logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

letnik XVIII • št. 3, marec 2011

Za energetsko s. varčen Trzin

Maškare spet peš po Trzinu

Odganjali smo temo

Glasilo občine Trzin

L^ V ' ^

t- -r

Vzorci iz babičine - ž';

».

skrinje iV"

h. ^

■ at- -^kf^^ííí H

T-

M

■. ' ffs - . _

Avto center Knavs v Trzinu

Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila

Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah.

Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje.

Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni.

prefTiontaia

pnevmatik

Ob predložitvi tega kupona vam ob pre-montaži pnevmatik v Avto centru Kna-vs priznamo 15 % popust (velja do 30. 4. 2011).

D 080 22 36

2a hph ťtm0 in pmtad

www.hp.commerce.si

Ime, Id zagotavlja varnost

NATURAL WEALTH - SKLERAN,

Multivitamini in multiminerali z dodatkom česna, ginsenga in omega-3 DHA, 30 tablet

SKURAN

tablet

tm

I.

Ena tableta na dan za boljši spomin, koncentracijo, dobro psihofizično počutje, za življenjsko energijo in vitalnost organizma.

V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH

www.difar.si info@difar.si

• ) DIFAR

Začnimo pri sebi

U VODNIK

Za naše davne prednike je bil začetek pomladi začetek novega leta. To je veselo obdobje, ko se noč umika dnevu, trate kipijo v novem, zelenem življenju, sveže barve pomladnih cvetov tekmujejo za pozornost in svetlobo, preden jih v senco potisnejo počasnejše letne trave, nagajivi veter pa preganja ovčice oblakov in poje pesem tihega hrepenenja. To je čas pustnega rajanja, ko šeme naznanjajo prihod cvetoče vigredi in imajo zaljubljenci svoje praznike. V tem obdobju naj bi se tudi začenjalo resno delo. Kmetje so nekoč za-orali polja, začeli sejati in so zadovoljno šteli nove repe v svojih čredah, gradbinci in drugi pa so začeli resneje delati na gradbiščih. Zdaj naj bi načrte z miz načrtovalcev začeli uresničevati. A ko listamo časopise, poslušamo radio ali gledamo televizijo, zdaj nismo zadovoljni. Številne naložbe stojijo, dan za dnem poslušamo o odpuščanjih, stavkah, nezadovoljstvu in odkrivanju barabij. Razlogov za pomladni optimizem je kaj malo. Tudi narava nam daje vedeti, da smo le nemočne mravljice, ki nam je bilo ponujeno bogastvo življenja na tej Zemljici, a se vse preveč igramo z vojnami in nesmiselnimi prepiri. Imamo pamet in možnosti, da delamo v skupno dobro, a pustimo se izkoriščati in voditi gospodarjem vojn in kapitala, ki iščejo le lastne koristi.

Pomlad je čas za spremembe, a je malo

Odsev

glasilo Občine Trzin

Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net

Člani uredništva:

Tjaša Banko, Brigita Crljenić, Tilen Hvasti,Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak

Foto: Andrej Nemec

Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:

Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,

Tel.: 01 839 64 00

Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan

Naklada: 1.500 izvodov

Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285

Glasilo izide enkrat mesečno

in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.

ISSN 1408-4902

možnosti, da bomo bistveno napredovali na svetovni ravni, saj se dan za dnem odpirajo nova žarišča nezadovoljstva in strahu. V naši državi, ki jo imamo sicer zelo radi in smo ponosni nanjo, pa prepuščamo pobudo prepirljivcem, pokvarjenim dobičkarjem, tečnim zdraharjem, ki prihodnost vidijo v razkopavanju starih ran, in predvsem tistim, ki se ne znajo pogovarjati in poslušati pametnih besed drugih. Vrtimo se v začaranem krogu in čakamo na odrešenika. Vlada kaže na svetle točke oživljanja gospodarstva, a statistike, naraščanje števila tistih, ki jim gre vse bolj le za preživetje, in tistih, ki niso zadovoljni, opozarjajo, da ni časa za naivni optimizem in brezplodne prepire.

V naši občini je zdaj nekako zavladalo mrtvilo. Ostrina nastopov vodilnih predstavnikov različnih političnih skupin je bolj umirjena in spravljiva, večina društev na občnih zborih premleva svoje preteklo delo in predstavlja načrte za naprej. Napovedane naložbe čakajo na zeleno luč, družabnega življenja je še kar nekaj, a večina organizatorjev se že pripravlja na živahnejše obdobje Trzinske pomladi, ki se razživi pravzaprav z začetkom poletja. Mogoče je zdajšnje mrtvilo čas za razmislek in za to, da vzamemo zagon za novo oživitev trzinskih gradbišč in sploh trzinskega življenja.

V kriznih obdobjih je najhujša možna rešitev zatekanje v malodušje, otopelost ali celo v brezglavi bes, sovraštvo in jezo. To krizo le poglablja. Prava pot je optimizem. Ne prazno, lahkoverno predajanje, ampak premišljen, pozitivni pristop. Vsaka palica ima dva konca, in tudi slabe stvari lahko pripeljejo do pozitivnih rešitev. Le najti jih je treba. To je zdaj naša pomladanska naloga. Za razmislek o tem si lahko privoščimo sprehod v pomladno naravo. Teh možnosti pa je zdaj vsak dan več, in za čudo nam bo vsak sprehod razbistril glavo in bo tudi drugače pozitivno vplival na naše počutje in razmišljanje. Stara modrost pravi: »Začeti je treba z majhnim!« S sprehodom po trzinskih travnikih ali po Ongru res ne bomo rešili libijskih težav, a nekaj se lahko spremeni pri nas samih. To se lahko odrazi tudi v boljših odnosih v naših družinah, mogoče tudi v odnosih s sosedi. Naše boljše počutje, prijaznejši odnosi z našimi najbližjimi so lahko prvi korak pri reševanju precej večjih težav, kot si predstavljamo. Stvari so med seboj precej bolj povezane, kot običajno mislimo, in po znani teoriji domin lahko celo nedolžen utrip metuljevih kril spremeni svetovno zgodovino. To je sicer simpatična filozofska predpostavka, s katero se lahko kratkočasimo, a v njej je kanček resnice. Sta

ri ljudje so rekli: »Najprej pometimo pred svojim pragom!« Če bi se vsi držali tega reka, bi bilo v družbi precej več reda in marsikdaj bi bilo življenje lažje. Prav zato je prav, da si zdaj privoščimo pomladno razvajanje, in če vse skupaj zabelimo še s humorjem, bomo na ta svet gledali z bolj svetle strani. Tako bomo lažje pomagali reševati težje, resnejše probleme, lepo pa bi bilo, če bi to spoznanje za svoje sprejelo kar največ ljudi. Šele v skupini imajo ideje moč. Ni treba pričakovati revolucije, ampak poskusiti pa velja. Če nič drugega, bomo mogoče opazili, da je ta svet in Trzin z njim lahko res lep. Ko se potikamo po pomladnih poljanah, se lahko, če znamo opazovati in razmišljati, od narave marsičesa naučimo. Narava je v dolgih milijonih let opravila nešteto razvojnih poskusov, in nekatere rešitve so prav presenetljive. Mogoče tako dobimo kakšno idejo ali pa se nam bo med potepom sama od sebe porodila kakšna dobra zamisel za boljše delo in rešitev težav, s katerimi se ubadamo. Vsekakor velja poskusiti. Vzemimo na sprehod še svoje bližnje, in če nič drugega, bomo domov prišli prijetno utrujeni in počutili se bomo bolj povezani s svojimi spremljevalci. Zdaj ko smo z gregorčki »vrgli luč proč«, odpri-mo še naše domove in naše glave svetlobi, novim izzivom in zamislim.

Urednik

5-

aprila 2011

Slika na naslovnici:

Slovo zimski temi Foto: Matevž Kosterov

Za energetsko varčen Trzin

V četrtek, 10. marca, in v petek, 11. marca, je ob redni letni skupščini združenja petnajstih nacionalnih zvez in združenj občin ter mest držav t.i. jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana NALAS (od Turčije do Slovenije) v olimpijski dvorani Zetra potekal tudi prvi sejem občin s tega območja NEXPO. Na sejmu so se občine povečini predstavljale predvsem kot možne in zanimive turistične destinacije, zelo pomembni komponenti sejemskega dogajanja, zlasti v okviru spremljajočih seminarjev, okroglih miz in javnih tribun, pa so predstavljale tudi dosežke in programe na področju uvajanja e-uprave in še zlasti na področju varstva okolja, trajnostnega razvoja in učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. Te aktivnosti občin tudi v državah, ki šele kandidirajo za članstvo v EU, zelo spodbuja ravno EU, in včasih smo lahko kar presenečeni, ko vidimo, kako si vsaj posamezne občine v državah, ki so drugače razvojno še za nami, prizadevajo vsaj na tem področju ujeti in držati korak z razvitim zahodom. Pri tem kaže opaziti, da so tudi nekatere slovenske občine že veliko storile na tem področju.

Trzin - varčnost in obnovljivi viri

Ob pravkar povedanem se moramo vprašati, kaj delamo na tem področju v Trzinu in kako daleč smo. Zlasti glede na to, da smo pred zadnjimi volitvami poudarjali, da želimo biti ena vodilnih občin v Sloveniji tudi v tem pogledu. Najprej moram poudariti, da je Občina Trzin že med

tistimi, ki so sprejele Lokalni energetski program (LEK), ki ga moramo letos še dopolniti in nekoliko spremeniti glede na spremembe energetskega zakona, sprejete po tem, ko smo mi že sprejeli LEK. Dokaj pomembne korake pa smo naredili že pred tem, ko je država z zakonom predpisala oblikovanje LEK-ov in seveda tudi uresničevanje programov učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE).

Najpomembnejši dosežek v tej smeri pomeni uspešna oddaja koncesije za plinifikacijo in distribucijo zemeljskega plina na območju celotne občine (l. 2004). To je glede na najnovejše dosežke in nova nahajališča plina v svetu postalo še dodatno pomembno. V zadnjih dveh letih smo zamenjali veliko svetilk in sijalk javne razsvetljave in tako že opazno zmanjšali porabo električne energije v te namene ter hkrati v dokajšnji meri preprečili sevanje svetlobe v nebo.

Začeli smo po vrsti sanirati objekte v lasti občine: najprej občinsko upravno zgradbo (okna in izolacija) in zgradbo KUD-a Franca Kotarja (delna izolacija). Letos bomo poskrbeli za izolacijo in zamenjavo večine oken na stavbi zadružnega doma, v kateri sedaj delujejo Medobčinski inšpektorat in večina trzinskih društev. Vse nove zgradbe, ki jih načrtujemo in gradimo, bodo zgrajene kot nizkoenergetske stavbe ali vsaj kot izrazito energetsko varčne stavbe, ki bodo čim večji del potreb po energiji zadovoljevale iz obnovljivih virov. Lotevamo se izdelave energetskih izkaznic stavb v javni rabi in uvedbe energetskega knjigovodstva za stavbe v lasti občine.

Spodbude občanom

Že pred leti smo se odločili za javne razpise za subvencioniranje obrestne mere za posojila gospodinjstvom, ki bi se odločala za energetsko sanacijo stavb (zamenjavo stavbnega pohištva, izolacijo ali dodatno izolacijo stavb ipd.), in tako začeli spodbujati tovrstno gibanje v občini. Začenjamo z nadaljnjimi koraki. Že pred izidom te številke Odseva bomo organizirali prvi pogovor z občani, s katerim želimo spodbuditi odločanje za vlaganja v t.i. fotovoltaiko (sončne elektrarne), pri čemer bo občina, ki seveda ne more neposredno vlagati v zasebno posest, nudila strokovno in organizacijsko pomoč. Menimo namreč, da je v Trzinu veliko stavb, na katerih bi bilo mogoče zgraditi sončne elektrarne, in da to omogočajo tudi nizi ustrezno obrnjenih vrstnih hiš, kolikor bi se lastniki teh hiš uskladili ter se skupaj odločili za takšne naložbe. Z že sprejetim Občinskim prostorskim načrtom smo investitorjem naložili, da ob načrtovanju novih zgradb upoštevajo načela učinkovite rabe energije in orienta

cijo na obnovljive vire, pri čemer tega ne gre jemati kot prisilo ali omejevanje, temveč predvsem kot spodbudo in napotilo, saj je v Trzinu kar nekaj možnosti za rabo obnovljivih virov energije, ki ne predstavljajo hudega dodatnega bremena za investitorja, pomenijo pa velik prihranek v prihodnosti in seveda prispevek v skupno dobro vseh nas in naših potomcev. Tako kaže razumeti tudi prizadevanja občine v celoti: kot izraz odgovornega odnosa do prihodnjih generacij in do vseh nas, ki živimo in bomo še živeli v okolju, ki ga sami ali onesnažujemo preko mere ali skrbimo zanj. Odgovornost je gotovo ključna beseda.

Tone Peršak

Obvestilo Vpis v vrtec

Starše, ki še niso oddali vloge za vpis otroka v vrtec za naslednje šolsko leto, pozivamo, da to storijo do 31. 3. 2011.

Vse vloge, ki bodo prispele do tega datuma, bodo obravnavane na Komisiji za sprejem otrok v vrtec v mesecu aprilu.

Obrazce za vpis dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani: http://www2.arnes.si/~vvztrzin/

UPRAVA VRTCA

Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50

Številka faksa: 01/ 564 17 72

Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.

Elektronski naslov: info@trzin.si

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.

Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom

To leto bo preizkusno za financiranje društev

Pomlad je pred vrati, in tudi Občina mora poskrbeti za nekatera opravila, ki so že tradicionalno povezana z njo, za mnoge najlepšim obdobjem leta. Kot običajno je zima pustila svoje sledi tudi na uničenih cestiščih. Tudi v Trzinu so ponekod že opazna »cvetenja« asfaltne prevleke na nekaterih cestah. Ali bo Občina poskrbela za »krpanje« najbolj kritičnih predelov? Pomlad je tudi čas čistilnih akcij. Že po običaju bo Občina tudi letos pripravila občinsko čistilno akcijo in odvoze vejevja ter drugih »spomladanskih« odpadkov. Ali lahko kaj poveste o tem, še zlasti, ali ste na Občini tudi pripravili kaj za popis divjih odlagališč?

V bistvu na vsa podvprašanja v tem vprašanju lahko odgovorim pritrdilno. V načrtu imamo, da bomo najbolj poškodovana cestišča popravili, in resno že razmišljamo o tem, da se bo postopoma potrebno lotiti »generalk« najstarejših ulic v naselju, še posebej tistih, ki so bile največkrat prekopane ali kakorkoli drugače poškodovane. Tudi čistilna akcija bo. Letos bomo termin v skladu s pobudo, naj bo 26. marca po vsej Sloveniji dan za spremembe, izkoristili še za nekatere dodatne aktivnosti, katerih namen je predvsem osveščanje občanov, da je potrebno okolje varovati vsak dan in vse leto, in ne samo na dan čistilne akcije. Opažamo, da se posamezniki kot v posmeh tistim, ki vsako leto čistimo najbolj ponečedena območja naše občine, še vedno zelo nemarno obnašajo do okolja in kar s prikolicami vozijo celo nevarne odpadke na travnike ob Pšati ali v gozd ali kar na obrobje OIC Trzin itd. Tudi v popisovanje divjih odlagališč smo se že vključili.

Naša občina je med prvimi dobila letošnji proračun, ki uvaja tudi nov sistem financiranja nekaterih društvenih dejavnosti. Kako se društva odzivajo na zahteve po prijavljanju na razpise in kako Občina zdaj deli ta sredstva? Ali ste kaj denarja že razdelili po novem načinu?

Bistvena novost je, kot vemo, v tem, da tokrat praktično vsa sredstva, ki so namenjena za delovanje društev, delimo na podlagi javnega razpisa, in to v štirih skupinah. Bistveno pri tem je, da se razpisi nanašajo na programe (šport, kultura, humanitarni programi in druge društvene dejavnosti kot so turizem, delo s starejšimi, delo mladih in za mlade itn.), in ne kar na društva. Raz-

Poziv

Zberimo fotografsko zgodovino Trzina

Ob odprtju razstave "Trzin na razglednicah in fotografijah" je kar precej občanov povedalo, da imajo doma še druge stare fotografije in razglednice iz našega kraja. Nekateri so celo izrazili pripravljenost, da bi omenjene fotografije posodili Turističnemu društvu Kanja Trzin ali Medobčinskemu muzeju Kamnik, da jih preslikajo in tako obogatijo fotografska pričevanja o zgodovini našega kraja. Turistično društvo Kanja Trzin zato poziva vse občane in občanke, ki doma še hranijo stare razglednice oziroma fotografije, da to sporočijo društvu. Z vsemi, ki imajo takšno gradivo, bomo navezali stik in se dogovorili, kako lahko skupaj najbolj učinkovito obogatimo dosedanje fotografsko gradivo o preteklosti Trzina.

pisali smo tudi številne občinske programe (prireditve), ki jih je doslej na različne načine, v sodelovanju z društvi, sama ali v sodelovanju z drugimi subjekti organizirala in načrtovala Občina Trzin, kar je delno tudi posledica odločitve, da občinski svet razveljavi odlok, s katerim smo pravzaprav nedavno ustanovili Zavod za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino, za kar smo se odločili predvsem zaradi nasprotovanja dela list in strank, bojazni društev, da jim bo zavod v škodo itn. Naj poudarim, da je bil odziv na razpis kar nekoliko presenetljiv, in lahko rečemo, da bo letošnje leto za nas svojevrsten eksperiment, ki bo pokazal, v kolikšni meri lahko Občina prepusti tudi bolj zahtevne programe, kot so na primer festival Trzinska pomlad ipd., društvom, seveda ob ustreznih subvencijah, oziroma v kolikšni meri bo vendarle morala te programe sama prevzeti tudi kot producent, organizator in načrtovalec. Seveda ob predpostavki, da je naš skupni cilj kakovost iz vsaj treh vidikov: kakovost programa, kakovost izvedbe in kakovost organizacije ter promocije, kajti odločitev o ukinitvi zavoda ne sme biti hkrati tudi odločitev za nižjo kakovostno raven programov.

Precej bralcev se pritožuje, da kabelski operater, na katerega je priključenih večina trzinskih televizijskih sprejemnikov, zelo spreminja sheme programov, da je zdaj na razpolago manj programov, kot jih je bilo in so jih sprva tudi obljubljali, da nekaterih programov ne morejo več najti, težave pa imajo tudi z iskanjem trzinskega programa na kanalu, ki naj bi ga pokrivala ATV Litija. Kako je s tem, in ali ima Občina kaj možnosti, da zahteva več reda na tem področju?

Za začetek naj nedvoumno in jasno odgovorim: če gledamo povsem formalno glede na zakonsko ureditev področja, Občina nima prav nobenih možnosti, da kaj bistvenega naredi na tem podro

čju. Vemo, da živimo v sistemu tržnega gospodarstva, in to, med drugim, pomeni, da so mediji, razen nacionalne RTV in še nekaterih lokalnih TV in radijskih postaj in lokalnih (občinskih) časopisov, čista tržna dejavnost. Mi smo pravzaprav pred leti bolj po sreči dosegli sporazum s Telekomom in podpisali dogovor, da je Telekom v svojo kabelsko ponudbo za območje Trzina vključil tudi program ATV Litija, ki za nas pripravlja oddajo Trzinski tednik (vsak torek ob 20,00 in vsako sredo - ponovitev ob 21,00 uri) in dodatno praktično vsak teden še reportažno oddajo o Trzinu (pogovor, posnetek prireditve, pogovor z županom^). Naj tudi pripomnim, da ta program v bistvu lahko vidi vsakdo, ki živi in ima televizor v Trzinu ali vsaj dostop do interneta; najlažje seveda vsi, ki smo priključeni na kabelski sistem Telekoma, ki ga je zdaj prevzel Siol. Nadalje vsi, ki še vedno prejemajo TV signal preko anten, le da morajo imeti ustrezno usmerjeno anteno, da najdejo kanal. Prav vsi pa si z nekajdnevnim zamikom lahko oddaje ogledajo na spletni strani Občine Trzin. Res pa je, da je bilo v zadnjem času nekaj težav; najprej zaradi prehoda na t.i. »digitalno televizijo«, nadalje zaradi sprememb, ki jih izvaja Siol, ki je prevzel kabelski sistem v Trzinu in izvaja nekakšne svoje prilagoditve. Toda, kot rečeno, časi, ko so se občine in krajevne skupnosti ukvarjale z uvajanjem in upravljanjem kabelskih sistemov, ko so lahko v zvezi s tem postavljale pogoje in zahteve, ker so te vrste dejavnosti še predstavljale neke vrste izbirno javno službo, so nepovratno minili. Vendar, to moram poudariti, smo tudi ob nedavnih težavah z izpadom programa ATV zelo hitro lahko uredili to zadrego s Siolom. Seveda pa Občina išče poti v prihodnost tudi na področju medijev, novih tehnologij itd.

Naši bralci se obračajo na nas tudi s pritožbami zaradi počasnosti delovanja internetnih povezav preko trzinskega kabelskega omrežja. Veliko bralcev nas sprašuje, zakaj v Trzinu ni povsod optičnega omrežja, čeprav naj bi ob nameščanju kabelskega omrežja to napovedovali. Kdaj lahko v Trzinu računamo na optično omrežje? Kot je znano, je optični kabel že razpeljan po manjšem delu Trzina (del OIC, povezava od OIC do centra Trzina, do poslovne stavbe, v kateri je tudi CIH). Kanalizacija, po kateri je mogoče zelo hitro razpeljati optični kabel, pa je na voljo še po praktično celotni OIC Trzin, razen dela ulice Gmajna, po delu Mlak in ob večjem delu Mengeške ceste. Kabel je seveda povsod tam, kjer je bil izrazitejši interes za to, pri čemer je šlo v glavnem za interes poslovnih subjektov, ki potrebujejo priključek na optični kabel zaradi svoje dejavnosti, in takih je, kot vse kaže, veliko manj, kot se nemara komu zdi. Isto velja za fizične osebe, ki bi želele priključek. Pri tem spet velja poudariti: razpeljava optičnega kabla, oddaja vlaken v najem in posredovanje programov po optičnem kablu so tržne dejavnosti in ne gospodarska javna služba ali vsaj izbirna gospodarska javna služba. Občina te dejavnosti v imenu razvoja lahko spodbuja in omogoča, praviloma pa se občine s tem ne ukvarjajo, čeprav v Trzinu razmišljamo tudi o tem, da bi s spodbudami začeli še bolj aktivno. Težava je v tem, da večina ljudi računa na tovrstne

Popravek

V prejšnji številki Odseva se nam je na 7. stran prikradla napaka. Novi predsednik Nadzornega odbora Občine Trzin je Darko Končan, člani pa so: Katarina Kadunc, Mitja Kovaljev, Cvetka Li-ppai in Marko Pavlišič. Vsem bralcem in prizadetim se za napako iskreno opravičujemo!

Uredniški odbor Odseva

usluge (priključke, storitve) za zelo majhen vložek, in si premisli, ko sliši, kolikšni naj bi bili stroški. Ne glede na to Občina Trzin v kratkem načrtuje javni razpis za najem prostora v kanalizaciji za optični kabel, ki je v lasti Občine Trzin (kanalizacija), in računamo na to, da bomo na ta način pridobili tudi izvajalca za namestitev dodatnih kanalov.

Še vedno prejemamo precej različnih pritožb na račun parkiranj v Trzinu. Še zlasti v soseski v Mlakah, ki meji s športnim rekreacijskim območjem, so prebivalci prepričani, da bo del težav, ki jih imajo, odpadel, ko bo urejeno parkirišče ob športnem območju. Kdaj nameravate urediti še drugi del športnega parka? V zvezi s parkiranjem pa nas tudi zanima, ali bo gradnja novega vrtca na Mlakah kaj vplivala na možnosti parkiranja na tistem območju? Vsaj velik del težav zaradi parkiranja obiskovalcev ŠRP v Mlakah naj bi bil z zaključkom prve faze del za izgradnjo novega vhoda v ŠRP Mlake in parkirišča za potrebe ŠRP že rešen. Kar zadeva možnosti parkiranja okrog vrtca, naj bi se te celo še nekoliko izboljšale, ne poslabšale.

Glede na to, da je Občinski svet ukinil Zavod za šport, kulturo in druge dejavnosti, nas zanima, kdo bo v tem letu organizator festivala Trzinska pomlad?

Kot sem pojasnil že v enem od predhodnih odgovorov, smo z razpisom za področje kulturnih programov razpisali tudi vse zdaj že tradicionalne programe prireditev v skladu s konceptom festivala Trzinska pomlad. Posamezna društva so se kot izvajalci prijavila za izvedbo teh programov, in upam, da jih bodo tudi zmogla ustrezno izpeljati tako po programski, organizacijski in izvedbeni plati, vključno s promocijo prireditev. Za celoto bo po promocijski plati odgovorno Društvo za napredek in razvoj Trzina.

Vprašanja sem zastavljam Miro Štebe

LEGENDA:

fci:^ ŽE^KNIĚKAPRQÉKzrezervirwjimíSHUGIMTIROM

---- D WS lí ER.SW KOL ES^ŠW steza {-293S fl)

P-^OČNIKJAPeSCfl ® ---- „...,.=.= ^

Nova povezovalna servisna cesta

Opozicija ponuja rešitev za povezovalno servisno cesto v Trzinu Krajanom Trzina predstavljamo predlog za umestitev povezovalne servisne ceste v prostor, ki smo ga kot 5. amandma podali v postopku sprejemanja občinskega proračuna za leto 2011 in 2012. Žal predlog ni bil sprejet, in to zato, ker ga je predlagala napačna stran - opozicija. V vsem času obstoja občine Trzin se je veliko govorilo o povezovalni cesti v Trzinu, vendar besede niso »meso postale«, in smo še danes brez te ceste. Z varianto povezovalne ceste po Kidričevi ulici naprej v IOC se ne strinjajo prebivalci Kidričeve ulice, druge ponujene variante pa do sedaj ni bilo. Vendar Trzin potrebuje cesto, ki bi omogočala varen promet za vozila, ki po CPP (cestnoprometnih predpisih) ne smejo na štiripasovnico (kolesarji, traktorji, interventna vozila ob nesrečah na štiripa-sovnici^). Ker ne vidimo drugega izhoda iz te zagate, podajamo predlog, da se servisna povezovalna cesta zgradi na trasi južno od železniške proge. Železniško progo bo potrebno razširiti z dodatnim tirom (zaradi obstoječih državnih planov o ljubljanskem »tram/trainu« ), poleg drugega tira železnice pa se umesti še kole-

sarska steza in servisna cesta, ki bi potekala od križišča Mengeška - štiripasovnica do Dobrave. Z moderno kolesarsko stezo po nizozemskem vzorcu bi občina pridobila hitro in varno stezo. Sedanja kolesarska pot je popolnoma neprimerna, predvsem pa nevarna.

Servisna cesta bi služila tudi gospodarski rabi, za dostop do zahodnega dela kmetijskih in gospodarskih površin, ki je sedaj onemogočen, je pa nujno potreben. Istočasno pa bi ta servisna cesta služila kot intervencijska pot v primeru prometne nesreče na štiripasovnici. Občanom dajemo v oceno primernost našega predloga, ki je bil na januarski seji občinskega sveta zavrnjen s strani pozicije oz. g. Peršaka.

Sporočite nam svoje mnenje o predlagani rešitvi na E-naslove: info@trzinjenasdom. si, info@trzinci.sl, ali info@zazelenitrzin.sl Vaših mnenj bomo zelo veseli!

Občinska opozicija: Lista Trzin je naš dom: Barbara Sršen, Valentin Kolenc in Peter Pelan Lista Trzinci: Frane Mazovec Lista Za zeleni Trzin: Romeo Podlogar

Člani Občinskega sveta

Predstavitev člana Občinskega sveta Občine Trzin

Čeprav je od volitev v občinski svet minilo že kar nekaj časa in smo vsem občinskim svetnikom že dvakrat posredovali enaka vprašanja za predstavitev v Odsevu, je odziv več kot slab. Kot veste, so se nam odzvali le trije svetniki, zdaj je to storil še g. Frane Mazovec. Upamo, da bo to spodbudilo še druge, da končno le žrtvujejo svoj dragoceni čas za odgovore na tri vprašanja:

Frane Mazovec, svetniška skupina Trzinci

Prosim, če se lahko predstavite našim bralcem. Napišite nekaj o sebi - npr.: kakšna je vaša izobrazba, kakšen poklic opravljate in kakšne so vaše izkušnje v političnem življenju Trzina in mogoče tudi z delom na drugih področjih. Pravijo, da je v življenju potrebno imeti korenine. Moje so pognale v Domžalah, kjer sem preživel svojo mladost. Na območju današnje OIC, ki je bila po pripovedovanju moje zdaj žal že pokojne stare mame, domačinke s »Šuštarjeve domačije«, 100% močvirje, sem kot otrok z njo in z očetom nabiral borovnice in gobe. Ponosen sem tudi na dejstvo, da je prvo pogozdovanje današnje trzinske cone začel prav moj pradedek, Anton Kurent. Končal sem srednjo šolo za elektrotehniko v Ljubljani ter po opravljenih diferencialnih in sprejemnih izpitih pristal na pravni fakulteti. Izredno strog režim srednje šole na Vegovi v Ljubljani je bil zame dobra popotnica za nadaljevanje izobraževanja. Že v času študija na pravni fakulteti sem aktivno sodeloval na področju študentske in mladinske politike. Med drugim sem bil poslanec v študentskem parlamentu in član študentske vlade za področje izobraževanja. Takoj po dodiplomskem študiju v Ljubljani sem se za leto in pol preselil na Nizozemsko, kjer sem kot mladi raziskovalec opravil magistrski študij s področja mednarodnega in evropskega prava. Študij mi ni prinesel zgolj izjemno veliko pravnega znanja in jezikov, temveč sem v Utrechtu, kjer sem živel, v študentskem domu spoznal tudi svojo ženo Gabrielo, Portugalko iz Porta.

Po študiju sem se vrnil v domovino in začel svojo prvo službo v največji slovenski banki, kjer sem delal na področju kapitalskih naložb. Kasneje sem opravil še obvezno prakso na sodišču. Svojo poklicno pot sem nadaljeval na področju gospodarskega prava in se specializiral za evropske strukturne sklade ter skrbne pravne in finančne preglede gospodarskih družb.

Naslednji dve leti sem preživel na Portugalskem, saj je žena po opravljenem zagovoru doktorata kot znanstvenica prevzela projekt na inštitutu v Portu. V Slovenijo sem se vrnil leta 2008 in začel pomagati pri ustanavljanju prve Javne agencije za knjigo RS, kjer sem zaposlen še danes. V tem istem letu je padla tudi ideja o ustanovitvi Društva za napredek in razvoj Trzina.

Največje zadovoljstvo in vrednoto v življenju mi pomeni družina. Z Gabrielo imava dva sinova, Andrea (7 let) in Miguela (4 leta), nestrpno pa že pričakujemo peto članico družine.

Ustanovitelj, pobudnik in prvi predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina. Vodja Projekta brezplačnega pravnega in davčnega svetovanja za občane Trzina.

Kako ocenjujete sedanjo sestavo občinskega sveta? Kakšne se vam zdijo možnosti, da bo novi občinski svet dobro deloval v korist Trzina?

Lista Trzinci v občinski svet Trzina prinaša svežino in mladost, v povezavi z modrostjo. Prinaša izkušnje, povezuje mlade in starejše, kar na nek način simbolizira med-

generacijsko sodelovanje in hkrati pomeni veliko dodano vrednost za življenje v našem kraju. Lista Trzinci v občinskem svetu deluje konstruktivno in v dobrobit vseh njenih prebivalcev. Zelo sem zadovoljen, da je svetniški skupini Trzinci že v prvem poskusu in nastopu na lokalnih volitvah 2010 uspelo prepričati občane o kvaliteti ekipe in programskih idej. Začeli smo praktično iz nič, vložili ogromno truda ter seveda verjeli v uspeh. Morda je uspehu botrovalo prav dejstvo, da v ekipi razmišljamo »globalno« in se neprestano sprašujemo, kaj lahko storimo »lokalno«.

Katerim nalogam in usmeritvam boste pri svojem delu v tem mandatu vi osebno posvečali posebno pozornost? Kaj naj bi bile prednostne naloge tokratnega občinskega sveta? Delo v prvih mesecih v občinskem svetu je bilo silno naporno, vendar hkrati poučno. Izkušnje so me še bolj utrdile v prepričanju, da je potrebno kraju dati več dodane vrednosti. Sistem zadnjih 12 let vodenja občine je s prakso prinesel dobre in slabe rezultate. Ob sprejemanju proračuna sem skupaj s spoštovanimi predstavniki opozicije predlagal vsebinsko zelo premišljene in finančno vzdržne predloge, ki so bili bralcem Odseva konkretno predstavljeni v februarski številki (dodatna avtobusna povezava in povezovalna cesta med Trzinom in Črnučami, nova štipendijska shema, ki bi vključevala ne samo občane, ampak tudi druge visoko usposobljene posameznike; dvig socialnih transferjev; ustanovitev godbe). Ves čas stremim k napredku in razvoju, zato sem prepričan, da je potrebno dokazane slabosti postopno nadgraditi, opustiti zastarele miselne vzorce ter v delo občinskega sveta vključiti perspektivne in ambiciozne posameznike. Ljudje so mi zaupali mandat, in svoje delo v najvišjem organu občine jemljem skrajno resno, strokovno in odgovorno. Veliko stvari se v Trzinu dela po domače in površno, nekateri občani in skupine imajo več pravic kot drugi. Ko vidim kršitve, ukrepam. Prepričan sem namreč, da družba deluje pravično in v korist vseh samo takrat, ko vsi njeni člani razumejo pomen dialoga. Brez kulture ni dialoga, in če kot posamezniki v sebi ne nosimo kulture, ne moremo voditi dialoga. Za napredek in razvoj Trzina je pomembno medsebojno zaupanje, sodelovanje in kreiranje novih idej. To bo vodilo svetniške skupine Trzinci v občinskem svetu Trzina, ki jo zastopam tudi v prihodnje.

Če želite občinskemu svetniku postaviti vprašanja in dati pobudo, mu pišite na naslov: info@trzinci.sl ali pa ga pokličite po telefonu 051 604 575.

Sedanji mandat vlade je neprijetna, a dragocena izkušnja

V Trzinu je v okviru poslanskih večerov, na katere vabi občinska svetnica Milica Erčulj, v četrtek, 24.2. 2011, potekal že sedmi poslanski večer, na katerem se je občinstvo s poslancem SDS mag. Brankom Grimsom pogovarjalo predvsem o aktualni gospodarski situaciji, posledicah gospodarske krize in drugih aktualnih temah. »V Sloveniji je približno 120.000 nezaposlenih, kar je nacionalna katastrofa, tako visoko število nezaposlenih pa je Pahorje-va vlada pridelala v zgolj dveh letih svojega mandata, pri čemer pa je gospodarska rast enaka ničli,« je uvodoma dejal poslanec. Ocenil je, da bomo ob koncu mandate sedanje vlade glede na makroe-

Jubilej

Deseta obletnica pojočih žerjavčkov

Mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki Trzin letos praznuje 10. obletnico delovanja. Ob jubileju bodo v petek, 1. aprila, v dvoranici Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja pripravili slavnostni koncert. Na prireditev vabijo vse svoje prijatelje in znance ter vse ljubitelje zborovskega petja!

Vabljeni!

konomske kazalce lahko imeli že 150.000 brezposelnih; tako hude brezposelnosti od osamosvojitve naprej v Sloveniji še ni bilo. Mag. Grims je povedal, da tako visoka brezposelnost seveda pomeni tudi visoka sredstva, ki jih brezposelni dobivajo v obliki socialnih transferjev, kar po njegovi oceni niti ne bi bilo tako problematično, če ne bi vlada za to, da premosti slabo socialno situacijo, najemala kredite. »Kredite bi morali najemati za nov razvojni zagon, za ustvarjanje novih delovnih mest, ne pa da bomo v naslednjem mandatu morali odplačevati milijardo evrov zgolj za obresti, seveda pa ne vemo, iz katerih virov jih bomo lahko plačali,« je dejal poslanec in opozoril, da nas še nobena poosamosvojitvena vlada ni zadolžila toliko, kot prav sedanja.

»Totalna nesposobnost in popolna razvojna impotenca te vlade pa se bo v celoti razkrila šele v naslednjem mandatu, saj je intenca te vlade, da vse njene slabe odločitve dobijo svoje razsežnosti še daleč po tem, ko ne bodo več na oblasti,« je dejal mag. Grims in spomnil na odločitev glede arbitražnega sporazuma, ki bo veljavna po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ter opozoril na možnost ukinitve vinjet, kar naj bi stopilo v veljavo v prihodnjem mandatu. Poslanec SDS je spregovoril tudi o različnih aferah, ki smo jim bili priča v zadnjem času, in za katere so po njegovem mnenju odgovorne stranke koalicijske levice, in o posledicah tovrstnih afer. Z vsemi aferami, od t.im. afere Patria dalje, se namreč o Sloveniji tudi

v mednarodni javnosti ustvarja vtis, da smo koruptivna država, zaradi tega pa kot država postanemo nezanimivi oziroma rizični za kapital. »S takšnim ugledom se ne prispeva k izboljšanju posledic gospodarske krize,« je dejal poslanec. Po njegovih besedah je tako Slovenija »iz orwellovskega stanja, ko jo je bilo mogoče voditi bolje, prišla v kafkovsko stanje, kjer je mogoče nekoga obtožiti, da je na neugotovljenem mestu na neugo-tovljen način storil neugotovljeno dejanje.« Po drugi strani pa je bil mag. Grims mnenja, da je mogoče na sedanji mandat vendarle gledati tudi kot na zelo dragoceno izkušnjo, ki je sicer skrajno neprijetna, a na podlagi katere se bo lahko dvignil nivo politične kulture.

Posamezniki iz občinstva so postavili zanimiva vprašanja, n.pr. ali je Slovenija glede na vse, kar se dogaja, sploh še pravna in socialna država, do ocen o notranjepolitični situaciji v mandatu prihodnje vlade, prav tako so primerjali razmere v Libiji s slovensko situacijo ter vprašali o možnosti predčasnih volitev.

Mateja Erčuu

Milica Erčulj, občinska svetnica Občine TRZIN,

V A B I na POSLANSKI VEČER z Marijanom Pojbičem

v četrtek, 31.03.2011, ob 19:00 uri

v Dvorani Marjance Ručigaj, Ljubljanska 12/f.

TEMA:

Pasti zakona o malem delu Vljudno vabljeni!

Za energetsko varčen Trzin

V prejšnji številki Odseva smo navrgli idejo, da bi se predstavniki različnih političnih opredelitev v naši občini, namesto da se prepirajo o proceduralnih zapletih, lahko poskusili v tem, kdo bo bolj pomagal pri uresničevanju ideje o energetsko varčnem Trzinu, ki so jo vsi predstavljali med predvolilno kampanjo ob lokalnih volitvah. Na Občini že delajo v tej smeri. Med drugim bo Občinski svet na svoji marčevski seji obravnaval tudi poročilo o uresničevanju lokalnega energetskega koncepta naše občine. Mi pa gremo z našo pobudo korak naprej. Za vse, ki razmišljajo, da bi toplotno bolje izolirali svoja bivališča - bodisi z novimi, toplotno varčnejšimi fasadami, z zamenjavo strešnih kritin s sodobnejšimi, z večjo toplotno izolacijsko sposobnostjo, ali pa razmišljajo o namestitvi sončnih celic na strehah svojih hiš, predstavljamo možnosti za finančno pomoč, ki jim jih za te posege ponuja država.

Finančna sredstva, ki so za spodbujanje ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost za gospodinjstva v letu 2011 zagotovljena v državnem proračunu, dodeljuje Ekosklad, j.s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana.

31. decembra 2010 je v Uradnem listu RS, št. 110, Ekosklad objavil dva javna poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti: 1. Javni poziv z oznako 6SUB-OB11 je namenjen naslednjim naložbam v eno ali dvostanovanjskih stavbah oz. posameznih stanovanjih:

• vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi,

• vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stav

be na lesno biomaso,

• vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali cen

tralno ogrevanje stanovanjske stavbe,

• vgradnja prvega sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stano

vanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,

• vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stano

vanjske stavbe,

• toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe,

• toplotna izolacija strehe oz. podstrešja pri obnovi eno ali dvostano

vanjske stavbe,

• vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v sta

novanjski stavbi,

• gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe,

• nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali pre

novljeni v pasivnem energijskem razredu. 2. Javni poziv z oznako 7SUB-OB11 je namenjen naslednjim naložbam v tri ali večstanovanjskih stavbah:

• toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe,

• toplotna izolacija strehe oz. podstrešja pri obnovi večstanovanjske

stavbe,

• vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije,

• vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogre

valnih sistemov,

• sistem delitve stroškov za toploto.

Javna poziva in dokumentacija za prijavo z obrazci so objavljeni na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/, v rubriki »Razpisi«. Za dodatne informacije občani lahko pokličejo na tel. 01/241 48 61 ali 01/241 48 72 ali 01/241 48 28 ali 01/241 48 68 (javni poziv 6SUB-OB11) oziroma na tel. 01/241 48 30 ali 01/241 48 36 (javni poziv 7SUB-OB11). Oba javna poziva veljata do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 31.12.2011.

Izvedeli smo, da bo Ekosklad v teh dneh objavil še dva nova razpisa za tovrstno pomoč. Zato velja večkrat preveriti podatke, ki jih objavljajo na spletni strani, prav tako pa ne bi škodovalo, če bi na take razpise občane opozarjali pristojni organi Občine.

Miro Štebe

Z malim delom težje do izkušenj in do prve zaposlitve

Veliko črnila je bilo že prelitega o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada ga podpirata, upirajo se mu študenti, dijaki in sindikati, ostali o njem vedo bolj malo. Kaj je torej res in kaj ne? Zakon o malem delu naj bi luč sveta ugledal 1. 1. 2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izreklo na referendumu 10. 4. 2011. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?

Malo delo - majhen zaslužek

Malo delo bo enkrat bolj obdavčeno od študentskega dela, od zaslužka se bodo zaračunavali prispevki v višini 15,5%, zato bodo neto zaslužki študentov vsaj za 15% nižji od današnjih. Na dodatno zniževanje postavk pa bodo vplivali še večje število iskalcev, opravljanje enostavnih del (zaradi kvot bo uvajanje za podjetja nesmiselno), urne postavke pa bodo po izkušnjah iz tujine zelo verjetno padale proti zakonsko določeni 3,40 € na uro. Tako se še posebej težak položaj obeta mladim, ki si že sedaj s povprečnimi dohodki težko ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja.

Malo delo - manj rednih zaposlitev in negotova študijska prihodnost

Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija nekaterih, slej ko prej ostali brez statusa in s tem brez napotnic, po novem pa bodo lahko napotnico dobili praktično do smrti. Tako bodo mladi in tisti, ki so brezposelni, ali pa jih bodo delodajalci zaradi prihranka stroškov prekvalificirali v male delavce, težko našli pot do redne zaposlitve.Zakon o malem delu izrinja študente iz občasnih zaposlitev, saj bodo v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi zaradi študijskih obveznosti časovno manj prilagodljivi.

Upokojenci in brezposelni pa bodo zaradi rednih dohodkov pripravljeni delati za nižje zaslužke. Poleg tega, da se vse bolj napoveduje uvedba šolnin za študij, se študentom tako jemlje možnost, da si s študentskim delom pomagajo sami. Študij bo tako v prihodnjih letih vse bolj postajal privilegij bogatih, ostali študenti in njihove družine pa bodo prisiljene najemati posojila za študij.

Malo delo - malo pravic in delovnih izkušenj

Čeprav bo študent skoraj desetino svojega zaslužka vplačeval v pokojninsko blagajno, zakon (23. člen) izrecno pravi, da iz vplačanih prispevkov ne bo prejemal pokojnine. Študent prav tako ne bo imel nobenih koristi od dodatno zaračunanih prispevkov, ker gre za podvajanje pravic (zdravstveno zavarovanje). Edina nova pravica študentov v primerjavi z današnjo ureditvijo je eno leto delovne dobe za skoraj 5 let malega dela. Zaradi vseh teh omejitev se podjetjem uvajanje v bolj strokovna dela ne bo splačalo. Preko napotnice se bodo zato ponujala nezahtevna dela s hitro priučitvijo. Izkušnje, ki naj bi nekaj štele in se bodo izpisovale iz Centralne evidence, bodo tako predvsem enostavne, ne pa strokovne. Za strokovna dela bodo podjetja raje najela upokojence ali kvalificirane brezposelne, ki imajo mnoga znanja in izkušenj.

Malo delo - malo delovne dobe

Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Res je, za 60 minut dela se bo v pokojnino štelo 40 minut, kar pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe moral delati 3.132 ur, torej 4,35 let malega dela. In koliko pokojnine bo imel od vplačanih prispevkov? Natanko 0 €. Študentje, odločitev je v vaših rokah. Spremembe so potrebne, vendar naj bodo premišljene in podprte z analizami in dialogom med tistimi, ki jih zadevajo.

Aktivisti Študentskega kluba Domžale

Kazni za parkiranje

Včeraj, 1. 3., sem na parkirišču v modri coni, nasproti banke, od medobčinskega inšpektorata in redarstva prejela obvestilo o prekršku zaradi preteka veljavnosti parkirne karte, ki mi je bila izdana na občinski upravi pred pol leta, to je oktobra 2010. Dejstvo je, da je bilo v drobnem tisku, pa tudi na dopisu, ki sem ga prejela skupaj s karto, navedeno, da je veljavnost karte le do 31. 12. 2010, pa vendar. Lepa gesta pooblaščene osebe, pa tudi pravilna bi bila, da bi me na to predhodno opozoril in šele nato izrekel denarno kazen. 17. člen Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata namreč določa, da ima nadzornik, ko ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost opozoriti voznika kršitelja. Priznam, da me je takšen način kaznovanja prizadel, saj se mi ne zdi pravičen. Zakaj? Jeseni sem se zavestno odločila, da se v službo vozim z vlakom, z namenom, da nekaj prihranim (denar, živčno vojno zaradi parkirišč v Ljubljani! ), nekaj pridobim (prijatelje na vlaku, preberem knjigo) pa tudi kot ozaveščena državljanka poskrbim za boljše okolje. Do danes vse lepo in prav, omenjeni dogodek pa me je vseeno prisilil k razmišljanju. Dejstvo je, da odkar parkiram na omenjenem parkirišču, ni bil tam skoraj nikoli parkiran NOBEN avto, razen mojega. A ni to čudno? Parkirišče je veliko, lepo urejeno in zelo priročno za nas, vozače z vlakom. Dejstvo je tudi, da nikoli še nisem videla, da bi kdo kupil parkirni listek. Redarje sem pa že videla. Ne vem sicer, kaj je redar, ki mi je zataknil obvestilo o prekršku na okno avtomobila, razmišljal, sem pa prepričana, da je vedel, da jaz, ki vsakodnevno parkiram avto, pri tem ne ogrožam nobenega drugega avtomobila ne pešca, niti ne zasedam mesta naključnemu kupcu plačilnega listka, ki ga enostavno ni. Prav tako je dobro vedel, da nisem prometni prestopnik niti ne nori voznik, pač pa le navadna mama, ki se vsakodnevno, navsezgodaj zjutraj vozim v službo z vlakom in se vračam pozno popoldne domov in sem pri vseh obveznostih, ki jih imam, preprosto spregledala in pozabila formalno podaljšati parkirno karto. V skladu z odlokom in logičnim ravnanjem nadzornika bi pričakovala opozorilo, ne pa kazen. Prav nič prijazno. Da ne bo izpadlo, da je moj primer edini, naj navedem še nekaj primerov opravljanja redarske službe v Trzinu. Pred kratkim je bila znancu iz Domžal izrečena kazen, ker je parkiral pred trgovino K. z namenom, da kupi ploščice v njej. Pa kazen zaradi parkiranja pred blokom za prijatelja, ki je prišel le na kratek obisk. Pa kazni, izdane na božični večer gostom na Reboljevi c. Pa še in še. Prav posrečen pa je bil nedvomno primer izrekanja kazni zaradi parkiranja pred Taubi centrom oz. vrtcem, in to mamam, ki so prišle po svoje otroke v vrtec (pa samo njim, da ne bo pomote, špo-tnikom iz Taubi centra pa ne!). Vsi ti primeri kažejo, da je potrebno nekaj spremeniti, da sistem parkiranja na javnih površinah v Trzinu ni ne rentabilen ne funkcionalen, še najmanj pa občanom prijazen. Naj to spremeni Občina in njena uprava, saj smo jih tudi za to (prijazen in dostopen način parkiranja) izvolili, mar ne? Za občinsko upravo oz. župana pa imam sledeča vprašanja: Ali je bila do sedaj narejena analiza o smiselnosti projekta javnih parkirnih površin (v nadaljevanju projekt), spremljanju rezultatov oz. učinkov sistema? Ali se določajo glede na rezultate analiz, realnih potreb ter izkušenj izboljšave oz. korektivne akcije/ukrepi? To se običajno izvaja pri podobnih projektih, posebej pa pri projektih, katerih uporabniki smo občani in se financirajo iz javnega denarja. Ali je projekt sploh rentabilen, koliko parkirnih kartic se proda na plačilnih avtomatih v Trzinu na mesec, koliko npr. na parkirišču nasproti Mercatorja, ob glavni cesti? Na podlagi katerih kriterijev je določena cena parkirnega listka 1 € na uro? Ali to pomeni, da če želim parkirati avto in iti z vlakom v službo, me stane parkirnina 10 € in 3 € vlak, kar je skupno 13 € na dan, samo da se pripeljem v službo? Se vam zdi to smiselno? Če ne, komu je po

temtakem sploh namenjeno parkirišče, meni podobnih verjetno ne, kupcem Mercatorja ne, strankam banke ne, stanujočim v bližini ne, komu torej? Kdo financira nadzornike (medobčinski inšpektorat in redarstvo), kolikšen del občinskega proračuna je to, kolikšen je (in je bil) strošek postavitve in vzdrževanja sistema? Kako je z veljavnostjo dovoljenj, zakaj niso določena dovoljenja stalna (npr. če se ne preselim, ne menjam avta), zakaj je določena omejitev do konca leta, zakaj niso dovoljenja periodično omejena (npr. leto) in ne vezana na datum? Primer, če vložim prošnjo v decembru za tekoče leto, ali to pomeni, da moram že v sledečem tednu ponovno vložiti prošnjo za parkirno karto za naslednje leto? V upanju, da bodo odgovorni pripravili odgovore in utemeljitve, vas pozdravljam.

A. Peršič

Generacijski prepad v občini Trzin

V Sloveniji divjajo prepiri med upokojenci in študenti, kajti obojim se obetajo reforme na podlagi njihovega delovanja, in v takšnem obupu ne gre pričakovati preveč dobrih odnosov, katerih so nas učili starši. Takšni odnosi naj bi temeljili na spoštovanju ter razumevanju, vendar pa se zadnje čase dogaja vse prej kot to. Vendar odgovornost ne leži le na vladi ter njenemu (ne)name-njanju finančnih sredstev. Povsem razumno je, da imajo ljudje različnih generacij drugačna pričakovanja in upe, drugačna prizadevanja in drugačne sanje. Pomembno je, da vsi ostanemo odprti ter iščemo pozitivne točke drug v drugem, kajti vsak ve nekaj, česar mi ne, in vsak zna nekaj, kar nam ne gre. Tudi v Trzinu se ta problem čuti. Imamo dva vrtca, zelo dejavno društvo upokojencev, sorazmerno veliko osnovno šolo ter tudi industrijsko cono, ki zaposluje tiste, ki še niso upokojeni in tudi študirajo ne več. Nabor je raznovrsten, in prav je tako. Delež upokojencev se povečuje, obenem pa se v Trzin priseljujejo nove družine. Med njimi velikokrat sploh ne prihaja več do interakcij, ki pa bi bile zelo koristne, kajti več glav več ve. Izkušnje starejših bi pomagale neizkušenim mladim in ambicije ter znanje mladih bi pomagale svobodnemu delovanju starejših. Ker prehajamo skozi težavne negotove čase, je zelo pomembno, da si pomagamo in podajamo znanje. Trzinci smo prijazni ter skrbni ljudje, vendar imam občutek, da bi lahko na tem področju naredili več ter spodbujali interakcije med mladimi in upokojenci. Imamo čudovit kulturni dom, v njem bi se lahko odvijalo več takšnih prireditev in okroglih miz, na katerih bi se pogovarjali o medgeneracijskih prepadih, in ponudili pomoč tistim, ki si sami ne znajo pomagati, čeprav pa to ni nujno. Predvsem je pomembno, da začnemo pri sebi in ljudeh okoli nas ter za spremembo pozdravimo soseda z velikim nasmehom in ga vprašamo po zdravju. Tako malo je potrebno za pravilen odnos, in vsi bi se počutili bolje.

Veronika Cukrov, 2. e Gimnazije Bežigrad

Vrtec na obisku

Ježki, vendar ne pravi, ampak otroci skupine Ježki iz vrtca Trzin, so obiskali znanega trzinskega rejca konj - Franca Florjan-čiča. Kot smo v Odsevu že poročali, je Franci že nekajkrat razveselil otoke iz trzinskega vrtca tako, da jih je popeljal s sanmi, ki so jih vlekli njegovi konjski lepotci, po trzinskem polju ali pa so pri njem malčki lahko jahali ljubkega ponija. Tokrat jih je povabil na ogled svojih konj. 4. marca so kmalu po deseti uri malčki iz vrtca strumno prikorakali s svojima vzgojiteljicama Natalijo Simono Črnivec in Anjo Ažman na dvorišče Franca Florjančiča. Lepo jih je sprejel, jim postregel z napolitankami, ki so se jih otroci razveselili, nato pa jih vprašal, kaj bi želeli videti. Skoraj v en glas so povedali, da konjičke. Franc je brez obotavljanja pripeljal iz hleva jahalno kobilo pasme Apaluzo z žrebičkom. Kobila sliši na ime Tajga. Naslednja je bila kobila Linda z majhno poskočno žrebič-ko, staro komaj nekaj dni, pasme Posavka. Nekaj posebnega je bil plemenski žrebec Rambo, pasme Norik, saj je eden najlepših predstavnikov svoje pasme daleč naokoli. Veliki žrebec je bil tako poskočen in isker, da bi se ga otroci ustrašili, če ga ne bi vodila Francetova poznavalska roka. Vse konje je Franci nekajkrat v krogu popeljal po dvorišču, da so jih lahko otroci videli iz vseh strani, in videli so, kako se žrebiček in žrebička držita svoje matere in venomer tečeta za njo.

Na koncu pa je Franci iz hleva pripeljal še malega ponija, pravzaprav gre za kobilico Piko, kar je bilo pika na i za vse otroke, saj so se je izredno razveselili in jo lahko objemali in božali ter hranili s kruhom. Škoda le, da je bilo tistega dne tako mrzlo, drugače bi otroci Piko lahko celo zajahali.

Vsi so si bili edini, da je bil to zelo lep dan, ki je otrokom prinesel nova spoznanja in pokazal, da so med nami dobri ljudje, ki mar-

Tajga z Žrebičkom

sikdaj storijo kaj lepega za sočloveka. Po pozdravu so otroci pohiteli nazaj proti vrtcu, kjer jih je že čakalo kosilo in zaslužen počitek. Franci je našemu največjemu bogastvu - otrokom pomahal v slovo in jih povabil na jahanje, ko bo topleje. Otroci so mu bili zagotovo hvaležni, prav tako kot tudi vsi drugi, ki smo se udeležili tega prisrčnega srečanja.

Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak

VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Ihanska cesta 19 a Zaboršt 1230 Domžale

Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS izdaja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega Pravilnika se bo izvajalo splošno cepljenje psov proti steklini, in sicer v občini Trzin po sledečem razporedu.

RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI

Dne: ČETRTEK, 24. 03. 2011

Ob 08.30 - 09.00 novi Trzin pri PD Onger, ul.Rašiške čete 4 Ob 09.15 - 09.45 stari Trzin pri Ivanu Kecelju, Mengeška 19 Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter na mestih kot v rednem cepljenju.

Dne: SOBOTA, 02. 04. 2011

Ob 09.00 - 09.30 stari Trzin Ob 09.40 - 10.00 novi Trzin

Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov ( POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA).

Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice NE SMEMO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO LASTNIKA PSA.

Cepljenje za posameznike je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik od 07.00 -12.00 in od 15.00 - 18.00 ter v sobotah od 07.00 - 12.00. Stroški cepljenja znašajo 34.89 EUR.

Steklina - rabies

Steklina je virusna bolezen, ki povzroča vnetje možganov in hrbtenjače in se prenaša iz živali na ljudi. Bolezen se prenaša preko okužene sline bolne živali z ugrizom ali če okužena slina pride v stik s poškodovano, opraskano kožo ali sluznico. Najpogostejši prenašalci te bolezni so psi, mačke in lisice, prenaša pa se lahko tudi preko drugih živalskih vrst. Bolezen je neozdravljiva, edina zaščita proti njej je cepljenje, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni.

Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali, okužene s steklino, in posledično se šteje celotno območje Republike Slovenije za območje, okuženo s steklino, zato morajo biti vsi psi v Republiki Sloveniji cepljeni proti steklini, in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (UL RS, št. 139/06)).

Vsako leto in tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si .

Ob 8. marcu - dnevu žena

Minil je praznik, za katerega pravijo, da izgublja pomen, da zveni socialistično; vendar nikakor ni tako. Spomnimo se samo letnic 1910, 1911, 1917 in Clare Zetkin. Hudo je bilo, ženske so bile popolnoma brez pravic. Pa jim je v dolgih letih z velikim trudom uspelo, tudi zaradi moških, ki so imeli razumevanje za svoje družice in življenjske sopotnice, tako da so upoštevali njihov trud, znanje in sposobnosti. Naše žene, matere in hčere si zaslužijo svoj dan, ki so si ga priborile v dolgih letih borbe za volilno pravico, enake pravice in možnosti na delovnih mestih. Vendar še danes ponekod za enako ali celo bolje opravljeno delo dobijo slabše plačilo. Marsikaj se ne vidi iz pisarn vodilnih in marsikaj preslišimo, kar se dogaja med štirimi stenami stanovanj.

Vsem našim ženam želim, da bi jim bilo med nami, moškimi, lepo, da bi bile zaželjene vedno in povsod, da bi na delovnih mestih imele enake pravice, volilni imeniki naj bodo poln ženskih imen, saj pomenijo znanje in vztrajnost. Celo leto naj vam bo 8. marec.

Tekst in foto: Zmago Knuplež - Zmak

Roža za mamico

Najlepše besede: mamica, mami, mama, mati

V življenju vsakega človeka je nekaj besed, ki ga spremljajo skozi vse življenje. Ena takih je mama. Vendar to ni samo beseda, ampak največja ljubezen, ki jo pooseblja le mati, saj ob rojstvu žrtvuje sebe za novo življenje in novo srečo. Kdo se ne spomni črtice Skodelica kave Ivana Cankarja, ki pokaže, kako lahko prizadene-mo svojo mamo, ki vedno, čeprav včasih skromno, želi za svojega otroka najboljše. Vsem mamam, materam in mamicam želimo za njihov praznik polno ljubezni njihovih dragih, pa ne samo za ta dan, ampak celo leto. Celo leto naj cveti roža za mamico, mojo, tvojo, njegovo, njeno mamico, ki nas ima najraje na svetu. Vračajmo jim to ljubezen in jih spoštujmo, spoštujmo vse te matere naših slovenskih sinov in hčera, matere, brez katerih nas ne bi bilo. Vse najboljše, naše mamice, in roža za vas in vašo ljubezen.

Tekst in foto: Zmago KnupleZ

Ljuba mami

Brez tebe naju ne bi bilo.

Kdo bi nama dajal ljubezen in veselje, če ne ti?!

Dom brez mame ni dom, je le prostor, kjer se živi,

mama pa je tista, ki mu da toplino,

ki si dela za otroke skrbi in ki ti stoji ob strani.

Kdo bi nama stregel in za nama pospravljal,

kdo bi naju sekiral? Bilo bi prav dolgočasno!

V teh letih si z nama doživela stvari,

ki se ti ob najinam rojstvu niso niti sanjale.

Še sedaj, ko sva odrasla, ti delava "sive lase".

Taka sva, vendar ne pozabi, to so v nama tudi tvoji geni.

Sva ti pa hvaležna, da si nama našla super očeta,

to pa je tudi odlika dobre mame.

Da bova vse stvari pospravila

na pravo mesto, ti ne moreva obljubiti,

ker je življenje tako nepredvidljivo. Lahko pa ti rečeva,

da te ne zamenjava za nobeno drugo mamo!

Tvoja otroka

Pogovor z našosoobčanko

Marinka Vehovec: Rada sodelujem v trzinskih društvih

Marec zaznamujeta kar dva "ženska praznika": 8. marec in materinski dan. Ko smo se na uredništvu pogovarjali, kateri Trzinki naj ob tem damo besedo, ni bilo veliko dilem. Med tistimi, ki so opazne v trzinskem društvenem življenju, pa se z njimi še nismo pogovarjali za Odsev, je že dolgo "zapostavljena" Marinka Vehovec, ki tako ali drugače sodeluje pri številnih trzinskih družabnih dogodkih, pa kar nismo našli priložnosti, da bi jo nekoliko podrobneje predstavili našim bralcem.

Mama dveh otrok in babica dveh vnukov in vnukinje je prišla v Trzin davnega leta 1966 in tukaj živi še danes, je cenjena in prijetna gospa.

Kaj vas je pripeljalo v Trzin?

Spoznala sem fanta Jožeta Vehovca; lahko bi rekla, da je bila ljubezen na prvi pogled, in sva se tudi poročila. Tako sem prišla v Trzin v številno družino Vehovec, ki me je zelo lepo sprejela. Dobila sva dva otroka: sina Staneta in hčerko Andrejo.

Kako so vas sprejeli Trzinci?

Moram povedati, da so me v Trzinu lepo sprejeli, in še danes smo s sosedi in sokra-jani prijatelji in se večkrat srečujemo na raznih dogodkih in praznovanjih.

Kako ste v tistih časih živeli?

Življenje ni bilo lahko, čeprav sem imela dobro službo in je bil mož obrtnik. Leta 1968 so bile v trzinskem kotu poplave in že tako staro hiško nam je precej uničilo. Morali smo jo obnoviti in zaradi številne družine povečati in dvigniti za eno nadstropje. Hišo smo pričeli obnavljati leta 1970 in ves denar je šel za gradnjo. Vseeno smo se imeli lepo in se znali poveseli-ti. Leta 1982 pa je mož zbolel in ni mogel več opravljati svojega poklica. Takrat nam je bilo težje. Leta 2001 je mož po hudi bolezni preminil. To so bili žalostni časi, vendar sem se počasi pobrala in živim dalje.

Sedaj sodelujete marsikje v Trzinu!

Da. Po upokojitvi sem začela sodelovati v trzinskih društvih. Rada sem oblekla narodno nošo, ki mi je še danes v veliko veselje. Sem članica Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, kjer sem v upravnem odboru. Pojem pri pevskem zboru Žerjavčki, sem pri kolesarskem društvu Feliksi, kjer se udeležujem izletov in po potrebi pomagam pri delu društva. En dan na teden pa me najdete v recepciji centra Ivana Hribarja, kjer se srečujem z mnogimi krajani, ki obiskujejo zdravstveni dom , knjižnico ali imajo kakršne koli opravke v centru.

Kaj bi želeli, da bi bilo v Trzinu bolje?

Rada bi urejen potok Pšato, da se ne bi ob vsakem večjem dežju tresli pred poplavami, rada bi, da bi se čimprej uredila obvoznica, predvsem pa bi rada, da bi se vsi krajani Trzina imeli lepo in prijateljsko sodelovali.

Kakšno se vam zdi življenje danes?

Nekako se mi je življenje uredilo in zelo rada sodelujem z vsemi, ki si to želijo. Sem vesele narave in z veseljem sprejmem vsakega človeka dobrega srca. V Trzinu med dobrimi sosedi in prijatelji mi je lepo, in upam, da bo še dolgo tako in da se bomo imeli radi, saj se brez tega ne da živeti. S takim pristopom do življenja in druženja v Trzinu nas bo Marinka zagotovo razveseljevala še vrsto let.

Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak

Čudovit večer za mamice in žene

V ponedeljek, 7. marca, je Gianni Rijavec s svojimi gosti nastopal v Hali komunalnega centra v Domžalah. Koncert je bil namenjen še zlasti ženskam in mamicam. Glasbeni gostje na koncertu so bili: Miša Molk, ki je v duetu z Giannijem zapela »Poljub«, Nataša Madjar, mala Lina Kuduzović, ki je sprožila pravi val navdušenja, Zuleika Morsut, mlada italijanska pevka, ki je skupaj z Giannijem zapela skladbo »Ljubezen je le ena«, Godalna zasedba Glasbene šole Domžale Anastasia Strings pod vodstvom Anastazije Juvan, spremljal jih je pianist in skladatelj Miran Juvan. Vrhunec večera je bil nastop 270-članske-ga otroškega pevskega zbora, sestavljenega iz sedmih osnovnih šol: Komende, Trzina, Mengša, Dola pri Ljubljani, Domžal, Kamnika ter Glasbene šole Domžale, ki so pod vodstvom zborovodkinje in profesorice glasbe Jožice Vidic zapeli skupaj z Giannijem pesem »Mamica je kakor zarja«. Po odpeti pesmi so stekli k svojim

mamicam ter jim podarili cvetove, ki jih je izdelala rokodelka iz Vranskega. Številni obiskovalci so od ganjenosti zajokali. V zborčku so sodelovali tudi osnovnošolci iz Trzina, pod vodstvom mentorice Bar

bare Karba, za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo.

V nabito polni dvorani je bilo ta večer res magično vzdušje, organizator koncerta je bilo Kulturno-umetniško društvo Jožeta Karlovška iz Domžal.

KU D Jožeta Karlovška Foto: Jernej Karlovšek

270-članski zborček otrok je na noge spravil vse obiskovalce v Hali komunalnega centka.

Tudi tokrat vabljeni na čistilno akcijo

Trzinska občina od svoje ustanovitve naprej vsako pomlad organizira čistilno akcijo v Trzinu in njegovi okolici. Pripravili jo bodo tudi letos, podobno kot lani pa bo potekala v sklopu vseslovenske čistilne akcije Dan za spremembe. Trzin bomo tako letos skupaj čistili v soboto, 26. marca, če bo vreme slabo, pa bodo akcijo prestavili za en teden. Vsi, ki jim je mar za to, v kakšnem Trzinu živimo, naj tistega dne ob 9. uri zjutraj pridejo na katero od 12 tradicionalnih zbirnih mest. Podrobnosti organizatorji že, in jih še bodo, sporočajo s pomočjo letakov, ki jih bodo raznosili po trzinskih domovih. Na posameznih delih Trzina bodo čiščenje že po običaju organizirala in vodila posamezna trzinska društva, kar na šestih različnih mestih v občini pa bodo tega dne nameščeni dodatni veliki zabojniki za odpadke. Za prevoz polnih vreč odpadkov z zbirnih mest do kontejnerjev bodo poskrbeli gasilci. Občina bo zagotovila vreče za zbiranje odpadkov in

rokavice,vendar priporočajo, da udeleženci akcije s sabo prinesejo svoje rokavice, saj tiste, ki jih imajo pripravljene na občini, naj ne bi bile najbolj trpežne. Udeleženci akcije bodo, že po tradiciji, po akciji v okrepčevalnici Bor pri trgovini Mercator dobili malico.

Občina pa je že sprožila akcijo popisa divjih odlagališč, spet pa so pripravili tudi zbirna odlagališča za vejevje in druge odpadke, ki se naberejo po spomladanskem obrezovanju in urejanju domov.

Divja smetišča

Občina Trzin ima veliko gozdnatih površin s čudovitimi sprehajalnimi potkami in trim stezo, kjer se lahko občani razgibajo in skrbijo za svoje zdravje. Vse skupaj se zdi tako idilično in lepo, vendar se v gozdu skrivajo neprijetnosti v obliki divjih odlagališč. Čeprav je naš gozd skrbno urejen s pešpotmi in trim stezo, me velikokrat zmotijo smeti ob potkah in izven njih. To je še najmanjši problem, saj se velikokrat najde kakšen eko osveščen, ki te smeti pobere.

Druga pesem pa je z divjimi odlagališči. To so po navadi smeti, ki so bile brezbrižno odvržene na obrobju kakšne potke. Tako sem že v naših gozdovih naletel na odslužen gradbeni material in ostalo večjo kramo, ker se je lastniku zdelo predrago, da bi jo odpeljal na bližnjo deponijo. Skratka, trzinski gozdovi počasi, a vztrajno postajajo divja smetišča. Seveda se potem tukaj vsak posameznik vpraša, kako lahko pripomore k odstranjevanju večjih odpadkov, kot je n.pr. gradbeni material ali pa celo kakšne zdravju nevarne snovi. Že z majhnimi koraki veliko pripomoremo k izboljšanju. Eden izmed takšnih načinov je popis divjih odlagališč in zapis v register spletne strani ocistimo.si

Na spletno stran se preprosto registriramo, in ta nas kmalu pripelje do zemljevida, kjer so popisana divja odlagališča po celi Sloveniji. Tudi v občini Trzin je popisanih nekaj odlagališč, vendar si upam trditi, da jih je še več.

No, da se vrnem k rešitvi. Divja odlagališča dandanes precej enostavno popišemo. Vse več je uporabnikov sodobnih mobilnih telefonov ali pa naprav, ki imajo GPS tehnologijo in fotoaparat. S pomočjo GPS-a točno lociramo nahajališče smeti in zraven tudi fotografiramo izgled in kraj, kjer se smeti nahajajo. Dobljene podatke nato vnesemo na oci-

stimo.si in s tem zabeležimo divje odlagališče, ki bo v bližnji prihodnosti primerno odstranjeno.

S takimi majhnimi koraki veliko pripo-moremu k izboljšanju trzinskih gozdov in tudi čiščenju zemlje. Vse to lahko opravimo ob sprehodu v gozdu ali pa nabiranju gozdnih dobrot.

Matevž Kosterov

Vzorci iz babičine skrinje

TD Kanja Trzin in vezilje so 10. marca 2001 pripravile večer ob ročnem vezenju - vzorcih iz babičine skrinje. Avla v Centru Ivana Hribarja je bila lepo urejena in izdelki pridnih vezilj so bili postavljeni na ogled.

V povezovalnem govoru je Dunja Špendal, glavna organizatorka večera, obiskovalcem povedala nekaj o minulih časih, ko so ob dolgih zimskih večerih pridne ženske roke vezle prelepe izdelke. S prihodom pomladi, pred praznikom, so počistile svoje domove, odprle okna soncu, ptičjemu petju in dehtenju rož in na koncu dodale še nove prtičke, prte in mogoče tudi zavese. Na pobudo predsednice TD Kanja, ge. Jožice Valenčak, so se vezilje odločile, da odprejo babičino skrinjo in z vezenjem obudijo stare vzorce. Vedno pomembneje je, da se vrnemo k svojim koreninam in da se ročno delo postavi na mesto, ki mu gre. Iz Kamnika je prišla mentorica, ga. Majda Vavpetič, in začela učiti bolj ali manj spretne udeleženke. Na začetku so vadile osnovne vbode in vezle enostavne prtičke. Kasneje pa so usvojile rišelje vbod oz. čipkasti vbod ter nadaljevale z zahtevnejšimi prti raznih oblik in velikosti. Poleg tega so se naučile toledo vzorca, ki je izvezen v obliki mrežice in da izdelku prefinjen in eleganten videz. Po osnovnem vezenju v beli barvi so se tečajnice navdušile tudi za barvno vezenje.

Vezilje, ki so med prireditvijo vezle, so prikazale, kako poteka izdelava prtička od začetka pa do konca, mojstrice igel pa so bile z vsemi informacijami na razpolago tudi obiskovalcem. Najprej so na narisani podlagi prikazale ojačanje pred vezenjem, kar omogoča, da bo izdelek preživel nas in naše potomce, brez skrbi se ga bo pralo in likalo. Nato sledi vezenje, najpogosteje v rišelje tehniki, na koncu pa pranje, škrobljenje in natančno likanje, in za zaključek še previdno striženje. Da je na delavnici res zabavno, potrjuje tudi udeležba tečajnic iz Trzina, Kamnika, Ljubljane in seveda Kureščka.

Po prvem delu programa je ga. Ada Lovše Mušič recitirala nekaj verzov na temo vezenja, par besed je spregovorila mentorica, udeležence pa je pozdravila tudi predsednica TD Kanja.

V nadaljevanju je bil program posvečen minulemu prazniku 8. marcu, dnevu žena, kateri pa je šel že skoraj v pozabo, in to ni prav. Mednarodni dan žensk se na pobudo nemške feministke in socialistke Clare Zetkin praznuje od leta 1917. V preteklem obdobju so bile ženske bolj enakovredne moškim, za danes pa to ne velja več. Za enako delo dobi danes ženska manjše plačilo kot moški. Pred leti je bilo ženi oz. mamici zagotovljeno delovno mesto, ko se je vrnila s porodniškega dopusta, danes nič več. Zato moramo, tudi zaradi naših otrok in vnukov, vztrajati, da se 8. marec praznuje, pa ne samo z enkrat letno podelitvijo naglja, temveč z enakopravnim odnosom skozi vse leto.

V kratkem programčku sta se obiskovalcem predstavila tudi dva učenca osnovne šole: Nina je zapela Jaz pa grem na zeleno trav'co, Domen pa je na harmoniko zaigral Ko sem majhen bil. Pred zaključkom pa so ljudske pevke Predice iz Kamnika zapele tri pesmi: Ko zlato sonce, Jaz pa vrtec bom kopala in Pomladno. Ker v tem mesecu praznujemo še en, bolj neformalen praznik, posvečen materam, materinski dan, je bil na kratko omenjen tudi ta praznik. Praznik izvira iz ZDA, v Evropo pa je prišel po prvi svetovni vojni. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznika dneva žena praviloma ni praznoval, danes pa je spet oživel in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca.

Pred zaključkom je Domen spet raztegnil harmoniko in zaigral Čebelarja, sledilo pa je Voščilo mami že odraslih otrok. Ko so si obiskovalci že ogledovali razstavljene predmete, je g. Jagodic na harmoniko zaigral Trzinko, srečanje pa se je nadaljevalo ob prijetnem druženju in pogovoru o videnem, vsaka ženska pa je odšla domov z rdečo vrtnico.

Dunja špendal

Vabilo

Turistično društvo Kanja Trzin

vabi na ogled izdelkov iz delavnice VEZENJE v avlo Centra Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 12/f, Trzin.

Razstavo si lahko ogledate do 21. marca, vsak dan v času dežurstva v CIH, v ponedeljek, 21. marca, od 17. do 19. ure bodo po razstavi vodile vezilje TD Kanja Trzin.

Lepo vabljeni!

Spomini na osamosvajanje Slovenije

V četrtek, 17. februarja, je gospod župan Anton Peršak na svojem kulturnem večeru gostil našega soobčana, priznanega pravnega strokovnjaka dr. Toneta Jerovška. Gospod igra pomembno vlogo v naši pravni stroki, saj je bil vrsto let predsednik ustavnega sodišča Slovenije ter izredni profesor na Pravni fakulteti in Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani, še zlasti pa se je izkazal v času osamosvajanja Slovenije. Takrat je s Petrom Jambrekom in Tine-tom Hribarjem predložil in pojasnil koncept osamosvojitve Slovenije in izvedbe plebiscita na znamenitem srečanju poslanske skupine Demos-a v Poljčah. Ker je v tistih časih pri oblikovanju pravnih temeljev sodeloval tudi nas župan g. Peršak, se je pogovor v pretežni meri sukal okrog spominov na tedanje zgodovinske dogodke. Sogovornika sta iz prve roke pripovedovala, v kakšnih dilemah so se takrat znašli snovalci osamosvojitve, med pogovorom pa se gost ni mogel izogniti ocenam na sedanje razmere v državi in slovenskem pravu. Pogovor je bil izjemno zanimiv in živahen, in publika je gosta in gostitelja nagradila s prisrčnim aplavzom.

Društvo za napredek in razvoj Trzina

vabi na

LITERARNI VEČER METE KUŠAR Z GOSTI

28. marca 2011 ob 19:00 uri v dvorani Marjance Ručigaj (CIH Trzin)

O literarnem večeru

Knjiga izpod peresa slovenske pesnice Mete Kušar Intervjuje zbirka dolgih, analitičnih intervjujev in raziskovalnih pogovorov, ki jih je opravila z vrsto uglednih domačih in tujih sogovornikov, tudi s tremi gosti, ki bodo z nami na kulturnem večeru.

O avtorici Meti Kušar: Rojena 10. maja 1952 v Ljubljani. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado. Od leta 1994 je samostojna delavka v kulturi. Je ustanoviteljica »Prestola poezije/The Throne of Poetry«, glasbeno-literarnega performansa, s katerim se je predstavila že na številnih prizoriščih (Plečnikov trg, grad Fužine, grad Podsreda, Slovenska filharmonija, Kongresna knjižnica v Washingtonu, Chicago, Ohio State University Columbus, Toronto, Guildhall London, Sinagoga Maribor).

Gostje

Ana Pusar Jerič je naša domačinka, ki izhaja iz šentjurške družine, ki je ljubila glasbo. Izobraževanje je začela v Celju, nadaljevala pa v Ljubljani in v Salzburgu. Uspešno šolanje se je zrcalilo v nagradah na mednarodnih tekmovanjih in v nadvse uspešni mednarodni pevski karieri. Prejela je drugo nagrado v Zagrebu, prvo nagrado na tekmovanju Totti dal Monte v Trevisu, drugo nagrado pri Mariu del Monacu v Villi Manin, drugo nagrado in srebrno medaljo na tekmovanju v 2enevi, nagrado strokovnih ocenjevalcev časopisa Berliner Zeitung za vlogo Lize v Pikovi dami P. I. Čajkovskega, nagrado Prešernovega sklada, Betettovo nagrado za življenjsko delo, številne plakete in priznanja.

Damjan J. Ovsec: Etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar, publicist. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študij pa nadaljeval na finskih univerzah v Helsinkih in Turkuju. Med letoma 1978 in 1988 je služboval kot urednik Mladine in Pionirja, od leta 1989 pa je v svobodnem poklicu. Preučuje meščanstvo, njegovo identiteto in kulturo, še posebej v Ljubljani, praznovanja in praznike ter s tem povezane šege in navade, raziskuje verovanja, vraže in praznoverje, mite in simbole ter popularizira etnološko in kulturno dediščino Slovencev. Napisal je 10 knjig ter okrog 1000 poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov. Od sedemdesetih let je sodeloval z mnogimi domačimi in tujimi radijskimi ter televizijskimi postajami.

Janez Suhadolc: Arhitekt in grafični oblikovalec, redni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki se že skoraj dve desetletji ukvarja tudi s snovanjem in izdelovanjem unikatnih stolov. Njegov znani citat: »Prijetno mi je, če iz skoraj zavržene tvarine naredim izdelek, ki je nekaj vreden. To se mi zdi tako, kot če bi iz pepela vstal ptič feniks«. Je neutruden popotnik in opazovalec prostora in ljudi, tudi duhovit in natančen zapisovalec svojih spoznanj in stališč.

Vljudno vabljeni,

Frane Mazovec, predsednik

Pustovanje

Maškare so spet peš razveseljevale Trzince

Letošnji dvanajsti, torej že tradicionalni pustni karneval v Trzinu je minil v lepem sončnem vremenu, kar se je doslej zgodilo le malokrat. Turistično društvo Kanja je pripravilo pohod maškar po podobni poti kot lani, le da je bilo počivališče tokrat ponovno pred Okrepčevalnico Bor v Mlakah. Udeležba je bila zadovoljiva glede na to, da Trzinci ob lepem vremenu radi smučamo, kolesarimo ali se podajamo na daljše ture in izlete. Gledalcem se je tokrat predstavilo preko 70 maškar, ki so se po svoje zabavale od zbirališča pred Kulturnim domom Trzin do parkirišča pred Barco in trgovino Frutas. Kot smo že omenili, je bil postanek v Mlakah, veseli sprevod pa je od tam krenil do gostilne Pr' Jakov' Met' in nazaj do La Goja bara, nato pa so naše-mljenci ob glasbi in veselem druženju zaključili potep pred gostilno Pr' Narobet'. V sprevodu so izstopali najmlajši, odeti v različne prisrčne in zanimive like, ki so jih spremljali starši, nekatere pa so celo vozili še kar v otroških vozičkih. Posebno pozornost in obilico smeha pa je povsod pritegovala skupina odraslih, našemljenih v nune in črna duhovniška oblačila, ki je sebe in ostale v sprevodu zabavala s pesmijo in plesom.

Marsikdo od udeležencev in gledalcev je ob tem namignil, da je škoda, da v Trzinu ni več tudi večernih pustnih zabav. Mogoče pa bo to le izziv za nekdanje organizatorje, da bi prihodnje leto sprevod podaljšali še z večerno zabavo. Kakor koli že, s prepolnimi želodci pustnih dobrot je sprevod minil v veselem razpo-

loženju in brez vsakih nezgod, kar je še najbolj pomembno.

Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem omenjenim in tudi podjetju Wrigli, ki je prispevalo vrečo sladkarij za otroke. Se vidimo prihodnje leto, 21. februarja 2012.

j. v. , foto Nemec

Spet smo odganjali temo

Tudi letos je Turistično društvo Kanja v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin, pripravilo praznovanje gregorjevo. Na predvečer praznika, 11. 3., se je ob 18h uri pri Pšati zbrala množica ljudi s svojimi najmlajšimi, ki so v rokah trdno držali doma izdelane barčice in nestrpno čakali, da napoči trenutek, ko se bodo lahko podali na brv, se nagnili nad gladino Pšate in po njej spustili svoja plovila z lučkami, ki bodo pregnale zimo, nam prinesle daljše dneve in toplo vreme. Na prireditvi so sodelovali otroci iz vrtca Palčica, skupina Stonoge, in učenci od 1. do 5. razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje v osnovni šoli.

Otroci seveda niso izdelali le barčic, ampak so se naučili nekaj prijetnih, pomla

dno obarvanih pesmic, deklamacij in skladbic, ki so jih zaigrali na inštrumente. Praznik gregorjevo, ki oznanja prihod pomladi, prebuja naravo, živali in ljudi je dan, ki so ga naši predniki obeleževali kot začetek pomladi.

Je tudi praznik luči. Na ta dan so čevljarji in drugi rokodelci prenehali z delom ob luči, jo postavili na barčico s hišico in jo spustili po vodi.

Pravijo tudi, da se na gregorjevo ptički ženijo. Ta dogodek opisuje Oton Župančič v svoji pesnitvi Duma, ko se spominja otroških dni: »Na gregorjevo-otec, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so

To je predvsem lep slovenski običaj, ki se kljub svoji častitljivi »starosti« uspešno

upira sodobnemu potrošniškemu času in na nevsiljiv način vabi staro in mlado, da se druži v naravi in ohranja stare navade. Tudi zaradi tega je ta običaj vreden, da ga vsako leto obudimo in tako preprečimo, da bi šel v pozabo. Opažam pa, da je vsako leto večje število obiskovalcev prireditve, zato menim, da se nam pozabe tega praznika v Trzinu ni bati. Ker smo okolju prijazna šola, k sodelovanju povabimo tudi Gasilsko društvo Trzin, ki nam vedno priskoči na pomoč. Delo gasilcev na prireditvi je močno povezano z okoljem, saj se trudijo, da za mostom čez Ljubljansko cesto »diskretno« polovijo vsa plovila po Pšati in jih primerno odstranijo.

Za TD Kanja in OŠ Trzin Petra Music

^uR že za 399,00 EUR

Tedenski najem APP2 STUDIO za 2 osebi: 37x7 dni = EUR že za 239,00 EUR

* Akcijske cene veljajo v primeru plačila do 1. 4. 2011. Turistična taksa in prijava nista vključeni v cenah!

Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.uilamirakul.com, Ko»pb^^''večnamenski.g^ostor

4J

- ■ -

OVA kolek

SONČNIHOČAL 2011 .PESTRA IZBIR

UGODNE CENE

Pozdravljeni,

Še malo in POMLAD bo tu, zato bi tokrat namenila nekaj besed o zaščiti oči pred soncem. Vse več bo potepanja na prostem po vročem soncu, zato vam bodo vaše oči hvaležne in ostale bolj zdrave, če jih boste zaščitili z kvalitetnimi sončnimi očali. Skoraj vsak izmed nas uporablja taka ali drugačna sončna očala. Večina ljudi pa ni seznanjena z bistveno funkcijo sončnih očal (zaščito oči in optično funkcijo) in jih uporablja le kot modni dodatek. Za nas in za naše oči so zelo nevarni ultravijolični žarki (ki so del žarkov, ki jih predstavlja sončna svetloba), žarčenje in življenjski pogoji ki so se v zadnjih letih korenito spremenili, saj tanjšanje ozonskega plašča in razni umetni viri svetlobe povzročajo veliko sevanja. Prav zato pa pri zaščiti oči ne zadostuje samo zatemnitev stekel, temveč je bistvenega pomena prav zaščita pred škodljivim UV sevanjem (UVA in UVB). Ultravijolični žarki so sicer nevidni, vendar pa lahko pri določeni moči povzročijo vnetje in okvare oči. Temna očala, ki ščitijo oči samo pred bleščanjem so torej lahko nevarna, ker se zenica za temnimi stekli razširi in s tem omogoči, da prihaja skozi širšo zenico še več UV žarkov. Naše oko se samo brani, ob močni svetlobi avtomatsko gledamo ozko, zato je BOLJE BREZ SONČNIH OČAL kot da nosimo očala brez UV zaščite!!! Zatorej preden se odločite za nakup očal, se prepričajte o njihovi zaščiti pred škodljivimi UV žarki, med katere spadajo tako imenovani UVA in UVB žarki.

OKULISTICNA AMBULANTA vsak četrtek popoldî

brezplačna kontrola dioptrije vsak dan

• Preglede dioptrije za očala in kontaktne leče, podaljšanje vozniškega dovoljenja, ...

• Ob pregledu za kontaktne leče dobite brezplačen poskusni par mehkih kontaktnih leč za 14 dni.

• Brezplačne inštrukcije za uporabo vseh vrst kontaktnih leč. ?

• Preglede opravlja izključno priznani zdravnik specialist okulist. Za okulistični pregled se prijavite na telefon: 059 023 009 ali 040 21 22 23

Delovni čas: pon.-pet. 9h-12h 15h-19h sob. 9h-12h

Predstavitev novega vodnika Plečnik na Domžalskem in Kamniškem v gradu Jablje

Plečnikov Jezus iz Trzinske cerkve

V sredo, 9. marca 2011, je v poročni dvorani gradu Jablje potekala predstavitev novega vodnika Plečnik na Domžalskem in Kamniškem iz zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki jih izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V projektu, ki ga je koordinirala Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik, je sodelovalo pet občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin. Dogodka so se udeležili nekateri župani in podžupani omenjenih občin, okoli 100 obiskovalcev pa so s svojo udeležbo potrdili, da je zanimanje za Plečnikova dela na tem območju izredno veliko. Arhitekt Jože Plečnik (1872 - 1957) je eden izmed najbolj priznanih slovenskih arhitektov. Največ je ustvarjal v Ljubljani in Pragi, ogromno njegovih del pa najdemo tudi drugod po Sloveniji ter nekdanji Jugoslaviji.

A vtorici vodnika Maja A vguštin in Saša Lavrinc

S pomočjo konservatorja, umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta in drugih intelektualcev je že pred drugo svetovno vojno dobro spoznal severno obrobje Ljubljane. Bil je ljudski ustvarjalec v najboljšem pomenu besede in njegove zamisli so pri kamnosekih, mizarjih in kovačih odmevale še desetletja po njegovi smrti. O pomenu izdaje vodnika (ta naj bi bil že 212. po vrsti) je spregovorila direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, dr. Jelka Pirkovič, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik. Dr. Andreja Eržen pa je poudarila, da gre za enega izmed uspešnejših projektov, kjer smo uspeli povezati institucije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Napovedala je tudi, da bo vodnik Plečnik na Domžalskem in Kamniškem dobra osnova za pripravo turističnih produktov ter drugih skupnih projektov.

Glavna urednica, ga. Marina Zupančič, je vodnik predstavila tehnično. Zajema 100 strani, besedilo spremlja 69 izbranih fotografij. Na prednjem zavihku je pregledna karta območja z označenimi spomeniki, izdan pa je v dveh jezikih, slovenskem in angleškem. Na koncu sta vodnik na kratko predstavili še avtorici, Maja Avguštin in Saša Lavrinc, iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Območne enote Kranj, ki se z raziskovanjem Plečnikovih del na tem območju ukvarjata že 4 leta. Za pripravo vodnika sta pregledali vse razpoložljive lokalne arhive in se pogovarjali z ljudmi, ki so sodelovali pri izdelavi arhitektur ali zgolj enostavnih rezbarij.

Vodniček predstavlja prenovitvena dela arhitekta Jožeta Plečnika po drugi svetovni vojni na Domžalskem in Kamniškem območju in njegov spoštljiv odnos do domačih obrtnikov, mojstrov, ki so v svojih delavnicah ustvarjali okrasja po njegovih načrtih in kjer jih je Plečnik obiskoval, prijateljeval z njimi in tudi na njihovih domovih pustil svoj arhitekturni pečat. Poleg številnih obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili avtoricam in odgovornim, so se dogodka udeležili župani: Kamnika - Marjan Šarec, Komende - Tomaž Drolec in Mengša - Franc Jerič, podžupa-nja Občine Domžale - Andreja Pogačnik Jarc. Med gosti je bila tudi poslanka državnega zbora, nekdanja županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, Občino Trzin pa sta zastopali svetovalki župana za družbene dejavnosti Mojca Tavčar in višja svetovalka za okolje in prostor Sida Valen-tinčič.

Za glasbeno vzdušje je poskrbel kvartet Grm v sestavi: Metod Palčič, Matej Primožič, Rok Rakar in Gašper Plahuta.

Korošci so nas ponovno nasmejali do solz

DU Žerjavčki Trzin je organiziralo že tradicionalno gledališko predstavo v izvedbi dramske skupine iz Črneč pri Dravogradu. Tokrat smo jih gostili že osmič, in ponovno so dokazali, da so izvrstni igralci. Do solz so nas nasmejali s komedijama „Zaspite, če vam rečem" in „Ne sprehajaj se no čisto naga".

Nam, organizatorjem, je bilo v veliko zadovoljstvo gledati nasmejane in zadovoljne obraze tako številne publike, saj se je predstave udeležilo preko 90 obiskovalcev, kar je največje število do sedaj.

Franc Pavlic

Vse bolj nujen šolski sklad

Osnovna šola Trzin preko Šolskega sklada OŠ Trzin svojim učencem že deseto leto uspešno zagotavlja večjo kakovost vzgoj-no-izobraževalnega programa. Vse od ustanovitve je Šolski sklad sodeloval z raznovrstnimi podjetji in ustanovami, sredstva pridobival s pomočjo donacij Občine Trzin, velik del sredstev pa je vanj priteklo tudi z aktivnim sodelovanjem učencev na zbiralnih akcijah, ustvarjalnih delavnicah in kulturnih prireditvah. Nabrana sredstva upravni odbor Šolskega sklada namenja za subvencioniranje vzgojno-izobraževalnih programov, ki se ne financirajo iz javnih sredstev. Ti vzgoj-no-izobraževalni programi predstavljajo enega od stebrov uspešnega delovanja Osnovne šole Trzin in omogočajo ustvar

janje pozitivnega vzdušja med otroki in učitelji. Prav tako tvorijo pomemben del izobraževalnega sistema, in zato menimo, da je organizacija tovrstnih programov nujna. Da bi sodelovanje v nadstandar-dnih programih omogočili vsem otrokom, programe delno plačamo iz sredstev šolskega sklada. Dodatno pa sofinanciramo udeležbo posameznikov na podlagi pisne vloge staršev ali skrbnikov. V težkih gospodarskih časih, ki smo jim priča, se število prosilcev za subvencioniranje navedenih aktivnosti povečuje, zato si še bolj prizadevamo za pridobivanje finančnih sredstev.

V finančnem letu 2011 bi iz sredstev šolskega sklada poleg subvencij že naštetih vzgojno-izobraževalnih programov radi

zbrali dovolj sredstev za nadaljnje opremljanje s sodobno učno tehnologijo, ki je eden od dejavnikov kvalitetnega poučevanja in učenja.

Tudi letos bomo organizirali že tradicionalno dobrodelno prireditev z naslovom »Zame, zate, za nas^«, ki bo v torek, 12. aprila 2011, ob 18. uri v telovadnici Osnovne šole Trzin. Leto 2011 je leto dobrodelnosti, zato smo na našo prireditev povabili gospo Jožico Kurent, upokojeno medicinsko delavko, ki je kot prostovoljka veliko prispevala za splošno dobro. Cena vstopnice bo 5 € za odrasle in 2 € za otroke. Možno jih bo naročiti v predpro-daji na šoli, prav tako pa na dan same prireditve.

V imenu otrok in učencev vas vabimo, da se udeležite kulturne prireditve in podprete prizadevanja upravnega odbora za krepitev Šolskega sklada OŠ Trzin.

Vanja Vogrin

Razmišljanje o valeti na splošno in krajši napotki za lažje priprave nanjo

Valeta je vsakoletno slavnostno slovo de-vetošolcev. Je dogodek, na katerem se učenci s plesom poslovijo od »zastarele« osnovne šole in s ponosom stopijo v samostojnejša gimnazijska leta. To naj bi bila ena izmed uradnih definicij valete, vendar se za njo skriva vse več kot samo to. Pravzaprav valeta postaja eden izmed pomembnejših dogodkov v naših življenjih. Za večino devetošolcev je valeta neko intimno druženje s prijatelji, zabava-nje, prvo »žuranje« pozno v noč in korak bliže do uresničitve njihovih sanj. Za starše pa je to nekaj, kar terja številne priprave in predvsem »debelo« denarnico. Se mi samo zdi, ali pa valeta res postaja vse bolj skomercializirana? Se lahko nedolžne priprave spremenijo v pravo nočno moro? So želje najstnikov čedalje zahtevnejše in številnejše? To so vprašanja, na katera si lahko odgovorite samo sami, lahko pa vam podam svoje skromno in že preizkušeno mnenje.

Menim, da je prav, da valeti namenite veliko pozornosti, a naj ta ne prerase v pretirano obsedenost. Iz lastnih izkušenj vam povem, da vas vzhičenost in adrenalinska nihanja lahko hitro zavedejo. Tako se dekleta na primer impulzivno odločijo za obleke, ki pokažejo (pre)veliko kože, za kričeč makeup, vratolomno visoke pete, in še bi se našlo. Menim, da je najbolje, da se oblečete okusno, da ste ravno prav zakrite in odkrite, da si omislite preprosto pričesko in ličenje v lahkih odtenkih. Tako se boste počutile sproščeno, prav tako pa bo v ospredje lahko prišla vaša žareča osebnost in ne samo zunanji videz. Zagotovo

si ne želite čez par let vzeti v roko sliko z valete in se ob pogledu nanjo zgroziti. Raje se spomnite že neštetokrat slišanega, prebranega in uporabljenega reka: »Manj je več«. Fantje pa tako ali tako veste, kako se zadevi streže. Prav tako menim, da za dosego želenih učinkov ne potrebujete pretirano velike vsote denarja, najdragocenejše so ravno tiste stvari, iz katerih uspemo iz majhnega pričarati veliko. Kar se tiče staršev, pa je prav, da svoje otroke podpirate pri odločitvah, vendar vse do določene meje. Pridejo trenutki, ko jim je potrebno odreči kakšno njihovo »muho«, vendar vam bodo čez čas zagotovo hvaležni za vaše dobronamerne nasvete. Moram reči, da čedalje več učencev meni, da bi valeta morala postati taka kot matura in da bi ji bilo potrebno pripisovati večji pomen. Menijo, da so se tudi oni morali potruditi, da so prišli tako daleč, in si temu primerno zaslužijo neko veliko prireditev. Ravno zato priprave na valeto in sama valeta postajajo vse dražje in vse bolj zakom-plicirane, in to čisto po nepotrebnem. Če takole malo pobrskam po spominu in na plan prikličem svoje spomine z valete iz leta 2006, bi lahko rekla, da je vse skupaj potekalo v malo bolj sproščenem vzdušju. Tudi sama takrat valeti nisem pripisovala večjega pomena, meni je zadostovalo že to, da sem se malo bolj svečano oblekla. Imam pa nanjo zagotovo lepe spomine, ki mi še danes prikličejo nasmešek na obrazu. Bila sem celo ena izmed voditeljic tega pomembnega dogodka, kar se mi takrat ni zdela neka posebna naloga. Šele danes sem spoznala, kako veliko vlogo je prav

zaprav igrala pri nastajanju same valete. Lahko sem pripomogla k nastajanju tega velikega dogodka in jo s tem naredila tako, kot sem si jo tudi sama želela ohraniti v spominu. Zato je prav, da učenci raz-krijete svoje ideje, če jih le imate, saj lahko prispevate, da bo dogodek res tak, kot ste si ga od vedno zamišljali. Na osnovni šoli Trzin so s plesnimi vajami začeli pred dobrim tednom dni. Tako je v prejšnjem Odsevu zaradi napačno razumljenih informacij prišlo do manjše napakice, saj je pisalo, da plesne vaje za valeto že potekajo. Takrat še niso, sedaj pa so priprave končno v polnem teku. Letošnja organizacija valete je prepuščena profesoricama Nuši Slatner in Tatjani Tonin, za plesne vaje pa skrbi plesna šola Miki. Kolikor so mi uspeli povedati učenci devetih razredov, valeto že nestrpno pričakujejo, saj komaj čakajo, da končno pustijo za seboj osnovnošolske dni in s ponosom zakorakajo v »proces«, imenovan srednja šola. Prav tako pa so se že začeli dogovarjati o samem programu, ki ga bodo na zaključni procesiji predstavili svojim staršem, prastaršem, prijateljem in navsezadnje tudi učiteljem, od katerih se bodo morali primerno posloviti in se jim zahvaliti za ves trud, ki je bil vložen skozi vseh, za nekatere dolgih, za nekatere kar prehitro minljivih osem let. Več o tem pa vam bom iz prve roke poročala po sami prireditvi. Do takrat pa vsem »vpletenim«, predvsem pa vsem devetošolcem želim nezapletene in zabavne priprave ter še zabavnejši prestop v čisto novo in samostojnejše življenje, ki se razprostira pred njimi.

Patricija Music

Premiera letošnje predstave domačega KUD-a

■ ■■ ■ s^ m a ■ s^ m

FiZiki - vprašanje norosti, vprašanje odgovornosti, vprašanje resnice

Odrasla dramska skupina Kulturno-ume-tniškega društva Franca Kotarja Trzin v soboto, 26. marca 2011, ob 20.00 uri predstavlja svojo novo odrsko stvaritev, žanrsko mešano (tragikomedijo/grotesko) predstavo „FIZIKI", prirejeno po teks

K.

tu Friedricha Durrenmatta, v režiji diplomirane režiserke Tatjane Peršuh. Trinajst igralcev bo tokrat »kravžljalo« možgane, podobno kot v lanskoletni predstavi „Ne ostane več nobeden", z vprašanjem „kdo je morilec?", le da tokrat z zagonetkama

„kdo je nor?" in „kaj je res?". Newton, Einstein in Mobius so trije fiziki, zaprti v sanatoriju gospodične doktorice Mathilde von Zahnd. Sanatorij v treh mesecih že drugič obiščejo policisti, inšpektor in izvedenec sodne medicine, kajti v tej navidez mirni ustanovi se dogajajo čudne stvari - zgodil se je že drugi umor! Medtem ko inšpektor s svojimi sodelavci izgublja živce, dokler mu ne postane čisto vseeno, ali reši primer ali ne, naši trije fiziki razglabljajo o odgovornosti do svojih izumov: Mobius rešuje življenjsko vprašanje, doktorica von Zahnd pa je zaposlena z reorganizacijo sanatorija. Toda kaj se v resnici dogaja? So sobe pacientov res sobe ali so zaporniške celice? So okna res okna? So fiziki res fiziki? So nori ali se le pretvarjajo? In kaj imajo z vsem skupaj opraviti misijonarji in tajkuni?

Oglejte si Fizike tudi vi.

Brigita Crljenic

Moramo zadostiti družbenim normam ali smo zavezani slediti svojim ciljem v iskanju osebne sreče? Se to dvoje nujno izključuje?

PRIČAKOVANJA

Pričakujte jih v kratkem v domači kulturni dvorani!

Kulturno društvo CUT! - sicer bolj filmsko usmerjeno - v koprodukciji s trzinskim KUD-om Franca Kotarja Trzin pripravlja multimedijsko predstavo »Pričakovanja«. Da bodo uživala vsa čutila, so CUT!-ovci poskrbeli tako s klasično gledališko sceno kot tudi s projekcijo fotografij, s plesom in z realističnim zvokom. Morda je način podajanja dramske realnosti z »method acting« metodo v našem prostoru posebnost, z njo pa je mogoče podati višji nivo na odru prikazane realnosti, in je bolj tipična za filmsko igro, zato lahko rečemo, da je predstava zasnovana kot poskus predstavitve filma na odru. Tema predstave je aktualna v tem smislu, da posameznik v družbi danes, bolj kot kadarkoli v zgodovini, stremi k temu, da bi ustregel pričakovanjem, ki ga do njega gojijo bližnji in družba. Dramski tekst govori o štirih posameznikih, ki se na določeni točki svojega življenja pričnejo zavedati, da so do sedaj živeli oz. še vedno živijo na osnovi pričakovanj drugih. Pa najsi so to njihovi najbližji, širše okolje ali kar

družba, v kateri živijo, v celoti. Na tej točki skušajo bolj ali manj uspešno spremeniti svoje življenje ali pa zadržati to, za kar mislijo, da jim prinaša zadovoljstvo. Pri tem ne izbirajo sredstev, da bi se dokopali do svoje »osebne sreče«. Zgodba govori o uspešnem režiserju reklam, Arnetu, ki živi navidezno uspešno in zadovoljno življenje, skupaj s svojo ženo Tino. Veliko časa preživi na terenu, kjer snema oglaševalske spote, in se zapleta v kratkotrajna razmerja z raznimi asistentkami, igralkami. Tina sluti, da se z Arnetom nekaj dogaja, a se v to ne vpleta, saj je zadovoljna s statusom režiserjeve žene, ki ji ni treba delati nič drugega, kot da skrbi za svoj videz in se dobiva s prijateljicami. Ar-netov prijatelj Jaka je neuspešen igralec, ki večino časa išče priložnost, da bi prišel do profesionalnega uspeha, a ne pride dlje od nastopanja kot statist v raznih oglaševalskih spotih. Jaka je že dolgo zaljubljen v Tino, kateri pa je on le nenevaren prijatelj, ki jo

zabava s svojim infantilnim vedenjem. Ko Jaka Arnetu nekega dne predstavi svojo prijateljico Ano, skrivnostno študentko primerjalne književnosti, ki jo je spoznal na delavnicah scenaristike, nastane štiri-kotnik, ki bo vsem vpletenim spremenil življenje.

Avtorja dramskega teksta sta Darko Štante in Matej Mijatović. Igrajo: Matej Mijatović, Nataša Lemut, Nataša Regovec, Jan Hadžić.

Za informacijo, kdaj bo predstava na ogled širši javnosti, ne spreglejte naslednjih napovednikov.

Brigita Cruenic

DIFAR

[2 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

1. DIFAR d.o.o.

2. PRIJAZNO VABLJENI

Spodbuda vitalnosti in podpora spominu

Izguba energije in vitalnosti, pozabljivost, stres ... Staranje prinaša organizmu veliko sprememb. Zmanjšuje se telesna moč, življenjska energija, kondicija in mentalne funkcije, pojavlja se utrujenost, zmanjšana je imunska odpornost in kronične bolezni hitreje napredujejo ter vse bolj je oteženo prilagajanje organizma na škodljive vplive iz okolja.

Skleran krepi psihofizično stanje organizma, dviguje življenjsko energijo, ohranja vitalnost, pomaga pri koncentraciji in spominu. Enkratna kombinacija vseh pomembnih vitaminov in mineralov, antioksidantov, vitaminov B skupine, z dodanimi visoko hranljivimi snovmi.

Antioksidanti - vitamini E, C in beta karoten ter minerala selen in cink ščitijo celice pred prezgodnjim staranjem in propadanjem.

Beta karoten - ščiti sluznice, kožo in vid, potreben je za rast novih celic in obnavljanje tkiva.

Vitamini B skupine, še posebno pantotenska kislina in niacin skupaj z ginsengom, so pomembni pri obnavljanju energije in ohranjanju zdravega živčnega sistema.

Omega-3, vitamin E, vitamini B skupine, posebno vitamin B12 in folna kislina, so pomembni za ohranjanje spomina in koncentracije. Vitamin E in omega-3 spodbujata krvni obtok ter ščitita srce in ožilje.

Ginseng je ena izmed najstarejših in najbolj cenjenih rastlin, dviguje vitalnost, življenjsko moč in energijo.

Česen blagodejno deluje na krvni tlak in obtok ter je koristen za zaščito pred arteriosklerozo.

Omega-3 DHA učinkovito deluje na izboljšanje spomina, povečanje koncentracije in uravnavanje razpoloženja. Skleran priporočamo:

• pri oslabljenem imunskem sistemu in izčrpanosti,

• za vitalnost in življenjsko moč,

• kot pomoč pri koncentraciji in spominu,

• pri utrujenosti in okrevanju po bolezni,

• predvsem aktivnim in starejšim osebam,

• vsem, ki veliko delajo ali se učijo.

S tem receptom vam v naši specializirani prodajalni DIFAR nudimo 20 % popust pri nakupu izdelka Skleran.

1) Difar specializirana prodajalna

2) Delovni čas: 10-18h (ponedeljek-petek)

3) Naslov: Ljubljanska 12c, Trzin

4) Telefon: +386 1 564 11 95

5) Spletni naslov: www.difar.si

6) E-naslov: info@difar.si

Narava se prebuja in delo se pričenja

Narava se prebuja in na travnikih, v gozdovih in ob potokih se že pojavljajo prvi znanilci pomladi. Zazvonili so zvončki v pomladnem vetru, pridružile so se jim trobentice, telohi in kronice, za cvetenje pa se pripravljajo podlesne vetrnice, jarice, podleski , klinčki, kalužnice in žerjavčki. In topel pomladni veter bo zapel po pokrajini, narava pa se bo odela v oblačilca od bele, rumene pa vse do vijolične barve. Če imate radi cvetje v vsakem letnem času, tudi pred prihajajočo pomladjo, si v posode pred vhodom lahko posadite že vzgojene in cvetoče primule, telohe, tulipane, narcise in hijacinte in si ob prvih sončnih žarkih ali pa ob škrabljanju toplega dežja že pričarate pomlad. Na nekaterih vrtovih pa poleg omenjenih prvih znanilcev prebujajoče se narave iz zemlje že silijo narcise in tulipani, jeseni posajene mačehe pa že lepo cvetijo ob spomladanski resi. Letošnja zima nam je dala po nižinah snega le za vzorec in po novem letu nič kaj nizke temperature. Tako so pravi vrtičkarji, ki ne morejo dolgo počivati, že začeli z delom po vrtu. Obrezovati so začeli vse pečkato sadno drevje ter pograbili listje, ki ga je nanosil veter. In če se bo takšno vreme brez snega nadaljevalo, bo dela na vrtu vse več. Najprej bo potrebno odstraniti zimske zastirke in porezati vse suhe dele trajnic, da bodo rastline imele prostor za nove mlade poganjke. Sedaj je že tudi čas, da se obreže vrtnice na dva do tri očesa. Pri spomladanskem obrezovanju drevja in rastlin pa ne smemo obrezovati grmov, ki bodo zacveteli spomladi, lahko pa obrežemo žive meje, da bodo še bujneje ozelenele. Vse spomladi cvetoče grme pa se obreže šele po končanem cvetenju.

Še je zima, in to je čas za snovanje načrtov za novo vrtnarsko sezono. Ker se dnevi daljšajo, oznanjajo tudi nova dela v vrtu. Odločimo se, kaj bomo letos sejali in sadili na zelenjavnem vrtu, kaj bo novega na okrasnem delu, kaj bomo posadili v okenska in balkonska korita. Mogoče bomo poseben del vrta namenili dišavnicam, mogoče bomo del vrta preuredili v vodnjak ali pa iz preveč zaraščenega vrta izkopali stare grmovnice in si preprosto omislili novo zelenico, kjer bo rasla samo lepo negovana trata.

Tudi v stanovanju imamo v zimskem času kakšno cvetočo rastlino. Sedaj je čas, da odstranimo božične zvezde, čeprav so se nekatere kot zeleni grmi še lepo obdržale. Pa je praznični čas minil, in te ne sodijo v prostor v času bližajoče pomladi. Tudi prvi amarilisi so že od-cveteli, in če smo strokovnjaki, bomo gomolje prihranili za naslednjo sezono. Čebulice hijacint in narcis ter tulipanov damo v kozarce, kjer hitro zacvetijo in imamo delček pomladi že v sobi. Ciklame so tudi bolj zimske rože, ki imajo raje svetel in hladen prostor. Tudi modne kamelije imajo raje bolj hladno kot toplo okolje. V tem času so zelo lepe orhideje, ki imajo rade svetel prostor, ne direktno na soncu. In zato jih v naših domovih videvamo vedno več v vseh mogočih barvah, velikostih in oblikah cvetov.

In na koncu še vabilo na predavanje gospoda Rajka Vuge na temo Vse o vzgoji cvetja. Predavanje bo v KUD-u 31. marca ob 17,00 uri pred zborom članov TD Kanja Trzin.

Dunja Špendal

Pomlad prihaja

Zmernost je koristna navada tudi pri hrani

S pustnim torkom se je v skladu z ljudskim izročilom končalo pustno obdobje maskiranja , zabave in pustnih jedi. Pospravili smo pustne maske in kostume ter jih shranili za naslednje leto, da jih bomo spet oblekli ali pa si bomo pustna oblačila izmenjali s prijatelji.

V nekaterih krajih so tudi pokopali pusta in tako simbolično končali zimsko obdobje in naznanili pomladansko. Pustni pokop je tradicionalna šega, ki je vseskozi »krasila« in dajala poseben čar pepelnični sredi in odpirala vrata pomladi. S pepelnično sredo , ki je 46 dni pred veliko nočjo, naj bi vstopili v postni čas, čas spo-kornosti, očiščenja in vzdržnosti , tako pri jedeh kot zabavi. Postne jedi so navadno nemesne, saj po verskih običajih na pepelnično sredo naj ne bi jedli mesa. Po tradiciji so na mizi ribe (slanikova pojedina), pa razne zelenjavne in moknate jedi. Po pustnih jedeh, ki so po navadi težke in mastne, nam kak dan z lažjo hrano dobro dene, da se telo spravi nazaj v normalen ritem. Vsekakor pa se da z malo volje pripraviti marsikaj okusnega, pa čeprav brez mesa. V postu je pomembna sprememba jedi in količinska omejitev.

Zmernost pri hrani je vsekakor koristna navada, je zdrava in navsezadnje tudi finančno ugodna. Stara modrost pravi, da ne živimo zato, da bi jedli, ampak jemo zato, da bi živeli. Po pripovedovanju so se v Trzinu nekdaj zelo držali strogih pravil posta, in se je v marsikateri hiši od pepelnice do velike noči belilo izključno z maslom, ne s svinjsko mastjo. Kasneje se je post obdržal samo ob petkih, ob nedeljah pa so jedli juho iz mesa. Sicer pa je bilo meso na jedilniku le enkrat na teden, več so si ga privoščili ob praznikih.

Prijazna gospa s poznavanjem kulinarike in pretanjenim posluhom za ljudske običaje in zgodovino kraja mi je povedala , da so nekdaj imele kaše, tako prosena kot ajdova, velik pomen v ljudski prehrani.

Med zimske postne jedi se šteje mlečna prosena kaša, kuhana v mleku, ki je bila bolj redka in zabeljena s tropinami. Tropine so pripravili tako, da so precvrli surovo smetano. Črna kaša so rekli proseni kaši, kuhani v slani vodi , ki so jo odišavili oz. začinili z meto, dodali malo zdrobljenega majarona in zabelili z ocvirki. To je bila gostljata jed. Pri otrocih je bila posebno priljubljena češpljeva kaša, zabeljena z ocvirki ali tropinami. Pogosto je bilo na jedilniku kašnato zelje, gosta jed, zabeljena z ocvirki. V zimskem času so dali suhe češplje tudi v ričet, poleti pa jih je nadomestila sezonska zelenjava.

Gospa tudi pripoveduje, da se je nekdaj kisalo veliko zelja in repe, saj je bilo kislo zelje na jedilniku tako rekoč vsak dan. Domačije z več družinskimi člani so imele tudi do 500 litrske posode oz. če-bre za kisanje zelja, ki je moralo zadostovati vsaj do meseca junija. Zelje, ki so ga jedli za zajtrk, so skuhali, naredili podmet in ga zabelili z ocvirk. Zraven pa so ponudili večinoma ajdove žgance, koruzne manjkrat, ali pa krompir v oblicah. Na jedilniku je bil velikokrat fižol. Posebno je bil cenjen tako imenovani »prepeličar«, ki so ga največkrat uporabljali za fižolofo juho, ki je bila lepe rdečkasto-rjave barve. Fižol vrste »ribničan« pa je bil boljši kot »kisel« fižol.

V jeseni so pridno obirali jabolka , hruške in slive, jih sušili in kuhali kot kompote, poznane pod imeni: krhljevka, hruševka in podobno. Z njimi so si gasili žejo, otroci pa so pojedli veliko krhljev, saj so včasih predstavljali za otroke edino sladico.

V mesecu marcu smo se spomnili na god sv. Gregorja, ki velja za prinašalca luči in po julijanskem koledarju za začetek pomladi, čeprav je uradno prvi dan pomladi nekoliko kasneje. V tem času že zapihajo tople sapice, sonce si dodobra opomore in ptički veselo žvrgolijo, v zraku se čuti pomlad. Na ta dan so rokodelci v vodo odvrgli ogenj, s katerim so si svetili pri svojem delu, saj so lahko delali že pri dnevni svetlobi. In prav spuščanje »gregorčk-ov« po vodi se sedaj iz roda v rod ohranja tudi v Trzinu, ko otroci spuščajo po Pšati razna »plovila«. To so lični ročno izdelani »gre-gorčki«, ki so v obliki čolničkov, ladjic, raznovrstnih hiš, cerkvic in podobno. Nanje otroci pritrdijo svečko, jo prižgejo, »gregorčka« spustijo v vodo in ga spremljajo, dokler ne izgine pod mostom.

Naj nam »gregorčki« razsvetlijo glave, s svetlobo in toplino napolnijo srce in duha, naj ogrejejo osamljene in pomoči potrebne ljudi, da nam bo vsem lepo in bomo radi v Trzinu.

Majda Šilar

Društvo za napredek in razvoj Trzina (www.trzinci.si)

Filmska projekcija filma Vladimir in pogovor z režiserjem Zoranom Živulovićem o nastanku filma

23. marca 2011 ob 20:00 uri v dvorani-Marjance Ručigaj (CIH Trzin)

O programua

Društvo za napredek in razvoj Trzina v letošnjem marcu začenja s projektom Trzi-noteka.

V okviru projekta bomo s pomočjo filmske produkcije v Trzinu organizirali filmska predavanja, filmske projekcije in diskusije, ki so nujni pogoj za bolj poglobljeno

poznavanja sedme umetnosti, ki bo po našem prepričanju dodatno nadgradil pomanjkljivo, tržno usmerjeno in nereprezentativno prikazovanje filmov. Cilji projekta so vzpodbujanje večplastnega razvoja filmske kulture med člani društva in občani, združevanje ljubiteljev, vzpodbujanje kontinuiranega in trajnega prikazovanja kvalitetne filmske produkcije vseh filmskih stilov in žanrov in njegova teoretsko-družabna nadgradnja.

Vabilo

Gostovanje ŠKD Mekinje

Komedija ZAKONCI STAVKAJO

Sobota, 02. april 2011, ob 20.00 uri, dvorana KUD-a Trzin

Kaj se zgodi, ko vaški moški v gostilno ne hodijo več zaradi vina, temveč zaradi brhke natakarice Hance?

Žene seveda ne morejo ostati križem rok. Vse podpišejo zahtevo, ki jo je sestavila gospa županja: »Ali žensko proč ali gostilno zapreti!« Krčmar se seveda sploh ne zmeni za vse to, možje pa tudi niso pripravljeni ustreči željam svojih žena, naj bi vsaj nekaj dni ne hodili v gostilno. Zato se žene navdušeno odločijo za stavko. Prepričane so, da bodo zmagale.

Možem pa njihovo početje ni prav nič všeč, zato sklenejo, da bodo stvari prišli do dna. Kaj vse se ob tem dogaja in kako se vse skupaj razplete, pa vam bo pokazala naša predstava. Rezervacije vstopnic na kud.franc.kotar@gmail.com, nakup vstopnic uro pred predstavo. Vabljeni! (bc)

Trzinoteko bo s filmom Vladimir premier-no otvoril naš sosed, režiser Zoran Živulo-vič, letnik 1970.

Po končani Srednji šoli za računalništvo se je najprej vpisal na Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo, leta 1991 je opravil sprejemne izpite na AGRFT in postal študent filmske in televizijske režije. Doslej je režiral kratke TV drame: Pokojni (1994), Ljubezen (1994), Pacienti (1995) in filme Zgodba, ki je (1993, kratki dokumentarni), Mesto umora (1994, kratki igrani), Čarobni prsti (1997, kratki igrani), M.arK. obreC.elj (2000, dokumentarni). Režiral je številne oddaje (v živo) na TV SLO ter nekaj reklamnih in glasbenih spotov. Vljudno vabljeni!

Frane Mazovec, predsednik

Govori se ^

^ da je gospa Recesija krepko brcnila slovenska podjetja, zato Trzinci v dvorani KUD-a verjetno ne bodo več kupovali poceni gat in pižam, posledično pa je Recesija zvrnila tudi KUD-ov ajmar-ček s cekinčki.

^ da se po kulturni dvorani sprehaja več bivših boksarskih prvakov. So KUD-ovci najeli varnostno službo? Ima to kaj opravka s tem, da so izginile črne odrske zavese?

^ da se bo dalo preko prostovoljnega dela v KUD-u odslužiti kazen, naloženo s strani sodnika za prekrške, na primer če so vas zalotili za volanom, ko ste popili kak kozarček rujnega preveč ali preveč stopili na pedalko za plin.

^ da so si kulturniki sredi februarja belili glave z nemogočimi tabelami. In so jih pogruntali! Pa naj še kdo reče, da so igralci neumni.

Flavze je izvohala FrancKa

Akcija za dvigalo

Osnovna šola Roje, v katero so vključeni otroci s posebnimi potrebami iz vseh okoliških občin, Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda, Lukovica in Moravče, bo v petek, 1. aprila, v Hali komunalnega centra v Domžalah pripravila dobrodelni koncert, s katerim bodo zbirali denar za dvigalo, s katerim bi omogočili dostop do prostorov v višjem nadstropju tudi gibalno oviranim učencem. Ker je to delno tudi »trzinska« šola, je prav, da tudi zato pomagamo po svojih močeh, predvsem pa bomo na ta način pomagali otrokom, ki jim je marsikaj nedosegljivo.

Pomagaj, da se povzpnem in uspem

Ko smo učencem povedali, da pripravljamo dobrodelni koncert za nakup dvigala, so bili navdušeni. Koliko vprašanj se je porajalo v njihovih glavah! Dvigalo?

Takoj jim je bilo jasno, zakaj ga moramo imeti. Razveselilo nas je, da so naši učenci najprej pomislili na tiste, ki ne morejo po stopnicah. Na tiste, ki so priklenjeni na invalidske vozičke, in tudi na tiste, ki jim hoja po stopnicah pomeni pravo nočno moro. Tukaj je nekaj razmišljanj naših učencev:

• Dvigalo potrebujemo zato, da si bodo otroci, ki se bojijo ali so invalidi, pomagali z njim.

• Zato, da bi otroci iz ovija lahko hodili v računalniško učilnico. In da bi moja sošolka lažje prišla v razred.

• Dvigala se bodo razveselili vsi tisti, ki imajo težave s hojo in so gibalno ovirani.

• Imamo zelo posebno učenko, ki se boji stopnic.

• Razveselili se ga bodo tisti, ki so invalidi, in tisti, ki se stopnic ustrašijo.

• Razveselili se ga bodo vozičkarji, ko bodo hoteli v knjižnico ali računalnico.

• Uporabljala ga bo tudi učenka iz sedmega razreda.

• Oviji bodo lahko šli v računalnico.

Veste, na naši šoli se vedno kaj dogaja. In veliko lepega se odvija tudi v knjižnici, ki je v prvem nadstropju, in v sedaj čisto novi računalniški učilnici, ki je v drugem nadstropju. Tako so vedno prikrajšani isti učenci, ker ne zmorejo po stopnicah. Ali pa so enostavno že preveliki in pretežki, da bi jih nesli v višje nadstropje. Saj smo poskušali, vsi so pomagali, a enostavno včasih ne gre več. Izjava učenca iz osmega razreda povzame vse: »Če bo dvigalo, bo na šoli vse lažje.«

In še res je. Saj so nekateri starši ali rejnice že starejši, in težje premagujejo stopnice. Tudi njim bo dvigalo v olajšanje. Pri prinašanju malice v razrede bo šibkejšim učencem olajšano delo in odpravljen strah, da bi stresli malico. Naj zaključim z mislijo učenke iz sedmega razreda: »Ker bi rada pomagala drugim, ki se bojijo stopnic, ki težko hodijo, ki so invalidi. In tudi jaz bi ga rada imela. Vesela bom, če dvigalo bo.«

Veliko je takih, ki nam že pomagajo, da se bo naša želja uresničila. Boste pomagali tudi vi?

Pridite na naš veliki dobrodelni koncert, ki bo 1. aprila letos ob 19.00 v Hali komunalnega centra Domžale. Ne bo vam žal! Skozi koncert vas bo popeljal Boris Kopitar. Uživali boste ob petju Maje Keuc, Alenke Godec, Roka Ferengja, Eve Černe, zbora Slamnik, Roka Kosmača, Neže Drobnič in njenega brata Bineta ter ob igranju in petju ansambla Roka Žlindre, ansambla Skala in Beneških fantov ter seveda še mnogih drugih. Lahko pa donirate 1€ z SMS sporočilom DVIGALO na 1919. Vstopnice so v prodaji v tajništvu šole Roje na Kettejevi 15 v Domžalah in v poslovalnici Office 1 (trafika Vele Domžale). In naredili boste dobro delo za pomoči potrebne. Hvala v imenu vseh.

Ida Zupanc, učiteljica na oš Roje

Veliki dobrodelni koncert

za dvigalo na

OŠ ROJE

Petek,
april 2011 ob 19. uri

DOMŽALE

Hala

J(omunalnega centra

Maia Keuc

I

> Ansambel Roka žlindre

Brigita šuler Alenha Godec «okferengia

pnk Zmir ^bot Slamnik Daniiel Popovič noK Hosmac „„„ j^i „j

povezovalec - BORIS KOPITAR in mnogo drugih..

Uporahnlki MoDnel SlmoDll InlUšmoDll omreill prispevate 1 ewo s poslanim

snisspDio£ilaniD¥iiiAI0naSieullko1i19 o

PRODAJNA MESTA :Trallka(VeleD(jmřa(e-Office1í.05ROJE{Ketleleva16),Doniiate àf,

OS ROJE

Živahna dejavnost v CAT

V Centru aktivnosti Trzin ali CAT, kot Center že tudi imenujejo, ki deluje v sklopu Doma starostnikov Trzin, namenjen pa Trzin-cem, še zlasti upokojencem, ki niso vključeni v domsko oskrbo, pridno skrbijo za različne interesne dejavnosti starostnikov. V zadnjem času je kar veliko zanimanja za različna potopisna predavanja. V ponedeljek, 14. marca, je Biserka Čičerov kar veliki skupini poslušalcev predstavila potovanje, med katerim sta z možem Sandijem in še osmimi sopotniki konec minulega leta obiskala Kenijo in Tanzanijo. Med potovanjem so se člani skupine povzpeli na najvišji vrh Kenije Mount Kenijo in najvišji vrh Afrike Kilimandžaro,obiskali pa so tudi več narodnih safari parkov in naselje bušmanov. Zakonca Čičerov sta bila v Afriki že pred dvajsetimi leti, ko je Sandi vodil skupino trzinskih planincev na ista vrhova, zdaj pa so za vzpona izbrali druge pristope, tako da sta obe zanimivi afriški gori spoznala tudi z druge strani.

V ponedeljek, 28. marca, pa bo Estera Pirnat poslušalcem predstavila znamenito romarsko pot Camino de Santiago.

Pa še eno pojasnilo. V zadnji številki Odseva smo poročali o literarnem večeru, ki so ga v Domu upokojencev pripravili ob Prešernovem prazniku oz. slovenskem kulturnem prazniku. V prispevku nismo navedli, da so srečanje pripravili v sklopu interesnih dejavnosti Centra aktivnosti, za kar se vsem opravičujemo.

Fički bodo spet obiskali Trzin

Fičo klub Slovenija bo letos spet pripravil, že tradicionalno, mednarodno srečanje fičkov v Lukovici pri Domžalah, udeleženci pa bodo obiskali tudi našo občino. Četrto druženje ljubiteljev fičkov bo v soboto, 26. marca, in to v vsakem vremenu.

Program

8.00 - 11.00

Zbor na trgu v Lukovici Prijava udeležencev Zajtrk

11.15 - 12.30 Odhod udeležencev v župnijo Dob pri Domžalah, kjer bo v cerkvi sv. Martina blagoslov FIČKOV. Po končanem obredu vožnja proti Domžalam, skozi center Domžal in naprej proti Trzinu.

13.00 - 14.00 Prihod v industrijsko cono Trzin - PIRAMIDA. Pozdravni nagovor župana Trzin, predstavitev podjetne regije, turističnih znamenitosti Trzina in pogostitev Turističnega društva Trzin s trzinskimi specialitetami.

14.30

16.00

Iz Trzina odhod nazaj v Lukovico do gostilne RUS, kjer bo kratek postanek in ogled domačije.

Zaključek in kosilo v gostišču Furman

Zemljevid krožne vožnje bo vsak udeleženec prejel ob prijavi. Vožnja po cestno-prometnih predpisih na lastno odgovornost!

Vse informacije in prijave do 20.03.2011 na telefonski številki: Dolenc Zvone 041/801 902 Oražem Danilo 031/346 206

Fičo klub vabi vse lastnike fičkov, da se jim pridružijo, hkrati pa vabijo tudi vse druge ljubitelje nekdaj najbolj priljubljenega prevoznega sredstva v bivši Jugoslaviji, naj se jim kje pridružijo, saj bo druženje zelo zanimivo in zabavno.

Nekaj za melanholike po letu 2010 v Knjižnici Tineta Orla Trzin

Res je. Tokratno oglašanje iz vaše in naše knjižnice bo razveselilo predvsem tiste, ki imajo radi statistike in druge podatke, iz katerih si lahko sestavijo »končno sliko«. V našem primeru sestavljenko Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin za minulo leto. Pa začnimo z najmlajšimi^

PRAVLJIČNE URICE so se tudi lani dogajale trikrat tedensko, in naša, od ustvarjalne energije prekipevajoča pravljičarka gospa Mili Radmelič, je lani povedala kar 95 pravljic 1331 otrokom, ob ponedeljkih pa tudi staršem najmlajših pravljičnih otrok.

Izstopali sta dve pravljični urici, in sicer tista ob ZAKLJUČKU PRAVLJIČNIH URIC za tekoče šolsko leto, ko otroci pokažejo staršem izdelke, ki so jih ustvarili skozi vse leto, in pa PRAVLJIČNA URICA Z OBISKOM BOŽIČKA, kjer je Zvezdica zaspanka (beri pravljičarka Mili) pričarala čarobno vzdušje pred prihodom težko pričakovanega obdarovalca.

KNJIŽNO UGANKO, ki se menja enkrat mesečno, je lani rešilo 123 otrok, ki so sami vsak mesec izžrebali srečneža za lepo knjižno nagrado.

Pri projektu PRAVLJIČNI PALČEK je knjige s seznama prebiralo kar 150 predšolskih otrok in prvošolčkov.

PRAVLJIČNI POTEPIN je popestritev poletnih mesecev in usmerja starše najmlajših v branje kakovostnih slikanic tudi med počitnicami, za kar so otroci nagrajeni.

IZBRANKO (najboljšo knjigo po izbiri mlajših bralcev) je lani poleti predlagalo 13 otrok.

Vsem trzinskim malčkom so bile v letu 2010 na voljo tri LUTKOVNE PREDSTAVE (Zgodba o izgubljeni dudi, Ta ljudske in Čarobna smrečica), ki si jih je skupno ogledalo 292 obiskovalcev. Pripravili smo tri USTVARJALNE DELAVNICE (izdelava pustnih mask, izdelava lastne knjige in pa krašenje novoletnih venčkov), kar je polepšalo dan 33 otrokom.

VRTEC NA OBISKU je v naši knjižnici pogost pojav ob torkih in petkih dopoldne, in tako smo lani našteli več kot 1000 malih obiskovalcev.

ŠOLARJI so nas organizirano obiskali ob kulturnem prazniku in ob svetovnem dnevu knjige, ko se je skupno zvrstilo 11 razredov s profesorji.

23. APRILA 2010 je na SVETOVNI DAN KNJIGE LJUBLJANA postala SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE in bo sedela na tronu vse do letošnjega 22. aprila, ko bo žezlo prevzel BUENOS AIRES. Z istim dnem smo v Trzinu pristopili k vseslovenskemu projektu KNJIGE ZA VSAKOGAR, čigar osnovni namen je opozoriti na do

stopnost knjig vsakemu človeku. Za to vas vse ponovno vljudno vabimo, da si »privoščite« zelo kakovostno branje po vsem dostopni ceni 3 €.

23. APRILA 2010 smo odtekli pravi KULTURNI MARATON, ki so ga dopoldne zaznamovali osnovnošolci in njihovi učitelji, priviligira-ni s premiernim poslušanjem stvaritev župana, gospoda Antona Peršaka, in domačina, gospoda Emila Milana Kuferšina. 25 otrok je rešilo nagradni kviz, 37 bralcev je izpolnilo anketo. Vrtčevskim otrokom je pravljičarka, gospa Mili, popestrila urico po kosilu. Ves čas je bil možen ogled razstave starih in nenavadnih knjig, popoldne pa si je 15 »mojstrov« izdelalo lastno knjigo pod mentorstvom strokovnjaka gospoda Igorja Kužnika. KNJIŽNI KLEPET je tudi lani enkrat mesečno napolnil ozračje v knjižnici s kresanjem različnih pogledov na isto stvar^ knjigo. Bilo je iskrivo in zabavno.

Oktobra smo nadaljevali s projektom »bralne značke za odrasle« z naslovom OKUSIMO BESEDO, ki ga je v sezoni 2009/10 zaključilo 6 bralk, letos pa pričakujemo »večjo bero«. RAZSTAVE so se vrstile vse leto glede na praznike in letne čase, ki so jih imele namen obeležiti, kar je skupaj naneslo številko 14. PREDSTAVITEV KNJIG IN SREČANJE Z USTVARJALCI:

- v aprilu premierno branje zgodb avtorjev g. Toneta Peršaka in g. Emila Milana Kuferšina

- v oktobru predstavitev življenjske in ustvarjalne poti pisatelja g. Ivana Sivca (skupaj z enoto Mengeš)

- v decembru predstavitev nove knjige za mladino avtorja g. Emila Milana Kuferšina JABELČEK.

Skupno število obiskovalcev 265.

INTERNET-no povezavo je v knjižnici lani uporabilo 1313 uporabnikov.

Nasula sem vam nekaj podatkov o letu, ki se počasi že izgublja v megli časa.

V lanskem letu ste veliko brali, podali mnogo predlogov za manjkajoče gradivo, malčki so se veselo igrali in veselo ustvarjali, šolarji vseh nivojev neumorno brskali za informacijami. Za konec se želim še toplo zahvaliti vsem številnim darovalcem knjig, ki se zavedate, da se v vsaki knjigi skriva bogastvo življenja, in jo namesto v smetnjak prinesete v knjižnico v dobri veri, da bo morda še komu koristila. Hvala vsem in vsakemu posebej. Pomlad prihaja v deželo. Naj bo polna sončnih dni in svetlih misli!

Zdenka Kopač Krajevna knjižnica Tineta Grla Trzin

Vabilo

Spoštovane občanke in občani, TD Kanja in njegova folklorna skupina TRZINKA

vabita na

delavnico učenja plesov slovenskih pokrajin

v četrtek, 31. marca, ob 20.00 uri

/po končanem zboru članov/

v dvorano Kulturnega doma Trzin, Mengeška cesta 9. Trzin. Vabljeni! Prijetno bo!

Vabilo

Turistično društvo Kanja

V četrtek, 31. marca, bo ob 19.00 uri v Kulturnem domu Trzin, Mengeška cesta 9, redni zbor članov Turističnega društva Kanja Trzin.

Na dnevnem redu bodo poročila o delu društva in finančnem poslovanju v preteklem obdobju, poročilo nadzornega odbora in častnega sodišča, razprava o poročilih pred sprejemanjem, razrešitev dosedanjih organov društva in volitve ter program dela in finančni plan za leto 2011. Gradivo za zbor bo članom turističnega društva od 28.3. dalje na vpogled v CIH in na samem zboru članov. Vabljeni!

Renata Smolnikar: Kaj je lepšega, kot komu kaj zaigrati ali zapeti

V Trzinu šesto leto deluje zasebna glasbena šola Lartko. Mladi glasbeniki nastopajo na številnih prireditvah v Trzinu. Direktorica gospa Renata Smolnikar je o delu in viziji glasbene šole za bralce Odseva povedala:

V strategiji turističnega razvoja je bilo leta 1999 zapisano, da v Trzinu primanjkuje glasbene dejavnosti in da so želje otrok po muziciranju velike. Prav zato je leta 2005 pričela delovati naša zasebna glasbena šola Lartko, ki ima svoje prostore v Centru Ivana Hribarja v Trzinu in delno tudi v Osnovni šoli Trzin. Že v prvem letu se je pokazalo, da je bilo veliko zanimanje za izobraževanje na glasbenem področju, kar je vodilo tudi do velikega vpisa, čeprav je bilo težko začeti z omejenimi sredstvi, prostorom in negotovostjo vložka in obstanka.

Danes se preko sto učencev uči igranja na različne instrumente: klavir, diatonično in klavirsko harmoniko, kitaro,kljunasto in prečno flavto, klarinet, saksofon in violino, ob tem pa seveda spoznavajo tudi teorijo o glasbi in sodelujejo na glasbenih uricah. Tudi to kaže na dobro delo glasbene šole in kakovostno izvedbo programov.

Mladi glasbeniki nastopajo na številnih prireditvah, kar pomeni, da se na povabilo organizatorjev radi odzivate.

Seveda, mladi glasbeniki že od vsega začetka sodelujejo na šolskih, občinskih, turističnih in drugih prireditvah, ki jih v Trzinu pripravljajo različni organizatorji. Na njih lahko učenci predstavijo svoje znanje in pokažejo napredek. Glasbena šola se zavzema za še več vključevanja in sodelovanja s samim krajem, ki ga bo sedaj tudi lažje ponuditi, saj imajo otroci po teh letih že tudi več znanja.

Kaj pa vašim učencem še nudite?

Dogajanje v glasbeni šoli je zelo živahno. V zadnjem času so učenci naše glasbene šole slišali koncert dijakov Konservatori-ja za glasbo in balet Ljubljana, študentov Akademije za glasbo, skupaj z učenci GŠ Lartko. Zdaj pričakujemo koncert kitarista, ki pridobiva svoje izkušnje in znanje na eni najprestižnejših univerz "Berkeley college Of Music" v Bostonu. Učence pa bomo peljali tudi na ogled glasbene predstave Pepelka.

Ali je GŠ Lartko javno veljaven izvajec glasbenega pouka?

Glasbena šola Lartko spada med javno veljavne izvajalce, saj poučujemo po zakonsko določenem učnem načrtu, kar učiteljem

nalaga še večjo skrb za boljše in kakovostnejše delo. Poleg tega šola izvaja tudi ljubiteljski program, kjer poučujemo snov v dogovoru z učencem in njegovimi željami po znanju tudi drugih zvrsti glasbe.

Kako vam je uspelo poleg vseh nalog vodenja glasbene šole pridobiti, kot pravite, mlad, strokovno usposobljen kader? Pa ne samo to, videvamo vaše učitelje, kako najmlajše celo pričakajo in jih na prisrčen način popeljejo v hrame glasbene učenosti. Zelo sem zadovoljna z delom naših učiteljev in učencev, saj so tudi v tem šolskem letu posegali po nagradah. Na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Begunjah je tako Luka Lisjak osvojih srebrno nagrado, Simon Vrbec je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije s klasičnim programom osvojil zlato priznanje. Sedaj pričakujemo državno tekmovanje, in vsi skupaj držimo pesti zanj. Učenka Pia Frelih pa se bo konec marca udeležila tekmovanja mladih kitaristov v Murski Soboti, konec aprila pa bo Simon Vrbec nastopil še na mednarodnem tekmvovanju v Beltincih.

Kako pa je z obljubljenim šolskim orkestrom?

Veseli nas, da je v letošnjem letu pričel delovati tudi težko pričakovani šolski orkester, za katerega želimo, da preraste v kakovosten in večji orkester, ki bo v ponos tudi samemu kraju.

Verjetno brez težav in problemov tudi ne gre?

Predvsem bi poudarila, da si želimo enotnega prostora, kjer bi lahko nemoteno delovali. Učencem naše glasbene šole nudimo odličen mlad kader, a kljub temu strokovno izobražen in fleksibilen, ki poskrbi tako za izobraževanje na klasičnem področju, kot tudi na ostalih, saj se zavedamo, da je učencu potrebno nuditi uporabno znanje. S svojim udejstvanjem se trudimo tudi za javno dobro, in upamo na finančno podporo s strani lokalne skupnosti. Veselimo se naših uspehov in verjamemo, da bomo kljub težki finančni situaciji in prostorski stiski vztrajali še naprej. Ste profesionalka na glasbenem področju in obenem mati, zato za zaključek vaš pogled na glasbeno vzgojo mladine. Menim, da je izboraževanje v glasbeni šoli pomembno ne zgolj zaradi širine znanja, ki jo pridobijo naši učenci, temveč tudi zaradi priučene vzgtrajnosti in odkrivanja vrednot, kar pa je v teh časih še kako pomembno. Povejte, če je še kaj lepšega, kot da sebi in ljudem okoli nas kaj lepega zapojemo in zagodemo.

Jožica Valenčak

Žerjavčki so zborovali

Skupinska slika članov prejšnjega upravnega odbora Žerjavčkov

Društvo trzinskih upokojencev Žerjavčki je 4. marca pripravilo volilni zbor članov. Predsednik društva gospod Franc Pavlič je uvodoma pozdravil vse prisotne, še posebej goste iz sosednjih društev upokojencev, podžupana g. Milana Karčeta in gospoda Bogdana Dolenca, ki se je tudi odzval vabilu društva, naj jih obišče na srečanju. Na zboru je bilo prisotnih 107 članov društva. Že po tradiciji je prisotne razveselil s svojim programom pevski zbor Žerjavčki, ki je zapel dve pesmi:

prva, z naslovom Žerjavčki, je požela velik aplavz, zaostajala pa ni niti narodna - Noč je tiha.

Po izvolitvi predsedstva zbora, verifika-cijske komisije in overovateljev zapisnika so sledila poročila predsednika, blagajni-čarke, tajnice, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Predstavniki društvenega vodstva so pravzaprav le potrdili že znano dejstvo, da so Žerjavčki eno najbolj marljivih in uspešnih društev v občini. Gojijo celo vrsto dejavnosti, ki lepšajo dne

ve članom društva. Še zlasti priljubljeni in množični so njihovi izleti, zelo dejavni pa so tudi na kulturnem področju in igrajo pomembno vlogo v družabnem življenju Trzina. Ker ni bilo nobenih posebnosti in je dosedanji odbor na čelu s predsednikom Francem Pavličem izredno dobro posloval, so po razpravi prisotni razrešili dosedanje organe društva. Po predlogih in razpravi so bili sprejeti novi člani društvenih organov. Za predsednika so ponovno potrdili gospoda Franca Pavliča, za blagajničarko gospo Marinko Kostešič, za tajnico pa gospo Olgo Stopar. Ostali člani upravnega odbora pa so še: Valentina Kuferšin, Dunja Špendal, Marinka Vehovec, Miran Šinigoj, Janez Štebe, Roman Arh, Tomaž Kralj in Franc Zupan. Zbor so pozdravili gostje: Milan Karče - podžupan občine Trzin, ki je društvu obljubil vsaj taka sredstva kot lansko leto, Marija Skok - predsednica DU Vir, Janez Šuštar - predsednik DU Mengeš, Miro Avbelj - podpredsednik DU Domžale, Ljubo Arsov - predsednik stranke DeSUS Trzin in gospa Joži Trstenjak iz društva Jesenski cvet.

Po uradnem delu volilnega zbora je bilo druženje vseh članov, ki so prijetno po-kramljali ob dobri zakuski in pijači.

Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak

Cuteplay - vrtec in še mnogo več

Novi oddelek vrtca CutePlay

Zavod CutePlay je v marcu odprl nov oddelek vrtca na Ljubljanski cesti v centru Trzinu (T3) za otroke, stare od dveh do treh let. Prostora je za dvanajst malčkov, ki imajo na razpolago lepe svetle opremljene prostore, ki so obarvani s toplimi barvami. CutePlay ni samo vrtec, zavod se namreč ukvarja z raznimi dejavnostmi za naše otroke. V vrtcu delajo kvalificirane vzgojiteljice in otrokom nudijo pisan, spodbujevalen in ustvarjalen program za vzgojo otrok. Hrano jim dostavlja trzinski vrtec. Poleg vrtca imajo »ustvarjalnice« za otroke, stare tri do osem let. Z ilustratorko Polono Lovšin vsak ponedeljek spoznavajo osnove risanja, spoznavajo barve in razvijajo kreativnost in domišljijo.

»Socialne igre« so namenjene otrokom od šest do osem let. V njih se otroci učijo vstopanja v ustrezne odnose z vrstniki, naučijo se sporazumevati z drugimi in reševati spore ter zaplete, razvijajo gibalne spretnosti in spretnosti opazovanja, vse pod mentorstvom Renate Javornik. »Angleščina skozi igro« je primerna za otroke od treh do šestih let. Otroci se seznanijo z angleškim jezikom in pojejo pesmice v angleščini z Anjo Oman.

Organizirano imajo tudi »pravljično jogo«, ki je primerna za otroke od treh do šestih let. Pri tem se otroci naučijo preprostih dihalnih tehnik in se seznanijo s to več tisoč let staro znanostjo na igriv in pravljičen način. Mentorica je Urška Božič. »Igrarije«, kot jih imenujejo, so primerne za otroke v starosti od enega do treh let. Tina Mlekuš

jih popelje skozi igro in pesmi do ustvarjanja, prilagojenega za otroke te starosti. V programu imajo še tečaj masaže za dojenčke, delavnico tapkanja za starše, ki je znana kot EFT tehnika in je namenjena vsem staršem in nosečnicam. Za informacije so dosegljivi na številki 031/814-137 ali na info@cuteplay.si! Vabljeni vsi starši, ki želijo nekaj več za svoje otroke, jim polepšati vsakdan ter jih pripraviti na življenje.

Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak

Kljub zeleni zimi občinsko smučarsko prvenstvo

V soboto, 12. marca, je bilo v Dolgi dolini veselo. Prizadevni člani smučarskega kluba Trzin so pripravili že 8. veleslalom občine Trzin. Kot vedno, je bila tudi tokrat izvedba na najvišjem možnem nivoju. Zaradi premalo snega na domačem smučišču so za vse smučarje od 5. leta naprej pripravili progo na smučišču Rudno pri Železnikih. Proga je bila odlično pripravljena in temu primerne so bile tudi odlične vožnje smučark in smučarjev. Za najmlajše od 1. do 4. leta pa so vseeno pripravili progo na domačem smučišču v Dolgi dolini. Tudi najmlajši so se borili do

zadnjega atoma moči, zato so bile razlike zelo majhne. Gledalci so navijali in tako popestrili dogodek.

Medalje je podelil predsednik društva g. Tone Zupan. Klubski finančnik Roman Ha-bjan pa je povedal , da je manjši problem za urejanje smučarskega centra, ker je na mengeškem teritoriju, in tako ne dobijo dovolj sredstev od občine Trzin, pa tudi ne od občine Mengeš, ker je Smučarsko društvo Trzin. Upajo, da se bodo lahko dogovorili z občinskima upravama in da bodo dobili potrebna sredstva za vzdrževanje objektov, za zasneževanje in izved

bo tekmovanj. Sedaj poleg pridnega dela vzdrževanja zbirajo tudi sredstva. Lotili pa so se tudi akcije zbiranja stare smučarske opreme za najmlajše, tako da lahko smučajo tudi otroci, ki nimajo svoje opreme. Zaenkrat lahko smučajo le v spremstvu staršev ali skrbnikov, ker še nimajo vaditeljev z licencami, vendar bodo nekateri člani v kratkem pridobili licence, in tako bodo otroci lahko smučali v varstvu licenčnih vaditeljev.

Povedati je treba, da se povsod vidi prizadevno delo članov smučarskega kluba, da je brunarica z okoljem zelo lepo urejena, novi kamin, ki so ga postavili pred kratkim, pa je lep in funkcionalen. Le tako naprej!

Tekst in Foto: Zmago KnupleZ - Zmak

Tekmovalci so v posameznih kategorijah dosegli nasle-

dnje rezultate:

Deklice - od 1 do 4 let

Dečki - 1 do 4 let

1. Živa Mesar

1. Aljaž Valenčak

2. Tija Šimenc

2. Kristjan Trojanšek

Deklice - od 5 do 9 let

Dečki - od 5 do 9 let

1. Maša Šimenc

1. Tine Kogovšek

2. Sara Valenčak

2. Jaka Habjan

3. Martin Lap

Mladinci - od 15 do 25 let

Člani - od 25 do 35 let

1. Jan Lap

1. Andrej Cerar

2. Anže Lap

3. Domen Kogovšek

Članice - od 35 do 45 let

Člani - od 35 do 45 let

1. Marjeta Zupan

1. Franci Valenčak

2. Robert Habjan

3. Bojan Perko

Veteranke - od 45 do 55 let

Veterani -od 45 do 55 let

1. Lidija Kozina

1. Roman Habjan

2. Roman Iglič

3. Brane Rozman

Starejši veterani nad 55 let

1. Marjan Kozina

2. Ivan Juretič

3. Franček Valenčak

Kratke novice

Članarina 2011

Letos lahko svoje članske obveznosti poravnate na več načinov (preko spletne društvene trgovine, po dogovoru s tajnico društva). Dežurstvo v avli Centra Ivana Hribarja (CIH) pa bo le še zadnji ponedeljek v marcu (28. 3.) od 17. do 18. ure. Izkoristite priložnost - kopni del leta v gorah je pred vrati.

2. tekma Zahodne lige 2011 (rezultati)

Za nami je 2. tekma letošnje Zahodne lige. V organizaciji ŠPO Radovljica je potekala v nedeljo, 13. marca 2011, v telovadnici OŠ A. T. Linharta v Radovljici, kjer je sodelovalo kar 298 tekmovalcev.

Na tekmi, ki za nas predstavlja dodaten "trd oreh" zaradi netre-niranja plezanja po balvanih (saj take stenice v Trzinu sploh nimamo!), smo imeli predstavnike v kategorijah starejši cicibani in cicibanke.

Konkurenca v kategoriji starejši cicibani je bila velika, saj je nastopilo kar 42 tekmovalcev. Tim Krašovec je zasedel 20. mesto, 26. mesto pa si je delil Aljaž Pušnik.

Velika konkurenca je bila tudi v kategoriji starejše cicibanke. Tekmovalo je kar 44 deklet. Tjaša Jankovič je delila 25. mesto, Pia Pavlič in Taja Pezdir pa sta delili 40. mesto. Naslednja tekma čaka mlade plezalce v soboto, 26. 3., na Jesenicah (hitrost).a

Aktivnosti v naslednjem mesecu

Izlet: Sv. Primož (20. 3. 201 1, za MO, namesto Kamniškega vrha)

Občinska čistilna akcija (26. 3. 2011) Tekma Zahodne lige 2011 (26. 3. 2011, Jesenice) Izlet: Šmartno ob Paki - Gora Oljka (2. 4. 2011, za MO) Izlet: Trzin - Dobeno - Rašica - Gobavica (10. 4. 2011, za MO) Izlet: Rakov Škocjan - Veliki Javornik (16. 4. 2011, za vse)

Natančnih datumov pa še ni za:

Področno prvenstvo Gorenjske v športnem plezanju za OŠ (PC Gorenjska in Domžale) (Šenčur), Državno prvenstvo v športnem plezanju za OŠ (Kranj), Občni zbor PD Onger Trzin

Emil Pevec

PD Onger Trzin
Obisk Slovenskega planinskega muzeja

Če smo Slovenci res narod planincev, potem je obisk novega Slovenskega planinskega muzeja praktično obveza. Pa ne le to. Čas je že bil, da izkoristimo »zastonjske vstopnice«, ki smo jih v društvu pridobili kot donatorji muzeja.

12. marca je tako avtobus proti Gorenjski odpeljal 38 planincev (od tega 19 otrok in mladine). Lep dan je bilo potrebno kar najbolje izkoristiti, zato smo po prihodu v Mojstrano brž vzeli pot pod noge in se odpravili do slapa Peričnik, ki se trenutno sicer nič več ne bohoti z množico ledenih sveč. V vse toplejšem vremenu jih je ostalo bore malo. A to ne zmanjšuje dejstva, da je slap Peričnik vedno vreden ogleda.

Po kosilu pri Psnaku v Zgornji Radovni (tu domuje znana družina Lipovec, ki je več desetletij s pomočjo konj oskrbovala vse tri koče okoli Triglava) smo imeli na še zasneženem bregu tik pred Mojstrano predstavitev zimske turnosmučarske in tehnične opreme, za kar sta poskrbela Miha in Emil. Tako smo skupaj spoznavali »pse«, »lavinski trojček« (plazovna žolna, sonda, lopata), bili deležni opozoril, da male dereze (»žabice«) niso isto kot običajne dereze in da je njihova uporaba omejena na dolinske ceste. Pokazali smo razliko med cepini in cepini za ledno plezanje, govorili o »coklah«, ki se naredijo na derezah ...

Programsko zares pester izlet smo zaključili z obiskom Slovenskega planinskega muzeja. Mladino je usmerjala kustosinja, ostali pa smo se razkropili po prostoru muzeja in z zanimanjem sledili opisom razstavljenih predmetov.

Naj kot vabilo ostalim zapišem, da so eksponati postavljeni tako domišljeno (sledimo namreč zgodbi »vzpona na goro«), da smo bili z ogledom na koncu zelo zadovoljni prav vsi.

Emil Pevec

Odličen rod mladih šahistov

Na ekipnem šahovskem tekmovanju 3. marca letos so Osnovno šolo Trzin predstavljale štiri ekipe, ki so igrale v skupini do 12 let.

Trzin I, fantje do 12 let

Filip Bojko; LRAT:1714; IV. kategorija, Staš Ahtik ; LRAT:1697; IV. kategorija, Val Kmetič; LRAT:1639, Anej Kmetič; LRAT: 1602

Za Trzin I so igrali štirje igralci, ki so osvojili pokal, in bodo nadaljevali na državnem tekmovanju.

Trzin II, fantje do 12 let

Matija Šernek, Marko Vrhovnik, Jan Jovan, Gašper Bojko, Liam Manevski

Tudi igralci Trzin II so pokazali veliko znanja in osvojili peto mesto in s tem pokazali, da je potrebno samo še malo, da ujamemo Trzin I.

Trzin I, dekleta do 12 let

Manca Rakun, Ana Hrovatin, Zarja Dremel

Dekleta so osvojile tretje mesto, in le polovica točke jim je manjkalo za drugo mesto.

Trzin II, dekleta do 12 let

Tara Gojič, Kaja Škrlep

Ekipa ni bila popolna, ker se dve igralki nista udeležili tekmovanja. Kljub temu sta odigrali vse igre.

Aprila bomo nadaljevali na državnem ekipnem tekmovanju iz šaha. Val Kmetič, ki je prejšnji teden postal državni prvak, pa ima pred seboj težko odločitev, ker izbira med svetovnim prvenstvom v Braziliji in evropskim prvenstvom v Bolgariji. V vsakem primeru bomo držali pesti, da dobro odigra.

Mentorica: simona Pirc

Na kratko o šahu

Tekmovanje v Ljubljanski šahovski ligi se je februarja nadaljevalo s tremi koli, in tako sta sedaj za šahisti dve tretjini nastopov. Poglejmo rezultate Trzincev v obeh ligah:

I. liga

4. kolo: Buscotrade : ŠD Vrhnika 1 : 3

5. kolo: GB71 Podpeč : Buscotrade 1 : 3

6. kolo: Buscotrade : Invec Podpeč 2,5 : 1,5 Ekipa zaseda 4. mesto z 12,5 točkami.

II. Liga

4. kolo: ŠD Železničar : Agencija Dom-In 2,5 : 1,5

5. kolo: Agencija Dom-In : ŠK Komenda Utrdba 0 : 4

6. kolo: Zelenci LPP : Agencija Dom-In 3,5 : 0,5 Ekipa zaseda 9. mesto z osmimi točkami.

Zaenkrat torej v klubu ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati in trenutnim položajem na lestvici, toda odločeni smo nadaljevati športne boje ter v tekočem mesecu in zadnjih treh kolih izboljšati naš položaj v obeh konkurencah.

Andrej Grum

Nagrajenec Franc Zajc (v sredini) s kolegoma Jožetom Jermanom in Zoranom Rinkom.

Civilna zaščita občine Trzin

Mengeška c. 22, 1236 Trzin Tel. & fax: 01/5641-772 (občina) e-pošta: info@trzin.si

Podelitev priznanj Civilne zaščite v počastitev svetovnega dneva civilne zaščite

Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana je v sodelovanju z občino Dobrepo-lje organizirala regijsko prireditev v počastitev svetovnega dneva civilne zaščite. Prireditev se je odvijala v četrtek, 3. marca 2011, v dvorani Jakličevega doma v občini Dobrepolje. Na prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite prizadevnim posameznikom in organizacijam, med katerimi sta bila tudi dva člana Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Bronasti znak Civilne zaščite sta na predlog Štaba CZ Trzin prejela Franc ZAJC in Marjan HABAT.

V utemeljitvi predlogov za dodelitev priznanja so zapisali:

Da ima v Trzinu gasilstvo dolgoletno tradicijo, dokazujejo prizadevni člani Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Med njimi je nedvomno tudi Franc ZAJC. Gasilcem se je zapisal že kot 9-le-tni fantič, ko je 22.10.1956 vstopil v PGD Trzin. Ima opravljen nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za strojnika. Za 30-letno delo v operativi si je prislužil značko, prav tako za 50 let dela v gasilski organizaciji, priznanje gasilske zveze II. in III. stopnje, republiško gasilsko odlikovanje II. in III. stopnje. Da njegovo delo ceni tudi Občina Trzin, smo mu pokazali, ko je v letu 2005 prejel srebrno občinsko plaketo.

Marjan Habat je Trzinec, na katerega se lahko vedno zanesemo. Še posebej lahko nanj vedno računamo ob naravnih in drugih nesrečah, ki ogrožajo ali pa tudi dejansko naredijo škodo našim občanom, gospodarskim družbam in njihovim nepremičninam. Z gradbeno mehanizacijo in gradbenimi materiali je vedno pripravljen priskočiti na pomoč v trenutkih, ko je tovrstna pomoč nujno potrebna, večinoma pa je ta njegova pomoč brezplačna. Zato lahko zatrdimo, da je Marjan Habat prostovoljstvu in tudi trzinskemu gasilstvu nesebično predan že dolgo vrsto let, čeprav se je trzinskim gasilcem formalno pridružil šele 1. 1. 2002. Da je dejaven na operativnem področju, ni potrebno posebej poudarjati. Marjan Habat ima opravljen nadaljevalni tečaj za gasilca, tečaj za uporabnika radijskih postaj in tečaj za strojnika. S svojim nesebičnim delom si priznanje CZ vsekakor zasluži. Prejemnikoma priznanj iskreno čestitamo in zaključujemo z lepim pozdravom vsem, ki sebi in drugim dobro želimo.

Štab CZ Trzin

Ob prejemu bronastega znaka CZ obema nagrajencema izrekajo čestitke in zahvalo za prizadevno delo tudi župan, podžupan in občinska uprava.

Prostovoljno gasilsko društvo Trzin

Ljubljanska c. 2, 1236 Trzin

Tel. 01/5644-660 (predsednik), 01/5644-661 (poveljnik) e-pošta: pgdtrzin@t-2.net

105. občni zbor

V prostovoljnem gasilskem društvu Trzin so 4. marca pripravili že 105. občni zbor. Predsednik društva Borut Kump in poveljnik Marko Kajfež sta na zborovanju v svojih poročilih povedala številne podrobnosti o delovanju društva v minulem obdobju. Sledila so tudi poročila tajnika, blagajnika in gospodarja, ki je, med drugim, potarnal, da je težko delati z opremo in vsem ostalim, ker je premalo prostora. Gasilci bi zelo radi dobili napovedan in obljubljen večji in bolj sodoben gasilni dom, a se datum začetka gradnje odmika v nejasno prihodnost. Svoje poročilo je prebral tudi predstavnik mladih gasilcev, da je bilo vse v skladu s pravili, pa so poročali tudi predstavniki nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Iz poročil je bilo razvidno, da je zdaj v društvo včlanjenih 66 gasilcev, in ker jih je bilo na zboru prisotnih 37, je bil zbor sklepčen. Gasilsko skupščino je počastilo tudi nekaj gostov: Milan Karče - podžupan občine Trzin, Marjan Šinkovec - predstavnik PGD Mengeš, Andrej Kovačič - podpoveljnik Civilne zaščite Trzin, gospod Guček Boštjan - župnik v Trzinu, Rajko Novak -predsednik Gasilske zveze Domžale, ki je trzinske gasilce izredno pohvalil in povedal, da imajo, kot edino društvo na domžalskem področju, v Osnovni šoli Trzin izbirni predmet o požarni varnosti, kar je velik uspeh. Po razpravi so vsa poročila potrdili. Izvedli so nadomestne volitve za nadzorni svet in nato za njegovega predsednika potrdili Andreja Grila, za člana pa Mira Kosirnika in Marto Mušič. Seveda ni šlo brez priznanj: za delo v organizaciji, za uspešno opravljene strokovne tečaje, za tri napredovanja v činih ter za podelitev naziva gasilskega veterana, ki ga je dobil Franc Zajc, slišali pa smo tudi svečano pristopno izjavo novega člana društva Adama Oblaka.

Po uradnem delu je bila zakuska, ob kateri so si člani društva in gostje izmenjavali mnenja in ob tem zagotavljali, da bodo v prihodnje delovali še naprej kar najbolj zavzeto in bodo še izboljševali tisto, kar bo v njihovih močeh.

Na koncu je zazvenel njihov pozdrav »Na pomoč«, ki ljudem veliko pomeni. Vsi si želimo, da bi imeli gasilci ob najvišji strokovni usposobljenosti kar najmanj reševanj in klicev na pomoč.

Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak

Valentinov turnir v malem nogometu

V soboto, 12.2.2011, je bil v telovadnici osnovne šole Trzin zdaj že vsakoletni, 8. po vrsti, Valentinov malonogometni turnir, kjer je sodelovalo 12 ekip iz bližnjih krajev, med njimi tudi dve ekipi iz Trzina. Ekipe so bile razporejene v štiri skupine, v vsaki pa so bile tri ekipe, ki jih je določil žreb. Tekme so trajale dvakrat po 12 minut, igrali pa so s klasično postavitvijo, to je štirje igralci v polju ter vratar. Malo pred deveto uro so se zbrale prve ekipe in ob devetih je bila na sporedu prva tekma. Že na začetku so se maloštevilni gledalci lahko prepričali, da bo turnir še kako zanimiv in razburljiv. Ob deseti uri pa so na vrsto prišli domači gledalci, saj sta se pomerili dve trzinski ekipi v tako imenovanem »mestnem obračunu«, v katerem je po trdnem boju in tudi z malce športne sreče do treh točk zasluženo prišla starejša in bolj izkušena ekipa Pekos pub Trzin. Mlajša ekipa, imenovana Šerifi, lansko leto so se imenovali Lulčki, pa so dokazali, da so na dobri poti, da se približajo ekipam, kot je Pekos pub Trzin. Tudi ostale tekme niso bile nič manj razburljive. V njih ni manjkalo dobrih potez, borbe

ne igre ter lepih zadetkov. Že po uvodnih tekmah smo lahko videli, katere ekipe se bodo verjetno potegovale za najvišja mesta. Iz vsake skupine sta napredovali prvi dve ekipi, in tako smo dobili osem ekip, ki so se pomerile v izločilnih bojih, sprva v četrtfinalu in vse do finala. V četrtfinalu ter polfinalu smo gledali odličen nogomet, tekma za tretje mesto in veliki finale pa sta bili še pika na i že tako odličnemu turnirju. Turnir je trajal ves dan, to je do 19.00 ure, ko je bil na vrsti finale. Do zaključnih tekem se je na tribuni nabralo kar nekaj nogometa željnih gledalcev, ki so si navijanje popestrili tudi s harmoniko.

Pred finalom je bila na sporedu tekma za tretje mesto, v kateri sta se pomerili ekipi Pekos pub Trzin in Lea bar Moravče. Tekma je bila napeta do samega konca, in so tako po »festivalu« zadetkov (rezultat je bil po rednem delu 7:7) odločili streli z bele točke, po katerih so se z malce več športne sreče veselili igralci ekipe Lea bar Moravče. Zatem je na vrsto prišel finale, v katerem sta se pomerili najboljši ekipi turnirja ACS Sony in ŠD Loka. Tudi ta tekma je postregla s kvalitetnim nogometom obeh ekip, in po rezultatu rednega dela 2:2 so odločali streli s šestih metrov, slavila pa je ekipa ACS Sony, in tako vzela skalp igralcem Loke, ki so tokrat nastopili v malo mešani zasedbi. Kot zanimivost naj omenim še, da sta bili lani ti dve ekipi tudi uvrščeni visoko, in sicer je bila Loka druga, ACS pa tretji. Za odlično izpeljavo turnirja pa gredo zahvale vsakoletnim organizatorjem MND Trzin. Verjamemo, da so tako igralci kot tudi gledalci uživali v celodnevnem dogajanju, in zagotovo vsi že z nestrpnostjo pričakujemo turnir v naslednjem letu.

Ti len Hvasti

Odličen dosežek ekipe kadetinj ŽKK Domžale

Lahko bi rekli - končno! V zadnjem kolu 1. ŽKL so kadetinje premagale svoje nasprotnice z rezultatom 42 : 51. Z zmago so se uvrstile na finalni turnir najboljših štirih ekip v državi. Po treh letih je ta dosežek eden večjih uspehov ŽKK Domžale, kar kaže na kakovostno delo pri mlajših kategorijah. Dekleta iz ekipe kadetinj prihajajo iz Domžal (Sabina Ajkić, Leja Cunja, Barbara Gavranovič, Maja Grintal, Tjaša Krobot, Špela Žura), Trzina (Ula Dremel, Anna-maria Prezelj, Vanja Tajher), Kamnika (Lara Klemenc, Manca Smolnikar, Tina Vavpetič), Lukovice (Tjaša Kreft) in Vodic (Katja Keržič). Da je ekipo v pravih trenutkih motiviral za dobro igro, je zaslužen njihov trener Drago Klemenčič.

Upamo na dobro igro deklet tudi v nadaljevanju tekmovanj. Vsi lepo vabljeni na ogled tekem, saj je spodbuda s tribun vedno dobrodošla. Ob tej priliki pozivamo tudi druga dekleta, da se nam priključijo v klubu. Prav tako bi se zahvalili vsem, ki klubu pomagajo in mu stojijo ob strani.

Barbara Grintal ŽKK Domžale

Po končani tekmi so se dekleta postavila pred objektiv foto TRIF.

Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo -ZRLI-UPB2) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote

Sklep odoločitvi volišč in

■ vaa gavv

območij volišč

za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 10. aprila 2011:

VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b,Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.

VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobo-dova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.

VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motni-ca, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.

VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM

Ljubljanska cesta 58, Domžale

Predčasno glasovanje.

VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM

Ljubljanska cesta 58, Domžale

Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.

REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA

Predsednica

okrajne volilne kgmisije

Anita Janjoš, univ. dipl. prav.

Denarna pomoč ob rojstvu otroka in darilo občine trzin

Spoštovane občanke in občani!

Zaradi varstva osebnih podatkov, ki ga ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07), Občina ne sme več brez dovoljenja prizadetih oseb pridobivati podatkov o tem, kdaj in v kateri družini se je rodil otrok in staršem novorojenca na dom pošiljati čestitk in obvestil o možnosti pridobitve pomoči ob rojstvu otroka.

Starše novorojencev, ki bi želeli dobiti darilo ali socialno pomoč ob rojstvu otroka, pozivamo, da z dopisom obvestijo Občino o rojstvu otroka in izbiri darila ter oddajo vlogo za enkratno denarno socialno pomoč ob rojstvu otroka.

Do enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka je po sprejetih Spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 1 1/2003) upravičena družina, katere skupni dohodki, ki so osnova za izračun dohodnine, v preteklem letu ne presegajo 1.669,17 EUR bruto mesečno na družinskega člana. Upravičenec je eden od staršev novorojenca, ki ima skupaj z novorojencem stalno prebivališče v Občini Trzin. Višina enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka znaša 208,65 EUR.

Rok za vložitev vloge je tri mesece od dne otrokovega rojstva. Vlogo vložite na naslov Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin.

Starši novorojenih otrok lahko zaprosijo tudi za eno od naslednjih daril: enoletna naročnina na eno od izbranih revij: Mama, Moj malček ali eno od knjig: Moj prvi album, Naš dojenček, Otrokovo prvo leto, Otroci, otroci, Otroške bolezni, Mami, skuhaj to še enkrat, Alergije pri otrocih.

Knjige so na ogled na vložišču Občine Trzin. V primeru, da katera od revij oz. knjig pri ponudniku ni na voljo, Občina lahko staršem ponudi drugo revijo oz. knjigo.

Za dodatne informacije smo vam na voljo osebno v času uradnih ur ali na telefon: 01/564 45 44.

vremenska sekirca

Spomladanske arkadne igre

Za nami so letošnje zimske šolske počitnice, skupni dan žena ter pust, mučeniki in ne nazadnje tudi gregorjevo. Od snega, tistega resnega, ko moramo kidati, smo se bolj ali manj poslovili zadnji mesec minulega leta oziroma že kar prvi mesec letošnje meteorološke zime. Na gregorjevo pa še od mraza, ki je proti koncu zime nekajkrat le še pokazal zobe. A ker »po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni«, ga je ta odnesel tudi to leto. Če bi sodili po mučenikih - ti so godovali 10. marca, ko smo imeli lepo vreme

- naj bi se takšna oziroma podobna vremenska situacija nadaljevala še vse do sredine prihodnjega meseca, torej aprila. Dobro, saj ne da bi imeli kaj proti temu, a letos so velikonočni in »osvo-bodilnofrontni« prazniki tako blizu, da so skoraj eden za drugim, kar je nedvomno v veliko veselje ljubiteljem »dooolgega« dopusta. A kaj, ko je vse več takih, ki ga težko vzamejo, in onih, ki ga ne smejo vzeti, ko bi ga potrebovali. Ali takih, teh je vse več, ki ga ne morejo vzeti, saj ga nimajo od kje, ker so brez dela! Tako, zdaj veste, kdo je kriv, če bo do takrat zmanjkalo lepega vremena -marčevski mučenci!

Narava se prebuja in vse bolj dehti, naša oblast pa je še precej medvedja. Počasi le kuka iz brloga in opazuje, kaj bi morala še storiti, da bo vsaj malo všečna svojemu ljudstvu, ki jo je izbralo. Seje občinskega sveta so še naprej bolj podobne statični pustni povorki, saj se gredo naši izvoljenci - ti niso niti najmanj sveti

- svetniški, »kdo bo koga« in podobne arkadne igre. Saj veste, arkadne igre sodijo med najstarejše spletne igre in so podobne igram na igralnih avtomatih. Na teh igralec strelja na določene objekte ali na sovražnika, za kar potrebuje dobre reflekse, saj se ponavadi hitrost igre povečuje (mladi rečejo »sem že na drugem levelu«^). V zadnjem času so še posebej popularne kombinirane igre, pri katerih gre za splet arkadne igre in avanture, saj se prvih igralec kmalu naveliča. No, zdaj veste, da niso občinski poslanci in njihov »(pri)»ljubljeni« vodja« le svetniki, temveč tudi igralci. Poleg sejnine bi morali verjetno zaradi tega prejemati še »igral-nino«^

Krščenmatiček - ni fina, je pa vsaj fletna in domača kletvica - kam vstran od vremena me je to pot spet zaneslo? Pa saj ni to nič čudnega, ko pa je bil februar, podobno kot skoraj celotno zimsko meteorološko tromesečje (izjema je bil december), vremensko nezanimiv. Tudi za celotno letošnjo zimo, te dni se je iztekla še astronomska, bi le stežka rekli, da velja tudi zanjo pregovor, da se po jutru pozna tudi dan. Začela se je precej obetavno - mrzlo in sneženo - končala pa precej »neslavno«. Mnogim sta bila pogodu zadnja dva precej sušna meseca, manj pa december, ko se je vreme precej »dogajalo«. A vrnimo se k februarju, ki je bil na širšem območju Trzina temperaturno zelo blizu dolgoletnega povprečja, za petino več pa smo imeli sončnih ur. Precej podpovprečna ali že kar sušna (gre za padavinsko, in ne dejansko sušo) pa je bila padavinska slika. Tudi pod Ongrom smo dobili le okrog tretjino pričakovanih padavin, natančneje pa niti 30 litrov na kvadratni meter. Če hočete, da bo spomladi kaj zraslo, je skrajni čas, da zemljo končno tudi kaj bolj pošteno namoči. Le še malo počakajte, da se to zgodi, in videli boste, kaj vse bo prilezlo iz zemlje. In po vsem tem tudi nekateri, ki so bili pozimi v hibernaciji^

V našem kraju smo imeli minuli mesec 7 dni s padavinami, 3 dneve s snežno odejo (največja višina je merila bore 3 centimetre!), 13 »slanih« dni in - pozor - nobenega dneva z meglo! Slednjo je nekajkrat nadomestila nizka oblačnost, pri kateri pa je vsaj občutek vidljivosti precej boljši, manjša pa je tudi onesnaženost ozračja.

Malo pred kulturnim praznikom se je pri nas ogrelo na zavidljivih 16 stopinj Celzija, kakšnih drugih, bolj neprijetnih vremenskih presežkov pa nam minuli mesec na srečo ni ponudil. Kako pa jo je na trzinskem sploh odnesla meteorološka zima 2010/11? Povprečna temperatura zraka je presegla dolgoletno povprečje za manj kot stopinjo Celzija, kar je povsem normalno odstopanje. Le v »zgornjih nadstropjih« oziroma gorah je bila za spoznanje prehladna. Za okrog petino več je bilo sončnega vremena in približno za enak delež manj padavin. Januarsko in februarsko sušo je potegnil »na mokro« velik decembrski padavinski presežek. Po višini snežne odeje smo bili kar blizu dolgoletnemu povprečju, po številu dni pa daleč od tega. Sicer pa, koga sploh zanima vse to, ko pa so nam mučenci (10. marec) s soncem naznanili prevladujoče vremenske obete za naslednjih 40 dni oziroma skoraj do letošnjih velikonočnih praznikov? Pa verjamete, da bomo imeli na račun »moškega praznika« tako dolgo obdobje večinoma lepega vremena? Če ne drugega, se bo v tem času proti večeru vsak dan vse bolj kasno stemnilo do nižin.

Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik

Padavine -

Padavine -

POSTAJA

februar 2011

zima 2010/11

(v mm oz. l/m2)

(v mm oz. l/m2)

Grosuplje

19

198

Domžale

21

230

Radomlje

22

238

Topol pri Medvodah

28

261

Trzin

29

245

Stražišče pri Kranju

29

236

Ljubljana Bežigrad

30

263

Letališče Brnik

37

247

Preddvor

37

262

Preglednica: Že skoraj »dolgočasna« vsota mesečne količine padavin februarja 2011 in v meteorološki zimi (december 2010-fe-bruar 2011) na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko)

Takole - s podobo Triglava v ozadju - so iskali trzinski otroci snežne kristale na Velikem pokljuškem barju v začetku minulega februarja. V tistih dneh je bil to eden najhladnejših krajev pri nas. (Foto: T.M.)

ZAHVALA

V 80. Letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, stara mama, tašča sestra in teta

Francka Cotman

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do večnega doma.

Hvala gospodu župniku Boštjanu Gučku za pogrebni obred, zahvaljujemo se tudi vsem sodelujočim članom gasilskega društva Trzin, pogrebni službi in pevcem Zupan za zapete ža-lostinke.

Hvala vsem za lepo misel, za vsak cvet in za vsako lučko na grobu, vsem, ki postojite v njen spomin.

Vsi njeni!

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, pra-prababice in tašče

Ivanke Burger,

Trzin, Za hribom 15 1912 - 2011

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjene sveče in denarno pomoč, za izrečene tolažilne besede in sožalja. Zahvala velja tudi dr. Mojci Zajc - Kraševec, patronažni sestri Mirjam Svetlin za vso oskrbo v hudih časih njene bolezni. Hvala g. župniku za lepo pogrebno sveto mašo in obiske na domu, trzinskim gasilcem, praporščakom, žerjavčkom, pevcem kvarteta Krt, trobentaču Leonu Košaku.

Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali v času njene bolezni. Iskrena hvala Eriki Narobe za mnogokratno pomoč, in vsem, ki ste našo mamo pospremili k počitku na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!

Vsi njeni, ki smo jo neizmerno ljubili!

ZAHVALA

11. januarja 2011 nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta

Frančiška Mrvar,

rojena 7. januarja 1928, iz Domžal, Bernikova ulica 16

Žalujoči:

otroci Branka, Matjaž, Andrej in Majda, vnuki Žiga, Anže, Dan, Aljaž, Živa in Svit ter ostalo sorodstvo.

Vabilo

Društvo prijateljev mladine Trzin

vas vabi v DELAVNICO

OB MATERINSKEM DNEVU,

ki bo v SREDO, 23. MARCA 2011, od 17.30 do 19.00 v tehnični učilnici OŠ TRZIN.

IZDELOVALI BOMO ŠOPKE IZ KREP PAPIRJA in BROŠKE. Delavnico bo vodila Daša Ložar.

S seboj prinesite ŠKARJE in OBILO USTVARJALNEGA NAVDIHA.

Vljudno vabljeni!

V Žabici je gorelo

Vraževerni bi zagotovo pritrdili, da ima število 13 svojo moč, saj bi Trzinci v nedeljo, 13. marca, lahko ostali brez enega od prepo-trebnih vrtcev.

Ob 5.16 je sodelavec varnostne službe G7 opazil, da je Vrtec Žabica, na Ploščadi dr. Tineta Zajca v Trzinu, popolnoma zadimljen. Na kraj so takoj prihiteli gasilci PGD Trzin, ki so pogasili požar v sanitarijah vrtca in na podstrešju.

Trženje oglasov za Odsev:

IR IMAGE

ADVERTISI NG

Tel.: 01 839 64 00

Do zaključka redakcije o vzroku za požar in o tem, kolikšna je škoda, nismo dobili podatkov.

Računovodski servis Joni Krajnc d.o.o. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 GSM: 041 780 879 E: joni.krajnc@siol.net

Oskrbovana stanovanja podjetja Dolenjgrad

Na vrsti so zaključna dela

Kamnik - Podjetje Dolenjgrad d. o. o. je sredi marca 2010 v neposredni bližini Doma starejših občanov v Kamniku začelo graditi oskrbovana stanovanja. Trenutno potekajo zaključna dela, ki jih bodo predvidoma končali v tem mesecu, lastniki oziroma uporabniki oskrbovanih stanovanj pa se bodo lahko vselili že maja 2011. O vsem tem so se lahko na lastne oči prepričali obiskovalci bodočih objektov oskrbovanih stanovanj, za katere so pripravili dneve odprtih vrat. Kot je povedal direktor podjetja Dolenjgrad Ivan Samotorčan, so oskrbovana stanovanja gradili že v Postojni oziroma jih bodo začeli graditi še v Notranjih Goricah, iskali pa so ustrezno zemljišče za gradnjo novih tovrstnih stanovanj in ga našli v Kamniku. »Za to območje je bil že sprejet občinski podrobni prostorski načrt,« je povedal Samotorčan in ob tem pohvalil hitro odzivnost Občine Kamnik in upravne enote, tako da so gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve faze dobili v normalnih rokih.. »Stanovanja v prvi fazi bodo končana v skladu s terminskim planom,« je povedal direktor podjetja Dolenjgrad. »Gre za tri objekte, ki bodo vse-ljivi do konca maja 2011. V prvi fazi gradimo 97 stanovanj, obiskovalci dnevov odprtih vrat pa so se lahko sami prepričali, da je gradnja resna in kakovostna.« Hkrati že urejajo okolico oskrbovanih sta

novanj, načrtujejo pa že gradnjo ostalih objektov. Že v aprilu bodo začeli z gradnjo drugega dela parkirne hiše. Gradnja novih objektov ne bo moteča za tiste, ki se bodo začeli vseljevati maja letos. V drugi fazi bodo po Samotorčanovih besedah zmanjšali število stanovanj, saj se je pokazala potreba tudi po razmeroma velikih stanovanjih. S sprehajalnimi potmi bodo povezali vse objekte s Kamnikom in Domom starejših

občanov. Poleg tega zagotavljajo 24-urno odzivnost na SOS tipko s pooblaščeno institucijo in možnost koriščenja vseh storitev Doma starejših občanov Kamnik. Objekti bodo energetsko varčni, veliko bo zelenih površin za počitek, rekreacijo in sprehode stanovalcev. Prav tako bodo vsa parkirna mesta v parkirni hiši pod zemljo. Še to: podjetje Dolenjgrad svojim kupcem nudi pomoč pri prodaji njihove stare nepremičnine brez provizije.

osKRBOvnNn sTnN®vnNJfl v kamniku

tip površine stanovanja stanovanja

kupnina v EURzDDV

Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00 naprej

Investitor in prodajalec:

El

DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vriinika Telefon: (01)750 72 00 E-poSta: tajnl$tvo@dolenjgrad Ji Internet: www.dolenjgrad.si

Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22

naprej naprej

Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61 naprej naprej

• Stanovanja so sicrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.

• Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prei< kiicnega centra pa tudi sociaina in zdravstvena oskrba.

• Vsako stanovanje ima baikon aii atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.

. Pri načrtovanju nismo misiiii ie na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okoiju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljiviii virov.

• Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je iikrati ie 5 minut iioje do centra i<amnika.

• Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV

• Lokacija je v neposredni biižini doma starejših občanov i<amnik

STOPNICE

ZA VRSTNE HIŠE

TUDI IZ PLEKSI STEKLA

v v

POLOZNEJSE - SIRSE

MASIVNA KONSTRUKCIJA OGLED: PREŠERNOVA 38 TRZIN

KROM-Gundje Goljarjeva pot 9b Tel. 01/5121100

www.krom-pleksi.com

LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si

01 777 02 51

LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si

01 777 01 83

LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si

01 777 02 20

LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si

01 777 02 26

LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si

01 777 02 31

LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si

01 777 02 45

LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si

01 777 02 41

LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si

01 777 02 35

Dežurni lekarni od 01.01.2011 do 31.12.2011: LEKARNA KAMNIK sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si

MESTNE LEKARNE

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh