RAZPRAVE IN �LANKI
Monika Kalin Golob UDK 811.163.6'373:001.4
Fakulteta za dru�bene vede v Ljubljani
Limonadnica, odbiratelj in drugo
slovensko komunikolo�ko izrazje
1 Uvod
Prevajanje temeljnih del kake stroke je pomembno ne le za �tudente, ki jim je tako omogo�en
�tudij strokovne literature v slovenskem jeziku, ampak tudi za razmislek o sloven��ini v strokovnih
besedilih, za njeno »izobra�evanje«, kot bi rekel Levstik, torej za razvoj slovenskega strokovnega
izrazja.
Na Fakulteti za dru�bene vede od leta 1998 potekajo redna strokovna sre�anja v okviru
terminolo�ke komisije Komunikolo�kega dru�tva Slovenije.' Sre�anja zagotavljajo sprotno in
raziskovalno utemeljeno prevajalsko delo ter tako pomembno prispevajo k znanstveni rasti
komunikologije na Slovenskem in izpolnjujejo eno temeljnih nalog vsake stroke, tj. skrb za lastno
strokovno izrazje. Njihov rezultat je prevod knjige Komunikolo�ka hrestomatija 2, prevajanje
besedil za njen 1. deP pa poteka v tem �olskem letu.
Komunikolo�ka terminolo�ka komisija s svojim delom prispeva k tradiciji jezikovnokultumih
prizadevanj, ki so v Sloveniji od nekdaj zdru�evala jezikoslovce in strokovnjake posamezne stroke
� razvijati slovenski knji�ni jezik v znanosti, ve�ati njegove izrazne mo�nosti s slovenskimi termini
ter skrbeti za sistemsko primerne, enoumne in nezaznamovane strokovne izraze. Tako skupno,
interdisciplinarno delo zahteva od strokovnjakov, da natan�no opredelijo pojmovni svet svoje
stroke, definirajo temeljne pojme in raz�istijo morebitne strokovne nejasnosti, zato je strokovno
prevajanje in razmi�ljanje o ustreznih izrazih resen znanstvenoraziskovalni prispevek, na katerega
predvsem mlaj�e stroke v Sloveniji rade pozabljajo in se zadovoljijo s tujimi (predvsem angle�kimi)
strokovnimi izrazi ter jih v slovenskih besedilih uporabljajo kar citatno.
2 Razvijanje slovenskega izrazja kot ena izmed nalog slovenske znanosti
Vsaka veda naj bi hkrati z znanjem razvijala tudi lastno strokovno izrazje, saj »skrb za urejenost
izrazja �tejemo za dokaz vi�je zavesti, praviloma slone�e na spo�tovanju pomena nacionalnega
Letos marca je pri zalo�bi Fakultete za dru�bene vede iz�la Komunikolo�ka hrestomatija 2, delo, namenjeno seznanitvi s
temeljnimi komunikolo�kimi razpravami prve polovice 20. stoletja. Ob prevajanju za to delo se je porodila ideja o
poenotenju slovenskih komunikolo�kih strokovnih izrazov. Konec leta 1998 je bila zato v okviru Komunikolo�kega dru�tva
Slovenije ustanovljena Komunikolo�ka terminolo�ka sekcija. Izvolili so me za predsednico te sekcije, delo pa poteka
uspe�no predvsem zaradi znanja polne znanstvene zasedbe, saj se sestajamo pod strokovnim vodstvom red. prof. dr. Toma
Koro�ca za jezikoslovni del in red. prof. dr. Slavka Splichala za komunikolo�ki del razprave. V sekciji poleg imenovanih
sodelujejo mladi komunikologi, ki so hkrati tudi prevajalci: dr. Karmen Erjavec, mag. Tanja Oblak, Andrej Pinter, Martina
Trampu� in mag. Zala Vol�i�. Na�a prva naloga je, da ob prevajanju temeljne angle�ko pisane komunikolo�ke Uterature,
ki je �tudijsko gradivo za �tudente komunikologije, usklajujemo, tvorimo in predlagamo slovensko strokovno izrazje za
poimenovanje pojmovnega in predmetnega sveta vede, ki se ukvarja z raziskovanjem (so)sporo�anja.
^ Malce nenavadno o�tevil�enje, torej najprej Komunikolo�ka hrestomatija 2, �ele potem 1, ni napaka,/�pak je povezano
s �asovnim zaporedjem nastanka prevajanih besedil. Prvi del bo namre� vseboval starej�a (19. stoletje) komunikolo�ka
besedila.
187
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5
RAZPRAVE IN CLANKIi
jezika kot komunikacijske in aksiolo�ke kategorije« (Koro�ec, 1996: 257). Tvorjenje strokovnega
izrazja je v teoriji knji�nega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprte
nege knji�nega jezika (Havranek, 1932: 32).
Zgodovina slovenskega strokovnega izrazja lo�uje tri kakovostno razli�ne razvojne stopnje
(Oro�en, 1986, 133-150), in sicer od za�etne stopnje konec 18. stoletja, ko se pojavijo te�ave ob
prevajanju tujega strokovnega izrazja v sloven��ino, preko prve polovice 19. stoletja, ki �e ka�e
kakovostni napredek v zbiranju izvirne terminologije (predvsem naravoslovnih strok), »v ukinjanju
kalkov, v stremljenju po ustrezni knji�ni besedotvorni izpeljavi in dosledni poslovenitvi terminov
tujega (in slovanskega) izvora« (Oro�en, n. d.: 133), do tretje stopnje, druge polovice 19. stoletja,
ko se na�rtno oblikuje celovita znanstvena terminologija, katere sintezo predstavlja Slovenska
znanstvena terminologija Mateja Cigaleta iz leta 1880. �e ob njej se je pokazalo, da ustvarjanje
ustreznega strokovnega izraza zahteva ne le dobro jezikoslovno znanje, ampak tudi poznavanje
stroke, ki tvori izrazje. Danes je zato pri terminolo�kem delu sprejeto Havrankovo stali��e, da
morata pri tvorjenju strokovnega izrazja sodelovati jezikoslovec in ustrezni strokovnjak. Kot
poudarja Oro�nova (n. d.: 143, op. 17), je tako sodelovanje sprejeto po merilih mednarodnih
strokovnjakov za terminolo�ka jezikovna vpra�anja in »edino zagotavlja uspe�no re�evanje
pomenoslovno-vsebinskih in oblikoslovno-jezikovnih terminolo�kih vpra�anj posameznih strok«.
Na Slovenskem je bilo tovrstno sodelovanje pri ustvarjanju strokovnega izrazja v preteklosti
pravzaprav zgledno, tudi od za�etka tega stoletja (npr. Breznikovo sodelovanje pri tvorbi
�elezni�ke in medicinske terminologije, tehni�ka terminologija v 60. letih je nastajala kot plod
sodelovanja med jezikoslovjem in stroko, Topori�i�evo sodelovanje pri vpra�anjih botanike, Toma
Koro�ca pri nastajanju voja�kih slovarjev (prim. Koro�ec 1998), pri arhitekturnem, gozdarskem,
farmakolo�kem, elektrotehni�kem, ribi�kem izrazju, Franceta Novaka pri ra�unalni�kem izrazju
itn.). Tovrstnim prizadevanjem se priklju�uje tudi na�e komunikolo�ko-jezikoslovno sodelovanje v
okviru Komunikolo�ke terminolo�ke sekcije.
Medtem ko se splo�no besedi��e vsakega jezika razvija zaradi splo�nih razvojnih, dru�benih ali
estetskih razlogov in nanj skoraj ne vplivamo, saj deluje samo iz sebe, pa za strokovno izrazje to ne
velja. To, kar ga dela druga�no od splo�nega besedi��a, je »/n/ajelegantnej�a institucija za
uravnavanje jezikovne prakse v strokah« � terminolo�ki dogovor (Koro�ec, 1996: 258). Vendar je
tudi tu potrebno meddisciplinamo sodelovanje stroke in jezikoslovja, ki ob poimenovalni teoriji
upo�teva tudi splo�na teoreti�na na�ela knji�nega jezika, jezikovnokulturna na�ela in zgodovinske
posebnosti (Koro�ec, 1992: 264). V nadaljnji razpravi bom pojasnila nekatera izhodi��a na�ega
terminolo�kega dela in jih ponazorila z izrazi, ki so bili upo�tevani pri prevajanju �lankov, zbranih
v Komunikolo�ki hrestomatiji 2. Delo so ob vseh na�tetih prvinah usmerjala osnovna na�ela
izrazoslovja, in sicer zahteva po:
� enoumnosti (znotraj nje deluje zahteva po ujemanju med pojmovnim svetom in
poimenovalnim sistemom stroke),
� knji�nosti (podrejanju pravilom knji�nega jezika),
� �ustveni nezaznamovanosti (neekspresivnosti) in
� kratkosti strokovnega izraza (pri �emer je enobesednost za�elena, vendar je ni mogo�e vedno
uresni�iti).
Iz vseh teh zahtev izhaja zahteva po ustaljenosti strokovnega izraza, tj. zahteva, ki velja za jezik
sploh in jo teorija jezikovne kulture re�uje z Mathesiusovim (1932: 15 in nasi.) na�elom pro�ne
ustaljenosti. V izrazoslovju je pomembnej�a ustaljenost, zato se termini spreminjajo redko (npr. ko
zaradi novih spoznanj beseda ne ustreza ve� in jo �eli stroka nadomestiti z natan�nej�o) in po
temeljitem premisleku.
188
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5
RAZPRAVE IN CLANKIi
3 Slovensko komunikolo�ko izrazje
Izhodi��no vpra�anje na�ih izrazoslovnih razprav je bila raba temeljnih izrazov komunicirati,
komuniciranje, komunikacija, komunikacijski v vedi, ki se imenuje komunikologija. Glede na
jezikovnokulturno izhodi��e, da bomo dajali prednost slovenskim poimenovanjem, �e bodo
ustrezna in tvorbeno primerna, smo navedeno besedno dru�ino latinskega izvora nadomestili s
slovensko, kot jo je deloma v svoji Slovenski slovnici uvedel �e Topori�i� (1984: 593 in nasi):
sporo�ati, sporo�anje, sporo�ilo, sporo�anjski, ustaljena pa je tudi v drugih slovenskih, predvsem
jezikoslovnih delih. Na Koro�cev predlog je nekajkrat uporabljena beseda sosporo�anje za
komuniciranje (npr. pogl. 12 v Hrestomatiji), ki s pomenom predponskega obrazila so-, tj. izra�anje
vzajemnosti, medsebojne povezanosti, bolj napeljuje na obliko latinskega communis. Tako bi bila
ustrezno re�ena nasprotovanja tistih posameznikov, ki so besedo sporo�anje zavra�ali, �e� da ne
vsebuje navedenega pomena, in ki so za slovensko ustreznico komuniciranju predlagali
sporazumevanjer' Slednja je neustrezna zaradi osnovnega pomena, tj. z dogovarjanjem prihajati do
medsebojnega razumevanja, sodelovanja, kot ga ponazarjata tudi iztr�ka v SSKJ: sporazumevati se
za cene; dr�avi sta se sporazumevaU o novi pogodbi. V Hrestomatiji je zato ob sporo�anju kot
morebitna ustreznej�a mo�nost uporabljena tudi beseda sosporo�anje, in sicer le nekajkrat (rekli bi,
da »za poku�ino«). Nadaljnje prevajanje in dokon�na odlo�itev strokovnjakov komunikologov jo
bosta morda ustalila.
Uspe�nost na�e odlo�itve glede zamenjevanja prevzetih izrazov z doma�imi smo najprej preverili,
in sicer tako, da so prevajalci v besedila sprva le poskusno uvedli slovenske ustreznice, saj smo se
zavedali, da je prevzeta besedna dru�ina mo�no raz�irjena v jezikovni praksi. Izkazalo se je, da je
raba slovenskih ustreznic pogosto natan�nej�a in zato s terminolo�kega vidika poimenovalno
primernej�a. Tako na primer postane raba natan�nej�a v 8. poglavju Hrestomatije, kjer avtorji izraz
komunikacije (angl. communications) uporabljajo v dveh pomenih, ki ju z rabo slovenskih izrazov
sporo�anje in sporo�ilo ustrezno nadomestimo in tako ne kr�imo osnovne terminolo�ke zahteve po
enoumnosti strokovnega izraza, se pravi, da je treba imeti v stroki za lo�evanje med pojmi razli�ne
besede oz. da ena beseda v stroki ne more biti nosilka ve� pomenov. V konkretnem poglavju tako
lo�ujemo med prepri�evalnim sporo�anjem in prepri�evalnimi sporo�ili, ki so rezultat tovrstnega
sporo�anja. Prevzeta beseda komunikacija (in nanjo nana�ajo�i se pridevnik komunikacijski) je
tako rabljena le v prvem in drugem slovarskem pomenu (SSKJ):
1. sredstvo, objekt, po katerem je mo�no premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina
komunikacija, ki omogo�a dostop v mesto; cestne, �elezni�ke komunikacije; gozdne komunikacije;
javne komunikacije; gradnja strate�ko pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije /
promet te�e po novi komunikaciji 2. s pnlastkom sredstvo, ki omogo�a izmenjavo, posredovanje
informacij; komunikacijsko sredstvo: modeme komunikacije; uporabljajo razli�ne komunikacije:
kurirsko slu�bo, po�to, telefon.
Prevzeti izraz je ostal tudi za poimenovanje vede, torej komunikologija (npr. �tudij/�tudent
komunikologije), in nanj se nana�a pridevnik komunikolo�ki (npr. komunikolo�ke raziskave,
metode ipd.). Slovenska ustreznica sporo�anjeslovje (Topori�i� 1992, 298) in iz nje izpeljani
pridevnik sporo�anjesloven sta gotovo manj primerna in vztrajanje pri tem, da bi nadomestili z
njima prevzeta izraza le zaradi razmerja tuje � doma�e, bi nasprotovalo na�elu ustaljenosti in
hkrati tudi uveljavljenosti uradnih poimenovanj, ne nazadnje tudi upo�tevanju razvojnega vidika
vede, ki se je od svojih za�etkov na Slovenskem razvijala kot komunikologija.
Za posamezne dejavnike sporo�anja smo dali prednost doma�im izrazom in tako namesto
komunikatorja sprejeli termin sporo�evalec in namesto recipienta strokovni izraz prejemnik. Hkrati
v razpravah se je v preteklosti pojavljal ob sporazumevanju tudi predlog ob�evanje, ki je zaradi svojega 1. (»biti v stiku,
sporazumevati se«) in 2. pomena (»opravljati spolno zdru�itev // imeti spolna razmerja«) �e manj primeren kot
sporazumevanje.
189
11 ZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5 i
RAZPRAVE IN CLANKIi
smo predlagali nov izraz, ki lahko nadome��a oba oz. pomeni enega in drugega, tj. sosporo�evalec.
Uporaben je predvsem takrat, kadar lahko nadome��a precej dolgo zvezo sporo�evalec in/ali
prejemnik. Ker so prevzeti izrazi za te pojme v izvirni in prevodni komunikolo�ki literaturi v
preteklosti prevladovali, so jih prevajalci ponekod v besedilu navedli v oklepaju za novim
terminom, nekajkrat pa so bile zaradi jasnosti potrebne tudi opombe prevajalcev.
Naslednji sporo�anjski dejavnik je kanal, ki ga nekateri imenujejo tudi prenosnik. V Hrestomatiji je
uporabljen prvi izraz, �e vedno pa i��emo primernej�ega, ki ne bi imel �e pomenov v drugih strokah
oziroma �e �ir�ega podro�ja rabe. Izraz pretvornik pa je uporabljen v matemati�ni teoriji
sporo�anja, ki kanal razume kot pretvornik, ki spreminja sporo�ilo v signal, tako da sta za izraza
transmitter in receiver uvedeni slovenski poimenovanji oddajni in sprejemni pretvornik, in sicer
skladno s slovarskim pomenom (SSKJ: naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogo�a sprejem
radijskega, televizijskega programa na podro�ju, ki ga mati�ni oddajnik ne zajema) ter Shannonovim
in Weaverjevim modelom prenosa signalov.
Dejavnosti sporo�evalca in prejemnika, ki so v tuji in slovenski literaturi poimenovane kot
�ifriranje, enkodiranje, dekodiranje in podobno, smo poenotili in tako dobili niz ukodiranje,
kodiranje, razkodiranje (glagoli: ukodirati, kodirati, razkodirati), pri tem smo se oddaljiU od
Topori�i�evih predlogov (1992, 298) uvezati za ukodiranje in razvezati za razkodiranje, ki z
naslonitvijo na glagol vezati zbujata preve� konkretno predstavo za abstrakno dejavnost pri
prena�anju sporo�il. Razkodiranje sporo�il je povezano s pojmom referen�nega okvira, ki smo ga
poimenovah nana�anjski okvir, za t. i. referen�no skupino pa smo ohranili prevzeto besedo, ker pri
razpravi ni bilo popolnoma jasno pojmovno ozadje, tako da bo o tem �e potrebna razprava. Ena
izmed dejavnosti sporo�evalca je tudi ta, da s sporo�ilom postopoma posku�a preoblikovati stali��a
(prim. Schramm, 1. poglavje Hrestomatije), kar je bilo dobesedno prevedeno kot kanaliziranje in je
v sloven��ini neustrezno poimenovanje dejanja glede na 1. slovarski pomen, tj. zgraditi, urediti
kanalizacijo. Predlagan in sprejet je bil izrazpresmerjanje (presmeriti in presmeritev), seveda za rabo
v komunikologiji. Pri vseh izrazih je mogo�e uporabiti tudi predpono pri-, kadar �elimo poudariti,
da sporo�evalec presmerja glede na svoje zakrite namene, torej prismerja.
Informacija, ki jo dobi sporo�evalec od prejemnika, je v tuji literaturi poimenovana feedback.
Slovenska strokovna literatura ve�inoma besedo uporablja kar v citatni obliki, kar je neprimerno
tako s stali��a slovenskega knji�nega jezika, ki besede prilagodi vsaj po izgovoru, kot tudi
poimenovalne teorije, ki zahteva razumljivost besede tudi zunaj sobesedila oz. govorne okoli��ine
(Koro�ec 1998:116). Glede na pomen smo zato feedback nadomestih z dvobesedno zvezo povratna
informacija. Enobesedna poimenovanja so v strokah sicer idealna zahteva, vendar so poleg njih
najpogostej�a in najprimernej�a taka dvobesedna poimenovanja, ki so iz pridevnika v vlogi
prilastka in samostalnika v vlogi odnosnice (Koro�ec, 1998: 75). Te�ava ostaja za izmz feedforward,
ki se sicer pri prevajanju ni pojavil, je pa pogost v sodobni komunikolo�ki literaturi, zato ga bo
treba v prihodnje obravnavati. V zvezi z informacijo sta pogosto rabljeni tudi citatni besedi input
in output, pojma, ki ju najdemo tudi v drugih vedah. Pogosta sta v ekonomskih besedilih, kljub
temu, da sta bila predlagana izraza vlo�ek in dobit. Za komunikolo�ko rabo smo sprejeli izraza vnos
(torej informacijski vnos) in iznos (informacijski iznos). Podobno smo namesto prevzete besede
redundantnost sporo�il sprejeli izraz nadmemost (redundanca nadmerje, pridevnik redundanten
�> nadmeren).
Pri prebiranju Hrestomatije gotovo izstopa tudi pogosta raba besede ob�ila. V splo�ni rabi in tudi
strokovni literaturi jo je skoraj popolnoma nadomestila beseda mediji. Prav zato se nam je zdelo
vredno obuditi slovenski izraz, kjer je to bilo mogo�e. Pridevnik medijski je prav tako pogosto
nadome��en z rodilnikom ob�il (npr. medijska vsebina �> vsebina ob�il), pa tudi s pridevnikom
ob�ilski. Pri rabi je treba biti pozoren, da se rodilnik ob�il uporablja pravilno, saj medijsko
interpretiranje in priporo�ani^ ni isto kot interpretiranje in priporo�anje ob�il (prim. 6. poglavje
Hrestomatije). V prvi zvezi so vr�ilec dejanja ob�ila/mediji, ki interpretirajo in priporo�ajo, v drugi
pa vr�ilec dejanja kdo drug, ki interpretira in priporo�a ob�ila. V zvezi z ob�ili smo predlagali tudi
190
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5
RAZPRAVE IN �LANKU
dve novi poimenovanji za televizijsica �anra, ki sicer ne sodita med temeljne komunikolo�ke pojme,
a naj ju zaradi pogoste rabe v vsakdanji splo�ni rabi omenim: v poplavi �panskih, mehi�kih in
podobnih nadaljevank se pogosto pi�e o telenovelah, pri �emer gre za dobesedno prevzemanje iz
romanskih jezikov, kjer novela pomeni roman, zato je v sloven��ini primerneje govoriti o
televizijskem romanu, tj. o dolgi vrsti nadaljevank, ki pa imajo vnaprej predvideno zgradbo zgodbe,
torej tudi konec. Z uvedbo komercialnih televizij so tudi pri nas postale priljubljene t. i. soap-opere,
ki v nasprotju s televizijskimi romani nimajo predvidene zgradbe, saj vsebino sproti prilagajajo
odzivu in �eljam gledalcev. O njihovi gledanosti in vzrokih za svojevrstno zasvojenost z njimi se
razpravlja skoraj v vsaki reviji (strokovni in nestrokovni). Pri tem se uporablja bodisi navedeni
angle�ki izraz, bodisi zaradi pogovomosti neprimerna »�ajfasta nadaljevanka«, bodisi najstarej�a
beseda zanje, ki pa v sebi nosi prizvok slab�alnosti, »limonada«. Izhajajo� iz dejstva, da je zadnji
izraz najstarej�i in najbolj uveljavljen, da pa je �al za strokovni izraz neprimeren, ker je slab�alen
in ker se lahko zamenjuje z ob�nim imenom, ki poimenuje vrsto pija�e, smo predlagali besedo
limonadnica (tvorjeno iz zveze limonadna nanizanka).
Pri prevajanju se je pokazalo tudi, da so nekatere sporo�anjske funkcije oz. disfunkcije v
sloven��ini �e nepoimenovane, tako da so slovenski avtorji uporabljaU kar angle�ka poimenovanja.
Pogosto uporabljena citatna zveza je tako v komunikolo�ki literaturi t. i. agenda-setting, tako da
na�i avtorji pi�ejo kar o funkciji in teoriji agenda-setting ali pa se pojavlja celo kot nesklonljiva
prilastkova zveza na levi strani odnosnice, agenda-setting funkcija in teorija. Glede na pomen je bila
po razpravi sprejeta zveza funkcija oz. teorija prednostnega tematiziranja oz. kot glagolnik
prednostno tematiziranje. Podobna citatna zveza se uporablja tudi za drugo teorijo srednjega dosega
(za razlago gl. Splichalov uvod v Hrestomatijo, str. 15), tj. uses and gratifications, ki smo jo
poimenovali teorija zadovoljevanja potreb. Poslovenili smo tudi LasweUovi surveillance in correlation
v nadzorstveno in soodnosnostno funkcijo. Lazarsfeldovo in Mertonovo razlikovanje med latentnimi
in manifestnimi sporo�anjskimi funkcijami smo poimenovali zastrtostne in razvidnostne
sporo�anjske funkcije, manifestne in latentne vsebine oz. sporo�ila so potemtakem razvidne in
zastrte vsebine oz. sporo�ila. Narkoti�na disfunkcija je bila zaradi pomensko omejenih slovenskih
predlogov (npr. omamljajo�a, mamilna) poimenovalno najprimernej�a zveza in je zato sprejeta v
prevod.
Novi poimenovanji je komunikologija dobila tudi z izrazoma odbiratelj (v ve� poglavjih) in
odbimiStvo (poglavje 7 v Hrestomatiji), ki sta nadomestila pogosto uporabljana (v slovenski
literaturi najve�krat kar citatno) gatekeeper in gate sections. Veliko neenotnosti je bilo v strokovni
literaturi opaziti predvsem pri prevajanju prvega izraza, npr. vratar, golman, paznik ali kar
gatekeeper. Ker gre v angle��ini za metafori�no poimenovanje iz sveta �porta za urednika ali
posameznika, ki med mno�ico sporo�il izbira in »re�eta«, smo sprva predlagali prav tako
metafori�no poimenovanje re�etalec, vendar smo se zaradi narave komunikologije, ki je mlaj�a
veda, v kateri prevladuje potreba po intelektualizaciji jezika, njen pojmovni svet je izrazito
intelektualisti�en, objektiven, odlo�ili za nemetafori�no poimenovanje odbiratelj.
Za konec �e zgledi, ki ponazarjajo upo�tevanje zahteve po kratkosti strokovnega izraza in
precej�njo svobodo, seveda z upo�tevanjem jezikovnih pravil, pri ustvarjanju strokovnega izrazja.
Vsi pojmi se pojavljajo v zadnjem, 12. poglavju Komunikolo�ke hrestomatije, njihov pomen pa je
razlo�en v opombi prevajalke * *. Prvi pojem je v angle��ini zapisan kot »ability of the human being
to act toward himself«, dobesedni prevod »sposobnost �loveka, da deluje k sebi« smo skraj�ali v
»sposobnost �loveka delovati ksebno«, iz �esar lahko dobimo dvobesedno poimenovanje
Meadovega pojma, ksebno delovanje, pri �emer je pomensko sicer nekoliko oddaljeni pridevnik v
vlogi levega prilastka predlo�na izpeljanka, zveza pa omogo�a ob morebitni potrebi tudi tvorbo
nasprotnega pola, tj. odsebno delovanje. Naslednja zveza, ki je povzro�ala prevajalske zagate, je bUa
»to make indications to himself«, torej »delati si indikacije, zazna(mo)vati si«. Prva zveza je okorna
in neustrezna, druga dva glagola imata �e svoja ustaljena pomena, ki ne poimenujeta tega, kar �eli
izraziti Blumer, zato je Koro�ec predlagal le novo predpono na-, torej naznavati si, in po tem je bila
191
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5
RAZPRAVE IN �LANKI
pot do ustreznega prevoda naslednje zveze, tj. »self-indications«, preprosta tvorba izglagolskega
samostalnika samonaznavanje.
4 Sklep
V tem kratkem pregledu sem posku�ala strniti na�e nekajmese�no terminolo�ko delo ob
prevajanju Hrestomatije. Ker delo ni potekalo sistemati�no, ampak smo sproti re�evali prevajalske
zadrege in si zadali cilj, da najprej ustalimo in dolo�imo temeljne pojme, je tudi povzetek na�ega
dela, zapisan v tem �lanku, nesistemati�en. Obravnavo posameznih besed sem posku�ala
ponazoriti vsaj po vsebinskih sklopih in tako vpeljati notranjo urejenost obravnave. Za ve�jo
preglednost dodajam abecedna seznama obravnavanih besed; v seznamu I so po abecedi urejeni
izvirni in prevzeti izrazi, za pu��ico pa so besede, ki so bile sprejete kot komunikolo�ki izrazi; drugi
seznam pa je obrnjen. Nadaljnji na�rti so precej ambiciozni, �eleli bi nadaljevati s prevajanjem
temeljne literature za naslednje knjige Hrestomatije in hkrati stopnjevati terminolo�ko delo, tako
da bi, recimo v petih letih, morda lahko nastal slovar komunikolo�kih pojmov.
Seznam I
1. feedback povratna informacija
2. feedforward ???
3. funkcija agenda setting funkcija prednostnega tematiziranja
4. gatekeeper -> odbiratelj
5. gate section �> odbirni�tvo
6. input vnos; informacijski vnos
7. kanal sporo�anja ostaja kanal, ker nismo bili zadovoljni s prenosnikom, kljub vsemu pa lahko
razmi�ljamo o bolj�em izrazu
8. kanalizacija (seveda v komunikologiji) presmeritev
9. kanaliziranje stali�� presmerjanje stali��
10. kanalizirati �> presmeriti.
Pri vseh izrazih 8, 9 in 10 je mogo�e uporabiti tudi predponcyri-, kadar �elimo poudariti, da sporo�evalec
presmerja gjede na svoje zakrite namene.
11. kognitivna disonanca -> miselna disonanca
12. kognitivni element misel, miselna prvina
13. komunikacija (so)sporo�anje
14. komunikacijski sporo�anjski
15. komunikator �> sporo�evalec
16. komunikologija ostaja poimenovanje vede, nanj se nana�a pridevnik komunikolo�ki.
17. korelacija soodnosnost
18. latentno sporo�ilo zastrto sporo�ilo
19. latentna funkcija zastrtostna funkcija
20. manifestno sporo�ilo razvidno sporo�ilo
21. manifestna funkcija -> razvidnostna funkcija
22. mno�i�ni mediji ob�ila
23. output -> iznos; informacijski iznos
24. recipient -> prejemnik
25. redundantnost sporo�il �> nadmemost (redundanca -> nadmerje, redundanten nadmeren)
192 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5
RAZPRAVE IN �LANKU
26. referen�ni okvir nana�anjski okvir
27. referirati nana�ati se
28. sentiment groups razpolo�enjske skupine
29. soap-opera �> limonadnica
30. -> sosporo�evalec. Nadome��a precej dolgo zvezo sporo�evalec in/ali prejemnik.
31. �ifriranje ipd.-> ukodiranje, kodiranje, razkodiranje (glagoli: ukodirati, kodirati, razkodirati)
32. telenovela televizijski roman
33. uses and gratifications -> teorija/funkcija zadovoljevanja potreb
34. zgodnje komunikolo�ke teorije: teorija jermenice, teorija injekcije, teorija �arobnega izstrelka
Seznam II
1. funkcija prednostnega tematiziranja <� funkcija agenda setting
2. iznos; informacijski iznos <- output
3. kanal sporo�anja ostaja kanal, ker nismo bili zadovoljni s prenosnikom, kljub vsemu pa lahko
razmi�ljamo o bolj�em izrazu
4. komunikologija ostaja poimenovanje vede, nanj se nana�a pridevnik komunikolo�ki
5. limonadnica <� soap-opera
6. misel, miselna prvina <� kognitivni element
7. miselna disonanca <� kognitivna disonanca
8. nadmemost (nadmerje, nadmeren) <- redundantnost sporo�il
9. nana�anjski okvir i� referen�ni okvir
10. nana�ati se <� referirati; nismo pa �e ugotovili, ali so referen�ne skupine nana�anjske skupin,
zato ostajamo pri prevzetem poimenovanju.
11. ob�ila <-mno�i�ni mediji
12. odbiratelj <- gatekeeper
13. odbirni�tvo <� gate section
14. povratna informacija ^feedback
15. prejemnik <- recipient
16. presmeritev <� kanalizacija (seveda v komunikologiji)
17. presmeriti <r- kanalizirati
18. presmerjanje stali�� <r- kanaliziranje stali��
Pri vseh izrazih 16,17,18 je mogo�e uporabiti tudi predponqpri-, kadar �elimo poudariti, da sporo�evalec
presmerja glede na svoje zakrite namene.
19. razpolo�enjske skupine <� sentiment groups
20. razvidno sporo�ilo <� manifestno sporo�iloMebina
21. razvidnostna funkcija <- manifestna funkcija
22. soodnosnost <� korelacija
23. (so)sporo�anje <- komunikacija
24. (so)sporo�anjski«� komunikacijski
25. sporo�evalec <� komunikator
26. televizijski roman <- telenovela
27. teorija/funkcija zadovoljevanja potreb <- uses and gratifications t.
193 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5
RAZPRAVE IN �LANKU
28. ukodiranje, kodiranje, razkodiranje (glagoli: ukodirati, kodirati, razkodirati) <- �ifriranje ipd.
29. vnos; informacijski vnos <- input
30. zastrto sporo�ilo <� latentno sporo�ilo/vsebina
31. zastrtostna funkcija <- latentna funkcija
32. zgodnje komunikolo�ke teorije: teorija jermenice, teorija injekcije, teorija �arobnega izstrelka
Literatura
Havranek, Bohuslav (1932). Ukoly spisovneho jazyka a jeho kultura. V: B. Havranek in M.
Weingart (ur.), Spisovna �e�tina a jazykov� kultura. Praha: Melantrich, 32-84.
Koro�ec, Tomo (1998). Slovenski voja�ki jezik. Ljubljana: Fakulteta za dru�bene vede.
Koro�ec, Tomo (1992). O nekaterih poimenovalnih vpra�anjih v ogla�evanju. V: A. Kramberger
(ur.). Slovenska dr�ava, dru�ba in javnost. Ljubljana: FakuUeta za dru�bene vede.
Mathesius, Vilem (1932). O po�adovku stability v spisovnem jazyce. V: B. Havranek in M.
Weingart (ur.), Spisovna �e�tina a jazykov� kultura. Praha: Melantrich, 14�130.
Oro�en, Martina (1986). Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja. V: A. Vidovi�-Muha (ur.):
Slovenski jezik v znanosti 1. Ljubljana: Znanstveni in�titut Filozofske fakultete.
Splichal, Slavko (ur.) (2000). Komunikolo�ka hrestomatija 2. Ljubljana: Fakulteta za dru�bene
vede, zbirka Javnost.
Topori�i�, Jo�e (1984/1976). Slovenska slovnica. Maribor: Zalo�ba Obzorja.
Topori�i�, Jo�e (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo�ba.
Monika Kalin Golob UDK 811.163.6'373:001.4
SUMMARY
LIMONADNICA, ODBIRATELJ AND OTHER SLOVENE
COMMUNICOLOGICAL TERMS
The article presents a few months' work of the Section
for Communicological Terminology, established in 1998
by the Slovene Communicological Society. The section's
first task is to coordinate, produce and suggest Slovene
terms for the conceptual and material world of the sci-
ence of communication, primarily on the basis of trans-
lating from English basic communicological literature for
students of communicology.
The translation work has not proceeded in any systematic
way and translation problems have been solved individu-
ally, without a general framework design, because it was
felt that first it was necessary to determine basic concepts
and have them settle in. As a consequence, the descrip-
tion of the work done so far is also necessarily unsystem-
atic. Examples are given of how words are grouped into
topic-related clusters with the aim of achieving an inter-
nally coherent treatment. Two alphabetically ordered
lists are added: List I contains alphabetically ordered
original and borrowed terms in one column, with words
accepted as communicological terms at the other side of
the arrow; List II is a converted version of the former.
The section's future plans are quite ambitious: to con-
tinue translating fundamental literature for further vol-
umes of Chreslomathy and to intensify the terminological
work, so that a dictionary of communicological terms
could be published within the next five years.
194
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, �t. 5