logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Aktualno Ptuj • Pogovor s predsednico slovenske Europe Donne O Stran 3

-¡^ Ptuj, torek, jr-- 2. novembra 2010

® letnik LXIII* št. 85 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR

Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

Danes priloga

m-

Stran 9-14

Po naših občinah Lenart • "Sončni" začetek novega mandata

Z> Stran 4

Po naših občinah Destrnik • Začeli v sejni sobi, končali na pokopališču

O Stran 5

V

Štajerski

Spodnje Podravje • Številne slovesnosti ob dnevu spomina

RADIOPTUJ

89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si

Izobraževanje Ormož • Poučna predavanja za uspešnejše starševstvo

O Stran 6

V m ▼ i ii ■■ ■ ■

soju svec in cvetja oživeli spomini

Ob 1. novembru, dnevu spomina na vse tiste, ki jih ni vec med nami, so tudi v Spodnjem Podravju potekale številne spominske svečanosti.

Zanimivosti

Vuglec breg •

Zagorski biser vin in užitkov

O Stran 17

Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina jo je ob spremljajočem kulturnem programu, ob nastopu ljudskih pevcev in pevk ter učencev, pripravila 29. oktobra pred spominsko ploščo padlih borcev pri OŠ Hajdina (na fotografiji). V njihov spomin so položili cvetje, vence in prižgali svečke tako kot na številnih drugih spominskih obeležjih žrtev okupatorjevega nasilja v drugi svetovni vojni, med NOB in žrtev osamosvojitvene vojne leta 1991, saj nobena žrtev vojne in nasilja ne sme biti pozabljena, kot tudi ne smejo biti pozabljeni vsi naši najdražji, ki jih ni več med nami. Čeprav spomin na vse umrle najbolj oživi prav ob dnevu spomina, naj bi ta živel vselej in povsod, saj brez sadov njihovega dela ne bi bilo preteklosti, niti sedanjosti, še manj pa prihodnosti.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Kidričevo • Toplek zavrača obtožbe

Poslovno leto naj bi končali brez izgube

Predsednik uprave Taluma Danilo Toplek je na petkovi tiskovni konferenci skupaj z najodgovornejšimi sodelavci argumentirano zavrnil očitke, ki so bili v nekaterih medijih označeni za sporne, saj so ugotovitve revizijske hiše in nadzornega sveta družbe pokazale, da v nobenem primeru ni posloval v nasprotju z interesi družbe.

Sicer je Danilo Toplek

priznal, da novinarske konference v tej družbi niso prav pogost pojav; na njih so namreč že nekajkrat poskušali seznaniti javnost o poslovanju in drugih aktualnih zadevah, vendar med novinarji za to ni bilo pravega zanimanja:

„Opažamo pa, da vsaka novica, ki ima pridih nekega škandala, naenkrat povzroča veliko zanimanja novinarjev. Po vsem, kar je bilo v zadnjem času zapisanega in povedanega, pa je

sedaj čas za nekaj pojasnil, saj je treba javnosti predstaviti pravo in celovito sliko. Zavedamo se, da smo si del 'škode' povzročili sami, ker v tem času nismo komunicirali z javnostjo, a takšna je bila odločitev nadzornega sveta, ki je sklenil, da ne komuniciramo z javnostjo, dokler revizorji ne končajo svojega dela, da ne bi bilo očitkov, da želimo vplivati na delo revizijske hiše ali celo nadzornega sveta. Sedaj, ko sta oba delo končala, pa zadržkov ni več."

Ob tem je postregel z ugotovitvijo, da je podrobnejša revizija o poslovanju Taluma potrdila, da je uprava družbe Talum v vseh primerih, ki so bili v nekaterih medijih prikazani kot sporni, ravnala gospodarno in koristno za družbo. In to se je dokazalo tako v primeru Vesol, d. o. o., kot tudi pri podjetju Shop, d. o. o., oziroma v poslovanju z Gradbenim podjetjem Ptuj, d. o. o.

O Stran 24

Ptuj • O projektih EPK

Vsebina, ki vrača nekdanjo formo in obliko

V poročni dvorani na Ptuju je bila 28. oktobra tiskovna konferenca, na kateri so javnost seznanili s potekom uresničevanja dveh ptujskih projektov v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner; ureditve kongre-sno-kulturne dvorane v cerkveni ladji dominikanskega samostana s 500 sedeži in centra sodobnih kultur v Stari steklarski delavnici.

Na konferenci so sodelovali Srečko Štajnbaher, vodja OE ZVKDS Maribor, župan Štefan Čelan, konservatorski svetovalec Robert Peskar iz OE ZVKDS Novo mesto, Lovrenc Cvetko, arhitekt iz Arhilinka, d. o. o., in arhitekt Milan Tomac iz Enote, d. o. o., ki je pripravila projekte za ureditev kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu. MO Ptuj je oktobra pridobila pravnomočno

gradbeno dovoljenje za dominikanski samostan, za prvo fazo njegove ureditve, ki naj bi jo dokončali do leta 2012. Za ureditev dvorane bodo potrebovali okrog 5,3 milijona evrov, okrog 1,5 milijona pa naj bi stala ureditev prostorov za selitev arheološke dediščine iz cerkvene ladje in de-pojev v nekdanje prostore uprave KK Ptuj.

O Stran 2

Ptuj • Z novinarske konference o projektih Evropske prestolnice kulture

Vsebina, ki vrača nekdanjo formo in obliko

V poročni dvorani na Ptuju je bila 28. oktoba tiskovna konferenca, na kateri so javnost seznanili s potekom uresničevanja dveh izjemno pomembnih ptujskih projektov v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner, ureditve kongresno-kulturne dvorane v cerkveni ladji dominikanskega samostana s 500 sedeži in centra sodobnih kultur v Stari steklarski delavnici. Na konferenci so sodelovali Srečko Štajnbaher, vodja OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor, ptujski župan Štefan Čelan, konservatorski svetovalec Robert Peskar iz Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Novo mesto, Lovrenc Cvetko, arhitekt iz Arhilinka, d. o. o., ki je pripravil arhitekturno rešitev za projekt Stare steklarske in arhitekt Milan Tomac iz Enote, d. o. o., ki je pripravila projekte za ureditev kongresno-kulturne dvorane v cerkveni ladji dominikanskega samostana.

Foto: Črtomir G on i k

Srečko Štajnbaher, Robert Peskar, Štefan Čelan, Lovrenc Cvetko in Milan Tomac.

Uvodnik

Od volitev do referendumov

Letošnje lokalne volitve so dokončno mimo, občinski in vaški funkcionarji so znani in zdaj naj bi bil nekaj časa mir z obkroževanjem takšnih in drugačnih številk na listkih.

Pa ne bo. V kratkem se menda napovedujejo kar trije referendumi: o RTV, o malem delu in o razvpiti pokojninski reformi.

Navzven sicer referendum ni isto kot volitve, ampak v bistvu je vse skupaj v enem žaklju z veliko skupnimi točkami; eno in drugo porablja lep del denarja, za eno in drugo se aktivirajo komisije za štetje glasovnic in v obeh primerih moramo ljudje o nečem odločati;pač enkrat o zakonih, drugič o imenih. Razlika je samo v tem, da se praviloma lokalnih volitev vseeno udeležuje več državljanov kot pa referendumov, sploh če so ti takšnega karakterja, kot je bil zadnji referendum o arbitraži.

Tudi pri napovedanih treh referendumih, ki se jim lahko pridruži še kakšen, ni pričakovati masovnega navala; že zato ne, ker izid, takšen ali drugačen, ne bo spremenil nič od tega, kar se plete v vladnih glavah. Edino, kar se lahko v negativnem rezultatu referendumov za vladne predloge zgodi, je le nekoliko podaljšano sprejemanje zakonov, saj bo pač v teh primerih treba najti malo drugačen celofan za isti paket. Sicer bo pa za to že dovolj časa v samih pripravah na referendume, ker je malo preveč optimistično, da bi se res izvedli vsi trije hkrati (čeprav v Sloveniji ni nič več nemogoče). Tako bomo Slovenci naslednje leto lepo zaposleni z referendumi in pripravami nanje, potem bo pa itak že čas za državnozborske volitve. Ko bodo, če bodo, kdaj še pokrajinske volitve, bomo pa itak vsako leto letali nekaj obkroževat; na koncu koncev niti ne bo večpomembno, ali bo šlo za referendum ali za kakšne volitve...

V tem kontekstu sploh ni tako slaba ideja, da bi na upravnih enotah in sedežih občin odprli stalno volilno-referen-dumsko pisarno, vmes pa samo objavljali časovne termine za različne referendume in volitve, ker pač ne bi bilo potrebno, da se vse zgodi v enem dnevu. Brez dvoma bi nas to stalo manj, rezultat bi bil isti kot zdaj, edino vprašanje je, s čim bi se potem ukvarjali politiki, ker velike volilne in referendumske kampanje inprotikampanje ne bi prišle več do izraza...

SM

MO Ptuj je oktobra pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za dominikanski samostan, za prvo fazo njegove ureditve, ki naj bi jo dokončali do leta 2012. Za izdajo so pridobili soglasje stroke, aktivnosti so tekle pospešeno, da ne bi zamudili roka za prijavo za pridobitev evropskih sredstev. Za ureditev dvorane v cerkveni ladji in pomožnih prostorov bodo potrebovali okrog 5,3 milijona evrov, okrog 1,5 milijona pa naj bi stala ureditev prostorov za selitev arheološke dediščine iz cerkvene ladje in depojev v nekdanje prostore uprave KK Ptuj, fazno urejanje oziroma celotna ureditev novih prostorov arheološkega muzeja pa bo po oceni arheologa Ivana Žižka stala okrog sedem milijonov evrov saj bodo morali prenesti kar 1,2 milijona artefaktov, v bodočnosti pa še primerke iz Centra za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru mariborske enote ZVKDS.

Kot je ptujski župan Štefan Čelan na tiskovni konferenci večkrat poudaril, se bodo najprej lotili selitve muzejskih zbirk v nove prostore, ki jih bodo pridobili z zamenjavo stavb in zemljišč s PS Perutnina, s katerim je glede tega že vse usklajeno, mestni svetniki bodo o tem odločali na seji, ki bo 6. decembra,

predvidoma v jeseni 2011 pa se bodo začela gradbena dela v cerkveni ladji. Idejne rešitve za potrebne adaptacije pripravlja Enota, d. o. o„ da bi prišli do takšnih rešitev ki si jih arheološka stroka želi. Kljub temu se med stroko, ki se je v velikem številu udeležila novinarske konference, pojavljajo številni pomisleki, ali je mogoče v tako kratkem času opraviti vse skupaj, urediti nove prostore za arheološko zbirko in jo tudi preseliti. Ptujski župan Štefan Čelan je prepričan, da je to mogoče, tudi ob pomoči »25 tisoč občanov MO Ptuj«. Pomisleki in vsi strahovi stroke izhajajo iz nekaterih odločitev v preteklosti, zaradi katerih se je izgubila vinarska zbirka. V mestu se zavedajo, da ptujska arheologija potrebuje mnogo večji prostor, v prvi fazi bodo pridobili okrog 4000 m2 površin, v dominikanskem samostanu imajo trenutno 1500 m2. Selitev na Muzejski trg je šele začetek nekega novega obdobja ptujskega arheološkega muzeja, ki bo v prihodnjih letih le še pridobival na pomenu, da bo to neprecenljivo kulturno bogastvo lahko predstavljeno tako, kot mu pritiče.

Z načrtovano prenovo bo cerkvena ladja v dominikanskem samostanu dobila nazaj svojo obliko in formo ter kulturno vsebino, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je ob tem povedal, da je Ptuj v preteklosti doživel dve katastrofi, porušitev minoritska cerkve, še večji

barbarizem pa je bila preureditev dominikanskega samostana s številnimi posegi in prezidavami. Stroka oziroma pristojne službe za varstvo kulturne dediščine bodo pozorno spremljale obnovo dominikanskega samostana. Kakor je povedal Robert Peskar, konservatorski svetovalec iz Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Novo mesto, je bil za posege v dominikanskem samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1230 in ukinjen leta 1786, leta 1926 ga je odkupila Občina Ptuj, del so spremenili v stanovanja, večji del pa namenili muzeju, imenovana široka delovna skupina, v ta namen so opravili predhodne raziskave, ki pa še niso v celoti dokončane, še vedno pa v obsegu, da je bilo mogoče izdati dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. V kulturnovarstvenem soglasju so določili še posamezna določila v zvezi s posameznimi najdbami, ki jih še pričakujejo. Od dosedanjih najdb je Peskar posebej izpostavil odkritje upodobitve sv. Antonina iz konca 16. stoletja, ki je v 15. stoletju živel v Firencah. Bil je pobudnik ustanovitve prve knjižnice v Evropi, ki je bila dostopna tudi širši javnosti. Pri dosedanjih izkopavanjih v notranjosti in okolici cerkvene ladje so naleteli tudi na pomembne arheološke ostaline, med drugim arheološke plasti vse do zgodnje antike. Če bo projekt izve

den skladno z vsemi določili, kulturnovarstvenimi pogoji, bo obnovljen dominikanski samostan dostojno počastil laskavi naziv Evropske prestolnice kulture. Ureditev kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu je verjetno najprimernejša in najbolj podobna nekdanji historični vsebini. Bolnišnica, vojašnica, arheološki muzej, socialna stanovanja so vsebine, ki v takšen izjemen kulturno-zgodovin-ski spomenik ne sodijo, pa je povedal Milan Tomac iz Enote, d. o. o.

V zvezi z ureditvijo Stare steklarske (Insula) v Center sodobnih kultur je Srečko Štajnbaher, vodja Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor, dejal, da so že pred umestitvijo tega projekta v to območje imeli pripravljen konservatorski načrt na zalogo, zato so lahko postopki stekli veliko hitreje. Za samo natečajno rešitev so pripravili kar 26 točk usmeritev, zadovoljen je s potekom usklajevanj z investitorjem in projektantom, v kratkem pričakujejo projekt v soglasje. V prvi fazi obnove Stare steklarske delavnice naj bi pridobili okrog 2200 m2 neto uporabnih površin, med temi bosta dve dvorani, večja s 230 sedeži, manjša s 120 sedeži. Lovrenc Cvetko iz Arhilinka je povedal, da bodo v teh dneh pričeli pridobivati soglasja.

MG

Foto: Črtomir Gonik

Nove prostore za ptujsko arheološko zbirko naj bi uredili v nekdanjih prostorih uprave Kmetijskega kombinata in nekdanje gostilne Novi svet ter v bivši komandi ptujske vojašnice.

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Ptuj • Pogovor z Mojco Senčar, predsednico slovenske Europe Donne

„Dan, ki ga ne preživiš lepo, je izgubljen ..."

Članice ptujskega kluba Soroptimist so 21. oktobra v Park hotelu na Ptuju organizirale srečanje s prim. Mojco Senčar, dr. med., predsednico slovenske Europe Donne, izjemno pomembne organizacije civilne družbe, vključene v evropsko zvezo ED, in veliko borko za boj proti raku na dojkah. Ta povezuje 45 držav z enim samim ciljem - vsem ženskam zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk, njegovo najboljše zdravljenje in rehabilitacijo po bolezni. Podatki kažejo, da za rakom dojk vsako leto v Sloveniji zboli več kot 1100 žensk. Slaba ozaveščenost, k zdravniku prvič pride 50 odstotkov žensk z napredovano boleznijo, je glavni razlog, da jih preveč umre. Zato je ozaveščenost še kako pomembna, k izboljšanju stanja na tem področju pa prispevajo tudi številne aktivnosti, ki jih v zvezi s tem vodijo v civilni družbi ob 15. oktobru - dnevu zdravih dojk, letošnji je potekal pod sloganom Zdravje dojk je tvoja odgovornost, in mesecu oktobru, ki je mesec boja proti raku na dojki.

Pogovor s prim. Mojco Senčar, izredno pogumno borko proti raku na dojkah, ki ga je tudi sama prebolela, in Slovenko leta 2005, ki izhaja iz Ljutomera, na kar je še posebej ponosna, je vodila Tjaša Mrgole Jukič. »Spadam v ta del Slovenije, v katerega se pogosto vračam,« pravi. V imenu kluba je udeleženke pozdravila predsednica Tanja Tučič, ki je ob tej priložnosti tudi na kratko predstavila delovanje kluba v dobro okolja, ki bo v letu 2011 praznoval 10-letnico uspešnega dela. Aktivno pa se bodo vključile v zbiranje sredstev za nakup digitalnega mamografa za potrebe ambulante za bolezni dojk v ptujski bolnišnici. Kljub temu da v Sloveniji deluje že nekaj vrhunskih centrov za bolezni dojk, bodo ambulante, kakršna je ptujska, še vedno zelo potrebne, pravi Mojca Senčar.

Mladost je preživela v Ljutomeru, kjer je imel njen oče trgovino. Osnovno šolo je končala v Ljutomeru, gimnazijo v Mariboru, kjer je obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo, leta 1958 je matu-rirala na obeh šolah. Igrala je klavir. Če bi ji spodletelo pri študiju medicine, ki je izjemno težak, bi še vedno lahko bila učiteljica klavirja, je povedala. Leta 1957 se je cela družina preselila v Ljubljano. Od prelepe Prlekije so se poslovili s težkim srcem. Že v zgodnji mladosti je sanjala o tem, da bo pomagala ljudem. Neizmerno je bila srečna, da se ji je želja postati zdravnica uresničila. Študij je končala pri 24 letih, vmes je tudi dvakrat rodila. S pridnostjo in dobro voljo se da vse narediti, je prepričana. Profesorji so ji šli zelo na roke, na vaje je lahko prišla takrat, ko je imela varstvo za otroke. »Kar hoče ženska, hoče bog, pravijo, jaz sem to hotela,« je povedala. Odločila se je anesteziologijo, ki jo je opravljala že med študijem. Kot študentka je pomagala pri porodih pri znanem ginekologu prof. Novaku. Takrat je bila moderna analgezija, lajšanje obporodne bolečine z dušikovim oksidulom. Službe ni bilo lahko dobiti. Na onkološkem inštitutu je primanjkovalo anestezistov, zato so jo z veseljem sprejeli.

Staž in specializacijo je opravljala sočasno. Anestezija je ena najtežjih in najkompleksnejših vej medicine. Kot anesteziologinja je pričela delati v času, ko so zdravniki prevzemali vodenje aneste-ziologije. Do takrat je bila v rokah medicinskih sester. »Veliko moraš vedeti, od tebe je marsikaj odvisno, ti si tisti, ki moraš pripraviti bolnika tako, da operater lahko izvede poseg. Velikokrat so operirali hudo obolele bolnike, tudi tiste, ki so imeli malo možnosti za preživetje, ker je tistih pet odstotkov možnosti za preživetje zanje pomenilo sto odstotkov; namreč, če jim jih ne bi dali, ne bi imel nobene možnosti. Za človeka je vedno treba narediti vse, kar je v naši moči,« pravi Senčarjeva. Imamo samo eno življenje, zanj se splača narediti vse. Šele z razvojem anesteziologije so se lahko razvile tudi druge veje medicine, kjer je ta nujno potrebna.

Ko zboliš, te razsuje kot vsakega drugega ...

»Ko zboliš za rakom, ti ne pomaga niti to, da si zdravnik, da poznaš bolezen, razsuje te kot vsakega drugega človeka,« je odkrito povedala Mojca Senčar. Veliko zdravnikov, ki so delali na onkološkem inštitutu, je zbolelo za rakom. Stara je bila 41 let, sin je pravkar maturiral, hčerka je bila mlajša. »Nikjer nisem videla nobene svetle točke, bila je ena sama črnina, zelo hitro pa sem si rekla, borila se bom, želim, da tudi hči maturira. Danes imam velike otroke in sedem krasnih

vnukov. Od takrat, ko sem zbolela, pa je minilo skoraj trideset let, je o svoji izkušnji z rakom povedala Mojca Senčar. Kljub svoji bolezni se je upokojila pri polni delovni dobi, od tega je deset let. Vabil, da bi delala v humanitarnih društvih, je bilo veliko še v času, ko je delala na onkološkem inštitutu. Ob delu anestezistke, ki je zahtevalo maksimalno koncentracijo in popolno predanost, nekatere operacije so trajale tudi dvajset ur, otrocih in družini ni imela časa, da bi lahko delala še kaj drugega. Ko se je upokojevala, ni razmišljala o tem, kaj bo delala, ko ji ne bo treba več v službo, prepričana je bila, da je prišel čas, ko bo imela več časa tudi zase. V Europi Donni so jo prepričali, sama pravi, da se je nekako čutila odgovorno, da prevzame njeno vodenje. Ima veliko onkološkega znanja in lastno izkušnjo. Vse resnične težave bolnic z rakom na dojki in drugih bolnikov z rakom pa je spoznala šele takrat, ko se je začela ukvarjati z zagovor-ništvom bolnikov. Verjetno so se njej, ko je zbolela za rakom dojk, vrata odpirala drugače, pove. Nekdo v tej krizi izgubi službo, potem pa zboli še za rakom, kaj naj naredi. »Izjemno pomembno je, da tisti, ki imamo znanje in možnosti tem ljudem stojimo ob strani,« poudarja Mojca Senčar. Europa Donna je za Mojco Senčar ena najpomembnejših organizacij v evropskem prostoru, ustanovljena je bila leta 1994, z enim samim ciljem, da se vsem ženskam v evropskem prostoru zagotovijo enake možnosti za obravnavo raka

dojk. Gre za bolezen, ki nezadržno narašča. Vsako leto se število obolelih poveča za tri do pet odstotkov. V Sloveniji najmanj trem ženskam na dan na novo odkrijejo raka na dojkah. Plačujemo davek civilizaciji, zato je tako zelo pomembno nekaj narediti za osveščanje žensk. Rak dojke je danes vedno bolj ozdravljiva bolezen, če je odkrit zgodaj. Slovenska Europa Donna je bila ustanovljena leta 1997, prav tako kot evropska si prizadeva, da bi imele vse ženske enake možnosti za obravnavo raka dojk. Za osnovni cilj pa si je zadala osveščanje o raku na dojkah. Slovenkam ni v čast, da se jih 50 odstotkov prvič pri zdravniku oglasi, ko je rak na dojkah že zelo napredoval. Zato so pomembna predavanja, svetovalni telefoni, različni dogodki, bolnicam pa pomagajo tudi pri odločanju o načinu zdravljenja, pri pridobivanju drugega strokovnega mnenja, pri težavah pri kemoterapiji, pri vračanju v socialno življenje. Ženskam, ki so prebolele raka na dojkah, so v veliko pomoč tudi skupine za samopomoč pri Društvu onkoloških bolnikov, skupaj jih je v Sloveniji 19. Pri slovenski Europi Donni teh skupin niso ustanavljali, imajo pa posebno skupino za mlade, saj na žalost bolezen prizadeva vse mlajše. Njena najmlajša bolnica je bil stara 17 let. V Sloveniji za rakom na dojkah letno zbo

li 62 žensk, starih manj kot 40 let. Mnoge med njimi še nimajo družin, so na začetku kariere ali imajo manjše družine. Zaradi njihove bolezni je partnerska zveza na hudi preizkušnji, zato pogosto razpadejo. Takšne ženske imajo povsem druge probleme kot tiste, ki za to boleznijo zbolijo kasneje. Europa Donna je neke vrste most med bolniki in stroko. Ko zboliš, se še ne moreš boriti za svoje pravice, zaradi čustvene prizadetosti tudi drugače reagiraš in nisi objektiven. Slovenska Europa Donna ima predvsem nalogo vplivati na zdravstveno politiko. Še vedno ni zaživel organiziran presejalni program Dora po celi Sloveniji, v okviru katerega se na pregled dojk vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti, ker se v tem obdobju odkrije največ raka, da bi se odkrile že majhne netipne spremembe raka dojk. Dokler pa ta program še ni razvit, imajo ženske v Sloveniji pravico, da vsaki dve leti dobijo napotnico od svojega izbranega zdravnika ali svojega ginekologa za mamografijo, četudi z rednim mesečnim samopregledovanjem ne odkrijejo ničesar. Zdravljenje se prilagodi vsaki ženski posebej glede na to, kakšen tumor ima, glede na njene lastnosti. Posebej je Mojca Senčar opozorila na pomen rednega mesečnega samo-pregledovanja dojk, ki mora biti za vsako žensko neke vr

ste mesečni ritual, sedmi ali osmi dan po začetku menstruacije dokler jo še imajo oziroma na en izbrani dan v mesecu, lahko tudi prvega v mesecu, ko pride pokojnina na primer. Že v srednji šoli bi morala dekleta vedeti o tej bolezni, ne da bi jih strašili, pa tudi fantje, saj tudi moška populacija oboleva za rakom na dojki, čeprav veliko redkeje.

Mojca Senčar pravi, da je skrb za zdravje naša dolžnost. V Sloveniji se veliko premalo naredi za preventivo. Rak je v nenehnem porastu, če bomo živeli do 75. leta oziroma 80. leta, bo vsak tretji Evropejec zbolel za rakom, vsak četrti pa bo za rakom umrl. S pametnim načinom življenja bi lahko 30 odstotkov raka povsem preprečili. Najnovejše študije kažejo, da bi vsakodnevna telesna aktivnost ob vsem drugem morala biti zakon za ohranjanje zdravja in tudi za vse, ko zbolijo. Zelo pomembna pri vsem tem pa sta tudi pozitivna naravnost in veselje do življenja, ki krepita imunski sistem, ki se mora boriti proti bolezni. Mojca Senčar bi evropski direktivi v Sloveniji dodala še obvezno dozo smeha, Slovenci smo se pozabili smejati. Sama je vedno dobre volje, veseli se vsakega novega dneva. Dan, ki ga ne preživiš lepo, je izgubljen. Žal pa do tega spoznanja ljudje pridejo šele, ko se jim nekaj hudega zgodi.

MG

Lenart • S 1. seje občinskega sveta

»Sončni« začetek novega mandata

28. oktobra so se na konstitutivni seji sestali novi svetniki lenarškega občinskega sveta s staro-novim županom mag. Janezom Krambergerjem na čelu.

V minulem tednu so se na konstitutivnih sejah sestali v več slovensko-goriških občinah, in sicer v Benediktu, pri Sveti Trojici in Svetem Juriju v Slovenskih goricah, jutri pa bo prvič zasedal občinski svet v Cerkvenjaku in v četrtek pri Sveti Ani.

Pa-Lenart 1. seja. Nov lenarški občinski svet sestavljajo večinoma novi obrazi.

Lenarški občinski svet sestavlja 15 svetnic in svetnikov, iz prejšnjega mandata so ostali štirje: Emilija Šuman (DESUS) in Marija Zlodej (SLS), ki sta tudi edini predstavnici ženskega spola v svetu, ter Marjan Bezjak (SDS) in Jožef Kramberger (SLS).

Družbo jim delajo še Franci Ornik (SLS), Dejan Kramberger, Damir Jelenko in Marko Šilec (SDS), Maksimilijan Šu-man (NSl), Danijel Kovačič (LDS), Leopold Hameršak (DESUS), Karl Vogrinčič in Gorazd Kurnik (Lista Ivana Vogrina) ter Saša Tomažič in Feliks Javornik (SD) - slednji je bil tudi kandidat za župana na minulih volitvah.

Novoizvoljeni svetniki so se tako na seji, ki jo je vodil najstarejši med njimi, Saša To-mažič, sprva seznanili z glasovalnimi napravami, nato pa prisluhnili poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana. Njen predsednik, Martin Bre-

znik, je povedal, da je v občini Lenart glasovalo 3592 volivcev (od tega je bilo 22 glasovnic neveljavnih) in da je bila volilna udeležba 57,6-od-stotna. Janezu Krambergerju so volivci namenili 1818 glasov ali 50,92 odstotka, Ivanu Vogrinu 1616 glasov ali 45,27 odstotka in Feliksu Javorniku 136 ali 3,81 odstotka.

15 mandatov je dobilo sedem list, in sicer štiri mandate SDS, tri SLS, po dva SD, DESUS in Lista Ivana Vogrina ter po enega N.Si in LDS. Ker ni bilo nobenega zadostnega števila preferenčnih glasov, so se mandati podelili po vrstnih redih, ki so jih nanizale liste.

Lenarčani so volili tudi v svete krajevnih skupnosti, v lenarškega so se tako uvrstili Darinka Čobec (SD), Leopold Hameršak (DESUS), Gorazd Voglar (SD), Jožef Muršec (SLS), Jožef Zemljič (DESUS), Danijel Zemljič (SDS), Janez Komperšak (SLS), Vincenc Rop (SLS), Helena Dolajš

(SLS), Mitja Krajnc (SLS), Jožica Kramberger (SLS), Andreja Bunderla (SLS), Karel Rokavec (SLS), Marjan Žnu-derl (SLS) in Franc Shonwet-ter (SLS).

Svet krajevne skupnosti Voličina pa v novem mandatu sestavljajo Boštjan Fekonja (SDS), Dejan Kramberger (SDS), Renato Kocber (SLS), Natalija Strgar (SDS), Feliks Kocbek (SLS), Jelka Lešnik (LDS), Viktor Kraner (SLS), Mirko Ornik (SDS), Zvonko Čuček (SLS), Janko Trinkaus (SLS) in Peter Golob (SLS).

Vse liste v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Naslednja točka na dnevnem redu prve seje je bilo imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Po odmoru je predsednik komisije sporočil, da do

sklica seje ni bilo nobenih pritožb in predlagal potrditev mandatov kar se je nato tudi zgodilo.

Potem je sledila slovesna županova prisega. Prvi mož občine je ob tem povedal, da je začetek mandata pospremilo lepo vreme in da pričakuje, da bodo tudi prihodnja leta v znamenju te simbolike. »Nadaljevati želim uspešno delo. Moja želja je, da bi v tem letu sprejeli proračun, nadaljevali že začete projekte ter si začrtali nove vsebine,« je dodal in poudaril, da sta trenutno v teku dva velika projekta, in sicer izgradnja vodovoda v Voličini in rekonstrukcija kulturnega doma v Lenartu. Nadaljeval je še, da tudi v tem mandatu ne želi koalicije ter se zahvalil prejšnjim svetnikom in k uspešnemu delu pozval nove.

Na koncu seje so nato imenovali še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za katero so se že prej dogovorili, da bodo v njej zastopane vse liste, ki so dobile mandat v tem občinskem svetu. Člani komisije so tako postali: Damir Jelenko, Emilija Šuman, Danijel Kova-čič, Karl Vogrinčič, Maksimilijan Šuman, Saša Tomažič in Jožef Kramberger.

Polona Ambrožič

Zavrč • Prva konstitutivna seja sveta

Med sedmimi kar pet starih svetnikov

Svet občine Zavrč je na prvi konstitutivni seji potrdil mandate ter imenoval komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo sestavila predlog članov občinskih odborov in komisij.

V skladu s statutom občine Zavrč je prvo konstitutivno sejo občinskega sveta v novi sestavi vodila najstarejša članica občinskega sveta Marta Bo-silj. Potem ko so se seznanili s poročilom občinske volilne komisije o rezultatih lokalnih volitev 12. oktobra, so na predlog komisije za potrditev mandatov potrdili novi mandat županu Miranu Vuku ter novoizvoljenim članom občinskega sveta. Poleg Marte Bosilj iz Goričaka ga sestavljajo še Franc Kelc iz Turškega Vrha, Dušan Bratuša iz Korenjaka, Janko Lorbek iz Pestik, Slavko Pravdič iz Hra-stovca, Dušan Rojko iz Zavrča in Robert Vuzem iz Hrastovca.

Imenovali so tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Marta Bosilj, in jo zadolžili, da pripravi predloge imen za člane posameznih občinskih odborov in komisij. Župan Vuk pa je nov občinski svet, v katerem je kar pet prejšnjih svetnikov, seznanil tudi z nekaterimi aktualnimi dogodki v občini. En največjih je zagotovo izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema v delu naselij Goričak in Hrastovec. Po projektantskih predračunih naj bi celotna investicija veljala okoli 982.000 evrov, sredstva zanjo pa naj bi delno zagotovili iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

OM

Foto: M. Ozmec

Nov svet občine Zavrč, (z leve) stojijo: Dušan Rojko, Dušan Bra-tuša, župan Miran Vuk, Franc Kelc, in Slavko Pravdič; sedijo pa Janko Lorbek, Marta Bosilj in Robert Vuzem.

Od tod in tam

Rogoznica • 9. srečanje Kicar poje in igra

Foto: Črtomir Goznik

V gasilskem domu Kicar je bilo 23. oktobra že 9. srečanje Kicar poje in igra, ki so ga organizirali Stari prijatelji iz Kicarja. Udeležile so se ga skupine ljudskih pevcev, godcev in plesalcev od blizu in daleč, ki so s svojimi nastopi dodobra ogrele občinstvo, kije dvorano kot vedno doslej napolnilo do zadnjega kotička, Stari prijatelji iz Kicarja, pevke KUD Antona Slodnjaka Juršinci, harmonikar in pevec Aljaž Hliš iz Leskovca, pevke KD Mandrač Koper, folklorna skupina KD Mandrač Koper, pevci Mejaši društva Kocil Leskovec, tamburaši kUd Franceta Prešerna Videm, KUD Cvetlinski zvon iz Cvetlina, gorički Lajkoši Zgornji Petrovci in Haloški muzikanti s prijateljem Jankom. Za razliko od prejšnjih let, ko so k pesmi in glasbi dodali še skeče, so se letos odločili za nastop Vedrana Franca Husarja iz Murske Sobote s pesmimi iz prekmurskega življenja. Kot je povedal idejni oče srečanjaJanko Kocmut, so se na nek način želeli zahvaliti zvestemu občinstvu. Z mislimi pa so že na desetem srečanju, ki bo v letu 2011, ki bo že zaradi jubileja posebej slovesno. Na letošnjem srečanju so se s priznanjem zahvalili PGD Kicar.

MG

Prlekija • Obisk iz Katarja

Minule dni sta ljutomersko gimnazijo Franca Miklošiča obiskala predstavnika Qatar debate iz Dohe in se seznanila z dejavnostjo debate, ki jo v Katarju šele uvajajo. Hotela sta izvedeti, kako srednješolci v Ljutomeru vodijo debatni klub in kje dobijo literaturo ter strokovnjake, ki debaterje izobražujejo. Ob tej priložnosti sta si Katarca ogledala prostore šole in bila prijetno presenečena nad njeno opremljenostjo. Zadržala sta se tudi pri pouku matematike, angleščine in kemijskih vajah, vodji slovenskega in angleškega debatnega krožka pa sta ju seznanili z organizacijo in delom debatnih klubov, pridobivanjem članov in njihovim izobraževanjem. Gosta sta bila v Ljutomeru priča izkušnjam učiteljev zgodovine, geografije, kemije, okoljske vzgoje, angleščine in sociologije, kjer sta izvedela, kako debato in debatne tehnike uporabljajo pri pouku ter kakšni so odzivi in rezultati dijakov. Seznanila sta se tudi z delovanjem debatnega pouka na osnovnih šolah in se pri tem srečala z učenci in učitelji v OŠ Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu. Spomladi prihodnje leto bo v Središču mednarodni osnovnošolski debatni turnir, ki se ga želijo udeležiti tudi predstavniki iz Katarja.

Ptuj • Srečanje diabetikov

Ptujsko društvo diabetikov, ki uspešno deluje že 36 let in povezuje več kot 720 sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoža, bo novembrske aktivnosti začelo s tradicionalnim srečanjem ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni. Povezalo ga bo s strokovnima predavanjema in priložnostnim kulturnim programom, ki bo 6. novembra ob 9. uri v restavraciji Gastro na Ptuju. Diabetologinja Tončka Trop bo govorila o povišani telesni teži in diabetesu, medicinska sestra iz diabetične ambulante Hajdina pa o telesni aktivnosti in sladkorni bolezni. Predsednica društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja bo v soboto predstavila tudi osnutek programa dela za prihodnje leto in povabila k aktivnostim, ki jih bodo izpeljali še do konca letošnjega leta. Hkrati bo tudi povabila na že tradicionalne polurne pohode, ki jih bodo ob letošnjem mednarodnem dnevu sladkorne bolezni izvedli 12. novembra na Ptuju, v Dor-navi in Vidmu.

MG

Foto: NS

Destrnik • S konstitutivne in izredne seje

Začeli v sejni sobi, zaključili na pokopališču

Čeprav je naslov dobesedno točen in resničen, se na srečo na Destrniku ob prvem sklicu nove sestave občinskega sveta ni zgodil noben pretep, ki bi sodil v črno kroniko. Prav nasprotno (in celo proti pričakovanjem) so se svetniki z županom, sicer s pogledi nekoliko izpod čela, mirno prebili skozi vse točke prve konstitutivne in takoj zatem izredne seje, na pokopališču pa so končali zato, da so se z rožami in cvetjem poklonili dnevu mrtvih.

Foto: SM

Konstitutivna seja novega destrniškega občinskega sveta je, razen manjše praske med Pukšičem in Vindišem, minila mirno - na koncu so si celo nazdravili, kar je oz. bo zelo verjetno edinstven arhivski posnetek v tem mandatu...

Konstitutivna seja, kot rečeno, je minila brez posebnosti. Najprej jo je vodil najstarejši svetnik Vladimir Vindiš in po prvih točkah so svetniki soglasno potrdili mandate vseh izvoljenih svetnikov in svetnic ter župana. Pri zadnji točki, ki se je nanašala na imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, pa je po prevzemu županske verige vodenje prevzel dosedanji in novoizvoljeni župan Franc Pukšič, ki je vse zbrane najprej pozdravil in jim čestital ob izvolitvi: „Upam, da bomo delali v skladu z željami naših občank in občanov kot doslej v vseh prejšnjih štirih mandatih, ko sem županoval. Program naložbenega razvoja občine je pripravljen, seveda pa bo za izvedbo treba zagotoviti primerna sredstva. To ne bo lahko, saj se večji delež primerne porabe zaradi vedno večjih obveznosti praktično porazdeli že vnaprej; za naložbe tako ostaja dobrih 30 % denarja. Ne želim si, da bi se v bodoče šli politikant-stva, ampak bomo v javnosti ostali prepoznavni kot uspešna občina."

Potem je Pukšič predlagal, da naj svetnice in svetniki predlagajo članstvo mandatne komisije. Prvi se je oglasil Ivan Hauptman in predlagal Branka Zelenka za predsednika, Uršo Zver in Zdenka Zorca pa za člana. Iz vrst opozicijskih svetnikov pa se je oglasila Simona Lacko in pre

dlagala, da naj bodo v komisiji tisti svetniki, ki so na volitvah prejeli največ glasov: Ivan Slu-kan, Vladimir Vindiš in Branko Horvat. Pukšič je dal prvi predlog na glasovanje, in ker ga je potrdilo sedem svetnikov, nihče pa ni bil proti, drugi predlog ni bil upoštevan.

Takoj zatem pa je župan najavil, da po odmoru petih minut sklicuje prvo izredno sejo, namenjeno zgolj temu, da sprejmejo sklepe o formiranju štirih izrednih komisij. Temu predlogu se je zoper-stavil Vladimir Vindiš s pojasnilom, da je za sklic izredne seje potrebno vsaj tri dni, tokratna izredna seja pa je bila sklicala šele v tem trenutku. Pukšič je odgovarjal, da se iz

redne seje v izrednih primerih, kot so naravne katastrofe ipd., lahko sklicujejo tudi „ad hoc" in še dodal, da bi res lahko sklepe o formiranju sprejeli tudi na korespondenčni seji naslednji dan, vendar se mu to ne zdi smiselno, če so zdaj pač že vsi skupaj. Vindiš je poskusil še drugič: „Ne primerjajte izrednih sej zaradi izrednih razmer z današnjo! To je neumestno, saj se ni zgodila nobena ujma! Osebno menim, da gre za prepomemb-no zadevo, da bi jo sprejemali kar zdaj, na hitro!"

Na tej točki je Pukšič dvogovor na kratko zaključil, da kot župan sklicuje izredno sejo čez pet minut, na njej pa ne bodo imenovali članov

izrednih komisij, ampak le sprejeli sklepe, da se lahko ustanovijo, medtem ko se bodo člani imenovali na naslednji redni seji. Tako se je potem tudi zgodilo; svetniki so soglasno potrdili vse štiri sklepe za ustanovitve komisij za odlikovanja in priznanja, za pripravo praznovanj, za elementarne nesreče in še svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

V petih minutah je bila izredna seja končana, sledila pa je skupna zdravica novega občinskega sveta z županom in člani občinske uprave. In čisto zares so prav vsi dvignili kozarce ... Potem pa so se šli skupaj poklonit umrlim na domačem pokopališču.

SM

Ptuj • Županove čestitke

Zmagovalna ekipa civilne zaščite MO Ptuj

V Mestni hiši na Ptuju so se 20. oktobra zvrstili trije sprejemi. Ptujski župan Štefan Čelan je čestital tudi ekipi prve pomoči civilne zaščite MO Ptuj.

Ta ekipa je namreč na 16. državnem preverjanju uspo

sobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega

križa Slovenije v konkurenci trinajstih ekip osvojila prvo mesto, s tem pa tudi uvrstitev na evropsko tekmovanje. Čestital jim je za vrhunski rezultat, minila bodo desetletja, preden ga bo kdo presegel, je povedal. Še posebej pa ga veseli, da je skupaj z njimi to delo izjemno resno vzela tudi mentorica Rozika Ojsteršek. To je tudi dokaz več, da jim ne gre samo za rezultat, da so preprosto ljudje, ki se zavedajo, da gre v

primerih, ko je potrebna njihova pomoč, pogosto za sekunde. Če nisi usposobljen, je lahko vsak sekunda usodna. Želi si tudi, da bi imeli čim več posnemovalcev. Na letošnjo zmago in sprejem v Mestni hiši pa bo člane zmagovalne ekipe (Matjaža Antoniča, Mirana Arnuša, Boštjana Krajnca, Danila Kuzma, Janija Fridla, Miho Ciglarja in Tomaža Bombe-ka) spominjalo tudi županovo spominsko darilo.

F MG

Pa brez zamere

Hannu, 2. del

Nadaljevanje zapisa o naključjih življenja

(Pred branjem tistemu delu bralstva, ki si ni prebralo prvega dela tega zapisa, ki govori o tem, kako sem po naključju srečal mesto, ki mi je bilo namenjeno, svetujem, da ga preberejo - objavljen je bi v prejšnji rubriki na tem istem mestu.)

Tisti torek zvečer, bil je pustni torek, sem sedel v polni sobi domačega gostišča pivovarne Klosterbrdu, najstarejše v Bambergu (deluje od leta 1533), ter si delal zapiske in ocene njihovega piva (da, tudi pivo je mogoče degustirati in ocenjevati prav tako kot vino, saj je tudi piva veliko vrst in stilov, ki jih resda v naši deželi, kjer prevladujeta zgolj dve znamki, večina ne pozna), sem zaslišal glas natakarice, ki je nekoga napotila k mizi, za katero sem sedel, in pri kateri je bilo prosto še eno mesto. Malce za tem je pristopil zajeten možakar v sredini petdesetih in vljudno vprašal, ali sme prisesti. Seveda sem odgovoril pritrdilno, nato pa se zatopil v svoje zapiske o pivu in Bambergu.

Ko sem tako nadaljeval s svojimi noticami, sem nenadoma opazil, kako možakar z zanimanjem opazuje moje početje. Njegov dobrohoten pogled, ki je dobrodušnemu obrazu, poraščenemu z bradico, dajal še bolj priljuden izraz, je vse bolj pogosto uhajal k mojim zapiskom; a ko sem ga pogledal, je hitro in plaho umaknil pogled, kot da bi ga bilo sram, da s svojo radovednostjo tako "nevljudno" (kot je to zagotovo pojmoval sam) moti moje početje. Hkrati pa me je tudi on s svojopojavo in očitnim študioznimpristopom k pivu začel zanimati, da sem ga po nekaj minutah pobaral, ali tudi njega zanima pivo. Odgovoril mi je, da slabo govori nemško, saj ni od tod, tako da sem ga vprašal, ali bi pogovor nadaljevala v angleščini. Bil je za in tako sem izvedel, da prihaja s Finske, da je osnovnošolski učitelj in da je tukaj na dopustu. Ko je iz nahrbtnika potegnil še enak vodič po nemških pivovarnah, kot sem ga pri sebi imel tudi sam, je bilo najino prijateljstvo "zacementirano" tako trdno, kot da sije bilo usojeno.

V tistem večeru sva nato še dolgo v noč razpravljala o vsem mogočem; povedal mi je tudi, da ga imajo njegovi kolegi za malo trčenega, ker vsak možen dopust (šolske počitnice) izkoristi za potovanja, a njemu je za to prav malo mar, saj rad potuje in spoznava svet (bil je res že skoraj povsod). Hkrati pa ima rad tudi vrhunsko pivo, zato mu je Bamberg še posebej pri srcu. Poslušal sem ga, se smejal in preprosto užival v prisrčnosti, vljudni odkritosti in ne-pokvarjenosti tega finskega možaka. Pripovedoval sem mu tudi svoje zgodbe in on meje prav tako poslušal in se smejal ter modroval z mano. Naslednji dan sva potem skupaj obiskala še nekaj bamberških znamenitosti in izmenjala marsikatero modro in zabavno, preden sem se moral posloviti in s težkim srcem zapustiti Bamberg ter tega fascinantnega in toplega človeka. Seveda sva se dogovorila, da bova ostala v stiku preko spletne pošte in mobilnih telefonov, a vseeno me je na poti nazaj v Frankfurt na vlaku preveval izredno žalosten in prazen občutek - o, kako bi še ostal dan ali dva, užival v mestu, kije sedaj bilo že "moje mesto", ter v prijetni družbi Hannuja. A žal sem moral na pot.

Minilo je poletje 2009 in prišla je jesen, ko sem v Bamberg popeljal nekaj svojih prijateljev, ki sem jih navdušil s pripovedmi o tem mestu. Pa smo tako sedeli v eni izmed zgodovinskih pivnic (ki niso velike hale, tako kot v Munchnu, ampak prej podobne domačim krčmam, kot smo jih imeli pri nas pred dvesto in več leti), ko sem se spomnil in Hannuju poslal sms z lepimi pozdravi in željo, da bi tudi on bil sedaj tukaj in spil pivo ter razdrl kakšno modro z nami. Kakšno presenečenje, ko sem takoj prejel povratni sms! Čeprav se nisva pred tem dogovorila prav nič in on ni vedel za moje načrte, jaz pa ne za njegove, je ta fascinantni možak s Finske takrat prav tako bil v Bambergu in degustiral pivo v eni izmed drugih oštarij! Kakšno veselje! Kakšna usoda! Seveda sem družbo takoj dvignil na noge in jih popeljal v to oštarijo, da se spet srečam s svojim dragim prijateljem; ko so ga videli, so ga zaradi njegove pojave takoj krstili za "Babbo Natale" (kar je italijansko poimenovanje za božička) in čudovit popoldan seje raztegnil še dolgo v noč. Kakšno naključje!

Z Hannujem se potem nisva videla vse od takrat - dokler mi pred mesecem dni ni poslal sporočila, da za oktobrske šolske počitnice načrtuje izlet v Italijo ter da bo prispel na tržaško letališče in ostal v Trstu dan ali dva, tako da bi se morda, če mi ni odveč (še zmeraj je prav prisrčno vljuden in obziren), lahko kaj videla. Seveda sem ga takoj povabil, da naj, če mu ustreza (tudi sam sem precej vljuden), raje ostane na Slovenski obali, preden se napoti proti Benetkam in dalje, kar je z veseljem sprejel (kot je rekel, je na spletu podrobno preučil Trst in videl, da je to bolj ali manj industrijsko mesto, kar pa ga ne zanima prav nič, kajti raje spoznava naravo, pokrajino in stara mesta). Tako je prejšnjo soboto prispel na tržaško letališče, kamor sem ga šel iskat, nato pa mu dva ni drazkazoval Obalo, pa v kako dobro istrsko oštarijo sem ga povabil in tako dalje, da sem temu fascinantnemu in toplemu možaku s severa Evrope ter mojemu dobremu prijatelju kar najbolje skušal prikazati ta delček Slovenije. Na koncu, preden je odrinil proti Benetkam, sva se poslovila s krepkim objemom in stiskom roke ter si obljubila, da se kar najhitreje spet ponovno snideva.

Kakšno mesto, kakšen človek! Kakšna usoda, kakšno naključje! Gregor Alič

Ormož • Poučna predavanja za uspešnejše starševstvo

Pravljično starševstvo

V Hotelu Ormož poteka sklop osmih predavanj z naslovom Pravljično starševstvo, ki ga organizira Mladinski center Ormož. Medtem ko starši prisluhnejo zanimivim temam predavateljev, so za otroke lahko brez skrbi, saj potekajo tudi sočasne delavnice za otroke in je za varstvo poskrbljeno.

Minuli torek sta predavala Leonida in Albert Mrgole, ki sta predstavila temo Partnerski odnos in vplivi na funkcioniranje otrok. Za to sta tako strokovno kot tudi življenjsko usposobljena, saj sta starša štirih najstnikov. Leonida Mrgole je imagotera-pevtka in refleksoterapevtka, Albert pa sistemski družinski terapevt, psiholog in doktor sociologije. Skupaj vodita zavod Vezal. V zavodu delata partnerske terapije, družinske terapije, skupine s starši, veliko pa delata tudi po šolah z razredi. Trudita se za dvig kvalitete odnosov v družinah. Pri tem pripovedujeta zgodbe, ki temeljijo največkrat na lastnih izkušnjah, pa tudi na izkušnjah iz njunega profesionalnega dela. V Ormožu sta udeležencem povedala, da v partnerstvu funkcioniramo na različne načine, da vanj prinašamo vzorce iz

svoje primarne družine, ko pa v partnerstvo pridejo še otroci, se zgodi, da pritisnejo na naše šibke točke. Krize so neizbežne, a se lahko funkcionalno rešijo ali pa tudi ne. Ko so otroci še manjši po navadi matere prevzamejo vlogo tistih, ki uspešneje rešujejo težave in se pravilno odzivajo. Očetje se ne znajdejo najbolje. To pa ima svoj vpliv na partnerski odnos in z leti prihaja do oddaljevanja in ohlajanja odnosa.

Zanimivo razmišljanje je tudi, da je najstresnejše obdobje za starše tisto, ko so bili sami prikrajšani, ko so odraščali, ko sami niso imeli zadovoljenih potreb, imajo težave zadovoljiti potrebe otrokom. Leonida Mrgole ne verjame, da so veliki otroci veliki problemi. Seveda pa enaki principi ne veljajo za vse. Vsaka družina je sistem zase in funkcionira po svojih

principih; kar je v eni družini lahko zelo uspešno, se lahko v drugi izkaže za zgrešeno, pravi dr. Albert Mrgole. Zato receptov ni. Mrgoletova ver-jameta v vprašanja, zgodbe in možnosti: „Vprašanja, ki človeku pomagajo, da v sebi najde odgovor. Kajti prepričana sva, da ga vsakdo nosi v sebi, vendar ga včasih pač ne zna videti ali ne zmore narediti tistega, za kar sicer ve, da bi bilo prav." Več informacij o teh zanimivih temah najdete na www.vezal.si

Predavanja še niso mimo!

Dosedanja predavanja so bila zelo dobro obiskana, v prihodnjih štirih torkih ob 18. uri pa se napovedujejo še štiri predavanja. Temo Otroci so ogledalo družine in družbe bo predstavila Jelka Rahne, ki bo spregovorila o pomenu pogovora pri reševanju vzgojnih težav, o nasilni vzgoji in njenem vplivu na otroke ter o agresivnem vedenju otrok. Predavanje Adriane Dolinar nosi naslov Pasti sodobne prehrane in kako se jim izogniti, govorilo pa bo o vplivu dehidracije, rafiniranega sladkorja, hidro-geniziranih maščob, hrane, ki zakisa, hrane, ki zastruplja, pesticidih, konzervansih, aditivih, nadomestkih, poživilih, na rušenje imunskega sistema, o vpliv hitrega načina prehranjevanja na naše zdrave in o tem, kaj je zdrava hrana, kako jo prepoznati, kje jo iskati. Za starše manjših otrok bo izjemno zanimiva

tema O cepljenju otrok proti nalezljivim boleznim. Primož Verbič bo spregovoril o načinu delovanja imunskega sistema in cepiv, zakaj je cepljenje problematično, kakšne so alternative cepljenju ter o medicinski in pravni praksi v Sloveniji. Zadnje predavanje pa nosi naslov Moje telo, najin otrok, naš prehod: fiziološki porod in obravnava prednosti fiziološkega poroda, zakon o pacientovih pravicah, različne metode lajšanja bolečin pri porodu, pomen neprekinjenega stika med otrokom in mamo. Predavala bo Irena Šimnovec.

Zima bo s smehom hitreje mimo

Iz MCO pa sporočajo tudi, da še vedno ni prepozno za gledališki abonma 2010/11. V petih mesecih obljubljajo pet komedij, obilo smeha in zabave od novembra 2010 do marca 2011. Prva predstava bo na sporedu že 19. novembra. Gre za stand up komedijo z igralcema Vidom Valičem in Juretom Murkom. V naslednjih mesecih se bodo zvrstile še predstave Svobodni zakon (Tadej Toš & Nataša Tič Rali-jan), Malomeščanska svatba (Igor Rebula, Luka Starc, Nicole Starc, Veronika Zuzič, Jernej Bufon, Emil Bukavec, Alex Vescoli, Ivana Terčon, Jan Sossi, Ilja Bufon), Kosto-lomci (Jurij Zrnec, Sebastijan Cavazza) in Fotr (Lado Bizo-vičar). Cena abonmaja je za dijake in študente 35 evrov, za odrasle pa 45 evrov.

Viki Ivanuša

Ormož • Delavnice za osnovnošolce

Da počitnice ne bodo dolgočasne

Na OŠ Ormož so tudi v počitniških dneh poskrbeli za pestro ponudbo vsebin za svoje učence. Pripravili so jim namreč počitniške delavnice, ob katerih so se lahko sprostili, kaj naučili in tudi kreativno preživeli kakšno dopoldne.

In če mislite, da ga ni učenca, ki bi v počitnicah prostovoljno prišel v šolo, se motite. Kar 50 se jih je vsak dan zbralo na šoli. Delavnice so vodili učitelji, ki so bili ta teden prav tako bolj počitniško razpoloženi in so si izmislili kar nekaj zanimivih zaposlitev za svoje učence. Najbolj obiskana je bila rokometna delavnica, ki je potekala kar tri dni. Sicer pa se je našlo za vsak okus kaj. Tisti bolj ročno spretni so lahko izdelovali konstrukcije ali darilne škatlice. Mladi igralci so se kalili v gledališki delavnici, med umetniškimi vsebinami pa so bile na voljo še

plesna in filmska delavnica, ki je bila zaradi tehnike še posebno zanimiva. Za učence, ki se na vsakem koraku radi naučijo kaj novega, pa je bila na voljo delavnica iz logike in English drama. Mlajši šolarji pa so se udeležili delavnice igre s padalom. Pri delu smo jih ujeli v sredo, ko so izvajali različne vragolije s padalom, poleg tega pa so se zabavali še z žogicami in baloni.

Delavnice so potekale vsak dan med 9. in 12. uro. Sodelujočim učencem so na šoli med delavnico ponudili tudi malico.

Viki Ivanuša

Foto: Viki Ivanuša

Delavnico Igre s padalom sta vodili Dušanka Feguš in Mateja Bru-men Štibler.

Na knjižni polici

I'* | J"1

J

BssSčiP.'

BOKUMCHn

Cuna

BOKUMCHn

Cuna

Ciril Kosmač

Tisti pomladni dan je bil lep, 1910-1980

Uredila Nela Malečkar

Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010

Ob stoti obletnici rojstva pisatelja, prevajalca, dramatika in urednika Cirila Kosmača je pri Mladinski knjigi izšla monografija Tisti pomladni dan je bil lep.

CIRIL KOSMAČ Dokumente, pisma, mtm,'i tisti pomladni dan je bil lep črtice in pričevanja je

uredila Nela Malečkar. Izbor kratkih pripovedi in odlomkov je izbrala dr. Helga Glušič. V pričevanjih so še posebej dragoceni spomini

(Foto: Kajzovar) njegOVill Sodobnikov,

pisma Venu Pilonu so objavljena prvič. Izbrano bibliografijo Cirila Kosmača je prispeval Matjaž Hočevar. Kosmačevo pripovedništvo je v prvi dobi povezano z usodo Primorske pod italijanskim režimom. Socialna opredeljenost je samo ena od značilnosti njegove proze, občutja njegovih literarnih likov so dobrota, resnica, človečnost, lepota. Osebnoizpovedna raven se povezuje z epskim prikazom usod domače doline, katere kronist je samo navidezno, saj spleta zgodbe v osebna in temeljna življenjska spoznanja.

Leta 1906 sta se poročila Marijana Trušnovec in Franc Kosmač, v zakonu se jima je rodilo sedem otrok, dve deklici sta umrli. Ciril je imel starejšo sestro Dragico, dve mlajši sestri Mirico in Ivanko ter mlajšega brata Vladimirja. Rodil se je na Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910. Preživljali so se s kmetijstvom, mati je bila šivilja, oče tudi organist in zborovodja. Po osnovni šoli je obiskoval Alojzijevališče v Gorici, nato se je vpisal na nižjo trgovsko šolo. Pridružil se je tajni organizaciji primorske mladine TIGR in komaj devetnajstleten preživel v zaporu skoraj leto dni. Leta 1931 je prebegnil čez mejo v Ljubljano brez sredstev za preživljanje. Prvo daljšo črtico Hiša št. 14 mu je objavil Josip Vidmar v Sodobnosti in ga za kratek čas rešil bede. Na priporočilo Otona Župančiča je dobil francosko štipendijo za bivanje v Parizu. Ko se je pričela 2. svetovna vojna, je zbežal v Marseille, kjer je živel dve leti v velikem pomanjkanju. Sam se je učil špansko, angleško in rusko, da je lahko bral literarna dela v izvirniku. Med letoma 1942 do 1944 je v Londonu na BBC pripravljal slovenske oddaje, leta 1944 pa se je v Beli krajini pridružil partizanom in urejal Slovenskega poročevalca, ki je bil predhodnik današnjega Dela. Po petnajstih letih v tujini se je vrnil v Bukovco. Oče je umrl v taborišču. Kosmač je s svojo literaturo postavil dolini Idrijce svojevrsten spomenik. Z mesta urednika so ga odstavili, češ da je angleški vohun. 1946 se je poročil, izšla je njegova prva knjiga, zbirka novel Sreča in kruh. 1948 so po njegovem scenariju posneli prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. Zanj je leto kasneje prejel Prešernovo nagrado. 1949 se mu je rodila hči Nanča, 1950 sin Jernej. 1953 je izšel roman Pomladni dan, ki že nakazuje prvino smrti, ki postane osrednja tema pisanja v naslednjem desetletju. 1955 je leto dni preživel v kartu-ziji Pleterje, kjer je napisal Balado o trobenti in oblaku, v Rusiji so jo natisnili celo 1.500.000 izvodov. Leto kasneje se je iz Ljubljane preselil v Portorož in se kot svobodni književnik posvetil literarnemu ustvarjanju in prevajanju. 1958 je izšla zbirka novel Iz moje doline, 1959 Tan-tadruj, po letu 1960 pa je nehal objavljati nova dela. 1961 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nastal je tudi film po noveli Balada o trobenti in oblaku, ki je v Puli prejel Veliko zlato areno. Po noveli Tistega lepega dne je France Štiglic posnel istoimenski film. Glavni igralci so bili Duša Počkaj, Bert Sotlar in Arnold Tovornik. Kosmač je prevajal iz angleškega, francoskega in italijanskega jezika, med bolj znanimi prevodi je Po-lentarska polica Johna Steinbecka, Pravljice in Hiša granatnih jabolk Oscarja Wilda. Pri Cankarjevi založbi je v štirih knjigah izšel izbor njegovih del. V letih 1968-1972 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, 1972 je postal predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, zaradi nesoglasij je 1975 odstopil. 1980 je umrl v Ljubljani v Kliničnem centru. Na svojo željo je pokopan v Ročah blizu svoje mame, ali kot je rad pravil, da bo imel razgled po dolini. Po smrti je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, izšla pa so tudi še nekatera njegova dela. Skrb za hišo v Piranu je prevzela Mestna knjižnica Piran, tolminska knjižnica se je po njem poimenovala. Nastala je Kosmačeva učna pot, hišo v Bukovci so spremenili v muzej. V Pomladnem dnevu je zapisal: »Idrijca je šumela, ptice so pele, od vsepovsod so prihajali razni zvoki ter se zlivali v glasni utrip življenja. Bilo je, kot bi stal sredi velikega srca.«

Vladimir Kajzovar

Športno plezanje

Mina pred 5 tisoč gledalci druga

Stran 8

Golf

Izziv z Matjažem Gojčičem

Strani 8

Namizni tenis

Fantje uspeli v tesni končnici, dekleta ne

Stran 15

Tajski boks

Tri zmage so v soboto ostale doma

Strani 15

Nogomet

Stojncem točka proti Kovinarju iz Štor

Stran 16

Tenis

V zimski ligi odličen začetek ekipe Hiše Kager

Stran 16

tednik

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • 2. slovenska liga

13. krog srečen za Aluminij, na Ptuju uspavanka

Foto: Črtomir Goznik

Branimir Djokič (Aluminij, rdeči dres) je v Murski Soboti dosegel drugi zadetek na tekmi.

7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ

Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič

Labod Drava -Krško 0:0

LABOD DRAVA: Vrečko, Roškar (od 63. Krajnc), Perger, Toplak, Marlon, Dugolin, Kulčar, Emeršlč (od 81. Zagoršek), Firer (od 87. Veselič), Gorinšek, Bakovič. Trener: Bojan Špehonja

KRŠKO: Ljubojevic, Petric, Bar-kovič, Nastoski (od 77. Pilipovič), Lazanski, Mitič, Lulic, Urbanč, Trgo, Drnovšek, Slivšek. Trener: Adnan Zildžovič

Lepo, sončno a precej vetrovno vreme je na ptujski mestni stadion privabilo bore malo gledalcev. Le kakšnih 200 najbolj vztrajnih ljubiteljev nogometa je pričakalo vrnitev Adnana Zildžoviča na »mesto dogodka«. Že sam uvod je postregel s slabim nogometom, oba tekmeca sta igrala z namenom, da se ne prejme zadetka, zaradi tega je bilo občinstvo prikrajšano za napadalne akcije. V pravi nogometni uspavanki smo prvo lepo priložnost na tekmi videli šele v 29. minuti, ko je iz leve strani lepo podal Perger, najboljši strelec Ptuj-čanov v tej sezoni Firer se je znašel sam pred gostujočim vratarjem, vendar je iz težkega položaja iz bližine zgrešil. To kar smo videli v prvem delu igre, velikokrat ne vidimo niti na tekmah lig, ki kotirajo bistveno nižje. Žvižg glavnega sodnika srečanja Tadeja Mežnarja ob koncu prvega polčasa je bil pravi balzam za maloštevilno občinstvo, ki si je med polčasom končno lahko privoščilo nekaj oddiha ter pečene kostanje in kuhano vino.

2. SNL

REZULTATI 13. KROGA: Labod Drava - Krško, Mura 05 - Aluminij 0:3 (0:2), Šmartno 1928 - Garmin Šenčur 2:2 (1:1), IB Interblock - Rol-tek Dob 3:1 (0:1), Dravinja - Bela krajina 1:1 (0:0).

1. IB INTERBLOCK 12

7

3

2

19:11

24

2. ALUMINIJ

13

6

4

3

25:15

22

3. BELA KRAJINA

13

6

4

3

24:15

22

4. DRAVINJA KOS.

13

5

5

3

18:14

20

5. LABOD DRAVA

13

5

4

4

20:20

19

6. GAR. ŠENČUR

13

4

4

5

26:27

16

7. KRŠKO

13

5

1

7

10:14

16

8. MURA 05

12

4

2

6

13:18

14

9. ROLTEK DOB

13

3

3

7

17:26

12

10. ŠMARTNO 28 13

3

2

8

20:32

11

V 58. minuti so domačini v domačem kazenskem prostoru ovirali Dernovška, po mnenju Krčanov nepravilno, toda sodnikova piščalka je ostala nema. Igra, ki je bila še naprej slaba, se je počasi selila na domačo polovico, gostje so postopoma začeli prevzemati pobudo. Žvižgi ptujskih gledalcev na Mestnem stadionu so bili

Gorazd Gorinšek, igralec Laboda Drave: »S Krškim je bilo slabo na vseh položajih. Vedeli smo, da nas čaka težka tekma, saj gostje niso slaba ekipa, vendar na Ptuju nam igra nikakor ne steče. Verjetno je kriv pritisk gledalcev, ampak tako je povsod. Pozitivno je le, da nismo prejeli zadetka, točki pa se tudi ne gleda v zobe. Liga je zelo izenačena, sedaj si je treba odpočiti, do konca jeseni sta le še dva kroga in poskušali bomo osvojiti čim več točk.«

več kot dovolj zgovorni. Res je, da so dravaši letos nekajkrat že zelo razočarali publiko, toda takrat so vsaj skušali »igrati nogomet«. Izjemno slabo nogometno predstavo bodo številni najbrž še dolgo pomnili. Ljudje pač niso naivni in v bodoče bodo dvakrat premislili, preden se bodo odločili za obisk tekme 2. lige. Gostom se je pol-priložnost ponudila v 75. minuti, ko je Urbanč od daleč poslal v domači kazenski prostor nenevarno žogo, ki bi morala biti lahek plen vratarja Vrečka, ki pa je nekoliko nespretno posredoval, a vendar še toliko preusmeril let žoge, da je le ta končala v kotu. Ob koncu izteka 90 minut je poskusil še Veselič, ki pa idealne podaje Zagorška ni najbolje unovčil. Srečanje se je tako končalo z nogometno najmanj priljubljenim izidom 0:0, kar pa je glede na to, kar so prikazali igralci obeh ekip, še najbolj pošteno. Zasluženo pa niti ne, saj so na ta način oboji prišli do točke, ki pa si je dejansko niso zaslužili. Nogometa, zaradi katerega množice hodijo na srečanja v sončni in lepi predpraznični soboti pač nismo videli veliko.

Mura 05 - Aluminij 0:3 (0:2)

STRELCI: 0:1 Bajlec (2), 0:2 Djokič (36), 0:3 Režonja (54, iz 11-m)

MURA 05: Drakovič, Kous, Ram-šak, Slavič, Kek (od 28. Mauko, od 61. Gruškovnjak), Kouter, Bohar, Jan-ža J., Kovač (od 80. Ivanič), Janža E., Sprečo. Trener: Franc Cifer

ALUMINIJ: Polja nec, Topolovec,

Bingo, Krajcer, Bajlec, Rotman (od 73. Petek), Kmetec, Režonja, Djokič (od 83. Pranjič), Vračko (od 64. Puč-ko), Medved. Trener: Bojan Flis

Nogometaši Aluminija so bili v Murski Soboti v prizadevanjih, da popravijo bled vtis z zadnjega srečanja, ko so izgubili proti Šmartnemu, nadvse uspešni. Na kolena so spravili nekoč veliko Muro 05, ki pa je danes daleč od nekdanje slave. Že v 2. minuti so Kidričani izvajali kot z desne strani, po podaji Režo-nje pa je bil v domačem kazenskem prostoru najvišji Bajlec, ki je z glavo zadel za 0:1. Gostje so na igrišču še naprej prevladovali in 8. minuti je Kmetec zapravil lepo priložnost za povišanje vodstva. Domačini, pri katerih je iz takšnih ali drugačnih razlogov manjkalo kar pet igralcev prve enajsterice, se v tem pritisku »rdečih« nikakor niso znašli. Prvi strel na vrata gostov so domači sprožili šele v 14. minuti, ko je od daleč poskusil Sprečo, toda žoga je odletela mimo vrat. V 20. minuti je za Aluminij poskušal Režonja, vendar je njegov strel zadel le zunanji del mreže soboških vrat. V 27. minuti je nesebičnost v napadu pokazal Djokič, ki je iskal prostega Vrečka, čeprav bi bilo bolje, da bi akcijo zaključil sam. Nevarni napadi gostov so se kar vrstili in njihov drugi zadetek je dobesedno »visel v zraku«. Ni dolgo trajalo in zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: po globinski podaji Režonje je v 36. minuti proti vratom Mure sam stekel Djokič in s strelom v daljši kot po tleh ukanil nemočnega domačega čuvaja mreže. Poti nazaj za mu-raše praktično ni bilo več, kljub

temu da je bilo ob polčasu »le« dva zadetka prednosti za goste iz Štajerske.

Drugi polčas je bil manj zanimiv. Po prodoru Topolovca v 51. minuti, ko ga je nepravilno oviral Kous, je sodnik Tkalčič pokazal na enajstmetrovko za goste. Domači navijači se s tem niso strinjali in so na igrišče zmetali nekaj papirnatih trakov, tako da je bilo srečanje

Marko Krajcer, obrambni nogometaš Aluminija: »Mislim da smo lahko s prikazanim v Murski Soboti zelo zadovoljni. Po daljšem času smo prikazali dobro in tudi učinkovito igro, domačim pa nismo dali niti kančka možnosti za uspeh. S tako igro bi se lahko držali vrha lestvice, zato bo v podobnem slogu potrebno nadaljevati.«

za nekaj trenutkov prekinjeno. Gasilci so kmalu počistili zelenico, kazenski strel je izvajal Režonja, vratarja Mure Drako-viča je poslal v desno žogo pa v levo, kar je pomenilo visokih 0:3. Po tem zadetku so se črno-beli praktično predali, saj so uvideli da so bili rdeči za razred ali dva boljši nasprotnik, ter da bo zmaga odpotovala v Kidričevo. Sam tempo igre je po tretjem zadetku razumljivo popustil, domačini niso imeli ne volje ne znanja, da bi preobrnili izid, medtem ko so Kidričani hranili moči za prihajajoči preizkušnji z Dravinjo in Labodom Dravo in igrali le toliko kot je bilo potrebno. Kljub temu so bili še naprej nevarnejši. Kmetec je tako v 74. minuti poskusil z »lob« udarcem, domačini pa so žogo izbili na golovi črti. Aluminij je s to zmago popravil spodrsljaj proti Šmartnemu. Visoka gostujoča zmaga, še bolj pa igra, pa sta nogometašem Aluminija prav gotovo vlila dodatno samozavest pred domačo preizkušnjo proti Dravinji konec tedna.

Tadej Podvršek

Foto: Črtomir Goznik

Andrej Dugolin in Denis Perger (Labod Drava, bela dresa) sta sicer igrala požrtvovalno, a je bilo to premalo za zmago proti ekipi Krškega.

Kopru zmaga na prenovljeni Bonifiki

Branilci naslova državnih prvakov so to sezono domače tekme igrali v Novi Gorici, v soboto pa so končno dočakali trenutek, ko se lahko znova vrnejo na domačo Bonifiko. Le-ta jih je pričakal v prenovljeni podobi: na polnih tribunah se je tako zbralo več kot 4200 navijačev. Koprski krst je uspel, saj so domačini ugnali Olimpijo.

Maribor je v tem krogu s prepričljivo zmago v Celju (0:4) poskrbel za nov statistični mejnik, saj je 15 krogih te sezone zbral že 37 točk, kar je dve točki več, kot je v sezoni 2006/07 uspelo Domžalčanom. Varovanci trenerja Darka Milaniča so edini letošnji poraz doživeli v zadnjem predkrogu tekmovanja za evropsko ligo s Palermom v gosteh. Medtem ko Maribor ne popušča, pa drugouvrščene Domžale ne uspevajo držati tako konstantnih rezultatov. Po odlični igri v pokalu proti Olimpiji so tokrat na domačem igrišču klonili proti Rudarju. V dresu slednjega je prvih sedem minut odigral Doris Kelenc.

1. SNL, 15. krog

CM Celje - Maribor 0:4 (0:3); strelca: Volaš 4., 45., 64., Tavares 25.

Luka Koper - Olimpija 2:0 (0:0); strelca: Guberac 67., Osterc 90.

Triglav Gorenjska - Nafta 2:0 (1:0); strelca: Burgar 45., Sever 55.

Primorje - HiT Gorica 0:2 (0:1); strelca: Jogan 18., Balažic 73. R. K.: Zarifovič 63./HiT Gorica

Domžale - Rudar 2:3 (0:2); strelci: Šimunovič 65., Kosmač 81.; Djermanovič 32., Trifkovič 34., Tolimir 67. R. K.: Zatkovič 78./Domžale

1. MARIBOR

15

11

4

0

31:6

37

2. DOMŽALE

15

9

2

4

22:12

29

3. NAFTA

15

7

2

6

27:25

23

4. LUKA KOPER

15

6

3

6

19:19

21

5. RUDAR VELENJE

15

5

4

6

23:26

19

6. HIT GORICA

15

5

4

6

18:22

19

7. TRIGLAV GORENJSKA 15

4

5

6

17:27

17

8. PRIMORJE

15

4

3

8

24:30

15

9. OLIMPIJA

15

3

5

7

16:21

14

10. CM CELJE

15

3

4

8

18:27

13 JM

Športno plezanje • Svetovni pokal

Mina pred 5 tisoč gledalci druga na Kitajskem!

Po več kot enomesečnem premoru se je plezalska karavana preselila na Kitajsko, kjer je bila v mestu Huaiju predzadnja tekma letošnje sezone svetovnega pokala. Znova se je odlično odrezala Ptujčanka Mina Markovič, ki je stopila na drugo najvišjo stopničko, pred njo je bila le Južnokorej-ka Jain Kim! Slovenski uspeh je s tretjim mestom dopolnila Natalija Gros. Mina je s tem še enkrat več dokazala, da spada v sam svetovni vrh športa, v katerem Slovenci in predvsem Slovenke krojijo uvrstitve pri vrhu svetovne elite.

Mina je po velikem uspehu povedala: »Sem zelo vesela, ker sem splezala vse smeri zelo dobro, še zlasti v kvalifikacijah in polfinalu. Rezultat je poplačilo za dobro delo in dokaz za res dobro formo, ki jo imam že vso sezono, vendar pa se mi je šele zdaj vse izšlo. Dosežek pa je tudi lepa popotnica pred zadnjo tekmo sezone v Kranju.

Za mano je najbolj konstantna sezona doslej, v kateri sem pokazala konstantne rezultate in vedno boljšo formo s tekme v tekmo, kar mi pomeni dobro spodbudo in varno izhodišče za naprej, da lahko prihodnjo sezono začnem s polno elana,« je prve vtise strnila Markovi-čeva.

Le-ta je odlično začela že kvalifikacije, kjer sta skupaj z Natalijo preplezali obe kvalifikacijski smeri in si skupaj s štirimi drugimi plezalkami delili prvo mesto. V polfinale sta se uvrstili tudi Maja Vidmar in Asja Gosar. Slednji se nista uspeli uvrstiti v finale, kar pa je uspelo Mini in Nataliji. Markovičeva se je znova dotaknila vrha smeri in si skupaj s še dvema tekmovalkama delila prvo mesto, Grosova je bila peta. Slovenki sta tudi v velikem finalu ohranili zbranost, saj se je Grosova povzpela na tretje mesto, Mina pa je osvojila končno drugo

mesto. Boljša od Ptujčanke je bila le južnokorejska plezalka Jain Kim. Finale si je v lepem in sončnem vremenu ogledalo približno 5000 plezalskih navdušencev.

»Rezultat, ki smo ga čakali celo sezono«

»To je rezultat, ki smo ga celo sezono napovedovali in čakali, da se bo izšla tehnična in taktična plat njunega plezanja in nastopa, tako da smo res vsi zelo zadovoljni, da sta končno obe stopili na stopničke. V svetovnem pokalu je to letošnji najboljši rezultat in dobra motivacija ter dobra reklama, da bo prišlo čim več ljudi navijati za naše v Kranju, kjer bo 13. in 14. novembra finalna tekma letošnje tekme svetovnega pokala,« je dejal trener Simon Margon. V letošnjem svetovnem pokalu v težavno-

Nogomet • Adnan Zildžovič

Najlepše slovensko mesto si zasluži prvoligaša

Adnan Zildžovič, trener Krškega, s katerim so se v soboto pomerili dravaši, je v preteklosti uspešno sedel tudi na ptujski klopi. Teh časov se rad spominja, saj so mu, kot sam pravi, »najlepše mesto v Sloveniji« in njegovi prebivalci prirasli k srcu. Na Mestnem stadionu je bil deležen toplega sprejema in bučnega aplavza. Kako pa je videl samo srečanje, ki je bilo »navadno mučenje žoge« in v katerem gledalci niso videli zadetkov: »To je bila resnično slaba nogometna predstava, v kateri gledalci niso uživali. Svoje je dodal še močan veter. Sodnik je pustil malce ostrejšo igro, sicer pa je bila zelo trda tekma, v kateri smo želeli zmagati, vendar se nam tokrat ni izšlo. Mi sicer skušamo igrati ofenzivno in slaviti na vsaki tekmi, to je šele naš prvi remi letos.«

Krško je pred začetkom sezone veljalo za enega od favoritov lige. Trenutno vam ne gre vse po načrtih, kljub temu da so razlike na lestvici zelo majhne.

A. Zildžovič: »Druga liga je zelo izenačena, saj prvega in zadnjega loči le deset točk. Poleg tega pa se tukaj igra le za nian-so slabši nogomet kot v 1. ligi Mi vedno igramo napadalno, imeli pa smo tudi veliko smole, saj nas je do sedaj nadigrala le Drava. Kljub našim sedmim porazom moram povedati, da je bil vedno igralec tekme nasprotnikov vratar. Krško dejansko potrebuje le enega igralca, ki bi priigrane priložnosti realiziral, potrebujemo napadalca z občutkom za gol. Verjamem, da bi se v tem primeru takoj borili za vrh. Imamo popolnoma prenovljeno ekipo glede na lansko sezono, ko smo komaj

Foto: Črtomir Goznik

Adnan Zildžovič, nekdanji trener Laboda Drave: »V 33 tekmah, ki sem jih vodil na klopi Drave sta bila pred nami le Koper in Rudar iz Velenja.«

ostali v ligi, poleg tega kar 16 od skupaj 20 igralcev prihaja iz Krškega, tako da nam v letošnji sezoni borba za vrh ni prioriteta. Menim pa, da bi se lahko Krško za naslov prvaka v 2. ligi borilo v enem ali dveh letih, če pa se bo že letos ponudila priložnost, pa jo bomo seveda skušali izkoristit. Poleg tega imamo v klubu dobro upravo, na čelu s predsednikom, zato je našim domačim igralcem lažje.«

Ponovno ste se vrnili na »kraj zločina«. Ptujsko občinstvo vas še ni pozabilo, namenilo vam je topel sprejem. Kako ste vse skupaj doživeli vi in kakšni spomini vas vežejo na delovanje na Ptuju?

A. Zildžovič: »Resnično sem zelo vesel takega sprejema. Ljudje se torej še spomnijo, da sem v času ko sem vodil ptujsko ekipo osvojil 3. mesto v državi, kar se rezultatskega izkupička tiče. V 33 tekmah, ki sem jih vodil na klopi Drave sta bila pred nami le Koper in Rudar iz Velenja. Priložnost sem ponudil

domačim igralcem, kot sta Ro-škar in Perger, ki danes igrata osrednji vlogi. Iz tekmovalnega vidika mi je seveda žal, da danes Ptujčani igrajo v 2. ligi, tudi sam sem, ko sem zaradi neno-gometnih razlogov odhajal, vse skupaj dojemal precej težko. Sem pa vesel, da se na Ptuju še naprej igra nogomet, da igrajo mladi domači fantje, da igrajo kvalitetno in proti Dravi bom le, ko ji bom stal nasproti, sicer pa bom vedno njen simpatizer. Ptuj si zasluži prvoligaša in moja velika želja je da se v najstarejšem slovenskem mestu in tudi najlepšem mestu, vsaj v katerem sem jaz bil, kmalu igra prvoligaški nogomet.«

Glede na vse kar ste povedali; Adnan Zildžovič še morda kdaj na ptujski klopi?

A. Zildžovič: »Zakaj pa ne? V nogometu je tako; nikoli ne reci nikoli. Jaz sem s Ptujčani, simpatizerji kluba, mediji in ostalimi tukaj zelo dobro sodeloval. Na Ptuj me resnično vežejo samo lepi spomini.«

Tadej Podvršek

Foto: Črtomir Goznik

Mina Markovič je na predzadnji tekmi letošnje sezone na Kitajskem osvojila 2. mesto.

stnem plezanju je bila tretja le še Vidmarjeva na uvodni tekmi v Chamonixu.

Markovičeva, ki jo do Kranja čakajo še študijske obvezno-

sti in nekaj počitka, in trener Margon sta se že v ponedeljek vrnila domov, preostale tri slovenske športne plezalke (Grosova, Vidmarjeva in Gosarjeva)

pa bodo na Kitajskem utrjevale formo ter se preizkusile še na rock mastru v Jiangyinu, ki bo 2. in 3. novembra.

JM, sta

Golf

Izziv z Matjažem Gojčičem

Spletni portal ZaSport.si je na ptujskem igrišču za golf naredil atraktiven športno-zabav-ni golfski dogodek, na katerem je bil v središču pozornosti naš profesionalni igralec Matjaž Gojčič. Dvanajst amaterskih igralcev je izzivalo najboljšega slovenskega golfista zadnjih let v treh kategorijah, in sicer v puttanju, longest drivu in igri dveh lukenj. Matjaž je igral skozi celoten dan na domačem igrišču na visokem nivoju, prav tako pa je igral veliko bolj sproščeno kot na profesionalnih turnirjih, na katerih je sicer v zadnjem obdobju dosegal zelo solidne rezultate. Ne glede na to, da rezultat ni bil v prvem planu, naj omenimo, da je v izzivu na dve luknji zmagal Brane Kolednik, ki se je najbolj približal Gojčiču, saj je odigral enak rezultat kot on, to pa je bil en udarec pod parom. Posebej se je izkazal Miha Senčar, ki v zadnjem času ni igral golfa, saj je bil za malenkost boljši od našega profesionalca tako v igri longest drivea kot tudi v puttanju, kjer je imel za en udarec boljši rezultat - izzivalci so igrali po posebnih pravilih. Matjaž Gojčič je po turnirju povedal: »Za mene je bil užitek nekoliko bolj sproščeno odigrati nekaj lukenj proti izzival-

Foto: Črtomir Goznik

Matjaž Gojčič

cem, ki jih večino poznam. Dal sem vse od sebe in bilo je zelo zabavno. To je bilo tudi malo drugačno merjenje moči med mano in amaterskimi igralci, ki so imeli velik motiv, da me premagajo. Moje mnenje pa je tudi, da je bil ta izziv zelo dobrodošel tudi za promocijo golfa.«

Športni portal ZaSport.si, ki je bil glavni organizator Izziva z Matjažem Gojčičem, je bil ustanovljen v letošnjem letu. Njegov osnovni namen je razvijati športno kulturo Slovencev ter motivirati širšo javnost za športne aktivnosti, rekreacijo in druženje. Portal omogoča celovito in interaktivno po-

vezovanje športnih vsebin in ljubiteljev športa. Golfski izziv je le eden izmed mnogih, ki jih je in še bo za svoje člane organiziral spletni portal ZaSport. si. Kljub temu da je bil glavni namen dogodka predstaviti golf v bolj zabavni in manj formalni luči ter vzpodbujati ljudi h gibanju v naravi, rekreaciji in druženju, so organizatorji za sodelujoče pripravili tudi lepe nagrade. Pobuda izzivalcev je bila, da bi dogodek ponovili pomladi v še širši zasedbi. Naslednji izziv, ki naj bi ga pripravil ZaSport.si, naj bi bil še odmevnejši: šlo bo za Izziv v ringu z Dejanom Zavcem.

David Breznik

Foto: Črtomir Goznik

Udeleženci športno-zabavnega dogodka na golf igrišču na Ptuju.

Martinovanje je eden največjih praznikov

Zagotovo je Martinovo eden največjih slovenskih domačih praznikov in čeprav ni dela prost dan, je pri nas njegovo praznovanje zelo priljubljeno. Pravijo sicer, da je praznovanje godu svetega Martina le eden od starih poganskih praznikov, ki so jih pozneje prilagodili in odeli v krščanska oblačila. A Martin, po katerem je nastala legenda, je dejansko živel, rojen je bil na Madžarskem, v škofa pa so ga posvetili v francoskem Toursu. Opisujejo ga kot človeka utelešene skromnosti, zato tudi legenda, da je nekoč kot vojak na poti srečal prezeblega berača, in ker mu ni imel ničesar drugega podariti, je prerezal na pol svoj plašč ter eno polovico podaril beraču, da ta ne bi zmrznil. Zaradi svoje skromnosti je zavrnil škofovsko mesto ter se pred oznanilom skril med gosi. Te pa so ga s svojim gaganjem izdale, zato so morale umreti in zaradi tega so bojda še dandanes tako pogosto na mizi prav v času martinovanj. Sicer pa je bil sv. Martin pokopan 11. novembra leta 397, njegov plašč pa so kot relikvijo državnega pomena shranili v Saint Chapelle v Parizu. Sicer pa so gosi že od nekdaj veljale za posebne živali, iz njihove drobovine so napovedovali prihodnost, obstajajo tudi zapisi, da je bila gos ena najpomembnejših poganskih daritvenih živali. Med drugim so jih konec jeseni darovali v zahvalo za dobro letino. Še danes ljudje napovedujejo s pomočjo

gosje prsne kosti, saj pravijo, če je tedaj kost rjava, bo zima zelo mrzla, če pa je bela, bo zapadlo veliko snega. A praznovanje martinovanja je veliko starejšega datuma, saj velja za jesenski pust, ki je v nekaterih deželah začel štiridesetdnevni post. To je bil čas konca pastirske sezone in začetek najbolj mrzlega časa leta. In seveda je to že od nekdaj tudi praznik vina. Nečisti in grešni mošt se namreč prav na Martinovo z blagoslovom spremeni v vino. Letošnja trgatev se je zaradi neugodnega vremena pričela nekoliko prej kot običajno, zato so v marsikateri kleti že nazdravili z mladim vinom, vendar brez martinovega blagoslova ne gre, zato bo šele 11. novembra iz letošnjega mošta zares nastalo pravo vino.

Nacionalni pomen tega praznika smo Slovenci, ki baje vino jemljemo tudi kot hrano, okrepili zaradi bogate tradicije vinorodnih regij. Štajerski pivnice, pušeljšanki, primorske osmice, belokranjski vinski hrami ter številne domače točilnice so tako postali dobra priložnost za točenje mladega vina. Zato bo tudi v nasled njih dneh živahno povsod tam, kjer bo na voljo žlahtna kapljica in seveda polna miza slastnih dobrot. Sicer pa bodite pozorni in ne sedajte za volan vinjeni, kajti policisti bodo tudi letos v času pred martinovim izvajali številne preventivne akcije in testiranja psihofizičnega stanja voznikov. Dajmo varnosti prednost!

M. Ozmec

MESNICA SmC

NASPROTI SUPERMESTA NA PTUJU IN V PODGORCIH

Ptuj, tel.: 77115 58 Podgorci, tel.: 713 00 30

RADI JESTE OKUSNO IN DOMAČE?

PRI NAS VAM NUDIMO;

• domače sveže meso • meso iz tunke • mesne izdelke lastne predelave

• prekajeno meso • domače klobase • meso za piknike

• meso iz razsola • domače salame • vse za domače koline

Za vas pripravljamo okusne domače narezkel DOBER TEK!

Foto: Martin Ozmec

Tako luštno, kot je bilo v Zavčevi kleti na Podgorskem vrhu v Slovenskih Goricah, bo v dneh pred Martinovim še marsikje; mošt se že bistri, zato morata gospodar in gospodinja preveriti, kaj imata v sodu.

PAN

K U

. -dnV VELIKE AKCIJE!

samo se JU"" 40% PROMOCIJSKI POPUST

NA KUHINJO PANOLIJAV SALONIH PANLES KUHINJE.

Obiščite nas in povpraSajte o ugodnostih, ki vam jih nudimo

Salon Maribor

Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246

Salon Murska Sobota

Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199

Salon Ptuj

Belšakova 2, Ptuj

gsm: 00 386 41 233 645

www.panles-kuhinje.si

v salonih Panles kuhinje.

DARILO!

Koš za ločevanje odpadkov.

Številne prireditve v čast novega vinskega letnika

Letošnje martinove prireditve bodo na Ptuju in njegovi okolici potekale od 9. do 14. novembra. Začele se bodo na ptujskem gradu in se nato preselile v ptujsko mestno jedro ter njegovo okolico. Na delu območja VTC Srednje Slovenske gorice bodo že po tradiciji dan odprtih vrat pripravili vino-

pa je polnosti in zrelosti. Pri negi v kleti bodo zato morali vinarji uporabiti vso znanje, ki ga imajo, da vina ne bodo izgubila na kvaliteti. V grajski vinski kleti bodo 9. novembra predstavili promocijski film Spoznajmo lepote in vina Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice, s katerim se tudi zaključuje

Foto: Črtomir Goznik

Z letošnje grajske trgatve

gradniki in vinarji na Mestnem Vrhu, v Krčevini pri Vurbergu, na Grajenščaku, Destrniku, Drstelji, v Vinta-rovcih, Jiršovcih in na Jane-žovskem Vrhu. Na pokušino letošnjega letnika ob domačih dobrotah vabijo v nedeljo, 14. novembra, med 14. in 19. uro.

Organizatorji: MO Ptuj, Svet princev karnevala, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Društvo vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice, Društvo VTC 13, Ptujske vedute, Ptujska klet, KGZS - Zavod Ptuj in Območna izpostava JSKD Ptuj so strnili vrste in pripravili bogat program prireditev v čast novega vinskega letnika. Ta je sicer povprečen, vreme je naredilo svoje, pridelka je za okrog 30 odstotkov manj. Kot je povedal Andrej Rebernišek, svetovalec za vinogradništvo in predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, so vina letnika 2010 aromatična in sveža, z izraženo kislino, malo manj

polnil še vodnik, bo še velik privlačnejša. Na sam martinov dan pa bo treba Mestni trg obiskati že dopoldne, ko bodo ob 11. uri in enajst minut na prestol postavili novega princa karnevala 2012, v popoldanskem času pa bo potekal kulturno-zabavni program, ki se bo raztegnil pozno v noč. Pripravili bodo vinogradniške igre, blagoslov mošta, z novim letnikom bo nazdravil novi (stari) ptujski župan Štefan Čelan, opravili bodo tudi šegavi krst mošta. Da bodo užitki ob novih sadovih vinske letine in kulinaričnih dobrotah še večji, bodo za veselo vzdušje skrbele Vesele Štajerke. Dvanajstega novembra bodo v ptujski vinski kleti potekali vodeni ogledi ob kozarčku mošta, za katere si bo predhodno treba zagotoviti karte po simbolični ceni en evro. Veselo bo tudi v Grajeni, kjer pripravljajo mar-tinovanje z imenovanjem kle-

Foto: Črtomir Goznik

Ko pride martin, prinese veselje in dobro voljo.

projekt LAS - Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenske gorice. Desetega novembra bodo Ptujčani in tudi drugi, ki jih bo letošnji vinski patron privabil na Ptuj, lahko užili najboljše, kar premore ptujsko vinsko podzemlje. Ob 16. uri se bodo odpravili na skupinsko potepanje od kleti do kleti. Zares bo kaj videti in odkriti na novo, kar je bilo doslej skrito očem. Ko bo mestno vinsko pot do

tarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic MO Ptuj. Dan pred martinovo nedeljo bodo vabile martinove dobrote na stojnicah na Novem trgu v okviru martinove tržnice. Z dnevom odprtih vinskih kleti na delu območja VTC Srednje Slovenske gorice, ki se bo začel na martinovo nedeljo ob 14. uri in zaključil ob 19. uri, pa se bo letošnje ptujsko martinovanje zaključilo.

MG

MARTINOVANJE

NA PTUJU 2010

Življenje je prekratko, da bi smeli izpustiti priložnost biti v družbi žlahtne kapljice, dobrih jedi, vesele pesmi in dobre volje ljudi. V času ptujskega martinovanja vsega naštetega ne bo zmanjkalo niti za hip.

Dobrodošli v mestu trte in vina!

PROGRAM PRIREDITEV

TOREK, 9. 11. 2010 Lokacija: Grajska vinska klet

11.00 - Promocijski film - zaključek projekta (LAS) Spoznajmo lepote in vina Vinsko

turistične ceste Srednje Slovenske gorice 13.00 - Muzejska scena: gost Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž.kmet. - svetovalec za vinogradništvo, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice

SREDA, 10. 11. 2010

Lokacije: Ptujski grad, Park hotel Ptuj, Hotel Mitra, Cerkev Sv. Jurija -Proštija, Vinoteka Zlati grozd, Minoritski samostan, Ptujska klet

16.00 - Ptuj skozi zgod(be)-o-vino(u), Potepanje po ptujski mestni vinski poti

ČETRTEK, 11. 11. 2010 Lokacija: Mestni trg

10.00 - Tradicionalno srečanje FECC Slovenija v sejni sobi Mestne hiše 10.00 - Kulturno - zabavni program z godbo Pepi krulet in drugimi 11.00 - Prihod princev karnevala

11.11 - Inavguracija 12. princa karnevala Kurentovanja 2011

12.00 - 14.00 - Kulturno - zabavni program

14.00 - 15.00 - Vinogradniške igre

15.00 - 16.00 - Kulturno - zabavni program

16.00 - Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju

16.00 - 17.30 - Kulturno - zabavni program z ansamblom KUD Petovia kvintet

17.30 - Zdravljica župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana

17.45 - 18.15 - Šegavi krst mošta

18.15 - 24.00 - Zabava z ansamblom Vesele Štajerke

PETEK, 12. 11. 2010 Lokacija: Ptujska klet

Ob 17.00 in 18.00 - Vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta

Opomba: karte po ceni 1 EUR dvignete v vinoteki na Vinarskem trgu od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter v soboto med 8. in 12. uro. Karte bodo na voljo od torka, 2.11.2010. Število kart je omejeno.

Lokacija: Dom krajanov Grajena

17.00 - Martinovanje na Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic Mestne občine Ptuj

SOBOTA, 13. 11. 2010 Lokacija: Novi trg

Od 10.00 do 14.00 - Martinova tržnica - ponudba martinovih dobrot na stojnicah in kulturno - zabavni program

NEDELJA, 14. 11. 2010

Lokacije: Mestni vrh, Krčevina pri Vurberku, Grajenščak, Destrnik, Drstelja, Vintarovci, Jiršovci, Janežovski vrh

Od 14.00 do 19.00 - Dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice

V času martinovanja bo pestra ponudba Martinovih jedi v gostinskih lokalih na Ptuju.

Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in lepo besedo, zato ga poskusite tudi vi. Vabljeni na kulturno, zabavno in turistično prireditevMartinovanje 2010 na Ptuju.

Organizatorji: Mestna občina Ptuj, Svet princev karnevala, Pokrajinski muzej Ptuj -Ormož, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo VTC 13, Ptujske vedute, Ptujska klet, KGZS Zavod Ptuj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj.

V grajski vinski kleti dobre kapljice ne manjka.

Mednarodno ocenjevanje šipona

V martinovem času bo 7. 11. v Ormožu potekalo prvo mednarodno ocenjevanje šipona, ki naj bi z množičnostjo in kakovostjo prepričalo slovensko in mednarodno publiko o tej žlahtni sorti z velikim potencialom. Sorta šipon je bila dolga desetletja pojem vinogradniškega sortnega sestava Ljutomer-sko-Ormoških goric in tudi celotne vinorodne Štajerske. Pod pritiskom mednarodno uveljavljenih sort se je pomen šipona začel zmanjševati. Spremembe na vinskem trgu, ki ponovno odkrivajo lokalne posebnosti in tradicionalne sorte in napredek v tehnologiji pridelave vina, pa dajejo tej stari sorti novo priložnost, so prepričani v ormoškem TIC-u in v Društvu vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem. Na področju Lju

tomersko-Ormoških goric je s sorto šipon še vedno zasajeno okrog 208 hektarjev vinogradov in pred leti so na tem obočju vinogradniki ustanovili celo Klub šipon, s katerim so želeli sorti povrniti stari ugled in slavo.

Šipon je naša žlahtna posebnost, je prepričana enologi-nja Lidija Ruška iz društva vinogradnikov: „Razmišljali smo nekoliko širše, zato smo k ocenjevanju povabili tudi sosednje države, kjer šipon prav tako raste. Na Hrvaškem ga imenujejo moslavac, na Madžarskem pa tokaj. Šipona je pri nas vedno manj, precej so ga pregnale druge sorte. Lanski vinski letnik šipona je komaj sedaj prav dozorel, dobiti mora namreč tudi ležalni buket. Zadnja leta je bil šipon enostavno odličen." Posebnih pričakovanj glede letošnjega

Vinogradništvo Pukiavec

Lani je bilo dobro, kakšno vino pa bomo pili letos?

Foto: Viki Ivanuša

Lidija Ruška in Nadja Irgl se v svoji enološki svetovalnici srečujeta z zahtevnim letnikom.

letnika šipona Lidija Ruška nima, saj imajo jagode šipona tanko kožico, zato je bila gnilo

ba pri tej sorti precejšnja.

Pred nami je zahteven letnik

Lidija Ruška se skupaj s hčerko Nadjo Irgl v ormoški enološki svetovalnici Nadja letos srečuje z vinom, ki zahteva veliko pozornosti: „Proti naravi smo nemočni. Letošnje leto je v vinogradu zelo dobro kazalo vse do konca avgusta, ko se je začelo deževje in je v septembru padlo nadpovprečno veliko padavin. Trta ne prenese takšnih pogojev, takšne visoke relativne vlažnosti, dežja in nizkih temperatur. Grozdje je bilo v fazi dozorevanja in vse, kar je bilo pod 70 Oe, je bilo problematično, ker so se pojavile bolezni. Na nedozorelem grozdju ob obilni vlagi namreč kožica poči in kmalu so tu plesni."

Takšno grozdje seveda ni smelo v predelavo in vinogradniki

so imeli veliko dela pri podbi-ranju. Najpomembneje je bilo letos ujeti pravi trenutek, ko je bilo grozdje že zrelo, a še ni začelo gniti. „Letos je bilo treba delati hitro - potreben je bil hiter sprejem grozdja, hitra predelava, žveplanje in hitro ločiti usedlino, ki ne sodi v vrenje. Ker ni bilo zadovoljive sladkorne stopnje, je bilo treba večino mošta dosladkati. Že nekaj let o dodajanju sladkorja ni nihče niti razmišljal, letos pa brez tega skoraj ne gre," je povedla Lidija Ruška. Lidija Ruška po končanem vrenju priporoča kontrolo, saj lahko letos pride do številnih defektov. Ocenjuje, da letošnja vina ekstraktno ne bodo tako bogata, tudi harmonije med skupnimi kislinami in ostalimi komponentami v vinu ne bo. Količinsko pa imajo domala vsi pridelovalci manj pridelka kot lani.

„Nekateri vinogradniki že odpravljajo kisline. Svetujem, da

Foto: Viki Ivanuša

se s tem še malo počaka, da vino dozori in se kisline same izločijo. Šele potem bi kazalo eventualno višek kislin odvzeti. Mikrobiološki razkis je težko napraviti, saj je treba segrevati klet. Boljši je kemični razkis, a za to je potrebno znanje ali pa poiskati strokovni nasvet. Vsak nestrokovni odvzem kislin lahko povzroči hudo napako v vinu. Vino lahko dobi slan okus in ni sposobno za promet. Na degustacijah sem pogosto zasledila takšno alkalno reakcijo na vinu," pravi Lidija Ruška.

Glede na težaven letnik jo bodo letos najbolje odnesle rane in srednjepozne sorte -rizvanec, ranina, otonel, tra-minec pinot, sovinjon, ki bodo dali dobra vina. Pozitivno je presenetil trpežni laški rizling, renski pa je marsikomu naredil hude skrbi. Tudi pri šiponih bomo raje posegali po preteklih letnikih.

Viki Ivanuša

DREVESNICA HOLC

Zagorci 61, 2256 Juršinci

(med Ptujem in Gornjo Radgono, 4 km iz Juršincev)

tel./faks: 02 758 08 91 e-mail: robi.holc@gmail.com

Iz lastne vzgoje vam ponujamo sledeče sadne vrste: jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice, češnje, višnje, slive, orehe, kutine ter nešplje. V času spomladanske prodaje ponujamo tudi sadike, kivia, murve, kakija ter smokve. Prodajna sezona se vrši vsako leto od 20. 10. do 15. 5.

Dolgoletna tradicija vzgoje sadnih sadik že od

leta 1933, kar vam garantira, da ste se pravilno odločili, če ste posadili našo sadno sadiko!

Tretje vsehaloško martinovanje

Šest haloških občin s številnimi vinogradniki se je tudi letos povezalo v skupno prireditev pod naslovom Martinovanje Haloze 2010. Gostom in obiskovalcem bo tako od petega novembra naprej na voljo več osrednjih prireditev, prav vsak dan se bodo predstavljale posamezne kleti, videti pa bo moč tudi običaje, vezane na spravilo klopotcev. Čast prvega martinovanjske-ga dogodka in s tem odprtje v skoraj 14-dnevno dogajanje je letos pripadlo občini Videm; v izjemno lepi Vidovi kleti ob občinski stavbi se bodo v petek, 5. novembra, popoldne zbrali domači vinogradniki in s svojo ponudbo mošta ter ostalih dobrot popestrili

uradno odprtje kleti, ki naj bi po besedah tamkajšnjega župana Friderika Bračiča postala skupna promocijsko-degustacijska klet haloških pridelovalcev grozdja in vina iz Vidma. Dva dni kasneje se bo osrednje martinovanje dogajalo v Leskovcu, kjer se bodo navzoči ob prav tako dobro založenih stojnicah lahko pošteno nasmejali ob že tradicionalnem krstu mošta, ki ga znajo Leskovčani odlično zaviti v humoristični skeč. V Zavrču bodo letos osrednje martinovanje organizirali na Švabovem v petek,

12. novembra. Dan kasneje, v soboto pozno popoldne,

13. novembra, pa bodo martinovali v Cirkulanah in

Podlehniku. V cirkulanski večnamenski dvorani bodo zbranim ob martinovi večerji in moštu ter novem vinu postregli še s kulturnim programom, šaljivim krstom mošta in tradicionalno izbiro že sedmega Najmartina po vrsti. Kdo bo to, mora zaenkrat ostati skrivnost. Tudi v Pod-lehniku, v osrednji krajevni dvorani, bo skoraj istočasno tekel podoben program, le da bodo namesto Najmartina izbirali letošnjega naj kletarja. V Majšperku pa se bodo letošnjemu martinovanju poklonili na Ptujski Gori z blagoslovom mladega vina. Ob naštetih osrednjih prireditvah po občinah, v katere se bodo načeloma vključevala

Haloze pred trgatvijo.

skoraj vsa društva, bodo od petega do vključno kar 19. novembra svoja vrata odprle številne kleti in haloške domačije. Med zanimivejšimi dogodki bo gotovo dan odprtih vrat kmetije Pintarjevih v Velikem Okiču, kjer bodo prikazali običaje ob spravilu klopotca, prav tako bo med atraktivnejšimi prireditvami tudi spravilo klopotca v Pod-lehniku, na Gorci, kjer bodo v okviru martinovanjskih prireditev predstavili tudi knjigo Zdenke Golub Vodnik po občini Podlehnik in goste popeljali do nedavno obnovljenega pristnega haloškega studenca z zdravilno vodo (v sredo, 9. novembra). V Cirku-lanah se bodo z martinovimi jedmi posebej predstavile članice tamkajšnjega društva gospodinj, Žetale pa bodo za ogled odprle sijajno obnovljeno Vukovo domačijo. Za ljubitelje pravih obokanih in dišečih haloških kleti bo letos prav tako odlično poskrbljeno; mošt in mlado vino (pa tudi domače dobrote) bodo lahko pokušali v kleti Belšak Orlač (Videm), domačiji Pajnkiher v Rodnem Vrhu, na pušlšankih vinogradniških kmetij Konrada Vaupotiča v Sedlašku, v baru Maučič v Zaklu, na kmetiji Cestnik - Va-upotič v Sedlašku in na kmetiji Pajnkiher v Doleni. Svoje vino bodo dali na pokušino tudi na kmetiji Kozarčan v Pristavi in na kmetiji AS-Arnečič v Gradiščih, čast završkih vinogradnikov pa bosta branila dva znana vinarja z dnevoma odprtih vrat - vinogradništvo Turčan - Janžekovič v Turškem Vrhu ter turistično vino-

Enega najbolj humornih krstov mošta v vino pripravljajo v videm-skem Leskovcu.

V Cirkulanah bodo tudi letos pripravili šaljivi krst mošta.

gradniška kmetija Pungračič v Drenovcu. Omenjenim zasebnim ponudnikom se bodo pridružile še tri znane žetal-ske kmetije: izletniška kmetija Kodrič, vinogradništvo Plajnšek in izletniška kmetija Bedenik.

Organizatorji so tudi letos,

kot že prejšnje leto, poskrbeli še za organizirane prevoze iz Ptuja na vse želene lokacije, predvidevajo pa podoben obisk kot lani, ko se je veselega martinovanjskega dogajanja udeležilo med 5000 in 6000 gostov.

SM

Foto: SM

Foto: SM

Foto: SM

Avstrijski in štajerski vinogradniki skupaj

»V mednarodni projekt VINO COOL - vino, kultura, kulinarika smo se vključili tudi z našimi šestimi vinsko-turističnimi cestami. Tako bo skupni projekt Avstrije in Slovenije VINO COOL obogatil in povezal turistič

no ponudbo vinskih cest slovensko-avstrijskega čez-mejnega območja, kar je za naše vinogradnike gotovo zelo dobro,« je o skupnem projektu povedal Jernej Golc s podjetja Halo - Edil ing, ki je eden od sodelujo-

čih partnerjev.

Projekt sicer vodi Zavod za turizem Maribor v sodelovanju s partnerji Weinland Steiermark, RIC Slovenska Bistrica, Prleška razvojna agencija, Mariborska razvojna agencija, Halo - Edil Ing in Razvojno

V skupno predstavitev avstrijsko-slovenske vinske ponudbe spadajo tudi lokacije, kjer uspeva potomka najstarejše trte na svetu.

agencijo Sotla. Kot izbrano območje za skupno turistično promocijo je področje trinajstih vinsko-turističnih cest (šest v Sloveniji in sedem v južni Avstriji). »To širše območje, ki ga povezujejo omenjene VTC, ima tudi sicer veliko skupnega, v prvi vrsti je skupni simbol te celotne vinske regije brez državne meje klopotec, ki ga nima nobena druga vinska regija po svetu! Takšen skupen nastop celovite vinogradniško-vinarske regije se bo haloškim oz. štajerskim vinogradnikom in ostalim turističnim ponudnikom po mnenju Golca gotovo obrestoval, zlasti na sejmih in nastopih v tujini: »Skupna ideja in cilj sodelovanja v tem projektu je oblikovanje in ponudba štirih turističnih proizvodov; ob že omenjenem klopotcu je to še ponudba ekološke hrane in vina, kjer še precej zaostajamo za Avstrijci. Naslednji skupen produkt je arhitekturna dediščina naših krajin, pri čemer je podan pogoj, da mora biti v reklamnih materialih predstavljen objekt odprt za obiskovalce v določenih terminih. Četrti skupen produkt promocije pa so predstavitve lokacij rasti najstarejše trte, kjer pa ne zaostajamo za avstrijskimi partnerji,« je še

Skupni simbol avstrijsko-slovenskega (štajerskega) vinorodnega okoliša je klopotec.

povedal Jernej Golc in skupno sodelovanje na trgu označil kot veliko priložnost za vinar

je in vinogradnike iz Haloz in Štajerske nasploh.

SM

Foto: SM

Foto: SM

Pečena gos z rdečim zeljem ter štruklji iz mlincev

Zagotovo je slastna in lepo zapečena gos z rdečim zeljem in mlinci v času marti-novanj ena najpogostejših in cenjenih jedi. Posebej za vas, drage bralke in bralci, jo je pripravil kuharski mojster Vlado Pignar, šef kuhinje v gostilni PP v Ptuju.

Slastna pečena goska

Meso gosi lepo očistimo. Posebej pripravimo nadev. Suhe slive narežemo na polovico, posebej zdušimo jabolka jih odcedimo, slive in jabolka damo na kruh, ki ga razrežemo na kocke, dodamo še sesekljano prepraženo čebu

lo in na male kocke narezano ter prav tako prepraženo slanino in manjšo količino sesekljanih jetrc. Začinimo s soljo, poprom in sesekljanim peteršiljem. Z nadevom napolnimo meso goske, vrtani in zadnji del kože pritrdimo z lesenimi nabodalci, da nadev ne izhaja, in pečemo. Preden damo meso v pečico, gos začinimo z mešanico soli, mlete kumine, popra in pomažemo z medom. Gos pečemo pri temperaturi 200 stopinj Celzija približno dve uri in jo vmes nekajkrat zalijemo z od-cejeno mastjo.

Dušeno rdeče zelje

Rdeče zelje narežemo na

Foto: M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Ko gos vzamemo iz pečice, mora biti meso slastno in rjavo zapečeno.

Pečena gos z dušenim rdečim zeljem in štruklji iz mlincev po receptu in pripravi kuharskega mojstra Vlada Pignarja.

Foto: M. Ozmec

Preden damo gos v pečico, jo začinimo z mešanico soli, mlete kumine, popra in pomažemo z medom.

Foto: M. Ozmec

Preden jo damo na mizo, pečeno gos narežemo na primerne kose.

drobno in ga operemo, nato pa pokapljamo z limoninim sokom ali kisom, da ne pomodri. Na maščobi zarumenimo sladkor, dodamo sesekljano čebulo in rumeno prepraži-mo, nato dodamo narezano zelje, naribano jabolko, prilije-mo malo vina in solimo. Med dušenjem po potrebi priliva-mo malo juhe ali vode. Nekateri pa po želji dodajo tudi nekaj medu ali sladkorja.

Štruklji iz mlincev

Mlince poparimo s slano vrelo vodo, zmehčane pa nato odcedimo in ohladimo. Šele ohlajene grobo razrežemo, ter jim dodamo na maščobi

prepraženo sesekljano čebulo in na male kocke narezano slanino. Dodamo še jajca, moko in sesekljaniž peteršilj. Zmes zavijemo v rahlo na-maščeno aluminijsko folijo, zavijemo kot štruklje in v slani vodi skuhamo. Ponudimo zraven pečene goske in dušenega zelja.

Pečeno gos razrežemo na primerne kose in jo serviramo z dušenim rdečim zeljem ter narezanimi štruklji iz mlin-cev. Preden povabimo goste k miz, si lahko omislimo tudi kakšen primeren martinov pogrinjek, ob pojedini pa običajno ponudimo mlado vino. Pa dober tek!

-OM

starana 12 mesecev

Prvovrstni trdi sir iz kakovostnega kravjega mleka, ki vsebuje najmanj 45 % mlečne maščobe v suhi snovi. Odlikuje ga tradicionalni način izdelave in zorenja.

Sir s staranjem pridobiva na intenzivnosti in na spektru okusov; je aromatičen in nekoliko pikanten. Barva sredice se tekom procesa zorenja spremeni iz značilne mlečno bele, v različne temnejše odtenke rumene, s čimer sir pridobi na vrednosti. Zaradi nizke vsebnosti vlage je Kranjska gauda starana 12 mesecev primerna tako za rezanje kot tudi strganje.

K

09

NARAVNO FIT

PEČENA PRAZNIČNA PURICA

1 cela purica iz Perutnine Ptuj (približno 2,5 kg) 20 dag čebule 20 dag korenja 1 dl belega suhega vina

pečen krompir z rožmarinom in brstični ohrovt za prilogo

Nadev:

• 10 dag mesnate dimljene slanine

• 8 dag medu

• žlica sušenega rožmarina

• 2 hruški

• 1 srednje velik bel grozd

Priprava: Očiščeno purico nasolimo in notranjost posujemo z rožmarinom. Dodamo na rezine narezano slanino, oprani hruški, grozdne jagode in polovico medu. Purici zašpilimo votlino in jo z vrvico povežemo, da obdrži lepo obliko. Premažemo jo s preostalim medom in postavimo v pekač, kateremu smo na dno potresli narezano čebulo in korenje. Dolijemo belo vino in približno 5 dl vode. Purico postavimo v pečico, ogreto na 185 °C, in jo med občasnim prelivanjem pečemo 1 uro in pol. Med peko purico obrnemo. Pečeno purico razkosamo, prelijemo s pri peki nastalim in precejenim sokom ter ponudimo z razpolovljenimi hruškami, grozdnimi jagodami, s kuhanim brstičnim ohrovtom in pečenim krompirjem z rožmarinom.

K pečeni praznični purici se odlično poda Pullus Sivi pinot 2009 iz Ptujske kleti.

Sivi pinot 2009, suho

Pullus Sivi pinot je vino z rožnato rumenim odtenkom v barvi, kar je sortno značilna lastnost sivega pinota. V cvetici je izražena niansa, ki spominja na zrelo melono, grenivko, hruško, rdeče jabolko in cvetje. Idealno se sklada z belim mesom, s testeninami in z mladim sirom.

www.perutnina.com

3. DOL VZHOD 2 (ž)

REZULTATI 4. KROGA: AC Prstec

Ptuj - Formis II

. 3.0, Turbina

- Nova

KBM Branik II.

0:3, ZM Ljutomer -

Maribor 3:0. V tem krogu je bila pro

sta Galeja.

1. AC PRSTEC PTUJ

3 3

0 9

2. NOVA KBM BRANIK II. 3 3

o g

3. TURBINA

4 3

1 8

4. GALEJA

3 2

1 6

5. ZM LJUTOMER

3 1

2 4

6. FORMIS II.

4 0

4 0

7. MARIBOR

4 0

4 0

Odbojka m 3. DOL - vzhod 2 (ž)

Prvi niz za ogrevanje, nato dva zares

ZOK AC Prstec Ptuj - Formis II 3:0 (23, 9, 7)

ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Breznik, Vidovič, Kokol, Intihar, Nimac, Vin-diš, Zupanič, Islamovič, Andjelkovič, Krajnc, Mahorič, Kosi; trenerka: Jasna Zajšek

Povprečno odbojkarsko predstavo med Ptujem in drugo ekipo Formisa, ki so jo domačinke dobile z najvišjim možnim izidom 3:0 v nizih, si je ogledalo presenetljivo veliko gledalcev. A vse ni šlo tako gladko, kot kaže končni rezultat. »Zalomilo« se je v prvem nizu, ki so ga Ptujčanke potrebovale za ogrevanje. Domačinke so sicer hitro pobegnile na 8:4, a so jih mlade igralke iz Ro-goze hitro ujele in bile enakovredne tekmice vse do zaključka. V tem delu igre so gostje pokazale več želje za zmago, a je izkušenejša domača ekipa proti koncu niza, predvsem po zaslugi nekaj odličnih napadov Sare Vidovič (ta je skozi celotno srečanje dosegala točko za točko predvsem iz natančno odigranih penalov), dobila prvi niz veliko težje od pričakovanj s 25:23. Ptujčanke so v tem delu igre naredile bistveno preveč napak, saj smo jih našteli kar sedemnajst, medtem ko so dosegle 16 direktnih točk. Po dramatičnem prvem setu so se ptujske odbojkarice zares ogrele in postavile zadeve na svoje mesto. V drugem in tretjem setu so zelo solidno

servirale, igrale bolje v polju, prav tako pa so dobro zaključevale uigrane napadalne akcije. Izkušene Krajnčeva, Andjelko-vičeva in Vidovičeva so vodile mlajše k gladki zmagi, saj sta se naslednja dva niza končala 25:9 in 25:7.

To je četrta letošnja zmaga Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec Ptuj in hkrati dobra popotnica za naslednji krog, ko bodo Ptujčanke gostovale pri drugi ekipi Nove KBM, ki jih je tudi izločila iz pokalnega tekmovanja. Gre za dober test, pri katerem bo ekipi v naslednjih krogih pomagala tudi izkušena Marjana Horvat Gojkošek.

David Breznik

Jasna Zajšek, trenerka ŽOK AC Prstec Ptuj: »V vsaki tekmi potrebujemo nekaj časa, da se uigramo in potem nam steče igra. Ko smo se malo bolje postavile, pokrile vsak del igrišča, potem smo lažje tudi napadale in osvajale točke, ki so nas pripeljale do zmage.«

Foto: Črtomir Goznik

Ptujske odbojkarice so še naprej brez poraza v 3. ligi. 1. A SRL (ž)

REZULTATI 7. KROGA: Krim Mercator - Zagorje GEN I 43:31 (20:15), Krka - Casino Izola 34:24 (21:17), Mlinotest Ajdovščina -Olimpija 23:31 (13:16), Piran vrtovi Istre - Celje Celjske mesnine 24:28 (10:14), Veplas Velenje - Žalec 33:24 (16:12). V tem krogu je bil Mercator Tenzor Ptuj prost.

1. KRIM MERCATOR 7 7 0 0 14

2. ZAGORJE GEN-I 7 5 1 1 11

3. OLIMPIJA 6 4 119

4. MER. TENZOR PTUJ 6 4 0 2 8

5. MLIN. AJDOVŠČINA 6 3 0 3 6

6. KRKA 6 3 0 3 6

7. CELJE CELJSKE M. 6 3 0 3 6

8. PIRAN VRTOVI ISTRE 7 2 0 5 4

9. VEPLAS VELENJE 5 1 0 4 2

10. CASINO IZOLA 7 10 6 2

11.ŽALEC 5 0 0 5 0

DK

Rokoborba •

Skoraj do medalj

Ljutomerski rokoborci so se udeležili zelo močnega mednarodnega tekmovanja za dečke in kadete v grško-rimskem slogu v Šamorinu na Slovaškem. Nastopilo je 120 tekmovalcev iz 18 klubov Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke, Slovaške in Slovenije. V zelo močni konkurenci so Lju-tomerčani prikazali dobre boje in bili blizu osvojitvi medalj, žal pa jih je v odločilnih trenutkih zapustila športna sreča. V izločilnih nastopih sta na petem mestu pristala Miha Štampar (dečki do 60 kg) in Luka Štampar (dečki do 66 kg).

Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)

Fantje uspeli v tesni končnici, dekleta ne

Po krajšem odmoru so prvenstvo nadaljevali v prvi moški in ženski ligi. Presenečenj ni bilo, saj je vodeča trojka po pričakovanjih zmagala. Mogoče se je nekaj več pričakovalo od dvoboja v Novem mestu, kjer je domača Krka pričakala »večno četrto« Soboto. Domačini so srečanje odigrali v najboljši postavi in oddali samo eno točko.

Na Ptuju so domačini odločno napovedovali zmago proti ljubljanski Iliriji. Sicer so prvo točko gostje osvojili po zmagi Tvrtkoviča proti Urbanu Ovčarju, toda sledil je preobrat, saj je Bojan Pavič dosegel dve in Danilo Piljak eno zmago (Pavič je proti Koščaku slavil tesno, 3:2). Nato je Danilo Piljak klonil proti Koščaku in postajalo je že precej vroče, saj bi kakšen morebitni nov spodrsljaj lahko pomenil tudi poraz. Toda sledili sta zadnji dve partiji, v kateri sta Bojan Pavič in Danilo Piljak zanesljivo odpravila svoja tekmeca in pomembni dve točki sta ostali doma.

Ptujčanke so gostovale v Ljubljani, kjer so potihoma računale na ugoden razplet, vendar se ni izšlo. Do rezultata 3:3 je bil dvoboj povsem odprt, nato pa Ljubljančanke dosegle dve tesni zmagi (obe 3:2). Najprej je Lužarjeva premagala Vesno Rojko, Malokujeva pa Ivano Zera. Z malo več sreče bi lahko bilo tudi obratno ...

Foto: Črtomir Goznik

Danilo Piljak je k uspehu ekipe NTK Ptuj prispeval dve zmagi.

1. FINEA MARIBOR

2. KEMA PUCONCI

3. KRKA

4. SOBOTA

5. TEMPO VELENJE

6. PTUJ

7. I LIRIJA

8. MUTA

9. EDIGS MENGEŠ

10. PKK RAKEK

4 4 0 8

4 4 0 8

4 4 0 8

4 2 2 4

4 2 2 4

4 2 2 4

4 1 3 2

4 1 3 2

4 0 4 0

4 0 4 0

i. SNTL (m)

REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Ilirija 5:3, Krka - Sobota 5:1, Finea Maribor - Muta 5:0, Kema Puconci - Edigs Mengeš 5:2, PPK Rakek -Tempo Velenje 2:5.

PTUJ - ILIRIJA 5:3

Ovčar - Trvtkovič 0:3, Pavič -Koščak 3:2, Piljak - Golavšek 3:0, Ovčar - Golavšek 1:3, Pavič - Tvrt-kovič 3:1, Piljak - Koščak 1:3, Pavič - Golavšek 3:1, Piljak - Trvtkovič 3:0

1. SNTL (ž)

REZULTATI 4. KROGA: Ljublja

na - Ptuj 5:3, Fužinar Interdiskont

- Mura 5:1, Arrigoni Izola -Logatec 5:3, Ilirija - Kajuh Slovan 3:5, Sobota - Iskra Avtoelektrika 2:5.

1. FUŽINAR INTERDISKONT 4 4 0 8

2. LJUBLJANA 4 4 0 8

3. ARRIGONI IZOLA 4 3 16

4. ISKRA AVTOELEKTRIKA 4 2 2 4

5. MUTA 4 2 2 4

6. PTUJ 4 2 2 4

7. I LIRIJA 4 13 2

8. LOGATEC 4 13 2

9. KAJUH SLOVAN 4 13 2

10. SOBOTA 4 0 4 0

LJUBLJANA - PTUJ 5:3

Založnik - Zera 0:3, Lužar - Ter-buc 3:0, Maloku - Rojko 1:3, Lužar

- Zera 3:0, Založnik - Rojko 2:3, Maloku - Terbuc 3:0, Lužar - Rojko 3:2, Maloku - Zera 3:2

3. moška liga: poraz Cirkovc v Ljutomeru

Igralci iz Cirkovc so gostovali v Ljutomeru, kjer so izgubili z domačini. Dvoboj je bil poln preobratov, saj so gostje povedli 1:2, nato so domačini izenačili in povedli 3:2, Cir-kovčani pa izenačili na 3:3. O zmagovalcu sta odločala zadnja dvoboja, kjer so bili uspešnejši domačini. REZULTATI 4. KROGA: Ljutomer

- Šternmatik Cirkovce 5:3, Vesna Zalog - Žogica Radgona II. 5:3, Kajuh Slovan - Radlje 5:4, Krka II. -Preserje 5:1, Hrastnik - Vrhnika 5:0, Royal Beach - Logatec 0:5, Križe -Iskra Avtoelektrika 5:4, Vesna Zalog

- Radlje 5:4, Kajuh Slovan - Žogica Radgona II. 5:1, Krka - Vrhnika 5:0, Hrastnik - Preserje 3:5, Royal Beach

- Iskra Avtoelektrika 1:5, Križe - Logatec 5:2.

1. ISKRA AVTOELEKTRIKA 8 7 1 14

2. PRESERJE 8 7 1 14

3. KRKA II. 7 6 1 12

4. KRIŽE 7 6 1 12

5. LOGATEC 8 5 3 10

6. RADLJE 7 4 3 8

7. LJUTOMER 7 4 3 8

8. KAJUH SLOVAN 8 4 4 8

9. VESNA ZALOG 8 4 4 8

10. HRASTNIK 7 2 5 4

11. ŽOGICA RADGONA II. 7 2 5 4

12. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 7 16 2

13. ROYALBEACH 7 0 7 0

14. VRHNIKA 8 0 8 0

LJUTOMER - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:3

Senčar - Šilak 1:3, Zore - Krnjak 3:0, Fijavž - Slaček 1:3, Zore - Šo-lak 3:0, Senčar - Slaček 3:1, Fijavž

- Krnjak 1:3, Zore - Slaček 3:0, Fi-javž - Šilak 3:2.

Danilo Klajnšek

Tajski boks • 3. krog slovenske lige

Tri zmage so ostale doma

Tajski boks je posebna in zelo atraktivna borilna veščina, v kar smo se lahko prepričali tudi v soboto na Ptuju, saj je bil v športni dvorani Gimnazije Ptuj organiziran 3. krog slovenske lige tajskega boksa. Domači klub Muay Thai Ptuj je pripravil mednarodno tekmovanje, na katerem je v ring stopilo osemindvajset borcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Glede na to, da je v osnovi šlo za tretjega izmed petih krogov slovenske lige, je sodelovalo sedem naših klubov: Khun Kao Ljubljana, Scorpion Novo mesto, Nak Muay Ivančna Gorica, Yaksha Nova Gorica, KTB Črnomelj, Warrior Celje in Muay Thai Ptuj.

Glavni dvoboj večera je bil v kategoriji do 86 kilogramov med domačinom Tadejem Toplakom in izzivalcem Ivom Doluzo. Videli smo spektakula-ren dvoboj, v katerem je »Teča« kar nekajkrat spravil na tla odličnega hrvaškega borca. Z odlično tehniko in predvsem z natančnimi udarci je na koncu zasluženo zmagal s soglasnim rezultatom 3:0. Po zmagi je Toplak povedal: »Pričakoval sem težek boj in dobil sem ga, saj je bil moj tekmec zelo čvrst. Ta dvoboj smo načrtovali kot dober trening pred nastopom na svetovnem prvenstvu. Vsekakor pa je bilo lepo tekmovat pred svojimi navijači, ki so me bučno vzpodbujali, za kar bi se

Foto: Črtomir Goznik

Tadej Toplak (desno) je odlično prestal zadnjo preizkušnjo pred nastopom na svetovnem prvenstvu na Tajskem.

Foto: Črtomir Goznik

Blaž Vinkovič (Muay Thai Ptuj)

jim lepo zahvalil.«

Mladi tekmovalec je letos že nastopil na evropskem prvenstvu v Rimu, ker je osvojil peto mesto, čez slab mesec pa ga čaka še nastop na SP v Bangko-ku. Ob Toplaku sta v soboto iz domačega Muay Thai kluba Ptuj nastopila še dva tekmovalca, Elio Artič in Blaž Vinkovič. Elio je debitant na tekmovanjih tajskega boksa in je v zelo agresivni tekmi, ob bučni podpori gledalcev, slavil nad Domogo-jem Juzničem. Drugič pa je v ring stopil Blaž Vinkovič, kateri je v povprečnem dvoboju premagal bolj izkušenega hrvaškega borca Maura Miljkoviča. Najbolj znan tekmovalec je bil

hrvaški mojster Viktor Zaman, ki je bil tretji na evropskem prvenstvu in mu je ptujski nastop služil kot priprava za nastop na svetovnem prvenstvu. Zaman je v atraktivnem dvoboju pokazal svojo kvaliteto in je s 3:0 premagal Aleša Rateja.

Noč gladiatorjev, kot so organizatorji poimenovali prireditev, je spremljalo vsaj tristo gledalcev. Ptujski klub Muay Thai je zabeležil tri gladke zmage, za katere je zelo zaslužen tudi glavni trener Matjaž Toma-žin. V ekshibicijskem delu večera so se s svojim programom predstavili člani Kluba Realnega Aikida Ptuj.

David Breznik

Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj

Stojncem točka proti Kovinarju iz Štor

3. SNL-vzhod: Bistrica do točke z igralcem manj

Po zmagi vodečih Odrancev v Sladkem Vrhu ter samo osvojeni točki Kovinarja iz Štor v Stojncih se je razlika med prvim in drugim še dodatno povečala za dve točki. Tako imajo sedaj Odranci že osem točk prednosti. Na kar nekaj tekmah 11. kroga je bilo živahno, nogometaši pa so prejeli veliko kartonov. V Stojncih so bili domačini boljši tekmec, na koncu pa osvojili samo točko. Tudi tukaj je bila »poplava« kartonov, skupno kar devet. Dva sta bila takšna, da sta pomenila odhod z igrišča (na vsaki strani po eden - pri Stojncih je odšel z igrišča Silvo Meznarič v 77. minuti). Stojnčani so imeli precej priložnosti, zadeli tudi okvir vrat, vendar ostali brez zmage. Veliko prisotnih gledalcev ni bilo zadovoljnih s sojenjem. Tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice so osvojili točko, ki ima še večjo vrednost, saj so od 43. minute igrali z igralcem manj.

Majhno presenečenje je dokaj visoka zmaga Dravograda v gosteh pri Gradu. Simer šampion je slavil v Zrečah, Malečnik pa doma proti Tehnostroju iz Veržeja. Po odhodu Marina Bloudka s klopi Palome se je ekipi ustavilo, saj težko prihajajo do točk - tokrat so jih odnesli vodeči Odranci.

REZULTATI 11. KROGA: Stojnci -Kovinar Štore 2:2 (2:1), MU Šentjur -Tromejnik G Kalamar 1:2 (1:1), Grad Koroška Dravograd 1:4 (1:1), Zreče

- Simer šampion 0:1 (0:0), Malečnik

- Tehnostroj Veržej 1:0 (1:0), Čarda

- AHA EMMI Bistrica 1:1 (0:1), Paloma - Odranci 2:3 (1:2).

1. ODRANCI 11 9 1 1 34:15 28

2. KOVINAR ŠTORE 11 6 2 3 21:17 20

3. TROMEJNIK 11 6 2 3 19:16 20

4. SIMER ŠAMP. 11 5 4 3 25:12 19

5. TEHNO. VERŽEJ 11 6 0 5 23:24 18

6. K. DRAVOGRAD 11 5 2 4 22:25 17

7. MALEČNIK 11 5 1 5 19:18 16

8. ČARDA 11 4 4 3 13:12 16

9. GRAD 11 4 4 3 19:19 16

10. ZREČE 11 4 3 4 12:14 15

11. PALOMA 11 3 2 6 11:20 11

12. A. E. BISTRICA 11 2 2 7 23:25 8

13. STOJNCI 11 2 2 7 15:24 8

14. MU ŠENTJUR 11 1 1 9 13:28 4

STOJNCI - KOVINAR ŠTORE 2:2 (2:1)

STRELCI: 0:1 Kraljič (4), 1:1 Miku-lec (8), 2:1 Leben (45), 2:2 Kuljanac (63)

STOJNCI: Zajc, Topolovec, Golob, Meznarič, Fridauer, Turkuš (od 71. Gajšek), Mikulec, Leben (od 64. Než-mah), Klinger, Janžekovič, Krajnc (od 69. Ratek). Trener: Robert Težački.

ČARDA - AHHA EMMI BISTRICA 1:1 (0:1)

STRELCA: 0:1 Stegne (2), 1:1 Horvat (70)

AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Novak, Ramot, Hren, Beranič (od 49. Rojko), Korošec, Razboršek, Lu-kič (od 71. Jelenko), Mlinar, Stegne, Lemezovič (od 52. Čander). Trener: Mladen Dabanovič.

Štajerska liga: Zavrč visoko nad vsemi

Strelci v Štajerski ligi so bili ponovno zelo razpoloženi, še posebej v Zavrču in Pesnici, kjer so jih gledalci videli kar pol ducata. Nogometaši iz Zavrča so očitno razred zase v ligi ter so prepričljivo na prvem mestu, s kar osmimi točkami prednosti pred prvim zasledovalcem Šoštanjem. Tudi tokrat je bila v Zavrču prava goliada, ki se je začela že v uvodnih minutah tekme. Zavrčani imajo zelo dobro statistiko, saj so na enajstih tekmah dosegli že 47 zadetkov ali povpreč

Foto: Črtomir Goznik

Nogometaši Stojncev (na fotografiji Silvo Meznarič in Davorin Fridauer, oba rumeni dres) so bili proti drugouvrščenemu Kovinarju iz Štor boljši tekmec, a so na koncu iztržili le remi.

no 4,27 na tekmo. Nogometaši Šoštanja očitno popuščajo, saj so po nepričakovanem porazu v Rogaški Slatini prejšnji teden sedaj remizirali na domačem igrišču proti Koroškim Gradnjam. Podvinci ne igrajo slabo, vendar temu primernih rezultatov in točk enostavno ne osvajajo. Tokrat so klonili proti novincu v ligi, Marles hišam. Tri minute jih je ločilo vsaj do točke, vendar niso vzdržali in tako vpisali svoj peti poraz. Podobno velja za nogometaše Gerečje vasi. Njihove želje po visokem mestu so izpuhtele v zrak že sedaj, saj so trenutno predzadnji, s samo sedmimi osvojenimi točkami. Razlike do ekip pred njimi niso velike, vendar bo potrebno začeti zmagovati. Tokrat so jih v soboto nadigrali nogometaši iz Rogaške Slatine, ki so prišli do treh točk z dobro igro v drugem polčasu, ko so tudi dosegli vse štiri zadetke.

V edinem nedeljskem srečanju so ormoški nogometaši znova izgubili, že petič v tem prvenstvu. Poraz je še toliko bolj boleč, saj so gostom morali čestitati za zmago na svojem igrišču. V Ormožu je sodnik podelil kar enajst kartonov, od tega osem domačinom. Ormožani so srečanje končali z devetimi nogometaši, saj sta Hebar in Fijavž morala predčasno pod tuš.

REZULTATI 11. KROGA: Zavrč -Peca 6:0 (3:0), ZAVA Gerečja vas -GIC Gradnje Rogaška 0:4 (0:0), Marles hiše - Podvinci 3:2 (0:1), Šoštanj - Koroške Gradnje 0:0, Tehnotim Pesnica - Mons Claudius 6:0 (3:0), Boč Poljčane - Šmarje pri Jelšah 2:2 (1:1), Carrera Optyl Ormož - Pohorje 1:3 (1:1).

1. ZAVRČ 11 11

0

0

42:7

33

2. ŠOŠTANJ 11

8

1

2

34:11

25

3. TEH. PESNICA 11

7

1

3

28:16

22

4. POHORJE 11

7

1

3

29:18

22

5. BOČ POLJČANE 11

4

3

4

22:21

15

6. MARLES HIŠE 11

5

0

6

19:26

15

7. GIC ROGAŠKA 11

5

0

6

20:28

15

8. PECA 11

4

2

5

13:31

14

9. ŠMARJE PRI J. 11

3

4

4

24:19

13

10. PODVINCI -1 11

3

3

5

22:27

11

11. OPTYL ORMOŽ 11

2

4

5

12:24

10

12. KOROŠKE G. 11

2

2

7

11:27

8

13. ZAVA GER. VAS 11

1

4

6

12:25

7

14. MONS CLAUD. 11

2

1

8

9:27

7

Brusar (52), 2:1 Brusar (58), 2:2 Petrovič (71), 3:2 Turjak (78)

PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Toplak (od 88. Mulej), Ivančič (od 66. Mori), Bezjak, Lah, Marinič (od 72. Kuserbanj), Novak, Juršek, Petrovič, Brumen (od 59. Kokol). Trener: Damjan Bezjak.

ZAVA GEREČJA VAS -GIC GRADNJE ROGAŠKA 0:4 (0:0)

STRELCI: 0:1 Jovanovič (57), 0:2 Miha Lešnik (68. avtogol), 0:3 Drofe-nik (70), 0:4 Ogrinc (86)

ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Sagadin, Draškovič, Lončarič, Šešo, Kukec, Gerečnik, Miha Lešnik, Ben-ko, Miha Lešnik, Kokot. Trener: Franc Žitnik.

CARRERA OPTYL ORMOŽ - POHORJE 1:3 (1:1)

STRELCI: 0:1 Hriberšek (25), 1:1 Novak (33. z 11 m), 1:2 Pajančič (54), 1:3 Mlakar (90)

CARRERA OPTYL ORMOŽ: Samo Fijavž, Zadravec, Štiberc, Samo Fijavž, Hebar, Kardum, Novak, Košnik (od 67. Krajnc), Druzovič, Habjanič, Kolarič (od 69. Srša). Trener: Aleš Jurčec.

1. LIGA MNZ PTUJ: Bukovci preskočili Hajdino

HAJDINA - BUKOVCI 0:2 (0:0) STRELEC: 0:1 Habrun (52), 0:2 Habrun (85)

SREDIŠČE OB DRAVI - OPLOTNI-CA 1:1 (1:1)

STRELCA: 1:0 Zemljič (3), 1:1 Trunkl (25)

PRAGERSKO - ROGOZNICA 2:1 (1:0)

STRELCI: 1:0 Ivanovič (26), 1:1 Hren (48), 2:1 Žolek (74) VIDEM - SKORBA 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Poštrak (13), 1:1 Brodnjak (26), 1:2 Vaupotič (52), 2:2 Merc (73) DORNAVA - LOVRENC 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Belšak (12), 1:1

Medved (85), 1:2 Korez (56)

GORIŠNICA

- APAČE 0:0

1. SREDIŠČE OB D.

10 8 1

1

25:9

25

2. SKORBA

10 6 2

2

26:11

20

3. BUKOVCI

10 6 1

3

19:18

19

4. HAJDINA

10 5 1

4

18:11

16

5. OPLOTNICA

10 4 4

2

10:10

16

6. LOVRENC

10 4 3

3

15:11

15

7. GORIŠNICA

10 4 3

3

16:15

15

8. APAČE

10 3 3

4

19:14

12

9. DORNAVA

10 3 0

7

17:20

9

10. VIDEM

10 2 2

6

10:19

8

11. ROGOZNICA

10 2 2

6

14:26

8

12. PRAGERSKO

10 2 0

8

10:35

6

2. liga MNZ Ptuj:

v derbiju zmaga

Podvinčanov

HAJDOŠE - ZGORNJA POLSKAVA 1:5 (0:2)

STRELCI: 0:1 Drevenšek (19. avtogol), 0:2 Klajderič (45), 0:3 Klajde-rič (69), 0:4 Klajderič (74), 1:4 Hva-lec (76. z 11 m), 1:5 Leva (84)

SLOVENJA VAS - TRŽEC 3:0 (3:0)

STRELCI: 1:0 Erhatič (4. z 11 m), 2:0 Zupanič (18), 3:0 Kovačič (27)

CIRKULANE - SPODNJA POL-SKAVA 4:1

MAKOLE - PODVINCI AGROCEN-TER PTUJ 0:1

LESKOVEC - PODLEHNIK 1:0 (1:0)

STRELEC: 1:0 Merc (45) GRAJENA - MARKOVCI 1:4 (1:3) STRELCI: 1:0 Kukovec (9), 1:1 D. Strelec (17), 1:2 Horvat (22), 1:3 Janžekovič (41), 1:4 Horvat (80)

1. MAKOLE 10 8 0 2 29:10 24

2. PODVINCI A. P. 10 7 0 3 34:14 21

3. TRŽEC 10 7 0 3 32:28 21

4. GRAJENA 10 6 2 2 31:13 20

5. CIRKULANE 10 5 1 4 19:20 16

6. PODLEHNIK 10 4 3 3 22:14 15

7. MARKOVCI 10 5 0 5 22:27 15

8. LESKOVEC 10 5 0 5 14:25 15

9. ZG. POLSKAVA 10 3 2 5 16:20 11

10. SLOVENJA VAS 10 2 3 5 9:12 11

11. HAJDOŠE 10 1 2 7 10:32 5

12. SP. POLSKAVA 10 0 1 9 11:34 1

Danilo Klajnšek

ZAVRČ - PECA 6:0 (3:0)

STRELCI: 1:0 Darmopil (2), 2:0 Murat (8), 3:0 Lenart (15), 4:0 Čeh (48), 5:0 Marinič (78), 6:0 Marinič (80)

ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 53. Vinkovič), Lenart, Murko, Rumež (od 68. Fruk), Murat, Kuserbanj (od 68. Bratkovič), Darmopil (od 53. Mari-nič), Čeh, Fridl (od 53. Antolič), Šnaj-der. Trener: Miran Emeršič.

MARLES HIŠE - PODVINCI 3:2 (0:1)

STRELCI: 0:1 Petrovič (45), 1:1

Razpis za zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj

MNZ Ptuj razpisuje tekmovanje v 1. in 2. razredu ter veteranski ligi malega nogometa za sezono 2010/11. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 20. 11. V tekmovanje pri članih se sprejme 24 ekip, ki bodo razdeljene v dve kakovostni skupini 1. razred in 2. razred. Pri veteranih se bo formirala liga odvisno od prijav ekip.

Izpolnjene prijavnice in seznam igralcev (za razvrstitev v 1. razred je treba navesti vsaj pet igralcev iz lanske sezone, ki bodo tudi letos nastopali za ekipo) je treba poslati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, oziroma po elektronski pošti info@mnzveza-ptuj.si najkasneje do 5. 11. 2010.

Šolski šport • Rokomet

Največ uspeha za Mladiko

V novi ptujski športni dvorani Ljudski vrt je v petek, 22. oktobra, potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu za starejše učence (letnik 1996 in mlajši). Na vzorno organiziranem turnirju, ki sta ga pripravila Zavod za šport Ptuj in OŠ Ljudski vrt, vodja tekmovanja pa je bil Igor Ivančič, so nastopile štiri ekipe, največ rokometnega znanja pa so prikazali učenci OŠ Mladika iz Ptuja. Vsa srečanja si je ogledalo zavidljivo število učencev, staršev in

spremljevalcev. Večina obračunov je bila na visokem nivoju, kar navdaja z optimizmom in daje vedeti, da se tako na osnovnih šolah kot tudi v klubih v Spodnjem Podravju dobro dela z naraščajniki.

REZULTATI: Ljudski vrt - Olge Meglič 3:10, Mladika - Gorišnica 11:10, Gorišnica - Olge Meglič 14:8, Ljudski vrt - Mladika 9:12, Mladika - Olge Meglič 11:10, Gorišnica -Ljudski vrt 21:5.

VRSTNI RED: 1. OŠ Mladika, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Olge Meglič, 4. OŠ Ljudski vrt

tp

OŠ Mladika je na medobčinskem prvenstvu osvojila 1. mesto.

Tenis • Zimska liga

1. liga: odličen začetek ekipe Hiše kager

Rezultati 1. kroga (30. 10.):

TK ŠUMARI - HOLTIKULTURA 1:2 (B: Sternad - T. Bezjak 5:9, I. Horvat - B. Kreutz 3:9, Sternad/Premužič - Bezjak/Brlek 9:8), HIŠA KAGER - TK GORIŠNICA 3:0 (M: Šipek - M. Škofič 9:6, A. Urbič - J. Žnidarič 9:3, Urbič/Kolarič - Žnidarič/Škofič 9:3), TRGOVINE JAGER -TC GOJA 1:2 (R. Pisar - M. Plajnšek 6:9, Majcenovič - Gragorec 5:9, Križe/Pisar - Kosi/Gregorec 6:3).

Prvi krog v letošnji zimski teniški ligi je prinesel zelo izenačene dvoboje. Ekipa Hiša Kager je sicer visoko premagala ekipo TK Gorišnica, a je slednja nudila dostojen odpor. V ostalih dveh dvobojih so odločale malenkosti, katere so zmago prinesle ekipama TC Goja in Holtikultura.

Lestvica po prvem krogu: Hiša Kager 3, Holtikultura in TC Goja 2, Trgovine Jager in TK Šumari 1, TK Gorišnica 0 točk.

2. liga

Pari 1. kroga (6. 11.), ob 8.30: Civis Ptuj - Veterani Ptuj, TK Skorba Gad - TK Štraf; ob 11.45: TK Skorba - PPS Ptuj.

JM

Nogomet • 1. SŽNL

Dva zadetka Daše Grdina premalo za uspeh

REZULTATI 9. KROGA: ZNK Dornava - Jevnica 2:6 (0:1), Maribor - Pomurje Beltinci 2:5 (1:1), Rudar Škale - Krka 1:1 (0:1), HV TOUR Slovenj Gradec - Velesovo Kamen Jerič 6:0 (4:0).

1. KRKA 8 7 1 0 39:3 22

2. SLOV. GRADEC 9 7 0 2 33:12 21

3. RUDAR ŠKALE 9 5 2 1 31:7 17

4. JEVNICA 9 4 2 3 29:18 14

5. POMURJE - BEL. 8 4 1 3 27:17 13

6. MARIBOR 9 2 1 6 15:26 7

7. VELESOVO 8 1 0 7 6:49 3

8. ZNK DORNAVA 9 0 1 8 7:55 1

ŽNK DORNAVA - JEVNICA

2:6 (0:1)

STRELKE: 0:1 Lucija Grad (27), 0:2 Nastja Kavčič (52), 0:3 Kaja Je-rina (58), 1:3 Daša Grdina (61), 1:4 Kaja Jerina (63), 1:5 Jelena Batanj-ski (64), 1:6 Lucija Grad (76), 2:6 Daša Grdina (81)

ŽNK DORNAVA: Alenka Murko, Patricija Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Saša Ljubec, Nina Kovačič, Daša Grdina, Lucija Hameršak (od 22. Gabrijela Milec), Katja Nežmah (od 81. Kaja Perger), Nina Podho-stnik (od 73. Nuša Ploj), Saša Fras (od 55. Teja Šmintič). Trener: Mitja Serdinšek

V predzadnjem krogu jesenskega dela prvenstva so igralke Dornave gostile močno ekipo Jevnice. Po vetrovnem vremenu so se nogome-tašice obeh ekip zelo trudile. Gostje so imele v 1. polčasu terensko pobudo, domačinke pa so se dobro upirale. Nogometašicam iz Jevnice je uspelo doseči zadetek ter tako na odmor oditi z minimalnim vodstvom.

Svojo premoč so gostje pokazale v drugem polčasu, ko so dosegle še pet zadetkov. Za vztrajnost so bile Dornavčanke poplačane z dvema doseženima zadetkoma, ki ju je dosegla Daša Grdina.

Danilo Klajnšek

^tá

i

1 AL d.o.o. 1

telefon: 02/799-54-11

telefon: 02/799-54-11

• FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE

• PROTIPOŽARNO VAROVANJE

• SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEOA OMREŽJA

VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo

Vuglec breg • Turistična vas z lastno penino

Zagorski biser vin in užitkov

Nedaleč stran od slovenske meje s Hrvaško se v hrvaškem Zagorju nahaja turistična vas Vuglec breg, kjer je družina Vuglec konec minulega tedna predstavila lastno linijo rdeče in bele penine.

Turistična vas Vuglec breg je pravzaprav uresničena romantična vizija družine Vuglec, ki je želela tradicijo svojih prednikov pretvoriti v vrhunsko turistično destinacijo z edinstveno lokacijo in edinstveno ponudbo. Vuglec breg leži med številnimi zelenimi griči v hrvaškem Zagorju, samo 40 km od Zagreba, zelo blizu term Krapinske Toplice.

Družina Vuglec je letos pripravila že drugo mednarodno srečanje novinarjev iz Hrvaške in Slovenije, na katerem so predstavili poslovne rezultate preteklega leta, načrte za prihodnost in novosti, ki so popestrile turistično ponudbo. Ob 5. obletnici delovanja so letos lansirali lastno linijo rde

če in bele penine. Leta 2008 so naredili prve korake v smeri proizvodnje penine. Pričeli so z majhno preizkusno količino in kaj kmalu spoznali, da je penina izvrstne kvalitete. Z letošnjim lansiranjem obeh vrst penine so pri obiskovalcih vzbudili veliko zanimanja in navdušenja.

Kljub izvrstni ponudbi, ki jo Vuglec breg že ponuja, pa želi družina Vuglec ponudbo še povečati. V prihodnosti želijo rešiti predvsem problematiko premajhnih nočitvenih kapacitet, saj se je 30 postelj v desetih nastanitvenih enotah v preteklosti izkazalo za premalo. Že osnovni načrt je zajemal tudi gradnjo manjšega hotela visoke kategorije (4 zvezdice). V

Eden od turističnih objektov na Vuglec bregu.

'^v- - V"

Foto: mediamix

Letos je družina Vuglec javnosti predstavila svoje penine.

Foto: mediamix

Foto: mediamix

Pogled iz zraka.

hotelu naj bi bilo najmanj 25 sob, wellness center, bazen ter konferenčna dvorana. Tako je njihov glavni načrt uresničitev celotnega projekta, ki bi razen omenjenega hotela zajemal še dve ali tri hišice v zagorskem stilu in športno hišico za športne aktivnosti, za kar je že izvedena celotna infrastruktura. Tako bi na koncu pridobili približno 110 prenočišč. Da bi lahko uresničili te načrte, so trenutno tudi v iskanju strateškega partnerja. S povečanjem kapacitete bi lahko na Vuglec bregu pripravljali tudi tedenske in dvotedenske aranžmaje.

Novinarski konferenci je sledil ogled slikovitega posestva, ki meri kar 12 hektarjev. Na njem so obiskovalcem za prenočitev na voljo štiri tradicionalne »zagorske hiže«. Tradicionalne hiše so prenovljene in opremljene po najnovejših standardih. Tako obiskovalcem nudijo vpogled v zgodovino in

tradicijo območja, prav tako pa zadovoljijo vse potrebe modernega turizma. Na posestvu sta tudi dve osvetljeni športni igrišči in igrišče za otroke. Vu-glec breg je prav tako idealna destinacija za podjetja, saj je na posestvu konferenčna soba za 50 ljudi, organizirajo pa tudi »team bulidinge«, seminarje, sestanke ipd.

Posebnost Vuglec brega je tudi široka paleta vrhunskih domačih vin, pridelanih iz belih in rdečih sort, kot so šar-done, renski rizling, graševi-na, sovinjon, rumeni muškat, zeleni silvanec, črni pinot, modra frankinja in kabernet sovinjon. Vina so pridelana na štirih hektarjih vinogradov, ki obkrožajo posestvo.

Lani so na Vuglec bregu skupno zabeležili 1767 nočitev in doslej že več kot 100.000 obiskovalcev; večinoma iz tujine.

MF(mediamix)

Grajena • Ob dnevu hrane in revščine

Humanitarna akcija zbiranja živil je uspela

Osnovnošolci OŠ Ljudski vrt in podružnične šole Grajena ter njihovi starši so v tednu, ko obeležujemo svetovni dan hrane (16. oktober) in svetovni dan revščine (17. oktober), organizirali humanitarno akcijo zbiranja živil, ki je bila zelo uspešna.

Kaj je lahko hujšega kot pomanjkanje hrane? Kaj storiti, ko zmanjka denarja? Čeprav

neradi, se mnogo ljudi obrača na različne humanitarne organizacije in išče pomoč - v

obliki paketov s hrano, oblačili, denarjem. Ker pa so zaloge v teh institucijah omejene in hitro poidejo, smo se odločili, da jim pomagamo. V četrtek in petek, 14. in 15. oktobra 2010, smo, tako na matični šoli kot na podružnični šoli Grajena, organizirali humanitarno akcijo zbiranja živil. Sodelovali so vsi učenci skupaj s starši in učitelji. Zbirali smo živila, ki so v originalni embalaži in imajo veljaven rok uporabe. Tako smo zbrali največ osnovnih živil, kot so mleko, sol, sladkor, moka, testenine in riž, pa tudi nekaj priboljškov.

Zadovoljni smo z odzivom na akcijo in srečni, da so ljudje naših šolskih okolišev tako humanitarni. Svojo humanitarnost so dokazali že v lanski humanitarni akciji zbiranja živil za RK in za enajstčlansko družino iz Haloz. Tudi letošnja zbrana živila smo podarili Rdečemu križu, ki bo s prehrambnimi paketi razveselil socialno ogrožene družine šoloobveznih otrok. Vsem ljudem dobrega in odprtega srca se zahvaljujemo za pomoč.

Koordinatorki ekošole: Lidija Šošter in Nada Sevšek

Na valovih časa

Torek, 2. november

Danes goduje Dušan.

867 je cerkveni zbor vzhodne cerkve v Carigradu pod vodstvom cesarja razglasil Rim za heretičnega.

1755 se je rodila francoska kraljica Marija Antoinetta. Umrla pod giljotino leta 1793.

1766 se je rodil avstrijski vojskovodja Joseph Wenzel Radetzky. Precejšnji del življenja je preživel v Tržiču. Straus je v njegovo čast napisal Radetzky marš. 1948je bil za predsednika ZDA izvoljen Harry Truman. V zgodovino je prišel predvsem po odločitvi, da vržejo atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. 1949 je predsednik Indonezije Sukarno razglasil odcepitev od Nizozemske. 1977 je bil izvoljen za predsednika ZDA James Earl Carter. Sreda, 3. november Danes goduje Silva.

1534 je angleški kralj Henrik VIII. pretrgal odnose z rimskokatoliško Cerkvijo. Svojo oblast je razširil na Wales, Škotsko in Irsko. 1585 se je rodil teolog Cornelius Jansenius, začetnik janzenizma. 1805 je Dunaj kapituliral pred francoskimi četami. Čez deset dni je v mesto zmagoslavno vkorakal Napoleon.

1852 se je rodil japonski prestolonaslednik in kasnejši cesar Mucuhito, ki mu je uspelo odpreti Japonsko zunanjemu svetu in jo modernizirati. Samu-rajski vojaški razred je zamenjal z naborniškimi vojaki. 1903 so kolumbijski uporniki razglasili neodvisnost Paname. Četrtek, 4. november Danes goduje Drago.

1939 je ameriški kongres sprejel novo opredelitev nevtralnostne politike: odpravil je embargo na orožje. Veliki Britaniji in Franciji je omogočen nakup orožja in streliva po načelu takojšnjega plačila. 1952 je postal Dwight Eisenhower-Ike 34. ameriški predsednik. Med drugo svetovno vojno je bil vrhovni komandant ameriške vojske v Evropi. 1956 so sovjetske čete začele splošen napada na Budimpešto. Začela se je šestdnevna krvava vojna.

1979 so pripadniki islamske revolucionarne garde in študenti v Teheranu zasedli ameriško veleposlaništvo. Sledila so dolgotrajna pogajanja in neuspešni poskusi osvoboditve talcev. Mnogi menijo, da so dogodki vplivali na to, da je ameriški predsednik Jimi Carter izgubil na predsedniških volitvah v ZDA. 1995 je židovski skrajnež ubil izraelskega predsednika vlade Jicaka Rabina. Petek, 5. november Danes goduje Zahar.

1494 se je rodil pesnik Hans Sachs, največji nemški mojster, ki se je s svojimi deli približal malomeščanskemu svetu ideje humanizma. 1604 so v Angliji odkrili tako imenovano »smodniško zaroto«. Na zasedanju parlamenta naj bi zleteli v zrak vsi poslanci s kraljem na čelu. Zaroto 13 katoliških plemičev so pravočasno odkrili, zarotnike pa obglavili. Zato na današnji dan po tradiciji vsak dan preiščejo poslopje britanskega parlamenta. 1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. 1837 je avstroogrska država morala popustiti in dovoliti železnici prevažanje ljudi. Do takrat je imela namreč to pravico samo pošta. 1854 se je rodil francoski organski kemik Paul Sabatler. Z Victorjem Gri-gnardom je delil Nobelovo nagrado za kemijo za raziskave katalitskih organskih sintez, predvsem pa za odkritje uporabe niklja kot katalizatorja pri hidriranju. Sobota, 6. november Danes goduje Lenart.

1700 je umrl španski kralj Karel II. Ker ni imel otrok, je izbruhnila španska nasledstvena vojna.

1808 se je rodil voditelj alžirskih berberskih plemen Abd El Kader. Od leta 1832 se je boril proti francoski kolonialni oblasti v Alžiriji. 1847 se je moral vdati.

1880 se je rodil v Celovcu avstrijski pisatelj Robert Musil, eden tvorcev modernega evropskega romana.

1900 je na volitvah za predsednika ZDA zmagal republikanec McKinley. Kasneje je bil ubit. Nasledil ga je podpredsednik Theodore Roosevelt

1921 se je rodil ameriški pisatelj James Jones, avtor realističnih romanov o življenju v ameriški vojski.

1956 so prvič sklicali izredno zasedanje generalne skupščine OZN. Razpravljali so o sueški krizi in ustanovili prve mirovne sile OZN za vzdrževanje premirja.

Nedelja, 7. november

Danes goduje Engelbert.

1414 se je rodil perzijski učenjak, mistik in pesnik Jami, ki ga mnogi imajo za zadnjega mističnega pesnika v Iranu.

1598 se je rodil Francisco de Zurbaran, dvorni slikar španskega kralja Filipa IV. In vodilni predstavnik španskega baročnega slikarstva. 1633 je umrl nizozemski izumitelj Cornelis Jacobszoon Drebbel, ki je leta 1620 izdelal prvo podmornico, s katero je bilo mogoče pluti pod vodo. 1781 je inkvizicija je v Sevilji zadnjič v Španiji na grmadi zažgala grešnike, obtožene krive vere.

1810 se je rodil nemški pisatelj Fritz Reuter. Kot člana študentskega društva Germania so ga obsodili na smrt zaradi izdaje. Po sedmih letih življenja v temnicah je bil pomiloščen in se je preživljal kot kmečki delavec in zasebni učitelj. Ponedeljek, 8. november Danes goduje Bogomir.

1331 so na saboru v Svrčinu Srbi okronali sina kralja Dušana Štefana za kralja Srbije, starega kralja pa so zaprli v grad Zvečan in ga zadavili. 1656 se je rodil angleški astronom Edmund Halley. Določil je tir zelo svetlega kometa iz leta 1682, ki se imenuje po njem in ima obhodno dobo 76 let. 1793 je na pobudo slikarja Davida pariški Konvent sprejel sklep, s katerim je Louvre postal javen, za ljudstvo dostopen muzej. 1847 se je rodil britanski pisatelj Bram Stoker, avtor priljubljene grozljivke o transilvanskem vampirskem grofu Drakuli.

1900 se je rodila ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell, avtorica romana o ameriški državljanski vojni V vrtincu.

1922 se je rodil južnoafriški kirurg Cristhiaan Barnard, ki je izvedel prvo uspešno presaditev srca pri človeku.

AvtoD£OM

Sveža podoba, nova tehnika in več udobja

Najmanjšemu Volkswagnovemu dostav-niku so namenili modernizirano motorno paleto s hišno prepoznavno podobo, a je še zmeraj težko ugotoviti, ali gre za nov model ali konkretno prenovo. Med novosti spada tudi elektronska stabilizacija vozila (brez doplačila), tehnologija bluemotion, štirikolesni pogon in samodejni menjalnik DSG. Caddy je po T5 in amaroku tretja novost oddelka gospodarskih vozil v letu dni.

Začetki proizvodnje caddyja segajo v leto 1980, ko je na trg zapeljala prva generacija, letos pa so začeli prodajati že četrto, ki sledi oblikovnim in tehnološkim zapovedim Vol-kswagna. Še zmeraj se naslanja na model iz leta 2003, le njegove poteze so postale običajna stalnica novodobnih Volkswagno-vih modelov; in še te se v glavnem nanašajo na sprednji del vozila, medtem ko so drugi popravki komaj zaznavni.

Caddyjeva notranjost je še za korak bližje osebnim vozilom, dobila je bolj „golfovo" podobo volanskega obroča in sredinske konzole, seveda pa materiali armaturne plošče in vratnih oblog zaradi trpežnosti niso tako prijetni na otip kot v ostalih hišnih modelih.

Motorno paleto sestavlja sedem motorjev, s tem da je od prejšnjih pogonskih stro

jev ostal le eden, drugi so dobili neposredni vbrizg in prisilno polnjenje. Glede na naravo tega avtomobila je jasno, da bodo bencinski motorji deležni manjšega povpraševanja, zato so tudi več novodobne tehnike namenili prav dizlom. Slednji so namesto s tehniko črpalka/šoba po novem opremljeni s skupnim vodom vbrizga in s filtrom trdnih delcev za čistejši izpuh. Dva bluemotion turbodizla sta dodatno opremljena še sistemom stop/ start ter regeneracijo zavorne energije. Na bencinski strani najdemo 1,2-litrski TSI, ki je na voljo v dveh različicah, s 85 oziroma 105 KM. Močnejša izvedba je prinesla 21-odsto-tni prihranek pri porabi goriva, na nekaterih trgih pa bo na voljo tudi 2,0-litrski motor na naravni plin, ki razvije 110 KM.

Caddy je v primerjavi s prejšnjo generacijo ohranil tudi dimenzije številnih različic. Dve medosni razdalji pomenita tudi dve dolžini - caddy in caddy maxi, ki je za 47 centimetrov daljši in je v dveh letih trženja prepričal 20 odstotkov kupcev tega modela. Ker gre v prvi vrsti za dostavnik, bodo ti tudi v prihodnje predstavljali večinski delež zaprtih ali zastekljenih caddyjev, odslej je pri različici s sedeži mogoče vse sedeže za prvo vrsto tudi odstraniti, kar prinese 3030 litrov prtljažnika in kar 3880 pri podaljšani verziji.

Na voljo so trije, zdaj bolje založeni paketi opreme, ki sicer niso vedno dobavljivi pri

vseh karoserijskih in motornih različicah. Startline je enaka tudi pri furgonu in vključuje elektronsko stabilizacijo vozila eSp, dvojno nastavljiv volan, klimatsko napravo, daljinsko centralno zaklepanje in električni pomik stekel. Trendline dodaja prekrivne obloge notranjosti, voznikov sedež, ki je nastavljiv po višini, avdio sistem s predva-jalnikom MP3 datotek ter drsni par vrat. Comfortline je še stopničko višje in dodaja zatemnjena stekla, strešne letve, meglen-ke, platišča iz lahke litine, sovoznikov sedež nastavljiv po višini, kakovostnejši radio, informacijski sistem, tempomat, senzor za dež in v usnje oblečen volan. Med doplačlji-vo opremo velja omeniti radijsko navigacijo, parkirni sistem, dvižni rob strehe, vlečno kljuko, dvopodročno klimo, dvosedežno klop zadaj in štiriletno garancijo. Ljubitelji narave bodo (tako kot doslej) veseli izvedbe life tramper, kije namenjena kampiranju in če upoštevamo tudi barve, menjalnike ter druge majhne razlike je vseh možnosti pri caddyju več kot milijon!

Volkswagnov najmanjši dostavnik bo skušal resneje tekmovati s predvsem francoskimi tekmeci, kot so citroen berlingo, peugeot partner ali renault kangoo, da njihovih žlah-tnejših modelov niti ne omenjam. Omeniti pa je treba, da je caddy krpan, ki ga prepoznamo po predelavi v obliki vgrajene predelne mreže in kovinskih vložkih namesto oken v tretji okenski vrsti, na voljo z možnostjo odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Letos naj bi v Sloveniji prodali približno 190 caddyjev, prihodnje leto 550.

Danilo Majcen

Zdravstveni nasveti

Pravilna uporaba antibiotikov

Nadaljevanje iz prejšnje številke

Neželeni učinki

Zdravila poleg želenih povzročajo tudi neželene učinke. Pri uporabi antibiotikov so to najpogosteje prebavne težave oz. driske. Če se vam je to ob uporabi nekega antibiotika že zgodilo, boste s sočasno uporabo primerno izbranih pro-biotikov zaplet preprečili.

Druga pogosta težava je pojav alergij. Alergija se lahko kaže kot kožni izpuščaj, koprivnica, bolečine v sklepih do najhujše oblike, to je anafilaktični šok. Ana-filaktični šok je resno stanje, ki ga prepoznamo po oteklem obrazu in vekah, kratko sapo, piskanjem v prsih, srbenjem po celem telesu, nizkem pritisku. Nujno in takoj je treba poiskati zdravniško pomoč. Če imate znano preobčutljivost na določeno zdravilo, na to vedno opozorite zdravnika in farmacevta.

Neželeni učinek je lahko tudi glavobol in vrtoglavica, vendar v blažji obliki, prehodnega značaja in

praviloma zdravljenja ni treba prekinjati.

Dodatni napotki za večjo varnost

Četudi bolnik zdravilo uporablja kratek čas, je dobro, da ve, kako se zdravilo imenuje. To je zlasti koristno, če se je pri uporabi nekega zdravila pojavil neželeni učinek. Informacijo si lahko zapiše v osebno kartico zdravil!

Vedno opozorite zdravnika in farmacevta, katera zdravila ob tem še uporabljate. Tako se izognete neželenim učinkom, ki so posledica medsebojnega delovanja zdravil.

Uporaba določenihantibi-otikov zmanjša zanesljivost peroralne kontracepcije.

Zdravilo prehaja v materino mleko, zato vsak antibiotik za mlade mamice ni primeren. Če iščete pomoč v dežurni službi, morate na to dejstvo zdravnika in farmacevta opozoriti.

Pred uvedbo zdravila nosečnici je treba pretehtati koristi in tveganja. Če je

Foto: Črtomir Goznik

Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec

zdravilo potrebno, se izbere tisto, ki se je skozi dolgoletno uporabo izkazalo za najvarnejšo.

V času uporabe nekaterih antibiotikov se odsvetuje izpostavljanje soncu.

Zdravila je treba shranjevati v suhem prostoru, na sobni temperaturi, zaščiteno pred vlago in nedosegljivo otrokom. Vlaga in visoka temperatura pospešita razgradnjo zdravilne učinkovine in s tem zmanjšata učinkovitost zdravila. Raz-gradni produkti pa lahko povzročijo dodatne zaplete.

Zdravilu je priloženo navodilo za uporabo. Preberite ga in hranite ga, dokler zdravilo uporabljate.

Za konec

S pravilno uporabo antibiotikov (ob uri, skladno z navodili glede obrokov hrane, predpisan čas) boste veliko hitreje ozdraveli. Med zdravljenjem uživajte veliko tekočine ter hrano, bogato z vitamini. Če med zdravljenjem ne pride do izboljšanja, je treba ponovno obiskati zdravnika. Nikakor sami neprekinjajte zdravljenja. Tudi če se pojavijo blažji neželeni učinki (driska, glavobol ipd.), ne prekinjajte zdravljenja brez posveta z zdravnikom. Takoj pa morate prekiniti zdravljenje in poiskati zdravniško pomoč v primeru hudih neželenih učinkov. Eventualnega preostanka zdravila ne hranite, niti ne dajajte drugim osebam

- vsaka okužba zahteva posebno obravnavo in posebno zdravilo. Preostanek zdravila oddajte v lekarni, da bo le-to strokovno uničeno. Nikar ne oklevajte

- magistra farmacije v lekarni povprašajte o vsem, kar vas v zvezi z zdravilom še zanima.

Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Lekarne Ptuj

Moje cvetje

Vrtnine pred zimo

Prihaja najbolj mrzel letni čas. Zima pomeni za mnoge vrtičkarje čas počitka. Mnogi pa se sprašujejo, kaj ostane na vrtu, katere vrtnine moramo pospraviti takoj, katere pa prenesejo tudi nekaj mraza. Ne pozabite, da imajo vrtnine največ vitaminov in mineralov takoj, ko jih odrežemo. Še celo nekoliko več jih imajo, ko se temperature znižajo. Kakor hitro jo odrežemo, prične vsebnost koristnih snovi padati. Zato nikakor ne smemo hiteti s spravilom, dokler vrtnine še lahko ostanejo na vrtu. Tudi za zemlji ni dobro, da je prehitro gola, izpostavljena na milost in nemilost vremenskim neprilikam. Zemlja je namreč živ organizem, rodovitna je le, če je mešanica neorganske snovi, hranil in humusa ter številnih živih organizmov. Ravno slednje pa uničujemo, če zemljo prehitro pustimo golo. Peščenih lahkih tal ptujskega polja tako niti ni treba prekopavati vsako leto, prekopljemo le tisti del, ki ga bomo gnojili s hlevskim gnojem. Tega moramo spraviti v tla še pred zimo. Če gnojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, lahko to naredimo spomladi. Težje, grudaste zemlje pa prekopljemo v jeseni, zato da nam pri razbijanju grud pomaga tudi zimski mraz. Kljub temu pa naj ena ali dve gredi ostaneta neprekopani, po možnosti zasejani s prez-imnimi rastlinami za zeleni podor. Svetujem pa prav vsem, da pred gnojenjem naredijo analizo zemlje. Tako bodo vedeli, koliko je potrebno gnojiti.

Foto: Miša Pušenjak

V tem času najprej pospravimo endivijo. To je prvi mraz preteklega tedna že nekoliko načel. V naslednjih dnevih napovedujejo sicer nekoliko toplejše vreme, a zima prav gotovo že prihaja. Prav gotovo pa je sedaj že čas, da endivijo pokrijemo z agrokopreno. Pred tem jo še enkrat okopljemo. Naslednja vrtnina, ki jo pospravimo z vrta, je radič štrucar ali sladkorni radič. Ta med radiči najhitreje podleže mrazu. Radič z okroglimi, rdečimi glavami preživi tudi večji mraz, zato se s spravilom le-tega še ne mudi. Tudi ko se zunanji listi že obarvajo črno, v notranjosti glave najdemo sladke, rdeče liste. Rdečelistni letni radič ostane na vrtu prav gotovo vse do novega leta.

Najbolje prezimi radič z okroglimi glavami in rahlo pegastim listom. Ta ostane na vrtu tudi pod snegom. Kmalu za njim pa bomo spomladi že lahko rezali prve rozete prezi-mnih sort. Prezimne sorte, kot so verona, treviški, tržaški solatnik sejemo junija ali celo še v začetku julija. Zdaj, pred zimo jih porežemo. Predvsem moramo odstraniti vse večje liste, da ne bi z gnitjem povzročili propad srčike ali celo gnitja korenine. Nato rastline ogrnemo z zemljo. To seveda lahko storimo le, če smo jih sejali v vrste. Ogrnemo jih lahko tudi s slamo ali pokošeno in osušeno travo z vrtne zelenice. Tudi nasekana in zdrobljena koruznica ali listje bo služilo svojemu namenu. Prednost teh organskih zastirk je tudi v tem, da lahko rastline z njimi ostanejo zagrnjene, medtem ko je zemljo dobro odgrniti v februarju, da rastline pod njo ne gnijejo. Priporočam tudi, da rastline še zadnjič zalijete s pripravki na osnovi aminokislin ali s pripravki iz morskih alg.

Tudi s spravilom kapusnic, zelja, rdečega zelja, glavnatega ohrovta in kitajskega kapusa se še ne mudi. Kitajski kapus je sicer ravno tako kakor endivijo dobro pokriti z agrokopreno. Glavnati ohrovt ostane užiten na vrtu še dolgo čez novo leto, rdeče zelje prav gotovo vse do novega leta, čeprav ga bo večina vas verjetno pospravila okoli martinovega. Tudi belo zelje sedaj še nima težav z mrazom. Vse kapusnice dobijo svoj žlahten in sladkast okus ravno takrat, ko jih malo oplazi prvi mraz.

Tudi por bo še dolgo kljuboval mrazu, mnoge sorte pa sploh prezimijo.

Na vrtu pa poleg klasične zimske solate, motovilca in špina-če prezimijo še blitva ali mangold, peteršilj, brstični in listnati ohrovt in divja rukola. Najbolje bi bilo, da bi o tem razmišljali že prej, teh rastlin namreč ne bi smeli preveč gnojiti, da bi bolje prezimile. V vsakem primeru pa zimske zaščite, prekrivanja z agrokopreno, ne potrebujejo. Od prezimnih rastlin potrebuje zaščito samo zimska solata, če je zaradi pozne setve ostala premajhna, ima manj kakor štiri, pet pravih listov.

Če je na vrtu zelo malo rastlin, ki prezimijo, še ni prepozno, da vsaj eno gredo pred zimskimi neprilikami zaščitite s setvijo prezimnih žit - ječmena, pšenice ali morda celo pire. Setev seveda spomladi, vsaj tri tedne pred uporabo gredice, pokopljemo. Tako smo gredo zaščitili pred slabim vplivom zimskega mraza, pa še obogatili smo jo z organsko snovjo, humusom.

Miša Pušenjak

S svetovne Mm scene

To je to

Red Hot Chili Pepers

Foto: wordpress.com

Smetana

Koliko je te! Družbeni smetani ni videti konca ... Na vseh pet tisočih lokalnih TV-postajah imamo cele dneve čast spremljati ekskluzivne intervjuje z našimi vzhajajočimi zvezdami in si ogledovati njihove najnovejše videospote, ki se producirajo kar po šabloni in po tekočem traku. Zatem, ko se spretno izognemo rumenemu tisku, ki še za podkuriti ni dober, odpremo resen časopis in glej ga zlomka.

Ni vrag, da ne bi vsaj dveh strani namenili "novicam", kako se je neka slovenska estradnica, katere še pač po slučaju ne poznamo, sprla z neko drugo pevko, ki nam je prav tako neznana. Morda nas celo obvestijo o tem, da si bo miss daljinskega upravljavca 1987 dala ponovno povečati prsi ali pa nas šokirajo z vestjo, da je nek pevec končno priznal, da uporablja dvoslojni toaletni papir. Tako razočarani nad časopisom ga zabrišemo v smeti in sedemo, da si po nekaj tednih ponovno ogledamo poročila.

Kaj?! Še tu nam ne pustijo miru s "slovensko estrado, smetano in zvezdami". Posvetijo jim cel segment ... Kajti, kaj si pa domišljam, ni poročil brez bistroumnih izjav in komentarjev nadebudnih, svetlolasih, kodravih, močno naličenih ter nekoliko estetsko popravljenih deklet, ki si domišljajo, da so z enim pornofilmom ali nazivom "najlepša" dosegle vrhunec svojega življenja. Naša smetana si žal ustvarja neko utvaro, kako blazno popularna je, priljubljena in kako jo vsi občudujemo. Prirejajo si "gale zabave", pojavljajo se na vseh možnih banketih ter vseh ostalih mestih, kjer so fotoaparati in kamere, sami si pišejo članke in novice, ki jih potem zanikajo in tako naprej. Kar pa mi še najbolj dviguje pritisk, pa je to, da si potem razne Urše in Špelce pravijo umetnice, čeprav nimajo niti najmanjšega pojma, kaj to sploh pomeni.

Slednji ne potrebujejo medijskega pompa, bliskavic in vsaj treh člankov o njih na teden. Zato pa se jim tudi ne posveča toliko pozornosti. Razen seveda nekaterim kariernim umetnikom, ki pa so poglavje zase ... Naša smetana na žalost ne ve, kaj smetana sploh je, če se je že ravno greš. Prava "smetana" zraven elegance premore vsaj kanček dostojanstva! To pa je seveda nekaj, kar je rumenemu tisku in tistim, ki se redno pojavljajo v njem, velika neznanka. Zato pa v Sloveniji imamo toliko neke smetane, ki pa je na žalost kisla.

Matic Hriberšek

Latino zvezdnik Ricky Martin se po petih letih odsotnosti vrača na svetovno glasbeno sceno. Prvi singel, ki najavlja novi studijski album, nosi naslov The Best Thing About Me Is You. Skladba, v kateri gostuje odlična britanska soul izvajalka Joss Stone, je posneta v angleščini. V španščini pa ta ista skladba nosi naslov Lo Major De Mi Vida Eres Tu, vokalna gostja je znana španska pevka Natalia Jimenez. Obe verziji bosta na radijske postaje prišli 2. novembra. Izid celotnega

albuma pa Ricky Martin napoveduje za prvo polovico leta 2011.

®@®

Člani popularne ameriške zasedbe Red Hot Chili Peppers so napovedali tožbo proti britanski pevki Diane Vickers. Mlada pevka je pred kratkim priznala, da je ob snemanju skladbe z naslovom My Wicked Heart tudi sama opazila, da ji je melodija že od nekod znana. Skladba My Wicked Heart je v refrenu skoraj identična skladbi Under the

Bridge zasedbe Red Hot Chili Peppers iz leta 1992. Pop zvezdnica Diane Vickers, ki je postala slavna zahvaljujoč bitki mladih britanskih glasbenih talentov (X Factor), je, kot sama pravi, pozabila preveriti poreklo melodije in se je pod skladbo podpisala kar sama. Ameriški rokerji tako sedaj zahtevajo svoj podpis pod omenjeno skladbo ali pa grozijo s prepovedjo predvajanja in prodaje skladbe.

Nekoč zelo popularen in uspešen irski boy bend Westlife načrtuje izdajo svojega novega, že 11. studijskega albuma. Kot pravijo fantje sami, bo to njihov najbolj čustveni album do sedaj. Takšen je tudi prvi singel novega albuma, ki nosi naslov Safe. Album so posneli v Los Angelesu s pomočjo legendarnega pro-ducenta Johna Shanksa. Westife so na glasbeni sceni prisotni že več kot 10 let, v tem času so izdali deset studijskih albumov, njihove balade pa so kar rekordnih 14-krat osvojile vrh uradne britanske glasbene lestvice. Novi album bo naslednik albuma Where We Are, ki so ga izdali pred enim letom in se je prav tako povzpel na prvo mesto britanske

lestvice. Novi album nosi ime Gravity in bo izšel 15.

novembra.

®®®

Ameriška glam-pop skupina Scissor Sisters je zaradi finančnih težav odpovedala svojo evropsko glasbeno turnejo, na kateri so nameravali predstavljati svoj najnovejši album Night Work. Kot so sporočili, turneje ne bi bilo mogoče izpeljati brez izgub, zato so odpovedali svoje nastope po Nemčiji, Danski, Franciji, Švici in Italiji. Tako bo britanska publika edina, ki bo lahko uživala v njihovih

živih nastopih.

®@®

Člani britanske zasedbe Take That so potrdili, da planirajo za prihodnje leto veliko glasbeno turnejo, ki bo zajemala kar 58 sta-dionskih nastopov. Popularni britanski boy bend, v katerega se je pred kratkim ponovno vrnil stari član Robbie Williams, bo v naslednjih tednih izdalpodroben seznam mest in stadionov, ki jih nameravajo v sklopu omenjene turneje obiskati. Take That bodo 22. novembra objavili tudi novi, svoj šesti studijski album Progress, nekaj dni pred tem pa še prvi predstavitveni singel z naslovom The Flood.

Pred dnevi so v Londonu podelili letošnje Q Awards nagrade, ki jih vsako leto podeljuje britanski glasbeni magazin Q. Od leta 1990 do danes so prerasle v ene najpomembnejših glasbenih nagrad na Otoku. Med drugim tudi zaradi precej burnih nastopov sodelujočih. Velika zmagovalka letošnje podelitve je Florence and the Machine. Glasbenica je prejela nagrado za najboljšo skladbo You've Got The Love in tudi nagrado za najboljšo žensko izvajalko. Pevec Bryan Ferry je proglašen za Q ikono, posebno nagrado za inspiraci-

jo je prejela zasedba Suede, Kasabian pa so bili proglašeni za najboljšo skupino na svetu. Skupina The National je odnesla nagrado za album leta High Violet, za najboljšega moškega izvajalca pa je bil izbran Paolo Nutini. Q Awards so podelili še v številnih zanimivih kategorijah, slavili so še Plan B, Mark Ronson, Mumford and Sons, Green Day, Chase and Status, Madness, The Chemical Brothers, Neil Finn in Paul McCartney. Na prireditvi so se pojavili tudi Take That, prvič ponovno skupaj z Robbiem William-som, magazinjihje vpisal v svoj Q Hall of fame.

Janko Bezjak

Ricky Martin

Foto: wordpress.com

BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)

1. LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS DEV

2. JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS

3. ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA

UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)

1. JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS

2. HEART VACANCY - WANTED

3. DUCK SAUCE - BARBRA STREISAND

NEMČIJA

1. OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE

2. ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA

3. I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA

t V

IAMS - EM

INEM FEAT.

1. JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO_______

2. SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW

3. I LOVE THE WAY YOU LIE -RIHANNA

4. WONDERFUL LIFE - HURTS

5. RADIOACTIVE - KING OF LEON

6. FOR THE FIRST TIME - THE SCRIPT

7. CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS

8. WHAT DO YOU GOT - BON JOVI

9. GET OUTTA MY WAY - KYLE MINOGUE

10. THIS PRETTY FACE - AMY MACDO

11. TEENAGE DREAM - KATY PERRY

vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak

Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.

Kaj bomo danes jedli

TOREK

marelični cmoki, jabolčni kompot SREDA

dušeno mleto meso z zelenjavo,

njoki, solata

ČETRTEK

kremna bučkina juha*, ocvrta cvetača, tatarska omaka PETEK

pizza, solata SOBOTA

mesno-zelenjavna enolončnica,

jabolčna pita**

NEDELJA

goveja juha s palačnikami, pečena svinjska rebra, pečen krompir, solata PONEDELJEK dušeno sladko zelje, pire krompir, kuhana govedina

*Kremna bučkina juha

Sestavine: 2 bučki, 1 srednje velika čebula, drobno nasekljana, 1 mala

žlička sladke paprike, 2 dl vode, 2 žlici moke, 3 žlice maščobe, olje, začimbe, sol, vegeta, peteršilj, drob-njak, strok česna, 3/4 l mleka

Na maščobi pražimo čebulo do mehkega, dodamo ožete bučke, papriko in malo pražimo, dodamo vodo in vse ostale začimbe. Dušimo približno 15 minut, potem dodamo bešamel iz mleka in moke (moko zmešamo gladko z malo mleka, potem dodajamo ostalo mleko in zmešamo).

Ko so bučke mehke, dodamo bešamel in mešamo, da je masa gladka, kremasta.

Postrežemo s kislo smetano ali po želji.

**Jabolčna pita

Sestavine: 300 g moke, 200 g masla, 100 g sladkorja, 2 žlici kisle smetane, borovničeva marmelada, 6-7 jabolk, cimet, sladkor

Iz moke, masla, sladkorja in kisle smetane ugnetemo testo, ga razvaljamo in položimo v pekač. Testo premažemo z marmelado, nanjo pa položimo na tanke lističe narezana jabolka. Jabolka po vrhu potresemo s cimetom in sladkorjem ter spečemo.

Iskrice

B

Kaj pravijo o modrosti in neumnosti? Rusi:"Neumnosti se lahko od vsakega naučiš, modrosti od nikogar." Nemci: "Pameten človek sanja samo kadar spi, bedak pa tudi buden."

Človek brez sovražnikov je brez veljave. (srbski pregovor)

Ribe se lovijo na trnek, ljudje pa na beseda. (arab-skipregovor)

Moški in ženska sta vsak ena polovica školjke. Kadar sta združena, sta celota. (hindujski pregovor) Brati in ne razumeti je isto kot loviti in nič ujeti. (italijanski pregovor)

Čeprav smo bratje, nam denarnice niso sestre. (bolgarski pregovor)

Ne obiraj se, ko kupuješ polje, vzemi si čas, ko izbiraš ženo. (hebrejski pregovor)

Nihče te ni tolikokrat ogoljufal, kolikokrat si sam sebe. (angleški pregovor)

Od šibke ljubezni in zgodnjega cvetja je malokdaj kaj koristi. (ruski pregovor) Z dvema krivicama se ne doseže pravica. (angle-škipregovor)

Kjer se bojijo hudega, je pričakovati najhujše. (kitajski pregovor)

Rože se osujejo, trnje ostane. (romunski pregovor)

Najbolje so zaklenjena tista vrata, ki jih lahko pustite vedno odprta. (kitajski pregovor)

Smeh ni greh

Bile so tri žabe, ki so stale ob robu bajerja. Prva se je oglasila: "Kva!" Druga se je oglasila: Kva! Kva!"

Tretja pa se je oglasila: Kva! Kva! Kva!"

Prva žaba je tretjo požrla s pripombo: "Preveč je govorila!"

SESTAVIL

EDI KLASINC

NAPRAVA ZA PIHANJE

VSTAJALEC

OVAJALEC, OVADNIK

ORODJE KOSCEV

VRBA IVA (NAREČNO)

ODERUH, ODIRALEC

NAS IGRALEC IN PESNIK (TONE)

PREBIVALKA INDIJE

iiiiiiiiiiiiiiiiiii

NEUPOŠTEVANJE ZAKONA

VELETOK V PAKISTANU

ZNAMKA ORANŽADE

PODZEMNI ŽUŽKOJEDI

JOŽE UDOVIČ

POSLANKA SDS

SREDIŠČE GORENJSKE

FRANCOSKI SKLADATELJ

NAŠ ALPINIST IN VODNIK

RADIJ

LADIJSKO JADROVJE

NAŠ SKLADATELJ RODOŠEK

ŽABJI KRAK (STAR.)

LEVI PRITOK LONJE

TELIČEK, ICEK

ALFI NIPIČ

PEVKA MORISSETTE

GRŠKI BASNOPISEC

KOMITE

ZDRAVNIŠKO SLUŠALO

TABORNICA

NAPAKA PRI TISKANJU

ALES LEVC

SOL OCETNE KISLINE

POPOVA ŽENA

STROJ ZA JARKE

ORANJE

RIMSKI DEMON SMRTI

BIVŠI JUGOSLOV. ROKOMETAŠ PETKOVIC

MIHALIČEVA POLKA

ČAR, PRELEST

SNOP SVETLOBE

NAKOLESNIK

KATJA VIŠNAR

ORODJE ZA VITRE

UGRIZ V STOMATOLOGIJI

ZAČIMBNA RASTLINA, REBRINEC

ri, naj ga da med noge, da mu bo toplo.

Nato žena vpraša: »Kaj pa smrad?« In mož odgovori: »Stisni mu nosek!«

Možu lovcu je poginil lovski pes. Ves obupan se je stisnil k svoji ženi in žalostno rekel: "Zdaj imam pa samo še tebe, draga moja!"

V lekarni: "Oprostite, ali lahko dobim kaj za taščo?"

"Imate recept?" - "Nimam, imam pa njeno sliko."

Snaha obišče taščo v bolnici. Tašča ves čas pogovora stoka in joka: "Umrla bom!"

Snahi je naenkrat dovolj in reče: "Če je bilo doslej vse po vaše, pa naj bo še to!"

Gre oče mimo hčerine sobe in zasliši jamranje. Obrne se in stopi v sobo.

Čez nekaj časa ga zagleda žena, kako na vrvici vodi po stanovanju banano. Začudeno ga gleda in vpraša: »Kaj vendar počneš?«

Mož odgovori: »Zetu razkazujem stanovanje.«

Občan sreča dva policista in ju vpraša: »Vidva, ki sta brihtne glave, povejta mi, kaj je to: štiri noge ima in zelo neumno je.« -»Osel!« - »Ne, to sta vidva.«

Policista odideta jezna naprej, srečata prijatelja in se odločita, da ga potegneta. Rečeta mu: »Povej, kaj je to: štiri noge ima in neumno je.« - »Osel.« -»Ne, to sva midva.«

"Star sem trideset let, zdrav sem, ne kadim, ne pijem, imam avto, stanovanje in kemično čistilnico," našteva moški v že-nitni posredovalnici.

"Krasno! Tu imamo nekaj kot nalašč za vas. Dekle je lepo, inteligentno, ima petindvajset let, zdravo, zaposlena je kot tajnica in ima čisto majčken madež iz preteklosti ... "

Mož in žena se peljeta po cesti in vidita poškodovanega mladega dihurja. Ker se jima živalca smili, se odločita, da jo bosta vzela s seboj domov in poskrbela zanjo. V avtu žena drži dihurja in vpraša moža, kam naj ga položi. Mož odgovo

Miro v družbi delovnih kolegov pripoveduje svoj doživljaj: "Nekega dne sem v restavraciji naročil kosilo. Dolgo sem moral čakati. Ko se je natakar vrnil, sem opazil, da zelo težko hodi. Vprašal sem ga, če ima išias, odgovoril pa je: 'Trenutek, prosim, grem vprašat v kuhinjo.'"

Družba se je pričela krohota-ti, eden med njimi pa je rekel: "Miro, meni se kaj takega že ne bi zgodilo."

"Zakaj pa ne?"

"Že prej bi pogledal na jedilni list, ali ga imamo in me vprašanje ne bi zalotilo nepripravljenega."

Ugankarski slovarček: ALBEE = ameriški dramatik (Edward, 1928-, Ameriški sen), IBA = vrba iva (narečno), LAI = francoski skladatelj (Francis, 1932-, Ljubezenska zgodba), OKLUZIJA = ugriz (v stomatologiji), SNAST = ladijsko jadrovje (zastarelo), SVOBODUN = svobodomi-slec, svoboduh, TOMAZIN = slovenski alpinist, gorski vodnik in jadralni padalec (Iztok, 1960-, Korak do sanj), TORILO =

■>|ejo)| 'ej^ej

'e>ji!pu| 'epu ">jej>jo 'jemuny 'ujzeujoi >pz| 'oejjpo '|Z9y '|ej 'A9)|SJ>| 'oi Inj 'smeiv 'JeA>| 'eq| 'si 'fejef e>|U9|v 'eso>| 'e^Aodod 'seq 'ijnpeAO 'do^sopis 'oei -e]SA '|eu9]eiu 'uoos 'eeqiv 'ojpau 'ed -0)S :0NAVH0a0A '»luezMvi 9( A9HS9y

íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztul

RADIOPTUJ

na ¿filetee

www.radio-ptuj.si

Foto: ASV

PEVSKI GLAS

GIB PRI HOJ

Govori se ...

... da se dejstva, da nič ni več kot je bilo, vse bolj resno zavedajo tudi v šterntalski fa-briki, saj so se zelo uspešno lotili pometanja s preteklostjo, tako z nesramnimi očitki kot z zastarelo organizacijo.

...da se v nekaterih občinskih sredinah volilni boj in metanje strankarskih polen pod noge (ter druge organe) očitno še ni povsem končal; to se sedaj nadvse uspešno odraža v borbi za stolčke na nekaterih vodilnih mestih.

... da bodo v eni najbogatejših občin, pri svetem Marku niže Ptuj ta teden pričeli s predvajanjem filmske retrospektive jugo nostalgije, prvi naj bi bil na vrsti film Srečno Kekec...

...da nekateri novopečeni župani kljub zmagi na volitvah še vedno slabo spijo, njihova nočna mora je malo podobna Hamletovi: biti

profesionalec ali ne-to je zdaj vprašanje? Pri Sv. Martinu je baje zaradi tega budno že pol občine.

...da so v urbanovi fari prvo sejo izvedli celo brez pesti, čeprav se je to pričakovalo. Ampak stave, ali bodo v prihodnje peli jeziki ali pesti še vedno padajo .

... da so se letos volitve v nekaterih slovenskogorških občinah dobivale s kamioni gramoza. Čez štiri leta bo to

težje, ker baje ne bo več neas-faltiranih cest, bo pa zato takrat zanimivo videti, s čim se bodo kupovali glasovi .

Vidi se...

...da je bil vodja petkove gasilske vaje v Šterntalu malo v zadregi, saj ni vedel, komu naj najprej poroča, ali dosedanjemu ali novemu županu, saj je slednji tudi njegov gasilski poveljnik.

Za ostre oči • Najdi razlike

Foto: Tajno društvo PGC

Foto tedna m Bralci fotografirajo

Foto: Vesna Petek

Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Vesna Petek iz Hlaponcev je s svojim fotoaparatom ujela prav poseben trenutek; kot je zapisala, je namreč njihov muc Miki našel veliko gobo, kar na domačem dvorišču ...

Nagrado podarja

KNJIGARNA IN PAPIRNICA

Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51

Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 08. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.

Nagrajenec-ka je: Julijana Slana, Budina 16, 2250 PTUJ.

Sudoku • Sudoku • Sudoku

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

Od torka do torka

Tadejev znakoskop

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

e

s

4

i

2

s

2

e

S

1

s

4

2

7

e

S

2

e

e

e

2

s

7

2

4

Ljubezen

Poseí

Denar

Zdravje

Oven

V

©©

C

oo

Bik

VVV

©

CC

ooo

Dvojčka

VV

©©

CCC

o

Rai

VV

©

CC

oo

Lev

VVV

©©

C

ooo

Devica

VVV

©

CC

oo

Tehtnica

V

©©

CCC

ooo

Škorpijon

VV

©©©

CC

o

Strelec

VV

©

C

ooo

Kozorog

VVV

©

CC

o

Vodnar

VV

©©©

C

oo

Rièi

V

©©©

CCC

oo

Velja za teden od 2. novembra do 8 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

novembra: 1 znak - slabo,

Velja za teden od 2. novembra do 8 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

novembra: 1 znak - slabo,

Anekdote slavnih

Ameriški pisatelj Mark Twain si je stalno izposojal knjige od svojega soseda. Ker je z vračilom knjig vedno zamujal, mu je sosed nekoč posodil knjigo pod pogojem, dajo prebere v njegovi hiši.

Ko je čez nekaj dni prišel sosed k Twainu, da mu posodi kosilnico, je pisatelj dejal: »Seveda jo posodim, vendar pod pogojem, da jo uporabite na mojem vrtu.«

-k-k-k

Ko so francoskemu dramatiku Tristanu Bernardu ponudili članstvo v znameniti Francoski akademiji, je kar dvakrat povabilo odklonil. Vprašali so ga, zakaj.

»To je pa tako,«je odgovoril, »uniforma člana Akademije je zares veliko predraga, zato potrpežljivo čakam, da bo umrl kdo, ki ima enake telesne mere kot jaz.«

-k-k-k

Ko je prišel ameriški pisatelj Mark Twain v Anglijo, mu je neki gospod poslal svojo fotografijo in spraševal, ali si nista popolnoma podobna. Mark Twain mu je odgovoril: »Ugotavljam, da mi je vaša fotografija bolj podobna, kot sem podoben sam sebi. Zato jo bom obesil na zid v kopalnici namesto ogledala, da se bom lahko ob njej vsako jutro obril.« -k-k-k

Ameriški republikanski politik in predsednik Richard Nixon je slovel tudi po tem, da je včasih izrekel kakšno neumnost. Tako je na primer nekoč padel eden od policistov, ki so na motorjih spremljali Nixonov avtomobil. Predsednik je ukazal ustaviti kolono, se sklonil k policistu in ga vprašal: »Ali imate radi svoj poklic?«

•k-k-k

Nekoč je angleški ministrski predsednik William Gladstone gledal pri preizkusu fizika Michaela Faradaya, katerega praktične uporabnosti si ni mogel predstavljati.

Vprašal ga je: »Kakšna pa je korist od takega odkritja?«

Faraday mu je odvrnil: »Presneto, kmalu ga boste lahko obdavčili.«

Ptuj • Ob dnevu spomina

Življenje je preveč dragoceno, da bi hiteli

V petek, 29. oktobra, je bila na starem ptujskem Mestnem pokopališču, na ploščadi med spomenikom narodnemu heroju Jožetu Lacku in spomenikom NOB, osrednja spominska slovesnost ob prvem novembru, dnevu spomina v MO Ptuj. V spremljajočem kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod taktirko Fredija Simoniča, moški pevski zbor KD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna in člani gledališkega studia, Nastja, Sanja, Nina in Urban z Minattijevo poezijo, ki ga vodi Branka Bezeljak. Govorila je Nataša Petrovič, letošnjo dobitnico velike oljenke MO Ptuj za izjemne dosežke na kulturnem področju.

»V Sloveniji je prvi november državni praznik, praznik spomina na mrtve, v krščanskem svetu pa je to praznik vseh svetih. Dan spomina na mrtve je vendar dan živih, ko se spominjamo dragih, ki jih ni več med nami,« je uvodoma povedala v svojem spominskem govoru Nataša Petrovič. »Tistih, ki jim je življenje končala vojna vihra, človeko-

va zloba, naravne katastrofe, ceste ali so si sami stregli po življenju. Živijo, kolikor je živ naš spomin nanje. To je dan, ko se hote ali nehote srečamo z mislijo na lastno minljivost, na kratkost bivanja na tem planetu, ki si ga delimo z mnogimi, drugačnimi po barvi kože, veri, razredni pripadnosti, politični opredelitvi, narodnosti, kulturi in še čem. Vsi

Lenart • Kmalu obnova

Poleti kulturni dom za skoraj 300 obiskovalcev

28. oktobra je v lenarškem Centru Slovenskih goric župan Lenarta mag. Janez Kramberger predstavil projekt rekonstrukcije in adaptacije tamkajšnjega kulturnega doma in podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem del - Gradis gradbeno podjetje Gradnje Ptuj.

Kulturni dom v Lenartu je bil obnovljen pred dobrimi 30 leti, sedaj pa je po Kramberger-jih besedah potreben vnovične prenovitve: »Treba je zamenjati ostrešje in urediti notranjost -tako bomo pridobili tudi nekaj dodatnega prostora in okoli 40 sedežev več, zato bo možno v dom sprejeti malo manj kot 300 ljudi. Prav tako bomo uredili tehniko, torej ozvočenje, razsvetljavo in drugo ter prostore v zaodrju in pod odrom.«

Celotna investicija je vredna dobrega 1,7 milijona evrov, od tega so uspeli pridobiti 66 odstotkov evropskih sredstev - gre namreč za sedmi projekt v minulih štirih letih, ki je sofinanciran s strani evropskega regionalnega programa.

Dela se bodo začela 15. novembra, če bo vreme naklonjeno, bodo napredovala tudi v zimskem času, sicer pa je datum, ko naj bi bila končana, v avgustu prihodnje leto.

»Gre za pomembno investi-

pa smo ljudje, najbolj razvita oblika življenja, ki nam je dala intelekt, ki je odgovoren za znanje in modrost. Vedno več znanja pa žal ni porok za več modrosti. Ob prvem novembru se spominjamo mnogih, ki so gradili mozaik pretekle in polpretekle zgodovine Ptuja. Vsak od njih je pomemben, zaslužen glede na čas, v katerem je živel in skladu s svojimi sposobnostni za naš danes in jutri. Zgodovina se kar naprej ponavlja, Slovenci se še vedno prepiramo okrog sprave, besede ob zadnjem slovesu: 'Naj počiva v miru' so v posmeh in neresnica, ki ji ni mogoče oporekati, da vse nas čaka isti konec. Ene in druge. Prižigamo sveče, grobovi so polni cvetja, srečujejo se družine, prijatelji, znanci. Spokojnost in mir, ki nam ga daje ta prostor večnega počitka, nas spremljata žal le na takšen dan. Dan, ki v sebi nosi nekaj otožnosti, dan, ki je v svojem sporočilu

preživel stoletja, zato je nekako nerazumljivo, da hočemo v drugih dneh leta toliko stvari spremeniti, toliko stvari začeti na novo, čeprav je staro dobro, preizkušeno. Treba se je ustaviti, kot se znamo ustaviti ob dnevu spomina, da bomo

Foto: Črtomir Goznik

Delegacije so k spomenikom položile vence.

Foto: Črtomir Goznik

Na slovesnosti ob dnevu spomina v MO Ptuj je govorila prejemnica velike oljenke MO Ptuj Nataša Petrovič.

zaznali več lepote, življenja, da bo vsak dan doživet, bodimo ljudje,« je v svojem govoru še opomnila Nataša Petrovič.

Delegacije so ob spremljavi Pihalnega orkestra Ptuj položile vence k spomenikom narodnega heroja Jožeta Lacka, borcem Slovenjegoriške čete, španskim borcem in talcem, spomenikom petih vojakov

nekdanje jugoslovanske vojske, h grobu padlih v I. svetovni vojni ter k spomeniku 20 ustreljenim talcem in k centralnemu križu. Verski del spominske slovesnosti je vodil gvardijan p. Tomaž Majcen, ki je povabil k zbranosti in duhovni povezanosti z bogom in našimi rajnimi.

MG

Ptuj • Priljubljena in cvetoča radijska oddaja

V Domu kulture Lenart nameravajo kmalu zamenjati ostrešje, pridobiti dodatne prostore, omogočiti 293 sedežev za obiskovalce ter urediti scensko in odrsko tehniko z osvetlitvijo.

cijo v naši občini, v kateri imamo štiri kulturne domove, od tega so trije (ki so v Krajevni skupnosti Voličina) že prenovljeni. Lenart je tudi kulturno središče osrednjega dela Slovenskih goric, zato tak kulturni dom potrebujemo, saj imamo na leto veliko prireditev. Tudi veliko kulturnih društev je v naši občini, ki potrebujejo svoj prostor, zato ocenjujem, da je ta naložba potrebna in upravičena,« je še pojasnil župan.

Z rekonstrukcijo dotrajanega obstoječega kulturnega doma nameravajo tako pridobiti primeren objekt za izvajanje kulturnih prireditev, izobraževanj, simpozijev, srečanj društev in drugih dogodkov, katerih namen je povečevanje turistične atraktivnosti mesta, celotne občine in Podravske regije; z izvedbo projekta pa bosta zagotovljeni tudi dve delovni mesti za polovični delovni čas.

Polona Ambrožič

Vrtičkarije z Miso Pusenjak in Karolino Putarek

Med več kot 20 rednimi oddajami je na valovih Radia Ptuj že deveto leto na sporedu tudi vse bolj poslušana enourna oddaja, namenjena v prvi vrsti vrtičkarjem, tistim, ki imajo radi v svojem vrtu, hiši in okrog nje lepo zelenje in cvetje.

Osrednja strokovna svetovalka vrtičkarjem in drugim poslušalcem je v tej specializirani oddaji Radia Ptuj Miša Puše-njak, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, sicer tudi odlična poznavalka ter ugledna strokovnjakinja s tega področja v Sloveniji. Zato je oddaja, ki jo izvaja skupaj z voditeljico Karolino Putarek, zelo poslušana, odmevna in odzivna. To potrjujejo tudi številni klici med oddajo in po njej, v zadnjem času pa tudi številna elektronska in klasična pisma.

Osrednje teme oddaje avtorici izbirata sproti, glede na aktualnost, letni čas in razmere v naravi. Običajno lahko v začetku prisluhnete nasvetom in aktualnim novicam za vrtičkarje, kasneje pa odpreta tudi telefon Radia Ptuj in sprejemata vprašanja, predloge in nasvete poslušalcev. Občasno vključujeta tudi nagradna vprašanja ter s tem poskušata poslušalce še bolj pritegniti k sodelovanju.

Oddaja je na programu Radia Ptuj vse od leta 2001, vsako sredo od 18 do 19. ure, na željo poslušalcev pa celotno oddajo ponavljamo ob nedeljah med 10. in 11.uro. Od marca 2008 pa oddajo z Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo

Foto: M. Ozmec

Miša Pušenjak (desno) in Karolina Putarek v studiu Radia Ptuj med oddajo Vrtičkarije minulo sredo, 27. oktobra.

in okrasne rastline, uspešno sooblikuje voditeljica Karolina Putarek. Sicer pa lahko vsebino oddaje sproti sooblikujejo tudi poslušalci, ki lahko pokličejo v živo na telefon 02 771 22 61 in dobijo pravi nasvet in odgovor iz »prve roke«. Po novem ima oddaja Vrtičkarije tudi elektronski naslov: vrtickarije@ radio-tednik.si, na katerega lah-

ko zapišete kakšno vaše vprašanje, predlog ali morebitno pripombo.

V mesecu dni je na ta elektronski naslov prispelo že več kot sto vprašanj, za koristne nasvete pa sprašujejo poslušalci iz vse Slovenije, celo iz tujine. Miša Pušenjak je tako vestna, da vsem tudi pisno odgovarja. Še vedno pa lahko za kakšen

nasvet ali vprašanje v oddaji Vrtičkarije na Radiu Ptuj svoje vprašanje pošljete tudi po klasični pošti na naslov: Vrtičkari-je, Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Naj bo vaš vrt lepo urejen, da vam bodo zavidali vsi sosedje, in naj vaše rože rastejo še lepše, da bo tudi vaše življenje bolj cvetoče.

-OM

Prireditvenik

Torek, 2. november

18.00 Ormož, v hotelu, predavanje Pravljično starševstvo, Otroci so

ogledalo družine in družbe, s sočasnimi delavnicami za otroke 19.00 Lenart, Bowling center, tekmovanje v bowlingu 19.30 Maribor, Multimedijski center Kibla, večer uglasbene poezije Mile Kačič

20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, drama torek 1 in izven

Sreda, 3. november

20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za izven

Četrtek, 4. november

16.00 do 19.00 Lenart, dan odprtih vrat Vrtca Lenart 18.00 Lenart, knjižnica, pravljični večer za odrasle 19.30 Maribor, SNG, balet, 2. koncert Plus Ekspresivna ustvarjalnost dunajske šole

Petek, 5. november

10.00 Lenart, dom sv. Lenarta, odprtje likovne razstave lenarških

likovnikov in nastop glasbenih gostov 11.30 Lenart, center Slovenskih goric, razstavišče, odprtje razstave pekovskih izdelkov, organizira Društvo Kmečkih žena in deklet Lenart

18.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, odprtje fotografske razstave Branka Lenarta, razstava je v sklopu festivala Photonic Moments - Mesec fotografije 2010 18.00 Lenart, dom kulture, proslava ob občinskem prazniku 19.30 Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, za abonma Opera balet premiera in izven

20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za abonma Drama plus in izven

Poslušajte nas na svetovnem spletu

RADIOPTUJ

na ¿filetee www.radio-ptuj.si

Mali oglasi

KMETIJSTVO

KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.

PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.

NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.

PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.

PRODAM drva, cepljena, smrekova, dolžine 33 cm, za štedilnik. Cena za 3 m drv je 120 € s prevozom. Tel. 041 620 853.

PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.

KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.

V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Tel. 041 315 392.

PRODAM trosilnik hlevskega gnoja ter cisterno za gnojevko, 2200 l, in traktor Ferguson. Tel. 041 896 915.

PRODAM svinjo od 180 do 200 kg, domače reje. Tel. 753 26 81.

NEPREMIČNINE

PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 61.000,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon 031 602 396.

VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI

PREDLOGI ZA NOVEMBER

POSKOČNIH

1. BOJAN LUGARIČ - Car

2. Ans. AKORDI -Naš Martin

3. VITEZI CEUSKI -Jesen življenja

4. PETRA IN ROK ŠVAB - Prava ljubezen

5. VESELI BEGUNJČANI - Venček narodnih

6. ALFI NIPIČ IN DOMEN KUMER - Pubec si ču

7. MARTIN TEŽAK - Na mirno goro

Zmagovalec meseca OKTOBRA: ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola peser i Še eno možnost v NOVEMBRU ima: - BOJAN LUGARIČ - Car

t

POP 7 TOP

1. OBJEM - Marjetka Marjetka

2. ZLATK0D0BRIČ- Poštar Jože

3. D0NAČKA - Lubejzn čudna stvar

4. ALENKA GODEC - Življenje je lepo

5. GAMSI-Bil je raj na Krtini

6. SKATER IN Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Hands up - Roke gor

7. P0P'N DEKL-Naš poštar

Zmagovalec meseca OKTOBRA: MANCA ŠPIK - Stereo naboj Še eno možnost v NOVEMBRU ima: OBJEM - Marjetka Marjetka

ŠOPEK POSKOČNIH

POP 7 TOP

Glasujem za:

Orfejčkove

SMS glasbene želje:

041/818-666

Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.jp.p. 13, 2288 Hajdina

V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.

NUDIM pomoč starejšim osebam, varstvo otrok in pospravljanje. Helena Catelj, Ul. dr. Hrovata 1, Ormož, tel. 051 305 427.

RAZNO

PRODAM nov nerabljen štedilnik na trda goriva, kromiran, s pečicami, priklop na dimnik na levi strani. Tel. 051 395 082, zvečer.

PRODAM nemško ovčarko, staro 4 mesece. Tel. 041 962 590.

mm

m

dr. Dražen Babic

vDurmancu 152 pri KRAPINI

Sprejema paciente po dogovoru.

Informacije na lel: 00 315 98 725 293

Krvodajalci

6. september - Borut Plohl, Ru-cmanci 48, Sveti Tomaž; Andreja Prevolšek, Žetale 99; Dušan Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Silvester Furman, Gorenjski Vrh 30; Mateja Cep, Majšperk 60 b; Franc Maru-šič, Zgornji Velovlek 22; Irena Prav-dič, Korenjak 10 a; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Anton Brenholc, Rjavci 21; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Željko Cmrečnjak, Ulica 1. maja 6, Ptuj; Marija Kočevar, Hrastovec 5 c; Janez Klinc, Dolane 25, Cirkulane 25; Marjan Ciglar, Kicar 112 b; Martin Bezjak, Podvinci 89 a; Darinka Kocjan, Orešje 169, Ptuj; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Damjana Arnejčič, Hrastovec 80 b; Janez Kokot, Hrastovec 153; An-drejka Lazar, Turški Vrh 16 a; Jožef Belšak, Hrasotvec 39; Sonja Bau-man, Turški Vrh 1 d; Kristina Kokot, Hrastovec 3 a; Denis Prevolšek, Žetale 99; Liljana Širovnik, Lancova vas 31 a; Valerija Cep Bele, Majšperk 60 b; Milko Fajfar, Brezovec 48; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Špela Mlinar, Paradiž 78; Marija Valič, Moškanjci 22; Nada Kuko-vec, Goričak 7; Marjan Muršec, Medribnik 12; Marija Bezjak, Podvinci 89 a; Ida Kokol, Brezovec 48, Cirkulane; Sandi Obran, Zamušani 41; Terezija Zebec, Hrastovec 26 a; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Albert Bezjak, Rogaška c. 51, Ptuj; Janez Cep, Majšperk 60 b; Marjana Logar Kelc, Pestike 4 a; Peter Kukovec, Goričak 7; Rok, Kla-rič, Hrastovec 21 b; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Sandi Fras, Gibina 18; Marija Hronek, Pestike 4 b.

www.tednik.si

Naročite

v

Štajerski

z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

____________________________SiP_________

Vsak naročnik dobi:

- 20% popust pri malih oglasih

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)

- poštna dostava na dom.

NAROCIl.NICA ZA

Štajerski TEDNIK

Ime in priimek:

Naslov: _

Pošta: _

Davčna številka: Telefon: _

Datum naročila: Podpis:

RADIO TEDNIK Ptuj«... Raičeva 6 2250 Ptuj

_______________________________________i

Hudo je otroku za starši jokati, še težje brez sina in brata ostati. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.

V SPOMIN

31. oktobra je minilo štiri leta, odkar nas je tragično zapustil naš dragi

Dani Rajh

IZ DRAŽENCEV

Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.

Žalujoči: ati, mamica, sestra Tjaša in vsi njegovi

Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata

Maksimiljana Kumra

IZ VIDMA 16 A PRI PTUJU

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili soža-lje. Zahvaljujemo se g. Janku Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter župniku za opravljen pogrebni obred.

Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: žena Tilika, sinova Dejan s sinom Gregorjem, Aleksander z ženo Danijelo ter hčerka Ksenija

V življenju le delo in skrbi si poznala, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni ne skrbi in ne bolečin, a za tabo v naših srcih je boleč spomin.

ZAHVALA

ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tete in tašče

Alojzije Kališnik

IZ BRESNICE 2

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam karkoli pomagali. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govornikoma, pogrebnemu podjetju Aura in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala tudi dr. Ranflovi, dr. Simoničevi, patronažni sestri Štefki in še posebej hvala gospe Ivanki Nedelko. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njeni

Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV

SPORED ODDAJ

TOREK 2.11.

8.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 1. del 9.30 Polka In majolka 18.00 ŠKL

19.00 Polka In majolka 20.00 Koncert MPZ Destrnik z gosti 21.30 Mozaik kulture 22.00 Glasbeni utrinki 23.00 Video strani

SREDA 3.11.

8.00 Kronika občine Hajdina 18.00 Polka in majolka 20.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 1. del 21.00 Dogodki Hajdina 22.30 Mozaik kulture 23.00 Vldeo strani

srp

T Vi

ČETRTEK 4.11.

8.00 Igre društev na Polenšaku 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Seja sveta občine Dornava 21.00 Dogodki Dornava 23.00 Video strani

PETEK 5.11.

8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL

17.00 Glasbena oddaja 18.00 Oddaja Iz občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Vldeo strani

MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE

Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

v

Štajerski

TEDNIK

ZA PETKOVO IZDAJO

DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE

ZA TORKOVO IZDAJO

DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE

Talum • Toplek zavrača obtožbe z argumenti

Poslovno leto naj bi končali brez izgube

Predsednik uprave Taluma Danilo Toplek je na petkovi tiskovni konferenci skupaj z najodgovornejšimi sodelavci argumentirano zavrnil očitke, ki so bili v nekaterih medijih označeni za sporne, saj so ugotovitve revizijske hiše in nadzornega sveta družbe pokazale, da v nobenem primeru ni posloval v nasprotju z interesi družbe.

Sicer je Danilo Toplek

priznal, da novinarske konference v tej družbi niso prav pogost pojav; na njih so namreč že nekajkrat poskušali seznaniti javnost o poslovanju in drugih aktualnih zadevah, vendar med novinarji za to ni bilo pravega zanimanja:

„Opažamo pa, da vsaka novica, ki ima pridih nekega škandala, naenkrat povzroča veliko zanimanja novinarjev. Po vsem, kar je bilo v zadnjem času zapisanega in povedanega, pa je sedaj čas za nekaj pojasnil, saj je treba javnosti predstaviti pravo in celovito sliko. Zavedamo se, da smo si del 'škode' povzročili sami, ker v tem času nismo komunicirali z javnostjo, a takšna je bila odločitev nadzornega sveta, ki je sklenil, da ne komuniciramo z javnostjo, dokler revizorji ne končajo svojega dela, da ne bi bilo očitkov, da želimo vplivati na delo revizijske hiše ali celo nadzornega sveta. Sedaj, ko sta oba delo končala, pa zadržkov ni več."

Ob tem je postregel z ugotovitvijo, da je podrobnejša revizija o poslovanju Taluma potrdila, da je uprava družbe Talum v vseh primerih, ki so bili v nekaterih medijih prikazani kot sporni, ravnala gospodarno in koristno za družbo. In to se je dokazalo tako v primeru Vesol, d. o. o., kot tudi pri podjetju Shop, d. o. o., oziroma v poslovanju z Gradbenim podjetjem Ptuj, d. o. o.

Menil je tudi, da je zaradi spora med tihimi družbeniki, ki se trenutno rešuje na sodišču, nekdo pač želel v javnost sprožiti namišljeno afero ter tudi na ta način vršiti pritisk na sodišče ter ponovno zatrdil, da je bil v obeh zgodbah zaščiten gospodarski interes Taluma.

Sodelovanje predsednika uprave Taluma v projektu Shop torej ni imelo nikakršne povezave s poslovnim sodelovanjem Taluma z Gradbenim podjetjem Ptuj, o čemer je pojasnil: „To poslovno sodelovanje z GP Ptuj poteka že več kot 50 let in je bilo ves ta čas korektno in konkurenčno. Edini razlog za sodelovanje predsednika uprave v tem projektu je bila pomoč pri posredovanju za prodajo podjetja Shop, kar ni imelo nobene zveze s Ta-lumom ali sodelovanjem Ta-luma z GP Ptuj. Prodaja podjetja je bila tudi dosežena, a zaradi spora med udeleženci tiho partnerstvo ni bilo realizirano. Zato se ta primer rešuje na sodišču, iz česar tudi izhaja ta negativna zgodba."

Zatrdil je tudi, da projekt gradnje fotovoltaičnih elektrarn na odlagališču rdeče

Foto: M. Ozmec

Med petkovo tiskovno konferenco v Talumu (z leve) član uprave Franc Visenjak, zadolžen za področje financ, predsednik uprave Danilo Toplek, član uprave Zlatko Čuš, zadolžen za proizvodnjo in razvoj, ter pomočnik predsednika uprave Marko Drobnič.

ga blata temelji na gospodarskem interesu družbe Talum, saj so dosegli, da se poleg dodatnih poslovnih prihodkov hkrati opravi tudi sanacija degradiranega območja odlagališča rdečega blata: „Ker so pred družbo Talum pomembne strateške investicije in ker so na drugi strani investicije v obnovljive vire kapitalsko zelo intenzivne, se je družba odločila, da projekt sanacije odlagališča poizkuša izvesti brez vlaganj lastnih finančnih sredstev. Na ta način si je družba zagotovila tako poslovne koristi kot tudi sanacijo območja brez lastnih vlaganj. Pogoji za sodelovanje z zainteresiranimi vlagatelji so bili zelo precizno in jasno določeni, tako da imajo vsi interesenti enake možnosti. Talum je izrazil interes za sodelovanje z vsemi vlagatelji, ki sprejmejo te pogoje."

Do zapletov v primeru podjetja Vesol pa je po To-plekovih besedah prišlo zaradi odločitve lastnika podjetja, da se iz projekta osebno umakne prej, kot je bil ta dokončan: „Ker največji del financiranja projekta temelji na kreditu, bi nakup podjetja dejansko pomenil le prevzem finančnih obveznosti ter s tem povezano tveganje. Lastnik je za prodajo svojega deleža moral pridobiti soglasje banke, ki pa je glede na dejstvo, da je bil projekt v najbolj občutljivi fazi njegove realizacije in bi ga lahko pomanjkanje angažiranih nosilcev ogrozilo, za zavarovanje svojih interesov sprva celo zahtevala, da podjetje začasno odkupi kar Ta-lum. To smo seveda zavrnili. A banka je zahtevala, da dokler sama ne poišče novega nosilca projekta, lastništvo v podjetju in s tem kreditne obveznosti prevzamejo tiste osebe, ki so po svojih funk

cijah najbolj odgovorne in zainteresirane, da se projekt izpelje do konca pravočasno in v okviru planiranih sredstev. Med njimi sta bila tudi predsednik uprave in vodja projekta, ki sta s tem prevzela odgovornost in tveganje. Banka je skladno z dogovorom in obvezo pred samim koncem projekta našla novega nosilca projekta, ki je kupil podjetje, posel pa je bil zaključen ta teden. Na ta način je tudi ta projekt zaključen in s tem zaščiten tudi gospodarski interes Taluma. Svojo glavo smo držali zato, da smo lahko celoten projekt izpeljali v dobro Taluma."

V obeh primerih je torej predsednik uprave ravnal za družbo gospodarno in koristno in od tega ni imel nobenih finančnih koristi, ne on, ne kateri od njegovih sodelavcev, družba Talum pa ni utrpela nobene škode, je poudaril Toplek. Pojasnil pa je tudi nekaj podrobnosti o poslovanju Taluma z zasebno lekarno TOP-lek v Ptuju, ki je v lasti njegove žene.

„Ugotovljeno je, da je bil v zadnjih desetih letih povprečen letni obseg prometa Taluma z lekarno TOP-lek 4.310 evrov, skupaj z DDV. Pri tem pa je pomembno, da so bili postopki izbora enaki, kot veljajo za vse dobavitelje. Talum pa je nabavljal izključno blago, ki ga družba potrebuje za svojo dejavnost, to so razni obliži, razkužila za rane in kovčki za prvo pomoč, oziroma le blago, ki je bilo predmet poslovanja lekarn."

Bodo poslovno leto končali brez izgube?

Ob vsem tem pa je po besedah Danila Topleka

pomembno, da se v Talumu uspešno soočajo s težavami ki so posledica gospodarske krize, oziroma z reševanjem

gospodarske situacije v podjetju. Pojasnil je, da obratujejo v elektrolizi C od začetka leta 2009 s polovično kapaciteto, kar je posledica dogajanj na svetovnih trgih in krize, ki aluminijske industrije ni zaobšla in se je dotaknila tudi Taluma.

„Z zmanjšanjem kapacitete proizvodnje smo se prilagodili razmeram na trgu. Čas, ko poslujejo s polovičnimi kapacitetami, pa so izkoristili za remonte na vseh ugasnjenih pečeh. Ob ugotovitvi, da se negativni trendi počasi umirjajo, pa je dodal, da pričakujejo, da bodo do aprila prihodnje leto spet obratovali s polnimi kapacitetami. Priprave na poln zagon pa zahtevajo še kup drugih aktivnosti, saj je na močno spremenjenih trgih treba zagotoviti vse potrebne surovine, predvsem pa je treba zagotoviti še dovolj obratnih sredstev. Samo za ponovno povečanje proizvodnje na normalni nivo potrebujejo okoli 35 milijonov evrov dodatnih sredstev. Sicer pa v zadnjem času spet

raste proizvodnja ulitkov, močno narašča proizvodnja rondelic in rondic, kjer spadajo med vodilne proizvajalce v Evropi."

Ob tem pa je pomembno, da so v tem času v Talumu uspeli ohraniti praktično vsa delovna mesta, razen tistih, ki so bili zaposleni za določen čas, ter nekaterih, ki so bili najeti prek nekaterih drugih podjetij. Od teh so se žal morali posloviti, a ob ponovnem naraščanju proizvodnje se bodo zagotovo pojavila nova delovna mesta, tako za tiste, ki bodo zaposleni v tovarni sami, kot za tiste, ki bodo zaposleni prek drugih delodajalcev. V devetih mesecih letošnjega leta so sicer v Talumu poslovali še z izgubo iz poslovanja, ki znaša okoli 6 milijonov evrov, vendar pa po Toplekovih besedah projekcije poslovanja kažejo, da bodo letošnje poslovno leto končali brez izgube.

Poleg vsega tega pa se v Ta-lumu, ki trenutno zaposluje 871 delavcev, v hčerinskih družbah pa še dodatnih 320, že leto dni ukvarjajo tudi z reorganizacijo podjetja. Prilagajajo se novim razmeram, zato se bo delniška družba Talum preoblikovala v koncern. Vse delovne enote, ki opravljajo podoben ali soroden delovni proces, bodo namreč združili pod skupno okrilje in tako se bo petim sedanjim hčerinskim odvisnim družbam Vargas-al, Sto-ral, Vital, Revital in Alin, ki so v 100-odstotni lastni Taluma, z novim letom pridružilo še sedem novih odvisnih družb: Talum aluminij, Ta-lum livarne, Talum rondelice, Talum izparilniki, Talum ulitki, Talum inštitut za raziskavo kovin in varstvo okolja ter Talum servisi in vzdrževanje. Projekt plinsko-parne elektrarne v Talumu pa je še vedno v mirovanju.

M. Ozmec

Osebna kronika

Rojstva: Maja Mihorič, Miklavž pri Ormožu 20 - deček Gašper; Doroteja Renčelj, Ul. Bratov Tu rja kov 22 a, Rače

- deklica Luana; Jolanda Zelenko Arnuš - deček Bine; Sonja Sedenik, Jelovec pri Makolah 27 a,Makole - deček Martin; Lorena Katavic, Pečke 55 a, Makole - deček Filip; Tadeja Fras, Gočova 46, Sv. Trojica v Slovenski goricah - deklica Lina; Petra Kumer, Trgovišče 15 a, Velika Nedelja - deklica Kaja; Mojca Šantek, Gubno 1 a, Lesično - deček Niko; Lidija Turščak, Bukovci 1 a, Mar-kovci - deklica Neja; Barbara Žafran Grabnar, Ptujska Gora 72, Ptujska Gora - deklica Ela; Vanja Leva, Zgornja Ložnica 77, Zgornja Ložnica

- deklica Tea; Leonida Ra-tek, Hum pri Ormožu 70, Ormož - deček Amadej; Urška Jurič, Klopce 6 b, Slovenska Bistrica - deček Lovro. Umrli so: Ana Korenjak roj. Fajfarič, Medribnik 29, roj. 1932 - umrla 14. oktobra 2010; Ignac Muršec, Biš 48, roj. 1928 - umrl 19. oktobra 2010; Marija Štebih, roj. Rajh, Bratonečice 13, roj 1924 - umrl 18. oktobra 2010; Ivana Krajnc, roj. Hodl, Mestni Vrh 112, roj. 1939 -umrla 16. oktobra 2010; Antonija Bezjak, Zamušani 64, roj. 1930 - umrla 20. oktobra 2010; Anton Cafuta, Se-dlašek 32, roj. 1957 - umrl 21. oktobra 2010; Bogomila Kuhar, roj. Potrč, Mestni Vrh 108, roj.1924 - umrla 22. oktobra 2010; Feliks Kram-berger, Ptuj, Ormoška cesta 69, roj. 1941 - umrl 22. oktobra 2010; Janez Dokl, Ptuj, Anželova ulica 18, roj. 1924

- umrl 23. oktobra 2010; Anton Ješe, Ptuj, Ul. 25. maja 12, roj. 1923 - umrl 24. oktobra 2010; Angela Juršic, roj. Tisnikar, Dorna-vska c. 1 a, Ptuj, roj. 1923

- umrla 24. oktobra 2010; Pavla Gabrovec, Naraplje 27, roj. 1921 - umrla 24. oktobra 2010; Julijana Mezna-rič, roj. Kostanjevec, Stojnci 57, roj. 1934 - umrla 24. oktobra 2010; Maksimiljan Kumer, Videm pri Ptuju 16 a, roj. 1944 - umrl 24. oktobra 2010; Marija Kovačec, roj. Marinič, Gajevci 48, roj. 1924 - umrla 26. oktobra 2010; Terezija Kolarič, roj. Šulek, Pušenci 42, roj. 1922

- umrla 27. oktobra 2010.

GOD

PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO

NA NOVO VREDNOST

SVOJE PREM NANOVO VREDNOSTI

080

ZAVAROVALNICA MARIBOR

19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si

Napoved vremena za Slovenijo

Če na mrtvih dan dežuje, žamete zima *- -- -'-

Danes se bo dež okrepil in se razširil proti vzhodu. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14 stopinj C. Jutri bo v vzhodnih krajih še občasno deževalo, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Jutranje temperature se bodo gibale okoli 6 stopinj C, najvišje dnevne pa do 17 stopinj C.

Obeti

V četrtek bo v zahodni in osrednji Sloveniji zmerno oblačno, v vzhodnih krajih pa pretežno sončno vreme.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh