logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Kritika - Ob prvi knjigi zgodovine narodov jugoslavije
Avtor(ji): Vasilij Melik
Vir: Naša sodobnost, 1954, letnik 2, številka 6
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
KRITIKA
OB PRVI KNJIGI ZGODOVINE NARODOV JUGOSLAVIJE
Leta 1949 se je na iniciativo zveznega Sveta za znanost in kulturo za�ela pripravljati Zgodovina narodov Jugoslavije, delo, ki je bilo spo�etka zami��ljeno kot u�benik za potrebe pouka zgodovine v srednjih �olah, pa je kmalu naraslo dale� preko teh prvotnih meja. Tako je v �tirih letih nastala in lani iz�la (v srbski, hrvatski in slovenski izdaji) prva knjiga, ki na skoraj osemsto straneh podaja zgodovinski razvoj na�ih narodov do za�etka 16. stoletja. So�delovalo je veliko �tevilo zgodovinarjev iz vseh ljudskih republik; seznam piscev obsega 34 imen. Kon�no redakcijo so izvr�ili Bogo Grafenauer, Du�an Perovi� in Jaroslav �idak. Knjiga obsega 4 dele s 14 poglavji. Prvi del (54 strani)* govori v dveh poglavjih o na�ih krajih v dobi praskupnosti (24 str.) in v dobi su�njeposestni�kega reda, to je rimski dobi (2? str.). Drugi del (z enim samim poglavjem) nosi naslov �Naselitev Slovanov na Balkan�skem polotoku � Razkroj rodovnega reda in za�etki razredne dru�be� (42str.). Tretji del (182 str.) je posve�en zgodnjefevdalni dobi. Splo�no uvodno po�glavje daje glavne razvojne �rte tega obdobja v Evropi in pri nas (23 str.), posamezna poglavja obravnavajo nato po vrsti Slovence (33 str.), hrvatske de�ele (57 str.), srbske de�ele (28 str.) ter Makedonce (39 str.) v �asu od 7. do 12. stoletja. Dale� najobse�nej�i je �etrti del, ki zavzema pjecej preko polovice celotne knjige (458 str.) ter govori o dobi razvitega fevdalizma. Tu si spet slede za uvodnim poglavjem (21 str.) prikazi srbske fevdalne dr�ave in Makedonije (171 str.), bosanske fevdalne dr�ave (57 str.), Dubrovnika (33 str.), Hrvatske (119 str.) in Slovencev (54 str.) v �asu od 12. do 15 stoletja. Vsakemu poglavju je dodan seznam glavnih virov in literature, poleg 104 slik pa je prirejeno (v slovenski izdaji v posebnem prilo�enem atlantu) 24 zgodo�vinskih zemljevidov.
Tako obse�no zasnovano delo bi �e samo po sebi zaslu�ilo veliko pozor�nost. Na�a pozornost in zanimanje pa sta toliko ve�ja, ker je to prvi veliki, znanstveno pisan pregled na�e preteklosti, ki je iz�el po osvoboditvi, ker je njegov namen dati tak prikaz na�e preteklosti, ki bi bil �osvobojen idealisti�nega pojmovanja in �ovinisti�nih tendenc, ki so se izra�ale v predvojnih u�benikih�, ker je to �prvi obse�nej�i poskus razlage na�e zgodovine na pod�lagi histori�nega materializma�, kakor je re�eno v predgovoru.
Delo na taki zgodovini ni lahek posel. Nih�e se tega ni bolj zavedal kot prav za�etnika histori�nega materializma, Marx in Engels. Tako je pisal Engels v pismu K. Schmidtu leta 1890: �Vso zgodovino je treba na novo pre��tudirati, treba je podrobno preiskati eksisten�ne pogoje razli�nih dru�benih formacij, preden poizkusimo iz njih izvajati politi�ne, privatno-pravne, estet�ske, filozofske, religiozne itd. nazore, ki tem pogojem ustrezajo.� Te te�ave niso veljale le za dobo pred sto ali �estdesetimi leti, ampak veljajo prav tako �e danes, prav posebej �e pri nas, pri zgodovinopisju jugoslovanskih narodov. Zavedati se namre� moramo, da pri nas vse do leta 1941 ne le da ni bilo kaj
* Strani omenjam povsod po slovenski izdaji.
548
dosti marksisti�nih obdelav zgodovine, ampak da je bilo dokaj malo tudi onih, ki so v bur�oaznem zgodovinopisju sledili naprednej�im smerem zgodovin�skega raziskovanja, kakor so se razvile in uveljavljale �e mnogokje. Medtem ko so n. pr. po svetu �e mo�no rasla raziskovanja gospodarske zgodovine, je bilo pri nas s tega podro�ja le malo del. Posebno velja to za predele, kjer so v srednjem veku obstajale doma�e fevdalne dr�ave (n. pr. v Srbiji, na Hrvat�skem). Bolje je bilo tam, kjer takih doma�ih dr�av ni bilo in je to �e nekako samo po sebi sililo zgodovinarje, da se ukvarjajo manj z vladarji pa bolj s kmeti in me��ani (n. pr. na Slovenskem), pa tudi tam, kjer je �e ves zna�aj dr�ave in njene ureditve usmerjal raziskovalce, kakor n. pr. na ozemlju du-brovni�ke republike.
Ne mogli bi pravi�no ocenjevati na�e Zgodovine, �e se ne bi zavedali vseh te�av, v katerih je nastajala. Neenakomerno raziskana obdobja in predeli, pomanjkanje cele vrste monografij, vrsta vpra�anj, ki bi jih bilo treba �ele raziskati ali pa docela na novo premostiti, razli�ni pogledi posameznih so�delavcev na zgodovino v �ir�em smislu in na posamezne probleme, pa ne na zadnjem mestu naglica, s katero je bilo treba delo sestavljati in redigirati (�eprav se doba �tirih let na prvi pogled ne zdi kratka) � vse to so bile velike ovire, ki so seveda vplivale na celotno knjigo. Pisci so se tega tudi zavedali in nikakor ne mislijo, da je delo brez nedostatkov in sledov starih pojmovanj. Seveda pa razumevanje vseh pogojev in te�av, v katerih je knjiga nastajala, nikakor ne zmanj�uje potrebe po kritiki in diskusiji. O delu je potrebno �im ve� razpravljati, prav v interesu napredka na�e zgodovinske znanosti.
Ena, in to najva�nej�a ugotovitev je nesporna: knjiga predstavlja ogromen napredek in velikansko pridobitev. Ni� nam tega bolj jasno ne po�ka�e, kakor �e jo primerjamo z ve�ino podobnih del, ki so iz�la pred vojno. Vzemimo v roke recimo �i�i�evo hrvatsko zgodovino, vi�ek hrvatskega zgo�dovinopisja pred letom 1941. Kako klavrna je njegova koncepcija, njegovo vrednotenje va�nega in pomembnega v primeri z na�im novim delom! Vze�mimo v roke predvojne zgodovine Jugoslavije in Jugoslovanov z njihovimi zasnovami in pojmovanji, njihovimi neznanstvenimi prijemi, poglejmo n. pr. samo to, kako se v njih prikazuje preteklost makedonskega naroda, ki ga povsem zanikavajo � v na�em delu pa so Makedonci prvi� enakopravno za�stopani. Poudariti moramo torej, da je bila zasnova Zgodovine narodov Jugo�slavije izredno koristna in plodna. V svojem glavnem namenu je vsekakor uspela.
V naslednjem pa nekaj kriti�nih pripomb.
Naj se dotaknem najprej vpra�anja, ki je va�no za celotno koncepcijo dela, to je vpra�anja mesta politi�ne zgodovine v celotni zgodovini nekega ozemlja ali naroda, kakor je na�a Zgodovina narodov Jugoslavije, jasno nam je, da je za razumevanje kakr�nih koli zgodovinskih pojavov predvsem po�trebno �doumeti materialne �ivljenjske pogoje vsakokratne dolo�ene dobe� (Engels), da je v vsakem zgodovinskem delu temeljno razpravljanje o teh materialnih pogojih, o ekonomskem stanju in razvoju ter dru�benih odnosih. Nikakor pa ni �e pri nas re�eno vpra�anje, ali naj zavzema politi�na zgo�dovina (z vso naslonitvijo na ekonomsko bazo) prvo, vodilno mesto v zgodovini ali ne. O tem so, mislim, tudi pisci na�e Zgodovine razli�nega mi�ljenja in tudi v raznih diskusijah so se pokazala razli�na mnenja. Vsekakor bo treba o tem �e razpravljati. Mislim, da moramo pri dolo�evanju vloge politi�ne zgo-
549
dovine ugotoviti najprej, ali nam gre predvsem za zgodovino vladarjev in vrhov dru�be, ali pa predvsem za zgodovino mno�ic, ljudstva. Odgovor na to ni te�ak. Prikazati moramo predvsem �ivljenje ljudstva, njegov razvoj, nje�gove borbe, te�ave, njegov napredek. Politi�na zgodovina ima v posameznih zgodovinskih obdobjih zelo razli�no vsebino. Odve� je govoriti o izredni va��nosti politi�ne zgodovine v moderni dobi. Toda kaj pomeni politi�na zgodovina za fevdalno dobo kakor jo zajema na�a prva knjiga Zgodovine narodov Jugo�slavije? Sem spadajo res razna �iroka ljudska gibanja kakor so kme�ki upori, a sem spada tudi zgodovina vladarjev, velikih fevdalcev, njihovih notranjih in zunanjih bojev, vojn, osvajanj itd. In kadar se za to dobo zahteva prednost in poudarja va�nost politi�ne zgodovine, se s tem navadno misli tudi prav na to zadnje. Oni, ki govore, da je v Zgodovini narodov Jugoslavije premalo politi�ne zgodovine, bi predvsem radi ve� podrobnosti in raznih politi�nih akcij kraljev, banov in grofov, njihovih dinasti�nih zvez, pohodov itd. To pa je, mislim, povsem nepravilno, nesodobno in nemarksisti�no. Zato se mi zdi, da je zahtevanje absolutne prednosti politi�ne zgodovine v celotnem sklopu zgodovine povsem zgre�eno. V enostranskem poudarjanju politi�ne zgodovine je velik del ostankov tradicionalnega pojmovanja zgodovine. Saj je bila ta neko� izklju�no le politi�na zgodovina, �ele pozneje sta se ji pridru�ila kot nekaka neenakopravna priveska kulturna in gospodarska zgodovina. Danes pa tako ne moremo ve� gledati.
Kadar pi�emo zgodovino nekega naroda, je treba upo�tevati vsa podro�ja: ekonomsko bazo, politiko, kulturo, umetnost, znanost itd. itd. Pri vseh teh razli�nih straneh �ivljenja, ki vse tvorijo celoto, pa je seveda te�i��e na ljudstvu. Tako se mi zdi, da ne smemo govoriti n. pr. samo o vrhovih znanosti, filozofije neke dobe, ampak tudi o navadah, predstavah, znanju, kulturi mno�ic. Ravno tu more zgodovina ogromno koristiti bralcem, ki bi iz take slike preteklosti dobili pregled �lovekovega napredka, pravo predstavo raz�voja �love�ke dru�be, videli tudi nesmiselnost in sme�nost najrazli�nej�ih zaostalih pojmovanj, katerih zgodovinski nastanek in pogoje so bili spoznali. Seveda smo pri ustvarjanju take vsestranske zgodovine danes �e dale� na pol pota. Tu nas �aka �e mnogo dela, �e mnogo zbiranja materiala � toda prav bi bilo, da mislimo na to, kar bo treba storiti.
Ce torej s te strani motrimo prvo knjigo Zgodovine narodov Jugoslavije, potem nikakor ne bomo mogli re�i, da je v nji premalo politi�ne zgodovine, pa� pa, da je je ponekod preve�. Premalo �ir�ih, sinteti�nih ugotovitev in analiz, preve� pa cele vrste drobnih, nepomembnih dejstev in podatkov.
Drobni fakti so za zgodovinarja vsekakor potrebni, saj more le iz nji�hovega prou�evanja zrasti celotna in pregledna slika. Za moderno dobo je prou�evanje la�je: za kakih zadnjih sto let (in ve�) imamo na razpolago vsakovrstne statisti�ne podatke, ki nam na mnogokatero vpra�anje dajejo lepe in razmeroma hitre odgovore. Druga�e pa je za obdobje srednjega veka. Kako naj si ustvarimo n. pr. sliko kolonizacije na Slovenskem, �ivljenja na�ega kmeta v 12., 13. stoletju, nastanka in razvoja na�ega kaj�arstva, obsega in razvoja zgodnjih manufaktur, gospodarskega �ivljenja me��anstva tiste dobe, �e ne na podlagi podrobnega prou�evanja najrazli�nej�ih listin, urbarjev, omejenih na majhna obmo�ja, na podlagi vrste �isto specialnih in ozko ome�jenih �tudij. Mnogokrat bi se �lovek vpra�al, kak�en smisel ima n. pr. analiza nekega majhnega podro�ja okrog Logatca, Gornjega grada ali �kofje Loke �
550
komu to pravzaprav sploh koristi? � vendar pa prav iz vrste tako konkretnih drobnih �tudij za najrazli�nej�a podro�ja �ele nastane tista splo�na slika, ki nam je potrebna, ki daje sintezo stanja in razvoja za �ir�e podro�je in ob�dobje. V tem je pomen lokalnih zgodovin in lokalnih prou�evanj. Niso same sebi namen � dajejo pa potrebni material za sintezo.
Drugo vpra�anje je seveda, kaj je z drobnimi fakti v velikem zgodovin�skem delu, ki mora biti sinteti�no in ki je namenjeno �ir�im krogom bralcev. Tu je treba dati plasti�no in pregledno sliko preteklosti, tu je treba predvsem dati to, kar je splo�no, kar je va�no, kar je pomembno tudi za dana�njega �loveka. Ne da bi hoteli spravljati zgodovinska raziskovanja v su�enjsko odvisnost od dana�nje problematike, kar bi bilo povsem napa�no, se vendarle zdi, da sedanjost vpliva na izbor in obse�nost dogodkov, ki jih bomo obrav�navali. �e danes imamo recimo pri nas na Slovenskem opravka s silno raz�drobljenostjo kme�ke posesti: ena kmetova njiva je na tem, druga na drugem koncu va�kega polja, tretja in �etrta spet �isto drugje itd. Koliko te�av je v gospodarstvu zaradi tega. Nedvomno bo zanimivo vedeti, odkod ta razdroblje�nost in razmetanost, da je to nastalo v teh in teh pogojih triletnega kolobar-jenja in va�ke srenje v zgodnjem srednjem veku in se ohranilo, ker kapita�lizem ni bil dovolj mo�an, vse do na�ih dni, medtem ko je n. pr. na Angle�kem taka razdelitev polja �e davno propadla. Nedvomno bo to bolj vredno raz�pravljanja kakor pa podrobno na�tevanje posameznih ilirskih plemen in predelov, v katerih so �iveli pred dvemi tiso�letji: Norikov, Karnov, Seretov, Serapilov, Jasov, Kolapianov, Varcianov, Breucov, Liburnov, Dalmatov, Ja-podov, Daorsov, Ardiejcev, Plerejev, Dokleatov, Mezejev, Ditionov, Desidiatov, Autariatov, Dardancev, Peoncev, Linkestov, Dasaretov (str. 31). Pri teh ple�menih bo bralec s pozornostjo prisluhnil imenom recimo Histrov ali Dalmatov, ker �e danes �ive pokrajine s tem nazivom, zanimal ga bo izvor teh oznak. Ve�ina imen pa mu ne bo povedala prav ni�esar.
Gotovo je, da bodo imeli prednost podatki o �ivljenju na�ega kmeta in me��ana pred imeni plemi�kih rodbin, njih posestev in medsebojnih sporov. Gotovo je, da bodo mnogo bolj va�na velika mno�i�na gibanja kakor pa vrsta fevdalnih vojn � da se bomo pri raznih vojnah predvsem vpra�ali, kak�ne so bile njihove osnove, kdo se je v njih boril in za �igav interes, koliko in na kak�ni strani so bile udele�ene mno�ice itd. Osvojitve, ki so dr�ale par let in niso pustile sledov, nas ne bodo zanimale, onim z dolgotrajnej�imi posledi�cami pa bomo posve�ali ve� pozornosti. �irjenja posesti vrste raznih dinastov sredi slovenskega ozemlja nas ne bodo preve� zanimale, pa� pa bomo ome�njali podobne osvojitve, ki so postavile slovensko-hrvatsko mejo na Sotli.
Tega vpra�anja drobnih dejstev na�a knjiga �e ni povsem zadovoljivo re�ila. Nekaj je �e drobnarij, ki v tako delo ne spadajo in ki le motijo bralca, ki bi rad zvedel tehtne m va�ne stvari � saj je teh ve� kot dovolj. Vzemimo tale primer. Knjiga pripoveduje (str. 316):
(Manuel Komnen) ... je odstranil velikega �upana Deso (okoli 1168) in za njegovega naslednika postavil Tihomira, sina sicer neznanega �lana srbske dinastije Zavide. Hkrati so imeli Tihomirovi bratje v svojih rokah
551
posamezne predele srbske dr�ave. Tako je najmlaj�i med njimi, �tefan Nemanja, upravljal vzhodne kraje (Ibar, Toplica in �Reke�); ob neki pri�liki pa je od cesarja Manuela dobil �e Dubo�ico (okoli Leskovca). Toda Tihomir ni ostal dolgo �asa na oblasti; �tefan Nemanja ga je kmalu vrgel (okoli 1170) in se proglasil za velikega �upana. Kako je pri�lo do tega pre�vrata, se ne da ugotoviti. �tefan Prvoven�ani, Nemanjin sin in �ivljenje-pisec prikazuje stvari popolnoma pristransko: da je Nemanja s posta�vitvijo samostanov v Toplici (Matere bo�je in sv. Nikolaja pri Kur�umljiji) zbudil zavist in sovra�tvo pri svojih bratih, ki so ga poklicali k sebi in ga vrgli v je�o; ko se je Nemanja re�il s �ude�em sv. Jurija, je pregnal brate in prevzel oblast. Izgnani veliki �upan se je podal pod bizantinsko za��ito in se je sku�al z bizantinsko vojsko zopet povrniti na prestol. Toda Nemanja je pri vasi Pantini na Kosovem polju sovra�nika premagal in se tako obdr�al na oblasti.
Ali je va�no, in za koga, da je �tefan Nemanja dve leti upravljal te in te vzhodne kraje in da je potem dobil �e Dubo�ico, ali je potrebno dati �e pod �rto pet vrstic dolgo opombo, da se �e danes ne ve, kje so bile pravzaprav te Reke, z na�tevanjem vsem mo�nih lokalizacij? Ali je potrebno toliko govoriti o ubogem Tihomiru, ki je vladal le dve leti in ni pustil za seboj nobenega sledu ter na �iroko razpravljati o vzrokih njegovega konca, navajati samo�stane itd?
Takih primerov bi lahko na�teli �e marsikaj. Brez vsake �kode bi se dale stvari povedati bolj na kratko, vsaj tako, kakor so recimo na kratko obdelani dinasti na Slovenskem ali Celjski grofje.
Omenjam te primere odve�nih drobnih dejstev iz politi�ne zgodovine �e iz nekega drugega prakti�nega razloga. Knjiga je namenjena, kakor je re�eno v predgovoru, ��ir�emu krogu bralcev�. Ta krog bodo (poleg �tudentov z uni�verz) predvsem na�i srednje�olski profesorji. Prav gotovo je danes eden naj�ve�jih problemov na�e srednje �ole preobremenjenost dijakov, ta pa izvira pri domala vseh predmetih iz preobse�nosti snovi, iz kopi�enja podatkov, ki za splo�no izobrazbo niso va�ni. Toda na�i profesorji �estokrat sami ne vedo, kje je v njihovi snovi meja med va�nim in neva�nim. In bojim se, da na�i srednje�olski profesorji zgodovine tudi iz te Zgodovine ne bodo spoznali, kaj je eno in kaj drugo, bojim se, da jim bo knjiga, pisana od tako merodajnih avtorjev, le prepogosto govorila o va�nosti in pomembnosti neva�nih stvari.
Ko tako ugotavljamo, da bi mnogo drobnih stvari lahko izpadlo in da bi se marsikatere malenkosti dale skr�iti v eno skupno oznako, pa se moramo na drugi strani ozreti na vpra�anje sinteze. Zdi se, da ima knjiga ponekod premalo splo�nih zaklju�kov, sinteti�nih ugotovitev za posamezna obdobja, pojave in probleme, ugotovitev, ki povezujejo posamezne pojave v celoto, razkrivajo njihove vzroke in pojasnjujejo tek zgodovine. Te�i��e in va�nost zgodovinskih del pa mora biti prav v tem podro�ju. Spet le en primer: �esa so znak nagla menjavanja dr�avnih meja � bliskovite raz�iritve na ogromna podro�ja, pa nato nagli zlomi � ali na drugi strani in v drugih obdobjih ve�ja stalnost, manj�e spremembe? Vse to je odvisno od razvojne stopnje fevdalne
552
dru�be. Poiskati konkretne odgovore, konkretne zaklju�ke in dati s tem klju� za razumevanje vseh navideznih kaoti�nosti in anarhi�nosti politi�nih borb in sprememb fevdalnih dr�av � to pa je ravno naloga prave zgodovine. Marsikje bi bilo danes seveda �e te�ko dati odgovor, a ponekod bi se ven�darle dalo �e posku�ati. Prav tako bi si bilo �eleti v na�i knjigi ve� ocen posameznih gibanj, dogodkov in pojavov. Kaj je bilo napredno in kdaj, kaj je zaviralo razvoj itd?
Knjiga predstavlja, kakor je re�eno v predgovoru, �prvi obse�nej�i poskus razlage na�e zgodovine na podlagi histori�nega materializma�. To je, morebiti ponekod nekoliko z naglasom na besedi �poskus�, zelo to�na oznaka. V bistvu, �e ne v vseh podrobnostih, je obra�unano s �ovinisti�nimi gledanji, zna�ilnimi za predvojne zgodovine. Velika pozornost je obrnjena na ekonomsko bazo in dru�bene odnose. V bistvu gledajo pisci s pravih razrednih pozicij. Vendar pa je tu pa tam marksisti�na obdelava le formula in na povr�ju. Metoda histo�ri�nega materializma pa ni in ne sme biti samo v tem, da se posve�a pozornost ekonomski podlagi, to je, gospodarsko socialnim odnosom v posebnih po�glavjih, kakor je to na par mestih v knjigi. Ta metoda mora res prevevati celotno delo, vplivati i pri izbiri va�nosti dejstev, i pri analizi in sintezi vsega dogajanja in v vsej globini. Spomnimo se globokih sinteti�nih analiz, ki sta jih dala Marx in Engels (naj opozorim samo recimo na vrsto Marxovih zgo�dovinskih analiz v Kapitalu, na Engelsovo delo o nem�ki kme�ki vojni, ali na njegovo sijajno analizo razvoja me��anske ideologije, posebej angle�ke, v predgovoru k angle�ki izdaji Razvoja socializma od utopije do znanosti), raznih Leninovih del, ali pa Kardeljevega Razvoja slovenskega narodnega vpra�anja, ki �e posebej na na�i doma�i slovenski zgodovini ka�e, kako se da prodreti v bistvo problemov, kako se jih da prikazati in osvetliti (in to celo na podlagi malo�tevilnih virov in literature). Vsa ta dela seveda niso zgo�dovine v smislu na�e Zgodovine narodov Jugoslavije, a vsi poklicni zgodovi�narji se moremo ob njih ogromno nau�iti.
Zgodovina naj da kolikor mogo�e �ivo sliko preteklosti. Kolikor bolj bo taka slika �iva, toliko bolj bo razumljiva, prepri�ljiva in zanimiva. Ne mislim pri tem na �ivost v stilu (�eprav je seveda tudi ta vedno za�elena), ampak na povezanost z �ivljenjem, tako preteklim kot sedanjim. To zahteva, da si pisec postavlja vrsto> vpra�anj, ki so temeljito potrebna za razumevanje ka�terega koli obdobja in ki si jih starej�i zgodovinopisci, pisci �velikih del kraljev in cesarjev�, niso nikdar postavljali. Od �esa so �iveli ljudje? So trpeli pomanjkanje ali se kopali v izobilju? So imeli sami vsega dovolj, so bili navezani na uvoz, za katere stvari in odkod? Ko so pla�evali dajatve, hodili na tlako in podobno, koliko �asa in pridelka jim je ostalo zase?
Na�a knjiga nam tu daje mnogokje bogate podatke in postre�e z lepimi slikami �ivljenja posameznih obdobij in pokrajin. Nekatera poglavja s tega podro�ja so zelo uspela � ponekod pa seveda �e najdemo praznine. Marsikje se zdi, kot da pisci pozabljajo, da so vsi ti ljudje, ki jih opisujejo, �iveli na zemlji, ki je bila z vsemi svojimi naravnimi pogoji in bogastvi tako razli�na za prebivalce posameznih stopenj razvoja. Drugo je nudila ta zemlja ljudem dobe divja�tva in barbarstva kot ljudem razvitega fevdalizma; druga�e so jo
553
znali in mogli izkori��ati in spreminjati za svoje potrebe eni in drugi. O tem bi bilo nedvomno potrebno ve� govoriti. Vzemimo recimo obdobje kovin: govorimo o bakreni, bronasti, �elezni dobi. Prvo vpra�anje, ki se nam po�stavlja, ko beremo o plemenih tega �asa na na�em ozemlju, je: kako je bilo z bakrom, bronom, �elezom pri nas? Ali je bilo kovin na doma�ih tleh dosti ali malo? Ali so jih uva�ali ali izva�ali? Nedvomno je bila od tega mo�no odvisna pomembnost na�ega ozemlja v tistem �asu. Vendar beremo o rudar�stvu ve� �ele za rimsko dobo.
Nedvomno bi kazalo (v uvodnih poglavjih ali pa kje drugje) opisati tudi tiste poteze vsakdanjega �ivljenja srednjeve�kega �loveka, ki so zna�ilne za splo�ne evropske razmere in jih zato v nacionalni zgodovini nekako izpu-��amo, dasi so nedvomno va�ne in posebej za bralca iz �ir�ih krogov izredno potrebne, �e naj si res predstavlja preteklost. Mislim na splo�ne �ivljenjske prilike, lakote, epidemije, �ivljenjsko dobo, delovni �as, izobrazbo, splo�ne zna�ilnosti trgovine itd. itd.
Seveda je za odgovore na celo vrsto vpra�anj, ki so va�na, danes �e vse premalo podatkov ali pa se dajo postavljati le domneve, �estokrat zelo dvom�ljive vrednosti. Vendar se mi zdi, da se zaradi tega problemom ni treba iz�ogniti, kakor se je v knjigi tu pa tam naredilo. Mislim, da je vselej bolje, pokazati na vpra�anje, pa potem odkrito in preprosto povedati, da nanj �e ni odgovora, da si o tem nismo na jasnem in podobno. Bralec bo imel prav gotovo za to vedno razumevanje.
Splo�na zna�ilnost knjige je nedvomno, da so posamezna poglavja istega obdobja silno razli�no obdelana, nekje skopo, drugje preob�irno, nekje na tak, drugje na �isto druga�en na�in. To pa ne samo zaradi pomanjkanja ali obilice virov, ampak zaradi druga�ne koncepcije in na�ina obravnavanja. Ponekod je to tudi rezultat procesa nastajanja knjige: poglavja, ki so nastala v �asu, ko je bilo delo zami�ljeno �e kot skromnej�i u�benik, so kraj�a, kasneje napisana pa obse�nej�a. Vse to je seveda razumljivo in opravi�ljivo, vendar moti. Primerjajmo oris gospodarstva v dobi razvitega fevdalizma v poglavju o Srbiji z onim za Slovenijo! Razlika je ogromna: bralec bo marsikje mogel misliti, da gre za razlike tam, kjer jih v resnici ni, in za podobnosti tam, kjer so v resnici razlike. Ne bo mu jasno, kje je kaj bolj razvito in napredno, kaj zaostalo. Medsebojna primerjava in vrednotenje je zaradi te razli�nosti obdelave posameznih problemov po nacionalnih poglavjih mnogo-kje mo�no ote�ko�eno. Velike so razlike tudi v kvaliteti posameznih obdelav. Malokatera kriti�nih pripomb more zadeti vsa poglavja in odstavke; cela vrsta je odli�nih poglavij, ki ustrezajo v vsem ali skoraj v vsem. Prav tako pa so seveda tudi �ibke strani. Neenakomernost mo�no moti � vendar bi bilo po mojem napak za to kriviti dejstvo, da je knjigo pisalo mnogo avtorjev ter zahtevati delo enega samega �loveka. Kolektivno delo se lahko sijajno obnese; za to imamo v svetovni zgodovinski literaturi celo vrsto primerov. Stvar je po mojem v tem, da bi bilo potrebno na�rt dela mnogo bolj temeljito prediskutirati in medsebojno delo bolj vskladiti. Seveda bi se s tem izdaja dela temeljito zavlekla in bi danes knjige �e dale� ne imeli v rokah. Zato more biti to le ugotovitev in napotek za drugo izdajo.
554
Stil zgodovine je, povsem razumljivo, precej razli�en po posameznih od�delkih in poglavjih, vendar ponekod nekoliko te�ak. Zgodovina je ena tistih znanosti, ki za njeno razumevanje ni potrebno kaj dosti posebne izobrazbe ali poznavanja kake zamotane in u�ene terminologije (kakor recimo pri mate�matiki, oddelkih fizike, kemije itd.). V zgodovinski znanosti se dado stvari dokaj lahko napisati splo�no razumljivo in preprosto, ne da bi zato kaj trpela tako imenovana �znanstvena vi�ina�. Mislim, da bi bilo �e zaradi tega treba te�iti za �im bolj razumljivim in preprostim podajanjem. To bi bila obenem tudi najve�ja popularizacija zgodovine, to je tudi dol�nost zgodovinarjev, �e ho�emo, da bodo zgodovinske knjige res pre�le v �iroke kroge bralcev. In tem �irokim krogom, to je, na�emu delovnemu �loveku, mora biti Zgodovina na�rodov Jugoslavije predvsem namenjena.
Samo na kratko naj tu, v zvezi s stilom, opozorim na to, da sta v sicer prav dobrem slovenskem prevodu zelo pogosto napak rabljena izraza �narod� in �mesto� namesto pravilnega �ljudstvo� in �grad�. To seveda mo�no moti in more zavajati bralce v neprijetne zmote in napa�ne predstave.
Glede razporeditve snovi na ta na�in, da se daje v okviru vsakega ve�jega obdobja razvoj vsakega naroda posebej (z nekimi nujnimi odmiki), moremo biti v vsem kar zadovoljni. Morda bi se pa� dala Makedonija od srede 12. sto�letja pa do prihoda Turkov obdelati v posebnem poglavju, ne skupaj s Srbijo, kakor je to v knjigi. Samo dejstvo, da se je nemanji�ka srbska dr�ava v do�lo�enem �asu raz�irila preko makedonskega ozemlja in imela tu tudi nekaj �asa svojo prestolnico, ob vseh sicer�njih razlikah ni zadosten razlog za zdru��itev obravnavanja. Ze tako se govori o Makedoniji dosti v posebnih odstav�kih, ki bi se dali brez �kode in pregledneje povezati v posebno poglavje. Sam princip razdelitve bi bil s tem pa� dosledno izveden.
Malo ve� pa bi bilo po mojem treba govoriti (kljub marsikaterim po�datkom, ki jih knjiga vsebuje) o tem, kako so se v razvoju do 16. stoletja na na�em ozemlju oblikovale (in spreminjale) razne ve�je skupnosti, ki so bile pozneje podlaga za formiranje narodov, koliko so pri tem vplivale dr�avne meje, ki so nastajale v tem �asu, koliko drugi odnosi in dejstva. Ze pri po�glavju o naseljevanju Slovanov bi bilo nedvomno treba povedati nekaj o govorih in nare�ju ter njihovem razvoju. Tudi skupne poteze razvoja, pa tudi razlike, medsebojne zveze, vzroki in lo�itev, bi se dale v uvodnih poglavjih vsakega obdobja bolj poudariti in plasti�neje prikazati. Ta uvodna, sinteti�na poglavja bi morala biti trdnej�a vez med sicer pogosto izoliranimi opisi posameznih nacionalnih zgodovin.
Na�teli smo nekaj bolj splo�nih pripomb in misli ob prvi Zgodovini na�rodov Jugoslavije. Nikakor pa nima na tem mestu pomena, ustavljati se ob ve�jih ali manj�ih konkretnih napakah, napa�nih ali dvomljivih formulacijah, ki se v delu pojavljajo � to je nedvomno dol�nost kritike v strokovnem �asopisju.
Ne glede na vse pomanjkljivosti je nedvomno knjiga opravila veliko pozitivno nalogo. Povsem napa�no bi bilo, pri�akovati popolnosti od za�etkov na�ega novega zgodovinopisja. Poleg tega so tudi potrebe na�ega �asa take, da moramo napraviti marsikaj, kar �e ne more biti povsem zrelo. Za�etek je
555
storjen, ob tem za�etku pa se bodo mogla opisovanja na�e zgodovine teme�ljito izpopolnjevati. Vrednost Zgodovine narodov Jugoslavije je v tem, da je dala sliko na�e preteklosti, ki po svoji vsebini in na�inu prikazovanja pred�stavlja velik korak naprej in tako v idejnem pogledu kakor glede zbranih dejstev, z upo�tevanjem ekonomike in dru�benih odnosov daje mnogo ve� kakor pa velika ve�ina tega, kar smo imeli od prej (bodisi splo�nih jugoslo�vanskih kakor tudi posameznih nacionalnih zgodovin). Velika vrednost knjige je tudi v zbrani bibliografiji, ki bo slu�ila vsem, ki bodo hoteli aktivno ali pasivno raziskovati na�o preteklost. Posebej pa je vrednost knjige �e v tem, da je jasno pokazala bogastvo in rev��ino na�ega zgodovinopisja v sedanjem trenutku. Vidi se, kje je dovolj materiala, kje ga je premalo, katerim pro�blemom je treba posvetiti pozornost, kateri so �e re�eni. Dobra obdelava in zbrani podatki za eno ozemlje kli�ejo k delu za zbiranje podatkov in ob�delavo za tisto drugo ozemlje, kjer �e zevajo praznine, opozarjajo na to, katerih vpra�anj se je treba lotiti. Vrsta postavk kli�e k ponovni diskusiji in raziskavanjem, v njih bodo kon�no premagani ostanki starih pojmovanj. Prva knjiga Zgodovine narodov Jugoslavije daje nedvomno na�im zgodovinarjem srednjega veka delovni na�rt � daje jim ga s tem ko je iz�la, z vsemi svojimi dobrimi stvarmi in z vsemi svojimi pomanjkljivostmi. Tudi v tem je ne�dvomno njena velika vrednost. Zato moramo toplo pozdraviti njen izid, zato moramo �eleti �im prej�njega izida naslednjih knjig. Obenem pa se zdi, da bo vse nadaljnje delo, z vsemi izku�njami, pripombami, diskusijami in kritikami ter raziskavami tudi �e priprava na drugo izdajo dela, ki ji ne bo treba manj sodelavcev, ampak le ve�jega sodelovanja, ve� skupnih pogledov, bolj na�elno in podrobno izdelanega koncepta.
Vasilij Melik
556
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh