Ocene In poro�ila

�LOVEK - UMETNIK

Odlo�no dvomim o vrednosti kriti�nega po�etja, ki ga odlifeuje neute-
meljena odklonilna, kretnja skorajda celotnega na�ina in rezultata Pogovorov^
in za katero je zna�ilen tak�enle notranji red: Iz celotnega teksta, ki ga
kritizira�, si izbere� nekaj podatkov za to, kar ho�e� dokazati, in tako dobljeni
dokaz posplo�i� kot veljavno formulo za celotno delo. Ta, danes �e zloglasna
formula je drasti�en primer pozitivisti�ne metode. »Razumeti pesnika iz nje-
gove determiniranosti v �asu in prostoru« ima� za Izklju�no pozitivisti�no
stremljenje in, ko slednji� s svojim ocenjevalnim postopkom potrdi� »nemo�
pozitivisti�nega prizadevanja v iskanju stvarnega temeljnega rezultata«, odlo�i�
pero. Z milo sodbo, da globina spoznanja stavlja sodbam meje, se �elim izogniti
podrobnej�emu raz�lenjevanju ozna�ene kriti�ne metode in njenega plodu^.

Naslov knjige Marje Bor�nikove �e sam deloma nakazuje vsebino in
pot do nje: gre za preverjeno in v dialogu ujeto pesnikovo osebno gradivo,
ki bo slu�ilo bodo�i monografiji. Dr. Bor�nikova, avtorica Pogovorov, izrecno

1 Marja Bor�nik Pogovori s pesnikom Gradnikom, Maribor 1954. Zalo�ba Obzorja,
�t. 156 + (!Y1.

2 Miklav� Prosenc, Razmi�ljanja o Pogovorih, Beseda 1955, str. 243 itd.

310

poudarja, da so le-ti samo gradivo (str. 106). �eprav, tako menim, nekateri
odlomki v knjigi te omejitve ne vzdr�ijo, moremo presojati Pogovore predvsem
z vidika gradiva, seveda s pristavkom, da vrednotimo delo po tem, kar je,
ne pa po tem, kar ho�e biti. Zatorej bo oceno nenehno spremljalo dvoje
vpra�anj: prvi�, ali imajo Pogovori, kakr�ni so, sploh kak�en literarnozgodo-
vinski smisel in pomen, ali so torej znanstveno upravi�eni, in drugi�, kak�ne
metode in na�ela literamo�godovinskega dela se v njih uveljavljajo, zakaj od
njih je v veliki meri odvisna tehtnost in vrednost samega gradiva.

Temeljni nagib, ki je spro�il dvogovor med znanstvenico in pesnikom,
je zapisan v uvodnem odstavku knjige in slove: kje so prvine pesnikovega
do�ivljanja, kje zarodek njegove rasti.

V na�i moderni liriki je Gradnik pesnik tolik�ne te�e in svojskosti, da
nas vedno znova sili k razmi�ljanjem in pogovorom o �ivljenjskih osnovah
svoje poezije. Zato ni slu�ajna ali poljubna »radovednost«, �e si znanstvenik,
ki pripravlja monografijo o njem, sku�a dopolniti svoje sodbe in dognanja
s pesnikovimi izpovedmi. Biopsiholo�ka in sociolo�ka raziskovanja Gradni-
kovega rodu in njega samega, oris zna�ilnosti zemlje, na kateri je zrastel,
razbor sociolo�ke strukture okoli�kega �ivlja, ki se je usedel v mladostno
psiho z vsemi svojimi moralnimi, idejnimi in pedago�kimi na�eli, skratka,
raz�lenitev vseh objektivnih silnic, ki so oblikovale duhovni svet mladega
Gradnika, je v Pogovorih nujno poglavje, saj je v precej�nji meri potrebno
za pojasnjevanje osnov pesnikovega do�ivljajskega sveta in na�ina do�ivljanja.
Ne samo moderna psihologija in vzgojna praksa, temve� tudi umetniki sami
razkrivajo vpliv in XKimen svojih otro�kih, socialnih in drugih reakcij na
ustvarjanje (Cankar, Voranc, Gorki). Tudi Gradnik posku�a razlo�iti trpkost
in turobno te�ino svojih pesmi z »neveselo mladostjo« (str. 21), ki jo je prebil
zaradi telesne in du�evne lakote. Razumljivo je, da je to le delna utemeljitev.
Toda v njej je kaplja resnice in zato je gradivo, ki jasno razgrinja otro�ko
okolje, dom in rod, literarnozgodovinsko utemeljeno. Plasti�no so prikazane
sile, ki so klesale Gradnika �loveka in ki so vplivale na Gradnika pesnika.

Menim pa, da Gradnikova otro�ka �ivljenjska podoba ne bi ni� trpela
na popolnosti, �e bi bila ta ali ona spominska drobnost iz te dobe izpu��ena.
Nekaj takih drobnosti v gradivu, ki jih dopu��a pogovorna oblika, bo ostalo
brez vpliva na monografijo. Toda zaradi njih �e nismo upravi�eni sklepati,
da so tak�ni podatki znanstveniku enako pomembni kot tisti, ki bodo zidaki
monografije, in da smo zaradi njih dobili nesmotrn plod pozitivisti�ne metode.

V nadaljnji vsebini Pogovorov raz\'r��a dr. Bor�nikova pomembno gra-
divo o dozorevanju Gradnikove zavesti v podro�jih, kot sta oblikovanje sve-
tovnega nazora in odnos do narodnosti. Gradnikove izjave ka�ejo, da nikoli
hi mogel docela prestopiti meje dualisti�nega nazora, da pa je �e kot mla-
dostnik zavra�al konfesionalnost. Prav iz te dobe izvira tudi njegova mo�na
nacionalna osve��enost, ki ni ostala brez vpliva na njegovo liriko.

Obseg literarno izobrazbenih podatkov je znaten, vendar ni suhoparno
razvr��en, temve� je tako raz�lenjen, da razodevajo Gradnikove ocene po-
sameznih literarnih umetnikov, slikarjev in glasbenikov, ki jih je duhovno
sre�aval, nekatere zna�ilnosti njegovega na�ina dojemanja �ivljenja in umet-
nosti ter lastnega ustvarjanja (str. 46�55). Ako kdo vrta za umetnostno iz-
obrazbenimi, vplivi, ravna po tisti nezmotljivi znanstveni zavesti, ki �teje

311

umetnika sicer za enkraten, vendar ne v svoji enkratnosti od preteklega in
sodobnega literarnega �ivljenja izoliran pojav. Ta dialekti�ni vidik, ki od-
likuje celotne Pogovore, je tudi na tem podro�ju osnovno raziskovalno na�elo.

Literarni zgodovinar, ki pojmuje umetnikovo �ivljenje in delo ter �iv-
ljenje okrog njega kot dialekti�no celoto, se ne more odpovedati raziskovanju
tistih dejanj, s katerimi je umetnik posegal v narodno in dru�beno �iv-
ljenje izven podro�ja svoje umetnosti. Gradnikova tovrstna dejanja sta do-
lo�evala njegov poklic in narodnostni polo�aj primorskih Slovencev. V Po-
govorih je razvidno, da se je skozi sodni�ki paragraf v�asih zasvetilo pesnikovo
srce; s spretno avtori�ino roko je pesnik plasti�no vpet v nacionalnopoliti�ne
boje gori�kih Slovencev do primorske tragedije 1918. leta in pMDzneje.

Dejal sem, da je avtori�ino stali��e, �e� da gre v Pogovorih samo za
gradivo, preskromno, zakaj kakor v prvih �tirih poglavjih kvantitativno pre-
vladujejo Gradnikove spominske izpovedi, tako se od poglavja Padajo�e
zvezde njun pogovor kvantitativno izena�i, avtorica pa vsestransko odkriva
in presoja svetovnonazorske osnove, estetsko in idejno vsebino in mo� Grad-
nikove lirike ter sku�a dobiti zanjo poleg objektivnih, prilo�nostnih pobud
zlasti intimne do�ivljajske osnove. Vrednotenje je stvar kriti�nega odnosa do
obravnavanega gradiva � zatorej prevladuje od tega poglavja do konca knjige
ob iskateljski �e polemi�na, literarnokriti�na metoda. Iskanje objektivnih in
subjektivnih osnov Gradnikove lirike je v Pogovorih znamenje te�nje, dognati
�imve� zanesljivih konkretnih temeljev njegovega umetni�kega sveta. Res je,
da umetnine brez poznanja dru�benih razmer, v katerih je nastala, ve�inoma
v celoti ne dojame�. Enostransko pa bi bilo prena�ati Engelsovo izjavo, da se
je nau�il iz Balzaca ve� ekonomije kot iz francoske (utopisti�ne!) sociologije,
na metodiko literarne zgodovine. Zatorej so pesnikove izjave, ki sledijo iz
omenjenih vpra�anj, lahko dragoceni podatki za literarno zgodovino, �e so in
kadar so iskrene. Vrsta Gradnikovih pesmi je dobila bolj ali manj jasne
komentarje, ki pa niso omejeni le na te pesmi, temve� osvetljujejo celoten
Gradnikov zaris v konkretne dru�bene ip politi�ne prilike, v katerih je
ustvarjal. Seveda niso niti avtori�ine niti pesnikove sodbe o do�ivljajskih
osnovah njegovih pesmi in zaklju�ki na podatkih o drugi Gradnikovi dejavnosti
dokon�ne. Dr. Bor�nikova to posebej poudarja (str. 74). Pesnikova korespon^.
denca in morebitni drugi podatki bodo mogo�e marsikaj spremenili, dopol-
nili ali pa ovrgli. Toda psiholo�ke zna�ilnosti pesnikove izpovedi ta mo�nost
ne zmanj�uje.

Polni iskrivega in prodornega duha so zlasti tisti odlomki Pogovorov,
kjer avtorica s pesnikovo pomo�jo razklepa svetovnonazorske osnove njegove
lirike. Na Gradnikovo temotno, neveselo naravo je mo�no vplival Schopen-
hauerjev pesimizem. Ne bi se pa upal trditi, da ga je Schopenhauer pahnil
vanj (str. 77), pa� pa je bolj verjetno, da je le s svojo ideologijo potrdil pesni-
kovo svobodno dojemanje in presojanje �ivljenja med razkrajanjem svetlih
�love�kih te�enj v �asu svetovne vojne. Schopenhauerjev pesimizem je nastal
ob razcvetu bur�oazne dru�be. Gradnikov pa ob veliki krizi kulture in morale
te dru�be. Oba imata subjektivno in objektivno osnovo. Gradnikove izpovedi
o zna�aju lastnega filozofskega presojanja �ivljenja so za literarnega zgo-
dovinarja nemajhen klju� za spoznanje in razlago duhovne strukture njegove
lirike, zlasti tam, kjer se v njej dotikoma sre�ujeta kategoriji �ivljenje in

312

smrt. Iz tozadevnega izpovednega gradiva je v Pogovorih tudi razvidno, da
je Gradnilt preboleval pesimizem tako, da se je odmilial od realisti�nega poj-
movanja �ivljenja in prehajal k poduhovljanju, kar je zlasti o�itno v zbirki
Ve�ni studenci. Tu se je sre�al,z literarno ideologijo o »novi stvarnosti«; ta
nima ni� skupnega n. pr. z Voran�evo in Kranj�evo in je dualisti�no konci-
pirana.

Sodim, da je svetovnonazorski sestav Gradnikove lirike temeljito raz-
�lenjen. O njej ne bodo potrebne hipoteze, kakr�na je n. pr. v tej knjigi iz-
re�ena o morebitni sovisnosti med Schopenhauer jem in Pre�ernovimi pesmimi
Slovo od mladosti in Sonetje nesre�e. Ve� vpra�anj, usmerjenih na Gradnikove
intimnosti, je ostalo iz razumljivih razlogov odprtih. Slovenska literarna zgo-
dovina se jim k3aj kasneje ne bo mogla izogniti, kakor tudi ne n. pr. pro-
blemu Gradnik-Voranc, ki v tej knjigi ni obdelan.

Gradnik je kot umetnik vklju�en v razvojno �rto slovenske moderne
lirike zadnjih �estdesetih let. Originalna do�ivetja, vlita v svojsko, nelahkotno
dikcijo, mrakoben �ustveno-miselni ogenj, ki sili iz njegovih verzov, velika
pesnikova erudicija in razgledanost po svetovni liriki � vse to, kakor ka-
�ejo tudi Pogovori, daje na�emu pesniku med posameznimi, duhovno in stilno
razli�nimi smermi na�e poezije od »moderne« dalje samostojno in nikakor ne
sojKJtni�ko ali eklekti�no obele�je. Ako so v njegovi zgodnji liriki tudi sorod-
nosti z drugimi slovenskimi umetni�ko pomembnimi poeti, �e ni zadostnega
razloga, da bi mu odrekali samostojnost, originalnost.

Vsebina knjige Pogovori s pesnikom Gradnikom je odtis dveh duhov:
grade�ega in umetni�ko stvarni�kega duha ter skepti�nega, raziskuj o�ega in
znanstveno ustvarjalnega duha. V njej ne vlada suhoparna racionalisti�na
abstrakcija, temve� �iva, temperamentna obravnava pesnikovih izpovedi,
znanstvena prizadetost in ljubezen do umetnika in njegovega dela. Zbrano
gradivo je, razen redkih primerov, bistveno za smotrno in znanstveno delo
literarnega zgodovinarja. V tem le�i tudi vrednost celotne metode, po kateri
so Pogovori ubrani in ki o njej razpravljata dr. Bor�nikova in Gradnik (str.
105�111). Ker pa sem svoje pojmovanje literarne zgodovine razlo�il v po-
sebnem �lanku, ne ka�e, da bi se vra�al k istemu predmetu z raz�lenjevanjem
avtori�inih literamozgodovinskih na�el. Franc Zadraoec