

s Petrom smo sedli za mizo, da bi tudi nam povedal, kaj vse je prestajal na šoli oziroma v razredu. »Začelo se je že v lanskem šolskem letu, ko me je sošolec začel izsiljevati za denar. Če denarja nisem imel pri sebi, mi je grozil z nekakšno mafijo, ki me bo pričakala zunaj šole in se mi maščevala. Bil je povezan s štirimi ali petimi fanti, starimi okrog dvajset let in njim naj bi ta sošolec prinašal moj denar. Izsiljevanja z grožnjami so postajala vse pogostejša, včasih se me je lotil tudi fizično. Ko sem skupino fantov zagledal v bližini

šole, sem se jim na daleč izognil, šel po drugi poti domov, da me ne bi zagledali. Na šolsko igrišče si sploh nisem več upal. Če sem imel pri sebi denar, sem ga sošolcu dal, huje je bilo takrat, ko denarja nisem imel pri sebi. Pa nisem bil žrtev le jaz, tudi nekatere druge sošolce je izsiljeval, izbral si je fizično šibkejše od sebe in bolj plašne. Na lastne oči sem videl, kako je enega od teh sošolcev na stranišču udaril po nosu, da se mu je ulila kri. In na lastna ušesa sem slišal, kako mu je takrat zagrozil s svojo mafijo, da ga bodo pretepli, če ne bo prinesel denarja. In ker sem tudi jaz živel v nenehnem strahu, si niti v trgovino, kamor me je poslala mama, nisem več upal. In bati sem se začel vsega in vseh. Ponoči nisem mogel spati, vedno težje sem zjutraj vstajal, pri pouku pa sem bil ves čas napet in zaspan. Na malico sploh nisem več hodil, vseh na šoli sem se izogibal, vedno sem bil sam, pa me ni nihče nič vprašal. Tudi staršem si nisem upal ničesar povedati, vse sem držal v sebi in trpel, nazadnje tudi jesti nisem mogel več.« Na vprašanje, ali so učitelji na šoli za to vedeli ali vsaj slutili, je Peter odgovoril: »Nikomur na . šoli nisem

upal govoriti o tem, saj me je sošolec venomer svaril, da se mi bodo maščevali, če bom o tem komu kaj črhnil. Iz istega razloga so bili tiho tudi ostali sošolci. Na razredni uri smo se prizadeti spogledovali med sabo in čakali, kdaj se bo kateri oglasil, pa nič. Strah je bil vselej močnejši.«

Ko se je Petrovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, so ukrepali starši in fant bo potreboval še dolgo vrsto let, da se popolnima reši strahov in negotovosti ter vseh drugih posledic bolezni, ki je izbruhnila na dan v času, ko ni nihče ničesar opazil, videl, slišal. Peter je resda molčal, toda njegovo obnašanje je bilo dovolj zgovorno, da bi ga kdo kaj vprašal in potem ukrepal. Smo res postali tako zelo gluhi in nemi za stiske naših otrok, mladoletnikov, svojcev, sosedov, učencev, sošolcev?

Petrova zgodba bi morala dregniti v vsakogar izmed nas in nas opomniti, da je mnogo naših otrok našlo svoj prostor na cestah, v narkomanskih in tatinskih združbah, pa v prevzgojnih zavodih in v psihiatričnih bolnišnicah tudi zato, ker nismo znali pravočasno prisluhniti njihovim stiskam. .

IrMARJELA AGREŽ '

žili

ea tema tedna |

Tisoč obrazov borelioze

Od leta 1989 do danes je na širšem območju celjske regije obolelo za boreliozo blizu 1900 ljudi - Najbolj ogroženi otroci do 4. leta - Kronična oblika

bolezni še vedno ni priznana

Zdenka se je s prvimi znaki bolezni srečala pred nekaj leti, vendar takrat ne ona ne zdravniki niso vedeli, da gre za boreliozo, Bolečine v sklepih in hrbtenici ter nenehno utrujenost in glavobol so pripisovali večurnemu vsakodnevnemu sedenju ob stroju v tovarni nogavic. Težave so bile vse hujše, nekoč pridna delavka pa ni več mogla doseči norme, ki jo je prej vseskozi presegala. Sledili so obiski pri zdravniku, napisane so bile nove napotnice za različne specialistične preglede in Zdenka je nazadnje pristala na ortopedskem oddelku z diagnozo »razkroj kolka«. Tik pred operacijo so zdravniki posumili, ali morda vzrok njenih težav le ni kje drugje. Ponovne preiskave so potrdile sum in postavljena je bila dokončno diagnozo: lyme borelioza.

Po treh tednih zdravljenja v bolnišnici z antibiotiki se Zdenkino zdravstveno stanje ni izboljšalo. Vse psihične in fizične težave so ostale. Bolečine si je lajšala z antirevmatič-nimi zdravili in si s tem nakopala še težave z želodcem. Zopet so se vrstili specialistični pregledi, rezultat preiskav pa je bil in je še vedno - borehoza. »Si sploh lahko predstavljate,« pripoveduje Zdenka, »kako je, če si ves dan utrujen, saj ponoči zaradi bolečin ne moreš spati, potem pa se s stalnimi glavoboli in občasnimi bolečinami v sklepih v službi trudiš doseči normo, tudi ko prsti postanejo počasni in okorni. Sodelavci pa te gledajo čudno, češ, kako ji je lepo, saj dela večkrat le po štiri ure, pa ji verjetno nič ni. Občutek grenkobe je neizmeren, tudi zato, ker je zdravniška komisija, ki odloča o invalidskih upokojitvah, neizprosna.« Borelioza namreč uradno ni priznana za kronično bolezen.

»Mislil sem, da imam angino«

Zaradi ugriza drobcenega klopa, okuženega z borelijo, se je življenje spremenilo tudi Tonetu iz Boharine pri Zrečah. Že enajst mesecev je v bolniškem staležu. Ves čas se počuti slabo, kakšen dan je tako utrujen, da sploh ne more vstati iz postelje, včasih pa sredi pogovora preprosto pozabi, kaj je hotel povedati. Spominja se, da je maja lani imel na vratu klopa, ki ga je takoj odstranil. Po dveh tednih je na mestu ugriza opazil velik rdeč kolobar, vendar se zanj ni zmenil. Bolela ga je sicer glava, bil je zaspan in utrujen, a je vse težave pripisoval angini. Po nekaj dneh, ko je rdečina že skoraj izginila, je le šel k svojemu zdravniku, ta pa ga je takoj poslal na infekcijski oddelek v Celje. Preiskava je potrdila boreliozo. V bolnišnici so ga hoteli obdržati na zdravljenju, vendar jih je prepričal, da se bo z antibiotiki raje zdra

vil kar doma. Pojedel je predpisano dozo tablet in nič več. Nekaj časa je bilo dobro, nato pa so se spet pričele hude bolečine v glavi, zatilju in v nogah. Ponovna preiskava je pokazala, da ima meningitis, ki ga je povzročila borelija. Ves september je ostal na infekcijskem oddelku, kjer so ga zdravili z antibiotiki. Nekaj dni po prihodu v bolnišnico ga je prizadela še ohromitev obraznega živca, ki pa je po treh tednih izginila. Ko se je vrnil domov, je bil nervozen, zapuščal ga je spomin, pešal mu je tudi vid. Že po enem tednu je v glavi začutil velik pritisk, boleti ga je začela vsa leva stran telesa. Marca letos je bil zopet tri tedne v bolnišnici, na tako imenovanem »dozdravljenju«. Od takrat hodi redno na kontrolne preglede, ki pa doslej še niso pokazali izboljšanje stanja. Za predvčerajšnjim je imel dogovorjen obisk pri ortopedu, ki naj bi ugotovil, ali je za hude bolečine v levi rami in roki morda kriv ukleščeni živec. »Zelo je hudo, ko si takole ubog, za nič sposoben, vendar je bilo na začetku še huje,« pravi Tone. »Zadnja dva meseca lahko vsaj spim ponoči. Mi je pa dolgčas in zelo pogrešam družbo. Ob zadnjem pregledu mi je zdravnik napisal, da nisem sposoben za delo, jaz bi pa tako rad spet šel v službo.« Tone, ki je letos dopolnil 48 let, je delal v Cometu kot skladiščni delavec. Izračunal je, da je v enajstih mesecih pojedel več kot dva tisoč različnih tablet.

Okužena je polovica odraslih klopov

Zgodb, kakršni sta Zdenki-na in Tonetova je še veliko. O

14-letnem dekletu, na primer, ki je od prvega razreda naprej vsaki dve leti doživljala obdobje, ko preprosto ni več znala pisati. Starši in zdravniki so dolgo mislili, da so težave psihičnega izvora, nazadnje pa so odkrili, da ima boreliozo. Nepredvidljivo in potuhnjeno bolezen, ki jo imenujejo tudi veliki posnemovalec, saj jo je prav lahko zamenjati s kako drugo. Potek bolezni je različen in se spreminja, postavljanje diagnoze pa je pravo težaško delo, saj so le redki bolniki, ki imajo vse klinične znake.

Cepiva proti boreliozi si, žal, ne moremo obetati vsaj še nekaj let. Raziskave v svetu sicer potekajo, doslej so odkrili uspešno cepivo proti boreliozi pri psih, vendar mora cepivo za ljudi izpolniti veliko strožja varnostna merila. Za zdaj nam zato ne preostane drugega, kot da se poskušamo bolezni izogniti. Dobra, a nikakor ne stoodstotno zanesljiva zaščita je primerna obutev in obleka, najbolje svetla, nujni pa so tudi temeljiti samopregledi po prihodu iz gozda.

Povzročitelje lymske borelioze, ki ji pravijo tudi sestrič-na sifilisa, saj ima enako klinično sliko kot ta spolna bolezen, prenašajo klopi. Ime je dobila po okrožju Old Lyme v ameriški zvezni državi Con-necticut, kjer so jo prvič opisali leta 1975, in po povzročitelju - bakteriji iz rodu Borre-lia, ki jo je odkril ameriški znanstvenik Willy Burgdor-fer. Na tem mestu je treba zapisati, da je borehozo, seveda ne s tem imenom, že štiri leta prej opisal celjski

zdravnik dr. Janko Lešničar.

Bolezen je zdravil s penicilinom. V zadnjem času se je pokazalo, da povzroča boreliozo več različnih vrst bore-lie. V ZDA, na primer, krivijo za težave le eno, ki napada predvsem sklepe, v Evropi in v naši državi so uradno za sedaj štiri. Prav v Sloveniji, ki velja za epicenter bolezni, je primerov borelioze največ. Strokovnjaki, med njimi tudi dr. Branko Šibanc iz oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici, menijo, da zato, ker smo na področju prijavljanja in nadzorovanja te bolezni korak pred drugimi državami.

Beleženje primerov

lymske borelioze je pri nas obvezno od leta 1988 dalje. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je od leta 1989 do danes na širšem območju celjske regije (skupaj z Brežicami in Sevnico) obolelo za boreliozo blizu 1900 ljudi. Lani so v zavodu registrirali 447 primerov te bolezni, do konca letošnjega junija pa 213, kar je dvakrat več kot v enakem lanskem obdobju. Glede na število prebivalcev je primerov borelioze letos največ na območju upravne enote Laško. Obolenje se pojavlja preko celega leta, zlasti pa v juniju in juliju, ne prizanese pa nobeni starostni skupini. Zelo ogroženi so otroci do četrtega leta starosti, druga najbolj ogrožena skupina prebivalstva pa so odrasli med 40 in 49 letom. Ženske doleti nekoliko pogosteje kot moške.

V Sloveniji'je po splošni oceni okuženih z borelio približno 50 odstotkov odraslih klopov. Okužijo se, ko se v eni od svojih razvojnih faz hranijo s krvjo inficiranih gozdnih živali. Največkrat so to glodalci, večinoma miši, odrasli klopi pa največkrat napadejo jelenjad in srnjad. Po hranjenju preide borelia iz črevesja klopa v shnavke in od tam v naslednjega gostitelja. Verjetnost okužbe je manjša, če klopa izderemo v prvih 24 urah po tem, ko se je prisesal na našo kožo. »Tveganje okužbe je v tem primeru od O do 30-odstot-no,« pojasnjuje dr. Šibanc. »V naslednjih 24 urah je tveganje 55-odstotno, po 72 urah pa je verjetnost okužbe 75-odstotna. To pomeni, da tudi če nas je vbodel okuženi klop, ni nujno, da zbolimo.« Pri odstranjevanju klopa pa mnogi naredijo nedopustno napako, ko ga namažejo z oljem. Zaradi tega se namreč klop prične dušiti, pri tem pa »izbruha« vso slino ter vsebino želodca, in tveganje, da se bomo okužili, je veliko večje. Klopa je zato treba izdreti mehansko, najbolje s pince-to.

V zgodnji fazi je zdravljenje preprosto in uspešno

Bolezen najlažje in najbolj zanesljivo prepoznamo po rdečini (erythema migrans), ki se običajno pojavi po dveh dneh (lahko tudi po nekaj tednih) na mestu vboda. Rdečina se nato širi, približno do premera desetih centimetrov, znani pa so tudi primeri, ko se je razširila celo čez cel trup. Po enem mesecu spremembe na koži izginejo, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo zdaj zdravi in prav v tej fazi, opozarja dr. Šibanc, naredijo mnogi ljudje napako, ker na zdravljenje preprosto pozabijo. Organizem se namreč sam obrani pred boleznijo le pri polovici okuženih, pri ostalih pa se bolezen le pritaji. Če se ne zdravimo, in prav v tej zgodnji fazi je zdravljenje praviloma preprosto in uspešno, lahko po nekaj mesecih ali celo nekaj letih bolezen preide v drugo fazo. Znanstvenikom doslej še ni uspelo ugotoviti, kaj ponovno aktivira »potuhnjene« bo-relije. V drugi fazi se lahko pojavijo okvare živčnega sistema (meningitis, ohromitve obraznega živca, išijas), sklepov, zlasti velikih, na primer kolena, kolkov in ramen, redkeje pride tudi do motenj srčnega utripa. Vse bolezni je običajno mogoče pozdraviti, če pa je zdravljenje neuspešno ali pa celo nepravilno, se lahko bolezen razvije v naslednjo fazo, za katero so najbolj tipične pozne kožne spremembe. Mogoče so tudi okvare sklepov, ki lahko povzročijo deformacije, nikakor pa ne pohab-Ijenosti, kot se mnogi bojijo, včasih, vendar zelo redko, pa se bolezen konča celo z muhi-plo sklerozo.

Celjani prvi in za sedaj edini v Sloveniji

Boreliozo v prvi fazi zdravijo z antibiotiki v obliki tablet. Če rdečina izgine, kontrole niso potrebne. Zdravljenje poteka doma, izjema so nosečnice, saj je znano, da se sveža okužba prenaša na plod in ga v prvih treh mesecih najbolj ogroža. Zato jih zdravijo v bolnišnici s posebnimi antibiotiki, v bolnišnici pa v prvi fazi razvoja bolezni zdravijo tudi tiste, ki jih je klop vbodel v uhelj ali prsno bradavico. Vse ostale faze borelioze zdravijo v bolnišnici. Terapija običajno traja dva do tri tedne z intravenoz-nim vbrizgavanjem antibiotikov. Namen zdravljenja je doseči čim večjo koncentracijo antibiotika v krvi, da lahko potem uniči borelijo, ugnezdeno v celicah. V celjski bolnišnici, kjer se opirajo tudi na izkušnje ameriških kolegov, čas terapije podaljšujejo na štiri tedne, saj je, kot pravi dr.

Branko Šibanc, bolje zdra« več časa kot premalo.

Za lymsko boreliozo zbo| ljudje in domače živali, pt vsem psi, konji in govedo, ^ imenovani rezervoar bolej pa so divje živali, zlasti glod ci in srnjad. Dolgo časa je, Ijalo, da bolezen prenaša klop, vendar se v zadnjem i! su kot možni povzročitelji,] cer v zelo nizkem odstotk omenjajo tudi komarji, irmj ce in drugi insekti.

Vsi bolniki se v času dobiv; nja antibiotikov počutijo boli Večina ozdravi, vendar se la) ko borelioza ponovi, običajj v blažji obliki. Je pa res, j kasneje, ko se prične zdravlj nje, bolj je organizem prizadi in težje je zdraviti boleza Strokovnjaki se, žal, še vedj niso uskladili, ali borelioi priznati tudi kronično obliki Uradno je ni, kar pa sploh i drži. To poudarjajo mn(^ zdravniki, o tem nas preprifi jejo tudi zgodbe mnogih bola kov. Slovenija je sicer naredi zelo veliko na področju odki vanja in raziskovanja borelii ze, skoraj nič pa ni naredila! to, da bi olajšala življenje Iji dem v pozni fazi bolezni. Pr; zato so v Celju kot prvi

Sloveniji ustanovili društ\ borelioznih bolnikov, ki in za sedaj 22 članov. Duša dni tva je Dušan Jarh, ki je tu sam doživel in še vedno doži Ija vse tegobe borelioze v po ni fazi. Bolezen ima že od le 1990, vendar so jo odkrili še potem, ko vse druge diagn ze, med drugim tudi sum ral na pljučih, niso vzdržale. »V mo, da z društvom ne boH

obrnili sveta na glavo,« pr^ Dušan Jarh, »želimo le opoz riti nase in na naše problen ter dobiti mesto v družbi, nam, v to smo prepričani, p' pada. Radi bi, da se borelio^ uvrsti v register bolezni, zal di katerih je mogoča invali ska upokojitev. Radi bi tudi,' se nam pridruži čim več boli kov, saj samo mi in naši dr žinski člani vemo, kako je,' si ves onemogel, ko ne več, kam bi se dal in kaj naredil, da težav in bolečin i bi bilo več.«

■MM JANJA INTlHj^ ■■i Foto: GREGOR KAT'

Za boreliozo v drugi fazij zelo značilen občutek zati zajočega pasu okoli prsnej koša. Bolezen često spreB Ijajo še kratkotrajna izgul spomina, emocionalne spp membe in spremembe osd nosti, pogoste so tudi spoli težave, neredne menstruac je, motnje pri koncentrati in še nekatere.

Med zdravniki in drugii strokovnjaki, ki raziskuje boreliozo, ter borelioznin bolniki poteka vsakodnevr izmenjava informacij, pre vsem pa izkušenj, tudi prel Interneta. Naslov elektronsl pošte: sci.med.disease.lynie'

Med slovenskimi strokovnjaki, ki so se na področju zgodnjega odkrivanja in zdravljenja borelioze povzpeli v sam vrh Evrope, je tudi dr. Branko Šibanc iz celjske bolnišnice.

ž. SNOPIČ

VROČA TEMA | E

Dvakrat prekleta cesta

Gostilno Grof v Čepljah so prvič rušili leto 1952, podobna usoda jo čaka prihodnje leto

paradi gradnje magistralke i^ed Celjem in Ljubljano so gstilno Grof prvič porušili le-[j 1952. Zgodba, a tokrat neko-lll^o bolj zapletena, se ponavlja ^radi gradnje avtoceste.

Istcmo^

2a razumevanje resnično [jagične življenjske zgodbe, ki ^ doživljata sestri in solastnici gostilne Grof Majda Brinovc jn Ivana Podbregar, večina ji pjavi kratko Žana, je treba kolo jjasa zavrteti nekaj desetletij v preteklost. Pismeni viri dokazujejo, da je gostilna Grof obra-lovala že leta 1935. Po manj zanesljivem ustnem izročilu se zgodovina te gostilne začenja lakoj na prelomu stoletja, leta 1901. Bila je to znana furmanska gostilna. Tako je bilo vse do sredine stoletja, ko se je takratna oblast odločila za gradnjo magistralke med Celjem in Ljubljano. »Stara gostilna je stala praktično sredi sedanje ceste, nekoliko nižje od naje današnje gostilne. Leta 1952 smo morali porušiti gospodarsko poslopje in hišo oziroma gostilno, dobili smo toliko denarja kot so nam ga prisodili in konec. Niti stanovanja nismo imeli. Vseh pet, oče, mati in trije otroci smo stanovali pri Spominjam se, da je bilo lakrat zelo hudo. Materiala za

Sfadnjo ni bilo, inflacija se je začela, gradbeno dovoljenje najprej dobili za gospo-flarsko poslopje, potem za hi-Pa smo gradili, gradili vse •jo leta 1967,« sta pripovedovali sogovornici. Majdo je leta 1963 Pot za štiri leta zanesla v Ame-tudi tam je delala v gostinstvu, po vrnitvi domovje že '^hko poprijela za delo v do-."^^či gostilni.

burmanska gostilna

,^sa ta leta je življenje v go-Grof teklo po utečenih "Jicah. Majda in Žana sta za-'hali rokave in postorili, kar je ''o potrebno. Za točilnim pul-v gostilniški kuhinji, ob-^lovali zemljo, si zredili včasih ^di po več deset prašičev. Mimogrede, Žana zna sama pri

praviti domače salame, pred katerimi se lahko skrije marsikateri mesarski mojster. Na velikem dvorišču neposredno ob magistralki pa so se ustavljali gostje. Posamezni popotniki, domačini, izletniki z avtobusi, največkrat šoferji. Po dvajset, trideset let so prihajali eni in isti tovornjakarji. »Res je bilo lepo. Mirno, preprosto smo živeli, čeprav je bilo treba trdo poprijeti za delo. Ostali smo prava furmanska gostilna, le da so lesene vozove in konjske vprege zamenjali avtomobili,« skoraj v solzah pove Žana.

Gradbišče

Mirnega in lepega gostilniškega življenja je bilo konec praktično čez noč maja letos, ko so le nekaj metrov stran od gostilne začeli graditi deviacijo magistralne ceste. »Z nekdanje magistralne ceste so do nas uredili manjšo dovozno cesto, ampak ta je bila bolj kot nam namenjena potrebam zaradi gradnje ceste. Živeli smo sredi gradbišča, v našo gostilno so prihajali kdaj pa kdaj le še delavci z gradbišča. Stare stranke k nam sploh niso znale več, če bi že prišle, je bilo zavijanje z magistralne ceste silno nevarno. Lani so nam posegli v približno 800 kvadratnih metrov zemljišča, to je bila očetova zemlja, ki pa je Dars ni odkupil, ampak so jo kar preprosto

uporabljali za gradnjo. Potem so gradnjo čez zimo prekinili, pomladi so z deli nadaljevali. Življenje na gradbišču je bilo neznosno. Živeli smo med oblaki prahu, silen hrup gradbenih strojev je bilo slišati od jutra do večera. Takšne vibracije so bile, da nam je bilo slabo v želodcu,« se spominja Majda. Skrbi jo za 80-letnega očeta Ladislava. »Predstavljate si, kaj pomeni za takšnega človeka življenje na gradbišču od jutra do večera.«

Nova gostilna

Deviacija magistralne ceste je zdaj zgrajena, ropot grad

benih strojev je vsaj za silo utihnil, problemi pa ostajajo. Gostilna Grof je sicer odprta, vse doslej je zaposlovala štiri ljudi, a zadnje čase praktično nima prometa. Z gostilniškega praga je bilo včasih mogoče videti na magistralno cesto, zdaj človek pred seboj vidi le gromozanski nasip, gostilna in njeni ljudje se zdijo živi zakopani v grapi. »Groza me je, ko zvečer odprem blagajno. Računi čakajo, blagajna je prazna,« s tihim glasom in polnim strahu za nadaljnjo usodo pove Žana.

Majda in Žana sta spomladi letos postrgali zadnje prihranke in v neposredni bližini gostilne Grof začeli graditi nov objekt. Novo gostilno, ki jo gradita zase, za svoje zaposlene, za svoje goste in njunega naslednika Mateja. Matej je Majdin in Žanin nečak, gostinec po stroki, med drugim se je fant izpopolnjeval v protokolarnih objektih na Brdu pri Kranju. Objekt gradi Ingrad, za katerega pravita, da jim gre izredno lepo na roko. Kako bodo zmogli investicijo, ki kljub temu, da se objekt ne bo bohotil v marmorju in medenini, pomeni zanju velikanski zalogaj, pa bo odvisno predvsem od nadaljnjih pogovorov z Darsom.

Ponovno rušenje

Majda in Žana se z Darsom že nekaj časa pogovarjata o

odkupu sedanje gostilne, pripadajočega zemljišča in gospodarskega objekta. Na tem prostoru naj bi zrasla vzdrževalna baza. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bilo vmes tistega naj bi. »Midve z Žano zaenkrat nimava v rokah nobenega papirja, nisva podpisali nobene predpogodbe kaj šele pogodbe. Imava samo ustno obljubo ljudi z Darsa. Lahko rečem tudi to, da nas v naših prizadevanjih podpirajo v občini in krajevni skupnosti Vransko. Dars smo prosili tudi za povračilo stroškov, ki jih imamo na račun izpada dohodka, pa so nam povedali, da lahko to iztožimo samo po sodni poti. Žal je pač tako. Ljudem, ki so jim vzeli zemljo, priznajo 40-let-ni izpad dohodka, obrtnikom ne priznajo ničesar. Mi moramo torej plačati cenilca, plačati moramo odvetnika, ko vložiš tožbo, je to spet strošek, da ne upoštevam

poti, živcev, ki grejo na ta račun...« je bolj prizadeta kot jezna Majda.

Vodja avtocestnega projekta Arja vas Vransko Vili Žavrlan je ob otvoritvi devia-cije magistralne ceste Celje Ljubljana na Vranskem v zvezi z gostilno Grof za Novi tednik povedal naslednje: »Dars je v tem primeru zavrnil plačilo odškodnine za izpad dohodka. Stališče Darsa je, da bi lahko prejel nešteto podobnih zahtevkov tudi od ostalih gostincev in drugih zasebnikov. Dars na območju, kjer stoji gostišče, načrtuje izgradnjo bodoče vzdrževalne baze. Ta baza bo potrebna za funkcioniranje avtocestnega odseka preko Trojan. Da bo to mogoče realizirati, bo treba dopolniti lokacijski načrt za odsek Arja vas-Vransko in to bazo vključiti v lokacijski načrt, kar leta 1994 ni bilo storjeno. Lokacija je dobra, z njo se strinjajo tudi občina in krajevna skupnost in menim, da bo baza resnično stala na tem področju. Do odkupa gostilne bo prišlo, ko bo sprejeta dopolnitev lokacijskega načrta, prej pravno formalno to ni mogoče izpeljati. Dars je zdaj dal pobudo za dopolnitev lokacijskega načrta, ocenjujem, da bo odkup mogoče realizirati do prihodnjega poletja.«

Z Žano nič ne tarnata zaradi gradnje avtoceste. Vesta, da ceste morajo biti. Ne sodita med tiste, ki želijo gradnjo avtocest izkoristiti za to, da se bo v njun žep nateklo kup denarja. Preprosto želita samo to, da država položi karte na mizo. Da jima pove in ponudi v podpis pogodbo, če namerava resnično odkupiti gostilno, gospodarski objekt in zemljišče. Da bosta Majda in Žana lahko dokončali novo gostilno, ki pomeni njuno preživetje.

IRENA JELEN BAŠA E,.^..,',,jFoto: GREGOR KATIČ

Gostilna Grof v Čepljah. Tako blizu bodoče avtoceste, a danes skorajda povsem odrezana od

sveta.

^ajda Brinovc in Ivana Podbregar s fotografijo njihove prve gostilne, ki so jo porušili zaradi gradnje magistralke med Celjem in Ljubljano.

Nova gostilna Brinovc Podbregar. Nadaljevanje gradnje bo odvisno od dogovora z Darsom.

m MALI OPUSI- INfORMACIJE

iTsNOPiČ MALI OGUSI ■ INFORMACIJE "1 Q

m MAH OGLASI ■ INFORMACIJE H |l^^i' ^#

rSNOPIČ

INFORMACIJE

29

m [ RADIO-INFORMACIJE

' I I

OD 24.7. DO 30.7.1997

Četrtek, 24.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-, tek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 20 vročih, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev Raslo.

Petek, 25.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9J00 Pričetek dopoldanskega sporeda , 9.30 Črna pika, 10.00 Novice, 10.15 Pred premiero Grofice Celjske, 11.00 Novice, 11.10 Vedeževanje, 11.40 Nagradna igra, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.20 Poletni živjo Zdravilišču Laško, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 19.45 Pravljica za lahko noč, 21.00 DJ time, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sobota, 26.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Novice, 10.30 V modnem vrtincu, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 1700 Kronika, 19.00 Športni večer na Radiu Celje, 22.00 Zaključek programa in priključi-tevRaSlo.

Nedelja, 27.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.15 Reportaža - Ali poligrafu res ne moreš lagati?, 11.00 Novice, 11.10 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.30 Iz domačih

logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priklju-čitevRaSlo.

Ponedeljek, 28.Z: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk , 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Torek, 29.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega spore-da,10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15 Center mejnih znanosti, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 19.45 Pravljica za lahko noč, 20.00 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervirano za vedeževanje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sreda, 30.7.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 700 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Radio Celje se skriva. Poiščite nas!, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mah O, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 Izi kvizi bizi, 19.45 Pravljica za lahko noč, 21.00 Glasbeni ex-press 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

ROJSTVA

V celjski porodnišnici so rodile:

11. 7.: Marjetka Marinka SAMEC iz Zagrada pri Celju -dečka, Marjeta BEŠKOVNIK iz Vitanja - deklico, Suzana ZUPANC iz Žalca - dečka, Marija GABER iz Dramelj - dečka, Marija MUŠKOTELC z Grobel-nega - deklico, Natalija ROTO-VNIK iz Vitanja - deklico in Annabel RANČAN iz Celja -dečka;

12. 7.: Polona ŽVEGLIČ iz Zabukovja - deklico. Jelka HRIBERNIK iz Celja - dečka, Nataša GABER-SIVKA iz Škofje vasi - dečka in Magdalena TANŠEK iz Gorice pri Slivnice -deklico;

13. 7.: Jelka KOREZ iz Štor -dečka, Marjana DEBELAK iz Šentjurja - dečka, Suzana KUNST iz Buč - dečka, Mihaela MASTNAK-TEPEJ iz Zreč - dečka, Jelka ZORIN-BELCER iz Rogaške Slatine - dečka, Suzana KUMER iz Šoštanja - dečka in Marjana UGOVŠEK iz Naza-rij - dečka;

14. 7.: Urška PODGRAJŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka in Lidija ROMIH iz Sevnice - dečka;

15. 7.: Metka PRVINŠEK s Trojan - dečka, Majda ŽVIPEU iz Nazarij - dečka, Simona ŠRAMEK-ZATLER iz Celja -dečka, Alenka VALANT iz Griž

- deklico, Vladka TERŽAN iz Prebolda - dečka in Irena

. RANČAN iz Vojnika - deklico;

16. 7.: Tina TURNŠEK iz Šmarja - dečka, Elizabeta SIMONIČ iz Celja - deklico, Irena BRGLEZ iz Šempetra -dečka in Marija VREČKO iz Jurkloštra - deklico;

17. Z: Jožica PLEŠNIKizLoč

- dečka. Dragica VIDMAR s Polzele - dečka, Slavica CIGOJ iz Celja - dečka, Alenka STOPAR iz Laškega - dečka, Katica KAVČ iz Slovenskih Konjic - deklico in Simona ROM iz Griž - deklico.

Celje

Poročili so se: Smiljan TEMNIK in Valerija DRAVEC, oba iz Celja, Sandi KOŽEL iz Gorice pri Šmartnem in Karmen SENICA iz Lopate, Boštjan TOME in Marta KOVAČIČ, oba iz Celja ter Matjaž SMREČNIK in Mateja LAMPRET, oba z Dobrne.

Laško

Poročilo se je 20 parov od teh: Marjan KOLENC iz Hrastnika in Petra PUST iz Dola pri Hrastniku, Zoran PETROVIČ in Betka ČREŠNOVAR, oba iz Celja, Radko POLAK in Urška

REBERŠAK, oba iz Celja, Ivan NEMEC iz Sedraža in Mateja KUPEC iz Brdc pri Hrastniku, Robert TURNŠEK iz Gorice pri Šmartnem in Helena RAZ-GORŠEK iz Pepelnega pri Celju, Darko NAGLIČ in Nevenka BLUMENŠAJN, oba iz Strmce pri Laškem, Janez ČREPINŠEK iz Celja in Dragica KUMER iz Laškega, Matjaž MEDVED in Simona LAKNER, oba iz Celja, Franc LOKOVŠEK in Danica TUHTAR, oba iz Šentruperta, Mitja VRBOVŠEK in Irenca GOTER, oba iz Reke pri Laškem, Marko CVETKO in Judita OVČAR, oba iz Celja, Ivan TERBOVC in Mihelca KOVAČ, oba iz Debra pri Laškem, Martin SILOVŠEK iz Žalca in Saša AŠKERC iz Petrovč, Alojzij SOTLAR in Dušanka GROS, oba iz Rudne vasi nad Radečami.

Šmarje pri Jelšah

Poročila sta se dva para in sicer Aldula DEMIRI iz Tetova in Majljinda ARIFI iz Rogaške Slatine ter Branko ANDERLIČ iz Rogaške Slatine in Nataša FAJS iz Šmarja pri Jelšah.

Velenje

Poročili so se: Miroslav KOVAČEVIČ iz Velenja in Sabi-. na RIBIČ iz Bosne in Hercegovine, Ferid MRKAUEVIČ iz Bosne in Hercegovine in Ne-dreta ŠEČIČ iz Velenja, Sandi VILTUŽNIK in Tatjana SEŠEL, oba iz Velikega Vrha ter Amir KAHVEDŽIČ in Sejada BEČIROVIČ, oba iz Velenja.

Žalec

Poročili so se: Tadej VA-LENTINČIČ in Sonja DRPIČ, oba iz Pariželj, Stanislav ESIH in Suzana BOŠNAK, oba iz Podvrha ter Janko PUSTOSLEMŠEK in Anita ŽIBRET, oba iz Letuša.

I_ SMRTI JBI

Celje

Umrli so: Zofija INKRET, 83 let, iz Leskovca, Tatjana PETECIN, 39 let, iz Celja, Miri-ca ČUČEK ŠOŠTRIČ, 46 let, iz Rogatca, Jurij IVENČNIK, 51 let, iz Dramelj, Norbert NATEK, 82 let, iz Pondorja, Leopold ŠKET, 90 let, iz Celja, Frančišek KOLENC, 76 let, iz Celja, Franc GERJOL, 87 let, iz Rudne vasi, Anton LONČAR, 71 let, iz Gomilskega, Ana KOVAČ, 87 let, iz Griž, Franc PERC, 69 let, iz Topolovega, Milan GORIČAN, 62 let, iz Celja, Justina SLEMENŠEK, 82 let, iz Podgorja pod Čerinom, Pavel SOTENŠEK, 71 let, iz Celja in Leopold GRAČNER, 65 let, iz Kostrivnice.

Laško

Umrli so: Frančiška DEŽELAK, 92 let, iz Laške vasi, Vin-cenc TANŠEK, 64 let, iz Globokega pri Rimskih Toplicah, Frančiška HORJAK, 67 let, iz Gračnice pri Rimskih Toplicah, Ljudmila RACMAN, 77 let, iz Marijine vasi pri Jurkloštru, Ana GOLOBIČ, 85 let, iz Vrho-vega pri Radečah, Franc ŠPAN,

39 let, iz Radeč in RIBNIKAR, 86 let, iz VeliJJ Širja pri Zidanem Mostu. Šentjur pri Celju Umrla sta Silvin Boj LEVEČ, 66 let, iz Planine Sevnici in Amalija MARKl^ let, iz Razborja. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Viljem JUGOVi\ 68 let, iz Rogaške Slatine, Brj, ko ŠKET, 41 let, iz Bohova ^ Šmarju in Mihael NOVAK,-let, iz Brezovca pri Polju. Velenje

Umrli so: Jožef KOREN, j let. iz Topolšice, Jožef LEBERj let, iz Orle vasi, Jo^ KOVAČEVIČ, 65 let, iz KavČ.j^^ rija LEKŠE, 84 let, iz VeW Božidar URANJEK, 62 let, iz{ lenja, Frančišek REDNJAK, 5 let, iz Škal, Fran^t PUSTATIČNIK, 67 let, iz Skali Alojzija URLEB, 85 let, iz Lol^ Žalec

Umrli so: Alojzij ZUPANA 92 let, iz Prebolda, Jao( MARINC, 77 let, iz Sv Lovrenc Marta KOBILAR, 57 let, iz Lati® ve vasi, Neža DROLC, 76 let,i Dolenje vasi, Vlasta MOČENI 27 let, iz Vitanja in Rudolf GOLI 48 let, iz Šešč pri Preboldu.

VETERINARSKA DEŽURSTVA

VETERINARSKA POSTAJA CEUE: Delovni čas veterinarjev je od 7 do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in prazni-Wh) od 8. do 10. ure in od 16. do 17 ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.

VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7 do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7 ure zjutraj pa je za obe občini na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, telefon 731-121.

VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7 ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Tele

fon na veterinarski postaji: 754-166.

VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizirano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. Vrednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7 do 9. ure in popoldan od 16. do 17 ure.

VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7 do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa je od 7. do 9. ure.

VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CEUU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7 do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7 ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na telefonsko številko mobitela 0609 618-772.

IZBORIZSPOREDA

Petek, 25. julija ob 10.15: Pred premiero Grofice Celjske

Mateja Podjed je že sredi tedna obiskala ekipo, ki pripravlja Grofico Celjsko na Starem gradu in posnela reportažni prispevek, ki vam ga ponujamo v poslušanje na dan premiere.

Nedelja, 27. julija ob 10.15: Ali poligrafu res ne moreš lagati?

Primož Škerl se je s tehnikom Bojanom Piškom odpravil na UNZ Celje na poligrafsko testiranje. Ne veste kaj je poligraf? Naprava, ki jo kriminalisti uporabljajo v postopku preiskave, preiskovanec pa ima pravico poligrafsko testiranje tudi zavrniti. Četudi pristane nanj, pa rezultati poligrafa niso merodajni za sodišče. Ali poligrafu res ne moreš lagati, sta se vprašala Bojan in Primož?

lEZURS™! LEKARN

CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7 do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24-urno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike.

SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od Z30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Ob nedeljah imajo redno dežurstvo od 9. do 12. ure.

snopič

kronika

Uši

Povsod dobrodošel gost

Marjan Noval< nosi policijsko uniformo že osemnajst let - Rad je med ljudmi in ljudje ga imajo radi

Kot policist-preventivec skrbi za varno nočutje občanov na območju Dobrne, Jpve Cerkve, Lemberga in Socke. Osem-„ajst let je že policist in ves čas je član ^oštva Policijske postaje Celje. V Celje, Ijjgr živi z družino, pa se je pred skoraj ijyeina desetletjema preselil s Ptuja.

'l^iiiHNHIl^Ha^HnHI »povsod, kamor pridem, me ljudje do-[,fO poznajo in jaz poznam tako rekoč vsakogar, ki živi na območju, kjer delam, poznati ljudi in teren, kjer delaš, pa je za policista velika prednost, zlasti na terenu, ki je tako obširen, kot je moj. Ljudje, imajo kakšne težave, me kar sami ! poiščejo in me povabijo na svoj dom. Ti odnosi so povsem drugačni od tistih, ki jih moji kolegi doživljajo v mestnih naseljih, kjer najraje vidijo, da te ni v bližini. Če sem slučajno na dopustu, občani po-iakajo name, da se vrnem in potem se zadeve ponavadi kar hitri uredijo. Sproš-fen pogovor in medsebojno zaupanje je pot k uspehu in zadovoljstvu,« nam je pripovedoval Marjan Novak, ki kot tipične zaplete, ki jih rešuje na terenu, ki je pretežno kmečki, navaja mejne in družinske spore in slednjim ponavadi bo

truje alkohol, žrtve pa so ponavadi otroci. Glede mladine je zaskrbljen, ko opaža, da se med njimi vse pogosteje pojavlja droga, pa tudi po alkoholu mladoletniki vse prepogosto segajo.

Dvakrat tedensko, vsak torek in petek, je Marjan Novak kot dežurni policist ljudem na voljo v policijski pisarni v Vojniku.

»Z vsemogočimi problemi prihajajo ljudje v dežurno pisarno in včasih dobim občutek, da sem že napol socialni delavec. Ampak vsaka težava se da rešiti, če je dovolj volje in strpnosti,« je nadaljeval pogovor naš sogovornik, ki ima »na skrbi« tudi turistično Dobrno. Nasmehne se, ko pove, da ga turisti pogosto zamenjujejo s poštarjem, tisti, ki na Dobrno zahajajo že dolgo vrsto let, pa ga pozdravljajo kot dobrega znanca, ki rad svetuje in postreže s prijazno besedo.

Z ženo in dvema otrokoma, starima slabih šest in enajst let, živi v stanovanjskem naselju na Hudinji v Celju. Večino prostega časa izkoristi za družino, zlasti za druženje z otrokoma, zelo rad pa priskoči na pomoč prijateljem pri delu na njihovih kmetijah. Za sprostitev imata z ženo krpico zemlje v Šmartnem, kjer pridelujeta vrtnine ter tako izkoristita vsak prosti trenutek, da vsa družina zapusti mesto in se sprosti v naravi. Ko je doma v naslanjaču, ponavadi prižge televizijski sprejemnik, zlasti takrat, ko je na sporedu šport, kjer ima prednost nogomet. Nekaj letošnjega dopusta je že izkoristil, preostanek pa bo Novakova družina preživela na morju.

mmssmmmmmm marjela agrež

NASI POLICISTI

MINI KRIMICI

Tat v Rdeči dvorani

v noči na 15. julij je neznani storiJec vlomil v pisarno ■športno-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana na Šaleški cesti v Velenju. Ukradel je 200 tisoč tolarjev gotovine, računalnik, telefon s faksom in barvni tiskalnik. Skupna gmotna škoda znaša približno 400 tisoč tolarjev.

Denar in cigarete

v torek, 15. julija zvečer, je nekdo vlomil v prodajalno Hmezadove Kmetijske za-(iruge Gotovlje v kraju Ponikva pri Žalcu. Ukradel je registrsko blagajno, v kateri je bil denar, in večjo količino različnih vrst cigaret. Lastnik je oš-l^odovan za okoli 160 tisoč tolarjev.

Premalo sreče

v torek, 15. julija, sta mla-(ioletna J.S. in M.F. iz Sloven-^l^ih Konjic vlomila v skladiš-na gradbišču avtoceste v ^u Kraberk. Tam sta ^kradla prenosni reflektor, a kar hitro zapustila sreča. ^•F. so policisti opazili in pri-l^li v neposredni bližini deja-J.S. pa se je kmalu za tem Sam javil na policiji.

Zmikavt v Cicibanu

^ torkovem poznem popoldnevu je neznani »kupec« -^'^oristil nepazljivost zapo-^'^nih v prodajalni Ciciban na ^^anetovi ulici v Celju. Iz bla-^^ine je potegnil kar zajeten sveženj bankovcev v skupni ^^ednosti 110 tisoč tojarjev.

Za kos mobitelov

Neznani vlomilec se je v na 16. julij mudil v pro

storih podjetja Ekonomika na Tovarniški ulici v Celju. Tam je ukradel 11 mobilnih telefonskih aparatov GSM, ročno radijsko postajo stalacijske opreme' v slcUpni^ vrednosti 980 tisoč tolarjev.

Videl, poklical

v četrtek, 17. julija zjutraj, so žalski policisti prijeli 36-letnega Žalčana Štefana K., ki je vlomil v market Eni na Bevkovi ulici v Žalcu. Na kraju dejanja je bil prijet potem, ko ga je pri vlomilski vnemi opazil budni občan in poklical policijo.

Kradel v brunarici

v noči na četrtek, 17. julija, je neznani storilec vlomil v brunarico tenis centra As na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Ukradel je registrsko blagajno, 10 steklenic piva in žepni kalkulator. Lastnico Marijo S. je oškodoval za približno 70 tisoč tolarjev.

Okradel gozdarje

v noči na 17. julij je nekdo vlomil v skladišče Gozdnega gospodarstva Celje, na Lavi. Odnesel je 10 tisoč tolarjev gotovine in 5 motornih žag v skupni vrednosti 400 tisoč tolarjev.

Vlom v klubski bife

Pred tednom dni je bil neznani storilec na delu v Med-logu, kjer je iz bifeja Aero kluba Celje odnesel 20 tisoč tolarjev gotovine, 6 kartonov sladoledov (lučk in kometov), dve steklenici žganih pijač, 40 j)ločevink ledenega čaja ter nekaj plastenk coca cole in fante. Omenjeni klub je oškodoval za okoli 80 tisoč tolarjev.

Odpeljal drogove

v noči na 18. julij je neznani storilec ukradel šest telefonski drogov, ki so stali v kraju Vonarje. Storilec je drogove požagal in jih odpeljal, pustil na kraju Podjetje Telekom Slovenije je oškodovano za okoli 300 tisoč tolarjev.

Vlomil v bistro

v noči na 18. julij je nekdo vlomil v bistro Top Fit na Mariborski cesti v Celju. Ukradel je okoli 7 tisoč tolarjev gotovine in glasbeni stolp znamke Marantz. Lastnik Mišo T. iz Celja je oškodovan za približno 80 tisoč tolarjev.

Iz odklenjenega predala

v petek, 18. julija popoldne, se je v diskoteki Jungle na Lavi v Celju mudila neznana oseba, ki je segla v nezaklenjeni predal za točilnim pultom in ukradla večjo denarnico, v kateri je bilo 80 tisoč tolarjev gotovine.

Telefon in rokavice

v noči na soboto, 19. julija, je neznani storilec vlomil v prostore zasebnega podjetja Sveting na območju zapuščenega kamnoloma v Gorenju. Iz predala pisalne mize je ukradel prenosni telefonski aparat (brez centrale) znamke Panasonic ter en par zaščitnih rokavic. Omenjeno podjetje je oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev.

Sladoledi iz hladilnika

v noči na 19. julij je neznani storilec stopil na ograjeno območje teniških igrišč poleg Bele dvorane v Velenju, tam na silo odprl hladilnik in si nabral za okoli 40 tisoč tolarjev različnih sladoledov.

Tat v vikendu

v času od 16. do 19. julija je neznani storilec vlomil v vi

kend v Ločici pri Polzeli. V notranjosti si je izbral električni oblič znamke Black&Decker in kotno bru-silko znamke Iskra. Z dejanjem je lastnika Tihomirja S. iz Žalca oškodoval za približ--niOi 70'tisoč tplarjeVjHH fsmi^

Požig

v nedeljo, 20. julija malo pred 22. uro, je zagorelo na stanovanjski hiši v Marija Dobju. Na kraju dogodka so policisti ugotovili, da sta se zakonca Peter in Terezija D. sprla, huda jeza pa je pognala Petra D. na balkon, kjer je z vžigalnikom prižgal seno, ki je bilo tam na kupu. Ogenj, ki je že zajel leseno steno in oplazil ostrešje, so do prihoda gasilcev še pogasiU sosedje. Škoda iz naslova družinskega prepira je vredna okoli 10 tisoč tolarjev.

Avtovloma

Neznani storilec je v soboto zvečer vlomil v osebni avtomobil znamke R-5, ki je bil parkiran za lokalom Bar Fly v Celju. Iz vozila je ukradel av-toradio kasetofon znamke Pioneer in lastnico Mojco K. oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev.

V noči na nedeljo je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Zastava Koral, ki je bil parkiran na Miklošičevi ulici v Celju. Iz notranjosti je ukradel sprednjo ploščo avtoradia znamke Sony in s tem lastnika Damjana M. oškodoval za približno 30 tisoč tolarjev.

Hrana za ptiče

Celjski policisti so prejšnji teden prejeli anonimno obvestilo o čudnem nasadu v okolici Vojnika. Na kraju pa so ugotovili, da gre za skromen nasad indijske konoplje, ki jo je gojil 64-letni Z.L. Po njegovi izjavi je pridelek uporabljal za hrano za svoje kanarčke. Kljub temu so mu nasad uničili. M. A.

PožarvLesičnem

v torek, 22. julija ob 4.25 uri, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ivana J. v Lesičnem.

V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Lesičnega in Kozjega, je zgorel leseni del poslopja, skupaj s senom in deskami. Preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 1 milijon tolarjev. M.A.

Mestna občina Celje - komunalna direkcija, Prešernova 27, objavlja na osnovi Odloka o komunalnih taksah v naseljih občine Celje (Uradni list RS, št. 39/92 in 60/92) ter na osnovi Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95)

JAVNI RAZPIS

o oddaji del za ureditev prometa Mednarodni obrtni sejem v Celju MOS 97 za termin od 12.9.1997 do 21.9.1997.

S tem razpisom občina oddaja, izvajalec pa prevzema v izvajanje dejavnosti:

-najem, urejanje in vzdrževanje parkirišč ter parkirnih mest ob ulicah, ki so določena v projektu Mednarodni obrtni sejem MOS '97 - p»t)m6tna urediti ' ^^ .^nnJ LU .iu.li.

-redarska služba, ki je določena v projektu Mednarodni obrtni sejem MOS 97 - prometna ureditev za skupno število 21 redarskih mest na ulicah in 20 redarjev za urejanje prometa na parkiriščih -ureditev avtobusnega prevoza z avtobusi mestnega prometa, ki je določen v projektu Mednarodni obrtni sejem MOS 97 - prometna ureditev

-opravljanje storitev odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov -ureditev prometne signalizacije po projektu Mednarodni obrtni sejem MOS 97 - prometna ureditev, ki jo mora izvesti upravljavec ulic v Celju

-ureditev usmerjevalne signalizacije po projektu Mednarodni obrtni sejem MOS 97 - prometna ureditev, ki jo mora izvesti upravljavec ulic v Celju

-pobiranje parkirnine na parkiriščih v višini 400 SlT/dan za osebno

vozilo, 1.000 SlT/dan za avtobus in 800 SlT/dan za osebno vozilo

na parkiriščih v neposredni bližini sejmišča

-zaščita peščenih in kolesarskih površin pred nasilnim parkiranjem

obiskovalcev.

Minimalna zakupnina se bo obračunala v skladu z Odlokom o komunalnih taksah v občini Celje (UL RS 39/92) in posebnimi pogoji oziroma konkretno finančno ponudbo ponudnika. Dela bodo oddana tistim ponudnikom, ki bodo v največji meri izpolnjevali pogoje, ki so navedeni v nadaljevanju.

V vlogi morajo ponudniki zadostiti naslednjim pogojem:

ADMINISTRATIVNI POGOJI:

-za pravne osebe sklep sodišča in odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah

-za fizične osebe odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o registraciji od Uprave za javne prihodke in -potrdilo o plačanih družbenih obveznostih od Uprave za javne prihodke oziroma potrdilo o plačanih komunalnih taksah

TEHNIČNI POGOJI:

-skico ureditve prometa -načrt delovne sile

-načrt materialnih sredstev za izvedbo projekta FINANČNI POGOJI:

-reference in garancije za izvedbo projekta -aproksimativni finančni načrt stroškov in prihodkov -načrt financiranja razpisanih dejavnosti -ponudbeno ceno

Pisne vloge z oznako »ZA RAZPIS MOS 1997« je potrebno oddati do srede, 19. avgusta 1997, do 12. ure v pisarno Oddelka za okolje in prostor ter promet Mestne občine Celje, kjer dobijo interesenti tudi vse potrebne informacije po telefonu 484-822, Interna 335.

O izbiri najustreznejšega ponudnika bo odločala komisija. O izbiri bo obvestila vse ponudnike v roku 5 dni. Z izbranimi ponudniki bo Mestna občina Celje sklenila ustrezne pogodbe.

32

KRONIKA

NOČNE CVETKE

• v torek, 15. julija zvečer, je bila patrulja na dvorišču stanovanjskega bloka na ulici bratov Vošnjakov. Tam se je drl in mimoidoče zmerjal alkoholno prizadeti Martin J. Policisti so ga utišali in ga napotili domov.

• V četrtek popoldne je bila potrebna intervencija v stanovanju na Stari Dečkovi. Tam je svojo gazdarico v jezo spravil Milan B., ki se je nameraval odseliti, s sabo pa je hotel vzeti tudi brisačo, ki je bila gazdaričina. Zaradi ene same brisače se pa res ne splača jeziti.

• V bifeju Jezero je v četrtek zvečer javni red in mir kršil Jurij K. "iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je z dvema svojima pajdašema pretepel Jurija K. Kršitelji so jo pobrisali še pred prihodom patrulje.

• V petek popoldne je poklical Stane iz Gosposke. Pri njem se je oglasil neznanec, ki ga izsiljuje, je povedal po telefonu. Policija je potem ugotovila, da gre za Jadranka M., ki je Staneta celo udaril in ga silil, naj proda svojo sobo. Jadranko bo šel k sodniku za prekrške.

• V petek popoldne se je na policijski postaji oglasila Vera in povedala, da je njeno hčerko Tanjo udarila soseda Ljudmila Z. Tudi Ljudmila se bo zagovarjala pri sodniku za prekrške.

• V soboto popoldne je Danica doživela šok, ko je na Železarski cesti v Štorah zagledala moškega, ki se je razdajal v vsej svoji goloti. Apolon je bil nek Albanec, ki živi v štorskem domu za samce.

• V nedeljo dopoldne so bih policisti obveščeni, da v lekarni v Vodnikovi ulici razgraja in dežurni farmacevtki grozi neznan moški. Potem so se policisti srečali s Friderikom L., zoper katerega je bil izdan nalog za privod v zapore. Friderik se je kar hitro znašel za rešetkami. M.A.

Po slarem, z nekq| svežine

Na UNZ Celje so predstavili kadrovske spremembe - Novi načelnik UKS s 1. septembrom

Na Upravi za notranje zadeve Celje je bila minuli teden novinarska konferenca ob odhodu dosedanjega načelnika Staneta Venigerja na novo dolžnost v Ljubljano. Na predstavitvi novega načelnika UNZ Celje in načelnika Urada kriminalistične službe je bil tudi Borut Likar, državni sekretar za javno varnost na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije.

O kadrovskih zamenjavah v vrhovih slovenske policije, za katere se je odločil minister Mirko Bandelj, je na novinarski konferenci v Celju sekretar Likar povedal, da gre za premišljene poteze, ko na najodgovornejša mesta v slovenski policiji stopajo ljudje z znanjem in bogatimi delovnimi izkušnjami ter z močno pripadnostjo policiji. Ob tej priložnosti je čestital k imenovanju Staneta Venigerja, ki je s 15. julijem postal direktor uprave slovenske

policije na MNZ in je zamenjal Alojza Kuralta, s tem pa postal tudi novi državni podsekretar za javno varnost. Ob odhodu v Ljubljano se je Stane Veniger zahvalil novinar

jem za dobro sodelovanje v minulih dveh letih in poudaril velik napredek, ki je bil v tem času storjen pri dograjevanju partnerskega odnosa med policijo in sredstvi jav

nega obveščanja oziroma javnostjo.

Novi načelnik UNZ Celje je s 15. julijem postal Dušan Mohorko, dosedanji načelnik uprave kriminalistične službe, ki je te naloge opravljal dobri dve leti. Na predstavitvi je dejal: »Prepričan sem, da bomo delo, kot ga je zastavil že dosedanji načelnik, nemoteno nadaljevali s strokovnostjo, hitro dinamiko in z vso odgovornostjo ter poštenostjo. Celjska uprava, ki je na področju stikov z javnostjo postala v slovenskem prostoru vzorčni komunikacijski model, pa bo takšna ostala tudi v bodoče.« Kot prednostne naloge, s katerimi se namerava spopasti, je novi načelnik izpostavil dokončno razrešitev štirikratnega umora v Tekačevem, problematiko v zvezi z ropi ter organiziran kriminal, ki tudi na Celjskem dobiva vse večje razsežnosti. Na te in ostale naloge lahko gleda z optimizmom, saj je njegovo dosedanje delo prevzel strokovnjak

z bogatimi izkušnjami, zu na področju krvnih deliktov Aleksander Jevšek, noj načelnik Urada kriminalisti^ ne službe UNZ Celje, je dipi^ mirani pravnik iz Murske \ bote. Policijskemu stanu sejf zapisal leta 1976 kot kad? prvega letnika šole v Tacnu od leta 1980 je šest let delal, kriminalistični službi v UK; UNZ Ljubljana, potem si-jf pet let nabiral dodatne izkuj. nje v murskosoboški krirnj. nalistični službi ter naslednji dve leti prevzel naloge opera, tivnega oddelka na UNZ % ribor. Nazadnje je bil pomoč, nik načelnika urada krimina. listične službe v UNZ Mari-bor. »Na delo v kriminalistični službi se spoznam, pozna® tudi delo in razmere na celjslc upravi, zato mi kot novemu načelniku urada ne bo težke začeti in nadaljevati doseda nje delo ter mu dodati nekaj svežine,« je na predstavitveni novinarski konferenci dejal novi načelnik urada kriminalistične službe UNZ Celje.

MARJELA AGREŽ

Dušan Mohorko. novi načelnik Uprave za notranje zadeve

Celje.

PROMETNE NEZGODE

Mopedist . trčil v drevo

Na lokalni cesti zunaj naselja Bele Vode se je v torek, 15. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil huje ranjen voznik kolesa z motorjem.

Tomaž Ž. (17) iz Velenja je vozil kolo z motorjem iz smeri Belih Vod proti Florjanu. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljal desno z vozišča, kjer je trčil v drevo in se huje telesno poškodoval.

Padel iz avtomobila

Na zahodni obvoznici v Celju se je v sredo, 17. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala.

Milan Z. (42) iz Celja je vozil osebni avtomobil po zahodni obvoznici iz smeri Medloga proti Mariborski cesti. Pri odcepu za Vrunčevo ulico je pričel po desni prehitevati voznika osebnega avtomobila, 40-letnega Janeza P. iz Šentjurja. Ko je opazil, da to prehitevanje ni varno, je pričel močno zavirati, pri tem pa ga je po vozišču zanašalo, nakar je oplazil vozilo Janeza P. Po oplaženju je Milan Z. trčil v robnik, nato pa še v dve drevesi ob vozišču, od koder je vozilo odbilo nazaj na vozišče. Voznik je pri tem padel iz vozila in obležal na cesti, hudo telesno poškodovan.

Trije ranjeni

Na magistralni cesti zunaj naselja Suhadol se je v četrtek, 17. julija ponoči, pripetila nezgoda, v kateri sta dve osebi utrpeli hude telesne poškodbe, en udeleženec pa je bil lažje ranjen.

Gregor S. (25) iz Hrastnika je vozil osebni avtomobil iz smeri Hrastnika proti Zidanem Mostu. Pri prehodu ceste čez železniško progo zunaj naselja Suhadol, je v ostrem levem ovinku trčil v zaščitno drsno ograjo, nato pa še v ohišje električnega pogona za zapornice. V nesreči sta se hudo telesno poškodovala voznik in sopotnica, 21-letna Simona H. iz Dola pri Hrastniku, drugi sopotnik, 23-letni Damir K. iz Loga pa je bil lažje ranjen.

Izgubila oblast nad vozilom

Na Ulici mesta Greven-broich v Celju se je v petek, 18. julija zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana.

Romana L. (26) iz Gotovelj je vozila osebni avtomobil iz smeri Dobrove proti Dečkovi cesti. Ko je nasproti cerkve Svetega Duha pripeljala v levi ovinek, je izgubila oblast nad vozilom, vozila levo in desno po vozišču ter zapeljala z vozišča na nasip, kjer je vozilo trčilo v nasip jarka. Pri tem se je vozilo preobrnilo in obstalo na strehi, voznica pa se je huje poškodovala.

Na mokrem

VOZIŠČU

Na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica se je v petek, 18. julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena, ena pa je utrpela lažje telesne poškodbe.

Anton T. (48) iz Prebačeve-ga pri Kranju je vozil tovorni avtomobil iz smeri Velenja proti Šmartnem ob Paki. V Lokovici je na ravnem delu vozišča dohitel stoječi osebni avto, ki ga je vozila 47-letna Marija K. iz Lokovice in ki je nameravala zaviti levo na stransko cesto. Ker se voznik tovornjaka na mokrem vozišču ni uspel pravočasno ustaviti, je trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Pri tem se je sopotnik v osebnem vozilu, 12-letni Matej L. iz Lokovice, hudo telesno poškodoval, drugi sopotnik, 44-letni Mijo L., prav tako iz Lokovice, pa je bil lažje ranjen.

Smrt na parkirišču

Na parkirišču ob avtomobilski cesti Celje-Maribor,

zunaj naselja Dramlje, se je v soboto, 19. julija dopoldne, pripetila nesreča, v kateri je ena oseba umrla.

Zsolt K., 24-letni madžarski državljan iz Budimpešte, je parkiral svoj tovornjak na parkirnem prostoru ob avtocesti. Preden je nameraval nadaljevati vožnjo, je vozilo spravil v pogon in stopil do bližnje okrepčevalnice. Ko pa se je vračal k vozilu, je opazil, da se le-to pomika proti drugemu tam parkiranemu vozilu, zato je stekel pred prednji del svojega tovornjaka in ga poskušal z rokami ustaviti. Pri tem naporu ga je stisnilo med obe vozili, poškodbe pa so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl.

Smrtna na Gomilskem

Na magistralni cesti zunaj naselja Gomilsko se je v soboto, 19. julija ob 3.55 uri, pripetila nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje.

Milan K., 36-letni češki državljan, je vozil osebni avtomobil s priklopnikom iz smeri Vranskega proti Žalcu. Pred naseljem Gomilsko je dohitel motorno kolo, ki ga je vozil 16-letni Sašo F. iz Šmartnega ob Paki, na sedežu za njim pa je sedel sopotnik, prav tako 16-letni Gregor J. iz Letuša. Voznik motornega kolesa je zavzel položaj za zavijanje v levo na lokalno cesto proti Braslovčam, kar je nakazal s smernim kazalcem, vendar se je voznik za njim kljub temu odločil za prehitevanje. Ko sta bili vozili drugo ob drugem, je motorist pričel zavijati v. levo in vozili sta trčili. Nato je voznik osebnega avtomobila zapeljal nazaj na desni vozni pas in pričel ustavljati, voz

nik in sopotnik na motornem kolesu pa sta padla po vozišču. Takrat je iz smeri Vran skega pripeljal voznik oseb nega avtomobila, 19-letn Mitja K. iz Grajske vasi, kiji z nezmanjšano hitrostjo po vozil na tleh ležečega Gre gorja J., za tem pa trčil šei vozilo češkega državljana Takoj po trčenju je, skupaj i tremi sopotniki, zapustil kraj nesreče, v kateri je Gregor J, utrpel tako hude telesne po5 kodbe, da je bil na mesti mrtev.

Hudo ranjena sopotnica

Na magistralni cesti zuna; naselja Vransko se je v nede Ijo, 20. julija dopoldne, pri petila nezgoda, v kateri se j< ena oseba hudo telesno poš kodovala.

Franjo K. (50) iz Ljubljani je vozil osebni avtomobil p' magistralni cesti iz smeri Tro jan proti Žalcu. Ko je pripelja do odcepa ceste za Vransko je tam zagledal stoječ osebn avtomobil, ki ga je vozil 27 letni Robert V. iz Lok pri Tuhi nju in ki je nameraval zavil levo na Vransko. Kljub zavira nju je Franjo K. trčil v vozil' Roberta V, pri tem pa se j' hudo telesno poškodoval' sopotnica v vozilu Franja K-15-letna Nevenka K. iz Zagd ja ob Savi.

Ustrašil se je psa

Na lokalni cesti v Socki 9 je v nedeljo, 20. julija p® poldne, pripetila nezgoda,' kateri se je hudo telesi poškodoval kolesar.

Šestletni Nejc se je s kol« som vozil po dovozni cesti 1 stanovanjski hiši. Ko je zagl^ dal psa, ki je tekal po travfli ku, se ga je ustrašil, izgub' oblast nad krmilom ter pad^' Pri padcu se je huje telesu' poškodoval. M-^

Policija vpletena v trgovino

Nedavno tega se je v Hanoiu začelo sojenje 40 vpletenim v trgovino z mamili, med katerimi so tudi nekdanji visoki uslužbenci vietnamskega notranjega ministrstva in carine.

Največji vietnamski škandal v zvezi z mamili je izbruhnil lani, ko je laoški prekupčevalec z mamili Shieng Peng le malo pred usmrtitvijo (obsojen je bil na smrt) izdal, da so policisti odnesli vsaj 15 kilogramov heroina, ki ga je skrival v sedežih avtomobila. Vendar pa je bil to, kot je dejal Peng, le del pošiljke, v kateri naj bi bilo 141 kilogramov heroina in več sto kilogramov opija. Del mamil naj bi bil tudi v dvojnem dnu bencinskega tanka, ki pa je bil po policijskem zapisniku prazen. Sodišče je za krajo mamil med drugimi obtožilo tudi notranjega ministra. Policija je med hišno preiskavo na njegovem domu našla kar 100 tisoč dolarjev gotovine, 5,1 kilograma heroina in nekaj kosov strelnega orožja. (Sled)

»Ubijalski« česen

»Prijatelji so mi povedali, da se policista najlažje znebiš, če zaužiješ strok česna in mu dahneš v obraz,« je pripovedoval Jeff Pearce med zagovorom na sodišču v Perthu, ki ga je obsodilo napada na policista.

Sodnik je odločitev pojasnil, da s tem noče kakor koli prizadeti ljubiteljev česna, pač pa samo upošteva določila kazenskega zakonika. V njem je namreč jasno zapisano, da je napad neposredna in posredna uporaba sile, med drugim tudi plinov in vonjav, ki pri človeku povzročajo nelagodje. Pearce pa je namenoma žvečil česen, ki ga je imel spravljenega v predalu avtomobila, in s tem skušal odvrniti policista, da bi posredoval. Seveda pa ta metoda ni vžgala, saj je moral Pearce kljub temu pihati. Poleg »napada« na policista ga čaka tudi kazen, ker je vozil pod vplivom alkohola. (Sled)

Garati kol konj in živeti kot krt

Kar je res, je res -pa pikal

V deželi pravljic

Homeopatija

Moške modne počitnice

Pravo Turčijo spoznaš na tržnici

Oddih na turški rivieri - Morje je toplo vse do novembra

Turško obalo vsako leto občuduje več tuj-•^ev in med njimi je tudi vedno več Slovencev. Pečina letuje v okolici Antalye, ki se ponaša z velikim mednarodnim letališčem. Eno izmed prijetnejših mestec tega konca Turčije je prav gotovo Alanya. V mestecu z lepo ohranjeno citadelo je mogoče uživati vse od maja pa do sredine novembra, ko je morje še vedno dovolj toplo, da v vodo zabredejo tudi manj Pogumni.

Alanya je tipično mestece, ki se je s priho-'^om turizma popolnoma spremenilo. Ob •^orju so zrasli številni hoteli, v mestu pa se na Vsakem koraku bohotijo trgovine, restavraciji- gostilne in turistične agencije. V središču '^esta je videti, kot da je skoraj vsaka hiša

spremenjena v penzion ali trgovino. Že navsezgodaj pred lokali zaspanih ulic posedajo prodajalci in vztrajno vabijo na neobvezen klepet ob skodelici oz. bolj običajnem kozarčku čaja, ki se pogosto konča z nepredvidenim nakupom.

Pristanišče s pisanimi čolni

Alanya se razprostira okoli manjšega polotoka, katerega z obeh strani obdajajo neskončne peščene plaže in nizi manjših hotelov. Prav tu je nekoč stal antični Korakesion, ustanovljen v 4. stoletju p.n.š. V času Rimljanov je polotok obvladovala mogočna piratska trdnjava. Mestece si je kasneje prisvojil Alad-

din Keykubad in tu uredil svojo zimsko rezidenco.

Najzanimivejši del mesta je majhno pristanišče z vrsto pisanih čolnov in srednjeveškim osmerokotnim Rdečim stolpom stare seldžuš-ke trdnjave, ki kraljuje vrh mogočnega hriba. Z vrha obzidja se odpirajo številni spektakularni pogledi na razbrazdane čeri in razburkano morje, ki se peni nekaj sto metrov nižje. Daleč tam spodaj je tudi manjše pristanišče, v katerem poleg jaht še vedno vztrajajo tudi leseni ribiški čolni, ob katerih domačini pogosto krpajo mreže. Trdnjava z dvojnim obzidjem se ponaša z desetinami obrambnih stolpov, za gradnjo katerih so potrebovali več kot deset let. Za kakih osem kilometrov dolgim obzidjem se stiska manjše naselje, z mošejo, bizantinsko cerkvico, karavanserajem in tržnico.

Živahen bazar

Najzanimivejši del mesta pa se vseeno ponuja v vedno živahnem središču. Tu se nedaleč stran od glavne ceste razprostira velik turški bazar z raznovrstnim blagom, ob katerem zaradi pestre izbire in dokaj ugodnih cen turisti nikakor ne morejo ostati ravnodušni. Male trgovinice so do vrha založene z raznim tekstilom, preprogami, usnjenimi izdelki, začimbami in številnimi steklenimi izdelki. Začuda trgovci niso pretirano vsiljivi. Vseeno pa je potrebno barantati, če želiš stvar kupiti po kolikor toliko normalni ceni.

Bolj kot raznovrstna garderoba s ponaredki vseh svetovnih znamk in pisana krama, zbrana z vseh vetrov, pa je zanimiv neobičajen živ-žav bližnje prehrambene tržnice. Petek je v Alanyi semanji dan in takrat sredi tlakovanih ulic vznikne na stotine stojnic. Blago je pogosto razstavljeno tudi na tleh, najti pa je mogoče vse kar potrebujete za gospodinjstvo, od zelenjave, sadja in cele palete začimb, med katerimi se zlovešče svetijo pekoče rdeče paprike, ki jih tako radodarno dodajajo jedem. Trgovanje oživi že pred osmo uro zjutraj. Bolj napadalni na ves glas hvalijo svojo robo, drugi molče čakajo na svoje kupce, tretji pa se na videz ravnodušno pomenkujejo s svojimi sosedi. Na tržnici je kot na razstavi. Na nekaj deset kvadratnih metrih je zbrana tista prava, tradicionalna Turčija, ki se je med bleščečimi izložbami trgovin in lokalov morskega letovišča kar nekam potuhnila.

IGOR FABJAN

Alanya, obmorsko mesto, ki ga vsako leto spozna vse več Slovencev.

34

REPORTAŽA

Življenje s cvetjem

Slovenka Jelena De Belder, ki živi v Belgiji že štiri desetletja, je svetovno znana po svojem delu z rastlinami

Gospa Jelena De Belder je Slovenka, ki že štirideset let živi in dela v Belgiji. Iz rodnega Bizeljskega jo je pot vodila preko različnih krajev Slovenije na študij agronomije v Zagreb. Raziskovalni duh ji že v času študija ni dal miru, sama je preizkušala, kako rastejo rastline v določenih pogojih, kakšne razmere so ugodnejše za posamezno vrsto rastlin. Vedno pa je hotela vedeti in videti še več, si ogledati, kakšne rastline rastejo drugod, kako je vrtnarstvo razvito v tujini, želela je dobiti čim več izkušenj.

Tako se je kmalu po končanem študiju odločila, da gre na prakso v drevesnico na Nizozemsko, saj je tam vrtnarjenje že takrat »cvetelo«. V Zundertu, manjšem kraju blizu belgijske meje, je leta 1954 začela svoje praktično izobraževanje v tujini kot stažistka pri znanem drevesničarju Jaaku Lombartsu. Julija je zasledila članek Gerta Krusmanna o njegovem obisku arboretuma Kalmthout v Belgiji, nedaleč od Zunderta, in odločila se je, da si ogleda zbirko rastlin. Ob tem obisku je spoznala svojega bodočega moža, Roberta De Belderja, ki je skupaj z bratom Georgesom leta 1951 odkupil drevesnico v Kalmthoutu. To drevesnico so že takrat nekateri imenovali arboretum, da bi jo rešili pred razdelitvijo na parcele. Kljub zapuščenosti je drevesnica vsebovala nekaj rastlinskih »zakladov«, ki so bili začetek kasneje nastalega čudovitega arboretuma.

Štirideset let dela

Po poroki sta se z možem odločila, da bosta obnovila obstoječe zbirke rastlin in jih obogatila z novimi vrstami. To je bila odločitev, ki je za izpolnitev zahtevala več desetletij trdega dela, potrebno je bilo presaditi mnogo rastlin in iz drevesnice oblikovati park. Georges De Belder se je usmeril v razmnoževanje iglavcev, medtem ko je Robert posvetil svojo pozornost listavcem in rododendronom. Na številnih potovanjih po vsem svetu ( Japonska, Severna in Južna Koreja, Kitajska, Rusija, Amerika...) sta z možem z navdušenjem pobirala semena različnih rastlin, jih doma poskušala vzgojiti čim več, prav tako sta sejala vse, kar je bilo na voljo v katalogih semen botaničnih vrtov in različnih zbirateljev rastlin. Danes vsebuje zbirka v Kalmthoutu 4000 različnih rastlin, od tega 170 lesnih rodov in 240 rodov zelišč.

Osredotočili so se na selekcijo češenj, nepo-zebnikov, hortenzij in rododendronov, klub temu pa niso zanemarjali drugih vrst rastlin. Selekcijsko delo je trajalo kar štiri desetletja, nadaljevalo se je še na novem posestvu He-melrijk, od leta 1961, ki leži nedaleč od Kalmt-houta. Pravzaprav je potrebnih 25 do 35 let, preden se lahko s pomočjo specialistov na

podlagi lastnosti novovzgojenih rastlin odloči, katera ustreza razmnoževanju v drevesnici. Danes njihove kultivarje vzgajajo v ZDA, Novi Zelandiji, Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, na Japonskem, Nizozemskem.

Ostala je ena sama hortenzija

S selekcijo hortenzij (Hydrangea panicula-ta) so začeli na osnovi dveh form hortenzij- H. paniculata grandiflora in H. paniculata flori-bunda. Posejali so semena, ki so odlično klila, toda v nekem vročem, suhem popoldnevu so

ptice pri iskanju hrane v vlažni plasti zemlje naredile ogromno škode. Vse rastline, razen ene, so se posušile. Že so mislili naslednje leto začeti znova, Jtoda tista edina hortenzija, ki je ostala, jim ni dala miru. Odločili so se, da jo bodo imenovali »Unique« in kasneje se je izkazala kot zelo uspešna. Splačalo se je poskusiti, pa čeprav z eno samo, edino rastlino.

V Kalmthoutu in Hemelrijku pa lahko občudujete tudi številne sorte rododendronov -take z velikimi cvetovi, pa tiste s številnimi, drobnimi, vseh barv, od roza, lila, bele, nežno rumene, krem, posute z barvitimi pikami, dišeče in take brez vonja, pa še bi lahko naštevali. Sprehod skozi Hemelrijk je res cvetni sprehod.

Zanimive so tudi številne vrste in varietete javorjev, ki so v začetku maja okrašeni z najrazličnejšimi barvami - od nežno roza barve listov, do temno rdeče in celo do močne roza, poleg tega pa človeka takoj navduši tudi različnost v obliki in narezljanosti listov.

Na posestvu Hemelrijk so uredili eno najzanimivejših zbirk dreves v Evropi. Mnoga so prinesli s potovanj, večino v obUki semen. Hemelrijk leži na 110 hektarih in vsebuje 6000 različnih vrst in varietet rastlin. Do sedaj so etiketirali 22.000 rastlin.

Vnuki bodo nadaljevali tradicijo

z možem sta si v teh letih ogledala številne vrtnarske razstave in vrtove po Evropi. Mož Robert je pogosto službeno potoval v Anglijo, saj je bil podpredsednik tamkajšnjega

Kraljevega hortikulturnega društva (Roy| Horticultural Society), soustanovitelj mednj rodnega in belgijskega dendrološkega zdnj ženja in član številnih drugih združb. Njil]^ va vrata pa so bila že od vsega začeti odprta za obiskovalce, številni študentje s prihajali na študijsko prakso v Kalmthoui nato tudi v Hemelrijk in mnogi izmed nji| danes zavzemajo pomembne položaje v svo jih državah. Zdaj na prakso prihajajo že cel( njihovi otroci.

Odkar Slovenci poznamo gospo Jeleno, re^ no prihaja k njej precejšnje število študentov ki so vedno sprejeti z odprtimi rokami. Gospi Jelena ima ogromno idej, načrtov, vzpodbuj in življenjske modrosti, tako da se študentjf vedno radi vračajo k njej po novo znanje, izkušnje in ideje.

Danes je Hemelrijk, kjer živi gospa Jelena; otrokoma Dianno in Dannyjem z njunim družinama, čudovit. Šest vnukov uživa v pre lepi naravi, izredno so sproščeni in že zdaj st pri njih kaže smisel za vrtnarjenje. Najstarejši Friderik, ki šteje 7 let, si ogleda rastline t katalogu in že napiše svoji mami latinski imena tistih rasdin, ki bi jih rad zasadil v svoj vrt. Študentje, ki smo bili letos maja pri gospe Jeleni, smo postali kar člani družine, tako ko vsak, ki pride k De Belderjevim. Počutiš seka doma.

Solata z marjeticami

Za zasluge na področju hortikulture ji gospa Jelena pred kratkim dobila naziv bare niča. Vendar sama pravi, da najraje vntnaii ob delu v vrtu si spočije, pri vrtnarjenju ii oblikovanju vrtov pa si človek razvije krea tivnost.

Druga stvar, ki jo tudi počne z velikin veseljem, je kuhanje in preizkušanje novil receptov. Vsak dan smo občudovali, kako zn izkoristiti tisto, kar ima na voljo za v lonec, i poštev so prišle tudi mnoge rastline z vrta bodisi pri jedi ali dekoraciji mize. Posebei pomen daje uporabi zelišč in dišavnic. Ka začudili smo se, kaj vse je pristalo v solati Njena domišljija v solato nameša še cvetom marjetic, liste kislice, ki raste na sklanjaku odličen je tudi regrat, ki že cveti, različna n hitro prepražena semena, ki hrustljajo, izrc den barvni učinek pa imajo cvetovi kapucini ka, ki ni samo okrasna rastlina, ampak im tudi prav zanimiv okus.

Bivanje pri gospe Jeleni v Belgiji je bil vedno zanimivo in polno izkušenj, polno tc plega vzdušja in energije, ki ji je nikoli n zmanjka. Ko že končuje neko stvar, na prime zasaditev grede ali ureditev novega dela vrte pravi, da je tako, kot bi bila še vedno srec dela, še vedno so stvari, ki jih lahko dodi izboljša. V glavi pa se ji že pletejo nove zamisl in rešitve.

KATARINA VIDMM

Jelena De Belder.

Hemelrijk - dom Jelene De Belder in njene družine.

Arboretum Kalmthout.

Študenti iz Slovenije smo morali izdelati skalnjak.

PETICA

PO SLOVENUI -HUMOR | ^

parkiramo, oprtamo si na-, jjtnike, polne sendvičev in učenih čajev, brez krem z pitnim faktorjem. Usmerile po veliki tabli, na kateri Lovrenška jezera 2 h. počasi zavijamo v gozdnem lj3du med drevesi z markaci-. Poti je nešteto: suhe, lilatne, ožje in širše, vse so pložne. Navsezadnje se ni-^jnio kam dvigniti, saj se ^prehajamo po površju Po-l,orja. Katerim markacijam jlediti? Visoka drevesa skri-v osrčju majhne potoč-s soncem obsijane jase s juho travo, na njih so si našli jvoj mir lišaji.

r^pTdo^^

jafne pod nogami ugrezati. Zagledamo veliko leseno opazovalnico s streho. Botanični, zoološki in hidrološki naravni spomenik - Lovrenško barje, posebej zavarovan del največjega slovenskega gozdnega rezervata, velikega 523 ha, ki obsega celotno površje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim iihom. Le zakaj so zapisali na Rogli, da bi morali hoditi do tja iri ure? Mogoče smo ubrali najkrajšo pot... Po lesenih stopnicah splezamo na opazovalnico. Odpre se pogled na 22 hektarjev veliko barje, preraš-Eeno z ruševjem. Predvidevano, da so mesta, kjer planinski )or manjka, sedeži dvajsetih \izerc. Po lesu, s katerim je izoblikovana pot po barju, da se ni treba pogrezati v šoto, se napotimo do njih. Lovrenško barje je nastalo na slemenu Pohorja kot močvirje na neprepustni podlagi pred 8.000 leti. S kopičenjem §ote se je postopoma spremenilo v največje visokogorsko barje Slovenije in eno najpomembnejših v Evropi. Šotni mah, ki je najpomembnejša

rastlina barja, ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa zaradi pomanjkanja zraka ne razpadejo popolnoma v humus, ampak se v procesu pooglenitve spremene v šoto. Plast šote je v osrednjih delih Lovrenškega barja debela dOiž90 cm, v obrobju pa tanjša.

Sedemo na leseno pot in se gledamo v jezercu, ki zaradi šotnega dna izgleda kot črno ogledalo. Da je voda v jezercih tudi ob največji suši, čeprav celotno območje Lovrenškega barja nima nobenega površinskega dotoka, priča o veliki zmožnosti zadrževanja vode, ki ga imata šotni mah in šota. Jezerca dobijo vodo le s padavinami. Te so tudi edini vir hranil za rastline, zato le redke zmorejo živeti v takšnem okolju in se zato zelo razlikujejo od rastlin v okolici.

Malo se še zavrtimo med planinskimi bori in obiščemo tudi tista jezerca, do katerih ni urejene poti, potim se napotimo nazaj. Po kateri poti? Upamo, da izbrana ne bo med najbolj ugrezajočimi, in zavijemo v hlad pohorskih dreves. V dobri uri smo hrustljavo zapečeni pri avtu.

■■■■■■■i BARBARA ČEH

Lovrenška jezera

Sv. Trojica v Slovenskih Goricah

Na severni strani se prikazuje iznad hoste zvonik znamenitih sv. Treh kraljev in nekje proti vzhodu se svetlika Cerkvenjak, ki opravičuje ime kraja. Hrib, na katerem je sedaj sv. Trojica, je spadal nekdaj pod lenarško faro in se je imenoval Porčki vrh. Temeljni kamen je bil postavljen leta 1636. Leta 1640 je bila cerkev dokončana. Bila je mnogo manjša od sedanje in praviloma obrnjena proti vzhodu. Od nje se je še ohranil zvonik in del ladje, prezbi-terij pa so podrli, ko so v naslednjem stoletju pozidali novo stavbo z dvema zvonikoma ob fasadi in staro cerkev porabili za njen prezbite-rij, v katerem je zdaj oltar na zahodni strani.

Ta velika baročna prezidava, ki je dala sv. Trojici sedanjo podobo, je zrasla iz nuje, saj je postala cerkev medtem že daleč naokrog znana božja pot in je bila zato prva cerkev že zdavnaj premajhna. Od leta 1663 so jo oskrbovali avguštin-ci, ki so ob njej postavili tudi samostansko poslopje, kakor ga še danes vidimo. Pri tem jim je blagohotno pomagal negov-

ski graščak grof Ferdinand, ki ima v sedanji cerkvi prižnico po svoji želji in grob pod njo iz leta 1692. Njegova soproga pa je ob cerkvi na severni strani postavila leta 1693 loretsko kapelo, ki ima še zdaj oltar.

Drugačna je cerkev, ko se ji približamo od zadaj po vozni poti in jo opazujemo s podkvastega samostanskega dvorišča z veliko kašasto lipo na sredini.

Starejši del z zvonikom sredi zahodnega pročelja, ki je iz 17. stoletja in ki je zdaj v celoti porabljen za prezbiterij, je ožji in nižji od dozidanega. Prezbiterij in ladja sta obokana s križnimi oboki, razpetimi med prečnimi oprogami, ki slone na močnih slopih z razčlenjenimi ogredji. Ti slopi so v ladji tako globoki, da nastajajo vmes pra

ve plitve kapele s stranskimi oltarji. Ti nadstropni hodniki so prava posebnost božjepotnih cerkva. To bogato arhitekturno zasnovo, v katero se vključuje tudi pevski kor, dopolnjujejo danes stropne slikarije, ki pa so sto let mlajše od stavbe. Oprema se zliva v celoto, kot bi zrasla z njo. To velja zlasti za veliki oltar, ki lepo zapira vse dno prezbiterija s svojo bogato stebrno arhitekturo in kiparskim deležem. Veliki oltar je nastal med leti 1752 in 1757 kot delo neznanega mojstra, ki so ga avguštinci kot naročniki verjetno poklicah od drugod. Ta oltar je narekoval nadaljnjo kiparsko krasitev cerkvenega prostora, v okviru katere je nastalo še šest stranskih oltarjev, katerih dva in dva sta enaka, ki

so tako plemeniti v svojih zasnovah in tako spretno posnemajo marmor, da jih je treba prav potipati in šele roka pove, da gre za dobro posnemanje. V vsakem sta ob sliki po dva svetniška kipa, od slik pa je najimenitnejši Križani v prvem levem oltarju. Na posebnih konzolah so v ladji postavljeni veliki kipi cerkvenih očetov, za glavnim oltarjem se je ohranilo nekaj zanimivih motivnih podob.

Besede ne povedo vsega. Treba je videti in doživeti. In sv. Trojica je s svojo arhitekturo ter z opremo eno takih doživetij, kamor se vedno^znova rad vračam, saj zmeraj vidim kaj novega. Na samostanskem dimniku gnezdijo štorklje. V jeseni bosta mladiča z materjo in očetom odletela v daljne dežele, a spomladi se bodo spet vrnili prav na ta dimnik, kot bi ne bilo nobenega drugega na vsem širnem svetu.

SLAVKO OZVATIČ

SLOVENSKE CERKVE

ZNAMENJANAPLANINSIOH POTEH

Kriz na Brani

V Kamniških Alpah je le še eno '^rsko znamenje. Na Brani (2252 "i) so leta 1934 postavili križ v opomin na kralja Aleksandra L, ^lega v atentatu v Marseillu, oziroma v spomin na evharistični 'kongres v Ljubljani. Deljena so J^enja ljudi, ali je bil križ poškodovan v neurj ih di pa so ga podrli flobni ljudje. Jeseni leta 1995 so ^ani tod postavili nov križ v ^Pomin »vsem gornikom, reše-dpinistom, drvarjem, pastirjem in oskrbnikom I'Jolini Kamniške Bistrice«, izde-^ pa ga je kovač Janez Juhart.

CIRIL VELKOVRH

Šale za današnjo stran so prispevali: Srečko Kojc iz Roj pri Šempetru, Ivan Slave Leben iz Celja, Marinka Mošnik iz Kamnika in Marinka Bukovic iz Rimskih Toplic.

In še nagrajenca: med izžrebanimi kuponi Marija Vnučec, Brezovec 1, Rogatec in Hedvika Mušič iz Škofje vasi za šalo tedna.

Mini pocitnicel.

Slave in Lojz sta si privoščila vikend v Portorožu. Zavila sta tudi v Casino in pridno zapravljala. Kaj kmalu sta bila oba skupaj zunaj. Slave popolnoma nag, Lojz samo v spodnjicah. Slave je zavidal kolegu:

»Ti, Lojz, ti si pameten. Ti vedno veš, kdaj moraš nehati, jaz pa vedno zamujam s stavami.«

Mini pocitnicell.

Pa sta imela v sobi prijateljčka še nekaj rezerve in sta se ga malce nasekala.

»Ti, a veš, zakaj midva pijeva?« reče Lojz Slavcu.

»Zakaj? Zato, ker imaš ti rojstni dan.« - »To pa že ne bo držalo. Jaz imam rojstni dan 33. februarja.« '

»Bedak! Kaj misliš, da ne. vem, da ima februar samo 31 dni?«

Drugi dan

Naslednji dan Slavca ni bilo na spregled. Lojz pa je izkoristil lepo vreme in se je na plaži »naselil« tik ob lepotički, ki seje sončila. Pogledoval je po čudovitih oblinah, da so se mu kar sline cedile. Opogumil se je in ji šepnil:

»Če bi se midva zvečer dobila in če bi mladi gospodični nedolžnost vzel, bi gotovo mislila, da sem razbojnik.«

»To ravno ne. Bi pa mislila, da ste čarovnik,« reče mladenka.

Pomota

Lojz se vrne pozno zvečer domov nalit do onemoglosti. V veži se zazre v ogledalo in v njem zagleda svoj čuden obraz, ki se mu je bedasto smejal Ves besen je s pestjo udaril po ogledalu, ki se je razletelo na drobne koščke:

»Oprostite mi. res nisem vedel, da nosite očala!« se opravičuje Lojz.

Pivoin...

Pride Gorenjec na Pivo-cvetje v Laško. Pivo teče v potokih in tudi njemu se zdi vsak vrček slajši, čeprav sicer prisega le na Union.

Prevelika doza ga položi. Obleži v parku. Mimo prideta dva topla bratca, si ga malo ogledata, potem pa ga na hitro »obdelata«.

Ko se Gorenjec zjutraj zbudi, začuden inžejen gleda okrog sebe. Zave se, da je še vedno v

Laškem, zato se odpravi čez most čez Savinjo in pri prvem oštirju naroči pivo.

»Svetlo ali temno?« vpraša natakar.

»Vseeno kakšno, samo laškega ne,« reče Gorenjec.

»Kako pa to mislite, v Laškem, pa ne laškega piva?« se začudi natakar.

»Veste, po laškem me vse tako peče, še posebno pa zadnjica...«

Srečanje

Na mostu čez Savinjo v Laškem se po letu dni na prireditvi Pivo-cvetje spet srečata sorodnika z Gorenjske, ki se celo leto ne vidita, čeprav živita le par kilometrov narazen.

»Čast mi je, da te pozdravim,« vzklikne Francelj.

»«To ni res,« se prime za glavo Janez.

Pa se oglasi Janezov sin:

»O, res je, res! Le papež in pivo lahko pripeljeta skupaj toliko ljudi. Če hočeš srečati sorodnika, je edina možnost, da greš v Laško...«

ŠALA TEDNA

Ana Liza

Spet policija! Priletno gospo je kar spreleta-vak) ob misli, da bo spet plačala, ker ni bila pripeta z varnostnim pasom. ~ »Dokumente prosim!« reče avtoritativno ^policaj.

»Nimam jih s sabo!«

»Kako?«

»Veste, jaz sem Ana Liza iz Tolmina.«

»Kar tako vam pa ne morem verjeti. Imate še kak drug dokaz?«

In Ana Liza išče. Iz torbice potegne ogledalo.

»Pokažite... Hudirja, zakaj pa ne poveste, daste tudi vi policaj...«

»To je ogledalo. Drugih papirjev nimam, razen tehle laboratorijskih izvidov. Veste, od zdravnika prihajam.«

»Pokažite... Aha, ptičica! Vi niste Ana Liza iz Tolmina, vi ste analiza iz urina!«

H GLASBA

Kar |e res, |e res - pa pika!

Faraoni že tretjič zmagovalci občinstva na festivalu Melodije morja in sonca

Letošnje 20. jubilejne Melodije morja in sonca so edini popevkarski festival v Sloveniji, iz katerega ostaja več kot tristo, večinoma poletno navdahnjenih skladbic. Nekatere izmed njih zimzele-nijo še naprej. Še najbolj prepoznavne so skladbe, ki so jim gledalci na prireditvah ali radijskih poslušalci pripeli naslov zmagovalke občinstva. Čas bo pokazal, ali bo tudi letos tako.

Melodije morja in sonca so bile tudi tokrat v treh delih. Otroci do 16 let so se predstavili na najstniškem MMS, na Novi sceni naj bi videli izvajalce, ki se na MMS predstavljajo prvič, na popevkarskem delu festivala pa so nastopili že uveljavljeni izvajalci.

Prve nagrade Primorcem?

Skupina Agropop je za letošnje Melodije morja in sonca pripravila najboljši scenski nastop in si tako prislužila plaketo in vikend za dve osebi v hotelu Radin. Predstavili so se s skladbo Pojdi z nami. Glasbo, besedilo in aranžma je naredil Aleš Klinar. Za komentar smo prosili Šerbi: »Mislim, da bi morali dobiti več. Zdi se mi, da malo po domače delijo nagrade, prvo pa morajo definitivno dobiti Primorci, ki si jo po moje potem razdelijo med sabo. Drugega si ne znam predstavljati.«

In kako so organizatorji poskrbeli za izvajalce? »Organizatorji? A se temu reče poskr

beti? Sami smo si morali dobesedno vse preskrbeti, organizator ne plača ne spanja ne dnevnic, nič, razen sprejema.«

Letos nekoliko žalosten in razočaran Vili Resnik se je za festival zelo uredil, čeprav pravi, da bo ostal zvest svojim fanom in s tem tudi svoji garderobi. Morda mu je nepričakovana urejenost pomagala. da je dobil nagrado za najboljšo interpretacijo in posteljo Meblo Jogi v vrednosti 1500 DEM. Skladbo Ko vrbe jokajo je napisal Matjaž Vla-šič, besedilo Urška Vlašič in aranžma Sašo Fajon. Vili je po festivalu dejal: »Presenečen sem, vesel sem in nisem pričakoval nagrade. Želel sem si, kot vsak, zmagati. Druga nagrada, ki sem si jo želel v sanjah, je bila pa nagrada za interpretacijo, kajti to je nagrada za pevca.«

Nagrado za najboljši aranžma, plaketo in snemanje v studiu Tivoli v Ljubljani v vrednosti 1000 DEM je prejel Grega Forjanič, ki je naredil aranžma za skladbo Krog. Skladbo je izvajala Damjana Golavšek, ki je tudi napisala besedilo, glasbo pa je naredil Karel Novak. Grega Forjanič je bil odsoten, Damjana Golavšek pa je dejala: »Če uporabim njegove besede; ni dobrega aranžmaja brez dobre melodije. Zelo smo ponosni, da je naš tabor dobil nagrado za najboljši aranžma.«

Zastonj besedila

Plaketo in denarno nagrado v vrednosti 1500 DEM je za najboljše besedilo dobil Drago Mislej - Mef. Gre za besedilo skladbe Kar je res, je res. ki so jo izvajali Faraoni. (Mef je napisal besedilo tudi za zmagovalko Najstniškega MMS do 16 let in zmagovalko Nove scene.)

»Najbolj me zanimajo tiste nagrade, ki jih bom še dobil, kajti moj namen je, da bi si popravil stanje na Activi. Letošnje besedilo skladbe Kar je res. je res, je nastalo iz upora. Bil sem malo užaljen, ko sem izvedel, da dobi Miša Čermak 200 mark za tekst in sem le-i kel, da pišem že pet let bese

dila zastonj, in da Faraonom ne bom napisal teksta. Pa sem ga na prošnje fantov vseeno napisal. V končni fazi sem nato samo popravil, kar so oni pri besedilu spremenili.«

Tretje mesto, plaketo in snemanje v studiu York v Dekanih v vrednosti 1000 DEM je prejela Alenka Godec. Za skladbo Čas zaceli rane je napisal glasbo in besedilo Janez Bončina - Benč, aranžma pa je naredil Primož Grašič.

Avtomobili so si priigrali in pripeli drugo mesto in s tem plaketo in električno kitaro Sever v vrednosti 2500 DEM. Poletje ljubezni je naslov skladbe, glasbo je napisal Mirko Vuksanovič, besedilo pa Marko Vuksanovič. Kaj pravi Marko:»Nepričakovano drugo mesto, pa ne zaradi tega, da bi mislili, da je komad slab, ampak zato, ker imamo ves čas občutek, da mi v bistvu ne spadamo na ta' festival. Kar je tudi res. Ampak, da smo dobili to nagrado, pomeni, da so ljudje odprte glave in da znajo oceniti dober komad, ki ni tipično popevkarski.«

Prvo mesto je bilo za marsikoga presenečenje, tako pa so odločile žirije dvanajstih radijskih postaj. Že tretjič so na festivalu Melodije morja in sonca zmagali Faraoni s skladbo Kar je res, je res. Glasbo je naredil Enzo Hrova-tin, besedilo pa, kot smo že omenili, nagrajeni Drago Mislej - Mef. Faraoni letos proslavljajo 30-letnico in ob tej priložnosti pripravljajo slavnostni koncert. Le-ta bo 20. avgusta v Simonovem zalivu. Sicer pa pravijo: »Kar je res, je res - in pika.«

Nova scena

Minuli petek naj bi bila v okviru Melodij morja in sonca takoimenovana Nova scena, na kateri naj bi se predstavilo 16 izvajalcev. Prireditev je zaradi dežja odpadla. To se je zgodilo prvič v zgodovini Melodij morja in sonca, povzročilo pa je veliko razočaranje med glasbeniki, ki so v svoje skladbe vložili ne samo veli

ko truda, ampak tudi veliko denarja. Verjetno se bo še nekaj časa pojavljajo vprašanje, zakaj Nove scene organizatorji niso prestavili v dvorano portoroškega Avditorija. Ali kot je dejal Andrej Ponjpe, vodja skupine Panda: »Če je festival, se ta mora zgoditi.«

Kljub temu, da Nove scena ni bilo, pa je žirija šestih radijskih postaj preposlušala vseh 16 skladb in odločila, da je zmagovalka petkovega večera domačinka Tinkara Kovač s skladbo Ne odhaja poletje. Glasbo je napisal Danilo Koc--jančič, besedilo Drago Mislej -Mef in aranžma Marino Lego-vič. Zmagovalka je prejela plaketo, električno kitaro Sever - Ročk legend v vrednosti 1500 DEM in snemanje v studiu Hendrix v vrednosti 3500 DEM.

Najstniki no festivalu

Mlade izvajalce do 16 i^t razdelili v dve skupini. Vpf^ do 12 let. si je plaketo in ^ manje v studiu Amadeus Lendavi prislužila Vlenia i bec za skladbo Lo scooter( miei sogni (Skoter nioj sanj). Glasbo je napisal £ Meola, besedilo pa Giulia, Sidari.

Najboljša skladba na Najsi niškem MMS do 16 let; skladba Teh 15 let, ki jo izvj Aleksandra Čermelj. Ale sandra je iz Kopra, stara jg] let in pol, je pa to njena pr, posneta skladba. Kot pravi p sec glasbe Danilo Kocjanfif ima Aleksandra zelo nenavj den glas za slovensko glasba no sceno.

^ Posebno prireditev, kjer bo do nastopili dosedanji zmagt valci in vidnejši izvajalci fest vala, pripravljajo za jesen, o tem slavnostnem dogodk načrtujejo tudi izid festivali revije, v kateri bo zajeta n zgodovina festivala.

Zmagovalci Faraoni na sprejemu po nastopu.

Čudež na vrhu svetovnih lestvic

The Prodigy z albumom »The Fat Of The Land« kraljujejo na vseh pomembnejšil;

svetovnih lestvicah i

»Na rave partyu lahko igraš karkoli - lahko celo vzorčiš svoj prdec in ga ponavljaš v neskončnost - da je le podkrepljen z odločno bas linijo in divjim plesnim ritmom. To nam je začelo že počasi presedati, zato se vračamo k alkoholizirani publiki, ki za nas spet predstavlja vse večji izziv,« je lani ob izidu angleške No.l uspešnice »Firestarter« izjavil Liam Hovvlett, šef kontraverznih The Prodigy. Omenjena izjava je, skupaj s komadom »Molotov Bitch«, ki je takrat kot dodatek izšel na single plošči, že napovedovala novo usmeritev skupine.

L, jnzzrzzzrrz.------

s številnimi koncerti, še eno No. 1 uspešnico - gre seveda za zdaj že dobro znano kreacijo »Breathe« - in s stalnim odlašanjem izida njihovega tretjega albuma ter dobro lansiranim škandali, so The Prodigy svetovno glasbeno javnost razgreli do vrelišča. Težko pričakovani album »The Fat Of The Land« je končno le izšel 30. junija pri majhni neodvisni britanski založbi XL Records in se nemudoma zavihtel na vrh lestvic na obeh straneh Atlantika. Še posebej je navdušil Američane, ki so kljub temu, da je tehno glasba nastala v Detroitu, to glasbeno zvrst do nedavnega prezirali. The Prodigy so skupaj z nekaterimi britanskimi bendi (Chemical Brothers, ORB, Orbital...) postavili nove standarde v s sintetičnimi instrumenti producirani glasbi in spreobrnili milijone še do včeraj zapriseženih roc-kerjev. »Prodane duše« slednjih so se pridružile vedno številčnejšim ljubiteljem tovrstne godbe, ki je z bolj ali manj agresivno mešanico glasbenih zvrsti, ki so se v devetdesetih rojevale v underground plesnih klubih, zaenkrat tudi najboljša popotnica za dostojen pohod v 21. stoletje.

Album »The Fat Of The Land« poleg že preizkušenih hitov »Firestarter« in »Breathe« prinaša še osem popolnoma novih kreacij. Prva izmed njih je provokativna »Smack My Bitch Up«, ki je pri ameriških puritancih že naletela na val ogprčenja, tako, da je moral njihov ameriški distributer Maverick (Mado-ninna založba, ki je The Prodigy lani »kupila« za 5 milijonov dolarjev) naslov spremeniti v »Smack My B**** Up«. Omenjena pesem se bo kmalu znašla tudi na single plošči, tej pa bo na istem formatu sledil udaren tehno hip-hop

hibrid »Diesel Povver«, v katerem je prisotJ tudi glas znamenitega rapperja Koola Keith Kot na prejšnjih dveh LP je tudi na njihovi noi plošči slišati cel kup vzorcev s plošč drugi avtorjev, najbolj prepoznaven pa je uvod skladbo »Funky Shit«, vzet iz refrena skladi) »Root Down« odlične ameriške zasedbe Bei stie Boys. Med udarnejše teme spadata S pesmi »Serial Thrilla« in punkovska »Fuel M Fire«, v kateri Flint prepeva skupaj s Saffroi pevko znane ameriške ženske novorockoi ske zasedbe LZ Poleg omenjene dvojice »zi nanjih sodelavcev« je na LP prisoten še e gost - gre za novopečenega britanskej zvezdnika Crispiana Millsa, sicer šefa vedfl popularnejše indijsko usmerjene brit-pop z sedbe Kula Shaker, ki je prispeval besedilo i glas v devetminutni sagi »Narayan«.

Še pominite, t(ehn)ovariši

The Prodigy so na sceni že od začetk devetdesetih. Takrat je še ne osemnajstleti »tehno Mozart« Liam Hovvlett s tremi prijati Iji (Maxim Reality, Leeroy Thorbill in Keit Flint), ki so bili zraven bolj za image, naniZ" cel kup planetarnih uspešnic; »Charly«, Oi Of Space«, Everybody In The Plače« in »Wiii It Up«. Vse te so, pol^g še šestih odličn' plesnih štiklov, zbrane tudi na njihovem bitantskem izdelku, kompaktni plošči »Exp riance«, ki je skoraj v trenutku postala »zj' ta« in se na angleški lestvici najbolje prodaji nih LP nato zadrževala še 25 tednov.

The Prodigy so si že s to prvo ploš^ izoblikovali poseben, lahko prepoznaven stil gre za mešanico hip-hopa, housea in jung glasbe, začinjene še z rockovskimi kitarski® rifi - ki so mu glasbeni kritiki kmalu nadf naziv break-beat.

Z drugim albumom, leta 1994 izdanim »M' sic For The Jilted Generation«, so si Liai Hovvlett in njegovi dokončno izborili stati najboljše hardcore dance skupine, ki so ga na' potrdili še z visokimi uvrstitvami singlov doo People«, »Poison«, »No Good« in Love« ter odličnimi underground videospoti-

Single »Firesarter« (1996) se je že teden dj po izidu zavihtel na prvo mesto angle^' lestvice, nič kaj drugače pa se ni godilo tu' skladbi »Breathe«, ki je že napovedovala,' bodo The Prodigy naj bend letošnjega leta-czr~ • , ^ STANE ŠPEG^

PETICA

_GlASBA_

37

GLASBENI EX-PRESS

Kultna ameriška alter-rock zasedba JANE'S ADDICTION

se vrača na glasbeno sceno. Trem originalnim članom - ki-laristu Daveu Navarru, pevcu Perryu Farrellu in bobnarju Stephenu Perkinsu - se bo namesto basista Erica Aver-ya, ki trenutno igra s skupino

Polar Bear. pridružil Flea, sicer basist še bolj znanih Red Hot Chilli Peppers. Založba Warner Bros. bo še pred koncem tega leta objavila LP, ki bo zapolnjen s skladbami z B strani njihovih single plošč in z dvema novima posnetkoma, ki prav te dni nastajata v

Kaliforniji. Omenjena četverica je v začetku tega leta že igrala skupaj na zabavi, ki se je zgodila po premieri odhč-nega filma »Hovvard Stern's Private Parts«, za katerega so Jane's Addiction prispevali tudi skladbo »Hard Charger«.

Pevec skupine Stone Tem-ple Pilots, SCOTT WEIL-LAND, bo pod okriljem svoje lastne založbe skupaj s pro-ducentsko navezo The Dust Brothers napisal in objavil glasbo za film »Great Expec-tations«, ki bo posnet po istoimenski predlogi znamenitega pisca Charlesa Dickensa. V kratkem naj bi izšel tudi Weil-landov prvi samostojni izdelek, LP »12 Bar Blues«, ki ga bo založil diskografski velikan Atlantic Records, 2. sep

tembra pa bo luč sveta ugledal še debitantski izdelek skupine Talk Show, v kateri poleg Scotta sodelujejo še nekateri člani skupine Stone Temple Pilots in pevec Dave Coutts.

DAVID BYRNE (ex-Talking Heads) se po treh letih spet vrača na ameriške odre, kjer bo promoviral svoj pred nedavnim objavljeni album »Feelings«. Byrna bo na turneji spremljala stalna štiri članska skupina, tej pa se bodo na odru občasno pridružili še gostujoči glasbeniki. Med njimi bodo tudi kultni ameriški odtrganci Devo, trip-hoper-ji Morcheeba in pevka Paula Cole, vse omenjene pa je mogoče slišati tudi na LP-ju »Feelings«.

14. oktobra bo izšel novi album DAVIDA BOVVEIA.

Plošča bo nosila naslov »The Deran Anthology«, nanjo pa bo Bovvie uvrstil 27 skladb, ki so nastale v začetku njegove glasbene kariere.

Na isti dan bo izšel tudi 13. studijski izdelek britanske zvezdniške zasedbe DURAN DURAN, ki jo sedaj poosebljajo

le še pevec Simon LeBon, kla-viaturist Nick Rhodes in kitarist Warren Cuccurullo. Plošča »Medazzaland« naj bi se zvo-kovno še najbolj približala njihovemu najboljšemu izdelku »Rio« (1982), izmed dvanajstih novih skladb pa bodo Duran Duran na single format najprej lansirali skladbo »Electric Bar-barella«. STANE ŠPEGEL

I^iies Copeland, nekdanji menager odličnega britanskega ^ovovalovskega tria POLICE (na sliki), bo pri svoji založbi 0. 21 objavil album »Reggatta Mondatta«, ki bo v celoti napolnjen z reggae priredbami nekaterih največjih uspešnic I5ga benda, ki se je razšel na višku slave pred 13 leti. Ker letos [iiineva tudi 20 let od nastanka skupine Police, nekateri uptimisti iz glasbene industrije napovedujejo, da bodo basist II, pevec Sting, bobnar Stewart Copeland ter kitarist Andy Smnmers še pred koncem leta ponovno zaigrali skupaj. V prid lem pobožnim željam govori le to, da ima njihova glasba še vedno veliko pristašev, kar dokazuje tudi prirejena in prena-slovljena verzija »ril Be Missing You« njihove štirinajst let stare uspešnice »Every Breathe You Take«, s katero se je Fuff Daddy uvrstil na sam vrh lestvic na obeh straneh Atlantika.

ANTONV KEIDIS, poskočni pevec že omenjenih Red Hot Chili Peppers (na sliki), se je prejšnjo nedeljo v Los Angelesu s svojim Harley-Davidsonom zaletel v avtomobil in si močno poškodoval zapestje. Najboljši kalifornijski kirurgi so porabili kar pet ur, da so Keidisu naravnali kosti. Kljub pevčevi poškodbi pa Red Hot Chili Peppers niso odpovedali niti enega koncerta na njihovi svetovi turneji, pospešeno pa se pripravljajo tudi na snemanje novega albuma, ki pa naj bi izšel šele prihodnje leto.

Podobna poškodba pesti tudi Mikea McCreadya, kitarista znane seatlleške grunge zasedbe PEARL JAM. Mike se je poškodoval pri baseballu, katerega je s člani benda igral pred studiem, v katerem Pearl Jam zaključujejo s snemanjem glasbe za svoj novi album, ki se bo na trgovinski policah znašel to jesen.

Gaj pripravlja drugo kaseto

Vso noč so igrali na eni izmed ohceti, zjutraj pa so jo mahnili še na Celjsko kočo, kjer so se udeležili 3. srečanja amaterskih ansamblov, ki ga je pripravil Jože Šantl.

Ansambel Gaj prihaja iz Mozirja, na srečanju na Celjski koči pa je sodil izven konkurence, saj so člani izvrstno zaigrali. Za njimi je namreč že prva kaseta, prav zdaj pa snemajo komade za drugo kaseto, za katero upajo, da bo nared do konca leta. Vodja ansambla je Drago Zgojznik (na sliki spredaj desno), ob njem pa še igrajo Ferenc Beričnik, Samo Rajgl, Edi Šumečnik in Jaka Vačovnik, poje pa Zalika Bezovnik. TV

Zmazek V studiu

Janez Zmazek-Žan, vodja odlične skupine Don Mentony band, v studiu Činč snema skladbe za nov solistični album, na katerem bo 12 skladb.

Album bo izšel konec avgusta ali v začetku septembra pod avtorjevim imenom. Janez Zmazek-Žan se je za svoje ime na albumu odločil zato, ker gre za njegov izpovedni material. Kljub temu, da bo tudi na novem izdelku vztrajal pri glasbenem stilu skupine Don Mentony band, pa pravi, da gre tokrat za bolj ljubezensko obarvane skladbe.

Poleg skupine Don Mentony band je Janezu pri snemanju pomagalo še nekaj gostov, kot so Janez feončina Benč, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Jani Kovačič...

Naslovna skladba novega albuma, ki ga je naredil sam, je »Na drugi strani« , na kaseti in CD-ju pa bodo tudi skladbe, kot so Lahko nardim še bolš, Dotakn se me z občutkom, Dost je blo besed... S.B.

20 VROČIH RG

VRTILJAK POLK IN VALČKOV

TUJE LESTVICE

138

iz otroškega sveta

Paclcly|eva pesem za moje srce

Ura je še zelo zgodnja 1:37 minut, jaz pa sedim na postelji, še vedno vsa zasanjana od včerajšnjega dne in poslušam Kelly Family. Na zaključni prireditvi Poglej in zadeni v Domžalah sem videla svojo naj skupino The Kelly Family. Še sedaj se sprašujem, ali je sploh res, da sem videla najlepšega fanta na svetu in ta fant je Paddy Kelly.

Ura je bila že nekaj čez pet popoldan in vedela sem, da bomo prepozne. Moja mami je bila zelo živčna, medtem, ko smo Žaneta, Špela, njena sestra Monika in jaz poskušale ohraniti mirno kri. 1

V Domžalah je bila že velika gneča ljudi, predvsem najstnic. Vsaka je imela v roki medvedka ali kakšno drugo plišasto igračko. Seveda sem imela tudi jaz polno stvari s sabo: fotoaparat, plišasto pikapolonico, pismo za Paddyja, zelo veliko rjuho, na kateri je pisalo: PADDY YOU WILL BE ALWAYS IN MY HEART!, dva

balona v obliki srčka; na prvem je pisalo: WE LOVE PADDY, na drugem pa: KELLY FAMILY ARE THE BEST in karton, na katerem je bilo Paddyjevo ime. Vse te stvari, razen dveh balonov, plišaste pikapolonice in fotoaparata, je potem nosila Špelina sestra Monika. Hitro smo se zrinile v gnečo ljudi in kmalu je ta tako narasla, da se nisem mogla premakniti niti za milimeter. Spustila sem oba balona, ki ju potem nisem več videla. Bilo mi je zelo zelo vroče. Ljudje so nas zibali v vse smeri in malo je manjkalo, da nismo vsi popadali. Videla sem, kako je neko dekle padlo in komaj so jo potem odnesli iz gneče. Ena punca je tudi bruhala, kar se mi je zdelo normalno, saj je v gneči, kakršna je bila, tudi mene duša že počasi zapuščala. Kmalu je prišel avtobus, v katerem so bili Kelly Family in še bolj smo se morali stisniti. Kolikor se je le dalo, sem obrnila glavo in videla

Paddyja, ki se je smejal in mahal z roko. Čeprav vsa pohoje-na sem bila zelo srečna, saj sem videla Paddyja.

Mami me je hitro porinila iz gneče, kjer sem se lahko nadi-hala hladnega zraka in napila ledenega čaja. Nekateri ljudje, ki so stali ob strani, so me z začudenjem opazovali. Takoj sem ugotovila zakaj, kajti dajala sem vtis človeka, ki je pravkar prišel iz bazena. Bila sem popolnoma mokra.

Z Žaneto sva sklenili, da se bova zrinili v dvorano in rezervirali sedeže. Še sedaj ne vem, kako nama je uspelo preriniti se in kmalu priti v dvorano.

Bile smo zelo vesele, saj smo sedele bolj spredaj. Kmalu se je oddaja Poglej in zadeni začela. Nastopilo je vehko domačih in tujih pevcev in pevk. Najprej so nastopili Caught in the act. Špela, ki je oboževalka te skupine, je stala kot prikovana k tlom in blaženo gledala Benjamina. Na oder so prišli dolgo pričakovani Kelly Family. Najstnice so vpile kot ponorele; seveda sem se jim z veseljem pridružila in kmalu je bil oder poln rož in igrač. Ko sem v živo slišala Paddyjev glas, so se mi dlake na rokah postavile pokonci, srce mi je zadrgetalo in mi utripalo z neenakomernimi udarci. Ko

sem poslušala Paddyja, sem bila zelo srečna in zdelo se mi je, da to ne more biti res. Veliko najstnic je jokalo, ampak zakaj vendar? To je vesel dogodek, da v živo vidiš svoje idole, zakaj potem toliko solz? Zdelo se mi je", da so Kelly Family, kljub temu, da so zapeli sedem pesmi, kmalu odšli z odra.

Zunaj v avtobusu so bili na moje veliko presenečenje Kelly Family. Takoj sem stekla tja, ampak redar me je grobo porinil stran. Spet sem lahko videla Paddyja, sedaj še bolj od blizu kot v dvorani.

TINA FLORJANC, 7. c OŠ Polzela

^AMJVriViM

.....V" — •l^J

Simfonija x AntaridiL

Angleški skladatelj Maxwd Davies je dobil naročilo, ^ napiše glasbo za dokumentar^ o pomembnem polarnem ra^ skovalcu Robertu Scottu. Sk nil je, da bo napisal kar veličaj, no odo z naslovom Antarktijv simfonija. Ko pa se je lotil sklj danja, je ugotovil, da mu ma« ka navdiha, ker premalo pozj^ kraje, ki jih je raziskoval Scott| bi jih moral zdaj upodobiti glasbi. Zato je zaprosil, ali sm glasbo napisati kar tam, kjer s, vse dogaja. Dovolili so mu i tako bo kmalu nekaj mesecei preživel v polarnih razmerahi antarktični postojanki Rothint Sredi večnega ledu in snega p^ blizu južnega tečaja bo tako nj stajala nova Daviesova simfonija

Madonna mora zavarovati okna

Newyorško mestno župain tvo je pevki in igralki Madonni naročilo, naj z železnimi rešet kami zavaruje okna v svojei. stanovanju, sicer jim bo morat odšteti tisočaka globe v dolarjili Madonna je pred kratkim kupi la čudovito stanovanje sr^ New Yorka z lepim pogledont na Centralni park. Stanovanji pa je v četrtem nadstropju, h pravilih newyorškega župans tva mora vsakdo z majhnin otrokom z železnimi rešetkam zavarovati stanovanje v višjen nadstropju, da otrok ne bi mc gel pasti skozi okno. Nekaj tak ga je leta 1991 doživel kitaris Eric Clapton. Njegov štirileti sin je po nesreči zgrmel v globi no z 52. nadstropja.

Moj prosil cas

Vsak izmed nas ima prosti čas. Nekateri ga imajo veliko, drugi pa spet čisto malo. Vse je odvisno od tega, kako ga izrabijo. Jaz poizkušam svojega čim bolj izkoristiti.

Največ prostega časa porabim za učenje klavirja. Glasbeno šolo obiskujem že peto leto, ure klavirja pa imam trikrat tedensko. Klavir je potrebno vaditi vsak dan, skladbe pa so iz leta v leto težje.

V prostem času tudi rada berem ali pa pogledam kak dober film. Letos sem dobila akvarij in svoj čas namenjam tudi ribicam. Imam pa še nekaj drugih konjičkov, ki poskrbijo, da mi ni nikoli dolgčas. Rada vezem gobeline, urejam znamke...

V prostih dneh se večkrat odpeljemo k starim staršem na Primorsko, kjer se s sestrično igrava z žogo ali pa kolesariva. Moram pa priznati, da nad ostalimi športi nisem ravno navdušena.

Pri mami se v kuhinji rada preizkusim v peki enostavnih peciv, na vrtu pa v sajenju lončnic.

Dolgčas mi ni nikoU, ker me mika ogromno stvari, vendar nekatere pridejo na vrsto šele med poletnimi počitnicami.

VITAŽLENDER,6.a OŠ Kozje

Super gasilska šola v naravi

v sredo, 2. julija, smo se gasilci zbrali ob 7. uri v gasilskem domu v Šentjurju. Od gasilskega doma smo se odpravili ob 8. uri proti Pohorju. UstaviU smo se v Mariboru, kjer je gasilska brigada. Tam nam je gasilec pokazal veliko gasilskih avtomobilov in tovornjakov. Povedal nam je tudi veliko o gasilskem delu. Ko smo se naveličali poslušati in gledati, smo z veseljem odšli proti našemu cilju. Vožnja po ostrih ovinkih nam ni delala težav, ker smo se veselili štiridnevnega bivanja na Pohorju.

Ko smo prispeli do Dominikovega doma smo se hitro odpravili v naše mikroskopsko

majhne sobane. Sobo smo si delili jaz, moj bratranec Dejan, Peter in Drago. Drugo jutro nas je ob pol osmih zbudila sirena, kar je zelo zgodaj. Zajtrk je bil zelo dober, kosilo in večerja pa zanič. Vsak večer po večerji smo imeli disco. Plesali smo, dokler nam mentorji niso začeli »težit«.

Treniral sem zraven mlajših pionirjev. Imeli smo učitelja Marjana, njegov pomočnik pa je bil Matjaž, ki nas je imel večino treninga. Glavni mentor je bil Danilo, ki je imel predavanja.

V šoli v naravi smo se imeli super. Mislim, da so bili vsi zelo srečni, komaj pa čakam, da bo

šentjurska šola spet organizirala ta gasilski izlet.

PRIMOŽ HRIBERNIK

Pocilnice

Poletje prinaša počitnice nove,

mi gremo plavat v slovenske valove.

V vodo bomo veselo skočili, si glavo in noge zmočili.

Vroče sonce, slano vodo občutili,

pa na zabavo ne bomo pozabili.

Vesele počitnice bomo končali,

jeseni pri zvezkih in knjigah pristali.

KATJA MAJER,4.r. OŠ Kristan Vrh

Dedki in babice v vrtcu

Vrtec Hribček na Polulah je hiša, kjer se igra, ustvarja in uči 43 otrok. Naš vrtčevski vsakdan je pester, vesel in razigran. Smo velika družina otrok, vzgojiteljic, staršev, babic in dedkov.

Da, pravilno ste prebrali. V naš vrtec prihajajo tudi babice in dedki. Prihajajo po vnuke in zelo radi se ustavijo ob njihovih izdelkih in igračah. V skupini Pikapolonic smo se skupaj dogovorili (18 otrok, vzgojiteljica Andreja in pomočnica Ana), da povabimo dedke in babice v naš vrtec. Otroci so pripravili našo igralnico, dedki in babice pa so nas presenetili s številno udeležbo. Prišlo jih je 28. Pozdravili smo jih s pesmijo, v nadaljevanju pa smo se vsi pogostili s čaji. Klepet ob čaju je bil za vse nekaj posebnega. Srečanje smo zaključili s skupnim sprehodom v bližnji gozd in spoznanjem, da je potrebno storiti zelo malo za srečo vseh, ki jih imamo radi. Vzgojiteljica ANDREJA iz vrtca Anice Černeje Celje, enota Hribček

Moj najlepši dan

Bil je zelo sončen dan. Odločih smo se, da bomo igrali boj med dvema ognjema. Pri tej igri zelo uživam. Igrali smo slabo, četudi smo se trudili. Ampak nič zato, saj je še čas, da zmagamo.

Moje veliko veselje pa je tudi čofotanje po vodi. Prej niseni znala plavati, sedaj sem se pa naučila.

Prvič sem videla tudi, kakšen je pravi disko. Zdelo se mi je, da bi sanjala. Bilo je vehko pisanih luči, ki so močno utripale Veselo smo peli in plesali. Želim si še velikokrat iti na morje.

NATALIJA HRASTOVEC, 3.r, POŠ Taboi

Kaj je mladost?

Mladost je stepena smetana na vrhu sadne kupe.

Tea

Mladost je obdobje pubertete, ko lahko počneš vse, kar ti pride v glavo.

Mitja

Mladost je nora zabava in veselje fantov in deklet; hrepenenje po svobodi in ljubezni, odkrit pogovor med fantom in dekletom.

Majda

Večkrat ti ga trga, včasih tut utr]^ čeprav pubertetnišk zadrga se dolgo ne raztrga.

Robei

Mladost je najboljše in na; krajše obdobje v kratkem ži^ Ijenju.

Tadej

Mladost je zabava.

Izide

Mladost je nekaj najlepšega življenju, ko lahko narediš vs najbolj noro in si najbolj no Trga te po vseh delih telesa.

TjaS

Ni bolj šega časa.

Tin

Mladost je obdobje, v katerei so mogoče nemogoče stvari.

Kristin

Mladost je nekaj svežega, sočno jabolko, ki ga vsi občuduj' mo. Govori nam: »Sedaj ni Čas z gnitje, ampak za lepo življenje ^* Mojt

Mladost je obdobje smeha^ Marin

Takšnih misli so sedmošolC Osnovni šoli Polz^'

PITICA

POTOPIS I Q

Garati icot icon j in živeti icot icrt

i/ avstralskih prostranstvih vztrajajo mnogi le zaradi bogatih najdišč opalov - Pred vročino se je mogoče skriti le pod zemljo

Doživeti v Avstraliji obču-brezmejnosti pomeni po-tovari v notranjost dežele. Ko ti utihne še zadnja postaja v 3Vtoradiu, potem veš, da si 2elo daleč. Pred vročino ube-tako, da se odpraviš pod zemljo, obstajati pa mora tehten razlog, da tam tudi ostaneš in poskušaš preživeti. Eden izmed njih so gotovo opali.

iT-

Če potovanje po Avstraliji začneš na primer v zvezni državi Victoriji z glavnim mestom Melbourne, se prav kmalu vprašaš: »Le kje je tista prava Avstralija s širnimi nenaseljenimi prostranstvi in puščavami?« Da dobiš odgovor na zastavljeno vprašanje, se moraš malce potruditi in se odpraviti približno 1500 km v smeri severozahod do mesta Port Augusta in se tam odločiti med tremi variantami potovanja: na sever po Stuart High-way proti Darwinu, na zahod po Eyre Highway do Pertha ali pa na vzhod preko rudarskega mesta Broken Hill do Sydne-ya. Kamorkoli se odpraviš, so razdalje ogromne in se merijo v tisočih kilometrih. Midva z Mojco sva se odločila za varianto sever, saj vodi mimo ene izmed treh svetovnih znamenitosti Avstralije (poleg Sydneya in velikega koralnega grebena) - rdečega centra z monolitom Ayers Ročk.

Bogu za hrbtom

Za to obširno, redko naseljeno področje, imajo Avstralci zelo primeren izraz Out-back, kar bi po slovensko najlepše prevedli bogu za hrbtom in res se za vsakogar posebej, ki tam živi, vprašaš, kaj počne v teh odročnih krajih, kjer ti poleg neznosne vročine življenje greni še nešteto muh (tudi

za te se vprašaš, od česa živijo). V informacijskem centru za turiste v Port Augusti te prijazni uslužbenci še posebej opozorijo na dve življenjsko pomembni stvari v notranjosti Avstralije in sicer na vodo in gorivo za prevozno sredstvo. Odsvetujejo ti vsakršno zapuščanje glavnih asfaltiranih poti, če nimaš za to primernega vozila s pogonom na vsa štiri kolesa in vožnjo ponoči, saj se ceste spremenijo v pravi živalski vrt. Čez dan je divjim živalim prevroče in se skrivajo pred soncem, kakor vedo in znajo, ponoči pa polpuščava oživi in na cesti srečaš od kenguruja do goveda, ki si neredko od sonca razgreto asfaltno podlago izberejo tudi za spanje.

Luicnja, Ici jo naredi beli ciovelc

Seveda pa se ne smeva odpeljati mimo, ne da bi obiskala 500 km oddaljeno največje nahajališče opalov na svetu in mestece Coober Pedy.

Že sama vožnja po Stuart Highway je bila za naju pravo doživetje. Promet je zelo redek, saj nasproti vozeče avtomobile lahko šteješ na prste ene roke. Še posebej zanimive so reklamne table za gorivo in hrano, ki te vabijo in obenem opozarjajo, da je naslednji servis lahko tudi šele čez 300 km. In ko ti na avtoradiu utihne še zadnja radio postaja, potem resnično verjameš, da si nekje zelo daleč oz. »in the middle of novvhere«.

Po pribHžno šestih urah vožnje se ti pred očmi pojavijo prvi kupčki zemlje, ki so tako na hitro še najbolj spominjajo na krtine in dajejo slutiti, da se pod zemljo nekaj dogaja. Odcep z glavne ceste in že si v središču dogajanja - v prašnem in vročem toda nepo

zabnem mestecu Coober Pedy.

Ime izhaja iz aboriginskih (naziv za avstralske domorodce) besed Kupa, kar pomeni neizkušena oseba ali beli človek in Piti, ki pomeni jamo z vodo ali luknjo torej Kupa Piti -luknja, ki jo naredi beli človek.

Prvo kar občutiš, ko izstopiš iz avta (na najino srečo je imel klimo), je neznosna vročina in roj muh, ki pa verjetno zaradi vročine niso bile tako aktivne kot ponavadi. Prodajalec goriva na postaji se pohvali, da je temperatura okoli 46 ° C in kar rad mu verjamem. Z Mojco sva se v ta del Avstralije odpravila v najbolj neugodnem času sredi februarja, ko je tam poletje in največja vročina. Nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem pred osrednjim marketom oz. njemu sosednjo prodajalno alkoholnih pijač videl posedati pijane Aborigi-

ne, oblečene v oblačila dolgih rokavov in hlač, tu in tam pa je imel kdo na glavo poveznjeno celo volneno kapo. Bili so tudi precej zanemarjeni. Dokaj žalostna podoba večine krajev v osrednjem delu Avstralije.

islcanje živopisanih Icamnov

Zelo kmalu ugotoviš, da so edini vzrok za obstoj Coober Pedyja opali in okoli 4000 prebivalcev 40 narodnosti vsak dan upa na srečni trenutek v življenju oz. na najdbo velikega kosa opala in nato brezhibno življenje. Zelo redkim to uspe, a prav občasne najdbe podžgejo ostale in na novo privabijo še druge avanturiste iz celega sveta. V Avstraliji izkopljejo otoli 90 odstotkov vseh opalov na svetu in zelo velik odstotek ga prihaja prav

iz polj v okolici Coober Pedy-ja. Tudi tukaj izkopljejo 85 odstotkov brezbarvnega opala, tako imenovanega »poteh«, ki nima nobene vrednosti in samo 15 odstotkov dragocenih živopisanih kamnov, ki jih je potrebno še obdelati in v različnih oblikah poslati na tržišče.

Za pričetek izkopavanja potrebuješ dovoljenje za iskanje dragocenih kamnov (PSPP), nato si v enem izmed 70 polj v okolici mesta zakoličiš parcelo

in pričneš z delom. Odvisno od tega, koliko denarja vložiš v posel, si nakupiš potrebno mehanizacijo za izkopavanje, med katero sta značilna stroj za vrtanje lukenj in tako imenovani blovver, vakuumski čistilec, montiran na tovorno vozilo za čiščenje odpadnega prahu in kamenja iz rovov. Samo stroški goriva za blovver znašajo 100 AUD na dan in lahko si samo zamislimo, koliko opalov je treba- izkopati dnevno, da se delo izplača. Seveda pa poleg teh, ki delajo »na veliko« obstaja še dosti iskalcev opalov, ki raziskujejo zapuščene rove in ji razstreljujejo naprej ter za vehkimi pobirajo samo drobtinice, ki pa so še vedno dovolj za preživetje. Skratka, zadovoljni so vsi, kljub trdemu in napornemu delu pa so redki tisti, ki si težko prisluženi denar privarčujejo za boljše življenje v prihodnosti. Večji del s

hazardiranjem v raznih oblikah nadaljuje tudi na površju in se tako ujame v začarani krog iskanja sreče.

Življenje pod zemljo

Posebna zanimivost Coober Pedyja so stanovanja prebivalcev pod zemljo v opuščenih rovih rudnikov. Prednost takšnega načina življenja je predvsem stalna temperatura okoli 24 ° C skozi vse leto, zapuščene rove pa po potrebi razširijo, po-lakirajo, opremijo z vsemi potrebnimi instalacijami in" si v njih uredijo prav komfortna prebivališča. Poleg stanovanj je pod zemljo urejenih še kar nekaj motelov, prodajaln z opali in ostalimi spominki, cerkev, muzej z zgodovino dogajanj v Coober Pedyju, galerija, skratka popotniku ali pa turistu, ki obišče ta odmaknjen kraj v notranjosti Avstralije, je zagotovljeno nepozabno doživetje.

Presenečenje pa nama je prinesel tudi še zadnji večerni sprehod po mestu pred odhodom naslednje jutro proti severu. Najprej nama je pot prekrižal že na prvi pogled eks-centrični Nemec, ki je v samo-kolnici prevažal velik kamen. Kar sam naju je ogovoril in nama zaupal, da vse tudi ni tako rožnato, kot so nama morda pripovedoval. Bil je lastnik galerije na prostem, kjer je razstavljal skulpture iz odpadlega železa, kamenja in vse ostale mogoče navlake.

Nekaj metrov nižje nas je z nasmeškom opazoval študent rudarstva - popotnik iz Češke najinih let in se pohvalil, da je danes izpraznil že kar lepo število steklenic piva, saj sta s prijateljem prejšnje dni našla lep košček opala. Na koncu pa sva še iz oddaljene restavracije prisluhnila nekam znani melodiji in ko sva se približala, razpoznala zvoke Oliverja Drago-jeviča. Seveda sva vstopila in si naročila pijačo kar »po naše«, a naju je lastnica pogledala debelo. Kot sva izvedela kasneje, je bila po rodu iz Italije, všeč pa so ji bile dalmatinske pesmi in si je ob večeru dala duška skupaj s skupino gostov. Eden izmed njih je bil begunec iz Bosne in že sva v naslednje pol ure izvedela še eno zanimivo življenjsko zgodbo.

ANDREJ SKAMEN

Eno največjih najdišč opalov v Avstraliji - mestece Coober Pedy.

Podzemna spalnica v mestu opalov.

Do naslednje postaje s hrano in gorivom je okrog 300 kilometrov...

40

ZA AVTOMOBILISTE

Junij: uspešnejši od maja

Po vseh peripetijah z davki, ki so bili najprej sprejeti, nato pa zavrnjeni, je očitno, da je prav napoved o uvedbi novega davka s 1. julijem pripomogla k dobremu poslu v letošnjem šestem mesecu.

V juniju so namreč na slovenskem trgu registrirali 7022 osebnih avtomobilov, kar je za dobrih 20 odstotkov več kot junija lani. Hkrati pa je junijska prodaja druga najboljša v letošnjem letu. V letošnjih šestih mesecih so tako na slovenskem trgu registrirali 37.497 novih osebnih avtomobilov, kar je za 6,2 odstotka več kot lani v tem času. Največ avtomobilov je junija po tradiciji prodal Renault (1407), pri čemer drži, da je njegov letošnji junijski rezultat za 1,5 odstotka slabši od lanskega v tem mesecu. Primerjava letošnjih šest mesecev z lanskimi pa kaže na 20,7 odstotni zaostanek za lanskim rezultatom, kajti lani so Francozi pri nas v tem času prodali 9878, letos pa 7778 osebnih avtomobilov.

Na drugem mestu je Volks-wagen. Junija je prodal 755 avtomobilov, kar je za 7,7 od

stotka več kot junija lani, v letošnjih šestih mesecih pa je njegov rezultat za dobrih 12 odstotkov boljši od lanskega. Na tretjem mestu se letos prav dobro drži Fiat. Ta je junija prodal 703 avtomobile ali za 47 odstotkov več kot junija lani, skupaj pa je njegov letošnji dosežek za prav tako 47 odstotkov boljši od lanskega.

Lestvica najbolje prodajanih avtomobilov se sploh ne spreminja. Junija je šel najbolje v promet renault clio (743), kar pomeni, da so letos prodali 3312 cliov. Sledi mu VW

polo, ki so jih junija prodali 441, letos pa 2543. Na tretjem mestu je renauh megane (junija 371, letos pa 2512).

Zanimive so tudi razvrstitve po posameznih razredih. Na najnižjem je precej pred vsemi daewoo ticp (325), sledi mu suzuki alto (203), na tretjem mestu pa je fiat panda (188). Renault clio je najboljši v malo višjem razredu, sledi mu VW polo, na tretjem mestu pa je fiat punto. V nižjem srednjem razredu je spredaj renault megane, za njim pa škoda felicia in VW golf. V srednjem razredu je povsem

zgoraj hyundai lantra pred re-naultom laguno in Oplovo vectro. V višjem so spredaj audi A6, BMW serije 5 in Mercedes E, pri terenskih avtomobilih že dolgo časa vodi lada niva, pri limuzinsfeih kombijih pa VW sharan. Še podrobnost. V najvišjem, pri nas bi mu lahko rekli, kar luksuznem razredu, je povsem spredaj audi A8 (skupaj z S8)., bolj zadaj je honda legend, še bolj pa BMW serije 7/8. Skupaj so letos v tem razredu prodali točno 47 vozil ali 0,13 odstotka vseh. Na sliki: audi A8.

Japonsica v minusu

čeprav japonska avtomobilska industrija že nekaj časa nič ne govori o krizi, je morda res, da je v manjši krizi japonski trg osebnih in drugih motornih vozil. Junija so tam namreč prodali 419 tisoč motornih vozil, kar je bilo za pet odstotkov manj kot junija lani.

Tako so junija na Japonskem prodali 284 tisoč osebnih (za 6,3 odstotka manj) in 133 tisoč gospodarskih vozil, kar je bilo za dobra dva odstotka manj kot v enakem lanskem mesecu. Tudi maja je bila prodaja manjša od tiste v maju lani (za 9,4 odstotka), kar pa je bila, tako pravijo, predvsem posledica davka na porabo, ki so ga uvedU 1. aprila.

Hondini sicuterji zopet pri nas

Prvi in letos edini Hondin skuter v ponudbi domžalskega AS bo model SFX 50.

Šport skuter prve generacije, prvič prikazan že leta 1994, je klasičnih japonskih mer in potez, gnan s 5,5 konjskim zračno hlajenim dvotaktnikom. Oprema vključuje vse, kar sodobni skuter mora imeti: elektrozaga-njač, variator, odlagalni prostor pod krmilom in sedežem, ko-lutno zavoro spredaj in boben zadaj. Klasično nenastavljivo vzmetenje in 10-colska kolesa ga ne postavljata v vrh, niti njegove mere, ki so prilagojene mladostniškim. S svojo ceno (3.590 DEM), opremo in namembnostjo skače v evropski ponudbeni zelnik, kjer rasteta Piaggio ZIP in Peugeot Zenith.

BORZA CEN

Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 23, avtomobilov. Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali 18 komplet' kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1000 obiskovalcev.

pETICA

ZA MOTORISTE

41

Moskvi« na icredit

rusko avtomobilsko in-trijo se ve, da je v resnih Lah. Kupcev je sicer do-K vendar so domači avto-hili tehnološko zastareli, fako denimo Lada že dolga y postavlja na ogled svojo Iriio 2110. vendar izdelava ^ avtomobila nikakor ne steči in vprašanje je, i^j bo. Tudi to je bil eden jQgov za ponudbo Oplu, ki L tji kupil večinski delež, Uar za sedaj še ni odgovo-[ j2 Nemčije. Posel z avto-kobili skromen tudi zaradi fii, ker večino avtomobilov ^pjajo za gotovino, kar je Istveno drugače kot v razvili državah. Pa vendar se tudi ]^usiji spreminja, fako je tovarna Moskvič pr-jji v svoji zgodovini obstoja

začela prodajati avtomobile na kredit. Kupci morajo položiti nekako 30 odstotkov vrednosti avtomobila (osnovna izvedenka moskviča stane približno 1,46 milijona tolarjev), preostalih 70 odstotkov pa v nekaj letih; bančne obresti so pribhžno 9,5-odstotne. Pri tovarni zato računajo, da bodo lahko bistveno povečali tako proizvodnjo kot prodajo, saj za sedaj v mesecu dni naredijo vsega 2000 do 3000 vozil, do konca leta pa naj bi jih nekako 12 tisoč. Moskvič je ruski vladi oziroma državi dolžan 1,7 bilijona rubljev na račun neplačanih carin in drugih dajatev za nekatere uvožene sestavne dele, modernizacija proizvodnje in s tem prodaje pa je edina možna rešitev.

Mercedes gradi nov center

Mercedes Benz bo v Sindelfignu, kraju, kjer stoji kar nekaj njegovih tovarn, začel graditi novi razvojni oziroma raziskovalni center, ki bo stal nič manj kot 1,2 milijarde nemških mark. V njem bo delalo nekako šest tisoč delavcev, pri Mercedesu pa pravijo, da bodo tako še pospešili raziskovalno in razvojno delo.

Mobilna garancija tudi za šicode

Mobilna garancija, skrb loločene tovarne v primeru, ^ se avtomobil pokvari, po-^ja stvarnost tudi na slo-'fnskih cestah. Po tistem, ko jo je pred J^davnim uvedel italijanski ob pomoči slovenskega ^stopnika, ljubljanskega Av-" Triglava, se sedaj s to ga-^ncijo pri nas pojavlja tudi ^ka Škoda oziroma njen za-'"Pnik Avtoimpex. Ta je •ffd nedavnim z AMZS skle-pogodbo o pomoči pri za-'"'avljanju mobilne garanci-Ta bo veljala za vse avto-lobiie, prodane po 1. januar-" letos in bo trajala 12 mese-torej predvsem za nove ^ode.

In kaj prinaša ta garancija, ki jo imenuje Škoda Mobil Service? Tako bo lastnikom škod pomoč na cesti na voljo 24 ur, pri čemer bo AMZS brezplačno (pomembna je potrjena servisna knjižica) odpravil manjše napake na vozilu, če pa servisna knjižica ni potrjena, bo treba pomoč oziroma popravilo plačati. Če avtomobila ne bo mogoče popraviti, bodo organizirali vleko do najbližjega servisa, pa nadomestno vozilo, lahko pa si bo lastnik omislil pot do doma, če avtomobila ne bodo hitro popravili - tudi z javnim prevoznim sredstvom... Vse informacije ob tem ponujajo tudi na telefonski številki 080 1915.

Škoda octdVia.

Aprilia pegaso 650

TEST

Aprilijini uspehi v endu-ro in kros motošportu so zanemarljivi v primerjavi s tremi naslovi svetovnih prvakov v cestnohitrostnem motociklizmu. Ali je to eden izmed vzrokov za postopno preobrazbo aprilie pegaso iz klasičnega teren-ca v bolj asfaltu naklonjen dvokolesnik?

Model Tuareg kot njen predhodnik je bil oblikovan po vzoru takratnih puščavskih dirkalnikov. Pegaso iz leta '92 z ogromnim konjem s krili (grško: pegasus) na rezervoarju je bil primerek civiliziranega terenca z dolgimi hodi vzmetenja in z veliko okrasne plastike. Skupno delo z BMW na projektu Funduro 650 je Italijane primoralo k odločitvi: ali se iti s pegasom hard endu-ro ali preiti v nov segment motociklov (funbike).

Izbrali so drugo pot in nastal je pegaso št.3, na katerem je letečega konja le za nekaj centimetrov. Kot da bi hoteli pokazati, kako so s pristriže-njerri terenskih kril naredili najelegantnejši funbike. Zunanja agresivnost predhodnikov je zamenjana s harmonijo zaobljenih linij, celo najmanjših malenkosti, kot so

smerniki, odlitki sopotniko-vih stopalk ali enovaljnika samega, ki je oblikovno eden najlepših enovaljnikov nasploh. Gre za avstrijski Rotax z moderno zasnovano petven-tilsko radialno glavo in kompaktnim motornim blokom, v katerem ni oljnega korita. Zbiralnik olja je v glavi okvirja, v mazalnem krogotoku pa sta dve črpalki. Avstrijci so za malenkost zmanjšali moč, ki je na razpolago pri nižjih vrtljajih (prej 7.000), krivulja na

vora je povečana v prvi polovici vrtljajev, kar daje že itak dovolj močnemu agregatu elastičnost pri vožnji nad 2500 vrtljaji. Vse kar se dogaja nad temi vrtljaji je prijetno pospešujoče, ne povzoča vibracij ali hrupa, niti nekontroliranih izbruhov moči. Vse deluje tekoče, vključno z menjalnikom. Točno to so Italijani imeli v mislih pri snovanju tretje generacije pegasa. Izdelati vsestransko uporaben, lep in dober motocikel.

Eleganca

Edina težava, s katero se bodo srečali uporabniki, bo odločitev, ali je s takim moto-ciklom pametno prašiti ma-kadam ali gozdno stezo. Vzmetenje in pnevmatike so temu še kos. Celo izpuh z vgrajenim katalizatorjem ne škodi gozdnim živalcam. Mogočen prednji del, novi odlitki okvirja, širok zadek ali ogromen ščitnik s plastjo zvočne izolacije pod enovaljnikom pa ne želijo biti opraskani s kakimi smrekovimi vejarrn. Največkrat se bo pegaso peljal po mestu, na nedeljski izlet po lokalni cesti, enkrat ali dvakrat letno na morje in zgolj iz firbca po širokem ma-kadamu. Hudičevo dober je ta kompromisarski motocikel z lepo in popolno kontrolno ploščo, z dovolj velikim rezervoarjem, s prijetno mehkim vzmetenjem in prav takimi zavorami ali sedežem. Ali je na apriliji sploh kak košček neelegantnosti, robatosti? Ne. Manjka nekaj praktičnih stvari: ključavnica za čelado in nastavljanje blaženja zadaj. To dvoje BMW F 650 ima a mu manjka pegaso ve harmonije in elegance ter kanček prefi-njenosti. Oba prihajata iz iste tovarne (Noale, Italija), s poreklom izdelave Made in Euro-pe. Oba imata svoje kupce. Eni, zgolj simbolično, prisegajo na nemško hladno tehniko, drugi na italijansko oblikovalsko perfekcijo. Kvaliteta izdelkov in cena je pa natanko takšna, kot si jo zahodni Evropejec želi in zahteva.

TEODOR JESIH

Aprilia pegaso je lep kos elegance, namenjene dvokolesniškemu gibanju po asfaltu ali

makadamu.

Skladnost in lepota prednjega dela z vetrnim ščitnikom v barvi motocikla postaja zaščitni znak aprilie pegaso.

Avstrijski Rotax je s povečanjem navora in pomikom najvišje moči v nižje vrtljaje naredil zelo elastičen in na oko najlepši enovaljnik.

Teiinicni podatki:

Pogon: vodno hlajen enovaljnik *izravnalna gred zoper tresljaje * 651 ccm * 49 KM pri 6.250 v/min *5 ventilov * suhi karter * uplinjač: 2x Mikuni 33 * vžig: elektronski * zagon: električni * večploščna mokra sklopka * 5 stopenjski menjalnik * veriga.

Okvir in vzmetenje: vijačen dvojni škatlast iz alu odlitkov in jeklene pločevine * spredaj: USD vilica s kraki premera 40 mm in hodom 180 mm * zadaj: jeklena nihajka z enojnim blažilno vzmetnim elementom, hod 165 mm * nastavljanje trdote vzmeti.

Zavore in pnevmatike: spredaj/zadaj: kolut 300/220 mm * 100/90-19/130/80-17.

Mere in teža: 2180x1433x880 mm * medosna razdalja 1480 mm * višina sedeža 845 mm * najmanjša višina od tal 250 mm * suha teža 161 kg * rezervoar 22 lit * največja hitrost 170 km/h.

Stroški: poraba: 5,3-7,5 1/100 km * nakup: 11.840 DEM Fendi Brežice * registracija in zavarovanje AO: 2.600 + 42.861 SIT.

42

NASVETI

KULTURA BIVANJA

^ " i

L s

HHBIl^BHHpMaMBfl

V deželi pravljic

Ali ste se že kdaj zazrli v sliko, na kateri so bile uprizorjene pravljične podobe? Za trenutek se vam je zazdelo, da ste tudi vi del te čudovite domišljije. Otroci odraščajo s pravljicami. Enačijo se s čudežnimi junaki in njihovimi usodami. Pravljice so zelo pomembne za razvoj otrokove domišljije.

Poslikava vsaj ene stene vaše otroške sobe bo še tako dolgočasen prostor spremenila v nekaj zelo posebnega. Naslikati stensko fresko pa je mnogo lažje, kot si mnogo ljudi misli. Pusta in prazna stena lahko nenadoma postane okno s pogledom na gozdnato pokrajino ali pa prizor iz vesolja. Poslikava (trompe roeil) pa se lahko nanaša tudi na majhen del pravilno izbrane površine, ki prav tako učinkuje. Z nekaj osnovami bomo zlahka osvojili tehnike posli-kave, res pa je, da je to delo lahko precej dolgotrajno.

izbira vzorca

Ta je seveda odvisna od okusa in želje vašega otroka, ki naj bi se v novem okolju kar najbolj sproščeno počutil. Za

mislite si vzorec, ki ste ga izbrali v kakšni knjigi ali na sliki, večkrat povečan na steni, ki jo boste poslikali. Dobro premislite, kam boste namestili posUkavo.

Barve in orodje

Uporabite lahko skoraj vsakršne barve, od akrilnih do oljnih ali podobnih. Potrebovali boste tudi več vrst čopičev za barvanje različnih površin in detajlov. Za mešanje barv lahko uporabite navadne mar-meladne kozarce, za večje količine barve pa so primerne tudi večje pločevinke. Pazite, da boste namešali dovolj barve še preden začnete z barvanjem, saj bodo sicer nastopile težave pri ponovni sestavi istega tona.

Priprava barve in posiilcava

Steno umijte ah jo pobarvajte z osnovno barvo, če je to potrebno. Na steno s svinčnikom narišite vaš vzorec, potem pa stopite stran in poglejte, če ima glede na velikost ozadja in površine prava razmerja in če je kompozicija v ravnotežju. Če risanju niste bili nikoH vešči, si pomagate

tudi tako, da na papirju z vzorcem narišete kvadratno mrežo. To potem prerišete v povečani dimenziji na steno, kamor vnašate posamezne segmente vzorca (glej skico). To bo vaše delo zelo olajšalo.

Delajte metodično - začnite pri vrhu, tako se ne boste naslanjali na mokro barvo. Barve nanašajte postopoma, vedno pustite, da se sloji posušijo preden nanesete naslednjega. Če naredite napako, počakajte, da se barva posuši in jo preprosto - prebarvajte. Majhne detajle in stične točke lahko dodate na koncu in sicer je najbolje, če uporabite barvne flomastre ali črnilna peresa. Z malo truda bo vaša otroška soba zabavna, domiselna in - zmeraj zasedena!

Piše: DARJA HUGHES, dipl. designer

DOMAČA ZELIŠČA

Bogastvo začimb na kvadratnem metru

Ali na vašem vrtu ni dovolj prostora za gojenje začimb? Nič hudega! Pravo bogastvo začimb lahko vzgojite na površini samo enega kvadratnega metra.

Iz železa lahko izdelate stojalo, na katerega postavite zaboje za rože. V zaboje poseje-te ali posadite različna zelišča. Zaboji so lahko različnih velikosti, stojalo pa v poljubnih nivojih in barvah.

Takšna železna konstrukcija ne pomeni le optimalne izkoriščenosti prostora. Sveže začimbe imamo ves čas pri roki. So bolj aromatične, če jih uporabljamo sveže. Vsebujejo vse svoje vitamine in mikroelemente, jedi pa so za-

Katera zelišča so primerna za takšen način gojenja?

Origano: hitro se razraste v dišečo »odejo«. Jeseni nas razveseli z lepimi cvetovi roza barve. Uporaben je pri pizzah.

Luštrek: liste uporabljamo kot peteršilj. Je lahko dodatek h kisu ali olju.

Bazilika: uporabna je pri jedeh s paradižnikom, krompirjevi solati in različnih omakah.

Timijan: od poletja nabiramo timijan kot začimbo za meso, ribe, juhe in za pripravo omak.

Drobnjak: lahko ga začnemo nabirati, ko rastlina doseže višino 20-25 centimetrov. Je

Majaron: liste uporablja kot začimbo za meso.

Meta: liste začnemo nak ti, ko rastlina doseže velii 30-40 centimetrov. Uporat mo jo za zeliščne čaje, lii^j in sirupe.

Šetraj: poganjki se upo Ijajo kot dodatki stročnic Njegovo listje pa zmanjj bolečine pri piku žuželk, -Kodrasti peteršilj: je po uporabnosti v različnih je tudi prikupen okras.

Kaj bomo pridelovali,' bomo izbrali po svojem c su. Pa še novost: zelišča biramo opoldne v sonči vremenu. Rastline nisov ne od rose, so pa še ve sveže. V toplih dneh jih;

to okusnejše in zdrave. Najo-kusnejši so poganjki zelišč, ki jih režemo vse leto. Posebno aromatična so zelišča v zrelosti, na primer timijan ali majaron, tik pred cvetenjem. Prednost je tudi v tem, da lahko zemljo v zabojih prilagajamo zahtevam rastlin. Zelišča uspevajo v rahlih tleh, bogatih s humusom. Sredozemska zelišča potrebujejo nekoliko bolj peščeno podlago, ki je lahko revnejša. Zaboj čke lahko prestavljamo na sončno ali senčno lego. Večina jih potrebuje veliko sonca, ki omogoča, da odlično uspevajo in razvijejo več aromatič-nih snovi. Prečke v stojalu pa lahko služijo tudi za sušenje zelišč. Hkrati imajo zelišča, gojena na omenjeni način, estetski učinek bodisi na terasi ali na balkonu.

začimba za solate, meso, ribe, juhe in omake. Poseben okras so njegovi vijolični cvetovi.

Kresa: se uporablja kot začimba v solatah. Listi se lahko uporabljajo kot samostojna sveža jed. Uporabna je tudi za izboljšanje sendviča.

vamo zjutraj in zvečer. V j bojih moramo imeti drel žo, ker korenine ne smi biti v vodi. Zaboje z bazilil krešo, majaronom... pozi prestavimo v stanovali kjer prezimijo.

SUZANA SUHOLEŽI^

LEPOTA IN ZDRAVJE

Poletna kopel

Priznana švicarska fitote-rapevtka priporoča v vročih poletnih dneh sprostitev in poživitev z zeliščnim ob-kladkom celega telesa.

Veliko belo bombažno ali laneno rjuho namočimo v vrelo vodo, v kateri smo pravkar prevreli mešanico naslednjih naravnih zelišč: poprove mete, sivke, bezga in rožmarina. Vse to prevremo, vmes nekaj-, krat ■ premešamo, vzamemo rjuho iz posode in jo raztegnemo na posteljo (prej jo pokrijemo z nepremočljivo prevleko), ležemo nanjo in prosimo nekoga, da nas zavije v zeliščno rjuho. Nato se zavijte še v plastično prevleko, po potrebi se še pokrijte z odejo, zaprite oči in se pol ah eno uro sproščeno predajajte blagodejnim učinkom zeliščnega ovitka celega telesa. Pri tem lahko poslušate umirjeno glasbo ali kaseto, namenjeno meditaciji.

Potem se odvijte, se preteg® in smuknite v življenje. tili se boste kot preroj« Omenjen zeliščni obkladei lahko privoščite tudi na za hišo ali pa na samotni pl^ Sicer pa so zgodnja pole' jutra in dolgi vroči večeri I nalašč za sproščujoče, pot jajoče in poživljajoče mla^ kopeU z dodatkom raznih lišč. Najenostavnejša je upo ba eteričnih olj (lahko p3 sami pripravimo tudi previ ke in izvlečke). Poprova deluje krepčilno in poživlja če, lipa sprošča in ponii' meta jača tonus, poživlja osvežuje, tavžentroža čisti sprošča, brinove jagode ^ jo, poživljajo in krepijo, darina čisti in poživlja, vaH ja pomirja in sprošča, pc"^' no kot sporiš (verbena). prav tako sprošča in poif' (priporočljiva pred span)' oz. počitkom).

PETICA NASVETI EB

ALTERNATIVNA

Homeopatija

[{omeopatija je sistem pravljenja oz, medicinski jjtein. pri katerem se vsaka Ljiezen zdravi z zdravilom, ^ipri zdravem človeku pov-jpjja podobne bolezenske ijjptome.

^iMiiitfžiaiBahmi!!^ Homeopatija temelji na na-jlu^ po katerem so simptomi lOgosto posledica delovanja jlesnega obrambnega meha-ij2ina, ki odgovarja na napad, [lomeopatska zdravila v bis-ne zdravijo, temveč telesu ffafajo podrto energetsko in ijuhovno ravnovesje in s tem ,flo vzpodbujajo, da se ozdra-flsamo. Pri tem ima zelo pomembno vlogo terapevt, njegovo poznavanje bolnika in jjravila, ki ga bo uporabil. Utemeljitelj homeopatije je nemški zdravnik Samuel Hah-ijmann, ki je živel pred dobrimi dvesto leti. V svojem labora-loriju je preizkušal zdravila, ki iojih predpisovali v tistem času. Skušal je ugotoviti,kako delujejo in vplivajo na zdravega člove-I Poseben vtis je nanj naredil lin, ki so ga v Evropo prinesli Biitski misijonarji iz Južne toerike in ga uporabljali za Iravljenje malarije. Ugotovil je, \ zdrav človek dobi simptome rzlice, če vzame dozo Idnina. ^.podlagi te izkušnje je skle-I, da simptomi malarije niso Bki bolezni, ampak znaki od-ka, ki ga organizem nudi bolni. Nekaj podobnih rezulta-9 je dobil tudi pri preizkuša

nju drugih zdravil. Tako je izdelal sistem, ki deluje po principu, da se podobno zdravi z podobnim (Similia similibus curan-tur). To načelo sta omenjala že Hipokrat in Paracelzus. Med raziskavami je Hahnemann tudi odkril, da potenca homeopat-skega zdravila ni povezana z njegovo močjo, merjeno po običajnih metodali. Zdravilo postane še učinkovitejše, če je razredčeno, npr. v vodi. Načelo potenciranja je bilo na videz tako protislovno, da ga je zavrnila večina zdravnikov tistega časa.

Clovelc Icot celota telesa in duha

Homeopatija je danes praktično razširjena in znana po vsem svetu. Hitro širjenje kroničnih in degenerativnih bolezni ter relativna neuspešnost klasične (alopatske medicine) pri zdravljenju teh bolezni povzroča, da se vse več bolnikov zateka po pomoč k terapevtom homeopatije, da bi našli svojo pot k zdravju. Najbolj uveljavljena je homeopatija v Nemčiji, Avstriji, Švici, Angliji in Franciji. Homeopatska zdravila je možno dobiti praktično v vsaki lekarni. V nekaterih državah je homeopatija edino priznana alternativna metoda zdravljenja. Na nekaterih medicinskih fakuketah jo tudi predavajo kot izbirni predmet. Kljub temu pa jo uradna medicina še do dandanes ni sprejela kot enakopravno udeleženko

pri obravnavi bolnika oz. njegove bolezni.

Glavno načelo homeopatije je, da obravnava človeka kot neločljivo celoto telesa in duha. Glavni pomen pri nastanku bolezni pripisuje homeopatija telesni odpornosti, precej manj pa zunanjim vzrokom, za razliko od klasične medicine, ki pravi, da nastane bolezen zaradi zunanjega povzročitelja in precej manj zaradi zmanjšane telesne odpornosti. Zdravje predstavlja harmonijo in energetsko ravnovesje. Če je to ravnovesje moteno se krepijo bolezenski znaki in čez nekaj časa se lahko razvijejo prave organske bolezni. Po mnenju ho-meopatov zdravljenje z Wasič-nimi (alopatskimi) zdravili odpravlja samo bolezenske znake, ne vrača pa organizmu izgubljenega energetskega ravnotežja.

Obisk pri terapevtu

Obisk bolnika pri terapevtu homeopatu se praktično ne razlikuje od- obiska pri zdravniku, razen pri anamnezi, ki je obširnejša in se bolj ukvarja z bolnikom kot posameznikom, ne pa toliko z boleznijo, zaradi katere trpi. Pogovor lahko traja tudi več kot eno uro. Važno je, da bolnik pove, kako občuti in doživlja svoje težave oz. bolezen in da terapevt dobi mnenje o značaju bolnika. Terapevt se mora vživeti v srž bolnikovih težav, da bi izbral tisto zdravilo, ki bo bolniku pomagalo. Pri tem je seveda tudi pomembno, da je bolnik pripravljen za sodelovanje in da ima željo po ozdravljenju. Homeopatsko zdravljenje lahko traja od nekaj mesecev pa tja do več let. Bistveno je tudi, da se bolnik drži

napotkov za uživanje zdravila, prav tako pa se mora tudi natančno opazovati in obvestiti svojega terapevta o morebitnih težavah oz. spremembah.

Priprava zdravil

Pripravljanje homeopatskih zdravil je* zelo kompleksno. Uporabljajo se najrazličnejše snovi in raztopine narejene iz naravnih snovi rastlinskega ali živalskega izvora. Temu sledi razredčevanje, učinkovitost snovi oz. raztopine pa se potencira z tresenjem ali drgnjenjem. Zdravila se pripravijo do tiste stopnje (potence), ki je potrebna za učinkovito delovanje pri posameznem bolniku. Homeopatska zdravila je treba varovati pred onesnaženjem. Hranimo jih v nepredu-šnih posodah in jih izpostavljamo zraku samo toliko časa, kolikor je potrebno, da jih vzamemo iz embalaže in jih zaužijemo. Lahko obstajajo v različnih oblikah, kot npr. tablete, zrna, tinkture, praški, mazila. Načeloma jih naj ne bi jemali skupaj z drugimi (alopatskimi) zdravili, se pa mnenja o tem močno razlikujejo.

Homeopatija je vse bolj priljubljena tudi med zdravniki in farmacevti širom Evrope. Veliko jih je tudi vključenih v homeopatska društva in združenja, ki prirejajo strokovna srečanja in predavanja. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer doživlja homeopatija vse večjo popularnost med ljudmi, po drugi strani pa ostre napade uradne medicine. Menim pa, da bosta morali tako uradna medicina kot tudi homeopatija spoznati prednosti ene in druge in jih uporabiti skupaj v korist bolnika in njegovega zdravja. ■■■■H MILAN RAJTMAJER

NEDEUSKO KOSILO

Miščni štrakeljci v kostni juhi

^iščančji džuveč, ocvrta jabolka, zelena v solati

Sadna torta

Piše: sestra VENDELINA

Zeliščni štrukeljci

Potrebujemo: vlečeno te-l^oiz 25 dag moke, soU, belja-žličke olja in tople vode. ^adev: 5 dag masla, 1 jajce, ' rumenjak prihranjen v telili. 1 žlico zelišč: narezan pe-, listek zelene, pehtrana, ''^jarona, mete, nekaj listkov ""^ana, 1 žlica drobtin. Priprava: zamesimo vlečejo testo, dobro pregneten ^^bček položimo na pomo-desko, namažemo ga z ^i^m in pokrijemo z ogreto "^edo. Tako ga pustimo pol nato ga z valjamo in raz-^^femo, morebitne robove J°režemo. Testo namažemo nadevom po vsej površini, ^^resemo z zelišči in drobti-j^i. Če hočemo bolj debele ^^keljce, testo zvijemo od j^^h nasprotnih straneh in ^ukeljce narežemo z lese-^ nožem ali robom krožni-da jih obenem zapremo, J® f^e uhaja nadev. Pri majh-Štrukeljcih pa testo posto-•^a zavijamo in zvitke Pfoti odrežemo.

Nadev: maslo nekoliko ogrejemo, penasto vmešamo, zamešamo najprej rumenjak in nato še celo jajce.

Štrukelj ce zakuhamo v precej eno kostno juho in pokrite kuhamo 7 do 10 minut.

Piscanc|i dzuvec

PotrebiSjemo: 6 dag maščobe, 4 žlice sesekljane čebule, 60 dag piščančjega mesa, 15 dag paprike, 2 debela paradižnika ali žlico paradižnikove mezge, 1 korenček, skode-hca graha, 1/41 riža, sesekljan peteršilj, sol.

Priprava: piščančje meso narežemo, bolje je, če ga oberemo od kosti in kosti posebej kuhano in z juho zalijemo džuveč. Papriko prerežemo, odstranimo seme, operemo in narežemo na široke rezance. Paradižnik narežemo na krhlje, korenček naribamo, grah posebej skuhamo.

Na maščobi spražimo čebulo, dodamo meso in mešamo toliko časa, da izpari mesni sok, dodamo korenček, papriko in nekaj trenutkov pražimo. Zamešamo riž in paradižnik in kmalu na to precedimo dobre pol litra ju-• he. Osolimo, ko zavre, zamešamo grah in na majhnem ognju kuhamo 20 do 25 minut. Na koncu kuhanja zamešamo peteršilj.

Ocvrta jabolka

Potrebujemo: 75 dag jabolk, maščoba za cvrenje, 1/2 1 mleka, sol, dve jajci, moko.

Priprava: v mleko damo sol, jajci, moko, olje in gladko zmešamo. Dobro je, če testo počiva pol ure.

Jabolka olupimo, izdolbe-mo peščišče, jih narežemo na 1/2 cm debele kolobarje, pomočimo v testo in rumeno ocvremo.

Zelena v solati

Potrebujemo: 2 gomolja zelene, sol, poper, 2 žlici olja, kis in po želji 2 v trdo kuhani jajci.

Priprava: zeleno okrtači-mo pod tekočo vodo, kuhati jo damo v osoljeno vrelo vodo, vre naj neprenehoma do mehkega. Nekoliko ohlajeno zeleno olupimo, narežemo na tanke rezine, pokapljamo z oljem, dodamo poper, kis in rahlo zmešamo. Po želji

zamešamo na rezine narezani jajci.

Sadna torta

Potrebujemo: biskvitno testo iz 7 jajc, 21 dag sladkorja, 21 dag moke, 1 zavitek vanilin sladkorja.

Nadev: 3 jajca, 12 dag sladkorja, 1/4 1 mleka, 1 dag žela-tine, 4 dl sladke smetane, 1 žlica ruma, 1 pločevinka kompota, 3 žlice mandeljnov.

Priprava: za biskvitno testo vtepemo beljake, dodamo sladkor in rumenjake in med penasto maso zamešamo moko in vanilin sladkor. Testo damo v namazan in z moko potresen tortni model in pečemo pri 200 stopinjah Celzija 35 do 40 minut.

Ohlajeno torto, še bolje naslednji dan, dvakrat prerežemo, kolobarje navlažimo s kompotovo vodo z dodatkom ruma in namažemo s kremo. Del kreme prihranimo, da z njo namažemo po vrhu in robovih, potresemo z narezanimi in praženimi mandeljni.

Krema: želatino namočimo v vodi. V kotliček damo sladkor in jajca, med spenjena prili-jemo vroče mleko, dodamo ožeto želatino in stepamo v vodni kopeU toliko časa, da se krema zgosti. Medtem, ko se krema hladi, jo mešamo, po okusu dodamo rum in ohlajeno vlivamo med mešanjem v spenjeno sladko smetano.

SADJE ZA ZDRAVJE

Borovničeve sladice

Borovnice vsebujejo precej vitamina A, nekaj vitaminov iz kompleksa B ter vitamin C. Od rudnin pa vsebujejo kalcij, kalij in železo. Borovnice so tudi izredno zdravilne. Zagnar Berg trdi, da borovnice vplivajo zdravilno, ker vsebujejo tanin v kemični spojini z barvilom, ki učinkuje šele v črevesju, kjer tanin postane topljiv. Zato borovnice uporabljamo v dietni prehrani želodčnih in črevesnih bolezni.

Borovnice uspevajo na rahlih humusnih tleh, občutljive so za pozebo, sicer pa obrodijo vsako leto. Sveže nabrane borovnice lahko v prehrani vsestransko uporabimo. Okusne so pripraYljene v surovi solati, kompotu in v surovi osvežili pijači. Z njimi lahko pripravimo tudi razne sladice, zavitke, omlete, pudinge, narastke in podobno. Lahko pa jih tudi na različne načine konzerviramo za zimo. Iz borovnic pripravimo visokovredni sok. Za predelavo v dobre sokove uporabljamo sveže iz gozda prinesene borovnice.

Mleko z borovnicami

Potrebujemo: četrt litra borovnic, 8 dag sladkorja, sok četrtine limone, limonino lupino, žlico konjaka, 6 dl mleka.

Priprava: čiste borovnice stlačimo, dodamo sladkor, limonin sok, nastrgano limonino lupino in konjak ter dobro premešamo. Med mešanjem prilivamo ohlajeno mleko. Če pripravljamo pijačo za otroke, opustimo konjak.

Borovničeve omlete

Potrebujemo: pol litra mleka, 2 jajci, 40 dag moke, sol, četrt kg borovnic, olje za pečenje in sladkor za potresanje.

Priprava: iz mleka, jajc in soli naredimo gladko testo za omlete, ki naj pol ure počiva. Potem mu primešamo borovnice. Spečemo bolj debele omlete in jih serviramo, potresene s sladkorjem.

Borovnice s smetano

Potrebujemo: 1 kg borovnic, 10 dag sladkorja, 2 dl sladke smetane.

Priprava: sveže nabrane borovnice preberemo, operemo, odcedimo, stresemo na krožnik in osladimo. Sladko smetano spenimo ter ji rahlo primešamo oslajene borovnice.

Borovničeve rezine

Potrebujemo: 12 dag margarine, 12 dag sladkorja, 12 dag moke, 2 rumenjaka, 2 beljaka, sol, pol žličke pecilnega praška, malo limonine lupinice, malo vanilijevega sladkorja, četrt kg borovnic, sladkor za potresanje.

Priprava: margarino, sladkor in rumenjaka penasto vmešamo. Dodamo s pecilnim praškom presejano moko, sol, sesekljano limonino lupinico in vanilijin sladkor Narahlo zme

šamo. Testo denemo na poma-zan in z moko potresen pekač in ga razravnamo po njem v 2 cm debelo plast. Po vrhu denemo pomokane borovnice in vse skupaj spečemo na srednji temperaturi v pečici. Hladno sladico zrežemo na rezine in jih serviramo potresene s sladkorno moko.

Borovničev kompot

Potrebujemo: sveže borovnice, sladkor, limonino lupinico.

Priprava: borovnice preberemo, po potrebi tudi operemo in dobro odcedimo. Nato pa jih menjaje s sladkorjem nadevamo v kozarce. Nekaj časa jih pustimo stati, nato kozarce zapremo in jih cca 25 minut segrevamo pri 80 stopinj Celzija.

Borovničev sok

Potrebujemo: kilogram in pol borovnic, pol litra vode, 40 dag sladkorja.

Priprava: borovnice z malo sladkorja prevremo, da razpadejo. Sok precedimo, mu dodamo sladkor, vremo še 10 minut, še vročega napolnimo v steklenice in zapremo z gumijastimi zamaški.

Borovničev (lip

Potrebujemo: 2 dl mleka, pol dl borovničevega soka, 2 žlici malinovega ali ribezovega soka, 1 jajce, sladkor po okusu.

Priprava: vse dodatke zmik-samo v mešalniku, če pa tega nimamo, jih z metlico dobro stepemo, da je tekočina penasta, napolnimo kozarce,, dodamo kocko ledu in serviramo.

BOJAN SEŠEL

0] I J^K ZA RAZVEDRILO |

PETICA I_ZA RAZVEDRILO_| [fl

H I HUTON ■ ROMAN |

Nekoč so po največji ja-majški reki splavarili banane in druge pridelke, danes pa bolj ali manj le še turiste. Žal se je od Flynnovih časov marsikaj spremenilo. Bregove še vedno obdaja bolj ali manj nedotaknjeni pragozd, toda na vejah malomarno visijo pridobitve sodobne civilizacije - plastične vrečke. Modre nadloge uporabljajo na više ležečih plantažah banan. Z vrečkami sadeže zavarujejo pred škodljivci, toda ob obiranju banan, jih usoda plastičnih nadlog očitno ne skrbi preveč. Lepo jih odvržejo na tla, potem pa jih prvo deževje spravi v reko, ki jih lepo raztrosi po celi obali. In potem se domačini čudijo, zakaj turisti niso več tako zelo navdušeni nad splavarjenjem po drugače čudoviti reki.

Spust po reki je najprijetnej-ši v jutranjih urah, preden se nad reko spusti pregreti zrak, pred katerim te tudi osvežitev v ravno prav hladni vodi ne more obvarovati. To je tudi pravi čas, ko v jutranji tišini srečuješ mišičaste domačine, ki vlačijo splave proti toku, vse do vasice Berrydale. Kljub napornemu delu se odzivajo na pozdrav »yeah man«, toda za klepet nimajo časa. Vsak splav pomeni lep a trdo prigaran denar, ki ga tudi tod ni nikoli preveč. Med nekajurnim spu

stom in kratkimi postanki za osvežitev v globokih tolmunih, ne srečava niti enega turista. Tudi za prodajalce spominkov in pijač sva bila prezgodnja, kar me je še posebno razveselilo. Prav nič mi ni bilo do pregovarjanja z vsiljivimi domačini, ki so s stojnicami ponekod zlezli na peščene nanose sredi široke struge. Namesto njih so bregove ob redkih naseljih zasedale perice s celimi kupi perila, med katerim so se lovili razposajeni otroci.

Dolgočasje rajskih plaž

Port Antonio se ne ponaša s posebno lepimi plažami. Toda, kljub temu, da kopanje v samem mestu skorajda ni mogoče, pa ljubitelji morja tukaj vseeno pridejo na svoj račun. Ob obalni cesti, ki se vije proti Kingstonu, se v nedogled vrstijo zalivi in zalivčki, katerih prav vsak ti nudi nekaj novega. Večina najlepših je v privatnih rokah, toda za ne pretirano vstopnino, se je marsikje mogoče naužiti naravnih lepot. Najbolj se mi je vtisnil v spomin »French-mans cove«, majhen zalivček, v katerem dan in noč bučno pristajajo visoki valovi na obaU naj udobnejšega peska.

Na z mangrovami poraslem koncu zaliva, se v morje izhva bistra rečica, po kateri se podijo pisane ribice. Modrozele-na voda se vije med zračnimi koreninami dreves, ki spominjajo na velikanske dracene in se izgublja nekje med zve-riženimi drevesi in čudno ukrivljenimi kokosovimi palmami...V senci kokosovih palm so razmetani beli ležalniki, na belo pogrnjeni mizi pa se ponuja mamljivo razstavljena jedača in pijača. Temnopolti natakarji se sprehajajo med porjavelimi telesi in nevsiljivo ponujajo pijačo. Zdelo se mi je, da se brezhibne natakarske obleke črnim telesom še posebno podajo. »Everything O.K.?« me sprašujejo ob vsakem obhodu. »Ja vse je v redu,« jim vračam nasmešek in žulim že skoraj toplo pivo, ki je na zasebnih plažah nekajkrat dražje kot drugod. Udobje ima pač svojo ceno... Toda, ko se s pogledom sprehajam po zamišljenih obrazih, na njih ne zasledim posebnega navdušenja. Nekateri ubijajo čas z žogo, trebušasti Nemec zamišljeno srka zelenkasti coctail, dolgoletni partnerji praznih pogledov zrejo nekam v daljavo, prikupna pubertetnica pa se v brezdelju utaplja v nekaj prstov debeli knjigi. Tropski raj, kakršnega mnogi žal vidijo le

v prospektih, je lahko tudi kaj dolgočasen, kakor je pač dolgočasno neprestano poležavanje na katerikoli obali...

Deževni pragozd vsepovsod

Velik del Jamajke prekriva bogat deževni pragozd. Tako je običajno ob obali komaj dovolj prostora za manjša naselja

in cesto, ki se je pogosto dotika pragozd. Prvotni prebivalci Jamajke Indijanci Arava-ki so svojo domovino imenovali Xaymaca - otok izvirov, kar ni nič čudnega, saj se na Jamajki skozi pragozd spušča preko sto rek. Tako ni težko najti lepega kotička, kjerkoli že se nahajaš. Ko sem prvič zgolj slučajno zašel z uhoje-nih poti, se kar nisem mogel načuditi podobi, ki se skriva le nekaj deset metrov od dokaj prometne ceste proti Port An-toniu. Tu se skozi gozd prebija reka, ki se spušča preko z mahom poraslih skalnih previsov in se umirja v temno zelenih tolmunih, nad katerimi se spreletavajo ptiči - vodomci. Vsak tolmun nudi ljubiteljem narave prijetno osvežitev. Iz vode štrlijo nazobčane skale, preko katerih se previdno sprehajajo rakovice. Ob najmanjšem gibu se skrijejo v najbližjo luknjo, od koder v miru, opazujejo, od kod preži nevarnost.

Voda pada v naravno sotesko tudi iz strani, kjer se prebija med podrtimi drevesi.

vitkimi bambusovimi debli in temno zelenimi grmi, s katerih se kot rdeči prameni spuščajo skoraj meter dolgi živo rdeči cvetovi. Mogočna drevesa, ki z bogatimi krošnjami kipijo v nebo, se s prepletenimi koreninami krčevito oklepajo skalnega pobočja. Kljub mogočnim krošnjam pa še vedno prepuščajo dovolj svetlobe tudi za rastline, ki rastejo pri tleh. Med raznimi mahovi se kvišku prebijajo praproti, med katerimi nekatere dosežejo celo višino malega drevesa in so od daleč še najbolj podobne kokosovi palmi. Po razgibanih tleh se plazijo ovijalke z oblasto suličastimi Usti, kakršne pri nas gojimo kot nadvse hvaležne lončnice. Tu pa tvorijo pravcato rastlinsko preprogo, stkano iz prepletajočih se rastUn. Nekatere se vzpenjajo po drevju, na katerega se prisesajo z zračnimi koreninami. Tako so tudi debla zelena, saj so prekrita z hsti vseh mogočih zelenih odtenkov. Listi vzpe-njalk so lahko čisto majhni ali pa se pahljačasto raztezajo tudi več kot pol metra na široko. S tako porasUh dreves se v šopih spuščajo debele zračne korenine in< olesenela stebla plezalk, ki te zamikajo, da bi se kot Tarzan povzpel v vrhove krošenj. Toda razočaran kmalu ugotoviš, da prava džungla izgleda drugače kot v filmu, ko se že kar prva lijana utrga pod težo telesa...

Hoja po jamajških pragozdovih je še posebno prijetna in brezskrbna, saj tod ni kakšnih posebnih nevarnosti, niti za mestnega človeka. Razen pi

kov komarjev se ti kaj hm, ga skoraj ne more prim^lj Kače so iztrebili mungl, i^j jih naselili na otoku pr^^ tem namenom.

Le začasno slovo

Jamajka, na prvi pogj^ majhen otok, nudi obiskovj cem številne možnost za pf živet je zanimivih tednov j celo mesecev. Prav vsa^t lahko najde kraj in družbo, mu najbolj ustreza. Otok sicer ne ponaša s kakšnij kulturno-zgodovinskii) atrakcijami. Njegova privla, nost so predvsem vedno d, brovoljni domačini, njihov sproščeno prenašanje vsakd njih tegob in nenavaden nafj življenja prepojen z reggaj jem.

Pred letališko zgradbo sem pogledom .še zadnjič objel vi hove kokosovih palm nad l(j terimi se je dvigovalo mogot no gorovje Blue mountainsj že ne vem katerič zasliS vprašanje: »First time Jamajd - prvič na Jamajki?« Navdih no sem le prikimal, saj semM že od prvega dne na otold prepričan, da je enkratd obisk Jamajke več kot dovoi Le zakaj bi se vračal, ko paj na svetu še toliko zanimivil dežel? Toda tokrat sem prvi pomislil, da bi si vendarie a lel še kdaj vrniti. Zamudil sei največji reggae festival, nisei se povzpel na najvišji vrh I majke in »zastrupil« sem se reggae glasbo, ki resnično ži le na Jamajki.

»11 Jiill^^ r. W -I II lllll I iiiM^^ - m^

»Kaj pa ti je? Dobro ti je hotela!« sem bil jezen nanj in spoznal, da tudi jaz hitro udarim. Žal mi je bilo, hkrati pa sem si dopovedoval, da si je udarec zaslužil. Sonce je za tisti letni čas močno grelo. Usta so mi postala suha. Že sem kanil tudi zase po vodo, ko je osel začel stresati z uhlji in nato s celo glavo. Pogledal sem vanju. Globoko v desnem je poplesovala velika mesarska muha. S prstom je nisem mogel doseči, zato sem rahlo potiskal vrbovo šibo vanj. Osel je nagnil glavo na stran in jo držal čisto mimo. Muha je kmalu priletela iz uhlja, osel pa je kljub temu še kar držal glavo postrani. Želeli si je še drezanja po ušesu. Tega pa nisem storil. Po kratkem čakanju je začel sunkovito rigati. Pomiril sem ga šele z bezanjem po uhlju. To sem ponovil nekajkrat in vsakič se je odzval enako.

Prišlo mi je na misel, da bom morda na takšen način izbezal tudi strica iz gostilne. Pustil sem ga rigati, dokler ni prišepal, žugal s palico in glasno bentil. Ko je prišel bližje, sem ga požgečkal po ušesu. Utihnil je takoj.

»Ti sakramenska prikazen, boš nehal orglati ali ne,« je vpil in še kar mahal s palico.

»Ne pretepajte ga! Saj ježe tiho. Vas uboga, mene pa ne,« sem ga miril. Povesil je palico; bil je zadovoljen.

Domov grede je postajal vedno bolj zgovoren. Popita pijača mu je stopila v glavo, začelo ga je tudi zanašati. Kmalu sem moral jaz voditi osla, stric je hodil opotekaje za nama. Lesena noga mu je vedno glasneje škripala.

»Kaj mi je le dal popiti prekleti vinski krstnik, da mi je tako stopilo v noge, posebno še v leseno?«

S palico je opletal; bal sem se, da si jo bo zapletel med noge in padel. »Počijva malo! Ne morem več naprej!« je zastokal, sedel na strmino ob cesti in si s palico podprl brado, kot da je glava še bolj utrujena kakor noge.

»Praviš, da te osel ni ubogal?« je ponosno vprašal.

»Ne, ni me. Z riganjem ni hotel prenehati, dokler niste prišli in mu zažugali.«

»Vidiš, to je sad urjenja. Če pa je osel le preveč neumen, ga ne boš ničesar naučil; takšnega ne smeš kupiti!«

»Kako pa veste, ko ga kupujete, kateri je bister in kateri ni?«

»Tega ti ne povem. To je skrivnost, ki jo poznamo le poznavalci oslov in gre običajno iz roda v rod.«

»Komu boste vi razkrili skrivnost?«

»Zdaj še ne vem. Morda tebi, če boš tako, kot se šika.«

Postal je otožen. Oči so se mu ovlažile. Solza mu je kanila na košate brke.

»Zakaj ste pa žalostni?«

»Ker nisem kupil nič otrok!«

»Saj jih ni treba kupiti. Bog jih da.«

»Nama jih ni dal. Ko bi vsaj enega!« Zajokal je naglas. Smilil se mi je. Ko seje pomiril in pogladil brke, je potegnil iz hlačnega žepa lepo poslikano porcelanasto stekleničko, jo odčepil in potresel nekaj njene vsebine na hrbet roke, nesel previdno k nosu in jo vdihnil. Prav lepo je zadišalo.

»Kaj pa delate?«

»Njuham tobak.«

»Zakaj ga ne žvečite?«

»Ker ima žvečilni tobak grd in grenak okus. Njuhanec pa lepo diši in glavo zbistri. Hočeš poskusiti?« Na dlan mi je potresel majceno njuhanca in smeje rekel:

»Zdaj pa vdihni v nos, pa ne premočno, da ti ne pride v grlo.«

Napravil sem tako. V nosu me je zažgečkalo. Žgečkanje je postajalo vedno močnejše. Začel sem kihati, vedno pogosteje kihati, solze so mi tekle in začela mi je pojemati sapa.

»Hitro se usekni!« mi je rekel Ubogal sem. Mučno kihanje je polagoma pojenjalo. Obrisal sem si solze, bil na strica nekaj časa jezen, ker me je grdo potegnil, potem sem se pa kmalu začel smejati mojemu prvemu njuhanju in ga vprašal:

»Zakaj vi nič ne kihate?«

»Utrjen nos že imam,« je menil in pogledal po cesti navzdol, odkoder je prihajala konjska vprega. Lepo rejena konja sta vlekla velik parizar

»Pižorl je! Naprej nama ne bo treba hoditi peš. Peljala se bova,« seje razveselil Na vozu je razkrečeno sedel suhljat možak nizke rasti, s pinčem na glavi, za katerim je tičal prevelik gamsov čop. Z redkimi rjavimi zobmi je stiskal ustnik velike porcelanaste čedre.

»Ali gresta domov?« je vprašal skozi zobe, ne da bi kaj prida premikal ustnice in ustavil konja.

»Kajpak! Na poti domov sva, le da malo počivava.«

»Pa menda tija ni spet stopila pijača v leseno nogo?«

»Kako moreš reči spet? Že več kot šest tednov nisem srknil poštene pijače. Kar pa se noge tiče - trhla postaja in na glažke je

vedno bolj občutljiva. Bodi naprošen in vzemi naju na voz. Bn ti naj dobroto poplača!«

»Aha! Bog mi naj poplača! Kaj ko bi ga poprosil še jaz, naj\ namesto mene plača za punčohe, ki mi jih izdelaš ali popravil se je pošalil in se piskajoče zasmejal, pri čemer se mu je desi kotiček ust raztegnil daleč proti ušesu.

»No, nikar me ne glej kot kakšno prikazen. Skobacaj se n voz, da ne bom kriv za tvoje težave in bi me tvoja Pavlina ošteli Ne bi seji rad zameril. Pridna ženska je in še čedna povrh ha. hi ha!« Neverjetno spretno je zlezel na voz in si zadovoljno glad brke. Jaz sem sedel na zadnji del sore, držeč osla za povodei Kmalu smo se pripeljali do Pižorlove domačije. Na pragu hiše] stala velika, lepo zaobljena ženska. Zdravje je kar žarelo iz nji

»Kod se klatiš? Gospod so v hiši. Celo večnost te že čakajo!«! je osorno ogovorila.

»Ne bodi no huda, Barbika! Les sem dobro prodal, pa sei moral dati za pijačo. Sam sem malo pil,« jo je pregovarjal piskajočim glasom.

»Ne mencaj in hitro pridi v hišo!« je zapovedala, se zavrtela^ peti in izginila v vežo.

»Danes je spet nasajena ko hudir. Kaj ji je le?« se je zaskrbljen spraševal

»Kolikor poznam ženske, najbrž premalo skrbiš za njen teleSi blagor,« je pripomnil stric in se široko zarežal

»Saj, skoraj bi bil pozabil!« je preslišal stričevo pripombo j rekel: »Naroči tvojemu svaku, naj čimprej pride k meni. OS bova morala v Sedražje k župniku, da si bomo skupaj ogledi strešno ogrodje na zvoniku. Nujno je potrebno popravila.«

Stric je prikimal, pozdravil iji odšepal k oslu. Odšla 5W Kmalu se je med zelenjem prikazala njegova belo popleska^ hišica. Obšel me je prijeten občutek, da sem zdaj tukaj dot^ Začudil sem se samemu sebi, kako sem mogel v tako kratk& času pozabiti na Belce. Zelo so se mi oddaljile. V spominu so" ostale le še kot daljni sen.

Pred hišo je osel obstal in veselo zarigal od nekod je prihit^ teta, nui dala šop sočne trave in pomagala stricu pri raztovarja^ Vpraševala je po novicah in bila videti razočarana, ker ji ni vd povedati nič posebnega. Ko pa ji je omenil, daje Pižodovka uedf] osomejša z dedcem, mu je velela naj bo tiho in ji to pove pozn^ Odšel sem v kuhinjo k materi. Sedela je za mizo in nekaj šivo» Sestri sta sedeli pri mizi in se prepirali zaradi neke knjige.

»Jutri zjutraj greš v Gostence. Prijaviti se moraš v šolo. ^ pravi, da če se boš tudi to zadnje leto pridno učil, boš » naslednje leto v Celje, v meščansko šolo. Materinega opozori nisem bil vesel Spet bom moral čemeti v šolski klopi, ko j zunaj sijalo sonce. Spet pisati domače naloge in se učiti veli^ krat tja do večera. Nisem rad hodil v šolo, tudi učil se nise^ navdušenjem, toda učil sem se kljub vsemu, saj bi se od sra^, vdrl v zemljo, če ne bi znal odgovoriti na učiteljevo vprašaji Imeli so me za nadarjenega, sam sebi pa se nisem zdel Bi^f sem vztrajen.

PETICA

_V MODNEM VRTINCU

E

iMošIce modne počitnice

lilij j^ poletni mesec, tudi najbolj zagrizene Ljiolike prešine spoznala bo vendarle potreb-j^ojo dušo in telo poslati ' »polnjenje akumulator-

\jorje, planine, potovanje jvtodomom po Evropi, po-Lce na kmetih ali preobli-Lnje telesa v fitnesu kak-Ijgga zdravilišča - to so se-individualne odločitve, pnutni trend narekuje, naj p oddih razgiban, aktiven, ijatka, eno samo lenarjenje Lda sploh ne prispeva k Ijijšemu počutju ter razvijali! telesne in duševne zmog-^-osti zaposlenih ljudi. Kakorkoli - k prijaznemu jfutju v slehernem okolju J precej prispeva pravilno jrana, modna obleka. Turnima ženski spol nikakr

šnih privilegijev - tudi moške želi videti letošnja poletna moda urejene, domiselne, smele...da, naravnost zapeljivo privlačne!

Bistroumni Freud je dejal: »Kjer velja kakšen tabu, tam vselej obstaja tudi želja.« S tem morebiti ni imel v mislih strogo dolgočasno oblečenega moškega, ki si ne drzne niti pomisliti na živo rdečo prosojno srajco ali pisano rutico okrog vratu, saj bi spodobno razmišljajoča okolica utegnila še podvomiti o njegovem... Pa vendar se ob strogo »zapeti« moški modi pogostokrat zasluti želja po sproščenosti, ekscentričnih kombinacijah, celo narci-soidnih detajlih, ki izvirajo iz ženskega modnega sveta. In kje bi si moški lahko dali duška, če ne prav pri neformalni počitniški modi? Pa poglejmo, kako smelo podi

ra ta moda tabuje, kako šar-mantno zna prepletati no-stalgično preteklost z razgibano sedanjostjo.

Čaščenje gole

kože ali prosojnost po moško

Prva novica, ko jo sporoča moda, izmučena od sivo-za-brisanih barv, dolgočasne elegance in predpisanih detajlov je: prihajajo barve! Barve so na svojem poletnem pohodu vroče, žive, z njimi sta tudi nebarvi črna in bela. Med vso to barvno mavrico pa se prepletajo mehke, pastelne nian-se, izhajajoče iz puščavskega peska, kamel, barve bele kave in smetane.

Druga novica, ki jo bodo vzeli zares predvsem tisti samozavestni in »fit«-mladeniči.

pa je prosojnost. Bodisi v obliki čipkaste večerne srajce ali takšne z asimetrično vstavljenimi prozornimi aplikacijami ali strastno oprijete, povsem prosojne srajce, pod katero je zvedavim ženslcim očem moško telo smelo na ogled postavljeno.

Golota je v letošnji modi nasploh zelo čaščena in njej na ljubo so se kratki,rokavi še skrajšali, enako hlačnice na kratkih hlačah. Skratka, telo je znova izpostavljeno, kar pa je vse prej kot dobra modna novica za vse moške pivovske trebuščke...

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Še najbolj priljubljene moške kopalne hlačke - boksarice.

Polo in oksfordske vreče

Seveda pa si s temi muhami moda še ne zasluži, da bi jo kar uglasili za izzivalno ali celo nemoralno, saj zna biti do moškega eta, ki se ne more ponašati z mišičasto postavo grškega boga pote, nadvse tolerantna. Obožuje namreč tudi duhovito široke jjetne hlače, imenovane »oksfordske vreče«, ki so običajno iz alnega platna v bermuda in iz lanenega materiala v dolgi izvedbi, takšni hlačni opravi, ki je zelo prikladna za skrivanje vseh Bledic prej omenjenih tekočih in ostalih prehranjevalnih užitkov, imenitno podajo T-majčke in znova modne polo srajce. Te so v isičnem mornarskem stilu, po vzoru casuala iz 50. let s kontrast-n ovratnikom in obrobo, pa obveznimi štirimi gumbi, ali pa divje slikano v geo-Btričnem stilu ip-arta iz šest-setih let. In v kakšni ?ravi skočiti led hladne va-ive? V drznih isoko izrezanih opalnih hlač-Jh, še vedno Jjbolj priljub-fnih živopisa-boksaricah, zajemite sa-D - v enodel-fin kopalnem feu, kakršne ® nosili možaki v zgodnjih Msetih letih.

Moški telo na ogled postavi...

Kratko in oprijeto zahteva »fit« telesa.

Za vsestransko varen pogled...

Kaj in kako pa boste videli vi na plaži in okoli nje, bo v bleščavih sončnih dneh predvsem zasluga sončnih očal. O tem, kako izbrati modne okvirje in kvalitetna stekla, je bilo v zadnjem času popisanega že veliko papirja. Kar se tiče izbire pravega modela glede na obliko vašega obraza, pa le trije namigi: za obraz v obliki kocke (sl.l), jajca (sl.2) in trikotnika (sl.3).

Sandali in natikači - le nogavice nikar!

Ko se beseda ustavi pri moških nogah poleti, ne prenese, razen v navezi s športnimi oziroma tenis copati, le enega dodatka -nogavic. Zato povsem na kratko - ne glede, ali boste počitniške dni preživeli v športnih mokasinih, usnjenih sandalih ali estetiki manj ljubih plastičnih natikačih, odmislite kakršnekoli nogavice. Vsa ta poletna obuvala se namreč nosijo na golo nogo. Brezkompromisno. Pa prijetne, čeprav bosonoge počitnice vam želim!

TRAČNICE

Rubrika: ugodno

Samo ugibamo lahko, kaj bo državni sekretar za energetiko Alojz Kovše počel s krožnikom. Mogoče bo kar na krožniku prinesel komu kakšno ugodnost? Glede na to, da je direktor premogovnika dr. Franc Žerdin že pokazal rubriko, kjer bodo vpisali številke, nastale pod Kovšetovo vladavino, se bodo mogoče med tistimi, ki bodo jemali s krožnika, znašli tudi velenjski knapi.

Velike spremembe

Ko je v nedeljo zaradi nove gasilske brizgalne odklenkalo piromančkorn v Ločah, je povezovalec programa predsednika krajevne skupnosti proglasil za župana, namestnik župnika je bil župnik in namestnik papeža, ki je tudi »zrihtal vreme«, predsednik gasilske zveze Slovenske Konjice, Stanko Kukovič, pa ni hotel začeti s programom, dokler ni večina botrov dobila nageljčkov. Tako je, ko vzamejo gasilci stvari v svoje roke.

Tope škarje

Ob zadnjem večjem slavnostnem dogodku, odpiranju mostu v Gornjem Gradu, se je poslanec Jakob Presečnik zelo trudil z rezanjem traku. Pa ne, da je prišlo do sprememb in se Zadrečani tako bojijo za Jaka, da so mu preventivno dali tope škarje, da se ja ne bi poškodoval?

O polknih

Poslanec dr. Jože Zagožen

je na srečanju z obrtniki omenil, da je že dve leti brez pol-ken na oknih. Je šlo za očitek, izrečen na pravem mestu ob pravem času? Kasneje se je izkazalo, da krivda za zavlačevanje tiči izključno na Za-gožnovi strani.

O poslancih

Na zgoraj omenjenem srečanju je bilo slišati tudi zanimivo tezo, zakaj nekaterih vabljenih poslancev ni bilo v Lačji vasi: »Nimam jaz glave za to, da bi Savinjčani pljuvali po njej,« se glasi ta teza.

Rolete gor ali dol

v svetu velja, da so predsedniki ali kralji u svojih rezidencah, kadar njihove podanike na to opozarja izobešena zastava. V Celju pa zastava ni potrebna, saj menda občani po roletah na županovi pisarni vedo, kdaj uraduje in kdaj ne.

(Od)klom

Spremenili končno smo ustavo,

menda sedaj imamo pravo; dopust so si zaslužili poslanci, prav presodili bodo jih zanamci.

Sicer pa naše morje spet cveti, o, ko bi cvetelo, kar vse bolj plahni,

v našem praznem žepu cvenk recimo,

in ostalo vse, kar z dobrim leze v rimo. POPEVKAR

BODICE

• Zdi se, da beseda »akcija« pomeni v trgovskem žargonu klic na pomoč.

• Že ko pogledaš ceno teleti-ne, se lahko zavedaš, da boš z nakupom izpadel tele.

• Na vlaku, ki pelje v Nato in EU, igra Slovenija vlogo slepega potnika.

• Izrek z napako: slovensko jabolko ne pade daleč od balkanskega drevesa.

• V Evropsko skupnost in Nato se mudi zlasti tistim, ki jim je zmanjkalo terena za mafijske posle.

• Kljub uvedbi devetletne osnovne šole bomo ostali etično nepismeni.

• Tisti, ki so se obračali po vetru EU, so zdaj naleteli na tornado iz ZDA.

MARJAN BRADAČ

AMADEUS POROČA

Pasji dnevi

Hov, hov, ali gospodarju usiha pogum? Nategovanje rokov je polomija! Jaz, Artur, izjavljam, da proračun sestavil bom sam in moja pasja kompanija...

VELIKA DREVESA CEUA

Hrast dob v Novi vasi

Nekoč je bil gozd skoraj vsepovsod. Nižinski in gričevnat svet srednje Evrope so poraščali v glavnem hrastovi gozdovi in podobno je bilo tudi v ravninskem predelu celjske kotline. Zgodovinar Janko Orožen v svoji Zgodovini Celja in okolice navaja, da je še konec srednjega veka severno obrobje Celja poraščal »lep hrastov gozd, ki se je pričenjal v ozadju bivše cerkve Sv. Duha (v bližini današnjega hotela Celeia) in je segal skoraj neprekinjeno do Šmartnega v Rožni dolini. Imenovali so ga Ostroženski ali Celjski gozd«.

Ker je bilo območje primerno za kmetovanje in poselitev, so ta gozd postopno izkrčili in danes nas poleg nekaterih manjših hrastovih gajev nanj spominjajo le še posamezna drevesa. Hrast dob (Quercus robur L.), ki raste na še nepozidanem travniku v Novi vasi, je eden izmed njih. Drevesu gre slabo in v oči nam pade zaradi številnih suhih vej in štrcljev, ki nemo zrejo v nebo. Starost drevesa, ki je visoko 25

metrov in debelo 124 centimetrov, ocenjujemo na 160 do 200 let. Gozdarji že nekaj let spremljamo pojav splošnega sušenja hrastov, vendar še vedno ne poznamo pravih vzrokov. Eden izmed njih je verjetno spremenjen vodni režim v tleh. Dobu namreč" zelo ustreza nihanje podtalnice, ki pa jo regulacija vodotokov in izsuševanje tal močno zniža. Ker vseskozi govorimo o hrastu dobu, naj omenimo še njegovega »dvojčka« - hrast graden. Oba sta si precej podobna, pogosto se celo naravno križata med sabo. Razlika je ta, da dob uspeva v nižinah, na vlažnih in svežih tleh, graden pa raste tudi na bolj suhih rastiščih in prevladuje v gričevnatem svetu.

Hrastu na travniku v Ni vasi ni pomoči. Kar lahko i redimo je, da ga pustimo' stojanstveno umreti, pri na tovanju novih stanovanjsl sosesk pa bi morali bol) t' kočutno vključevati dreve ki tam rastejo že stoletja.

ROBERT HOSTf^ Foto: FRANCI HOR^

VITEZI BELEGA MESTA

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh