DRUGA KNJIGA KRAIGHERJEVEGA CANKARJA

Zdravnik, pisatelj in Cankarjev prijatelj dr. Lojz Kraigher je nedavno objavil
drugo knjigo svoje monografije o Ivanu Cankarju.' Po obsegu ni ni� manj zajetna
kakor prva, saj �teje kar 760 strani, razlikuje pa se od nje po tem, da je opremljena
s �tevilnimi slikami. To so fotografije Cankarjevih ljubezni in pisatelja samega ter
reprodukcije nekaterih Smrekarjevih karikatur.

Knjiga obravnava Cankarjevo �ivljenje in delo v zadnjem dobrem desetletju
od kandidature oziroma Hlapca Jerneja pa do Podob iz sanj in smrti. O�itno je, da
se je avtor na monografijo skrbno pripravljal, saj upo�teva vsa Cankarjeva dela in

1 Lojz Kraigher, Ivan Cankar. Studije o njegovem delu in �ivljenju, spomini nanj II. Cankarjeva
jalo�ba, Ljubljana 1958.

117

pisma. Poleg tega tudi �e neobjavljeno korespondenco in nova osebna pri�evanja
kakor tudi vse zadnje razprave in �lanke. Mnoge ugotovitve in sodbe pa zajema na-
ravnost iz lastnega poznavanja pisatelja, njegovega �asa in sodobnikov.

Kraigher, ki se z vidnim ponosom pri�teva med redke �e �ive�e Cankarjeve
prijatelje, v svojem delu razodeva neomejeno ljubezen do njegove umetnosti, a tudi
strastno zavzetost v prikazovanju Cankarja �loveka. Tako njegovo osebnost kakor
delo presoja skoraj izklju�no s sociolo�kega vidika, medtem ko o nekdanji podmeni
o usodnem vplivu enureze skorajda ni ve� sledu. Vendar iz brezobzirne iskrenosti,
s katero odkriva Cankarjevo �love�ko podobo, njene vrline in slabosti, pogosto za-
�utimo zdravnika in naturalista.

Zdi se mi, da so avtorju najbolj uspela tista poglavja, v katerih nam osvetljuje
Cankarjevo �love�ko, zlasti eroti�no �ivljenje in dru�beno politi�no dogajanje njegove
dobe. Tako je zelo plasti�no in, mislim, tudi pravilno in dokon�no prikazal pisateljevo
razmerje do �tefke L�fflerjeve in Mici Kesslerjeve. Na �tefko je bil navezan zgolj
senzualno, poroko z njo je imel za dol�nost (ne za stvar srca), ki pa se ji je odtegoval,
odkar je spoznal Mici, svojo idealno ljubezen in »popolno lepoto«. Tudi Cankarjev
odnos do Nine Bergmannove, Mici Pfeiferjeve in Milene Rohrmannove je Kraigher
ponazoril dovolj jasno in prepri�ljivo. Nekatere partije s to tematiko so napisane
posebno zanimivo in razgibano, tudi obilno citiranje intimne korespondence tu ne
moti, in jih bere� kot odlomke iz pravega romana. Prav tako nam vseskozi pritegujejo
pa�njo �ive oznake Cankarjeve dobe: opis volilnega boja v Zasavju, septembrskih
dogodkov v Ljubljani, pisateljevega bivanja v Slovenskih goricah, nacionalnih bojev
z Nemci pred vojno in zadnjih let Cankarjevega �ivljenja.

Tu pa tam razlaga Kraigher Cankarjevo umetnost zelo bistro in prepri�ljivo
ter v prikupni razpravni obliki; v �rticah Pravica za pravico in Rumene ro�e spretno
odkriva osebno izpovedne elemente, drugod, na primer v povestih Potepuh Marko in
Kr�mar Elija, pa uspe�no primerja sorodne socialne motive. Tudi druga Cankarjeva
glavna dela iz obravnavanega obdobja od Hlapca Jerneja preko Pohuj�anja, Za kri-
�em. Kurenta in Lepe Vide do Podob iz sanj umeva in razlaga v bistvu pravilno.
Moti in odbija pa tu metoda, �eprav je morda Kraigher hotel z njo popularizirati
Cankarjeva dela tudi med bralci, ki jih ne poznajo: namesto da bi posamezne umet-
nine opredelil kar najbolj samostojno, vsestransko, prijetno in zgo��eno, se po na-
vadi naslanja kar na Cankarjevo besedilo in navaja snovno vsebino z razvle�enimi
in utrujajo�imi citati ali parafrazami.

Pri ozna�evanju umetnin pa je marsikaj nezadovoljivega, prehudo subjektiv-
nega, tudi kar zadeva rezultate interpretacije. Grbec Vid iz vlo�ne zgodbe v Novem
�ivljenju simbolizira pa� nravstveno spa�enost sebi�nega mladega �loveka, nikakor
pa Cankar ni mogel imeti namena, da bi z njim vizionarno prikazal vrhove da-
na�nje svetovne reakcije. Ce gledamo v sonetu Resignacija obup impotentnega mo-
�kega namesto navadne blama�e zavrnjenega snubca, zadevo brez potrebe kompli-
ciramo. V zgodbi Greh mu�ena ma�ka pri najbolj�i volji ne more biti aluzija na
pisateljevo sestro Lino; tu gre pa� za pogostno otro�ko hudobijo nad �ivaljo in morda
�e za vpliv Poejevih grozotnih zgodb. Ne morem dalje razumeti, kaj je v Sosedu
Luki, po psihologiji in etiki vrednem Dostojevskega, tak�nega, da bi se Cankar v
njem »krohotal... na ra�im kriminalnih zgodb in ... �entflorjanskih bralcev« ter se
»muzal od veselja, ker je kme�ko du�o tako sijajno odre�il greha« (str. 180). Res,
marsikje je treba v Cankarjevih junakih gledati pisatelja samega, povsod pa vendarle
ne; tako si te�ko predstavljam pisatelja simboliziranega v Simnu Sirotniku, skrajno
prisiljeno pa bi bilo v boju med Osojnico in Prisojnico za Simnovo grobljo videti boj
med slovenskimi liberalci in klerikalci za pisateljevo dedi��ino. Pri Lepi Vidi Kraigher
docela pravilno razlaga Poljan�eve predsmrtne sanje kot vizijo socialisti�ne pri-
hodnosti; ne morem pa se v�iveti v to, da bi Cankar tudi v posestniku Dolinarju
upodobil samega sebe, �eprav predstavlja Milena Mici Kesslerjevo.

Ni dvoma, da je moral avtor monografije o Cankarju spregovoriti tudi o mo-
demi kot celoti in o Cankarjevih literarnih tovari�ih; toda organski razporeditvi
snovi bi bilo v prid, Ce bi bil o Zadrugi razpravljal �e v prvi knjigi in �e Ketteja ne
bi bil prilepil kot epilog k drugi. Tudi glede moderne kot literarne dru�ine se s
Kraigherjem v nekaterih stvareh ne morem skladati, zlasti ne v tem, da gleda na
Murna kot na literarnega za�etnika in na Zupan�i�a kot na me��anskega individu-
alista. Kljub duhovnemu aristokratstvu, kakor ga razodevajo prenekatere njegove
pesmi, bi si zelo pomi�ljal Zupan�i�a tako negativno etiketirati. Tudi ne dr�i trditev,
da bi »�ele ob za�etku osvobodilne borbe za�enjal s pesmijo .vstajenja' na�emu

118

ljudstvu« (441). Njegova domovinska ih socialna lirika se vendarle za�enja �e z Dumo
in nadaljuje v zbirki V zarje Vidove. Ne dr�i dalje Kraigherjeva misel, da se je
Cankar »na Dunaju br�kone v prvi vrsti pod vplivom Zupan�i�a za hip ogrel za
dekadenco« (420). V resnici je bilo narobe: z dekadenco in njenimi poeti se je najprej
seznanil Cankar, za njim Mum in nazadnje Zupan�i�.

Prav je, da nas je Kraigher kot sodobnik opozoril na nesoglasja med Zupan-
�i�em in Cankarjem; da so morala biti, na to ka�e �e razlika v temperamentih in
nazorih, kakor jo poznamo iz njunih del. Toda zdi se mi, da so ostajala na ravnini
medsebojnih �love�kih odnosov in da jih -Zupan�i� ni prena�al v javnost s svojimi
pesmimi. K tej domnevi me navajajo Kraigherjeve razlage v po�tev prihajajo�ih
pesmi, ki so preve� subjektivne, da bi me mogle prepri�ati. Ne v Zupan�i�evem
Ve�nem �ivljenju iz Ca�e opojnosti, ki izra�a dekadentski eroti�ni gnus nad �iv-
ljenjem, zlasti pa ne v Murnovem ciklu Fin de siecle � pretresljivi izpovedi o za-
vrnjeni ljubezni in iz�ivetju v dunajski beznici � ne vidim sledu o tekmovalnem
»boju med brati« pesniki. Prav tako se mi ne zdi verjetno, da bi avtor Samogovorov
namigaval na svoj »sovra�ni« odnos do Cankarja v pesmi Prijateljem, ki jo motivno
in idejno povezujem s Pesmijo mladine, torej z bojem mladih proti A�kercu. V
smislu Kraigherjeve teze tudi ne morem razlagati pesmi Metamorfoze, Telesa na�a,
Gospa ter Nekaj �ednih verzov in dva konfuzna soneta. Avtorja monografije namre�
v sodbah lahko hudo zanese, �e jih opira na tak�na nezanesljiva tla, kot so slu�ajne
podobnosti v imenih in besedah. Tako je o Beli krizantemi zapisal: »Z ,indijsko' kri-
zantemo je [Cankar] cikal na svojega grobarja [Zupan�i�a], ki je neko� s ,Pti�em
Samo�ivom' �tudiral verstvo Indijcev« (580). Nikakor nimam namena slepo zagovarjati
Zupan�i�a, toda bojim se, da Kraigher gleda nanj preve� �rno, in bi rad, fla pri
presojanju na�e literature ostanemo trezni in nepristranski.

Monografija o Cankarju ima poleg leposlovnih in esejisti�nih tudi izrazito
polemi�ne sestavine. Vsakdo ima pravico in dol�nost, da uveljavlja svoje prepri�anje,
zlasti kadar sodi, da se ujema z objektivno resnico, hkrati pa ne sme biti toliko
zaverovan sam vase, da bi odrekal resnicoljubnost, demokrati�nost in po�tene namene
drugim. Kraigher kot polemik uveljavlja svoje prepri�anje ognjevito, korenito in
samozavestno, do resni�nega ali nami�ljenega nasprotnika pa je �al rad tudi ne-
zaupljiv, jedek in krivi�en. V svoji knjigi polemizira z Iv. Prijateljem, Iz. Cankarjem,
Jos. Vidmarjem, Du�. Pirjevcem, Fr. Koblarjem in Ant. Blodnjakom; kar se ti�e njih
odnosa do Cankarja in moderne, vidi v enih me��ane, v drugih klerikalce. Zlasti
je tendenciozen do profesorjev Slodnjaka in Koblarja: Blodnjakov govor ob 60-letnici
moderne pred cukrarno ra?umeva docela lai�no in zato tudi napa�no; njuno znan-
stveno delo, ki zbuja splo�no ob�udovanje, ozna�uje za »ponarejeno u�enost na
katedri z majavimi nogami« (414); o Koblarju trdi, da Gregor�i�a in Ketteja kot njun
urednik »neprijazno ja�e« in da bodo Ketteja »�e �e vzdignili na dostojnej�i pod-
stavek« (411). Kritike in polemike so nam tudi dandanes potrebne, saj raz�i��ujejo
pojme in utirajo pot resnici; ne smejo pa biti tak�ne, da bi podirale medsebojno
zaupanje in hromile ustvarjalno voljo, �eprav je imenovanima verjetno ne.

Da povzamem: polemi�na stran knjige je najmanj simpati�na, pogosto odbi-
jajo�a; suha in utrujajo�a je metoda citiranja, s katero avtor navadno obravnava
pisateljeva dela. �ivo, razgibano in prepri�ljivo pa Kraigher prikazuje Cankarjevo
�love�ko podobo in njegovo �ivljenjsko pot, njegovo beganje za �ustveno sre�o in
popolno lepoto, otepanje z vsakdanjo bedo in telesno nebogljenostjo, njegov boj za
socialno pravico vsega �love�tva in vero v politi�no svobodo na�ega naroda. Morda
bi bil storil avtor bolje, �e bi nam dal biografski roman o Cankarju, kakor je lepo-
slovno obdelal njegovo �ivljenje �e v odrsko oblikovani Umetnikovi trilogiji, ali pa
nam ohranil samo svoje osebne spomine na pisatelja, sodobnike in takratni �as.
Tak�ne spomine na Cankarja, kolikor bi osvetljevali njegovo osebnost in umetnost,
bi morali v pravem �asu napisati �e vsi drugi, ki so ga pobli�e poznali; nepopravljiva
�koda je, da sta za vedno od�la, ne da bi nam jih zapustila, pisateljev brat in
bratranec. Pa tudi za tak�no knjigo o Cankarju, kakor nam jo je dal Kraigher, mu
moramo biti hvale�ni � kljub nerodnemu prijemu pri obravnavi del in kljub nepo-
trebnim izpadom njegove polemike. Saj je na osnovi skrbno zbranega ob�irnega
gradiva kot prvi pri nas osvetlil Cankarja plasti�no in v detajlih, z vso iskrenostjo
in realizmom, v vsej njegovi mizeriji in veli�ini. Fotografije in reprodukcije so
dragocen dodatek h knjigi, v kateri pogre�am vsaj �e podobo Mici Kesslerjeve iz
dobe Novega �ivljenja; ponujajo nam misel na Cankarjev album, ki ga bo treba
realizirati, br� ko bo mogo�e, v obsegu Pre�ernovega. yo�a Mahni�

119.