logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

AVTOVLFKA - SFRVIS

! Videm pri Ptuju tel +386 (0)2 764 40 01

GSM 041 612 407 Mtel 050 612 407

Kulinarični icotičelc

Vroče? Ohladite se!

Polo Ice. Polo s klimo že od 34.608 SIT* mesečno dalje.

* cena je odvisna od valutnih razmerij Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50

KEDR

NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI

Vošnjakova6,Ptuj, tel.: 778 24 01

"imy

COMPUTERS

Ormoška C. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61-30 MaksImilianBračIčs.p.

Perutnina Ptuj =

TA TEDEN / TA TEDEN

Priznanja - spodbuda in gonilo razvoja

Prazniki so priložnost za sporočanje dobrih želja, pričakovanj, čas veselja, novih upov, zahval in priznanj, ki jih izrekamo, ter priložnost, da se skupaj poveselimo ob novih dosežkih. Mestna občina Ptuj že šestič praznuje svoj občinski praznik. Čeprav nekega večjega objekta v teh prazničnih dneh ne odpira, bodo v letošnjem letu vendarle zaživeli nekateri za to okolje izredno pomembni objekti.

Nekateri posamezniki in društva, ki so znali s svojim delom bolj kot drugi opozoriti nase, bodo od sobote bogatejši za občinska priznanja. Najvišjega priznanja - imenovanja za častnega občana - pa tudi letos ne bodo podelili. Ali ljudi, ki s svojim delom še posebej izstopajo, nimamo ali pa jim okolje tega noče priznati? Najlažje je reči, da ni bilo predlogov. Od podeljevalcev priznanj bi pričakovali, da življenje in delo v okolju, ki ga spremljajo, dobro poznajo ter so po malem tudi vizionarji. Kot so bili tisti pred dvajsetimi in več leti, ki so vodili Kmetijsko zadrugo Ptuj in zaupali takrat 14-letnemu Branku in še mlajšemu Stanku Klemenčiču, ki sta postala najmlajša kooperanta Kmetijske zadruge Ptuj v bivši državi.^Danes sta uspešna kmetovalca, ki se ne bojita izziva EU. Če pa jima okolje takrat ne bi zaupalo, bi se njuna življenjska zgodba lahko zusukala drugače. Branko Klemenčič - njegova kmetija je prejela letos prvo nagrado in priznanje v okviru drugega izbora kmetije leta v mestni občini Ptuj - je tudi pridelovalec najkvalitetnejše pšenice na Ptujskem. Tudi zato mora živeti priznanje "kmetija leta v mestni občini Ptuj", da to okolje spozna, da ima izstopajoče kmetovalce, ki so gonilo razvoja našega podeželja in ne nazadnje tudi mesta. Mestna občina Ptuj namreč doslej še ni podelila nobenega občinskega priznanja uspešnemu kmetovalcu.

Ptuj, 2. avgusta 2001, letnik LIV, št. 31 - CENA 190 SIT

slovenski festival domače zabavne glasbe

Ptuj, petek, 3. avgusta

Mestni trg (pred Mestno hišo)

Ptujska poletna nočijk :

Ptuj, sobota, 4. avgusta

Mestni trg, J

Slovenski trg, ^

Miklošičeva ulica à

Vroče I

noči za veseBe

lir

glavni poicrovitelj

MESTNA OBČINA PTUJ

POETOVIO VIVAT

ISSN 7704-0198

TEDNIK V

radioptuj

89,8»98,e'l04;3MHz

9 . . ww^w .......

PTUJ / PREDPRAZNICNI POGOVOR Z ZUPANOM MIROSLAVOM LUCIJEM

Veliko majhnih, a vendarle kvalitetnih projektov

čeprav v dneh intenzivnega praznovanja letošnjega praznika mestne občine Ptuj ne bo odprt noben pomembnejši objekt, bo leto 2001 vendarle zapisano kot leto, ko so na Ptuju odprli prostore nove gimnazije, nove prostore centra interesnih dejavnosti, prostore mladinskega hotela s 55 ležišči, s položitvijo temeljnega kamna 26. julija se pričenja gradnja grajenske šole, pričela se je gradnja minoritske cerkve, župan Miroslav Luci pa je v predprazničnem pogovoru za Tednik (objavljen je na straneh 20, 21 in 22) spomnil tudi na nekatere druge pomembnejše pridobitve v mestni občini.

Osrednje praznične aktivnosti bodo potekale jutri in v soboto. Na Mestnem trgu bo jutri ob 19. uri festival doma~e zabavne glasbe, v soboto ob 19. uri pa bo na minoritskem dvoris~u osrednja proslava ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnja občinska priznanja. Zlato plaketo mestne občine Ptuj bo prejela Zveza lovskih družin

Ptuj - Ormož, plakete bodo izročili slikarju Juliju Ošlovniku, folklorni skupini ptujske bol

nišnice in Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, priznanji pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija pa bosta prejela Martin Verbančič, predsednik PGD Ptuj, in Sonja Winkler, dirigentka zbora sv. Viktorina. V soboto ob 20. uri pa bo osrednje dogajanje na Mestnem trgu z izborom najlepše Štajerke. Veselo bo tudi na Slovenskem trgu, pred tržnico in za Domino centrom.

MG

-te

Murkova ul. 4, PTUJ

DEM

AA.-CULTURE

PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,

SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO

GOSPODARSTVO

SLOVENSKA BISTRICA / Odprli Mercatorjev trgovski center na 1800 kvadratnih metrih

STRAN 12

PO NAŠIH OBČINAH

GRAJENA / Šola je srce kraja

STRAN 8

GASILSTVO

HAJDOŠE / Gasilke ponovno velike zmagovalke STRAN 11

VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA

Terme Ptuj

STRAN 30

ŠPORT

HAJDOŠE / Na kartodro-mu znova zanimivo

STRAN 36

TEDNIK NAGRAJUJE NAROČNIKE

STRAN 11

PTUJ / PO PTUJSKI TUDI CELJSKA RAZSTAVA

Kdaj bo mesto uredilo večnamensko dvorano

Po peti jubilejni razstavi obrti, ki je bila od 14. do 17. junija in jo je Obmo~na obrtna zbornica Ptuj pripravila kot osrednji dogodek ob 30-letnici obrtni{ke organizacije na Ptujskem, v zborni~nih organih po~asi oblikujejo kon-~no oceno, ki bo neke vrste kažipot za {esto razstavo. Razstavljavci in obiskovalci so razstavo ocenili kot pozitivno, enako tudi spremljajo~a dogajanja - modno revijo, obrt-ni{ki piknik, družabno sre~anje. Tudi kraj razstave je bil primerno izbran: Ptuj je namre~ sredi{~e obrtni{tva na Ptujskem tako po {tevilu kot obsegu dejavnosti. V mestni ob~ini Ptuj ima sedež 43,5 odstotka obrtnikov z obmo~ja petnajst ob~in, saj jih je 611.

Sam prostor dogajanja - sedanje parkirišče, kjer je bila nekoč Surovina - pa je bil v celoti negativno ocenjen. Ob tem, da je makadamske izvedbe, tudi ni primerno infrastrukturno opremljen. Dobesedno moledovati pa so morali v zbornici, pravi sekretar Janez Rižnar, da so pridobili soglasje mestne četrti za postavitev dveh šotorov, razstavnega in prireditvega. Se dva dni pred pričetkom niso razpolagali s soglasjem, čeprav jim je prostor mestna občina Ptuj dodelila v uporabo brezplačno. V zbornici menijo, da je že skrajni čas, da mestna občina ustrezno uredi neki prostor, ki organizatorjem najrazličnejših ptujskih priredi-

tev ne bo povzročal težav. Ptujski obrtniki ob tej priložnosti želijo spomniti mestno občino, da so že pred leti bili pripravljeni tudi materialno podpreti ureditev takšnega prostora, in sicer v grajski žitnici, ki razpolaga s primernimi notranjimi in zunanjimi prostori. V obdobju od leta 1990 do 1994 so z nekaterimi načrti na tem območju predvidevali ureditev pivnice po vzoru domžalske. Če mestna občina Ptuj v kratkem ne bo uredila primernega prostora za razstavno in drugo dejavnost, bo zbornica v bodoče obrtne razstave morala organizirati v drugih občinah, kjer problemov z ustreznimi večnamenskimi dvora-

nami nimajo.

"Stalni" razstavni prostor bi bil zelo dobrodošel tudi za postavitev stalnih razstav. Nekateri obrtniki bi jih namreč želeli postaviti. Slaba lokacija letošnje razstave, kljub temu da je bila dobro ocenjena z vseh vidikov razen lokacijskega, meče slabo luč na organizatorja, Območno obrtno zbornico Ptuj. Temu se želijo v bodoče izogniti, zato bodo razstavo prisiljeni preseliti drugam, so odločni. V nobenem primeru je kljub željam ne bodo organizirali vsako leto, ker je postavitev takšne razstave velik finančni zalogaj, ki ga bo obrtniški proračun čutil še prihodnje leto.

V tem trenutku pa se v Območni obrtni zbornici že pripravljajo na sodelovanje na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od 14. do 23. septembra. Svoje člane so pozvali, da prijave čimprej oddajo. Pričakujejo pa tudi prijave za splitski sejem malega gospodarstva, ki ob od 24. do 28. oktobra. Splitčani so si ogledali tudi ptujsko razstavo obrti.

MG

Iskanje partnerskih organizacij

A) SMUIT je lokalni mladinski klub z Nizozemske, ki se ukvarja predvsem z integracijo mladih Evropejcev - zanima jih kultura drugih, navade, način življenja ... Z mladinskimi izmenjavami že imajo nekaj izkušenj. Konec letošnjega leta ali v začetku naslednjega leta želijo organizirati bilateralno izmenjavo (obiskali bi državo, ki je pridružena članica EU) in oblikovati nekakšno kulturno povezavo s partnerji. Izmenjava naj bi trajala 7 - 8 dni, udeležencev naj bi bilo 12 - 15 iz vsake države, stari naj bi bili 18 - 25 let, predvsem študenti, mladi delavci in pripadniki etničnih manjšin, delovni jezik naj bi bil angleški ali nemški.

Kontaktna oseba: Judith Bos, SMUIT, Schepenenstraat 55, 6525 XH Nijmegen, The Netherlands; tel: 030 230 65 02 (sl.), 024 355 78 48 (priv.), fax: 030 230

65 40; e-mail: J.Bos@nizw.nl

***

B) YNTERNET.ORG je organizacija s Švedske, ki deluje predvsem na področju IT tehnologij, komunikacij, avdio/video, grafike in internet-designa. Želijo tudi organizirati izmenjavo na temo IT tehnologij. Kontaktna oseba: Vahe Avetian, Ynternet.org, Malmvagen 10 KV; tel: +46 8 631 04 15, e-mail: ynternet.org@softhome.net

C) WWW.SPAZIG.ORG je

italijanska spletna stran, ki predstavlja različne možnosti za mladinske izmenjave. Omogoča tudi iskanje partnerskih organizacij, lahko pa se tudi sami prija-

vite kot potencialna partnerska organizacija.

Javni razpis

Naziv: Javni razpis za sofinanciranje priprave dokumentacije, registracije in kontrole kmetijskih pridelkov oziroma živil

Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Rok prijave: Pisne vloge za razpis se pošljejo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana, vključno do 30.08.2001.

Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje za:

A) priprave dokumentacije in registracije kmetijskih pridelkov oziroma živil z geografskim poimenovanjem;

B) za sofinanciranje priprave dokumentacije kmetijskih pridelkov oziroma živil tradicionalnega ugleda;

C) za sofinanciranje priprave dokumentacije in priznavanja imena "naravna mineralna voda";

D) za sofinanciranje kontrole in optimatizacije kmetijskih pridelkov oziroma živil z geografskim poimenovanjem ali tradicionalnega ugleda.

Vi{ina sredstev: Orientacijska vrednost za izvedbo predmeta razpisa je 27.185.000 SIT.

Pogoji prijave: Upravičenci za pridobitev sredstev tega razpisa so pravne osebe, fizične osebe, društva, zveze društev, gospodarska interesna združenja in zadruge ter njihove zveze, ki opravljajo kmetijsko, ribiško, živilsko ali trgovsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo s sedežev v Republiki Sloveniji. Ce vlagatelj ni hkrati tudi upravičenec, je dolžan priložiti pooblastilo, da vlaga vlogo v imenu in za račun upravičenca.

Projekti iz tega razpisa bodo sofinancirani največ do 70% ce-

SLOvemja

Doma v Evropi.

lotne vrednosti.

Razpis ne velja za vino in izdelke iz vina.

Vir: ULRS št. 57-58/2001 z dne 13.07.2001; stran - 4357; Ob — 52033; Številka — 324-42/01 Razpisna dokumentacija se dvigne na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, Ljubljana, v tajništvu Sektorja za prehrano, soba 601. tel.: 01/478 91 26. Dodatne informacije o razpisu posreduje dr. Lucijan Cencič na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tel.: 01/478 90 26, e-pošta:

lucijan.cencic@gov.si. ***

Naziv: Javni razpis za usposobitev uradnih preskusnih laboratorijev za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil z izboljšanjem sistema in kakovosti in uvedbo postopkov za izvajanje preskušanja po priznanih preskusnih metodah

Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Rok prijave: Pisne vloge za razpis se pošljejo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana, vključno do 28.08.2001.

Predmet: Predmet sofinanciranja je delno povračilo stroškov strokovnih nalog vodje kakovo-

LJUBLJANA / STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Raziskava o

stanovanjskem

varčevanju

Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v maju in juniju izvedel anketo med 5.000 izbranimi varčevalci v nacionalni var~evalni shemi, s katero je želel pridobiti natan~nej{i vpogled v stanovanjske razmere varčevalcev in njihove načrte.

Odziv na anketo je bil skoraj 50-odstoten. Kvalitetno realiziran vzorec je bil obdelan tako glede na regionalno zastopanost kot tudi na dobo varčevanja, ki povsem ustreza dejanskemu stanju med varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. V njej aktivno varčuje 49.997 varčevalcev, ki imajo skupaj sklenjenih 55.298 pogodb. Rezultati ankete so pokazali, da bo več kot 90 odstotkov varčevalcev privarčevani denar porabilo za stanovanjske namene, skoraj dve tretjini varčevalcev pa se bo odločilo za nakup novega stanovanja. Več kot 80-odstotkov varčevalcev bo po izteku varčevanja najelo ugodno stanovanjsko posojilo, približno 32 odstotkov bo stanovanjsko posojilo namenilo za nakup stanovanja, za gradnjo hiše 17 odstotkov, za nakup stavbnega zemljišča 8 odstotkov, 4 odstotki varčevalcev pa bodo

privarčevani denar namenili odplačilu že najetih stanovanjskuh posojil. Največje povpraševanje po stanovanjih se obeta na območju Ljubljane.

Direktor sklada Edvard Oven je povedal: "Potrjujejo se ocene, da varčevalci v nacionalni stanovanjski shemi mislijo resno, saj redno varčujejo in skoraj ne odstopajo od varčevalnih pogodb, so pa tudi odločeni najeti ugodno stanovanjsko posojilo. Zato so realna pričakovanja, da bo v letu 2004 izjemno povpraševanje po stanovanjih, predvsem na območju Ljubljane, kar desetkrat večje, kot znaša letna ponudba zgrajenih stanovanj, zato se bo moral stanovanjski sklad poleg soinvestitorstva v socialna in neprofitna stanovanja očitno vključiti tudi v povečanje ponudbe tržnih stanovanj, o čemer bo odločil njegov nadzorni svet."

Jana Skaza

sti in osebja na podlagi dokazil o opravljenem delu in izboljšanem poslovniku kakovosti ter izdelavi standardnih operacijskih postopkov (v nadaljevanju SOP-ov).

Vi{ina sredstev: Orientacijska vrednost za izvedbo predmeta razpisa je 42.000.000 SIT.

Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo organizacije za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (preskusni laboratoriji, ki so s strani ministrstev imenovani oziroma določeni oziroma pooblaščeni za izvajanje kontrole) s sedežem v Republiki Sloveniji.

Uvedene (prijavljene) preskusne metode ne smejo biti predmet predhodnih sofinanciranj tukajšnjega ministrstva.

Vir: ULRS št. 57-58/2001 z dne 13.07.2001; stran - 4358; Ob — 52034; Številka — 324-09-1/01

Dodatne informacije o razpisu in razpisno dokumentacijo posredujejo v sektorju za prehrano, tel.: 01/478 91 09, vsak delavnik

med 9. in 10. uro. ***

Naziv: Javni razpis za izbor izvajalcev vavčerskega sistema svetovanja v okviru programa pospeševanja podjetništva

Razpisnik: Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG)

Rok prijave: Prvo odpiranje vlog bo v petek, 17.08.2001, v prostorih PCMG, Dunajska 156, Ljubljana, kjer bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele na PCMG do vključno četrtka 16.08.2001, do 14. ure.

Drugo odpiranje vlog bo v petek, 12.10.2001, v prostorih PCMG, Dunajska 156, Ljubljana, kjer bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele na PCMG do vključno četrtka 11.10.2001 do

14. ure.

Tretje in zadnje odpiranje vlog bo v petek, 14.12.2001, v prostorih PCMG, Dunajska 156, Ljubljana, kjer bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele na PCMG do vključno četrtka, 13.12.2001, do 14. ure.

Predmet: Predmet razpisa je izbor izvajalcev vavčerskega sistema svetovanja v okviru programa pospeševanja podjetništva. Izbrani izvajalci bodo pri izvajanju sistema sledili projektu "Razvoj in izvedba sistema subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic (vavčerski sistem)" in izkušnjam pilotnih centrov.

Vi{ina sredstev: Vsakemu izbranemu izvajalcu bo PCMG za pripravo na izvajanje zagotovil 1.000.000 SIT.

Vir: ULRS št. 57-58/2001 z dne 13.07.2001; stran - 4359; Ob — 51958

Prijavne obrazce, vzorec poslovnega načrta in kratek povzetek projekta "Razvoj in izvedba sistema subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic (vavčerski sistem)" lahko dobite na Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, Dunajska 156, Ljubljana, tel.: 01/598 18 70, 589 18 87 oziroma na spletnih straneh na naslovu: www.pcmg.si. Poslovna načrta pilotnih centrov, ki bosta predlagateljem vlog na vpogled pri pripravi poslovnih načrtov, se nahajata na sedežu PCMG, Dunajska 156, Ljubljana. Kontaktna oseba za razpis je Vesna Petričevič, tel.: 01/589 18 87.

Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si, preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257.

Borzni indeks še vedno narašia

Za gibanje tečajev na ljubljanski borzi je bilo v preteklem tednu znova zna~ilno pozitivno gibanje. Slovenski borzni indeks (SBI20) je {e vedno v nara{~ajo-~em kratkoro~nem trendu, ki traja od za~etka maja. V preteklem tednu je pridobil 1,9% odstotka vrednosti in zaključil v petek pri 1889 to~k. Indeks PIX je od ponedeljka, ko je njegova vrednost zna{ala 1373 to~k, do petka na-rastel do 1401 to~k.

V tednu, ki je za nami, so od ve~jih podjetij najbolj pora-stle delnice Istrabenza (4,96%), Kolinske (4,35%), Intereurope (3,11%) in Mercatorja (3,01%).

Ljubljanski hotel Lev, ki je od leta 1999 del svetovne verige Intercontinental, ima velike težave z odplačevanjem dolgoročnega posojila Novi Ljubljanski banki in {e petim domačim bankam, saj so zdaj zmožni odplačevati le obresti. Vodilni se posku{ajo z NLB dogovoriti o reprogramiranju posojila, vendar hkrati tudi i{čejo strate{kega partnerja, ki bi jim pomagal iz težav. Za prenovo je Lev od konzorcija {estih bank od leta 1995 do 1999 dobil 17 milijonov mark posojila z odplačilno dobo desetih let in triletnim odlogom odplačila. Lev je v prvem polletju posloval dobro, saj so povečali prihodke iz poslovanja za 44 odstotkov, na okoli {est milijonov mark.

Poslovanje Nove Ljubljanske banke je tudi v prvi polovici le-to{njega leta zelo uspe{no. Dobiček pred obdavčitvijo zna{a 5,64 milijarde tolarjev, kar pomeni 31-odstotno rast glede na enako obdobje leta 2000. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za 8,7 odstotkov, in sicer na 998,6 milijard tolarjev. Tudi drugi kazalci poslovanja so zelo dobri in potrjujejo vodilni položaj banke v slovenskem prostoru predvsem na področju posojil gospodarskim družbam, ki so porastla za 13,7 odstotkov.

Po enem izmed scenarijev podjetja Sava, d.d., naj bi Sava prevzela Helios in Belinko, po drugem pa naj bi ustanovili holding. Vanj bi bila vključena Helios in Belinka, Sava pa bi vanj kot svoj stvarni vložek dala Color. Da bi Sava pri{la do večinskega lastni{tva v tem holdingu, pa bi {e odkupili del Belinke in del Heliosa. Vendar so omenjeni scenariji zelo negotovi, saj je vpra{anje, kak{ni so interesi He-liosa in Belinke.

Za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor se zanima tudi sklad Charlemagne Capital, ki upravlja State Wisconsin Regent (SWR) (državni pokojninski sklad, ki spada med deset največjih v ZDA in dvajset največjih na svetu). To bi bila njihova prva naložba v Sloveniji, čeprav so v srednjeevropskem bančno-finančnem sektorju precej poznani. Naložbe imajo v Dalmatinski banki, Istarski banki in bolgarski banki Hebros. SWR načrtuje, da bi kupil večinski delež NKBM ter {iril bančno poslovanje na trge jugovzhodne Evrope, kjer bi reinvestiral tudi morebitne dobičke.

Boštjan Pliberšek

Ilirika BPH, d.d.

TEDNIK ie naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptui leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptui. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinařil), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptui; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolariev, za tuilno 21.790 tolariev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenlh fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Rlbarlč. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl

KIDRIČEVO / 23. SEJA SVETA

POROČAMO, KOMENTIRAMO

Tokrat o strelišiu in kopališiu

Svetniki občine Kidričevo so na 23. redni seji v četrtek, 26. julija, negodovali zaradi precej{njih ostankov neporabljenih sredstev v lanskem ob~inskem prora~unu in ob leto{njem polletju. Med vpra{anji in pobudami pa smo izvedeli, da so govorice o nameravani gradnji voja{nice v Apačah tokrat resne ter da bodo nezadovoljstvo ob~anov zaradi zaprtega kopali{ča v Kidričevem posku{ali nadoknaditi z brezplačnimi avtobusnimi prevozi do ptujskih term.

Na predlog župana Alojza [praha so z dnevnega reda umaknili obravnavo treh točk: predlaganih sprememb in dopolnitev občinskega statuta, poslovnika občinskega sveta ter odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda.

Med vprašanji in pobudami je bilo zanimivo vprašanje svetnika Božidarja Kopusarja, ki ga je zanimalo, ali je izjava ministra za obrambo Antona Grizolda o nameravani gradnji vojašnice v Apačah resna. Zupan Alojz [prah je pojasnil, da je tokrat namera očitno zelo resna, saj sta to na nedavnem obisku v občini Kidričevo zatrdila Janko Deželak in Alojz Ferlinc z obrambnega ministrstva. Predlagala sta, da naj bi o tem občina in ministrstvo podpisala pismo o nameri. Sicer pa je cilj obrambnega ministrstva jasen: namesto sedanjih 23 vojašnic zgraditi v Sloveniji

le pet večjih vojaških centrov izven mest. Eden teh naj bi bil za območje severovzhodne Slovenije v Apačah, pokrival naj bi potrebe Celja, Slovenske Bistrice, Maribora, Murske Sobote in Ptuja, v njem pa naj bi se usposabljalo od 3 do 4 tisoč vojakov.

Zaradi negodovanja nekaterih Apačanov, ki se ne strinjajo z gradnjo vojaških objektov v svojem kraju, je svet občine Kidričevo že lani imenoval komisijo za pogajanja o gradnji vojašnice, ki jo vodi svetnik Janko Bastevc, svetniki pa so jo pooblastili, da z vso odgovornostjo sodeluje v pogajanjih s predstavniki ministrstva za obrambo.

Svetnika Jožeta Babska in druge svetnike je dodobra razburilo dejstvo, da je kljub neznosni vročini kopališče v Kidričevem še vedno zaprto. Ker za resen dogovor s Talumom o skupni rešitvi problematike oziroma za

Izvedeli smo

V SOBOTO OSREDNJA PRIREDITEV

Osrednja proslava ob letošnjem šestem prazniku mestne občine Ptuj bo v soboto, 4. avgusta, ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana. Slavnostni govornik bo župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, v kulturnem programu bodo nastopili lovski rogisti, Tadej Toš, kvartet Senveter, Silvo Skvarč in pater Janez Ferlež. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili letošnja občinska priznanja. Zlato plaketo mestne občine Ptuj bo prejela Zveza lovskih družin Ptuj - Ormož ob svoji 80-letnici, plakete bodo izročili slikarju Juliju Ošlovniku, folklorni skupini ptujske bolnišnice ob 25-letnici in Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj ob 50-letnici. Priznanji pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija bosta prejela Martin Verbančič, predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj in Sonja Vinkler, dirigentka zbora sv. Viktorina.

USPEŠNO POSLOVANJE NOVE LB

V prvem polletju letos je NLB zelo uspešno poslovala. Ustvarila je za 31 odstotkov večji dobiček pred obdavčitvijo kot v enakem obdobju lanskega leta. V šestih mesecih letos so bilančno vsoto povečali za 8,7 odstotka, in sicer na 998,6 milijard tolarjev. Spodbudni so tudi drugi kazalci uspešnosti poslovanja banke, ki potrjujejo njen vodilni položaj v Sloveniji.

IZŠEL BILTEN "OZARČEK"

Ob drugi obletnici ustanovitve enote društva Ozara na Ptuju, je v nakladi 100 izvodov izšel bilten "Ozarček". Kot je povedal vodja enote Gabrijel Berlič, je rezultat skupnih naporov uporabnikov, prostovoljcev, vojakov na civilnem služenju vojaškega roka, članov strokovne skupine in strokovnih delavcev.

OŽBALTOV SEJEM 6. AVGUSTA

'radicionalni Ožbaltov sejem bo v ponedeljek, 6. avgusta. Ce bo vreme lepo, se bo na ulicah in trgih starega Ptuja trlo obiskovalcev. V oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj so izdali več kot 140 dovoljenj za prodajo obrtnikom in podjetnikom iz Slovenije in tudi Hrvaške.

TA TEDEN NA PTUJSKI TV

v

Četrtek ob 21. uri v fllmskem kotičku: Preganjana. Qobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na Ptuju so O27. julija prisegli slovenski vojaki, v Grajeni so položili temeljni kamen za novo podružnično šolo, kmetija Klemenčič je prejela priznanje kot kmetija leta 2001 v mestni občini Ptuj, člani Zveze društev upokojencev Ptuj so se sestali na občnem zboru, na Ptuju so praznovali balonarji, mesto je gostilo mednarodni otroški folklorni festival, varnostni sosvet mestne občine poziva občane k skupnemu nastopu proti vandalizmu, "predstavili" se bodo ptujski labodi, po informativnem delu oddaje bosta na programu še stalni rubriki o zgodovini Slovencev v freskah in o avtomobilizmu.

MG

sanacijo razmer zmanjkuje časa, so sklenili, da bodo do nadaljnjega organizirali kopalne avtobuse, ki naj bi vsaj dvakrat tedensko kopalce iz Kidričevega prevažali na občinske stroške v ptujske terme. Na predlog svetnika Vojteha Rajherja bodo v najkrajšem možnem času pripravili še eno okroglo mizo in vendarle poskušali najti skupni jezik z vodstvom Taluma, ki je lastnik kopališča. O svojem nezadovoljstvu zaradi krute logike kapitala na račun občanov ter z zahtevami občine v zvezi s tem pa bodo obvestili upravo in nadzorni svet Taluma.

Svetnik Zvonimir Holc je ponovno spomnil na nujnost gradnje doma za ostarele, saj je v občini vse več starejših oseb. Zupan [prah in svetniki so se z njim strinjali in ga dopolnili še z vestjo o nameravani gradnji večstanovanjskega bloka s tako imenovanimi socialnimi stanovanji, ki naj bi ga predvidoma zgradili med četvorčki in gradom.

Pri obravnavi odloka o zaključnem računu za lansko leto, ki izkazuje dobrih 700 milijonov prihodkov in 574 milijonov odhodkov, so svetniki negodovali zaradi dobrih 126 milijonov proračunskega presežka, ki ga župan pripisuje predvsem zaostajanju pri nameravanih investicijah. Svetnik Vojteh Rajher je vprašal, zakaj svet še ni odločal o investicijskem programu za gradnjo O[ Cirkovce, ter opozoril, da v bistvu ne gre za gradnjo šole, ampak kulturne dvorane. Zupan je pojasnil, da gre v prvi fazi res za gradnjo nove telovad-

nice in večnamenske dvorane, vendar bodo zatem obstoječo dvorano preuredili v šolske prostore za potrebe devetletke.

Tudi ko so se seznanili z letošnjo polletno proračunsko realizacijo, svetniki niso bili zadovoljni, saj so realizirali komaj 34 odstotkov za letos planiranih proračunskih sredstev; po županovih besedah predvsem na račun ne začete, a nameravane gradnje osnovnošolskega prostora v Cirkovcah, del krivde pa so skupaj z županom naprtili neučinkovitosti občinske uprave, ki močno zaostaja s postopki za izbiro izvajalcev in pripravi projektne dokumentacije občinskih investicij. Zato so sklenili, da mora do naslednje seje pripraviti program ukrepov za čimprejšnjo realizacijo proračuna.

V nadaljevanju so se brez posebne razprave strinjali z osnutkom sprememb in dopolnitev letošnjega proračuna, ki predvideva 821 milijonov prihodkov in kar 972 milijonov odhodkov, in ga pred dokončnim sprejetjem dali v javno razpravo, ki bo odprta do 15. avgusta.

Strinjali so se s predlogom odbora za gospodarjenje s premoženjem o dvigu cene grobnin, soglašali z vknjiženjem lastninske pravice za občini Juršince in Majšperk ter s predlogom komisije za dodelitev sredstev za kreditiranje drobnega gospodarstva. Ker eden od treh prosilcev ni izpolnjeval predpisanih pogojev, bodo za preostalih 10 milijonov nerazporejenega kredita razpis ponovili.

M. Ozmec

ŠMARTNO NA POHORJU

Sprejem za zlate gasilce

V ponedeljek popoldan je bilo na Šmartnem na Pohorju veliko slavje: domačini, člani gasilskih društev iz vse občine, predstavniki krajevne skupnosti in župan dr. Ivan Žagar so za "zlate gasilce" (ti so osvojili prvo mesto na nedavni gasilski olimpiadi na Finskem) pripravili svečan sprejem.

Vsega je bilo obilo: lepih želja, čestitk, kulturnega programa ter pogostitve, kar so pripravile članice aktiva kmečkih žena. Gasilsko društvo [martno na Pohorju, ustanovljeno 1923. leta, je brez dvoma eno najboljših v slove nje bistriški občini, saj se na podobnih tekmovanjih že nekaj let poteguje za najvišja priznanja.

Desetino, ki je osvojila zlato medaljo, sestavljajo Zarko Pod-vršnik, Franc [tefanič, Anton [pes, Ivan [tefanič, Danilo Podvršnik, Ivan Mlakar, Vlado Ačko, Bogomir Korošec ml., Branko Zigert in rezervni tekmovalec Rudi Strehar.

VT

MOSTJE / SPOMINSKI DAN OB SPOMENIKU BORCEM SLOVENSKOGORI-

[ke Čete

8. avgusta slovesnost

Območni odbor združenja borcev in udeležencev bo 8. avgusta ob 17. uri pripravil spominsko slovesnost v Mostju v spomin na juna{ki boj borcev Slovenskogori{ke čete 8. avgusta 1942. Po kulturnem programu in govorih predstavnika borčevske organizacije ptujskega območja ter župana občine Jur{inci bodo delegacije položile vence k spominskim obeležjem borcev in sodelavcev Slovenskogori{ke čete v Mostju, Ptuju in Vintarovcih.

končani seji udeležili spominske slovesnosti v Mostju in v imenu vseh slovenskih brigadirk in brigadirjev položili venec k spomeniku Slovenskogoriške čete.

Feliks Bagar

8. avgusta se bo v Dornavi sestal glavni odbor za vseslovensko srečanje brigadirjev ob 55. obletnici slovenske mladinske delovne akcije - regulacija reke Pesnice 1946. Njegovi člani se bodo po

PTUJ / POTRJEVANJE KARTIC ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Terminala v Termah ne bodo kupili

že kmalu po namestitvi {tirih samopostrežnih terminalov za potrjevanje kartice zdravstvenega zavarovanja v zdravstvenih ustanovah na Ptuju - dva so postavili v zdravstvenem domu na Potrčevi, enega v Čučkovi stavbi, enega pa v kirurgiji ptujske bolni{nice - so vlogo za postavitev poslale tudi Terme Ptuj, kjer delajo {tiri zasebne ambulante s koncesijo, fizioterapija Term, od lani pa ima desni breg Drave tudi novo lekarni{ko enoto Breg. Na celotni lokaciji naj bi se v enem mesecu zamenjalo okrog 18 tisoč pacientov in glede na to so bili mnenja, da jim terminal pripada.

Analiza, ki jo je opravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Maribor pa ni pokazala takšne potrebe. Vmes je prišlo do premestitve enega od dveh terminalov iz ZD Ptuj na Potrčevi na novo lokacijo v Zetale, zapiranje Cučkove pa je zahtevalo drugo premestitev. Večina je pričakovala, da bo terminal s Cučkove vendarle "dobil" lokacijo v Termah, a so ga 27. julija premestili na lokacijo medicinskega centra na Osojnikovi 9 (poslovni center Drava). Kot poudarjajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije -Območni enoti Maribor, pri premestitvi niso imeli vmes prstov nobeni "botri". Ta lokacija naj bi bila glede na število opredeljenih pacientov, gravitacijo, gostoto naseljenosti, tip izvajalcev zdravstvenega varstva in še druge kriterije, ki odločajo o namestitvi samopostrežnega terminala (skupaj jih je devet), višje rangirana kot tista v Termah. Gre

tudi za to, da v centru mesta doslej ni bilo samopostrežnega terminala, je premestitev še dodatno obrazložil vodja informacijskega centra OE Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Mariboru mag. Darko Požar.

Postavitev terminala mimo kriterijev zavarovalnice bi Terme glede na osnutek pogodbe stala okrog 3,150 milijonov tolarjev, poleg tega bi za stroške obratovanja morali mesečno plačevati še dodatno okrog 170 tisoč tolarjev. Za takšno naložbo pa se v Termah po besedah direktorja Andreja Klasinca ne bodo odločili. [e vedno so namreč prepričani, da jim glede na obisk ambulant, ki delujejo na območju Term, terminal pripada "brezplačno". Poleg tega na desnem bregu Drave trenutno še sploh ni nobenega terminala za potrjevanje kartice zdravstvenega zavarovanja.

MG

PTUJ / IZDANA DRUGA ODLOČBA ZA SLOVENSKI TRG 12

Vsaka pritožba zadevo zavleie

V 18. {tevilki Tednika (3. maja) smo podrobno pisali o denacionalizacij ski zgodbi ptujskega gladali{ča oziroma o lastnini Slovenskega trga 12 (stavba poleg gledali{ča), o kateri že takrat ni bilo dvoma. Kot je znano, je prva odločba o vrnitvi te zgradbe (podržavljenega premoženja Cerkvi) bila izdana že leta 1999. Po njej se je vzpostavila solastninska pravica Cerkvi v vi{ini 5/8 deleža, v lasti občine pa bi ostalo 3/8 zgradbe. Deleži so bili ugotovljeni na podlagi vrednosti zgradbe v času podržavljanja v letu 1959, ki je zna{ala okoli 95 tisoč nem{kih mark, danes pa je vredna okrog 155 tisoč nem{kih mark. Razliko med podržavljenim premoženjem in večjo vrednostjo je župnijski urad Sv. Jurija dolžan plačati mestni občini Ptuj v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe.

V teh treh osminah (nekaj manj kot 93 m2) gre med drugim za štiri pisarne s sanitarijami, ki so zaključena funkcionalna celota s svojim vhodom. Odločbo o vrnitvi v last in posest pet osmim stavbe s pripadajajočim funkcionalnim zemljiščem je Upravna enota Ptuj izdala 30. julija. Glede na izoblikovano sodno prakso in navodilo ministrstva je zgradbo Nadžupnijskemu uradu Sv. Jurija potrebno vrniti v naravi v last in posest. Pri tem je vztrajal tudi denacionalizacijski upravičenec. Morebitna nova pritožba mestne občine Ptuj, ki je v tem primeru zavezanka za vrnitev, bi zadevo zavlekla - glede na izkušnje iz podobnih primerov - še za dve leti. Ker pa pravih razlogov za novo pritožbo v bistvu ni (kljub

napovedim z aprilske seje ptujskega mestnega sveta, da bodo v mestni občini naredili vse, da bi zgradbo "obdržali", in da se bodo tudi na drugo odločbo pritožili), je pričakovati, da bo postala odločba pravnomočna, kar bo pospešilo tudi dela pri projektu obnove ptujskega gledališča.

Cerkev se je še vedno pripravljena pogovarjati o morebitnem najemu prostorov, ki bodo prešli v njeno last in posest, za potrebe gledališča, če jim skoraj 93 m2 površin, to je triosminski delež, ne zadostuje za nemoteno delo. Gre za prostore v kleti z dvorano, ki so tudi v največji meri vzrok za nasprotovanje mestne občine Ptuj, da bi se nespremičnina vrnila upravičencu v naravi.

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

MARKOVCI / ETNOGRAFSKO DRUŠTVO GOSTOVALO V KOSTANJEVICI NA KRKI

10, sreianje pustnih skupin

Etnografsko društvo Markovci je v soboto, 21. julija, sodelovalo na 10. sre~anju pustnih skupin v Kostanjevici na Krki, ki ga je pripravilo tamkaj{nje etnografsko društvo Prforcenhaus. Sre~anja se je udeležilo okrog 60 ~lanov in simpatizerjev ED Markovci, nekateri ~lani in predsednik TD Markovci, pustna skupina iz Liga ter predstavnika pustnih skupin iz Beneške Slovenije.

Po prihodu so člani kostanje-viškega Prforcenhausa na dvorišču starega grajskega poslopja pozdravili goste, s katerimi so v desetih letih navezali tesne prijateljske vezi. Pozdravna slovesnost se je nadaljevala s slavnostno sejo v Lamutovem likovnem salonu v prvem nadstropju grajskega poslopja. Kot

nam je povedala Mojca Cerkovnik, prizadevna članica Prforcenhausa, je namen 10. konference pustnih skupin ustanovitev Pustne zveze Slovenije. Zbrane je v salonu nagovoril Milan Kupljenik, kanonik Pr-forcenhausa, vse navzoče pa sta pozdravila tudi predsednik Iztok Bezjak in Mojca Cerkovnik.

PTUJ / DOGOVOR O POTUJOČI KNJIŽNICI NAPREDUJE

mm v« • ff v«

V veiini obtm so za bibliobus

Knjižnica Ivana Potr~a Ptuj si že nekaj ~asa prizadeva za nakup bibliobusa. Pri nakupu naj bi s sredstvi sodelovalo vseh petnajst ob~in na Ptujskem. 27. junija je ministrstvo za kulturo sporo~ilo, da so jim 13. junija odobrili sofinanciranje nakupa bibliobusa v znesku 19.514.250 tolarjev. Polovico sredstev za njegov nakup zagotovi država, polovico pa ob~ine ustanoviteljice knjižnice.

Notranjost potujoče knjižnice

Prvi informativni sestanek z župani občin na Ptujskem, na katerem naj bi se seznanili s projektom bibliobusa, je nova ravnateljica knjižnice Tjaša Mrgole Jukic sklicala maja. Takrat sta se odzvala le župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, občino Majšperk pa je zastopala podžupanja Darinka Fakin. Potem ko je ministrstvo za kulturo obvestilo ptujsko knjižnico, da so jim sredstva v okviru kulturnega tolarja v polovični višini za nakup bibliobusa zagotovljena, ravnateljici ni preostalo drugega, kot da je županom vnovič pisala; tokrat jim je v podpis poslala sklep, s katerim naj bi potrdili, da se bodo v projekt vključili. Že v kratkem so prejeli pozitivne odgovore občin Markovci, Žetale, Dornava, Gorišnica, Ptuj, Trnovska vas in Zavrč. Za nakup bibliobusa naj bi bili tudi v ostalih občinah, vendar še čakajo na potrditve svetov. "Hiter" odgovor so v knjižnici potrebovali tudi zato, ker na sredstva za nakup nestrpno čakajo v drugih občinah.

V Sloveniji je aktivnih trenutno deset bibliobusov. Bibliobus je posebna knjižnica, ki potuje, je kompletna knjižnica

na kolesih, v kateri je prostora za najmanj 2500 enot knjižničnega gradiva in je računalniško opremljena. Sofinanciranje bibliobusa s strani občin naj bi bilo izvedeno na osnovi števila prebivalcev, ker tako tudi priteka denar za kulturo. Število postajališč bibliobusa je prav tako odvisno od števila prebivalcev, na Ptujskem naj bi jih imel po okvirnih podatkih okrog 50. Koliko jih v resnici bo, je v največji meri odvisno od dogovora z občinami oziroma potreb občanov.

V knjižnici si prizadevajo, da bi knjiga prišla so najširšega kroga ljudi, saj knjižnica dviguje kvaliteto življenja ljudi, poudarja ravnateljica Tjaša Mrgole Jukič. Razpis za nakup biblio-busa naj bi izvedla mestna občina Ptuj oziroma njen oddelek za družbene dejavnosti. Redne vožnje naj bi ptujski bibliobus pričel jeseni leta 2002. Bibliobus je najcenejša oblika približevanja knjige najširšemu krogu bralcev, posebej pa je dobrodošel za območja, ki imajo otežen dostop do večjih mest, dobrodošel pa je tudi za bolnišnice, vrtce, domove upokojencev in šole.

Gostitelji so povabljenim skupinam med drugim izročili priložnostna darila in jim predstavili program 10. srečanja pustnih skupin. V imenu ED Markovci je kostanjeviški Prforcenhaus pozdravila Terezija Mikša, se zahvalila za povabilo in hkrati vse navzoče povabila na srečanje pustnih skupin v Markovce.

V popoldanskih urah se je marsikateri Markovčan opogumil in se s starega lesenega mostu pognal v čisto Krko. Prijetni osvežitvi v mirni Krki pa so sledile družabne igre na vodi (veslanje), ki pa sta se jih udeležili le 2 ekipi najpogumnejših Mar-kovčanov, saj so se predstavniki ostalih skupin izziva očitno ustrašili. Ko so se ob reki začele prižigati lučke, je na prireditveni prostor v spremstvu mažoretk prikorakala domača pihalna godba, kmalu zatem pa so se predstavile tudi gostujoče pustne skupine iz Beneške Slovenije, Liga in Markovcev. Mar-kovci so se tokrat predstavili s piceki, ruso in koranti, njihov pomen pa je gledalcem razložila Natalija Plohl, tajnica ED Markovci. Domačini, člani Pr-forcenhausa, pa so nastopili na malce drugačen način. Maski-

Sprejem pri predsedniku Prforcenhausa v Kostanjevici

rani so se na okrašenih splavih v spremstvu pihalne godbe spustili po Krki in popolnoma očarali številne gledalce, ki so se zbrali na rečnem obrežju, na mostu in na prireditvenem prostoru.

Ob dvanajstih, ko je kosta-njeviška noč zaživela v vsem svojem čaru, pa je dogajanje popestril čudovit ognjemet. S tem pa rajanja na prireditvenem prostoru še nikakor ni bilo konec, saj se je zabava z ansamblom Karavansi in pevko Ireno Vrčkovnik zavlekla do ranega jutra (do zore, kot so dejali na pozdravni slovesnosti).

Mojca Zemljaric

SKAVTI PTUJ / SLOVENSKO SREČANJE POPOTNIKOV IN POPOTNIC

Veselo, poskoino - po skavtsko!

Tako se imenuje letošnji projekt klana Goreči grm iz stega Sončna pesem, Ptuj 1. V okviru tega projekta je bilo šest športno-zabavnih srečanj za otroke iz župnije sv. Ožbalt.

Srečanja so potekala vsako tretjo soboto v mesecu, udeleženci pa so počeli veliko zanimivih stvari: iskali so skriti zaklad, se šli štafetnih iger, imeli so kviz, športni turnir, se šli raznih iger, na zadnjem srečanju pa so na platno risali prizore, ki so jim s srečanj ostali v najlepšem spominu.

Popotniki se bodo v začetku avgusta (od 9. do 12.) udeležili

slovenskega srečanja popotnikov in popotnic, ki se imenuje Briga me! Tam bodo ptujski klan in drugi slovenski klani predstavili svoje projekte, ki so jih izvajali čez vse skavtsko leto.

Skavti so bili zelo veseli vseh otrok, ki so se udeležili teh srečanj. Da bi bili tudi čez počitnice tako veseli in poskočni, jim želijo popotniki in popotnice iz klana Goreči grm, Ptuj 1.

Providence

Kaj si želi očarljiva, pametna in dinamična sodobna mlada ženska? Seveda, primernega mo{kega. Toda izkaže se, da so mo{ki prav posebna roba. Noben namreč ni brez napake.

Slednje vedno znova ugotavlja mlada zdravnica Syd Hanson, ki zaskrbljena poslu{a tiktakanje svoje biolo{ke ure. Kljub temu v svojih načelih ostaja malce staromodna: prvi zmenek ne seže dlje od poljuba, za kaj več pa se splača {e bolj počakati. In tako čaka in čaka, postelja pa ostaja prazna. Le kdaj se bo prikazal princ na belem konju? Vse bolj kaže, da so ti že izumrli, morda {e pred dinozavri.

Syd pa ne zaposlujejo samo ljubezenske težave, tudi svojemu poklicu je zelo predana. Kot smo že navajeni iz ameri{kih bolni{ničnih nadaljevank, za svoje delo živi in diha — svojim pacientom se {e preveč posveča, saj jih po potrebi tudi obiskuje na domu in re{uje njihove osebne težave. Ali celo posvoji. Vendar pa tolik{nega pretiravanja producentom nadaljevanke ne gre zameriti, saj so ostali elementi — na primer člani družine Hanson — tako zanimivi, da si je nadaljevanko vredno ogledati.

Tako Syd kot {tevilne mlade samske ženske počasi ugotavljajo, da obstaja samo ena re{itev, če nočejo ostati same: sprijazniti se bo treba z nekom, ki zna biti {e bolj zanimiv od princa na belem konju. Namreč, naučiti se bo treba shajati s princem z napako.

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Berite, da bi razumeli

Spoštovani bralci Tednikove knjigarnice, si lahko predstavljate, da tudi z o~ali ali le~ami va{e o~i ne bi zmogle prebrati teh vrstic? Namesto ~rk in besed bi zaznavale le meglene ~rte. Ali pa bi lahko prebrali le DEBELO IN NA VELIKO NATISNJENE ČASOPISNE NASLOVE? Si lahko zamišljate življenje najstnika, ki ga obkrožajo bolj ali manj nejasne podobe?

Slabovidnost in slepota nista tako redki življenjski spremljevalki, da bi si lahko zatiskali o~i pred njima, dasiravno je zadnja leta medicina napredovala in marsikateremu ma-lovidnemu ali slabovidnemu o~esu pomagala k širšemu in jasnejšemu vidnemu polju. Seveda je svet naravnan tistim, ki vidijo. Le-ti obi~ajno niti ne pomislijo, kaj in kako bi lahko storili, da bi nevsiljivo pomagali osebam s prizadetim vidom. Šele ko iz tega ali onega razloga zagrne tema bližnjega, sošolca, sodruga, sorodnika, sodelavca, soseda, šele takrat pride do zavedanja o druga~nem življenju. O življenju, kjer temo razsvetljuje sr~na svetloba. In te, sr~ne svetlobe, v velikih koli-~inah premore avtorica odli~-nih, izvirnih slovenskih "knjig o slepoti" Aksinja Kermauner, sicer zaposlena v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani.

Prva knjiga, KAKŠNE BARVE JE TEMA? (Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1996), je že bila predstavljena v Tednikovi knji-garnici. Za osvežitev spomina: to je poljudna, bogato ilustrirana pou~na knjiga, kjer boste izvedeli o pisavi slepih, o sestavi o~esa in boleznih ter napakah vida, o pripomo-~kih za slabovidne in slepe, o vklju~evanju slepih in slabovidnih v promet, o njihovem šolanju, o pomo~i osebam s prizadetim vidom in še o kupu zanimivosti s podro~ja medicine in vsakdanjega življenja slabovidnih in slepih.

Najnovejša knjiga Aksinje Kermauner TEMA NI EN ČRN PLAŠČ je pol pou~na, pol leposlovna knjiga. Založba Mladinska knjiga jo je uvrstila v novo knjižno zbirko Povej mi, ki jo ureja Jelka Poga~nik in pomaga otroku razumeti in

TEMA NI EN CRN PLAŠČ

vli

preboleti stisko. Prva knjiga iz zbirke, Kaja in njena družina Polonce Kova~, tako govori o družini, kjer se starša razvezu-jeta in razvežeta. Druga knjiga izvirne doma~e zbirke torej pripoveduje o življenju mo~-no slabovidnega najstnika.

Klemen ima zares debela o~ala, a tudi ta mu ne omo-go~ajo normalnega vida, zato je neroden, mnogokrat pa je tudi tar~a posmeha - celo odraslih. V šoli mu pomagajo tako, da dobiva kontrolne naloge s pove~anim tiskom. Klemen je povpre~en u~enec, ki nima težav z u~no snovjo, dokler se mu ne zalomi z nerazumevajo~o u~iteljico slovenskega jezika. Pred novoletnimi prazniki se Klemen zaljubi, mama pa mu sporo~i veselo novico o možnosti operacije njegovih o~i. Na novoletni šolski zabavi želi Klemen o~arati izbranko svojega srca: brez o~al skuša prižgati petardo. In, o groza!: petarda se mu razpo~i v rokah. In poškoduje že tako prizadete o~i.

Avtorica spelje dramati~no zgodbo do umirjenega konca, ko Klemen sprejme novo stanje ter znova zaživi ob po-mo~i strokovnjakov z Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Zgodba, ki odkriva osnovne težave slepih, je napisana z izjemnim ob~utkom, brez pomilovanja, a je polna topline in pozitivne energije, ki sta nujni za premagovanje sprva nepremagljivih ovir.

Knjigo Tema ni en ~rn plaš~ priporo~am bralcem vseh starosti, da bi bolje razumeli tiste, ki jim kakorkoli življenje ne prizanaša, predvsem pa, da bi zmogli in znali pomagati. In tudi varovati zdrave o~i (knjigo je finan~no podprlo Ministrstvo za kulturo RS in mesto Ljubljana za boj proti petardam).

Liljana Klemenčič

POVABILO NA POČITNIŠKE URICE

Do 24. avgusta ste vabljeni vsak delavnik ob deseti uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33, na POČITNIŠKO URICO. Urice v knjižnici so namenjene otrokom od četrtega leta dalje za preganjanje dolgčasa in koristno zabavo ob knjigah, družabnih in socialnih igrah, delavnicah, nagradnih literarnih ugankah, besednih igrah ... Vabljeni s copati!

LJUBLJANA, MARIBOR / PREDSTAVITEV PTUJSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV

Dva Ptujiana med 16 naiboli vroiimi

V peterokotnem stolpu na ljubljanskem gradu je bila 6. julija v organizaciji Festivala Ljubljana odprta razstava Du-{ana Fi{erja in bila na ogled do konca meseca. Simona Vidmar, kustodinja Umetnostne galerije Maribor, pa je v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru pripravila razstavo z naslovom Kompilacija, na kateri se predstavlja 16 avtorjev, med njimi tudi dva Ptujčana, David Gašparič in Tomaž Plavec. Razstavo, ki so jo odprli 3. julija, si lahko ogledate do 21. avgusta.

Verjetno se bralci Tednika in obiskovalci razstav v organizaciji ptujskega muzeja še spominjajo razstavnega projekta V tvari, s katerim sta slikar Dušan Fišer in pesnik Aleš Steger v lanski pozni jeseni napolnila Mihelicevo galerijo ter v romanskem palaci-ju in baročni slavnostni dvorani

na ptujskem gradu vzpostavila dialog med staro in sodobno likovno govorico. Za nadvse uspešen projekt, prvi, ki je bil ustvarjen izrecno za ptujska razstavišča, sta letos februarja prejela občinsko kulturno priznanje — oljenko, še posebej pa smo lahko veseli, da so razstavo opa-

Z otvoritve razstave Kompilacija v mariborski galeriji Rotovž, 3. Julija 2001. Desno Meta Gabr{ek Prosenc, direktorica Umetnostne galerije Maribor, ob njej Simona Vidmar, avtorica razstave, v ozadju obiskovalec presku{a objekt Davida Ga{pari~a. Foto: Breda Kolar Sluga.

zili tudi najostrejši slovenski likovni kritiki. Del razstave, v krožne forme ujete upodobitve kravjakov, ki jih spremljajo Ste-grove besedne igre, je bil letos aprila na ogled v sicer majhni, a ugledni ljubljanski galeriji z dolgo tradicijo, v Galeriji Kos.

Dušan Fišer pa se je odzval vabilu ljubljanskega Festivala, naj se v okviru poletnih prireditev predstavi na ljubljanskem gradu. V peterokotni stolp je prenesel in prilagodil novemu okolju tisti del ptujske postavitve, ki je večini obiskovalcev ptujske razstave najbolj segel do srca. To je bila instalacija v prvem nadstropju Miheličeve galerije, kjer je sredi polkrožnega prostora tako rekoč lebdel v zraku tloris hiše iz Fišerjevega otroštva iz njegovih rodnih Slap, označen z rdečo haldo iz kidričevske tovarne aluminija, s krožnih sten pa so vabile naš pogled ponavljajoče se oblike težko določljivega okroglega predmeta, naslikanega na prozorno folijo, pod katere je Aleš Steger zapisal 280 verzov. Vsak od njih se začne z glagolom, ta pa je vsakič drugačen. Kakšno bogastvo skorajda enakih oblik in besed, ki pa so vendar vsaka zase nekaj posebnega in drugačnega! S prav temi folijami je Fišer obdal kamnite stene ljubljanskega srednjeveškega stolpa. Sredi prostora, ki je mnogo manjši od ptujske Miheličeve galerije, je spet instaliral tloris, po obliki prilagojen izoblikova-

PTUJ / NA OBISKU V ZGODOVINSKEM ARHIVU

Hiter razvoj računalništva bo arhivarjem delal še sive lase

Zgodovinski arhiv na Ptuju opravlja svojo dejavnost za območje upravnih enot Ormoža in Ptuja. Njegova osnovna dejavnost je določena v zakonu o arhivih in arhivskem gradivu. Gre za varovanje pisnega segmenta naše dediščine, kamor spadajo klasični pisni dokumenti, fotografije, načrti, stenogrami, filmi, fonogrami in računalniški zapisi.

Pogovarjali smo se z ravnateljem Zgodovinskega arhiva v Ptuju Ivanom Lovrencicem, ki že šestnajst let opravlja to funkcijo. Sedanji ustanovitelj arhiva je slovenska vlada, ki preko ministrstva za kulturo tudi financira to dejavnost. Svoje prostore imajo v bivšem dominikanskem samostanu, kjer so delovne razmere še kar znosne, primanjkuje pa jim prostorov za depoje, zato so te najeli v Veliki Nedelji in Ro-goznici. Po osamosvojitvi Slovenije so morali prevzeti ogromno gradiva bivših družbenopolitic-nih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, bilo pa je tudi veliko stecajev mnogih podjetij, kjer so morali prevzeti dokumente tistih, ki niso imeli pravnega naslednika. Zunanjo službo imajo zelo dobro organizirano, tako da imajo pregled, kaj se dogaja, organizirajo pa tudi tecaje za podjetja, obcine, šole, da svetujejo, kako voditi interne arhive. Ob predaji naj bi bili namrec arhivi osnovno popisani in urejeni.

Mesečno imajo v ptujskem arhivu povprecno štirideset zunanjih obiskov, ko uporabniki išcejo najrazlicnejše dokumente. V zadnjem času so imeli naj-vec opravka z denacionalizacijo, priznavanjem delovne dobe, iz-

Ivan Lovren~i~ je že {estnajst let ravnatelj arhiva v Ptuju.

Foto: Fl

dajo šolskih spričeval osnovnih in srednjih šol, sicer pa iščejo ljudje dokumente v zvezi z gradbenimi problemi in premoženjskimi stanji.

Med najstarejše dokumente v ptujskem arhivu sodijo Urbarji gospoščine Hrastovec, ki so bili v muzej prenešeni iz ptujskega gradu.

Veliko se ukvarjajo s publicistiko, saj je število izdanih publikacij kar izrazito, sodeluje pa domala z vsemi na našem področju, ki slavijo pomembne obletnice delovanja - bodisi podjetja, šole, društva in podobno.

Pripravljajo nov vodnik po fondih in zbirkah, saj je zadnji izšel leta 1985. Uredili bodo tudi spletno stran, kjer bodo uporabniki v najkrajšem možnem času našli informacije o želenih dokumentih. Pripravlja tudi kataster vseh društev (delujočih in tistih, ki jih več ni), da ugotovijo, kako jo z arhivskim gradivom le-teh.

Velik problem arhivistom predstavlja intenziven razvoj računalništva, saj starih zapisov ne bo mogoče (že sedaj so čestokrat problemi) prebrati z novo strojno in programsko opremo, vzdrževanje stare pa bo predrago. Arhiv Slovenije razvija program za shranjevanje računalniških zapisov, imenovan infoarh, ki naj bi omogočal kompatibilnost. Tudi v svetu so v zvezi s tem problemi, Slovenija pa je v raziskavah shranjevanja strojnih zapisov že pred Evropo, trdi ravnatelj Lov-renčič.

V ptujskem arhivu so dokumente do dvajsetega stoletja spravili na mikrofilme, ki jih hranijo v Filmskem arhivu, kjer imajo za to najboljše pogoje. Tudi mikrofilme je potrebno sčasoma obnavljati, je pa mikrofilmanje izredno drago.

Marsikaj v zvezi z arhivi v Sloveniji še ni rešeno, sistemizacije delovnih mest so stare, kaj dosti pa se ne bo spremenilo pred sprejetjem slovenskega nacionalnega kulturnega programa.

Franc Lačen

nosti peterokotnega srednjeveškega stolpa. Objekt je bil tudi v ljubljanski postavitvi zaznamovan s kidričevsko haldo, spomin na hišo iz otroštva pa so predstavljale fotografije Stojana Ker-blerja, razpostavljene po rdeči in strupeni zemlji. Postavitev na ljubljanskem gradu je bila prepričljiva, pritegnila je s precizno umeščenostjo v historično okolje. Očitno je bila privlačna tudi za številne obiskovalce ljubljanskega gradu, ki postaja vse bolj živahna postojanka za tuje turiste ter razgledov in kulturnih dogodkov željne Ljubljančane. Ob Fišerjevi razstavi je Festival Ljubljana izdal zloženko z besedilom Barbare Sterle Vurnik. Ob njeni razlagi Fišerjeve ustvarjalnosti pa se nam zastavi vprašanje, zakaj za pisanje besedila niso zaprosili katerega od piscev, ki so nadvse prodorno pisali o razstavi V tvari lani jeseni (Nadja Zgonik, Jure Mikuž, Marijan Tr-šar). Barbara Sterle je namreč ob nekaterih precej splošnih ugotovitvah o postmodernizmu (zavestno ali iz površnosti) spregledala, da gre za nadaljevanje ptujskega projekta V tvari, bežno zapisano ime pesnika Aleša Stegra se je znašlo v oklepaju, predvsem pa ni razumela, da je tenkočutno zastavljena instalacija nastala iz tesne povezanosti slikarja s halo-ško pokrajino in tovarno aluminija, ki daje kruh ljudem iz teh najbolj zakotnih krajev v Sloveniji. Tako se ji je ob koncu celo zapisala misel o "naravnih materialih", kar bi le stežka povezali s simboliko kidričevske halde. Obžalujemo lahko, da odlične Fišerjeve predstavitve na ljubljanskem gradu ni spremljal te-htnejši zapis.

V mariborskem razstavišču Ro-tovž pa se v okviru razstave Kompilacija predstavlja 16 mladih ustvarjalcev, ki jih avtorica razstave označuje kot "najbolj vroči mladi avtorji vizualne umetnosti iz Maribora in okolice". Naštejmo, koga je Simona Vidmar uvrstila mednje: Ksenijo Čerče, Natalijo Črnčec, Vlasto Čobal, Davida Gašpariča, Dominika Ol-miaha Križana, Polono Maher, Polono Petek, Tomaža Plavca, Mirjano Rukavina, Andrejo Suhodolčan, skupino son: DA, Natalijo Seruga, Simono Suc, Aleksandro Vajd, Spelo Vrbnjak in Matjaža Wenzla.

Tomaž Plavec (rojen 1972 na Ptuju) razstavlja dve od svojih blazinastih slik (PN 5 in PN 1), nastali leta 2000 in 1999, Ptuj-čani pa smo ju imeli priložnost videti na razstavi Pomlad, ki je bila spomladi 2000 v Miheličevi galeriji. Tomaž Plavec platna, na katera potem slika, podlaga, da dobi obliko kvadratnih in v prostor napetih blazin. Zanima ga razmerje med kvadratom in krogom. Na kvadratno slikovno polje upodablja kroge in klasičnim slikarskim materialom v obilju dodaja vosek, prastari in plemeniti material, ki nas očara z mehkobo in nekoliko motnim leskom. Na podobi PN 1 je preko v kvadrat naslikanega kroga potegnil še dve kontrastni viju-gi, da je dosegel občutek rotacije. V kletnih prostorih galerije Ro-tovž in ob nekoliko zmanjšani moči osvetlitve nekoliko pogrešamo bleščavo voščenih površin, ki jih sicer občudujemo na Plavčevih slikah, je pa z usmerjenostjo svetlobe doseženo, da Plavčevi blazinasti sliki mečeta na steno mehke sence.

David Gašparič (rojen 1972 na Ptuju) ima za sabo že nekaj pomembnih razstav, v domačem mestu pa se še ni predstavil. Trenutno zaključuje kiparsko spe-cialko pri prof. Luju Vodopivcu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Omenimo še, da ga je Miloš Bašin, kustos Bežigrajske galerije v Ljubljani, v intervjuju za Delo pred kratkim uvrstil med 12 najbolj obetavnih mladih slovenskih umetnikov. V razstavišču Rotovž je postavil objekt, svoje najnovejše delo, ki ga je naslovil Prototipalo. Pojasnil ga je kot homokinetično instalacijo in opremil z natančnimi navodili, kako rokovati z njim. Posoda z gibljivo kroglico je pripeta na strop preko štirih vrvi, ki se zaključujejo kot telovadni krogi. Ti so na voljo obiskovalcem oz. vedno po dvema obiskovalcema hkrati, ki lahko po kiparjevih navodilih dvigujeta posodo in spravita kroglico v gibanje, da poskoči skozi obroč navzgor in se varno vrne v posodo. Svojo uspešnost lahko oceni-

jo, tudi po kiparjevih navodilih. Spodaj podpisana sem bila v razstavišču žal sama in si tako ne zmorem pripisati ocene o svoji (ne)uspešnosti pri preizkusu lovljenja ravnotežja in usklajenosti gibov s partnerjem. Lahko pa seveda kiparju čestitam za precizno koncipirano misel in za način prezentacije, ki izkazuje tenkočuten humor.

Ob koncu naj vsaj omenim še eno ustvarjalko, ki je sicer Mariborčanka, smo jo pa Ptujčani lahko spoznali lani na samostojni razstavi v Miheličevi galeriji. To je Polona Maher, ki zdaj živi v New Yorku. Že na Ptuju smo se srečali z njenimi objekti iz tekstila, ki jih je poimenovala Siva-nice. S Sivanico se predstavlja tudi na mariborski razstavi, dodala ji je še dve risbi. Polono Ma-her odlikujeta izrazito ženstvena toplina in nežen humor, s katerim opazuje življenje med stenami povprečnega meščanskega doma.

Marjeta Ciglenečki

PTUJ / LIKOVNA KOLONIJA PtujArt 2001

Najstarejše slovensko mesto gosti slikarje

Od 2. do 5. avgusta Ptuj gosti slikarje na likovni koloniji PtujArt 2001, katere organizator je občina Ptuj, koordinator pa Boštjan Rihtar. Prve tri dni slikarji ustvarjajo, v nedeljo, 5. avgusta, pa bodo pripravili razstavo.

Zbirka umetnin, ki jih hranimo na Ptuju, zajema slike vse od 14. stoletja do sedanjosti. Zastopane so slike znanega baročnega slikarja Strausa, bidermajerski portreti in slike slovenskih slikarjev 20. stoletja (mnoge so nastale v času likovnih kolonij Poetovio - Ptuj od leta 1969 do leta 1986). Tej čudoviti zbirki se bodo letos pridružile še slike slikarjev likovne kolonije PtujArt 2001.

Župan MO Ptuj Miroslav Luci je ob začetku letošnje likovne kolonije dejal: "Vsem udeležencem likovne kolonije PtujArt želim, da bi jim likovna kolonija bila pravi izvir za ustvarjanje in da bi jim Ptujčani in lepote starodavnega ter novega Ptuja ostali v lepem spominu."

Zadnja od udeležencev likovne kolonije PtujArt 2001, ki jo predstavljamo danes, je akademska slikarka Kornelija - Neli Bajalo. Rodila se je leta 1951 v Vrgorcu. 1972. je končala v Splitu Solo lepih umetnosti. 1978. je diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Bruxellesu v Belgiji. Imela je že veliko samostojnih razstav, inštalacij in performansov. Od leta 1997 je članica Hrvaškega društva liko-

FOTOZAPIS / FOTOZAPIS

Akademska slikarka Kornelija - Neli Bajalo.

vnih umetnikov (HDLU). Mesti njenega ustvarjanja sta predvsem Vrgorac in Bruxelles. ***

Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave umetniških del slikarjev ptujske likovne kolonije PtujArt 2001, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 17. uri v palaciju na ptujskem gradu. Dogodek nam bo s svojim igranjem na flavto še polepšala Mojca Sok, študentka ljubljanske glasbene akademije.

B. Rihtar

Pozdrav iz tankovsko ogroženega Ptuja - deset let po vojni. Foto: M. Goznik

GORISNICA / VINSKO-KULINARICNA PRIREDITEV

Mi in vino

V sredo, 25. julija, so v okviru prireditev ob 6. gorišniškem občinskem prazniku tudi vinarji in gospodinje predstavili svoje delovanje na prireditvi pod imenom Mi in vino. Na letnem vrtu gostišča Botra so se zbrali ljubitelji dobre kapljice in domačih slaščic.

Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Društvo gospodinj občine Gori{nica sta tudi letos pripravila že tradicionalno vinsko-kulinarično prireditev Mi in vino. Udeležili so se je številni ljubitelji kulinarike, med gosti pa so bili tudi udeleženci likovne kolonije Borl

2001, maestro prof. Jože Gregore in njegova žena, župan občine Gorišnica Slavko Visenjak z ženo in drugi.

Članice Društva gospodinj občine Gorišnica so pripravile razstavo dobrot, ob katerih so se nam kar sline cedile. Oči smo si lahko pasli na različnem pe-

civu, keksih, poticah in kruhu, kar smo lahko kasneje tudi pokusili. Predsednica Društva gospodinj Terezija Krajne nam je povedala, da je v društvu 160 članic. Sodelujejo na vseh prireditvah v občini, pripravljajo različne razstave, organizirajo tečaje kuharstva, razne krožke (aran-žerstvo, dekoriranje ...), strokovna predavanja (o zdravstvu, družini ... ) in strokovne ekskurzije. Vsako leto gredo tudi na tradicionalni pohod, na katerem spoznavajo domačo občino, že tradicionalno pa vsako leto pripravijo velikonočno košarico, s katero obdarijo kakšnega invalida, socialno ogroženo družino ali kakšno ostarelo

Kulinarične dobrote so pripravile članice Društva gospodinj Gorišnica

BORL / SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA

Obiinski praznik - dan inventure

V četrtek, 26. julija, je v borlski kapeli potekala slavnostna seja občinskega sveta občine Gorišnica, na katero so bili vabljeni člani nadzornega odbora, predsedniki vaških odborov, političnih strank in organizacije ter dobitniki občinskih priznanj.

Župan občine Gorišnica Slavko Visenjak je v svojem govoru naredil kratek pregled dela v preteklem letu, od prejšnjega občinskega praznika pa do danes. Poudaril je, da je občinski praznik tudi dan inventure, in izkoristil priložnost, da se zahvali vsem, ki so sodelovali v tem ali onem projektu ter delali v dobro občine.

Naštel je večje investicije, ki pa jih ne bomo ponovno našte-

vali, saj smo o njih že pisali v eni izmed prejšnjih številk Tednika, ko smo objavili intervju z županom. Slavko Visenjak je poudaril, da mora občina omogočiti občanom pogoje za normalno življenje, obenem pa poskrbeti tudi za društvene in zabavne dejavnosti. Povedal je, da so v občini Gorišnica politično delovali tako, da je vsak imel možnost delovati za dobro svojega kraja. Po njegovih besedah je občina Gorišnica med prvi-

Pevski zbor osnovne šole Gorišnica, ki ga vodi Slavica Cvitanič. Foto Laura

mi, ki so vzpostavile elektronski način poslovanja. "In če si prvi, si tudi dober," je še dodal. Omenil je tudi dosežke učencev, saj so v preteklem letu dosegli številna priznanja na raznih tekmovanjih, še posebej pa je pohvalil pevski zbor osnovne šole Gorišnica, ki je letos na mednarodnem tekmovanju na Češkem prejel zlato medaljo. Sprejem pred osnovno šolo so jim sicer že naredili in so jih pričakali tudi s pihalno godbo, a takrat niso imeli primernega darila zanje. Zato je župan izkoristil to priložnost in članom ter članicam pevskega zbora podelil priznanja, na katerih je odtis medalje, ki so jo prejeli na Češkem. Ob koncu je župan določil delegacijo, ki je odnesla šopek na grob častnega občana Vladi-mirja Bračiča, ki počiva na cir-kulanskem pokopališču.

Prisotni smo lahko tudi prisluhnili pevskemu zboru osnovne šole Gorišnica, ki ga vodi Slavica Cvitanič, instrumentalno spremljavo pa izvaja Ernest Kokot. S svojimi ubranimi glasovi so otroci zapeli osem pesmi, na koncu pa so pridali še Odo radosti, ki je v borlski kapeli prav svečano zvenela.

Jana Skaza

bi ga morali izkoristiti v EU, ce bomo tja prišli.

Na prireditvi Mi in vino je bila predstavljena tudi turistična kmetija Roškar, ki je že trikrat prejela zlato priznanje, podeljen pa ji je bil tudi znak kakovosti.

Za boljše počutje na terasi gostišča Botra so poskrbeli tudi

Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki jih vodi Jože Drnikavič, na cit-rah je nastopila Marija Kolarič z vnukinjo Urško, zabavali pa so nas tudi tamburaši iz Cirkulan, ki slavijo 100-letnico svojega obstoja. Podeljene so bile tudi številne nagrade, dolgo v noč pa so prisotni plesali in se prijetno družili ob zvokih tria Horvat.

Jana Skaza

Zvonko Arnečič, predsednik vinogradnikov in sadjarjev Haloze

članico. "Namen društva je, da ohranimo tradicijo, kot so nas učile naše babice. Želja pa je, da bi pri hiši čimvečkrat dišalo po domačem pecivu in kruhu, ne pa po kupljenem," je še povedala Terezija Krajnc.

Zvonko Arne~i~, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, pa je predstavil vinogradnike in njihova vina, ki so jih prisotni lahko pokusili. S svojimi vini so se predstavili Anton Zumbar - laški rizling (polsuho) in rumeni muškat, Jakob Hebar - beli pinot (polsuho) in sauvignon (polsuho), Jurij Cvitanič - renski rizling in laški rizling (izbor), Aleksander Cvitanič - sauvignon (polsladko), debitant Franc Roškar - laški rizling (polsladko), renski rizling (polsladko), sauvignon (polsadko), Zvonko Arne~i~ - rumeni muškat (polsladko), laški rizling (polsladko) in gost Bojan Lubaj - šipon (izbor), laški rizling (izbor), laški rizling (suhi jagodni izbor).

Enologinja Andreja Brglez je spregovorila nekaj besed o kul-

turi uživanja vina, ki po njenih besedah pri nas ni tako visoka in dobra, kot bi si želeli tisti, ki se z vinom ukvarjajo. Razlog je predvsem v tem, da se zlasti mladi odvračajo od te stare tradicije, saj alkoholizem ni povezan s kulturnim uživanjem vin. Pozvala je tudi šolnike, naj vzgajajo mladi rod v častitljivi tradiciji kulture pitja. Obenem pa je poudarila, da so Haloze še dokaj ekološko neokrnjene in je pridelava vin neonesnažena ter okolju prijazna, kar je adut, ki

BORL / SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU

Dan slavja obiine Gorišnica

V občini Gorišnica so se na svoj praznik izjemno dobro pripravili. Številna društva so se že nekaj dni pred slavnostno proslavo praznika predstavila občanom in pripravila različne prireditve. V petek, 27. julija, pa so dočakali vrhunec.

Pretekli petek je bilo na gradu Borl zelo slovesno. Potekala je kulturna prireditev ob 6. občinskem prazniku, ki je bila zelo dobro izpeljana. Svoj projekt so združili igralci gledališke skupine PD Ruda Sever iz Gorišnice ter KPD Franček Kozel iz Cirkulan in tako je nastala veseloigra v enem dejanju z naslovom Ljubezen ne pozna meja, ki so jo uprizorili ob občinskem prazniku. Govori o prepiru med sosedi zaradi meje, ki pa jo podre ljubezen. Igrali so Ana Černivec, Anja Po-povič, Miro Lesjak, Zoran Ve-senjak in Frank Florjančič, igro

pa je režiral Lojze Matjašič.

Slavnostni govornik župan Slavko Visenjak je govoril o najpomembnejših pridobitvah občine v preteklem letu, vsem občanom pa je zaželel vse najboljše ob občinskem prazniku.

Podelili so tudi priznanja in tako sta plaketo občine Gorišnica prejela Stanko Arnejčič in Franc Kokol, listino občine Go-rišnica pa mešani pevski zbor PD "Ruda Sever" Gorišnica in podjetje ADK.

Po končani prireditvi je bila otvoritev razstave likovnih del Borl 2001.

Jana Skaza

Dobitniki občinskih priznanj, plaket in listin

DOLANE / OB PRAZNIKU ODPRLI CESTO

Otvoritev privabila številne obiane

V zadnjem času se je v Gorišnici res ogromno dogajalo, saj so nemaloštevilna društva želela soobčanom predstaviti svoje delo, za kar so izkoristili čas ob občinskem prazniku. Tako so v sklopu prireditev ob občinskem prazniku slovesno prerezali trak ob otvoritvi ceste Dolane-Brezovec.

Slovesna otvoritev ceste je privabila številne občane. Izvedeli smo, da so cesto preplastili z asfaltom v dveh delih: prvi del vodi proti Brezovcu, drugi del pa proti sveti Ani. Skupno so preplastili 4000 m ceste. Ideja

o izgradnji ceste se je rodila že v letu 1999. Takrat je bil gonilna sila Stanko Kokot, ideje pa na ptujski občini niso podprli. Zato so občani v veliki večini sami financirali 800 m odseka. Potem se je delo nadaljevalo

Trak sta slovesno prerezala župan Slavko Visenjak in cirkulan-ski župnik Emil Drev

leta 1999 (takrat je to območje že spadalo v občino Gorišnica). Veliko dela je opravil gradbeni odbor ene in druge ceste, zaradi deljenih finančnih prilivov pa so cesto asfaltirali v dveh trasah: eno je izvajalo cestno podjetje Ptuj, drugo pa cestno podjetje Maribor. Dela jim je uspelo končati še pred rokom.

Pred slavnostnim odprtjem je bil kulturni program, v katerem je nastopila godba na pihala Markovci, prepevali so Mladi veseljaki iz Cirkulan, nasopili pa so tudi cirkulanski tamburaši. Za obilico smeha in malo drugačno izpeljano povezovanje pa sta poskrbela Franci Mezna-rič kot Hanzek in Marija Hrastnik kot Micika.

Cesto je blagoslovil cirkulan-ski župnik Emil Drev, ki je skupaj z županom Slavkom Vise-njakom tudi slovesno prerezal trak in vsem uporabnikom ceste zaželel srečno in varno vožnjo po novem asfaltu.

Jana Skaza

ZAVRC / 60 LET GASILSTVA

Sodelovanje z gasilci iz Avstrije in Hrvaške

Konec minulega tedna so v prostovoljnem gasilskem društvu Zavre proslavili 60 let. V počastitev visokega jubileja so že v petek, 20. julija, v Zavrču izvedli veliko gasilsko vajo, osrednja slovesnost pa je bila naslednji dan, v soboto, 21. julija, pred letos prenovljenim gasilskim domom. Med številnimi gosti so bili posebej veseli članov pobratenega gasilskega društva Obergralla iz Avstrije in iz sosednjega PGD Dubrava - Lovrečan v Hrvaški.

Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Zavre Jože Gregurec se je v pozdravnem nagovoru posebej zahvalil svetnikom in županu obeine Zavre Miranu Vuku, saj z vsemi dobro sodelujejo. Dokaz za to pa je tudi pokroviteljstvo nad praznovanjem visokega

gasilskega jubileja, ki so ga ljubeznivo prevzeli. "Ponosni smo, saj je naše sodelovanje z vsemi društvi zelo dobro; in toliko bolj veseli, ker eutimo, da smo društvo, ki ga obeina in sokrajani resnično potrebujejo," je poudaril Gregurec.

Sicer pa je obudil nekaj spominov na dogodke pred 60 leti, ko je bilo sredi vojne vihre ustanavljanje gasilskega društva zelo težko. Pobudo za ustanovitev gasilskega društva je bila dana na sestanku zanesenjakov v Turškem Vrhu 8. septembra

kakšen dinar, ob koncu pa je predstavil še aktivnosti, ki v završki občini potekajo na različnih področjih.

Čestitkam ob jubileju se je pridružil predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Franci Vogrinec, PGD Zavrč je ob

Zaslužnim članom in sodelavcem so se s priznanji zahvalili tudi završki gasilci, zatem so kljub rahlemu dežju v kulturnem programu nastopili domači pevci, ob koncu pa je završki župnik Jože Pasičnjek blagoslovil še veliko sliko

Farni župnik Jože Pasičnjek je na pročelju doma blagoslovil sliko Sv. Florijana. Foto: M. Ozmec

jubileju izročil Zlato plaketo Zveze, predsedniku Jožetu Gregurcu pa posebno priznanje. Gasilski prijatelji in župan avstrijskega Obergralla

Manfred Tusheg so završkim gasilcem ob jubileju izročili zlato plaketo, kipec sv. Florijana ter 5 gasilskih čelad.

svetega Florjana, ki jo je na pročelju obnovljenega gasilskega doma naslikal Franc Simonič. Čeprav so zabavni del slavja zaradi dežja prestavili v dvorano, je bilo ob zvokih ansambla Pomlad prijetno do zgodnjih jutranjih ur.

M. Ozmec

Z desne so župan Obergralla Manfred Tusheg, predsednik PGD Zavrč Jože Gregurec, podžupan Peter Vesenjak ter predsednik PGD Dubrava -Lovrečan

1939, društvo pa je bilo vpisano v register 15. avgusta 1941. Vojna vihra je za vse pomenila hud udarec, takoj po njenem koncu pa so leta 1945 društvo spet aktivirali.

Med zgodovinsko pomebm-nejšimi je zagotovo leto 1966, ko so pričeli gradnjo novega gasilskega doma, v uporabo pa so ga predali dve leti pozneje, leta 1968. Kmalu zatem je aktivnost završkih gasilcev močno padla, tako da je v naslednjih letih društvo skoraj izumrlo. Leta 1975 so ga na pobudo Gasilske zveze Ptuj ponovno obudili in še isto leto kupili prvo gasilsko črpalko ter avtomobil.

Leta 1976 so svečano razvili gasilski prapor in začeli usposabljati svoje člane. Julija leta 1980 so s skupnimi močmi kupili nov avtomobil. Da bi povečali požarno varnost, so po okoliških zaselkih in vrhovih pričeli ustanavljati gasilske

trojke. Oktobra 1985 so nabavili rabljeno avtocisterno. Leta 1986 so za predsednika društva izvolili Jožeta Gregurca, ki ga uspešno vodi še danes, pričeli pa so tudi priprave za obnovo gasilskega doma. Popolnoma so ga prenovili ob praznovanju 50-letnice leta 1991. V letu 1993 so predali namenu novo avtocisterno, leta 1996 so svečano razvili nov gasilski prapor. Kmalu pa so nabavili še novo vozilo Mercedes Sprinter.

Završki podžupan Peter Vesenjak je v slavnostnem nagovoru izrekel gasilcem vse priznanje za njihovo humano delo, saj so poleg gašenja požarov vedno radi priskočili na pomoč, še posebej pri prevozih pitne vode ob suši in pri bogatenju društvenega življenja.

Odgovorne v državi je pozval naj gasilcem spet omogočijo, da si z organiziranjem gasilskih veselic in svojim delom prislužijo

POJASNILO

Še o načrtovani investiciji v novi Volan

V 30. številki Tednika smo v sestavku pod naslovom "Za izboljšanje urbane mestne slike" pisali o že dolgo načrtovani investiciji v novi Volan. Žal je pri podatku o predračunski vrednosti investicije - gradnji brez zemljišča - prišlo do neljube napake. Predračunska vrednost je štiri milijone mark in ne štiri milijone tolarjev, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravi~ujemo!

Uredništvo

SELA / OTVORITEV NOVIH PRIDOBITEV

Za kraj in učence

Krajevna skupnost Sela je v soboto, 28. julija, uradno predala namenu nekaj novih pridobitev. Tako bodo odslej lahko učenci osnovne šole Sela uporabljali športno igrišče, pred šolo imajo na novo urejeno parkirišče, pridobili so pločnike in cestno razsvetljavo.

S prerezom traku - to so storili (od leve) predsednik KS Sela Martin Beranič, župan občine Videm Franc Kirbis in svetnik Feliks Svenšek - so nove objekte uradno odprli

Pridobitve bodo v prvi vrsti služile učencem osnovne šole Sela, pa tudi drugim krajanom. Ob slovesni otvoritvi so krajani pripravili kratek kulturni program, v katerem so nastopile ljudske pevke iz KD Sela, ki jih vodi Antonija Kavčevič, na harmoniko sta zaigrala Primož Krajnc in Davorin Horvat, ob kitari je zapel tudi nekdanji župnik pater Janez Žurman, plesale so članice ritmičnega krožka osnovne šole Sela, pa tudi folklorna skupina Lancova vas, ki jo vodi Janko Jerenko. Vse prisotne sta nagovorila predsednik KS Sela Martin

Beranič, ki je bil tudi vodja projekta, in župan občine Videm Franc Kirbiš.

Že prej istega dne pa je na Se-lih potekal nogometni turnir štirih vasi za prehodni pokal, ki so ga osvojili nogometaši Popov-cev in Zgornje Pristave. Njihov predstavnik je ob prejemu pokala dejal: "Mislim, da smo zmagali, ker smo trenirali podnevi. Sedaj pa, ko so nam naredili razsvetljavo, bomo lahko trenirali tudi ponoči, kar pomeni, da bomo tako nepremagljivi."

V nedeljo so se krajani zbrali na Aninem žegnanju.

Jana Skaza

... PA BREZ ZAMERE

Neibrhud

DAN V SOSESKI

Včasih pa nekaterih sfvari človek res ne razume. Bolj in bolj si razbija glavo, pa mu dolo~ene stvari res ne postanejo ~isto ni~ bolj jasne. Pravzaprav se ti samo {e manj sanja o stvari. In kot da to ne bi bilo dovolj, se tu in tam primeri kak dan, ko se ti zgodita kar dve tak{ni stvari naenkrat. Uh. V tak-{nih primerih včasih res podvomi{, ali si na{a vrsta res zasluži pridevnik umne, racionalne vrste.

Okej. Zgodba je naslednja. Na precej lep popoldan se, kot kak{en normalen me{čan, odpravite malce peljat s peciklom. Na videz povsem normalen dan v soseski, v nejbrhu-du. Drava smrdi, na poti razbito steklo od včeraj{njega druženja mu-larije, ki pač nima kam drugam, v zraku pa roji mu{ic, ki se ti s filigransko natančnostjo zaganjajo direkt v oči. Normalen popoldan v na videz normalnem mestu. Ampak samo do pe{mosta. Oziroma do vstopne točke na ta precej posrečen projekt.

Tu pa {us v glavo {tevilka ena. Vstopno mesto, se pravi stopnice in klančina na levem bregu Drave, na stari strani mesta, zasedajo, kot ponavadi, skejterji. Miroljubna vrsta ljudi, ki ne bi {kodovala prav nikomur. Morda, roko na srce, del te svoje miroljubnosti lahko sicer pri-pi{ejo kak{nim prepovedanim substancam, ki vsebujejo malce več THC-ja, kot pa so možje postave pripravljeni spregledati, ampak dejstvo je, da v svojem četrt stoletja trajajočem bivanju na tem planet nisem {e niti enkrat sli{al ali kako drugače zasledil, da bi kak{en pripadnik te člove{ke vrste komurkoli namenoma prizadejal kakr{nekoli po{kodbe ali kak{no drugo materialno ali pa fizično {kodo. Torej lahko s precej{njo zanesljivostjo to vrsto označimo kot popolnoma ne-{kodljivo in miroljubno.

Ampak z moralo zaskrbljeni me-{čani nikoli ne počivajo. Vitezi morale, ki si jo oni razlagajo precej po svoje, kar pomeni, da je vse, kar je že malo drugačno, kot so sami, že a priori pohuj{ano, umazano, zlo in kriminalno. Tako se je na{la gospa srednjih let, ki se je torej spravila na te mulce, ki pač čas preganjajo s skejtanjem. Da ji bodo deco povozili, se je drla, pa kaj sploh počnejo tukaj, da naj se speljejo, pa naj gredo ta hudodelstva počet kam drugam in naj ne kvarijo drugih, normalnih ljudi s tem svojim početjem, karkoli že pač to je. Seveda so jo mulci na skejtih gledali nemalo debelo in začudeno, {e najbolj pa je oči izbuljil avtor tega besedila, ki se je moral kar krepko ugrizniti v jezik, da ni dotični osebi spustil kake pikre. Ali pa jo v najbolj{em primeru malce pobaral, od kod si jemlje pravico, da na zemlji{ču, ki je last občine in potemtakem last nas vseh in hkrati nikogar, skupini mulcev, ki so po pravicah popolnoma izenačeni z njo in njeno deco, krati le-te. Ker pa se tu in tam najde kak{en trenutek, ko je tudi avtor tega pisa

nja malo manj zatežen in tečen kot ponavadi, se je pač mirno odpeljal naprej (čeprav z veliko muko, to je treba priznati), novim rojem music naproti.

Nakar sledi še šus v glavo številka dve. Predstavljajte si tole. Odpravite se na pico, recimo malo ven iz mesta, ste pa preleni, da bi hodili ne vem kam daleč. Izbira je torej samo ena: ex Marčelo alias Beli vitez. Fina terasica, pogled na ptujsko veduto in tako dalje. Ko se vam od vročine in pekočega sonca že kar malce blede ob misli na fino papi-co, zalito s kakšnim ledenim pivcem, pa vas direkt v glavo udari napis: Zaradi dopusta zaprto. ??? Kako prosim? Sem slučajno v kakem drugem svetu? Paralelni realnosti? Na katerem drugem planetu? Ne, ne, še vedno ste na Zemlji, točneje na Ptuju, še točneje pred picerijo Beli vitez. Ki je zaprta. Zaradi dopusta. Sredi poletja. Sredi največje turistične sezone. Uh, tega pa res ne razumem. Tipu ponudiš denar dobesedno na pladnju, pa ga noče imeti. Skregano z elementarno logiko. V času, ko bi že zaradi imidža mesta moral imeti odprto še preko uradnega časa in šibati pice sto na uro, ga tip mahne na morje. Tebi nič meni nič. Hladen kot špricar. Da pa je m,era polna, se, m,edtem ko vi stojite pred zaprtim lokalom, na pico pripelje še najmanj deset ljudi, ki se, enako kot vi, zamišljeno popraskajo po glavi, se vprašajo, ali so slučajno v kakšnem paralelnem svetu, ugotovijo, da niso, in se potem lačni ter žejni poparjeno odvlečejo zadostit svojim prehranjevalnim potrebam kam drugam.

Da se razumemo. Tip ima absolutno pravico upravljati s svojim lokalom tako, kot mu pač paše, tega mu nikakor ne mislimo oporekati, ampak vseeno se pa zdi to zaprtje lokala sredi največje turistične sezone - milo rečeno - čudno. Ampak če pač tip raje svojo denarnico prazni med namakanjem svoje ritke v morju, kot pa da bi v istem času služil najbolje v celem letu, potem je to pač njegova stvar in mi mu ne mislimo oporekati.

Ko se torej s praznim želodcem vračate domov ali pa na pico kam drugam, vas za nameček čaka še dokončanje šusa v glavo številka ena. Izkaže se, da je prej om,enjena z moralo zaskrbljena gospa poskrbela še za čudovit finiš, saj sedaj skejterske mulce za posladek gnjavi še policaj. Ja, očitno je skejtanje res zločin. Ker pa možem v modrem ni ravno priporočljivo nekaj gnjaviti ali kaj pripominjati, se je pač najbolje obrniti na drugo stran, razen če se ne počutite res tečne in še posebej zlobne. Kaj kmalu pa se ta poteza izkaže za napačno, saj ste sedaj prisiljeni buljiti v tisto nagrav-žno vodo bruhajočo stvar na tretjini Drave (da bi bila vsaj na sredini, če že mora ta kič stati tam).

Ja, še en dan v ptujski realnosti. V nejbrhudu. Adijo, pam,et.

Gregor Alič

Enm]

_ Družba za časopisno In radOsko d^avnost RADIOTEDNII^ dx).o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ral&va 6,2S50 Ptuj, tel.: 0^749^10, 02/74W4-37, faW. 08/74934^, elektronska pc^: nablrsInlkSradlotednllcsl, spletne strani: http://www.radlo4edr)lk.sl

^jmú@rQájS'--ijeájJi,:^ (^adu&'Ptul)

GRAJENA / POLOŽILI TEMELJNI KAMEN ZA GRADNJO SOLE

Šola je srce Grajene

Prejšnji četrtek so na šolskem igrišču v Grajeni svečano položili temeljni kamen za novo šolo, ki jo bodo predvidoma začeli graditi čez dober mesec, v naslednjem šolskem letu pa bi učenci že prestopili prag novih oziroma prenovljenih učilnic.

Nekdanji in sedanji vodja podrožnične šole Grajena Bogomir Vaupotic in Zlatko Jau{ovec

Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost; začel jo je učenec Rok Bobnari~, ki je vodil program, ravnateljica Tatjana Vau-potič pa je orisala razvojno pot sedanje {ole v Grajeni ter predstavila novo stavbo, ki bo zgra-

jena po standardih devetletke. Tudi telovadnica ne bo nad-standardna, kljub vsemu pa bo imela velik vpliv na razvoj kraja v {portnem in kulturnem pomenu.

Od stare stavbe bodo ostali

Alojz Toplak in [tefan Juran~i~ sta bila med tistimi, ki so prvi za~eli obiskovati {olo v Grajeni

zgolj temelji, vse ostalo se bo poru{ilo, zato bo potekal pouk v naslednjem {olskem letu na nižji stopnji v prostorih dru{tva upokojencev, gasilskega dru{-tva ter primestne četrti Grajena, kamor so že spravili inventar. Pri selitvi so se izkazali krajani Grajene, saj so z udarni{ko akcijo znosili in zvozili ves inventar. Vi{ja stopnja se bo vozila na matično {olo na Ptuj in imela

KIDRIČEVO / ČLANI NOVE SLOVENIJE SPOZNAVALI DOMOVINO

V svetu Kamniških Alp z okolico

Občinski odbor stranke Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Kidričevo je organizator sedaj že tradicionalnih izletov ob dnevu državnosti, običajno prvo soboto v juliju. Kot je povedal predsednik stranke Viktor Cafuta, običajno obiščejo znano planinsko točko v slovenskih Alpah in v bližini znano romarsko cerkev, kjer imajo še mašo za domovino.

Letos so izbrali Kamni{ke Alpe z okolico. Izleta se je udeležilo sto izletnikov - poleg članov, simpatizerjev in prijateljev tudi tak{ni, ki razmi{ljajo drugače kot v stranki. Ma{o za domovino so opravili v farni baročni cerkvi sv. Petra v Komendi, po ma{i pa jim je vodička prof. Anda Peterlin razkazala znamenitosti cerkve, okoli{ke-ga trga, kjer je spomenik padlim v prvi svetovni vojni po načrtih arhitekta Jožeta Pleč-

nika, ter predstavila prvo poselitev Komende. Ogledali so si tudi znamenito Glavarjevo knjižnico. V cerkvi je izletnike pozdravil glavni tajnik stranke Anton Kokalj, ki je sicer župan v občini Vodice.

Iz Komende jih je pot vodila do podružnične cerkve sv. Bo{-tjana v Mostah pri Kamniku, nato so pot nadaljevali v Tu-njice, kjer so si ogledali naravni zdravilni gaj in pokukali v baročno cerkev sv. Ane, ki jo

je predstavil farni župnik Pavle Juhant.

V popoldanskem času pa so planinarili. Ena skupina je bila na Veliki Planini, kjer si je ogledala plan{arsko vas, druga se je povzpela do koče Lepi Kamen, tretja pa je ostala v Ka-mni{ki Bistrici ter si ogledala izvir Kamni{ke bistrice, spominski park in mednarodni piknik center Pri Juriju.

V Gornjem Gradu v gosti{ču Filač pa so si privo{čili večerjo z glasbo in plesom ter se v pogovoru zadržali v pozni večer. Posebej so hvaležni Anici in Ivanu Dolčiču iz Most pri Kamniku, ki sta pomagala pri organizaciji izleta.

-OM

LDS

Liberalna demokracija Slovenije

Spoštovane občanke in občani!

Svetniška skupina LDS vam iskreno čestita ob občinskem prazniku občine Ptuj.

Naši uspehi so tudi vaši uspeiii, zato vas vabimo na vse prireditve, ki jili organizira iVIestna občina Ptuj.

Praznujmo skupaj!

pouk popoldan. Kot je povedal Zlatko Jau{ovec, vodja podrož-nične {ole, sicer pa pedagog na matični {oli, bo nedvomno prihajalo do nekaterih problemov, saj je {ola Ljudski vrt že sicer prezasedena, splača pa se potrpeti, saj bo čez leto dni vse drugače.

Zbrane na prireditvi so pozdravili {e ptujski župan Miroslav Luci, državna podsekretarka v ministrstvu za {olstvo in {port Marina Cankar in ptujska poslanka v državnem zboru Lidija Majnik. Temeljni kamen

pa so položili ravnateljica {ole Tatjana Vaupotič, podsekretarka Marina Cankar in ptujski župan Miroslav Luci.

V kulturnem programu so z dopadljivimi glasbeno- reci-tacijskimi točkami sodelovali učenci grajenske {ole pod mentorstvom Vanje Zajc, Brigite Ko{tomaj, Vlaste Vučinič in Romane Puk{ič. Nastopil je tudi domači mo{ki pevski zbor pod vodstvom Branka Purga.

bilo 249 učencev, sedaj pa se giblje med 160 in 180. Zanimivo je, da {tevilo učencev ne pada.

Vrednost investicije je več kot 420 milijonov tolarjev, Ministrstvo za {olstvo bo prispevalo trideset odstotkov. Izvajalec {e ni znan.

Doslej so v {oli ogrevali s trdim gorivom, v novi bo plin (ne iz plinovoda, ker ga ni), {ola pa bo morala imeti tudi čistilno napravo, saj tudi kanaliza-

U~enci {ole Grajena so pripravili lep glasbeno recitatorski program Foto: Fl

Bogomir Vaupotič, ki je več kot trideset let vodil {olo v Grajeni, je povedal, da je ta iz tri-razrednice postopoma postala popolna osemletka. Na {oli je bilo osem učilnic, samo tri pa so bile normalne. Telovadnico so imeli na hodniku v kleti. Maksimalno {tevilo na {oli je

cije ni (tudi kabelske televizije na Grajeni nimajo).

Kakorkoli, {olsko leto 2002/2003 se bo za učence Grajene, Grajen{čaka, Krčevine pri Vurbergu in Mestnega Vrha začelo v sodobnih {olskih prostorih.

Franc Lačen

PERUTNINI

O T I Č E K

Poli v solati z mozzarelo in paradižnikom

Sestavine 2a 4 osebe:

Poli klobasa PP 50 dag

Paradižnik 40 dag

Mozzarela 10 dag

Kumarice 10 dag

Jajce - kuhano 1 kom Sol, poper

Čebula mala 1 kom

Nasekljan drobnjak 2 žlici

Olivno olje 1 del

Balzamičen kis 0,5 del

Rdeč radič 10 dag

Priprava:

Poli klobaso narežemo na rezance, paradižnik, kumarice in mozzarelo narežemo na večje kocke. Radičeve liste položimo na krožnik, na katere damo premešano zelenjavo z mozzarelo, na vrh položimo poli narezan na rezance, ter vse skupaj prelijemo z dresingom, ki ga pripravimo iz olivnega olja, balzamičnega kisa, naribane jajčke, nasekljanega drobnjaka, nasekljane čebule, soli in sveže mletega črnega popra.

Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si

Stoletje dobrih okusov

m

Perutnina Ptuj

ORMOŽ / 30. DAN GASILCEV

V gasilstvu skoraj 1700 Han^^

V Gasilski zvezi Ormož deluje 21 prostovoljnih gasilskih društev in Industrijsko gasilsko društvo Tovarne sladkorja Ormož. V njih je združenih 1100 odraslih članov, 260 veteranov in veterank, 187 pionirjev in 140 gasilk.

Vsa društva v Gasilski zvezi Ormož se trudijo pri usposabljanju mladega kadra, saj kar 60 odstotkov gasilskih dru{tev posebej skrbi za podmladek. V letu 2000 pa so se kriti~no lotevali predvsem usposobljenosti poveljnikov. Mnoge pomembne funkcije so že prevzeli mladi ~lani, ki so za to usposobljeni v centru za izpopolnjevanje na Igu. V letošnjem letu se je tako uspešno usposobilo lepo število gasilcev: en višji gasilski častnik operative, dva gasilska častnika or-

podarji in zanje dobro skrbijo. Precej so angažirani tudi znotraj lokalne skupnosti, vendar pa se tu vedno pojavlja razkorak med potrebami in možnostmi. Tudi v prihodnosti pa bo treba sodelovati s podjetji, najti bo treba skupne rešitve glede varovanja, treba bo združiti moči in sredstva. Vendar pa časi, kot je dejal predsednik Zveze Miran Fišer, prostovoljstvu niso naklonjeni. Kljub temu društva še vedno delujejo v lepem številu.

V nedeljo, 29. julija, so praz-

ganizacijske smeri, 34 gasilskih častnikov in 40 nižjih gasilskih častnikov. Gasilska zveza je v društvih strnila svoje vrste, tako da so razpoznavni kot organizacija na nivoju občine, zelo uspešni pa so tudi glede požarne varnosti. Skrbijo tudi za tehniko, vendar pa kot je poudaril poveljnik Gasilske zveze Ormož Ivan Vajda, čas jih prehiteva v opremljanju gasilskih enot. Tehnika in gasilska vozila, ki jih imajo na voljo, so stara, kljub temu da so gasilci dobri gos-

novali 30. dan gasilcev občine Ormož, sicer pa letos mineva 45 let od ustanovitve zveze. Vsako leto praznovanje dneva gasilcev povežejo s kakšnim jubilejem katerega od društev, letos pa so okroglo obletnico praznovali samostojno. Prireditev se je pričela že dopoldne, ko so padalci Aerokluba Ptuj pristali z zastavo, ki so jo prevzeli operativci in jo popeljali na čelu parade. V mimohodu se je sprehodilo več kot 400 gasilcev, predstavili pa so tudi gasilska vozila. Gasilci

OBREZ / MLADINSKO DRUŠTVO PRIPRAVILO NOVO PRIREDITEV

Zlati glas Obreza

V Obrežu že vrsto let pripravljajo tekmovanje mladih Pokaži, kaj znaš. Čeprav je bilo nekaj let premora, se je Mladinsko društvo Obrež odločilo, da lepo tradicijo nadaljuje - in to jim dobro uspeva že nekaj časa. Vsako leto je tekmovanje zelo dobro obiskano. Prvi trije ponesejo domov denarne nagrade, vsi drugi pa so zagotovo veseli tudi tola-žilnih nagrad.

Tudi letos so pripravili Pokaži, kaj znaš. Obisk je bil velik tako med tekmovalci kot gledalci, zagotovo pa bodo prireditve še nadaljevali.

V soboto, 28. julija, pa so člani Mladinskega društva Obrež pred kulturnim domom v Obrežu pripravili novo prireditev z naslovom Zlati glas Obreža. Prijavljenih je bilo 17 nastopajočih, ki so se pomerili v dveh kategorijah: v petju in igranju na različne instrumente. Nastopajoče je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali Jana Kovačec iz Formina, Damjan Vizjak iz Ormoža in Alenka Nadernik iz Maribora. Med mladimi pevci, ki jih je spremljal ansambel Kompromis iz Ormoža, se je najbolje odrezala Katja Senčar iz Pušencev s pesmijo Anike Horvat Lahko noč, Piran. Druga je bila Mateja Gavez iz Središča ob Dravi in tretja Martina Ra-kuša iz Obreža. Med mladimi

muzikanti pa so zmagali Trije mušketirji iz Pavlovcev, ki so se predstavili s harmonikami in s pesmijo Štirje mušketirji, dru-gouvrščena sta bila brata Vuko-vič in tretjeuvrščen Jaka Rakuša iz Obreža. Prvi trije so prejeli denarne nagrade, vsi ostali pa priznanja za sodelovanje. Poleg pevcev in muzikantov so se predstavili tudi plesalci, ki sicer niso tekmovali, so pa imeli priložnost za predstavitev.

Lep večer so tako mladi prijetno popestrili. 300 ljudi, kolikor se jih je nabralo, je v prijetnem vzdušju uživalo in zagotovo je tovrstno tekmovanje hvalevredno, sploh danes, ko mladi nimajo toliko možnosti, da bi se predstavili. Ker so člani Mladinskega društva polni volje in zagona, je pričakovati, da se bodo tovrstne prireditve še nadaljevale. Morda pa se bodo česa podobnega domislili še kje.

Mateja Hržič

iz Radvanja so članom Gasilske zveze iz Ormoža predstavili visoko lestev, ki bi jo zaradi visokih zgradb potrebovali tudi v Ormožu, vendar pa je denarja vedno premalo.

47 gasilcev iz Gasilske zveze Ormož je prejelo državna odlikovanja, sprejem pa jim je pripravil župan Vili Trofenik. Uradnega dela so se udeležila vsa društva v zvezi, predstavniki

sosednjih gasilskih zvez in društva, ki so v vseh letih gojila dobre odnose z ormoškimi društvi, med drugim gasilci iz sosednje Hrvaške - iz Vatrogasne zajednice Petrijanec ter iz Šmartnega ob Paki, Radelj ob Dravi in Ruš. Obiskali pa so jih tudi pomembni predstavniki Gasilske zveze Slovenije, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, predsednik Sveta podravske regije Franc Si-meunov ter regijski poveljnik.

V športnem parku v Mestni grabi se je v nedeljo zbralo lepo število gasilcev, po uradnem delu pa so se predali prijetni glasbi in uživali ob rujnem vincu iz velikega soda, ki jim ga je ob tej priložnosti podaril župan Vili Trofenik. Ker je bilo med njimi veliko mladih gasilcev, se za prihodnost gasilstva v Ormožu ni bati.

Mateja Hržič, Foto: Hozyan

MIKLAVŽ / OB 125. OBLETNICI ROJSTVA DR. IVANA JOŽEFA TOMAZICA

Veliki ilovek v aleji pomembnih moz

Te dni je bilo pri Miklavžu pri Ormožu zelo slovesno. 1. avgusta je namreč minilo 125 let od rojstva rojaka, nekdanjega mariborskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča.

Dr. Ivan Jožef Tomaži~ je bil rojen pri Miklavžu pri Ormožu leta 1876. Osnovno šolo je obiskoval pri takratnem Svetem Miklavžu, gimnazijo pa v Ljubljani. V Mariboru je študiral bogoslovje, leta 1906 pa je v Innsbrucku dosegel naslov doktor bogoslovnih znanosti. Sko-fovsko posve~enje je prejel na svoj rojstni dan, 1. avgusta 1928. K svojemu krstnemu imenu Ivan je privzel še ime dobrotnika in birmanskega botra kaplana Jožefa Mlaska. V mariborski škofiji je škofoval od leta 1933 do svoje smrti leta 1949. Zavzemal se je predvsem za dijaško semeniš~e. Mariborsko škofijo je vodil tudi v ~asu 2. svetovne vojne in je bil eden tistih, ki se niso vdali okupatorjevi oblasti. Stanko Janeži~ je o njem zapisal, da je hotel ostati zvest veri in narodu, in je bil pripravljen na velike žrtve, za krš~ansko vero in svoj slovenski narod je po težki bolezni in hudem trpljenju daroval tudi svoje življenje.

Njegovi rojaki so spomin nanj obeležili že v petek s predavanjem dr. Vekoslava Grmi~a v grajski dvorani v Ormožu. Ta je poudaril, da je bil škof Toma-ži~ ~lovek, ki je želel v vojnem ~asu s svojim posredovanjem pri nemških oblasteh olajšati težko življenje. Po predavanju so pred ormoškim gradom odkrili doprsni spomenik škofa Tomaži-~a, na slovesnosti pa so nastopili tudi pevci Miklavževskega okteta. Doprsni kip je skoraj pet let stal pri Miklavžu, zdaj pa so ga preselili v ormoško Alejo pomembnih mož.

V nedeljo se je slovesne svete maše in blagoslova pri Miklavžu udeležil tudi drugi naslednik škofa Tomažiča, sedanji mariborski škof dr. Franc Kramberger. Goste so sprejeli pri lovskem domu v Vukomarju, nato pa so jih konjeniki Prleškega konjeniškega kluba s konjskimi vprega-

mi popeljali do gasilskega doma, kjer je škof blagoslovil pred kratkim razvit prapor prostovoljnega gasilskega društva. Slovesnost se je nadaljevala z mašo, pri kateri so pod vodstvom škofa sodelovali tudi domači župnik Alojz Trunk, dekan velikonedeljske de-kanije Jože Šipoš in duhovniki iz

dekanije. Ob slovesnosti sta Mi-klavževčane obiskala tudi župan občine Ormož Vili Trofenik, ki je tudi zelo zaslužen za postavitev spomenika, in dr. Stanko Jane-žič. S pesmijo so zbrane pozdravili pevci cerkvenega pevskega zbora. Po maši so pred cerkvijo odkrili spomenik dr. Ivana Jožefa Tomažiča, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča s Ptuja. Pri svečanostih pa so sodelovali tudi pevci Miklavževskega

okteta. Spomenik velikega moža bo tako vse rojake spominjal na njegovo delo in prizadevanja. Ob tej prijetni priložnosti pa so vrlega moža bolje spoznali tudi nekoliko mlajši, katerih spomin ne sega tako daleč nazaj. Spomin je oživel in naj še dolgo živi, ljudi, kot je bil dr. Ivan Jožef Toma-žič, pa se moramo spominjati s spoštovanjem.

Mateja Hržič, Foto: Hozyan

SENESCI / RAZVITJE GASILSKEGA PRAPORA

Nazdravili svojim uspehom

Gasilci v Senešcih, ki se srečujejo v prenovljenem gasilskem domu, na katerega so zagotovo ponosni, so lansko leto slovesno proslavili 50-letnico delovanja svojega društva. V soboto pa so pripravili slovesnost ob razvitju svojega novega prapora.

Prireditev, ob razvitju se je pričela že dopoldne z 11. tradicionalnim krosom gasilskega podmladka. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip prostovoljnih gasilskih društev. Med pionirkami je šlo najbolje pionirkam PGD Koračice, druge so bile pionirke iz Senešcev in tre-

tje pionirke iz PGD Ivanjkovci. Pri pionirjih so se najbolje odrezali pionirji PGD Loperšice, drugi so bili pionirji PGD Ivanjkovci in tretji pionirji PGD

tretje PGD Bresnica.

Popoldan se je proslava nadaljevala z razvitjem prapora. Zbrane je pozdravil predsednik PGD Senešci Jože Kos, obiskal pa jih je tudi župan občine Ormož Vili Trofenik. Župan je razvil prapor in ga predal predsedniku, ta pa praporščaku Alojzu Jobu. Na prapor so pripeli 21 trakov sosednjih društev, sponzorjev in do-

VELIKA NEDELJA / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI

Še o svoji obiini

V petek je v Veliki Nedelji potekala 14. redna seja sveta krajevne skupnosti. Svetniki so razpravljali o načrtovani investiciji za preplastitev javne poti do pokopališča in parkirišča pri mrliški vežici. Glede tega so se morali odločiti med dvema prispelima predračunoma. Seznanili pa so se tudi z izvajalskimi pogodbami za redno vzdrževanje javnih poti in za redno vzdrževanje pokopališča. Razpravljali

so tudi v zvezi s poročilom o aktivnostih za vračilo preveč plačanih sredstev za izgradnjo telefonije in o informaciji o izgradnji kabelske televizije na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja. Ob koncu pa so se lotili tudi razprave o pobudi Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke za ustanovitev lastne občine.

Mateja Hržič

Cvetkovci. Med mladinci je šlo zelo dobro mladincem iz PGD Koračice, ki so bili prvouvršče-ni, na drugo mesto so se uvrstili mladinci PGD Velika Nedelja -I. ekipa in na tretje PGD Velika Nedelja - II. ekipa. Med mladinkami pa so bila najboljše mladinke PGD Cvetkovci, druge so bile mladinke PGD Senešci in

natorjev, pripeli pa so tudi 141 žebljičkov. Prapor je zaradi odsotnosti domačega dušnega pastirja priorja Albina Žnidariča blagoslovil pater Roman.

Gasilci in vsi zbrani so se še dolgo veselili, nazdravili so gasilskim uspehom in zaplesali ob zvokih ansambla Interval.

Mateja Hržič, Foto: Žalar

PTUJ / PRVA ZAPRISEGA NA MESTNEM STADIONU

Domovini zapriseglo 750 vojakov

KMALU POKLICNA VOJSKA * SELITEV VOJAŠNIC IZ MEST

Vojaki 172. učnega bataljona pehote Slovenske vojske, ki služijo vojaški rok v Mariboru in Ptuju, so prvič prisegli izven vojaških objektov. To se je zgodilo v petek, 27. julija, popoldne na mestnem stadionu v Ptuju, kjer je v poletni vročini zvestobo domovini svečano priseglo 750 mladih vojakov iz vse Slovenije.

S svečanostjo, ki jo je organizirala vojska v sodelovanju z mestno občino Ptuj ob 10. oble

tnici osamosvojitvene vojne in samostojnosti Slovenije, so želeli javno predstaviti svojo

enoto in slovensko vojsko, okoli 3000 staršem in sorodnikom vojakov pa tudi lepote Ptuja,

staroste slovenskih mest, ki v teh dneh praznuje peti občinski praznik.

Že dve uri pred svečanostjo je bila na igrišču ob osnovni šoli Mladika in pred mestnim stadionom na ogled predstavitev oborožitve, opreme in različnih aktivnosti 172. učnega bataljona pehote, 74. oklepno- mehaniziranega bataljona, 760. artilerijskega bataljona, 10. bataljona za mednarodno sodelovanje, 17. bataljona vojaške policije, 76. protioklepnega bataljona ter pripadnikov gorske in športne šole slovenske vojske.

Ptuj je v petkovem popoldnevu doživel pravcati prometni

Slavnostni govornik je bil brigadir Alojz Zovršnik

in glasbo pozdravljal ansambel

infarkt, saj ga je s svojimi vozili skoraj povsem preplavila množica staršev in sorodnikov vojakov iz vse Slovenije. Prihajajoče je na stadionu v Ptuju že debelo uro pred pričetkom slovesnosti s pesmijo

Ptujskih 5, tik pred pričetkom pa so pred postrojene mlade vojake doskočili padalci Aerokluba Ptuj. Zbrane je pozdravil poveljnik

Med razstavljeno vojaško opremo je največ pozornosti pritegnil ameriški lahki oklepnik Hummer. Foto: M. Ozmec

Na stadionu je zapriseglo 750 mladih vojakov iz vse Slovenije

Mercator

Mercatorjeva

Cena Dneva

7 izdelkov za 7 dni

nizje cene

i50

Od 30.7. do 5.8.2001

Lubenice

1 ke, Meicator, Ljubljana 95.00

stoletni kruh

750 g, Žito. Ljubljaj

2B4.0D

Bonboni Bonlimon -------

100 g, žito Šumi, Ljubljana 69,00

Krompirjeve ^^

kroylice Aviko iaji nn

450 g, Mercator, Ljubljana 1 64.00

Slano pecivo Happy

180 g, Magistrat, Ljubljana

126,00

DoitA+C+E """TJ^ÏÎ

ÏÏÏ" -"»^JIWIÍÍ

2 z 100 g, Emona Obala, Koper 149,00

Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambna prodajalne.

ptujske vojašnice major Franc Koračin ter staršem in sorodnikom julijske generacije vojakov je obljubil, da jih bodo usposobili in izurili v dobre branitelje domovine ter pri tem čuvali njihovo zdravje in dostojanstvo.

Slavnostni govornik, poveljnik 3. operativnega območja SV brigadir Alojz Završnik, je med drugim dejal, da v slovenski vojski že potekajo intenzivni procesi, katerih cilj je prevzemanje procedur in standardov, ki jih pozna zveza NATO. Ko je predstavil nekatere spremembe v enotah Slovenske vojske, je bil prepričan, da bodo pravočasno sprejeti predpisi, ki bodo vojakom na služenju vojaškega roka dali možnost, da se odločijo za poklic vojaka ali pa se pogodbeno vežejo za vojaški poklic za določen čas. Prepričan je tudi, da bodo podobno možnost ponudili pripadnikom rezervne sestave slovenske vojske. Stalni sestavi 172. učnega bataljona, ki je prva začela delati po novem konceptu usposabljanja nabornikov, je pri tem zaželel veliko uspehov.

Ptujski župan Miroslav Luci pa je v besedi dobrodošlice poudaril, da vojsko na Ptuju razumemo kot varnostno-obrambni in tudi gospodarski subjekt in da podpiramo slovensko obrambno ministrstvo pri iskanju primerne lokacije za selitev ptujske in drugih vojašnic iz mest.

V umetniškem programu se je predstavil orkester Slovenske vojske pod taktirko podpolkovnika Janija Šalamuna.

M. Ozmec

HAJDOSE / GASILKE PONOVNO VELIKE ZMAGOVALKE

Odioiiia psihiina pripravljenost

V finskem mestu Kuopio je od 22. do 28. julija potekala velika mednarodna gasilska olimpiada, na kateri je sodelovalo 2600 gasilcev iz 27 držav. Med njimi je bilo tudi deset slovenskih ekip in osvojile so tri zlate, srebrno in tri bronaste medalje. Gre za uspeh, ki se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega gasilstva. Slovenija je bila najuspešnejša udeleženka letošnje olimpiade. Svoje zlate gasilke, to je že njihova druga zlata medalja na mednarodni gasilski olimpiadi (prvo zlato so osvojile leta 1997 na Danskem, leta 1989 pa so bile v Varšavi druge) so v ponedeljek navdušeno pozdravili tudi v Hajdošah.

Hojdoške gasilke, zmagovalke mednarodne gasilske olimpiade v finskem Kuopiu. Foto: Tatjana Mohorko

Zlato desetino hajdoških gasilk sestavljajo Lidija Terbulec, Metka Vidovic, Kristina Zaj-šek, Klavdija Ekart, Anita Po-lanec, Alenka Metlicar, Gabriela Galun, Tanja Furek, Dušanka Brodnjak in Mojca Vogrinec. Na Finsko so jih spremljali tudi trenerja Ivan Brodnjak in Franci Zupanic ter mednarodni sodnik Stanko Glažar, ki je tudi ~lan Prostovoljnega gasilskega dru{tva Haj-do{e. Zlato medaljo so Hajdo-{anke osvojile v kategoriji ~lanic A in s tem potrdile zlato medaljo z olimpiade na Danskem. Na leto{njo olimpiado so se v bistvu pri~ele pripravljati že takoj po vrnitvi z Danske, je v imenu desetine povedala Lidija Terbulec. V zadnjem obdobju so priprave še intenzivirale, vadile so trikrat tedensko. Za njimi je veliko treningov, priprav, tudi psi-hi~nih; dobra psihi~na pripravljenost je bila tudi odlo~ilnega pomena na letošnji olimpiadi, seveda ob strokovni usposobljenosti. Konkurenca je bila nam-re~ izredno huda. Zmagale so s ~asom 41,3 sekunde in v šta-

PRVENCI / OHRANJANJE TRADICIJE

Zmiatiii za tri mecije zrnja

V vaških odborih Prvenci in Strelci so se odločili, da bodo žito, ki so ga prejšnji konec tedna ročno poželi na Mikševi njivi (o tem je Tednik že poročal) ročno tudi zmlatili. To naporno, po svoje pa prijetno delo so v sodelovanju s turističnim društvom občine Markovci složno opravili v petek, 27. julija, pri Kukovčevih v Prvencih, kjer se je zbralo več kot 40 mlatičev.

Tudi na ročni prikaz mlacve so se Prvenčani in Strelčani dobro pripravili, saj so pozno popoldne s furmani in dvema konjskima vpregama odpravili na Mikševo njivo ter ob petju starih pesmi z lesenimi vilami naložili snope, da je zaječal les. Prepevali so tudi med potjo od njive do Kukovčevega dvorišča in do kolarnice, kjer so konje razpregli in voz ročno potisnili do skednja. Potem ko so žitne snope razložili, so jih ročno stepali ob polovnjakih, da je suho zrnje popadalo na tla. Vmes so kljub znoju in pikanju slame zapeli in tako po skoraj dveh urah do vrha napolnili skoraj tri meclje zrnja. Pomagali so jim tudi štirje mlatiči, ki so prikazali mlatev s cepci, da je bilo daleč po vasi zamolklo slišati: pika-pok, pika-pok. Prazno slamo so sproti ročno

Ročno požete žitne snope so z Mikševe njive furmani odpeljali s konjsko vprego

Mla~ev na stari na~in: slamo so ro~no stepali ob polovnjakih. Foto: M. Ozmec

obrezovali, "šopali" in česali ter delali "podričjake". Tako prip-

v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ

mm NAROČNIKE

KARiOUPMOmSKimmBIi

ime in priimek

Boris NOVAK

naslov:

Lačaves 58, ZZ76 Kog

Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti.

ravljena slama je sedajle pripravljena za pokrivanje domačije v Bukovcih. Tudi včasih je bilo tako, da so jo porabili za izdelovanje slamnatih streh, včasih pa tudi za vezanje suhega dračja v "pušeljce" ter za vezanje koruze.

Skratka prijetno je bilo, še posebej ob koncu, ko so vsi skupaj sedli za mizo k domači ju-žini. Oljov luk, zobel pa kruh, pa je južna tu! Pa seveda kupica kvinte, da je šlo po grlu bolj gladko ...

M. Ozmec

feti s časom 70,8 sekunde. Dru-gouvrščeno ekipo iz Hrvaške so pustile zadaj za celih devet sekund. V gasilski ekipi so se od olimpiade na Danskem zamenjale tri članice.

V torek se jim je za odlične rezultate zahvalil tudi minister za obrambo dr. Anton Grizold. Hajdošani, ljubitelji gasilstva in

drugi so jih navdušeno pozdravili že takoj ob vrnitvi na brniško letališče. Podobno se je ponovilo ob vrnitvi v Hajdoše, kjer so jim topel sprejem pripravili v okviru društva in vasi, ob županu občine Hajdina Radoslavu Simoniču so se ga udeležili tudi predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj in povelj-

stva Hajdina, glavnih sponzorjev Varnosti Maribor, vaškega odbora Hajdoše in številni vaš-čani.

Zmaga na gasilski olimpiadi je najvišji cilj, ki ga je v gasilstvu sploh mogoče doseči. Haj-doške gasilke so njene zmagovalke že drugič.

MG

PTUJ-TRZEC / RIBI[KI TEKMOVANJI

Maraton in finale ligaških tekmovanj

Zadnja julijska sončna in soparna nedelja je v Ptuju in iržcu minila v znamenju dveh pomembnih ribiških tekmovanj: ob ribniku v Rogoznici je v organizaciji Ribiške družine Ptuj potekal 10-urni ribiški dnevni maraton, ob ribniku v iržcu pa finale ligaškega ribolova. Na obeh tekmovanjih je ribe (in senco) lovilo kar 51 ribičev. Bojda je bilo tako, da tisti, ki je ujel prvo, ni imel sreče pri drugem - in obratno ...

Ob ribniku v Rogoznici je na dnevnem ribiškem maratonu od 9. do 20. ure, s krajšim odmorom za malico, ob izdatni sončni pripeki preizkušalo svojo ribiško znanje, srečo in vztrajnost 27 tekmovalcev. Ulov ni bil najboljši, saj je zmagovalec Milan Horvat v 10 urah nalovil le 10 kg rib; drugi je bil Žiga Pavlic, tretji Zvone Petek, četrti Roman Tašner, peti

pa Marjan Vrecar. Ob prvem večernem hladu so si vsi globoko oddahnili, prvi trije pa so poleg pokalov prejeli tudi praktične nagrade.

Ob ribniku Jama Tržec pa je v nedeljskem jutru potekalo 5. finalno ribiško tekmovanje v ligi. Tokrat se je pomerilo 14 tekmovalcev, največ rib pa je ulovil Stanko Rogina (3025 g), drugo mesto sta si delila Franci To-

manic in Zlatko Žerak (2000 g),

četrti pa je bil Marjan Feguš.

Tudi v končni uvrstitvi je po petih ribiških tekmovanjih postal zmagovalec Stanko Ro-gina pred Zlatkom Žerakom in Francijem Tomanicem. Še tale zanimivost: v petih tekmovanjih so vsi tekmovalci nalovili kar 119 kg rib in jih po tehtanju vse po vrsti vrnili v vodo.

To soboto, 4. avgusta, pa v Ribiški družini Ptuj vabijo vse ribiče in ljubitelje narave na tradicionalni nočni ribiški maraton. Zbor za udeležence bo ob 19. uri, pričetek tekme pa ob 20. Lovili bodo vso noč, neprekinjeno 12 ur, do osme ure v nedeljskem jutru.

Tekst in foto: M. Ozmec

V prijetnem okolju ribnika Jama Tržec je merilo svoje sposobnosti in srečo 14 ribičev.

TRZEC / V SOBOTO VELIKO GASILSKO SLAVJE

70 iet PGD Tržec

V soboto bo v Tržcu veliko, trojno gasilsko slavje. Tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo bo slavilo 70-letnico obstoja, organizirali bodo 12. tradicionalno gasilsko noč, obenem pa praznovali še 5. dan gasilcev občine Videm. Ker imajo v Tržcu slabe izkušnje z vremenom, se bo tokrat vse dogajalo pod velikim šotorom.

Nova podoba gasilskega doma v Tržcu in novo kombinirano gasilsko vozilo

Člani PGD Tržec se na pomembno obletnico društva pripravljajo že dalj časa. Temeljito so obnovili gasilski dom, ki so ga odeli v novo barvo in prenovili njegovo notranjost, ter kupili novo kombinirano gasilsko vozilo znamke Mercedes, ki ga bodo ob tej priložnosti predali namenu. Slavnostni govornik na osrednji gasilski prireditvi v občini Videm bo župan Franc Kirbiš.

Slovesnost se bo začela v soboto ob 14. uri z mimohodom gasilcev. Sledili bodo predstavitev kronike društva, govori predsednika društva in predsednika gasilske zveze in slavnostni govor. Po podelitvi priznanj bo sledil osrednji dogodek - predaja novega avtomobila. V kulturnerm programu bodo nastopili ljudski pevci in pevke, in kot se za take priložnosti spodobi, se bo slavnostni del prireditve spremenil v veselega in 12. gasilska noč bo trajala vse do jutra naslednjega dne. Tudi vi vabljeni v Tržec.

JB

MARKOVCI / RAZGIBANA 24. REDNA SEJA

Meje ne spreminlajo, ampak le ohranjajo

Svetniki občine Markovci so na 24. redni seji v ponedeljek, 30. julija, kljub dopustni{kemu ~asu razpravljali kar o 11 točkah dnevnega reda. Največ razprave so namenili leto{-njemu občinskemu proračunu in njegovi polletni realizaciji, ki dosega le 28 odstotkov od predvidenega.

Med uvodnimi pobudami in vprašanji je bila zanimiva razprava o nerešeni meji s sosednjo občino Videm. Po besedah župana Franca Kekca s strani občine Markovci meja ni sporna in ne bi smela biti sporna tudi s strani občine Videm. Obe občini sta namreč mejo potrdili ob svoji ustanovitvi, potrdil pa jo je tudi državni zbor. V razpravi so svetniki poudarili, da občina Marko-vci meje nikakor ne spreminja, ampak jo v skladu z zakonom o določitvi meja le ohranja.

Zanimiva je bila tudi pobuda enega od sventikov, da bi na območju občine, najprimernejše bi bilo pokopališče v Markovcih, zgradili spomenik, ki bi bil posvečen vsem padlim v 1. in 2. svetovni vojni.

V obsežni razpravi so se lotili posameznih postavk letošnjega občinskega proračuna, njegove realizacije in rebalansa po novi nomenklaturi ministrstva za finance. Po rebalansu je v letošnjem proračunu predvidenih dobrih 631 milijonov prihodkov in 596 milijonov odhodkov ter 35 milijonov terjatev, ki so jih namenili za kreditiranje drobnega gospodarstva. Svetniki so kritično ocenili upravičenost subvencioniranja posameznih projektov ter posebej realizacijo proračuna za prvo polletje letošnjega leta, saj so realizirali le 28 odstotkov sredstev, ki so planirana za to ob-

dobje. Takšen izpad upravičujejo z velikim številom investicij, ki so sredi gradnje in {e niso zaključene, bodo pa v mesecu ali dveh.

Med zanimivejšimi temami ob obravnavi posameznih postavkah letošnjega proračuna je bila zagotovo razprava in poznej{i sklep

0 odkupu parcele ob nogometnem igri{~u Markovci za 1,6 milijona. Zanjo so se namre~ ~lani športnega društva Markovci borili skoraj 15 let, prav toliko pa je stara želja po širitvi igrišča. Po krajši razpravi so sklenili da bodo PGD Stojnci primaknili še

1 milijon tolarjev za nakup novega gasilskega vozila, tako da bo skupni prispevek občine tudi v tem primeru 5 milijonov.

SOFINANCIRALI 100 INTERNETNIH PRIKLJUČKOV

Veliko besed so namenili nujnosti posodobitve in širitve kabelskega televizijskega sistema na celotnem območju občine Mar-kovci in sklenili, da bodo za izgradnjo CATV sistema namenili še sredstva, ki sicer ostajajo v rezervi. Ob tem je pohvale vredna tudi razvojna odločitev svetnikov, da bo občina vsakemu občanu, ki bo sklenil naročniško razmerje za priključek na internet, primaknila po 30.000 tolarjev. Pričakujejo, da bodo v letošnjem letu sofinancirali vsaj 100

internetnih priključkov, zanimivo pa je, da je zanje posebno zanimanje tudi pri kmetijskih proizvajalcih, ki v tem vidijo odprto okno v svet.

Brez bistvenih pripomb so se dogovorili in določili cene vzgoj-novarstvenih programov za oskrbo otrok v vrtcu Markovci, ki bodo veljale od 1. septembra dalje. Po županovih trditvah so te zagotovo nižje od cen okoliških vzgojno-varstvenih ustanov, saj prav te dni urejajo svoj vrtec v prostorih markovske osnovne šole. Po predstavitvi in krajši razpravi so svetniki potrdili investicijski program za gradnjo večnamenske dvorane v Markovcih, ki naj bi jo pričeli graditi prihodnje leto ali najkasneje v letu 2002 in naj bi veljala okoli 360 milijonov. Potrdili so tudi investicijski program za obnovo ceste Bukovci-Nova vas, ki so jo že pričeli obnavljati s sofinanciranjem ministrstva za okolje in prostor.

Da bi se prilagodili in uskladili z uradnimi urami v Upravni enoti Ptuj in mestni občini Ptuj, so se dogovorili in sprejeli sklep o spremembi uradovanja občinske uprave. S posebnim sklepom so dali soglasje k ustanoviteljstvu Zdravstvenega doma Ptuj, strinjali pa so se tudi s sofinanciranjem izgradnje dializnega centra v Splošni bolnišnici Ptuj. Ob koncu so soglašali z vknjižbo lastninske pravice na parceli v k.o. Lešje na območju občine Maj-šperk ter z vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah v k.o. Mostje na območju občine Jur-

M. Ozmec

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Kje je Lîublîana

Ustanovitev gigantskega holdinga, ki združuje vse slovenske proizvajalce elektri~ne energije (razen jedrske elektrarne v Kr{-kem), je naletela na silovite reakcije v Mariboru. Ostri ugovori in protesti veljajo vladni odlo~it-vi, da bo sedež te velike gospodarske združbe v Ljubljani in ne v Mariboru, kot so nekateri predlagali in glede na tradicijo tudi pri~akovali. Poslanec SLS - SKD Franc Kangler pravi, da gre za "rop stoletja".

NEZADOVOLJEN MARIBOR

Maribor je svoj~as (v socializmu) že bil sedež celotnega slovenskega elektrogospodarstva, na ožjem in širšem obmo~ju Maribora je znamenita (in poslovno uspešna) veriga Dravskih elektrarn. Lahko bi rekli, da je elektroenergetika že dolgo neke vrste zaš~itni znak Maribora in nekakšna primerjalna prednost, zato so bile še toliko bolj šokantne besede ministra za okolje in prostor (v ~igar pristojnost sodi tudi energetika) Janeza Kopa~a, da Maribor - za razliko od Ljubljane -nima vseh potrebnih kadrov, ki bi zagotavljali uspešno poslovanje novega holdinga. V Mariboru v nasprotju z ministrom dokazujejo, da so zagotovo najbolje usposobljeni in najbolj poklicani za vodenje slovenskega

elektrogospodarstva.

Seveda bi bili naivni, ~e bi sklepali, da se v Mariboru zavzemajo za sedež elektrogospodarskega holdinga zgolj zaradi "tradicije" in zaradi "svojih" elektrarn. Zelo pomembno, ~e ne kar odlo~ilno vlogo pri tem imajo predvsem fi-nan~ni vidiki, pa tudi vprašanja ekonomskih in regionalnih odnosov znotraj Slovenije, še bolj konkretno ~edalje bolj izraziti (in tudi konfliktni) ob~utki o preveliki slovenski centralizaciji, o prevelikem kopi~enju pristojnosti - in denarja zgolj v Ljubljani. Gre skratka za pomembno dilemo, kako se razvija Slovenija in kakšen bo njen nadaljnji razvoj. V tem okviru je še posebej pomembno, kakšen je in kakšen bo položaj Ljubljane kot glavnega mesta, kako dale~ bo od drugih ne samo geografsko, ampak predvsem statusno in finan~no. To pa znatno presega zgolj problematiko odnosov med Ljubljano in Mariborom, ~eprav se morda zdijo nesporazumi in napetosti med njima ta hip najve~ji. Gre za veliko bolj usodno dilemo, kako se bo razvijala Slovenija - ali policentri~no ali centralisti~no.

Policentrizmu kot vladajo~i filozofiji prejšnjega slovenskega režima gre zasluga za razmeroma enakomeren in uspešen razvoj celotnega slovenskega obmo~ja, za preseganje ekonomskih in so-

cialnih razlik v mestu in na vasi, v centru in provinci. V nekdanji Jugoslaviji je bil slovenski razvojni model v direktnem nasprotju z usmeritvami v drugih republikah, ki so svoj razvoj bazirale zgolj na nekaj izbranih centrih in zaradi tega doživljale veliko ve~ pretresov in neuspehov kot Slovenija. Morda so bili glede tega najbližji primer ravno Hrvati, ki so se dolgo usmerjali na koncentracijo ekonomske in politične moči predvsem v nekaj velikih mestih, še zlasti v Zagrebu. Na koncu so -po velikih težavah - tudi oni prešli na politiko policentričnega razvoja, vendar še vedno manj dosledno in manj uspešno kot Slovenija. Zaradi vsega tega se zdi še toliko bolj nerazumljivo (in skrb zbujajoče), da čedalje več znamenj opozarja na to, da sodobna Slovenija gleda policentričnega razvoja nima povsem jasnih usmeritev. Težko bi kar tako trdili, da v Sloveniji ni več politike policentričnega razvoja. Vendar pa preveč očitkov in vprašanj vendarle sugerira vtis, da glede tega obstaja vsaj določena zmeda, da v posameznih okoljih živijo z občutkom, da jih nekdo podcenjuje, da jim hoče nekaj vzeti. To pa ni dobro. Vsekakor bi se morali zavedati, da je najnovejši mariborski protest proti vladni odločitvi pravzaprav po desetih letih samostojnosti prvi zelo resen ekonomski spor znotraj Slo-

SLOVENSKA BISTRICA / ODPRLI TRGOVSKI CENTER

NOV MERCATORJEV

Bogata ponudba na skoraj 1800 kvadratnih metrih

Družba Mercator SVS, d.d., Ptuj je 12. marca letos, ob četrtem prazniku občine Slovenska Bistrica, na celotni po-vr{ini lokacije nekdanjega starega Montala pričela graditi nov trgovski center. Kot je ob odprtju povedal Stanislav Brodnjak, predsednik uprave Mercatorja SVS, so center, izvajalec del je bil mariborski Konstruktor, zgradili v pičlih treh mesecih in sedemnajstih dneh.

Stanislav Brodnjak je ob tem še predstavil sam trgovski center, zgrajen na 3.223 m2 površine, od tega je 1.777 m2 prodajnih površin, z dvanajstimi lokali, dva od teh sta Mercatorjeva — supermarket s površino 1.745 m2 površine in Drogerija, vseh zaposlenih pa je petinpetdeset delavcev. Pod streho trgovskega centra so še gostinski.lokal Pekarne Jager — Panda iz Maribora, prodajalna čevljev Alpina Žiri, otroška trgovina Ariel Ljubljana, Turistična agencija Pontos Slovenska Bistrica, frizerski salon Dalmatinka iz Maribora, cvetličarna Iris Slovenska Bistrica, zlatarstvo Slovenska Bistrica, darilni kotiček, tekstilna trgovina Clark CO Ljubljana in Loterija Slovenije. Ob centru je na voljo 85 parkirnih mest, tu je tudi bankomat. Delovni čas centra je od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure.

Vesel je bil odprtja tudi slove-njebistriški župan dr. Ivan Žagar, saj je tik ob vojašnici v rekordnem času zrasel lep, sodobno zgrajen objekt. "To je pomembno tudi za občino, izbira te lokacije pomeni, da je mesto središče prometnih poti, sama naložba pa nadaljevanje gospodarskega razvoja naše občine, ohranjanja števila delovnih mest, nadejamo se tudi kakšnega novega, in kar zadeva ponudbo, nove možnosti za naše občane," je v nadaljevanju povedal dr. Žagar ter se ob tem zahvalil Mercatorju za donacijo z željo, da še naprej uspešno peljejo svoje cilje.

Mercator želi tudi na druge načine pomagati okolju, ki ga je sprejelo za dobrega soseda. Mer-cator SVS, d.d., Ptuj se je izkazal tokrat tudi kot donator. Tako so ček za 500 tisoč tolarjev poklonili Zdravstvenemu domu Slovenska Bistrica in enako vsoto še

snično grelo, so župan dr. Ivan Žagar, predsednik uprave Mer-cator SVS Ptuj Stanislav Brod-njak, predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič ter Marjan Banič, direktor Mercatorjevega maloprodajnega območja dve, kamor sodita območji Slovenske Bistrice in Šmarij pri Jelšah, prerezali vrvico pred vhodnimi vrati trgovskega centra in kupci so lahko pričeli nakupovati.

Ob odprtju je pel Werner, v zrak pa so poleteli rdeči Merca-torjevi baloni kot znak, da je nov

Vrvica ob vhodu je prerezana radovednostjo vstopajo v nov Foto: Samo Brbre

Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica.

Ob odprtju je govoril tudi predsednik uprave poslovnega sistema Mercator, d.d., Zoran Jan-kovič in poudaril, da je vesel novega centra v po rezultatih najboljši Mercatorjevi hčerinski družbi Mercatorju SVS Ptuj, ter dodal, da dajejo v njihovih trgovinah prednost slovenskemu blagu.

Ker je vroče julijsko sonce re

in obiskovalci z zanimanjem ter Mercatorjev trgovski center.

trgovski center v Slovenski Bistrici odprt.

S tem pa aktivnosti pri Merca-torju SVS Ptuj niso končali. 10. avgusta bodo pričeli gradnjo podobnega centra še v Slovenskih Konjicah, potekajo pa tudi aktivnosti na področju uvajanja ISO 9001, preurejeno je bilo skladiščno poslovanje, poteka pa je tudi nadaljnja optimalizacija organizacije družbe.

Vida Topolovec

venije, ki po marsičem spominja na politično-ekonomske konflikte, ki smo jim bili priča v nekdanji jugoslovanski federaciji.

KAKŠEN RAZVOJ SLOVENIJE

Kritike iz Maribora očitajo predvsem arogantnost ministru Kopaču in vladi. Seveda pa bi se lahko spraševali tudi o vlogi posameznih koalicijskih partnerjev v vladi. Premier dr. Drnovšek in njegova Liberalna demokracija sta očitno brez pomislekov podprla svojega ministra Kopača - in tega ne skrivajo (in za zdaj tudi ne skušajo popravljati). Bolj problematično se zdi ravnanje preostalih treh koalicijskih in partnerjev - ZLSD, SKD, SLS in upokojenske stranke, ki očitno v vladi niso storila vsega, da bi preprečile sporno odločitev o sedežu holdinga v Ljubljani (od treh ministrov ZLSD v vladi je npr. samo eden glasoval proti takšni odločitvi), zdaj pa v Mariboru (skupaj z drugimi) na veliko tožijo in obtožujejo vlado

Seveda ne gre zgolj za to, kaj bosta dobila Ljubljana in kaj Maribor. Kompletno bi morali ugotoviti, ali je Ljubljana res (in koliko) v priviligiranem (ekonomskem) položaju zgolj zato, ker je sedež države. Če gre pri tem za dejansko velike vsote in zaznavne razlike, bi morali nemudoma sistemsko urediti, da se to ne bi dogajalo, če ne drugače, tudi s posebnim,

nekakšnim eksteritorialnim statusom državnih organov in državnih financ. S prenašanjem posameznih državnih funkcij in inštitucij zgolj na Maribor ali še kakšno drugo slovensko mesto se problem rešuje samo delno, saj se bodo v takšnih razmerah prej ko slej protestno oglasila tudi druga mesta, ki ne bodo zajeta v delitev državnega kolača ...

Vsekakor pa vlada ne bi smela molčati (in ostati brez mnenja) ob očitkih, ki smo jih zadnje dni prebrali v zvezi z odločitvijo, da bo sedež holdinga slovenskih elektrarn v Ljubljani. Franc Kangler, poslanec SKD - SLS Slovenske ljudske stranke je dejal, da je s to odločitvijo padla zadnja kapitalska trdnjava v Mariboru. "O kapitalu, ki ga bodo ustvarile Dravske elektrarne, bodo odločali ljudje iz Ljubljane. Občutek imam, da gre za rop stoletja v Dravski dolini in Mariboru, kjer bi zaradi tega lahko visele črne zastave na pol droga ..."

Glavna urednica mariborskega Večera Majda Struc piše, da je "odločitev vlade, da bo sedež družbe holding Slovenske elektrarne, d.o.o., Ljubljana, ni le krepka zaušnica decentralizaciji države, glede na to, kako je bila sprejeta, dokazuje tudi neznosno arogan-co trenutno v vladi najmočnejše stranke, ki v posmeh strokovnim argumentom, opozorilom 52 poslancev (iz vseh strank, tudi iz LDS) in mnogih drugih, sledi

vztrajanju svojega okoljskega ministra. Trije cilji za ustanovitev Holdinga (enoten nastop domačih proizvajalcev električne energije, izvedba projekta hidroelektrarn na spodnji Savi reševanje problematike investicij) bi bili uresničljivi tudi na sedežu v Mariboru, težava je le s četrtim razlogom, ki ga navaja minister Kopač, in sicer '...z ljudmi iz holdinga bom moral komunicirati vsaj nekajkrat tedensko...' Razdaljo do Štajerske bi bilo z ministrovim priljubljenim vozilom - s skuterjem -seveda težko premagati, znano pa je, da prihajajo član Drnovškove vlade v Maribor običajno z avtobusom in čisto po naključju v predvolilnem času ...

Saj ne more biti res, pa vendar je, da je vlada prav na dan, ko je enemu najpomembnejših območij v državi spodrezala krila razvoja, sprejela strategijo regionalnega razvoja, ki je uresničitev zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ob tem, kako si torej poslej zamišlja decentralizacijo in skladnejši regionalni razvoj, nam že skoraj zmanjkuje domišljije, kaj šele vere, da se bo to kdaj tudi uresničilo. Ne samo poslanci, gospodarstveniki, politiki in vsi združeni lobist, tudi tisti, ki smo podvrženi le lokalnim čustvom, smo nekako dobili občutek, da nam je vlada zaukazala: tu imate 'nič', pa dobro ga držite."

Jak Koprive

šinci

QíiMňintom

TURŠKI VRH /

POSTAVILI BODO KLOPOTEC VELIKAN

Na Turškem Vrhu v neposredni bližini cerkvice sv. Mohorja bodo pri Ivanu Kokotu - po domačem "Majurovem Hanzu" v soboto, 4. avgusta, ob 15. uri pričeli postavitev klopotca velikana. Obljubljajo, da bo eden največjih daleč naokoli, zato bodo veseli vsakega obiskovalca. (-OM)

PTUJ / BRIGADIRJI UDARNIŠKO

Kljub poletju in počitnicam bodo člani kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad iz Ptuja to soboto, 4. avgusta, pripravili udarniški dan, na katerem bodo čistili okolje spomenika Sloven-skogoriške česte v Mostju. Zbrali se bodo ob 18. uri pri gostišču Savaria v Rogoznici. V sredo, 8. avgusta, se bodo ob 12. uri zbrali v prostorih stare OŠ Dor-nava na seji glavnega odbora za srečanje MDA Pesnica 1946, popoldne ob 17. uri pa se bodo skupaj udeležili spominske slovesnosti v spominskem parku Mostju, kjer bodo k spomeniku položili venec. (-OM)

MAJŠPERK / SREČANJE

UPOKOJENCEV

PODRAVJA

V društvu upokojencev Majš-perk se pripravljajo na organizacijo regijskega srečanja društev upokojencev Podravja, ki bo v soboto, 11. avgusta, ob 10. uri v Majšperku. Po besedah predsednika Cirila Murka pričakujejo okoli 2000 upokojencev iz vseh društev upokojencev podravske regije, ki se bodo v Majšperk pripeljali s posebnimi avtobusi. Pripravljajo jim bogat kulturni program, skupno kosilo in še kaj. (-OM)

PTUJ / TURNIR V BALINANJU

V program praznovanja letošnjega praznika mestne občine Ptuj se vključujeta tudi mestna četrt Center in Športno društvo Center Ptuj. Jutri, 3. avgusta, bosta na balinišču ob Potrčevi 34 na Ptuju organizirala tradicionalni turnir v balinanju. Nastopile bodo ekipe četrti in mestne občine. (MG)

SLATINA / PRIKAZ @ETVE IN [KOPANJA

Vaški odbor Slatina - Mali Okič pripravlja v soboto ob 15. uri pri Devetakovih v Slatini prikaz žetve žita na tradicionalni način. Prikazali bodo tudi škopanje in pripravo slame za kritino. Pozneje bodo s slamo pokrili domačijo - cimprano hišo pri Belšakovih. Turistično društvo Cirkulane in vaški odbor Slatina - Mali Okič bosta prireditev izpeljali iz dveh namenov: prikazati in ohraniti stare običaje ter pomagati domačinu ohraniti cimpračo v prvotni obliki in namenu. (MS)

ŽAMENCI / GOBARSKI PRAZNIK

V nedeljo bo v Žamencih že 28. gobarski praznik, ki ga tudi letos pripravljajo člani PGD Žamenci. Ob 16. uri bodo odprli razstavo gob v naravnem okolju, nato bodo doskočili padalci Aeroklu-ba Ptuj, s plesi se bodo predstavili člani in članice folklorne skupine in gospodinje iz Jur-šincev. V programu bodo sodelovali člani konjeniškega kluba Ptuj in Gorišnica. Program bo povezoval humorist Geza. V nedeljo boste lahko v Žamen-cih pokusili specialitete iz gob. (ms)

RANCA / 6. SREČANJE MOTORISTOV

Jekleni konjiíki brneli po naših cestah

Pretekli konec tedna so motoristi MK Kurent Ptuj organizirali že 6. sre~anje motoristov, ki se je dogajalo na Ranci, zraven velikega števila udeležencev z motorji pa je bilo seveda tudi veliko obiskovalcev brez motorjev. Prireditev je bila zelo dobro organizirana in speljana brez ve-~jih zapletov.

MK Kurent Ptuj deluje že sedmo leto in ima 38 članov, ki zase pravijo, da so sicer vikend motoristi, ampak se svojemu ko-nji~ku predajajo s srcem in du{o. Vsak petek se zbirajo v gostilni Klinc, saj svojih prostorov nimajo, čeprav si prizadevajo, da bi jih dobili.

Letos so organizirali že {esto srečanje motoristov in že tretjič na Ranci. Gostom so nudili prostor za {otorjenje, kjer se je nahajalo med 50 in 100 {otori, imeli so urejene sanitarije, nudili so tudi gostinske storitve in obilico glasbe. Nastopile so skupine Utopija, Kose in drugi.

Svoje glasbene talente sta preizkusila tudi dva motorista, Tim (MK Black Dragons) in Karl (MK Kurent Ptuj), ki sta po končanem koncertu v petek samoiniciativno stopila na oder in igrala na klaviature ter kitaro do jutranjih ur.

Čez dan so bile na sporedu motoristične igre in največ nav-du{enja je bilo nad vlečenjem vrvi, pri katerem je sodelovalo kar 12 ekip; za prve tri je Branko Klinc, lastnik Deta centra Ptuj, prispeval kurentove kape. Organizirana pa je bila tudi panoramska vožnja. S Ptuja je vožnjo začelo 231 motoristov, kjer

jih je najprej pogostil Mirko Vindi{ v bistroju Maraton, nato so nadaljevali vožnjo čez Rogo-

znico, Borovce in Mo{kanjce, v Gori{nici jih je pogostil župan Slavko Visenjak, ob koncu pa so

LEVANJCI / KRAVA POVRGLA TROJČKE

To se v domaii vasi še ni zgodilo

Pred dnevi so nas obvestili, da so se v hlevu pri Žampovih v Levanjcih rodili kravji troj~ki. Ker se to zelo redko dogaja, smo jih obiskali ter teli~ki in bikca poslikali skupaj z njihovo sedemletno mamo, ki je v tem letu obogatila Žampov hlev skupno že s petimi teleti. Teli~ki, ki so ob našem obisku bili stari že nekaj ve~ kot en teden, nikakor niso razumeli, da bi jih radi imeli skupaj na fotografiji, zato jim je doma~i sin moral natakniti ože okrog vratu in držati.

Tokrat se pri Žampovih poroda niso lotili sami, ampak jim je pomagal veterinar Martin Ko-zoderc, ki tudi sicer prihaja na kmetijo, če je kaj narobe z živino. Pri porodih v glavnem nimajo problemov, vsaj polovica živali ga opravi brez pomoči, sicer pa so domači v tem poslu kar ve{či, tudi dvojčkom sami pomagajo na svet.

Ob obisku smo pokramljali z Antonom Žampo, ki je pred sedemnajstimi leti prevzel kmetijo, in z očetom Janezom, ki {e je čil možakar (spominjamo se ga kot poslanca v prvem slovenskem parlamentu) in je na Žampovi kmetiji gospodaril od svojega {tirinajstega do {estde-setega leta starosti.

Kmetija je specializirana, saj se ukvarjajo zgolj z mlekarstvom in govedorejo. V hlevu imajo 44 mlekaric, 43 plemenskih te-lic ter 22 pitancev. V hlevu je kar gneča, ne dosegajo več no-vej{ih standardov, 1,9 m2 pros-

tora za žival. Dnevno oddajajo okrog 900 litrov mleka v ptujsko mlekarno. Dojenje in hranjenje živali (v hlevu) je računalni{ko vodeno.

Glede položaja slovenskega mlekarstva je Janez Žampa menil, da je preveč razdrobljeno, na ceno mleka, ki je za potro-{nika vi{ja, za kmeta pa nižja kot v evropski skupnosti, pa ob razdrobljenosti vpliva {e sistem predaje mleka oziroma plačevanje, saj vsi posli gredo preko zadrug, ki jemljejo določen odstotek provizije.

Ko smo mladega gospodarja vpra{ali, kako si organizirajo dopuste, je odgovoril, da bi se sicer dalo delo tako organizirati, da bi si tudi dopust privo{čili, ampak je letni oddih bolj stvar človekovih navad, ki si jih niso privzgojili, tako da se zadovoljijo zgolj s kak{no ekskurzijo, ki naj bo po možnosti strokovna.

Franc Lačen

Gospodar Anton Žampa z očetom Janezom, ki je šestinštiride-set let gospodaril na kmetiji. Foto: Fl

jih pogostili še v okrepčevalnici na Borlu. Proti Ptuju so se vračali skozi Bukovce in Stojnce. Med panoramsko vožnjo so se motoristi še priključevali, tako da se jih je na Ptuj vrnilo okoli 350, za večjo varnost v prometu pa jih je obdajalo tudi policijsko spremstvo, za kar se MK Kurent Ptuj policistom še posebej zahvaljuje.

Pestro je bilo tudi zvečer, ko je bil organiziran tudi striptease. Prvi večer so imeli eno poklicno slačipunco, večer pa jim je popestrila tudi prostovoljka iz Maribora, ki je kar na svojo željo odložila cunjice in dodobra razgrela motoriste. Naslednjo noč pa se je ob dveh poklicnih sla-čipuncah opogumil tudi eden izmed motoristov in tako poskrbel tudi za ženski del občinstva.

Udeleženci motorističnega srečanja so bili iz vse Slovenije, nekaj tudi iz sosednje Hrvaške, ob obilici jeklenih konjičkov pa so si lahko vsi ljubitelji motorjev napasli oči.

Jana Skaza

Da je male podivjančke bilo moč fotografirati skupaj, jih je bilo treba privezati; v ozadju njihova mama, ki je v letu dni v hlev skupno prispevala že pet telet.

TEDNIKOVA ANKETA

Kam na dopust

Prvi poletni mesec je za nami, nekateri so ga že preživeli dopustniško, drugo o tem šele razmišljajo, saj se je avgust komaj za~el. Zato smo v tokratni anketi mimoidoče Ptuj-cane in Ptujčanke povprašal, kako mislijo preživeti letošnji dopust.

Sandi Ferčec: "Na dopust ne hodim najbolj rad. Letos bom teden dni preživel s punco v Poreču, ker ni daleč in sem sli{al, da je tam baje ful super in da se ga da zelo dobro žurati."

Edita Svenšek: "Letos ne grem na dopust iz finančnih in zdravstvenih razlog. Najraje hodim na hrva{ko obalo, ker je tam dosti lep{e in prijetneje kot na slovenski obali, kjer so same skale. Rada imam tako plažo, kjer se da lepo normalno iti v morje, ne pa da kar naenkrat iz-

gubi{ tla pod nogami. V Sloveniji raj{i hodim v toplice."

Ziberi Musli: "Dopust bom preživel v Poreču pri bratrancu. Nimam kakega posebnega kraja, kjer bi vsako leto zapored preživljal dopust."

Andreja Lah: "Letos smo že bili na Pa{manu. Tam je zelo prijetno, saj se človek lahko malo v miru odpočije in si nabere novih, svežih moči za novo delovno sezono. Vedno rada menjam kraje, kamor se odpravljam na počitnice. Mogoče bomo {e {li

kam čez vikend."

Veliu Lulzimi: "Zelo rad hodim na dopust, vendar letos žal ne bom mogel iti. Predvsem iz finančnih razlogov, saj so cene zelo visoke. Ce bi šel, pa bi to gotovo bilo hrvaško primorje zaradi lepega morja."

Renata Jurgec: "Najprej bom teden dni preživela s prijateljicami v Rovinju, ker imajo tam prijateljičini sorodniki vikendico. Po tem pa bova s fantom šla v Poreč. Najrajši pa grem na otok Cres, ker je tam poleg lepega morja tudi veliko prijaznih ljudi."

Večina anketirancev (veliko se jih ni želelo fotografirati) se za preživljanje poletnega dopusta najraje odloča za hrvaško obalo, ker je morje dosti lepše, pravijo, in plaže niso tako skalnate kot pri nas. Eden izmed glavnih razlogov pa je tudi, da na Hrvaškem (v glavnem) ni potrebno plačati vstopnine za na plažo.

Ozren Blanuša

Sandi Ferčec, Edita Svenšek, Ziberi Musli, Andreja Lah, Veliu Lulzimi in Renata Jurgec.

INTERVJU / DR. MIRKO TOS - SLOVENEC NA DANSKEM

V Sloveniji so se stvari precej spremenile

Dr. Mirko Tos se je rodil 3. oktobra 1931 v Vitomarcih v Slovenskih goricah. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju. Po maturi leta 1951 je študiral medicino v Ljubljani. Promovi-ral je leta 1957. Še istega leta ga je pot odpeljala v Nemčijo in potem na Dansko, kjer živi in dela še danes. Na Danskem se je zaposlil v bolnišnici v mestu Vejle, v letih 1959 in 1960 pa je služboval v mestu Helsingor, 40 km severno od Kobenhavna. V tistem času je opravil trinajst izpitov, potrebnih za nostrifikacijo ljubljanske diplome. Potem se je specializiral v otorinolaringologiji na treh univerzitetnih klinikah v Kobenhavnu in leta 1966 postal specialist, še isto leto pa tudi doktor znanosti ter naslednje leto pri-marij otorinolaringološkega oddelka bolnišnice Glostrup v Kobenhavnu. Takrat je bil najmlajši primarij na Danskem. Leta 1972 je bil imenovan za primarija univerzitetne klinike Gentofte. Leta 1975 je postal docent in leta 1979 redni profesor na univerzi v danskem glavnem mestu ter šef univerzitetne otorinolaringološke klinike Gentofte. To delo še danes opravlja. Je vrhunski strokovnjak mednarodnega slovesa na področju bolezni ušes, nosu in grla.

Leta 1982 je prejel Kleinovo nagrado. Je edini aktivni častni član danskega otorinolaringolo-škega društva, pa tudi častni član ameriškega, nemškega, italijanskega in francoskega združenja zdravnikov otorinolaringologov, od lani pa tudi Slovenskega zdravniškega društva.

Velja za otorinolaringologa, ki je napisal največ strokovnih publikacij. Tako njegovo znanstveno delo obsega 430 objavljenih publikacij v mednarodnih časopisih, pa okoli 300 publikacij, ki predstavljajo razna poglavja

merah. Dokazal sem povečanje gostote čašastih celic pri akutnem in kroničnem bronhitisu, pri kadilcih in pri ljudeh, izpostavljenih prahu. Na osnovi lastnih raziskav sem opustil kajenje. V letu 1969 sem začel kvantitativne raziskave sluznic tudi v ušesu, naslednje leto pa še v nosu in obnosnih sinusih. Po določitvi gostote mukoznih elementov v normalnih razmerah je bilo mogoče preiti na podrobne študije sluznic pri raznih boleznih srednjega ušesa in nosu. Te študije so bistveno pripomo-

knjig o kongresih, tu pa niso zajeti razni izvlečki predavanj.

Pravi, da domovino rad obišče in da je Slovenija lepa dežela, najlepši pa mu je Bled. Zato si je na Bledu postavil hišo. Udeležil se je tudi srečanja znancev, prijateljev in sorodnikov, rojenih v fari Sv. Andraža. Ob njegovem obisku rojstnega kraja pa smo mu zastavili nekaj vprašanj.

TEDNIK: Kdaj ste se pričeli ukvarjati z znanstvenim delom?

"Moje temeljno znanstveno delo se je pričelo s pripravo disertacije leta 1961. V tem delu, ki sem ga končal leta 1966, sem dokazal splošne zakone o razvoju in rasti mukoznih žlez ter posebej proučil gostoto, število in razporeditev žlez v dihalih pri novorojenčkih. V nadaljevanju raziskovalnega dela sem kvantitativne preiskave mukoznih žlez in čašastih celic razširil na bronhije pri otrocih in odraslih v normalnih in bolezenskih raz

gle k boljšemu razumevanju poteka bolezni na dihalnih poteh, kot so bronhitis, sinusitis in zlasti kronična kataralna vnetja srednjega ušesa pri otrocih.

Izvedel sem tudi obsežno raziskavo vnetja srednjega ušesa pri otrocih in dokazal, da je imelo 80 odstotkov pregledanih otrok to bolezen že v prvih štirih letih. Vrsto dotlej nezadostno pojasnjenih pojavov, med njimi trajno perforacijo bobniča pri kroničnem otitisu, je bilo mogoče na podlagi teh ugotovitev bolje pojasniti. Precej teh raziskav je bilo tudi kliničnih znanstvenih raziskav, ki so potekale vzporedno s tem. Klinično smo jih testirali na osnovi rekonstrukcije."

TEDNIK: Va{a klini~na znanstvena dela uvajajo pri kirurgiji srednjega in notranjega u{esa nove metode mikrokirurgije.

"Dokazal sem, da pri Meniere-vi bolezni učinek nekaterih tovrstnih operacij ni bil večji kot placebo efekt, kar je posebej v

ZDA, kjer te operacije pogosto opravljajo, vzbudilo veliko zanimanje."

TEDNIK: V letu 1976 ste prišli do velikih odkritij, nam jih lahko opi{ete?

"Uvedel sem translabirintalno kirurgijo tumorjev slušnega živca, na kar so k meni začeli prihajati pacienti iz cele Danske in tako je klinika, ki jo vodim, postala vodilna in edina klinika v teh posegih. Ti tumorji ležijo globoko v možganski bazi, na težko dostopnem delu možganske votline, zato je potrebna izjemna mikrokirurgija, da se živci, ki ležijo ob tumorju, ne poškodujejo. Danes te operacije opravljajo v vseh razvitih državah in tudi v Sloveniji."

KO GLUHI SPET SLIŠIJO ...

TEDNIK: Vem, da obstajajo operacije, ko se lahko vsadi v notranje uho elektroda, ki omogoča, da se gluhim in gluhonemim osebam povrne sluh - tako imenovana kohlearna implantacija.

"Da, to je ena največjih znanstvenih pridobitev naše stroke, ko se vstavi v notranje uho neke vrste elektroda - računalnik, ki stimulira niti slušnega živca in prenese gotove električne impulze do možganov. S tem sem začel leta 1982 pri odraslih in leta 1992 pri otrocih. Fantastičen dosežek je, ko lahko gluhonemim daš sluh in s tem omogočiš, da dobijo tudi govor. Bistveno je, da se implantacija naredi čimprej po rojstvu, najboljše pred drugim letom. Možganski center za govor mora čimprej dobiti impulze sluha, če teh ne dobi, 'leži' neobdelan in se to področje porabi za druge funkcije. Zato je važno, da se operira zgodaj in ta center stimulira. Čez nekaj let gluh otrok lahko sliši in govori. V pogledih implantacije so druge stroke, na primer rekonstrukcija vida, še daleč zadaj. Te operacije se danes delajo v vseh zahodnih državah in tudi v Sloveniji kot rutinska operacija, ki je zelo draga, saj takšna elektroda stane 50 tisoč nemških mark, je pa v bistvu zelo dobra naložba. Za to sem se boril 20 let in pot ni bila lahka, bil je odpor gluhih, ki so trdili, da to ni bolezen, ampak življenjski stil. Prva leta smo imeli 2 do 3 operacije, danes jih imamo na Danskem 40. Končno smo premagali to oviro, da bodo lahko vsi otroci pozdravljeni. Pri odraslih je problem drugačen, ker že imajo govor. Če postanejo gluhi od meningitisa, se jim vstavi elektroda in se potem hitro spet naučijo razumeti sluh z novimi impulzi."

TEDNIK: S čim se trenutno ukvarjate?

"Pred štirimi tedni je bil v Kobenhavnu peti evropski kongres kirurgov možganske lobanje. To združenje se sestoji iz nevrokirurgov, otorinolarin-gologov, čeljustnih kirurgov in nevroradiologov. Skratka vseh zdravniških panog, ki zdravijo komplicirane in kirurško težko dostopne bolezni možganske baze. Zato ti posegi zahtevajo interdisciplinarno sodelovanje vseh teh strok. Zato sem bil trenutno zelo zaseden s problemi tega področja. Posebno smo raziskovali kvaliteto življenja pacientov, ki so bili operirani na možganski bazi. Danes lahko s pomočjo modernih nevroradio-loških preiskav odkrijemo bolezni - tumorje zelo zgodaj, ko so še majhni in dajo zelo malo simptomov. Velike znanstvene naloge pa so, da se ugotovi, ali je res potrebno vse te tumorje tako zgodaj operirati ali ne, ter tudi, ali ti tumorji res rastejo. To so nove znanstvene naloge, ki bodo važnejše v naslednjih letih. Ugotoviti moramo, kakšne so posledice operacij za pacienta oziroma kakšno ceno plača pacient za operacijo, ki mogoče sploh ni bila potrebna. Vprašati se moramo, ali je res potrebno benigni tumor pri starejšem pacientu odstraniti, ko pa mogoče sploh ne bo postal tako velik, da bi ogrožal njegovo življenje. Ves napredek, ki najde majhne tumorje, nam daje nove naloge, da dokazujemo, ali jih je res treba odstraniti ali ne. Moderna znanost in tehnologija nam dajeta ogromno novih možnosti, nalagata pa nam, da raziščemo, kako bomo to tehnologijo najkoristneje izrabili za pacienta. Razen teh težkih problemov se sedaj ukvarjam z novo metodo zdravljenja štrle-čih ušes. To je majhna stvar, ki je pomembna za našo stroko. Sedaj smo končali poskuse. Otrokom smo takoj po rojstvu, v starosti od dveh tednov do 5 let, montirali plastično sponko, ki uho čez noč drži v pravi obliki. Čez dan se sponka sname in uho drži v pravem položaju obojestranski samolepilni obliž. To nosijo pacienti čez dan in ni moteče, se ne vidi. Napredujemo z majhnimi koraki. Tako dajemo pacientom možnost, da se zdravijo z operacijo ali brez operacije. Stroka si mora prizadevati za to, da ne zdravi samo hudih bolezni, ampak ljudem izboljšujemo kvaliteto življenja. Veliko pa se tudi ukvarjam z nosno polipozo. To je bolezen, pri kateri izrastki sluznice blokirajo nosne poti in človek ne more dihati skozi nos. Že nekaj let imamo več znanstvenih projektov, ki ugotavljajo, kje se ti polipi začnejo tvoriti, kako se tvorijo in zakaj. To je pomembno predvsem za razumevanje pravega zdravljenja. To pomeni, ali naj polipe odstranjujemo z manjšimi kirurškimi posegi, brez uporabe večjih posegov. Odgovor na takšno vprašanje dobimo, če natančno poznamo vzrok."

TUDI PO UPOKOJITVI NE BO MIRU ...

TEDNIK: Kako ocenjujete razvoj medicine v zadnjih desetletjih?

"V zadnjih štiridesetih letih je medicina dosegla izreden napredek. Zame je to nekaj fantastičnega in imel sem priložnost ves ta čas biti v prvi vrsti, kjer smo vse te nove ideje in načine zdravljen

ja uvajali zelo zgodaj in rezultate primerjali na raznih mednarodnih kongresih. Nova doba bo s kirurškega vidika bolj dolgočasna, ker so stvari, se mi zdi, že zapisane. V desetih letih sem izdal štiri knjige o operacijah srednjega ušesa in vsaka ima okoli 1000 risb raznih operacij."

TEDNIK: Septembra letos boste praznovali 40 let zvestobe kobenhavenski kliniki, jeseni se boste upokojili. Kakšne načrte imate za v bodoče?

"Po upokojitvi bom nadaljeval v zasebni praksi, pa tudi udeleževal se bom strokovnih simpozijev; za nekatere imam že rezervirane datume za tri do štiri leta naprej. S kliniko, ki jo sedaj vodim, pa bom sodeloval kot znanstveni svetovalec."

TEDNIK: Boste po upokojitvi več sodelovali z domovino?

"Da, vse pa je odvisno od zdravja. Marsikatero sodelovanje bi se dalo uvesti: kirurška izobraževanja, strokovni simpoziji, pa tudi znanstveno sodelovanje. Z moderno komunikacijsko tehnologijo pa ni bistveno, kje se nahajaš."

TEDNIK: Kako ste do sedaj sodelovali z domovino?

"Vsa ta leta sem imel stike s slovenskimi otorinolaringologi. Večkrat sem bil tu kot predavatelj, pa tudi sodeloval sem na sestankih slovenskih otorinola-ringologov. Več slovenskih otori-

nolaringologov je bilo na mojem oddelku na Danskem, eni krajši, drugi daljši čas, kar me zelo veseli in upam, da so se mladi Slovenci dobro počutili na Danskem."

TEDNIK: Kako ocenjujete slovensko zdravstvo?

"Slovensko zdravstvo je podobno Danskemu. Oba sistema sta precej socialna, kar je tudi prav, in nista slaba. Posebej Danci se radi bahajo, da so najbolj socialna država. To pomeni, da pacient ne plača storitev. Sem pa tudi presenečen nad nekaterimi dosežki slovenskega zdravstva."

TEDNIK: Kako vidite razvoj zdravstva v bodoče?

"Čakalne in ležalne dobe morajo biti čim krajše. Na Danskem je zelo veliko rakastih obolenj, zato je država zaščitila te paciente z zakonom, ki nalaga nam zdravnikom, da moramo pacienta, pri katerem sumimo, da gre za rakasto obolenje, obravnavati v 14 dneh. Na žalost je država izdala samo zakon, ni pa nam dala ekonomskih možnosti, da to izvajamo."

TEDNIK: Kakšne so možnosti mladega zdravnika v Sloveniji ali na Danskem?

"V Sloveniji so se svari precej spremenile, tako da danes ni več bistvenih razlik. V obeh državah bodo zdravniki primanjkovali."

Zmago Šalamun

GORNJA RADGONA / PTUJCANKA MARIJA POSTALA RADGONCANKA

"Rojstnega kraja ilovek ne pozabi

fii

Tako nam je povedala ob našem srečanju Marija Maruško, ki se je pod imenom Majer rodila 26. junija 1934 v vasi Bukovci pri Ptuju. Pritegnil nas je njen simpati~ni naglas, ki jo izdaja, da ni doma~inka.

Marija in Ivan Maruško iz Gornje Radgone

"Res je, nisem Radgončanka, saj sem se rodila v vasi Bukovci, od koder sem obiskovala osnovno šolo v Markovcih. Kakor mnogi s podeželja sem tudi jaz nekaj časa delala doma, nato pa se zaposlila v domu upokojencev v Muretincih, kjer sem se priučila za kuharico. Po osemnajstih letih dela v domu sem se leta 1976 odselila v Gornjo Radgono, kjer sem spoznala Ivana Maruška in se z njim poročila. Kot kuharica sem se zaposlila v osnovni šoli Gornja Radgona in tam delala do upokojitve.

Čeprav sem bila v Gornji Radgoni lepo sprejeta, ne morem pozabiti domačega kraja. Po poroki sva z možem, ki je bil vdovec,

živela v njegovi hiši na Radgonskem gradu, sedaj že drugo leto stanujeva v bloku v Gornji Radgoni. V blok sva se preselila zaradi moževe bolezni, saj je skoraj popolnoma slep. Ker se sam ne more gibati, sem mu sedaj v veliko pomoč, za kar mi je zelo hvaležen.

Stike z domačim krajem sem obdržala prek sorodnikov in prijateljev. Ko je mož še videl in vozil avto, sva bila večkrat v rojstnem kraju, sedaj pa nekoliko manj. O življenju in delu v domačih krajih se sedaj seznanjam s pomočjo Tednika, ki ga berem že veliko let," je povedala Marija.

Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger

Program festivala DZG P^j 2001

1. KRJAVELJ - Ivancna Gorica

- Upanje je pol življenja, gl.: Jure Pečjak, bes.: Ivan Sivec

- Podari mi sliko, gl.: Jure Pečjak, bes.: Ivan Sivec

2. VRISK - Trebnje

- Sanje med brezami, gl.: Jože Avbar, bes.: Fanika Požek

- Najine noči, gl.: Jože Avbar, bes.: Majda Rebernik

3. SLOVENSKI ZVOKI

- Rogaška Slatina

- Lepa naša Slovenija, gl.: Bojan Lugarič, bes.: Ivan Sivec

- Trebušček moj, gl.: Bojan Lugarič, bes.: Vera Šolinc

4. ŠTAJERSKI KVINTET - Slovenska Bistrica

- Bela tančica, gl.: Edvin Fliser, bes.: Mira Žveplan-Ozvaldič

- Biseri ljubezni, gl.: Edvin Fliser, bes.: Milka Pristovni

5. Š.P.I.K - Ljutomer

- Najina mala princeska, gl.: Slavko Lašič, bes.: Vera Šolinc

- Med Prleki in Prekmurci, gl.: Drago Hanžekovič, bes.: Janez Hvale

6. FRANC ŽERDONER S PRIJATELJI - Gra{ka Gora

- Klasje, gl.: Franc Žerdoner, bes.: Franc Ankerst

- Mojškra, gl.: Franc Žerdoner, bes.: Franc Černelč

7. BRATJE GAŠPERIČ -

Podvinci

- Spomin poletne noči, gl.: Damijan Kolarič, bes.: Barbara Kolarič

- Vse za pravo srečo, gl.: Damijan Kolarič, bes.: Barbara Kolarič

8. VITEZI CELJSKI -

Celje

- Slovenska beseda, gl. Bojan Zeme, bes. Bernard Miklavc

- Na ohcetni dan, gl. Viki Ašič ml., bes. Suzana Potrč -Pointinger

9. KOMPROMIS -

Ormož

Nagrade

- zlati orfej - nagrada strokovne komisije za najboljši ansambel v vrednosti 100.000 SIT

- nagrada občinstva za najboljši ansambel v vrednosti 90.000 SIT

- nagrada za najboljšo melodijo v vrednosti 80.000 SIT

- Staretova nagrada Društva pesnikov slovenske glasbe za najboljše besedilo v vrednosti 100.000 SIT

- nagrada za besedilo v vrednosti 50.000 SIT

- Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupino

- nagrada strokovne komisije za najboljšega debitanta v vrednosti 45.000 SIT

- priznanja za doseženo šesto, četrto oziroma tretjo

zlato Orfejevo značko _

KOMISIJE 32. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE

Strokovna komisija za glasbo

Franc Lačen - predsednik, Edvard Holthaner, Anton Horvat, Dušan Kobal in Marjan Rus - člani.

Strokovna komisija za besedila

Jože Šmigoc - predsednik, Liljana Klemenčič, Marko Kočar - člana

Komisija za štetje glasov

Franc Fideršek - predsednik, Anton Brglez, Justina Lah, Jože Slodnjak in Marija Slodnjak - člani _ř

--10«,a mu In 9a,g fm-----------

__r.<l.,MI.»i»ill>.l»«Kl_

—-cmïïTi-

Družba za časopisno in radi>ko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADiaTEDNIK p.p. 95, Raičcva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/749-34-1Q,

?S7n93337rRlčir(557W53?g5rirđčtro^ poíE"ňá5li5IňIlč5tiaT<>tedřničin^^ $tlirïï:Ti5p77w^.raaiô<ë3riTR5I~

- V objemu mladosti, gl.: Avgust Skaza, bes.: Vera Šolinc

- V dvoje nama je lepo, gl.: Aleš Praprotnik, bes.: Vera Šolinc

10. IZVIR - Dobrna

- Kaj je res, gl.: Bojan Zeme, bes.: Vera Šolinc

- Fantič neugnan, gl.: Miro Klinc, bes.: Tone Gabršek

11. KRONA - Ptuj

- Objemi me močno, gl.: Ivo Podpečan, bes.: Braco koren

- Evropolka miru, bes.: Bernard Miklavc

12. DINAMIKA -

Jiršovci

- Na mnoga leta, gl.: Damjan Kolarič, bes.: Barbara Kolarič

- Prva lastovka, gl.: Edvin

Fliser, bes.: Šegula

Aleksandra

13. LIPOVŠEK - Velenje

- Pomladni spomin, gl.: Zvone Lipovšek, bes.: Vera Šolinc

- Lepa moja Štajerska, gl.: Zvone Lipovšek, bes.: Vera Šolinc

14. VESELI REVIRČA-

NI - Trbovlje

- Mama, gl.: Hans Tratnik, bes.: Ivan Sivec

- Z nami vam bo lepo, gl.: Franci Lipičnik, bes.: Ivan Sivec

15. MARJAN DROFE-

NIK - Šmarje pri Jelšah

- Zakonski stan, gl.: Primož Kosec, bes.: Ivica Cvikl

- Pri grajskem vodnjaku, gl.: Marjan Drofenik, bes.: Ivica Cvikl

16. PIK EXPRES -

Radlje ob Dravi

- Ti mi pomeniš vse, gl.: Vito Srebnik, bes.: Ivan Sivec

- V nebesih vinca ni, gl.: Vinko Štrucl, bes.: Ivan Sivec

17. FRANC POTOČAR

- Novo mesto

- Dan v maju, gl.: Franc Potočar, bes.: Fani Požek

- Na plesu, gl.: Franc Potočar, bes.: Ivan Sivec

18. ŠTRK - Ljutomer

- Hladen veter, gl.: Damjan Marič, bes.: Ivan Sivec

- Slovenke so dekleta, gl.: Edvin Fliser, bes.: Mira Žveplan

- Ozvatič

19. PODKRAJSKI FANTJE - Velenje

- Ej, ta ljubezen, gl. in bes.:

Franc Šegovc

- Prijatelji, pojdite z mano, gl.: Janko Hriberšek, bes.: Ivan Malavašič

20. MELOS - Smlednik

- Fantovska, gl.: Vilko Ovsenik, bes.: Franc Ankerst

- Prosim te za roko, gl.: Vilko Ovesnik, bes.: Metka Ravnjak Jauk

21. CVET - Radeče

- Ena ljubezen, gl.: Jože Umek, bes.: Fanika Požek

- Presneta fovšija, gl.: Igor Podpečan, bes.: Ivica Cvikl

22. PTUJSKIH 5 - Ptuj

- Jesen življenja, gl.: Bojan Šeruga, bes.: Drago Horvat

- Ko faušarija zagori, gl.: Damir Tkavc, bes.: Bernard Tavc

Ptuj

zakladnica tisočletij

Zaklenite vrata svojega doma In se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizUnga aH souvlgnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, vlnlčarlj in kmečkih pristav.

Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.

Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXII. SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE.

MESTNA OBČINA PTUJ

PTUJ / ZE DVAINTRIDESETIC PO DOMAČE

Tudi letos na prostem in zastonj

32. slovenski festival domače zabavne glasbe na Ptuju bo jutri, v petek, 3. avgusta, ob 19. uri na Mestnem trgu na Ptuju. Tudi tokrat bodo prišli na ra~un vsi ljubitelji doma-~e zabavne glasbe. Vstopnine ne bo, bo pa veliko glasbe, saj se bo predstavilo kar 22 ansamblov, vsak bo predstavil dve novi melodiji, mnogi ansambli pa se bodo potegovali za večkrat doseženo zlato Orfejevo značko. Podkrajski fantje iz Velenja bodo poskušali dohiteti ansambel Rupar iz Škofje Loke, ki je dosegel doslej največ Orfejevih značk, in sicer šest. Štrki iz Ljutomera in Cvet iz Radeč bodo poskušali doseči četrto, Melos iz Smlednika in Ptujskih pet iz Ptuja pa tretjo zlato Orfejevo značko. Nastopilo bo tudi veliko mlajših ansamblov, ki se počasi navajajo na domačo zabavno sceno.

Ansambli se bodo potegovali za bronaste, srebrne in zlate Or-fejeve značke ter za nagrade občinstva in strokovne komisije. Podeljene bodo nagrade za najboljši ansambel (zlati orfej) po mnenju strokovne komisije, za svoj najbolj priljubljeni ansambel pa bo glasovalo tudi občinstvo. Podeljena bo tudi nagrada za najboljšo melodijo ter najboljše besedilo.

Domača zabavna glasba bo torej jutri odmevala po starih ptujskih ulicah, upajmo, da nam bodo vsaj nekatere domače viže ostale v ušesih.

Festival že dvaintridesetič organizira Radio Tednik Ptuj, d.o.o.

Foto: Martin Ozmec Franc Lačen

32. festival domače zabavne glasbe Ptuj 2001 so omogočili:

Mestna občina PTUJ — generalni sponzor ter: Arcont IF! d.o.o.; Art Optika, d.d. - Poslovalnica Ftuj; Banka Koper, d.d. - Poslovalnica Ftuj; Certus Maribor -Delovna enota Ptuj; Dolenjski list; Anton Dominko, s.p. - Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mercedes in Fuch; Dominko, d.o.o. -Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke VW; Droga Portorož, d.d.; Engrotuš, d.o.o., Celje; Foto Kosi - Milko Kosi, s.p.; Peter Furman, Avtoservis Toyota, Daihatsu, Kawasaki; Gaspari -Steklo, porcelan, izdelki iz nerjaveče pločevine

Ptuj; Gorenjski list; Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, d.d.; Henkel Ecolab, d.o.o.; Kmetijska zadruga Ptuj; Kmetijski Kombinat Ptuj, d.d.; Mercator SVS, d.d., Ptuj; Mladinski in študentski servis Čebelica, d.o.o.; Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj; Občina Duplek; Občina Hajdina; Občina Juršinci; Občina Kidričevo; Občina Majšperk; Občina Videm; Okrepčevalnica Gastro, Marjan Skok, s.p.; Optika Kuhar Ptuj - Marija Kuhar, s.p.; Optika Prizma, Majda Gornik, s.p., Ptuj; Optika Zoomy Ptuj, d.o.o.; Pcs

Computers — Freecom, d.o.o., Ptuj; Peugeot Spc Toplak, Franc Toplak, s.p., Dežno pri Podle-hniku; Ptujske pekarne in slaščičarne, d.d.; Radio Murski val; Repriza, d.o.o., Ptuj; Slovenske novice; Stik, d.o.o., Ptuj; Šmigoc, d.o.o., Export - Import Ptuj; Tenzor, d.o.o., Podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino Ptuj; Terme Ptuj, d.o.o.; Trgovina Krt, Prodaja talnih in stenskih oblog Ptuj; Tuning, d.o.o., Ptuj; Zavarovalnica Maribor, d.d., Predstavništvo Ptuj; Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s.p.

Radio Murski val

/mv

Radio Murski val 94,6 Mhz

Mursici val,

moj val

Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhiteUa Novaka 13, M. Sobota

UUUUUUUUUUUUJ

Nastopajočim in obiskovalcem 32. slovenskega festivala domače zabavne glasbe v Ptuju

želimo veliko uspeha in glasbenih užitkov!

'Turberškifestivar

festival narodnozabavne glasbe Slovenije in

OBČINA

DUPLEK

Hnaia

štajerska kronika

ÎRADIOPTUJ

89,8 o 98.2 o I04,3MHZ

radfe, kf jc na vašf frckvencf

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tcdnik, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj, telefon: +386 2 749-34-10, faks; +386 2 749-34-35, e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si, www: littp://www.radio-tednik.si

sodoben zanimiv

vsestranski

pokrajinski tednik

Novo mesto, Germova ulica 4

B 07/ 39 30 500

faks 07/ 39 30 540

e-mail info@dol-list.si

internet http://www.dol-list.si

za oglaševalce zanesljiv zadetek

lOirtiea AcHva Eurocord/MatleiCord vam omogoča pločevanje blago In storitev doma na vMh prodajnih moatih, oznofenlh z nalepko AcHva In EuioCoid, v tujini povMd, kjer }• nalepka Eurocard/MosteiCord. Uporaba karHce Activa EuroCard vam omogeia tudi zamik plačila.

NOVOIEHB

l^rtkam Nove KBM d.d. so s« p Povprašajte pri vaiem bančnem i

le plaaine kartice Visa.

MmmHtin

SWOBHTSHt

seRVtSm,

ČEBELICA d.0.0.

Trstenjakova 5. tel./fax:(02V773-110-l

D

ÍÍ

I. nadstropje

Posredovanje dela;

- dijakom

- študentom

Obilo glasbenih užitkov na XXXIL SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2001

vam želi kolektiv okrepčevalnice Gastro.

SKOK Marjan s.p., Rajšpova ul. 16, Ruj

Telefon: 02/787-59-90

VaWnî ná Ptujsko noč z -.--IHadoin^ Kalemberjcm> ^ iivl'ermami Ptuj*

Boiiata^ostlnska ponudba!

PRQETNO POCCITJE VSEM OBISKOViRLCEN FESTIVfiUi DONfiCE Z^fiVNE GUiSBE 2EU PODJETJE ^ĚJ^ĚS

KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE!

Če je Vaš partner Kmetijska zadruga Ptuj, je uspeh zagotovljen.

^ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ■■ PTUJp.o.

Miklošičeva 12,2250 Ruj

V hranilno kreditno službi Vam poleg ugodnih posojil nudijo tudi različne oblike varčevanja, vodenja tekočih in žiro računov.

OHRANJAMO TRADICIJO IN SKRBIMO ZA RAZVOJ!

GORISNICA / TRZNI DAN LUKARIC IN ČEBELARSTVA

Med in petje pred Dominkovo domaiiio

V torek, 24. julija, so se pred 300 let staro značilno panonsko hišo, Dominkovo domačijo, zbrale lukarice, skupina ljudskih pevcev ter čebelarji občine Gorišnica.

Dogajanje se je pričelo okrog 13. ure, ko so začeli prihajati prvi obiskovalci Veselega dn^-va na vasi. Pred lepo urejeno Do-minkovo domačijo so lukarice pripravile tržnico domačih pridelkov. Založene so bile z vso vrtnino, ki dozoreva v tem času, svoje stojnice pa so okrasile s

našnjem vsakdanjiku tega skoraj ne srečamo več.

Predstavili pa so se tudi čebelarji, predvsem čebelarski krožek Gorišnica, pa tudi drugi čebelarji, ki so obiskovalcem ponujali akacijev, cvetlični in gozdni med. Predstavili so panje, ki sto-

Dunajski ali nakladni panji se popolnoma skladajo s podobo Dominkove domačije

spletenim "lukom". Oblečene v kmečka oblačila ter z rdečimi rutami na glavi, pa so ponujale tudi domači kruh, špeh iz tunke in vino. Skupine ljudskih pevcev so prepevale ljudske pesmi in predstavljale ljudske običaje, tako da smo obiskovalci lahko podoživeli, kako veselo je bilo včasih življenje na vasi, saj v da

jijo za Dominkovo hišo in se pokriti s slamo popolnoma skladajo z okoljem. Imenujejo se dunajski ali nakladni panji, v njih pa domuje več čebeljih družin, ki smo si jih lahko tudi pobliže ogledali. Izvedeli smo, da so včasih čebele zapirali v koše, te pa so po končanem delu zažve-plali, kar pomeni, da so pobili

vso čebeljo družino. Danes so čebelarji bolj humani, saj jim s pomočjo novih panjev čebel ni potrebno pobiti. Ob tej razlagi so nas čebelarji opozorili, da čebela ne pogine, ampak da umre. To pa zaradi tega, ker so čebele najbolj pridne delavke, tako pridne, da se z delom do konca izčrpajo in to jim na neki način daje pravico večvrednosti od drugih živali. Obenem pa je nekaj simbolike tudi v verskih obredih, saj le-teh ni brez čebeljega voska, kajti zraven parafinskih mora biti še vsaj ena voščena sveča.

Čebelarji so opozorili tudi na pike čebel, ki so v tem letnem času veliko bolj boleči kot spomladi, omenjena pa je bila tudi problematika varoe. To je drobna živalca, največja sovražnica čebele, ki se vgnezdi med njene obročke, kjer črpa njeno hemo-limfo, v preteklosti pa je že večkrat zdesetkala čebele.

Ob koncu spregovorimo še nekaj besed o čebelarskem krožku, ki poteka v osnovni šoli Gorišnica in ga vodi Zdravko Roš-kar. Poteka enkrat tedensko in ga obiskuje približno 10 mladih čebelarjev. Že 8 let se udeležujejo čebelarskih tekmovanj, tudi na državni ravni, in so pobrali že številna zlata, srebrna in bronasta priznanja. Tudi letos maja so na tekmovanju mladih čebelarjev prejeli zlato priznanje, ki sta ga s svojim znanjem o čebelarstvu osvojila Daniel Petek in Drago Golub. Kot nam je povedal Zdravko Roškar, je namen čebelarskega krožka ohranjati tradicijo čebelarstva, otrokom približati naravo in jim razložiti pomen čebele v naravi.

Jana Skaza

PTUJ / LETO DNI COCKTAIL BARA GALLITO'S

Mega žur do jutranjih ur

V soboto, 4. avgusta, bo cocktail bar Gallito's iz TTsten-jakove 5a na Ptuju (najdete ga na zadnji strani Domino centra) praznoval prvo obletnico delovanja in ob tej priložnosti pripravil mega žur do jutranjih ur.

"Bar Gallito's slovi po eni izmed najboljših ponudb cockta-ilov v Sloveniji. V ponudbi je malo manj kot sto vrst raznolikih cocktailov, med katerimi se da najti tudi kateri, ki ne vsebuje alkohola, pa tudi tisti alko-

gih lokalih. V petek in soboto pa se spremeni v pravo party norišnico. Poleg tega da se v baru tare ogromno ljudi, ga obiščejo priznani slovenski in tuji barmani, ki poskrbijo za pripravo cocktailov pred gostovimi očmi

holni ne morejo škoditi, če ne pretiravaš," pravi Goran Cebulj, ustanovitelj in lastnik lokala ter inštruktor barmanov. Bar Gallito's je odprl zato, ker na Ptuju ni bilo nobenega lokala, ki bi imeli tako zelo pestro ponudbo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, obenem pa je to zelo dober in zanimiv ambient za mlade in mlade po srcu. Med tednom je Gallito's čisto navaden miren ptujski lokal, kjer se razen cocktailov lahko spijete vse, kar se da dobiti tudi v dru-

(se spomnite filma Cocktail s Tomom Cruisom?) - pravi šov, ki ga podkrepijo še z zelo pestrim animacijskim programom (na primer s čarodeji in ognjem) ter seveda z odličnim izborom glasbe, ki se prilega vsem ušesom.

Zanimivost lokala je tudi v tem, da je razmerje med obiskovalkami in obiskovalci sedemdeset proti trideset v korist nežnejšega spola (Fantje, kaj čakate?!).

Poleg pestre ponudbe so uvedli dnevno znižanje cen coc-ktailov za trideset odstotkov, pohvalijo pa se tudi lahko s ponudbo sangrie; kot pravi šef lokala, imajo najboljšo v mestu (Best Sangria in Town!).

V avgustu bodo v baru organizirali enomesečni barmanski seminar, za katerega se lahko vsakdo prijavi. Seminar bo potekal ob koncih tedna. Udeleženci bodo spoznali teorijo in prakso, potrebno za pripravo cocktailov, na koncu pa sledi strokovni izpit.

Napovedi nekaterih, da bodo bar tri mesece po njegovem odprtju zaprli, se torej niso uresničile, kajti gostom nudijo kulturo pitja na višjem nivoju; ti se v Gallito's ne hodijo opijat, temveč uživat, šolana ekipa barma-nov pa jih zna kdaj pa kdaj prav prijetno in prijazno presenetiti. Tudi to je verjetno razlog, da v enem letu delovanja cocktail bara Gallito's ni bilo niti enega samega izgreda.

Za morebitne predloge in informacije ter kritike jim lahko pišete na: Gallito's bar, Trste-njakova 5a, 2250 Ptuj, ali pa na E-mail: barmedia@email.si. Od srede avgusta pa bo zaživela tudi internetna stran na naslovu: www.gallitos.net. na kateri si boste lahko ogledali vse, kar vas zanima v zvezi z barom (sprotne informacije o dogajanjih, o zabavah - vsak konec tedna so različni partiji), velika zanimivost na spletni strani pa bo virtualno tekmovanje v pripravi cocktailov.

Ozren Blanuša

JURSINCI / 6. GOSPODINJSKI PRAZNIK

Kruha ne naredi moka, ampak roka

V nedeljo je bila v Juršincih tradicionalna prireditev Društva gospodinj iz Juršincev. To je edino tovrstno društvo v Sloveniji; aktivov je sicer veliko, kot društvo pa delujejo gospodinje zgolj v Juršincih. Prireditev je vsako leto zadnjo nedeljo v juliju in je posvečena zavetnici gospodinj sv. Marti, ki jo označujejo trije atributi: knjiga, kuhalnica in ključ. Te simbole so si juršinske gospodinje omislile tudi v znaku društva, dodale pa so mu cvetje.

Kot nam je povedala predsednica društva Marta Toplak, ima vsak od navedenih simbolov svoj pomen. Knjiga simbolizira vsesplošno znanje, saj mora opravljati gospodinja številne poklice, od šivilje, frizerke, vzgojiteljice, učiteljice do priročne zdravnice. Kuhalnica je simbol kuhanja, brez hrane ne more nihče preživeti, ključ pa simbolizira skrbnost, varnost, dom, simbol izhaja iz časov, ko se je hrana zaklepala, da se je dalo racionalno pre

živeti vse leto. Hrane se več ne zaklepa, zato so si juršinske gospodinje v svoj društveni simbol omislile tudi cvet. Za nedeljsko prireditev so gospodinje pripravile razstavo jedi, ki so jo tokrat poimenovale Družina, prazniki -praznične jedi. Na razstavi so bile dobrote, ki se na mizi pojavljajo ob določenih praznikih oziroma ob določenih opravilih. Razstavljene so bile jedi, ki se ponudijo ob kolinah, martinovanju, trgatvi, kopi, rezu v vinogradu in

Članice Društva gospodinj Juršinci

Predsednica društva Marta Toplak. Foto: Fl

škropljenju. Posebej so bili razstavljeni najrazličnejši kruhi in potice ter zdravilna zeli{~a in

številne za~imbe.

Ob razstavi so gospodinje pripravile bogat kulturni program, v katerem so sodelovali: godba na pihala iz Dornave pod vodstvom Zlatka Munde, juršinske gospodinje, ljudske pevke iz Jur-šincev in Društvo za ohranjanje dediščine. Antonija Krajnc je spregovorila o kulturi bivanja. Prireditev so pozdravili juršin-ski župan Alojz Kau~i~, des-trniški župan Franc Pukši~, v imenu mariborske univerze pa je govorila dr. Miroslava Ge~ Korošec. O delovanju društva gospodinj je spregovorila predsednica Masrta Toplak.

Juršinske gospodinje se lahko pohvalijo tudi s svojim gospodinjskim domom, ki je lepo urejen, s praporom in spominsko knjigo. Tu velikokrat sprejemajo svoje goste, najčešče aktive kmečkih žena iz vse Slovenije.

Franc Lačen

STROKOVNJAKI SVETUJEJO

Ukrepi ob piku žuželke

Najpogostejše žuželke, ki povzročajo boleče pike pri nas, so ose, čebele, sršeni in čmrlji.

Čebela piči samo enkrat v življenju, ker njeno želo in del zadka ostaneta v koži pičenega človeka, tako da čebela potem umre. Vse ostale žuželke lahko pičijo večkrat.

Strupa čebele in čmrlja sta si podobna, tako da se lahko pojavi enaka reakcija po piku ene ali druge žuželke. Tudi strupa ose in sršena sta si podobna.

Žuželke pikajo samo v obrambi, kadar so ogrožene. Pri piku se sprostijo snovi, ki povečajo agresivnost drugih žuželk v bližini, zato je možnih več pikov naenkrat.

Normalna reakcija na pik žuželke

Večina ljudi po piku žuželke nima večjih težav. Takoj po piku začutijo bolečino. Na mestu vboda se pojavi rdečina premera nekaj centimetrov, ki v nekaj urah zbledi. Včasih se pojavi oteklina, ki lahko boli in tudi izgine sama v nekaj urah.

Nevarni so piki v usta ali vrat, ker lahko oteklina oteži dihanje in v redkih primerih povzroči celo smrt. Če človeka piči naenkrat roj žuželk, več kot sto, lahko pride do zastrupitve tudi brez alergije.

Alergična reakcija

Nekateri ljudje so alergični na pik žuželke. Ponavadi ne gre za alergijo na pik vseh žuželk, kar pomeni, da nekdo, ki je alergičen na pik čebele, ni hkrati alergičen tudi na pik ostalih žuželk.

V strupu žuželk so beljakovine, ki ob prvem piku sprožijo spoznavanje telesa s tem strupom in tvorbo snovi, s katerimi se organizem brani proti strupu. Večina ljudi reagira na naslednji pik s primerno, zdravju še neškodljivo reakcijo. Alergični ljudje pa odgovorijo na pik s prekomerno obrambno reakcijo. Tvorijo preveč obrambnih snovi in te snovi v preveliki količini škodujejo lastnemu telesu.

Ker se mora organizem alergijskega odziva naučiti, se alergijska reakcija nikoli ne pojavi ob prvem piku. Ko pa se takšna reakcija enkrat pojavi, se bo ponovila ob vsakem naslednjem piku iste ali sorodne žuželke.

Alergijsko reakcijo na pik žuželke ima okrog 0,5 % ljudi.

Znaki alergične reakcije

Znaki alergijske reakcije so:

- na mestu pika se pojavi večja oteklina, ki lahko ostane več dni. Ponavadi ni boleča, razen ob sklepih, kjer pride do bolečine zaradi natega otečene kože,

- sistemska reakcija (reakcija celega telesa) se pojavi nekaj minut po piku in vedno prej kot v eni uri. Če se v eni uri ni razvila reakcija, ste lahko pomirjeni. Znaki sistemske reakcije so lahko blagi (srbenje in izpuščaj kože celega telesa, otekanje okrog oči), zmerni (otekanje grla, krči v trebuhu) ali težki (omotičnost, dušenje, izguba zavesti, padec pritiska). Ponavadi se sistemska re-

akcija ugodno izteče tudi brez obiska pri zdravniku.

Reakcija

ob ponovnem piku

Alergični ljudje imajo pri naslednjih pikih enako ali blažjo reakcijo in redkeje hujšo. Pri otrocih alergična reakcija pogosto izzveni.

Dva do tri tedne po piku je reakcija na naslednji pik manj burna, ker telo še ni ustvarilo dovolj obrambnih snovi. Preobčutljivost za strup pri nekaterih ljudeh izgine, če jih žuželka ni pičila več let.

Ukrepi za preprečitev pikov

Priporočamo jih alergičnim ljudem, pri ostalih je reakcija blaga in ukrepi niso tako pomembni:

- čez dan naj bodo okna spalnic zaprta,

- žuželke so bolj vznemirjene v vročem in soparnem vremenu, pred dežjem ali nevihto,

- ne prijemajte skladovnic drv, hlodov, odpadlih vej, kajti ose delajo v njih gnezda,

- izogibajte se čebelnjakov,

- ne hodite bosi po travi,

- pri delu v vrtu bodite čimbolj oblečeni (klobuk, rokavice, dolge hlače, srajca z dolgimi rokavi),

- ne pobirajte odpadlega, preveč zrelega in gnilega sadja,

- ne hodite na tržnice in v trgovine s sadjem,

- izogibajte se posod za odpadke in kontejnerjev za smeti,

- skrbite za čistočo posod za odpadke,

PRAVNI NASVETI / RISE MIRKO KOSTANJEVEC

Obmoije in meje obiin

Spor o območju in meji med občinama Markovci in Videm, o čemer se je že dosti pisalo v časopisih (Tednik, Večer, List iz Markovcev), me je vzpodbudil, da predočim nekaj najvažnejših predpisov o območjih in mejah občin ter s tem pokažem sprtim občinam pot do rešitev spora.

Kaj o območju občine določajo ustava, zakoni in občinski statuti?

- Ustava RS (Ur. list RS št. 33/91) vsebuje ustrezno določbo v 139. čl., ki se glasi: "Občina je samoupravna lokalna skupnost. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine."

- Zakon o lokalni samoupravi (skrajšano ZLS), ki je bil že večkrat spremenjen in dopolnjen, v svojem 12. čl. določa, da območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana v skupnimi potrebami in interesi prebivalcev (Ur. list RS, št. 72/93).

Pri določanju območja pa morajo odgovorni dejavniki upoštevati tudi 13. čl. ZLS, ki določa, kaj vse mora biti na območju občine, da se šteje, da je občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge, in 13. a čl. ZLS, ki določa, koliko prebivalcev mora imeti občina (Ur. list RS št. 57/94).

- Dosedanji in tudi bodoči zakoni, ki so oziroma bodo ustanovili sedanje oz. bodoče občine in to po sprejetem referendumu, opravljenem po Zakonu o referendumu za ustanovitev občin (Ur. list RS št. 5/94) ter občinski statuti določajo območja občin le z naštevanjem naselij in ne navajajo površine območij, katastrskih občin in parcel. Zato mnogi občani vedo le, katera naselja vsebuje območje občine, ne poznajo pa območja naselij in katastrskih občin svoje občine. Vse to pa lahko izvejo na geodetski upravi, ki vodi tudi register prostorskih enot, v katerem se evidentirajo katastrske občine, naselja, lokalne skupnosti in njihova območja (glej 72. — 74. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, ki je objavljen v Ur. listu RS št. 52/2000).

- Zakon o imenovanju in evidentiranja naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 5/1980) pa v 8. čl. poleg drugega določa, da o določitvi območij naselij odloča občinska skupščina.

UREDITEV MEJA MED OBČINAMI

Prej omenjeni zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje

- na piknikih imejte meso in sadje v zaprtih posodah in ostanke sproti pospravljajte,

- zelo nevarne so pločevinke in prazne steklenice za pijačo, v katere rade zlezejo ose,

- oblačila naj ne bodo ohlapna, svetujemo belo, zeleno ali svetlo rjavo barvo, odsvetujemo pa živa in pisana oblačila,

- sproti odstranjujte ostanke sokov in drugih pijač, predvsem z otroških oblačil,

- redno umivajte otroke, predvsem ostanke sokov in druge hrane okrog ust in z rok,

- žuželke privlači vonj parfe-mov, lakov za lase, dišečih krem za sončenje in šamponov,

- prav tako jih privablja vonj po znoju ljudi in domačih živali,

- pri vožnji z motorjem ali kolesom nosite čelado in rokavice,

- če se približujeta osa ali čebela, ostanite mirni, ne delajte sunkovitih gibov,

- če vas žuželka napade, pokrijte glavo z rokami ali kosom oblačila ter se počasi in brez sunkovitih in hitrih gibov umaknite,

- alergičen čebelar naj opusti čebelarjenje,

- če je alergičen član čebelar-jeve družine ali sosed, je potrebno panje odstraniti vsaj nekaj sto metrov vstran,

- osja in sršenja gnezda naj odstranijo gasilci ali primerno oblečeni, na pik neobčutljivi ljudje,

- sredstva za odganjanje mrčesa so proti tem žuželkam neučinkovita.

Splošni ukrepi ob piku

Odstranite želo, če je še v koži. Pri tem pazite, da ne stisnete stru-pnega mešička v zadku.

Na pičeno mesto dajte mrzle ob-kladke, kocko ledu in podobno.

Bolečina, rdečina in oteklina ob pičenem mestu so del normalne reakcije in ne zahtevajo zdravil ali obiska pri zdravniku.

Samopomoč alergičnih ljudi ob piku — splošni ukrepi

Alergično reakcijo na pik ima samo 0,5 % ljudi. Ukrepi so odvisno od znakov, ki se pojavijo:

- če se pojavi tiščanje v grlu, ližite led ali sladoled, na usta in vrat si dajte mrzle obkladke, pijte mrzle pijače in naj vas odpeljejo k zdravniku;

- če se pojavi dušenje, si od-pnite oblačila, ližite led, pijte mrzle pijače in naj vas v sedečem ali polsedečem položaju odpeljejo k zdravniku;

- če se pojavi vrtoglavica, slabost in drugi znaki padca pritiska, se uležite na hrbet in dvignite noge in roke. Pijte hladne tekočine in naj vas odpeljejo k zdravniku;

- ne kličite zdravnika domov, ker bo za pot do vas potreboval enak čas kot vi do njega, pa še v ambulanti vam bo lahko nudil bistveno boljšo pomoč;

- če se v eni uri ni razvila reakcija ali če je reakcija blaga, obisk pri zdravniku ne bo potreben.

Samopomoč alergičnih ljudi ob piku — zdravila

Ce ste že imeli težjo alergično reakcijo, obiščite svojega zdravnika, da vam bo dal zdravila in v hujših primerih celo injekcije, ki jih boste vzeli takoj po ponovnem piku še pred obiskom pri zdravniku. Ta zdravila imejte vedno pri sebi, najbolje več kompletov (doma, v avtomobilu, v službi). Ce imate na pik samo blago reakcijo, zdravil ne potrebujete.

Franc ŠUTA, dr. med.

Prepreievanje in zdravljenje osteoporoze

in prostorskih enot v svojem 75. čl. določa:

"(1) Lokalne skupnosti lahko zahtEvajo ureditev meje med lokalnimi skupnostmi in opis urejene meje v register prostorskih enot. Zahtevo vložijo vse prizadete lokalne skupnosti skupaj.

(2) Zahtevi za ureditev meje med lokalnimi skupnostmi v register prostorskih enot je treba priložiti elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat vsebuje prikaz meje, ki so jo sporazumno pokazali pooblaščeni predstavniki lokalnih skupnosti.

(3) Ce zahtevi za ureditev meje med lokalnimi skupnostmi ni priložen pravilno sestavljen elaborat, če zahteve niso vložile vse prizadete lokalne skupnosti oziroma če ni izkazano, da obstaja soglasje med lokalnimi skupnostmi glede poteka meje, geodetska uprava pozove vlagatelje, da zahtevo v določenem roku ustrezno dopolnijo. Ce vlagatelji tega v določenem roku ne storijo, geodetska uprava zahtevo zavrne z odločbo.

(4) Geodetska uprava o ureditvi meje med lokalnimi skupnostmi ne izda posebne odločbe, temveč le vpiše mejo v register prostorskih enot in o vpisu obvesti prizadete lokalne skupnosti.

(5) V sporu O mejah lokalnih skupnosti odloča upravno sodišče. Postopek pred upravnim sodiščem se lahko začne ne glede na to, ali je bila meja že urejena po določbah tega člena.

Mirko Kostanjevec

ČLOVEK IN ZDRAVJE

V zadnjih nekaj letih veliko pišemo in razpravljamo o oste-oporozi. Razlogov za to je ve~. Procesi tvorbe in razgradnje kosti nam pomagajo razumeti nastanek in potek bolezni. Na voljo so metode, s katerimi določimo izgubo kostne mase, in na voljo so zdravila za preprečevanje in zdravljenje te bolezni. [tevilo bolnikov narašča, kar gre pripisati daljšanju življenjske dobe prebivalcev. Pri tem so ženske štirikrat bolj ogrožene kot moški. Ženske v menopavzi namreč pospešeno izgubljajo kostno maso zaradi upadanja količine ženskih spolnih hormonov estrogenov. TUdi največja kostna masa je pri ženskah do 30% manjša kot pri moških. In še eno dejstvo — ženske živijo dlje kot moški.

Kaj sploh je osteoporoza? Osteoporoza je sistemska bolezen okostja, ki jo označujte majhna mineralna gostota kosti in spremembe v kvaliteti kostnine, kar ima za posledico večjo krhkost in zlome. Opozorilnih znakov za bolezen ni. Osteoporoza nastopa kot "tiha epidemija" in jo ponavadi odkrijemo šele potem, ko pride do zloma. Najpogostejši je zlom vretenca. Pogosto zanj niti ne vemo. Lahko ga spremlja bolečina ali pa tudi ne. S časom pride zaradi zlomov vretenc do ukrivljanja hrbtenice in do tako spremenjenega zunanjega videza.

Zlom zapestja je najzgodnejša posledica osteoporoze in opozarja na nevarnost nadaljnjih zlomov. Najresnejša nevarnost je zlom kolka. Med 5 in 25% bolnikov zaradi zloma kolka umre, 30 do 50 % bolnikov pa zaradi posledic zloma ni sposobnih nadaljnjega samostojnega življenja. Hude bolečine ter veliki stroški zdravljenja nedvomno vodijo k zgodnjemu odkrivanju bolnikov z osteoporo-zo in k zdravljenju.

KAKO UGOTOVIMO, DA IMAMO OSTEOPOROZO

Za postavitev diagnoze se poslužujemo merjenja mineralne gostote kosti s posebnimi aparaturami - denzitometri. Aparatura izmeri mineralno gostoto kosti ter hkrati določi to gostoto za mlado zdravo osebo z enako višino in težo. Odstopanje od te vrednosti je merilo za postavitev diagnoze: če je

izmerjena mineralna gostota kosti več kot dve in pol standardni deviaciji pod vrednostjo za mlado zdravo osebo, govorimo o osteo-porozi. Dejavniki, ki nas usmerjajo k obravnavanju pacientov, so predhodni zlomi in/ali prisotni dejavniki tveganja. Dejavnike tveganja razdelimo na:

- tiste, na katere nimamo vpliva, npr. ženski spol, gracilna postava, družinska obremenjenost, zgodnja menopavza, določene bolezni, določena zdravila;

- tiste, na katere lahko vplivamo, ker so povezani z načinom življenje, npr. nezadostna količina kalcija v prehrani, pomanjkanje vitamina D, premalo telesne vadbe, čezmerno pitje kave, pitje alkohola, kajenje.

PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE OSTEOPOROZE

Bolezen je vedno bolje preprečevati kot zdraviti, posebno če je tako razširjena kot osteoporoza in če je zdravljenje povsem razvite bolezni manj uspešno.

Preprečevanje osteoporoze se začne že v zgodnji mladosti, v dobi odraščanja, ko s pravilno prehrano in primerno telesno aktivnostjo lahko vplivamo na največjo kostno maso, ki jo človek doseže med 20 in 30 letom starosti. Prehrana, vitamin D in telesna aktivnost hkrati preprečujejo razvoj osteoporoze. Dnevno potrebujemo 400 internacionalnih enot vitamina D, ki jih dosežemo že z minimalno izpostavljenostjo soncu. Potrebe po kalciju so v ra-

zličnih življenjskih obdobjih različne, za ženske po menopavzi je to 1500 mg kalcija dnevno. Strokovnjaki ugotavljajo, da ga običajno dobimo s prehrano od 500 do 900 miligramov na dan. Zato svetujejo uživanje mlečnih izdelkov (tudi nizkokalorični izdelki vsebujejo dovolj kalcija) oziroma jemanje kalcija v obliki farmacevtskih pripravkov. Preden se odločimo za kalcijeve nadomestke, dobro proučimo način in vrsto prehrane, saj prevelik vnos tudi ni zaželen. Povzroči lahko zaprtje ali povečajo tveganje za nastanek

Darja Potočnik Bencic, mag. farm. Foto: MG

ledvičnih kamnov. Zmanjšanje količine popite kave in alkohola ter življenje brez cigaret pa pomembno vplivajo na ohranitev kostne mase.

Za zdravljenje osteoporoze se uporabljajo različne zdravila, ki delujejo tako, da zmanjšajo razgradnjo kosti. Kemično so to es-trogeni, bisfosfonati, kalciton in selektivni modulatorji estrogen-skih receptorjev. Idealnega zdravila ni, čeprav so napovedane različne optimistične možnosti. Največ uspeha bo prineslo preventivno delovanje.

Darja Poto~nik Ben~i~, mag. farm., Lekarne Ptuj

PTUJ / PREDPRAZNICNI POGOVOR Z ZUPANOM MIROSLAVOM LUCIJEM

Veliko majhnih, a vendarle kvalitetnih projektov

čeprav v dneh intenzivnega praznovanja letošnjega praznika mestne občine Ptuj ne bo odprt noben pomembnejši objekt, bo leto 2001 vendarle zapisano kot leto, ko so na Ptuju odprli prostore nove gimnazije (odprli jih bodo prve dni septembra, prvi pogovori o gradnji pa so se pričeli že okoli leta 1960), nove prostore centra interesnih dejavnosti na skupni površini 317 m2, v okviru katerih bo deloval tudi mladinski klub (klub bo imel tudi sodobno opremljeno dvorano za prireditve), prostore drugega celoletnega mladinskega hotela v Sloveniji (prvi je Bledec) s 55 ležišči, za katerega naj bi bil v kratkem objavljen razpis za oddajo prostorov v najem (prvotno je bilo sicer načrtovano, da ga bodo odprli že sredi junija, a se odprtje sedaj pomika na jesen), župan pa je pred praznikom spomnil tudi na nekatere druge pomembnejše pridobitve v mestni občini, ki so izrednega pomena za izboljšanje kvalitete življenja v tem okolju.

Pomembna pridobitev na področju varstva okolja v tem letu je uvedba nove tehnologije na področju ravnanja z odpadki. Gre za stiskanje in baliranje odpadkov, kar je novost v Sloveniji in na širšem območju jugovzhodne Evrope. Skupno je naložba veljala okrog 185 milijonov. Mestna občina je prispevala 85, podjetje Cisto mesto je za strojno opremo plačalo sto milijonov tolarjev. Izvedenih je bilo več aktivnosti za gradnjo novega centra za ravna

nje z odpadki v Gajkah. Julija se je pričel postopek presoje vplivov na okolje, ki ko končan v treh mesecih, v teku je postopek za vključitev lokacije Gajke v družbeni plan ter postopek za nakup zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Se v tem letu naj bi za novo deponijo pridobili investicijsko in projektno dokumentacijo. Dokončno je bil letos preseljen tudi Koto.

ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.

Predstavništvo Ptuj

tel.: 02/771 02 81 faks: 02/77817 61

Poslovnim partnerlem,

cenjenim stranicam ter občanom čestitamo za prazniti občine Ptuj.

ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI

Murkova ul. 4, PTUJ

DEM lAA-CULTUR

ČESTITAMO!

družba za izvajanje geodetskih storitev

SAMOBOR & ILECd.no.

Ulica heroja L^cka 10,2250 Ptuj

Ob občinsiiem prazniku islçrene čestitice.

tel.: 02/779-57-51, 02/787-62-10 fax: 02/787-62-11 e-mail: sail@s-net.net

Za vas poslujemo VSAKDAN od 8.00 do 15.00.

k

župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci

safe invest K

Safe Invest - Mreža Zavarovalniško zastopanje d.o.o,

SAPE-INVESTIOLET

Osojmkova 3-5,2250 Ptuj Telefon: 02/749 12 00, Fax: 02^749 12 01 E-mail: safeline@safe-mvest.si Internet: www.safe-mvest.8i

Strankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika.

Za informacije in nasvete pokličite na brezplačno telefonsko številko:

17080 2340

Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob _ prazniku občine Ptuj.

Cenjenim kupcem, poslovnim partneijem in občanom čestitamo ob prazniku občine Ptuj.

Se priporočamo.

Franc KRAJNC s.p., Ormoška c. 21, PTUJ Tel.: 02/748-02-10,02/779-43-71

GRAJENSKA SOLA DO LETA 2002

Na področju izobraževanja se bo v tem letu pričela dolgo načrtovana gradnja - rekonstrukcija in dozidava OS Grajena. Temeljni kamen so položili 26. julija, s tem pa so se v mestni občini letos uradno pričele prireditve ob občinskem prazniku. Ceprav so nekateri pričakovali, da se bo gradnja pričela že prej, to ni bilo mogoče, ker je bilo potrebno opraviti vse potrebne postopke. Razpis za izvajalca so lahko opravili šele po pridobitvi soglasja ministrstva za finance k investiciji. Razpis je v teku, začetek gradnje pa je predviden za prvi september.

Za rekonstrukcijo in dozidavo OS Olge Meglič pa je v izdelavi idejni projekt za obnovo sedanje stavbe v Prešernovi.

Letos je mestna občina Ptuj pridobila tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo atletskega stadiona na Ptuju. Nekaj milijonov proračunskih sredstev bo namenila tudi za tlakovanje notranjega dvorišča Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Že nekaj časa pote-

kajo tudi aktivnosti knjižnice za nakup bibliobusa. Konec junija je ministrstvo za kulturo sporočilo, da so jim odobrili sofinanciranje projekta za nakup v višini skoraj dvajsetih milijonov tolarjev, pričakujejo pa, da bo z enakim zneskom projekt podprlo tudi petnajst občin na Ptujskem. Do srede julija se je za sofinanciranje oziroma za pristop k projektu odločila večina občin.

Letos se je pričela izgradnja minoritske cerkve; mestna občina bo sofinancirala rekonstrukcijo baročne fasade s polovičnim zneskom, drugo polovico bo dala država. V začetku septembra se bodo predstavniki mestne občine o tem pogovarjali z ministrico za kulturo Andrejo Rihter, da bi obnovo fasade vključili v program ministrstva za kulturo v letu 2002 in naprej.

Že nekaj časa potekajo intenzivni pogovori z ministrstvom za notranje zadeve, da bi Ptuj dobil enoto ministrstva za notranje zadeve.

Gledališče Ptuj je letos izvedlo že tretji festival monodrame Slovenije, trikrat je bilo nagra-

PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.0.0.

2250 PTUJ, Vošnjakova 6

Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-1781, e-maU: pss.ptuj@siol.net

KOLEKTIV PODJETJA ZA STANOVANJSKE STORITVE VAM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA MESTNE OBČINE PTUJ!

KA&UPi

SANITETNI PREVOZI

ik

J^l^L

Zahvaljujemo se vsem občanom za sodelovanje in se priporočamo s sanitetnimi In reševalnimi prevozi. Pri nas vozimo varno, ker vas spoštujemo. Želimo vam prijeten praznik Mestne občine Ptuj.

Toni Kajnih, direktor Mtel.: 386 041 647 966

Janez Slanic Mtel.: 386 041 366 470

no na dnevih komedije v Celju in nadaljuje sezono dobrih predstav. Junija je bilo na Ptuju ustanovljeno Združenje zgodovinskih mest Slovenije; ustanovilo ga je šest občin, ki se ponašajo z bogato kulturnozgodovinsko dediščino, in devet gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri obnovi starih mestnih jeder. ""To je zelo pomemben dogodek na področju ohranjanja kulturne dediščine in obnove starih mestnih jeder, saj gre za prvo takšno združenje v Sloveniji, ki bo lahko kandidiralo tudi za sredstva iz državnega proračuna," poudarja ptujski župan Miroslav Luci.

Za projekte kanalizacije bo letos porabljenih 181 milijonov tolarjev, za nakup socialnih stanovanj 21 milijonov, za prenovo in rekonstrukcijo poslovnih prostorov 45 milijonov in za nakup poslovnih objektov 17 milijo-

A C

vtr&m

Ptujska veduta nekoliko drugače, z makovim poljem

Glej zeleno, delaj modfo !,

KOMUNAIJNA HIDI^OTEHNIKA / ,

* čistilne naprave ' iff

' kanalizacije namakalni sistemi osuševalni iistemi

VARSTVď OKOLJA

odlagališča kom^nfilnih ^^ in nevarnih.d^adko^'^ ^ sanacije grcrmoxnjc

površinski* Vodo^ski * '^"řfuíjif jezera, akaijiulacije*"^

VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ d.d: '

Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o.

Ormoška cesta 29, Ptuj, tel.: 02/749-32-30, fax: 02/749-32-31

Svojim članom in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku in se zahvaljujemo za zaupanje.

Ob prazniku Mestne občine Ptuj občankam in občanom iskreno čestitamo.

hr5W

MIZARSTVO

Žlahtič

Miran Zlahtič s.p., Zagrebška 54, 2251 Ruj, tel 02 787 60 70 www. m izarstvo-zlahtic.si

VAŠE ZAUPANjE

NAM jE VZPODBUDA ZA DELO.

rf^ LEKARNE PTUj

LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 T DE 771 BG 01

LEKARNA BREQ ZADRUŽNITRg 3 T 02 788 53 46

LEKARNA BUDINA-BRETjE BELŠAKOVA 2 T 02 748 18 EE

Instalaterstvo Bistro

(H

Zahvaljujemo se občanom za sodelovanje In se priporočamo ter želimo prijeten praznik Mestne občine Ptuj.

Janko Gabrovec s.p., Potrčeva 11, PTUJ Tel.:787 59 50, GSM:041/680-844

PodmžnicA Ormož - Pluj SvTii4akOTal3,Pti4

Občankam in občanom ter našim cciqcnim strankam čestitamo ob prazniku občine Ptuj.

Po prazničnih prireditvah odhaja ptujski župan na letovanje na Mljet, kjer z nekaterimi Ptujčani preživlja prijetne dopu-stniške dneve že nekaj let. Po vrnitvi pa ga čakajo intenzivne priprave na vrnitev na delovno mesto zdravnika pulmologa v ptujskem zdravstvenem domu, kjer bo začel delati septembra. Kolikšna bo njegova obveza, v tem trenutku še ne ve, v občinski upravi pa so načrt organizacije dela v novih razmerah bolj ali manj že sprejeli. Več dela bo potrebno sedaj opraviti v popoldanskih urah, pa tudi županske ure, namenjene za srečanja z občani, bodo po novem v popoldanskih urah ob določenih dneh, ne več vsak dan.

nov tolarjev. V prenovo mestnega jedra bo letos vloženih 15 milijonov tolarjev. 32 milijonov je namenjenih za investicijsko vzdrževanje cest v četrtih, 12 milijonov bo stala zamenjava robnikov in javne razsvetljave v delu Trstenjakove. Še letos naj bi bil zgrajen pločnik in obnovljena cesta v Orešju, kar bo stalo 6 milijonov tolarjev, za pločnik na Mariborski cesti je namenje-

nih 7 milijonov tolarjev, na Dor-navski 6,5 milijona tolarjev. Dela na komunalnih objektih skupne rabe in skupne komunalne rabe bodo v tem letu stala 125 milijonov tolarjev, od tega stane vzdrževanje ulic, zelenic, pločnikov, javnih površin, trgov, igrišč in javne razsvetljave 95 milijonov tolarjev.

Nadaljevanje na strani 22.

ŠnJERGRAMNG

d.o.o. PTUJ_

PTUJ, Rajšpova 13, Tel.:02/787-87-70, Fax:787-87-71

CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU.

S svojiwi qRAdbENÎlVli storítvamí

SE ŠE NApREj' VSEM pRÍpOROČAlVIo!

Mizarstvo CEH

Ob prazniku občine Ptuj

želimo občankam in občanom ter

našim cenjenim strankam lepo praznovanje.

Zdenko ČEH s.p. Grajenščak 92/a 2250 PTUJ tel.: 02/751-20-11

N.SÊ

Nova Sioweniia

0MuiUlmi

Beseda^tfa!

Ob občinskem prazniku stranka N.SÍ * mestnim odborom na Ptuju

izreka čestitke vsem občankam in občanom.

PBS

Poštna banka Slovenije, d.d.

Ni ga kraja, kjer nas ne bi bilo, vas in nas. Z vami na več kot 530 poštah po Sloveniji.

Ob občinskem prazniku želimo občankam in občanom Ptuja prijetno praznovanje.

Ob občinskem prazniku občanom in občankam iskreno čestitamo!

METALKA TRGOVINA

Prodajni center Ptuj

Rogozniška 7, tel: 02/772 91 11

Prve dni septembra bo začela delovati tudi lokalna turistična organizacija Ptuj, ki je nov poizkus organiziranja oziroma povezovanja javnega in zasebnega sektorja na podro~ju turizma. Ob tem se nadaljujejo aktivnosti, da bi država do tretje faze uredila nekdanjo grajsko restavracijo, za končno uporabo pa naj bi jo uredil najemnik. Grajska restavracija bolj ali manj sameva že deseto leto.

Mestna občina Ptuj je letos tudi ustanovila varnostni sosvet skupaj s policijsko postajo Ptuj, da bi se to okolje lažje spopadlo z nekaterimi oblikami ogrožanja varnosti občanov.

NISMO V SPORU Z ORMOŽEM

Veliko so se v mestni občini Ptuj med dvema praznikoma pogovarjali tudi o gradnji ptujske obvoznice. V zvezi s tem je v teh dneh prišlo do nove napetosti med občinama Ptuj in Ormož, ki jo je povzročil sprejem nacionalnega programa gradnje cest v Sloveniji v državnem zboru 24. julija. Ptujski župan je o tem povedal: "Mislim, da ne gre za noben spor, ampak da želi eden od

Ptuj se duši od prometa

kljub temu da je tam desetkrat manjša prometna obremenitev kot na ptujskem mostu, ki ga po najnovejših podatkih dnevno prevozi že čez 35 tisoč vozil. Verjeli smo, da bo letošnji začetek izgradnje od Ormoža do Go-rišnice hitreje pripeljal tudi do

dogovorjena z vsemi občinami Spodnjega Podravja (prestavitev mariborske), zahtevati nadomestilo, to pa sta Puhov most in navezovalna cesta do hitre ceste Ormoža - Hajdina. Ob tem že nekaj časa vprašujemo in tudi v bodoče bomo, kje je denar, ki je bil v programu Darsa namenjen za to cesto.

Varovana stanovanja naj bi zgradili v neposredni bližini doma upokojencev

poslancev in obenem tudi županov odgovornost za svoj neuspeli poskus sprejema dopolnila k programu DARS-a v državnem zboru - skladno tudi s svojimi manirami - prenesti na druge, zdrahe s svojega lokalne območja pa na celotno Podravje. Javnost se mora zavedati, da je mestna občina Ptuj z menoj na čelu naredila vse, da bi do gradnje hitre ceste med Slovensko Bistrico in Ormožem prišlo čim prej. Zato smo tudi pristali, da ima druga etapa izgradnje od Ormoža do Gorišnice prednost,

rešitve ptujske prometne problematike, saj smo na Ptuju končno tudi s krajani in skupaj z občino Hajdino našli navezavo na cesto Šentilj - Gruškovje. S tem smo dali jasno vedeti, da ima cesta svoj začetek in konec - začetek v Ormožu, konec na Hajdini - ter da ne konča v koruzi. Z dvema ministroma in državnim sekretarjem tretjega ministrstva, ki so bili povabljeni na Ptuj, smo zagotovili, da je izdelana trasa od Ormoža do Hajdine.

Res pa je, da smo morali za izpad prve etape, ki je bila

Zanikam vse tendenciozne trditve ormoškega župana Vilija Trofenika, ki za neizvedeni program išče krivce drugje. Odločitev je bila sprejeta v državnem zboru, še prej pa na vladi in ministrstvu. Glede očitkov, da se ne udeležujem nekaterih sestankov v zvezi s to problematiko, ki se sklicujejo na hitro in brez strokovnih priprav in na katerih ne sodelujejo predstavniki ministrstev, pa lahko rečem, le, da se jih ne udeležujem, ker ne vidim pričakovanih učinkov. Upravičenost izgradnje hitre ceste od

Tudi ptujski obrtniki pričakujejo, da bo mestna občina končno našla rešitev za večnamenski prostor, ki bo primeren za razstave. Nekdanja Surovina, zdajšnji parkirni prostor, je slab prireditveni prostor, poudarja predsednik zbornice Jože Milošič. Foto: Črtomir Goznik

Ormoža do Hajdine smo dokazali tudi z našimi občinskimi službami in zunanjimi sodelavci ob sodelovanju z občino Ormož."

BO PTUJ DOBIL SVOJ LENT?

Na županskih srečanjih so se v zadnjem letu največ pogovarjali o sprejemu delitvene bilance, ustanoviteljstvu javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (nekatere občine želijo biti soustanoviteljice, nekatere bodo za svoje občane osnovno zdravstveno varstvo zagotovile po pogodbah), glede bivše počitniške kolonije Biograd na morju so se v enem letu dogovorili le za skupno zavarovanje premoženja, pred dnevi pa so ponovno odprli mapo o gradnji nove reševalne postaje na Ptuju, ki naj bi jo po županovih besedah zgradili v tako imenovani "coni varnosti", kjer že stoji gasilski dom in kjer bo do drugega leta zgrajena nova policijska postaja. Lokaciji "ptujski pristan" - območje nekdanjega Ko-Ta, ki bi lahko postal ptujski Lent, in območje nekdanje vojašnice na Potrčevi so rezervirali za kvalitetnejše projekte, a jih za zdaj še ni.

Intenzivno pa iščejo v Ptuju lokacijo za varovana stanovanja. Dom upokojencev Ptuj želi, da bi jih zgradili v neposredni lokaciji doma, kar bo izvedljivo le, če bodo našli soglasje za selitev ene od tamkajšnjih dejavnosti.

Mesto je letos pričelo prve resnejše pogovore o ureditvi večnamenskega prostora, ki ga nujno potrebuje za izvedbo prireditvene in druge dejavnosti.

Za mestno občino in druge občine na Ptujskem je še vedno aktualna bitka za pokrajino. Upajo, da bodo pokrajino Spodnje Pod-ravje s Prlekijo podprli tudi poslanci državnega zbora, ko bodo o tem razpravljali.

Ptuj se vse bolj odpira tudi v širši prostor, išče povezave v

Pogled na ptujski grad in nekdanjo restavracijo ponoči. Posnetek je nastal ob najnovejši premieri ptujskega gledališča, ko je za trenutek oživela spodnja grajska terasa.

mednarodnem prostoru. Praznične trenutke bo letos delila z gosti iz nemškega Burghausna, napovedali so se tudi gostje iz Arandjelovca v Srbiji, s katerim je bila bivša velika občina nekoč že pobratena. Pobratenje z mestno občino Ptuj želi tudi eno od slovaških mest, a njenih predstavnikov v prazničnih dneh na Ptuju ne bo.

Osrednje praznične aktivnosti bodo potekale jutri in v soboto. Na Mestnem trgu se bo jutri pri-

čel tradicionalni festival domače zabavne glasbe, v soboto ob 19. uri pa bo na minoritskem dvorišču osrednja proslava ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, ob 20. uri pa se bo pričelo osrednje dogajanje na Mestnem trgu z izborom najlepše Štajerke. Veselo bo tudi na Slovenskem trgu in na prostoru pred tržnico.

MG

Šegula

Občankam in občanom čestitamo ob prazniku IVIestne občine Ptuj.

Stanislav Šegula, Slovenski trg 9, Ruj, tel 02 775 34 51

Domavska c. 26, 2250 PTUJ d.0.0. tel.: 02/746 31 61, fax: 02/780 90 30

Vsem občanom in občankam občine Ptuj čestitamo ob prazniku, 10-letnici mestne občine Ptuj.

Območna obrtna zbornica

združuje 1394 članov.

Ob občinskem prazniku

čestitamo vsem občanom občine Ptuj in se priporočamo s storitvami in proizvodi naših članov.

TURISTIČNI TEDNIK

PO ISTRI IN KVARNERJU

Kjer se preteklost objema s prihodnostjo

Na tem svetu smo mi vsi le popotniki. Vedno potujemo. Če morate na pot, vzemite to kot izziv, če ste na pot povabljeni, pojdite z veseljem. Zmeraj boste naleteli na nekaj, kar vas bo presenetilo, in nekaj, kar ste že doživeli, a na to, kar ste že videli, glejte z drugačnimi očmi.

Če se boste odločili za počitnice v Istri ali Kvarnerju, se spomnite, da se prav tukaj preteklost in sedanjost ali morda že tudi prihodnost najtesneje objemata. Pojdite torej v daljave, kjer vam na vsakem koraku duh šepeta: "Tukaj sem doma, kjer so korenine evropske civilizacije, na kraju, kjer jutranja zora pomeni prihodnost ... "

Istra je enkratna in zelo specifična v evropskem prostoru. Preko Istre vstopa srednja Evropa do Sredozemlja in do Istre si je Sredozemlje vrezalo pot v srednjo Evropo. Z dveh strani obdana z morjem in zavarovana s Ćicarijo in Učko pred celino, je bila težko dostopna. Zaradi tega so ji bile premnoge grozote zgodovine velikokrat prizanešene.

Istra je stopila v zgodovino že z le-

POGLEJ IN

LENDAVA, 3* Lipa

30.900s„

29.7.-18.8.. 5D. POL. otrok do 12. leta GRATIS

DUBROVNIK z letalom T

39.900

29.7.,2.g., "Lubenica party", 4D, NZ

SIT

PARIZ ■ EURODISNEY

43.900

15.8.. bus. 5D. popust do 15 let: 50-60%

SIT

KORZIKA - Sončkov klub

53.900

30.7.. iotorjenje + bus. izleti, 7/10D

DUBROVNIK z letalom

SIT

59.900

SIT

2., 12.8.. Vila Gradac. 11 D, NZ

75.000

SIT

3., 10.8.. C kat.. 7D. N

TUNIZIJA, Hammamet

85.700

SIT

30.7.. 3* hotel, 7D, POL

SONČEK

PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 L|UBL|ANA, 01/234 21 55 ČEME, 03/425 46 40

POTOmUVICElVIER

KURENT

TURISTIČNA AGENCUA - TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 2250 PTUJ

telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 telefaks: 02 778 33 31

- ORGANIZACIJA IZLETOV

IN POTOVANJ Í

- POČITNICE DOMA I IN V TUJINI I

■ LETALSKE VOZOVNICE I

in znova, od Ilirov, Uskokov in dandanašnjih morskih junakov: ribičev, kapitanov in mornarjev ...

Drage moje bralke in bralci! Ko boste vandrali po Istri in Kvarnerju, skozi mesta in vasice, po cestah, poteh in kozjih stezicah, vsrkajte vase moč zemlje in sonca, morja in zraka. Tukaj se iz trpke zemlje rodi najbolj plemenito vino, najodličnejše olivno olje, skoraj posvečeno sadje ... V morju pa čudoviti morski sadeži. S svobodnim duhom in odprtimi očmi se veselite vsega, kajti ta pokrajina vas bo vedno sprejela z raz-klenjenimi rokami.

šča, predvsem za podonavske dežele.

Preko naše Istre, mimo Umaga, do Poreča in Rovinja, na rt tega simpatičnega polotoka, ki je ovenčan z večno slavo Rima, do mondene in "prevzetne" Opatije in "zgarane" Reke na otoke ... ne boste srečali ene kuhinje, enega vina, enega cvetja ... Na "jedilnem listu" Istre boste videli ogromno raznolikost, ki odseva vpliv najrazličnejših kultur, navad in običajev, v ljudeh boste zaznali dve duši enega srca ter v romantičnih zvezdnatih večerih vonj po oljkah, vinu in pršutu.

Na tem področju se je odvila tudi tragedija, pravijo, da nekje v bližini Cresa, ko so med državljansko vojno rimski legionarji raje izbrali smrt, kakor da bi se vdali v suženjstvo. O tem pričajo zapisi M. A. Lucanusa, ki je bil prav tako med mornarji, ki so se med seboj raje pobili, kot bi se pokorili cesarju Nero-nu. Od tistega časa - morda pa že od nekdaj, kdo bi vedel - traja večni boj z morjem, njegovo titansko močjo in sovražnimi vetrovi burje in juga, kot tudi boj s sovražniki, ki prihajajo z morja in prežijo na svobodo ljudi in njihovih mest. In tako se to dogaja vedno znova

ANKA s p

2250 Ptuj, Dravska 10, tel. 02 74 90 500 faks 02 74 90 505 gsm 03166 85 85

e-mail: t.a.anka@siol.net

ANKIMBONBONČKI

SAVUDRDA Dep. Mojmír UMAG-7xPOLP+tt POREČ-Htl Albatros

- APP Diamant najem 1/4 RABAC - Htl Narcis - polp RAB-SAN MARINO-Htl Rab PETRČANE Htl Pinija polp. DUBROVNIK 4 NZ, letalo TOPLICE NA MADŽARSKEM KRETA-7 XNZ +letalo TURČDA-TXNZ-Hetalo

OBROČNO ODPLAČEVANJE / ČEKI!

1/9-30/9

29.390 sit

19/8- 25/8

od 33.600 sit

4/8-11/8

43.490 sit

11/8-18/8

104.890 sit

18/8-1/9

36.490 sit

11/8-18/8

41.790 sit

4/8-18/8

50.890 sit

5/8 aU 12/8

44.900 sit

od 29.900 sit

10/8-17/8

73.900 sit

13/8

75.900 sit

gendo o Jazonu in zlatem runu. Med begom pred zasledovalci se je ustavil na skrajnem robu polotoka in ustanovil mesto Pula. Od tega obdobja naprej datira mitološka zgodovina Istre in Pule, druga, pisana in dokumentirana, pa se začenja z rimsko zasedbo severnega Jadrana.

Prav tako se preteklost Kvarnerja prisrčno povezuje z grškimi mornarji, ki so občudovali prostornost in nenavadnost otokov med Istro in Velebitom. Niso poznali njihovih imen, zato so jim preprosto rekli Apsyrtidski otoki v spomin na tragično smrt Medejinega brata Apsirta. Zasledovani Argonavti z zlatim runom so ga umorili, razkosali njegovo telo in ga vrgli v morje. Tako naj bi nastali otoki današnjega Kvarnerja: Krk, Cres, Lošinj in številni manjši sosedje.

Mesto Reka pomeni vrata ali nekakšen prehod med Istro in Kvarnerjem. Razvijalo se je popolnoma samostojno na temeljih nekdanjega antičnega mesta Trsatica in je dolgo nosilo ime Reka svetega Vida (cerkev) ali Reka pri Trsatu in je že od 16. stoletja, ko je postalo eno izmed pomembnejših habsburških oporišč, nadaljevalo svoj razvoj v smislu pristaniškega in trgovskega izhodi-

SPODNJA SCAVNICA / TEKMOVANJE OB DNEVU ŽETVE

Juršinianke na tretjem mestu

Zanjlce - članice Društva gospodinj Juršinci Marija Filipi~, Anica Roškar in Elizabeta Ma-jerič se rade udeležujejo tekmovanj. Odzvale so se tudi povabilo organizatorjev Dneva žetve v Spodnji Ščavnici. Prireditev, kjer se je pomerilo 24 žanjic in koscev, je bila v nedeljo, 22. julija, ob vaško- gasilskem domu v Spodnji Ščavnici, organizirali pa so jo Aktiv kmečkih žena in deklet, Kmetijska zadruga in Kmetijsko svetovalna služba, vsi iz Gornje Radgone.

Tekmovali so na njivi Marte Kolarič, zabavni in kulturni program pa je bil ob vaško-gasilskem domu, v katerem so kmečke gospodinje pripravile razstavo dobrot iz kmečke krušne peči.

V tekmovalnem delu so članice Društva gospodinj Juršinci v posamezni in ekipni tekmi žanjic dosegle tretje mesto. Med posameznicami je med osmimi žanjicami zmagala Marija Tanacek iz Spodnje Ščavnice, tretja je bila Marija Filipič iz Juršincev, Anica Roškar je bila 6, Elizabeta Majerič pa 8. Ekipno je bila prva spodnja Ščavnica, tretja pa ekipa Društvo gospodinj Juršinci (Marija Filipič, Anica Roškar in Elizabeta Majerič).

Besedilo in posnetek:

Snopje zlagajo v razstave članice juršinske ekipe Marija Filipič, Anica Roškar in Elizabeta Majerič

Kuharski nasveti

Jedi iz soj

Soji pravimo tudi prezrta stročnica in jo pogosto uporabljamo v zadnjih nekaj letih, {e bolj pa jo poznajo ljudje, ki ne uživajo mesa. Je enoletna rastlina, ki zraste v obliki grma približno 30 do 40 centimetrov visoko. Plod je strok, v katerem najdemo 3 do 4 zrna. Pri nas najpogosteje se-jemo rumeno okroglo sojo, v Aziji sta raz{irjeni navadno črna ali rumena soja, obstajajo pa tudi zelene in rdeče sorte soje.

Za razliko od drugih vrst stročnic vsebuje soja dragocene beljakovine, visokovredne ma{~obe in ogljikove hidrate. Zaradi tega ji nekateri pravijo tudi rastlinsko meso. Posu{eno sojo lahko zmeljemo tudi v moko ali jo zdrobimo in uporabimo za {te-vilne jedi in kruh. Iz soje pridobivajo tudi sojino olje, ki je podlaga {tevilnim omakam in jedem. Na trži{ču pa so tudi {tevilni sojini dodatki kot za-čimbni dodatki k jedem. Tako sojino omako kot dodatek jedem spada med najbolj priljubljene omake sveta. Danes jo izdelujejo le industrijsko. Njen okus je odvisen od razmerja soje in p{enice, iz katere je narejena. Kakovostna sojina omaka lahko zori od 6 mesecev do dveh let. Po zorenju najprej odlijejo sve-

tlej{o sojino omako, ostanke pa lahko stisnejo in dobijo gostej-{o tekočino, ki ji pravimo temna sojina omak.

Iz soje lahko kuhamo {tevilne jedi. To so običajno prevzete polnovredne azijske jedi, ki smo jih pri nas nekoliko po svoje preoblikovali. V {tevilnih jedeh uporabljamo tudi tofu, to je sojin ali fižolov sir, ki ga naredijo iz namočene soje, to nato pretlačijo, večkrat v vodi prevrejo in nato stisnejo. Sveži tofu je brez lastnega okusa, hitro pa se navza-me tujih vonjev. V hladilniku ga lahko hranimo tudi en teden, če ga pomočimo v hladno vodi in vodo vsak dan menjamo. Danes je cenjen tudi prekajen tofu in z različnimi dodatki in di{avami.

Pred uporabimo suha sojina zrna, jih moramo namakati 12

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 341. NAD.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

53. nadaljevanje

Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja - 11. nadaljevanje

Neuspešnost v {oli - 2. nad.

Pa si oglejmo, kak{na je nadaljnja izobraževalna in življenjska pot v {oli neuspe{nih otrok.

Glede na to, da v zadnjih letih stopi na trg delovne sile okoli 1500 mladih brez dokončane osnovne {ole in 4000 do 5000 mladih brez dokončane srednje {ole in da določen delež otrok sploh ne nadaljuje rednega {olanja v srednje{olskih programih, se seveda zastavlja vpra{anje, kak{na je njihova nadaljnja izobraževalna in življenjska pot. Natančnih podatkov o tem na žalost nimamo.

Manj{i del neuspe{nih otrok se vključi v osnovne in srednje {ole za izobraževanje odraslih. V njih predstavljajo glavnino {olajočih. Med njimi prevladujejo nezaposleni.

V šolskem letu 1995/96 je bilo v osnovno šolo za odrasle vključenih 858 mladih, starih od 15 do 19 let, ki so predstavljali 71% vseh vpisanih v osnovne šole za odrasle.

Tudi v srednje šole za odrasle je bilo v šolskem letu 1995/96 vpisanih več kot 80% mladih, starih od 19 do 29 let.

Ob tem je potrebno poudariti, da je njihovo število v šolah za odrasle majhno v

primerjavi z vsakoletnim izpadom iz šolskega sistema.

Prevladujoča pot

zagotavljanja socialne varnosti mladih, ki ostanejo brez izobrazbe in poklica, je pot na zavod za zaposlovanje in kasneje na center za socialno delo. Po podatkih za leto 1998 o prejemnikih social-novarstvenih pomoči je bilo med prejemniki denarnega dodatka kar 43,1% mladih, starih od 18 do 26 let. Izobrazbena struktura je nizka: 57,7% jih je imelo le I. ali II. stopnjo izobrazbe, kar 73% jih je bilo brez kakršnegakoli dohodka in so kot vzrok navajali brezposelnost.

Kot vidimo, ima neuspešnost v šoli neizmerljive posledice v življenju mladih ter v njihovem čustvenem in duševnem zdravju. Praviloma se neuspešnost v šoli kasneje povezuje z minimalnimi možnostmi za zaposlitev, nesamostojnostjo, materialno ogroženostjo, negativno samopodobo, brezperspektivnostjo in minimalnimi možnostmi za načrtovanje svoje prihodnosti.

Naslednjič pa si bomo pogledali problem brezposelnosti mladih in njen velik vpliv na slabšanje čustvenega in duševnega zdravja mladih.

do 24 ur, odvisno od starosti soje, nato jih kuhamo 1 do 2 uri. Če kuhamo cela zrna soje, moramo vedeti, da se ta ne razkuhajo in imamo občutek, da niso dovolj kuhana. Tako kuhano sojo lahko z električnim mešalnikom zmeljemo in jo dodajamo jedem za zgostitev, pri jedeh pa izboljšamo bilološko vrednost.

Večina, ki uporabljamo sojo le občasno, bolj uporabljamo sojine kosmiče, ki ne zahtevajo daljšega namakanja in tudi ne toplotne obdelave. Iz njih lahko naredimo različne jedi - od zrezkov, omak, polpet, štručk, na-rastkov do sladkih jedi. Zraven sojinih kosmičev lahko pri nas kupimo še moko, mleko in vse začimbne dodatke. Pri pripravi sojine moke pazimo, ker soja nima lepka, zato jo moramo pri pripravi kruha in sladic mešati s pšenično moko.

Iz celih sojinih zrn lahko pripravimo tudi sojine kalčke, ki so prava zakladnica vitaminov in jih lahko uporabljamo v različnih solatah, za samostojne jedi ali kot dekoracijo na krožnikih. Najbolj cenjeni so kalčki, ki jih dobimo iz zelenih sojinih zrnc. Kalčke si lahko pripravimo tudi doma tako, da v kozarec strese-mo 4 žlice sojinih zrnc, zalijemo z mlačno vodo, zapremo z gazo in tako pustimo čez noč. Naslednji dan vodo odlijemo in kozarce postavimo na toplo, kjer jih ne dosega direktna svetloba. Zrnca enkrat ali dvakrat na dan poškropimo s toplo vodo. V 3 do 5 dneh so kalčki dovolj veliki za uživanje.

Iz soje si pri nas pogosto pripravimo različne namaze, kot je namaz iz sojinega pireja in skute, sojin namaz z ajdo, sojina pašteta, pripravimo si lahko tudi številne nadeve za svežo zelenjavo, na primer za paradižnik, bučke, jajčevce, priljubljene so tudi sojine solate in prelivi za solate, kombiniramo jo z avokadom in melono, iz nje pripravljamo številne juhe (znana je juha iz sojinih zrn ali kremna sojina juha), pripravljamo tudi različne sojine mine{tre, vegetarijansko juhe, različne omake in testenine iz soje, žličniki in druge jedi.

Večina jedi pripravljamo iz že kuhane soje, tako da jih ne prip-

PLESKAVICE IZ SOJE

Grobo mleto sojo namočimo v vodo ali juho, namočeno iztisnemo, solimo in dodamo fino sesekljano papriko, korenček, peter{ilj s korenino vred in pustimo stati nekaj časa. Nato dodamo jajca skupaj z moko. Ce je zmes premehka, dodamo drobtine. Oblikujemo {truco, enakomerno razrežemo, oblikujemo pleskavice, jih pomokamo in na vroči ma{čobi z obeh strani narahlo opečemo. Vzamemo jih ven, na preostali ma{čobi prepražimo sesekljano čebulo in česen, dodamo moko in paradižnikovo mezgo in zalijemo. Po potrebi začinimo. V omako damo pleskavice in du{imo do mehkega. Zraven ponudimo pire krompir ali kuhane testenine.

ravljamo tako dolgo. Stalni ljubitelji soje je skuhajo malo večjo količino in nato hranijo v hladilniku do porabe. Če pa uporabljamo sojine kosmiče, je čas priprave prav tako hiter.

Sojine žličnike pripravimo tako, da 10 dekagramov sojinih kosmičev namočimo, in ko so namočeni, jih zmešamo s 15 dekagrami pšenične in 10 dekagrami ajdove moke. Prilijemo 1 deciliter vrele vode in dobro premešamo. Nato dodamo eno kislo smetano, 2 jajci in po potrebi drobtin. Z žlico oblikujemo žličnike, jih v slani vodi skuhamo, damo na krožnik, prelijemo s poljubnim prelivom, na primer s prepraženimi drobtinami, pogreto kislo smetano, staplje-nim sirom in kislo smetano, in ponudimo kot predjed ali samostojno jed. Tako pripravljene žli-čnike bi lahko uporabili tudi kot jušno zakuho.

Zelo enostavno si pripravimo tudi sojo z gobami. 20 dekagra-mov sojinih zrn skuhamo. Posebej na olju prepražimo 4 stroke sesekljanega česna in dodamo 15 dekagramov poljubnih na lističe narezanih gob, rahlo prep-ražimo, potresemo z žlico moke, prav tako prepražimo in zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala soja. Dobro premešamo, prisi-pamo kuhano sojo in dušimo 20 minut. Jed mora biti gosta. Pred serviranjem začinimo z 1 žlico sojine ali worcesterske omake, soljo in zelenim peterši-Ijem. Zraven ponudimo poljubno solato. Nada Pignar profesorica kuharstva

- PREJELI SMO-

Izjava za javnost

Na izjave, da bo kopališče v Kidričevem letos ostalo zaprto, je bila na svetu občine Kidričevo podana pobuda, da se organizira okrogla miza in poskuša odpraviti razloge za tako odločitev.

Odgovor direktorja Taluma, v katerem zavrača pobudo, je značilno neprijazen in nekorekten. Kopališče, ki so ga pomagali graditi stari starši z delom in prostovoljnim delom, je zadovoljevalo njihove potrebe, potrebe otrok in danes vnukov, ne pa zadovoljstva svetnikov.

Razočaranje mnogih občanov Občine Kidričevo je veliko, ker so prizadeti najmlajši, ki še ne morejo razumeti surove logike kapitala, še manj pa logike direktorja, ki je rasel in zrasel v njihovi sredini. Ne moremo pa razumeti takega ravnanja tudi svetniki Občine Kidričevo, ker je Talum sprejel enostransko odločitev po tem, ko ni uresničil dogovora o modernizaciji kopališča.

Pozivamo Upravo in Nadzorni svet družbe, da ponovno ovrednoti po našem mnenju nekorektno in poslovno napačno odločitev ter tako omogoči v prihodnji kapalni sezoni to rekreativno dejavnost v Kidričevem.

Upravo in Nadzorni svet družbe TALUM vabimo k pristnemu in vzajemno koristnemu sodelovanju.

Svet občine Kidričevo Župan Alojz [prah

PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU

Migali srpan prerasJel

čas hiti, pričenja se že veliki srpan ali mlatec, kot so mesec avgust imenovali nekoč. Mesec, ki je že bolj v znamenju pobiranja pridelkov iz domačega vrta, kot pa je to bilo v minulih mesecih, ko smo vrtnine sejali, presajali in skrbno negovali. Dan se že krepko krči in ga bo sredi avgusta le še 14 ur, kar je za rast in razvoj mnogih vrst vrtnin že premalo.

SADNI VRT je po prehodu v drugo polletje vse bolj v pričakovanju obiranja poletnih in jesenskih vrst in sort sadja. Medtem ko je večina vrst ko{~i~astga sadja in jagodi~evja že pobrana, pa teh dreves in grmov ne zanemarimo. Z njih poberemo neobrane, po-{kodovane in posu{ene plodove, da odstranimo legla rastlinskih bolezni in {kodljivcev. Porežemo polomljene in po{kodovane veje in {e dalje skrbimo za nego in varstvo pred sadnimi boleznimi. Na vi{ku poletja, ko je pojenjala bujnej{a vegetacija in ko se že pričenja oblikovati cvetni nastavek za rodnost v naslednjem letu, je čas za letno rez. Pri letni ali zeleni rezi moramo ravnati preudarno z vsako sadno vrsto in sorto posebej, upo{tevaje starost in stanje drevesa, ker premočna rez lahko povzroči motnje v rasti in zakasnitev v zorenju, opustitev letnih rezi pa je {e bolj {kodljiva, ker drevo porabi preveč moči za rast tistih vej v drevesni kro{nji, ki so za njeno osvetlitev, prostornost in rodnost moteče in odvečne. Režemo pregoste, navpično rastoče poganjke ter veje, ki zgo{čajo in zasenčujejo drevesno kro{njo. Pri mladih drevesih ob letni rezi pazimo na vzgojno obliko, čim več mladih poganjkov pa upognemo, s čimer zavremo rast v dolžino, s počasnej{im pretokom rastlinskih sokov pa se prične tvoriti rodni les s cvetnimi brsti. Upognjeni poganjki bodo do jeseni {e usvajali organsko hrano, če pa bodo kateri med njimi odvečni, pa jih odstranimo pri zimski rezi.

BIVALNI ali OKRASNI VRTOVI so lahko, če je to sploh potrebno ali okolju prijetno, ograjeni z različnimi materiali različnih oblik, kot so to žično pletivo, lesene, kovinske ali kamnite ograje. Čeprav zahtevajo nekoliko več dela in redne nege, pa so za okolje najpri-jaznej{e zelene, iz živega rastlinja zasajene vrtne ograje. Tako kot so lahko vrtne ograje postavljene iz različnih gradbenih materialov, tako so lahko zasajene tudi iz različnih rastlinskih trajnic iglavcev in listavcev.

Med zelenimi živimi mejami so najpogosteje zasajene iz ligus-truma, in ker je v tem času njprimernej{i za razmnoževanje in domačo pridelavo sadik, posvetimo nekaj napotkov tovrstnemu razmnoževanju sadik s potaknjenci.

Kalino ali kosteniko, kot je lepo slovensko ime, nekateri razmnožujejo tako, da sadijo oziroma potikajo nevkoreninjene vejice ne glede na letni čas in kar na stalno mesto, kjer nameravajo zasaditi živo mejo, če{ saj to raste kar samo od sebe." Vendar pa ni tako, ker je vkoreninjanje tak{nih potaknjencev zelo majhno in nasad žive meje iz tako zasajenih sadik ne doseže enotne zrasti ter ga ni mogoče lepo oblikovati. Sadike kaline lahko pridelamo s poletnimi ali zimskimi potaknjenci, način pridelave pa je različen. Poletne potaknjence režemo v začetku avgusta iz vr{ičkov enoletnih poganjkov s 4 do 6 listi. Režemo jih v oblačnem vremenu, da nam do vlaganja v vzgajali{če ne ovenijo. Spodnja dva lista odrežemo tik ob steblu in potaknjence vložimo v rastlinjak, kjer jih redno rosimo v senci in negujemo do dobrega vkoreničenja, kar traja 4 do 5 tednov, ko je sadiko mogoče saditi na stalno mesto.

V ZELENJAVNEM VRTU v začetku avgusta sejemo samo {e vrtnine s kraj{o rastno dobo. V na{ih vremenskih razmerah lahko računamo na normalne rastne razmere do konca oktobra, zato izbiramo tiste vrste, ki bodo dorastle in dale pridelek v 70 do 90 dneh. Med te uvr{čamo motovilec, {pinačo, kitajsko zelje, pozni korenček, mesečno redkvico in vrtno kre{o, v zadnjem času pa vse bolj priporočano rukulo.

Rukula, po slovensko imenovana dihnik, je stara rastlina, poznana tudi v na{ih krajih, vendar ne dovolj udomačena, morda prav zaradi njenega posebno pikantnega in nekoliko pekočega okusa, ki pa v zadnjem času prav zaradi svojega značilnega okusa pridobiva veljavo. Dihnik ali rukulo, ponekod imenovano bela gorčica, jemo du{eno ali surovo v solati ter uporabljamo kot začimbo k najrazličnej{im jedem. Je rastlina iz rodu križnic, od nje pa uživamo zelene liste, ki so po obliki in okusu podobni repi, redkvi in redkvici. Vzklije v dveh tednih po setvi, liste oziroma zeli pa je za uporabo že mogoče pobirati po treh do petih tednih po setvi. Uspeva v vsakih vrtnih tleh, in ko se v domačem vrtu dodobra udomači, jo je težko iztrebiti.

Paradižnikove rastline kraj{amo po {estem ali sedmem cvetenju oziroma v vi{ini opore 130 cm tako, da jim odrežemo vrhove, tako da bodo zastavljeni plodovi lažje dozorevali.

Če so porove rastline že dovolj močne in visoke, jih malo ogrnemo z zemljo, da bodo imele več belega stebla.

Zelje, ki je že pričelo tvoriti glave, osipljemo, da bodo rastline zdržale težo in vi{ino rasti.

Zgodaj sajeno endivijo, ki je razvila že dovolj velike rozete, zaradi beljenja povežemo. Povezujemo vedno le, če so rastline povsem suhe, da ne gnijejo srčki.

***

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 2. ter od 10. do 12. avgusta, zaradi korenine 3. in 4. ter od 12. do 15. avgusta, zaradi lista 4. in 5. ter od 7. do 10. avgusta ter zaradi cveta in zdravilna zeli{ča od 5. do 7. avgusta.

Miran Glušič, ing. agr.

2. - 8. avgusta 2001

RADIO PTUJ

98,2 IN 104,3 FM

Četrtek, 2. avgust

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura

8.00 Odmevi #

8.30 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije: Zasebni vrtovi

9.00 Risanka

9.05 Pod klobukom

9.50 Zgodbe iz školjke

10.25 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke

10.40 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 3/11 #

11.30 Vino moje dežele - Dolenjski vinorodni okoliš

11.55 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor

12.25 Dr. Ivan Stopar: Gradovi, 5. oddaja:

Kako so bili zgrajeni

13.00 Poročila #

13.15 Fenoamby - glasbena skupina iz Madagaskarja

14.00 Intervju

14.55 Ivana Orleanska, koprodukcijska nadaljevanka, 2/2

16.30 Poročila #

16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 21/26

16.55 Arčibald, risana nanizanka, 14/26

17.05 Na liniji: Siddharta, oddaja za mlade, ponovitev

17.45 Slovenski pesniki in pisatelji: Oton Župančič

18.10 Odkrivajmo znanost: Mogočen nasprotnik, 3/10

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Tednik

21.00 Na vrat na nos, nanizanka, 5/10

22.00 Odmevi #

22.45 "Dogodek v mestu Gogi" - ob 100-letnici rojstva

Slavka Gruma

0.15 Brane Rončel izza odra

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

14.50 TV prodaja

15.20 Videospotnice

15.35 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 11/12

16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 76. epizoda

17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 17/29

18.00 Poroka na papirju, kanadski film

19.30 Videospotnice

20.05 Osamljeni planet: Najlepše ture

20.55 Poseben pogled: Prestolnica sveta, francoski film

22.25 Sopranovi, ponovitev 5. dela

23.15 Zločinski tango, nanizanka, 4/14

0.00 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Newyorška policija, 5. del nan.

14.20 Zakon v Los Angelesu. 43. del nan.

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, 93. del nad.

17.30 Črni biser, 89. del nad.

18.20 Vse za poljub, 46. del nad.

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, 5. del nan.

20.50 Raztresena Ally, 2. del nan.

21.40 Prijatelji, 4. del nanizanke

22.10 Zahodno krilo, 4. del nan.

23.00 Zlobni dvojček, 6. del nan.

23.50 M.A.S.H., 92. del humor. nan.

0.20 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 TV prodaja

9.30 Mladenič v modrem, 104. del nan.

10.25 Policisti s srcem, 24. del nan.

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Mozaik Slovenije

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira (IV.), 1. del humor. nan.

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Temna luka, 3. del nanizanke

17.10 Providence, 3. del nanizanke

18.00 Družina za umret, 6. del humor. nan.

18.30 Tretji kamen od sonca, 9. del nan.

19.00 Obalna straža, 4. del nan.

20.00 Ljubezen in zmešnjava, avstralski film

21.40 Seinfeld, 19. del humor. nan.

22.10 Zvezdna vrata, 13. del nan.

23.00 Zvezdna vrata, 14. del nan.

23.50 Mozaik Slovenije, ponovitev

TROJKA

9.00 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, ponovitev

11.30 TV prodaja

12.00 Videostrani

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Vera in čas

17.45 Avto šou

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Glasba

19.55 Poslovne informacije

20.00 Sijaj

21.00 TV razglednica - Izola

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

23.00 Poslovne informacije

23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.35 Reporter X 0.05 Jukebox, ponovitev 1.35 Videostrani

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Čarovnija, serija (19/52). 10.00 Poročila. 10.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša zemlja, serija (104/150). 13.30 Poročila. 13.35 Nenadoma Susan, humor. serija (1/23). 14.00 Jack in Jill, serija (2/19). 14.45 Planeti. Terra firma, pz serija (2/8). 15.35 Osamljena golobica, serija (2/8). 16.25 Glasba. 16.35 Stališče Baileya Kipperja, serija za mlade (3/13J. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Morje in otoki: Živeti na Šipanu, dokumentarna oddaja. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 GRS - rešitev v gorah (1/4). 20.40 Kulturno poletje. 21.40 Iz sveta. 22.10 Odmevi dneva. 22.30 Seks in mesto, serija (24/30). 23.00 Družina Soprano, serija (24/26). 23.55 Od Zemlje do Meseca, serija (2/12). 0.55 Curacao, ameriški film. 2.25 Policija, serija. 2.50 "Na zdravje", humoristična serija (42/53). 3.15 Nevidni človek, serija (22/23). 4.00 Iz sveta. 4.25 Kraljestvo divjine. 4.55 Hit-depo.

HTV 2

17.15 Severni veter, serija (2/10). 18.05 Naša dežela, serija (104/150). 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (42/53). 19.30 Policija, serija (305/305). 19.55 TV razstava: Mila Kumbatoviœ. 20.10 Čarovnija, serija (20/52). 21.05 Poročila. 21.20 Reševalna služba VII., serija (22/22). 22.10 Nevidni človek, serija (22/23). 22.55 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Željka Ogresta in gosti. 21.20 Hit-depo. 23.20 EP v strelstvu, reportaža. 23.40 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.10 Otroški program. 7.50 Felicity, serija. 8.35 Flipperjeve nove pustolovščine, pustolovski film, 1964 (Luke Halpin). 10.10 Vrnitev črnega žrebca, pustolovski film, 1981 (Kelly Reno). 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Odbojka na mivki, SP 2001, posnetek. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.45 Michael Mittermaier: Zapped (1), kabare. 23.30 Umetnine. 1.45 Karibski pirati 82), pustolovski film, 1998. 4.35 Beverly Hills 90210, serija.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1325). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Jessica, komedija, 1961 (Angie Dickinson). 12.00 Čas v sliki. 12.05 Mednarodni Report, magazin. Evropska panorama. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1326). 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Skrivnosti na morskem dnužDediščina ladje Bounty, dokumentarec. 21.05 Igre življenja, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Skrivnosti na morskem dnužDediščina ladje Bounty, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Petr Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v središču Berlina, zdravniška serija, 1999 (Anke Sevenich). 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 1996 (Claudia Schmutzler). 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.00 Nakupovanje, pon. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje, pon.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.30 Srebrna dekleta. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Princ z Bel-Aira. 9.45 Radijska postaja. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Stargate, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serijska komedija, 1997. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Black Widow, črna vdova, triler, 1996 (Cheryl Ladd, Nick Mancuso). 22.10 Redakcija special: skoraj popoln umor. 23.15 Cover Hard 3, akcijski triler, 1995. 1.20 V ognju krogel, akcijski triler, 1993 (Christopher Atkins, Mark Jackson). 3.10 Črni tiger, triler, 1979 (Chuck Norris).

PRO 7

6.55 Bulevarski magazin. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, serija, pon. 9.25 Brain X - Change: sovražnik v mojem telesu, fantazijski triler, 1995 (Ulf Pilgaard). 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Araella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Vlak smrti, akcijski triler, 1999 (Claudia Michelsen, Jorg Schuttauf). 22.20 TV total. 23.20 Switch. 0.20 Pa me ustreli, serija. 0.45 Komedija. 1.15 TV total. 2.05 Switch. 2.30 Policijska parada. 3.00 Pro7, reportaže: končno poletje, pon.

EUROSPORT

8.30 Nogomet, pon. 10.30 Moderni peteroboj. 11.30 Atletika. 13.00 Automagazin. 12.30 Motorsprot magazin. 13.30 Golf. 14.30 Nogomet, liga prvakov, pon.1 6.30 Atletski miting v Stockholmu. 18.00 Nori športi, magazin. 18.30 Triatlon. 20.00 Atletika, Edmonton. 20.30 Atletika. 21.00 Nogometni magazin. 22.00 Nogomet. 0.00 Športna poročila. 0.15 Atletika. 0.45 Nori športi. 1.15 Športna poročila.

Petek, 3. avgust

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura

8.00 Odmevi #

8.30 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor

9.00 Kljukčeve dogodivščine - Kljukec tabori,

lutkovna igrica, 2/2

9.15 Volkovi, čarovnice in velikani, 21/26

9.25 Arčibald, risana nanizanka, 14/26

9.35 Na liniji: Siddharta, oddaja za mlade

10.05 Oddaja za otroke

10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: Oton Župančič

11.00 Odkrivajmo znanost: Mogočen nasprotnik, 3/10

11.30 Slovenski magazin

12.00 Sofie, skandinavska drama, 1/3

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.25 Alica, evropski kulturni magazin

14.15 Na vrat na nos, nanizanka, 5/10

15.05 Vsakdanjik in praznik

15.55 Mostovi

16.30 Poročila #

16.45 Ole Aleksander, nadaljevanka, 5/7

17.10 Rdeči grafit: Letenje, ponovitev

17.50 Zgodbe iz Amerike: Dežela kavbojev #

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 V Dobrem in slabem, nanizanka, 12/13

21.10 Deteljica

21.20 Fina gospa, nanizanka, 5/10

22.00 Odmevi #

22.45 Polnočni klub

23.55 Zgodbe iz Amerike: Dežela kavbojev, ponovitev #

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

14.30 TV prodaja

15.00 Videospotnice

15.35 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, 8/10

16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 77. epizoda

17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 18/29

18.00 Jimmyju, ameriški film

19.30 Videospotnice

20.05 Kanzi: Genialna opica, dokumentarna oddaja, 2/2

20.55 Plemstvo, nadaljevanka, 4/6

21.45 Kraj zločina: Poleti, angelček, nemški film

23.15 Zgodbe Ruth Rendell, nanizanka, 5/6

0.05 Iz slovenskih jazz klubov: Renato Chicco Trio

0.50 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Newyorška policija 6. del nan.

14.20 Zakon v Los Angelesu, 44. del nan.

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, 94. del nad.

17.30 Črni biser, 90. del nad.

18.20 Vse za poljub, 47. del nad.

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, 6. del nan.

20.50 Raztresena Ally, 3. del nan.

21.40 Prijatelji, 5. del nanizanke

22.10 Zahodno krilo, 5. del nan.

23.00 Nevarne dirke, 18. del nan.

23.50 M.A.S.H., 93. del humor. nan.

0.20 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 TV prodaja

9.30 Mladenič v modrem, 105. del nan.

10.25 Policisti s srcem, 25. del nan.

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Pop'n'Roll, ponovitev

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, 2. del humor. nan.

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Temna luka, 4. del nan.

17.10 Providence, 4. del nan.

18.00 Družina za umret, 7. del humor. nan.

18.30 Tretji kamen od sonca, 10. del nan.

19.00 Obalna straža, 5. del nan.

20.00 Zabavni petek: Plava laguna, ameriški film

22.00 Felicity, 9. del nanizanke

22.50 Mesečniki, 1. del ameriške nanizanke

23.40 Striptizete, 1. del dokumentarno-erotične nanizanke

0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

9.00 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, ponovitev

11.30 TV prodaja

12.00 Videostrani

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Razvoj avtomobilizma

17.45 TV razglednica - Izola

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Glasba

19.55 Poslovne informacije

20.00 Nivea Sun Beach Volley

20.30 Koncert

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Čarovnija, serija (20/52). 10.00 Poročila. 10.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (105/150). 13.30 Poročila. 13.35 Nenadoma Susan, humoristična serija (2/23). 14.00 Jack in Jill, serija (3/19). 14.45 Planeti: Velikani, pz serija (3/8). 15.35 Osamljena golobica, serija (3/8). 16.20 Glasba. 16.30 Narodni parki: Krka -graditeljica slapov. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Reka: Morje. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Nova oblaœila bajk, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Do zvezd skupaj: Vanna (2/2). 21.10 Idealen mož, britanski film. 22.50 Odmevi dneva. 23.15 Seks in mesto, humor. serija (25/30). 23.40 Družina Soprano, serija (25/26). 0.35 Od Zemlje do Meseca, serija (3/12). 1.35 Groza v Ulici Brestov 3., ameriški film. 3.10 Orkanske ulice, ameriški film. 4.35 Policija, serija. 5.00 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (20/22). 5.45 Na meji mogočega, serija (37/44). 6.30 Pravi čas.

HTV 2

16.05 Turistični magazin. 17.20 Reševalna služba VII., serija (22/22). 18.05 Naša dežela, serija (105/150). 19.00 Zakonske vode, humor. serija (185/210). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV razstava: Vergilije Nevjestić. 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (20/22). 21.00 Poročila. 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 22.10 Pravi čas. 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

19.10 EP s strelstvu, reportaža. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Antologija hrvaškega kratkega filma. 20.55 Hirošima, dokum. film. 21.45 Na meji mogočega, serija (37/44). 22.30 Čas je za jazz: Dedić, Nestorovi}, Pandur Trio. 23.25 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.20 Franklin, risana serija, otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z BelžAira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Felicity, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Odbojka na mivki, SP 2001, poročilo. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Film po izboru gledalcev: Angleški pacient, drama, 1996 (Ralph Finnes); Elizabeth, drama, 1998 (Cate Blanchett); Razsodnost in rahločutnost, drama, 1995 (Emma Thompson). 22.15 Prevarana, triler, 1993 (Goldie Hawn, r: Damian Harris). 0.00 Half Moon Street, triler, 1986 (Michael Caine, r: Bob Swain). 1.25 Zapeljivka, triler, 1994 (Kim Delaney). 2.55 Veliki rop vlaka, kriminalka, 1978. 4.40 Beverly Hills 90210, serija.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Angel med grešniki, komedija, 1959 (Debbie Reynolds). Dekle Happy, komedija, 1965 (Elvis Presley). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Igre življenja, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1327). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Skoraj naravno lepa: lepotne operacije, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga, posnetek. 0.45 Susan, serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Pogledi s strani.

I.35 Skoraj naravno lepažlepotne operacije, dokumentarec. 2.20 Modern times, magazin. 2.55 TV kuhinja. 3.20 V imenu zakona, krimi serija.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz v živo (Christian Cle-rici). 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija. 21.15 Temu se smeji svet, zabavni show (Hape Kerkeling). 22.15 Mirkomania, show (Mirko Nončev). 22.45 Debeluh in Belgijec. 23.15 Noč. 23.20 Pogrešan v akcijsii II, akcijski, 1985 (Chuck Norris, Soon Teck). 0.55 Frasier, serija. 1.25 Kviz. 1.50 Nakupovanje, pon. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje. 3.50 Alphateam - Reševalci življenj v OP pon.

RTL 2

6.05 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta, pon. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša.

II.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor: Nepojmljivi, serija. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risanka. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serija. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 20.00 Poročila. 20.15 Demonski kralj, fantazijski, 1994 (Veronica Hamel, Jack Scalia). 22.15 Moč blaznosti, triler, 1995 (Sam Neill, Juergen Prochnow). 23.55 Wes Cravens, grozljivka, 1995 (Lance Henricksen, John Diehi). 1.40 Ledeni dih smrti, triler, 1993 (Ben Cross). 3.35 V ognju krogel, akcijski, 1993, pon.

PRO 7

7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Vsi županovi možje, pon. 9.30 Brezupna ljubezen, drama, 1999. 11.15 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Booty Call, komedija, 1996 (Jamie Foxx, Tommy Davidson). 21.55 Skyjacker, ugrabitev v oblakih, triler, 1998 (Adrian Pasdar, Antonio SAabato). 23.35 Ulice Berlina, krimi serija, 1999. 1.30 Domino išče ljubezen, erotični, 1989 (Brigitte Nielsen). 3.05 Vlak smrti, pon. 4.45 Brain X ž Change, triler, 1996, pon.

Sobota, 4. avgust

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura

8.00 Odmevi #

8.30 Zgodbe iz školjke

9.05 Radovedni Taček: Obroč

9.20 Na liniji: Siddharta, oddaja za mlade

10.00 Kino Kekec: Gospod Brundo in zmajček Napihajček,

nizozemski risani film

11.25 Lingo, TV igrica #

12.00 Tednik, ponovitev #

13.00 Poročila #

13.10 Bila sva mlada oba: Marija Ahačič Pollak

13.40 Mostovi, ponovitev

14.10 Pod Piramido, oddaja TV Maribor

14.45 Dragi Jersey, ponovitev filma

16.30 Poročila #

16.45 Pika Nogavička, risanka #

17.10 Carski sel, risanka

17.30 Risanka

17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor

18.10 Ozare

18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 7/13 #

18.45 Risanka

19.00 Danes #

19.05 Utrip

19.30 Dnevnik #

20.00 Vrnitev obiskovalcev, francoski film

21.55 Oko viharja, angleška dokumentarna serija, 2/7

22.25 Poročila #

22.50 Oz, nadaljevanka, 3/8

23.40 Novi raziskovalci, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

11.30 TV prodaja

12.00 Videospotnice

12.35 Caroline v velemestu, nanizanka

12.55 Murphy Brown, nanizanka

13.20 Jasno in glasno: Razdrte družine, kontaktna oddaja

14.20 TV prodaja

14.50 Venček narodnozabavnih, 2. del

15.45 Osamljeni planet: Najlepše ture

16.35 Big Band z Aniko Horvat

17.35 SP v latinskoameriških plesih, posnetek iz MIAMIJA

18.30 Šport od A do Ž: Atletika

19.30 Videospotnice

20.05 Cecilia Bartoli v italiji

21.35 Praksa, nanizanka, 43. epizoda

22.20 Sobotna noč

23.25 Edmonton: SP v atletiki, prenos

1.10 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.00 TV prodaja

8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji

10.00 Panda Jin Jin, risanka

10.30 Črni pirat, risanka

11.00 Hroščeborgi, 1. del mladinske serije

11.30 Mladi Herkul, 6. del serije

12.00 Oliver Twist, mladinski film

13.30 Zakon v Los Angelesu, 45. del nan.

14.30 Prva izdaja, 6. del nan.

15.20 Lepo je biti milijonar

16.30 Otroški zdravnik, 9. del nan.

17.30 Varni prehod, ameriški film

19.15 24 ur

20.00 Filmski hit: Romeo in Julija, ameriški film

22.10 Samo ti, ameriški film

0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 TV prodaja

10.00 Dolgo vroče poletje, ameriški film

12.00 Beverly Hills 90210, ponovitev

13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja

14.00 Mladoporočenci, ponovitev

14.30 Komedija zmešnjav, ponovitev

15.00 Na sever, 5. del nanizanke

15.50 Skrita kamera

16.20 Sobotna matineja: Kot oče in sin, ameriški film

18.10 Malcolm in Eddie (III.), 1. del humor. nan.

18.40 Beverly Hills 90210, 31. del nad.

19.30 Malcolm in Eddie, 2. del humor. nan.

20.00 Lov za zakladom, 9. del nan.

20.50 Sheena, kraljica džungle, 9. del nan.

21.40 Tujec, argentinsko-ameriški film

23.15 Striptizete, 2. del nan.

23.45 Najbolj neumni roparji, 9. del nan.

TROJKA

9.00 TV prodaja 10.00 Jukebox, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Brez ovir z Jano 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, glasbeni izbor 21.00 Avtodrom 21.30 Koncert 23.30 Nivea Sun Beach Volley 0.00 Videostrani

HTV 1

8.15 Poročila. 8.20 Obračun v Table Rocku, ameriški film. 10.00 Poročila. 10.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Istrski spominki, dokumentarna oddaja. 13.10 Prizma, multinacionalni magazin. 14.05 Poročila. 14.15 Oprah Show (290). 15.00 Orke - morilci, ki sem jih spoznala, pz film. 16.00 Zlata dekleta, humoristična serija (58/180). 16.30 Vinarjeve hčerke, serija (2/6). 17.20 SOS - potrebujejo nas: Vse polno bolečin, dokumentarni film. 17.50 Tum tuh mus, oddaja zabavnega in informativnega programa. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dan domovinske hvaležnosti, informativna oddaja. 20.55 Operation Dumbo Drop, ameriški film. 22.45 Moške svinje, humoristična serija (10/42). 23.10 TV leksikon. 23.15 Poročila. 23.30 Serijski zločini, serija (3/3). 0.55 House Party, ameriški film. 2.25 Virus X - deh smrti, nemški film. 4.00 Policija, serija. 4.25 Svet zabave. 4.55 Antologija hrvaškega kratkega filma: Lov za motorjem - Branko Majer. 5.40 Dokum. film. 6.40 Čas je za jazz: Dedić, Nestorović, Pandur Trio.

HTV 2

12.15 Hišni ljubljenčki. 13.00 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 14.00 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (5/12). 14.25

Čarovnija, serija. 17.55 Iskrena prijatelja, nemški film. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV razstava: Zvonimir Lončarić. 20.10 Največje romance 20. stoletja: Elizabeth Taylor in Richard Burton (4/26).

20.40 Poročila. 20.50 Split 2001. - prenos zaključnega večera. 22.55 Svet zabave. 23.25 Mojstrovine svetovnih muzejev. 23.35 Split 2001. - proglasitev zmagovalca.

HTV 3

19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Mati in sin, humoristična serija (42/42). 20.40 Cosbyjev show VI. (17/26). 21.05 Simp-soni, risana serija (17/25). 21.30 "Na zdravje", humoristična serija (42/53). 21.55 Šport danes. 22.15 EP v strelstvu, reportaža. 22.35 Chili's Blues, kanadski film.

AVSTRIJA 1

6.40 Otroški program. 8.55 Pika Nogavička, serija, otroški program. 9.50 Miniverzum, otroški program. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Drew Carey, serija. 12.25 Življenje in jaz, serija. 12.45 Simpsonovi. 13.10 Princ z Bel-Aira, serija. 13.35 Nimaš pojma, serija. 13.55 Jesse, serija. 14.20 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.05 Sabrina, serija. 15.30 Roswell, serija. 16.20 Beverly Hills 90210. 17.00 Srčece, show. 17.50 Sam svoj mojster. 18.15 Ekstremno, magazin. 18.40 Odbojka na mivki 2001, posnetek. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Policaj iz Tolza: Kmečka poroka, kriminalka, 1996 (Ottfried Fischer). 21.55 Ozek prehod, triler, 1990 (Gene Hackman). 23.30 Nogomet, avstrijska liga, reportaža. 0.30 Policajeva pravica, triler, 1991 (Michael Keaton). 2.10 Ozek prehod, triler, 1990. 3.40 Srčece, show.

AVSTRIJA 2

9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Nadnaravna, komedija, 1967 (Sophia Loren). 11.10 10.000 spalnic, komedija, 1957 (Dean Martin). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Maškarada na Scotland Yardu, komedija, 1963. 14.35 Dr. med. Hiob Pratorius, komedija, 1964. 16.05 Podobe Avstrije. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Budin nauk. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.55 Nori par, skeči. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Dežela smehljaja, opereta. 22.05 Čas v sliki. 22.10 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 22.40 Raparazzi, show s Petrom Rappom. 23.25 Čas v sliki. 23.55 Mož s steklenim očesom, kriminalka, 1967. 0.55 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 2.00 Pogled v deželo. 2.45 Neznani ljubimec, drama, 1947 (Robert Taylor).

SATELITSKA TV

SAT 1

5.55 Kviz, pon. 6.25 V bliskavici, magazin, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Tiny Toon. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Zajček Bunny. 12.05 Oreščki. 13.00 Pravi Ghostbusterji. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, serija. 15.00 Družinsko pravo, odvetniška serija, 1999. 16.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1996. 17.00 Res je (Milena Preradovic), opomba, možen prenos nogometa. 17.30 V bliskavici, magazin. 18.00 Bodo Bach. 18.30 Poročila. 19.00 Tajni agent, agentska serija, 2000. 20.00 C.O.PS. - Best of TV. 20.15 Nogomet, nemška liga. 22.15 Šaljive novice. 23.15 Zibelka groze, grozljivka, 1987 (Michael Moriarty). 1.25 Robbie Williams - koncert v Slane Castelu. 3.10 Zibelka groze, pon.

RTL

6.15 Otroški program. 10.55 Življenje in jaz. 11.45 Moesha. 12.35 Varuška. 13.00 Močna družina. 13.20 Princ z Bel-Aira. 13.50 Treji kamen od sonca, serija. 14.40 Divja sedemdeseta. 15.05 Beverly Hills, 90210. 15.55 Team Knight Rider. 16.50 A-Team, akcijska serija, 1983. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Aladdin in kralj tatov, risana pravljica, 1996. 21.55 Zlo ima en obraz, psihološki triler, 1996 (Sean Young). 23.40 Na nalogi - atraktivni videoposnetki. 0.30 South Park. 0.55 Mad TV. 1.45 Divja sedemdeseta. 2.05 Princ z Bel-Aira. 2.30 Top of the pops.3.15 Beverly Hills, 90210.

RTL 2

5.50 Vodne podgane. 6.35 Novo v kinu. 7.00 Prisrčna gospodinja. 7.20 Ljubezen brez povratka. 8.05 Radijska postaja. 8.30 Radijska postaja. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Bravo TV, pon. 10.35 Duh na štirih tacah, pustolovski, 1997. 12.15 Highlander. 13.10 Sliders. 14.05 F/X. 15.00 Angel je padel z neba, fantazijsko pustolovski, 1999 (Angelo Infanti). 17.05 L.A. Heat, krimi serija, 1996. 18.05 Walker, teksaški ranger, akcijska serija, 1993. 20.00 Poročila. 20.15 Patricijina skrivnost, krimi, 1995 (Petra Kleiner, Katharina Muller-Elmau). 22.10 Seksi poletje, doku. serija. 23.05 Nevarna ljubezen, erotični, 1989 (Pamela Prati). 0.35 Moč blaznosti, grozljivka, 1995. 2.20 Wes Cravens Mindripper, grozljivka, 1995.

PRO 7

6.15 NightMan. 6.55 Baldy Man. 7.05 Vsui županovi možje, pon. 7.30 Otroški program. 11.35 Kurja polt, serija. 123.00 Dvojčici. 12.25 S Club 7 v L.A.-ju. 13.20 Prijazna družina. 14.20 Dharmain Greg. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.10 Dawson's Creek. 17.00 Roswell, serija, 2000. 18.00 Ljubezenske zgodbe ž Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV. 19.55 Poročila. 20.15 Vojna zakoncev Rose, ločitvena komedija, 1989 (Kathleen Turner, Michael Douglas). 22.35 Freeze, mora nočne straže, psiholiški triler, 1998 (Ewan McGregor). 0.25 Znova na begu, krimi komedija, 1994 (Corey Haim). 2.05 Skyjacker - Lov v oblakih, pon. trilerja. 3.40 Ulice Berlina, pon. krim. filma.

EUROSPORT

8.30 Nori športi, magazin, pon. 9.30 Atletika - SP v Edmontonu - maraton, moški. 11.30 Odbojka na mivki. 12.00 Atletika. 12.30 Jahanje. 13.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 15.00 Odbojka na mivki. 16.00 Atletika. 16.30 Atletika - SP v Edmontonu, 2. dan.20.30 Atletika, pon. 22.30 Športna poročila. 22.15 Atletika -Edmonton extra, pon. 22.45 Atletika - SP v Edmontonu, 2. dan.

DŠF

9.00 Monster Trucks. 9.30 Lumberjack. 10.00 Takeshi's Castle. 10.45 Baseball Max. 11.15 World Soccer. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Šport po svetu. 12.30 DSF reportaže. 13.00 Nogomet, 2. liga. 14.00 Snowboard, magazin. 14.30 Motorsport. 16.30 Tenis: ATP turnir v Montrealu, 5. dan. 18.00 Nogomet. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Stoke. 20.15 Rally - motorsport magazin. 21.15 Moto-ciklizem. 22.15 Golf. 23.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks.

3 SAT

9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Seme upanja, dokum. 10.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 10.45 Report, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Stari znanci (3), dokum. 12.15 Kitarski večer v samostanu Benediktbeueren (2), posnetek koncerta. 13.00 Arhiv rocka: Beatclub. 13.45 Mestni ogledi: Dubai. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Prebivališča bogov: Gora hladnega sonca, dokum. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Sailing Beauties, klasične jadrnice na Karibih, dokum.. 16.05 Dolina kraljev, pustolovski film, 1954 (Robert Taylor). 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Je vse čarovnija? - posli z verovanjem v nadnaravno, dokum. 18.30 Pisani ptičji svet Koroške, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Korak za korakom po Metropolisu, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.15 Don Giovanni, opera W.A. Mozarta, posnetek, 2001. 23.15 Marcel Raich Ranicki: O Maxu Frischu, pogovor. 0.00 Pogledi s strani, revija. 0.25 Športni studio. 1.55 Jazz Burghausen 2000: Mouvement Rapide, posnetek koncerta.

Nedelja, 5. avgust

SLOVENIJA 1

8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini, risanka; Mali leteči medvedki, risanka

9.55 Nedeljska maša, prenos

11.00 Srečanja z živalmi, pz serija, 7/10 #

11.20 Ozare, ponovitev

11.30 Pota slovenskega pokristjanjevanja

12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.25 Pod klobukom

14.10 V dobrem in slabem, nanizanka, 12/13

14.55 Fina gospa, nanizanka, 5/10

15.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor

15.55 Čari začimb

16.30 Poročila #

16.45 Vsakdanjik in praznik

17.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope #

18.05 Strela v gorah, dokumentarna oddaja

18.35 Risanka

18.45 Žrebanje lota

19.00 Danes #

19.05 Zrcalo tedna

19.30 Dnevnik #

20.00 Kri ni voda, francosko-irska nadaljevanka, 1/2

21.35 Večerni gost: Prof. dr. Jože Kastelic #

22.35 Poročila #

22.50 Marginalci, ameriški film

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

9.20 TV prodaja

9.50 Videospotnice

10.25 Plemstvo, nadaljevanka

11.15 Obljubljena dežela, nanizanka

12.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

12.30 Mednarodni festival mladinskih pevskih zborov

13.00 Plenilci, ponovitev

13.30 TV prodaja

14.00 Vremenska panorama

14.40 Koncert Tinkare Kovač

15.40 Borsalini, francoski film

17.10 Olimpijski magazin

17.40 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona

19.30 Videospotnice

20.05 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 12/12

21.00 Murphy Brown, nanizanka, 9/24

21.25 Homo turisticus

22.00 Končnica

23.25 Edmonton: SP v atletiki, prenos

2.15 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.00 TV prodaja

8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji

10.00 Panda Jin Jin, risanka

10.30 Črni pirat, risanka

11.00 Hroščeborgi, 2. del serije

11.30 Mladi Herkul, 7. del serije

12.00 Prisluhni srcu, ameriški film

13.40 Pilot z Aljaske, ameriški film

15.20 Lepo je biti milijonar

16.30 Gorski zdravnik, 10. del nan.

17.30 Zasledovani, nemški film

19.15 24 ur

20.00 Nedeljski film: Čudežna pištola, ameriški film

21.40 Tat za vedno, 21. del nan.

22.30 Puščavska stava, ameriški film

0.10 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 TV prodaja

10.00 V sovražni deželi, ameriški film

12.00 Melrose Place, ponovitev

13.00 Pop'n'Roll, ponovitev

14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev

14.30 Na sever, 6. del nanizanke

15.20 Nedeljska matineja: Beg v divjino, ameriški film

17.10 Adijo, pamet, 16. del nan.

18.05 Malcolm in Eddie, 3. del humor. nan.

18.35 Melrose Place, 31. del nad.

19.30 Malcolm in Eddie, 4. del humor. nan.

20.00 Lov za zakladom, 10. del nan.

20.50 Sheena, kraljica džungle, 10. del nan.

21.40 Trojanska vojna, ameriški film

23.10 Striptizete, 3. del nan.

23.40 Adrenalina

TROJKA

7.00 TV prodaja

9.00 SQ Jam, ponovitev

10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev

11.00 Videostrani

11.30 Koncert

13.00 Vera in čas, ponovitev

13.30 V sedlu, ponovitev

14.00 Inline hokej, reportaža

14.30 Avtodrom

15.00 Čestitke iz domače skrinje

16.30 Sijaj, ponovitev

17.30 Ježek show, glasbeni izbor

18.30 Štiri tačke

19.00 TV razglednica

19.30 Knjiga, ponovitev

20.00 Reporter X

20.30 Avto šou

21.00 Ježek Show, glasbeni izbor

22.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev

23.30 TV razglednica - Izola

HTV 1

7.45 Poročila. 7.50 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 Krona miru ob vznožju Pirinejev, dokumentarna oddaja. 14.30 Dokumentarni film. 15.00 Zlata dekleta, humoristična serija (59/180). 15.25 Poročila. 15.35 Raziskovalec: Kačji ugriz, pz serija (34/36). 16.40 Hotel Grand 2., serija (2/10). 17.35 Perry Mason, ameriški film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dan domovinske zahvale. 21.05 Berači in sinovi, dramska serija (6/13). 22.05 Everyone Says I Love You, ameriški film. 23.40 TV leksikon. 23.55 Policija, serija. 0.20 Hotel Grand 2., serija (2/10). 1.10 Ksena - princeza bojevnica, serija (22/24). 1.55 Raziskovalec: Kačji ugriz, poljudnoznanstvena serija (34/36). 2.50 Amerika - življenje narave. 3.25 Hollywood VS. The Paparazzi, ameriški dokumentarni film. 4.15 Two Weeks In Another Town, ameriški film. 6.00 Mesečina.

HTV 2

7.00 Policija, serija. 9.55 Naša dežela, serija. 14.10 Briljanteen. 14.40 Serijski zločini, serija (3/3). 16.10 Ksena - princeza bojev

nica, serija (22/24). 16.55 Sinjska alka, prenos. 19.30 Policija, serija. 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev: V. Carpaccio - Poliptih. 20.10 Potovanja: Jamajka (5/11). 21.00 Poročila. 21.10 Mesečina. 22.00 Hollywood VS. The Paparazzi, ameriški dokumentarni film. 22.50 Dva tedna v drugem mestu, ameriški film. 0.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Vesoljski otok 1, serija (15/26). 20.55 Šport danes. 21.15 TOP DJ MAG. 22.15 Ethno Ambienta - SolUn 2001 (1/4). 23.00 Kraljestvo divjine. 23.25 Edmonton: SP v atletiki.

AVSTRIJA 1

6.00 Otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Miniverzum, otroški program. 10.35 Disneyjev festival. 12.00 Sindbadovo zlato potovanje, pustolovski film, 1973 (John Phillip Law). 13.45 Dva asa udarita, akcijski film, 1981 (Bud Spencer). 15.30 Odbojka na mivki, SP 2001, posnetek. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Rapid : GAK, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Potovanje v središče Zemlje, pustolovski film, 1999 (Treat Williams, r: George Miller). 23.15 Kraj zločina: In mrtev si ti!, kriminalka (Dominic Raacke). 0.50 Samo, če bi kdo vedel, drama, 1995 (Kellie Martin). 2.10 Prevarana, triler, 1993. 3.50 Divja reka, vestern, 1958.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 Gurmansko potovanje: Avstrija-Madžarska-Švica, reportaža. 9.35 Zakladi sveta, dokumentarec. 9.50 Bregen-ške slavnostne igre 2001, reportaža. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 I Hear America SingingžThomas Hampton, posnetek koncerta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Cerkveni dan v Beljaku, reportaža. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Čudovito poletje, domovinski film, 1958 (Maximilian Schell). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, dokumentarec. 17.55 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Poletje ob morju, melodrama, 1995 (Kerstin Draeger, r: Hans-Jurgen Togel). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Opombe k zgodovini televizije (5), magazin. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Aretacija Johanna Nepomuka Nestroyja, drama, 1999 (Fritz Karl, Dieter Berner). 0.30 Don King: samo v Ameriki, drama, 1997 (Ving Rhames). 2.15 Kulturni tednik. 2.40 Pogledi s strani, revija. 2.55 Pogledi s strani.

SATELITSKA TV

SAT 1

6.25 Liberace, Življenje za glasbo, biografski, 1988. 8.05 Weck Up. 9.05 Šaljive novice. 10.05 Mirkomania, pon. novega showa. 10.35 Debeluh in Belgijec. 11.05 Koenig. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 Pensacola, Zlata krila, akcijska serija, 1998. 15.00 J.A.G., akcijska serija, 2000. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape, Pogrešani v vesolju, zf. serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Jack in Sarah, komedija, 1995 (Richard E. Grant, Samantha Mathis). 22.25 Kopalna sol, zabavni spored. 22.55 Planetopia. 23.40 News & Stories. 0.35 Gorila, agentska serija, 1989. 2.05 Pensacola, pon. 2.50 Farscape - Pogrešani v vesolju, pon. 3.05 Koenig, pon.

RTL

5.30 Otroški program. 9.20 Hulk, serija. 10.5 Srebrni surferji. 10.30 A-Team. 11.25 Team Knight Rider. 12.40 Kaos v ječi, komedija, 1990. 14.05 Sliders, Paralelni svet, serija. 15.00 Herkules. 15.55 Xena. 16.50 Robin Hood, serija. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili, magazin. 20.15 Billy Madison, komedija, 1995 (Adam Sandler, Darren McGavin). 22.00 Spiegel TV, magazin. 22.45 Animator - sanjska zaposlitev pod palmami, dokumentarni (2). 2.30 South Park, risana serija. 23.55 Sliders, pon. 0.45 Prime Time. 1.05 Sliders, pon. 1.50 Xena. 2.35 Herkules. 3.20 Oliver Geissen Show.

RTL 2

5.40 Novo v kinu, pon. 6.00 Pristaniške podgane. 6.45 Highlander, pon. 7.30 Sliders, pon. 8.15 Countdown X. 9.05 Angel je padel z neba, pon. 11.05 Charlie, vsi psi pridejo v nebesa, risani musikal. 12.35 Pogumni mali toaster, risanka. 14.15 Reklamni spoti. 15.20 Milka on Tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.05 Čudoviti svet neumnosti. 19.00 X-Factor - Nepojmljivi. 20.00 Poročila. 20.15 Ženski orgazem - mit ali v resnici obstaja, reportaže. 21.25 Exklusiv, reportaže: počitnice na Ibizi. 22.10 Neumni športniki. 23.15 Redakcija special. 0.15 Electric Blue. 1.15 Hollywood Madam, triler, 1994 (Michael Nouri). 2.50 Vrni mi mojega otroka, družinska drama, 1995 (Joanna Kerns).

PRO 7

6.40 Roswell, pon. 7.20 Cosby & Kids. 7.45 Otorški program. 10.40 CinemaxX TV. 11.30 Jets ž Življenje na robu. 12.25 Viper. 13.15 Largo Winch, akcijska serija. 14.10 Woo, komedija, 1998 (Tommy Davdison). 15.30 Več smole kot pameti, komedija, 1997 (Pauly Shore). 17.05 Bogovi so padli na glavo, komedija, 1981 (N'Xau, Marisu Weyers). 19.00 Čudežni svet, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Napad morskih psov, akcijski, 1999 (Casper Van Dien). 22.10 Focus TV. 23.10 Drugi obraz, grozljivka, 1993 (Macaulay Culkin). 0.40 Freeze, mora nočne straže, pon. 2.20 Largo Winch, pon. 3.10 Viper, pon.

EUROSPORT

8.30 AdNatura, pon. 9.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 12.00 Atletika - Edmonton Extra. 12.30 Atletika, pon. 13.00 Motokros. 14.00 Tenis - WTA turnir v San Diegu. 15.00 Odbojka na mivki - SP v Celovcu, polfinale, moški, prenos. 16.00 Atletika. 16.30 Atletika - SP v Edmontonu, 3. dan, prenos. 20.30 Motorsport -Nascar. 21.45 Športna poročila. 22.00 Atletika. 22.30 Atletika - SP v Edmontonu, prenos.

dSF

7.00 Potovalni magazin, pon. 8.45 Nogomet, 2. liga. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 DSF reportaže. 13.30 Potovalni magazin: Jamajka. 14.15 Tenis - ATP turnir v Montrealu. 15.00 Motorsport. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 18.45 Automagazin. 19.45 Motociklistični magazin, pon. 20.45 Motorsport magazin. 21.45 Nogomet, nem. liga. 22.45 Golf. 23.45 Boks. 0.45 Lumberjack.

3 SAT

9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Gustav Mahler: simfonija št. 5, posnetek koncerta. 10.30 Vrtovom dati glas - Liss Ard, dokumentarec. 11.15 Penzion Scholler, gledališka komedija, 1980 (Harald Juhnke). 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in šport, dokum. 14.00 Berlinska srečanja, pogovor. 14.45 Družinske vezi, dokum. 15.30 Dom za vse kožuhe (7), dokum. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Padec berlinskega zidu, dokum. 17.15 100 let-odštevanje: 1991-operacija Puščavski vihar, dokum. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Mi in drugi - azil v Švici, dokum. 19.00 Dnevnik. 19.10 Zakaj nam je minil apetit?, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 20 dni v 20. stoletju: Hirošim, 6. avgust 1945-jedrska grožnja, dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: Rauma (Finska) - leseno mesto ob morju, dokum. 21.15 Kdor se hvali ima več od življenja, dokum. 22.45 Ali nisem lepa? - sanje o manekenski karieri, dokum. 23.15 Komisar, krimi serija. 0.15 Pokvarjeni policaj, kriminalka, 1954 ((Robert Taylor). 1.45 Halo Avstrija. 2.15 Berlinska srečanja, pogovor. 3.05 Nasveti domačega zdravnika.

Ponedeljek, 6. avgust

SLOVENIJA 1

8.00 Utrip #

8.20 Zrcalo tedna #

8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor

9.10 Risanka

9.20 Ole Aleksander, nadaljevanka, 5/7

9.40 Rdeči grafit: Letenje

10.10 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 6/9 #

10.40 Zgodbe iz Amerike: Dežela kavbojev #

11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor

11.55 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 7/13 #

12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.25 Bila sva mlada oba: Stanka Kovačič

13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

14.40 Polnočni klub

15.55 Dober dan, Koroška

16.30 Poročila #

16.45 Tomažev svet: Rojstni dan, izobraževalna oddaja

za otroke, 6. del #

16.50 Telebajski, 38. oddaje

17.15 Radovedni Taček: Cedilo

17.40 Fobije: Življenje v strahu, dokumentarna oddaja

18.30 Žrebanje 3x3 plus 6

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 3/12

21.00 Štanjel - večnost kamnitega trenutka,

dokumentarec meseca

22.00 Odmevi #

22.45 Branja

22.50 Brez reza

23.50 Znameniti umetniki: Jean Paulhan

0.45 Fobije: Življenje v strahu, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

13.05 TV prodaja

13.35 Videospotnice

14.10 Kanzi: Genialna opica, dokumentarna oddaja

15.00 Rad imam Lucy, nanizanka, 78. epizoda

15.30 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona

17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 19/29

18.00 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka, 6/10 #

18.30 Štafeta mladosti, ponovitev

19.30 Videospotnice

20.05 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, 9/10

21.00 Med sosedi, nanizanka, 9/13

21.25 Brane Rončel izza odra

23.50 Edmonton: SP v atletiki, prenos

2.30 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Newyorška policija, 7. del nan.

14.20 Zakon v Los Angelesu, 46. del nan.

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, 95. del nad.

17.30 Črni biser, 91. del nad.

18.20 Vse za poljub, 48. del nad.

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, 7. del nan.

20.50 Raztresena Ally, 4. del nan.

21.40 Prijatelji, 6. del nan.

22.10 Zahodno krilo, 6. del nan.

23.00 Zlobni dvojček, 7. del nan.

23.50 M.A.S.H., 94. del humor. nan.

0.20 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 TV prodaja

9.30 Mladenič v modrem, 106. del nan.

10.25 Policisti s srcem, 26. del nan.

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, 3. del humor. nan.

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Temna luka, 5. del nan.

17.10 Providence, 5. del nan.

18.00 Družina za umret, 8. del humor. nan.

18.30 Tretji kamen od sonca, 11. del humor. nan.

19.00 Obalna straža, 6. del nan.

20.00 Filmska uspešnica: Dick Tracy, ameriški film

21.50 Seinfeld, 20. del humor. nan.

22.20 Zvezdna vrata, 15. del nan.

23.10 Zvezdna vrata, 16. del nan.

0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

10.00 TV prodaja

11.00 Iz domače skrinje, ponovitev

12.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža

13.00 Videostrani

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Motor Show Report

17.45 V sedlu

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Glasba

20.00 Popotovanja z Janinom

21.00 TV razglednica

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

23.00 Poslovne informacije

23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.50 Jukebox, ponovitev

1.20 Videostrani

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja: Galaktike - potovanje skozi vesolje, dolgo 15.000.000.000 svetlobnih let (6/11). 10.00 Poročila. 10.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (106/150). 13.30 Poročila. 13.35 Nenadoma Susan, humoristična serija (21') (3/23). 14.00 Jack in Jill, serija (4/19). 14.45 Planeti: Mesec, poljudnoznanstvena serija (4/8). 15.35 Osamljena golobica, serija (4/8).

16.20 Glasba. 16.35 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (22/46). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Glas domovine. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Raj, pakel in nirvana: Budha, dokumentarna serija (1/3). 20.55 Turistični magazin. 22.05 TV leksikon. 22.10 Odmevi dneva. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (26/30). 23.00 Družina Soprano, serija (26/26). 23.55 Od Zemlje do Meseca, serija (4/12). 0.50 Colt 45, ameriški film. 2.05 Policija, serija. 2.30 2,4 otroka VII., humoristična serija (1/7). 3.00 Zahodno krilo II., serija (22/22). 3.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.00 Bobby Deerfield, ameriški film. 6.00 Črno-belo v barvah.

HTV 2

17.20 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (20/22). 18.05 Naša dežela, serija (106/150). 19.00 2,4 otroka VII., humoristična serija (1/7). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV razstava: Nikola Reiser. 20.10 Čarovnija, serija (21/52). 21.05 Poročila. 21.15 Zahodno krilo II., serija (22/22). 22.05 Ciklus "Fantastične ženske": Rabljeni moškci, nemški film. 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

16.35 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Bobby Deerfield, ameriški film. 22.15 Črno-belo v barvah. 23.00 Dokumentarni film. 23.45 Hrvaški glasbeni program. 0.25 Edmonton: SP v atletiki.

AVSTRIJA 1

6.50 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 7.55 Divji bratje s šarmom, serija. 8.15 Princ z Bel-Aira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.25 Felicity, serija. 10.10 Policaj iz Tolza: Kmečka poroka, kriminalka, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Policaj in pol, akcijski film, 1993 (Burt Reynolds, r: Henry Winkler). 21.45 The Gingerbread Man - Medeni mož, triler, 1997 (Kenneth Brabagh, r: Robert Altman). 23.35 Nikita, serija. 0.20 Plen, serija. 1.05 Možgani za milijardo dolarjev, triler, 1967 (Michael Caine). 2.50 Samo, če bi kdo vedel, drama, 1995. 4.10 Pobegni ali umti, kriminalka, 1961.

AVSTRIJA 2

6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1327). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Maškarada na Scotland Yardu, komedija, 1963. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija (Christian Wolff). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Zabava, drama, 1994 (Alicia Witt). 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj srečanja kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Brit,pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 2000 (Jurgen Heinrich). 21.15 Šaljive reklame. 21.45 Anke. 22.15 Rdeča četrt, serija, 2000. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur: lov za tihotapci. 0.20 Noč. 0.40 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.

I.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Ure filmskih ustvarjalcev. 3.20 Wolffov revir, pon.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show (Sonja Zietlow). 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami (1650). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2285). 20.05 Kviz 21. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin (Birgit Schrowange). 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 RTL nočni žurnal.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.30 Srebrna dekleta. 8.55 Srebrna dekleta. 9.20 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša.

II.35 Prijazna hiša. 12.00 XFactor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program: Elliot Maus. 14.15 Šeherezada, risana serija. 16.10 Pokemon, japonska risana serija. 16.40 Digimon, risanka. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Mojave Moon, komedija, 1996 (Danny Aiello, Anne Archer, Angelina Jolie). 22.05 Exclusiv, reportaže: striperji, šampanjec - kar ogreva ženske. 22.55 Ameriški amok, psihološki triler, 1997 (Charlie Sheen). 0.30 Mojave Moon, pon. komedije. 2.15 Hollywood Madam, pon. trilerja. 3.50 Pod pritiskom, triler, 1995.

PRO 7

6.15 Bulevarski magazin, pon. 7.15 Dharma & Greg, pon. 7.40 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 8.35 Pogovor, pon. 9.10 Bogovi so padli na glavo, komedije. 11.10 Desert Forges. 12.05 Grace. 12.35 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija. 21.15 Sedem dni - Vrata v čas, zf. serija, 2000. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.50 Nekako v L.A.-ju. 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV. 1.35 Dexterjev laboratorij. 2.35 TV total, pon. 3.30 Sedem dni - vrata v čas, pon.

EUROSPORT

8.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 11.00 Odbojka na mivki, pon. 12.00 Atletika. 12.30 Tenis - WTA turnir v San Diegu, finale. 14.00 Atletika - SP v Edmontonu. 16.30 Atletika. 17.00 Atletika - SP v Edmontonu, 4. dan, prenos. 19.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 20.45 Športna poročila. 21.00 Atletika - SP v Edmontonu, prenos.

dSF

5.00 Jutranji program. 7.00 Takeshi's Castle. 8.15 Nogomet, 2. liga. 9.30 Pogovor o nogometu, pon. 12.00 Speed Zone. 13.00 Nogomet. 14.00 Xapatan. 14.30 Takeshi's Castle. 15.15 Pago Pago. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Tenis - ATP turnir v Montrealu. 18.00 Športna poročila. 18.30 Hertha TV. 19.00Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.45 Nogomet, poročilo. 20.15 Nogomet: Waldhof Mannheim : Eintracht Frankfurt, prenos. 22.30 Auto-magazin. 23.30 Borilni športi. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.

Torek, 7. avgust

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura

8.00 Odmevi #

8.30 Mostovi

9.00 Risanka

9.10 Čarobni šolski avtobus, risanka

9.35 Radovedni Taček: Cedilo

9.50 Tomažev svet: Rojstni dan, izobraževalna oddaja za

otroke, 6. del #

10.00 Lahkih nog naokrog

10.45 Fobije: Življenje v strahu, dokumentarna oddaja

11.35 Naokoli po Nemčiji: Aachen

12.05 Klinika pod palmami, nanizanka

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.40 Festival Ljubljana: Mojca Zlobko - harfa in

Cveto Kobal - flavta

14.15 Štanjel - večnost kamnitega trenutka, dokumentarec meseca

15.05 Znameniti umetniki: Jean Paulhan

16.00 Duhovni utrip

16.30 Poročila #

16.45 An ban pet podgan, otroška serija, 9/9

17.05 Izpodnebnik, nadaljevanka, 4/13

17.50 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 2/5

18.40 Risanka

18.50 Olimpijski 123

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Tramontana, nadaljevanka, 7/10

20.55 Aktualno

22.00 Odmevi #

22.45 Sofie, drama, 2/3

23.35 Odmevi preteklosti, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

13.05 TV prodaja

13.35 Videospotnice

14.10 Plesanje skozi čas: Portret Boruta Telbana

15.00 Rad imam Lucy, nanizanka, 79. epizoda

15.30 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona

17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 20/29

18.00 Bandwagon, ameriški film

19.35 Videospotnice

20.05 Venček narodnozabavnih, 3. del

21.00 Hitro in brez bolečin, nemški film

22.35 Sopranovi, ponovitev 9. dela

23.20 Gusarski pohod, slovenski kratki film

23.35 Olimpijske igre v Berlinu 1936, dokumentarni čb film,

ponovitev

1.30 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Newyorška policija, 8. del nananizanke

14.20 Zakon v Los Angelesu, 47. del nanizanke

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, 96. del nadaljevanke

17.30 Črni biser, 92. del nadaljevanke

18.15 Miss Slovenije, regionalni izbor

18.20 Vse za poljub, 49. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, 8. del nanizanke

20.50 Raztresena Ally, 5. del nanizanke

21.40 Prijatelji, 7. del nanizanke

22.10 Zahodno krilo, 7. del nanizanke

23.00 Zlobni dvojček, 8. del nanizanke

23.50 M.A.S.H., 95. del humor. nanizanke

0.20 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 TV prodaja

9.30 Mladenič v modrem, 107. del nanizanke

10.25 Policisti s srcem, 27. del nanizanke

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Mozaik Slovenije

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, 4. del humor. nanizanke

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Temna luka, 6. del nanizanke

17.10 Providence, 6. del nanizanke

18.00 Družina za umret, 9. del humor. nanizanke

18.30 Tretji kamen od sonca, 12. del humor. nanizanke

19.00 Obalna straža, 7. del nanizanke

20.00 Akcijski film: Muha, ameriški film

21.45 Seinfeld, 21. del humor. nanizanke

22.15 Zvezdna vrata, 17. del nanizanke

23.10 Zvezdna vrata, 18. del nanizanke

0.00 Mozaik Slovenije, ponovitev

TROJKA

9.00 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, ponovitev

11.30 TV prodaja

12.00 Videostrani

13.00 Razvoj avtomobilizma

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Glasba

19.55 Poslovne informacije

20.00 Naj N - nogometni studio

21.00 Motor Show Report

21.30 Iz domače skrinje, kontakna oddaja

23.00 Poslovne informacije

23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev

23.50 Jukebox, ponovitev

1.20 Videostrani

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Čarovnija, serija (21/52). 10.00 Poročila. 10.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (107/150). 13.30 Poročila. 13.35 Nenadoma Susan, humoristična serija (4/23). 14.00 Jack in Jill, serija

(5/19). 14.45 Planeti: Zvezda, pz serija (5/8). 15.35 Osamljena

golobica, serija (5/8). 16.25 Glasba. 16.35 Fant zre v svet, serija za mlade (132/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Živeti z ... Skozi njegove oči gledam. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Pink Panther, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Morje in otoki: Tribunjska ribanja, dokumentarna oddaja. 20.40 V velikem planu: Raziskovanje Jadrana. 22.10 TV leksikon. 22.15 Odmevi dneva. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (27/30). 23.00 Dosjeji X (7.), serija (1/22). 23.45 Od Zemlje do Meseca, serija (5/12). 0.40 Človek iz klana, ameriški film. 2.10 Policija, serija. 2.35 Cosbyjev show VI. (18/26). 3.00 Siska 1., serija (1/6). 3.45 Java - dežela, ljudje, pustolovščine, dokumentarna serija (1/2). 4.30 Jezna mama, francoski TV film. 6.15 Monoplus.

HTV 2

17.20 Zahodno krilo II., serija (22/22). 18.05 Naša dežela, serija (107/150). 19.00 Cosbyjev show VI. (18/26). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV razstava: Peruško Bogdaniœ. 20.05 Čarovnija, serija (22/52). 21.05 Poročila. 21.15 Becker, humoristična serija (2/22). 21.45 Siska 1., serija (1/6). 22.30 Java - dežela, ljudje, pustolovščine, dokumentarna serija (1/2). 23.15 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

17.20 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Jezna mama, francoski TV film. 21.55 Monoplus. 22.35 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.05 Franklin, risana serija, otroški program. 8.05 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Felicity, serija. 10.20 Policaj in pol, akcijski film, 1993. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Sence nad mestom, triler, 1999 (Claudia Messner, r: JBôBrg Grunler). 21.55 Grešna preteklost, drama, 1998 (Uwe Bohm, r: Ernst Josef Lauscher). 23.30 Nevarni neznanec, triler, 1994 (Pierce Brosnan, r: Robert Lewis). 1.00 Erotični dnevniki, serija. 1.20 The Gingerbread ManžMedeni mož, triler, 1997. 3.05 Sence nad mestom, triler, 1999.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dr. med. Hiob PrBaBtorius, komedija, 1964. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1329). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Na življenje in smrt - strategije roparic: Skrivno orožje, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Susan, serija. 1.10 Zlata dekleta. 1.35 Univerzum: Na življenje in smrt - strategije roparic, dokumentarec. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 TV kuhinja. 2.50 Tema, magazin.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Zaljubljen v nevarnost, kriminalka, 1999 (Hannes Jaenicke). 22.15 Akti 2001, report. magazin (Ulrich Meyer). 23.15 Planetopia, reportaže: posel s smrtjo. 0.05 Noč. 0.25 Frasier. 0.55 Star Trek - Naslednje stoletje. 1.45 Kviz. 2.10 Nakupovanje.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, po. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.04 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1651). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2286). 20.15 SK Babies, krimi serija, 1998 (Fabian Harloff). 21.15 V imenu zakona, policijska serija. 22.15 Quincy, krimi serija, 1978. 23.10 Policijski zdravnik dr. Dangerfield, krimi serija, 1995. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 RTL nočni žurnal.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Princ z Bel-Aira. 9.45 Radijska postaja. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Nori prestopniki. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Divje stvari, Wild Things, dokumentarna serija, 2. del: sloni, 1995. 21.10 Prismuknjene hišne živali. 22.10 Exklusiv, reportaže: na počitnice brez staršev. 23.00 Redakcija, magazin. 0.00 Foxy Fantasies. 1.15 Peep. 2.25 Otroški umor, krimi drama, 1996. 4.10 Ameriški amok, triler, pon.

PRO 7

5.00 Jutrani program. 7.05 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Vsi županovi možje, pon. 9.35 Torben - satanovo seme, pustolovska komedija, 1993 (Robert Hansen). 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Buel-varski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje. 19.00 Sim_posnovi. 19.30 Galileo, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Speed - Čas je denar, show. 21.15 Desert Forges, pustolovski show. 22.15 TV total, pon. 23.20 Gospodarski amgazin. 23.50 Milenium, serija. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.30 TV total, pon. 2.20 Speed, pon.

EUROSPORT

8.30 Atletika, pon. 11.00 Odbojka na mivki, pon. 12.00 Atletika. 12.30 AdNatura, pon. 13.30 Gorska kolesa. 14.00 Atletika - SP vEdmontonu, pon. 16.30 Atletika, pon. 17.00 Atletika - SP v Edmontonu, prenos. 19.30 Atletika - SP v Edmontonu. 21.45 Športna poročila. 22.00 Atletika - SP v Edmontonu, 5. dan, prenos. 3.00 Atletika, prenos

dSf

8.30 Potovalni magazin. 9.15 World Soccer. 9.45 World Soccer. 9.45 Nogomet, 2. nem. liga. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Hertha TV, pon. 13.30 DSF reportaže. 14.00 Xapatan. 14.30 Takeshi's Castle. 15.15 Pago Pago. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Tenis - ATP turnir v Cincinnatiju, 1. dan. 18.00 Športna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.45 InTeam. 20.15 Automagazin. 21.15 Motociklistični magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Motodrom, magazin. 23.30 Ekstremni trenutki. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.

Sreda, 8. avgust

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura

8.00 Odmevi #

8.30 Dober dan, Koroška

9.00 Trojčíce, risanka

9.25 Carski sel, risanka

9.45 An ban pet podgan, otroška serija

10.10 Izpodnebnik, nadaljevanka

10.40 Lingo, TV igrica #

11.10 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija

12.00 Tramontana, nadaljevanka

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.30 TEDENSKI IZBOR

13.30 Pota slovenskega pokristjanjevanja

14.00 Gospod Brundo in zmajček Napihajček, risani film

15.25 Aktualno

16.30 Poročila #

16.45 Pod klobukom, ponovitev

17.30 Enciklopedija znanja, izobraževalna odd. za otroke

17.50 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 4/11 #

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Sedmi pečat: Briljantina, ameriški film

22.00 Odmevi #

22.45 Koncert orkestra Mariborske filharmonije - P I.

Čajkovski: Simfonija št. 5 v E-molu, op. 64

23.35 Svet narave, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

14.30 TV prodaja

15.00 Videospotnice

15.30 Homo turisticus

16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 80. epizoda

17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 21/29

18.00 Green for danger, angleški čb film

19.30 Videospotnice

20.05 Športna sreda

22.05 Kulturno dokumentarna oddaja

23.00 Sopranovi, ponovitev 10. Dela

23.50 Umori, nanizanka, 17/45

0.35 Videospotnice, ponovitev

POP TV

8.30 Oprah Show, ponovitev

9.30 Vse za poljub, ponovitev

10.30 Črni biser, ponovitev

11.20 Obala ljubezni, ponovitev

12.10 TV Dober dan, ponovitev

13.00 TV prodaja

13.30 Newyorška policija, 9. del nanizanke

14.20 Zakon v Los Angelesu, 48. del nanizanke

15.15 TV prodaja

15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.40 Obala ljubezni, 97. del nadaljevanke

17.30 Črni biser, 93. del nadaljevanke

18.20 Vse za poljub, 50. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, 9. del nanizanke

20.50 Raztresena Ally, 6. del nanizanke

21.40 Prijatelji, 8. del nanizanke

22.10 Zahodno krilo, 8. del nanizanke

23.00 Zlobni dvojček, 9. del nanizanke

23.50 M.A.S.H., 96. del humor. nanizanke

0.20 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.00 TV prodaja

9.30 Mladenič v modrem, 108. del nanizanke

10.25 Policisti s srcem, 28. del nanizanke

11.20 TV prodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 TV prodaja

14.15 Skrita kamera

14.45 Princ z Bel Aira, 5. del humor. nanizanke

15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja

16.15 Temna luka, 7. del nanizanke

17.10 Providence, 7. del nanizanke

18.00 Družina za umret, 10. del humor. nanizanke

18.30 Tretji kamen od sonca, 13. del humor. nanizanke

19.00 Obalna straža, 8. del nanizanke

20.00 Komedija zmešnjav

20.30 Mladoporočenci

21.00 Mesto angelov, 6. del nanizanke

21.50 Seinfeld, 22. del humor. nanizanke

22.20 Zvezdna vrata, 19. del nanizanke

23.10 Zvezdna vrata, 20. del nanizanke

0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

9.00 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani

12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Knjiga, oddaja o kulturi

17.45 Štiri tačke

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Glasba

19.55 Poslovne informacije

20.00 Brez ovir z Jano

21.00 Reporter X

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Jukebox, ponovitev 2.00 Videostrani

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Čarovnija, serija (22/52). 10.00 Poročila. 10.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (108/150). 13.30 Poročila. 13.35 Nenadoma Susan, humoristična serija (5/23). 14.00 Jack in Jill, serija (6/19). 14.40 Planeti: Atmosfera, poljudnoznanstvena serija (6/8). 15.30 Osamljena golobica, serija (6/8). 16.20 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, serija za mlade (39/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 In tudi letos ... Novigrad. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.30 Dnevnik. 20.05 The Inspectors, ameriški TV film. 21.50 Pogled z Medvednice, dokumentarna oddaja. 22.20 TV leksikon. 22.25 Odmevi dneva. 22.45 Seks in mesto, humoristična serija

(28/30). 23.15 Dosjeji X (7.), serija (2/22). 0.00 Od Zemlje do Meseca, serija (6/12). 0.55 Počakaj do pomladi, Bandini, ameriški film. 2.35 Policija, serija. 3.00 Simpsonovi, risana serija (18/25). 3.25 Severni veter, serija (3/10). 4.15 Animavizija. 4.45 Frostov prehod, serija (1/4). 6.30 Kraljestvo divjine.

HTV 2

17.20 Siska 1., serija (1/6). 18.05 Naša dežela, serija (108/150). 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (18/25). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV razstava: Slavomir Drinkoviœ. 20.10 Čarovnija, serija (23/52). 21.05 Poročila. 21.15 Severni veter, serija (3/10). 22.05 Družinsko deblo rocka: The New Mersey Beat (6/11). 22.55 Styles and Tribes, dokumentarna serija (1/6). 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.

HTV 3

17.30 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Slačilnica: Tarik Filipoviœ & Rene Bitorajac. 21.10 Animavizija: 15 let Vanime. 21.40 Frostov prehod, serija (1/4). 23.20 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.20 Franklin, risana serija, nato otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Felicity, serija. 10.15 Tudi šerif včasih potrebuje pomoč, vestern, 1969. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija (Jason Priestley). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, kvalifikacije, prenos. 23.05 Resnica ali posledice, akcijski film, 1997 (Vincent Gallo, r: Kiefer Sutherland). 0.45 Policisti iz El Camina, serija. 1.30 Primer Jessica, serija. 2.15 nevarni neznanec, triler, 1994. 3.45 Zabava, drama, 1994.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Čudovito poletje, domovinski film, 1958. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1330). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vse moje hčerke, serija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama, magazin. 23.15 Žene mornarjev s Kurska, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Evropska panorama, magazin. 2.40 Ženske mornarjev s Kurska, dokumentarec. 3.25 Dr. Stefan Frank, serija.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, talkshow. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 2000. 21.15 Stockinger, začetek kriminalne serija, 1995 (Karl Markovich). 22.15 Zločinski tango, začetek kriminalne serije, 1.del, 1995 (Nicole Spiekermann). 23.15 Noč. 23.20 Kraj resnice, triler, 1997 (Vincent Gallo). 1.20 Frasier. 1.50 Nakupovanje. 3.00 Stockinger, ponovitev.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1652). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin.18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2287). 20.15 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija, 2001. 21.15 Letališka klinika, zdravniška serija, 1996. 22.15 Stern TV. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 RTL nočni žurnal.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Princ z Bel-Aira. 9.45 Radijska postaja, serija. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumne domače živali. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira, humoristična serija. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, znanstvenofantastična serija, 2000. 22.15 Nikita, akcijska serija, 1999 (Peta Wilson). 0.00 Exklusiv, reportaže. 0.45 Patricijina skrivnost, kriminalka, 1995, pon. 2.35 V džungli velemesta L.A., akcijski, 1997. 4.10 Pod pritiskom, pon. psih. trilerja.

PRO 7

6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, pon. 9.25 Moj ljubimec z druge zvezde, zf. komedija, 1989. 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, fantazijska krimi serija. 1998. 21.15 Čarovnice, fantazijska serija. 22.15 TV total. 23.20 Pro7, reportaže: avtocesta Duisburg-Dortmund. 0.05 Fantom poželenja - Mister Big, erotični,1996. 1.30 Buffy, pon. 2.25 Charmed, pon. 3.10 TV total.

EUROSPORT

6.00 Atletika, pon. 8.30 Atletika - SP v Edmontonu. 12.00 Atletika. 12.30 Prosto plezanje. 13.00 Jahanje. 14.00 Atletika - SP v Edmontonu. 16.30 Atletika - SP Edmonton Extra. 17.00 Olimpijski magazin, pon. 17.30 Motokros. 18.30 Auto Magazin. 19.00 Jadralni svet. 19.30 Atletika - SP v Edmontonu. 21.00 Nogomet, liga prvakov, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf. 0.15 Atletika. 1.45 Športna poročila. 2.00 Atletika - SP v Edmontonu, prenos.

DŠF

Î5.00 Jutranji program. 8.30 Šport po svetu. 9.00 World Soccer, pon. 9.00 Automagazin, pon. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Normal, magazin. 13.00 InTeam, pon. 13.30 DSF reportaže. 14.00 Xapatan. 14.30 Takeshi's Castle. 15.15 Pago Pago. 16.00 Xapatan.16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Tenis - ATP turnir v Cin-cinnatiju, 2. dan. 18.00 Športna poročila. 18.15 Stoke. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.45 Športna borza. 20.15 Motociklizem, magazin. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Snowboard, magazin. 23.00 Boks. 0.00 Normal, pon. 0.30 Wrestling. 2.10 Speed Zone.

@,8dto-tedn!k.sî

PUj.

I

radlo, ki je na vasi frekvenci

104,3 FM 98,2 FM

http://www.radio-tednik.si

2. - 8. avgusta 2001

POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)

ČETRTEK, 2. avgusta:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).

PETEK, 3. avgusta:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 1 5.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 32. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj '2001 - prenos. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).

SOBOTA, 4. avgusta:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 1 7.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David

Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).

NEDELJA, 5. avgusta:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).

PONEDELJEK, 6. avgusta:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val).

TOREK, 7. avgusta:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).

SREDA, 8. avgust:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).

Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!

kViz piramida

RADIOPTUJ

89,8° 98.2'>I04T3mhz

VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO

PRIPRA\1JA IN VODI: \lADIMIR KAJZOVAR

^ Mercator

TÎ1.: 02/77122 61

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Vsak četrtek ob 20.00 uri

poiicočm

12.

11

10.

09.

08,

07.

06.

05.

03,

02.

01

PREDLOGI AVGUST

13. Ans. IWodrijani

- Daleč je dom Vesele Stajerke

- LJubček mo] Ans. Franca Potočarja

- Dekle iz mlina Ans. Tonija Verderberja

- Teci, teci, Koipa moja Ans. Toneta Žagarja

- Našpraznik Rujskih 5

- Naša zlata oma Ans. Franca Lesjaka

- Spomini se vračajo Ans. Vasovalci

- Osamljeni godec Ans. Jevšek

- Gorenjska bejba 04. Štirje kovači

- V mislih si Planinski kvintet

- Z glasbo vas pozdravljamo Kranjski muzikanti

- Življenje smisel le takrat Ima Ans. Petra Finka

- Sreča na tvoji strani lovalec meseca JULIJA: uki — Ferrari polka

Še eno možnost v AVGUSTU Ima: ans. Modrijani — Daleč je dom

-K

7

PREDLOGI AVGUST

1. Evita Črepinšek

- Pojdi z mano

2. Korado & Brendi

- Boter Vinny

3. Yuhubanda

- Bum, bum

4. Foxy teens

- Prva ljubezen

5. Petovio

- Ob meni si

6. Gamsi

- Hej, hej

7. Piramida

- Naj bogovi povedo Zmagovalka JULIJA: Nuša Derenda — Ne, ni res

Še eno možnost v AVGUSTU Ima: Evita Črepinšek - Pojdi z mano

Poskočnih 13

Glasujem za: _

Veličastnih 7

Glasujem za:

Glasovnice poiljite na d

h na naslov:

MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj

Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme:

Tončka Kolarič, Slovenska cesta 77,2277 Središče ob Dravi

glasbene novice

Promocija je zelo pomembna za vsakega glasbenika in zato si ti iščejo čim boljšo založbo, ki jih bo nato s promocijskimi prijemi popeljala med glasbene zvezde.

***

Italijanski pevec EROS RAMAZZOTI je nedvomno zvezda svetovnega formata, a ne more biti preve~ vesel s prodajo svojega zadnjega albuma Stilelibero. Lomilec ženskih src je z omenjenega albuma snel že dve single plos~i: Fuoco Nel Fuoco in Piu Che Poui (duet s pevko Cher). Priljubljen pevec tudi v novi pesmi L'OMBRA DEL GIGANTE (***) ne blesti, saj gre za sila povpre~no pop/rock pesem, ki ima tudi zastarel plesni ritem.

***

Ameriški band SUGAR RAY je navdušil s hitom Every morning. Kvintet in DJ ponovno prinašajo svežo glasbo s komadom WHEN ITS OVER (****), ki ga krasijo posko~nost, združevanje novih zvokov in provokativnost. Glasbeno pa se v tej pesmi prelivajo ska, reggae in pop/rock.

***

Britanska zasedba NEW ORDER se je razš~a leta 1991 po velikem nogometnem hitu World in Motion (to je bila uradna himna angleške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Italiji). Po desetih letih se je zasedba ponovno zbrala in posnela dinami~no

elektronsko rock pesem z naslovom CRYSTAL (***).

***

SOPHIE ELLIS - BEXTOR je lani zapela za Spillerja fantasti~no uspešnico Groovejet (If This Ain't This Love). Simpati~na pevka je svoj glasbeni talent izkazala v hitro nalezljivi plesni temi TAKE ME HOME (****), ki je glasbena mešanica minimalisti~nega housa, funkyja in prijetnega popa.

***

Švedska skupina A*TEENS je najprej nastopala pod imenom Abba Teens in posnela album priredb legendarne skupine Abba. Letos so pod novim imenom posneli avtorski album Teen Spirit in hit Upside Down. Najstniški plesno/pevski kvartet predstavlja pesem SUGAR

RUSH (**), ki pa je medla in ki~asta popevka.

***

Nemška skupina CULTURE BEAT je polnila plesiš~a z mega uspešnico Mr. Vain. Po štirih letih se skupina vra~a v novi postavi in z novim komadom INSANITY (***), ki pa mu manjka nekaj "bum bum"

nabijanja in spevni napev prejšnjih hitov.

***

Italijanski producent ROBERT MILES je zaslovel z instrumentalno plesno uspešnico Children. DJ, producent in tonski mojster se ni pre-ve~ izkazal v stopnjevanju plesnega ritma za komad PATHS (***), v

katerem poje pevka Nina Miranda.

***

Nemška skupina SYLVER ima ~udovito pevko, ki ima popvre~en vokal, vse to pa je vzrok za to, da je skupina dosegla doma lep uspeh z debitanskim singlom Turn the Tide. Studijski trio je spet združil ra-~unalnik, sintisajzer in povpre~no petje v komad FOREVER IN LOVE (***), ki se naslanja na stare, vendar dobre techno glasbene elemente in prvine.

***

Britanska skupina O-TOWN je navdušila najstnice s hitom Liquid Dreams. Kvartet je osvojil ameriško tržiš~e z vrhunskim petjem v soul in pop harmoniji ALL OR NOTHING (****). Pesem gre takoj v uho in je trenutno na 3. mestu ameriške Bilboardove lestvice.

***

Ameriški pevec JOE je uspel z briljantno soul skladbo I Wanna Know. Letos je bil pevec kar štiri tedne na vrhu ameriške lestvice z grozno groovy r&b skladbo Stutler, v kateri je nakladal tudi raper Mystikal. JOE se sedaj predstavlja v najboljši lu~i v fantasti~ni soul baladi za stiskanje z naslovom I believe in you (*****).

***

Julij velja za vro~ poletni mesec, v katerem so se na policah s plo-š~ami znašli tile novi albumi: The Greatest Hits - BONNIE TYLER, Pleased to Meet you - JAMES, 8701 - USHER, Jagged Little Thrill -JAGGED EDGE, Songs in a Minor - ALICIA KEYS, I'm Already There - LONESTAR, Aaliyah - AALIYAH, Skin - MELISSA ETHERIDGE, The Saga Continious - P. DIDDY & THE FAMILY, Amore - The Love Album -LUCIANO PAVAROTTI in Celebrity - N'SYNC.

David Breznik

BISTINA AGUILEHA & LIL KIM & MYA ^F , Country Roads - HERMES HOUSE BAND h. Eternal Flame - ATOMIC KITTEÎt 8. Loaded - RICKY MAHTÉ, 9. There You'll Be - FAITH HILL ID. Someone to Call my Lover - JANET JACKSON

Vsakť? 5o\>o\.o m<2d 21. in 22. uro

SPOMINI NA KONFERENCO MLADIH VODITELJEV V ZDA

Dvanajst najboljših dni mojega življenja

Končno je prišel težko pričakovan 17. junij — dan, ko smo se odpravili na konferenco mladih voditeljev GYLC v Ameriko. Po mesecih priprav v {oli smo polni pri~akova-nja sedli v letalo za Frankfurt, od koder smo po dveh urah čakanja nadaljevali pot v Washington. Vzleteli smo v dežju in po dvanajstih urah potovanja končno pristali v "obljubljeni" Ameriki, kjer nas je pričakalo vroče, sončno vreme, izredno prijazni ljudje, hrana brez okusa in "čudne" straniščne školjke. Kdo bi si takrat mislil, da bo to eno najlepših in najboljših potovanj našega življenja?

Polovica slovenske odprave pred ameriškim parlamentom -Kapitolom (U.S. Capitol Building)

Polni navdušenja in pričakovanja smo po enourni vožnji z avtobusom prispeli v Ameri{ko univerzo, ki je postala na{ dom za prvih osem dni te konference. To je bil ogromen kompleks s stavbami v starinskem slogu, lastnim pokritim bazenom, parkom, trgovino, restavracijo McDonald's in frizerjem. Fantje so bili strogo ločeni od deklet po nadstropjih in organizatorji konference so se zelo potrudili, da smo imeli s sodržavljani čim manj stikov. Tako sem v triposteljni sobi stanoval z Američanom in fantom iz Venezuele. Po nastanitvi so nas razdelili v skupine — vsaka je predstavljala eno državo. Sam sem postal predstavnik države El Salvador (leži v Srednji Ameriki). Vsaka skupina je imela svojega voditelja (faculty advisor), ki je izhajal iz vrst organizatorjev konference in nas je pripravljal na naloge in dogodke posameznega dneva. Dobili smo veliko zeleno mapo z opisom naše države, knjigo simulacij, priročnik in čutaro za vodo (ta je bila pomemben del našega vsakdanjika, saj so se temperature dvignile tudi do 37°C) — zdaj se je konferenca lahko začela!

Že prvi večer smo imeli srečanje znotraj skupine in presenečen sem bil, koliko ljudi različnih narodnosti je bilo z mano: dekle iz Hong Konga, Pakistanec, Indijec, Nemka, Skotinja, Brazilka, trije iz Argentine ter veliko Američanov. Neverjetno je bilo, da sem se prav z vsemi 22 odlično razumel in da smo v teh 12 dneh postali najboljši prijatelji. Dejavnosti prvega dne so se končale ob 22.30, se pravi ob 4.30 po srednjeevropskem času (budni smo bili 24 ur!). V polspanju sem se z dvigalom odpravil do sobe v sedmem nadstropju in takoj zaspal.

Pisati o vsakem dnevu posebej bi bilo preobsežno (sicer pa je vsak dan potekal približno enako), zato bom predstavil tipičen dan konference. Začel se je okrog 6.30 z zajtrkom v jedilnici univerze: ruski bife (sadje, kosmiči, piškoti, ameriški krofi, jajca s šunko) z ogromnimi količinami različne pijače in seveda tudi z najljubšo ameriško — mrzla voda z ledom. Po zajtrku srečanje znotraj skupin s pripravo na dogodke tega dneva. Po uri in pol dela v skupini smo sedli na avtobuse in se odpeljali v kak imeniten hotel, kjer smo poslušali zanimive govornike. Povedati moram, da je bila organizacija vseskozi na višku. Tako je bilo osem avtobusov in na vsakem sta sedeli dve skupini (El Salvador je delil avtobus št. 2

z Egiptom). Vsak posameznik je imel tudi svojo številko in pred vsako vožnjo smo imeli t.i. bus count — šlo je za ugotavljanje prisotnost po številkah in je potekalo v vrstnem redu od 1 do 44 (vsak je povedal svojo številko, ko je bil na vrsti). Prisotnost so preverjali tudi na srečanjih znotraj skupin

— če je npr. kdo zamujal 5 minut, so ime zamudnika sporočili v centralo in odpravili so se na iskanje le-tega. V primeru bolezni pa so obolelega takoj peljali v bolnišnico, ne glede na resnost bolezni.

Kakorkoli, pri izbiri govornikov so se organizatorji zelo potrudili, saj smo poslušali predstavnika Svetovne banke, predstavnico ZN, novinarje znanih časnikov in manj znane ljudi z osupljivimi življenjskimi zgodbami, povezanimi s temo konference. Vsak govornik je sprejel tudi nekaj naših vprašanj in nanje poskušal kar najbolje odgovoriti. Našli so se tudi bolj diplomatski govorniki, ki so se postavljenega vprašanja le dotaknili, nato ga v širokem loku obšli in vložili vso svojo energijo v propagiranje ZDA (na srečo sta bila taka le dva).

Po govornikih smo imeli uro čas za kosilo. Ponavadi smo jedli v t.i. food courtih — to so zgradbe z veliko različnimi kuhinjami (kitajska, korejska, italijanska, picerije). Kuhinje se nahajajo ob straneh, na sredini pa je ogromno miz. Tako si se s pladnjem postavil v vrsto za izbrano kuhinjo, vzel že pripravljeno hrano, poiskal prosto mesto in hitro pojedel. Hrana je v primerjavi z našimi cenami draga — nekoliko večji kos pice je stal 4 ameriške dolarje (USD), kar je približno 1000 sit. Po kosilu hitro na avtobuse in nazaj na univerzo, kjer smo ponovno imeli srečanje znotraj skupin

— tokrat smo se pogovarjali o govorniku in temi, ki se ji je posvetil. Temu je sledila ponavadi ura prostega časa, ki smo ga lahko preživeli znotraj kompleksov univerze, ki je sami nikoli nismo smeli zapustiti. Večerja z ruskim bifejem, pa spet srečanje znotraj skupin. Zdaj smo izvajali različne simulacije, v katerih smo morali reševati konflikte med državami, in se pripravljali na svetovni vrh

— zadnji in najpomembnejši dogodek konference, na katerem smo z glasovanjem sprejeli nekaj predlogov za rešitev današnjih svetovnih problemov in jih posredovali ZN.

Tako so se aktivnost vsak dan končale ok. 22.30. Zdaj je bilo po-

V Tedniku smo 14. junija zapisali, da se je sest dijakov ptujske gimnazije odpravilo v Ameriko na svetovno konferenco mladih voditeljev. Eden izmed njih je bil tudi Matej Črnjavič, avtor dana-snjega sestavka.

trebno hitro steči v sobo, se stuši-rati, pripraviti na spanje, saj je ob 23. uri sledilo preverjanje po sobah in bolje je bilo, da si takrat bil v sobi. Po tem ni bilo dovoljeno zapustiti sobe.

Po osmih dneh v Washingtonu smo se selili v New York — JUHU! in se na poti ustavili še na kosilu v Philadelphiji! V primerjavi z New Yorkom, kjer so visoki nebotičniki, je Washington kakor Ptuj v primerjavi z Ljubljano — se pravi, majhen. Sicer pa mora človek New York vzljubiti — na vsakem koraku trgovine, McDonald's, izredno prijazni ljudje, ogromni reklamni panoji in značilni rumeni taksiji. Tukaj smo stanovali v Manhattan Colle-geu na Bronxu, in da smo prišli v center mesta, smo z avtobusom, zaradi gneče, porabili slabi 2 uri. Tukaj smo imeli tudi več prostega časa za kosilo, tako da smo si mesto dodobra ogledali. Obiskali smo Broadway, ogledali smo si bejzbolsko tekmo na Yankee stadionu, kupili spominke, ukradena očala za 5 USD, ki v trgovini stanejo 60 USD ter naleteli na prodajalno, kjer so ponarejevali osebne izkaznice. Resda je New York veliko in včasih tudi nevarno mesto, a če se boste kdaj v kakem ameriškem velemestu izgubili, ne skrbite — na vsakem koraku boste srečali ljudi, ki vam bodo rade volje pomagali.

Dvanajst dni je izredno hitro minilo in prišel je dan slovesa. Neverjetno težko se je bilo ločiti od novih najboljših prijateljev, a smo si obljubili, da se bomo ponovno srečali. Po slovesu so nas odpeljali na letališče JFK in "Amerike" je bilo konec. Ker smo imeli let šele čez 13 ur, smo se še zadnjič odpeljali s podzemno na Manhattan in zapravili še nekaj več denarja. Vzleteli smo opolnoči in spal sem vso pot — zbudil sem se šele pol ure pred pristankom v oblačnem Frankfurtu. Spet dve uri čakanja na 40-minutni let v Gradec, kjer so nas že čakali nasmejani in srečni starši. Naslednji dan sem v celoti prespal. Življenje se je počasi vrnilo na stara pota in šele zdaj se zavedam, koliko mi je ta konferenca dala. Nove poglede na svet in kulture, drugačne od naše, spoznanje, da lahko dosežemo karkoli, če si le dovolj prizadevamo, in ne nazadnje prijatelje za celo življenje. Da, to je bilo dvanajst najboljših dni mojega življenja.

Matej Črnjavič

Gresta dve blondinki skozi gozd in reče ena drugi:

"Ti, jaz bi tudi hodila v sredini!" ***

Hipnotizer hipnotizira vse gledalce.

Najprej reče: "Spanje!" in vsi za-spijo.

Nato reče: "Smejanje!" in se vsi pričnejo smejati.

Zatem se sprehodi po odru in reče: ""Jok!" in ulije se reka solza.

Ko je že hotel vse zbuditi, se spotakne in pri tem zakolne: ""Sranje ..." ***

Srečata se Tarzan in Mujo. Pa se Tarzan predstavi:

Tarzan: "Tarzan!

Mujo: "Mujo!

Tarzan ima ob sebi še opico Čito ter jo predstavi: "Čita!"

Ob Muju stoji Fata in jo potreplja

po hrbtu: "Ne čita!

***

GrestaJohnny in JJ po prašni poti. Nasproti pride peš sedem kavbojev.

Pa pravi Johnny: "JJ, a vidiš ti onega tam?"

JJ: "Katerega, sedem jih je."

Johnny pokaže s prstom: "Onega tam."

JJ: "A onega?"

Johnny: "Ne, onega v kavbojkah."

JJ: "Ja, ampak saj jih ima vseh sedem."

Johnny: "Oni v kavbojskih škor-njih."

JJ: "Ja, ampak..."

Johnny potegne pištolo in jih šest ustreli.

Johnny: "A vidiš onega, ki stoji ta-mle?"

JJ: "Aaa, tega si mislil! Pa kaj je z njim?"

Johnny: "Onega tam živega ne morem videti."

***

Mujo je šel delat v Nemčijo. Ker pač ni znal delati kaj drugega kot sekati drevesa, je šel za sekača. Prvi dan so mu dali motorno žago, pokazali, kje naj seka, in povedali, da je no^a 50 dreves. Mujo se je pridno lotil dela, a mu do konca službe ni uspelo podreti več kot 5 dreves. D^ugi dan je delal ves čas, niti za malico si ni vzel časa, pa mu je vseeno uspelo podreti samo 8 dreves. Tretjega dne je prišel prej v službo in garal kot črnec - končni rezultat je bilo 12 dreves. Četrtega dne je ves obupan prosil svojega sodelavca, da mu pokaže, kako on dela, da mu uspe doseči normo. Sodelavec je vzel v roke motorno žago in jo prižgal, tedaj pa Mujo ves presenečen zakriči: ""Pa ti to pališ!!!!!" ***

Kako se reče blondinki s polovico možganov? Obdarjena.

< >N

^ d

Q

>

O

< Uj

Sf

TERME

PTUJ

RAKEV

IZDELOVALEC VELIKIH RESET

DRUŽABNA IGRA

NEVARNA SKALA V MORJU

NALEPKA

SKRIVNI JEZUSOV UČENEC

JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC gAKAO)

KRŠČEN KA

DOMAČI UČITEU

S

KRAJ PRI KOČEVJU

KAREL OŠTIR

MORSKI GLAVO-NOŽEC

STAREJŠI ELEKTRONSKI RAČUNALNIK

FRANCOSKA REKA IN DEPARTMA

KRAJNA ZAHODU SAVINJSKE DOLINE

NASILNIK

OSEBNI ZAIMEK

INDIJANSKA PLEMENA

POLT

(ORIG)

a

VELIKA VODNA PTICA, NESIT

PEVKA VRČKOVNIK

ENRICO CARUSO

ANGLEŠKI PISATEU

GL. MESTO Z. SAHARE

ORJAŠKI IZUMRLI MESOJEDI DINOZAVER

VRBOV LES

GONIČ KAMEL

NAPOVEDOVALEC VREMENA

OTOK NA JADRANU

NOVEJŠE ČISTILO

S

GRŠKI KOMED-DIOGRAF

SREDSTVO ZA

BUUVANJE

NAŠ KOLESAR (JOŽE)

TRAPA, NEUMNICA

0

KOMET Z REPOM

RUS. SKAK. VVIŠINO

MOŠKO IME

DEL LOKA

TROS

SUVKO KASTELIC

GARJE

SKUPINA LADIJ

TROVE-SLAČA

0

ESTONEC

STAROGRŠKI KIRURG

CIGAN

0

BIFTEK IZ MLETEGA GOVEJEGA TESTA

S

POGORJE V

SEVERNI ITALIJI

SLOVITI ŠPANSKI VLAK

OTOČJE OB ZAHODNI IRSKI OBALI

ČRN PTIČ

MNOŽIN-

SKI OSEBNI ZAIMEK

TEKSTILNA SUROVINA

SIMBOL ZDRAVJA

0

LEPOTNA KRAUICA

NASEUE PRI CERKNICI

ANGLEŠKI VEZNIK

MENIČNO JAMSTVO

REKA V

AFRIKI

0

PRIPADNIK ANTOV

SKLADA-TEU ODAK

REKA OB LENINGRADU

a

TORKOVA PRILOGA DELA

SOVRAŽNICA ŽELEZA

a

UNITED ARTISTS

KAKAO

MADŽARSKI PESNIK

OBLAČILO MUSLIMANK

m

OTOK NA JADRANU

ANTON INGOLIČ

F IGRALEC KINGSLEY

UROŠEVAC

0

ŠPORTNI STADION V BUDIMPEŠTI

BABICA

SKUPINA PTIC V LETU

FIGURA

PRI PLESU ČETVORKI

NEMŠKA ROCKOVSKA SKUPINA, UST 1968

MARKO OKORN

BREDA LORENCI

DOKTOR

VOL CIKASTE PASME

POLONIJ

PREUČE-VALEC BASNI

0

ZGORNJI, OBLI DEL GLAVE

m

STRINA, UJNA

a

VRVAR

NASEUE

NA PAŠMANU

VODJA MENIHOV

PEKOČA VRTNA ZAČIMBA

0

NAGRADNA KRIŽANKA TERME PTUJ

1. nagrada: kopanje s kosilom za štiri osebe v vrednosti 8000 sit,

2. nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi v vrednosti 4000 sit

3. nagrada: kopanje s kosilom za eno osebo v vrednosti 2000 sit.

Nagrade prispeva podjetje Terme Ptuj, d.o.o. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 18). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Rai~eva 6, 2250 Ptuj, do petka, 10. avgusta. Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku, ki izide 16. avgusta. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili na recepciji ^ v Termah v Ptuju. ^

_^_r^

[T

T

T

5

6

7

TERME

T

TERME

PTUJ

PTUJ

H.

10

11

12

13

[Ï4

TERME

Ï5

16

17

PTUJ

18

TERME

TERME

TERME

TERME

PTUJ

PTUJ

PTUJ

PTUJ

KUPON VELIKE NAGRADNE POLETNE KRIŽANKE

TERME PTUJ

Geslo:

Ime in priimek:

Naslov:

Davčna številka:

Maja prej ...

Tudi Maja je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic je pri njej ugotovila mastno kožo, zato je ves postopek nege izvedla s preparati za ta tip kože. Po maski ji je obraz namazala z ustrezno kremo. Kljub temu da si bo Maja negovala kožo po njenih nasvetih, bo potreben občasni obisk kozmetičnega salona.

Maja si je že dlje časa želela, da bi jo nekdo ostrigel tako, kot njenemu obrazu najbolje pristoji. To je za vsakega frizerja največji poklon, pa tudi ni večjega užitka kot striči osebo, ki ti popolnoma zaupa, poudarja frizerka Stanka Peršuh iz frizerskega salona Stanka. Pri striženju je uporabila različne tehnike. Lase ji je pobarvala v črno, živahnost pa novi frizuri dajejo tudi bakreni prameni,

Popust frizerstva Stanka v avgustu

Tednikove čestitke

Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodlclh ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.

ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL

Maji pristojijo vsi stili

Maja Petek je doma v C^etk^^cih v občini Ormož. Letos je z odliko zaklju~ila šolanje za poslovno tehni-co v okviru ptujske ekonomske šole. Šolanje bo nadaljevala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Veseli jo predvsem delo z ljudmi. V prostem času se veliko ukvarja z malim bratrancem, rada gre tudi v kino, na ples, pogosto seže po dobri knjigi. Od športov ji je pri srcu nogomet, redno spremlja tekme v medobčinski nogometni ligi. V življenju želi biti uspešna. Akcija "Iščete svoj stil" se ji zdi zanimiva, tudi sama se navdušuje za spremembe. Najraje se oblači v športno-elegantna oblačila.

no uspešnico - natikače. Njene barve so barve ognja, torej tople barve, ki bodo pod njeno poltjo še bolj zažarele. V novi podobi se bo na Maji ustavil marsikateri moški pogled.

V Športnem studiu Olimpic je strokovni vodja Vlado Cuš za Majo izbral program Olim-pic s poudarkom na oblikovanju želene postave, v katerem je štiri tedne vadila brezplačno.

MG

... in pozneje

narejeni s folijo.

Majin make up je Nina Šker-lak pričela z nanosom tekočega pudra, kožo je le rahlo tonirala. Robove vek ji je očrtala s črta-lom, na celotni veki pa nanesla senčilo. Obrvi ji je le počesala, trepalnice pa obarvala. Ustnice ji je najprej rahlo očrtala, zatem pa nanesla glos.

Modna kreatoka Barbara Plavec Brodnjak iz istoimenskega modnega studia Maji priporoča različna oblačila, saj ji pristojijo dobesedno vsi stili. Nikar pa naj se ne skriva za ohlapnimi oblačili. Sedaj v poletnem času lahko pokaže tudi svoj trebušček v hlačah z nizkim pasom. Pristojijo ji čevlje z nekajcentimetrsko peto, priporoča ji tudi letošnjo obuval-

Maja v oblačilih prodajalne s. Oliver Helene Glažar iz centra Domino. Fotografije: Črtomir Goznik

(^)HYUnDni LAST MINUTE

A š.ii velika poletna akcija

ATOS URBAN

1.289.000,00 sit

^ od 2,25 %+TOM

" financiranje na položnice

o. ACCENT staro za novo

Pti .565.000,00 Sit

avta ■ iiMPiFMiir Slovenska Bistrica

MV ■ U ^^ n BAN ■ IV Ritoznoj 4, SI. Bistrica, tel 02 845 21 40

CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI In PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p.

KIDRIČEVO, Tovarnišla c. 22, Tel./Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225

ébna ponudba!

SkodaFabia i 1.683.900.00 sit

,,<!« AkodaFelicia

1.388.900.00 sit

Kaass-avto d.<M>. TRfiOVINA, SERVIS VOZIL, MEDNARODNI PREVOZI

Puhova ulica 12, 2250 Ptuj, tel. prodaja 02 749 22 50, servis 02 749 22 59

Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo!

Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časaija

Boug zegnjaj

ki jo lahko naročite:

- po elektronski pošti iiiforimranje.dd@sioLnet,

- po telefonu št. 02 531 19 98,

- z naročilnico:

ime in priimek

J NAROČAM U koíOT knjige BOUGŽEGNJAJ

^ trda

91x29"^' ibstx»^ 124

podpis

cena: 4.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju)

—EESaEl

zmmt--

Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADIO-TED NI K, d.o.o,, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6.2S50 Pti4 tel,: 02/749-34-10,

--WT^ya^gTrfžTSrq^WgS^^rěFeTčtrón^^

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: titan, enota, stran, TIT, uirometer, Ne, prekopa, Aleš Erjavec, Radogost, Ilešič, Ise, odirek, Ran, lev, tael, vek, rokavi, ovenenje, Ante, java, narek, IS, NS, dreserka, lamalst, skomina, konec, Oleta, Aare, CI, Alani, Čopi. UGANKARSKI SLOVARČEK: AMIŠ = član ameriške verske sekte, ARTE = mariborska slikarska galerija, STAKOS = priljubljen grški jastog za hrano, COSMATOS = filmski režiser grškega rodu (George Pan, 1941), HASSAN = maroško letališče v mestu Laayoune, KEP = kratko žensko ogrinjalo, KESTING = nemški slikar, grafik In fotograf (Edmund, 1892-1970), NAN = reka na Tajskem, pritok Yoma, VIETE = francoski matematik, po poklicu advokat (Francois, 1540-1603)

Aforizmi by Fredi

Kje so cast, ko je bil vsak, ki je imel avto, zapeljivec.

***

Tudi cipe imajo svoje principe.

***

Homo homini luxus.

***

Policaja vprašajte, ali je bikovka bikova žena.

***

Da bi posamezniki živeli izborno, jih mora večina

živeti borno.

***

Prostitutkina normala je horizontala.

***

Največ donečih besed proizvedejo prazne glave.

***

V boju za samice ne zmagujejo plemeniti, temveč plemenski samci.

LUJZEK

Dober den vsoki den! Drgoc sen v senci pod brajdami. V gorici se rone sorte grozdja mehčajo, v grabi pa v mlaki žabe reglajo. So glasne kot ženske, ki grejo od rone maše, tak ke se asfalt kreše. Vejo čista vse, ke niše drugi ne ve, kera s kerim štampet škriple, kera je kumi kaj dužna, kera je še nedužna, kera je snoči zanosla in koga bo za ateka

prosla. Vejo tudi, kera je od svetega Duha spočela in bo zato malo boj debela. Ko pa devet mesecov poteče, po celi vesi vino teče, pijejo ga fantje in možje, saj se ne ve, od kerega mali otrokec je. Mati si zbere boj bogatega in pene-znatega, tistega, ki ma vejke njive, gorice in stroje, tistega, ki lepo poje, ki ponoči boj malo spi, ki je šik, ki dela podnevi kak junec in ponoči kak bik. Ker pa je tokšnih moških boj malo, je treba poglednoti tudi v štalo, kejko je krov, ki mleko dojijo, in še na pograd tja, kak hlopci spijo. Saj so to trdi delovni lidje, ki vejo, kaj gospodijam najbolj paše, ko gazda od hiše gre, duma pa mu hlopec nabija rogle.

Zaj je tote zgodbe kunec, malo blo heca, še več resnice, tak ke se ve, kdo kumi puni plenice, hlačice doj slači in not pa vun ga tlači.

Mica in soseda sta glih zaj

prišli od meše. Obe se na smeh držita in najbrž na pridigo mlodega kaplona mislita. Tak lepo ve pridigati, ke so ženske solzne od zgoraj in spodaj, ker pa Bog vse vidi in vse ve, greh se delati ne sme. Saj tudi mija z Južom glih nesma svetnika. Rada poglednema ženski svet in cvet deklet, spijema dober vinček, ki poganja klinček, voda pa naj le poganja mlinček.

Toto pismo gre proti konci, mene pa že zanimle, kaj je v nedeljskem lonci. Ne vem, bo pujček, picek, mujcek ali pesek, samo da bo mesek. Dosti itak ne smema jesti, ker grema popudne na gospodinjski svetek v Juršince. Vete, to so tiste sorte ženske, ki držijo pokunci tri hišne vogle in še štrtega z dedom vred.

Te pa srečno do drugega srečaja. Lepo vas podavljam, vašim vse dobro in lepo. Vaš gospodinjec LUJZEK

OVEN 21. 3. DO 20. 4.

Čas minevatako hitro, ljudje pa smo tako zelo počasni. Vsekakor je težko narediti vse, kar bi si želeli, si paše vedno lahko prizadevamo storiti največ, kar je v naši moči. Ta moč pa je še kako raztegljiva in z njo lahko dosežemo veliko.

BIK 21. 4. do 20. 5.

Ne boste ravno najbolj zadovoljni s tistim, kar ste opravili. Sicer boste kar precej krivde pripisovali okolju, ki vam po vašem ni bilo naklonjeno, a na skrivaj si boste seveda na jasnem, da je bila težava predvsem v vas.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.

Čudoviti dnevi so pred vami, deležni boste prijaznosti in velikodušnosti, ki si jih niti v sanjah ne morete predstavljati. Pri vsem tem pa nI dobro, da preveč veste že v naprej, ker potem ne bi bilo presenečenja, ki vas bo zelo razveselilo.

RAK 21. 6. do 22. 7.

Vaši najdražji venomer obljubljajo, da se bo tokrat zagotovo zgodilo, potem pa vedno pogrnejo, nikoli se jim ne posreči. Ne veste več, kaj bi si sploh mislili, po drugi strani pa so vam ravno zato tako ljubi. Tudi za njih bo prišel dan uspeha.

LEV 23. 7. do 23. 8.

Neka dolgotrajna skrb aH pa težava še ne bo šla iz vašega poslovnega življenja, boste pa zato imeli srečo pri sklepanju novih dogovorov. Ne bi bilo slabo, ko bi pri tem prisluhnili mlajši osebi. Mladi imajo včasih zelo inovativne ideje.

DEVICA 24 . 8. do 23. 9.

Na spremembe, ki se bodo V/H \ dogajale v vaši zvezi, ne

iH J iTioS'' ^P''"

vati, lahko boste samo opazovali dogajanja okoli sebe. Prepustite času, da opravi svoje. Veliko možnosti, da se vse reši prijateljsko, boste imeli ob koncu tedna.

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.

Pri poslovnih zadevah dobro premislite, kaj je potrebno izboljšati, šele nato začnite uvajati novosti. V prvi polovici tedna se boste živahno dogovarjali glede novih poslovnih zadev, s podpisi pogodb pa le še počakajte.

ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.

Resni In zamišljeni boste, toda to je najboljši temelj za velike dosežke, ki jih imate v mislih. Zbrano pojdite do cilja, ne dajte, da vas kaj odvrne od tega. V soboto boste doživeli zelo prijetno in romantično doživetje.

STRELEC 23. 11. do 21. 12.

Človek kar težko verjame, da mu je nekaj na dosegu roke, potem pa se nenadoma izmuzne in spet je treba začeti od začetka. Temu se lahko reče tudi smola aali pa tudi nezbranost in površnost, kajne? Pokažite malo več potrpljenja.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1.

Zaradi dogodka, ki se mu bo pripetil, se bo vaš partner precej ustrašil. Razložiti mu boste morali, da dogodek ne pomeni nič hudega, da je v vašem življenju povsem običajen. K sreči vam bo verjel, boste pa precej v dvomih.

VODNAR 21. 1. do 19. 2.

Kaj vam pomaga samozavest, če je sodelavec prestrašen In prepričan, da se vama projekt ne bo pos-rečll. No, vsekakor boste morali biti zelo prepričljivi, če boste hoteli spremeniti njegovo trenutno razmišljanje in pregnati njegove dvome.

RIBI 20. 2. do 20. 3.

Znanec bo povedal zelo prepričljivo zgodbo in postavil na laž vse, ki so govorili drugače. Sprva boste sicer osupnili, a potem se vam bo le zazdelo, da ima tudi njegova pripoved marsikakšno luknjo. Vrtati morate naprej.

Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.

KARTING

AMD Ptuj je ta konec tedna ponovno organizator mednarodne dirke za pokal CRO-SLO in 6. dirke za državno prvenstvo.

STRAN 36

NOGOMET

Ekipa Holermuos Ormož je presenetljivo zmagala na 11. memorialnem turnirju Zdenka Vajda v Stojncih

STRAN 34

ROKOMET

Mladi rokometaši Ormoža, letnik 1986 in 1988, so se udeležili 9. mednarodnega turnirja Eurofest v Izoli. Tekmovalo je 106 ekip iz devetih držav.

STRAN 36

STRELSTVO

V počastitev praznika MO Ptuj bo v soboto, 4. avgusta, ob osmih SK Ptuj na mestnem strelišču Babusekova graba organiziral državno strelsko tekmovanje.

STRAN 35

PADALSTVO

Hudiiki podrli državni rekord

Na športnem letališču v Skokah je v organizaciji Padalskega kluba Andromeda skydiving potekalo 4. odprto državno padalsko prvenstvo v disciplini skupinskih likovnih skokov četverk. Tekmovanja se je udeležilo 40 slovenskih in 25 tujih padalcev.

V ekipi Hudicki so nastopili Emil Pučko, Marko Matko, Jaka Benedik, Maja Šalamun in Igor Glažar

NOGOMET / DRAVA AFALTI PTUJ

V skokih, ki se izvedejo iz višine 3000 metrov imajo padalci 35 sekund časa, da v prostem padu izvedejo čim več vnaprej izžrebanih likov. V slovenski konkurenci je zmagala ekipa Hudicki iz PK Andromeda Skydiving z osvojenimi 81 točkami. Kljub slabšim pogojem za trening so zmagali s prepričljivo prednostjo pred ekipo svetovnih prvakov v skokih na cilj, v kateri nastopa Irena Av-belj, iz Alskega letalskega centra. Za Hudičke je bila najuspešnejša druga serija skokov, pri kateri so uspeli v tekmovalnih 35 sekundah doseči dvanajst točk, kar je postal nov slovenski državni rekord.

Ekipo Hudičkov, ki so na mednarodnem tekmovanju (potekalo je sočasno) zasedli tretje mesto za profesionalnima ekipama iz Belgije in Hrvaške, so nastopili: Igor Glažar, Maja Šalamun, Jaka Benedik, Marko Matko in

"Postajamo prava ekipa"

Nogometaši ptujske Drave Asfaltov so prepričljivo osvojili prvo mesto v 3. SNL - sever in se ekspresno vrnili na dru-goligaško nogometno sceno, kamor tudi sodijo. Ob uvrstitvi se ni dogodilo nič kaj pretresljivega, saj so se okrepili samo s Korezom, Pekezom (ki pa je še v vojski) in mladim vratarjem Basaričem. Nekatere kombinacije so odpadle, predvsem pa ni bilo odmevnih prestopov.

Nogometaši Drave Asfaltov se vneto pripravljajo na pričetek tekmovanja v 2. SNL, kjer bodo uvodno srečanje igrali doma proti ekipi Viator & Vektor. Boris Klinger, kapetan ptujskega moštva, nam je o ekipi povedal: "Prepričljivo smo osvojili prvo mesto v tretjeligaški konkurenci. Vemo, kaj nas čaka v drugi ligi, in temu primerno se pripra-

vljamo. Kljub temu da se je Drava vrnila tja, kjer je dolga leta nastopala, smo zopet novinci in bo potrebno zelo zelo dobro in trdo delati, če želimo ohraniti drugoligaški status, saj je razlika med ligama zelo velika, večja, kot si marsikdo misli."

Na pripravljalnih tekmah je viden napredek v igri, saj ta postaja hitrejša in čvrstejša. Opazno

NOGOMET 1. SLOVENSKA LIGA

Rezultati 2. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Era Šmartno 1:2 (1:0), Olimpija - Primorje 1:3 (0:2), Rudar Velenje - Domžale 2:1 (1:1), Živila Triglav - Sport Line Koper 0:2 (0:1), HIT Gorica - CMC Publikum 1:3 (1:2), Mura - Korotan 0:0

1. PRIMORJE 2 2

2. SPORT LINE KOPER 2 2 0

3. CMC PUBLIKUM

4. KOROTAN

5. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO

6. RUDAR VELENJE

7. ERA ŠMARTNO

8. OLIMPIJA

9. ŽIVILA TRIGLAV

10. MURA

11. DOMŽALE

12. HIT GORICA

0

5:1 5:1 5:3 3:1 3:3 3:3 3:4 3:4 2:4 0:2 2:4 2:6

Pari 3. kroga - sobota, 5. avgusta: Domžale - Maribor Pivovarna Laško, Primorje - Rudar Velenje, Korotan - Olimpija, CMC Publikum - Mura, Sport Line Koper - HIT Gorica, Era Šmartno - Živila Triglav.

Boris Klinger - kapetan Drave Asfaltov Ptuj

pa je tudi, da je ekipa zelo homogena: "Mislim, da postajamo prava ekipa. Manjka nam še kaj, vendar komu ne! Glave smo staknili, postali prava klapa in to je vrednost te ekipe, ki bo drago prodajala svojo kožo. Zraven tega pa imamo enega boljših trenerjev v Sloveniji Dragana Grbavca. Mislim, da so njegove zasluge za vrnitev med drugoligaše zelo velike, zraven tega pa uprava dobro dela in nam ne preostane drugega, kot da igramo. Evforija ob napredovanju je minila in sedaj nas čaka trdo delo za izboritev obstanka med drugoligaši. Sem optimist, vendar moramo še dobro zaigrati, predvsem pa tako, kot to znamo.

Tekst in foto:

Ekipa Hudičkov - državni prvaki

Emil Pucko.

Rezultati državnega prvenstva: 1. Hudički 81 točk, 2. Alp

ski letalski center - 15. Brigada vojnega letalstva 43, 3. Alpski letalski center - slovenska vojska

36 točk. Rezultati mednarodnega prvenstva: 1. B. A RED I.

129 točk, 2. AK Zagreb 97, 3. Hudički 81 točk.

Danilo Klajnšek

TRADICIONALNI TEK NA BORL

Zmagovalec Andrej Voglar

športna zveza Gorišnice je uspešno izvedla že šesti tradicionalni tek na grad Borl. To je tekmovanje, ki je v sklopu praznovanja občine Gorišnice in se je med ljubitelji teka zelo dobro prijelo. 98 nastopajočih (toliko kot lani) v času dopustov je zavidljivo število.

Na ne prezahtevni 5,5 kilometra dolgi progi je prvo mesto pripadlo znanemu ptujskemu atletu Andreju Voglarju, ki sedaj nastopa za AK Velenje. Andrej nam je po premočni zmagi v ciljni areni dejal: "Proga je bila dobra. Bilo je malo vzpetin, na koncu pa se je proti ci-

lju proga vzpenjala in imel sem še dovolj moči, da sem zadnji vzpon pretekel dobro. Ostali tekmovalci zame niso bili prevelika konkurenca, od njih sem se odcepil že po kakšnih petsto metrih po startu v Cirkulanah in potem odtekel sam do cilja. Z rezultatom pa sem zadovoljen."

Prvi trije v absolutni konkurenci: od leve Damjan Slapnik, Andrej Voglar, Avgust Manfreda

Uvrstitve- skupno: 1. Andrej Voglar, AK Velenje, 16, 55, 2. Damjan Slapnik, Godič - Stra-hovina, 18,01, 3. Avgust Man-freda, Rdeči breg pri Velenju, 18,12. Ostali rezultati: moški 1986 in mlajši: 1. Božo Erlich, Ptuj, 2. Tomaž Lehner, Benedikt, 3. Leon Mal, Formin; moški - letnik 1980-1985: 1. David Hameršak, Cirkulane, 2. Matjaž Manfreda, Rdeči breg, 3. Uroš Potočnik, Ptuj; moški - letnik 1966-1979: 1. Andrej Voglar, AK Velenje, 2. Damjan Slapnik, Godič - Strahovina, 3. Geza Gra-bar, Moravske Toplice; moški - letnik 1951-1965: 1. Avgust Manfreda, Rdeči breg, 2. Branko Lehner, Benedikt, 3. Slavko Ke-necek, Gornja Radgona; moški -letnik 1951 in starejši: 1. Milan Potočnik, Ptuj, 2. Peter Zmazek, Gorišnica, 3. Vinko Zemljič, Krčevina pri Ptuju. Absolutno občina Gorišnica: 1. David Ha-meršak, Cirkulane, Boštjan Bohl, Moškajnci, Boštjan Kostanjevec, Moškajnci. Ženske - letnik 1986 in mlajše: 1. Mateja Kelenc, Zamušani, 2. Mojca Zamuda, Placarovci, 3. Mihaela Milošič, Gradišče; letnik 1980-1985: 1. Petra Petek, Gorišnica; letnik 1966- 1979: 1. Nataša Hercog, Ptuj, 2. Barbara Bohl, Moškaj-nci, 3. Manuela Horvat, Veliki Vrh; letnik 1951-1956: 1. Urena Cerovič, Ivajnkovci.

Tekst in foto:

0

0

0

1

0

0

NOGOMET / PRIJATELJSKI NOGOMET

DVE ZMAGI IN PORAZ ALUMINIJA

Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v okviru priprav na pri~etek prvenstva v 2. SNL odigrali minuli teden kar tri prijateljska nogometna srečanja. Dvakrat so se pomerili z ekipo sarajevskega Željezničara, ki je trenutni državni prvak in pokalni prvak Bosne in Hercegovine in je v Slovenskih Konjicah na pripravah. V prvem srečanju so bili Kidričani presenetljivo dobri in so zmagali kar s 5:1. Navijači Aluminija so bili po srečanju zelo zadovoljni, saj so lahko videli odlično igro, ki je gostje iz Sarajeva enostavno niso mogli spremljati.

Drugo srečanje pa je bilo ravno obratno. Dobili so ga gostje z rezultatom 4:0. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, v drugem pa so nogometaši Aluminija naredili preveč napak v obrambi in gostje so to izkoristili. Nekoliko neodgovorna igra gre tudi na račun slovenskega reprezentanta Marinka Galiča, ki je igral pod svojim ugledom, skorajda nezainteresirano. Prav nasprotno

pa se je odrezal Ante Šimund-ža, ki je zaigral zelo angažirano v konici napada rdeče-belih iz Kidričevega.

Tretje prijateljsko srečanje so nogometaši Aluminija odigrali v Loki, kjer so se pomerili z domačim četrtoligašem Loko -Rošnjo in jo premagali s 13:1.

Vedno bolj pa se bližajo uradne tekme. Prva bo že to nedeljo v Ormožu, kjer se bodo nogometaši Aluminija v dvoboju šestnajstine finala za pokal Slovenije pomerili z ekipo Holermuos Ormož.

DRAVA ASFALTI -FLAVIA SOLVA WAGNA 2:2 (0:2)

Na mestnem stadionu so domačini gostili Avstrijce iz Wagne. Videli smo dva različna polčasa. Gostje so dominirali v prvem delu in prišli v vodstvo, ko je Rognar v 36 minuti dosegel zadetek in v 39. min. vodstvo zvišal predvsem po nepazljivosti domače obrambe. V nadaljevanju pa so domačini pričeli spodbudneje in najprej je po številnih priložnostih uspelo Jurišiču v 50. min. doseči zadetek. v 85. min. je bil nepravilno oviran Goj-

košek in sodnik je pokazal na belo točko, iz katere je Krepek izenačil.

M. Zupanc DRAVA ASFALTI - ERA [MARTNO 0:2 (0:1)

V okviru priprav na bližajočo se sezono so domačini gostili novopečenega prvoligaša, ki pa je igral slabo, brez koncepta igre. Gostitelji so imeli v 2. minuti priložnost za vodstvo, toda stativa je Toplakov strel zadržala. Gostom je uspelo v 25. min. preko Smajloviča povesti. V 85. min. je Koruna ponovno zadel ter postavil končni rezultat.

Trener Grbavac je dal priložnost vsem 18 igralcem, da pokažejo svoje sposobnosti ter si pridobijo mesto v prvi enajste-rici.

M. Zupanc LOKA RO[NJA -STOJNCI 4:2

STRELCI: 1:0 Kacjan (20), 2:0 Premzl (31), 2:1 Rižnar (60), 3:1 Grebenar (67), 4:1 Razvod-nik (75), 4:2 Kupčič (83)

STOJNCI: Veselič, Žuran, Vilčnik, Lenart, Majcen, Šte-bih, Lapornik, Strgar, Sluga, Zemljarič, I. Milošič. Igrali so

STOJNCI / PRVO MESTO ZA HOLERMUOS ORMOŽ

Ormozanl presenetili

Nogometni klub Stojnci je bil organizator 11. memorialne-ga turnirja Zdenke Vajde, odli~nega igralca, ki je tragi~no preminil. Udeležba ni bila slaba, saj so nastopili Pohorje iz Ruš, tretjeligaša Hajdina in domači Stojnci ter četrtoli-gaš Holermuos Ormož. Na trenerskih klopeh so sedeli nekdaj odlični igralci, ki sedaj uspešno vodijo ekipe: Marin Bloudek, Drago Posavec, Dušan Čeh in Gorazd Šket.

V dveh dneh se je v Stojncih zbralo precej gledalcev, ki so kljub veliki vro~ini in soparnemu vremenu lahko videli zelo zanimiva sre~anja. Za najve~je presene~enje so že prvi dan turnirja poskrbeli nogometaši iz Ormoža, ki so premagali drugo-ligaša iz Ruš, v drugem sre~anju pa so nogometaši Hajdine bili boljši od doma~inov. Drugi dan se Rušani niso ve~ dali presenetiti, saj so brez ve~jih težav ugnali Stojn~ane. Ormožanci pa so še enkrat presenetili v finalnem sre~anju, ko so premagali še Hajdino. Na koncu so se nogometaši Holermuosa Ormož veselili zmage na turnirju skupaj s številnimi navija~i, ki so jih prišli vzpodbujat.

Za najboljšega igralca je bil proglašen Ingmar Bloudek iz Feroterma Pohorja, ki je bil

s petimi zadetki tudi najboljši strelec turnirja. Vodstvo NK Stojnci pa se je s simboličnim darilom (žogo) spomnilo na Franca Pohari~a, ki je praznoval abrahama. To malo darilo je vsekakor romalo v prave roke, saj je gospod Poharič predstavnik podjetja Tk&El, ki je bilo lani pokrovitelj, letos pa tudi sodeluje s sredstvi, ki so pomembna za delovanje kluba.

Rezultati: Holermuos Ormož - Feroterm Pohorje 6:4, Hajdina - Stojnci 2:0.

Za 3. mesto: Feroterm Pohorje - Stojnci 5:0 ( 3:0)

STRELCI: 1:0 Korenjak (12), 2:0 Purgaj (20. avtogol), 3:0 Bloudek (37), 4:0 Bloudek (47), 5:0 Divjak (70).

FEROTERM POHORJE: Štelcer, Ozim, Divjak, M. Navo-

dnik, T. Navodnik, Roj, Naber-nik, Korenjak, Vori, Bloudek, Gajzer. Igrali so še: Kljaič, Za-gorec, Erncl, Hrastnik, Koma-tovič. Trener: Marin Bloudek.

STOJNCI: Grabrovec, Pur-gaj, Sluga, Lenart, Meznarič, Štebih, Lapornik, Kupčič, Klaj-derič, Arsič, Rižnar. Igrali so še: Veselič, Vilčnik, Milošič, Žuran, Strgar. Trener: Gorazd Šket.

Za 1. mesto: Holermuos Ormož - Hajdina 1:0 (1:0)

STRELEC: 1:0 Gašparič (27. iz 11 m)

HOLERMUOS ORMO@:

Polak, Pintarič, Zebec, Tobijas, Habjanič, Jambriško, Gašparič, Borut Prapotnik, Đafič, Habek, Horvat. Igrali so še: Jerebič, Boris Prapotnik, Govedič, Trstenjak, Lah, Zadravec. Trener: Drago Posavec.

HAJDINA: Klinger, Želez-nik, Gajzer, Miha Krajnc, Vrabl, Crnko, Vindiš, Hotko, Petrovič, Pihler, Zelko. Igrali so še: Širovnik, Horvat, Kos, Marcel Krajnc, Nahberger. Trener: Dušan Ceh.

Danilo Klajnšek

še: Purgaj, G.Milošič, Mezna-rič, Kupčič, Arsič, Žnidarič, Ri-žnar. Trener: Gorazd Šket.

V povratnem prijateljskem nogometnem srečanju, odigranem prejšnji torek, so nogometaši Loke Rošnje, ekipe, ki tekmuje v 1. ligi MNZ Maribor, premagali tretjeligaša Stojnce in se jim revanširali za visok poraz pred petimi dnevi.

GEREČJA VAS UNUK-[PED - NAFTA 2:5 (1:3)

STRELCI: 0:1 Baranja (3), 0:2 Utroša (10), 0:3 Logar (40), 1:3 Voglar (45.iz 11 m), 1:4 Doma (50), 2:4 Bezjak (80), 2:5 Drvarič (87)

GEREČJA VAS UNUKS-PED: Trop, Verlak, Habjanič, Bauman, Gorše, Ciglar, Fran-gež, Bezjak, Pacher, Voglar. Igrali so še: Kaisesberger, Polanec, Palijan, Sagadin, Krajnc. Trener: Bojan Špehonja.

Nogometaši lendavskega dru-goligaša so po pričakovanjih premagali domačine. Verjetno bi bilo drugače, če v obrambni

V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Dorna-ve, člani 1. lige MNZ Ptuj, uspeli premagati ekipo mariborskega Pobrežja, ki se je po letu dni vrnila v 3. SNL - sever. Prvi polčas so bili boljši gostje, v drugem pa domači, ki so v 65. minuti dosegli zmagoviti zadetek.

POKAL V NEMČIJO

Nogometni klub Dornava je organiziral nogometni turnir starejših dečkov. Velika vročina in soparno vreme nista motila mladih nogometašev, saj so pokazali zavidljivo znanje, seveda pa ni manjkalo že tradicionalne borbenosti. Na turnirju so sodelovali gosti iz Nemčije, saj so nogometni delavci iz Dorna-ve prek svojih zdomcev navezali stike z ekipo Quida Bucwala v Reutlingenu, nekdaj odličnimi nogometaši in nemškimi reprezentanti. Za to sta zaslužna zdomca iz Dornave Mirko in Boris Maroh. Zraven gostov iz Nemčije so sodelovale še ekipe Aluminija, Drave Asfaltov in domače Dornave.

Peter Gajšek, Dario Kokol, Dejan Vidovič.

Danilo Klajnšek IRANCI V ORMOŽU / Holermuos — Iran 1:3 (1:1)

Strelci: 1:0 Džafič (14), 1:1 Hosheminasab (20), 1:2 Rahba-rifar (61), 1:3 Mobali (76).

Holermuos: Ivankovič, Ško-liber, Zebec, Tobijas, Galič, Kokol, Habek, Habjanič, Ga-šparič, Bu.Prapotnik, Džafič. Igrali so še: Polak, Horvat, Je-rebič, Bo.Prapotnik, Govedič, Pintarič, Jambriško, Trstenjak, Bombek. Trener: Drago Posa-vec

Iran: Fanaei, Kazemian, Nik-baht, Hosheminasab, Peyrovani, Rezaei, Kavianpour, Jamshidi, Minavand, Dinmohamedi, Ali Samere. Igrali so še: Mirzapour, Khaziravi, Nekonam, Rahbari-far, Mobali, Fatemi. Trener: Miroslav Blaževic

Ob koncu skoraj enomesečnih priprav v Avstriji in Sloveniji je reprezentanca Irana

Ekipa Holermuos Ormož - zmagovalec turnirja v Stojncih Foto: Danilo Klanjšek

Utrinek s srečanja naraščajnikov Drave Asfaltov in Aluminija Foto: Danilo Klanjšek

vrsti Gerečje vasi ne bi v prvem polčasu naredilli nekaj napak in omogočili gostom, da so na lahek način povedli s tremi zadetki. V drugem delu srečanja je bila igra enakovrednejša, svoje priložnosti pa so imeli tudi nogometaši Gerečje vasi, žal pa so dosegli samo še eden zadetek.

GEREČJA VAS UNUK[PED - MONS CLAUDIUS 4:3 (1:1)

STRELCI: 0:1 Poredski (25), 1:1 Voglar (40), 2:1 Gorše (46), 2:2 Kobilšek (52), 3:2 Slaček (74), 4:2 Voglar (82), 4:3 Grajžl (85. iz 11 m).

GEREČJA VAS UNUKS-PED: Trop, Verlak, Slaček, Ha-bjanič, Gorše, Bauman, Frangeš, Vidovič, Bezjak, Pacher, Voglar. Igrali so še: Kaisesberger, Pola-nec. Trener: Bojan Špehonja.

V prijateljskem srečanju dveh tretje ligašev so maloštevilni gledalci v Gerečji vasi videli dinamičen nogomet in sedem zadetkov. Prvi so povedli gostje, nato pa so bili domačini boljši nasprotnik in so uspeli premagati goste iz Rogatca. Pri domačih se je z dobro igro in dvema zadetkoma odlikoval Danijel Voglar.

DORNAVA - POBRE-ŽJE GRADIS 1:0 (0:0)

STRELEC: 1:0 Neuvirt (65)

DORNAVA: Kristovič, Jurič, Kvar, Serdinšek, Obran, Strgar, Viher, Neuvirt, Plohl, Trunk, Lešnik. Igrali so še: Peteršič, Hunjet, Vrabel, Hrga, Flos, Florjanič.

Prvo mesto so osvojili mladi nogometaši iz Reutlingena, ki so v finalu premagali ekipo Drave Asfaltov, tretje mesto pa je pripadlo domači ekipi Dorna-ve.

Rezultati: Reutlingen - Dor-nava 6:0, Drava Asfalti - Aluminij 2:0. Za 3. mesto: Dornava - Aluminij 4:0; za 1. mesto: Re-utlingen - Drava Asfalti 4:0.

Postave ekip:

Reutlingen: Patrick Olbrock, Dominic Maroh, Stefan Dieze, Martin Ryscha, Felix Krasser, Telmo Teixiera, Ersah Ozturk, Konstantin Kiesser, Tobias Fe-isthammel, Yannic Buchwal, Steffan Muller, Giuseppe Greco, Robin Kleinknecht, Fabio Raach, Tasso Kamponidis.

Asfalti Ptuj: Matjaž Vesen-jak, Primož Klinc, Tadej Me-znarič, Aljaž Prapotnik, Matej Benko, Frol Sulejmani, Aleš Ve-senjak, Alen Jevtovič, Miha Le-ben, Aleks Al Kerimawi, Tok Berlak, Primož Brenholc, Anton Kojc, Denis Krajnc, Tadej Lovrec, Blaž Obran, Davorin Cingesar, Roman Vnuk.

Dornava: Nedeljko, D. Golob, U. Golob, Petek, Arnuš, Janžekovič, Rakuša, Šegula, Šterman, Kelc, Starčič, Viher, Vogrin, Kokol, Kovačič, Za-goršek.

Aluminij: Matjaž Rozman, Tadej Krajnc, Bine Gegič, Mihael Unuk, Aljoša Fruk, De-mas Urih, Severin Plajnšek, Maro Jus, Kristjan Svenšek, Toni Drevenšek, Rok Brek, Uroš Erjavec, Matjaž Medved,

gostovala v Ormožu. Iranci (3.930.925 registriranih nogometašev!) so trenutno na 51. mestu svetovne lestvice in se pripravljajo na nadaljevanje azijskih kvalifikacij za SP 2002. Okoli tisoč ljubiteljev nogometa je videlo zanimivo predstavo, kjer so se domači zelo dobro upirali gostom. Za domače moštvo so kot gostje nastopili Marinko Galič ter Vlado Kokol in Emir Džafič, ki se že nekaj časa pripravljata skupaj z nogometaši Holermuosa. Domači so povedli po napaki vratarja Fanaeia, ki je slabo posredoval na robu kazenskega prostora, kar je spretno kaznoval Džafič in zadel prazna vrata Irancev. V 20. minuti je najboljši igralec Irana na tem srečanju Hosheminasab izenačil izid na 1:1. V drugem polčasu sta padla še dva zadetka. Gostje so povedli v 61. minuti po lepi kombinaciji iz kota, ko je Rah-barifar s kakih 13 metrov močno in natančno zadel mrežo nemočnega Polaka. Tretji zadetek Irancev je bil plod lepe dvojne podaje Fatemija in Nik-bahta, podajo pa je izkoristil Mobali, ki je s pomočjo vratnice zadel mrežo domačih. Tudi domači bi lahko ob koncu znižali izid, vendar so bili v zaključku akcij nespretni.

Po koncu srečanja so bili domačini nadvse zadovoljni z igro in izidom, njihovi navijači pa z njihovo fanatično borbenostjo. Iranci pa so bili z mislimi že daleč, daleč pri vrnitvi v Iran.

Uroš Krstić

KOŠARKA

Tabor na Ptujski Gori

Udeleženci košarkarske šole na Ptujski Gori

Na Ptujski Gori so se konec meseca družili košarkarji v košarkarski šoli, ki jo je organiziralo domače športno društvo. Tabor je potekal v prelepo urejenem športnem parku na Ptujski Gori.

Bogdan Vinkler, vodja šole, nam je o tem druženju košarkarjev povedal: "Ekipa Ptujske Gore sodeluje v rekreacijski ligi Ptuj in zadali smo si cilj, da fante ~imbolj usposobimo za igranje. To je v

bistvu mlada ekipa in je potrebno še veliko dela, sicer pa smo bili v liga{kem delu najmlaj{a ekipa. Tabor je bil zamišljen kot enotedensko druženje. Delali smo predvsem na osnovnih elementih

košarke, to je individualni tehniki in taktiki, v jeseni pa bomo vse to nadgrajevali. Fantje so bili željni znanja in so bili zelo marljivi ter nismo imeli nobenih težav. Sicer pa moram pohvaliti SD Ptujska Gora, saj so se zelo potrudili, tako da smo zares imeli dobre pogoje za izvedbo našega programa."

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

STRELSTVO

Šesti pokal Ptuja v streljanju

V počastitev praznika mestne občine Ptuj bo v soboto, 4. avgusta, ob osmih Strelski klub Ptuj na mestnem strelišču Babusekova graba organiziral državno strelsko tekmovanje s pištolo in revolverjem velikega kalibra na razdalji 25 metrov. Pokrovitelj tekmovanja je Mestna občina Ptuj.

Sesti pokal Ptuja je obenem tudi šesti krog prve državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Strelski klub Ptuj - Tenzor je po petem krogu v prvi ligi peti.

Pred za~etkom tekmovanja je predsednik Strelskega kluba Ptuj Franc Simonie takole predstavil delo strelcev: "Strelski klub Ptuj tekmuje v prvih državnih ligah za pionirje, mlajše mladince in mladince v streljanju z zra~no pištolo, za ~lane v drugi ligi ter v prvi ligi v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Trenerja Jože Malek in Majda Raušl delata z mlajšimi kategorijami zelo uspešno. Letos smo v vrhu slovenskega strelstva. Najboljši pionirji so Aleks Vajda, Domen Solina, Jure Hanc, David Hojsak, Mateja Levanic, Mojca Lazar, Nasta Svajger, mlajši mladinci Boštjan Fras, Denis Skaza in Aleš Sprah ter

mladinci Simeon Gonc, Seba-stijan Molnar, Simon Fras, Sandra Bezjak, Jelena Vukovic in Mirjana Pavličič. Med ~lani pa v prvi državni ligi streljajo Slavko Ivanovic, Borut Sagadin, Albert Bene in Franc Simoni~, v drugi pa Marjan Gril, Franc Bedrač, Gorazd Seli{ek in Simon Gonc.

Naš strelski klub organizira dve veliki državni tekmovanji: pokal Ptuja ob prazniku mestne ob~ine - ta bo ta konec tedna - in turnir samostojnosti. Najve~ možnosti zmage imajo posamezno Alojz Radovan iz Ljubljane in Peter Tkalec iz Re~ice, ekipno pa mariborski policaj in Duplek. Najboljše ekipi prejmejo pokale Sportnega zavoda Ptuj, posamezniki medalje, prvih šest v vsaki disciplini prakti~na darila, za prehrano vseh pa bo poskrbel gostilni~ar Miljenko Lužnik."

SI

Gonc srebrn, Fras bronast na DP

V soboto, 21. julija, je bilo v Ljubljani državno prvenstvo z MK pištolo proste izbire na 50 metrov.

V kategoriji mladincev si je Simeon Gonc z odli~nimi 469 krogi priboril srebrno medaljo, Sebastijan Molnar pa je dosegel odli~no ~etrto mesto. Strelski klub Ptuj je edini imel med prvimi petimi dva tekmovalca. Simeon je dosegel rezultat, ki je dober tudi za ~lansko uvrstitev.

Mlajši mladinec Boštjan Fras, ~lan SK Ptuj, si je z 273 krogi priboril bron, v streljanju z zra~no pištolo pa je bil peti.

BOKS

"Pričakujem dobre nastope do konca leta"

Slovenskega boksarskega šampiona Dejana Zavca ni potrebno posebej predstavljati. V svoji karieri (v veltrski kategoriji do 67 kg) je imel 184 dvobojev, od tega jih je 145 zmagal (39 pred~asno), devetkrat je boksal neodlo~eno in 30 krat izgubil. [tevilo dvobojev je za razmere v slovenskem boksu veliko. V Sloveniji je ~lan BK Lada Jagodi~ iz Maribora, v Avstriji pa ASW Villach.

O tem, kako to, da se je odlo~il za boksanje za avstrijski klub, nam je Dejan Zavec povedal: "Dobil sem dve povabili; eno je bilo zelo resno, drugo manj, obe pa sta bili vezani na jesen. Nisem si mogel privoš~iti, da bi ~akal do jeseni, ker bi potem pogorel na celi ~rti. Osnovni razlog za prestop je napredovanje v boksu. S tem se mi odpirajo ve~je možnosti za nastope na mo~nejših turnirjih v tujini, nezadržno pa se bliža tudi prestop med profesionalne boksarje."

Seveda bi sam težko uspel v dogovorih za nastope in vse drugo, kar sodi k urejenim stvarem v boksu. Težko je namre~ trenirati in sklepati posle. "Imam avstrijskega menedžerja, ki je povezan s Hamburgom, kupil je njihovo licenco in zaenkrat še boksam v amaterskem boksu. To bo trajalo še najve~ eno sezono, potem pa naj bi prestopil v Hamburg med profesionalne boksarje."

Dejana Zavca smo zalotili pri treningu, z rekviziti v rokah, dovolj razlogov, da pomislimo na to, da se bližajo nastopi. "Res je, priprave so v polnem teku in vse misli so sedaj usmerjene na na-

Dejan Zavec

stop na Sredozemskih igrah, ki bodo od 2. do 9. septembra v Tuniziji. Priprave so se pri~ele v sredini maja. Vmes sem se udeležil dveh turnirjev. V Nem~iji sem bil v prvem krogu prost, nato sem v drugem krogu premagal angleškega boksarja Alstona Bri-ana, v polfinalu Nemca Jyderina Siliha in v finalu Švicarja Yvesa Studerja. Povedati moram tudi to, da sem se do sedaj pripravljal sam, brez trenerja. Vendar upam oziro-

ma sem prepri~an, da se bom zelo dobro pripravil, saj že dolgo vem, da brez tega enostavno ne gre, pa tudi rezultatov potem ni."

Vendar pa nastop na SI ne bo edini v tem letu. O na~rtih do konca leta je Dejan dejal: "Po nastopu na SI me ~aka turnir na Dunaju, nato bo mo~an turnir v Spaniji in potem bi se še moral udeležiti turnirja v Franciji, vendar je ta nastop vprašljiv. Glede na sedanje izkušnje na SI pri~akujem veliko. Konkurenco relativno poznam, med neugodne nasprotnike bi lahko sodil kakšen Francoz ali Turk."

Nastopi v slovenskem ringu Dejana še vedno zanimajo, vendar na žalost ni prave konkurence, kakršna je v sosednji Avstriji in Hrvaški. Omenimo naj, da je na lanskih kvalifikacijah za nastop na OI izgubil z 8:0 proti Italijanu. Ko pa je želel revanš, do tega ni pri{lo, saj se je Italijan verjetno zbal, da bi doživel poraz. V bistvu pa bi morala zmaga pripasti De-janu, kar tudi pove veliko.

Od prvega do petnajstega avgusta se bo Dejan Zavec pripravljal na Rogli, potem gre na enotedenske priprave v Pulj, kjer bo sodeloval v trenažnem procesu s hrvaško reprezentanco, ki jo vodi nekdanji odlični boksar Pero Tadic. Po teh pripravah pa odpotuje v Tunizijo - pravi, da z dobrimi občutki, vendar brez napovedi, saj o te najbolj nehvaležna stvar.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

JADRALNO LETENJE

G. Urbaniii bronast

Od 18. do 29. julija je aeroklub Murska Sobota gostil 16 jadralnih pilotov - mladincev na državnem prvenstvu 2001. Aeroklub Ptuj je na to tekmovanje poslal svoje "najmo~nejše" mlado orožje Grega Urban~i~a. Tekmovanje so spremljale težave z vremenom, v drugem delu pa se je popravilo in mladinci so v štirih tekmovalnih dnevnih hitrostnih preizkušnjah prokazali veliko mero borbenosti.

Hitrostni preleti so bili nad področjem Prekmurja, okrog Ptuja, Maribora, Slovenske Bistrice, Pohorja in tja do Celja ter nazaj. V povprečju so dnevno preletali

Strelski klub Ptuj v zadnjih devetih letih za redno investicijsko vzdrževanja strelišča ni dobil nobenega tolarja, nočni gosti pa "pridno" zažigajo inventar, kurijo stole, tarče, mize in klopi, razbijajo zidove in okna. Pol dotacije Strelski klub tako porabi za popravila. Foto: Langerholc

[portne novice

PODVINCI /

OTVORITEV NOGOMETNEGA IGRIŠČA

Ob prazniku MO Ptuj bodo v Podvincih odprli na novo urejeno nogometno igri{~e. Prireditev bo jutri, v petek, 3. avgusta, ob 15.30 uri. Ob tej priložnosti so pripravili bogat program. Po sve~anem delu bo ob 17.00 uri prijateljsko nogometno sre~anje med Pod-vinci in Dravo Asfalti, ob 19.00 uri pa bo {e sre~anje med veterani Gori{nice in Podvincev.

Danilo Klajnšek

MOSKANJCI /

ŠPORTNO SREČANJE ZDRUŽENJA "KAM"

V soboto, 4. avgusta, ob 10. uri prireja združenje katoli{ke mladine Kam {portno sre~anje na igri{~u v Mo{kanjcih. Ekipe iz Ptuja in okolice se bodo pomerile v nogometu (fantje) in odboj

ki (dekleta). Po tekmovanjih bo {e družabno sre~anje, na katre-ga vabijo vse, tudi ne{portnike.

STRELSTVO /

EVROPSKO PRVENSTVO V TRAPU

Na EP v Zagrebu 26. julija so slovenski strelci s pu{ko {ibrenico najprej nastopili v trapu, in sicer v ~lanski in mladinski konkurenci. Nastopilo je 45 držav, 80 ~lanov in 44 mladincev v konkurenci posameznikov. V posamezni konkurenci ~lanov so se Slovenci uvrstili v sredino nastopajo~ih (Vidonja 110, Raku{a 109 in Pojbi~ 95 zadetkov), ekipno pa na 21. mesto. Tudi rezultat mladincev jih uvr{~a v sredino nastopajo~ih (Šekoranja 103, Slemen{ek 102 in Blazin~i~ 91 ter ekipno na 11. mesto). Med posamezniki je evropski prvak Rus Sergej Ali-pov s 144 zadetki pred Italijanoma Peliellom in Angelantonijem, ekipni prvaki so Italijani.

MSl

200-260 kilometrov. V zraku so preživeli dnevni 5-6 ur.

Član Aerokluba Ptuj Grega Urbančič je do zadnjega dneva vodil z minimalno prednostjo. Na tekmovanju je imel smolo, da je letel sam, brez pomoči sotekmovalcev. Celjska ekipa je na primer štela 5 tekmovalcev, murskosoboška 3 tekmovalce, ostali pa po dva. Zadnji dan tekmovanja je ravno skupinsko letenje prinašalo uspeh, namreč ko skupina 3-5 jadralcev drsi skozi zrak proti naslednjim dviga-

jočim se zračnim stebrom, bistveno lažje najdejo želeno termično dviganje. V zelo napeti zadnji hitrostni preizkušnji je uspelo Gregi Urbančiču zbrati dovolj točk, da je osvolji skupno 3. mesto pred Kovačem in zmagovalcem Ramšakom, oba iz AK Celje.

Jadralne pilote Aerokluba Ptuj čaka v avgustu državno prvenstvo v hitrostnih preletih. To bo letos potekalo na madžarskih tleh zaradi zelo dobrih jadralnih razmer, ki vladajo v panonskem svetu. Gregi Urbančiču se bo priključil na Madžarskem še eden med najizkušenejšimi v jadralnem la-talstvu v Sloveniji Igor Kolarič, ki je na svetovnih jadralskih igrah v španskem Lillu (100 km južno od Madrida) zasedel zelo solidno 20. mesto.

Iztok Žagar

Najboljši mladinci na državnem prvenstvu - tretjeuvrščeni je Ptujčan Gregor Urbančič

GORISNICA / PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA

Sklepanje novih prijateljstev

TUdi športniki so bili ob občinskem prazniku v Gorišnici zelo aktivni. Preteklo soboto je bila Gorišnica v znamenju športa. Organizirali so planinski pohod po občini s startom pri Dominkovi domačiji, kjer so svojo kolesarsko pot začeli tudi kolesarji. Popoldan pa je v Gorišnici potekala prijateljska nogometna tekma med kadetskima ekipama nogometne šole Vili Ameršak NK Zagorje in ŠD Gorišnica.

V žgočem popoldanskem soncu so mladi nogometaši iz Gorišnice in Zagorja odigrali prijateljsko nogometno tekmo, ki je potekala na nogometnem

igrišču športnega društva Gorišnica. Rezultat ni toliko pomemben, izgubili so sicer domačini, a namen je bil sklepati nova znanstva, ki so se

prav gotovo spletla; domačini so svoje goste povabili, naj še pridejo, da bodo odigrali še kakšno tekmo.

Jana Skaza

Nogometni ekipi iz Gorišnice in Zagorja

HAJDOSE

Na kartodromu bo ponovno zanimivo

AMD Ptuj je ponovno organizator mednarodne dirke za pokal CRO-SLO in 6. dirke za državno prvenstvo. Prijavilo se je 83 voznikov, ki bodo tekmovali v štirih razredih in v razredu SAXO. Zelo številčna je ekipa domačinov (17), ki bodo prav tako s svojimi vožnjami pripomogli k zadovoljstvu vseh privržencem te športne panoge.

Po sobotnem neuradnem treningu bodo v nedeljo dopoldan vozili še uradni trening in merjenje na ~as, okrog 11. ure pa je pri~etek predfinalnih voženj za ~imboljša startna mesta. Ob 14. uri bo uradna otvoritev in predstavitev tekmovalcev in pri~eli se bodo finalni obra~uni najboljših hrvaških in slovenskih vo-

znikov.

Po petih dirkah za državno prvenstvo so zbrali najve~ to~k: razred 60 ccm Urban Stare 75 to~k pred Žanom Jurco 63 (oba AMD Lucija); v razredu A-100 J prepričljivo vodi David Rotar 100 točk (AMD Moste), ki je zmagal v vseh petih dirkah, sle

dijo Luka Jurkovic (Sportstil) 72, Jan Zorzut (Moste) 52. V razredu A-100 člani sta zbrala enako število točk Aleš Prek in Ivan Stojšic (oba Moste) po 82 točk, Domen Kerman (Moste) 47 ...; v razredu FC 125 ccm prepričljivo vodi Aleš Repic (Moste) pred domačinom Friderikom Vajnhandlom (Ptuj) 59, 3. Aleš Bužga (Moste 54, 4. Domen Jerancic (Jefra) 44, 5. Tomaž Janežic (Ptuj) 43 ... V ekipni uvrstitvi vodi AMD Moste pred AMD Lucija in AMD Ptuj.

anc

Pred nedeljskim startom ... Foto: Langerholc

ROKOMET

[e tretji leto{nji naslov 'nedotakljivih'

Mladi rokometaši Ormoža, letnik 1986 in 1988, so se udeležili 9. mednarodnega turnirja Eurofest v Izoli. Tekmovalo je 106 ekip iz devetih držav: Italije, Tajske, Madžarske, Češke, Poljske, Avstrije, Danske, Hrvaške in Slovenije.

'Nedotakljivi' - zmagovalci 9. Eurofesta

Ormožani so se za turnir pripravljali v rokometnem taboru pri Miklavžu pri Ormožu, kjer so jih novih rokometnih vra-golij učili trenerji Saša Prapo-tnik, Ivan Hrupič, Silvo Kirič in Mladen Grabovac.

Letniki 1986 so letošnjemu naslovu šolskih in klubskih prvakov dodali še turnirsko zmago na 9. Eurofestu v Izoli. V njihovi konkurenci je nastopalo 12 ekip. Ormožani so v pred-tekmovanju šestih ekip najprej izgubili proti Izoli 9:11, nato pa nanizali štiri zmage (Feld-kirch 18:2, Brondby 12:5, Pru-le 14:2, Trst 25:14) in osvojili drugo mesto ter se uvrstili v polfinale. V polfinalu so premagali Cimos Koper 12:9 in v velikem finalu Slovan 17:10. Za ekipo 'nedotakljivih' so v Izoli nastopili: Samo Korez, Sašo Korez, Borut Zidarič, Rok Zidarič, Blaž Cvetko, Samo Pergar, Nino Miličič, Davorin Stabuc, Jani Horvat in Marko Bezjak; trener Saša Prapotnik.

V kategoriji letnikov 1988 je nastopilo 13 ekip. Mladi Or-možani so imeli nekaj težav s poškodbami in se jim ni uspelo uvrstiti še višje. V predtek-movanju so dosegli naslednje rezultate: premagali so Slovan 20:7 in Tavarnelle 17:5, medtem ko so izgubili proti ekipam Kopra 8:10, Banika 11:17, Peng-Fuja 10:14 in Poddebi-cam 14:13. V tekmah za deveto mesto so nato premagali Prule 12:7 in Kvarner 10:9 ter osvojili končno deveto mesto. Za letnike 1988 so nastopili: Samo Korez, Seba Piberčnik, Dušan Ljubojevič, Rok Zidarič, Mitja Janežič, Domen Bombek, David Bogadi in trener Saša Pra-potnik.

Uroš Krstić

Letniki 1988 skupaj z ekipo iz Tajske

^ Rabljena vozila

RENAULT

Ponudba rabljenih vozil

VOZILO

01. AUDI A6 2,8 quatro

02. CITROEN BX 1,5 TGE

03. JUGO 55

04. KIA BESTA 2,2 D

05. MERCEDES 190E

06. PAŠAH VARIANT 1,8 GL

07. PAŠAH VARIANT 2,0

08. R - CLIO 1,2 RT

09. R - LAGUNA RXE 1,8+

10. R - SAFRANE 2,0-16V

11. R-SAFRANE 2,5

12. R - SAFRANE RXE 2,2

13. R-TRAFFIC

14. R-TWINGO BASE 1,2

15. R-TWINGO 1,2 PACK

16. ROVER 416GSI

LETNIK

OBUUBA KUPCU:

1994

• brezplačni

1991

preizkus

1988

• 45 točk kontrole

1996

na vozilu

1985

• tehnična kontrola

1994

po 2000

1996

prevoženih

1998

kilometrih

1999

• pomoč na cesti.

1999

vleka ali

1997

popravilo

1994

• 3-mesečna

1994

tehnična

1999

garancija

2000

1993

petovi^ivlo

Ptuj, Ormoška cesta 23; tel: 02/749 35 49; www.petovla-avto.sl

TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ

Priprava površin za setev sladkorne pese v prihodnjem letu

Za uspešno pridelavo sladkorne pese je nujno nekatere tehnološke ukrepe opraviti pravočasno v kolobarju oziroma po žetvi na strnišču. Pri tem mislimo predvsem na upoštevanje kolobarja, založenost tal s humusom in kalcijem ter ukrepe za izboljšanje strukture tal, zatiranje trajnih plevelov in osnovno gnojenje.

KOLOBAR

Sladkorno peso pridelujemo praviloma v 4-letnem kolobarju. Pogosto pridelovanje sladkorne pese na isti parceli privede do povečanega napada bolezni in škodljivcev, stroški pridelave se povečajo, vprašljiva je ekonomičnost pridelave.

Dobri predposevki za sladkorno peso pšenica in ostale strnine, krompir, koruza za silažo (tudi koruza za zrnje, če niso problem tri-azini in koruznica), krmni grah, vrtnine (paprika, fižol). Slabi predposevki (zaradi plevelov in škodljivcev) pa so krmna pesa, oljna ogrščica, oljna repica, zelje in ostale križnice, detelje, lucerna, travne mešanice.

ODVZEM VZORCA ZEMLJE ZA ANALIZO

Sladkorna pesa dobro uspeva in daje velike pridelke samo, če ima na voljo zadostno količino hranil. Da bi lahko gnojili v skladu s potrebami rastlin, je nujna analiza tal, ki nam mora dati odgovore na naslednja vprašanja:

- kolikšna je količina hranil v tleh, ki je rastlinam dejansko dostopna

- kakšne so rezerve v tleh (koliko hranil se bo sprostilo za rastline)

- koliko hranil moramo dodati v tla, da bodo pokrite potrebe rastlin

Rezultate analiz in na osnovi le-teh izdelana navodila za gnojenje je potrebno v praksi tudi upoštevati, kajti načrtno, rastlinam prilagojeno gnojenje nam največkrat zmanjšuje stroške (zakaj bi gnojili preveč in tako po nepotrebnem trošili denar in obremenjevali podtalnico?), omogoča doseganje velikih pridelkov dobre kakovosti in varuje okolje.

V Tovarni sladkorja, d.d., izvajamo analize zemlje po metodi EUF, to je metoda elektro-ultra-filtracije, ki je priznana metoda v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem _ Analiza nam da podatke o vsebnosti kalija, natrija, kalcija, magnezija, fosforja, nitratnega in organskega dušika, bora, mangana, cinka, aktivne ionselektivne gline in pH. Navodilo za gnojenje dobite po pošti.

Vzorce zemlje, odvzete s str-nišč, oddajte na zbirna mesta ali direktno v Tovarno sladkorja, d.d., najpozneje do konca julija. Vzorce s preostalih poljščin oddajte do konca oktobra, vendar bodo le-ti analizirani šele v začetku naslednjega leta.

PRIPRAVA TAL

Obdelava tal za sladkorno peso mora zagotoviti optimalne razmere za razvoj koreninskega sistema skozi vso rastno dobo. Da to posevku zagotovimo, je pomembno pravočasno s čim manj prehodi pripraviti strukturna tla, kjer bo omogočen hiter vznik in razvoj pese.

Strnišče takoj po žetvi plitvo obdelamo (plug, krožna brana), da žetveni ostanki hitreje prepe-

riin Ma ta nařin nViHryimn vpř

vlage v tleh, kar omogoči vznik plevelov, ki jih pozneje mehanično in/ali kemično uničimo.

Pomemben kolobarni ukrep na težjih in zbitih tleh je globinsko podrahljavanje. Podrahljana tla so bolj zračna in hitreje odvajajo prekomerno vlago.

Na obdelano strnišče, predvsem na tleh, kjer ni hlevskega gnoja ali pa si pesa pogosto sledi v kolobarju, priporočamo setev neprezimnih strniščnih dosevkov za podor, kot so: oljna redkev, bela gorjušica in facelija.

Glej tabelo 1!

Podorine izboljšujejo godnost

Za izboljšanje fizikalno-kemičnih lastnosti tal priporočamo setev v zastirko (mulč setev), kjer posejemo sladkorno peso brez oranja v plitko obdelane ostanke strniščnih dosevkov. Pri tem je pomembno, da strniščnega dosevka ne posejemo prezgodaj, ampak v prvi polovici septembra. Podrobneje si o tem lahko preberete v prvi številki revije Sladkorna pesa.

Za kateri način priprave tal za setev sladkorne pese se bo pridelovalec odločil, je odvisno predvsem od lastnosti tal, kolobarja in posedovanja mehanizacije.

GNOJENJE

Jeseni, najpozneje do zimske zmrzali, zaorjemo 20 — 30 t/ha hlevskega gnoja. Pred oranjem potrosimo tudi priporočeno količino gnojil PK (npr. za sladkor-

njenje, ki zmanjšuje kislost tal ter pozitivno vpliva na strukturo, ki je zaradi uporabe težkih kmetijskih strojev močno obremenjena. Naša tla so kisla in pri pridelovalcih, ki tega ne upoštevajo, je pomanjkanje kalcija oz. nizki pH tisti dejavnik, ki kljub optimalnemu gnojenju in skrbni negi posevka omejuje uspešno pridelavo. Pesa na kislih tleh slabše vznika, zaostaja v rasti in daje mnogo manjše pridelke.

Po strnišču ali brazdi poapni-mo s karbonatnim muljem do 10 t/ha, mletim apnencem do 5 t/ha, kalcitom do 4 t/ha, žganim apnom v prahu do 3 t/ha ali hidra-tiziranim apnom do 3 t/ha. Večje odmerke kalcijevih gnojil uporabimo na težkih tleh, manjše na lažjih. Pomembno je, da ne apnimo skupaj z mineralnim oz. organskim gnojenjem. Če je potrebno apnjenje z večjimi količinami ap-

Tabela 1 Vrsta

Čas setve

facelija VI. - VIII.

bela gorjušica VII. - IX. oljna redkev VII. - VIII.

Poraba semena (kg/ha) 10 - 14

20 - 25 20 - 25

Globina setve (cm)

2 2 - 3

2 - 3

Gnojenje (kg N/ha)

60 60 - 80 60 - 80

Sorta

balo, blanca zlata, serval raoula, radical, toro

Tabela 2

Gnojilna vrednost organskih gnojil (10 t oz. 10 m3 vsebuje v kg) (Vir: M. Leskošek: GNOJENJE, ČZP Kmečki glas, Ljubjana 1993):

N večletni izkoristek N v letu uporabe

Vrsta

goveji hl. gnoj, dober prašičji hl. gnoj, kmečki goveja gnojevka, nerazredčena prašičja gnojevka, nerazredčena (samo močna krmila) prašičja gnojevka, nerazredčena (kmečka reja) goveja gnojnica prašičja gnojnica konjski hlevski gnoj kurjeki, suhi kompostirani kurjeki

N skupaj

50 55 50

70

60

20 40 65 220 200

30 — 40 30 — 45 40

55

45

20 40 35 — 50 120 — 160 150_ 170

20 25 25

40

35

20 40 30 100 100

P2O5

25 30 20

50

40

1

30 250 500

K20

60 50 70

30

50

60 40 60 150 230

tal, povečujejo vsebnost organske snovi, izboljšujejo vodnozračni režim predvsem težkih tal, izboljšujejo mikrobiološko življenje v tleh; preprečujejo/zmanjšujejo spiranje hranil zlasti iz lahkih tal, preprečujejo površinsko erozijo ter pripomorejo k mobilizaciji težje dostopnih hranil iz globljih talnih plasti v ornico. Pomemben je tudi ekološki učinek — oljna redkev, gorjušica in facelija so vrste, s katerimi uspešno zatiramo talne škodljivce, predvsem nema-tode.

V primeru zapleveljenosti strni-šča s slakom, pirnico, gabezom ali osatom namesto strniščnega dosevka njivo v začetku septembra razplevelimo z uporabo herbicidov: boom efekt, cidokor, roundup ali touch-down v odmerkih od 3- 6 l/ha z dodatkom pinovita - K 0,5 l/100 l vode. Po učinku herbicidov oziroma vsaj po treh tednih po tretiranju strnišče pre-orjemo.

Jesensko oranje (20-30 cm) opravimo konec septembra ali v oktobru. Orati ne smemo pregloboko, ker mrtvica, ki jo s preglobokim oranjem obrnemo na površje, ovira normalno rast in razvoj sladkorne pese.

Namesto oranja lahko plitko obdelano strnišče podrahljamo (do globine 40 cm). To moramo opraviti do konca septembra, ko tla še niso prevlažna. Dobra stran podrahljavanja je večja poroznost in zračnost tal, slabša pa nekaj več težav s pleveli spomladi in te-

7ÍP «nraviln v vlayni ipçpni

no peso 0:10:30 + 1 B), in sicer po analizi, tako da hranila pridejo v plast tal, kjer se bo razvilo največ korenin. Če analize nimate in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, potrosite 500 - 800 kg PK/ha, odvisno od količine organskega gnojila, ki ste ga dodali (glej tabelo). Upoštevati je treba, da se dušik iz organskih gnojil v prvem letu ne izkoristi v celoti, fosfor in kalij pa imata približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil.

Če organskih gnojil ne uporabljate, potrosite vsaj 1000 kg PK/ha.

Hranila iz jeseni danega gnojila PK so spomladi za rastline takoj dostopna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli v setvenem sloju, ki spomladi v prevelikih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (koreninski ožig). Z dušikom gnojimo spomladi.

Glej tabelo 2!

Zelo pomemben ukrep je ap

nenčastih gnojil, je bolje, da ap-nimo več let z manjšimi odmerki kakor naenkrat s preveliko količino. Priporočamo apnjenje v jeseni, le izjemoma spomladi, vendar vsaj 3 tedne pred setvijo.

V bližini tovarne je karbonatno apno, ki ga dobimo pri čiščenju sladkornega soka, odlično sredstvo za apnjenje. Karbonatno apno vsebuje poleg kalcija tudi fosfor, kalij, magnezij, dušik in mikroelemente. Pozitivno deluje na mikrobiološko življenje v tleh, izboljšuje vodno-zračni režim v tleh, zmanjšuje zaskorjenost tal, izboljšuje dostopnost hranil za rastline. Najbolje je, če ga uporabite pozno poleti ali jeseni.

Za vsa dodatna vprašanja smo Vam na voljo na telefonu: 02/741-0-331, 02/741-0-311 in na pesnem telefonu 02/74-02-606.

Silva Kuharic, univ. dipl. ing. agr.,

Jože [tuhec, univ. dipl. ing. agr.,

raziskovalna enota za sladkorno peso

MARIBOR I Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor |

področni prodajalec: |

ti- m 7nn i;?«« r:çM- rui 7";n P

Dobre stvari v življenju so drage... a ne vedno. In kar se na prvi pogled zdi povsem nemogoče, je vCasih preprosto dejstvo. Tako je Thalia zdaj lahko vaša

Že od 1.740.000 SIT naprej!

• poskočen 1,4 litrski motor s 75 konjskimi moemi

• razkošje prostora v 500 litrskem prtljažniku

• vgrajen sistem popolne varnosti: programirano deformiranje karoserije v primeru trkov, tritoCkovni varnostni pasovi spredaj in zadaj ter zračna blazina za voznika in sovoznika

Vas mika razmerja na dolge proge? Ugodni krediti in leasing - samo na osebno izkaznico.

______www.renault.si

".'ÏS.'îMSi wap.renault.si

petovi^^o

Ruj, Ormoška cesta 23; Tel: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si

iS

flUT0C01VlM€BC€, ti.d. nc-moBiL. d.s.e.

PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02146 00122 02146 00 123, e-mail: salon.mb®ac-mobil.si

U

HOIVDA

Ills clebis

AC Leasing

NOVE DIMENZIJE PROSTORA

PONUDBA TEDNA

- Nova Honda Civic s petimi vrati

- Nova Honda Civic s štirimi vrati

- Nova Honda Stream

- AKCIJA: Honda CR-V - nove, nižje cene

UGODNO FINANCIRANJE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING.

Gostilna pri Korantu vas vsal< dan vabi v lokal domačnosti, l<jer vas bomo razvajali z domačo l<uhinjo in dobro kapljico, sobotne večere pa smo od 20. do 01. ure popestrili z živo glasbo. Ob vikendih sprejemamo naročila za zaključne družbe.

Vabljeni

Odpiralni čas: vsak dan od 8. do 22. ure Det - sob do 1. ure

Popravilo in servisiranje

vseh vrst

OSEBNIH in TOVORNIH vozil

AVTOSERVIS-AVTOMEHANIKA Janez Vrhovšek s.p.

T .nni"ova vas 77 a. tel. 02/7/1^-00-40

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah od 8. do 12. ure) 4. avgusta Franc Cizerl, dr. stom. Pot v toplice

KRATKOROČNA POSOJILA

na osnovi zastave zlata in kreditnih kartic. Agencija CEKIN, Marijan Kujavec, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.

AGENCIJA LAURA

Uresničite svoje sanje, žeije. Spoznajte pravega parnetnerja z nami. Pokli~ite 031 733-122 oz. 02 228-20-90 Storitve Mitra, Branisiav Jurgec, s.p., Titova c. 52, Si. Bistrica, PE Maribor. Va{a sreča, na{e zadovoljstvo!

FOTOKERAMIKA MATIJEVIČ

Izdelava barvnih In črno-bell fotografij na keramiki za nagrobne spomenike. 1ÏI.: 02 780 90 21,790 01 80

Matljevič Rajko s.p. Ul. N.Tesla 9, Kidričevo-Njiverce

KROVSTVO - KLEPARSTVO

STANKO HERCOG, s.p., Hermanova 3, Ptui pooblaščeni izvajalec pokrivanja streh s kritinami:

- bramac, tegola, trimo, tondach itd.

- izdelava in montaža žlebov

- novo: GERARD, alu-cink kritina s 50-letno garancijo

TEL.: 78-78-830 ali 041 328-440

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61

DEMIT FASADE

in druge vrste izolacijskih fasad

v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napusčev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,

s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 RuJ » 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

Mali oglasi

MOTORNA VOZILA

AVTO-RAK, ugodno prodamo: tipo 1.41 ES, 1994, Vectra 2.0I CD,

1998, astra 1.6I diamond, 1997, fiesta 1.3 I flair, 1997, uno 45 S, 1993, polo 1.0, 2000, mondeo 1.8, 1998, audi A6 2.4 quattro,

1999, peugeot 106 XN, 1997, megane 1.6 RT, 1998, vectra 2.0 I CD, 1993, peugeot 206 1.4 XT,

2000, rover 214 SI, 1995, mercedes A 140 classic, 1997, fron-tera 2.0 I sport, 1993, audi 100 2.3 E, 1991, peugeot 106 XN, 1993, arosa 1.0, 1997, sunny 1.4 LX, 1994, baleno 1.6 GLX 16V, 1996, lanos 1.5, 1997, sephia 1.6 GTX, 1994, sephia 1.6 SLX, 1996, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, toyota HI ACE 2.4, 1993, sephia 1.6 SLX, 1995, ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.

OSEBNI AVTO Audi 3, 1,8, prodam. Tel. 041 409-285.

FORD ORION 1,8 disel, letnik 1991 prodam. Tel. 031 709-383.

NEPREMIČNINE

PRODAMO: stanovanja 1 -sobn. 5. prekomorske; 2-sobn. Dornava; 2-sob. Gorišnica; 3-sobn. 5. prekomorske, pritličje, vseljivo s 15.8.01; 3-sobn. Maj-šperk; 3-sob. Kidričevo; 4-sobn. Kidričevo; 5-sobn. Potrčeva. Hiše: 1-druž. urejena Ptuj, Meškova; nova stanovanjska hiša z gradbeno dokumentacijo za gradnjo posl. prostorov in 2 ha zemljišča zelo ugodno v Zagojičih; po-slovno-stan. Ptuj, Aškerčeva; Ju-rovci starejša; 2-druž. Moškanjci; 1-druž. Moškanjci; 2-druž. Tavčarjeva; novejša in starejša Zabov-ci; Orešje manjša; Maistrova 1-druž. z večjim zemljiščem; 1-druž. Hardek, Ormož; 1-druž. Lešje Majšperk; 1-druž. Draženci; 1-druž. Hajdoše lepa lokacija; Podgorci; Strjanci; Jiršovci; Bod-kovci; Vitomarci; novejša Biš; 1-druž. V Nedelja; Tibolci; poslov-no-stanovanjska Placar; Prerad zelo ugodno; atrijska Klepova, Ptuj; Šercerjeva; 1-druž. Slovenja vas itd. Kmetija Lovrenc na Dravskem polju. Ugodna ponudba vrstnih hiš, Rabelčja vas -krediti do 20 let. Poslovni prostori v izgradnji v Rajšpovi ul. Parcele: Gorišnica, Sovretova Ptuj; Maistrova Ptuj; Rogoznica itd. Agencija za promet z nepremičninami Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, GSM 041 955-402, Ptuj 02 748-1013, fax 02 748-1014. Za vas delamo tudi v soboto od 8. do 12. ure.

ZIDANI bivalni vikend na Gorci pri Podlehniku prodam. Tel. 605 96 41.

NAJAMEM SOBO ali garsonjero v Ptuju za dalj časa. Tel. 031 225-436.

DVOSOBNO stanovanje s centralno prodam ali zamenjam za manjše v pritličju ali prvem nadstropju. Inf.na tel. 040 528-142.

DVOSOBNO stanovanje v Ptuju prodamo ali menjamo za hišo v okolici Ptuja z doplačilom. Tel. 775-58-21, GSM 041 485-735.

ULIČNI trgovski lokal, center mesta (Domino), oddam v najem. Tel. 041 620-116.

V NAJEN DAM opremljeno enosobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 031 294 022.

1 KM IZ PTUJA prodam 4-sob-no pritlično stanovanje v zasebni hiši. Tel. 773-37-01, po 18. uri.

TRISOBNO pritlično stanovanje v bloku prodam. Tel. 041 409-285.

V NAJEM oddam poslovni prostor, cca 100 m2, na Turniščah, Ptuj. tel. 782-46-21.

STAREJŠO hišo s 16 ari zemlje (sadovnjak) 20 km iz Ptuja prodam. Tel. 031 795-044

ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, v I. nad., centralna, takoj vseljivo, prodam. Tel. 041 992-562.

POSESTVO prodam ali menjam za stanovanje ali hišo. Tel. 764 02 61

HIŠO najamem v Ptuju ali okolici. Tel. 031 709-383.

GARSONJERO na Ptuju oddam. Tel. 041 633-798.

STORITVE

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekan-ec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.

SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.

KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS V TEDNIKU

Besedilo je lahko dolgo največ 10 besed [beseda - več kot 3 znaki]. Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.

M «

i s

Naročnik oglasa: Ime in priimek: _ Naslov:_

Kraj - pošta:

Kupon nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov:

Kupon za brezplačni mali oglas velja 7 dni od dneva objave. Veljajo samo originalni kuponi (ne fotokopirani).

Radio-Tednik d.o.o. Raičeva 6, p.p. 95 2250 Ptuj

PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.

POPRAVILO TV aparatov, videorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.

ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečka, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD, d.d., Kranj).

SOBOSLIKARSTVO - PLE SKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51 -51, GSM 031 383-356.

DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.

GRADBENIŠTVO VIDOVIČ se

priporoča s svojimi storitvami. Janko Vidovič, s.p., Repišče 51 a, Zg. Leskovec 2285, GSM 041 804-721.

ELEKTRO STORITVE Branko Kodric, s.p., Naraplje 1, Majšperk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinštalacije, izkušnje doma in iz tujine. GSM 041 617-077.

IZVAJAMO PREBOJE asfaltnih cest in dovoznih poti za vodovod, elekt., tel., KTV. VODNAR -gradbene inštalacije, Janko Žni-darič, s.p., Rimska pl.12, Ptuj, tel. 041 666-765.

DELO

ČE STE komunikativni in pripravljeni za honorarno sode-

AVTOCENTER Škoda & Lada

• splošna popravila

vseh tipov motornih vozil

• generalna popravila motoijev

• manjša kleparska popravila

• rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA

PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137

lovanje (tudi mlajši upokojenci) pri zbiranju novih naročnikov za časnika Slovenske novice in Delo, pošljite pisne ponudbe v 8 dneh na "Dialog", Robert Kosi, s.p., K mitreju 2, 2251 Ptuj.

IŠČEMO DELAVCA za delo v kamnoseštvu. Bojan Kolarič, s.p., K jezeru 11, Ptuj, tel. 041 902-648.

POTREBUJEMO POSLOVODJA z delovnimi izkušnjami za prodajo vozil oz. rezervnih delov za avtomobile na področju Ormoža, zaposlitev za določen čas, z možnostjo za nedoločen čas. Avto Jerenko, Franc Jerenko, s.p., 2251 Ptuj, Zagrebška c. 53.

ZAPOSLIMO tri livarje, lahko priučene. Livarna Donaj, d.o.o., Mezgovci 3 c, 2252 Dornava, tel. 02 754 00 77.

RAZNO

KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675. Plačam takoj.

LES za ostrešje: štafle, fosne, deske, ladijski pod, bruna ter pohorski kamen - škrilovec, možnost montaže, prodam. Tel. 041 631 189.

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_

SILVA GAJŠEK, Stogovci 21, p. Ptujska Gora, izjavljam, da sem v celoti lastnik svojega imetja in ne prodajam ničesar. Nihče se mina pravice vtikati v moje stvari in me ogrožati.

IŠČEMO zanesljivo gospo za pomoč v gospodinjstvu 1 krat na teden (likanje in čiščenje). Pokličite popoldan na 02 748 18 23.

OHRANJENO SPALNICO

ugodno prodam. Tel. 041 642-148.

IŠČEM PRIJATELJSTVO z

družabnimi osebami, vse ostalo po telefonu. 782-63-71.

4 KOSE rabljenih oken 0,80 m x 1,50 m in 100 m bakrene cevi za centralno (40 % popust) prodam. Tel. 776-11-81.

BUKOVA drva z dostavo na dom prodam. Tel. 041 835-363.

GOTOVINSKA POSOJILA

MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana

Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489

(med 13. in 15. uro)

REALIZACIJA TAKOJ!!

FASADE DEMIT

STVROF/W-ROFIX izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe-ban/anje fasad vsa druga slikopleskarska dela

IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Slikopieskaretvo In fasadersivo «041 646 067 ali 062 754 4010.

NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA

.iílB€LCONTiCrir

POSLOVNA SKUPINA

Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853

I OKNA i VRATA I SENČILA i ZIMSKI VRTOVI i GARAŽNA VRATA I POLICE

UGODNO KREDITIRANJE!

standardno vgrajena stekla tennopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije

DANA BESEDA OBVEZUJE

POSTA SLOVENIJE, d.o.o.

V dolgoročni najem oddamo poslovni prostor v velikosti 29,00 m2 s sanitarijami na naslovu Cirkovce 55 (pri pošti 2326 Cirkovce), za opravljanje pisarniške dejavnosti ali drugih podobnih dejavnosti.

Cena najemnine po dogovoru. Kontaktna oseba za ogled prostorov: Maks Ozvatič, Pošta Slovenije, d.o.o., PE Maribor, Partizanska cesta 54, 2600 Maribor, tel. 449-26-20. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., PE MARIBOR, 2600 MARIBOR.

Spočij si zuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi očeta, tasta, dedka in pradedka

Ivana Štrafela

Z ROGAŠKE CESTE 47, PTUJ

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.

Zahvaljujemo se tudi Ludviku in Olgi Pišek, Gasilskemu društvu Hajdina, upokojencem Hajdina, g. župniku in pogrebnemu podjetju MIR.

Mali oglasi

KMETIJSTVO

NESNICE, mlade, Hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.

SLAMO, balirano, ovseno, pšenično, ter oves prodam. Tel. 02 764-38-61 in 041 678-386.

TRAKTOR Same 35, pogon na vsa štiri kolesa, in traktor Ferguson 33 prodam ali menjam za govedo. Tel. 656 09 11.

GOZD v Gradišču pri Cirkula-nah - 86 arov - prodam. Bukovci 134, Ptuj.

BIKCE za nadaljnjo rejo kupim, tel. 041 521-863.

ŽMIBOC

y

Spuhlja 79a, PTUJ

Telefon: 02/ 775 41 01

SALON

POHIŠTVA

• regali, sedežne garniture

• spalnice, otroške sobe

• kuhinje, jedilnice

• pisarniški program

Možnost plačila s plačilnimi karticami. ' Do 35% popusti pri gotovinskem plačilu! Plačilo tudi na obroke!

DVE leti staro 8 mesecev brejo telico dobrih staršev prodam. Ana Rojko, Vintarovci 82, Destrnik, tel. 753-10-21.

BELO VINO sort: muškat, oto-nel ali burgundec prodam. Tel. 740-10-46.

BREJO TELICO prodam. Tel. 745 65 31.

NOVO 150 l hidralično stiskalnico ugodno prodam. Tel. 041 547-710.

TELICO v devetem mesecu bre-josti prodam. Tel.782-51-51.

NESNICE, rjave, Hisex, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 500 sit/kos, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-35 71.

SILOS KOMBAJN, samohodni, dvoredni, New Holland, in vinogradniško škropilnico 330 l prodam. Tel. 751-17-41

BIKCE simentalce, od 60 do 300 kg, kupim za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537.

DVE TELIČKI A-kontrole, težke 150 kg, prodamo. Inf. na tel. 041 936-157.

KRAVO s teletom ali brejo prodam ali menjam za nebrejo. Tel. 041 941 878.

TRAKTOR ŠTAJER 30 KM, psi-čko, staro 5 mesecev, z rodovnikom prodam. Tel. 764 02 61.

GRAHASTE VELIKE JARKICE,

opravljena vse celjenja, tik pred nesnostjo, prodamo. Inf. Irgolič, Sodin-ci 22 pri Vel. Nedelji, tel. 713 60 33.

Ni te več na pragu, ni te več v hi^i, nihče več tvojega glasu ne sliši. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, od{el si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka

Jožefa Nedeljka

IZ JURSINCEV 58

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se pri{li poklonit njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka.

Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikom g. Hrgu, g. Starčiču, g. Zorcu za ganljive besede slovesa, zidarskima podjetjema Grešnik in Korpar, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!

Žalučjoči: žena Marija, hčerka Marjana ter sinovi Stanko, Milan in Viktor z družinami

Spomin edini, ki ostane, mo~an nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina lu~, ki ne ugasne ...

SPOMIN

Janezu Podgoršku

IZ JABLOVCA 22 PRI PODLEHNIKU

21. 10. 1930 - 1. 8. 1995

Hvala vsem, ki s svečko, rožami ali dobro mislijo za trenutek postojite ob njegovem grobu.

Pogrešamo te vsi tvoji

Na tvojem preranem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi nadvse dragega sina, vnuka

Bojana Vidniša

S POLJSKE CESTE V PTUJU

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu prinašali cvetje, sveče in darovali za sv. maše, nam pa izrekali sožalje. Posebej se zahvaljujemo proizvodnemu podjetju CAV, podjetju Agis - Zavore, Perutnini Ptuj, godbenikom pihalne godbe Ptuj, pevcem, g. župniku za opravljen obred ter govornikom g. Seguli, g. Rožmarinu in govornici ga. Nataši Vrabl, kakor tudi pogrebnemu zavodu MIR.

Vsem še enkrat hvala.

Žalujoči: mama, ata, omica, botrca, botrček in drugo sorodstvo

Gorje, brez tebe bo še tisoč let, cvetela roža in mladil se svet; a kdor na skrivoma ti je srce poznal, obiskal bo gomilo, kjer boš večno spal.

SPOMIN

5. avgusta minevajo tri leta, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, ata in dedek

v

Janez Ceh

IZ TRNOVSKE VASI 45

Vedno in povsod si z nami.

Pogrešamo te: žena Justa, hčerki Silva in Erika z družinama, njegovi vnuki Leon, Egon in Nino

Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka

Jožefa Janžekovica

IZ MORAVCEV 42

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše.

Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu zavodu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA

Ob nenadomestljivi izgubi naše drage

Lucije Hrenko

rojene Perger

Z MESTNEGA VRHA 66, PTUJ

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli sožalje.

Posebna zahvala velja p. Francu Murku za opravljen cerkveni obred, g. Alojzu Seguli za ganljive besede slovesa, Komunalnemu podjetju Ptuj za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano poslovilno melodijo.

Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči vsi njeni

S svojim pridnim delom osrečiti si znal. Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvoji rok - ostali so sledovi tvojih pridnih rok.

SPOMIN

Stanislav Kmetec

Z MEJNE C. 23, PTUJ

Že tri leta so, odkar živiš samo še v naših srcih. Kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali poklonite cvet.

Tvoji najdražji

Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, žene, hčerke in tete

Elizabete Sabotin

IZ PTUJA

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste pokojnico v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje.

Posebna zahvala mariborski bolnišnici, oddelku za nevrološke bolezni ter dr. Gačniku in dr. Tetičkoviču.

Iskrena hvala g. župniku Janezu Kmetcu za opravljen obred, pevskemu zboru, godbeniku za

odigrano Tišino in komunalnemu podjetju Ptuj.

Se enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani.

Žalujoči: mož Franc, sinova Bojan in Damjan

Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

ZAHVALA

ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, dobrega sina, skrbnega očeta, zlatega dedija, tasta in zeta

Marijana Miklaužica

IZ GEREĆJE VASI 66

Ob njegovem zadnjem slovesu nam bolečino blaži ugotovitev, da jih je veliko, ki čutijo z nami in so nam v teh težkih trenutkih pomagali.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, darovali svete maše, vence in cvetje, sveče ter za številna ustna in pisna sožalja in tolažbo.

Prisrčna hvala č.g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Seguli za besede slovesa, pevcem za odpete žalotinke, podjetju MIR za storitve in odigrano Tišino, Gasilskemu društvu in Društvu žena in deklet iz Gerečje vasi ter Društvu invalidov Ptuj. Se enkrat hvala vsem, ki sočustvujete z nami.

Žalujoči: žena Marjana, mama Antonija, sinova Miro z ženo Marino in Andrej z Dragico, vnuk Alen ter tast in tašča Žnidar

PTUJ / PETI BALONARSKI PRAZNIK

Po treh poletih zmagovalec Filip Štucin

Ptuj je bil od petka, 27., do nedelje, 29. julija, prizorišče petega mednarodnega balonarskega praznika. Glavnina dogodkov je potekala ob ptujskih Termah, kjer je bil start balonarskih tekmovanj - petega za ptujski pokal, tretjega za pokal Adriaplina in drugega za pokal ptujskih term. Od 27 prijavljenih je na tekmovanjih sodelovalo 25 ekip, od tega 8 iz Avstrije, ena iz Hrvaške, ostale pa iz Slovenije.

Po petkovem popoldanskem sprejemu tekmovalcev, nastopu okteta Certus iz Maribora ter pozdravu organizatorja in predsednika ptujskega balonarskega kluba Branka Ambrožiča so na travniku ob termah opravili krst Pinkija mariborskega balo-narja Rika Vranca. Pred prvim dvigom balonov pa so se posadke lotile ideje Moj balon je kot balkon in na vsak balon obesile zaboj z lončnicami cvetličarne Roža. Po vrnitvi v "bazo" sredi term so za vse udeležence balonarskega praznika pripravili svečan sprejem s pokušnjo turčana vinogradnika Konrada Janžekoviča.

V soboto zgodaj zjutraj so se balonarji podali na prvi tekmovalni polet. V tekmovanju za skupni cilj je sodelovalo 25 živopisanih balonov. Nalogo za pokal Adriaplina si je priboril Darko Kralj iz Maribora, pri nalogi za nagrado NES iz Ptuja pa je bila najboljša Avstrijka Ka-

sebna ponudba!

rin Stressnig. Nagrado ptujskih term si je v popoldanskem letu prislužil Sandi Perdan iz Ljubljane, ki je v nedeljski jutranji nalogi ujel tudi ključ in si priboril še nagrado PCS.

Sobotni večer so tekmovalci

lonarskega praznika so pripravili v nedeljo, 29. julija, v dvorani Gastroja, kjer je najboljšim čestital ter izročil pokale in praktične nagrade ptujski župan Miroslav Luci.

M. Ozmec

SkodaFabia

1.B7B.900.00 sit

kodaFelicia __h429.S00.00 sit

Kaass-avto d^ TIia(»lNA.SeimSTO2IL MEDNARODNI PREVOZI

Puhova ulica 12, 2250 Ptuj, tel. prodaja In servis: 02 749 2 2 59

Slovensko okno prihodnosti

OKNA - VRATA - SENČILA

Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

Ljubljančan Sandi Perdan si je priboril Ikar dve nagradi: ptujskih term in PCS

in njihovi prijatelji preživeli na balonarski noči v termah, kjer so prikazala nočno napihovanje balona in krstili tiste, ki so se prvič popeljali z balonom.

Skupni zmagovalec 5. mednarodnega balonarskega praznika v Ptuju je po seštevku vseh treh tekmovanj postal Ljubljančan Filip Stucin, ki je dosegel 3877 točk, pred Avstrijko Karin Stressnig s 3600 točkami in Jo-žetom Dergancem iz Maribora, ki je dosegel 3196 točk.

Se to: ptujski filatelisti so ob 5. balonarskem prazniku na Ptuju izdali priložnostni žig, skupaj s Fotoklubom iz Maribora pa so pripravili fotografski ek-stempore na temo Ptuj in baloni, na katerem je ustvarjalo pet fotografov iz Slovenije in Hrvaške.

Slovesnost ob zaključku 5. ba-

Napoved vremena za Slovenijo

Napoved za Slovenijo

Danes bo jasno in nekoliko manj vroče kot včeraj, ko so bile temperature do 35 stopinj.

Vremenska slika

Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad severnim Sredozemljem je obmo~je visokega zra~nega pritiska. V višinah doteka nad nase kraje zelo topel in suh zrak.

Obeti

V petek in soboto bo sončno in zelo vroče.

Kulturni križemkražem

PTUJ * Do 24. avgusta ste vabljeni vsak delavnik ob deseti uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33, na POČITNIŠKO URICO. Urice v knjižnici so namenjene otrokom od četrtega leta dalje za preganjanje dolgčasa in koristno zabavo ob knjigah, družabnih in socialnih igrah, delavnicah, nagradnih literarnih ugankah, besednih igrah ... PTUJ * V Miheličevi galeriji bodo v četrtek, 2. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo Pokrajinskega muzeja Ptuj "Borlska kolonija

1969-1984".

PTUJ * Vabljeni na odprtje razstave umetniških del slikarjev ptujske likovne kolonije PtujArt 2001, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 17. uri v palaciju na ptujskem gradu. Dogodek bo s svojim igranjem na flavto še polepšala Mojca Sok, študentka ljubljanske glasbene akademije. KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 19. uri ogledate film Shrek, ob 21. pa Stari, kje je moj avto. PTUJ * V Gostilni Lužnik bo Avgusta na ogled razstava najnovejših del ptujske slikarke Anice Zupanič.

CRNA KRONIKA

VLOMILEC OBISKAL STANOVANJSKO HIŠO

26. julija med 22.15 in 23.50 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Zamu-šani, pregledal notranjost, odtujil domači in tuji denar, verižico iz rumene kovine, žensko torbico in denarnico z osebnimi dokumenti ter povzročil škode za okoli 300.000 SIT.

MOPEDIST V JAREK

28. julija ob 22.30 uri je B.L., star 32 let, vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz Slovenske Bistrice proti Velikemu Tinju. V kraju Visole je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal s ceste in trčil v obcestni jarek ter padel. Pri tem se je hudo telesno poškodoval.

UMRL OB TRČENJU

28. julija ob 22.50 uri je R.F., star 28 let, vozil osebni avtomobil po lokalni cesti na relaciji Kraljevci — Slavšina. Še v kraju Kraljevci je zaradi neprilagojene hitrosti v levem nepreglednem ovinku v smeri svoje vožnje zapeljal s ceste in trčil v gospodarsko poslopje. Pri tem je zadobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.

Z AVTOMATIKOM V CLIO

29. julija ob 9.10 uri se je na glavni cesti I. reda izven naselja Podgorci zgodila prometna nesreča, ko voznica kolesa z motorjem Tomos Automatic, M.Š., stara 60 let, iz Sodincev med vožnjo po lokalni cesti v križišču z glavno cesto ni ustavila, temveč je zapeljala naravnost proti Osluševcem v času, ko je z njene desne strani po glavni cesti pripeljala voznica osebnega avtomobila Renault Clio, S.F!, stara 34 let, iz Stojncev. Voznica osebnega avtomobila je kljub močnemu zaviranju trčila v desno bočno stran voznice kolesa z motorjem in ta je padla po vozišču. Zaradi poškodb je bila prepeljana v bolnišnico Ptuj, lažje pa je bila poškodovana tudi voznica osebnega avtomobila. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 400.000 SIT.

PADLA POD TRAKTOR

30. julija okoli 15.40 ure je R.M., stara 49 let, iz okolice Lenarta odšla za gospodarsko poslopje pri stanovanjski hiši z namenom, da pospravi traktor in prikolico. Traktor je prestavila vzvratno, odklopila enoosno prikolico za prevoz živine, in ko je iz ležišča priklopa izvlekla zatič, se je traktor, ki je bil v pogonu, pričel premikati naprej. Stekla je za njim in poskušala stopiti nanj, vendar ji je pri tem zdrsnilo tako, da je padla pod zadnje kolo. Zaradi poškodb je bila prepeljana v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostala na zdravljenju.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Marjana Cizerl, Rakovci 2, Sv. Tomaž -deklico, Mateja Draškovič, Groharjeva pot 3, Ptuj -Niko, Irenca Suzana Škrabl, Nadole 45, Žetale - deklico, Brigita Solina, Ul. 5. prekomorske 14, Ptuj

- Vito, Alenka Žirovnik, Mestni Vrh 66/d, Ptuj -Vida, Marija Fajfar, Ormoška 1, Ptuj - Marsela, Sonja Krajnc, Rogaška 81, Ptuj

- Gašperja, Petra Kovač, Slovenskogoriška 2, Ptuj -Žana, Ksenija Zdouc, Hofmanova 5, Rogatec - Ma-riso, Blanka Ferk, Ul. 5. prekom. 11, Ptuj - Špelo, Štefka Krajnc, Korenjak 6, Zavrč - Francija, Anica Ka-učič, Žerovinci 4, Ivanjkovci - Katjo, Nataša Ozmec, Ilovci 6, Miklavž pri Ormožu - Alena, Zlatka Mlakar, Ul. Moše Pijade 19, Slovenska Bistriaca - Sergeja, Kristina Šmigoc, Mala Var-nica 7, Zg. Leskovec - Saša, Sabina Granda, Slomi 16/a, Dornava - Vaneso, Darja Bratuša, Senešci 6, Velika Nedelja - Majo, Darja Ci-gula, Moravci 149, Mala Nedelja - Tjašo.

Poroke Ptuj: Jožef Topolo-vec, Cermožiše 31, in Jelka Brglez, Stogovci 3; Vili Ma-horič, Svetinci 16, in Sonja Arnuš, Dolič 44. Poroke - grad Borl: Dejan Vauda in Nataša Rakuš, Ptuj, Anželova ulica 17; Boris Brlek in Nina Cobl, Ptuj, Arbajterjeva ulica 9. Umrli so: Mihael Bednjič-ki, Njiverce, Cesta na Hajdino 26, roj. 1955, umrl 20.07.2001; Anton Mencinger, Ptuj, Kvedrova ulica 5, roj. 1935, umrl 21.07.2001; Ana Verlič, roj. Markež, Trnovski Vrh 21, roj. 1925, umrla 21.07.2001; Feliks Toplak, Savci 42, roj. 1941, umrl 24.07.2001; Marija Muršec, roj. Toplak, Bišeč-ki Vrh 33l, roj. 1959, umrla 24.07.2001; Angela Lenart, roj. Lah, Slovenja vas 39 e, roj. 1949, umrla 25.07.2001; Janez Štrafela, Ptuj, Rogaška cesta 47, roj. 1914, umrl 23.07.2001; Bojan Vindiš, Ptuj, Rogaška cesta 25, roj. 1973, umrl 22.07.2001; Srečko Erjavec, Krčevina pri Vurbergu 78, roj. 1938, umrl 25.07.2001; Lucija Hrenko, roj. Perger, Mestni Vrh 66, roj. 1915, umrla 26.07.2001.

Avto Prstec d.o.o.

Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001,050/613-310

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh