Predogled



	ANDREJ VOVKO

	PODRU�NICE �DRU�BE SV. CIRILA IN METODA� V �KOFJI LOKI IN OKOLICI ZA AVSTRO-OGRSKE

	Proti koncu 19. stoletja so za�ele na na�ih tleh delovati nem�ke in italijan�ske, pa tudi mad�arske nacionalisti�ne �olske organizacije, ki jim gospodarsko mo�nej�im narodom v Avstro-Ogrski naklonjena uradna �olska politika ni za�dosti hitro potuj�evala slovanskih naro�dov. Za nem�kim �Schulvereinom� ter italijanskima �Pro Patria� ter po njenem razpustu �Lega Nazionale� so stali iz-venavstrijska sila nem�ke in italijanske dr�ave in jasno tudi ogromna finan�na sredstva. Z nizom svojih vrtcev in �ol, s finan�nimi podporami za gradnjo �ol v zameno za uvajanje nem�kega ali ita�lijanskega u�nega jezika, z bo�i�nicami in miklav�evanji za �olarje, s pritiskom na njihove star�e in �e na druge na�ine so te organizacije lovile v svoje mre�e slovanske otroke in jih potuj�evale. Prvi, ki so se jim postavili po robu s podobnim, vendar obrambnim oro�jem, so bili Cehi, ki so ustanovili svojo zaseb�no �Osrednjo �olsko matico�. Slovenci, ki so jim bili Cehi vzor v narodnostnem gi�banju (pomislimo samo na �Sokola�), so sledili njihovemu zgledu ter leta 1885 ustanovili svojo �olsko obrambno dru��tvo �Dru�bo sv. Cirila in Metoda� z na�logo �vsestransko podpirati in pospe�e�vati slovensko �olstvo na katoli�ki pod�lagi�.¹ Pobudo za to organizacijo je po�dal leta 1884 poznej�i trnovski �upnik Ivan Vrhovnik v anonimnem �lanku v �Slovenskem narodu�, povod zanjo pa je bilo prizadevanje �Schulvereina�, ki je odpiral svoje vrtce in �ole v povsem slo�venskih krajih celo na Kranjskem.² V �Dru�bo sv. Cirila in Metoda� (CMD) so hoteli privabiti zlasti duhov��ino, zato so za njeno ustanovitev izbrali leto, v katerem so proslavljali 1000-letnico smrti sv. Metoda. �olska obrambna organiza�cija je �e od vsega za�etka sku�ala biti nad strankami, hotela je delovati v slo-ga�kem duhu. To ji je uspevalo �e po�tem, ko je na Slovenskem �e pri�lo do �lo�itve duhov�. Zasluge za tak razvoj je imel predvsem dolgoletni predsednik ali	kot so takrat govorili prvomestnik CMD Tomo Zupan. Biv�i vodja ljubljanskega �Alojzijevi��a� je bil prista� liberalnej�e struje slovenske Cerkve, katere zna�ilni predstavnik je bil ljubljanski �kof Po-ga�ar. Ta usmeritev je Zupana potem, ko je prevladala pri nas bojevita struja 1. slovenskega katoli�kega shoda, stala �Alojzijevi��a�. Njegova �concordia-slo-ga� je vodila CMD do leta 1907, ko so na zelo burni veliki (letni) skup��ini v �ol�ski dru�bi prevladali liberalni in narod�no radikalni elementi. Zupan sam je �e pred to skup��ino odstopil in se umaknil na svoj dvorec Okroglo na Gorenjskem. Na skup��ini je bil za novega predsedni�ka izvoljen gimnazijski profesor Andrej Senekovi�, klerikalni �lani CMD pa so demonstrativno od�li. Leta 1910 so si pri�sta�i te stranke ustanovili svoje �olsko obrambno dru�tvo �Slovenska stra�a�, ta razcepljenost pa je slovenskim obramb�nim prizadevanjem samo �kodovala. �Razkol v Bohinjski Bistrici� je pome�nil izredno po�ivitev do takrat zelo usi�hajo�e CMD kot tudi demokratizacijo njenih pravil.³ Ta so do tega �asa dajala prednost tistim, ki so CMD ve� dali, ne pa �tevilu njenega �lanstva. V obdobju po letu 1907 je naglo rastlo �tevilo nje�nih �lanov in finan�na sredstva, s kate�rimi je CMD gradila in vzdr�evala svoje otro�ke vrtce in osnovne �ole. Najve�je uspehe je CMD dosegla na obmo�ju Trsta, kjer je pred za�etkom prve svetovne vojne v svoje zavode za�jela �e ve�ino vseh tamkaj�njih sloven�skih otrok in tako pomembno pripomogla k usihanju italijanizacije slovenskih do�seljencev v Trst.⁴ Napor v tem mestu je vezal ve�ino njenih sil, tako da je mo�rala npr. Slovensko Istro prepustiti svoji hrva�ki �posestrimi�⁵ � Dru�bi sv. Cirila i Metoda za Istru. Na Gori�kem je delo�vala v uspe�nem so�itju s tamkaj�njim politi�nim dru�tvom �Sloga� in kasnej��im �olskim dru�tvom ��olski dom�, ustanovljenim 1897.⁶ Po uspe�nem za�et�ku delovanja na Koro�kem so prizadeva-

	230



	nja CMD zaradi nasprotovanja koro�kih Nemcev in ponem�encev kot tudi zaradi trenj s katoli�ko usmerjenimi koro�kimi politi�nimi veljaki do�ivela skoraj po�poln propad s �astno izjemo osnovne �o�le v �t. Rupertu pri Velikovcu.⁷ Glavna postojanka CMD na �tajerskem je bila osnovna �ola na Muti, na Kranjskem pa je delovala zlasti na Jesenicah ter na meji ko�evskega nem�kega otoka. Pri vseh teh svojih prizadevanjih pa je bila CMD odvisna v ogromni ve�ini od dobre volje Slovencev samih, saj za njo ni stala nobena tuja dr�ava. Vodstvo CMD je s ponosom ugotavljalo, da zbira le po�ten avstrijski denar, ne mark, lir ali celo rubljev.⁸ Pri tem zbiranju tako potrebnih finan�nih sredstev je pokazala CMD zavidanja vredno spretnost. Eden glavnih finan�nih virov CMD so bili pri�spevki njenih podru�nic, ki so v bolj ali manj gosti mre�i prekrile vse slovensko etni�no ozemlje v okviru avstrijskega de�la habsbur�ke monarhije, pojavile pa so se tudi na Dunaju, v Leobnu ter med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Te zad�nje organizacijsko niso bile del CMD in so ji le po�iljale zbrani denar. Vodstvo CMD je primerjalo svoje po�dru�nice koreninam, iz katerih dobiva slovenska lipa svoje �ivljenjske sokove." Podru�nice niso bile le �nabiralniki� za osrednje vodstvo CMD, bile so tudi kul�turna �ari��a narodnega osve��anja, kar je bilo zlasti lepo vidno na �tajerskem in v za�etnem obdobju na Koro�kem. Njihove prireditve, veselice, zborovanja niso bili le vir finan�nih sredstev, am�pak tudi kulturnega dviganja.¹⁰ Vodstvo CMD se je dobro zavedalo vse�stranskega pomena svojih podru�nic, za�to je zelo skrbelo, da so v redu delovale. V svojih letnih poro�ilih je objavljalo zelo natan�ne preglede �lanstva podru��nic, sestave odborov in vsot, ki so jih zbrale. 2e takrat je opozarjalo na velik pomen, ki ga bodo imeli ti seznami za kasnej�e slovensko zgodovinopisje. Ti se�znami so bili seveda odvisni od vestnosti podru�nic. Le-tem je �lo najte�je s pe�res navajanje poklicne sestave vodstev podru�nic, tako da moremo poklicno in dru�beno sestavo CMD na podlagi te vr�ste virov ugotavljati zelo pribli�no. Mnogokrat se je zgodilo, da se je na�vdu�enje, ki je po obi�aju spremljalo ustanovitev podru�nice v posameznem kraju, hitro ali manj hitro shladilo. Po�dru�nice niso imele letnih zborov, niso volile novih odborov, ne po�iljale denar�nih prispevkov. To so v �argonu CMD	imenovali �spanje�. Znaki spanja so bili dolgotrajno navajanje istih �tevilk �lan�stva, isti odbor ob minimalnem ali nika�kr�nem finan�nem prispevanju ali pa na�vajanje samo tistih kategorij �lanstva, ki so v podru�nice CMD pristopili enkrat za vselej. To so bili pokrovitelji, ki so za to �ast morali pla�ati 200 kron, ter ustanovniki, ki so �veljali� 20 kron, vse pla�ljivo enkrat za vselej. Pokrovitelji so mogli biti posamezniki ali skupine �cirilmetodarjev�, ob�ine, razna dru�tva ^xin podobno. Vsako leto so pla�evali svojo �lanarino in s tem potrjevali svoje �lan�stvo v CMD letniki (2 kroni) in podpor�niki (10 krajcarjev). Ni�je kategorije so imele manj ali pa ni� pravic za delova�nje v celotni CMD ali v svojih podru�ni�cah, po letu 1907 pa so kot re�eno dobile nekaj ve� pravic. Vodstvo CMD je vsako leto podalo svoj obra�un na velikih (letnih) skup��inah, kjer so tudi volili �lane vodstva, ki jim je potekel mandat. Letne skup��ine so bile velike javne manifestacije sloven�stva, zato ni �udno, s kak�no zagrizenost�jo so doma�i in �uvo�eni� Nemci in nem-�urji napadli skup��inarje CMD v Ptuju leta 1908. Podru�nice CMD so mogle biti mo�ke, �enske in me�ane. �tevilnej�e so bile mo�ke in me�ane, �enske pa po navadi bolj delavne. Prav CMD gre zasluga, da so slovenske �enske za�ele sodelovati v javnem �ivljenju v veliko ve�ji meri kot pred njenim nastankom. Izredno delavne so bile tr�a�ke �cirilmetodarice�, za nji�mi niso mnogo zaostajale ljubljanske, se��anske, gori�ke in �e katere. V letu 1914 je bilo 283 podru�nic CMD z 18.653 �lani, ki so zbrali 57.061,23 kron, pri �emer pa niso upo�tevane pokroviteljnine, vpla�ane tega leta. Najve� denarja so podru�nice zbrale leta 1918, in to kljub vojnemu �asu kar 115.127,96 kron, pri �emer so levji dele� odnesle tr�a�ke podru�nice. Ob pregledu delovanja podru�nic med prvo svetovno vojno nastaja vpra�anje, do kdaj so delovale in kdo je bil v njiho�vih odborih. Po letu 1913 ni bilo ve� let�nih skup��in vse do leta 1918, prav tako pa podru�nice v glavnem niso volile no�vih odborov. V seznamih se ti ne pojav�ljajo ve�, tako da je izredno te�ko ugo�toviti, kdo izmed odbornikov je v prvi svetovni vojni padel ali umrl. Te�ko je spremljati tudi odbornice �enskih podru��nic, ki so se poro�ale in s tem tudi spre�minjale svoje priimke. Zaslediti se jih da v�asih, �e so obdr�ale svojo funkcijo ali pa �e so bile edine z dolo�enim ime�nom v odboru.

	231

Po letu 1908 so ustanovili obrambni fond CMD, ki je bil reakcija na Roseg-gerjev sklad Schulvereina. Pokrovite�lji, ki so vanj vpla�ali pokroviteljnino, so v tabelah ozna�eni s kri�cem (+). Si-

cer pa so okraj�ani tako: pok.(rovitelji), ust.(anovniki), let.(niki) in podp.(omiki). Oglejmo si torej tabele delovanja po�dru�nic CMD na �kofjelo�kem."

SKOFJA LOKA (mo�ka podru�nica) Ustanovljena z odlokom notranjega ministrstva �t. 4772, 28. 3. 1886

Leto

pok.

podp.

Skupaj

Prispevkov (kron)


1886	�	�	�
1887	�	6	18
1888	�	6	18
1889	�	6	18
1890	�	6	18
1891	�	7	17
1892	�	7	17
1893	�	7	17
1894	�	7	17
1895	�	7	17
1896	�	�	�
1897	1	7	43
1898	�	�	�
1899	�	�	�
1900	1	7	43
1901	�	�	�
1902	�	�	�
1903	1	7	63
1904	1	7	63

196


	24	�
	24	�
	24	28
	24	61,80
	24	55,70
	24	51
	24	38,70
	24	39
	24	�
	51	100
	�	120,30
	�	36,50
	51	70,45
	�	198
	�	127,30
	79	�
	79	157,36

Leta 1905 se je mo�ka podru�nica zdru�ila z �ensko v skupno �kofjelo�ko po�dru�nico.

Odbor podru�nice

Predsednika:

Tajnik: Blagajniki:

Namestnika predsednika:

Odbornika:

Bla� Mohar, posestnik in de�elni poslanec, 1886�1896; Ivan Toma�i�, �upnik, 1897�1900 ( + ). Stanko Perhavec, kaplan, �upnik, 1900�1905. Simon Zupan, katehet, 1890�1891; Lovro Su�nik, 1891� 1896; Vinko Premk, dav�ni uradnik, 1897�1905. Ivan Toma�i�, 1891�1896; Leon Lavri�, trgovec in po�sestnik, 1897�1905.

Avgust Su�nik, posestnik, 1891�1905; Jakob Ga�perin,

1900�1905.

SKOFJA LOKA IN OKOLICA (�enska podru�nica) Ustanovljena z odlokom kranjske de�elne vlade �t. 1551, 24. 2. 1894

Leto

pok.

ust.

let.

podp.

Skupaj

Prispevkov (kron)


1894	�	3	57
1895	1	3	44
1896	�	�	�
1897	2	3	44
1898	�	�	�
1899	�	�	�
1900	2	3	44
1901	�	�	�
1902	�	�	�
1903	2	3	�
1904	2	3	�


	61 48	174,40 290
	�	46
	49 49	prispevki, vklju�eni v prispevke mo�ke podru�nice
	5
	5

232

Odbor podru�nice

Predsednica:

Tajnica:

Blagajni�arka:

Namestnica predsednice:

Odbornici:

Helena Hafner, 1894�1905.

Ivanka Hafner, 1894�1905.

Jerica Dolenc, 1894�1905.

Marija Klun, 1894�1905.

Pavla Deisinger, 1894�1895; Zofija Maver, 1894�1895.

SKOFJA LOKA (me�ana podru�nica)


Leto	pok.	ust.	tet.	podp.	Skupaj	Prispevkov (kron)
1905	3	18	82	145	248	427,72
1906	3	18	44	1	66	80,40
1907	3	18	44	1	66	89,20
1908	3	18	27	�	48	111,40
1909	3	18	:�	3	57	115,60
1910	3 + 1	18	30	2	54	212,86
1911	3 + 2	18	26	�	49	120,86
1912	3 + 2	18	26	�	49	90,45
1913	3+2	18	27	27	77	180,40
1914 1915 1916 1917 1918	3 + 2	18	28	11	62	98,38
	�	�	�	�	�	108,50
	__	Z	I			90

Odbor podru�nice

Predsednik: Slavko Flis, u�itelj in posestnik, 1905�1918(?).

Tajnika: Rafael Thaler, trgovec in posestnik, 1905�1917; Ivanka

Flis, posestnica in u�iteljeva �ena, 1907�1918(?).

Blagajniki: Jerica Dolenc, knjigovodja, 1905�1907; Rafael Thaler,

1907�1911; Avgust Nadilo, tajnik okrajne hranilnice in posestnik, 1911�1918(7).

Namestniki predsednika: dr. Karol Zakraj�ek, zdravnik, 1905�1906; Leon Lavri�,

trgovec in posestnik, 1906�1907; dr. Karol Zakraj�ek, 1907�1918(?).

Odborniki:

Leon (Lev) Lavri�, 1905�1906, 1907�1918(?); dr. Karol Zakraj�ek, 1906�1907; Ivanka Flis, 1906�1907; Otilija Logar, po�tna upravnica, 1907�1918(7); Albina Deisinger, zasebnica, 1907�1909; Josip Deisinger, trgovec in posest�nik, 1907�1912, 1913�1918(7); Leopold Primo�i�, dr�avni uradnik, 1907�1908; Andrej Oblak, trgovec, 1908�1909; Avgust Nadilo, 1909�1910; Anton Ka�man, trgovec in po�sestnik, 1910�1912, 1913�1918(7).

233

�elezniki

Ustanovljena 17. 6. 1886


Leto	pok.	ust.	Let.	podp.	Skupaj	Prispevkov (kron)
1386	__	__	__	__	__	98,10
1887	�	�	24	16	40	�
1888	�	�	19	21	40	�
1889	�	�	14	12	2:;	30.40
1890	�	�	14	12	2>;	26,30
1891	�	�	14	12	26	26
1892	�	�	14	12	2 d	15
1893	�	�	14	12	26	30,30
1894	�,	�	14	12	2!.;	48
1395	�	�	14	12	26	38
1896	�	�	�	�	�	200
1897	1	�	14	12	27	�
1898	�	�	�	�	�	�
1899	�	�	�	�	�	�
1900	1	�	�	�	1	�
1901	�	�	�	�	�	�
1902	�	�	�	�	�	�
1903	1	�	�	�	1	�
1904	1	�	�	�	1	77,60
1905	1	�	�	�	1	71
1906	1	�	�	�	1	52,30
1907	1	�	�	�	1	�
1908	1	�	30	�	31	48
1909	1 + 1	�	16	13	31	63,84
1910	1 + 1	�	17	15	34	68
1911	1 + 1	�	17	15	34	51
1912	1 + 1	�	17	13	34	55,77
1913	1	�	17	15	33	�
1914	1	�	L9	50	70	134,30
1915	�	�	�	�	�	85,80
1916	�	�	�	�	�	72
1917	�	�	�	�	�	�
1918	�	�	�	�	�	284

Odbor podru�nice

Predsedniki:

Jakob Mrak, �upnik, 1886�1896; Josip Levi�nik, nadu�i-telj v. p., 1906�1907; Anton Hafner, posestnik, 1908� 1918(?).

Jakob Dermota, 1890�1906; Matej Klop�i�. �upanov sin, 1908�1909; Ivan Dem�ar, lesni trgovec, 1909�1910; Mel-hior Dolenc, 1910�1914; Minka Ko�merlj, 1914�1918(7). Martin Klop�i�, 1890�1896; Josip Dem�ar, 1897�1906, 1908�1909; Matej Klop�i�, 1909�1910; Gabriel Thaler. 1910�1914; Klotilda Dem�ar, 1914�1918(?). Fran Dem�ar, 1890�1896; Josip Levi�nik, 1897�1906; Jo�sip Ko�merlj, 1908�1914; Antonija Thaler, 1914�1918(7). Fran Oblak, 1890�1906; Anton Klemen�i�, 1890�1906; Marija Klob�i�, 1914�1918(7); Franja Benedik, 1914� 1918(7); Alojzij Dem�ar, 1914�1918(7); Lina Globo�nik, 1914�1918(7); Valentin Smid, 1914�1918(7); Marija Ro�zina, 1914�1918(7); Franja Dolenc, 1914�1918(7); Matej Klob�i�, 1914�1918(7); Franc Benedik, 1914�1918.

Tajniki:

Blagajniki:

Namestniki predsednika:

Odborniki:

234

POLJANSKA DOLINA Ustanovljena 17. 9. 1886


L sto	pok.	ust.	let.	podp.	Skupaj	Prispevkov (kron)
1886	�	�	�	�	�	84
1887	�	1	29	12	42	�
1888	�	1	29	12	42	�
1889	�	<%	32	15	if)	22,30
1890	�	3	41	11	55	140
1891	�	3	41	11	55	514
1892	1	:;	41	11	56	382
1893	1	3	41	11	56	120
1894	!	�>	41	11	56	68
1895	1	3	41	11	56	50
1896	�	�	�	�	�	40
1897	1	3	4]	11	53	50
1898	�	�	�	�	�	40
1899	�	�	�	�	�	40
1900	1	3	1	�	5	40
1901	�	�	�	�	�	40
1902	�	�	�	�	�	40
1903	1	4	20	�	25	�
1904	1	4	20	�	25	50
1905	1	4	20	�	25	50
1906	1	4	20	�	25	50
1907 1908 1909	1	4	�	�	5	50
1907 1908 1909	1	__	__	__	�	50
1910	1 + 1	�	35	�	37	50
1911	1 + 1	4	�	�	�	�
1912	1 + 1	�!	20	�	28	4C0
1913	1 + 1	L	20	�	26	�
1914 1915 1916 1917 1918	1	4	20	�	25	50
1914 1915 1916 1917 1918	�	�	�	�	�	�

Odbor podru�nice

Predsedniki:

Anton Cirman, nadu�itelj, 1886�1889; Ivan Ceba�ek, du�hovnik, 1889�1890; Jernej Ramove�, �upnik (Poljane), 1890�1907; Lovro Perko, nadu�itelj, 1910�1912, 1913� 1918(?).

Valentin �ubic, podobar, 1890�1898; Vinko Jamar, trgo�vec, 1910�1912; Lovro Perko, 1912�1913; Vinko Jamar, 1913�1918(7).

Franjo Gro�elj, posestnik, 1890�1898; Jakob Jezer�ek, trgovec, 1910�1912; Vinko Jamar, 1912�1913; Vaclav Pa-le�ek, trgovec, 1913�1918(7).

Fran Petrov�i�, �upnik (Trata), 1890�1898; Vaclav Pale-�ek, 1910�1913; Ivan Debeljak, posestnik, 1913�1918(7).

Radivoj Rant, u�itelj, 1890�1898; Alojzij Giacomini, 1890 �1898; Ivan Debeljak, posetnik (Visoko) 1910�1913.

Tajniki:

Blagajniki:

Namestniki predsednika:

Odborniki:

235

SELCA Ustanovljena z odlokom okrajnega glavarstva v Kranju, �t. 5007, 31. 5. 1886

Leto

pok.

ust.

let.

podp.

Skupaj

Prispevkov (kron)


	1886	�
	1887	�
	1888	�
	1889	�
	1890	�
	1891	�
	1892	�
	1893	�
	1894	�
	1895	�
	1896	�
	1897	1
	1898	�
	1899	�
	1900	1
	1901	�
	1902	�
	1903	1
	1904	1
	1905	1
	1906	1
	1907	1
	1908	�
	1909

30 26 26 25 25 25 25 25 25

119,40


	2"	-
	26	�
	25	63,20
	25	38
	25	42,50
	25	50
	25	40
	25	24
	�	36,40
	26	28,40
	�	31,60
	�	28
	26	�
	�	32,60
	17	_
	17	�
	17	�
	17	�
	17	�

16 16 16 16

�rtana iz seznama podru�nic CMD

Odbor podru�nice

Predsedniki: Franjo Slibar, posestnik (Selca), 1886�1888; Ivan Vavpeti�, kaplan,

1888�1890, Franjo (Fran) Slibar, posestnik, �upan, 1890�1907. Tajnik: Jo�ef Gro�elj, podobar, 1890�1907.

Blagajnik: Miha Bergant, posestnik, 1890�1907.

Podru�nice na �kofjelo�kem so torej zbrale:

Skofja Loka (mo�ka in �enska do 1905) 1,790,51

(skupna po 1905) 1.725,77

Skupaj 3.516,28

Poljanska dolina

�elezniki

Selca

2.420,30

1.576,21

534,10

Skupaj 8.046,89

Ker je iz razpredelnic v glavnem raz�vidno, da vsote po 200 kron v prispevkih podru�nic niso zajete, je treba zgornji vsoti po vsej verjetnosti pri�teti �e 2000 kron za 10 pokroviteljnin, od katerih na-vedimo nekaj zna�ilnih. Tako je pokro-viteljnino vpla�ala podru�nica CMD v

�eleznikih, dve pa �enska podru�nica v �kofji Loki. Za prvo od njih je bila za�stopnica njena blagajni�arka Jerica Do�lenc. Pokrovitelj je bil tudi �upnik Jer�nej Eamove�, za katerega je razvidno, da je precej �asa pla�eval sam vse pri�spevke podru�nice. Spisek podru�nic

236



	CMD to izrecno navaja za leta 1898, 1899 in 1900, okrogle �tevilke pa dajejo slutiti, da je pla�eval prispevke tudi za druga leta. Tudi predsednik �kofjelo�ke mo�ke podru�nice �upnik Ivan Toma�i� je bil pokrovitelj CMD. Zastopnik pokrovitelja ob�ine Selca je bil vsakokratni �upan, ob vpla�ilu pokroviteljnine je bil to pred�sednik tamkaj�nje podru�nice Franjo �libar.¹² Omenimo naj tudi, da so za leta 1887 in 1888 navedeni samo zneski za tiste po�dru�nice, ki so zbrale preko 200 kron prispevkov, tako da bi moglo biti teore�ti�no nekaj manj kot 1600 kron dodatnih prispevkov, saj so bile kar �tiri od petih podru�nic CMD na �kofjelo�kem usta�novljene leta 1886. Ob pregledu razpredelnic ugotovimo �e neke posebnosti �kofjelo�kih podru�nic, kot tudi poteze, ki so bile zna�ilne za vse podru�nice CMD na slovenskem ozemlju. Prvo posebnost smo �e naglasih: vse so nastale zelo zgodaj. Druga posebnost je zdru�itev obeh �kofjelo�kih podru�nic v skupno. Nekaj podobnega se je v sloven�skem merilu zgodilo le �e z vrhni�kima podru�nicama. Pri obravnavanih podru�nicah moremo lepo slediti zna�ilnemu �tristopenjskemu razvoju� slovenskih podru�nic CMD: za��etni rasti do preloma v 20. stoletje, usi�hanju do leta 1907 ter ponovnemu nagle�mu vzponu, ki ga prekine za�etek prve svetovne vojne. Te stopnje ka�ejo tako podatki o �lanstvu kot o denarnih pri�spevkih. Omenimo �e, da seznami po�dru�nic, ki jih je izdajalo vodstvo CMD, za leta 1896, 1898, 1899, 1901 in 1902 ne navajajo �tevila in kategorij �lanstva po�dru�nic, vendar je smeri razvoja kljub temu mo�no relativno jasno slediti. Vmesno �suho obdobje� je na Sloven�skem �pobralo� precej podru�nic CMD, na �kofjelo�kem pa je bila taka ��rtev� podru�nica v Selcih. Podru�nico v Po�ljanah je po vsej verjetnosti zadu�ila pr�va svetovna vojna. Mnogokje so bile podru�nice CMD pre�cej dru�inska zadeva. To zasledimo v �en�ski �kofjelo�ki s �lanicami znane lo�ke rodbine Hafner ter v me�ani z zakonskim parom Plis. Za u�itelja Slavka Flisa mo�remo ugotoviti, da se je poro�il z Ivanko Homan, ki je opravljala tajni�ke posle najprej v �enski, potem pa v me�ani �kofjelo�ki podru�nici. Lepo je vidna �e ena zna�ilna poteza razvoja podru�nic �Dru�be sv. Cirila in Metoda�. Medtem ko so v podru�nicah na �kofjelo�kem pred letom 1907 zelo de�lovni duhovniki, ki kraj�i ali dalj�i �as	predsednikujejo prav vsem podru�nicam z razumljivo izjemo �enske, potem mo�remo za obdobje po letu 1907 ugotoviti, da popolnoma izginejo iz odborov, med�tem ko bi jih mogli v slovenskem merilu pre�teti na prste. Omenimo na kratko nekatere zaslu�ne �cirilmetodarje� iz �kofjelo�kega obmo�ja, ki pa �e zdale� niso vsi, o katerih bi bilo treba spregovoriti. Dolgoletni predsednik CMD podru�nice v �eleznikih, posestnik in trgovec Anton Hafner se je rodil 5. januarja 1847 v �kof-ji Loki. V mladosti se je preselil v �e�leznike in bil nad 40 let direktor fu�in bratov Globo�nikov. Razen v CMD je de�loval tudi v drugih narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah, v ob�in�skem odboru ter v posojilnici in hranil�nici. Umrl je 11. oktobra 1926.¹³ Istega leta sta umrla �e dva zaslu�na �cirilmetodarja� s tega obmo�ja: 21. mar�ca blagajnik podru�nice v �eleznikih Ga-briel Thaler;¹⁴ 31. marca pa ustanovitelj narodnega gibanja v Sel�ki dolini, po-setnik in �upan Fran �libar.¹⁵ Avgust Nadilo je bil dolgoletni ravna�telj Mestne hranilnice in Okrajne poso�jilnice v �kofji Loki, blagajnik �kofje�lo�ke podru�nice CMD, starosta �Sokola� ter �lan ali odbornik drugih narodnih dru�tev. Umrl je 19. decembra 1931 v ljubljanski bolni�nici." Odbornik �kofjelo�ke podru�nice CMD je bil tudi trgovec Anton Ka�man, ki je umrl 11. decembra 1932. Kot drugi aktiv�ni �lani CMD je tudi on deloval �e v drugih kulturnih in gospodarskih orga�nizacijah.¹⁷ Svoj najve�ji �cirilmetodijski� dan je �kofja Loka nedvomno do�ivela 5. av�gusta 1897, ko je bila prizori��e XII. red�ne letne skup��ine �Dru�be sv. Cirila in Metoda�. Oglejmo si nekoliko, kako je potekala, pri �emer posvetimo svojo po�zornost zunanjim slovesnostim, saj samo delo skup��ine presega okvir pri�ujo�ega prispevka. Iz poro�ila o skup��ini razberemo, da �se je obhajala po obi�ajnem sporedu ob krasnem vremenu v okusno nakiteni �kofji Loki s tisto navdu�eno rodoljub-no-po�rtvovalno vnemo, ki je le Sloven�cem prirojena�.¹⁸ Delegati zunaj Kranjske in ljubljanski �cirilmetodarji� so se zbrali v Ljubljani v Ferlin�evi gostilni �e zve�er 4. avgu�sta. S svojim sporedom je nastopilo pev�sko dru�tvo �Ljubljana�, navzo�e je po�zdravil predsednik CMD Tomo Zupan, posebno navdu�enega sprejema pa je bil

	237



	dele�en srbski pesnik Jovan Sunde�i�. Ta je v svojem govoru izrazil �svoje simpa�tije do slovenstva sploh in zlasti do ju�goslovanskih plemen�. Med prireditvijo so bile posebno delavne odbornice ljub�ljanskih �enskih podru�nic, ki so �pro�dajale vrpce in druge re�i v gmotni dru��beni prid�. Naslednjega dne so skup��inarje CMD, ki so imeli na prsih slovenske trobojnice, na �kofjelo�ki �elezni�ki postaji sprejela �kofjelo�ka dru�tva: ��italnica�, �Kato�li�ko dru�tvo rokodelskih pomo�nikov�, gasilsko dru�tvo, mo�ka in �enska po�dru�nica CMD ter �Bralno dru�tvo� iz �eleznikov. Ko je prispel vlak s skup��i-narji, je dom�alska godba zaigrala �na�rodno himno in pri�ujo�e ob�instvo je pozdravilo do�lece z �ivio � klici in do�bro do�li�. Goste je pozdravil podpred�sednik mo�ke podru�nice trgovec in po�sestnik Leon Lavri�, Amalija Su�nik pa >v imenu lo�kih dam�. Del gostov se je nato odpeljal v mesto s ko�ijami, del pa je od�el pe�, skupaj z njimi pa dru�tva, ki so jih sprejela, ter dom�alska godba. V mesto so pri�li ob pokanju topi�ev. Mesto samo in slav�nostni prostor pred mestno hi�o so bili okra�eni s slavoloki, zastavami, grbi, venci in zelenjem. Goste so sprejeli mest�ni �upan in notar Niko Len�ek, �upan Dagarin iz sosednje ob�ine Zminec, ob��inski odborniki obeh ob�in in mestni �upnik. Po govoru mestnega �upana, �upnika Toma�i�a in Toma Zupana je v �upni cerkvi ma�eval �upnik Toma�i� za �ive in mrtve �lane CMD. (Ta obi�aj so po letu 1907 odpravili). Skup��ina je bila v �italni�ni dvorani, �ki je bila zelo lepo okra�ena s podobami, zastavami in lipo�vimi vejicami�. Po kon�anem delu skup��ine so imeli skup��inarji kosilo na �te-marjih, med katerim je igrala dom�alska godba, de�evale pa nipitnice vsake vrste, ki jih je za�el obi�ajni hvalospev na Franca Jo�efa (tudi ta obi�aj je skupaj z vdanostno brzojavko �pospravila� skup��ina v Bohinjski Bistrici). Med kosilom je Amalija Su�nik izro�ila predsedniku CMD 100 goldinarjev (oziroma kasnej�ih 200 kron) za prvo pokroviteljnino. Na�slednjo pokroviteljnino je �enska podru��nica �v spomin na skup��ino v Skofji Loki� vpla�ala kmalu potem. Kosilu je sledil koncert �Katoli�kega dru�tva ro�kodelskih pomo�nikov�, �Bralnega dru��tva�, �Pevskega dru�tva�, �Citalni�kega tambura�kega zbora� in dom�alske god�be. Pred odhodom so skup��inarjem CMD na �ast na Kamnitniku pri�gali kres.	Mogo�e ta izsek iz �ivljenja ob koncu 19. stoletja v na�ih modernih u�esih zve�ni sme�no, vendar pa bi tudi mi danes potrebovali nekaj njihovega navdu�enja in prizadevnosti. Podru�nice CMD na �kofjelo�kem sicer niso bile pri vrhu glede zbranega denarja (vsota, ki so jo zbrale ves �as delovanja v Avstro-Ogr-ski, je pokrila komaj enoletne stro�ke za pla�e u�iteljem na eni od �ol CMD v Trstu), vendar pa so tvorile kamen v mo�zaiku slovenskih narodnoobrambnih pri�zadevanj. Opombe 1. Pravila �Dru�be sv. Cirila in Meto�da�, Arhiv SRS, Ljubljana, fond CMD, f. 1886/1. � 2. (Ivan Vrhovnik), Pogled na prvo �etrtstoletje Dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Ljubljana 1910, str. 7�10. � 3. Koledar (Vestnik) �olske dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1910, Ljubljana 1909, str. 140�142. � 4. Drago Pahor, Pregled raz�voja osnovnega �olstva na zahodnem ro�bu slovenskega ozemlja, Osnovna �ola na Slovenskem 1869�1969, Slovenski �olski muzej, Ljubljana, str. 276�282. O tr�a��kih podru�nicah CMD: Andrej Vovko, Podru�nice �Dru�be sv. Cirila in Meto�da� na Tr�a�kem. 1885�1918, Jadranski koledar za 1980, Trst str. 222�239. � 5. (Ivan Vrhovnik), Pogled na prvo �etrt�stoletje ..., str. 23�24. � 6. Drago Pa�hor, Pregled razvoja osnovnega �ol�stva .. ., str. 278�284. � 7. CMD na Ko�ro�kem, glej: Tone Zorn, Iz delovanja Dru�be sv. Cirila in Metoda na Koro�kem pred prvo svetovno vojno, Zgodovinski �asopis 31, 1977, Ljubljana, str. 361�374; Andrej Vovko, Podru�nice �Dru�be sv. Cirila in Metoda� na Koro�kem 1885 do 1918, Koro�ki koledar za 1978, Celovec, str. 151�161; isti, Odborniki podru�nic �Dru�be sv. Cirila in Metoda� na Ko�ro�kem v letih 1885�1918, Koro�ki kole�dar za 1979, Celovec, str. 110�121. � 8. Vestnik �olske dru�be sv. Cirila in Me�toda VIII, Ljubljana 1894, str. 46. � 9. Koledar (Vestnik) �olske dru�be... za navadno leto 1906, Ljubljana 1905, str. 61. � 10. Koledar (Vestnik) �olske dru��be... za navadno leto 1907, Ljubljana 1906, str. 96�98. � 11. Po podatkih iz Vestnikov �olske dru�be sv. Cirila in Me�toda in od 1903 dalje Koledarjev (Vest�nikov) �olske dru�be... od leta 1887 do 1920. � 12. Dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji, Koledar (Vest�nik) �olske dru�be... za navadno leto 1915, str. 142�152. � 13. Koledar (Vest-

	238



	nik) �olske dru�be... za navadno leto 1927, Ljubljana 1926, str. 87�88 (s sliko). � 14. Koledar (Vestnik) �olske dru�be . . . za navadno leto 1927, Ljubljana 1926, str. 82. � 15. Prav tam. � 16. Koledar (Vest�nik) �olske dru�be... za navadno leto 1933, Ljubljana 1932, str. 64�65. � 17.	Koledar (Vestnik) �olske dru�be... za navadno leto 1934 Ljubljana 1933, str. 58 (s sliko). � 18. Dru�be sv. Cirila in Metoda redna XII. velika skup��ina dne 5. avgusta 1897. leta v Skofji Loki, Vest�nik �olske dru�be... v Ljubljani X in XI, Ljubljana 1898, str. 58�66, 99�102.

	239

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu