|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jo�. Cimperman: Pev�eva zalivala
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pev�eva zahvala.1}
J�Vlor odu�e"vljen svoje dni �ivljenja �rtvuje uma in srca darove Povzdigi d6ma in �asti njegove Navzlic oviram trdega borjenja:
Vesel perdti duh njegbv razpenja,
Da v mirnej�e ga dvignejo svetove, Kadar protivna sila ve� ne rjove In doba svita njega opro��euja '
Nezgoda mojega duha je trla, Skrbi vezale njemu perotnfce, Re�itve up sem bil odslovil zdavna.
Zdaj lep�ih dnij so vrata se odprla, Bodo�nost ka�e mi prijazno lice: Iskrena hvala Vam, gospoda slavni
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x) Ta »zahvala« je zlo�ena veleslavnemu de�elnemu zboru kranjskemu, ki je po ukrepu z dne" 14. listopada t. 1. visokodu�no odlo�il pesniku na�emu 300 goldinarjev letne podpore Slava ! Ured.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ijadral tja do miljene Sirene,
|
Pozabil �olna sem, morjd, viharja . . , Pogibljem, ker odtrgano je sidro, Smrt bleda zije vdme iz prepada, Drevi valovje me v pogubo hitro, Ko zadnja mi pobegnila je � nada!
Ranko.
|
|
|
|
Zasidral truden sem v viharno morje, Da jedenkrat �e �ul bi glase njene � �im to�neje zvene"nje stnin udarja, A meni bilo je pri srci g«5rje,
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ete �e bi hotel biti, Dete �ibko, le srce" �elel bi si td imeti, Ki utriplje zdaj � za te"!
|
A zakaj ? Kot dete ne�no Po rodici koprni, Bo�a, lice ji poljublja In na prsih ji zaspi: �
|
|
|
|
|
|
|
|
Cuj, tako i jaz pri tebi Smel bi potlej bivati In kot dete smel ljubezen Tvojo bi u�ivati!
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|