logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (17.10.2002, letnik 56, številka 42)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

miLADI UPI CELJSKEGA b ROKOMETA

Stran 21

BRATA NA KOSOVO NAMESTO V ZAVOD

Stran 9 i

AGONIJA ŽIDOVSKE VILE

Stran 7

NOV TEDNIK

ŠT. 42 - LETO 57 - CELJE, 17.10.2002 - CENA 350 SIT

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn

PONESREČI NAGOLTEH

Stran 26

MARJAN PUSNIK: »VISEL SEM NA NITKI!« Stran 6

VZNAMENJU VINOTOKA IN LENARTA Stran 24

2

DOGODKI

UVODNIK

Koga bomo volili?

Vprašanje, ki ob zaključku vlaganj uradnih kandidatur zagotovo sodi na prvo mesto, je: »Koga bomo volili?«

Vsa imena, ki jih imamo zaenkrat pred seboj, so še neuradna. Vse do 22. oktobra, ko bo zaključen preizkus zakonitosti vloženih kandidatur Splošnih ugotovitev, ki si jih lahko privoščimo v naprej, pa je kar nekaj.

Zanimivo je bilo med predsedniškimi kandidati; med tistimi, ki si bodo morah natakniti Kučanove škornje in se znajti v njih. Simbolno je oče naroda, dr. Janez Stanov-nik, napovedal, da bodo težko komu prav, da bodo vsakomur preveliki... Pa je svoje namere, da se v novem obuvalu vendarle preizkusijo, napovedalo kar 16 oziroma če štejemo še poskus našega rojaka iz Obsotelja, ki je svojo kandidaturo sporočil kar iz zapora, 17 kandidatov. Ostalo jih je menda devet, med njimi tudi Celjan Jure Cekuta. Slikarju poznavalci niso napovedovali niti resnih možnosti, da bi zbral pet tisoč podpisov podpore svoji kandidaturi, sam pa trdno verjame, da bo predsednik postal že v prvem volilnem krogu. Ker: »Varčevati je treba.«

Zanimivi so tudi podatki o županskih kandidaturah. Najbolj velja, da je osip med kandidati, ki bi se potegovali za mesto prvega moža v svoji občini, ogromen. Občine, kjer je bilo pred štirimi leti tudi po pet, šest županskih kandidatov, ostajajo celo brez protikandidata zdajšnjemu županu. Menda zato, ker so občine (pre)zadolžene in je zato proračunski kolač za naslednja leta bolj kot ne že razrezan. Med zanimivejšimi v županskem boju na Celjskem so kandidati na Ljubnem, kjer se bosta pomeriU dve ženski (vseh je na Celjskem le šest), pa v Mozirju, kjer naj bi bodoči župan postal bivši župnik Ivo... Zanimiv je porast zanimanja za župansko funkcijo med mladimi. In če smo za mlade pred štirimi leti šteli tiste na pragu štiridesetih, se je zdaj meja . spustila desetletje nižje.

Koga bomo volili? Vprašanje, ob katerem se velja ustaviti, kajti tistega, ki ga bomo izvolili, bomo v občinah potem imeli štiri, na čelu države pa pet let!

Piše: IVANA STAMEJČIČ

Kandidati na čakanju

Za predsednika menda devet kandidatov - Kako se bodo lomila županska kopjaj

Opolnoči je potekel rok, do katerega so morali pri Republiški volilni komisiji (RVK) vložiti svoje kandidature predsedniški kandidati. Do torka zvečer je to storilo sedem kandidatov, za zadnji dan sta vložitev kandidature napovedala še dva. Včerajšnja sreda je bila tudi zadnji dan, ko so občinske volilne komisije do 19. ure sprejemale kandidature za lokalne volitve; torej za župane, občinske svetnike ter člane svetov krajevnih, vaških in četrt-nih skupnosti.

Kot kaže, se bo za naklonjenost volivcev v nedeljo, 10. novembra, potegovalo devet od prvotnih 16 predsedniških kandidatov; prva sta kandidature vložila Barbara Brezigar in dr. Lev Kreft (zanju so v RVK že preizkusili zakonitost), zatem dr. Janez Drnovšek, dr. France Bučar, dr. Anton Bebler, Zmago Jelinčič Plemeniti in Gorazd Drevenšek. Za včeraj sta vložitev napovedala še dr. France Arhar in Celjan Jure Cekuta. Ostali kandidati so bili glede števila zbranih podpisov bolj skrivnostni, še v sredo dopoldne pa ni bilo jasno, ali je morda komu le uspelo doseči magično mejo pet tisoč podpisov podpore volivcev, ki je določena za vstopni prag vložitve predsedniške kandidature.

Celjan Jure Cekuta je z napovedjo vstopa v predsedniško tekmo konec avgusta nemalo presenetil. Takrat je napovedal: »Pred državljane Slovenije polagam svoje srce, svoje poslovne izkušnje, modrost in energijo 50-let-nika.« Potem je s skupino podpornikov začel z zbiranjem podpisov podpore volivcev, vmes so ga obiskali rubežni-ki, a kot nam je zagotovil v ponedeljek, vložitev njegove kandidature na zadnji še dovoljeni datum ni bila več

vprašljiva. Celjanom in ostalim podpisnikom podpore se je zahvalil za zaupanje, napovedal velika presenečenja in pogovor optimistično zaključil: »Zdaj je čas za akcijo.«

Množične volitve na vsaiciii 20 let

Predsedniške in lokalne volitve (ob tem pa še volitve državnih svetnikov) bodo časovno znova sovpadale čez dve desetletji, leta 2022. Ker imamo tako množične volitve letos prvič, je bilo v strokovni javnosti kar precej dilem, kako jih izvesti.

Zdaj je jasno, da bodo volišča za predsedniške in lokalne vohtve skupna, za nemoteno izvedbo pa bodo skrbeli dvojni volilni odbori, v katerih pa so lahko isti člani. A za širšo javnost je najpomembnejše to, da nam bodo volilne rezultate za volitve predsednika sporočali iz RVK, kako so se posamezni kandidati in Hste kandidatov odrezali na lokalnih volitvah, pa bodo najprej vedeli v občinskih volilnih komisijah. A vse to šele v noči iz 10. na 11. november.

Naloga volilnih komisij v naslednjih dneh (od 17. do 22. oktobra) pa je, da v celoti preizkusijo zakonitost vseh vloženih kandidatur. V primeru, da bodo posamezne kandidature nepopolne, bodo predlagatelje pozvali, naj jih dopolnijo. Če pa se bodo med vloženimi kandidaturami našle tudi takšne, ki preizkusa zakonitosti ne bodo vzdržale, imajo predlagatelji možnost, da se pritožijo na Upravno sodišče Republike Slovenije. Ob sedežu sodišča v Ljubljani bodo pritožbe sprejemali tudi zunanji oddelki v Mariboru, Novi Gorici in Celju. V celjskem oddelku na Prešernovi 22 bodo pritožbe sprejemali ves čas

od 17. do 22. oktobra, tudi v soboto in nedeljo med 7. in 19. uro.

Zadnji razmisieic

Tudi kandidati, ki so vložili svoje kandidature, si lahko zadnji hip še premislijo, a le do ponedeljka, 21. oktobra. Potem bo sprejeto igro pač potrebno odigrati do konca.

V sredo, 23. oktobra, bodo na sedežih volilnih komisij izžrebali vrstni red zaporedja posameznih kandidatov oziroma kandidacijskih list, kakršnega bomo imeli volivci pred seboj na volilno nedeljo. Do prihodnje sobote.

26. oktobra, pa morajo v vo lilnih komisijah poskrbeti ^ njihovo javno objavo. In 2^ oktober je tudi zadnji dan, i^, lahko občani na sedežih upra\ nih enot, kjer imamo prijav Ijeno stalno prebivališče, pr^ verimo, ali smo pravilno vp; sani v volilni imenik. Če n; smo, lahko ustno ali pisn( zahtevamo popravek.

Do volitev je še 24 dni; do 8. novembra opolnoči,k;' je zaukazan volilni molk,bf' čas intenzivne volilne kair.. panje. Kandidati se lahko prt mislijo in odstopijo od kan didature do ponedeljka, vo livcem pa za razmislek osta ja več časa.

IVANA STAMEJČK

Bučar v prazno

Celjska predstavitev zdaj že uradnega predsedniškega kandidata dr. Franceta Bučarja v Narodnem domu je bila prava žalost. Vendar ne zaradi iskrivega in kljub letom mladostno razmišljajo-čega kandidata, ki v vseh jav-nomnenjskih raziskavah kotira zelo visoko, temveč zato, ker je izzvenela v prazno.

Le kakšnih 20 ljudi se je udeležilo pogovora, ki ga je očitno zelo površno pripravil celjski odbor Stranke mladih Slovenije. To pa je bilo že kar žaljivo za skoraj 80-letnega tvorca slovenske ustave, ki se je za kandidaturo odločil na pobudo številnih posameznikov in skupin. In ki, kljub pozni odločitvi za kandidaturo, očitno ni imel nobenih težav pri zbiranju 5 tisoč potrebnih podpisov podpore.

Redki zbrani smo posebej uživali ob Bučarjevem videnju predsedniške funkcije. Povsem jasno in duhovito je povedal, da kdor od kandidatov govori o programu, preprosto povedano - naklada. Ustava namreč

jasno opredeljuje pristojnosti, znotraj katerih programe postavlja parlament, vlada tepn-stojnosti uresničuje, predsednik pa jih zgolj predstavlja. Inii pa znotraj tega predsednik ii-jemno neformalno moč, ki if pogosto pomembnejša od fot maliziranega vpliva. Pri teD ne gre za klane in klanovstvq gre predvsem za to, da človel ki mu na neposrednih volitval zaupa največ volivcev, izreči trezno besedo takrat, ko to nJ rod od njega pričakuje in da| njo nedvoumno pove, kaj ni sh.

BRANKO STAMEUd

Dr. France Bučar

KRATKE-SLADKE

Kdo bo izselil davkarijo?

Na zadnji seji mestnega sveta v Celju so svetniki po-godrnjali, ker odhodkovna stran proračuna »štima« sto procentov in še malo čez, prihodkovna pa le nekaj nad tretjino. Ob tem je nekdo izrazil posebno skrb, ker nikakor ne morejo prodati stavbe v Vodnikovi, ki jo zaseda zloglasna davkarija. Zdaj pa nam pokažite koga, ki bo to stavbo kupil in vrgel na cesto davkarijo!

Realnost

Ne le, da glavna pozicijska stranka LDS v skoraj četrtini občin celjske regije nima svojega kandidata niti nikogar ne podpira - njihovo »moč« dokazuje solčavski žu-

pan in kandidat za župana Voj-teh Klemenšek, ki se je javno odpovedal podpori LDS. Menda bi mu podpora škodila.

Trboveljski sončni kralj

Odstavljeni direktor celjske bolnišnice Samo Fakin drzno napoveduje, da se bo slovensko zdravstvo do junija, najkasneje pa do novembra prihodnjega leta sesulo. Glede na to, da se je doslej večina njegovih napovedi uresničila (na tisto, katero interesno združenje stoji za njegovo odstavitvijo, bo treba počakati do imenovanja novega direktorja), bi se morali Slovenci resno zamisliti. In se, če že drugega ne moremo, nemudoma odpovedati vsem pregreham.

ki nam po nepotrebnem rušijo zdravje.

Na golaž z žlico?

Vojniška LDS bo v nedeljo pripravila veliko srečanje v Novi Cerkvi s predstavitvijo svojega kandidata za župana. Obljubljajo brezplačni predvolilni golaž. Volivci sedaj ugibajo, ali gre res za hrano ali pa le za klasično predvolilno predstavo.

»Varčen« župan

v žalski občini lahko kandidat za župana za predvo-Hlno kampanjo porabi 668 tisoč tolarjev. Kandidat Loj-

ze Posedel je napovedal, ^ ne bodo porabili vsega den ja. Napovedi najbrž ne bo ti ko uresničiti, saj skopari že pri pošiljanju vabil za ur< no predstavitev. Vabila sol mreč poslali na (verjetno)« činskem papirju z občins glavo in na občinske stfl ke.

Napačen kraj za svetnico

Pred dnevi je minister' promet Jakob Presečnik P stavljal kip svete Barbar zaščitnice rudarjev, pri P doru Podmilj (trasa Avto^ ste Celje-Ljubljana). KoV je izkazalo zdaj, bi bilo v« ko bolje, če bi lokacijo za ^ zaščitnice izbrali na Tro! nah, kjer se s krušenjem z^' Ijine res pojavljajo težavef gradnji predora...

PRVI - irNavz

St. 42-17. oktober 2002

DOGODKI

3

Bolnike pometli pod preprogo

celjski patologiji se je od leta 1994 nakopičilo preko 2500 nepregledanih /zorcev tkiv - Bo večji del ostal nepregledan? - Pod drobnogledom ministrstva in

zdravniške zbornice

prvotno omenjanih 773, eč let nepregledanih vzor-ev tkiv na patologiji v eljski bolnišnici, je nara-lo na 2500. Prvih 773, ki o iz let 1998,1999 in 2000, o pregledali in med nji-ji odkrili 77 rakavih tu-jorjev. O poteku zdravlje-ija teh bolnikov sta zah-evala podrobno poročilo ninister za zdravje dr. Du-an Keber in Zdravniška bornica Slovenije, kaj bo še starejšimi vzorci, pa 10 odločila komisija :dravniške zbornice. V lolnišnici so jih očitno na-neravali pomesti pod pre-)rogo in nanje enostavno )Ozabiti,

Poročilo o poteku zdrav-lenja rakavih bolnikov, pri (aterih so izvidi zamujali Kt let, so v celjski bolni-Inici že pripravili in v to-[ek tudi odposlali. Šele ko tosta ministrstvo in zdrav-siška zbornica proučila vsa [loročila, bo jasno, ali zaradi zamujanja izvidov bolniki res niso utrpeli škode, to\ optimistično verjame-iov celjski bolnišnici.

Strokovni direktor bolnišnice doc. dr. Radko Koma-

dina je na osnovi poročil predstojnikov oddelkov ocenil, da bolniki najverjetneje niso bili prizadeti. Še pred prevzemom funkcije strokovnega direktorja 1. marca letos pa je bil član komisije za interni strokovni nadzor na oddelku za pa-tomorfologijo in citologijo, ki je (januarja letos) ugotovila nedopustne zaostanke. Kot razlog so navedli premajhno število patologov, slabo storilnost posameznikov in pomanjkanje kontrolnih mehanizmov na oddelku.

Da so celjski patologi dejansko preobremenjeni, priznavajo vsi. Trije dela ne zmorejo, zato letos pošiljajo vzorce tkiv na preglede tudi v Ljubljano in Maribor. Očitno pa bo to še dolgo potrebno, saj se na že davno razpisano delovno mesto patologa nihče ni prijavil, letos junija pa so jim namesto dveh zaprošenih odobrili eno specializacijo iz patologije. Tudi če bodo spe-cializanta dobili, še nekaj let ne bo mogel zapolniti kadrovske vrzeli. Je pa zanimivo (tako predsednik

Zdravniške zbornice Slovenije mag. Marko Bitenc v

torkovi oddaji Odmevi), da so v času kopičenja nepregledanih izvidov na celjski patologiji delali preiskave za naročnike izven Celja. Takšna je bila poslovna politika.

Osnovno vprašanje, ali so bili bolniki zaradi zamujanja izvidov prizadeti, ali je zaradi tega morda kdo celo umrl, bo dobilo odgovor predvidoma v tednu dni. Takrat bo tudi jasno, ali so zdravniki, ki so po razkritju zamud vabili na preglede svoje bolnike, to štorih iz strahu ali iz skrbnosti, takrat bo jasno, ali je patologija vsemu navkljub vendarle opravila vse nujne preglede (pa čeprav je diagnozo sporočila samo po telefonu) in pustila na čakanju vzorce, analiza katerih ni več vplivala na potek zdravljenja. Bivši predstojnik patologije Boris Kavčič v času preverjanja in ugotavljanja resnice ne daje izjav.

Tudi čas za ugotavljanje odgovornosti še ni zrel. Brez dvoma pa bodo pri tem na prvem mestu predvsem

zdravniki, ki so poslali tkiva bolnikov na pregled, pa niso (če niso) poskrbeli, da bi izvide tudi dobih in s tem zagotovili bolniku kar najbolj ustrezno zdravljenje. Brez dvoma bo velik del odgovornosti padel na ramena vodstva bolnišnice, ki je poznalo nemogoče razmere na patologiji, pa vse predolgo ni ukrepalo. Kdo bo nosil moralno in kdo tudi morebitno kazensko odgovornost, bodo ugotovili za to pristojni. Je pa škandalozno odkritje še eno opozorilo več, da se zdravstveni sistem v Sloveniji vse bolj sesuva. Izjave, da se to dogaja tudi drugod, da ljudje umirajo zaradi čakanja na operacije na onkologiji ali na operacijo srca, da omenimo samo najbolj dramatične, v nas zbujajo samo še večji strah pred prihodnostjo.

MILENA B. POKLIC

Z zdravo hrano do idravega življenja

Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev tirane Deteljica, ki združuje ^05 ekoloških kmetov s Celjskega in Koroške, je led ponedeljkom in sredo 'Celju pripravilo 1. dneve %ave prehrane.

Razstavo ekoloških pridelav zimskem vrtu Celjske-?3doma si je samo v pone-•ifljek in torek dopoldne ogledalo preko 400 celjskih ^fednješolcev in osnovnošolcev, zanimanje za zdravo ^3no pa je bilo po ocenah-i "^ganizatorjev precejšnje tu-j '''med odraslimi. Slednjim^ 'ebil namenjen včerajšnji« ovni posvet o zdravi pre-II in ekološkem kmeto-'^iju, žal pa se je za čas ce-"^'ne prireditve napovedana ^l^ološka tržnica na Glavnem zaradi preobremenjeno-J' članov združenja v teh Th skrčila samo na sredo. H^sedah strokovnega taj-/druženja in specialista

ekološko kmetovanje Mit-J^upančiča bo Celje še raz-

"^i^ne in obogatene Dneve ^(irave prehrane gostilo tudi ''^'hodnje leto.

IS, foto: GK

Zavod pod novo streho?

Država namerava zače-; ti na Dobrni prihodnje leto z gradnjo novega poslopja Zavoda za usposabljanje in varstvo. Zavod, ki je namenjen mladini s posebnimi potrebami iz celjske regije, namreč domuje v graščini, ki jo načenja zob časa. Zaradi dotrajanosti so stropi v enem delu že posebej podprti.

Prizadevanja za novogradnjo trajajo že dvanajsto leto, pri čemer je država denar za gradnjo v proračunu za prihodnje leto ter leto 2004 končno predvidela. Idejni projekti so narejeni, trenutno so aktualni glavni projekti. Sicer pa so kljub temu, da so graščina in zemljišča v denacionalizacij-skem postopku, pri iskanju parcele uspeli z upravičenci najti skupni jezik. Del zemljišča za novo poslopje je brezplačno zagotovila občina Dobrna, ki bo zgradila del kanalizacijskega priključka do čistilne naprave.

izpraznjeno graščino Novi grad bi po obnovi namenih za turistično, kulliinio ali gospodarsko dejavnost na višji ravni. Pri vsem skupaj je verjetno, da bo prešlo premoženje v last občine, saj denacionalizacijski upravičenci iz Avstrije menda nimajo vseh zakonskih pogojev.

BRANE JERANKO

ZA iN PROTI

Kdaj bomo začeli piti v gostiinaii?

Zakon o omejevanju porabe alkohola sodi med tiste, za katere nihče ne more reče, da je zares proti, vendar pa ob njem marsikateri dvigujejo obrvi ali pa nejevoljno mencajo zaradi strogih restrikcij, ki se obetajo.

Ena izmed spornih točk je prepoved prodaje žganih pijač v gostinskih obratih pred 10. uro dopoldne. Vlada oziroma ministrstvo za zdravje je takšno odredbo zapisalo v predlog zakona, gostinci, ki jih zastopa Združenje za gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa so odločno proti, saj menijo, da vlada tako daje prednost trgovcem in dobiček pretaka iz enega žepa v drugega.

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

»Zakon naj bi v prihodnjem desetletnem obdobju prispeval k zmanjšanju porabe čistega alkohola na prebivalca, povečanju števila mladoletnih, ki alkohola ne uživajo, ter povečanju deleža odraslih, ki uživajo alkoholne pijače na način, ki ne predstavlja tveganja za pivca in okolico. Otrokom in mladostnikom bo omejil dostop alkoholnih pijač in s tem posredno vplival na zmanjšanje pitja alkoholnih pijač med mladimi. Zakon povzema rešitve, ki so uveljavljene v državah članicah Evropske unije (EU), ter sledi 152. členu Amsterdamske pogodbe, ki države članice zavezuje, da pri vseh svojih politikah in programih upoštevajo interes varovanja javnega zdravja. Zakon tudi sledi načelom in duhu Evropske listine o alkoholu, priporočilom Evropskega sveta in deklaraciji Mladi in alkohol. V skladu z vsem tem so določeni ukrepi in načini za omejevanje porabe alkohola ter ukrepi za preprečevanje njegovih škodljivih posledic, še posebej med mladoletnimi. Mednje sodijo tudi ukrepi za določanje delovnega časa, v katerem je možna prodaja alkohola v trgovinah in v gostinskih obratih. Takšne ukrepe poznajo vse evropske države, v nekaterih državah, kot na primer na Norveškem, Finskem Švedskem in v Islandiji, so del socialne politike, tako da dostopnost do alkohola zmanjšujejo s pomočjo državnega monopola ter strogega omejevanja prodajnega časa in starostne meje, pri kateri je dovoljen nakup. Tako ima recimo Švedska monopol na maloprodajo v 386 trgovinah z alkoholnimi pijačami, vse prodajalne alkoholnih pijač morajo dobiti dovoljenje nacionalnega alkoholnega odbora, v trgovinah lahko alkohol prodajajo le med 10. in 18. uro, v lokalih pa le med 11. in 1. uro.

Združenje za gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije

»Prepoved prodaje žganih pijač samo v gostinskih obratih do 10. ure dopoldan ne bo v ničemer prispevala k manjši prodaji teh pijač, temveč bo samo preusmerila prodajo iz gostinstva v trgovino, kjer bo mogoče iste žgane pijače (običajno celo ceneje) kupiti že od 7. ure naprej. Zato je takšna odločba diskriminatorna za gostinstvo. Upoštevati je treba tudi pretekla spoznanja; pred 20 leti so številne občine sprejemale odloke s prepovedjo prodaje alkoholnih pijač v jutranjih urah. Po takrat izdelanih analizah je bilo razvidno, da je n'arasla prodaja ustekleničenih, zlasti »miniaturnih« pijač ter da se je v »prepovedanem« času povečala prodaja raznih novih napitkov - kar pomeni, da tovrstna prohibicija ne zmanjša porabe alkohola, ampak ustvarja inovativnost pri kršenju prepovedi in povzroča preusmeritev dohodka od prodaje alkohola iz ene dejavnosti v drugo. Ob tem pa so prizadeti tudi tuji gostje, ki jih v naših gostinskih obratih ni malo in si radi privoščijo jutranji aperitiv, in pa tranzitni avtobusni gostje, ki Slovenijo prevozijo le z enim samim postankom. Poleg tega je treba upoštevati, da je jutranja prepoved prodaje žganih pijač povsem neprimerna za gostinske obrate v turističnih centrih, kjer gostje, pretežno tujci, preživljajo svoj prosti čas in počitnice. Zanje prepoved konzumiranja žgane pijače v gostinskem obratu ni smiselna niti potreba. Ali pa morda ambicije predlagatelja zakona segajo v boju proti alkoholizmu tudi preko meja naše države?«

Št. 42 < 17. oktober 2002

DOGODKI

Mandati pridejo in minejo

Ko je marca prevzel funkcijo strokovnega direktorja celjske bolnišnice, si doc. dr. Radko Komadina gotovo ni predstavljal, da se bo že čez nekaj mesecev znašel v središču neprizanesljivih žarometov javnosti, da bo namesto dela, za katerega se je odločil, ure, dneve in tedne sestankoval, da bo prisiljen v javnosti prati umazano bolnišnično perilo... In po najboljših močeh reševati njen izgubljeni ugled. Težko bi bilo, če se ne bi v preteklosti oborožil z izkušnjami in spoznanji, ki le na videz nimajo nikakršne zveze z delora strokovnega direktorja.

Če zanemarimo domačo vzgojo, se je pričelo v osnovni šoli. Kaj je bilo skupnega dečkom 1. Osnovne šole v Celju pred dobrimi 30. leti? Trenirali so rokomet in hokej ter prepevali v šolskem pevskem zboru. Tudi takrat 13-letni Radko Komadina. Sošolec med sošolci, pa vendar nekoliko drugačen. Bolj zavzet, bolj vztrajen.

Hokej. Vztrajal je od 7. razreda osnovne šole do drugega leta specializacije iz kirurgije. Klicali so ga, kako drugače, »dohtar«. Kot golman je bil oče ekipe, tisti, ki je igro organiziral in ji dajal ritem. Takrat se je naučil, da pride po vsakem porazu prihodnji teden nova tekma. 13 let je igral s pogodbo v žepu, bil član mladinske državne reprezentance in v olimpijski ekipi za Sarajevo. Pa iz tekme vseh tekem ni bilo nič, ker mu je malo pred zimsko olimpiado padel na nogo Rudi Hiti...

Petje in družina. V šolskem pevskem zboru, ki ga je vodil Jože Kores, je stal med Dušanom Zorkom in Otom Pestnerjem. Na gostovanju z gimnazijskim pevskim zborom na Češkem, v času med 1. in 2. letnikom, je spoznal Sašo. Že poročena in zaposlena sta skupaj prepevala v zboru Celjskega pevskega društva, ki ga je dr. Komadina vrsto let vodil tudi kot predsednik. Petje v zboru je najboljša šola poslušanja in usklajevanja, v družini pa brez tega tudi ne gre. Hči Katarina je absolventka angleščine (mama uči angleščino v Gimnaziji Celje Center), mlajša Barbara končuje gimnazijo in se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za akademijo. Oče pravi, da vadi violino tudi po šest ur dnevno.

Lionizem. Zadnje leto guverner slovenskega di-strikta Lions klubov opisuje mednarodno organizacijo kot združenje enakih, ki

namenjajo svojo dejavnost za dobrodelnost. Tako kot Karitas ali Rdeči križ. Bolj kot zbiranje denarja je pomembno, da pomagaš v svoji okolici, v svoji ulici, pravi.

Gibalo življenja. O tem za doc. dr. Radka Komadi-no ni dvoma. Gibalo njegovega življenja poklic, je kirurgija, je raziskovalno delo, je vzpodbujanje in uC'e-nje mladih kolegov raziskovalnega dela. »Pri raziskovalnem delu se moraš trdno držati principa poštenosti,« poudari. Raziskovalci svoja odkritja objavljajo, pred objavo jih pregledajo anonimni recenzenti, ki hitro odkrijejo morebitne napake. Pomembnejše je tvoje delo, v bolj uglednih revijah lahko objavljaš, vsaka napaka pa te pokoplje. Doc. dr. Komadina je recenzent uradnega glasila evropskih travmatologov: »Ko bo kdo boljši, bom odpadel. Tu ni demokracije, ni glasovanja. Vse je jasno in čisto.« Tudi zato ga klinično raziskovalno delo pomiri in mu napolni akumulator. Tako kot kakšen zahteven operativni poseg.

Pošteno delo se slej kot prej obrestuje. Doc. dr. Komadina je postal nacionalni koordinator Svetovne zdravstvene or-ganizacije za gibala. »To je akademska sfera, ki ti je nihče ne more vzeti. To je del tebe. Mandati pridejo in minejo,« pravi.

Zelje. Celjska bolnišnica je učna bolnišnica Medicinske fakultete v Ljubljani, ima svojo samostojno raziskovalno enoto, aktivno sodeluje v prizadevanjih za ustanovitev Medicinske fakultete v Mariboru. Številni celjski zdravniki učijo na ljubljanski fakulteti in visoki zdravstveni šoli v Mariboru. Strokovni direktor želi, da bi v celjski bolnišnici formalno dobili status kliničnih oddelkov v skupini kirurških oddelkov in na interni intenzivni medicini. Formalno izpolnjujejo pogoje (na travmatologiji so 3-kratno presegli število točk, ki jih prinašajo strokovni članki, kongresna dejavnost, število magistrov in doktorjev znanosti), na Zdravstveni svet Slovenije pa so prošnjo vložili že spomladi. Razlog je preprost: »Obnavljanje statusa kliničnega oddelka vsakih pet let poveča tekmovalnost, brez katere na raziskovalnem področju ni razvoja.«

Vsemu, navkljub kar je iz celjske bolnišnice v zadnjih tednih slabega privrelo na dan, verjame, da lahko presežejo spone regijske bolnišnice in stopijo naprej. Ko pa postane prehudo, si zavrti glasbo iz časa renesanse.

MILENA B. POKLIC

Doc. dr. Radko Komadina

Posodobljen zdravstveni dom

50 let medicine dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu ;

novo opremo in prostori

Služba medicine dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu je pričakala 50-letnico svojega uspešnega dela v prenovljenih prostorih in z najsodobnejšo opremo za testiranje, diagnostiko in zdravljenje. Skupaj s celotnim zdravstvenim domom še naprej išče nove priložnosti.

Celjska medicina dela je pomembno prispevala k ugledu stroke ne le v Celju, temveč tudi v Sloveniji in širše. Zadnje desetletje so redni organizatorji Dnevov medicine dela prometa in športa Slovenije, ob katerih so iz-dah že vrsto odmevnih publikacij in zbornikov. Predstojnik službe Rudi Čajavec, dr. med., za jubilejne dneve, ki se bodo pričeli danes, v četrtek, z osrednjo slovesnostjo ob 50-lenici in drugih jubilejih, napoveduje zanimive strokovne teme (višina in trening, koleno, standardizacije) in kar 6 novih strokovnih priročnikov. Upravičeno pa je lahko zadovoljen tudi z redno dejavnostjo službe, saj je med drugim usposobljena za preglede vrhunskih športnikov, že 25 let opravlja mane-gerske preglede, na voljo pa ima najsodobnejše aparature za svoje delo.

Direktor zdravstvenega doma prim. mag Brane Mežnar, dr. med., poudarja, da je medicina dela pomembna zlasti z vidika trženja zdravstvenih storitev. Tako kot medicina dela afir-

mira zdravstveni dom v širšem prostoru, mu ta po drugi strani to tudi omogoča s široko specialistično ponudbo konzultacij, kvalitetno rentgensko in laboratorijsko službo in drugimi, ki skupaj zaokrožajo ponudbo storitev.

Pri tem so še kako pomembna vlaganja v sodobno medicinsko opremo. Zdravstveni dom je v zadnjem času pridobil računalniško voden aparat za odkrivanje in preprečevanje srčno-žilnih obolenj pri zdravih ljudeh (ci-kloergometrija) in poseben aparat za obremenitev srčnih bolnikov, ki omogoča hitro in neinvazivno postavitev diagnoze in s tem ustrezno zdravljenje ter možnost kontrole zdravljenja bolezni srca (CEM). Imajo tudi najsodobnejši računalniško podprt sistem za odkrivanje pljučnih bolezni (spiroergo-metrija). Ker je edini tovrstni aparat v Celju, ga bodo lahko uporabljali tudi bolnišnični pacienti. Skupna vrednost teh treh aparatov je 28 milijonov tolarjev.

Do konca leta bodo v zdravstvenem domu kupili še nov rentgenski aparat za ma-mografijo, ki bo osnova za formiranje regijskega centra za bolezni dojk. Ob tem pa so že pričel z urejanjem bodočega diagnostičnega centra, v katerem bodo združili vse, kar že imajo, v učinkovit sistem.

MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIC

Rudi Čajavec, dr. med., predstojnik medicine dela, prometa in športa

Zametek bodočega diagnostičnega centra. V obnovo prostorov medicii« dela in tega centra so leto vložili 25 milijonov, skupno v obnovo zdravstv nega doma pa kar 100 milijonov tolarjev.

Gasilci v mesecu požarne varnosti

Požarno varno vzdrževanje objektov in naprav je osrednja tema gasilske organizacije v letošnjem oktobru, mesecu požarne varnosti. Za to temo so se odločili zaradi izredno povečanega števila požarov v industrijskih in drugih objektih, ki so povzročili veliko materialno škodo.

Pri GZ Celje so imenovali ekipo štirih strokovnjakov, ki bo o tej problematiki spregovorila občanom v radijskih in televizijskih oddajah ter drugih informativnih sredstev. Nosilci so poveljnik GZ Celje Vinko Sentočnik, poveljnik Občinskega poveljstva GZ Celje Milan Kušer, poveljnik sektorja 2 Albin Apotekar in pomočnik poveljnika GZ Celje Emil Žlender, predstavljali pa bodo splošno področje, operativne ukrepe v primeru intervencije, vzdrževalna dela požarne straže in preventivne ukrepe v gospodarstvu in pri kurjenju v naravi. S to tematiko se bodo udeležih tudi pogovora v celjskem Petrolu.

Osrednja taktična vaja, ki jo pripravlja GZ Celje s štirinajstimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, pa bo tokrat 18. oktobra pri Inexi v Štorah. Po društvih bodo opraviU tradicionalni pregled stanja tehnike in opreme ter se srečali z županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom. Vključena so tudi prostovoljna gasilska društva, ki bodo pripravila dneve odprtih vrat svojih gasilskih domov ter se srečala z mladino v šolah in starejšimi na terenu. Pregledali bodo zbiralnike vode, hidrantno omrežje in gasil-nike. Ob tem pa bodo začeli z izobraževalnimi tečaji, ki jih bodo izvedli do konca aprila prihodnje leto.

St. 42-17. oktober 2002

TEMA TEDNA

5

Invalidi brez upanja za delo

Na celjskem območju že 2.400 invalidov brez zaposlitve, v Sloveniji do konca leta 20 tisoč - Propad centrov za rehabilitacijo invalidov?

Iz leta v leto več invalidov ostaja ifez zaposlitve, upanja, da bi se stvari ^ndarle premaknile na bolje, pa zaen-jat ni. Brezposelnost invalidov je v ^dnjih sedmih letih zrasla na 171 idstotkov. V Celju je brez zaposlitve 1,400 invalidov, skupaj z nezaposle-limi invalidi v Velenju in Sevnici pre-to 4.600. Najhuje pa je, da je tudi fedno manjše število invalidov de-ežnih rehabilitacije. Denarja zanjo li, centri za rehabilitacijo invalidov )OČasi in zanesljivo propadajo, ško-ia je iz dneva v dan večja.

»Kmalu bo 50 let, odkar se v Centru 0 rehabilitacijo invalidov (CRI) v Celi ukvarjamo s profesionalno rehabi-Lcijo in zaposlovanjem invalidnih in Kje zaposljivih oseb. Še nikoli v tem Wobju razmere na tem področju ni-» bile tako zaostrene, naše delo tako lalo potrebno,« ugotavlja dolgoletni

odja rehabilitacije sedaj direktor v CRI, Čedomir Fabjan.

V Sloveniji je od skupno približno lOO tisoč brezposelnih 20 tisoč invalidov ter 30 tisoč težje zaposljivih oseb. •Polovica iskalcev zaposlitve ne more mkovredno konkurirati na običajnem tigu dela. Pričakovali bi, da bo država Isiiušala to zajeziti, izboljšati, vendar lega ne naredi. Zanemarljivo malo in-%\\dov je še deležnih rehabilitacijske pomčl Denar za zaposlovanje invalidov gre mimo stroke. Nepripravljene iivalide zaposlujejo delodajalci, ki niso usposobljeni in opremljeni, da bi lahko mvalida usposobili, pripravih za delo. Centri za rehabilitacijo invalidov v Slo-[ia so prazni,« ugotavlja Fabjan.

Boris Šuštaršič, predsednik Sveta invalidskih organizacij Slovenije: »Sedanje razmere so posledica dalj časa trajajočih nepravilnosti. V Sloveniji so ljudje, ki menijo, da je to področje, s katerega je treba umakniti denar. To je legitimno, a način je grd, nemoralen. Invalidsko varstvo je bilo v Sloveniji ureje-■•0 daleč nad povprečjem Evropske unije, femo z vključevanjem vanjo tudi na •fin področju sledili povprečjem in ru-^, namesto da bi gradili?«

»Podatek, da je bilo na našem območij od 4.650 invalidov in v Sloveniji od ^ tisoč invalidov v zadnjem letu delež-■''h rehabilitacijske obravnave in podprtega zaposlovanja samo 0,5 odstotka "ivalidov, pove dovolj. To pa pomeni, ''^je sicer skromno število vseh, ki se v Wniji ukvarjajo z rehabilitacijo in ^^poslovanjem invalidov, preveliko: ^^ia se ne dela na substanci, na stro-na odlivu izkušenih kadrov. Razvoj-?° raziskovalnih programov sploh ni več. ^0 začnemo s kakšnim programom, |tianjka denarja že čez tri, najkasneje ^st mesecev. To je igranje z ljudmi.«

Vsak dan je slabše

J^ivši direktor Centra za rehabilita-?Jo invalidov Celje, sedaj vodja reha-

'''tacije Radivoj Kot tako nizke stop-i^^v rehabilitaciji ne pomni. »Po letu ^5 smo veliko pozornost namenjali l^žbi rehabilitacije. Razvil se je odli-.^ri tim strokovnjakov, na osnovi štu-J'^ smo razvili nove oblike tako za

^^3janje rehabilitacije kot zaposlovali^- Razvili smo vmesne delavnice in

"oto javnih del - Socialno podjetje.«

Običajni trg dela se je za invalide pričel zapirati leta 1987. »Podjetja so komaj poskrbela za zaposlitev svojih invalidov. Z invalidi, ki niso bili zaposleni, nismo vedeli kam. Če smo jih hoteli zaposliti, je bila edina rešitev širjenje obstoječih in odpiranje novih invalidskih podjetij. Takrat jih je bilo v Sloveniji že 20. Do leta 1994. 1995 je nekako še šlo, potem se je tudi zaposlovanje v invalidskih podjetjih ustavilo,« navaja Fabjan.

Leto 2003 je razglašeno za evropsko leto invalidov. Z uresničevanjem Madridske deklaracije, ki je bila sprejeta na plenarni seji Evropskega kongresa invalidov marca letos, bi naj prispevali k osveščenosti o pravicah več kot 50 milijonov invalidov Evropejcev.

»Delovne sposobnosti in socialne spretnosti invalidnih oseb v času brezposelnosti krnijo, k malodušju invalidnih pa svoje prispeva tudi ekonomska prikrajšanost. Tako je sklenjen začarani krog brezposelnosti, relativne revščine in socialne izoliranosti, v katerega prepogosto potegne invalidne osebe,« opozarjajo v celjskem CRI.

Razmere so po oceni vseh, ki sodelujejo pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov, krizne. Razdrobljenost v dr-

žavi in v stroki je vedno večja, navdušenja za povezovanje pa ni. Pomanjkanje ustrezne zakonodaje je le eden izmed razlogov za težave - dosti manj bi jih bilo, če bi se vsaj obstoječa zakonodaja izvajala. To ugotavlja tudi poslanec državnega zbora mag. Janez Drob-nič, prvo podpisani pod predlogom Zakona o pospeševanju zaposlovanja invalidov, ki je že našel pot v poslanske klopi. Upa in želi, da bodo tudi jeseni napovedane tematske okrogle mize s področja usposabljanja in zaposlovanja ter težje zaposljivih oseb, ki bi jih naj pripravili po vsej Sloveniji, prispevale k izboljšanju predloga, njegovemu sprejemu in predvsem čimprejšnji uveljavitvi. Podajanje žogice med invalidskimi organizacijami, zavodom za zaposlovanje, zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ne vodi nikamor.

MILENA B. POKLIC

V združenju invalidskih podjetij Slovenije je 151 članov. Le tretjina jih je nastala iz zasebne ponudbe. Ta praviloma normalno delujejo in zaposlujejo, vsa ostala invalidska podjetja pa so ustanovila velika invalidska podjetja samo za svoje invalidne delavce.

Čedomir Fabjan

St. 42-17. oktober 2002

6

INTERVJU

»Visel sem na nitkiu

Intervju s trenerjem nogometnega kluba CMC Publikum Marijanom Pušnikom

Odločitev, da povabim na pogovor temperamentnega Korošca, je čakala »v predalu« precej časa. Celjski nogometaši že tretjo sezono igrajo dobro, nekaj zaporednih uspehov pa se je zvrstilo šele v zadnjih tednih, ko so nanizali tri prvenstvene in visoko pokalno zmago. Že jutri bodo gostovali v Ljudskem vrtu. Zagotovo proti državnim prvakom ne bodo razmišljali le o obrambi, temveč bodo skušali čimveč napadati. To jim je vcepil Marijan Pušnik.

»Na klopi Publikuma sem pred dnevi prvič zmagal v Murski Soboti. Celjsko moštvo po osamosvojitvi še ni prineslo treh točk iz Ljudskega vrta. Želimo si prikazati dobro igro, ne glede na odsotnost kaznovanih Gobca in Beršnjaka. S točko bi bili zadovoljni, čeprav bomo proti enemu naših najboljših moštev igrali na zmago.«

Kdo pa bo prvak?

Koper, Olimpija, Maribor ali Publikum.

Zakaj CMC Publikum igra tako lepo, privlačno za ljubitelje nogometa?

Nakup »lepih« igralcev je premalo. Za dobro igro je potrebno trdo delati. Moštvo mora biti vrhunsko fizično pripravljeno, da lahko neštetokrat ponavlja določene elemente, gibe, faze akcij in z avtomatizacijo potez napreduje. Za to pa je potrebno poznati zadnje izsledke znanosti, ne le osnove anatomije, fiziologije, psihologije...

Čez dva tedna bo Marijan Pušnik dopolnil 42 let. Po študiju na Pedagoški akademiji Maribor je dve leti poučeval športno vzgojo na OŠ, pol leta je bil delovodja pri Kogradu, 15 let je služboval na Športni zvezi v Dravogradu. Je učitelj plavanja in tenisa ter vaditelj smučanja, v kegljanju je bil občinski prvak. V žepu ima najvišjo trenersko diplomo, UEFA PRO coaching licence.

Sicer pa moramo glede razmišljanj o igri izhajati iz publike, ki jo zanimajo zadetki. Pri vseh moštvih, ki sem jih vodil, sem želel na račun prejetega zadetka doseči še enega več. Pri nas večina klubov postavi devet igralcev na svojo polovico. Hudič je za občinstvo, ko se srečata takšni moštvi, ki prežita le na protinapade. To ni dobro za slovenski nogomet.

Koliko tekem na teden si ogledate?

Pet do deset. Vendar, to je relativen podatek, določeno srečanje si na videokaseti ogledam tudi do petkrat, če je potrebno. Imam satelitsko anteno in spremljam dogajanja ne le po Evropi, temveč po celem svetu, predvsem južnoameriške lige: brazilsko, argentinsko... Dosti mi pomagajo tudi posnetki tekem izpred desetletja, dveh, pa strokovna literatura.

In kako potem sprejemate »strokovne« pripombe nestrokovnjakov?

Kot del svojega poklica. V demokraciji ima vsak pravico povedati svoje mnenje in tako je prav. Različna mišljenja, javno izražena, nas peljejo na bolje. Je pa res, da se v slovenskem športu enostavno iščejo negativnosti. »Fovšija« je postala ena od slovenskih športnih panog. V zadnjih petih letih je naš nogomet doživel vzpon, pa ne le zaradi

nastopov reprezentance na EP in SP ter Maribora v LP, temveč glede novih objektov, vzgoje mladih... Sem pa pristaš pozitivne kritike.

Je bilo pred pokalno tekmo z Muro kaj indicev, da se vaš stolček trese?

Na govorice ne dam veliko, kajti v teh me menjujejo vseskozi. Saj je povsod tako. Publikum je z mano podpisal štiriletno pogodbo, verjamem, da z resnimi nameni. Drži, da smo imeli ob krizi nekaj sestankov, a smo ohranili mirno kri, saj smo verjeli v moštvo. Zase mislim, da sem velik pozitivist.

Potem je prišla sijajna serija, pa tudi absurd. Sovražno ozračje nekaterih do vas se je podvojilo, »virus« se je razširil tudi v Dravograd, kjer ste doma!

Moj stari znanec je zanimivo razmišljal na to temo: če mi odhod iz mojega okolja in zmago nad Dravogradom zamerijo otroci, ki sem jih vadil, jim je potrebno oprostiti, saj ne vedo, za kaj gre, če pa to storijo polnoletne osebe, je to kata-

strofa. Ni mi več prijetno, ko se sprehajam po trgu s hčerko. Deležen sem vulgarnih besed objestnih navijačev, žalitev. To je moja stvar, s katero moram živeti. Trudim se, da to ne vpliva name in na družino.

S Koroške ste pripeljali »solidni material«, za katerega ste menili, da vam bo koristil, pa obenem ni bil drag. A vendar vam mnogi očitajo prihode Korena, Vi-doviča, Helbla, Fornezzija, Peč-nika, Petriča...

Moj odgovor je povsem jasen. V klubu imamo predsednika, direktorja in strokovni svet. Kadrujemo vsi. Kriteriji so točno določeni: osebnostne lastnosti, igralske kvalitete, motorične sposobnosti in cena, ki v veliki meri odreja nakup. Kot trener bi si želel na primer Ronalda, ki pa ga Celje ne more kupiti. In »koroški očitek«: večino teh fantov sem vadil in jih dobro poznam. Raje imam njih kot deset fantov s Primorske ali iz Prekmurja, ki jih ne poznam. Obenem poudarjam: igralcev ne delim po nacionalni

pripadnosti, še manj pa po »teritorialni«.

Vaši nogometni začetki, tako igralski kot trenerski, so povezani s Koroško. Kaj pa šaleška avantura?

Zaradi portoroških sklepov sem iz dravograjske Ojstrice prestopil k ravenskemu Fužinarju, kjer je bila združena koroška selekcija. Dosegel sem veliko zadetkov in dobil povabilo velenjskega Rudarja, ki je nastopal v 2. jugoslovanski ligi. V sezoni 1978/79 sem zanj igral kot amater in čakal na profesionalno pogodbo. Soigralci so obenem vedeli, da bom študiral. Na pokalni tekmi, še živo se je spominjam, sem sameval v napadu na levem krilu, žoge pa nikakor nisem dobil. Ob polčasu sem pred trenerjem, seveda v srbohrvaščini, ki je bila »uradni« jezik, očital vse skupaj soigralcu, ta pa je odvrnil: »Ja imam dvije čerke, moram da ih hranim. Ti češ biti »učo«! Ako daš gol, češ ti da ih hraniš? !« Z Janezom Hudarinom sva bila takrat edina Slovenca pri Rudarju.

Za igralsko kariero je bilo dokončno usodno leto 1993.

V avstrijskem Schvvanbergu sem bil od leta 1991 igralec in trener. Med vožnjo na trening sem na dolgi ravnini zaspal in zapeljal s ceste... Tri dni sem visel na nitki. Kri se je izlila v možgane, obraz je bil težje poškodovan, zlomljene sem imel zgornjo in spodnjo čeljust, obe ličnici, čelo, prsnico, roko, nogo, koleno... Napišite »vse kosti«, ha, ha ha. Zaradi odlične fizične pripravljenosti sem zelo hitro okreval, čez sedem mesecev sem znova zaigral. Bil sem zelo zagnan, a koleno je bilo preslabotno. Takrat sem shujšal za 17 kilogramov. V bolnišnico je pome prišla moja življenjska spremljevalka Dar-

ja, a sem peljal sam. Želel seni] znebiti neprijetnega občutka za v lanom, ki pa me je še dolgo sprei Ijal. Vreme?

Slabega zlahka napovem. Zan di kovinske ploščice v licu se leti nisem savnal.

v prvi ligi ste začeli s Korotj nom, potem ste Dravograd prip^ Ijali v elitno konkurenco, z njji uspešno nastopali še eno sez no, nakar ste prišli v Celje. 2 kaj?

Bržkone je bilo odmevno mo delo v nogometni šoli, ki sem ustanovil v Dravogradu, in s čla skim moštvom, ki if pravzaprav trikrj nadigralo celjskeg S Skalne kleti prišla pobuda, zai! sem se dogovarjati Darkom Klaričen Kakšna je vaša ocena sezon p CMC Publikumu?

Pred prvo je prišlo do velikih spi memb v igralskem kadru. Sku! sem spremeniti miselnost, da rei ni vse. Začel sem ustvarjati igro,; ni šlo gladko. V naslednji sezoni srn; začeli zelo dobro na tekmah v evropskem pokalu Intertoto. Le malo ic manjkalo, pa bi po Aarhusu in Peti zalki izločili še Laussano. Nato so se pojavila nihanja, a ekipa je začela dobivati svoje obrise. Dokazat je, da lahko premaga vsakogar. Te kočo sezono smo spet dobro zače li, igrah odlično, j štirje remiji in ne srečna poraza v \fc lenju in Ljubljan/« pokvarili vtis, pie vsem pri javnosti, priznava le rezultat. Neumno je n sliti, da si ne želim točk. Takšneg2 trenerja ni na svetu, da bi gojil It lepo igro in ga zmaga ne bi zanima la. Vztrajal bom pri napadalni igc zahteval bom trdo obrambo. Dodi bi še, da smo pred letom dni spn menili sistem igre: v Kranju sni predstavili postavitev 4-3-3 ozin ma 4-4-2.

Se lahko vaša vizija izjaloi kajti nekaterim igralcem bodo p godbe pozimi potekle?

Prihaja dan D našega kluba. P življamo se pač s svojim delom, k ti pokroviteljev je vse manj, na: lost. Ekipa se bo v naslednjih lel krepko spreminjala. Za najbol igralce se bodo zanimali tuji k bi. Imajo sicer dolgoročne pogfl be, a s klavzulo, da lahko ob dol ponudbi odidejo. Domen Beršnj ni hotel podaljšati pogodbe. PO četa tudi Vladislavu Lunguju, zal terega obstaja zanimanje v tuji in Andreju Jožefu.

Vaše ljubezni so hči Neža, D ja, nogomet. Kaj pa košarka? C vori se, da ste zaustavili Aleksa dra Petroviča.

Vzporedno z nogometom sem jil tudi ta šport, ki se je pri nas r mahnil po SP leta 1970. Zagreb! Gibona se je večkrat pripravljali Mežici. Krešimir Čosič se je pril Ijal v mini cooperju, sprednjega deža pa ni imel. Okrepljena kor ka selekcija je Giboni dobro ki bovala na prijateljskih tekmah, ^ mi je tudi osebno dobro šlo. Dal s( tudi do 20 točk. Ah, nič takšne Bil sem mlad, izjemno hiter, z' ličnim odrivom.

DEAN ŠUSt Foto: GREGOR KAI

»Takšnega trenerja ni na svetu, da bi gojil le lepo igro in ga zmaga ne bi zanimala.«

»Zaradi kovinske ploščice v licu se dve leti nisem savnal.«

St. 42-17. oktober 2002

AKTUALNO

7^

Agonija židovske vile

Kakšna je prihodnost razpadajoče Vile Ružičke v središču Dobrne? - Kako je uspelo državi zmanjšati vrednost kulturnega spomenika za dvainpolkrat - Stroške uničenja bodo plačali vsi davkoplačevalci

1 Pri nas je mogoče tudi to, kar »v urejenejših državah nemo-We. Velika viia, ki je v samem ^išču znamenitega turistične-jakraja, propada leta in leta. Gre za nekoč čudovito Vilo Ružičko »a Dobrni, ki še vedno daje vtis nekdanje lepote. Za vilo, ki spo-mji na graščino. I lelika vila je kulturni spomenik, ';:o jo bo treba prej ali slej obno-u., novemu staremu lastniku pa |b davkoplačevalci morali pla-irazliko med stanjem objekta v asu podržavljenja in današnjim tanjem. Za vilo, ki ima dolgo zgo-ovino, vredno romana. Nekoč je bila na njenem mestu irobelnikova kmetija, ki jo je ku-Ogrof Aichelburg ter postavil graš-ino. Nato je bil njen lastnik inže-ir Heider, graditelj mostu v Zida-lem Mostu ter ustanovitelj hrast-'iške steklarne. Zadnje poglavje godovine Vile Ružičke se začne tik 'fed prvo svetovno vojno, ko je po-'^1 njen lastnik tovarnar Leon Ru-if^ka. Tovarnar je bil znani numiz-"3tik in arheolog, zato je bilo v 'iiprvo zborovanje numizmatikov ^voustanovljene jugoslovanske dr-ave.

i^užička je židovska rodbina, ki ;prišla v naše kraje iz Romunije. '%rej je bila napoti nacistom, ki "si njeno premoženje preprosto ''lastili. Po drugi svetovni vojni 'prišlo nad preizkušano rodbino "^0 zlo, jugoslovanska naciona-^cija. Po odločbi celjskega so-'^<5a iz leta 1946 je bila vila lastni-odvzeta na podlagi Avnojskega ''"oka o prehodu sovražnikovega "^tja v državno svojino, o držav-upravljanju imetja odsotnih ^^t) in o zasegu imetja, ki so ga 'Satorske oblasti prisilno odtu-

Upravni mlini

M storiti v novih razmerah z ■"^nitno, enonadstropno vilo z ga-ij'^'io, arkadnim hodnikom, kape-prečudovitim parkom? Sta-^l^i Dobrnčani se spominjajo, da j^°'la v Vili Ružički nekaj časa os-.i.^ria šola, nato pa je Stanovanj-: sklad Občine Celje oddajal sta-

novanja. Z vilo niso znali ravnati niti stanovalci niti sklad. Sledilo je silovito propadanje.

Danes se v vili vse ruši, zarašča jo grmovje. Vila Ružička, ki je bila v času podržavljenja vredna (po ugotovitvi cenilca) 755 tisoč nemških mark, je bila leta 1998, potem ko so z njo »gospodarile« različne občinske uprave, vredna komaj 297 tisoč mark. Razliko bodo upravičencu z Dunaja, ki jo zahteva z vso pravico, seveda plačali vsi davkoplačevalci. Za gospodarsko škodo zanesljivo ne bo nihče odgovarjal.

Vila bi se po vsej verjetnosti že podrla, če ne bi bilo prizadevanj Občine Vojnik. Ta je v času, ko je spadala Dobrna pod njeno upravo, poskrbela, da so leta 1997 zamenjali del strehe. Takrat so, kot se spominjajo v Vojniku, izselili še zadnjo stanovalko. Danes se je mogoče sprehoditi po Vili Ružički le še na lastno odgovornost.

Stare krivice naj bi židovski družini med denacionalizacijo popra-vih. Tri solastnice, nekdanje jugoslovanske državljanke, Theresia, Liliana in Felicita Ružička, njihove poprave žal niso dočakale. Tudi Avstrija, kjer so nato Židinje živele, jim ni za odvzeto premoženje na Dobrni plačala nobene odškodnine. Štiri leta po smrti zadnje od solastnic, leta 1993, je njihov dedič Leon Vid Modest Ferdinand Ružička (njihov sin oziroma nečak) vložil v celjski občini zahtevek za vrnitev premoženja. Danes starejši gospod z Dunaja, rojen v Novem mestu.

Za vilo, ki ji je grozilo najhujše (davkoplačevalcem pa še višja odškodnina) so potrebovali v knežjem mestu tri leta, preden so zahtevek odstopili ministrstvu za kulturo. Ljubljanski mlini so nato mleli vse do leta 2000, ko je bila napisana odločba o vrnitvi Vile Ružičke v last in posest nekdanjim solastnicam.

Sledil je prenos na njihovega dediča z Dunaja, za kar je bil potreben še zapuščinski postopek. Z vračilom Ružičkovih zemljišč se v celjski upravni enoti še vedno ukvarjajo.

Ružičkin zastopnik, celjski odvetnik doc. dr. Konrad Plauštaj-ner, nam je povedal, da je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo šele v začetku tega leta.

Bled, Portorož, Dobrna

In kaj storiti s podrtijo, kulturnim spomenikom »meščanske in trške arhitekture« danes, leta 2002? »Lastnik se namerava podrediti prostorskim načrtom, ki jih bo na tistem mestu predvidela občina,« je povedal odvetnik Plauštajner. Po vsej verjetnosti za turistične potrebe, za stanovanja za premožnejše starejše ljudi ali podobno.

»Pred koncem leta bo na Dobrni urbanistična delavnica, s katero bo

določena bodoča namembnost tudi na območju Vile Ružičke,« odgovarja Martin Brecl, župan Občine Dobrna, ki je začela poslovati leta 1999. »S potrebami razvoja občine in v soglasju z lastnikom,« dodaja. S pomočjo delavnice bodo nastale programske smernice razvoja občine, ki bodo osnova prostorsko ureditvenih pogojev. Na Dobrni omenjajo, da bi lahko vila služila za potrebe morebitnega igrišča golfa ali kot elitni lovski objekt. Sicer pa se v občini Vojnik spominjajo, da je bilo za objekt s strani morebitnih investitorjev kar nekaj zanimanja, na Dobrni pa vedo za nekoga iz Nemčije, ki se je želel na tej lokaciji ukvarjati s humanitarno dejavnostjo.

»Za nas je pomembno, da pridobi Vila Ružička neko vsebino, da bo konec propadanja,« pravi župan. V primeru posebnega interesa občine bi bili pripravljeni celo na oprostitev dajatev kot je komunalni prispevek. Dunajčan prof. Leon Ružička, naslednik bogate židovske rodbine, žal ni tako bogat kot njegovi predniki. Tudi zaradi že omenjenih zgodovinskih razmer. Zato bo po vsej verjetnosti poiskal soinvestitorja ali vilo prodal, smo izvedeli.

Za odločitev nima veliko časa, sicer bo lahko namesto rešitelja Vile Ružičke nehote njen zadnji grobar. Sicer pa ima kot lastnik kulturnega spomenika možnost sodelovanja na javnem razpisu, da pridobi za sofinanciranje obnove 50-odstot-ni državni delež. Tako so, na primer, v sosednji občini Vojnik, ki zelo dobro skrbi za kulturno dediščino, kandidirali letos za državni denar za obnovo mogočnega gradu Lemberg. S soglasjem denacio-nalizacijskega upravičenca z Gradca, ki mora dediščinski postopek po nekdanjem lastniku še zaključiti. Hitijo, sicer se bo grad podrl.

Dokler ne bodo zasadili lopat še na Dobrni, bo imel sloviti štajerski zdraviliški kraj svojo črno točko. Takšno kot je v Portorožu stari hotel Palače ter na Bledu Riklijeva vila.

BRANE JERANKO

Portorožu imajo propadajoči stari hotel Palače, na Bledu Riklijevo vilo, na Dobrni nekoč čudovito Vilo Ružičko (na fotografiji). Pogled od daleč daje vtis o njeni lepoti. Novi lastnik bo moral razpadajoči kulturni spomenik

prenoviti.

Takšen je pogled od blizu. Vila je najbolj propadla v letih denacionalizacije, med dolgotrajnimi upravnimi mlini. Odškodnino zaradi

uničenja bodo morali upravičencu plačati vsi davkoplačevalci.

St. 42-17. oktober 2002

8

REPORTAŽA

Slepi pred nakupom vile

Vodstvo celjskega društva slepih in slabovidnih je ugotovilo, da Breda Fabriš ni upravičena do pomoči pri reševanju stanovanjskega problema

Vodstvo in člane izvršnega odbora (10) društva slepih in slabovidnih Celje je očitno močno razjezil zapis v Novem tedniku o dogajanju v zvezi s stanovanjem na Brodarjevi. Iz njega se je namreč morala izseliti njihova članica Breda Fabriš, ker naj bi društvo stanovanje prodalo.

Ob tem se je pokazalo, da se tudi stanovalci bivalne enote v Razlago vi ulici v Celju bojijo, da se bodo morah izseliti zaradi načrtovanega nakupa vile na Kersnikovi za potrebe društva.

Članek in radijska oddaja na omenjeno temo sta bila ena od rdečih niti oktobrskega sestanka članov 10 društva, ki je bil minuli četrtek na sedežu društva, na Krekovem, trgu v Celju. Ker so se vsi člani 10, razen ene članice, strinjali s tem, da se aktivnosti v zvezi z zamenjavo stanovanja na Brodarjevi ulici za vilo na Kersnikovi 5 nadaljujejo, je mogoče pričakovati, da bo društvo kmalu dobilo nov objekt, v njem pa nov sedež, kjer bo dovolj prostora tudi za družabne in druge dejavnosti. »Nakup hiše, za katerega se dogovarjamo s podjetjem Nepremičnine, bo društvu omogočil bolj razgibano družabno'dejavnost, razmišljamo pa tudi, da bi uredili prostore, v kateri bi lahko prehodno bivali naši člani,« je povedal Edi Vodeb, predsednik društva slepih in slabovidnih Celje, ki je skupaj s članom 10 Branetom

Butom zavrnil očitke, da je lokacija tik ob zelo prometni Kersnikovi ulici zaradi težke dostopnosti z avtom in ker v bližini ni nobenega semaforja, za člane društva neprimerna.

Po zagotovilu predsednika društva Edija Vodeba bo bivalna enota na Razlagovi ostala tudi v primeru, da bo društvu uspelo odkupiti vilo na Kersnikovi. Dogovorjena kupnina zanjo je 25 milijonov tolarjev. Del sredstev bodo dobili z zamenjavo stanovanja na Brodarjevi, ostalo bodo skušali pridobiti iz državnih razpisov. »Če denarja ne bo dovolj, pa ostaja v rezervi še hišica društva v Podčetrtku, ki ni ravno najbolje zasedena,« je še dodal Edi Vodeb.

»Fabriševa naj vlogo utemelji!«

Obravnavali so tudi prošnjo članice društva Brede Fabriš, ki je morala 1. oktobra zapustiti stanovanje na Brodarjevi ulici. Njen partner, prav tako član društva, ki je bil nosilec najemne pogodbe, jo je z izselitvijo prekinil. »Ugotovili smo, da Breda Fabriš sploh ni imela prijavljenega začasnega prebivališča v Celju in da tajnici društva Nadi Močenik, ko se je prišla spomladi prijaviti v društvo, ni povedala resnice. Če bi vedeli, da ima Fabriše-va začasno prebivališče v Mariboru, je v društvo ne bi sprejeli. Njene probleme so dolžni reševati na območju mariborske regije,« je povedal Edi Vodeb in poudaril, da so stanovanja, ki so v lasti društva, na voljo članom za reševanje prehodnih težav, ne pa dolgotrajnih stanovanjskih problemov. »Nismo dolžni reševati stanovanjskih problemov naših članov, sobe, ki jih imamo v bivalni enoti na Razlagovi, pa so namenjene predvsem mlajšim članom, ki prihajajo na šolanje v Celje oziroma tistim članom

drugih društev, ki prihajajo v Celje na delo za dlje časa,« je povedal Edi Vodeb in dodal, da je izvršni odbor sklenil, naj Breda Fabriš utemelji, zakaj potrebuje sobo v Celju. »Če bo ta utemeljitev v skladu s pogoji za pridobitev sobe, ji bomo to odstopi-h, sicer pa naj ji težavo pomagajo reševati v Mariboru.« Na vprašanje, katere pogoje izpolnjuje stanovalec bivalne skupnosti na Razlagovi, ki ni član društva, je Edi Vodeb odgovoril, da je v bivalni enoti prostora še dovolj, in da »ta stanovalec nikogar ne moti«. Kot je dodal, naj bi na

sedež društva prispelo pismo, v katerem se dva stanovalca bivalne enote na Razlagovi strinjata s prihodom Brede Fabriš v prosto sobo v stanovanju, dva pa ne...

Breda Fabriš živi od 1. oktobra, ko je morala zapustiti stanovanje na Brodarjevi ulici, pri dobri družini v centru Celja. Kot pravi, se iz osebnih razlogov ne more vrniti domov v Maribor. Kako bo rešen njen problem, bo znano šele po naslednji seji izvršnega odbora celjskega društva, ki je napovedana za november.

ALMA M. SEDLAR

Breda Fabriš mora utemeljiti, zakaj potrebuje sobo v Celju, menijo« društvu slepih in slabovidnih.

ARKA d.O.O. Hmeljarska 1, 3310 Žalec objavlja prosto delovno mesto

KOMERCIALISTA

Od kandidatov pričakujemo Vil. stopnjo ekonomske, živilske ali druge ustrezne izobrazbe, znanje najmanj enega tujega jezika, dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih, poznavanje dela z računalnikom, vozniško dovoljenje B kategorije, kreativnost, samostojnost in odgovoren odnos do dela.

Ponujamo ustvarjalno in dinamično delovno okolje, možnost osebnega in strokovnega razvoja in stimulativno nagrajevanje.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom bomo sprejemali 8 dni po objavi na gornjem naslovu.

Št. 42-17. oktober 2002

AKTUALNO

_9

Samovolja očetova...

Oče je izpisal svoja sinova iz polulske šole in ne dovoli, da bi ju odpeljali v zavod - Kaj sedaj?

te Osnovni šoli Frana Iianjca v Celju je zdaj miril. Otroci so varni, ne boji-Me več dveh sošolcev-bra-^, ki sta jih najmanj dve [ti ustrahovala in bila na-ina. Varni so tudi učitelji, ij sta se fanta občasno lo-!vala tudi njih. Vse je v re-u in obenem vse narobe. Po mnogih neuspešnih zgojnih in upravnih postop-ih je ministrstvo za delo, Iružino in socialne zadeve ired kratkim izdalo odločbo, po kateri morata oba fan-> v vzgojni zavod. Odločba ^dokončna, pritožba ni mo-ffa, torej je odločba izvršiva. Zdaj bi se oče obeh fan-"v moral vdati in razumeti, ^.i [KImeni tak vzgojni ukrep "kaj ministrova odločba. Pa I? razume in se ne vda. Pred dnevi je prišel ves raz-'rjen v šolo in zahteval, da

vodstvo izroči vso dokumentacijo, da ju izpiše. Si-

pa fantov v šoli že vsaj irinajst dni niso videli. Do-^ sta, oče se je tako odlo-• Odločil se je tudi, da bo 'Oia sinova poslal v svojo '^no domovino, na Koso-

Nikakor pa ne v zavod.

Oče grozi z nasilnimi dejanji, če bi si kdo upal otroka odpeljati v Veržej.

Zaradi nenehnega nasilja, ki se je dogajalo v Osnovni šoli Frana Kranjca, je prve dni oktobra ukrepal svet šole. Ministrico za šolstvo, znanost in šport so potem predstavniki staršev pozvali, naj začne postopek za sprejem takšne zakonodaje, ki bo ščitila učence in zaposlene na šolah pred izredno nasilnimi učenci. Ministra za delo, družino in socialne zadeve so starši pisno pobarali, kdaj in kdo bo uresničil njegovo odločbo, veljavno od letošnjega 2. septembra dalje. Ministrici in ministru so starši postavili tudi rok, do kdaj naj jim odgovorita na postavljena vprašanja. Če ne bosta odgovorila, bo sledil kolektivni bojkot pouka. 12. oktober je mimo, ministrica in minister pa še vedno nič.

»Bojkot je zdaj sicer brez smisla, saj fantov itak ni več na šoli, a to še ni razlog, da ministrstvi ignorirata zahteve svete staršev. Tu se vidi, kako je država nemočna. Pri nas starši očitno lahko počnejo z otrokom, kar hočejo,« je ogorčena Jana Dobnik, predsednica sveta staršev.

Odločba je tu, oče svojih dveh šoloobveznih fantov ne pusti več k pouku in je trdno

odločen, da ju tudi v vzgojnem zavodu ne bodo nikoli videli. Kaj zdaj?

Izvršitelj odločbe ministrstva za delo družino in socialne zadeve je znan: center za socialno delo. Če odločbe ne more sam izvršiti, lahko zaprosi za pomoč druge državne organe. Pa policija? PoH-cija ni izvršitelj, nudi lahko le pomoč socialnim delavcem med privedbo v vzgojno ustanovo. Kdo torej?

Da bi dobili odgovor iz prve roke, smo poklicali na Center za socialno delo v Celju, socialno delavko Lidijo Ozis, ki nas je po kratkem postopku odpravila, rekoč, da ona ne bo dala izjave, ker za to nima pooblastil in da naj počakamo na direktorico, ki pa bo do konca tedna odsotna, torej nam nedosegljiva. Socialna delavka Lidija Ozis pa je tista, ki primer, o katerem pišemo, vodi in ga torej dobro pozna. Ni nam hotela odgovoriti niti na eno samo preprosto in splošno vprašanje: kdo je izvršitelj odločbe o vzgojnem ukrepu, ki jo je podpisal minister in kakšne so možnosti za njeno uresničitev, če se pojavijo ovire. »Stvari se še urejajo,« nam je »zaupala« socialna delavka Ozi-sova. Kako dolgo še?

MARJELA AGREŽ Foto: GK

Otroci na Polulah hodijo sedaj k pouku brez strahu.

Št. 42-17. oktober 2002

10

GOSPODARSTVO

Gorenje za Angleže

Gorenje bo poslej lastno blagovno znamko prodajalo tudi na britanskem trgu, na katerem je sicer prisoten že dobrih dvajset let. Uradna predstavitev je bila pred nekaj dnevi v Londonu, udeležil pa seje tudi član uprave Franjo Bobinac, ki je med drugim poudaril, da je uveljavitev lastne blagovne znamke dolgotrajen proces, vendar v Gorenju računajo na uspeh, saj zaupajo v svoje izdelke. Gospodinjski aparati iz Velenja so prisotni že v 60 državah na vseh kontinentih, tržni delež v Evropi pa znaša 4 odstotke. Lani je Gorenje v Veliki Britaniji ustvarilo nekaj manj kot 15 milijonov evrov prometa, v prihodnje pa načrtujejo obseg poslovanja še razširiti. Za britanski trg so izbrali aparate iz linije Pi-ninfarina, ki jih poleg visoke kakovosti odlikuje tudi sodoben dizajn, sodijo pa v srednji in visoki cenovni razred.

Jurmes na razpotju

Dolg šentjurskega podjetja za trženje mesa in mesnih izdelkov se je povzpel na 900 milijonov tolarjev - Po »prisilki« bo večina delavcev šla v novo podjetje Gruda-Jurmes Trgovina

»Prisilna poravnava ni nič posebnega. Prepričan sem, da bo uspela, saj smo jo predlagali predvsem zato, da bi v podjetju zdaj, ko je še čas, uredili finančno poslovanje in na novo določili vizijo razvoja,« odgovarja na vprašanje, ali pomeni »prisilka« začetek konca, Rado Tržan, od nedavnega edini član uprave šentjurske Grude Jurmes.

Rado Tržan pojasnjuje, da so spremembe v poslovni politiki podjetja, ki jih nameravajo izpeljati skozi postopek prisilne poravnave, tudi posledica korenitih organizacijskih in kadrovskih, predvsem pa lastniških sprememb, ki so se po spomladanski skupščini zgodile v Mesarstvu Šentjur. Tam je namreč po dokapitalizaciji večinsko lastništvo prevzela Emonina Farma Ihan. »Zaradi prestrukturiranja proizvodnje v Mesarstvu moramo tu-

di v Grudi-Jurmes na novo opredeliti naše poslanstvo in vizijo, da se bo dopolnjevala z Ihansko,« pojasnjuje Tržan. In priznava, da z načrtovanimi spremembami vendarle lovijo zadnji vlak, saj si brez prenove trženj skih pristopov ne morejo obetati obstoja na slovenskem in tujih trgih.

»V preteklosti je bilo v podjetju storjenih veliko napak, ki smo jih pometli pod preprogo, vendar smo se odločili, da starih grehov ne bomo pogrevali. Pa čeprav se je v zadnjem času nabralo za okrog 900 milijonov tolarjev dolgov,« pravi Tržan. Se je poslovanje Jurmesa poslabšalo zaradi predlanske pripojitve ljubljanske Grude? Tržan trdi, da le deloma. Skupaj z velikim premoženjem so namreč dobili veliko nerešenih problemov, pa tudi ljudi, ki jih niso mogli takoj vključiti v svoj koncept poslovanja.

Reorganizacija novembra

v podjetju skupaj z ljubljansko svetovalno družbo Iteo pripravljajo načrt finančne reorganizacije, ki ga morajo sodišču predložiti do konca novembra. Gruda-Jur-mes naj bi se preoblikovala v holding, ki bi povezoval njena hčerinska podjetja in še kakšnega mesarja ali predelovalca mesa, s katerim bi sodelovali pri trženju. Pri pogovorih so najdlje z Litijskim mesarstvom, kjer bi za Šent-jurčane klah -in predelovali govedo. Domače Mesarstvo, kjer ima Gruda-Jurmes le še neznaten lastniški delež (je pa Mesarstvo med njenimi največjimi upniki), se namreč v celoti usmerja v klanje in predelavo prašičev. Kaj več o načrtih Mesarstva in njihovih odnosih z Jurmesom, ki so se očitno temeljito spre-menih, smo hoteh izvedeti

tudi od novega vodstva podjetja, vendar še vedno nihče od odgovornih ni dosegljiv za javnost.

Kot pojasnjuje Tržan, bi po prisilni poravnavi v hol-dingu ostalo približno deset zaposlenih, sedemdeset ljudi pa bi prezaposlili v nedavno ustanovljeno hčerinsko družbo Trgovina. Od preostalih dvajset sedanjih delavcev Grude-Jurmes jih je polovi-

ca tik pred upokojitvijo, setim pa bi delo poiskali katerem od partnerskih poc jetij. Tržan pričakuje, dab( hnančna in siceršnja preiio va podjetja zaključena doff bruarja prihodnjega leta. i uspešnost prisilne poravna ve ne dvomi, saj bodo, ko poudarja, mnogim upnikoo poplačali več kot polovico tei jatev.

JANJA INTIHA!

Merx bo Astor

Gostinsko podjetje Merx, ki je od leta 2000 v večinski lasti Grude-Jurmes, bo predvidoma prihodnji mesec uradno odprlo prenovljeni celjski hotel Merx, ki bo poleg drugačne notranje podobe dobil tudi novo ime Astor. Kot je povedal direktor podjetja Bogdan Bevc, so z dograditvijo še enega nadstropja pridobili šest novih sob, tako da imajo zdaj v hotelu 72 postelj. Poleg recepcije so prenovili tudi restavracijo, v kateri je poseben prostor za poslovne pogovore, dozidali zimski vrt ter v kleti namesto »zloglasnega« bara uredili manjšo konferenčno dvorano. Naložba, ki še ni v celoti zaključena, je vredna 120 milijonov tolarjev. i

Celjski šefi merilnih naprav

Podjetje Alba je v nekaj letih pridobilo vse domače in tuje akreditacije ter certifikate za proizvodnjo in kontrolo meril

v Sloveniji sta trenutno le dve podjetji, ki smeta v imenu države preverjati kakovost meril in izdajati dovoljenja za njihovo delovanje. Eno od njih je celjska Alba, ki že sedemnajst let uspešno nadaljuje tradicijo izdelovanja in kontrole meril v mestu ob Savinji. Pridobitev listine o imenovanju za izvajanje overovitve meril je vrhunec večletnega prizadevanja podjetja, da bi v svoji dejavnosti doseglo takšno strokovno raven, kakršno zahteva (in priznava) evropska skupnost.

Zgodba se je pričela leta 1985, ko je Alojz Kračun kot

samostojni podjetnik začel popravljati elektronske tehtnice. Posel je kmalu razširil še na popravila industrijske medicinske elektronike in elektronike za široko potrošnjo ter pri tem navezal pomembne stike z nemškim proizvajalcem tehtnic Sarto-riusom. Dela je bilo toliko, da je leta 1990 ustanovil podjetje Alba. Na nadaljnji razvoj je usodno vplivalo srečanje s Krko in drugimi farmacevtskimi družbami, za katere so začeli izdelovati elektronske tehtnice. »V Krki so od dobaviteljev zahtevali, da uredijo svoje poslovanje po evropskih standardih kakovosti. Ker nismo hoteli izgubiti tako pomembnega poslovnega partnerja, smo kot prvi v svoji branži pridobili certifikat kakovosti ISO 9002. To pa je bil šele zače-

tek, saj smo s tem certifikatom pri pridobivanju strokovnih referenc opravili komaj osnovno šolo,« pravi Kračun.

V naslednjih letih je Alba, ki je veliko vlagala v razvoj in si v nekdanji Ingradovi stavbi na Lavi uredila sodobno opremljen merilni laboratorij, pridobila vse možne domače in tuje akreditacije in certifikate, ki dokazujejo visoko usposobljenost podjetja za proizvodnjo in kontrolo meril. »Prej kot marsikdo drug smo si zagotovili vstopnico za Evropsko unijo. Ker smo pri tem preveč »štrleli« iz povprečja, so nas mnogi večkrat želeli potlačiti. Pa se nismo dali. Pridobili smo si še vse potrebne žige, tako da lahko delamo povsem samostojno, brez drugih organov. Pravzaprav smo mi tisti, ki nadziramo druge,« poudarja Kračun in dodaja, da bo treba zdaj vso znanje in vsa priznanja tudi primerno unovčiti.

Podjetju Alba so listino o imenovanju za izvajanje overitev meril, ki jo je izdalo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, podelili na včerajšnji slovesnosti, ki je bila v celjskem Narodnem domu.

V podjetju Alba je trenutno zaposlenih 27 ljudi, od tega jih 17 dela v poslovni enoti v Ljubljani, kjer imajo večji del proizvodnje, v Celju pa skrbijo za razvoj in opravljajo

servisno dejavnost, ki je še vedno osnova njihovega dela. Pred dvema letoma so razvili modele najsodobnejših elektronskih tehtnic in industrijske elektronike, ki jih poleg izdelkov priznanih tujih proizvajalcev uspešno tržijo v Sloveniji. Zaradi strogih pravil pri proizvodnji in kontroli meril v Evropo za zdaj še ne morejo, ko bo Slovenija sprejeta v unijo, pa pri-

čakujejo veliko dela, zlasti na območju avstrijske Štajerske.

Alojz Kračun meni, da takšne rasfi podjetja kot doslej ne morejo več pričakovati. »Kar smo ustvarili, bomo na vsak način poskušali ohranili. K vsem certifikatom in akreditacijam bomo poskušali dodati še priznanje za poslovno odličnost.«

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC

Direktor in ustanovitelj Aibe Alojz Kračun: »Težko je priti do vrha, težje se je na njem obdržati.«

Za razvoj Dravinjske doline

Območna razvojna agencija Pohorje-Dravinja se uspešno vključuje v vse dejavnosti, ki prinašajo razvoj na območju občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Op-lotnica. Celo tako uspešno, da so za njene programe župani teh občin izrazili pripravljenost, da prispevajo zanje še več sredstev kot doslej.

Med sedemnajstimi projekti območne razvojne agencije izstopajo uspehi pri razvoju lokalnih grozdov na področju lesarstva in kovin-

ske predelave, odziv mladih na delavnice za motiviranost za zaposlitev in samozapo-slitev, v katere se je vključilo 116 mladih, in velik raz-

mah podjetniških krožkov na osnovnih šolah, ki jih je letos že devet. Veliko dela so namenjali pripravi različnih investicijskih in razpisnih dokumentacij: za investiranje v vrednosti skoraj 6 milijard tolarjev, za subvencije 850 milijonov ter za ugodna posojila 3,3 milijarde tolarjev. Žal so prosilci

dejansko prejeli le 10 do t odstotkov zaprošenih sr« stev. Opazen premik pria kujejo tudi pri razvoju ti rizma Dravinjske doline. Vi štiri občine bodo v letu pripravile skupen turi>. -vodič, uskladile progran prireditev in povezale kolf sarske pod.

Na seji upravnega o, agencije prejšnji teden ~ osnovi podatkov o opravijo nem delu v tem letu in tih za naprej soglasno ug^ tavljali, da je agencija za svo| delo dobro usposobljena,'' zna ponudifi in izkoristiti V možnosti tako na državt ravni kot v dialogu z invest torji. Kot je dejal predsedm upravnega odbora FraiJ Ban, hoče biti in bo najbo' ša območna razvojna ag^' cija ne le v Savinjski reg'! temveč tudi širše, pripravlj na pa je tudi na Evropo. ^ tem pa je bil kritičen do s' delovanja območne agen^ je z Regionalno razvoji^ agencijo Celje, saj ta ne orn' goča pravega vsebinskega P' vezovanja.

0

Vodja Območne razvojne agencije Pohorje-Dravinja Jasmina Mihelak Zupančič In predsednik upravnega

odbora Franc Ban.

St. 42-17. oktober 2002

GOSPODARSTVO

11

Celje - izhodišče za druge trge

podjetje Weishaupt iz Celja obvladuje celotni jugovzhodni trg - V desetih

letih petkratno povečanje prodaje

Celjski VVeishaupt, ki je jdi sam hčerinsko podjet-■nemškega koncema Max feishaupt, bo v naslednjih ali treh letih v vseh dr-jvah nekdanje Jugoslavi-{ustanovil lastna podjet-,,0d leta 1994 že ima hče-jnsko podjetje v Zagrebu, |fedstavništva pa v Beogra-In, Sarajevu in Skopju, ven-lar so v vodstvu koncema irepričani, da bodo z nepo-ledno prisotnostjo še boje obvladali jugovzhodne fge, na katerih prodajajo igrevalno tehniko že 37 let. Prejšnji teden je sedež celj-kega Weishaupta obiskal lanfred Stury, posebni ooblaščenec lastnika kon-trna Siegfrieda Weishaup-1, ki je v koncernu zadol-1ZT prodajo. Med drugim iaril, da slovensko hče-sko podjetje zelo dobro po-e, zasluga za to pa ne gre lobrim izdelkom, ampak t visoki strokovni podko-osti 11-članske celjske )e. Sturyjev obisk v Ceni bil slučajen. Sodi v ) praznovanj treh jubi-ki jih letos praznujejo shauptu - 70. obletni-slovanja matične druž-0. obletnico izdelovanja Inikov in 10. obletnico irinskega podjetja v Celju. Veishaupt Slovenija je bil

fer registriran že konec le-1991, delovati pa je začel tiuarja 1992. Bil je prvo

podjetje pri nas s stoodstotnim tujim kapitalom. Prva de-setletka je bila zelo uspešna, pravi direktor Henrik Dvor-šak, saj so v tem času povečali prodajo za skoraj petkrat ter osvojili v Sloveniji pomembne tržne deleže. Pri velikih gorilnikih obvladujejo do 85 odstotkov trga, pri

manjših ogrevalnih napravah pa okrog 15 odstotkov, ki bi jih radi v naslednjih letih povečali na vsaj 25 odstotkov. Letos bo podjetje, ki vsa leta posluje z dobičkom in »obvladuje« celotno območje nekdanje Jugoslavije, ustvarilo 3 milijone evrov prihodka. Številka zajema prodajo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in deloma na Hrvaškem, prodaja v ZRJ pa znaša še okrog 1,5 milijona evrov.

Henrik Dvoršak: »Celje bi lahko bilo bolj ponosno, da si ga je tako pomemben svetovni proizvajalec, kot je IVeishaupt, izbral za sedež svojih dejavnosti v Sloveniji in na celotnem območju jugovzhodne Evrope. Če bi bila pobuda odgovornih v mestu nekoliko večja, bi v Celje, ki ima izvrstno lego in odlične strokovnjake, gotovo prišla še kakšna multinacionalka.«

Kot pravi Henrik Dvoršak, je poslovanje na južnih trgih še vedno težko in tvegano. Zelo močna je tudi konkurenca, vendar se je VVeishaupt v minulih 37 letih v tem delu

Evrope uveljavil kot zaupanja vreden proizvajalec. Poleg tega so se v celjskem podjetju zaposliU ljudje, ki te trge dobro poznajo, saj so na njih delali še kot predstavni-

ki Ema, ki je bil do leta 1991 zastopnik Weishaupta na območju Jugoslavije. V Celju zadnje čase resno razmišljajo, da bi prodajo gorilnikov in ogrevalnih naprav razširili še na kakšno drugo jugovzhodno državo. Najprej pa bodo ustanoviti lastna podjetja v Bosni in Hercegovini, ZRJ in Makedoniji. Na Kosovu in v Črni gori bodo imeli le predstavništvo. Dvoršak pričakuje, da bodo že v nekaj letih povečali prodajo na najmanj šest milijonov evrov, kolikor je znašala pred razpadom Jugoslavije.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC

Koncem Weishaupt zaposluje danes v matičnem pod-jetju v nemškem mestu Schvvendi ter sedemnajstih hčerinskih dmžbah na skoraj vseh celinah 2.800 delavcev. V zadnjem letu je promet koncema dosegel 320 milijonov evrov.

Namesto za večje slavje ob deseti obletnici delovanja so v celjskem VVeishauptu denar raje namenili za posebno darilo. Osnovni šoli Frankolovo so kupili nov gorilnik, ki sta ga ravnatelju Darku Sušku (desno) izročila predstavnik koncema Manfred Stury in direktor celjskega podjetja Henrik Dvoršak (drugi in tretji z leve).

Največ za plače

Upniki preboldskega Mika, ki je od 4. septembra Vj Irisilni poravnavi, so morali do začetka tega tedna Irijaviti terjatve, ki jih imajo do podjetja.

Po besedah prisilnega upravitelja Tomaža Kosa bo konč-J ~ z!iesek vseh terjatev znan že konec tega tedna. Največ-| 'ki so ministrstvo za finance, podjetja Papilon, Elektro| n Tibora iz Trzina ter zaposleni. Kot so povedali v^ 1 območni organizaciji svobodnih sindikatov, so -■■ :27 delavcev vložili za 77 milijonov tolarjev terjatev. 'v\iveč, kar 58 milijonov tolarjev terjatev, je nastalo na f3čun premalo izplačanih plač v zadnjih petih letih, podjetje pa delavcem dolguje še letošnji regres, nadomestilo ^malico in potne stroške od letošnjega junija do uved-^5 prisilne poravnave ter nekaj jubilejnih nagrad.

Težave Mika so podobne kot v drugih tekstilnih pod-ietjih. Podjetje že nekaj časa ne more več poravnavati "seh svojih obveznosti, pesti pa ga tudi preveliko število ^poslenih. Zato načrt finančne reorganizacije, ki ga je sodstvo Mika oddalo pred nekaj dnevi, predvideva tudi odpuščanja. Kakšne bodo številke, Kos še ne ve, saj mo-^^jo v Miku prav pri predlogu kadrovske sanacije dopolniti finančni načrt. JI

Gorenjevo pohištiro tudi iz BiH

korenje Notranja oprema je v naselju Blažuj pri Saraje-y odprlo tovarno za dodelavo kuhinjskega in kopalniš-

•^Sa pohištva. Naložba je vredna 2 milijona evrov, tovar-"^Pa naj bi na leto naredila 2,5 milijona evrov prometa.

J^elenjsko podjetje, ki je od lani v večinski lasti Gorenja, med največje slovenske proizvajalce in izvoznike ku-•^Iskega in kopalniškega pohištva. Osnovna vizija podjetja * Postati vodilni ponudnik celovite notranje opreme na slo-j^t^skem trgu ter na trgih jugovzhodne Evrope, kjer bodo ^^^ijali koncept lokalne proizvodnje ter s tem izdelke še

bolj približali lokalnemu prebivalstvu. Lani je Gorenje Notranja oprema, ki zaposluje 930 ljudi, ustvarilo 7,7 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, od tega po 3,3 milijarde tolarjev na slovenskem trgu in na trgu Evropske unije, nekaj več kot milijardo tolarjev pa na trgih jugovzhodne Evrope.

Gorenje ima v Bosni in Hercegovini kljub močni konkurenci zelo visok tržni delež pri prodaji gospodinjskih aparatov. Lani je v tej državi prodal za 29 milijonov evrov različnih izdelkov, letos pa pričakuje, da bo prodajo povečal še za šest odstotkov. JI

■i FINANCE

Vrednostni papiiji deinišidii družb

Vrednostni papirji investicijsidit družb

Tečajnica

Borzni indeicsi

St. 42-17. oktober 2002

12

Ozara na stežaj

Dan odprtih vrat društva Ozara - Med štirinajstimi slovenskimi enotami

tudi celjska

Ob dnevu duševnega zdravja je društvo Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, ki ima svojo enoto tudi v Celju, organiziralo dan odprtih vrat. S tem se je društvo ponovno predstavilo širši javnosti in opozorilo nase.

Dan Ozarinih odprtih vrat je bil minuh četrtek v prostorih na Krekovem trgu v Celju. Celjska enota s pisarno za informiranje in svetovanje ter stanovanjsko skupino deluje od leta 2000, sicer pa so takšne enote v štirinajstih slovenskih mestih.

Ozara je neprofitno social-no-humanitarno društvo, katerega skrb je usmerjena v človekovo duševno zdravje. Ozarini programi so torej namenjeni ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po zdravljenju v psihiatričnih ustanovah, sicer pa je društvo na voljo vsakomur, ki se znajde v duševni stiski.

V celjski pisarni na Krekovem trgu 3 se vsak ponedeljek od 10. do 12. ure zbere skupina za samopomoč. Člani se pogovarjajo o svojih sti-

skah in težavah, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju, tam dobijo potrebne informacije, kam in na koga se obrniti za pomoč, kako se najhitreje vključiti v življenje po končanem psihiatričnem zdravljenju. Občasno so na dnevnem redu aktualne teme, ki jih zanimajo. Na strokovne sodelavce pisarne se lahko obrne vsakdo osebno ali po telefonu na številko 03/ 49 25 750.

Ozarini strokovni svetovalci obiskujejo uporabnike na domu, če je takšna uporabnikova želja ali potreba. Običajno gre za pogovore, za pomoč in nasvete pri urejanju osebnih zadev, za pomoč pri urejanju bivalnega okolja, uporabnik lahko zaprosi svetovalca, da ga spremlja na nujnih poteh.

V okviru Ozarine enote v Celju se uporabniki vključujejo tudi v najrazhčnejše pro-

stočasne in ustvarjalne dejavnosti, na primer slikarske in računalniške tečaje. V teh delavnicah nastaja društveno glasilo Ozarina skrinjica, v obhkovalno-likovni delavnici Mozaik pa nastajajo razni uporabni in okrasni izdelki oziroma predmeti. Pri tem so strokovnim delavcem v veliko pomoč prostovoljci, ki pa jih je premalo, pomemben delež v življenju društva prispevajo tudi fantje, ki se odločijo za civilno služenje vojaškega roka. Prostovoljec je lahko vsak, ki je pripravljen sodelovati z društvom in spremljati ljudi s težavami v duševnem zdravju. Sestavni del Ozarinega dogajanja so tudi občasni pikniki, ogledi, izleti v naravo, pohodi.

Pomembna Ozarina enota je stanovanjska skupina, ki je namenjena tistim, ki ne zmorejo samostojno živeti in ki nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. Nekateri uporabniki se po zdravljenju v psihiatrični ustanovi tudi nočejo vrnid v domače okolje. Tem so na voljo bivalne enote: sobe in skupni prostori. Načrtovanje življenja in dela v stanovanjski skupini je skupno, najbolj pomembno je učenje za kasnejše samostojno življenje.

MARJELA AGREŽ Foto: GK

Ozarine strokovne delavke: Marija Ovtar, Tanja Mlač in Metka Vanček ter vojak »civilist« Damjan Luc.

Slovenski teden v Singenu

Partnersko mesto je spoznavalo slovensko literaturo in vino

Celjsko partnersko mesto Singen ob Bodenskem jezeru v Nemčiji vsako leto prireja poseben kulturni festival. Letošnji se je prejšnji teden odvijal pod naslovom Wortwelten. Šlo je torej za literaturo oziroma pisano besedo in njeno ilustriranje.

Sestavo programa Slovenskega tedna v okviru Wort-vvelten so zaupali prof. Ivani Iki Medved, ki s svojimi dijaki Gimnazije Celje-Center že več let sodeluje z dijaki gimnazije Friedrich Wohler-Gymnasium. Skupaj s publicistom Dragom Medvedom sta sestavila program Slovenskega tedna. Zajemal naj bi predvsem zanimive celjske avtorje in enega širše znanega in uveljavljenega slovenskega literata, želeli pa so spoznati tudi slovenskega uveljavljenega vinarja z de-gustacijo njegovih vin.

Prof. Marijan Pušavec, bibliotekar in vodja posebnih zbirk v Osrednji knjižnici Celje, je v Mestnem umetnostnem muzeju predstavil življenje in delo Alme M. Karlin v obliki razstave na panojih, ki jih je izvrstno izdelal oblikovalec Iztok Skok in s predavanjem, ki je pri poslušalcih vzbudilo mnoga vprašanja. Razstavo na panojih so podarili Mestni knjižnici v Singenu, v kateri so že določili izredno komunikativen prostor za stalno postavitev. Ta večer se je istemu občinstvu predstavila s svojimi slikanicami in

drugimi deli za mlade pisatt Ijica in ilustratorka Lilijan Praprotnik Zupančič, ki je-Singen pripotovala iz Baslj kjer se je udeležila svetovne ga kongresa IBBY - Medna rodne zveze za mladinski književnost. Kot ilustrator!« so jo vpisali na častno lisK zveze. Njene slikanice s svoj« tvenimi estetskimi sporočil so na mah osvojile avditoriji singenski knjižnici.

V sredo zvečer je Drago Medved predaval o svoji knji gi Slovenski Dunaj s poudai kom na Celjanu Tomažu Pre lokarju, ki je bil v letih 145: - 1496 škof v bližnji Konstan ci in je tam tudi v stolnici po kopan. Občinstvo je bilo prt senečeno nad imeni, ki sojil poznali, pa niso vedeli, i gre za Slovence, če omenin samo Jurija Vego. V četrte! zvečer pa je avtor knjige Sk venski Dunaj v prestižni rej stavraciji La Villa predsml vinorodno Slovenijo in vinai ja Aleša Kristančiča z blagov no znamko Movia.

V petek je iz Frankfurtai Singen pripotoval pisatelj Drj go Jančar in zvečer v teatru Dis Farbe bral svoja dela in odge varjal na vprašanja številnegl občinstva. Njegovo ime jej Nemčiji že dokaj znano. Nj« gov zadnji roma Zvenenje

vi je že deseta knjiga prevede na v nemščino. Z njegovim stopom se je končal Sloveč ski teden v okviru priredit? Wortwelten v Singenu.

Gradbišče namesto parM

Na območju tako imenovanega Sončnega parka v Celju bo v prihodnjih letih pravo gradbišče. S sprejemom strokovnih podlag za to območje je celjski mestni svet prižgal zeleno luč za lov na atraktivne parcele. Te bodo privabile predvsem tiste, ki želijo graditi svoje hiše nedaleč od mestnega jedra.

Sončni park omejujejo struga Koprivnice na severu, podaljšek Čopove na zahodu, Grevebroiška na vzhodu, na jugu pa pot med Čopovo

in Cesto v Lokrovec. Območje je bilo pred zdaj že davnimi leti rezervirano za Titov park spomina, kasneje za park, še kasnejši načrti so ga opredeljevah kot območje za blokovno gradnjo. Z zadnjimi spremembami pa v svojem vzhodnem delu postaja prostor za gradnjo manjših blokov [tipa vile), v zahodnem pa privlačen prostor za individualno stanovanjsko izgradnjo. Parcele na tem območju bodo velike od 600 do 1000 kvadratnih metrov, prostor pa nameravajo dodatno

urediti tudi z mrežo cest. pomembnejši med njimi ^ podaljšek severne vezne ste, ostalo območje bo pf' predeno s peš potmi in J' voznimi cestami za skupi" stanovanjskih objektov. ^ tem se zdi pomembno, da^ s spremenjenimi zasnova" uredili protihrupno zaš^'' in tudi ohranitev zelenih P' vršin in večjih dreves, pa" di obvodno območje Kopf' niče z vso vegetacijo, ki p^^ stavlja posebno krajinsko 1^ liteto.

Št. 42-17. oktober 2002

prenova Almine

hiše

Obnovitvena dela hiše Alme Karlin, ki jo je poleti odkupila celjska

občina

po nekaj letih dogovarjanj o od-upu hiše v Pečovniku, kjer je jvela pisateljica in svetovna po-fltnica Alma Karlin, so dogovo-i z dedinjo končno obrodili adove. Za hišo je Mestna občila Celje odštela 3,5 milijona, za (inljišče 1,5 milijona tolarjev. Na ibjektu, ki ima status kulturne-la spomenika, so se že začela ob-lovitvena dela, ki naj bi bila pred-lidoma zaključena do leta 2005. [anje je MOC zagotovil 4 milijo-le, 2,7 milijona tolarjev pa je pris-jevalo ministrstvo za kulturo. »Konec septembra smo z ministrs-iia za kuUuro dobili obvestilo, da cmo dobili določena sredstva za ibnovo Almine hiše, vendar pod po-pjem, da predložimo ustrezno do-

kumentacijo in vse potrebne izvedbene račune, ker naj bi bila dela zaključena do konca oktobra,« je povedala Božena Hostnik, konserva-torska svetovalka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje in dodala, da za to, da je hiša prodana, na zavodu drugače verjetno še nekaj časa ne bi izvedeli. »Hišo je bilo potrebno najprej statično sanirati oziroma utrditi zidove, saj so bile ogrožene notranje poslikave. Zato smo se obrnili na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer so nam takoj priskočiU na pomoč.« Letos nameravajo hišo najprej ometa-ti, nato injektirati severno in del zahodne stene, ko bo delo končano, pa bo izvajalec gradbenih del utrdil venec na ostrešju in nanj namestil

novo ostrešje in novo kritino. Po končani obnovi bo Muzej novejše zgodovine v hiši pripravili muzejsko postavitev. Na ogled bodo predmeti, ki so bili last Alme Karlin. Našli so tudi veliko pisnega gradiva, verjetno pa bodo zaprosili ljudi, da muzeju odstopijo stvari, za katere vedo, da so pripadale Almi.

O načrtih v zvezi s hišo, v kateri je živela Alma Kadin, smo povprašali tudi Vlada Koželja, strokovnega sodelavca Oddelka za družbene dejavnosti pri MOC: »Občina je hišo odkupila, kupnina je v celoti plačana. Zagotovili smo tudi sredstva za obnovo, o natančnejših načrtih v zvezi z hišo pa zaenkrat še ne moremo govoriti.«

ALMA M. SEDLAR

Gregor Kokalj, asistent Akademije za likovno umetnost s študentko med snemanjem notranjih poslikav v hiši, v kateri je živela Alma Karlin. V tem tednu bodo strokovnjaki posneli še zunanje poslikave, potem pa se bodo obnovitvena dela nadaljevala. Foto: Božena Hostnik

Z žensko senzibilnostjo

Janja Romih bo na županskih volitvah v Celju zastopala barve ZLSD

40-letna diplomirana politolo-^ja Janja Romih iz Celja kan-ifidira za županjo Mestne obči-neCelje. Sedanja podžupanja, za-ppi/ena kot programska mene-dierka v Regionalni razvojni igenciji, je kandidatka Združene liste socialnih demokratov (ZLSD).

Med predstavitvijo svojega progra-M je minuli četrtek v galeriji Mo-aik v Celju posebej izpostavila skrb a boljše bivalne pogoje, kakovost življenja in sožitje občanov, ki mo-3jo živeti varno. Prav s to točko obrtnega programa se Romihova naj-lolj razlikuje od ostalih treh kandi-ilatov in prav to daje slutiti, da bi občino vodila s tipično žensko sen-3bilnostjo. Sicer pa Romihova v svo-i^ni programu izpostavlja še povezovanje in odprtost Celja, sposob-to, motivirano in učinkovito občin-^0 upravo, znanje, sposobnost in 'iventivnost ter lepo, urejeno in pri-

jazno mesto. »Kandidatura ponuja alternativo mojih pogledov na vodenje mesta. Kot županja bi si najprej postavila vprašanje, kakšno mesto si sploh želimo, v katero smer

bi ga bilo najbolj pametno razvijati in zato bi poiskala pomoč pri svetovalcih, neformalnih skupinah občanov, nekakšnih razvojnih koalicijah,« je povedala Janja Romih.

Pred volitvami napoveduje svojo uvrstitev v drugi krog županskih volitev in dvoboj s sedanjim županom Bojanom Šrotom. Za kampanjo bo ZLSD namenila okoli 3 milijone tolarjev iz privarčevanih sredstev in z denarjem sponzorjev.

BRST

Člani ZLSD so imeli v ponedeljek v celjskem Narodnem domu volilno konvencijo, na kateri so predstavili kandidate za župane v občinah Celje, Štore, Vojnik in na Dobrni, predstavili pa so tudi kandidatne liste, s katerimi bodo nastopili na volitvah za nove občinske svete.

O štorski brezposelnosti

Združena lista socialnih demo-^atov je na tiskovni konferen-predstavila svojega kandida-^za župana Občine Štore. Kan-^dat Gojmir Klinar (na sliki), ki •^i celjsko Galerijo Mozaik, me-

da zelo dobro pozna Štore, '^'nkajšnjo socialno problema-'*o ter železarstvo, ^epričan je, da je po osmih letih ^za spremembe. V programu pou-Jfja gospodarstvo ter rekordno ^^zposelnost v tej občini, ki jo je treba znižati. Med drugim bi JPrizadeval za kulturni center, kjer 'lašli prostor mladi in starejši, za '^Minske prostore ter izgradnjo sta-J'^^anj. Kot ugotavlja, ni bilo v Što-

v zadnjih dveh desetletjih nobe-% novega stanovanja. Razmišlja

o praznem poslopju tako ime J^^anega internata, kjer bi lahko "^^dili dom za starejše občane. Med

drugim bi si prizadeval za ureditev železarskega muzeja.

Občinski odbor Socialdemokratske stranke Štore pa je vložil uradno

kandidaturo za svojega kandidata, sedanjega župana Štor Franca Jazbeca, ki bo kandidiral s podporo Nove Slovenije in Demokratične stranke upokojencev. Sicer pa Jazbec obljublja, da bo nadaljeval s sedanjim županskim programom, predvsem za pridobivanje novih delovnih mest v Štorah, ki jih pesti rekordna brezposelnost. Med drugim poudarja obnovo in posodobitev infrastrukture v kraju, kanalizacije ter povezavo s celjsko čistilno napravo.

Od torka je uradno znan še četrti kandidat za župana Štor, ki ga kandidira Stranka mladih Slovenije. Gre za kandidaturo Srečka Križanca, ki ga je podprla tudi Slovenska ljudska stranka. Kot prvi pa se je v Štorah uradno predstavil kot županski kandidat Jani Jur-košek iz Liberalne demokracije Slovenije.

Št. 42 - 17. oktober 2002

14

Med nemščino in angleščino

V OŠ Prebold bo angleški jezik kot prvi tuji jezik uveden prihodnje leto, nemškega bodo poučevali tudi fakultativno - Šola pred 9-letko

šolo v Preboldu obiskuje 455 učencev, ki so se v minulih dneh skupaj s starši velikokrat pogovarjali o angleščini in nemščini. V šoli še v letošnjem šolskem letu kot prvi tuj jezik poučujejo nemški jezik, angleški jezik pa fakultativno, kot nadstan-dard, ki ga plačujejo starši.

»Nemščina je v Preboldu od nekdaj,« pravi Milan Jezer-nik, ravnatelj OŠ Prebold. »Pred leti so se starši odločili za nemški jezik. Anketo smo zaradi želja nekaterih staršev ponovno izvedli pred dvema letoma in takrat se je več kot tri četrtine staršev odločilo za uvedbo angleškega jezika. Svet šole se je takrat odločil, da se bo angleški jezik uvedel z de-vetletko.«

Starši učencev 2. in 3. razreda so na letošnjem skupnem roditeljskem sestanku izrazili željo, da bi se učenci že prej učili angleščino. Zato so se v svetu šole odločili, da bodo angleščino kot prvi tuji jezik uvedli v prihodnjem šolskem letu. Glede na to, da se v 7. razredu devetletke kot izbirni predmet uvaja tudi drugi tuji jezik, so v šoli predvidevaU, da se bodo starši oziroma učen-

ci takrat odločili za nemški jezik. »Spet smo se na željo staršev odločili, da se nemški jezik začnejo otroci učiti že v 3. razredu, seveda v fakultativni, samoplačniški obliki. V bistvu smo ugodili vsem staršem,« pravi Jezernik.

V preboldski šoli so tudi zato, ker upada število oddelkov, skoraj pripravljeni na dokončno uvedbo 9-letke. Lani so v ureditev prostorov za L in 2. razred, ki sta že v novem programu, vložili 80 milijonov tolarjev. Sedaj ob šoli gradijo telovadnico, ki bo predvidoma dograjena prihodnje leto in bo namenjena tudi zunanjim upo-

rabnikom. V šoli jih čaka še ureditev knjižnice in zunanjega igrišča.

»v šoli smo s krajem in občino dobro povezani. To dokazujejo poletni tabori v Marija Reki, ki jih bomo še pripravljali, novembra pa bomo organizirali okroglo mizo, na kateri se bomo pogovarjali o drogah. Veliko poudarka dajemo tudi neformalnim srečanjem s starši, izletom ali piknikom, kjer snujemo strokovne podlage za nadaljnje sodelovanje,« pravi Milan Jezernik.

Težak gospodarski položaj podjetij v občini se odraža tudi v življenju šole, kjer skušajo na različne načine omiliti socialno stisko. Tako med drugim ravno v tem tednu učenci zbirajo star papir, izkupiček pa namenijo kot pomoč učencem za šolo v naravi, nastope... Poleg tega deluj e tudi šolski sklad, v katerem zbirajo denar za opremo šole, kamor med drugim sodi tudi nakup smučarske opreme.

U. SELIŠNIK Foto: T TAVČAR

Ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik

Seje v Žalcu ne bo

Na zadnji seji žalskega občinskega sveta je 13 svetnikov zahtevalo, da župan Lojze Posedel v roku dveh tednov skliče še eno sejo, na kateri naj bi obravnavali rebalans proračuna in poročilo nadzornega odbora.

Žalski župan Lojze Posedel se je odločil, da seje ne glede na zahtevo svetnikov ne bo sklical, za to odločitev pa navedel kar nekaj razlogov, ki jih je utemeljil z določili poslovnika in statuta Občine Žalec. Slovenska vlada je rebalans letošnjega proračuna sprejela šele L oktobra, vendar v Žalcu minuli teden še niso prejeli novega izračuna ministrstva za finance. V žalski občini sicer pripravljajo rebalans občinskega proračuna, vendar ga glede na predpisan postopek ni možno obravnavati v zahtevanem 14-dnevnem roku.

Delo nadzornega odbora ni odvisno od župana. Sicer so se člani nadzornega odbora sestali v sredo in med drugim obravnavali porabo javnih sredstev od januarja do septembra, vendar ima župan oziroma uporabnik pravico ugovora v 15-ih dneh od vročitve predhodnega poročila. S tem župan Posedel utemeljuje, da ni pogojev za sklic seje v 14 dneh, kot je zahtevala skupina žalskih svetnikov. ....................................................................US.

Šolniki na Polzeli

v četrtek so se v OŠ Polzela zbrali ravnateljice in ravnatelji osnovnih šol iz bivših občin Šmarje pri Jelšah in Žalec.

Zbrane je pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da so na Polzeli ponosni na svojo šolo, ter predstavil načrte v zvezi z gradnjo podružnične šole v Andražu, za katero so že prejeli sklep ministrstva za šolstvo o sofinanciranju, dokončali pa jo bodo predvidoma v letu 2005. Ravnatelji iz nekdanjih 12 občin, ki se na podobnem srečanju na pobudo Janeza Meglica zbirajo že več let, so si ogle-

dali gozdno učno pot, graščino Šenek in obiskali dom upokojencev, v gradu Komenda pa jim je zgodovino malteškega viteškega reda predstavil Rok Hrženjak, nekdanji učenec OŠ Polzela. Druženje so ravnatelji zaključili v novem vino-toču oziroma na kmetiji odprtih vrat pri Turnškovih v Zalo-žah, kjer so vsi še enkrat čestitali mag. Marinki Marovt, ravnateljici OŠ Polzela, ki je v sredo zvečer na posebni slovesnosti prejela republiško nagrado na področju šolstva.

US, foto: TT

Ravnateljice in ravnatelji so se zbrali v knjižnici OŠ Polzela.

Kolonija prijateljstva

Člani KUD Polzela so v sodelovanju z žalskim skladom za kulturne dejavnosti in občino pripraviU 12. Kolonijo prijateljstva Polzela 2002.

Tridnevnega druženja na Polzeli in v njeni okolici se je udeležilo 30 likovnikov-amaterjev iz širšega celjskega območja, ki so ustvarili več kot 100 del. Celjski slikar Jure Cekuta je izbral 33 del, ki so jih minuli teden postavili na ogled v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli. Ob odprtju razstave so

spregovorili predsednik KUD Polzela Marko Slokar, polzelski župan Ljubo Žnidaric vodja Javnega sklada RS ti kulturne dejavnosti Območ ne izpostave Žalec, Jožica Oc virk, ki ima tudi največ za slug za uspelo likovno kolo nijo na Polzeli. Umetnišk: program je s harmoniko ob likoval dijak Srednje glasbe ne šole Velenje Izidor Kokov nik. Razstava bo na ogled d( 20. oktobra, vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 17. ure. j T TAVČ/lisI

Priznanja in rdeč nagelj sta vsem udeležencem letošnje kolonije podelit Marko Slokar in Jožica Ocvirk.

NA KRATKO

Bogat program aktivnosti

v oktobru, mesecu požarne varnosti, so pri Gasilski zvezi Žalec, ki združuje 34 PGD iz petih občin Spodnje Savinjske doline, pripravili obširen program aktivnosti. RazdeliU so jih v štiri sklope, in sicer na strokovnoo-perativno področje, izobraževalno dejavnost, preventivno dejavnost in organizacijske naloge, v vseh štirih sklopih pa pripravljajo več aktivnosti, med drugim tudi sodelovanje v vseslovenski akciji Dobro vzdrževanje objektov in naprav - večja požarna varnost.

Drobtinica ob dnevu hrane

v evropski projekt svetovnega dneva hrane, ki je bil včeraj, se je vključila tudi 00 Rdečega križa Žalec z akcijo Drobtinica. V žalski občini jo je v soboto pripravila KO RK Šempeter s pomočjo šem-petrskih učencev. Pred Blagovnico Savinjskega magazi-na Šempeter so postavili stojnico, na kateri so prodajali kruh, ki ga je podarila pekarna Fijavž iz Šempetra. Kruh so prodajali po enotni ceni 300 tolarjev, iztržili pa so 42 tisoč tolarjev. Ta denar bodo skupaj s prispevki sponzor-

jev namenili za prehrano sa cialno ogroženih otrok iz šeffl petrske osnovne šole.

Urejeni tudi na Vranskem

Člani hortikuhurne sekci je Turističnega društva Vran sko so že avgusta pregledal okohce hiš, podjetij in kme ti j, minuli teden pa so rai glasili rezultate. Priznanja zi urejeno okolico stanovanj skih hiš in lepo cvetje je prf jelo 71, priznanja za celotni urejeno kmetijo in cvetje 15 priznanja urejeno podjetjeii cvetje pa 12 občanov. Na pf* ložnostni prireditvi v kultuf nem domu je vranski žup^ Franc Sušnik izrazil veselja da pri turističnem društvu pesno nadaljujejo lani za^f to delo. Število podeljeni' priznanj namreč priča, da s* občani zavedajo, kako zun^^ nji izgled kraja pripomore* promociji občine. ^

Opravičilo

Minuli teden se je v teks' z naslovom V spomin ml^r šim rodovom prikradla ljuba napaka. Predsedni'' 00 ZB NOV je namreč A^' gust Palir in ne Ivan Palij' kot smo pomotoma naveiJ' li v tekstu. Prizadetim se 2^ napako opravičujemo, i Uredništvi

St. 42-17. oktober 2002

15

Za menjavo ni razloga

»če bodo volivke in vo-vci upoštevali opravlje-

0 delo in dober program a naprej, potem ni razlo-3, da se menja župan,« J na novinarski konferen-

1 poudaril žalski župan D hkrati ponoven kandi-|at za župana Lojze Po-jdel, ki 4-letni mandat za-Jjučuje z dobrim občut-[om.

Posedel, ki bo na vohtvah lastopil kot neodvisni kan-lidat s podporo DeSUS, SLS H ZLSD, je predstavil naj-fečje dosežke v žalski obči-liv minulem obdobju ter iz-)OStavil dobro sodelovanje j svetniki, občinsko upravo :er državnimi institucijami ifldrugimi občinami. V nas-jrotju z drugimi kandidati p poudaril, da je vpliv lo-llalne skupnosti na razvoj gospodarstva izjemno maj-

hen, saj občine lahko zagotovijo samo prostorske možnosti ali izdajajo obratovalna dovoljenja. Tudi pri pridobivanju razhčnih dovoljenj za gradnjo občina ni-

ma možnosti, saj to področje ureja država.

Sicer je Posedel za prihodnja štiri leta napovedal izgradnjo glasbene šole, preureditev šole Griže in podružnične šole na Ponikvi, izgradnjo otroških igrišč v vseh krajih, sodelovanje pri gradnji bazena, gradnjo večnamenskega športnega objekta in novih parkirišč, iskanje rešitev za gradnjo mladinskega centra, kot največjo investicijo pa gradnjo čistilne naprave Kasaze. Druga področja v žalski občini bi ure-jah podobno kot v minulem mandatu, v skladu s predvolilnim sloganom »Skupaj nadaljujmo uspešno delo«. Svoje programe in razloge za podporo župana Posedela so predstavili tudi predstavniki treh strank.

US, foto: TT

Lojze Posedel

Od razvoja do financ

I v nedeljo sta predsedni-Ika občinskih odborov NSi iiiSDS Braslovče, Vlado Ma-rni in Ivan Fale, podpisa-

labalicijsko pogodbo, obe stranki pa bosta na bhžnjih lolitvah podprli županskega kandidata, sedanjega po-ižupana Marka Balanta.

Programske točke obeh iirank in kandidata Marka Balanta so priprava in sprejem razvojnega programa občine Braslovče in zagotavljanje denar, angažiranje raz-TOjnih potencialov občine, zagotavljanje pospešenega Jazvoja območja z vlaganji 'infrastrukturo in finančna pomoč manjšim podjetjem. Občinska hiša bi bila hiša od-

prtih vrat, dostopna za vse predloge, pripombe in sodelovanja. Balant bi si prizadeval za celovit razvoj občine ob upoštevanju kultur-

nih in zgodovinskih znamenitostih, pri tem bi dajal prednost demografsko ogroženim območjem ter skrbel bodo za čisto okolje.

Posebno pozornost bi namenil kmetijstvu s poudarkom na družinskih kmetijah,-pridelavi zdrave hrane in dopolnilnih dejavnostih, podpiral bi cilje in usmeritve osnovne šole in vrtca, spodbujal kulturne in športne dejavnosti ter društvene aktivnosti, na področju zdravstva in sociale pa bi obdržal pomoč družinam z novorojenci in poskrbel za pomoč in svetovanje ostarelim in socialno ogroženim.

TT

Marko Balant

Za gospodarstvo in mlade

v Žalcu bo na županskih »olitvah kot kandidat LDS **stopil 64-letni Marijan ^"ričnik, upokojeni dipl. ''olitolog iz Petrovč, ki je si-tudi član občinskega 'Veta.

Kandidat Turičnik bi z "dajanjem novih dejavnosti

omogočanjem hitrejše-8^ razvoja največ pozorno-

namenil razvoju lokal-"^ga gospodarstva, posred-

pa odpiranju novih de-'"^^nih mest. Poleg tega bi

posvetil izgradnji obrt-''^ cone Arnovski gozd ter }^io povezani ekologiji, ta-r stranka kot županski pHdidat Turičnik pa bi ve-'"^o pozornosti namenila ^'^dim, ki bi jim omogo-

delovna mesta. Tako bi Žalec vrnili tudi mladi '''okovnjaki, ki bi našli svoj

prostor tudi v mladinskem centru. Poleg tega je Turičnik napovedal pomoč pri pridobivanju dovoljenj za posege v prostor, na področ-

ju družbenih dejavnosti pa bi nadaljeval začete investicije, kot sta gradnja glasbene šole in šole v Grižah. Žalski kandidat bi se zavzemal predvsem za skupinsko delo, »saj se da z več glavami hitreje rešiti problem,« kakor je poudaril Turičnik, njegovo delo pa bi bilo naravnano predvsem v razvojne plane. V LDS in kandidat Turičnik pravijo, da je bilo delo v žalskem občinskem svetu premalo razvojno ter da so preveč proračunskega denarja porabili za komunalno infrastrukturo in družbene dejavnosti.

Na ponedeljkovi novinarski konferenci so predstavniki žalskega odbora LDS predstavili tudi liste v posameznih volilnih enotah.

US

Marijan Turičnik

Konec deljenja na Moziije in Rečico

v Občini Mozirje se je v ponedeljek predstavil kandidat za župana Ivan Su-hoveršnik, ki je malce pred uradno predstavitvijo občinski volilni komisiji vložil tudi zbrane podpise.

Suhoveršnik je v slabem tednu zbral približno 400 podpisov, pri kandidaturi pa ga podpira tudi Slovenska ljudska stranka. 40-letni kandidat bi kot župan deloval predvsem v smeri povezovanja med Krajevnima skupnosdma Mozirje in Rečica, vseh občanov in tudi strank, s skupinskim delom pa bi nadaljeval začete programe. S čim manjšimi sredstvi bi poskrbel za izboljšave v posameznih krajih in izgradnjo večnamenske dvorane v Mozirju. Denar bi s pomočjo kakovostnih programov poskušal pridobiti tako iz države kot Evrope, veliko vlogo v razvoju mozirske občine pa bi namenil tudi turizmu.

Glede na prejšnje izkušnje, ko je Suhoveršnik še do pomladi v Mozirju službo-

val kot farni župnik, bi znal k sodelovanju pritegniti čimveč ljudi, ne le v Mozirju, temveč tudi v širšem zgomjesavinj-skem prostoru. Suhoveršnik je sicer rojen v Novi Štifti, po izobrazbi univerzitetni diplomirani teolog, predvolilno kampanjo pa bo v največji meri financiral z lastnimi sredstvi.

US, foto: GK

Ivan Suhoveršnik

NA KRATKO

Najlepši na Polzeli

»Ob praznovanju polzel-skega občinskega praznika smo na sejmu Dobrote s kmetij podelili priznanja za najlepše ocvetličeno hišo, blok, kmetijo ali objekt različnih dejavnosri. Priznanja so dobili vsi, ki so zbrali 80 ali več odstotkov glasov ocenjevalne komisije,« popravljajo našo informacijo v prejšnji številki NT predstavniki Turističnega in Hortikultur-nega društva Polzela ter dodajajo zahvalo vsem, ki so se prijavili na natečaj, saj bodo lahko tako s skupnimi močmi polepšali kraj.

Pomoč za brezposelne

Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju z RK v Preboldu bivšim delavcem Tekstilne tovarne Prebold, ki so na spisku žalskega zavoda za zaposlovanje, razdelila pakete s pomočjo. V paketu so bili predvsem najosnovnejša živila in pralni prašek, v RK pa se zavedajo, da bi nekateri delavci tovrstno pomoč potrebovali vsak mesec. To dokazuje tudi dejstvo, da so po prehrambene pakete prišli skoraj vsi vabljeni brezposelni delavci.

MODRI TELEFON

Krediti le za premožne?

Katarina iz Celja sprašuje, zakaj ljudje z nizkimi osebnimi dohodki ne morejo dobiti določenih dolgoročnih stanovanjskih kreditov v bankah. V Banki Celje naj bi jima nedavno namreč zavrnili prošnjo za omenjeno posojilo, saj naj bi mesečni znesek odplačila zanjo in za moža, ki imata sicer dokaj nizke dohodke, za vsakega znašal približno 40 tisočakov.

V Banki Celje so pojasnili, da je do 21. septembra letos veljala omejitev izvržbe glede maksimalne dopustne meje odtegljajev od dolžnikovih osebnih prejemkov, ki niso smeli presegati višine zajamčene plače (bruto zajamčena plača znaša v oktobru 49.568,00 SIT). »22. avgusta letos pa je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po njem je možno na dolžnikove osebne prejemke poseči do dve tretjini, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (neto minimalna plača znaša v mesecu oktobru 2002 70.038,00 SIT). Zavarovalnica in ZPIZ spremembe zakona upoštevata, kar pomeni, da mora kreditojemalcu po odšteri anuiteti novoodobrenega kredita ostati še znesek minimalne neto plače. Banka Celje pa ima z zavarovalnico sklenjen dogovor, na osnovi katerega komitenti najemajo potrošniške kredite, kjer lahko ostane dolžniku tudi znesek, ki je nižji od višine minimalne plače, vendar ne manj kot 60.000 SIT. Navedene omejitve ne upoštevamo tudi pri hitrih kreditih, ki niso zavarovani pri zavarovalnici in so namenjeni izključno našim komitentom. Pri stanovanjskih kreditih, zavarovanih pri zavarovalnici, odstopanj od zakonskih omejitev ni, saj gre za kreditiranje na daljšo dobo, kar je povezano z večjim tvega-

njem. Izjema so samo tisti stanovanjski krediti, najeti pri Banki Celje, ki so zavarovani z zastavo nepremičnine v ustreznem razmerju.«

Kdaj obrezovanje dreves

Bralec Drago iz soseske Pod gabri sprašuje, kdaj bo komunalna direkcija končno zagotovila obrezovanje bližnjih dreves. Ta so zelo stara, ob neurjih se lomijo veje, posledic neurja pa nihče ne odpravi. Ker drevesa niso obrezana in z njih nenehno kaj pada, je to nevarno za otroke, ki se tam radi igrajo.

Jože Smodila iz celjske komunalne direkcije zagotavlja, da redno in po sprejetem načrtu vzdržujejo urbano drevje, odzovejo pa se tudi, ko se za nove tovrstne aktivnosti pokaže potreba izven načrta. To delo pa je pogosto težko, saj tako imenovani ljubitelji dreves pogosto protestirajo, ko po strokovnih načelih (pre)močno obre-žejo kakšna drevesa. Imenovali so jih celo morilci dreves, ko so na Trubarjevi stare breze nadomestili z mladimi, mnogo bolj primernimi lipami. V občini so obrezali že 450 dreves, akcijo bodo nadaljevali, ko bo za to primeren čas. Smodila tudi zagotavlja, da morebitno odpadlo vejevje redno odstranjujejo. (BS)

Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala novinarka Milena Brečko Poklic. Na telefonsko številko 031 / 569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.

Št. 42-17. oktober 2002

16

Obnovljena partizanska bolnica R6

Po nekajmesečnih prizadevanjih so obnovili partizansko bolnico R6 v Javor-šici, blizu Loke pri Žusmu. Večino del so opravili člani Mladega foruma Združene Uste Šentjur v sodelovanju s krajevnim odborom borčevske organizacije v Loki pri Žusmu in nekaterimi sponzorji in dobrotniki; v številnih enodnevnih akcijah pa so se pridružili tudi mladi iz različnih krajev Slovenije, zlasti pa mladi Šentjurčani,

Otvoritev pomnika humanosti in skrbi za človeka, kot se je bolnice R6 že prijelo ime, so pripravili v nedeljo popoldne, s prenovljenim objektom pa bodo upravljaU v domači borčevski organizaciji. Ob odprtju so izdali zloženko, v kateri so zbrali podatke o partizanski bolnici, ki so jo začeli graditi 7. septembra 1944, za gradnjo pa je bil zadolžen domačin Anton Drobne. Skupaj z domačinom Cirilom Plevnikom in zdravnikom, poimenovanim Črnogorec, so poiskali primerno lokacijo na Javoršici in Rudnici. Bolnica R6 je prenehala delovati koncem leta 1944 in ni bila nikoli izdana.

Prvič so bolnico obnovili leta 1977, pri prenovi pa je

spet sodeloval Anton Drame, ki je bil v času njenega delovanja tudi oskrbnik in inten-dant na Javoršici. Letos so se vnovične prenove lotili v želji, da bi pomnik, nad katerim so pokroviteljstvo prev-zeh v Splošni bolnišnici Celje, postal sestavni del zgodovinske podobe občine Šentjur, predstavlja pa tudi dodatek k turistični ponudbi osrčja Kozjanskega. T V, foto: MATEJ NOVAK

Subvencije za posojila

v šentjurski občinski upravi so objavili razpis, s katerim so majhna in srednje velika podjetja ter samostojne podjetnike z območja občine pozvali, da se prijavijo za sofinanciranje obrestne mere pri posojilih za razvoj malega gospodarstva.

V ta namen imajo v občinskem proračunu pripravljenih 11 milijonov tolarjev. Obrestno mero za najeta posojila v višini od petih do petdesetih milijonov tolarjev bodo podjetjem in samostojnim podjetnikom sofinancirali, če je bilo posojilo najeto za nakup, gradnjo ali prenovo poslovnih prostorov oziroma nakup zemljišča za gradnjo, nakup opreme ali ekološko sanacijo dejavnosti. Prednost pri dodelitvi denarja bodo imeli tisti, ki lani niso prejeli subvencije.

Vloge na razpis bodo v občinski upravi sprejemali do 11. novembra, sklepe o dodelitvi subvencij pa prosilcem posredovah v enem mesecu. IS

Za slabih pet litrov

Z modre kavčine pred Ipavčevo hišo v šentjurskem Zgornjem trgu so lani obrali 54 grozdov, letošnja letina pa je bila skoraj za petino skromnejša. Le 46 jih je po nedeljski trgatvi čakalo, da pristanejo v stiskalnici...

Skrbnik šentjurske potomke stare trte z Lenta, mestni vi-ničar Aci Urbajs, bo moral zdaj še poskrbeti, da bodo po martinovem vstekleničili vino, ki se ga v Šentjurju pije skorajda po kapljicah. Skrbno so morali ravnati že lani, čeprav je bila letina obilnejša, letošnjih slabih pet litrov pa bo moralo vzdržati vsaj do rezi trte na pragu prihodnje pomladi.

IS, foto: MATEJ NOVAK

Klio za dr. Grdino

Zveza zgodovinskih društev Slovenije je letos drugič podelila nagrado Klio za raziskovalno delo v zgodovinopisju, drugi prejemnik priznanja za promocijo zgodovinopisnega raziskovalnega dela in njegovih vidnejših dosežkov v stroki in širši javnosti pa je Šentjur-čan dr. Igor Grdina.

Klio (denarno nagrado v višini treh povprečnih slovenskih neto plač) je dr. Grdina prejel za obširno monografijo o rodbini Ipavcev, znamenitih slo-

venskih zdravnikov in glasbe, nikov. Monografijo je izjem, no lepo sprejela tudi javnost, saj je bila ena redkih strokov no-raziskovalnih del, ki se b«. re kot prava družinska saga, žf kmalu po izidu razprodana. Di Igorja Grdine so se pred slabin; mesecem, ob praznovanju ob činskega praznika 24. sepiem. bra, spomnili tudi šentjurski rojaki in mu za besedilo mono. grafije Šentjur v času, čas v Šentjurju podelili najvišje občinsko priznanje. Plaketo Občine Šentjur. IS

Z OBČINSKIH SVETOV

Ljubiteljska kultura dveh občin

LAŠKO - V okviru območne izpostave javnega sklada za kul-tume dejavnosti, ki skrbi za razvoj ljubiteljske kulture ter de lo dvajsetih v laški in petih kulturnih društev v radeški občini, so v letošnjem prvem polletju pripravili sedem samostojnih prireditev, dva izobraževalna seminarja ter sodelovali ž občinama in kulturnimi društvi pri pripravi osmih prireditev. Kulturna društva z območja obeh občin so sodelovala na štirih medobmočnih in državnih srečanjih, člani društev pa tudi na izobraževalnih srečanjih na državni ravni, so potrdili po-

ročilo o delo območne izpostave laški občinski svetniki.

VstopvGIC

ŠENTJUR - Že pred meseci so v občinski upravi začeli s postopki ustanavljanja Geoin-formacijskega centra (GIC) Šentjur, kjer bi v okviru oddelka za varstvo okolja in ure Janje prostora ter gospodarske javne službe bili na enem mestu zbrani vsi podatki iz ze meljskega katastra z zemljiško knjigo, prostorskega dela družbenega plana ter digitalne baze komunalne ifranstruk-ture. Na zadnji seji so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi GIC, podoben center že delujejo v Velenju, ustanavljajo pa ga tudi Šoštanj čani. i

\S

Seitlovi skupaj na vsakih sedem let

v soboto se je pod Slemenškovim kozolcem v Tevčah zbralo dobrih sto od vseh 122 še živih potomcev rodbine Seitl, ki se je razrasla po očetu Alojzu in mami Amaliji Seitl iz Tevč 29.

Od njunih osmih otrok živijo danes le še štirje, na domačiji v Tevčah pa gospodari vnuk Slavko Seitl. Prvič se je rodbina množično zbrala leta 1987, drugo srečanje je bilo pred sedmimi leti, leta 1995, letos pa je bilo po sedmih letih na vrsti že tretje. Zbrali so se pripadniki družin Sle-menšek, Gaberšek, Pfeipfer, Rajh, Korošec, Medved iz Tevč in Medved iz Ljubljane (po naključju sta se dve sestri poročili z možmi enakih priimkov) ter Martinšek. Kot je skrbno preštel eden od organizatorjev srečanja, Jože Rajh, se je od

prvega srečanja v rodbini na novo rodilo 23 članov krvnega sorodstva, priženilo pa 14, kar je sorodstvo, ki se tudi sicef zna poveseliti in neguje dobre medsebojne odnose, znova nekoliko povečalo.

Potem, ko so se zbrali v Tevčah, so imeli v Šentlenartu ^ mašo v spomin na vse že pokojne sorodnike, obiskali pa so tudi nekatere njihove grobove. Srečanje so nadaljevali bol) veselo in se zbrah na kmečkem turizmu pri Salobirjevih v Trobnem Dolu, kjer so si ogledali tudi razstavo starih družinskih fotografij. Želja vseh, zlasti pa še živečih tet je, da bo novih sedem let kmalu naokrog in se bodo v tako polnem številu zopet sešli.

V. MAROT

Št. 42-17. oktober 2002

17

Podsreda v evropski verigi tržnic

Množično na prireditvi Kozjansko jabolko - letos dovolj domačih jabolk

Tudi deževno in hladno Ktobrsko vreme ni prepre-ilo množičnega obiska jednarodne prireditve Koz-ansko jabolko, ki ga je [ozjanski park pripravil v lodsredi. Prvi dan je bil na-nenjen strokovnemu pos-(etu in delavnicam .UREX21, sobota in nede-japa sejmu, raznim tekmo-/anjem ter takorekoč celod-levnim kulturno zabavnim lastopom mnogih etno in irugih glasbenih skupin iz Slovenije ter tujine. Mnogi gostje s Finske, iz ijemčije, Avstrije, s Slovaške in Hrvaške so še posebej pohvalili veliko skrb organizatorja za pripravo posebnega programa za otroke, kar na podobnih sejmih ni v nava-i

Med dvema razstavama je posebej treba omeniti razstavo ilustratorke Zagorke Si-mič iz Bistrice ob Sotli, ki se f predstavila z botaničnimi lisbami iz Kozjanskega parka. V Slovensko-bavarski hiši je bila na ogled tradicional-ifl\azstava mnogih starih vrst isiolk, ki rastejo v obnovlje-lih travniških sadovnjakih v lozjanskem parku in izven ojega.

Na več kot tridesetih stojnicah so se z različnimi dobrotami predstavile slovenske eko kmetije in narodni parki, svoje pa so dodah tudi gostje iz tujine. Med razstavljenimi prospekti smo zasledili tudi napoved, da bodo prihodnje leto ustanovili

Krajinski park Goričko, ki bo zajemal enajst občin in se bo naravno povezal s podobnima parkoma v Avstriji in na Madžarskem.

Med novostmi smo na stojnici Eko kmetije Zako-šek iz Lesičnega poleg tradicionalne drnule v različnih izvedbah lahko poskusili prvi pri nas izdelani naravni bio grozdni sok iz mešanice belega in črnega grozdja šmarsko-virštanj-skega okoliša.

Na stojnici domačije Bu-tul iz Manžana pri Kopru pa je bilo med mnogimi različicami vložene zelenjave, žganjicami z zdravilnimi ze-

hšči ter svežim rožmarinom, žajbljem in olivnim oljem prvič opaziti marmalado iz zelenih paradižnikov in špar-glje v slivovki.

Veliko je bilo zelenjavnih pridelkov, mesnih in sirovih izdelkov, sadja, kisa in olja, manj kot prejšnja leta pa raznih vrst kruha in peciva.

Obiskovalci so si lahko ogledali klasično prešanje domačih jabolk v sok, ki ga prodajajo pod zaščitno znamko Sožitje, na žrmlje mleto koruzo, peko kostanja ...

V primerjavi z lanskim letom je bilo letos dovolj domačih jabolk, ki so jih obiskovalci (našteh so jih več

kot 4000 v dveh dneh, kar je glede na vreme lep obisk) tudi pridno kupovali.

Podsreda se tako po zaslugi dejavnosri Kozjanskega parka uspešno vključuje v združevanje evropskih regij povezanih preko Eure-xovih21 tržnic. Med obiskovalci je bil tudi minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki je bil s prireditvijo izjemno zadovoljen, s posebnim navdušenjem pa je prisluhnil razlagi direktorja Kozjanskega parka Francija Zidarja o pripravi sladkega jabolčnega soka.

TONE VRABL

Janez Kopač in Franci Zidar (desno) na prireditvi.

Obsoteljski kandidati

Po pričakovanjih bodo na letošnjih volitvah za župane kandidirali vsi dosedanji občinski glavarji Obso-telja. Edini, ki je imel o tem dolgo časa pomisleke, je bil župan občine Podčetrtek Marjan Drofenik, ki je na tem mestu sicer že dva mandata.

Njegova protikandidata bosta dosedanji podžupan Občine Podčetrtek Srečko Gobec, ki ga predlaga Liberalna demokracija Slovenije, ter Darko Šelekar iz Socialdemokratske stranke, ki je doslej opravljal vlogi svetnika in predsednika Krajevne skupnosti Podčetrtek. V Šmarju pri Jelšah bo ob dosedanjem županu Jožetu Čakšu, ki ga bo ponovno predlagala Slovenska ljudska stranka, kandidiral še Marjan Aralica pod okriljem LDS ter Tomi Rumpf, doktor veterine in predsednik Sekcije zasebnih veterinarjev Veterinarske zbornice. Doslej edini kandidat v slatin-ski občini je sedanji župan mag. Branko Kidrič, v občini Rogatec pa poleg župana Martina Mikoliča še Miran Bu-tolen in neodvisni kandidat Karel Šmit.

BoJ

NA KRATKO

Zelena luč za igrišče

Občina Rogatec bo za novo športno igrišče letos namenila približno 6 milijonov tolarjev. Namenjeno bo različnim rekreacijskim dejavnostim, pa tudi izvajanju turisričnih in družabnih prireditev. Naložba je tako bistvenega pomena ne le za lokalno prebivalstvo, ampak tudi pomemben korak k povečanju turistične ponudbe območja. Na tem območju je namreč predvidena tudi lokacija za postavitev stojnic, kjer bi lahko podeželsko prebivalstvo prodajalo proizvode s svojih kmetij.

Sanacija stare struge

čistilna naprava v Rogaški Slatini naj bi bila po zagotovilih slarinskega komunalnega podjetja OKP dokončana do konca junija prihodnje leto. Do tega roka mora biri v skladu s projektno dokumentacijo urejena tudi okohca, kar vključuje asfaltiranje cest, ureditev travnatih površin, razsvetljavo, posaditev dreves in postavitev mejne ograje. Znotraj kompleksa bi bilo potrebno v celoti za-suri nekdanjo strugo Sotle, kamor se sedaj iztekajo površinske vode z dela čisrilne naprave in ostalih zalednih zemljišč, vendar pa to po mnenju direktorja OKP Antona Krivca ne bo mogoče. Za sanacijo naj bi bilo tako potrebno vodo preko kanala speljali v Sotlo, kar pa bi gradnjo zaradi vprašanja pristojnosti za takšne ukrepe po Krivče-vem mnenju dodatno otežilo.

Skrb za zapuščino

v Šmarju pri Jelšah so se ledavno sešli strokovnja-^ Restavratorskega centra ^, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje in čla-■•i uprave Vrečerjeve ustanove, ki postaja eden od nosilcev financiranja obnove l^lvarije in cerkve sv. Ro-^ nad Šmarjem. Po zago-'•^vilih navzočih naj bi do ledine avgusta prihodnje '^to ob primerni finančni !'onioči v celoti obnovili pr-^ štiri kapele.

Z denarjem, ki ga je po po-^■■^dovanjih država letos ven-^rle namenila za obnovo ka-W, so iz kamnoloma na Se-''ovcu nakopali dovolj kam-^ "^za vso kamnito okrasje le-j '^h. V prvo, Rokovo kapelo, [3 so ob romarskem prazni-^^15. avgusta namestili ki-^- Kamnite elemente bodo J.festavratorskem centru v

i^hljani klesali pozimi, ^Pomladi pa jih bodo name-na svoja mesta. Med dru-bo lepšo podobo dobila

tudi prižnica pri četrti kape-h, ki je danes že močno okru-šena.

Medtem ko so se vse moči usmerjale predvsem v obnovo kapel, je vsa leta cerkev sv. Roka zaradi obsega restavratorskih del in s tem povezanih denarnih sredstev vztrajno čakala na vrsto vse do zdaj, ko je stanje zaradi odpadajočih poslikav postalo skrb zbujajoče. Odgovorna konservatorka Anka Aškerc in restavrator Aleš Sot-ler sta na ministrstvu za kulturo dosegla, da bodo resta-vratorji slikarji na delovišče prišli že v kratkem in tako preprečili nadaljnje odpadanje fresk. V nadaljevanju naj bi v cerkvi opravili raziskave, na osnovi katerih se bodo nato lotili njene celovite obnove.

Kljub zagotovilu direktorja restavratorskega centra Jerneja Hudolina, da je na razpolago dovolj strokovnega kadra za uresničitev zastav-

ljenih ciljev, ti spet ne bodo uresničeni, če se bo zataknilo pri denarju. Sredstev, ki jih je za obnovo namenila država, ni dovolj. Po besedah župana Jožeta Čakša bo del denarja za nadaljevanje obnove prispevala občina, svoj delež pa bo, kot je povedal župnik v Šmarju Marko Leva, primaknil tudi župnijski urad.

Prihodnje leto bo minilo 250 let od postavitve zadnje v nizu štirinajstih božjepot-nih kapel, kar je tako za stroko kot tudi za vse, ki se zavedajo pomembnosti spomenika dodaten izziv, da se pripravijo na slavje ob tej obletnici. V Šmarju ob tem načrtujejo tudi izdajo prepisa testamenta dr. Mateja Vrečer-ja, takratnega župnika in graditelja kapel. Testament s popisom inventarja je bil v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu odkrit letos spomladi.

V KRAMPERŠEK

Muzejska lokomotiva v novi podobi

Ob prihodu v Rogatec mimoidoče od nedavnega pozdravlja obnovljena muzejska lokomotiva 53-003, ki so jo zaradi gradnje nove ceste na stari lokaciji prestavili strokovnjaki ljubljanskega podjetja Transing.

Gre za eno zadnjih parnih lokomotiv na rogaški progi, ki so jo kot spomenik postavili že davnega leta 1977. Skrb zanjo je takrat prevzel upokojeni vodja tamkajšnje kurilniške podružnice Anton Jamnikar, za njim pa še njegov sin Tone, sicer šef postaje. Le-tega je kot zadnji nasledil sedanji šef postaje Rogatec Vili Krivec, ki je poskrbel tudi za koordinacijo obnovitvenih del in same prestavitve starine. Svoj delež pri tem pa so prispevali tudi Občina Rogatec, podjetje Metalizacija Ukman Ivan iz Trnovega pri Laškem, Cinkarna Celje in seveda železničarji. BoJ

Št. 42-17. oktober 2002

18

CERO se prebuja

Uradno končana prva faza izgradnje sodobnega centra za ravnanje z

odpadki v Slovenskih Konjicah

v Slovenskih Konjicah so s pripravami na gradnjo sodobnega Centra za ravnanje z odpadki pričeli že pred šestimi leti. Gre za strokovno in finančno zahteven projekt, ki so se ga v občini lotili sami zaradi za-polnjenosti starega odlagališča in neurejenih razmer na tem področju v regiji.

Že opravljena dela (večina je bila končana že spomladi) so si v petek ogledali predstavniki ministrstva za okolje, prostor in energijo ter Sklada za regionalni razvoj Slovenije skupaj z župani občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, projektantom in izvajalcem. S tem je tudi

uradno končana prva faza izgradnje v vrednosti 127 milijonov tolarjev, ki je zagotovila ureditev platoja za re-ciklažno dvorišče z vsemi komunalnimi vodi in drenaža-mi za predvideno novo odlagalno polje ter postavitev hale A s sprejemnim objektom, z delavnico za demon-tažo bele tehnike, skladiščem uporabnih kosov ter boksov za pločevinke in steklo.

Pričenja se druga faza v vrednosti 228 milijonov tolarjev, s katero bo sodoben center pridobil halo B, kjer je predvideno skladiščenje ločeno zbranih odpadkov (papir, folije, plastenke, avto-plašči) s posebnim prosto-

rom za nevarne odpadke, in halo C, kjer je predvidena sor-tirnica s tehnološko opremo za transport, prebiranje in končno stiskanje v bale. Dokončali bodo tudi plato za kompostiranje ter bazen izcednih vod, zgradili primarni vodovod ter postavili transformatorske postaje. Izgradnja tretje zaključne faze odlagališča preostanka komunalnih odpadkov je predvidena do konca leta 2003.

Sredstva za investicijo so zagotovljena iz namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije in Republiške takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.

Investicija v CERO Slovenske Konjice je trenutno ena izmed redkih okoljskih tovrstnih investicij v Sloveniji in predstavlja po zagotovilu pristojnih iz ministrstva za okolje vzorčen primer načrtovanja in ravnanja z odpadki. (Urad župana Janeza Jazbeca)

Upravljalec centra bo Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, ki mora v prihodnjih dveh letih prenehati z odlaganjem odpadkov na stari deponiji in v celoti preiti na sodoben način ravnanja z odpadki.

MBP

Popkovina mlade občine

Na tiskovni konferenci se je predstavil Ivo Žemva, kandidat za župana Dobrne, ki ga predlaga Združena lista socialnih demokratov. Kandidat je ustanovitelj in direktor podjetja Egi-da, ki se ukvarja z varovanjem premoženja in oseb, ter občinski svetnik.

Prepričan je, da v mladi občini popkovine z razmišljanjem krajevne skupnosti še niso pretrgane. Pri vsem skupaj poudarja naravne danosti Dobrne, izredne pogoje za razvoj turizma in kraja. Temu je treba podrediti razvojne načrte občine, pridobiti državni in evropski denar ter pritegniti občane v vrste turističnih aktivistov. Kandidat za župana se prav tako zavzema za sprejetje prostorskih načrtov, ki bodo omogočili nujno stanovanjsko gradnjo, razvoj turizma in malega gospodarstva ter vključevanje kmetijstva v turistično ponudbo in razvoj.

Poleg dolgoročnih nalog, kot je med drugim kvalitetna oskrba s pitno vodo, bi si kot župan prizadeval za urejanje cestne mreže, izboljšanje trgovske oskrbe, za interesne dejavnosti mladih in podobne naloge. BJ

Ivo Žemva

Enake možnosti za vse

Kandidat Nove Slovenije za župana občine Slovenske Konjice je Leon Tisovic, kapitan dolge plovbe, ki je preživel na ladjah 17 let, od tega 6 let kot kapitan. Zadnja leta pred upokojitvijo aprila letos je bil zaposlen v Cometu Zreče.

Kot je na predstavitvi kandidata poudaril predsednik občinskega odbora stranke Stane Podplatan, so se za svo-jega kandidata odločili zaradi ocene, da je ravnanje sedanjega župana Janeza Jazbeca, ki ponovno kandidira, nedopustno. Očitajo mu zlasti nepremišljeno ravnanje s proračunskim denarjem pri izgradnji čitalnice, ki bi morala biti zgrajena za 49 milijonov, sedaj pa je za njeno dokončanje potrebnih še 58

dodatnih milijonov. Zamerijo mu tudi način odkupa zemljišča v Žicah, kjer je nova vrtina za pitno vodo (drag odkup po odkritju vode), nesprejemljivo visoke komunalne takse in napake pri zaračunavanju prispevkov za stavbna zemljišča.

Županski kandidat Leon Tisovic je poudaril, da bo sam ravnal v skladu s svojim vohlnim geslom: resno, odgovorno in pošteno. Prepričan je, da je potrebno razvoj občine ne le pospešiti, temveč tudi preusmeriti. »V občini je problem gospodarske stagnacije in velikega števila nezaposlenih, predvsem pa neracionalnega trošenja denarja v korist posameznih ozkih skupin,« je poudaril in zatrdil, da se bo sam zavze-

mal za ustvarjanje enakih pogojev in priložnosti za vse občane.

MILENA B. POKLIC

Leon Tisovic

Storil bi drugače

V občini Vojnik sta se Demokratična stranka upokojencev in Združena lista socialnih demokratov odločili za skupnega županskega kandidata. Gre za Albina Coceja, diplomiranega ekonomista ter direktorja družbe, ki izvaja projekt izgradnje poslovne cone v bližini Žalca.

Cocej je na tiskovni konferenci povedal, da je kot občan z delom dosedanje občinske uprave zadovoljen, marsikaj pa ni bilo narejeno tako, kot bi lahko bilo. Sicer pa so v Cocejevem programu poudarjeni enakomernejši razvoj območja vseh treh krajevnih skupnosti, krepitev lokalne samouprave, večja učinkovitost občinske uprave, ustvarjanje pogojev za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter komunalna problematika.

Albin Cocej meni, da so v občini Vojnik po kakovosti šolske infrastrukture v drža-

vi na repu, zato obljublja, da bo v prihodnje, če bo izvoljen, drugače. V naselju Vojnik daje na prvo mesto reševanje pereče prometne problematike, na Frankolovem problematiko vodooskrbe in kanalizacije, v Novi Cerkvi in Socki pa nadaljevanje začete naložbe v čistilno napravo. BJ

Albin Cocej

Po obnovi preimenovanja

v obnovljenem hotelu na Dobrni, ki je odprt že nekaj tednov, so z zasedenostjo zelo zadovoljni, saj je več kot 80-odstotna.

Največji hotel na Dobrni ima po novem tudi novo ime, saj je staro ime hotel Dobrna zamenjalo ime hotel Vita' hotel Švicarija pa je postal hotel Park. V sklopu nove ce-lostne podobe, ki sta jo pripravili dve marketinški agenciji, je spremenjeno še ime družbe; namesto Toplice Dobrna se po novem imenuje Terme Dobrna. Kot smo že poročali, ima hotel Vita po celoviti obnovi štiri zvezdice, vse obnovljene sobe pa so klimatizirane. Obnova je stala 1,? milijarde tolarjev. (BJ)

Podstrešje za streho in fasado

V zaščitenem starinskem jedru Vojnika zaključujejo z obnovo velike starinske hiše na osrednjem trgu (Celjska cesta 21), predlani pa je bila med drugim obnovljena sosednja, takoimenovana Vrečerjeva hiša. Pri tem se poslužujejo zanimivega modela.

V hiši na osrednjem trgu, ki je bila v zelo slabem stanju, je prišlo letos do dogovora med šestimi lastniki stanovanj ter U-emi morebitnimi investitorji, ki so želeli urediti na podstrešju večja mansardna stanovanja. Po desetih usklajevalnih sestankih, ki so jih vodili predstavniki občine, so se domenili, da so lastniki odstopih

podstrešje v last investitorjem ti pa so se obvezali, da so \ zameno uredili novo sU-eho tei fasado.

Občina je obvestila tudi lastnike v drugih večstanovanjskif. hišah, da je pripravljena pripraviti podobne usklajevalne sestanke še drugod ter obenem pridobiti investitorje. Tako je bil prejšnji teden prvi sestane!; z lastniki stanovanj v stari hiši na Prušnikovi 23, podobno rešitev pa pripravljajo še za eo objekt ob glavni cesti.

Sicer pa je v starinskem de lu Vojnika v zaključni fazi tudi obnova cerkve sv. Florija na, tako da dobiva zaščiteno območje bistveno lepšo pod(h bo. b:

Na noviii temeljili

V občini Vitanje imajo že tretjega županskega kandidat. Slavko Vetrih iz Spodnjega Doliča je kandidat Slovenske ljudske stranke, podpira pa ga tudi vitanj-sko članstvo Nove Slovenije. Vetrih je kandidiral za župana že pred osmimi leti. Vitanjčani ga poznajo predvsem kot zastopnika mariborske zavarovalnice in kot pesnika.

Kot župan bi želel predvsem povrniti zaupanje v delo župana in občinske uprave, kar je po njegovem mogoče doseči le s trdim in po-

štenim delom ter z upoštevanjem skupne volje in želja vseh občanov. Njegov končni cilj je gospodarsko uspešna in krajanom prijazna občina. »Če bom izvoljen, bom skušal biti preprost župan, pošten in predvsem do vseh čimbolj enak, pripravljen pomagati. Vitanjčani smo kleni, skromni in trdega vsakdana vajeni ljudje, le pri skupnem odločanju preveč nestrpni,« ugotavlja in poudarja, da imajo vso pravico in dolžnost, da zastavijo na novo.

MBP

Slavko Vetrih

OBČINA DOBRNA I

OBVESTILO ZA JAVNOST

Občina Dobrna v okviru oblikovanja strategije celovitega prostorskega razvoja organizira strokovni posvet z naslovom "Razvojna vizija Občine Dobrna", ki je namenjen širši javnosti in v skladu s tem tudi predstavnikom medijev.

Okvirni program strokovnega posveta bo naslednji:

17.00 uvodni nagovor župana Občine Dobrna

17.15 Furman Oman: "Dosedanje priprave na izdelavo

občinske prostorske dokumentacije v Občini Dobrna" 17.45 prof. Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo:

"Urejanje zdraviliških krajev na primeru slovenskih

zdravilišč"

18.30 Marko Vučina, predstojnik Urada za okolje in prostor pri Mestni Občini Velenje: "Možna konceptualna izhodišča za urejanje Občine Dobrna"

19.15 Razprava

Strokovni posvet bo potekal v sejni dvorani Hotela Vita in sicerv torek, 22. oktobra 2002, ob 17. uri.

Vljudno vabljeni!

Št. 42-17. oktober 2002

19

Vpis v abonmaje v Velenju

novi sezoni 2002/2003 dva gledališka in Pikin abonma

Kulturni center Ivana Na-otnika Velenje je za novo ezono 2002/2003 razpisal pis v tri abonmaje, in si-er v beli in zeleni gledališ-i ter Pikin abonma.

Prejšnji teden so vpisovali lare abonente, ta teden pa |)isujejo nove, z vpisom pa )odo zaključili jutri. Danes, (iletrtek, bodo vpisovali abo-lente med 8. in 17. uro, jutri pod 8.do 14. ure.

Beli gledališki abonma pri-laša šest predstav v izvedbi ilrame SNG Maribor, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega ljudskega gle-lališča Celje, Drame SNG Ijubljana, Prešernovega gle-klišča Kranj in Gledališča [oper. Abonenti tega abon-hja bodo imeli že prihod-

nji petek, 25. oktobra, ob 19.30 nagradno predstavo. Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki jim bo namreč zaigralo komedijo Jea-na Clauda Danauda Kvačkanje.

Tudi v okviru zelenega abonmaja bo šest predstav. Tako bo v Velenju kar trikrat gostoval Špas teater iz Mengša, po enkrat pa Teater 55, Teater Komedija BTC in Teater v gosteh Zagreb.

V okviru Pikinega abonmaja si bo mogoče ogledati nastope Lutkovnega gledališča Ljubljanskega, plesnega teatra Igen Celje in Gledališča iz desnega žepka, dvakrat pa bo gostovalo Lutkovno gledališče Maribor. S cirkuško predstavo pa bo v Velenju na-

stopil tudi mini cirkus Bu-fetto. V Kulturnem centru Ivan Napotnik pa so že poleti vpisovah v Zlati abonma, ki abonentom prinaša ogled predstav v Cankarjevem domu v Ljubljani.

In cene? Beh gledališki abonma stane 12.000 tolarjev, upokojenci bodo zanj plačah 10.000 tolarjev, dijaki in študenti pa 6.000 tolarjev. Za zeleni gledališki abonma bo treba odšteti 15.000 tolarjev, upokojence bo veljal 13.000 tolarjev, dijake in študente pa 7.500 tolarjev. Cena Pikinega abonmaja pa je 4.000 tolarjev. Tisti, ki se bodo vpisali v oba gledališka abonmaja, pa bodo deležni desetod-stotnega popusta.

ML

Priznanje za Muzej premogovništva

Odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije podeli vsako leto priznanja z zlato plaketo najboljšim v tej dejavnosti. Letošnji dobitnik tega prestižnega priznanja je tudi Muzej premogovništva Slovenije, in sicer za izjemno kakovost turističnih oziroma gostinskih storitev, nadpovprečno uspešno poslovanje in doprinos k ugledu tej dejavnosti doma in v tujini.

Muzej, ki je bil odprt 3. julija 1999, je v tem času gostil že 90.000 obiskovalcev, pred-

vsem iz Slovenije, vztrajno pa narašča tudi število obiskovalcev iz tujine, letos so še posebej opazni gosti iz Hrvaške. V muzeju zelo načrtno sodelujejo pri pripravi kulturnih in turističnih programov v Savinjski in Šaleški regiji. Tako je tik pred izidom skupni prospekt, ki je namenjen predvsem turističnim agencijam doma in v tujini. Ponudniki si tako že v naslednji sezoni obetajo povečan obisk iz tujine in sicer gostov, ki se bodo udeležili eno ali dvodnevnih izletov.

PR

Muzej premogovništva Velenje je priznanje Gospodarske zbornice Slovenije dobil tudi za izjemno kakovost

turističnih oziroma gostinskih storitev.

Grad Šalek bo lepši

Pred tridesetimi leti so v 1^'enju temeljito konzervi-obzidje šaleškega gra-^> pred dnevi pa so začeli '[^anke gradu ponovno '■'navijati.

'^■"ad je star blizu tisoč let, "^sto, kjer se je nekoč bo-pa je priljubljeno sha-^''Žče številnih sprehajalcev I* ^ zadnjem času tudi pov-l^očiteljev sumljivih dejanj, ' fnotijo okoličane in vse ^^^čane Velenja. Od zdaj pa

do jeseni prihodnjega leta, ko bo grad gradbišče, bo zaprt za obiskovalce, ko bo obnovljen, pa naj ne bi več privabljal nepridipravov.

Sedanja etapa obnove je del celovitih načrtov zaščite, ki so med drugim predvideli tudi ureditev strehe. Ker pa je na voljo manj denarja od vsote, ki bi jo za vse to potrebovali, bo obnova potekala po delih in seveda v skladu z denarnimi mož-

nostmi. Slovenska država in Mestna občina Velenje sta za dela v letošnjem in v prihodnjem letu primaknili osemnajst milijonov tolarjev, to pa je tretjina tistega, kar bi potrebovali za celovito dokončno sanacijo. Namen sedanjih del je predvsem zaščititi stene, ki pretijo z rušenjem, in ohraniti sedanjo prepoznavno obliko grajskih ruševin.

PR

Pomoč tistim, ki so jo potrebni

Dobrodelna prireditev velenjskega Društva humoristov v Vinski Gori

člani Društva humoristov Velenje organizirajo v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri v dvorani v Vinski Gori prireditev z naslovom Z glasbo do pomoči tistim, ki so jo res potrebni. Na prireditvi bodo nastopili številni znani narodnozabavni ansambli ter pevci in pevke, ki so se honorarjem odrekli v humanitarne namene.

Zbrani denar bodo v Društvu humoristov Velenje namenili za nakup stopniščnega vzpenjalca za osemletnega Miho Bekčiča iz Kavč pri Velenju. Miha obiskuje tretji razred na Osnovni Šoli Gustava Šiliha v Velenju in je mentalno povsem zdrav deček. Življenje pa ga je že ob rojstvu priklenilo na invalidski voziček. Zaradi odraščanja je Mi-

ha vsak dan težji, ker pa je ne-pokreten, ga mora mama no-sih. Zato bi nujno potrebovali pripomoček, ki bi olajšal njegov vsakdanji transport. Vendar je za njegovo mamo, ki je že nekaj časa brezposelna, nakup tega, več kot milijon tolarjev vrednega pripomočka, prevelik finančni izdatek.

Čeprav velenjsko Društvo humoristov deluje šele dobro poldrugo leto, so njegovi člani že lani pripravili podoben dobrodelni koncert. Na njem so zbrali več kot milijon tolarjev, ki so jih namenili Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za nakup osnovnega monitorja vitalnih funkcij. V le-

tošnjem letu so finančno pomagali tudi otrokom iz Loga pod Mangrtom, vseskozi pa skrbijo tudi za rekreacijo občanov in oživljajo nekoč zelo popularne trim akcije. Namen društva je zbliževanje prijateljev humorja, druženje in delovanje v humanitarne namene. PR

Blizu v težkem času

Velenjski območni odbor Hospica vstopa v šesto leto delovanja

Prihodnji četrtek, 24. oktobra, se bo začel nov ciklus predavanj, ki ga organizira območni odbor Velenje slovenskega društva Hospic, za nove prostovoljke in prostovoljce društva, za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z umirajočimi in žalujočimi, ter tudi za tiste, ki jih nasploh zanima dejavnost Hospica.

Velenjski območni odbor Hospica je bil ustanovljen pred petimi leti na pobudo patronažnih sester iz zdravstvenega doma Velenje, in sicer kot tretji v Sloveniji, za Ljubljano in Mariborom, zdaj pa deluje v Sloveniji šest območnih od-

borov. Velenjski odbor deluje na območju Šaleške doline, Mislinjske doline in Zgornje Savinjske doline, združuje pa okrog 80 aktivnih članic in članov oziroma simpatizerk in simpati-zerjev. Nov ciklus predavanj so poimenovah Blizu

v težkem času, predavanja pa se bodo vrstila v prostorih zdravstvenega doma Velenje, na Vodnikovi cesti 1, ob četrtkih od 17. ure naprej, in to vse do 12. decembra. Prijave sprejemajo na sedežu območnega odbora Hospica v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, tudi po telefonu 587 63 00, in sicer ob ponedeljkih od 17. do 19. ure, ob sredah pa med 8. in 10. uro.

ML

Kar enajst novih krožkov

Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje začenja novo sezono 2002/2003. Ta teden je bil v prostorih Univerze, v dijaškem in študentskem domu Šolskega centra Velenje in na Efenkovi cesti 61 teden odprtih vrat, na katerem so predstavili nove programe.

V novi sezoni bodo organizirali več novih krožkov. Med novostmi velja omeniti

lutkovnega, izdelavo in igranje lutk, pa delavnico za diatonično harmoniko, citrar-sko delavnico, pa novinarski krožek in krožek kolo in kolesarjenje. Novi so še krožki kvačkanja, literarni krožek, pa krožek kuhamo s srcem, čarodejski krožek, krožek izobraževanja za ekološko osveščenost na lokalni ravni in bridge krožek.

ML

Št. 42-17. oktober 2002

20

REPORTAŽA

Ričet? Ne, osnova za Jurijevo pivo!

Dve leti od zamisli do prvih litrov piva iz doma narejene pivovarne - »Dajte mi milijon mark, pa naredim letalo, s t

katerim se bom sam prvi peljal,« pravi Gregor Moser '

Danes 38-letni Gregor Moser iz Šentjurja ni eden tistih, Id so že v otroštvu vedeli, kaj bodo počeli, ko bodo veliki. »Pravi lenuh sem bil, nič me ni, še posebej delo ne, zanimalo,« pravi v smehu, a obraz se mu hitro zresni, ko nadaljuje, »zadnja leta pa postajam vse bolj podoben očetu...« Pravi deloholik, torej! Še sreča, da je zdaj tu tudi mala Ema, ki si očka in njegov čas že zna pridobiti zase...

Še ne polnoleten, s sedemnajstimi leti, je Gregor krmaril družinsko jadrnico. »Najmlajši kapitan na Jadranu,« so porekU izkušenejši pomorščaki. Ljubezen do jadranja in odprtega morja je postala stalnica njegovega življenja. »Le da je časa vse manj, letos sploh nisem bil na jadrnici.« V domači delavnici namreč končuje izdelavo druge pivovar-ske linije. Tokrat je ne dela zase, pač pa za kupca: »Na ključ, za znanega naročnika; ob tehnologiji bom prodal tudi znanje, celoten postopek, kako variti pivo.«

Razpad magneto-terapije in

države

Prvi resen posel, s katerim je Gregor nekako zakoličil svojo poklicno pot, je bila magneto-terapija. Ime družine Moser je bilo v nekdanji državi Jugoslaviji vodilno na tem področju, posli pa so se tako razrasli, da so imeli tik pred razpadom države v Beogradu ob distribucijskem centru za izdelke mag-netoterapije tudi lepotilni center z 250 člani, ki so svoje članstvo letno plačevali s članarino v obliki več tisoč mark.

A so izgubili vse. »In začeti je bilo treba znova,« pravi Gregor, ki se preboja na področju magnetoterapije spominja od samega začetka. S prijateljem sta s polnimi kovčki magnetov z vlakom potovala v Novi Sad in s prodajo izdelkov na novosad-skem sejmu potem komaj pokrila stroške za stojnico. Doma v Šentjurju se je lotil mizarstva. »Bolj po naključju,« pravi danes, »ker je bil doma les.« Z mizarsko delavnico je vztrajal skoraj desetletje in morda bi še, če ne bi bilo v mizarstvu toliko odvisnega od ljudi. »Zares dobrih mizarjev je danes malo.«

Prav v domači mizarski delavnici so za eno zadnjih naročil izdelaU še vso opremo za Jurij's pub, pivnico, ki jo je Gregor v Šentjurju odprl decembra leta 1998 in v kateri danes toči domače pivo. Pohištvo, ki ni staro niti pet let, izgleda, kot bi imelo za seboj desetletja gostilniškega staža...

Knjižnice, icnjigarne, internet in pivo

Slovo mizarstvu in prvo preizkušanje v gostinstvu sta sovpadla s časom, ko je Gregorju med ogledom razstavišč mednarodnega obrtnega sejma v Celju v oči padla manjša pivovarska linija. »Če bi bila cena zanjo tam okoli 80 tisoč nemških mark, bi h-nijo preprosto kupil.« A ker je bila precej bolj navita, na 400 tisočakov, so sledili tedni in meseci domačega dela. Najprej se je Gregor zakopal v knjižnice in knjigarne, prebral vse, kar je bilo na voljo o pivovarstvu. Znanja o pi-

vovarstvu v manjših domačih pivovarnah ni iskal, zato pa je dodobra »pregledal« eno od pivovarnic na Nizozemskem, kjer si je najbolj zapomnil, da imajo za vretje piva izjemno široke cisterne. Potem so sledili prvi poskusi v domači delavnici. Pa nešteti obiski v delavnici bratov Koželj, kjer sta mu Tone in Andrej prijazno pomagala z nasveti. Teh je bil, neuk v poslu, še kako potreben. Vmes pa je prebil ure in ure v domači delavnici, z varilnim aparatom v rokah, obdan s kupi inox jekla. Slednjega, namesto nekdaj uveljavljenega bakra, je namreč zaradi lažjega čiščenja uporabil za izdelavo domače pi-vovarske linije.

»Ko sem bil tik pred tem, da zvarim prvo serijo domačega piva, me je prijatelj Ivo Bakija podučil še o tem, kako zagotavljati sterilnost med varjenjem,« se spominja Gregor, ki z iskanjem ustreznega recepta za Jurijevo pivo ni imel težav. »Na Internetu jih kar mrgoli,« pravi

in doda, da je ristega, po katerem zdaj varijo pivo v Šentjurju, le nekoliko prilagodil svojemu okusu. Da je bil zadovoljen, so šle v nič le tri cisterne, skupaj 1.500 litrov piva...

Ječmenova osnova za pivo

Prva asociacija na pivo je za večino hmelj, a osnova grenkega napitka je v prvi vrsti ječmen, hmelj se dodaja zgolj kot začimba.

V Moserjevi pivovarni se postopek varjenja 500-litrske serije začenja s prekuhava-njem slada, praženega ječmena, ki ga imajo v priročnem skladišču ob pivovarni-ci zloženega v vrečah. V sladico, ki po svoji gostljatosti na prvi pogled še najbolj spominja na ričet, se za 500 litrov piva doda manj kot kilogram hmelja, potem pa se zmes ohlaja in po dodanem posebnem kvasu sledi vrenje, pri katerem temperatura ne sme preseči 15 stopinj Celzija.

Posebnost Jurijevega piva v Šentjurju je tako imenovano odprto vrenje, saj je na cisterni nameščena kipelna veha, ki jo v času vrenja mošta uporabljajo vinogradniki. »Odprto vrenje je pomembno, saj se z njim znebimo vsega CO2,« pravi Gregor in ob po-kušanju tekočine, ki je po videzu in okusu močno podobna pivu, hitro doda, da njegovo pivo dobi potreben dodatek CO2 šele tik preden gre v pivnico: »Da ima pivo peno.« Pogoj za dobro pivo je tudi, da je dovolj dobro ule-žano. Moserjevega pustijo pred točenjem v cisterni približno mesec dni. Ena od Gregorjevih skrivnosti, na katero je v svoji pivovarni najbolj ponosen, čeprav je do nje med številnimi poskusi prišel bolj kot ne po naključju, pa je način fihriranja sladice.

Zaenkrat točijo v Jurij's puhu le svetlo pivo, pozimi pa bodo zvarili tudi prve litre temnega.

Preteiciost na Stenah

Jurij's pub je narejen po vzoru irskih pubov, po katerih je Gregor hodil, ko se je odločil, da bo opustil mizarstvo in da bo treba začeti s čim novim...

»Preteklost rodbine, kraja, celega okoliša te pozdravi s fotografij na stenah, tradicija veje iz vseh kotičkov,« se spominja Gregor. Z izdelavo »starega« pohištva ni bilo težav, pri zbiranju fotografij pa je Gregorju pomagal oče, ki je med Šentjurčani kot njihov nekdanji zdravnik še vedno dobro zapisan, zato jim ni bilo žal niti najbolj starih spominov, ki zdaj uokvirjeni visijo na stenah Jurij's puba. No, ne-

katerim morda vendarle, sj' Gregor pravi, da so od odpn' ja pivnice do danes obisko' valci s sten odnesli že več de' set fotografij... '

Je pa celotna oprema ' morda z izjemo biljarda it kotička z igralnimi avtoinj. ti v ozadju lokala - prav pi sana na kožo nekdanje Bo števčeve gosrilne, v kater več kot stoletje dolgo tra dicijo gostilništva zdaj na daljuje Jurij's pub.

Priilodnost v glavi

Gregor zase pravi, da živ Ijenja ni vajen načrtovati. »Ki sem se ukvarjal z magnete terapijo, nisem niti pomislil, da bi nekoč lahko mizaril.\' letih dela z lesom, se mi o gostinstvu in pivovarstvu k sanjalo ni...«

In danes? Še vedno je, pravi, globoko v pivovarstvu, J izzivi se kažejo tudi drugod Morda V turizmu, saj kar nt more verjeti, da se ob Sliv niškem jezeru, le streljaj oi Šentjurja, kjer Moserjevi h imajo apartmajsko hišo zi svoje goste, nič ne dogaja,, Pa bi se lahko! J

Se bo lotil tega ali česarfru' gega? »O tem ne razmišljam. Prezgodaj je še,« pravi Gre gor, ki je zadovoljen, da mu je s pivovarsko hnijo uspelo, a ne zna pojasnifi, od koi mu vsa vztrajnost in nenazadnje znanje, da je prišel do nje Prepričan pa je, da morajc stvari - če se jih lotiš z dovol volje - uspeti. »Dajte mi mi lijon mark, pa naredim leta lo,« se nasmeje, in da bi res verjeli, kako resno misli še doda, »pa sam se bom pt vi peljal z njim.«

IVANA STAMEJ^

Gregor ob delu pivovarske linije, ki si jo je sam zamislil in izdelal. Od ideje do prvih litrov domačega piva v dveh letih.

Pred domačo hišo, ki ne skriva svoje več kot dvestoletne prisotnosti ob robu šentjurskega trškega jedra.

Preteklost na stenah, prihodnost v glavi in rokah. Dveletna Ema je p^^ sonček, ki si zna očka in njegov čas pridobiti zase.

Št. 42-17. oktober 2002

ŠPORT

21

Pokušina ali znoj?

Celjanom Hapoel Rishon le Zion - Gorenje spet v Rusijo

Desetkrat zapored je bilo elje Pivovarna Laško v žre-l^ pokala prvakov in kasneje ige prvakov, letos pa bo prit nastopilo v pokalu pokal-lih zmagovalcev. Enako je lilo s Hapoelom iz Tel Avi-a, ki je po daljšem času klo-lil v DP, vodstvo celjskega iluba pa pričakuje, da se mu lO podobno zgodilo tudi v gstnajstini finala PPZ. Uslužbenka Evropske ro-[ometne zveze je vljudno pohabila k žrebu športnega di-^ktorja Celja Pivovarne Laš-io Slavka Iveziča, ki se je iasneje na odru pridružil ge-jeralnemu sekretarju EHF ilichaelu VViedererju. Ive-ač je sprva izvlekel krogli-:o, ki je vsebovala listek z japisom izraelskega pred-iiavnika, takoj zatem pa še jne svojega kluba. »Razplet preostalih parov me v hipu ji več zanimal. Morda nas bojo tekmeci na prvi tekmi 9. lovembra, po vzoru njihove leprezentance, zaradi znanih političnih razmer gostili v Turčiji. Predlagali jim bomo obe srečanji pri nas. Če bo-lo pristali, bi bila ena tek-na seveda v dvorani Golo-fc, druga pa zaradi popularizacije rokometa nekje Irugje, morda v Tržiču. Tekmec je po meri, a menim, da jenaše moštvo boljše, kar pa bo seveda potrebno dokaza-i\a igrišču,« je povedal Slav-/olvezič. »Hapoela se še spominjam s tekem lige prvakov.

ne poznam pa sprememb v njegovi ekipi. Nasprotnika bo potrebno vzeti resno, saj lahko odigra kvalitetno, zna pa tudi prikazati igro pod nivojem,« je dejal avtoritativni kapetan pivovarjev Dejan Peric. V sezoni 1999/2000 je Hapoel v svoji dvorani s 24:23 porazil Celje, ki se je v dvorani Golovec primerno oddolžilo (26:17). V zadnji

sezoni je Hapoel v skupini B lige prvakov ostal brez točk.

Znova so bili po žrebu razočarani v taboru velenjskega Gorenja. Spet bo potrebno, če ne bo drugačnega dogovora, v Rusijo. Dinamo iz Astrahana je zagotovo močan, najbrž tudi favorit dvoboja v pokalu EHF, saj bo na povratni tekmi gostitelj. »Vsi smo že naveličani dolgih

evropskih potovanj. Na dopoldanskem treningu pred žrebom smo se šalih, češ, spet gremo v Rusijo, in ko so mi sporočili razplet, sem mislil, da se šalijo. Prepričan sem, da je predstavnik svetovne rokometne velesile zelo kakovosten,« je razočaran pripovedoval trener Ivan Vajdl.

DEAN ŠUSTER Foto: RADO PANTELIČ

Slavko ivezič in Michael VViederer pri žrebu pokala pokalnih zmagovalcev.

I MLADI ŠAMPIONI

V copatih 207 cm

Med nadebudnimi rokometnimi upi celjske šole izstopa Nenad Bilbija, tudi zaradi svoje »košarkarske« višine, ki pa je vse bolj potrebna tudi v vrhunskem rokometu. Star je 18 let, na pobudo športnega direktorja kluba Slavka Iveziča pa je prišlo pri Celju Pivovarni Laško do številnega vključevanja mladih talentov v člansko moštvo, tudi Nenada Bilbije.

Kako je s tvojo višino?

Merim 205 cm, s copati pa še dva centimetra več. V zadnjem letu nisem nič zrasel. Najbolj sem se »potegnil« v osmem razredu, za cel deci-meter. Rasel sem do 3. letnika srednje šole, potem pa se je rast nenadoma ustavila.

Imaš kaj težav pri oblačenju?

Ne, niti pri konfekciji niti pri čevljih. Za svojo višino nimam vehke noge. Nosim obutev s številko 46.

Šola?

Zaključil sem srednjo šolo za promet, izredno pa sem se vpisal na fakulteto v Mariboru, kjer pa se bodo predavanja začela šele naslednji teden, tako da še lahko uživam doma.

Nekaj priložnosti si že imel v članskem moštvu Celja Pivovarne Laško. Kako ocenjuješ svoj delež?

Trener moštva, gospod Miro Požun, mi je največ igralnega časa namenil v pripravljalnem obdobju. Na turnirju v Rdeči dvorani sem odigral celo tekmo proti domačemu Gorenju in s petimi goH prispeval k zmagi. Na zadnji tekmi proti Prulam smo v zadnjih sekundah ob vodstvu tekmeca imeli zagotovljeno skupno zmago, trener pa mi je zaupal zaključni met. Po podaji iz devetih metrov pa so se Ljubljančani prebili mimo našega bloka in me pravočasno ustavih s prekrškom. V petek sem uspešno izvedel sedemmetrovko na prvenstveni tekmi pri Veliki Nedelji. V nedeljo smo go-

stovali v Tržiču ob slavnostni otvoritvi dvorane. Proti domačemu nižjeligašu smo igrali vsi in visoko zmagah.

Že kot kadet si znal odločati pomembne tekme.

Na zaključnem turnirju DP v Velenju leta 1997 sem proti Izoli po koncu igralnega časa s prostega strela iz 9 metrov izsilil podaljšek, v katerem sem ob zaključku v zadnji sekundi zadel za zmago. Takrat smo bili kadetski državni prvaki.

Tvoj predhodnik pri celjskem klubu je bil brat Go-ran. Kje igra sedaj?

V španski drugi ligi pri Gi-jonu. Po štirih krogih imajo dve zmagi, zato je zelo zadovoljen.

Katerega rokometaša svetovnega kova bi izpostavil?

Vzornikov nimam. Včasih mi je bil všeč Hrvat Patrik Ča-var. V Sloveniji je najboljši Aleš Pajovič.

Kakšne cilje imaš v rokometu?

Sprva se želim ustahti v članskem moštvu Celja Pivovarne Laško. Rad bi se oziroma moram se še veliko naučiti. Z rokometom si želim služiti kruh, rad bi uspel tudi v tujini.

Kaj te odlikuje, imaš še pomanjkljivosti?

Dober sem v napadu, v obrambi pa moram odpraviti napake.

Si pogodbo že podpisal?

Sem, za štiri leta.

Nenad Bilbija

NA KRATKO

IMilutinovič naj borec Jrežice: Na mednarodnem turnirju v ju-jitsu, ki se ga je eležilo 137 tekmovalcev iz petih držav, so za najboljšega J^^rca izbrali člana Policijskega kluba borilnih veščin Celje ^fagana Milutinoviča, ki je v članski konkurenci zmagal v ^fpgoriji do 77 kg. Dobro so se odrezali tudi njegovi klub-'•^i kolegi v mladinski konkurenci: Grega Škerlak je bil pr-I''' Sobastjan Cesar in Žiga Sansa sta osvojila drugi mesti, ^^tji pa je bil Gregor Ivačič. Predstavniki društva borilnih ^^t'in Aljesan iz Šempetra so se izkazali v kadetski konku-'^fici, kjer je zmagala Tjaša Turnšek, na tretja mesta pa so !^ Uvrstili Tadej Kostanjšek, Nejc Kuder in Sonja Pajenk. J>aka uvrstitev je uspela članu kluba Obi Celje Matjažu '^^rkelju v članski konkurenci.

Dragan Milutinovič prejema zasluženo priznanje.

Ugled Vilija Vengusta

Celje: Slovenski nogometni zvezdnik Sebastjan Cime-rotič je v ponedeljek opravil pregled poškodovane Ahilove tetive pri priznanem ortopedu dr. Viliju Vengustu, ki bo najbrž operativni poseg opravil v ponedeljek. Omenjeni zdravnik je tovrstne poškodbe odpravil že pri številnih športnikih, predvsem pri znanih atletih in rokometaših.

Luca je zmagala

Berlin: Na mladinskem svetovnem pokalu v judu je članica celjskega Sankakuja Lucija Polauder osvojila prvo me sto v supertežki kategoriji. Nanizala je zmage proti Nemkama, Nizozemki, Rusinji in v hnalu še proti Estonki Eleki Sehleyzijevi. Nives Pere je bila v svoji kategoriji peta. Maja Uršič pa deveta.

Karateisti na Polzeli

Polzela: Tekmovanja v športnih borbah in katah za Ma-buni cup 2002 se je udeležilo 162 tekmovalcev iz 15 klubov. Moči mlajših karateistov so bile izenačene, med člani pa so se v končnih borbah srečevali predvsem tekmovalci iz Ljutomera, Brežic in Slovenskih Konjic. Izmed celjskih tekmovalcev je

v kategoriji kate zmagal član Dinamika Mitja Stisovič. (TT)

Drugo mesto Živkove

Zagreb: Atletinja celjskega Kladivarja Ani Živko je na maratonu osvojila drugo mesto. Lani je premagala Madžarko In-go Pracser, ta pa se ji je letos oddolžila in jo ugnala za šest sekund.

Prva zmaga Žalčank

v 4. krogu prvoligaškega prvenstva so si žalske rokometašice priborile prvo zmago. V domači dvorani so Burji prizadejale prvi poraz (25:20), najbolj zaslužni pa sta bili vratar-ka Maja Grudnik z 21 obrambami in Nina Potočnik z 10 goli.

Z leve trener Igor Razgor, Danijela Savič in športni direktor Iztok Ščurek (Foto: TONE TAVČAR).

St. 42-17. oktober 2002

22

ŠPORT

Prve zmage treh klubov

Pivovarna Laško odpravila Bosno in uspela še v Belgiji - V torek s Pameso

Za klubi s Celjskega, ki igrajo v ligi Goodyear in 1. A SKL, je zelo uspešen krog, saj so v štirih tekmah dosegli tri zmage, spodrsnilo je le Zre-čanom. Do prvih zmag so priš-U Laščani, Polzelani in Šo-štanjčani, od naših moštev pa so počivali Šentjurčani.

Težko s Sarajevčani

Laščani so se po dveh zaporednih gostovanjih in porazih v Zagrebu predstavili v Treh lilijah. Gostje iz Sarajeva so bili pravšnji nasprotnik, a uvodna zmaga je prišla precej težje, kot so pričakovali v taboru pivo-varjev. Šele v drugem delu so namreč štrli odpor Bosne, za katero igra nekdanji branilec Elektre Titus Warmsley. Šele s serijo Radeka Nečasa, Er-mala Kuqa in Kenyana Weak-sa so se Laščani po tehničnih napakah trenerja in potem še igralca gostov uspeh odlepiti in obdržati usodno razliko. Igra

pa še ni takšna, kot si jo želi trener Laščanov Predrag Kruš-čič, bo pa precej boljša potrebna že v soboto, ko bodo Laščani v prvem slovenskem dvoboju lige Goodyear gostovali v Novem mestu pri Krki.

Sosedje do prvih zmag

Prvo zmago v sezoni je doma zabeležila ekipa Elektre proti favoriziranemu Triglavu. Odlična igra v obrambi in pa razpoloženi branilec Miljan Ču-stič sta bila dovolj v prvem delu, da je prednost znašala kar 16 točk. Kljub temu, da so zaradi poškodbe ostali brez Aleksandra Belanoviča, pa Šoštanj-čani v nadaljevanju niso popuščali pred agresivno in na trenutke grobo igro gostov. Znali so ohraniti mirno glavo, tudi ko se je prednost stopila na samo šest točk. Enako je uspelo tudi njihovim sosedom s Polzele, kjer sta imela vse stvari v svojih rokah Matjaža. Neunič-

ljiva Tovornik in Cizej sta bila namreč gonilni sili Hopsov pri prvem uspehu sezone. V sicer izenačenem srečanju in ob dveh velikih preobratih, po katerih so Sežančani dobili prvi polčas, je odločitev padla v nadaljevanju, ko so domači zaigrali trdo obrambo, iz številnih protinapadov pa zlahka dosegali koše. Kljub močnemu odporu gostov so do konca na krilih dveh Matjažev ohranili prednost in se skupno s svojimi Hmelj boysi zasluženo veseliti.

Zapravili lepo prednost

Prvi poraz pa je zabeležila Rogla, doma proti Heliosu. Odločil je podaljšek, pa čeprav so domači že imeli 15 točk prednosti po glavnem odrnoru. Osamljeni Mario Dundovič (32 točk) je bil premalo za homogeno moštvo Heliosa, ki je uspelo izsiliti podaljšek.

V 4. krogu bo Alpos Kemo-plast doma igral s Koprom. Rogla odhaja v Sežano h Kraškemu zidarju, Elektia k Zagorju, Hopsi pa k Birokratu v Ljubljano.

JANEZ TERBOVC, Foto: GK

Košarkarji Pivovarne Laško so v torek zvečer v L krogu pokala ULEB (skupina B) v Belgiji premagali Ostende s 94:92 (75:74, 55:48, 31:19). Z učinkovito igro so v prvem polčasu skoraj že dotolkli odpor domačih, saj so si priigraU prednost 16 točk. V tretji četrtini pa so gostitelji sprva izid izenačili, nato pa celo povedU za 5 točk in imeU 45 sekund pred koncem še 3 točke naskoka. Dve sekundi pred zaključkom obračuna je odločilno akcijo izvedel Kenyan Weaks, ki je zadel za dve točki, zaradi osebne napake nad njim pa zmago potrdil še z uspešno izvedenim dodatnim prostim metom. Strelci: Daniels 24, Weaks 23, Kobale 17, Kuqo 14, Nečas m Doj-čin po 6 ter Pavič 4 točke. Preostala izida skupine B: Pamesa - Roseto 98:82, Železnik - Opel Skyhners 82:60.

Peterka kroga: Čustič (Elektra), Tovornik, Cizej (oba Savinjski Hopsi), Weaks (Pivovarna Laško), Dundovič (Rogla).Igralec kroga: Miljan Čustič (Elektra) . Trener kroga: Miloš Sa-gadin (Elektra).

Radek Nečas in v ozadju Ermal Kuqo sta strelsko dobro sledila VVeaksu.

PANORAMA

^ NOGOMET -

2. SNL

10. krog: Zagorje - Draui-Tija4:\ (2:1); Sivko (11, 36), Abrič (69), Hrvat (82); Primožič (9). Vrstni red: Domžale 24, Grosuplje, Aluminij 21, Drava, Jadran 15, Izola, Goriška brda 14, Križevci, Dravinja 13, Zagorje, Livar, Krško 12, Bela krajina, Nafta 10, Triglav 9, Železničar 4.

3. SNL - sever

10. krog: Vransko - Mons Claudius 6:1, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj 0:1. Vrstni red: Šoštanj, Pohorje, Paloma, Bistrica 20, Šmarje pri Jelšah 19,Kozjakl5,Krško 14, Haj-dina 13, Stojnci, Vransko, Središče, Malečnik 11, Fuži-nar 9, Mons Claudius 4.

MČL-Celje

7. krog: Oplotnica - Zreče 1:1, Rogaška SŠ - Laško 1:2, Odred Kozje - Vojnik 2:0, Kovinar Štore - Šentjur 2001 4:0. Vrstni red: Zreče 17, Oplotnica 15, Laško 11, Štore 9, Rogaška 7, Kozje 6, Vojnik 3, Šentjur 2001 2.

MALI NOGOMET

1. SL, 4. krog: Puntar- Do-bovec 6:3 (2:1); Kosernik (19), Dobovičnik (27), Stres (40). Vrstni red: Svea Lesna, Beton 12, Puntar 9, Metro-

pol 7, Dobovec 6, Tomaž 4, Napoli, Kix, Sevnica 3, Gra-tis 0.

1. celjska liga, 23. krog: Pelikan - Telsim 3:2, Adria-tic - Skavti 0:2, SS&Sun - Klateži 0:3, Prijatelji - Šmartno 7:1, Frangros - Veflon 3:1, Ro-bocom - Cosmos 0:0. Vrstni red: Pelikan 52, Skavti 40, Maček tisk, Adriatic 38, Ro-bocom 34, Klateži 32, Frangros 30, Cosmos 27, Prijatelji 25, Veflon 21, Šmartno, Telsim 20, SS&Sun 9.

1. liga občine Štore, 17. krog: Inexa - Kanarčki 8:3, Rudar Pečovje - Gadi 6:4, Kovinar - Lipa 2:7. Vrstni red: Sokoli 36, Laška vas 35, Lipa 33, Pečovje 31, Almin dom 21, Inexa 18, Gadi 12, Kovinar 8, Kanarčki 0.

_ KOŠARKA

GOODVEAR LIGA

3. krog: Pivovarna Laško -Bosna 94:85 (70:62, 47:48, 27:25); Weaks 24, Nečas, Ku-qo 18, Kobale 12, Daniels 7, Dojčin 6, Brolih 5, Pavič 4. Vrstni red: Široki brijeg, Za-dar, Krka, Maccabi, Union Olimpija, Zagreb, Split 5, Pivovarna Laško, Crvena zvezda. Gibona, Borac 4, Bosna 3.

1. SKL - moški

3. krog: Rogla - Helios 73:80 (69:69, 55:50, 42:31, 22:20); Dundovič 32, Mihajlovič 11,

Brolih 8, Starovasnik 7, Meš-ko 5, Zinrajh, Sivka 4, Hoh-ler 2. Savinjski Hopsi - Kraški zidar 96:86 (66:62, 42:48, 19:29); Tovornik 25, Cizej 20, Kadič 17, Gržina 12, Čatovič 10, Skok 9, Arčan 2. Elektra - Jhglav 78:65 (60:49, 45:29, 22:13); Čustič 27, Latovič 11, Kovač 8, Vidovič, Belanovič 7, Tajnik 6, Goršek 2. Vrstni red: Geoplin Slovan 6, Helios, Koper, Rogla 5, Alpos Kemo-plast, Savinjski Hopsi, Kraški zidar, Zagorje 4, Elektra, Triglav 3, Birokrat 2.

LIGA TROCAL

2. krog: Lek Jezica - Merkur Celje 56:79 (45:61, 32:40, 14:24); Jocič 18, Mar-kovič 14, Jereb 11, Temnik 9, Potočnik 7, Tratsiak, Ram-šak 6, Čonkova, Pedič 4.

ROKOMET

1. SRL - moški

3. krog: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško 25:32 (12:18); Vugrinec 9, Rutenka

6, Milosavljevič, Žvižej 5, Mak-sič, Tomšič 2, Bilbija, Oštir, Gajič 1. Rudar - Gorenje 25:24 (13:13); Tamše 12, Sirk 4, Mlakar, Sovič, L. Dobelšek 2, J. Dobelšek, Štefanič 1. Vrstni red: Mobitel Prule, Celje Pivovarna Laško, Prevent 6, Gorenje, Rudar 4, Trimo, Slovan, Inles Riko 2, Cimos, Termo 1, Velika Nedelja, Pivka 0.

1. SRL - ženske

4. krog: Žalec - Burja 25:20 (14:12); Potočnik 10, Randl 4, Stevanovič, Savič, Krajnc, Jukič 2, Irman 1. Vrstni red: Krim ENR 8, Piran, Olimpija 6, Burja 5, Izola, Gramiz 3, Žalec, Celeia 2, Sava Kranj 1, Škofja Loka 0.

ODBOJKA

1. DOL - moški

2. krog: Pomurje - Šoštanj Topolšica 3:1, Triglav - SIP Šempeter 3:1. Vrstni red: Salonit, Svit 6, Fužinar, Šoštanj Topolšica, Triglav, Pomurje, Bled, Calcit 3, Stavbar, Šempeter 0.

PLANINSKI KOTIČEK

Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 27. oktobra po Badjurjevi poti-Ostrež-V. Preska-Javorski pil-Bogenšperk. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 21. 10. na tel. 03/545-2927 ali 040/324-669.

Planinsko društvo Zabukovica vabi 26. in 27.10. na pohod po Samoborski planinski poti. Odhod bo ob 6. uri iz Migojnic in ob 6.30 iz Glazije. Informacije: 031 860 188.

ŠPORTNI KOLEDAR

PETEK, 18. 10.

NOGOMET

1. SNL, 12. krog, Maribor: Maribor Pivovarna Laško -CMC Publikum (18).

ROKOMET

1. DRL - ženske, 5. krog, Ljubljana: Olimpija - Celeia.

. SOBOTA, 19.10.

NOGOMET

3. SNL - sever, 11. krog: Središče - Vransko, Šoštanj -Paloma, Krško Posavje -Šmarje pri Jelšah, Mons Claudius - Hajdina (15).

MČL, 8. krog: Zreče - Šentjur 2001, Kovinar Štore - Vojnik, Kozje - Laško, Rogaška SŠ - Oplotnica (15).

MALI NOGOMET

1. SL, 5. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Metropol (20).

KOŠARKA

Liga Goodyear, 4. krog. Novo mesto: Krka - Pivovarna Laško.

1. SKL - moški, 4. krog,

Šentjur: Alpos Kemoplast -Koper (19), Ljubljana: Birokrat - Savinjski Hopsi, Zagorje: Zagorje - Elektra, Sežana: Kraški zidar - Koi gla. *

Liga Trocal, 3. krog, Ce Ije: Merkur - Željezničar (19).

ROKOMET

1. DRL - moški, 4. kro& Celje: Celje Pivovarna Laško -Rudar (18.30), Velenje: Go renje - Pivka (19).

1. DRL - ženske, 5. krog Piran: M Degro Malizia - Ža lec. .

NEDEUA,20. 10. J

NOGOMET

1. SNL, 12. krog, Šmarin^' ob Paki: Era - Vega Olimpija, Ljubljana: Ljubljana - Ri'' dar (15).

2. SNL, 11. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Kr*' ževci (15).

TOREK, 22. 10.

KOŠARKA

Pokal Uleb, 2. krog, ko: Pivovarna Laško - Pan^^ sa (18.30). j

SREDA,23.10.

ROKOMET

1. DRL - ženske, zaostal tekma četrtega kroga, Celj^ Celeia - Izola (20.15).

Št. 42-17. oktober 2002

KULTURA

23

Uvodni abonmajski itoncert

v torek, 15. oktobra, so v Ivorani Narodnega doma jastopili člani Celjskega go-lalnega orkestra (CGO), fid umetniškim vodstvom lirigenta Nenada Firšta na (Vodnem koncertu v sezo-^ 2002/2003.

Odigrali so Malo suito za fodala slovenskega skladate-ja Uroša Kreka; Duet - Con-jrtino za klarinet, fagot, go-lalni orkester in harfo Ric-larda Straussa; Adagietto iz

Simfonije št. 5, za godala in harfo Gustava Mahlerja in Plese iz Transilvanije Bčle Bar-toka. Solisti so bili klarinetist Jože Kotar, fagotist Zoran Mitev in harfistka Urška Križnik.

Celjski godalni orkester s svojim umetniškim poslanstvom vsekakor dopolnjuje glasbeno ponudbo, ki jo nudi knežje mesto. In tudi uvodni koncert članov CGO v novo sezono je dokaz, da orke-

ster živi z glasbo. Ambiciozno zastavljen program; tudi glede težavnostne stopnje posameznih skladb nam kaže, da se glasbeniki zavestno in z veliko mero entuziazma podajajo na umetniško pot, ki je v veliki meri »rezervirana« za profesionalne komorne ansamble. O tem nas ne prepriča samo skladba Daet - Concertino za klarinet, fagot, godalni orkester in harfo Richarda Straussa,

ki so jo glasbeniki odigrali suvereno in spretno spremljali tri soliste: klarinetista Jožeta Kotarja, fagotista Zorana Miteva in harhstko Urško Križnik; temveč tudi tretji stavek Adagietto iz Simfonije št. 5, za godala in harfo Gustava Mahlerja, ki s svojo notranjo intenziteto in »visokim umetniškim nabojem« lahko predstavlja umetniški izziv tudi profesionalnim orkestrom. CGO so vsekakor lju-

biteljski orkester, vendar svojemu ljubiteljstvu navkljub zaslužijo spoštovanje, saj se je v njihovem načinu interpretacije posameznih skladb prepoznal resen in študijski odnos, ki se je odrazil ne samo v Adagiettu in Concerti-nu, temveč tudi v ostalih dveh delih celovečernega koncerta. »Resnobnost in temačnost« Mahlerja, »izvirnost in preprostost« Straussa so glasbeniki prepletli z »izvirnostjo«

Kreka in »ljudskostjo« Barto-ka, če lahko nekoliko para-fraziram skladbe po njihovi umetniško zasnovani vsebini. In nenazadnje lahko z istimi besedami opišemo tudi vtis, ki so ga naredili člani Celjskega godalnega orkestra na svojem uvodnem koncertu pred zvesto publiko. Vtis, ki so ga potrdili z dodatkom, s katerim so zaključili svoj uvodni nastop.

KK

Aktualna komedija za predvolilni čas

Gostu iz Zagreba, režiserju Želimiru Me-sariču, so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje zaupali postavitev Cankarjeve komedije Za narodov blagor, da bi »od zunaj«, z drugačnega zornega kota, videl dogajanje izpred stotih let, ki danes s še vedno aktualnimi besedami govori o prestižnem boju za oblast.

Cankar je še vedno neverjetno živ in njegove besede zvenijo danes enako ostro, za lar se bo trudil jutri (v petek),ob 19.30 uri ansambel na prvi premieri na velikem odru

v tej sezoni. Režiser Želimir Mesaric, ki je prvič sodeloval s celjskim ansamblom, je bil, kot pravi, z delom in sodelovanjem zelo zadovoljen. Še posebej zato, ker ni bil toh-ko obremenjen s slovenskimi posebnostmi, zato pa je imel svobodnejši pristop k delu.

V delu nastopa dobršen del pomlajenega celjskega ansambla, na sceni Jožeta Logarja, kostumih Diane Kosec Bourek. Drama-turginja je bila Tina Kosi, lektor Simon Šker-binek.

, _ MP, foto: TRIMTES

Iralec Bojan Umek (levo) je na istem odru v isti komediji pred 17 leti igral Frana Kadivca, tokrat ga bomo uideli v vlogi dr. Antona Grozda, v ta trenutek umeščenega politika, ki poskuša kreirati usodo slovenskega naroda. Nato: Drago Kastelic, Zvone Agrež, Stane Potisk, Anica Kumer in Miro Podjed

Z opero v sezono

Koncertna sezona z vrhunskimi domačimi in tujimi

umetniki 1

Zbor in orkester Opere SNG Ljubljana začenjata v torek, 22. oktobra, novo koncertno sezono Zavoda za kulturne prireditve Celje, ki v nadaljevanju prinaša v Narodni dom še koncerte vrhunskih umetnikov.

Že prvi koncert iz bogate ponudbe bo svojstven. Pod dirigentskim vodstvom Lorisa

Vokolinija bo celjsko občinstvo slišalo koncertno izvedbo Glumačev Ruggiera Leon-cavalla s solisti: Janezom Lo-tričem, Urško Žižek, Markom Kobalom, Andrejem Debev-cem, Jožefom Vidicem in Zoranom Potočanom.

Do konca sezone se bo nato zvrstilo še pet koncertov. V novembru bo nastopil zna-

meniti Godalni kvartet Feguš, v januarju prihodnje leto pa pianist Aleksander Serdar. V abonmajski ponudbi je tudi Komorni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo koncertiral marca 2003, v istem mesecu pa čaka abonmajsko občinstvo še koncert Kvarteta rogov. Vrhunski bo tudi zaključek sezone, ko bodo organizatorji v goste povabili dva odlična glasbenika. Nastopila bosta klarinetist Mate Bekavac in pianistka Lidija Bizjak.

Vpis abonentov za koncerte iz ponudbe Zavoda za kulturne prireditve Celje bo do torka, 22. oktobra, ko se tudi začenja koncertna sezona.

MP

Grofje burijo znanost in duiia

Najnovejše delo dr. Zvon-

Zupanič Slavec z naslonom Družinska povezanost Srofov Celjskih bodo danes

četrtek) opoldne predstavili v Pokrajinskem muzeju '^Ije. Knjiga, ki obsega 276 ^'rani, je izšla pri založbi ^RC (sozaložnik je Znans-^^no društvo za zgodovino ^avstvene kulture Sloveni-^) in nosi podnaslov: Iden-•■fikacijska in epigenetska ra-^skava njihovih lobanj.

Delo se ukvarja z odmak-J')eno preteklostjo, a vanjo 'Pleta sodobno znanstveno ""^todologijo dela. Avtorica '^želela raziskati, ali 18 lo-^^nj, razstavljenih v celjskem J^krajinskem muzeju, pripa-:^ družini grofov Celjskih. ^ skoraj 600 let stare loba-"i^ je bila zastavljena nalo-^ sprva videti iluzorna.

%orica, ki je zaposlena ^ Inštitutu za zgodovino me- ^

dicine Medicinske fakultete v Ljubljani, je s historiograf-skimi metodami zbrala in kritično ovrednotila zgodovinske podatke o Celjskih, preštudirala njihovo rodo-slovje, z različnimi naravoslovnimi metodami identifi-

cirala lobanje, nato pa s primerjavo naravoslovnih, zgodovinskih in rodoslovnih podatkov večini lobanj pripisala identiteto in jih sorodstveno povezala. Natančno proučevanja rodoslovja je pripeljalo do dvajsete generacije živih potomcev po Barbari Celjski. Raziskava je tako prinesla nova spoznanja v naravoslovje in družboslovje ter pokazala na pomen interdisciplinarnega dela. MP

Arheologi v Moiiorjevem atriju

Načrtovano gradnjo Mohorjevega atrija z mlečno restavracijo za mlade in učilnicami ter drugimi sodobnimi prostori, ki naj bi stal na dvorišču za Mohorjevo knjigarno v Prešernovi 23, so že pred časom preložili, saj so na tem mestu sodobna arheološka sondiranja pokazala na najdbe iz preteklosti. Pred dnevi so na delovišče prišh arheologi.

Georadarske raziskave so pokazale arhitekturne osta-

line do globine okoli 2,5 metra. Arheološka dela na 300 m^ izvaja Arhej d.o.o. iz Sevnice, pod nadzorom dipl. ar-heologinje Danijele Brišnik iz Zavoda za kulturno dediščino Slovenije - območne enote Celje. Izkopavanja naj bi, kot je to predvideno s po- ■ godbo, trajala 80 dni. Če bodo arheologi našli kakšne pomembnejše najdbe, pa lahko tudi več.

Objekt (o višini naložbe pri Mohorjevi ne želijo govoriti) bo namenjen predvsem srednješolcem vozačem, ki se jih dnevno pripelje v Celje okoli 5.000. Stal bo na okoli 2.000 m^ površine in bo imel nad pritličjem še dve etaži. Končan bo do jeseni 2003, pravi poslovni direktor Mohorjeve družbe Celje Jurij Ludvik. Tedaj bo objekt slovesno odprl nadškof in metropolit Franc Rode.

MP

Od načrta do stavbe,

Zgodovinski arhiv Celje, ki že nekaj časa deluje v novih prostorih na Teharski cesti 1, se z občasnimi razstavami in izdajami publikacij in strokovne literature skuša čimbolj odpreti in približati ljudem. Zlasti šolski mladini, pravijo. Takšna je tudi razstava, ki so jo odprli minuli torek v sodelovanju s Kozjanskim parkom in nosi naslov: Od načrta do stavbe. Prinaša arhitekturo Kozjanskega v načrtih in dokumentih iz srede 19. stoletja.

Ob razstavi je izšel bogat in lepo oblikovan katalog (Jože Domjan), ki sta ga založila oba zavoda, uredila pa Hedvika Zdovc, ki je tudi avtorica razstave, oblikovalec razsta-

ve pa Dušan Kramberger. Za izbor gradiv premične dediščine in sodelovanje pri postavitvi sta poskrbeli Helena Rozman in Lucija Zorenč. Katalog prinaša tudi prevod v nemščino (Doris Debenjak) in povzetke v angleščino (Martin Cregeen) ter fotografije Žive Deu in Francija Zidarja.

O razstavi, ki si jo bodo najbrž z zanimanjem ogledali tudi sodobni snovalci stavb, organizatorji razmišljajo, da bi jo posredovali še drugam, mogoče v Maribor ali celo v tujino, saj je v Celju razstavljeno gradivo prava redkost. Na ogled bo do 28. februarja prihodnje leto. MP

Št. 42-17. oktober 2002

Minister za promet Jakob Presečnik (levo) se je ustavil tudi pri predstavnicah Društva podeželskih žena Toplica iz Okonine, ki so na Rečici prodajale dobrote, nastale v kubinjah svojih članic.

Cukrova Liza, ki je sladke dobrote prodajala tudi po kmetijah. Na sejmih so bili njeni bonbončki najbolj sladki, se spominjajo starejši Zgornjesavinjčani, ki so s pomočjo Uze prišli do prvih sladkarij v življenju.

V znamenju vinotoka in Lenartaj

Lenartov sejem na Rečici brez sitnosti in slabe volje - Trški policaj za red in kaso

Obloženi zunaj in

»Na temelju starih trških pravic, ki so nam jih na priprošnjo gospoda Tavčarja podelili 1585, dajem soglasje za začetek sejma,« je sejemsko dogajanje na Rečici odprl trški župan, uradno predsednik sveta KS Rečica Peter Ko-lenc. »Dovoljujem čim dražjo prodajo, kupci pa naj čim bolj poceni kupujejo. Ravnajte se po polica-jevih zapovedih, da ne bo sitnosti in slabe volje.«

Lenartov sejem, ki so ga člani Turističnega društva Rečica letos pripravili osmič, se je med številnimi prodajalci in predvsem kupci dobro prijel. Organizatorji želijo obuditi spomin na podobne sejme v Zgornji Savinjski dolini med obema vojnama, ki so bili predvsem priložnost za nakup in tudi mnoga prijateljevanja. Pred davnimi leti so na Rečici pripravljali tri podob-

ne sejme, organizacija pa je bila povezana s podelitvijo trških pravic.

Ena izmed odlik rečiškega sejma je, da kolikor je v moči organizatorjev, mine brez plastike in novodobnega kiča, ki vse prerado zmotita tovrstne sejemske utripe. Tudi zato je po mnenju poznavalcev Lenartov sejem eden boljših tovrstnih slovenskih sejmov, ki ga turistični delavci obogatijo s svojstveno gostinsko ponudbo pod kozolcem. Poleg borovničevca, medice, mošta, starega in novega jabolčni-ka so nudili še pečenko z rajzel-com, žlinkrofe ter kuhane klobase in rebrca z domačim kruhom, kislim zeljem in krompirjevo solato - oziroma »oljnatim krompirjem«, kot pravijo v Zgornji Savinjski dolini, od koder so bili tudi vsi recepti za pripravo jedi.

znotraj

v jutranjem hladu je ob dvigu trške zastave pod rečiškimi kostanji zadonel mogočni policajev glas: »V znamenju svetega Lenarta bomo sej-marili in mešetarili. Želim vam dobro kupčijo in prodajo. Tudi zijala naj privlečejo kakšen dinar iz nogavic, da ne bodo le ogledovala razstavljene robe. Sejem ima dolgo tradicijo in ugled, lahko si pripravite zalogo za celo leto vnaprej.«

»Posel policaja je hudičevo trd, saj se moram potruditi, da sejem spe-Ijemo brez tepežke in kraje ter da gremo vsi dobre volje domov,« je ocenil trški policaj, v neprostem času zaposlen v mozirski občinski upravi, Vinko Jeraj, ki mu je pomagala desna roka Bojan Kotnik. »Naj povem, da se bova letos drugače nosila

kot prejšnja leta: nič ne bo podkupovanja in siljenja s kakšnim kozarcem kislega vina ali tovkca. Slednje pa zato ne, ker so organizatorji pripravili samo fino robo, zato se dobro obložite - od zunaj in znotraj.«

Prva navodila, ki jih je ob dvigu zastave bral trški policaj, so nastala v sodelovanju z Vero Poličnik in pub-Ucistom Aleksandrom Videčnikom. Glede na to, da večina obiskovalcev ta navodila že dobro pozna, so jih v minulih letih spreminjali: »Vsi, tudi sejmarji, ki ste pri nas, se morate lepo držati. Ponujati morate fajn robo, dosh zaslužiti, da bova lahko pobrala trško mitnino. Tako se bo v naši kasi, ki je menda čisto na bobnu, nabralo dosti denarja. Če bo prišlo kaj narobe vmes - verjemite, da bova s pomočnikom povsod zraven in ni hudič, da ne bi zrihtala reda in discipline. Tudi če bo treba koga spu-

stiti čez roke, kar pa seveda ne pl poročam. Sliši se namreč, da je bi nišnica v Celju nekako v razsulo bog ve, če vam bodo lahko pomag potem, ko vas s pomočnikom I meva v roke.«

Seveda trški policaj ni mogel i mo vse bolj aktualnih volitev: »V; jemsko dogajanje se bo zagotovo n šala tudi oblast. Z vsemi, ki želi zlesti na kakršenkoli stolček, se b va pogovorila pri prvem šanku. Miti s pomočnikom dobro delava, čepr nama marsikdo katero ušpiči. Ve dar, če bo prišlo do krega, bova p vsod zraven. Sicer pa - fajn se iiti te, glihajte, kupujte, pijte, jejte in p site. Pa ne pozabite na nas in naš L* nartov sejem,« je 13. vinotoka 1^ Gospodovega 2002 za konec zaže trški policaj.

U. SELIŠN Foto: GREGOR KAt

m

St. 42-17. oktober 2002

IVI

INFORMACIJE

ekstra lahko kurilno olje

^^^^^^^ Ustreza tudi najstrožjim merilom evropske kakovosti.

OMV ISTRABENZ

naroČite še danes na brezplačnem telefonu h 080 2332

Mlekarna CELEIA, d.o.o.

Arjavas92,3301 Petrovče

objavlja prosto delovno mesto:

Zahtevna vzdrževalna dela

v službi investicij in vzdrževanja

-1 delavec

Pogoji:

Stopnja strokovne izobrazbe: 'Delovne izkušnje:

Poskusno delo: 'Dodatna znanja:

'Osebnostne lastnosti:

'Starost in spol: Delovni čas:

■Prebivališče:

■Prevoz:

■Plača:

■Stimulativni del plače:

IV. ali V.-strojne smeri

3 leta delovnih izkušenj na področju dela s servisiranjem strojne opreme ali delo s stroji oz. delovno opremo

3 mesece

poznavanje strojnih elementov, pnevmatike, pogonskih elementov, črpalk, varjenje elementov nerjavečih materialov, pasivno znanje svetovnega jezika (nemški, angleški), poznavanje tehnične dokumentacije in načrtov, vozniški izpit B kategorije, potni list. vesten in natančen, sposobnost dela v skupini, pošten, brez zdravstvenih omejitev nad 25 let, moški

izmensko delo, vendar po veljavni zakonodaji ZDR in KP KŽI, (na vpoklic, dežurstva) v razdalji 50 km od podjetja mlekarne CELEIA lasten prevoz

v skladu z KP KŽI in Pravilnikom o organiz. in sistemiz. DM

vezan na časovno realizacijo proizvodnje

Prijave s priloženimi kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in vaš življenjepis pošljite na: Mlekarna CELEIA d.o.o., Arja vas 92,3301 Petrovče, v 8-ih dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov.

S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom za |4abo 3 mesece, če bo izpolnjeval ustrezne pogoje iz razpisa.

V kolikor ne bo prijavljen ustrezen kandidat, se izbor ne opravi.

PTIKA OKULISTIČNI I C PREGLEDI

VSAK TEDEN

fle Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20

TERMOINSTALACIJE

ELAVA CISTERN, PEČI, BOJLERJEV, OLJNIH JAŠKOV IN HIDROFORJEV

KOŽELJ ANDREJ s.p. Kolodvorska 8,3230 Šentjur, tel.: 03/749 25 90, fax.: 03/749 25 91, Mob.: 050/630 764, GSM: 041/630 764

Ekstra lahko I kurilno olje Petrol

*

Kurilno olje evropske kakovosti

Majhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!

080 22 66

brezplačna številka za filtra in enostavna naročila!

Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!

petrol;

Feroda

Proizvodnja, obnova

Prodaja zavornih in siciopnih elementov

Karel PAVČNIK s.p.

Zg. Hudinja 46 Celje Tel.: 03/ 5414-818 Fax: 03/5414-262 GSM: 041/612-516 feroda@siol.net

90,6 95,1

95,9 100,3

NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA

(Mulliana 1994 2001)

Radio Slajofski v.il. d o.o , ftmarjo pri .JfilSah. ASknrčev try ?1, 3740 Šir>ar|o pri JulAah

Moderna evropska banka

01/309 23 23 www.sparkasse.si

Št. 42-17. oktober 2002

"m

5382

26

KRONIKA

»Nihče nam ne more vrniti Bojana...ff

Ivica Mazej, vdova Bojana Mazeja, je po nesreči na Golteh ostala sama s tremi mladoletnimi deklicami - Ponujena

pomoč še bolj v oblakih

v zvezi s tragedijo v Že-kovcu na Golteh, kjer sta se med menjavo vlečne vrvi minulo sredo smrtno ponesrečila 33-letni Bojan Mazej z Lepe Njive in 30-letni Pavel Herlah iz Globokega, ni znanega še nič več, kot je bilo takoj po nesreči. Kot je povedala Irena Gorenak z OKC Policijske uprave Celje, bodo o rezultatih preiskave javnost obvestili takoj, ko bo le-ta zaključena.

»Preiskava v tem primeru je zelo kompleksna in zapletena. Vodi jo preiskovalni sodnik, o morebitnih krivcih oziroma odgovornosti za tragedijo pa še ni mogoče govoriti,« je povedala Gorena-kova. Podobno pravijo v podjetju RTC Golte, kjer nameravajo napisati skupno izjavo za javnost takoj zatem, ko bodo znani rezultati preiskave, do takrat pa o tragičnem dogodku ne želijo podajati nobenih izjav. V Zgornji Savinjski dolini se marsikaj govori - še en dokaz, da zlobnih jezikov ne more ustaviti

niti tragično dejstvo, da so tri mladoletne deklice ostale brez očeta, številni sorodniki, sodelavci in prijatelji pa brez dveh ljudi, ki so ju ime-h neizmerno radi...

Pogovarjali smo se z Ivi-co Mazej, vdovo po Bojanu Mazeju, ki je minulo sredo skupaj s Pavlom Herlahom omahnil v globino. »Minuli dnevi so bili grozni, zdi se mi, kot da se dogodkov sploh nisem zavedala,« je povedala. »Res je, da so nas po nesreči obiskali predstavniki podjetja, za katerega je delal Bojan. Govorih so o tem, da mi bodo ponudili pomoč, vendar niso niti vprašali, kako je z otroki, zanje niso prinesli niti enega bonbončka. Nenehno so samo spraševali, kaj nameravam in"ponav-Ijali, naj povem, kaj potrebujem. Kako naj jim povem, kaj potrebujem? Edino, kar potrebujemo, je Bojan, vendar nam ga ne more vrniti nihče...«

Kot je povedala Ivica Mazej, so njej in otrokom edino konkretno pomoč doslej

ponudili na Občini Mozirje, v podjetju RTC Golte, kjer je bil Bojan zaposlen, pa jim bodo nakazali solidarnostno pomoč, ki jim pripada po zakonu, ker so izgubili moža in očeta.

Bojanova smrt pomeni tragedijo za vso družino. »Tako rad je delal in vse je znal postoriti tako na delovnem mestu kot doma. Bil je smučar in doma ima vrsto medalj in pokalov. Edino delo, ki se mu je upiralo že ves čas, odkar je vedel, da jih čaka, je bila menjava te vrvi in zelo je bil vesel, ko se je izvedelo, da bo menjavo vrvi na vlečnici opravilo podjetje Teufelberg Seil,« pripoveduje Ivica Mazej. V podjetju so si potem očitno premislili in na delo so morali tudi člani ekipe RTC Golte. »Šel je, skupaj s sodelavci in prijatelji, vendar nerad. Prej so cele dneve delali nadure in skoraj nič ga ni bilo doma. Tistega jutra, preden je šel, pa je rekel: >Ma-mi, to še naredimo, potem pa pridem domov in bomo cel vikend skupaj< Stisnil me

je k sebi in me močno objel. Kot da bi slutil...«

Kot je razbrati iz besed Ivi-ce Mazej, še vedno ni povsem dojela, kaj se je zgodilo. Hudo je tudi z otroki, tremi mladoletnimi deklicami, ki so minulo sredo nenadoma ostale brez očeta. »Ena od hčera se je v torek vrnila iz šole in jokala, ker jo sošolci zafrkavajo z raznimi govoricami in opravljanjem. Bila sem pri šolski psihologinji in v šoli bodo deklicam pomagali, vendar ne morem razumeti, zakaj jo sošolci zmerjajo in jo obkladajo z govoricami, ki niso resnične... Zelo verjetno pa je, da vse to nekje slišijo...« pravi Ivica Mazej. »Najmlajši, Mojci, sploh še nismo povedali, pa tudi s pogrebom je nismo želeli obremeniti. Bila je njegova ljubljenka in čeprav ne ve, kaj se je zgodilo, se zadnje dneve zelo nenavadno obnaša. Nič, kar naredim, ni dobro in ne-

nehno sprašuje, kje je ati in kdaj bosta šla spet skupaj po mleko...«

Bojan in Ivica sta načrtovala, da bo Bojan zaposlen še to zimo, potem pa bo ostal doma, na kmetiji, Ivica pa bi se zaposlila. »Saj veste, otroke je težko preživeti samo s kmetijo, pa četudi je velika...« pravi Ivica, ki bo čez zimo še ostala doma, spomladi pa se bo, če bo želela otrokom in sebi zagotoviti preživetje, morala v službo.

Kot je povedal Bojanov oče Pavel Mazej, z ženo sedaj razmišljata, da bi prodali nekaj krav iz velikega hleva. »Načrti so bili drugačni. Bojan bi ostal doma in kmetijo smo nameravali modernizirati. Zdaj pa... se bo potrebno prilagoditi, pomagati Ivi-ci in otrokom in živeti naprej...«

ALMA M. SEDLAR Foto: CIRIL SEM

»Zakaj?« se od trenutka tragične izgube nenehno sprašuje Ivica Mazej. Vprašanje ostaja brez odgovora...

Ob grobu, kamor je minuli petek za vedno odšel njihov najdražji, stojijo Bojanova vdova Ivica ter hčerki, 12-letna Nadja in 9-letna Laura. Najmlajše, 3-letne Mojce, na pogrebu ni bilo - ne morejo ji še povedati,

kaj se je zgodilo z njenim atijem...

MINI KRIMICI

Avto že demontirali

Tatvina osebnega avtomobila WV pasat, ki so ga s parkirišča v Milčinskega ulici v Celju odpeljali v noči na torek, 8. oktobra, kaže, da je mreža avtomobilskih tatov dokaj dobro organizirana tudi na našem območju. Dva dni kasneje so avto našli v okolici Ljubljane, toda že delno demontiranega. Lani so na Celjskem ukradli 48 vozil, samo v septembru pa je na območju Slovenije izginilo več kot trideset vozil.

Vikend tatvine

v noči na soboto, 12. oktobra, je neznani storilec na parkirnem prostoru pri hali A celjskega Golovca vlomil v osebni avtomobil znamke renault 5 in ukradel dva mobilna telefona, moško bun-do, termoflis, mikico in manjšo vsoto denarja. Nastalo škodo ocenjujejo na več kot sto tisočakov. V isti noči so tatovi delovali tudi v Ozki ulici, od koder so iz trgovine Šolenček odnesli za petnajst tisoč tolarjev gotovine. Sobotna noč je bila očitno

idealna tudi za neznanca, ki je vlomil v priročno skladišče obiralnice hmelja v Lat-kovi vasi. Lastnik M. V. pogreša za več kot sto tisoč tolarjev različnega orodja.

Ene so dobili, druge pa iščejo

Kriminalisti Policijske uprave Celje so končali s preiskavo 17 vlomov v vozila na območju Mozirja. V začetku letošnjega leta so neznanci iz vozil odnašali predvsem av-toradie in mobilne telefone. Mozirski policisti so z načrtnim delom in hišnimi preiskavami vlomov osumili dva

mlajša moška iz območja Mozirja, ki sta ukradene predmete nato prodajala znanim kupcem na območju Šentjurja. Pri enem od osumljencev vloma so policisti v hišni preiskavi našli in zasegli tudi prepovedane droge. Oba osumljenca bodo ovadili. Prav tako pa bodo zaradi prikrivanja ovadili tudi kupce ukradenih predmetov. Začela pa se je preiskava več ropov na območju Rogaške Slatine. V nedeljo, 13. oktobra, so neznanci vlomili v prostore Beauty centra in odnesli menjalni denar, vlomili so tudi v frizerski salon Beauty hair, kjer so prostore le preiskali, ukradli pa niso ničesar. V noči na ponedeljek

je bilo vlomljeno tudi v restavracijo Sonce, neznani storilci so odnesli menjalni denar in cigarete. Vlomili so še v prostore avtošole Herby, od koder pa niso ničesar odnesli. Ali gre za istega vlomilca ali za organizirano skupino, bo pokazala preiskava.

Našli puško

Laški policisti so v ponedeljek, 14. oktobra, v hišni preiskavi 38-letnemu V. G. zasegli malokalibrsko puško kalibra 22 mm z daljnogledom ter večjo količino nabojev. Zaradi posesti orožja brez ustreznih listin se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.

CVETKE

• Med tatovi je tudi knjižoL molj, ki se je trudil okrasj prostore ene izmed knjižim na Celjskem. Po neuradna podatkih naj bi si najprej vzel čas in prebral Novi Tednik in ostalo dnevno časopisje ter nekaj najnovejših knjižnih u| pesnic, nato pa se je lotil pri dalov. Načitani vlomilec'v njih ni našel ničesar, pregnal pa ga je alarm, ki se itak ve( no oglasi v najbolj neprije nih trenutkih.

• Vztrajnost se splača, ; očitno moto ene izmed s( sed, ki svoji sosedi vso nc zvoni pri vhodnih vratih. Zv njenje je menda preseglo i vse slišne meje, zato so vm( morali poseči policisti in str žiti zvonec tako dolgo, da s omogočili lastnici miren sp« nec...

• Pri spanju pa se ni dal m( titi moški na vlaku, ki ga: meževe dežele ni mogel zvi biti niti sprevodnik, ko j pregledoval vozovnice. K« je moški tako drnjohal, so S na vlak vkrcali še policisti! hiteli buditi neznanca. So p morale biti sanje resničn vroče in pomembne, saj j moški namesto v Zagorju U stopil v Celju...

• Naš tajni agent sumi, < Ozka ulica dovolj široka, ^ se po njej smuka sumljiva o9 ha. Pred dnevi je nekoiti ukradla plačilne kartice i dodobra opravičila njihoV ime, saj je izginilo za več k< pol milijona tolarjev. Dva dl kasneje pa je iz trgovine obutvijo v isti ulici odnes nekaj denarja, čevlji pa očitno ne privlačijo. I

Št. 42-17. oktober 2002

KRONIKA

27

Cesta smrti

Minulo sredo je na cesti Arja vas-Velenje umrla 31-letna Andreja Pirš, ki bi

istega dne morala roditi

Vest, da se je v sredo, 9 oktobra, na cesti Arja vas-Velenje izven Črnove zgodila tragična nesreča, je Zofiji in Antonu Pirš iz Ponikve pri Žalcu 16a za vedno zaznamovala življenje. V nesreči sta umrli njuna 31-letna hči Andreja in njena najboljša prijateljica Zdenka Zagoričnik, Andreja bi tisti dan morala roditi. Ni-ko. Ime so imeli že izbrano.

»Dvajset minut pred deveto je 34-letna Z. Z., voznica osebnega avtomobila, med vožnjo v desnem nepreglednem ovinku izgubila oblast nad vozilom, ki ga je začelo zanašati. Ravno takrat je s tovornim vozilom iz nasprotne smeri pripeljal 41-letni B. K., ki kljub umikanju v desno trčenja ni mogel prepre-titi. V bočnem trčenju sta umrli voznica in njena sopotnica 31-letna A. P.,« pravi skopo policijsko poročilo. Avtomobil je silovito trčil v tovorno vozilo in to ravno z desno stranjo. S tisto, na kateri je sedela noseča Andreja. Po trčenju je avto zdrsel po cestišču in se ustavil v bližnjem jarku. Pri reševanju so morali sodelovati tudi gasil-

Morala bi roditi, ne umreti

Polna žalosti in v solzah sta nas Andrejina starša v ponedeljek sprejela v svojem domu. Bolečina je prehuda, ko se spomnita, da bi zdaj lahko pestovala vnučico. Andreja je namreč imela ravno v sredo določen rok poroda. »Zdravnica iz Velenja ji je naročila, naj pride prej na pregled, če se ne bo počutila dobro. Rodila pa naj bi v Celju. Dogovorila se je z Zdenko, da jo bo peljala,« je začela govoriti mama, a jo je prekinil jok.

Zdenko je z vozilom zaneslo, ko sta se vozili iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici, Zato starša domnevata, da sta se morali nekje obrniti, saj sta bili namenjeni v Velenje. "Obrniti sta se morali zaradi •Nesreče, ki se je nekaj minut prej zgodila na Vinskogor-^l^em klancu. Ker je bila An-dreja pri zdravnici dogovorjena ob devetih, nista želeli ^muditi, pa sta se verjetnoa

obrnili in se nameravali v Velenje odpeljati skozi Šentilj,« je razlagal oče. In res. Okrog osme ure istega dne se je zgodila manjša nezgoda na Vin-skogorskem klancu. Oviran promet in zastoj sta bila po vsej verjetnosti razloga, zaradi katerih sta prijateljici želeli ubrati drugo pot. Toda do Velenja nista prišU.

Že nekaj minut po nesreči so mnogi ugibali ali se je tragedija zgodila zaradi politega diezelskega goriva na cestišču. Nekemu tovornemu vozilu je le-to namreč odtekalo, ne da bi voznik to opazil. Policisti naj bi ga kasneje ustavili in ugotovili, da gorivo nikakor ni moglo biti razlog za nesrečo, saj je odtekalo na nasprotnem voznem pasu. Torej v smeri Velenja. Kar pa policisti takrat niso vedeli, je to, da sta se Zdenka in Andreja očitno peljah po tem voznem pasu in zaradi nezgode na Vinsko-gorskem klancu obrnili. Je potem možno, da sta vozili po olju, da so na pnevmatikah Zdenkinega avtomobila ostali madeži olja, ki so v usodnem trenutku povzročili nenaden zdrs vozila, ki ga Zdenka ni mogla več obvladati? Na policiji po do zdaj znanih podatkih ne vidijo vzroka v politem gorivu. Sicer pa še vedno čakajo na izvedeniško mnenje in rezultate izrednega tehničnega pregleda vozila. Policisti pravijo, da ni bilo prevelike hitrosti niti pri voznici niti pri vozniku tovornega vozila, nekateri ki so se vozili za Zdenko in Andrejo naj bi potrdili, da Zdenka ni vozila s hitrostjo več kot 60 kilometrov na uro,

čeprav je na tem odseku dovoljena hitrost 90 km/h. Najbolj oprijemljiv vzrok je zaenkrat mokro in spolzko cestišče.

»Zdaj bom uživala!«

Ob našem obisku pri Pir-ševih je v spodnjih prostorih hiše sameval frizerski salon, ki ga je imela njuna hčerka že deset let v lasti. Kako naprej, starša še ne vesta. »In Zdenka... ubogi njen sinček,« si je Andrejina mama zakrila oči in se tiho zjokala. Zdenka, ki je bila Andrejina najboljša prijateljica in tudi so-rodnica, ni bila poročena, imela pa je 12-letnega sina. Zdaj je pri babici. »Kaj vse sta z Andrejo skupaj počeli, kje vse sta že bili, pa se ni nikoli ničesar zgodilo...« se je spominjala mama.

»Skoraj vsak dan, ko se je Zdenka peljala v službo v Slovenj Gradec, se je ustavila pri nas na kavici. Vedno je bila nasmejana in je govorila, da ji nič ne manjka, da je srečna,« je s tresočim glasom povedal Anton.

Poleg staršev, starejše sestre, znancev in sorodnikov pa je zaradi tragične nesreče popolnoma strt še nekdo. Tomaž. Z Andrejo sta imela

za hčerkico že vse pripravljeno, stanovanje sta si uredila pri njegovih starših, po porodu bi zaživela skupaj. Po dveh letih ljubezni je bilo vse nared za družinico... »Veste kako sta se pripravljala na hčerkico. Za vse sta poskrbela. Tudi za najmanjšo stvar. Vsakega dneva sta se skupaj veselila,« je nadaljevala mama. Tomaž pa je zdaj ostal sam.

Hkrati je še dodala, da je Andreja znala živeti. »Enkrat mi je dejala, da bo zdaj še uživala, ko pa bo na vrsto prišla družina, pa bo živela le še zanjo,« nam je še zaupala Zofija. »Neverjetno je, kako nekateri mladi živijo hitro in polnejše življenje. Kot da bi vedeli, da ga morajo doživeti prej... « se je končal naš pogovor. Ko smo se poslovili pri vhodu v hišo Pirševih, nam Andrejina mama pokaže na bližnje pokopališče. »Beli venč-ki in rože, to so od Andreje. V bližini leži še Zdenka.« Jok.

Obe so pokopali v soboto. Na isti dan, ko bi morali prijateljici na zabavo. Andreja bi namreč v sredo, 16. oktobra, praznovala svoj dvain-trideseti rojstni dan.

SIMONA ŠOLlNlC

Cesta Arja Vas-Velenje je ena najbolj kritičnih na Celjskem. Kljub večjemu številu policistov, radarskih nadzo-■'ov in uporabe sistema provida, je smrtnih nesreč na tem ^^h\ vse več. Od leta 1996 do letos jih je bilo že več kot Petnajst, samo letos so se zgodile že štiri tragične nesreče, ^katerih je umrlo kar pet ljudi.

V soboto, 12. oktobra, je na cesti Arja vas-Velenje, izven Velike Pirešice 26-letni G. B. iz okolice Velenja v levem [^^Preglednem ovinku in na mokrem cestišču izgubil ob-'^st nad osebnim vozilom in zapeljal desno izven ceste na !''3vnik, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Pri nesreči se

Voznik hudo poškodoval, sopotnika v njegovem vozilu

V. in J. V, oba stara 26-let, pa sta bila lažje ranjena.

Andreja Pirš bi usodno sredo morala postati mamica.

Zdenka Zagoričnik, Andrejina najboljša prijateljica.

Njuno življenje se je končalo, ko bi se moralo začeti novo... (Foto: SHERPA)

PROMETNE NESREČE

Iztirila vagona

v sredo, 9. oktobra, je bil mejni prehod Rogatec več ur zaprt zaradi iztirjenja dveh železniških vagonov na industrijskem tiru. Do nezgode je prišlo ravno na mestu križanja s cesto, ki vodi preko mejnega prehoda. Kraj si je skupaj s policisti ogledala tudi komisija Slovenskih železnic, kot kaže pa je do iztirjenja prišlo zaradi dotrajanosti industrijskega tira. Pri nesreči se je lažje poškodoval delavec, ki je spremljal vlakovno kompozicijo. Na vagonih in železniški progi pa je nastalo za okrog milijon tolarjev gmotne škode.

Ranjena mlada motorista

Do prometne nesreče, v kateri se je huje ranil 18-letni motorist, je prišlo v četrtek, 9. oktobra, zgodaj zjutraj v Uhci Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah. 26-letna V. P. je z osebnim vozilom iz dovozne ceste zavijala na prednostno mestno ulico, po kateri je takrat pripeljal 18-letni S. K. V trčenju se je motorist huje ranil, voznica pa je utrpela lažje poškodbe.

Skoraj hkrati je počilo še na lokalni cesti Gorica-Loka pri Žusmu-Sodna vas. 17-let-na N. Š., voznica kolesa z motorjem, je v križišču nameravala zavijati levo za Cme-reško Gorco ravno v trenut-

ku, ko je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljala 28-letna L. Š. V trčenju se je hudo poškodovala 17-letnica.

Pet ranjenih v treh nesrečah

v petek, 11. oktobra, popoldne se je hujša nesreča zgodila v Šmarju pri Jelšah, kjer je 29-letna S. H. iz Pristave pri Mestinju z avtomobilom v naselju trčila v 75-letnega pešca F. M. iz Pod-srede in ga pri tem huje poškodovala.

Na lokalni cesti v Žepini pa je 19-letni M. H. iz Šentjurja v ostrem, desnem nepreglednem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad tovornim vozilom. Le-to je zdrselo na nasprotno smerno vozišče in trčilo v kombinirano vozilo 39-letnega B. Z. iz Voj-nika. V čelnem trčenju je hujše poškodbe utrpel voznik tovornega avtomobila, 39-letnik pa je bil lažje ranjen.

V nedeljo, 13. oktobra, je na regionalni cesti Polzela-Rečica ob Paki 23-letna N. Š. med vožnjo s kolesom z motorjem v levem nepreglednem ovinku izgubila oblast nad vozilom, zapeljala izven vozišča in trčila v skalno na-brežino. Pri trčenju sta se voznica in njen 18-letni sopotnik T. U. huje poškodovala.

Radarski nadzor cestnega prometa bo:

• jutri, 18. oktobra, dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Celja;

• v soboto, 19. oktobra, dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;

• v nedeljo, 20. oktobra, popoldne na območju Rogaške Slatine;

• v ponedeljek, 21. oktobra, dopoldne na območju Celja, popoldne pa na območju Mozirja;

• v torek, 22. oktobra, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca;

• v sredo, 23. oktobra, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Celja;

• v četrtek, 24. oktobra, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Mozirja;

Zabodel ga je

v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 12. oktobra, sta se v prostorih celjske diskoteke Casablanca začela pretepati dva Velenjčana, 22-let-ni M. B. in 23-letni A. M. Mlajši, ki ga je poraz očitno razjezil, je odšel domov, kjer je vzel večji kuhinjski nož in se z njim vrnil v Celje. Petnajst minut čez šesto uro zjutraj je pred diskoteko pristopil k avtomobilu, v katerem je sedel 23-letnik z nekim dekletom, in ga z nožem večkrat zabodel. Napadeni se je začel braniti z udarci s pestmi in ga zbil na tla, kjer sta s pretepom nadaljevala. Po prihodu policistov in reševalcev, so oba zaradi hudih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. Kriminalisti bodo za oba napisali tudi kazensko ovadbo.

čisto posebna vas

Na Mlačah se zabavajo in delajo vsi skupaj - Vez je turistično društvo in njegov dom

če verjamete v značilno slovensko miselnost »naj sosedu krava crkne«, obiščite Mlače. Majhno vas v Dravinjski dolini, nedaleč od Loč, malo dlje od Slovenskih Konjic. Samo za dve stotniji prebivalcev ima, prav toUko, verjamete ali ne, pa ima članov tudi turistično društvo.

Uspelo jim je skoraj nemogoče: povezali so celo vas, da diha in dela kot eden. V nekaj letih so postavili dom turističnega društva in v njem uredili vaški muzej, iztrgali podivjani naravi štiri ribnike, uredih vas, da je kot iz škatlice, in začeli ponujati lepoto svojega kraja turistom. Pa še nimajo dovolj.-

V izogib tožbi

»Na Mlačah radi skupaj praznujemo. Nekaj let smo pri meni doma skupaj pričakali novo leto, praznovali materinski dan, se veselili na pu-stovanjih... Potem sem rabil prostor za delavnico. Sosedi

so rekh, da me bodo tožili, ker se nimajo več kje shajati,« se z nasmehom spominja prvi predsednik leta 1997 ustanovljenega Turističnega društva Mlače Stanko Vez-jak. Brez prostora za druženje na Mlačah ne gre, pa so se skupaj lotili za majhen kraj velikega podviga: gradnje novega doma. »Zemljišče nam je podarila 90-letna Justina Kavkler, za delo pa smo po-prijeli vsi. Vložili smo najmanj 8 tisoč delovnih ur. Občina Slovenske Konjice pa je primaknila nekaj denarja. Pa smo ga zgradili, ta naš dom. V manj kot letu dni.«

Danes v kraju ugotavljajo, da je bil dom začetek, da brez njega ne bi bilo ničesar. Pravzaprav ne bi bilo ničesar brez turističnega društva, ki ga sedaj vodi Miran Javornik.

Župan si je strgal hlače

Na Mlačah imajo že od nekdaj ribnike. Še pred tremi leti so bili tako rekoč nedostopni: »Preden smo se lotili obnove, smo povabili župana Janeza Jazbeca, da si ribnike ogleda. Med njimi ni bilo poti, ampak samo trnje. Župan si je takrat strgal hlače, občina pa nam je pri obnovi vseeno pomagala. Največ smo morali narediti sami,« pripoveduje Stanko Vezjak. Utrdili so obrežja ribnikov, izkrčili zaraščeno okolico, posejali travo, uredili poti.

Ribniki, skupno se razprostirajo na skoraj dveh hektarjih, danes vabijo sprehajalce in ribiče. Ribe so bile v njih že prej, po obnovi pa so jih nekaj še vložili. S tremi ribniki gospodari turistično

društvo, z enim Lovska družina Slovenske Konjice. Dovolilnice za ribolov je mogoče dobiti, tako kot vse ostalo, v domu turističnega društva - ali pri katerem od sosedov, ki imajo tudi ključe od v domu urejenega vaškega muzeja.

Pogled na Pogled

Grad Pogled zaznamuje podobo Mlač. Današnji dvorec je leta 1524 zgradil Ahac Schrott, eden izmed številnih lastnikov. »Mlače so v pisnih virih prvič omenjene 25. marca 1352. Grad Pogled oziroma zemljiško gospostvo, imenovano urad Pogled, se v zgodovinskih virih omenja prav tako v 14. stoletju. Vemo tudi, da je Maks Ploeschn prvi lastnik, ki je dobil plemiški naziv von Pogled. To je bilo leta 1617, že 1622 pa so gospodje von Pogledi grad prodali ptujskemu trgovcu Matiji Oualandru. Za njim je grad prehajal iz rok v roke, dokler ga nista leta 1829 kupila Karel in Cecilija Possek.

Okoliški prebivalci so po teh zadnjih plemiških lastnikih znani kot Posseki,« se razgovori Aleksandra Boldin, profesorica zgodovine.

Saj res. Kaj je že bilo s Posseki? »Starega gospoda Pos-seka so leta 1944 ubili partizani, sin Franc in hči Pavlina pa sta tik pred koncem druge svetovne vojne odšla v Avstrijo, od koder se nista vrnila.«

Danes je grad Pogled prepuščen zobu časa. V njem živi nekaj družin, vendar o obnovi nihče ne razmišlja.

Vaški muzej

v domu turističnega društva ima poseben prostor etnološki muzej. V njem je glavni Branko Banič (poročen z vnukinjo Justine Kavkler). »Ko smo zgradili dom, sem svojo zbirko, ki sem jo tudi sam restavriral, ponudil na ogled. Uredili smo muzej, ki pa je žal premajhen.« V njem se res na nekaj kvadratnih metrih stiska vse - od starega gašperja do ur, blagajne, likalnikov, vejevnice, re-

šet in še in še najrazličnejše! ga kmečkega orodja. »Neka-predmetov imam še v star. hiši, koleslje in druge večja starine ima spravljene sosei Franc Šrot.«

Vaška zbirka brez dvoma potrebuje večji proston »Idej ni projekt že imamo, sedaj urejamo vso potrebno dokumentacijo za novi muzej. Pričakujem, da bodo jeseni vsi papirji pripravljeni, poten pa bo treba poiskati še pomoč pri sponzorjih in občini. Čisto brez denarja, pa na ljudje še tako radi delajo, ni gre,« razkriva načrte Miran Javornik.

Novi prostori za muzej pa^ niso edina preostala želj Mlačanov. Turizem jemljeji resno: »Gostu, ki nas obišče je treba nekaj ponuditi. Se daj ponujamo ogled muz( ja, ribolov, sprehode, sose Ivan Hajdnik ima konje, pii merne za ježo in vožnjo s ka čijo. Prav bi nam prišel Š kakšen kmečki turizem Upam, da se bo kdo vendai le opogumil...«

MILENA B. POKU

Stanko Vezjak

Miran Javornik

Aleksandra Boldin

Okolica ribnikov je skrbno urejena.

St. 42-17. oktober 2002

Na Baliju tudi Celjani

Zaenkrat ni podatkov o slovenskih žrtvah - V nevarni Indoneziji je še nekaj ljudi iz naših krajev

Zahodne države že več let ] odsvetujejo potovanja v ne-; mirno Indonezijo, z izjemo, otočka Bali, kjer je prišlo v \ soboto do strahotnega tero- ] rističnega napada. Izjemna] narava in kultura ter izjem-' no nizke cene ne ustavijo niti i številnih Celjanov in okoli-^ (Sanov. ,

Tako odpeljejo v celjski tu-; listični agenciji Orel na Bali; vsako leto po sto turistov iz; različnih krajev Slovenije, po-J dobno število pa omenjajo tudi [ v Kompasu Celje. Bali je ve- i Ijal doslej za mirni otoček hin- j dujske vere v največji musli- i manski državi na svetu. ; i V teh dneh je na daljnem j otoku Sulawesi (z nekdanjim • kolonialnim imenom Cele--bes) štirinajst potnikov celjske • agencije Orel, ki se bodo vrni-; livnedeljo. Na Sulavvesijupa: sta trenutno tudi dva Celjana, \ ki potujeta v organizaciji kranj- j ske turistične agencije Oscarj Travellers Club. Skupina je' preživela en dan na Baliju, kjer

«je tragediji izognila, domov; [H se bo vrnila šele v začetku: novembra. \

I Slovensko ministrstvo za zu-j nanje zadeve vsa potovanja v-Indonezijo »do ureditve raz-1 mer« seveda odsvetuje. Po te-1 rorističnem napadu na Baliju i jebilo v začetku tedna na ozem-1 lju Indonezije, ki so ji pretili \ novi teroristični napadi, še ved- j no 49 slovenskih državljanov, j Podatke smo dobili v indone-; zijskem konzulatu v Lj ubija- '\ ni. '

To je bilo v času, ko so naj Baliju pogrešali še deset slovenskih državljanov. Švicar-j skemu častnemu konzulu na^ Baliju, ki zastopa tudi slo ven-^ ske, avstrijske in liechtenstein- ■ ske državljane, pa se je nato ■ W\\o celo več Slovencev, kot i So jih pogrešali. Vse kaže, da,j tned izgorelimi trupli v leto- ■ 'išču Kuta v resnici ni nobe- ^ ■lega Slovenca. . '

[ Otoček Kndujskevere

^Bali velja za oazo v nekoli-■anarhični Indoneziji, ki jo ■pja leta (po padcu Suhar-K diktature) pretresajo et-Bli nemiri, medverski spo-pp, separatisti, študentske de-^^''-f racije, huda korupcija, larska kriza, revščina in •"^uubno. Ne nazadnje je In-

donezijo zadnjih let zaznamovala vojna na katoliškem Vzhodnem Timorju, ki se je od velike muslimanske države uspel odcepiti. Pri vsem skupaj je bil morebitni teroristični napad na turiste zadnja leta še najmanj verjetna nevarnost. Po lanskem 11. septembru je seveda drugače.

Turistov vse to ne ustavi. Ko je bil lani spodaj podpisani novinar na muslimanskem otoku Lombok (podobnem turističnem sosedu Balija), je nekaj tednov pred tem eksplodirala v tamkajšnji katoliški cerkvici bomba. Na hiši z zasebnimi sobami Sonya, kjer turistov ni manjkalo, je bil zgovoren opozorilni napis »muslimanska hiša«. Nekdo med prodajalci spominkov je tarnal o težkih časih ter o mogoči rešitvi, poti v Afganistan. Kaj bi v takratni tali-banski, bistveno revnejši deželi

počel, seveda ni povedal. Bi ga tam izurili v vojščaka Osame bin Ladna? Na Baliju je vladalo takrat še drugačno, brezskrbno vzdušje.

Resnična Indonezija je seveda daleč od pravljične podobe, kot jo prikazujejo turistični prospekti. Ti so privabljali na Bali ter celo na druge otoke množice turistov. Za Bali se je doslej lahko resnično reklo, da je bil v različnih pogledih varen otok (čeprav je bila zaradi lokalnih političnih nemirov na Baliju in Lombo-ku pred kakšnima dvema letoma že hitra evakuacija vseh zahodnih turistov). Toda Slovenci in drugi turisti so romali v nevarne predele Indonezije - to so bili vsi z izjemo Balija. Kljub temu, da zahodne države odsvetujejo vse druge predele Indonezije že nekaj let.

BRANE JERANKO

Sicer pa turisti s Celjske-8a in drugih krajev Sloveni-^ niso bili prvič morebitna •irča muslimanskih skraj-■•ežev: če se še spomnite, so I"^ed nekaj leti turisti celjske 'te za las ušli pokolu pri pi-'^midi v Egiptu.

Št. 42-17. oktober 2002

30

PISMA BRALCEV

yDDMEVI

Gamsi na asfaltu?

Ne morem si kaj, da ne bi odgovoril na članek vašega novinarja, gospoda Toneta Vrabla, z naslovom Gamsi na asfaltu?, ki je izšel v Novem tedniku v sredo, 3.10.2002.

Kot prizadetega v primeru sporne širitve ceste Kunšperk - Orešje (sem namreč kmet iz Kunšperka in lastnik nekaj parcel ob imenovani cesti), so me žgoče razprave med Kozjanskim parkom iz Podsrede in Občino Bistrica ob Sotli spodbudile, da se v časopisih v istem tednu oglašam že drugič. In mogoče še bolj kot same razprave, me je k pisanju spodbudila pristranskost člankov, na katere odgovarjam.

Prvič sem se odzval na članek Danila Utenkarja v Delu, sedaj pa pišem v zvezi s člankom novinarja Toneta Vrabla. Še bolj kot sama vsebina članka, problem je zadnje dni predstavilo kar nekaj časopisov, sta me »privzdignili« fotografiji s podpisom: Soteska Zelenjak pred posegom... in po njem.

Na fotografijah ni isti odsek ceste! Na prvi je križ, božjepotno znamenje, ki stoji nekje na pol poti med Kunš-perkom in Kozjo pečjo na drugi strani Kunšperške gore, na drugi pa je že deloma razširjena ista cesta iz smeri Orešja - Kozje peči proti Kunšperku.

Če bi šel gospod novinar danes fotografirat ta križ, bi ga z istega mesta ujel enako lepega in samotnega, z vsemi drevesi in vsem zelenjem ob njem. Nepoznavalci, in to skoraj vsi bralci vašega cenjenega časopisa, si ob fotografijah lahko mislijo, da so tisti, ki so dela naročili oz. z njimi začeli, križ podrli. Pa ga niso! Na tem mestu stoji že stoletja. Kdo ve, če ni v sivi preteklosti gledal upornih kmetov z ene in druge strani Sotle, gotovo pa je gledal naše prednike, ki so se po poti mimo njega vračali utrujeni z dela v gorcah.

Tudi danes nam je spremljevalec na poti skozi Metli-nje do naših gore v Kozji peči. Tisti, ki gre mimo, pa naj bo to otrok ali odrasel, ne pozabi nabrati šopka gozdnih rož za ta samotni križ.

Križ smo večkrat obnovi-h, nazadnje leta 1999, ko smo imeli 6. junija slovesnost blagoslovitve. Obnovljeni križ je blagoslovil gospod Martin Panič, župnik župnije Sveti Peter pod Svetimi gorami. To je bil za nas, ki tu živimo, in za tiste, ki so bili tu doma in jih na to pot vežejo spomini iz mladosti, življenjska pot pa jih je zanesla v svet, velik in lep dogodek. Ob tej priložnosti smo vaščani, tako kot smo to delali nekdaj, s skupno akcijo očistili imenovano in danes sporno pot ter potem pri naših gorcah pripravili tudi pogostitev za vse navzoče.

Tako vidite - križa nismo podrli! Če bi to res storili, pa bi naravovarstvenik v Kozjanskem parku zares imel

razlog pozivati vso slovensko kuUurno javnost, naj se takemu početju upre!

Bojim se, da sta objavljeni fotografiji naredih veliko škodo. Samo upam lahko, da bo vendarle kdo, ki je bil ob pogledu nanju ogorčen, prebral moj članek in se »potolažil«.

Ob tem razmišljam, ali nisem kdaj tudi sam nasedel časopisom, ki znajo s spretno postavljenimi besedami in fotografijami, tudi montažami, zavesti bralca. Tega, da »papir vse prenese«, se bom odslej še bolj zavedal in časopise prebiral z veliko mero previdnosti.

JOŽEF PRATENGRAZER, Bistrica ob Sotli

PREJELI

K SMO

Bogovi v belem -revolucija privilegiranih

Zadnji čas se v celjski bolnišnici dogajajo stvari, ki nam niso v čast. Ker sem kot upokojeni stomatolog sem premalo obveščen o vzrokih, ki so pripeljali do škandala, nimam pravice soditi o krivdi te ali nasprotne strani, udeleženke v tem sporu.

Zdravniki nismo nikakršni bogovi, smo čisto običajni ljudje, ki imamo določeno izobrazbo, pa tudi dar, da smemo pomagati človeku -bolniku. Le dober človek je lahko dober zdravnik, in jaz (razen nekaj izjem) ne poznam kolega, ki bi ne živel za to, za kar se je odločil, ko se je vpisal na medicino.

Zdravje je stanje fizične, psihične in socialne blaginje in ni le odsotnost bolezni. Ko zdravje izgubiš, ti lahko pomaga le zdravnik, ta »bog v belem«. Zdravnik je tisti, ki stoji človeku ob strani pri ključnih dogodkih v življenju. Z njim deli radost in srečo pri rojevanju, spremlja ga skozi življenje, bedi ob njegovi bolniški postelji, se trudi za njegovo zdravje in dobro počutje ter mu ob odhajanju zatisne oči. Veliko lepega, pa tudi hudega doživlja zdravnik pri svojem delu in v vsem tem neskončnem nizu doživetij je veliko dragocenega. Ampak tudi zdravnik je samo človek, ki mu neuspehi (ne strokovne napake) ležejo na ramena kot težko breme. Zavezan Hipokratovi prisegi, zdravnik varuje bolnikovo skrivnost. Za svoje »očiščenje« išče poti, tudi v »politiki«. Znana so imena nekaterih zdravnikov, ki so zašli v politiko - ki med zdravniki ni na dobrem glasu. Celjsko bolnišnico vodi zdravnik, ki je le eden med enakimi, prvi. Zato sta potrebni velika spretnost in toleranca. Tudi zdravniki smo ljudje.

Bolniki so enakovreden partner v odnosu do zdravnika. In v sporu v celjski bolnišnici se ruši ta odnos v našo škodo. Gre za zaupanje na tej relaciji, ki poka po šivih. Za vrati ordinacije se

odstirajo koprene skrivnosti. Privilegij? Edini privilegij je privilegij, pokukati v to skrivno človekovo kamrico, v njegovo dušo. To je dano le še dušnim pastirjem in pravnikom (ki so s svojimi kodeksi zavezani molčečnosti).

Najtežje je povrniti izgubljeno zaupanje. Lahko ga je podreti (kot vidimo), težje ga je pridobiti na novo, čeprav se trudimo s petnih žil. Madež ostaja. »Bog v belem« je tisti, ki lahko edini premaga smrt, on išče diagnozo za bolezen, skrito za prikritimi dogajanji v človekovem telesu, zdravnik pomaga s svojim znanjem, da omili in ozdravi človeško bolečino in bolezen, on zna s skalpelom izre-zati bolno tkivo iz živega mesa, trudi se razvozlati zablo-dele miselne tokove človeških možganov ter v prosek-turi srečuje vso človeško stisko in bedo. Tu, na koncu poti, se zdravniku razodevajo zadnje uganke in spoznanja o človeku.

Kot upokojeni zdravnik trdim, da je velika večina zdravstvenih delavcev poštenih, pridnih, karitativnih, čeprav je tudi od države odvisno, kakšen položaj nam pripisuje. Nemalokrat s »plačo«.

Edino vredno je, da ohranimo zaupanje ljudi. Prepričan sem, da se bo našel izhod iz zapleta, ki naj bo le epizoda v spremembah v posameznih elementih rahlo okostenelega sistema zdravstva.

Kdor je šel na medicino, ni kupil mačka v žaklju in poklic zdravnika je eden najbolj odgovornih in častnih na svetu.

Kolegi! Končaj mo s to zadevo - naj prevlada zdrava pamet!

FRANC ŠTOLFA, upokojeni zdravnik

Klic vpijoče v puščavi?!

Sedmega aprila sta pretekli dve leti, odkar je Celjan Rok Jeraša izpred šole neznano kam odpeljal mojega takrat 18-letnega sina Jureta Plevnika Goloba. Ves ta čas budno spremljam vse in vsakogar, ki bi mi lahko karkoli pomagali pri iskanju mojega sina, mrtvega ali živega. Še tako majhen namig ali skromen stavek mi vzbuja upanje, da bom lahko sina edinca spet objela ali, kar je bolj verjetno in tragično, dostojno pokopala. Rok Jeraša, po tem, ko je meni in policiji natvezil kup laži, odklanja sodelovanje s policijo.

Tako sem se zelo razveselila novice iz ust dr. Dušana Pluta, nekdanjega člana bivšega predsedstva Republike Slovenije, ki je izrazil domnevo in možnost, da je Jureta videl v daljnem Peruju. Čeprav od samega začetka nisem verjela v nekaj, kar bi si sicer najbolj želela, je v meni vendarle tlel žarek upanja, da je bil Slovenec pod goro Machu Picchu zares moj sin. Samo matere (za nameček še samohranilke), ki se jim je zgodilo nekaj tako tragičnega, lahko razumejo mojo neznosno bolečino, to grozljivo

negotovost in upanje na nekaj, za kar nekje v podzavesti čutiš oziroma dobro veš, da je lažno in nedosegljivo.

Celjska policija je informacijo dr. Pluta menda vzela resno in se kabinetno lotila preverjanja, rezultate pa je v oddaji 24 ur na POP TV (v soboto 5.oktobra) predstavil vodja celjskih kriminalistov Robert Mravljak. Njegova izjava je bila zame skoraj tako boleča, kot samo izginotje sina, hkrati pa je s svojim televizijskim nastopom g. Mravljak slikovito prikazal policijsko nemoč pri iskanju pogrešanih oseb.

Izkoriščam priložnost in g. Mravljaka javno sprašujem, na podlagi kakšnih preverjanj in ugotovitev je sploh lahko tako brezbrižno odgovarjal novinarki? S svojo izjavo je potrdil in priznal, da pogrešanih oseb, tudi če gre za sum hudega kaznivega dejanja, sploh ne iščejo, razen če starši kot žrtve na vse kriplje ne pritiskajo nanje.

Kot vestna davkoplačevalka imam pravico od policije pričakovati določene rezultate, zato apeliram tudi na g. Marka Pogorevca, generalnega direktorja policije, ki si tako zelo prizadeva dvigniti slab policijski ugled, da preveri korektnost in strokovnost dela celjskih kriminalistov v primeru mojega pogrešanega sina Jureta Plevnika Goloba.

IKA PLEVNIK Celje

Dragi bralci

Rodil sem se leta 1983, toda kot dojenček še nisem poznal svoje usode, ki je bila že pred mojim rojstvom zapisana v zvezdah. Poskušal vam bom to razložiti:

Ko sem bil star eno leto in pol, so starši ugotovili, da sem slušno prizadet. Ker so bih zaskrbljeni, so me začeli voziti v bolnišnico na preglede, v upanju, da bom slišal kot normalen otrok, ampak na mojo nesrečo so zdravniki ugotovili, da skozi življenje ne bom potoval kot otrok, ki normalno sliši. Starša sta se morala sprijazniti s tem dejstvom, kot tudi jaz, čeprav sem bil takrat star komaj dve leti. Pri starosti dveh let in pol sta me starša prvikrat peljala v Zavod za slušno prizadete v Ljubljano, od koder sta se vračala brez mene. V zavodu so me pričeli izobraževati, čeprav sem bil še majhen fantek. Tam sem dobil tudi svoje prve slušne aparate, s katerimi sem prvič slušno zaznal okolico. Potem, ko sem nekaj časa obiskoval malo šolo, so starši začutili, da sem sposoben več, zato sta me proti volji zavoda izpisala in me vpisala v redno osnovno šolo. Končal sem jo na osnovni šoli na Lavi v Celju. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem učiteljem in ravnateljici, ki so bili dovolj pogumni, da so me kot prizadeto osebo vzeli medse.

Naslednji korak in velik izziv v mojem življenju in življenju moje mame (ki je pustila petnajst let službe), očeta in brata, ki so mi ved-

no stali ob strani in mi pomagali, je bila srednja grafična šola, ki sem jo končal z odličnim uspehom. Zdaj imam svoj poklic, prepričan pa sem, da zmorem še več, zato se izobražujem še naprej, da bi postal grafični tehnik.

Zdaj pa vas prosim, dragi bralci, da mi pomagate. Moja starša sta že dolga leta brezposelna, zato mi ne moreta kupiti novih slušnih aparatov. Cena le-teh je 390 tisoč tolarjev, zdravstvena zavarovalnica pa mi prispeva toliko, da moram sam zbrati še najmanj 240 tisoč tolarjev. Pomagajte mi, prosim, da bom lahko slišal na pet do deset metrov vse vas, ki slišite, se vam ob morebitnem srečanju zahvalil ter zaželel veliko sreče in zdravja. In zaželel, da vas vsako jutro zbudi ptičji napev, ki ga boste slišali brez aparatov, ki jih jaz potrebujem.

Če se boste odločili, da mi pomagate, vas prosim, da denar nakažete na račun 01000-0000600028 05-1370154-1500384, ki je odprt pri Banki Celje.

JANEZ LENKO, Valvazorjeva 58, Celje

Neresnične govorice

Društvo za lepše življenje z epilepsijo se s tem pismom

obrača na javnost z namenom, da jo seznani z neresničnimi govoricami.

Žal so se razširile govori- . ce, da je naš največji doiia-tor Taksi Simby, last Apat Terezije, s.p. iz Celja, le izko- • riščal člane našega društva tako, da si je, s pretvezo o do-natorstvu - 20-odstotnim popustom za člane našega društva, ustvarjal dobiček, v zameno pa ni društvu prispe- j val ničesar.

Te govorice so neresnične, ■ saj nam je Taksi Simby kot j donator pomagal na veliko ; različnih načinov, med dru- ! gim tudi hnančno. I

Največja neresnica pa je , ta, da naj bi predsednik društva Rajko Gačnikar za Taksi Simby najel 3 milijone sit gotovinskega kredita ter ga lastnici Tereziji Apat posodil za nakup novih avtomobilov ter tako postal solastnik podjetja Taksi Simby.

Kot predsednik Društva za lepše življenje z epilepsijo zagotavljam, da te govorice niso resnične. V imenu izvršilnega odbora in vseh članov društva se za nastale nevšečnosti lastnici omenjenega podjetja opravičujem. Obenem opozarjam vse, ki govorijo in širijo takšne laži, da jih bomo s skupnimi močmi razkrili in jih tudi zasebno tožih.

RAJKO GAČNIKAR, predsednik društva

ILANO d.o.o

Pe Tehnično čiščenje j

Poštna ulica 3, 2000 Maribor \

Vabi k sodelovanju: ^

Vodja projekta ČIŠČENJE 1

PREZRAČEVALNIH SISTEMOV 1

Vaše delo bo priprava in realizacija tržnih ter prodajnih strategij^ vodenje izvajalske ekipe in razvoj dejavnosti. Delovno mesto v Žalcu. ;

Pogoji:

- najmanj V. stopnja tehnične smeri \

- poznavanje prezračevalnih in klimatskih sistemov

- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika -

- poznavanje računalniških operacijskih sistemov \

- vsaj eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih ;

Nudimo:

- zaposlitev za določen čas

- možnost dodatnega izobraževanja

- kreativno in zanimivo delo

- stimulativni osebni dohodek ■

Vse kandidate pozivamo, da pošljejo prijave na

elektronski naslov: ilano@siol.net i

Iščemo

komunikativnega sodelavca

za delo v komerciali.

Pogoji: končana srednja ekonomska ali trgovska šola, izpit B kategorije, 3 leta delovnih izkušenj.

Iščemo

skladiščnika

za delo v popoldanskem času. Pogoji: končana srednja ali poklicna šola, izpit B kategorije. Prijave sprejemamo na tel.štev.: 03/491-62-80.

K sodelovanju vabimo:

Prodajalko pravih čajev in pribora -trgovina TUŠ ■ Planet Celje

Pogoji: - najmanj IV. stopnja trgovske ali komercialne smeri

- osebna urejenost in izkušnje dela z strankami

- poznavanje čajev

- zaželeno znanje enega tujega jezika

Nudimo: - zaposlitev za določen čas

- stimulativni osebni dohodek

Vaše prijave pričakujemo na elektronski naslov: ilano@siol.n*

Št. 42-17. oktober 2002

T v VODIC

31

E PRESLISITE NA RADIU CELJE

ČETRTEK, 17. OKTOBRA, OB 10.10: POP ČVEK

pue legendi, Oto in Elvis, na eni plošči

Dve legendi na eni plošči, bi lahko rekU irojektu, ki sta se ga zelo ambiciozno lotila Iva stara mačka slovenske estrade. Oto Pestner e namreč posegel po veliki zakladnici us-lešnic kralja ročk and rolla Elvisa Presleya. Ja dvojnem CD-ju »Spomini na Elvisa« lah-■0 najdemo 16 prepesnitev Elvisovih najbolj ;nanih skladb iz njegovega kasnejšega mir-lejšega obdobja, ki jih je prevedel Tomaž )omicelj. Na drugem CD-ju pa so skladbe v )riginalnem angleškem jeziku, za poslasti-;o pa še duet z Elvisom v skladbi Let me. Ota 'estnerja je pred mikrofon povabila Simo-la Brglez.

SREDA, 23. OKTOBRA, OB 18.00: FULLCOOL

Kralj Urban in plesalci Plesnega foruma

Plesalci Plesnega Foruma iz Celja so pripravili nov plesno-glasbeno-gledališki projekt Kralj Urban. Prva izvedba bo 25. oktobra v dvorani Plesnega foruma Celje, pred

tem pa bodo o predstavi več povedali v otroški oddaji FuU Cool. Z njimi bo klepetala voditeljica Simona Brglez, poslušali pa boste lahko skladbe iz albuma Kralj Urban. Besedila in ideja so plod dela Damjane Kenda Hussu, ki si bo 25. oktobra predstavo tudi ogledala, skladbe pa prepevajo znani glasbeniki, med drugim Tulio Fur-lanič, Mia Žnidarič, Anja Rupel, Marta Zore...

OKTOBRA: ŠPORTNI PRENOS

Štajerski nogometni derbi

Nogometaši CMC Publikuma bodo že jutri gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu pri državnem prvaku Mariboru Pivovarni Laško. Prva tekma druge tretjine lige Simobil se bo začela ob 18. uri s prenosom na naših valovih, zato bo oddaja Študentski servis na programu takoj po koncu štajerskega derbi-ja- _

PONEDEUEK, 2ir^T0BRA, OB 16.15: TOP 5 GLASBENIH ŽEUA

Pet najbolj zaželenih

Lestvica temelji na glasbenih željah, ki jih dobimo z SMS sporočih in po elektronski pošti. Najboljših 5 je ristih, ki se največkrat pojavljajo kot glasbena želja. Te skladbe nato v oddaji zavrtimo od petega mesta navzgor, predstavimo pa tudi njihove izvajalce. Oddajo vodi in pripravlja Simon Šarlah.

VOLITVE 2002

Tudi na Radiu Celje bomo spremljah letošnje predsedniške in lokalne voUtve. Med tednom bomo ob 14.30 uri pripravljali posebno oddajo Volitve 2002, v kateri bomo poleg dnevnega pregleda dogodkov predstavili še ozadja in drugo aktualno dogajanje, povezano z volitvami.

Elektronski naslov studia Radia Celje je desk.radio@radiocelie.com. Vaša SMS sporočila sprejemamo na tel. št. 031 760-461, obvestila o radarskih kontrolah in razmerah na cestah pa na 031 609-609.

ČETRTEK, 17. oktobra

5.00 Zocetek jutronjego programa, 5.30 Narodno-zobav-1 na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, | 6.45 Horosbp, 7.00 2. iutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečaini- \ ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celie, 8.45 Jack pot, 9.10; Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, \ 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, \ 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pono- j vitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, i 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na j krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni I program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije i

PETEK, 18. oktobra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnoiabavna | melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 j Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.001 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 iack pot, 9.40 Halo, Zdravi- ] lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10Holo,lenne Zreče, ILOOPodoba J dneva, 12.00 Novice, 12.15]arča, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, | 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport dones, 1 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,' 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30: Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnihl in regionalnih radijskih postaj Slovenije i

SOBOTA, 19. oktobra

5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabov-j na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, j 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-1 ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.001 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15; Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00; Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.001 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 ŠKL, j 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni| program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.001 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-1 skih postaj Slovenije

NEDEUA, 20. oktobra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-j na melodija tedna, 5.50 Porofilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, j 6.45 Horosbp, 7.00 2. jutranja kronika RoSio, 8.00 Poroči-

la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

PONEDEUEK, 21. oktobra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobovna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 740 Tečajnico, 8.00 Poroab, 8.25 PorocloPU Celje, 8.45Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15Bingojack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15Top 5 gkisbenih željo, 1700 Kronika, 18.00 Rodi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15Vrtiljok polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

TOREK, 22. oktobra

5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabav-no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečojni-co, 8.00 Porodlo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10 00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute (oddaja vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

SREDA, 23. oktobra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečojnico, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodb PU Celje, 8.45 Jodc pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

Št. 42. - 17. oktober 2002

32

TV VODIC

St. 42. - 17. oktober 2002

T v VODIC

33

Št. 42. -17. oktober 2002

34

TV VODIC

Št. 42. > 17. oktober 2002

35

Pošteno garanje

Pogovor z Andrejem Košakom, režiserjem Zvenenja v glavi

po Outsiderju Zvenenje. jidrej Košak, avtor enega ajbolj gledanih modernih lovenskih filmov (90.000 ledalcev v sedanjih razme-jh zveni kot pravo čudo), iredstavlja svoj drugi celo-ečerec.

prenos literature v film je pa ne samo v Sloveniji -očljivo opravilo. Zakaj ste e odločili za snemanje fil-ja po romanu Zvenenje v ^avi, kaj vas je pritegnilo? Dobra zgodba, sijajni hki, očno sporočilo. Zaporniki )0 neumnosti paznika zane-ijo upor in potem se njiho-fa revolucija spremeni v ce-okalvarijo in perverzije. Vse ikupaj je dejansko Masada, [olektivni samomor. Mislim, ia je glavni junak Keber, ki ja je imenitno upodobil Šu-j, na nek način moderen ju-lak, saj postavi nemogočo ahtevo. Je toliko inteligen-;en, da ve, da zahteva ne bo jresničljiva, a se mu zdi to iina normalna pozicija, da iošarkaško tekmo med Ameriko lahko v miru s prijatelji ogleda do konca. In to, da ahteva prenos v živo, je či-ao podobno balkanskemu iiatu, ki je tako karakteristi-!en tudi za naš prostor. Po drugi strani pa je Jančar tako epski pisec kot tudi dramski mojster situacije in lirik, njegovo liriko sem še name-«ma malo okrepil. Nekateri iritiki mi očitajo, da sem Ke-ka naredil romantičnega, pa Saj, jaz ga takega vidim. Si-:er je glavni lik zelo večpla-iien.

Zakaj smo tako dolgo čakali na vaš naslednji celo-večerec? Ste iskali podobno magijo, kot jo je imel vaš Outsider, ki je prebijal me-

je gledanosti domačega filma? Keber se zdi, po Outsiderju, še en »outsider«...

V Sloveniji se namenja za izdelavo filmov bistveno premalo denarja. Iz majhne malhe je pač težko ustreči vsakemu. Ta film je bil malce preambiciozen za slovenske razmere, zato smo se na snemanju preveč obremenjevali s prenizkim proračunom, nobenemu filmarju ne bi privoščil takšnega pekla, kot sem ga sam preživljal štiri leta, da sem lahko končal film. Na Outsiderja sem že praktično pozabil, tako daleč nazaj je. Pri Zvenenju v glavi je šlo za bistveno težji projekt. Posnel sem film po svojih močeh in se pošteno pošteno nagaral. Mislim, da mi je uspelo ujeti to magijo na trak, igralci so res pokazali, kaj znajo. Sedaj se pojavljajo očitki, da je film balkanski, oprosti -za naše zapore se ve, kakšna populacija je v njih. Keber se mi nifi ne zdi outsider, bolj romantično zagledan v zgodovino. On je že zapravil svojo prihodnost, saj je zaprt, svojo ljubezen do edine ženske je uničil. Po svoje bolj kompleksen in zanimiv karakter kot Sead Mulahasano-vič. Predvsem pa sem imel dosh večji igralski ansambel in celo kopico množičnih prizorov. Seveda je težje razvijati 15 likov, kot pa samo štiri, pet.

Kakšno vlogo pri oblikovanju scenarija je imel pisatelj Drago Jančar?

Nifi ne prav velike, dal je par smernic in potem sva se z Dukovskim razpištolila in filmu dodala malo humorja. Več težav je bilo s spravljanjem romana v obliko sce-

narija. Oba sva prvič delala adaptacijo in to je poseben šport znotraj scenaristike. Mislim, da nama je uspelo.

Samo kot zanimivost: je bilo težko dobiti posnetke košarkarske tekme med Jugoslavijo in Ameriko?

Zelo. Preden smo tekmo izkopali iz televizijskih arhivov, je minilo precej časa. Predvsem, ker se je izgubil konec, ki je ključen za film. Na koncu se je vse dobro izteklo. Sicer pa so bih Skan-si, Daneu in Žorga na premieri prav navdušeni nad filmom. To pomeni, da ga bo šel gledati tudi kakšen športni fanatik. Zakaj ne. To je vendar mitološka tekma. Vsi, ki

so v takratni Sloveniji kaj pomenili, so jo hoteli videti. Moja mama je bila na tekmi. Srečujem celo vrsto ljudi, ki se dobro spomnijo te tekme. Prvič smo premagali Ameriko in postali svetovni prvak, ej, to ni šala...

Prihodnost: Zvenenje v glavi je že sodelovalo na nekaterih festivalih, poleg Portoroškega še na Niškem... Je namenjeno še kam?

Novembra grem v Nemčijo, potem pa zagotovo še kam. Definitivno v Zagreb, saj je film slovensko-hrvaš-ka koprodukcija, Beograd me kliče že par mesecev. Bomo videli.

PETER ZUPANC

Trojni X

X v filmih ponavadi pomeni cenzuro, todav tem primeru: pozabite. Fantje že na začetku dovolj natančno pokažejo, kaj želijo povedati, vsekakor pa se ne bodo ŠU niti strašnih kri brizgajočih masakrov niti ek-stremne pornografije. Absolut-no ne. Povedatiželijo predvsem to, da vohun v smokingu nima kaj početi med modernimi kriminalci. Ker je preveč prepoznaven - ker ga zavohajo na daleč - in ker je preveč nesposoben dojemati njihovo sub kulturo. Ker izgleda kot... roman lana Fleminga na rave partija. TvoiniK želi predvsem skenslati Jamesa Bonda, ker si ta sam cenzurira določene dele resničnega sveta. Vin Diesel pa naj bi se vzpostavil kot »tisti pravi«, tisti nepodkupljivi, »dobra« verzija American jackassa, anarhist, ki ne ve, kako dobro mu v resnici gre, dokler ne naleti na tiste, ki... gredo do konca. Za nastavek tole sploh ne zveni slabo. Toda. Prevrtimo trak do konca filma.

Asia Argento kot zapostavljena ruska vohunka stoji ob levi ograji mostu, prepričana, da je Vin poginil. Njena nagrada ne bo - brez njega, ki ji je stalil led okoli srca - vredna nitipiškavegagroša. In potem se ozre na desno: nekaj je slišala? Videla? Teče preko mostu, pogleda preko desne ograje: tam spodaj iz vode leze preživeli Vin. Kako lepo. Toda uh, hudiča - kako ga je videla in slišala? Odgovor: ker so sce-

naristi preskočili nekaj realnosti. Kot James Bond. Kot Vin na svojih motorjih. Dodajte k temu skoraj zadnjemu prizoru še to, da tudi Vin tekom svoje vohunske kariere spozna nadobudnega izumitelja orožja, ki mu dobavlja različne eksplozivne tehnikalije, in da tudi tukaj njegov šef vedno ve, kje se njegov špijon nahaja. Kje so sedaj razlike med Bondom in Trojnim X? Ni jih. Jamesu je pač pomemben smoking. Trojnemu Xu pa šport in polovični anarhizem. Oba pa »cenzurirata«. Zato Trojni X nazadnje ne izpade kot vohunsko nadomestilo, za katerim smo prikrito sanjali, temveč kot bledu ponovitev z vsaj podobnim, če ne večjim, številom spodrsljajev. (Sicer pa, ali se ni tudi James šel bungee jumpinga?)

Škoda je in Asie in Diesla, kajti oba imata »prezenco« -ko recimo Diesel zarohni »Ljubim to sranje!«, mu povsem verjameš. Toda namesto ak-cionerja bi morala snemati športni film. Tam bi vsaj vedeli, da so skoki samim sebi namenjeni, med in pod njimi pa ne bi iskali zgodbe.

PETER ZUPANC Ocena 3/10

CELJSKIH 5 PRVAKOV

Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (7.10. do 13.10.)

Gremo v kino!

Večina vas je v Trojnem X-u prepoznala Vina Diesla. Na-?fade prejmejo Ajda Rajner iz Stope, Ivana Repič iz Žalca " Nataša Mastnak iz Štor.

42. nagradno vprašanje: Tokrat nas zanima ime glavne

igralke v filmu Jaz pa tebi mamo.

Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do

ponedeljka, 21. oktobra (do takrat morajo prispeti!). Ne pozabite nalepiti kupona in napisati naslova. Izžrebali bomo tri dobitnike brezplačnih vstopnic.

PRIHAJAJO

Kdo je Bourne?

We Were Soldiers

Igrajo: Mel Gibson, Nadeleine Stowe, Greg Kinnear, Sam Elliot

Režija: Rabdall VJallace Scenarij: Randall VJallace (po knjigi We Were Soldiers Once... and Young Harolda G. Moore, Josepha L. Gallowaya) Zvrst: akcijska vojna drama Dolžina: 138 minut

Film je posnet po resnični zgodbi (resnični z ameriške plati, op. p.) o prvi veliki v bitki med enotami Vietkon-ga in vojaki ZDA leta 1965. Na začetku vojne v Vietnamu se je 450 ameriških vojakov znašlo v dolini Ia Drang, znani kot Dolina smrfi, obkroženih z 2000 vojaki Severnega Vietnama. Glavna junaka zgodbe sta poročnik Harold Moore, poveljnik prvega bataljona sedme enote, in Joseph Galloway, dopisnik ameriške tiskovne agencije Associated Press. To je bil najdaljši mesec v njunem življenju.

Zvenenje v glavi

Igrajo: Jernej Šugman, Ksenija Mišic, Uroš Potočnik, Radko Polič... Režija: Andrej Košak

Scenarij: Dejan Dukovski, Andrej Košak, Drago Jančar Zvrst: akcijski Dolžina: 90 minut

Vroče poletje 1970, Centralni zapor Livada, Slovenija. Keber, legenda med zaporniki, se dogovori s Starim upravnikom zapora za pre-

nos košarkarske tekme med Jugoslavijo in ZDA, polfinale svetovnega prvenstva v Ljubljani. Sredi ogleda pride do upora širših dimenzij in zaporniki prevzamejo zapor. Ustanovijo odbor in postavijo šest zahtev, vključno s Kebro-vo zahtevo po ponovnem prenosu tekme, ne posnetku. Pogajanja z oblastjo se izjalovijo in zaporniki začnejo zapirati zapornike. Keber se vedno bolj spominja svoje edine ljubezni, Leonce, s katero sta preživela najlepše počitnice na morju, kjer ji je Keber povedal zgodbo o judovskem uporu, o Masadi, ki se je končala s kolektivnim samomorom. Tako kot se upor spremeni v tiranijo, tako se ljubezen z Leonco spremeni v bolestno ljubosumje. Upor propade, ostane le Keber s svojo zahtevo po prenosu, če ne bo Masada, popolno uničenje...

Ledena doba

Ice Age

Igrajo (glasovi): Ray Romano, John Leguizamo,

Denis Leary, Goran Višnjič...

Režija: Carlos Saldanha, Chris VVedge

Scenarij: Michael J. Wilson, Michael Berg

Zvrst: animirani

Dolžina: 81 minut

Pred dvajset tisoč leti se je naš planet zvrnil v ledeno dobo. Živali so se obupano pognale proti jugu, za varno sončno toplino. Med njimi ni rahlo omejenega in izrazito zgovornega lenivca Sida, ki je prespal veliko selitev svoje soseščine. Ko se vendarle prebudi, zagleda mamota Manny-ja in se poda za njim. Seveda se mu niti približno ne sanja, da Manny pravzaprav potuje na sever. Medtem tigri napadejo človeški tabor, ena od žensk z otrokom v obupu skoči v reko. Manny in Sid rešita dojenčka in skleneta, da ga bosta vrnila očetu. Zase pa ga hoče tudi Diego, eden o tigrov, ki so napadli taborišče. Zgodba ne bi bila popolna brez sabljaste veveričke Scrat. Risani film za staro in mlado.

Št. 42-17. oktober 2002

36

NASVETI

KAJ BI DANES KUHALI

Zrno do zrna - fižol

Kaj lahko skuhamo iz zrnatega fižola, svežega ali že posušenega za zimo? Gosto juho, nasitljivo mineštro, osvežujočo solato, pa tudi ri-žoto ali pa neobičajno jed z vampi. Izbira receptov je velika, fižola pa jeseni tudi ne manjka. Nasitljiv je in okusen, nekaj ga pojemo sedaj, nekaj ga shranimo za zimo: posušenega, zamrznjenega ali pa vloženega v kozarce.

Vampi s fižolom

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g očiščenih in kuhanih vampov, 120 g suhega, belega fižola v zrnju, sol, poper, malo moke, maslo za pečenje. Za omako: 3 del rdečega vina, 1 majhno čebulo, 1 del mesne juhe iz kocke, 80 g masla, nekaj kapljic kisa, sol, poper

Fižol namočimo čez noč, da se napne. Naslednji dan ga skuhamo do mehkega. Za omako zavremo rdeče vino in juho, dodamo drobno sesekljano čebulo in kuhamo na majhnem plamenu toliko časa, da ostane le še 1 del tekočine. Očiščene in že kuhane vampe še enkrat prevremo v vodi, ki smo ji dodali jušno kocko. Vampe nato odcedimo, narežemo jih na pramene, solimo, popramo in potresemo z malo moke. V ponvi segrejemo maslo, na katerem zapečemo vampe, da zlato zarumenijo z vseh strani. Kuhan fižol odcedimo. V kožici segrejemo maslo, na katerem prepražimo in pregrejemo fižol. Solimo ga in popramo, nato pa potresemo z malo sesekljanega česna. V vročo vinsko omako zame-

šamo malo masla, solimo, popramo in dodamo nekaj kapljic kisa. V omako damo po-pečene vampe in na vrh še fižol. Takoj ponudimo.

Oiirovtova juiia s fižolom

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g suhega fižola v zrnju, 1 glavo ohrovta, 2 bučki, 2 čebuli, 2 korenčka, pest svežega graha, 2 rezini prekajene slanine, 4 olupljene paradižnike, olje, juho iz kocke, sol, rožmarin, peteršilj, česen, na kocke narezan kruh.

Fižol namočimo prejšnji večer, da se napne. Naslednji dan ga skuhamo v vodi, ki ji dodamo strok česna in žajb-Ijeve liste, nazadnje pa tudi ščepec soli. Kuhani hžol odcedimo, juho, v kateri se je kuhal, pa prihranimo. Ohrovt očistimo, liste namočimo za 20 minut v mrzlo vodo. V ponvi pražimo tanko narezano slanino in drobno sesekljano čebulo, da zarumeni. Dodamo dišave, sesekljan česen, peteršilj, grah, narezane bučke in narezano korenje. Pražimo 10 minut, nato solimo, dodamo na široke rezance narezan ohrovt in narezane paradižnike. Ves čas mešamo, po potrebi zalivamo z vodo, v kateri se je skuhal fižol. Zajemalko fižola prihranimo, preostali fižol pa pretlačimo. Pretlačeni fižol razredčimo z juho, v kateri se je kuhal fižol. Dodamo prepraženo zelenjavo, zavremo, zalijemo z juho iz kocke in skuhamo do konca.

Na dno sklede ali jušnika naložimo na kocke narezani kruh. Prelijemo z juho, potresemo s fižolom in ponudimo.

Vložen fižol

Potrebujemo: 500 g suhega fižola v zrnju, 2 stroka česna, 1 liter vinskega kisa, 5 del belega vina, pol skodelice olja (navadnega ali olivnega), 1 žlico soli, žlico sladkorja, nageljnovo žbico, 1 lo-vorjev list, vejico timijana.

Fižol namočimo čez noč v vehko vode. Naslednji dan ga skuhamo do mehkega. Odcedimo ga. Česen olupimo in

narežemo na tanke rezine. V lonec damo vino, kis, sol, sladkor in dišave. Kuhamo 5 minut, nato prilijemo še olje. Kuhani in odcejeni fižol zložimo v kozarce za vlaganje. Nato nalijemo v kozarce prevreti odišavljeni kis in olje. Kozarce tesno zapremo. Vloženi fižol hranimo na hladnem in temnem prostoru. Obdrži se dva do tri mesece. Ponudimo ga namesto solate za prilogo h kuhani govedini iz juhe ali pa kot samostojno solato k narezku ali brezmesnim jedem.

Fižolova juha

Za 4 osebe potrebujemo: 200 g suhega fižola v zrnju, 100 g slanine, 1 čebulo, 1 strok česna, 2 paradižnika, mesno juho iz kocke, sol, poper, žlico sesekljane bazilike, 1 žlico timijana, 1 žlico majarona, 1 del smetane.

Fižol namočimo čez noč, da se napne. Naslednji dan prepražimo na kocke narezano prekajeno slanino. Ko izpusti maščobo, dodamo drobno sesekljano čebulo in česen. Vse skupaj prepražimo, da čebula postekleni. Dodamo namočeni in odcejeni fižol. Zalijemo z mesno juho in kuhamo na majhnem plamenu uro in pol, da se fižol zmehča. Paradižnike potopimo v vrelo vodo, da jih laže olupimo. Narežemo jih na kocke. Pet minut preden je juha kuhana, damo v lonec k fižolu paradižnike, smetano in dišavna zelišča. Premešamo, po želji še začinimo, kuhamo 5 minut in ponudimo.

Fižolova solata

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g svežega fižola v zrnju, 100 g gnjati, 1 paradižnik, 1 čebulo, 1 strok česna, kis in olje, sol, poper, baziliko.

Sveži fižol, ki ga ni treba na-makafi, preberemo in skuhamo v soljeni vodi. Odcedimo

ga in pustimo, da se ohladi. Potem zmešamo fižol z na kocke narezano gnjatjo in z olup-Ijenim in na kocke narezanim paradižnikom. Potresemo z drobno sesekljano čebulo in česnom, solimo in popramo po okusu, zabelimo z oljem in kisom, dodamo malo bazilike, premešamo in ponudimo.

St. 42 -17. oktober 2002

NASVETI

37

lOn v njegovem objemu

i^olnen, tvidast ali svilen šal; največji ljubljenci letošnje

moške mode!

Ko začne na vrata gar-erobne omare - sicer než-0, pa vendarle - trkati sveti lartin, gre zares. Treba se »sprijazniti, da pač ne mo-emo in ne smemo računati golj na gretje njegovega ekočega veselja... Za Marine, Janeze in ves ostali lovenski moški svet bo -t še ni - vsak hip napočil !as, ko se bo treba resno azgledati po novih zim-kih oblačilih in modnih lodatkih.

Pa recimo za prvič kakšno (tisti najbolj mehki moški Dodni zgodbi. Prijazno le-lerni, ki se prileze za manj iormalne priložnosti, za po-pldanske potepe, s svežim takom in športnimi aktiv-pstmi prežete proste dni. Pa tudi za večere v prijetni družil s kozarčkom »mladega«. Gre, seveda, za zgodbo o pleteninah.

Rustikalnost ali norveška (Bometričnost?

Kakšne so? Z rustikalnim ndezom, ročno pletene ah

pa vsaj dajejo takšen videz, kroji puloverjev in jopic so nadvse preprosti. Morda z izjemo pletene jopice z zadrgo in v krog spletenim ramenskim delom ter norveškimi motivi, ki so bili velik hit v sedemdesetih letih.

Več kot aktualne so še barvite »Missonijeve« črte in mi-getajoč meliran vzorec, ki ga zelo preprosto in učinkovito izdelamo kar sami; z dvema, nemara celo tremi tanj-šimi volnenimi nitkami, ki jih popletamo skupaj v gladko ali reliefno strukturo.

Pravzaprav nič revolucionarno novega, pa vendar sodi k tem pleteninam nov detajl, zaradi katerega si je letošnja moda privoščila malce drugačna vzdušja. Prezrt-je moškega dodatka, ki so ga modni guruji izstrelili v letošnjo modno krožnico, bi dokazovalo akutno pomanjkanje taktnosti.

Ne, ne, ne gre za kravato! Je nekaj, kar njegovega vratu ne stiska, temveč ga z neprimerljivo mehkobo objema, nežno boža, prijetno greje. Šal, seveda!

Najbolj cenjen je ročno pleten ah kašmirski, po pobalinsko zavozlan okrog vratu, z resami ali brez, kot is-tobarvna nadgradnja puloverja ali kontrastni akcent. Ne le pleteninam, tudi klasičnemu zimskemu plašču ali tvi-dastemu suknjiču. Mehak šal, zavezan pod srajčni ovratnik, pa lahko spontano nadomešča tudi kravato!

In ideja za vas, ki mojstrsko obvladate potrkavanje s pletilkami, pa tudi vas, ki se raje uvrščate med pletilje -začetnice? Spletite mu in presenetite ga s toplo pletenino ali zgolj šalom, ki bo deloval kot prijazen, modno barvit okvir njegovemu obrazu!

Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK

Št. 42-17. oktober 2002

38

GLASBA

Je še upanje za celjsko alternativo?

Veliko ljudi na punk koncertu - Nastopili predstavniki AC Molotov

v celjskem KUD Under-ground se je pretekli petek zgodil vsaj za Celje razmeroma nenavaden dogodek: po dolgem času smo bili priča punku v vsej svoji umazani, glasni veličini. Nastopile so skupine Backstage, Aktivna propaganda in Gol-livvog, vsaka s svojim videnjem sveta in glasbe. Skupni so jim hitrost, glasnost in jeza, kar so tako ali tako zaščitni znaki zvrsti, ampak bog, pravijo, je v detajlih, v katerih se skupine razlikujejo.

Prvi so bili na vrsti Ljubljanski Backstage, pristaši šole kalifornijskega hardkora, ki je precej bolj ležerna in bonvivantska od na primer angleške, kar se je tudi poznalo pri odzivu občinstva. Fantje enostavno ne premorejo tistega besa, ki drži punk pokonci, poleg tega pa za šolo, ki zahteva (za sicer glasbeno enostavni punk vsekakor izjemno) glasbeno znanje, svojih inštrumentov

enostavno ne obvladajo dovolj. Imajo pa dovolj veselja, tako da so ob otvoritvi koncerta publiko vseeno kolikor toliko ogreli.

Zanimiv prijem, ki pa ga je skupina bojda sama zahtevala, je bil, da so zvezde večera (v kolikor lahko o takih konceptih znotraj trdega punka sploh lahko govorimo) nastopili drugi. Že kar znani in priznani Aktivna propaganda iz Ljubljane, ki so se proslavili kot nekakšni glasbeni špikerji AC Mo-lotova, so mladi, jezni in umazani (zobe so si verjetno nazadnje umili v znanem dogodku ob robovem vodnjaku). Predstavljajo vse, kar naj bi označevalo sodobni punk - politični aktivisti, antiglobalisti, protinatovci, antifašisti in uporniki z razlogom nasploh. Na noge so dvignili celotno Under-groundovo dvorano, ki je bila precej polna - kakšnih sto-petdeset duš bi ji vaš pisun prisodil. Glasba je bila gla-

sna, hitra in enostavna, vo-kal pa lajajoč. Skratka, kot se šika.

Zadnji pa so pred žal hitro praznečo se dvorano nastopili Ribničani Golliivog, ki so podobno kot Backstage pripadniki šole melodičnega hardkora. Pustili so precej boljši vtis kot prva skupina, saj igrajo malo manj šablon-sko glasbo, ki jo še naprej popestrijo z lepim ženskim vo-kalom. Vendar pa je grenak priokus pustil prehiter odhod naroda, ki je pač prišel poslušat Aktivno propagando.

In Celje? Tukaj je pank že davno umrl. Nekaj ognja stalno tli, ampak o kakršnikoli sceni ni govora. Tako ostaja upanje, da bo skupini Heart-core tim, ki so organizirah koncert, uspelo v njihovem poslanstvu. Fantje in dekleta, ki želijo Celju in okolici vrniti punk, poleg koncertov pripravljajo tudi svoj mesečni novičnik, na katerega se lahko naročite na naslovu heart-core@email.si. in raznoraz-ne glasbene kompilacije. GREGOR STAMEJČIČ-GRIZLI

EKSPRESEKSPRES

^ V ponedeljek je založba Nika na domači trg lansi-rala prvo zbirko uspešnic legende domače glasbene scene Vlada Kreslina. Dvojni album z naslovom Kreslin-čice - Najljubše pesmi Vlada Kreslina na prvi zgoščenki prinaša vse njegove največje uspešnice in novo skladbo Tak kak riba brez vode.

druga tlačenka pa je zapolnjena z nekaj do sedaj še neobjavljenimi posnetki, Siddhar-tino predelavo balade Od višine se zvrti in Hacetovim re-mixom pesmi Mladi Marko.

^ Prejšnjo sredo so Vi-deospotnicah premierno prikazali video za nov single sa-vinjsko-šaleške pop ročk skupine Tabu. Založba Menart je z njihovega aktualnega, drugega albuma Male nore ideje tokrat snela pesem Angel, video zanjo pa je nastal pod taktirko Petra Bratuše, ki je režiral že njihov spot Lahko sem srce.

^ Hrvaška podružnica taiste založbe pa je te dni na police slovenskih trgovin poslala tudi nekaj zanimivih izdaj iz nekdaj bratskih republik, med katerimi bomo tokrat na tem mestu omenili le odličen izdelek Slušaj mater bo-

sanskega nakladača Edina Osmiča. Ta je skrit za imenom Edo Maajka ob podpori peščice že uveljavljenih to-poglednih hrvaških estradni-kov ploščo zapolnil z znamenitim bosanskim humorjem cepljenim z bosansko-ame-ričkim hipom i hopom.

^ V arhivu vseučilišča v škotskem mestu Dundee so našli več kot petsto fotografij članov skupine The Beatles, ki jih je v začetku šestdesetih posnel Michael Peto. Britanski fotograf madžarskega porekla je leta 1970 umrl, celotno zbirko, ki je obsegala kar 130.000 negativov, pa je njegova družina podarila Škotom.

Blackground Records, podružnica založniškega velikana Universal music, bo prihodnji mesec objavil nov album lani avgusta v letalski nesreči tragično preminule ameriške R&B pevke Aali-yah. Na plošči po poleg nekaterih njenih starejših uspešnic tudi nekaj še neobjavljenih skladb, ki jih Aaliyah posnela tik pred smrtjo.

^ Ronan Keating, najpopularnejši britanski pevec za Robbiem Williamsom, bo konec tega meseca s svojega v večmilijonski nakladi prodanega LP-ja Destination snel še četrti single. Pesem We've Got Tonight je predelava Segerje-vega zimzelenčka, 25-letni sin

irskega natakarja in frizerke^ pa jo je zapel skupaj z legen darno angleško pevko Usk Omenjeno zadevo lahko si site tudi na njenem zelo so lidnem letošnjem albumu T( gether, ki je celoti zapolnjej z dueti z znanimi pevci.

^ Angleški Popstars pro dukt Will Young, ki se sku paj s sotrpinom Garethoir Gatesom s priredbo balade The Long And Winding Roac skupine The Beatles še ved no zadržuje na vrhu britan ske lestvice, se pripravlja tudi na naskok na najvišjo po-; zicijo prestižne Billboardo ve lestvice. Skupaj s Kellv Clarkson, zmagovalko ame riške verzije Popstars Ame rican Idol, ki že tri tedne; skladbo A Moment Like Thi^ zaseda prvo mesto najbolje prodajanih single plošč na oni strani velike luže, naj bi na mreč kmalu posnela duet.^

^ V nedeljo, 27. okobra,] bo v mali dvorani Hale Tivoli s kar 46-člansko spremljevalno skupino poročne in pogrebne balkanske vlže godel Goran Bregovič. Vstopnice so že naprodaj, v Celju pa jih dobite pri agencijah Ekopool in Kompas. SŠ

Sveže zapečeno - Sveže zapečeno

Roling Stones FORTVLICKS

(Virgin/Dallas, 2002) Cena (Big Beng): 5599 Ocena: OOOOO

Po štiridesetih letih rola-nja, takšnega in drugačnega, so Stonesi postali temeljni kamen, ne samo rock'n'rolla, temveč celotne pop kulture. Mick the Lick in kompanija so po desetletjih vzponov in padcev še vedno največji. In še vedno edini antagonisti v večni delitvi sveta na beatlo-mane in rolingstonerje. Zbirke šestintridesetih najboljših

niti ne gre ocenjevati po klasičnih merilih - ker je preprosto »biblija za slabe fante in punce, priročnik za glasbenike«. Ostane samo razprava, kako reprezentativen je izbor 36 starih skladb (-i- štiri nove). Nekaterim jih niti sto ne bi bilo dovolj. Navdušenci nad njihovo kratko, vendar sočno psihadelično seanso pogrešajo Dandelion, podgane senčnih osemdesetih cvi-lijo za bajno She's So Cold, člani kulta druga_stran_albu-ma_Tatoo_You (ki resnično obstajajo) si režejo žile zaradi sramotnega umanjkanja Waiting on a Friend... A gre kljub temu za zbirko, ki je več kot samo to. Resni oboževalci skupine vedno kupijo vsak njen album, polresni imajo priložnost, da si privoščijo zgoščeno zgodovino, mladi prdci, ki mislijo, da se je svet začel z Niravno, pa imajo priložnost, da si od-mašijo ušesa. Obvezno glasbeno čtivo! (Loolu)

Bon Jovi BOUNCE

(Island Def Jam/Multimedia, 2002)

Cena (Big Beng): 2999 Ocena: OOO

* Senca 11. septembra je v svoje temačne kote ovila tudi glasbeno industrijo. Če Bruce Spreengsteen z The Ri-sing sipa balzam na rane, jim Bon Jovi skušajo vliti novega žara in oživiti borbenega duha. Kar 6o Američanom pred Irakom prišlo še kako prav. Pravzaprav ima plošča za Neameričane verjetno povsem drug pomen kot za »the greatest nation«, ki se še vedno zvija v patosu. Tako kot Bon Jovi. Pa čeprav Ritchie

Sambora na trenutke greli nažiga po kitarah, Tico T(| res kostolomsko razsipa bobne, Dave Bryan spretno krmari po klaviaturah, Jon Bon Jovi pa raskavo objokuje in spodbuja. Album, ki na pf' vo uho obljublja, potem se razdiši nekam proti osem desetim in že slišani bonj(> vijevski konfekciji. Njihovi besedila nikoli niso slove^ po pretirani lirični ličnosfl čeprav so pri izkazovanju spj štovanja do New Yorka i njegove pregovorne dri morda malo bolj gibka (teŽ' ko bi bilo zapisati globoka) Vsekakor več obljub, kotji^ lahko izpolnijo. (Loolu)

H^O VROČIH RC

Št. 42-17. oktober 2002

GLASBA

39

Iz Dol do Šentjurja

Ansambel Simona Gajš-, iz Dol pri Šentjurju je še la mlada in obetavna glas-»jia skupina, ki se uveljav-i na Celjskem območju, (isambel je pravkar kon-il s snemanjem prve ka-ite Iz Dol do Šentjurja, ki I je posnel v studiu Zlati /oki pri Igorju Podpeča-[1, predstavil pa jo bo na jncertu v nedeljo, 17. no-»mbra, ob 15. uri v dvora-i gasilskega doma v Gori-i pri Slivnici.

Ansambel Simona Gajška iprvo leto delovanja name-il izdaji kasete, prihodnje ito pa se bo poskušal uve-aviti tudi na nekaterih slo-enskih festivalih narodno za-avne glasbe. Pri prvem glas-enem izdelku je mladim lasbenikom pomagal Peter reče, ki jim je tudi napisal ajveč skladb z besedili, med norji pa so še Vera Soline, rica Cvikl in tudi vodja, Si-jon Gajšek, ki je o nastanil ansambla povedal: »Pobu-io za ustanovitev so dali na-i starši, ki nam tudi največ jomagajo pri našem zelo ahtevnem delu. Treba je po-irbeti za primerne melodi-I opremo, plakate in foto-

grafije. Veliko nam je pomagal Beno Pečar, sicer pa je naš mentor Peter Frece.«

Ob izdaji kasete smatrajo za največji letošnji uspeh 3. nagrado strokovne komisije na srečanju mladih glasbenikov na Dolgi gori ter igranje na vehki ohceti, kjer je bilo preko 200 svatov, na Lentu v Mariboru. »Igrali smo v imenitni družbi z Alfijem Nipi-čem, Aljažem Šimekom in

drugimi priznanimi muzi-kanti in pravijo, da smo se dobro odrezali,« rad pove vodja Simon Gajšek. Veliko igrajo tudi na promocijah prijateljskih ansamblov ter dobrodelnih prireditvah, med katerimi se še posebej radi spominjajo prireditve Sonce v jeseni, ki so jo pripravih v Domu starejših v Šentjurju.

Na predstavitvenem koncertu jim bodo delali druž-

bo mnogi glasbeni prijatelji, med njimi tudi ansambli Primoža Založnika, Šentjurski muzikanti, Lubo Umah, Savinja in drugi.

Ob vodji Simonu Gajšku, ki obiskuje OŠ v Šentjurju in igra v harmonikarskem orkestru Stanka Mikole, v ansamblu igrajo Denis Lenart, Andrej Sluga in Andrej Cmok, prepeva pa Mojca Gajšek.

TONE VRABL

Ansambel Simona Gajška je prvenec Iz Dol do Šentjurja predstavil tudi v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in

valčkov na Radiu Celje.

Pestnerja sta navdušila

Na drugem koncertu 8. Avsenikovega abonmaja polk in valčkov v celjskem Narodnem domu v organizaciji Zavoda za turizem Celeia Celje in pod generalnim pokroviteljstvom Mestne občine Celje z medijskim pokroviteljstvom NT-RC sta se povsem polni dvorani kot gosta predstavila tudi oče in sin Pestner, oba zaslužna celjska in slovenska glasbenika.

Sin Oto je očetu tudi čestital za rojstni dan, ki ga praznoval v začetku oktobra, oče Oto pa ni pozabil povedati, da bo prihodnje leto minilo 50 let, kar se aktivno in organizirano ukvarja z glasbo. To je bil povod za dogovor o organizaciji jubilejnega koncerta v okviru naslednje sezone Avsenikovega abonmaja polk in valčkov oktobra prihodnje leto. To bo vsekakor imeniten glasbeni dogodek, v katerem bodo sodelovali oba Pestnerja in mnogi gostje. TV

Lukeževa nedelja v Tremerjih

v primeru lepega vremena se bo v nedeljo, 20. oktobra, pred gostiščem Draksler v Tremerjih zgodila že 6. Lukeževa nedelja, na kateri se bo predstavilo veliko zanimivih glasbenih skupin. Glasbeno srečanje se bo začelo točno opoldne po slovesni maši v Lukeževi cerkvi, nastopili pa bodo ansambla Francija Zemeta in Simona Gajška, pihalna godba z neobičajnimi instrumenti iz Stranj pri Kamniku, kvartet Amadeus iz Celja, trio Franje Marguč, trio Draga Sivke iz Zagrada in trio Aubreht iz Velenja, vokalni kvartet Pušeljc, godba iz Malih Dol in tercet Domina s Prevor-ja. Obiskovalci si bodo ob poslušanju prijetne glasbe lahko ogledali mini muzejček, ki ga je uredil Franc Draksler, poskusili domače sveže fige in več vrst medu. TV

Siavčki tudi na Celjskem

v Domžalah bodo v petek, 18. oktobra, že devetič podelili glasbene Slavčke, ki jih izbirajo in izberejo bralci Slovenskih novic. Nad potekom akcije, ki je med ljubitelji narodnozal3avne glasbe izredno priljubljena, bdi prof. Ivan Sivec. Slednji je prav gotovo vodilni mož pri popularizaciji in animaciji glasbe, ki jo poznajo in cenijo tudi v svetu.

Letošnje Slavčke bodo prejeli tudi ansambli s Celjskega. Diamantnega Slavčka je osvojil ansambel Štajerskih 7, rubinastega Igor in Zlati zvoki, zlatega pa Modrijani z Dobrne, ki so bili izbrani tudi za najbolj obetavno glasbeno skupino. Srebrnega Slavčka bo dobil ansambel Vrisk, bronastega pa Navihanke iz Laškega. Tako kot na vseh letoš-

njih festivalih spet prevladujejo ansambli s Celjskega.

Priznanje »častni godec« bodo dobili člani prve zasedbe ansambla Beneški fantje, ki igrajo že dobrih 50 let ter tako nadaljujejo serijo dobitnikov tega priznanja, ki ga je kot prvi pred dvema letoma dobil Viki Ašič starejši, lani pa, zdaj že pokojni Tonček Plut, ki je igral na bršljanov hst.

Nagrado za življenjsko delo na področju pisanja besedil za slovensko narodnoza-bavno glasbo bo dobil mag. prof. Ivan Sivec. Letos praznuje 30 let literarnega ustvarjanja, doslej je napisal in izdal 50 knjig ter več kot 2.000 besedil za narodnozabavno in zabavno glasbo. Prireditev se bo začela ob 20. uri.

TONE VRABL

m MED NOTAMI

<^ V tem tednu so Vesna, Vlasta in Janez v domačem kraju in njegovi okolici posneli dva videospota za skladbi En čink počak z lanske narečne popevke v Mariboru in Vandrovček.

<^ Obetavne Polka punce so že drugič zamenjale harmo-nikarko. Najprej je igrala Franja Marguč, zatem odlična Petra Zalokar iz Rifengozda, zdaj pa je postala članica 11-letna Nives Tajnikar iz Oplotnice. Nives je učenka Tineta Lesjaka.

<^ V dvorani gasilskega doma v Gorici pri Slivnici bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 16. uri dobrodelni koncert Z glasbo premagajmo bolezen za pomoč devetletnemu, obolelemu Mišelu Žafranu. Pobudnik za dobrodelni koncert je ansambel Unikat, ki bo skupaj s KO RK Gorica pri Slivnici tudi izvedel koncert. Na njem bodo nastopili mnogi ansambli, vokalne skupine in pevski zbor domače osnovne šole.

Vodja vokalne skupine Svit s citrarko Maj o iz Bevč pri Velenju je kaseto in zgoščenko z najlepšimi Marijinimi pesmimi že predstavil na štirih koncertih po slovenskih cerkvah. Serijo nastopov bo nadaljeval v četrtek, 17. oktobra, z celovečernim nastopom v cerkvi v Markovcih, v nedeljo, 20. oktobra, pa bo začel v cerkvah v Šempetru v Savinjski dolini in na Polzeli ob 8. oz. 9. uri. Turnejo bo Svit končal zadnjo nedeljo v oktobru z dvema koncertoma na Gorenjskem in popoldanskim na avstrijskem Koroškem.

TV OKO ZA ODROM

Zviti IMarjan Hercog

Marjan Hercog je v zadnjih letih prav gotovo med najbolj uspešnimi menedžerji glasbenih skupin na Celjskem. V letu dni je s takorekoč novo skupino Navihanke dosegel nekaj izjemnih uspehov na festivalih na Graški Gori in Vur-berku, vse skupaj pa so okronali z bronastim Slavčkom. Zaradi nastopa v Domžalah so odpovedale sodelovanje na 1. festivalu v Lenartu, ki bo prav tako v petek, 18. oktobra. Marjan Hercog je razmišljal celo o prevozu s helikopterjem iz Domžal do Lenarta, vendar helikopter nima dovoljenja za nočno pristajanje. Navihanke bodo v soboto, 19. oktobra, sodelovale na 15-letnici ansambla Nagelj v Kamniku in v nedeljo na srečanju mladih talentov v Žetalah, ki ga prireja znani glasbeni delavec Jože Ekart. Navihanke tudi končujejo snemanje prve kasete. Marjan Hercog je na sliki v družbi dveh »svojih deklet« (levo in desno sta Neža Petek in Majda Navršnik, ob njem pa pevka iz ansambla Vigred, Valerija Skaza).

VRTILJAK POLK IN VALČKOV

Št. 42-17. oktober 2002

40

ZAAVTOMOBILISTE

VW phaeton na slovenskem trgu

Volkswagen je dolgo napovedoval svojega phaeto-na. Sedaj se avto vozi tudi na slovenski avtomobilski trg. Phaeton je vsekakor največji in najprestiž-nejši avto nemške avtomobilske hiše, ki se je vse doslej poskušala v nižjih razredih.

Phaeton (ime so si spo-sodih v grški mitologiji, pomeni pa žareči ali nekaj podobnega) je klasična hmu-zina s štirimi vrati (menda razmišljajo tudi o kombi-jevskem modelu) in spoštljivo dolžino, saj meri 505 centimetrov. Konkurenca je znana, vsaj ko gre za nemške avtomobilske tovarne (BMW 7, pa mercedes S, au-

di A8) in očitno je, da veliki volksvvagen računa na kupce, ki so doslej hodili k omenjenim trem tovarnam. Phaeton je v marsikaterem pogledu avto presežnikov, saj bo potnikom in vozniku ponujal vrhunsko udobje (ponujajo izvedenko zgolj s štirimi pa tudi s petimi sedeži), tehnično inovativnost (zračno vzmetenje), veliko varnosti (avto je seveda serijsko opremljen z osmimi zračnimi varnostnimi blazinami) ipd. V nekaterih primerih je serijsko opremljen s stalnim štirikolesnim pogonom (sicer pogon na prednji kolesni par).

Za začetek bo na voljo z dvema ajgregatoma. Začet-

ni in osnovni je V6 motor z gibno prostornino 3,2-li-tra in s 241 KM pri 6.200 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih zmore največ 245 km/h in do 100 km/ h pospeši v 8,4 sekunde. Najzmogljivejši je 12-valj-nik, ki pri gibni prostornini 6,0-litra razvije 420 KM; najvišja hitrost je sicer omejena na 250 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 6,1 sekunde. Phaeton ima seveda svojo ceno, saj najcenejši (V6) stane 12,9 milijona tolarjev, medtem ko je treba za izvedenko z dva-najstvaljnim motorjem v žepu odšteti malenkost manj kot 23 milijonov tolarjev.

VW phaeton

Se zastopstvo za tovarno Mitsubishi seli?

Na slovenski avtomobilski sceni se ne dogaja prav veliko, vendar ni vse mirno. Tako vse kaže, da se utegne marsikaj zgodih s sedanjim zastopnikom tovarne Mitsubishi, podjetjem Japan Motors International. Prodaja mitsubishijev v zadnjih letih pri nas res ni bila izjemna, kot ves posel s temi dalj-novzhodnimi avtomobili. Vendar je očitno, da slovenski zastopnik ni izpolnil tistega, kar je lastnik pričakoval. Tako vse kaže, da se utegne zastopstvo za te avtomobile na slovenskem trgu preseliti k ljubljanskemu Autocommerceu. Zakaj? Povezava je dovolj logična, kajti DaimlerChrysler, ki ga pri nas zastopa Autocommerce, je 37-odstotni lastnik Mitsubishija. Kaj se bo v resnici zgodilo, pa bo verjetno jasno prav kmalu.

Mitsubishi pajero pinin

Tudi hrošč kabriolet

Pred leti je nemški Volks-wagen prav na salonu v De-troitu prvič postavil na ogled novega hrošča. Ker so bili Američani nad avtomobilom tako rekoč izjemno navdušeni, je stekla serijska izdelava. Avto je šel dolga časa v ZDA zelo dobro v promet, v Evropi pa je bilo zanimanja zanj precej manj.

Pred časom je VW postavil na ogled tudi kabriolet-sko varianto hrošča, pri tem pa dodal, da še ni dokončne odločitve o tem, ali gre v serijsko proizvodnjo ali ne. Sedaj pa tovarna sporoča, da bo avto svetovno premiero doživel na detroitskem avtomobilskem salonu, ki bo na sporedu januarja 2003. Med drugim bo opremljen s povsem na novo razvitim varnostnim sistemom, ki bo

ščitil potnike v primeru prevračanja, poleg tega bo imela platnena streha zadnjo ogrevano šipo (ne plastičnega okna) , za doplačilo pa si bo mogoče omisliti tudi šeststo-penjski samodejni menjalnik. Za povrh bo hrošč v ka-brioletski izvedbi obarvan v zanj posebej narejene barve, recimo v melonasto rumeno.

Avto bodo ponujali" v kombinaciji s štirimi motorji, in sicer tremi bencinskimi in dizelskim z močmi od najmanj 75 do največ 115 KM. Kot že rečeno, bo najzmogljivejša izvedenka na voljo v kombinaciji s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, poleg tega pa še s protiblokirnim zavornim sistemom ABS in elektroniko za večjo stabilnost vozila ESP.

Hrvašica: tudi malo v minus

Medtem ko pri nas prodaja avtomobilov tako rekoč ne pozna plusov, je na sosednjem Hrvaškem malenkost drugače. Letos so tam prodali 53.170 novih avtomobilov, samo septembra 5.367. Oboje je precej bolje kot pri nas, je pa res, da je bil letošnji september slabši od lanskega.

Če je pri nas najuspešnejši Renault, je bil pri njih septembra najboljši Fiat, ki je prodal 749 avtomobilov. Na drugem mestu je bil Volksvvagen (641), na tretjem pa Škoda s prodajo 633 vozil. Pri njih je bil v devetem letošnjem mesecu najbolje prodajano vozilo fiat punto (605), sledila mu je škoda fabia (463), na tretjem mestu pa je bil VW polo.

Št. 42-17. oktober 2002

ZA RAZVEDRILO

41

42

MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 42-17. oktober 2002

MALI OGLASI - INFORMACIJE

43

St. 42-17. oktober 2002

44

INFORMACIJE

Št. 42-17. oktober 2002

INFORMACIJE

45

Št. 42-17. oktober 2002

46

NASVETI

O odvečnih kilogramih in hormonu lalcote

Ameriška znanstvenika, zakonca Heller, sta ugotovila, da si nismo sami krivi za svoje odvečne kilograme, ampak so krivi naši geni oz, neravnovesje hormona inzulina. Hormon inzu-lin je »hormon lakote«, saj prevelika količina tega hormona v našem krvnem obtoku daje občutek neustavljive lakote (sle) po ogljikovih hidratih (kruhu, testeninah, krompirju, sadju, sladkarijah itd. - ko jih začnemo jesti, ne znamo nehati!). Najmočnejši sproži-lec odvečnega inzulina pa so ravno ogljikovi hidrati - tako se vrti začarani krog, iz katerega ne moremo izstopiti. Naša kemija je vedno močnejša od naše volje!

Torej, prekomerno izločanje inzulina zahteva prevelike količine ogljikovih hidratov, ki se potem predelajo v veliko krvnega sladkorja, odvečni sladkor pa se predela v krvne maščobe, ki jih telo nekaj porabi, nekaj jih obtiči v krvnem obtoku (npr. visok holesterol), večina pa se jih skladišči v maščobne celice (se redimo).

Posledice tega začaranega kroga so nam znane in zastrašujoče: občutki neustavljive lakote, kronična utrujenost, brezvoljnost, raz-

dražljivost, odvečni kilogrami, visok pritisk, visok holesterol, sladkorna bolezen, možganska kap, infarkt srca itd. so najbolj pogoste in najhujše bolezni današnjega časa.

Predavanje Zdravo prehranjevanje in hujšanje po Hellerjevi metodi bo v četrtek, IZ oktobra, ob 18. uri v Hotelu Dravinja, v Slovenskih Konjicah in v petek, 18. oktobra, ob 18. uri v Celju na Zavodu za zdravstveno zavarovanje na Gregorčičevi 5.

Do sedaj se je medicina ukvarjala le s temi posledicami, ne pa z vzrokom, ki je bil do sedaj neznan. Ne samo, da sta zakonca Heller ugotovila, da je vzrok za vse te zdravstvene težave odvečni hormon inzuhn - še bolj pomembno je, da jima je uspelo odkriti tudi zdravilo -način kako ta vzrok odpraviti za vedno, kar pomeni za vedno odpraviti tudi vse tiste posledice, ki jih odvečni inzulin povzroča. Razveseljivo je to, da je to zdravilo naša vsakdanja hrana, ne pa kakšne tablete iz farmacevtskih tovarn.

V knjigi Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zas-

vojeni sta Hellerjeva predstavila učinkovit prehranjevalni program proti odvečnemu inzulinu. Pri tem pa je dovoljena vsa hrana, ki jo imamo radi - nič ni prepovedano! Heller j ev program je istočasno shujsevalni, preventivni in zdravilni program. Namenjen je vsem, ki obožujejo ogljikove hidrate, se želijo zdravo prehra-

njevati, za vedno shujšati brez lakote in odpovedovanja, se pozdraviti ali zaščititi pred najbolj pogostimi in najhujšimi boleznimi današnjega časa.

Več informacij o predavanju in knjigi dobite pri Založbi Rotiš: 02 33 2 4 744 ali www.rotis.si

EVROPSKI TEDEN BOJA PROTI BOLEČIN114. - 20. OKTOBER 2002

INICIATIVA ZA USTANAVUANJE ZDRUŽENJA BOLNIKOV Z BOLEČINO

Kronična bolečina je zapletena osebnostna izkušnja, ki vpliva na naše počutje, čustva, družbene odnose in delazmožnost. Možnosti za lajšanje kronične bolečine so vsak dan večje. Organizirane skupine bolnikov z bolečino bodo lažje obveščene o novostih v lajšanju bolečine in bodo lahko vplivale na odnos do obravnave kronične bolečine s strani našega zdravstva in celotne družbe.

Slovensko združenje za zdravljenje bolečine je bolnikom pripravljeno pomagati pri osnovanju združenja in pri njegovem delovanju.

V času Evropskega tedna proti bolečini, 14.-18.10.2002, lahko dobite informacije o lajšanju kronične bolečine v vseh ambulantah za zdravljenje bolečine v slovenskih bolnišnicah:

Ljubljana-sreda 12.00-13.00 telefon 01 522 25 33 in četrtek 12.00-13.00

041/764646

Maribor-petek 12.00-14.00 telefon 02/321 15 36

Celje - ponedeljek in četrtek 13.00 -14.00 telefon 03/423 33 83

Murska Sobota-četrtek 11.00-12.00 telefon 02/512 33 00

Slovenj Gradec-sreda 10.00-12.00 telefon 02/882 34 37

Ptuj-ponedeljek 10.00-12.00 telefon 02/771 55 11

Novo Mesto-četrtek 11.00-12.00 telefon 07/391 62 76

Nova Gorica-sreda 10.00-12.00 telefon 05/330 1079

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA ZDRAVUENJE BOLEČINE SLOVENIAN ASSOCIATION FOR PAIN MANAGEMENT

Učna bolnišnica Maribor, Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin Maribor Teaching Hospital, Department of Anestbesiology, Intensive Care and Pain Management

Ljubljanska ul. 5,2000 Maribor, Slovenija Tel.:*386(0)2 321 15-36,15-68,fax:*386023l2-393

Rak sodobne vzgoje

Mohorjeva družba Celje, ki se je ljubiteljem knjige priljubila tudi z Mohorjevimi večeri v knjigarni v Prešernovi ulici v Celju, se bo s tovrstnimi dogodki zdaj selila v Celjski dom. Prvič v sredo, 23. oktobra ob 19. uri, ko pripravljajo pogovor o knjigi z naslovom Raz-vajenost in s pomenljivim podnaslovom Rak sodobne vzgoje, avtorja Bogdana Žorža in z ilustracijami Al-jane Primožič.

Avtor Bogdan Žorž v delu, ki je izšlo na 184 straneh, piše o razvajenosti otrok, ki je največkrat posledica vzgojnih prijemov. Piše o razvajenosti, ki temelji na pretirani popustljivosti, pretirani negi, zasipanju z raznimi dobrinami, ne glede na to, ah jih otrok sploh potrebuje. Ob taki vzgoji se otrok ne more naučiti osnovnih pravil, omejitev, spoštovanja teh omejitev, ampak je rezultat ravno obraten.

»Razvajanje ni v tem, ker bi otroka imeli preveč radi, marveč v tem, ker ga s tem prikrajšamo za pomembne izkušnje, brez katerih bo v življenju težko shajal,« pripoveduje avtor v tej knjigi, ki bo dobrodošel priročnik in čtivo hkrati.

Avtor v šestih poglavjih obdela pojem razvajenosti.

ki doslej, zanimivo, pri nas sploh še ni bil obravnavan. Začne z zgodovino tega pojava, od ljudskih pravljic do svetega pisma, in prikaže, kaj pravi o njem stroka. Večina knjige temelji na konkretnih primerih in izkušnjah, h katerim nas pripelje v poglavje z naslovom: Mehkužnost in zahodna kultura. Ali je razvajenost ozdravljiva? Odgovor na to vprašanje ni preprost, raz-vozljava to branje.

MP

Nagradna križanka

Objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 3 oktobra, prispelo je 946 rešitev.

Rešitev nagradne križanke iz št. 40

Rešitev: FRANK, LATEN, IKONA, SEN, ATAIR, MARA, LAN, NOVAK, NIKI, LES, ALEXANDRE, EMONA, KI, PIAVA, LAPOR, OVAL, NOVA, SRAKA, VERA, ORIZABA, ANANAS, IRONIJA, LISCA, ND, EHINUS, OT, KR, KRPAR, GRK, OR, ETA, ALBERT, AR, EINSTEIN, AJA, NDOLA, AK BROOKE.

Geslo: Nobelovi nagrajenci za fiziko.

Izid žrebanja

1. nagrado 10.000 tolarjev prejme: Jože Hrup, Jerov-ska vas 17, Podplat.

2. nagrado 5.000 tolarjev prejme: Milena Teraž, n. h. m. 25/25, Sevnica.

3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Barbara Muršič, Letuš 108 a, Šmartno ob Paki, Teodora Galjot, Parižlje 42, Braslovče in Natalija Bevc, Pristava pri Mestinju 29.

Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!

Denarno nagrado boste prejeli s poštno nakaznico.

Št. 42-17. oktober 2002

47

Št. 42-17. oktober 2002

48

ZANIMIVOSTI

Neponovljivo v mleko svoje matere

Medtem ko nestrpno čakamo na izid novega albuma skupine Mi2, fantje pridno delajo. Tako so se pred dnevi zbrali ob Šmartinskem jezeru na foto seansi za naslovnico albuma. Sredi dobrikanja objektivom je vso peterico neustavljivo zvilo v mehurjih, tako da so se s podaljški svojih prostat

pognali na breg in vodo oplemenitih z najboljšimi izcedki tistega dne. Ker naj bi jezero nadomestilo Sotlo (albumu se bo reklo Dečki s Sode), so se fantje tako rekoč simbohčno oddolžili svoji materi navdihovalki.

Foto: GREGOR KATlČ

S spački po okolici

Celjska sekcija Citroen kluba Slovenije je konec tedna pripravila tradicionalno oktobr-_sko srečanje v okolici Celja. Kat 110 udeležencev »rai-da«, kot se imenuje tovrstno druženje, se je pripeljalo s svojimi starinskimi jeklenimi konjički z različnih koncev Slovenije in si v turistični vožnji med Jamo Pekel in Šeščami pri Šempetru ogledali kar nekaj krajinskih znamenitosti.

Nekaj manj kot 70 vozil, med katerimi je eno nosilo tudi častitljivo letnico '67, se je v soboto zbralo na parkirišču pred

Jamo Pekel, ki je bila hkrati prvo ogledno in startno mesto spačkov vseh modelov in barv. Pot jih je vodila mi-

mo Ponikve pri Žalcu, Pirešice, Zavr-ha, Šmartna v Rožni dolini do Šmar-tinskega jezera, bližnjega diskonta Kle-

novšek, kjer so si privoščili kozarček mošta in pečen kostanj, mimo pizzerije Les-jek, Mirosana, turistične kmetije Zmet na Sv. Lovrencu, popotovanje pa zaključili v Šeščah.

Tam so zmagovalcem iger, v katerih so sodelovali med posameznimi postanki, podelili nekaj nagrad, srečanje pa zaključili z zabavo pozno v noč. Nedelja je minila v znamenju športnih iger in piknika, s katerim so udeleženci zaključili letošnji jesenski »raid«, ki kljub muhastemu vremenu ni pokvaril razpoloženja.

BoJ

Pri Šmartinsliem jezeru so se udeleženci preizkusili v lokostrelstvu ter se posladkali s pečenim

kostanjem in moštom.

B TRAČNICE

Demonstrira pripadnost

Med predstavitvijo županske kandidatke Združene liste Janje Romih je v galeriji Mozaik posebej izstopala Marjana Kolenko, ki vodi celjsko izpostavo sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. S svojo živo rdečo barvo las je najbolj nazorno izkazovala strankarsko pripadnost.

Kaico čedno

»Pje, kako so šikani,« je oni dan ušlo mimoidoče-mu ob pogledu na zlikane face županskih kandidatov, ki nas nagovarjajo s plakatov po mestu. »Že, res, a najlepši je pujs na plakatu za predstavo Za narodov blagor,« je hudobno pripomnil kolega.

Vraievernost

Uradno predstavitev kandidata za žalskega župana Lojzeta Posedela je kot pred štirimi leti vodila moderatorka Irena Mužič. Zaradi vraževernosti žu-pana-kandidata Lojzeta Posedela?

Nostalgija

Ena prvih stvari, ki so jih po izvolitvi Posedela postorili v žalski občinski stavbi, je bila zazidava drugih vrat, ki so se odpirala v županovo pisarno in skozi katera so neopaženo smukali prijatelji predhodnega župana. Sedanji županski kandidati napovedujejo, da v bodočem mandatu ne bodo zazidali nobenih vrat. Kakšna škoda, v medijih se še vedno hrepeneče spominja(m)o časov bivše skupne občine Žalec, ko smo zaradi nesrečnih drugih vrat lahko poslušali neskončne razpave na občinskem svetu.

Saj ni mislil resno? i

šentjurski župan Jurij Malovrh se je ob letošnji trgatvi modre kavčine pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu razgovoril o dobrem sodelovanju Šentjurja in Maribora, ki je potomko svoje stare trte z Lenta . tudi podaril Šentjurčanom. Pri tem je še zlasti izpostavil sodelovanje ter podobnost šentjurskega in mariborskega gospodarstva. »V čem le?« se sprašujemo in nam na misel ne pride nič drugega kot stečaji in prisilke, s katerimi so se Mariborčani ubadali že nekaj pred Šentjurčani, a jim le-ti uspešno sledijo.

Slastni grižljaj I

Željko Cigler, vodja oddelka za družbene dejavnosti v Mestni občini Celje, svoji spremljevalki: »No, daj. reci aaa, saj tole ne gre iz proračuna!« I

Št. 42-17. oktober 2002

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh