logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Ptuj, petek, 10. avgusta 2007

letnik LX • št. 62 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR

Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

V

Štajerski

Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov.

Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR

Modeli Si (

Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj

02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65

2: 135 - 19 4g/km. Število vozil je om

Spodnje Podravje • Spravilo krompirja dobro kaže

Kljub suši bo letina dobra

Kljub sušnemu obdobju, ki je v zadnjem času prizadelo predvsem koruzo in nekatere druge poljščine na peščenih tleh, je krompirjeva letina v Spodnjem Podravju v glavnem dobra. Tudi pri Meznaričevih v Stojncih so zadovoljni, saj ga bodo letos pospravili okoli 500 ton. Žal pa niso zadovoljni s ceno krompirja, saj je zaradi tega nilja, kot so pričakovali.

Martin Ozmec

TRGOVINA. MOKTAZA

•vodovod

• centralna kurjava

• plinske instalacije

• kopalniška oprema _ • keramične ploščice

d.o.o. ■ ■

OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90

POJJ

J/»AKJ TOtt

Zabavno fit s kolesom!

Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007

SE

29

DNI

www.poiimaraton.si

SONCHEK.com

Obišči Sonček, obišči svet!

MALLORCA samo 449 €

Foto: Martin Ozmec

Aktualno Ptuj • Oživljanje ptujskih dvorišč na podlagi koncepta

Stran 3 Po naših občinah Ptuj • Po uveljavitvi tobačnega zakona Stran 5

Po naših občinah Ormož • Nova pravila parkiranja v mestu

Stran 9 Po naših občinah Ptuj • Natečaj za urejanje krožišč?

Stran 12

Od tod in tam Žamenci •

Če ni gob - so pa gatke ...

Stran 26 Črna kronika

Hrvaška • Ptujca-nom razbili apartma Stran 32

Ptuj • Projekt vitalizacije ptujskega jezera po planu

Ptuj - edino celinsko mesto s pristaniščem

Dela na projektu vitalizacije Ptujskega jezera (gradnja pristanišča, vstopno - izstopnih mest v Zabovcih in Termah Ptuj, veslaške proge v dolžini dveh km in plovbnih poti v dolžini 6200 metrov) vidno napredujejo. V začetku avgusta so bili z deli, ki jih izvaja podjetje Radial Ptuj, d.o.o., nadzor pa Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, na polovici.

Pogodbo o gradnji so sredi junija letos podpisali MO Ptuj, občina Markovci in podjetje Radial Ptuj, d.o.o., ki je v postopku javnega naročanja s partnerjem Metal Industries International iz Francije tudi oddalo najugodnejšo ponudbo. Projekt vitaliza-cije Ptujskega jezera bo stal 750.324 evrov, od tega znaša sofinancerski delež, ki ga zagotavljata ministrstvo za šolstvo in šport (25 odstotkov) ter Evropski sklad za regionalni razvoj (75 odstotkov) 625.270 evrov. Preostanek v višini 125.054 evrov zagotavljata MO Ptuj in občina Markovci v razmerju 80,1-od-stotka in 19,9-odstotka.

Direktor podjetja Radial Marko Čuš in predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič sta zadovoljna, da delo poteka po načrtih in da bo končano do konca avgusta. Dela na otoku in pristanu na Ranci se zaključujejo, v ponedeljek so pripeljali tudi plavajoči ponton za Zabovce, kjer se bodo prav tako dela pričela v krat-

kem. V teku je tudi gradnja pomola pri Termah. Ptuj bo s projektom vitalizacije veliko pridobil, postal bo edino slo-

vensko celinsko mesto s pristaniščem in svojo plovbno potjo, ki bo sicer zaprta. Emil Mesarič si želi, da bi zanamci naredili Dravo plovno tako daleč, da bi lahko prišli tudi do Donave.

»S francoskim partnerjem nameravamo zgodbo Ptujskega jezera v sodelovanju z MO Ptuj nadaljevati. Ponujajo različne oblike sodelovanja, predvsem v projektih. Metal

I venska javnost vznemirjena in začudena. Grozljiv roparski napad se je zgodil na ulici, tako rekoč v središču enega izmed velikih ameriških mest, pred očmi stanovalcev visokih poslopij, ki so z oken skrbno zaprtih stanovanj in pisarn nemo (in nezainteresira-no?) opazovali krvavo dogajanje na ulici. Nihče ni ukrepal, nihče ni poklical policije...

Takrat smo si dopovedovali (in tudi verjeli), da se pri nas kaj takega ne bi moglo zgoditi. Pojavilo se je celo nekaj napihnjenih komentarjev, ki so opozarjali, da so v nekaterih družbah v svojem pehanju po denarju pozabili na človeške vrednote, na človeka in marsikdaj celo zavestno ustvarili svet sebičnosti, medsebojnega rivalstva in vsakršne nezainter-esiranosti (in neprizadetosti) za potrebe in probleme drugih. Vsekakor se nam je zdelo, da se kaj takšnega pri nas ne bi moglo zgoditi in nekako smo si dopovedo-

Industries International je vodilno podjetje na področju marin v svetu, zavzema 40-odstotni delež. Poznajo ga v Ameriki, na Bližnjem vzhodu, Dubaju,« je povedal Marko Čuš. Po nekih načrtih, ki že obstajajo, naj bi v okviru pristanišča, nizvodno in višje

v točkah, kjer bodo že postavljeni pontoni, le-te v prihodnjih letih nadgrajevali z dodatnimi. V prihodnje vidi-

vali, da smo resda revnejši kot pa mnogi drugi po svetu, da pa imamo (in da gojimo) v medčloveških odnosih nekaj, kar drugim očitno hudo manjka. Seveda je bilo v vsem tudi samoreklamiranja in (samo)zavajanja, črno - belega prikazovanja razmer pri nas in drugod. Kljub vsemu pa smo vsaj „teoretično" vedeli, kakšni nočemo biti in kakšni bi radi bili. In v teh sanjah je bilo dosti dobrega.

Na „ameriško zgodbo" in naša tedanja razmišljanja se pogosto spomnim ob sedanjih slovenskih prilikah in razmišljanjih o podobi družbe, o razvoju in kvalitetah življenja. Ali dovolj jasno zaznavamo, kje smo bili, kje smo in kam gremo. Seveda lahko z aktualnimi politiki (in zlasti z zunanjim ministrom Ruplom, ki že kar očitajoče nenehno opozarja na nekakšno narodovo nehvaležnost) soglašamo, da so se zgodile neverjetne spremembe, o katerih kdaj Slovenija ni uspela niti razmišljati. Vendar pa to še ne pomeni, da bi morali vse, kar se je zgodilo in kar zdaj živimo (in kar nam nekateri prikazujejo kot edino dobro in najboljše) sprejemati brez kritičnega premisleka in lastnega pogleda.

mo na območju Rance lepo marino, je še dodal Čuš.

Po zaključku projekta vi-talizacije Ptujskega jezera se bo septembra na jezeru veliko dogajalo. Že 1. septembra bodo izvedli 15. tradicionalno rancarijo, ki je sestavni del vsakoletnega praznovanja MO Ptuj, a so jo letos zaradi gradnje pristanišča morali prestaviti. 15. septembra bo na jezeru potekalo 15. državno prvenstvo v surfanju, 16. septembra ga bodo zasedli radijsko vodeni čolni, 21. in 22. septembra bodo organizirali 23. ekipno državno prvenstvo v razredu Optimist, 29. in 30. septembra pa državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah. S Kajakaško

Kaj je pravzaprav v današnjih razmerah „boljše življenje"? Kako ga vidijo in doživljajo različni deli slovenske družbe? Zakaj se ocenjevanje dejanskih razmer v glavnem zožuje na vzvišene hvalospeve s strani (vsakokratnih) vladajočih politikov in na (samonostalgične?) ugotovitve mnogih, da ni več tako, kot je bilo. Politiki s svojimi „sla-vospevi" v glavnem (in na sploh) mislijo, da je bilo pred njimi vse narobe (in slabo), tisti, ki se ukvarjajo s spomini na preteklost pa očitno ne mislijo, da je bilo nekoč vse slabo. Kaj se dogaja z državo kot celoto, kaj se skriva znotraj podjetij? Kaj nas karakterizira? Za realno oceno niso dovolj samo „zadovoljni politiki" niti ne samo „nostalgiki", ki pogrešajo stare čase. Kje so sociološke in druge analize, ki bi nam pokazale, kako je zares s posameznimi vidiki našega življenja, kaj se je dejansko spremenilo, kaj pa se nam morda samo zdi, da je spremenjeno? Za zdaj so pravzaprav samo sindikati tisti, ki nas postavljajo na realna tla. Postavljajo stvarna vprašanja in iščejo odgovore nanje. Sindikati so tisti, ki (z argumenti) rušijo različne slovenske stereotipe o „kapitalizmu", ki ga pravzaprav marsikje drugod sploh ni več. Ti stereotipi Sloveniji ponujajo vzorce, ki marsikdaj pomenijo rešitve, ki vodijo v dezintegracijo družbe, ki vzpostavljajo „individualnost"

zvezo pa se tudi že dogovarjajo za mednarodne tekme. Ob veslaški progi bo potrebno postaviti tudi ciljni stolp, do tega naj bi prišlo v naslednjih letih. Po mednarodnih tekmah pa bo mogoče kandidirati tudi za evropske in svetovne tekme, je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič.

Gradnja turističnih objektov ob jezeru, ki bo vitalizaci-ji zagotovo sledila, pa je stvar bližnje prihodnosti, ki niti ni tako daleč. S projektom bo nastala turistična transverza-la od Term preko pristanišča Ranca do Markovcev, ki bo zagotovo pritegnila.

MG

in počez problematizirajo solidarnost, vse tiste značilnosti dela in življenja, ki so pomenile in pomenijo za vsako družbo spoštovanje človeških vrednot in vzpostavljanje odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, soodvisnosti in splošni visoki kulturi. Nekaterim (žal tudi zelo vplivnim) se zdi nekako moderno in „pravo" predvsem vse tisto, kar pomeni razčlovečenje medsebojnih odnosov, restrikcijo delavskih pravic. So sindikati res edini, ki naj na to opozarjajo? Kje je druga strokovna javnost? Zakaj je Slovenija tako enostransko in pomanjkljivo obveščena o tem, kaj se dejansko dogaja v sodobnih (kapitalističnih) družbah? Po kom se predvsem zgledujemo in zakaj?

Pred nekaj dnevi je nekaj metrov stran od mogočne palače Kapitelj na Poljanskem nasipu, tako rekoč v centru Ljubljane, na najbolj prometni poti za pešce več kot eno uro v blatu in dežju ležal onemogel človek. Mimo so hodili mladi in stari. Veliko ljudi. Z mobiteli in brez njih. Toda nihče ni poklical pomoči, nihče mu ni pomagal... Smo postali tudi mi „Amerikanci"? Tudi, če je bilo to zgolj naključje (in izjema) imamo dovolj razlogov za vznemirjenost in resno razmišljanje o našem „boljšem življenju".

Jak Koprivc

Uvodnik

Čredna nagnjenja

Kar nekaj časa sem potrebovala za izbiro naslova današnjega uvodnika in če sem čisto odkrita, mi tudi ta, izbran, ni najbolj všeč. Ampak enostavno ne najdem boljše ideje kako poimenovati ena splošna trendovska občinska dogajanja.

No, saj trendi bi bila tudi kar dobra izbira, ampak pri pojmu trend nam najprej pride na misel kakšna modna muha, večinoma „enodnevnica ". Pri občinskih zadevah pa je težko govoriti o muhah enodnevnicah, že zato ne, ker so - če drugega nič - posledice morebitnih enodnevnih občinskih muh hudo dolgoročne...

Zakaj pravzaprav gre? Sploh ni tako strašno dolgo, odkar malo bolj spremljam občinsko politiko, tako kratkoročno kot srednje- in dolgoročno naravnano (hm, čeprav je veliko vprašanje, kaj je sploh dolgoročna politika v naši dragi državi, kjer se ob vsakih volitvah vse „dolgoročne strategije"korenito zamenjujejo). In kaj se je v teh nekaj letih dogajalo? Najprej (če odštejemo gradnje šol) je bil veliki „boom"gradnje ali adaptacij občinskih stavb - to so počele vse občine po vrsti. Potem je sledil veliki „boom" ureditev obrtnih oz. industrijskih con - to so počele in počnejo vse občine po vrsti. Zdaj je v teku veliki „boom" izgradnje kanalizacijskih omrežij - to počnejo in načrtujejo vse občine po vrsti. Zadnji v verigi velikih „boomov" je izgradnja domov upokojencev - to zdaj spet načrtujejo vse občine po vrsti ... In tako bomo lahko, če bo sreča mila, prav v vsaki naši drobceni občini kmalu gledali bolj ali manj drobcene obrtne cone, bolj ali manj drobcene čistilne naprave in v kratkem še bolj ali manj drobcene domove upokojencev, po pravilu, da vsaka občina pač mora imeti vse.

Saj nimam nič proti, da ne bi kdo razumel narobe, ampak že danes slišim „jamranja" občinskih mož čez nekaj let, koliko proračunskega denarja požira vsa ta stavbna infrastruktura.

Mah, kakorkoli že, vso srečo vsem pri načrtih (in izvedbi), ampak zame je tako drvenje občin v enake projekte še najbolj podobno črednemu nagonu; ko se dva ali trije najmočnejši biki spustijo v eno smer, za njimi pač zdrvi cela čreda...

Simona Meznarič

Sedem (ne)pomembnih dni

„Boljše živlljenje?"

Foto: Črtomir Goznik

Dela na Ptujskem jezeru vidno napredujejo, projekt vitalizacije z izgradnjo pristanišča Ranca, vstopno-izstopnih mest (Zabovci, Terme), veslaške proge in plovbnih poti je na polovici.

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Ptuj • Oživljanje ptujskih dvorišč

Za oživljanje na podlagi koncepta

Turistično društvo Ptuj je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prvič izvedlo barvanje starih ptujskih vrat, skušalo zainteresirati odgovorne tudi za ureditev dvorišč v starem mestnem jedru, ki bi bila lahko imenitna kulisa kulturnega in drugega dogajanja v starosti slovenskih mest, tudi poslovnega. Ideja v vseh teh letih ni imela konkretnih posnemovalcev, razen redkih izjem. Vsa obnova in vsebina se dogaja spontano.

Foto: Črtomir Goznik

Grajsko dvorišče sodi med eminentnejša ptujska dvorišča, kot prireditveni oder zaživi bolj poredko, tudi zato, ker je vsakič potrebno na novo postaviti oder.

Ptujska dvorišča so po mnenju podjetnika Petra Vesenjaka, med drugim lastnika hotela Mitra, zagotovo eden od še neizkoriščenih atraktivnih elementov starega mestnega jedra Ptuja. Tudi sami imajo zavidanja vreden dvoriščni prostor, kjer se tudi nekaj dogaja, samo Tadej Toš je s svojim Hamletom letos privabil dva tisoč obiskovalcev. „Osnova za pristop k ureditvi dvorišč v smislu ponudbe, za turiste in domačine, je odločitev mesta, da postaneta kultura in turizem dve prioriteti v razvoju mesta oziroma vsaj mestnega jedra. Iz tega koncepta, zamisli, mora izhajati celotno spodbujanje turistične in kulturne ponudbe na Ptuju. Pristop k ureditvi dvorišč mora biti večplasten, ločen na objekte, ki so v zasebni lasti in spodbujanju zasebnih lastnikov v usmerjanje ureditve teh dvorišč, ki naj bodo odprta za neke javne programe (turistične, gostinske, kulturne) ali pa da so najmanj na ogled obiskovalcem, ter na druge objekte, ki so še v občinski oziroma javni lasti, pri katerih pa je seveda možno, da se usmerjajo v neke odprte javne programe, ki bodo v ponos mestu in ki bodo dvignili turistično in kulturno atraktivnost starega mestnega jedra, bodisi z javno-zasebnimi partnerstvi pri njihovem urejanju (ne samo dvorišč, temveč celotnih stavbnih kompleksov), ki vsebujejo tudi dvorišča, z ustreznimi programi turistične in kulturne ponudbe. Občina ali javni sektor pa lahko, če ne razpolaga s programi, ki jih želi spodbuditi, takšne objekte ali dvorišča da v dolgoročni zakup ali od-proda zasebnemu kapitalu, ki ima ustrezen program, ki tudi ustreza viziji Ptuja kot turističnega in kulturnega središča Slovenija. Turistična in kulturna dejavnost se morata prepletati na način, ki se bo ekonomsko izplačal

investitorju, hkrati pa bo prispeval k dvigu kakovosti doživetja Ptuja. Zasnovati moramo programe, ki se bodo dolgoročno ekonomsko izplačali in se bodo najmanj izvajali v nekem partnerstvu med javnim in zasebnim. Spodbudno bi bilo, če bi občina oziroma javni sektor oblikoval nek program, ki bi usmerjal uporabo dvorišč v kulturne in turistične namene, ki bo imel ekonomsko,

programsko ter pravno in organizacijsko osnovo."

Za ponudbo, ki bo pritegnila

Direktor PM Ptuj Aleš Arih pravi, da je na Ptuju najprej potrebno narediti popis dvorišč, ki naj mu sledi selekcija v vsebinskem pomenu, kaj na ta dvorišča dati, da ne bomo imeli samo kava barov, čajnic, da se stvari ne bodo

ponavljale. Doseči je potrebno raznolikost ponudbe, ki bo ob domačinih pritegnila tudi obiskovalce. Konkretno se v PM Ptuj ob obnovi fasade dominikanskega samostana trudijo, da bi se ob njej uredili tudi notranje dvorišče, ki je predragocen prostor, da bi ostal zaprt in nedostopen. Lani so uredili odvodnjavanje. Zdaj naj bi sredi dvorišča ponovno postavili vodnjak, ki je nekoč že

bil, niso pa se še dokončno odločili glede same ureditve dvorišča. Odločajo se med tlakom in travno ureditvijo. Kot vedno računajo tudi na pomoč od zunaj, sicer pa se bodo tudi tega lotili sami, kot že neštetokrat doslej. Dvorišče želijo dokončno urediti še to jesen.

„V Umetniškem društvu Stara steklarska smo se pred tremi leti odločili, da bomo obiskovalcem naših prireditev odprli očem običajno skrite kotičke ptujskega mestnega jedra. S prirejanjem prireditev z različnimi vsebinami želimo spomniti, da je mogoče danes povečini dokaj urejena ptujska dvoriš-

ča izkoristiti za številne namene. Člani smo v poletnih večerih ponudili druženje ob raznovrstnih kulturnih dogodkih, kdo drug bo morda v teh s patino prežetih kotičkih našel priložnost za uresničitev podjetniške ideje. Mojster fotografije Stojan Kerbler je storil še korak več, s svojim fotoaparatom je pozabi iztrgal večino ptujskih dvorišč, ki s časom korenito spreminjajo svojo podobo. Vse manj je takih, ki še vedno ostajajo le prostor za odlaganje stare krame, čeprav imajo tudi zaradi tega svoj čar. So svojevrsten pomnik minulega časa in v svoji zau-puščenosti skrivajo številne zgodbe, ki še žive v spominu prebivalcev. Zato bomo pripravili razstavo fotografij Ptujska dvorišča Stojana Ker-blerja, dvorišča pa prihodnje poletje predstavili tudi skozi pripoved ljudi, ki žive v starem mestnem jedru. V Ptujčanih želimo okrepiti zavedanje o pomenu mesta in njegove zgodovine za današnji čas in jim odpreti oči za zanje vsakdanje reči, ki obiskovalce Ptuja očarajo,« je o oživljanju ptujskih dvorišč v imenu UD Stara steklarska povedala Nevenka Doblje-kar.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Na dvorišču dominikanskega samostana se občasno nekaj dogaja, zagotovo pa bo dogajanja še več, ko bodo uredili tudi ploščad, lani so rešili problem z odvodnjavanjem.

Foto: Črtomir Goznik

Dvorišče v Prešernovi 17 je oživelo po zaslugi UD Stara Steklarska.

Foto: Črtomir Goznik

Minoritsko dvorišče je od dvorišč v starem mestnem jedru najpogosteje prireditveni prostor. Že dolgo mu tudi obljubljajo premično streho. Najbolj glasni v zadnjem času na to temo so bili nekateri v lanskem predvolivnem času, po volitvah so utihnili.

Juršinci • Ob trinajstem občinskem prazniku

„Povsem zadovoljen ne smeš biti nikoli!"

Občina Juršinci, ki bo jutri praznovala 13. občinski praznik, je zagotovo ena tistih, ki ji je na področju razvoja v zadnjih letih uspelo narediti velik korak. Župan Alojz Kaučič funkcijo prvega moža občine opravlja od ustanovitve le te, že četrti mandat. Z dosežki v občini je zadovoljen, dodaja pa, da je ta mandat eden tistih, v katerem se bodo izvedle določene zelo pomembne investicije.

Minulo leto je bilo še kako pomembno za razvoj občine, saj jim je po letih truda uspelo izpeljati nekaj pomembnih projektov. Med najpomembnejše nedvomno sodijo pločniki, razsvetljava ter preplasti-tev in razširitev glavne ceste, ki pelje skozi center Juršinc. V minulem letu jim je uspelo urediti tudi parkirišča ob občinski stavbi in zdravstvenem domu, skupna vrednost omenjenih investicij pa znaša 526 tisoč evrov.

Dodatnih 87 tisoč evrov je bilo porabljenih za prepla-stitev ceste v Zagorcih, ki so jo izpeljali s pomočjo samoprispevkov občanov, ki so za ta projekt prispevali 4500 evrov.

Prihodnje leto v znamenju investicij

Nič manj ambiciozni pa niso načrti za prihodnje leto. Nadaljevali bodo s projektom izgradnje krožišča na glavni cesti skozi Juršince, ki se bo gradilo dvofazno. Kmalu bodo začeli s prvo fazo izgradnje krožišča, ki bo predvidoma zaključena oktobra. Nadaljevali bodo prihodnje leto, projekt pa bi naj zaključili maja prihodnje leto. Finančno bo to velik zalogaj, ki po projektni dokumentaciji znaša več kot 520 tisoč evrov.

Foto: Dženana Becirovic

Zupan Občine Juršinci Alojz Kaučič pravi, da takšnega razvoja občine ne bi bilo brez konstruktivnega sodelovanja svetnikov, predsednikov vaških odborov, občinske uprav ter občank in občanov.

Sicer pa bo tudi naslednje leto precejšnji del proračuna namenjen cestnim pridobitvam. Občina Juršinci bo izpeljala skupni projekt z občino Dornavo, ki se bo delno sofinanciral s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Gre za cesto Polenšak-Juršinci v dolžini 2600 metrov, kjer je vrednost investicije nekaj več kot 700.000 evrov, dela

pa se bodo izvajala kot rekonstrukcija in obnova cestne povezave, izgradnja pločnikov in cestne ter svetlobne infrastrukture.

Prihodnje leto bodo začeli tudi z izgradnjo povezovalne ceste na avtocesto, kjer Občina Juršinci sodeluje še z dvema občinama, Sv. Andražem in Cerkvenjakom.

Čaka jih še nekaj manjših

investicij, kot je modernizacija odseka Dragovič, v dolžini 340 metrov in modernizacija odseka v Sakušaku v dolžini 196 metrov. Jeseni pa bodo začeli tudi z izdelavo obcestne razsvetljave v Hlaponcih.

Naslednje leto tudi dom za starejše

Te dni je trud po letih prizadevanja za pridobitev Doma za starejše občane v občini Juršinci končno obrodil sadove. Občina je pri iskanju načina realizacije iskala različne možnosti in se na koncu v dogovoru z mag. Kristino Dokl, direktorico Doma za starejše občane Ptuj, odločila za sodelovanje s ptujskim domom. „Ta opcija nam nudi večjo možnost uresničitve projekta. Šlo bo za skupni projekt z Domom za upokojence Ptuj, kjer bo občina zagotovila infrastrukturo, Dom za upokojence Ptuj pa projektni del in samo izgradnjo doma. Za izgradnjo doma smo v razgovoru z gospodom župnikom in cerkvenim svetom pridobili njegovo strinjanje in soglasje, da bo lokacija Doma na zemljišču pod Trs-ničarskim domom Juršinci, saj ta lega omogoča izvedbo parka in sprehajalnih poti, ki bodo Domu resnično dajali pravljično podobo".

Pred adaptacijo so iz zgradbe najprej preselili muzej, ki je zajemal kar nekaj prostorov v prvem nadstropju. Za potrebe muzeja so najeli prostore stare pošte, kjer je sedaj urejen muzej in na voljo za oglede. Adaptacija je obsegala prenovo celotnega 1. nadstropja in delno stopnišča, potekala pa je v treh fazah. Za vsako fazo so bile pridobljene tri ponudbe, na osnovi katerih so izbrali najugodnejšega ponudnika, je povedal župan Jurij Borko.

V prvi fazi so opravljali zidarska dela - rušitev starih peči, menjava in povečanje podbojev za vrata, uredili so tlake v dveh prostorih, prestavili dva vhoda in potrebne manjše sanacije ometa in uredili dovoz za invalide k domofonu. Zamenjali so celotno elektroinstalacijo, vsa svetlobna telesa in domofon za invalide, uredili so tudi vso vodovodno in centralno inštalacijo ter zamenjali

plinsko peči, ki je imela premajhno kapaciteto. Prvo fazo so zaključili s slikopleskarski-

mi deli, položitvijo parketa v vseh prostorih, izdelavo spuščenih Armstrong stropov in

.

. ^

Letos v Juršincih predvidevajo tudi dograditev pošte na lokaciji ob sedanji pošti ter rušenje stare in postavitev nove trgovine, ki bo stala na enakem mestu kot doslej, le da bo približno enkrat večja kot je sedanja. Te dni pripravljajo tudi pogodbo s podjetjem T-2 za izgradnjo nove centrale za štiri pasovno omrežje, ki bo teklo na obstoječih kablih, med drugim pa bo omogočalo dostop do programov na kabelski televiziji.

Sicer pa župan Občine

Juršinci Alojz Kaučič o razvoju občine v zadnjih letih, pravi: „Zadovoljen sem, a si želim še več. Res pa je tudi, da je ta mandat eden tistih, v katerem bomo izpeljali nekaj pomembnih investicij in zato eden najzahtevnejših. Prepričan sem, da nam bo skupaj uspelo, saj dobro sodelujemo tako s svetniki, predsedniki vaških odborov kot z občinsko upravo. Brez sodelovanja pa zagotovo ne bi bilo takšnega razvoja občine, kot ga imamo."

Dženana Becirovic

VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE 13. OBČINSKEGA PRAZNIKA Z ŽELJO, DA SE TUDI V PRIHODNJE URESNIČUJEJO IDEJE IN CILJI, KI VODIJO V NADALJNJI RAZVOJ NAŠEGA BIVALNEGA OKOLJA.

VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINKEM PRAZNIKU, KI BO V SOBOTO 11.08.2007 OB 17.00 URI V VEČNAMENSKI DOVRANI OŠ JURŠINCI.

Vaš župan f JJ Alojz Kaučič J

Središče ob Dravi • Obnovili občinske prostore

Novo, lepo in moderno

Občina Središče ob Dravi je v mesecu marcu pristopila k adaptaciji in prenovi prostorov za potrebe občine in občinske uprave. Občinski prostori so ostali na Trgu talcev 4, v nekdanji občinski zgradbi, kjer je v pritličju Lekarna in Upravna enota Ormož, v 1. nadstropju pa sta imela do nedavnega sedež KS in Muzej.

barvanjem oken. Najboljši ponudnik in izvajalec je bilo Slikopleskarstvo Dogša d.o.o,

Nova sejna soba ni prevelika in bo dobro služila namenu.

Milena Milosavljevič je prva zaposlena na Občini Središče ob Dravi. Pravi, da skoraj ne more verjeti, kako so mojstri spremenili stare prostore.

Lendava, dela pa so bila vredna 48.950 evrov.

V naslednji fazi so nabavili vso pisarniško pohištvo, podboje in vrata ter leseno predelno steno v sejni sobi. Pisarniška oprema je bila izdelana za sprejemno pisarno, pisarno tajnika, pisarno računovodstva, sejno sobo, pisarno župana, prostor za zaposlene z minikuhinjo, prostor za potrebe arhiva in skladišča. Nameščena sta tudi dva trezorja za shranjevanje pomembnih dokumentov. V preddverju so bile montirane oglasne table za obveščanje in nove oprijemalne letve na stopnišču.

Najboljši ponudnik in izvajalec II. faze je bilo domače podjetje Slog Interier d.o.o - Središče ob Dravi, vrednost del pa je znašala 41.748 ev-rov.

Nazadnje so nabavili računalniško opremo, jo inštali

rali, vzpostavili računalniško mrežo s serverjem in krmilno omaro za varovanje in shranjevanje podatkov. Nabavili so še fotokopirni stroj, projektor in platno, prenosni računalnik in fotoaparat. Najboljši ponudnik je bila firma A.D.D d.o.o - Ljubljana, ki je zagotovila tudi triletno vzdrževanje sistema. Aparature in vzpostavitev sistema je stalo 30.900 evrov.

Ko so bili po opravkih na občini, si je prenovljene občinske prostore ogledalo kar nekaj občanov. Vsi ostali pa bodo imeli uradno priložnost v mesecu septembru, ko bo Občina Središče ob Dravi pripravila Dan odprtih vrat in povabila vse občanke in občane, ter druge zainteresirane, da si ogledajo občinske prostore in se seznanijo z delom občinske uprave in župana.

Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: vki

Ptuj • Po uveljavitvi tobačnega zakona

Terase so polne ... zima pa je še daleč ,

Petega avgusta je pričel veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih.

Po slovenskih raziskavah kadi četrtina odraslih med 25. in 65. letom starosti. Pri mladostnikih je ta odstotek nekoliko višji, kadilo naj bi 27 odstotkov mladih pri petnajstih in šestnajstih letih. Zadnji podatki pa tudi kažejo, da narašča število starejših moških, ki želijo opustiti kajenje, hkrati pa narašča število mladih kadilcev in žensk, ki kadijo. Anketa, ki smo jo izvedli med obiskovalci nekaterih ptujskih gostinskih lokalov, je pokazala, da kadilci zelo dobro poznajo vsebino novega zakona, v tem trenutku pa si z njim še ne belijo glave, ker je poletje, ki omogoča kajenje na terasah. V precej težjem položaju pa so tisti zaposleni, kjer so se uprave odločile, da kadilnic ne bo in kjer tudi zunaj zaprtih delovnih prostorov na območju podjetij kajenje ni dovoljeno.

Po enajstih letih je Slovenija sprejela novi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje tudi prodajo tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let, ki tudi ne smejo prodajati tobačnih izdelkov. Po novem je kajenje prepovedano tudi v prostorih, ki sicer ne štejejo za zaprte prostore, če so del pripadajočih funkcionalnih zemljišč prostorov šolska dvorišča, šolska igrišča...), kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja. Prav zanimivo bo videti, kako se bodo omejevanja kajenja na svojih prostorih lotili v Šolskem centru na Ptuju, kjer so že v preteklosti dijaki imeli kadilske seanse na pločnikih Volkmerjeve in Peršonove ulice, kadilnica pa bo znova postala tudi staro ptujsko Mestno pokopališče, ki naj bi ga že pred leti spremenili v park. Namreč, kot je razumeti za-

Foto: Črtomir Goznik

Terase, ki so v največji vročini - 20. julija je bila na Ptuju izmerjena najvišja temperatura tega poletja (38 stopinj Celzija) - samevale, so prve dni po uveljavitvi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov polne. V zaprtih javnih prostorih je po novem prepovedano kaditi, prav tako v zaprtih delovnih prostorih, zato se kadilci selijo na zrak. Kako bo pozimi, bodo kadili ob grelnikih, o tem v tem trenutku kadilci še ne razmišljajo. Gostinci pa se bodo v večini prilagodili, tako so vsaj izjavili te dni.

kon, kajenje mladih ni prepovedano na pločnikih, cestah, javnih parkiriščih, četudi se nahajajo ob teh (izobraževalnih) ustanovah.

V zdravstvu kadilnic ne bo, zunaj dosega zakona pa bodo tudi vsi, ki bodo kadili pred poslopji zdravstvenih zavodov in bolnišnic. Kot je povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, se bodo trudili po najboljših močeh, da bi tudi »zunanjega« kajenja bilo čim manj, vendar obiskovalcem in bolnikom kadilcem zunaj bolnišničnih poslopij ne morejo preprečiti kajenja.

Po noveli zakona bo poslej emabalaža tobačnih izdelkov vsebovala tudi natis telefonske številke za pomoč pri odvajanju od kajenja. Rok za uveljavitev napisa je osem mesecev po uveljavitvi zakona. V začetku septembra bo objavljen pravilnik, ki bo določil številko in njeno delovanje.

Prvo merjenje temperature

se je končalo brez velikih pretresov.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Označbe o prepovedi kajenja so preplavile gostinske lokale, kjer sicer lahko namestijo kadilnice, ki pa ne smejo zasesti več kot 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. Označbe, kot je na fotografiji, zakon sicer ne predpisuje. Gostincem pa naj bi bila v pomoč pri uveljavljanju zakona, ker bodo sicer za kršitve plačali visoke kazni.

O tobačnem zakonu so povedali:

Anja, 19 let: »Ce je v lokalih prepovedano kaditi, naj bo prepovedana tudi prodaja tobačnih izdelkov. Prav tako bi bilo potrebno prodajo tobačnih izdelkov prepovedati v prodajalnah z živili. Prodajo tobaka bi bilo potrebno omejiti le na trafike.«

Tone, 49 let: »Kljub prepovedi, bom kadil še naprej, pač ne bom še v lokal, kadil bom doma, s prijatelji pa se bomo pač družili v vikendih, v domačih dnevnih sobah. Težje pa bo v službi, kjer vsaj v moji, kadilnice ne bo. Za začetek pač ne bom več pil kave, ker kava brez cigarete, ni kava.«

Franc, 60 let: »Zakon je popolna oslarija, meni že ne bo nihče prepovedal kaditi, kadil bom še naprej, če ne v gostilni, pa drugje. Po štiridesetih letih kajenja pa že

ne bom nehal. Slovenski zakoni so pisani tako, da je vedno mogoče najti kakšno luknjo. Zakaj gostincem ne pustijo, da se sami odločijo ali bodo imeli kadilske ali nekadilske lokale, tako je na primer v Nemčiji, če se ne motim.«

Tine, 15 let: »Vem, da si poslej ne bom več mogel sam kupiti cigaret, zato pa so prijatelji. Ker tudi na funkcionalnih zemljiščih šole več ne bomo smeli kaditi, si bomo pač poiskali bližnje kotičke.«

Manja, 35 let: »Hvala bogu za takšen zakon, 15 let že delam v gostinstvu, dovolj je. Delavci v gostinstvu, še posebej tisti, ki nismo kadilci, za nas je bil dim zelo moteč. Zdaj bomo vsaj delali v zdravju neškodljivem okolju, če se že s plačami ne moremo pohvaliti.«

Anita, 45 let: »Po moje je zakon dobrodošel, če bi le uspeli omejiti kajenje med mladimi, kolikor vem je v porastu, prav tako med ženskami. V začetku mislim, da za kadilce še ne bo tako hudo, saj je zakon začel veljati poleti, ko je še mogoče kaditi zunaj, vsaj na terasah gostinskih lokalov. Tudi uporabo alkohola bi bilo potrebno omejiti, po nekih podatkih naj bi bilo v Sloveniji že 200 tisoč alkoholikov. Tudi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov iz leta 1996je bil dober, vendar so ga vsi ignorirali, še posebej gostinci, ki niso zagotovili doslednega ločevanja med kadilskimi in nekadilskimiprostori.«

Ptuj • Ob 65 letnici poslednjega boja Slovenskogoriške - Lackove čete

Osrednja spominska slovesnost bo v petek

V torek, 8. avgusta, je ob 65 obletnici poslednjega in junaškega boja Slovenskogoriške - Lackove čete v gozdiču Laze pri Mostju na območju občine Juršinci delegacija predstavnikov Mestne občine Ptuj, Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega združenja Maribor in Kluba Brigadirjev Ptuj, položila spominske vence k spomenikom in spominskim obeležjem v mestni občini Ptuj.

Kot je povedal predsednik kluba brigadirjev Stanko Le-pej, je 5-članska delegacija položila vence k spomeniku Franca Osojnika pri Osnovni šoli Ljudski vrt, k spomeniku Franca Krambergerja pred domov Zveze sindikatov Ptuj, k spominski plošči na nekdanjih mestnih zaporih pri Sončnem parku, k spomeniku narodnemu heroju Jožetu Lacku na starem mestnem pokopališču, h grobnici padlih borcev NOB na Ptujskem, k spominski plošči na rojstni

hiši španskega borca Toneta Žnidariča v Novi vasi pri Ptuju ter k spomeniku narodnemu heroju Dušanu Kvedru v ptujskem mestnem parku.

Osrednja spominska svečanost ob 65 obletnici poslednjega boja Slovenskogoriške

- Lackove čete pa bo - pod naslovom „Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem"

- danes ob 17. uri v spominskem parku Laze v Mostju. Slovesnost skupaj pripravljajo občina Juršinci, Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj,

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Policijsko veteransko društvo Sever iz Maribora, Klub brigadirjev iz Ptuja ter Lovska družina Juršinci. Po pozdravnem in spominskem nagovoru, osrednji govornik bo Tone Polšak, član glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije bodo pripravili še kulturni program, po položitvi vencev pa bodo nadaljevali s tradicionalnim spominskim tovariškim srečanjem.

-OM

Foto: M. Ozmec

Spominsko obeležje v Mostju so tudi pred letošnjo spominsko slovesnostjo očistili in uredili ptujski brigadirji - veterani.

Zavrč • Enajsto občinsko praznovanje

Leto 2007 je za Zavrčane precej obetavno

V haloški občini Zavrč bodo konec tega tedna pripravili osrednje prireditve ob 11. občinskem prazniku. Župan Miran Vuk je z obdobjem od lanskega praznovanja upravičeno zadovoljen, saj so s sorazmerno majhnimi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago, storili zelo veliko.

„Konec julija smo opravili pregled preplastitve ceste Zavrč-Borl, odsek Šoljak, ki naj bi nas po predračunu najugodnejšega ponudnika, podjetja Asfalti iz Ptuja, veljala okoli 81.000 evrov. Letos nameravamo nadaljevati tudi z izgradnjo kanalizacijskega sistema v naselju Zavrč. Skupna vrednost investicije za naselje Zavrč, ki se bo izvajala do leta 2009, sicer znaša dobrih 210.000 evrov za primarni in okoli 638.000 evrov za sekundarni del. Če bomo uspeli na javnem razpisu pridobiti pričakovana sredstva, bomo še letos izvedli za okoli 190.000 evrov investicijskih del," ponosno pove župan

Miran Vuk in nadaljuje: „V avgustu smo pričeli tudi z vzdrževalnimi deli na OŠ Zavrč, za kar imamo po proračunu predvidenih 21.000 evrov. Dela bodo najprej zajemala sanacijo strehe, vse ostalo pa bomo izvedli šele potem, ko bomo vedeli, koliko sredstev bo potrebnih za to sanacijo. Še ta mesec bomo pričeli tudi z novogradnjo vodovodnega sistema Hrastovec-Dačkov hrib vrednega okoli 13.000 evrov. V zaključku je izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo lokalne ceste Goričak- hrvaška meja, odsek Borak- Hrženjak, projekt je delno sofinanciran iz programa medsosedskih odno-

sov med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. V letu 2007 pokrivamo še obveznosti iz naslova obnovitvenih del na objektu kulturne dvorane v Zavrču, za kar imamo v proračunu predvidenih 173.000 evrov. Zaradi tega smo morali zmanjšati nekatere druge investicije, ki smo jih imeli v planu in se jim celo odpovedati. V jeseni planiramo še izvedbo modernizacije ceste v Drenovcu proti Antonu Hrženjaku, po predračunu zanaša vrednost del dobrih 30.000 evrov, del stroškov pa bodo pokrili občani sami. V kolikor bomo, skupaj z drugimi haloškimi občinami uspeli na javnem razpisu Ministr-

Foto: M. Ozmec

Občino Zavrč že tretji mandat uspešno vodi župan Miran Vuk.

Foto: M. Ozmec

V teh dneh poteka izgradnja novega mejnega prehoda Zavrč pri čemer so si Zavrčani izborili izgradnjo pločnikov od začetka Zavrča do gostišča Gregurec na obeh straneh, izgradnjo in ureditev krožišča ter parkirišča (porušili bodo Pongračevo zgradbo) ter navezavo s cesto Ormož - Hajdina z novim mostom čez Dravo.

stva za gospodarstvo, bomo pričeli z investicijo izgradnje širokopasovnega omrežja. To pomeni, da bodo tudi občani imeli možnost uporabe tehnike ADSL, kabelske TV, interneta.

V zvezi z razširitvijo MMP Zavrč smo se uspeli s pristojnimi iz posameznih ministrstev dogovoriti, da se bo končno rekonstruirala regionalna ceste Zavrč- Drenovec in sicer od Trgovine Haložanka do mejnega prehoda Drenovec. Obljubljeno je, da se bo v I. fazi izvedla preplastitev obstoječega, dotrajanega asfalta, v letu 2008 sanacija plazu na obstoječi cesti in v letu 2009 položitev asfalta. Sredstva bo v celoti zagotovila Republika Slovenija iz svojih proračunov. Dogovorili smo se tudi o izgradnji krožišča pri gostilni Pongi, bili smo pobudnik, našo pobudo pa podpira tudi Občina Gorišnica, da se izvede povezovalna cesta na hitro cesto Hajdina - Ormož. Pogovori z državo so v teku,

Kog • Prihajajo dnevi turizma

Prireditev se bo pričela s srečanjem krajanov Koga, Središča ob Dravi in Miklavža pri domačiji Zadravec na Vitanju. Ob tej priložnosti bodo na dan Marijinega vnebovzetja odkrili prenovljeno cerkveno obeležje. Ob križu pripravljajo bogat kulturni program in pogostitev udeležencev. V četrtek bo ob 17. uri v prostorih OŠ Kog otvoritev likovne razstave Rozine Šebetič-Borko - Bor-kova je domačinka s Koga, ki ustvarja na Ptuju, letos pa je praznovala visok življenjski jubilej. Sočasno bodo odprli tudi kulinarično razstavo, ki se bo smiselno navezovala na prvo in so jo poimenovali Jedila slikarkine mladosti. Razstavo bo pripravil Aktiv kmečkih žena, ki bo s ponudbo na stojnicah spremljal petkove in sobotne prireditve.

Odlično kogovsko vino pa bodo ponujali domači vino-

gradniki. V petek se bodo na Kogu srečali upokojenci in se

umestitev trase v prostor pa je odvisna od dogovorov med RS in občinami, ki se morajo uskladiti."

Sicer pa so v Zavrču v okviru letošnjega občinskega

praznika izvedli številne prireditve, ki so se začele že konec julija, osrednja proslava pa bo jutri, v soboto, ko se bo ob 9. uri ko v kulturni dvorani v Zavrču pričel tradicionalni šahovski turnir v organizaciji ŠD, popoldne ob 15.30 bo v dolini v Hrastovcu svečana otvoritev ceste Zavrč-Borl, odsek Šoljak, ob 17.30 uri bo na stadionu v Zavrču tekma 1. kroga v II. SNL med NK Aluminij in domačimi NK Zavrč, osrednja slovesnost pa bo do 19.30 v kulturni dvorani na Goričaku. "Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje in jih vabim da se udeležijo prireditev ob našem skupnem prazniku v čimvečjem številu," je še povabil župan Vuk.

M. Ozmec

OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ZAVRČ OB 11. OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE.

Miran VUK

Župan obline Zavri

Dnevi druženja in zabave

Od srede, 15. avgusta, pa do sobote, 18. avgusta, bodo trajali letošnji Dnevi turizma na Kogu, ki sta jih na nedavni tiskovni konferenci podrobneje predstavila Anica Pevec in Borut Prapotnik.

pomerili v tekmovanju v vrtnem kegljanju. Večer pa bo

Tako prijetno zna biti ob Dnevih turizma na Kogu.

mogoče preživeti na dva načina. V dvorani bo na ogled gledališka predstava Čenče v izvedbi literarno-gledališke skupine iz Ormoža, na športnem igrišču pa bo potekal nočni nogometni turnir.

V soboto ob 10. uri na Kog vabijo rekreativne kolesarje na krajšo potepanje med kogovskimi griči, na Kogu pa bosta imeli na ta dan svoje srečanje kar dve društvi. Na vsakoletnem srečanju se bodo zbrali invalidi občine Ormož, letos prvič pa se bodo na Kogu oglasili tudi člani Društev generala Maistra. Spretne gospodinje bo pritegnilo tekmovanje v kuhanju kisle juhe, ob 15. uri pa bodo v spremljavi kulturnega programa in priljubljenima

humoristoma postavili klo-potec. Druženje se bo nadaljevalo z zabavo z ansamblom Nova legija s pevko Andrejo.

Anica Pevec, predsednica TD Kog, ki je glavni organizator prireditve, je povedala, da v društvu razmišljajo, da bi prireditev ponovno prestavili v junijski čas, kot je to že nekoč bilo. Prireditvi pa nameravajo vrniti tudi nekdanje ime - Praznik vina in vrtnic - več poudarka pa naj bi na prireditvi bilo na promociji vina. Čeprav se zdi, da so dnevi dnevom turizma na Kogu šteti, pa bo kraj svoj praznik gotovo obdržal, ne glede na termin in vsebinski poudarek.

Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: vki

Ptuj • Sto let Magistrata

ZAPOSLITEV V SPARU?

Mestna hiša praznovala sto let

V ptujski Mestni hiši - Magistratu - je bilo 3. avgusta nadvse svečano. Odprli so priložnostno razstavo o njeni 100 - letnici, s katero se spominjajo njenega nastanka. Ob tej priložnosti so v galeriji Magistrat odprli tudi filatelistično razstavo ptujskega filatelističnega društva s priložnostnim žigom, ki je ob ob jubileju Mestne hiše založilo tudi spominski pisemski ovitek, ki ga krasi posebna znamka. Dogodek sta s kulturnim nastopom pospremila Tom Hajšek in Teja Leto-nja. Ptujska Mestna hiša je ob jubileju bogatejša tudi za napis Mestna hiša in za dva grba na pročelju, eden je iz leta 1551, drugi pa aktualni, ki ga mestna oblast uporablja danes.

Razstavo spremlja katalog na 36 straneh. O zgodovinskih mejnikih ptujskega Magistrata je strokovni prispevek napisala Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, o bivših stanovalcih Mestne hiše se je razpisal Milan Ostrman, dr. Božidar Koželj je predstavil prispevek Filatelističnega dru

štva Ptuj ob 100-letnici Magistrata, prispevek pod naslovom Prvih sto let v Mestni hiši pa je napisal aktualni ptujski župan dr. Štefan Čelan. Podlaga za nastanek kataloga je bilo gradivo iz arhivov ptujskih ustanov, dunajskega muzeja, Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju, Tehniške univerze na Dunaju

Dobro zarie!

Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!

Za delo v naši novi poslovalnici SPAR PTUJ - RABELČJA VAS iščemo:

1. Namestnika poslovodje (m/ž)

2. Vodjo izmene (m/ž)

Pričakujemo:

- V. stopnjo izobrazbe trgovske smeri

- poznavanje trgovinskega poslovanja

- najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih v živilski dejavnosti

- izkušnje pri vodenju ljudi

- organizacijske sposobnosti

- samostojnost pri delu

3. Mesarje - prodajalce (m/ž)

Pričakujemo:

- najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske, gostinske ali živilske smeri

- poznavanje dela v trgovini

zaželene so delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih veselje do dela z ljudmi

4. Prodajalce (m/ž)

Pričakujemo:

- IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge smeri

- poznavanje dela v trgovini

- zaželene delovne izkušnje v trgovini

- veselje do dela z ljudmi

- komunikativnost

5. Prevzemnik blaga (m/ž)

Pričakujemo:

- najmanj IV. stopnjo izobrazbe

- opravljen izpit za upravljanje viličarja je prednost

- zaželene so delovne izkušnje z delom v skladišču

- dobro fizično kondicijo, motorične spretnosti in natančnost

Nudimo:

- delo v sodobno opremljeni poslovalnici

- prijetno delovno okolje

- zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas

Prijave sprejemamo v 8 dneh po

objavi, na naslov:

Spar Slovenija d.o.o.,

Kadrovska služba, Letališka 26,

1000 Ljubljana.

PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA

in nekaterih drugih. Uredniški odbor kataloga so sestavljali Milena Turk, Tanja Ostrman Renault in Iva Ferlinc. Razstavo sta postavila in oblikovala katalog s.kolibri in Design studio K.

Od srednjega veka pa do leta

Foto: Črtomir Goznik

Nastanek ptujskega Magistrata je na odprtju priložnostne razstave ob njegovi stoletnici v galeriji Magistrat predstavila Marija Hernja Masten. Razstavo spremlja tudi obsežen katalog na 36 straneh.

1907 je bil mestni rotovž na Glavnem trgu, danes Slovenskem trgu, središče trgovskega, poslovnega, upravnega in sodnijskega dogajanja. V času županovanja Jožefa Orniga je Ptuj pridobil nekaj dominantnih mestnih zgradb, gradnja Magistrata pa je bila eden najbolj smelih gradbenih podvigov takratnega župana. Mestna hranilnica je prav v tistem času na Florjanovem trgu odkupila staro Poskočilovo stavbo s po-znorenesančnimi elementi, ki so jo leta 1571 zgradili domini-kanci. Stara občinska stavba na Slovenskem trgu pa je že dolgo pred tem pokala po šivih, saj ni bila več primerna za razširjeno upravno dejavnost in administracijo mestne uprave. Kritična zvitost župana Jožeta Orniga, kot je na odprtju razstave povedala Marija Hernja Masten, je botrovala, da je ob večinski podpori mestnega sveta dosegel, da je občina začela graditi Magistrat. Za izdelavo idejnih načrtov za Mestno hišo je Mestna občina Ptuj objavila

24. januarja 1906 javni razpis, ki je bil zelo odmeven, prispelo je 67 osnutkov. Prvo nagrado je dobil načrt Maxa barona Ferstla, profesorja na dunajski Visoki tehniški šoli, ki ga je mesto imenovalo tudi za svojega častnega meščana. 24. januarja leta 1907 je od Mestne hranilnice odkupila zemljišče in staro Poskočilovo hišo ter pričela z gradnjo. Cena gradnje je presegla vsa predvidevanja (500 tisoč kron), razlogov za prekoračitev je bilo več, predvsem pa je izstopala zahteva arhitekta Ferstla, gradnja je potekala pod njegovim nadzorom, da mora biti kakovostna, da bo zagotovila stoletni obstoj. Uradno so v novem Magistratu pričeli poslovati 15. decembra leta 1907. Ob tej priložnosti je župan Ornig 70 mestnim revežem namenil 550 kron. Mestni svetniki so se prvič v novih prostorih sestali 22. januarja 1908. Septembra 1908 so mestni svetniki sklenili, da bodo v avlo Magistrata postavili spominsko ploščo, na kateri bodo zapisana imena žu-

pana, podžupana in arhitekta Ferstla. Tabla je ohranjena v Pokrajinskem muzeju Ptuj. MO je stari rotovž prodala leta 1922. Po drugi svetovni vojni je imel na Magistratu sedež Mestni ljudski odbor, ki se je leta 1952 preimenoval v Ljudski odbor mestne občine. Ko se je sedež občine preselil na Srbski trg, so se v Magistrat preselile družbenopolitične organizacije.

Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je v svojem kratkem priložnostnem govoru ob odprtju razstave ob 100-letnici Magistrata poudaril, da so že v tistem času velik pomen pripisovali javno-zasebnemu partnerstvu, tudi nova Mestna hiša je bila njegov produkt. »Če želimo, da bo staro mestno jedro živelo, morajo tu živeti ljudje, to realnost moramo razumeti in jo tudi uveljavljati, ko na glas razmišljamo, kako ga oživeti,« je še dodal.

Mestna hiša je dočakala sto let, kot je napovedal arhitekt Ferstel.

MG

Foto: Črtomir Goznik

V počastitev 100 - letnice Magistrata je Filatelistično društvo Ptuj založilo priložnostni spominski pisemski ovitek (na fotografiji), pri Pošti Slovenije je naročilo posebno znamko, v galeriji Magistrat pa je pripravilo filatelistično razstavo s priložnostnim žigom, ki bo v uporabi na ptujski pošti do 18. avgusta, je na otvoritvi razstave povedal dr. Božidar Koželj, predsednik FD Ptuj.

Foto: ČrtomirGoznik

Leta 1934 je na ptujskem Magistratu živelo enajst družin in en samski stanovalec, se spominja eden izmed še živečih stanovalcev Milan Ostrman (drugi z leve). Živeli so v drugem in tretjem nadstropju, spodaj so bili občinski prostori, v pritličju policija, na dvoriščni strani nekaj zaporniških celic in še dve stanovanji, pa tudi trafika. Najstarejša že živeča stanovalka Magistrata, žena znanega ptujskega otroškega zdravnika dr. Brumna, bo letos dopolnila častitljivih 98 let. Zadnji stanovalci so ptujski Magistrat zapustili okrog leta 1960 prejšnjega stoletja.

Videm • Po nekaj letih spet praznik KS

S klopotcem in priznanji

Ena izmed osmih videmskih krajevnih skupnosti je tudi KS Videm, ki je po svoji podobi pravzaprav „mala podoba" celotne občine, saj združuje naselja tako v ravninskem kot v haloškem, gričevnatem območju. Po več letih prekinitve so se krajani letos v prvem avgustovskem koncu tedna odločili ponovno praznovati svoj dan.

Osrednja slovesnost je potekala na Majskem vrhu, na dvorišču povsem novo adaptiranega vaškega doma, ki je še dobrih 14 dni nazaj kazal precej klavrno podobo. So pa Videmčani, seveda s pomočjo

občinske blagajne, krepko zavihali rokave in do dneva praznika naredili skoraj čudež, saj je dom, ki bo namenjen raznovrstnim dejavnostim, kazal čisto drugačen, prenovljen „obraz", urejeno pa je bilo tudi že

dvorišče pred njim. Sicer pa to še zdaleč ni bila edina uspešno izvedena naložba v tej KS v zadnjem letu. Kaj vse so pridobili, je v osrednjem nagovoru nanizal predsednik KS Videm Andrej Rožman, ki je sicer

Prejemniki letošnjih priznanj KS v družbi s predsednikom KS Andrejem Rožmanom in direktorico občinske uprave Darinko Ratajc: župan Friderik Bračič. Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm, PGD Videm in Marija Černila

povedal, da so potrebe občanov še vedno velike in glede na geografsko raznolikost krajevne skupnosti, tudi zelo raznolike: „Veste pa, da smo dobili nov vrtec, prenovljen je lep del šole in urejena kuhinja, obnovljen je tale dom, gradi se kanalizacija, v planu pa je še kar nekaj modernizacij cestnih odsekov in izgradnja javne razsvetljave ter, kot vse kaže, tudi doma za upokojence."

Rožmanove načrte za prihodnost je v svojem pozdravu in čestitki krajanom podprl tudi župan Friderik Bračič, svojo podporo pa je za njim izrazil tudi poslanec DZ Branko Marinič z besedami, da se je uveljavilo dobro projektno sodelovanje z občino in da bo „ z roko v roki" možno doseči vse zastavljene cilje.

Ob prazniku KS Videm pa se je vodstvo odločilo posebej nagraditi najbolj zaslužne občane. Rožman je skupaj z županom Bračičem in direkto-

Uradni del slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti je sklenila postavitev klopotca pred novo obnovljenim domom na Majskem vrhu.

rico občinske uprave Darinko Ratajc štirim najzaslužnejšim podelil posebna priznanja. Prejeli so jih: župan Friderik Bračič, Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm, PGD Videm in Marija Černila.

Vrhunec letošnjega praznovanja pa je predstavljala postavitev klopotca, ki je v sobotnem, nekoliko vetrovnem poznem popoldnevu zaklo-

potal z vso močjo in hitrostjo. Da je uspešen „krst" klopotca spremljalo veselo igranje har-monikašev niti ni potrebno posebej poudarjati, sicer pa so v okviru proslave zapeli še domači ljudski pevci in skupina Veseli Jožeki, za mokra grla in polne želodce pa je bilo tudi odlično poskrbljeno. Kot se za takšen praznik sredi Haloz tudi spodobi....

SM

Vurberg • 4. obdravsko srečanje društev upokojencev

Medse vabijo nove člane

Pri gradu Vurberg se je v nedeljo zbralo blizu 80 upokojencev iz slovenskih obdravskih krajev. Srečanje so pripravili člani društva upokojencev Vurberg, zapeli pa so tudi pevci moškega pevskega zbora društva upokojenci Duplek.

Društvo upokojencev Vur- na izlete ter razna srečanja in drugih prireditvah. Ponosni dravskih mest je namenjeno

berg so ustanovili decembra 1993 leta, delovati pa je začelo leta 1994. Združuje okrog 120 članov iz mestne občine Ptuj ter občin Duplek in Destrnik. Skupaj se odpravijo predvsem

prireditve, ki jih organizirajo druga društva. »Kraj Vurberg leži na lepem sončnem kraju, na katerem stoji del gradu s cerkvico, poznan po vurber-škem festivalu in številnih

smo na ta kraj in želimo, da naše društvo živi z njim. Med nas vabimo nove člane, upokojence, želimo pa si tudi podpornih članov mlajše generacije.

Srečanje upokojencev ob-

spoznavanju in druženju članov društev upokojencev vse do Dravograda,« je povedal Jožef Sakelšek, predsednik društva upokojencev Vurberg.

mat

Foto: Mateja Tomašič

Člani moškega pevskega zbora DU Duplek z Jožefom Sakelškom, predsednikom DU Vurberg

Ptuj • Sedmo tekmovanje za ribiškega carja

Krona in žezlo ostajata v rokah Janeza

Ribiška družina Ptuj je v nedeljo, 5. avgusta, ob ribniku na Rogoznici pripravila že 7. tekmovanje članov za naslov Ribiškega carja. Najtežjo ribo in prestižni najvišji naslov Ribiški car je tudi za leto 2007 ubranil Janez Cigula iz Dornave, ki je zmagal že lani.

Letošnjega sedmega tekmovanja za ribiškega carja, ki ga pripravljajo v ribiški družini Ptuj od leta 2000 z namenom, da bi popularizirali športni ribolov na velike, trofejne ribe, se je po vsej verjetnosti zaradi podaljšane sobotne ptujske poletne noči in dopustov v nedeljo udeležilo le 24 ribičev. Kljub temu je tekmovanje v lepem in sončnem vremenu potekalo v dokaj napetem vzdušju, saj je bilo kar precej močnih

prijemov in zategov, v ribiško mrežo pa so spravili v glavnem le nekaj večjih amurjev in letos nobenega krapa.

Po besedah Marjana Kanclerja, predsednika tekmovalne komisije pri Ribiški družini Ptuj, se je pripetilo, da so bili tudi letos ribiška spretnost, znanje in seveda tudi sreča najbolj naklonjeni Janezu Ciguli iz Dornave, ki mu je v mrežo uspelo spraviti najtežjo ribo, 2100 g težkega in blizu 50 cm dolgega amur-

ja. Prvi carjev spremljevalec je postal drugouvrščeni Branko Verdenik s Ptuja, ki je ujel 1840 g težkega amurja, drugi carjev spremljevalec pa je tretjeuvrščeni Jani Sluga, prav tako s Ptuja, s 1820 g težkim amurjem. Zanimivo je tudi, da sta oba carjeva spremljevalca iz sicer zelo uspešne tekmovalne ekipe Gastro Ptuj, ki je v letošnji tekmovalni sezoni nanizala že kar precej uspešnih uvrstitev.

-OM

Foto: M. Ozmec

Za ribiškega carja leta 2007 so okronali Janeza Cigulo iz Dornave, ob njem njegov prvi letošnji spremljevalec Branko Verdenik.

Foto: SM

Foto: SM

Ormož • Nova pravila parkiranja v mestu

Zakupili večino parkirišč

1. avgusta zjutraj so bili na Komunalnem podjetju Ormož nemalo začudeni, ko so prostore preplavili posamezniki, ki so želeli zakupiti parkirne prostore. Takšnega močnega odziva zainteresiranih na komunali niso pričakovali, negodovanje čakajočih pa so poskušali pogasiti v vodo in kavo.

V Uradnem vestniku občine Ormož s konca marca je lepo opredeljeno, da imamo v Ormožu tri kategorije javnih površin namenjenih za parkiranje. Vseh parkirišč skupaj je okrog 400. Na rumenih parkiriščih lahko parkirajo predvsem taksisti v Vrazovi ulici in invalidi na Ptujski 6, modra cona je namenjena brezplačnemu kratkotrajnemu parkiranju do ene ure. To so parkirišča pred občino, nekaj parkirišč v Vrazovi in Poštni ulici, del parkirnega prostora na Kolodvorski pred trgovino Mercator, parkirni prostor v Skolibrovi in Žigrovi ulici ter del parkirnega prostora v Ilirski in na Kolodvorski 9. Predvsem na zadnjih dveh lokacijah je potrebno opozoriti, da so se

razmere spremenile, sedaj so modre barve le maloštevilni parkirni prostori ob gradu, ob notariatu in ob Timi. Z belo barvo so označene površine, ki so namenjene za parkiranje fizičnih in pravnih oseb z dovolilnicami, oziroma namenjene za stanovalce in lastnike lokalov z dovolilnicami za parkiranje.

Ta, zadnja kategorija, ki so jo na novo prebarvali, je seveda najbolj zanimiva. To se je zdelo tudi 50 zainteresiranim, ki so v sredo zjutraj želeli zakupiti parkirišče, ki so ga navajeni. Tisti, ki jim to ni uspelo, so bili tudi precej nejevoljni in glasni. V prvih dveh dneh so na komunali dali v zakup 184 od skupno 359 parkirišč. Zakupiti jih je mogoče po principu "kdo prej pride,

prej melje", stanejo pa 6,5 evra na mesec. Zaenkrat ima vsako stanovanje pravico zakupiti le eno parkirno mesto. Ko bodo pod temi pogoji razdeljena, bo mogoče zakupiti tudi več parkirišč na stanovanje. Če ob določenem bloku ne bo prostora, bo možno prostor zakupiti tudi drugje. Problem pa je zlasti v tem, da je pri stanovanjskih objektih in lokalih povpraševanje precej večje kot drugje. Veliko je še prostih mest ob gradu, na Ljutomerski cesti, za Timo.

Logično, na zakupljenih parkirnih mestih lahko parkira le tisti, ki je prostor zakupil. To je pri nekaterih že v prvih dneh pripeljalo do hude krvi. V uredbi je predvidena tudi možnost, da se uredi rampa, če stanovalci zakupijo celotno parkirišče.

Foto: vki

Belo, rumeno in modro, s številkami ali brez, na nova pravila se bo treba šele navaditi.

Sedaj je v veljavi dvomesečni prehodni čas v katerem se vsi skupaj navajamo na nov režim, od 1. oktobra naprej pa bo napačno parkiranje tudi sankcionirano. Komunalni nadzorniki bodo pisali globe.Pripravlja se nov pravilnik in najverjetneje tudi nove številke. Sedaj še bele cone bodo kmalu oštevilčili z modro barvo, kar bo nezmotljiv znak, da je prostor zakupljen.

Brezplačno parkiranje je v mestu možno za eno uro ob delavnikih med 7. in 17. in v soboto med 7. in 13. uro, na maloštevilnih modrih parkiriščih, ki so še ostala. Kot dokazilo je potrebno nastaviti parkirno uro. Obstoječi avtomati za plačilo parkirnine ne delujejo več, so zastareli, saj so še na tolarje in bi jih bilo treba najverjetneje odstraniti.

Direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen je poudarila, da se moramo Ormo-žani na nov režim reda parkiranja šele navajati, da bo sistem ostal dolgotrajen, saj je mnenja, da sistem ni slab, treba se ga je le navaditi in ga vzdrževati. Zakupnikom priporoča, da imajo izkaznice v avtih na vidnih mestih. Ker pa gre za prehodno obdobje vsem uporabnikom priporoča malo strpnosti, saj je v Ormožu še vedno mogoče najti prosto parkirno mesto. Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: vki

Pavla Majcen:"Gre za prehodno obdobje, v katerem se na nov režim parkiranja šele navajamo, to pa bo šlo veliko lažje z malo strpnosti in dobre volje."

Juršinci • Dobrodelni 12. praznik gospodinje

Gospodinja je srce družine

Članice društva gospodinj Juršinci so minulo nedeljo pripravile že 12. praznik gospodinje, ki so ga letos naslovile 'Kuhajmo s spoštovanjem in ljubeznijo'. Pred lovskim domom so izvedle tako imenovan krompirjev piknik, kjer so ponujali sveže pripravljene dobrote iz krompirja, pripravili pa so tudi razstavo krompirja in krompirjevih jedi.

»Mesec julij je čas žetve, čas, ko se pride do kruha. »Spomnim se trenutka, bila sem še otrok, ko se je od mlina pripeljala sveža moka in so doma spekli sveži kolač kruha. Takrat je bilo veselje pri hiši. Tako gospodinje praznujemo 29. julija, ko goduje zavetnica gospodinj sveta Marta. Ta, za gospodinje dela prosti dan, je namenjen njihovemu srečanju in druženju. Naše društvo smo ustanovili pred dvanajstimi leti po vzoru sv. Marte, je

Foto: MT

Na ogled so bile tudi dekoracije z bučkami.

pa že pred tem 17 let delovalo organizirano društvo gospodinj,« je povedala Marta Toplak, ki je predsednica društva že kar 27 let.

Praznik je namenjen spoštovanju in predstavitvi poklica gospodinje, njenega dela ter ovrednotenju tega poklica. Prazniki juršinskih gospodinj so že poznani po različnih jedeh. Tokrat je bil na vrsti krompir. Med razstavljenimi jedmi so kot slaščica posebej izstopali krompirjevi krapci, ki so avtohtona jed teh krajev in kvasenica. Vsako leto k sodelovanju vabijo gospodinje s SV Slovenije. Nedeljsko prireditev so začeli s sveto mašo, nadaljevali pa s srečanjem gospodinj in gospodinjcev severovzhodne Slovenije.

»Letos prvič pripravljamo dobrodelni praznik gospodinje, saj že dalj časa opazujemo stiske naših gospodinj, predvsem finančne. Poklic gospodinje ni prav priznan, ni posebne naklonjenosti do tega poklica, še posebej, ko so gospodinje onemogle in ostarele. Letos zbiramo denarne

prispevke za dve naši invalidni in obnemogli gospodinji,« je o stiski gospodinj povedala Marta Toplak, hkrati pa poziva vse, ki bi še želeli darovati denarna sredstva, da jo pokličete po telefonu 02 758 0051 ali prispevek nakažete na TTR 04202-0000821139.

»Naše društvo sestavlja 32 članic, od tega je okrog 20 članic pomagalo pripraviti vse za današnjo prireditev. Drugače pa sodelujemo še pri prire

ditvi Zahvala jeseni ter drugih prireditvah v občini. Hodimo tudi na izlete in ekskurzije. V novembru se začne naš program tečajev, srečanj in predavanj, ki temeljijo na celotnem programu gospodinje.

Naše društvo je tako edino društvo s programom po vzoru svete Marte Z njim smo postale prepoznavne ter si pridobile nek status,« dodaja predsednica društva.

mat

Od tod in tam

Ljutomer • Kopališče odprlo vrata

Minulo soboto so odprli prenovljeno letno kopališče v Ljutomeru. Lansko leto je občina Ljutomer pričela z obnovo, z najnujnejšimi deli, ki so zajemala menjavo bazenske školjke, del bazenske tehnike in ureditev okolice ter s tem omogočili normalno delovanje nekoč izredno priljubljenega letnega kopališča. Celotna vrednost del znaša 1,1 milijona evrov. Občina Ljutomer je iz svojega proračuna zagotovila približno 870 tisoč evrov, Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za šport pa okrog 240 tisoč evrov. Po sklepu občinskega sveta bo kopanje v Ljutomeru letošnjo poletno sezono brezplačno. Otvoritev so opravili s prerezom traku predsednik Krajevne skupnosti Ljutomer Franc Makoter, župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor ŠIM Ljutomer Branko Žnidarič (od leve).

Niko Šoštarič

Ptuj • Novi prostori sprejemne pisarne

myn

Foto: Črtomir Goznik

V prostorih bivše davkarije je MO Ptuj uredila prostore sprejemne pisarne, kjer bodo ljudje lahko dobili vse usluge te hiše na enem mestu, je na odprtju 3. avgusta povedal ptujski župan. Omogočen pa je tudi dostop invalidom z vozički, kar v Mestni hiši označujejo kot pomemben mejnik v gradbeni zgodovini stoletnega objekta. Obnova, oprema in ureditev dvigala oz. dostop za invalide je skupno stala 50.500 evrov.

V sprejemni pisarni bo pet zaposlenih. Dostop za invalide sta skupaj otvorila ptujski župan dr. Štefan Čelan in Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj. »Zadovoljni smo, da se je tudi na Ptuju začelo premikati na bolje za invalide in težje pokretne. V zadnjem letu je opaziti kar nekaj sprememb na bolje, tako da se bo tudi MO Ptuj lahko prijavila na projekt Občine po meri invalidov, kije tudipodprt s strani EU,« je za Štajerski tednik povedala Zdenka Ornik.

MG

Videm • Zlata poroka zakoncev Krajnc

Po petdesetih letih skupnega življenja sta si v soboto, 4. avgusta, zlata prstana znova izmenjala zakonca Franc in Marija Krajnc iz Pobrežja 154. V poročni dvorani v Vidmu je slovesnost zlate poroke vodil videmski župan Friderik Bračič, ki je zlatoporočencema izročil tudi posebno darilo in čestital v imenu vseh občanov, v župnijski cerkvi sv. Vida pa ju je poročil pater Cristian Balint. Zlatoporočenca sta v dneh družinskega slavja obudila mnoge spomine, tudi na svoj srečni dan pred 50. leti, ko sta se poročila v Vidmu pri Ptuju. Zlati ženin Franc se je rodil 27. 1. 1932 v Pobrežju, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Ciglar, pa je rojena 3. 11. prav tako 1932. leta v sosednjih Šturmovcih. Mladi par sije skupen dom ustavil na moževi domačiji v Pobrežju, kjer Krajnčeva jesen preživljata še danes. Oče Franc je v mladih letih igral harmoniko in razveseljeval ljudi tudi na porokah, mama Marija pa je bila kuharica in si izkušnje nabirala celo na Bledu, mnogi pa se je bodo kot odlične kuharice spomnili tudi v teh koncih. V zakonu so se jima rodil trije otroci: Silva, Danilo in Marija, danes pa sta ponosen dedek in babica šestim vnukom, ki ju radi obiščejo.

TM

Foto: NS

Foto: TM

Ivanjkovci • Pričeli obirati zgodnje sorte jabolk

Za prodajo se ne bojijo

V tem tednu so v Sadjarstvu Jeruzalem Ormož pričeli z obiranjem letnih sort. "Spravilo se je začelo teden dni prej kot običajno, ponovilo se je leto 2000, ki je bilo zelo sušno in smo že konec avgusta pobirali zlati delišes," je povedala Mira Kelemina.

Višnje ostale na drevju

Tudi na sadjarskem področju je nenehno precej novosti. Slovenski potrošniki številnih novosti sicer ne poznajo in po njih ne povprašujejo. Še vedno prisegajo na preizkušeno klasiko, prilagojeno naši klimi in okusu. V tujini so tačas priljubljene zelene sorte, zlati delišesi, ki imajo več antioksidantov. Če se bodo ponavljala takšna topla poletja, bomo potrebovali kakšne sorte z debelejšo lupino, meni Keleminova. Trenutno imajo okrog 50 hektarjev površin pripravljenih za obnovo. Na njih je vedno kaj zasajeno, za izboljšanje zemlje. V proizvodnji imajo le jabolka in višnje. Letos so

Mira Kelemina: "V letošnjem sušnem vremenu je v sadovnjakih malo bolezni, a veliko škodljivcev."

imeli z višnjami velike težave, saj so jih prodali le malo, večina jih je ostala na drevesih, ker jih niso mogli prodati. Sorta višenj za predelavo je preteklost, sedaj razmišljajo, da bi morda pridelovali sorte za vlaganje. Gre za odločitve z daljnosežnimi posledicami, zato so previdni. Mira Kelemi-na je povedala, da razmišljajo

tudi o možnosti ekološke pridelave v intenzivnih nasadih z odpornimi sortami kot je recimo topaz.

Ker je jabolk letos malo, bodo pridelek prodali brez težav, imajo redne kupce, kot sta trgovski verigi Mercator in Spar, nekaj izvozijo tudi na Hrvaško, v Avstrijo in tudi Romunijo.

Viki Klemenčič Ivanuša

Sadjarji imajo težave z močnim soncem, ki ožge občutljiva jabolka. Sprva je ožig viden kot bled rjavkast madež, ki čez čas postane tako rjav kot je vidno na sliki.

Obiranje so pričeli z letnimi sortami, prva je bila na vrsti sorta estivale, relativno nova sorta z rdečim nadahom. Nadaljevali bodo z elstarjem in galo, ki sta že uveljavljeni sorti. Elstar bodo nabirali tudi za hladilnico, kamor letos načrtujejo spraviti skupaj 3000 ton jabolk.

Na kvaliteto pridelka v ivanjkovskem sadjarstvu je letos najprej vplivala toča, saj je bilo 35 % nasadov močno poškodovanih po toči, predvsem predel Savcev, kjer so sadeži primerni praktično le za industrijo. Tudi na področju Ivanjkovcev je bila dvakrat toča, le da v manjšem obsegu. Sedaj pa sadeže uničujejo vroči sončni žarki, jabolka so precej ožgana, Ke-leminova ocenjuje, da je škode za okrog 30 %. „Sreča je, da so drevesa bolj bujna v vrhovih, in to je zadržalo še večjo škodo. Kljub temu je precej poškodb. Bolj poškodovane so kasnejše sorte, predvsem jonatan." Po drugi strani pa imajo sadjarji letos srečo, saj zaradi lepega vremena ni toliko bolezni in je, glede tega, eno manj težavnih let, je pa zato seveda več škodljivcev.

Protitočna zaščita zelo draga

Podjetje ima trenutno 132 hektarjev nasadov, od tega 124 rodnih, ostalo so mladi nasadi. Vsako leto pridelek zavarujejo proti toči in zmrzali pri zavarovalnici, vendar razmišljajo tudi o protitočnih mrežah. Te so učinkovite, vendar drage, stanejo lahko tudi do 12.000 € za hektar površin na zahtevnih legah. Protitočna zaščita je primerna zlasti za mlade nasade, saj je pri starih nasadih, kjer so tla že izsušena, težka montaža armature. Najbolje bi bilo

protitočno zaščito zmontirati kar ob zasaditvi novega nasada. Letno podjetje obnovi 5 do 7 hektarjev. Trenutno čakajo na razpise ministrstva za sredstva za protitočno zaščito. Sicer pa so se odločili, da bodo v bodoče sadili le na ravnici in boljših legah, s terasami se ne bodo več mučili.

V podjetju je zaposlenih 22 delavcev, v hladilnici pa dela stalna ekipa 12 delavcev za določen čas. Za pobiranje jabolk potrebujejo od 80 do 120 obiralcev. Za pobiranje ranih sort so aktivirali najprej okoliške delavce, v prejšnjem tednu pa so imeli že dva razgovora na uradih za delo v Ormožu in na Ptuju. Kelemi-nova je povedala, da računajo na en avtobus obiralcev s Ptuja in en iz Murske Sobote. Na vprašanje, koliko delavci zaslužijo z obiranjem jabolk, pravi: "Težko je postaviti normative, zato sem se malo posvetovala in ugotovila, da obiranje jabolk podjetja po Sloveniji plačujejo zelo različno, veliko podjetij ima najete tujce. Pri nas smo štartali z dvema evroma in pol na kilogram. Plačilo se veže na normo, če so jabolka drobna in poškodovana, da jih je težje obirati, dobijo delavci za en paletni zaboj 10 evrov, če pa je kvaliteta boljša, pa 7,5. Na to ceno pa tisti, ki so prisotni vso sezono, dobijo še posebno stimulacijo v višini 10 % celotnega zaslužka. S tem jih poskušamo stimulirati, da ostanejo v sadovnjaku vso jesen, da ne odidejo v vinograde. Na ta način si zagotovimo nemoteno obiranje. Delavci naberejo zelo različno, nekateri enega (300 kilogramov) ali dva, drugi pa štiri ali pet zabojnikov na dan. Pri tem se zelo lepo vidi razlika med tistimi, ki pridejo jabolka pobirat po lastni iniciativi in tistimi, ki jih k nam pošlje za

vod."

Slabega vremena, ki bi jim nagajal pri spravilu, se ne bojijo, saj imajo ob optimalnih rokih za obiranje še dovolj manevrskega prostora. Keleminova se tako dežja ne boji, ampak bolj napovedanih vročinskih valov. Seveda so zadovoljni, da gredo jabolka v hladilnico v suhem in lepem vremenu, je pa pri tem drug problem, namreč visoke temperature niso zaželene, ker se porabi veliko energije, da se jabolka ohladijo na 1 stopinjo Celzija.

Nasadi v Savcih bodo dali 35 % manj pridelka, saj so bili prizadeti s točo.

Evropa • Bruselj zaradi manjše pridelave žita predlaga znižanje prahe Zaloge žita močno upadle

Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je že julija napovedala, da bo predlagala, naj se zaradi vedno manjše pridelave žita in hkratnega upadanja zalog na trgu z žiti obvezna stopnja prahe za setev jeseni 2007 in spomladi 2008 zniža na nič odstotkov. Po ocenah Bruslja bi to pomenilo spodbudo evropskim kmetom, da pridelajo več žita, kar bi uravnotežilo stanje na trgu, saj je lanski nižji pridelek od pričakovanega povzročil najvišje cene žita doslej.

Predlog komisarke naj bi kmete v prihodnjem letu spodbudil, da pridelajo dodatnih 10 do 17 milijonov ton žita več. Lanski pridelek žit v EUje bil namreč nižji od pričakovanega - znašal je 265,5 milijona ton -, zato je konec tržnega leta 2006/2007povzročil zmanjšanje oskrbe in najvišje cene žita doslej.

Intervencijske zaloge so se znatno zmanjšale s 14 ton na začetku leta 2006/2007 na sedanjih 2,5 milijona ton, večinoma pa gre za koruzo, ki se skladišči na Madžarskem. Prvi rezultati žetve pšenice in ječmena so letos z izjemo Španije zmerni, vlažno vreme v zahodnih državah članicah pa še naprej ovira žetev ali povzroča zamude, pojasnjujejo v Bruslju.

Zaloge na svetovni ravni naj bi ob koncu leta 2007/2008 dosegle najnižjo raven v zadnjih 28 letih, in sicer 111 milijonov ton, od tega samo 31 milijonov ton v petih glavnih izvoznicah, je sporočila Evropska komisija. Pričakovatije, da bodo zaradi kombinacije slabih žetev v državah, ki so pomembne proizvajalke žit, in naraščajočega povpraševanja po žitih, zlasti po koruzi za proizvodnjo bioetanola, cene še naprej izjemno visoke. Zlasti močan razvoj industrije bioetanola v ZDA povzroča čedalje hitrejšo rast cen drugih žit, izpostavljajo v Bruslju.

Komisarka Fischer Boel pravi, daje treba na njen predlog "gledati kot na odziv na sedanji težak položaj na trgu", kmetje pa lahko še naprej prostovoljno pustijo v prahi del svojih obdelovalnih površin. Njen predlog se bo nanašal samo na setev jeseni 2007 in spomladi 2008, saj bi trajna odločitev zahtevala globalni pregled politike na področju žit ter analizo, kako in s kakšnimi sredstvi je mogoče ohraniti pozitivne učinke prahe na okolje, ki se bo opravila v okviru vmesnega pregleda skupne kmetijske politike.

Praha je bila uvedena z namenom zmanjšati pridelavo žit v EU in seje prostovoljno uporabljala od leta 1988/1989. Po reformi iz leta 1992je postala obvezna: pridelovalci v okviru splošnega sistema so morali pustiti v prahi določen odstotek svojih prijavljenih površin, da bi bili upravičeni do neposrednih plačil. V skladu z reformo iz leta 2003 so dobili pravice za praho, na podlagi katerih so upravičeni do plačila, če dajo v praho en hektar upravičenega zemljišča.

Obvezna stopnja prahe je bila prvotno določena za vsako leto posebej, v letu 1999/2000pa je bila zaradi poenostavitve trajno določena na deset odstotkov. Kmetje iz novih držav članic, ki so se odločile za shemo enotnega plačila na površino - gre za Poljsko Češko, Slovaško, Madžarsko, Litvo, Latvijo, Estonijo in Ciper -, so izvzeti iz obvezne prahe. Trenutno znaša površina pod obvezno praho v EU 3,8 milijona hektarjev.

Znižanje stopnje prahe na nič kmetov ne zavezuje k obdelavi svojih površin. Še naprej jih lahko prostovoljno puščajo v prahi in uporabljajo okoljske programe. Za vsa predelovalna zemljišča se uporablja navzkrižna skladnost, še pojasnjujejo v Bruslju. (sta)

Foto: vki

Foto: vki

Foto: vki

Ptuj • Dan odprtih vrat Radiokluba Ptuj

Radioamaterstvo je še kako živo

V praznične prireditve MO Ptuj se je letos vključil tudi Radioklub Ptuj. Na spodnje dvorišče ptujskega gradu pred zahodni stolp (Na gradu 7, Ptuj) so 4. avgusta povabili vse, ki jih zanima radioamaterstvo. Od gostov so se svečane prireditve, na kateri so govorili o dejavnosti Radiokluba Ptuj od leta 1954 do danes s tekmovalnimi dosežki ter prikazali različne radioamaterske dejavnosti (v soboto so iskali skriti radijski oddajnik), udeležili župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, direktor PM Ptuj Aleš Arih, direktor Uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič, predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Goran Krajcar in pripadniki 11. bataljona za zveze Slovenske vojske, ki jih je predstavljal višji vodnik Rudolf Pulko iz oddelka za pridobivanje kadra v Slovenski vojski, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi možnosti vključevanja v strukture slovenske vojske. Predstavili pa so tudi sodobno komunikacijsko tehniko in poklic vezista.

„Radioamaterstvo je svoje čare ohranilo, da bi jih razkrili javnosti, smo organizirali dan odprtih vrat, s katerim smo na zanimiv in privlačen način obogatili 5. avgust - praznik MO Ptuj. Velikokrat smo priče izjavam, da je radioamaterstvo mrtvo, zastarelo, da so načini komunikacije, s katerimi se radioamaterji ukvarjamo, ostanek nekega preteklega časa," je v uvodu svečanega govora na sobotnem dnevu odprtih vrata med drugim povedal predsednik radiokluba Ptuj Anton Galun. Ne glede na internet in mobilni telefon, s katerima lahko komuniciramo po celem svetu, dosežemo sogovornika kjerkoli na zemeljski obli, radi pozabljamo, da je za uspešno komunikacijo potrebna obsežna infrastruktura, kilometri bakrenih vodov, optika, satelit, prenosni sistemi in še tisoče drugih, močno ranljivih členov v verigi. Radioamaterska komunikacija pa je povsem drugačna, za stik s širnim svetom so potrebni le radijska postaja, antena in dober operater. „Z leti bliskovitega tehnološkega napredka telekomunikacij je zelo napredovalo tudi radioamaterstvo. S svojimi signali danes suvereno prodiramo tudi do najbolj oddaljenih kotičkov našega planeta. Zveze vzpostavljamo na različnih frekvenčnih območjih na veliko različnih načinov. V ta namen nam včasih prideta prav tudi luna ali kak meteoritski roj. Iz danes zelo dostopnih elektronskih komponent gradimo zapletene

Foto: Črtomir Goznik

Pripadniki Slovenske vojske so predstavili sodobno komunikacijsko tehniko in poklic vezista.

Foto: Črtomir Goznik

Med gosti dneva odprtih vrat Radiokluba Ptuj je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Celan. Na fotografiji skupaj z začetnikom radioamaterstva na Ptujskem Štefanom Požlepom in predsednikom Radioklu-ba Ptuj Antonom Galunom, ki je ob tej priložnosti tudi poudaril, da je bil Radioklub Ptuj s svojimi člani vedno odlična baza znanja s področja elektronike in telekomunikacij. Rdeča nit našega delovanja pa je bilo vedno izobraževanje in delo z mladino.

radioamaterske naprave, vedno znova prihajamo do zanimivih spoznanj v elektroniki, preizkušamo nove konstrukcije anten, tekmujemo v radioamaterskih tekmovanjih in se ukvarjamo z radioamaterskim športom. V prihodnosti Radioklub Ptuj čakajo novi izzivi, tehnološka posodobitev, osvajanje novih naravoslov-no-tehničnih znanj, izobraževanje članov, pa tudi vključevanje na različna področja delovanja lokalne skupnosti, delo in povezovanje v okviru novoustanovljene regije, „ je 4. avgusta ob dnevu odprtih vrat še posebej poudaril predsednik Radiokluba Ptuj

Anton Galun. Letos mineva tudi dobrih 100 let od uvedbe prvih telekomunikacij na Ptuju. Leta 1906 je pričela delovati prva telefonska centrala.

Radioklub Ptuj med ustanovitelji Radia Ptuj

Člane Radiokluba Ptuj je na dnevu odprtih vrat pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zaželel jim je uspešno delovanje v bodoče in obljubil pomoč lokalne skupnosti v mejah možnosti. Predsednik Zveze radioamaterjev Slo

venije Goran Krajcar je pohvalil delo ptujskega kluba, ki je tudi z dnevom odprtih vrat lahko za zgled, upa, da bodo v prihodnjem letu tudi drugi slovenski klubi pripravili dneve odprtih vrat. Prav tako želijo okrepiti sodelovanje s klubi, ki je sedaj šibko. V ta namen že deluje tudi letos ustanovljeni forum, v katerem sodelujejo predsedniki klubov. V Sloveniji trenutno deluje sto klubov radioamaterjev, dvajset pa je takih, ki po aktivnosti izstopajo. Herman Škrinjar (tudi prvi tehnik Radia Ptuj) pa je kot eden najstarejših članov Radiokluba Ptuj podrobno

povzel zgodovino Radioklu-ba Ptuj, ki se je začela pisati v letu 1954. Ptujski radioamaterji so pomagali pri ustanovitvi Radia Ptuj in v njegovih prvih letih delovanja. Radioamaterstvo je plemenita ljubiteljska dejavnost, ki ima v Sloveniji priznano družbeno koristen status, mladim pomaga odkrivati svet tehnike, elektrotehnike in elektronike, neprecenljiva je pomoč radioamaterjev v primeru nesreč. Tekmovalne uspehe Radiokluba Ptuj je predstavil Sandi Špindler (S520P). V letih delovanja se jih je nabralo veliko. Tudi sam je že 25 let aktivni udeleženec tekmovanj z zavidljivimi dosežki. Tekmovanja radioamaterjev potekajo ob koncih tedna. V radiošportu si prizadevajo vzpostaviti čim več vez v čim krajšem času. Tekmovanja so omejena na 12, 24 ali 48-urni ciklus. V tem času je potrebno vzpostaviti čim več zvez,

če gre za svetovna tekmovanja s čim več različnimi državami in conami. Največ točk prinašajo vzpostavljene zveze zunaj svojega kontinenta. V zadnjem letu je UKV ekipa ptujskega Radiokluba v UKV maratonu, ki je najmnožič-nejše slovensko tekmovanje, ki tudi šteje največ, uspela ustvariti drugo mesto v generalnem plasmaju. Največ pa je v zadnjem letu tekmoval njihov član Zlatko (S51MA), ki je dosegel vrsto izredno letih rezultatov.

Na sobotni prireditvi so tudi podelili diplome 33 udeležencem tekmovanja, ki so ga v okviru počastitve praznika MO Ptuj izvedli v lanskem letu. Sledilo je družabno srečanje, kjer prav tako ni manjkalo zanimivih pogovorov o radioamaterstvu, telekomunikacijah, radijski tehniki in elektroniki.

MG

Ljutomer • Podeljena priznanja in nagrade občine

Plaketa občine uspešni direktorici

Ljutomerski župan Franc Jurša je na slovesnosti ob prazniku občine Ljutomer podelil občinska odlikovanja za letošnje leto. Plaketo občine Ljutomer z listino in denarno nagrado v višini dveh povprečnih plač Republike Slovenije za preteklo leto je prejela Sonja Rajh, direktorica družbe Farmtech Ljutomer.

Rajhova se je že leta 1973 zaposlila v podjetju Tehno-stroj, predhodniku današnje družbe Farmtech, leta 1997 pa postala sodirektorica podjetja Heissenberger&Pretz-ler, ki je prevzelo proizvodni program takrat s stečajem ukinjenega podjetja Tehno-stroj. Pod vodstvom Rajhove se družba Farmtech, ki je na-

sledila podjetje Heissenber-ger&Pretzler, iz leta v leto širi in iz začetnih 13 zaposlenih danes zaposluje že več kot 100 ljudi, pretežno iz območja Upravne enote Ljutomer.

Pisna priznanja ljutomerskega občinskega sveta za letošnje leto so prejeli Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Jo-

hann Janez Puch Ljutomer za uspehe in dosežke trajnejšega pomena na gospodarskem in družbenem področju, samostojni podjetnik Daniel Zelko iz Ljutomera za uspehe in dosežke na področju podjetništva in Društvo upokojencev Ljutomer, ki letos praznuje 60 let delovanja.

NS

Š Prejemniki plakete in priznanj občine Ljutomer

Foto: NS

Ptuj • Gradnja krožišča Suha veja končana

Natečaj za urejanje ptujskih krožišč?

Po vseh zapletih, ki so trajali kar nekaj let, je bila te dni končana gradnja krožišča Suha veja, katere sofinancerka je bila tudi MO Ptuj v višini nekaj manj kot sto tisoč evrov. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj.

Na tehničnem prevzemu, ki je bil 6.avgusta, so ugotovili nekaj manjših napak, ki jih bo izvajalec del odpravil v roku desetih dni. Svečano odprtje krožišča bo v začetku septembra pripravila MČ Breg, je povedal predsednik sveta četrti Vladimir Korit-nik. Že prihodnji teden pa se bo pričela gradnja pločnika od nadvoza na Zagrebški cesti do krožišča Suha veja, ki vključuje tudi gradnjo avtobusne postaje. Dela v višini skoraj 68 tisoč evrov bo izvajalo podjetje Nizke gradnje Ptuj. MO Ptuj pa pri tej investiciji računa tudi na sredstva Službe vlade Republike Slove

nije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Za razliko od drugih kro-žišč, ki niso občinska, bo najnovejše krožišča lahko urejala MO Ptuj oziroma MČ Breg, ker je na občinski cesti, je za Štajerski tednik povedal mag. Stanko Glažar, direktor ptujske občinske uprave, ki je ob tej priložnosti tudi napovedal še eno gradnjo krožišča na Ptuju, na območju MČ Breg. Po najnovejši varianti, ki je sprejemljiva tako za direkcijo kot za MO Ptuj, naj bi ga uredili na Zadružnem trgu, ob gostišču Pri Tonetu na Zadružnem trgu, odcep proti Termam. Pri vseh

drugih krožiščih, ki so v tem trenutku zelo neurejena, nekatera tudi nepokošena, se še dogovarjajo o tem, kdo jih bo urejal. Najbolj enostavno bi bilo, da bi na državi sprejeli „ponudbo" nekaterih ptujskih mestnih svetnikov, ki bi se tudi z urejanjem krožišč želeli vpisati v ptujsko mestno zgodovino. Za tistega ob trgovsko-poslovnem centru Qlandia se že dolgo zanimajo tudi ptujske soroptimistke. Najbolje bi bilo, da bi razpisali natečaj za ureditev ptujskih krožišč, njihovo urejanje pa naj bi prevzeli najboljši ponudniki.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Krožišče Suha veja je po vseh zapletih končno pod streho. V nekaj dneh se bo začela tudi gradnja pločnika od nadvoza na Zagrebški do krožišča, ki zajema tudi gradnjo avtobusne postaje.

Videm pri Ptuju • V župniji sv. Vid polni načrtov

Vidova cerkev bo dozidana

V župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju med patri v minoritskem samostanu v tem času delajo po ustaljenem redu, sicer z velikimi načrti in naložbenimi smernicami, ki pa jih pričenjajo uresničevati že letos. Tako pravi farni župnik p. Tarzicij Kolenko, ki ob pomoči še dveh patrov, Slavka Strmška in Cristiana Balinta, vodi videmsko župnijo z 4.700 dušami šele leto dni, pri svojem delu pa želi današnji način življenja približati vernikom, še posebej pa se z duhovniškim delom bolj posvetiti mladim in družinam v tej veliki skupnosti.

Po enoletnem vodenju videmske župnije je bila ob spoznavanju le-te Tarziciju Kolenku v veliko pomoč župnijska kronika, ki je zelo bogata in je trden dokaz tistega, kar je nekoč že bilo tako zelo dragocenega v teh koncih. O tem, kako je življenje potekalo tod nekoč, so po besedah Kolenka dober dokaz tudi stare zgradbe, še posebej tiste po haloških gričih, kjer je bilo nekoč zelo močno

razširjeno vinogradništvo in nasploh je bilo kmetijsko gospodarstvo tam v razcvetu. Žal Haloze v današnjem času zelo izumirajo, pove pater Tarzicij, vendar velik del Haloz v videmski župniji ostaja prav skrb župnije kot take. P. Tarzicij si zelo želi, da bi se kaj premaknilo tudi v tej smeri, da bi se nekateri ljudje dobesedno zganili, da bi ustvarili nek program oživitve, še posebej kulturne krajine, ki

nam mora biti vsem v ponos, pravi p. Tarzicij.

Žal pa v tem času v Halozah, na območju videmske župnije ni prav nobenega dobrega objekta, ki bi pritegnil ljudi v Haloze. Nekje bi morali začeti, je prepričan p. Tarzicij, ki tudi pove, da se v videmski župniji zelo trudijo, da bi šli s korakom naprej, da bi času in ljudem primerno odgovorili, predvsem po duhovni plati.

Biti bliže mladim, zakoncem in nasploh družinam

V prihodnje se bodo v župniji bolj posvetili tako imenovanim specialnim skupinam, del tega pa so tudi že nova pastoralna področja, uspešni so v Karitasu, tukaj so še Frančiškovi otroci in Fran-čiškova mladina, pa denimo oratorij, ki so ga letos prvič

Že prihodnje leto naj bi cerkev sv. Vida ob glavnem vhodu dobila prizidek, zanj pa je že narejen idejni načrt in v pripravi vsa potrebna dokumentacija.

uspešno izpeljali v Vidmu. Prav z novimi skupinami pa bi v župniji po mnenju našega sogovornika lahko ljudem veliko bolj približali vrednote evangelija.

P. Tarzicij meni, da morda cerkev ta trenutek daje preveč pozornosti zakramentom, manj pa se posvečajo ciljnim skupinam, v največji meri so to družine, zakonci in mladina. Prav tem se v Vidmu želijo v prihodnje bolj posvetiti, zato bodo posebej za tovrstna druženja tudi uredili primerne prostore v novem župnijskem domu ob Vidovi cerkvi, kajti hkrati želijo vernikom tudi bolj približati sedanji način življenja in p. Tarzicij je prepričan, da je to tista prava pot, ki so si jo tudi smelo zastavili bratje v mino-ritskem samostanu.

Že letos ogrevanje v cerkvah, potem še novi vhod in kor v Vidmu

Drugo področje v videm-ski župniji pa so ta čas gradbeni načrti in veliko se v javnosti že sliši, da bo vodstvo poskrbelo za ogrevanje tako v farni cerkvi v Vidmu kot tudi v podružnični cerkvi na Selih in v novem župnijskem domu. P. Tarzicij pojasni, da so že lani ljudi v župniji spodbujali k razmišljanju o tej temi in želji, ki pa ni več tako zelo nova, sicer pa je p. Tarzicija razumeti, da morajo ljudem zagotoviti normalne standarde v liturgičnih prostorih. Še letos jeseni bodo pristopili k temu, tako, da bo pozimi že bolj toplo v obeh cerkvah in župnijskem domu, je prepričan p. Tarzicij, ki nam je tudi zaupal, da so se po dolgih razmislekih in posvetovanjih odločili za plinsko ogrevanje, predvsem bo lažje tehnični plati. Tak sistem ogrevanja namreč ne zahteva prav nobenih posegov v cerkvi, s tem pa bo občutno cenejša tudi sama naložba, pravi p. Tarzi-cij, ki ob tem kar takoj razkrije še drugi večji načrt, ta pa predvideva dograditev vhoda

v župnijsko cerkve v Vidmu in s tem bo videmska cerkve dobila večji kor in nove orgle, saj so stare že preveč let neuporabne. Tudi cerkveni pevski zbor bo s tem dobil svoje pravo mesto, saj sedaj na majhnem koru ni prostora za pevce, ti pa prepevajo kar ob glavnem oltarju in to je včasih precej naporno. Župnijski pastoralni svet je že dal soglasje, zato vodstvo župnije išče vsa potrebna soglasja, ureja dokumentacijo, ki je potrebna pred pričet-kom gradnje, ta pa naj bi se začela že v prihodnjem letu. O vrednosti same naložbe p. Tarzicij tokrat ni mogel povedati kaj dosti, dejal je le, da je o tem težko govoriti pred izvedbenim načrtom, četudi idejnega že imajo in je njegov avtor znani arhitekt Matija Suhadolc.

P. Tarzicij zagotavlja, da se podoba videmske cerkve sv. Vida (zidana je bila že v letu 1445, posvečena 1760) z dograditvijo bistveno ne bo spremenila, če seveda upoštevamo dejstvo, da je cerkev že bila dograjena, pravega osrednjega vhoda, tudi z ve-trobranom, pa ni imela nikoli, torej bo to le manjši poseg, ki pa se ga v župniji zelo veselijo. Verjetno pa ob njih tudi mnogi župljani, ki bodo k naložbi dodali svoj delež sredstev, in p. Tarzicij pravi, da lahko vsak daruje kolikor lahko, zdi pa se mu zelo pomembno, da so župljani o tem podrobno seznanjeni, zato se nekajkrat na leto poslužujejo župnijskim pisem, v katerih pišejo tudi o načrtih župnije same. Sicer pa se pri tej večji investiciji, s katero bodo najverjetneje lahko pričeli že drugo leto, nadejajo še pomoči lokalne skupnosti in širšega kroga ljudi. P. Tarzicij pa je ob koncu našega klepeta dodal, da si bo kot farni župnik v prihodnje še bolj prizadeval, da bo več prireditev in druženj z domačimi ustvarjalci, saj je po njegovem zelo pomembno »koristiti« domačine in s tem k prispevati k ta pravemu vzdušju v župniji sv. Vid.

Tatjana Mohorko

Foto: TM

Cirkovce • Folkloristi odpotovali na osemdnevno turnejo

Štajerski plesi na festivalu v Belgiji

Člani folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovcev so v ponedeljek, 6. avgusta, odpotovali na osemdnevno gostovanje v Belgijo, kjer se bodo na povabilo mednarodne organizacije ljudskih tradicijskih folklornih skupin CIOFF udeležili 87. Festivala "Drieskes Kerremes" v mestecu Sint-Gillis-Waas.

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovcev je ena od najstarejših etnografskih folklornih skupin v Sloveniji, saj je bila ustanovljena daljnega leta 1931 in je do leta 1962 delovala pod vodstvom domačina Vinka Koržeta. Zatem je prevzel vlogo koreografa, vodje in gospodarja folklorne skupine Anton Brglez, ki je skupino nadvse uspešno vodil do leta 1999 in z njo na preko 1000 nastopih in številnih festivalih prepotoval skoraj ves svet. Veliko zaslug za prepoznavnost cirkovške folklore imata tudi prof. Bruno Ravnikar in dr. Marko Ramovš, ki sta skupini odprla okno v svet. Leta 1999 je prevzel funkcijo predsednika folklorne skupine prevzel Davorin Urih, vodja folklorne skupine pa je postala Liljana Brglez, ki skupino vodi še danes.

In kako je prišlo do udeležbe Cirkovčanov na festivalu v Belgiji?

„Prijavili smo se na povabilo dr. Bruna Ravnikarja, predsednika mednarodnega združenja ljudskih tradicijskih skupin CIOFF za Slovenijo in med petimi folklornimi skupinami, ki so se prijavile za ta festival, je bila izbrana prav naša

folklorna skupina iz Cirkovcev. Moram reči, da je bila naša folklorna skupina letošnje leto še posebej uspešna. Udeležili smo se vseh folklornih revij od območne, med območne in po nekaj letih tudi državne revije, oziroma državnega srečanja folklornih skupin, ki je bilo konec julija v Beltincih. Za uspehe smo hvaležni vsem plesalkam in plesalcem, ki so poleg vseh mladostniških naporov uspeli doseči tudi to, seveda pa vsega tega nebi bilo, če se to ne bi dogajalo pod strokovnim vodstvom Liljane Brglez, ki se že nekaj let pridno trudi in uspešno vodi našo folklorno skupino. Letos še posebej, saj je skupino pripeljala

na sam vrh, zato se ji v imenu vseh iz srca zahvaljujem."

So vam priprave na gostovanje v Belgiji vzele veliko časa?

„Moram reči, da so priprave za nastop na festivalu v Belgiji praktično potekale skozi celo leto, saj so za nami že tri revije in veliko drugih nastopov, ki so se vrstili skozi leto. Na gostovanje v Belgijo pa je skupaj z našimi folkloristi odpotovala tudi mini šou godba Pepi Krulet, ki slavi v letošnjem letu 10-let-nico obstoja in je od obstoja naprej velikokrat spremljala nastope folklorne skupine, še posebej izven naših krajev. In ker so bili ob nastopih skupaj s folklorno skupino vedno do-

Foto: M. Ozmec

Cirkovški folkloristi, ki so lani dostojno proslavili že 75 let delovanja, so štajerske plese z „onzekom" in „ploharji" ter ime svojega kraja ponesli po vsem svetu.

bro sprejeti, s to tradicijo nadaljujemo."

Pred odhodom v Belgijo pa ste se po tradiciji od vasi in sovaščanov tudi tokrat dostojno poslovili?

„Res je, preden smo v ponedeljek, 6.avgusta sedli v avtobus, smo iz parkirišča pred večnamensko dvorano v Cir-kovcah v povorki krenili proti centru Cirkovc, za spomin smo se še fotografirali pred vaško cerkvijo, kjer nas je pozdravil vaški župnik. Pred vaško gostilno pa nas je na pot pospremil dolgoletni član prosvetnega društva in večletni vodja folklorne skupine ter seveda častni občan občine Kidričevo Anton Brglez, ki je s folklorno skupino prepotoval že skoraj polovico sveta. Nato smo se vkrcali na avtobus in odpotovali cilju nasproti. Od takrat naprej nas je prevzel član PD Cirkovce, kolega Davorin Urih, profesor geografije, ki je sedaj tudi predsednik Turističnega društva občine Kidričevo in bo zagotovo poskrbel za to, da bomo na potovanju videli tudi kaj znamenitosti in seveda tudi o tem kaj izvedeli." O dogajanju v Belgiji pa bomo zagotovo še poročali.

M. Ozmec

Kog • Likovna kolonija Kog 2007

Kolonija gre naprej

Od 1. do 6. avgusta je na Turistični kmetiji Hlebec na Kogu potekala 3. mednarodna likovna kolonija Kog 2007.

Organizacijski vodja je bil tudi letos likovni pedagog in slikar Bojan Oberčkal iz Obreza. Pri organizaciji pa je pomagalo tudi Društvo likovnih umetnikov Maribor. Letos so na Turistični kmetiji Hlebec gostili deset slikarjev od blizu in daleč. Poleg domačih umetnikov so ustvarjalci prišli še iz Hrvaške, Srbije, Madžarske in Amerike. V letošnji koloniji so ustvarjali Martin Bizjak, Jože Foltin, Janos in Nora Horvath, Dave Lester, Bojan Oberčkal,

Niko Ribič, Gordana in Miodrag Ristic ter Peter Vernik.

„Vsak slikar je naslikal več del. Tisti, ki so letos prvič tukaj, slikajo predvsem pokrajino, podrobnosti, objekte, drugi pa že bolj po svoje. Ustvarjajo v olju, akrilu, paste-lih in oglju. Cilj takšnih druženj je likovno umetnost čimbolj približati prebivalcem teh krajev," je povedal Bojan Oberčkal. Glavni sponzor kolonije je Milan Hlebec, ki pravi: „ Kolonija ni zanimiva le za

nas, ampak tudi za ves Kog in ta del Slovenije, kjer se redko godi kaj takega. Dolgoročno načrtujemo ureditev stalne razstave za goste. Imamo jih že precej in naši prostori so povsem drugačni, okrašeni s kvalitetnimi slikami. Zato bo kolonij gotovo še več!"

Pri Hlebčevih so vsi naklonjeni likovni umetnosti in vidijo likovno kolonijo tudi kot dobro naložbo za svoj objekt. Peter Vernik, predsednik DLU Maribor, je

Peter Vernik, Bojan Oberčkal in Milan Hlebec zagotavljajo, da bodo slikarske kolonije na Kogu stalnica.

s kolonijo prav tako zelo zadovoljen. „Kolonija se počasi nadgrajuje, letos je sodeloval tudi likovni kritik, spremljajo jo različni kulturni dogodki, kolonija gre naprej. Ob koncu kolonije pripravimo razstavo. Lani smo razstavljali tudi v Salonu Renault, kjer se je na otvoritvi zbralo blizu 200 obiskovalcev, to se v Mariboru težko zgodi. Takšne kolonije so pomembne za uveljavljanje likovne umetnosti na področjih, kjer ni galerij, kjer so le ustvarjalni likovni posamezniki in tu in tam kakšna razstava. Tudi s takšnimi projekti dvigamo zanimanje ljudi za likovno umetnost in v njih vzbudimo željo, da se bodo odločili v svoj dom obesiti kvalitetno sliko in ne reprodukcijo iz Obija."

V prihodnjem mesecu načrtujejo razstavo na koloniji nastalih likovnih del, ki jo bodo pospremili s katalogom s predstavitvami avtorjev in njihovih del. Viki Klemenčič Ivanuša

Tednikova knjigarnica

Čudovita darilna poezija

Neredko slišim vprašanja o knjižnih darovih, največkrat sicer v zadnjem delu leta, ko predvsem starši željo izbrati primerne knjige, ki jih naj prinašajo decembrski dobri možje. A čez leto odgovarjam na vprašanja ik-sov, ki bi radi podarili knjigo ipsilonu (ni v zvezi z Gradišnikovo trilogijo.) ob različnih življenjskih praznikih in priložnostih. Takšno svetovanje na hitrico ne rodi želenega sadu; v tem, knjižnem primeru, je nujno pojasniti vsaj nekaj neznank: iks običajno postavi finančno mejo in morda poda še koristne informacije o ipsilonu. A le izjemoma iks suvereno poznava ipsilonov bralni okus. In potem sem v zagati: rada bi svetovala kakšno izmed meni priljubljenih knjig, rada bi svetovala odličnega domačega avtorja, rada bi svetovala prijazno branje, po meri darovalca in obdarovanega, rada bi svetovala enostavno dostopen naslov (iks običajno utegne do bližnje knjigarne, vsako čakanja na želeni izvod ne pride vpoštev, kot tudi iskanje po antikvariatih ne...). In srčno si želim zadeti pravi naslov, v obojestransko zadovoljstvo iksa in ipsilona. Pravzaprav bi lahko na to temo popisala liste in liste, kolikokrat so bili iksi razočarani, ko svetovanih naslovov v knjigarni ni bilo, trgovci s knjigami jih niso poznali, ali pa so jih obljubili čez čas (ipsilonov praznik pa zamujen), še sreča, da povratnih informacij o »mi-mopičenih« knjigah ni veliko (Ali pa bi bilo bolje vedeti tudi za vsa bralna nezadovoljstva!). No, tudi veselja je bilo nekaj. Kot se veselim sama ob dveh pesniških zbirkah, ki sta prvovrstno prikladni darilni knjigi, takšni, da ga ni ipsilona, ki bi ju namrgodeno sprejel (no, morda pa, ampak še sanja se mi ne o razlogih).

Ti dve zares imenitni knjigi, večni branji za bralce vseh sort, sta vsebinsko in oblikovno »knjižna cukra«, če povzamem besedno zvezo. Prva ima skoraj četrtsto-letno, nenavadno uspešno življenje med bralci in je lani doživela četrto, novo, dopolnjeno izdajo. Druga je noviteta, ki si utira pot med bralce. Obe sta oblikovalsko mojstrsko postavljeni, likovno in literarno dovršeni, obe sta manjšega formata, prva podolžnega (20,5 cm), druga kvadratna (16 cm), obe sta »tanki« (prva 65, druga 72 strani) po obsegu strani, a debeluški v svoji besedni lepoti. Prvo ovija sveža, blago zamolkla vijoličasta barva, z belim in sivim naslovom, črnjava veznih listov in sivost platnic pa je skrita v že omenjeni vijolični ovitek. Pravzaprav se zdi, da seje oblikovalec z barvo in obliko zelo trudil s preseganjem prvih, ilustriranih izdaj, ki so veljale za mladinsko branje. Obe knjigi prinašata fotografski portret avtorja, prva ima veliko podobo pesnika pred njegovo spremno besedo, druga prinaša majhen pesnikov portret na zadnji platnici. Prva nima podnaslova, v drugi pa se glasi Pesmi o dvojini.

Druga kar žari v svoji svetlo rdeči, jagodni barvi, ki pride najbolj do izraza na izrazito sončen dan. Na sredi naslovne platnice lebdi bela stilizirana, avtorsko prepoznavno izrisana podoba lebdečega, modernega »skorajangela«, ki z objemajočima rokama ponazarja ljubezen. Levo in desno, na sredi ob figuri se črni ime avtorja in knjižni naslov ...

Košček pesmi Strah iz prve:

Strah ima strašansko velike oči,

a strahovidne.

Vidijo samo take reči,

ki so drugače nevidne...

S pripisom (epigramska novost v novi izdaji)

Imeti sebe in druge v strahu ne pelje drugam kot k preplahu.

Košček pesmi Sposodim si iz druge:

Sposodim si poletni dan, ves sončen je in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan.

Sposodim si poletno noč...

Ti knjižni lepotici, ki sta izšli s podporo Ministrstva za kulturo RS sta Skrivnosti Nika Grafenauerja (Nova, dopolnjena izdaja. Oblikoval Miljenko Licul. Ljubljana: Nova revija, 2006) in Ferija Lainščka Ne bodi kot

drugi (Ilustracije Zora Stančič.Oprema in oblikovanje Edi Berk. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007). Prijetno branje!

Liljana Klemenčič

Foto: vki

Ptuj • 6. tekmovanje veteranov v ribolovu

Velik uspeh domačinov

Na 6. tradicionalnem tekmovanju Veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem, ki so ga v soboto, 4. avgusta, pripravili člani ptujskega združenja veteranov v počastitev praznika mestne občine Ptuj, je ob ribniku v Rogoznici merilo ribiško in športno srečo 108 tekmovalcev oz. 36 ekip veteranov vojne iz vse Slovenije.

sto v tem sektorju je dosegel Gabrijel Leben iz ZV Laško s 17.025 grami rib, tretje mesto pa Stanko Žitnik iz ZV Ptuj z 8.200 grami rib. V sektorju A je s 6.350 grami rib slavil Sandi Perger iz Žalca, drugi je bil s 6.250 grami rib Srečko

Cehnar ZV Pesnica, tretji pa Dušan Horvat iz ZV Ptuj, ki je ulovil 5.300 gramov rib. V tekmovalnem sektorju C pa je s 3.150 grami rib bil najboljši domačin Branko Verdenik iz ptujskega združenja, pred Bojanom Kočevarjem iz ZV

Kot je ob jutranjem pozdravu pred pričetkom tekmovanja zbranim ob ribiškem domu na Rogoznici povedal Stane Žitnik, predsednik ptujske zveze veteranov vojne za Slovenijo, je bila letošnja udeležba ena najboljših doslej, saj se je povabilu organizatorjev iz Ptuja tokrat odzvalo 108 članov veteranskih

združenj oziroma 38 ekip športnih ribičev iz vse Slovenije. Vodja tekmovanja Zvon-ko Petek pa je tekmovalce opozoril, da tekmovanje v lovu rib s plovcem poteka po pravilih tekmovalne komisije Ribiške zveze Slovenije. Po treh urah lovljenja rib v lepem in ne prevročem poletnem vremenu so po tehta

nju ulova ugotovili, da je bila letos ribiška sreča srednje dobra, o čemer pričajo tudi rezultati.

In ti kažejo, da je v konkurenci posameznikov s 17.900 grami ulovljenih rib prvo mesto dosegel Rudi Sakelšek iz združenja veteranov (ZV) Slovenskih Konjic, ki je bil najboljši v sektorju B, drugo me

Foto: M. Ozmec

Ob prenovljenih ribnikih RD Ptuj na Rogoznici je letos ribiško srečo preizkusilo 108 veteranov iz vse Slovenije.

Celje, ki je ulovil 2.640 g rib ter tretje uvrščenim Srečkom Arnušem iz ZV Ptuj, ki je ulovil 2.490 g rib.

V ekipni konkurenci pa so se med vsemi 36 ekipami letos najbolje odrezali prav člani domače ekipe veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki so nalovili 17.010 g rib; drugo mesto so si "prilovili" člani ekipe ZV Žalec z 12.335 g rib, tretja je bila ekipa iz ZV Dolenjske z 11.640 g rib, četrta ekipa iz Ajdovščine, ki je nalovila 9.820 g rib, peta pa ekipa iz Velenja z 8.265 g rib. Vsem najbolje uvrščenim so poleg pisnih priznanj izročili tudi zmagovalne pokale in praktične nagrade, po tekmovalnem delu pa so veterani vojne iz vse Slovenije preživeli dan v Ptuju ob tovariškem druženju in obujanju spominov.

M. Ozmec

Trnovci • Prevzeli nov gasilski avtomobil

Pridobitev za vso občino

Minulo nedeljo so v Trnovcih v občini Sv. Tomaž svečano prevzeli gasilsko vozilo GVV1, ki je bilo v društvu sicer že od minulega novembra, vendar doslej še ni bilo prave priložnosti, da bi ga s svečanostjo in veselico predali namenu.

Kot je povedal predsednik PGD Trnovci Mirko Lovrec, bo vozilo v največji meri po-

krivalo potrebe gasilskega rajona sestavljenega iz štirih vasi, ki so razmetane po

Pogled na svečano tribuno, ki se je po svečanosti spremenila v oder za Viteze celjske.

Sto let skavtstva

okoliških gričih in dolinah. V društvu so letos dopolnili 55. obletnico obstoja, PGD pa je v kraju center dogajanja. Zato se vozila GVV1 z motorno brizgalno 8/8 toliko bolj veselijo. Nekateri krajani so si vozilo ogledali že lani, 12. novembra, ko so ga takoj po nabavi postavili na ogled pred farno cerkvijo. Sicer pa je bila pot do novega avtomobila precej dolga. Mirko Lovrec je na slovesnosti povedal, da so se z nekdanjim županom morali kar nekaj časa pogajati, da so jih uvrstili na občinski program za nabavo gasilskih vozil. Ko pa je bilo to urejeno, da so morali začeti zagotavljati finančna sredstva za odplačevanje kredita. Po vsej

občini Sv. Tomaž so zbirali prostovoljne prispevke, z občani požarnega rajona pa so sklenili donatorske pogodbe. Z odzivom krajanov so zelo zadovoljni, saj so podpisali okrog 150 donatorskih pogodb. Uspeli so zbrati 74 botrov in 58 donatorjev. Kot je bilo povedano, nekaj denarja še manjka, da bi investicijo do leta 2010 uspešno zaključili. V PGD Trnovci upajo, da se jim bo z županom uspelo dogovoriti, da najeti kredit predčasno odplačajo in se izognejo nepotrebnim stroškom, s tem pa bi tudi omogočili, da k nabavi vozila pristopi naslednje društvo.

Jože Šterman, predsednik Gasilske zveze Ormož, je na

govoril zbrane in poudaril, da je pridobitev pomembna ne le za kraj, ampak tudi za občino in zvezo. Hvalevredna se mu je zdela tudi podpora krajanov in širše skupnosti, ki omogočajo gasilcem, da še nekako zmorejo slediti tehniki in drugim potrebam na področju gasilstva.

Župan Mirko Cvetko je povedal, da se še živo spominja 11. 11. 2006, ko so vozilo pripeljali v Trnovce: „Vsi smo bili polni pričakovanja,

videlo pa se je tudi to, da se znamo veseliti in zahvaliti za to, kar smo skupaj ustvarili." Gasilcem je zaželel, da bi vozilo uporabljali bolj v promocijske namene, kot za gašenje požarov, zagotovil pa jim je tudi, da bodo našli skupni dogovor za odplačilo vozila.

Vozilo je blagoslovil farni župnik Stanko Matjašec, po svečanosti je bila še zabava z Vitezi celjskimi. Viki Klemenčič Ivanuša

Nov gasilski avto GVV1 je pridobitev za vso občino.

Intervju s predvojno skavtinjo Miro Brus

Gospa Mira Brus nam je pripovedovala o svojem skavtskem življenju pred vojno. Z njo smo se pogovarjali 4. aprila 1997. Gospa Mira Brus je bila rojena 1921. leta. Z 11. leti je postala skavtinja in bila pri njih do vojne, ko je na Ptuju skavtstvo prenehalo. Imeli so mesečna srečanja na ptujski gimnaziji, ki so bila vzgojno obarvana. Glavno načelo je bila morala, zahteva po poštenosti.

Vzgajani so bili proti nasilju in nepolitično. Na srečanjih so se učili skavtskih veščin, življenja v naravi in v skupnosti ter o razvoju skavtstva.

Udeležila se ja dveh taborov: 1937. leta v Bohinju in 1938. leta v Dupljah pri Kranju. Dekleta in fantje so imeli ločene tabore. Na taboru de

klet so bile samo voditeljice. Spali so v šotorih za dve osebi. Zjutraj so imeli bujenje in jutranjo telovadbo. Sledil je zajtrk in nato delo po sku

pinah. Pred delom je bil še pregled šotorov in najboljši je bil nagrajen. Dela, ki so jih opravljali: nabiranje drv, čiščenje tabora, pomoč v kuhinji, nabavljanje hrane, ... Ko je bilo delo opravljeno, so se kopale in igrale odbojko. Po kosilu je bil obvezen enourni molk - počitek (ni se smelo govoriti, peti, tekati ali kakor koli kršiti tišine).

Popoldne so imeli razne aktivnosti, večinoma so spoznavali naravo in se kopali. Po večerji so imeli taborni ogenj, kjer so prepevali. Vedno sta bila ponoči dva dežurna, da sta čuvala tabor in jambor. Dežurni so se ponoči menjavali vsaki dve uri. Podobno slovesno je bilo pri spustu in dvigu zastave, takrat so prepevali skavtsko pesem. Na taborih je

bila glavna jed polenta, ki jo gospa Mira še danes obožuje. Tabore so si financirali sami oz. starši. Skavtinje so imele svoj kroj: bluze in krila so bila gorčične barve, rutke pa rumene. Rutka je imela pleteni obroček. Na krilih sta bila dva

žepa in usnjen pas z zaponko, na kateri je pisalo Bi-Pi. Skavti so imeli tudi svoja imena. Gospa je imela skavtsko ime 'Po-režuh" (namesto »požeruh«, ker niso smeli dajati negativnih imen).

Se nadaljuje...

Foto: vki

Foto: vki

Atletika

Nina Kolarič na Univerzijadi v Bangkoku Stran 16

Rokomet

Ormožani v nedeljo proti Crveni zvezdi

Stran 16

Roman Vuk

»Igralci eksistenčno niso vezani na NK Zavrč«

Stran 17 Bojan Špehonja

»Najtežje je igrati proti novincem«

Stran 17

Tenis

Proti tekmecu in vročini 38,5 oC ni šlo

Stran 18

Kolesarstvo

Rogina v Franciji v boju za skupno zmago

Stran 19

Nogomet • NK Drava

Bodo Ptujčani tokrat končali z enajstimi?

tednik

RADIOPTUJ

«n» ofeletcc

www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si

Drava

ni tokrat

aistimi?

Nogomet • Mario Lucas Horvat, NK Drava Ptuj

»

Moje ambicije so visoke

«

".''■' " .............

'iIéI él ■III j;

i: Črtomir Goznik

Mario Lucas Horvat (Drava, modri dres) se je prvič znašel na širšem seznamu selektorja Matjaža Keka, tokrat še kot rezerva.

Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak

Nogometaši ptujske Drave so proti zelo močnemu in medijsko zelo cenjenemu in favo-riziranemu Interblocku prišli do prve zmage v novem prvenstvu. Po dveh zaporednih porazih proti Mariboru doma in na gostovanju pri Primorju iz Ajdovščine vzdušje ni bilo nič kaj rožnato. Za dva začetna poraza so bili krivi prav vsi iz Drave, kritiki pa so pozabili, da je to šele začetek prvenstva. Po zapisih v nekaterih slovenskih medijih je bila tekma z Interblockom za trenerja Ptujčanov Dražena Beska "biti ali ne biti". Drava je zmagala in s senzacijami ni bilo nič. »Proti Interblocku nismo

najbolje začeli tekme, saj so bili gostje boljši, sicer ne toliko v polju, ampak po priložnostih. Na našo srečo in njihovo žalost jih niso izkoristili. Drugi polčas je bil naš in na koncu smo se z našimi navijači veselili, vsaj jaz tako mislim, zaslužene zmage,« je dejal eden boljših nogometašev Drave, argentinski Slovenec Lucas Horvat.

Res je, da se zmagi ne gleda "v zobe". Ptujčani so nastopili oslabljeni, saj ni bilo glavnega kreatorja igre Roka Kronavetra, pa Ivana Filipoviča in zanesljivega vratarja Tomaža Murka. Vsi drugi bi zagnali vik in krik, kaj jim vse manjka, vendar tega pri Dravi, razen rahle negotovosti, ni bilo čutiti. Edina

skrb Ptujčanov je sedaj sobotno srečanje v Celju, v Areni Petrol, proti domačemu klubu MIK CM Celje, ki v letošnjem prvenstvu goji visoke ambicije, ki segajo do evropske vstopnice. Nekdanji šampionski trener Goričanov Pavel - Pinni, ki je sedel na vročo klop nogometnega kluba iz knežjega mesta ob Savinji, ni vajen porazov. Na drugi strani Drava v Celju nikoli ni razočarala, čeprav se ne spomnimo, kdaj so Dravaši v Celju končali srečanje z enajstimi nogometaši. »V Celju bi želeli, da imamo samo enakovredne pogoje za igro in nič drugega,« je kratko dejal trener

Dražen Besek. Medtem ko je bil Lucas Horvat, ki se je znašel na seznamu rezerv slovenskega selektorja Matjaža Keka za tekmo s Črno goro, konkretnejši: »V Celje gremo odigrati samo eno v nizu prvenstvenih srečanj, ki nas še čakajo do konca prvenstva. Smešno je, da se dela neka panika po samo dveh ali treh odigranih krogih. Celjani so favoriti, vendar tudi mi nismo brez možnosti. Smo ekipa, ki lahko premaga vsakega nasprotnika v 1. SNL. Kar pa se tiče poziva selektorja bi se zlagal, če bi dejal, da mi ne godi. Ko bom tam, bom lahko povedal kaj več. Prva skrb trenutno pa je dobra igra Drave v Celju.«

Danilo Klajnšek

Bivši trener Ptujčanov Milko Durovski in sedaj Dražen Besek sta ga ocenila kot igralca po njunem okusu, kar je ob visokih merilih tvorcev »nove« Drave redka pohvala, soigralci pa z izbranimi besedami opisujejo njegove telesne sposobnosti in odlično igro v obrambni vrsti. Ima zavidljivo kombinacijo lastnosti: talent, močan karakter, brez katerega ni velikih igralcev, in brezkompromisnost.

Z odličnimi igrami ste si priigrali standardno mesto v moštvu in zdaj ste vse pomembnejši kamenček v mozaiku Drave.

Lucas Horvat: »V naši vrsti kolektivnega duha velja, da ni nihče pomembnejši od drugih. Sem sicer tak človek, ki se rad drži trdnih tal. Upam na najboljše in se trudim po svojih najboljših močeh. Predvsem pa moram poudariti, da je moja

Rezerve

Na širšem seznamu selektorja slovenske reprezentance Matjaža Keka je več nogometašev, ki bodo prišli v poštev v primeru kakršnihkoli nepredvidljivih težav z obstoječim kadrom. Selektor je izpostavil naslednje igralce: Andraž Kirm (Domžale), Mario Lucas Horvat (Drava), Borut Semler (Varteks, Hrv) in Zlatko Dedič (Frosinone, Ita).

igra rezultat zelo kakovostne vadbe Dražena Beska, ki mi je dal priložnost in mi zaupa.«

Vaš trener vselej išče ga-rače na igrišču, med treningi narekuje oster ritem in vse podreja cilju ekipe. Takšno okolje je pravšnje za mladega igralca. Po drugi strani pa je posamezniku težko dokazati se na igrišču in dovoliti prosto pot nadarjenosti in improvizaciji.

Lucas Horvat: »Dober igralec se mora znajti v vsaki situaciji in se prilagoditi sistemu. Sem realist in zavedam se, da moram še precej napredovati. Moj trener verjame v disciplino in za dober rezultat ti ne preostane drugega, kot mu slediti. Sem dober poslušalec, zato natančno vem, kaj od mene pričakuje. Za mladega igralca je to najpomembnejše in edino, kar velja.«

Nova sezona pomeni svojevrsten izziv. Boste lahko ugodili pričakovanjem javnosti?

Lucas Horvat: »Apetiti seveda nenehno naraščajo. Zalo rad sem optimist, a le v okvirjih, ki pretirano ne presegajo meja realizma. Ta čas sodimo v zlato sredino. Uvrstitev višje pa bom pozneje oznanil kot uspeh. Sicer pa smo že pokazali, da lahko premagamo prav vsakogar, a žal tudi proti slehernemu tekmecu razočarani zapustimo travnato površino.«

Zdaj ni več dvoma; za-čelju ste se izognili. Pomik navzgor ni več utopija, temveč realna možnost ...

Lucas Horvat: »Treba je računati s športno srečo ali smolo.

Naša formula je enostavna - igrati svojo igro. Če bomo v kontinuiteti osvajali točke, tekmecem pa bo pohajala sapa, potem je vse mogoče. Priložnost bomo zagrabili z obema rokama.«

Zelo razburljivo je bilo minulo nedeljo, kjer ste z Interblockom slavili z zadetkoma Oguja in Prejaca.

Lucas Horvat: »Igra ni bila posebno lepa, toda zanimiva je bila dovolj. Hud boj se je bil na sredini igrišča, boj dveh podobnih usmeritev, pri čemer je treba priznati, da smo bili individualno močnejši in nevarnejši v nasprotnih napadih.«

Ne varčujete s pohvalami na račun igre MIK CM Celje, ki je vsekakor zelo solidno moštvo. Tekma že lahko da delni odgovor na to, ali slonijo vaše ambicije na stvarnih ali trhlih nogah.

Lucas Horvat: »Naši naslednji tekmeci so kvalitetna in vselej zelo nevarna ekipa. Vloga formalnega vodje pripada Sešlarju, ki je bolj kot izvrsten strelec zaslovel s strateškim razmišljanjem. Ni nas strah, ne Beršnjaka, ne Gobca in ne ostalih domačih nogometašev, na katere smo se dobro pripravili. Pričakujemo ugoden izid, ptujska javnost od nas upravičeno pričakuje uspeh. Jeziček na tehtnici lahko premaknejo naši zvesti navijači. Zaslužimo si podporo s tribun.«

Vaše nogometne ambicije?

Lucas Horvat: »Moje nogometne ambicije so visoke. Zaigrati v dresu članske slovenske izbrane vrste! To je moja trenutno najbolj vroča želja. Še veliko lahko pokažem. Vesel sem, da me je selektor Matjaž Kek opazil in bil z mojo igro ter pristopom zadovoljen.«

Ivo Kornik

PrvaLiga Telekom

^ Slovenije

1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

Rezultat zaostale tekme 3. kroga: HiT Gorica - Primorje 1:0 (0:0). Tekma Livar - Domžale bo odigrana 15. avgusta.

1. KOPER

2. MARIBOR

2. MIK CM CELJE

4. NAFTA

5. HIT GORICA

6. INTERBLOCK

7. DRAVA

8. PRIMORJE

9. DOMŽALE

10. LIVAR

0

2

4:1 B:4 3:2 3:2 3:3 2:3 4:5 3:4 1:1 1:5

PARI 4. KROGA: PETEK, 17.00: Interblock - HIT Gorica; SOBOTA, 17.00: Nafta - Domžale, Maribor - Livar; SOBOTA, 20.00: MIK CM Celje - Drava; NEDELJA, 17.00: Primorje - Koper.

1

0

0

1

2

0

1

1

1

1

1

1

0

2

0

2

2

0

Na preizkušnji Daniel Calamante

V Dravi trenutno igrata dva Argentinca s slovenskimi koreninami: Mario Lucas Horvat in Javier Grbec. Na preizkušnji pri ptujskem prvoligašu pa se nahaja še en njun rojak, mladi obrambni igralec Daniel Calamante.

Modri kurenti gredo v Celje

Nogometaši Drave so na zadnji prvenstveni tekmi proti Interblocku, ki so jo dobili z 2:0, imeli bučno podporo s tribun. Med najbolj glasnimi so bili njihovi zvesti navijači Modri kurenti, ki bodo za ptujske nogometaše navijali tudi v Celju na tekmi proti Mik CM Celju. Modri kurenti gredo na tekmo v Celje organizirano z avtobusom; odhod navijaške skupine bo v soboto, ob 18.45 uri, izpred ptujskega Mestnega stadiona.

Izključitve

V lanski sezoni so Ptujčani obe tekmi v Celju končali z devetimi igralci: v 8. krogu (končni rezultat je bil 3:3, potem ko so Celjani že vodili 3:0) sta bila izključena Emeršič in Toplak, v 26. krogu (končni rezultat je bil 0:0, čeprav so Ptujčani ves drugi polčas igrali z dvema igralcema manj) pa Filipovič in Šterbal.

Atletika • Nina Kolarič, AK Ptuj .

Evropsko prvenstvo, Univerzijada, ... Olimpijada?

Ptujska skakalka v daljino Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) je prejšnjo soboto odpotovala na Univerzijado v Bangkok. Letos je ta mlada atletinja že nekajkrat popravila osebni rekord, ki je trenutno 657 centimetrov, zmagala je na državnem članskem prvenstvu v skoku v daljino, na evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice do 23 let pa je tekmovanje končala na osmem mestu. Pred odhodom na največje študentsko tekmovanje, Univerzijado, nam je rdečelasa Nina povedala nekaj o svojih atletskih začetkih, o letošnji sezoni in o bližnji atletski prihodnosti.

Kako ste se začeli ukvarjati z atletiko?

Nina Kolarič: »Z atletiko sem se začela ukvarjati zato, ker mi je profesor športne vzgoje v osnovni šoli predlagal naj poskusim s treningi atletike, saj sem na šolskih tekmovanjih dosegla kar lepe rezultate. Sicer sem v ptujskem atletskem klubu najprej trenirala skok v višino, a so me kaj kmalu, po nekaj mesecih treninga, preusmerili v skok v daljino, saj so tukaj opazili moj večji potencial. Slednjega sedaj treniram že nekaj let, ob tem pa občasno treniram tudi ostale atletske discipline, saj sem v preteklosti tekmovala tudi v atletskem mnogoboju.«

Kaj pričakujete od nastopa na Univerzijadi?

Nina Kolarič: »Jaz pričakujem, da se bom uvrstila v finale skoka v daljino, saj je kvalifikacijska norma 620 centimetrov,

Foto: Črtomir Goznik

Nina Kolarič ta konec tedna nastopa na Univerzijadi v Bangkoku.

kar mi bi moralo glede na letošnje rezultate in konstantno skakanje tudi uspet. Glede na prijavljene rezultate in prijavljeno konkurenco težko napo-vem, za katero mesto se bom borila; z osebnim rekordom lahko pridem do medalje, z malo slabšim skokom pa se lahko znajdem precej mest nižje. Če pa pogledam, recimo, kakšni rezultati so bili doseženi na evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice do 23

let v začetku julija, vidim, da bo konkurenca tudi na Univerzija-di zelo huda in izenačena, zato je zelo nehvaležno napovedovati končne uvrstitve.«

Ste se za nastop v Bangko-ku posebej pripravljali?

Nina Kolarič: »V zadnjih tednih sem se res pripravljala posebej za to veliko tekmovanje, vendar je bil moj glavni cilj sezone evropsko prvenstvo za mlajše člane in članice do 23 let.«

Kolaričeva že v finalu!

Nini Kolarič se je že uspelo uvrstiti v finale skoka v daljino na Univerzijadi v Bangkoku. V kvalifikacijah je že v prvem poskusu skočila 630 centimetrov in za deset centimetrov preskočila kvalifikacijsko normo. Najdlje je v kvalifikacijah skočila Slovakinja Jana Veldakova (664 centimetrov). Finale skoka v daljino je na sporedu danes (v petek, op. a.) popoldan.

Ali ste zadovoljni z dosedanjim delom sezone?

Nina Kolarič: »Osebno sem vsekakor zelo zadovoljna z dosedanjim delom sezone, saj sem z osmim mestom na evropskem prvenstvu do 23 let dosegla lep uspeh. Zelo zadovoljna pa sem tudi s svojim napredkom, saj sem svoj osebni rekord izboljšala za kar nekaj centimetrov in sedaj znaša 657 centimetrov. Vsekakor pa moram omeniti, da sem letos ponovno naredila velik korak naprej pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja.«

Vi ste vsekakor že vrhunska športnica. Koliko, recimo, vas stane ukvarjanje z atletiko na tako visokem nivoju?

Judo • Mladinski A turnir Jičin (Češka)

Lea zlata, sedem medalj za Slovenijo

Jičin (Češka), 4. in 5. avgust 2007. Na mladinskem A turnirju v Jičinu - 13th CZECH CUP TOURNAMENT FOR JUNIORS U20 - je nastopilo 307 tekmovalk in tekmovalcev iz 23 držav. Mladinska reprezentanca Slovenije je osvojila skupaj 7 medalj (3 zlate in 4 bronaste) in bila najuspešnejša reprezentanca v Jičinu, predvsem po zaslugi naših deklet, ki so osvojile kar 6 medalj.

Zlato kolajno je naši reprezentanci priborila tudi Lea Murko (JK Drava Ptuj) v kategoriji do 78 kg. Z odlično predstavo na blazinah in srečo z žrebom, saj je bila prvo kolo prosta, je v polfinalu premaga-

la domačinko Valcovo, v finalu pa še drugo Čehinjo Rocnako-vo. Lea je tako potrdila odlično pripravljenost na tekmah, saj je to v drugem nastopu že druga kolajna na evropskih pokalih. S tem velja Lea za glavno favoriti-njo za stopničke na letošnjem mladinskem EP, ki bo prav tako na Češkem v mesecu oktobru. »Zmage proti neugodnima domačima judoistkama in seveda zlate kolajne sem zelo vesela, čeprav moram priznati, da sem slednjo po tihem tudi pričakovala. To je že druga kolajna ob dveh evropskih nastopih, s čimer potrjujem dobro pripravljenost. Sedaj me čakajo pri-

prave v Izoli in upam na dobro nadaljevanje drugega dela sezone, predvsem na Evropskem prvenstvu, kjer bom poskušala upravičiti vlogo favoritinje za kolajno« je svoj nastop ocenila Lea.

Drugi ptujski tekmovalec Rok Tajhman je prikazal letošnje najboljše dvoboje, saj je kar 4 krat zapustil blazine kot zmagovalec, vendar sta ga dva poraza stala boljše uvrstitve. V tej kategoriji je nastopalo največ tekmovalcev, kar 44 in za kolajno je bilo potrebno zmagati pet krat. Rok je v prvem boju »napolnil semafor« Čehu Chlupu, saj ga je kar trikrat vrgel za točke in na koncu slavil

za wa-zari 7:0. V drugem kolu je ugnal Norvežana Jelstada za ippon 10:0. V nadaljevanju pa je Rok naletel na kasnejšega zmagovalca kategorije Nemca Schaleja, ki je bil boljši za ippon in sledile so popravne borbe v repasažu. Rok je tam ponovno dobil zagon in dvakrat zmagal za ippon; najprej proti Avstrijcu Hoferju, nato pa še proti Portugalcu Alvesu. Boj za kolajno pa mu je preprečil Italjan Scol-lo, na koncu bronasti. Štiri zmage so zadostovale za končno 7. mesto, kar je vsekakor odličen uspeh Roka v takšni konkurenci, vendar pa premalo za osvojitev norme za EP.

Sebi Kolednik

Lea Murko (JK Drava Ptuj) na najvišji stopnički v češkem Jičinu

Zmagovalci po posameznih kategorijah so postali:

MLADINKE

Kategorija do 48 kg: 1. Leandra FREITAS - POR, 3. Kristina VRSIČ

- SLO (JK Duplek); kategorija do 52 kg: 1. Andrea BEKIC - HRV, 7. Anja PEČNAK - SLO (JK Sankaku); kategorija - 57 kg: 1. Tina TRSTENJAK - SLO (JK Sankaku), 3. Tajda KETIŠ - SLO (JK Duplek) in Vlora BEDETI - SLO (JK Sankaku), 5. Ana TATALOVIČ - SLO (JK Bežigrad); kategorija do 63 kg: 1. Tina RAZINGER - SLO (JK Bežigrad), 7. Ana VELENŠEK - SLO (JK Sankaku); kategorija do 70 kg: 1. Dominice WEIGLEIN - NEM, 5. Branka MIRJANIČ

- SLO (JK Bežigrad); kategorija do 78 kg: 1. Lea MURKO - SLO (JK Drava Ptuj); kategorija + 78 kg: 1. Lucia TANGORRE - ITA.

MLADINCI

Kategorija do 60 kg: 1. Amiran PAPINASHVILI - GRU, 3. Matjaž TR-BOVC - SLO (JK Sankaku); kategorija - 66 kg: 1. Attila UNGVÄRI - MAD, 7. Žiga VUZEM - SLO (JK Šiška); kategorija do 73 kg: 1. Marc SCHÄLE

- NEM, 7. Mario RUDL - SLO (JK Železničar MB) in Rok TAJHMAN - SLO (JK Drava Ptuj); kategorija - 81kg: 1. Niko KUTSIA - GRU; kategorija

- 90kg: 1. Pablo Luciano TOMMASETTI - ITA, 7. David MESARIČ - SLO (JK Koroški holding); kategorija - 100kg: 1. Lukas KRPALEK - ČEŠ; kategorija + 100kg: 1. Teddy RINER - FRA.

Nina Kolarič: »Po moji oceni znašajo stroški za eno sezono okrog trinajst tisoč evrov, kar pa vsekakor ni malo denarja. Ta denar porabim predvsem za priprave (treningi v tujini), za športno opremo, za prehrano (to so razni napitki, kot so vitamini in podobno), za masaže, nekaj tudi za trenerja in še kaj bi se prav gotovo našlo. Rada pa bi se zahvalila tudi svojim sponzorjem ali donatorjem; to so letos Nes, kiropraktik dr. Martin Weiss in ptujsko podjetje Miks, d. o. o.«

Kakšni so vaši načrti za prihodnje v atletiki?

Nina Kolarič: »Upam, da se bom z atletiko lahko ukvarjala še dolgo in da bom predvsem zdrava, saj bom le tako lahko še naprej dobro skakala in tekmovala. Letos sem skočila najdlje 657 centimetrov, kar je šest centimetrov manj od zdajšnjega državnega rekorda, ki bi ga zelo rada popravila.

Rokomet

Moja največja želja pa je, da bi mogoče še v tej sezoni, če ne pa v prihodnji, skočila normo za nastop na Olimpijskih igrah v Pekingu.«

Od B norme za nastop na Olimpijskih igrah je Kolaričeva trenutno oddaljena vsega tri centimetre, medtem ko je A norma in zanesljiva vstopnica za nastop na največjem tekmovanju na svetu postavljena na 670 centimetrov. Mlada ptujska atletinja je v tej sezoni pokazala izreden napredek in s kančkom sreče ji lahko kaj kmalu uspe veliki met (dovolj dolg skok), da izpolni svoje atletske sanje. Prvo veliko priložnost bo Nina Kolarič za izpolnitev norme imela že v teh dneh na Univerzijadi, s katere bomo vsi ljubitelji športa nestrpno pričakovali informacije. Vsekakor bomo držali pesti za odlično mlado ptujsko skakalko v daljino.

David Breznik

Ormožani danes (v petek) z Dravo, v nedeljo proti Crveni zvezdi

Rokometaši Jeruzalema počasi končujejo s prvim delom priprav, ki temelji na bazični pripravljenosti. Fantje so uvodni del priprav oddelali v fitnesu in na atletskem stadionu v Mestni grabi. V mesecu avgustu bodo »jeruzalemčki« trenirali dvakrat dnevno, sedaj pa fantje s trenerjem Sašom Prapotnikom prehajajo k delu z žogo in k prvim kontrolnim tekmam: »Počasi se selimo v dvorano. Danes nas čaka tekma proti sosedom s Ptuja, v nedeljo pa gostimo slovito beograjsko Crveno zvezdo, ki se nahaja na pripravah v Slovenj Gradcu. Priložnost bodo dobili vsi igralci, rezultat pa ne bo v ospredju,« je pred prvimi pripravljalnimi tekmami spregovoril Prapotnik. Strateg Jeruzalema do konca avgusta na kontrolnih tekmah ne bo mogel računati na mladinska reprezen-tanta Marka Bezjaka in novinca Roka Žu-rana, ki z mladinsko selekcijo odhajata na SP v Makedoniji. Ormoški publiki se bodo predstavili novi obrazi: Matjaž Pisar, Iztok Korpar, Robert Bezjak, Primož Krabonja in Aleš Belšak. Kontrolni tekmi proti Dravi in Crveni zvezdi v športni dvorani na Harde-ku se bosta pričeli ob 18. uri.

Foto: Črtomir Goznik

V kakšni vlogi bo letos v moštvu Jeruzalem Ormož Alan Potočnjak: igralec, pomočnik trenerja ali oboje?

Bezjak in Zuran potnika na SP

Slovenska mladinska reprezentanca, letnik 1986 in mlajši, v soboto odpotujeta na SP v Makedoniji, ki bo potekalo od 13. do 26. avgusta v Skopju in Ohridu. Trener Janez Ilc je po generalki s Crveno zvezdo (zmaga Slovenije s 36:28; Bezjak 5 (3), Žuran brez gola) določil šestnajsterico igralcev. Med potniki v Makedonijo sta tudi igralca Jeruzalema Ormoža Marko Bezjak in Rok Žuran ter tehnični vodja mladinske reprezentance Uroš Krstič. Bezjak si je v »repki« zbral številko 6, Žuran, ki je 7. julija praznoval dvajseti rojstni dan, pa sedmico. Slovenija bo nastopala v skupini C skupaj z Tunizijo (v ponedeljek 13. 8. ob 19. uri), Rusijo (v sredo 15. 8. ob 21. uri), Hrvaško (v četrtek 16. 8. ob 21. uri) in Bolgarijo (v soboto 18. 8. ob 17. uri). Skriti cilji mladih Slovencev segajo do boja za kolajne, realen cilj pa je uvrstitev od petega do osmega mesta.

Potočnjakova na EP v Turčiji

Od 10. do 19. avgusta bo v turškem mestu Izmir potekalo 19. evropsko prvenstvo za mladinke letnik 1988 in mlajše. Varovanke Borisa Čuka bodo nastopile v skupini D, skupaj s Francijo, Nemčijo in Srbijo. Med šestnajstimi potnicami na EP je tudi Ormožanka Sanja Potočnjak, ki bo zaigrala na mestu desnega krila. Tudi pri mladinkah je realen cilj uvrstitev med petim in osmim mestom.

UK

Roman Vuk, predsednik NK Zavrč

»

Igralci eksistenčno niso vezani na NK Zavrč!

«

NK Zavrč trenutno piše eno najlepših zgodb v slovenskem nogometu. Po zmagoslavju v tretjeligaški konkurenci so se odločili za napredovanje v 2. SNL, kjer bodo sodelovali v konkurenci precej večjih sredin: Aluminija, Mure 05, Boni-fike, Rudarja iz Velenja, Bele krajine ... Tik pred začetkom prvenstva smo se pogovarjali s predsednikom NK Zavrč Romanom Vukom, ki nam je postregel z nekaterimi zanimivimi podrobnostmi.

Letos ste se takoj po osvojitvi 1. mesta v 3. SNL odločili, da vstopite v 2. SNL. Kaj se je spremenilo v dveh letih?

Roman Vuk: »Moram kar na začetku povedati, da se sam nisem zavzemal za to, saj menim, da je Zavrč premajhna sredina za zahtevno 2. ligo. Večina se jih sploh ne zaveda, kaj vse prinaša nastopanje v 2. ligi. Odločitev za napredovanje smo tako sprejeli predvsem zaradi igralcev, ki so si to priigrali na igrišču. Nekateri so v našem klubu že več let in so že drugič osvojili prvo mesto v 3. SNL. Da bi jih še drugič ustavili pred napredovanjem, se mi je zdelo nemoralno. Drugi močan faktor pri tej odločitvi so bili naši navijači, ki so prav tako vršili pritisk.«

Kdo je pri tej odločitvi še sodeloval?

Roman Vuk: »Predvsem igralci so zaradi športnih motivov želeli v 2. ligo, saj so željni dokazovanja. Tudi moji sodelavci v klubu so bili mnenja, da bi bila 2. liga primerna »nagrada« za uspešno delo v zadnjih sezonah. Vsi skupaj pa se že veselimo tega, da bo občina Zavrč v Sloveniji postala bolj prepoznavna tudi zaradi nogometa.«

Ne moremo mimo zadnjih trenerskih rošad na klopi Zavrča. Po sezoni ste se zahvalili Klajderiču, sedaj še Zajcu?

Foto: Črtomir Goznik

Roman Vuk, predsednik NK Zavrč: »Proti Aluminiju bo težko, vendar upamo na dober rezultat. Če ne bi verjel v naše nogometaše, sploh ne bi sodeloval v tej zgodbi!«

Roman Vuk: »Miranu Klaj-deriču se na tem mestu še enkrat zahvaljujem za vse, kar je storil v NK Zavrč. K nam je prišel tako rekoč neposredno iz igralskih vrst, saj je imel za sabo samo eno sezono trenerskih izkušenj. Kljub temu je znal ekipo pripeljati do prvega mesta v 3. SNL. Ocenili pa smo, da bi bila 2. liga zanj, kot mladega trenerja, prevelik zalogaj in smo se odločili za bolj izkušenega trenerja. Zamenjavi Ivana Zajca v zadnjem tednu je botroval niz dogodkov, tako da je bilo na koncu potrebno narediti rez.«

Miran Emeršič je bil logična izbira v tem trenutku?

Roman Vuk: »Emeršič dobro pozna naše igralce, saj jih je nekaj treniral pred dobrim letom v Zavrču, z nekaterimi je delal v Kidričevem, tako da izbira ni vprašljiva. Ima vse po

trebne licence za vodenje dru-goligaškega kluba. Smatramo, da je dober trener, čeprav smo ga pri nas enkrat že menjali. Moram poudariti, da je imel takrat to nesrečo, da smo imeli v tistem trenutku nekoliko manj kvalitetno ekipo in ni uspel osvojiti 1. mesta, kar smo vsi pričakovali. Pri nas je pač tako, da hočemo vedno zmagati in biti pri vrhu.«

Ste zadovoljni z okrepitvami, ki ste jih pripeljali v klub letos?

Roman Vuk: »Z okrepitvami moramo biti zadovoljni, saj smo si jih sami izbrali. Smo pa že v samem startu »omejili sami sebe«, saj smo zahtevali, da mora biti igralec iz bližine, da se lahko vsak dan vozi na treninge; smo premajhen klub, da bi igralcem nudili stanovanja. Druga zahteva je bila, da je v službi in tako eksistenčno

ni vezan samo na NK Zavrč. Pri nas ne delimo velikih nagrad ali plač, tako da bi hitro dobili nezadovoljnega igralca, kar pa si ne želimo. Opazil sem že, da so nekateri igralci postali v trenutku, ko so se zaposlili, bolj zreli nogometaši. Z dvema plačama je lažje živeti, čeprav se morajo zaradi tega odreči nekaterim stvarem: imajo zelo malo prostih dni, veliko časa preživijo na poti ... «

Kakšno je stanje v mlajših selekcijah?

Roman Vuk: »Tukaj bi spet lahko začel govoriti o tem, zakaj sem sam bil proti uvrstitvi v 2. SNL. Številčno smo zelo omejeni z mladino, saj bi v Zavrču težko sestavili eno samo ekipo, enostavno je premalo otrok. Na eni strani je Hrvaška, na drugi strani je Drava, ki nas precej ločuje od bližnjih vasi. Najbližje so tako Cirkulane, s katerimi

2. SNL, 1. krog: Zavrč - Aluminij (sobota, 11. 8., ob 17.30 na igrišču v Zavrču)

Bojan Špehonja, trener NK Aluminij

Najtežje je igrati proti novincem

»

«

Nogometaši Aluminija iz Kidričevega gredo v novo sezono tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi optimistično. Vsekakor pa ne želijo, da bi se ponovila minula sezona, kjer so bili dolgo časa eden glavnih kandidatov za izpad. Šele prihod trenerja Bojana Špehonje in izkušenih nogometašev, kot sta Robert Težački in Klemen Bingo, je tehtnico prevesilo na stran rdeče - belih.

V novo sezono bodo Kidri-čani krenili z nekaj okrepitvami, ki so se ekipi pridružili v prestopnem roku: Bratušek, Stojnič, Purišič, Vračko in K. Medved. Še pomembnejši pa je obstanek izkušenega Roberta Težačkega. Tretji vratar Maribora Bratušek bo nadomestil izvrstnega mladega reprezen-tanta Matjaža Rozmana, ki je odšel k ljubljanskemu prvoli-gašu Interblocku. Na tem področju bo nekaj negotovosti in nekdanji legendarni vratar Maribora, sedaj trener vra

tarjev pri Aluminiju Herbert Vabič, bo imel veliko dela, da bo fante pripravil do želenega nivoja vratarskega znanja. Vsi ostali novi nogometaši pa so v rangu tistih, ki jih Aluminij že ima in bodo okrepili konkurenco v moštvu za posamezna igralna mesta. S temi prihodi se odhoda Vrenka in Firerja ne bi smeli preveč poznati v igri Aluminija.

»Po mojem mnenju smo se dobro pripravljali. V tem času smo odigrali deset prijateljskih tekem, kjer so priložnost za dokazovanje dobili vsi naši nogometaši. Tisti najboljši bodo seveda nosili največje breme, preostali pa bodo čakali svojo priložnost na klopi za rezervne igralce. Prvenstvo je dolgo in naporno, prišle bodo poškodbe in kartoni, tako da bo priložnosti za vse dovolj,« je v uvodu dejal trener Aluminija Bojan Špehonja.

Usoda žreba je hotela, da se bosta že v prvem krogu srečala v Zavrču kluba, ki prihajata iz istega nogometnega področja.

Prej sta se ta dva nasprotnika srečevala samo v pokalnem tekmovanju in prijateljskih srečanjih, sedaj pa bo šlo zares, oziroma za točke. In kaj si Ki-dričani obetajo iz tega prvega gostovanja: »Kot prvo želim povedati, da cenimo naše nasprotnike. Domačini bodo vsekakor imeli veliko željo, da nas v uvodnem srečanju premagajo, vendar bomo tudi mi igrali na zmago. Sicer pa je igrati z novinci najtežje, saj je prisotno veliko športnega naboja in velika želja po zmagi,« je dodal trener Aluminija.

Vsi klubi v 2. slovenski nogometni ligi so se okrepili, saj računajo, da bi s kvalitetnimi okrepitvami dosegli svoje cilje. Kot glavni kandidati za vrh se omenjajo Bela Krajina, ki je izpadla iz 1. SNL, krajnski Triglav in koprska Bonifika. In kakšno uvrstitev pričakujejo v Kidričevem? O tem je strateg Aluminija Bojan Špehonja dej al: »Tem trem klubom, ki ste jih našteli, je potrebno dodati vsaj še velenjskega Rudarja. Mi

pa nam nekako ne uspe vzpostaviti takšnega sodelovanja, kakršnega bi si sam želel. Moje mnenje je, da bi se za nekoliko lažje nastopanje v 2. SNL morali združiti Zavrč, Stojnci in Cirku-lane, kar je seveda v tem trenutku skoraj nemogoče izvesti. Šele takrat bi lahko zadovoljivo krpali mlade selekcije.«

Kakšno je vaše sodelovanje z NK Drava, NK Aluminijem in NK Stojnci?

Roman Vuk: »Vsi mi sodelujemo toliko, kolikor pač lahko. Ni pa med nami nič napisanega na papirju, kar bi kogarkoli zavezovalo. Igralci, ki pri Dravi ne pridejo med najboljših 18, zaenkrat ne gredo avtomatsko v Zavrč, ampak imamo trenutno v ekipi več nogometašev iz Maribora, kar je po mojem mnenju čudno. Sam si želim boljšega sodelovanja, saj bi imeli oboji korist. Moram pa priznati, da nas je Drava rešila pri mladinskih selekcijah, kjer

»Angleški vlagatelj«

Kakšen je proračun NK Zavrč in kako ga boste pokrili? Pojavile so se tudi govorice o angleškem vlagatelju?

Roman Vuk: »Najprej naj pojasnim zgodbo o tem »skrivnostnem« vlagatelju. To je gospod iz Zavrča, ki ima v Angliji podjetje in nam bo poskušal pomagati z nekaj tisoč evri. V prvoligaških nogometnih krogih je to mala vsota, za nas je pa to že velik denar, saj nam siceršnji domači sponzorji pomagajo z manjšimi zneski. To je poleg naše firme RM Vuk, za katero se samo po sebi razume, da pomaga za-vrškemu nogometu, doslej največji znesek nekega posameznika. Pred tem so nam največ pomagale firme Asfalti Ptuj z gospodom Pongracem na čelu in firma Vuzem iz Zavrča. S tem pa je proračun, predvsem dru-goligaški, težko zapolniti.«

so nam »posodili« kar tri selekcije. Tukaj se jim moram res zahvaliti, saj so nas rešili iz nezavidljivega položaja.«

V Zavrču ste odlično poskrbeli za infrastrukturo.

Roman Vuk: »Pri infrastrukturi je povsod težko, saj je za investicije potrebnega veliko denarja. Nekaj je pomagala občina, nekaj smo opravili sami s prostovoljnim delom, največ pa je šlo iz naših zasebnih žepov. Smo pač noro zaljubljeni v nogomet in nam je ta naš stadion v veliko zadovoljstvo. Zelo smo bili veseli, ko so prišli na gostovanje v Zavrč npr. Maribor, Varteks, Cibalia in so vsi po vrsti hvalili našo travnato površino. Meni je bilo kar malo nerodno, saj si vedno mislim, da bi morali storiti še več. Ravno zaradi tega smo še zadnji teden pred prvenstvom preplastili asfaltno površino na cesti do igrišča, ki je bila doslej vsa zakrpana, samo, da bi bila slika popolna. Želimo se pač predstaviti v najlepši luči.«

Kako boste urejali npr. prevoze na gostovanja?

Roman Vuk: »Kupil sem rabljeni avtobus, tako da bomo to poskušali urediti na ta način. Težave bodo nastale, ko bosta na različnih koncih Slovenije gostovali hkrati članska in mladinska ekipa, a se bomo znašli tudi v takem primeru.«

Kaj pričakujete od sobotne tekme z Aluminijem?

Roman Vuk: »Kot vedno - tudi na tej tekmi pričakujem zmago naše ekipe. To je sicer težko z gotovostjo napovedati, še posebej proti trenutno zelo močnemu Aluminiju. Imajo dolgo tradicijo, močan igralski kader in odličnega trenerja, ki vedno dosega dobre rezultate s svojimi ekipami. Težko bo, vendar upamo na dober rezultat. Če ne bi verjel v naše nogometaše, sploh ne bi sodeloval v tej zgodbi!«

Jože Mohorič

si želimo uvrstitve v zgornji polovici prvenstvene razpredelnice. Liga bo ponovno zelo izenačena, kjer vsak lahko premaga vsakega. Napovedi so nehvaležna stvar, saj lahko samo nekaj slabih trenutkov ekipo potisne nižje. Mi se bomo pošteno borili za čim višje pozicije in na koncu videli, kam nas bo to pripeljalo.«

Sicer pa so zadnje prijateljske tekme pokazale dobro formo Kidričanov, predvsem v napadu, saj so na zadnjih treh srečanjih dosegli sedemnajst zadetkov, ob tem pa prejeli le dva! To pomeni, da bi naj bila obramba zelo močna, napad pa izjemno učinkovit. Prvenstvena srečanja pa so povsem nekaj drugega in v Kidričevem športno upajo, da se bo vse skupaj odvijalo po njihovih željah in da bodo v tej sezoni, ki jo pričnejo v soboto, večkrat razveselili svoje najzvestejše pristaše kot je bila to praksa v sezoni 2006/2007.

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Bojan Špehonja, trener Aluminija

Tenis • ITF mladinski turnir v Domžalah

Proti nasprotniku in vročini 38,5 oC ni šlo

Pretekli teden je v Domžalah potekal tradicionalni ITF turnir - odprto prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke.

Po štirih zaporednih zmagah na podobnih turnirjih doma in v tujini je bil tokrat med nosilci tudi Ptujčan Blaž Rola, ki je do turnirja v Domžalah že napredoval do 215. mesta na lestvici ITF. Blaž je bil v prvem krogu kot 2. nosilec prost, v drugem

pa se je pomeril z Nemcem Oliverjem Streckerjem in ga zanesljivo premagal. V tretjem se je pomeril s starim znancem in partnerjem pri dvojicah, Martinom Kraljičem (le-ta je v 1. krogu premagal 14. nosilca, Avstrijca Michaela Rehrla), ki proti Blažu ni imel veliko priložnosti za presenečenje. Pred četrtfinalnim dvobojem s Hrvatom Ivanom Turudičem pa

so se začele Blaževe težave, saj je dobil virozo in posledično visoko temperaturo. Najprej mu je za trenutek priskočil na pomoč dež, ki je prekinil vse dvoboje, nato pa je vendarle moral na igrišče. Čeprav so v njegovem taboru razmišljali o predaji, je Blaž vendarle hotel nastopiti. Prvi niz je celo dobil, nato pa ga je v drugem popolnoma »zmanjkalo«. Spet se

Rezultati: posamezno:

2. krog: Blaž Rola (2) - Oliver Streckner (Nem) 6:1, 6:2

3. krog: Blaž Rola - Martin Kraljič (Slo) 6:1, 6:4

Četrtfinale: Blaž Rola - Ivan Turudič (Hrv) 6:3, 0:6, 4:6

Dvojice:

2. krog: Rola/Kraljič (Slo, 7) - Lackovič/Blažun (Hrv) 6:4, 6:2

Četrtfinale: Rola/Kraljič -Bruner, Wirlend (Avs) 6:4, 6:1

Polfinale: Rola/Kraljič - Ko-vačič/Korelc (Slo, 8) predaja Rola/Kraljič

Foto: Črtomir Goznik

Blaž Rola je imel na ITF turnirju v Domžalah težave z virozo.

Nogomet • NK Stojnci

Izboljšati lanskoletno uvrstitev!

je poskušal zbrati v tretjem, a sta bila vročina in nasprotnik v končnici vendarle premočna, čeprav je imel nekaj priložnosti za preobrat.

Podobno je bilo tudi v konkurenci dvojic, kjer sta do pol-finala Rola in Kraljič zanesljivo premagovala svoje nasprotnike, nato pa sta morala zaradi Blaževe bolezni predati polfi-nalni dvoboj.

Kljub temu, da si je Blaž poti-hem želel več, je bil to v danem trenutku njegov maksimum. Z novimi točkami za dosežene rezultate v Domžalah se je povzpel na 192 mesto lestvice ITF.

JM

Nogometaši Stojncev so eni najstarejših tretjeligašev in po uvrstitvah tudi eni najbolj konstantnih, saj so prvenstvo vedno končali v zgornji polovici prvenstvene razpredelnice, le lansko sezono so končali na osmem mestu. Po končani sezoni je bilo kar precej sprememb, tako na trenerski klopi, kakor v igralskem kadru. Miran Klajde-rič se je po uspešno opravljeni nalogi v Zavrču, kjer je ekipo popeljal na prvo mesto, vrnil na trenersko klop Stojnčanov. V Zavrč so iz Stojncev odšli Že-leznik, Murat, Golob in Čeh, v Stojnce pa se je vrnil Rumež iz Malečnika, pristopil pa bi naj tudi Marinič iz Aluminija, ki bi naj igral na dvojno registracijo. Ker prestopni rok traja do 31. avgusta, je možna še kakšna sprememba v igralskem kadru.

»Po mojem mnenju smo se dobro pripravili na novo prvenstvo. Odigrali smo sedem

pripravljalnih tekem in z optimizmom pričakujemo nedeljsko srečanje proti zelo močni in okrepljeni ekipi iz Odranc; slednji so bili tudi udeleženci našega turnirja v juliju. Seveda bodo moji nogometaši dali vse od sebe, osnovni cilj pa nam je, da bi izboljšali lanskoletno uvrstitev, ko so Stojnčani končali na osmem mestu. Prvenstvo bo dolgo in naporno. Zelo lepo pa je, če na otvoritvi na domačem terenu vknjižiš prvo zmago. Potruditi se bo potrebno,« je dejal trener NK Stojnc Miran Klajderič.

Po dolgem času bo naše področje (MNZ Ptuj) v 3. SNL - vzhod imelo samo enega predstavnika. Mogoče bo zato malce težje, vendar so v Stojn-cih navajeni vsega hudega, kakor tudi dobrega. In v slednje tudi verjamejo.

Danilo Klajnšek

Miran Klajderič, trener NK Stojnci

Nogomet • 1. SML, 1. SKL

Za začetek zmaga in poraz

Mladinci in kadeti Aluminija iz Kidričevega so začeli z nastopi v letošnji sezoni 1. SML in 1. SKL v Celju. Kadeti iz Kidričevega so slavili z minimalno zmago, kar bo velika vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo. Žal pa mladinci Aluminija niso igrali tako dobro in so visoko izgubili.

ALUMINIJ: Lipovac, Rešek, Hojski, Žmavc, Draškovič (Kušar), Miha Lešnik (Kamenšek), Vais (Miha Lešnik), Meznarič (Ravnjak), Bečiri, Rotman, Krajnc (Pečnik).

1. SKL

1. SML

REZULTATI 1. KROGA: MIK CM

Celje - Aluminij 4:0, Rudar Velenje - Triglav, Mura 05 - Domžale 0:2, Maribor - Koper 2:0, Bilje Primorje -NŠ Dravograd 3:1, Interblock Factor - HIT Gorica 1:2, Britof - Svoboda 1:0.

MIK CM CELJE - ALUMINIJ 4:0 (2:0)

STRELCI: 1:0 Bezjak (33), 2:0 Debelak (38), 3:0 Bezjak (56), 4:0 Kuljanac (90)

REZULTATI 1. KROGA: MIK CM

Celje - Aluminij 0:1, Mura 05 - Domžale 0:4, Maribor - Koper 2:3, Bilje Primorje - NŠ Dravograd 6:0, Interblock Factor - HIT Gorica 1:1, Rudar Velenje - HIT Gorica 1:3, Britof - Svoboda 5:1.

MIK CM CELJE - ALUMINIJ 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Hajšek (64) ALUMINIJ: Zajc, Petek, Polajžer, Jovič, Medved, Kek (Vindiš), Mlakar, Milec (Perger), Pislak (Koren), Sitar (Greifoner), Hajšek.

Danilo Klajnšek

Rokomet • MRK Drava

Začetek v Termah Ptuj

V torek so s pripravami na novo prvenstvo pričeli rokometaši MRK Ptuj, ki imajo tudi v naslednji tekmovalni sezoni visoke ambicije. Na prvem treningu, ki so ga Ptujčani opravili v ptujskih Termah, je pod vodstvom trenerja Marjana Valenka vadilo štirinajst rokometašev. Z njimi je bil tudi znani ptujski maratonec Mirko Vindiš, ki bo s svojim delom pripomogel k boljši telesni pripravljenosti moštva. »V ptujskih Termah bomo sedaj vadili vsak dan, potem pa bomo vadbo kombinirali z delom v ŠD Mladika in od 16. avgusta dalje v ŠD Center na Ptuju. Do začetka prvenstva bomo odigrali nekaj pripravljalnih srečanj in se kar najbolje pripravili na začetek prvenstva, saj že v prvem krogu gostimo Veliko Nedeljo. Naši cilji so visoki, saj želimo igrati v končnici drugoligaškega tekmovanja,« je dejal trener MRK Drava Marjan Valenko.

V igralskem kadru Drave je prišlo do nekaterih sprememb. Tako so k MRK Drava pristopili Niko Klemenčič, Maks Dogša in Dejan Lukaček, vsi iz Jeruzalem Ormoža ter Tomislav Balent in Igor Halilovič iz Varaždi-na. Damir Kovačec, Primož Kumer in Aleš Kvar pa bodo odslej igrali za Veliko Nedeljo.

Danilo Klajnšek

Športni napovednik

NOGOMET

1. slovenska nogometna liga

PARI 4. KROGA: PETEK, 17.00: Interblock - HIT Gorica; SOBOTA, 17.00: Nafta - Domžale, Maribor - Livar; SOBOTA, 20.00: MIK CM Celje - Drava; NEDELJA, 17.00: Primorje - Koper.

2. slovenska nogometna liga

PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: Zavrč - Aluminij; SOBOTA 20.00: Krško - Bela Krajina; NEDELJA 17.30: Triglav - Mura 05, Zagorje

- Bonifika; NEDELJA 18.00: Rudar Velenje - Krka.

1. slovenska mladinska nogometna liga

2. KROG: Aluminij - Bilje Primorje (Kidričevo - nedelja 18.00)

1. slovenska kadetska nogometna liga

2. KROG: Aluminij - Bilje Primorje (Kidričevo - nedelja 16.00)

3. slovenska nogometna liga - vzhod

PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: Tehnostroj Veržej - Koroška Dravograd, Črenšovci - Trgovine Jager, Pohorje - Dravinja, MU Šentjur

- Šmartno 1928, Malečnik - Kovinar Štore, Paloma - Roma; NEDELJA 17.30: Stojnci - Odranci.

LIGA U - 14 VZHOD

1. KROG: Simer Šampion - Aluminij (11. 8., ob 18. uri), Poli Drava

- Ljutomer (22. 8.).

Medobčinska nogometna zveza ptuj

Srečanje 1/16 pokalnega tekmovanja - NEDELJA 17.00: Ormož

- Gerečja vas.

Turnir v Slovenji vasi ...

NK Slovenja vas organizira v soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, memorialni nogometni turnir za vse preminule člane NK Slovenja vas. Tekme se bodo na igrišču v Slovenji vasi pričele ob 14. uri.

... in v Apačah

Nogometni klub Apače organizira v soboto, 11. 8., tradicionalni Turnšekov memorial. Na njem bodo poleg domače ekipe nastopile še ekipe Hajdine, Skorbe in Lovrenca. Tekme v športnem parku Apače se bodo pričele ob 12. uri.

ROKOMET

Prijateljski tekmi

Petek, 10. 8., ob 18. uri na Hardeku: Jeruzalem Ormož - MRK Drava

Nedelja, 12. 8., ob 18. uri na Hardeku: Jeruzalem Ormož - Crvena zvezda

ŠAH

2. mednarodni turnir »Ptuj open 2007«

Šahovski klub Veplas Velenje Ptuj bo od 12. do 19. avgusta v Narodnem domu na Ptuju organiziral 2. turnir za pokal mesta Ptuj. Otvoritev turnirja bo v nedeljo ob 15.30 uri, takoj zatem se bo odigral tudi prvi krog.

ODBOJKA NA MIVKI

Turnir v Zabovcih

Odbojkarski klub Kurent iz Ptuja bo v Zabovcih organiziral četrti kvalifikacijski turnir v odbojki na mivki. V soboto, 11. avgusta po 14. uri bo turnir za moške, medtem ko bo v nedeljo, 12. avgusta po 14. uri turnir za ženske.

Turnir v Cvetkovcih

V Cvetkovcih bo v soboto, 11. avgusta 2007, na igrišču Ledna s pri-četkom ob 11. uri potekal turnir v odbojki na mivki. Prijave ekip bodo organizatorji zbirali do 10.30. Igra se 2:2 po pravilih FIVB. Prijavnina znaša 12,50 EUR (3.000 tolarjev).

Dodatne informacije in prijave: Stanko Bezjak (041 316 410).

KOLESARSTVO

Maraton po Prlekiji

Kolesarska sekcija ŠD Radenci bo v mesecu avgustu pripravila dve osrednji rekreativni kolesarski prireditvi pri nas. V nedeljo, 12. avgusta, bo 12. maraton Po Prlekiji, 26. avgusta pa še maraton Treh src. Maraton po Prlekiji se iz Banovcev seli v Moravce v Slovenskih goricah zaradi lanskega zapleta, ko vodstvo Term Banovci ni želelo zagotoviti brezplačnega vstopa v njihovo kopališče udeležencem maratona. Start in cilj 12. rekreativnega kolesarskega maratona bo ob 10. uri pred kopališčem Bioterme v Moravcih, organizatorji pa bodo pripravili tri težavnostne preizkušnje - na proge v dolžini 20, 45 ali 65 kilometrov, vse speljane po cestah občine Ljutomer.

DK, DB, UK, NŠ

InvŽŽfnTl

i^m mmm

v nedeljo 12.08.2007 moški in ženske v Športnem parku Zabovci od 10. ure dalje

Foto: DK

Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj

Na sedmi dirki Pariz Corez-ze nastopa šestnajst kolesarskih moštev, šest iz najvišjega ranga Pro tour, dve iz Pro Continental ter osem iz razreda Continental. Dvodnevno dirko krojijo prav slednji; prvi dan je namreč zmagal Norvežan Ed-vald Boasson Hagen, odličen tretji je bil Radoslav Rogina (Perutnina Ptuj). Mednju se je vrinil »protourovec« Oscar Gat-to (Gerolsteiner).

20 - letni norveški kolesar, za prihodnjo sezono ima že podpisano pogodbo z nemškim moštvom T-Mobile, je izkoristil prednost, ki so jo v vodilni skupini imeli člani njihovega moštva. Med šesterico ubežni-

Mesto Čakovec je 1. avgusta že tretjič ob njihovem občinskem prazniku organiziralo igre brez meja. Tako kot v prejšnjih letih smo tudi letos Ptujčani sprejeli povabilo naših sosedov.

Gostitelji so nam pripravili pet zanimivih in zahtevnih iger. Potrebno je bilo veliko spretnosti in specifičnega gibanja med ovirami, ki so bile

kov so imeli kar tri svoje predstavnike. Rogina je tudi sam v zadnjih kilometrih poskušal s pobegom, na koncu pa je sam prečkal ciljno črto, štirinajst sekund za zmagovalcem in šest sekund pred zasledovalno trojico, kar mu obeta odlično izhodišče pred sklepno etapo. »Danes nisem imel svojega naj-

na tekmovališču. Ekipa se je vse do zadnje igre borila in pokazala veliko vztrajnosti in poguma ter na koncu osvojila 3. mesto. Ekipo, ki so jo sestavljali trije tekmovalci in tri tekmovalke, je vodil direktor Zavoda za šport Ptuj Vladimir Sitar. S tekmovalci so na igre pripotovali tudi navijači, ki so bučno spodbujali svojo ekipo.

»Tekmovalcem in navijačem

boljšega dneva, noge se niso obračale kot bi si želel. A sem s tretjim mestom vseeno zelo zadovoljen. V zadnjih kilometrih je šlo res na nož, pokrival sem vse poskuse pobegov, a zmagati se žal ni dalo,« je povedal Ro-gina. Kot se je pred dirko pričakovalo, je bila že uvodna etapa zelo dinamična. Prvi pobeg se

se zahvaljujemo za dobro predstavo in jih vabim, da se nam pridružijo tudi v prihodnjem letu. Želimo pa si tudi, da bi podobne igre organizirali na Ptuju, saj smo Ptujčani že neštetokrat pokazali, da zmoremo prirediti zanimive in kakovostne dogodke tudi na Ptuju,« je povedal Vladimir Sitar.

UR

je zgodil že na šestdesetem kilometru, ko se je od glavnine odlepila velika skupina petindvajsetih kolesarjev. Od 'pe-rutninarjev' je zraven Rogine v njej kolesaril še Kristjan Du-rasek. Ubežniki so se razredčili na edinem večjem vzponu 55 kilometrov do cilja. Prvi zasledovalci imajo za vodilnim tako

Tokrat smo na kolesarski klepet povabili Slavka Krajnca, pravega kolesarskega navdušenca, ki zase pravi, da ga je kolesarstvo povsem prevzelo. Človeka, ki je ogromno prispeval k postavitvi rekorda v najštevilčnejši ekipi na 4. Poli maratonu - ekipi s kar 500 udeleženci! Povprašali smo ga, kako je mogoče zbrati tako veliko ekipo in izvedeli tudi marsikaj zanimivega o njegovih kolesarskih podvigih.

V podjetju Talum, kjer ste zaposleni, ste na področju športa, predvsem kolesarstva, zelo aktivni. Nam lahko poveste, kakšna je pri tem vaša vloga?

V Talumu skrbimo za zdrav način življenja zaposlenih pod sloganom Zdravo Talum. V sklopu te akcije izvajamo različne športne aktivnosti, med katerimi je tudi kolesarstvo. Sam sem koordinator na področju kolesarstva. V sklopu akcije Zdravo Talum se udeleženci vseh športnih aktivnosti vsako leto zberemo v septembru, vsak si izbere eno od športnih aktivnosti, nato pa sledi še prijetno druženje in zakuska, kjer nam naši kuharji vedno pripravijo kakšno kulinarično posebnost.

Kakšnih kolesarskih podvigov se lotevate v podjetju kot koordinator za področje kolesarstva?

Kot ekipa Talum se udeležujemo rekreativnih kolesarskih maratonov. Poleg tega smo lansko leto organizirali tedensko akcijo »Z biciklom v službo«, ki je potekala med 19. in 25. junijem. Namen akcije je bil spodbuditi naše zaposlene, da namesto z avtomobilom pridejo v službo s kolesom in tako naredijo nekaj dobrega za svoje zdravje in tudi za okolje. Na tem mestu moram pohvaliti vodstvo Taluma, med drugim tudi predsednika uprave gospoda Danila Topleka. Če on ne bi bil tako zainteresiran za kolesarstvo, takšnih projektov verjetno ne bi bilo.

Kako pogosto se kot skupina udeležujete kolesarskih prireditev? Katerih zagotovo ne izpustite?

Poleg vseh skupnih druženj, ki jih izvajamo pod sloganom Zdravo Talum, se udeležujemo še bližnjih maratonov, kot sta maratona v Pod-lehniku in Kidričevem, seveda pa ne izpustimo Poli maratona. Udeležujemo se ga predvsem zato, ker je biti prisoten in kolesariti na tako ve

že dve minuti zaostanka, ostali pa še precej več. Kljub temu je bil vodja norveškega moštva Gino van den Oudenhove po etapi precej previden, saj ni želel potrditi, da je skupna zmaga že njihova. Na startu je seveda šest Pro tour moštev, ki so v preteklih šestih dirkah vselej slavila, zato se obeta zelo težka

liki prireditvi res nekaj posebnega. Vzdušje in druženje sta čisto nekaj posebnega. Poli maratona smo se doslej udeležili trikrat. Dvakrat smo prejeli nagrado za drugo najštevilčnejšo ekipo, lani pa smo dosegli svoj cilj - biti najštevilčnejša ekipa Poli maratona.

Kot najštevilčnejša ekipa lanskega Poli maratona je ekipa Taluma štela kar 500 članov! Bilo vas je kar dvakrat več kot drugo uvr-

Slavko Krajnc

ščene ekipe. Kako vam je uspelo zbrati tako številčno ekipo?

Prepričan sem, da gre v prvi vrsti zasluga našemu vodstvu, ki močno podpira kolesarstvo in rekreacijo na splošno. Kot sem že dejal, se gospod Danilo Toplek dobro zaveda pomena rekreacije in športa za ohranjanje zdravja in je temu seveda zelo naklonjen. Poleg tega smo svoje zaposlene aktivno spodbujali k udeležbi na tem maratonu, saj je to dober način druženja in rekreacije, ter jim nudili tudi dobro organizacijsko podporo. Upam, da bo naša skupina kolesarjev Taluma letos prav tako ponovila ta uspeh, vsaj delali bomo na tem.

Zdi se, da ste močno vpeti v in zavezani kolesarstvu. Kako dolgo se že ukvarjate z njim?

Pred dobrimi desetimi leti sem se s kolesarstvom aktivno ukvarjal. Bil sem član kolesarskega kluba na Ptuju, s kolesarsko licenco pa sem se udeleževal številnih kolesarskih

druga etapa. Za nameček jih čaka zelo zahtevna proga s petimi vzponi na 5.5 kilometrov dolg klanec Col Des Geants (200 metrov višinske razlike). To je pa priložnost tudi za Ptuj-čane, saj bodo imeli Norvežani morali odgovoriti na veliko število napadov.

UG

tekmovanj. Kolesarstvo me je res povsem prevzelo In lahko rečem, da sem še danes »zastrupljen« oziroma zasvojen z njim, ha, ha, ha.

Kateri pa je vaš največji kolesarski podvig?

Eden najpomembnejših projektov, ki sem jih Izpeljal, je, da sem v 24-ih urah prevozil 524 km. Ta projekt sem izpeljal za svoje zadovoljstvo in seveda ob podpori Taluma, ki mi je stal ob strani. Na odpravi so me spremljali moji sodelavci in tudi zdravniško osebje, vse je bilo res odlično organizirano.

Najmlajša udeleženka lanskega Poli maratona je bila vaša hčerka Sanja. Ste vsi v družini kolesarski navdušenci?

Hčerka je zelo navdušena nad prejetim pokalom in rada ga pokaže sorodnikom in drugim obiskovalcem. Sicer pa vsi v družini radi kolesarimo in se udeležujemo rekreativnih kolesarskih maratonov. Vikende, še posebej nedelje, izkoristimo za družinske kolesarske izlete. Do sedaj sem bil tudi na vseh štirih Poli maratonih, kar mi je na nek način v ponos. Tudi letošnjega se bom vsakokrat udeležil.

Vas kolo spremlja tudi na poletnem dopustu?

Včasih sem vzel kolo s sabo tudi na dopust, vendar sedaj, ko gremo na dopust z majhnim otrokom, ni toliko časa za kolesarjenje.

Kaj vam osebno pomeni ukvarjanje s športom oziroma konkretneje, kolesarjenje?

Menim, da je kolesarstvo šport za vse ljudi in prinaša veliko pozitivnega. Zame je predvsem način druženja s prijatelji in sprostitev po napornem dnevu in način za nabiranje moči in kondicije, da lažje premagujem vsakdanje napore. Kolesarstvo nas uči vzdržljivosti in vztrajnosti, ki pa jo lahko kolesar prenese tudi na druga področja življenja, na primer na svojo službo in delo. Čeprav človeka po eni strani fizično utrudi, ga po drugi strani napolni z neko novo energijo in močjo. Tako vsem priporočam, da sedejo na kolo in se na ta način sprostijo. Seveda pa bi želel poudariti, da morajo biti kolesarji tudi zelo previdni, saj je lahko vožnja zaradi nepričakovanih padcev in vse gostejšega prometa tudi nevarna. Pomembno je, da kolesarji vedno nadenemo tudi kolesarsko čelado. Sam nikamor ne grem brez nje, saj se mi zdi, da mi brez nje kar nekaj manjka.

Imate za naše bralke in bralce kakšen predlog kolesarske ture oziroma prijetnega kolesarskega izleta?

Predlagal bi zanimivo in razgibano kolesarsko pot čez Haloze s startom v Lovrencu. Je srednje zahtevna, dolga približno 43 kilometrov, prevozimo pa jo v približno uri in pol. Pot ima kar nekaj ravninskega dela, prav tako pa sta na njej dva vzpona - eden malo daljši, drugi pa krajši, ki pa ne zmanjšujeta dobrega razpoloženja in zanimivosti poti. Od Žetal naprej nas pot vodi po prečudovitih Halozah, kjer lahko opazujemo naravo ter kjer se lahko nadihamo svežega zraka. Vožnja po Halozah je dostikrat na mojem sporedu. Na sami poti se lahko tudi okrepčamo v različnih gostinskih lokalih.

Želim vam še veliko prijetnih kolesarskih uric v dobri družbi družine in prijateljev!

Janja Šuler Di@log Company

Ekipa s spremljevalci, ki so Ptuj zastopali na Igrah brez meja v Cakovcu.

NAGRADNI Poli maraton REBUS

Poženite svoje male sive celice, rešite spodnji rebus in zadenite nagrado! Če se kolesa sreče privrtijo do vas, vam lahko prinesejo privlačno nagrado - brezplačno prijavnino za 5. POLI maraton!

Pravilno rešitev rebusa skupaj z vašimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, davčna številka, telefon) do ponedeljka, 13.8., z dopisnico pošljite na naslov: Dialog-si.net, Slovenska 54, 1000 Ljubljana, ali pa do torka 14.8., na e-mail naslov: rebus@polimaraton.si. Ne pozabite pripisati Nagradni Poli maraton rebus. Nagrajenec, ki ga bomo izžrebali med pravilno prispelimi odgovori, bo objavljen v naslednji petkovi številki Štajerskega tednika!

P.S. - Idejo za rešitev rebusa lahko poiščete tudi na www.polima-raton.si !

Rogina v boju za skupno zmago

Sreda, 1. etapa: St Amand Montrond - St Léonard de Noblat, 182.6km

1. Edvald Boasson Hagen (Nor, Team Maxbo-Blanchl) 4.28.35 (40.791 km/h)

2. Oscar Gatto (Ita, Gerolsteiner) +0.12

3. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.14

Fit na kolesu

»Zastrupljen« s kolesarstvom

Foto: Marjan Kelner

Radoslav Rogina (KK PP) pri prihodu v cilj 1. etape dirke Pariz - Corezze.

Zanimivosti

Igre brez meja - Čakovec 2007

Piše: Ljubica Šuligoj • Narodno poslanstvo učiteljstva na Ptujskem v preteklosti

Stanovsko povezovanje sega v 19. stoletje

Celjska deklaracija je po razpustu Slomškove zveze vnesla v stanovsko organizacijo več enotnosti. Učiteljska društva so postajala dejav-nejša. Mariborska Pedagoška centrala je po programu dr. Franja Žgeča, ki je kot »sumljiv komunističnega delovanja« v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja pritegoval dijake na ptujski gimnaziji s svojo humanostjo in življenjskostjo pouka, postala usmerjevalka naprednega pedagoškega gibanja. Njeni temelji so sloneli na stalnem izobraževanju učiteljev s predavanji in tečaji (tudi na Ptuju), na preučevanju socialnega okolja in njegovega vpliva na otroka ter zlasti na vzgojnosti šole.

Zgeč se je poglabljal v probleme svojega domačega in še zlasti haloškega okolja ter svoja spoznanja prenašal na ptujske gimnazijce. Zaradi komunizma izključeni tedanji dijak Rudi Ilec je v spomin na svojega profesorja Franja Žgeča zapisal, da je bil njegov odnos do dijakov »poln humanosti in sproščen, ... njegove ure so bile živahne, ... učni program je povezoval z vsakdanjim življenjem, . ves čas je pazil, da so se uveljavljale osebnosti vseh dijakov«. V literarni besedi je profesorja Žgeča z vso spoštljivostjo upodobil njegov dijak, pisatelj Ivan Potrč. Pisatelj se je z naklonjenostjo spominjal ptujskih gimnazijskih profesorjev na prelomu v trideseta leta minulega stoletja (ravnatelja šole, narodnjaka Josipa Komljanca, veroučnega profesorja Stanka Cajnkarja, profesorjev Marje Boršinko-ve, Antona Ingoliča, Franceta Oniča - dejavnega v študijskem krožku »Svobode«), ki so bistveno vpilvali na oblikovanje mladih osebnosti.

Za Ptujsko učiteljsko društvo bi lahko zatrdili, da je ob novih pedagoških smernicah v zadnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja postajalo aktivni člen družbenega razvoja. Kot stanovsko združenje se je lotevalo socialnih vprašanj v svojem okolju; narodno vprašanje je društvo povezovalo s socialnim in z gospodarskim vprašanjem. Na nove vsebine društvenega dela je opozoril tudi izredni obči zbor učiteljskega društva 5. marca 1927 na Ptuju, ko se je učiteljica Dora Mer-vičeva, primorska begunka iz Šempetra pri Gorici, predstavila z referatom o Pesalozziju kot človeku in pedagogu. Prav je še dodati, da je Mervičeva ob nevarnem hitlerizmu v tridesetih letih kot učiteljica na Okoliški ljudski šoli in vzgojiteljica sokolskih naraščajnikov opravila pomembno delo pri oblikovanju narodno zavedne mladine.

Na omenjenem izrednem občem zboru ptujskega uči-teljstva je društvo pričel voditi primorski begunec s Tržaškega, učitelj Dušan Šestan, ki je več leta poučeval tudi na meščanski šoli. Družbeno dejaven je bil na prosvetnem področju: uspel je pridobiti občinsko soglasje za ureditev prosvetne dvorane v prostorih Državne meščanske šole, kjer so se zvrstila predavanja o mnogih aktualnih vprašanjih in kjer so lutkarji pod vodstvom učitelja Draga Hasla našli svoj vadbeni prostor. Tudi dejavnost so-kolskega prosvetnega odseka (predavanja, mesečni mladinski popoldnevi, ureditev knjižice, filmske predstave) in delo s ptujskimi gledališčniki je povezana z Dušanom Šesta-

(ZAP, Zbirka razglednic, 219/ 523.)

Stavba šole (zgoraj na posnetku) iz leta 1890 pri Sv. Marku niže Ptuja (Markovci); v prvih tridesetih letih prejšnjega stoletja tesno povezana z življenjem tamkajšnjih ljudi.

nom. Ta je ob podpori tajnice učiteljskega društva učiteljice na Okoliški ljudski šoli in predvojne dejavne članice narodne čitalnice Valentine Kauklerjeve usmerjal društvo več let. 14. oktobra 1929 se je Učiteljsko društvo za ptujski okraj na svojem izrednem občem zboru preimenovalo v Ptujsko učiteljsko društvo s sedežem v kraju bivanja njegovega predsednika.

Politične razmere v času kraljeve diktature in posledice gospodarske krize posežejo v društveno življenje učiteljstva

Z zaostrenih političnih razmerah liberalni nazori o poslanstvu učitelja za oblasti niso bili sprejemljivi. Oblastem niso bila po volji programska izhodišča Ptujskega učiteljskega društva. Člani so se zavzemali za nadaljnje strokovno izobraževanje učiteljev, saj mora pouk izhajati iz življenja. Učiteljeve naloge torej segajo izven učilnice - postati mora tudi »učitelj odraslih, učitelj naroda«. V zapisnikih učiteljskega društva beremo, da »nova šola ustvarja novega človeka«, da mora biti zato učitelj »samostojen v miljenju in

dejanju«. - Vsekakor so takšna realna razmišljanja o družbeni vlogi učitelja, učiteljskem stanu in njegovi svobodi v družbi naletela na odklonilno stališče oblasti, pa tudi del društvenega članstva še ni dojel novih smernic učiteljskega poklica. Ko so v resoluciji učiteljskega zborovanja 12. maja 1928 zapisali, da se učiteljstvo čuti ogroženo »v svobodi objektivne kritike javne uprave«, so članstvo in vso demokratično učiteljstvo pozvali, naj solidarno strne svoje vrste ne glede na prejšnja nesoglasja. Od društvenega vodstva pa za zahtevali, da vztraja v boju za svobodo učiteljskega stanu.

Da Ptujsko učiteljsko društvo ni imeli opore v vodstvu Mestne občine in da so bili v ozadju politični razlogi, sklepamo po dogajanjih ob 60-letnici delovanja društva. Ob jubileju je občinska uprava sicer namenila društvu tisoč dinarjev, toda na svečanosti 8. maja 1929 v Društvenem domu, ki so se je udeležili sreski poglavar in prosvetni inšpektor, šolski nadzornik Josip Gorup, gimnazijski ravnatelj dr. Josip Komjanec in ravnatelj Državne meščanske šole Dragotin Kveder, občinskega predstavnika med gosti ni bilo. In vendarle so razmere narekovale, da je bilo potrebno tudi na tem zborovanju izpostaviti obstoj ptujske realne gimnazije.

Kaj je tisto, kar je vznemirjalo uradni kroge v delu učitelj

skega društva? Verjetno njegova programska usmeritev, da učitelji aktivno posežejo v družbeno življenje in da svoja spoznanja prenašajo na učence.

Nekaj podrobnosti iz delovnega programa društva le navedimo: Za Ptujsko učiteljsko društvo, ki je v letih 19281933 štelo 119 do 144 članov (v društveni knjižnici okoli 600 knjižnih enot) je bilo pomembno izobraževanje učiteljev; predavanja so zato spremljala učiteljska zborovanja. Šolo kot »vzgojevalnico in učilnico« je npr. na zborovanju leta 1930 predstavil učitelj Andrej Debenak in analiziral tedanje družbene razmere, odnose otroka do doma, življenja in šole, hkrati pa tudi opozoril na vrzeli med inteligenco in narodom. Učitelji se ne morejo omejevati le na pedagoška vprašanja - je bilo predavate-ljevo sporočilo. Neposredno po krožkih (leta 1929je bilo vanje vključenih 129 od 139 članov društva) so učitelji razvijali svoja spoznanja o državljanski vzgoji, učiteljskem stanu, vzgoji ženske mladine, dekliških krožkih, elementarnem razredu, ruski, dunajski in nemški šoli, temperamentu ter mladinskem tisku, zdravju in higieni na kmetih idr. Znanje je ptujsko učiteljstvo v sodelovanju z drugimi stanovskimi društvi (mariborskim, ormoškim, ljutomerskim, ča-kovskim, varaždinskim) nabiralo na tečajih (tako leta 1929

na kmetijsko-gospodinjskem tečaju v Mariboru in istega leta na izobraževalnem tečaju v Ljubljani). Leta 1928 je Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj organiziralo »rokotvorni« tečaj, toda brez gmotne podpore mestne občine, ki jo je tedaj predstavljal zastopnik Slovenske ljudske stranke, župan Mihael Brenčič, nekdanji državni poslanec in zagovornik majniške deklaracije.

Društveno delo, ki je temeljilo na širjenju kulturnega obzorja učiteljev in utrjevanju narodne zavesti, je torej zadevalo ob politične ovire. Tudi otežene življenjske razmere so idejno zamajale učiteljske vrste. Gmotno stanje učiteljev se je slabšalo, saj jim država ni zagotavljala normalnih življenjskih pogojev. Dogajalo se je, da so predvsem učitelji v pasivnih podeželskih krajih ostajali brez stanarin. Prizadevanja za izenačitev učiteljev z ostalimi nameščenci so bila leta 1931 le delno dosežena. Brezposelnost učiteljev je postajala pereče vprašanje. Znotraj učiteljskega društva je prihajalo do idejne neenotnosti. Na svojih zborovanjih je npr. učiteljstvo opozorilo, da je njihov stan tisti, ki državi in narodni prosveti »posveča« vse svoje moči. Leta 1931, ko so se ptujski učitelji zavzeli za delo pri Sokolu, so tudi povedali, da je ob vojski »učiteljstvo edino, ki vzgaja narod v državni edinosti«. To je bilo obdobje

strogega jugoslovanskega centralizma; tudi v ptujskem društvu je del učiteljstva prehajal na pozicije jugoslovanskega nacionalizma. Od tod izvirajo nasprotovanja novim nazorom in novim legalnim oblikam dela, ki so jih pod vplivam komunistov v društvo vnašali predvsem mlajši učitelji.

Na notranja nesoglasja so opozorili izstopi predvsem mlajših članov; vodenje društva je postalo aktualno. Sre-sko načelstvo je leta 1933 celo zagrozilo z razpustitvijo društvenega odbora, če bi vodenje društva prevzel Jože Jurančič, ki je bil »v disciplinski preiskavi radi komunizma«. Nadaljnje vodenje društva so prepustili Dušanu Šestanu.

Prepričanje, da učiteljevo delo sega izven učilnice in da so zanj potrebne nove legalne oblike, je vzbujalo nerazumevanje. Pa vendarle so se predvsem mlajši učitelji preko društev aktivno vključevali v življenje svojega okolja. Tako je delo pri Sokolu npr. ob nevarnem hitlerizmu na ptujskem območju dobivalo narodnoobrambno vsebino, pobudniki (med njimi Jože Ju-rančič) ustanovitve Kluba prijateljev vaške kulture v okviru UJU pa so klub povezali z Društvi kmečkih fantov in deklet in tako pozitivno vplivali na pouk v kmečko-nadaljevalnih in gospodinjskih šolah.

Ljubica Šuligoj (se nadaljuje)

Iščete svoj stil ^

Kavbojke in majica nekoliko drugače

Tone (Anton) Nahberger je doma iz Pobrežja, Videm pri Ptuju. Star je 22 let, po poklicu avtoserviser. Zaposlen je v avtopralnici Eva v Maistrovi ulici na Ptuju. V prostem času rad kolesari in rola. Posebnih želja nima.

Še do nedavnega so slovenski mačoti bolj poredko hodili v kozmetične salone, še najpogosteje so si v solariju nabirali podlago za morje. Danes temu ni več tako, pa tudi kozmetična industrija širi ponudbo zanje; tudi kreme proti gubam danes niso več redkost pri moških. V kozmetičnem salonu Neda tudi našim kandidatom, ne samo kandidatkam, posvetijo vso pozornost. Kožo jim površinsko očistijo, s pilingom odstranijo odmrle kožne celice, svetujejo uporabo sredstev za britje, ki morajo biti takšna, da kože ne dražijo in po nepotrebnem ne izsušijo, ter uporabo kreme. Za moške, ki so nagnjeni k mastni in svetleči koži so najprimernejše kreme na bazi glicerina in pantenola. Tone ima mešani tip kože.

Za novo Tonetovo frizuro je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat. Ker so bili lasje tanjši in malce redkejši, jih ni ostrigel prekratko, da je lahko poudaril gostoto. Pobarval jih je z bordo rdečo mahagoni, da je dosegel bolj trendovski videz. Za oblikovanje je uporabil gel Bouncy Dip.

Ker je bila naša vizažistka Minka Feguš še na dopustu, je za malo pudra tudi na današnjem modelu poskrbela Sanja Veličkovič.

KOLEKTIV SALONA

inosKo m sensKo

Slomškova 22 10 % popust v avgustu š

Tone prej ...

. in pozneje

Za mladeniča, ki je v svojem poklicu vajen nositi vedno enako delovno oblačilo, je v prostem času najbolj enostavno ne komplicirati. V prevodu to lahko pomeni samo eno: kavbojke. Poglejmo, če so kav-bojke lahko tudi oblačilo, ki zahteva tudi malo več truda pri končni celostni podobi. V poletnem času je kombinacija kavbojk z belo majico lahko tudi neželena uniformiranost. Res je sicer, da v poletnem času bela barva poudari za-gorelost kože, vendar si tudi moški del populacije lahko kdaj pa kdaj privošči malo bolj živahne barve pri izbiri oblačil. Poletje je več kot idealno

za to. »Danes sem se odločila za model kavbojk iz temnejšega jeansa, ki hlačam ne daje videza ponošenosti. Lahko se kombinirajo z elegantno srajco in kravato za športno elegantni stil kot tudi s športno polo majico ali navadno majico, T-shirt. Oblačila za našega kandidata sem tudi tokrat poiskala v trgovini Mura. H kav-bojkam sem izbrala še črtasto polo majico v rumeno modrih barvnih tonih. Tako rumena kot modra barva sta letos zelo aktualni. Poiskala sem tudi usnjen pas v temnejši rjavi barvi, ki bo poudaril športni stil, hkrati pa je s tem omogočena izbira čevljev v enakem rjavem

Nagradno turistično vprašanje

Dan D za Primus vse bliže

nimi odtenki, saj mu še kako pristajajo,« je o novi Tonetovi podobi povedala stilistka Sanja Veličkovič.

V Športnem studiu Olimpic bo Tone mesec dni brezplačno vadil v izbranem programu, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš, ki zmerno telesno aktivnost pri

poroča vsem, ne samo kandidatom v akciji Iščete svoj stil. Ni dovolj, da mesec dni na leto obiskujemo fitnes studio, zatem pa enajst mesecev bolj ali manj lenarimo. Vsakodnevno gibanje naj postane stalnica našega vsakdanjega življenja, priporoča.

MG

Foto: Črtomir Goznik

odtenku. V Polzeli sem našla športne nogavice v enakih odtenkih rumene in modre barve kot so na majici. Da bi bila celotna podoba zaključena po mojih željah, sem v Alpini morala poiskati še ustrezno športno obuvalo. To so lahko športni usnjeni sandali v rjavi barvi, rjavi zaprti čevlji iz tankega usnja ali pa varianta športnih Geox čevljev. Ko sem na polici zagledala Geox rjave čevlje, na katerih je bil zelo viden detajl rumena črta, nisem več razmišljala. Odločitev je padla. Tudi za naprej Tonetu priporočam športno elegantni slog oblačenja, ki naj ga kar popestri z močnejšimi barv

Foto: Črtomir Goznik

Tone v oblačilih iz prodajalne Mura na Mestnem trgu 4, čevljih iz Alpine in nogavicah iz Polzele.

Danes praznujejo Terme Ptuj svoj dan v spomin na odprtje prvih bazenov. Praznovali ga bodo skupaj s kopalci, ki jih vabijo na zabavo v amfiteater Term Ptuj z ansamblom Ekart in nočnim kopanjem za en evro.

Na gradbišču novega hotela Primus, za katerega so temeljni kamen

položili 6. septembra lani, pa je iz dneva v dan več videti, objekt vse

Foto: Črtomir Go:

Hotel Primus v Termah Ptuj vse bolj dobiva končno podobo. Odprli ga bodo konec septembra.

bolj dobiva končno podobo. Gradnja ne ovira letošnje kopalne sezone, ki se je do konca sedmega meseca pokazala kot uspešnejša od lanske v tem času. V sedmih mesecih letos so imeli 204 tisoč kopalcev, lani v tem času 201 tisoč. Presežek je tudi pri nočitvah, saj so jih z 38 tisoč povečali na 41.178. Gostov je bilo v sedmih mesecih letos 14.400, lani 13 tisoč. Pri nočitvah prevladujejo tuji gostje.

V Kolnu pa se danes zaključuje turistična borza na področju avtobusnih potovanj, RDA, ki kot strokovna borza deluje že 33 let.. Na njej se je Slovenija predstavila predvsem kot dežela, ustvarjena za doživetja poln oddih tudi na področju skupinskih in avtobusnih potovanj. Pod okriljem Slovenske turistične organizacije se je na sejmu predstavilo 21 razstavljavcev in sorazstavljavcev, izpostavili so ponudbo Ljubljane in ostalih slovenskih mest, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pa ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč. Borza RDA je za

slovenski turizem zelo pomembna, tudi za ptujski, v prvih šestih mesecih letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ponovno povečal obisk z nemškega trga. Nemški gostje se v Sloveniji predvsem zanimajo za pogostejše krajše oddihe. Največ povprašujejo po aktivnih počitnicah v naravi, ponudbi slovenske obale, Ljubljane in drugih slovenskih mest na področju kulturnih dogodkov in prireditev. Na

borzi so sodelovali tudi predstavniki Term Ptuj.

Letošnji praznik MO Ptuj je bil dvanajsti po vrsti. Nagrado bo prejela Zdenka Nemec, Potrčeva 44, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je letošnji Dan Term Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 17. avgusta.

Kuharski nasveti

Svinjina

Svinjska riba je priljubljeni in pogosto uporabljeni kos svinjine, ki ponuja veliko možnosti za pripravo. Odtenek barve raznih kosov pri svinjini je različen; svetlejši so kosi z manj barvine - to so zunanje in notranje stegno ter celotna zarebrnica, katere sestavni del je tudi riba. Temnejši po barvi so kosi z več barvine, kot so vrat, pleče in oreh. V celoti je barva svinjine pri mladi svinjini danes zelo podobna barvi teletine, z značilnim nežnim rjavkastim odtenkom.

V vrtu

Velikokrat s težavo pripravimo svinjsko ribo, ki bi bila tudi po peki dovolj sočna, sploh če uporabljamo suhe toplotne postopke, kot je pečenje na žaru ali v ponvi. Suhost svinjske ribe pri omenjenih postopkih povzroča predolgo pečenje ali pečenje pri previsokih temperaturah in se zaradi tega meso izsuši. Le ne preveč pečena svinjska riba bo po toplotni obdelavi dovolj sočna in mehka. Medtem, ko so nekateri kosi zelo sočni zaradi manjše zamaščenosti in sama izvedba toplotnega postopka ni tako pomembna; taka kosa pri svinjini sta vrat in pleče.

Riba od svinjine ponuja največjo možnost glede priprave. Najpogosteje jo pečemo, cvremo in dušimo. Kuhanje le redko uporabimo, razen za pripravo lukarskega mesa in še kakšne manj znane jedi. Primerna je tudi za mariniranje, ko meso narežemo na fileje in z različnimi aromatičnimi prelivi, zelenjavo, začimbami in raznimi pripravljenimi omakami (kot so sojina in podobne omake), narahlo prelijemo in s tem mesu izboljšamo okus. Pri mariniranju zmeraj pazi

mo, da ne prevladuje aroma ene same začimbe ali dodatka. Marinirana svinjska riba je primerna za naravno peko ali za dušenje v različnih omakah.

Če svinjsko ribo pečemo, moramo poskrbeti, da temperatura v pečici ni previsoka, da s tem ne povzročimo suhosti mesa po peki. V pekač na začetku pečenja prilijemo malo tekočine, ki je lahko juha, voda ali mešanica vode in vina, odvisno od tega, s kakšnimi začimbami smo izboljšali okus mesu pred peko. Okus mesa lahko izboljšamo z limono, lovorjem, korenjem, čebulo, česnom, rožmarinom, timijanom, lahko jo zavijemo v svinjsko mrežico, ali med peko pogosto prelivamo s sokom, ki nastaja ob pečenju. Tako pripravljeno pečemo pri 200 do 220°C.

Pred peko pa lahko svinjsko ribo napolnimo z različnimi nadevi. Nadeve lahko napolnimo tako, da v kos mesa naredimo večjo odprtino in vanjo zataknemo na pol kuhano korenje, čvrsti por, na pol kuhani črni koren, ali klobasi-čarske izdelke. Lahko pa celotno meso odpremo, tako da dobimo veliko kos mesa, kot testo za rulado in ga nato napolnimo z različnimi nadevi.

Nadeve pripravimo iz dušene mešane zelenjave, iz različnih vrst mletega mesa, perutnine, teletine ali divjačine, nadevi so lahko tudi iz drobovine, posebej okusen je nadev iz ajdove kaše praženih jeter, uporabimo lahko svinjska, puranja ali perutninska jetra. Nadev lahko pripravimo tudi iz poltrdih sirov ali sirov, ki zorijo s plemenito plesnijo in dodatkov fine zelenjave, kot je cvetača in beluši.

Ko tako pripravljeno meso nadevate z enim izmed omenjenih nadevov, ga trdno zavijemo, povežemo s kuhinjsko vrvico, od zunaj začinimo in pečemo kot klasično pečenko. Tako pripravljeno svinjsko ribo lahko ponudite kot toplo glavno mesno jed, lahko pa jo ohladite in pripravite zahtevnejše narezke. V tem primeru meso po peki popolnoma ohladimo in ga režemo na tanke rezine in ga pred ser-viranjem narahlo premažemo s sokom, ki se je nabral pri pečenju.

Iz svinjske ribe pa lahko narežemo zrezke, ki jih prav tako polnimo z različnimi nadevi in nato pečemo in dušimo v nastali omaki ali paniramo in ocvremo. Danes še tako pripravljene zrezke vedno najpogosteje polnimo z rezinami poltrdega sira in rezinami šun

ke, jajčno omleto, gobovim nadevom, poljubno dušeno zelenjavo, skuto in podobnimi nadevi. V kolikor tako napolnjene zrezke začinimo in nato pečemo, jih pritrdimo z lesenim nabodalcem, da se med peko meso ne odpira. Peka naj bo hitra in kratka z obeh strani in naj se meso nato do konca zmehča v omaki iz lastnega soka ali pripravimo na preostali maščobo poljubno omako. Pri zrezkih, ki jih polnimo s sirom naj bo toplotna obdelava še natančnejša in hitra.

Polnjene zrezke iz svinjske ribe pa lahko tudi ocvremo. Da se med cvrenjem ne odpirajo, spodnji rob mesa narahlo potresemo z ostro moko in nato narahlo potolčemo. Danes so tako pripravljeni zrezki še posebej okusni, če jih napolnimo z nadevom iz sesekljanih lešnikov, mandljev ali orehov, ki jim dodamo prav tako sesekljano slanino in začinimo s soljo, poprom in dodamo malo sladke smetane, da nadev ostane gost. Tako napolnjene zrezke nato poljubno paniramo in jih na hitro ocvremo v vroči maščobi. Za okras in boljši okus pri servi-ranju ponudimo zraven rezine limone ali oranže.

Nada Pignar, profesorica kuharstva

Tačke in repki

20 let star mucek moči po stanovanju.

Gospa Ana iz Ptuja ima doma muca, starega 20 let. Težave so se začele, ko je v hišo prišel mladi mucek, star 3 mesece. Stari muc je pričel lulati na nedovoljenih mestih, najraje v kuhinji. Gospo zanima, kako ravnati, da bo težavo pri starem mucu odpravila.

Za vedenjski vzorec muc, ki živijo individualno, je značilno, da znajo svoje nestrinjanje z določenimi novimi situacijami, ki nastajajo v njihovem življenjskem okolju, izražati v obliki nenadoma asocialnega vedenja, kamor spada tudi izločanje blata in urina na najrazličnejših koncih bivalnega okolja. S tem izkažejo svoj pro

test proti novonastali situaciji in ker so muce zelo inteligentne živali tudi dobro vedo, da s tem vznemirjajo svojega lastnika in ostale sostanovalce.

Kot navaja gospa Ana, je njen muc star 20 let. To je zelo spoštljiva starost, krepko nad povprečjem življenjske dobe muc, ki znaša od 12 do 15 let.

V tem starostnem obdobju je možnost pojavljanja določenih bolezni, ki se kažejo z pogostim in nepričakovanim lulanjem, mnogo. Kamni v mehurju so izredno pogosti in razen večkratnega dražljaja na odvajanje vode dostikrat ne opazimo ničesar drugega.

V hujših primerih je urin krvav in boleč. Tudi starostna

disfunkcija ledvic je lahko vzrok zgoraj omenjenim težavam. Gospe Ani vsekakor svetujem, da se z muckom oglasita v ambulanti za male živali. Potrebno je narediti ultrazvok ali rentgen in pregledati urin. V nejasnih primerih opravimo tudi pregled krvi in tako izločimo morebitna vnetja. Preiskave so neinvazivne in jih bo mucek z lahkoto prestal kljub visoki starosti.

Menim pa, da lulanje na nedovoljenih mestih pri mucu gospe Ane ni posledica bolezni, temveč psihično stanje oziroma psihični nemir zaradi malega 3 - mesečnega muca. Potrebno je biti zelo obziren do starega muca, nuditi mu dovolj pozornosti in nežnosti, saj se verjetno počuti ogroženega in zato protestira. S kreganjem in kaznovanjem ne dosežemo ničesar, le poslabšamo lahko stanje. Potrpežljivost je na prvem mestu. Važno je, da staremu mucu omogočimo nemoten počitek, igranje in divjanje mladega muca polnega energije ga zelo verjetno moti in mu gre na živce. Priporočam tudi ločena stranišča z peskom, tako da stari muc uporablja izključno svojega.

Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.

Vedno rad svetujem lastnikom malih hišnih živali, ki imajo ostarele ljubljenčke, da si nabavijo mlade živali. Smrt dolgoletnega malega prijatelja je močan stres in žalost nam pomaga prebroditi mlada pridobitev. V času sobivanja stare in mlade živali se mladič intenzivno uči in pridobiva izkušnje od starejšega. Redko se zgodi in to predvsem pri mucah, da starejši muc dolgo ne sprejme mlajšega razgrajača in protestira tudi na zgoraj omenjeni način. Potrebno je dosti potrpljenja, predvsem pri mucu gospe Ane, saj je zaradi izredno visoke starosti še bolj občutljiv. Verjamem, da se bodo stvari uredile in bo starejši muc nehal lulati po stanovanju ter sprejel mladička v svoj življenjski prostor. Emil Senčar, dr. vet. med.

Vonj na prihajajočo jesen

V osmem letnem mesecu, imenovanem po uveljavitelju julijanskega koledarja rimskemu cesarju Gaju Oktavijanu Avgustu, ki šteje enako število dni kot pri njegovemu predhodniku, se je leto pričelo prevešati v jesen, ko vrtna narava prične svojo zeleno podobo spreminjati v dozo-revajočo barvitost. Med vrtnimi opravili sta najprijetnejše obiranje sadja in spravilo pridelkov, pri negi in vzgoji vrtnega rastja pa priprava na prezimitev in prihodnjo vegetacijo.

V SADNEM VRTU je sredina meseca avgusta najugodnejši čas za sajenje vrtnih jagod. Jagode se v pridelavi za trg sadijo preko celega leta v različnih tehnologijah v rastlinjakih in usmerjeni klimi, v domačem vrtu za lastne potrebe pa se najlažje pridelujejo sajene v mesecu avgustu. Jagodne sadike se v tem času, ko se vremenske razmere že nekoliko umirijo iz poletne vročine in sušnih obdobij v jesensko svežino in enakomernejšo vlažnost tal, dobro vkoreninijo, obrastejo in pripravijo na prezimitev ter vegetacijo v prihodnji spomladi. Sadimo le najbolje dobro razvite sadike z močno razraščenimi koreninami in zdravo listno rozeto. Vsaj dva tedna pred sajenjem naj bo pripravljena zemlja, ki smo jo dobro pognojili z organskimi in rudninskimi gnojili. Za organska gnojila lahko uporabimo dobro preperel hlevski gnoj, kompostovko ali šoto. Medtem ko hlevski gnoj in kompostovka vsebujeta dušik, kot nujno potrebno hranilo za rast, je šota povsem pusta organska snov, ki rastlini služi le kot nosilec koreninskega sistema in vir organske hrane in je zato že pri pripravi zemlje pred sajenjem zemlji dodati potrebne odmerke rudninskih gnojil, ki vsebujejo fosfor, kalij, dušik in druga potrebna rastlinska hranila. Sajenje vrtnih jagod pod folijo ni priporočljivo le zato, da nam bo prihranjena pletev jagodnjaka, marveč je prednost folije v preprečevanju izhlapevanju talne vlage; zemlja pod folijo in bolj rahla in s tem zračna, v njej se ne izpirajo rastlinska hranila v globino, je toplejša in preprečuje naglo ohlajanje, korenine pod folijo pa imajo v vseh pogledih ugodnejše pogoje za svoj razvoj in vlogo, kot če so tla brez zastirke - v tem primeru folije.

V eno ali dvoletnem jagodnjaku po obiranju, najkasneje pa sredi avgusta, porežemo živice, stranske izrastke in poškodovane liste iz jagodnih grmov, nasad oplejemo, dogno-jimo in okopljemo, če ni zastrt s folijo, da se bodo jagodne rozete do zime dobro obrastle in utrdile za prezimitev in vegetacijo v naslednji pomladi.

V OKRASNEM VRTU je avgusta v poznem poletnem čas za pripravo sadik in razmnoževanje okrasnih rastlin za naslednjo pomlad. Z rastlin, ki omogočajo razmnoževanje s potaknjenci, sedaj narežemo potaknjence in vložimo na vkoreninjanje. Zelnate krovne okrasne trajnice, ki se razmnožujejo z delitvijo koreninske grude, prav tako razmnožujejo v tem poznem poletnem času. Rastline so doslej že toliko dorastle, da so njihova stebla ali deli korenike na njihovi osnovi že v stanju tvoriti korenine, mlada rastlina pa se do jeseni, ko se zemlja prične ohlajati, že dobro doraste in vkorenini, da je pripravljena na prezimitev in spomladi za nadaljevanje rasti.

Čas za sajenje in presajanje okrasnih drevnin in grmov-nic listavcev bo šele v jeseni, ko jim dozorijo in olesenijo mladike ter odvržejo listje.

V ZELENJAVNEM VRTU se gredice s poletnimi vrtninami vse bolj praznijo, z vsakim dnem se bolj krči tudi asortima novih posevkov, ki bi dorastli še pred nastopom jesenskega mraza in pozeb. V vrtu pričenjamo s setvami prezimnih posevkov vrtnin, če pa teh ne načrtujemo, pa izpraznjene gredice naj ne ostanejo prazne in zapleveljene, marveč jih posejemo z eno od najprimernejših mešanic semen za zeleni podor oziroma zeleno gnojenje.

Zgodaj sajenemu brstičnemu ohrovtu odrežemo rastni vršiček, da bo bolje tvoril ob steblu v listnih pazduhah čvrste zelene popke.

Miran Glušič, ing. agr.

Embkian M avgusta -16. avgusta

10-petek

li

sobota

12-nedelja

13-ponedeljek

14- torek

15

-sreda

16- četrtek

é

é

is*

S*

Ob zori ljubezni

Cez šest mesecev

Čez šest mesecev me je znanka, o kateri sem pripovedoval zadnjič, poklicala in želela nadaljevati z najinim pogovorom. »Ne gre mi dobro,« je začela. »Nihče me ne posluša. Nihče me ne razume. V trenutku, ko omenim mrežni marketing, se zaprejo. Kako naj zaslužim, če me ne poslušajo?«

»Si se udeleževala pripravljalnih ur, ki jih organizira podjetje?!« sem jo vprašal. »Ne! Nočem se jih, saj ves čas pritiskajo na mene, da moram vaditi prodajanje. Ne prenesem, da kdo pritiska name. Hočejo tudi, da s seboj na srečanja pripeljem prijatelje, ampak moji prijatelji nočejo.«

»V redu,« sem potiho rekel. »Si prebrala kakšno knjigo o prodaji ali o tem, kako prepričati ljudi?« »Ne! Ne berem rada.« »V redu. Če ne maraš brati, si se pozanimala za kakšen tečaj usposabljanja v prodaji?« »Ne! Ti tipi hočejo samo denar in jaz jim ga ne bom dala.« »V redu,« sem rekel. »Kaj bi torej rada?« »Vse, kar bi rada je, da bi delala nekaj ur na teden, veliko zaslužila, brez mučenja in pregovarjanja, tako da bi imela čas in denar, da uživam v življenju. Povej mi, kaj naj naredim,« je svoje razočaranje stresla name. »Pozanimaj se, če lahko dobiš nazaj svojo staro službo?!,« sem ji predlagal.

»Hočeš reči, da ne znam ustvariti posla?« »Ne, nisem rekel tega.« »Kaj pa si hotel reči,« je vztrajala: »Ti si tisti, ki vse veš. Povej mi, kaj vidiš v meni. Močna sem. Prenesla bom.« »V redu,« sem rekel v bolj resnem tonu. »Si opazila, kako pogosto govoriš o sebi?« »Ne!,« je odgovorila. »Povej mi prosim!« »Torej, rekla si 'Ne gre mi dobro', 'Nočem se udeleževati pripravljalnih ur', 'Ne berem rada', 'Ne bom jim dala denarja'.« »Pač govorim o sebi. In?«

»Prijazno kot lahko, sem rekel: »Pri ustvarjanju posla se ne gre zate. Gre za druge ljudi! Gre za tvojo ekipo, tvoje stranke, tvoje učitelje in kako dobro lahko služiš njim! Zveniš kot zelo samoljubna oseba, ki samo nase misli - Jaz, mene, meni!«

Seveda ji ni bilo všeč, kar sem ji povedal, toda sedela je, bila tiho in poslušala. Videl sem, da me je slišala in je o tem razmišljala. Zbrala se je in odgovorila: »Samo, res ne maram brati. Res ne maram tistih tečajev. Resnično ne prenesem zavrnitve. Ne maram zaprtih ljudi, ki ne razumejo, kaj jim ponujam. Ne maram te čustvene bolečine, ki jo moram prenašati. Ne maram tega, da nimam plače.«

Počasi sem prikimal in rekel: »Razumem te. Tudi sam sem dal to skozi. Ampak vse to počnem!« »Zakaj?,« je vprašala.

»Zato, ker to ne počnem zase. Tega dela ne počnem zase. Gre za njih.«

»Učiš se torej zato, da boš bolje delal za njih, tvoje stranke?« »Tako je,« sem odgovoril. »Pa ne le za moje stranke. Učim se, urim se in marljivo vadim za njihove družine, njihove skupnosti in za boljši svet. Ne gre le zame ali le za denar. Gre za to, da sem nekomu koristen!«

»Tudi jaz želim biti koristna,« je bleknila. »Rada bi pomagala ljudem.«

Vem, vidim to. Veliko srce imaš. Težava je v tem, da se moraš za to najprej kvalificirati!«

Mitja Petrič

www.poravnava.si

Dvojčka (21. 5. - 20. 6.)

Ob bistrem potoku ljubezni (2)

Dvojčka - Tehtnica

Če pogledamo zadevo teoretično, ugotovimo, da oba spadata med element »zraka« in se zaradi tega lahko dobro ujemata, se razumeta in sta si preprosto naklonjena. Zanimivo je, da svojo ljubezensko romanco začneta s kopico lepih besed, ki kaj kmalu prerastejo v ogenj strasti. Vsak po svoje rada eksperimentirata in odkrivata, kaj je novega in drugačnega. Intimno življenje je pri njiju kot pravljica, kajti če je in ko je potrebno, se prelevita. Tehtnica mora Dvojčka prepričati, naj ne bo tako radoveden in bodo kaj kmalu zapele poročne fanfare in poročni zvonovi.

Dvojčka - Škorpijon

Seveda je tako, da se pri tej kombinaciji pokaže, da tudi telesna privlačnost ni vse, kajti telesno se dobro ujameta in privlačita v intimnem življenju. Zanimivo je, da je Dvojček nekoliko preveč popustljiv in Škorpijon pretirano ljubosumen. Nesporno je, da želi Škorpijon narediti red in ima lahkotnega in zgovornega Dvojčka na nevidni vrvici. Tako se zdi, da Dvojček

080 13 14

Rok Snežič,

univ. dipl. prav.

Nenad Oukič,

mag., MBA

Dvojčka - Kozorog Poravnava, d.o.o., odgovarja

podivja in da pride do nenehnega prepira. Tako se odločita in gresta vsak svojo pot. Prognoza za srečen zakon je bolj spodbudna, če se ujameta v osebnih horoskopih. Avanture pri tej kombinaciji so napete kot pustolovski romani.

Nakazano je, da ste se našli znamenji, ki sta popolno nasprotje in bi jih lahko primerjali z naravnim pojavom dneva in noči. Kozorog je resen, dosleden in natančen. Njegovemu ostremu očesu prav nič ne uide in se mu Dvojček zdi vihrav, nezanesljiv in prepovršen. Seveda ima kot komunikativen znak tudi mnogo pripomb čez Kozoroga. Ko se začetna strast umiri, kajti to se zgodi relativno hitro, je potrebno pogledati resnici v oči. Če jima pa uspe in sta srečna skupaj v ljubezni, je to prelep dokaz, da moč ljubezni zmore vse.

Vprašanje

Med preživljanjem poletnih počitnic v Izoli sem doživela prometno nezgodo in utrpela lažjo telesno poškodbo. Zdravljenje je trajalo dva tedna. Voznik, ki je prometno nesrečo povzročil, je bil pod vplivom alkohola. Kakšne so moje možnosti za odškodnino, glede na to, da poškodba ni bila huda? Ali moram povzročitelja tožiti? Biserka, Dravograd

Odgovor

Dvojčka - Strelec Dvojčka - Vodnar

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:

- odgovori na konkretno vprašanje

- interpretira rojstno karto

- nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.

V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

Po eni strani zelo zanimiva kombinacija. Zakaj? Vsak po svoje imata veliko skupnih lastnosti in tudi šibkosti, katere se trudita izenačiti. Željna sta odkrivanja novih stvari in se nenazadnje zelo dobro zavedate, da za dežjem vedno posije sonce in da vsaka stvar slej ali prej mine. Seveda se zelo dobro ujameta v intimnem življenju. Nesporno je, da se tudi spreta, toda kmalu sta si spet dobra in gresta pogumno naprej po skupni poti. Dejstvo pa je, da se morata za srečen zakon truditi in da imata vsak kakšen dan, ko bi najraje odšla, toda dokler govori ljubezen, je vse v najlepšem redu.

cTadef óink

hatami astrolog

(&}) 515 26 Ot m: mi see m&ogo J3oka

Športni dodatki

Hrana za uspeh

Nadaljevanje iz 60. številke

Športne dodatke glede pomembnosti delimo v 3.osnovne skupine:

• 1. skupina:

Je najbolj pomembna, te so temelj športne prehrane

(vitamini, minerali, anti-oksidanti, esencialne aminokisline, EFA-esencialne)

• 2. skupina:

To so hranilne snovi, ki jih v prehrani ponavadi NE zaužijemo v optimalnih količinah.

Če bi iskali skupno besedo njune zveze, bi rekli - nepredvidljivost. Vsak dan je za njiju kot avantura in sta zaradi tega lahko zelo živahna. Pustolovsko in raziskujoče se podajata v razmerje in tako veliko odkrijeta. Seveda zveza ne poteka gladko, kajti je kup nekih besed, ampak zdi se, da se na drugi strani znata osvežiti in okopati v izviru čiste in prijetne vode - ki se ji reče ljubezen. Tudi če se enkrat odločita in gresta vsak po svoji poti, ostaneta prijatelja. Tudi v zakonu ju veže prijateljstvo in se vedno znata pogovoriti kako in zakaj naprej.

Dvojčka - Ribi

Lahko bi se reklo, da je nekoliko mistična kombinacija in skupaj se veliko učita in preprosto dihata življenje. Seveda je Riba zelo čustvena in zaradi tega je Dvojček ne razume vedno. Resnica ja ta, da Riba mora postaviti meje, kajti če ne, se rado zgodi, da se v

V vašem primeru vam civilne tožbe ne bi priporočali, ampak bi vam svetovali izvensodno uveljavljanje odškodnine, s čimer se ukvarja naše podjetje. Civilna tožba pride v poštev le v skrajnih primerih, ko se z zavarovalnico nikakor ni mogoče dogovoriti o višini odškodnine. Do odškodnine ste upravičeni kljub temu, da niste utrpeli težkih poškodb, bo pa seveda odškodnina sorazmerno nižja. Zaradi alkoholiziranosti povzročitelja bo zavarovalnica po končanem postopku vložila regresni zahtevek zoper njega, kar pomeni, da bo zavarovalnici moral povrniti izplačano odškodnino. Obiščite eno izmed naših poslovalnic in z veseljem vam bomo pomagali pri pisanju odškodninskega zahtevka.

Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel št 0801314.

ste Biu POŠKODOVANI

PORAVNAVA V PROMETNI

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

PE PTUJ, Vodnikova 2 TEBLR|ZTPE^ 080 1 3 1 4

nasprotnem primeru polagajo računi brez krčmarja. Čeprav se imata resnično rada, tega ne znata pokazati in tako nastane med njima razdor, ki se veča in veča. Torej so obeti zelo dobri za avanturo, v primeru, da se odločita in gresta skupaj na pot, pa je uspeh odvisen od njiju.

Zrno modrosti:

Človeku se zdi, da od časa do časa kot da je življenje sim-

bolizirano z najhitrejšim vlakom, kajti povsod se mudi in mnogi nimajo več časa zase. Topla beseda, pristen objem in pogovor v dvoje pa dela čudeže. Kdaj pride končna postaja, pa nihče ne ve. In vendar je naše življenje kot krhka perut bele golobice - nežno in čudežno. Imejte se radi!

Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si.

Tadej Šink, horarni astrolog

www.radio-ptu¡.si

JANKO PUC

Prvenci 5/F, 2281 Markovci

Tel.: 040 856 469

E-mail: masaza.puc@gmail.com

(Creatin, glutamin, HMB, RIBOZA, )

• 3. skupina:

Sem spadajo dodatki, ki lahko pripomorejo k boljši regulaciji posameznih procesov. Njihova prisotnost v organizmu ponavadi NI potrebna.

(kofein, ZMA, zelišče EFE-DRA, tribulus testis)

Glede na namen dodatke k športni prehrani delimo na tri skupine:

• 1. skupina:

Dodatki za povečanje moči in pridobivanje mišične mase

(glutamin, kazein, HMB, creatin, sirotkini proteini)

• 2. skupina:

Dodatki za hujšanje

(HMB, alfa lipolična kislina, zeleni čaj, karnitin, krom, kofein, efedrin!!!) • 3. skupina:

Dodatki ki izboljšujejo zdravje

(vitamini, minerali, anti-oksidanti, esencialne aminokisline, EFA-esencialne)

2.1. Temeljni preparati

• Vitamini, minerali in an-tioksidanti ( kliknite )

• Esencialne maščobne kisline ( EFA )

Bistveno je, za najprej začnete z uporabo najbolj osnovnih in temeljnih preparatov kot so vitamini, minerali, maščobne kisline in nekateri antioksidanti. Predstavljajte si jih kot temelj za vaš organizem. Omogočali vam bodo močan imunski sistem, pravilno delovanje vseh encimskih, kemičnih in hormonskih procesov v vašem organizmu, večjo ana-boličnost in bistveno boljšo učinkovitost drugih preparatov. Šele nato začnite z upora

bo drugih preparatov in sicer preparatov, ki izboljšujejo sposobnost in zdravje. Naj še enkrat ponovimo: vedno začnite s temeljnimi preparati!!

To so dodatki, ki jih je potrebno jemati skoraj vedno. So esencialna hranila, kar pomeni, da jih telo ne proizvede samo, lahko jih dobi samo s hrano ali dodatki. Vsaka celica v našem organizmu, potrebuje vitamine, minerale in druge esencialne snovi, da lahko funkcionira na višku sposobnosti. Pomanjkanje samo ene esencialne snovi, na primer enega vitamina ali minerala, oslabi čez tisoč kemičnih in encimskih procesov, kar zelo negativno vpliva na organizem - tvorbo hormonov, imunski sistem... Poleg tega pa močno zavira anaboličnost vašega telesa. Manjša anaboličnost slabo vpliva na regeneracijo mišic in njihovo rast. Učinkovitost drugih preparatov je veliko slabša. To pa pomeni, da me-čete denar stran.

Skoraj nemogoče je, da bi športnik, ki veliko trenira dobil vse vitamine in minerale z normalno prehrano

in tako omogočil telesu, da bi optimalno funkcioniralo. Zato je za vse aktivne športnike pomembno, da k svoji prehrani dodajate kvaliteten vitaminsko-mineralen preparat vsak dan! Priporočano močan vitaminsko- mineralen preparat in dodaten 0,5-2g C vitamina dnevno. Prav tako je priporočljivo za rekre-ativce in tiste z pomanjkljivo prehrano. Seveda v manjših količinah.

Bodite pozorni, da je vitaminsko - mineralen preparat narejen po postopku počasnega sproščanja ( sustained release ), ki telesu postopoma in dalj časa zagotavlja vitamine. Predvsem pa omogoča veliko boljši izkoristek.

Bodite tudi pozorni na nivo železa v vaši krvi. Zato je priporočljivo spremljati svojo krvno sliko Priporočljivo ga je dodatno uživati, vendar pod nadzorom zdravnika. Zelo pomembna minerala sta tudi kalcij, magnezij in cink. Priporočamo, da jih dodatno uživate.

Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc

Info - Glasbene novice

Kamorkoli gremo, kjerkoli smo, povsod nas spremlja glasba. V času dopusta ste nekateri bili v bolj eksotičnih državah in prav gotovo stei skozi njihovo glasbo odkrili tudi delček njihove kulture.

Kanadska pevka NELLY FURTADO je odkrila zlato jamo, potem ko je posnela bolj sodobni album Loose. V Veliki Britaniji je simpatična izvajalka trenutno izbrala za uraden singl magično balado In God's Hands. Presenetila pa je nemško in ameriško poslušalstvo, saj je prvim ponudila moderno latino, pop in r&b usmerjeno pesem TE BUSQUE (****) in v njej poje tudi latino zvezdnik Juanes. Drugim oziroma Američanom pa je gospa Furtado zapela groovy r&b godbo z naslovom DO IT (***) in v njej z vokalnimi in raperskimi vložki sodeluje tudi Missy Elliott.

V zadnjih letih se med glasbenimi zelenci vse bolj uspešno kažejo z novimi projekti stari izvajalci. Ena izmed div soul in r&b glasbe CHAKA KHAN sicer v resnici ni nikoli prav zapustila glasbenega cirkusa, a sedaj seje odločila za novo foro. Kakšno? Posnela je namreč duet z zelo priznano Mary J Blige in skupaj sta si v komadu DISRESPECTUFUL (***) dali duška, saj sta se vokalno kar dobro ujeli. Še boljše pa je ujet preplet pompoznega r&b ja in 60 in 70 let prejšnjega stoletja ter močnega novega utripa r&b glasbe današnjih dni.

Švedska pevka ROBYN je svojih pet minut slave ujela že v sredini 90, ko je zaslovela s hiti Do You Know, Do You Really Want Me in Show Me Love. Po zares dolgi pavzi si je pevka dovolila storiti korak naprej, potem ko njen komad WITH EVERY HEARTBEAT (***) ob produkcijski pomoči Kleraupa vleče novo in svežo linijo plesnega popa in r&b - ja.

Poznate pevko NICOLE SCHERZINGER? Prav gotovo vas je sedaj večina sama pri sebi negativno odgovorila, a če vam malo pomagam vam bo pevka znana, saj gre za glavno in izstopajočo pevko skupine The Pussycat Dolls. Medtem, ko lutke počivajo je Nicole aktivna, saj pripravlja samostojen projekt in tega predstavlja z grobim r&b komadom WHATEVER YOU LIKE (**), ki ga še dodatno „popacka "ali zamaže s svojim rapanjem mladenič T.I..

GLORIA ESTEFAN je svojo glasbeno kariero začela pri zasedbi Miami Sound Machine. V svojih povojih ali samostojnih glasbenih poskusih se je predstavljala predvsem z vročo latino glasbo, medtem ko je v zadnjih letih vedno bolj plula proti pop glasbi. Potem, ko vsi glasbeniki vsaj malo eksperimentirajo, se je za takšno potezo odločila tudi popularna gospa Estefan s komadom NO LLORES (***). Gre za kombinacijo vročih latino in r&b - i ritmov in z dodatkom rapanja Pitbulla.

Ameriško pevko KATRINE CARLSON pozna le malo ljudi, a zrelim ameriškim poslušalcem se je slednja najbolj približala s sijajno priredbo skladbe Drive skupine Cars. Šolana glasbenica in pevka zraven enostavne in sproščujočepop /rock melodije v skladbi NO ONE IS TO BLAME (*****)ponuja še vokalnega gosta, ki sodeluje v pesmi in to je gospod Howardjones ter izjemno dodatno kvalitetno v življenjski izpovedi v vrhunskem besedilu.

KAISER CHIEFS so letos avtomatsko glasbeno zastrupili ves svet, potem ko so lansirali cool pesem Ruby. Njihov aktualen album Yours Truly, Angry Mob se v Veliki Britaniji prodaja za med in naslednji single, snet z njeg,a je tipična indie rock pesem THE ANGRY MOB (***), ob katerem besedilu sem se tudi iz srca nasmejal in mislim, da vas bo v to prepričal že naslednji izsek: "We are the angry mob, we read the papers everyday."

Nemški najstniški strup se imenuje TOKIO HOTEL. Mladci navdušujejo najstniško populacijo in njihov največji hit do sedaj je pesem Durch Dem Monsun. Kvintet čudno ostrižen otrok, ki se navdušuje nad rock glasbo se je iz nemškega govornega področja preselil k angleškemu in je dodobra zažgal v komadu READY, SET, GO! (**) in v njem je slabo glasbeno pokopiral svoje same sebe.

David Breznik

Glasbeni kotiček

The Dutchess - Fergie

(2006 - Universal - Multimedia)

Ameriška pevka Fergie je ena izmed glavni figur zasedbe Black Eyed Peas, a je že lani pripravila presenečenje v obliko samostojne zgoščenke The Dutchness. Sam naslov je izpeljanka in tudi glasbenih igric v obliki izpeljank je na plošči absolutno preveč. Kot, da bi se pevka in ustvarjalci glasbe vpraševali, v katero glasbeno zvrst naj pošljejo izvajalko? Na koncu so sicer sestavili zanimivo celoto, a že po drugi strani „spacan-ko", saj so pomešali toliko glasbenih slogov in izpeljank, da te lahko celo zaboli glava. Tako je glavno glasbeno vodilo albuma r&b-i z sto in enim dodatkom. Kaj pa besedila? O njih nima smisla zgubljati besed, saj v njih ni skoraj ničesar oprijemljivega in le tu in tam je v kakšni pesmi kakšna nadstardna zamislel, vrstica ali refren. Še najboljša plat cele zgodbe imenovane The Dutchness je pevkina vokalna interpretacija, saj se pevka glasovno prilagaja in njen glas je na albumu na primer tako prodoren kot tudi otožen. Ne-

kaj hitov je dvignilo prodajo te moderne plate, a v osnovi so ti hiti namenjeni najstnikom in nezahtevnim potrošnikom popularne glasbe.

Fergie se je do sedaj po lestvicah sprehajala s štirimi hiti in sicer so to: London Bridge, Glamorous, Fergaliscious in Big Girls Don't Cry. Vsak izmed naštetih hitov je glasbeno poglavje za sebe. London Bridge je agresivna, a kar inovativna zmes hip - hopa in r&b-ja z bizarnim besedilom, poskočnim refrenom in plesno energijo. To zadržujeta tudi po osnovni ideji kar precej enaki Fergalis-cious in Glamorous. Slednja

Filmski kotiček

Umri pokončno 4.0

Vsebina: Računalniški teroristi izklapljajo Združene države - dobesedno. Promet, telefoni, sateliti, elektrika, vse gre k hudiču. Po naključju se v zadevo vplete ostareli, srečno ločeni in nevrotični očka John McClane, kar je za teroriste seveda zelo slaba novica.

Pred 20 leti se je zdelo, da ljubitelji akcij živijo v nebesih, saj so Schwarzenegger, Stallone in Willis kar tekmovali med seboj, kdo bo večji akcijski junak in kot po tekočem traku pro-ducirali vedno bolj odpičene filme, potem pa je nekje pred 10-imi leti vse skupaj crknilo. Stallone je padel v anonimnost, Schwarzy je začel snemati slabe filme in pametno mrknil v politiko, Willis pa si je dal embargo na akcijo, tako da so ljubitelji akcije danes obsojeni na tresočo kamero v nadaljevanki 24 ali filme ŽNJ produkcije na TV, medtem ko se v kino hodi gledat Harry Potterja.

Četudi se John McClane, kot ostanek osemdesetih in odmev zgodnjih devetdesetih, ki je svojo filmsko kariero zaključil

Die Hard 4.0

Igrajo: Bruce Willis, Justin Long, Kevin Smith Režija: Les Wiseman Scenarij: Mark Bomback Žanr: akcijski film Dolžina: 130 minut Leto: 2007 Država: ZDA

Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro

Kdo je glavni igralec v filmu Umri pokončno 4?

Odgovor:_

K

in

NAGRADNO VPRAŠANJE

O

Ime reševalca:. Naslov:_

Davčna številka:________

Nagrajenka prejšnjega tedna je Špela Vučak, Brstje 27d, 2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendom v ptujskem Mestnem kinu.

Odgovore pošljite do srede 14. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Infoj.

bolj mehko, bolj komercialno in tudi rapanje Ludacrisa je bolj spremenljivo, medtem ko je Fergaliscious nakladaško valujoča r&b tema z manj izstopajočim rapanjem Will I Ama. Iz štiriperesne deteljice hitov pevke popolnoma izstopa akustična pop pesem Big Girls Don't Cry, saj je ta vokalno zelo čista, hkrati pa ima v besedilu končno malo emocionalnega naboja in osnovno melodijo, ki poslušalca ne ovira, ampak mu celo prijetno zazveni v ušesih. Podobnih primerov je na albumu The Dutchness premalo, a za izpostaviti je še eno prijetno umirjeno pop, soul in r&b skladbo All That I Got (The Make Up Song), ob kateri sem se tudi zelo zabaval ob poslušanju teksta in največji preblisk ponujam tudi vam skozi naslednjo vrstico:"Would U Love Me If I Didn't Work Out Or I Didn't Change My Natural Hair." Teh nesmislov je na albumu kar precej, prav tako pa se na projektu nahaja nekaj na hitro narejenih enostavnih pop in r&b pesmi Losing My Ground, Clumsy in Pedastal, ki v osnovi le zapolnjujejo prazen prostor na projektu. Več inovativnosti ali izivalnosti je prisotne v komadih Voodoo Doll (agresivni spoj popa, rocka in celo jazza), Here I Come (spremljajo ga od-

pičene r&b vibracije in osnovni sampli hita skupine Tempta-tiions z naslovom Get Ready) in Mary Jane Shoes (spoj r&b - ja in regija na sample hita no Woman No Cry pevca Boba Marleya). Malo čudna, a prav osvežujoča pesem na albumu je Velvet, katera ob standardnih pop, soul in r&b linijah vsebuje vzorce takoimenovanega mi-nimalističnega elektro stila iz 90 let, ki se imenuje trip hop. Najboljša pesem albuma The Dutchness pa je uvrščena čisto na konec, a Finally je preprosta, a zelo učinkovita in sijajno odpeta klavirska pop uspavanka ali balada.

Močna reklama in hit ali dva sta Fergie zavihtela med najpopularnejše izvajalke v tem trenutku na svetu in njene pesmi so v glavnem narejene za zabavo. Letošnja verzija albuma The Dutchness prinaša še tri bonus pesmi Get Your Hands Up, Wake Up in Paradise. A tudi te tri pesmi ne dajo albumu posebne teže, saj gre iz glasbenega vidika gledano za hitro pokvarljivo robo ali trendovsko popularno glasbo narejeno za mlade nezahtevne poslušalce. Album, ki ga z lahkoto preskočite in boste zares zamudili zelo, zelo malo!

David Breznik

ravno v letu, ko so izšla Okna 95, ki so popularizirala internet, na računalnike prav nič ne spozna, ne obstaja niti kanček dvoma, da bo teroriste brez večjih težav odvrgel v ikono »Trash,« nakar jih tudi perma-mentno deletiral. V primerjavi s prvima dvema filmoma, kjer je bil njegov lik ranljiv, čustven moški na svojem biološkem vrhuncu, je ostareli McClane sedaj neranljiv superman, saj s teroristi vred vrže v zrak prav vse, česar se dotakne.

Tako kot za McClanea je tudi za scenarista jasno, da o računalnikih nima pojma, saj je zgodba - v tej seriji je vedno bila privlečena za lase, a recimo, da je bila v prejšnjih delih vseeno nekje teoretično možna - v tem primeru še najbolj »virtualna« v smislu, da je prav popolnoma nemogoča in je le poligon za neskončno akcijo, ki od začetka

ste se kdaj vprašali, za kakšne filme so gradili multiplekse, je Umri pokončno 4 odgovor - takšne radikalne in brezkompromisne akcije ni bilo na spregled že nekaj let.

Film se sicer skuša približati prvemu v seriji, kar mu deloma uspe, a je akcija tako pretirana, tako uživaška, tako dobra, da preglasi vse ostale aspekte filma. Umri pokončno 4 je zato videti kot kvaliteten odmev osemdesetih, popolnoma prežet z adrenalinom in še bolj s čistim, destiliranim testosteronom, kjer odmor za oddih teroristi in McClane porabijo le za verbalno dokazovanje, kdo ima večjega, nato pa spet zapo-jejo pištole, metki in eksplozije. Na smrt zabavno in ne bi imeli prav nič proti filmu Umri pokončno 5.

Matej Frece

do konca (dobri dve uri) ne popusti niti za milimeter. Režiser Les Wiseman se je v srednji šoli s sošolci sicer zezal, kako bi bilo, če bi posnel kakšen Umri pokončno film, pa se mu je ta želja sedaj uresničila: posnel ga je tako, da je (zelo uspešno) kradel od najboljših. Konkretneje, od Jamesa Camerona in njegovo fantastično "akcijad" Resnične laži (1994). Da, tudi tukaj imate osrednji Camero-nov fetiš (ogromen tovornjak, ki konec filma dočaka v pra-faktorjih), velikanski betonski most (tokrat večnadstropen, doživi enako usodo kot tovornjak) in reaktivno letalo, ki z veseljem besno izstreljuje svoj navidez neskončen arsenal raket, medtem ko se glavni junak sprehaja po krilih (uganili ste, tudi avion na koncu odleti v nebesa za razletene avione). Če

CID vabi!

POVABILO

Vabljeni na ogled grafita, ki ga je izdelalo 13 mladih pod mentorstvom Saša Fenosa, pri čemer je z znanjem in izkušnjami pomagal tudi Dino Kolarič. Grafit je izdelan na betonski ograji ob Dravi med Miheličevo galerijo in mostom za pešce. Nosi okoljsko sporočilo in nadaljuje osveščanje javnosti na področju ohranjanja okolja. Mladi & mozaik 27. do 29. avgust v dopoldanskem času Izdelava stenskega mozaika na eni od sten v mestu pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca. Prijave sprejemamo do zasedenosti, kotizacija je 10 EUR. Tolkalske in žonglerske delavnice za začetnike

Na pobudo mladih razpisujemo nov program, ki ga bomo pripravili zadnji teden počitnic, med 27 in 31. avgustom. Prijave bomo zbirali do zasedenosti, kotizacija je 10 EUR. Mentorji bodo Boris Magdalenc (afriška tolkala- djembe), Anja Rogina in Nelej Brunčič (žongliranje). Predstavitev omenjenih delavnic je bila v petek, 27.7.2007 v parku pred CID. Slike si lahko ogledate v vitrini pred CID. Povabilo mladim

Vabimo vse mlade, ki si želijo sodelovati v mladinskem dogajanju na Ptuju, naj do 20. avgusta po mailu na cid@cid.si, telefonsko na 780 55 40 ali 041 604 778 ali osebno sporočijo svoje predloge za novo sezono oz. novo šolsko leto! Vse uresničljive predloge bomo po dogovoru vključili v jesenski program. Lahko gre za glasbene dogodke, gostovanja, predstavitve mladih domačih glasbenikov, tečaje, delavnice, razstave, potopisne dogodke, predavanja, okrogle mize, prostovoljske projekte ... Sprememba obratovalnega časa

Od 1. do 17. avgusta bo CID Ptuj odprt vsak delavnik od 9. do 12. ure. Prostovoljno delo na Danskem

Info: http://www.prostovoljstvo.org/news.php?a=single&id=752. Rok prijave 1.9.2007. AFS Interkultur potrebuje EVS prostovoljke/prostovoljce na projektih, ki se bodo odvijali od januarja 2008 na uglednih danskih šolah, ki so »šole za življenje« za vse generacije. Na njih se odvija veliko različnih aktivnosti. EVS prostovoljka/prostovoljec bo nastanjen/a v šoli, kjer bo delal/a, kar mu bo olajšalo sodelovanje pri aktivnostih, ki bodo potekale v večernih urah in ob koncih tedna. Za prijavo se obrnite na Alenko Oblak na Slovenski filantropiji (01 430 12 88, alenka.oblak@filantropija.org), več o Evropski prostovoljni službi na http://www.mladina.movit.si.

Štajerski TEDNIK

ROČNI GORILNIK

PRELOMNA PLOSKEV

KOPITAR S

TREMI PRSTI

ALENKA GODEC

TEOLOŠKI NAUK

JAPONSKA PLAVALKA KIMURA

KRATEK

KOS SUKANCA

GORA PRI BOGATINU (1971 M)

MESTO V

ITALIJI

PRETIRAN NAČELNEŽ

ESTONSKI POLITIK

PLEMIČ, VITEZ

TONE ANDERLIČ

TEKOČINA V ŽILAH

DENARNE KAZNI

HRVAŠKI TENIŠKI IGRALEC, IVANUŠIČ

SPODRS

GRETA GARBO

AVTOMOBILSKO KRMILO

HUDOBIJA

SLAVKO AVSENIK

SNOVI ZA RAST

NASILEN VSTOP

FR. BOKSAR (GEORGES)

KRAJ PRI PTUJU

VKLENJENOST

DANSKI KOLESAR

(JOHN)

BELGIJSKI KOLESAR (JEAN)

MAJDA ARH

KRTAČA

SVICARSKO BELO VINO

NORVEŠKI BIATLONEC

(EIRIK)

DROBNA ČLENASTA ŽIVAL

NAŠ MATEMATIK

(JURIJ)

SARAJEVO

NAŠA PEVKA

PRODNIK

HRVAŠKA PEVKA ŠTEFOK

NEON

DRŽA, SLOG

ČRNA ŽIVAL

TONE FORNEZZI

BRANKO DOLHAR

ŠPANSKI SIR

SERVIRNI PRTIČEK, POGRINJEK

AMERIŠKI KITARIST HENDERSON

ŠPORTNA OBLEKA

Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sidro, Trier, Ranca, Senait, sklestek, pastila, CT, visokost, arterija, popevka, stanek, delisa, racer, ter, Capodistria, Alo, Omiš, Roberta, Avo, EK, rinež, lenir, Usipeti, Edalini, skalp, lanos, karf, SP, anis, Olint. Ugankarski slovarček: BOGAERTS = belgijski kolesar (Jean, 1925 - ); BUGS = ime ameriškega kitarista Hendersona; CARLSEN = danski kolesar (John, 1961 - ); KARR = francoski novinar in pisatelj (Alphonse, 1808 - 1890); KEDROVA = francoska igralka ruskega rodu (Lila, 1918 - 2000); KSER = naša gora pri Bogatinu, visoka 1971 m); KVALFOSS = norveški biatlonec (Eirik, 1959 - ); OPALTA = prodajalna monopolnega blaga; PAET = estonski politik, zunanji minister (Urmas, 1974 - ).

Zanimivosti

Panda napadla čuvaja v živalskem vrtu

Peking (STA/AP) - Triletna panda je napadla čuvaja v živalskem vrtu na severozahodu Kitajske in ga tako zgrizla ter spraskala, da je nesrečnik dobil več kot 100 šivov. Čuvaj je v bolnišnici, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti, pišejo kitajski časniki. Napad se je zgodil, ko je čuvaj poskušal nahraniti pando. Ko je roki pomolil v kletko, ga je panda zagrabila in začela gristi. Pando so nedavno premestili v ta živalski vrt in zdi se, da se še ni privadila na novo okolje, navajajo časniki.

Rusi napovedali vojno "lažnim" lubenicam

Moskva (STA/AFP) - Ruska pokrajina Astrahan, ki slovi po svojih

čudovitih in okusnih lubenicah, je nedavno predstavila hologramsko nalepko, ki bo astrahanske lubenice "varovala" pred "ponaredki". "Posebna hologramska označba bo na vsaki lubenici, ki jo bomo poslali ven in bo dokaz, da je zares rasla v Astrahanu," je dejal predstavnik pokrajinskih oblasti. Lubenice so v poletnih mesecih zelo priljubljene v Rusiji, prodajalci z grmadami tega slastnega sadja pa so na mestnih ulicah vsakdanji prizor.

Večina Britancev proti Camilli na Dianini spominski slovesnosti

London (STA/dpa) - Deset let po smrti britanske princese Diane je večina vprašanih Britancev v jav-nomnenjski raziskavi dejala, da nasprotuje navzočnosti Camille Parker Bowles na spominski slovesnosti 31. avgusta. Kar 54 odstotkov vprašanih v raziskavi ICM je odgovorilo, da si na Dianini spominski slovesnosti po-

leg 60-letne Camille ne želijo videti tudi njenega moža, 59-letnegaprinca Charlesa, in 81-letne kraljice Elizabete, je poročal Daily Mail.

Gejevska parada v Amsterdamu privabila veliko število ljudi

Amsterdam (STA/dpa) - Rekordnih 375.000 ljudi si je v soboto ogledalo gejevsko parado v Amsterdamu na 72 plovilih, ki so plula po mestnih kanalih. Homoseksualci, ki so na ladjah plesali in peli, so bili oblečeni v ekstravagantna in izzivalna oblačila, medtem ko so bili nekateri zelo pomanjkljivo oblečeni. Prvič je na najbolj znani svetovni gejevskipara-di sodelovala skupina najstnikov homoseksualcev, starih od 11 do 16 let, ki so bili v spremstvu svojih staršev. Zanimivo je, da je bila letos na paradi tudi ladja z duševno prizadetimi homoseksualci. Glavno sporočilo je nosila ladja s heteroseksualci: "Am-

sterdam pravi ne nasilju nad homoseksualcem."

Rim dobil "gejevsko ulico"

Rim (STA/AP) - V Rimu so odprli prvo "gejevsko ulico" v spomin na homoseksualni par, ki ga je policija v bližini Koloseja privedla zaradi domnevno nemoralnega poljuba v javnosti. Slovesnosti seje udeležilo nekaj sto ljudi, predvsem homoseksualcev. Ulico nedaleč Koloseja, so "uradno" krstili predstavniki glavnega italijanskega združenja za zaščito homoseksualcev, Arcigay, ki želi, da bi bil tudi v Rimu prostor, kjer bi se lahko svobodno zbirali. Čeprav so v tej ulici leta 2001 odprli gejevski bar, v še nekaj okoliških lokalov pa zahajajo homoseksualci, "večno mesto" nima gejevske četrti, kot je na primer Marais v Parizu ali Old Compton Street v londonski četrti Soho.

RADIOPTUJ

89,8° 98,2 ° 104,3MHz

SOBOTA, 11. avgust:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 12. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00,

15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenke gorice).

PONEDELJEK, 13. avgust:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI

DNEVA. 13.10 Sport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenke gorice). TOREK, 14. avgust:

5.00 štajerska budilka, do 9.00.

5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio).

SREDA, 15. avgust:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Tatjana Mohorko in Miša Pu-šenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).

ČETRTEK, 16. avgust:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po

novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 17. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nah-berger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si

Horoskop

OVEN

Zvezdni utrinki, ki bodo vidni ob jasnih avgustovskih nočeh, vam lahko Izpolnijo kakšno srčno željo. Energije bo izredno veliko in tako boste uživali v valovih ljubezni. Na pravilen način se lahko postavite zase in naredite red. Med drugim vas bo vleklo med prijatelje!

BIK

Prodorna energija vam bo dala krila In zdi se, da bo končno v vaše življenje zapihal svež vetrlč. Na delovnem mestu sledi prenova in imeli boste načrt, kako stvari spremeniti. Seveda na hitro ne bo šlo nič, ampak korak za korakom. Pri financah vas čaka dinamično obdobje.

DVOJČKA

Živahno in komunikativno bo. Imeli boste glavno besedo in dovolj Izzivov, da vam ne bo dolgčas. Intelektualno lahko napredujete in imate tudi nek hobi s pomočjo katerega lahko spoznavate tiste reči, ki so vam neznanka. V ljubezni bo čudeže delal pogovor in naj govori brezpogojna ljubezen.

RAK

Poglobite se v neke raziskovalne dejavnosti in okrepil se bo občutek za varnost. Potrebujete notranji mir, le tako boste lahko ustvarjali. Spomini se bodo okrepili in ob prijetni večerji v dvoje ugotovite, kako prijetno je življenje. Delavne obveznosti v službi vas bodo klicale. Denar: odlično!

LEV

J'y Sevam ne zdi, da ste postali zelo zadovoljni In da tudi globoko v sebi občutite, da prihaja vaš čas? Tudi zvezde so na vaši strani in obdani boste s čarom ljubezenskega prahu. Zgodilo se bo, da boste stvari reševali tako, da od tega potegnete korist. Naredite tudi osebni urnik pomembnih dejavnosti.

DEVICA

Občutite določen nemir v sebi in tako boste morali najti način, kako se umiriti. Nakazano je, da vam bo v tem tednu pod roke prišla neka knjiga, ki vas bo prijetno presenetila. Aktivno se boste lotili raziskovanja lastne osebnosti. Ne bodite preveč strogi do sebe, bolj modro je, da si zaupate.

TEHTNICA

Koristilo bi vam plavanje v turkiznem morju - mnogi bodo tega deležni. Tisti, ki boste že pridno na delovnem mestu, pa si naredite dneve lepe. Trenutki sreče so lahko na vsakem koraku, le zaupati je potrebo. Partnerjeva pomoč vam bo koristila in od njega se nenazadnje mnogo naučite.

ŠKORPIJON

Skovali boste močan načrt in se lotili vseh stvari tako, kot jih občutite. Zazdelo se bo, da ste kot elastika in dokazali lastno prožnost. Na delovnem mestu ne boste popuščali, ampak stvari pripeljali do konca - tako bodo vidni rezultati. Za ljubezen pa bo veljalo, da se boste okopali v morju strasti.

STRELEC

Odpravite se lahko na neko potovanje in raziskujete vse tisto, kar vam je neznanka. Zavedli se boste lastne minljivosti in istočasno filozofsko dojemali svet in okolje. Vsako jutro bo za vas preporod in s tem dejstvo za nov začetek. Zanimivo bo, da vas v ljubezni pričakuje romantika.

KOZOROG

Globoko v sebi čutite neko moč in zdi se, da boste postali nekoliko bolj mistični. Mnogo informacij lahko izveste s pomočjo duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Čas je, da si občutke zapisujete in da se sprostite. V ljubezni boste uživali in se predajali užitkom.

VODNAR

tiiuUM Svobodno dojemanje življenja Wmr vas bo okrepilo v lastnem razmišljanju. Nekoliko boste preveč prepričani vase in s tem spregledali smerokaze. Ljudje, ki so v vaši bližini ali prihajajo v križišča vašega vsakdana, so vam učitelji. Zavedati se morate, da človek sam sebi ni namen.

RIBI

Reka življenja bo postala nekoliko valovita, toda to bo izraz tega, da vam ne bo dolgčas. Bodite nekoliko bolj direktni v besednem izražanju. Veliko dinamične energije in samoiniciativnosti vas čaka v pogledu doma, služba pa bo prostor, kjer boste užili prijetno s koristim.

Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

S

Obiščite naš prenovljen spletni portal

www.tednik.si

Žamenci • S tradicionalnega gobarskega praznika

Če ni gob - so pa gatke ...

Hja, če vas prejšnji vikend ni odneslo na tradicionalni gobarski praznik, ki ga že leta dolgo pripravlja domače PGD, potem je čisto možno, da si naslova ne veste razložiti. Pa saj vam bomo pomagali, ampak - žal vam je pa vseeno lahko, saj je bolje videti kot brati ... še najbolje pa doživeti!

Dvodnevna zabava se je sicer začela že v soboto z uradno otvoritvijo razstave, vrhunec pa je doživela na nedeljsko popoldne, ki se je zavleklo pozno v noč. Kot že več let doslej, so organizatorji tudi letos poskrbeli za razstavo gob, zdravilnih zelišč, s svojimi izdelki pa so se vključili tudi člani domačega čebelarskega društva ter lovci s svojimi trofejami. Posebnost žamenskih razstav je v njihovem naravnem okolju, saj obiskovalci lahko gobjo letino občudujejo kar v bližnjem gozdičku, tik

ob lokaciji osrednje zabave, prav tako so v naravno okolje gozda in prijetno, blago klimo svoje izdelke postavili tudi zeliščarji; pa ne le zdravilne izdelke, ampak tudi same rastline z različnimi zdravilnimi učinki.

No, gobja letina pa je bila letos hudo uborna; ne le v dornavskih in žamenskih ter okoliških gozdovih, ampak kar po vsej državi. Da bi razstavo vseeno uspela in postregla s čimveč vrstami gob, so se za-gnanci še v soboto odpravili na Pohorje in še marsikam

dalje, da bi dopolnili revno domačo bero. Na koncu jim je uspelo razstaviti okoli 50 različnih vrst gob, kritike zaradi slabe letošnje gobje letine pa vseeno ni manjkalo. Namesto tega so si organizatorji pomagali z zelo izvirnimi „eksponati", ki jih je menda tudi čisto zares najti na pravih ali manj pravih gobjih legah - radovedni obiskovalci razstav so tako imeli čast videti tudi obešene, še dokaj snežno bele spodnjice, ki jih je v zagnanem nabiranju gob izgubila gobarka Trezika, na drugem grmu pa

je zelo podoben „eksponat" z nekoliko drugačnim dizajnom dokazoval, da gob očitno ni iskala sama, ampak ji je pri tem pomagal kakšen prav tako ali še bolj zagnan gobar...

Odlično so se letos odrezali tudi lovci LD Dornava - Po-lenšak, ki so med drevesa in na njih razpostavili celo paleto nagačenih živali, ki jih je možno srečati v naših gozdovih, posebno mesto pa so dobila tudi rogovja. Očitno so lovci imeli pri pripravi razstave več sreče kot gobarji, saj „bombažnih trofej" v okviru

... zato pa je bilo menda namesto gob po gozdovih najti precej več tovrstnih "sadežev" ...

njihove razstave ni bilo videti (kar pa še zdaleč ne pomeni, da jih tudi dejansko ni)!

Vendar pa „gozdne radosti", takšne in drugačne, ob minulem prazniku niso bile v ospredju; namesto tega se je truma obiskovalcev (bilo jih je res veliko) zabavala ob gobarskih igrah, občudovala skok padalcev in prihod konjenice, se dodobra nasmejala in tudi naplesala ob nastopu

Korada in Brendija, za povrh pa prav po gurmansko uživala v gobjem in srnjem golažu, pečenkah, čevapčičih in pisanem izboru pijač.

Če se je slučajno na ponedeljkovo jutro razstava v bližnjem gozdičku povečala še za kakšen primerek iz bombaža, pa organizatorji niso več poročali. Bo pa to menda spet vidno na razstavi prihodnje leto, zato je nikar ne zamudite!

SM

Zanimive razstave gob, lovskih trofej in zelišč si je letos ogledalo veliko število obiskovalcev tradicionalnega gobarskega praznika v Žamencih.

Letošnja gobarska sezona oz. letina je bila precej uborna in takšna košarica gobjih sadežev je bila prava redkost ...

Koper • Ptujčani na zabavnih igrah RTV Slovenije »Dajmo, naši!«

Dajmo, Ptujčani!

To poletje lahko ob nedeljskih večerih na RTV Slovenija spremljate novo športno - zabavno obarvano oddajo Dajmo, naši! To nedeljo, 12. avgusta, bo v oddaji sodelovala tudi ptujska ekipa, ki bo v igrah merila moči, spretnosti, hitrost in znanje z ekipo iz Cerknice. Zakaj s Cerknico? Ker sta obe mesti znani po karnevalu.

Občina Ptuj se je na povabilo RTV Slovenija vključila v oddajo Dajmo, naši! Gre za serijo osmih razvedrilnih oddaj v stilu Iger brez meja, ki so jih snemali v Kopru med 25. junijem in 5. julijem. V oddajah se bo zvrstilo 10 slovenskih mest in dve iz zamejstva (Dolina pri Trstu in Pliberk), ki tekmujejo v raznovrstnih duhovitih vodnih in kopnih igrah ter v poznavanju svojih krajev. Dogajanje pa z glasbenimi nastopi popestrijo znani slovenski izvajalci.

Ptujsko ekipo, ki jo je vodil mag. Stanko Glažar, so sestavljali Zvonko Križaj, Nikola Senečič, Robert Jau-ševec, Boštjan Kozel, Sandi Kolednik, Mirko Vindiš, Vlado Sitar, Lidija Cafuta, Sonja Horvat, Sabina Ko-lednik, Nataša Hercog, Anica Ternovšek in Lidija Mur-šek. Spremljal jih je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. »Ekipo smo sestavili skupaj s ptujskim Zavodom za šport in sicer je bilo v njej 12 članov, 10 rednih in 2 zamenjavi. Ekipa

je bila zelo pestro izbrana. V glavnem so bili člani iz športnih društev in klubov s področja atletike, rokometa in juda, med njimi pa je bil tudi Mirko

Vindiš, ki je bil že desetkrat izbran za najboljšega športnika Ptuja. Športni ekipi sta se pridružila tudi Sonja Horvat in Zvonko Križaj, 2. princ

karnevala, ki sta sodelovala pri kvizu o mestih in karnevalih. Karnevali so bili namreč 'rdeča nit' tekmovanja med ptujsko in cerkniško ekipo,«

Foto: Tjaša Glažar

Ptujska in cerkniška ekipa na Titovem trgu v Kopru, kjer so snemali oddajo Dajmo, naši!

Foto: Tjaša Glažar

Tekst k fotografiji: Ptujsko ekipo so sestavljali: (zgoraj levo) mag. Stanko Glažar (kapetan), Zvonko Križaj, Nikola Senečič, Robert Jauševec, Boštjan Kozel, Sandi Kolednik, Mirko Vindiš, Vlado Sitar, (spodaj levo) Lidija Cafuta, Sonja Horvat, Sabina Kolednik, Nataša Hercog, Anica Ternovšek in Lidija Muršek.

je povedal mag. Stanko Glažar, kapetan ekipe.

Pomerili so se v šestih za-bavno-športnih igrah ter v kvizu. »Kakšne bodo igre, smo izvedeli šele, ko smo prispeli na prizorišče snemanja. Tako, da se nanje predhodno nismo mogli pripravljati. Ko so nam pokazali, kakšna bo igra, smo imeli le par minut časa, da smo se dogovorili, kdo bo v tisti igri nastopal. Za nekatere igre smo tekmoval-

ce določili z žrebom,« pojasnjuje kapetan ekipe. Ptujske tekmovalce so spremljali navijači, med njimi tudi plesna skupina in mini pihalna godba Pepy Krulet iz Cirkovc, ki so poskrbeli za odlično navijaško vzdušje že na poti do Kopra, nadaljevalo pa se je na samem prizorišču snemanja. Kako uspešno so vzpodbujali ptujske tekmovalce, pa boste izvedeli že čez nekaj dni.

mat

Foto: SM

Foto: SM

petek • 10. avgusta 2007

Naši bralci pišejo, zanimivosti

Štajerski \ 27

Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž • Tabor medobčinske LAS

Teden, ki vedno prehitro mine

Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v času od 23. do 28. julija 2007 organizirala tradicionalni otroški počitniški tabor na Pohorju - potekal je devetič, od tega osmič na Treh kraljih.

Utrujena od vročine, ki je v juliju kar ni hotelo biti konec, se je skupina 26 otrok s štirimi spremljevalkami podala na Tri kralje, kjer pa jih je čakalo prijetno presenečenje. Temperature, tudi 100C nižje, kot smo jih bili vajeni iz preteklih dni, so napovedovale, da bo ta teden prijeten. Prijazen sprejem v penzionu Jakec, kjer smo že stari znanci, je naša predvidevanja potrjeval. Po nastanitvi v domu in obilnem kosilu, so se pričele odvijati aktivnosti, ki jih kar ni bilo konca. Že prvi dan smo se povzpeli na 1344 m visoki Veliki Vrh, od koder se razprostira čudovit razgled po dravski dolini. Drugi dan našega bivanja na Pohorju smo se podali preko

Črnega jezera do Osankarice, kjer smo si ogledali muzej in film, posvečen Pohorskemu bataljonu. Ob povratku na Tri kralje sta nas je pričakala domača pesem in nasmejani obrazi članov Prosvetnega društva Janez Trstenjak s Huma, ki so nam pod vodstvom gospe Ane Ratek polepšali popoldne z izdelovanjem cvetja iz krep papirja in vug. Sreda je bila namenjena pohodu v Vzhodni Kot, ki slovi po lipi, ki je stara blizu 400 let, večer nam je z ogledom diapozitivov o Pohorju popestril planinec Franček, zaključili pa smo ga z večernim sprehodom z baklami. Četrti dan smo pričeli s krajšim pohodom do partizanske bolnišnice Jesen, dan pa

nadaljevali v vzdušju priprav na kulturni program, ki smo ga izvedli zvečer, saj sta nas v petek dve udeleženki tabora zapustili. Pa vendar, četrtkov večer se je zaključil s kresom in peko krompirja v žerjavici. V petek smo si ogledali žago v Planini, zvečer pa pripravili večerjo v kotlu. Vse popoldneve v tednu smo si krajšali s športnimi aktivnostmi (badminton, odbojka na mivki, lokostrelstvo, ...) in ustvarjalnimi delavnicami (izdelovanje lutk iz cunj, tkanjem, barvanjem mavčnih odlitkov, tiskanjem, ...), katerih izdelki nas bodo zraven lepih vtisov še dolgo spominjali na teden prijetnega bivanja na Treh kraljih, ki je, kakor vsa prejšnja leta, kar prehitro minil.

Maja Botolin Vaupotič

Poletje • Letujemo lahko na različne načine

Oddih v toplicah

V Štajerskem tedniku smo že pisali, kako nekateri preživljajo počitnice, ob morju in na Pohorju. So pa tudi ljudje, ki si privoščijo počitnice v toplicah, ali pa zraven omenjenega še krajši oddih v toplicah.

jete s svojimi obveznostmi naslednji teden. Glede na to, da meteorologi napovedujejo še dva vročinska vala, bi bilo pametno razmisliti o kakšni krajši osvežitvi v toplicah.

Res pa je tudi, da je potrebno včasih tudi gledati na ceno, saj je lahko takšen enodnevni oddih precej drag, čeprav si v toplice lahko vzamete hrano in

pijačo, saj so naši najmlajši tisti, ki jih pritegnejo marsikateri za nas nepotrebni izdelki, trgovci pa to s pridom izkoriščajo. No ja, tudi oni morajo nekako preživeti. Poskusite pa kdaj kupiti celodnevno karto s kosilom, ker se najbolj splača.

Nekaj naključnih oseb smo povprašali, kaj si mislijo o oddihu v toplicah, in skoraj vsi so

se strinjali s tem, da jim kakšen dan v toplicah prav prija, ker se nekako pač morajo sprostiti. Tudi v zimskem času se nekateri radi odpravijo v toplice. Res pa je, da jih večina gleda na ceno, zato se raje odpravijo, kjer je ceneje.

Skratka, privoščite si kakšen dan oddiha in uživajte.

Nevenka Anžel

Lepo je preživeti nekaj časa samo z družino ali najbližjimi, daleč stran od vsakdanjih obveznosti in vseh, s katerimi smo celo leto. Vsi pa vemo, da je letni dopust prekratek, da bi si lahko oddahnili in uživali brez službenih obveznosti. Tako si lahko po počitnicah, ki jih preživite tako ali drugače, mogoče tudi dalj časa v termah, privoščite kratek oddih čez vikend v toplicah. Le-te nekateri povezujejo z bolnimi, ker le-ti odhajajo na rehabilitacijo v kakšne toplice. Pa ni tako. Prav lepo je preživeti kakšen dan s svojo družino v toplicah. Ni

Prejeli smo

nujno, da se peljete zelo daleč, saj imamo tudi v bližini dovolj primernih krajev. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kam se bo odpravil. Nekaterim, predvsem tistim s šoloobveznimi otroki, je pomembno, da je dosti bazenov in veliko različnih toboganov. Tisti, ki imajo manjše otroke, stare nekje do šest let, ki še jim tobogani niso tako pomembni, pa se lahko odpravijo v manjše toplice, saj je glavno to, da se otroci lahko igrajo v nizki vodi in da ni prevelike gneče, saj vsi vemo, da je na njih potrebno še posebej paziti. Ene od takšnih primernih

so Panonske terme v Banovcih, ki so le dobre pol ure oddaljene s Ptuja. Tako, le dobre pol ure od doma, pa ste že na oddihu. Verjamem, da marsikomu ugaja takšen enodnevni oddih, saj se tako sprostite in lahko nadalju-

Foto: Martin Ozmec

Pred gledališko stavbo bo stal spomenik J. Lacku

Da, prav ste prebrali. Pod tem naslovom je Ptujski tednik 17. junija 1953 zapisal odločitev Mestnega in Okrajnega odbora ZB NOV Ptuj, takratnih družbenopolitičnih organizacij, Okrajnega ljudskega odbora, Ljudskega odbora mestne občine, sindikatov, ptujske gimnazije in Muzejskega društva, kje bodo postavili spomenik organizatorju odpora na Ptujskem proti okupatorju, Jožetu Lacku in njegovim soborcem.

Bilo je to v soboto, 13. junija 1953. Da to ni bila zgolj politična odločitev pove podatek, da so pri tej odločitvi sodelovali ljudje iz stroke: inž arh. Kocmut, kipar Savinšek in direktor Zavoda za zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov Slovenije Leo Turnher iz Ljubljane.

V Ptujskem tedniku iz tistega časa lahko preberemo:

»Komisija je glede na številne predloge lokacije spomenika obravnavala predlagana mesta, med katerimi naj omenimo samo park, Kvedrov trg (sedanji Mestni trg, o. p.), prostor, kjer je stala stara vojašnica (KBM in Blagovnica Mercatorja, o. p.), prostor pred bodo

čim kulturnim domom (ki nikoli ni bil zgrajen, o. p.), pred muzejsko stavbo ter pred gledališčem. Po mnenju komisije je po ogledu posameznih predlaganih mest ostal najprimernejši prostor pred gledališko stavbo na Slovenskem trgu. Pred postavitvijo spomenika bo treba seveda restavrirati oziroma ponovno

zgraditi prvotno gledališko fasado, da bo ustvarjena skupno z Orfejevim spomenikom, mestnim stolpom ter ostalo arhitekturo na Slovenskem trgu, dostojna arhitekturno skladna in estetska celota, ki bo zgledno reprezentirala veličino Lacka in njegovih tovarišev v povezavi s preteklostjo naših slovenskih ptujskih

Foto: Martin Ozmec

Tako so odstranili Lackov spomenik leta 1992.

tal.«

In to se je tudi zgodilo. Pred gledališčem je bil postavljen veličastni spomenik, kasneje proglašenemu narodnemu heroju Jožetu Lacku, simbolu uporništva z njegovimi soborci proti okupatorju na Ptujskem. Toda le do 22. oktobra 1992. Ne vem, ali je takrat prevladala politika ali stroka. Predvidevam, da je bolj prevladala politika. Danes sameva na starem mestnem pokopališču, skrit očem javnosti. S prenosom spomenika odredbodajalci še do danes niso izvedli zaključkov pod spomenikom. Takrat se jim je verjetno mudilo, pred dnevom spomina na mrtve. So bili ti akterji Iškarjoti? Neža Žgeč iz Dornave je že leta 1945 napisala pesmico Lackovim borcem. In kaj pravi? Lacko in Osojnik, Kramberger in Reši, so se skupaj zbrali, da Švabe bi izgnali.

Znašel se je Juda, po imenu Iškarjot, in izdal junake za sramotno ceno.

V Ptuj so jih odgnali, bičali, pljuvali, žalostna zgodovina

slovenskega trpina.

Mati ti slovenska, izdajalca si rodila, da bi ga že v prvi kopeli utopila.

Toda glejte čudo,

Bog kaznuje hudo, hiša mu zgorela, glava odletela.

Torej vsi Slovenci, to naj vzgled naj bodi, da Slovenc Slovenca tožit več ne hodi.

Pa bodi zgodovine dovolj. Danes hočejo tri koalicijske stranke v slovenskem parlamentu predlagati zakon, s katerim bodo priznane vse žrtve med drugo svetovno vojno. Strinjam se, da je potrebno popraviti krivice, toda ne tistim, ki so odkrito sodelovali z okupatorjem. In da se vrnem na začetek. Obnova ptujskega gledališča se približuje koncu. Kaj pa Lackov spomenik?

In prav zato bo spominska svečanost, ki bo v petek, 10 avgusta ob 17. uri, prava priložnost, da se padlim borcem Slovenskogoriške - Lackove čete z vsem spoštovanjem poklonimo.

Stanko Lepej

Avstrija • Uspeh ptujskih planincev

Ptujski planinci na Grossglocknerju

Ko se v jasnih dneh povzpnemo na naše višje vrhove, se nam v daljavi proti severu prikaže dolga veriga Visokih TUr. Med njihovimi vrhovi je še posebej razpoznavna bela piramida - Grossglockner - najvišji vrh Avstrije. Le-ta je s svojo višino ter strmimi pobočji, ki se končajo na ledenikih, zelo obiskan vrh. Sam vrh, ki ima slovensko ime Veliki Klek, je povezan tudi s slovenski alpinisti.

Naš rojak Valentin Stanič je bil pomemben član pri prvem osvajanju vrha in je na njem stal drugi dan za prvopristopniki, 29. 7. 1800 ob 8. uri. Razmere in izbrani čas so nam omogočile, da smo na vrhu Gross-glocknerja stali točno 207 let za Valentinom Staničem, 29. 7. 2007, tudi ob 8. uri.

Pot na vrh smo začeli iz turističnega centra Kaiser Franz Josefs Hoehe na višini 2369 metrov. Do koče smo se pripeljali po eni najlepših gorskih cest v Alpah, ki se začne v idilični vasici Heligenblut. Od turističnega centra smo se povzpeli do danes zaprte planinske koče Hoffman Hut-

te na nadmorski višini 2400 m. Ledenik Pasterze, ki se je še pred dobrimi 30 leti začel nekaj deset metrov pod kočo, je danes globalno segrevanje znižalo in se tako prične na višini 2.150 m. S svojo dolžino 10 km je še vedno najdaljši ledenik v vzhodnih Alpah. Sledil je spust do ledenika in njegovo

prečenje, nato pa strmi vzpon na višino 2850 m, kjer smo zopet vstopili na ledenik Hof-manskees. Nadaljevanje poti je zahtevalo hojo v navezi in iskanje varne poti med ledeni-škimi razpokami in previdno hojo čez ledeniške mostove. Po prehodu še zgornjega dela ledenika smo se po grebenu povzpeli do najvišje planinske koče v Avstriji Erzherzog-Jo-

hann-Hutte na nadmorski višini 3454 m.

Naslednje jutro smo od koče prečkali snežišče, ki je postajalo vse bolj strmo. Do skal malega Kleinglocknerja, ki nam je zapiral pot do našega cilja, smo stopali po pravi ledeni drči. Navedeni del poti je izredno strm (do 35 stopinj naklona) in neprevidnost na tem delu poti se bi končala 600 metrov niže na

ledeniku Koednitzkees. Po razčlenjenih skalah smo splezali na ostro grebensko rez Klein-glocknerja, ki je bil v celoti ko-pen. Pot nas je vodila do skalne glave nad škrbino, ki loči Kleinglockner od Grossglock-nerja. Od tu se spustimo ob žici v škrbino (17 m), ki smo jo prekoračili po ozkem ledenem grebenu do skal na drugi strani. Škrbina je izstopna točka zahtevnega in strmega Pallavi-cinijevega ozebnika (50 do 60 stopinj naklona). Do vrha smo plezali po gladkih ploščah, ob pomoči urejenih stop in nekaj klinov. Skalovje je postajalo vse bolj razčlenjeno in lažje za plezanje. Pot nas je pripeljala do velikega križa, ki označuje vrh Grossglocknerja.

Iz vrha nazaj do našega izhodišča sta nas v zahtevnih razmerah (megla) varno pripeljala vodnika Sandi Kelnerič in Slavko Golob.

Davorin Kelenc

Prvenci • Poletno srečanje pri Vukovi mami

Ko se korenin zavemo

"Vsakdo od nas si želi, da bi imel tako družino in mamo; tudi vnuki in pra-vnuki ji pravimo tako, kot je naša Ivana Slana - Vukova mama," z nasmehom povedo vsi njeni najbližji.

Razlog, da so se vsi njeni otroci, vnuki in pravnuki na avgustovsko nedeljo zbrali pri njej, je bil njen rojstni dan. Slanova Ivanka je namreč naštela častitljivih 87 let.

"Zelo smo ponosni smo nanjo, saj se zavedamo svojih korenin. Mogoče lahko povem eno zanimivost; vsi njeni vnuki in tudi pravnuki doslej, razen dveh, ki sta še v osnovni

šoli, smo končali gimnazijo," pove ena od devetih vnukinj, Renata Meznarič.

Sicer pa Vukova mama, kot ji pravijo po domače, ne sameva. Praznovanje rojstnega dne je za družino le eden od razlogov za srečanja, ki jih je veliko tudi čez leto. In ptrav nikoli, kot povedo vsi, ne manjka odlične mamine potice in še boljšega domačega

kruha. ".Na našo mamo smo zelo ponosni, predvsem ženske si želimo njeno polt, ki je kljub visoki starosti skoraj brez gub!"

In še nekaj je skoraj nujno povedati: Vukova mama brez težav še vedno vsak dan sede na kolo in se zapelje po vasi, za dobro kondicijo, kot sama pravi. "Pa povejte, kdo si ne bi želel take mame ?!"

SM

Ivanka Slana - Vukova mama iz Prvenc v družbi svojih otrok, vnukov in pravnukov ob nedavnem 87. rojstnem dnevu.

1NMEMORIAM Franc Šuta, dr. med.

V zavetrju krošenj dreves novega ptujskega pokopališča so v petek, 20. julija, k večnemu počitku položili mnogo prezgodaj umrlega zdravnika Franca Šuta.

Franček seje rodil27. februarja 1963 v Zg. Senarskipri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in bil najstarejši od štirih Šuta-jevih otrok. Bil je še tista generacija, ki ni poznala izobilja in brezdelja. Zato je še toliko bolj spoštoval in cenil vrednote življenja.Po osnovni šoli ga je pot zanesla na mariborsko

gimnazijo, za njo pa na študij medicine v Ljubljano.Odkoder pa se je vedno rad vračal med svoje domače in med prijatelje ter vrstnike v Trojico, kjer se je z njimi družil in deloval v mladinski organizaciji in še kje.

Tudi po študiju se je vrnil domov v Slovenske gorice in se zaposlil kot zdravnik splošne medicine v Zdravstvenem domu

v Lenartu, kjer so mu kasneje dodali v krog njegovega dela delo v splošni ambulanti v Cerkvenjaku. Ambulanta v Cerkvenjaku je tudi kraj, kjer je začel z delom v zdravstvu kot zasebni zdravnik.

Na poti do zasebništva v zdravstvu je pomagal tudi kar precej svojim stanovskim kolegom. Sicer pa se je kot odličen in strokovno podkovan zdravnik bolnikom razdajal od Lenarta, Cerkvenjaka, Trnovske vasi in Destrnika do Ptuja. Svojim pacientom se je razdajal od jutra do večera, saj so v ordinacijah gorele luči zelo pogosto pozno v noč. Razdajal se jim je tudi od večera do jutra, vršil je tudi dežurstva v Lenartu in na Ptuju. Ob vsem tem pa vestno dopolnjeval oz. izpopolnjeval svoje znanje s področja medicine.

Žal pa je Francu Šuti, dr.med., katerega gre nekako primerjati z zdravniki izpred več desetletij, polnemu načrtov in energi

je, novembra leta 2004 prekrižala načrte neozdravljiva bolezen. Še vedno, hudi bolezni navkljub, je ostal poln upanja in energije in verjel v svojo ozdravitev. Tudi v času svoje bolniške odsotnosti ni miroval. Toda bolezen je bila močnejša in odšel je mnogo prezgodaj, sredi ustvarjalnega dela, poln znanja in izkušenj.

Franc Šuta je bil predsednik Regijskega odbora zasebnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije. Lani je bil dobitnik Hipokratovega priznanja, ki velja za najvišje priznanje v zdravstvu, in je najmlajši zdravnik v Sloveniji, ki je prejel to priznanje.

Povedano - in tudi velikanska množica ob slovesu na ptujskem pokopališču - priča, da je odšel izjemen človek, ki ga bodo pogrešali domači, stanovski kolegi in seveda tudi pacienti.

Franc Bratkovič

Duševno zdravje

Sreča in uspeh

Anja si ne more kaj, da se ne bi spraševala o tem, zakaj so nekateri večni osmoljenci, drugi pa večni zmagovalci. Naj si pri svojem delu še tako trudi, vedno potegne ta kratko. Ali lahko zgodbo zasuče tudi sebi v prid, vprašuje.

Sreča in uspeh v življenju sta bolj odvisna od tega, kako na življenje gledaš, kot od tistega, kar ti življenje prinese. Anji bi povedal, kateri so tisi štirje človekovi občutki, ki so najtesneje povezani s srečo in seveda tudi z uspehom. Prvič - življenje mora imeti smisel, drugič - ne smeš biti povsem nemočen in žrtev okoliščin, pač pa moraš vedeti, da lahko na svoje življenje sam vplivaš, tretjič - ohraniti moraš optimizem in četrtič - nikoli ne smeš pričakovati preveč.

Anja se naj poskuša uzreti v sebe ter preveriti te štiri občutke v kontiniumu svojega življenja. Najti mora smisel svojega življenja, sama vplivati na svoje življenje, biti optimistična in ne pričakovati preveč. Smola se je več ne bo držala, če bo upoštevala ta nasvet in to storila.

Mag. Bojan Šinko

Foto: SM

Mali oglasi

Poslušajte nas na svetovnem spletu

STORITVE

35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.

PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s.p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.

UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d.o.o., Stranice.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.

A

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s.p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d.o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.

MS

AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak s.p., Dornava 24, GSM 041 755 253.

FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s.p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.

RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in društva. Nataša Mernik, s.p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

RAČUNOVODSTVO za s.p.

in d.o.o., Gorazd Tušek, s.p.,

Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.

SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s.p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.

JASNOVIDKA MARUČA NA PTUJU, 10. in 11. avgusta ( Studio Maga kirka, d.o.o., Rojčova 15; Ljubljana) tel. 031 663-500 ali 01 524 86 27.

KMETIJSTVO

PO UGODNIH cenah odkupujemo koruzo, pšenico, ječmen in oves. Polje dom, d.o.o., Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 041 667 325.

NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.

PRODAM bukova drva z dostavo. Inf. na tel. 041 723 957.

SEME mnogocvetne julke in krmne ogrščice starške za ozelenitev strni-šča prodam. Tel. 02 790 72 21.

BREJO telico simentalko in seme mnogocvetne julke, naravno sušeno, prodamo. Tel. 031 688 246.

PRODAM mlado kravo, brejo v devetem mesecu. Milan Klinc, Kicar 36, tel. 02 745 47 31.

KUPIM tračni obračalnik Sip 220, pajka na dva vretena in samonakla-dalno prikolico Sip 15. Telefon 041 261 676.

PRODAJO plug IMT 755. Informacije na telefon 031 461 305.

PRODAJO tribrazdni 14 colski plug, trosilec ter krožne brane. Informacije na telefon 031 696 447.

PRODAJO odojke težke od 20 do 30 kilogramov. Franc Šmigoc, Stojnci 119/ a, telefon 766 37 61.

PRODAM belo vino - domačo jurko. Frančiška Cartl, Zg. Hajdina 74, tel. 781 06 41.

PRODAM haloške in slovenjegoriške klopotce. Spuhlja, tel. 761 07 52.

PRODAM dvobrazdni 10 colski plug in 220 l poljsko škropilnico. Tel. 040 221 650.

PRODAM bukova drva, metrska, razklana z dostavo. Telefon 02 740 80 18 ali 041 312 621.

PRODAM trosilec hlevskega gnoja 3,5 tone ter traktor Torpedo 75, 4 x 4, letnik 88, prodam ali zamenjam za manjšega. Tel. 031 861 594.

PRODAMO odojke in svinje za zakol. Tel. 766 90 01 ali 031 416 934, Stojnci.

KUPIM kmetijo ali zemljišča. Lahko vzamem tudi v najem za dobro plačilo. Tel. 041 315 392.

PRODAMO odojke od 20 do 25 kg. Stojnci 30, tel. 766 88 31.

PRODAM tri breje krave simentalke. Tel. 051 274 553.

NESNICE rjave, grahaste-črne, pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic Tibaut, Babin-ci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01.

NEPREMICNINE

NA PTUJU prodamo enosobno stanovanje, popolnoma opremljeno, v velikosti 45 m2 z balkonom. Info na tel. 031 722 137 ali 776 49 31.

V RABELČJI VASI prodam gradbeno parcelo 7,4 ara. Tel. 041 789 527.

2 - SOBNO stanovanje v Ptuju prodam. Možnost vselitve takoj. Tel. 031 839 812.

Na Ptuju prodamo urejeno stanovanje v dveh etažah, ki se nahaja v nizki večstanovanjski stavbi, v izmeri 79 m2 ter obsega dve sobi, kuhinjo z dnevno sobo, kopalnico, dve shrambi in lastno CK. Prenovljeno je bilo leta 2002. Cena: 67.000 EUR (16,055.880 SIT). Vse informacije dobite na naslovu Rimele Pavel s.p., VIKEND, Trstenjakova 5, 02/7481013, 031-719-639.

MOTORNA VOZILA

Prodam Peugeot 206, letnik 1999 srebrne metalik barve (klima naprava, dve zračni blazini, električni pomik stekel in ogledal, tonirana stekla, meglenke, lita alu platišča z novimi gumami ter radio s CD in MP3 pred-vajalnikom). Telefon 031 635 558.

DELO

ZAPOSLIMO voznika avtodvi-gala, po možnosti z izkušnjami, lahko na tovornjaku z dvigalom ali kakšnem drugem gradbenem stroju. Nudimo dobro plačilo. Več informacij na tel. 051 215 238, Avtodvigala Stanko Goj-košek s.p., Draženci 76c, 2288 Hajdina.

iPoiHuiajte nai na iu&tounsm ijiictu!

RADIOPTUJ

tut âfiletcc

www.radio-ptuj.si

TAKOJ ZAPOSLIMO MESARJA se-kača- prodajalca za nedoločen čas. Potrebne so delovne izkušnje iz prodaje in razseka mesa. Mesarstvo Sirc, Podgorci 24, tel. 041 380 189.

DOM, STANOVANJE

PRODAMO 2,5 sobno stanovanje v izmeri 70 m2, na Ptuju. Inf. na tel. 041 791 058.

V NAJEM VZAMEM stanovanje, po možnosti opremljeno. Tel. 041 334 155.

PARU brez otrok oddamo opremljeno dvosobno stanovanje z garažo v najem. Tel. 041 317 513.

V OKOLICI Grajene oddam v najem stanovanje v vrstni hiši, v izmeri 35 m2, z možnostjo kasnejšega odkupa in razširitve. Tel. 040 188 337.

V NAJEM vzamem opremljeno garsonjero na Ptuju. Tel. 051 603 876.

RAZNO

RAZPISUJEMO kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2007/2008, smer gimnazijski maturant. Kandidati naj pošljejo prošnje v 15 dneh od dneva razpisa na sedež podjetja RM Vuk, d.o.o, Vrtnarska pot 2, 2250 Ptuj.

Razpored dežurstev zobozdravnikov

petek, od 13.00 do 19.00 ure sobota, od 7.00 do 12.00 ure Alenka Krabonja, dr.dent.med Na Vidmu pri Ptuju

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605

AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©CSSKl DNI WŒ5Ï M [FW© OKI MJQD

■ betonski pokrovi 0 30 - 0 120 cm, po naročili do 0 200 cm ■škarpniki, robniki, pohodne plošče,...

Hliš Janez s.p.

Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683 108

m

ASFALTIRANJE

WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711

E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si

POSOJILA

TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654

Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR

Kranjska c. 4 Radovljica

RADIOPTUJ

na âfiicttc www.radio-ptuj.si

flIMililiM JiMiWIlfj

C 02/22 80110

SoliS d.o.o. RazJagova 24, Maribor

i

or I

IBIS

»»[I»

- možnost tudi za pokojnine nli|e od 290 eur

- sami il Izberete datum plačevanja

- minimalna potrebna dokumentacija

- odobritev hrtra in enostavna

KUPIM starine: pohištvo, slike, razpela (bogece), ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.

PEČ za centralno ogrevanje z gorilnikom, kovinsko 2000 l cisterno, solarni bojler, latofleks - posteljni po 2 kosa , nastavljiv pri vzglavju in nogah za 20 €/kos, prodam. Tel. 02 778 44 41 ali 051 605 756.

ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45

KLEPARSTVO

ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ

02/787-88-30,031/500-598

Izdelujemo in montiramo

- pokrivanje vseh vrst streh

- žlebovi in kleparski izdelki

- suhomontaža Knauf, Armstrong

- stenske in stropne obloge

- laminati, lesene stopnice

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

SAMOPLAČNIKA ZOBNA ORDINACIJA

dr. dent. med. Zvon ko Notesberg

Trajanova 1, Ptuj [ob Mariborski usti), tel.: 02 780 6710

ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH

možnost obročnega odplačila

GOTOVINSKA POSOJILA

MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana

Maribor

tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88

Delovni čas: od 8.00 do 16.00

REALIZACIJA TAKOJ!!

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci

tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

KREDITI

- mobilno bančništvo -

• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjša od 417 €)

STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)

SVETOVANJE na : 051 804 324

INOVATIVA, Mllonn Pmpotnka.p, Plvkovn ulice 1 Sla. 2250 PTUJ

KREDITI!

DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti

niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.

?

Prireditvenik

Petek, 10. avgust

21.00 Ptuj, terasa hotela Mitra, Večer glasbe iz celega sveta, z vami bo Jan Tomšič

- Ptuj, igrišča v Ljudskem vrtu, Hura, prosti čas - poletne počitnice 2007

- Ptuj, Pokrajinski muzej, na ogled so zbirke fevdalne stanovanjske kulture, stalna muzejska zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, grajska galerija, zbirka orožja, etnološka zbirka...

- Ptuj, dominikanski samostan, na ogled so razstave, srednjeveški in novoveški lapidarji, antični lapidarji z rekonstrukcijo II. in V. Mitreja, numizmatična zbirka...

- Ptuj, razstavišče Stari zapori, na ogled je zgodovinska zbirka Ptuj z okolico v 20. stoletju

- Velika Nedelja, na gradu, na ogled je Etnološka zbirka

- Ptujska Gora, ogled Marijine cerkve

- Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava 5. mednarodne likovne kolonije „Art Stays 2007"

- Ptuj, galerija Florjan, Mestni trg 3, na ogled je razstava akademskega slikarja Albina Lugariča in fotografa Bogomirja Lugariča

- Ptujska Gora, galerija Paleta, razstava izdelkov umetne obrti Karmen Menoni in Veronike Rakuš

- Ormož, Izlet na Triglav in Sedmera jezera - prilagojeno za vse starosti, organizira PD Ormož

- Ptuj, povabilo na ogled grafita, ki ga je izdelalo 13 mladih pod mentorstvom Saša Fenosa, grafit je na betonski ograji ob Dravi med Miheličevo galerijo in mostom za pešce. Nosi okoljsko sporočilo in nadaljuje osveščanje javnosti na področju ohranjanja okolja.

Sobota, 11. avgust

10.00 Lovrenc, pod šotorom na športnem igrišču, srečanje upokojencev Občine Kidričevo

15.30 Draženci, v jami, Ribiško tekmovanje z plovcem, organizira Ribiško društvo Žejne ribice Draženci

21.00 Ptuj, terasa hotela Mitra, Večer slovenskih in šansonov, z vami bo Matjaž Romih

- Podvinci, stadion nogometna kluba, vaške igre

Nedelja, 12. avgust

11.00 Leskovec, pred gasilskim domom, 12. kmečki praznik z kulturnim programom

20.00 Ptuj, Refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Klavirski recital

Ponedeljek, 13. avgust

Ormož, Pohodni družinski tabor iz Robanovega kota do Jezerskega - primeren za mlade družine z otroki, za študente in mladino, organizira PD Ormož, telefon 041 698 741

TV Ptuj

Sobota, ob 21.00 in nedelja, ob 10.00 uri: 11. mednarodni balonarski praznik.

Kmetija leta 2007 Mestne občine Ptuj. Razstava 5. mednarodne likovne kolonije Art Stays Ptuj 2007. 100 let Magistrata na Ptuju v besedi in sliki. Otvoritev obnovljenih prostorov v pritličju Mestne hiše. Slavnostna seja Mestnega sveta mestne občine Ptuj. Slavnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj. Odprtje Salona umetnosti in razstava Ptujski slikarji 20. stoletja. Življenjska pot Viktorja Gojkoviča, častnega občana Mestne občine Ptuj. Priprave na mednarodno konvencijo evropskih karnevalskih mest. Uspel tradicionalni turnir v balinanju. 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev na Grajeni.

Kino Ptuj

10., 11. in 12. avgust ob 19.30 Avtoštopar. Ob 21.00 art program Skrivno življenje besed.

Kolosej Maribor

Petek, 10. avgust, ob 17.00 Ratatouille. Ob 19.00 Transformerji. Ob 16.20, 18.20, 20.20 in 22.20 Divji valovi. Ob 17.20 Gospa Henderson predstavlja. Ob 19.20, 21.45 in 00.05 Zlom. Ob 19.30 Moškoženske zadeve. Ob 19.05 in 21.40 Napumpana. Ob 16.40 Prekletstvo zlate rože. Ob 16.30, 19.10, 21.00, 21.50 in 23.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50, 20.50 in 22.50 Simpsonovi - podnapisi. Ob 16.50 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 15.20, 17.10, 18.10, 20.00 in 23.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 16.45 Izdajalec. Ob 21.35 in 23.35 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 21.55 Oceanovih 13. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji

- sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta.

Sobota, 11. avgust, ob 12.15, 14.40 in 17.00 Ratatouille. Ob 19.00 Transformerji. Ob 12.20, 14.20, 16.20, 18.20, 20.20 in 22.20 Divji valovi. Ob 17.20 Gospa Henderson predstavlja. Ob 19.20, 21.45 in 00.05 Zlom. Ob 13.00, 15.10 in 19.30 Moškoženske zadeve. Ob 14.00, 19.05 in 21.40 Napumpana. Ob 14.10 in 16.40 Prekletstvo zlate rože. Ob 13.50, 16.30, 19.10, 21.00, 21.50 in 23.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50, 20.50 in 22.50 Simpsonovi - podnapisi. Ob 12.50, 14.50 in 16.50 Simpsonovi

- sinhronizacija. Ob 12.30, 14.15, 15.20, 17.10, 18.10, 20.00 in 23.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 16.45 Izdajalec. Ob 21.35 in 23.35 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 21.55 Oceanovih 13. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji

- sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta.

Nedelja, 12. avgust, ob 12.15, 14.40 in 17.00 Ratatouille. Ob 19.00 Transformerji. Ob 12.20, 14.20, 16.20, 18.20 in 20.20 Divji valovi. Ob17.20 Gospa Henderson predstavlja. Ob 19.20 in 21.45 Zlom.Ob 13.00, 15.10 in 19.30 Moškoženske zadeve. Ob 14.00, 19.05 in 21.40 Napumpana. Ob 14.10 in 16.40 Prekletstvo zlate rože. Ob 13.50, 16.30, 19.10, 21.00 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi - podnapisi. Ob 12.50, 14.50 in 16.50 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 12.30, 14.15, 15.20, 17.10, 18.10 in 20.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 16.45 Izdajalec. Ob 21.35 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 21.55 Oceanovih 13. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji - sinhroniziran. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta.

PTUJSKA TELEVIZIJA T V

TV spored

Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00

Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00

Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00

OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/07) ter odloku o proračunu Občine Kidričevo za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št 8/07)

RAZPIS

o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Kidričevo, po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis«, za naslednje ukrepe:

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo,

2. Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij,

3. Pomoč pri spodbujanju kakovostnih kmetijskih proizvodov,

4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu,

5. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah,

6. Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij.

II. VIŠINA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Kidričevo za leto 2007 - v okvirni višini 50.000,00 EUR. Dodelitev pomoči - skupinske izjeme:

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo - okvirna višina 32.000,00 EUR,

2. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij - okvirna višina 10.000,00 EUR,

3. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov - okvirna višina 1.000,00 EUR,

4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - okvirna višina 3.000,00 EUR,

Dodelitev pomoči- de minimis:

5. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij - okvirna višina 4.000,00 EUR

Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine.

A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME

1. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo.

Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo:

Posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti:

- stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov,

- stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije,

- stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti,

- stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«),

Zemljišča:

- nakup kmetijskih zemljišč do 10% vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje,

Oprema:

- stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,

- stroški za nakup opreme hlevov,

- stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo,

- stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme,

Dokumentacija:

- stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij, zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti,

- splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc),

Obresti kredita:

- stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu (višino sofinanciranja obresti določi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo).

Pogoji za pridobitev sredstev:

- zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2007 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,

- ustrezna dovoljenja / projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija skladu z veljavno zakonodajo,

- predračun-i (račun-i oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 30. 11. 2007),

- dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,

- investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev,

- drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt.

Upravičenci do pomoči:

- fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG- MID številko in so s tem vpisani v register kmetijskih gospodarstev,

Bruto intenzivnost pomoči:

- do 50 % stroškov na območjih z omejenimi dejavniki,

- do 40% upravičenih stroškov,

- do 50% upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu,

- do 100 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40% vrednosti celotne naložbe oziroma do 50 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi (višino sofinanciranja obresti določi odbor),

- Najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 250 €, najvišji skupni znesek pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo.

2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ

Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov ter živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.

Upravičeni stroški:

Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročijo vremenske razmere in izgube, ki jih povzročijo bolezni živali, s katerim se zagotavlja in ohranja dohodek lastnikom trajnih nasadov in poljščin v primeru trajnih nasadov in zaščiti pred izgubami v primeru bolezni živali:

- sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni,

- sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub na posevkih in plodovih, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere.

Pogoji za pridobitev sredstev:

- zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2007 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,

- veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2007 z dokazilom o plačilu.

Upravičenci do pomoči:

Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju občine Kidričevo. Bruto intenzivnost pomoči:

- podpora občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, znaša do 10% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije za kritje izgub na posevkih in plodovih,

- podpora občine za kritje izgub pri živalih znaša razliko do 50% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije,

- skupaj s sredstvi, sofinanciranimi s strani države, nobena od obeh pomoči ne sme preseči 50% stroškov zavarovalne premije,

- najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €.

3. POMOČ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV

Upravičeni stroški:

Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov:

- stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000,

- stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP),

- stroški za uvedbo sistemov sledljivosti,

- stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje.

- Pogoji za pridobitev sredstev:

- dokazila o izvedbi storitve,

- dokazila o plačilu stroškov,

- dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.

Upravičenci do pomoči:

Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so izvajalci, ki opravijo storitev iz tega ukrepa.

Bruto intenzivnost pomoči:

- pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem,

- sofinancira se do 100 % stroškov,

- minimalni znesek pomoči je 100 €, najvišji znesek pomoči ne sme presegati 1.000 €.

4. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU

V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči za:

- Organiziranje in izvedbo izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva,

- Svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strani,

- Organizacija forumov, tekmovanj, razstav in sejmov,

- Širjenje znanstvenih dogajanj,

- Izdelava publikacij, katalogov, spletišč. Upravičeni stroški:

1. Na področju organiziranja in izvedbe izobraževal-no-strokovnih programov s področja kmetijstva. Upravičeni stroški so stroški organiziranja programov usposabljanja po predhodni odobritvi programa na Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo občine.

2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:

- honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

- Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:

- stroški udeležbe,

- potni stroški,

- stroški izdaje publikacij,

- najemnine,

- simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 € na nagrado in zmagovalca.

3. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006), niso imenovani.

4. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani,....).

Pogoji za pridobitev sredstev:

- potrdilo in seznam udeležencev izobraževanja, tečaja,

- dokazila / dokumentacija izvedbe tehnične podpore,

- dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Kidričevo.

Upravičenci do pomoči:

- registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva,organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Kidričevo ali regije ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev,

- nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine Kidričevo.

Bruto intenzivnost pomoči:

- pomoč lahko krije do 50 % upravičenih stroškov,

- pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS

Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednja ukrepa:

• naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah,

• naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij.

5. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH

Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Predmet sofinanciranja so naložbe:

- predelava kmetijskih proizvodov,

- turizem na kmetiji,

- dejavnosti (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji,

- pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji,

- kompostiranje organskih snovi,

- žaganje lesa.

Upravičeni stroški:

- vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,

- nakup nove opreme,

- promocija,

- splošni stroški.

Pogoji za pridobitev sredstev:

- potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali

- v kolikor kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali

- odločba o vpisu dejavnosti v davčni register,

- dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 2 leti po zaključeni naložbi,

- poslovni načrt,

- projektna dokumentacija naložbe,

- račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1. 1. 2007 do 1. 10. 2007,

- upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,

- dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.

Upravičenci do pomoči:

Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG - MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Kidričevo.

Bruto intenzivnost pomoči:

- do 50% upravičenih stroškov,

- najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto,

- skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.

6. NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETIJ

Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:

- neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,

- neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije,

- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem,

- izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

Upravičeni stroški:

- vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,

- nakup nove opreme,

- promocija,

- ostali splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev:

- potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali

- odločba o vpisu dejavnosti v davčni register,

- račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1. 1. 2007 do 1. 10. 2007,

- upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,

- dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.

Upravičenci do pomoči:

Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Kidričevo. Bruto intenzivnost pomoči

- do 50% upravičenih stroškov,

- najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto,

- skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

III. ROK IN NAČIN PRIJAVE

A. Roki in načini prijave za investicije v kmetijstvu, tehnična podpora ...

- Rok za oddajo vlog za ukrepe: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, zagotavljanje tehnične podpore in pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov, je ponedeljek, 3. 09. 2007.

O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju.

- Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški za katere so bila sredstva namenjena.

- Za te tri ukrepe velja, da se pomoč ne more dodeljevati za aktivnosti, izvedene pred sprejetjem pravilnika na občinskem svetu oziroma pred 5. 7. 2007. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja od potrditve ukrepov oz. sprejetja pravilnika do 30. 11. 2007. K vlogi na javni razpis do 3. 09. 2007 predložite predračune. Dokazila o plačilu oziroma plačane račune za izvedene aktivnosti boste upravičenci, po izdanem sklepu o odobritvi sredstev, predložili najkasneje do 30. 11. 2007. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po predložitvi vseh dokazil o plačilu oziroma po podpisu pogodbe.

B: Roki in načini prijave za zavarovalne premije, dopolnilne dejavnosti ...

- Rok za oddajo vlog za ukrepe: Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetijstva je ponedeljek, 1. 10. 2007. O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju.

- Za te tri ukrepe velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti izvedene v tekočem letu 2007. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1. 1. 2007 do 1. 10. 2007. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 1. 10. 2007. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe.

Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA«, na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.

Vloge bo obravnaval odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.

Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja, 2325 Kidričevo. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Kidričevo www.kidricevo.si , rubrika javni razpisi.

Župan občine Kidričevo, Jože Murko

/WTOTOOVINa | brIzje

Šenpetrska 11,Maribor - Brezje i!

Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 S

www.avtozebec.com j

GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE |

SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! 1

Ponudba rabljenih vozil

ZNAMKA

LETNIK

CENA,,

OPREMA

BARVA

AUDI A4 AVANT 1,9 TDI

2002

12.900,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

BMW SERIJA 3: 320 D

2005

23.490,00

AVT. KLIMA

KOV. T. MODRA

FIAT PUNTO 1,2 S

2000

2.990,00

2XAIRBAG

KOV. B. RDEČA

KIA CARNIVAL 2,9 CRD

2004

15.990,00

KLIMA

ČRNA

LANCIA ZETA 2,0 T

1996

3.200,00

AVT. KLIMA

KOV. B. RDEČA

MERCEDES B 180 CDI

2005

20.900,00

KLIMA

KOV. SREBRNA

MERCEDES C 200 CDI AVANTGARDE

2003

14.900,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

PEUGEOT 206 1,1

2002

5.595,00

KLIMA

KOV. SREBRNA

MERCEDES E320 CDI KARAVAN

2004

27.990,00

AVT. KLIMA

SIVA

RENAULT MEGANE COUPE 1,6

1996

2.590,00

TON. STEKLA

RUMENA

ROVER 214

1996

1.290,00

1XAIRBAG

KOV. VIJOLČNA

ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4

2002

8.700,00

AVT. KLIMA

S. MODRA

VW PASSAT 1,8

1997

4.490,00

KUPLJEN V SLO.

BELA

VW PASSAT 1,9 TDI COMFORTLINE

2005/2006

18.900,00

AVT. KLIMA

KOV. RJAVA

BMW SERIJA 3 TOURING 318 D

2003/2004

11.400,00

KLIMA

KOV. T. MODRA

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Avle

/O 'OMiklavž Č.O.,

ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING

Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si

www.avtomiklavz.si

ZNAMKA LETNIK

CENA e

OPR.

BARVA

AUDI A4 1,6 TDI LIMUZINA

1999

5.500,00

AVT. KLIMA

KOV. T. MODRA

BMW 525 TDS LIMUZINA

2000

9.300,00

DIG. KLIMA

KOV. MODRA

CITROEN C4 2,0 HDI EXCLUSIVE

2006

15.990,00

DIG. KLIMA

KOV. BORDO RD.

CITROEN C5 1,6 HDI AMBIANCE LIMUZINA

2005

13.700,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI

2004

9.980,00

AVT. KLIMA

SREBRNA

FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA

2003

7.690,00

KLIMA

SREBRNA

FORD FOCUS 1,8 TDI

2004

7.890,00

AVT. KLIMA

BELA

HYUNDAI ACCENT 1,3 LIMUZINA

2004

6.500,00

KLIMA

KOV. MODRA

HYUNDAI GETZ 1,3

2003

6.150,00

2XAIRBAG

KOV. ZELENA

NISSAN ALMERA 1,5

2002

6.400,00

KLIMA

KOV. MODRA

PEUGEOT 307 1,6 HDI X LINE

2005

10.300,00

KLIMA

KOV. MODRA

RENAULT CLIO 1,5 DCI

2002

6.000,00

KLIMA

KOV. SIVA

SEAT IBIZA 1,0 I

2001

4.150,00

SERVO VOLAN SREBRNA

VOLVO V 50 D KARAVAN MOMENTUM

2004

14.490,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN EMBASSY

2004

13.300,00

AVT. KLIMA

KOV. SIV

Na zalogi preko 40 vozil.

Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550

UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!

Prodaja vozil

Znamka Letnik

Cen

Oprema

Barva

VOLKWAGEN GOLF 1,6 D

1991

1.100,00

5VRAT

BELA

VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI

2004

14.900,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

FIAT PUNT01,2 DYNAMIC

2003

5.140,00

KLIMA

KOV. S. MODRA

HYUNDAI ACCENT 1,5 GT

1997

2.100,00

KLIMA

KOV. ZELENA

FIAT SEICENT0110

2002

2.800,00

REDNOSERV.

KOV. S. MODRA

PEUGEOT 306 SR

1995

1.540,00

SERVO VOLAN

KOV. ZELENA

FIAT BRAV01,216VSX

1999

2.990,00

SERVO VOLAN

KOV. S. MODRA

DAEWOO NUB I RA WAGON 1,6

1999

2.970,00

KLIMA

KOV. MODRA

RENAULT CLI01,2 RL

1998

1.790,00

5VRAT

BELA

RENAULT SCENIC 1,9 DCI

2003

10.490,00

KLIMA

KOV. B. RDEČA

DAEWOO LANOS 1,5

1999

1.990,00

SERVO VOLAN

BELA

FIAT BRAVA 1,6 SX

1995

2.160,00

SERVO VOLAN

KOV. SIVA

FIAT PUNTO 55 S

1999

2.090,00

2XAIRBAG

BELA

FORD ESCORT 1,4

1998

2.380,00

SERVO VOLAN

KOV. SREBRNA

ROVER 414 SI

1997

3.000,00

SERVO VOLAN

KOV. SREBRNA

RENAULT CLI01,2 RN

1997

1.730,00

5VRAT

BELA

RENAULTTWING01,2

2002

4.250,00

1. LASTNIK

RUMENA

ROVER214,I

1998

2.770,00

SERVO VOLAN

KOV. ZELENA

RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA

2004

9.900,00

KLIMA

KOV. SREBRNA

HYUNDAI LANTRA 1,6 GLS L I MUZ I NA

1999

3.150,00

SERVO VOLAN

RDEČA

DAEWOO MATIZ S

1998

1.940,00

1. LASTNIK

MODRA

AUDI A41,8 T KARAVAN

1998

5.300,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

ALFA 1561,8 T SPARK

1998

4.400,00

AVT. KLIMA

KOV. S. ZELENA

FORD M0NDE01,8 LIMUZINA

1996

2.790,00

KLIMA

BELA

www.radio-tednik.si

Preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in vlogo za nov potni list ali osebno izkaznico vložite pravočasno

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije državljane poziva, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok.

V zadnjem času se je zaradi poteka veljavnosti večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic ter zaradi koriščenja letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino znatno povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov, s tem pa se je podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo.

Državljan lahko vlogo za izdelavo novega dokumenta vloži še pred potekom veljavnosti starega dokumenta.

Ministrstvo za notranje zadeve državljanom zato svetuje, da vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vložijo vsaj 3 tedne pred rokom, ko dokument potrebujejo.

Komunalno podjetje Ptuj, d.d. Puhova ul. 10, Ptuj

OBVESTILO

KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d.d., daje v najem zaprti prodajni prostor na tržnici, velikosti 28 m2, primeren za živilsko dejavnost.

Ogled je možen vsak delovni dan od 10.00 do 11.00 ure. Info: gsm 031 857 088

Ponudbe pričakujemo do 22. 8. 2007 na naslovu podjetja.

Ponudba rabljenih vozil

Znamka

I-,.IT

Prstec

Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000

Oprema

Letnik Cena

FIAT STILO 1,9 JTD

LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN

FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX

RENAULT LAGUNA GRAND TOUR KARAVAN

FIAT PUNTO 1,2 SX

FIAT PUNTO 55 SOLE

RENAULT SCENIC 1,9 DCI

GOLF IV 1,9 TDI

PEUGEOT 106XR |

FIAT DUCATO MAXI 2,5

FIAT PUNTO 1,2

VW PASSAT 1,8 TURBO

OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN

FIAT PUNTO 3V

KOV. T. MODRA TEMNA MODRA KOV. SREBRNA TEMNO SIVA ČRNA

RDEČA CEI KOV. SIVA

ENA

|la"

OV. SREBRNA MODER BELA SREBRNA

KLIMA AVT. KLIMA SERVO VOLAN AVT. KLIMA

2003

KLEl

LIMA AVT. KLIMA XR

TURGON KLIMA AVT. KLIMA KLIMA 17.000 KM

1999

2004 2001 1992

1996 2001

1997

2000

2005

J.990,00 490,00 1,00 8990,00 3.900,00 1.990,00 10.690,00 9.990,00 490,00 2.900,00 4.390,00 3.900,00 5.290,00 6.700,00

SERVIS IN PRODAJA VOZIL

ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing

Vedno boš ostal v naših srcih in v trajnem spominu.

V SPOMIN Franc Kukovec

IZ PRVENC 18

Boleč je spomin na slovo 9. avgusta 2006.

Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njegovem prera-

nem grobu.

Tvoji najdražji.

Prazen naš dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

V SPOMIN Milanu Žitniku

10.8. 2006 - 10. 8. 2007

Žalosten in boleč je spomin na 10. avgust 2006, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate sveče.

Vsi njegovi

Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rožice krasijo in sveče v spomin gorijo.

V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.

V SPOMIN

11. avgusta 2007 mineva leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil

Marjan Vaupotič

IZ MALE VASI 12

Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu.

Žalujoči: ata, mama in brat Slavko

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre

Angele Železinger

IZ SKORBE 10

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam kakorkoli pomagali.

Iskrena hvala kirurškemu oddelku SB Ptuj, družinam Terbu-lec, Tratnjek iz Murske sobote in Krulc, pevki Uli, govorniku g. Erlač Francu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju MIR.

Žalujoči: Sin Zdravko z družino in vnukinja Sandra z družino, sestri Katica in Marija ter ostalo sorodstvo.

Kako srčno si ti želel, da med nami bi še živel, smo skupaj s teboj se borili, da zdravje bi ti ohranili. Usoda tega ni hotela, te prezgodaj nam je vzela, tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš!

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta

Ludvika Krajnca

IZ BERINJAKA 4

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje .

Iskrena hvala gospodoma župnikoma, pevcem, govornikoma, podjetju MIR in PGD Leskovec. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani!

Vsi njegovi

Imeli radi smo te vsi, zato zelo pogrešamo te mi! Bila si dobra hčerka, sestra, mati, zato pri nas bi morala še dolgo ti ostali!

V SPOMIN

Danici Bombek

V ponedeljek, 6. avgusta, je minilo 10 let, odkar si nas za vedno zapustila, draga hčerka, mamica, sestra in botrca. Zelo te pogrešamo.

Z ljubeznijo in bolečino, tvoji najdražji.

Hrvaška • Navijači Dinama zaradi nogometne tekme napadli Slovence

Ptujčanom na Pagu razbili apartma

Pet mladih Ptujčanov, ki so ravno v času nogometne tekme med NK Dinamom in NK Domžale dopustovali v Gajacu na Pagu, so doživeli pravo grozljivko. V apartmaju, kjer so bivali, jih je napadla množica navijačev Dinama, ki je apartma v celoti razbila. Ptujčani so jo odnesli brez poškodb, vinjen

■ ■ V Hk ■ ■ ■ V ■ ■ "V««

navijač Dinama pa si je po nesreči prerezal žile.

Foto: Dženana Bečirovic

Foto: Dženana Bečirovic

Med petimi napadenimi Ptujčani sta bila tudi Niko Mihelič in Iztok Milošič.

Po sobi je ostalo zgolj razdejanje.

„Zvečer smo sedeli na terasi apartmaja in v miru čakali na pričetek prenosa tekme, ki smo jo nameravali spremljati. Potem je do ograje naše terase prišel vinjen navijač Dinama in začel 'provocirati' z različnimi kletvicami, ki so značilne za Hrvate na račun Slovencev. Zato, da bi imeli mir, se preprosto nismo ozirali na njegove provokacije. Ko smo mislili, da je že odšel, se je ta ista oseba kar naenkrat znašla v našem apartmaju. Prišel je čez vhodna vrata, ne da bi prej potrkal. Rekli smo mu, naj zapusti naš apartma in ga pospremili ven brez kakršnegakoli nasilja," pripovedujeta Iztok Milošič in

Niko Mihelič, dva od petih napadenih mladeničev.

Nekaj minut zatem se je začela tekma, ki so jo mladeniči nameravali spremljati, nato pa se je med odmorom po prvem polčasu pred njihovim apartmajem zbrala množica desetih vinjenih navijačev, ki je začela razbijati po vratih apartmaja in jih klicali k pretepu.

Prestrašeni fantje so se zbali in nemudoma poklicali policijo, ki je prišla in naredila zapisnik o škodi, ki so jo navijači naredili na apartmaju. K sreči je sledil drugi polčas, zaradi česar so se navijači Dinama vrnili v lokal, kjer so spremljali tekmo.

Foto: Dženana Bečirovic

veli šest lepih dni ter da so bili domačini prijazni do njih. „Žal nam je, da se je to zgodilo, ker se zaradi nekaj posameznikov potem meče slaba luč na ostale ljudi. Do nas so pred tem vsi bili prijazni, nismo imeli slabih izkušenj. Tudi potem dogodku je lastnica globoko obžalovala, da je prišlo do tega. Opravičevala se je in trudila najti drug apartma, a so vsi bili zasedeni, saj smo bili tam v polni sezoni. Sicer pa smo bili odločeni, da gremo domov, saj se nismo počutili varne in vedeli smo, da bi se drugi dan ti navijači ponovno vrnili," dodajata Mi-helič in Milošič.

Policija je navijača, ki je prepir in razbijanje začel, prijela na mestu dogodka. Nemudo-

ma so ga oskrbeli, odpeljali v bolnišnico, ker si je prerezal žile, nato pa odpeljali na policijsko postajo na pridržanje. Ptujčani so imeli srečo, da so iz apartmaja pobegnili in se uspeli izmuzniti napadalcem, tako da poškodovanih med njimi ni bilo. „Jezi nas to, da so nas napadli, ne da bi sploh bili kaj krivi. Nič nismo izzivali, da bi se izognili konfliktom smo ostali v apartmaju in nismo šli tekme gledat v lokal," je dejal Mihelič, ki dodaja, da bodo kljub slabi izkušnji, ki so jo imeli, še dopustovali na Hrvaškem. "Zavedamo se, da zaradi posameznikov ni prav metati vseh v isti koš," sta zaključila Mihelič in Milošič

Dženana Bečirovic

Razbili so tudi vrata ...

Foto: Dženana Bečirovic

Pri vdiranju si je eden navijačev Dinama prerezal žile.

Se drugi napad

Ko je že kazalo, da se je situacija umirila, se je začela prava grozljivka. Po pripovedovanju Ptujčanov je navijač šel v lokal, kjer so navijači Dinama gledali tekmo in se zlagal, da žalijo Hrvate.

„Ta skupina Hrvatov je nato spet prišla pred naš apartma in začela razbijati po vratih in groziti. Potem so naenkrat vdrli v apartma skozi vhodna vrata in nas začeli obmetavati s ka-

Napoved vremena za Slovenijo

Če je Lovrenc (10.) jasen, 25/14

bo grozd strden in vincar glasen.

Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan se bodo spet pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 17 do 26, v severovzhodni Sloveniji danes do 30 stopinj C.

Obeti

V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo krajevne plohe in nevihte. V nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami.

menjem in pivovskimi steklenicami. Razbili so še notranja steklena vrata, mi pa smo zbežali čez teraso ven na ulico in se skrili, hkrati pa poklicali policijo, ki je prišla dokaj hitro, a jim je uspelo uloviti samo enega napadalca, ki se je pri razbijanju vrat poškodoval tako, da si je porezal žile na roki in je močno krvavel. Še pred prihodom policije so ti napadalci razbijali po terasi apartmaja in zlomili vse, kar jim je prišlo pod roko. Ko se je vse pomirilo, smo se vrnili v apartma in opravili razgovor s kriminalisti in policijo, ki so naredili zapisnik in pobrali naše izjave. Vsi so se vedli izredno korektno. Nato smo začeli pakirati in se odpravljat domov, saj se nismo počutili varne in nismo mogli ostati v uničenem apartmaju," razlaga Milošič.

Dodaja, da so na Pagu preži-

ABA

PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA

PT UJ StUfa 26a I anw

I BoJtla.Am.tip. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-25f

SE BOSTE ZARADI NOVIH OKEN MORALI ODPOVEDATI DOPUSTU? MORDAPA NE!

Vsi, ki nas boste obiskali od 20.7. do 30.8. v salonu v ARNUŠEVI 5 na PTUJU in izpolnili nagradni kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za 4-dnevne počitnice za 4 osebe v apartmaju s4*v Zatonu pri Zadru. Vsi kupci programa Lesna pa boste do 30.8. deležni izjemnega poletnega popusta — 25%.

aS 031/70-93-70; 02/620-9794, info@tulip-projekti.si _PO-PE: 8 00 — 17 00 (ali po dogovoru)_

'VMTIfO*

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141

- garažna in dvoriščna vrata

- daljinski pogoni

- ključavničarska dela

- manjša gradbena dela

TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija

Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615

lnfo@tehcenter.si www.tehcenter.si

TRGOVINA

• Črna in barvna metalurgija

• Varilni material in varilna tehnika

• Električno orodje

• Pnevmatsko orodje

• Ročno orodje

• Rezilno orodje

• Merilno orodje

• Stroji in naprave

• Vijačni material in okovje

• Barve in laki

• Ležaji

t Verige in bremenske vrvi

PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME

• Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov

• Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh