logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

foArikio olnftjno v ootovfnL

Leto XX., št. ytj

a

Ljubljana, nedelja >1, decembra 1939

Cena 2 Dfi

»U rasen ponedelj«*. Narod-

minfc mesečno 25 din. aa inozemstvo

UrednUtro: Ljubljana., Knafljeva Ul. S, tel *tev. 3122. 3123 3124 3125 3126. Maribor. Graiskl trg 7, telef 2455; Celje, 6troa»mayerJeva ul. 1, te 65. — Bokoplal se ne vračajo. — Upravni tvo: Ljubljan*, Knafl eva 5. telef. štev 3122, 3123 3124, 3125 3126 Inscratni odde?ek: Ljubljana. Selonburgova ul. Tel 3492 ln 3392 Po-"'"t. n«ca: Maribor. Gralskl trg 7. TeJef 2*55. Podru"n!ra: Ce'Je. Ko-enova ul 2. Telef. 190 — Eaiunt pri PoVtni hranilnici Ljubljana S t 17.749.

Kar največ sreče, zdravja ln zadovoljstva v letu 1940. iz srca zeli vsem svojTm naročnikom in čitateSjem, sotrudnikom in Inserentom

»JUTRO'

Današnja, novoletna številka ima 42 strani s pestro in zauuuivo vseornu. Podrobnejšo vsebino navajamo na 2. strani.

Pouedeljska izdaja bo zaradi dvojnega praznika izšla v torek zjutraj. Kakor o božiču jo bomo tudi to pot poslali na ogled vsem naročnikom »Jutra«. Prihodnja redna številka »Jutra« bo izšla v sredo.

6vietska ofenziva pri Viborgu

Na Karelski lemeliski ož nf močno oiaiene sovietske lete zopet z vso $Uo naskakuie.o in skušajo cimprei prebJi linsko ombrambno črto

Gb koncu leta

Drevi bo izginilo za obzorjem večnosti leto, ki ga smemo šteti med najvažnejše v življenju živečih rodov. Njegov potek je bil nenavadno razgiban in poln dramatične napetosti. Vrtoglavi razvoj dogodkov, ki označuje s svojimi tiagičnimi posledicami zlasti zadnje mesce prekaša vse, kar smo doživeli v zadnjih dvajsetih letih, v razdobju, ki ie bilo sicer polno presenetljivih sprememb in zgodovinskih dogodkov.

Ko smo se pred letom dni poslavljali od 1 1938 smo ga označili za likvidacijsko leto sistema, ki je bil ustvarjen v Versaillesu, in za leto novega uravnovešanja evropskih sil. Svet je stal v senci monakovskega sporazuma, čigar račun ie plačala Češkoslovaška. Evropski državniki so verjeli, ali vsaj upali, da ie kriza že presegla višek in da Evropa prehaja k zaželjenemu dolgotrajnemu pomirjenju. Razvoj dogodkov je kmalu pokazal, da ie bilo to presojanje položaja napačno. Evropa se ni približevala spravi in pomirjenju, marveč novi vojni, ki naj bi znova reševala z orožjem in sovraštvom probleme, zaradi katerih je tekla kri v letih 1914— 1918 in ki jim tudi povojna diplomacija ni bila kos.

Vsi dogodki v mednarodni politiki Zf.dniega četrtstoletja se prav za prav sučeio okrog enega in istega osrednje-gs problema: nove ureditve Evrope in razdelitve njenega vpliva in njenih interesov v ostalem svetu. Celina, ki je nekoč sprejela svojo kulturo iz Azije in ki io nekateri smatraio za geografski podališek velikega azijskega sveta, je s sposobnostjo svojih narodov postala žareče vsega, kar kaj velja na zemeliski obli. S svojo civilizacijo, s svoio tehniko ;n finančno moč>o ie obvladovala svet. V zadnjih desetletjih ie začela izgubljati svetovni vpliv, dobila je ogromnega tekmeca v amer'?kem kontinentu in celo v Aziji in Afriki, kjer se tudi vedno boli očitno dvigajo zoper ev-rosko oremoč avtohtone sile. Ta kriza evropskega svetovnega vpliva sovpada z neugnano notranjo krizo Evrope, z borbo med menimi narodi. Dva deroča toka sta se zlila v enega in neizmerno zapletla celotni položaj. Politična in gospodarska kriza se podališuie v duhovno in moralno, v kolikor nima prav tu svoiega prvotnepa izvora. Tako se kcp^i tevkn*a na te?ko*o. zanletliai na za^Vtliaj. In iasno se kaže. kako resnično je spoznanie nekega modroslovea, da ima zgodovina »železen korak«. Pod njim se trese ves naš čas.

V tem okviru je bil dan letu, ki ga prav danes odpravljamo v preteklost, izredno važen pomen. V njegovem napetem in razburljivem poteku se je razbistrilo marsikaj, kar je bilo še pred letom dni nejasno in dvomljivo. Taki prelomni časi. kakor je bilo to leto, imajo vsaj to dobro stran, da porušijo marsikatero iluzijo in pokažejo, kakšne so stvari v resnici. Lahkovernost in kratkovidnost sta nareki ki v politiki zelo mnogo staneta. Po 1. 1938 ie vsaj ta račun jasen in čeprav so bile med tem mnoge reči postavljene na glavo, se ie vendar n^ožaj vsaj v nekaterih točkah razbistril.

Kakorkoli je 1. 1939 prineslo mnogo nesreče — v prenvkanju političnih plasti sta izginili dve samostojni državi, vzhodna Evropa pa se je za čudo podaljšala v srednio Evropo — je vendar to leto sprožilo usodni plaz domkov, ki mora prinesti prei ali slej odločitev v dramatičnem tn dolgotrainem sporu za ureditev Evrope. Nastala je vojna, čiie konec je za sedal nedogleden. ki pa pomeni začetek radikalnega reševanja Kristalizaciiski proces se vedno boli iasno razvija v smer. kakšna naj bo bodoča oblika evropskih držav, ni pa nobenega dvoma, da politična in gospodarska replnost vedno boli sili k ustvaritvi velik'h državnih blokov. Krvava borba se vodi s?mo okrog vr>r»Sania kdo ho ustvaril te bloke in po kakšnih vid'k;h.

Tako se je torej začel leta 1939 daljnosežni preobrat v razvoiu evropskega položaja Kaj bo prispevalo leto 1940 ikohko nenadnih in nepreračunljivih potez na šahovski desk* zgodovine skriva v svoii temi — kdo bi to uganil? Toda usodni proces more imeti nekje v bodočnosti samo dva konca: kristaliza-djo ali kaos. Zdi se, da vzlic vsem mo-

Helsinkl. 30 dec a (Reuter) Kljub hudemu snt^iiriiiu uteiežu sv davi sovjetske čete začele v južnem delu aarekke zemeljske ožine s pnčaaovano oicozivo v smeri proti Viborgu. Po dosedanjih poročilih Finci še povsod drže svoje postojanke in ni sovjetskim četam nikjei uspelo prodreti skozi utrdbe Mannerheimove linije.

V Helsinkih je dopoldne močno sne-iilo. Letalskih napadov vsled tega m bila

Po finskih ceiiuvan, Rt jiii pou .»u.i-jO i nevtralni opazovalci, so imele sovjetske čete v prvem mesecu vojne na Finskem , okoli 100.000 mrtvih in ranjenih. Te Izgube pa ne gredo »amo oa račun voj

Izgube finske vojske napram sovjetskim po podatkih usn-uut vojaške osebnosti v enakem ra7m«-rju kakor prebivalstvo obeh držav, te je štiridesetkrat manjše.

Stockholm, 30 decembra AA. (DNB) Tukajšnje časopisje poroča is Finske da sovjetske čete neprestano napadajo na Karelski ožini, vendar napadi dozdaj Se nis«. rodili uspeha. Istočasno švedski Usti pišejo, da so sovjetske čete severovzhodno od Ladoškega jezera znatno napredovale. Po zadnj*u por.»Hih je sovjetska vojska prispela do finske utrjene črte pri Ruo-kojaerviju.

Ur

cva fl3££ izsiliti odločitev

Oslo, 30. dec J. (Norske Tel. Byro). Po vseh sovjetskih vojnih akcijah v zadnjem tednu je bilo videti, da pripravlja sovjetsko vojno vodstvo nov načrt za čim hitrejšo okupacijo Finske. Ta načrt je zdaj že precej očiten. Po zelo šibkem odporu, ki so ga zadnji teden nudile sovjetske čete na frontah na skrajnem severu nad Pečengo in pri Sali. 9o se sovjetske čete utrdile na posameznih postojankah, ki so bile 40 km. zapadno od Sale pa celo do 80 km pomaknjene bolj proti severu odnosno proti vzhodu, kakor pa po zlomu prve sovjetske ofenzive Nevtralni vojaški opazovalci pripominjajo, da sovjeti proti finski ofenzivi niso uporabljali svojih rezerv, niti pehote, niti motoriziranih čet, ampak da je bil zlasti z bojišč v vzhodni Kareliji del rezerv prepeljan celo na južno fronto na karelski ožini Zelo verjetno Je torej, da sovjeti na skrajnem severu in v vzhodni Kareliji zaenkrat ne bodo pod vzeli večjih vojašk h akrij. marveč vso svojo silo osredotočili za proboj Mannerheimove črte.

Vsi boji na severu in vzhodu, izvzemS hujših spopadov severno od Ladoškega jezera, so bili v zadnjih dneh zgolj lokalnega značaja in jih kot take prikazujejo tako finska kakor tudi sovjetska uradna poročila. Iz zanesljivih virov poročajo, da imajo sovjeti na skrajnem severu sedaj armado kakih 12.000 mož. ne vštevši motoriziranih čet, kar ni nič več kot ob začetku napada proti Pečengi. S te smeri torej verjetno ni pričakovati sovjetske ofenzive. S posameznih frontnih odsekov v vzhodni Kareliji število ruskih čet sicer ni znano, j toda dejstvo, da so tu finske izvidnice na ' smučeh neovirano lahko prodrle globoko za sovjetsko fronto, dokazuje, da tudi v vzhodni Kareliji ni bila izvršena zadnji čas kaka koncentracija sil za novo ofenzivo. Sovjeti bodo torej skušali izsiliti od- . ločitev na jugu.

Na karelski ožini so v zadnjih dneh dobili sovjeti ojačenja do 150.000 mož ter številne, povsem nove motorizirane odrede, ki doslej še niso posegli v borbo. Daleko-strelno topništvo, ki je po 24urnem bombardiranju Viborga v četrtek zvečer izne- j nada utihnilo, je včeraj iznova otvorilo svoj ogenj, to pot direktno na posamezne odseke Mannerheimove črte ter na komunikacije v njenem zaledju. Istočasno se se pričeli naskoki sovjetskih motoriziranih čet in pehote na prve finske obrambne linije. Pri tem je prišlo do izredno srditih

bojev zlasti pri Keliji, kjer so imeli tako

sovjeti kakor Finci zelo velike izgube. Vse kaže, da bodo skušali sovjeti najprvo zasesti kraje ob toku reke Vuoksi, ki pomeni s številnimi jezeri v svoji okolici vred sa Fince strategično ugoden teren, ki zelo olajšuje obrambo. Po najnovejših poroč lih postaja pritisk so v jetrn' na vsem karelskem bojišču čedalje hujši in nekatere vesti celo zatrjujejo, da se je sovjetom mestoma ie posrečilo prebiti prve obrambne iinije.

Zelo aktivno je v zvezi s ponovljeno sov-letsko ofenzivo postalo tudi ietalstvo. ki je včeraj sevrno od Ladoškega jezera bombardiralo več finskih oporišč ter tudi s strojnicami obstreljevalo finsko pehoto. Po Še nepotrlenih vesteh so sovjetska letaia včerai bombardirala tudi mesta Vaza. dalje Jyvaskyle in Kexholm ob Ladoškem jezeru Sovjetske bornbe so zahtevale mnogo človeških žrtev in tudi stvarna škoda je baje precei znatna Finci so silno ogorčeni zaradi teh bombardiranj ter zatrjujejo. da nosi mnogo odgovornosti zanje tudi Estonska ker podvzemaio te akcije v prvi vrsti letala s sovjetskih letalskih baz na estonskem ozemlju.

Položaj na severni fronti

Kirkenes, 30. dec AA. (Havas) Sovjetske čete so Se vedno na stih položajih, na katerih so bile minuli teden. V zadnjih 24

urah so se udejstvovale samo patrole. Tu ni nobenih potrdil o vesti da sta dva sovjetska bataljona v HoyenJarviju položila orožje. Is to tako se ne potrjuje vest, da se je moralo sedem sovjetskih letal zaradi motorn h defektov spustiti na led v bližini Inarija.

Prihod prostovoljcev iz Kanade

Helsinki, 30. dec. s. (Reuter). Prvi oddelek prostovoljcev za finsko vojsko iz Kanade je včeraj dospel v Helsinke. Tudi •z Švedske je včeraj odSel nov kontingent prostovoljcev Nadalje Je na poti več Švedskih in norveSkih ambulančn h oddelkov.

V Stockholmu je Izjavil včeraj zastopnik Švedskega zunanjega ministrstva, da Švedska vlada oficielno ne ve ničesar o prostovoljcih, ki se pr previjajo za finsko vojsko Ce odhajajo prostovoljci iz Švedske, se to godi na njihovo lastno iniciativo in na lastne dtroSke.

Kaj ?HtfnU}a Moskva

finskemu prebivalstvo

London, 30. dec. AA. (Havas). Ruska -adiopostaja ki je na valovni dolžini finske postaje v Lahti ju objavila m rovue predloge, se sedaj ne javlja veft. Po teh mirovnih predlogih naj bi se karelska oži-

na vrnila Finski, vsi finski delavci naj hi imeli plačan dopust, ukinila naj bd se ve-ieposestva in davki malih kmetov. Postaja Je tudi objavila, da si tako Sovjetska Rusija kakor Finska želita miru. V zvezi s tem izjavljajo finski krogi v Londonu, da Imajo vsi finski državljani plačan dopust, da velika večina zemlje pripada kmetom in da na Finskem že davno obstoja za-družn sistem, katerega namen je podpirati male posestnike in izučiti kvalificirar ne delavce.

Estonski protest

pri finski vladi

Helsinki. 30. dec. a (Reuter) Estonska vlada je vložila pri finski vladi protest, ker so finska vojna letala prekršila nevtralnost estonskega ozemlja. Gre očividno za napade finskega 'etalstva na sovjetsko mornariško oporišče Baltiški na Estonskem ki je pravno ostaio dei estonskega ozeirnja.

Sikorsld Mannerheimn

Pariz, 30. dec. a. (Reuter) Poljski ministrski predsednik general Sikorski je poslal vrhovnemu poveljniku finske vojske maršalu Mannerhcimu za novo leto pozdravno brzojavko. V njej izraža upanje, da bo novo leto 1940 prineslo Finski zmago, pravico in zakonitost.

1IC

oiresna opustošenja u Turčifi

Potresno ozemlje v Turčiji se Se vedno ni umirilo — Samo v mestu Ersingf anu je po uradnih podatkih nad 20.ooo ljudi pod razvalinami Silno trpljenj s prebivalstva v prizadetih krajih

gočim komplikacijam ni verjeten drugi konec, kajti zgodovina človeštva ne pozna večnega razkroja. j

V to leto usodnega evropskega preloma gredo tudi nekateri drugi, regionalno važni dogodki. Tako je 1. 1939 prineslo naši ljubljeni Jugoslaviji zla-sti dvoje: rešitev hrvatskega vprašanja in nevtralnost v prvi fazi evropske vojne. Upati smemo, da se je s prvim dogodkom končala borba med sredotež-nimi in sredobežnimi silami naše države in s tem povečala njena zunanja odpornost. Z druge strani pa upamo, da bo nič manj nevarno leto 1940 prav tako kakor preteklo leto prizanesljivo naši domovini, ki si želi miru in svobodnega sodelovanja z vsemi. To upanje nas seveda ne odvezuje dolžnosti, da ne bi neugnano ojačevali svoje odporne moči in heroične volje vsega našega naroda, zakaj današnji svet hoče biti svet močnih, samozavestnih in za obrambo svoje svobode neomajno odločnih narodov. Vsi bomo morali doprinesti svoj delež k največji moralni in stvarni pripravljenosti — to nam veleva tudi mladi gost na pragu: leto 1940. i

Ankara, 30. dec J. Čimbolj napredujejo reševalna Jeia oa pouesnem ozeirnju v centralni in vzhodni • \S atollji, bolj postaja očitno strahotno razdejanje, ki je priSio nad naseija v tem ozemlju. Najnovejši podatki o žrtvah, ki jih je zahteval potres, znašajo po informacijah turškega lista »Tan« nad 30.000 mrtvih, od česar odpade nad 10.000 mrtvih samo na okrožje Ersing-jan. V tem okrožju so naselja, v katerih so bila porušena popolnoma vsa poslopja in kjer je pod razvalinami našlo smrt nao polovico prebivalstva.

Turška vlada je skupaj s turškim rdečim polmescem organizirala reševalno službo že na vsem potresnem ozemlju. Iz Ankare ter iz drugih anatoiskih mest na iugu ka mor ni segla potresna katastrofa, se je odpeljalo veliko število vlakov s hrano, obleko, šotori, reševalnim moštvom in reševalnimi pripravami v prizadete kraje 2ai pa je zaradi velikih snežnih žametov, ki divjajo zlasti v osrednji Anatoliji, mnogo vlakov obtičalo v snegu in nekateri so se celo iztirili. Za enkrat je reševanje v polnem teku v krajih Amasia. Sivas T^kat in Ersingjan. Mesto Ersingjan, ki je bilo ie poprej večkrat prizadeto ob potresu, je sedaj do tal porušeno, tako da se k.>>>

V Toka tu so se včeraj ponovili potresni sunki, ki so porušili še tisto, kar je p« prvem potresu ostalo. O manjših potresnih sunkih poročajo tudi še iz nekaterih dru-krajev na p°tr' snem ozemlju, dočim javljata potresna observatorija v Ankari

in c. u ui potresno . c ni-

kakor še ni umirilo, marveč se je bati peno v lih potresn?h sunkov. Sinoči 1e od^a-Ijal iz Ankare ie drugi posebni reševalni vlak turSkesa rdečega po mesca Turški notranji minister je včeraj prispel v Sivas, kjer je osebno vodil reševalna dela.

Potresna k 'astrofa }e svetu

vzbudila globoko sočustvovanje in se % vseh državah organizira pomoč za nesrečno anatolsko ljudstvo. Doslej je nakazal ■>rvo pomoč že ameriški Rdeči križ v zn» sku 5.000 dolarjev, rumunskl Rdeči krii je nakazal 10 milijonov lejev ter mnogo gradbenega materiala.

Grčija je poslala pniee obleke mnogo sanitetnega materiala Prebivalstvo — vee deset tisoč ljudi prebiva na prostem — silno trpi zaradi mraza in snega. V krajih, ki so jih že dosegle reševalne odprave, so preživelo prebivalstvo preskrbeli z zasilnimi šotori, obleko in hrano, dočim so v mnogih krajih ljudje, ki jim je potres porušil streho, še brez sleherne pomoči.

Ankara, 30 dec. a (Reuter) Število žrtev potresa cenijo sedaj ie najmanj na «0.000 do 45.000. V Ersingjanu je bila pe uradnih podatkih ubita ena tro'""" irm«d nr«hi-valstva. ki je štelo 60.000 oseb. Izmed ostalih jih je ena petina ranjenih.

Izdatna francoska državna pomoč

Pariz, 30. dec J. Na včeraišnjem zasedanju francoskega parlamenta je ministrski predse^"'k n»,!K"pr ob vr " m aplavzu celotne zbornice stavil predlog, naj parlament čimpreje mogoče izdela na črt za kredit, iz katerega bo Francija nakazala težko prizadeti turški republiki izdatno denarno pomoč. V svojem predlogu je dejal Daladier, da bo na ta način Pran-f.v, • "i skr m*"1 'ahkn prijateljstvo do plemenitega turškega naroda. Herriot je prav tako s svoje strani prekinil budžetno debato v parlamentu ter prebral poslanico turfkemu narodu ob

! priliki težkega udarca ki ga je zadel Poslanica se obr .ča na turški parlament tei izraža globoko ialost. ki je prevzela fran-j coski narod spričo novice o grozni kata-| strofi. ki je tako krtitn ?arie>a prebivalstvo ter izraža globoke sočutje tet bratsko solidarnost, e katero sta združena v tem težkem udarcu v globoki žalosti oba prijateljska naroda. Vsi poslanci so stoje pes i užali Herriotovo poslanico ter Jo z živim aplavzom odobrili.

London, 30 dec. s. (Renter). Angleška vlada ie nakazala fondu za pomoč žrtvam potresa v Turčiji 25 000 angleških funtov. Francoska vlada }e predložila parlamentu predlog, da sme nakazati v iste svrhe 5 milijonov francoskih frankov.

Prva podpora fngosloven* skega Rdečega križa

Beograd, 30 dec p. Jugosiovenski Rdeči <

Sofifa. 30 dec. p Bolgarska vlada je nar kazala turški vladi dva milijona levov.

Huda železniška

nesreča v Italiji

Neapefj, 30. dec. j. Na kolodvoru v mestecu Torre Annunziata v bližini Neaplja Je danes prišlo do hude železniške nesreče pri kateri je bilo 40 potnikov ubitih, in IGO težje al lažje ranjenih, železniško nesrečo je po vsej verjetnosti zakrivil kretni-čar ki je spust.1 potniški vlak na napačni tir.

Požar v telefonski centrali v Lillen

Lifle, 30. dec. br. V pretekli noči ie v tukajšnji telefonski centrali nastal požar, ki je uničil vse naprave. Povzročil je za nekaj tisoč frankov škode. Oblasti so uvedle preiskavo. Razširile so se govorice, da je ogenj podtaknil neki sa boter.

Daladier za Setodje

Predsednik francoske vlade o temeljih feo&oce ureditve

mednarodnih odnošajev

Pariz, 30. dec. s. (Reuter) Francoski senat je sinoči soglasno sprejel vojni proračun. Pri glasovanje je bil navzoč 301 senator.

Pred glasovanjem Je imel ministrski predsednik Daladier krajši, toda zelo pomemben govor, v katerem je zagovarjal proračun. Navedel je tudi nekaj podatk»#v o oboroževanju Francije ter o operacijah francoske vojske. Francoska mornar ca je doslej potopila ie 9 nemških podmornic ter zaplenila 360.000 ton blaga. V grrdnjo ie bila dana ie tretja velika bojna ladja s 35.000 tonami.

Obširno Je govoril Daladier o sodelovanju med Francijo in Anglijo. Njuna edinost se je zopet izkazala pred Društvi,m narodov v 2enevi. kjer sta obe skupno obsodili sovjetski napad na Finska Angl ja in Francija imata iste ideale. Iste cilje ln isto pot, ki gre k zmagi. Sodelovanje se razteza na finančno in ekonomsko področje Vse to pa je šele skromen začetek sodelovanja, ki se bo nadaljevalo tudi po vojni. Eden izmed vojnih ciljev Francije je širše sodelovanje med evropskimi državami, nego Je sedanje Francija je pripravljena sodelovati z vsemi drŽavami, ki imajo iste ideale kakor ona. Zaenkrat zasleduje cilj. da napravi konec oblasti sile, ki je dve leti lebdela nad Evropo. Nova Evrope mora imeti širšo organizacijo kakor dosedanja. Treba je misliti na federativne sveže med mnogimi evropskimi dr-SavamL Brez materialnih ln poc*t'vnlh jamstev Francija nikdar ne be odločila orHSja.

Pariz, 30 dec. j. V tukajšnjih političnih krogih zelo komentirajo včerajšnji govor j francoskega ministrskega predsednika Da-ladiera pred francoskim senatom in trdijo, ( da je bil ta govor od početka vojne najbolj jasen in razločen glas. v katerem je Francija ie enkrat utemeljila svoje stališče. Daladier je ponovno naglasil, da Franci js neizpodbitno vztraja na pozitivnih materialnih jamstvih za utrditev svoje bodoče varnosti. Prav tako je ie enkrat jamo orisal temelje bodoče ureditve mednarodnih odnošajev, Id M dajo izraziti v

naslednjih treh točkah* 1. Bodoča ureditev bo morala jamčiti slehernemu človeku popolno svobodo kretanja. 2. Jamčiti mora širokopotezno in lahko izmenjavo dobrin. 3. Omogočiti mora federativni sistem med posameznimi evropskimi narodi.

V političnih krogih trdijo, da je ta Da-ladierov temeljni načrt v popolnem skladu tudi z idejami, ki jih je bil izrazil papei Pij XII. ter z ideološkimi koncepcijami Anglosasov in Američanov.

Daladier je v svojem govoru tudi jasno izrekel, da je francosko-angleško popolno

tudi vsem drugim narodom sveta. Mogoče

je, pripominjajo isti krogi na koncu. Oa pomem baš ta angleško-francoska gospodarska enota jedro velike bodoče mednarodne organizacije v smislu gornjih Da-ladierovih načrtov.

Soglasen sprejem francoskega proračuna

Pari«, 30. dec. j. (Havas). Francoski poriaanent je danes s 525 glasovi soglasno sprejet francoski redni proračun za prihodnje leto.

Pred sestankom ameriškega kongresa

Wa«bington, 30. dec. AA. (Havas). 3. Januarja se začne novo zasedanje predstavniškega doma v Washingtonu. Ob tej priliki bo Roosevelt na skupni seji obeh domov objavil poslan'co kongrem. Govor predsednika Roosevelta bo prenašal radio.

Obdavčene vo*iih

dobičkov v B-I^fl

Bruse!/, 30 decembra. AA. (DNB). Senat je z 90 proti 27 glasovom sprejel zakonski načrt, ki določa visoke davke n« dobiček za časa vojne.S sprejetjem tega zakonskega načria je bilo izg'asovano zaupanje Pierlotovi vladi, ^er je viada vezala m glasovanjem zaupnico.

terlin—'Vatikan

Danske informacije o živahni diplomatski aktivnosti med Italijo, Nemčijo in sv. stolico

Kodanj, 30. dec. J. (Hsvaa) Berlinski do pisni* danskega lista »PoliUken« podčrtava v nekem dopisu o političnih odnošajih med Berimom m Vatikanom, da je bil v enem izmeo poslednjih tednov apostolski nuncij v Berlina nič manj kakor šestkrat na pose tu v nemškem zunanjem ministrstvu na VVilbelrnstrasse. Dopisnih Usta »Po-Iltiken« pripominja, da vidijo v političnih krogih med temi obiski v Berlinu ter med posetoma med papežem in italijansko kraljevsko dvojico neko medsebojno zvezo.

Prav tako sodijo v teh krogih, da živahna diplomatska aktivnost, ki vlada med Rimom in Berlinom, m brez zveze s papeževo božično poslanico. V Berlinu sodijo da sta se papež in Mussollni sporazumela, da bosta poskušala z vsemi sredstvi doseči vsaj to, da se sedanji oboroženi konflikt ne bi še razširil ter da zajezita vsako nadaljnje prodiranje boljševizma. Slednje vprašanje je postalo posebno aktualno sedaj, ko se je Finski posrečilo zavreti pro-

diranje sovjetskih čet na svoje ozemlje ln v trenutku, ko se je v diplomatskih krogih začelo govoriti o potrebi, da začne Rumunija pogajanja s Sovjetsko unijo o vprašanju pomorskih baz v Črnem morju.

V prizadetih političnih krogih po zatrdilu danskega lista tudi trdijo, da apostolski nuncij v Berlinu še ni predložil v nemškem zunanjem ministrstvu nikakršnih preciznih predlogov, marveč Je verjetno, da so njegovi obiski veljali samo Izmenjavi misli, da bi se našla nekakšna podlaga, na kateri bi se napravili enotni koraki aa dosego miru.

Nov protfkomunistldni blok t

poučenih kro-

Vatikanom in

Rim. 30 dec. p. V dobro gih zatrjujejo, da se med K vir na lom vodijo pogajanja o osnovanju aovega bloka proti Kom interni

živahne

na zapadni fronti

Hud mraz ovira operacije na kopnem

Pariz, 30. dec. s. (Reuter) Na zapadm fronti je padla temperatura na več stopinj pou aičio. Vsied tega so operacije na kopnem omejene Tako Francozi kakor tudi Nemci pa so podvzeii nekaj patrulnih akcij Francoski pairoii se je v Vogezih posrečilo prodreti za nemške linije ter zajeti enega nemškega častnika in nekaj vojakov.

Dokaj živahno je bilo delovanje letalstva, čeprav do ieialske bitke ni prišlo. Zavezniška letala so Izvedla več uspešnih izvidniških poletov ter se vrnila z važnimi fotografskimi posnetki. Tudi nemška letala so ponovno preletela fronto in dospela nad francosko zaledje, tako da je bii v mnogih krajih zapadne Francije dan letalski aiarm. Netočno pa je nemško uradno poročilo, da so se nemška letala pojavila tudi nad Anglijo. V resnici ni bilo nobenega nemškega letala danes nad Anglijo.

Angleška ministra Hoare in Hankey sta

dospela na fronto ter ostaneta do novega leta gosta vrhovnega poveljnika angleške vojsk«, lorda Gorta v njegovem glavnem stanu.

Francosko in nemško vojno poročilo

Pariz, 30. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 225. vojno poročilo:

Kljub hudemu mrazu je bilo Izvidnlško delovanje na vsem področju med Mozelo in Saaro zelo živahno.

Berlin, 30. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:

Na zapadni fronti je bilo včeraj mirno.

Letalske sile so nadaljevale s svojimi iz-vldniškimi poleti nad Veliko Britanijo ln Francijo kljub slabemu vremenu.

Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je neka nemška podmornica na zapadni škotski obali torpedirala angleško vojno ladjo tipa »Queen Kiisabeth«.

Prvi Anglež, ki je padel na zapadni fronti

London, 30 decembra. AA. Prvi angleški vojak, ki je padel na zapadnem bojišču, je bil kaplar Thomes Pridey. »Dally Herald« sporoča, da je padel 9. decembra o priliki patrolne akcije. Pogreba se je udeležil tudi poveljujoči francoski general.

»Dally Telegraph« prinaša uvodnik, v katerem opisuje zgodovino prvih štirih mescev vojne. Posebno naglaša, da potek dosedanjih borb nI potrdil nemške trditve, da

je njihovo letalstvo v premoči. Sodelovanje zavezniških letalskih sil z edinicaml vojne mornarice je še bolj potrdila neosno-vanost te nemške trditve.

Soo.ooo Angležev

pod orožjem

London, 30. dec. br. Pričetek januarja bodo vpoklicani v vojaško službo novi kontingenti vojaških obveznikov. Listi so davi navedli tudi nekaj zanimivih podatkov o sedanji efektivni moči angleških oboroženih slL

V smislu zakona o vojaški obveznosti velja ta za vse moške od 18. do 41. leta starosti. Doslej so bili pozvani v vojaško službo obvezniki v starosti od 20 do 23 let v skupnem številu nekaj čez 600.000. V Veliki Britaniji in Franciji je sedaj pod orožjem 1,500.000 angleških vojakov. Prihodnji vpoklici se bodo zvrstili v krajših presledkih, ker je sedaj v Angliji na razpolago že dovolj vojašnic, orožja, streliva in ostale opreme. Poleg tega pa so Veliki Britaniji na razpolago še kontingenti vojaštva v dominionlh ln v Indiji.

Vojni napori Kanade

Ottavva, 30. dec. AA. (Havas). Na pragu novega leta je Kanada pred velikim vojnim podvigom. V državi je bila dosežena popoJna edinost predvsem glede učinkovite pomoči Veliki Britaniji v sedanji vojni. Kanada je v manj kot 4 mescih, pa čeprav ni bala posebno pripravljena za vojno, namenila 325 milijonov za prvo leto vojne, zagotovila je lastno obrambo, organizirala in poslala je v Veliko Britanijo z lastnimi ladjami prvo diviziio, ki jo bo podpirala eskadrila kanadskih letal, začela je s šolanjem druge divizije, nato pa bo ustanovljena še tretja divizija. V Kanadi se je začelo tudi v velikem obsegu delo za pouk letalcev po sporazumu, ki je bil sklenjen z Veliko Britanijo, Avstralijo ln Novo Zelandijo. Tako bo izšolanih 25.000 letalcev v 57 šolah in na 60 letališčih. Kanada sodeluje s svojimi ružilci in pomožnimi ladjami pri spremljevalnem sistemu. Velika Britanija je že kupila ves kanadski baiker ln večji del razpoložljivih drugih kovin za izdelovanje orožja.

Parada 200 avstralskih letalcev

I/>ndOn, 30. dec. s. (Reuter). 200 avstralskih letalcev je priredilo danes v svojem taborišču ob zapadni angleški Obali parado pred poveljnikom letalstva obalne zaščite maršalom Bavvlhilloan.

*. S

države so btle vzpostavljene

rajha.

V treh primerih so bile odstranjene življenja nesposobne tvorbe.

Oni so se nazadnje odločili, da povedo resnico — da je njihov cilj ta, da nemški narod kot tak iztrebijo, da rajh razkosajo in ga tako uničijo. V podlem upanju da bodo v ta namen pridobili tudi druge poma-gače, se niso vzdržali niti tega, da se po-služijo tako imenovanih nevtralcev, niti ne plačevanja najetih ubijalcev.

Nemški narod ni želel te vojne. Jaz sem do zadnjega trenutka poskušal ponuditi Angliji nemško prijateljstvo tudi preko tega, da potem, ko je bilo s Poljsko končano, stavim predloge za zajamčeno trajno pomiritev Evrope. Pri tem me je predvsem podpiral duce fašistične Italije, ki je v duhu našega prijateljstva storil vse, da bi preprečil razvoj, ki je mogel biti edina nesreča za vso Evropo. Toda judovski in reakcionarni vojni hujskači v kapitalističnih demokratičnih državah so čakali leta in leta na ta trenutek, se pripravljali v tem pričakovanju in niso bili pripravljeni odstopiti od svojih načrtov, da uničijo Nemčijo. Ta gospoda vojnih Interesentov hoče vojno. Pa naj jim bo. že takoj prvo obdobje obračunavanja je pokazalo dve stvari: 1) da se nihče ne sme usoditl niti poskušati, da bi napadel nemške zapadne utrdbe; 2) da je povsod, kjer so se nemški vojaki mogli pomeriti s svojimi nasprotniki potrjena slava nemškega vojaka, kakor tudi preizkušenost našega orožja. Naj M bilo novo leto 1940 odločilno. Naj nastopi kar hoče, to leto bo pomenilo našo zmago.

Proglas vojski

Berlin, 30 decembra. AA. (DNB) Vodja rajha in vrhovni poveljnik nemške vojske je objavil za novo leto naslednje sporočilo vojski: Vojaki! Leto 1939 je bilo za vojaško silo velike Nemčije leto ponosne preizkušnje. Vi ste orožie. ki vam ga je dal v roke nemški narod v vojni, katera nam je bila vsiljena zmagoslavno nosili. V komaj 18 dneh se je posrečilo z vašim sodelovanjem vzpostaviti spet varnost nemškega rajha na vzhodu in odpraviti versaj-sko krivico Polni hvaležnosti se spominjamo pred koncem tega zgodovinskega leta onih tovarišev, ki so svojo zvestobo do narodi in rajha zapečatili s svojo krvjo. Za prihodnje leto prosimo Vsemogočnega, ki nas je v tem letu očividno Ščitil, naj nam tudi zdaj do svoj blagoslov, naj nas okrepi pri izvrševanju naše dolžnosti, kajti pred nami je še najtežji boj. boj za obstanek ali pogin nemškega naroda. Polni ponosnega zaupanja gledamo jaz in ves narod v vas, kajti ■ takšnimi vojaki Nemčija mora zmagati — Adolf Hitler.

Novoletna recepcija

pri Hitlerju odpade

Amsterdam, 30. dec. j. Havas. Dopisnik lista »Telegraaf« poroča, da bo >etos odpadla običajna novoletna recepcija pri Hitlerju in da bo prav tako odpadel tudi velik novoletni sprejem diplomatskega kosa.

Novoletna številka »JUTRA«

prlnaSa med drugim naslednje sestavke:

Dva

Za novo leto je kancelar Hitler izdal proglas stranki

in vojski

Berlin, 30. dec AA. (DNB). Vodja rajha je naslovil za uovo leto proglas na narodno social stično stranko, v katerem mimo drugega pravi:

Ko je bJ pred 7 leti narodni socializem po nenavadnem boju za dušo nemškega naroda, končno poklican, da vodi nemški rajh. je bila Nemč-ja v onem stanju. ki ga je Ciemenceau označil s Kratkim stavkom. Na svetu živi 20 milijo nov Nemcev več kot bi bilo potrebno. Veisajski diktat ki je bil našemu narodu vsiljen ,da bi uiesničU to željo, ni razočaral njegovih avtorjev. Sedem milijonov brezposeln h Nemcev je skupno s svojimi družinami predstavljalo v resnici 24 milijonov ljudi, ki Uso imeli n ti najmanjše podlage za obstoj 15 polnih let je demokrat čna Nemčija moledovala ln prosjačila. naj se poprav jo najhujše krivice, kar jih je bilo kdaj prizadetih kakemu narodu. Zastopniki plutokratskih svetovnih demokrat <*nih držav so odgovorih na to s hladno odklonitvijo ali porogljivimi frazami.

Narodni aoCslizem, zvest svojemu programu pa se je oil odločil, da reši zastavljene naloge z aJi brez pristanka ostalega sveta. Ker je na vseh področjih propadel poskus, da bi s plutokratičnimi državami pr Sli do mirnega sporazuma, se je novi rajh končno sam lotil obrambe svojih pravic. KaKor zločinska tako je bila tudi sme&na namera, da se SO milijonskemu narodu odvzamejo in to trajno njene polit čne pravice in da se istočasno v gospodarskem oziru ta narod Izključi od sodelovanja pri razdelitvi dobrin tega sveta. Niti moralno niti pravno ne more b ti obvez«« zakon tudi za ta nesrečni in prizadeti narod.

Od prvega dne. ko sem prevze? cMast. sem se neprestano prizadeval, da bi pribora potrebno spremembo poetičnega po ložate Nemčije .kakor tudi njen -h gospodarskih življenskih pogojev. Vsi poskusi, da hi se to dosegle sporazumno z ostali-

mi državami, ao doživeli neuspeh zaradi zlobne nafti ere zapadnih držav m njihovih državnikov. Zato se je osvoboditev nemškega naroda morala izvesti a tisto 3 lo pr avice, ki je od nekdaj bila svetu kot samopomoč v vseh časih velikega na-odnega trpljenja.

Ko je narodno socialistična Nemčija »rebredla notranje težave, je stresla raz sebe suženjstvo ln je končno doživela ze-dinjenje nemškega naroda v velikem raj-hu kot krono v zgodovini bojev m tisočletnih stremljenj. Vsi ti ukrepi niso ničesar vzeli ostalemu svetu niti mu ni bila prizadejana kaka Skoda. Nemški narod je dobil samo ono, kar drugi narodi te davno imajo. Pa vendar je judovski mednarodni kapitalizem, združen s socialnimi reakeionarji v zapadnih državah uspel, da spodbode demokratični svet proti Nemčiji. Z objavljanjem dokumentov o predzgodovini nemško-poljskega spopada, je bilo dokazano, da odgovorni angleški hujskači k vojni ne samo da niso želeli miroljubne ureditve nemško-poljskega vprašanja, temveč so nasprotno storili vse, da bi preko Poljske našli pot k ponižanju nemškega rajha ali da bi mu napovedali vojno.

Ker se ta poskus ponižanja ni posrečil, je ostala ona druga možnost. Poljska se je dala zapeljati od mednarodnih vojnih hujskačev. da Je s silo hotela prodreti s svojo krivico. V 18 dneh je orožje odločilo. Poljska, ki je nastala po versajoScem dlktatu, ne obstoji več.

Leto 1939 nosi obeležje cele vrste ogromnih degodgeov v zgodovini našega naroda. 1. Za Srednjo Evropo la zavarovanje nemškega ž vljenskega prostora je hila Izvedena priključitev prastarih nemških pokrajin kakor tudi češkega ta moravskega. protektorata v okviru velikega nemškega rajha. Nemci ln Cehi bodo kot v preteklih stole t Jh tudi v bodočnosti živeli v miru drug poleg drugega ln bodo skupno delali. 2. Klajpedsfea pokrajina se je VjrgUa k

novi roman »Don Juan« poročilo Martina Letopis ca naši stoletniki .' . . . , »Zgodovinsko leto 1939« književni pregled . . . . spomini na severno Finsko božič v Parizu . . . . , poročilo iz Sofije . * ■ i Hitlerjev skalni grad • « , maršal Mannerheim a , , reka La Plata . . . . , , nekaj o moški modi . . , »Neizpolnjena prerokovanja« »Generali zakulisne vojne« letni športni pregled . • , radio, gledal i«če, vreme , , športne vesti »,,,§< križanka . *••••■ i

str. 42 5

Ali so pljučne bolezni ozdravljive?

To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem ka&lju, zasluzenostl, dolgotrajni hripavostl in hripi, a doslej Ae niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas

POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je pisati samo karto (frankirano z 2 dm) s točnim naslovom na: PUHLMANN * Co., Berlin 614, Mtiggelstrasse Nr. 25-25«. Odobreno od mu». toc. pol. fanitetiko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XII. 1936

...v =-"£.-.>» ■

Dogodki na morju

Nemška petrolejska ladja „Taco«ia"y ki je oskrbovala oklopnico „Grax Spee", mora v 24 arah odpluti iz

Montevidea

Montevideo, 30. dec. s. (Reuter). Uru-gvajska vlada je stavila nemški petrolejski ladji »Tacoma«. ki je še vedno v luki v Montevideu, 24-urni rok. da zapusti luko. sicer bo do konca vojne intern-rana. Urugvaj ska vlada utemeljuje svoj ukrep t dejstvom. da je služila »Tacoma« kot pomožna ladja oklopnici »Adm-ra: Graf Spee* ter jo je zalagala z živili in gorivom.

Kakor je znano, se je »Admiral Graf Spee« nahajal približno dva meseca v vodah Južnega Atlantika lz poročil kanita-nov angleških ladij, ki jih je potopil, je bilo razvidno, da je »Admiralu Graf Spee« ponovno prihajala na pomoč neka nemška trgovinska ladja, ki je imela očitno sarno nalogo, da oklopnico zalaga z vsem potrebnim. Izgleda, da je biia ta nemška ladja ravno »Tacoma«.

Stockholm. 30. dec. s. f Reuter). Neka manjša nemška patrolna ladja se Je po nesrečila v bližini švedske obale. Sedem mož posadke se Je rešilo na obalo, ostalih 31 pa Se pogrešajo.

Rio de Janeiro. 30 dec. s. (Rputer). Angleška križarka je zaplenila 8500 tonski nemški trgovinski parnik »Bahia Blanca«. k' je koncem preteklega tedna s tovorom kave in rudnin odplul iz Rio de Janelra. Tudi ves tovor je zaplenjen.

Štirje mrtvi na torpe^irani angleški bojni ladji

London, 30. dec. s (Reuter) Angleška bojna ladja tipa *Queen Elizabeth«, ki jo

Je včeraj torpedirala neka nem*ka podmornica, je dospela srečno brez tuje pomoči v angleško luko. Poškodba ni resnejšega značaja. Admiraliteta je dodatno k včerajšnjemu komunikeju objavla. da manjka še en član posadke, drugi pa je težko ranjen Skupno pogrevajo sedaj z bojne iadje štiri člane posadke.

Vse bojne ladje razreda »Queeti Elizabeth« so starejšega tipa in so bile zgrajene v letih 1915 oziroma 1916.

Stokrat zadeto letalo

Oslo, 30. dec. a (Reuter). Trije nemSkl letalci s ponesrečenega nemškega bombnika tipa «Dornier«, ki jih je včeraj rešiJa neka švedska ladja, pripovedujejo, da )e bilo njihovo letalo v bitki z angleškim lo-talom okoli st< krat zadeto. Četrti član posadke je bil v boju ubit.

Vsem trem nemškim letalcem bo doro-Ijen proSt odhod v Nemčijo, ker jih norveške oblasti smatrajo kot brodolotnce.

Mina povzročila

veliko razdejanje

Amsterdam, 30. dec. J. (Havas). Prt Huidsduinenu v bi žini mesteca Helderja na Holandskem je ob vodnem nasipu eksplodirala mina, ki je napravila velikansko razdejanje. Mina je usekala v nasip široko vrzel, tako da grozi nevarnost poplave; razen tega pa je težko poškodovana mnoga poslopja v okolici. Človeških žrtev k sreči ni bilo.

Položaj Madžarske

Podrobna izmenjava naziranj med Rimom in Budimpešto o situaciji v južno vzhodni Evropi

9 i

Zurlh, 30. dec. o. Kakor poroča budim-peštanski dopisnik »Neue Ziircher Zei-tung«. se madžarski zunanji politični polo iaj presoja danes z mnogo večjim optimizmom kakor pred nuscem dni Zaradi uspešnega odpora Fincev postaja rusko vprašanje, ki se označuje kot ekspanz'\nost boljševizma. najvažnejši problem. Do srede novembra je bilo politično geslo: Ničesar go voriti o.Rusiji. Seda) pa so to geslo opustili. pri čemer ni igralo vloge samo odločno zadržanje Fincev, temveč tudi dejstvo, da ima Madžarska napram novemu sosedu svojo mejo na Karpatih ki ji dajejo dovolj varnosti, razen tega pa veruje tudi v lastno moč.

V početku pomladi bodo pričeli graditi na Karpatih obrambno črto. ki izvira delno še iz svetovne vojne, ki pa jo bodo sedaj tako izpopolnili, da bodo povsem izginile prve skrbi zaradi sosedstva sovjet-

_ | glllliv? pi tt 3a1vi mibuj o » " ». ' jv.

J? » ske Rusije. Razen tega so važni uspehi

* M

11 36 36 40 10 10 40 10 15 15

35

36 40 11

Fincev dovedli do revizije sodbe o sposobnosti rdeče vojske.

Trdijo tudi, da je bila nedavno med Rimom in Budimpešto izvršena podrobna izmenjava naziranj o položaju v južno-vzho dni Evropi, pri čemer so upoštevali tudi vlogo Rumunije. Ce bi sovjetska vojska prekoračila Dnjester in bi se Rumunija uspešno upirala, je gotovo, da Madžarska ne bo podvzela nobenih ukrepov, ki bi otež-kočili položaj Rumunije, ker je glavni namen Madžarske obramba južno-vzhodne Evrope pred boljševizmom. Resni in zaple-

Finsko ruska bcpšša

i

t en? problemi bi se pojavili šele tedaj, čd

bi se Rumunija morala umakniti pred sovjetsko Rusijo »n bi sovjetska vojska ne zasedla samo Besarabije temveč bi prekoračila tudi Prut.

V ostalem so v BudimpeSti m formirani, da želi Nemčija slej ko prej izogniti se vsakršnim političnim m vojaškim zapletlja-jem na jugovzhodu Evrope, ker noče izgubiti svojih virov, surovin in živil. Na drugi strani imajo v Budimpešti vtis, da sovjetska Rusija zelo malo upošteva želje Nemčije in da izvaja neodvisno od nje svojo politiko.

Poljska »zelena knjiga"

London, 30. dec. p. Poljska vlada v emt graciji bo v kratkem objavila svojo Zeleno knjigo. Besedilo je bilo že izročeno francoski vladi Knjiga bo objavljena v pričet-ku prihodnjega meseca.

Tiralica za Thyssenom

Berlin, 30. dec. s. (Exchange Telegraph). Nemška policija je izdala tiralico za znanim nemškim industria'cem Fritzom Thvs-senom in obvestila o tem vse inozemske policijske uprave. V tiralici je rečeno, da se je Thyssen pregrešil zoper devizne predpise in da ni plačal davkov.

Iz Curiha poročajo, da je Thyssen, ki se je zadnje čase mudil v bližin: Curiha, no-nadoina odpotoval na Portugalsko.

Admiral Bird krenil na Južni tečaj

Wellington, 30. dec. s. (Reuter). Polarna ekspedicija admirala Birda je iz luke Du-nedin na Novi Zelandiji krenila proti Južnemu tečaju. Admiral Bird ima a seboj posebno 25 ton težko vozilo za potovanje po arktičnih snežnih poljanah.

V Galiciji odkrili premog

Lvov, 30. decembra A A. (DNB). V zapadni Ukrijini so v bližini Rave našli velike sklade premoga takoj izpod zemeljske površina.

Sne* v Rfnra

in Neaplja

Rim, 30. decembra. AA. (Havas). Včeraj je v Rimu začel padati sneg, ki ga italijanska prestolnica ni videla ž« več let.

V Neaplju je sneg pokril vse griče do Sorenta Zasnežena pokrajina nudi prekrasen prizor. Neapeljčani so nenavadno zadovoljni, da se jim je enkrat le nudila prilika videti tako lep prizor, kajti v Neaplju že davno ni snežilo.

Milan, 30. decembra. AA. (DNB). Mrzli zračni val »e jc razširil na vso zgornjo Italijo. V Udinah je toplomer kazal 10 do 12, v Trbižu 20, v Fužinah pa celo 27 stopenj pod ničlo. V Trstu je temperatura zaradi silovite burje padla na 10 stopenj pod ničlo. V Milanu, kjer so bili snoči veliki snežni viharji, je bilo 9. na področju Tortona pa 12 stopenj pod ničlo Posebno neprijetne posledice hude zime so se pokazale na lagunah v Benetkah, kjer led ovira plovbo. Neka ladjs, ki je bila na potu iz Benetk v Marguero, je sredi morja zamrznila. Trije ljudje, ki so bili na barki, so morali prenašati" tri ure s

Vremenska napoved

Zemunska: V zapadnih krajih se bo nekoliko zjasnilo. Po večini oblačno in po nekod sneg, v nctaJih predelih držav*

Mra* bo H trajal

£iO

Ljubljana, 30. decembra K«xor na-e kraje je zadnje dni močan val mi zajci tudi Dajnacijo ziasti vi->je ležeče predele ob Velebitu, Premini in Dinar: Po mnogih hribovskih vaseh so se po-ja%iii volkovi, ki po hlevih napadajo živino m drobnico Tako so v Svetic: kmetje napravili pogon za nevabljenimi gosti in ubin nokaj zveri. Hud mraz so doživeli tu-d po posameznih krajih ob obali, ki so v večji meri izp.,stav!jem zračnim strujam s severa. Tako je v Bakru zamrznilo morje Izredno nizko temperaturo so včeraj ime.i tudi posamezni predeli vrbaske banovine. V Banji Luki so zabeležili —27 stopinj Celzija. Zaradi velikih žametov v hri-bo v;tej-ih krajih so sc na več mestih pretrga-«; teiei- n^ke in telegrafske žice, da je t\cza Banje Luke z Be- gradom. Zagrebom m Sarajevom zelo otež-kočena. Najhujšo nesrečo pa je v zvezi z nasta im mrazom doiive! Osijek. kjer je v četrtek ponoči velika edeaa plošča razbi a jez električne cen t ra e na Dravi, zavoijo česar je ostalo mt-ito iztiri ure brez luči. Z Osijckom so ostala v temi še nekatera mesta v Bara-nj . ki dobivajo struj« iz njegove elektrarne. šole po velikem naporu delavccv, ki so niurau pri 24 stopinjah mraza delati v vodi, je bi! jez spet popravljen.

V Ljub'jani se je mraz v teku zadnjih 24 ur >e za spoznanje zaostril. Medtem ko je meteurolo ka postaja na aerodromu vče-ra) zjutraj zabeležila najnižjo temparaturo —22.2 stopinj, je davi padlo srebro na 22.7. Vlaki, ziasti brzci iz beograjske smeri. Ic zmerom prihajajo z velikimi zamudami. Tako se je dopoldanski brzec zakasnil za 130 minut, orient ekspres za 100, dunajski brzec za 40. Povprečno dobre pol ure zamude pa so imeli tudi vsi potniški vlaki.

Maribor, 30. decembra Občutne zamude vlakov se opažajo te dni tudi v Mariboru zaradi hudega mraza. Nekateri vlaki imajo cclo enourne zamude. Dananja najnižja temperatura v Mariboru je bila —17.4° C.

Novo mesto, 30 decembra Po vsem Dolenjskem je zavlada! kar preko noči hud mraz. Po lepih m dokaj toplih božičnih praznikih je v sredo pričelo snežiti.* Snežilo je ves dan, zvečer pa se je nebo iznenada zjasnilo in pritisni! je mraz, kakršnega pri nas ni bilo od leta 1929. V mestu je bilo 18° C pod ničlo po nekod tudi 20". Na bolj odprtem prostoru — na desnem bregu Krke, je še izdatno huje. 'Gorjanci so globoko pod snežno odejo in zapeijivo vat io prijatelje belega športa v poseta

škofja Loka, 30. decembra Zadnje tri dni pada živo srebro globoko pod ničlo. Včeraj smo imeli najmrzlejši letošnji lian v letu. Toplomer je kazal 23° pod ničlo. V obraz reže. pod nogami škriplje, a kljub vsemu: imamo krasne zimske dneve. Sonce se prikaže izza Polhograjskih doiomitov že v prvih jutrnjih urah in ob-»e\a krista:no čisto prirodo do popoldanskih ur. Športniki prihajajo v polnem obsegu na svoj račun. Smuka je izvrstna, za loškim gradom » oživela smučišča, ki jih hxu tudi sicer naša pokrajina v izobilju.

Vozovi ledu romajo v skladišča. Led lomijo največ v Vincarjih, na jezercu, ki služi sicer tudi za drsali.-če.

Mraz na ž^2zr

Železniška uprava opozarja:

Zadnje dni je nastopil izredno močan mraz, ki vpliva ne všečno tudi na železniški promet in povzroča zakasnitve vlakov. Živahen potni ki promet pa zahteva kljub temu, da mora železni-ka uprava voziti dokaj dolge vlake, k' se seve le težko ogrevajo zaradi njihove velike dolžine in 30 zlasti zadnji vozovi pri vlakih hladnejši. To je povsem razumljivo z ozirom na omejeno možnost uporabljanja lokomotivske pare za ogrevanje.

Železniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, da bo mraz povzro-

čal zakasnitve vlakov Prav tako pa prosi, naj sc vsi, ki nameravajo potovati, toplo oblečejo za pot, da ae izognejo mraze-nju v hladne j ih vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljeno prokuriti. Prosimo ietočasno vse potnike, naj tudi »iccr pazijo no to. da bi sc že ogret- vozovi ne shodili. Zato naj nihče ne odpira po nepotrebnem oken in ne pušča odprtih vrat pri vstopanju oziroma izstopanju: isto tako naj ostanejo zaprte tudi vse prezrače-valne linice nad okni. Dalje priporočamo, naj potniki zasedejo prvenstveno potniške vozove, ki so čim bližji lokomotivi, ker so toplejši od onih na koncu vlaka

Samo • tesnim in vzajemnim sodelovanjem potnikov c železniškimi uslužbenci te bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih izredno mrzlih dneh ostali potniški vlaki zadostno ogret L

Čut/a cci in zdravje, ^ ustvarja. dobro razpofožen/i

Posledice hudega mraza na Gorenjskem

Radovljica, 29. decembra

Po izredno mrzli zimi, ki nas je mučila v januarju in februarju 1929, se živo srebro ni več tako stisnilo kakor danes. Takrat smo imeli za svečnico. v Kamni gorici —28°, v okoliških krajih pa —30°. Danes je bilo nasprotno- v Kamni gorici se je stisnilo živo srebro na —25° v okolici pa je kazalo le 18° mraza

Izredno hudi suhi mraz je že povzročil dosti neprilrk. Zamrzm'8 so vodna kolesa, ki dvigajo mehove v k«vačn>cah Kovači so jih dopoldne obsekali in oprostili ledu, toda kakor hitro je zašlo sonce, sn bila kolesa že zopet zakovana v led Zaradi hudega mraza je zastalo delo v kamnolomu. Velike težkoče povzroča na deželi mraz v hišah, kjer imajo vodovode in angleška 9trani;ča. V mestih, kjer lahko kar telefonično pokličeš instalater ia. je to hitro urejeno. Vse drugače pa je v va.-eh. kjer ni za tako delo izvežbanih ljudi Kaj rado se zgodi, da popokajo vodne cevi m se pokvarijo avtomati. Več takih nezgod nam je že povzročil letošnji hudi mraz. Kakor kaže, moramo biti pripravljeni še na razne druge neprilike.

Hudi mraz pa tudi ni posebno vabljiv za zimske izletnike Radovljica je bila za božič dobro zasedena V hotelu »Grajski dom« in v »Po-tarskem domu« so bile polne vse sobe. Ugoden poset se je obetal tudi za pravoslavne praznike Napovedanih je bilo že precej gostov. Hudi mraz, ki je pritisnil v noči od četrtka na petek, pa je mnogo pokvaril. 2e so prispele v Radovljico brzojavke, da nekaj gostov sploh izostane zaradi hudega mraza, drugi pa bodo prišli kasneje, ko mraz nekoliko popusti.

Precej iznenadil je mrzli val tudi prijatelja zimskega športa v Kranjski gori 'n v Ratečah, kjer so imeli davi že nad —23*. Dokler je sonce, je prijetno Smučarji se zabavajo po lepih okoliških sankališčih. Toda kakor hitro sonce zatone že vse hiti k toplim pečem.

Hudega mraza so, zaenkrat vsaj veseli Blejci, ki imajo okoli 300 zimskih gostov.

Mnogi izmed teh se posebno veselL ko bo jezero zakovano v ledu, srebrno ledeni oklep. Kakor kaze, se jim bo, če prej ne, za novo leto ta želja izpolnila.

O hudem mrazu pripovedujejo tudi lovci. ki so šli v Karavanke po zimsko lovsko trofejo, po svilnatomehko gamsovo dlako. Lovci so obračali, mraz pa |c obrnil. Lovci so se vrnili v dolino premrl'h in praznih rok. Težkoče jim je delal sneg. ki ge je v Stolu nekaj nad pol metre. V nekaterih krajih so zameti, v drugih krajih ps sneg precej hrsti. Gamsom se le bilo težko približati. Če pa so se lovci po hudih naporih gamsom le približali, jc zopet mraz čuval gamse Lovce je tako zeblo, da zaradi mraza niso mogli mirno meriti in so vse zgrešili.

Nocoj se je nebo in sicer od juga sem nekoliko zamračilo. Gorenjci se boje, da ne nastane tako vreme, kakršno je bilo v zimski dobi 1929, ko jc bilo po večini oblačno, kljub temu pa zelo mrzlo. Tako vreme je zelo neugodno, ker sonce nima prilike ogreti zemljo. V primeru, da bi mraz ne popustil ali celo le naraščal, bi postal nevaren tudi drevju, ki ga pn nas prenese, brez škode le —24°. Hujši mraz pa uničuje sadno in gozdno drevje. — a

Domala Je ranrztill

Jesenice, SO. decembra.

Hud mraz in snežni zameti, ki jih oster veter nanaša po hribih ln globelih, bi bili preteklo noč kmalu zahtevali človeško življenje. Josip Kralj, 31-letni mlinarskl pomočnik brez posla, z Vrha pri Raki na Do-lenlskem doma je hodil te dni po gorenjskih vaseh in iskal dela. Včeraj ga je v hribih nad Jesenicami zatekla tema. Zaman je Iskal steze do kakšnega naselja, vso noč je taval po snegu ln zametih. Ko je zjutraj prišel do ljudi, so mu bila ušesa, roke in noge vsa v ranah. Domačini so mu pomagali, kolikor so vedeli ln znali, nato pa ga odpravili na vlak, da ga prepeljejo v ljubljansko bolnišnico. Stanje nesrečnega mlinarja je prav resno.

■o

TUNGSRAM

Krtjfiton

PraznZhi drobnih hrliotcev

Tako velikega božičnega drevesca, kakr-ino stoji pred razstavnim paviljonom pred | Tivoli jem, prav gotovo niso imeli v nobe

Zdravstvene razmere v severnih ^mejnih ekre jih kličefo po pome čl

iti ljubljanski družini. Prijatelji ttčkov so ifo živo smreko okrasili i mnogimi elek liričnimi lučkami in stoterimi dobrotami, da drobni pevci v teh mrzlih prainjih dneh nimajo skrbi zavoljo hrane. Vseh mnogih oblik jo po vejah obešeni okrogli kolači, žitno klasje, testo ti ptvjoi pa druge do brote, ki prijajo prijaznemu drobižu.

O mraku, ko prižge Pepi lučke. Je dre vesce vse v pravljičnem čaru. Kdo ve, kako je tedaj tičkom pn srcu, ko vidijo vso razsvetljeno smrečico pa ljudi, ki postajajo pred njo in občudujejo ljubezen, ki je tako lepo poskrbela za krilatce Sem pa tam se kdo približa k smreki in spusti v puV co drobiž Ze v temi stopi iz paviljo na Pepi in ugasne luč>ce. Tiho stopa mimo drevesca, iz vejevja ga gledajo tički In mu s pritajenim čivPanjem želijo srečno novo leto V hiiici obešeni med vejevjem, te stisne ščinkovček k svoji dragi in ji ves zaspan zašepeče na uho: »Draga, je pravljica ali resnica, da so na svetu ljudje do brih src?« Pa reče ona. «/, zakaj pa n* »aj smo v Ljubljani/«

»Slovenski narod« z dne 23. decembra Je sod naslovom: »Dvignimo našo revno vas«, iznesel celo vrsto problemov, ki tarejo naše podeželje. Pisec omenja veliko umrljivost na deželi in poudarja, da vpl va na visoki odstotek umrljivosti predvsem veliko število smrtnih primerov pri dojenčkih. Vzroke pozna predvsem naše učiteljstvo, ki je dnevno v stikih s kmečko materjo, učiteljstvo, ki se zanima za življenje otroka na vasi, lahko rečemo, od rojstva pa do onega dne, ko zapušča po osemletnem šolanju šolske prostore.

Pisec omenja, da je umrljivost največja v okrajih Lendavi, Ptuju, Mar bo m-levem bregu, Ljutomeru in Murski Soboti.

Vzroki so: selo pomanjkljivo znanje mater o negi dojenčkov, slaba ali celo povsem napačna prehrana, slabe gospodarske prilike. vraže, ki so ukoreninjene med ljudstvom, pa tudi pomanjkanje zdravniške pomoči.

Učiteljice lendavskega sreza so iz la

Nujno Je, da bodo vse matere prepričale, da sta pravi ina nega dojenčka in pravilno hranjenje v prvem letu glavna pogoja za uspešen razvoj otroka. Predavanja 3 praktičnimi vajami naj bi uvedla matere v pravilno razumevanje napisanih navo-11. ker si je težko vse zapomniti.

Organizatorice pokreta za nego dojenč-Ka v Piekmurju so založile knjižico »Zdrav in bolan otrok« lz katere naj bi matere irpale prepotrebno znanje za zdravstveno vzgojo svojih otrok.

Knjižica je urejena zelo pregledno. V ^ jej je govora o h:geni noseOe žene, o rav-

nanju z dojenčkom, o njegovi prehrani, o odstavljanju, kratko in jasno so opisani vsi znaki nalezljivih ln drugih bolezn, ter njih zdravljenje. Posebno poglavje Je posvečeno negi bolnega otroka in domači lekarnL

Gospodarski položaj malega kmeta je obupen. S romašna mati je ona ki daje domovini največje število otrok, čeprav ima za njih vzgojo najslabše pogoje. Njej je dolžna pomagati država in vsak rodoljub, ki mu je pri srcu napredek naroda. Borba za kruh sili starše na sezonsko delo doma pa ostanejo otroci — naša

Eden Izmed najlepših pravoslavnih predbožičnih praznikov so »niaterice«, podobne našim bozičnicam. Vsako leto je slovesna In ljubka proslava materio tudi na dvoru. Pričujoča slika je bila posneta ob letošnjih matericah. Levo je iN j. Vel. kralj Peter IL, desno pa Nj. kr. Vis. kneginja Olga s princesko

Elizabeto

»'•" i »n iliiriillllllllllllli rti i| lin | t t ULUHULUtU HM Ig.

brez pravega varstva in vzgoje. Zle posledice so neizogibne. Akcija učitcijic hoče z dobičkom razprodanih knjižic pomagat, najbednejšim dojenčkom.

Dajte našemu podeželju več zdravstvenih domov, več posvetovalnic za matere n v vsako s reško mesto vsaj enega zdravnika specialista za otroke!

Na vse narodno zavedne ljudi naslavljamo ob vstopu v novo leto toplo ln iskreno prošnjo:

Pomagajte!

Pomoč nam lahko nudite na več načinov.

Ce vam denarne prilike dopuščajo, odkupite več knjižic, da j h darujemo najpotrebnejšim, ki nimajo sredstev, da bi knjižico sami kupili.

Kupite knjižico zase, tudi tako ste nam pomagali.

Pomagajte nam pri razprodaji. Informacije daje Štefka Prešernova, učiteljica v Beltincih.

Za vsako pomoč vam bo hvaležna akcija učiteljic sreza Lendava.

Elektrifikacija severne meje napreduje

Tudi s tesn se krepi nacionalna !n gospodarska moč obmejnega prebivalstva

s

Ocrnja Radona, 30. decembra koncem starega leta je zaključena

tudi prva etapa elektr fikacije severnega dela Prlekije z Obmurjem in severno mejo vzdolž reke Mure. Vodstvo gornje radgonskih občinskimi podjetij je priključilo tok falske elektrarne na svoje električno omrežje. Trg Gornja Radg-cma je dobival doslej vsa povojna leta električni tok preko meje z nerruSkega mesta Rad(gone. Na to omrežje se je pred osmimi leti priključilo že zdravilišče Slatina Radenci, medtem ko vsi ostali kraji Murskega polja od Radencev do Ljutomera sploh niso bili elektriflclrani. Da je naposled urrodno rešeno to važno naro-^ri o-gxxrxx

tako rekoč pasivne postojanke Murskega polja.

Ko je začelo vodstvo gornjeradgonsklh občnskih podjetij pogajanja s falslko elektrarno. se je v lotu 1938. ustanovila v Križevclh pri Ljutomeru električna zadruga, ki je svoj nečrt tudi že izvedla. Snujejo pa se zdaj še nadaljne električne zadruge, kakor v Star. Novi vasi, Bučečov-cih, Kiustju, Moti in Kapeli, medtem ko posbuje električna zadruga v Slatini Radencih že od svoje ustanovitve leta 1931.

S praktičnega ekonomskega vidika sioer

rt p iporočl Ivo ustanavljati za vsako vas posotno eletotriče« za* rugo. Do tega pre-pil^c£ija bodo priSi, kakor je upati, sčasoma tudi odločujoči činitelji vseh za nte-resiranJh krajev ter se bodo naposled za-nteres'.rane vasi ene otočine združile v

akiapne električne zadruge, s č;mer bi se

v jniatnl meri zmanjšale režije posamez-

nih zad.ug kar bi gotovo ugodno vpliva-

lo na ccsio električnega toka. Pri Sv. Juriju ob ščavnief: je bil ustanovljen pripravljeni odbor električne zadruge. Kaže, da bo tudi ta krrai v najkraiSem &>m priključen na električno omrežje falske elektrarne. R tem bo podnna podlaga za navadno elektrifikacijo krajev Sčavnlške dol ne.

Da so dela Ckofll elektr ffflmdje teh obmejnih kuajev napredovala precej hit-o, je zasluga tudi vodstva falske elektrarne, ki je pri sklepanju pogodb s posameznimi zadrugami in občinami, zlasti pa prt gradnji električnega daljnovoda in trans-fOrmatoi-skih postaj nudilo interesentom svojo naklonjenost. Za elektrif kacijo Apa-čke kotline do Gornjega Cmureka so zadevna pogajanja pred zaključno fazo in se bo napeljava daljnovoda začela že pomladil. V ta namen Je bil že zgrajen velik ln moderen električni transformator pri črešnjevski opekarni v Gornji Radgoni, ki je stal z notranjo opremo vred nad 300.000 dto. Vodstvo gornjeradgonsk:h po

Pczar sredi noci

Višnja gora, 30. decembra,

Srečo v nesreči so imeli Bratunov* % Besnice pri Višnji gori, da jim ni požar sredi noči upepelil vsega imetja. Okrog 20. ure je legla vsa družna k počitku, v peči pa so še pustili ogenj, saj je zdaj res hudimana z rna. Okrog 1. ure po noči pa so se zbudali zaradi nenadnega ropota, ker je začela padati s strehe opeka Bra-tunovi so skočili k oknu, kjer so ugledaH velik sij. Za silo so se oblekli, v sistem pa Je bila streha že vsa v plammu. Gospodar je začel donašati vodo in gaStl, žena pa Je stekla do sosedov, ker stoji Bratunova hiša na samem. Kmalu so pritekli še sosedie ir so pomagali gasiti. Imeli so še bol:ko časa, da so Izgnali iz hlevov žiVno. Poslopja pa niso mogli ved rešiti. Bilo Je dočgo 13 metrov in široko 7 metrov. Bratunovi so bffll le za majhen siesek zavarovani.

Kakor domnevajo je nastal ogenj Zgolj po nesrečnem naključju. Ena izmed isker Je padla na kup suhega sena na podstrešju. Ogenj Je zajel nato vse podstrešje. Braitunovtm je pogorela razen hiše tudi vsa zal op a živi, perilo in obleka. Sredi ostre zime Je obubožala marljiva kmetska družina.

/ aanolfa M** n ^nn! *J kralflcfl lepote In petin ▼ najnovejšem glasbenem In pevskem fgrie ra c SJ 7 ?l »In^ v e 1 e f i 1 m u fantastičnega razkošja, sijaja in bleska

Poleg 7 novih krasnih

šlagprjev. ki bodo mahoma postali last vseh poslušalcev poje

Jeanette Mae Donald

še ari le Iz oper »BOHEME« tn »MADAME BUTERFLT«.

Predstave danes ln Jutri ob 14.45. 17., 1». In «1.15 uri — matinejski predstavi

ob 10.30 dop. (znižane cene!)

S srsnatia ljubezni

KINO UNION — te!. ZZ 2%. Izredno zabavna vsebina — polna veselega humorja — komike In dovtipov!

srstvo

Cskria s surovinami -naš najvažnejši problem

Vojna v Evropi je postavila tudi gospodarski polit.ki nevtralnih dr^av uo^±a ..o-ve naloge. Izzvala je zlasti preokret v trgovinski politiki z inozemstvom in v njegovih ciljih, ki ga v vseh konsekveneah že nismo prav doumeli. Medtem ko so šla pred izbruhom vojne vsa naša stremljenja v trgovinski politiki za tem, omogočiti in olajšati izvoz naših produkcijskih presežkov, moramo danes posvečati mnogo več pozornosti vprašanju uvoza, zlasti pa vprašanju oskrbe z inozemskimi surov nami V izvozni politik; pa nam nalagajo interesi narodnega gospcdarstva in državne obrambe. preprečiti prekomeren izvoz, da se ne bi preveč izčrpale rezerve blaga, ki ga iinanuo iiuer preko domače potrebe. Spremenjeni pogoji, ki so zavladali v mednarodni trgovin: kot posledica vojne so že v prvih mescih zgovorno pokazaii, da v seaaiiji dobi ni tako težko prodajati biago v inozemstvo, kakor je težko kupiti surovine in polizdelke. Prej smo v inozemstvu iskali kupce za naše produkcijske pretežko sodii pa imamo največje težkoče, ko Iščemo dobavitelje za važne inozemske su.uviiie in polizdelke.

Včasih je veljalo pravilo, da država, k ima zlato in devize lahko kupi potrebno blago kadar hoče in kolikor hoče. Danes pa ludi ziato ru več ona zaneslj va rezerva, s katero si v skrajni sili lahko pomagamo. Največje jamstvo za nemoten razvoj gospodarstva in najboljša garancija za uspešno obrambo so danes zadostne rezerve surovin. Zal se še nismo docela otresli prejšnjih načel trgovinske in devizne politike Zlasti naša Narodna banka je še vedno skrajno skopa pri dodeljevanju deviz za uvoz surovin, čeprav se je v zadnjih tednih znatno dvignil dotok deviz od povečanega izvoza. Narodna banka še vedno smatra za svojo glavno nalogo skrbeti za to. da se povečajo naše devizne rezerve in je pri tem očitno ne moti. da se dnevno krčijo zaloge inozemskih surovin in nam to krčenje zalog grozi, da se bo pričel ustavljati produkc j>ki aparat Ponovno se je v zadnjih mes ih dogodilo, da si je naša industrija s težkočami zasi-gurala to ali ono surovino v inozemstvu in je bilo blago že na razpolago za uvoz, in vendar Nartdna banka ni hotela dati potrebnih deviz.

Za razvoj našega gospodarstva bo v novem letu odločilne varnosti, v kakšni meri nam bo uspelo dobiti dovolj potrebnih inozemskih surovin, ne samo za tekočo potrebo, temveč tudi za ustvaritev m'ni-malnih rezerv. Zavedati se moramo, da rešitev tega vprašanja ni ravno lahka glede na polit ko Anglije in Francije, ki stremita za tem. da izvedeta popo no blokado Nemčije glede surovin in strogo pazita tudi na nevtralne države, da dobe le toliko surovin kolikor jih neobhodno potre-b--i"jo ker predpostavljata. da nevtralne države pri pičli oskrb: s surov;nami ne buuo t»r.šie v skušnjavo prodajni te uvožene surovine naprej v Nemčija

Visoka a''tivno«t novemb^lre trgovinske bilance ni razveseljiv pojav

Spremenjeni pogoji zunanje trgovine in blokadni ukrepi Anglije in Francije prihajajo vidno do izraza tudi v novembrski statistiki naše zunanje trgovine. Ko bi pred izbruhom vojne slatistika zunanje trgovine izkazala v enem mescu za četrt milijarde dinarjev aktivno trgovinsko bilanco, bi bil to dogodek, ki bi vsakega gospodarstvenika navdal z optimizmom. Vse drugače moramo oceniti aktivnost trgovinske bilance v novembru v višini preko 250 milijonov din Ta visoka aktivnost ni prav nič razveseljiva, ker je predvsem posledica nezadostnega uvoza surovin in drugega balga, ki ga moramo nujno uvažati iz inozemstva.

Izvoz je v novembru dosegel višin« kakršne nismo zabeležili od jeseni leta 1930. Navzlic temu nam podrobna statistika kaže neurejene razmere. Mnoge pos'avke naše izvozne statistike nam povedo, da izvoz tega ali onega blaga še vedno zaostaja; druge pa dajejo slutiti, da bo lahko doma nastopilo pomanjkanje. če bomo izvažali v tako viharnem tempu. Znač lna je staMstika zlasti postavka o izvozu pšenice. Ze pred dnevi smo opozorili na to. da je Prizad v novembru izvozil 2805 vagonov pšen'ce v času. ko na našem trgu ni bilo dobiti pšen:ce in ko ie nastopil izreden dvig cen pšenici in moki kar je izzvalo splošno vznemirjenje. Ce bi Prizad to pšenico prodal na domačem trgu. bi lahko preprečil to neutemeljeno podražitev, kar b: tudi pMholr^ko ugodno vplivajo na š;rr>ke sloje potrošnikov, ki so smatrali podražitev mnkp '"»t alarm bližajočega se vala draginje

Na5r trgov*«*" t >vom v prvDi

treh mesecih vojne

Izbruh vojne je v zadetku septembra izzval v prvem trenotku popoln zastoj v železniškem in pomorskem prometu z inozemstvom. Prometne omejitve, ki jih je zahtevala situacja. predvsem pa okolnost, da 'mo imeli znaten del našega voznega pa^ka v inozemstvu, od koder se je zelo

1937 1938 1939

6054 6841 390f

4371 2895 83*

10.425 9736 4747

1092 1711 443

1602 1162 740

707 616 784

13.826 13.225 6444

vrednost uvoza razlika nasproti v milj din prejšnjemu letu avgust 415.9 + 8.8

september 253.2 —115.4

oktober 357.1 — 17.3

november 369.3 — 6.2

Medtem ko se je do avgusta gibal naš uvoz na višini preko 400 milijonov din. je v septembru, oktobru in novembru hudo zaostajal. Ce razlike nasproti lanskemu letu niso tako znatne, je to pripisati okol-nosti, da je bil tudi lani v oktobru in novembru naš uvoz zelo majhen zaradi su-detske krize, ki je povzročila zlasti zastoj pri uvozu surovin.

Najobčutneje je nazadoval uvoz surovin

V mnogo večji men, kakor celotni uvoz se je v prvih treh vojnih mesecih skrčil na£ uvoz najvažnejših surovin, ki jih moramo kupovati v Inozemstvu. To so predvsem lekstilne surovine, surove kože, črni premog ln koks, mineralna olja, oljni plodovi in loj. Ce primerjamo uvoz v septembru, oktobru in novembru za ustrezajočim uvozom v Istih treh mescih prejšnjih dveh let. tedaj dobimo naslednjo sliko:

uvoz september - novembei

v tonah bombaž bom. preja skupaj

volna ln vol. preja ostala rasti vlakna umetni svila skupaj

tekst, surovine

Uvoz tekstilnih surovin je padel v prvih treh mescih vojne manj pod polovico nafte redne potrebe. Najobčutneje je nazadoval uvoz bombažne preje ki je znašal v razdobju september—november 1937. 4371 ton. v istem razdobju leta 1939. pa le 838 ton (manjši uvoz v jeseni 1938 je v zvezi z zastojem uvoza bombažne preje iz su-detsklh predilnic) Pod polovico je padel tudi livoz volne In volnene preje In zlasti preje lz ostalih rastlinskih vlaken (jute). Le uvoz umetne svile Je bil večji nego v prejšnjih dveh letih.

Tudi v novembru se uvoz tekstilnih surovin nI bistveno povečal Uvoz bombaža ln bombažne preje je bil celo manjši nego v oktobru, prav tako uvoz volne. Pri tem stanju uvoza se moramo čuditi, da naša tekstilna Industrija sploh Se obratuje. Vse kaže. da na merodajnlh mestih nI dovolj razumevanja za potrebo uvoza tekstilnih surovin, za katere moramo pač žrtvovati devize, sicer bo prišlo do popolnega zastoja v naših tekstilnih obratih, ki so že izčrpali svoje rezerve. Podobna je slika uvoza drugih važnih surovin, kakor nam to kažejo naslednje številke:

1937 1938 1939 surove kože 1707 1188 158

loj 1681 1625 674

oljni plodovi 3906 2235 1733

nafta 10 013 41 439 38 392

petrolej 5128 2817 578

premog, koks 143.0*7 80.627 58.397

Uvoz suruvih kož je v septembru, oktobru ln novembru padel na manj nego eno desetino uvoza pred dvema letoma. Občutno je nazadoval zlasti tudi uvoz olja In olj nih plodov. Nafte v zadnjih treh mesciv nismo Izvozili mnogo manj nego lani ir smo očitno pokrili vso tekočo potrebo Hudo pa je nazadoval uvuz petroleja, prav

tako tudi uvos črnega premoga ln koksa.

Nezadosten uvoz surovih kož, slasti U4-kih govejih, tki nam jih primanjkuje, medtem ko Imamo Izvozni presežek v lahkih kožah ln kožah od drobnice) je izzval težkoče v usnjarski ln čevljarski Industriji, nezadosten uvoz loja pa težkoče v naši industriji mila.

To občutno nazadovanje uvoza najobčut-nejšlh surovin ne bl spravilo v tako težaven položaj Industrije, kl prideluje te surovine, če bl Imela ta industrija ob izbruhu vojne zadostne zaloge surovin. V trenutku, ko je nastopilo vojno stanje v Evropi so bile naše za loge najvažnejših surovin naravnost minimalne, ker je Narodna banka že od začetka leta 1929 uvedla ukrepe za omejitev dodeljevanja deviz prt uvoza surovin.

Skupno dodeljevanje deviz za surovine. Ima vrhu tega še to neugodno posledico, da pospešuje uvoz Iz klirinških držav, tn sicer tudi uvoz takega blaga, ki bi ga lahko tudi doma Izdelali. Tako se je v prvih treh mescih vojne celo povečal uvoz tkanin. Bombažnih tkanin smo uvozili 637 ton nasproti 615 tonam v istih mescih prejšnjega leta. volnenih tkanin pa 482 ton nasproti 361 tonam v prejšnjem letu.

Pri uvozu kolonialnega blaga ne opažamo tako znatnih razlik kakor prt uvozu industrijskih surovin. Tako smo v septembru. oktobru ln novembru uvozili 1080 ton kave (nasproti 1752 tonam v istih treh mescih prejšnjega leta) rita pa smo uvozili 3580 ton (6230)

Slovensko trgovstvo za obmejno Šolstvo

Zveza trgovskih združenj dravske banovine je letos Izvedla nabiralno akcijo za obdaritev obmejnih dol. Kljub temu. da so tetos nabirale številne druge organizacije v Isti namen In da so bili pri vseh teh nabiralnih akcijah trgovci krepko zastopan« kot darovalci, je vendar samostojni nastop slovenskih trgovcev lepo uspel. S tem je samo znova potrjeno dejstvo, da Je slovensko trgovstvo visoko nacionalno zavedne ter da je lahko v vzgled drugim gospodarskim stanovom.

Čeprav nI v Sloveniji nobene tombole nobene prireditve, za katero ne b1 trgovci prispevali — sicer se uspeh takih prireditev redno pripiše v dobro druelm organizacijam — Je samostojna akcija za obmejno šolstvo dosegla popoln uspeh Za obmejno šolstvo so darovala združenja trgovcev tele zneske: Brežice 500 din. Celje-mesto 4000 Celje-srezi 1000. Črnomelj 1600 Dnini* Lendava 1905. Kamnik 2200. Kranj 5500 Krško 120 Laško 4200 LltUa 200. Ljubljana 17 000. Ljutomer 8100. Logatec 500 Maribor-mesto 13 250. Murska Sobota 8000 Novo mesto 2509. Ormož 200. Ptuj-mesto 3762. Ptuj-okoltca 1580 Radovljica 1000 Slovenska Bistrica 1000. Slovenj Gradec 1969, Sv lenari 5000, Škofja Loka 500. skunaj 85.595 din.

Za nabrani denar se 1e nakunllo blaeo po tovarniških cenah ali pod tovarniško odn. nabavno ceno. tako da znnSa prometna vrednost razdeljenega blaga nad 100.000 dinar Jev.

Vsega skupaj Je bilo obdarovanlh 52 Sol Letos nI obmejne šole. ki ne bl bila obdarovana. Potrebno pn Je. da se v bodoče obdarujejo vse šole sorazmerno, da ne bo prejela ena šola veliko darov, druga pa prav malo. Zaradi tega Je potrebno sodelovanje vseh organizacij, ki skrbe za obrne Ino šolstvo. Slovensko trgovstvo Je nacionalno ogroženim šolam častno pomagalo.

V zadnjih tednih se je devizna bilanca Narodne banke precej zboljšala. V zvezi z naglim povečanjem n°šega Izvoza se Je v dno dvignil tudi dotok deviz četudi Izvažamo Se vedno največ blaga v klirinške države. Od 22. novembra do 22. decembra so se Izkazane devizne rezerve naše Narodne banke povečaJe aa 183 milijonov din. Vse to nam daje upanje, da bo Narodna banka vsaj v novem letu pilčela v •ečjem obsegu dodeljevati devize za uvoe lujno potrebnih surovin ln da nam bo ■ spelo premagat tudi ostale težave, ki so v zvezi z uvoootm surovin.

C Mm zbzt šišenske Električne zadruge

zabranjen

Začasna odredba sreskega sodišča v Ljubljani

Sresko sodišče v Ljubljani je pod IV. a

f)H6-iii)-2 izdalo sledeči SKLEP

Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV.a je v pravni stvari tožeče stranke Zemljič Joško, posestnik, Pod um barskega 31. tet 150 ostalih tožnikov, ki jih zastopa dr. Zajec Marjan, odvetnik v Ljubljani, zopei toženo stranko Električno zadrugo za Spodnjo in Zgornjo Šiško v Spodnji Šiški r. z. z o. z. v Ljubljani, Drenikova ul. 40, radi ugotovitve in upostavitve članskih pravic po predlogu tožeče stranke na izdajo začasne odredbe

sklenilo: Električni zadrugi za Spodnjo in Zgornjo Šiško v Spodnji Šiški r. s. s o. z. v Muhi lani, njenemu sedanjemu načelstvo in nadzorstvu ter poedinim članom načel st \ a in nadzorstva se prepoveduje opraviti. oziroma izvesti od izdaje te začasne odredbe dalje občni zbor, na katerega dnevnem redu bi bilo razpravljanje in sklepanje o likvidaciji zadruge in volitvi likvidatorjev.

Ta začasna odredba se Izda za čas do pravomočne rešitve tusndno pod IVa P 878 -39 vložene tožbe, najdalje pa za 18 mesecev.

V primera nepnkoravanja tej začasni

v .....v«. « odredbi se odreja globa v znesku R0.000

počasi vračal, so prišla ravno v času, ko 1 din, ki zapade v korist ubožnega sklada

je bila jesenska sezona na višku. Trajalo je pol mesca, preden se je položaj vsaj toliko razčistil, da so izvozniki dobili vagone za nujno in prkvarliivo b^ago. Tudi naša država je b la prisiljena k uvedbi stroge kontrole Izvoz blaga iz 250 policij carinske tarife smo vezali na posebna izvozna dovoljenja Zastoj Izvoza v prvem mescu vojne je v prvem trenotku izzval bojazen glede b-doč'h izvoznih možnosti. Toda že v oktobru se ie izvoz zopet opomogel in v novembru smo. kakor rečeno. dos^"li rekorden izvoz, kakor nam to kaže naslednja primerjava:

vrednost izvoza ra^Vko nasproti v m'l din 594 7 240 5 5H0 623.7

prejšnjemu letu + 132.8 — 1*66 -1- 481 + 95.8

avgust

september Oktober november

V septembru le vrednost naš°ga Izvoza padla pod polovico, vrednosti izvoza v zadnjem mescu pred izbruhom vojne, v novembru pa ie bila ce'o večja, nego v avgustu. Docela dr gačno sliko pa nam kaže razvoj uvoza:

mestne občine ljubljanske.

Utemeljitev Spričo vložene tožbe, kakor Je zgoraj citirana, je verjetno posvedočen zahtevek

tožiteljev na ugotovitev neulemeljenostl njihove izključitve lz članstva tožene zadruge, kakor tudi na upoštevanje njihovih članskih pravic po stanju pred Izključitvijo. Po overjenem prepisu vabila k likvi dacijskemu občnemu zboru tožene stranke sledi še nadalje, da Je ta občni zboi sklican za 31. 12 1939. Verjetno je tedaj tudi izkazana nevarnost, da se tožiteljem zgodi krivica, če naj bi se na navedenem občnem zboru pravomočno ugotovila ne-utemeljenost Izključitve vseh ali vsaj nekaterih tožiteljev. Potrebna Je zato predmetna prepoved obdržanja zgoraj navedenega likvidacijskega občnega zbora tožene stranke, da se zaščitijo toži tel j i proti taki kršitvi njihovih članskih In to še po sebno. ker sledi iz navedb tožbe, da so to-žitelji proti vsaki likvidaciji in Imajo le tudi materialni Interes na daljnem obstoju zadruge. — Podani so zato zakoniti pogoji za Izdajo zgoraj navedene prepovedi ({ 332 tli p.).

Da se začasno zavaruje predmetni zahtevek tožitelja. smatra sodišče globo kot primerno zspretitev In to v višini znesks 50.000 din spričo Velikega števila tožiteljev katerih članske pravice Je smatrati za oetožene.

Izdaja začasne odredbe, kakor Irhsjs h zgoraj razvidnega dispozitivnega dela, K tedaj utemeljena.

Okrajno sodišče v Ljubljani odd. IV. a, dne 27. decembra 1939.

Tome.

Naše tržišče efektov ob koncu leta

V petek je bil zadnjikrat v letošnjem letu borzni promet na naših borzah. Tečaji vrednostnih papirjev, kl so bili ta dan zabeleženi. bodo merodajni pri sestavi bilanc za leto 1939. V naslednjem navajamo primerjalno razpredelnico, ki kaže. kako so se gibali tečaji nnšlh najvažnejših vrednostnih naplrjev bo koncu zadnjih let.

konec vojna 7% 7%

ftkoda Invest. Blair begi.

1930 425 86 79 50 67.50

; 1932 250 52.50 43.50 33 50

1936 378 86 50 77 69.50

j 1937 423 96 84.50 79

1938 467 98 90.50 89

i 1939 428 99 88 78

Tečaji državnih papirjev so v primeri s tečaji na dan 31. dec. 1938. nekoliko nižji, razen 7% Investicijskega posojila. Vojna škoda Je popustila v primeri s prejšnjim letom za preko 8%. 7% Blairovo posojilo za nekaj manj nego 3%, najobčutneje pa so nazadovali 6% papirji In znate to nazadovanje pri 6% begluSklh obveznicah preko 12%. V septembru ln oktobru so tečaji državnih papirjev v mnogo večjem obsegu nazadovali vendar so se potem zopet popravili.

G<*^no*arske vesti

» Uredba o razftlrjenjn pokojninskega zavarovanja na zobne tehnike In strojnike s strojniški Izpitom, kl jo je Izdal minister za socialno politiko, je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 28. decembra ln

js s tem dnem dobila obvezno moč. Zobni tehniki ao zavezam zavarovanja, če so zaposleni pr. zobodravn.klh, den tis tih al. v zobno tehniških delavnicah. Za strojnike velja obveznost zavarovanja, če so položili izpit v smislu člena 16. in 17. pravilnika o polaganju zpita za strojnike pri parnih kotlih od 16. junija 1933. ali če imajo v smislu čl. 25. odnosno 26. tega pravilnika pravico na izvrševanje strojniškega poki oa, ali če so položili izpit v smi-siu ČL 16. in 17. pravilnika za polaganje Izpita za voditelje električnih naprav od 16. junija 1933 odnosno jim je priznan izpit v sm slu člena 25. tega pravilnika. Zobnim tehnikom ln strojnikom se vračuna službena doba od 1. januarja 1938 naprej v čae pokojninskega zavarovanja, če naknadno vplačajo prispevke s 6«/t obrestmi v onem plačilnem razredu, v katerega spadajo na dan uveljavljenja te uredbe. Dokup službenih let pred 1. januarjem 1938 Jim je dovoljen po točki 7. S 109 finančnega zakona za L 1939/40.

= Otvoritev carinarnice v Celjn. Carinarnica prvega razreda v Celju bo zričela poslovati z novim letom. Imela bo pisarno v Mestni hiaiiiln-d pred kolodvorom. Carinsko skladišče bo začasno v bivšem skladišču družbe .»Sladkor« pri celjski postaji. Za upravn ka celjske carinarnice je imenovan g. Fabjan iz Maribora.

= Konkurz je razglašen o Imovini Kmetske gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Ribnici (upravnik mase Franc Jarc, odv. v Ribnici; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ribnici 8. jen. ob 10, prijavni rok do 20. Jan., ugotovitveni narok 3L januarja).

Borze

Devize

Curih. Beograd 10 Pariz 9 99 London 17.64. New York 445.95, Bruselj 74.50 Milan 22.50. Amsterdam 237.25. Berlin 178.50. Stockholm 106 12. Oslo 101.30. K0-benhavn 86 05 Sofija 5.30 Budimpešta 79. Atene 3 35, Bukarešta 3.30.

Kako bomo povečali prfielek

Taksna in slična vprašanja danes nasta iajo povsod na deželi. Blaga ni dobiti nikjer. povpraševanje je veliko. Nekateri kmetijski pridelki 90 dobili že naravnost bajno ceno. Vzr

Danes je kmetovalcu edini dober *vet-povečaj s dobrim obdelovanjem zemlje svoj pridelek! Da to dosežemo je nujno potrebno, gnojiti z hlevsk.m in umetnim gnojem Samo s takšnim gnoje-njem lahko pridelamo dobre in obilne iet-ve Zemlji moramo dati hrsni'mh snovi v zadostni količini, da nam lahko obrodi. Vsako leto vzameno zcinlj- s poljskimi pri Jelki gotovo množino redi'nih snovi, ki tvorijo plodno zemljo, (dušik loslor. kalij apno itd ). Naloga nam bod.. da zemljo po sebno v teh časih obogatimo s temi hranilnimi snovmi, in ji dame dovo-j umetnih gnojil. Proizvodi domačih tvornic. kakor apneni dušik. »Nitrofoskal« — 1. II in lil so zs naše prilike neštetokrat preizkušeni tako od znanstvenikov, kakor od praktikov) od leta Jo leta so bolj zahtevam, kakor v Jugoslaviji, tako v inozemstvu.

Sedaj ko priroda miruje je čas. da se opravijo marsikatera dela Travniki, sadovnjaki. hmeljišča in vinogradi se gnojijo preko sitne in na pomlad, kadar ni snega i aNitruf<*4calom« — i. Za gnojenje drugih kultur, kakor krompirja žita. konoplje ie še čas do zgodnje pomladi, vendar si moramo pripraviti potrebne zaloge gnojil že sedaj. Na*e narodno gospodarstvo zahteva od kmetovalca, da pridela dvajsetkratno seme. Samo z obdelovanjem uporabo dobrega semena in uničevanjem bolezni m škodljivcev, s brez pravilnega in obilnega gnojenja je nemogoče doseči ka kovustno in obilno žetev Brez kombinira nega gnojenja s hlevskim in umetnim gnojem nikjer na svetu ni mogoče intenzivno

Pri afiekciji Želodca afl Črevesja v začetnem stadija

kmetijstvo. Smešna je trditev nekaterih naših vodunih ljudi, da je za naše razmere uporaba umetnih gnojil »luksus«. V drugih državah so obiasti same spoznale koristi m z odredbami povečale uporabo umetnih gnojil. Ali ne bi bile potrebne tudi pri nas snčne odredbe? V na->em gospodarstvu, kjer mali kmetijski obrati zavzemajo pretežno večino, bi bila pomoč oblastev v tem vprašanju več ka^or nujna.

luž. T. Mastnak, Ruše (-)

O varnosti pri avto-genom varenju

Vsako delo, ki ga opravljamo z modernimi tehničnimi pripomočki, zahteva od delavca posebno spretnost in strokovno izobrazbo. Včasih pravimo, da je delo nevarno. če se pojavljajo kot posledica no-spretnosti ali pomanjkljive strokovne iz-obrazbe neizogibne nesreče, ki ne zadenejo po navadi samo tistega, ki je nespreten pri delu, temveč tudi vse tiste, kl so se takrat slučajno ali pa po službeni potrebi nahajali v njegovi bližini. Varilna stroka je v tem pogledu med delavci-laiki precej razvpita in še danes najdemo obrtnike. ki si varilnega aparata nočejo in ne upajo nabaviti iz golega strahu, da jim utegne med delom ekspiodirati acetilen ki razvijalec, ali da bi se vnela plinska jeklenka in bi jim na tak način povzročen požar uničil dragoceno delavnico. Tudi gasilci na deželi smatrajo varilno aparaturo kot vzrok požarne nesreče pri kovinarskih delavn cah. kar je iz reportaže dnevnega časopisja prepogosto razvidno. »Eksplodirala je naprava za varjenje« se glasi poročilo. in ker manjka pri tem vsako podrobnejše tehnično pojasnilo, je laik prepričan. da je nastopila nesreča brez krivde tistega, ki je to napravo upravljal in kot nekaka posledica nepreračunijive višje s: le.

V nasprotju z Javnim mnenjem lahko trdimo z vso sigurnostjo, da je delo z varilnim aparatom prav tako nevarno, kakor vožnja s kolesom po klancu navzdol. Kdor nima zavore in v redu pnevmatik, ne obvlada ravnotežja ter se tudi ne izegiba globokih jam in kamenja je podoben varilcu, ki se ne briga za svoj aceti encki razvijalec, ki ne ve. čemu mu služi v-dna varovalka, ki z mastnimi rokami prijemlje kisikovo jeklenko in njen ventil in ki vari kar tja v en dan brez opazovanja varilnega procesa.

Varilne stroke se je treba prav tako učiti, kakor vsake druge obrti Kolikor se obrtn: naraščaj pri svojem mojstru uč e-Iju ne pouči dovolj o tej sod« bni tehniki, mora pomočnik v obrtno nadaljevalne tečaje. ki se prirejajo pn nas pod okriljem obrtnupospeševainih zavodov in s sode o-vanjem domače vodilne industrije /a to panogo. Ta vzdržuje v svojem obratu — Aga Ruše d d. v Rušah pri Mariboru — celo lastno varilno šolo. ki je javnosti stalno dostopna.

V precejšnji meri pa skrbi za varnost naših varilcev, tudi državna tehn.čna zakonodaja. V sporazumu z domačini strokovnjaki so bili izdani po vzorcu drugh držav trije pomembni pravilniki, in sicer prav.lnik o postopanju z jeklenkami, ki so napolnjene s plini pod velikim pritiskom, pravilnik o dssous - plinskih jekler.kah ter uredba o karbidu in acetilenu Vsi ti pravilnik: jasno in točno predpisujejo, kakšni morajo biti pripomočki za avto-geno varilno stroko, kako moramo s temi pripomočki postopati in kdo se sme teh pripomočkov pri tehničnem delu tudi posluževati.

Strokovna izobrazba naših varilcev se naslanja na to tehnično zakonodajo, podpira pa jo tudi naša domača strokovna literatura, s katero smo se Slovenci osamosvojili od tujerodnih učbenikov S tem so dani domačemu človeku vsi pogoji za temeljito strokovno Izobrazbo, s katero prihaja v naše varilne delavnice tudi ona varnost in sigurnost ki Jo garantirata vsakemu varilcu sodobna znanost ln tehnika. (—)

V DANAŠNJI ŠTEVILKI pričnemo z objavo novega velikega ljubezenskega, pustolovskega in zgodovinskega romana

Don Juan

ki ga je spisal stari, obče priljubljeni znanec naših bralcev:

Michel

Z € v

C O

avtor »Noslradama«, »Papežinje Favstec in tolikih drugih povesti, neizbrisno ovekovecenih v spominu čitajočega občinstva.

Don JuanJ Kdo ga ne pozna — če ne drugače vsaj lz Mozartove opere — nesmrtnega ljubezenskega pustolovca, osrečevale* in ouearefevalca ženskih src T Ta vznemirljivi obče-človeški lik je postavil pisatelj v ospredje svojega dela. Vzporedno se odigrava v romanu še mnogo drugih ljubezenskih zgodb, polit^nih spletk in drznih viteških pustolovščin, žalostni prizori se menjavajo z veselimi, zabavne figure pripravljajo bralca v tolažilen smeh indogodki hite, •• »topnjujejo « dramatsko močjo, nosilci dejanja se bore ned seboj In napetost ne poneha niti sa trenutek — vse do srečnega konca. *

Mimo teh vnanjih prednosti pa razvozlava pisatelj tudi Skrivnost velikega zapeljlvca ter IzkuSa odgovoriti na vprašanje: V čem je no; dona Juanaf Zakaj ga mora vsaka ženska ljubiti?

Ne zamudit«* prilike In se naročite n» naš list, ali pa obnovite naročnino.

Kronika za leto Gospodovo 1939

V zabavo in premislek napisal Martin Let&pisec, s podobicami pa opremil Miklavž Plger

Januar

*Jutro« berem, lanzki letnik Bog, je zdaj narobe sveti Jaz pa kot narobe-svetnik novoletni sem poet. Ce zajamem polno iz lonca, glejte v vsem začetek konca: zadnji boji na Španjolskem, kriza v CSR, na Poljskem, tu prepiri, tam razdori, pa spopadi, mejni spori...

Chamberlaln z dežnikom v Rim mojster Halifax je z njim. Jojme, vse to ni za šalo — kdaj, kako se bo končalo? ln pri nas? Koline, krok, zadnja moda: lembet-vok. Za uvod je kar zadosti, v tolikanj pero zabosti.

Februar

Naš pregovor: »Kdor visoko., j* itd. se je obnesel: Stojadinovič globoko s silnim treskom je pretresel goste "rede, ovce vdane (mošnje bolj kakor možgane)

Slava mine, jšde, jšdel Kje volilne so parade, pa jelen ji lov na Bel ju pred nedeljo, pred nedeljo, pa razstave in sprejemi

KaKor v jugu gine sneg, njemu vojska šine v beg. Večno trajen bo spomin, kdaj je vladal Stojadin. Kaj dandanes je zasluga! Vlada pade — pride druga, nam izkušnja je že taka: kdor še diha, vse dočaka. Ne le krize in težave, marveč tudi nov konklave.

Marec

Vigred, mladi čas ljubezni bil je v modi davne čase. Kot po jutru dan spozna se, zda i viharji najbolj jezni javljajo nam leto burno.

**rsta zmed vrsti se urno... O. prečudna ie prikazen, ki jo zremo prvikrat: eno v dvoje gre narazen, skupno pa — v protektorat... Tu težko je kaj dodati. — prosim, dajte dalje bratiI

Aprii

Ljuba si pomlad zelena, kjer je vojska oborožena. Prej ko se ozeleniš. je že marsikaj navzkriž. Med družabnimi izleti vam o enem moram peti: na Albansko so hitela iz Italije krdela. Hrup. nemir, celo streljšnje... Ahmed Zogu zdaj odrine X mlado ženo čez planine na • svetovno potovanje. Da bi sklenil nove pakte je Anglež razmaknil lakte od Poljakov do Balkana Ko so lepa jamstva dana.

Grk. Poljak. Rumunec gleda od soseda dc soseda, izza meje Turek Škili, kam da se obrne v sili... •Sam porej. da drugi stradal* temu pravi se — blokada.

Mal

Prtae maj. prijazni čas, svet se ljubi kar na glas s pakti, fakti in zvijačo pa z blokado in gorjačo. Poje (kdor ima posluh): »Pridi, pridi sv Duh!* pa ga ni in ni z nebd... Kam, Kje so nevtralna tla, ko stoje že v vsaki coni avijoni in kanoni!

Za zabavo tn reklamo naj na koncu vam izdamo, da je tudi v maju lanskem ob furorju gromozanskem, kot je pač postala moda, šel po svetu »Jut rov* Skoda.. Kje je zdaj ta limuzina? Srečno vozi brez bencina? Škoda! Bil je čas prihrankov za nakup bencinskih tankov. Danes včliki in mali spet dvonožne smo živali.

Junij

Svet je velik, svet je slaven, je kulturen in zabaven. Kar na njem je kaj napredka, veleumnih sil zametka, mora po široki luži, da kultura ga okuži.

Kdor je Sel. je bil olužen, vrnil se je trezen, tužen z nedoumne te razstave. — Morskih deklic, žen brez glave, rižnjičev, klobds, terana, ringelšpila. tobogana ni bilč — lahko se smejem: nam je lepše, nam je bolje, mi smo vedno dobre volje — mi imamo vel esejem.

Juiif

Sonce pali Sin krtine žejen zine od vročine. /p če nima kaj opravkov, če izmaže se od davkov, Sirom domovine išče,

kam naj gre na letovišče. Se celo na Jadran sili, če so Nemci pripustili, da se stisne, radovednih, pod odejo kam, prisklednik.

To je ena plat medalje — o povodnjih čujte dalje! Ko pri nas prepeva čriček, da bo letos dober cviček, lijt voda po Balkanu kakor v širnem oceanu. T a in oni — (govorijo) — ki je šel na zlet v Sofijo, vrnil se je suh. obrit, vendar pa dovolj zalit...

Avgust

Druga leta je avgusta kronika neznansko pusta. Lani? Kdor pogleda pratko, našel bo besedo kratko: »sporazum*. — Oj da s pogumom konec spora je z razumom. Dete je še šibko, velo, dasi dolgo je zorelo. Toda zanj se ni nam bati, v zibki zna: »Bog i Hrvati/«...

Botri kajpak srčno radi so za likof v novi vladi dali v lepem Belem gradi... Pravijo, da smo Slovenci sf.omr.i spet ostali v senci in da smo le pritiklina Grdi gobci! Kdo nam brani peti zraven al ob strani: »Lepa naša banovina/« ...

Marsikod je vojska zbrana, marsikod že gre za res — mi pa viteze Florjana smo pozvali na kongres.

September

Zdaj so pa sadovi zreli, zdaj je metež, zdaj je vojna. Spet topovi so zapeli in Evropa nepokojna gre ob novi hudi uri okna krit, zapirat duri.

Poljska zemlja, zemlja slavna rodovitna je in ravna. Koder žitne so poljane so od tujca pomandrane.

I

— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se Dokazujejo znaki raznih težai vsled nezadostnega Izločevan ja sokov, iz-Mmo pomaga v*>Čtedensko nitje naravne ■»Franz - Josefove« grenke vode. Taki iiudie se moreio tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.

on %

Ko Varšava se upira, tam od vzhoda Rus maršira in pogleda čez Karpate, koga vzel bi pod copate.

Nagla zmeda silnih dni še v spominu nam brni. Ni, da bi vam vse opisal, marsikaj bi cenzor brisal. Kajti ni nevtralnost šala, da prodajal bi zijala, ko Francozi in Angleži nad nevtralci so na preži, ko potapljajo se barke, ko je kliring le na marke.

Vojna je povsod v Evropi, kjer ti kdo na prste stopi. In pa morje, morje širno je nevarno in nemirno. Le po frontah po trdniavah je premirje ob zabavah.

Oktober

In še eno je poglavje v novi vojni čudoviti: tisti, ki tako jim prav je, bodo najbolj zmagoviti: puško ob nogo postaviš in načrt miru napraviš. Ker pa konca ni morije pridno lotiš se kupčije. Čudeže tak mož ustvarja —

Od severa veje mraz, mrk je marsikter obraz, ker med krvnimi nebrati v modi so protektorati Tam od Moskve roka sega, n.ajhne plaši, močne bega, vzame, ujame, kar doseže, Baltik stisnt. ga priveže, tujcem kaže in svetuje: »Na jesen seli se ptice — bratec Nemec naj potuje • rajh, da mu ne bo krivice/«

November

Ce obujam vam spomine na magnetske nove min«, na pomorske tragedije, na blokadne umetnije pa na nemški atentat, na obsedno stanje v Pragi — rščete: »O jo j. predragi, čuli smol Kolikokrat1 To ni novo, je premaloU Kaj bi Se se reči dalo, de pogovor spet razpredem, žejne čez vodo prevedem?

Morda tole: na Studencu brez kredita ni živeti — to se pravi, da Slovencu zdaj ne kaže več znoreti.

rv.

r?

ALI NAJ

OSTANE AO PRI STAREA C

Dobro, dobro — ali gla\'no, slavno, pravno in zabavno, kdo oznani nam novico: »Ženskam dali smo pravico do volitev?* — Bogme. kihnem iti pri priči rajši utihnem. Sem med tistimi pajdaši, ki jih taka reč oplaši. Ker pravica je le ena pa še to naj vzame — žena? Zdaj pa žena — Bogu hvala! kar pri starem bo ostala.

December

David—Goljat — stara zgodba zdaj na Finskem se obnavlja in je taka splošna sodba: Finec dobro se postavlja.

Tam pred vrati Leningrada kiuta je olimpijada Finec je ves svet raztužil, sam medalij bo prislužil. Pač usoda je junaka, da zaman podpore čaka.

Leto se nagiba h kraju. Božič je blestel v sijaju, potlej sneg posul je griče, vabi fante in dekliče, starce žene mraz v zapeček vošči cvička za odmeček. Kakor kdo ve, životari, u! zapravlja, al skopari, al modruje, jadikuje, tihotapi i! trguje —

vsi pomore ti k ugledu, vse je danes na sporedu. Davki so se spremenili — (teh pa nimam v svoji žili, saj od njih ne bo nič zame, ker ne zidam gnojne jame) ... Tole — eh, še hočem reči: vsem je res težko ustreči. Alt v enem vse je složno: Leto burno in nadložno /t* za nami Srečno, srečnol Da se nam ne vrne večnoI Sent, le-to se človek vpraša: Kaj pa novo nam prinaša?

Da, takole se razpreda mi beseda v nedogled. \li ni j sam ne preseda —-danes je narobe svet, jaz oa :ot narobe-svetnik . ~. kletni sem poet

Martin' Letopisec l. r.

Griia Koritnik:

Pesem o msstu

Gradili smo cesto v življenje in most, ki staro naj z novim poveže, za čašo pelina smo dali mladost, ki srečnejšim z nektarjem streže.

A komaj tzpregjt smo stare skrbi in moro naporov prespali, ie novi strahovi nam burijo kri in dvom v nas nov peče in pali.

Kako smo snovali in zidali most, kt v dal i no bodočnost naj seže? Zakaj smo zapravili zlato mladost, razdrli nje vabe in mreže!

Most v bol f So bodočnost fe borno zgrajen, betežen v stebrih in oboku krivi se mu hrBet preveč obtežen, zgrešen je po ravni in loku.

Bojim se, da zruh se stavba lahki ob preobtežit\i, poplavi — oiačiti treba obnožje in tla, mu dati oporo v podstavi.

Brez haska fe stati prekriianih rok. pa grajati ali hvaliti — podprimo hrbtišče, dvigntmo mu lok, spojimo mu rebri zavihi

šele ko pokazal most nov bo obraz, popravljen ob nogah in glavi, popeljemo vriskajoč v novi se čas — na drugi breg v soncu m stavi.

Tedaj se sprostimo vseh starih skrbi, bojazni in misli moreče — na bregu počitka, ki onstran leži, zasanjamo zadnji sen sreče.

Ples Jadranske straže

na Tabora

Brez hrupa in samohvale, tiho in skromno. zato pa tem marljiveje deluje med nami Jadranska straža. Mnogi sadov njenega dela niti ne opazijo, ker se ne zanimajo za nje. A ti sadovi, dasi ne obešeni na ve-dkl zvon, so bogati. Pomislimo, kaj bi bilo, če bi ne širila Jadranska straža med nami zanimanja za naš Jadran, ljubezni do našega morja, naših pljuč. Naša mlačnost v tem pogledu bi bila ubila v nas še tisto veselje do dela za naše morje, kar nam ga narekuje same potrebe vsakdanjega življenja. Tako nas pa Jadranska straža neprestano opozarja, da moramo stati budno na straži ln zavedati se, da bi bila bres morja naša bodočnost mračna.

Sa svoje važno delo za lepšo bodočnost nas vseh zasluži Jadranska straža našo globoko hvaležnost, pa tudi vso podporo. Kako naj je podpremo? Kakor je skromna v delu, tako so skromne tudi njene želje. Le redko potrka na naša vrata, a kaiar stori to, jI odprimo na stežaj, Vsako leto samo enkrat vas vabi na svojo veliko prireditev na Taboru, na ples Jadranske straže. Letos bo ta privlačna družabna prireditev v soboto 13. januarja. Rezervirajte si Se zdaj t« večer Jadranske straže, združite prijetno s koristnim!

Učitelj (učencu)- »Ce govorim o oslu. na smeš gledati skozi okno, temveč naravnost vame!«

— to če se član kluba samcev poroO, aH mora plačati kazen?

— Ne, nI potrebno! Kaznovan je te Itak

dovolj, da ae je oženlL •

»Prijatelje, pravi zdravnik pacient«, »danes ne morem, pe ne morem ugotoviti pravega vzroka vaše bolezni. Zdi se tnj le, da je tu po sredi alkohol.«

»N'kar se zaradi tega ne vznemirjajte!« odvrne pacient. »Obiskal vaa bom prihodnjič, ko boste trasni...«

Domače vesti

Ob novem letu

Včerajšnji številki smo priložili za vse cenjene naročnike položnice za obnovitev

viutruig za ounovuev , nlnska pollto3uaui M ^ oskrbovana

naročnine za novo leto Prosimo jih, da j pozim„ v lepih ničeh se vidi s Krv;

store to čim prej, vsekakor pa takoj v pr-vj/j dneh mesca januarja. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za vse leto, za pol ali četrt leta naprej prosimo, da ohranijo to lepo navado tudi v bodoče, ker nam » tem olajšajo delo in prihranijo tudi mnogo stroškov. Oni, ki imajo naročnino za novo leto vsaj delno že plačano, naj prihranijo položnice za prihodnjo priliko, ali pa naj jih izroče znancem, ki še niso naročeni na naš list in naj jim pregovarjajo, da te ob novem letu nanj naroče.

Naročniki, ki dolgujejo še kaj za nazaj, naj blagovolijo zaostanek plačati s tekočo naročnino. Točno plačevanje naročnine, vsaj za mesec za mescem vnaprej daje pravico do nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. Podružnica Ljubljana, s katero je konzorcij lista tudi za novo leto pod istimi pogoji za svoje naročnike sklenil zavarovalno pogodbo, po kateri so svojcem ponesrečenega naročnika izplača posmrtnina v znesku 10.000 din. Lastništvo lista nosi stioške zavarovanja samo, le da bi nudilo svojcem svojih zvestih naročnikov prvo pomoč v nesreči.

Naročnina tako za redno izdajo, kakor tudi za ponedeljsko izdajo »Jutra«, ostane nespremenjena in je razvidna na čelni strani lista. Vsak naročnik redne izdaje »Jutraw bi moral biti tudi naiočnik ponedelj-ske izdaje, ker sodobni človek ne bo čakal, da zve novice od nedelje šele dva dni pozneje. Naročnina za ponedeljsko izdajo se plačuje skupno s položnicami za redno izdajo, kar naj se pripomni na hrbtni strani.

UPRAVA »JUTRA*

čar, pedagog in pisatelj. Krvavec ima v4-t»ko lego 1700 m nad morjem in Je poleg Velike Planine v Ljubljani najbližja pia-

todi

pozim.. V lepih nočeh se vidi s Krvavca, kako v daljavi migljajo številne luči ljubljanskega mesta. Iz Kamnika traja pristop pet ur, iz Cerkelj, kamor vozi žužkov avtobus za člane SPD po znižani ceni, pa le tri ure. Krvavec Si je v zadnjih letih pridobil sloves s svojimi odličnimi smučišči, ki segajo od Velikega Zvoha do Kriške planine .n Jezerca. Na teh smučarskih terenih Je nujno potrebno, da se vzdržuje stalna smučarska šola. Prošnji številnih planincev smučarjev je Slovensko planinsko druStvo letos ustreglo tako, da imajo dovolj prilike, da se pod spretnim vodstvom smuškega učitelja Kurnpa spoznajo z alpsko smuško tehniko. Pr.jave za stalno smučarsko šolo sprejema pisarna SPD v Ljubljani ali uprava Doma SPD na Krvavcu, p. Cerklje. Snežne razmere so ugodne, snega je okrog 70 cm (pršič). (—)

FILM O RAZPADU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE

Shajališče vseh diplomatov ln poten tatov cele Evrope. STBILLE SCHMITZ WILLY BIRGEL

KINO MATICA, teL 21-24 ob 10.30, 16, 17, 19,

♦ Vsem svojim nstanovnik<>m, poverjenikom, sotrucnikocn, članom in inseren-tani želimo srečno, zdravo, uspehov polno novo leto — Vodnikova družba.

• Beograjska univerza ima svoje mecene. Pred dvema mescema je umrla ga. Persa Valovičeva, vdova po uglednem gospodarstveniku Nikoli Valoviču lz Zaječara. Va-lovič in njegova soproga sta že pred 21 leti skupaj napravila testament, s katerim zapuščata svojo hišo v Dečanski ulici v Beogradu, vredno nad 3 milijone din, slušateljem beograjske univerze. Hišo sta namenila za dom, ki naj nudi potrebnim visokošolcem brezplačno stanovanje.

Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.

* Razstava sarajevske tkalnice preprog

bo v Ljubljani od 10. do 15. januarja v restavraciji pri »Sestici«. Prodaja na dolgoročno odplačevanje. (—)

* Kupim parcelo za weekend, veliko 1000 do 20.000 m2, po možnosti s solnčno lego. Prednost ima parcela preko katere teče kakšen potoček, ali pa je tik ob vodi. Ponudbe poslati pod »Parcela weekend« na ogl. oddelek »Jutra«. (—)

: ŠAMPANJEC

46&NJA RADGONA

• V banovini Hrvatski bo avtomobilski weekend ukinjen. Predstavniki prizadetih krogov so interven:rali pri banski oblasti v Zagrebu, da se prepoved vožnje z avtomobili ob nedeljah ukine, ker je prizadejala doslej mnogo škode gospodarstvu in oblastem Številni lastniki avtomobilov so svoja vozila odjavili, s čimer je bila država pr.krajšana za davščine, obenem pa so tudi mnogi šoferji izgubili poseL Brez dela in zaslužka pa so ostali tudi mnogi mehaniki in obrtniki, ki živijo od avtomobilskega prometa, da ne govor mo o tuj-skoprometnih krajih, ki so prav za smučarsko sezono ostali brez dotoka gostov. Banska oblast bo v kratkem izdala nove predpise, s katerimi bo prepoved ukinjena.

LASJE KOT SVILA!

Umivajte svoje lase s Savexom, odličnim tekočim šamponom brez luga. Na zahtevo pošljemo vsakomur brezplačno knjižico o dovršeni negi las.

L'Oreal/23 — Zagreb 1, pošt, pret. 3

• Banovinski institut za ra^kovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se po tej poti najlepše zahvaljuje vsem, ki so s svojimi darovi omogočili prireditev boži čn ice bolnikom. Posebno se še zahvaljujemo Učiteljski tiskarni in knjigarni Kleinmayer & Bamberg za poslane knjige, kakor tudi kavarni Emoni za strokovne revije in ilustracije. Vsem darovalcem želimo srečno novo leto! — Vodstvo.

• Novi grobovi. Dne 28. decembra je v Brežicah umrla ga. Franč ška Josipina Radanovičeva, soproga višjega revidenta drž. železnic v pokoju Ivana Radanoviča. stara 76 let. — Preteklo nedeljo so na novomeškem pokopališču ob veliki udeležbi pokopali spoštovano go. Ivano Agnitsche-vo, rojeno Perrooževo. Rajnka je bila dobra žena in podpornica človekoljubnih ustanov. — V Ljubljani je preminila ga. Marija Negodetova. Pokopali so jo 26. decembra na pokopališču pri Sv. križu. — Na Golniku je umrl akademik g. Mi'an Benedi*. Pogreb bo iz mrtvašn oe na Vi-dovdanski cesti v ponedeljek ob pol 16. k Sv. Križu. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše sožalje!

V čevelj

zaprta noga ni zdrava, ako Je ne negujete. Sanoped je nepogrešljiv. Vrečica 2.— Din.

• Udruženje jugoslovenskih muzičklh au-tora (»UJMA«) sporoča, da se bo nahajala od 1. I. 1940 dalje njegova poslovalnica za Ljubljano in sreze v bivši ljubljanski oblasti v Ljubljani, Resljeva cesta 13/L. teL 20-74 (—)

• Opozorilo vlagateljem. Denarni zavodi. včlanjeni v podpisanih organizacijah, žel jo, da ne bi vlagatelji prvih 15 dni v Januarju predlagali vložnih knjižic radi vpisa obresti, ker bodo zavodi v tem času polno zaposleni z zaključevanjem računov. Obresti za preteklo leto se bodo itak že s 1. januarjem 1940 pripisale k vlogam, čeprav n! knjižica predložena. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini, Zveza Jugoslovanskih hraniln e. Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug. (—)

• V Domu na Krvavcu ima Slovensko planinsko društvo letos stalno smučarsko šolo pod vodstvom smuškega učitelja JZSS g. Roberta Kumpa, ki je znan snu

* V imenik zdravniške zbornice je bil

vpisan dr. Alojz Boh iz Ljubljane. (—)

* Ne 400.000, temveč cel milijon. Včeraj smo poročali o nerodni aferi, v katero se je bil zapletel direktor Združenih električnih central Zagreb-Karlovac, Marcel Sr-kulj, sin bivšega ministra dr. Stjepana Srkulja. Ko je brez sledu izginil in so preiskali blagajno, so odkrili, da je poneveril okrog 400.000 din. Nadaljnja preiskava, ki še traja, pa ugotavlja zmerom nove ne-rednosti. Vsota, ki manjka, presega že 800.000 din pa bcfc po vsej priliki še narasla.

* Slovenec v Beogradu aretiran zavoljo roparskega napada. Beograjska policija je pred kratkim aretirala dva nevarna tatova, Roberta Virenbergerja iz Bohinjske Bistrice in Leopolda Jordana iz Siska. Oba sta natakarja po poklicu, a življenje ju je zavedlo na pot kriminala, da sta imela že neštetokrat opravka s policijo in sodiščem. Nazadnje sta bila aretirana zaradi roparskega napada na tri sprevodnike spalnih voz, ki sta jih najprej zvabila v družbo, jih opila, nato pa jih zavlekla v 2elezniški park in jih oropala. Ko so ju aretirali, so našli pri njiju razen jugo-slovenskega denarja tudi nekaj ameriških dolarjev in turških lir.

* Javna zahvala dobrotnikom Slepih! Društvo slepih v Ljubljani (Gradišče 7) si šteje v dolžnost, da se ob koncu leta v imenu najbednejših, ki so prejeli pomoč, iskreno zahval, vsem velikodušnim dobrotnikom. Vaša naklonjenost naj nam bo porok, da tudi v bodočem letu ne boste pozabili teh najbednejših med bednimi. Koliko gorja in solz ste jim prihranili, bi vam lahko povedati le slepi sami. Društvo poziva vso javnost, da po svojih močeh pomaga manjšati trpljenje bednega slerpca. Darove hvaležno sprejema imenovano društvo v pisarn: (Gradišče 7). Z izrazi hvaležnosti želi Društvo slepih vsem velikim dobrotnikom bednih slovenskih slepih srečno novo leto!

* Novoletni dar. Družbi sv. Cirila in Metoda je pok'oni] g. Jos. Selovin, zastopnik tvornice »Dugaresa« v Ljubljani 200 din, in g. dr. Konrad Janež:'č, odvetnik. Ljubljana, 50 din Iskrena hvala!

* Silvestrovanje v planinah: Smuči na ramo in ven na sneg v bajno zimsko pozo-rišče! Tam si bodo planinci voščili srečno novo leto visoko v plan nah na zasneženih pobočjih, kjer drče smuči po voljnem snegu. Stari in mladi se bodo zbrali na Sil-vestrovo v planinskih postojankah, že v soboto bomo šli iz Ljubljane na vse strani ter se vzenjali skoz svetlo zimsko noč po zasneženih strminah, da čimprej prispemo v toplo kurjene sobe, kjer bo že vse pripravljeno. V vseh kotih se bodo zbirale manjše skupine in si pripovedovale napeta in zanim va smuška doživetja v preteklem letu. Okrog tople peči bodo čakali planinci, da se bo premaknil kazalec utfe na polnoč, ko stopimo v novo leto. Udarec ure bo naznanil prehod v novo leto in z nasmehom na licu stisneš planinskemu tovarišu roko ter mu želiš srečno novo leto. Na novega leta dan v zgodnjih jutrnjih urah privabi lesketanje snega v zlatem solncu planince na smučišča, ki se jih vsak izbere po svojem smučarskem znanju. Pri Zlatorogu ob Boh. Jezeru bodo imeli začetnik; priliko, da se bodo učili abecedo smučarskih gibov. Na Komni vzame v svoje varstvo manj izvežbane smučarje smuški učitelj Cernič. Številni smučarji pohitijo v dolino Triglavskih jezer, kjer dobijo prijetno zavetišče v ko« SPD. Na Vršič m zelo poplača vzpon z drznim smukom nazaj v dolino, katerega dobro spelješ. ako se prej zadostno okrepčdš v Erjavčevi koči. Na Krvavcu pridrsaš z vrha v hitrem smuku pred vrata planinskega doma, ki nudi vse ugodnosti. Smučarji vseh kategorij poiščejo vse številne dolin« na Veliki Planini ter se po Izvršenem delu zberejo v koči SPD. Kdor hoče uživati zimsko pr rodo z vožnjo na saneh ali na smučeh, privezanih na sani, se potegne lz Stahovice do Doma r Kamniški Bistrici v osrčje Kamniških planin. Planinci, smučaj ko sestavljate načrt« aa silvestrova-

nje, izberite si topel kotiček in lepa smučišča v okolici ko« SPD .n z zadovoljstvom boste stopili v novo leto 1940. (—)

* Avtomobilsko podjetje J. Goričan iz Tržiča sporoča cenjenemu občinstvu, da bo reduciralo nočne vožnje ob delavnikih lz Tržiča v Ljubljano in obratno s 1. januarjem L 1940. Vozilo bo ob delavnikih samo ob sredah ln sobotah ter ob nedeljah »o praznikih po starem voznem redu. (—>

* Vi si kvarite Vaše oči s čitanjem časopisov! Ali se nI že zgodilo, da ste odložili zvečer časopis z besedami: »Kako so slabe črke. . . « Toda pogreška navadno ni v črkah, temveč v razsvetljavL V »lepih starih časih« so morali uporabljati prav velike črke, ker so računali s kadečo se in migljajočo svetlobo sveče. Danes pri sodobni razsvetljavi lahko tudi mnogo manjše črke čitamo brez škodljivih posledic za oči. Sijajna bela svetloba žarnic Tungsram krjrpton z ekonomično porabo toka je znatno zmanjšala razliko nad dnevom in nočjo. Ne valite torej krivde na časopise, če se večkrat razjezite pri čitanju ln kontroliranju računa za porabljeni tok, marveč se rešite te Jeze z uporabo žarnic Tungsram krypton. Tungsram krypton žarnica daje svetlobo, katera čuva oči ln zdravje ter ustvarja dobro razpoloženje. (—)

Iz LisiM^ne

Novo leto

naj bi v življenju slehernega človeka pomenilo vsaj majhno, vsaj zaznat no zarezo. Ne moremo danes živeti, kakor smo včeraj, povsem negotovi smo, kaf nam prinese jutrišnji dan. Življenje je borba in v borbi mora bitt človek oborožen, če noče že kar od kraja misliti na kapitulacijo. In kdo še misli na kapitulacijo, odkar se je celo mala Finska drznila silnemu ruskemu kolosu postaviti po robu? Pa kako bomo pripravljeni, če ne bomo neprestano na preži, če ne bomo skrbeli, da nam niti najmanjša pomembnost ne uide, ki jo prinese čas? Nobena minuta nas ne sme zateči, da ne bi bili na tekočem. Zato pa bodi vaš prvi novoletni sklep: poleg redne izdaje »Jutra* moramo dobiti v hišo tudi ponedeljsko izdajo, ki se Je v enem letu razvila v odlično urejevano, bogato ilustrirano ponedeljsko glasilo, kakršnega doslej še nismo imeli pri nas. Ko boste prvo številko v novem letu vzeli v roke, najbrž res ne boste mogli več odlašati, temveč boste skupno z naročnino »Jutra* poslali upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, še skromni znesek, za katerega boste vsak ponedeljek prejemali zvrhano mero zanimivega, poučnega in aktualnega čtiva. Ponedeljsko *Jutro* stane po raznašalcu 5 din na mesec, po polti pa celo samo 4 din.

pcojDommauuuLiuuLiLH^

PRAV PO DOMAČE SE BOMO

ZABAVALI NA SILVESTROVO

pri SLAMIČU

REZERVIRAJTE SI MIZE

mnmTn a n i mi n nnnnnntxxx3

u— Božičnica trnovske JNS. Kakor prejšnja leta Je trnovska organizacija JNS pod agilnlm vodstvom predsednika Jančarja tudi letos zbrala nekaj daril in denarja za svoje najpotrebnejše člane. Brez običajnih ceremonij ln govorov je ta trnovska božičnica preteklo nedeljo pripomogla, da so bili tudi najbednejši deležni res lepega božičnega večera. Po pogostitvi s čajem In pecivom je 28 družin s številnimi otroki, ki so bili še posebej obdarovani s pecivom ln šolskimi potrebščinami, prejelo zavitke daril in nakaznice za živila, tako da je lahko vsak sam kupil, kar si je za praznike najbolj želel. Vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je božičnica tako lepo uspela, se odbor v Imenu obdarovancev najlepše zahvaljuje.

KINO SLOGA, teL 27*30

Naš zabavni silvestrskl ln novoletni program!

Dva SalKvca na ptaninah

Predstave oba praznika ob 15, 17, 19. ln 21. uri. MATINEJA v nedeljo ob 10.30 »Grofica Walewska«. Na praznik Novega leta ob 10.30 »Dva šaljivca na planinah.

Od takrat Je razstavljala v Pragi, Zagrebu, Parizu ln Londonu — vsepovsod z izrednimi uspehi. Ker bodo ob tej priliki razstavljena dela predvsem lz novejše dobe, — bo za ljubitelje naše likovne umetnosti to vsekakor zelo zanimiv dogodek. O priliki otvoritve bo ob 11. dopoldne dramatik Ivan Mrak izčrpno prikazal umetniški razvoj Karle Bulovčeve.

LEPO DARILO ZA VSAKO PRILIKO

je fotoaparat znamke Balda s opt. 1:6.3 lepo usnjeno torbico in dvema Isochrom filmoma, katero dobite še vedno za

Din 320.—

pri:

Foto Tourlstn Lojzn šimscu

LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8, kateri želi svojim odjemalcem

SREČNO LETO 1940.

o— Za bož<čnioo ubožnim bolnikom v bolnišnici so darovali: prosvetni .nspektor g. Wester Josip iz Ljubljane SO inž. Pav-ločid Dušan 20, tvrdka Deržaj Rudolf 100, tovarna »Jadran« Lapajne Ivan 100, ga. Bed eni k Jožica 100 din. Darovalcem se iskreno zahvaljuje uprava boliušn-ce v Ljubi janL

Dane^ „Silvestrovanje" Sokola II — v Kazini.

Začetek ob 20. uri.

ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIžKI — Telefon 41-79

Velika ljubavna drama mladega oficirja in opasne teroristkinje

Kapetan carjeve garde

V glav. vlogah: P. R. Wlllm ln Vera Korčne

Današnje predstave odpadejo vsled silvestrovanja Sokola! Predstave: jutri ob 3., 5., 7. ln 9. uri. v soboto in nedeljo 6. ln 7. L

Prihodnji 6pored: v soboto 6. in nedeljo 7. L 1940 ČEŠKI VELEFILM

KRI2EV POT ŽUPNIKA

ln matineja na oba praznika ob IL uri dopoldne

Azijati

JE FILM ZA VSAKOGAR!

Priporoča se za fotografiranje

LJUBLJANA Tyrševa cesta 6

Atelje je tudi čez praznike odprt

u— Čevljarski delavci dosegli 15*/, po-vigka. Na pogajanjih med zastopniki Združbe čevljarskih mojstiov za sodni okraj Ljubljana bi Splošno delavsko strokovno zvezo, ki so se vršila v četrtek, je bdi dosežen sporazum, na podlagi katerega priznajo mojstri pom-^čnikom od L Januarja 1940 15% poviška na brutto zaslužek. Mojstri in pomočniki so se hkratu dogovorili, da bo vprašanje ponovnega zvišanja aE znižanja mezd prišlo v razpravo, kakor hitro se bodo življenjske potrebščine v splošnem podražile ali pocenile za 10»/». v petek je nato sledilo zborovanje čevljarsfldh pomočnikov, ki ao odobrili dosežen1: sporazum.

Zimsko perilo - Karničnifc - Nebotičnik

u— Turistovskl vlak. Na novega leta dan bo vozil vlak štev. 920, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, kot turistovskl vlak. Povratek Je mogoč zvečer z vlakom, ki p>rlha,1a v LJubljano ob 22.10 in ki za ta dan tudi obratuje kot turistovskl vlak. Oba vlaka imata zvezo z Bohinjsko Bistri-oo in z Ratečami-Planico.

VANKAIT

VAM PRINAŠA V LETU 1940 PREOBRAT V MODERNI KOZMETIKI

Za priboijšek v cuKnarni o praznikih so darovali: ga. Marija Štele, trgovka s sadjem, 2 zaboja mandarin za otroke v prehodnem otroškem domu; tovarna pletenin Dragotin Hribar, 17 žemperjev in 17 parov nogavic tudi za te otroke; ga. Marija Cešnik, trgovka z manufakturo v kresiji v Lingarjevl ulici, 22 m barhenta in 100 žepnih robcev; mesarija Ivana Javornika v Wolfovi ulici 5 kg svinjine; Viktor Dež-man, slaščičarna na Gosposvetski c. 1, 100 štrukljev; trgovina mlevskih izdelkov Josip Erzin z Janežičeve ulice vrečo moke (85 kg); veletrgovec z moko g. Josip Ba-hovec na Sv. Jakoba trgu 200 kg koruznega zdroba; veletrgovka ga. Ana Verlič na Tyrševi cesti pa 2 zaboja rozin za potice; pekovski mojster g. Karel Vidmar na Cesti 29. oktobra 70 štrukljev; gostilničar g. Ivan Maček s Cankarjevega nabrežja 6 1 slivovke za čaj, ki ga je podaril trgovec Kovač s Poljanske ceste; Delavsko konzumno društvo s Kongresnega trga je poslaio vina, pekarija A. Doiinar z Bohoričeve ulice moke, pekovski mojster g. Vinko Požar iz Most 200 klfelčkov ln trgovina A. Sober s Sv. Jakoba trga 50 kg moke. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo za lepe božične praznike najbednejših v stari cu-krarni tudi v imenu obdarovanih.

"silvestrovanje

v Sokolskem doma v Šiški

PROGRAM. JAZZ. OD 20.—4. ZJUTRAJ.

u— Silvestrovo Ljubljanskega Sokola bo

nadvse zabavno. Obilen in pester spored bo skrbel za dobro razpoloženje. Vse plesne, komične, akrobatske ln še druge posebne točke bodo pripravile do smeha tudi najbolj razvajenega. Zato nič več premi-šljanja, kam naj grem na Silvestrovo. Pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu bom počakal novo leto. Začetek bo ob pol 21.. konec rano zjutraj. Vstopnina Je le 10 din.

OMOBOBOBOIOBOIOBOIC

n Stare tube zobnih past potom droge- Q r rije Gregorič — a staro medenino, Si baker, bron, cink l.t.d. KUPUJE Q direktno g

RUPENA-LUTZ, 0

pri stari cerkvi v Šiški. — Staro ■ železo Istotain. Q

u— Kolo len sadrngark v LJubljani se

Iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da smo za sv. Miklavža mogle obdariti 50 najrevnejših otrok zadru-garjev in 10 najbednejših naših članic. Obenem želimo vsem tem dobrotnikom srečno novo leto z željo, da bi nam ostali Se nadalje naklonjenL

u— Karla Bulovčeve razstavlja. V soboto i. t m. bo t Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava del Karle Bulovčeve-Mrakove. Je to njena druga kolektivna razstava v Ljubljani. Prvo večjo kolekcijo svojih del je razstavila umetnica L 1929.

u— Na Silvestrov večer In mt novega lota dan se boste najboljše zabavali pri Sentjakabčanih, ki bodo uprizorili obakrat ob 20.15. Zabavno m duhovito. Nušičevo veseloigro »Ujež« (Udruženje Jugoslovanskih emantfpiranih žen). Nasmejali se boste ubogemu profesorju Lassiču (Lav-rič), ki mora sam šivati gumbe, njegovi ženi (Bučarjevi), ki leta od seje do seje, uradniku Sušidu (Plevelju), ki leta z otrokom v voZčBcu po ulicah in išče svojo ženo, da bi podojila dete. Smeh in spet smeh. Ker je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodajL ki bo danes in jutri, od 10. do 12., 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.

SILVESTROVANJE

▼ vseh prostorih restavracije »SLON«. GODBA S PLESOM.

u— Drevi se zberemo v največji ljubljanski dvorani, v Sokolskem domu na Taboru, da se na taborskem silvestrovanju poslovimo od starega In pozdravimo novo mlado leto. Da nam bo prestop film prijetnejši, bo poskrbel Sokol I s svojim naj-pestrejšlm programom, ki Je že leta tn leta

priznano najboljši v LJubljani. Vstopnina ___

kljub odličnemu programu samo 10 dta. i [ prta. i—i

01010B010BCD1C3101010

u— Delikatesna In špecerijska trgovina Fr. Kliam na Kongresnem trgu 8. je V nedeljo ves dan ockprtok (—)

u— Veliki predpustnl ples Sokola n bo

v soboto 6. januarja v Kazlai, kamor so vabljeni vsi plesazeljnl, pa tudi drugi, ki so radi dobre volje. Sodeloval bo vojaški orkester, s čimer bo gotovo vsem ustreženo. Ne pozabite torej na to soboto! (—)

^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LiULILLJJJU g SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ želim vsem cenjenim gostom, prija-3 teljem in znancem ter se še za nadaljnji obisk najtopleje priporočam

TONE HUČ

gostilna — prevozništvo _ LJUBLJANA Vegova ul. 10

^Dmoocranimminirni

u— »Na Gorenjščem je fletno, kjer ajda zori«. Tako se naša pesem glasi, ki se bo razlegala v Sokolskem domu v Zg. SlškL kjer bo veselo silvestrovanje. Igrali bosta dve godbL Ples, zabava, bar. (—)

u— Zamrzle vodovode tali brez razko-pavanja zidu z električnim aparatom Co-kert Avgust, klepar, vodovodni lnštalater, Gregorčičeva 5, telefon 24-70. (—)

u— Prakt. psiholog in književnik Martin K oje, avtor raznih življenjskih knjig, posebno »Učbenika življenja«, pride meseca januarja v Ljubljano, kjer bo na splošno željo otvoril specialne zasebne tečaje za praktični življenjski pouk ter dajal praktične nasvete v vseh kočljivih življenjskih položajih. (—)

DANES VSI NA' SILVEST^VANJB

k »SESTICI"

VSTOP PROST.

GODBA — PLES.

Ceskoslovensk* obec v LJubljani

priporoča toplo vsem članom, da se v čim večjem številu udeležijo I. Cirilmetodove-ga družabnega večera, ki bo dne 5. januarja 1940 ob 20. uri v veliki dvorani trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Ob len spored, ples in narodna zabava. Člani našega društva izvajajo »Češko besedo« v narodnih nošah. Obleka poljubna, vstopnina 10 din. —kip.

u— Jenkov plesn| zavod v Kazini bo 'mel na novega leta dan ob 16. uri »novoletni popoldanski ples« ln ob 20. url otvo-ri »novi začetniški tečaj« za dame ln go-®pode. V torek ob 20. »nadaljevalni«, ▼ sredo »IzpopolnjevainU in Izjemoma te Četrtek 4. jan. »petkov nadaljevalni tečaj« namesto v petek 5. jan. Po®ebn© plesne ure in Informacije vsak dan. Akademlki-dljaki imajo popust. (—)

Kavama Tabor danes vso noč od-

T ' ** :

Spalna vreča

vam je lahko ie jutri nujno potrebna! Izpopolnite zato takoj vašo opremo! — IZDELUJEMO SPALNE VREČE

FOLAR — SENIOR — JUNIOR — PICCOLO

Za odrasle in mladino. — Nudimo tudi: poljske postelje, krudnjake, nahrbtnike etc. — priporočamo krasne modele balonskih joplčev, odlične smuči, Kandahar vezi etc.

B. KOLB & PREDALIČ — LJUBLJANA

KONGRESNI TRG 4

Minister za telesno vzgojo naroda

g. Jevrem Tomič je prevzel pvJuouteljstvo nad Športnim plesom S. K. Ljubiiane. ki bo dne 5. januarja 1940 ob 20.30 v vseh gornjih prostorih Zvezde. Častno predsedstvo pa je prevzel župan mesta Ljubljane g dr Juro Adlešič. Odbor se vsestran .ko trudi, da bodo posetniki našega plesa zadovoljni in ceneno postrežem. Imeli bomo vse v lastni režiji ter bodo zelo nizke cene Pred otvoritvijo plesa, ki ga bo vodil mojster Jenko, nastopita č an in članica naše opere in zapojeta nekaj pesmic. Godba Odeon -jazz. V mali dvorani bo gostom na razpolago razkošen bar. Vab mo vse na naš družabni ples! Odbor. (—)

SREČNO NOVO LETO želita vsem svojim cenj. strankam

Franc In Anica

ŠIMENC

hlglenična pralnica — svetlollkalnica

KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK Sprejemal Išče: Frančiškanska pasaža LJUBLJANA — KOLODVORSKA 8

u— Sil ves t rov o Ljubljanskega Zvot;a je znano in priznano — zato hiLtei Kuor prej pride — prc-je melje! Začetek ob 20. v kletnih prostorih hotela »Metropol« (—) u— Prvi družabni CirilmOodov narodni večer bo v petek 5. januarja v Trgovskem dumu ob 20. uri Priprave za ta večer so v polnem teku. Pester spored je sestavljen Vabila so bila poslana te dni društvom in zasebnikom. Ce kdo ni vabila prejel, naj oprosti in naj kljub temu pr.de na to lepo narodno prireuitev. Vab jeni ste prav si. da enkrat v letu obiščete po starem predvojnem običaju Curi^metodovo prireditev ter se udeležite družbi po starem geslu: »Mal poioži dar. domu na oltar!« — Večer bo družaben, zabaven, saj je na sporedu poleg godbe soiospev, balet, nastop Jožka in Ježka, izvajanje češke besede od članov Ceike obce, na koncu pa splošna zabava s plesom. Bife oo v lastni rež ji. točilo se bo prvuviutno vino v litrih. v kavarni boš dobil prvovrstno kavo, pecivo in razne specia.itete. Jestvin bo na razpolago tako. da bo vsakdo zadovoljivo postrežen Prireditelji skušajo ta večer prikrojiti predvojnim Ciriimetodo-vim večerom, na katerih so bili vsi stanovi in so skupno podprli z obiskom narodno ob. r mbiio deio. Na takih večerih je vladala prava bratska jugoslovanska vzajemnost, s samo eno željo in misl jo: očuvati in varovati naš narod ob meji in onstran meje. Ta misel naj kliče tudi danes narodnjake na prireditev. Vsi pohi-timo 5 januarja 1940 na I. družabni C.ril-met -dov večer v Trgovsk dom! Prid mo pravočasno, ker spored se bo pričel točno ob 20 uri.

Zdravnik v Medvodah

Br. Clrman Miroslav

POJUTRIŠNJEM ZAČNE ZOPET REDNO ORDINIRATl

nje n prestanek nevarnosti napadov iz zraka: A. Za pretečo nevarnost: Trlmi-nutno prek njeno zvonjenje cerkvenih zvonov v cerkvi sv Jožefa v župni cerkvi ter v Marijini in evangeljski cerkvi. Tn minute trajajoče tuljenje tovarniških siren v cinkarni n tovarni VVesten z okrog 6 do 10 prekinitvami na minuto. Trije hitro zaporedno sledeči topovski strelL B Prestanek nevarnosti: Tn minute trajajoče neprekinjeno potrkavanie zvonov ln tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren.

ZAHVALA

DELAVSTVO tekstilne tovarne »ELKA« — CELJE, se svojemu gospodu šefu KUDISU najiskreneje zahvaljuje za božična darila ter mu želi srečno in uspeha polno NOVO LETO 1040 S

Izvrsten silvestrski j„ novoletni spored v k nu Slogi. Paiola »s smehom in dobro voljo v novo leto« je bila odločilna, ko si je uprava kina Sloge izt-iraia svoj sil-vestrski n novoletni prog am. Stanlio io Olio, najbolj priljubljena komika sta gotovo najprimernejša, da nudita ljub-janski publiki dve uri vesele zabave. Njihov najnovejši film »Dva žaljvca na planinah« je najboljša burka obeh kraljev smeha in prepričani smo da si bo vsak Ljubljančan z veseljem ogledal »oba Junaka«, ki uganjata burke kot odlična alpinista. V kinu Slogi bo kraljeval smeh ha tega je obč n-stvo prav v današnjih časih najoilj potrebno. Predstave se vrše reuiko, kakor je videti lz inseratov. (—)

u— Drzen roparski napad v mestu. Včeraj okrog pol 5. zjutraj sta dva neznanca lzvršla na Tynževi cesti dizen napid, ld priča, da bo morala uprava policije posvetu varnosti v mestu nekaj več pozornost-. Posestnik France Lrpar s Tyrševe ceste Je šel v tem času proti kolodvoru, na lepem pa sta planila nanj dva razbojnika. Eden izmed njiju ga Je zgrabil za vrat in ga začni dušiti drugi pa ga je spodnesel. Upar Je obležal v nezavesti, zli k ovca pa sta mu odvzela Petnico z okrog 400 din hi Izginila, šele čez kakšne pol ure so ga našli ljudje, poklicali stražnika in poskrbeli, da so ga prepeljali v boln šnico. Za roparskima napadalcema ni sledu.

Iz Celfa

e— Knj ge Vodnikove družbe je treba

dvigniti v podružn ci »Jutra« v Celju do 10. januarja. Kniige dobijo tudi oni, ki doslej niso bili č"ani Vodn kove družbe.

e— V. Akademski ples »Sl«'ge« bo « januarja v Narodnem domu. Vabila se te dni razpošiljajo. Reklamacije na naslov: Starešinska organ zacija Sloge, Celje, Narodni dom. (—)

e— Silvestrovanje Sokoja Celja-mstfce, ki bo drevi v Narodnem domu bo nudilo obiskovalcem mnogo zabave in razvedrila. Večer bo otvorii dramski odsek z uprl-zortvijo kmečke burke »Hlače«. Nato se bo vrstilo 11 točk Sllvestrovega cirkusa Nastopili bodo v baletu, v plesih kot ar-tisti, prikazana bo d resurs zverin, posebno učinkovita bo polnočna alegorija.

e— Obnovite sreč1*«? drž. razredne loterije takoj v celjski podružnici »Jutra«, ker poteče rok za obnovo 8. januarja

e— Predna*.nanilo! IV. celjski Kameval bo letos na pustno soboto 3. februarja v Narodnem domu SK Celje. (—)

VESELO IN SREČNO NOVO LETO 2ELI instalacijsko podjetje

Leo Inkret

CELJE DEČKOV TRG 2

e— Smrt v vodnjaku. Pri posestniku Karhi Tajnšku v Košnici so popivali vso nož v družbi godbenikov Okrog 8. zjutraj je šel Kare) Tainšek krmit živino. Po lestvi je stopal na kozolec, pa je izgub1-) ravnotežje in pade) naravnost v vodnjak Preb'1 si je lobanio Ko so ga kmalu nato našli, je bil že mrtev.

Iz

a— Skupna gr<*hn'ca za zaslužne p°-

kojiiike. Staro mestno pokopal šče bodo s 1. januarjem 1940 sicer zaprli, vendar pa bo'o dovoljene ekshumacije do 1. maja 1940. Mariboi-ska mestna občina bo skrbela za prenos telefsnh ostankov vseh tistih za narod in mesto Maribor zaslužnih mož. k-so pokopani na s'arem mestnem pokopališču, ako nimajo svoVev oziroma ako b; svojci tega ne storili. Njhovl te'eri ostanki bodo pokopani v skupni ličn-grobnici na pobreškeim pokopa' šču. V to svrho se. bo sestal v kratkem poseben odbor, v katerem bodo zastopniki mestne občine ln drugib ustanov. Naloga tega odbora bo da izvede ta načrt. Kakor se ču-je. Je mestna občina pripravljena prspe-vati primeren znesek prav tako tu--*! nekateri mariborski denarni zavodi. S tem denarjem bo mojroče uredti lepo arkadno grobnico. Sedanji nagrobni spomeniki za narod ln mesto Maribor zaslužnih mož, ki počivajo na starem mestnem pokopališču, pa bodo prepeljani v muzej.

e— Šahovski brzotumlr. Na brzotur-nirju za prvenstvo v decembru, ki ga Je priredi) Celjski šahovski klub v petek zvečer, si J>e priboril prvenstvo g. inž. Srečko Sajovic s 7 točkami in pol od 9 do9egljvih. Drugo in tretje mesto si delita gg. Niko Peš č in Dobra jc, vsak s 6 točkami in pol. Proslava 20le»nice Celjskega šahovskega kluba bo po Novem letu.

3*C3»10101CD»0«C->*0t0

Pozor! Pozor!

Ce vam zamrzne vodovod, pokličite tvd.

D3LŽAN FRANJO

ki vam istega z električnim aparatom, brez poškodb na zidu. takoj odtali.

C E L J B , — Za kresijo 4 — Telefon 246

e— Razpis študijskih p°dp«r. starešinska organizacija »Sloge« v Celju razpsu-je študijske poepore za šolsko leto 1939-40 Prošnje z utemeJj tvijo je treba poslati na naslov Dušan Zdolšek, cand. iur„. Celje Gosposka uMcs 6.

e— Naznanjevanje nevernosti napadov la zraka. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša V oorioče se bodo uporabljali v mestu Celju naslednji znaki za naznanja ,

V POČASTITI* *0).Ml NlVtl.OUUMl MAKS

Vt^m s,?h.?tsUZm društvom v Mariboru

V sredo, dne 3. januarja, ponedeljek 8. januarja in v sredo, dnelO januarja 1940 se bodo v mali dvorani Sokolskega doma predvajala in vežbala sledeča kola: Kraljevsko kolo, Djevojačko kolo. Kolo Vra-njanka, Kolo Sarajevka in Sremsko kolo. Članom ln članicam se s tem nudi najlepša priložnost, da se vežbajo oziroma, da naučijo te slikovite narodne plese. Opozarjamo članstvo, da bodo kola tudi v letošnjem sporedu Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto, dne 13. januarja 1940 v vseh prostorih Sokolskega doma.

Bratje in sestre tzvršite v društvu člm-večle propagando za tečaje narodnih plesov ln za IV. Sokolski ples. Zdravo!

Meddriištveni odbor Mariborskih sokolskih društev.

a— Omejitev avtobusnega prometa. Z današnjim dnem se uktnejo na progi Maribor — Slovenska Bistrica avtobusne vožnje In sicer z odhodom iz Maribora ob nedeljah o cerkvenih praznikih ob 23.30 ln z odhodom lz Slovenske Bistrice ob 19.30. i

Drsvl ob SL ari bo v gUaliSču aiiveouaka predstava »Vss aa

šalo«. V vlogi Porciunkoie nastopi namesto obolele gospe Zakrajškove gdč. Ema Starčeva Jutri popoldne »Navihanka« ob znižanih cenah jutri zvečer pa »Konto X«. Drev. in jutri zvečer bo žrebanje skupno 6 nagrad.

a— Načel niitvo mariborske sokolske tope priredi v začetku januarja dva tečaja. Tečaj za vodnike in vodnice naraščaja bo od 2. do 7. januarja pod vodstvom br. J. Pertota. Tečaj je namenjen izpopolnitvi vod teljev našega naraščaja. Drugi tečaj bo za smučarje pri Sokolskem domu na Pohorju od 2. do 9. januarja pod vodstvom br. Zlatka Zela.

a— Iz magistralne "tožbe. Napredovali so ravnatelj mestnega električnega podjetja Julij Uršič mestni gradbeni nadko-m sar Inž. arž. Viktor Vidič, mestni gradbeni komisar Inž. Borut Maister, vodja premoženjske uprave inž. Ivan Lah, uradnik mestnega električnega podjetja Ivan Mlaker mestni gradbeni asistent Rado Ja-nežič. namestnik vodovodnega mojstra Anton Zupanek. mestna uradnica Angela Va-lenč č ln mestni uradnik Vinko HamerŠak ter uradnica Zofija Trstenjak.

ar— Novoletna zahvala, v Mariboru Je že nekaj let postaja za socialno skrb re-konvalescentnlh delavcev, k; Je pri dinarski in poldinarski zbirki dosegla že preko Vj milijona dinarjev aa izplačilo podpor ki scer 327.900 din. Vsem industrij-cem, tovarnarjem trgovcem m obrtnikom delavcem in delavSklm obratnim zaupnikom želi kura torij stanice v imenu vseh obdarovancev prav veselo, srečno In '^Jravo novo leto.

a— Ob zatona starega In nastopa novega leta se Protituberkulozna kga v Mariboru s svojo preko polmibjonsko zbirko zahvaljuje vsem in vsakomur za sodelovanje pri akciji za zbiranje azil skega sklada Želimo vsem srečno hi zlasti v zdravju bogato novo leto z zagotovilom, da bodo pogajanja za nakup doma jetičnim bolnikom kmalu zaključena Upamo in prosimo. da ostane javnost v letu 1940 naši človekoljubni akciji naklonjena kakor dosedaj.

HOTEL, KAVARNA In RESTAVRACIJA

„0 REL"

vabi na Silvestrovanje, ki se vrši v vseh

prostorih. — Zabaven program, SilveaUov menil. — Ob polnoči odojček: kisla juha.

a— SK »železničar« v Mariboru želi vsem svojim članom ter dobrotnikom in simpatizerjem kluba srečno novo leto! (—) a— Dr. B. K r e u z 1 g e r, specialist za kožne In spolne bolezni, se je preselil v Prešernovo ulico 2/1. (—)

a— Pat in Patachon na drogu. Chapiin. balet, klovni, komiki bodo zabavali občinstvo na Silvestrovo v Sokolskem domu. Prodaja vstopnic v naprej po 10 din. Put-nik. (—)

a— Krznarstvo P. Sem k o, TyrSeva e. 7, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) a— Tradicionalno sokolsko silvestrovanje

bomo Imeli v Sokolskem domu. Zabaven spored z raznimi presenečenji. Prodaja vstopnic v naprej po 10 din. Putnik. (—) a— Opozorilo! Mestna hranilnica tz Maribora. Spodnještajerska ljudska posoiilnics in Mariborski kreditni zavod v torek dne 2. januarja 1. 1940. zaradi internega dela za stranke ne bodo poslovali. (—)

a— Tatvina na sreskem nafrl^Vd. V *>bo vojaškega referenta pri sreskem načelstvu Maribor levi breg se je spi*«'! ne-3318*1 fca^jivec. ki je odnesel «»r<»*>mo uro. -redno 500 din, in ki ga sedaj išče policija.

a— Namesto v Dravo v Mio. 42-letn' Hlnko Fekonja se vzpel preko orgraje dravske brvi, vzkliknil poslednji pozdrav, pa je stražnik v zadnjem hipu preprečil, da se n'. pognal v Dravo. Fekonjo so prepeljali h »Grafu«. Pri zasl:šaniu le Izpovedal da je hotel v smrt. ker se je spri z ženo zaradi neke dediščine.

Slovanski večer

Jugoglo vensko nacionalna akademsko dručtvo Jugoslavija Je že lani kot nasledek JNAD Jadrana prevzelo prireditev tra-dckmalnega SIO\«r*keg» večera, ki ga nacionalni akademiki, organizirani v tem društvu, tudi letos pripravljajo. Odveč bi b:lk> obširno pisati o tej v Ljubljani vsako leto največji in najelitnejši prireditvi, poudarimo naj le to. da Je bil 8'ovsn',fcl v©, čer vsako leto ter bo tud letos najpomembnejši družalbni dogodek.

Slovanski večer bo letos zopet nfljvečla ln na-teHtnejša prireditev v Ljubljani ter maarfestacija SlcvanSke vaajemnostl, ki ima zlasti v sedanjih razmerah svoj posebni porr>pn. Predstavljal pa bo tudi letos revijo naših najboljših umetnikov, ld v programskem delu večera nudijo umetniški užitek tudi najbolj razvajenemu okusu. Poleg tega je Sloven»k| večer redni vsakoletni sestanek mlajše ln starejSe nacionalne generacije. Tu se med stažrelšimi in mfndtmi o»*i1a*> spomini ter poglabljajo stiki k*' .«*> brez dvoma pot-ebnl.

Letošnj' Slovanski večer, ki bo 20. januarja 1940. v vseh prostorih SokolSke-ga doma na Tsboru bo še posebno pester. Zc^otcvijeno ie sodelovanle npš'h odVčn'h umetnikov, poieg tega pa bo Slovanski večer pomemben tudi v dekorativnem pogled« Dekoracije Slovanskega večera, ki jih bo tudi letos izdelal inž. arh. Dušan Bla.raine. bodo po svoji originalnost ln umetn?*ki viš'ir brez dvoma najbol'še, kar so 1:h posetniki Slovan°k;b večerov imeli pri!'ko videti. Vabla za letoSnfl Slovan«

Smučarske tekme SKJ v B lfnjii

Sokolski savez je poveril žimi Kranj Izvedbo pokrajinski smučarskih tekem, ld bodo v dneh S. n 7. januarja 1940. v Bohinju. Ker bodo te tekme po enoletnem odmoru prva večja sokolska smučarska prireditev tn obenem najN>t)Pa priprava sa velike sokolske smučarske prireditve v slavnostnem letu 1941 naj edinJee "n župe ne zamude te prilike ln pr Javijo čfen več tekmovalcev. Spored tekem je naslednji:

dani: sobota ob 13 30 tekma Izvidnic na 70 km s strefenjem: nedelja ob 9. veleslalom ob 13. skoki. &antae* sobota ob 14. »tafets 4*2 km: nedela ob 9. veleslalom Moški naraščaj, sobota ob 13.30 patrole na 4 km. od 16. do 18 leta: nedelja ob 10. veleslalom na skral»anl član-sk progi, ob 13 skoki. MOfflci naraSMJ (14 do 1« let): sobota ob 13.30 patrole na

4 km: nedelja ob 10. veleslalom na sfcra>> Sani članski progi, ob 13. skoki^nski naraščaj: sobota ob 14. štafeta na 4 * 1 lun, nedelja ob 9. veleslalom, smuk za začet-j nike ob 10.

2upna načelništva naj takoj vrnejo Izpolnjene prijavnice župi Kranj. Prijave je treba izpolnit, kolikor mogoče natančno. Župru vodniki bodo dobili vsa potrebna navodila in bodo odgovorni za svoje tekmovalce. Pri tekmovalcih navedite rojstno leto in poki c. da ugotovimo, kateri stan je najbolj zastopan na naših tekmah.

Udeleženci naj potujejo z vlakom Jd odhaja iz Ljubljane ob 7.05 do Bistrice— Bohinj. Jezero. Tam naj se javijo v sokolskem domu, kjer bodo razporejeni po stanovanjih. Prehrana s prenočiščem bo stala 25 do 30 din. Tekmovalne proge so lahke, lepe m zan mi ve, tako da se vsakdo lahko tekmovanja udeleži. Izkoristite priliko in posetite lepi Bohinjski kot. Savez je zaprosil za četrtinsko voznino. Ako prošnj ne bo ugodeno, izkoristite polovično voznino. Tekme niso namenjene le smučarskim prvakom, pač pa za povprečne disciplinirane smučarje. Ostali smučarji, ki ne bodo tekmovali pa naj izkoristijo dva prazn ka ter napravijo izlet v Bohinj. Sokolska župa Kranj.

16. I. — ples Jurlstov

Kar obstoji naša mlada univerza, so slušatelji njene juridlčne fakultete ponovno priredili plese juristov, ki so zavzeli mesto med najelitnejšimi plesnimi prireditvami v Ljubljani. Letošnji ples ho v torek, 16. Januarja 1940 v Kazini ob 20.30.

Reprezentačni ptes juristov bo to leto Se posebno slovesen, ker hočejo naši mladi ju-

[li ■t <7 EA H

r v.- <■ ZOBNA KREMA

rlsti proslaviti dvajsetletnico svoje fakultete in izida prve uredbe o tej fakulteti. Da bi poudarila pomen tega jubileja sta pokroviteljstvo nad to prireditvijo prevzela pravosodni minister dr. Laza Markovič ln dekan pravne fakultete dr. Joso Jurkovič. Ustrezno namenu proslave je izbran tudi umetniški program. Nekaj najlepših skladb bosta zapela priznana operna pevca gg. Franci m Lupša. Baletne točke je prevzela gdč. Vlasta Sernc, cand. lur., ki se je pravkar vrnila iz Pariza, kjer je študirala balet.

S svojim plesom hočejo juristl dokazati tistim, ki trdijo, da so pusteži, da se spoznajo tudi na kaj drugega, kot samo na pa* ragrafe.

Kal šmarslcl oleraj

Veste, kje Je dežela Totarjev kj»r pravijo tot. namesti ta. Kjer so ponosni- na svojega Slomšeka in sklanjajo celo pes. pesa? Veste, kje se nič ne brigajo za slovnične in piavopisne novotarije in ogovarjajo končni 1 še vedno po načinu svojih predn kov kot f. s»of. vof, kof. flžof kjer zmanjšujejo besede, da so iz hiš hiš*ce tn lz oken okenca, iz gruntov so sruntki, kjer si celo zdiavja želijo pamaniševalno. ko rečejo mesto zdravo le zdravico, in, kar je najbolj drzno in vendar najbolj prisrčno: celo sam ve^ni Bog ie zmanjšan kij-t ob slovesu si rečejo: pa z Bogecom, in z Bogecom se ločijo ...

To je šmn-sko-roea^o-kozjanski okraj. Morda ste že kdaj slišali, da tam ljudje pojejo ko govorijo, morda ste že kdaj sami smešili to pojočo govoroo* pa ste smešili le sami seoe! TI kraf, ki so pr*lično naibolj odmaknjeni od sveta, so ohranili kakor še marsikaj drugega tudi govorico povsem prirodno. Niso je pobarvali po ta^gah ln šolah niso je likali in pačili po mestih, marveč jo ohranjevali iz roda v rod, kakor je puhtela lz zemlje: vsa krepka in odločna po hribovju, vsa gladka in tekoča po dolinah razno!;ka pa od vasi do vasi. raznolika l akor Je svet, ki se Ci menja, kamorkoli obrneš oči. Kaj za to, če ti kak uradnik v kameli,« ne ve kaj so (rimsk;) jani ob nj vah ln travn?kih, kaj za to. če misli, da govoriš ang1eški »allright«. če se z nasp.otnioo spoiečeš pred sodiščem... Glavno je, da je tvoja »ovorica v najlepšem skladu s tvojim živ-Ijenlem o s tvojim svetom v katerem ž1-viš ln trpiš. Le gizdalini ki hinavci se učijo pačiti si celo lastno govor co...

Pa so dali tej pokrajini tone »Pragozd«, pa niso napravili železnice, da bi se zva-žal lz tega gozdnega bogastva les v š^rnl svet da imajo sedaj kraji kar po 30 km daleč do železne ceste ter morajo tja s težavo spi avl jati svoje vino in druge pridelke, ki že tak nimajo niti približno prave cene Tu je premoga, tu je dru-jlh rud, pa vse je zakipano in čaka boljših časov. Pa pravijo pokrajin; celo v uradih tudi »Džungla« ln vendar ni za te kraje nlkoh kreditov niti za uravnavanje hudournikov niti za pi c prečenje poplav, ki morda nikjer drugje pri nas ne nastopajo v taki dolžini in širini ter uničujejo travnike ter ugonabijajo našo živinorejo, »d je še zadnji ko£5ek življenja. Pa pravijo, da Je pok raj" na zaostala ln vendar JI ne dajo niti ene same šole preko ljudrf*ošoiskih razredov. Morda jih resnično ne potrebuje. saj vidimo, da vse šole In ves napredek ni prinesel svetu srečo, marveč ga je Sbu-

In ravno ta mir je tisto m kar te lahko zavidajo: kaj pomaga bogastvo In vsa baharija tam zunaj v velikem svetu: kje pa še najdeš srečo In zadovoljstvo: edino v mali hišici, kjer sede gospodar k zasluženi večerji s svojimi otročki in gospodinja postavi na mizo krompir v oblicah tn kis'o zelje, da zajamejo vsi brez zavisti is iste sklede, po večerji pa pokleknejo pod kfž ter zahvalijo Bogeca ea srečni dan, k so ga preživeli v delu in trpljenju, da jim bo počitek sladek čre« noč.

Kakor nevMna paičevtaa Je razpredena takale sreča od hSšfce do hišice la doline vse više po rebri navzgor, da preprega Se same bele koSke v vrheh ln se zamota pri samotni cerkvici, ld blagoslavlja sleherni domek pod seboj. Hšic je, kakor da bi Hh bil posejal preko hribov ln hribčkov. saj je okraj tamed vseh naših tokraj Mure najbolj obljuden ln ni ga vrha brez bele cerkvice, brez svetega varuha ljudstvu v tolažbo ln pomoč v težkih dneh, da ostane zdravo

Tam zunaj naj pljuskajo vfltarnl valovi. tu sem ne morejo, kajti prelepo Je za-grajen ta boftjl vrt: Na severu ga zapira mogočna ograja Dolge gore. Boča (1006 metrov). Pfešlvea la Donačke gore (883 metrov) na Jugu zapet Bohor (1023 m). Koprivnik (923 m) Ostre vee (943 m) In Vetemfc (712 m). Na napad se b^ubijt

meja po ostrih hribčkih, na vzhodu pa ss zajeda Sotla vse pav-več v loku proti zapadu, da deli srez kar v vzhodno in jui-; no krilo. Vendar Sotla ni meja. ni bila ni-! ti takrat, ko so onstran gospodovali Ss i Madžar., saj ji je pesnik Aškerc, ko je is i sam kn^anoval ob njej, že skoraj prsd 60 leti zapel:

Zaspano naprej tod vije? se ml kot kača med senčnim grmovjem, in nič se ti k Savi kaj ne mudi v objem tam z bistrim valov jem?

bi tam preko tebe Je rod doma, oj rod meni drag in prjazen. Med nama pa tvoje valov je šumijo češ* jaz vaju iečim narazen...

A to tebi. Sotla, neznana je stvar, da vroča kar sična kn spaja, da tega nikjei in nikdar studena voda ne razdvaja . . .

V ta okvir Je postavljeno bogastvo šmarskega sreza: Hočeš na Triglav? Glej jo Dodiačko goro s tremi vrhovi, ta naš Vzhodni Trglav! Hočeš na Brezje? Pohiti na Svete gore in najdeš tam romarjev od vseh vetrov... Pa hočeš še skritega bogastva? Stepi k Sv Roku, pa na Sladko goro, pa na Tinsko in v skriti kotiček tja v Olmje! Tam se boš najbolj čudil, kako razpada zaklad evropske kulture v vlažni klet' na obokih In stenah. Pa za vss je denarja, le da bi varovali zaklade ga ni! Pavel StrmSek

Abraham pri Maksu Kovačzču

Ši.iartno, 30. decembra Skozi salamenski .nraz se je priplazil očak Abraham čisto tja k kmarski cerkvi, kjer potron sv Martin deli .voj plašč s siromakom. Zazeblo je sivolatega očanca in fe preskočil preko trga tja s šolo, ki jo ra-g /ra po vsem Zasavju znam šolski upravi' tel j in dobričina g. Maks Kovačič. Tam ja bila fletna druščina, ki je priHa trkat na zdravje vrlega dolenjskega rojaka, doma iz šentrupertske tare. Maks Kovačič se ja odločil za učiteljski stan, česa naj bi sa bil drugega lotil, ko pa \e prinesel s seboj na svet potno bisago idealov.

Prvo stufbo fe nastopil v idiličnem Lea-lovcu pri Krškem. Potem se je pomaknit ¥ Sv. Krii nad Litijo, kjer si je ustanovil z gospo Ivanko vzgledno družino. Zdaj sa veseli očetovega jubileja ie pet krepkih So-količev tn Sokoličic.

Lahko bi našteti seznam vseh Smarskth društev, vsepovsod pomaga brat Maks: pri Sokolu Je odbornik, pri gasilcih je te dolga leta predsednik, pri staroslavnem »Zvonu« Je pevovodja, ki spravi na oder vsako sezono tudi posrečeno opereto. V tihih urah in večerih sede Maks h klavirju in tedaj tudi komponira. Da zna biti čustven in udaren skladatelj, smo ie večkrat čuti na koncertih. Mimo vsega je spreten sadjar, vrtnar. Čebelar. Je marljiv tajnik K me t ske hranilnica in posojilnice in buden svetovalec vsem, ki iščejo pri njem pomoči in nasvetov. V šmartnu, kjer /e zdaj le 13 latt smo ga spoznali za dobričino in vrlega mota in mu k srečanju z Abrahamom iskram/o čestitamo.

Iz Novega mesta

______

dr. MILAN t ČERVTNKA

spedaltst-glnekolog v Novem mestu ss Js vrnil la ZOPET REDNO ORDINDUL

To In ono s češkega

Veliko povpraševanje po knjigah — Stiska za obleko in obutev — češki delavci v Nemčiji

Praga, 29. decembra.

Morda ni ▼ nobenem drugem velemestu tako učitna razlik« uied letošnjim božičnim tednom in med prazničnim razpoloženjem prejšnjih let. V Pragi se je še lani po usodnem monakovskem sporazumu opažalo bogastvo, velikanski promet in trgovine so bile komaj kos navalu nakupujo-čega občinstva, letos pa se je to izpreme-niio iz temelja. Ravno pred prazniki Je bila po višji zapovedi za celo vrsto blaga prodaja znatno omejena. Tudi letos pa so šle zelo v denar — morda celo bolj kakor druga leta — knjige vseh vrst Nikoli doslej se ni na Božič prodalo toliko knjig m umetniških del kakor letos. To je sevedb pripisovati predvsem nedostatku drugega blaga, v nemajhni meri pa tudi razpoloženju ljudstva, ki v današnji stiski išče utehe in bodrila v svojem kulturnem bogastvu.

Draginja tudi na Češkem stalno narašča. Uradno objavljajo statistiko, po kateri so se cene od 1 septembra dvignile povprečno za 25 odstotkov, v resnici pa so se prt ogromni večini blaga Se za več. Razen za hrano je hudo zlasti za milo, za obutev in za obleko. Pred božičem so v listih in po radiu pozivali zlasti premožnejše slole. ki imajo kakršno koli zalogo obleke in obu-

tve, naj za praznike ne kupujejo ničesar, da bi tako bila dana večja možnost nakupa delavcem m nameščencem.

i Število čeških delavcev, ki so bili odposlani na deio v Nemčijo, presega te 100 tisoč. Za nje je začel izhajati poseben j dnevnik »Dčlnik« (»Delavec«), ki ga vsak ' delavec prejema brezplačno. V prvi šte-' vilki lista je bil objavljen članek predsednika dr. Hache pod naslovom »Mi vas ne bomo pozabili«. Članek zagotavlja, da na delavce v Nemčiji misli ves narod ln z njun vlada ter da oba pazno zasledujeta njihovo dejanje in nehanje.

Nemški podžupan v Pragi prof. dr. Pfltz-ner je izdelal načrt za zgradnjo nemških predmestij v Pragi. Za nemško naselbino sta določeni predmestji Holešovice in Bu-beneč. Od Jod bo preseljeno vse češko prebivalstvo v druge dele Velike Prage, dočim bodo nemški prebivalci osredotočeni v imenovanih dveh mestnih okrajih.

Zlin, kjer so znane Batove tvornice. Je bil do sedaj edino mesto s samo češkimi javnimi napisi. Zadnji teden pa Je tudi Zlin dobil ukaz. da mora povsod na prvem mestu napraviti nemške napise v gotici. kakor Je to v že izvedeno do drugih mestih v protektoratu.

Beležke

Iz življenja na deželi

Iz Ptuja

j— Krstna »lava ptujskega bataljona.

Nedavno je slovtsno praznoval ptujSKi oa taijon krstno slavo sv. Nikolo. Svečanosti ao prisostvovali tudi. zastopniki oblastev m nacionaimh dinšiev. Po obreonih molitvah za Katoličane in pravoslavne je spregovoril komunoant bataljona g. fliar-kovič. čestital je vojakom slavo z željo da bi prihounje leio proslavil'. ta praznik pri domačih ognjiščih v krogu svojih ura-g-h. Ce pa bi jih domovina klicala ua ora-DmA, truno ve-uje da bi vsak Jo z navdušenjem šel iranit meje domov ne, katere ustvaritev Je bila prepojena s krvjo na-šJi očetov in bratov. Po govoru je bila v dvorani oficinske čitalnice prirejena mala južuia vsem gostom. Ob tej piJiki je v imenu Združi-nja rezeivnih oficirjev ui v imenu Sokola čestital slavo dr. Fianjo fiaJaimun. Poudarjal je željo, da ai viada la tudi v bouoče ista sloga med vojašivom in civilnim prebivalstvom kakor doslej. Za njun je spregovori; prost g. Greif in izrekel željo, da bi ljubezen do Boga n države družila narod tudi v najhujših dnevih. V imenu občine je čestital župan g. dr Remec. Po govorih se je ob zvokih godbe dravske divizije .k* je prispela za ta dar. iz Maribora, razvila prijema domača zabava.

J— Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16. in poi 19. fllin Pesem v vetru z tenorjem milanske Scale Lugijem v glavni vlogi. Sledi film Na okrajnem sodišču. (—)

Kojal-kluo, Ptuj. Ob zaključku leta, to Je na Silvestrovo Vam priporočamo, da si Ogledate nasmejano komedijo »18 atolov« k Heinz Riihmannom in Hans Moseijem v glavni vlogi. Novoletni etpored: Od 1.—3. januarja: »Divji lovec« po divnem Gangho-ferjevem romanu. Prekrasni prlrodni posnetki in globoka vsebina so odlike tega res lepega filma. Pride: Tiha noč — sveta noč«.

Z Jesenic

s— Božičnica. 16. t. m. popoldne so na osnovni šoli priredile jeseniške Koiašice peto božičnico, na kateri je v imenu Kola pozdravila in imela daljši govor predsednica s. Vida Peru-zijeva. Poleg lepo uspele božične igrice, up.izorjene pod vodstvom ». Milice Bartenjeve, spisane po šolskem upravitelju g. Leonu Pibrovcu, je bilo ob-darovauih 145 revnin otrok, ia sicer z blagom in čevlji v skupni vrednosti 9500 din. Lep prispevek so velikodušno poklonili mali jeseniški harmonikarji, ki so priredili 26. novembra v Sokolskem domu popoldne in zvečer od nadvse razveseljivi udeležbi in splošnem navdušenju koncert ped vodstvom našega marljivega glasbenega mojstra gospoda Rada Kleča, ki mu je stal ob strani tudi naš stari znanec g. Marinko. Oba sta prejela v priznanje več šopkov. Kakor vedno, so tudi za božičnico poklonili naši dobrotniki: KID, gen direktor g. Noot in svetnik KID g. Ffeifer, dalje jeseniška občina in tvrdka Bata večje zneske, nekuteri trgovci so prostovoljno darovali nekaj daril v blagu, ker je zaradi hudih gospodarskih razmer nabiralna akcija izostala. _

Vsem plemenitim dobrotnikom in sodelujočim najlepša hvala ln naj jim bo prijetna zavest, da so storili revni mladini veliko veselje, sami sebi pa zadoščenje.

Iz Gornje Railgcne

f— Sokolske vesti. Akademija na pra-nik uedinjenja v Sokolskem domu s slavnostno sejo društvene uprave in s telo-, vadno akademijo, pri kateri so sodeloval vsi telovadni oddelki, je uspela prav slavnostno. Prisostvovalo je veliko število občinstva, članstvo pa skoraj polnoštevil-no. — Na glavni skupščini našega društva Smo si šali da so bili vsi odseki v pretekli poslovni dobi prav pridno na delu, posebno se je dvignilo tehnično delo in se je število telovadečih pomnožilo. Izvoljena je bila večinoma stara uprava. Pri miklavže vanju v Sokolskem domu je b la obdarovana vsa sokolska mladina, revnejši tudi z oblekami, perilom in obutvijo. — Silvestrov večer bo kakor običajno v Sokolskem domu z izbranim programom. Igrali bodo domači igrale, znano veseloigro »Trojčki« na sporedu so tudi šaljivi nastopi in slično

g— Naš odbor za obrambo pr^d napa di iz zraka je prav pridno na delu. Pregledani so že vsi prostori, k pridejo vpoštev za zaklonišča. Predsednik odbora, upokojeni nadoficial Alojzij Juržič zasluži vso pohvalo.

Iz Ljutcmera

U— Petroleja premalo? To menda ne bo res, Kar dokazuje dogodek, ki se je dan pred božičem odigial v SenčarjeV; trgovi ni. Neki Veržejec je kupil pol litra dolgo pogrešanega petioleja. Ko je odhajal s polno pivsko steklenico, pa je usoda zanesla v trgovino drugega Vetžejca, ki je čaka na cel sod petroleja, saj je trgovec Prvi Veržejec Je takoj nahrulil svojega roia*a zakaj nima on smrdVJivca, da moajo Vei žejci ponj v daljni Ljutomer. Beseda je dala besedo. Napos'ed je veržejski trgovec svetoval razburjenemu rojaku, naj vrže steklenico s petrolejem na cesto, če si upa. pa mu ne bo treba nositi petroleja tako daleč Objestni Veižejeo si tega ni dal dvakrat rečL Odprl Je vrata in pognal steklenico na cesto. Tsti trenutek je stopila med vrata neka gospa, ks jo je zadela steklenica naravnost v obraz. Oba Veržejca Bta Jo jadrno odkurila, gospa pa je na srečo dob la samo močne podplutbe na desni strani obraza in tudi na dlesnih. Stvar pre'skujejo orožniki. Pogumni Verž< jec k je bil vsekakor panično okajen, bo na sodišču prejel nauk, da ne gre preveč do-ir.ačib navad presainti v dnige kraje.

1J— Ljutomersko Kolo Jugoslovenskih •ester je tudi letos obdarilo otroke ljutomerskih dveh ljudskih šol z obuvalom, toplo obleko in perPom. Sredstva za nakup daril Je Kolo dobilo od večih strani. Obda-rovanib Je bilo nad 200 najrevnejših šolskih otrok, po večini vtni*arska, delavska In kočarska deca ki zdaj' čut jo. da niso zapuščeni, ampak da skrbe za nje dobra »rca. Dne 21. t. m. je bila v telovadnici osnovne šole božičnica. Učiteljstvo je bilo pripravilo primeren spored z igrco pod božjem drevesom deklarrmr'j urii in petjem. Pozdravila je navzoče predse Hica kola. nakar je učitelj g. Lovšin v lepih besedah orsal pomen božičnih praz^kov ter se v menu učencev zahvalil vsem ki so za obdartev prispevali v blagu denarju ali delu. Božlčnici sta prisostvoval sreski načelnik g. dr. Skale ln zastopn k prosvetne uprave. Marljivim kolašicam gre za člove kotyitbno delo vs? pHzna"je.

Iz Kranja

r— Nova moderna guunastlčns šola.

rtazveseljiv pojav v pogledu moderne te-esno-vzgojne kulture pomeni za naše mesto nova moderna gimnastlčna šola, katero je pred kratkim otvoriia ga. Milena Govekaijeva. dola se naha.a v zgradbi ^okojn.nskega zavoda, kjer se zbirajo v zračnih, sveti h piostorih učenci in učence vseh starosti ir. poklicev ves dan do /ečera. Mladina si tu ob zvokih godbe istn posluh in pridobiva gracijo ter pravilno oblikovana telesa, kar je prepotreb-no v dobi razvoja. Številne pa so tudi obiskovalke te Soie iz vist naših dam. Ki Kljub veliki zaposlenosti v gospodinjstvu se najdejo čas in smisel, da poskroe za -culturo svojega telesa. Po tovarnan v Kranju imamo mnogo uradnic ln uradnikov, ki so primorani sedeti po ves dan sključeno za pifalno mizo Med njimi vla la velik interes za novo gimnastično So'o Ne gre tu samo in Izključno le za vitko i nijo. Sodobna žena se noče odebeliti in postarati. Ona hoče ostati prožna, la^ka imeti hoče oblast nad svojim telesom kar ji daje samozavest in jo očuva zdravo ln razpoloženo tudi pri napornem poklicu in j gospodinjskem delu.

r— Božičnica Kola jugoslovenskih sester v prostorih dekliške šole je lepo uspela Obdarovanih ie bilo 156 ubožnih učencev in učenk in sicer iz ljudske šole v Kraniu 43 dečkov in 42 deklic, iz ljudske tole na Primskovem 22 učencev, s Smartna 16. z meščanske šole 32 n ena gimnazijka Na navzočne je imela topel nagovor predsednica ga Zdenka S rčeva. Mladina je bila obdarovana s topi m zimskim perilom, obutvijo in obleko. Vsi ob-darovanci so prejeli tudi hlebčke kruha Da je moglo kolo priredt: tako lepo bo-žičnice. gre zahvala tnkaišniim tvorniram ki so prispevale znatne količine blaga ostalim dobrotnikom ki so prisk čili na Domoč z darili in podporam'. Pred to božičnico pa so članire kola obdarovale ubožne družine z moko mastjo in sladkorjem. Veliko socialno delo ki ga vrše naše članice kola z največjo požrtvovalnostjo, zasluži vso pohvalo.

Iz ICamntka

ka— Kolodvor Kamnik-mesto je pred

gradnjo. Temelji so po večini že postavljeni, delavci pa klešejo kamenje za spodnji del zgradbe, ki bo masivna in kamnita kakor je predor pred katerim bo zgrajeno

poslopje.

ka—- Za gradnjo Lnfiovega mosta, ki veže Kamnik z Mekinjami, je kredit že zagotovljen v proračunih občine in cestnega odbora. Most bo železobetonsk . Pravijo da ni nobene ovire, da se most pomladi ae bi mogel pričeti graditi.

ka— Prenovljeno uradno poslopje Načrt da bi se kamniško uradno poslopje dvignilo za eno nadstropje, se ni uresn čil pač pa so stavbo temeljito prenovili. Za izvedbo prvotnega načrta z dozidavo drugega nadstropja bi bil potreben kredit v višini 2 mil jona. Tako pa sta sodišče in glavarstvo dobili samo prenovljene sobe in dohod s hodnika. Vsa notranjščina je posrečeno prezidana. Ta ureditev je bila posebno potrebna pri sodišču. sa,j dozdaj posamezni sodnik, niso imeli strogo ločenih sob in so morali stranke hoditi skozi sobo. v kateri je razpravljal drug sodnik Sodišče dobi tudi novo opravo. Zunanjšči-na uradnega poslopja je takisto prenovljena. Ko bo zgrajeno novo šolsko poslopje, bo v sedanj šoli na glavnem trgu dovolj prostora za urade.

Iz Hrastnika

h— B >»: "'m| prazniki so bili letos v naši ;ii Justrijski dolmi bolj žalostni ko ne Kljub temu da smo imeli krasno solnčno vreme. A ljudje so ostali večinoma doma Saimo oba zvočna kina sta obratovala, ka mor se pa to pot ljudem tudi ni posebno ljubilo. Ruda i ji, njih žene in nj h otroci so s stiahom premišljevali v svojih stano vanjih, kaj bo prinesla bližnja bodočnoa? kako se bo rešila negotovost, v kateri ao bil* za te božične praznike. In res, se je obrnilo na bole. Takoj po prazrkih, v sredo popoldne, so šli prvi rudarji po večdnevnem odmoru spet na delo Pri rudniku se dela se'!aj s polno paro. Gostilne in trgovine so spet odprte. In tako ne vemo že skoraj več ka,j je balo pred tednom. Zle posled ce, ki so nast^e ?Ho

h— Zvočni Kino Sokoj bo predvajal danes ob 15 in ob 18. veeflm v naravnb barvah »Lov za siečo«, na novo leto bodo pa tri p> edstave velefilma »Gorila« ob običajnih urah.

h— S'lvesli«vanV bo drevi v Soko'«kem <->mu. Spored tega večera je letos ir-redno pester. Tud soko'ski orkester ima to pot načtu j;rane zelo lepe komad«*. Klor je do-b~e voHe, ra,j p>:de drevi v Sok'i°ki dom h— Črn sneg. Kdor se je vo/.il lansko dmo z vlakom irdmo Iirrctn!ka in Trbovelj je opazil, da je sneg ob progi popolnoma čm. Sneg so po^in:)-=> sa-je i? nov b naprav elektrčne centrale TPD za Savo Ko je snpe izglnM. je p:1š'a zelena p »ir^ad Savska dolina je postala vsa pož\ i jena 8 svežim ze^njem. Kmalu se je pa opazilo da nekaj ško:'uie ml«d?mu zelenju. Z^č->li so iskat vzroke pa leži in dognal i, da povz'očajo škodo sa;'e. Oškodovan! posestniki Zawci so se obrnil! zaradi odškodnine na TPD, ki je po dolgem proučevanju ponudila oškodovancem primerno odškodnino. In tako je bil dosefen med TPD in odSkodovan''m5 pr>sestn'ki sporazum ter jim je bila že pred božičnim "prstki tz-pryU at.^a odškodnina v znesku od 10 do 25 tisoč din-Hev.

1

KR\NJ Kino Nu.odn? dem prikazuje aa novo leto ob i6. pol 19. in pu; 21 krasen francoski film »Kraljica zraka«. v naslovni vlogi Anabella! (—) JESENICE. Kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. velefilm »Lepa tovarišija* (La belle equipe) z Jeanom Gabinom, Vi-viano Romance in Ch. Van»lom v glavni vlogi. Na novega leta dan bomo predvajali ob 15. In 20. velefilm »Mala princesa«. V glavni vlogi Traudl Stark. Paul Horbigor in Hansi Knoteck. Dodatki: zvočni tednik in še kaj Sledi »Olimpiada«. (—)

NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokoljem domu bo predvajal na novega leta ob 16, 18 in 20 15 film iz ^'rkuSkeca življenja »Manež«. Prihodnji f-lm: »Pesem -eke« (—)

RIHN1CA. Sokolski zvočni kino bo predvajal jutri na novega leta dan ob ob!Aa

ŠKOF-!A LOKA. Za novo leto predvaja kino Sokolskega društva krasn' čeSki film »žitn ikov krlžev pot«. Pride film »Gospo dar .bregov« za praznik Treh kraljev.

Iz vodstva JNS

Glavno tajništvo JNS objavlja ustanovitev štirih novih strankin h xlborov n sicer za predavanja in shode, za pravne zadeve, za propagando in tisk ter za strankino administracijo.

V teku včerajšnjega dne Je obskalo predsednika stranke Petra živkoviča večje število strankinih zaupnikov iz raznih krajev naše drŽave, ki so mu poročau o položaju JNS in njenem delu na terenu.

Danes se vrši v Gornjem M lanovcu velik shod JNS na katerem govorijo predsednik Peter živkovič. podpredsednik Jo-vo Banjanin in drugi strankini prvaki.

V torek bo v Pančevu shod JNS, na katerem bo govori bivši minister dr. Kos ta Kumanudi,

Izjava

ministra dr. čubrlloviča

ZaU..jžih smo Izjavo ministra za poljedelstvo dr. Branka Cubriloviča, da Je pristaš koncentracije n da bodo politični zakoni takoj po božiču objav ljeni. Dodali smo ji svoje informacije o stadiju, v katerih Je sedaj volilni zakon po teh Infor-mac jah bi bilo računati, da bo volilni zakon konec januarja prišel v odločilno razpravo pred vlado.

Tudi »Slovenec« beleži Izjavo ministra dr Cubriloviča in ji dostavlja da si »beo-gra :ski pol tični krogi niso na jasnem, ali so izvajanja dr. Cubriloviča mišljena kot izjava vse vlade, ali pa samo kot njegova.«

Bolezen Ace Stanojeviča

Poročali sme ie. da je predsednik radikalne stranke A ca Stanojev č že dalje časa bolan Zdravi se v nekem sanatoriju v Niš ki banji Včeraj so mu zdravniki dali injekdlo kafre, po kateri se je počutil precej bolje vendar pa Je njegovo stanje še vedno zelo resno.

K akcij? •*»**tftra

dr. Laze Markoviča

Prejoll jjno sledeče pismo- Gospod urednik! \Hjudno vas prosim da objavite v vaše rr uglednem dnevniku naslednjo mojo izjavo:

Ko sem »e vrnil z dežele so ml sporoč'-li moji prijatelji da Je bila v beograjskem časopisju objavljena moja izvolitev v akcijski odbor radikalne stranke g. dr. Lazarja Markov ča.

Izjavljam, da nisem bil vabljen na skupščino delegatov, ki se je vršila v Beogra-

du, da ae je nisem ttdeleCO ln da tirnem nikogar pooblastil za zastopstvo ali na kakršen kod postanek.

Zahvaljujoč se vam za objavo, ostajam z odličnim spoštovanjem dr. Niko županič, direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani in bivši minister.

Jugoslavija bo imela največjo tiskamo v Evropi

Gradbeni minister dr. Krek je meu uru-gim raapra/vljai z novinarj: o gradnji ve-, like palače za državico tiskaj no v Beogradu. Kakor poročajo beograjski listi, je med drugm povedal, da bo »nova ju-goaiovenska dužavna tiskarna četrto največje tiskamiško podjetje v Evropf. Doslej je največja tiskarna v Evropi ona v Londonu, kjer tiskajo »Daily Mail«. Druga Je tiskarna bivšega podjetja Ullste n v Berlinu tretja t&kama francoske ilustrirane revije »HJustration« v Parizu, četrta pa bo državna tiskaj na v Beogradu. Ko pa bodo montirani Se novi najmodernejši tiskam' Ski stroji, bo postala Jugoslovanska državna tiskajna največje tls-karniSko podjetje v Evropi,«

Predvojaska vzgoja

angleške mladine

»Dafly Express« poroča, da proučuje angleška vlada načrt zakona o obvezna telesni vzgoji angleške mladine. Načrt predvideva osnovanje posebne omladinske organizacije, v kateri bo moral biti včlanjen vsak angleški mladenič od 17. do 20. leta. Organizacija bo gojila vse vrste športa in polagala važnost na predvojaško vzgojo mladine. K sodelovanju v tej organizaciji bodo pritegnjene tudi vse skavtske organizacije, ki bodo s tem dobile poldržavnl značaj.

Orjaki vojnega brodovja

Predsednik parlamentarnega odbora za ameriško vojno mornarico je najav*! na seji odbora, da Zedinjene države nc bodo gradile bojnih ladij s 45.000 tonami, ki bi bile po tonaži največje na svetu, nego ladie s tonaio 65.000 ton To je skoraj še enkrat toliko, kolikor znašajo tonaže sedaj največjih vojnih ladij Anglije, Francije, Nemčije. Italije in Japonske. Teh orjakov bo veljal vsak okoli 150 milijonov dolarjev ali v nagemu denarju nad 7 milijard dinarjev' Zavarovani bodo s tako močnim jeklenim oklepom, da ge nc bodo mogle prebiti niti granate iz terpov kalibra 32 cm. V programu ameriške mornarice je zaenkrat gradnja treh takih orjaških vojnih la--dij. Gradili jih bodo tn leta.

sil jo, da se morejo upreti stvari, pri kateri gre za živijenske interese države, naj si sami sebi pripišejo posledice. Po poslednjih davčnih Izpremembah bodo plačevali oni, ki kaj imajo, in ne bodo plačali oni, ki ničesar nimajo. Tako zahteva socialna pra^ vičnost. Jaz nisem hotel zaščititi kapitala. Oni, ki kritizirajo, naj pogledajo okoli nas, kaj delajo druge države, da si poiščejo finančna sredstva v sedanjih razmerah. S poslednjimi ukrepi ao enako prizadeti tako Srbi, kakor Hrvati ln Slovenci.

prejemali plače kot rezervni oficirji ali

kot rezervui vojaški uradniki.

Te določbe veljajo tudi za one honorarne uslužbence in dnevničarje, ki so bili poklicani na vaje, še preden stopijo v veljavo ta navodila.

Imenovani profesorski suplenti

Beograd, 30. dec. p. Z odlokom ministra za prosveto so imenovani za gimnazijske suplente 8. pol. skupine dosedanji uradniški pripravniki s profesorskim izpitom: v Celju Milan Potokar, Anton Knap, Ana Jančič in Mirko Cugel, v Kranju Andrej Kalan, Pavle Kukovič ln Anton Polenec, v Celju Julij Antič, Pran Uršič ln Ivan Krejčl, v Mariboru Gabrijel Pernar ln Mavrlcij Zgonik.

Iz državne službe

BeOg.ad, 30. dec. p. Napredovala sta ▼ 7. pol. skupino aemLnistrat vni uradnik Stanko Drašler pri drž. zdravilišču v To-poJSčint, v 9. pol. skupino lekarnar Ra«io-van Daanaška v oddelku za soc alno politiko pri banski upravi v LjubTanl.

Premeščena sta učitelj Anton Nanutis Stopie v Črnuče ter učiteljica Julija Prs-■bor Is Koprivniks v Cerklje. Upokojeni sta učiteljica Alojzija Razpotnik na Zidanem mostu in Ana LapornLk v Trbovljah.

V poštni službi so napredovali za prometnike 8. skupne Ema Burdijan pri pošti Bled L Nada Bajec prt pošti LJubljana VI An;ca Vlrant v Poljčanah. Terezija Lovšin v Sodra žici, Gizela TuSar r Murski Sobot, Stojarika Ribarič In Pavla Pert v Ptuju. Ana Kramar In Josip na L«4«e prt poftti Ljubljana I. Marija Drobni« v Radovljici, Zofija Bernot prt pošti Maribor H, Marija Fabljanl v Preval jah in Stana Zagorjan pri poštni direkciji r.

Konflikt v pravoslavni cerkvi

Govor bitoljskega pravoslavnega epi skopa Platona, ki je proglasil uglednega svojega tovariša dr. Nikolaja Velimiroviča, za razkolnika s sumijiv.m doktorskim naslovom, je vzbudil v pravoslavni javnosti največjo pozornost, pa tudi ogoičenje. V srb-sk.h listih se oglašajo ugledni Javni delavci. ki jemljejo v zašč to čast napadenega dr. Velimiroviča. Večina od njih zahteva strogo preiskavo cele tere ter svetuje patriarhu, naj pošlje episkopa Platona v samostan .

V »Hrvatskem dnevniku« se je oglasil

bivš narodni poslanec prota Djoka Popo-vi£ ki pravi, da se bo ug'ed episkopa dr. Velimiroviča med narodom po neosnova-nih napadih episkopa Platona samo še bolj dvignil n utrdil. Odločno vprašuje ep!sko- . pa Platona, »ali smatra episkopa dr. Ve- | lir. lirov!ča za razkolnika zato ker je stopil na čelo 800 pravoslavnih svečenikov in izraz 1 njihovo in svojo željo, da se ne voli novi patria h, dok'er bo trajal dr. Sto-jad-novičev režim. V tem smislu se Je izrekel tudi arhierski sabor preko m tro-pol ta Dos teja. Žal arhijereiski sabor svoje besede ni držal. Niko aj Velimlrovič je orža' svo o brsedo. k Jo je dal narodu in svoj:m d"liovn?m sob-atom ter se volitev nc/v-ga patnarha ni udeleži Ravnal se je po evsgelijsk h bnsr'«ih. da pravi pastir ne zapu.'ča svoje črede, če vidi prihajat Dad njo volki.«

V zvezi s tem napa^n-m * bo l ■'»rviar--'a sestal ce k veni odbor banja u"ke epar-hije in r^p-alal o svojem sta'išču do

Pa^onjt ki ie bil mf^em p-m«-%en iz BItolja v Banjaluko za ep skvpa.

M S--:;! m I|.'vat-f#t3ia

^ Dr. M*čok bo prezive' Silvestrov večer v Kupincu. Včeraj dopoldne so Pa obiskali predstav n:ki SDS nrn>rer dr. Srdian Bc-dipavljevič ter senatorja Yečcs'av Vil.Ier :n Sjna Kosanovič. Razpiav'ja!> m> z njim o političnem no'ož;iiu :n o akciji, ki jo vodijo organ 7>»~ije JRZ nroti tojnim • Icmi kratom v srbskih predelih banovine Hrvatske.

Zagreb "ki »Ob^or« rvbtavlja izjavo sena torja Kosan;>\ šca ki je med drugun dejal da vodijo to akc!io. »gotovi elementi med Srbi v banovini Hrvatski. SDS je edina prava n >si ka m-sli sporazuma med na H; at^Vem Vse druge srb.ke stranke v banovini Hrvatski žive od širjenja so-vra tva na terenu m !e'ajo stvarno proti sporazumu Samostojni dcn.ok^ati so pokazali v p . emujih 12 ielih z deli. da so za sporazum med S;b; >p Hrvat;, ter sc doprinesli za to tud; velike žrtve Elementi Ki danes buj.-kajo po banovin: proti sa mostojnim demokratom de'a|o stvarno proti sporu/umu in norn:a!i/aciji prilik v banovini Hrvatski in v vsej Ju£os!aviji Za nimivo je. da »de ujejo pr. tem hujskanju proti SDS tudi bivši Stojadincvičevi prvaki Zanimivo je tudi. da vodijo vso kc.mpanjo po enakih metodah, kakor za časa prejšnjih režimov«

Včcraj'nji »S'o\enec« piše da je imela konferenca JRZ v Ogu mu od-;čen uipeh. ki d« knzuje. »da JRZ ni mrtva ampak ma pr:,?tfl'e tudi v krajih, katere smatrajo ne katere stranke z« svoje«..,

Logika politične morale

Včeral smo zopet enkrat imel! priliko razkriti moralno kakovosi »Slovenčeve« polemike proti naprednemu časopisju. Slo je za poročilo »Slovenskega naroda« o skladnosti vatikanske in italijanske mirovne politike ter borbe proti komunizmu. »Slovenec« je označil to poroč lo kot izmišljotino in pri tej priliki obtožil napredno časopisje, da »služi zviti in podil komunistični propagandi« Dokazali amo, da je dotično poročilo objavljeno tudi v mnogih drugih listih strogo meščanske orientacije in da mu je le nelojalna interpretacija mogla dati smisel, kakoršnega mu pripisuje »Slovenec«. Danes čitamo v »Bas er Nachrichten« od 28 decembra dobesedno isto vest »United Press«, ki jo je objavil »Slovenski narod« Konservativni švicarski list pri tem poudarja, da gre za informacijo. dobljeno »na pristojnem vatikanskem mestu«.

Vladno »Vreme« obiavlja svoja poročila o pomenu papeževega obiska prt italijanski vladarski rodbini pod trikolonskim na-

slovom, ki napoveduje možnost »sodelovanja italijanskega kralja in papeža v borbi proti boljševizmu«. Ziasti pa smo mogli včeraj opozoriti na poročilo naše uradne agencije »Avale«. ki je še daleko-sežnejše, nego informacija »United Press« ter poudarja, da papežev obisk ne pomeni samo potrdila enakosti stališč Vatikana in Italije je mednarodnih vprašanjih, temveč da je politika Italije v sedanji vojni dobila naravnost posvetitev sv očeta.

In sedaj se je zgodilo to, kar Je v logiki »Slovenčeve« morale Objava poročila naše uradne agencije znači udarec po ust h tistega, ki je te vesti proglašal za »zvito in podlo komunistično propagando«. Kaj je bilo torej »Slovencu« storiti? On ln njegov opoldanski tovariš sta vrgla poročilo »Avale« enostavno v koš in sta pustila svoje čitatelje v domnevi, da je vse tako res, kakor je »Slovenec« od začetka trdiL Značilno je, da včerajšnji »Slovenec« sploh ni objavil nobene vesti več o pomenu papeževega obiska v Kvirinalu.

KmnUi minister dr. šutej o novih davčnih zakonih

Beogradu 30 dec. p. Finančni minister dr. Sutej, ki je prispel danes v Beograd Je imel z novinarji razgovor o najnovejših davčnih zakonih. Novinarji so opozorili ministra da so v javnosti nove uredbe izzvale precej kritike ln da se čutijo zlasti prizadete gospodarske zl»ornice. Finančni minister dr. Sutej je nato odvrnil:

V nobeni državi nima finančni minister dolžnosti, da podaja ali piše Izjave, temveč da najde možnost za zadovoljitev državnih potreb. Kar sem ukrenil, sem storil tako, kakor zahtevajo interesi države. Vsi, ki ml-

P^nevei!>e pd zagru* "ki el M i^n centrali

Zasieb, 30. dec. o Konvoja za pregleo t ruvanja združenih električnih central Zhgreb - Karlovac je doslej ugotovila, da zra -ijo poneverbe inž. Marcela Srkulja v tem podjetju 750 000 din, ni pa izključeno, da se bo ta vsota še poveča "a.

Zagrebška policija je prejela d»nes od sicskega nače'stva pri Sv. Naumu ob Ohridskem jezeru sporočilo, da se je inž Marce! Sikul jmudil 24. t. m. v samostanu sv. Namna, kjer si je najel čoln ter st z njim odpeljal preko jezera v A'banijo. Zagrebška mestna občina bo zaprosila državno tožilstvo, naj zahteva od albanskih ob-esti njegovo i7r<£'"tev, ker ne gre za političen, trmveč za kriminalen deMkt V zvezi s to afero je komisar zagrebške mestne uprave S*arčevič danes odredil, naj takoj imeruje kemisija. ki bo revidirala vse firarč-o poslovanje mestne električne centrale in plinarne od L aprila 1938.

dalje

Pfi]2?sdu vpoMiir j2h dnev-iičarjev

Beograd, 30. deccmbra. AA. Finančni ninlster dr. Jura j Sutej je na podlagi uradniškega zakona predpisal navodila za Izplačevanje nagrad honorarnim uslužbencem ln dnevničarjem, ki so bili poklicani na vojaške vaje. Po tem navodilu pripada honorarnim uslužbencem tn dnevničarjem s področja finančnega ministrstva, ki so bili kot obvezniki v rezervi poklicani na vojaške vaje. pravica do odškodnine za ves čas vojaške službe pod pogojem, da so bili v državno službo sprejeti najmanj 19 dni pred vpoklicem na vaje. Nagrada se jim bo Izplačevala po vrnitvi Iz vojaške službe v onem zn-oVu, k' flm le pripadal na dan vpoklica na vaj* pod p-^g^Jem. da niso j

Trije stoletniki

nam pripovedujejo o svojem življenju

»Tuhinjska dolina je lepa in zdrava!"

Kamnik, 18. decembra

V Franciji je prea kratkim umrla gospa Loube, ki je bila najstarejša Francozinja. Dosegla je starost 106 let. Vest o smrti najstarejše predstavnice francoskega naroda so zabeležili vsi francoski listi, obenem pa omenili, da je zdaj najstarejši prebivalec Francije spet ženska, in sicer gospa Borzex iz Pradina, Ki je prekoračila 105. leto življenja ln biva pri svoji 80 let stari hčerki in 68 let starem sinu v rodni hiši.

Najbrž bo tudi najstarejši prebivalec Slovenije ženska. Slovenci nismo menda nikoli vodili pregleda najstarejših predstavnikov »ašega naroda, nič preveč se nismo brigali ■a njihovo usodo, ki je bila pogosto tudi v »ajvišji življenjski dobi združena z revščino in pomanjkanjem. Za narod, ki je tako vzvišen po svoji srčni kulturi in darežljivo-sti, to gotovo ni priznanje. Ce bomo zdaj končno le zvedeli, kdo so najstarejši predstavniki našega malega naroda, kje in kako živijo, bo to zasluga »Jutra«, ki se je s plemenito anketo pozanimalo za nje in jim pripravilo z lepim božičnim darilom prijetno presenečenje.

V zdravem zraku Tuhinjske doline, pol ure od znanega šmartna, živi Anton Pe-stotnik, najstarejši prebivalec kamniškega sreza. Rodil se je 8. junija 1840 m je torej na pragu stoletnice. Zibelka mu je tekla v vasi Pšajnovici v hiši št 3, v kateri je živel vse svoje dolgo življenje in v kateri bo tudi sklenil svoje dni. Njegov oče je bil cerkovnik v podružnici sv. Lenarta, ki spada v faro Cešnjice nad Blagovico, vas Pšaj-novica pa spada v občino Šmartno v Tuhinjski dolini. Na položnem grebenu, ki pada precej strmo v romantično Tuhinjsko dolino in se položneje spušča proti Črnem Grabnu, daleč proč od dnevnega hrupa in prometa, je preživel vse svoje življenje. Nikdar ni bival izven svojega doma, ostal mu je zvest in skrben gospodar do svojega visokega življenjskega praznika. Očeta Antona Pestotnika sem videl prvič pred štirimi leti. Neko nedeljo popoldne je bil v šmartnem, pa sem ga prosil, naj mi kaj pove o svojem življenju.

»Ce imate čas, pojdite z mano proti Pšainovici, pa se bova na potu kaj pogovorila«, je rekel z jasnim izgovorom in zastavil prožen korak po prijetni pešpoti čez cvetoče travnike. Občudoval sem njegov lahek korak in vzravnano postavo, ki nikakor nista izdajala človeka, ki se bliža stoletnici. Palico je zasajal daleč pred se, se sem in tja ozrl na levo in desno ln živahno razkladal svojo življenjsko pot.

»Vse svoje življenje sem preživel na Pšajnovici. Po svojem očotu, ki na je živel le 56 let, sem prevzel službo vaškega me-žnarja ter se kakor oče preživljal s tkanjem domašpga platna. Ker sem bil precej visoko zraščen in šibke postave, me niso vzeli k vojakom. Tako sem ostal doma in nisem videl nič sveta. Samo v Ljubljani sem bil nekajkrat!. Sicer pa mi s1u?iba in skromni dohodki niso dopuščali, da bi po-haial po svetu, čeprav me je marsikaj mikalo, kar sem bral v knjigah.

V šolo sem hodil v farovž na Češnjice, kar pa takrat ni bilo obvezno. Gospod župnik nas je sam učil brati in računati, še zdaj sem hvaležen, saj se človek z branjem toliko dobrega nauči in si zlasti ob nedeljah krajša čas. Veste, še zdaj, ko ne delam več platna, najrajši berem. Imam doma dosti kniig, časopise pa mi tudi ljudje radi posodijo. Vse preberem, kar je vredno branja. Kaj pravite, kako se bo končala španska vojna?«

To vprašanje me je začudilo, še boli pa nadaljnl razgovor o bojih v Španiji. Starček je vedel povedati imena vseh generalov in krajev, okrog katerih so se odigravali boji. V tako visoki starosti pa tako prožen spomin!

Da bi vi videli, kako se je starosta kamniškega sreza urno vzpenjal po strmem kolovozu navkreber! Strmina je bila huda ln priznati moram, da sem se marsikdaj prijel za koleno, kot si človek navadno pomaga na taki poti. Oče Pestotnik pa je kar zmerno spešil v hrib, nikol se ni ustavil in počival.

»Navzgor že lahko hodim, navzgor, po strmini navzdol pa se bojim, da mi noge klecnejo ln da padem. Ce Imam koga poleg sebe, da se ga oprimem za komolec, potem me tudi po tej poti doli nI strah. Doma pa hodim kar brez palice, le zaradi lepšega in za vsak primer jo imam včasih pri sebi.«

Oženil se je oče Pestotnik, ko mu je bilo 80 let. Vzel je za ženo brhko, štiri leta mlajšo Marijo Volharjevo iz domače vasi, s katero je živel 56 let v vzornem zakonu. Umrla mu je pred 12 leti, stara 83 let. še zdaj žaluje za njo ter se je vedno snomi-nia v pogovoru, zlasti pa v molitvi. Zakon oč^ta Po^+otniVa bi lahko postavili za najzgovornejši primer zdrave slovenske družine. Devet otrok se je rodilo v družini. Vsako drugo leto se 1e družina povečala za novega člana in vsi so ostali čvrsti in zdravi, šele pri osmem in devetem otroku je živlleniska sila te zdrave slovenske družine popustila in oba nairnlaiša otroka sta umrla še v rani mladosti, vsi ostali otroci pa so še danes živi in bMo z vpliko rado-stio obhaiali najvišji življenjski jubilej skrbnega očeta.

Očetova obrt in skromno posestvo nista mogla rediti številne družine, zato so se otroci kmalu razkropili po svetu s trebuhom za kruhom Najstarejša hči Marija je stara 69 let in živi poročena v Savljah pri Ljubljani, 67 letni Anton je posestnik v Jaršah, 63 letni Janez je upokojeni rudar v Nemčiji, 61 letni Jože in 59 letni Gregor živita v Ameriki, 57 letni Matija in 65 letna Ivana pa doma na očetovem posestvu. Zanimiv je pregled starostne dobe vseh sedmih živečih Pestotnikovih otrok. Med njimi je po dve leti razlike in je redek primer, da bi vsi otroci ostali v tako visoki starosti še živi.

Oče Pestotnik je izročil posestvo najmlajšemu sinu Matiji, ko je bil star 95 let. Vse do tedaj pa je sam vodil domače gospodarstvo in tkal platno iz lanu. Malo je imel dohodkov in vse življenje je bil navajen na skromnost in zmernost, ki sta ga tudi ohranili do skrajnih mej človeškega življenja. Te dni smo spet obiskali Pestot-nikovega očeta na Pšajnovici. še vedno je krepak in visoko zravnan. Vesel je bil na-

šega prihoda in je živahno pripovedoval dogodke iz svojega življenja. Spomin mu je še jsisen in se še točno spominja vsake podrobnosti.

»Ja, gospodje, vesel sem, da lahko še hodim okrog in tudi kaj malega delam. Rad pospravljam v hiši in okrog hiše, pa tudi zvonit grem še o brištih, kadar ni doma sina Matije, ki je moj naslednik v cerkovni-ški službi pri podružnici sv. Lenarta. V poletju sem še nekajkrat splezal v cerkveni stolp in potrkaval v čast božjo. Tako lepo se vidi iz našega stolpa po tem božjem svetu! žal mi je, da mi očala, ki jih imam, več ne služijo in ne moremo več čitati. Tudi pisati ne morem več, ker se mi roke za pisanje preveč tresejo. To je pa posledica nesreče, ki me že doletela leta 1895, vprav pred potresom. Takrat mi je pogorela me-žnarija in ob požaru sem se tako prestrašil, da se mi še zdaj roke tresejo. Drugače pa vidim in razločujem vse še dobro, samo malo naglušen sem postal zadnja leta. Lasje so se mi pobelili šele v zadnjem letu in postali malo redkejši, no, nekaj jih je pa le še ostalo. To jesen sem pričel malo pokašljevati in sem že mislil, da bom zbolel, zdaj me je pa kašelj popustil in sem spet zdrav. Sicer pa še nikoli v svojem življenju nisem bil bolan.«

»Kaj najrajši delam ? Vse kar morem, zelo rad pa ružim koruzo in vesel sem, da imam še toliko moči v prstih in jo zmagam. Kadil in pil nisem nikdar. Sicer moj zaslužek nikoli ni dopuščal, da bi veliko pil, pa tudi na pijačo nisem bil nagnjen.

Kak dobrotnik (pa so le redki) ml tu p; tam prinese kozarček žganja, ki ga rad vzamem in shranim in ga hodim le sem litja pokušat. Kakor sem bil vse življenji skromen v jedi, tako tudi zdaj nisem izbirčen. še vedno Imam rad močnik, š« rajši pa seveda kavo in čaj, le žal da nimam denarja za kavo in sladkor, pa tud: sin mi ne more kupovati prlboljškov,. kt pa Ima le skromne dohodke. Mesa nisem nikoli veliko vžival, tudi danes ne, zelo rad pa imam dobro juho. Lani mi je izpadel zadnji zob. Vsi me sprašujejo, kako sem mogel ostati ohranjen do tako visoke starosti. Jaz pa le mislim, da me je ohranil dobri in zdravi zrak naše Tuhinjske doline ln pa skromnost. Vse življenje sem delal ln skromno živel. Ce bi imel vsega dosti, bi bil gotovo že pod rušo.«

Tako je končal oče Pestotnik, najstarejši predstavnik naše domače tkalske obrti, ki je tudi v hribovskih vaseh pod Kamniškimi planinami že skoraj Izumrla. Ko smo čitali v »Jutru«, da je tudi najstarejša Ljubljančanka Katarina Rozmanova, ki je že v 98. letu, doma lz Tuhinjske dolina, lz vasi Beča, ki je komaj pol ure oddaljen od hiše našega veterana, je to za vse novo potrdilo, kako zdrav je planinski zrak Tuhinjske doline.

Očetu Antonu Pestotniku želimo lz srca, da bi med redkimi Slovenci, ki so dosegli tako častitljivo starost, še vedno tako čil in zdrav dočakal poletje, da bi se ob svoji stoletnici prožno popel v stolp cerkvice sv. Lenarta ln z glasnim pritrkovanjem na zvon zahvalil vsemogočnega, da mu je dal dočakati tako redko srečo, po kateri hrepeni vsak zemljan. —a.

»Nikoli brezni, nikoli zdravnika!"

Dobova, 28. decembra.

Blizu hrvatske meje, tik ob Sotli, stoji lepo urejena prijazna vas Rigonce, ki je bila od starih časov vse do leta 1933. tudi samostojna občina. Sredi te prikupne vasi živi babica Neža Pintaričeva, po domače stara Ogorelka, najstarejša menda v vsem brežiškem srezu, saj že od septembra da Ije roma proti svoji stoletnici.

Rodila se je 16. septembra 1840. v Po-lovičevi družini v sosednjem Velikem Obrežu. Nadarjena, pridna, skrbna in varčna si je od mladih nog pogumno pomagala skozi življenje. Danes vam lahko pripoveduje, da je do svojega 20. leta hodila tudi pozimi vedno bosa. še v cerkev se ni kaj prida obula. obleka pa je bjla tisti čas iz domačega p^tna. na glavi prijazna peča. Ko ji je bilo 26 let — ravno v brrnem voinem letu 18R6. — se je ooro-čila z uglednim posestnikom in kolarskim

mojstrom Ivanom Ogorelcem v Rigoncih. Rodila mu je dva sina in hčerko, ki ji je že po nekaj mescih umrla. Po 8 letih je pokopala tudi moža Zdaj se je izkazala njena gospodinjska sposobnost. Nele da je dobro gospodarila na dotedanji kmetiji, še dokupila je nekaj oralov. Naposled pa si je izbrala drugega moža župana Martina Pinteriča Spet je rodila hčerko, tudi ta ji je po nekai tednih umrla. In tudi zakon z drugam m^žem je trajal le nekaj let. ker je župan Pinterič že leta 18R5. umrl. Izročil ie posestvo starejšemu sinu Francetu, oskrbela je tud' nr^ajSeea sina. da se je skupna last razširila na 45 ora^v.

Toda po starem pregovoru potujeta sreča in nesreča vedno skupaj po svetu. Zaradi podpisa neke menice se je domačija pred nekaj leti skrčila na samo hišo, dvorišče in vrt in naša stoletna babica mora s svoj''mi dragimi skromno uživati svojo jesen življenja. Cd dobovske občine prejema stara babica majhno mesečno podporo. Morda je pa le Tes, da tegobe in odrekanje najbolj vzdržujejo človeka. Najstarejša Dobovčanka ni bila še nikoli bolna, nikdar ni potrebovala zdravnika. Jt pri čvrsti zavesti in dobrega spomina, le oči in vose so ji zadnji čas opešale, da st. zlasti pozimi bolj drži postelje. Vsi občani pa ji žeMjo. da bi ne le učakala sto-iptnioo jr>arveč povrhu še nekaj let. da jih bo tudi ona imela enstopet...

P.

»Sto kt živeti ie pa le lastno" • • •

Velika Nedelja, na Sentjanževo.

Nekoliko sem okleval, motilo me je vreme A vendar me je mikalo, da bi videl najstarejšo žensko v velikonedeljski fari. Saj so mi pravili, da je Trnunova mati stara že okrog 100 let. Sicer je neprijetno hoditi ob takih dneh po blatnih in razmočenih kolovozih, a sem vendar šel.

S .

Koliko burnih let je preživela, koliko te-

V ravnino je legla gosta megla. Drobno je rosilo in tu pa tam se je spustila drobna snežinka Prav tam na vrhu, kjer se pot strmo spušča v gozdove Udine, sem se ozrl nazaj v zamegleno ravan. Nekje v megli je žvižgal vlak, v cerkvi nad ravnino je zvonilo mrliču. Bog, toliko je zvo-njenja v zameglenih dneh. Tako bolestno tipajo zvonovi v te težke megle, ki se plazijo in strašijo med gozdovi... Strmo se spušča pot v dolino. Leno in neslišno se solzi potoček čez zasnežene livade. Rekli so mi, da stanuje Trnunova mati tam na Lešnici. Cez dva griča me še vodi razmočena in blatna pot. Izza gozdov sami zasneženi vinogradi, zidanice žde tihe in skoraj zapuščene. Le včasih zaškriplje težek ključ v vegastih dverih. Pod drugim gričem leži Lešniška dolina. Počasi sem se spuščal v njo po mehkem snegu. Ob bukovem gozdu leži Trnuijova domačija Ne, saj to ni več Trnunova domačija, stara Trnunova mati je edina potomka tega imena v vsej fari. Stala je v sobi. v desnici palico, z levico je krčevito stiskala molek.

»Moj Bog, čisto strgan je moj bogec,« je rekla, ko je spustila molek na klop ob peči. »Pa kaj bi ne bil. saj je skoraj tako star kakor jaz. O, gospod, suha in mrzla je moja roka. pa vendar še za silo kaj zašije.« ie govorila, ko mi je podala trudno in koščeno roko. »S+ara sem. nikdar ne boste vi tako stari kakor sem jaz. 12. maj-nika bom dopolnila 100 let. Pa pravijo naši. da bodo takrat nripravlli gostovanje, tudi vi morate priti. Se več vam bom povedala kakor danes.«

i žav pretrpela v tem času. Rodila se je 12. maja 1840 na Lešnici pri Veliki Nedelji. »Dobro smo živeli doma,« je rekla. »Imeli smo hlapce in dekla V šolo sem hodila k Veliki Nedelji. Nisem hodila redno pa tudi silili niso kakor danes. V šoli sem se naučila čitati, pisati pa malo. Pisala nisem skoraj nikdar. Citam pa še sedaj, kadar posije v hišo solnce. Dobro še pomnim gospoda tehanta Dajnka. Oni so tudi hodili v šolo. Školnika pa ne pomnim več, menda sem premalo hodila v šolo, da bi si to zapomnila.«

»Ko sem se omožila, sva z možem kupila ta grunt. Tistega, ki ga je prej imel, je zapravil. Tržil je okoli, še po Hrvatskem je hodil, pa je moral prodati. Kmalu, ko sva z možem kupila novega, nama je pogorela hiša. Moj Bog, kako je bilo hudo. Od vsega nama ni ostalo drugega kakor gola zemlja!«

»Mati,« sem jo vprašal, »ali ste bili kdaj betežni?«

»O, bila sem gospod in dostikrat sem morala k dohtarju.«

»Koliko pa ste imeli dece?«

»Samo troje, prvi je bil sinek, ki je kmalu umrl, drugi dve pa hčeri. Ena je umri a za vuzem. druga pa še živi pri sosedovih. Ta je stara 56 let, ona, ki je umrla pa je štela 61 let. Hitro minejo leta. 2e spet je zima. pa ni še dolgo, ko sem pod bukovjem pasla krave. Drugega dela ne morem opravljati, pa hodim za kravami. Zdaj v zimskem času pa še kaj šivam ali čitam iz mašnih bukvic.«

»Veste, gospod,« je rekla, »včasih smo drugače živeli kakor dandanes. Bili smo luštni, veseli, danes pa tega ni več. Kako rada sem plesala! Oče so se vsikdar jezili, pravili so, da stržem preveč podplatov. O, še ni dolgo, ko sem zadnjič plesala. Na gostiivanji hčere, ki še živi, sem tak plesala, kakor nobena mlada. Možila se je pred 19 leti . Živeti je pa le liištno!«

Zarožljal je s strganim molkom, začela je znova moliti, polglasno, težko in trudna V globel je legal mrak. Odpravljal sem se.

»Srečno, gospod,« je dejala »in lepo Bog p^aM. da ste me prišli pogledat Za tako stare ljudi se nihče ne zmeni. Bog Vam plati, da ste se po blatu trudili sem k meni. In na gostiivanje morate priti, ko bom stara 100 let.«

Stisnila se ie k široki pefl In rožljala fe svojim strganim molekom. Zima j Je snežilo. L. K.

POTFFRUJE ZA SOLO

Mamica (svolemu nadebudnemu s1r»ku>-»Zdaj spm ti kuni'a vse. kar notrebulei zs> v šolo. Menda pimaš nobene želje več?«

M^kftfč: »Pač. mama. Prosim te, da m' kupiš še par gumijastih uhljev.«

„Gor]anska dekleta pogrešajo me". •.

m

« v*.««"®«' %

V Gorjah zvoni, da se t um maji, gorjanska dekleta pogrešajo me .

Res ga pogrešajo korenjaka, kakršen je bil Broncov oče svoje dni, ko je s puško na rami in umetno, doma izdelano bisago čez široka pleča hodil pod njihovimi okni, zastrtimi z nageljni in rožmarinom in se je gotovo sleherna na tihem odločila, da ga ne bi zavrnila, če bi jo poprosil za pušeljc

Pa nikar ne mislite, da je že omagal. Nasprotno! Le pri naših brhkih dekletih so ga izpodrinili zastavni gorjan-ski fantje, ki jim je on kumoval, ko je bil star svojih 70 let, zdaj pa jih gleda, ko se ob nedeljah zbero in zapojo »Prav je tako«, še pravi. »Tudi mi smo ga dobro dajali, ko smo bili mladi!« To je znamenje, da so oče dobre volje, pripravljeni še kaj povedati iz svojega plodonosnega življenja in to na svoj šegavi način.

Rodil se je Broncov oča leta 1847 v Grabču v Kuštrovi hiši. Zgodnja mladost mu je tekla, kekor vsakemu kmečkemu fantu, med ovcami in kravami. Niti šola mu ni grenila te svobode. V Gorjah je. tedaj namreč učiteljeval »šomašter« Mencinger, ki je mogel svoje otroke zbrati le kaki dve uri vsak teden — vendar pa je ta skopi pouk zadostoval, da so se naš oče dobro naučili pisati, brati in računati, (samo prevedba goldinarjev v dinarje jim je po vojni delala nekaj časa težave). Z rastočimi močmi pa se ie že zgodaj začelo resno delo. Mledi Janez si je izbral poklic kovača, kako tudi ne, saj so že njegov oča in dedje vihteli kovaško kladivo Kot korenjak, priden in nadarjen se je izkazal tudi tu in znal prav posebno lepo in umetno skovati škarje za striženje ovac, klešče za kresanje ognja z malo, srednjo

ln veliko filigransko kovano rožo — (dvoje, nekdaj kaj potrebnih orodij) — in podobno. Zal se vsega tega nihče izmed njegovih mnogih občudovalcev ni naučil. Doma v Grabču je tedaj bohotno cvetela obrt. Skozi vas, ki leži na dnu malega kotla, teče bistra, pogosto kaj nevarna Radovna, ki je ob tem času že gonila dva mlina, tri žage in kar štiri kovačnice, kjer so izdelo* vali in še izdelujejo sekire, ki po jo smrtno pesem smrekam na Pokljuki in Mežaklji. Pa še usnjarska obrt in ška-farska sta prispevali k blagostanju delavnih Grabčarjev, ki so pa te svoje obrti kasneje drug za drugim opustili in vstopili v tovarno na Jesenicah.

Kot posebno inteligenten mlad mož je Broncov oče pustil delo v svoji ko-vačnici za deževne dni in prevzel še siužbo gozdarja pri domačinu Josipu baronu Schvveglu. Celih 30 let je vestno in v obče zadovoljstvo opraviial ta posel, ki je bil včasih kaj težak in odgovoren. Tako mu je raslo in raslo majhno blagostanje z lepim domom, ženo in sinom, ki mu omogoča, da na stare leta v miru in skromno uživa sadove svojega truda. Vendar še vedno od časa do časa izdela naročene škarje in tako pokaže, da je še pri moči.

Na vprašanje,> kako je treba živeti, da uspe tako dolgo ohraniti zdravje in življenjske sile, se oča Brone samo hudomušno zasmeje. »Oženil sem se, skromno jedel, skromno pil — pa je šlo!« In dobro je šlo! Pridite v Gorje pa se boste na lastne oči prepričali in še Vam bodo iz svojega, zgoraj le v najbolj grobih črtah orisanega, nadvse zanimivega življenja sami kaj povedali naš Broncov oče — Janez Justin.

Jerica Voduškova

Stara MarT Jana s Tabsra - saj J 3 poznate

1

K najstarejšim Slovencem moramo prištevati Marijano Ahac, ki je letošnjo pomlad dopolnila 95. leto.

Nista Se m rili dve leti ko smo Jo vide-i na Taboru pri Grosupljem kjer je živela čez 30 let. Marsikateri izletnik, ki je obiskal županovo jamo in nato starodavno trdnjavo Tabor, jo je videl, ko je v iončnlh poletnih dneh sedela v utd pred obzidjem ali pa pod Taborom v puščavi ori Sv. Antonu, katerega js vsak dan obiskovala kot svojega zaščitnika v starosti Strma in kamnita je pot iz puščave, toda

starke ni utrudla. Opirajoč se na palico je hodila tja in nosila Puščavniku rožic in mu prižigala olje. Popotniku, ki je začel z njo pogovor, je povedala marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Otožne so bile njene besede: »Mož že dolgo počiva v grobu, pomrle so hčerke, sin pa je odšel v Ameriko in se ni več vrnil. Sama sem ostala . . .« Res je. Ostala je sama v starosti, brez svojcev, brez varuhov. Občina ji nakazu,je skromno podporo, da se more za silo prež vi jati. Starost jo muči in njena edina dobrina je zdravje.

Na Taboru se je menjal gospodar, zato je tudi stara Marijana zapustila starinsko taborsko zidovje. Preselila se Je v Malo vas pri št. Jurju, kjer živi pri svoji sorod niči. Ob lepih dneh še hodi na sonce pred hišo in pripoveduje otrokom zgodbe iz prejšnjih let. Tu pričakuje letos svoj 96. bož č. želimo ji vsaj nekoliko oslajene božične praznike in mnogo zdravja, da bo čila dočakala svojo stoletnico. Gotovo se bo tudi »Jutrov« božiček spomnil nanjo in ji bo v starosti zopet enkrat razveselil njene najdražje praznike. —na

POVIŠANA PLAČA

Pepek mora svoj denar izročati ženi. Potem mu da ona vsak dan nekaj dinarjev za cigarete. Vedeti je treba, da Pepek ni v državni službi, zato mu je bila letos pred božičem nekoliko zvišana plača. Pepek je sedel in premišljal:

— Ce rečem svoji ženi, da ml še niso zvišali plače, ml bo rekla, da sem tepec.

— In če bi ji rekel, da so ti jo zvišali?

— E, potem bi bil pa res tepec.

URADNA BASEN

želva je stavila z oslom, da bo prišla ob istem času kakor on skozi bližnji gozd. Osel se jI je na ves glas zagrohotaL

Šla sta na pot. želva je dospela skozi gozd, toda o oslu nI bilo ne duha na sluha. Trajalo je precej dolgo preden Je ves upehan prišel, želva ga vpraša, kaj Je delal, kod je hodiL

— Nikar ne IzprašuJ, si siromak obriše pot, jaz osel sem šel po uradni potil

NOVA NATAKARICA

Gostilničar Jaka je dobil novo natakarico. Ko je prišla iz kleti ln sta bila sama v gostilni, Jo Je poljubil, žena pa — ne bodi tega treba — je pogledala iz kuhinje skozi linlco In je zavpila?

— Stari, kaj pa počenJaS?

— Oh, nič hudega, se Je br* lzrezal Jaka, Jaz JI še ne zaupam, ker je nova, pa i jo hotel poduhati, če ni v kleti pila v

Moda za gos poda

»Svetoval bi vam prav to le blago.« pravi krojač »Temnomodro s komaj vidnimi svetlimi črtami — kakor nalašč za vašo postavo, gospod.«

Gospod otožno pogleda z enim o&tsbro po svojem životu nizdol: da. da. kjer je nekoč trup bil ozek, se sedaj narahlo boči — tod sili meščanska modrost zalitim ciljem nasproti. In gospod vzdihne. Morda Je še pred desetimi leti bil zelo vitek... »Torej temnomodro! Jopič mi boste seveda napravili dvovrsten.« V takšnem jopiču se gospod nekam vitkejšega počuti, zdi se mu, da si za dvema vrstama gumbov spretno skrije postavo, kakor za ščitom »In reverji? Kakšne reverie mi boste ukrojili?«

Krojač se vsevedno nasmehne. Angleško, francosko In italijansko moško modo ima v malem prstu, prosim, samo poglejte, tam na mizi so žurnali iz vsega sveta: na pamet jih zna. Kljub temu rad ustvarja po svoje — vsakemu različno, kajti moda je drugačna na papirju in drugačna zopet na ljudeh. »Vam gospod, bom napravil nekoliko daljše reverje... V resnici namreč predpisuje moda dokaj kratke in pri vseh jop čih stremijo gumbi više. kakor lani Toda vam, gospod, bi se prekratki reverji resda ne podali.«

»Da, da. že vem, moja postava.« zamr-mra gospod. Kaj ra je res vssk hip treba spominjati tega. da ni ravno preveč vitek?

»In še na to bi vas rad opozoril, gospod Široke hlače smo odpravili. Odslej boste nosili ožje — okrog kolen približno trideset centimetrov v izmeri, spodaj pa jedva petindvajset.«

»Da,« vzdihne gospod udano in pri tem misli na nekaj drugega.

»Hlače pa ne smejo segati niže, ko do čevlja! Samo salonskim hlačam dovolimo da počivajo na čevlju,« vzkl kne krojač in je videti zelo strog. Uboge h ače, ki bi se Jim odslej predrzno zahotelo, zlesti bliže k tlom!

»Tako, tako, po novem so torej hlače krajše?«

»Vse je krajše, gospod,« de krojač z diktatorsko kretnjo in gospoda se mučno doj-mi predstava, da je morda ves svet za nekaj centimetrov zlezel skupaj — nemogoče bi ne bilo v teh časih ...

»Tudi plašči so krajši, gospod. Segil! vam bodo komaj do sredine meče Nu, če hočete, vam naredimo taksen nov. precej širok plašč, kakcr so sedaj v modi Lahko pa se tudi odločite za lahno tailirano obliko plašča, toda ne preveč povdarjeno go?pod. Izrazito tajlirane plašče nosimo samo še k oficijelnim prilikam«

»Moj stari plašč je še č;sto dober,« reče gospod tiho. toda odločno. Krojač zrni "ne z rameni. Mnenje o starem p'ašču mu lahko preč taš z obraza, in to mnenje je, nu, raje ne povemo, kakšno.

»Celo fraki so letos krajši!«

Gospoda to ne zanima Njegov stari frak počiva v naftalinu — nai mirno počiva Toda krojač je na tekočem In ker je že pri tem. kaj je letos moderno, pove še za povrhu, da so športni jopiči zadaj' večinoma stisnjeni s pasom in da nove pumpa-rice komaj sežejo do meč.

»Tako. in sedaj vam bomo vzeli mero!«

Toda gospod noče. gospod ima vsega dovolj in pravi, da je stara mera še dobra in da se mu mudi v kavarno.

»Toda med tem ste se zredili.«

»Ne, žena pravi, da sem shujšal.«

Potem pa vse skupaj nič ne pomaga Gospod se mora vdati v svojo usodo. Roke iztegne od sebe, medtem ko mu krojač s tankim trakom prepasuje život »Triindevetdeset čez pas, gospod,« reče krojač očitajoče. »Saj sem vedel... In prosim, gospod, kakšen klobuk si boste kupili k novi obleki? Pod vašim starim, zelenim klobukom res ne morete več hoditi okoli! Letos so v modi predvsem sivi in rujavi klobuki, opasani z ozkim ali kvečjemu tričetrtin-skim trakom In zakaj, prosim, nosite še vedno barvasto srajco s trdim ovratnikom? Sedaj daje moda prednost gladkim pastelnim ali kvečjemu drobnovzorčastim srajcam z mehkim prši tim ovratnikom gospod. Tudi zapestnice na srajci imajo večinoma prišite gumbe — to je veliko bolj udobno.«

»Tako. tako,« pravi gospod in rt msli: ko bi že bilo tega konec! Toda krojač mu ravno meri dolžino rokavov.

»Tudi vaša kravata ni več po modi oprostite, da vam to povem, gospod Nove kravate so drobnovzorčaste! Povečini so rdeče, saj lahko nosite rdečo, de entno kravato k vsaki obleki Kar se tiče rokavic, pa vam svetujem da si kupite k zimskem plašču sive, kajti vaše naravno-barvane usnjene rokavice se bolj pcdnjo k poletnim oblekam Zato pa s nogavice lahko izbirate v različnih barvah gladke ali drobnovzorčaste, kakor vam je po-všeči... «

»Ali sva sedaj končala?« vpraša gospod nestrpno.

»Se zastran čevljev bi vam om^il. d^ so sedaj v modi gladki, brez prešite kapice. In še nekaj gospod . «

Toda gospod si že oblači suknjo in na obrazu mu je videti, da n č več ne posluša.

Zdravi

z injekcijami

V pravkar Izišli novembrski številk1 uglednega stiokovnega mesečnika »Agronomski Glasn k«, glas la Združenja jugoslovenskih agronomov v Beogradu, je izSel izredno zanimiv članek v slovenskem jeziku: »Zdravljenje rastlinskih bolozni z injekcijami«, članek je nap sal naš prvi

zasebni agronom-fltopatolog (strokovnjak za rastlinske bolezni) g. inž. Lojze Proze 1 j, ki ima svojo pisarno v LJubljani. \Volfova ulica 8. Vprašanje ki ga Obravnava, je za naše sadjarstvo in gozdarstvo tako važno, da prinašamo krajši izvleček lz tega članka domačega strokovnjaka.

2e nekaj stoletij — pravi pisec — je star ra zamisel, da M mogU odvrniti, odnosno uničit številne rastlinske škodljivce z injekcijami določenih kemičnih spojin v napadene ali samo ogrožene rastline. V najnovejšem času je to vprašanje še prav posebej pridobilo na veljavt To predvsem zarad. tega, ker ao se vsi dosedanji načini obrambe, odnosno pokončevanja rastlinskih škodljivcev pokazali za nepopolne.

Start so Se zsiplski. kl priporočajo načine, kakor obvarovati rastline pred škodljivci n zajedavcL V sv. pismu najdemo prav zanimive pripombe. Ohranjeni so celo zap ski o serološkem zdravljenju rastlin. Med drugimi poroča n. pr. znameniti mojster renesanse Leonardo da Vind (1452—1519), da moremo jabolka na rastočem drevesu zastrupiti z injekcijo arzena. Novejši vek nam vse do zadnjih desetletij n prinesel v vprašanju zdravljenja rastlinskih bolezni s injekcijami nobenih novih odkritij. Pobuda za vse današnje delo je izšla iz vrst rastlinsk h fiziologov, ki so s proučevanjem sestavin rastlinskega soka, s njegovo kemično analizo odkrili njegove bitne rastlinske sestavke. Tako so ugotovili v rasti nskem soku številne, za njihov življenjski obstoj ne nujno potrebne prvine. Zapazili so tudi. da je boljSa ali slabša rast rastline, manjši ali večji in boljši plod v veliki meri odvisen vprav od teh. za življenjski obstoj nevažnih prvin. Raziskovalci so tako prišli do zaključka, da Imajo vsi ti, prav za prav nepotrebni kemični sestavki v rastlinskem soku vendarle svoj pomen za celotni razvoj in rast posamezne rastline. Večjo odpornost nekaterih rastlin nasproti škodljivcem prtpi sujejo fiziologi ravno tem tkzv. st mula-tivno delujočim kemičnim prvinam. Svoj stvo odpornosti nasproti škodljivcem in zajedalcem je seveda tudi nasiedstvenega značaja.

Prvi poizkusi zdravljenja rastlinskih

bolezni z injekcijami so šli za tem. da bi uničili škodljivce na napadenih rastlinah. Pri delu pa so opazili da injciranj kemični spoji delujejo tudi proti onim rastlinskim boleznim. Id so posledica neži-vih-anorgansk h činiteljev. To so v prvi vrsti neustreza joče talne in podnebne razmere, kl povzročajo rastlinam prebavne motnje, jih na ta način slabe ln napravlja-jo manj odporne napram sovražnikom.

Tovrsten način zdravljenja rastlinskih bolezni pa je bil obenem zastavljen tud v smeri povečanja in poboljšan ja samega pridelka.

Imena prvih pobo mikov tega načina zdravljenja rastlin so kaj številna. Tako je n. pr. Shewlrjeff injiciral v jabolkovo drevo močno razredčeno raztopino natr je-vega arzenijata. Na ta način je v nekaj dneh skoro popolnoma uničil močno naselbino krvave uši, ki je drevo zajedala in onemogočala pravilno rast in dober razvoj nastavljenega plodu.

Mokrzeckl je s številnim' poizkusi ugotovil, da močno razredčene vodne raztopine določenih kemičnih spojev obvarujejo, sadno drevje pred listnimi in ščitastimi ušmi. Drevesa so ostala pri tem popolnoma nepoškodovana.

Shattuk je praktično dokazal da so injekcije kalijevega cianida prav uspešno sredstvo prot številnim lubadarjem na različnih drevesih.

Bickel Je leta 1914 celo patentiral svoja praktična izkustva glede na uničevanje škodljivcev z injekcijami. Rast pa tudi razvoj rastline n sta bila pri tem prav nič prizadeta. Sam poroča, da so se injicirane rastline ponašale s svežim in zdravim listjem in se šibile pod težo zdravega, prekrasnega plodu.

Inž. Prežel J poroča tudi da Je sam opravljal tozadevne poizkuse v Splitu tn letos v Ljubljani. Na podlagi dobljenih zaključkov upa, da je možnost splošne rabe takega zdravljenja rastlinskih bolezni mor. da le še vprašanje bližnje bodočnosti. Svoj nadvse zanimiv članek končuje pisec takole:

»Dandanes se raba serološkega najina zdravljenja rastlin seveda še ne more pri-poroč ti. Nadaljnja raziskovanja teh vprašanj pa bodo brez dvoma dokazala veliko pomembnost ln praktično porabnost tega edinstvenega načina zdravljenja rastlinskih bolezni. Zaradi tega je popolnoma upravičeno naje veliko upanje, kl ga stav. ljamo v to smer žeieč. da bi po tej poti .zboljšali gojitev kulturnih rastlin.«

V „€r!ov§kem gnezdu44

Francoski diplomat na Hitlerjevem planinskem grada

V četrtem mescu druge svetovne vojne je objavila francoska vlada svojo »žolto knjigo« s 315 dokumenti o razvoju dogodkov od nemško-avstrijske pogodi« dne 11. julija 1937 do prekinitve diplomatskih odnošajev med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drug. strani dne 3 septembra 1939.

Med temi dokumenti se nahaja tudi obširno poročilo bivšega francoskega veleposlanika v Berlinu Francois-Ponceta o njegovem obisku pri kancelarju Hitlerju v slovitem skalnem gradu k leči 1900 m visoko v bavarskih gorah. V ta grad pod oblaki prihaja Hitler v lepem vremenu, kadar je na oddihu v Berchtesgadenu. Veleposlanik Francois-Poncet je bil tam 17. oktobra 1938. ko so bih v teku tajni razgovori med francosko vlado in kance-larjem Hitlerjem o novi ureditvi prilik v Evropi po sklenitvi monakovskega sporazuma. Frangois-Poncet Je priletel iz Berlina v Berchtesgaden s en m izmed osebnih letal kancelarja Hitlerja. V Berchtesgadenu ga je čakal Hitlerjev avtomobil s katerim so odpeljali veleposlanika ne na Obersalzberg, kakor je bilo prvotno določeno, temveč v planine. Spotoma so mu povedali, da ga čaka kancelar Hitler na planinskem gradu, k si ga bo Frangois-Poncet ob tej priliki lahko ogledal kot prvi diplomat

Iz Berchtesgadena je speljana do gradu posebna planinska avtomobilska pot, ki so jo gradili nemški planinski p onirji tri leta pod nadzorstvom n po posebnih na-irtlh graditelja nemških avtomobilskih cest ln Siegfriedove linije Inž Totha. Cesta je vsekana v živo skalo in se dviga v drzn h ovinkih vedno višje in višje do 1800 m, kjer je velika v skalo vsekana votlina. Vhod vanjo zapirajo ogromna dvojna bronasta vrata. Na koncu votline je z bakrenimi ploščami obloženo dvigalo, ki je francoskega diplomata popeljalo še 110 m navzgor. Izstopil je v veliki veži, ki je iz

sekana v skali, enako kakor vsi ostali prostori »Orlovskega gnezda«. Tako so naziva Hitlerjev skalni grad.

»Priznati moram«, pravi Frango s-Pon-cet, »da sem bil silno presenečen, ko sem stopil lz dvigala. Vstopil sem v ogromno, nizko obokano dvorano s celim nizom težkih stebrov iz ž ve skale. Dvorana ima na vseh štirih straneh ogromna okna skozi katera je nepopisno lep razgled. V enem kotu dvorane je velika peč. v kateri gore cela debla. Sredi dvorane je hrastova miza s kakimi 30 stoli. Na okrog je v skali je nekaj manjš h dvoranic, ki so vse elegantno opremljene.

Stopil sem k enemu izmed oken in se ozrl, kakor iz letala na nepopisno iepo panoramo bavarskih in solnograških planin Daleč v ozadju sem opazil Solnograd in okoliške vasi. okoli mene pa so se vrstili vrhovi planin, skoro vsi pokriti s snegom Pod okni pa se odpira pogled v tisoč metrov globoke prepade, iz katerih segajo do »Orlovega gnezda« skoraj navpične stene.

Vtis, ki ga Je napravilo na mene »Orlovsko gnezdo« je bil silen, divji in skoraj malo strahoten. Vpraševal sem se, ali sem buden alj samo sanjam. Zdelo se m je. da sem zablodil v pravljični montsalvašld grad. kjer čuvajo Gralovi vitezi kelih z Odrešenikovo krvjo Morda pa sem zašel v samostan na Atosu, kjer premišljujejo menihi o minljivosti posvetnih stvari? Morda me je noga pr peljala v čudežno palačo Antineje v Atlasu? Spominjal sem se pravljičnih skic, s katerimi je opremljal strani svojih pravljičnih romanov naš nesmrtni pisec Victor Hugo...

Iz teh sanjarij me je vrnil v realno življenje pogled na povsem vojaško organizirano življenje v tem pravljičnem gradu in na nazmodernejše strojnice, ki so postavljene ob vhodu v grad. po hodnikih in na strmih pečinah ob prepadih brez dna.«

Angleška žena v vojni

Trinajsti spisek angleških letalskih izgub vsebuj« tudi ime neke žene, ki je oiia pokopana z vojaškimi častmi Ta žena je bila kuharica, prideijena neki letalski edini ci, umrla pa je v bolnici za pljučnico. Vojaške časti o priliki pogreba so ji bilt izkazane zato. ker je bila članica pomožne ženske organizacije Na Angleškem jt namreč žena v večji meri, kakor v drugih bojujočih se državah, vključena v vojaško organizacijo. To je vsekakor čudno v državi, ki je v svojem temelju protivojaška m v normalnih prilikah noče ničesar slišati o spiošnl vojaški dolžnosti. <

2ene delujejo v kopni vojski, v zračnem brodovju in v pomorski službi kot pomožne moči vsake vrste. Na teh mestih nadomeščajo može kot kuharice, šoferke, pisarniške uradnice, skladiščnice itd. Zh zračno obrambo jih uporabljajo tudi pri posebnih tehničnih delih v tovarnah in nedavno je bilo določeno, da nekatere izurjene letalke lahko tudi vodijo bombnike na poletu iz tovarne do določene letalske baze. 2ena v vojn? službi ima iste pravice in iste dolžnosti kakor njeni moški tovariši. Ima podobno uniformo, ker pa se ne udeležuje bojev ln tudi ne služi na bojnih ladjah, je ohranila kot bistveni prilastek svojega ženstva krilo. S tem se Je njena privlačnost le še povišala, zlasti ker s*, nihče ne upa v armadnem povelju prepovedati uporabo pudra in šminke. Najstarejša ženska obrambna organizacija je »Kraljevska ženska pomorska rezerva«, dočim je bila »Pomožna ženska kopna vojska« ustanovljena šele v septembrski krizi leta 1938., še mlajša pa je »Žensko pomožno letalstvo«, ki je nastalo nekoliko tednov pred izbruhom sedanje vojne. Kakor v vnlski tako so tudi v ženskih pomožnih četah uvedeni čini redovov, podoficirjev in oficirjev Najvišje nove'i stvo nad ženskimi pomožnimi četami ima kraljica.

V dviln' obrambi Je najugodnejša organizacija »ProstovoMna ženska pomožna sHižba«. Ustanov'«ena je bila maja leta 1938.. ko sc nad Evropo legle prve sence sudetske knze Njena naloga je zbirati po^od prostovoljne že"cke pomočnice za zračno obrambo. za bolniško oskrbo, za so delovanje pri evakuaciji otrok, mater ter starih in bolnih oseb Njihova naloga je takisto ski beti za že evakuirano deco. Pozivu organizacije se je odzvalo preko pol miMjona Sen in dek'et. Izvežbali so jih za vse potrebne naloge civilne obrambe, tako

da Ima vojaška oblast za primer zračnih napadov pri roki odlično izurjeno organizacijo. Celo v prostovoljnem gasilstvu so zastopane žene ln za kmetijska dela je bila ustvarjena posebna »2enska kmetijska armada«. y prometu so bile žene zaposlene že pred izbruhom vojne kot šoferke za tovorne vozdve; Izvežbali so Jih za vsa šoferska dela, tako da znajo tudi ob zatemnitvah hitro in brez težav izmenjati kolo.

Maršal Mannerheim

Finski mar*a1 Mannerheim postaja s svojo borbo proti napadajočim kolonam sovjetskih čet že legendarna osebnost Nanj je postala pozorna vsa svetovna javnost in njegovo sliko objavlja na tisoče listov sirom sveta. Kari Gustav Emil Mannerheim, po rodu Finec, je bil svoje dni oficir v ruski carski gardi. Boril se je že v rusko-japonski vojni ter bil za svoje zasluge na mandžurskem bojišču povišan za polkovnika. Po rusko-japonski vojni je bil posfan v posebni misiji na Kitajsko ter je sam prejezdil na tisoče kilometrov med Tibetom in sibirsko mejo

Pred svetovno vojno je Mannerheim ki je danes star 72 let postal general ruske konjenice. Osebno je vodil operacije svoje konjeniške divizije v Galiciji ter se posebno odlikoval v težkih zimskih bojih ns zasneženih Karpatih Po izbruhu boljševi-ške revolucije so ga boljševiki zaprli v Leningradu. Posrečilo se mu je zbežati na Finsko, kjer so takrat divjale in požigale boljševiške tolpe. S peščico prijateljev je osnoval v Helsinkih prvo četo nac*ona'ne finske vojne ter pričel borbo proti komunistom. Njegova četa je vedno bolj naraščala. Iz bataljona se je razvil polk in iz polka divizije ter cela armada. V nizu drznih vojaških operacij je porazil znatno močnejše oddelke rdeče vojske ter jih drugega za drugim vrgel preko finskih mej v Rusijo. Postal je zato finski narodni junak ter bil imenovan za prvega maršala svobodne Finske. Ves se je posvetil finski vojski ter utrjevanju finskih mej Ce danes kljubujejo Finci že poln mesec dni silni premoči rdečih divizij, je to v nemali mori zasluga maršala Mannerheima. ki je skozi 20 let pripravljal finski narod za obrambo.

En prašiček in dve sreši

Tako Je. Nečakinj ln nečakov Imam. da J h vseh niti ne poznam. Eno izmed nečakinj pa imam v prav posebnih čislih, ker je brihtna in ima vsak dan devet sreč nad seboj. Zaradi te svoje dobre lastnosti se je seveda kmalu privezala na dobrega moža, k zavzema eno izmed vodilnih mest velikega podjetja. Poklic ga je poklical v Beograd in tako je tudi nečakinja Nada rada odšla ž njim, da mu med zalimi Beograjčankami sladi dneve življenja. Sredi Beograda, tam za Terazijami. sta si najela v novi zgradbi In seveda v petem nadstropju lepo stanovanje, ki sta ga obiskovala s pomočjo dvigala.

Leta bo tekla mirno in brez vsak h nezgod. Bog mlademu paru ni dal otrok, pač pa mnosro druge sreče ln seveda tudi nekaj znancev, ki so blagrovali mlado dvojico kot najsrečnejšo družinlco. Nista hodila mnogo okoli znancev, pa tud jih nista mnogo sprejemala ker Je bila moževa služba taka, da je bil včasih tudi. po več tednov z doma, par krat je bil poklican celo za več tednov na orožne vaje in takrat seveda se Je Nada zaprla v svoje sobe ln ni Sla nikamor ker Je po naravi, kakor vse moje sorodnice. zelo plašlj va in ne ljubi zabav niti koncertov niti gledaliških predstav.

Slučaj Je nanesel. da je bil Nadin mož Mirko ravno za Silvestra doma. In znanci so se domen li. da bodo skupaj novo leto dočakali in obiskali Sllvestrovo noč v zabavišču Koloseum Nada in njen soprog naj kot nafbližja stanovalca zasedeta dosti zgodaj dobro mizo. da iih drugi ne preti te. Rečeno, storjeno. Nada je kmalu po osmi uri že z Mirkom sedela za na*bol18o mizo to dobila za svoj stol številko 99 Društvo za pobijanje draginje je imelo srečno misel, da Je zvezalo številke sedežev z loterijo :n žrebanje, ki je bilo po polnoči, saj bi obiskovalce presenetilo s

lepoto in praktičnostjo daril, med katerimi je zazemal prvo mesto novoletni — prašiček.

Zabava je tekla v prf,jetnem razpoloženju. veselest se je stopnjevala od točke do točke pestrega sporeda V šek pa nI bil dosežen z novoletnmi čestitkami potem ko so se spet prižgale luči. temveč je vse čakalo na trenotek ko bo Izžreban prašiček. Kazalec se je pomaknil že čisto na eno, ko je stopil na oder tajnik društva za pobijanje drag nje z lepim belim prašičkom v naročju i^jjjačel s slavnostnim glasom razglašati: ^??!ospodje in dame! Letošnja loterija našega Silvestrovega večers je končana. Žreb je naklonil simbol novoletne sreče — pričujočega praš;čka Batinl štev lkl devet in devetdeset ln pozivam srečnega dobitnika, da pride na oder po dobitek!«

Nekaj časa je bučna dvorana utihnila da je bilo slikati celo utripe razburjenih src. Potem pa se je srecli beogra!«ke govorice razlegel slovenski: »Ježešmarija Mirko!« Kriknila Je Nada ld je pogledala na številko svojega sedeža in n! mogla sama sebi verjeti, da si je baš nio Izbral novoletni praš ček za svojo gospodinjo Kol v omotici Je šla na oder in sprejeta sredi najhrupnejšega veselja malega pujska v ljubeče naročje. Kako je prišla spet k mizi. sama ni vedela, zavedela se je šele potem ko je pogledala svojemu Mirku v oči ln videla v njh plamen, ki je oznanjal vi har nejevolje. '

»Takoj daj nesnago stran, domov ga ne bomo nesli!« je na tihem robantil tako. da ga Je slišala samo Nada. ki jo je vse sililo na prisrčen smeh.«

»Tega ne smemo storiti dragi moj mo-žiček. Običaj je tak. da mora prašiček prertipiti vsaj prag našega stanovanja, če ne smo ob vso srečo, k se nam nikdar , več oe vrne«, ga je mirila Nada, ki svoje-

ea moža pač na1bol-'e pozna. Nesla je prašička v garderobo in naročila dečka, da ji bo nese! prašička domov.

Ko Je ura odbila dve se je mlad! par vzdignil in odšel od vseh burno pozdravljen z dvoran«. Zunaj je že čakal dečko s prašičkom. Lepa, modra pentlja je zgovorno pričala novoletnim .ponočnjakom, da je nekoga srečala božanska sreča. Nihče nI ' zamudil redke prilike, da ne bi za srečo ; pobožal mladega pujsa po lepi glavici in , c komur ne smeš kratiti tsk?h pravic. Mir- ! ko je na vsakem vogalu počakaj Nado In dečka s prašičkom zaklel in ?eJ daJ,je. Z3 pot petih minut so rabili dob">e pol ure. toda zameriti se niso smeli, taki so obiraj . Pujsek pa se je dob*"o zavedal svojega. važnega položaja ln se ie držal nad vse modro, še enkrat ni zakrili!] kaj šele da bi se komu up'ral. lepo mimo je ležal v gorkem naročju ln zadovoljno mež'kal.

Vežna vrata so ar odpria. odprla so se vrata dvigala, dečko je sprejel odškodni-io za izkaza.no delo ln prepustil put^n gospod nji. Komal se je dvigalo pre-np.]rn'lo zagnal prašiček vitje kot jerihonske trobente. Nada ga Je mirila pa nič. Mirko ga je prijel za rilec, oa Je vili olla v ogenj. Strahoten položaj Kaj. če se hiša zbudi? Končno je prišlo peto nadst^op'e H tro z nepridipravom v kraj Toda kam? V sobi ne more biti Aha tam zunal na kuhinjskem balkonu je zaboj za drva. v njem bo za nocoj posteljica srečnemu gostu. Hitro so drva zložena, par cuni postlanih, nračiček vložen zabol snet pokrit im konec. Vse je op"av la Nada sama. Mirko pa je medtem hodil sr>ri in doli po spalnici ln r>remi?lieva1 o kriti usodi k? mu je naklonila t?ko nemirno S lvestrovo noč.

Zdaj oa hitro snet Mirko se 1e nejevo-"fen zieknil v posteVo In premišJjeval. kai bo s pr*s'č1o mrclno. saj on pras'č4enra mesa soloh ne mara ln tudi ne sme Jest . ker ima težave z žolčem. Nada privezuje v svetO lase za*nio pentHo ln že nimeH« korak v posteljo. Tedaj pa spet, kot U

vraga spustil Na balkonu kruli na mile vižc vije to besn , da bl se celo Lazar prebudil. Kaj bo rekla hiša, ki Je navajena nebeškega miru? Mirko besni Nada gre tolažit srečonosca. Odpre vrata na balkon. V tistem trenotku zaropota pokrov od zaboja na tla in praš ček, urnejši kot Nada. jo ubere v kuhinjo in dalje v sobo. Teka sem In tja. Nada za njim. Mirko je blizu obupa. Nad3 pa bl se rada od srca smejala. S težavo so podi za beguncem, smeh jo brezsrčno lomi, praitfček pa kot živo srebro. Pa kaj, če b bilo samo živo srebro. Koder srečonosec teče, tam pušča sledove za seboj. Nič se ne ozira na to, ali so pod njim parketi aH perzijanec, on opravlja vse tako m'mogrede ln z veseljem, ko bi bil pri svoj svitnlski mamici. Kočno se posreči, da ga piime Mirko za bedro; Nada ga ujame za uho in z združenimi močmi ga spravita spet v zaboj, ki ga je medtem postavila Nada v predsobo. Upehan in truden se je prašiček umiril n utihnil. Le kaj bodo rekli stanovalci v hfil? Hvala Bogu! PraVček je miren In bo zaspal, Mirko in Nada se spravita v posteljo, ura je polpe-t h.

Beograd se Je zavil v mimo Jutmjo meglo: Beograjčani pa so pognali staro leto in se vračali domov. Mirko ln Nada sta lepo zadremala. Nadi se je sanjalo, da Je pračtčka zibala v lepi zibelk in premišljevala kaj da bo napravila ž njim. Mili mo-žiček ne je svinjine, zanjo Je preveč, znancem bo poslala in jim pr pravila poslastico. Tedaj jo vrže nekaj lz postelje. Prašičku Je menda začelo kruliti po želodcu, krulil Je. da se je vse treslo. Tedaj Mirko ni več zdržal. Nedvoumno je ukazal, da mora prašič takoj iz hiše ln naj ga Nada dene kamor ga hoče, on da ma že vsega zadosti to prav za novo leto. ko je enkrat spet doma In ga ne mori služba.

Ni pomagala nobena tavba nobena beseda ni zalegla. Nada je vstala ob polše-stih šla na ulico, poiskala čistilca čevljev in ga najela, da ji bo nesel prašička ls hi-

še. Načrt je Imela takoj gotov. V predmestju pozna družino, revno na blagu, a bogato na otrocih. Tej ga ponese in jim vošči srečno novo leto. Prvi tramvaj je peljal proti pokopališču in vozil nasmejano Nado, mrkega čist lca čevljev in pokritega grešnika Silvestrove noči. še ni bila ura šest ko je potrkala na vrata skromnega stanovanja. Odpret ji je prišla sacna gospodinja, ki je skoro omedlela od sreče, ko je zvedela veselo novico, da jI Nada za novo leto poklanja celega prašička. Vsa druž na je bila v trenotku pokonci in se glniena zahvaljevala za nepričakovano novoletno darilo, ki bo prineslo družini gotovo sto sreč. Gospodar Ji je obljubil, da JI bo prinesel košček pečenega prašička, da ga bo vsaj okusila, ko ga že ne more sama zaklati in spečL

Nada se Je zadovoljna vrnila. Bila Je vesela, da je njen novoletni prašiček vsaj tej družini prinesel košček sreče, ko je že njen dom oblagodaril z dvoumnimi dobrotami v obliki luž c in kupčkov. Zgodaj popoldne pa so jo prišli obiskat znanci in JI voščit srečno novo leto. Tedaj pozvoni hišni zvonček. Zunaj stoj; mož. ki je dobil novoletnega prašička od Nade. Prinesel ji je lepo pečeno bedrce, kl je še vse gorko duhtelo kot najboljša pečenka in dražilo nos, da Je bilo veselje. Gostje so b 11 v hiši. Treba jih je postreči ta kaj bi bilo boljšega kot malo sveže pečenega prašička? Postavila je pečenje na mizo in ponujala, da je bil krožnik takoj prazen Zanjo nI ostal niti grižljaj. Vsem je teknilo, njej so se sline cedile. Mirko pa je ostal hladen kot grob. Novoletni prašiček je napravil prvo špranjo v srečni zakon. Nada. potruditi se bo treba, da jo tako zamažeš, da ne bo ostalo ne duha ne sluha.

In Nada opravlja take reft. mojstrsko hi temeljito. Danes Je ostal o* --^e zgodbe 1« veseH del tn Nada In Mirno se lz sres smejlta kadar pripovedujeta svojo novo letno storijo. _ A. I«

rugi božič

- -

Jra? jž *4ejto . le-tcy sme ve~še~-lt vsi, J

Peter žmltek: Kolednfki

Ljudje po mestili so Se zdavnaj p32afcil\ *a pozna stara vera tri božiče: božič, novo leto

in sv. T H kralje

Pred drugim božičer*, novim letom, na red-- slovenski kmet obi-acun o preteklem letu i.n kuje načK za prihodnje. Na Silvestrovo unajo Ziljani že delopust in posedajo okoli tople peči, posli pa se pripravljajo na »bandranje« — selitev. V mraku gre gospodar kropit in kadit okoli hiše in izgovarja hišni »žegen« kakor na sveti ve-ler in s na tre*ji božič — pred Tremi kralji, ki jim pravijo Ziljani pernahti. Po večerji, ki je prav dobra, poveznejo na klop ob peči devet posod, največkrat krožnikov m skodelic za mleko. Pod vsako posodo denejo kakšno reč, ki ima svoj namen; prstan, ki pomeni poroko, denarnico, ki pomeni bogastvo, ključe, ki pomenijo gospodarja molek, ki pomeni, da bo oni. ki ga dvigne, duhovnik, nuna ali pa vsaj po božnjak. smrekovo vejico, ki prinaša srečo, gla nik, ki pove, da bo človek vdovel. oglje, ki naznanja smrt. culo, ki kaže na selitev, in lutko iz cunj, ki je priča, da bo fant oče, dekle pa mati. Vsak hišni član dvigne trikrat posodo in če dvigne zaporedoma isto reč, ga bo prav gotovo zadela usoda, ki jo odkriti predmet prerokuje. To prerokovanje imenujejo Ziljani »trunčvo« in je ohranjeno v celoti menda le še na Kor"-">kem, v Rusiji m Litvi V nepopolni obliki je »trunčevanje« še ohranjeno pri naši H Ihancih Ti pa so običaj že modernizirali in izvedejo prerokovanje tako. da napišejo na devet listkov besede: prstan, venec. kruh. ključ, krsta, fant. dekle, cunje in denar. Listke nato zvijejo in jih igralci vlečejo po trikrat miže. Če kdo potegne lis-tek s prstanom, v drugič s ključem in tretjič s culo, pomeni, da se bo v bodočem letu poročil, postal gospodar in propadel. Drugi napisi imajo isti pomen kakor v Zi-Iji, le izžrebanje listka, na katerem je napis »kruh« prerokuje, da bo človek dobil delo. V Zilji in tudi v okolici Laškega vlivajo na Silvestrovo sv-.nec in prerokujejo iz oblike bodočnost: če se naredi kepa, podobna glavi, je to mrtvaška glava in v hiši bo v prihodnjem letu mrlič. Ponekod si pomaga fant, ki hoče zvedet' za ime svoie bodoče žene, s tem, da napiše na Silvestrovo na tri listke po eno dekliško ime, dene nato listek pod zglavje, zjutraj pa odnre enega izmed njih.

Na Silvestrovo cvetijo tudi zakladi, vendar pa niso kaj prida, bojši sc oni, ki »cveto« na novo leto. Kdor vidi cveteli zaklad in hoče obogateti, mora vreči nanj rožni venec V Beli Krajini nikoli na Silvestrovo ne pečejo kruha, če bi pa se kdo izpo-zabil, pa bo imel za-adi tega vse leto star in r>!esniv kruh pri hiši Belokrajinci pa so tudi zelo zvedavi, radi bi videli, kako odhaja staro leto. Zaradi tega se domenijo trije očanci in stopijo še t:k pred polnočjo v starem letu na tromejo treh posestev in zaVjejo v vsak vogal meje količek. V sredino teh količkov stopijo vsi trije in d-že levo n go na mejniku. Molče ko grob in noslušnjo med polnočjo in eno uro, kaj se bo v novem letu vse pripetilo. Tako zvedo za nesreče bolezni, svatbe in tud- za smrt katerega izmed njih. Vidijo pa tudi kako odhaja star. betežen starec, z druge strani pa jo primaha uren mladenič. Zadovoljni se potem vrnejo domov, keir <*-> se prepričali, da je stari božič odšel, m'adi pa došel.

V Beli Krajini je mogoče dobiti na Silvestrovo nevklno kost. na Koroškem je zato pripraven kres. Ta kosit naredi vsakega, ki io n-^si s seboj, nevidnega in odpre tudi vsako ključavnico. Kost si pridobiš takole Pogumna moža odneseta na Silvestrov večer črnega mačka, ki pa mora biti brez d'ake, v kraj, kamor ne sega glas zvona. Ko sta doo,pe'a, naredita z leskovo šibo, ki je bila v butari, ris. stopita vanj in skuhata črnega mačka Med opravilom ju strašijo po"asti v živalski in človeški podobi, a ne smeta se zbati in morata pridno prebirati kosti, kadar se loči meso od njih. Pri prebiranju se morata vedno izpraševa-ti: »Ali me še vidiš?« Ko najde prebirač pravo kost, ga tovariš ne vidi več. V tem trenutku pa se zbližajo gore in hribi in ju zagrnejo, da sta v polni temi pod zemljo. Zatem zamahne omf ki ima nevidno kost, z lef^u.o šibo na vse štiri strani in gore se snet tizmaknejo in z dnevno svetlobo izginejo tudi porasti.

Na novo leto gre stairo in m'ado v cerkev, prej pa se še umijejo. Oni. ki stopi po vodo, vzame s seboj kos božičnega kruha in ga da vodi, rekoč. »Na, voda. to ti darujem, daruj še ti meni!« Belokrajinci zajamejo nekaj te vode, ki pa mora biti zajeta pred sonen;m vzhodom, in jo zliiejo v zeljno kad. da bo zelje prvovrstno. V drugih krajih darujejo vodi tudi denar in jim. potem ko se s to vodo umijejo, leto dni denarja ne primanjkuje. Denar darujejo vodi tega jutra tudi v okoMci Ormoža; v tem kraju pa si mora prmesti vodo iz studenca vsak sam in se osta'i ne morejo okoristiti z istim novcem V Štrigovi vrže tudi dek'e, ki bi se rado poročilo, na novega leta zjutraj rdečo jab^'ko v studenec: jab >lko mora biti z božične mize ali božičnega drevesa Če sp'ava jabo'ko v vodi s pecljem navzgor bo dobila dobrega in pridnega moža. hudoben m siten pa bo njen dedec, če je pri jabo'ku muha nad vodo V okolici La"keJa vse zgodaj prižgejo pri vod- lučke: take fvčke gore pri vodi. kamor noaijo prat. ob studenc;h na vodnjak;h in kier imajo vo d-vod, tudi pri pipah K lučki postavijo potico, v katero zasade novec Ta dar imenujejo novoletni dar vodi in ga dobi navadno dekla, ki pride prva po vodo V tej dolini, posebno pa so v okolišu Trebija, vedo da teče med po'nočjo in prvo uro v ge' natočiti oni. ki bi prišel o pravi minuti novem letu — eno m nuto — v vsakem studencu srebro. Poln škaf srebra bi si mole studencu.

Ko se vrnejo na novo leto od maše. ti-šč- oni. ki je prv stopil v hi^o al; v sobo. vrata, da drugi ne morejo vstopiti in morajo razbijati po np'h >n jih odriniti s silo. Dek'etom pa se tega dne od maše silno mudi domov: ona kj prde prva, ma upanje, da se bo šp v tem !c*u pon čila Za 06tale pa velja, da bodo vse leto prav ta-

ko urne kakor so hitele domov, kar bo žanjicam prav v ponos V dravski dolini bodo vse leto srečni, če so jedli na novo leto svinjsko meso, drugod svinjsko glavo, v Lendavi pa bi zapravili srečo za leto dni. če bi se na novo leto gostili s perutnino

Skoro po vsem Slovenskem je navada, ds ostanejo na novo leto ženske pri hiši; Kogar bi tega dne srečala prva ženska, bi imel srečo Prekmurci zaradi tega naroče sosedu, da pride na novo leto prvi v hišo, obiskani pa vrne uslugo sosedu. V Prlckiji pravijo da se bo ženska, ki je prišla na novo leto prva v tujo hišo, skozi vs eleto potepala, hiši pa, v katero bi vstopila, bi odnesla srečo Dekle vpra5a na novo leto Fanta, ki ta sreča prvega, kako mu je ime m izve tako za ime bodočega moža

V Beli krajini se bo v hiši kjer je prva prestopila prag ob novem letu ženska, raz-suševala posoda. Da bi ne popokali obroči na čebrih in sodih, povabijo tudi v Mokronogu moškega kot prvega obiskovalca za novo leto. V Prekmurju pometajo tega dne smeti od praga v sobo, če bi delali narobe, če bi pometali smeti kakor navadno preko praga iz hiše, bi pometli srečo za leto dni iz hiše. V primeru, da se oglasi na novo leto berač pri hiši, ga Prekmurci obdrže do drugega dne in si tako zagotovijo v teku leta najmanj eno poroko;

imeli IkhIo kakor pravijo, »m'ado?ence«. Denarja pa tega dne nihče ne da rad iz rok, Če ni že prej sam prejel kak novec; imel bi drugače smolo, da bi moral vse leto samo denarce šteti. Prekmurec je tudi nejevoljen, kadar na novo leto sneži; prepričan je, da bo tega leta slaba žetev. Fant in dekle položita po kosilu pod mizo vsak svojo prašičjo kost in^pokličeta psa; katerega kost pes prej odnese, ta se bo v letu prvi poročiL

Ponekod je tudi ostala §e novoletna kole-da. Tako pozdravi Prekmurec, ki stopi prvi v sobo: »Bog vam daj v etom novem letu srečo, zdravje, veselja, kruha, vina največ pa dušnega zveličanja!«

Tega dne se tako pozdravljajo med seboj tudi sosedje, v nekaterih vaseh pa prihaja jo na novo leto ah pa na predvečer »pes tnarji« in zapojo na pragu:

»Staro leto minilo, to novo se začelo...

in končajo:

»zdravo, srečno novo leto vam želimol«

Pesmarji imajo s seboj dolge šibe in te peška jo kakor drugod na tepežnico.

V. M

O slovenski književni

proizvodnji v L1939

če bo kdaj pozneje sestavljena statistika naše knj ževne proizvodnje v pravkar zaključenem letu, se bo nemara pokazalo, da smo številčno nekoliko nazadovali v primeri s prejšjnimi leti Pri tem mislimo-seveda samo knjižne izdaje, revialna produkcija je ostala v glavnem nepriz deta, saj so izhajale vse naše pomembnejše in že ustaljene revije. Nazadovanje pa n: tako občutno, da bi močneje vplivalo na duhovno bilanco naše književnosti v tem zgodovinsko prelomnem letu. Bati se je. da bo vojna s svojimi psihološkimi in gospodarskimi posledicami, tudi v primeru, da naša država ne bo pote^jena v njon strahotni vrtinec, silneje vplivala na književno proizvodnjo že v L 1940.

V vojskujočih se velikih državah opažamo sicer presenetljivi pojav, da se prebivalstvo v zaledju čedalje bolj zateka h knjig: in da gre knjiga v ze'o velikem številu tudi na fronto. Morda se bo v kontrastih sedanje vojne, ki zahteva z ene strani mnogo poži tovalnosti in trdne discipline, z druge pa ne štedi s svojim do skrajnosti stopnjevanim naturalizmom, razvila nova potreba duhovnega življenja Z njo utegnejo nastati nove možnost tudi za literaturo in umetnost Vsi vidiki v bodočnost pa so sedaj še močno nejasni in v negotovosti časa ni mogoče niti naslutiti, kaj bo prihajajoče leto prines'0 nam in kaj drugim narodom Vsekako se v sedanjem položaju zastavljajo tud: literaturi vedno večje in odgovornejše naloge Oster dih sedanjega časa ne bo prenašal plehkih stvaritev; vedno bolj se bo kazala potreba, da se literarno ustvarjanje podvrže strogi selekciji in da naj izhaja samo to, kar podpira duhovno povzdlgo človeka in naroda v sedanjem, s tolikih strani duhu in njegovim zakonom sovražnem času.

Pogled v prihajajoče leto potemtakem ne odpira posebno vabljivih in lahkotnih vidikov niti za literaturo in umetnost Bo leto preizkušnje pisateljev in čita'eljev Razvoj naše književnosti in kult slovenske knj'ge. ki se je razvil zlasti v zadnjem desetletju, pa obeta, da bomo dobro prestali tudi take preizkušnje, seveda pod

pogojem, da 9e ne spremeni bistveno naš sedanji položaj. ^

| Ce se sedaj ozremo po rezultatfh leta i 1939., uvažujmo predvsem tiste postavke, i ki pomen :jo manjši ali večji dogodek v naši literarni kroniki. Ne gre nam torej za bibliografsko naštevanje vsega, kar je izšlo; hoteli bi samo opororiti na nekatera bolj ali manj tehtna in pomenljiva književna dela, ki jih je prineslo to leto.

Ob koncu prejšnjega leta. torej na pragu 1939, smo dobili v izdaji Tiskovne zadruge prvi del vel ke Prešernove bTog afije iz peresa univ. prof. dr. Franceta Kidriča. Ta knj ga, ki samo vzbuja željo po nadaljevanju in zaključku, je bila eden izmed vrhov sezone 1938 39. Prav tako se je pojavilo nekje ob koncu leta obsežna delo zgodovinarja dr. J. 2 o n t a r j a »Zgodovina mesta Kranja«.

Ce gremo odtod k nadaljnjim plodovom znanstveno-piblicist čnih prizadevanj, ki jih je obrodilo L 1939. vidimo lepo vrsto knjig, katerih vsaka 'ma svoje mesto v poučni literaturi. Tako na pr. Zbornik ob dvajsetletnici Jugoslavije, ki je izšel nekoliko pozno za sam jubilej, a ne prepozno ^a svojo tehtno vseb!no ?n praktično uporabnost. Sem sodi tudi Kočevski »bw-nik v zdaji Družbe sv CirPa ln Metoda, ki je velika, znanstvno važna zb:rka razprav o narodnostno mešani pokrajini Slovenije.

V tem letu je nadalje bšla ena najlepših knjig, kar smo jih dobili Slovenci v zadnjih letih, dr Fr. Mesesnela monografija o bratih Sub'c'h, ki se odi kuje po vsebini kakor po krasnih ilustraciiah Slovenska matica je izdala dve daljši razpravi: dr Fr Petreta spis »Poskus llirfzma pri Slovencih« z delno nov:m gradivom in zanimivim obravnavanjem Stanka Vraza, ter filozofsko razpravo dr Alme Sodnikove o Descartesn. Našo Jezikoslovno vedo sta obogatili dve izdaji Znanstvenega druStva: Isačenkovo »Narečje vasi Sele na Rogu« in B e r 1 a 1 e v »Oris slovenskega književnega isgo»ora«.

Mladi znanstvenik ruskega porekla, doc. dr. A.V. Isačenko je poleg tega izdal pri Akademski založbi svojo studijo »Slovenski verz«, in cb koncu leta pri Modri ptici moderni učbenik ruskega jezika z naslovom »Ne bojmo se ruščine«. Iz literarne zgodovine je vzbudila splošno pozornost in priznanje ob.ežna študija c Aškercu iz peresa dr. Marje Boršnik-Škerlakove, dr. Bralko Kreft pa jej objavil odlomek iz svoje diserta ije »Pu- ~ škin in Shakespeare«. V izdaji naših starejših pisateljev je izšel nov zve. ek zbranega dela Frana Erjavca. Ena najpomembnejših ln najzanimivejš h bdai tega leta in vseh zadnjih let je obsežna knjiga Antona Sovreta »Stari Grki«, ki je začela Mohorjevo Občno zgodovino. Ta knjiga je v vsakem pogledu v čast naši znanstveni publicistik:. Pozornost je vzbudilo tudi lepo opremljeno de'o Jožeta Kalovška »Slovenski domovi«, ki je sklenilo serijo etnograf ko-umetniških študij tega avtvrja. Zanimive vid ke v sed tono fiziko odpira knjiga Miroslava Adle-• i č a »Naravozranstvo in svetovni nas" r«, v katoliško filozofijo pa nas vodi prvi zvezek izbranih spisov predstavitelja naše tomistične filozofije, dr. Aleša U š e n i č -n i k a. Omeniti je treba še Po'j irčevo »Pedagoško biologijo«. Velikera pomena za utrjevanje naših duhovnih vezi s francosko kulturo je pr

S temi podatki nismo segli na nekatera 1 specialna področja, na pr. v pravno, pedagoško. narodno-gospodarsko. soc a no-politično, kmetijsko in drugo književnost, ki takisto zaznamuje več pomenljivih knjižnih izdaj. ^

V letošnji številčno pač še zelo skromni lirični žetvi, kolikor je izšla v knjigah, so bile nekak slovstveni dogodek samo tri knjige: drobna, a pesniško značilna ln klena zbirka Vide Tauferieve »Ve.?e v vetru« (Tisk. sv. Cirila), Iga Grudna »Dvanajsta ura« (Slov. mat;ca) in Boža Voduška »Odčarani svet« (Mrda ptica) Izmed teh je prva odkr la najboljšo sodobno slovensko resnico, druga je š e bolj orisala pesniški profil že ori zna nega poeta in pokazala nove. krepke poteze, tretja pa predstavlja prvič v zaključeni knjigi originalen pesniški donesek, ki ga B Vodušek vnaša v 9odobno slovensko poezijo. Zbirka Cvetka Zagorskega »Bog umira« je samo nakazala neke nade, takisto ne predstavlja zbrka Emanuela K o 1 m a n a »V svetlobah n sencah« origi-nalnejše pesniške osebnosti. V epični poeziji smo dobili v knii?< J Lovrenči-čeveea »Sholarja iz Trente«, ep iz 16.

stoletja, ki pa sega po nastanku desetletje nazaj. Novim pesn škim zbirkam je treba pridružiti izdaje Prešerna (kompletnega. 2 natisa), Gregorčiča (i bor A Pirjevca) in žalostnih narodnih pesni i (izbor J Glonarja). Naj v tej zvezi omenim tudi novi prevod M a c h o v e pesnitve »Maj«, delo dr T peta Debel i a-k a. ki po svoji poetični prednosti odtehta mnoge originalne stvaritve. Izšel je v bibliofilski izdaji z ilustracjami slikarja M Maieša V krasn: bibliofilski opremi je izšel tudi zbor iz spisov A. M. S 1 o m -ška v redakciji T. Debeljaka in z '".stracijami E. Justina.

Silvestrov maček

Prišla je noč za stroge obračune: i\aj delal sem vse leto? — izprašuje vsak svojo vest, en sam odgovor čuje: »Pri vinu gledal v kalne si tolmune.«

Nocoj še meni brenka vest na strune: Kdor pije, poje naj, ne pa vzdihuje in nad življenjem se pijan zgleduje, kdor to počne, ta trčen je od lune.

»Pri Lojzki « in »Pod skaloc. Je v »Daj-

dama*

in v marsikterem drugem pivskem hramm pozabljal v vinu sem sveta br esti.

Naj ve, kdor me takrat Je uzrl na cestU da vseh tegob življenja bil je truden nesrečni pesnik, doktor

IGO GRUDEN

V pripovedni prozi je dalo leto 1939 dokaj obilno letino, če štejemo vse izdaje ljudskih knj ževnih družb in spise, ki so izhajali v revijah. Ce pa izvzamemo Pre-žihova Voranca koroški roman »Po-žganica«, delo nesporne epične sile in literarne vrednosti, ter uvažujemo še Ingolič e v agrarni roman »Soseska«, ni vsaj v knjižni izdaji izšlo nič takega, kar bi bilo posebno značilno za smeri in za umetniško raven slovenskega pripovedništva. France Bevk je izdal letos »Legende«, povest »Pravico do življenja« in (v Gorici) povest »Iluda ura«, ki samo potrjujejo njesov epični sloves, ne od p rajo pa novih vidikov. Zanimiva knjiga se je pojavila ob koncu leta: so to pripovedno spisane narodopisne črtice iz Slovenskih goric, Ignaca K o p r i v c a »Kmetje včeraj in danes«. V ostalem so izšle nekatere izdaje že objavljen h spisov, tako na pr. 2 kniigi »Izbranih planinskih sp'sov« Janka Mlakar j a. Izbrano delo Zofke Kvedro-v e (prav za božič dve nadaljnji knjigi s krajšo prozo). — Posebnega pregleda bi bila vredna naša neugnano napredujoča mladinska književnost.

Prevodna literatura se je nekoliko zmanjšala, vendar je izšla vrsta dobrih prevodov, med njimi Eve Cure življenjepis »Madame Curie«, Cronin, »Zvezde gledajo z neba«; Gagern. »Cesta«; Prus, »Emancipiranke«; K. Novy, »Samotni Krešin«; Gorki, Poletje itd. Zdi se. da je naš knjižni trg že tolikanj zabasan s prevodi, da upada zanimanje in da se čita-telji — z njimi pa tudi založbe — od leta do leta bolj očitno vračajo k izvirni produkciji. ki obravnava domačo zemljo in slovenskega človeka.

Velik del naše izvirne pesniške, pripovedne. esej stične, publicistične in znanstvene proizvodnje ie zakopan v revijah, kakor so »Ljubljanski zvon«, »Sodobno t«, »Dom in svet«, »Modra ptica«, »Dejanje«, »Obreria«, »Mlad ka«. Tem se je v zadnj h dveh letih pr družila lepo opremljena revija za likovno umetnost in poezijo »Umetnost«. V aktualni publicistiki stojita med prvimi revija »Misel in delo« za napredno in »Čas« za katoliško ideologijo Pregled naše revialne književnosti od literarnih do strokovn h obzornikov bi bil poglavje zase. Pokazal bi kar izredno stremljivost slovenske literature in zlasti še publicis'ike ter izpričal z novimi dokazi veliko vlogo revialnega tiska v slovenski knj ževnostL V prihajajočem letu 1940 bo vodilna literarna revija »Ljubljanski zvon« nastonila že šestdeseti letnik, kar bodi častni jubilej vse naše revialne literature. —-o.

K i vzletna f€i*2Ž£ftka

Vodoravno: 1. Verdijeva opera; 8 uspeh jbdelovanja zemlje; 15. ameriški astronom (♦ 1868.-); 16. kraj na otoku Bratu; 18. Ibsenova drama; 19. koničast vrh; 21. smofla vzhoemoind' jskih figovcev, ki se predelana uporablja za izdelovanje laka, fimeža td.; 23. preprosto orožje, tudi telovadno orodje; 24. skrajen v vodo segajoč del kopnjie; 25. plemiško, mestno, državno znamenje; 27. mesto v iCašmiru; 28. pasja pasma; 30. kemični mak; 31. puščavski veter v severni Afriki, Id nosi vroč pesek; 33. drevo, planina v danski bane v ini tudi ime več slovenskih vasi; 35. koralni greben v trplean morju; 36. razpoloženje; 37. vojaška ed-nlca; 28. redovnik; 40. gracilbenl slog; 42. kratica aika/-demskega naslova, tucJi Nušičeva koene-di;'a: 44. najvišji predstavnik kraljevske oblast? v upravni ecfnlci; 45. umetniški Izdelek; 47. glasbena lestvica, mesto v Bačkiob Tisi tudi pojem v gramih izražene molekularne teže; 48. pritrd inica; 49. tekočinska posoda; 51. madžarski romanopisec (* 1825., f 1904); 53. pren"ša-lec nujnih, zaupnih po.očil; 54. t repično drevo; 56. trgovina; 58. domača žival — križanka; 59. napotek za ravnanje; 60. gršk. pesnik v 6. st pr. Kr.

Navpično: 1. danski kipar (♦ 1770., t 1844.); 2. posledica razvojnosti; 3. pevekl glas; 4. osebni zaimek; 5. rimska mera in bakren novec, igralna karta, etika na igralni kock1, tudi kemični znak za prvino; 6 plsalno-rsalna tekočina; 7. grški slikar v 4. st. pr Kr.; 8. egipčanski stični bog: 9. dvoživec bolezen, tudi nebemo znamenje; 10. glob na v tekočI vodi. tudi kemični znak za drago kovino; 11. Štev-nik: 12 preprooio orožje, godalnik, tudi krožna črta; 13. jezero ln ob njem isto-fcmeno mesto v Ze" bi jenih državah Severne Amerike; 14 zgo^ovnsko znana mejna gora na jugu Jugoslavije; 17. prkod-

na energija; 20. rastlinska obHka; 22. prehod čez vodo; . morski ptič; 26. ruski pisatelj — Nobelov nagrajenec (* 1870.-); 28. perzijski pesnik v 11. st po Kr.; 29. drevo; 31. riba; 32. gozdna rastlina; 33. J oseba iz sv. pisma; 34. za izvršitev odnoa-| no neizvršitev dejanja določeno razdobje; ! 39. posmrtno bivališče blažen h po veri I starih Slovanov; 41. dolina na Koroškem; 43. izdelki potujočega obrtn ka — prodajalca; 45. Mauip&ssantova živalsfica zgodr ba; 46. plinasto stanje tekočin, tudi jugoslovanska in turška denarna enota; 48. kor*stno ukvarjanje; 50. sioven^d skladatelj (• 1868., f 1932.); 51. les nekega iglastega drevesa; 52. reka v Nemčiji, desni pritok Donave; 53. francoski romanopisec (♦ 1804., t 1857.); 55. niponslca slavnostne igre; 56. vprašabilca, kemični znak za kovino .tudi kitajska dolžinska mera; 57. ime več nordijskih rek, tudi krat ca naše časopisne agencije; 58. krar tica akademskega naslova.

Rešitev božične križanke

Vodoravno: 1. edinost; 7. Spinoza; 13. rog (3. Rog); 14. bariton; 16. los; 17. Iž; 19. volek; 21. rt; 22. nakit; 24. Capek (1. Karel Matej; 2. Karel; 3. Josef); 27. Apolon (2. apolon); 29. balerina; 31. Ovld; 32. soj; 33. leha; 34. arabeska; 36. Kosovo;

38. koral; 39. kadet; 40. ar (2. Ar = argon); 42. teran; 44. bi (2. Bi = bizmut); 45. god; 47. padanje; 49. Nin; 50. okarina; 51. tapioka.

Navpično: 1. Erika; 2. do ž; 3. Ig; 4. Ob; 5. Savin; 6. trot; 7. stečaj; 8. pokal; 9. In (= Indij; 2. in); 10. ol; 11. zor; 12. astra; 15. II; 18. Dalibor; 20 neresec; 22. Nov&k; 23. koder (2. Koder); 25. pelod; 26. Kihot; 28. por; 29. boa; 30. nav; 32. skleda; 34. Arago; 35. satan; 36 kanja; 37. očina;

39. Kant; 41. rok; 43. Ra (2. = radij); 44. oven (2. Oven); 46. da; 47. pi; 48. ep; 49. Now

„ JUTRO VA44 POSVETOVALNICA

Davčna

Opozorilo! PUdubitii^kc prijavo odnosno prijave u odmero prometnega davka je treba vložiti v času ud 1. do SI. januarja 1940 ne glede na to, da utopijo 1. januarja 1940 nove davčne norme v veljavo. Nova uredba o izpremembaii in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki so jo objavile »Službene novine« dne 23. t. m. izpre-minja sicer marsikatero doslej veljavno določbo, vemiar pa — koLkor smo informirani — doslej k tej uredbi še ni b^l izdan pravilnik. Ce finančna direkcija ničesar drugega ne odredi, je vlagati prijave leto 1940 po doseuaj' veijavmh predpi-

K. P. — Lj. — Imate več obratov, pa Vam ni jasno, če lahko za vse skupaj vlažite sumu eno pi»dooiun»ko prijav o. —

Ako opravlja davčni zavezanec več obratov, podjetij in poklicev, ki spadajo bodisi pod isto skupino al. ne, in za katere si je treba po obrtnem zakonu priDaviti poseo-na dovoljenja mora predložiti za vsak obrat posebno davčno prijavo. Temu oa-sp:otno pa lahko predloži samo eno davčno piljavo davčni zavezanec, Ki istočasno opravlja več razn h obratov v istem lokalu ali pod isto streho, vendar pa so vsi ti obrati po svoji stroki »orodni in se po obrtnem zakonu smejo opravljati na osnovi enega dovoliia ali poublast la.

A. Č. — K. — V smislu zakona uživa Vaša hiša desetletno davčno olajšavo. Vprašujete nas, koi.ko odpade od skupnih doklad, ki jih plačujete na zgradarin<> banski upravi. — Vzem te na znanje, da zgradbe z davčno olajšavo v sm.slu točke 10. pravilnika k čl. 37. zak. o neposredn. davkih niso zavezane mkakrmu »aino-upravntmu davku in dokladi. Ce jih vendarle plačujete, njih predpis n. utemeljen. Informirajte se točno pri davčni upravi!

»Man obrtnik«. _ Ker Vam naše zadnje pojasnilo ne ustreza ter želite glede motorne pogonske sile točnejših podatkov, vzemite to-le na znanje: Pr. onih obrtnikih v krajih do 5.000 oziroma nad 5 000 do 10.000 oziroma nad 10.000 do 20.000 prebivalcev, ki po naravi svojega obrata uporabljajo stro e z motorno pogonsko silo do največ 2 HP ali do 1.5 kW a z letno potrošnjo do največ 1.000 kilovatnih ur, morajo davčne uprave svoje pridob-n nske predloge prikrojiti tako da davek na predlagani dohodek pri teh obrtnikih ustreza pavšalnim zneskom, k so določeni za male obrtnike z enakim oziroma sličnim obsegom obrata in dohodkov. T, obrtniki se porazdele po jakosti motorne pogonske sile in po uporabi tuje delovne moči tako-le: 1) v c rtnike, ki za pogon strojev uporabljajo p jonsko jakost do 1 k. s. ali do 0.736 kW, toda s potrošnjo do največ 500 k lovatnih ur na leto. Ti obrtniki se smatrajo kakor da ne delajo s stroji na pogon in se vzpore-ajo s pavša-liranimi malimi obrtniki na istem kraju in po skup ni, v katero spadajo po neza-posl tvi oziroma po številu zaposlenih delovnih moči (pomočnikov); 2) v obrtnike, ki za pogon strojev uporabljajo motorno pogonsko jakost nad 1 k. s. do največ 2 k. s. ali nad 8.736 kW do največ 1.5 kW. a z letno potrošnjo do največ 1.000 kilo-vatn h ur. Ti obrtniki se vzporede če ne zaposlujejo tuje delovne moči (pomočnike). z on:mi pavšaliranmi malimi obrtniki na ustreznem kraju, ki zaposlujejo enega pomočnika. Ce pa zaposlujejo enega pomočn ka se vzporede z onimi pavšali-ranimi obrtnik: v istem kraju, ki zaposlujejo 2 pomočnika. Vsi ti obrtniki so zavezani p- ecllagati pr jave kakor ostali pri-dobninski zavezanci. — S tem smo v zadnji številki Ln danes izčrpali več ali manj vso zakonsko snov, ki se nanaša na male obrtn ke!

T. F. — S. G. — Na jasnem si niste, ali mOrate voditi k-> jigo opravljt nega prometa ali ne. Or^an finančne Kontrole je to pri zadnji priliki od Vas zahteval. — Kdo vse je dolžan vod ti knjigo prometa, o tem razpravlja čl. 17. uredbe o skupnem davku na poslovni nromet. Ta člen navaja med drugim tudi vsa trgovska podjetja, ki de'a jo s stroji ali z več kot 20 zaposlenimi osebami in končno tudi vsa ostala podietja katerih lanskoletni promet je znašal nad 500001 d'n. Po p~®~hnem raz pisu min. fin. z dne 5. IX. 1932 morajo voditi knjig-o opravljenega prometa osebe katerih letni kosmati promet presega 500 tisoč din. a ta promet se naniša deloma na predmete ki so zavezani skupnemu poslovnemu davku deloma pa na predmete. k so zavezani sp^nemu ponovnemu davku. To kniigo moralo voditi za vse predmete obeh vrst davkov.

Fravisa

D. F. Sv. L. Kot trgovski pomočnik ste pristali v pogodbi s služboriajnlccm na 14-dnevno odpoved. Vprašujete, če niso zakonita določila za vas ugodnejša. — Kot trgovski pomočnik spadate med trgovsko osobje, katerih službena razmerja se presojajo po četrtem poglavju Obrtnega zakona. Četudi ste pri sestavi pogodbe pristali na 14-dnevno odpoved službenega razmerja, vam je službodajalec upravičen odpovedati le s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šest tedenski odpovedi. ker službeno razmerje še ni trajalo nad 5 let. Ta določila zakona so prisilna ln vežejo službodajalca v tem smislu, da vam je dolžan dati redno plačo za navedeni čas, ako vam je predčasno odpovedal. Koledarsko četrtletje konča koncem marca, koncem junija, koncem septembra tn koncem decembra. Na vašo zahtevo vam mora službodajalec dati za čas odpovedi tedensko na razpolago najmanj 8 ur, da si poiščete novo namestitev.

I. K. B. Pred več ljudmi vam je agent neke zavarovalnice zagotavljal, da morete po preteku iet dobiti vrnjeno vso na premijah plačano vsoto brez obresti. Zavarovalnica odklanja izplačilo. — Zavarovalnica more odkupiti vašo polico po preteku časa in v višini "kot ji to predpisujejo njena pravila. Ako vas je agent z zvijačo spravil v zmoto, ga morete prijaviti državnemu tožilstvu radi prevare in že tekom kazen-skepi postopanja zantevati od njega povračilo celotne škode Tudi potom civilne tožbe morete zahtevati od nJega odškodnino če morete dokazati, da vam Je škodo povzročil, ker vam je zagotavljal nekaj, kar vam zavarovalnica ne more Izpolniti.

»Ilirija«, že deseto leto ste naložbeni pri tovarni kot potnik s fiksno plačo In provizijo. Ob zadnjem obračunu vam tovarna noče priznati pravico do provizije od direktnih. pismenih naročil. — Po zakonu pripada službojemniku v dvomu provizija tudi za take posle, ki so jih brez njegovega

neposrednega sodelovanja za časa trajanja službenega razmerja sklenili službodavec ln odjemalci, na katere je bil službodavec napoten ali katere je on dovedel. To zakonito določilo pa ni prisilno ln ga je dopustno spremeniti s službeno pogodbo. V vašem primeru bo torej mer oda j na vsebina tozadevne pogodbe, če pa o tem niste ni česal dogovorih, vam pritiče provizija tudi od direktnih naročil.

R. M. J. O priliki obravnave o zapuščini po pokojni vaši materi ste z bratom dogovorili. da vain pristoja enosobno stanovanje do smrti. Ali imate pravico do najemnine, ker vam stanovanje Še nI potrebno. — Iz vašega netočnega vprašanja smatramo, da je vaš brat kot glavni dedič pristal na to, da vam daje pravico rabiti za vašo potrebo za stanovanje primerne hišne dele. Ako nista dogovorila, da vam bo tzročeval najemnino, ki jo bo ob vaši odsotnosti prejemal, vam taka najemnina nikakor ne pritiče. Dogovorjena pravica vam Je dana osebno v lastno porabo prostorov in ne morete z njo razpolagati Dedič je pa vsak čas dolžan prepustiti vam stanovanje v vašo lastno vporabo.

T. 1. S. Sedaj že pokojni tast je posodil vam in vaši ženi vlogo v hranilnici in ste dogovorili vrnitev v vlogi, ne pa v gotovini. Njegov dedič hoče to njegovo terjatev pobotati z dolgom, ki ga ima plačati vaši ženi kot dediščino. Kako bi ga prisilili, da bi sprejel vrnjeno vlogo ln izplačal dediščino v gotovini. — Ako dedič kot upravičeni upnik noče sprejett ponudene mu vloge iste hranilnice in v Isti vsoti kot vama jo je posodil tast, morete izpolniti to vašo obveznost proti upniku na ta način, da potožite hranilno knjižico z dotično vlogo pri pristojnem sodišču na njegovo razpolaganje. S sodnim pologom hranilne knjižice Je vajina obveznost izvršena. Dokler upniku posojene vloge ne bi vrnili, bi jo vsekakoi mogel pobotati dc Iste višine z zneskom, ki ga vama, ozlr. enemu od vaju, dolguje v gotovini kot dediščino Cim boste. Izvršili svojo obveznost, bo tudi dedič dolžan izplačati, kar mu je oilo naloženo v oporoki ali pa kar je dogovorno prevzel v svojo plačilno obveznost pri zapuščinski razpravi.

J. G. A. Sin pdlnec, ki Je pri vojakih na odsluženju skrajšanega roka, vam nl*e, da bi dosegli njegovo oprostitev. — Kot navajate ste premožen posestnik že v letih in dela nezmožni Na posestvu živi poleg vas vaša polnoletna hčer, ki vam gospodinji in pomaga opravljati gospodarska dela Letno plačujete okrog 200 — din neposrednega davka. Vaša prošnja za oprostitev sina od vojaškega služhovanja ne bo mogla uspeti. Le v primeru, da letno ne bi plačevali več kot 120.— din neposrednega davka ln da na posestvu ne bi Imeli nlk»kpga dPlazmoJnega otroka, bi vam mogla vojaška oblast oprostiti sina edlnca.

Stari ste 26 let In ste brez svoje krivde izgubili aln*bo In s tem torej vse svoje premoženje. VprnSnjote če smete zahtevati, da bi vas va5 premočni oče preživljal. — Po zakonu je oče dolžan preživljati svoje zakonske otroke vse dotiki dokler se otrok ne more sam preživljati. Okolnost. da ste že polnoletni in že bili v službi, očeta ne reši te obveznosti in vas je dolžan preživljati. ako nimate Imetja ali nobenih sredstev za preživljanje. Ako oče odklania to obveznost, ga morete k dajatvi prisiliti a tožbo in vas bo dolžni preživljati vse dotlej, dokler bo trajal ta vaš oedni položaj.

L. J. M. Dnevno vam neprijazni sosed tik nad vašo dela\ nico ob gotovih urah odpre okno ravno v času, ko mu prinaša njegov radio tule vesti in tujo godbo. Kako bi mogli doseči, rta bi prenehal s tem nagajanjem — Po posenni naredbi bana dravske banovine, ki velja od 5. oktobra 1939 dalje, je prepovedano sprejemati oddajo Inozemskih radijskih postaj tudi v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih. Vaš sosed greši poleg tega. da vam osebno nagaja, tudi zoper to naredbo. Prekrški proti naredbi so kaznivi z denarno globoko od 10 000.— do 1.000.— din v primeru neplačila v odrejenem roku, pa z 2aporom od 1 do 20 dni Kršitelja te naredbe prijavite najMižjl varnostni postaji, pa bo prenehalo njegovo nagajanje vam kot sosedu.

F. J M. f* neke b«nVe bi radi dvignili vlogo in Jo prenesli v Poštno hranilnico, da bi vam bila takoj na razpolago. — Domnevamo, da je dotlčna banka deležna zaščite glede izplačil ln vam zato niti ne sme izplačati od vaše vlotre več kot ji to dovoljuje odobreni izplačilni načrt.

Rmotljjka

merjenje mleka

A. H. P. gor. V vašem kraju kupuje mleko naka zeseNio mlekarsko podjetje. Mleko ocenjuje s pomočjo neke priprave, ki Je podobna toplomeru. Nekateri dobijo 1 d:n za liter mleka, drugi celo manj. Mož ki nabevlja mleko aa tvrdko, prav, da on dobro spozna vrednost mleka s pomočjo omenjene priprave. Vi ne za imate v teko ocenjevanje mleka, zato ž«dite vedeti še nale mnenje.

Priprava, s katero meri možakar mleko, je najLrže lakto,icnzimeter. S pomočjo te priprave ae določa specifična teža mleka. Pric'atek vode v mleku se že lahko ugotovi s pomočjo laktodenz metra, ne more se pa dognati koliko mastno je mleko. Pri piesojt koliko je vredno ml

domače olje

F. 3. Pr. Ker se Je cena olju zv'ša1a ln kaže, da bo olja primanjkovalo nameravate začeti sejati rep'co. Ra

Pridelovanje olja je pri nas zelo različno. V Prekmurju pridobvajo olje skoro samo iz bučnega semena. Preko Mure, v okoJici Ljutomera, Ptuja ta dalje sem pod Pohorje pa je te mešano iz sončnic ln buč. V goricah nad Mariborom seje jo veliko repice. Prav malo se prdeluje makovega olja. Po nekod v hribih sejejo lan in se služijo celo z lan enim oljem za pečenje nekaterih jedil. Zelo okusno olje se dobi iz bučnlc in sončne. Prav prijetno je tudi makovo olje. Na Koroškem je makovo olje najbolj upoštevano. Sončnice ta bučnice imajo do 40 odstotkov olja, mak 40 odstotkov rep ca 35 odstotkov in lan 35 odstotkov olja.

J. O. D. Ne pričakujte mogoče zadovo-IJ-vega odgovora; toda vaša vprašanje je

za božič prišlo prepozno. Z ozirom na obetajočo se večjo proizvodnjo škroba pri nas je vaše vprašanje za okolico zelo važno Postavljate 1. ali so ostanki kron^pirja pn zdekmuiju škroba primerni za hrano 2-vine? 2. Korfiko je približna prehianbna vrednost takih ostankov? n. pr. repo ata Kakim drugin. hranivom?

3. V kakem razmerju se sms p^fignr* kravam, da J-m ne bo škodilo?

KZer se s produkcijo škroba (4°dovi krompirja Izluščijo, so vsi odpadki proizvodnje zelo vodeni (cca 90 odstotkov vode) ta imajo zelo malo anorganskih (pepeJ-iiih) prmesi. Zaradi tega ni to knnivo, primerno za hrano teličev, plemenjakov ta delovne živine. Najboljše je U krma za pitaJno ta mlečno živino, če se uporablja obenem s drugo hrano, n. pr. s dobrim travniškim senom, oljnimi pogačami itd. Krompirjevih ostankov se da lahko dnevno mlečnim kravam 10 do 10 kg, aa pitanje 20 do 30 kg.

S krmno peso se ti odpadki težko primerjajo, ker je ta odlična hrana za mlečnost Poleg tega ona prav dobro vpliva na prebavo. Vendar se tudi pesa uporablja samo kot pomožna hrana k drugi kras.

Zdravniška

Vera: Vaš sum je upravičen. Nalezli ste uši. Ker ne prinašam na tem mestu receptov, svetujem, da se obrnete na vašega zdravnika. Uredite to stvar čimprej. V nasprotnem slučaju utegnete dobiti vsled praskanje še ekcem. ki samo otežuje tn podaljšuje zdravljenje.

P. 1. Poljčane: Dvakrat ste te bili v bolnici zaradi psorijaze. Doma se mažete z nekim mazilom, kar vam ps ne pomaga dosti. — Mazilo, s katerim ee mažete. Je dobro In se mnogo uporablja. Seveda uspeh nI tako očlviden kot v drugih slučajih Sploh je psorijaza zelo trdovratna bolezen in celo nehvaležna v pogledu zdravljenja. S starostjo običajno popušča. Svetujem torej, da se mažete naprej z d os ednini m mazilom. Ce bi bil pa Izpuščaj le premočan, pojdite za nekaj čas« v bolnico. V pogledu hrane svetujem, da se ogibljete mastnih jedi.

D. F. Jesenice: Otekajo vam noge, zlasti ako hodite. Ce ležite, je bolje. — Imate oslabelo srce. Svetulem. da ležite 3-4 dni Med tem časom ne uživajte drugega kot 1 liter mleka dnevno Namesto mleka lahko jeste za večerjo salato. kompot. aH sadle Zaradi tesra postopka bodo Izginile otekline nog. Zatem gole začnite uživati zdravilo. ki ga Imate. To kuro {mlečna dljeta. leganje) ponovite takoi. kadar vam zopet začno otekatl no«re. Ako se stanle ne bi kmalu dovolj IzboHftalo. pojdite ponovno k zdravniku, ali pa v bolnico.

17. Sc3—b3 c7—c«

1* SM . d4 SS . d4

Poziciji sta približno snakL Beli uma sicer dobro postavljenega skakača, ne ame pa ga premakniti, ker je potem e-limja slaba.

1«. Ddl—d2 Sbfl—dS

20. Tel—c4 De7—e5

21. b2—b4 Ta8—d8

22. Dd2—b2 Sd5—M

23. Tc4—c5 Td8—d5

24. Db2—a3 Sb6—d7

25. Tc5 : d5?

Poučna napaka, po kateri pride trni v odločilno prednost Po 25. Tccl bi bila bela pozicija še vedno dobra.

25. . . c6 : d5

S tem Je beli skakač pregnan a svojega izvrstnega položaja, črni pa pride na e-in (-liniji takoj do odločilne akcije.

26. Se4—c5 f*—131

27. L2—h3

Nekoliko bolje morda 27. Sd7:, Ld7:, 28 Lfl, Lg4, 29. h3.

27. . . . H : gi

28. h3 : g4 Sd7—f6

29. b4—b5

Črnega napada že nI mogoče več pari-rati. Na 29. Kg2: sledi Sg4:, 30. f3. Se3 + in nato Sc2, na 29. (3 pa enostavno De3+, 30 Kg2:, Sg4. itd.. — Sedaj pa vsaj groz» napad na Tf8 in zato ne gre takoj Sg4:, — toda poteza izgubi celo figuro.

29. . . . De*—e7l

30. Da3—b4 Sf6—d7

31. DM d4

Ne gre več niti 31. SaS, radi Df8.

St. . . . Sd7 : c5

Sledilo Je «er

32. Dd4 dS Tf8—d8

33 Dd5- f3 Td8 dj

34 e2 . d3 De2 : el + 33 KRI : g3 DP1 —e7 86 d 3- d4 SH5—e4

37 DfS -eS De7—e8

38 ra—f3 Se4—f6 3fl De* - *5 Kb8—g8

40 e4—gS — 1>8 e5

41 d4 eS S'«—dS

42 f*- f4 pHfs—cS

43 Ke9-Q SrS • s2

44 f4_f5 Sa?—c3 48 b*- b« a7—aS

' 46 Kfl- e* S"* -d5 +

47 R>3..d4 SdS t b6

4» —pfl »«—«4

40 f* _f« g7 ■ f6

50 p* • f8 a4—a3

beli se vda.

Vasja Pire.

|t

Mednarodno šahovsko življenje bo stal«, v uuvein ieiu v&eKutvoi v Uiainctiju vojne. Mooeiuti puiuciiioticjain pnieditev m na vidiku — v au j v b v i upi. tulilo uiotcn dr. Euwe - Keiti,, ki se je uimida zacei o bo-zicu, o katerem pa tudi še ni porutiU, tvori ifcjeluo. Kakor putocajo iVtcai&ki asu, je Keiesu vojna pickniaia ce*o nekaj manj ših šaiiovMtih načrtov. Ko st je na italijanski lauji viacai iz J uzne Aineuke domov, je bi*a njegova ladja loilko časa zadržana v konuomi postaji za vojno tihotapstvo v Gibraltarju, da je moral svojo nameravano turnejo skozi Svicu spioh odpovedati.

V Ameriki še vedno računajo z možnostjo mateha dr. Aijehin - Capabianca v letu ly40. Pojavljajo pa se le že tudi mnogi dvomi, če bo mateh z ozirom na znano osebno nasprotstvo med obema starima ri-valoma prišel do uresničenja Pač pa Je baje v Zedinjenih državah zasiguran mateh

16 partij med obema m adima kandidatoma za svetovno prvenstvo, Fineom in Re-shevskim.

Iz Avstralije poročajo, da se Je tudi našim šahistnm dobro znani ma.iAarski mojster L Steiner tam poročil z avstralsko šahovsko prvakinjo Miss Kingston.

Osiječki š k je odpovedal svojo udeležbo na finalu za medklubsko prvenstvo v Novem Sadu Tako napreduje Ljubljanski š. kč brez boja v zadnje kolo. Na nove leto se sestane r miagovaVpm tekme Novi Sad - Kosovska Mitrovica, ki se vrši danes.

V napV^n'pm r o^mpln^e v Bhp^ps A1-resu pprt;ia. ki |o svetovni orvak smatra kot svojo najboljšo na olimp;adL

Angleška otvoritev Beli: Czernlak Črni: Dr. Aijehin

1. c2—c4 Sg8~-f6

2. Sbl— c3 e7—e5

3. g2—g3 d 7—do

4. c4 . d5 Sf6 : d5

5. Lfl—g2 Sdo—b6

6 Sgl—£3 Sb8—c6

7. 0—0 L18 -e7

8. d2—d3 0—0

9. Lcl—e3

Dos^j vse po znanih vzorih.

9. . . . f7-f3

Tu pa sta bili doslej običajni nad a je vanji Lg4 ali Le6, vendar je praksa pokazala, da je zlasti Lg4 radi 10. a4 sumljivo za črnega. Dr. Aijehin poskusi novost, ki daje partiji popolnoma značaj sicilljanke z zamenjanimi barvami Ce je poteza res j dobra za črnega, pa bo po poteku partije same še težko presoditL

10 Sc3-a4

Logični načrt belega je pritisk na točko c 5.

10. . . . f5—f4!?

* Zelo dvorezno ker prepušča be'emu Se polje e4. Res je bilo proti Sc5 ali Lc5 treba nekaj podvzeti.

11 Le3—c5l Lc8—g4

Slabo je Sa4:, 12. Da4:, Lc5:, 13. Dc4+

itd.

12 Tal—cl Le7—d6

13 Tfl-el

Zelo v poštev prihaja 13. b4.

13 . . . Dd8—e7

14 Sf3-d2 Kg8—h8

15. Sd2—e4

Sumljivo Je 15 Lc8:. be«:. 18 Lb6:. ab6:.

17 Tc6:. ker pride čml lahko do napada na oslabljeno kraljevo krilo.

15> . . Ld6 * c5

18. Sa4 ' c5 Sc6—d4!

Z grožnjo L«e2: in nato 13.

Kovi orehi

Frcmikalmca

ANTARKTIDA MIROLJUBNOST MAPTPANJE PRIKOLICA ENOLIČNOST IZZIVANJE

Premikaj te besede tako. da dobil \ treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena

Skrit pesnik

ESAPUUVEIBOASO

A D TSAASAOLAANO

Namesto črtic vstavi prave črke, da do-oiS v navpičnih vrstj»h N»sede. v srednji vodoravni pa ime in priimek slovenskega

pesnika.

Računska uganka

V vinogradu je sedela jata vrabcev Na v»akem kolu je bu po en vrabec ie en vrabec je ostal orez svojega kola. Poten, so vrabci odleteli, a so se spet vrnili. Zdaj pa sta bila na vsakem kolu po dva vrab ca, le en kol ]e ostal prazen. Koliko jt oilo kolov, koliko vrabcev?

Skrit pregovor

POROKA — TOLAŽBA — ČITANKA - NEMIRNOST — POKLJUKA - MAZILO — GALICIJA — ZVONČEK — ONDULACIJ A — PRITISK.

Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki (iz zadnje trij in sestavi iz njih pregovor.

Rešitve ie treba posla' «do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek ta uganke. — Mod reševalce bo stric Matir razdelil spei nekaj lepih knjižnih nagrad.

Strti oreh!

Posestntra: Cevljar«ki pomočnik.

Dorolnllnica: Jos'p Murn-Aieksandrov.

Skril pregovor: Ce imaš maslo na glavi, "e bodi na solnce.

Ra^unoka ursnka: Vn^niak Je bil §»»s1 metrov in za prvi meter Je plačal

kmet 32 dinarjev.

S+ric Matic le no *rrbu raz^eMl pei kn1'?n«h nagrad, ki jih dobe naslednji reševali:

Jofe Narp* PrpVsle 7 pri Velikih La-Anton Te«ar. Dol. I/>entec 143 in Marija Rutar. Zatoimin 34, p Tolmin dobe no en ».Tutrov roman«. AloHJ Mirnvec- LHib'la«a Jenkova 13-1, in Ciril 2i*av»\ B»<*nnie 14. p. Vipava pa dob* po eno knjigo revije »Življenje in svet«.

ZA SMEH 3N KRATEK ČAS

Ona: »Mcžiček, zdi se mi, da me ne ljubiš več tako vroče, kakor prej. V začetku najinega zakona si mi rezal vedno večje kose mesa. zdaj pa dobivam čedalje manjše...«

»Veš. draga žen'P'ca. v začetku najinega zakona n:si znala dobro kuhati, zdaj pa si se navadila...«

e

Eva razkazuje svojemu možu novo obleko. Vpraša ga:

»Nu. kako sem ti všeč?«

»Prav lepa si!« reče mož Cez nekaj čase. *Evo ti denarja, pa al kupi še eno takšno ob'eko.«

»Se eno In prav takšno? Čemu pa?«

»Čemu? Da boš zanaprej oblečena spredaj in zadaj...« ^

»Stari Rim morate Iskati kakšnih petnajst metrov pod zemljo*, je dejal clcero-ne, vodnik, skupini tujcev, ld ji Je kazal rimske znamenitosti.

»Toda. ali ae niso ljudje. Id ao tam spodaj živeli, vsi zadušili?« Je vprašala neka nežna gospodična.

Ob marat kakšni prUužnoad me zasačimo misli, da rečenica »vsi smo ljudje« ni toliko ugotovitev nekega dejstva, kolikor domišljavost

V AoU si naberemo raznega znanja, o sebi pa se učimo varno v življenju.

V šoli življenja nas ne sme zavajati sodba naših sošolcev.

Rešitve nalog iz božičnega »Jutra«

1) Božično zvezdo ste že našli? Taka je pravilna rešitev.

2) Število 100 napišete s šestimi devetl-caml takole:

3) Stric Matic Je moral marmorno ploščo razdeliti na šest enakih delov. Storil je tako, kakor kaže slika.

4) Rešitev azijskega znaka, kjer je treba krog razdeliti z novo krivuljo v štiri enako velike in popolnoma slične dele, Je v tem, da potegneš skozi krog prav tško krivuljo, kakršna je prva. Potem je naloga pravilno rešena in so deli čisto enaki.

e • • • •

s • • • •

• • • • •

s • • • •

• • • • •

• • • • •

s 9 s s •

e • • • •

5) V čarobni kvadrat je bilo treba razdeliti 40 zrn na ta način, da ostane v vsaki vodoravni in vsaki pravokotni črti po pet zrn. Pravo rešitev kaže naša slika.

3) Pri računski nalogi je bilo treba poiskati takšno obrnjeno število, da bo za 297 večje od prvotnega. To število je 956. Ce ga obrnemo dobimo 659. Razlika je 297.

7) Razpostaviti Je bilo treba Sest čuvajev po sadovnjaku gospoda Kozarnurnika tako, da drug drugega ne vidijo. Rešitev je pravilna, kakor, jo kaže naša

8) V prijaznem naselju, ograjenem od enega samega plotu, je bilo treba potegniti tri ravne plotove, da bo sleherna hišica stala na lastnem polju. Naloga je lahka, kakor kaže rešitev.

9) Železničarjem ln vsem drugim ugankarjem je bila namenjena uganka, po kateri je treba lokomotivo spraviti na drugI konec vlaka. Kakor smo rekli, je najbolje poizkusiti s prelomljenimi vži-gtaJcaml. Vlak se pomakne dalje tn potem spravi zadnji vagon na obratnico. Nato vozi nazaj na glavni tir in po drugi strani do obratnlce, s katere potegne vagon In ga potem vozi lokomotiva pred seboj. Vlak potem spet zavije nazaj na obratnico. na katero potisne naslednji vagon. Tako do kraja, dokler ni naloga rešena ln ostane lokomotiva na zadnjem koncu.

10) »AH gre vaša ura prav?« smo vas vprašali, hotel! pa smo zvedeti, za koli-ko ur dnevno lahko zastaja ali prehiteva. Kakor ste to gotovo brž sprevideli, lahko ura greši na prvi ali drugi čin dnevno največ po šest ur.

zetisfea stran

Preobremenjenost šolskih otrck

(Iz predavanja g. V. čopiča.)

2e dobrih deset let rešujemo vprašanje preobremenjenosti učencev, a kljub vsem »rešitvam« se stanje po šolah iz leta v leto slabša. Tako je b lo pri zadnji konferenci na neki ljubljanski gimnaziji 99 % vseh učencev opominjanih!

Kaj je vzrok tako poraznim rezultatom učnih uspehov? Ali res preobremenjenost?

Zunanji razlogi. Se pred sto leti smo imeli tudi pii nas samo samostanske šole.

V njin so se vzgajali le tisti pienuški otroci, ki so jih starši namenili za redov-niško življenje. Tu so se učili govorništva, latinščine, v višjih šolah še nekoliko geometrije, matematike in astronomije, da so vedeli sestaviti koledar in določiti, kdaj je Velika noč. Drugih predmetov skoraj niso poznali, saj jih v svojem redovniškem življenju niti potrebovali n so Tako stanje je trajalo kakih 400 do 500 let. Približno pred 400 leti pa se je meščanski stan toliko dvignil, da si je začel ustanavljati svoje, mestne šole. Tu so se meščanski sinovi učili več računstva in narodnega jezika. Toda šele pred dobrimi 150 leti, to je v dobi prosvetljenstva, ko se je odprla ljudska šola za vse sloje naroda, se je začelo poučevati več in v narodnem jeziku. Na univerzah se je ves pouk seveda še nadalje vršil v latinskem jeziku.

Pravi razvoj šolstva ima svoj začetek šele po francoski i evoluciji. Meščani, ki so dobili zdaj svoje svoboščine, so takoj zahtevali dostop v vse šole, v šolah pa nove predmete. Tako so trgovci potrebovali več znanja iz trgovine, računstva in več spisja, kmečki sinovi so zahtevali več znanja iz fizike in prirodopisja itd. In iz prvotne klasične gimnazije se je razvila prvorealka, namenjena pripravi za praktične poklice.

V zadnjih letih pa so našli srednji tip šole — realno gimnazijo, z vso mogočo snovjo, ki se je v teku časa nabrala v šoli.

Profesorji so zahtevali, naj že ljudska šola pripravi učence za gimnazijo. Tako smo leto za letom nalagali več predmetov in prišlo je do današnjega balasta, ki ga še zmerom vlači s sabo in ki tako zelo ovira pravo delo.

Pred 40, 50 leti so prihajali v srednje šole zdravi, krepki kmečki sinovi, stari vsaj 12 ali 13 let. Ob počitnicah so se vračali na svoje domove, kjer so opravljali poljsko delo ln so se jim možgani odpočili od duševnih naporov. Sveži in odpočiti so se vračali v šole, k novemu delu. Danes pa prihajajo v srednje šole komaj lOletni, šibki, nerazviti otroci, prs?bno deklice. Prej so prihajali v srednje šole le otroci iz premožnejših slojev, danes pa gre vse v srednjo šolo. Ali je to prav? Spričo tolikega števila otrok je jasno, da vsi ne morejo biti sposobni za delo, ki jih čaka. In tako manj nadarjeni ali popolnoma nesposobni ovirajo nadarjene in sposobne. Razen tega pa se poraja novo vprašanje,

vprašanje prostorov.

V razredu bi ne smelo biti več kakor 40 do 50 učencev. Zaradi pomanjkanja prostorov pa imamo večino razredov z najmanj 60 učenci. Tretja ljubljanska gimnazija je bila zidana za 800 učencev, obiskuje jo pa 1600 učencev! V istih prostorih se vrš. pouk dopoldan in popoldan, tako da se razredi nikoli ne morejo dovolj prezračiti. Profesor mora dati vsakemu učencu za vsako konferenco najmanj en pismen red. Ker pa poučuje ves dan in tako veliko število učencev, mu za ponavljanje in za utrjevanje snovi ne preostane skoraj nič časa. Razen tega ima vsak profesor samo en predmet in se redkokdaj ve, kaj so že vzeli pri drugih predmetih.

Kaj naj profesor napravi? Predpisano snov mora obdelati, redovati mora... je v slepi ulici, iz katere zaman išče izhoda.

ZgreSen je način pcuka.

2e v ljudski šoli metodična stran pouka ne ustreza pedagoškim zahtevam. Učenci imajo vse, kar se morajo naučiti, zapisano v knjigah. Iz knjig se učijo na pamet in uč teija skoraj niti poslušati ni treba. Ker pa otrok pri mehaničnem učenju, učenju na pamet, nič ne misli, tudi nič ne zna. Iz leta v leto se razvija pri njem duševna lenoba in posledica ie žalostno dejstvo, da naša inteligenca nič ne zna.

2e od prvega razreda ljudske šole je treba navajati otroke na miselno delo. Naj zna tudi sam kaj narisati ali zapisati!

Naše šole je treba prilagoditi našemu narodnemu ž'vljeniu! Cemu je po+rebna našemu človeku grščina in latinščina ? Grki so živeli na račun sužnjev; tisoče t>rezprav-nih ljudi je delalo za atenske aristokrate! Nič drusrače ni bilo pri starih Rimljanih. Pri nas je prav obratno — tisoče naših ljudi odbaja leto za letom fačanlt na tuje. Nuim je torej. da našo šolsko vzgojo prilagodimo naglim razmeram in našim potrebam, da postavimo vzgojo naših otrok na življenjsko stališče našega naroda.

Pri nas 9o žal razmere še zmerom take, da ljudje, ki žive od dela svo1:h rok, težko žive, so zapo^tavlieni in iih Imamo za manjvredne. Zato je razumljivo, da hočejo starši svoje otroke izšolati in flm tako dati možnos* boljšega življenja. Zato je vpra-šanie ?ole pri nas tudi socialno vprašanje.

Nadalje naj se izvede koncentracija pouka. to se nravi- en profesor naj poučuje vse predmete, ki so med seboj v neki zvezi; snovi naj bo manj. a ta na.1 se poučuje z razumevanjem. Vsak profesor naj ostane na is*i šoli vsaj nekai let. da dobro spojna otroke ln jih vodi skozi več razredov. Točno nai se tudi določi začetek in konec šolskega leta.

Malo dobre volje in raTiimevanja — t»a se bo dalo vsem tem zahtevam zadostiti. Brez temeljite reorganizacije vse'Ske-ea sistema na ne moremo pričakovati boljših učnih uspehov!

Nar&ino obrambno Ms Sece

Ni še ugasnil spomin na strahote svetovne vojne, ko je na seveiu izbruhnila nova vojna. V o jujoče in nevojujoče se države so se tokrat zopet spomnile, da je treba k narodnoobrambnemu delu nujno pritegniti tudi ženske. Na vseh koncih in krajih prirejajo samarijanske tečaje, tečaje za prvo pomoč v primeru letalskih napadov.

Ko se je 1914. 1. pričela svetovna vojna, žena na njo ni bila prav nič pripravljena. Razen Rdečega križa ni bilo narodnoobram-bne organizacije, pri kateri bi sodelovala ženska. Šele tekom vojne so jo pritegnili k nekaterim odsekom narodnoobrambnega dela, v katerem se je dodobra izvežbala in si pridobila mnogo izkušenj. Važnost njenega dela in sposobnosti, ki jo je v tem delu pokazala, so priznali celo njeni nasprotniki. Po končani vojni so v nekaterih državah nagradili ženino obrambno delo S tem, da so ji, ker se je med vojno izkazala kot odlična delavka za državo, dali vse državljanske pravice. Druge države so postopale manj realistično — svojo hvaležnost in priznanje so ji izrazile bolj poetično — postavile so ji spomenik iz hladnega marmorja.

Današnji čas je našel ženo bolj pripravljeno. Praktično življenje jo je napravilo ne le samostojnejšo, marveč tudi bolj di-

sciplinirano kar fe v slučaju vojne zelo velike važnosti Dejstvo, da so nekatere države dale ženi vse državljanske pravice, je povečalo tudi njen čut odgovornosti napram državi Nič manj važno pa tudi• ni ženino udejstovanje v raznih ženskih organizacijah, ki v primeiu vojne lahko takoj prevzamejo de! narodnoobrambnega dela, ki je danes tem važnejše ker se ne bori več armada proti armadi, marveč narod proti narodu, da ni več. fronte in zaledja, saj je vsa država ena sama Uonta Jasno je, da je postalo tako ženino sodelovanje v narodnnobrambnem delu važnejše kakor kdaj koli To so dokazali zlasti zadnji tedni vojne v bojujočih se državah, kjer težišče ženinega dela ni več le v bolnišnicah in ambulantah. Danes /e ženi poverjen prevoz ranjencev, za katere daje tudi svojo kri, če so potrebni transfuzije, skrbi in vodi evakuacijo civilnega piebivalstva iz ogroženih mest na manj ogroženo podeželje, poverjena ji je skrb za prehrano, irar-stvo prebivalstva pred letalskimi napadi itd Kakor poročajo inozemski listi, se žena udejstvuje tudi kot vojak na fronti. S tem pač ne dokazuje le svoje hrabrosti in požrti 'o\ alnosti, marveč tudi svojo sposobnost in čut odgovornosti do države, katere član je.

a nt pa svitu

Dve znameniti palitiearki

Ko se je potopila ameriška tovorna ladja »City of Flint«, je bila vsa javnost pozorna na edini poslanki na svetu, ki ju je čudno naključje obe zaneslo v Skandinavijo. Ena je poslanka Zdiuženih držav Amerike, mrs. Harrimanova, poslanka v Oslu, druga pa je ruska poslanka v Stok-holmu, ga Kok ntajeva. Obe imata za sabo zanimivo politično pot.

Mrs. Harrimanova se je kot mlada in zelo nadarjena pianistka poročila z znanim ameriškim finančnikom Jimom Har-rimanom, enim izmed solastnikov ameriške železniške družbe. Bilo je nekaj nenavadnega, ko je skušal svojo ženo seznaniti a svojimi posli, »če me nekoč ne bo več,« je dejal, »boš lahko ti vodila moje delo dalje. Nisem se vse moje življenje trudil zato, da bi mojo dediščino prevzel tujec «

L. 1912. Je Jim Harriman obolel in kmalu nato umrl. Njegova žena, ki so jo doslej poznali le kot nadarjeno pianistko, pa je prevzela njegovo delo. L. 1913. je stopila v Industrijski komite USA, neke centralne trgovske zbornice, ki ji je prej predsedoval njen mož. Tri leta je delala v njem kot edina ženska vse Amerike.

Ko je stopila Amerika v svetovno vojno, je pomen mrs Harrjmanove kmalu zrasel. Na krmilu se je nahajala demokratična stranka, s predstavnikom in takratnim prezilentom Wilsonom in ta jo je postavila za vodjo ženskega industrijskega odseka, ki je imel nalogo finančno podpirati ameriški Rdeči križ. Kmalu po vojni je postala Harrimanova prezident demokratičnega ženskega kluba ter član iz-vrševalnega odbora demokratske stranke. Posvetila se je politiki, poleg tega pa pi-

sala svojo avtobio-rasko knjigo »Od piana do politike« ter še nacLsorovata vzgojo svoje hčerke. Kasnsje se je umaknila iz politike in šele 1932. L, ko je postavila demokratična stranka za predsednika Roose-velta, se je začela znova udejstvovati v politiki. Roosevelt je pritegnil kot svoji sodelavki tudi dve ženski: Miss Perkin-sovo, ki ji je zaupal ministrstvo zu delo in mrs. Harrimanovo, ki jo je kot i-or an-ko poslal na švedsko. Tako je mrs. Harrimanova postala prva in edina poslanka USA in druga za go. Kolontajevo na svetu.

Ga. Koloniajeva, hčerka carisličnega generala, je že 1. 1905 kot komunlstka aktivno sodelovala v svoji stranki. L. 1918. je postala ljudska komisarka in prvi ženski minister v sovjetski Rusiji in na svetu sploh. Od L 1922 do 1932. je zastopala svojo državo kot poslanka v Oslu. Tik pred prihodom mrs. Harrimanove je bila kot poslanka prestavljena v Stockholm.

Obe poslanki sta se le redko videli. Skandinavija je stala ob strani svetovnih dogodkov. Tudi sovjetska Rusija je bila v dobrih odnosih z USA. Sele 1939. se je položaj izpremenil. Skandinavija je postala pereča tečka evropske politike. Obe diplo-matki sta sredi vročičnega dela. Dočim skuša pritegniti ga. Kolontajeva norveške države v moskovsko ozračje, propagira mrs. Harrimanova nevtralnost. In prav v tej točki sta obe diplomatkl trčili druga ob drugo. Toda. kakor kažejo zadnji dogodki, o usodi norveških držav ne bodo odločale diplomatske borbe in sposobnosti, marveč povsem drugi činitelji. •

ženska — šef kabineta

Znana belgijska socia'na de'avka. ga Gabrijela d'ieteren, ki igra veliko vlogo tudi

v belgijskem ženskem pokret u, je bila ime-I novana za šeia kabineta pri socialističnem ministru Henri de Manu. Prvič je zd«j v Beigiji bilo poverjeno ženi tako odgovorno in visoko mesto.

*

Poročila, ki prihajajo s finsko-ruskega

bojiiča, javljajo, da se napadov udeležujejo tudi ženske, ne le kot vojaki, marveč tudi kot piloti bombarderjev. Poverjeno pa jim je celo vodstvo napadalnih oddelkov in celo — voustvo bataijonovl s

Nemška vlada je odbila predlog francoske vlade o nenapadanju tistega ozemlja, kjer se med vojno nahajajo žene in otroci.

čudni običaji pri snubitvi

V mnogih krajih Evrope je snub tev še danes kaj vesela in svojevrstna. Tako si še danes dekle v Andaluziji sama izbere svojega življenjskega tovariša. Ce je našla moža, ki ji ugaja, speče velik kolač iz buč — seveda z največjo skrbnostjo, ker neredko zavisi njena življenjska sreča prav od tega bučnega hleba. Kolač pošlje namreč izvoljencu in če mu dekle ugaja, zareže v kolač in ga slastno poje. V nasprotnem primeru pa ga pošlje nazaj in dekle mora svoj sladki ljubavni kolač poslati drugemu.

V južni Španiji pošiljajo žene pred bi-koborbo možu, za katerega so se vnele, kvasto za puder. Ce se prikaže izvoljeni v areni in ima za klobukom zataknjeno njeno kvasto, je to znamenje, da tudi on poklanja svoje srce gospodični ki trepe-taje in v pričakovanju sedi nekje v loži.

Tudi v nekaterih krajih Holandske so razširjene svojevrstne navade pri snubljenju. Zaljubljenec gre k hiši svoje izvo-ljenke. potrka na vrata in vliudno poprosi za ogenj. Ce je dekle zadovoljno s fantom, pride sama iz hiše in mu ponudi cigaro, ki mu jo tudi nažge Plamen vžigalice simbolično ponazoruje plamen, ki ie zagorel v njunih srcih in zdaj ni ničesar -več, kar bi oviralo poroko.

V Sardiniji meče fant za dekletom, ki si jo je na tihem izvolil, kamenčke. Ce dekle vrže kamenček nazaj, pomeni to. da se želi z njim seznaniti in fant ve. da zdaj sme pod njeno okno, kjer opeva svojo izvoljenko kot rožo brez bodic, kot žgo-lečega slavčka itd., dekletovi znanci pa opevajo fanta kot leva. Herkula itd. Končno pripeljejo fantu nevesto in ta jo sme zdaj prvič poljubiti.

Najlažja pa je snubitev pri K?>b!Hh. kjer gre dekle enostavno pred h'šo svojega izvoljenca, tam zapoje Ijvbko ljubavno pesmico, nato pa si odpne pas — znak, da-mu je naklonjena.

Ste se že kdaj vprašati ?

1. — Čemu govorijo kralji v prvi osebi

množine?

Preden se fe staro rimsko cesarstvo sesulo, fe imelo dva vladarja, — enega v Italiji in drugega v Konstantinoplu. Noben dekret ni mogel biti podpisan, če nista na to pristala oba vladarja m. nič se ni moglo izvršiti brez odohHtve obeh. In od tistega časa se je ohranila navada, da vladarji govore o sebi v množmi

2. — Ali je na svetu dežela, ki nima ne policije in ne zaporov?

Ta srečna dežela je Islandija.

3. — Koliko mišic nam pomaga k smt> hu?

Izračunali so, da pri smehu sodeluje nič manj kakor 13 mišici

Saje — izvrstno gnojilo

Morda še marsikdo ne ve, kako izvrstno gnojilo so saje Pameten kmetovalec ne bo nikoli zavrgel saj: uporabil jih bo kot gnojilo na vrtu ali drugod. Vsake saje pa nimajo iste gnojPne vrednosti. Ta je odvisna od količine amoniakaličnega dušika, ki ga vsebujejo nekatere saje več. druge manj. Vedeti pa moraš, da saje ne učinkujejo takoj, ko si jih poseja'a. Poleti se to zgodi prej, pozimi pozneje. Najbolje je, da spraviš saje že jeseni ali pozimi na vrt, posebno tja, kamor nameravaš sejati solato, špinačo. zelje, čebulo ali pa pod sadno drevje. V zemlji, ki je pognojena ■ sajami, se zaredi manj mrčesa. Saje lahko ? pridom uporabiš tudi kot gnojilo za rastline v loncih, ki bodo izredno dobro uspevale.

Postani in ostani član Vodnikove družbe!

Teflonski jedilni list

Kako bi kuhala če . • •

Ponedeljek (Novo leto). Obed: Francoska juha, ledvična pečenka, pečen krompirček, solata, zračni krapi. — Večerja: Mrzli narezek, žolica.

Torek. Obed: Na juhi Jetrni cmočkL govedina, pražen krompir, jajčna omaka palačinke. — Večerja: Možgani z jajcem.

Sreda. Obed: Na juhi ocvrt grah, br-žole na žaru, pražen krompir, brusnice. — Večerja: Vampi na laški način.

Četrtek. Obed: Grahova juha, pečenl-ce, posiljeno zelje, jabolčni komp.t. — Večerja: Krompirjev narastek garniran s sekljano gnatjo.

Petek, obed: Polenovka v paradižniku, polenta, smetann zavitek. — Večer-j a; Ocvrte ribe, solata, ali: Cvetača zabe-ljena z maslom in parmezanom, jajčna jed.

Sobota. Obed: Na juhi mozgov! cmoki pečena telečja krača garnirana z možga-njimi rezinami, španska grmada. — Večerja: Biftki, solata.

Nedelja. O b e d : Na Juhi žllkrofl, svinjska pečenka v mrež;ci, višnjevo zelje ocvrt krompir, solata, jabolčni zavitek. — Večerja: Telečji paprikaš, parjen riž

Kako moram kuhati, ker • • •

Ponedeljek (Novo leto) Obed: Cvetač-na juha, faširana pečenka iz govedine in svinjine v mrežici, pražen krempir, endi-vija. — Večerja: Pot ca in kava.

Torek. Obed: Krompirjeva Juh« z ri-žem, navadni praženec. kuhane češplje. — Večerja: Pljučka, vodeni žličnikL

Sreda. Obed: Ričet. čežana. - Ve- ' č e r j a : Koruzni žgand, kava.

Četrtek. Obed: Na juhi rezanci, gove- t dina, pražen krompir, kuhan hieu. — Večerja: Sirova haluška. |

Petek. Obed: Kislo zelje, kruhovi cmoki. — Večerja: Precvrti kruhovi cmoki, solata.

Sobota. Obed: Sočna pečenka, špageti, jabolčni zavitek. — Večerja: Kisle zelje, kranjske klobase.

Nedelja. Obed: Riževa juha z jetrno klobaso, miške. — Večerja: Domači liptavec, čaj.

Recepti

Količina za 4—5 oseb Narastek iz mesa

Kakih 30 dkg različnega mesa, ostankov telečje ali svinjske pečenke, košček jezika in gnjati zmelji in daj v skledo. Dodaj dve jajci, 6 dkg presnega masla, eno žlico parmezana, v mleku razmočeno in ožeto žem-ljo, sol in poper. Dobro premešano naloži v namazan narastkov model za prst debelo plast, nato naloži povrhu dušenega ohiov-ta, ali presnega zelja in zopet plas* mesnega nadeva. Na zadnlo pla-t položi nekaj tenko narezane prekajene s'an;ne in speci. Pečen narastek zvrni na pogret krožnik, ob robu pa naloži šrrnačo ali ohrovt Riževi zavitki Iz pol litra moke. enega ja^ca in mlačne vode naredi m^hko re^ančno testo V slani vodi skuhaj četrt litra riža v gosto in

DA OMOGOČIMO VSAKOMUR NAKUP

KOŽUHOVINE,

znžuj ento cene

krznenim izdelkom

iz kož domače divjačine.

L. ROT, Ljubljana,

MESTNI TRG 5.

mehko. Ko se malo ohladi primešaj dve žlici na maslu ali masti prepraženih drobtinic s petršiljem. dodaj eno jajce, eno žlico parmezana in eno jajce. Testo razvaljaj in namaži s tem nadevom. Zavij skupaj in ga kuhaj v slani vodi zavitega v prtič, ld ga prej pomočiš v vročo vodo Kuhanega razreži na prmerne kose in zabeli s pre-praženimi drobtinicami.

Letošnje plesne obleke

Večerna moda se je rilno poenostavila Pariz, okno mode v svet, pod vpl vom vojne ne posveča večernim oblekam dosti pozornosti — letos jih Francozinje ne potrebujejo. Pač pa so vel ke parške mcd ie hiše ustvarile nekaj večernih modelov za elegantne Američanke in po teh se sedaj ravna ves svet Ze pri prvem pogledu na te »vojne« večerne obleke opazimo, koli-kanj so preprostejše in manj dragocene

Brsž fežav

deluj* Oarmot < »emu prijetnost prt upo'4b( nobenega kuhanja Čajev nittpoiirani« k/ogljic (n ne grenkih tol I O« 'mol i» okusen kakor Čokolada Ne onekuiajte t nepreiz-Kf&entmi preparati 'e dot>rin. odvajalnim tredshrom -

I

MSiMIlUHl

od lanskih. Široke krinoline razkošnih večernih oblek, ki so zahtevale najmanj osem metrov dragega tvoriva, je moda pc novem odpravila. Večinoma so krila ozka, život pa čez prsa ali čez boke lahno dra-piran ali nabran. Takozvane »stilne« Obleke, ki se mladim dekletom in mlajšim ženam tako lepo podajo, so sicer še vrdno v veljavi, toda v mnogo zmern°jM obPki Nekaj novega so tesni, dolgi živeti, ki sežejo malone do bokov in ki nanje bogato naberemo dolgo krilo. V modi so tudi večerne obleke s tesn'mi, dolgimi rokavi, ki dajejo vsej obleki bolj resen videz — pred drugimi imajo to prednost, da j h z eno samo potezo izpremejimo v p^poldan^ke s tem, da jim po p-trebi skrajšamo k.ilo. Uvedle so j "h v medo elegantne Francozinje, ki morajo sedaj računati predvsem s praktičnimi momenti.

Oblek«, ki jo vidite na prvem m»stu naše sk ce, ima vse prednosti letoš je večerne obleke: okusna je, enostavna in m^lo blaga potrebujemo zanjo. Krlo je ozko, toda krojeno poševno, tako da pada k tlom v lepih, globokih gubah, ki omogočajo vse plesne korake. Život je navzkriž drobno drapiran, spredaj pa prevezan s srednje širok'm, lahno nabranim pas m, ki pade na krik) v dveh širokih koncih (1. skica)

Naslednja obleka je !z modrega tafta in krojena v priljubljeni stilni obliki. Život je dokaj dolg in spredaj izrezan v konico. Mali dečji ovratnik in drobni gumbi ob obeh stranskih šivih dajejo obleki nekaj izrazito mladostnega (2. skica).

Nekaj posebnega je obleka iz črnega tafta. ki nas spominja na slikoviti slog špan kih ženskih noš. Ob eka je ped boki in od od vsa do tal prešita z nabran mi volani. Krilo je toliko kra'ko, da je videti izpod spodnjega roba rnčne večerne čevlje. Životu je priključen kratek bolero (3. skica).

Izrazito elegantna je obleka z dekaj širokim, sedaj v kratko vlečko p:daljšon'm krilom. Zivct je pri prsih drobno nabran in skoraj posnema obliko malega nederčka. Pas je postrani zavszan v veliko pentl'o. ki je z obema koncema podaljšana preko krila. (4. skica).

Novi tip večerne obleke predstavlja model z dolgimi rokavi in z do'gm. spodaj zaokrožen;m životom. Na ramenih 90 rokavi dokaj nabrani in priključeni v život z drobnim, dvojno sešitim volančkom, ki v enaki ožini obroblja život. Krilo je pod boki bogato nabrano, sicer pa ne posebno široko (zadnja skica).

mmm^^MM

Cenjenim vljudno sporočam,

da bom 1. februarja

otvorila svoj damski modni salon Rozman Jelka

Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 23.

Izvrševala bom vsa v krojaško stroko spadajoča dela in kroje po meri lz najnovejših žurnalov. Moja dolgoletna praksa vam sajamči, da boste dobro postreženL

^^— MARIBOR

jgtmA VtONO NAJNOVEJIjjfc

K večerni obleki

K večerni ob!eki nosimo v roki nežno muselinasto rutico, ki ji lahko všijemo iz museiina drugačne barve droben srček. Lepa večerna cvetlica ob izrezu laska vsakemu obrazu, največjega pomena za celotni videz pojave pa je lepa. nova pričeska, ki s svetlimi kodri preko ušes nežno obroblja lice. Namesto gladko počesanih, v notranjo stran obrnjenih kodrov nosimo lahko dve vrsti navzven počesanih zavoj-( čkov, ki segajo globoko v tilnik.

indus

tovarna usnja in usnjenih izdelkov d. z o* z.

p £}uh1fani

Telefon 25-28 ln 22-73

VSEH VRST GONILNI JERMENI IN SPECIALNI PROIZVODI ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO. USNJE ZA ČEVLJARSKO INDUSTRIJO TER GALANTERIJSKO USNJE.

Zahtevajte za vade žimoice in tapecirano pohištvo žimo samo

z zaščitno plombo

STERILIZIRANO

Izrabite priliko Is Kupite takoj

OTOM ANO,

IU stane samo DIN 860.— iokler traja še stara zaloga pri

E. ZAKRAJSER. Ljub i jana. Miklošičeva 34

Od Vaa

Je

odvisne, da Imate obleko vedno kot oovo zato Jo pustite redno kemktoc čistiti aH barvati w tovarni

JOS. REICH

Ljubljana Poljanski oanp K Pralnici — SmlolikaJoK*

2 951

STRAZISCG PRI KRANJU

Naša žima je higijensko očiščena ln sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji ln

aparati.

Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo ln nehigijensko izdelana, ni dezinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredljo molji

ln mrčes.

Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevaite samo žimo z zaščitno plombo

STERILIZIRANO

JLH KJUUU1TTTI H O B ITTTinCX3rO H H H OTM IT H It H H g "M UDI

Telefon 20-42

Tapetništvo FRANC,

LJUBICI AN A — SV. PETRA CESTA *t. 17.

nudi najcenejše atoma ne od din 850.—. tirno od

prevleko pohištva

□ajuuumuauuuuu^^ u

PREKO ŠTIRI MILIJONE

GRITZNER šivalnih strojev

JE V UPORABI

JRITZNER ŠIVALNI 8TROJ1 SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI

GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO

£M. FISCHER, ZAGREB, Palmotlčeva 82

Veletrgovina dvokolea. motociklov in šivalnih strojev

Vata

v tablah tn za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce in cenik.

Arbeiter — Maribor.

POZOR! Kljub povišanju cen na surovine, dobite še vedno priznano, najmodernejšo

OTOMANO

za DIN 360.— pri E. ZAKRAJSER Ljubljana Miklošičeva 34

POHIŠTVO

solidno v modernem slogu nudi iz svoje ugledne zaloge za vsako stanovanje ter se priporoča za naročila

6ERNE AVGUST — LJUBLJANA

VODNIKOVA 88

v

T S

sem svojim cenjenim odjemalcem se za doslej izkazano zaupanje najlepše zaliva* ljujemo. S prošnio, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bo* doče, jim želimo prav srečno in veselo novo leto!

TOVARNA KRANJSKEGA LANENEGA 0 L J A i N F / R N E Ž A

LJUBLJANA

SREČNO IN USPESNO NOVO LETO

ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM JUgOSl« ClfilCtf• d« dL

BR0WN BOVERI

PODRUŽNICA LJUBLJANA

i

RAZUMNA MODRA GOSPOOINIA KUPI SAMO

,REFORM"sanitas metlo

PHtALO no m ..... .

Z VLOŽENIM BOMBAŽEM PREPOJENIH Z OESINFEKCIJSKIMI KEMIKALIJAMI, KATERE UNIČIJO ZORAVJU ŠKODLJIVE MIKROBE. BAKTERIJE. GOLAZEN L T. a

PATENTIRANA METU BR. 676-7662 PREKAŠA VSE KONKURENČNE IZDELKE • VSAKA BOLJŠA TRGOVINA PRODAJA .REFORM' SANITAS METLE

CENA IZREDNO NIZKA!

ČUVAJTE ZDRAVJE!

^SERIRAJTE V „JUTRUM!

Izbira ni težka, fie se odločite za dober aparat znamke

kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu

Dospela je nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, Da Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih

KORTING

V RAČUN VZAMEMO VSE TTPE RADIO-APARATOV

MLADEMU PARU

obilo sreče V letu 1940

Krite Vaše stanovanjske

potrebščine V pohištvu, preprogah

in posteljnini pri tvrdkl

„WEKA" - Maribor,

Aleksandrova c. 15

Glavno zastopstvo:

ANTON BIRKE

LJubljana - Mestni trg št. 9

Telefon St. 24-56. Opozarjamo da dajemo na vse Korting radio-aparate dveletno jamstvo.

NAJNOVEJŠE RADIO-APARATE MARELLI SUPER 5 CEVNI ZA DIN 1.980,—

M O d K I !

rti spolni nesposobnosti, pn spolni slabost« poskusite bormonskt

pume •HOUMO-SEKS« Dobivajo se t vseh lekarnah Jb

ui,ul M din. 10» plim 21? din. SOV pilul 568 din. Za nt« vaj te sam« prave in originalne HOKMO-SfcK5» filule! Pe pošti diskretno razpo tuja

Lekarna Bahovec, LJubljana.

viavno sitia.iišoe farm «em ta ooratom »Vis-VIHIT« '*«reb

Lan-rov trg 3 _Ogl fg s 01 ->64o-3

Slavno zastopstvo ta dravsko banovino

ANT. BREMEC

CELJE, Miklošičeva 2 — tet 202

nupujte aparat« Ji rt-klin » trgovini, aei dobite tnalfo popust.

BREZPLAČEN OQUK V IGRANJU!

ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK.

MEINEUHERO")

101

rsO#H/C£ 61 AS3/L MAA/SOA

< g

3 >

NAJNOVEJl OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI m i B I C I K L J g « I V. STROJI »

lUKACNi VOZIČKI. SKIROJi, AVTOMOBILČKI. KOLES DELI

TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4

fodrutnica : Maribor, Aleksandrova Se — Ceniki franka.

Srečno novo leto želi

Tvornica telovadnega orodja

J. ORA2EM, Ribnica

Naše orodje vam nudi: vsestransko uporabnost — varnost — napredek.

DRAVA"

Zavarovalnica za malega iloveka

MARIBOR ALEKSANDROVA CA4\l

Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi i

Glavna podružnica;

SUBOTICA, MANOJL O VIČE V A ULICA ŠTEV. 5 (V LASTNI PALAČO

eizpolnjena prerokovanja

Svet se z napovedmi ne da pokončati — Amerika je raj za krive preroke — Zanimiv primer množestvene blaznosti

Najbogatejše ženske

Moild milijone pridobivajo, ženske pa jih podedujejo

Malo prej, preden so Rusi vkorakali v ^tonske garnizije, ki so jim bile določene po sporazumu z estonsko vlado, se je v Talinu, glavnem mestu, odigral nenavaden prizor. Na vrhu nekega cerkvenega stolpa je sedel možak ln pridigoval množici, ki se je bila nabrala pod njim, da bo

prišel kmalu konec sveta.

Treba je bilo nemajhnega truda, da so možaka potegnili z njegove zračne »govorniške tribune«. Svet stoji še danes . . .

Ce nam uspe preživeti 31. december 1939, tedaj se bo izkazala za nepravilno napoved znanega nemškega astronoma in bivšega vodje velike frankfurtske zvezdarne, dr. VVilhelma Meissnerja. Učenjak je izjavil, da bo ogromen komet

še letos pokončal zemljo.

Potresi in spremembe podnebja napovedujejo že sedaj ta konec. Drugi učenjaki so seveda ugotovili, da je repatica, na katero je mislil Melssner, oddaljena najmanj milijon milj od nas, tako da o kakšni nevarnosti s te strani ni nobenega govora.

V primeru dr. Meissnerja gre pa le za učenjaka in njegova napoved temelji na treznih in zamotanih računih, ki morejo imeti kakšno napačno postavko. Preroki amaterji so napram učenjaku v veliki prednosti, konec sveta napovedujejo za roke, ki jih prelagajo po mili volji. Tipičen

vzgled takšnega preroka

nudi imoviti Američan Wilbur Voliva, ki mu je požar pred dvema letoma uničil zasebno oddajno postajo v Zion Cityju v II-linoisu. Mister Voliva je prvotno napovedal, da bo konec sveta 1.1922. in ko je bil 1923.

še vedno živ. je prerokoval, da pride ta kem takšen verski goljuf in norec, Brothers konec zagotovo 1. 1927. Potem je datum J po imenu. Bil je prej mornariški poročnik,

groze in pogube preložil še dvakrat na leto 1930 in 1937., a sedaj ga napoveduje za 1.1943.

Pametnim ljudem se vse to

danes zdi smešno,

toda 1.1922. so sto tisoči Američanov vrlega moža jemali zelo resno. Stvar je bila tem hujša, ker je tedaj tudi brat tedanjega državnega predsednika Hardinga, dr. George Harding, izrekel neumnost, da bo sveta konec, preden bo njegov brat zapustil svoje predsedniško mesto. Predsednik je umrl 1.1923. in mnogi ljudje menijo še danes, da je ta napoved, kakor tudi smeh, ki je sledil izjalovljenemu koncu sveta, pospešila njegovo smrt.

Amerika je sploh pravi

raj za preroke nesreče.

Lansko leto si je neki Bili Greenwood lz države Washingtona zgradil velikansko barko, ker je pričakoval novega vesoljnega potopa. Ta novodobni Noe je napovedal, da bo katastrofa usmrtila 30 milijonov Američanov ln Kanadcev. Ogromen morski val da bo preplavil vso atlantsko obalo Severne Amerike do mehiških mej. Tako so mu povedali nred 15 leti nadzemeljskl glasovi. Naročili so mu, naj si zgradi tisto barko, kajti drugače 1.1939. ne bo preživel Barka mu stoji še vedno n«* svojem mestu, deset tisoči ljudi so si jo že ogledali ln se ji smejali.

Zgodovina pozna nešteto takšnih krivih prerokov. Ob koncu 18. stoletja je živel na Angleš-

pa je nekega dne to službo zapustil in se nastanil v Londonu kot »prerok«. Pred njegovo hišo so stali vozovi imovitih in odličnih oseb v dolgih vrstah, v nekoliko letih si je Brothers nabral veliko imetje. L. 1800. je sporočil kralju, da bo Imel v parlamentu predavanje o svojih teorijah. Predavanje se je res vršilo ln stotine Brother-sovih pristašev so ga poslušale. Mož je tedaj Izjavil, da mu je Bog sporočil

bližnji konee Londona.

Ogromen val bo pokopal mesto sedemdeset sežnjev globoko v morje. Ko je katastrofa izostala, je prerok trdil, da je samo njegova priprošnja pripravila višjo silo do tega, da je prestolnici prizanesla. To je bilo vendarle preveč ln vtaknili so ga v norišnico, kamor takšni možje spadajo.

Najbolj proslull primer verske množestvene blaznosti se je zgodil 1.999. po našem štetju. Ves krščanski svet je bil tedaj prepričan, da se z letom 1000. bliža

dan poslednje sodbe.

Najbolj divje vesti so se širile po deželah, ljudje so preživljali svoje dni v smrtnem strahu, kralji so se umikali v samostane, knezi in plemenitaši so se spreminjali v romarje. Proti koncu leta je množestvena blaznost dosegla vrhunec. Mrllčev niso pokopavali več. Kmetje niso skrbeli za novo setev, saj bi žetve itak ne doživeli več. Posledica je bila. da je 1.1000 v mnogih delih Evrope zavladala najhujša lakota, ljudje so umirali v masah. Stua zemlja pa se še vedno vrti. ..

Ce pregledujemo sezname najbogatejših ljudi, ki jih je največ seveda v Zedinjenih državah, moramo opaziti, da je veliko več milijonark nego milijonarjev. Po davčn. statistiki Zedinjenih držav za lansko leto je tam skoraj 2800 milijona/: k, med temi jih je več nego 400. k. razpolagajo z imetji po več nego 20 milijonov dolarjev.

Najbogatejša Američanka je ga. Mart-fordo.a, ki razpolaga z malenkostjo 200 milijonov dolarjev. 150 milijonov ima vdova po mlečnem kralju Smithu. okrog 100 milijonov ima mas Fair Vanderbiltova,

90 milijonov Ana Mofganova, ga. Carno» giejeva pa še vedno 50 milijonov dolarjev. Več milijonark nego milijonarjev je enostavno zato, ker ženske večinoma pač dalje žive nego moški.

Vse milijone, ki so tam preko zapisani sedaj na ženska imena, ao si pridobiti mo- ■ ški, kajti do danes je le izredno malo žensk h podjetnikov. Mož. ki si je pridobil milijon dolarjev ali več, je večinoma tako obrabljen da svetopisemske starosti večinoma ne bo dosegel.

Slučaj — izumitelj

Brez naključja bi ostale mnoge stvari ljudem še danes

neznane

Zaprta v podmornici

Ljubosumnost je rodila neumnost

»Gospod direktor, zunaj stoji mož z dolgo čino brac o.«

»Povejte mu, da je ne potrebujem!«

(»Puck?)

»Tnkšna nesrsnwv?t! Hote3 seim imeti kolo mati pa mi je kupila drs^ke! In sedaj pripoveduje, da se je zmotil Božiček.«

(»PucV- )

Južna Amerika je polna nenavadnih do-godljajev, posebno takšnih, ki temeljijo na kakšni srčni zadevi. Tako nore zgodbe, kakršno je povzročil Jack Finsen, pa tudi tam še ni bilo.

2e nekoliko dni se je mladi, zelo bogati Američan Jack Finsen mudil v Riu. Tam mu ni nič posebno ugajalo. Zdelo se mu je, da so vse napete zgodbe o lepih južnoameriških ženskah velika prevara. Saj jih ni bilo nikjer videti, kvečjemu na veliko daljavo, za balkoni in mrežami.

Tako je premišljeval nekega večera v nekem nočnem lokalu, ko je vstopila zelo mična, mlada dama. Bila je najlepša Evina hči, kar jih je Jack kdaj srečal. Sedla je med častitljivega starega gospoda in enako častitljivo staro damo. Ko je Jack previdno povprašal, kdo je ta angel, so mu odgovorili: »šarlota Relvas, hči najimovitejšega trgovca s kavo v Braziliji.«

Tam v Braziliji so predpisi, če se hočeš seznaniti z mlado damo, kakor v Južni Ameriki sploh, zelo strogi. Jack Finsen ne bi jih mogel prestopiti, kot tujec še celo ne. Zato si je izbral drugo pot. Naslednji dan je svojemu idealu poslal ogromen šopek cvetlic — brez vsake karte. Sel je dejal samo: »Američan jih pošilja!« in je Izginil. Vsak dan, včasih tudi dvakrat na dan je potem lepa šarlota dobivala cvetlice.

Ker ni vedela, kdo jc pošiljatelj, Je bila seveda zelo radovedna. Preko svojega brata je uredila, kakor je v Braziliji navada, zvezo s tujcem. Potem ko se je Jack raz-govoril s starši in potem ko se je oficielno sestal z lepo mladenko, sta se poročila. Jack Finsen je bil ponosen na svojo osvojitev, morda celo malo preponosen. Iz tega ponosa je nastala namreč ljubosumnost, ljubosumnost, ki nI poznala nobenih mej.

Z vlado je napravil Jack nenavadno kupčijo. Kupil je od nje neko podmornico, ki je bila nasedla in so jo hoteli prodati. Med tem ko je bil z mlado ženo na poročnem potovanju, so mu podmornico popravili. Sprva je mislil na to, da bi si jo uredil kot nekakšno jahto za razvedrilo.

»Moj prijatelj T/nka me pošilja k vam Naroči' mi je, naj vas v nj; g .<>m imen-prosim za roko vaše hčere.« (»Ec-?- )

»GosiOd vaše godak

namaza t!«

'-a te: -»ijij

olitikctt

Dve ameriški

Nekega zdravnika je ponoči zbudil telefon. V aparatu je si šal glas mladega svoJega pacienta, ki ga je že dolgo poznal. »Moja žena Ima bolečine v slepiču«. Je govoril glas ves iz sebe, »pridite takoj!«

Zdravnik je vzdihnil, poskusil je mladega moža pom riti ln mu je nasvetoval, naj leže spat: »Dajte ji ma1© sode bikar-bone ln vse bo dobro. Jutri si stvar ogledam. Gotovo nima ničesar na slepiču.«

Toda mladi mož se ni dal pomiriti, zahteval je. naj prde zdravnik takoj. »Na slepiču gotovo nima n'česar,« .^e končno zavpil zdravnik srdito. »Pred kakSmmi tremi leti sem ji vendar sam operiral Cepiča in še nikoli nisem slišal, da bi imel nekdo dva slepiča.«

»AH pa niste tudi nlkoH sMšaH, da W nekdo imel dve ženi?« je vp"ašal mladi mož.

Zdravn'k se je takoj pripravil ln stekel tja. Storil je prav, kajti druera žena mladega moža je imela res vnetje slepiča. *

Pred kratkim je neka žena v New Jer-seyu pokopala svojega moža. Po pogrebu jo je neka prijateljica s pogrebci vred povabila na kavo in slaščice. Preden so te stvari serviral', je skrbna gospodinja odšla v kuhinjo, da bi pogledala delo svojega kitajskega kuharja. Charlie King, kuhar je bil priliki primerno apekel ogromno torto ln jo prevlekel z belo sladkorno glasuro. Torto je b I okrasil tudi s črno krsto lz čokolade ln da bi stvar še bolj ustrezala priliki, je iz belega sladkorja naslikal na črno krsto okostnjak. Poročajo, da te torte niso seivirali.

74 dvojčkov v petih po kotenjih

Znanost o podedovanju je ugotovila, da se rojstva dvojčkov in sploh po več otrok hkrati posebno rada ponavljajo v nekih družinah. Tako so doznali v Kaliforniji za neko družino, v kateri so se v petih poko-lenjih nič manj nego 37 krat rodili dvojčki.

Ko pa je opazil občudujoče oči drugih moških na svoji ženi, je vzplamenela njegova ljubosumnost ln v glavo mu je šinila nova misel: če bi svojo ženo spravil na podmornico, bi je drugi moški ne mogli več občudovati. Če bi kdaj stopil s podmornice, bi jo lahko spravil pod vodo. Vse to zveni malo znorelo, toda ljubosumni možgani so sposobni še vse drugačnih misli.

Kar si je izmislil, Je kmalu uresničil Njegovo ženo sta straži!! dve zamorkl, a posadka je bila sestavljena iz starih mor-i narjev, ki so morali priseči najstrožji molk j Nesrečna Šarlota, ki se je poročila s se-! vernim Američanom, da bi ušla Ijubosum-. nosti kakšnega južneg^Lmerlčana, Je kmalu opazila, da je na pcflBhornlci samo ujetnica. Samo če je bil nje mož navzoč, se Je lahko sprehodila po palubi.

Ob neki takšni priliki ji je uspelo, da je neopazno spustila v morje steklenico s pozivom policiji, naj jI pride na pomoč. Neki ribič je našel to steklenico, a ni znal brati. Ker je mislil, da gre za sporočilo kakšnih ponesrečenih mornarjev, je steklenico odnesel na policijo. Policija sprva ni hotela verjeti, da je res, kar je brala na listku v steklenici. Vendar je naročila obalni straži, naj se za stvar pozanima. Tako so ujetnico na podmornici našli ln Jo osvobodili Lahko bi tožila svojega moža. da bi ga kaznovali, zahtevala pa je samo ločitev zakona, kar je bilo za Jacka sicer dovolj huda, a zaslužena kazen. In čeprav Je v Riu drugače težko doseči ločitev zakona, v tem primeru je Sla stvar gladko. Jacka je poi-p al a baš njegova premetena ljubosumnost.

Naj si človeški duh ustvarja še tako velike stvari, če bi mu ne priskočila na pomoč tista velika sila ki jo imenujemo slučaj, bi mu ostale neštete važne stvari neznane.

Požar v nek; tovarni za škrob ob obali reke Liffeya je prvi razodel lepljivost žganega škroba, ki je pomešan z vodo.

Koničasto lopato je izumil neki delavec, ki so se mu vogali dotlej običajne navadne lopate obrabili, ko je kopal v zelo trd. glini.

Neki otrok se je igral s steklenico brez dna, ko Je njegov biat neki švicarski mehanik, poleg njega eksperimentiral s sve-t Iko na petrolej. Slučajno je položil to steklenico nad plamen ln tako je mehan!k dobil idejo za cilinder za petro.ejske svetilke.

Neki nflmherskl brusač stekla Je kanil po naključju malo kisline na svoje naoč-n ke in Je spoznal pri tem način, kako bi se dalo steklo jedkati. Pogostoma pripovedujejo tudi zgodbo o otrocih nekega ho-landskega brusača naočnikov, ki so v igri držali dve obrnjeni stekli skupaj ln so dali tako povod za zum daljnogleda.

Neki obiskovalec Yellowston"5kega parita v Ameriki se je spotaknil nad mrtvim koncem, žival ki je ležala tam že dolgo |e bila ostala popolnoma sveža. Mož je pri natančnejšem ogledu odkril, da je bila pokr ta z boraksom k: so ga dotlej uporabljali samo za škrobljenje perila. Po

Veselja gladijo površ;no tvojega b'stva, trpljenja pa oblikujejo njegove globine.

njegovem odkritju Je postal boraks zelo

važen pripomoček za konserviranje.

Slučaj je pomagaj tudi Senefeldu, daje Izumil kamenotisk. Nekega dne, ko je kameni to ploščo gladko brusil, da bi nanjo potem jedkal, ga je mati pros la, naj si za perico, ki je čakala, hitro napiše nekaj perila. Ker ni imel papirja pri roki, pozneje ta zapisek odstraniti mu je šinila je seznam perila napisal s črn lom kar na kamenito ploščo. Ko je hotel nekoliko dni v glavo misel, da bi ga odjedkal s kislino. Pri tem je v svoje presenečenje opazil, da je pisava ostala na kamnu. To odkritje ga je počasi privedlo do izuma li-tografje.

Po srečnem naključju si Je Alfred Nobel polož 1 temelj za ogromno imetje, ld si ga je pozneje pridobil. Delal je v tovarni nitroglicerina, ki je bila last njegovega očeta, 1876. je opazil, da ima neki zaboj luknjo in da se je skoz to nekaj nitroglicerina pomešalo s kremenčevim peskom. Ta vsakdanji dogodek ga je pripravil do izdelovanja varne in lahko pre-vozliive eksplozivne snovL IzumJ je die namit.

Tvegati več nego temveč predrznost!

zmoreš ni pogum,

Vsako tlranje teži k pretiravanju. ♦

Naš svetovni nazor zavis! mnogo od zahtev, ki jih postavljamo na življenje, e

Kar Je v dosegi cenimo malo. e

V vsakem trenutku žanješ, kar si vse-jal vse življenje.

Pot najmanjšega odpora ne vodi nikoli navzgor.

Posebno lahko si opečemo usta, kadar si j h preveč napolnimo.

KVALITETNO BLAGO

je trpežne?*e. sate tudi cenejše i o D I e R o pa imate v e & e t j e le, če Vam dobre piitMoja! Obiščite znane domače tvrdko

DRAGO SCHWAB

UI('RI.-f4NA AI.KHKAM»KO\ A G. 7 Ajei Vain ali oko v nr postrežejo po zmernih cenah

ANEKDOTE

Viljem I. so nekoč po nekem lovu prešteli plen. Vladar se je Ironično nasmehnil in dejal:

»Čudna stvar Je to. Ustrelil sem samo dvajsetkrat, a tu je 28 ubitih živali!«

Slikar Reynolds je bil zelo vljuden do neke dame, ki jo je portretiral. Ko je opa-z l. da se trudi napraviti čim manjša usta, ji je dejal:

»C2 želite, milostijiva, vas naslikam sploh brez ust.«

Na neki dvorni lov avstrijskega cesarja je bil nekoč povabljen tudi plenrč, ki je slišal, da so ustrelili nenavadnega ptiča. Pi'stopil je k lovcem in vprašal, kako se Imenuje ustreljeni ptič.

»Vaša milost, to je orel!« so mu hiteli pojasnjevati lovci.

»Orel?« se je čudil plemenitaš. »Kakšen orel nek ?« še nikoli nisein videl orla z eno samo glavo!«

Tedaj so se lovci spomnili, da pozna plemič samo dvoglavega orla iz tedanjega avstrijskega grba. In neki hudoimušnež je odprl usta:

»Vaša miilost, če dovolite pojasnilo — ta orel je priletel iz Prus.je ... «

ZA SMEH IN KRATEK ČAS

»Oprost te gospo, rad bi vedel, čemu ta-pozo i no motrite mojo ženo?«

»Ali vam moram to povedati?«

»Kak?no vprašanje! Zahtevam, da mi tO poveste!«

»Nu. pa naj bo! Vselej, kadar Jo pogledam, zahvalim boga, da to ni moja iona...«

Generali zakulisne vojne

Svctavna politika v pravi luči - Dlplsmat5, prijatelji vladarjev in

športniki - Kralj meinsrodne diplomacije

Na gospodarski front! se razvija hujSa, čeprav nekrvava vojna kakor na vojaški fronti. V tej vojni junaki niso generali, temveč manj znani veleposlaniki, poslaniki ln vladni juristi.

V velikem, preprostem uradu, kjer »izdelujejo« biltsko

svetovno politiko,

je v pritličju širna čakalnica s črno lakiranimi zofaml ob stenah, od koder vodijo navadne lesene stopnice v ministrovo delavnico. Tu lahko srečaš diplomate šestdesetih dežel. Med njimi je gospod Corbin, visoki, resni, molčeči francoski veleposlanik, ki je v teh prostorih kakor doma. že dolgo je tega, kar je očrtu sedanjega angleškega kralja predal svoje poverilne listine.

V tej dvorani ln na teh stopnicah srečaš pogosto tudi moža, ki Je pravo nasprotje francoskega veleposlanika: majhen, zavaljen, z majhno, okroglo glavo in z neobrob-ljeniml naočniki nad očmi, ki se

prevejano smehljajo:

to je ruski veleposlanik Majski.

Tu se nadalje z dostojanstvom kakšnega španskega granda giblje resničen španski grande s pomešano špansko-škotsko krvjo, vojvoda Alba, agent generala Franca med špansko državljansko vojno in od njegove zmage sem uradni zastopnik njegovega režima. Popolno Ime vojvode Albe je dolgo, ne zapomniš si ga kar tako: Jacobo Stuart Vitz- James Falco Portocarero y Osorio, Duke of Bervv lek, y Jacobo Maria del Pil ar Carios Manuel, Duke de Alba... Mož je torej res Imenitna osebnost.

Popolnoma drugačne vrste mož kakor tale je eden najmlajših današnjih diplomatov pravi selfmademan, s pristno ameriško zgodovino: namreč ameriški veleposlanik Joseph Kennedjr. Kennedy je

sin bostonskih »alumov«, ubožnih četrti. 8 18 tati je sns tli čevlje,

s 25 je bil najmlajši ameriški bančni ravnatelj, s 35 je bil milijonar in s 45 oče devetih otrok. Je intimen prijatelj predsednika Roosevelta in angleški kralj ga na kratko imenuje »Joe«, odtlej ga lahko vsak imenuje s tem Imenom.

Viorel Virgil Tllea je zastopnik Rumun-ske v Dorningstreetu, profesor angleške literature in slo-.lt nogometnik. Kennedyju je podoben v mnogih pogledih. Oba predstavljata »mladino« v londonskih dipl mat-sklh krogih. Kakor njegov ameriški Lova-riš, je tudi Tllea

osebni prijatelj

svojega državnega poglavarja, kralja Ka-rola. Kakor Kennedy je pri jubljen v vsej Angliji. Kot 211eten študent je v Klužu ustanovil angleško - rumunsko študijsko družbo, ki spada danes med najpomembnejše literarno znanstvene družbe njegove dežele.

Tllea pa nI edini veliki športnik med diplomati, ki so akreditirani v Londonu. Jonkheer Mlchels Von Verduynem, zastopnik holandske kraljice Vlljemine, je bil

dvakrat prvak za golf

na Holandskem, torej športa, ki je na Angleškem zelo priljubljen in ki je tudi njega napravil med Ang eži priljubljenega. SIcer sta on ln njegov 701etnl belgijski tovariš, baron Cartier de Maichienne, starosti londonske diplomacije.

A čeprav čaka sivolasi belgijski diplomat že pet let na svojo upokojitev, vendar ni doyen, najstarejši med mednarodnimi diplomati. Ta častni naslov pripada možu, ki je deset let starejši od belgijskega barona ln k! se je šele z 80. letom naučil diplomatskega poklica. To je francoski maršal Petain,

»junak V e r d u n a«,

ki zastopa franc-*«ke koristi pri Francovi vladi. Zanimivo je, da najmlajši in najsta-

rejši med poslaniki in veleposlaniki, Ken-nedy ln Petain, nista iz »kariere«, oba sta tako rekoč amaterja. Toda oba, bankir in vojščak, izpolnjujeta v najvišji meri nade, ki so ju postavile njiju vlade v njiju sposobnosti.

Francija se opira pogosto na diplomate amaterje, Petain ni nje edini primer v tej stroki. Stanovalec v razkošni vili Farnesi-Jevcev v' Rimu, sedežu francoskega veleposlaništva, Je gospod Frangois-Poncet, ld je zastopal prej Francijo deset let v Berlinu in ki je bil prej eden izmed

vodilnih lorensklh lndustrijcev.

V Nemčiji, kakor v Italiji si Je ta resni mož kmalu pridobil velik ugled in simpatije.

V palači Chlgi ln v Kvirlnalu se pogostoma srečujeta zastopnika dveh dežel, dveh različnih svetov, Fran^-ois-Poncet in njegov nemški tovar š Mackensen, nosilec znanega imena, ki ga smatrajo za najboljšo glavo berlinskega zunanjega urada. V Rimu pa ima večji vpliv nego ta dva spomin na mnogoletnega angleškega poslanika, lorda Pertha, ki je veljal ta čas kot generalni tajnik Društva narodov za

kralja mednarodne diplomacije

' in ki je pred nekoliko meseci zapustil Rim, da prevzame vodstvo tamkajšnjega novega informacijskega min strstva. Ta novi poklic pa ga ne ovira, da bi ne imel Se nadalje vpliva v Rimu in v ženevi, njegovi neuradni nasveti imajo učinek.

Vsakdo pozna danes imena, kakor Gamelin in Georges, Brauchitsch ln Keitel, Ironside in Gort, imena poglavarjev oborožene vojne. Akterji diplomatske vojne, poveljniki bitk z notami stoje v primeri z njimi v senci. Vendar je vredno, da jih poznaš, kajti v njihovih rokih je po vsej priliki zadnja odločitev.

mr

Ž)u(f£)ane in o&oCice

nemurm mmi mrmrnid juuulu n a n n i i i m hi n a i i n i m i i....................................f n mun

Srečno in veselo novo leto želi tvrdka

BRECELNIK ALOJZIJ

trgov, z živino

LJUBLJANA Celovška cesta Telefon 38-71

^□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mLJ

DDDiipmaDannnnaaaoiiiaaDDmDn

A. KAUČIČ

MEHANIČNA DELAVNICA

stanko makence gostilna

LJUBLJANA Dolenjska c. 20

OIOJOLIJLIUULJULLLJULIULIJL HJULJULIUC rmrtirn n n n n n a n n ii n u ii i b n i n h y n

TRŽAŠKA C. GLINCE 4

ROŽNA DOLINA C. X/4

Srečno ln veselo novo leto želi

Jakob

mesar in gostilničar DE V. MAR. V POLJU

. i r rn u

Brivski ln damski česalni salon UJUD ALEKSANDER LJUBLJANA Kongresni trg 6

nnimnimnimrmimi^

H «

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI

MIRKO KRAŠNJA

krznar

LJUBLJANA Frančiškanska ul. 1

k 1 I I I I I I I I I I I I IIIIIIIIHTTTT1

□mmnf ro riirrrirrrinrrrii.il v b,ai M ,,,,,,,,,, g,,,,,, r< t,,, i rn

IVAN AMBROŽ

strojna delavnica LJUBLJANA Trnovski pristan 32

j rinmmnf nmi»» nro s riirrrm arrrmimni 11 irrrnnrTTTTTnniTf >

p nmaoDaaoaaaanonnoaoLLiLi^ LIT

ii3(X033C]raDmnnDa[Z3mDmDccx]u

ŠRECNO NOVO LETO vam iskreno želi in se najtopleje priporoča

Železnina JOS. ZALTA & Co.

LJUBLJANA Tyrševa c. 9

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UL

rnnmimiJDDaiifimnnrnm) — B

Srečno m veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom

Martin Bujas, Ljubljana

Prešernova 5

ijamcxia3jmamD[X3nan[X)acxoDO nuuuuuLuuraumuuuLOJUi I JI ULLLI

KAVARNA PREŠEREN LJUBLJANA Sv. Petra nasip u

Karol in Poldi Polajnar ^

0JULLJJUCO3UUUUUL JULII I I M I I I iJOOC cnxpxixixaxDamnrrriTTiTP

Veselo novo leto žeU vsem svojim cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja, strojarskih maščob, kemikalij tn strojil

Brata Moskovič

LJUBLJANA Telefon lnter. 2515

SREČNO IN USPESNO NOVO LETO ŽELJ VSEM CENJ. ODJEMALCEM

„0 S M A"

TRGOVINA ČEVLJEV

Ljubljana — Gajeva oL 3

Srečno In veselo novo leto želi

Anton Kremžar

STROJNO PODJETJE

St. Vid nad Ljubljano

nrrT »rmrr t mm r itn n 11 mri

E

Ivan ln Frančiška JAVORNIK

mesar ln prekajevalec

LJUBLJANA Domobranska c. 7 Šolski drevored

Podružnice:

Dolenjska pod Rakovnikom Wolfova ulica 12, telefon 27-03 Miklošičeva c. 17. telefon 31-57 C. 29. oktobra (prej Rimska)

ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMAI>CEM IN PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO!

^flbmbbbbbbbkbb di bmiibbkiiiiii11 lil

jiimmiiiiiiminii irrnn

I*ER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJO NAKLONJENOST

Vinko Bokavšek

vodovodna instalacija moste Smarska cesta 58

mmnininiiiiiiiiii nxo

juul111 JLJl AJUUUlJDLliJUUUL JI JUL i! a lULOT Srečno in veselo novo leto želi ALOJZIJ in ALOJZIJA JESIH

mesarija

Ljubljana, Šolski drevored, Zavrti 6

numn

LjULI I 11,11JULIJU LlUUULUULUUCTJDm

Srečno ln veselo novo leto želi

FR. P. ZAJEC

Izprašan optik in ur ar LJUBLJANA, Stritarjeva ul. 6 (pri „ Frančiškanskem mostu)

■t m m 11 inru k b nn ¥"L'¥inru i; n nm1»nT

f « « »» " " irtttttrrrrirttirttrrnn

Srečno m veselo novo leto želi ZANOSKAR LUDVIK LJUBLJANA Bleiweiaova C. 5

»Tri ii ii n b b i-rmrm i»«»mn

Gradbeno podjetje

Battelino Vilibald

pooblaščeni graditelj

g LJUBLJANA Rožna dolina

želi svojim cenjenim naročnikom in znancem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1939!

D J

^□□□□□ciraiiDonoooooonooaoo

Srečno in uspešno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem

g BONBONIERA PISCHINGER g

□ (JOSKO OSET) □

B LJUBLJANA TTRŠEVA CESTA 1 □

ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost C

2 9 51

želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto!

■ iimiipipinimnmniiii umoru nnn ifOL

SREČNO NOVO LETO

tTTT.TTJf VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM

ANTON

2ELEZOLIVARNA

PODSMREKA, p. Dobrova pri Ljubljani

= Telefon 38-34 Telefon 38-34

\ f t t ■ l ■ » ii b i b ■ i » b b I t h ii i » ii iii k i it ii h nt ii»■ i»h rv rfi UJUUUULO-II i t M' I H TODDaauuuLiuum^

Srečno in veselo novo leto 194®!

SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO

JOS. WEIBL

NASL. JULIJ VVKLBL

LJUBLJANA

Čopova c. Io

n D

□ Srečno ia veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom ter

□ se za nadaljnjo naklonjenost priporoča

JURMAN RUDOLF

brivski in frizerski modni salon

LJUBLJANA

tyrševa c. 61

^iJuLhJUDOCOI

tu II M II B B"B I II B a » B B B B B T iOJJ-LAJ-* i > i ht) » b « b ■ ■ hJJ-nj

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELITA

GAŠPERŠIČ - SUHADOBNIK

Mehanična delavnica in trgovina dvokoles, motorjev in Šivalnih strojev Dobrunje 77 LJUBLJANA Poljanska c. 70

gppr-irTTTrrTnnnnnr^^ "OUUUJ.J I I » I M I I B M M I I UL1JLJUJ U I M I II » i I "JUUL*JUUUU^JL^^

Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem

mizarstvo, žaga: ANDLOVIC, Škofljica

LESNA TRGOVINA: LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA

.□□nrnpnnnnnnnnnnnnrmnnnnn UUUUlJUUUUUUULUUUUOGOm JHIIimiri »1111111111 mTTTI Ul IIIII II11 I ¥TT ITJLUUUUUUUUULIJ

J C D Fl_______ ... „nnn> rt untm t Doitn ^ e >rM/\nn odmd v Mr»WU t.lBTTT ^

FRANC BAVČAR prej Srebot

čevljarski mojster Ljubljana — Ravnikarjeva ulica 15

Srečno novo leto želi

A. OREBENC □

nakup in prodaja vreč P

LJUBLJANA Tyrševa c. 36 p

^□□□□□□□□mamnDDGuuuuLiuauuco

i K juuuuuGuauanDnannnnnnacocoLO 0 JOŽE ln MICI NERED

H mesarija

LJUBLJANA šolski drevored pri Zmajskem mostu ni h p p i' h n a ii li ii h ii u«ii lnnnt irintiljljli

RESMAN LOJZE trgovina kuriva — Tel. 33-53 LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 jLjuumLUJODDammaaaoaDaDCODO

V novem letu

želi mnogo sreče ln uspeha vsem cenjenim naročnikom

Jos. Rekh

TOVARNA ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN BARVANJE OBLEK —

□ PRANJE IN SVETLOLIKANJE | PERILA

SPLOSNO MIZARSTVO

UMEK IVAN

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM tvrdka

ŠIMENC PAVEL

vrtnarstvo SV. KRIŽ Pokopališče

Se priporoča za nadaljnjo naklonjenost

Tnrnnru mnmr

MNOGO SREČE V NOVEM LETU vam želi stavbna tvrdka

FRANCE KOSMAČ

konoes. zidarski mojster

ZG. GAMELJNE 12 poŠta St. Vid nad Ljubljano

Inrrrrmi imimmmi luuulj

juliji julj i ju i n i ■ n ■ i m m con

Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka

Jož®

Gralzer

LJUBLJANA C. XI/12

GLINCE Telefon 34-58

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI

MARIJA GRAD

črnuče

I IJ 11,1 I I II Ul II I I I I II I I I I UUULI V.

Srečno in veselo novo teto želi vsem cenjenim gostom tn odjemalcem gostilna ln trgovina

Vladislava Novaka ded.

vic pri LJUBLJANI Jt" KHM^^^^bb B J—m—ti—i-Ai—h—^-^-H-i

[joaoooaoDDoaoaoaouoaoaL

jpnmncg

SREČNO NOVO LETO!

NASTRAN In drog

d. z o. z.

veletrgovina mlevsklh Izdelkov pošta RADOMLJE

postaja JARSE-MENGES

« | p ■ « » ■ ■ ■ » » I I » ■ I ILUUULUUUUUL»-Ua

3 INSERIRAJTE V „JUTRU4*!

'ii i n i < 11 mnm ..........................

1(^40

gostilna in kopališče VSEM SVOJIM CENJ. GOSTOM

lo f.«b b b»>nnn» »min nnnrmfl umuminr

flHr^Tnrrnnnnnnnrrii m i«g m mm IJUUUUUUUUI H II H II T V HM 81 8 P II « ITT

AKUMULATOR-SERVICE LJUBLJANA, Tyrševa 23, teL 38-35

Velika izbira vsakovrstnih avto in moto akumulatorjev, popravila ln polnjenje

Tvrdka DRAGO SCHWAB

LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7

fn b » B B B b B b h ■ B II Ml I II ■ I I I I I IJODP

JUULOLIIJLIULIlJLI.il 1.1 UUUUUUUUUDOCO

.................1111»11111111»»11»m i»»»

3 Mnogo sreče v novem letu želim vsem sedanjim ln bodočim

igralcem srečk državne razredne loterije, kupljene pri

DOBOVŠKU IVANU

V POSLOVALNICI »JUTRA« S T O ž 1 C B

L1 „ ■■■■ ■ B n In H H u»1B B B B«111II111M» M111 mnS

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIVA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM

FRANC in IVANKA BABNIK

veležganjarna, trgovina in gostilna TOMACEVO Priporočava se aa nadaljnjo naklonjenost

"■■■'»■■"»III I B B B B II » H B-» It M H II II II II I II ULUUUUOCOI

nnf^^irfv*"1""111.....»»■■"»■mm c

niiimii" nrn « a » » g.....b ii i » iluuliimm

JOSIP STUPICA

Slomškova ulica 6 LJUBLJANA Telefon 28-26

Avtoguma. PIRELLI Zastopstvo avtomobilov: OVERLAND In LANCIA

Olje Avtogaraža

Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom

gostilna GORSIC JOŽE

Tyrševa cesta 82

pi b b h n i n nnmnnmi nn »n rtm^ Pnillimimn ii mu "im

»

Opekarna TAVČAR FELIKS

VODICE NAD LJUBLJANO

teli vsem svojim odjemalcem v njihovih domovih veselo, srečno ln blagoslova polno novo leto!

H.inniBiiiiirinnnnnm t i« » » i» « H"VfTTTmru t mfiniiiiii niiiininiiiiii i m ■ ■ i ■ i«i ITTT.

.....»»»lili............................

pgmnnmnmiDi^^ jj......"y>"'"""""""H' £

Srečno in veselo novo leto

EBER ELIGIj

Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem

krznarstvo In izdelovanje čepic Kongresni trg 7

< y Tin? innnnrringiojcx]DOLiuL luni ji innnc jf j jniiaDDaaaaoanmooauDac^^ " '1 •

LOVRO PIČMAN

vodovodna Instalacija — centralna kurjava ln kleparstvo

Ljubljana, Ilirska al. 15 — TeL 29-11

«11JJI o n juuuiJUUUI a»'r jn"

TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM TER ZELENJAVO NA DEBELO

IVAN PIELICK

- MBU VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN TRGOVSKIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO

LETO !

> ojocxx:>

TfK K K K J j. ^iAJiJJOat

aših krajih nekdaj

v političnem iivljajg

ki so ostale

so zmerom prinašale s seboj težave in nadloge, v živem spornimi naroda

ltazbojmštvo, ki se j« močno razpaslo po i^uuji »vtvovcu vojni, je oujno cvetelo tudi v preteklih stoletjih. Zlasti po triae-seuetm vojni (i618—lb-io; je bila varnost v naših deželah kaj majhna. Ta vojna je prtpiaviia Nemčijo z množico nesramne drhan. Po ski**ij«nem vesttaiskem miru »o vznemirjale talce tolpe tudi avstrijske deZeie. Cvetela je romantika dežeine ceste, zlasti v spodnjih pokrajinah ob Dravi in Savi ter postala prava deželna nadloga Roparji so hodili okrog preoblečeni kot romarji, menihi, turški ujetniki, vračajoči se v domovino, ter napadali sa-ttictne popotnike, v omike z otovorjenimi vozovi, pienili, ropali, požigali tn morili. Potovanje ljudi in prevoz blaga sta bila brez močno oboroženih straž nemogoča.

Usk©ki ia harambaSe

V prvi polovici 16. stoletja to se naselili Uskoki na Kranjskem okoli Zumber-ka le Marindoia. Prignalo jih je turško nasilstvo v Srbiji, Bosni in Hercegovini, sato ac iskali mirnejšega zavetja pri svojih »obedih na severu. Avstrijski vladarji in kranjski deželni glavarji to jih radi privzeli n* svoje ozemlje, ker ao jira nudili Varen branik proU turškim vpadom. Uskoki so dobili brezplačna zemljišča, od ka-

Janea Vajkard Valvazor

terlh sprva niso niti davkov plačevali Bili ao močni, drzni in siloviti ljudje ter jo morali biti vsak čas pripravljeni na vojno. Vdirali so tudi sami čez Kolpo in Uno na turško ozemlje ter so se pogosto vračali z obilnim plenom.

V 17. stoletju pa so ponehali turški vpadi in s tem je bilo prav za prav konec uskoške obrambne naloge. Toda boja-teljni Uskoki se nikakor niso mogli privaditi mirnemu in rednemu življenju. Ropanje jim je postalo nekakšna obrt, zato •o se združevali v razbojniških tolpah po žumberških, gorjanskih in šneperških gozdovih ter so napadali in ropali po domači deželi. Ljudje so jih imenovali hajduka Ti so imeli svojega poglavarja, harambašo, kateremu so se morali brezpogojno pokoravati Za razne prestopke in upore ie izrekal kazni, celo smrtne. Hajduki so imeli med kmečkim prebivalstvom svoje plačane vohune: berače, zakotne gostilničarje in razne izprijence. Ti •o jfh vodili po skrivnih stezah in jim poročali. kje in kdaj bi se izplačalo ropati Po končanem ropu je harambaša razdelil plen vssk se je moral zadovoljiti z določenim deležem brez ugovora. Shajali so se najrajši v samotafh cerkvah in podružnicah. Tam so se srostili in veselili, zunaj pa so bile postavljene straže. Napadali so vasi, trge. graščine, eerkve, župnišča in celo mesta

V a 1 v a z o r poroča, da so bili ljudje zaradi hajdukov tako prestrašeni, da so pn gorjanskih podružnicah, pri sv. Miklavžu in sv. Gori, po končani siužbi božji vzeli s seboj vso masno obleko in opravo, cerkveno posodo in orodje, da, celo zvonove so sneli in odpeljali s seboj, ker bi sicer vse odnesli. Vaivazor jih primerja tatovom in roparjem, ki so kradli in ropali tako pri Turkih kakor pri domačih. Najhujše so plenili v 17. in 18. stoletju. Njihov največji napad je bil 29. juiija 1736. na močno utrjeni kostanjevi-JEki samostan. Napadla ga je v večernem mraku dobro oborožena tolpa razbojnikov, 40 do 50 mož. Menihi seveda niso bili nič pripravljeni na tak obisk in se jim niso mogli dovolj uspešno postaviti v bran Le samostanski lovec je ustrelil dva razbojnika Opat in ostali menihi so se poskrili. V boju so bili umorjeni štirje samostanski hlapci dvanajst pa smrtno ranjenih, še več pa nevarno poškodovanih Plen Je bil zelo velik. Razbojniki so odnesli vso zlatnino. srebrnino, puške, platno, perilo it seboj Naslednji dan so poskusili napasti samostan v PI eter) a h pri St Jerneju, kjer ae bil; takrat jezuiti n pa so bili že pripravljeni in so napad odbili Razbojniki so bili

tako drzni, da so svoj bogati kostanjeviAl

plen vozili šele četrti dan po napadu ob belem dnevu skozi Črnomelj, dobro oboroženi s sabljami, puškami in dolgimi noži Vrli Crnomaljci so mislili da se to graničarji, ki vozijo strelivo in opremo na vojno granico. Ko so zvedeli kakšne goste so imeli, je bilo že prepozno. Mnogo je pretrpela od hajduških razbojnikov tudi Bela krajina. Tako so napadli leta 1720. Semič, kjer so popolnoma oropali župni-šče, strašno mučili in umorili župnika Sta-riho, ter na Vinici leta 1775. vikarja Koče-varja Celo v 19. stol. razbojniški napadi hajdukov niso popolnoma ponehali Leta 1776. so napadli celo Kočevje ln mesto oropali. Spomin na njihov napad 1. 1829. na Gorenje Vrhpolje pri St. Jerneju hrani slika v Narodnem muzeju v Ljubljani Sele sredi preteklega stoletja je bila razbojniška zalega hajdukov na Kranjskem zatrta

Kruci na štajerskem

Ravno tako hudo kakor Uskoki na Kranjskem ali pa še hujše so divjali na štajerskem Kruci Bili so to uporni madžarski kmetje, ki so si pripeli na ramo križ (lat crux) in se zbirali v začetku 17. stoletja v križarske čete, češ, da bodo Hi nad Turke Toda njihov poveljnik Jurij Dosa je planil nad graščine in ropal tn plenil, kjer in kar se je dalo. Nato so udarili čez Muro na Štajersko stran ter opustošili okolico Ljutomera in Ormoža, kjer so oropali cerkev raznih dragocenosti za 500 gold. Proti koncu 17. stoletja je stopil na čelo tem upornikom Emerik To-k61y, ki se je imenoval »kralj Krucev« ter je imel svojo krono, okrašeno z velikim dragocenim kamnom. Toda kmalu je minila njegova slava, cesarske čete so ga premagale ln mu zaplenile krono, on sam si je rešil z begom golo življenje. V tem času Kruci niso prišli na Mursko polje Prehod čez Muro jim je zabranil malo-nedeljski župnik Simon Pornat. Spomin na ta dogodek, starodavna slika, visi v občinskem uradu v Ljutomeru.

Tokolviev naslednik in poveljnik Krucev Je bil Franc Rakoczy. Pod njegovim poveljstvom so ti razbojniki najstrašnejše divjali po Štajerskem. Ze leta 1704. so prihrumeli v velikanski množici čez Muro, se razprostrli čez vse Mursko polje in oropali vse vasi V Ljutomeru se jim je sprva uspešno postavil v bran župan Jurij Smrekar in jih odgnal, a že prihodnji dan so se vrnili v še večjih trumah, vdrli v trg, oropali župnišče in cerkev, oplenjena poslopja pa zažgali. V oropano cerkev so postavili svoje konje. Na Razkrižju. Moti in v Braneku so imeli tabore, kamor so spravljali svoj plen: žito, vino, moko, seno živino. Prisilili so kmete, da so jim morali tudi sami pripeljati blago v tabore Kruci pa se niso zadovoljili le s plenom na Murskem polju, temveč so vdiraii daleč noter v Slovenske gorice. Cesar niso mogli odnesti s seboj, so zažgali ali sicer uničili. Kdorkoli je še utegnil, je bežal, kolikor so ga noge nesle, proti Mariboru. Zakaj grozodejstva teh razbojnikov so bila strašna: nekaterim so porezali nosove in ušesa, drugim so odsekali roke ali noge. mnogo pa so jih do smrti mučili in postre-lili. Ni čuda, da se je razlegal od Mure tja globoko v Slovenske gorice en sam klic: »Bežite, bežite! Kruci gredo!« Ko je bilo že vse končano in oplenjeno. je prišla pomoč iz Radgone Zupan Draš je pripeljal dobro oboroženo četo meščmov in kmetov ter je v zvezi z ljutomerskim žunanom v krvavi bitki premagal Kruce. Okrog 300 razbojnikov je obležalo mrtvih, mnogo je bilo ujetih, mnoso se jih je pa vtopilo v Muri. V bojih s Kruci se je posebno odlikoval poveljnik veržejskih strelcev, Štefan R o p o š a. silno močan in podmen človek. Nosil je baje železno srajco in se ga po ljudski veri ni prijela nobena sovražna krogla. Kakor na Murskem polju. 90 d:v-jali Kruci tudi ob Dravi, v Središču in Ormožu. Pod Jeruzalemom, v glasovtem »Babjem klancu«, pa je premagal razbojnike miklavževski župnik Martin Stariha Nekaj let so imeli Muropoljei mir pred divjimi Kruci, ki 90 odslej napadali le v manjših tolpah. V začetku 18. stoletja pa je začela tonit: Rakoezvieva slava, pri Muri so čuvale močne straže in Štajerska se j? oddahnila od strašne razbojniške n?d'oPe Beseda »Kruc« pomeni v onih krajih močnega, drznega in pogumnega moža, pa tudi brezobzirnega suroveža.

Sodniki, rablji in cigani

V začetku 18. stoletja se je razširilo raz-bojništvo po vsem Kranjskem kot posledica dolgotrajnih vojn s Turki Razbojniki so se skrivali po temnih, nedostopnih gozdovih, odkoder so napadali samotne kmetije, pa tudi vasi ter ropali, karkoli so dobili. Tujim razbojnikom so se pogosto pridružili tudi domači potepuhi. Cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II. sta sicer precej odločno nastopala, toda vse skupaj ni mnogo izdalo. Zanimivo je poročilo, katero je podal v oktobru 1710 grof Maks Jožef pi Schrottenbach notranjeavstrijski vladi. V njem navaja, da »razbojniki napadajo uboge podložnike brez strahu v njihovih hišah z raznim orožjem, jih mučijo

ki evro ob živ m telesu.

Jo, ubijajo in razsekajo, tako da niti valirji na svojih gradovih niso več varni pred temi prosta&bmi morilci« Med to ao-drgo ao se nahajali tudi am ljubljanskega rablja, njegov zet in bivši Sefarottenbacbov sodni sluga. Sli so na sejem v LJubljano^ zate je poslal grof svojega slugo tja. da bi jh zgrabili Deželni glavar ga Je napotil k vicedomu in mestnemu sodniku. Ta pe Je odlašal z zaprošeno asistenco toliko časa, dokler niso oni trije banditi zbežali iz rabljeve hiše, kamor so se bili zatekli Schrottenbach je dolžil celo vicedoma, češ, da Je pozval k sebi rablja in mu rekei da bo pri njem stanujoče zločine* dal v eni url zgrabiti ti pa seveda toliko časa niso čakali. Nato so ujeli enega od njih, rabljevega sina, katerega so izročili lastnemu očetu v mučenje, šele pozneje, ko ae Je obravnava zavlekla, so ea izročili rablju.

Odlok deželnega glavarja Volka Vajkarda grofa hi gospoda pl. Gal-lenberga, dne 4. marca 1724 očita eodnlkoaa nemarnost tn pomiloščanje na smrt obsojenih z denarno globo. Ubijalce oprosttje ln spuščajo ne prosto, če plačajo malenkostno vsoto pri bližnjih prijateljih pokojnega, sami se pa zadovoljijo s plačilom denarne globe ter ne skrbijo ze vzdrževanj« sodišč in zaporov. V tem patentu se je posebno poudarjalo, da se morajo cigani takoj po zgrabitvi postaviti pred cesarsko sodišče in da se mora vsake tri mesece nadzorovati sodno okrožje. Za najbolj nevarne razbojnike so pač smatrali cigane, zato je odrejal patent notranjeavstrijske vlade v Gradcu od 11. Julija 1724, kako Za povratek iz dežele izgnanih ciganov je kakšna vprašanja naj se stavijo nanj. Za povratek iz dežele izgnanil cieanov Je bila določena smrtna kazen Odrejeni so bili pogosti ogledni obhodi po gozdovih. Zajete razbojnike so sodili po prekem sodu. Na glave roparjev bo bile razpisane nagrade: za živega v prvem mesecu razglasitve 20 gld.; v nadaljnjih dveh mesecih 10 gld.

Na Kranjskem, Notranjskem in štajerskem

Posebno nevarno je bilo potovanje po »cesarski« cesti skozi Ljubljano v Trst Vsak čas je bilo slišati o razbojniških napadih, ropih in umorih. Obsežni, v oni dobi še neizsekani gozdovi na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem so nudili takim tolovajskim tolpam varno zavetje. Nekdanji profesor zgodovine na ljubljanski gimnaziji, dr. Oskar G r a t z y, še dobro v spominu starejšega našega rodu, nam je ohranil marsikatero zanimivost o razbojni-štvu na Kranjskem: Leta 1878, so zajeli gorenjski kmetje v Stražišču pri Kranju devet razbojnikov, katere °o pripeljali dobro oboroženi kranjski meščani v Ljubljano. Ta tolpo je ropala tudi otroke, katere je vračala staršem za odkupnino 100 cekinov. Ze nekaj dni nato se je pojavila druga razbojniška četa, deset beneških roparjev na Dobrovi pri Ljubljani. Baje so hoteli osvoboditi ujete tovariše v Ljubijani Zbralo se je okrog 100 kmetov, da bi šli nadnje, ker pa so bili neoboroženi, so se roparji umaknili čez polhovgrajske hribe v škorfjeleške gozdove. Se v istem letu so izropali poštno poslopje v Zagorju na Notranjskem. Kmalu nato so napadli Lazza-rinijevo graščino Jablanico. Graščakinja se je skrila v klet. razbojniki so povezali posle in nato nemoteno ropali dve uri ter odnesli denarja in srebrne posode za 5000 gold. Neki graščak v bližini je imel za take primere zvon, s katerim je hotel sklicati podložne kmete na pomoč. Ko so razbojniki napadli Jablanico in je graščak to zvedel, je dal zvoniti plat zvona. Toda nobenega kmeta ni bilo blizu. Nato je neki šaljivec svetoval graščaku, naj sporoči kmetom, da bodo dobili na vsak tak poziv sod vina. Prvič naj bi ga zares tud: dobili Koliko je ta nasvet zalegel v prihodnje, o tem kronika molči. — V letu 1788 so napadli razbojniki, oblečeni v beneško-istr-sko nošo, v šneperških gozdovih nekega kmeta ter mu uropali 8 gold. in obleko, prihodnji dan pa dolenjskega kmeta, ki se je vozil zaradi nakupa žita v Trst, in mu odnesli 130 gold. Isti razbojniki so dva dni pozneje udrli v župnišče na Premu, kjer so vse izropali in napravili škode za 490 gold. Oblasti so nato poslale vojaške čete nad razbojnike, ki so jih razkropile. Dva izmed njih sta se zatekla v Lipo na Krasu, kjer ss ju izteknili pastirji. Ti so vedeli da je razpisana nagrada 100 zlatnikov za i izsleditev. Ponudili so se jima, da ju bedo i povedli ponoči v gostilno na dobro večerjo. Komaj pa so vsi skupsj sedli za mizo, so prihrumeli od v^eh strani kmetje, ki so bili že prej opozorjeni na to. ter tako silovito pretepli oba razbojnika, da je eden od njiju že čez nekaj ur umrl: drugi pa, nenavadno velik in močan, bi skoro \ pognal 20 kmetov v beg, le stežka so ga obvladali >n zvezali. — V oktobru 178» so ustrelili razbojniki na tržaški cesti med Logatcem in Planino grškega popa v njegovem vozu. K vozu je priteklo deset razbojnikov. Njegov popotni tovariš jim je nemudoma izročil ključ do potnega kov-čega, iz katerega so pobrali 200 cesarskih cekinov, ostali popotniki pa so lahko mirno odpotovali naprej. — V noči 4. maja 1790 je napadla tolpa razbojnikov. Okrog 15 po številu, župnišče na Brezovici pri Ljubljani ter ga popolnoma izropala. — V maju istega leta je hotelo sedem roparjev napasti vas Sabočevo pri Borovnici. Izsledil jih je sedemleten deček, nanje streljal in dva izmed njih tako ranil, da sta obležala. Ostali razbojniki so jo popihali v Cerkniške gozdove. Od kmetov, ki so pritekli na pomoč, je bil do smrti zaboden Jakob Uršič, čolnar iz Podpeči, štirinajst kmetov pa je bilo laže ranjenih. — 27. novembra 1790 je napadlo dvanajst razbojnikov imovitega kmeta v Selcah. Bili so oboroženi z majhnimi in velikimi noži. sabljami ln puškami Pobrali so mu 500 zlatnikov gotovine, 6 svilenih in 10 navadnih žepnih robcev, 10 srajc, dva zlata prstana in mnogo obleke. Neki ropar je usekal kmeta s sabljo po levi roki drugi pa ga je obvezal. Tretji ropar Je nato prvega močno sunii češ. da njihov harambaša tako mučenje strogo prepoveduie. — Laib Ztg. iz leta 1789. piše o »strašnih razboj- i

nifldh tolpah, obstoječih is legije hudičev ne zemlji aajra^ačnejSlh narodnosti* Na raznih krajih so bile stražnice s stalno posadko. Tako Je ostalo še do dandfm— ime »Raubcrkomanda« pn Postojni, taka stražnice Je bila tudi ob cesti ki Novega

CMtD itm turni HuMi froA i»

kvvmekt.

^n / vOvnJ teden /v C^Ss ie

vmri Jmkvb Tr*.in mti &u/**< <*4 m*v Stnt goepvsk* oO*ujcn bil mm d*»*i Iflrf k očtimm deicOTL, ttednu letu mm oMrtMC« prejel desetkrat t co.

Franorod in rofcovnjaA

»>4» tm

mi «rwnjSu riMa .V»mat« nič bilgai* m varnost življenja in Uixnja držav-

1 jenov. Ceste na Kran>k«3c& so Ul« skrajno nevarna. 1iajm v aoOj ttancu^ili ruja Toip« rokovajačev, ofcafejje&b u. vvjašftdfe beguncev, aovincn, ki mimo hoteli oa vtf

Valentin Vodnik

mesta vrh Gorjancev. Vlada Je razpisale nagrade po 100 gold., pozneje celo 300 gold. na glavo živega ali mrtvega razbojnika.

Sporočilo Valentina Vodnika

O razbojnikih v starih časih je pisal tudi Valentin Vodnik v Ljubljanskih Novicah 1798:

Sloveča soldaSka vhajalca Valentin Klobučar ali Capek in Jun j Rupret oba rojena Krajnca sta vjeta v soldaiki Staabsza-peri terdno zakovana mu perklenena, inu pod terdno stražo, dokler bo pravica čei nju stekla. Nobeden ne sme k njima pri-diti, zvezana sta, de se ne moreta ganiti, jih pitajo soldatje od straže, inu pe r potrebah postrežejo.

Ta Ponedelek perpelejo sol dat f* od regimenta Alvmci pet tolovajev iz Doiem-skiga, so v Lublani v soidaiko zapero posajeni. ta dan je tudi sodba čez Valentina Klobučar ali Capek oznanena. On je obsojen z tem besedami: Ker je gmej tol-dat Valentin Klobučar ali Capek prtd sodbo spoznal, inu preživan bil, de je le pred itir letmi iz Lublane na ptuje pobegnil, čez tri leta spet nazaj periel, se ma kontreband z tobakam inu drugim blagom podal, 28. sušca letaš pa vjet Inu lesem r zapeto perpelan bil, iz katire je IZ mmlt travna letaš spet všel, inu potem mm vat krajih mnogitere silne tatvine, gerdodetm-nje z več ludmi, inu ropanja dopernesel, 1L majnika spet vjet, inu lesem perpelan bil:

Zraven vseh teh hudobij je KlobuCmr tmm spoznal, inu per sodbi kriv znajdem

Pervič: 22. veliki serpanm /797 ja r Terbojah berača Lovreta Noniak, ker sta se per piači zbesedila, z itiletam s tremi smertnimi bodci ob živtenje per pravil.

Drugič je ob perložnosti, kader Je Č9-terti grudna po zimi v Kamneki vjet, tnm lesem pelan bil, po poti bliža Cemuč ma prosti cesti dva moža, katira sta ga pelmla kakor cesarske straže, to je t obok irske ga aufseharja Anžeta Dell, inu turnoviga ge-freita Antona Tomec z enim per sebi skritim Stiletom tako hitro Inu neprmvidmmm presunil, de je DelI za od Klobučarja pn-Jetim ponesreči smertnim bodcam, inu po-tle za enim v želodec dosežiočim smres smertnim vboden jam ie taisti dan itvtenja sklenil, gefreit Tomec pa v malo dstmk tm-di na svoji perjeti rani vmerai.

Zavolo tiga zadniga na prosto cesto km nad stražami doperneseniga dvojigm umorjen ja ima hudodelnik Klobučar po mmmarl za cesarsko soldaiino narejenih poetav pa-lan biti k galgam, inu tamkaj s obeimnjem od živlenja k smerti d jan. To Ja hudodal-niku k njega de! vrednimu pokorJenJu, dnt-gim pa k dobrimu izgledu. Lublana 2. dan mali serpanm 279C

no, raznih zločincev ln potepuhov, tatov in tihotapcev ao ae skrivale t oaj^rej premagati pomisleke in odpor prebivalstva, ki Je Uio prestrašen^, ko Je slišal^

da se bo umski cuMrtb razbojnikom tv se Je balo m #v«Ja pMMtn tn tm. svo^e življenje, če Javna oftlim aoper razbojnike ničesar ne opravi, kakur se Je ie poprej večkrat tgndilo«

trebijo fck ečieOjv dotaujaK« ki nutreuj*« razbojnikov Tuua kmeij* ao Jifc prikrivali km ao m bali maščevanja rrancusfc« oblasti «0 • pooeteUni okrožnicami «putaoaU kmete, »da Jih brani mučna rak« lo m jim al treba beti tolovajev, s njlburo pomočjo jih bo kmaiv dobita! meč pravica^ lUrt posebno al sta bth označeni tržaška ia reška kar ee pretMvaict «1» Mi cestah

Znamenje v Ornem

zločince. Nato je maršal Marmont izdal 34 marca 1810 poseben ukaz na vse občine: Občine ob teb cestah so odgovorne za Javno varnost; občine so odgovorne za vse blago, ki se s silo odvzema popotnikom ter se jim mora povrniti od občin, odškodnino dobijo občine od razbojnikov, katere naj zgrab.jo in privedejo pred sodišče, za razbojništvo ali umor se bo zaprlo v občim. kjer se je to zgodilo, dvojno število občanov, kolikor je bilo popotnikov oro-panih ali umorjenih; sedeli bodo na tržaškem gradu toliko časa, dokler ne dobe zločincev v pest; zločince bo sodilo vojno sodišče ter jih obešalo ob glavn: cesti pri vhodu v vas za nedoločen Čas. Prebivalci Jih bodo morali straž.ti šest mescev; če trupla zginejo z vešal, mora občina plačati 1000 frankov globe. Ta ukaz je bil tiskan v slovenskem m Italijanskem jeziku, v vsaki iupniji oklican s pržimce tri nedelje zapored in nabit na cerkvena vrata To je ■Lcer mnogo zaleglo, vendar pa tudi Fran-

cozi razbojniltva ▼ popolnoma zatretL Sej nam pripoveduj*

zgodovinar Dunitz, da leta 1812. nočni napadi m ropi celo v Lj ubijam na javnih cestah in ulicah niso bili nič nenavadnega, zato so francoske oblasti uvedle pueeime varnostne legitimacije, ki so Jih morali imeti vsi prebivale^ Stroge francoske naredbe so bile posledica strašnega ra/i>oJ-niškega napada na francoski vojaški transport pri Sv. Ožboltu pod Trojanami Tu so bili ubiti generalni adjutani maršala Marmonta kapitan Bouitc. njegov tajnk in tolmač V e r n a z z ter še več francoskih oficirjev ln vojakov. Vseh krivcev je bilo 35 Bili so nahujskam od sodnika galemberške graščine, domačega župnika in dveh učiteljev, ki pa so pravočasno popihali čez mejo na Štajersko. Francozi so ujel: 11 kmetov, od katerih je bilo šest od obtožbe oproščenih in takoj Izpuščenih Pet kmetov, katerim je bilo razbojništvo dokazano, pe je bilo obsojenih na smrt

1810 veJa^sudlŽe »ks oouMtTde

guerre speciel« pod predsedstvom barona RouseLte 2e leti dan ob treh popoldne so bili ustreljeni aa pokopališkim zidom pri sv. Krištofu ob navzočnosti velikanske množice radovednežev. Štiriindvajset kmetov se Je odtegnilo obsodbi z begom tez mejo. Sodba m njena izvršitev je bila nato natisnjena v 000 Izvodih v francoskem, slovenskem ln nemškem jeziku ter razdeljena med ljudi. Slovenski prevod Je oskrbe* Valentin Vodnik.

Tudi po odhodu Francoejov avstrijska rlnda ie dolgo časa nI mogla popolnoma zatreU rokovnjačev ln razbojnikov. Take razmere so trajale vso prvo polovico 19. stoletja, odkoder se niso z ustanovitvijo orožmštva leta 1850 izdatno zboljšale in uredila.

Rudolf Dos tal.

Za rešitev Ljubljane iz oklepa

Poleg poglobitv enega načrta obravnavajo s fcrokovnjaki Se druge zamisli, kako bi rešffl

LJubljano lz oklepa železniških ovir

Propagandni odbor za poglobitev železniških prog ui objektov Je naz^ruu pokazal železniške naprave v obliki močne verlge-zavlriinice. Ovire pri cestnem prometu in razširjenju mesta v zdrave in nezazidane dele so največje na progah proti Rakeku, Jesenicam in Kamniku, kamor in od koder Je vlakovni promet najbolj živahen. S temi prometnimi žilami in poetajnLinl napravami je razkosan mestni pomerij v več odsekov, skupnost je razorana in obstoji dahneš najvažnejši problem: rešitev razvoja LJubljane lz oklepa.

Južna železnica se je gradila na poteku skozi slovenske kraje v treh etapah: najprvo je bil gotov odsek od Gradca do Celja, v drugi periodi proga Celje—Ljubljana, a poslednja etapa je bilo podaljšanje proge od LJubljane do Jadranskega morja. Grad-ba te 366 km dolge železnice je trajala 14 tet, t. J. od avgusta 1843 do 28. Julija 1857.

Skoro že dva mesca so vozili vlaki iz Gradca do Ljubljane in vendar Se nI bil Izdan nalog za nadaljevanje zgradbe proge proti Trstu, fiele 5. novembra 1849 je obvestil okrožni urad ljubljanski mestni magistrat, da Je prometni minister za trgovino. obrt ln javne zgradbe odredil, Izvršiti celotni projekt za nadaljevanje proge od Ljubljane do Trsta preko Krasa. V zadnjih mescih sta postala rivala dve varianti: trasa preko Postojne—Divače ali pa preko Vrhn-ke— Idrije—Gorice v Trst. Najbrže ae je ravno zaradi tega zavlačevalo nadaljevanje. V Istem odloku je bil določen za predstojnika trakcijske sekcije v območju bivše Kranjske višji Inženjer Viljem Czermak. za namestnika pa inženjer Jožef Scheiech. Kot upravitelj ln nadzorni organ te sekcije je bil imenovan višji inšpektor Fillauger. ki Je Imel svoj sedež v Ljubljani ln v Trstu.

Nekcč:

Lattermanov drevored

V zvezi s tem poročilom Je zavladalo po vseh udeleženih krajin veliko veselje. Mestni magistrat je sestavil takoj obširno zahvalo na ministra. V spomenici pa obiaiu-Jejo mestni svetovalci z županom na čeiu, da preseka proga na ve£ mestih Lattermanov drevored. Ta drevored ae razteza deloma v. deloma zunaj mestnega pomerlja ter ga Je zasadil generalni guverner Lat-termann leta 1814. v spomin ln na čast slavnih zmag tedanje znamenite dobe. Nasad se razprostira od severozapada proti Jugovzhodu v zapadnem delu kapucinskega in gradiškega predmestja. Sprehod traja po dolžini pol, a po širini četrt ure. V drevoredu posajena drevesa dajejo prijetno senco, varujejo sprehajalca pred hlapovi, ki se pojavljajo iz barske strani, ln pred dimom. Zato prost magistrat, da se iz-kollčena železniška trasa spremeni tako, da Lattermanov drevored ne bo trpel škode Nekaj dni pozneje je še poročal mestni svet o vlogi na ministra tudi deželni vladi ter prosil podpore v tem smislu. Deželna vlada je priporočala predstojniku trakcijske sekcije višjemu inženjerju Czermaku, naj po možnosti želje Ljubljane upošteva.

V teku 14 dni je že odgovorilo ministrstvo, da je dobila gradbena sekcija nalog naj varuje ln čuva nasad, vendar je odločujoč pri nadaljevanju trase splošen blagor. Naposled pa pripomni, naj se poskuša trasirati progo paralelno s Tržaško cesto.

V naslednjih mescih se je vršilo trasira-nje proge nemoteno dalje. Na podlagi ministrovega naloga je razpisalo deželno na-mestništvo obhod bodoče proge od Ljubljane do Borovnice. V to komisijo so bili

Josip Korban:

Pcs&da mirti In sprave

»Važni dogodki se nam bliža i o«, je po kosilu deiala gospa Suzana svojemu možu. »Ali si že kaj pomislil na to, kaj nam bo prinesel prihodnji teden?«

Pankracij Toikec je počasi m premišljeno zganil beli prtič v pravilni četverokot-nik, potem je srknil iz kristalne čaše ostanek svoje gambu.še — saj poznate tisto imenitno japonsko pijačo, ks je sedaj pri nas v modi? — potem si je skrbno obrisal ustnice in prižgal cigareto Ko se ie pokadilo. je šele pogledal v prežeče vprašujoče oči in malomarno odgovoril: »Nič ne vem. dragica.« Kakor puran, kadar mu požvižgaj, se je razburila uboga gospa Suzana

»O, to ti pa rada verjamem. Saj tudi niti nisem pričakovala od tebe toliko pozornosti, da bi vedel, kdaj bo tvoja sužnja, ki )o imenuješ ženo, praznovala petdesetletnico.«

»Hudiča,« se )e Iskreno začudil gospod Pankracij. »petdeset let? Kdaj si jih pa spravila skupaj? Odkar smo izgubili tvoj krstni list, si bila vendar sleherno leto mlajša Čudna reč to! Zakaj si letos tako odkritosrčna? Pričakuješ darila?«

Kakor stara harmonika je zasopla. Iz oči ji je švignila zelena raketa. V čudovitem altu je zazl igovala:

»Veš. moj ljubi, kr-va-vo sem g« za-alu-ii-la. Dvanajst otrok sem ti podarila.«

»Dvanajst pijavk, ki mi pijejo srčno kri,« •e je cinično zarežaL

V zabavo ljubeznivih sosedom, ki so položili uhlje na vmesne stene, je rasel pre-

določenl občinski svetovalci Lamprefct

Luckmann, Karol Holzer ta Andrej MaHČ za kapucinsko, Jožef Eržen ln Vincenc Sevnik za gradlščno predmestje. Kot re-prezentant magistrata Je bil navzočen Anton Podkrajšek, Komisija ae Je aestala 11. marca 1850 v čakalnici ljubljanskega kolodvora. Na mestu ao se obravnavali cestni prehodi. Omembe vredno je, da sta bili na današnjem prehodu Vošnjakove ulice pri gorenjskem kolodvoru združeni dve poljski poti v eno. Na severni strani telez-nice pa se je odcepila ena prejšnjih pešpoti na levo ter vodila spet oa Gosposvet-sko cesto. V splošnem pa se omenjajo Isti prehodi, ki obstoje še danes. Delj časa so se zadrževali pri točkah 3340 ln 3341, L j. na prehodu iz sedanje Aleksandrove ceste

kovalnega skladišča (r črti tn danje Gledališke ulice) in tik ob Tržaški cesti zahteva postavitev primerno visokega plota ob vsej cesti, da se odklonijo nesreče.

Iz obravnavane tvarine Je razvidno, da so bili deli ln okolica vzhodno ln Južno od sedanje d votirne proge prutl centru mesta le vrtovi in deloma gmajna. Tržaška cesta Je bila zvezana s današnjo Tyrševo po posebni cesti, ki Je držala povprečno preko Valvasorjevega trga ter se zlivala v glavno cesto proti Posavju v sedanjem najživah-nejšem centru pred pošto, nekako tam, kjer stoji palača ljubljanske Kreditne banke ln deloma nebotičnik. Ta prehod Je znan tudi iz rimske dobe. Tudi takrat ni bilo treba pasirati Emone, temveč so Jo mogli obvoziU na severozapadnem koncu ln na-

proti Tivoliju. Na tem mestu je stal prvi roiido Lattetinaimovega drevoreda, prostor zasajen v krogu z drevesi. Nesreča Je bila ta, da ga je prerezala trasa prav v sredini na dvoje. Razen tega Je bilo treba napraviti sedem palcev visoko zvlšenlno ln zgraditi odtočne jarke. Naposled so se zedi-nill v tem. da se mora rondo razširiti v drugem pravcu za štiri sežnje, nasipni material za zravnan je terena mora železniška uprava voziti od drugod, ne pa, da bl ga pridobivala na mestu samem. Pri nadaljnjem obhodu ni bilo ugovorov.

Potrebno Je, da pojasnim fte stališče

mestnega sveta glede na trasiranje proge v današnji legi. čeprav posamezni občinski svetovalci niso bili sporazumni s zamišljeno traso, se je po dolgi debati dosegel v vseh točkah sporazum iz razlogov: 1. predvidena trasa preseka Lattermannov drevored le enkrat; 2. zravnan je sveta na prostoru rondo ja je ugodno, ker je ravno ta točka najniže ležala; 3. pri razširjenju rondo ja za štiri sežnje premera pridobijo šetald primerno nadomestilo; 4. za zravnan Je sveta, t. J. spodnjega ustroja proge se material dovaža od drugod ter bodo obstajali le toliko globoki jarki, kolikor so potrebni za odvod vode; 5. preložitev trase v novo tudi že Izkoličeno črto skozi vrt oskr-

daljevatl pot, ne da U se morali podati v njeno uotranjust. Latterniaunov drevored sa je razteguval v še danes obstoječi smeri dalje preko proge in Bleivvelsove ceste. Le tako si moremo tolmačiti trditev mestnih očetov v vlogi na resornega ministra« da traja sprehod po dolžini nad pol ure.

Tudi ostale želje ln nasveti niso bili m-te varil. Proga se Je zgradila proti Jugu v najkrajši trasi v sedanji legi.

Danes:

•mer okrog Rožnika

Ne mislimo nadaljevati polemike e poglobitvi, o nadvožnjakih. Pač pa hočemo zainteresirati bralce za načrte, kako naj osvobodimo severnozapadnl del mesta, naša najbolj priljubljeno sprehajališče Tivoli ter prehode na VošnJakovi, Gosposvetsld, Puharjevt, Aleksandrovi cesti, na Poti na Rožnik tn vse tja do Viča železniških ovir.

Malokomu Je znano, da obstoji v resnici načrt, preložiti sedanjo glavno progo proti Viču okrog Rožnika. Z realizacijo U Ideje bi odpadla dvotirna proga od sredine med prelazi Tyrševe ceste ln Vošnjakove ulice do križišča proga in ceste proti Dobravi odnosno Horjulu. Oo odmerimo razdalje v sredini postajnega poslopja v Ljubljani

pir in se stopnjeval v mogočno zakonsko nevihto z grmenjem in treskanjem.

»Kaj si mi pa prinesla v hišo? Staro, oguljeno otomano in raztrgan, ušiv kožuh!«

S to prijazno ugotovitvijo je gospod Pankracij zaloputnil duri in jo urnih krač ubral proti razkošnemu kraljestvu Lapovib nasadov. Opojna vonjava pisanega cvetja mu bo pomirila živce in mu pričarala zdrave misli. Ko je dospel na križišče pred parkom, ga je z visokega okna pozdravila pe piga:

»Kaj pa je? Baraba, baraha!«

Pankracij se je grenko nasmehnil in po-besil glavo.

»Takega darila bi bila vesel« moja žena«.

Sedel je na klop pod široko razpete kostanjeve veje. V bleščeči svetlobi ao se pred njim kopale živo pisane grede. Pridne roke so tu ustvarile čudo vrtnarske umetnosti. Po belih, izpranih stezicah so a« izpre-hajali veselo nasmejani ljudje. Mlade, vitke matere so v Hčnih vozičkih pripeljale svoje otroke. Pankracij je vzdihnil. Takole je vozila tudi njegova Suzana. Hvala bogu, da so tista rodovitna leta ie tako daleč odmaknjena v daljavo! Preveč je bilo živega blagoslova! Čudno ganotje mu Je stisnilo srce. Toikec v jedru ni slab človek. Ljubi ženo; in otrokom jc skrben oče. Podprl si je glavo na kolenih in si v duhu ie enkrat pričaral ves potek današnje tragi-komedija.

»Seveda zasluži darilo,« Je skesano priznal. »Ako bi jaz dvanajstkrat rodil dva in trideset let kuhal, iival ir pral, bi ji tudi pogledal na roke, kadar bi mi prišla čeati-' tat za jubilej.«

Iz notranjega žepa je potegnil listnico in prežtel svojo ubomo imovino.

•Kaj ji naj kupim s svojo beračijo?« Js

vzkliknil.

Kakor odposlanec bofje Previdnosti je izza srebrnoiglaste smrečice stopil na plan gospod Robič. Pankracijev stari znanec in dobrotnik. Pred človeško zlobo se umika ▼ tu t nčno samoto okoliških gozdičcv in nasadov. Z "lasnim čivkanjera in ž golen jem ga pozdravljajo ptice in brez strahu pobirajo zrna Is njegove pokroviteljsko iztegnjen« d con ice.

•Najljubši so nri rrabčki.« pravi, ker jih drugi ne marajo. To so pontiani razžaljeni izmed ptičjega rodu. Kaj jo zato, da niso pevci?«

Ugledal je Pankracija in obstaL

»Kaj razmišljate?«

»Ze večkrat ste ari pomagali, gospod Robič, svetujte mi, kaj naj kupim leni sa petdesetletnico.«

»Kupite ji plinsko masko!«

Pankracij je osuplo razširil oBL

»Tudi vi mislite, da se bomo zapletli v vojno?«

Gospod zaščitnik pfle je motril njegovo obličje a tal se nasmehnil:

»Meni sa zdi, da sta vi fte dolgo nU

Ko je Pankracij na dan velikega jubileje odprl karton, je gospa Suzana pobledela ko kreda in poskočila ko Isvinja, ki se jI odvzeli mladiča.

«N«sremne*1 To naj bo darilo M moj trnjevi jubilej?«

Tedaj je za moča napočil ttsM neskončno važni, ie dolgo predvideni trenutek trde preizkušnje njegovih fthrcev. Os danes srečno rzdrži, bo zmaga dobljena, življenje ToBcčevih ae bo naravnalo z pogolao-

faktična dolžina ravno 4 km. Ta ran-dalja bi ugodno vplivala na dokaj obljudeni ln <*»Mmia te s vilami iff zapadni del

velike in razširjene Ljubljane. Odpadel bi visoki nasip, mogočna ovira med okraji, ki letijo levo in desno od proge. Regulacija M se dala Idealno Izvršiti in nedvomno U U okolica postala zaželeno bivališče — razvila bi se resnično prava Rožna dolina.

Nekako Izpred sredine postajnega poslopja v LJubljani bl ae začela nova proga in 01 zavila med Tyrševo cesto in Vošnjar kovo ulico na desno ter tako vzporedno s obstoječo progo proti Jesenicam. Samo po sebi je razumljivo, da bl bila proga tro-tirna SJ km dolžine ter bl se odcepila trasa v smeri proU Trstu po novi kilo-metraži v km 568.2 levo, medtem ko bi sa nadaljevala železnica proti Gorenjski s dvema tiroma. V tem okolišu je predviden zvezni lok, tako da bi bil mogoč direkten prehod po dvotirnl progi aa Gorenjsko proti Ljubljani ln tudi z Gorenjskega. Nastal bl podoben železniški trtkot kakor na Pragerskem ln v Mariboru med obema kolodvoroma ter Teznom. V svetovni vojni atno Imeli tak trtkot v LJubljani, ki so ga oklepale sedanja enotirna proga med Ljubljano in LJubljano-šiška, dvotirna proga od Ljubljane proti Brezovici do Tivolija, tretja stranica pa je bila petlja Ljubljana-fiiška—Tivoli. Proga se vije os podnožju Rožnika, dokler se ne združi z te obstoječo progo v km 589.3 proti Borovnici Neposredno aa trlkotom v nadaljevanju nad Zgornjo Slško M ae zgradila nova postaja v Kosezah. Proga Je dolga 8.71 km. Kakor križa sedanja dvotirna tržaška proga več važnih cestnih prehodov v nivoju, bi sekala tudi nova proga več važnih cest na svojem poteku. Toda po načrtih obstoje v okolici Kosez trije nadvozi. Preko Celovške, Vodnikove ln Podutiške ceste, ter bi ostalo le nekaj občinskih poti v višini železnice. Vlak se spusti preko mosta s 10 m razpetosti preko Glinščice, prereže dva občinska prehoda v nivoju ln steče pod ba-novlnsko cesto proti Horjulu, ki je speljana pod nadvozu v že obstoječo traso.

Današnja dvotirna proga proti Viču meri od skupne izhodne točke v sredini postajnega poslopja do predvidenega spoja z bodočo progo okrog Rožnika točno 4 km.

as v

v vzponu U pse mtUa, 1 pro milic akoel 1.55 km, medlem ks Js ostali dal vodoraven. Is iste točke rodeča bodoča proga okrog Rožnika se naravno vzpenja v istem nagibu kakor stara proga, toda na daljavo 1585 m, ki preide po 252 metrov dolgi horicontalni progi v padec S pro uiille v dolžini 4675 m. Zadnji priključni del Je spet vodoraven. V razumevanje moram še omeniti krivine, ki se Izražajo v poiumerih. Medtem ko Ima sedanja proga le krivine v lokih 500 in 1000 m polu-mera, so ovinki na progi okoli Rožnika dosu ostrejši ln merijo pohimerl na treh delih po 300 m skoro do 500 m dolžine. Faktlčna razlika med obema progama znaša 4.71 km, to se pravi: proga okoli Rožnika Je 4710 m daljša. S tem ae podaljša vozni čas pri osnovni brzini 60 knvb za približno pet minut.

Ce pa primerjamo vlrtuelno dolžino obeta prog. potem znaša razlika 6300 m. Zakaj ta dlfei-enca med 4710 m in 6300 m T Prav zaradi piej navedenega pojma, kajti virti*-eina dolžina Je poslovna odnoeno obratna tn primerjalna razdalja ki nastaja zaradi vzpona, padca ln zaradi krvtn. Naravno Je, da teče vlak pri Isti teži, z istim strojem ln enakovredno pogonsko silo na nagibih ln krivinah zaradi odpora tn trenja teže m počasneje kakor na idealno vodoravni progi ali progi z majhnimi loki ln nagibi. Enako se porabi na vodoravni progi manj pogonske sile, kakor v vzponih ln tudi v padcih zaradi zaviranja.

In zadnjič:

predor skozi Rožnik

Razen opisanega načrta obstoji Se ena misel Zaradi dokaj daljše poti okoli Rožnika ln zaradi Izenačenja razdalj med opuščeno progo in nameravano novo ao mislili odločilni faktorji zgraditi progo pod Rožnikom a pomočjo predora ta jo zvezati skoro v Isti točki pri Viču, kakor omenjeno. Toda geološka sestava rožniškega hribe ne ustreza tem namenom. Zgradba predora bi bila zaradi z betoni ranja obokov zelo draga tn je znašal proračun nekaj nad 30 milijonov dinarjev. Zaradi tega je ostal načrt kot nepopoln dokument v arhivu.

l&uš-ček.

Naši kmečki mladini |e potrebno več kmetijske izobrazbe

Nade kmetijske gospodarstvo Je v splošnem še na olzk. stopnji in se vse prepočasi razvija. Vzrok temu je premajhna kmetijska Izobrazba. Le malo je kmečkih gospodarjev .ki bi bili deleženi pouka o naprednem kmetovanju ln je naše Kmetijsko delo odvisno le od zgleda in posnemanja predn- kov. Kakor so starejši obdelovali polje, redil] živino, oskrbovali vrtove. tako delajo tudi njih nasledniki od rodu do rodu Res je sicer, da si eden aH drugi naoavt po zgledu naprednejših kmetovalcev razno zdajšnemu času ustrezno kmetijsko orodje katero mu nadomešča drage delavce, ki jlb je tudi težavno dobiti. ker Kmečka mladina sili le v mesta kjer se Ji obeta lažji zaslužek, res Je, da so se skoro splošno umaknili copci nua-tttalcam. toda to Je še premalo. Nademu kmečkemu človeku Je treba temeljitejše strokovne izobrazbe. lzpod"btU mu je treba zastaralo mnenje, da Je za kmeta že dovolj, če trna le Krepke roke.

Kmetijsko strokovno znanje doMvajo aašt kmečki fantje v kmetijskih šotah, ka Jih Je še vne premalo za naše zaostaJe razmera. Kmetijske šole ao vse pnsraiko posejane, da bl mogle zadostiti veem gospodarskim potrebam našega kmeta. Ker Jih Je premalo tudi ne morejo sprejeti vseh pouka potrebnih gojencev. Mriogi pa Jih zaradi oddaljenosti ali pa tudi zavoljo ubožnosti ne morejo obiskovati.

Mnogo gojencev, ki z uspehom dovrše kmetijsko šolo, ae posveti drugim sorodnim poklicem ali pa svoje znanje uporabljajo tev en domačega kraja zaradi boljšega zaslužka. Oni pe, ki ostanejo na domačih posest vh. skušajo domače gospodarstvo spraviti na višjo stopnjo m lz posestva Iztisniti čim večje dohodke. Vendar to le posamezniki.

Za Izboljšanje natfh pnspodar^Ti prt-fflt bl morala bttl deležna vsa naša šoli odrasla mtauctoa kmetijskega strokovnega pouka. Prt vsalci osnovni šolt na našem podeželju M morale bite kmetijska nadaljevalna šola za mladeniče in gospodinjska šola. za dekleta. V teh šolah naj bl se naša mladina teoretično ln praktično seznanila s natvažnejšlml in najpotrebnej-štai* pojmi umnega kmetijstva- Pouk v teh šolah, ld naj bl bile obvezne za vse mladeniče ln mladenke, naj bl vodili naši učitelji ta učiteljice ter kmet jskl ta drugi gospodarski strokovnjaki. Naše učiteljstvo bi aa moralo v tej stroki temeljiteje

izobraziti, žara** česar bl bik) nujno po-trebuo v tem oziru naša učiteljišča pre-ustrojiti ter dati kmeti Jskian vednostim potrebne prectoufltt Ustroj sedanjih učiteljskih šoi je zadevno precej pomanik-ijiv ta mladi učitelj prinese iz učitelj ica premalo kmetijskega strokovnega znanja.

Idealan učitelj, ki Živi med kmetkim ljudstvom ln se hoče po®vet ti s srcem ta ljubeznijo vzgoji šolske ta tudi izvanšoi-ske, torej šali odrasle mladine, trna zeio težavno stališče Spoznati mora prilike ta razmere, v katerih » vi, spocsnatl potrebe ljutitrtva m kraja samega ter se sam t»> braževatl v tem, Cranuj na učiteljišču niso posvečali potrebne poBuraosti Zato mu je poUt?U» duOilh strokovnih Knjig, ki jih oavaojio v uCrtelJslC kri j-žili cl al, «ain pe si JUi tai-anfl Skromno odmerjene plače psrl najboljši /olji tudi ne more a.ojti.v ti.

Kiuetljake nadaljevalne «1 tudi gospodinjske Sode, ta Jh Je ie nekaj po dravska banovini, vrše z dobrem u^pohom svojo nalogo Res Je sicer, da je zJaj*tl v višjih nttrvjdlh otaiovnlli Sui psakUOnemu go-spodanskeuiiu ziianju posvečenih kapo število tede*uak?,b ur, ta so na škodo pleveš-neum Jezikovnemu pouku, kateremu je odmerjeno priairieJo učnih ur, vendar otroci na tej stopnji Se niso tolEko sposobni, sprejemat) potrebni« kruhke vednosti, da bi jih mogli v poznejSem življenju • pridom upoi-a/blja«. Na tej stopnji morajo doumeti peč le oorKrvne pojme, a ko bl bili za uspešen pouk dovzetni, so največ pripuščeni samim sebi. In prav ta mlioe-ni&ka doba Je najvažnejša doba, zlasti za kmečko mladino. V tej dobi navadno človek že pokaže, kaiko si bo utiral pot skozi življenje.

Tako bi bilo v tej dofcl nekako obvezno šolanje kmečki mladini v trojno korist. Seaianih bd Jo z najvažnejšimi p<*T°Ji uspešnega naprednega kmetovanja ter ga istočasno odvračalo od nevarnosti in

zapeljivosti ki kmečke mladine tako nv-de vlečejo na stran&ioti, zHaetl v pijančevanje.

Kmetijske nadaljevalne šole eo za kmečko mladino p«a.vi blagoslov ta le s njim aa bo mogla slovenska kmečka mladina izobraziti v najpotrebnejših kmetijskih vednostih a čimer bo napredek naAega gospodarstva res mogoč. Zato bi bilo nujno želeti da bl Oblaatva še v večji meri podpirala kmetijsko nadaljevalno šolstvo.

Gregcn

ma drugačno, boljSo smer. Molče si je nataknil masko, sedel na otomano in čakal, čakal, da sc poleže zakonska nevihta.

Ta čas je v soseščini gospod Kosorepoc pritiskal ubije na steno in zadrževal dih. da bi oe preslišal kake besede.

•Kaj je s Pankracijem?« se je čudil. »Zakaj danes molči? Ne bo mrha. pozdravil s krepkim izrazom Suzanine visoke pesmi? Kaj. vraga, pomeni U njegov zagonetni molk?«

Planil je v kuhinjo. Duri v vežo so na stežaj odprte Tam stoji žena. ki bi ms naj pomagala reSiti veliko uganko Razburjeni glasovi pričajo, da ni sama. Glavno besedo tana baronica Takova.

»Ubila gs je. Ta starina ženska je zmotna vsega.« razlaga preplašeni skupini In briše z robcem triletnemu otroku solzne oči. »Otka gld,« ihti zadnji potomec ToBt-čevega rodu. »Otka glavo ak, otka glavo buci«

»Ubogi, nedolfnl malček,« )e sejavkah Jerica, ki tudi ni bila pravočasno prinesla olja. da bi bila posvetila svojemu ženinu. »Poglejte ga, uboščka. tako ae je prestrašil, da ae mu je kar nekaj človeškega pripetilo.«

»Kar po kranjsko povejte,« je v debato posegel gospod Koaorepec, da bi razdiaftH in užslil fino vzgojeno gospodično.

Po stopnicah je počasi pnsopei oadufljt-vl hišni lastnik, gospod Trebuhov!*.

»Ali ie spet igrajo teater?« Je asorno vpraSaL

•Bojimo se. da pe to pot zareM Je odgovoril Koaorepec.

»Kako, zares?«

Koaorepec je zmigal s rameni b skriv-

nostno zasukal oči.

•Nič oe rečem... Napak bi pa ne bflo, da ssmi pogledate.«

Strogi gospodar je lahno potrkal tn naglo

vstopil.

•O. ti moj rlati Pankracij,« je zasM*al lz sosedne »obe dobro znani ženski glas »Zdaj te razumem... zdaj znam preeodiu tvoje darilo.«

Gospodu Trcbuhovlča je poatalo malo nerodno. Ze je hotel potihoma kakor je prišel zopet oditi, pa ga zagledajo bistre oči njegovega najemnika.

»Le bliže, gospod Trcbuhonč! Do solz me gan« va&a izredna pozornost Saj aa menda ne motim? Prišli ste čestitat moji ženi za petdesetletnico?«

•Seveda, seveda.« je živahno potrdfl rde-čelični možakar.

»Prosim vaa, gospa, da sprejmeta moje iskrene čestitke.«

»Za danlo nam pa znižajte stanarino,« se je nasmehnila gospa Suzana.

Stari Ilajak bi ne bil pravi ljubljanski hiini posestnik z rodovnikom, ako bi ne bil preslišal zadnjih besed Vso ajegovo pozornost je priklenila maska na otomani. Ko bm je gospod Toikec vse natanko razložil in povedal, kakšno velevažno vlogo bo ■posoda miru in sprave« odslej igrala v njegovi hiši, se je od navdušenja veeknil in zagrmel:

»Se danea si bosta baronica Is Koaorepee kupila tako jmaodo — ša nočeta deteti tal moje hišel«

Tisto nemarno postaven Je In klepetanja v veži in aa hodnikih je vrli mož tako iskreno sovražil kakor vodarino, zgiadarine In vse druge davščine ki jim ne obesiti posode miru in sprave,

Čestitke k &)%iM)ane

SKECNO NOVO LETO ŽELJ

„G ROM"

carin posredništvo in spedictjskl biro LJUBLJANA

3 ______

□ril ritxaxiadlxjuuljjuuuuuliulijo

ilhm'11 LAJUUUlj h h t »-«. I It LLim

Veselo in srečno novo leto Zeli vsem svoj i in naročnikom tvrdka

glinšek ivo

slikarstvo In pleskarstvo ROŽNA LHJL.LNA — C. U St. 36

liloinnn](xu]ocninimm

□CIXXJUULJUULJLXJCXmimJUUCXXJG TOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCIJTZ

SItECNO NOVO LETO ŽELI mizarstvo

TOMŠIČ FRANC

ZG. KAŠELJ

SREČNO NOVO LETO 2EL1 VSEM SVOJIM CENJ ODJEMALCEM ln PRIJATELJEM

Cvetličarna „SPLITM

*.........................................m

SreCno ln veselo uuvo trto teli svojim cenjenim naročnikom

Anton

Krašnja

vodovodni iMlalataf

LJubljana

Emoiuka cesta 3

cojaxiciTTTri~nn immiiimi

iiimiinuiiiiHiilllIllllP

Srečno novo leto teli tvrdka

IVAN KREGAR

paaar In srebrar — izdelovanje vseh kovinskih predmetov in kromiranje

LJUBLJANA Zrinjskega cesta 3

m.......m......minili

m iHimimimmmmn

■ ■

Srečno In veselo novo leto telita

Franc In Helena Rode

DEV. MAJU J A V POLJU UTIllJAN.t AuUki drevored

□LITIH IIIXTXX

corrim m» rrrTTTTYTT~xxxxxio

FRANC PIRC

strojno sodarstvo

Ljubljana Dravlje 248

nnnDomocnmnmiimn] oamLamrnimrii»1m n.

m

3

imiri r Tin innni h ■nrmTnnii]' nmnunri ii m if mi n iTTTTm mi gpocinmmnOTUi * ,XJLJJ J M nrxxxxjuncxxjuLxxiixjuuLi ijli rrni

■uuuuuuuf nnr mr t mm TTTrnnmnt

FURLAN FRANC

sta\ benik

teli vsem cenjenim odjemalcem »rečno novo leto

Vesele božične praznike tn srečno novo leto vw> teli

Egidij Sušteršič

»obonlikari>tvo

Stanovanje IgiiSka ul. 14 Delavnica. Kilževuifik* ul. 6, tel. 3101

tP i»i nrLOjJUJuai.nTn »mri'

cmuiu.

n CULAMA

SREČNO tN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem

Ivan Smole in sin

UlUltl »IVO

TACEN POD ŠMARNO GORO

Vsem cenjenim odjemalcem želim prav »rečno novo leto t

FRANC VRHOVEC

pečarstvo LJUBLJANA Za Uužlgrudom 18

CO. 1 JUUULXiJLUJtXXJLHJCX]LO OULPTO

H □

SREČNO IN VESELO NOVO L.ETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem ln se priporoča

IVAN MEDVED

soriarski mojster TACEN — ST. VID pri LJUBLJANI

gjLOJULJULOjnLriroo r» »_o juunuu

nnomi iti ti nr n »inrauoaoon □

Srečno novo leto!

teli vsem strankam, prijateljem ln znancem

□ □

Avto podjetje

„Peregrinw

družba z o. z« (Bratje Rode)

kamnik, TELEFON iT. 34 ijuuuaina, telefon 8T. 98-11 cnjuLun iijuanrrjxjrrcxxa jttxjd

Srečno novo leto teli vsem cenjenim naročnikom

FRANC REBERNIK

|ili«kai>ltu U« IluukUtf Ljubljana. Komcuskcga 22. UsL 31*77 h

rmnninm rri innmnui

ciJLit.ii TT rmuDc niiinrnn TO H gmtt«xfT r e m j i mm n nroanoa

SREČNO EN VESELO NOVO LETO teli cenjenim odjemalcem

Edvard Wostner Ivan mL

kleparstvo tn vodovodna Instalacija □ ULBUA>A — MOSTE 0

r» ri i fXJULJUUDULi 1111 TranLTrnm

Miroslav Zupan

pooblaščeni graditelj, stavbenik

LJUBLJANA

VOSNJAKOVA UL. 6 — TEL. 21-03

□□Ejoca-in»11 »Trm mm trna

irTTIlTTKTTT it n m rrr g t hm iim i nrri

SItECNO LN VESEI.O NOVO i.ETO želi

omrnuj

R

FIO RADONIC

veleli fcuvma vlu* in Zganja

LJUBLJANA MalenSkova ul. 5

nrrml

Srečno ln veselo novo leto Zeli vnem

brunčič ivan

pleskarstvo in ličaratvo

J

n

LJUBLJANA

Celovška c. 42

3

SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJENIM GOSTOM

gostilna

f ri »Kolovratarju«

ln gostilna Kregar — Stepanja vrne

LJUBLJANA

Pred Žkofljo 14

mu i irrirTTTTTrrrrinmrB»mm

L

nnimii»i« .k xijttjuutxxxxixxtttxxttirrm i ul

jULJLUL k I UCUCTE HM I TTTTV

cnut ž-uuuuuuujLi nTraxiixm

SREČNO LN VESELO NOVO LETO Zeli cenjenim naročnikom

ALBINA BOGATAJ

■alon perila LJUBLJANA Gajeva 1/VHI

ti im gjLicmiiiTriirn ma

SEN TJ AKOliSKA 14..V J12 NICA

svojim ftltateljem ln čltateljlcam

ŠENTJAKOBSKI OUEK

»tujim posetnlkom, Igralcem In Igralkam

TrrnTTimmjni xx.x»tttxi rin ttttttt iTTtxxxn

fiu u juuulx juuco hjlji u ujminu imniiin^

Srečno ln veselo novo leto teli vsem cenjenim naročnikom

ln gostom

IVAN BRICELJ

pleskar, ličar, sobo-m črkosltkat lei gusuuučar v Stopanji

vmi rut l*lanti ju LJUBLJANA Tuldou Xi-01 Ti llSEV A CESTA U

i rnmnri mm »mi milimi rrnnn i ijuulm xxxxjli miJULi loi m

£ e £ a t

nk yn » 11 «i«n i m nnnTrrrrm

§

PAVEL STRCULEC

Izdelovanj«- MCnih fumli-ljnih vlog la teluuiih postelj

LJUBLJANA Gosposvetska e. 13 mm OTXXXXX1D[XXXJUDOCXXJ UUUUULJUUUUUUUULI TTH.XfimXD

IVANA GORŠE

K ENI A V KACiJA »iS o VI SVET« LJUBLJANA Gosposvetska c. 14

SPECERIJA — DELIK A TESE — ZAJTRKOVALNICA

□ LJUBLJANA Miklošičeva cesta 28

□ _

1 yirtf TrvTnrrTi'irxvTinrrTn^^ innr ir a .i »

Srečno ln blagoslovljeno novo leto želita svojim cenjenim

odjemalcem

ANTON in ANA PODBORSEK

mesarija

LINHARTOVA 4 Podružnica. STANICEVA 8

TU JOLOL iaoioxiDnamDoaanamnnnnnnmnamnrTinni

□ SREČNO, USPEHOV POLNO I.ETO 1939 želi vsem svojim

poslovnim prijateljem

prv\ fKiOSIOVKNSKA tovAKNA za dlaslad, slad in kvas

IRtUOOLiF ZAIOIKIHITJ

UVBUANA

uuuuuuloxi ii i m rrrrnrrrm rrmmoajri y i ml

Na vellkol

VESELO NOVO LETO!

L. M I K U d

dežniki

Na malo!

rili 11 m m m m iTTTTTTTTrro ciimimiiiinm min nm

SreCuo ln veselo novo leto želi B

ParJfumerija Strmoii

IVAN BRAJAN

carinski posrednik

LJUBU ANA

Poslopje glavne carinarnice

LJUBLJANA

POD TRANCO 1

.mnmiiiiiiiini mrmi

cm m m i n r» i iTiTrriDCOcaJii

Anton BrecelJ

čevljar

Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem ln znancem

FRANC DOLfNAR

parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo 11

mmmmmiiiMimiccro ■

: H

ANTON MENCINGER g

speoerijska trgovina

= LJUBLJANA Sv. Petra cesta 42

:

iVrrTT-nr mmmiiiii rm mH

■ M" irmrm 11 nrrt i ¥ irrmT

Slečuo novo leto Zeli

.imimiiiiiiiiiiiim rrm .m.nimiiirniniiirm

SREČNO IN VESELO NOVO UBTO liHO

A. & E. Skaberae

TEODOR KORN

klepar, krov«* ln tu£uuuter oenliulo« kurjav«

1

LJUBLJANA

Poljanska cesta 8

mrrrm mi umnirm mu niiniiiiTinun

m 1111»i m m ■ m m»i podu *

Srečno novo lelo Želita vsem cenjenim gostom ln odjemalcem

Ivan in Elza Rahne

irgvtliui bi rckuuttdjs MOSTE yn LJUBLJANI fiirrmmTiTn nrin i»i» n »iri

xxn m m mm mnu »mri

IVAN VRB INC

pluitkuiklvu Ui mUiallkimitVO

ljubljana

KoluUvui »aa uL 23

fUl

rxxxxxm m m m mxximn

Srečno ln vetMslo novo leto Zeli ^

JANČAR MARIJA

pomuduvalka nepremičnin vsem kupcem ui prudajaicciD ter se priporoča za uadaljnjo naklonjenost

LJUBLJANA Sv. Peli a c. 27

i mi »mi ix oaaaanDauLXJxxxxiDci j i m 11 miin iri

rmimiiiiinniiiniirTmi

tToajnxxxxjLi nr* nuuauua rrrrj

Srečno novo Mo trllm cenjenim oajentalcem

ROJC MARIJA

prevouiišt«o LJUBLJANA Tržaška cesta

irrn mnimmiri i iti mik

IVAN ZUPANČIČ

IZLlELOVATELJ METEL

i LJUBLJANA Kersnikova ul. 3

: _

i nnTnu innniiii irniinfii

HAVLICEK FRAN |

kouc. elckli ukUiilCuu potljclj« p

LJUBLJA.NA Sv. Petru ceata 5 H llotel »Soča«, dvoi lAčo L

Teie/ou wiu« M-iU M

"> mri »x »mmmm ¥XTTTXXjd KJULl I IiriJULIJLO m HX»JLXJLXXOJ

F

ILivJiulh u ui diutur ln (UH|ivdg

IVAN VVALLAND

LJUBLJANA Cesta 20. oktobra

nm rnrrrn . . . . i n » i I i i rrrm rmnniiniinrnrmnrrni

J£JDLIUUUDDDDLXJLIUULIJODDCXXXXJCX^ JTJULXX» i TTTicojDaDoaaarjGaLQjD[^^

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI

Svojim cenjenim odjemalcem teli SKECNO NOVO LETO

manofaktora Lončar - Rašica • Stare

LJUBLJANA ^ t fT^ ""lllll"""11111"

Ustanovljeno leta 1838 Ul TITITT'8'¥ 1 III TlTTTTTTTXXTinrTJLXJULMJULi 1xix1txxx

juuLmTiiin ii uu U.U irmnrri rri «xx ■ m m ri

Iskrene čCNtltke k novem n letu IU40! Mnogo sreče In uspeha želi vsem svojim cenjenim odjemalcem

tvrdka »KOTLARKA", d. z o. z.

LJUBLJANA Kolodvorska ul. 23

Izdelovalnlca vseh vrst kotlov, brzoparllnikov, filtrov za vino, žgalnlh kotlov in vseh kovinskih predmetov Se priporočamo vsem za nadaljnjo cenjeno naklonjenost

rninm 111 n npn iiiiimm »i »iiujutiJ rTTTTfTTTT-inrrTni « i « mm ■ ■ in lil IIII H.....IIH

JOSIP BERGMAN

TRGOVINA S CREVAM1 IN PARNA TOPILNICA LOJA f. I JURIJ AN A POLJANSKA CESTA 8&-«7

JLOJCX3COHLJLIJLXIIILIJUiMinilinillllllXaX]l

LJUBLJANA Sv. Petra c. 3

(liotel »Soča« J - iiniiiiniiiiri umi i » » « ir.7 |T"i itttti m m r i rrr r rm

A. Volk, LJubljana

veletrgovina žita in mlcvskili izdelkov

if m m i hi 1111111»»i n i m i lir

ox x 11 xxx rrrrii i x 11 ji xx x x 11 rrr;

Srečno novo leto Zeli vmsrn »vojlin cenj odjemalcem ter »e za uadaljnjo naklonjenimi toplo priporoča

L Wagner • dolar

trgovina a čevlji LJUBLJANA Pred Škofijo 8

(naapi otl stolne cerkvej i n 11111111111111111 11 i i T rr^^

LXXJLLXXJLXXxrrxxxxxxxn n xxxi r

OUUo «re6» v r» veui lelu UMU Zen

BATTELINO ANGELO

pUVlll,IAt/lll tUi\lM-|llk lit MAUUl

««4» IacIuui Ia v uduuee

IzvrSuje vsa gradbena tn v to stroko spadajoča dela. kot Zelezobeton, pod-in nadlaine zgradbe, kakor tudi vam cenientna tn umetno kaiiuioo^Kn dela Nadalje se pnj>oroča tuOl sa la-vrSllev vseh tehničnih del. kakor načrtov. proračunov, statičnih računov, izvedeniških mnenj Itd Plaarua v Ljubijai.il Vil. Aljaievu ubca M. IS Teielou 33-«»

....................................................iijjlxjjprx

PETER ANGELO ta«,, , Medlž-Ztinfi 1

LJUBLJANA

TUULIJLXJULXJULJLXXJL]LJULIJL^^

rOXXXJDULJLJULLiJLJLJLXXnaam 9 H1

Srečno ln veselo novo leto želim svojim cenjenim strankam ln »e priporočam Se v nadalje

FRANC FUJAN

KROVSTVO

Galjevlcs 9 LJUBICI AN A Telefon 49 07

1XX1K urmm i iT-n-TTTTrr^^fr« | mn mi ?>nryry

d. z o. z. tovarne alfa, tokov in barv

p isiubiiant

................iiiiiililiininmii

rillllllllllim IJLLXXJLJLXJLXXXIJ rrriT i m i n 11»111111« ... . B M

Srečno novo leto!

Kr. dvurui ikfbavlldj

ANTON VERBIČ

dolikalooa ln dpocorija

LJUBLJANA

Stritarjeva uL

TIMIMI!'""11"""1"1!!!!

ŽjuGCjana če&tita

pmxtrammnmra]mog u«««« h «««««««i ««««««■ m «« ijli

ALOJZIJ VODNIK

KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA

pri glavnem kolodvoru — Ustanovljeno 1860. leta

Splošni proizvodi lz marmorja in

granita

Veselo ln srečno novo leto Seli modna trgovina

T. E G E H

LJUBLJANA Sv. Petra c. 2

t™ULIULJLDnano^ umilHIlimillllll » irnm

šiška

želi svojim cenj. odjemalcem srečno ln veselo novo leto

.....umni.......ii »rn

i « i i i » » i i i » i ii i i « m « i i i « jlujjj i i i i i i i i ii i i i ii i 11 m i m i m iih i i ■■■■■■■ i i ■ ......m.........i

M l-i m rnr

Trgovina s dellkatesaml in specerljo

RUDOLF MLAKAR

Jernejeva 35

Srečno in veselo novo leto teliva vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporočava za nadaljnjo naklonjenost TRGOVINA 8 ČEVLJI

„PRI LOJZETU

Lojze ln Kati Polajnko

LJUBLJANA Mestni trg 6

mnmiiiiiniininii.M|

Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem

J. ROZMAN

Izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra c. 83, teL 27-«6

Srečno ln veselo novo leto želim

FRANC ZALAZNIK

tapetnik ln dekorater rr. VED NAD LJUBLJANO ln se priporočam za nadaljnja naročila, katera bom Izvršil točno, solidno ln po nizki ceni amillll nmnrrrrrn-ii ii mi mnnj

uuui i i i»y i n n a a m i m .i jijlililjuuuuui

ljjuuuuuuuui ii « i vjljjljljuulojljdaaa tjlli j J mil lil » i J. juu i ii « » i i i ■ ii ! ................»n ■trmr

T

Srečno in veselo novo leto Seli

AUTO KLETARSTVO

FRAN KOSNIK

LJUBLJANA Žlbertova uL

(poleg dese)

Srečno ln veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom ln se priporoča

□ □

KAVARNA IN SLASCICARNA

IVAN ZALAZNIK

Stari trg 21 Stritarjeva ul. 6

Dmmmmm um mmfi

^uuliuuuuljulijlil^ A VELETRGOVINA ŽGANJA

EMERIK ZELINKA

LJUBLJANA VH

želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1940!

lni i.....ii inmnn miiniiin,,

......................

DUŠAN RENČELJ

ilO.li

strojna in mehanična delavnica

LJUBLJANA Vožarski pot 1 (Karlovška 2)

VESELO NOVO LETO ŽELJ

lekarna dr. G. PicooH

LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika«

■ I ■ I I II ■ I I I I ■ ■ I I I I I I I ■ ■ ITTi

rw i ■ » ■ i ■■................ "TT-

»i'1'ii nm a irrrn miinm« .......................

Cenj. gostom Celi srečno novo leto

Gostilna KAČIC

LJUBLJANA TyrSeva cesta 58

iimiiiiniiiiiiiiii.i. i vrini

Gostilna ttPri loven44

na vogala Rimske in Tržaške LJUBLJANA

želi prav srečno tn veselo nov« vsem cenj. gostom ln se ie nadalje

priporoča za cenj. obisk

jmranmnnnnrrrTTrir mu mrmriri. Fll P I 18 I I I I I IB H I M S I I » I IJEDOU

..llllll.IIHIIIIIIHIl.il«

i. j 111 11111 11 111 11 > 111 i 11 i ipt i i i i i i i i i iii muulli ii i i ii i ppp^ iiiiiiiiiiiiii li rri , 1.1-1 jul jljuul j

Srečno ln veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem želita

Milko in Marija Slami*

mesarija

LJUBLJANA JegUčeva 10

tvrdka

JOSIP 60LAR

trgovina s čevlji — nudi v novem lokalu vse vrste čevljev po zmernih cenah ter se p. n. odjemalcem toplo

priporoča Tavčarjeva 6 (poleg sodne palače)

_________j.i ll m 1,1 i ij 1.1.1 jul1ljui

Srečno novo leto zeli svojim cenjenim

odjemalcem

ga8traun naflou

DOLENC SILVA

izdelovalnica dežnikov ln toloAnUtar LJUBLJANA Prešernova uUoa 42

ii » mrrri r « mu i» mnmi i miu .................^

30aaOXJLILn3aaaCOXII H ll II h n »m mUULILIUI ll b JJUUULXJLIJUUUXXJUUJU »J ■■■■■■ m m M ■■ ■ nnnnnt iii^Min

o

Srečno ln veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem ln prijateljem

LEKARNA USTAR

L VRKUNC

trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva uL 25 iiiiiiiiiimuminiii ttT i » i ii ■ » i i ■ i « »» rrrtttttnrrt-i-inrf

Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem ln se priporoča

Špedicija, javna skladišča in carinsko posredništvo

TURK

LJUBLJANA

1111II111IIIIII1

Ti i m 11 m

" hjuljuljli« ii ii i luuljlju ««««««««« m

Srečno in veselo novo leto 1940 želi

F. OSTRELIC

trgovina mei&oeg* blaga

LJUBLJANA — Nabrežje 20. mepL pri tromustovja iiiiimi riimnrri ninpi1]

paacoxaxx3cojarxoxojuLiLJUi i imaLiuuuLajDaaam uuuuuuloh ii irmum « mciDcicra puuui n.............................r

u

Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim strankam, znancem ln prijateljem

VOJSKA STANE

PLESKAR, SOBO- IN CRKOSLIKAR

LJUBLJANA samo Cerkvena ul. 11 0 E

o N

__□ □

nnmin»n n i«11 m « i n »1111110x0x0x0x1 £

c

TOVARNA POHIŠTVA ŠT. VID nad LJUBLJANO

ZAPU2E 22

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM

Rožna pekarna

edina v Ljubljani, ki sedaj izdeluje najfinejše čajno pecivo

rognček

ter pristni rženl kruh

ržaj

odlikovan v Londonu 1. 1934

JAN2EKOVIC JANEZ

parna pekarna Rožna dolina, c. H./14 — teL 39-40

Veselo in srečno novo leto želita

Kovač Josip in Pepea

gostilna na »Friškovcu«

8

LJUBLJANA

Prisojna ulica 5

ilJII « « 11 ■ 11 l ll l i t mr-n i ■ u « ■ 1^1

JUUUUUUU H H I B I M ti I H I 11 I IJUUUUULJ llllllll UUULF I

3 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM TVRDKA

L KNEZ, Ljubljana

.................nun« nniin n mi mi rmm

...................i.....m...........

uoooaaanuu-j minmini ujpa

inUUULIl H g « a H H LOJ « I AJLLJUUUUDPttt „ □ n l

fiiiiiihim uminimnn

VSEM CENJENIM GOSTOM IN ODJEMALCEM 2ELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO

LEOPOLD ZUPANČIČ

POSESTNIK IN GOSTILNIČAR

LJUBLJANA — JEGLICEVA C. 15 idcojljul ijuuljul1jddduljuuljddddc

ICIUUI i « i !!3CX]OULlLtAJUULUJUULAJUL^ ii » i m ii i hjulj

SREČNO NOVO LETO žeU vsem cenjenim odjemalcem

ANTON PERŠIN

MESARIJA

LJUBLJANA

Vodovodna

irn ■ m n r mrmni mmmminniiiimnuiimn «11111« ULJ I I III Pili I I ljuuuuul A juijuli I I I I M I 1 I

SMOLE FRANC

ŽELEZO LIVARNA TRATA 18 PoŠta ST. VID nad LJUBLJANO

□□□ULnJULimiJLlLlLXJDL3Dni 11 lUmDOUUUUULlLO^^

JOSIP REBEK

ključavničar

LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 7

jq« b ii «n»rnrrroxoxpxaxa3a

........m nm mimiki

PRAV SREČNO NOVO LETO! Svojim cenjenim gostom

RESTAVRACIJA

»PRI ŠESTICI«

IZLAKAH

2 nuuuLOJUTimmn^^

Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in naročnikom

IVAN GLA6

čevljar

LJUBLJANA Gosposki 4

IZDELUJEMO BRONASTE

ZVONOVE

vseh vrst in velikosti

Ullvamo lz sive litine, bakra, medenine, aluminija Itd. po načrtih in modelih vse strojne dele ter izdelujemo kompletne stroje. Konkurenčna cena. Kratki dobavni rok.

Se priporoča in vam želi srečno ln veselo novo leto!

ZVON k. d.

v Št. Vidu nad Ljubljana

SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenjenim odjemalcem elektrotehnično podjetje

BOGATAJ IVAN

LJUBLJANA — Kongresni trg 19 (poleg nunske eerirre) i » »t mnrmi in t irrrrrrinnnnnrTTTTi mm nrmn

I..............................

Srečno ln veselo novo leto želi tvrdka

H.M. ECIKm §8(fi)®ws)

kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne oprem« LJUBLJANA, Slomškova uUoa 4

TTirTTnrrinnnr«««i r«««»«11 um im ijluu iimml

ii rirrrrirttqaxroxrirttrina^ mrnn mm» mrnim min

Obilo sreče Sn zadovoljstva v novem letu želi cenj. odjemalcem

Brfceij Ivan

pooblaščeni graditelj

LJUBLJANA

TeL 25-27

Slomškova uL 19

Izvršuje visoke ln nizke zgradbe, kakor: stanovanjske ln trgovske hiše, industrijske zgradbe, moderne ceste ln mostove.

Wmm

gxoonnnLajuuLiLiuro nm nnj p »* i « b lnnnnrvTf^r^r^ppi-nnrT

VESELO IN SREČNO NOVO LETO

želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem

u ju «i OTnrnrrajLi oca i muuuuuuuuuLg^

IVAN OGRIN

vinska veletrgovina

cx

srečno novo lktt04

VILJEM KAPELJ — Ljubljana VH

kakraratv« ia kotlarstve

jlu ««i«n««« m«««««n«« mu«««« n««p g«««« rnrf

Veselo ln srečno novo leto 1940 želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem

ffiitip

KRZVMRSTV10

_____L JUBLJANA — KONGRESNI TRG 8

imiibocmooocnedcn^ i m rn it 11« oiidararamradaam^

lil« « «11 «11 « » « I K. H « IJ I « I I i II t ilojujl)!. IBnllllllHll

Pvojim cenjenim gostom želita srečno ia veselo novo isto

IGNACIJ in HELENA BANKO

GOSTILNA »PRI NACETU« LJUBLJANA Kette-Murnova e. (I

i««««««»«»««««««««ii««««»«« kjulo:

•-) H

milini mm i ji-uuiji pjndtnmaaniimni^ rrTTTTTnrrnrTnnrrii i m nriiTi ................... i ... i.i.iy

JE-JA

trgovina s čevlji

LJUBLJANA Miklošičeva c. 86 Delavnica Cesta na Loko it. 20

»JULEJUUUULU innCDGDI. UHO

C

MCSCL©

želi cenjenim odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrd-a

KARL PRELOG

TRGOVINA VOLNE, BOMBAŽA IN GALANTERIJE

T (D 1940

DDDaXOTinrn Juuu^JUuUUULIJUa^^ anrn Mil rnrrinnnnnnnnni n.......................

na debelo!

GOSPOSKA ULICA 1 — 3

telefon 26-78 na drobno!

Stari trg 12, Židovska uL 4 jj Tyr£eva c. 22 — teief. «7*78

i"rrmrm ■ .........■„„.........,, ff n „ „ ,

{Kreditni stav o d

za trgovino in industrijo v £$ub1}ani

in njegova podružnica šBeograd

djtdttjatia čestita

lOJLJLlJLlTlJUUULJ^^ n r imnm

FRAN ŠKAFAR □

pohištveno in gradbeno mizarstvo □ LJUBLJANA Rimska c. 16 g

C ODCGDCXXIXXXIX]DOCC1X]

OSVALD DOBEIO □

veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA Pred Škofijo 15

□UUUUULJLilJULILOJULflJLU

□ BAHAR LEOPOLD j=j

□ trgovina z usnjem in čevljarskimi □ P potrebščinami □

LJUBLJANA Vn Jernejeva c. 18 H

miiiiiiiniiiiiiiiiii nrtn 111 1 II I » I I I 1 > II IO I 81 »I II I I3DCD ti 1111 ■ M I I M 111 I I II I I I III CPU

MATIJA PEK&O

mizarska tvornlca Ljubljana VQ Celovška e. 97

iniiiiTmnmiiiimnim «11 II I I II I I I I I I II I I I I I I I I II IJ

Srečno novo leto Seli cenj. odjemalcem DULAR FRANC — mesar Cerkvena ulica 19

BENCINA M1C1 ln POLDI gostilna tn mesarija

DEV. M. V POLJU — LJUBLJANA

ANTON ZBASNIK čevljar

LJUBLJANA Bežigrad tt IS

FRANC PRAPROTNIK strojno mizarstvo LJUBLJANA VH Alefevčeva uL 17

k 11 m ni» m i rni 11111111111 ii i n i m 11 mi 111»1111111 m 1111 n i n um miimiMiiimi ......................»»■■m

LOJZKA In TONE REBER mesarija

Bohoričeva 4, Udmat • Društvena SI

□EJ-UJULJULI I I l l »l » ll "TTinnrrTrinnr iH .nnirii iTrrmnm ..mini. I 111 11 I M IIII M I I I M 111 I I OX3 J I I I I I I I mri I I I I I I I I I M I I UULJ

K R E N O 8 J.

trgovina z meSamm olagom m deželnimi pridelki ter parna pekarna ZALOG — DEV. MAR. V POLJU

li J1111

LB 11 I I 11 » a B n n i n TnrirxinnrxTrrTnrTrTQ

IVAN SAJOVIC

■plodno čevljarstvo in specialist H

za ortopedična obuvala Q

LJUBLJANA Novi trg 4 □

FILIPIO IVAM

lesno st rudarstvo LJUBLJANA VH Jernejeva e. 19

n 11 n 11 m i u 11111 ii i n m 111

R

F. in M. ROZMAN ■poeta Ina trgovina pletenkt LJUBLJANA Banka »Slavija« — Židovska uL T

jnmn nTTmm m 11 n m

' " " " ''''''.' ■»■""■ .............................

ll i i i i ii i » i h i i i ittttttttxjogdq iii i i ii i i i i i i m 1.1 ijuljjuuulmjddci HemXTlXnJTl j ijuli i i i i i i i ixd o « ii ti 1TTTT i i m i i i i i iimcplp

VIKTOR CVEGELJ aoboslikarstvo, pleskarstvo in črkoslikaratvo LJUBLJANA Cojzova e. S

Tnrri 11 i i i i i i 11111 i n m min

franc ZALETEL veiežganjarna iT. vid nad ljubljano

Ti 111 n 11 n 11111111 u i n mnr

Delikatesna trgovina IV. BUZZOLEN1 LJUBLJANA Llngarjeva ulica

tu i n 111111 n i»i m m n imm s

IVAN SIMONCIC trgovina z mešanim blagom ŠIŠKA LJUBLJANA

Jakob In Ana Petrič

mesarija

Ljubljana, Šolski drevorea (stojnica) Telefon 87-48

TinnniiiTi i

llllllllimniniin imnr

X) nn

LJUBLJANA

ANT. JESSE krojačnlca

Gradišče 18

CJULJJULIJLJLOJUULJLIUL^^

nn i hjjljuljlj «m 11 ji njlojlojlidnp

im nio i n

□ FAJM OSTER — gostilna

8 LJUBLJANA M. AN210

uuamoDranamuuumnc

"""■n "ttt i i i i i i i i i i i m n

ANTON BARTOL trgovina s kurivom tn lesom

juhi i JU i i i i i i i i i i ii i i u jlx

IVAN FIG AR — LJUBLJANA Gosposvetska c., Voftnjakova ul. IS PILARNA — TURP1JARNA Telefon 39-42

»lin nrmttrm nniiiiiii

nrn i mnri i i i i i i i i i i 11 111 »■. ■.

Ll I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I M I 11 I

F. J. SU6TERSI0 gostilna »Slepi Janez« ST. VID NAD LJUBLJANO

■ 111 n 11 n i m m 1111 n i n n i

LJUBLJANA TyrSeva cesta 46 ..mimiiiiiniii rrrmi im i mr i um......Milnim

A. KAJ FES

urar

LJUBLJANA Miklošičeva 14

xxi 1111111 n 11111 n m iJLULu

vil h ar j.

te trgovec z zlatnino, srebrnlno H

ta optičnimi predmeti u

LJUBLJANA Sv. Petra c. S« p

S

IVAN ŽELEZNI RAB man uf akt urna trgovina LJUBLJANA Marijin trg S

mnr in i lummmmiHnu

-s —

* FRAN IGLIC

!■ krojaSkl atelje aa dam« in gospod«

LJUBLJANA Pražakova 10

j1 I I 1 I lajl 11jjuuuuuuuiiij II III I I

ANTON BLAZNIK soboslikarstvo ta pleskarstvo LJUBLJANA Poljanska c. 48 nasproti Marijanišča nt ■ b b ■ .............................11

□□□□ULIJLJLJULJULJ^^

nm u 1111 u in m 11 m n uuuuuuui

AVGUST KOBILICA tapeinlk in dekoraler LJUBLJANA ryr*eva e. M

Simm n n n n 11 innrrmrrr aiiiiiimiiminum rrnrr?

Trn b TnrrenrinnrTnnrTi niiinii rm JTTTf 11 f 11 rfTITl I I II I I I f miD I I I I III I I I I I I I I TTT I M I I I I JULIJ

JOSIP MAGUSAB

pekarna

LJUBLJANA Dolenjska e. 48

□ □

/ESI H JAKOB mlaJH

gostilničar tn mesar RUDNIK št. 30

rirT-rm i iiiiiiiiiininiinrn [j ri I II II jOTTTTTTTT'I I I I I II I I I f

TEODOR RABI«

At&inplije - etiketa LJUBLJANA Miklošičeva

uuuuuuum 11111 uuLiui 1i iTii 111 y

" MILAN bi ANICA KO&AK *

mesarija

Pokopališka c 35 m Ciglarjeva uL IS T MOSTE — LJUBLJANA T

rirr-rTTTii rT » tt i rmi mrirri i i ii ^

ANTON NOVAK gostilna ta trgovina OTEPANJA VAS

jTrn 11 1111 i n 111 i m 11 rT-nnnni 'i-u ii n i ilajulaXjl»-iixj iiii itttmi c

n miimi i rm iimrniiiiii Tnfii miiiimmimiiiii

~n i m n n i n 111 iii 11 n i uuuuLJ

i n n 11111111

MIRKO ROME

mehanik (gostilna Kuhar) DEV. MARIJA V POLJU 29

GEKUSSI IVAN O

pleskar ta sobni slikar M

LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 17-C □

ii ilu i in i m ixp i i >.i naxo

JERNEJ JELENI« kisarna pri »Majarončku« LJUBLJANA Slajmerjeva uL 1 Telefon 25-78

OSVALD PENGOV trgovina — gostilna LJUBLJANA KailovSka cesta

uaDajDDq[xojLiLiiji umu itititi

□maaaGoaauaoLjaarirTTTOTTTT^ o

Veselo tn srečno novo teto 8ell gostilna pn »Korelnu« »NA-NA«

□miinmiint

TTII n IIIJ fTTTTl I I U I I 1 I I 1 I I

liiiiiiiiniiiiiiiiiii^n □rrrrrrrpri"mmimnmnoo

m mi i mi 1111111 mnxm

PETEB PODBORSEK veletrgovina z vinom

LJUBLJANA

ŠIŠKA

ANTONIJA GUTNIR mesarija in prekajevalnica OLINCE Tržaška cesta B

mn l I I I I I ojuuuuuuliui 1,1.1. J I I I I I I ILI

IVAN BERNIK tovarna rolet LJUBLJANA Linhartova 8

nrrri iiiiimiiimini ijxo XQ3nuu mi i:oxiJLijacxiEo Srečno ln veselo novo leto želi cenj.

strankam ZaJaznlk Josip, splotoo mizarstvo Ljubljana, Napoleonov trg ?

n 111 ii 1111 nrTxrxxjcaxxjjL

Krojaški salon za gospode ta dame □ IGNAC RE6BTIC □

LJUBLJANA Maaaj ykova 14/11. g

n

n rm nminrunm iuro

petkovfiks franc s

splošno kolarstvo, Izdelovanje 0

karoserij □

LJUBLJANA HoLzapflova ul. 21 □

Lr i ii r 111 a » ittttirroaljr ri it i i o

□ULJUUUUULOTTTTIIO^

tome IVAif O čevljar

jGuuuoac3aGcoTD(3nnaEXXj^ rrrmo

3 SREČNO NOVO LETO ZELI ^

^ cenjenim odjemalcem ter se priporoča

AND HEJ DOLINAH

parna pekarna LJUBLJANA oa vogalu Bohoričeve la Sm&rtlnsk« a

jliii i i i i i i iji i ii i i i i i i i i 11x11)

Srečno novo teto Zeli vsem cenjenim oaročnlkom ter se priporoča

POGAČNIK MATKO

knjigoveznica ln galanterijska delavnica

LJUBLJANA Koagrasni trg is

ttt 11 un imnrm tttti ihjjuulj

HIF. Miiiiniifirrrrrrrrrmn

Srečno in veselo novo leto želi tvrdka

ANTON KOZINA a H

matematično-mehanična delavnica LJUBLJANA ftmartinska c. 8

11 n 11 n rmrKTrim it nmr^

l » l « I l l » g » « i i » g k-nr« m i i i i i a i

Srečno novo teto želim vsem svojim

cenjenim gostom

Sokolov Joško in Metka

n

K

te

LJUBLJANA Pred Škofijo 18

Timimnm iTTnDaacDuuuo

Srečno novo leto 1940 želi svojim

cenjenim gostom ln prijateljem

KAVARNA „EVROPAtt ▼ Ljubljani

ANTON In TEREZIJA TONEJO

r» JTLLLULUJmnimiiiiiuuLamx3aijuuLijL^ g g» n-,

LJUBLJANA

Sv. Petra e. 47

gidgaaiinttinrrmt^^

ME. M. LETTSTEK lekarnar

LJUBLJANA Resljeva c. 1

Čin 111TIIITTXXXXXXJTXXTXOJCO

JU-XJCITTTTlfT7 I I 1 1 1 lil I II I I m

iPENDAL JOŽE

modno kroja&tvo LJUBLJANA Kolodvorska 26

iTTIlirTTI I I M I I I I I I 11 mu I

□mnmri 111, uuuut i.ijJij:irxixxjLJjri

GOSTILNA »HVAR«

S&moiuk Marko LJUBLJANA Kolodvorska 29

iti 111111 n ii 11 mrtrotttaadddrii c mmmn uliuula ini enxmni

D. CBBIN p

premog, drva, koks h

Ljubljana, Wolfova 3 — tel. 20-56 □ Kranj, Vldovdanska c. rj

CuUTITTTTTTTTTTTTTTTTirTT^

rTTtrrr i rrrrrir TTnTriTTrrri

Srečno novo leto želi H

GOSTILNA PRI TROMOSTOVJU H 8 U N A R A Cankarjevo nabrežje 3 g

nillllllinif lllllliinl T~V |j

JM ■■■■'■■" ■ »TrrnrrirTrrrinm

BALON FRANO §

krojaški mojster □

LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 10 p

^»Minunim inrTTTTTTTTrro ii

□rrrnrnrjLiJ >»i n n luuuuuaaaDaaca

ŠTEFAN PUHAN

modno krojaštvo LJUBLJANA Sv. Petra e. 27

Hrn tt itxlxjljulilijullxijaaajddaji

□□□Ut I ITI I I I IJUUUUULlULJJlJt UU3n J FRANC ln MARIJA NOVLJAN mesarija

LJUBLJANA Šolski drevored

Podružnica Rožna ulica 37 i-j

m inmrmn nim uui

Srečno ta veselo novo teto želi vsem svojim eenjentm odjemalcem ta poslovnim prijateljem ter se sa nadaljnjo naklonjenost priporoča

MIRKO BERVAR

špecerijska trgovina LJUBLJANA Vodovodna eesta SS

somuoazomdaoo^^ odouljulijul

1J1J1 JJLlJULOJLOJLlJUULULlXOT jl 11 Ll ULA 1.ULA1 LULTH.II

SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO želi in m najtopleje priporoča gradbeno U> tesarsko podjetje

KAREL KAVKA

STAVBENIK LN TEHARSKI MOJSTER LJUBLJANA — žibertova ulica 11 — Telefon 26-78

rrrrrrrrrirrrinn^^ 11 i co

IJUULJLJUULJULlLiJULiJDGDDUUlAJ i m i m IUI i i i i i 111111

Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu žeii cenj. odjemalcem

avtoele&tro postrežba

Cslovlka cesta 58

Telefon 30-78

r

DELNIŠKA DRUŽB/1 PIVOVARNE UNION V UUBU/1N1

priporoča svoje izborne izdelke:

svetlo in črno

Union pivo

v sodih in steklenicah

Junt^iaiaioamca^ ranm»mrmm

^□□□□□iimiiiimTimmTiTnri mu nrrm

Srečno in uspeha polno novo leto

želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka

* M

J, LJT tai.

jui ii i n i IJUUULUUULI11111 nrrm

' ' JOSIP MUSAR "

mesar ta prekajevalec Ljubljana. Sv Petra c. 61 - Tel 82-40 Podružnica: Celovška 43 - Tel. 20-38 □TTTTTTTTTTTTTnnf B I I I B » TTTTT3D f

CO I I I 11 I I I I I II I I I I I " I » I HD3 ■

rm n m

FRANJA KACIC

trgovina s kurivom ta gostilna LJUBLJANA VH CelovSka «7

trgovina a domačim tn Jainhn tadjem, zelenjavo In pridelki na debelo

LJUBLJANA

fogacarjev TRG (SKOFLJska palača)

■ n

nm 1111111111111111 nrmn nm o fttttttt 111111 tv. ,t

¥ski kvas

m

špirit vseh vrit

m ..................................................gg^gg....,«^

• r m

* « | š « f • «

c(le.stit&c h H%att)a

niiiiiiiiiiiimiimmiiii

8pecl/u«na trgovina barv w

J os. Grebenšek

KRANJ sobo-, črkosllkar, pleskar in ličar to MJUUDUUUUU TTTTX TTTTTI »TTTI

i iminiimmminmuujul

C

uimminimimmmn

DOM. CEBIN

preuiug, drva, koks

PODRUŽNICA V KRANJU Vldovd&A&k« cesta — Telet on 14

Tiskarna in knjigarna

„Sava" d. d.

KRANJ

nimiiniiniiiiiiimiixm immiiimmiimimnrm «■ ■ .................»-nm

iiumniiiHnmmi uuuuo

mri mimiiiu »i.ljljl i ljlxxxx]o

i H HM11111111 rri miiiiimir

nrrrrrin 11»»»TTTTTTTTTI um

Tiskarna „K ©lektor44

AL11LN POGAČNIK

STRAŽI SCE PRI KRANJU leieioti St. 4

IUULAJLEJULliJUUULILJ.1 I l » B 1110X03

Srečno novo leto Celim vsem irojlra cenjenim odjemalcem tn poslovnim prijateljem ter «e jim Se v nadalje toplo priporočam

Jože Vidmar

manafakturna ln modna trgovina Centrala KRANJ; podružnica TR2IC

RESTAVRACIJA

»Pri kolodvoru«

Lixan

KRANJ

BUULUAU UKAUO

elektrotaha podjetje

KRANJ

illlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nrTTnmiii Iiiiiiiimiin.il

ootttijuna .ktckmkl ^

B O ti

KRANJ

BrtCnu Duru letu teD

trafika iuem

KRANJ

inimiiinmimi nrrrrm nro i ix« iimniin mrii»rin

ALOJZ SMOUU kleparstve bt rutluvuiia« aapeljav«

K K A N J

iiitiiiiiimiiniiiiiiiiiiii

nu in mmimmnmni)

B

iiiiimiimhmiiminiij

imiminmiiiii iiju

f I M 1 11 111 II I I I 111 M II UUUIJLUU

»KOVINA«, drntb* s. trgovina s telrenino

KRANJ ;

\julijl

iiiiiiiiiiiiiiiiiin rrm

Mmimimmminmmi

Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom TONEJO VIKTOR, tapetnlk

KRANJ

TTTTTTTT11111 I I HI I 11 I I ITITlhl

mimimimiinim nmr nrxi iiiinnimnim mi i

ronru nnni irnfrmTrmmg-

Vaem odjemalcem žeti srečno, veselo ln biagoaiovijeno novo leto

JURIJ POLLAK

strojno uiLuuvlvv

KRANJ

r

8

llllllllllllllIT 11 TI ¥ 11TTTJ

Sračno novo leto! RESTAVRACIJA »PRI PETBRCKU« Pavel in Anica Konclllja

juli

MIHAEL OMTERMAN mesar ln prekajevalec

KRANJ

SIMON KAVČIČ

Predilnica steriliziran« žimo

STRA2I&ČE 167

juuul1i 11 »1111111uuli ul* julujlo xj Ml 11 ii11 11IIK I I I « I » I mjuuuju lniiiiminiiilllllllllurT

minirmn miitiuriii

srečno in veselo novo ljtio

teti vsem cenjenim odjemalcem la poslov ali i i prijateljem

JANKO RANT

„prl Puppotu"

trgovina s detelulmi pridelki ftpecerijo In lunlouljalnlm blagom

KRANJ

Mencingerjev trg 1

niiilllllllliliiiiiiimim

nnri nununn nnnminL

SREČNO iN VESELO NOVO LETO teti

ANTON KOS

zaloga pohištva — atrujuv mizarstvo j

KRANJ KLANC

ti I I I 1 K3JLAJLXJLHJLlXXlliXHJTTT K

■jtl g iiiill 111 111 » i i f ittttttol SREČNO NOVO LETOI

M. KOKL

mamututluru* trgovina

KRANJ

i i i i i i i l l l l l l l l l li 11 i rrmnrri

Di iinnnmninmnm m

Srečno novo leto teli nem cenjenim giMUMn Ui odjemalcem

ANTON KRI2NAR

|u»lUiu Ui Irgvtlita

8TRAŽ1SCE PRI KRANJU mm itti iTrur.nrtni

49

mu.......................

iiiiiiiiiiiiiriiiiiiuinn

Naročniki »JUTKA« •« tttvkruvaol sa 10.UU0 din.

xx 1111 itttt 1111 n n rmnnmm

SGof/a Hofca

cr •

J&f

ir t

iiliiiiiiiimiiiiiiiiiniiii)

Vcmiu uuvv letu teli vaom rentavr>M'iju »KKO.NA« S K O K J A LUKA

i n 1111 m mimn ni mnn irn i»«11 »m itj nrm mri mri mm itulu n i »mrunuiiiii

mninni mmiiimrmim

SreCuu In irviel« novo leto teli gcmtoiu ui odjemalcem

BENEDiK FRANC

(u»UUi« bi trgovui*

8TRA21SCE PIU KRANJU

FRANC GORJANC

trgovina s deželnimi pridelki

KRANJ

iiiimujininmiiniiiiimiiiiiiii mm

nrti iiiiiiiiiiii nrm Srečno la veselo novo leto tett

i ELEKTRARNA

VINKO

^ Majdič

KRANJ

f« rmiTnnmnj m jpim 11 nirmrTimriiri n^pn

Vnelo la srečno novo leto teli OM3MX1ja BOGATAJ S K U F J A LOKA

1*111» n nTm n n rm i i« n ■ n

mri i rixxxxxxxj[ rm rxxxxxjxxji

□ Srečno Ul veselo novo leto teli tn ae H priporoča u avlo vu&nje

□ JAKOM PLESTENJAK — avtotaJui P a K O F J A LOKA liani« m 111 n I rrniii nm ^

nrn mm innimmi.innn

illlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii rnrrri mi rr?

irrmi miiniiriiimnmi

311IHIII »nilTIITJLIJUULJDTJTI Srečno ln veselo novo leto želi jjj

Lekarna □

Mr. METOD RAUCH ti

JOSIP KOLIAS In SINOVA

komična čistilnica tn paru« barvarna

KRANJ

t I 11ittttti K ttttti 1 » i i » i « i.....m i »«.... . mng

i ■ 111» m i ■ m ii« m n i»»»»111 ■ 111111»111 mm

KRANJ Meatnl trg

t03.1llxl 11 i 11 m » ijuujulo:

trg P p

Tir13J t

nnri ninniHj rii.xuixiiixxuun f SREČNO LN VESELO NOVO LETO

M. KANDUC nasL

k urino v bo modna trgovina

KRANJ

»liinmiinmmi rnmrrirn Tt-r» llllllllllllll rr i-TfT«~rinnm

modistinja

O R O S E L

in modna tkgovlna

KRANJ damski la otroAfel klobuki, nogavice, rokavice, perilu itd.

linillll ITI TTTI TT Illl»ll«»p

Mestna hranilnica v Kranju

je izplačevala in izplačuje vedno vse vloge brez vsake omejitve

TTrr fTTTTT TT I TT I 1111111111111 f TTTTT I I ITrm

11 I 1111 IJ1JUUULXJXX1JLXJULJL1» III UllllLt UJLi XII » I I

Jugoslovanske tiom*ce guma

dj užba z. o. z.

t

Kranj

Jože in Marija Hafner

gusUlua bt trgovina b kwuui skopja loka

riii n i iun i»11 n u i n ijcuri:

r n MiiiiiiiHmmnunin n

MATEV2 HAFNER

ta eiuvj«vai«e

s k o f j a loka

IIIIIIIIHIIMlliiiinirrnj;

XX J Ui 11x11 ih111iiiimi|I Ulj

m Srečno ln rcauki our« letu teli vaeni f • Ceuj. oUjeuuUcoui Ui ynj*l prijateljem J

IVAN ZA J C

IWUw Cmvljaumlv« t I R I

3LXI1III11111 iti n i i i | UlllJLO JDH.11111 II11111 l i I i i i i i i i n |r] 8KECNO iN VESELO NOVO LETO

- CIZMARSKA ZADRUGA

t i K X

iiiiiiiimmMiim.n,,,^ ttfll 11111hh1111i1.1i.it ui

:

uuuLLXj xxxxxx irxxj xxxx 11 xx 111 juh i mm nmn

avtoeomieljk zuu uuiiuama

teli »um m«cm bu«v bu) nrTTTTTTTTT 1 TT II IITI ITI ITTTTTI

rm 1 » m m m »II 11 m HTTTPnmnri I » »ULOCCn II...................in-.-inmi TmmrT nn mil mri 1 1 , f

Srečno in veselo novo leto !

ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME

STRAŽIŠČE PRI KRANJU

Elektro p&ino Izdelovanje higiensko očlMene Kl sterilizirane

žime

Telefon: StražlSč« • Brzojavni naslov: Zadrugtlma

bllUtlMI — teler.nlAka po*Laja KRANJ

smnrmmnnn mu umiri

Srečno ln veselo novo leto ie U vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem

„IKA«

mehanična tovarna pletenin, nogavic In trikotaže, družba z o. z*

KRANJ

irn m m m m m m m nrm m n m m mi

Tshafvc

KRBCNO DT UKPEHA POLNO NOVO LEIO IM« CELI VSEM CEN J. ODJEMALCEM

Ivan Savnik in sinova

tovarna rokavic, tritufUiie In p*rUa

KRANJ

ii m ■■ ■ ■ i ■ m 11 m m i m m

3$pod IZiigCava čestitajo

juuuuu «»ijuuuuuli a rrr-innnn

JOSKO K ALT NEK AR

tmlformsko in civilno krojadtvo

JESENICE Prešernova 7

JUI

nnrrrrir nmnr !rr¥nrxTnrrxTrTTxrnnm

KODK1C MAKS

splošno Čevljarstvo JESENICE

mu imimin

mnm n n r f a u r f rr rmrmrmHnpnn

JOŽE KOSIH perilo TI v ar oblek« JESENIC«

XXriTTTTTTTIXJUL

oggxxijj IIIIIIIIIHIIIIijulul ...........................ninmiiiiHumiiiiiiinii .......................

Gostilna MARJAN MARASOVIC

Ctrll Metodom 7 l -

JESENICE ^LXXJLUUULIJJLJUULUULI1J I I » mODDa

oconcxxxi mini rmminmDg

Srečno in veselo novo leto teli

nrrrm rn rrmm m « «i r

mri

viktor mihab trgovina a teieznlno jesenice Gorenjsko

nrrrri nniniiiiiimyj

IGNACIJ HROVAT

mesarija JESENICE

ter se tudi sa nadalj« priporoča B M « . i . i 1 H I H I I I I » I I II I I I I 8H

TiTrm

H Mr. Ph. JOŽE 2ABKAR

JB0BMIOB

Oddaja sdravll as brmtovsko sklad-nico ln m ostale botnitks blagajne.

SRCEM (VAN

tovijarstvs

MOJSTRANA

AVTOfOIMETM JUTAM Mirko Jona KRANJSKA OOltA M

ta- la sdravll

V«Oka

r» 11 n III1111 HI 11 M m 1 podob

Srečno in zadovoljno novo leto Celi vsem prijateljem in znancem Gostilna peoslw K. GREGORI

PODKOREN 1 I I I I I M I I I I I I I« I I « I I I I 11 I H >

ftvradjs

CERNB

KRANJSKA GORA

iiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii

H

Srefino ouvo leto teh mizarstvo tu-sik Matija. — V novi moderni delavnici nudi najboljša dela. Stalna

maloga vsakovrstnega pohištva. Jesenice Kralj« Petra e.

TTTTI I I i i » i ■ » 1 i I I H B n ni B II n

Srečno ln zadovoljno sovo leto CeU vsem prijateljem in znancem GOSTILNA »PKJ STARI POSTI« Friu Razinger — Podkoren

n m

nn>i"Tii.. .11.1»I H 1111 mr

BL-

g

llliilliliiiiiiiiimniiinii

KN8ION ZLA TO ROG Lini Končaš

KRANJSKA GORA

TTTrT rTrTrrrTTrnTrrn anCD

Srečno novo leto ieil vsem cenj. naročnikom ter ae nadalje priporoča

ROZIKA PINTAB modlstlnja JESENICE Gosposvetska H

rrnnnrmnr mimi mnnrv r» ■ ■ n O

nrrmf t n » a » nu i » rri n rn « n/p

Srečno novo leto želi STANKO POŽKNEL parna pekarna JESENICE Gosposvetska 4

"«t ir -»r rimrn t i r i iTnrrri n n n-irji

ri» »11 irn n i» g 111» i 11 « » « i » ■ » » rn

MODNA KROJ A CNI CA Za dame Za gospod«

JOSKO nr IVANKA PAVLI JESENICE Aljažev« 4

IrmTmi miiiiimmiiiiiii

n k m i nnrmTi niiiiiiiiinu

HERMAN Marija in Valentin

gostilna tn mesarija JESENICE Kralja Petra c. 20

1HI ITT TI

POLDKA MRAK

trgovina »Pri R&bičnc

MOJSTRANA >

iiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiil

4 rTTTTrrn iiiiiiiihhiiiiiihi

hotel razob St. Cente

KRANJSKA GORA

iiiiiinnmniiiiiinnu

IlIlllllliMliiMiiiiiiiinir

n i l 11 11 111 l 11 11 I 111 111111 1111 ri M III11 II IIII 11 II 11 II 111II11

Brivski ls

jože lantius

MOJSTRANA

Planinski hotel PODKOREN SKO SEDLO ki RESTAVRACIJA PR1STAVBO KRANJSKA GORA miminnniniiniiiiniif

iiiiiiiiiiiiiiiihiiiiuiiii

JURIJ rabio mesar ln klobasičar

je8enicb

m g h g h BTTinnririi inmiii iti i p nr rrrrrririrTTjrrrin 111 uuuli i i i i.lu

K. ROJNIK NASL. trgovina s mešanim blagom

jesenice

Vsem svojim cenj. odjemalcem srečno tn veselo novo leto 0, KONRAD VIDI O

n JESENICE Obrtniška al. 14

□u^ULJLjOLjLjori Txoja^mamcxxx]ULj

a □

VILM AN ANTON

Specerija, deUkaLess

JESENICE, Gcnspotivetaka cesta 10

40

■ Crteerskl MATIJA dorcec

KRANJSKA OORA ...............

niiiiiniiiinniminniir

b

GARBAR

toM vsem prijateljem ■REČNO NOVO LETOl

kranjska oora iilllllllllllliiiinniirr

«m i ii 11 n 11111111111 n i h ii

Pension ^Mojstrovlu41

Itefe

KRANJSKA GORA ■

.......................

ihimimim ululi iiiiiiiu

SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem obiskovalcem In gostom ter M priporoča sa nadaljnjo naklonjenost

HOTEL SLAVEC

KRANJSKA OORA

trgovina smučarskih potrebščin

I IIIII I i i i i i nrn ■»■iii|mlM

mu

rnaaa itttut n 1 rimurimni ljjui i i mri mniimnnii ijli

Si trčilo ui veselo uovo leto Zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem tn gostom ter ne za nadaljnjo naklonjenost priporoča

MAHU A POLJŠAK

realaviacija, prenočišče, trgovina z mešanim blagom JESENICE

xx]ocma[x:omGaaGnoaaaacDDaxo

IVAN BERNIK

mesar

JESENICE

□ KjaaDODnDnOOOCXX^

□ □

oircmmaiDDocmiiDrairr

SMERC

Gostilna-pension

MOJSTRANA

uuaminnnminmmml k ittttii ¥ m n ki o if n i Trama

Gostilna'ponslon

Janko Kramar

Mojstrana

□□ri n m i n i mi mirnim ij

ALOJZ RAUTEB

maiiufakturs

KRANJSKA GORA

zojuluuj 111 m m i m 11 n n i rm Oin »»itn«« rm mnm imun

PENSION SKRLATICA lastuica L rta Rohtt

KRANJSKA GORA

jljuuuuu i m m n »ii i i i ii i i iii1! lancica jacTXTXTTrrrnnnri 11 t ri i j

RESTAVRACIJA PENSION BOMB pri mostu

KRANJSKA GORA

juuuijuuijuuui 11 um

RESTA VRAČU A »PLANICA« la avtoprevoznltlvs A. K. Kuro«

rateče-PLANICA

imilllliniii »"mnrmm mm

.........................

restavracija »JALOVEC«

RATECE-PLANTCA

1111111 n 111111 n 1111111111 IJ

jjuaoajDaaaLJi rmarananm »s i iti

:infTTTii rinnf m Mi. h ¥ ir g k i i * ii r if mm

Srečno tn veselo novo leto želi

$laš£f£arna JAKOB PRETNAR

JESENICE, Trg kralja Aleksandra

ZVEZDA IVAN modno krojaštvo in manufakturna trgovina. — Jesenice, Cankarjeva 5, nasproti tovarne

mnnrm 11» o » n n b i t rnTnrm r

GOSTILNA KALAN JESENICE Podmežakljo

JCOJULIJ.I I I I II B I I I I I I I I IJUULPJ

PAVLIN FRANC

fotoatelje ln založnik plve jesenice

:noaanmni3za=oacoainxja[xoco

Vsem gostom, turistom ln smučarjem

HOTEL TRIGLAV

(JANEZ RABIO)

MOJSTRANA

Ljoaimmmri.i n 11 n 1111 in '»»»11111 < 11111111111 > 1111111

PENSION »Vn.A OLGA« Kavčič Mimi

KRANJSKA GORA

uuuuuuli i ni i a 11111111 mrrm

ododoodcojuljul ju J II I I M II CUH

RESTAVRACIJA »BALKAN« Lavtitar Josip trgov, s met. blagom, parna pekarna KRANJSKA GORA

j J i« M m 11« II m i»11»i*rmnrVI

]lxjlxjlllxjljljljlilxjljiji-jljijlji i m.ji 1 ii h1dl1 i||ii»iii||innnnii ni 11 i i i

.r irni—rr —v Tr''li'~v~Tl^rX,~TrTrTr^YTrTrTf—irTTTrpV_imi~irTrTn j-tUJ u » ■ » " mu. J. J.J-Ji ».UJJJ.JJJ n

if mrn r n lr n TxxinrTTnrxjDantxTTTnrico~i

Damski in moški krojač MATKO VO\TS JESENICE Obrtniška ul.

RUDOLF ZUPAN Radio-aparati svetovnih znamk

MOJSTRANA

tttiitt

LJ

TRGOVINA »SOKLI« perilo, galanterija, porcelan,

steklenina itd. LJ

□ 2ELT SREČNO NOVO LETO q ULPmmoaamanocPD^

VALENTIN BREZNIK pekarna

MOJSTRANA

Cenjenim odjemalcem čestita mesarija ANTON KOKALJ

KRANJSKA GORA 12 t n B»I»»II»L u 111 u III81 g I inrrrTnrrrt

JJUI I > I I I I I I I I I I I I I « I I I I 1 1 I I M

Brivski in frizerski salon MILAN ftEFMAN Kranjska gora — Rateč« Planica

tju 1111111 n 1111 n 111 n 111111

Srečno novo leto teh vsem gostom ln odjemalcem SostOna Ia trgovina »2EBJAV«

RATECE-PLANICA

nmiiiiiiiimimii iii 1111 i

VII I I I » I II ,1.1. LJJUI I II IIIJ J I I I 11 I IJ Srečno in veselo novo leto teli vsem svojim gostom in turistom oskrbnica koče v Tamarja MAKOVEC HELENA rinriniiiiniimiiMiiiml

Trrm ...............i M K

Srečno ln veselo novo leto telita ALOJZ in VILCI KAVALAR brezalkoholna restavracija

RATECE-PLANICA r» i i i i i i i i i i »» i i i i i i i ■ . r ■ i i ■ ii

n 11111111111 m 1111 n i n 11 m

Srečno novo leto teh vsem cenjenim odjemalcem MAGU&AR CVETKO poslovodja Mesarske cadruge

n g « » ii m i g i mnm » i « « » i . i m » ^

i n i m m 111 m 111111111 n

Srečno in veselo novo leto teli svojim cenj. gostom ln odjemalcem gostilna-trgovina-buffet

FRANC KAJ2AR — Rateče-Ptaudea ..........................

11II11111»11111.........umi

Tnrmmi umni infTTTTTTrrrinrii 11 III I I m III III I lil lil 1 I 1 m

CDODIOfTl lim LAJLUU II II I I »I III I I I II I I I I I I I I I II »

Fani in Jože PAJER

gostilna

NA HRUŠICI ST. 5 pri JESENICAH

utiiiiii.il iJULUonrTTTnnrra:

miniiiiaininxn

crannmnranrainmDoraoDnDDDDnmDDD

LEKARNA KOŽELJ

JESENICE

mcnzDocoo 3 nn t

DRAGO BAHUN

PogTebm zavod z vso oskrbo za celi radovljiški srez, splofino mizarstvo, aa talogi vse vrste pohištva. Se priporoča za naročila I

jesenice Gosposvetska 84

Eojuuuuuulj jj 1.1»II ■ II11»»I mm

Mnoro sreče v novem letu želi vsem svojim cenj. odjemalcem, posl. prijateljem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča £

JOŽKO S U T A R

trgovina usnja in kož ter v to stroko spadajočlh predmetov jesenice GORENJSKO

jth 11LULXJLUJLIJLU JLIJL»JllXlXlJLiJUl ATJIJLIUUUU 11 ■ II"

SREČNO NOVO LETO £ELX

FRANC GRILC

modna ln manufakturna trgovina

RADOVLJICA

Cenjenemu občinstvu se kar najvljudneje priporočam

ob ii m n inrmrrmnnrttnrttrti himiiiiiiiiiiiihiiii

UULUUUUULUUUULIJUU^

ponoaaooomuojLAjLJu^^ a i mnin

P E T K O S IVAN

oblastveno konc. tesarski mojster Vsa dela izvršujem točno po i»*tnth fo danih načrtih JESENICE Obrtniika ulica 28

jamam .....................n

Srečno ln veselo novo leto teli vsem svojim odjemalcem

ANDREJ ČUFAR

gostilna, trgovina z metanlm blagom la strojno JESENICE

Hiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii *Tf

nntnrirTrTrTmrTrTmnnrTnr^^ 1 I IJnODCmPa II I I I I I I I I rrTTmrmrmrmnnnrini

JANKO BOGATAJ

modna trgovina

JESENICE

Gosposvetska cesta 4

rTTTmrTTTTTn ii l i i m » 11t i i fttfttttttt"! 1 lini mmin m t k » m ii

.....................i »m.....nn iiiiiiiiiininir

VINKO SAVNIK

manufaktura — galanterija — »peko« čevlji

RADOVLJICA

ni»iiiiiiiiiiiiiimmiiiiniiii|[iinmiiiiiiiiiiiiiiii

iiMlniiiiiiiiiiiiiiinn| hiiiiiiiiiiiih.....^iiiii^

»noro in uspesno novo uro 1 e 11

Ekspozitura »JUTRA«

mini

iiiiiiiiiiiiiiii

/

It J A

» a

(Čestitke h Mlattticta

»iniiiiiMiMiiimiH »mu i b n iiiiimininniii »i i ni ummnlHIHHIIIfllMIH) tfi«'H »»

0TJKJKA> OIC JVAJI pekarna

MARIBOR

e. SX

tJLi-jmi J 1111111111111111 iW

IVAMA

imdjt

MARIBOR Gregorfiideva iillliiliiiiininim »ttt-

majui rccua

psillu, platna, Mo blago, _ MARIBOR Gosposka oL 10

« m a i b u i a i n m ■ i m i rn i n r ni U I I I 11 I I I i I I » i r n . . . . rn « « n i a 1111 n 11111 n r 111 n 11 ni a i r

AVOU8T BEMST Samska la moSka moda

MARIBOR Aleksandrova e. 9 ........................

......... ■■ ■ it-

ticflf

— stsfctrucohnlfns MARIBOR Slovenska id. 1«

in a 111111 m 111 ii 111111111 m

UOdaJ* dragulj« ia ilnliO— MARIBOR MiKiuAiCura *

runi nuj mmnmi n nn m mm i u 1111 iiriTnrmi

n II I I I I I I I I I I I I I I I III I ITTTTT

KENCEU ŠTEFAN

_gostilna tn trgovina

MARIBOR POBRBSJB

Z) H I I I 1 1 I I I I I 8 I BBI mm m m

UIJ I B 1 B B I B I II I I I m I lUUULULUULUU} llllillli ..............mil I ll m m i i i ii n n m i i n nni

KINO UOI Gosposka uHns 88 TREMEC IN TURK

......................................M I I II I I I II 11 I » I I I I I I II UUUUL

.....IIIIIHIIIIHIIHIIIIIU »iimimnuiin »m imnr

IVAN KRAVO® ssdlsist.u, jermenarstvo, torbaistru MARIBOR, Aleksandrova IS

»ELEGANCE« Smsto bi moško modno krojaSfcvo

Tercer Vekoslav MARIBOR Meljsfca s

8 I I I I C I I I I I » I » I I .... I i iip!1

Modna trgovina ANTON PAS MARIBOR Blovenska uL 4

illllllUlIlllllliiiniini

IVAN LAH Speoerija, koloniste, deUkatsss MARIBOR, Glaml trg 10, tsL 2S-08

tttti 11 n rmtj n m 11u uli

............................iuuuljjjjiJ H I I I I M » I II I II IJULU ' U I I I I I » »I I B J ! I I H II TB I I m

Gradbeno podjetja FRANJO VRABL MARIBOR Radvanjska a M

JOSIP 8KAZA

MARIBOR Glavni trg — Rotovž

F. KRAMARSI« perilo, Šiviljske ia krojaJke potrebščine

MARIBOR Gosposka ul. 13

nmrrrr i mniiiMiinr

TTT

sodruga krojsAvr

RuSka cesta 5 nnmn 11 a i m 11«.»»»i.». nI

i i i i i i i i i i i i i m i i i i i i i h i i n i i i i i ii i i i ii m i i < i ii i ujluju

ni i i i i i i n i i i i i i i i i i I I I I n I I > Ml II » I I 1» I I I I I I II II I I I 8 I I ULJULU H IUUUUUU 1» » II » I H II M M H I I JLLLUr

" R H Karol Robavsa aaaL

KAROL RAGG [j ^ KAROL RAKUSA

MARIBOR Gosposka uL S

»GKAX>lVO« O. Z O. Z. preje C. p1ckel cementni Izdelki MARIBOR KoroSčeva SS

ii ii»M rn ia b ii i» m i rim jujjm n 11 n i rrrrr i rnmrrri i a uma

v. smode mesar ln prekajevalee POBRK2JE PRI MARIBORU

i n i» 11 II i» II 11aa1» rrnrri 11 » m

iimiiimiiiiiiiii r mm t

CESAJ.N1 SALON »DRAGICA« (Tkalec Dragica) MARIBOR Aleksandrov« M * * i mi irmrniTi 11 n ...... p _ ___

ri ■ ■ ■ ■ .......................................nimumrn iTTTrrrri 1111» n

Vsem biSnim posestnikom Seli srečno M veselo novo leto rajonski dimnikarski mojster VEL KER VIKTOR

Pobrs*je pri Maribora

...................

a i n 1111 i i 11 i » M i ............

3 FRANC FILIPI«

mesarija

MARIBOR, Betnavska cesta, vogalna hiSa

parna pekarna MARIBOR, Koroška c. 24, tri. 22-24

rm llllliinmnmn LDULU nnm iTTmnm hiiiiiiiiii.

ri m . m ........,.,,,,,, M Li 111111 uuljuuuuui11 iiijllpcepp ......................

JOSIP SINIGOJ

trgovina a delikatesanri MARIBOR Aleksandrova a 38

"»iiimii;iimiiiiim..H

DJUUULULI B I B B B I B I I I B B I I IUJXO

Prva parna pekarna MULEC HENRIK Obrežna cesta 1 STUDENCI MARIBOR

UUULJLI I li 1 I I I I I I I I I l l i i i i. .7

J3JXII I I II I » m I I I » I » iTTTm

SLA VAN RIBARI« trgovina galanterije, plstsnfns ln papirja

_ _ _ MARIBOR Aleksandrova 8»

...min I J.1JULUJLI B I H II I II COJ II ITTTrm iminiinnii i-mm

MAJTDFAKTURA CESK1 MAGAZIN

Peter Burazia MARIBOR Ulica 10. oktobra

Transport

MARIBOR

mmiimii n 111111 B n imjči

□ UI I I rOJUUUUULJLJUUUULB I I I II11II srečko plillab m an ufakturna trgovina MARIBOR G<*»poaka sL 6

.1,1 i EJL1JJUUUUU1 1 i ljlo i i i i i ul

miiiiiimimimi ri»1111

p. skmko

krmar tn Idzeiirvaiec MARIBOR Gosposka tri. 37

JLJULJI .LJULDUULI1XI IJ g I I DI

FELERTAG ANTON parna pekarna MARIBOR Betnavska a SI

Dnmmri 111 n 111 n 111 m 1111 ud

lilljuuulitttttttt n n i i i i juluu i

a. RECNTK elektrotehnično podjetje MARIBOR PobreŠka

l_Lmi .......111111 »Trmn

uljululuhti mimmin ijululo

KAVARNA JADRAM

Josip Serec MARIBOR Aleksandrova e. 88

cottttti i JUUUUUU 1 i II i i | | cdcoj

gajaraauuui mu li juuuuuulululi

S. FRATTES slektromehanlčna delavnico MARIBOR Aleksandrova e.

iQ

40

mii.mii.ulMMi irm imj

E!

FRANC HA\L sobo-črkoslik&rstvo ln pleskarstvo MAJUBOR OroZnova «L 4

nrmr................. t . 11111111

imn rnTrrrn ri 1 nuiiiti rn FE1UX> KUHAR tapetnlk tn dekurater MARIBOR Vetrinska riL M

ITT1 inajLLJLIirTTIT-rTr I nun£ I III 11 I I 1 1 1 f r 11 1 1 1 II IL1JUJLL GOSTILNA »MALE benetke« J osi plim Dabrinfer MARIBOR Pristan sl 13

inmniiiiiiiiiiiiii rirTr^j

ernjLJLLLi M 111111111»»»»n nnrrii

dcajauajljjm ju jljjlilljlljuucdjzo

FIFOLT KARL mehanična delavnica MARIBOR Slovenska 8

Telefon 24-39 [rrrmTTm i TTTTTii»m. m m

tumnm 11 n i n n i n 111......

M. WREGG H

saloga čevljev P

MARIBOR Slovenska uHea j=j

Crrrrmri i g n b m mmi ona uuuumui 111 n i mi 1 g na u dodujljui

MARTENZ * STRAU88 □

MARIBOR g

laaaaca 11111 a 1 n iTmrnnmnraa g"""" JULUUULJUUUULgJULJLJUIXaja

i n 11 b 111111111111 m 111 m uuuui 1 u m 1 n n 1 m 11111111 n 11 u ................."■"■■m

Kavarna ORIENT

FRANC MAJCEN MARIBOR palača Pok. zavoda

Ivan In Red PINTER

gostilna »WILSON«<

MARIBOR, Aleksandrova cesta 53 (nasproti kolodvora)

Tovarna pohištva ki la|wfiiHtva

E. ZELENKA

MARIBOR

IS. satobra 5

iiiiiiiiiiniimiiii Firmrm

FRANC TKA V18AN n

trgovina špecerijskega in koloniaJna-ga blaga, dež. pridelkov ln perutnine

MARIBOR Stolna ulica 4

111 I I I I I I 1 1 1 1 1 1 n11

^>»«»1111111 |.|xjul

VLAHOV1C ludvik gostilna ln mesarija MARIBOR Aleksandrova e. 40

"»imiii mni 1111 t ¥ r i-n-tt-|ri

iihiiiiiiiiiitiiiiihih ittt-r

FRANC rU(UL£lt tovarna avtokaro&erlj MARIBOR Mlinska sL 44 £

"m iTTTTrni » 1 rri n.mnrii

JOLLUULUUUDDDULUUULJLI B H B B BTTTi ODO I B I I B B B 11UUUUULI III IXUtXO H I I I I I I I I I I II I I I M III II I I I I ' 1 ' rriTTTT

n 111 n 1 g rrrrrriifTTxxpaatxoj nmni mm .......... i... n

MARIJA SIEBER trgovina s rokavicami MARIBOR Glavni trg 14

^JU^JUULJLJULJLHJULJLOJ fl H K 8 H H3DCO

»«»t.JuuuLJLixijLijLiuLaxox]nn

JOSIP CEBOKLI □

parna pekarna MARIBOR Glavni trg 9 ^

COJDODaUUUULlJJUUUL^^

51» "" B B I II.JJULIUmUUULJLILUUUaDDQ JUSTIN GUSTIN0I0 mehanična dela trgovina koles, trg. ■ starimi stroji MARIBOR Tattenbachova ul. 14 DJLL-ULULI B B B II B II B B 1 I 1 I 1 1 I B DOB

□nujujuLi 11 M n 11111 n 11 mm

ALOJZ SENICA -

kavarna ln restavracija MARIBOR Tattenbachova al. 5

ri 111 ii 11111 n n b ........., nng'

□u B I M B B B B UUUULU B B B B I IHm

EMAN. ILICH slaSčlčar

MARIBOR, Slovenska S in Meljska 2 J B I B B B B JULULULULU B I I I I BXIX

jJJLUJUUUI a t B B 8 B B B M IUUUUULBJLILJ1 JI

MARIJA hi ANTON GLAS bufet ln parna pekarna Krpanova 19 - Studenci pri Maribora

B~B I B B B B B B H »I II B m I » « l « a l » » «mr

UUl.H B B B B B lULBJUULJLIULJUlJIJLIJUDDDCO

Srečno in veselo novo leto žen vsem članom in vlagateljem

davna hranilnica

r. s. a o. a. '

Sv. Lenart v Slov. goricah

nmnrri iJUiJL irrinnrvTrTTTnr^^ JUUUUUULJLJJIJUUUUUUU^^

l IVAN SLUGA

veletrgovina s sirevinand in prevoz tovora

MARIBOR TržaSka cesta S

Telefon 22-72

Parna pekama SCHERBAUM

MARIBOR Grajski trg S

Telefon 29-69

iijui b b b 1111111 m n 111 n 11 ul»

FRANC WEILER

specialna parfumerija MARIBOR Gosposka uhca 29

ifinnonnn Mimiiiiiiiimi rr?

IA&RAJft£& ANKA dajruuet dtuMLinl aaioa MARIBOR Stolna tfflea 1

n 1 i I 1 I I II I I I 1 1 « I I 1 nTTrrTnnrfl

lUULUUULiiDmanrrt min mrTrT HSNKIK OELAN pekarna

T B S fr O

ril I 1 t I I t » H I l 1 1 1 nmrTrTTTTm'

[ulj b b b rrrnrttftodrrnn ijuuog imulijljjuuuu b bi i i i i i i i i i ululi im umiiiimimimi itttrrrn

. _ . _ p 9 ANTON UARČINKO

SAJKO & LAZAR

KONRAD MIHELI6

KROJAŠKI ATELJE

MARIBOR

Glavni trg 23

sobosiikarstvo in pleskarstvo

MARIBOR Aleksandrova e. 3

(dvorišče bivSe pivovarne Union)

rinaoaDnrirrii b, i i i h i i i b i a i nO

krojaStvo za gospod«, nam« k Stvo

MARIBOR Stritarjeva «L IS

1 nrrrrrrrrTTTTrrriTirTTn mm

POŽAR ANTON

trgovina ia umetno vrtnarstvo POBRE2JE, Nasipna 1, trgovina, MARIBOR, TyrSeva 2

j 1 ii i i OOULJIJULULJLBJULJUUUULLJUULJ

SREČNO IN VESBLO NOVO LETO 2ELI

DOL ČEK & MARINI

MANUFAKTURA

MARIBOR

□ULULI .111 B I B UUI BI I B IB i I BJI I I B III TTTT

LAi ■ 1 il i b b nriTrm rrrrin rrrr anton lesms >

modno krojaStvo >

hutinja vam j 1 » 1 1 i 1 i t i 1 m 1 itttt rrrrmrr|

iiiiiiiiiih ittttrrrrri 1 i » » 1 ri

Gosposka ulica 27

nmnamnmoncn

JOS. T S C H-E LIGI

PIVOVARNA

MARIBOR Koroška cesta 2

j I I I I M I n BJUULCTXUUUDD[X03m^

^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJLJLJUIJLJLJLJLB i i i i i m i i i i i

FUOEL & ROSSMANN

VELETRGOVINA Z VINOM maribor Trg Svobode 2

5aaaaaaJDDDaDULULiLJLJLUUL.i i n i b i i b i i b i n 111 m

ZAMOLO EMIL

trgovina manufaktur«, Apooertja,

ležalne, uaiija, atekJU, cen^euLa — kup in prodaja deželnih prldeDcs* — f R A M

111111 a 1 b b 1 rrrrn n 11111 jlulJ n l K lil m 11 rm imn rvvrvvTnn

»KERAMIKA« la kui cUiiiCao po(QeQs

ANTON RAJSP MARIBOR Otožnova SL «

111111111111■««»11» ii 11« 111 r

111111 m a 1 a II a mn n 11 a EDmDammm]ixixm

Miloš

Ijjjj

MARIBOR

veletrgovina

Glavni trg 22

K. J AN CIO manufaktura MARIBOR Aleksandrova cesta

iiiiihiiiiii UUJLIIHIII B B B H B I B B B T¥TTTirrifXO0

XJLJULJLULIULX1JUUD(X03LUULJLJLJU^ I B I I I I I CEP

SREČNO IN VESELO NOVO LETO SELI F. BERNHARDOV SIN: Imejitelj

GUSTAV RERNHARD

zaloga stekla ln porcelana MARIBOR Aleksandrova cesta IT

OJULUUULI 11 I I I I B Bil I I B. I J, I I I II I BTI I I I II 11 TTT?

KOLODVORSKA REtsT A VKAGUA Maribor gL koL ALOJZ MAJCEN I B I I II I I!

IIIIIIIIIIH

III11111 m n 1« 1 11 n 11 1 f 1 n 11

STA IJBClt MAITVI sCrugarskl moptez MARIBOR Cvetlična uL 9

M a II I I I I I I l l l l 1 ...... . rrm

naLI B I B I B B I I I B B II B I B B B I IJULILUL [lliimiiiiiiiimiini ■ rri 11 n

ERNEST la ANA BIKTIO restavracija »Pri klavnici« MARIBOR Ob broda

I I I I I I I »1 B II lUUUUUUULLJUUUULJUUULLJUUUL^ jJULJ I H H B I I » B I I B I I I I I I I I I I I II I I I III 111 I I I LUUU

KAC ALOJZIJ

Izdelovanje avtokaroserij, zimsko-športnih izdelkov ta

vrst vosov

HOTENJA VAS, POSTA SLIVNICA PRI MARIBORU

lllliiimiiiiiiiiiinimiiH^piHinniiii

ŠRAJ JOSIP

MANUTAKTURNA Bi MODNA TRGOVINA

MARIBOR

SLOVENSKA UL. 18

I I I I I II I I l l l l l 1 » 1 1 1 m ■ ivnpr

AJAKAO Ssvljarna

MARIBOR Slovenska 24

f I II I l II 1 1 1 1 m nr

I l l 1 1 1 1 1 1 m .

I I n I I I I I I 11 JlfJI I I III IIJE

I B I IBIIIIIIlim

11n1111111111111.nl. gnnnri OOMKOVU >

dslmat In Štajerska vina ■ Stolna uBea IS £ II I I I I II I I I I I I I I I I I . I I ..... ^

cčetfit&e i| Mletja

r« i i I OJULlJUUULIULIULJUULnjDC^

H □

JOSIP JAGODIC §

ipecerlja lu železulna □

CELJE Glavni trg H

__ podružnica Gubčeva ulica B

S §

iLjUGnaioamnDaD^^

ran

uuuljlluullullliuliuu^ " plut janko d

□ □

splošno krojaštvo CELJE Razlagova ul. 6

□ U

ODDmrTinrTTTTTTODDDajmDD^^

§□ HENRIK OBLAK g

mehanična delavnica □

CELJE Ozka ulica 3 □

HOTEL IN RESTAVRACIJA

„UNION."

Rudolf in Jožefina Resnlk

□ □

S

□ □

CELJE

□□□□□□□□mDDonncoonmnnnoonnr

□ □

Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam

MIHAEL KRANJC

klepar

CELJE Pred Grofijo 12

□ □ □ □ □ □ □

□ P02ENEL DOMINIK

g modna trgov ina

□ CELJE Glavni trg 14

S __p

'^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mciC

□□□□□a^DouDrroDonoam

P Parna vulkanlzacija g

RUDOLF JEZEKMK vd. CELJE Samostanska ul. 4

g^UULJJUULJJUUUL^

U

HOTEL »ZVEZDA« vd. Frančiška Zumer

_ CELJE □ __ □

n Prostovoljna gasilska četa

□ GABERJE pri CELJU g želi vsem svojim prijateljem ln do-

□ brotnikoin srečno ln veselo novo leto!

jaoiznimmaaoomDDoaacina nuuuuumDmoDDDmnnnnuuuuLii-o *

bj ANTON FILIPIC g

□ pasar, cizelar in Izdelovalec kovinske

□ galanterije ^ CELJE Prešernova 20 □

^ — imcoroco

uuljxjuuulxj mmmniim■ jj iiimiimMiiiimmiuiin

CELJE

ALBIN URBAN

mesar in deiikatesa

Prešernova ul. 11

^□□□□□ljuulhjljuuliljliud

n

g CELJE

Srečno in veselo novo leto želi slaščičarna

Glavni trg 9 □

□ □ □

jaaoaiojzcDDUUULDDnDDnnnnnnni

Prva celjska »KRISTALU A« izdelovalnica ogledal in brušenega stekla

nmnnnmmmininiir

SILVA ROMIH

modistinja

CELJE Samostanska 8 g

O

xrxxjuumuDDnauuuuuuuuijaDmDL

FRANC BELAK

□ obl. konces. instalacijsko podjetje za elektriko, centralne kurjave ln vodovodne naprave

□rim ii» m ju ii ii b n ti h b it«n h iijuuuuacn aojuujjjuuuuuuocnmoonnnononn

g FRANC ZANGGER

□ trgovina s špecerijo, žganjarna

D • in veiepražarna kave

M CELJE W

bmnonmnnaGnnannnnana.jaoDOaS

TuaaaaaaoncimnuannnnnaDLOJLiLr i

u Srečno novo leto želi fi

□ S

□ špecerlja in deiikatesa n P CELJE Kralja Petra cesta 17

gpmini mmimninun

FRANJO DOBOVICNIK

manufakturna in modna trgovina

CELJE

joji JuuuLimmuuuuuuncoionacDco

jmiLULU ................ Hif

TTTOTTTTTTrrnnrrii-i i«umrn

A. JAGER gostilna »Na-nac

CELJE

jaoaacoji-ui t »juuulh i n i lliluudco

tcoco. 03CJUL1LUJL0JLjl1lo jul □ Srečno ln veselo novo leto

PEKARNA VOSNJAK (lastnica J. Kovačič) CELJE Kralja Petra cesta _

iiUHiniiimimmmnn']

□□□□□□miimiimiinimiii

» A b O Z A« □

tvor niš k. a zaloga oblek N

A. DROFENIK O

CELJE Kralja Petra cesta g

3acq3[xoj h .h fljuuui h « h ii ii ii jcoxo5

Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost

JECL FRANC

modno krojaštvo

CELJE

Aškerčeva ul. 8

i ■ ll » a a K l l ll ll i II iTrnrrif * « » » . t •lilllllllimiimin mm r . H w

IVAN RAVNIKAR

špecerlja ln kolonialna veletrgovina — uvoz petroleja ln bencina

CELJE

iiBBBiiMiimmmiriininiiiinr II I ll l n c i » » i M n n » rinrg i 11 i rrr

SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim obiskovalcem

b- a m b b b iuuljuljlililiajuulljlj ii i i cirr g KAVARNA »MERKUR"

MAKS ZABUKOfiEK modna krojačnlca CELJE Cankarjeva cesta

CELJE

Za kresljo 12a

m h lil a b a ii ii n n a n nnmm m H H m

RAFAEL SALMIČ

trgovina z urami, zlatnino ln optičnimi predmeti

n l

CELJE

Narodni dom

B □

□ n

goao

□□□□mnnmnmnai^iaaaajijjui

MARTIN OREHOVCA nasL R

IVO KOŽUH

krznar ln Izdelovalec raznih čepic

o ji il « ii iL-iULH ii n i n n ii .u 11»m i n a ir.i

nira b m a a n it n n n n lin n a n a a a a a a a a a a > KOLENC ivan

splošno ključavničarstvo — popravila

vseh vrst tehtnic in meril CELJE Aškerčeva uL

oinmoaauuijjLii n muuuuuuuui n n?

CELJE Ulica dr. Gregorja žerjava 11

" a » B » B B « a aa l a H i i innnr r r r i . n H

b i ii H H B uui b B B B B ii b B ii »H I » B I ITT

Srečno novo leto želi svojim cenjenim strankam ter se najvljudneje priporoča

VILJEM DOFEK

trgovina a špecerijskim in kolonialnim blagom CELJE Kralja Petra c. 4

iimrm miimrnn. mrmrO

B Ji »mm m.............

Celje

; >. VSa.'.

k-i ; <•" ; ? ;

MM

imm

zupna

cerkev

Elektrotehnično in mehanično podjetje, zaloga koles, šivalnih strojev in nadomestnih delov

DRAGO GAMS

CELJE Prešernova ul. 16

i b i a b 11 ■ b b 11 ■ 111«i ii ii m rnnnr

i a a a a a a b b a b a a b b b na«»»»f rnm

Srečno In veselo novo leto ŽeU

FRANJO NERAD

gradbena tvrdka

celje

n a a rrr ra a a a a a a a a a aaa a««i«■ ■ k j a a a a a a a a a a a a a a a a b a h a i m i nrmr

HlX1DDDDDDDDDDDDDDUULJLILJLOJLILJI " □ □

KRISTINA KUS

i

Priporoča se trgovina premoga, koksa ln drv

FRANJO KALAN

CELJE

ubbbbbbbbbbbbbbbbbbbiii »tnrr

LJ

gostilna ln restavracija

Srečno in veselo novo leto želi KINO »DOM«

CELJE

P n □

ALEKSANDER GATEJ g □ zlatnina, urar, optika, radio »Olimpia«

□ H CELJE Kr. Petra c. 26

Tnrrr n n a inrrrrinnn »my HiimiinmiimmnmM

Srečno in veselo novo leto želi FRANC PLEVCAK čevljarstvo CELJE Gosposka ulica 9

CELJE

Glavni trg g

ijaaaDOUUUUUUUUUUiJLlLIUULOJLLiaDL

rt» b a a a aa b h m h mra a a n a b h h b a b h » h U L

□ Veselo ln srečno novo leto želi vsem C svojim cenjenim strankam E

ANTON ORA2EM E

krojaški mojster C

CELJE Gledališka ulica R

LjaDaaannannooanDnDa^DDaDDou

__i—' Ll Ll H \juojivwivo unča v fej

janaaa:ra^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ijl "mnifrrrninnrrrrTTrvTrrTf,

^□□□□□□□□□□□□□□□□□□g PDanncx]nnnrTrTTTnrTTnr^^ h a a m itti im mh-s-it

g g LIKER, MALINO V SOK, BRANDT, RUM, ŽGANJE! E

F. S. Lukas, Celje

SREČNO NOVO LETO!

Manufakturna in modna trgovina

A. PETEK

CELJE

Prešernova ulica 21

D Na veEJco!

Na veliko!

TURK ŠTEFAN

CELJE

oabesue

a a a a a a a a a a a a a a a a a a a»i ■ ■ nrif i ra a a a a a rra a a a a a rra a ■. ■« . i.. ■

B □ SREČNO NOVO LETO !

Veselo ln srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem

VREČIČ KAREL

TI V AR OBLEKE □

CELJE Dr. Žerjavova ul.

ix3nmDuuuui 11 b « m

iconnnaiioioa^mmaDmaaaDmnoa

KAROL PAJK

modna trgovina

___ I. Jugoslovenska tovarna □ tehtnic ln ključa vničar-R stvo ter koncesijonirana Instalacija vodovodov

Ivan Rebek

Celje

Mariborska cesta

PREKAJEVALNICA JUNGER

CELJE

Glavni trg 2

VSEM CENJENIM gostom ŽELI srečno novo leto

H)tel .Evropa' Cslje

KAVARNA — RESTAVRACIJA

Prešernova ulica 8 fj g

S □

P □ _

C ^UDDannDCrrrianCJUtJl mu nrmnnnm mnnrn

FRANJO DOL2AN

galanterijsko in stavbno kleparstvo, konc. vodovodni instalater

CELJE Za kresljo 4

ii a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a i ■ i ■ ■ a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a mi t

JOS. KIRBIS

parna strojna pekarna in celjska

tovarna kvasa, slada ln kanditov

CELJE

a a a a a a a a a«a a a a a a a a a a a a ■ rm

U lfimm g a b B b b b a B ll B B mr « » b » « in, 5 SRECNO NOVO LETO 2ELI

iontx]nnonnnonnanDnnannnoonrT3 PRISTNA ORANŽ A DA sodavičarja

Ivan in Bogomir Naraks

ROZA ZAMPABUTTI

deiikatesa — zajtrkov alni< a

CELJE g

2ALEC

CELJE

iulojulojui n it n ir g luonmcncnmnoGDDDDaDnnnnnnnnr R

B R

nrinoiaiomrTTT3aDaarx7nrx3UUL^^

ŠENTJUR C GABRIJEL

manufaktura in moda

CELJE

Glavni trg 9

stavbno podjetje

Vinko Kukovec

tesarski mojster, trgovec z lesom m parna žaga

CELJE — LAVA

lili li l hj.tt

Mnogo trec i v novem letu

2ELI VSEM GOSPODI-

n i_i

g □ NJAM IN TRGOVCEM, g g KI KUPUJEJO

□ H

H » a a a a a a I I I M »IJJLRJULUJULJUUUUUUU^ yJL»JUUUULIULJLJU^^ g

LjuoamDDnonnnDtDDDCioaacaaco^^

FRANC POBEO pekarna

Av^rst štzk

splošno kleparstvo in vodovodna instalacija

OSTROŽNO c

C

CELJE

^PERieN41 in

»HUBERTUS"

Aškerčeva ulica s. g □ Celjska milarna d. z o. z., Celje

□ a

B §

□ S

r. konio

Norimberško galanterljsko-igračar-sko, drobnarljsko in pleteno blago

__u OH — veletrgovina. CELJE m

tiJMOlimmmiP:! »I 1111.IJ I ItmC ll ...M... a a a a......11 i 11 i 11 »|

rnmmmmmiimiim ANTON LEČNIK

ure, zlato, srebro, optika

CELJE ; a II a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a nrmr V

»a a a a a a a a a« a a a a a a a a.....m

O

Srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam

ALOJZ PLANKL

CELJE

Dr. Gregorja žerjava 3

........................

I I I I III I II I I lli l I ll l l ll » i i i i i i i i

J. JELLENZ

trgovina kot ln usnja

C E L J B

Podružnica: J. JELLENZ nasL OTO GOLEft

SLOVENJGRADEC

i ii m m 11111 m ■»n n i rrrt

rjr 11.»11111»111111» IB B a b a a a a Bl

f

ilebtit&e ff (ptuja in č%mo$a

TnDDDULiLJLltJUULO. juuuuuuljtjt ju 8 h 11

g

3

=;

Zupančič Marija

gostilna ln prenočišča

3

"h lojlh h i i b h ii i h h b ii ii loj ii b b b h h i

3 ivan radolič

3 modna trgovina

PTUJ

TDDDDnnomi

IVAN &ERUGA trgovina deželnih pridelkov in bra-njarlja

PTUJ

□□u

PTUJ Ljutomerska cesta

juuixj-iJULiLjjLJuuLiLO.i ii.mnmji

3 luuuulkjliluuuuuulill^ D _____

i nanmanmn m b h Bjuaannnro m a o □oaDoaonnniionnnnnnnrrrimrTTTTP

q ■ „tt„ 0 s IVAN VINCEKOVIC

P □ DRAGA KRAJNIR | | umetno trgovsko vrtnarstvo

U trgovina s konfekcijo ^ u

H PTUJ

PTUJ

- cvetličarna — Tyršev trg

Ljutomerska c. 14

Podružnica „ JUTRA" P t u f

želi vsem svojim naročnikom, inse-rentom in prijateljem iista mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu!

LxxjomtxxDaDaDoaaaaaaDoa_io

nn00aDDnnDnDD00[X]00lijiii h h s nnr

SNOJ & URBANČIČ

veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila

PTUJ

jjuulk a .nr.H.u a a a m lb i a a i a a»a a a

ALEKSANDER RAJH

krojač BUDINA PRI PTUJU

jaaerrojLa.««a nm a a a a a a a a a a a al

innnnnnncoco jlo h k r. a. x a i it s iu ji

»Foto-Sport« ERVIN URSCHITZ parfumerija, fotomanufaktura. šport.

potrebščine PTUJ Panonska ulica S

0X01 b i a i a. a a a a a l

* M ■ m a H 9»ii g ■ g iiii b ■ n n ran l ff ii it »j

MILARNA »LEOPARD« O R M O Ž

tm b nfTirrmnmmrTTTnrrrTTn i

OJDLnjmLlLJULJJLBJULIJULBJLOJL^ "

1 j n h n a b a n a b h a a a ii a a ii n b b h ii h b h a a i -xiun nrojuui 0x0x03 ni a.« a b.ji,ii > i

§R. J. PETEK

_ trgov vseh vrst stekla in porcelana H PTUJ, Panonska uL (nasproti pošte)

unnr a a a n a b a b a a a bttti a b bjlb r n b b iilb ,jamimmimmjamdmaada iTinrnnnn n h n 11 n nm a a a a a ranm

i

~ o:

A. JURKOVIC

trgovina in točilnica O R m O Ž

a a a a a a b « h a b rrrttttt-iriririnnnr m1

pkejac stanko

splošno čevljarstvo PTUJ, Vošnjakova 3 (Narodni dom)

L

R

MODRINJAK ALOJZ

avtotaksi — Ptuj Tel. 41. Stanovanje: Aškerčeva ul. T

oxoxoxoxoxoxnxoxnxipn

ti

p

maks lesjak brivsko-frizerski salon O R m O 2

K. ACKERMANN n. A. K1NDL trgovina z urami, zlatnino, srebrnino

in optičnimi predmeti PTUJ Krekova ulica 1

iXLL

JTT1

ii a a a a a a a a a a a a a a mm rrimnm

otmar saria

PTUJ Slomškova ulica 1

Edino slovensko stavbeno podjetje MARTIN MACUN PTUJ Srbski trg

TI T TII PJUUOrif OTI 0X0

ignac arnus trgovina z mešanim blagom

PTUJ

iramnncronr

FRANJO VRABL

trgovina z železnino, orožjem in mu-nicijo, zaloga barv, firneža, lakov in stavbnega materijala

PTUJ

macjrTTTjODaraL^ a a a n

nrxttnnnrrrtrttnrb «' ii n n ii h ri» ii » i u um

q.i b a a a a a a a a b a a a a a a a a a a a bjuul

p n b h DO m ii i u b m mnrmrnm

RIBISEL ALBIN pekarna

Prešernova

nPDCPICTIPDLP B b B b b IUUUUL1B b b Q1

TONČKA ANDERLIČ bufet O R M O 2

jQDonoDDixanrinnrinra aaaaaaaa rm

nuDDDuaDDnauuuuuL^^ V

peter mesko

krojač za dame in gospode o r m o 2

u i a a a a b a ajortnrtttmanaddnnca

rTrrwTrTrTTnnnrTnnr^

JURIJ CURIN

modno čevljarstvo O R M O 2

11 n 111 a B i i b n b n i mnnruii b g n nn^

injdoonoonooocbonodoodcinni juuLajuuu bjlilb b a a a a a a a a a a a a a m;

jlbjulb nnmm

ILEC JOŽEF mehanična delavnica koles Itd. PTUJ Ljutomerska cesta

PTUJ

limumiimiimnmiHlnim »I b ITTTTfUULa B B b h b b B B b B b B b b BX

OTTT

IGNAC VAUDA

trgovsko in umetno vrtnarstvo, vezanje vencev in šopkov, urejevanje vrtov in parkov

PTUJ — Miklošičeva ul. in Tiha pot nnrrnnnnnnrinni bhuhuhhu innnrinnrini

t y H g I M ■»■ ■ ■'«"»trniTmiTm

□ Srečno in zadovoljno novo leto želita j £ JULKA In MIRKO BEZJAK J * modno krojaštvo za dame in gospode j

PTUJ Vseh svetnikov ul. Q t

l n mm innini nnrmnr VTnrrTnrrini

jakob vaupotic

čevljarski mojster HARDEK — 0RM02

b:b a a a a ai a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a~~i

niiiimiiiiiiiiiiinimun

aaaaaaaa aTTOTTTTmrTraajuuiJi

PEKARNA LUCI

ORMOŽ

n ■ 11 ■ ■ 1111«i n i«i n ii ii ii 11 ii n n ma

m a a a a rriTTTBTTBTTTTTrirrTaDa

FRANC KRAVINA trgovina z lesom, apnom, cementom, premogom in gostilna

PTUJ ^

"mjlb a a a a bttii o LLomciomim n i ■■ n ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ n

martin oni6ak

slikar • pleskar LIBANJA — 0RM02

□ □

PTUJSKA TISKARNA

(LOJZE SULER)

PTUJ Slovenski trg 11

Telefon 76

ULtUUUULJLIDOULJLJULB^ h b b B IT.i.o

o

PINOZA ALOJZIJ

URAR, DRAGULJAR, OPTIK

y ptuj

5

uUEZnXHXE3DCE]aX0X03DaiX0X0

FRANJO ŠIREC

i9

40

RIHARD HAVLAS

mesar in prekajevalec PODRUŽNICA SREDISCE ORMOŽ

ra a a i a a a a a a b a nTmni h. jule-H-ojci

b i i ■ b b b b b « b b b b g b irir« m innnnrinni

SREČNO NOVO LETO!

KLETARSKO DRUŠTVO

vpisana zadruga z omejeno zavezo

V ORMOŽU Telefon 18

a a a a a a a i b b nnniimninn a a a a a b a imiimniminim

M. PLAVEČ

GOSTILNA K SOLNCU V ORMOŽU

trgovina z motornimi kolesi, blciklji in šivalnimi stroji — mehanična delavnica

MESTNA HRANILNICA V PTUJU

PTUJ

Telefon 71

a a a a a a mmrTTn a a a a a a a mrrTTTTTJL mjj i i nnr UGnnmnnmnDaaaDn^ i a a a a a a a a a a a t

B B TRGOVSKA HIŠA

B b JAKOB ZAVRNIK

pupilarno varni zavod (ustanovljen leta 1858) sprejema vloge □ na knjižice in tekoči račun — Vse naložbe pri hranilnici povsem varne, ker jamči za iste mestna občina v Ptuju z

konfekcija, čevlji, modno blago, perilo, galanterija in kratka roba

i jiJt jnmnnrinrinrr r r vnrTnr^nnnnnrirTr u »a«a a a a a a b b a mnmnn a a a bjlu

ra a a a a a b a a a b rTTTmnmnini

p □

VIPAVEC MARIJA Q

KLETARSKA GOSTILNA ORMOŽ

"i a a b a a b axaxoxaxaxoxoxO

□ □ □

RESTAVRACIJA

NARODNI DOM B t

PANJAN FRANJO PTUJ Vošnjakova 8

= Vedno topla ln mrzla jedila, dobra g vina, tujske sobe, garaže itd.

iffrrnnnnnnnnnnnnr^

vsem svojim premoženjem in davčno močjo H n Na drobno! PTUJ Na debelo!

nr a a a a a a a a b a a a a«a a ana irrrrinodoaaaagd^^ ttut u » rn itinrrrTrr-innnni moiiimininininitri c

a a a a a a a mnrmnnnriBTH a h.hjlbjlbjlb ntxoxaxoxi[xoxodddaananondr3 tnrri-rinnnrrritt^-i mimnmj e

ZVOČNI KINO

H n

Zadružna elektrarna

za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju R. Z. Z O. Z.

PTUJ Mestno gledališče

r«m «g a a nn «»II n»i«uu n« IIH imrmiT

Ivan Cvlkl

manuf akt urna trgovina

PTUJ

Pečnik Franc

špedlcijsko podjetje

Telefon 72

PTUJ

Telefon 72

m h ■ h b a rm r» h b »m irrvnnririnnrffi

Pletarna - Ptuj

r.z.zo.L

jLnminmiimmimnra □_

nnrXTnnrxTnnr^nrrnnnn^ "J « ■ * » «« n ii b b h m b h n b b b b nt

ALOJZ PEČUH

EKSPORT DEŽ. PRIDELKOV IN SADJA

ORMOŽ

■ I«B B BI«y IIII rt ir rrr inrrrrTnnnnr

umnnrrri ii b b b b b in m » ■ . rrrm 1 ra I B H H « -I II I 1 I « « BTfTf I I I I I I I n i n

Ferdinand Stross

ptuj

tekstilna barvarna - Telefon 43 — Tyršev trg 12

mmn-rinnnr ir« n n ii n im t h itm n b

bjui a a a irra a a h a a a a a a a h a a kjudoc

i

0~Qxoxoxo3DrBTrirrirTro'B ruj

Rudolf Havelka

manufakturna trgovina

PTUJ

SREČNO NOVO LETO ŽELI

Gostilna BRAČIČ

NOVA VAS PRI PTUJU

FOTO-ATELJE

LANGERHOLC FRANC

PTUJ Prešernova

iLXOXcnnnDnnnnnmnnmDixoxo

Drogist

SKOČIR BOGOMIR

PTUJ Slovenski trg

parfumerija, foto-potrebščine, kemikalije, droge, sredstva za pokonča-

vanje mrčesa itd. RAZVIJANJE, FOTO, KOPIRANJE

Anton Rosenfeld

diplom, aranžer

» miiiiiiiiniiiin g-g II n nnrnmf

PTUJ Telefon 80

□aorm inimmili.n.nnnV

|H""| TnnrxTTrTXTnrTTTnrxTTrTTrir-ir

GUSTAV OZMEC

LASTNI VINOGRADI V ORMOŽU

n a a a a b a a a a a a a a a a a a a a a b a a btttb a a a a a mnra a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a

□ □ □

nrxoxiLajLi a a a a a a a a a a a a a a a a a a 11

~ Srečno ln zadovoljno novo leto želi

Julij Žilavec

PTUJ

liTTrrrrrrrinrTrr^ ii miY»iiimmiiiimimii^

mesarija ln gostilna

e

r-irvTTTTrTTnrTT-rTnnrB O H IT

MESTNA HRANILNICA

O r m o 2

a a a a a a a a ojjuuuuulb b b a a b b doc

KOROŠEC M. valjčni mlin ia izdelovanje olja BREG PTUJ

ALOJZ ZORCIC valjčni mlin, oljarna na Bregu, menjalnica

PTUJ

Tt ............

Mizarstvo pohištva 2NIDARIC * M A J CENO VIO ZAVRC PR* PTUJU

n a a a b a b i a a a a a a b a b b a a a b a a t a a i ji 11 a a a a a a bjulajuuloaaodartbtirtojt niimnimiim.,.,,

JUODDDDDLJULJLlJLKJLILJtJLBJL^

iy j«a a b a a a a b a a b b a a rtttitttoxaqxjlbjurtrtatttir^

TnriTTrTirTBTiraTTimnro a bjulcii

A. Senčar in sin

veletrgovina s špecerijskim blagom, zamenjava bučnega olja, nakup vseh vrst deželnih pridelkov, jajc, masla, suhih gob, vinskega kamna itd.

VELEPROD A. J A SOLI a. JFROA nnuL MI7 KO SENCAR izdeluje žvep'eno apneno brozgo znamke »ZVEZDA«

Telef. Int. 8 Brzojavi: Senčar Ptuj

^imrrri b b m g»«i if g rmrmrmii

BRENČIČ ANTON

trgovina c železnino, stavbnim materialom, barvami, laki. flrnežl in vsemi slikarskimi potrebščinami. Zaloga orožja in municije. Čebelarske potrebščine

t '»aiiniiimiiiinii....!|,|„

Robert Rosenfeld

trgovina z mešanim blagom

Na drobno'

PTUJ

Na debelo!

PTUJ

j a a a a i a a a a a a a a a mmnrn i i b o

Štefan BRODAR

vinske kleti Ormož

b f a a a a a a a a a a a a a a a a a a a.a a ijlbjulju mri minumnumuiim TiiiiiinnMHIMi,,,,, »-nrrV M.......»,.,,,, m-n b b ■ rr^

™mpnm a a a a a a a 11 a.j a a a bjui a b a a a BTBTrimnrra a a a a a a a bjhxxi

EDVARD RASTEIGER

obL kone. instalater vodovodov Telefon 20 PTUJ Telefon 25

iiiiiiiiiiiiiniiminiwmiiiiiimiiiii»iiiin....

ojti ^a 11 n 111 a i n a a a a a i a a a a b a a a b a b b r ruLjjuuuuLTo: Sle&no novo iete

fimiiiiiiiirri

Veletrgovina ia parna žaga

LUDVIK KUHARIČ ml.

Or m o 2

nilllllliiiiiiniiinii.....n...,.......v;

i

(Ic.stime h Iflamota in okoCice

i i i i m i i i i i i i i 11 i i i 111 n i i)

MAKS USSAB

kleparstvo in instalacije MARIBOR Gregorčičeva ulica

occm ulojucjloj nimrnn.i£ gTTTTDaDoaoDoaDrn a i m ifTTTTTnacr.

IVANKA ZUPANČIČ

trgovska agentura

MARIBOR Slomškov trg 16

noaoa h na 111 u mimi piiul rinnnnrrTrii n......

Prvo Jugoslovensko transportno d. d.

SCHENKER & Co.

MARIBOR

nmi n n b u i ■»a 11 h i i i n i ■ t n i u m fi

JODOOLJril PZaJDDDDDDDDDDDCl mp

ŠTEFAN KRAUT

carinsko posredništvo MARIBOR r a n n n h im n n ii n n ii e n ii ii n h it n h u«■»i ~

j m 11 m n h m m»n n i ijluul

H GOLOB ERNEST

□ česal ni salon za dame in gospode

R MARIBOR Stritarjeva ul. 15 ■

..........>■■■■■■■■■■........ □□rirtrrrrrTiiiiii i mi iibbiim ^nimii uuuuuuul b i i i a a luj^

FRANC GNUS R □ ANTON POŽAR

zrirttttjlh ii 11 n 1111 h i i a tttttth i iLiJUuuuuaoDannmi n »a a n 11a11i.u

Vsem cenjenim gostom srečno ln

veselo novo leto želi HOTEL »MARIBORSKI DVOR«

aanodliulh n n iab ii »iab1»n b i itil

ODgDDDDOrTTT¥TT7irTTTTXJUULM hi i I

Hotel MER AN Maribor

Ivan BEZJAK

tovarna bučnega olja

FRAM

:

trgovina z mešanim blagom BISTRICA PRI RUŠAH

trgovina z mešanim blagom

RUSE

............. i.»..«. iiiii mtf u m 11111111 c» a i n m n n i ihd

UL

R

■.....................

JO&KO KNIFIC trgovec v Rušah ■ ■ i ■ rrrm . i i i n i n i n i rmrml 11 «1111 mmn I I « I » OTTTTT

ČRNKO JERNEJ in ZOFIJA

restavracija

RUSE

y i m 11 n 11 n 111 m 1111 nmr» lnilllllHll M iilTITTmrtt

IVAN KODRIČ

trgovina z mešanim blagom FRAM

f« . ■ » m n » u ii n ii u rn n n a n h n mnnnr

OPERIRAJTE V »JUTRU"!

^ y M■ ■ ■. ■ ■ ■ ■ rmm 11 ■ m »rmrmn jttttttttt i i i ii m n i uuuenmu mirni jujlulu.

UULHJUULPJUUULllLgJUU^ I I I H

rn b1 iTnrrTinrTTTiTTrri mxmr

JOSIP MASTNAK

Kavarna »Central«

MARIBOR

Gosposka ulica

Posojilnica v Rušah

r. z. z n. z.

VSEM OBISKOVALCEM

Ruške koče in Hlebovega doma na Smolniku

E teli vsem svojim članom zadružnikom srečno, zadovoljstva

3

, Podravska podružnica S.PJ>. v Rušah

in uspeha polno novolelol _ H u ............nm.. i-mrm imrm mirni ......milnim ljuuuuuuuljglj^^ B 1 II II I B HI

iiiiiimmiiiimi rrTTTrm >1111 11 ririTIl I 1 11 1 I I 1 I IIJ I.B.B > TTTTTTTTTTTTTaaaamnrT^

h □lojlhjuu > ii i mu g i mi iiljulului

E POSOJILNICA t v Framu

l registrovana zadruga s neomejeno

zavezo

; g JJi b 81 b mrnni 1a1 b b b b maont rnnjif iiihihiiiiiiii irm

□L-^jfimmnn mnra JuuuLiucrajaa □ q

r »SVILA«

specialna trgovina

MARIBOR Gosposka ulica 84 l1uuulijuuuuliuuui i i i u n 11 njutuuui

pcmminm ammiii ijuuu RADIO MARIBOR

R. Z. Z O. Z.

glavi j ma i

oongggul 1juuuulojulojl1jul o juul

DnnnrmT ii nm DU ■"»»»■

ZINKA In FRANJO LAMPREHT trgovina z mešanim blagom

RUSE

Trgovina oblek WEISS ŽIGA

MURSKA SOBOTA

: rinnii Ulllllllllllinil b.BJ.J juii B B b ii B juljjuudceiddcoddddddco

11 i 11 i i m i b b n mmnri

marija žemljic

hotel, kavarna in restavracija „OREL"

MARIBOR ŽJUDDDDDni H H i ll II ILLB II B i i i b i.CEDUC

Ubald Nassimbeni

mestni stavbenik ln gradbeno podjetje — strojna opekarna — žaga — mizarstvo ln tesarstvo a strojnim obratom

Maribor — Vrtna ul. 12

Tel. Int. 20-74

mil rTU.TTTOTTTTrOTI H b O »j

SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJENIM STANOVALCEM

FANY TOMŠIČ

MARIBOR ~ Aleksandrova 13

|«iim rrTTTTrinnnnninm-i 111

ANTON TAVČAR

TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV

Bohova — pošta Hoče

Prodajalna: Maribor, Jurčičeva uL 8 Podružnica: Tržaška cesta 7

•Mursfca

Sobota

j i ii i b b b b i b i b 1.11 b b b b b i b b iti i trn

KMEČKA POSOJILNICA

r. z. z n. z. MURSKA SOBOTA

lil b b b b b ojui h h a b ji ji u h c ii n h jlhjlul

u

NEMEC JANEZ radio — železnina MURSKA SOBOTA I m I I b b b « I I b I b I b I b I b I b I 13X1

X

jlhjlb i i b b i b b b b t 1 bih.b b b lil b 1.11 □nnfTiTTTTTTTnnriTH ti i o a 111 bjuj

Srečno nova leto

želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprej za cenjena naročila

□ Josip Banman

§ veležganjarna, lzdelovainica ruma,

□ konjaka, likerjev ln sadnih sokov

R Št, Oj pri Mariboru

ni n i i i itt i i i i i b b b j 11 i ji bjuulbjl, KREDITNA BANKA D. D. V Murski Soboti jlu i 11.1 11 i b 11 11julb biii i.mm i i i i i i b b i b b b i b b iuliuljli b b.ilijljulb 1

1111 g i b i rarranrmr iniinin

„RRONA"

KAVARNA IN RESTAVRACIJA VUCAK LUDOVIK, RESTAVRATER MURSKA SOBOTA

i b c i ll ll i « l l » » ll ll l ll ll t t i B i ii » ii n « a n i

Gradbeno podjetje SRAKA ŠTEFAN

poobl. graditelj MURSKA SOBOTA , irinrTTTnnrvTnnrinnr v ¥ y ir ir« Tr-innrryq-fl

ulojuuui b h n ii h i n h i h rrnnauuLOJL

B. ASCHER i SIN

veletrgovina

MURSKA SOBOTA

□□□□□□□□□iiODaaDmuLL^numL^

»I r BIH nnnm irrrirrcaJUUUUl "H m m innnnrTTnnnrir H IIH » II » I t II fi II

JAKOB LAH

modna konfekcijska trgovina ocEcirnimnmnrDDcniiom H maribor Glavni trg 2

A. PODLISSNIG

veletrgovina s papirjem maribor, Badlova 7, Telef. 24-48

^Q3omao[xnjjaDaDrxojLO i u o aDaGaaamoaDaDL^ i

tomaž kranjc

tovarna olja

o nrnooriiT innmi irvrrTTimnnnrTDn

n □ JUItftE ERVIN □

lesna trgovina in gostilna P

RUSE H

juuuuuuulxjuuuuul^ gzojuocttttttolugooodogodddoio

KAUDEK LEO lesni industrijalec

RUSE

a mi II II « « i » » i HM B II n B a i innnnnnriri.^

Mantifakturna trgovina KR. HIRSCH1 in SINOVA MURSKA SOBOTA

'□□□□□rTinrrininfTtf irimnn mpcroj^

i IUUL1JULP 111 n ii ii mrmi h «u m n" 1 ll ll □ KlTlPElt ALOJZ

trgovina z radio-aparatl, dvokolesl in šivalnimi stroji

MURSKA SOBOTA nrimni rnr irmr men Mm n g mi mnpp ■

Tovarna perila tn manufakturna

trgovina

CVETIČ JANEZ

MURSKA SOBOTA

iiibiiitbbbbbbbbbbiiibb"

jommricrn:

3UUUUU1JUI B BIJ

FRAM

lUDODDDDDDDDDDDOLUJULJ^^ UIDnnnilOttniOmimDDD^

cdfttirttinrttnrtttini h h h b h tmrr ^naixnxxaxaauulilillil03l0jliij »

SIKER JOŽEFA parna pekarna

RUSE

RADIO STARKEL

MARIBOR Trg Svobode 6

TeL 26-85

'm u ii n h ii ii n ii ajuuLB a a hjii.uoddol

KAROL ČERNEJ

mlin

g -juajacDDrn a a a a i.iTTTTnrro3acoji g Tni 11B BI a a a i a a a B b a»a b i a B HJI

FRAM

8

MARICA SARH

gostilna KOLODVOR RUSE

_________zonoc_____

Manufaktura in kratka roba na debelo PAVEL HAHN ^ MURSKA SOBOTA _

, irTTTnr¥iiTnntifBff ¥Ttf¥Tfif ii ifTf^nrrrrini

111111 a HTTinnnrvTTTnnnnnrii iim». BERGER JOSIP I SIN veletrgovina z žitom MURSKA SOBOTA y 1 M I M » « H » II » I ■ « M II H ■ « I » H p H B B If 1

□iTTTTTTirTTTTinmmmmrTTTroa

JURIJ NOVAK

trgovina z mešanim blagom DOL. LENDAVA

"TI mn.3i'Kiiiiinmin onoanoaaDcxmDoaooaDnaDnannDDL

PAVEL HERIČKO

pečar ln keramlkar MARIBOR Tattenbachova ul. 6 3UUL1JULJLILIUUI B.O.JLB H H H B B 1III B B f

IVAN MAGDALENO

trgovina koles m nadomestnih delov

RACE

jLODaan[X]DaamLiLiLirTTifjojci^^ rnmazoozoaaDaauaaaancanacDnni

n

KATARINA DORTJEKAR

gostilna

RUSE

I. jLXjoaaio3riniiomDnnDuuGui_o^

xiiiojuaaoaaaaaDaDarTxi[X]aLiui n»t

^ JOSIP MULE

gostilna in mesarija

RUSE

unnut luuuljuuuddnnonnnnnnnnnnul amjut u h_jl« nmnnm-g h u nnnmrori

i

TTTnnrinnrtnrinf irwinnnrinnnrii b b s ■ u iiTnrrinnnnrTr ODUDDaDUULILJOOaDnnnrTinnnrTnnrinnnnDnn

»JUGOSVILA

«

d. z o. z,

»JUGOTEKSTIL

«

d. z o. z.

MARKO ROSSNER

MARIBOR

In.......................................................IU.I.JULUJUUUUULLUJLU^ r t

r s' ir

ITJLlJLlJUUULlJLOJaaaULOJULl^^

Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem

K. KUKEL

modno krojaštvo MURSKA SOBOTA rt t i. m MTnnnrTrirtnrif i i u » i ^ ni II H BJLBJ(3 m KxrgJULiJLXJLijaauLajuuuL^^ i

Šiftar Ludvik

tovarna perila

iimiiim nrirni b h h b b ii h i » »t gf

uuuui a b arrTTTiDnnrTinnnnni t t i" b bi

TONE PRAPROTNIK parna pekarna DOL. LENDAVA

tnnrt-»nrtnryxtr^ b i b b hi

juconoDinco TinmnnapmiiDizrojLO

Srečno novo leto želim gostom HOTEL. KRONA POJBIČ KAREL

DOL. LENDAVA ~ n fi n rim mnnnr n n imnnrinni h b b n bti

pmnnni h n b b' b~ rTrmnnrr-irii-« n i b i i a h >

BALKANYI ALEKS

knjigarna in papirnica DOL. LENDAVA

r% .........1111 m 11111 1111 I n*

rmnimniiini mi mmn

3 ago

za

z mske s u k n * e

kanigarni. športni «evintl za fine obleke

MURSKA SOBOTA

Srečno ln veselo novo leto želi

Podružnica

»Jutra" v Mariboru

l lil

pii JKonr

MIGAM« OIIU

Pred Škofijo

Solidna postrežba!

mmn mm ninnm bjuuuui m 11 u 11111 y ii h b « b b b b b b b ■»»^

lnnnnrrTTrrTTnrinnni b b b b ram m i b 'rnnrrTr.TnnrHnrinriu^nnrTnr^ . ,,

Kasarna in ho:el

F a t lik Alo

CentraI

• ft

Murska Sobe ta

1)1 I I I I a I I ULULUU I t b b b b b b b b I b b 11 B B I H. bxoxxjulljuuuuulxjijudddddu -rarrri miiiiiimiiiimiiiminiiiiin rrmnmni ■ nmim

JOSIP BENKO

tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv

MURSKA SOBOTA

TELEFON ST. 8

i uncmmmimTIIl 11 ■ i ■ i m u ■ m m »»11 a m m b b y b ■ b u h b h h1

flovoietni potdtavt t$ Stajeu&e

Veli

e

inmimiiiiminm »inm

KARL DVORŠAK

urar

CELJE K ocen ova 2

poleg podružnica »Jutra«

i»» h i ii r ii i! a b ii h ii nnmminm y

RESTAVRACIJA HOTELA

„BELI VOL"

Jorlj ln M. S AN O

CELJE

^■in.mmmnnmn.nn m I I N ■ ■ H I B UUUUULOJULinrTTTirTTlJ

H I I B I m I M M. I I 1 I I I I hjlu I i14

VALENTIN HLADIN

man uf akt urna trgovina CELJE Prefiernova ulica

11 11 i 1 » 1 M 1 i 11 »»■«»» l 1 1 ii » »-mr

Gornta tfladicna

111 n n 111 a a a 1 a 11 n a a 111 a m i

Srečno ln veselo novo leto teli vsem odjemalcem in prijateljem

mumiiiiiiiniiiiiiiimi

r

lili 111 m 11»m n n n 111 uuuuut ima a g 111 n r n lojomoi hbuhiibhhil

KNECHTL

krznarstvo

■e vljudno priporoča cenj. strankam oa nadaljnjo naklonjenost

CELJE Slomftkov trg 1

. B i.» m »a m 1 n n u»1 m 1 a 1 immfTi

VESELO IN SRECNO NOVO LETO

želi □

HOTEL »POSTA"

CELJE n

julh aia a 1 a a a bh 1 n a lxjuuuuocxjljlo

11 a 1»i»« ni n»g 1 m m n 111 bjulm R. ALMOSLECHNER

juvele, zlato, srebro ln ure

CELJE Dr. Gregor žerjavova uL 4

t^Hj^O.

franjo STRAH

trgovina z mešanim blagom GOR. RADGONA — GOR. G RIS

mineralna voda ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI

i i ii ii i i ii i i m i ii i ii b bjuuuulo lj m i i i i ITTTTTinrTTTnnrTTTTTTX03l

IVAN PUHLIN

pekama GORNJA RADGONA

rm imnnnnu mi naLO-UJUL

..............................fimmnmxmmminnnnnn;

Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam

A. KUNSTEK

higienična pralnica ln svetlollkalnlca CELJE ' ASkerčeva uL 4

Bcojiti cuuijlji ojuomrrTriuuuuLo'

SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam

DOBRAVC MIHAEL

slikarsko ln pleskarsko podjetje CELJE Glavni trg 15

xm m 11 m p'i a hjulji a nmazo

, 1. m «trn inm n n n 11 n n mrm 111 1«11»n

ji 11»n n iiTnrnrrnni rnn » r m 1«

RESTAVRACIJA

NARODNI DOM v Celin In ZADRUŽNI DOM □ v Šoštanju

3 ZVONIMIR BLA2EVI0

11 1111 m ■ 11 HiTTTinrTTTTnnrrinnni mm

mulujloj B B h B I 11 ixnxojmjLii »J.

Veselo ln srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem želi modna trgovina GUST1 VRACKO CELJE Kralja Petra c. 10

........................ r nnnnnnnnnnHnnnHHnnfinHffnnnwnwp^ f~ ii 111 m a u ii a n k n ii n ii i«i b ii imi t b u it i IVAN KOZAB -mehanična in ključavničarska delav- n niča in avtogaraža □ GORNJA RADGONA H hm« ii l i ■ « v K « »ni « v innnnm-im-inr-ii^ il

C KAROL HOJ8 C strojno mizarstvo in pogrebni zavod P GORNJA RADGONA i r ■ ^ b p m n

m Z n 1 1 i i i i i n ii "I i » m m li 1 n k—«-i>-ir"»i » ■

lji.il ■ ■ ■ h ■ h—ii—ii ^juljuuljuuuljljui * uuui AVGUST ln EMA BERLAN □ gostilničarja staroznane gostilne n Albert Horvat H GORNJA RADGONA R n ■ ■ ■ ■ ■ ■ b u m u ii iitu rmrniti m ■ b ■ «-■

i ■ i ■ i ■ ■ 11 g i i i i 11 i n i n n g i i i i i i □ PUKSIC FRANC [ H avto lakirnica in vulkanizadja p j avto gume E 3 GORNJA RADGONA [ mmnmri nanajmio juuuuuu L i

t r i m 11 n i a r r n b u il.ii «n 11 n a n jljuooa

mn 1 » rm m b m 111 m 1 iulhji ii ii j ji

OAJNKAR FELIKS

trgovina GORNJA RADGONA

nnni rrraaacjuuLA-Q3arxoxoxiaca ri b i b b i i ixijrararxmxnrm3ro0i

FRANC JURKOVIO

gostilničar SLATINA RADENCI

di t m rrr m b bjui b h ii h hjuuuuulbjui

uuui iininmniin b .ijjnuuutjj

č

VEHOVAR FRANJO

stavbno ln umetno mizarstvo

CELJE Kersnikova ul. 1?

uuihiiiih b.ilb bi i b i 1 .MULCE

LO

ulb i b b ii b b b b i b b b b b h 11 i b ii juuuui >

Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ln prijateljem

ANTON BREMEC

trgovec

CELJE — Miklošičeva 2, telefon 202 Avto-Moto-Velo-Radio

[j b b b b b b bbb b bbb, b b ii hm b b ii b i i b b j1.i

pnm b B h b b B b B b BBI b h h B ii n B 'ojljulj

c

R. GROBELNIK

gledališki frizer

CELJE Centrala: Glavni trg 17 filijala: Hlgiea, poleg hotela Evrope Pedikura Se vljudno nadalje priporoča

jlb b b i b b b b i b b b « o »ii ii b b b b b i b

rm a a 1 a a na 11 a a bi a a a a 1 iulb a a bi

Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem

B. Pušnik nasl. Ida Pipan

strojno pletenje ln trgovina pletenin CELJE Cankarjeva c. 4

m . a 11 b a b 11 a a a b a a b m m mrmc

1 a a a rm a 1 a a 1 a 11 a a a a a a a a itjul

SREČNO NOVO LETO ŽELI

KAROL FLORJANČIČ

elektrotehnična trgovina CELJE Cankarjeva cesta 2

o n 1 a a a a a ri a a a a a n 1 a a a a im

HUBERTUS

tvornica mila, pralnih praškov in čistil

želi vsem cenj. odjemalcem uspešno in veselo novo leto

ter se priporoča za cenjeni odvzem sledečih izdelkov:

Peron pra'ni prašek

Hubertus tVE?««

»em miini orašek Udfls za namssaoje oerila

If it * čistilno sredstvo za posodo

čistuo v plrč°vina-■■■ stih steklen.cah za

kovine in steklo

V V

jlb m a a 1 a a 1 b b i a a a a 1«a a a rjluuh

SLAVKO SAFAR

ipecerija in kolonijale

CELJE

Kralja Petra cesta 24

n a 1 a b a b 111 a« 1 a a b 1 i.i.bjulr

i 111111» m i i 1 i i i » ii »m ii h i i

Adolf Okrožnik

instalacijsko podjetje

CELJE — Bezenškova lo

nrr m.....inrinrTTnm g b a a rmnrn 11 n u a 11 11 11 mrim h h n q

MNOGO SREČE, USPEHA IN ZDRAVJA V NOVEM LETU □

ŽELITA n

JOSIP & IVAN VOGLER

LASTNIKA

PETANJSKE SLATINE

Ustanovljeno leta 1885. Pošta: SLATINA RADENCI

jmi a a a a a a a a.a bji h b i h.ili,.bjlj a a 11 jlljuujulhjlimnmd

«i"iimi rn ■ ~yTr~B~irinnnrH TTTT h H rirrrriinnrT SRECNO IN BLAGOSLOVLJENO LETO 1940. ŽELIJO

Gornjeradgonska občinska podjetja

OPEKARNA BOREČI OPEKARNA ČREŠNJEVCI

SVOJIM ODJEMALCEM SIROM SLOVENIJE

Zastopniki za našo prvovrstno strešno opeko v vseh večjih

krajih Slovenije

GORNJERADGONSKA OBČINSKA PODJETJA

11 »i mri iiiiiiiimimnimniiiiini nnm

(jj»m rm riTTTrrrTfTiTrrrinmr nrnnmi mraracn

OBČINSKA HRANILNICA v Gornji Radgoni

je pupllarno varen zavod Sprejema vloge po 4 in 4 V« % obrestni men. Daje posojila po ugodnih plačilnih pogojih. Za vloge ln poslovanje jamči občina Gornja Radgona z vso svojo davčno močjo in svojim premoženjem.

novo leto!

UPRAVA

Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim . strankam

HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE

PODRUŽNICA V CELJU

□ □ □ □ □ □ □

B

n □

s □

□ □ □ □

nrnnDLJUULP irnnronnnnnnnn

0 Srečno in ves slo novo leto želi

»PERSIL

d. z o« z.

CELJE

i m i rrrrii a lUDumapcoaji b it a i jli lrruajuumncna

in.....milil Ul B m IJUJLJI I IXJDULJUULnJL)ULJULtULJU

n □

ii

□ □ □ □

□ □ □ □

SreCno ln veselo novo leto želi vsem

svojim cenj. odjemalcem ter se jim priporoča še v nadalje za njihovo naklonjenost

D8BR0TINŠEK ANTON

elektro- in radiotchnlčno podjetje

CELJE

Dr. žerjavova 3 Telefon št. 240

FRANC ln ALOJZIJA DOMANJKO

brezalkoholna restavracija ln gostilna SLATINA RADENCI

Zeli svojim gostom veselo novo leto! « i n n ii b « « « u t n » t lnnnnrif-innrinnrg c b h b

jiiii rmirm imin uuuuulo

HELENA KRCSIC

kavarna »Evropa« CELJE

^nnnnnananDnnnanaDciianno^nr^-ini

S B

Veselo ln srečno novo leto želi [j instalacijsko podjetje za vodovode □

LEO INKRET g

CELJE Deč~jv trg 2 §

ANTON ROBEK

gostilna »BRANIBOR«

ljmi m mi umu ij.*jtjunxixmxipr innDnnnnnonnnnnonnnnnnnnnnc H Anton Planinšek Ameršeh Franc &

splošno ključavničarstvo, električno elektro Inštalacije in previjanje

ln autogensko varenje elektromotorjev

_ CELJE, Mariborska cesta 22.

^""■"»nillllflT

MJPuuunmmi a JuuuuLjLJLJuuijLJLJLiJLJULa:

ANTON HOFBAUER

trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spa-dajočim orodjem v Celju, Gosposka ulica 6 ter

„FENIX"

tvornica usnjenih izdelkov, kakor dokolenic, aktovk, damskih torbic, kovčegov, gornjih delov za čevlje in drugo v Celju,

lijuumann 11 a u i HTaaoancro3cx3Lju

. V V lUUULJUUUUUUUUUaUUJLJG^ULOGnf II

□ r

□ h □

□ □ □ □ □

n CELJE

□ □ p □

.mnnmDnDOonnnnonoooociinnnoo

g CELJE □

n

Kralja Petra cesta 41

ALOJZ in LEOPOLDINA PUCKO mesarija, prodaja svežega mesa ln vseh mesnih Izdelkov GORNJA RADGONA _

oui a a»innmnmrTTirTTinnn h a r a ilo TnanrTTrmjj n. a mu h a a ni 11 h h a rn

ELIZABETA HIBLER

gostiln ičarka kolodvorske restavracije Karbaš GORNJA RADGONA

FinnnrTTnuuLJLJUUUijnrT im b i a nmmi

FRANC KERIN

splošno mizarstvo

Tnjmuj m a«i m i ■ 111 iipi

□ MODNI SALON

URAN"

n

Klavna ulica 1

Kolenčeva 6

□ CELJE

n

3__

inonocnmiiij cliuuuuuuuuli ■ ■ i ■

JLhJuuuuuLa a b a b a a a rnTroxD3cri,

Srečno in uspešno novo leto Vam želi

podružnica »Jutra"

CELJE it nrnnmr a a .ouijlu y iiimni

m

ji i m 11 a a a a a a a n a a a a a a a h nna

želita vsem svojim cenjenim odjemalcem uspehov polno in srečno novo leto jj-m-iumui« h u. 111 n a a a a a a a cm u b m b h tt TrimrTFiDDnaDrTTinmnnDDu

Ji Ii ii » » I ■ II II ii M n n iljji b B B B h ii b H IXOXO;3JXJLJLIJUUUL^^

AUTO-ŠOLMAN, d. z o. z.

Trgovina avtomobilov »OPEL«, »BLITZ« — zaloga vseh rezervnih delov CELJU Razlagova ulica, telefon 241

■ i m i ai 11 ii 1111111111 m ii 11 a a a i a a i a im imiiiinm. nrfi

Cel ska posojilnice

d. d.

v Celju

Narodni dom

i a 11 a i a 1111 a 111 NSERIRAJ V ftJUTRUM!

St Holobar

SLIKARSTVO TRGOVINA BARV

CELJE

PTUJ

Ji m a a ii ■ a i m a i b i a a a uuuuulo

lj a I 1111 h juuuujli I rT! tiTinnrTTTTnnnri« u 11 m m M. ■., m, , . I ■

JOŽA HRASTELJ

TRGOVEC

V GORNJI RADGONI — PODRUŽNICA: SL. RADENCI

želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter poslovnim prijateljem srečno ln veselo novo leto

lTlllllllllllllllllllllllimmny,,,,m.'

»JUTRO« St 303.

/

Staierb&a če&tita

Siovensfee JJCetiiiCG

m-^jul^jugdaodoaixod^^ f^trinnnnnrtttrinr^^ n m h l

GROLEGEK LOJZE manuf., spee., galanterija, dež. prid. H SLOV. KONJICE p

cnoouoana IHHHH nmmmnnL* ^□□a^a^mDODDoannmnamanDDO

CIRIL VRHOVSEK trgovina z mešanim blagom SLOV. KONJICE

□ n

SENICA AVGUST gostilna in mesarija SLOV. KONJICE

Svm {Jurif ob tuini ze/ezit ct

j n n i h a h iJuuuuGDaDoaannnri mami

REBERNAR FRIDERIK

pekarna Zreče SLOV. KONJICE

joaarrrnrrTTrriH g g h n n n Hjuuuuum imrrinnnaaaaaaaaa^^

ROPIN KAROL

manufaktura ln specer trgovina SLOV. KONJICE

j!I3LHJUULPJtXXPI)DrTT"g ILJULJUDBOODD

FILIPITSCH ŠTEFAN

gostilna ln mesarija SLOV. KONJICE

6ALEJ MILOŠ ■plodno Čevljarstvo in zaloga gotovih čevljev. — Se priporočam. Sv. Jurij ob Jut. teL

rrrrnmaaooconfTirif o ,ii lbjuul

aJDaJJaDDOJLIUDIZOLJLJIJL^

Jug Alojzij — splošno čevljarstvo ln zaloga gotovih čevljev. Se priporoča cenj. odj. želeč jim srečno novo leto. Sv. Jurij ob jut. teL

ljcrcamt k tu n i. n

iCfufcmer

i i i i i ii ijulr ljcxojulajuulxjulijuljy FRANC VVIRTH trgovina s steklom, porcelanom ln barvami LJUTOMER

IHIIIIlimmiiiniiiiiiin

........................... [

HOTEL SER&EN

LJUTOMER

H I I U I m H I I I I I I I B l . . ... . mr

(Breiiee —

tftaihenhurg

i n 111»1111»1111 ii«»11 rm

Srečno novo leto!

Franc Matheis-ovi nasL Loschnigg & Sdunidt

BREŽICE OB SAVI

Mllllllllllllllllllllllllll

iucanaco[X]nnnnnnnnnDDanoaxoDO JDDCxxoiTTTTToiQXJULnjLLJODDDD5

n I l 1 l l li i i ii i i i i i i i i i i 11 i rmnn I IIIIII 11» 11JLAIII »II ■ I » III I I

PEVEC ANDREJ trgovina z mešanim blagom Sv. Jurij ob Jui. teL

Knjigarna

»PANONIJAc

LJUTOMER

m i»11 n m n n »i«i u n »i » mm

DOBNIK HENRIK avtomehanlk, ključavničarstvo In avto-taksa SLOV. KONJICE

JOnDDUULJLJUUUUUDU^ III 11

□ P Foto atelje P

□ H c E R i c

□ □ SLOV KONJICE □

JU1JIJJUU1J^^ nr.mn innmnnnnn m.......

nnnnnrTTnrxTTnnrinnnr^

FEKLEŽ KI IlOLF mlekarna ln sirarna Sv. Jurij ob jui. teL

Srečno ln veselo novo leto teli vsem svojim cenj. gostom ln odjemalcem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča DEK2IC KAKL, Bretioe gostilničar ln mesar

II11111

JANKO SU8EO knjigarna in tiskarna LJUTOMER ln GORNJA RADGONA

KOVSE ALOJZ modni salon za dame in gospode SLOV. KONJICE

miiiiiiiiiiiiiiiiiiinm rnni

M __xjLiLnjULOjamnanDo^ .......................

0 noootmnnmiraiiiAiimirj icxicoonnnconm[ ir-^"—--" i-hj-juu

~oli 11 n 11 m m m m n m i u

R. HASENBDCHEL trgovina usnja in čevljarskih potrebščin SLOV KONJICE

FRANC in ROZA DOMITROV1C

gostilna »Jelen« SLOV. KONJICE

ijulojuuuuliuljlbjljui ha ii« ii h hjlhh.juu

3 Srečno novo leto teli vsem svojim S odjemalcem Q

ANTON POUH

mesarija SLOV. KONJICE

ANT. NI NC1C čevljarstvo SLOV. KONJICE

TaaarrirTimnnariannrni»11 uuuuuLi

□ c

c

c □

Mr. Ph. V. ProrazU

lekarna pri »Mariji Pomagaj«

SLOV. KONJICE

□ CRETMK JOŽE IN SINOVA 9 gostilna z domačimi vini. nakup ln

□ prodaja goveje tivlne Novavaa p. Sv. Jurij ob jut. teL

□□□□uuuumDcoaunGmuaua iucoco

Krampi Franc — splošno čevljarstvo. Se priporoča vsem cenj odjemalcem teleč jim srečno aovo leto. St Jurij ob Jut. teL

TmanonfTTinnmnnmrTTTrTTTinn KINCL FRANC mL C

Nakup in prodaja sadja, sadjevca, poljskih prid tn sena Se priporoča. Sv Jurij ob jut. tel.

MARTIN us1c IVO tovarna usnja, trgovina z usnjem LJUTOMER

OJULULII ....................H-mi

Srečno ln veselo novo leto želi ln se priporoča FRANC ŽERJAV, avtotakal _B R E S I C E

il i i m 1 m l li m mifrrit« »im'"m

ALFA

tvornlca čevljev SLOV. KONJICE

□□□numuuuuuuunnnnnannnnciijoo

□□□naanrTTiiTTTmimrTTn 11 luuuutj

SAMOPRODAJA »PEKO« ČEVLJEV

SAMOPRODAJA JULIO MEINL O. D.

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM RUDOLF PU6ENJAK, LJUTO..IER llllllllllllll ITlirTTTXX3DQLJUULO

Srečno ln veselo novo leto želi KRAMARIC SLAVKO mesar

_ BREŽICE

11 » l m l nrrnnnnmnn rT^ B B H1t j

mjuLij B m n i»»i» n i ■.«■-mnnn

VOI.CANSEK IVAN hotel — restavracija KOLODVOR BRE2ICE

^ 11111 m m i m i « 11». i ramr

tmmiiiiiinrinmnmr

MAKS In MlC1 SUTTER

gostilna SLOV. ' ONJICE

iraraimnmiiiirEooomD

nnraximnnmDauLiULJLiuuLiLi

Srečno novo leto želi vsern svojim cenj. odjemalcem ter se jim še v nadalje priporoča Stane Boršič, lzdel. kopit — Sv. Jurij ob Jut. teL □□^^^□□□□□□□□□□oDDDaijDaaooanDn

i. a juuuuuuuuuuuojozoDnnoc^

Golet Ljudevit, gostilna in trgovina s konji Se priporoča v nadalje teleč cenj odjemalcem srečno novo leto! SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL.

rrrr i raunaaur i to mmnf rmm

JUI m iii IIJLILJULIJGULOJUUUUUULJI

FRANC SENCAR

•i

* P ■!

Trgovina mešanega blaga — Nakup Jajc, masla, suhih gob ln vseh poljskih pridelkov — Zamenjava bučnega olja — Avto-bencin postaja

LJUTOMER MALA NEDELJA I T I I I I I I I I m I » ■ b ll b b h i b II y ■ h h n h fr

FRANC GERJEV1C splošno krojaštvo

BREŽICE

11111 m m«11 m»11 n i mm

nnmmi m 11 m

JOSIP HOLV

diplomirani lasničar, frizer za dame

ln gospode BREŽICE Podr. ROG. SLATINA m » " i g mrmnmf f rTnrinf-iriririnnr

n" " " ^ " ' imJJ umu bjujujla omilllllllllliiiilimiiii

RANCAN IVAN sodarstvo ln izdelovanje kadi ln sodov ln velikih vinskih sodov SLOV. KONJICE

H

1940

ojijuuljuulojuul

Srečno ln veselo novo leto želi

L. LAURICH

j TOVARNA USNJA

I SLOV. KONJICE

' ii ^nnnrrTTnrTTrTTTna^DCOijm n B n n i rm

INSERIRAJ V „ JUTRU"!

uumumonnooco

HrtuT

£N0 VECBABVMC

JUGOO^ATI^A SY Pt T HASIP /3

u mum tf » inru

£ asfeo

□LJuuuLUJJLUJuuan^

FRANJO LESJAK

brivski salon SLOVENSKA BISTRICA

SJovensfca

(S t str. ca

nt mmnmmimnmmD

CECER ROZALIJA gostilna z mrzlimi ln toplimi jedili SLOVENSKA BISTRICA

ft 1 i 11»I b iT-rr H B v i IIH ir innnropaca auuuuuuuTro.iJUUDnuLJUui^^

ODnmnnnnmDaonoamnnnnDnG!:

Srečno ln veselo novo leto telita vsem gostom m 8plavarjem PAVLA In RAFKO ZUPANČIČ d gostilna — Kadeče □

juuuuauauDaaaouixia--ii gnan mm ddtot rrrotr.rxxxTff rrrrrxojoQ

~ Srečno ln veselo novo leto telita vsem cenjenim odjemalcem ln gostom

Perdih Emil in Ana

mesarija m gostilna LAŠKO

n l M m ■ TTTTi-irinrinnrrii»».... w ^

IVO SEMEN

trgovina špecerlje, m an ufakt ure ln galanterije

LJUTOMER

i, ii ii i m i«t H ii i«ii»«i ii n»i».,, ^

SREČNO NOVO LETO! L PINTERIC, BREŽICE trgovina: D. m. C. predmeti, ročna dela, kolesa, šivalni stroji ln nadomestni deli riMiiiil rmrmnmnnf« t ■ i ■ H

"umu.....n......n

ozojlozoulojuduuduuljljuul ji ji o j!

□ Siečno ln veselo novo leto želi vsem

□ cenj. odjemalcem LH H B « H I 11 lJUULIJLJa3nnrJX]DU^^ n MARICA KORUN. Strojno pletilstvo

H -3 Sv. Peter — Zidani most

1LHI III I LJUUUULCT^mDLJULJLJUUUULJl J

Mestna hranilnica

v

LJUTOMERU

JUDU a in 1111 m 11 u 11 uuuuuL

SreCno ln veselo novo leto vsem svojim cenjenim gostom korentovi

BREŽICE

Tiiiimiiiiiiiint »' »fm fl a ii 111 i i m 11111 itt m i i 1111 ■«. !

D TmiiiiiniimiiiiiiiniHT t

edi SCUONER kleparsko podjetje

RAJHENBURG

...............nim >n*|(

II H II I I I lUUUULlJULIJLIJLIJUUUULJI1JLJLJL

Vsem cenj. gostom, prijateljem ln iz- y

letnikom telita srečno in veselo novo leto ter se priporočata MIRKO ln CILKA KOŠAR, restavracija in prenočišča Rajhenburg "in« mm mmif

VIKTOR MAČEK

trg. s špecerljo, telezntno ln manuf. SLOVENSKA BISTRICA

H ncoDDat^iaDmnnaDamnaconnnoao ,JLy *»-«-)

□ P " "

H«... 11 i-mnrrnnm h n n n n n mm

FERENCAK URŠULA

gostilna pri kolodvoru SLOVENSKA BISTRICA

□ I iummim innmmi njuuuuuuuuuuuuuuiJi a il ji juuul juajt:n

HOTEL NEUHOLD "

sobe za tujce ln salonsko kegljišče ter Izvošček SLOVENSKA BISTRICA

annranooaot ! „ , B i u » i il » ll HI « m ii ua h h ii i Ircem

»JADRAN«

lesna trgovina SLOVENSKA BISTRICA

juli »mu luuuui ji ji jlj-a n i n ji.jui

ANTON MARINSEK modno čevljarstvo ln trg. z usnjem P SLOVENSKA BISTRICA p

ulh m 11 b m n n 111 hjlj n 11 a 1 n 1111 j ji.U

ROZA PECRIK

trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA

ULJU II h b m b h II.i IULBTI II Bil «D3LHJ b h o

ANTON PEMIO

trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA

Srečno ln veselo novo leto želita ANICA ln HENRIK HOFBAUER gostilna in lesna trgovina

LAŠKO

rnnnnpacB n b h luuulrinrrttrrr^^

inrTTTrTTTTTrrTTTTTTrinn

Srečno In veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ln gostom nova manufaktuma trgovina

FRANC BOBNAR

LAŠKO

Louuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuaca

^naODDUUlJUUUUUULJLOI!nUUUULIULILIQ Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom MARMA KOSIC, gostilna BELOVO RIMSKE TOPLICE

rrnrnrinnnrri m h mrmrT. ■»

prvovrstna

polnitev posteljno perje,

pun, gotovi zglavnlld • perjem ali tirno, madracl, volnene odeje, puhnate odeje

„W E K A",

MARIBOR,

leksaiiurove c. li

Cenik oa teljo

rinillllllllimillliiimimn n nu rrm

8

VENČESLAV VILAR

LJUTOMER

trgovina s ieleznlno, zaloga smodnika, dvokoles, šivalnih strojev, delov sa dvokolesa, šivalne stroje ln poljedelske stroje. Specerlja ln zamenjava raznih poljskih pridelkov

................................ ■TTT

rn i n 11111111111111111111111111111| 1111111 ^

Uspehov polno in leto miru žeh vsem poslovnim prjateljem GRADBENO PODJETJE

GORINŠEK MARTIN

B B E £ I 0 E

i M b n b i ■ tmu iiminimm mnrrrn ni......

t B r B, ■. ■ »-pni b n b ii innnrrTTTTTnnnni Dmi-JULOJ-O H H H H. H .IIJUULIULILIULIUUUD

Onr" »murrrTTrmTrmri»nuinnmmnmmimiiimi'

JAGODIC IVAN

mesar ln prekajevalee SLOVENSKA BISTRICA

IUUUUUULJL1JLAJUUU1.JI.JUUI B II O B i I II " ' r

gB

^n » n » i luuuuuuljlijuuuulox]ddao h

SORCNIK ROZA

gostilna SLOVENSKA BISTRICA

ojuuli b b iijuuuuuud

= FRANJO RAC

■ trgovina z mešanim blagom

= SLOVENSKA BISTRICA

juLiJLi j 111 juuuuuuuuuuaaaaaaaaa

□UL8JUUUL.B .JLJUUUUUUUUUUUUUL^JUUUUl

c" n juuuuuuuuudc

krulc JOSIPINA hotel »Beoerrad - restavracija SLOVENSKA BISTRICA

gjUUUUUUUnrTTTT^^

< b juuuuulk ji f m IJ """" > muuuuur1.: lepsina drago

trgovina z mešanim blagom ln lesni trgovec Slov. Bistrica — Sv. Martin na Pob.

omoimanoonooDamDraM

OLH B i juuuuLUUoaaroTnnnannm

Srečno novo leto teli vsem svojim

odjemalcem SIMON VERTNIK - prvi valčnl mlin SLOV KONJICE jQrTTTirxxronapnrTTTT^

IVAN 8TRUCL pekarna SLOVENSKA BISTRICA

Bi

nauuuuuuuuuuuu juui juuul iuljucboi

WALLAND IVAN

restavraclla ln tulske sobe SLOVENSKA BISTRICA

□ □

rrTTicajxirrrr i t.i.JuuuuuuuuncinDa

TTTTTTinr I H II I I II » l m !f R IIB H H nm

ZUNDAPP O.žužeT

I/\ /A i ivi-vku w • mm w mm ■

Srečno In veselo

novo leto želi vsem svojim odjemalcem

TVGBNICA ZA DUŠIK D. D, RUŠE

kvalitetni MOTOCIKLI

ljubloana TAVČARJEVA 11

i

n B 11 B I B I I I B I « B I IULI ■ I »■ ■»HII r>

BLAŽ JERICEK

trgovina — gostilna

RAJHENBURG

Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ln naročnikom ter se jim priporoča še v nadalje za njihovo naklonjenost tvrdka

KAREL STRAHOVNIK

strojno mizarstvo, zaloga pohištva ln mrtvaških krst =_ ŽALEC PRI CELJU „

11 m 111 LiurTnrnrnnnrii juuuuuuufl

K .......................

MLAKAR IVAN

trgovina

MOZIRJE

filUHIIIIIIimiimiin n^

Jnnnrriiri rrrnmonLUJun juuuuuudi^jlijuljlljm htttti iimumim mnn« m i «■■■■■ ■ mnf

Uprava hotela »PRAG"

V BEOGRADU

ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. OBISKOVALCEM SREČNO NOVO LETO 19401

iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiBBBfln rm

-

Saielka in K\IXe§tbka dedna

Stoven} Gradec

ui ojjjLrjuuLOjggaarTT^ pum a a a a a a a a a ouuuuLOJiiJUUUL

slemenih miha

avtoprevozništvo SLOVENJ GRADEC

□□a^jDDmrTTTnnronDGf o i m nt □mmcojuij b Hji,iuaarTTirwjJLiuuui:

spe9ny martin

marija habernik

posredovalnica za službe SLOVENJ GRADEC, K. Andreja 44

avtoprevozništvo SLOVENJ GRADEC

i» ■ ■ b i » »ii m ■ u«n h a * b ■ ■ 11bi ido

njodljulillljulda^

kralj ervin

mizarsko podjetje SLOVENJ GRADEC

lipnomriut« h h u b nr r m n h a mrm ,i nm h n LintJiiuuuaaDanr¥r¥ urn»iro_

BABL IVAN

frizerski salon za dame ln gospode SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5

□ero b H-g. li h 1.1,1 u..TaacoxB uouaont □nanmrra OTTnunnni a luuoaauancrT

BREZOVNER BERNARD

splošno kleparstvo SLOVENJ GRADEC

nrrrinrxT3DaaaoanDDanm[Tii a iuuui

IVAN STANGL

sodavičar SLOVENJ GRADEC

rr h b n n h mrmrmnrmnnrmrmnnrmrmnnf

v. CAJNKO trgovina lesa, sadja, dež pridelkov ln čreslovine SLOVENJ GRADEC

riaomannDnnnnDnnnnnnnnniiDonnn

JOSIP LEVOVNIK

Izdelovanje vsakovrstnih športnih, plezalnih in navadnih čevljev za dame ln gospode SLOVENJ GRADEC

_QJUUULTJLli lllll IJLUJ I HI I I 8 I I M

maks viternik

»Slavija« in »Philips« zastopstvo

GU6TANJ

* ri ii m a a b a a a a a a a a a a a a a aa a a a

jODmrjcjLOjuii ojol a a b .a aa u bjuul

5rečno novo leto želi vsem odjemalcem KARL bevc trgovina z mešanim blagom G U Š T A N J

JuuuuuroTTnmnm »a n h ii b b m

jLiiiiiminiii ttth »irmnia josip schmidt

splošno čevljarstvo G U 6 t a n j

ULiJULE 1JULU JUUULBJ H III OLOJUUUl Srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem in znancem! IVAN FIIICL, mesar GORNJI GRAD ., i! I I nLUCX3DT¥TT , rOTrOZODUDLO"

Vsem cenj. odjemalcem srečno ln zadovoljno leto 1940! A. Božič, zaioga fipecerlje, manufakture, stekla, žganja itd. — Gornji grad lUDDDDODDCOIXCTDaDDODDOD^

Srečno novo leto želi FRANJO 2MAVC trgovec

GORNJI GRAD

"i b a a a i itJLimLJLiuu[XTTnrTTinQaioLjr

^HLiuLiJcaxo-ii g h nrmi a. b.iu na a n n jl

ajuuuulajuuaaaodam^ uuulh b ji h h *j.a a,inrTTTaDauaaxnxffT

ngdoaiiimiedoiradnoada^ □ katarina potocnik

G ROS FRANC splošno ln modno krojaštvo SLOVENJ GRADEC

splošno krojaštvo SLOVENJ GRADEC

Ocmnnraimnmininm

oimninimjaiimiiimiD u a a a n a iulb a a b b n a a a a a a a a a a a a a in rrmrrmrmrmnrmrmrmnn,nn^^

Frlc Oblak, urar ln juvellr, Gornji Q

grad — želi vsem svojim cenj. stran- n

kam ln se Se nadalje priporoča Vsa □

popravila. Nove ure. zlatnina, poroč- g

nI prstani. □

zctdci i a b b b irrj^mdnmmaammi

ANTON KROFL

koncesionirani tesarski mojster SLOVENJ GRADEC

vravnik ivan

urar draguljar ln optik G U s T a n j

lajuuuuuLomrrgo-jmrmn rojnrrirooriunrmnrinrnniTinnii.

gajsek maks

mesarija SLOVENJ GRADEC

b b1 a » a « n ii k n n » h n n H a m n 8 »11j nt«if

□ krebel ivan

D modno krojaštvo

H SLOVENJ GRADEC

□UUUUULOJUUUULa H U IU B II B 8 « H B a m

i oxjULajuuuuLajLxxmaaaa:

Tnt^iaaaanmmoannnnanDnDDanop FRANC LOBE tovarna za izdelovanje posode tn stalno gorljivih peči za drva — Nov patent SLOVENJ GRADEC TTP

nrrTTTTimnDaarrrannn.jij a a b n iro

juul L JULOX»XXJUUUULILaJLJL viktor ulz mehanična delavnica izdelovanje trajno gorečih peči

G U a t a n j

luanocmimuimmmimi

□aaa^EnrrirrTrrT^

IGNAC SMEH slikar in pleskar SLOVENJ GRADEC

ZgjGOULIULlUUL^^

jpnnm n u B H mi 11 MUH O JLaJUUULLaJULU KRICEJ JOSIP na novo otvorjeno sedlarstvo ln tar petarstvo SLOVENJ GRADEC

mmnnm a a JLLO □muuuuuuLB a a a a n a a a a a a a a a a i a ajt

FOTO JEVSENAK

podružnica SLOVENJ GRADEC

jonmna b lurrinnacidt ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nro

JOSIP ZORMAN

trgovina lesa SLOVENJ GRADEC

io:

KJLLJULILOZ:

x

S C stan}

ui 11111 a 111 b c h n rroirtttttjama.

J02EF PIBERNIK B

mesarija ln prekajevalnlca □

VELENJE

PRAUHART BAJKO splošno krojaštvo M i S L I N J A

JTJVAN JOSIP splošno čevljarstvo SLOVENJ GRADEC Cesta kraljeviča Andreja 36 mrmnnnnnnnnnrtrttrrtt^ milHHm X amfTTnnnU b b B b PG

rmn bbhhmhiihii m m it i i juuuuLijaaaci uuuLB a a i a b bobab-jlj a i »aiulojulo

E

□ R

MAKS VRUNČ

urar

SLOVENJ GRADEC

kranjc franjo

stavbeno in galant. kleparstvo SLOVENJ GRADEC

JANKO GREGORIČ

sobno ln črkoslikarstvo ter splošno pleskarstvo

SLOVENJ GRADEC

n

oomijuuolix3aadaanrb..a a a a i a a a n i n a a a a i a a a a n pjluuuuui a a b a a am

i u a a a a a a u..b.jjijuliliuoljljlh a.nra bt 9jl

□LJUUt JI Jll fllULB B a a BJ ALBIN SCHRIMPF slaščičarna, prodaja bonbonov, keksov, slaščic SLOVENJ GRADEC

iuuui.ilji. il b iuuuuuuuuul

nrmnr« a b ii ii h h mi « u u a b ii m nun

IVAN SCHMIDT

splošno čevljarstvo SLOVENJ GRADEC

o i a«i a a a a a b a«a iuulp^lojuu

ODDaaaouDaDauDmaDDumi_ojur r«

Vekoslav Vyborny

damskl in moški frizerski salon in parfumerija

a LH. g.a.1 a lUULBJLUJUULOJLlAJmt OJL Srečno novo leto želi ln se priporoča trgovina usnja in nakup vseh vrst surovih kož. Podružnica j. JELENZ, p OH nasl- OTO GOLE2 — Slovenj Gradec

□ULiuLiLiJX03aax3cronrranmj o 3Xoxo3DDax3ixoxoxox]anooa □□□□□□□a^x]mcx3aixojxoDaa^ b b KJUULoni

Restavracija SOKOLSKI DOM SLOVENJ GRADEC

FRANC X. POTOTSCHNIG

TOVARNA USNJA

SLOVENJ GRADEC

tjc2xjlilajuulij(jj. a.a..a a a a b muuLta a a a a i a a a a a iullojco

®&£e£iska do J $ na

^inca^ocojiJiJLiLJi amm

MIHAEL ZA VODNIK

pekarna ln trgovina z deželnimi pridelki G U S T A N J

T mrmrmrmnnrmnnnr mnm rTTTTTPnco

XOJLIUL1LIULHJULODLIJLJLO. 8 U B B BT*

LEKARNA PRI SV. MARIJI

Mr. N. Jordanlč PREVALJE

□□□□ceo a a B.a.BTTrrBTTTnmrB arn

m h b b » HIIB » b » BH B b mm H 11 b gjuuulji I ijlaaajuuuuuulllhju^^

SMUČARSKA KOČA krasna anettftča, nizke oene

SK GUSTANJ KOTLJE

jljf'KTTlririr11 b a b a a a a ■ a b a a»a mm T

Sornpl Srad f

.iiiimiimm rini » n b nmnnm mrmnrmnrmrmrmrmrmrmnr^

I VA N S E N IC A trgovec a O S T A N J

11111 11 i 11 mrmrmrmnnnnniTra a » inr

iimnnii b-b BTrmrmrmrmnnnrinr

AVGUST In MARIJA MLAKEB

mesarija in gostilna ftOSTANJ Koroška c. 0

miimmmii nmm ■umi nm

11 a b a b a b i b a b fttimrrimmndodc

JOSIP KOZLEVCAB mesarija ln prekajevalnlca 6 O 6 T A N J

"iimmi irmnrmr rnnrmni' b ii b p li

GOSTILNA CEROV6EK A O A T A N J

Laj a i a a a a a b b a mmnmaomcocDGi jliui nijuxn.rr n TODnnnnnDnDDDonni

ALOJZ LENART brivski salon za dame in gospode trajna ondulacija

AOATANJ Prešernov trg 11

jpt " ' ^ " mnnrmrmf n n k ii if n i, u ii inrinnf

ju ii h b a b i m a a m a n n h i! a ii innnnnnnnr Srečno in veselo novo leto! Č3

FiiANC GREBEN SEK g

splošno čevljarstvo □

aoatanj

Trna

Vodnikov trg H

□ ii jl Firn.juaLiij

beno fuchs dimnikarski mojster AOATANJ

. a b b b a a a ii y i u rnrTT^mnnannpcoco

imjui JJOT

Srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem MARTIN MAROVT, strojno ko-arstvo ln lzdelovatelj sadnih mlinov — LJubno ob Savinji

zjulojliamaadrtttnnrir a a u a h a a ii iu

Jl BXJLXJt llJLJl JLUJLUJt H AJULJl 'LUJUULOJ Srečno novo leto želi ERMENC LUKA lesna trgovina

Ljubno v Sav. dolini

jLPuumnaannrTir tfTTTirTTTiiacjmat

mi n b i; n nn im n a a i x aj o axi u i Srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem FRANC KS. PETEK Ljubno v Sav. dolini

ujaaa3mmaaaatxnrTTTra~ira a a a a a

IVAN HOČEVAR avtotaksi

AOATANJ

Aškerčeva 2

MILAN HORVAT

umetnostna lesna Industrija, Izdelovanje spominkov, igrač, dekorativnih predme lov, reklamnih črk iz lesa itd. AOATANJ

■ 1II ■ ■ »1» B b » B a b b b m b | n fitrmni

o a a b a b a h a a a a a b ojuuuuodocj:

mrrT-mnm! n it a a h n»ojiJLjuuuunnna n ^ Srečno novo leto želi in se priporoča h C J za obilen poset LESJAK MAKS *»

splišno mizarstvo J* p

2 Ljubno v Sav. dolini ^ ;

tJu,:n ^jQrX]DauGaQ(xocinra a a a i a mnm

T1LK H laJULU Jl H.J1 JLOJDaODHj

SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in znancem

KONZUMNO DRU5TVO za Mežiško dolino

r. z. z o. z.

P r e v a 1 j e

inacoorr

n 3 K \REL DRUSKOVIC

□ j Ljubno ob Savinji

□ J Srečno in veselo novo leto ter □ □ ^ poroča za obilen poset

jnrmDonniErinnnim J JI]U, OT ,, ^ ^rTrmrTm

pri-

onronnmnn^nnnnnrTGDGoeGerr^

KOROŠKI

.ZIN E B

:nnrTFinmnnnnaanancoxnxixm ;

BAČUN FRANC, trgovina z lesom,

Ljubno — Sav. doL Srečno novo leto vsem prijateljem in znancem!

A. F E 5 5 P r g v a S1 e

Zadovoljno ln gospodarskih uspehov polno

NOVO LETO

želi svojim članom ln poslovnim prijateljem

Hranilnica

in

posojilnica

pri D .M. na Jezera v Frevaifah

Q lAjarx]nnoaaLiucaannra a a a a a a a a a i

B h ft * ■«■ * *

□ □

l petscharnig pekarna prevalje

Manufakturna trgovina a. kramar Gornji grad

JCUIJ a a K n irrrTTimnnnrO^nnrinDa. n žeU vsem cenj. odjemalcem srečno p

□nmnnnm a a a a a .a,ajlhjloddlo-oju rnnra a a a a a h a a a a a a a a a b a a t a a vr R m u3pef ,° povo leto 1940

~ mr lnrmrmi trmrmrTni mi »ttti iiiii

^jocoj a n a a a b a b a n irn'a a a a a a a a a a a r

i b l b b » 8 TTTJUULltJULBJLJJLJLJLJLBJLBJLJlJj. Srečno novo leto želi vsem cenjenim " gostom

jerica egger, gost. ahatz

PREVALJE ^iniiiiimiii mnnrrrmnnnrnri

JUULBJUUUUaJLaJULJLILI^^

franjo pober2nik

trgovina in trafika DRAVOGRAD meža

J. grofa Thoraslcega ]eklaraa m Ravash

delniška družba

lli.1^

iiiii.iii1iiiii!ii|iiiiiiiiiiiiii;ii!jiLi1i,iiii|1iii,|iiJ;!;;, i;!ii.i,L;

GUSTANJ

□ mnn n mmmi nnmnn

g □ štefan miklovain

□ g pekarna — Gornji grad

□ Srečno novo leto želim vsem cenje-g S nlm odjemalcem in znancem ^ trm imiimiiiiiiiiiiiiiin - niiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiii

srečno novo leto 2eli vsem odjemalcem

BATA

gornji grad ter se nadalje toplo priporoča

Poslovodja LISENC IVAN

ui roTTirirrrimrTTTTim^^ tjoco fa a a a a auia a a a a a a a a a a a a a a a a a a a b ii mr rTraDaLgjLiLoinmrTonDLiDr^ ry»r mn a ■'

»» « »' » ■ »Tnrmrmrmrmnrmr^r-nnnng

Srečno in uspeha polno novo leto Vam želi

EKSPOZITURA

hJUTRA"

Slovenj Gradec

£Zahav)e in (po&av)e

'Srbe v

JfG

UUuuuuuui H H H n B rOJ[£XOJCOXO^ HTTB 11 O .O OT B JUL J JUUULB. B J ATTTTI

U B m« ji ji B B B B B B B B B B B.B B i ji i B ij i illlllllllllliKlIllllBII JLI_B i i i !l UL' B B B B B B II b B IUUUUUuulj i « » »jj-i_li

BR. RUMPRET j tlakama, knjigoveznica, zaloga

§ uradnih tiskovin

K R a K O

K1MOVEC BLAŽ splošno čevljarstvo

LITIJA

SLAVKO VODOVNIK splošno modno krojaštvo ZAGORJE OB SAVI

JOSKO VRANESIC brivski — damski salon TRBOVLJE

'^□□oonmmDoaaDaa^ □□□TTTinnmDarTimmrir BTTnnmpagt

DOLANC JOŽE

avtopodjetje TRBOVLJE II

JuuuumrrimnoGr^^ rr^-gpanmniTTimnaaarTTii inmnni

Elektrotehnično podjetje, telefonski in radio oddelek J. KLENOV6EK Trbovlje (Zadružna elektrarna)

^ ft a n ■ i i« m »i a ii i i m a i n i a i » ur .

inmnrmTTnnnnnnnnnnnri b b bi

■tihih innnnnnnm »nmilim,i mJ B H B I »JULILH.H irTTTTmmnnnCODU nmmm.imirTniMiiiin jdodcojco iiihhhhhihhtt

LJUDMILA PREŽELJ parna pekarna

LITIJA

mnonnuDunuaDnunnonanDnnnnn, unMina„, HrTrmrmrTrm

SESLER JOŽE avto tovorni promet TRBOVLJE

P

E

b n m » ■ innnnnnnnrn-ini b ■ a aimfi

nrnnmr if mrrrirTTimmnrTinnnro:

CIMERMAN ŠTEFAN

klobučarstvo TRBOVLJE

-1lililjlb II ittttrtrrtttttni-b--« h II b H II in?

nrrFirTTrTTaDamaauuuLJLBJD^^

FRANJO ZDOLSEK trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE I

TTTrinmnnnnnri' h m ii b mnnn

PUST RUDOLF jj

gostilna ln mesarija □

TRBOVLJE II g

JULBJLB-BJDTTirTTTTTfTTni b II H b B b b o5

TRATNIK MARIJA

gostilna pri »Albinu« TRBOVLJE II

□□imu b B b a b ii B b bi B p ,B.I h J ,b B. B o

pl1lh B b b B b ilb b b b B ii ii b b h b lil it b B B B bj

PETER ADLESIC

krojaštvo TRBOVLJE

Antonin švagelj, splošno slikarstvo in pleskarstvo, dekorativni, sobni in črkoslikar TRBOVLJE iULgJLJLILLJLHJDDDDDm □paUOT 'nnnnnnmmnnnmnrnc

I-RAJNE KODRE

SOLIDNO IZDELUJE FRIZERSKI SALON

MAČEK IVAN

gostilna ln mesarija

ŠMARTNO PRI LITIJI

"hbbbbbbbbbbbii nrmnr mimm

'ijlb h ii b a b ii b mo imn nrra a a a

Posojilnica

ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM

JOS. KRIVEC

TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KRŠKO OB SAVI

i * b b « b b b h b h ii b b ■ m b b h ■ m b » h ITTm

JULIJ ROZMANIT

mehanično podjetje

LITIJA

v Zagorja ob Savi Z;da„; mcsi

M mri n i i 11 i i i i i i n i i i i i i b~b~b i LJ B B« II H B lULBJUUUUUUULl^^

M J>*to*tie*

TRBOVLJE

RADEJ DRAGO trgovina TRBOVLJE I

5oot

B B B,B B B a B B.B 0311X11331'B i C

^nnnrrrrinnfii h1 b rrrririmrrrrTnnnr

FRANC SPORN kleparsko podjetje TRBOVLJE

8

FILAC JOŽE

mesar in prekajevalec TRBOVLJE-VODE

omomiiminin

Qasi s/ca

iupa ^Srhvvlje

SREZ LAŠKO

•M. mMarfe c

specialna trgovina vsakovrstnih čevljev — Trbovlje, Loke 381, podružni- p ca Hrastnik, v hiši g. Pečnlka TRBOVLJE

Zvočni kino

Delavski

jlpjliuui b b b bjlilb b1 b b.b.iuucp:

mi BTrrojnajaaauDacianrB a a a a a bj

Srečno novo leto želi

METOD MRVA trgovec ln gostilničar VAČE PRI LITIJI oll i b h b TTTTTinrrinnrt n~mf a miir

CEaumaaDDDDaognaac^^

Srečno novo leto Želita vsem svojim n odjemalcem p

Gojko in Milka Vfdovič

splošno kovaštvo m gostilna oamaDDcmnrojur o n ii v o n_

uinniniTini hohilii m uuur

□ Vsem svojim odjemalcem želi

□ SREČNO NOVO LETO

□ FRANC LAJOVIC

^ pletenine ln trikotaža

nrvTrrrTTrvTrr-BTnnrMTnnrBTrT^ nnii

fflr&ico

' a b a a a a bj a a« b a b a b b a a a a a a a a b a a a

KRIEUER EDVARD lesna trgovina, mesarija in gostilna

KRŠKO

Srečno novo leto želi vsem naklonjenim

A. SOKL1C, krojaštvo

RADEČE! _

Lui.b b b b b rmnrif u irk lrTTTTTimnm

BORISEK JOŽE mesarija ln gostilna

LITIJA

lajuuljloliljliuijjlilii-r b.b, b ji b b mmf ,.

i b b b b ■ b g b ■ b b hm b b b hh b h b b b b b b b u b

R KNOL LEOPOLD

□ modno krojaštvo

□ LITIJA

□__

ulb b a a a a a a i b ai rr mri a imnnnnt.a

ZRIMSEK RUDOLF brivsko frizerski salon

LITIJA

n a a a b a a a a b b a a a b b a a a a nrmnt i i □rtotbtttnrttrini n a b b b a an a a a a a J

JOSIP POCIVALSEK

trgovec

KRŠKO

a a i a a.a a a a a a a ai a a a a b a a nrnrm" a a a a a b a a a iuuuuulotttttb b a a a iu

EDO IVANUS

trgovina z mešanim blagom

KRŠKO

lii i.a.Lijjulb b a a a h a a a a amocac

31 b b bt1b i b..b.b..b itb b.b.b b b b bjuuulog

MIT.K A KREGER frizerski salon

uul.il b a b b b b b b b b a bjuulojuljljjulil

j bjlbjlib a .b b b b b b b h b h b b lumrttrni

FRANC RUMPRET

usnjarna KRŠKO OB SAVI

Va b b a a a a jlb b a a,b.a i a a a a a a b bttt

rTTTTTTrrrojaannnnrirT^ a a a j

LAZNIK FERDO

mehanično kolarstvo RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU

rifTTTiiTiiTTimnnaaaDnrTTTTTTTTi'

PRIMOŽIČ FRANC

fotograf

RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU

i b a a ii b h rrTnnrTTXTTnnnnnnrinf h n n m imrTTXX3DDOaaUULJUrTTTTT

MOSER ALOJZ gostilničar in mesar

ZIDANI MOST

ra a a a a a a b b a b a a a a a a b n ii n b a a b a a a f

TTcrjLJUULBXJLAJunDnnnnro^nnax Srečno in veselo novo leto 1940 vsem cenj. odjemalcem želi AVGUST in ROZALIJA JEGLIČ RADEČE NA DOLENJSKEM JUOCOLODOD

i a a a a a a b b b b b a b b a a b b a b a a bjuuulo

ta a a a a a na a a b a ilbj a a a a a a a a a b a »l.

m n h ii a mnnnnnnnnnrM h b h g a-immnr

oiiHxox]DoanonnaconnnnaDaDDaxB

□ VLADKO CRNKOVIC

dalmatinska vinarna, prvovrstna

dalmatinska vina TRBOVLJE

dom

TRBOVLJE

□nmro.3t.iur OTUDDaaaauaDaaaDcra

ANTON MEDVESEK krojaštvo in manufakturna trgovina □ TRBOVLJE-VODE "

potokar franc

pekarna*"

LITIJA-GRADEC

iimni Ji JUUUULrax3C0.0 JLB"immni a

JANKO STRUBELJ

URARSTVO trgovina ur. zlatnine, srebrnine, dvo-koles, šivalnih strojev m posameznih

ANTON KOŽUH brivski in česalnl salon ZIDANI MOST Podr. RADEČE

ia a b b b b niluuuatjpnrir itockb ii b b b a i i a a a b a b a b a b rrouananaonnnnnr b b.,

□ LUDOVIK MEDVED

gostilničar

v Sv. Petru 31

zidani most

delov

KRŠKO — SEVNICA

BOŽIČ ANTON

stavbeno in tesarsko podjetje

0 TRBOVLJE g

P _ _ P

ozoDapnapcojnaDaD^ u oaaro

nnnnnnnnr xipnrxwTTnnrrTTTnr^^

1 HAUCK JOŽE

c podjetnik

§ TRBOVLJE

l ------------------------i

g j b a a inrra b b biuttb a b b b a bjlb ta a a;i

□ DRNOVŠEK BOGOMIL M brivsko frizerski salon

□ LITIJA

n _

um a a a a a a a a a bjuuuuuuliuliui nmj

' mm a a a.a a,a nmnnmnun

MR. PH. HINKO BRILI

lekarnar

LITIJA

1' IfJdTB TUDgi Srečno novo leto želi FLISEK VILI krojač za dame in gospode

LITIJA

b b b b ilbjulljuuulbjlbjuuuulb b b B B ij o b b b b lf B, bjlbjlo B b b iui b B b b B B B B

ŽANE HALLER

gostilna

RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU

bjulbjuulbjulbjuuuulbjulbju^ uuuuc

Inseriralte v »Jutru«! __

J w i u i a b 111 iTrrrTinrrrrTnnrTTr b mrn

iiiimriiinii m a a aj a a a a a a a a a b a b bji a anrTTTTTTTiionnfTTTTTDDLajui.A

TOMO MAJER

kolodvorska restavracija

zidani most » K

nn a minnnnfn i ji a ilbjlijurttrtittt0x0x]ulb a a ia a« j juuuuuuuuululc

(1} cm zale

s

VOZELJ PEPCA

frizerski salon LITIJA

a s p e b o %

Mrastnife

OfXOXOJLLJUUUUULODD[IOIOXII

Srečno novo leto želi LAZNIK FRANC, trgovec DOL PRI HRASTNIKU

LODnaaooaaamooaanmqcx]onrxxo nmpp™wTnnnnrT^^

ZVOČNI KINO »SOKOL« HRASTNIK

ixitxoxaxoxDOixox]QDonnaDa 11;»n» m 11 it juuLOjPDCBjaDaDuciLinna H

BIRTIC

gostilna in mesarija HRASTNIK

iiionncoannnoDaiioaDDCcrt

ivan logar

mesarija in gostilna HRASTNIK

nzmonnoooDonooo

JOSir HOFBAUER trgovina * mešanim blagom HRASTNIK

ch Savi

KOŠIR ŠTEFAN'ln REZI

mesar in prekajeva ec ZAGORJE OB SAVI

TaDmaam^rinrrrrro^

□ RUDNIŠKA RESTAVR/. CIJA P Drnovšek Ivan ln Pavla

□ toplice 13 — zagorje ob savi

.umo[X]aD[xxiX3aiTTinarDijaaDmu! ojorTTinacrDroaDaDaoE^

H f

□ FR. M. ROSINA

parna pekarna — branjarija žagorje ob savi

f' W TLBJUULaJLODDrTllTTTTOIXX]OJDDPf^

FRANČIŠKA JAFELJ

trafika

DOMŽALE

nrrrimprrTTnnrTirrr^^

^nnnciuaartrbtrttinnn a b a m a a iui

R. LOŽAH

trgovina z mešanim blagom DOMŽALE dDooBoocmiimmoDncniim

rripnnnoDLiuuui'

MIRKO GRAD destilacija ln trgovina z žganjem DRAGOMELJ — p. DOMŽALE LJU[X]DUDDmUUCnXlULiuuuuL A „ .

Vsem svojim cenj. odjemalcem želim srečno novo leto

FRANC BERTONCELJ

valjčni mlin

pimnnnininnmmin

JODTTTT11TTTrifTFBiraX3DDD^ fj b b b ii b BI

SREČNO NOVO LETO ŽELI

FRANC LO£AR

gostilna, lesna trgovina in mlin

IHAN PRI DOMŽALAH

□OCTI.BB BBBBBl

DRAGAN LISAO

brivski ln frizerski salon HRASTNIK

H miiiiraminnDanooaiinoora

JHitita

±jumjuutj a a a a a bjuuuljlbji bjljjxo

c« II H r. B m « v If it nn ¥ imrTTTinJUUUCO LHJfTTTH Oin a B.B OJULlJXOJUUUUIJLa

■■»»iTmnrmnnnnnm a a a a a fm

ALOJZ STRAUS

trgovina z mešanim blagom HRASTNIK

PETER MERVA brivec za gospode in dame ZAGORJE OB SAVI

i m a a a a a a a a a a a a a a a a a a bjuuli a a a bi

b a a a h b b b a a b a a b a a h u a a m b b m b b m

VOJKO Ul JELA SRIBAR restavracija na pošti

LITIJA

mauuuuLBJUUULJUi.a a a a inmm^ a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a nu ...............nnii

uuuuuuuuuuuuuolodulbjul^ ot1 attbtb 11 b ii h ojulitiI b, luuloxd il i l l l H H l l i l l l m......nnr

LOGAR AMALIJA

gostilna ln mesarija HRASTNIK

Mt)LLER VIKTOR

trgovec ZAGORJE OB SAVI

FRANC KUNSTLER parna žaga in mizarstvo

LITIJA

BAZELJ TINCA Hi LOJZE

strojno pletUstvo ZAGORJE OB SAVI

lLjdlujuuuulbjuul b, .a ura a a.a a bjlbjlo juu a.aa a a.a a a a a b b.».jlilu b a t a a a b >5 inmiiiiiimnmiiiimn

jlb a a a iuuuli a a a a a a a a a a a a a a a nr»

INO PA VI.A In JANKO

cjlbjliulbjuliulaadnnaduuuuulajaan to h h h h ajLH3aaaaaooacxo3Daaaco

PAUL BAITERHEIM trgovina z mešanim blagom HRASTNIK

ŽLINDRA ADOLF splošno čevljarstvo

LITIJA

npnimiininilllllllim ....................

mesarija ZAGORJE OB SAVI

11 m a a a ininimmmna

Srečtro novo leto 2efl svojim odjemaleecr t

»UN1VERSALE«

tovarna klolmkov in slamnikov

d. t O. L

D o m 2 a 1 e

IBIB g«a a a a a a a a 111 g»»111111 a a a b

u 1111jcjulm b b j! b b o j 1uli luuuuli Srečno novo leto želi svojim odjemalcem ter se priporoča ABE FRANC -

DOMŽALE

l l l b a g b b h a b b ii b ii TrrinrrTnnriririnrVi

VSEM CENJ. GOSTOM IN ODJEMALCEM ŽELIM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1940 Obenem vam nudim tudi raznovrstno domače žganje m likerje. Pristni domači malinovec, dobra štajerska in bizelska vina. V zalogi Imam tudi Ja-lriaica rum ter špirit tovarne »Union«, Ljubljana. Imam tudi zalogo Radenske vode.

gostilna ln trgovina z žganjem in vinom

PSATA, p. DOMŽALE H H I ■ ■ i g 11 a B a a b rrrm-ri g rt

5 H

ttttttttt1 b i.i.ajuuul SREČNO NOVO LETO ŽELI

SEDOVNIK FRANC

splošno ključavničarstvo in orodnlčarstvo DOMŽALE ter se priporoča za cenjena naročila

a i a a a a a .a a a ii uju i a a a a a a m a a a a a a a a a a a a a a a a ji a a a a i tttt

o n

D ri

DOMŽALE

ntm ii« b > g k a iranm 11 a a ilu

Srečno novo leto želim cenjenim odjemalcem in gostom

GRAD IVAN

bericevo

r«"'"""...............

Gorettib&e in J)oien)sike

AB V • v

Grzte

n 111111111 m 11111 rTTVTnnrTTTTTnf U B B b O" OTZOJUUUUUUULILIULIJ^

BLAŽ JEGLIČ mesar

T R 2 I C

BOHORIČ ANTON pekarna

Glavni trg

nm.niimmin nrm Tn± dULJ »»»nminm n I1TTTI B g IN

TRŽIC

JUULBJUULBJUU JLIJUU I g 1 BJULJU I I I 11

SREČNO NOVO LETO ŽELI

RARIČ VIKTOR

URAR

Nudim lepa najcenejša birmanska darila, zlatnino, srebrnino, očala, jedilni pribor — Radio aparati: prodaja, zamenjave.

ffl »»■ ■ ■ h ii Tnnnrim uniiiiiiiri

-mm n n g ifiDLOJLJULOjacorf-inri nut

Iiiiiiimnmmiiflf ■■ irm ulju ii g g g g mopnnrTTijnmnrTTriag

ENGELSBERGER IVANA trgovina kuhinjske posode in mešanega blaga TRžIC, Glavni trg 25, dvorišče 'n ■ 1 i H II a n B n « M n » n im » u b »TTrmnri

..............a 1 CPr

TINKO VILFAN pekarija

T R 8 I C

i '| h .. ii« n ■■■»mnimmrt

;n .. m1 u u t»UIIH mrvii b»n h h «n rrrrn

FRANC GLOBOCNIK trgovina z mešanim blagom

TRŽIC

**»»■ ii1 ■ t B m b m 11 o-TrrrrrrrrrTi r«mnnmin BTriTrTTTTrrrrTrri

Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem ter se nadalje priporoča FRANCKA BABIC — TRŽIC GOSTILNA PRI LOJZKU

Srečno novo leto! PLETERSEK DAVORIN kleparstvo TRŽIC Glavni trg 13

uaocinni a ii h a lli g a ttotttnnnrrro

B :

eJ B

o a g g a g a g a g nrrra a a a a a a a a a a a a«

1 P ODD! JEJ OIDDDDDDDDDDDDDDDDDDn □

Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem ter se v nadalje priporoča SLAŠČIČARNA »JEFTO« TRŽIC

buuuLiJii g a a ii inrnrp g a,g n«g iululhjl:

PREMA«

Ivan Engelsberger, Tržič, Slovenija

Trgovina z mešanim blagom ln žs-leznino — Bencinska postaja

H H ■ ■ II imun u»HIIIH Ml k annnrmi

m Ji n a nrrrrro:

3 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem KRISTAN ANDREJ — urar

Ure vseh vrst, zlat. in srebrnina — P □ Najnižje cene ^ n

lil» »» » i Trmrif TnririnnnnnnrTTnnrinf u

LAVS MIRKO trgovina z mešanim blagom

TRŽIC

P En gros Trgovina

□ čevljarstvo modnih čevljev

§□ F. S. Mandič

TRŽIC LITIJA

u b » ■ i i i « ii i i b ii h i i b h h H"b h i b b

J» k

Jože Hesman

VELETRGOVINA IN MLIN

ZAPU2E

LESCE

ŽELJ CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM SREČNO NOVO LETO !

jlji I B H ■ M KJUUUUUUi JlJLJUJJUUUJU.il. Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in gostom IVAN ZRIMEC, mesar in gostilničar BLED Cerkvena ul. 36

F. JUUULJLJL10IP3UL)ULL0. 1L BJUUUnomnC □

BLED

MIHAEL DOLAR krojač

Grajska c. 8

]uuuui.b.,.liuuuuuuuui g g ii g ii a ii innnnnn

j. j a a a iuuulb a m a g a g a g a bjlo ii c h b n u

HOTEL UNION

BLED

jlhi a a a a g, it b rmuui a n a Burnih,

i a a g g g g g a a a g a a a a a a a a g«g g g r«. i"

I H W " ■ ■ » »TnrvTnnrwTrTTnrinnry mm

1 i

SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI

VLADIMIR PERNUS

avtopodjetje

T R 2 I 0

KERNEV MIHAEL

mehanična delavnica BLED

11,1 I g g II1 1 I B g g 1 g I g BO 1 1 1 LIT

juuuuuLX3acoDEXoui a a n loaDcocpra SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM OBISKOVALCEM

ZVOČNI KINO BLED

Ectzddcp. g g a h a a b iitttlililjijlii h a a a a i

jlju a 11 n utJJLi.111 jujuu 11111 HJPn I I a i arncguB a a a n g ilju h h h a a a a nn

Zahvaljujem se vsem cenjenim damam in gospodom za zaupanje in želim srečno novo leto ter se priporo-

FRANC AMBROŽI« mesar

Grajska e. 4

o tih.......................

BLED

lb mi a a i u a i.a.a a i a a a g 11 n i n b u i

d. FRANKO manufaktura, galanterijska in modna trgovina

T R ž I C

yjuuui ji—H imanamaDLiuui jju^njcm Srečno in veselo novo leto želi —

Jt1NEZ

rB u.* ■ IHIIIIB«I a I a a a a a a a a a a i iru

•p»111 > i iTnrnnnnnn a a g a a i a OCO

A. PERNE glavna zaloga tobaka

T R 8 I C

»V ...mi 11 a i h h »i u a a a a a g a rini r hjuljlji a g g i a a g a a a a h i a m a BTrrrro

^ Srečno in zdravo novo leto želi ANTON TJMEK trgovina

T R Ž I e

"UiHH.,m«imiinnii rrrra H-rr-rn

TinrTrT^TrT-innrini miimnmiimiiii rnnomn

VERDIR

mesarija ln izdelovanje vseh vrst mesnih izdelkov

KRALJ. DVORNI DOBAVITELJ

JURIJ RAVNIK

parna pekarna ln slaščičarna

GRAJSKA C. 94

§ BLED

»hii m u a ii u 111a jujujuuuuuuju jli.iub 1i a a 11 a i

■ 11 n ■ i iinnrirTTTn nniriniiiiiiiillllHl rTTTT

INSEHIRAJ V „JUTRU"!

čam za nadaljnjo naklonjenost frizerski salon za dame in gospode

N02ARIČ LUKA

BLED Zagorice 12 □

n

i a ittit i i rn a g a a gjui h a a ulhhhii

i 1 i I i i i i 1 i I i ii HJLl JL. gJUUUULJI.. g g B .B juuuuuuuuuuodddt

TRŽIČ

telefon st. 1

□umu a rrirrrouLOJUuL

ANA ŽAGAR Hotel »Ljubelj«

T R 2 I 0 T^nmnrrTi mil II LUULIJLOJULDl

Slovensfci

{favomt(c

i a a h 11 a g a3DaaaxoaD[X]acinnnuiJ' i C

MARKELJ IN SIN ~~

Ind. In trg. z usnjem in čevljarskimi

izdelki d. z o. z. TRŽIC GORENJSKO

nnnnnrii.g g g .lojjrx]aDnnriixoxti

„T R I 0"

TR2ISKA INDUSTRIJA OBUTVE DRUŽBA z O. z.

TRŽIČ

ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO iN SE PRIPOROČA

Kunsteij Franc

Bled

TRGOVINA Z ŽELEZNTNO, KOLESI IN STROJI — STROJNO IN STAVBENO KLJUČAVNIČARSTVO — MEHANIČNA DELAVNICA — ZASTOPSTVO S. K. f. KROGLIČNI ln VALJČNI LEžAJI AEG UNION ELEKTROMOTORJI — WANDERER KOLESA i1 i rrrrn i m i m ri 111 m 111111 u n n B n y IJLBJD

i u a B a 111111111 a i a b 11 b 11 a 111 a a a b h ff b muun:

...............................

ulju a a a am a i ra mu a g g a »rmi rixjuxJUCJuauLgJtJu

JUUUUUUUU ur hbuhhubsbis uuj

SKRINJ AR LADISLAV

pekarna ln mlekarna SLOVENSKI JAVORNIK

i.«i»»i im»■ b h11m mih h a ii a ml i mu

mi a a a a 1111 a a a a iuuuuuujlji i mnq

»METAL«, PR. STR. TEH.

\ ptime§ie - Sede}

ključ, mehanična delavnica toplo- in hladnovodna instalacija SLOVENSKI JAVORNIK

*ll ii b " " ^ ■ ■■■■■■■■ iii ■ i rffttt

pnijuuuuuuuuuuco.a. tl.k: luamoaDaDn

Srečno ln veselo novo leto želi

VIDIC FRANC

splošno kolarstvo

KOROŠKA BELA 55 p. Slov. Javoraik

UIJ I I a I I O JTTTTTTTTTirOirifTT mj ljm' » irinrinririnni n n b i i mrrTnnnnni

6MID JOŽE

čevljarski mojster SLOVENSKI JAVORNIK

ui ji, i a a uTrrrrrra.jariritTfxoJUi,a i hI lili i i i a a i i i i a i i ajL][XHJuauL0XJL0

KRISTAN ADOLF

so bosi i kar in pleskar SLOVENSKI JAVORNIK

f

i bji a a a a h a a g a a a a a a rjuuuuuuuujca

3 Stan&o in Klima Wlut*i

gostilna ln trgovina kuriva POTOKI — SLOV. JAVORNIK

nmunfiri rinnnnnrirTnnr« mririi d t O B I I BTTTTaaaDULUUlJUGUUUULOJl

LCKAN FILIP

mesar

KOROŠKA BELA B

~ inrr-inrirTru « b k vmranr r u m -irinnnnrg

um.111 Lgjuuuuuuuuumaa^

STRAH ŠTEFAN □

mesar N

KOROŠKA BELA H

Tržiška posojilnica

Ust. 1905.

z« z o. z.

g

:

TRŽIČ

SPREJEMA IN OBRESTUJE VLOGE OD 3% DO 5% — DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA NA POROŠTVO

IN HIPOTEKO

BRATA VERBIČ

tovarna usnja

TR2IČ

□ui 1 a a a 111111 a 111 a a a a a n.a m 1 a luoDLJULJUULJUUDaaJ

jj 1 1 1 11 ■ ■ l l 1 1 i ■ 1 111 1 1 1 f li 1 m b 1 i h b 1 im b roimni Srečno ln veselo novo leto želi

JE6E ANTON

izdelovanje čevljev t R ž I C Cerkvena ulica 11

1111111111111111 rin i b 1 innrrTnrBTnnrB 1111 nnmnr^ uuui 11 .a a .1.B.ji a a a a a a b ajuuuuao-ojarra 11 a a ojulo-odoi

Srečno ln veselo novo leto želi

ANTON BELHAR

mesar in prekajevaiec

□ □

c C

TRŽIC

rrrrrrrrinrinri n rm m gjurrTTnnnrinrTi 11 rn a 1 a n

I m I I I I I I II II II I I I II B III b I b I b I b B TT I M.| K Tri

1 ttJULH 11 g 111111 a iTrorncajLiB i a a am a a a 111 bttiju

Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se v nadalje

priporoča

ZAPL0TNK FRANC

niiiiiiniiuiiiiin h d IODDDDO , ■ » ........b b b if-imnni b 1 rimou.

Gostilna In trg. usnja KRIŽE PRI TRŽIČU

Buffet TRŽIC, Cerkvena ulica

KOBAL JERNEJ kovač

SLOVENSKI JAVORNIK

mnnimmi »TTrTTnnnrrinnnro

juuuuuul i..tnridddoljuulbjuuu^

ZAVRL MATEVŽ mesar

JAVORNIK — JESENICE xxx3oexo.JLK.a«a a a ojcoaaaaco

LOVŠIN ŠTEFAN

modno krojaštvo za dame in gospode ter uniforme Nudi veliko izbiro češkega, angleškega in domačega sukna

RIBNICA NA DOL

1 a a 11 rriTJLJUUUUDonaDDnDaaj i: k juuuuuuu u it r tttptt TrrrrrrrrTTTTTi'1 »min n iniiim.n..M.r^

ehtctranisfca (Posavje

n o iti e

uli 11 a a 1 rm 1 u a a a a a 11 a 1111 a a a H B

j Gostilna pri „NacetnM

H VRHNIKA

Seli srečno ta veselo novo leto vnem cenjenim gostom in se še v nadaije priporoča za cenjeni obisk

rojDDDcra a a a 11 b airrrTnrTinfJLa-iLJQ

SREČNO NOVO LETO ŽELI

«a a 1 a a a a julbjuuljljli i i a i i m m i i ,111 m 11 a a a a m a a a a a a a a a a a a aj

TONE VERRIČ

TOVARNA USNJA

ALEŠ FRANC

ključavničarstvo JEŽICA 12

n

ju 1111111 a a a a a a a a a a a a a 1 a a a t a, 1

hi ii r h h " * irvtrvnnnnrvtrvtf tttnrtrt t 1 . n

ju b L jul a b 11111 rtoaaudcpjlit igggi

srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem

P. Koren

prejo 6 T E R K

3 trgovina z mešanim blagom

VRHNIKA

sap

jj n m . ■ » m b « bi b b lli 1111 111 inmn

LJUBLJANA, Tyrševa e. 23, tel. 3835 3 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI

GOSTILNA

Pečar Franc

I a a M ' »" b I I b B b B I B II I I bI mr

Srečno in veselo novo leto želi svojim dosedanjim in bodočim cenjenim odjemalcem trgovina PRI CIRILU VRHNIKA

111111 b rTTnrTTnnnnni m g 11 ULJU

i a a a a li. m a mj ji ju juuuuuuoiri

josip sežon modno krojaštvo za dame, gospode ln uniformo cerknica

T"""" M'T'mnm* b 'h Tnnnnrrmx

Črnu2e

priporoča se za dobri obisk

ČRNOMELJ

ju i b i g i i g juujuuulljudmddr Srečno in veselo novo leto želi

A. MULLER trgovina z mešanim blagom tn elektro materialom

j 11 n 1111 m m m g a a a a »mr

□ Srečno ln veselo novo leto želi Q KVAS MILIVOJ u trgovec

□ črnomelj

1 a a a a a a 11 jli.i i i b i i a a g g g a i i a ihjl q crnomelj

"lito"^eli" 11 ^^r ^b i 1 i 11 b i b i 1 b b b 1 b b b g mdcom

FRANJO OBLAK mehanična delavnica ln trgovina

crnomelj MP""......1 ■ ■ ■ ■ ■ m i-mm

-mm iiiiiiiiiiiiimj

Srečno novo leto želi vsem gostom HOTEL JAKLIO Biček J.

crnomelj . 1111 111 ■ 11 ■ 11 ■ 111 111111 rrir .'

1111 11 i i l l » l « 1 m b b .... . hlmo

TRAFIKA LOVŠIN papirnica in šolske potrebščino KOČEVJE

rilllHIlllllllIlliiiniin

ni a a a a b a b a b b a a a a b 1 in 11111 ajuli

rnii111niii1111 m »n■i■i lilii i..iiiiii|..iiiiiiiiiiiiitttt

i ■

i b b b b a b b 1.1 i iii i u i i i ittt

Srečno novo leto Seli EINSIDLER FRANC avtotaksi in avtoprevoznik

CRNOMELJ

ra i b b b b b b b b b b i b i b i i i i i b b i i i i bi

iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii.

JOSIP FABJAN urar In trgovec

ČRNOMELJ

a 1 a a b a b a a b a a a a a a a n b b 1 a b 1 a dol

i a a a 1 a a a a a a aia aa a a a a a iiiirmi a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a i a a a a 1

Inserirajte v »Jutra«!

Srečno novo leto Seli STRCGAR JANKO avtotaksi

ČRNOMELJ ■ 1111111 ■■■ ■ 11 ni 1 i 1 i 11 i rmn

luuuujuLB a a a a a b a a a b 111IU a 1 b 11

Srečna ln veselo novo leto Seli FRANC MALERIC čevljar

ČRNOMELJ r| i b b b l.ll 11 b b b i b b i i i i i i i i hm"

b 111111111111111111 a a a b a b 11

Srečno In veselo novo leto žeU JANEZ ZUPANČIČ mehanik

ČRNOMELJ

■ ■ ■ ■ » 1 « 111111111111111111 ■ rn ,1 t ■■ iiiim....iiiii....imiif

Vsak naročnik

»JUTRA« je zavarovan

Din 10.OOO

Kratek ftreglei usMnih evropskih in svetovnih

v preteklem letu

dogodkov

Leto 1939 je bilo v mednarodnem pogledu nedvomno eno najbolj dramatičnih v novejši svetovni zgodovini, ako izvzamemo morda 1. 1918. Dve slovanski državi, Češkoslovaška ln Poljska, sta izgubili svojo neodvisnost, baltiške države Estonska, Le-tonska in Litva, so postale sovjetski pro-tektorati, mali finski narod še bije herojski boj za svojo svobodo, ob Renu je najbolj čudna vojna vseh časov med Nemčijo ln zapadnima velesilama, konec republikanske Španije, gigantska borba na Daljnem vzhodu med Japonsko in Kitajsko, ki traja že tretje leto — to so najvažnejši dogodki leta 1939, ki pravkar odhaja v večnost

Razbitje češkoslovaške

Prvo četrtletje 1939 je bilo predvsem * znamenju češkoslovaške krize in likvidacije državljanske vojne v Španiji. Po mona-kovskem dogovoru razorožena ln močno okrnjena češkoslovaška republika si je zaman prizadevala, da nanovo preuredi svoje nacionalno življenje na novih temeljih. Vso Evropo je zajela tako zvana bela ali živčna vojna in velike države so na tihem začele mobilizirati.

Pod pritiskom Nemčije je slovaški parlament dne 14. marca, potem ko je bil dan poprej predsednik slovaške vlade msgr. Tiso v Berlinu pri Hitlerju, proglasil samostojnost Slovaške. Istega dne je predsednik avtonomne podkarpatske vlade msgr Vološin proglasil samostojnost Podkarpatske Ukrajine.

Prezident CSR dr. Hacha je imel 15. marca ponoči sestanek s Hitlerjem v Berlinu. Ob 3.55 zjutraj je moral podpisati protokol, da polaga usodo češkega naroda ln čeških dežel v Hitlerjeve roke. Par ur kasneje je nemška vojska vkorakala na češko in Moravsko ter zasedla Prago.

Dne 16. marca je prišel v Prago Hitler ter na Hradčanlh izdal dekret o češko-mo-ravskem protektoratu.

Msgr. Tiso ie istega dne sporočil Hitlerju, da postavlja Slovaško pod njegovo zaščito, Madžari pa so vkorakali v Podkar-ppt3ko Ukrajino in je priključili k Madžarski.

Dne 23. marca je pod nemškim pritiskom Litva privolila v odstop klfsjpedske-ga (memelskega) ozemlja Nemčiji.

Konec vojne v špaaifi

S padcem Madrida dne 28. marca je bila po 30 mescih končno končana krvava državljanska vojna v Španiji in likvidiran republikanski levičarski režim. Dan poprej sta tudi Franci ia in Anglija priznali vlado generala Franca, prezident španske republike Ažana je odstopil in se umaknil v Francijo. Franco je postal tako s pomočjo nemškega in italijanskega orožia absoluten gospodar v Španiji.

Splošno se je pričakovalo, da se bo, z likvidacijo vojne v Španiji ozračje v Evropi razčistilo, zgodilo pa se je nasprotno ln napetost je še vedno bolj naraščala. Italija je 30. marca odpovedala Lavalov sporazum s Francijo.

Napaščasije napetosti

Pod vtisom skrajno kritičnega položaja, ki je nastal po nemški zasedbi Češke in Moravske, sta Francija in Anglija pričeli ustvarjati tako zvano fronto miru. Dne 31. marca je podal Chamberlain v angleškem parlamentu zgodovinsko izjavo, da Anglija in Fiancija jamčita Poljski svojo pomoč, ako bo napadena. Enako garancijo sta dobili pozneje še Rumunija ln Grčija.

Diplomatska borba med Nemčijo ln Italijo na eni ter »fronto miru« pod vodstvom Anglije in Francije na drugi strani, je pričela zavzemati silno ostre oblike. Hitler je 1. aprila v Hamburgu ostro napadel Anglijo, češ da hoče izolirati Nemčijo, in obenem ponovno zagotovil, da si želi Nemčija trajnega miru. Poljska je 4. aprila sklenila začasno vojaško zvejo z Ang'ijo ln Francijo, Velika Britanija pa je stopila v stike tudi s Sovjetsko unijo, da bi jo pridobila za svojo fronto miru Dne 5. aprila je bil kot manifestacija solidarnosti francoskega naroda Albert Lebrun ponovno izvoljen za prezidenta francoske republike. Evropsko ozračje je bilo prenasičeno z elektriko.

Zasedba Albanije

Na veliki petek, 7. aprila je Italija presenetila svet z zasedbo Albanije, ki je nato že 12. aprila sklenila personalno unijo z Italijo ter bila dva dni kasneje vključena v Italijanski imperij. Italijanski kralj je postal kralj Abanije, kralj Zogu pa je pobegnil v Inozemstvo.

Dne 13. aprila sta Anglija tn Francija prevzeli enostranske jamstvene obveznosti tudi napram Grčiji in Rumuniji. V obeh taborih so bili zvršeni novi vpoklici, v Sredozemskem m orlu se je pričelo zbirati angleško vojno brodovje.

Viharna pomlad

Dne 15. aprila je prezident Roosevelt v javni poslanici pozval Nemčijo, naj da obvezne nenapadalne Izjave za celo vrsto držav v Evropi in zapadnem delu Azije. V tem primeru bi Zedinjene države Izposlo-vale splošno razorožitev ter novo ureditev svetovne trgovine, da bi bil vsem narodom omogočen miren razvoj Dne 28. aprila je Hitler na seji rajhstaga odklonil Roosevel-tov mirovni poziv, odpovedal nenapadalno pogodbo s Poljsko in pomorsko pogodbo z Anglijo iz leta 1934. Dne 25. aprila je bila v Angliji uvedena splošna vojaška obveznost.

Naš zunanji minister dr. Cinear-Marko-vič, ki je po padcu Stojadinovičeve vlade dne 4. februarja prevzel v Cvetkovičevem kabinetu zunanji resor, je imel dne 22. aprila v Benetkah sestanek z Italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom, tri dni kasneje pa v Berlinu sestanek z nem-Skim zunanjim ministrom Ribbentropom. Na obeh sestankih je bilo znova poudarjeno prijateljsko razmerje med Jugoslavijo. Italijo in Nemčijo ter je bila Izražena želja po mirnem sožitju in okrepitvi miru na Balkanu.

Nade, ki ste jih stavili Anglija in Francija na diplomatska pogajanja z Rusijo, se niso Izpolnile. Moskva je razgovore vedno na novo zavlačevala. Istočasno je do-

skl zunanji minister odklonil nemške zahteve po izročitvi Gdanska ter dovolitvi nemškega koridorja skozi poljski koridor. Poljska je obenem proglasila delno mobilizacijo.

Na splošno presenečenje evropske javnosti je 4. maja sovjetski zunanji minister Litvlnov odstopil in je prevzel njegov resor predsednik sovjetske vlade Molotov. Dva dni kasneje je bila sklenjena vojaška zveza med Anglijo in Turčijo, angleški parlament pa je votiral naravnost bajne vsote za Izpopolnitev oborožitve Velike Britanije. V odgovor sta Nemčija in Italija sklenili dne 7. maja politično ln vojaško zvezo, pogodba je bila 22. maja podpisana v Berlinu. Se istega dne so se pričela v Londonu posvetovanja generalnih štabov Anglije ln Francije. Na poljsko-nemški meji so nastali prvi incidenti.

Nj. Vis. knez Pavle je bil 10. maja z velikimi častmi sprejet v Rimu, dne 30. maja pa je odpotoval na štiridnevni obisk v Nemčijo. V svoji zdravici na čast knezu je Hitler tedaj prvič izjavil, da so meje med Jugoslavijo in Nemčijo nespremenljive ln trajne.

Poletje na pragu vojne

Junij, julij ln avgust Imenujemo lahko dobo med mirom ln vojno. Vedno bolj pogosto so se pojavljali znaki pretečega spopada med Nemčijo in Poljsko Anglija je sicer 10. junija ponudila nemški vladi pogajanja za miren sporazum, Izjavila pa je obenem, da je vsak povratek k monakovski politiki nemogoč, ter odposlala obenem svojega posebnega odposlanca Stranga v Moskvo. V svojem znanem govoru v Torinu je Mussolini izjavil, da ne veruje, da bi se morali evropski problemi reševati z novo svetovno vojno Svetoval je Poljski, naj popusti. Pri tem pa so vse velike države v Evropi vedno bolj mobilizirale ln je bilo ob koncu julHa že 11 milijonov ljudi v Evropi pod orožjem.

Dne 11. avgusta se Je Ciano sestal v Sol-nogradu z Ribbentropom, dan kasneje pa so se pričela v Moskvi posvetovanja angle-ško-francoskih vojaških strokovnjakov s

Kakor strela z jasnega neba Je vplivala

dne 23. avgusta na ves svet vest, da Je nemški zunanji minister Ribbentrop odpotoval v Moskvo, kjer je dne 24. avgusta podpisal nenapadalno pogodbo s Sovjetsko unijo. Angleško-francosko-ruska pogajanja so postala s tem brezpredmetna ln so angleški ln francoski vojaški strokovnjaki odpotovali lz Moskve.

Situacija je postala silno kritična. Brez učinka sta ostala posredovalna poskusa belgijskega kralja Leopolda ln ameriškega predsednika Roosevelta. Nemčija Je pod vtisom sklenitve rusko-nemške pogodbe dne 26. avgusta sporočila Franciji, da zahteva brezpogojno izročitev Gdanska ln poljskega koridorja Nemčiji, Anglija ln Francija sta ponovno opozorili nemško vlado, da bosta v primeru napada na Poljsko Izpolnili svoje obveznosti. Mussolini Je Se v zadnjem trenotku, dne 31. avgusta, predlagal sklicanje mednarodne konference, k) naj bl uredila nemški spor s Poljsko. Toda koles svetovne zgodovine nI bilo mogoče več ustaviti.

Vojna!

Dne 1. septembra zgodaj zjutraj so nemške čete prekoračile poljske meje ter udarile z ogromno premočjo na presenečene Poljake, ki so tako malo računali na vojno, da niso pravočasno Izvedli splošne mobilizacije niti ne spravili na varnejša mesta svojih letal, tako da so Jih lahko Nemci že prvi dan večino uničili.

Anglija ln Francija sta ostali zvesti svoji besedi tet 3. septembra po poteku parur-nega ultimata napovedali Nemčiji vojno. Dne 17. septembra so v skrajni stiski nahajajoči se poljski vojski padle Se sovjetske čete v hrbet ter prodrle do Karpatov. Nemčija ln Sovjetska unija sta si razdelili Poljsko Je to četrta razdelitev Poljske v zgodovini.

Sovjetska unija, k* se Je po sklenitvi pogodbe z Nemčijo čutila odvezano vseh obzirov, je z grožnjami pritlMnlla na baltiške države, ter jih spremenila v svoje vazale. Dne 28 septembra Je Estonska kot prva sprejela zahteve Moskve, 5. oktobra Letonska, 11. oktobra pa Se Litva.

Hitler je 6. oktobra v rajhstagu slovesno proglasil, da odklanja vsako vmešavanje

drugih držav v razmere na vzhodu, kjer sta

si že Nemčija ln Sovjetska Rusija razdelili Interesne sfere. Zahteval je obenem vrnitev kolonij in predlagal konec vojne na zapadu s priznanjem ustvarjenega stanja v Evropi. Chamberlain in Daladier sta 10. oktobra v svojih govorih v parlamentih odklonila to nemško pobudo ter prvič označila kot pogoj za sklenitev miru obnovo češkoslovaške ln Poljske.

V tem času se je pričelo tudi zgodovinsko preseljevanje baltiških Nemcev iz njihovih dosedanjih domovin v Nemčijo.

Dne 11. oktobra so se pričela pogajanja med Sovjetsko unijo in Finsko. Zaman je skušala Finska v glavnem ustreči sovjetskim zahtevam ter je vztrajala samo na ohranitvi svoje samostojnosti ln neodvisnosti. Moskva nI hotela popustiti in so bila pogajanja končno 11. novembra prekinjena.

19. oktobra je bila podpisana angleško-francosko-turška vojaška pogodba, ki je bila sklenjena za 15 let. Dne 2. novembra je Amerika ukinila prepoved izvoza orožja. Tudi Holanska In Belgija sta odredili splošno mobilizacijo, ker sta se čutili ogroženi Mirovni poziv holandske kraljice Viljemi-ne ln belgijskega kralja Leopolda dne 6. novembra lz Haaga Je ostal brez učinka. Napetost se Je še stopnjevala, ko Je bil 8. novembra Izvršen atentat na Hitlerja v Monakovu, ki Je zahteval 9 smrtnih žrtev, dočim Je bilo okrog 60 oseb ranjenih.

Dne 28. novembra je Moskva nepričakovano odpovedala nenapadalno pogodbo s Finsko, nakar ao dva dni kasneje, dne 30. novembra sovjetske čete na v.eč krajih brez vojne napovedi vdrle na Finsko, kjer pa ao naletele na nepričakovano odločen odpor. Mala finska vojska že mesec dni Junaško odbija navale sovjetskih čet ter vzbuja občudovanje vsega sveta.

Društvo narodov Je 14. decembra izključilo Rusijo in pozvalo svoje članice, da naj čim uspešnejše podpro Finsko v njeni borbi za svobodo in neodvlstnost proti napadalcu, vendar pa je položaj Finske ob zatonu leta 1939 zelo težaven in je malo upanja, da bi trajno vzdržala naval petdesetkrat večjega sovražnika.

Tik pred zaključkom leta Je Italijanski kralj ln cesar Viktor Emannel napravil svoj zgodovinsko važni poset pri papežu Piju XII.. ki 1e bil po smrti svojega prednika papeža Plja XI. dne 10. februarja izvoljen 2. marca za novega poglavarja katoliške cerkve. Dne 28 decembra pa je Pij XII vrnil poset italijanski vladarski dvojici.

Položaj ob zatona leta 1939 je malo razveseljiv. Vsa Evropa in ž njo tudi ostali svet preživljata silno težko krizo ln nlkdo ne ve, kaj prinese leto 1940.

Športnat bilanca 1939

ngusp&hi

lanske sezona

Kljub vojni po svetu In razprtijam doma smo lani v športu — po-sskso v tenisu in smučanju — dosegli tudi velike mednarodne uspehe

Športno leto 1939 ali 20. ta Jubilejno v svobodni Jugoslaviji oj poteklo brez uspehov in neuspehov, kakor jih je naš mladi šport doživljal leto za letom in si z njimi tako ali tako le utrjal sloves in pozicijo v mednarodnem športu, temveč tudi v znamenju dveh velikih dogodkov, ki bosta v analih našega športa zabeležena kot važna mejnika za njegov nadaljnji razvoj.

Dva važna dogodka

Ko je spomladi vojna vihra planila naa naše brate na severu, ko je potem jeseni razširila svoje uničujoče delo še dalje nad Poljake in pozneje pritegnila v svoj krvavi ples še velike države na zapadu in prav nazadnje tudi oni narod, ki je prevzel organizacijo prihodnjih olimpijskih iger in ki ga športniki vsega sveta cenijo in spoštujejo kot enega najboljših v športu, žilave Fince, takrat je tudi na vs*. sporno delo naše domovine padla mračna senca. Mnogi idealni športniki, številne požrtvovalne športne organizacije, naš jugoslovenskl olimpijski odbor, ki je prav te dni slavil jubilej 20 letnega obstoja in se hotel z novimi silami lotiti priprav za naš nastop na finski olimpiadi, vsi. ki so se po svojih močeh vestno pripravljali za nastop na tej največji športni prireditvi vsakih 4 let, so morali kloniti pred neizprosnim in nespremenljivim — ne. Krasni stadion v najsevernejši prestolnici sveta je postal cilj sovražnikovih letal! Pa tudi športni odnošaji med narodi so se morali pod vtisom grmenja topov in pksnlozij min omeiiti na naimanišo mpro. kolikor med nekaterimi sploh niso bili prekinjeni. Nova voina v Evropi le brez dvoma zasekala tudi v našo letošnjo športno bilanco globoko vrzel.

Drugi dogodek, ki je v temeljih zamajal stavbo jugosiovenskega športa, je bil no-tranje-poiitičnega izvora. Po znanem političnem sporazumu med Beogradom in Zagrebom in deloma še v dobi, ko je bil komaj v pripravah, je hrvatski šport začei hoditi svoja pota in terjal v duhu novt politične ureditve v državi često tudi bre«. tehtnega premisleka in mimo vseh dosedanjih pridobitev takojšnjo športno samostojnost in popolno reorganizacijo vsega športnega življenja v državi. Ta akcija, ki se je prav za prav porodila v krogih hrvatskih nogometašev, se je po uveljavlje-nju političnega sporazuma s slepo naglico razmahnila v vseh športnih panogah in je marsikje zadela na močan odpor. Pojavili so se glasovi — predvsem seveda iz nehr-vatskih krajev — da je treba stvar dobro preudariti, da je treba predvsem sezonske, torej zimske, športne panoge v interesu nemotenega dela pustiti za enkrat v mejah in organizacijah kakor so, da je treba najti pravi ključ za razmerje in pravico odločanja po moči in dosedanji športni delavnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev itd. Toda Zagreb in njegovi športniki so bih v splošnem gluhi za vse te glasove in trenutno tečejo v številnih športnih zvezah, ki so dolga leta z veliko požrtvovalnostjo in samim idealizmom skrbele za procvit posameznih panog, mnoga zapletena in deloma tud' nepopustljiva pogajanja o orga nizacijskih vprašanjih, ki s športnimi skoraj nimajo nič skupnega. Tu se hočejo zdaj uveljaviti ne oni. ki so res delali ln živeli za naš šport, ne oni, ki so žrtvovali čas in denar, da je Jugoslavija dandanes upoštevana kot športna država na svetu, temveč kdo ve vse kateri, ki je šele zdal prišel

bivala napetost med Nemčijo ln Poljsko j njihov čas. da so svoje »sposobnosti« po vedno ostrejše oblike. Dne 4. maja je polj- j svetili tudi športu. Ni tukaj prostora, da

Zagrebom in Beogradom, kjer Je kljub vsem napor jm Zagreba tesno, toda zasluženo zmagala Ljubljana. Državni prvak med moštvi je postal ljubljanski klub Pri-morje. X in jubilejne balkanske igre so potekle deloma že pod vtisom septembrskih dogodkov; trening ni Sel dobro od rok, postave so bile okrnjene in tako smo spet zasedli tradicionalno drugo mesto, čeprav z mnogo preveliko razlike za Grčijo. (112:60). Številni klubski mitingi po Sloveniji so pokazali močan dotok mladine, tako da smemo v bližnji bodočnosti računati s svežimi močmi v tej panogi

Prav tako naša ali pa vsaj v nekaterih disciplinah popolnoma naša je tudi

panoga plavanja

Letošnja sezona se je morala končati pred časno, toda ne zaradi časa samega, temveč zaradi splošnega stanja v svetu. Zato so bili zadnji rezultati sezone že precej nepopolni, prav tako pa Je moral biti odpovedan tudi dvojni dvoboj z Madžari Tako je naš plavalni šport v letu svojega največjega vzpona v evropski razred ostal brez vsake reprezentativne prireditve. Dvoboju z Italijo so se umaknili Italijani, srečanje z Nemčijo smo odpovedali mi zaradi prezgodnjega termina, dvoboja z Madžarsko sta padla v vodo, plavalna liga na Balkanu pa še ni začela poslovati. Edine mednarodne prireditve so bili zato dvoboji klubskih moštev z italijanskimi, madžarskimi in češkimi predstavniki ki pa jih je bilo razmeroma malo. Med temi je Ilirija dvakrat sprejela v goste CPK iz Prage.

Tudi posamezniki so se letos odlikovali s sijajnimi uspehi Med njimi je treba predvsem omeniti Branka Žižka, člana du-brovniškega Juga in po rodu Slovenca, ki je na 400 m prosto neoficielno dosegel evropski čas 4:46.6, pa tudi na progah 1.500

|e bil naiboirpTodovirdrfa^T^ak ! ™.ta j?00™ dosegel krasane us£*hf;

3 ' tako da je bil brezpogojno naš najboljši

plavalec v sezoni. Za njim pride Ilirijan Tone Cerer, ki je šele proti koncu sezone začel s treningi in nastopi ter je na prvenstvu posameznikov v Bjelovaru dosegel za vidljive čase 1:13.9 in 2:48.5 na 100 in 20o nrariianeki iz Za- i m prsna Zimsko sezono je Tone Cerer

t?iSK Ljubi jani ta ! f^LlJS^SZ ^f*veUko Vnem^

lotil priprav za nove nastope.

V plavanju je postal državni prvak su-šaški klub Viktorija, v waterpolu pa splitski Jadran. Med posamezniki branijo državno prvenstvo na 100 in 200 m prsno Cerer, na 400 m prosto Finčeva ter na 100 in 200 m prsno Wernerjeva. Med juniorka-mi je bila najboljša na 50 m ta 100 m prosto Finčeva, na 100 m prsno pa Martinova.

Enega največjih mednarodnih uspehov, ki se komaj lahko primerja z nogometnim proti Angliji, smo letos dosegli

bi se spuščali v vse podrobnosti, s katerimi se morajo zdaj boriti naši najideal-nejši športniki za svoj obstoj in gotovo bo še priložnosti dovolj, da bomo lahko v teku dogodkov pokazali na mnoge škodljive pojave iz poglavja reorganizacije našega športa. Eno pa le želimo poudariti!

Organizirajte na novo kakor mislite, da je najbolj prav, bodite samostojni kakor je volja večine, toda imejte pred očmi, da naš šport večinoma šivi sam od sebe in nosi vse breme odgovornosti za njegov razvoj še zmerom le nekaj nesebičnih delavcev. Teh Je zelo malo, mnogo premalo ca vse zveze, podzveze, poverjeništva, odbore tn vse one forume, ki naj po najnovejšem vodijo naš šport. Zato ne hitite z reorganizacijo, da ne bo potrebna še katera...

Sicer pa sem hotel pisati o uspehih ln neuspehih letošnje sezone. Kljub napetemu mednarodnemu položaju in raznim izrednim dogodkom je bila naša letošnja športna sezona vendarle zelo bogata. Priznati se mora, da smo marsikje storili krepak korak naprej, ponekod pa smo spet glasno opozorili svet. da tudi pri nas delamo in uspevamo v športu.

Nogomet

ima najstarejšo tradicijo ta spada brez dvoma med najbolj popularne športe pri nas. Z žogo smo v minuli sezoni proti vsemu pričakovanju dosegli bombni uspeh, ko smo v zgodovinski tekmi z Angleži zmagali z 2:1. Prav blizu tega uspeha je tudi častni poraz proti oficielnemu svetovnemu prvaku Italiji (1:2), potem pa pridejo še ostali, ki jih je doživela naša državna reprezentanca, drug za drugim manj potrebni. v Berlinu 2:3. v Bukarešti 0:1, v Amsterdamu 1:4, v Pragi 3:7, v Zagrebu 1:5 (proti Nemčiji) in v Beogradu 0:2 (proti j Madžarski). Med sto in sto klubi, ki so se v teku leta razdelili v dva tabora in nazadnje ustanovili tudi tri samostojne zveze

RSK. ki mu je uspelo, da je poleti prebrodil prvo kolo tekmovanla za takrat še obstoječi srednje-evropski pokal, dokler ni na budimpeštanskem Igrišču strašno ponorel proti Madžarom. Kot predstavnik banovine Hrvatske se je jeseni z velikimi uspehi uveljavil tudi greba, medtem ko o naši SK Ljubljani slovenskih nogometnih klubih na splošno ni mogoče zapisati slavospeva. Stara pesem velja kar tudi letos, ona namreč, da Kranjec ni za nogomet. V bodoče bo naše delo lažje, ker bomo tekali za žogo sami med seboj v slovenski nogometni zvezi; če bodo ostala moštva dobra, bo tudi za nas nadlo nekaj drobtinic iz velike blagajne VNS.

V lahki atletiki

smo Slovenci — vsaj na terenu — ie dolga leta imeli glavno vlogo in tudi leto* je še ostalo pri tem. Sezona je močno trpela zaradi slabega poslovanja osrednjega vodstva v Zagrebu, toda prireditve, ki Jih je bilo le mogoče spraviti pod streho, so spet pokazale premoč Slovencev. Na otvoritvenem teku čez drn in strn v Zagrebu se to še ni obneslo, toda odličen Je bil kmalu nato nastop slovenske reprezentance v Trstu, ki je ojačena z nekaterimi z juga gladko premagala močno italijansko postavo. Omembe vreden je dalje uspešen nastop naše lahkoatletske reprezentance, ki so Jo v glavnem sestavljali Slovenci, v

v teniškem tekmovanju

za Davisov pokal. Naši beli »mušketirji« so letos slednjič le preskočili še zadnjo oviro na poti do Amerike, ki brani in hram j dragoceno lovoriko — evropski finale a j Nemci. Zreb v Parizu je bil ugoden za naa : in tako smo dobili brez Cehov, ki jih ame-i riški odbor iz protektorata ni več pripustil ; v tekmovanje, za nasprotnike Irce, Madža ; re. Italijane. Belgijce in kot zadnje iz ■ Evrope — Nemce. Z Irci je Slo gladko, z < Madžari težko, z Italijani tudi za silo, tn

Celovcu, kier se je krepko držala proti : slednjič še z Belgijci komaj za silo. Potem

močni eliti Nemčile, višek slovenskih uspehov pa je prinesel troboj med Ljubljano,

je prišel veliki finale v Zagrebu, v katerem se je Punčec revanžiral *« vse »labe igre

I v tej konkurenci in pokazal kot vdUkegn

' borca. S 3:2 so morali predstavniki rajha prepustiti primat Evrope našim in namesto njih so Punčec ta njegovi potovali T Ameriko na med pašni finale z Avstralijo. Tamkaj ni šlo več dalje! Punčec je rešil čast naših barv ta iztrgal edino točko tega srečanja samemu Bromwichu, potem pa je Amerika še za eno leto obdržala pokai Toda vest o porazu v Ameriki ni bila veft dogodek za množico. Evropa je takrat že govorila, da ima Jugoslavija najboljši tenis. Pri nas doma je ta panoga omejena le na nekaj klubov, toda kljub temu smo iz Ljubljane poslali v Beograd odličnega ju-niorja Borisa Smerduja, ki se je že visoko dvignil v lestvici najboljših in mu vsi obetajo še veliko bodočnost. Mali tenis ali

TABLE — TENIS

živi vsako sezono prav kratek čas v zimski dobi. Lani so naši po končanem državnem prvenstvu v Zagrebu, kjer je med Slovenci bil najboljši v moških parih tudi Hermežan Marinko, odpotovali še na svetovno prvenstvo v Egipt Bila je huda kon kurenca v Kairu, pa so vendar naši table-tenisisti kot moštvo dosegli drugo mesto, naš najboljši igralec Žarko Dolinar pa j« bil tretji med vsemi najboljšimi igralci te vrste na svetu. Pri nas Slovencih je ta panoga v zadnjem času spet dobila velik krog prijateljev ta zdi se, da bo novoustanovljena slovenska tableteniška zveza pomagala temu nekam zapostavljenemu športu spet na noge. Mehanični športi, torej

KOLESARSTVO. MOTOCTKLIZEM IN AVTOMOBILIZEM

se razvijajo pri nas razmeroma počasneje. ker jim pač manjka cela vrsta pogojev za to. Kljub vsem težavam pa tudi oni' požrtvovalno orjejo ledino in skušajo dohiteti ostale. Najlažje delo imajo med njimi kolesarji ki so tudi krepko organizirani in so v minuli sezoni izvedli niz prav uspelih prireditev. Srbi celo eno večdnevno. Med slovenskimi klubi je bila nedavno ustanovljena samostojna slovenska kolesarska zveza ki bo lahko svoje delo zasnovala ne mnogo širši podlagi kakor ga je mogla doslej. Med motociklističnimi prireditvami, k' jih je bilo v izvedbi naših klubov MK Ilirije, Moto Hermesa, Avtokluba, itd. precej, zasluži posebno omembo tradicionalna dirka na Ljubelj, ki je bila letos kljub izrednim razmeram izvedena kot prireditev mednarodne federacije s številno mednarodno udeležbo. Med avtomobilskimi prireditvami smo imeli letos prvič pri nas avtomobilsko dirko, ta sicer v izvedbi beograjskega Avtokluba, ki si je mogel med tekmovalce povabiti tudi mednarodna profesionalna voto*s Brauchitscha ta Nuvolarija. Pri nas doma so r mobili izvedljive samo ocenjevalne vožnje.

Zimski športi

Na kratko se moramo slednjič ustaviti še pri dveh specialno naših panogah, in sicer smnčarstvu in hokeju na ledu. Po čudnem naključju smo v teh dveh panogah letos zabeležili dogodka, ki sta si kakor dan in noč. Na F1S tekmah v Zakopanih je naš olimpijec Franc Smolej v smučarskem maratonu dosegel najboljše mesto mea vsemi Srednje-evropci, nekaj dni prej pa je naša najmlajša športna reprezentanca v hokeju na ledu po prvem startu na evropskem prvenstvu v Švici v treh tekmah s nesrečno izžrebanimi nasprotniki (Cehi, Švicarji in Latvijci) ostala popolnoma zadnja g 54 dobljenimi goli brez ustreljenega. Smolejev uspeh se ne da primerjati z nogometno zmago 11 igralcev nad Angleži, niti ne z ogromnim Punčecovim prispevkom, da je Jugoslavija postala evropski zmagovalec v tekmah za Davisov pokaL Kajti Smolej je tekel 50 km na smučeh po dolgotrajnih zagrizenih pripravah in v ogorčeni borbi z najboljšimi smučarji sveta — sam sredi tujega sveta. Hokejskega poraza Jugoslavije pa ne gre gledati z očmi kakor so ga gledali mnogi ki te igre ne poznajo. Na anverski olimpiadi leta 1920. je bila naša nogometna reprezentanca poražena z 0:7 in od tedaj je minilo eno leto manj kakor dva decenija. Ko bo imel hokej na ledu za seboj toliko let dela, pa morda Se nujno potrebno umetno drsališče, bodo tudi te številke pri njem drugačne. Zato je bil ta naš nastop v Švici tudi uspeh, ta sicer predvsem onih, ki so pri nas ustvarili to panogo ta dosegli potem še to, da je lansko zimo doživela svoj ognjeni krst v mednarodni areni

Lanska zimska sezona v ostalem ni bila bogve kako darežljiva. Sneg ni bilo kakor bi bilo treba in marsikatera točka bogatega sporeda je morala iti v pozabo. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji je bilo prvič izvedeno izven Slovenije, in sicer na Sijemenu pri Zagrebu, kar pa ni niti najmanj vplivalo, da ne bi bili vseh naslovov državnih prvakov odnesli Gorenjci Alpske discipline so za naslove državnih prvakov absolvirali na Pohorju moški na Rožci pa ženske. Planica je seveda tudi trpela zaradi izrednih mednarodnih razmer. Na srednji skakalnici je bilo izvedeno državno prvenstvo z mednarodno udeležbo, na veliki strmini za polete pa so teden dni pozneje Bradi ta še nekateri skakalci is Nemčije prav na tihem ponovno dosegli daljave nad 100 m ta potrdili vse teorije o njej. V ostalem pa pogajanja za priznanje te naše največje skakalnice na svetu pri gospodih okoli FISe še zmerom niso končana.

V UMETNEM DRSANJU

je bila sezona tako kratka, da se razen kratkega turnirja za hokejsko prvenstvo in neobhodno potrebnih nastopov za državno prvenstvo ni dala izvesti nobena večja prireditev. Državni prvaki so postali sami 111-rijanl kakor je to že leta ta leta, in slcet pri seniorjih Thuma, med juniorji Betetto, med seniorkami Palmetova, med juniorka-mi Schellova, v parih pa dvojica Palma —dr. Schvvab. Slednja dva sta opravila pozneje še prav uspelo turnejo na Poljsko in Madžarsko.

Športno leto 1939, ki je minilo v znamenju vojnih dogodkov po svetu ta prenagljenih sklepov za reorganizacijo doma, zaključujemo predvsem z nado, da bi čimprej spet našla pot med človeštvo temeljna ideja športa, zbližan je med vsemi narodi sveta. Ce ta plemenita misel ne bo zmagala in bo tudi prihodnje leto moral šport dajati vojni svoje najboljše, bomo pri nas naprej Jeklenili duha in telo, k«- nihče ne ve. ah tudi nas nekoč ne bo poklicala važnejša naloga... Krepimo se torej, da bomo kreiw Wl I*v. ***

BUDOLf 2ELEZN1K:

Tam gori pri Pečengi

Spsmisi jugoslovenskega dobro voljca Iz svetovne vojne

Ker je v božičnem mJutru* žal moral izostali poslednji del zanimivih spo-.minov g. Rudolfa Zelezmku z ljubljanske untierze, ga objavljamo v novoletni številki.

2e po nekolikih dneh svojega bivanja v tem kraju smo imeli priložnost javno ma-niiescirati svoje jugoslovansko zavest. Ko je napočila vidovdanska zarja, smo se tudi mi daleč od domovine spomnili za svobodo padlih kosovskih herojev ter jim priredili dostojno spominsko proslavo. Postavili smo slavolok, ga primerno okrasili s skromnim ondotnim zelenjem in ga opremili z napisom: Kosovo — Vidov dan 1389—1918, poveljnik pa nam je govoril lep bodrilni govor, ki smo ga pietetno zaključili z eno-duSnim klicem: Slava! Popoldne po smo odigrali lahkoatletske tekme, pri katerih sem jaz odnesel prvenstvo v skoku v daljavo. Bil sem vedno dober skakač, kakor že zmlada vnet gojitelj telovadbe sploh.

Rudolf 2elezn!k

Nekega dne nas je komisija treh zdravnikov preizkusila glede zdravja in klasificirala glede borbene sposobnosti. Nesposobne so obdržali tam, kjer so bili, ostali za fronto usposobljeni pa so imeli preko Anglije in gibraltarske ožine odpotovati v Solun, odkoder se je končno res odločila usoda svetovne vojne antanti v pricL Izmed onih, ki so ostali ln med katerimi sem bil tudi jaz, so formirali pol bataljona. Na Čelu mu je bil kapetan Dorde Rlstid, njegov namestnik pa naš slovenski rojak Ai-fons Lorger lz Savinjske doline, bivši dolgoletni predsednik sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, medtem ko je že prej med vožnjo prevzel skrb za naše zdravje sedanji primarij ljubljanske obče drž. bolnišnice dr. Valentin Meršol. Bilo je nekako v začetku julija, ko smo se vkrcali na parobrod, ki nas je popeljal v Pečengo, ki je kljub svoji majhnosti baš te dni postala predmet svetovne javnosti spričo vročih bojev za njeno posest med Rusi in Finci, ko po izmenični sreči niha zdaj sem zdaj tja in prehaja iz rok v roke. Pravo ime tega kraja je Pečenja, ne Pečengo, kakor smo te dni tudi brali. Ni pa to ime samo mesta samega, marveč vse pokrajine okoli njega vzdolž severnega ledenega morja, ki jo je po sklenitvi mira v Jur-jevu 1920 odstopila sovjetska Rusija Finski. Finska oblika imena je Petsamo.

Mestece, ki šteje poldrug tisoč prebivalcev, leži v globoko zarezanem fjordu, ki se vanj strmo spuščajo skalovita pobočja, da je nad njim vidna le ena sama okrogla sinja lisa neba. Nima nikakih modernih pristaniških naprav, kakor smo jih vajeni v drugih količkaj prometnih obmorskih mestih z velikim zaledjem. Edino očitno znamenje, da se tudi tukaj vrši pomorski promet, je bil v morje štrleči most, kjer so s čolnov izkrcavali blago, čim smo se znašli na murinanski obali, smo prišli pod poveljstvo združenih zaveznikov, ki nas je poslalo v že prej imenovano Pečengo ob finski meji, ker se je bilo bati, da prodro sem Nemci, ki so pomagali Fincem do osvoboditve, da s tem oslabijo premočno jim Rusijo, kakršna ni šla v njihov račun in ki so s tem namenom segali tudi po tem kraju z Murmanskom vred. In danes?! Popoln zlom centralnih sil na zapadni fran-cosko-angleški fronti pa je to nakano preprečil ter prepustil usodi, da po dvajsetih letih znova odloči o teh krajih.

V pečengskem zalivu je bila zasidrana velika angleška bojna ladja H. M. S. »Cochrane« (izgovori: Kokren), na kopnem pa se je zkrcalo nekaj mornariških vojakov ter malenkost pehote. Nastanjeni so bili v še nedograjenem samostanskem korpusu. Ondotni domačini so pomorjanski Rusi ln pa Laponci ali Lopari, kakor jim pravijo Rusi. Sami se imenujejo Same, t. j. močvirski prebivalci, ln so v večini. Razkropljeni žive tudi po severnih predelih Finske, švedske in Norveške ter jih je vsega skupaj okoli 30 000. Čeprav že zelo pomešani z drugorodnimi sosedi, je vendar njihov tip očitno mongoloiden. So zelo majhne rasti, moški merijo povprečno poldrugi meter, ženske pa Se manj. Lobanja jim je okrosrlasta. obraz kratek ln širok. ustnice debelo nabrekle, koža žolta, oči ln lasje črni. Priznati moram, da so napravili name oduren, naravnost zoprn vtis. Skopa narava jim je odkazala siromašno življenje v majhnih lesenih hišah, ki jim je strop tako nizek, da sem nekajkrat udaril a temenom vanj. čeprav se ne ponašam s preveliko veličino. Vse stene svojih izblc so imeli obite z ruskimi ilustriranimi ča-aopisl — spominjam se iz svojih deških let naše dekle, ki je svojo sobo »posllVala« na podoben način —, ki so prikazovali razne bojne faze ter z zgovorno besedo in kričečo barvo poveličevali ruske zmage na turški, avstrijski in nemški fronti. Zaradi težavnih poStnih razmer so bili pač iz prvih voinih mesecev. Mo«klh skoraj da ni videti da so kakor mtiroiska redkost: skoraj vsi rasen onemoglih starcev so celo ooletle na ribolovu. ki J!m prinaSa poglavitni živež. Vpre-žne živine v sml«bi gosnodaraVlh rnr-

mer nimajo. Kon1, ki se ie sicer prilagodil vs«»m celinam. tamnSnje klime ne prenese. Tako so med drugim orlpeilall Angleži sem prave te*ke dobro relene nlnc-avc*. ki pa ao v dveh me«?»eih nostaTl tu nrava

mrSava klluseta ra konlača. Na i več imajo ovac ln na knr, KUhov* rfei^m« močvirna.

cVnJmdt* zemMa "Ifm je le fkoot mačeha. Največja nadloga teg« kraja, ka-

kor začuda podobno v južnih, tropskih pokrajinah, so zbadljivi komarji z ostro prisiljenimi želi, da skelijo njihovi vbodi kakor sam peklenski ogenj. Zato ni nič nenavadnega, ko vidiš ljudi z vejico v roki mahati levo in desno ter odganjati te krvosese, ki so nadležnejši od podrepne muhe. Tudi ponoči nisi pred njimi varen, pa si ljudje pogrinjajo glavo s tančico. V kratkotrajnem poletnem času si pripravijo ljudje namesto trave naših kmetov daleč v 'gozdovih bujno rastoč beli mah, ga zlože na kupe okrog svojih sellšč, ln to je krma njihovim »konjem«, severnim jelenom, ki jim je ta trša ta zel edina hrana. Ko pod konec oktobra zaslutijo nezadržno prihajanje elementarne podtečajne zime, gredo po jelene, ki se najrajši zbirajo na zelenicah okoli jezer, in si jih meni nič tebi nič vzame vsak, kolikor Je pač kdo pripravil hrane zanje, ki jo potem vozijo z nalovljenlml jeleni domov na saneh. So to zelo krotke živalce in mnogostransko uporabne. Gorje domačinom brez njih! Pozimi jih nekaj zakoljejo, meso posuše. doma ustrojijo kožo, ki jim služi za oblačilo v Izredno hudi zimi, saj tu pade živosrebrni steber praviloma preko 40° pod ničlo. Ostale spuste ob koncu zime zopet na svobodo nazaj v naravo, s katero so le malokje tako tesno povezani njeni prebivale! kakor tukaj, kvečjemu Se v afriških pragozdih. Kuhali smo si vsak zase na primitivnih pečeh med dvema kamnoma. Jedilni list ni mogel biti niti obširen niti razkošen, zato ni bilo treba dolgo razmišljati, kaj si bo kdo skuhal Od dobro založenih Angležev smo dobili potrebno braSno. kakor kavo, čaj. kondenzl-rano mleko. rtž. grah tn prelmenitno avstralsko marmelado. Jaz sem kuhal za dva, zase ln za rojaka poročnika Lorgeria. ki Je bil s ljubljanskim kuharjem po sili menda kar zadovoljen. Vsega skupaj smo bili tu trije Slovenci: razen že omenjenih naju dveh Se dobrovoljec Zgaga, primorski rojak. Smelo 'ahko trdim, da je razen nas treh Se komaj kateri Slovenec kdaj stopil na pečengska tla Sploh pa se je naša trojica z vsemi prav lepo razumela tn zgage ni bilo med nami Mene so klicali za Rado-mlrja, ln Cestokrat sem jih a prirolenim mi humorjem in raznimi akrobacijami spravil v smeh ta dobro voljo, saj v onih dneh in takem kraju drugega razvedrila ni bilo Takrat sem čutil in videl, kaj je blagodat poskočnega temperamenta. Posebne zabave ln prireditev nismo imeli. Pač pa Angleži. NavduSlle so me nogometne tekme med njihovimi vojaki pešci ln mornarji pred našim stanovanjem. Ena teh tekem se je končala z izidom 7:0 — rezultat naše reprezentance na nedavni olimpiadi. Posebno smo se veselili katoMkl nedelje, ker tedaj smo Sil na vojno ladjo H. M. S. »Cochrane« k maši. Samo na tej ladji je bil Izmed Številnih ob murmanskl obali zasidranih an

Slo. enski dobrovolj^tl ofMrji V Muitnansku 1. 1917.

dvoje čolne ter krepkih rok od veslali z na mi k obali — domov, kjer smo z dom a čir. i zamenjavali rtž za sveže mleko. Po več ur smo se zadržavali v njihovih miniaturnih hišicah ter govorili in se učili njihovega jezika, poizvedovali, kako se pravi tej, kako oni reči, kar smo si kot kaki pravi pravcati dlalektologi marljivo zapisovali, o čemer priča beležnlk, ki ga hranim iz onih dni, sicer sem le malokaj mogel prinesti s seboj v domovino. Da odkrito povem, tisti čas nismo Imeli drugega dela, kakor da smo patruljurall blizu meje gor in dol, da ne bi bili presenečeni od zahrbtnega sovražnika. Kakor takrat po vsem svetu, je tudi tu cvetelo tihotapstvo in verižniStvo. Zlasti so tihotapili ure lz Norveške in ml smo Jih kupovali zase Se kar po znosni ceni, domačini pa prodajali z velikim dobičkom.

Ves čas, ki sem ga prebil v Pečengi. In bilo Je to blizu tri mesece, se ml je zdel kot en sam neskončen dan. Sonce je stalo vedno navpik in sijalo naprej ln naprej, da se nam je začelo tožtti po naših čarobnih slovenskih nočeh s fantovskim oglare-njen, preSerno pesmijo ln bavbavsklm nas-jlm laježem. Izprva se Je bilo težko privaditi tej večni slepilnl svetlobi, sčasoma pa so 'se jI prilagodila tudi naSa veka. da so se počasneje zapirala, prav tako. kakor Je dobila severna žival svolo svetlo belo varovalno barvo od večno belega sne.Ta.

Vse večje stavbe v Pečen H, seveda lesene kakor vse druge, so bile last samostana sv. Trifona, ki ga časti pravoslavna 11-turgija kot blagovestnika in zavetnika Laponcev. Samostan sam z vsemi pripadajočimi gospodarskimi zgradbami je oddaljen od Pečenge nekih deset kilometrov, kamor pelje lepa rladka cesta, ki ao jo napravil' sami menihi, ki so izurjeni v vseh stroka*-in obrtnilah in si napravico sami vse. kar potrebulejo za dušo In telo Tudi zemljo 7 bogu vdano potrpežljivostih ln mnogim naporom oMfhrieto tako veSče rta nični skopostl Izsilijo iz nje obilen pridelek Sem poroma vsako leto na tisoče ln tisoče

poboCnlh vernikov, ln da m ta tmCja pot

oddaljena tako zelo od prometnih zvez, bi brez dvoma postala drugo, rusko Brezje. Po pripovedovanju domačinov je baje često prihajal sem tudi sam car. Kakor o vsaki božji poti, se tudi o tej pripoveduje med preprostim ljudstvom polno resničnih ln spravljičenlh legend, ki sem jih sam nekaj slišal. Kakor je napovedal sv. Trifon, je pe-i čengsko samostansko srenjo zadela strašna j nesreča. Nedeljo pred božičem 1590. leta je krdelo Švedov do tal požgalo tamošnjo cerkev Marijinega vnebovzetja, kjer so počivali nestrohljlvl ostanki njenega uteme-: A ii • -a zverinski način so ubili meniha Jono ln Germana, nakar so se poskrili O božiču so vnovič vdrli v samostan tn kot izstradani volkovi začeli mučiti tn klati menihe. Ko so ugrabili vse, do česar so mogli priti, so zapallli vse samostanske

agntdDe m ivetttte. (JUH ao 54 menihov, novice v in laikov. Na tak barbarski način so fivedl uničili samostan, ki Je bil po bož volji obnovljen tele v 19. stoletju s napoi ta žrtvami Soloveckega samostana, kjer j sedaj eno najstrašnejših kazenskih tab. rt&č, odkoder niti živim ni povratka.

Tako smo prebili sa nas nenavadno p< letje ob severnem ledenem morju, ko se j približal september 1918. leta in ko je a: gel miru začel oznanjati vsemu svetu bi-govest: dovolj morivitve je krvave! S te) pa se je naSa misija na Solun predčasr končala. Ce se vmes Se kaj ne pripeti, nn mogli pričakovati Se samo povratka v domovino, ki je bila Sele v nastajanju, da j. priskočimo na pomoč in trdno zakoličim njene meje od Gjevgjelije do Subotlce, o; Vardarja do Triglava.

ožič v Parizu

Proslavljen je bil tudi letos kakor vsa droga leta

Sa božični dan 1939

Božično drevesce ni francoski narodni običaj, vendar je v mestih Jokaj razširjeno. Kakor vsako leto za božič, je tudi letos bilo na Cvetličnem trgu v Parizu na tisoče smrekovih drevesc, izrvanih s koreninami, kakor je v Franciji navada, da lahko v« nar drevescu zopet podaljša življenje, če ga po naključju ne proda že za letošnji božič Letos ni bilo nič kaj dost- zanimanja za drevesca pravijo proda talci, ker 90 naj boljši kupci evakuiram navadm ljud|e o* drevesc tudi v prejšnjih letih niso kupo vali.

Pariz, mesto z oceanskim porini bjem ne pozna slovenska hude zime. vendar se le tos drž: toplomer v n«*ožji b!ižt Iruid« (mrzlo je) in ta fraza pomeni tudi brez komparotiva ia je zima za tukajšnje prilike dokai ostra Poleg tega se letos zelo pogosto odevs Pa riz v nekako me?!o v čimer vsdiio hudomušni «aljivci — m francoski humor se tudi v sedanjem vojnem času ne mara uma kniti tragičnemu g'edanju življenja — nekak znak zavezniške solidarnosti z Londo nom Zaradi megle se šele ob osmih /|u-traj zdani, ob ;tirih popoldne pa se že ta čenja mračiti. Tudi to se zdi Pa riža nom ne koliko nenavaden pojav ki je tem boli neugoden. ker je razsvetljava v Parizu redu cirana do skrajnosti.

Čeprav je vojna v polnem teku vendar ni nič motilo Parižanov, da ne b' kar se da slovesno pn»'avili praznika Kristusovega rojstva. Vojaški poveljnik mesta Panza je dovolil, da so smele b:ti v velikih cerkvah polnočnice. kavarnam, restoranom in žaba j viščem pa je bi'a polici jsika ura poda'jšana ; do dveh zjutraj. To je do neke mere zadovoljilo tudi one ki radi ponoči Panirajo po velikih bulvarjih in ki so se morali v zadnjem času po s»li razmer navaditi, da so že ob enajstih zvečer zapuščali prostore zakajenih kavarn in nočnih lokalov.

V mirnem času je vsaka boljša kavar na ali restavracija priredila božično večerjo. ki se imenuje »reveiUon« tn ki se j? združi'a včasih s kakšnim posebnim programom Na jedilnem listu je moral biti vedno prav kakor pn zaveznikih v Londonu. pečen puran ali vsa i gos Francozi ne marajo svinjefine v obliki pečenke in rudi ne mladega prašičjega mesa. Medtem ko je pn nas nekak greh preživeti sveto noč v kavarni, imajo Fraocoz; navado, da osta neio pozno v noč v g!ed*li'ču kinematografu al< zabavišču nakar gredo V na »re-veillon« vsak v svoj restoran kjer so S' bili že prej rezervirali prostor Tudi verni kristjani odidejo p«-tem ko »o spravili de co spat. v kino in ram počaka jo po'nočno uro. da gredo ns polnilnico in potlej kakor vsi drugi Francozi as svetonočno ve čerio v gostilno

Tudi letos ni bilo v teh navadah kljub vojnemu času nikakšmh očitnih sprememb RazMka je morda samo v tem. da so ljudje po večini pohiteli Se pred enajsto v svoje gostilne da bi tako spričo policijske ure mogli mirneje gust-.rati rbilno svetonoCno večerjo Medtem ko je kardinal Verdier

Čred g'avnim oltarjem noterdamske cer-ve oznanjal rojstvu Gospodovo, se je po vprečni Panžan po premnogih pred jedeh slastno mastil z gnžtiaji purana ali pitane gosi. Verniki ki so bih pri polnnčnicah. so se šele razmcstib po rezerviranih mi zah. da bi začeli z ostrigami serijo sveto nočnih predjedi ko se ie na drugih mi/ah pokali zama^ki kampanjskih steklenic, brez katerih se v Pari7u ne more končati niti navadna »spodobna« večeria. Tako je torej bila v času ko ponekod v Evropi pv šejo list1 o stradanju Paržanov. prosdavlje na božična noč v Parizu' V&a raz'ika je bi la v običaini vojnodobnt razsvetljavi in pa v tem da Panžani niso mogli prav do jutra hodit- iz lokala v lokal Tako je napo čilo bož^no jutro, mirno :n tiho brez hrupa ui petja zapoznelih ponočn'akov.

Jules Urlep

■r

mmm novice

Ncfretova sisoža Mohorjevih knjig — Smrt stoletne Kerošice, najstarejše žene v Nesnč .ji — Drobiž

lz Svetne vasi ptfejo: Doelej je v naši občini obstojala po3eona zadruga z nalogo, da bi omogočila drenažna dela Sedaj je deželna vlada potrdila p. a vila nove zadruge, ki ima p.ed seboj prav hva.ežen ' delokiog: z njeno pomočjo bodo izsušili okroglo 53 ha tukajšnjega močvirja. Za dela je predvidenih skupno 145.000 mark. Verjetno pa je, da bo drenažna dela prevzelo tukajšnje taborišče obvezne delovne službe, s čemer bi se regulacijska in izsuševalna dela poren la na polovico pro-računane vsote. Zadruga bo hkratu skušala za dela zainteresirati tudi državo n jo prositi za prispevek. Po izsušenju bo pridobljen nov kovček rodovitne zemlje.

V Borovljah je izbruhnil v bliž ni cerkve požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje pri Cemru. Ker se je ogenj Izcedno hitro razširil na vse poslopje, niso mogli ničesar več rešiti. Požar so zanetili otroci, ki so se igrali na skednju z vžigalicami. Posestni t:pi znatno škodo.

Kakor poroča »Koroški Slovenec«, Je politična oblast za Koroško pregledala in odobrila letošnje Mohorjeve knjige. Pač pa je ostalo odprto vprašanje, če bo devizna centrala odobrila pot*e> ne dev ze za j p-ačiio knjig. V primeru, da tega dovolje- •

n1a ne bo naročniki ne bodo mogli prejeti svojega običajnega knjižnega daru.

V deželni bolnici v Celovcu je te dn umrla najstarejša KoroAlea 100letna Barbara Blažun. One 4. decembra Je praznovale svoj stoti rojstni dan. Pri tej priliki Je prejela od kancelarja Hitlerja posebno voščilno pismo s častnim dar lom ta lepim zaslužnim križcem. Kakor trdijo listi. je bila Barbara Blažim hkrati tudi najstarejša žena Velike Nemčije.

V letu 1940 bodo sprejet v Hitlerjevo mlad no fantje ta dekleta letnikov 1929-30 V smislu svoječasne prošnje Slovenske prosvetni* zveze katere refiitev Se ni prispele vstop mladine zaenkrat te ni obvezen.

Bor o vedski' puškarskl Soli Je država nakazala večjo denarno vsoto kot podporo.

Predzadnjo nedeljo je Hitlerjeva mladina na KoroSkem nabrala za zimsko akcijo nad 80.000 mark. Odlikoval so se posebno okraji Celovec, Beljak ta Spi taL

V velikovškem okraju Je nar. soe. dobrodelna organizacija odlikovala 304 matere z zlatimi 252 s srebrnimi ta 874 % bronastimi zaslužnimi križci nemSkih mater.

slu programi

Nedelja, SI. decembra

LJubljana 8: Jutraji pozdrav (plošče). — 8.15: Veseli kvartet. — 9: Napovedi, poročila. — 915: Prenos Iz trnovske cerkve.

— 9.45: Verski govor (p. V. Učak). — 10: Kvintet — dve violini, viola, čelo ln kitara.

— 11: Vesel koncert bežigrajskega pevskega zbora ln kvartet mandolin. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Gnojenje in pridelki (Inž. Jože Suhadolc). — 17.30: Orgelski koncert prof. Pavla Ran-čigaja. — 18.10: Zvonjenje. — 1815: Zahvalna slovesnost lz franč. cerkve. — 18.30: Zvonjenje. — 19: Nanove U. — 19.05: Zbor praSkih učiteljev (plošč?). — 19.20: Nac. ura: Senjskl književniki. — 19.40: Koroške pesmice (plošče). — 20• Staremu letu v slovo: Vesele pesmi In kuplete poje g. M. Premelč. igra K™<"čk1 trlo. — 21: Silvestrovanje: Prvi del: Fosrled nazaj. — 22 30: DrugI del: Pogled okrog sebe. — 24: Tretji del: Po

Booirrad 19 40: B->'MMke. — 20 20: Operne arile. — 21 50- Čakanje novega leta. — 24: Ples. — 7.«"»rob 18: Pr»nos ve-čemic lz cerkve Sv. Marka — 19: Prenos operete iz Nar eded. — 22 20: Knnoert s nloftč. — 24- Sprejem novesra leta. — «oflia 18" Lahka In plesna murika. — 20: Petje. - 20 30 Operetni odlomki. — 2130 Bolgarska glasba. — 2215: Ples. — 23: Novoletna naaml. — 23 30" Vesel spor

— Dnin' 16: Koncert no žellah. — 20.15: Zabaven spored. — 23* Silvestrovanje. — »Vri!«! 20 15" Pester tri-rhonl soored. — 22: PloVo 1n plosi. — 23: Kakor Dunaj. — 2: Lahka gin aha.

Pnn^pllok, 1. l»nr.nrl(|

LfitMi^n« 9- Nanov^l iM^aln kvintet.

— 9.45: Verski govor dr. Gr. Rožman). —

10: Prenos lz stolnice. — 11: Narodne pesmi poje g. Anton Sladoljev. prt klavirju prof. Stvlc; vmes plošče. — 1230: Objave.

— 13: Napovedi. — 13 02: Pevski In orkestralni koncert. Sodelujeta ga. Zlata Gjungjenac ta Radijski orkester. — 17: Radijski orkester ta »Pretenit fantje«. — 19: Napovedi ta poročila. — 19.20: Nas. ura. — 19.40: Objave. — 10: PloSče.— 21: VojsSka godba. — 22: Napovedi, poročila.

— 22.15: IzseljenlSkl večer.

Beograd 18.50: Havajske kitare. — 19.20: Slovenski novoletni običaji. - 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 21 50: Veliki orkester ta solisti. — Zagreb 17.45: Moški pevski septet. — 20: Tambu-raSkl zbor. — 20.30: Božične pesmi. — 21: VolaSka godba. — 22.20: Ples. — Sofija 18: Ples. — 20: Bolgarski skladatelji. — 21: Narodne pesmi ta plesi. — Dunaj 19.15: PloSče. — 20.15: Operni odlomki. — 22.15: Lahka godba ta ples. — Berite 20.15: Glasbeni večer. — 22.20: Vesela muzika. — 24.10: Nočni koncert — Rfm 17 15: Veseloigra. — 21: Slmf. koncert. — 23.15: Ples.

Torek, 2. januarja

LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila — 7 15: Veaell zvoki (ploAče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13 02: Harmonika (Ivan Magister). — 14: Poročila. — 18: Slovenska glasbe Radijskega orkestra. — 18.40: Božično razodetje v prlrodi la zgodovini (g. Fr. Ter8e*lav). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nae ura. — 19.40: Ob-1ave. — 19 50: De*t minut zabave. — 90: Komorni trlo: gdč. F. Ornlkova, gg. prof M. LlnovSek ta pmf. C. ftedlhauer. — SO 45-Vesell zvoki Rartilskega ra. ——

vonnvedi, poročila. — 22.20: PloMa aa ples.

« Beograd 18.20. Jugoslovenske pesmi. —

18.40: Ljudska godba. — 20.10: Komoro! .rio. — 20.50: Koncert na dveh klavirjih.

- 21.50: Toscanini dirigira. — Zagreb /.15: Ruski cerkveni zbor. — 20: Petje tn .lavlrske skladbe. — 21: Zabaven večer.

- 22.20: Ples. - Sofija 18.45: Godalni or-ester. — 19.50 PloSče. — 20.30: Ruske ro-

:nance. — 21: Instrumentalni solisti. — PloSče. — 22: Plesi. — Dunaj 15.30: '.oncert po željah. — 18: Mladinski kon-•ert — 20.15: Ples. — 21.30: Skladbe za elo ta klavir. — 23.10: Lahka glasba. — Icrlin 20.15: Petje in koncert solistov. — .'2.20: Lahka in plesna muzika. — 24.10: ,'očna oddaja.

Gledališče

DRAMA

.'edelja. 31. ob 15.: žene na Niskavouriju. Izven. Ljudska predstava po gioboKO znižanih cenah od 16 din navzdol Ob 21. Tri komedije. Izven, .'onedeljek 1. januarja ob 15.: Pr ncesKa ta pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Neopravičena ura Izven. Znižane cene. orek. 2.: zaprto.

Najuspelcjči komad zadnjti dveh sezon,

grs finske pisateljice Helle Vuolijokl »Že-me na Niskavuoriju«, bo v letoSnjl sezoni prvič ponovljena danes ob 15 v drami. 1 lavne /loge M ra Danilova, Marija Vera Vida Juvanova ta Jan Na predstavo •požarjamo zlasti z ozirom na izredno anl-žane cene od 16 din navzdol Silvestrov ve ' ar pa bodo izpolnile tri duhovite in zabavne francoske komed je: Boubouroone, Stalni gost in Priljudni kom'sar Opozarjamo. da je začetek večerne predstav« ob 21. uri.

OPERA

Nedelja 31. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 21.: Frasqui-ta. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Ga-vellove. Izven. Ponedeljek 1. januarja ob 15.: Goreniski slavček Izven Znižane cene. Ob 20.: N žava Izven Zniž e cene. Torek 2.: zaprto.

Veselo silvestrovanje bomo :meli tudi v operi, kjer se bomo na>prej popoldne poraba vali pn imenitni komični opereti »Pri belem konjičku«. Za smeh bodo skrbeli predvsem Drago Zupan kot r bniškl tovar-nai Kotenlna. Modest Sancin kot natakar I^eopold in Peček kot »lepi« Stanislav V »stalih glavnih vlogah nastopijo Se Poliče-va Barbičeva. Japljeva. Bel. Sanc'n. Kot »Inkognlto« bo nastopil Fr c Lupša. — Zvečer ob 21. se bo ponovila izvrstna opereta »Frasquita«. katere avtor je nesmrtni >peretni krali Lehar Zlata Gjungienac in žan Franci sta odlika s kakrSno se ne more ponašati zlepa kako drugo operetno delo. Ostala zasedba Modest Sancin. Peček, Barbičeva in drug.. Dirigiral bo Niko Stri-tot.

ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE

Začetek ob 20.15 Nedelja 31 . Ujet Ponedeljek. 1 januarja: Ujež

MARIBORSKO GLEDALIŠČE

Nedelja. 31 ob 15.: Konto X. Ob 21.: Vse za salo.

Ponedeljek l. Januarja ob 15.: Navihanka. Znižane cene Ob 20.: Konto X.

Vreme

PoroJflo Tujsknprometnih zver v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS

SO. DECEMBRA 1939: RateČe-Planica 870 m: —25. jasno, mirno,

4 cm pršiča na 36 j>odlage.

Plani ca-Sla ti ne (Dom Ilirije) 950 m: —23, Jasno, mirno, 5 cm pršiča na 35 podlage, drsališče uporabno. Planica Tamar 1108 m: —23. jasno, mirno,

5 cm pršiča na 60 podlage

Peč-Petelinjek 1440 m: —25, Jasno, 5 cm

pršiča na 65 podlage. Kranjska gora 810 m: —22, jasno, smuško terišče spodaj 27 cm zgoraj 37 cm snega, srež, drsališče in sankališče uporabna.

Radovljica 470 m: —24. Jasno, mimo, 7 cm pršiča na 20 podlage, drsališče uporabna.

Bohinj • Zlatorog 530 m: —15. jasno. SS

cm snega, pršič. Bohinj - Sv. Janez 530 m: —20, jasno,

mirno, 35 cm snega, pršič. Dom na KomnJ 1520 m: —22. Jamo. 120

cm snega, pršič. Dom na Kofeah 1500 m: —20. Jasno. 20 cm,

pršiča na 50 podlage. Tržič 496 m: —19. jasno, 10 cm pršiča na

25 podlage Gorjuše 1000 m: jasno, mirno. 40 cm snega, pršit

Triglavska Jezera 1683 m: —21. jasno, 130

cm snega, pršič Koča na Veliki Planini 1558 nu —21, Jasno,

65 cm snega, pršič. Dom oa Krvavcu 1700 m: —20, jasno. 70

cm snega, pršič. Bled 501 m: —20, jasno, mirno. 5 cm pršiča na 20 podlage, jezero zamrznilo, za drsanje pa še ni uporabno. Kamniška Bistrica 601 m: —18, 10 cm pršiča na 20 podlage, prevoz turistov ■ sanmi iz Stahovice mogoč. Skofja Loka 350 m: —22. jasno, mirno, S

cm pršiča na 15 podlage Polževa 620 m: —16. jasno. 8 cm snega, pršič.

SodnUHea 550 m: —14. delno oblačno, 10

cm pršiča na 5 podlage Korešcek 833 m: —16. 10 cm snega, pršič. Sokolski dom In Roška koča: —18 jasno,

m rno. 20 cm snega, pršič. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —21. jasno

mirno, 9 cm pršiča na 9 podlage Ribnica oa Pohorju 483 m: —21. jasno,

mirno, 10 cm pršiča na 12 podlage. Umski vrelec 530 m: —21. jasno mirno,

S cm oršiča na 12 podlage. Peco 1654 m: —20. lasno, mirno. 15 cm pršiča na 60 podlage Koča na Krerniarjevem vrhu 1161 m: —16, Jasno. 35 cm snega pršič

o: —22. 5 cm snega.

29. DECEMBRA 1939: BoMoJska Bistrica: —17. lasno, mirno. SO cm snega.

Trajane 563 m: —13. oblačno. S cm pršičo

na 10 podlage. Mozfrska kočo 1344 m: —18. Jasno, mirno

70 cm snega, pršič Logarska dolina 759 m: —27. Jasno, mirno, 15 cm pršiča na 25 podlaga.

čestitke t$ ramift krajev

Ljubljana

•Voro mesto

........i.................rrrri

ljuljunji_i^lajuujl^ 11 nmnm nnni h ii ii innrxjjjuuuuuula-iu ij ■ ■ ■ ■ ■ ■......■ ■»■ ■ ■ ■ ■«i n «»■ j uniimiiimnimimiiini

CIRIL HABICHT

splošno mizarstvo ln izdelovanje stopnic

LJUBLJANA

Srečna in uspehov polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem

.PETRONAFTA"

A. Hmeiafc mineralna olja

Tyrševa c. 35 a

MJ

Triglavska cesta 6 * u ljubljANA OLLIJUUDULJJLUJLLOJLJL^^

rp »»n d H ijgnnrmaaaaaaDamTBTjo

□□□□uumrrrTTTrrojrif ir mmrTo

Srečno m veselo novo leto želi vsem odjemalcem in se Jim tudi v bodoče priporoča za naklonjenost

TABOR

trgovina z igračami in suho robo LJUBLJANA Kongresni trg 3

nmuuu 111 mrmnd

□ □

Srečno ln veselo novo leto želita

Terezija in Franc Leveč

mesarija

LJUBLJANA

SREČNO NOVO LETO «»r.T

S ANICA KALIŠNIK

TRGOVINA GALANTERIJA IN ČEVLJI

NOVO MESTO

□ULJI lil H n I H H II II H B I I » I I II I HJUULO

SREČNO NOVO LETO ŽELI

ALOJZ VALANTI6

slikar in pleskar

NOVO MESTO M I II II M m H 1 H M I I 1 Ml M m

M&aufakturna trgovina

KOŠIR JOSIP nasL Martina

žel1 svojim cenj. odjemalcem veselo ln srečno novo leto in se obenem priporoča za nadaljnjo naklonjenost NOVO MESTO Tm ■ i 1111 ■ ■ »i i ■ i « h nnmnri»i i rm

'tu 1111111111111 iiiiiiLiimn

i

jli 1111111 n n a i n a n 111111 m i j

! JUU a I I I I I I I I I I I I I I I I I I UULLUL

g 111B111 ■nanmrTTnTTmj^^ gcnxmxmmmjuu^

SREČNO NOVO LETO " "

vsem cenjenim odjemalcem želi

„MIKRO"

trgovina z barvami in laki

LJUBLJANA Stari trg 17

Podružnica: Tyrševa c. 47 b

SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem

Vrhovec Franc

trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Janševa ul. 1

ALFONZ ORLAK

špecerija ln galanterija

NOVO MESTO ^ uum a.a,»iJuuuLfljuLH b n 11 rnuuLLJuui

OJULLJLJUUUUULILJLJLILIL^

naaom

Veselo novo leto želi vsem cenjenim □ □ Srečno in veselo IlOVO lete želi — B " vsem cenienim gostom in

ulj b rnruji m a a 111 n»11111111 n o

u ■

odjemalcem

Pezdirec Fran) o

vozni podkovski kovač, splošno ključavničarstvo in avtogenično varjenje HRASTJE, p. Moste pri Ljubljani

tr]Q[]ixLumixioamDoannixaiirD

Srečno ln veselo novo leto želi □

VINKO CUNDER g

torbarstvo - sedlarstvo - jermenarstvo □

Ljubljana, Igriška ul. 3 (za dramo)

ojuuuuaaiJjuuLfl n nmnnnnpamaaa

V. URLEP ure, zlatnina, srebrnlna LJUBLJANA Mestni trg 8

CjDUUUUUULILUUUUL^ caraDDLjaLiaauLij^

Srečno m veselo novo leto želi P

MARIJA URBAS, nasl. n

izdelovanje pristnih kranjskih klobas □

LJUBLJANA Komenskega uL §

odjemalcem MLEKARNA Marija Kovačič

Židovska steza 6

Vsem cenjenim odjemalcem želi prav srečno novo leto tvrdka

BRUNO MOSER

Z e m u n

Zastopništvo za Ljubljano in okolico:

M. CESAR Gasilska 3 — LJubljana VH, tel. 23-69 R

□LiiJLJumDLJLJ^

Vsem cenjenim gostom želim srečno in veselo novo leto

JOSIP MATKO

GOTNA VAS NOVO MESTO

□gpnrrirri iniilllllimi nrrn

Cenjenim damam ln občinstvu lz Novega mesta ln okolice želiva srečno In blagoslovljeno novo leto! Obenem vljudno naznanjava, da ae poleg strojnega pletilstva nahaja Istotam tudi damsko krojaštvo. Izdelovanje vsakovrstnih damskih ln otroških oblačil vestno in poceni. — Za obilen obisk se priporočava:

modna šivilja

* Marija Pri

strojno pletilstvo

Kristina Pil

NOVO MESTO, fiukljetova c. 22

i ii ■ ii 111 ■ 11 ■ b ii b ii ii m 111 mm

Srečno novo leto želi cenjenim obiskovalcem KAVARNA SPLIHAIi

NOVO MESTO _

■ ■.m.......rim » 11 11 ll 1111

......................m

Veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem mesarija DOLENC Novo mesto

iiiiiiiinimiilllllll im

■ i i 11 i i i»i ini i i i i«11 i m i »11 ■

LUDVIK RODIČ — čevljar NOVO MESTO Dilančeva 1

Specialna izdelava smučarskih čevljev in oficirskih škornjev. Nizke

^T-ii» ■i i ■ i « a i »i « ii » l l l ll l l CHE

m i i i 1 i 1 b i 1 b b ii b i iii i » iiitttt

ANTON KONCILIJA mesar ln prekajevaleo NOVO MESTO želi srečno novo leto ter se priporoča

"Tnrrmn mi riTt milil rm/

□□□□□nnrrrinrYTinrTTTTTTrT¥TTTTTQ

Srečno novo leto želim vsem svojim cenj. obiskovalcem brivskega in dam-skega salona, prijateljem ter odjemalcem BURGITA! Priporočam se ss nadaljnjo cenjeno naklonjenost

IVAN SVETEC

NOVO MESTO Kr. Petra trg 28 Podružnica: Ljubljanska c. 21

LB b B B b bb b b B B b 01 H B b b B B B I B I b I l

SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim naročnikom

GAZVODA JOŽE

splošno mizarstvo GOTNA VAS NOVO MESTO

Izdeluje po naročilu moderne spalnice, Jedilnice ln kuhinjske opreme — solidno ln po zmerni ceni

puli b b on aini BTnmnrn 11 a 111

M11'.......................

FERLIC JOŽE mehanična delavnica

NOVO MESTO

^iiiiiiniiiiiniiillllllllfl

1 M 11 m i m u b y 111 a e i b b 11« itttt

.»i i i i i i i i i i i i i in n n i i i i i i

PIRNAR JOŽE sedlar ln tapetnlk, se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost cenj. občinstvu. NOVO MESTO ITH b b b b » b b b M b b B B 1 b 1 » ITTTI II

Svojim cenjenim gostom žel1 srečno novo leto LUDVIK KOŠIR — NOVO MESTO

kolodvorska restavracija ............................

LB b b b b b b B b b b b B b b B b b B b b 1 b 1 1 b b »J

vtdrih vinko

čevljarstvo NOVO MESTO Zagrebška c. 1

vtnnrwtnnnrtnrxtrvm imnmn uih bj.o jjulajuuuuuuuuloa.i b b b j i i b i i i i i ii i i i ii i m i i i m i i ii i b i

JOSIP Z URO gostilna pri Stemburju«

NOVO MESTO

ZUPANČIČ ALOJZIJ modno krojaštvo za gospode ln Izdelovanje uniform NOVO MESTO fiukljetova e. 5

111111111 p b i n linab b b a b b l

SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenj. odjemalcem tvrdka GRILC & CO.

__Novo mesto — Kralja Petra trg 17

'* 1ULHJUULB H a B a a B b BJULB b b B B b B b b BJULB. .LUJLIB b b B B BJU H 11 i i i b ii 11 i b II piniiimn irrvTnrinnnnni rr » i

jglojulo i a a a iuului a b b a b b b ijjlo mmmmmnmmmi juuu

r -"□□□□ajmnrTinnnarrnmnrTTTin

n

^ Srečno ln uspeha polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka □

□ □ □

AVGUŠTIN OKROGLI6

ZIDARSKO PODJETJE

gradi, projektira, Izvršuje jamsko-vodna, nadzemna ln vsa ostala stavbna dela

NOVO MESTO Seidlova cesta 7 f

ft.........................................

ti b 1 b i i ii b 11 1 1 b b b b b 1 b i b 1 i h i 1 r

DRENIK IVAN

splošno čevljarstvo NOVO MESTO fiukljetova 2

»i .........m 111 mu n m i mmi miiim >

jttiii » i « » i « 1 i i i 1 ii » b i i » 1 i b « ii......1 1 i i i i » 1

Tanko Etna

2Pulh a b irnoni b ra u » in a mm a ai am a a b a a a b a a a a i

trgovina z domačim in južnim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo □

Pisarna ln skladišče: N

LJUBLJANA — Kapiteljska ulica 3 — Telefon 23-48 O

a...................................._ S

OJLIUUULXJUL±JULILOJLLJLJU JC

Josip WIndischer

hotelir mesar

in avtogaraia

Kandl]a — Novo mesto

3ULi nrinriLiLajLi.iJi. a ulji u b u a na ujuuuui b. n a m

JOSIP KOBE

specerljska in delikatesna trgovina

novo mesto

O

_ Srečno m uspeha polno novo leto želi vsem svojim cenjenim C ^ naročnikom in prijateljem

ZIDARSKO PODJETJE g

LEBAR VIKTOR

LJUBLJANA VII Jesenkova ul. 2

C □

li, i ii m

LOJZE CERAR

gostilna pri »Kavku« MORAVČE

HOTEL METROPOL

NOVO MESTO

..................................

SREČNO NOVO LETO ŽELI

FRAN JO KASTELIC

trgovina

KANDLIA NOVO MESTO

□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuulujljloda JUI a B B B JL B I. B .u.juuu b B B B b II B ITTTO *mr" u m aifTa a n a a na a am iiiii i a aniiii

p a a n i a a 111 bi

SREČNO NOVO LETO ŽELI

Jaka Garfanc

ZASTOPNIK »ITALIJANSKIH PAROPLOVNIH DRUŽB«

tafersGa

□□ULlULlULJUULnJUUUUL^

f ll fi n n n a n h u n m n b ¥ ir innnnnnnr mr lnnnnnnnnnnnnmrnrn

0

0 j!XOJUUUUUUULIUL^ nam HHBHBiiuaa im i a a 111111 a i ii

□ p Hinko in Fani Kosič — gostilna pri " ^ □ »Delavski pekarni«, Maribor Tržaška

□ □ cesta 38 želita vsem svojim gostom

j ilm-B a b b b b um i a b a a b b a a a a a a b i

SKAZA PETER brivski salon PTUJ Maistrova nBea

minili..................

LJUBLJANA — Miklošičeva c. 15 — Int. tel. 20-66

srečno in veselo novo leto!

iaaLX3QuaaamananGanaaaDaaa[xa

n

JUUUUULJULJLILIU^^ □

Srečno to uspeha polno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem

»Železnima Koutny«

VINKO IGNAC

□ modno krojaštvo

□ Za dame Za gospode PTUJ

jnnnnnnnaaDauGuuuuuaanDDDDDiio"

Cernc Jože ln Ko.

LJUBLJANA

Celovška cesta 59

□ □

L7UDEVIT MURKO strojno mizarstvo

P T

Posofiitica

v Ptuju

registrovana zadruga z neomejenim poroštvom

Ustanovljena leta 1884

sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter jih izplačuje □ vlagateljem vsak čas. Daje posojila H po ugodnih obrestih

nnnnnnnnnnrir nrrTTTirinrTTinnnnnnnnnnnnr Trnir ininpf

U J g &

uui a b a b a b b b b i b a b a a b b b b 11 a mm

Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto

JOS. WEREN

manufaktura — moda

Celje

o a a b a a a a a a a a b iluui a. a a a a amnm juuluuliju * miiiiniiiii »nm

8 ii n g B n n nnnrrirTTririnnni aniiii

PTUJ

POTERC IGNAC

splošno mizarstvo

Dominikanski trg 1

OJULIJLILIJLO.JLIJULJUULJL^ ,1

»

DOBRAJC EDVARD

avtotaksi

Ptuj, Florljanski trg, Ormoška c. 2

Brivski ln frizerski salon

Franc Krajnc

vdova

celje

CELJSKI DOM

iiBomnDCEOOocmiEaDcranii .mmiim mnrTTTo.njuuaaaDi ni b b b b bi i i i b b ■ a b b b b »a b b h ■ ■ ■ ■ t

□ >

o 9; z?.

304

«5

02 H

S S

H g Oh S

m g

O M

g

O

&

a

t

S

iiianaimnC

Prav srečno novo leto želita vsem cenjenim odjemalcem

Ivan in Slava Krušič

ln se priporočata za nadaljnjo naklonjenost.

VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČA

LEKARNA

Mr. ph. N. LJUBIČ - Vransko

nm II g K «i ■ ■ t mi 11 II ■ 1 ■ m »i » lul

LJUBEČ FRANC

mizarstvo za stavbe in pohištvo — izdelovalni ca modernih vozičkov

PTUJ, Krempljeva uL 4 (dvorišče)

■ ■ i ■ ■ ■ ■ m m m m i m ■ ■ ■ i ■ ■

Srečno ln veselo novo leto želi svojim članom ln vlagateljem

BraslovSka hranilnica in

V BRASLO VCAH

iiiii bjli a a b a b b b b b.b b a a b b mnr

irnPrrTnnnrTTTiLJuuLi^^ m uimiiniai ejLiiJLiuuuuuuuuuLJumLJr^ b a n j h anrnnnroxB B B B B B B a mr n B B B B B a BJU B B B B B a B a a 1 B B I B ULJU

jprreTrrnnHnrTTri^^ n 1 I ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ . BJUUULJLODaaDm B B B B ii B a iitttttttti B B B B I IT V B I B 1 B B B B & B B B B B B B B B H B B B B B B B B B B B B B I B B B B B B B B B B I B B M I I 11

PTUJSKA MEHANIČNA TKALNICA

angelo 2ig0n

SREČNO IN VESELO NOVO LETO!

fr. kunovar

kamnosesko KIPARSKO PODJETJE

POKOPALIŠČE SV. KRIŽ — LJUBLJANA iinmi nrTTTTTTirinl ■""""■ irTTTTTTTrTTnnrTTnnr^ ..................................ITTTMxm ..............mul

ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM V NOVEM LETU MNOGO USPEHA C

VESELO IN SREČNO NOVO LETO SELI SVOJIM ODJEMALCEM

alojz goričar in drug

M O Z IR J ■

..................n..................

ZASTOPSTVO

Preselili smo se

▼ lastne prostore: TjffŠeva COSta 35 3 — Telefon 34-29

DELAVNICA

GflRRŽH

..LOJZE"

O O L A S O

CENE MALIM

Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 8,— za Utro ali dajanje naslovov plnAaJe sni. ki UUtojo Služb. Najmanjši zn«M«k za enkratna objav« »gitum Otn 12.—. Dopisi Id ženitve se zaračunajo po Din t— zs vsako besedo, Dtn 8.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— zs fttfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave «ctewt Dia Vsi ostali oglasi ze zaračunajo po Dia 1.— za besedo. Dtn 8.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek zn enkratno «t»£»v» oglasa Ma 17.—.

Or - fli

: /iT

-k-

Ponudbam na šifre ne prilagajte Oglasnega oddelka »Jutra«

odgovor, priložite

! Le, 6e zahtevat« od

J.- ? znamkah

Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska

pristojbina Din 5.—.

Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek »Jutra44, Ljubljana.

Gostilna Martine,

Zg. Šiška

Danes velika loterija: Krasni dobitki! Srečke brezplačno I Pavličev Jazz ln kmečka godba. Vstopnine nll Po polnoči prvovrsten golaž. Koncert ln ples tudi na novo leto.

33523-18

Vesel Silvester

bo danes zvečer ln Jutri V gostilni L.o>d na Sv. Petra cesti ob najbolj tem vinu ln Jedilih z godbo ln plesom bomo sprejeli novo leto, ki naj nam prinese miru in splošnega zadovoljstva. Pridite, da pozabimo vse križe ln težave tega leta.

33312-18

Gostilna Kočar,

Celovška c. 66

priredi Silvestrovanje ob pristni, priznano dobri vinski kapljici iz halo-Sklh goric. — Vabi 1 ..ne Rejc. 33526-13

Na veselo

silvestrovanje gremo vsi k Mikllču na Olince. Dom&oa zabava. Izborna vina, čez lili co popust in domače koline Vsem cenjenim gostom žeiim srečno novo leto ln se priporočam za nadaljnji o-blsk. 88-18

Danes vsi

Si Silvestrovanje v gostilno

k Panju Vegova ul. 10. Kjer se boste imenitno zabavali do 3. ure zjutraj, tudi na novega leta dan ne pozabite da je vsak prvi dan v novem letu najbolj prijeten in zabaven le pri Panju, zato pa na veselo (videnje. Srečno in veselo ter zadovoljno novo leto lelim vsem priiateljem gostom in znancem, ter se istim le za nadal;ni obisk na| topleje priporočam. Tone Huč, gostilničar gostilne pri Panju, Ljubljana, Ve (ova ul 10.

98-10

Halol

Tri dni domače zabave V gostilni Rahne, Moste.

2-18

Gostilna

Dekle

33530 1

»Pod gozdom« j 'Primem ko< pomoč kuha

na Dolenjski ce=ti je za J? Š°t?na. ,cr M Ljubljančane 5>če prT- ^'V. "rott hrt*

znana točka za nedelj- ' j?®*,' f00"?^ " °8'-SHzpreh" • Da po ** *Spre,D* 'a

strežem svoje Številne go 1 ^ ■te, bom točU za Silve-strovo tn novo leto , _ , i

specialna dalmatinska I Spretne kuharico vina. Kuhinja Vam bo I v1(«,o večjega gospodinj-pa nudila razen prizna- I «tva samostojne dobre uhe, nlh dobrot tudi doma- I popolnoma zdravo, sprej-če krvavice. pečemce mem v 12 člansko trgovsko Itd. Postrežem s tem. hi Jo. Ponudbe na ogl odd »adkostml ter v prijet- I Jutri pod Iifro »Vestna in ni domači zabavi boste | ^ažna«.

Zelezninar

z daljšo prakso dobi mesto pod ugodnimi pogoji. Ponudbe » prepisi spričeval na ogl. odd. jutra pod iifro »Ljubljana 1940«.

33485-1

v zadovoljstvu dočakali i novo leto, v katerem j Vam obilo srede in mno go uspeha želi gostilničar Vinko Bans 102-18

Na Silvestrov«

in Novo leto

se boste prijetno zabavali, igra prvovrstna godba, — vliudno vabi gostilna Polj-Jak. Smartinska 22.

33529

Hlapca

poltenega, vaiem-ga ifvine >B vseb domačih del. takoj sprejmem. Franc Ocvirk mesar, Povletova 38, Ljub liana. 33)21

Služkinjo

•prejmem k tročlanski dru oni. veščo tudi pri kuh Ponudbe s sliko na: Fink 178-18 | Martin, Mur. Sobota, Aleksandrova cesta 17.

Pri Putrich 1 53502

največ zabave na silvestro- i T, ... ... ro in novo leto aalel bol. I Vzgojiteljico Želimo vsem ceoj. gostom I z znanjem tujih jezikov, srečno novo leto. j dobrimi spričevali, sposob

214-18 I »o za nadziranje gospodim stva, resno prvovrstno moč I iščem. Ponudbe s fotogra fijo. prepisom spričeval aa Keliar Hinko, Novi Sad 33481

Naznanilo

Naznanjam cenj. občinstvu. da Je zopet odprta 'ttimniMa gostilna pri »Sodčku. Žab Jak 8. Točili bomo prvovrstna da matinaka vina ter

Frizerko

veiio trajne, vodne ia te

aa inaniihK.a vina ter I j.„» „ j„i" ■ .

imeli dobro kuhinjo. Šefe

llfi.

187-18 i

33457-1

Službo dobi

I Brezposelna dekleta

Restavraciisko I in žene ~ Pozot lvesiavracijSKO i Imamo j^io mnogo do-

kuharico I brlh mest za Zagreb tn zmožno, Hčem za tako, za lZ7™ pr(>tt »J® d°br,im Gorenjsko. Plača po do PIaC,un " «» *5 Izgovoru. Ponudbe m ogl. I nuaf ^ P°tre-

odd. Jutra ped iifro »Stal no mesto«.

»«7-1

bujemo mnogo mlajših dobrih deklet, ki znajo kuhati, kuharic ln so bartc, natakaric tn vzgo , Jiteljlc. Katera želi do-Rudarskega I t° stalno mesto

, . .. I naj se takoj Javi pri In ObratOVOdjO J stltucljl udovlca 1 sa-»preimemo. Biti mori do- mostainih gospod j a, Za-ber jamomerec ia rudosle- nlca ^'J- tel 73-

dec ter vajen dela na tan 111 Pismeni odgovor din

kih plasteh. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod šifro »Premogovnik«.

33480 1

3.

33086-1

| G. Th. Rotman |

SAMBO IN PETE®

POTUJETA

Prvovrstnega

graverja

| sprejme zlatarska delav nlca »čajkaš 1 Juhas« v Subotici. 33494-1

Sirota

do 30 let, dobi mesto gospodinje prt starejšem j gospodu v okolici. Pts-! mene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Sirota«, 33496 1 33496-1

Frizerka ali frizer

j z dobro prakso za vodno, železno ln trajno ondulacijo dobi stalno službo takoj a'l po dogovora s 500 din plače la vso oskrbo. Pri ponudbi navesti zadnje

I s užbeno mesto. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba* 33509-1

Natakarico

J pridno ln po&teno z dalJSo prakso sprejmem takoj v službo. Ponudbe na naslov Bmi: Per-di.ii. gostilna, mesarija, | Laško.

33503-1

Hotela sta dalje, še dalje. Teta Bren-tača jima je bila zabičila, naj pozdravita njene sorodnike, in U so živeli prav na jugu Egipta, v Sudana. »Tegale flaminga vprašajmo za pot,« je menil Grbin. Nu, in flamingo je dejal, da jim ni treba drugega storiti kakor iti ob Nilu navzgor.

[ Mesarskega

pomočnika [ začetnika, ki je že nekoliko vajen sekanja ln kanja sprejmem. Na-[ slov v vseh posl. Jutra 33506-1

[Velika tekstilna

tovarna

Mlado natakarico

ilčem za takoi • boljšo meščansko gostilno, za postrežbo gostov, ki bi po magala tudi nekoliko v ku-hinu. Naslov v vseh Dosl. jutra. 33568-1

Vzgojiteljico

perfektno « nemščini ia v francoščini sprejmem takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljaua.«

33555-1

Boljše dekle

sateia z..a pcrieKtno ku hatl in likati se Išče poleg sobarice za Kranj Ponud. pod »Zaupljiva sobarica« na oglas. odd. Jutra. 15-1

Iščem gospodično

ki Je voljna izučiti se za fino damsko tn moško krojastvo z Imetjem. — Ponudbe s sliko poslati na podruž. Jutra v Mariboru pod »Delavoljna«.

24-1

Trgovsko

pomočnico

mlajšo moč, sprejme trgovina z mešanim bia

Brivskega I Brivski pomočnik I

pomočnika dober aetav*c- 22 star

" I * znanjem nemsl uie,

tiče zaposlitve za taicoj 1

m ajdo moč takoj »prej me Novfiak, La&ko.

144-1

Gaterista

in Šoferja]

sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod turo »Stana služba«.

153-1

ali po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra.

32-2

Vfgm cenjenim gostom

Mlajšo natakarico

samostomo, s 500 din kavcije, ilčem. Marija Zupančič, Krakovski nasip 18.

183 1

Trgovska

pomočnica

starejša moč. dobro izurjena v meAanl stroki ln Specertjl, Išoe službe. Ponudb« pod »Prvovrstna mod« a« ogl. oddel. Jutrs. 37-3

Zandartnerijski

narednik

v pokoju teče službe vra tarja, nočnega Čuvaja, siuge alt lnkasanta Ponudbe pod »Tresen ln kot. Ponudbe na ogl. odd. I zanesljiv« na ogL odd jutra pod »Dalmacija«. | Jutra. 28-3

181-1.

Kol nočni čuvaj

a l paznik bi sat 54iein,

Fino šiviljo

samo za obleke, ki samo stoj no kroji, Jčem za ta-

Pomočnika

favtfam, da sem prevzel restavracijo-kavarno KZRŠIČ, Frankopanska ul. 1 od g. Oset, solastnice DAJ-DAMA

z novim letom I94t>.

Potrudil se bom voditi obrat na tem vlSku. Prvovrstna domača hrana, izbrana vina, pivo, kava, Caj bodo vedno najboljše kvalitete ln po najnižjih, vsakomur dostopnih cenah. Dvorana, separlrane klubske sobe, družbam ln društvom vedno na razpolago, v poletju pa lep senčnat vrt. — Odprto do 2. ponoči. — Postajališče tramvaja, pred

hi8o itev. 1. — Abonenti se sprejemajo.

SRECNO NOVO LETO 1940. želi vsem znancem in prijateljem

MAJCEN MILAN, restavrater

teL 2153.

sprejmem za velike komade I samec. Ponudbe na cel v stalno sluibo. »Centle- I odd. Jutra pod »Zvest« mana. Kosi in Sruhec. mo-1 33451-2

ško in damsko krojaltvo, Maribor, Cankarjeva al. 1 233 I

Trgovski

pomočnik

Hotelska kuharica I meSane stroke, mlad, dobi takoi službo. Ponudbe premeniti službo. — poslati na hotel »Novi Naslov V vseh posloval, svet«, Maribor. Jurčičeva Jutra- 33453-2

ulica 7. 232-1

Postrežnico

redoljubno, pošteno ta

Blagajničarka

j z večletno praks«.- iiče zaposlitve v restavraciji sli ka-

eonTna"dei2r*P^eonost sprejme Žortnc, Glin I eTe°t- ko1 S®"

fZ^StJ?*1, ce ceeta V-14. jspodmia. Ponudbe_oa ogl

imajo tiste, ki razumejo aranžirati izložbe. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Spretna«.

3-1

Trgovski

pomočnik

dober manuiito.i.uri»t, dobi mesto v trgovini z mešanim blagom — Ponudbe na og.. odd Jutra pod »Zmožnost«. 6-1

Brezposelne gospe in gospodične pozor

Imamo aeio mnogo dobrih mest v Zagrebu ln Izven njega z ze o dobro plačo, ln sicer za 1. tn 15. Januarja 1940. Zato potrebujemo veliko mladih. dobrih deklet, ki znajo kuhati, kuharic in sobaric, natakaric ln vzgojiteljic. Katera od Vas želi dobro in stalno me sto. naj se takoj javi pri Instituciji udovlca 1 fcamostalnih gospodja, Zagreb. Ilica 29,1, telefon 73-71. Za odgovor priložite 3 din. 33086-

K uharico

za dobroldočo gostilno na deželi sprejmem takoj. Ponudbe pod »Poštena« na podruž. Jutra v Mariboru. 12-1

175-1 Jutrs Pod »Zmožna

blagajničarka«.

Služkinje 1 1092

vajeno vsega gospodinj i Gosnodična skega dela. staro nad 30 . . "OSp° . Cna let sprejme Ogrlnc, Ga- dobra strojepiska, vajena stiska c. 15. 171-1 tud. vsega pisarniškega de

la tiče službe za popoldne. Cenj. dopise na ogl odd. Jutra pod »Strojepiska«.

58 2

Iščem mojstra

mehanika ln ključavničarja z obrtom. Ponud be na o«;l. odd. Jutra pod »Mojsterc.

Učenec

posten, ki se že uči v man u/ak turni trgovini 4 mesece, liče zaradi o pusti t ve trgovine drugo mesto. Lahko je trgovina z mešanim ali modnim b.agom Sta-nejčlč Slavko. -Jublja-aa. Gosposvetska e. 3.

85-44

Vajenca

za slaiči a.»ko m medl-čarsko obrt sprejmem Stanovanje ln hrana v hiši. Slaščičarna Start J. KrSko ob Savi. 41-44

Smuči

kompletne, z vezavo in palicami, vdelavo robnikov itd, dobite najugodneje pri irdeiovalcn Faitarju, Ljub liana. Trnovska al. i>.

33483

Mlada gospodična

103-1 | nameičenja v kakršni koli prodajalni, tudi dobro r»i verzirana v gospodinjstvu rortir in Ponudbe na ogl. odd. Jutra

šef recepcije b** ,Dob™ zancsl',v",2,

strokovno naobražen. ■ zmožen modemih Jezi . kov, star 30 do 40 let, Gospa

di m- • to v prv.ivr3t- srednjih let, nevezana, do-nem hotelu v večjem me bra gospodinja, vajena listu. Ponudbe s prilogo vanja, ilče mesu k manjli slike, popis službovanja družini, event. gre tudi k pošljite na og!. odd. Ju starejiemu gospodu. Po tra pod recepcije, nudbe na ogl. odd. Jutra

209-1 pod »Skrbna«.

182-2

Vajenca

ki Je dovršil Stlrl razrede mes anske so le aii gimnazije in ima veselje do trgovine, sprejme trgovina v LJubljani. — Ponudbe pod »Vesten 15« na ogi. odd. Jutra 94-44

Učenko za trgovino

Z meianim b lr\ gora, sprejmem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zdrava«.

113-44

Službe iiče

Samostojna

kuharica

ln sobarloa, ki zna šivati, dobita stalno služ bo. Obe morata znat. nemčko ali italijansko. Naslov v ogl. odd. Jutra.

103-1

Postrežnico

pridno in pooteno, od 10 do 17. ure dnevno iŠLem za takoj. Herber-stsinova ul. 9, pri Stadionu. 87 1

Postrežnico

vestno ln pošteno za vsak dan dop.ild. Iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 86-1

Damsko frizerko

dobro moč, sprejme v stalno službo proti do-Dremu plačilu s 15. Ja nuar. 1940 salon G JUD Aleksander, LJubljana, Kongresni trg. 72-1

Šivilj

e za

moško perilo

v dravski banovini Išče .f ,

! Izurjenega avtogenskega 1 1 do 3

1 varilca, ki mora zlasti i ^ takoj sta no zapo-

dobro znati variti sivo litino ln podobno Po-I nudbe na ogl. odd. Ju-I tra pod »Varilec.

33508-1

| Samskega mlinarja

zmožnega samostojno vo-[ ditl kmečki mlin, sprejme takoj Laznik f erdo, Sadeče. 33475-1

Upokojenka

| srednjih let, zdrava ln čista, dobi meblovano J sobico za pomoč v go-| spodlnjstvu. — Vprašati: Karadžlčeva ulica 10, Kolesca, od 15. dalj«.

33544-1

29

Pot je bila zelo dolga, čeprav jo je Grbin kaj jadrno ubiral. In tudi mnogo zanimivega so videli povsod, dokler se niso ustavili v Karnaku, da bi prenočili med razvalinami tamkajšnjega svetišča. Mogočni stebri so po tolikih tisoč letih še vedno stali na svojih mestih. Zgrajeni so bili iz velikih skal, in da so bili naši potniki bolj prebrisani, bi bili gotovo ugibali, kakšni mojstri so pač bili egiptovski zidarji, da so jih znali tako nagrmaditi drugo na drago.

Moški dobi službo

I pri pod iet! a za razna dela, I kateri vloži 15.000 din kav-Icij*. Ponudbe na ogl .odd. 1 jutra pod »Stalno«.

33565-1

Kuharico

| dobra izvežbano, samo*loj k itiričlanski botjii I družini Bčeta. Naslov v I vseh posloval. Jutra.

33542-1

[Mizarskega

pomočnika

bolJSe pohištvo spre J mem takoj ter tudi dva vajenca z Jesenic alt o-| kotloe. Lazar Filip, splošno mizarstvo, Jesenice 4-1

slitev v Novem Sadu. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na og'as. odd Jutra pod »Šivilja Novi Sad«. 21 1

Dva krojaška

pomočnika

za velike komade sprejme takoj za stalno Senike Alojzij, Žužemberk.

20-1

Boljša gostilna

v Ljubljani, sprejme takoj za drugo plačilno natakarico. Naslov v vseh poslov. Jutra. 110-1

Služkinjo

veičo kuhe in gospodinjstva, ilčem za takoj. Mesarija, Linhartova 4.

127-1

Gospodično

k otrokom

s perfektnim znanjem Italijanščine Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodični«

143 1

Kuharico ali

natakarico

kot sodelavko z najmanj din 20.000 gotovine za povečanje obrata, ilče nujno dobro obiskan« gostilna v Liuhljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zlat* 2041

Gospodična

Išče metto biag&jnlčar-Za obračunavanje I ke sli siično. Ponudb« , ... I na Marijo Rlhtarilc,

mezd. administrator zabrezmea 39. p. zirov-sklad.ščnik ali siično želi niča, Gorenjsko.

mesto. Sedai v Srbiji, želi | premestitve radi Joloobvez nega otioka Pogon i pora zumni. Ponudbe na oelasn odd. Jutra pod »Lradmk j it«. 33453 i |

Zelezostrugar

z večletno prakso ln z dobrimi referencami — išče namestitve. Dopise na podr. Jutra v Ceju pod »Strugar«

33495-2

158 2

Gospodje trgovci!

pozor 1 Kdor ra~>l dOL.ro izurjenega manufak.turista, verzlranega Isto v modi, konfekciji, zelo poltenega, naj Javi svoj naslov v ogl odd. Jutra pod »Agllčn«.

319-2

Dopisnik

upravni ln trgovski — uradnik ter prevajalec z znanjem 4 glavnih svetovnih Jezikov, Išče sluibe Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mariji vo tn vestno delo«

33520-2

Absolventka

trg. tečaja

Išče primerne zaposlit !

ve. Ponudbe na ogi. odd. j Jutra pod »Zanes jiva ln ! pridna«. 33519-2

Trgovski sotrudnik

zelo agi en, želi premeniti me to. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Podjeten«.

218-2

33519-

Manufakturist

veftč nemščine, dober proča^lec tiče službo Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Novo leto..

817-2

Mladenič

15če zaposlitve kot s'uga v trgovini ali re^tavra clji. nekadilec, deloven ln posten. Naslov v

-Z j vseh pos oval. Jutra ! 225-2

Vajenci (ke)

mmstnm ••■oaofl

Trgovski pomočnik

aranier, 23 let, vojaščine prost, želt v špecerijsko, delikatesno trgovino. — Aranžiram Izložbe tudi drugih strok. Najrajši v Pekovskega Ljubljani. Nastopim ta- j ° .

koj. Ponudbe na Bajec, I vajenca

Ljubljana 7, gorenjski !, ie enoletno učno dobo. kolodvor. 33528-2 ,preirT,cm v službo. Naslov

v vseh poslovalnicah Jutra.

Hotelirska I »47644

vajenca

z vso oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v vseh poel. Jutra.

33505-44

Vajenko

samo za modno galanterijsko trgovino, t potrebno iolsko izobrazbo, sprejmem takoi. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iitro »Ljubljana 1940«.

191 44

Zaslužek

Prodajalkam

eastopnicam, agentkam po vsej državi nudimo dober taslužek. tud' postranski. — j ugo- Patent. Ljubljana, — Dvorakova.

960 3

Potniki

Dober stalen

zaslužek

nudimo potnikom vpelja mm * modnih. iralanieri|-»kih to drugih Tgovmah. mestnim io ra'onskim za vtopnikom zastopnicam in agentom Jl'GO PATENT, I lubliana Dvoržakova 8 »42 5

Zastopnike Išče večjs sa var val nlca Ponudbe * referencami na ogl odd lutra pod Mfro »Zavarova ntca«

31746-d

Otroške vozičke

na.ceneic kupite pri Baniai. liubijana, Mikloličeva 20.

33553-6

Lep ja^et t vestjo

za velikega, vitkega gospo da prodam. Ogled od 9. do M. ud '3 do 16, ne uelts «4 M. do i. Dragi Ce--*, Koalljeva 13.

33482-6

Plinski generator

los, k-trip—ten. ekonomičen. kapaciteta — 200 fS. skoro povsem nov, proda ugodno tvor nlca vagona. Slav. a rod 33499-6

Umetniške starine

in nemško bibliotek«, prodam po zeio ugodni ceni. Naslov se Izve

viseli posloval.

»Jutra«

33487-4

Kočija

elegantna, p^uu-lta, črna, oijnate osi, malo rabljena, kot nova. in eleganten

lo.ski voz fte nerablj.n, oijnate osi s štirimi rezervnimi gu mljevimi kaiesi se prodaš ta. Oba voza visoko kvalitetna. Nasiov v og odd. Jutra. 16-6

Konjsko sedlo

dobto o, ugod

no prodam. Ivan SKrbin-iek, Gornja Hajdlna 38 Ptuj. 5-6

Frizerski nnmeštaj

r dobrem stanju za moški ln d&mskl salon prodam. Dobrajc. Rožna do.lna. Cesta 1X 36.

91-6

Stenografija in

strojepisje 6 mesečni tečai Začetek ta-nuarja. Trgovsko uiii

33468 4

blagajničarka dimnikarskega

z kuhinio z nižjo srednješolsko izobrazbo, ilče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Novem mestu pod »Zanesljiva«.

33567-2

Absolventka

trgovske in meščanske lole išče zaposlitve v pisarni, gre tudi za blagainiČ3rko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Absolventka 222«.

33564-2

Gospa

srednjih lot. nesrečna v zakonu, brihtna tn zanesljiva, prosi dobrosrčno bitje, da J! pomaga do službe blagajni arke a l kaj primernega. Ponudbe prosim na oglas, odd Jutra pod »Hvaležna začetnica«. 13-3

Korespondentka

z znamem slovenskega, srbohrvaškega in nemlkega jezika. popolnoma velča stenografije in strojep-sja, a iestletno prakso, ilče na mestitve v Ljubljani. Po n»db; na o«'., odd. jutri pod »Korespondentks«

m*

Mesarskega

vajenca

po»tenlh star":ev takoj sprejme Prane Ocvirk. mesar, Povietova uL 38. Ljubljana.

33522-44

Mesarskega vajenca

zdravega m krepkega sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Priden ln po.ton«.

8-44

Vajenca

lz dobre kmetske hiše za trgovino s meianim blagom na deželo sprejmem takoj. Zahteva se predpisana šolska izobrazba Ponudb« na podruž Jutra v Mariboru ood »Priden«. 11-44

Frizersko vajenko

sprejme tekoj salon »Na da«. Novi trg 1

In^truktoriro

za gršč-no in latinščino — iščem na dom. Ponu Ibe na ogl. odd. Jutra pod Iifro »Zg. Silka«.

124-4

Gospodinje!

Pozimi je um vanje oken nepriietno Nabavite naj novejši, p.-aknčo> patenti ran brisale«, za umivanje in sušenie oken Cena z navodilom din 36. Dobite ga v vseh Boljših trgovinah ali direktno pri Jugopateot, Ltubluna Dvorakova 8. — Telefon 42 40 Pri pred-la čilu na čekovni račun It. 14.627 Vam pofliemo polt nine prosto. Sprejmemo preprodajalce.

36-0

Kajenje škoduje Vašemu zdravju

»NIKOT1NOI« neftodltivo zanesliivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenta ludt naistrastnejle kadilce Cena velika steklenic* lin ?0. mala din 66 Po povzetje razpuMia lugopstent Liubijana. Dvorakova 8. Sprej niemo preprodaialre 38

Parkete. deskt

in bukova drvs

ugodno proda Ivan fiika tovarna parfceto«. Metrik.-vs 4. BU« 33 44

Tolkala

(Schlagwerk)

v dobrem stanju ugod no prodam. Medvedova ulica 14|'1II. levo.

93-6

Radi selitve

po:em p.uu^ui naj raz llcnejše stvari. Oged: Smartinska c. 21, dnevno od 13. do 15. ure.

55-6

Dva para smuči

kompletna, prodam za vsako ceno. Vsak delavnik od 17. ure dalje. Dobovlek Ivan, Stožice 150.

119 6

Radi preselitve

prodam kauč, dobro ohra njen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

196-e

Pletenine

volnene ln b-m balaste ugodno prodam. Kaslov v vseh posloval. Jutra.

221-3

Cauch

res dobro .»hramenega ev. z vsemi pr padaioč m coci. kupim. Ponudbe oa oglas, odd. Jutra pod »Poceni« 33513 7

Objektiv 30 do 32 cm

gorl^čnlce z odprtino t: 4.5 do t: 5 J ln ate-IJeJsko kamero do formata 18X24 cm. s stojalom ali brez njega, kupim Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd Jutra. 33482 7

Rabljeno olje

kupujem. Vzorce poslati na Ing. MIlan Hmelj. Radeč«. 9-7

Dve kopalni banji

kupim. Ponudbe na ogl. ogL odd. Jutra ped »Nepoškodovani«.

»1-7

Lovsko puško

troot-. ao. «.ai 16, brez petelin ca. v brezhibnem stanju, z navedbo cene. kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lovec«.

19-7

Stare omare

postelje, madrace in razno pohiltvo in vse antikvitete, (talno kupuie Golob Mari-ja, Gallusovo nabrežje 29. Ljubljana.

177-7

Pohištvo

Pohištvo

lovo in že ablieno. ti ga želite prodat ali >amo dati i shrambo, tpreimemo • p«wrbni oddeiek * kumisn sko prodajo oo celo usod nih Dugoitb Kupce« ie < tem oddelku vedne dovot ca dobre ohranimc pohi lt>o Vse reiciame pre-ski oimo sami >p«. na dopisnici sli ustno Pie no? pohištva preskrbimo u on Ivan Mathian, Liubija na. Tyricva 12.

17-1/

Mreže

za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. 33265-12

Spalnico

<1 orehove korenine, solid no izdelane s 5 letno ga rancijo. poceni proda Kržt Fianc, poh.štvo, Vrhnika Ogleda se na sklad šču i Ljubljani, Prečna ul. 6.

32994-12

Pohištvo

▼ največji izbiri

Za stanovanja, trgovinske opreme ln hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva: spalnice že od . . 1600

omare......400

kuhinjske opreme . 750 postelje .... 160 kuhinjske kredence 4j0

modroce.....120

mreže ...... 35

oiomane .... 500

Različni kauči Sprejemamo naro. l a po priloženih načrtih

»SAVA«

Predjamska ul. 32 ln 35 Trgovina pohl'tva je na Miklošičevi cesti i nasproti sodišča). 33560-12

Elegantno spalnico

iz orehove korenine, z večletnim jamstvom poceni proda mizar Glu-hak. Brezovica 6 pri Ljubljani. 33489-12

Opravo

za samsko sobo ln spalni divan kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rabljeno«.

213-12

Hranilne knjižice

vrednostne papirje

kupujemo

stalno in po najviliih cenah in proti takojšniemu plačd«

Kudoli Zore Ljubljana, Gledališka 12.

173-16

Knjižic

Kmetske posouimce ljubljanske imam večje ali mamše zneske večno aa razpolago. — Rudoii £ore. liubijana. Gledališka 12.

172-16

Din 60.000

gotovint a i . r.njlžlcl Mestne hranilnice potrebujem za kratko dobo. Garancija nepremičnine Vrnem kma.u ko dobim lz Amerike. Po-nudoe na ogi odd Jutra pod »Amerika«

60-1«

Kdo hoče

svoj denar

dobro, sigui uo vuo«sevati? Potrebujem čimprej 350.OuO din gotovine trikratno vrednost velike zgradarine ln posestva. intabu acija na prvo mesto, samo za 1 leto. Plačam do 15 % obresti Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno naložen denar 2 8.

33-1«

Mlada dama

neodvisna, z. lastno obrtjo prosi dobrosrčnega gc*p-_

154 1«

Hranilno knjižico

Kmetske posojilnice liub-Ijanske okolice, prodam. Ponudbe kupne cene ns ogl. odd. Jutra pod šifro »Glavnica 42876 din«.

180 16

Za 800.000 din

vzamem Kmetsklh knjižic. kot posojilo na prvo mesto posestva v vre dnostl 1,500.000 din. — Vrnem čez dve leti v go tov)ni Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kmetske knjižice«.

213-1«

Hranilno knjižico

Kmečki hranilni ln posojilni dom. cca 25.000 din kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pi&čam takoj«

220-1«

C2OT23

J redi te v

premožen i?

Joravnave. konkurzne tade 'e. odkup io inkaso ceria e* (tudi Kmečkih t naba 'o posoiil m družbenikov lohičkanosno m varno oa ožitev kapitala ureditev uprave ia knjigovodstva oilance. kalkulacue. upravc nepremičnin. nadzoruvantt oudeležb »ploh vse trgov ko obrtne zadeve eaupne poverite strokovni oisarn

Lojze Zaje

lubljana. Gledal liki al. i I« 16

Visokodonosno

B&eZKONK UiifiNČNO PODJETJE »ellm začeti Kolik najnižji kapital potreben? Realizirana Idejna de-talna pojasnila honort-ram Ponudbe pod »Garantiram velik uspeh« na ogL. odd. Jutra.

33449-16

Priporoča se

trpo ^ska in bančna agen-tura Alojzij Planlnšek. LJubljana. Beethovnova u'tea 14. telefon 35-10. Kulantno Izvršuje nakup tn (MtKlaJo hranilnih knJIHe, vrednostnih pa

Abonenti

se sprejmeio oa dobro domačo hrano v bližini učiteljišča. Naslov v vseh posloval. J u tra.

33556-14

Na dobro

domačo hrano

sprejmem še nckat oseb. — Zor. Sv. Petra cesu 27.

188-14

Na dobro

domačo hrano

sprejmem. Einspilerieva lj.

podpritličje.

187-14

Seibt Super radio

za razvatenegs poslušalca, 5-cevni 7 okrožii, 3 valovne dolžine po din 3.MK) model 1940 - Zastopstvo ludvik lleiiič, Ljubliana, Runska cesu 13.

830-f

Berkel tehtnico

dobro, bele barve, kupim ______ ______

Ponudbe na ogl. odd. Jutra ; ptrjev ln nakup ter pro-pod »BeifceU. ' dajo nepremičnin

126-7 33343 1«

Vseh vrst aparate

od nai«enetiih do naibolj-iih ugodno kupite vendar le pri »Tehmk«i Baniai, — Ljubljaoa, Mikloličeva 20.

33554 9

M:

Kolesarji!

za 25 din Vam prečisti Vala kolesa v ležajih i« shrani preko zime Zadet na Jež«i.

121-81

ZDRAVI l

Reg. bt. 12451/32

Avto, moto

Avtomobilske

motorje

Bet Ford. Fljat oOl Ste-7

ftrencia.om, u^otino prodam. O. Porenta iien-gus 58. 33518-10

Krupp 3V* tonski

dui^e .^ra 3ion ki, oa«'-roiet, Blitz ter razni o-seoni avtomobl.l po ze.o nizkih cenan. Krupp za-*u>po„vo O 2 U /. EK. LJubljana, Tavčarjeva ulica 11. 18-10

Motor Puch

250 ccm

predam ali zamenjam za radio Ogled pri Groar. Be*uekerjeva ulica 13.

80-10

Motorno kolo

ICO do 20u ccui kupim Ponudbe samo na Me-gu ai Janez. LJubljaaa, VHharjeva 29.

136-10

Fiat 519

motor kupim. Ponudbe pod v. e^e.. n 1 deli« na ogl ^dd. Jutra.

152-10

Avto na oglje

pr t orni m uobavnl 1500 kg no llu.sti skoro nov ^roda za 11.000 Ju-8d.;i .jO. t. Kotnikov a 21,1 ti. nadstropje !

165-10

Lokal in Stanov an jeza frizerja oddamo takoi v natem. 'nformacue Slograd, Vrtača 9.

55454 19

Dobroidoč buffet

v zeio prometni ulici Zagreba, eiitno urejen z veliko lzioj-bo. centralna kurjava, stanarina majhna, inventar popolnoma nov, proiiam iz družinskih raz ogov. — M. Jakob, Zagreb, Lan-gov trg 12. (Za Slovenca zelo dobra cent!)

33474 19

Trgovino z mešanim blagom in buffet

prometna zagrebška križi',(na uucii, djbro icioca obstoječa ao iet. prodamo z vsem Inventarom in blagom, o&ig urana nizka naje.onina. zaradi hitre izse-utve za 40 CM) din. Pooiovai. t-avi kov^č Zagreb, Inca 144.

49-18

Damski frizerji!

najugodnejša pri ika za ustvaijenje eksistence: prevzem damsko-irizer skega aa.ona z vsem obsednim inventarjem po zelo ugodni ceni Vpeljan. renomlran, etnter. Prodam zaradi ooiezm takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Prilika« 33531-19

----_-----

Priložnostni nakup

novi DKW avto cena 18 OCD din. acvi Ardie OROtor 30 OOO d.n DKW motor 100 ccm 2800 in Sa-h metor 19-9 2700 Jugo;mport, Kotnlcova ulica 21-IL 164-10

Delikateso

in mlekarno dobro Idočo, z vfco zalogo m inventarjem ter stano.&njen: v industrijskem centru poleg postaje na Gorenjskem prodam radi odpotova n;a Ponudbe na ogl oc!d. Jutra pod »Dobro tdoča« 3349o-17

Trafiko s papirnico

dobro ido o. najpiomet-nejšl zagrebški center, etni premet okoli dva mi i. na ulu, uiese ni isti cionos a 000 din, je i&pr-.xlaj a cetokupuim ii .enta.rcrm b a^om in monopolom. Potrebno Je oltoil 90.000 din Poslov niča Pat ekovlč, /.agreo, Ilica 144. 50-19

Mlekarno

oddam na prometni točki n 5.400 d.n. Naslov v vseh posl. Jutra.

55479-19

gostilno

ns. prometneru r.raju na Gorenjskem z letno po točnjo 100 do 120 hI vina tn 70 hI piva oddam v najem mlajšemu, re.iiemu, delavnemu ln sposobnemu poročenemu paru. Goetllna Je reno-vlrana. s hladilnico. — Prednost imajo poznane oeebe s primerno izobrazbo ln lepim nastopom. Konzum pija"-e ln hrane je mogoie dvigniti z vztrajnostjo, dobro kuhinjo ln solidno postrežbo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja — dobra kuharica«. 33473-17

Transportno

podjetje

dobro vpeljano, aaradl družinskih razmer takoj prodam Eksistenca zagotovljena. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Velik zaslužek«.

25 30

Mehanično

tkalnico

kompletno, lepo ureieno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 75«.

184-30

Kovinsko podjetje

tli strojno delavnico, kupim. Podroben popis na ogl odd. Jutra pod šifro •Do 200.000«.

185 30

Dcbičkanosno

opekarno

v b!l?lnl Mano-fu ugod no napreduj. Vprašati: Maribor, Betnavska c. 1.

31-19

Lokal

na prometnom kraju se odda. Trgovina z zelenjavo. Igriška ulica 14. Ljubljana. 7919

Velik prostor

sredi Ljubi.ana ia skladišče ali delavnico oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 73-19

Zagrebški buffet

za točenje pijač, promc, nI, na najstarejši zagrebški ulici, dobro ldc-čl, mesečna najemnina samo 500 din, prodamo sarT-di odiioda k vojak, m za 7000 din z vsem inventarom. Poslovalnica Pav.ekovlč, Zagreb, Ilica 144. 46-19

Mehanična

delavnica

s stanovanjem, vogalni prostor, pri glavni as fatnt cesti proU Kranju v Medvodah se da v najem. Poizve se v Ljubljani, Kanovska cesta 4 iBfctJel). 105-19

Trgovine, trafike,

industrije

buffete, gostilne, restavracije, hote e, kavarne, pensione, bomboniere, slaščičarne, mlekarne, parfumenje. dro^erije, apoteke, žage. mline, rud nike, prodajamo ln posredujemo nakup vest no in uspešno: Posloval nlca Pa 1 ekovlč, Zagreb, Ilica 144.

«7-19

Lokal

iičemo v sredini mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod iifro »Panj«.

140-19

Lokal

Gosposka ulica 16 za mirno obrt, takoj oddam. Poizvt se istotam pri hiinici.

206-19

Špecerijsko

trgovino

vpeljano, s premogom in mineralno vodo. sredi Maribora. Vprašati: Slovenska ulica 20. 230-19

Prevzamem

pekarno

na deželi ali v mestu Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Dobro ldo-ta« 1-1-19

Majhno skladišče

v sredini mesta i čemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Takoj 179«.

149-19

čevljarsko

delavnico

vpe'Jano, takoj oddam v najem v Japljevi ul 3 176-19

Lokah

Renomirano

gostilno

(telefon) * posestvom v neposredni bližin: Marbora

Rrodam alt dam * naiem. — laslov v vseh poslovalni Cib Jutra.

55510-19

Pekarno

dobro vpeliano tako) od dam » naiem Za odstor te potreben kapital. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod •Pekarna«.

554S1 19

Špecerijske kol.

trgovino

najprometneJSa zagrebška pozicija, dobro Ido-ča. zasiguram stalni odjemalci ln velik promet prodamo z bogatim Inventarom. portalno Izložbo za 30 000 din ln b'a?o po fakturni ceni. Poslovalnica Pa?iekovič. Zagreb, Ilica 144. 48-19

Trgovino oddam

S 15. februarien pod ugod nimi pogoji v najem z in ■ ven ti nem, stnovanieni in i zemljiščem, pol ure od po 'staje Prascrsko. Vprašati: I Mriburko, Maribor, Kollar-' ieva 1. 231 19

Pension z gostilno

» lepem prometnem kraiu na Goreniskem, » neposredni bližini Bleda oddamo v na icm t I. maifm 1940 Po

Prostoren lokal

v trgovske ali slične svrhe s stanovanjem ali brez, — ugodno oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod

Ce kupite

tli prodate atio. parcelo posestvo obrnite se oa pri-?nano. vol dne m kulant nc realitetne pisarn«! fra mo PRISTAVEC, Brta* ifeva cett* »b Vse infoi nacue so Brezplačne.

298 /(

Posestvo

ležeče v bližini kolodvora na Rakeku, obstoieče iz luže štev. 48. kozolca, vrta, njiv, travnikov in pašnikov, prodam najboljšemu ponud niku Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prodaiallča«

53516 20

Prodamo lepo vilo

ukoi, ali pension na Go renjskem (eno uro do Ra iovluce in dve uri pes dc Bleda 1. 11 sob, garaže, go 'podarsko poslopie. elelt trika in vodovod Ponudb« na ogl odd lutra pod lil ro »Pension«.

oudb« na ogl o^d /utra i : fro »Promet«, pod »Pension«. 3323)12' 170 19

Trgovsko hišo

v centru Liubliane za 900 tisoč din prodam Obrestu it se po 8 ods.. Brezplačni1 informacije daie Interpro met, Aleksandrova 10.

35156 2C

Stavbišče

10.000 kv. m neposredna

bližana centra felia. ugod

no naprodaj. Ponudbe na

podruž. Jutra v Celiu pod

»Enbloc«. 55185-20

Za dokončanje

večje hiše t.Hnovaniske (pod streho. 12 stanovanj, davka prosto. rentabi no) v prometnem mestu blizu LJubljane, Idealna lega -se išče sodeležnlk, event 1e htča naproda' Vprašanja na SI Meie v Ljnbllanl I, poštni pre dal 219. 33131 -20

Gradbene narcple

v mestu na Gorenjskem vzhodna, ldea na lega. usodno naprodaj Vprašati pri A Msharčič, T l'ib!jana, Puharievn ul 14. J3129 20

Movorenovirana

hiša

z etnpodarsklm pos'or !'m, lepim vrtom ob državni cesti Maribor — - "i t-i~a za vsako ?brt upor? V na z ali tu di brez posestva napro daj Naslov v vseh poslov Jutra 33493-20

Kupimo pension

ali gostilniško posestvo v kopališkem, letovi *kem ali zlmrkosport-nem kraju Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Strokovnjak«

33500-20

Za vsakega nekaj!

Srečno 1940!

HISA, enostanovanjska 3 sobe. nedaleč od LJubljane, 45.000 din. Hiša, štl ris tan o vanjska. 2 minuti do tramvaja. 110.000 din. F.NONADS1ROPNICA, 12stanovanjsk&, Šiška. «0 000 din.

rOSKSiVO, 40 oralov 12 glav. v66 Inventar, 150 000 din.

Več krasnih parcel ob Vodnikovi cesti in več drugih; hiše, posestva industrije

proda Re»ll'et"a nišam« LJubljana, Gošposv. 3 I 33538-2.)

Kupim posestvo

v vrednosti do 50.000 din obstoječe iz vinogradov in sadovnjakov, t vaseh ob progi Radeče pri Zid m'06 tu do Dohove pri Brežicah. Ponudbe naj se pošljejo na Reya Osk LJubljana, Ceovška cesta 26. Poeeetvo oddam v najem. 33527 20

Dvostanovanjsko

novo hišo

enonadstropno, z velikim vrtom prodam za nizko ceno. Brdo it. 189. Vič.

33475-20

Hišo z gostilno

mesarijo tn poeestvom na prometnem kraju takoj prodam. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Promet 1940«. 14-20

Dvodružinsko hišo

na Teznem pri Mariboru v b'lžlnl tovarne »Teksta. ugodno prodam. -Vprašati: Banfl, Tezno.

29-2<

Enonadstropna

nova vila

nodema. z epim vrtom ooeeni naprodaj v Ljubljani. Kodeljevo Poizve se v tra*ikf nri lesenem mostu pri K rme-llčankah, 100-30

Enonadstropna

hiša

\ gostilno ln peka.uo, .iiev, vrt, prostrano dvorišče (lasten studenec s .talno pitno vodo) ln gozdna parcela iz,en trga dam v najem odnos, tudi prodam sredi trga Podletrtek. Ponudbe na Poaoji nico na Dolu pri Hrastniku. 33411-20

Parcela

v Ljubljani, krasno ln sončno, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Krasna parcela«. 104-20

Hišo z vrtom

15 minut od postaje Dolenjski kolodvor, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 90-20

Hišo

na periferiji Ljubljane kupim (do 150 000 din) Naslov v ogL odd. Jutra. 84-20

Hišo (vilo)

v Ljubljani kupimo. — Ponudbe pod »Prijazno« na ogl. odd. Jutra.

38-20

Enodružinsko

hišico

prodam na severni strani Ljubljanske okolice. Izredna prilika za leto-vlSčarJe, ponovno izmučene osebe, kl ljubijo krasen razgled ln mir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 78-20

Enodružinsko hišico

z vrtom kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifr. »Din 25.000«.

106-20

Novejšo hišo

donosno, s hipoieko. kupim Cena dc 200.000 Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »V LJubljani kupim«. 35-20

Parcelni kompleks

pribl. 4000 kv metrov na prometni tolki v mestu pri glavnem kolo dvoru na prodaj po 35C din za kv. meter Poizve se: telef. 48-83 ln 24-09 56-2C

Vila

na Goreniskem, 10 »ob. ves komfort, pripravna tudi za počitniški dom po zelo ugodni ceni naprodaj. Vzamem v račun tudi kniižicr liubiianskih denarnih za vodov Ponudbe na oglas odd. lutra pod iifro »Letovanje 333«.

115 20

5 parcel

po 1.000 m » bližini Ope karske ceste, prodam po £elo nizki ceni za knnžice Kmetske posojilnice. Po nudbe pod šifro »Parcele 999* na ogl. odd. Jutra.

112-20

Hišo

ka, enonad stropna, z gospodarskim poslopjem, z vrtom ali brez ugodno naprodaj zaradi sc l.tve v Trnovskem pred mestiu v Ljubljani. Poizve se; Mala čolnarska 4.

129-20

Na Bled«

prodam z&rMii starosti astnika lepo vilo s štirimi sobami, prltlk ina-ml, vodovodom in elektriko ter lepim vrtom po ,-elo ugodni ceni. Ponud be na ogl. odd. Jutru pod »Ugodna prUlka«.

195-20

Vilo ali stavbeno

parcelo

vsaj 100 m visoko v Bohinju, Kranjski gori. Ratečah, Planici, Martuljku event. v Radovljici, na sončni legi. kupim. Ponudbe na ogl. oddal. Jutra pod »Zima«.

174-20

| Prašno sobo

oddam za teko« tli t> It- oddam oo.jseiuu 6ospo-

bruar. Zilobfjna 13.

210-21

2-sobno stanovanje

a kabinetom lo kopalnico s prltiklinami oddam takoj &U s feoruar-

jem. Medvedova 19.

162-21

C5

t a no vanj

i

Dvosob. stanovanje

komlortno, novo v bližini Tobačne tovarne, tramvajska postaja oddam. Tržaška 41. 33569-21

Stanovanje

tri ali itirisobno, r en ovirano, prostorno, s kabinetom oddam i 1. februarjem v Fiignerjevi ulici 10. Poizve se v bdi.

35550-21

Trisobno stanovanje

komfortno, v centru, oddam za februar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..

35541-21

Srečno 1940!

Kadar iščete stanovanje tli lokal se takoj obrnite na nas. REALITETNA, M.klo Sičeva 3-1. 33540-21

Za pisarno

5 1. rnui ccui 1940 ali prej se oddajo na Aleksandrovi cesti 14'I štiri velike sobe, posebno prikladne za oisarno. event tudi 6sobno stanovanje s prltiklinami. Povpra-atl pri dr. Kleser Karlu, advokatu v Mariboru. Aleksandrova cesta 14'I 32 21

Stanovanje

>ddam v Oblrski ul. 18 Mika. 2 oarketlranl sobi kopalnica, event. tudi z garažo. 33456-2

Stanovanje

oba. kjiiinja takoj od-lam. Mala vas 49, Ježi ca 33410 2

Enosob. stanovanje

•n kuhinja, sončno ln toplo, oddam, najrajši jni sami gospodični. — Ogled od 14. do 16. ure Tobačna uL 16, Vrtača 89-21

Trisob. stanovanje

Komlortno, kopa.nica udobne pritikline. oddam takoj Hiša v strnjenem sistemu rt bežigrajsko gimnazijo. — Pojasnila: SvetObavska 18. Cedilnik 40-21

Hišo z gostilno

dobro idoio v centi umi. uifcta prodam Naslov v vseh posloval. Jutra.

137-20

Naprodaj imam

ir.uvSko stanovanjske ulcQ, vile, parceie, kaie-oka posestva ln gostilne v meitu in na periler'ji Pojasnila daje Jančar, 3v. Petra cebta 27.

131-20

Petstanovanjsko

hišo

komfortno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.

189 20

Nova hiša

Stiristanovanjska, ugodno naprodaj. Poizve se v trgovini. D. Krcgar, Dravlje.

200-20

No vozi dano hišo

(vilo), za ca 200.000 din, kupim. Ponudbe: Ljubljana Za gradom 9«

2U-2o

Lepo posestvo

z dobro ldočo gostilno v prometnem kraju v bližini LJubljane prodam. Istotako prodam vj6 parcel v Ljuolja ii Poizve se na Enionski c 25. 160-20

Dvostanovanjsko

hišo

prodam. Naslov ▼ vseh i-calcvs'. Ju«*.

146-20

Trisob. stanovanje

lepo se s 1. febiuaijem odda. Kavarna Prešeren.

107 21

Enosob. stanovanje

podpntl:čno oddam s 1. februarjem. Tovarniška ul. ly Moste. >2-2i

Dvosob. stanovanje

komlortno oddam takoi ali s 15. januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

92-21

Dvosob. stanovanje

komlortno oclaaui za takoj ali pozneje. Herber-.stelnova ulica 27. 67-2)

Trisob. stanovanje

se odda s 1. aH 15. januarjem v Beograjski ulici 22. Bežigrad, pri novi gimnaz. Poizvedbe od 3. do 4. 70-21

Dvosob. stanovanje

kabinet, kopalnico odda Mlhellč, Costova ulica 8.

59-21

Mansardno

stanovanje

dvosobno, s kaoirietom oddam takoj ali pozneje. Gerblčeva ulica 20. Kolezlja. 7121

Stavbišče v

Novem mestu

orodam po ugodni ceni. Bobnar. Maribor, Tržaška cesta 46.

226-20

Naprodaj

HISA, novozidana, eno-nad-stropna, tri stanovanjska. netto donos din 15.000. Cena 220.U*j din hipotek« 75.000 din, Šiška.

ilIM, dvostanovanjska. vrt. cena 125 000 din. hi poteka 20 000 din. Rožna dolina.

POSESTVO B togo, 22 oralov goeda, njiv ln travnikov. Cena 200.000 din. Dolenjska. HISA, novozidana, tristanovanjska, kompleks 564 kvadr. m. Cena 75 tisoč din, hipoteke 20 tisoč din. Pod Smarnr goro

velka tebtra parcel, vsa

kovr.stnlh hiš ln posestev. Brezplačne ln for maclje dobite v realitet-nl pisarni ADAMIČ, — Ljubljana. Gosposvetska "esta 7, vla-a-vis Slamlča. 168-20

V Novem mestu

orodam večji obseg zem !Jl$fta. Ponudbe na ogl >dd. Jutra pod »A. M.«

»»-20

Trisob. stanovanje

oddam takoj. Vpta.ati od torka dalje Postojnska ulica 8 (za tobačno tovarno). 66-21

Stanovanje

soba, kabinet s prltiklinami. v novi vili oddam mirni stranki brez o-trok s 1. februarjem Poljska pot 31, Moste.

66-21

Dvosob. stanovanje

mansardno. parketirano, oddam. Naslov r vseh posloval. Jutra.

196-21

4-sobno stanovanje

komfortno, ▼ sredini mesta zaradi selitve lz LJubljane takoj oddam. Porudbe na ogl. odd. Jutra, pod »O. K«.

207-21

Stranka dveh oseb

išče za februar blizu centra komfortno solnčno stanovanje 2—3 sob. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Mirna«.

33446-21*

Stanovanje

oddam. Savlje 37. Poizve se v gostilni »Angelca« na J ežici,

117-21

Trisobno stanovanje

maniše, oddam na Mirju. Vpraiats: Tavčarjeva 6. I.

114-21

Stanovanje

oddam stranki brez otrok. Središka 12, Moste.

125-21

Enosob. stanovanje

oddam s februarjem ali marcem. Vprašajte pri hišniku SUka, Galetova ulica 10. 145-21

Dvosob. stanovanje kabinet, kuhinja ln vrt, takoj ali pozneje oddam za bežigrajsko gimnazijo. Carja Dušana 14-1 vprašaj t«.

134-2"

Zobozdravnik

išče v sredini nitasta stanovanj« 2 oziroma 4 sob za 1. maj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zdravnik«. 32« 10-21 a

Hišni posestniki, pozor! Srečno 1940!

Kadar oddajate stanovanja, se nemudoma obrnite na nas. ker Vam jih oddamo hllro ln orezplačno.

Rea itetna pisarna Gosposvetska cesta 3,-1.

33538-21a

1—2 sobno

stanovanje

komfortno, v centru mesta a i v bližini IMe mirna stranka dveh oseb s 1 februarjem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Ufro »777«. 33476 21a

Dvosob. stanovanje

i kopalnico iščem za fe bruar. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Samo od rasli«. 55471-21»

Za maj

iščem komfortno trisobno stanovanie. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Maj«.

33170 2la

Enosob. stanovanje

iščem za takoi ali pozneie. Ponudbe pošli i te na ogl. odd. JuUa pod »Dve osebi«.

33535 21»

Mlad zakonski par

Uče enosob no zra no sta novanje s prltiklinami za 1. februar 40. Ponud oe na ogi. odd. Jutra pod »Mir«.

141-21 a

komfortno

stanovanje

?no. eventuei. uvo»obuo stano.au.e išče arni uradnik Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Reden plačnik«.

142 21a

DVOSOBNO

STANOVANJE v bližini mesta — ob tramvajski progi ali v St. Vidu nad Ljubljano išče dvočlanska družina brez otrok. — Ponudbe s podrobnim opisom, navedbo cene aa ogl. odd. »Jutra«, pod »V bližini mesta«.

V 1913/21

du aU gospodični takoj Levčeva ulica 11. 76 23

Sobo

opremljena, sončna, s separlranlm vhodom, se takoj odda eni ali dvema osebama. Ko.ezljska ulica 20. 82-23

Opremljeno sobo

strogo sepaii..ano, od-a&m. Idrijska ulica 7,11, Stan ln dom. Tržaška e.

81-23

Sostanovalca

sprejmem v sobo s posebnim vbodom v sredini mesta. — Naslov v agL odd. Jutra. 77 23

Sončno sobo

nemoteno, vbod s stopnišča. oddam. Ogled od 1 do 2. Poljanska e. 13. n. nadstr., desno.

74-23

Opremljeno sobico

takoj oddam v Prisojni ulici 3'H, desno (Tabor) 26-23

Lepo sončno sobo

t posebnim vhodom oddam. Erjavčeva c. 4. pritličje desno. Ogled od 3. dalje.

108-23

Dve opremljeni

sobi

s posebnim vhodom, ena a dvema posteljama, v centru oddam takoj ali pozneie. Krojaika ulica 5-L nadst _>3 23

Opremljeno sobo

lepo. s posebnim vhodom oddam takoj s 1. januar iem, Straad, Žabjak 6-lb. _ 37-25

Opremljeno sobo

ddam takoj dvema alt trem gospodom ali gospodičnam. Stari trg 17. I nadstr , levo. 63-23

Lepo parketirano

sobo

s elektriko tn 2. po ftejama oddam takoj ali pozneje. Z vbo oskrbo ali brez nje. Gosposvetska cesta 13,'L des vrata M. 65-23

Dve lepi sobi

solnčni, neopremlieni, vhod s stopnišča, oddam. Oprem liena s posebnim vhodom v Ciril Metodovi ulici It. 19. L na desno Sv. Jotcf.

123 23

Sostanovalca

natraie viiiega sredniešolca spretnem * dobro oskrbo t hrano ali brez. St">ss mayerirva 4, I. desno — nasproti poljanske gimna rije. 130 23

Prazno sobo

« souporabo kopalnice takoj oddam gospodični Vprašajte v Ilirski ul 15 mlekarna. 139-23

Sostanovalko

pošteno, »pre mem k do m«či hčerki. Naslov v vseh poslov«. Luc ah jutra.

138 ?5

4-sobno stanovanje

komfortno, S kopalnico. — poceni oddam. Ponudbe na ogl. odd. JuUa pod iifro »Bežigrad«.

169 21

Stanovanje 2 sob

kuhinje tako) oddam. Tyr ieva 86. 202-21

4-sobno stanovanje

lepo. takoj oddam. Poizve se: Novi trg i, I. nadstr.

»221

Stanovanje

dve ali trosoono. kom Ortno. plin. ceutra.na alt etatna kurjava; sa fe bruar išče solidna stran ka. Ponudbe na ogl od JjUa pod »Februar«.

155-21a

Enosob. stanovanje

za februar, v Ro£ni dolini, Slškl ali v Trno vem iščeta dve solidni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno ln čisto«.

n-21a

Sobo odda

Veliko in

sončno sobo

z vso oskrbo a 1 tli 2

osebi, kopa.nica, i&kgj oddam. Naslov V oglas odd Jutra. 75-23

Prijazno sobo

s posebnim vhodom, 3 minute od glav poite, oddam dvema solidnima ose dama, nairaie sulmm gg. uradnikom. Po želji tudi z za;ukom in perilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33472-23

1. januarja

oddam lepo opremljen« sobo, s separiranim vbo dom i stopnišča solidni go -.podični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

33415 23

Upokojenka

srednjih let, zdrava ln čista, dobi meblavano sobico za pomoč v gospodinjstvu. — Vprašati: Karadžičeva ulica 10. Kolezlja, od 13. dalje.

33543-23

Prazno sobo

s posebnim vhodom oddam. Ogled od 4. ure naprej. Naslov v vseh posl. Jutra 33547-23

Opremljeno sobo

sončno, strogo separirano. elektrika in parket, oddam I ali 2 osebama. Renčelj. Karlovika c. 2.

>5-23

Lepa sončna soba

separiran vhod. zs 1 ali » osebi, centralna kurjava, k souporabo kopalnice in telefona oddam. Kocenova nI it. 6-1., (3 minute do tram 17-23

Opremljeno gobo

s posebnim vhodom oddani takoj, nairaie gospodični. Strcliika ul. 22.

186-23

Opremljen kabinet

takoi oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

179-23

Prazno sobo

t strogo separiranim vho dom pri univerzi, oddam takoi. Vprašati: Gosposka 4, hišnik.

203 23 Opremljeno sobo

S posebnim vhodom, od dam gospodu ali gospodični v Železnikarjevi ul. 18,

Ljubljana.

199 23

Opremljeno sobo

čisto in lepo. oddam z do bro hrano in vso oskrbo za 1. januar. Pri S». Jožefu Ciril Metodova ol. 19 pritličje desno, Suimei.

197-23

nriTTmnr......iiiiiullllllHIIIIIIIIIIIHO

veletrgovina z vinom in žganjem

J. Klarlč I P. Petrič

8 U A A k — Telefon 241

Vsem svojim cenjenim odjemalcem telimo z najlepšimi željami

prav veselo in res srečno novo leto

Ob tej priliki priporočamo nafia prvovrstna vina ln zagotavljamo tudi za bodoče solidno in najboljšo postrežbo. Ohraniti hočemo sloves na&i tvrdki z letošnjimi izbornimi kvalitetami: dingača, vugave, grka, plavca v sodčkih n steklenicah.

Ekspozitura v Ljubljani: M. LOZIC, Gosposvetska c. 8

it. j< j n JUULJUUI t a b u 11111 a >»i h n n b i b uuuuuuuLi i m

Opremljeno sobico

solnčno, s brano, oddam takoj solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

205 23

Gospodično

a 1 dve spre.mem v sobo In v vso oskrbo na Poljanskem nasipu 10 n desno, Jemeo.

161 23

Lepo prazno sobico

čisto ln svetlo oddam so 'ldni os-bi. Oprled dopoldne na Blelweisovi 9-1., evo. 147-23

Lepo veliko sobo

mesečno, a dvema poste ljams^ s posebnim vbodom ln • souporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje, event. vzamem tudi boljše dijake. P. M»rt1n. Galusovo nabr it. 13-L

«16-23

Sobe išie

Iščem sobico

Ponudbe na podr. Jutra Jesen los pod »Di Jak« 30504-23a

Uradnica

želi snažno opremljeno sobico s 15. januarjem ali 1. februarjem. Ponudbe oa ogi. odd. Jutra pod iifro »Ui

Jradnica«.

57-23»

Sobo

■ v»n Bokrbo iiče urad niča za takoj ali 15. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno m mirno«,

135-23«

Sobo

t domačo hrano bict večerje, iščem za takoi. Ponudbe s ceno na ogl. Jutra pod bito »Zrn,

W1U

Lepo opemljeno

sobo

ISČem ■ 15. Januarjem ali prej, ■ tekočo vodo a l souporabo kopalnice, v bližini polite. Kongresnega trga. banovine ali opere. Ponudbe pod »A-kademlk« aa oglas, odd Jutra. 17-23a

Opremljeno sobo

.eparuano. za rabo za par dni tedensko Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod iifro »Snažna«.

l»-23a

Sobo

mirno, zračno, prazno, ali opremljeno v bližini Sv. Petra, Po janske cente. lAčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vbod«.

212-23»

Boljša družina

»prejme dijaka v vso ze o dobro oskrbo, pomoč prt učenju za 550 din mesečno. Ponudbe pod: »Odgovornost« na oglas odd Jutra. 156-22

Dijaka(injo)

ali tnlaiiega gospoda, sprejmem v lepo toplo sobo s prv.vistno skibo poleg lii rije. Malgajcva 6, I. levo.

201-22

T

Klavirsko

harmoniko

37 tipk. 96 basov, 2 registra. troglasna- s kov-čegorn prodam ugodno. Naslov v ogl odd. Jutra.

64-26

Gramofon

v dobrem stanju, kupim. MIlan Jenčlč, Men geS. 62-26

Kupimo

rabljene motorje m diname za istosmerni in vrtilni tok. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Elektroctroii«.

33152-29

Pletilni stroj

it. 8 tn stroj za kurbla nje kupim. Persons — Ljub 'ana. poštni predal 307. 33525-29

Elektrarno »Deutz«

kompletno, motor 42 ks * i generatoriem na oglje ia elektrogenerator 45 KVA •Gani« vse v najboljšem stanju proda Joško Povh, Novo mesto.

93210-29

Kratek klavir

križane strune, uov pia-nino pod ceno proda ali da» v najem tvrdka Ivan lisičin Domžale.

33478 26

Prodam

icromatično hai .nonlko izvrstno ohranjeno. 9. tipk. 120 baeov. Ponudbe pod »Harmonika« na ogl. odd. Jutra. 83-26

Harmoniko

diatonično, uoietloo skoraj novo prodata. Gasilska 6. Sp. Siika.

101-26

Pisalni stroj

rabljen, dobro ohranjen, z dvobarvnim trakom kupim. Naslov f vseh posl. Jutra.

33-66-29

Stroj z modeli

za izdelavo cementne strei ne opeke, rabljen, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Ju Ua pod »Ugodno kup.m« 33561-29

Anker Šivalni stroji

na i novejši, za gospodinje, šivilje, krojače, tudi cik-cak in malo rabljeni od 500 dia naprej prodaja Triglav, Resljeva 16.

122-9

Res poceni kupite

*iva!nt stroj znamka Phonlx, do sedaj najbolj praktičen sistem, solidna izdelava. Tudi na u-«odna odplačila. Rabljene stroje vzamem v račun. Nova trgovina na TyrSevl, (Dunajski) 36.

150 2»

Pfaff ali Gritzner

šivalni stroi in globok otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnica«.

194 29

Phonix

šivalni stroj zamenjam M krompir ali ga tud! poceni prodam Ponudbe as ogl. odd. Jutra pod iifro »Čimprej e«.

193 29

Pletilne stroje

usodno proda Vezjak v Mariboru. Splavarska 6.

227-2»

Knjige

Knjige

beletristične in znanstvene, slovenske, nemike in frao coske. po zelo ugodnih cenah prodam Javite naslov pod iifro »Lepe knjige 666« iu ogl. odd lutra. da napravimo ponudbo.

iti-«

Singer šivalni stroj

skoraj nov, prodam. — Ogled od 1—3 Nunska 8 poiip. desno.

96 29

Singer Entl-stroj

in čevljarski levoiočni stroj proda Jekovec Stu denec 26. D M. v Po.ju.

61-29

Klavirsko

harmoniko

skoro novo, 48 basov, prodam. Naslov v vseh posl. utra.

99 26

Če še nimate

šivalnega stroja

znamke »Jas«, kupite ga pri tvrdki Ivan jaz m sin, T>rševa cesta 36 in zado voljni boste. Stroji znamke »J a x« so znani kot naj-boljši. Rabljeni stroji vedno na zalogu

118-29

Hrastove in

bukove prago

raznih dimenzij kupi Josip Osolin, Laško

33501-15

Orehov les

Prodam več kub. m orehovih desk. Naslov v vseh oslovai. Jutra.

33480-1$

la Javorjeve plohe

8 cm debeline. 25 do 35 cm široke kupim. Samo suho blago. Drago Vinar, Jesenice na Gor.

39 15

i innroriDoonGeGaG^n^^ Ji H II nr

unmm

Srečno in veselo novo leto

teli

cenj. odjemalcem, prijateljem ln znancem

L POGAČNIK, trg. s kurivom

LJUBLJANA, Bohoričeva ulica. :imrTnnrTTTnnr^^ » t I B » tU H B i II I B ITT

unnm i n » m ni »mm ojuuuuljulu imim

Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo novo leto ln se Se nadalje priporoča

LOJZE KRISTAN

TOVARNA SUKNA, ODEJ IN PLETENIN

Zaptiže p. Lesce h

i iTrrrrm immimillllimill 11II rrri 11111

R

1HH B .................................»rrn mr

Vsem svojim cenj. odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO

J O So WEBEN

manufaktura ln moda

CELJE

l^o-iLian n i m m ii H m n 11 n ■ i ii n i»11111 nx

in m II i n i »« 111111111111.................

Srečno novo leto

želi vsem cmjentm strankam

Avgust Kladovšek

avtoprevozništvo — TREBNJE, firm milnim u rni immiinimni

Tumm

_ *^.irU>6eit z t muh Kletarstvo

želi svojim odjemalcem SREČNO NOVO LETO. Zastopstvo za Ljubljano tn okolico: M. CESAR, Ljubljana flntUrfrn cesta S — TeL K3 -M,

m

mmmm

o pavov

2 siti 11 <» ua t aamii«.

us,- tli. p. v

OJO.

Airdaleteneia to- — bfc.a ^l^kic puauič, uv

jhu^i^uui,. riaui poucuaje .u

vaja. uaj pi^e giao^uii 1-b

Psa

lllfldlic^ >eu» z rodov -Bikuui, /eic .epcga, u£ud-nu prodam. Dovč Janko, Složne, poiu ježica pri Lfubliaai.

120-27

Foksterierja

kopu., fuiiuiioe z uavcdbo Cene poa >Pum>q«, pustni predal }07.

190-27

Krompir

po l.Za um i-aui Sevet et Cornp., Ljubljana.

223-33

Informacije

izjava!

Ko «eui oo acKi priliki rudarja oa auiuii Alojza po^ioornu orez vsak-^a dokaza in nep.enuš.je-iO obrtkuva.a. izjavljam javno na^.epdo aai.va»o, da Je Dli uaaprutii meui to llko obziren, da je oa-•tupU v tem pog.edu od n&aa.jiije0a strožj^a po •topka! Luiider Anica, Hrastnik. 7-31

Ideje- izume

n»ov£uie in plasira » tu ia inozemstvu jugop

37-J7

Katera gospodična !

ali vdova b> poiuCila si rom.i->-iCga, pi-dn^-ga 2Siet g otjs« fanta.-'. Ponudbe na i ogl odd. JuUa pod »Lep : dum«. 53548-25

Mlajši trgovec

Sio.ii.Ou, .as.j.i uoor^. ido.e trgo vuie v LJubljani, 35 let 3tar, s.rn-eii -ainec, sol.ueu, ol poro. ) dobrosr .no go spodi eno. vdevo ail lo-.enko, do 30 iet staro 2 doto. InionnaciJe daje proti nakazi u 10 din v aiamkuii RS/OB, Zagreb. Pošta 3. 44 25

Katera dama.

dobi o oiiuaai-a. a. na-jia v starem leta prdofž-uooil, spaanati dobrosrčnega gospoda zaradi cenitve, naj stavi le res ne ponudbe s polnim -iaso.om pod šuro »Zaželjeno lastno ognjlfi.-e. aa podruž. Jutra v Mariboru 23-25

Fant se poroči

z dekie ao 35 let starim, z nekuj gotovine ali s posestvom. — Ponudbe pod »Skupne lioep.darstvo« na podr Jutra v Mariboru 30-25

Diplomirani

inžinjer

Sovenee. 30 let star, v državni službi neporo-t.i. iepiii manir. fin, kitnega karakterja, bi poročil simpatično gospodično Slovenko, dobro stoječe družine In rormaclje daje proti nakazilu 10 din v znamkah. REZOR, Zagreb, po Sta 3 43-25

321etno dekle

se želi poročiti & ari,av-nim ali mestnim upokojencem Ponudbe pod »Gospodinjska pomočnl ca« na ogl. odd. Jutra.

36-25

t m i.vlA tVlA/ILtl lzin zdravi! nib se iši Čudovit uap<*a pri ra nah. cpekiinan, oiu.ie njm ivoikui. curiii u. vnetjih itd., aa nego dc Jenčkov pri Kožiie.i vnetju, izpuščajih La hrasiah na temenu, z* ra^p-ikane prsne Grada vice. — G.avna za<

Vsakovrstne zlato kupuje po najv.šjih cenah CERNE juvelir

Liubhana Woifova

Prazne tube

zobnih past

potom dTogetue G/egofič — »laro medenino, bakei. cink itd. K-jpuit tovarna Lut- na Celovški ce»ti — lituura nskup vsakovoine ga itai ega železa.

11900-24

Industrijski inžinjer

S ovencc, 30 let star, e-leganten, simpatičen, so llden t?hničal poslovodja velike industrije, bl poročil goepodi .no Slovenko lz dobro stoječe druž ne. Informacije da je proti nakazilu 10 din v znankah — diskretno REZOR, Zagreb, poŠta 3.

45-25

Prijatelja

srednjui iec, iute>.. iskrenega Išče uradnica sam ska. Ponudbe pod »če-h-.uja« na ogl. odd. Jutra. 33517-24

Gospa

srednjih let ^eil znan stva s atarej im goe.pi-dom, situiranlm. Dopisi poj »Simpatija« aa ogl odd. Jutra. 33435-24

Inteligent

lSče partnerico za berbo proti predsodkom. lJopl i pod »Skrit koti.'elc 36« na ogl odd. Jutra.

33470-24

Fridrih

301ctna uradnica

situlrana, brez raz.ad aiodeme dobe. intellg., globoke srčne kulture, v živ jenju kruto prevarana, želi v svrho ženitve spoznati prav takega vi,j ega uradnika plemenite duše, ki bl lahko vzljubil osemletnega simpatičnega tant ka Geslo: »Služba ali Gospodinjstvo brez služkinje«. Prednost ljubitelji narave ter tisti, ki ne morejo pričakovati lastnega potomstva. Dopise na ogi. odd. Jutra ood »Dravsko polje«.

10-25

Gospodična

hi?ra posestni« sredniih let želi poročiti gospoda v dr-lavni službi ali stično. Staro« od 40 do 60 let. Nei-non:mne dopise pod »Nekai gotovine« na ogl. odd. Jutra. 54-25

Zoni

bo!J'ih krogov posredu . ne prospekte razpošiljamo proti nakazilu deret din v znam >ah - di kretno. Velika 1-bira odurnih partij. Prvovrstne rodbin ke z.e ze REAOR, Zagreb — Pošta.

Samski rudar

najraiši šiviljo do 35 let, vzamem takoj. Samski ru dar, 42 let. 12.000 din pri hranks, mesečni zaslužek 1.400 din. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Srečna 1910«. 116-25

Gospodična

uradnica, srednjih iet, — ugledna lastnica hiie 2 gotovino želi spoznati drl. uradnika, tudi v uniformi. i v svrho druž nske sreče. Veliko srb.e v novem ' Strogo resne ponudbe na

letu Ti žeii Tvoja ne p-wabna. 68-24

Tallin! Dvigni pismo p;d znanim naoiovom! 34-24

Katera gospodična

ali dama. neodvisna in m na ter skromna h oie to a^iti in biti tola?ena, naj javi svoj naslov na ogi. odd Jutra v Mariboru pod »BoleMna«.

157-24

Državni uradnik

i fakultetno izobrazbo, želi poznanstva z gospodično do >0 let. srednje ali male po stave. Slika ziželiena Ponudbe na podružnico lutra Maribor pod šifro o""1«.

234-2«

Inteligentna

gospodična stara 27 let. z vso opremo vred-iost nepremičnin "0 p din. se žel! poro M ti z že ez. uradnikom ali u ltellem Ponudbe nn osi odd Jut-a pon »Srečen dom«. 33514 25

ogl. odd. Jutra pod iifro »Srčno čuteča«.

T.esni trgovec

in posestnik

vdovec, r>3r.>ji takoj gospodično ali vdovo z ne kal p>-'mnenja, staro od 40 do 60 let. Naslov v vseh posloval. Jutra 224 2'

9 8 p e b o v

m oglas e

»JDTKO«

Sofijski utrinki

Par zimskih dni v bolgarski prestolnici

V meglenem jutru vozi vlak preko bol SiuaKt uitje. v va^orun je vs« živo, nad sto Dcufcai&kih siuututov se vrača iz ju-SosiovciisKin vseuciiiiKUi mest, ua osnujejo v uomovini »voj oozaC. Pojejo, vesei ^ineli jun zveni iz nuadib gri. V mojeua Kupeju se preOujaiuo iz uremavice, ki nas je zajela po nepie^pani noči. mlada in lepa £iOxgaiKa, ava Ceaa, ki sta dopotovala iz Prage in se skrbno izogi bijeta vsakemu političnemu razgovoru, in nuad T ur k, ki prihaja iz Amerike in odgovarja na naša vprašanja z zategnjemm »yes«. Pisana družba smo, iz najrazučnejšin držav, pa se vendar razumemo v marsičem kljub kratkemu poznanju, predvsem pa smo si

je zasledovala nedavna, izredno uspela tuz&iava DoigčusKe knjige, prav tako tudi nastopi njuiovih pevcev in drugin umetnikov. Tudi mi odhajamo v Sofijo z istimi smotri, v zavesti, oa more ie spoznavanje narodnostnih kultur in kulturno souei o vanje privesti do trajnejšega in piodovitej-šega »tikanja slovanskih narodov

Boigari so tudi prepričani, da imajo s Slovenci mnogo sorodnosti z ozirom na narodne značaje. Nedvomno so tudi v tem močni razlogi, da nas sprejemajo touko prisrčno in da so tudi oni nam vedno dragi slovanski gostje. Nečesa imajo pa mnogo več kot mi. gostoljubnostL Vsak izmed

čeprav mkuo ue mu« na nobenem javnem

prostoru poulično viebatiraU. Pa aciu u. r ugovorov z znanci in neznanci razbral, Oa jUi vedno Uoij p^epa^a zavesi s. o van-stva in potreba južnosiovanske skupnosti na širokih temeljih. Res. iskreno sem se razveselil tega spoznanja. V Boigarij) sc zavedajo možnosti razširitve evropskega V Uiarja do obali Črnega morja in pod vplivom te zavesti je njihova narodnostna pripadnost postaia še močnejša in očiinc-jša. Kakšen bo razvoj in kakšen bo konec, ne vemo, samo upamo, da se bodo Slovanom »vremena zjasnila«. Tako mislijo ln govore v Sofiji, kjer postajajo tuji kulturni vplivi kljub naraščajočemu gospodarskemu pritisku vedno slabotnejšL

___________ __________ _ nas, ki je bival v Sofiji ali kje drugje v

edini v naziranjih" glede vojne in miru Ko i Bolgariji, pozna to njihovo potezo, ki ni bi bili mi odiočiini državniki... Eh, bilo j nič manjša od srbske Sicer so mi v Sofiji bi najbrž podobno kot danes... i zatrjevali, da ni gostoljubneišega naroda

Dragoman! Težko obstane vlak na prvi od slovenskega Mi se zdimo sebi bolj

Počasi se odmika vlak s sofijske postale; poslavljam se od bolgarskih prijateljev in mislim na lepe dneve, ki sem jih preživel v Sofiji: na zanimive razgovore, na prav lepo predstavo Doni/ettijeve »Favorite«

oboročenc trgovske Udje. kniarke. xa ra»-nko od irgv-vskib iadij • samci obrambno oborožitvijo Te improvizirane križarke so sc izkazale že v svetovni vojni sedaj ps stavi admiraliteta v nje se večje nadc.

Plezal sem tudi po nekdanjih luksuznih potnikih parnikih. Tud' ti s*> sedaj oboroženi kot pomožne iadje in mornariaki oii-cirji jim bodo kraaiu poveljevali v uovih, nevarnejših vodah. Njih razkošje se je umaknuo vojnim pripravam Mcdkrovje ie skoraj izpraznjeno, kabine udatranjene, parketi in dragocene obn-ge sten so tudi odstranjene in ostaio je samo jekio. Jedilnico prvega razreda so na vsaki ladji razdelili v dva prostora, frvi del bo odšle i oti-cirska. drugi pa kadetska menza. ob stenah pa so v obeh stoja a za pu^ke. Nanaij-nji prostori v bližini nekdaj same razkošne kabine so urejeni za popolno boini-^ni-

bolgarski postaji. Oziram se skozi okno m z zanimanjem opazujem hriboviti svet Več kot z zanimanjem, z ljubeznijo; kajti v sebi čutim, da diham v slovanskem svetu, ki je prostran, zelo prostran in bi mogel biti tudi nadvse mogočen, če bi slovansko življenje kovala zavest skupnosti.

Spet hiti vlak, sedaj proti cilju. Z napetostjo pričakujem Sofije, o kateri sem čul že marsikaj lepega Pa so me vendarle Se presenetile ravne široke ulice z lepimi pa lačami, modernimi hoteli in z živahnostjo, kakršno sreča varno povsod po velikih mestih Evrope. Prav za prav bi mi bila orientalska pestrost ljubša, ker bi me presadila v nov svet. kajti evropske ravnosti se človek včasih naveliča, monotona mu po stane. Zaželi si drugam kjer življenje n«. poteka hladno, racionalizirano, ampak se bohoti v neprespanem trganju Individualnih razpoloženj tn se prepala s Široko, n* videz leno samozavestjo človeka, ki zamahne z roko tudi ob najvažnejšem do godku, pomežikne z levim očesom srkne črno kavo in zaspi Ne. teea Sofija ne nudi V Sofiji je kljub živahnosti red U, delavnost Tramvaji se križajo, avtomo bilske hupe glušijo svetli dan ljudje se prerivaio ln naglo hitijo za delom.

Ponoči je Sof'1a mima Morda > sedaj ko se po vladni naredbi zavoljo nemirnih evropsk'h časov in volitev ki se začenjajo po vsej Bolgarili. zapirajo vsi lokali o pol noči Zato ne poznam sofijskih zabavlSt-zgodniih jutmlih ur ki so za nočni temno velikih mest običajno najbolj značilne Me ni Je ostala v spominu Snf'1a k! Jo vodi nonoči in podnevi določen red, ln ml Jt takšna ljuba. Dragi »o mi njeni bulvarji. vse njene znamenitosti in fe zlasti pogled na mnfr^p planine, ki se kopičijo za njenim hrbtom.

s

Komaj npkaj dn? sem živel m^d bratskim naroHom. pa sem spoznal, da ga v marsičem §e pres'abo poznamo Predvsem »lede višine bolgarske kulture Bolgari se dvlrajo na vseh umetnostnih področjih z vel;ko vztrajnostjo, skuSaJo nadoknaditi, kar so zamudili v turSkem Jarmu, ln se hočejo č''ronrel ter čimbolj izenač't' z evropsko kulturno stopnjo Govoril sem z 'in^mi lz pajrarličnejfh delokrogov: z glasben'Vf Ca "kovom Ponovom. Knmhu-rovom in kar Je §e drugih m^Hih tei* m'ajš'h. spoznal sem rna^eea s^karja 551-'•ak* SVftnika. ptib'Wcte ln krifke Donče-va, N;koičeva. Ivana Popova in druge, pa "e m^o^o osebn<-isti iz bolgarskega kuHur-Vsi so ml prikazovali delo Snifrfli-cHh kulfumlh ^e'avcev za dvlga^le domače tvornosti. Nedvomno i^VaniiHn sp^ove pri^n^pvanj zlasti kar se ti-*e n. pr otro«ke literature ln ra7lskova-nia narodne ppsml. kntorlma posvečalo "eUVo sV-b ln lfuheren Izrecno visoko -tnll turfl bo1 ^prclro n»driW?tvn. ia bl se mogli marsikaj nai^'tl od nJ'h 'udi ml. Ne n»rnorav»m na fifroko razgri-obroo^M bo,«»arske tvomo-F^ot-koM na se ^"le so^nnfi z bol-sfirfohno kit'biro. se sam prpnri-da so hoffrnrcVfl V"'"••»•na stremljenja -krena, načrtna in

Ml Slovenci tudi mislimo, da Je nag je-iik bolgarskemu najbližji V praksi pa vidimo že večkrat dognana izkustva. Ce namreč govorimo slovenski, nas bodo težko razumeli tako Cehi, kakor Srbi in tudi Bolgari. Ce pa mi poslušamo češki, srbski, bolgarski razumemo razmeroma mnogo. Prav to poslednje je menda razlog, da postavljamo obratno analogijo, ki pa ne drži, ker sta si n. pr bolgarski in srbski naglas mnogo bližja in sta si zato Jezika razum-ijivejša kakor bolgarski in slovenski, če prav je med njima mpogo sličnih ali cele enakih besed. Preizkusil sem to sam; govoril sem spočetka slovenski, pa so me lt s težavo ra7umeli. Ko pa sem začel govoriti srbski, smo se povsem in z lahkoto razumeli. Morda je razlog tudi v tem. da ie Sofiia blizu meje in se čuti močen srb ski vpliv že iz gospodarskih in trgovskih razlogov. K temu pride še dejstvo da se mnogi izmed nas učimo češki, ruski, bolgarski in skoraj vsJ obvladamo srbski, da pa moremo malone na prste sešteti tiste Cehe. Srbe ali Bolgare, ki obvladajo slovenski

Sioer pa Bolgari nas Slovepre visoko cenijo in nas smatrajo za nekakega posredovanega čioltetla v kulturnem zbliževaniu s Hrvati in Srbi. Navdušeni za slovenske metropolo ln za naše planine. S Slovepcl skušajo navezati čim tespejše stike ln mi kalnada obratpo Vprav zaradi teea prihaja v Slovepllo mpoeo bolgarskih gostov ki skuhalo na ta aH oni načm seznanjati naš narod s svojo kulturo. Te smotre

"fiiiar- -ižVvirt?

hladni. Pa je res, da človek (in tudi narod) sebe pozna najmanj, tako se tolažim, da naše sodbe o nas samih niso pravilne in da nas drugi boljše poznajo.

Današnji mladi bolgarski svet je slovansko orientiran Po vsej Sofiji se čuti to.

co z operacijsko dvorano. Tem ladjam je določena pomembna naloga v pomorski vojni, riasti zaradi njihove velike hitrosti, v operi, na bogate vtiske. ki jih Je zapu- ki jim omogoča izredno hitro križarjenje stilo v meni prestotniško mesto. V noč tone i ^ svetovnih morjih.

I Od teh pomožnih ladij je treba razliko-' vati oborožene trgovske iadje. ki n;so priključene vojni mornarici, temveč bodo ie

vlak in beži proti domovini, iz slovanske v slovansko državo. Le meja Je med nvma. ki jima riše dvojno obliko ln jima daje dvoje imen. A vprav na meji sem občutil, da ni mele. ki h« mogla zasekati prepade med narodi iste krvi.

Dr. Dragotbi Cvetko

Cl srebrni reki

Države ob veletoku „Rio de la Plata", v katerega nstfu se fe potopila nemška oklopnica »Admiral Spee44

V onem delu Atlantskega oceana kjer se \e pretekle dni odigraia največja pomor sks bitka sedanje vo^ne in kjer je v mokri grob legla ena izmed naiponosncj^ih ladij nove nemške vojne mornarice se iz |užno-ameri^ke celine izl-va v n.« rje velikanska reka Rio de la Plata Nje ogromno ustje meri do 180 km v širino in nje porečje ie tako obsežno da skupino držav, ležečo v nje območju nazivajo »države ob La Plati« Ime veietoka »Rio de ia Plata« pomeni po naše »Srebrna reka«. Ime je staro kakih 400 let in temelji na pripovedovanju pomorščakov, trgovcev pustolovcev in bojevnikov, ki »o verjeli indijanski bajki o velikanski reki na jugu katere bregovi so posejani s kepami in grudami srebra. V tistih časih so zlata lačni osvajači iz Španije in Portugalske že porušili stare državne tvorbe domačinov Srednje in Južne Amerike da so se polastili zakladov, nakop'čenih v palačah in svetiščih indijanskih vladarjev. Ziato je

rosro *LE6Rfi

Dotrpel je naš ljubljeni brr* val- ii stric, gospod

Milan Benedik

AKADEMIK

po dolgotrajni bolezni na Golniku. Pogreb bo lz mrtvašnice na Vldov-danski cesti v ponedeljek 1. januarja 1940. ob pol 16. uri k Sv. Kri±u. Ljubljana, Maribor, Zidani most, 30. decembra 1939.

Žalujoča brata In sestri: A VIK A. MIROSLAV, NIKA in TONE

c družinami

bilo pripravljeno, a na'li so se zopet podjetni možje, ki pa 90 sc zadovoljili z manj dragocenim plenom, s srebrom, o katerem so toliko pripovedovali Indijanci severnih pokrajin, pač zato, da bi pohlepne tujce odvrnili od sebe.

L. 1535. je pristal na bregovih reke. ki so jo osvajači takoj spoznali kot opisovano Srebrno reko. Spanec Mendoza ter ustanovil Ciudad de Nuestra Senjora de Buenos Aires — Mesto naše Gospe dobrc^ zra ka. Osvajačem se je bolj mudilo z iskanjem srebra nego z utrjevanjem nove nase'bine zato so se dmnačini krnalo naveličali nena sitnih tujcev. Planili so nanje, razrušili mesto do tal, pobili prebivalce, kolikor jih ni ušlo na ladje, ter se nato umnlcnili v svoje travnate stope. Žilavi prihajači pa so postavili mesto še enkrat, ga utrdili pred napadi in sami neusmiljeno pebijali ind;jan«ke praprebiva'ce, iščoč srebra, ki ga jim je obetala bajka. Ginili so v bojih, umirali od tropskih bolezni in prvo poko'cnje je podleglo. Šele njega naredniki in potomci so se privadili novim prilikam, vztrajali na bregovih Srebrne reke ter podvrgli evropski oblasti nepregledna prostranstva. Bajka o srebru se je do danes ohranila v imenu veietoka, v imenu mesta, ležečega ob ustju, ter v nazivu Argentine, države, nastale ob desnom bregu veietoka.

Razen Argentine leže v območju Srebrne reke še republiki Urugvaj in Paragvaj ter brazilska zvezna država Rio Grande do Sul, razprostirajoča se ob pritoku Srebrne reke. Od ustanovitve prvega mesta ob Srebrni reki. ki si je v vsakdanji rabi skrajšalo svoje ime v Buenos Aires, je preteklo tod mnogo krvi. vrstil se je prevrat za prevratom, divjale so mm>ge bratomorne vojne, naposled pa so iz dolg«*trajn>h zmešnjav vstale velike bogate in cvetoče države, ko-jih pomen za svetovno gospodarstvo raste iz dneva v dan. Vzporedno s tem raste n jih mednarodni ugled in nove države že učinkovito posegajo v zadeve Evrope.

Argenfna je velikanska država ki meri skoro 3 milijone kv. km, ima pa le okoli 12 mHijonov prebivalcev To je pretežno poljedelska in živinorejska država, ki izvabi predvsem pšenico, koruzo, meso. volno, kože. Um ter tropski les. Prestolnic« I Buenos Aires ima kake tri milijone prebi-! valcev, druga velika mests »o še Rosario ! (500.000). Cordoba (280000), La Plata (200.000). Santa Fe (130 000). Tucuman i (130.000). V vsakem izmed teh mest je tudi univerza, kar priča, da država lepo skrbi za proaveto.

Na nasprotnem bregu Sn h me reke leži ' republika Urugvaj, ki se je pred par leti na i Olimpiadi proslavila s svojimi nogometa*!. I j Meri 180 000 kv km in «ma 2,230.000 prebi- ' i valcev; nje prestolnica Montevideo šteje 650.000 duš, dočim ostala mesta ne doseže-1 io niti števila prebivalcev našega Maribor« I Urugvaj je takisto poljedelska in živinorej

-ka dežel« ki ixv«ža meso volno in žito. j Republik« Paragvaj leti ob istoimenski eki, ki pošilja svoje vode v Srebrni vele-ok Zgodovin« te države je izredno krv« ; va Danes im« kom«j milijon prebivskev,

das? Je pred 60 leti *te!a ie preko dva m??i-lona duš V petletni vojn. i Bolivijo I. 1870 — 75 je padlo nje prebivalstvo globoko pod polovico Na paragvajskem ozemlju se je tudi izvršil pred stoletji znameniti poskus jezuitskega reda ki je ustanovil posebno indijansko republiko pa to jo Španci in Portugalci v skupnem naporu razrušili in uničili cvetočo državo. Paragvatci izvažajo les, čaj razno južno sadje in sladkor. Morj« nimajo. toda rek« Paragvaj je odlično plovna in po njej pošiljajo svoje blago v luke ob ustju Srebrne reke Prestolnic« Assuncion ima približno toliko prebivalcev ko naša Ljubljana Paragvaici so po večini mešanci med Indijanci in belci, doč-m je v Urugvaju tudi znaten prispevek črne zamorske krvi Argentina pa je ponosna na okoliščino, d« je edina izmed južnnamer šk;h drž«v popolnoma bel«, če ne šteienK nekoliko indijanskih ostankov in zamorskih priseljencev.

V območje Srebrne reke spada končno Se brazilska zvezna država Rio • »rande do Sul z glavnim mestom Porto AMegre. Ta država je pomembna zaradi svojih velikih predilnic za bombaž.

Angklko pomožno brodavje

Neki novinar je po obisku v Angleški mornarici objavd v »Sunday Times« ule popis njene reorganizacije:

Pred kratkim sem imel priložnost videti nekatere izmed številnih, posebno opremljenih !«dij za borbo proti podmornicam, ki jih uvaja Velika Britanija zlasti zato, da bi zavarovala svobodo pomorskih poti. Nedavno je vlada objavil«. J* j« spremenila 86 vlačdcev v lovce podmornic in v mi-nolovce. Ribiške ladje prccej zanemarjene zunanj^čine. a izvrstne kakovosti, so se spremenile v čedne ladje pripravljene za docela drugačen lov. V koliko

A to še ni edino pomožno brodovje angleške vojne m'narice. Predvsem so tu

nadalje vršile svojo trgovski naiogo. Oborožene so le toliko, da se v primeru napada lahko samostojno branijo proti podmornicam in letalom. Pač p« je admiraliteta najei« veliko število zasebnih jaht za pro-tipodmorniško vojno in z« varstvo obale. V britanskih vodah sie«'-ujete povsod nekdanje luksuzne parnike, kako resnobno opravljajo patrolno službo Sc preden je izbruhnil« vojna, je bilo v U namen pregledanih 8000 zasebnih iadij m ladjic. Kar jih je bilo primernih so prevzela v službo takoj, ko se jc vojna pričela, ker so tudi posebno moštvo pripravili in izveibali že poprej. _

Reorganizacij 3 posredovanja dela

Ljubljana. 28 decembra

Z naredbo mnistra socialne politike in narodnega zdravja se ukine centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu in njegovi posl se preneso na glavne uprave v Beogradu. ZagTebu ln Ljubljani. Naredba določa med drugim da se ustanove s 1. Januarjem 1940 v Beogradu. Zagrebu ln Ljubljani glavne uprave za posredovanje dela. V delokrog glavnih uprav spadajo vrt posli osrednje uprave za njihovo področje Na čelu glavne uprave je uprav-c k, ki ga Imenuje ban iz vrst strokovnih državnih uradnikov ali iz vrst uradnikov banovine s fakultetno Izobrazbo. V Beogradu Imenuje glavno upravo minister socialne politike in narodnega zdravja. Sa-moupravn organi glavnih uprav so glavni odbori Izvršni odbor glavnega odbora je pa predsedstvo glavnega odbora. V delokrog glavnega odbora spadajo vsi posli is delokroga centralnega odbora za doti^no področje, v de-okrog predsedstva pa vsi posli iz območja predsedstva centralnega odbora za dotično področje.

Od 1. Januarja 1940. bodo dostavljali pristojni glavn uradi borzam dela neposredno davek za Borze dela po odbitku 5V# za manipulac'jske stroške pobiranja, ki ostanejo osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, dalje od ostalega zneska "•/a. ki jih dobe glavne uprave za posredovanje dela in končno od ostalega denarja 3«/.. ki Jih Izroči SUZOR osrednji upravi za posredovanje dela v Beogradu. Glavni upravi v Ljubljani bo Izročal ta denar Okrožni urad v Ljubljani, javni borzi dela v Ljubljani tud Okrožni urad Za kritje stroškov in vzdrževanje glavnih uprav za prvih 6 mesecev L 1940 bo nakazala osrednja uprava na račun splošnega rezervnega fonda glavni upravi v Beogradu 400.000 v Zagrebu 300.000, v Ltut>-Ijani pa 100.000 din. Naredba je že stopila v veljavo.

Sofroli! Posečnfte In podpirajte Sokolski kino v šiški!

Se dva termina brez sporeda

Danes ln Jutri ne bo nobenih večjih prireditev

Kakor za pravkar minule tri božične piaznlke tako tudi za sedanja dva termina — današnjo zadnjo nedeljo v letu ln jutrišnji novoletni dan — pri nas doma ne bo nobenega športnega sporeda. Športniki so ostali v tečajih in med pripravami za skorajšnje važne nastope v teku januarja — to velja za smučarje in drsalce —, vsi ostali pa so se deloma zaradi mačaja športnih panog, ki jih gojijo, ne malo pa tudi zaradi občutnega padca temperature umaknili za toplo peč. Tako bosta spet dva zelo prikladna termina minila brez vsakega športnega dogodka...

V ostalem bo ta slika enaka tu«* marsikje d n; jod po državi. Nekaj malega no-

gometa si bodo privoščili v Zagrebu, madžarski Ujpest bo v teh dneh Igral še v Borovu in Osljeku, in če omenimo še nekatere boksarske nastope v Beogradu smo zbrali skoraj vse, kar bo v teh dneh lahko novega za prijatelje športa. Je pač tako, da Je letos zimska sezona nastopila skoraj prenaglo, tembolj, ker Je v zadnjih zimah tako zgodnje že dolgo ni bilo, za športne panoge na prostem pa je pri sedanji temperaturi res nekoliko neprijetno. SIcer pa ta odmor ne bo trajal več kakor teden dni ker so že 6. januarja na sporedu številne gmučnrske prireditve v znamenju klubskega dneva za vse smučarje tekmovalce.

klufc U g i >, oustva SK Ilirije v Planici

SK jj.-i.jcl razpisuje tekme za kiuosko prvenstvo sa leto 1940, ki bodo v dnevih 6. I. 40. v Planici. Tekmuje se v tekih, skokih in klasični kombinaciji

Spored tekem: «. L 40: Ob 10. tek na 14 km za seniorje, 9 km za junk>r.,e, 5 km za naraščaj ln na 3 km za mladino, fttart in cilj pri domu SK Ilirije. — 7. L 40. Ob 10. skoki za mladino, naraščaj ln junlorje na 25 met. skakalnici. Ob 13.30 skoki aa seniorje na 40 met skakalnici.

Tekmuje se po pravilniku JZSS. Vsak tekmovalec nastopi na lastno odgovornost. Prijave najkasneje 1 uro pred startom. Žrebanje pol ure pred startom. Darila sa prve tri plasirane v vsaki skupini tn disciplini.

Razglasitev rezultatov be 7. I. 40. ob 16 pri domu SK Ilirije.

M nege uspehov vsem športnim trfnbon«

' : mnogo zs^nvoljfctvn vsem *«<*«*»» vo«m teli v novem let« — ŠPORTNO UREDNIŠTVO.

IZ SLOVENSKI! NOGOMETNE ZVEZE Vsem podrvezam. klubom, funkcionarjem, sodnikom In Igralcem Celi uepeins nov* lete — opraviti odbor SNZ.

IZ ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV. Kolegom sodnikom, poedlnhn forumom SNZ tn klubom ne področju SNZ M m

letu —

ge športnih uspehov v novem upravni odbor.

SK JADRAN žen vsem svojim aktivnim hi podpornim članom kakor vsem dobrotnikom vesel« in srečno novo leto. Predsedstvo.

SK Ilirija (smuškA sekcija). Prvi tečaj smuške šole za skoke v Koroški Beli se bo začel jutri 1. januarja na novo zgrajeni skakalnici na Kresu. Šola bo dnevno, in sicer od 10. do 12. In od 14. do 16. Vodja šole je g. Zupan Ivan. Udeležba na lastno odgovornost

JASO. Udeleženci tečaja na Ratltovcu naj se zbero v torek 2. januarja na gl. kolodvoru ob 11.15. Vsak naj vzame s seboj poleg druge opreme tudi toplo odejo. Prevoz prtljage bo s sanmi. Zaradi vozovnic naj bodo vsi točni. Teh. referent

SmiiMd tečaj v ftkofji loki. — Okolica ftkofje loke je polna nallepšesra snega. Zaradi tega se Je tamošnje Tujskoprometno društvo odločilo, da otvori poseben smuškl tečaj, ltl ee je včeraj že začel, vendar je vstop mogoč vsak dan. Vodstvo tečaja je prevzel zn»n1 smuškl učitelj e. Janko Sl-cherl. Gle^p tečaja In nastanitve dale vse lnfom>ariie Tujskoprometno društvo v Skofji loki

"tno bflance 19S9 o lanskUt iwn*Mk ?n ne u A 'ifli m5Hi športni* ov objavljamo na 35. strani.

ZAVAROVAL

Filijalna direkcija v Ljubljani, Cigaletova 1 (pred sodnijo)

ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO

SVOJIM KLIJENTOM IN SVOJIM ZAVAROVANCEM-NAROČNIKOM »JUTRA«

ZAHVALJUJEMO se

našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem za zaupanje in naklon »enost v preteklem leto

in VOŠČIMO nem

ZDMAVO, MIRNO* SREČNO IN USIPEHA POLNO NOVO LETO t

Priporočamo se tudi v bodoče i

LJUBLJANA

Dalmatinova uL 13.

poleg HOTELA ŠTRUKELJ Telel. 38-63.

Radio-aparati — pisalni, računski stroji itd. — Parker nalivna peresa!

Mehanična in radio delavnica!

Splošna stavbena družba

Maribor - Tezno

TeleS. Int. Zo-ffJ

Brzojavi: Splostad

DELAVNICA ZA ŽELEZNE KONSTRUKCIJE, MOSTOVE IN REZERVOARJU ODDELEK ZA ELEKTRIČNO IN AVTOGENSKO VAREN JE TVORNICA VUAKOV, ZAKOVIC IN DROBNE ŽELEZNE ROBE

tO

MjmjuunnHiinimm imimmniiiiiiiminmt]

nmimiiiiniULijniiiiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiJuuiJ

Inž. arh. JELENC & inž. ŠLAJMER

GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA D. Z O. Z.

MARIBOR TeL 22-12 Vrazova 11LII

nrrnnnnnnnrH miimmilllllllllllinilll ifTrJUUUUULIJUULJLILLIJ

URJf

I tMIMKO IVI1D1

*vxe SCM

4vetovncznaM

Dobflo n T Wh boljših trgovinah *

CELULOIDNE ŠČITE za vrata — In „WINDFIX" zatesnllca za okna In vrata Pri

FRANJO ZRNEC

LJUBLJANA, Kopitarjeva 1, tel. 38-66.

Potrtega srca Javljamo, da je naSa ljubljena soproga, mati, sestra, teta ln tašča

MARIJA NEGODE

po dolgoletni, mučni, Bogu vdano prenašanl bolezni dne 24. decembra 1939 ob 6. uri zjutraj previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.

Predrago pokojnico smo dne 26. decembra 1939 ob 4. url popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 47 položili k večnemu počitku k Sv. Križu.

Sv. maša zadušnica za rajnico se bo darovala v sredo, dne 3. januarja 1940 ob pol 8. uri v cerkvi Sv. Petra. Vsem našim znancem in prijateljem, ki so jo prišli od blizu ln daleč kropit, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in vsem, ki so nam ustmeno in pismeno Izrazili sožalje, bodi tem potom izrečena Iskrena, prisrčna zahvala.

LJUBLJANA, dne 30. decembra 1939.

Rodbini NEGODE — RUTAR

SEZNA

□ □ □ □

SREČNO NOVO LETO ZELI

rodbina Eislnger

restavracija

2erjav-crna

O □

Ljudska hranilnica in posojilnica

registrovana zadruga z neomejeno zavezo

V ORMOŽU

-mor r k i t n n un n m 11 n 111 b n n 11 n j

Lekarna Kraut

Devica Marija v Poljn

Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in se še v nadalje priporoča

gostilna pri „Lovcn"

H Drago in Mici Murovec

g VRHNIKA

JLOJUUlJi (i tfJUULJJUUUULOJLLJlIOIOIO

TCOCI

H Uspeha polno novo leto želi vsem ^ svojim odjemalcem ln prijateljem

Jože Cesar

trgovina z mešanim blagom STARA FU2INA V BOHINJU

!< uju

JJmum lUUUUULJUUJLIL.« M IJUUUt

LJUUULJUUUUUL^^

SREČNO NOVO LETO ; SREČNO NOVO LETO 1940 ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM

STAVBNA TVRDKA

L Erjavec

JEZICA

Hkratu se priporočamo vsem onim, ki še nimajo lastnih domov, pa jih

nameravajo graditi 3COTTTTTTOxrinrTirrrirTTTa^

Zahvala

Ob težki Izgubi našega dobrega soproga, očeta, deda, brata, strica, svaka, gospoda

KOSI MIRKA

BOLSKEGA UPRAVITELJA V POK.

se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin ln ga spremljali na njegovi poslednji poti.

V Mariboru, dne 28. decembra 1939.

Žalujoča fan« s otroci in sorodstvo.

UUULLI II B II i Ii ■■■"""""■111H11111 *11111111 »™=m

Novo!

Pristna

ljutomerska vina

naročajte le pri

VINARSKI ZADRUGI v Ljutomera

dne 26. decembra 1939 izžrebanih srečk efektne loterije PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE BRE2ICE

72 360 709 1305 1738 2048 2262 2967 3432 3731 4045 4373 4709 5350 5739 6006 6252 6834 7256 7658 8058 8569 8820 9263 9607

186 207 282 290 305 339 348

407 443 497 559 602 609 670

727 759 810 1126 1148 1157 1252

1343 1443 1474 1481 1537 1722 1728

1742 1783 1805 1856 1873 1911 1931

2060 2140 2177 2181 2198 2204 2261

2405 2422 2677 2706 2774 2811 2916

2976 2986 2999 3038 3117 3323 34 J 6

3461 3462 3471 3566 3685 3698 3719

3743 3774 3790 3807 3914 3984 3993

4046 4061 4120 4243 4261 4283 4362

4420 4429 4493 4570 4649 4700 4701

4848 4978 4999 5097 5136 5243 5301

5392 5436 5461 5509 5544 5643 5736

5772 5799 5817 5859 5872 5933 5949

6018 6136 6138 6151 6161 6182 6203

6423 6436 6596 6672 6721 6739 6792

6848 6938 6952 7150 7200 7212 7223

7275 7292 7460 7490 7510 7518 7587

7704 7715 7718 7760 7868 7922 7959

8084 8201 8216 8222 8236 8298 8381

8586 8607 8631 8714 8732 8766 8799

8878 8899 8935 9084 9132 9180 9198

9307 9377 9434 9501 9507 9526 9562

9728 9754 9315 9877 9903 9912 9922

Otomane

Ima v zalogi

SEVER — Marijin trg 2

Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 2C0, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami!

»v ' .-.'.'''•-.»v

ZA ZIMO...

PCKtAVTfcSKE' (JHARMOHIKE

Jfw460

ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOS I

ME!MELsHEROLD —-

7AI TVOPNICE Gt&SBlL. maribor 1 1u1

Celuloidni ščit

on vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista Dobavlja )lh

SEMENIČ V.

'rivoz 13 Ljubi iana Tel. 36-92 etulold je na zalogi v vseh Darvah Sprejmejo se dobn akviziterjL

CENJENIM ODJEMALCEM 2ELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO

mizarstvo „SAVA"

d. z o. z.

ROŽNA DOLINA — Predjamska ulica 32

TRGOVINA MIKLOŠIČEVA CESTA NASPROTI SODIMA ...........................IIIIIHIIIII

...................................

ULJI JUH JI men a i n aTTTTinrojJULiu Oglas) v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!

I H B II B II II « II II H t I « B nm HBMHBMBMMBI

□ □ □

idaaaaoixlajuijuuljtjljljlh. g h b nx pdatoaoaadaaaaa-i iiiiihiiiii rmn

LJ

Prodajna pisarna združene industrije sprejme

poslovodjo

Reflektant mora biti zelo sposobna, inteligentna, dobro Izurjena oseba, prvo-] vrsten stilist, knjigovodja s trgovsko izobrazbo. Zahteva se perfektno znanje srbo-3 hrvatskega in nemškega jezika. Lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vitae, g prepisom spričeval, navedbo referenc, plačilnimi zahtevami in fotografijo nasloviti 3 na PUBLICITAS a. d., Beograd, poštni pretmac 60 — pod >POSLO VODJA«

joaDoixaiiiaDnDaax^ ■111111 ■ *

...................11 •***■...................................

PAPIROCEL,

Izdelovanje luksuzne embalaže, Ljubljana, Lepodvorska nI. 23, želi vsem svojim odjemalcem srečno HOVO teto!

TEHNIČNO PODJETJE

DipL Ing. O. KRUŠIČ

ZAGREB TeL 86-59 Draftkovideva 68

iSSAABMMJ

toplotne in mrzlotne izdelujemo sodobno in strokovnjaško po termiških garancijah!

Stalno skladišče prvovrstnega izolacijskega materijala: THERMISOLA — orig. 85% — magnezij ska masa (plošče in šalice) ESPANSO orig. ital. pluta, šalice, plošče Elindrasta volna (Schlakenwolle) in ostale izolacijske potrebščine.

SeRm srečno In ■ novo leto vsem odjemalcem In Igralcem mojih bUJardovl

IVAN ZUPANČIČ

MIZARSTVO — BILJARD

2ADOVINEK, LESKOVEC * KRŠKO

ra....nmimiiiiiiniiiininiinii nnm

KORUZO

vagonsbe pošiljke — po solidni ceni — lahko naročite pri znani slovenski tvrdki

Anton škerbinek

lesna trg. fat deželni pridelki DONJI KRALJEVIČ

(Medjimorje).

1111111 < > 111 > i > 1111 > 111111.....i ii i n i »j mm

0«0BC3BC=>flC3BCDI0a0l0B0IC3aC>a0BC3a0

Oglasi v »Jutru«

imajo siguren uspeh!

0l010l0l0l0»0l0«0IQ»0'0i0»0'0 .....................llllllllllllllllll

NOVO il$49 ILETO

aj (&am prinese srečo 9 loteriji

na srečke

»Vrelec srace

C upi lene v glavni cfcmačt CoffiCiuri dr«, m«.

k(erf;e

Afo/zl; Plan-nšak, Lmbli

Beethovnova uiica 14

MICHEL Z4VACO:

B®il J

*NYK0H i

Glas

Bilo je na dan 19. novembra 1539 zvečer, divji, pust kraj na španski strani reke Bidassoe. Siren molk se je razgrinjal vse na okrog ter požiral zadnje glasove žvegle, na katero ie piskal kozji Dastir. ko se Je vračal v svoj i lomašni stan. Med negibnim bodičevjem je stala skupina kakih dvajset gospodov v oklepih in nekoliko v stran od nje, sam ob bregu reke, s pogledom željno uprtim na ono stran — jezdec v črni žametni obleki

Z ovratne verižice mu je visel na prsi red zlatega runa. V temi. ki se je spuščala s Pirenejev. bi ga bil človek imel za bronast kip. Toda njegov obraz je pričal o življenju: bled obraz, obrobljen s kratko, košato brado, z ledenim nasmehom na neusmiljenih ustnicah, samovoljen in trmast obraz; zagonetni obraz cesarja Karla V.l

Kratko je okliknil brodnika, skritega v megli na onem bregu. In ko je dobil nepovoljen odgovor, je srdito vzmahnil z rokami in mučna neučakanost je v rezkih, odsekanih besedah udarila iz niega:

»Torej, gospoda, nocoj ne bomo videli guvernerja Ulloe! Teden dni! Teden neskončnih dni že čakam odgovora kralja Franca; in Flandrija se med tem pripravlja... uhaja mi iz rok... in, tako mi pekla...«

Ta mah je nenadoma sklonil glavo: zvem v daljnem samostanu ie s šibkim glasom klenkal angelsko češčenje — in zamrmral:

»Ave Maria. gratia plena ... Oh!« ie zaškrtal. ko se je vzravnal, »da morem zdajle planiti na te sleparje, ki govoričijo o svobodi, in izpremeniti njihovo puntarsko zemljo od Ganda do Li^gea v ie-zero krvi! A da bi to mogel, bi moral biti tam. dokler ie čas. Franc me mora pustiti skozi Francijo! Ulloa, Ulloa. kakšne novice mi nosiš?«

Karel V. ie v drhteči zamišlienosti strmel na molčečo reko. Še nekaj minut je čakal, nato je obrnil konja:

»V naš stan goeooda! Guvernerla nocoi ne bo.« »Ho-hoj, vi tam!« je tedajci zakričal brodnik. »Hejo-hoj!«

Vsa družba se je zdrznila in znova obrnila konie proti vodi. Cez nekaj trenutkov se ie iz megle prikazal širok brod, ki ga ie vodil brodnik za vrv Na sprednji ploščadi se ie v rdeči svetlobi pla-menice risala postava jezdeca na krepkem koniu. veličastnega starca z belo brado B'l ie don Sancho de Ulloa, guverner sivilski in andalu§ki. tajni poslanec Karla V k Francu L

Cesarjeva skeleča nestrpnost si ie dala du§ka:

»Samo besedo, Ulloa: da ali ne?«

»Da, sire!«

Vsa razburjenost Karla V. je mahoma izginila.

»Dobro došel. moi vrli sel!« je preprosto deial.

Toda pomen njegovih besed ie moral biti maščevalen, kajti cesarjevo spremstvo ie grozeče za-žvenketalo z orožjem in strasten krik iz dvajse-torice grl ie buhnil v tiho gorsko noč:

»Smrt flandrskim meščanom!«

Guverner ie skočil š konia.

šele tedaj so mogli videti, da ie bil bled kakor mrlič in da ga ie od nog do glave stresal krčevit drget Takisto je bilo. kakor da bi ga tlačil strah vojščaka. ki je bil v mnogih bitkah, ne vštevši manjših prask in dvoboiev. mirno gledal smrti iz oči v oči. Oči so mu prersdeno buljile v nebo, v neko določeno točko na nebu.

»Čakam!« ie rekel cesar.

S silnim naporom ie Ulloa obrzdal svoio grozo in se z visokostno spoštljivostjo španskih grandov priklonil vladariu:

»Sire. pot ie prosta Prestopite francosko meio s kakršnimkoli spremstvom vam drago, kaiti njegovo veličanstvo krali vam pripravlia naiprisrč-nejši sprejem Vaša pot na Flandrsko bo podobna zmagoslaviu.«

»Oh « je rekel cesar, »moj brat Franc je resnične dober brat.«

»To Se ni vse. Da reši vaše veličanstvo vsakršnega skritega nezauoania. ie krali poslal v Ba-vonne konetabla Montmorencvia s prestolonaslednikom Henrikom in mladim voivodo Orleanskim: tisti trenutek, ko prispete na francoska tla. prestopita kraljeva sinova špansko meio in ostaneta v Spaniii za talca, dokler ne pride elas, da ste srečno vkorakali v svoie nemške dežele.«

»Zahvaljena bodi Naša Gospa!« je rekel cesar »Hvala ti, Ulloa! Jutri, gospodje, krenemo čez Bidassoo in naprej proti Bavonnu. Toda talcev ne maram. Princa ostaneta z nami in nam bosta tovariša na poti; ne dam se prekositi z velikoduš-jem. Vi pa, Ulloa, ste opravili bolje, nego sem upal... A kaj vam ie, guverner?«

Ulloa se je zdrznil, kakor da bi ga bili zdramili iz daljnih sanj, ter si obrisal mrzli pot ki mu je pokrival čelo.

»Sire,« je dejal, »za to, da sem srečno konča] poslanstvo, s katerim ste me počastili, gre hvala vrlemu in zvestemu francoskemu plemiču, ki je bil dovolj pogumen, da ie na francoskem dvoru pripomogel pravici do veljave ...«

»Kdo je ta plemeniti mož?«

»Plemeniti mož: prav pravite, sire... Ime mu je grof Amauri de Loraydan.«

»A, Loraydan! Ime mi ni neznano. Loraydani so siromašen, toda ponosen rod. Na vseh bojiščih sc nam bili nevarni nasprotniki. Neki Loravdan je bil ubit pri Paviji. če se ne motim.«

»Ta, ki govorim o njem, je sin pavijskega Lo raydana. Ali je bogat s čim drugim kot z vrlinami.

ne vem. Vkljub svoji mladosti je eden tistih svetovalcev. ki jih krali Franc najrajši posluša. Njemu gre velik del zasluge, da morete brez težkih pogojev korakati skozi Francijo. Ko sem z gospodom Montmorencvjskim in princema zaoustil Pariz, je bil tako ljubezniv'in me ie spremil do An-goulčma, da ie spotoma vplival še na konetabla. kakor prej na kralia ...«

»Amauri de Loravdan. Prav. Ne bom ga pozabil. Kolikor je na meni. ie niegova sreča zagotovljena. Ne samo. da bom primerno govoril o niem s kraljem Francem, ampak tudi osebno mu bom podal dokaze svoie hvaležnosti.«

»Vaše cesarsko veličanstvo me ne bi moglo boli razveseliti,« ie živahno rekel Ulloa. »Izvolite prenesti na Amauriia de Loravdan* v*o naHon^nopt ki mi jo izkazujete — presrečen bom in obilno ^oolačan.«

»Tako nisem mislil.« Je resno odvrnil Ka^el V 'Usluga, ki ste io storili cesarstvu ie izm^d tis+ih ki teriaio vidno in javno plačilo. Kaj ne. da imate

■Iva otroka?«

»Dve hčerki. vaše veličanstvo: vse. kar m« -»riklepa na ta svet. odkar se ie markiza de Ulloa vrnila na svoie m^o med angeli «

»Da... vem. kako draga vam je bila ln kolikšna je vaša ljubezen do hčerk, ki vam ju je zapustila. A poveite mi: kaj ne. da sta že v tist'h letih, ko ju bo treba preskrbeti?... In lepi sta, -»ravijo?«

Ta mah je bilo videti, kakor da bi bil guverner docela pozabil grozo, ki ga je telila. Nežen oče-^ov^ki smehljaj mu je ozaril obličje.

»Reyna-Christa ima dvajset let « je dejal. »Le-onora pa osemnajst. Kar se pa tiče niune lepote, 'ire, ju v Sevilji imenujejo roži andaluškega vrta ...«

»Prav,« je z nekakšno ganjenostjo rekel cesar. »Poiščite jima moža, ki ju bosta vredna. A hčerama tistega, ki ie dobro opravil taksno poslanstvo. gosooda. takšn'ma nevestama je treba dati knežio doto: ne skrbite, Ulloa, država se bo potrudila za to.«

Spremstvo je občudujoče zamrmralo.

Ulloa se je z ganienim in radostnim srcem priklonil: čeprav guverner bogate pokrajine, je bil ostal ob izviru bogastva razmeroma siromašen.

»Sire«, je rekel, »vaša. cesarska dare*liivost me rešuje najhuiše skrbi mojih starih let; iz dna svoje očetovske duše se zahvaljujem vašemu veličanstvu. Zastran ženinov pa. . Revni-Christi sem ga že izbral, če bo le nji po duši. In kar se t'če Leonore. sire. ako cesarost ne vidite ovire... «

»Nu? ... Govorite brez strahu ... «

»Nu. sire, ko sem se vračal, sem vso pot mislil na vrlega plemiča, ki sem vam ga omenil... da ugbal sem, ali ne bi morda Amauri de Loray-dan... težava je le v tem. da je Francoz!«

»Narobe!« je toplo vzkliknil Karel V.. »Vaša misel mi ugaja, Ulloa: politična je, koristna mo-

jim načrtom, in če mislite, da bo Loraydan vaSi

hčerki Leonori všeč ... «

»Oh, sire, z gotovostjo slutim, da je sreča moje

hčerke ob njegovi strani!«

»Ta možitev bodi moja skrb, Ulloa! hvo vam moje besede: Leonora dobi od mene doto in Amaurija de Loraydana za moža. Kar se pa tiče prihodnosti tega vrlega plemiča, se zanesite name.« ^ . , , ...

»Star sem. sire... Ce bi se mi kaj zgodilo ...« »Ne skrbite, takoj po prihodu v Pariz uredim to zadevo... In zdaj na pot!« je veselo dodal ce-sčir*

A tedajci je Ulloa znova uprl oči v nebo in se s praznim, prepadenim pogledom zastrmel v isto

točko kakor prej.

»Sire... gospoda... čujte!« je zajecljal s čudnim, suhim in pretrganim glasom, kakršnega ima bolnik, kadar govori v vročičnih sanjah.

»Ulloa! Ulloa! Kakšna vrtoglavica vas grabi?« je vzkliknil Karel V.

»Strah me obhaja, sire! Zdaj vem, kaj je strah! Groza se ruši name!«

Podoba je bilo. kakor da bi vlekel na uho... a kaj? Molk. ki je ležal na bregeh. je bil postal še globlji... Le kaj je utegnil don Sancho de Ulloa poslušati v tem molku... v tej brezglasni tihoti?

»Konec!« je zdajci vzd^hnil. »Končano je... Glas... mrtvi glas... je utihnil!«

Vsi so v prepad eni osuolosti gledali UT3oo. tn vse jih je obhajala ista misel. Eden izmed plemi-čev se je skrivaj potipal za čelo.

»Ne. gospoda,« je slovesno rekel guverner, »nisem blazen! Da niste vi sliSali klica, je mogoče... a kolnem se vam: jaz sem ga slišal!«

»To je prazno slepilo vašega utrujenega duha, -noj vrli Ulloa.«

»Resnica je. sire! Tem bolj, ker sem spoznal glas. ki je klical. Oh umejte me! Klical me je .. nekdo me je klical na pomoč... in spoznal sem ga, kdo je bil!«

»Nu. kdo neki?« je zamrmral Karel V., prevzet ->d radovednosti, ki je ni mogel več krotiti.

»Moja prvorojenka, sire! Reyna-Christa me kliče na pomoč!«

»Bežite, bežite!... Tako mi vseh svetnikov, va-

hčerki sta vendar v Seviliji, več ko sto milj odtod!«

»Vem, da se vam zdi nerazumljivo. Tn vendar ie res!«

Don Sancho de Ulloa Je počasi storil znamenja križa. Cesarjevi spremljevalci so se osuplo spogledovali. Vse je bilo tiho. Na zemlji in na nebu, r>ovsod se je razgrinjala skrivnost

Cesar se je prvi iztrgal tej nevarni zamiknje-nosti.

»Ne mislimo več na to,« je dejal. »Mož vašega kova. Ulloa, mora prezirati te puhle sanje, kijih bo jutrišnje solnce razpršilo.

Obrnite se na grafologa

F. T. Karmoha

ld se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Prt brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: L Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6-Vaše prijatelje ln protektorje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdotžltve Itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah.

P. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psihografolog — pisec epohalne knjige »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 sli'-; v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 80-—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost ln da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih!

aBBmBBB

Posteljno

kemitu0 M A / . * Martbor Aleksandrova

puh

IA

POP.OL Ni J.Sfc^HA R MO NJ.KEvSV l TA..-

'f^l t I JU

SCHHEIDEft

ZAG0EB NIKOIICEVAIO

1 RESPt Afwmwi K

Dovršeno brije In dalje traja Alcoso nožiček za britje

Zahtevajte vzorec in pogoje od BL Laver, Beograd, pošt pretinac 284.

•»• Ji. .. *. i Vi/.^r - i '<'',

ZAHVALA

Ob nepričakovani Izgubi naše srčno dobre

ANICE JOB

VIŠJE POSTNE KONTROLORKE V POK. IZ PTUJA

se prav Iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali, naju tolažili ter jo v tako častnem številu spremljali do njenega zadnjega doina. Zlasti velja ta prisrčna zahvala vsem njenim stanovskim tovarišicam in tovarišem, prav posebno še poštnemu upravniku, gospodu inšpektorju Jakobu CuSu za v srce segajoče poslovilne besede ter neštetim darovalcem prekrasnih vencev ln svežega cvetja.

PTUJ, dne 30. decembra 1939.

Neutolažljiva: oče BLA2 JOB in sestra MARICA DOMANJKO.

t «v '"i

, " "rt .> JTi"- -i" - - . ^ . ■ -"»."- -

1 1 It I 1 HM—

ZAHVALA

Za vsa sočustvovanja in počastitve izkazane ob nenadomestljivi Izgubi

našega nepozabnega

vsem najiskrenejša hvala.

Sv. maša za pokojnika se bo darovala v ponedeljek, dne 1. januarja 1940 ob 11. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja (Frančiškanska cerkev). Requiem se bo vršil 15. januarja 1940 ob 7. ari istotam.

LJUBLJANA, 31. decembra 1939.

Rodbina MAGUSAR

Urejuje Davorin ftavijen, — Izdaja aa feonaortij »Jutra« Stanko ViranL — Za NaioUno tiskan

kot tlakama rja Fran Jeran — Za inaerauu del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh