127. številka.

Ljubljana, v petek 6. junija.

XXIII. Je'o, 1890.

Iihuja vsak dan lvrier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst ro - o tr e r s k e dežele za vse leto 16 gld., z.i pol leta H ^ld.. z* ^eti-( li'tii X gld., /.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld 10 kr, Za pošiljanj« mi rtom računa no

po 10 kr. za mesec po M kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po s kr.. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi hr ne vračajo. — Uredništvo in up ravni št v o je v Gospodskih ulicah št. 12. Cpravn i fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari

0 političnem idealizmu.

i.

Čudno se utegne dozdevati marsikomu izmej čestitih titateljev, da si v današnjih realistično na-dahnenih časih — ko celn v leposlovji kraljujejo nazori naturalista Zole in njegovih učencev in naslednikov — pisatelj političnega članka izbere za snov svojega članka »idealizem". Danes, ko vse bega za materijalnimi uspehi, ko smo manj ali več nekako se približali onej lastnosti, ki jo imenujemo „praktičnost", ne da se tajiti, da smo vsaj Slovenci v Kranjskej res dosegli nekoliko; a dosegli bi še lahko mnogo več — v korist svojo in bratov svojih, stokajočih pod neusmiljeno večino nasprotnikov in zakletih vragov naših, — da smo složni in jedini, in se ogrevamo za one ideale, ki so nam svetili ko svetle zvezde vodilke v začetni dobi našega duševnega ustajanja, našega preporoda. Dokopali smo se res po mnogih bojili in naporih tako daleč, da smo Slovenci vsaj v ožjih mejah kronovine Kranjske, če ne popolnoma, vsaj deloma gospodarji na svojem, da ne treba dalje robovati ogromnej večini naroda, nadarjenega in čilega, kasti privilegovanih „vrhovnih 10.000" tujcev ali potujčenih domačinov, katerih pa v nas v resnici niti polovica ni. To nenaravno stanje prebili smo, upati hočemo za trdno, za veke.

Srno si pa s tem že zares tako utrdili svoj položaj, da se moremo in smemo odreči onim idejam, koje ho nas navduševale še nedavno, koje smo pa pozneje odložili — če ne vsi, vsaj mnogi, — da jih zaraste mah pozabljenja ? Se li res že tako približujemo oni dobi, v kateri bi postali „praktisehe Krainer", ne sicer po receptu pokojnega Dežmana, a vender v tem zmislu, da nas utegnejo preslepiti drobtinice, vržene nam v oči, v toliko, da pozabimo gledati paznim očesom, kaj se godi okolu nas, kaj se godi posebno z brati našimi na nevarnih in osode-polnih postojankah ob periferiji ? Ne čujemo li plu-skauja valov germanskega in italijanskega morja, ki bije z nečuveno silo ob naše jezikovne meje? Na tem razburkanem morji pa plovijo male, šibke ladjice, noseče slovensko našo zastavo, pogumni brodniki jih vodijo, a ne tja v morje notri jim je

spas, proti bregu se ozirajo, tam upajo najti varno zavetišče v krogu bratov svojih.

Ta spasilni breg pa je trdna skala, na kate-rej zdaj veje naša domača zastava, to je jedini del slovenske naše domovine, kjer Slovenec vsaj nekoliko proste je diha, kjer se Čuti, da je gospodar na svojej zemlji. A dolžnost njegova je, prižgati svetilnik, ki naj bode kažipot, ki naj privlekuje na njega se ozirajoče brate, ter naj jih dovede iz uevarnost, obdajajoče njih narodnost, v varno pristanišče narodne nezavisnosti.

In ta daleko sveteči svetilnik, ki naj razjaš-njuje temino daleč na okrog, mora biti ideja, ki bi nam nikdar ne smela izginiti izpred oči, to je ideja zjedinjenja našega. Zjedinimo se! to je in mora ostati geslo naše, ideja ta mora nam preiti v kri in kosti, ona mora nam biti vedno pred očmi. Naloga našega slovenskega časnikarstva pa je, gojiti in vedno poudarjati t< idejo, naj poreko nasprotniki naši, kar koli hočtjo.

Da, tudi naši državni poslanci sami, akoravno delajo na pozitivnem pol tičnem polji, kjer gre za to, da se dosežejo uspeh od slučaja do slučaja, morali bi večkrat poudarjati to idejo, morali bi jo postaviti kot temeljni kamen v program, ki se ima predložiti pri nameravanem, a žalibog zopet odloženem shodu slovenskih poslancev. Nam je za zdaj vse jedno, pod kakim imenom in v kaki obliki se ima vršiti to zjedinjenje, to stvar prepuščamo poslancem našim, kot izvršujočim politikom. A štejemo si v sveto svojo časnikarsko dolžnost, da zopet skličemo na dan to idejo, da je ne izpustimo izpred očij.

Utegnil bi kdo ugovarjati: da smo fantasti, da je ideja ta spoznana bila že kot neizvršljiva, nemogoča, da je zastarela in jednako. A odgovarjamo s taktom, da ideja zjedinjenja, mnogo težja, mnogo bolj komplicirana, vršila se je pred našimi očmi, akoravno so jo zasmehovali celo mogočni državniki. Iz zasmehovanega, v več ko trideset malih državic razkosanega „ nemškega Mihe ln a" razvila se je z elementarno silo mogočna Germanija, iz „ geograf ičnega pojma" v blizu deset raz nih držav razbeljene Italije pa se je rodila šesta velesila, zjedinjena Italija. In kaj je pospeševalo

najbolj ta preporod, poleg ugodnih okolnostij, v katerih se je vršil, kaj ga je pripravljalo, kaj ga je pospeševalo in konečno v kritičnem momentu omogočilo? Bila je ideja, kaW^ se je bil navzel ves narod nemški in italijanski, ideja, katera se je gojila in razvijala pri vsaki ugodni priliki, za katere konečno izvršitev se je delalo vedno in vedno.

I/, tega učimo se tudi mi. Ne strašimo se in ne plašimo sami sebe, češ, nas je premalo, premajhen narodič smo, ničesar ne bodemo dosegli. Daš ker nas je malo, moramo se tesno okleniti drug druzega., moramo delati na to, da se mali razcepljeni deli našega narodiča združijo v jedno upravno skupino, v katerej bode Slovencu mogoče živeti in razvijati se na jedino pravi in naravni podlagi, na podlagi narodnega svojega jezika. Zaslombo pa bodemo Da$li v ostalem južnem Slovanstvii. Nam niti treba ni nikakeršnih prekucijskih in države rušečih in razdirajočih uporov in vojn, mirnim potom želimo doseči samo to, da v skupni naši domovini moremo živeti kot narod, ki uživa jednake pravice z drugimi. A to doseči moremo jedino le potem, če bodemo združeni, če se z vztrajno a samo-svestno borbo dokopljemo do narodnega jedinstva. Saj se vender v malih letih, odkar smo se navduševali za temeljno to idejo našega narodnega pro grama, neso od noša ji spremenili toliko, da bi jo danes že mogli ali smeli zanemarjati in stavljati v kot.

Mladi smo še Slovenci kot političen faktor, malo let je še le preteklo, da smo stojiili v politično areno, a ravno mladina navduševala se je vedno najraje za ideje. Če vidimo, da so to storili stareji narodi, a da so uspeli sijajno, nam to more le dajati pogum in spodbudo, da jih posnemljemo tudi mi, in se ne stidimo biti idealisti. Tu gre za naš narodni obstanek ali pa za našo smrt, tu gre za to, da nas danes ali jutri ne odseka kruta roka sovragov naših kot usahlo vejo raz deblo razcvita-jočega se drevesa Slovanstva. Y.

Iz deželnega zbora češkega.

(5. BOJ a. )

Pri večerni seji, dne 30. maja, govoril je contra mladočeški poslanec dr. Kol d in s k f. Ne

LISTEK.

tiii ceno življenje.

ĆeSki spisal Ladislav S tr on po ž nicky; preložil Vinko. (Dalje.) VII.

Pokoj in zložnost naselila sta se v gradu po odhodu Dobrana, o katerem se sploh ni več govorilo.

Krištof bavil se je poleg oskrbovanja svojih posestev g študijami, sestra njegova Izabela pa se je pripravljala, da ustopi v samostan.

To deklico veselilo je le čitanje legend in življenja svetnikov, in jedina nje želja je bilo, da bi bila njim jedaaka. Njen sklep, da pojde v sa-mostau, utrjeval je Kouiaš o vsaki ugodni priliki, gospa Polik8ena teinu ni ugovorjala, dasi jo je večkrat obšla skrb, da se jej bode tožilo po hčeri.

Izabela pa se je kot otrok veselila življenja samostanskega.

Krištof ni odobraval tega koraka, a očitno ni mogel ugovarjati, da bi ne prouzročil noviii raz-porov.

In tako se je zgoddo, da se je neki dan Izabela poslovila od brata ter spremljana od matere odšla v Prago, kjer je ustopila v samostan Klarisinj pri sv. Frančišku, sploh imenovan pri sv. Neži.

Njena želja se je torej uresničila.

Gospa Poliksena se je z veliko žalostjo ločila od hčere, potem pa se je vrnila v grad. A kmalu je spoznala, kaj je izgubila. Pogrešala je hčere, tožilo se jej je po njej. Srce materino se je oglasilo ter se ni dalo lahko upokojiti. Zaman si je ponavljala, da je njena hči srečna. Kako otročja sreča je to, ako ne more mati ž njo zajedna biti srečna!

Gospa Poliksena se je pričela kesati, da je privolila v ta korak. Čutila je, da je njena hči zanjo skoro toliko kot mrtva. To jo je žalostilo, mučilo.

Krištof je vse to spoznal ter čestokrat tolažil mater. —

Prišla je zopet zima.

Na izhod ui bilo mogoče misliti; nastali so dolgočasni dnovi.

Brezdelno življenje bilo je Krištofu zoperno. Že. dolgo bavil se je z mislijo, da hi se podal na potovanje po Evropi ter z lastnimi očmi spoznaval

svet. Zima mu je to sicer branila, a prihodnjo vspoinlad nameraval je izvesti ta sklep, seveda le takrat, če bi do tistega časa vojna bila končana ; kajti inače bi ne mogel ostaviti matere same v gradu v tako nevarnih časih.

Sedaj pa je v samoti bival svoje dni.

*• * ■*

Marija Terezija iznebila se je v kralji pruskem močnega sovražnika ter ukazala z združenimi močmi udariti na Bavarce in Francoze.

Vsled požrtvovalnosti vseh narodov nabralo se je znatno število vojakov. Sreča je bila zbranim Avstrijcem mila; vojska avstrijska prodirala je zmagovito, kajti kmalu bili so se že na bavarskih tleh.

V tem času — bilo je jeseni leta 1742. — potoval je baš Dobran z Jitko po Bavarskem proti severu; sklenila sta namreč iti na Saksonsko.

Nekega večera prišla sta v bavarsko vas ob cesti iz Broda v Švandorf; tu sta hotela prenočiti. Utrujena od pota podala sta se takoj počivat« Okrog desete ure pa ja vzbudi silno kričanje in divji hrup, ki se je razlegal po vasi

Dobran ustane, da bi se uveril, kaj se godi. Stopi v veliko sobo, kjer dobi tolpo ljudij v največjem strahu. Takoj je zvedel, kaj je temu uzrok«

more glasovati, dejal je, za specijalno debato o vladni predlogi, ker ni nikakih razlogov, da se razdeli deželni šol. svet, in drugič, ker se ž njo ruši očitno jednakopravnost jezika češkega. Nemci sicer trde, da se jim dela sedaj krivica glede šolstva in da je treba torej prenaredeb v tem oziru. Koliko je na tem resnice^ kažejo šte\ilke: Na Češkem je 580.683 čeških in 318.482 nemških šolarjev, torej čeških za 262.201 več nego nemških; čeških narodnih šol je 26i>8, nemških 2163, torej za večino 262.201 čeških otrok imajo Čehi le 535 šol već. — V Prahaticih je za 111 nemških šolarjev petraz-redna šola, za 137 čeških le dvarazredna, v Krum-lovi za 240 učencev celo le jednorazredna šola. — Nemški tovarniki izganjajo iz službe delavce, ker pošiljajo svoje otroke v češke šole; znani so tudi slučaji, da so zdravniki odrekali pomoč delavcem, ker so ti imeli svoje otroke v čeških šolah. — Ker so Nemci sedaj v deželnem zboru v manjšini, pritožujejo se, da se jim dela z volilnim redom krivica In kaka je ta krivica? Sedanji volilni red je delo nemških državnikov: Schmerling je oni mož, ki je spravil v veljavo načelo, da je za tucat potreba 12 Nemcev, ali na drugi 24 Cehov. Po tem načelu je tudi razdelil volilne skupine. Nemški Liberec z 6000 prebivalci ima 1 poslanca, kakor Pilzen z 1-1.000 Čehov. Nemška okraja Duba in Štetje z 30.000 prebivalci imata 1 poslanca, v skupini Smihov, Zbraslav in Beroun treba je za 1 poslanca 130.000 prebivalcev. Nemci pa morda več davkov plačajo? Prva skupina je plačala 40.270 gld., druga češka pa 357.747 gld. itd. In s tem volilnim redom Nemci ueso več zadovoljni. Kaj imajo več pričakovati Čehi na novem volduem redu, katerega si Nemci žele?! Govornik naglasa dalje, da vladne predloge prezirajo popolnoma češko državno pravo, ker se dela sprava z nemškim narodom brez Čehov moravskih in sležkih, a staročeški poslanci pomagajo sami kopati grob češkemu državnemu pravu. Pravi se, da so le malenkostne koncesije, katere se dovoliujejo Nemcem. Je torej malenkost, ako se zahteva, da mora znati vsak sodniški uradnik na Češkem nemški, na drugi strani pa ni treba vsakemu znati tudi češki V Češkonemška sprava terja, da se Čehu še to malo, kar ima, odvzame in da Nemcem. Za takošno spravo pa govornik ne more glasovati.

Po dr. Koldinskem ustal je nemški vodja doktor pl. P le ne r. Skušal je dokazati, da Nemci neBo tako hudomušni, kakor jih opisujejo Mlado-čehi, ampak mroljubne, pohlevne duše. Dejal je, da je bil trenotek, ko se je poslednjikrat priglasil v tej zbornici k beBedi, poln grenkosti za Nemce, priznava pa z radostjo, dal so se sedaj razmere znatno zboljšale. Nemci ustopili so zopet v deželni zbor, ker se jim je z Dunajskim dogovorom dalo jamstvo, da se uresničijo njih glavne terjatve. Staročehe opominja govornik, da naj na svoje obljube ne pozabijo, naj ne skušajo po ovinkih prenarejati vladnih predlog, ker s tem le ponujajo mladočeškim odbornikom priložnost, da vedno na-glašajo: Staročehi sami že spoznavajo, da ueso dobro učinili, ko so odobrili Dunajski dogovor. V toli važni zadevi, ki se tiče sprave dveh narodov, treba je odločnosti. Oć'ta se nam in vam mdoslednost — pravi dalje — ali vsak politik, ki ima pred seboj

V vas je neuaduo pridrla četa bavarskih vojakov, naglo umikajoč se pred Avstrijci, ter se hotela tukaj sovražniku postaviti v bran in čakati pomoči.

Vaščani so takoj {sprevideli, da bode vse njih imetje vojski plen.

Jeli so si iskati skrivališč, sosebno žene in otroci poskrili so se v kleti. Drugi so hoteli ostaviti vas, a bilo je že prepozno.

Avstrijci so od dveh stranij udarili na vas ter naglo prodirali. Strel je zagrmel po zraku.

Nastal je požar.

S slamo krita poslopja in skednji, polni pridelkov, dajali so obi'ne brane ognju katerega je hud veter razpihaval na vse strani.

Bil je to žalosteu pogled.

Ljudje so prestrašeni in v smrtnih težavah skušali zbežati iz vasi v tisto Btran, katere vojska Se ni posadla ; njim se je pridružil tudi Dobra z Jitko.

A beg nikakor ni bil varen, kajti nekaj krogel priletelo je noter do sem in marsikdo, ki je v begu iskal rešitve, zvalil se je mrtev, nedolžna Žrtev vojne. (Daljo prih.)

jas^n cil|. nori RMtJ ti !k<> odi <čno>ti, da, n^ oziraje se ua to ali ono stran, o j ravem času pravo učini; s tem keristi svoji stvari bolj, nego Če z otroško samo^lavostjo trd: vedno sto, če?, da ravna dosledno. Govornik izrek* dalie vladi svoje priznanje, da je podala predloge korektno, kakor so se pri Dunajskih konferencijah določile, in upa, da bo tudi na dalje z vsemi močmi delovala na to, da se brzo uzakonijo. Pa tudi Nemci ne odstopijo nikakor od teh jim priznanih terjatev. Tudi ko bi Mladočehi dobili v deželnem zboru večino, ne bodo prisilili Nemcev, da hi odstopili od zahtev, katere zmatrajo za potrebne. Naj so vsi uverjeoi, da Nemci znajo biti vstrajni.

Ko je končal Plener svoj govor, predlagal je nemški poslanec Nitsche konec debate, kateri je večina proti 48 glasom vsprejela.

Generalnim govornikom contra izvoljen je bil dr. Edv. Gregr, pro dr. Rieger.

Dr. Edv. Gregr rekel je o polemiki proti dr. Plenerju: Jedro govora poslanca Plenerja ni nič inega, nego: sprava je za nas Nemce ugodna in zato smo ž njo zadovoljni in terjamo, da se pro vede. Ako bi bil jaz Nemec, ravnal bi tudi, kakor g Plener, kajti sprava je za Nemce zares jako ugodna in imajo torej dovolj uzrokov, da so ž njo zadovoljni. Gosp. Plener naglašal je, da Nemci ueso zahtevali, da bi se zrušila naredba justičnega ministra Pražaka iz leta 1880 glede lednakopravnosti obeh jezikov, in hotel je s tem dokazati veliko miroljubnost na nemški strani. Toda stvar ni taka, kakor jo je slikal g. Plener. Ta naredba Nemcev več ne tlači, ker je deloma zrušena po nedavni naredbi ministra Schbnborua. Jedro one naredbe je bilo, da mora vsak uradnik znati oba deželna jezika, dočim naredba ministra Schonborna oprašča celo vrsto uradnikov dolžnost', znati češki. Torej načelo jedoakoprav osti se je spodkopalo z to novo miui-stersko naredbo, ki se zaklada na Dunajskem dogovoru, in dokaz o miroljubnosti Nemcev se torej dr. Plenerju ni posrečil.

Dalje polemizuje govornik proti ces. namestniku: G. namestnik je poudarjal, da je vlada uznala za dobro, baš sedaj napraviti mir mej obema narodoma, ker prihajajo pro v narodu češkem nemirni življi na površje in ker je torej mirnejša stranka občutila potrebo, pomiriti se z nemškimi deželani. To je z drugimi besedami rečeno: go-spodie Staročehi iščejo podpore nu vseh straneh, in ker so jim sosedje Nemci najbližji, iskali so pomoči pri njih in se začeli ž njimi pogajati. Se jim li posreči, z nemško in vladuo pomočjo poraziti našo stranko, pokaže bodočnost. Kakor je videti danes, moglo bi se soditi, da bo učinek te taktike opačni. Baš to odpira čim dalje bolj našemu ljudstvu oči in goni tisoče iskrenih rodoljubov v naš tabor. Sprava je pravo za pravo namenjena proti nam; razlogi sprave so torej nemoralni, ker hočete se e maščevati nad nami. Zapomnite si pa, kar je rekel slavni državnik Cavour: Želja po maščevanji je največja napaka v politiki. G. namestnik pel je hvalo možem, ki so se udeležili konfereucij, gg. dr. Riegru, Mattušu in Zeithammru, ki so si pre pridobili nevenljivih zaslug. Hvala iz ust g. namestnika, gospoda, bi mene kot rodoljuba nikakor ne veselila. Sodba o zaslugah rodoljubov ne spada v delokrog g. namestnika, sodbo to izreči, poklican je jedino narod sam, in kako češki narod sodi o teh gospodih, mislim, da ni danes več HkrivnoBt. Gospod namestnik rekel je dalje, — in to je imela biti nekaka pretnjanaši stranki in našemu narodu —, da Bi naša stranka koplje grob in koplje grob tudi svojemu narodu, ako se bode še nadalje upirala spravi. Ako uam g. namestnik hočj pretiti, da bode slavna vlada s pomočjo neizprosnih namestnikov našo stranko zatirala, pritiskala jo k steni ter pro-vajala persekucije, naj se ne moti. G. namestnik je, menim, vojak iu rad ropota s sablo. Ali mi smo že imeli take namestnike, bil je to ranjki baron Koller, daj mu bog večno slavo! Baš danes imel je pogreb, in more vam biti to nekak „memento". Mi smo te persekucije prestali in preživimo tudi to peiaekucijo, s katero nam g. namestnik preti. Mi se ne bojimo nikakih žrtev za blagor in srečo naroda. Pa g. namestnik je tudi rekel, da kopljemo s svojim odporom grob narodu. S takimi frazami o grobu naroda češkega nema prihajati v zbornico zastopnik Nj. Velečastva, kralja češkega. Ako stranka naša brani pravice te dežele, ki je najdragocenejši biser v kroni habsburški, s tem ne koplje groba svojemu narodu.

V grob, kamor bi padel narod češki, ne padel bi narod naš jedini, ampak potegnil bi z? sabo tudi druge narode, celo državo, kajti narod češki je jeden najmogočnejših stebrov avstrijske monarhije. (Glasna pohvala.) Torej pretiti nam, da morda narod češki pade v grob, ni umestno in spodobno, kajti prospeh dinastije zahteva, da bi naš narod ne padel v grob, ker v tem trenotku, v katerem bi narod češki bil pokopan, bil bi konec samostojnosti avstrijske države.

Govornik dalje opozarja na to, kako spreminja namestnik svoje politične nazore. Pred 3 leti, ko je bil še poslanec, izjavil se je o terjatvah nemških poslancev, da se niti ne spodobi o njih razpravljati. In danes hvali in priporoča Dunajski dogovor, ki obsega vse one terjatve. G. Plener čutil je sam nedoslednost v teh besedah ter je torej danes naglašal, da se mora prepričanje ravnati po odnošajih in okolnostih, na primer, ako poslanec postane ces. namestnik. (Smeh.)

Ta nauk g. Plenerja veljal pa je glavno gg. Staročehom, ali Nemci se tega nauka ne drže, temveč vstrajali so na svojih zahtevah dosledno, neo-mahljivo, dokler neso konečno dosegli zmage. A zmagali so zato, ker druga stranka ni ostala pri svojih načelih, ker je proti dosledni, neomahljivi stranki stala stranka omahljiva, popustljiva, nedosledna.

Na to prosi govornik dež. maršaleka, da bi z ozirom na pozni čas sejo zaključil, ter mu dovolil nadaljevati v prihodnji seji. Dež. maršalek obžaluje, da ne more ustreči njegovi želji.

Dr. Edv. Gregr nadaljuje: „Zato. če traja seja jedno uro dalje ali ne, Nemci svoj plen vender dobe". Proti Staročehom obrnen pravi mej drugim : Vem, da načelo: „glas naroda, glas božji" nema več mnogo veljave pri mnogih, ki so se v mlajših letih sklicavali na te besede, dokler neso prodelali žalostne metamorfoze, da so postali iz demokratov in mož ljudstva konservativci in vladni pristaši. Tu so poslanci, ki so obljubljali volilcem, da hočejo delovati po njih željah, ali ko imajo mandat v žepu, kakor, da bi jih bil sv. Duh razsvetlil, mislijo, da oni sami razumijo politiko in da imajo oni jedini pravo odločevati v politiki in zmatrajo se za nezmotljive. Za mene je glas naroda najmočnejši politični faktor, ker je to glas onega činitelja, ki je državo stvoril, onega činitelja, ki državo vzdržuje. (Glasna pohvala mej poslanci svobodomiselnimi.) Seveda, g. dr. Rieger ne drži pe več nač da, katero je o svojih mlajših letih učil: vsa oblast izvira iz naroda. Danes posluša drugih želje in glas. Kak razloček mej samozavestim geslom: „Ne udajmo se!" in nedostojnim izrekom: „Zbirajmo drobtine, če tudi pod mizo !u

Dalje dokazuje govornik, da je delavnost dr. Riegra nepretrgana veriga političnih napak, ter opominja staročeške poslance, da naj se ne dajo motiti in varati s teorijo o dani Častni besedi, češ: Nihče vam ne more očitati, da svoje obljube neste izpolnili, ako pozna okolnosti, zaradi katerih ste to storili. Dunajskega dogovora, njega važnosti in velikega pomena neste takrat poznali, in uverjon sem, da bi danes dobrovoljno zanj ne glasovali. In kdo bi vam mogel očitati, da ste prelomili obljubo? Nemci, vlada? Kje je narod na svetu, kateremu bi bilo toliko obljub, toliko svetih obljub danih, kakor narodu uašemu, ne da bi nam te obljube izpolnili? Ali morda mislite, da morate izpolniti vsako obljubo, le ne obljube, katero ste storili narodu češkemu?

Danes piše se znamenit list v zgodovini naroda češkega. Učinite tako, da vašim sinovom ne bo treba sramovati se vaših imen. Porečete: saj je to le predloga, ki se tiče razdelitve deželnega šolskega sveta. To je res le jeden del, uli je to prvi korak na nevarni cesti, ki vas privede do najskrajnejših konsekvencij. Bil bi to korak, ki more uničiti ne le vašo stranko, ampak teško poškodovati na dolga leta veB narod. Držite se pravila: prin-cipiis obsta! in bodite nepopustljivi precej na začetku. Zavrzite ta zakon, ne zaradi tega samega, kar obsega, ampak zaradi celote. Ves narod vam bo

zato hvaležen!" —k.

(Dalje prih.)

Politični razgled.

Notranje <8ežele.

V Ljubljani, 6. junija. Delegacije* Avstrijska delegacija izvolila je kneza Jurija Czartorvskega predsednikom, opata Hausvvirtha pod-

predsednikom Levičarji so hoteli, da bi volili predsednikom Chlumeckega, čeft, da je navada, da je predsednik zbornice poslancev tudi predsednik delegacije in sedaj vodi Chlumeekv predsedništvo zbornice poslancev. Desnica pa te želji levičarjev ni hotela dovoliti. Pri volitvi je bilo oddanih 21 glasov za Czartoriskega, 15 za Chlumeckega, 1 glas za Falkenhavna, štirje listki so bili prazni. Izvoljeni predsednik se je zahvalil za izvolitev in rekel, da ni poklican niti opravičen imeti kak političen govor, ker le delegacija sama ima dajati politiško me>. Govornik pa želi, da bi država ohranila svojo veljavo in bi se tudi ohranil mir, da bi se mogli baviti z najvišjimi kulturnimi nalogami. — Budgetni odBek delegacije začne Bvoje delo sredi druzega tedna. w

ČeSsko-iikntška sprava.

Francoski list „Franee" je priobčil članek, v katerem hvali postopanje Mladočehov,* ki se bore proti „germanskoj invaziji*. Sprava pomenja, kakor pravi ta list, le premirje, kajti definitivna, tiajna sprava mej Nemci in Slovani ni mogoča. Kakor se vidi, francoski list dobro pozna avstrijske razmere. Da ima prav, t tem nas potrjuje zadnji sklep Li-berakega mestnega zbora o rabi jezikov. Namest-ništvo je bilo naročilo Liberškemu magistratu, da naj v zmislu jezikovne naredbe z dne 19. aprila 1880 češke uloge rešuje v češčini. Mestni zbor je pa na to naročil magistratu , da naj se ne ozira na namestnikov ukaz, ker jezikovna naredba ne velja za avtonomna oblaBtva To je pa le prazen izgovor. Mesto Liberce ima svoj statut in mestni magistrat opravlja tudi posle okrajnega glavarstva. Ce velja dotična naredba za vsa okrajna glavarstva na Češkem mora tudi za Liberški magistrat. Mestni zbor je s svojim Bklepom le pokazal, da ne mara biti Čehom pravičen, da ne mara za spravo s če škim elementom v deželi.

I>eželn.ozhort*ke voli t ve.

Na Moravskom bode huda borba mej svobo-miselno kmetBko stranko in Staročehi. Ker kmet ska stranka hitro deluje, so že mandati staročeških vodij dr. Šroma in dr. Meznika in ministra barona Pražaka v nevarnosti. Kmetska stranka zahteva zastojistvo v zboru zaupnikov in v volilnem odboru Tako imenovana odvetniška stranka je že pripravljena dovoliti v to Željo kmetov, da se le s tem izogne zgube mandatov, klerikalna frakcija pa temu odločno oporeka, ker ne mora vkupe Bedeti z liberalci.

Črna vojska. Deželnobrambciio ministerstvo je zaukazalo, da se za one črnovojnike, ki so bili že vojaki, napravijo posebni zapisniki, da se bodo oni vojaški izvežbani možje, kadar bi trebalo, lahko hitro porabili za notranjo službo ali pa za izvežbanje moštva.

Kmalu se bodo nastavili ernovojniški naredniki, kateri bodo pri političuih oblastvih oskrbovali črnovojuiške zapisnike.

V u a aij e 4lr/«i?e.

Slovai tsket/a kom a resa baje letos ne bode. Tako je vsaj zvedel jeden prvih Dunajskih listov iz Peterbnrga. Zanimanje za fcon gres je pri zapadnih Siovamh premajhno, Poljaki so se izrekli celo proti kongresu, zaradi tega pa misli slovauoiilska stranka v Peterburgu, da sedanji čas za tak kongres še ni prav ugoden. Tudi glede predmetov, o katerih naj bi razpravljal kongres, neso Peterburški slovanski krogi prav na jasnem Da bi se posvetovali samo ob uvedeuji cirilice pri zapadnih Slovanih, to skoro ne gre, zlasti ker bi sklepi kongrasa v tem oziru teško imeli kaj uspeha Iztiranje majorja Patiice sozatožencev.

■ Vlada bolgarska je iztirala vse one majorja Pauice sozatožence, kateri so bili oproščeni. Stam-bulov se boji nove zarote, in je zatorej hitel od praviti te vladne nasprotnike iz dežele. Dvomimo, da je s tem vsa nevarnost za Koburžana in Stam bulova odstranjena. Sodna obravnava ni razkrila vseh vladnih nasprotnikov.

liusija in Turčija. Turška vlada je sklenila, da plača 5 milijonov frankov na račun vojne odškodnine in je to že naznanila ruskemu veleposlaniku. Rusija bode javaljne prav zadovoljna s tem plačilom, ker vsi zaostanki znašajo nad 30 milijonov frankov.

Shod nemških soct]jatnih dmnokratov bode se sklical takoj, ko potečo veljava protisoci-jalističnemu zakonu Shod ne bode v Berolinu, ampak v kakem drugem mestu srednje Nemčije. Sešlo se bode gotovo veliko število delavskih odposlancev. Tedaj se bode še le prav jasno pokazalo, kako malo uspeha so imele vse izjemne naredbe proti socijalnim demokratom. Vzlic vsem oviram poBtali so važen političen faktor, s katerim treba računati, posebno ker imajo jako nadarjene vodje, kar je nedavno priznal Bismarck sam, če tudi je njih težnje označil za neizvedljive.

Domače stvari.

— (Procesije na sv. Rešnjega telesa dan) vršile so se ob najlepšem vremenu in v najlepšem redu. Ob 4. uri zjutraj bila je prva v Trnovem,

katero kakor tudi Krakovo, je bilo lepo okrašeno, posebno z narodnimi zastavami Sprevoda udeležil se mestni župan Grasselli, sprevod vodil pa je g. župnik Karun. — Pri Sv. Petru bil je krasni spol v pečah in narodnih nošah posebno odlično zastopa. — Procesijo v stolni cerkvi vodil je knez-škot dr. Misija z mnogobrojno duhovniško asistenco. Bogoalovci odlikovali so se s krasnim petjem. Procesije udeležili so se: deželni predsednik baron "VVinkler, z deželne vlade uradniki, z uradniki finančnega ravnateljstva, prokurature, pošte itd., dež. glavar dr. Poklukar in dež. odbornik dr. V o š-njak, podpredsednika trgovske in obrtne zbornice Perdan in Klein, župan Grasselli z mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki. Procesijo spremljala je godba in jedna stotnija domaČega 17. peš-polka. Pri blagoslovih so vojaki streljali, na Gradu pa so se oglašali kanoni. Na kongresnem trgu stalo je tukajšnje vojaštvo, na čelu mu divizijouer pod-raaršal Wattek pl. Hermanshort, general Šil havskv. Sprevod se je ondu UBtavil in kn^zškof podelil je vojaštvu in veter anskemu koru blagoslov. Red bil je navzlic ogromni udeležbi povsod izboren.

— (Eduard Markus,) raelijoraciiski inže-uer, ki je bil od kmetijskega ministerstva zaradi Ljubljanskega barja že dvakrat v Ljubljano poslan, imenovan je kmetijskega ministerstva tehniškim konzulentom za melijoraeijske zadeve.

— (Umrl) je dne 8. t. m. nekdanji župnik pri sv. Mihelu v Šoštanj i, g. Matija P ogel še k, v 63. letu svoje dobe. V m. p!

— (Klub slovenskih biciklist o v Ljubljana) priredi v nedeljo, dne 8. t. m., povodom

Sokolovega" izleta na Vrhniko dirko, ki se prične ob 1I%\2. uri dopoludne. Dirkalo se bode od Lr)ga do Vrhnike. Klub je v ta namen določil troje daril, katera bodo jutri dopoludne razstavljena o g. So88-a piodajalnici in šaljivo darilo. Vrhu tega dobi vsak dirkalec darilo od Vrhničanov.

— (Tržaški Sokol) imel je v soboto svoj redni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni: Starosto g. M. Cotič, odborniki gg.: Ljudevit Fur-lani, dr. K. Janežič, Vekoslav Kalister, A. Lampe, A. Bone, Fr. lnamo, J Prelog in Sr. Bartelj. Namestniki: M. Ker že, 1. Kuk ar in Iv. Zelen, pregledovale! računov: Gr. Ste-pančič, Fr Polič in A. Žiberna.

— (Poročil) se je pretekli ponedeljek gospod Verban Le me ž, odvetniški kandidat v Or-moži z gosj)odično Leopoldino Elsbacherjevo iz Laškega Trsa.

— (Vabilo na veliko vrtno veselico,) katero priredi slovensko delavsko jievsko društvo „Slavec" b prijaznim sodelovanjem gospoda Ivana Medena in slavne vojaške godhe domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 na Koslerjevem vrtu v nedelje dne 8. junija 1890. Vspored petju in godbi: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. Donizetti: „Souve nir de Bellini", ouvertura, svira vojaška godba. 3 Vogel: „Glas domovinski", moški zbor. 4. Strauss: „Mitrehen aus der Heimat", valček, svira vojaška godba. 5. F. S Vilhar: „Nočua pjesma", moški zbor s teuor-samospevom (društvu „Slavec" posvetil skla datelj), samospev poje g. Ivan Meden 6. Gouuod „Fantazija" iz opere „Romeo und Julie", svira vo jaška godba. 7. Kiicken: „Mladi godci", moški zbor 8 čveterospevom, pojd gospodje Pavšek, Kavčič Bajec, Malic. 5. Ipavic: „Domovina", pesem, svira vojaška godba. 9. Ipavic: „Oblačku", čveterospev pojo gg. Meden, Pavšek, Bajec in Malic. 10. Pe trella: „Arija" iz opere „Marco Visconti", svira vojaška godba. 11. Nedvčd: „Lahko noč", mošk zbor z bariton-samospevom, poje gosp. Bajec 12. Scherenzel: „Melodičen venček slovanskih pesmi svira vojaška godba. 13. ForBter: „Pjevajmo", moški zbor. 14. Novaček: „Hygiea", polka frangaise, svira vojaška godba. 15. Harraston: „La Grotte d'Azur" valček, svira vojaška godba. 16. Strauss: „Stiir miseh in Lieb und Tanz", polka hitra, svira vo jaška godba. 17. Ples. Kegljanje na dobitke, tehta nje in otroška zabava Dobitki: 1. dobitek: 2 ce kina; 2 dob.: 5 goldinarjev; 3. dob. : 4 goldinarje 4 dob. :# 3 goldinarje; 5 dob.: 2 goldinarja; 6. do bitek za največ serij: 3 goldinarje; 7. Šaljivi do bitek za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev 10 kr. Začetek ob Va-L uri popoludne. — Vstop nina 20 kr. Udje bo vstopnine prosti. Pri ueugod nem vremenu 8e preloži veselica na prihodnjo nedeljo. K tej veselici vabi vsa narodna društva ter prijatelje petja in zabave najuljudueje odbor.

— (Novi železniški tarif,) ki stopi na državnih železnicah v veljavo dne 16. t. m., pro-uzročil bode veliko spremembo, akoravno ni tako radikalen kakor tarif ogerskib državnih železnic. Pravo za pravo novi tarif ni pojasni (Zonentarif) nego k i 1 o m e te rs k i, kajti računalo se bode po kilometrih, samo da go potem te daljave razdeljene v nekake pojase (Zonen). Razmera novih cen proti dozdaj veljavnim pa je najbolj razvidna iz sledečega primerja. Dosedanje temeljne takse državnih železnic, bile so za jeden kilometer in jedno osobo v krajcarjih: Za brzovlake 51 4 (I. razred), 4 (II. r.), 2»/a (III. r.), za osobne vlake: 51/* (I- r.), 3 (II. r.), 2 (III. r.), in za mešane vlake: 31 & (I. r.), 2l/4 (II. r.), 11 , (III. r.) Po novem tarifu plačevalo se bode — izključivši doklade izvirajoče iz pojasne razdelitve — pri navadnih vlakih 3 kr. v L, 2 kr. v II. in 1 kr. v III. razredu za vsak kilometer od osobe. Bolj podražila pa se bode taksa pri brzo v lak i h, namreč za 50°/0, tedaj veljala bode vožnja ravno za polovico več kakor pa pri navadnih vlakih, ko je dozdaj razloček bil samo za 20 °0 Plačevalo se bode namreč pri brzo-v lakih: 4 Vi kr. (1. r.), 3 kr. (II. r.) in l1/, kr. (III. r.). Po ogerskem tarifu velja za daljave, ki presegajo 275 kilometrov samo jedna vozna cena. Naš novi tarif bode za bližnji promet v III. razredu navadnih vlakov ceneji od ogerskega za daljne vožnje pa mnotto dražji. Daljave razdeljene so v pojase (Zonen) in velja jednotna cena za vse postaje ležeče v istem pojasu. Vsaka postaja za se pa more biti začetnica pojasa in bodo na vsaki postaji prijavljene pojasne razdelitve ali kazala in dotične cene. Prvih 5 jiojasov obsega vsak po 10 kilometrov, potem sledita dva pojasa po 15 kilometrov vsak in jeden z 20 kilometrov, od 100 do 200 kilometrov pa so po novi odredbi štirje pojasi, vsak po 25 kilometrov, mestu prejšnjih dveh po 50 kilometrov, od 2O0 kilometrov pa je vsak pojas 50 kilometrov. Razdelitev vožnje cene v več pojasnih kart ni dovoljena. Popolnoma odpade pa prosta prtljaga, ki je dozdaj bila dovoljena z 25 kilogrami za osobo in je le dovoljena mala p r i-ročna prtljaga, kakor je običajna n. pr. na italijanskih železnicah, ki imajo že davno ravno zaradi teg'» nižji tarif od naših. Plačevati bode za vsacih 10 kilogramov po 3/10 kr. za kilometer. To so v glavnih potezah naredbe, ki bodo veljale od 16. t, m. naprej na državnih železnicah in vsled katerih se bode nedvojbeno pomnožilo število po-tovalcev. Tudi južna železnica bode primorana storiti kaj in je res že tudi predložila ministerstvu načrt novega osebnega tarifa. Zaleti je le, da bi se kolikor mogoče približal onemu državnih železnic, ker posebno po slovenskih pokrajiuah imamo velik del južne železnice in je za nas to vprašanje jako važno in globoko v žeji segajoče.

— ( R o p a r s k napad.) Iz Dunajskega No-vegamesta se nam jiiše: Ana Šašek iz Stopič pri Novemmestu (Dolenjsko) bila je v ponedeljek na Dunaji s prošnjo pri cesarji. Ker ni imela popot-niue in je tudi na Dunaj peš prišla (hodila je 9 dni), dali so jej v cesarskem dvorci 20 gld. Toliko denarja Ana Šašek uže dolgo ni imela v rokah. Ker ima doma troje dete, katerim niti o Veliki noči ni mogla kruha speči, skiene se domov vrniti zopet peš, da bi si mogla z novci nekaj žita ku-j)iti. Poravnavši svoje Dunajske stroške, ostalo jej je še 15 gld. 24 novč. Svojo pot nastopi še istega dne ob 5. uri popoludne. Po uro trajajočej hoji se okrepča v obcestnej gostilnici s pol litra piva in kosom kruha, za kar je plačala 12 novč. Iz gostil-niče grede pridruži se jej drug pivec, kateri jo vpraša, kam da gre, meneč, da ima on isto pot. Na samem, bila je uže mesečina, ustavi se spremljevalec ter jej reče : „Žena, denar ali pa bo smrt!" „Kako vam hočem denar dati, reče Šašek, ker imam doma gladno deco in bi si rada žita kupila." Lopov vender nič ne reče, temuč udari jo za uho, ter jej vzame iz žepa 15 gld. 12 novč. Ana Šašek potuje zopet brez novcev dalje, živeč se o malih milodarib. Ker se vender z ljudmi ne more razumeti, pride v roke redarstvu in potom tega do 8odništva, kjer so s pomočjo tolmača zapisali njeno objavo ter začeli hudodelca uradno zasledovati. Ta po izpovedbi Šašekini ni govoril slovenski, vender ga je razumela. Napad je bil izvršen najbrže na Tržaški cesti mej Inzersdorfom in Neudorfom. Ana Šašek pravi," da nikdar več ne pojde na Dunaj.

— (V »Južno-Stajersko hranilnico" v Celji) uložilo se je meseca maja t. 1. 64 novih

hranilnih vlog v znesku 73.340 gld. 53 kr., vzdignilo pa le 13.895 gld. 18 kr. ; več vložilo, kakor vzdignilo torej 59.445 gld. 35 kr. Od začetka poslovanja te hranilnice (od julija 1889) se je vložilo hranilnih vlog v znesku 548.456 gld. 931/, kr., vzdignilo pa 141.168 gld. 59 kr. Stanje hraniluih vlog je koncem maja tek. leta 408.830 gld. 50 kr. Meseca maja vložilo se je 76 prošenj za posojila ter se je prosilo za posojila v znesku 81 440 gld. dovolilo «e je v tem mesecu 62.630 gld. Dovoljenih posojil se je izplačalo meseca maja 41.540 gld. Od začetka hranilničnega poslovanja pa 311.565 gld.

— (Izseljevanje iz Avstro-Ogerske.) Po izkazih statističuegu centralnega komiBijona prekoračilo je izseljevanje v severno Ameriko svoj vrhunec in se v novejem času ljudje izseljujejo bolj v južno Ameriko, v Argentino in v Ilrasilijo. Od 1. 1880, v katerem se je izselilo 18.252 oseb iz Avstrije v severno Ameriko je Število vedno nara-fiČaio, do 1. 188S na 28.809 oseb, a že 1. 1889 znižalo se je zopet na 20.436. Z Ogerskega pa je število izseljencev I. 1889 narastlo od 12.856 na 15.743 oseb. S Češkega izselilo se je mnogo manj ljudij v severno Ameriko, 1. 1885 bilo jih je še 5571, a 1. 1889 samo 2655. V lirasilijo izseljevalo se je iz Avstrije od I. 1888 vedno več ljudij, isto tako v Argentino. 1. 1885 bilo jih je 1056, a zdaj Že 2333. Uzrok je ta, da tamošnja vlada posebno pozornost obrača priseljencem, čeravno je v novejšem času nastala tam huda tinancijalna kriza.

Telegrami „Slovenskomu Narodu":

Beligrad 5. junija. Povodom slavnosti v Sabaci odlikoval je kralj Aleksander vpričo kralja Milana predsednika skupščine, Pašiča, z velikim križem Takovskcga reda. Politični krogi mislijo, da so s tem odlikovanjem ovržene vse vesti o napetosti mej Milanom in radikalno stranko.

Beligrad 5. junija. Mej Arnavti, ki so udrli na srbsko ozemlje in priseljenimi Črnogorci bil je tri uro trajajoč boj. Na obeli Straneh znatne izgube. Arnavti bili so nazaj pognani.

Dunaj G. junija. Cesar odpeljal se po-popoludne ob 1. uri z malim spremstvom v Budimpešto.

Beligrad 6. junija. Iz Skoplja (Ueskueb) se brzoj a vi j a: Edem paša in Salib paša s štirimi batalijoni pešcev in jednim eskadronom konjikov napala Arnavte pri Devici. Malisovi iz Djakova in Ipeka (Peca) podpirajo vladne čete. Edema pašo spremljajo mutesarif, mufti in dva člana sodišča Mitroviškega. V Devici je turšk oddelek, katerega so, kakor se domneva, Arnavti obkolili.

Bruselj 0. junija. Ko se je kralj peljal v grad Laeken, da bi vsprejel vojvodo Orleanskega, pala sta uprežena konja. Kralj, ki se ni poškodoval, stopil z voza in šel peš v palačo. Vojvoda Orleanski bil je ves dan v obitelji kraljevi.

Razne vesti.

* (Železnica iz S era jeva v Mostar.) Zadnje dni preteklega meseca prebila se je zadnja stena v tunelu Ivanskem na progi mej Konjico in Sarajevom. S tem predorom premagana je največja ovira za direktno zvezo glavnega mesta Hosne z morjem. Že prihodnjo Bpomlad se bode bajt: odprla prometu proga Konjica Serajevo. in tedaj bode dokončana zveza od Save do morja, kar bode gotovo blagodejno uplivalo na razvoj trgovine bosansko-hercegovske.

* (Nov projekt.) Večkrat se je že govorilo, da bi se Anglija in Francija zvezali z železnico in sta se s tem bavila že angleški in francoski parlament. Priporočal se je prerov pod morjem, ali pa most čez morsko ožino. Zoper tunel so so izrekli Angleži, ker bi utegnil sovražnik skozi i imel pri-dreti v deželo, most bi pa bil predrag. Francoski inžener Buneau-Varille je pa izdelal nov načrt. On priporoča, da bi se po železnih mostovih angleška in francoska železnica podaljšala za 1 do 2 kilometra v morje.«* Na konci viaduktov bi se naredila naprava, s katero bi se vlak spustil na dno morja, in bi nadaljeval vožnjo po tunelu pod morjem. Konci tunela bo pa posebna priprava zopet uzdiguila vlak, iz morskih globočin, in bode dalje vozil po mostu. Taka zveza bi baje ne bila predraga in bi Angliji ne xbila nevarna ob vojnem času.

* (Cerkev na javni dražbi.) Vsled uradnega naznanila bode prodana na javni dražbi cerkev francoske naselbine v Madridu z vsemi oltarji

in dragocenostmi dne 10. junija. To cerkev, ki ima ime Saint Louis des Franeais, ustanovil je v Madridu umrši bogat Francoz. Uzroki, zaradi katerih se bode prodala cerkev, neso naznanjeni. Francoski časopisi zahtevajo, naj vlada prepreči to, za francosko naselbino v Madridu tako sramotilno javno dražbo in naj odkupi bržkone zadolženo cerkev od upnikov.

* (Sijajna karijera vrvoplesca.) V Bernu umrl je te dni meščan Sigg, ki se je bil iz vrvoplesca pouspel v maršala kralja siamskega. Nekdaj je dajal predstave v Bangkoku in se je s svojim talentom tako priljubil azijskemu vladarju, da mu je dal naslov „ rednega vrvoplesca Njega vele-častva". Pozneje je Švicar postal najboljši prijatelj kralja, kateri ga je naredjl za maršala in ga obsipa' z bogastvom. V svoji oporoki je vrvoplesec volil vse svoje znatno premoženje svojemu rojstnemu mestu Curihu.

* (Trdovraten samomorski kandidat.) Blizu Litomeric zagledal je železnični stražnik moža glasno molečega. Stražnik ga je pozval, naj gre s ceste; pa mož ga ni ubogal. Sedaj poskusil je stražnik s silo potegniti ga s tiru, pa ga ni mogel, ker se je mož bil trdno prijel relsov in noge obtežil s kamenjem. Se le s pomočjo druzih ljudij spravil je stražnik moža s tiru malo pred pri hodom vlaka. Mož je izpovedal, da se je hotel usmrtiti, ker se ne more sporazumeti s svojo ženo.

* (Nov most čezHudson.) Američani nameravajo zgraditi ogromni most čez Hudsoo, po katerem bode vozila železnica. Most bode 2X!2 kilometra dolg, Most se bode opiral na dva 600 čevljev visoka stebra in bode stal 80 milijonov dolarjev.

I.jiiiInIki sredstvo. Mul n v o „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici W) kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (55—7)

JJUBLJAMI \W

Mtojl

VNe leto gl<l. I.60: xu pol letu .3.80} %u četrt letu glđ. 1.15. J

7.»

JLoterijiie nirečke 4. junija. V Pragi : 21, 13, 33, 63, 77.

5. junija.

Pri Slonu Goldhamer, Novak, Pratzzanker, Vellu-si«, dr. pl. Pflugel z Dunaja. — Matz. Grusso in Zagreba. Negri s soprogo, Fried iz Pulja. — Kerne iz Milana. — Heller iz Solnograda — Tempe iz Tržiču. — Kinhorn iz Maribora. — Iloch\vald iz Trsta. — Matrusch iz lleba. — Kosmann iz Fužin. — Seib iz Offenhacha. — Heurizi iz Voslave. — Stol/, iz Esslingena. — Kappel iz Knittelfelda. Baron Morsev i L- Gradca. — K rani iz Teniesvara.

Pri Viuli« i • (Jriinhut, Kassavitz, Schachner t Dunaja. — Pl. Schi\vitzhol'en i* Gorice. — Blažen iz Begunj. Dr. Barčič z Reko. — llaidemeich iz Pulja.

Pri n% nt r i |wk »in ceMurji: \Ved;un iz Trbiža. — Aistrich iz Brežic. — Hočevar iz Kočevja. — Schulga iz Idrije. — Jurinan, Petenud iz Cerknega.

4 mrle »o v Iju to ljami :

4. junija. Terezija Toniec. hišna posestnica, 58 let, v MeBtiicm logu, za kapjo na možganih.

5. junija: .Meta Stroj, zasebnica, 78 let, Fiana Jožefa ceBta št. 9, za rakom. — Marija Ramutha, zasebnica, 69 let, Gospodske ulice št. 1, za stešnenjem srca.

V d o ž o 1 n i bolnici:

4. junija: Noža Luskovnik. delavka, 35 let, za bož-

jastjo.

5. junija: Anton Kov ač, dninar, 46 let, za jetiko. — Matevž Snoj, dninar, 52 let, za srčno hibo.

Meteorologično poročilo.

Srednja temperatura 16-7« in 194°, za 0-9° pod in in na d norinalom.

3Z)-u.zxaosl£Si "borza

dne 6. junija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)

včeraj

Papirna renta.....gld. 89-— — gld.

Srebrna renta .....

Zlata renta ......

5°/0 marčna renta .... Akcije narodne bauku . .

Kreditne akcije.....

London........

Srebro........» —•—

Napol.........„■ ^'32

C. kr. cekini ... „ 5*58

Nemško marke.....„ !>7-32'/i

8H 95 109 55 101*56 966 -30625 116-8U

danes

89 1B

8!» 96 109-00 101-45 966 -.'»(»ti-25 116-80

!'-32 n-58 57 32'/,

4°/0 državne srećke iz I. 1854 25o gld. 131 gld. 50 kr.

Državne srečke iz 1. 18*4 100 . 175 „ — „

Ogerska zlata renta 4°/0....... 104 „ 15 „

Ogerska papirna renta 5»/0...... 99 „ 70 „

Donava reg. srećke 5° , . . . . 100 gld. 121 „ 50 ,

Zemlj. obč. avstr. o z'41*' »nst. listi . 116 ,, 75 „

Kreditne srečke ...... 100 gld. 184 . 75 „

Rnđolfo<-6 srečke..... 10 „ 19 „ 50 „

Akcije anglo-avstr. banke . . 120 _ 154 „ 50 ,

Tramiuway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — „

Št. 974.

Razpis

Na slovenski osnovni šoli dražbe sv. Cirila ln Metoda pri sv. Jakobu v Trstu razpisuje se

III. učiteljsko mesto

z letno plačo 'pet (500) sto forintov.

Služba je nastopiti v začetku bodočega šolskega leta.

Podpisano vodstvo vsprejema prošnje s potrebnimi spričevali «lo !£0. juniju t. 1.

Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.

V Ljubljani, 1. junija 1890.

Razpis.

Pri občini Vlarija-Ciiradec v prijaznem l.ie.l,<ni trgu oddala se bode za sedaj provizorično

služba občinskega tajnika

z letno plaćo 36D gld. in lepim prostim stanovanjem. S to službo združeno je oskrbovanje pisanj pri dveh obrtnih zadrugah z letno plačo 120 gld. — Prošnjiki naj ulože postavno kolekovjine, s potrebnimi dokazi, kakor s spričevali o sposobnosti v občinskih opravilih, o zmožnosti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, o starosti, o zdravji in o pristojnosti previđene prošnje

VMHJ do junija t. I.

pri podpisanem županstvu.

Pri od1 laj i te službe oziralo se bodo posebno na take prošnjike, kateri so slovenske narodnosti ter ho že služili ali še Blažijo kot občinski tajniki.

Županstvo Marija-Gradec v Laškem Trgu

dne 29. majnika 1890. (447_3) Župan : M« OjHterHek.

St. 9578.

Razpis

(461—2)

Pri mestnem magistratu Ljubljanskem izpraznjeni sta 2 službi

uradnih slug*

z letno plačo 350 gld., naturalno obleko ter s pravico do dveh v pokojnino uštetih petletnic po 30 gld.

Prošnji za ti slu/bi uložiti je

do 30. j tinija letos

pri mestnem magistratu in jim priložiti dokazila o starosti, stanu, usposobljenosti, znanji jezikov, zdravji in o dosedanjem službovanji.

Mestni magistrat Ljubljanski

31. dan maja 1890.

Marijaceljske kapljice za želodec,

izvrstno uplivajoče pri "boleznih želodca.

Preverjene pri pomanjkanji slasti .do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevetn ka'aru, •/.gagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanj', glavobolji (če izvira i/, lelodea), kril v želodci, zapiranji, preobložeoji želodca z jedjo in pijačo. — Cena Bteklenici z navodilom, kuko se rubi. -fto kr., dvojni Mlfklcuici 70 kr.

Osrednjo razpoAiljalmco ima lekar iHa^f^ ttarol Krati), Kromeriž (Moravsko..

KVARILO! Pristne Marijaceljske kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da mo priMtue, mora vsaka steklenica imeti rudeo zavitek z gorenjo varstveno znamko in z navodom, kako rubili, ki se pnilene vsakej steklenici, opomniti jo, da mora navod Ihti tiskun v liNkarui II. CJu*«'k-a v Kroineriži.

^--.'-'-.alJ-Tfo ki se že već let Z najboljšim iMrt>llJCWGXjaftG uspehom rabijo pri BSpira-

CistilliS krO^ljiCS, l)0gostoma ponarejajo.— naj se torej na gorenjo varstveno znamki) in podpis lekarja K. Brady-jjs v Kromeriži. — Cena Ikst-Ijici »o kr., zvitku a 6'škatljic tfld. 1.— Ce se naprej pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek gld. l.tfO, 2 zvitka gld. 9.90.

M rijaceliske kapljice za želodec in Manjace jske čistilne krogljico neso "nikako tajno sredstvo. Njih sestavin-- navedene bo na navodu* kako rabiti, ki se pridene vsukei steklenici. „ T. J

ilanja« i 1 j>U«- Kai Pl ji< c za želodec in ^l.n i ,a-oeltske Alatllne krogl)iee imajo pristne: \ Ljubljaiu lekar Ficcoli, lekar Swoboda; — V Postojim ek.u l->. Baccarclob; — v Škofji Loki lekar Ksrol Fabiani: — v Kadovliici lekar Aleks. Hoblek; — v Novem .Mostu lekar Dominik BlszoU, lekar Uergmann; — V Kamniku lekar J. Močnik; — v »'rmrnilji lekar Iv. Blažek.

Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.

Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".

2OD

A3A