logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

• ''M-

Bim

mm

KKlpBSfäSte»

iiiisspisälll II

mmfsmsmm

Spominu OTUNA ŽUPANČIČA

SLOVENSKI

PRAVOPIS

Izdala

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

D Z S

LJ UBLJ AN A 1950

Novo izdajo sta priredila

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK in

ZAVOD ZA KULTUEO SLOVENSKEGA JEZIKA

po prvi izdaji BREZNIK-EAMOVŠ: SLOVENSKI PRAVOPIS 1935

Uredniški odbor F. BamovS, O. Župančič A.Bajec, R. Kolarič, M. Bupei, M. SmaJc, J. Solar

Pri odtiskih je sodeloval tudi J. Moder

Rokopis za tiskarno sta izdelala P. itamovi In N. Jesse

Navodila za uporabo

Slovenski pravopis (okr. SP) obsega pravila in slovar. Splošna slovniška pravila so v uvodu le toliko upoštevana, kolikor zadevajo pravopis, le pregibanje domačih in tujih lastnih imen je obdelano obširneje, ker tega poglavja naše slovnice ne obravnavajo. Domača krajevna imena so iz slovarja popolnoma izločena, ker bi ob zadostnem upoštevanju le-teh slovar še bolj narastel in ker je v načrtu poseben pravopisni slovar domačih krajevnih imen z vsem gradivom.

Slovar obsega v glavnem besedišče sodobne knjižne slovenščine. V njem ni različnih lokalizmov (krajevnih posebnosti) pa tudi ne čisto strokovnih izrazov; vendar smo v tem pogledu vzeli rajši preveč ko premalo. Ce torej kake besede v SP ni, še ni rečeno, da ni dovoljena ali da je slaba. Nje raba pa mora biti upravičena po pomenski potrebi.

V slovarju besede niso razvrščene mehanično po abecedi, marveč smiselno po pomenskih skupinah in sorodstvu izvedbe; če torej kake besede ne dobiš med iztočnicami, jo išči pod iztočnico sorodne besede! Za tako razvrstitev se je uredniški odbor odločil zato, da iz pomenskih skupin lahko vsakdo jasneje razbere pomen različnih obrazil, da lahko pregleda že rabljene izvedenke in si laže išče sveta o njih uporabnosti, kadar ustvarja morebitne nove pomenske odtenke. Te prednosti odtehtajo čas, ki bi ga kdo zamudil z iskanjem besede, če je ne najde med iztočnicami v abecednem redu.

Besede, zlasti tujke, so v slovarju le skopo razložene, ker razlaganje ni naloga SP. Strokovni izrazi so velikokrat zaznamovani samo s kratico stroke. Pač pa so pri splošno rabljenih tujkah navadno dodani slovenski pomeni, da izmed njih lahko izbiramo.

Ce je beseda sprejeta v SP, še ni nič rečeno o njeni jezikovni vrednosti (ali je beseda domača, izposojena, tuja, potrebna, nepotrebna, ljudska, papirnata ipd.). V nekaterih primerih spačenosti ali nepotrebnosti so besede zaznamovane s +, kar pomeni, da za knjižno rabo beseda ni dovoljena, ali pa z *, kar pomeni, da se ji v skrbnem jeziku ogibljimo. Ta bi bil v tem presojanju ostrejši, ta milejši, a življenje jezika gre svojo pot in se za take sodbe ne meni.

Frazeologfjo, pomenske odtenke obrazil in oblik, zlasti pa izvor in pomenski obseg besed naznačuje SP le redko, ker to ni njegova naloga; upošteva ta vprašanja večinoma v zvezi z napačnim pisanjem.

V slovarju so vse besede (razen tujih imen) že tudi v pravopisni obliki poudarjene. Ti poudarki niso sestavni del pravopisne podobe, marveč segajo že v pravorečje, zato jih v pisanju lahko zmeraj opustiš (gl. tudi § 63); tu so zapisani zato, da ni treba povsod posebej zapisovati izgovora. Zaradi tehničnih ovir ii in o in včasih a v zapisih izgovora niso poudarjeni; v domačih besedah je pri a v takih primerih mesto poudarka razvidno že iz pravopisne oblike; v tujih imenih pa velja pravilo: če v zapisu izgovora nima poudarka noben drug sainoglasnik, potem je treba poudariti U ali o, n. pr. [boklin, butger]; v drugih primerih sta u ali o nepoudarjena, n. pr. [kuri, briind]. Poudarki so zapisani v taki poenostavljeni obliki, kakor jih zapisujemo v vsakdanji knjižni rabi, kadar jih uporabljamo; tako sta'pravopisna in pravorečna oblika strnjeni v enotno podobo. (O poudarku gl. tudi § 80).

Z navadnim pokončnim tiskom so natisnjene besede in izrazi, ki sodijo pod polkrepko iztočnico; z ležečim tiskom pa vse razlage od slovniških krajšav do pomenskih objasnitev.

Med izvedenkami iz iste besede stoji samo vejica, kadar so izveKlenke oblikovno in pomensko zelo blizu druga drugi; podpičje pa označuje večjo pomensko ali oblikovno oddaljenost ali pa loči za zgled navedene primere od novih izvedenk.

Enačaj (=) označuje pomensko enakost in stoji med izpeljankami z različnimi obrazili in istim pomenom ali pa med tujim in ustreznim slovenskim izrazom.

Vijuga (~) pomeni, da je treba na sprednjo osnovo dodati pripisano obrazilo ali sestavni del besede.

Dvopičje (:) za besedo pomeni, da sledijo zgledi za uporabo ali pomensko ponazoritev.

V okroglih oklepajih () so pisane včasih dodatne besede in pojasnila.

V oglatih oklepajih [] je podan izgovor za celo besedo, posebno pri tujih imenih, drugod (koder je potrebno) le za zlog ali glas. Tuja imena so zapisana le v približnem izgovoru, naslonjenem na naš glasovni sestav, ker jih samo v taki obliki moremo vključiti v Svoj govor; kdor tuji jezik zna, si bo tudi s tem vedel pomagati. Izgovor polglasnika-v obrazilu osnovne-besede ni posebej zazna

*

movan, kadar ga beseda v pregibnih oblikah izpahuje. Za izreko gl. še §§ 78—81.

Pri pregibnih besednih vrstah so zaznamovane tudi oblike, kolikor imajo posebnosti v pravopisu, pravorečju ali slovnici.

Pri samostalnikih je s črkami m i s (moški, ženski, srednji) zaznamovan spol, rodilniško obrazilo z veza jem (-a, -i, -e ipd.).

Pridevniki so zapisani v nedoločni obliki, tudi taki, ki se dejansko rabijo le v določni obliki (n. pr. hišni, binkoštni itd.). Stopnjevanje je navedeno le tedaj, kadar je v obliki kaj posebnega; isto velja za izpeljane prislove.

Premični poudarki dvojnic so navedeni le z obrazili, in sicer za sr. sp. ednine in včasih tudi za imen. množine v m. in ž. spolu, n. pr.: grenik in grenik grenkd -d 4 -6 ipd.

Glagoli so v osnovni nedoločniški obliki, poleg nje je z veza jem in obrazilom sedanjiška oblika v 1. os.; dodani so tudi deležniki,-velelnik in glagolnik, kadar je pri njih kaj posebnega. Pri zloženih glagolih je za nedoločnikom včasih opomba gl. (nezloieni glagol); to pomeni, da je treba tam iskati oblike in poudarke.

Med dvojnicami (dubletami). bodi oblikovnimi, bodi pravopisnimi, je včasih veznik in, včasih ali; to pomeni, da sta obe obliki enakovredni. Včasih pa je vmes veznik tudi, kar pomeni, da se druga oblika redkeje rabi.

Kratice v slovarju

afr. — afriški

agron. alp. — amer. -anat — angl. -arh. — arheol. astr. —

avg. — avstr. baiesl. belg. -biol. -bot. -

— agronomija alpinistika

— ameriški

— anatomija

— angleški arhitektura

— arheologija astronomija avgust

— avstrijski

— bajeslovje belgijski biologija botanika

fiziol. — fiziologija fon. — fonetika fot. — fotografija franc. — francoski

cerkv. — cerkven č. — čas češ. — češki daj. — dajalnik del — deciliter dec. — december del. — deležnik din — dinar diplom. — diplomacija dol. — določna oblika,

določilo dov. — dovršnik dr. — doktor dv. — dvojina dvozl. — dvozložen edn. — ednina egipt. — egiptovski elektr. — elektrika elektro teh. — elektrotehnika enozl. -- enozložen fil(oz). — filozofija, filozof, filozofski filol. — filologija fiz. — fizika

geogr,

geol.

geom.

germ.

gl. -

glag.

glas.

glav.

gled.

gosp.

gram

grš. -

hrv.

hum.

— geografija

— geologija

. — geometrija

— germanski glej

— glagol

— glasba

— glaven

— gledališče

— gospodaretvo , — gramatika

— grški

— hrvatski

— humorističen

1. — ime

imen. — imenovalnik ind. — industrija indoevr. — iiido-

evropski inž. — inženir ipd. — in podobno iron. — ironija ital. — italijanski itd. — in tako dalje izg. — izgovori jan. — januar jun. — junij juž. — južen kaz. — kazalen kem. — kemija kg — kilogram klas. — klasičen knjigovod. — knjigovodstvo kol. količinski kor. — koroški kozm. — kozmetika

kr. — krajeven kr. i. — krajevno ime krat. — kratica 1. — lasten, leto lat. — latinski 1. i. — lastno ime lit. — literatura liturg. — liturgija loč. — ločilen lov. — lovski

m — moškega spola m. — meseca mak. — makedonski manjš. — manjšal-nica

mat. — matematika med. — medicina medm. — medmet mednar. — mednaroden mest. — mestnik meteorol. — meteorologija min(er). — mineralogija

mit. — mitologija mn. — množina množ. — množilen nač. — način nagi. — naglašen nam. — namesto nar. — naroden naravosl. — naravoslovje nasl. — naslonka naspr. — nasprotno nav. - navadno ned. - nedoločen nedol. - - nedoločnik nedov. -- nedovršnik nem. — nemški

nenagl. — nenaglašen nepop. — nepopoln nepoud. — nepoudar-jen

nepr. — nepravi nepreh. — neprehoden neskl. — nesklonljiv nik. — nikalnica nizoz. — nizozemski norv. — norveški nov. — november n. pr. — na primer obl. — oblika odv. — odvisnik,

odvisen ok. — okoli okr. — okrajšano,

okrajšava okult. — okultizem opt. — optika orod. — orodnik os. — oseba, oseben os. i. — osebno ime os. priim. — osebni

priimek os. z. — osebni

zaimek otr. (g.) — otroški

(govor) ozir. — oziralen perz. — perzijski pis. — pisatelj poet. — poetika polit. — politika portug. — portugalski pos. — posebno poud. — poudarjen povr. — povraten pr. — pravo pred. — prednji predi. — predlog predm. — predmet predp. — predpona preds. — predsednik preh. — prehoden

pren(es). —preneseno pres. — presežnik prid. — pridevnik prih. — prihodnjiik priim. — priimek prim. — primernik prip. — pripona prisl. — prislov pritrd. — pritrdilnica,

pritrdilen prot. — protiven psihol. — psihologija rasti. — rastlinstvo rep. — republika revol. — revolucija rim. — rimski rod. — rodilnik rodb. — rodbinski rud. — rudarstvo rus. — ruski S — srednjega spola sam (ost). — samostalnik samogl. — samoglasnik sed. — sedanjik sept. — september sev. — severen sk. — skupen sk. i. — skupno ime sklad. — skladatelj si. — sledeč slov. — slovenski slovan. — slovanski slovn. — slovnica soc. — sociologija sogl. — soglasnik sovj. — sovjetski sp. — spol spi. — splošen srb. — srbski st. — stavek stegipt. — staroegip-

tovski stenogr. — stenografija

stgerm. — staro-

germanski stgrš. — starogrški strim. — starorimski stol. — stoletje str. — stran sv. — svet (-a -o) svoj. — svojilen šp. — šport špan. — španski štev. — števnik,

število švic. — švicarski teh(n). — tehnika teol. — teologija tisk. - - tiskarstvo t. j. — to je tož. — tožilnik trg. — trgovinstvo tur. — turški um (etn). — umetnost vel. — velelnik,

velelen vez. — veznik voj. — vojska vpr(aš). — vprašalnica, vprašalen vrst. — vrstilen z. — zaimek zač. — začetek zaničlj. — zaničljiv zemlj. — zemljepis zgod. — zgodovina (r) zool. — zoologija zv. — zvalnik ž — žensikega spola žel. — želelen

nedovoljeno za knjižni jezik * pogojno dovoljeno

za knjižni jezik ~ ponovitev besedne

osnove pred : = pomenska enakost

PRAVILA

O rabi velikih in malih črk

Samo vélike črke uporabljamo v slovesno natisnjenih napisih, lepakih, oglasih, naslovih in spomenikih. Z roko pa pišemo dandanes samp velike črke le v kraticah, ki z začetnimi črkami zaznamujejp ime ali naslov: FLRJ, LB8, MLO, LŠM, KLO, AFl ipd. Drugače ral>imo velike črke le posamič kot začetnice.

Z véliko začetnico se pišejo: 1. prve besede v stavku, 2. lastna imena, oseb, živali in stvari, 3. izrazi spoštovanja.

I. Prve besede v stavku

Prve besede v novem stavku za piko, vprašajem, klicajem in dvopičjem v premem govoru pišemo z veliko začetnico.

Pri navajanju del s celotnim naslovom so nam s piko ločene enote okrajšani samostojni stavki in jih začenjamo z veliko črko: Slovenska slovnica. Sestavil uredniški odbor. Odobrilo Ministrstvo za prosveto LRS. Založila Državna založba Slovenije. V Ljubljani 1947.

Pomni. Za vrstilnimi števniki, pisanimi s številkami in piko, pišemo v naslovih in v začetku stavka z malo začetnico: 4. Šolska naloga, 5. ilen ustave, 3. pregledana izdaja. Za številkami ali črkami, ki prislovno {prvii, drugič, tretjič itd.) zaznamujejo točke v razvrstitvi, pišemo z malo, kadar so to le deli stavka pri naštevanju (n. pr. naštevanje v § 2), z véliko začetnico pa, če zaradi preglednosti postavljamo ta znamenja pred naslove (n. pr. v čitankah) ali pred samostojne odstavke (gl. začetke v l§ 5 do 14).

Kadar vprašaj ali klicaj stojita v stavku namesto vejice, nadaljujemo za njima z malo črko: Kaj? da bi mene kdo takole žalil! — Lej! tàrej je bledô njih cvétje vélo. Al' jézero, ki na njegà pokrdjini stojiš, ni, Črtomir! podôba tvôja?

Za dvopičjem pišemo z veliko začetnico le navedene celotne stavke: Vzdihoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: „Manj besed, gospodje, in več dela!" (Cankar) Ce je premi govor pretrgan sredi stavka, nadaljujemo z malo začetnico: „Saj veš," začne Smrekar, „da te nisem Se nikdar napak učil." (Jurčič)

1

2

3

IL Lastna imena

Lastna imena nam zazntimujejo določene posamezne osebe, živali, kraje ali stvari: Joie, Anton, Franc, Marija, Prešeren, Tito, Županlil — Šareč, Luca, Volkun, Mardga — Litostroj, Ljubljana, Triglav, Sava, Slovenija, Jugoslavija, Mesec, Zemlja, Sonce, Venera (planeti) — Partizan (društvo). Galeb (ladja).

Imena, ki ne zaznamujejo posameznih oseb, živali ali stvari, ampak njih vrsto, so občna imena in se pišejo z malo začetnico: delavec, pesnik, kmet, koval, lončar — konj, s^rec, volk, dimka, iada, belka — časopis, vestnik, obzornik, novice, glasnik, zvon, mladika, klasje, mesto, gora, list, druitvo, zveza itd. Ce eo lastna imena vzeta iz občnih imen za poznamenovanje posameznih določenih oseb, živali, krajev ali stvari, jih pišemo z veliko začetnico: Dimka, Čada, Murček, Volk. Zato tudi pomensko ločimo: Prebiram novice in Prebiram Novice, kjer imam v prvem primeru v mislih novice v kakem listu, v drugem primeru pa list z imenom Novice.

1. Osebna imena

a) Osebe imajo danes navadno po dve imeni: osebno in rodbinsko, ime in priimek. Obe sta pravi lastni imeni in se pišeta z veliko začetnico: Franci Prešeren, Ivan Cankar, Oton Županiii, Blai Kocen, Slavko Osterc itd.

b) Včasih si kdo nadene izmišljeno ime (psevdonim): Tito, Spčrans, Ddmen, Zamejski, Gorazd, Koseski, Planinski, Podlimbarski, Aleksandrov, Pavle Sedmdk, Priiihov Voranc itd. Tudi taka imena so prava lastna imena in jih pišemo z veliko začetnico.

c) Osebnim imenom dodajamo včasih prilastke; kot stalni pridevek so sestavni del lastnega imena in se pišejo z veliko začetnico: Dušan Silni, Filip Makedonski, Aleksander Veliki, Ivan Grozni, Ljudevit Posavski, Ludovik Sveti, Friderik Bdečebradec, Friderik s Praznim žepom itd. Prilastki, ki jih imajo imena po krajih ali drugih značilnostih, se pišejo z veliko črko, n. pr. Janez Evangelist, Janez Krstnik, Janez ZlatoAsti, Janez Nepomuk, Janez od Križa, Janez Sveto-kriški itd.; Frančišek SaUški, Franc Ksavir itd. Sem spadajo tudi plemiški prilastki: dr. Janez Bleiweis pl. Trsteniški, Luiin Andrej vitez Bavnoddlski, Globoinik Anton pl. Sorodolski.

Z malo začetnico pa pišemo take prilastke, ki niso lastna imena, marveč le označitev poklica, časti, svetosti ipd.: doktor (dr.), profesor (prof.), magister (mg.), inženir (inž.), arhitekt (arh.), plemeniti (pl.), oče (o.), piter (p.), sveti (sv.), gospd (ga.), gospod (g.), tovariš, tovarišica

5

6

7

(tov.) itd.; dr. Francè Freieren, prof. Ivan Prijatelj, arh. Josip Plečnik, o. Stanislav Škrabec, p. Hipolit, sv. Pavel, ga. Curie Iküri], tov. Kajûh. Tako pišemo tudi razločevalne dodatke, kakor mlajši (ml.), starejèi (st.) ali s tujko jûnior (jun.), sénior (sen.): Plinij st., Plinij ml., Dumas oče, Dumas sin.

č) Pri imenih za veroslovna in poosebljena bitja moramo 8 ločiti prava lastna imena posameznih bitij, kakor: Jupiter, Vénéra, Héfajsl, Hêra, M erkür. Mars, Apölon, Minêrva, Dônar, Vesna, Perun, Svélovit, Živa, Buda, Alah, Jàhve, Bog, Beseda, Duh itd., od občnih imen, ki zaznamujejo le vrsto bitij: bog, duh, bogovi, polbogovi, duhovi, vile, heroji, rojenice, sojenice, vedomec, povodni mož, morska deklica, deseti bral, desetniea itd. Pri poosebitvi postanejo občna imena stvari prava osebna imena: oče Hrast, mati Bukev, zlatolaska Breza; Poezija, Sreča, Delo, Dobrota, Resnica, Slehernik, Smrt, Mdmon, Luč, Mleko, Kruh, Zastonj ipd.

d) Prava lastna imena so tudi tista, ki označujejo osebe po 9 narodnosti, državljanstvu ali kraju; zato jih pišemo z veliko začetnico: Slovenec, Slovenka, Slovenci; Rus, Rusinja, Rusi; Jugoslovan, Jugoslovanka, Jugoslovani; Primorci, Goričdnke, Triaian; Koroèice, Ziljdni, Podjunec itd. Z malo pa pišemo občna imena: hribovci, meičanke, vaščdn, dolinci, planinec, gorjdnci itd.

e) Za pisavo začetnice v tujih osebnih imenih veljajo ista 10 praivila kakor za domača imena: Homêr, Söfoklej, Evripides, Ojdip, Horde, Julij Cézar, William Shakespeare, Lev Tolstoj, Maksim Gorki, Vladislav Reymont, Jean Jacques Rousseau, Ada Negri, Johann Wolfgang Goethe, Röntgen, Ohm, Volta, Dvofdk, Giuseppe Verdi, Adam Mickiewicz itd.

f) Imena, ki pomenijo pripadnike raznih gibanj, nazorov, n listov, društev, strank, oseb, redov itd., so občna imena in jih pišemo z malo začetnico: ilirec, romdntik, siaroslovénec, reallst, liberdlec, materiallsl, naturalist, demokràt, komunist, socialist, muslimdn, kristjdn, zvônovec, vdjevec, čbšličar, ndrodovec, jûtrovec, triglavàn, zarjàn, daničar, marksist, héglovec, kdntovec, hitlerjdnec, luterdnec, jezuit, fran-čiikdn, benediktinec, usnMjenka, metélkovec, mdhničevec, cankarjdnec itd.

g) V naslovih uporabljamo redno občna imena in jih pišemo 12 z malo začetnico: mariai, general, komisar, minister, nadzornik, predsednik, rektor, sekretdr, tajnik, ravnatelj, poslanec, tovarii, tovariiica, gospod, gospd itd. To velja tudi za tuje in zgodovinske naslove in časti: faraon, mikado, cesar, car, carica, kralj, papež, sultan, iah itd. Gl. tudi § 24.

h) Kadar osebno ime zaznamuje predmet in ne več določene 13 osebe, postane občno ime in se piše z malo začetnico: Volta — volt,

Ampère — amper, Röntgen — rénlgen (aparat), Ford — fard (vrsta avtomobila), Ohm — ohm; Furldnka — furldnka (vrsta sekiric), Tol-minec — lolminec (vrsta noža), liter vipavca, hdložana, bizéljca, bordôjca, šampdnjca, jûrèek (goba), mdriborèan (vlak).

14 i) Svojilne pridevnike od osebnih lastnih imen na -ov -ova -ovo (-ev -eva -eva) ali -in -ina -ino piäemo z veliko začetnico: Yôd-nikov. Čopov, Župančičeva sedemdesetletnica, Breznikova slovnica, Skrab-lev pravopis; Titova Jugoslavija, Sedmdkov roman, Gorazdove pesmi, Spéransova knjiga; Jupitrove strele, Merkûrjevo znamenje, Mdrtovo polje, Minêrvino svetišče, Marijina podoba, Jêriéin nastop, Néiikina igra, Julijina podoba; Mdmonov krohoi, Primôréeva žilavost, Ticiačanova iznajdljivost, Koroiieva dobrodušnost, Ziljankina narodna noša; Lutrov nauk, Heglova filozofija, Masarykovi učenci, Shakespearove tragedije. .

Sem gredo tudi sajnostalniško rabljeni pridevniki in iz njih narejene izvedenke, ki pomenijo godove in praznike, n. pr, Jurjevo, Gregorjevo, Martinovo, Bukovo itd.

Pri sestavljenih osebnih imenih se izogibamo pridevnikom in si pomagamo z rodilnikom: življenje Janeza Trdina, novi roman Juša Kozaka, predavanja Ivana Prijatelja.

Iz osebnili imen, ki so že sama na sebi pridevniki, ne moremo delati novih pridevniških oblik; to velja predvsem za imena v §§ 6 in 7. V teh primerih uporabljamo rodilnik: pesmi Koseskega, roman Podlimbarskega, vlada Ivana Groznega, vojne Filipa Makedonskega, pridige Janeza Svetokriàkega, izbor Svetokriškega itd. Prav tako uporabi jeimo le rodilnik, kadar stavimo pred ime še naslov: govor maršala Tita, Poezije doktorja Prešerna, predavanja profesorja Prijatelja, razprave očeta Skrabca.

Pri tujih osebnih imenih na -ov in -ev: Aleksandrov, Čehov., Turgenjev, Gončarov itd. uporabljamo rodilnik kakor Rusi, od koder je teh imen največ: pesmi Aleksandrova, novele Cehova, spisi Turgenjeva, dela Gončarova itd. Gl. tudi §§ 27, 7 in 30 č.

Pridevniki osebnih imen, ki niso svojilni, se pišejo z malo začetnico: cdnkarski, cankarjdnski, mdhničevski, héglovski, kdrUqvski, shakespearski, voùairski, lutrski ali làtrovski, jüpitrski, sdlomonski, drakônski, marksističen, ziljdnski itd. Gl. § 11.

2. Krajevna imena

15 a) Krajevna lastna imena zaznamujejo določene posamezne kraje, vode, gore, pokrajine, celine, zvezde, svetovja in jih pišemo z veliko začetnico: Vrba, Laško, Celje, Savinja, Drava, Jadran, Triglav, Pohorje, Slovenija, Koroško, Jugoslavija, Evropa, Danica, Zemlja, Sonce,

Gostosevci itd. Imena, ki zaznamujejo le vrsto kraja, so občna krajevna imena in jih pišemo z malo začetnico: vas, trg, mesto, potok, reka, voda, jezero, log, dolina, gora, planina, hrib, morje, vrh, dol, ravan itd. Ce dobi kraj ime iz takega občnega imena, postane to ime lastno ime in se piše z veliko začetnico: Potok, Planina, Dol, Dolina, Gora, Hrib, Log, Gorica, Polje, Selo itd.

b) Kadar je krajevno lastno ime sestavljeno, pišemo začetno 16 besedo z veliko, če je sestavni del naslova, druge pa pišemo z veliko,

če so lastna, z malo črko, če so občna imena ali določilni prilastki; to velja zlasti za uradne naslove držav: Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska republika Slovenija, Zveza svetov socialialiinih republik, Zdruiene države Amerike ipd.

Ce stoji občno ime kot prilastek pred krajevnim lastnim imenom, se piše z malo, lastno ime pa z veliko: mesto Ptuj, kopaliiie Bled, otok Krk, polotok Istra, pristanišče Trsi, najvišji vrh Triglav, gora Krim, reka Mura, potok Črna, zahodna Evropa, severna Nemčija.

c) Kadar je krajevno ime sestavljeno iz določilriega pridevnika 17 in občnega krajevnega imena, tedaj pišemo pridevnik z veliko, samostalnik pa z malo začetnico: Kranjska gora. Višnja gora. Šmarna gora, Senturška gora. Sveta gora, Žalostna gora, Kamna gorica, Sinja gorica, Notranje gorice. Slovenske gorice, Bela cerkev, Nova cerkev, Stara cerkev, Zilato polje, Babno polje, Velo polje. Pusto polje. Loški potok. Volčji potok, Krvavi potok, Beli potok, Težka voda, Gornji grad. Stari grad, Mali grad, Doienja vas. Srednja vas, Zdenska vas, Bddohova vas, Stepanja vas, Sinča ves, Dobrla ves. Bela peč, Mirna peč, Vranja peč, Novo mesto. Stari trg, Naddnje selo. Staro selo, Opdtje selo, OeUna ravan, Martinj vrh. Črni vrh, Mrzli vrh. Sinji vrh, Zidani most, Ravni dol, Hudi iog, Zali log. Mrzla draga. Suhi plaz, Črna prst itd.

Sem štejemo tudi imena ulic, cest, jezer, planot, morij, dolin, planin in ledin: Gosposka ulica, Gosposvetska cesta, Tržaška cesta. Dravsko polje. Mursko polje, Ziljska dolina. Poljanska dolina. Kanalska dolina. Tržaški zaliv. Reški zaliv. Postojnska jama. Cerkniško jezero. Jadransko morje, Kamniške planine. Balkanski polotok itd.

Tako pišemo tudi zemljepisna imena zunaj naše domovine, kadar jih slovenimo: Zlati rog, Železna vrata (pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt. Rdeče morje. Vzhodno morje. Belo morje. Ledeno morje, Bodensko jezero, Michigansko jezero. Veliki ocean. Indijski ocean. Daljni vzhod, Sudetsko gorstvo, Češko sredogorje. Francosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko višavje. Apeninski polotok; Veliki voz, Rimska cesta (ozvezdji) itd.

18 č) Ce so imena sestavljena iz treh ali več besed, se pišejo lastna imena z veliko, občna imena pa z malo črko: Dunajsko Novo mesto. Bohinjska Srednja vas. Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Dinarski obmorski Kras, Juine apneniike Alpe, Severno Ledeno morje (Ledeno morje je lastno ime). Rtič dobre nade ipd.

Pomni. Tujih lastnih imen navadno ne slovenimo, marveč jih pišemo v tujih oblikah: Sierra Nevada (slov. Snežno pogorje), Rio Grande (slov. Velika reka), Buenos Aires (slov. Dobre sape). Gl. § 29.

19 d) Ce je krajevno ime sestavljeno iz določilnega pridevnika in takega samostalnika, ki je ali se čuti kot lastno ime, se pišeta pridevnik in samostalnik z veliko začetnico: Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slovénska Bistrica, Kdmniška Bistrica, Kor&ška BHa, Škofja Làka, Stara L6ka, Némika Lôka, Bdnja Lôka, Némàki Gradec, Slovénj Gradec, Polhov Gradec, Mûrska Sôbota, Rimske Toplice, 2elêzna Kapla, Nova Štifta, Stara Vrhnika, DoUnjl Logatec, Dolénji Ldzi, Gorenja Dobrdva, Gorenja Topla réber, Dôlnji Suhadàl, Dôlnja Léndava, Gârnje Otdve, Spôdnji Brnik, Spôdnji Šentjakobski dol, Spôdnje Koséze, Zgôrnji Kdielj, Zgôrnja Nova vds, Srédnji Lipovec, Srédnje Bitnje, Srédnji Globodàl, Mdla Ligôjna, Mdla Nédelja, Vélike Bloke, Vélike Laiie ipd.

Tako pišemo tudi imena tujih krajev, kolikor imajo slovensko obliko: Spodnja Avstrija, Mala Azija, Zahodna Azija, Prednja Indija, Velika Britanija, Visoke Tatre, Visoke Ture, Mali Karpati, Beli Gozdni Karpati, Triaiki Kras, Dinarski Kras, Osrednje Alpe, Avstralske Alpe, Moravska Ostrava, Poljska Ostrava, Nova Fundlandija, Nova Zelandija, Severna Amerika, Juina Amerika, Južna Afrika itd.

20 e) V krajevnih imenih po svetnikih je pridevnik sveti sestavni del lastnega imena in se piše z veliko začetnico; ohranjen je v dveh oblikah: v domači sveti, sveta (okrajšano Sv.) ali v tuji ient (okrajšano St.); uporabljati ju je treba tako, kakor ju ljudstvo govori: St. Vid je nad Ljubljano, pri Stični itd.. Sv. Vid nad Cerknico; Sv. Bolfenk v Halozah, Sv. Danijel, Sv. Mohor, Sv. Jakob, Sv. Peter, Sv. Marjeta niie Ptuja itd.; St. 11 j, St. Jernej, St. Janž.

Pridevek Sent se je včasih strnil z imenom in ga ne ločimo od njega: Štanjel, Steverjan, Standrež, Šenčur, Senklavi, Šempeter, Šmarna gora, Smôhor, Smarca, Smarjeta, Sempas, Sembid, Smdrtin itd.

21 f) Pridevniki iz krajevnih lastnih imen se pišejo z malo začetnico: ljubljanski, mariborski, jugoslovanski, slovenski, blejski, triglavski, bohinjski, pohorski, prekmurski, savinjski, dravski, murski itd.

V sestavljenih krajevnih imenih se pridevnik in samostalnik strneta veno besedo: ikofjelôiki, starolôiki, kranjskogorski, slovensko-goriàki, zgomjeavstrijski, velikobritdnski, novozelandski, imarnogôrski,

belopiiki, črnovfški, loikopotčiki, dobrlovHki, gornjegrditki, ientviiki, ientjernejski, sveioldvreniki, svetodukki. Mnoga sestavljena imena imajo pridevnik ali samo iz pridevnika ali samo iz samostalnika: viinjdnski, bisiriiki, loški, sdboiki (Murska Sobota), nedeljski itd.

3. Stvarna imena

a) Stvarna lastna imena so naslovi listov, knjig, dru- 88 štev, podjetij itd. Pišemo jih z veliko začetnico, pri sestavljenih imenih prvo besedo z veliko, naslednje pa le, če so lastna imena: Novice, Klasje, Zvon, Mladina, Folet, Ljudska pravica, Sloeenski poročevalec, Dvlaonka enotnost. Časopis za slovenski jezik, knjiievnost in zgodovino; Satnogocori, Hlapci, Sosedov sin, Deseti brat. Čez plan. Slo ugank, A a klancu. Bela krizantema. Borba na tujih tleh, Od Kotel j do Belih vod, Letopis Akademije znanosti in umetnosti. Slovenski biografski leksikon; Muzejsko društvo. Slavistično društvo. Ljudska mladina Slovenije, Druitvo slovenskih književnikov. Narodna galerija; Litostroj, Gostinstvo, Gradiš, Slovenski knjiini zavod. Državna založba Slovenije itd.

Fumni. Pri nekaterih sestavljenih imenih je v rabi pisava z veliko črko v obeh sestavnih delih: Kranjska Čbelica, Slovenska Matica in Matica Slovenska, Ljubljanski Zvon, Slovenski Narod.

b) Imena za urade, uprave, čase, dneve, mesece, letne čase itdL 23 so nam občna imena, kadar splošno govorimo o njih: ministrstvo, zadruga, sindikat, narodna skupiiina, vlada, krajevni ljudski odbor, brigada, univerza, fakulteta, visoka šola, ponedeljek, sobota, januar, maj, avgUst, pomlad, zima, pust, post, tepeini dan, sredozimci, binkošti, cvetna nedelja, božič, sv. večer, svečnica, velika noč, sv. trije kralji, šmdren (veliki, mah, postni itd.;, dan dela, dan zmage itd. Ce rabimo katero takih imea kot določeni naslov, postane lastno ime in ga pišemo

z veliko, n. pr.: Ministrstvo za prosveto v Ljubljani, Rektorat univerze v Ljubljani, Zvezna skupščina v Beogradu, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Krajevni ljudski odbor v Zagorju itd.

Prav tako štejemo med občna imena izraze, s katerimi označujemo dogodke, stvaritve, dela, gibanja itd.: narodnoosvobodilna vojska, francoska revolucija, oktobrska revolucija, sedemletna vojska, pariški mir, potsdamski dogovor, moskovska konferenca, opera, roman, ep, sonet, balada, evangelij, sv. pismo, čitanka, slovnica, slovenstvo, parit-zanstvo, luteranstvo, leninizem, marksizem itd. Ce postane taka beseda naslov določene knjige, je lastno ime in se piše z veliko začetnico: Japljevo Sv. pismo, Breznikova Slovenska slovnica; Aškerčeve Balade in romance je nekaj drugega kakor Aškerčeve balade in romance; slovenski pravopis je uzakonjen v Slovenskem pravopisu.

Slovenski pravopi« 17 2

IIL Spoštovanje

24 V znamenje spoštovanja se pišejo z veliko začetnico:

1. osebni in svojilni zaimki v pismih: Vi, Vas, Vam, Ti, Tebe, Te, Vai, Tvoj; toda: zdie, ndle, pôle, prédte itd.;

2. občna imena, kadar se nanašajo na določenega dostojanstvenika ali ustanovo, pa ime izpustimo ali ga okrajšamo: množice so navdušeno pozdravljale Maršala (namesto: maršala Tita). Ves narod je razumel pomen Fronte (namesto: Osvobodilne fronte). Pozdravljam Vašo Ekscelenco (naslov za poslanike tujih držav).

O domačih lastnih imenih

25 Domača lastna imena pogosto nimajo knjižne oblike, marveč se v izgovoru, pisavi in rabi ravnajo po krajevnem narečju. Zato imamo za isto osnovo včasih več oblik: Poljdne — Pôljane, Ràdeie (pri Zidanem mostu) — Ràteie (pri Kranjski gori) — Retéèe (pri Skofji Loki), Séjanci (pri Ormožu) — Sévnica (ob Savi), Prévc — Préac — Preiec, Mišja — Misel, Premfl — Premrii — Premrdv itd. Pri pregibanju in rabi lastnih imen moramo upoštevati krajevno ljudsko osnovo (Mišja, rod. Mišja, Premruja itd.).

A. Domača krajevna imena so moškega, ženskega ali srednjega spola v ednini ali množini: Blèd, Bohinj, Mdribor, Bddgona, Bukovica, Làkev, Cêlje, P61 je, Ldško, Krško, Sélo, Brdo; Zelézniki, Beltinci, Kôtlje, Brdslovče, Domždle, Séla, Brda, Sélca. Marsikdaj pisava krajevnih imen še ni ustaljena in določena; tako bi morali pisati Drdmlja (pri Celju), iz Drami je, v Drami jo, v Drami ji (ne: Drami je Dramelj) ipd.

Pri pisavi in rabi krajevnih imen moramo paziti:

t. ali je množinsko ali edninsko, zlasti pri imenih na -e:

a) Brčžiee, iz Brčžic, v Bréžicah; Bégunje, iz Bégunj, v Bégunjah; Poljdne, iz Poljdn, v Poljdnah (nad Skofjo Loko); Pôljane, s Pôljan, na Pôljanah (pri St. Vidu); Domždle, iz Domždl, v Domidlah; Ldšle, iz Ldšč, v Ldščah; Ruše, iz Ruš, v Rušah; Borôvlje, iz Bor&velj, v Bor&v-Ijah; Cerkljè, iz Cerkèlj ali iz Cerkljdn, v Cerkljàh; Gorje, iz Gôrij ali iz Oorjdn, v Gorjah;

b) Zagôrje, iz Zagôrja, v Zagôrju (ob Savi); Cêlje, iz Cêlja, v Cêlju Dobrêpolje, v Dobrépolju, iz Dobrépclja; Gradišče, z Gradišča, na Gra dtšču; Smdrje, iz Šmdrja, v Šmdrju; Mozirje, iz Mozirja, v Mozirju D&vje, z Dôvjega, na Dôvjem; Kôzje, iz Kôzjega, v Kàzjem; Grosûplje z Grosupljega, na Grosûpljem; Zelimlje, iz Želimljega, v Želimljem Trébnje, iz Trébnjega, v Trêbnjem; Orlje (pri Ljubljani), e Orljega, na Orljem (ne: no Orljah);

2. ali se sklanja kot samostalnik ali kot pridevnik: a) Bitnje, iz Bitnja, v Bitnju; Trnje, iz Trnja, v Trnju; Préserje, iz Préterja, v Préserju; Smdrtin, iz Smàrtina, v Smdrtinu, ne: Smärtno, iz Smârtnega, v Smdrtnem; b) Krifco, iz Krškega, v Krškem; hiško, iz Ldškega, v Ldškem; Trebêlno, s Trebélnega, na Trebélnem; Tmàvo, iz Tmôvega, v Trn&oem; Ndklo, iz Ndklega, v Ndklem;

3. ali je moškega, ženskega ali srednjega spola, zlasti pri množinskih imenih: Sélca [-uc-j, Sélc, v Sélcih (ne: Sélce, v Sélcah); Séla, iz Sél, v Sélih (ne: v Sélah); Novdki, iz J^ovdkav, v Novdke, v Novdkih; Cdjnarji (ne: Cajnarje), od -jev, k -jem, pri -jih ipd.;

4. da imajo vzhodnoslovenska in belokranjska množinska imena na -ci rodilnik na -ec, ne na -cev: Béltinci, iz Béltinec, v Béltincih; Brdtonci, iz Brdtonec, v Brdtoncih; Ivdnjkovci, iz Ivdnjkovec, v Ivdnj-kovclh; Bojdnci, iz Bojdnec, v Bojdncih; Vučak&vci, iz Vuiakovec itd.;

5. s katerim predlogom se vežejo na vprašanja kje? kam? in od kod? n. pr. v Ptuju, v Ptuj, iz Ptûja; v Sôhoti, v Sôboto, iz Sôbote; v Cêlju, v Célje, iz Cêlja; v Buieiôvcih, v Buleiôvce, iz Buêeéôvec; na Vrhniki, na Vrhniko, z Vrhnike; na Jesenicah, na Jesenice, z Jesenic; na Blédu, na Blèd, z Bléda; pri Sv. Lènartu, k Sv. Lénartu, od Sv. Lénarta; pri Sv. Bdrbari, k Sv. Bdrbari, od Sv. Bdrbare (v Halozah), toda pred Šent zmeraj v in iz: v St. Vtdu, v St. Vid, iz Št. Vida; pri, k in od se uporabljajo tedaj, kadar imamo v mislih osebe, ne kraja; zato govori ljudstvo tudi: pri HrUškarjih, k Hriiškarjem, od Hruškarjev; pri Cdj-narjih, k Cdjnarjem, od Cdjnarjev (Sv. Vid n. Cerknico). Kdaj se uporabljata v in iz, kdaj no in z, je treba vedeti za vsak kraj posebej. Pri imenih držav in pokrajin uporabljamo v in iz, če so ž. sp.: v Sloveniji, v Srbijo, iz Češke, iz Poljske itd.; pred imeni sr. sp. na -sko pa na in s (z): na Slovenskem, na Koroško, s Češkega, z Ruskega itd.

B^ Osebna imena rabimo večinoma samo v ednini, za moški in 27 ženski spol, le redko (zaničljivo) tudi v srednjem spolu. Pregib-Ijemo jih po zgledu občnih imen; v imenovalniku srečujemo obrazila, ki so za občna imena nenavadna, zato pomni:

1. moška imena in priimke na -a pregibi jemo navadno po moški sklanjatvi, dovoljena pa so tudi obrazila ženskih samostalnikov na -o; svojilni pridevnik pa delamo samo z moškim obrazilom -ov ali -ev: Miha, Miha (ali Mihe), Mihu (ali Mihi), Mihov -a -o; Luka -a (-e), Lûkov; Jdka -a (-e), Jdkov; J6ia -a (-e), Jôiev; Détela -a (-e), Bételov; Trdina -o (-e), Trdinov; Andréjka -a (-e), Andréjkov; Brdlina -a (-e), Brdtinov; Legiša -a (-e), Legišev; Gôlja -a (-e), Gôljev; Mišja -a (-e), Mitjev; Gôdina -a (-e), -ov;

27 2. moška imena in priimki na -e se večinoma sklanjajo po zgledu oie očeta: J die J6ieta Jöietov -a -o. Töne -ta Tönetov -a -o, Franci -ita Francitov -a -o; Crnš -ita Črnštov -o -o; Belš -Ha Belitm), Petri -ita Petritov, Jakii -ita Jakšitov, Čudi -Ha Cuditov, KompAr^ -ta Kompiretov; za imena iz tujih jezikov gl. § 34, b: Kitte, Kitteja, pri večzložnih Jinšterle -la Jiniterlov, Kimperle -la KimperUyo ipd.

3. osebna imena in priimki na -o moškega spola se pregibljejo kakor samostalniki m. sp. brez obrazila: Mirko Mirka Mirkov -a -o. Marko -ka Markov -a -o, Tito -ta Titov -a -o, Jenko -ka Jenkov -a -o, Borko -ka Borkov -a -o. Cvetko -ka Cvetkov -a -o, Murko -ka Murkov -a Jeiinko -ka Jesinkov -a -o itd., ne pa Mirkota -otov itd.

i. moška imena na -i in -u (iz -I ali -el) v imenovalniku se pregibljejo z moškimi obrazili in veznim -J-: Edi Edija Edijev -a -o. Rudi -ija Rudijev -a -o, Šorli -ija Sorlijev -a -o, Tdnkli -»jo T6nkli]ev -a -o, Hiti -ija Hitijev -a -o, Mdli -ija Mdlijev -a -o. Miniti -ija MinHijev -a -o, K6»i -tja Kösijev -a -o, Sdvli -ija Sdvlijev -a -o; Premrii Premrüja Premrüjev -a -o, Stegü Stegüja Slegüjev, Smrdii Stnrdüja Smrdüjev itd.

5. imena s polglasnikom v obrazilu se pregibljejo kakor občna imena: Lukec Lukca lAkčev -a -o, Škrdbec Skrdbca Skrdbčev -a -o, Livec Livca Livčev -a -o, Leskovec -vca Liskovčev -a -o, J6iek Jöika Jöikov -a -o, Frdnček -čka Frdnčkov -a -o; Funtek Funtka Füntkov -a -o, Biiek -žka Biikov -a -o, Gdbriček -ščka Gdbričkov -a -o, Sldmiek Slötnxka Sldmškov -a -o; Francik -ckä Francköv -a -o; Frdncelj Frdnclja Frdnc-Ijev -a -o, Vincelj -clja Vincljev -a -o, Jdpelj Jdplja Jdpljev -a -o, Bricelj -clja Bricljev -a -o, Strškelj -kija Strikljev -a -o, Prigelj -gl]a Prigljev -a -o, Krdgelj -glja Krdgljev -a -o; Gruden -dna GrMnov -a -o. Ličen -čna LUnov -a -o ipd.; Köder -dra Ködrov -a -o, Viher -hra Vihrov -a -o; o imenih na -er gl. tudi § 36, b.

Pri nekaterih imenih na -elj se je udomačila tudi daljša oblika na -eljna: Frdnceljna, Vinceljna ipd. Ge soglasniška skupina zahteva, se polglasnik ne izpahuje: Pavlek Pavleka Pavlekov, Grmek Grmeka Grmekov ipd. Za samoglasniškim -r- ne pišemo polglasnika: Gabre -a Gabrčev, Möikrc -a M0ikrčev -a -o itd. Narečnih posebnosti v teh obrazilih knjižni jezik ne upošteva, zato ne pišemo Slomieka, Frdn-čeka, Tüneka.

"h. Domača imena na -ic -ik -in (namesto -ec -ek -en s polglasnikom) pišemo in govorimo v knjižnem jeziku v odvisnih sklonih in izvedenkah z -ic: Dimic -ica Dimičev, Verbic -ica Verbičev, Vidic -ica Vidičev, Knific -ica Knifičev -a -o, Modic -ica Modičev, Gerbic -ica Gerbičev, Krivic -ica Krivičev, Sköfic -ica Skofičev, Sivic -ica Sivičev,

Jddodic -ica Jagodiiev, Slepič -ica Stepičev, Grdblovic -ica Orablovičev, 27 Milic -ica Miličev, Bukovic -ica Bukovičev, Jugovic -ica Jugoviiev ipd.; Lipuičik -ika Upuiiikov, Lčvstik -ika Uvstikov, Medvišlik -ščika Med-viiHkov -a -o, BUcik -ika Erikov -a -o, Mdjhin -ina Mdjhinov -a -o itd. Vendar se je pri nekaterih oblikah uveljavila pisava in raba brez -t-: Ipavie Jpavca Ipavčev, lAjovic -vea Ldioviei), Sdjovic -vca Sdjovčev -a -o, Kulavic -vca Kulaviev, Lšskovic -vca Lšskoviev, Primic -med Pritniev, Kastelic -Ica Kasliliev.

7. domača pridevna imena (največ izmišljena) na -ov ali -ev, na -ski -iki -čki sklanjamo kot pridevnike: Andr^jčkov Jože, Andreji-kovega Jožeta; Cfstnikov -ovega, Gorjdnčev -evega, Krdčmanov -ovega, Matdjev -evega, Pri^žihov V orane, Prfžihovega Voranca; Gorski Gorskega, Frankolski -skega, Gosteiki -ikega, Koseski -skega, Podlimbarski -ega, Malogrdjski -skega. Briški -ikegn, Rogdčki -ikega, Ralki -ikega ipd. Ce je ime na -ov posneto po ruskih imenih, ga sklanjamo samostal-niško (gl. § 30 č): Aleksandroi) -ova, Fedorov -ova, Prostanov -ova, Kruto-rogov -ova. Boksov -ova, Kaliinikov -ova, Oliev -eva, Nehljudov -ova. Romanov -ova, Nikolajev -eva; prav tako seveda, če je ime po pomenu samostalnik: Spitignjev -eva, Vojanoi) -ova itd.

8. pri pregibanju imen in priimkov za ženske osebe se ravnamo po tehle pravilih:

a) če ima ime ali priimek žensko obliko na - a, se pregibi je kakor enaka občna imena, svojilni pridevnik pa dela z -in -ina -ino: Lucija -ije, Luciiin -a -o; Katarina -ine, Katarinin -a -o; Ivdnka -ke, Ivdnkin -a -o; Kobilca -ce -ci, KoblUin -a -o; Kravdnja -nje, Kravdnjin -a -o itd.; če je poleg imena tudi priimek ženskega spola, sklanjamo oba: Ivdnka Kobilca, od Ivdnke Kobilce, proti Ivdnki Kobilci, z Ivdnko Kobilco, o Mariji StUpici, za Marijo StUpico itd.;

b) če je moški priimek poleg imena, se sklanja le ime, priimek pa ostane nespremenjen: JUlije Primic, od Ivdnke Klemfiniič, proti Lfi FatUr, berem Zofko Kveder, pri liki Vaitš beremo, o Minki Gnvekar piie itd.; ali pa: Julije Primieve itd.;

c) če rabimo moški priimek brez imena, tedaj jasnost navadno že v imenovalniku zahteva priimek z obrazilom -ova: Primieva, Ktfdrova, Jerdjeva, BiUovieva, VaštHova, Pajkova, Falurjeva itd.; v odvisnih sklonih pa v takih primerih moramo «porabljati to obliko: od BMovieve, pri Vaiit^tovi, Cmfjevo je uniiilo taboriiie, z Govfkarjevo, proti Pajkovi itd.; tako navadno tudi pri priimkih z žensko obliko: Kobllieva, o Kobilievi sodi itd.;

č) nekatera tuja imena z nenavadno obliko se ne sklanjajo: Fides, Cdrmen, Lili, Nives, Doldres ipd.

o tujih lastnih imenih

28 Tuja lastna imena pišemo v slovenščini na dva načina: v tuji ali domači obliki. V vsakem primeru pa jih pregibljemo po slovenskih pravilih z domačimi obrazilL V splošni rabi jih bolj prilagajamo domači pisavi (fonetična pisava), v strokovni (znanstveni) rabi pa ostajamo bliže prvotni podobi.

29 1. V domači obliki pišemo:

a) imena držav, pokrajin in narodov: Rusija, Ceiko, Poljsko, Bolgarija, Ogrsko ali Madiarsko, Avstrija, Bavarsko, Nemlija ali Nemiko, Tirolsko, Švica, Belgija, Nizozemsko ali Holandsko, Anglija, Angleiko, Irsko, Norveško, Skandinavija, Italija, Španija ali stara Hispa-nija, Galija, Francija ali Francosko, Alzaeija, Burgundija, Kitajsko ali Kina, Indija, Egipt, Brazilija, Čile, Mehika, Ognjena zemlja, Estonci, Baski, Buri, Hotentôii, Cûlu, Bûimani itd.;

b) občne pojme v lastnih imenih in s tem bolj ali manj tudi pridevnike, kakor: morje (Sredozemsko, Severno Ledeno, Rumeno, Belo, Rdeče, Črno, Mrtvo, Kasvijsko, Jonsko, Egejsko, B^ringovo itd.), jezero (Bôdensko, Blatno, LâdoSko, lenfivsko, Lemansko, Cûriiko, Gardsko, Romsko, Tanganiiiko, Huronsko, čadsko, Viktorijino, Geneea-reiko, Mičigensko ali Michigansko, YierwaldsiSttsko ipd.), zaliv (Biskajski, Genovski, Mehiški, Kadiiki, Bengalski, Hudsonov, Tdrantski, Siamski, Perzijski, Bôtnijski itd.), otoki (Alandski, Frizijski, Pontinski, Liparski, Kanarski, Sundski, Normanski, Novosibirski, Japonski, Falklandovi itd.), prelivi, prekopi in ožine (Otrantski, Rokavski, Korziški, Mesinski, Mozambiski, Sieški, Pdnamski, Severni kanal. Kanal sv. Jurija, Burgundski. Renski itd.), gorovja (TevtoburSki les, Turiniki les. Črni les, Ceiko rudogorje. Švicarska visoka planota, Svabsko-bavarska visoka planota, Podolska plošča, Jablonov hrbet, Stanovojski hrbet, Verhojansko gorovje. Mehiško višavje itd.), nižav ja {Panonsko, Sibirsko, Sarmatsko), puščave (Libijska, Arabska, Nubijska, Yelika Viktorijina) itd.;

c) nekatera lastna imena za reke, gorovja in kraje: Donava, Visla, Laba, Odra, Aniia, Adiia, Tisa, Ren, Temza, Rodan (Rhône), Pad, Tibera- in večino izvenevropskih: Nil, Kongo, Jdrdan, Evfrat, Tigris, Ganges, Ormôko, Amazonka, Misisipi, Misuri itd.; Alpe, Abruci, Pireneji, Beskidi, Karpati, Vogezi, Kordiljére, Kavkdz, Himalaja itd.; Dunaj, Solno-grad. Dunajsko Novo mesto, Budimpešta, Pariz, Lurd, Lizbona, Kôrdova, Rim, Pddova, Benetke, Neapelj, Turin, Florenca, London, Draidani -hov (Dresden), Gdansk, Lipsko -ega (Leipzig), Bujana, Atene Aien, Carigrad (Konstantinopel, J'tanbul, Bizdnc), Smima, Damask ipd.

v splošni jezikovni rabi ne smemo prisiljeno sloveniti imen, kakor Frankobrod, Inomost, Monakovo ipd.; rabimo tujo obliko Frankfurt, Innsbruck, München.

2. Slovanska lastna imena se ravnajo po naslednjih pravilih: 30

a) nekatera bolj znana lastna imena pišemo po slovenskem izgovoru: Praga (č. Praha), Varšdva (polj. Warszawa), Censtohöva (polj. Cz^stochowa) ipd.;

b) cirilico prepisujemo v latinico; za srbske cirilske črke jemljemo ustrezna znamenja iz hrvatskega pravopisa: Karadiič, Cačak, Sabac, Dakovica ali Djakovica, Bordevii ali Djordjevii itd.; pri prepisovanju bolgarske cirilice opuščamo nemi t» na koncu besed: Placdiv, Vazov, Pleven, Belogradčik, Gerov, Elin-Pelin itd.; iz ruske cirilice prepisujemo tiste znake, ki jih naš jezik v latinici nima, z najbližjimi ustreznimi črkami: Saltikov-Sčedrin, Černiiev, Černiševski (v ruščini y = bi Saltykov-Sledrin, CernySev itd.), pač pa večkrat pišemo Krylov, mehčanja ne pišemo zmeraj: Lenin, Lermontov, Leskov, Balmont, Belinski, Arhangelsk, toda: Turgeniev, Gogol j, Koljcov, Kulj-bakin. Dalj ipd.; zev zapiramo z j: Gribojedov, Andrejev, Dostojevski, Buslajev (rusko: -ae-, -ee-, -ae-) ipd.; obrazila prilagajamo domačim: -ij v -i, -skij v -ski, v -i: Gorki, Belinski, Budenni [budjoni]; Cehov, Gonlarov itd.; tudi izgovor imen močno približujemo domačemu;

c) z latinico pisana imena obdrže izvirni pravopis in izgovor: Mickiewicz [mickjžvič], Przybyszewski [pšibišeyski]. Kossak-Szczucka [kosak-ščucka], Rzeszöw [žžšuul, Slowacki Juljusz [swoväcki juljuš], Glowacki [gwoväcki]. Oiwi^cim [osvjžncim], Zdzislaw Dobički [zdziswau dembicki], Dqbrowska Mar ja [dombrouska); namesto poljskega i pišemo S: Žeromski, L6di [wudz] itd.; Smiehov, Lilomšfice [ mjeržice], Šafafik |-ržik], Čech Svatopluk, Macha, Dobrovsky, Celakovsky, Palacky, Boiena Nšmcova ipd.;

č) slovanska lastna imena sklanjamo po zgledu slovenskih: PAikin -a -u -om, Püikinov -a -o; Käradiif -a -u -em, Käradiidev -a -o; Sienkiewicz [sjenkjevič] -a -u -em, Sienkieiciczev -a -o; Samac Samca, Kragujevac -ved, kragujevški -a -o; imena na -oj (Tolstoj, Trubeckoj) in na -ov -ev (Cehov, Gribojedov, Turgenjev) sklanjamo kakor prave samostalnike: Tolstoja -u, Čehova, Turgenjeva itd.; češka imena na -ckj^ (Vrhlick^) in -sky (Dobrovsky), poljska na -cki (Krasicki) in -ski (KrasiAski), ruska na -ski (Musorgski) sklanjamo kakor slovensko ime Koseski -ega: Palackega -emu, Dobrovskega -emu, Krasickega -emu, KrasiAskega -emu, Belinskega -emu; pri takih imenih rabimo rodilnik namesto svojilnega pridevnika: nažrti Palackega, slovnica Dobrovskega, dela Krasickega, kritika Belinskega, romani Aksakova, itd., gl. S 14. Tako

pjSemo in pregibi jemo tudi naslove in zložena imena, n. pr.: Literaturnaja gdzfta piie, v Literatûrni gazeli beremo; Jdsnaja Poldrta je znana vsemu svetu, v Jdsni Poljani je živel in delal Tolstoj; če bi pregibanje preveč oddaljilo ime od izvirne oblike, ostane ime nesklonljivo, n.pr.: Nôvoje vrémja prinaša, iz Nôvoje vrémja povzemamo.

31 3. Staroklasična (grška in latinska) imena pišemo v slovenski obliki, sklanjamo pa jih po osnovi v grškem ali latinskem jeziku.

Pri tem so se uveljavila naslednja pravila:

a) če imajo v vseh sklonih isto osnovo kakor v imenovalniku, jih sklanjamo po zgledu slovenskih primerov: Korinl -a -u, korintski -a -o; Troja -e -i, trojdnski -a -o; Tebe Teb -am, tebdnski -a -o; Delfi -fov -om, delfski -a -o; Antigona -e -i, Anllgpnin -a -o; Medéja -e -i, Médéjin -a -o; Levktra -ter -trom s mn., levktrski;

b) če imajo v odvisnih sklonih drugačno osnovo kakor v imenovalniku, pridržimo v odvisnih sklonih tujo osnovo: Ksénofon -onta., Ksénofontov -a -o; Andkreon -onta, Andkreonlov -a -o; A'as Ajanta -u, Ajantov -a -O; Kdlo Kdtona -u, Kdlonov -a -o; Sapfo Sarfe -i, Sapfin -a -o; Argo Arge -i itd.;

c) pri splošno znanih imenih odpahujemo tuja obrazila tudi v imenovalniku: Ahil (lat. Achilles, gr. Achilleus) Ahila -u, Ahilov -a -o; Odiséj (gr. Odysseus) -éja -Uj Odiséjev -a -o; Sôkrat (gr. Sokrâtes) -a -u, Sôkratov -a -o; Ddmoklej -a -u, Dâmoklejev -a-o; Leônida (gr. Leonidas) -de in -da, Leônidov -a -o; Horde -a ali Hordcij -a (lat. Horatius), Ovid ra ali Ovidij -a (lat. Ovidius), Vergil -a ali Vergilij -a itd.

Pri nekaterih imenih rabimo v imenovalniku tujo ali domačo osnovo in obrazilo: Artemis ali A^^lémida, Pdlas ali PrfJada, Cêres ali Cêrera -e -rin, Vénus ali Venera -e -rin, Cicero ali Ciceron -a -onov, Pêrikles ali Périklej, Temistokles ali Temistoklei, .Evripides ali Evripid -ida Evripidov -a -o, Tdcit ali Tdcitus Tdcita Tdcitov -a -o itd.

Pri imenih, ki se rabijo redko ali samo strokovno, ostane imenovalnik v izvirni obliki: Perdikas (gr. Perdikkas) -fee in -ka, Perdikov -a -o; Ldhes Lahéta -u, Lqhétov -a -o; Andksarhos -ha. And-ksarhov a- o; Anaksimenes -na itd.

Moška imena na -a sklanjoiuo kakor slov. moška imena na -a Matija, Luka: Numa -e ali -a, -i ali -u, Nûmov -a -o; Leônida -e ali -a, -i ali -u, Leônidov -a -o itd.

32 4. Romanska, germanska, angleška lastna imeiia in imena iž tistih jezikov, ki uporabljajo latinico, pišemo v imenovalniku v nespremenjeni obliki, izgovarjamo pa po približiiem izgovoru tisitega jezika.

Sklonska in pridevniška obrazila dodajamo tujim oblikam v glavnem po slovenskih glasoslovnih zakonih; ta obrazila pišemo tako, kakor zahteva tuja pisna podoba, izgovarjamo pa tako, kakor zahteva fonetična zveza. n. pr.: Barrés -èsa, Barrèsov -a -o (barès -a. barèsou -ova -o|, toda Dumas -asa, Dumasov -a -o |diimâ -aja, diimâjeu -eva -o|; Descartes -tesa, Descartesov -a -o [dekârt -ta, de-kârtou -ova); Faguet -eta, Faguetov -a (fafîè -éja, fagéjeu -evaj ipd. Pri francoskih imenih na samoglasnik + nemi -t se po načelu vezave izgovarja tudi |fagè -éta, fagétou -ova], Bizelove [bizétove] opere, Mïlletove |mijétove| slike, Meilletovo [mejétovol pravilo, Cnrnotovo (karnôtovol zdravljenje itd.

Povsod opuščamo člen. kolikor ni sestavni del imena, kakor n. pr. v imenih: Le Havre |l3évr|, La Rochelle [laroSèl], Lesage ali Le Sage (laséz). Leconte de Lisle [bkontdslill.

Krajevna imena so splošno moškega spola in se ne ravnajo po tujem jeziku: tako so n. pr. Marseille, Lille, La Rochelle (marséj. lil, larošeli v francoščini ž. sp.. pri nas pa moškega: iz Mnrseilla, v Lillu, pred La Rochellom (marséja. lilu, laroSèlom]; ženskega spola so le imena na -a: Ancona l-ko-j, Foggia [fodžal. Pescara |-ka-l. Bologna |-ônj-|. Barcelona |-cel6-l, Sevilla |-ilja-l, Zaragoza [saragôsa]. Jena, Fulda, Uvsaln. Nagykânisza |nodžkaniža] ipd.

Pri tujih imenih se za mehkimi soglasniki -o- v obrazilih ne spreminja v -e- razen za -j-: Lesngeov |l9sažou|. Boccacciov |bnkačou|, Coleridgeov [kolridžoul, Vidal de la Blacheov [vidai da la blašoul ipd.

A. Nemi -e na koncu imen: 33

a) odpahujemo pred obrazili, ki se začenjajo s samoglasnikom in pred obrazilom -ski: Morse Morsa, Morsov -a -o [mors -a, môrsou -ova -o), Carlyle -la, Carlylov -a -0 IkarlâU -a. karlajloul. Taine Taina, Tainov -a -o |tên -a, tênou -ova -o]. Lamartine -na, Lnmnrtinov -a -o [lamartin -a, -tinou -ova -o]. Brunetière -èra, Brunetit>rov -a -0 [briintjêr -a, -jêrou -ova -o]. Lemailre -tra, Lemaîtrov -a -o (lamêtr -a. lamêtrou -ova -o} itd.; — Marseille -eilla, marsejski -n -o Imarséj -a, marséjski] Lille -lla,,lilski -a -o [Ulskil. Dieppe -vpa, diepski [djèp -a. djèpski], Carrassonne-nna, carcassonski-a-o [karkasôn-6na, knrkasôn-ski-a-ol, Compiègne-gna, compiènjski-a-0 Ikompjênj-a, kompjcniski -a-o], Newcastle-tla, neircastelski-a-o (njukésal -sla, njiikâsalski-a-ol, Molière -èra, moHèrski -a -o (moljêr -a, -êrski). Louvre -vra, louvrski -a ^o llûvr -a, hivrskil. Lenôtre -Ira, lenôlrski -a -0 [Isnotr -a, lanotrski], lemaîtrski slog [lamêtrski]. Doumergue -ga -gov [dumerg -a -oui itd.;

b) pišemo, če odloča o izreki spred stoječega soglasnika: Laplace -cea, Laplaceov -a -o [laplas -a, lapMsou -ova -0], Wallace -cea,

Wallaceov -a -o Iwôlis -a, wôlisow -ova -o], Coleridge -gea, Coleridgeov -a -a [kolridž -a -o«), Lesage -gea, Lesageov -a -o [lasaž -a -oui ipd.;

c) pišemo v samoglasniški skupini: P(ye Poeja, Poejev -a -o (pö pöja, poje« -eva -o), Andrée -éeja, -éejev -a -o |andré -ja, -je» -eva, -o|, Coppée -éeja, Coppéejev -a -o (kopé -ja, -je» -jeva -o], Mérimée -éeja, Mériméejev -a -o [merimé -ja, -jeu -jeva -o|. Bow-daloue -oueja, -ouejev -a -o [burdalû -ja, -jew -jeva -o], Defoe Defoeja, Defoejev -a -o [defô -ja, defôjeu -eva -o), Crusoe -oeja, Crusoejev (kriiso -ja, -jeu), Mackenzie -zieja, -ziejev (mekènzi -ja, -je»].

34 B. Imena na nepoudarjeni samoglasnik.

a) Imena, ki se končujejo na nepoudarjeni -a v pismu in izgovoru, se pregibljejo po zgledu slovenskih imen na -a, ženskih in moških: Ortega m -ga ali -ge, -gu ali -gi itd., Oriegov -a -o [ortéga -ga -ge, -go»]; Ancona -e ž, anconski -a -o |ankön-l; Foggia -gie ž Ifodža -e], Bologna -e ž, bolonjtki -a -o |-ônj-|, Upsala -le ž, uptalski -a -o. Jena -e ž, jénski -a -o, Fulda -e ž, fMdski -a -o; Barcelona -e ž, barcelonski -a -o, Valencia -e ž, valencijski -a -o, Sevilla -e ž, seviljski itd.

b) Kadar se tuje lastno ime končuje v pismu in govoru na nepoudarjeni -e (-ä, -ö) ali -i (-y), pišemo pred samoglasnikom v obrazilu -j-: Goethe -theja, Goethejev -a -o; Fichte -ja, Fichtejev -a -o; Heine -eja, Heinejev -a -o [hâjne -ja, -jeu -jeva -o]; Croce Croceja, Crocejev |kr6če -ja, je»]; Dante -ja, -jev; Gödölö -öja, gödölöjski; Sätälä -äja, -äjev; Hardy -yja, -yjev; Galsworthy -yja, -yjev (galsworsi -ija, -ijewl; Percy -yja, -yjev -a -o; Manzoni -nija -jeu [mandzôni -ija -ijeul; Machiavelli -ija, -ijev (makjavéli -ija, -ijeul; Marconi -ija, -ijev [marköni -ja, -jey], Bari -ija, barijski [bar-], Coventry -yja, coventryjski [koventri -ija, -ijski], Pötöfji -ija, -ijev, Viipuri -ija, viipurijski itd.

Romanska občna in rojstna imena na -e se siklanjajo po slov. moških primerih: breve breva, konklave konklava, cicerone -ona [čičerone -ona), San Michele -ela |san mikéle -éla], Giuseppe -eppa [džuzčpe -épa]; tako včasih tudi večzložna lastna imena: Pordenone -ona [pordenone -ona]. Belvedere -era [belvedêre -êra] ipd.

Ce se samoglasniška skupina piše na koncu z -i ali -y, ne pišemo -j-: Broadway -waya, broadwayski [brôdwej -weja, -wejski], Macaulay -aya, Macaulayev -a -o [mekôli -ija, -ijew] itd. To pravilo velja tudi za primer poudarka na končni samoglasniški skupini: Cambrai-aia, cambraiski-a-o [kambre-brêja, kambrêjski], Barbey-eya, Barbeyev -a -o [barbé -éja, -éjewl, Bloy Bloya, Bloyev -a -o [blwa -aja).

c) Imena, ki se končujejo na nepoudarjeni -o, so moškega spola; v odvisnih sklonih odpahujejo tnje obrazilo -o in prevzemajo slovenska obrazila: Tatso Tasta, Tassov -a -o [tis-], Caruso -sa, Carusov

-a -o [karûz-l, Palermo -ma, palermski Ipalêrm-j, Catianeo -nea, caita-nejski, Oviedo -da, oviedski [ovjéd-], Santiago -ga, santiaiki -a -o [santjag-l, Ebro -ra, ebrski |ébr-), Unamuno -na, -nov, Portimäo -mna, portimâski [portimano -a, portimanski], Chamisso -sa, Chamissov, Oslo -la itd.

C. Imena na pondarjeni samoglasnik. 35

Imena, ki se v tuji obliki končujejo na pondarjeni samoglasnik v pismu in govoru, dobivajo -j- pred slovenskim obrazilom: Zola Zolaja, Zolajev -a -o Izola -âja, -âjeu), Hérédia -aja, -ajev [eredia -âja, -ajeul, Boileau -eauja, Boileaujev -a -o [bwalô -öja, -ôjeul, Hugo -oja, -ojev [ügö -éja, -ôjeH), Loti -ija, Lotijev -a -o [loti -ija, -ijeu). Barthou -ouja, -oujev [bartù -ûja, -ùjeu], Vigny -yja, -yjev -a -o [vinji -ija, -ijeu), Montesquieu -ieuja, Montesquieujev [momteskjé -éja, -éjeu). Malarmé -éja, -éjev [malarmé -éja, -éje»), Nancy -yja, -yjski [nansi, -ija -ijskij, Richelieu -ieuja -ieujski [rigaljé -ja -éjski]. Curie -ieja, -iejev [kiirf -ija, -ije»), Pau Pauja, paujski |pô pôja, pôjski] itd.

Francoske nosniške samoglasnike približujemo naši izreki z n ali m za samoglasnikom; zato jih na koncu besed pred slovenskimi obrazili med samoglasnikoma tudi jasno izgovarjamo: Bufjon -a, Buf-fonov -a -o [biifôn -dna, biifdnouj, Rostand -anda, Rostan^v [rostan -âna, -ânoul. Coulomb -omba, Coulombov -a -o [kuldn -dna, kuldnou), Du Camp -pa. Du Campov -a -o [dUkan -a, dUkânoul, Lebrun -una, Le-brunov -a -o [bbrên -na, -nou), Fromentin -a, -ov [fromantên -a, -no^j itd.

C. Imena na soglasnik. 36

a) Ce se ime končuje na -er, -en ali -el, včasih -e- izpada kakor polglasnik a; pri tem se pravopis ravna po slovenskih pravilih o zvočnikih r, n. I: Hannover -vra, hannovrski; Luter -tra, Lutrov -a -o, litrski -a -o, lûtrovec -vca, toda: luterânec -neu, luterànski -a -o, lute-rdnstvo -a; Oloucester -tra, glowestrski [glôstar -tra, -trski), Manchester -tra, manchestrski -a -o [mènéestsr -tra, -trskij; Schaafhausen -sna, sehaffhausenski -a -o [šafhauzsn -zna, -zanski), iafhavznerica -e (vrsta ur); Beethoven -vna, Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o [betdvan -djjna, -dunou, -vanskij; Bdden -dna, bddenski -a -o; Oelsenkirchen -chna, gelsenkirchenski -a -o [gelzenkirhan -hna, -hanskij, Saarbrücken -ckna, saarbrückenski -a -o [sarbriikan -kna, -kanski); Bàsel -sla, biselski [bazal -zla, -žalski); Dehmel -mla, Dehmlov -a -o, dehmelski -a -o [démal -mla, -mlou, -malski) ; Schlegel -gla, Schleglov -a -o ISlégal -gla, -glou), Hegel -gla, Heglov -a -o, héglovski -a -o, héglovec, héglov-stvo -a, toda: hegeljdnski -a -o, hegeljdnec -nca, hegeljdnstvo -a.

36 y nekaterih drugih takih imenih pa nam je -e- pravi e kakor

v domačih imenih Sever -ja. Prijatelj -telja, Podkôren -rena ipd.: Wagner -ja, Wagner jev -a -o, wàgnerski -a -o, wagnerjdnec -nca; Herder -ja, Herderjev -a -o, herderski -a -o; Schiller -ja, Schiller jev -a -o, sehil-lerski -a -o [šiler-]; Keller -ja, Keller jev -a -o; Bürger -ja, -jev; Ibsen -sena, Ibsenov -a -o, ibsenski -a -o, ibsenovka -e (drama po Ibsenovem vzoru); St. Gallen -lena, sankigaUenski -a -o; Essen -sena, essenski -a -o; Engel -gela, Engelov -a -o ipd.

b) Imena na -er |-er| dobivajo v odvisnih sklonih -j-: Grillparzer -ja -jev, Büchner -ja -jev, Rosegger -erja -jev, Triér -ja triêrski, Chaucer •ja -jev |č0s» -ja -jeul, Bulwer -ja -jev [bùlwar -ja -jeul. Pasteur -ja -jev [paster -ja -jeu|; ne vrivamo pa -j-, če za -r- odpada nemi -e: Shakespeare -eara, -earov [šekspir -ra -roul, Molière -èra -èrov [moljêr -a -ou). Voltaire -aira -airov |voltêr -a -ou) itd.

Po tem se ravnajo tudi udomačena imena, kakor: Burger -ja '■jev, Kunaver -ja -jev, Kraigher -ja -jev, Kramer -ja -jev. Layer -ja -jev, Sifrer -ja -jev, Mencinger -ja -jev, Grafenauer -ja -jev, Cigler -ja -jev, Miler -ja -jev, Perger -ja -jev itd. Toda: Veber -bra -brov. Vider -dra -drov, Wéster -tra -trov, Béiter -tra -trov, Magister -tra -trov ipd.

e) Imena, ki se končujejo v osnovi na -k -g -h -s -z -c, zlasti na -burg, -het^, -bourg (čeprav je -g nem), -burgh, -borg, -ach, -ing(en) ipd., tvorijo pridevnik po slovenskih glasovnih zakonih z mehčanjem: Hamburg — hamburiki, Augsburg — augsburiki, Nürnberg — nürn-beriki, Cherbourg — cherbouriki [šerbtir — šerburški). Edinburgh — edinburški. Göteborg — göteboriki, Freisingen — freisiniki [frajzinpen, frajzinški), Tübingen — tübiniki, Urach — uraiki, Haag — haaiki |hâg, hašfcil. York — yoriki [jdrk — jorški), Chicago — chicaiki |éikâgo — čikaški), Atos — àtoiki, Ars — driki, Burgos — burgoiki, Lübeck — lübeiki, Narvik — nàrvièki, Suez — sueški, Nizza |nica] — niški, Toulouse — toulouški jtulûz — tuMški), Toblach — tdblaški, Bregenz [brégenc] — bregeniki, Linz llinc] — linški, Greenwich — greenwiàki Igrinič — griniškij. Limoges — limoški (Iimož — limoški]. Liège — liêiki lljež -r- Iješki). Avranehe — avranški javranš — avranški), Casablanca — casablanški |kasablânka--anškil itd.

č) Pri imenih, ki se v pisavi končujejo na -s, pišemo y pridevniku na -ski en sain s: Calais — calaiski [kalé — -éjskil, Nantes — nanteski (nant — nântski], Davos — davoski (^tudi davôèki), Ems — emski, Worms — wormski, Poitiers — poitierski [pwatjé — -éjskij. Tours — tourski (tùr — turski], Troyes — troyeski (trwâ — trwâjski] itd.

d) Pri imenih na nemi soglasnik se pridevniško obrazilo -ski mehanično pripisuje ne glede na navidezno . nemogočo so-

glashiško skupino, ker odloča izgovor: Bordeaux — bordeauxski [bordé — -öjski], Montreux — montreuxski [montré — montréjski[, Chamonix — chamonixskt [šamoni — -ijskij, lAsieux — lisieuxski (lizjé — iizjéjskij ipd. Nekatere bolj znane pridevnike pišemo kar fonetično: versdjski, marséjski ipd.; gl. še § 33.

D. Sestavljena imena. 37

Iz dveh ali več besed sestavljena tuja imena čutimo kot en pojem in jih pregibljemo samo v zadnjem sestavnem delu: Campo |kâm-j Formio, iz Campo Formia, v Campo Formiu, campo-formijski; Monte Carlo [monte kàrloj, iz Monte Carla, v Monte Carlu, montecarlski; Moni Blanc, z Mont Bianca, na Mont Blancu, moniblaniki [monblân -âna -ânu, -anškij; Aix-les-Bains, v Aix-lea-Bainsu, aixles-bainski [ekslebèn -ênu, -ênskij; Sainte-Beuve, Sainte-Beuva, Sainte-Beuvov -a -o, saintbeuvski (sêntbév -va, -vou, -uskij: Sully-Prudhomme ■homma, Sully-PrudkommoD -a o, sullyprudhomski [siili priidôm -oma, -omskij; Leconte de Lisle, Leconte de Lista, Leconte de Listov -a -o, lecontedelislski [lakont da lil -a, Iskônt ds lilou -ova, bkôntdalilskij ; Pic d'Aneto, Pic d'Aneta, picdanetski [pikdanéto -ta, -étskij; Sierra Nevada, Sierra Nevade, sierranevadski [sjeranevâda -e, -âdskij; Jerez de la Frontera -re, ierezdelafronlerski [hêresdelafrontêra -re, -êrskij; Hto de Janeiro -ra, riodejaneirski [riodehanéjro -ra, -éjrskij; Buenos Aires, iz Buenos Airesa, v Buenos Airesu, buenosaireiki [bwénosâjres -a -škij; Menendez [-esj Pidal, o Menendez Pidalu, Menendez Ptdalova slovmca; Vera Cruz, iz Vera Cruza, v Vera Cruzu [krus-j, veracruiici; New Orleans, iz New Orleansa, neworleaniki [njuorlinz -nza, -nški|; San Francisco, iz San Francisco, sanfranci&ki [san fransisko -ka, -siškij; New ïork, iz New Yorka, neuyoriki (njujork -ka, -jorškil; Sail Lake City, iz Salt Lake Cityja, saltlakecityski [soltleksiti -ija, -ijskij itd.

E. Imenom rek, ki so ženskega spola, pa se končujejo na nemi ag -e ali na soglasnik, že v imenovalniku dodajamo slovensko obrazilo -a: Seina -e -i, seinski -a -o [sêna -e -i, sênskij, Loira -e, loirski [Iwâra -e, Iwârskij, Garonna -e, garonski [garona -e, -onskij. Marna

-e, marnski |mar-j, Mosella -e, moselski (mozèla -e, -zèlskij. Sadna -e, saonslct'[sona -e, sonskij, Somma -e, somski [soma -e, somskij, Wesera -e, weserski |vézera -e, -ski|, Taubera -e, -erski, Saala -e, saalski [sal-J, Mulda -e, muldski; Warta -te, uartski itd.

Imena rek moškega spola se ravnajo po pravilih za druga krajevna imena: Ebro Ebra, ebrski -a -o, Tajo -ja, tajski [taho -ha, tajski], Guadalquivir -a, guadalquivirski jgwadâlkivir -a, -irski] itd.

39 F. Imen časnikov, nstanov ipd. navadno ne sklanjamo, kadar jih uporabljamo v tuji obliki: Humanité [Umanité] piše, v Humanité beremo, urednik Ce-soir [saswârj, član Académie Française [akademi fransêzj, v Académie Française, profesor na Collège de France [kolêf da frans], igrajo v Comédie Française [komedi fransêz], na Trinily College v Oxfordu [triniti kolidž]; pač pa sklanjamo Sorbonne kot domače ime Sorbôna -e (pariška univerza).

Tudi nekatera druga, našemu glasovnemu ustroju posebno tuja imena, rabimo brez sklanje: Karlsruhe, v Karlsruhe, iz Karlsruhe |-rûe|, Spaa, il Spaa, v Spaa, pri Lago Maggiore, iz Santa Fé itd.

40 G. Tuja imena ženskih oseb pišemo po splošnih pravilih za tuja imena, pregibljemo jih pa kakor domača ženska imena. V imenovalniku jih pišemo po tujem jeziku, vendar nam je n. pr. obrazilo -e {Charlotte, Beatrice, Inge ipd.) enakovredno našemu ženskemu obrazilu -o, kakor ga včasih tudi pišemo; po tem zgledu se ravnajo tudi v odvisnih sklonih: Charlotte, poleg Charlotta-te-ti, Charlottin-a-o [šarlot -ôta -e -i, -in|, Beatrice -ce -ci, Beatricin -a -o [beatriče -če -či, -čin], Inge -ge -gi, Ingin. Tako sklanjamo tudi germanska imena, ki se končujejo na soglasnik: Sigrid Sigride -di, -din [Sigrid -e -i, -in]. Blüh Buthe -i, Rulhin [rut], v domači obliki Buta -e ipd.

Priimke tujih ženskih oseb sklanjamo kakor domača ženska imena z obrazilom -ova v odvisnih sklonih: gospd Curie, gospé Curie-jeve, gospé Curiejevi, gospd Curiejevo ali Curie, pri gospé Curiejevi, z gospô Curiejevo JkUri -jeve itd.]; Madame de Staël, Madame de Staëlove, z Madame de Staëlovo [madàm da stâl -stâlove itd.]; Mme. Sévigné, Mme. Sévignéjeve )madàm sevinjé -éjeve]; Ada Negri, Ade Negrijeve [négri]; Grazia Deledda, Grazie Deledde Jgrâcija deléda]; Sigrid Undset, Sigride Undsetove [ûndsetj; Selma Lagerlöf, Selme Lagerlöf ove-, Bicarda Huch, Ricarde Huchove [rikârda hûh]; Clara Yiebig, Clare Viebigove [klâra fibigj; Handel-Mazzetti, Handel-Mazzettijeve [han-delmacéti], Droste-Hülshof, Droste-Hülshofove, Sarah Bernhardt, Sarah Bernhardtove Jsara bernâr -ârove]. Tako sklanjamo tudi imena Slovenk s tujim imenom, n. pr.: Lili Novy, Lili Novyjeve itd. V rabi je tudi gospé Curie, Ade Negri, Sigride Undset, Bicarde Huch itd.

4X 5. Imena iz izvenevropskih jezikov, ki se ne pišejo z latinico

in jih omikani narodi pišejo vsak s svojim pravopisom, pišemo tudi mi fonetično po približnem izgovoru in jih prégibljemo po zgledu drugih tujih lastnih imen: Peking Pekinga, pekinški -a -o; Nanking -a, nankinški; Delhi -ija, delhijski -a -o; Singapur -a, singapurski -a -o; Kalkuia -e, kolkOtski -a -o; Gandi -ija, Gandijev -a -o; Pandit Nehru,

Pandita Nehruja, Nehrujev -a -o; Kambodža -e, kambodžski -a -o; Joko-hatna -me, jokohamski -a -o; Hiroiima -e, hiroéimski -a -o; Kilimandiaro -ra, kilimandiaraki -a -o; Adis Abeba, Adi» Abebe, adisabebski -a -o; Tientsin -a, tientsinski -a -«; Jangtsekiang -a, jangtsekianèki -a -o; Timbuktu 4uja, timbuktujski -a -o; Mozambik -a, mozambiiki -a -o itd. Imena, ki so jili kolonizatorji prinesli iz Evrope, pišemo seveda v evropski obliki: Stanleyville (ob Kongu) -illa, stanleyvilski [stenlivil -a, -ski]; Capetown -a, capetownski -a -o [kèptaun -a, -aunskij; Cook-town -a, cooktoicnski v Avstraliji [kûktaun); Charleston -a v Avstraliji [čarlston -tona] ipd.

O pisavi in rabi tujk

Tujke pišemo v slovenščini na dva načina: 42

1. v tuji obliki, če so omejene le na ozek krog strokovnjakov ali družbe; v takem primeru se pregibljejo samostalniki po zgledu tujih lastnih imen: genre -ra Jžanr -aj, dreadnought -a Idréd-not -aJ m, hausse lös] ž, baisse [bês] ž, cercle -la jsêrkl -la] m, cicerone -na [čičerone -na] m, fait accompli ]fetakömpli], cross-country -y]a Ikros-kàntri -ija] m, foui -la [fâul -la] m, leader -rja llider -rja] m, lawn-tennis -sa Jlôn-ténis -sa] m, menu -uja jmanü' -üja] m, rendez-vous -sa Irandevù -üja] m, adagio Jadadžo], capriccioso ]kaprič0zo], à propos [apropô], ail right Jolrâjt] ipd. Takih besed je zmeraj manj, ker se udomačijo in dobivajo domačo obliko; tako nam je bila beseda meeting Jnuting] še pred 10 leti redka tujka, zdaj je splošno znan izraz, zato jo pišemo po domači izgovarjavi miting -a; pogosto že tudi kros namesto cross-country, ôsa nam. hausse, iànr, iänrski itd.

2. po domači izgovarjavi, če so v splošni rabi. V takem primeru si jezik tujko v izgovarjavi in pisavi prilagodi, pri čemer pa ni dosleden, ker sprejema tujke iz različnih virov.

Besede, ki se v izvirnem jeziku končujejo na nemi -e, dobijo v slovenščini večinoma rO: šdria -e (charge), afêra -e (affaire), brošura -e (brochure), renesànsa -e (renaissance) ali renesdnca -e (po nemškem Renessanz), anônsa -e (annonce), antdnta -e (entente), an-kéta -e (enquête), matinéja -e (matinée), reportdia -e (reportage m) itd.

Tujke, ki se v izgovarjavi končujejo na samoglasnik, zlasti poudarjen samoglasnik, se ravnajo po pravilih za lastna imena: abonmd -dja m (abonnement), angaimd -dja m (engagement), aranimd -dja m (arrangement), buké -éja m (bouquet), renomé -éja m (renommée), komité -éja m, témpo -a m, brève -a m, finàle -a m ipcL

Tujke, ki se končujejo na soglasuik, so nam povečini moškega spola in jih tako tudi pregibljemo: hudiit -ta m (budget), bulvdr -rja m (boalevard), rezervoar -rja m (reservoir), budodr -rja m (boudoir), refren -a m (irefrain), sufUr -rja m (souffleur), šofer -rja m (Chauffeur), rep&rter -rja m (reporter), res&r -ra m (ressort), ansdmbel -bla m (ensemble), rdstbif -a m (roastbeef), kdnjak -a m (cognac) itd.

43 Pri tujkah iz latinščine in grščine moramo paziti zlasti

na tele posebnosti:

1. Samuglasniške skupine -ta- -to- -ie- -ii- -ea- ipd. pišemo brez vmesnega -j-, če besedo čutimo kot tujko, z vmesnim -j- pa, če jo čutimo kot domačo; zato pišemo: dialektiirii materializem, socidlen, denunciänt, diagondla, diagrdm, diagndza, bibliotška, biolög, oriint, dieta, higiena, avdiinca, variirati, olednder itd., toda mitijön, miltjdrda, mi-sijondr, ipijdn, orhidija, epopeja, vedno pa pripono -ija: kemija, materija, asocidcija, denuncidcija itd.;

latinski äe pišemo z navadnim e: preeidšnt, sekuldren, prefiks ipd.-

2. Latinske in grške tujke pišemo fonetično po slovenski iz-govarjavi; x pišemo ks: tekstilen, mdksimum, fiksirati, seksudten ipd.;

latinski e pišemo po izgovarjavi k ali c: koncšpt, konkürz, cirkulirati, kustos, fdktum, koncesija, koncil-, s c pišemo tudi latinski -ti pred samoglasnikom: inicidtka, dkcija, tradicija ipd.; po grški izgovarjavi pišemo peripetija, hrestomatija ipd., vendar pa demokracija; pri nekaterih grških tujkah sta v rabi obe obliki, grška s fc in ustrezna latinska s c: kikldp in cikldp, askštika in ascHika ipd.;

kadar se latinski ali grški s izgovarja zveneče, ga pišemo kot z: filozofija, muzika, iluzija, fiziologija, cezura, precizen, pinzum, kürz, közvMS, kOnzul, cenzura, konzondnt ipd.;

sp in st govorimo in pišemo v tujkah, kakor: konsteldcija, inspi-rdcija, konstrukcija, instruktiven, instrükcija (= navodilo), specifičen, Spektrum, spekuldcija (v filozofiji), reslrikcija, instdnca, restitücija, restavrirati, staciondren ipd.; v udomačenih izposojenkah pa pišemo in govorimo it in tp: študent, ipiiön, ipekuläut, itacüna, itiecerija, špirit, štipendija, inštitut, inštruktor, inStrükcija (dijaška) ipd.;

dvojne soglasnike pišemo z enojnim: tlumindcija, aplikdcija, aberdcija, apeldcija, komunikdcija, asandcija, komisija, asisor, tšror, koniks, anulirati, adenda, abreviatüra ipd.

3. Nekatere grške in latinske tujke ohranijo prvotno obliko pripone vseskozi: kOzmos -osa m, stddion -ona m, ydsus -usa m, mdksimum -uma m, specimen -mena m, körpus -usa m, ködeks ködeksa m ipd.; druge pa so v rabi brez prvotnih pripon: konkürz -a m, instru-

mént -ênta m, sedimént -énta m; absolutizem -izma m, vokalizem -zma m itd.; tretje spreminjajo pripono po naših jezikovnih zakonih: légija -e ž (legio), dkcija -e ž (actio), pôrcija -e ž (portio), vêrzija -e ž (versio), deklardcija -e ž (declaratio), obligàcija -e ž (obligatio) itd.; latinska pripona -Has -itdtis ž se je spremenila po francosko-nemških vzorcih v -itéta -e ž (frc. -ité, nem. -itat): avloritéta -e ž (anctoritas -itatis), integritéta -e ž (intégritas), dignitéta -e ž (dignitas), kapacitéta -e ž (capacitas); po pridevnikih so nekatere udomačene s pripono -ost -osti ž: nervôznost -i ž (nervositas), sterilnost -i ž (sterilitas), aktivnost -i ž (activitas) ipd.

Grški samostalniki na -is ž so zamenjali to pripono z -a: kriza -e ž (krisis), bdza -e ž (basis), analiza -e z (analysis), dôza -e ž (dosis), diagnôza -e ž (diagnosis), hipnôza ipd.; novejše besede s pripono -is so moškega sp. in jih sklanjamo kakor tujke na -us ali -os: apicitis -a m, bronhitis -a m, sifilis -isa m ipd.

Nekateri samostalniki imajo v osnovni obliki tujo pripono, v odvisnih sklonih pa jo lahko zamenjujejo z domačimi obrazili: minimum minima ali minimuma, minimu a'li minimumu, individuum individua ali individuuma, ôbolos ali ôbolus, ôbola ali ôbolosa ali ôbotusa, cingulum -ula m; v množini imajo nekateri samostalniki na -um še latinsko obliko na -o: aktiva, mdksima, sldvika, pdsiva ipd., so srednjega spola in se rabijo ponajveč v strokovnem jeziku; samostalnild z obrazilom -ia so v takih primerih prevzeli domače žensko obrazilo -ije: generdlije -ij, materidlije -ij, mobilije -ij ipd.

Pridevniki so latinsko pripono -icus -ica |-ikus -ika) zetmenjali z domačo pripono -iien -Ona -ično: lôgiéen -ina -o, akadémiéen -ina -o, Idiéen -ina -o, téhniien -ina -o ipd.; vzporedno so se pri nekaterih besedah razvili pridevniki s pripono -ski (-ški): filoeôfski -a -o, akadémski -a -o, Idiški -a -o, tšhniški -a -o itd.

Glagoli so posplošili romansko-germansko pripono -irati -iram: ignorirati -am, defilirati -am, konfiscirati -am, rekognosciraii -am itd. Ti glagoli so v isti obliki po vidu dovršni in nedovršni.

O rabi nekaterih pripon

1. -alec, -ilec, -alka, -ilka. Samostalniki, ki zaznamujejo delu- 44 joče osebe, se pišejo s pripono -alec -alea, -ilec -ilca za moški spol, -alka -alke, -ilka -ilke za ženski spol, izgovarjata pa se -le- in -Ik-kot -UC-, -uk- v ljudskih, kot -Ic-, -Ik- pa v knjižnih besedah: brdlec -dlca, brdlka -e, poslušdlec -dlca, posliišdlka -e, morilec -lea, morilka -e

Slovenski pravopis 33 8

I-IJC-, -uk-J; letûlee -élea, letélka -e, stuédlka -e, sméilec -ika, snaUlka -e (-le, -lk-1; pri mnogih besedah je obojni izgovor, kaikor je komu beseda domača ali umetna.

2. -avec, -ivec, -avka, -ivka pa pišemo:

a) kadar so taki samostalniki izvedeni iz še živih glagolsikih pridevnikov na -v: bahav -dva -o — bdhavec -avca, bdhavka -e; dretnàv -dva -o — dretndvec -vca, dremâvka -e; jécav -a -o — jécavec -vca, jécavka -e; hirav -a -o — hiravec -vca, hiravka -e; lažniv -a -o — lažnivec -vca, lažnivka -e itd.;

b) če stoji v zlogu pred pripono -Î- ali -Ij-: volivec -vca, volivka -e; delivec -vca, delivka -e; selivec -vca, selivka -e; ponavljdvec -vca, ponavljdvka -e; sestavljdvec -vca, sestavljdvka -e itd.

45 3. a) -ica je manjšalna pripona za ženske samostalnike na -o in -ev: krdva — krdvica, lipa — Itpica, gora — gorica, Ž4na — ženica, britev — britvica, cérkev — cérkvica, bréskev — bréskvica itd.

b) -ca je manjšalna pripona za samostalnike ženskega spola na soglasnik: kl6p -i — klôpca -e, stvdr -i — stvdrca -e, živdl -i — živdlca -e, lûé -i — lûica -e, brv -i — bfvca -e, postfo -i — poslfvea -e, aôkrvea -e, duri — dûrce itd.; v rod. mn. se ti samostalniki končujejo na -ic: klôpic, stvdric, ^vdlic, lùiic, bfvic, duric. Y nekaterih takih primerih se je poleg -ca uveljavila tudi pripona -ica: vfvca in vrvica -e.

46 4. -ce je manjšalna pripona za samostalnike srednjega spola: ogledâio — ogleddlce [-alc-j, klddivo — klddivce, kolâ — kolésce, deklè

deklétce; v množini -ca: vrâta — vrdtea, kčia — kôlca (-le-j; če se osnova končuje na dva soglasnika in drugi m v, m, n, I ali r, pišemo -ece in govorùno [-acej: mesto — méstece, gnézdo — gnézdece, ûsta — ûsteca, srcé — sfiece, jdjee — jàjiece itd.; če je drugi soglasnik m, n, l ali V, pišemo in govorimo polglasnik pred temi glasovi: pismo — pisemce (-»mcej, ékno — okence [-ancej, stêblo — stêbelce, véslo — véselce (-alcej, poséstvo — poséstevce, drûiLvo — drûitevce (-awcej; če je drugi soglasnik r, postane le^a samoglasen: rêbro — rébrca, jédro — jédrce itd.

47 5. -in -ina -ino nam rabi za tvorbo svojilnih pridevnikov pri ženskih osebah: žšna — iénin -a -o, nevésta — nevéstin -a -o, mâti — mdterin -a -o, soséda — sosédin -a -o, Ančka — Anèkin -a -o itd. Moški samostalniki na -o imajo ta pridevnik na -ov, gl. § 27, 1.

Za živali ženskega spola ne rabimo te pripone, marveč najrajši -ji -ja -je: krdva — krdvji -a -e, kôza — kézji -a -e, mii — miiji -a -e, ldstovica — ldstovičji -a -e, ždba — ždbji -a, -e, riba — ribji -a -e, mûha — mMji -a -e itd.

Za stvari delamo pridevnike od ženskih samostalnikov z obrazilom -en [anj -na -no: cvetlica — cvetlUen -čna -o, hiia — hišen -kna -o, zveza — zvézen -zna -o, dridva — drždven -vna -o, vôda — voden •dna -o, knjiga — knjiien -žna -o, rôka — rččen -ina -o itd, ali pa opisujemo: iep pri suknji (ne sûknjin), krma ladje ali pri ladji (ne Udjina), vrh goré (ne gôrin vrh) ipd

Vendar se je v nekaterih primerih tudi pri stvareh uveljavila oblika na -in -ina -ino, zlasti pri samostalnikih na -ka -na -ha: pUškino kopito, iivânkino uho, strdnkin odbor, soséskin pašnik, mdčkine solzé, lûnin svit, limànin sok, violinin glas, juhin dodatek ipd

6. -ov -ova -ovo ali -ev -eva -evo nam rabi: a) za tvorbo svo- 48 jilnih pridevnikov pri moških osebah in živalih, pri rastlinah pa ne glede na spol: bràt — brdtov -a -o, sin — sinov -a -o, kôzel — kôzlov -a -o, bïk — bikov -a -o, petêlin — petelinov -a -o, ràk — rdkov -a -o, smréka — smrékov -a -o, bezèg — bezgôv -a -o, jêsen — jesénov -a -o, bréza — brézov -a -o, lipa — lipov -a -o, strie — stričev -a -o, kônj — kônjev -a -o, p0lž — pôUev -a -o itd.;

b) V znanstvenem izrazoslovju (kemija, matematika, snovna imena, slovnica ipd): bdkrove spojine, železov sulfdt, ogljikova kislina, vodikov sulfid, metilov alkohôl, žvčplov dioksid, krôgov obôd, ulôrtikova črta, trikôtnikova višina, sinusova črta, Sâmetov klobuk, dtlasov blèsk, kožuhov rokdv, osébkova beséda, povédkovo določilo itd

Od samostalnikov moškega in srednjega spola za stvari navadno ne delamo pridevnikov s to pripono, marveč z drugimi, ali pa opisujemo z rodilnikom in predlogi: lega gradiča (ne gradičeva), uddrci biča ali z bičem, udarci klddiva ali s klddivom, modrina neba ali nebésna modrina, bistrost očesa ali očésna bistrost, bolezen v ušesu au uš0sna bolezen itd

Vendar so se udomačile nekatere oblike z -ov aU -ev: sôdovo dno, nčževa konica, križev pot, kruhova sredica, pétkova juha, m&rčev prah, sUsčev sneg, svečdnov mraz, aprilov dež, majev cvet, mldjeva setev, sirovi štriiklji ipd

Nekateri samostalniki imajo pridevnike s pripono -oven -ovna -ovno: blagôvni promet, deiévno vreme, čdsovna stiska, jezikôvna napaka, glasôvna moč, slôgovna posebnost, zlôgovna meja itd.

7. -ski -ska -sko pomeni občo svojilnost aU pripadnost ne 49 glede na spol, -ov -ova -ovo in -in -ina -ino pomenita pa svojilnost

ali pripadnost k posameznim predmetom moškega ali ženskega spola: délavski -a -o (ne glede na to, ali pripada delavcem aU delavkam — délavčev, délavkin), partizdnski -o -o, meičinski -a -o,

kdnjski -o, člov^iki -a -o, vcjd&ki s -o, slovanski -a -o, riiski -a -o, dgrski -a -o, ivicarski -a -o, italijdnski -a -o, nim&ki -a -o, evrdpski -a -o, dzijski -a -o, angUški -a -o, norvšški -a -o itd.

Pač pa nadomeščajo pridevniki na -ski -ska -sko svojilni pridevnik pri krajevnih lastnih imenih: ljubljdnski ~a -o, mdriborski -a -o, celjski -a -o, novomeiki -a -o, krdnjski -a -o, goriški -» -o, iridiki ra -o, postdjnski -a -o, Idiki -a -o (od Lož in Loka), potdiki -a -o, zagdrski -a -o, trb&oeljski -a -o, jeseniški -a -o; sdvski -a -o, drdvski -a -o, murski -a -o, savinjski -a -o, kdkriški -a -o; trigldvski -a -o, krimski -a -o, kUmski -a -o, pdhorski -a -o, slovenskogoriiki -a -o, krdiki -a -o, snežniški -a -o itd. Zato moramo paziti, da tega obrazila ne posplošimo tudi na taka imena, ki nosijo ime po določeni osebi, in moramo rabiti obrazilo -ov: Hudsonov zaliv, Baffincma zemlja, Beringovo morje, Falklandovi otoki itd. Pač pa slovenimo z njimi plemiške naslove: pl. Trsieniški (Trstenik), pl. Sorbddlski, vojvoda norfol-iki (ne: od Norfolka), lan glamiški, lan eatcdorski ipd.

O razzlogovanju

50 1. Nezložene besede delimo na zloge tako, da jemljemo k naslednjemu zlogu:

a) soglasnik med samoglasnikoma: de-la-ti, ma-te-rin, ve-se-U-li, je-zi-kd-je, d-dr-iek, vi-ir-ni-ca, so-dar, so-di-ti, ku-pec, ta-tii, le-pa, ve-li-kost, o-če-tov, de-lam, že-nem, ve-li-kih itd.;

b) soglasniško skupino, ki more začenjati besedo: ti-ska-ti, mi-sli-ti, ra-skav, de-kla, ju-tro, do-bro, pi-ška-vosl, me-zgd-ti, i-skri-ti, pd-zdu-ha, je-kli-na, vo-zld-li, po-le-tje, vzdi-gne, pra-zne itd.;

c) tisti del soglasniške skupine, ki more začenjati besedo: ov-ca, pol-nost, slovstvo, slo-ven-ski, slo-van-stvo, son-ce, mojster, mojstrski, ljudstvo, skui-njav-ci, bol-ha, siv-kast, rdei-kast, suh-ljat itd.

Ce se meje med osnovo in obrazilom, ki se začenja s soglasnikom, zavedamo, navadno delimo po sestavnih delih: s kost-jd (dasi tja), mor-je (dasi rjav), masl-na (dasi tna-lo), ust-je (dasi tja), les-na (dasi sneg), trd-no (dasi dno), z miš-mi, lep-ši, po-let-je, vzdig-ne itd.;

č) znaka lj in nj sta enotna, zato ju nikoli ne delimo, tudi tedaj ne, kadar sodi j k obrazilu: po-lje, ko-ljem, vo-lja, zna-nje, ža-njem, pe-te-li-nji, s so-ljti, z ži-va-ljo, z dla-njd, s stra-njo.

51 2. V zloženih besedah delimo predpone od osnove, če se sestave zavedamo: ob-zid-je, raz-ši-ri-ii, pred-la-ga-ti, o-do-bri-ti, po-zna-ti, odr gno-H, brez-vest-nost, ne-dolž-nosi, po-gor-je, raz-pre-del-ni-ca, ob-raz-

to-ži'ti, pa-no-ga, pra-vzor, o-dre-ti, od-re-ii-ti, ob-re-za-ti, o-brei-je; pod-ro-bi-ti in pod-re-za-ti je treba ločiti od po-dro-bi-li in po-dre-za-ti itd. Kadar se žložitve ne zavedamo, delimo po pravilih za nezložene besede: o-braz, ra-zu-me-H, o-blak, o-bte-či, o-ble-ka, ra-zum itd.

O pisavi sestavljenih besed

Besede so sestavljene na dva načina: ali se spajajo v eno Š2 besedo navadno z enim poudarkom — spojênke — ali pa ohrani vsaka besedna vrsta svojo obliko in svoj naglas — sklopi. Spo-jenke se pišejo skupaj, sklopi pa narazen. Meja med spojenkami in sklopi je večkrat nedoločena in različna, zato tndi omahovanje v pisavi. Pravopis podaja neko objektivno merilo, ne izključuje pa drugačne pisave, če se kdaj avtor hoče s tem pomensko jasneje izraziti.

1. Samostalniki

Skupaj pišemo: vinôgrad, hudournik, pôlnoè, zahvalibôgca (ko- 53 bilica), nebôdigatréba (negoden človek), nepridiprav (porednež), kdži-poi, kdiimed (neka rastlina), kldiivitez, ârvojédina, volkodlak, samoûk, Gosiosévci, tihotdpec, krivogUd, kleiepldzec, kolovàz, vinotàk, vodomèt, srakopèr, kolôvrat, nepridiprav itd.

Narazen pišemo: velika noč, m6ž beséda, môi vêler, îàl beséda, figa môi, môjsier skdza, čebčla délavka, možicelj vstajdč, narôbe svét, pôl miš pàl M, po pâli bràt, po pâli séstra itd.

Sem sodijo tudi imena, kakor: žarki alfa, kôt bêla, motorji Diesel, žarnice Philipps, baterije Zmaj ipd. (poleg Dieslovi motorji, Philippsove žarnice itd.).

2. Pridevniki

Skupaj pišemo: goloràk, sladkosnéden, sladkovôden, bojazêljen, 54 častildkomen, novoléten, petstoléten, velikonočen, zlatopôljski, ikofjeldiki (od Škofja Loka) in tako od sestavljenih lastnih imen, gl. § 21! Dalje pišemo skupaj: južno slov dnski (južni Slovani), narodnopolitičen (narodna politika), tilerdmozgodovinski (literarna zgodovina), narodno-gospoddrski (narodno gospodarstvo), narodnoosvobodilen (narodna osvoboditev), poljudnozndnstveh (poljudno znanstvo); tako pišemo tudi označitve za barve, ki so prave spojenke z določilno besedo v prvem in z osnovo v drugem delu: svetlôsiv, temnôsiv, živdrdši, krvdvordšč, ikrldtnordèi, temnôrumèn, rjdvorumèn, bledômôder itd.

Narazen pa pišemo zveze, kjer je prva beseda načinovni prislov: kričeie rdeča barva, čudno špažen obraz, rajsko lepa ptica, nedčlino vpraiiujči pogUd, kapljivo tekčie telč, spUino veljdvna pravila, smftno nevdrno, ifno lisaste perm, bšlo abrdbljen, prisiljeno duhovit itd.

3. Zaimki

1. Skupaj pišemo:

55 a) enozložne predloge z naslonskimi iožilniškimi oblikami

oisebnih zaimkov in povratno-osebnega zaimka:

čez: čizme čizte čizse čšzenj čšznjo čšznje čiznju

med: mšdme mčdte nUdse midenj midnjo midnje midnju

na: nitn^ ndte ndse ndnj ndnjo ndnje ndnju

nad: nddm% nddte nddse nddenj nddnjo nddnje nddnju

ob: dbme Hite čbse dbenj dbnjo obnje obnju

po: pdtne pdte pdnj pdnjo pdnje pdnju

pod: pddme pddte pddse pčdenj pddnjo pddnje pddnju

pred: prčdme prčdte pršdse pridenj pridnjo pridnje prčdnju

skoz: skdzme skdzte skdzenj skčenjo skdznje akdanju

v: vdme vdte vdse vdnj vdnjo vdnje vdnju

za: zdme zdte zdse zdnj zdnjo zdnje zdnju

b) zaimenske spojenke, kakor; m&rsikdo, mdrsikaj, m&rsi-kaieri, m&rsikak, vsdkdo, vsaktšri, vsakddnji, vsaksebi (= narazen), vsakoleten, vsškakor, vsikdar, vsešno, vseskčzi, vsepovsdd, vsevprek, vsemogdčen in vsegamogččen, vseveden in vsegaveden, vseviden in vsegaviden, vsesplošen, vsedbčen, mdlokdo, mdlokaj, mdlokateri, kdlikaj, kdliikaj, tdčas = tedaj, takisto, tdkraj, tdstran, dnkraj, dnstran, dndan, onddd, ondd ipd.

Pomni. Kadar dobi v kaki zvezi sestavni del svoj pravi pomen, pišemo narazen: Mdlo s č\m je zadovoljen. V sdk šibi streže.

2. Narazen pišemo:

a) enozložne predloge z enozložnimi orodniškimi osebnimi zaimki: pod njd, za njd, pred njo, nad njd;

b) sklope, kakor: kddr si bddi, kdr si bddi, kir mdči, kar se di (= koUkor mogoče), kdd ve kdj, kdč ve kiliko, kdd ve kakd, kdd ve kddj, kdd ve kje (kdm), n\i kaj, nM kitiko (= veliko), za kdj, za nW: Ali je to za kdj ali ni za nU? Kadar ima zv^a za nU pomen slab, se piše skupaj: to je zanič (slabo); zanič vino (slabo), zanii igra (slabo) ipd.

i, Števbiki

A. Kadar pišemo števnike s črkami, pišemo: 56

1. skupaj vse vrste števnikov od 11—99: endjst, devetnd}st, enaindvdjset, petindvdjset, itiriintrideset, triinpMeset, šesHnsedemdeset, devetindevštdeset;

dvaindvdjseti, oseminšHrideseti, iestinščstdesetega leta, pelinitiri-desetega, enaindsemdeseti;

šestinlrideselkrat, devetindevčtdesetkrat; dvainsčdemdesetič, petin-dvdjsetikrat, triintridesetikrat itd.;

2. narazen zmeraj sto, tisoč, milijon: dve sto, tri tisoi, pet milijonov; itiri sto dvajset, iest lisof pet sto triiniistdeset;

stdti, tisoči, pet stčti, sto tisoča knjiga, sto prvi, dve sto drugi, tri tisoi pet sto peti, tisol devet sto oseminitiridesetega leta;

stdkral, pet stokrat, sto trikrat, tisoikrat, tisol sto petkrat, stdtikrat, tisoHkrat, osem stdtikrat, devet tisolikrat, sedem sto dvdjsetkrat, enajst tisoi pet sto itiriinitiridesetkrat itd

Pomni. Pri denarnem poslovanju se vsi števniki pišejo ^skupaj.

B. Stevnike, posebno sestavljene, pišemo največkrat s števil- 5' kanil. Pri takem pisanju veljajo tale pravila:

1. Glavne števnike pišemo zmeraj v vseh sklonih brez pike pri številki: Čez 15 minut je nameril 38" vročine. Pri 75 letih je bil ie kar korenjak. Z 20 leti je iel od doma. Plačuje po 5%.

2. Kadar je števnik značka kake stvari, uporabljamo glavni števnik v imenovalniku: Avtomobil 2411 se je ustavil pred hiio. S tramvajem 23 se je pripeljal v mesto. Z odlokom 345 je bil nastavljen. Pred sobo 89 so zarožljali ključi.

3. Vrstilne števnike pišemo s piko za številko; uporabljamo jih zmeraj, kadar s števnikom pred samostalnikom določamo vrstni red: 29. XI. 1945. leta je bila razglašena Jugoslavija za federativno ljudsko republiko; 12. sedež v XV. vrsti; na 55. strani IV. zvezka beremo v 3. opombi spodaj.

i. Kadar stoji števnik za samostalnikom, rabimo glavne ali vrstilne števnike in jih torej pišemo brez pike ali z njo: Poglej zv. XI ('ali XI.), stran 123 ("ali 123.), opomba 4 Cali 4.); z letom 1945 se začenja nova doba naie zgodovine; v ilenih 6—8 govori ustava o ljudski oblasti; leta (1.) 1939 fali 1989.) se je vnel svetovni požar.

5. Ce pri naštevanju ponavljalne števnike na -ii (prvii, drugič, tretjii) pišemo s številkami, stavimo za njimi piko.

6. Kadai- naznanjamo uro s številko, tedaj stavimo h glavnemu števniku zgoraj mali ft: ob ob lOh, ob 12h itd. == ob osmih, ob

desetih, ob dvanajstih itd. — ali pa uporabljamo vrstilne števnike pred samostalnikom ura: ob 8. uri, ob 12. uri, ob 20. uri itd. — nadalje: ob 8.15, 9.30, 10.45 = ob ietrt na devet, ob pol desetih, ob tri četrt na enajst ipd.

7. Kadar je v zloženkah prvi del številka, drugi pa s črkami pisana beseda, stavimo mednju vezaj, n.pr.: 25-letnica, 83-letni starček, 250-letni jubilej, 14-tnesečno zdravljenje, 24-dnevni dopust, 40-urni delavnik, 500-dinarski bankovec, 25-tnilimétrski trak, 16-litrska posoda ipd.

5. Prislovi

58 Skupaj pišemo: bričas, brida, brikone, čedalje = čezdalje = čimdalje, čimbolj (kar najbolj), čimpršj (kar najprej) = čimbri, kdjpak, kajnè, kdjpada, kajnèda, mdlone, mdlodane, mdlokje, mâlokod, mdlokdaj, mordà, morebiti, nemdra, prèjkone, pràvkar, prdvzaprav, rdvnokar, résda, sevé, sevéda, skôrajda, tolikodane (= skoraj), tjavdàn, tjavenddn, vščidel, vésda (seveda) ipd.; nadrobnejša navodila išči v slovarju;

zloženke prislovov z nikalnico ne, kakor: neddleč, neddvno, ne-mdlo, nenddoma, nenéhoma, neprenéhoma, neprevidoma, nerédko, ne-rédkokrat, nevedé, nevédoma, nevidoma, nevičč.

Narazen pa pišemo: okôli in okôli, bôlj in bôlj, gôr in dôl, tjà in sèm, sèm ter tjà, všč ali mànj, prèj ali slèj, nàprèj in naprèj, mdlo po mâlo, krdtko in mdlo, mdlo in dôsti ne, mdlo vič, mâlo prèj, mdlo mànj, zdàj pa zdàj, ndč in ddn, ddn na ddn, takô rek6č, takô zvdn, rd/vno takô, rdvno tàm, pràv tôd, pràv tàm, pràv kôj, ie ie, le ie ipd.

6. Predložne zveze

59 S predlogi so zloženi samostalniki, pridevniki, glagoli in ne-pregibne besede. Pri pregibnih zloženkah je pisava večinoma že trdna, pri nepregibnih pa včasih omahuje, kakor je čut za sestavine bolj ali manj živ; to se menja po pomenskih premikih celo pri isti besedi; gl. slovar odzad, skrdja, zanaprej itd.

Skupaj pišemo: ččzinčez (popolnoma), docéla, dočista, dodôbra^ dokàj, dokléj, doklèr in dôkler, domdla, dopôldan, dopôldne, doslèj, dosihmàl, dosegamàl, dosoréj, dotehmàl, dotistihmàl, dotlèj, dovôlj

hkrdii

izcéla in scéla, izHsta in sčista = sčistoma, izhûda in shûda, izldhka in zldhka, izlépa in zlépa, izmed, iznad, iznendda, iznôva in znôva, izpod, izpred, izpfva in spfva, iztézka in stéika, izvečine (= večinoma), izven, izza

kidsi = takoj, kljûb, kmdlu, kvêéjemu, kvišku — medtèm 59

naddlje, nadvsè, naenkràt, naglds, nagôdoma, nahitroma, nakàr, nakljûb, nakràt, nakriéem, nakvišku, naldhko, naldši, namésto, na-ndgloma, naokôli, naokrôg, ndpak, napôsled, napôsodo, napoščv, napôti biti komu (v napoto), napréj, naprôdaj, naprôti, narahlo, nardvnost, ndrazen, naréd, narédkoma, iiarôbe, naskrivàj, naskrivoma, na&pldh, naspôl, nasprôti, natdnko, natéanoma, nalihoma, natô (= pôtlej), navddn, navdilj, navdôl, navzdôl, navkréber, navzkriž, navpik, navprék, navrh, navsezddnje, navsezgôdaj, napoščv, navššv, navzddlž, navzgàr, navzlic, navznôter, navzôèi, navzpréd, navzvèn, nazddnje, naznâk, napôti komu (v napoto)

obênem, obkléj, obkoréj, obsoréj — osoréj, obtoréj — otoréj, àpôl-noU, opéHdne, — odddvnaj, odkàr, odkléj, odsihdôb, odsihmàl, odslèj, odtlèj, odvèè, odondôd

pobliže, poeéni, poidsi, poiemü, poiéz, podnévi, podàlgoma, pogôdu, pogôsto, pojûtri, pojutrišnjem, pokdj (= zakaj, čemu), pokônci, pokràj, poldhko, pomlddi (=r: spomladi), pondjveč, ponekôd, ponevédoma, ponôH, popôldan, popôldne, popréd, poprèj, poprék, porédko, posihmàl, posihdôb, poslèj, pošév, potehmàl, potêm, potemtdkem, potihoma, pôtlej, povečini, povprék, povfh, povfhoma, povsè, povsèm, povšéč(i), pozimi, pôzlu, — predldni, predldnskim, predsin0čnjim, predtèm, predvèérajënjim, predvsèm scéla, sčdsoma, sčista, shüda, skônca, skrdja, skrdtka, spdroma, spomlddi, spôtoma, spričo, sprôti, sprva, siéžka

vbôgajme, včdsih = vldsi = idsih == čdsi, vdrigič, vpfvič, vtrétjië, vkljüb, vkréber, vkiip, vnapréj, vnôvU, vdhče, vpràv, vprék, vpričo, vrèd, vššv, vtèm, vzndk

začdsa (= zgodaj), zadôsti, zagôda, zdjtra, zakàj, zamàn, zanaldšč, zanapréj, zapôred, zapovrstjô, zardna, zarés, zastônj, zastràn, zatégadelj, zatêm, zatôrej, zavôljo, — zbôgom, zddleč, zdâvnaj, zdôlaj, zdôma (biti), zgôraj, zgfda = zgfdo, zjutraj, zldhka, zlépa = zlepo, zmérom in zméraj, znôtraj, znova, zveč0r, zvečine, zviškoma, zviška, zvfhoma.

Narazen pišemo: do čistega, do dôbrega, do kôd, do kôder, do mdlega, do sèm, do tjà, do lôd, do sitega, do zdàj, do krdja — do kônca (= čisto, popolnoma) iz navdde, iz gldve znati kljub temu, k letu

na ves glas, na hitro, na ndglo, na skrivnem, na pol, na tésno, na tésnem, na tihem, na videz, na mäh, na môé, na nôvo, na gôsto, na spUšno, na zûnaj, na pdmet, na izûst, na dôlgo in na široko kaj pripovedovati, na čisto spisati, no sùho priti, na rédko (saditi, priti)

ob krdtkem kaj povedati, ob svôjetn delati, od kddj, od nékdaj, od tàm, od tedàj, od zdàj, od tprédaj, od zàdaj, od zgdraj, od znôtraj, od vééraj, od Idni, od létot, od ddnes, od ddlei, od blizu, od krdja {= od začetka), od k&nca do krdja (= skoz in skoz), od nekdd

po dolgem, po krivem, po tiavédi, po pravici, po resnici, po sili, po pfstih, po sirdni gledati, po lém je blago, po nesréH, po oprdvkih, po pàlnoH, po vsèm tem, po véijem, pred kritkim, pred neddvnim, pred kdncem, pod kràj, pod véier, pod nči, pri kraju, pri tej prUi, pri vsèm tem rdzen téga

skôz in skôz, skôz bôlj, skôz več, skôzi mànj, slèj ko prèj, s pâti, s pôta, s čdsom >

V pfvo, V drûgo, v trétje, v krdju biti, v kràj dati, v strin stopiti, v nič devati koga

z dôma iti, za čds za malo časa), za gtdôvo, em màio se zdeti, ziwadi téga, za trdno (vedeti) itd.

7. Vežniki

60 Skupaj pišemo: akordvno, bôdisi, čeprdv, čerdvno, letudij ddsi, dasipràv, dasirdvno, dasitûdi, medtém, nàjsi, natô, niti, potém, zakdj, zaiégadelj, zat&rej.

Narazen pišemo: nè le — dmpak tûdi, ne samd — dmpak (tèmveè, màrveë) tudi. Hm več — tem bolje, čim bolj — tem mànj, čim bliže — tem huje, mànj ko, bôlj ko, dàlj ko, bfi ko, medtem ko, hitro ko, vtem ko.

8. Členki

61 Skupaj pišemo: tdle, tdkle, tistile, tûle, tdmle, seddjle, prèjle, ielè, vèndarle, takôle, tjàle, sèmle, Idkšenle itd.; dli, jèli? kdjti, ànti, nïti, kàkti; le-td, le-6ni gl. § 74, 3.

Narazen pišemo: jè li résf véS U? kdôr si bodi, kàr si bôdi, kjér si bodi', kdmor si bôdi, kdkor si bôdi, kôder si bôdi, gorjé si ga človeku ipd.

Členek koli pišemo skupaj ali narazen: kdorkoli, karkoli, kjerkoli, kamorkoli, kakršenkoli, katerikoli ali kdor koli, kar koli, kjer koli, koder koli, kamor kcii, kakršen koli itd-

O rabi naglasnih znamenj

62 V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih znamenj:

ostiivec na vseh dolgih naglašenih zlogih, razen na širokem e in o: »edi, sédi, dd, sdma, samd, môra (iti), kôsec, (on) nôsi,

(ona) vôzi, suši; roké, na rôke, nogi, na nôge, pomlàd, na pomlad, pro-ddja, naprôdaj.

' strešica samo na širokih dolgih poudarjenih e in o: védi, lêU, iêli, kôsec, govôri, môra (ga tlaii), nôsi, vôzi, prôsi, tôéi;

" krativec samo na kratkih poudarjenih zlogih: mli, vèl, dà, éèl, otrôk, kup, bràt, kbni, sedèl, Francè.

V navadni pisavi rabimo naglasna rnamenja le tedaj, kadar 63 hočemo na poudarek ali izgovor samoglasnika posebej opozoriti. Taki primeri so:

1. v krajših oblikah 3. os. mn. in v sed. deležniku na -é, n. pr.: leié, strmê, trpé, nesô, mrjô, rekô, trô; gredé, stojé, kupujé;

2. V rod. mn., n. pr.: kônj, vôz, olrôk, kôz, rôk, nôg; vodà, gorâ, desàk, ovAc, ženi ipd.; v takih primerih je napačno pisati strešico;

3. pomenski razloček v poudarku ali izgovoru samoglasnika pri sicer enaki besedi: dà — dà — da, sédi — sedi, sédel — sedèl, svét — svét, védi — védi, nôsi — nôsi, hiti — hiti, govori — govôri, môii — môii, molii — môlëi, uii — ûH, bôdi pameten — ne bôdi se z volom, pretéie dére voda — voda pretêèe, veliki ljudje — véliki ljudje;

4. kadar hočemo posebej zaznamovati ritem (v pesmi) ali za-braniti napačno poudarjanje: Skrita nobêna bilà ni zvézd ti nebd poezije, slédnji je bil ti domài jézik omikan, uièn. (Prešeren) V mladosti vèndar trdniše so mreže, toda: Mladost, vendàr po tvoji tèmni zarji. Temnà je noi in stresa grom oblake. (Prešeren) Oči so iskale, našU so, ne dom, vse vei: domovino. (Župančič) Vodà nam kolesa, mehove nam žene. (Zupančič)

5. besede, ki se večkrat napačno poudarjajo, kakor: pdzduha, vdruh, svétovati, vérujem, vârujem, molédujem ipd., in manj znane besede, zlasti narečne: mezèk — mežkd, rudina, samdtežnice, koruzinje, kfčenica, kolnik, répiéie, dételjiUe, pozvačln, ôr — ori ipd.

Ločila

Modulacijo glasu in presledke, s katerimi v govoru vežemo in 64 ločimo pomenske enote, zaznamujemo v pisavi z ločili. Nekatera teh imajo objektivno logično vrednost in so potrebna za lažje in zanesljivo razumevanje pisanega jezika, zato so določena po pravopisnih pravilih. Včasih pa pisatelj z ločili izraža osebno ali čustveno razgibanost: taka ločila so osebna in zanje ni splošno veljavnih pravil

Pika

65 Piko (.) stavimo:

1. na koncu prostega ali zloženega pripovednega stavka: Dolgost življenja našega je kratka. Zemlja zelenino dviga, nad teboj jo v loke boii.

2. pri navajanju del za posameznimi enotami naslovai n. pr.: Rutko-slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Pretnar. Slovenski knjiini zavod v Ljubljani.

Na naslovnih straneh in pri slovesnih napisih v tiska iz tehnično estetskih vzrokov ne stavimo pik. Prav tako ne za tiskanimi naslovi v knjigi in časopisu; pač pa jo navadno postavljamo v pisavi z roko.

3. za kraticami: 4. t. m. (četrtega tega meseca), I. iS48 (leta 1848)} zv. II, str. 240 (zvezek II, stran 240), él. 5 ustave.

4. za vrstilnimi števniki, gl. § 57.

Brez pike se pišejo kratice za denar, mere, uteži, kemične prvine in take kratice, ki se pišejo z vélikimi začetnicami: din (dinar), m (meter), km (kilometer), I fliter), hI (hektoliter), g (gram), kg (kilogram), dkg (dekagram), S (žveplo), Fe (železa), HjO (voda); LRS (Ljudska republika /Slovenija), FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija) ipd.

S tremi pikami (...) zaznamujemo nedokončano misel ali čustvo: Grobovi tulijo... Tja bomo našli pot... Beii... vse beii... O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...

Vprašaj

66 Vprašaj ( ? ) stavimo:

1. za samostojnimi vprašalnicami: Kje? Kdo? Kdaj? Kakô? Cemû? A? Kam, misel? — Tu? Preko morja? In ni ti mejd? — Povej mi, kodrolašček moj, doklej?

2. za neodvisnimi vprašalnimi stavki: Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nié besed? Kaj zagrinjaš se v molk? Kaj me ne vidiš, sin? Ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si? Kaj pojete pomlad? Kaj vriskate prostost? Kaj si? Fantém? lerodek domišljije?

Na koncu odvisnih vprašalnih stavkov stoji ločilo, kakor ga terja glavni stavek: Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se kruh SluU. Povpraševala sva ga, ali je videl našo mater. Ne vem, zakaj jè tako žalosten. Ne sprašuj, kaj smeš, česa ne! Zakaj me vprašuješ, kaj mi je?

KUcaj

Klicaj ( I ) stavimo: 67

1. za samostojnimi medmeti, vzkliki in zv?lniki: Hej! Joj, pre-joj! FejI Nikdar! — O, skaženo vino! O, vi pi'itni vrči! Strune brez našega glasû! Zvite strune brez glasû! Prazni, pdčeni vrči! Vino za-vrélica! — Moj Mate, jô, moj Mate! — Hdmburk, Hdmburk! kliče ji zvon... Krasnà si, bistra hči planini — Joie! Tine!

2. na koncu neodvisnih velelnih, vzklicnih ali želelnih stavkov: Le ne ûči pevcev peti! Glej, poslušaj, ti se — jaz sem pred teboj na svetil O, sonce jè! Jè, ker ga v globini duše čutimo! Kuj me, življenje, kuj! Življenje naj bode ti delaven dan! Naj čuje zemlja in nebo, kar danes pobratimi pojà!

Na koncu odvisnih velelnih, vzklicnih ali želelnih stavkov stoji tako ločilo, kakor ga terja glavni stavek: Naročil nam je, da bôdimo oprezni. Saj sem mu rekel, naj ne nosi orožja s seboj. Svetoval mu je, naj mu nekaj časa ne hodi pred oli. Ali ti je res ukazal, da pojdi iz hiše? Ali ti nisem rekla, da ne nôri po vrtu? Terjaj ga, naj takoj plačal Piši mu, naj se oglasi!

Vejica

Z vejico (,) ločimo:

I. besede in posamezne stavčne člene: 68

1. zvalnike, poudarjene' medmete, samostojne trdilnice in ni kal niče od celotnega stavka: Oče, od medu mi dajte sat prelepi Pojdi, moj sinko, na pot! Naprej, zastava slave! Joj, kam bi del! Ostrigli, oh, so mi peruti! Ne, tega ne dam! Dà, tako je! Pdč, še ena rešitev je. Nikdr, ne bo dobro. Sevéda, tega ne tajim.

2. p ris ta ve k (apozicijo) od besede, katero pojasnjuje, če stoji za njo: Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se v/tili vsi kasnejši pesniški rodovi. Od mene, svojega prijatelja, tega vendar ne pričakuješ. V nedeljo, 9. maja, bo obletnica osvoboditve.

Dokumentarno se v datumu piše vejica: V Ljubljani, (dne) 7. aprila 1948 ali Ljubljana, (dne) 7. aprila 1948.

5. istovrstne prirejene stavčne člene brez veznika:

a) kadar naštevamo stvari, lastnosti ali določila: Polje, vinô-grad, gora, morje, ruda, kupčija tebe redé. Iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os. Bila je močna, bistra, oblastna ženska. Naši ljudje pa so padali v Krškem, v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. Oglašali so se ptiči tukaj, tamkaj, vsepovsod.

N e stavimo pa vejice, če so taki stavčni členi zvezani z vezalnimi vezniki in, pa, ter, ali, ne — ne, niti — niti, tako — kakor:

Svinčena toča in dei krvav in solz potok in blisk in grom. Oče pa mati ie iivita. Stopi ven ali noter! Ni ga ne (niti) tukaj ne (niti) tam. Slana je bila (tako) včeraj kakor danes. — Pred kakor in kot = ko ne stavimo vejice, če ne vežeta popolnih stavkov (gl. § 69, 3), n. pr.: Skrbel je zanj kakor pravi oče. Rdeč ko kri. Sedaj vem toliko kakor prej. Sinoči je pela ko slavček Ijubô. To velja le za primerjalni kakor, kot (ko), ne pa za dopustnega (gl. § 70, 4c).

Ne stavimo vejice med prilastke ali prislove, če niso prirejeni, marveč so povezani s samostalnikom v enoto ali med seboj odvisni; taki členi se ne dado vezati z veznikom in, n. pr.: lepa velika noč, poučni kemični poskusi, najlepše pomladansko cvetje, sami naši stari vojni tovariši, hud politični boj, pod ljubo domačo streho; tam daleč nekje za gorami, natančno ob sedmih zjutraj, ni tako strašno hudô ipd.

b) kadar ponavljamo iste besede ali cele izraze, n. pr.: O, bratje, bratje, prišel je dan. O vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo moije — kam, kam ste pahnili sebe in nas? A danes, danes... kako je nam? Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci.

Ne stavimo pa vejice med take izraze, kadar s ponovitvijo le stopnjujemo: zdaj zdaj bo tu, koj koj pridi, brž brž, zelo zelo rad, hudô hudô pogrešam, kmalu kmalu bi me bil, hitro hitro bčži, veliko veliko imam povedati ipd.

c) kadar izpostavljamo stavčni člen, ki ga v stavku nadomešča zaimek ali prislov: Sin, td ti bo šele zagodel. V Parizu, tam se je ustavil dalj časa. V mojih mladih letih, takrat (tedaj) je bilo vse drugače. Povprašam ga, nevernika.

69 II. posamezne stavke:

1. v priredjih, če niso zvezani z in, pa (vezalnim), ter, ali (ločilnim): Voda gine, pada, sahne. Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo, pojô glasnô, pojô lepô, pri srcu pa jim je hudô. Dobra kritika ne podira samo, ampak (tèmvei) tudi zida. Oči imajo, a (pa) ne vidijo, ušesa imajo, toda ne slišijo. Od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele, al' lepše od Urške bilô ni ru>bene. Vse ima, vendar ni zadovoljen.

Ne stoji pa vejica, če so stavki zvezani z t», pa (vezalnim), ter, ali (ločilnim) : Pozval nato krdela sem in prišla so hrumeč. Za blagoslov «em roke vzpel ter kliknil sem krepkd. Povsodi se maham kot čvrst korenjak pa delam pa baham pa pijem tobak. AU delaj ali pôjdi! AV srcé mi drugo ustvari aV počakaj, da to bit' v prsih neha.

Pred in, pa, ter stoji vejica, če jo zahteva spred stoječi stavek: Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinke, ki izvira blizu Rdteč, in Save Bohinjke, ki prihaja iz Savice. Gospodar pokaže hlapcu smreko, ki naj

}0 poseka, pa odide domov. Velik ie razloček med zakoni, ki vladajo 69 naie svobodne sile, in zakoni, ki vladajo naie telesne sile.

Vsi drugi priredni vezniki terjajo vejico.

2. v podredjih: a) odvisnike od glavnih stavkov: Povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si. Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta. Ak' pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna no^ je v ime zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sušni dnovi!

b) odvisnike iste stopnje med seboj, če niso zvezani z in, pa (vezalnim), ter: In vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vite se skrivajo v gozdi.

N e stavimo vejice, če so odvisniki iste stopnje zvezani z tn, pa (vezalnim), ter: Samo te vem, da pred oblUj« nje ne smem in da ni mesta vrh zemlji, kjer bi pozabil to gor ji.

c) odvisnike različnih stopenj med seboj: Ne vedel bi, kako se v strup prebraia vse, kar srce si sladkega obeta. Milo se mu je storilo, ko je premiiljeval, kako ga ima rada, kako skrbi zanj, kako mu streže, kadar je doma. Cesariina je bila žalostna, ko ji nihče ni mogel razložiti, kdo je vitez, ki je zbil jabolko, in kam je zginil.

3. Vsi podredni vezniki terjajo vejico. Tudi kakor zahteva vejico v popolnem odvisniku: Povedal je, kakor je sliial. Padel je, kakor je dolg in širok. Bolje govori, kakor piše.

4. Kadar si v zloženem stavku sledita dva veznika, stavimo vejico po logični zvezi: Votlina je suha in, ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla. Medveda je priklenil k skladanici in, ko je spet prišel divji moi, sta se sprijela. Živi naj vsi narddi, ki hrepeni dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Le piši materi, da, če ne bo denarja do sobote, ne boš več stanoval pri nas. Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. Le oštevaj me, zakaj, če si huda, te imam še najrajši.

5. V nekaterih zvezah pa so, zlasti v začetku stavka, sestavljeni vezniki dobili pomen enotnih izrazov, ki jih pišemo danes brez vejice: In če pogledamo v človeško dušo, je stvar ista (ne: In, če...) Se prej ko (= preden) se je zasvitala zarja, je zadonel glas od nekod. In pred ko (= preden) preteče let' in dan, do matere pride list poslan (Prešeren še piše: In pred, ko...). Al ak' ne znebiš se srčnih ran, naeaj spet pridi čez let' in dan. Taki sestavljeni vezniki so še: in vendar, pršcej ko, brž ko, potem ko, vtem ko, medtem ko, namesto da, češ da, kaj da, res da, kako da, in če = pa če v pomenu čeprav.

III. vrinjene, vmesne in okrajšane stavke od celotnega stavka: "30

1. pred vrinjenimi stavki in za njimi, n. pr.: Daleč, ne vem kje, se je oglasil ivižg ptička. „Poglejte," mi pravi Tevža, „tisiole skalo

70 tam »predaji" Cmu bo nam, vprašam, prazno pogoriiie? Jurko, ne bodi len, je pobral kost in jim namlatil rebra.

Glagolske izraze, kakor kaj vem kje, kdo ve kaj, ni da bi ipd., občutimo kot prislove in ne pišemo vejice: Kdo ve kdaj se je ie naselil. O knjigi ni da bi govoril.

2. pred različnimi vmesnimi dostavki in za njimi, če natančneje določajo, omejujejo, popravljajo, razlagajo, poudarjajo, kakor: Za vas vse, tudi življenje. O knjigi, ali bolje brošuri, ni vredno govoriti. Regionalizem, t. j. čut za krajevne posebnosti, je v literaturi spet oživel. Meščane, posebno (zlasti, predvsem) izobražence, so ostro nadzirali. Prešeren je bil, kakor znano, po poklicu odvetnik.

Vejico stavimo tudi pred besedami: kakor, n. pr., in sicer ipd., kadar uvajajo naštevanje.

3. nedoločnik, kadar nadomešča razširjeni odvisni prilast-kovni stavek z da (da bi, ne da bi): Imel je resno voljo, povrniti storjeno škodo. Nikdar več se mu ne bodo povrnile želje, po Dunaju razsajati.

Ne ločimo pa z vejico nedoločnika, kadar v stavku nadomešča osebek ali dopolnilo, n. pr.: Po toči zvoniti je prepozno. Električne žice se dotikati je smrtno nevarno. Ni se mu ljubilo vsak dan navsezgodaj hoditi na goro. Branil mu je hoditi čez travnik. Prijatelji so bili pripravljeni zanj se žrtvovati.

4. okrajšane stavke, in sicer a) deležniške, b) priredne in c) podredne:

a) kadar ima deležnik poleg sebe kako prislovno ali predmetno dopolnilo in nadomešča odvisnik: Prijazno meketdje vrh skale, sta kozi vabili k sebi ovce. In glej, mladenek (pesniško) cvetni zbor, slavilno pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre čez prag na beli dvor. 2eUč jim lahko noč, so se poslovili. Prišedši mimo okna, je Martinek zagledal Kvasa. „Vidiš, kako te prav uči," je dostavila žena, stopivši v izbo. Pregledala je vse, začenši v kleti pa vse do podstrešja. Slednjič ga je zavrnil, rekoč: „Kaj pa to tebi mar!" Sklep, sprejet na zadnji seji, je treba na novo pretresli. Užaljen zaradi neuspeha, ni prišel k slovesnosti (romanizem). Čudno se opotekajoč, je hodil po sobi.

N e ločimo pa deležnikov z vejico, če so prilastki ali prosti prislovi: Preteči prej oblak na polja ulije dež krotak. Opotekaje se je hodil po sobi.

b) okrajšana priredja: Danes človek, jutri črna zemlja. Meni luč, tebi ključ. Oba bova dala, nekaj ti, nekaj jaz. Rad ima družbo, a še rajši lepo knjigo. Vsi so krivi, tudi on. Ne dela doma, marveč v tovarni. Če velja to zanj, kaj šele zate. Bil je nekoliko neroden, nekoliko nemaren. Saj ni le neumen, ampak tudi hudoben. Slike mi niso bile po

sebno všei, zakaj, ako bi bil kdaj oioien,. bi nU bilo ob njih ie teže pri sreu. Nisem oster, da bi vas ialil, marveč, ker bi rad kaj naredil iz vas. Nekaj pa vam obljubim, namreč, da kmalu pridem spet.

c) okrajšana podredja: Čeprav ie v letih, ie zmeraj kaj dela. Daslravno zdrav in močan, bi le posedal in lenaril. Plačal bom, kadar ti. Kolikor bo dal on, toliko jaz. Pomeniva se prijateljski, 6e ne, zbeHm takoj. Sosedje so hodili k nam, pa ne zato, ker je bila naša hiia lepia, ampak zato, ker je babica znala toliko lepega povedati. Kakor siromašen, je bil vendarle po svoje bogat. Toda: Zdrav je kakor riba v vodi (gl. $68, 3a).

Podpičje

Podpičje (;) loči posamezne stavke krepkeje kakor vejica, 71 a šibke je kakor pika. Stavimo ga;

1. med prirednimi neodvisnimi stavki, ki pa so miselno vendarle celota, n. pr.: Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov; kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in srce. Molek je trkal in trkal; napčsled so se vrata odprla in na pragu se je prikazala ženska pri kakih štiridesetih. Hodi le dalje, bili bi nama luknja pretesna; poišči si lepšega prostora! Nekoliko dni sta se dobro imela; bil jima je kratek čas.

2. v daljših stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr.: Stara slovenščina le imej svoje pravice; naši zalo ne jemljimo njenih! Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil pisati.

3. v mnogočlenski periodi loči miselne odstavke: To srce ustvarjeno je za ljubezen, a vdano sprejme, kar mu čas odmeri; sedaj v sovraštvo hip ga kliče jezen; le malo naj poiije v lepi veri: da je človeštvo vse ena družina, da vse narode en sam up preveva; da blagoslovljena rni domovina v svobodi dela, sanja in prepeva; da je na tleh nasilja in napuha objest; laž, rop, krivica in prevara na brzdi; da pravica ni več gluha, poštenje po temnicah se ne stara; da ni poniglavost povsod na vrhu, da se ne mora klanjati ji čednost; da je malik trinoštva, znotraj trhel, na zunaj zgubil veS hlesket, vso vrednost.

V krajši periodi loči prorek od poreka: Ko izgublja jeseni pri-roda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za Ustom; tedaj se Začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.

Dvopičje

Dvopičje (:) stavimo, kadar hočemo opozoriti na kako besedo 72 ali stavek. Pišemo ga:

Slovenski pravopis 4

1. pred našteTanjem posameznili stvari ali točk t odstavku, n. pr.:, Treba je bilo ie sto reči: piščalke iz vrbe, strelice za lok, opisati pastirsko palico, da je bila modrasasto lisasta. Imel je tri sinove: Dimitrija, Vasilija in Ivana.

2. po pripravljajočih stavkih, kadar je izrek, ki se napoveduje, zvezan z njim brez veznika, n. pr.: Vprašam vas: ali veste, kaj je skrbiš Ptii na veji se ti smeje: jaz sem pred teboj na sveti! In kot bila je bela njena roka, spoznal sem jo — ime ji je: Bolest. Glej to drevo: za usodo nič ne vpraia, a veino se bori za svoj namen... Narod vas bo preskušal kakor vrče lončar: ne zvoniš mi, ne poješ, nisi mi ognja prestdl, v peči, vrč, si pdčil — proč med črepinje, črep!

3. po napovednem stavku pred premim ali dobesednim govorom: Ženska je vprašala: „Kaj bi radi?" — Neznanec je vpraial: „Je oče doma?" Ženska je odvrnila: „Ne, mislim pa, da kmalu pride. Kar noter stopite!" V takem primeru pišemo za dvopičjem z veliko začetnico (gl. § 3).

4. sredi mnogočlenske periode, da se loči prorek od poreka: Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeike omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Preiernove poezije.

Pomišljaj

73 Pomišljaj (—) nam rabi:

1. da loči vrinjeni stavek (apozicijo) od celotnega stavka: iS prijateljem — tudi jaz imam prijatelje — sva ila poiasi po drevoredu. Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minula — se je zbudil in dan je bil. Neki francoski literat — bogvedi kako je ime nesrečnežu! — je iznašel besedo impresionizem.

2. da močneje poudarja nasprotje: Rastel sem in dorastel — spoznanja ni bilo. Nisem videla — ampak pravijo. Jezik lepo govori — prazno je tvoje srce. Smej se krivici, pljuj ji v obraz — krivica ostane! Pa da je sam berač nad berači — skorje kruha mi ne bo odrekel! Imeli smo jih — dali smo jih vam. Živeli — umreti je usoda naša. Glej, rojstvo — smrt, en pomišljaj je vmes.

3. kadar hočemo kako besedo ali misel posebej poudariti: Prijatelj — to je beseda vseh besed. Skrb — to je vse trpljenje življenja. Hej oblaki preko polja — kam? Pisana procesija vas je — kdo bi vas preitel, kdo bi vam vedel imena? Srce, željno lepote, oko, nepokvarjeno ter za lepoto sprejemljivo — to je vse, česar je treba človeku, da spozna umetnost ter jo uživa.

4. da izrečeni misli dodaja razlago z okrajšano primero, eliptičnim stavkom: Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast. Čet goro — svetel konj — je planil zarje val.

5. da nakaže neizrečeno misel: Takoj tiho, če ne —i Ali mislite, da sem —? Ti si izmed tistih —. Tisti večer —. Bralu bi povedala, pa —. V takih primerih nam rabijo včasih tudi tri pike (...).

Včasih stavimo namesto pomišljaja tudi vejico, zlasti v primerih pod 1.

Vezaj

Vezaj {-) stavimo: ^^

1. na koncu vrste, kadar razzlogujemo besedo {gl. § 50);

2. med dve različni besedi, ki pa sta stvarno ali preneseno tesno povezani: proga Ljubljana-Trst, Samac-Sarajevo; Wolf-Pleleršni-kov slovar; slovensko-ruski slovar, rusko-slovenski slovar; volk-glad; pesem-molitev prevrača se v kletev, spi car-ponos; prezirljivo-ponosno je iel mimo, trpko-žalosten, žollo-rdeč, čmo-belo ipd.;

3. za členkom le, cfi je pred kazalnim zaimkom ali prislovom: le-li, le-lč, le-tega, le-temu, le-t&, le-6ni, le-6na, le-6no, le-6nega, lednemu, le-6nim; le-sšm, le-tam, le-tu ipd.;

toda: tale, lole, tile, tehle, tegale, čnile, dnale, dnole, dnimle, takle, takdle, tamle, tule, sedajte, todle, iele, vendarle, prejle; jeli, jelite, toda ka-li;

4. med sestavna dela zloženk, če je prvi del značka (številka ali črka), drugi pa s črkami pisana beseda, n. pr.: 25-letnica, 40-dnevni post, 24-urna seja, 35-minulna zamuda, 48-kilomštrska proga, 12-kritna premoč. Gl. § 57, 7. D-dur (de diirl, g-mol |ge mol), d-jevski, b-jevski [bejeuski] znak, i-jevske osnove, r-ov lerov] znak itd.

Narekovaj

Narekovaj {„ ") nam rabi: 75

1. da zaznamuje premi ali dobesedni govor: In sto in sto glasov grmi: „ReHtelj Jefte naj iivil" čut sem iidovice jok: „Moj Mate, jč, moj Motel" — „Kaj se me dotikaš?" je vzkliknil Jemej. — „Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!" je rekel mladi sodnik. — „Hlapec vai," odgovori sodnik, „ni ubit." V takih primerih stavimo drugi narekovaj zmeraj za ločilom.

2. da posebej označujemo posamezne besede ali stavke kot naslove ali jim dajemo prav določen pomen: „Partizanka" je priplula zgodaj zjutraj v luko. „Freporodovci" so se zbrali sredi gozda. Divji petelin jame „skrtati", potem „poči" in „prevrie" in nazadnje ,^abrusi",

pravijo lovci. Z geslom „v slogi je moč" so šli v boj. Od „Čaše opojnosti" do „Zimzelena pod snegom" je dolg razvoj.

Kadar je treba med besedami t narekovajih navajati kake druge besede z narekovajem, tedaj uporabljamo apostrofne narekovaje {, '): Janez pripoveduje: „Bil sem za prido; sodnik me je vprašal: ,Kaj veš o tatvini pri sosedu^' Povedal sem po pravici: ,Videl sem samo pete.'" — Levstik piše: „Cegnarju se njegov ,Pegam in Lambergar' ni posrečil." „Čuješ živ-živ? To je ,živio' — zdaj je starešina mladi napil."

Včasih pri razgovoru dveh oseb označujejo pisatelji besede prvega z enojnim, besede drugega pa z dvojnim narekovajem: „Pa ne bo jih nazaj več?" — „„Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.""

Nekateri pisatelji uvajajo premi govor s pomišljajem namesto z narekovajem, zlasti pri dvogovorih.

Opuščaj

«

76 Opuščaj C) je v knjižni rabi jezika pravzaprav nepotreben,

ker ne smemo opuščati samoglasnikov; rati pa nam, da z njim zapisujemo ljudski govor; zlasti pogosto ga srečujemo pri starejših pesnikih, v narodni pesmi in v pregovorih: Da b' Hka iija me iž tv6j'ga svita speljdla ne bila, goljufiva kdča! Kak' bi bla rdiča in cveieia. Spredaj šilce, zadaj vifce, v sredi usta, kamen hrusta.

Kratice

77 Nekatere besede v pisavi redno zaznamujemo z določenimi

črkami ali znaki, a jih berrano, kakor da so popolnoma izpisane: m [méter], I [liter], kg [kilogram, kila), km [kilométer], q [cènt], m" [kvadratni méter], itd. [in tako dâlje]. To so kratice.

Pri mednarodnih in domačih splošno rabljenih kraticah se moramo določenih znamenj držati do pike natančno, da ne nastane zmeda; tako moramo n. pr. ločiti I = liter od 1. = leta, g = gram od g. =z gospod ipd. Kadar si kratice na novo prikrajamo, moramo gledati na to, da bo pomen čim laže razviden, gotovo pa ob prvi uporabi razlofèn in določen. Pri branju redno uporabljamo celotno besedo, ki jo kratica zaznamuje, ne samo zapisanih črk, n. pr. 2 km [dva kilométra], 3 dol [tri décilitre, déci], 5. t. m. [pêtega téga méseca]; včasih se sliši [din, i ta da| namesto [dinarjev, in takô dâlje], a to so izjemni primeri.

Novejši čas so se okrajšave močno razširile v nekaterih znan- 77 stvenih panogah, zlasti kemija si je s svojimi formulami ustvarila mednarodna znamenja za sporazumevanje o kemičnih snoveh. Teh kratic pri branju ne razrešujemo v njih vsakdanji pomen, marveč jih črkujemo, pri čemer si imena črk včasih prilagajamo, n. pr.: HiO [hâ dvé ö], ne [vôda]; NaCl [èn â cé èl], ne [kuhinjska sôwj, a tudi ne (nâclj; CaCOa [cé â cé 6 tri], ne [apnénec ali câco]. Seveda uporabljamo take formule samo v strokovnem jeziku.

V hitrem tempu sodobnega življenja je tak način okrajševanja prišel tudi v vsakdanjo rabo. Uporabljamo ga zlasti pri navajanju sestavljenih in zmeraj enakih naslovov (del, držav, upravnih enot, organizacij, listov itd.). Nekatere so si iz sestavnih delov ustvarile novo ime z enotnim poudarkom, n. pr.: Afopröza = nobavna in prodajna zadruga, BeneJjifes = Belgija, Nizozemska (JVeederland), L«fcsem-burg; Onrra, Ünrrino blago ipd. Druge okrajšave so ostale pri črkovnih značkah, kar je razvidno iz vélikih črk. Te beremo ali s celotnim pravim imenom (tako zmeraj pri časopisih, delih, starejših ustanovah) ali pa jih črkujemo kot prave formule: LZ [Ljubljanski Zv6n|, SBL [Slovénski biografski léksikon|, SNP [Slovénske narodne pésmi], CZN [Časopis zai zgodovino in nîirodopisje], ZDHV [Znanstveno društvo za humanistične vede]; takih primerov nikoli ne črkujemo; FLRJ [Federativna ljudska repiiblika Jugoslavija) ali pa [fa la ra ja]; KPS (Komunistična partija Slovénije] ali pa [ka pé ès] itd. Včasih kaka črkovna značka izjemno vodi v novo besedno izgovarjavo, n. pr.: KLO pogosito izgovarjajo [klö] namesto [kâ èl 6].

Zaradi takega ustroja kratice v pisavi nikoli ne dobivajo kakih obrazil. V stavku jih pa smemo uporabljati le tako, kakor zahteva celotna beseda ali naslov, ne da bi jih kar mehanično lepili na druge besede. Tako pomeni m: 1 m [méter], 2m [métra], 3 m [métré], 5 m [métrovl, pri 10 m [métrihj, k 6m [métrom] itd. Pišemo zmeraj enako, beremo pa po stavčni zvezi. Kadar {»a črkovne značke črkujemo, ostanejo seveda zmeraj nepregibne. Pišemo in govorimo torej: V LZ ]Ljubljanskem Zvönu] beremo. Življenjepis je iz SBL [Slovénskega biografskega léksikona]. Od MLO [méstnega ljudskega odbora ali èm èl 6] je prišlo. Politika ZDA [Združenih držav Amêrike ali zé dé a] je nasprotna ZSSR [Zvézi svétov socialističnih republik ali zé ès ès èr]. Pri FS (Varnostnem svétu] v OZN (Organizaciji združenih narodov ali 6 zé èn] so razpravljali. Naloge AFZ [Antifašistične frönte žena ali & fé Ž6] so bile določene na L kongresu (ne: AFŽ-a, AFZ-eja, AFZa ipd.).

s kraticami tudi ne moremo delati zloženk in izvedenk; zato ne moremo pisati, n. pr.: m-drva namesto mitrska drva, hsteklenica za litrska steklenica, LZ-ov urednik namesto urednik LZ; tako pišemo redno le: vlada FLRJ, organi LRS, seja CK, pisarna KLO, organizacija LSM, odbor AFŽ in beremo po zgornjih pravilih, ne pa: FLRJ vlada, AF2 odbor, AF2-odbor, KLO-pisarna ipd.

Navodila za zborno izreko

78 Zborna ali knjižna izreka velja za govor pred javnostjo: šola,

gledališče, radio, predavanja, govori, recitacije, vsako branje naglas, petje, film, gramofonske reprodukcije itd., tam je skrbno paziti na pravilno izreko. Nekaj drugega je pogovorni (konverzacijski) jezik, vsakdanji govor in pogovor knjižno izobraženih ljudi. Pogovorni jezik sproti nastaja in se stalno razvija, zanj še ni povsem določenih pravil. Značilne pa so zanj manj izrazita artikulacija nasploh in vse tiste glasovne spremembe, ki jih povzroča neskrbna govorica, tako predvsem nastajanje nejasnih samoglasnikov (redukcija), n. pr. [réku, téku, šii, hôtu] iitd.; sem štejemo tudi kratko obliko nedoloč-nika brez končnega -i, ki ima pri nekaterih glagolskih skupinah tudi posebno poudarjevalno obliko, n. pr. [hodit, prosit, kupovat]. Na odru se pogovorni jezik uporablja tako kakor narečje, namreč le tedaj, kadar to zahteva posebna situacija dejanja in vloga oseb.

Samoglasniki v zbornem govoru so ali poudarjeni ali nepoudar-jeni. Poudarjeni samoglasniki so ali dolgi ali kratki, edino polglasnik a, pisan s črko e, je vedno kratek. Nepoudarjeni samoglasniki so vedno kratki.

Pri poudarjenih samoglasnikih pa je razlikovati poleg dolžine ali kračine še kakovost; ta je pri e in o izredno izrazita; tako ima knjižni jezik široka ê in ô (téta, tépem; noga, bôsti) in ozka é in 6 (gréh, délati; hôja, grmôvje). Široke samoglasnike označujemo s strešico , ozke z ostrivcem '.

Kratko poudarjeni samoglasniki so vsi odprti, široki; označujemo jih s krativcem " (pogrèb, strôr); le e in o sta v posebnih legah tudi ozka.

Nepoudarjeni samoglasniki so prav tako povečini široki; na njihovo kakovost ni treba posebej paziti; zato jih tudi posebej ne označujemo, čeprav so v različnih glasovnih legah in v zlogih pred poudarkom nekaj ožji.

Samoglasniki knjižne izreke so torej:

poudarjeni nepoudarjeni

dolgi kratki

i Ü i Ü i u

e 6 ? Ö

, , . e a o

e o e 8 o

ä ä a

Nekaj zgledov: Upa, Ičp, Uta, miti, rdka, möst, muha;

sit, imij, pogršb, brät pas, rovöt, köt, napuh; mčsiti, sekira, tšpec, voznik, vdruh.

V slovenskih narečjih tako navadno krajšanje kratkih samoglasnikov v polglasnik a ali pa celo njih popolno opuščanje v knjižni izreki ni dopustno, ne: [s»t, dad, krah; skira, varh]. Prav tako ni dopustna dialektična barvna sprememba kratkih samoglasnikov [prču, tükej, kuvač). Povsod se kratki samoglasnik, poudarjen ali nepoudarjen, izgova:rja z jasno lastno barvo: alt, did, krtih; sekira, vdruh; präv, tukaj, kovdi.

Kratko poudarjena c in o sta zožena, in sicer e pred istozložnim j, p pred istozložuim if: (imej. kou, stov. no«] za pisano imej, kol, stol, nov. Ta ožina pri zapisu izgovora v slovarju ni zaznamovana.

Za polglasnik a nimamo posebne črke, pišemo ga z e; paziti pa je na to, da ga ne izgovarjamo kot e, torej ne [megla, pes, küpec, S(>ou/ek], marveč [mag'ä. pas. küpar, spp\)7.3k|; v knnčniških zlogih spoznaš polglasnik po tem, da ga rodilnik moškega samostalnika ali ženska oblika pridevnika (ali pa deležnika) nimata: kupca, spolzka. V izgovoru je polglasnik označen s črko a.

O poudarku v zboruem govoru veljajo tale pravila: 80

1. rastoča in padajoča intonacija nista ukazani kot pravilo, ker ju mnogo narečij ne loči več in bi bila torej taka zahteva za splošno rabo neizvedljiva; kdor pa ju loči iz domačega govora, ju bo seveda uporabljal tudi v zbornem govoru;

2. v nekaterih primerih — zlasti pri i, u in r (samoglasnem) — se kračina le malo loči od dolžine; v takih primerih je praviloma zapisana dolžina (ostrivec), da zapis ne bi zapeljal v moderno vokalno redukcijo, n. pr.: podpis, poklic, napüSd ipd.;

3. pri besedah z dvema poudarkoma ločimo v glavnem tri skupine: a) kadar je stranski poudarek na prvem zlogu izrazito dolg in stalen, ga zaznamujemo z ostrivcem: pölmisec, prdvir, bdgvi, živdrdšiS; b) kadar je v mladih sestavljenkah prvi sestavni del

izgovorjen izrazito, je ta stranski poudarek zapisan s krativcem: nadur en, nMuHtelj, pddpredsednik, pršdtekma; c) kadar je stranski p)oudarek (pred glavnim aJi za njim) odvisen predvsem od pomenske zveze (emfaze) ali stavčnega ritma, ni posebej zaznamovan: najv^, najmanj, najbčljši, nezadovčljen, neverjeten, nemogdie (emfa-tično: najvii, najmimj, ndjbdljši, nizadovčljen, nšverjiten, nimogdie).

81 Pisani I podaja dva glasova: navadni I pred samoglasniki, kratki ^ pred soglasniki in na koncu zloga (besede): klobuk, mdlk, pepšl [mouk, pepeul; kadar se tudi v ti drugi legi govori [-1-], je to v oglatem oklepaju posebej označeno (razen pri oblikah, ki so iz slovnice znane, n. pr.: skdl, živil; iivatmi.

Pisani v se govori na koncu zloga (besede) kot u [o^ca, praij, čfu, vfuca]; tudi v tujkah: [i^to, arfaiu]; pred samoglasniki in pred r ga izgovarjamo kot ustničnozobni v: viti, videti, vdditi, vii (vas), vdz; vriti, vrita, vH; prav tako Se v primerih: z vrvj6, s krvjd, pod brvjd, postHijo; pted istozložnim I izreka omahuje med » in u; pred istozložnim soglasnikom se v izgovarja ali kot u ali kot u, kar je odvisno od zveze v govoru; pisano vddn govorimo |wdan ali nd&n]. To velja tudi za predpono m- in za predpono in predlog v; gl. v slovarju.

Pisana I j in nj govorimo razločno v obeh sestavnih delih: Ijvb, kdnja; na koncu zloga (besede) se drugi del ne izgovori, prvi del (I, n) pa je bolj izrazito artikuliran, mehak in jasen glas (bdr, kori, za pisano bolj, konj).

V pisavi ne razlikujemo med soglasniškim in samoglasniSkim r; začetni nepoudarjeni šoglasniški r pred soglasnikom se more v govorni zvezi spremeniti v samoglasniškega in tedaj ga v oglatem oklepaju označujemo z [ar), n. pr. [rdčč] poleg (ardeč).

Izglasni zveneči, soglasniki zgubljajo v svojem končnem delu zven; mrdz. Ud, hrib, bdg si prizadevaj govoriti s končnim -z, -d, -b, -g in po naravi sami postanejo ti glasovi na pol zveneči.

Izgovor soglasniških skupin ni posebej zaznamovan, ker je naravno dan, n. pr. [rasširjen, rascepljen, ljucki] za pisano razširjen, razcepljen, ljudski itd.

82 Izgovor tujih imen je približan slovenskemu glasovnemu sestavu; tuji glasovi m, o, w so privzeti, saj so znani tudi mnogim našim narečjem.

SLOVAR

A

a 1. kot ime irke in note v glas, m neskl.: mali a, z vélikim A, od a do Ž; vseh a ni zadel, skladba se začne z a; — 2. medm. se loči z vejico: A, čudovito! Aaa, to se priležel A, kaj še! —

3. vpraš. samostojna se loči z vejico: A, to je rekel? Kaj si rekel, a? kadar nadomešča ali, ne stavimo vejice: A tako? A nisem rekel? A jè? A ni? —

4. prot. vez. z vejico: Govori tako, a dela drugače — 5. a-mol, A-dur glas.

Aachen -ena [dhen -a] m kr. i. nem. mesta, aachenski -a -o: ~i mir

Abadon -a m os. i., angel pokon-čevalec, Abadonov -a -o, âba-donski -a -o; Mencingerjev Abadon

abalienacija -e i pr. otujitev, prenos pravic na drugo osebo; aba-lienacijski -a -o abbé [abéj -ja m franc, naslov za

duhovnika; abbé Dobrovsky Abdêra -e i, Abderit -a m; ab-derit -a m omejen človek; ab-derîtski -a -o omejèn; abderft-stvo -a s omejênost abdicirati -am odpovedati se prestolu, vladi; abdikâcija -e i odpoved; abdikactjski -a -o: ~a listina, ~o pismo abdomen -mena m trebuh; abdominalen -Ina -o f-âln-] trebušen Abdul Hamid Abdul Hâmida m os. tur. i., Abdul Hâmidov -a -o abecéda -e ž: po abecédi urediti, klicati, napisati; abecéden -dna -o: ~o kazalo, ~i seznam; abe-cédar -ja m, abecédarica -e ž, abecédarski -a -o, abecédarstvo

-a s; abecédnik -a m, abecéd-nica -e ž, abecédniški -a -o; abecedovâti -ûjem, abecedovâ-nje -a s, abecednikovâti -ûjem, abecednikovânje -a s Abel -a m os. i. (+Abelna); Abelov -a -o (+Abelnov -a -o) aberécija -e z opt., astr. odklon;

aberacljski -a -o odklônski Abesinija -e i, abesinski -a -o, Abesinec -nca m, Abesinka -e i abituriént -ênta m, abituriéntka

-e Ž, abituriéntski -a -o âblativ -a [-iu -iva] m lat. ime sklona; âblativen -vna -o: ~a zveza, âblativne oblike abnormalen -Ina -o [-dln-] poseben, nepravilen, nenavaden, bolan (duševno); abnormalno razvit; abnormalnost -i ž abnôrmen -mna -o nenavaden, nepravilen: ~o število, ~i talent; abnormno velik, ~o nadarjen; abnormnost -i ž, abnormitéta -e ž

abolirati -am odpraviti, razveljaviti, zaireii; abolitiven -vna -o: ~i zakon, ~a uredba, ~a moč; abolicija -e i odprava, razveljavitev, ukinitev; abolicijski -a -o = abolitiven -vna -o odpraven, razveljavitven, ukinitven abonirati -am se na kaj naročiti se na kaj, zagotoviti si s plačilom ali z naplačilom, da...; abo-nlran -a -o: ~i sedež oddan, naročen, najet, naprej plačan s.; ~a večerja naročena, najeta, naprej plačana v.; abonènt -ênta m odjemalec, naročnik, predplač-nik; abonma -âja m: gledališki abonmajski -a -o: ~a predstava

abortus

abôrtns-a m splav, izpovltek med.-, abortîrati -am splaviti, izpoviti, naprej spraviti; abortiven -vna -o splavilen; abortivum -nma m splavilo

abota -e ž, aboten -tna -o, abot-než -a m, abotnica -e ž, abot-nost -i i Abraham -a m os. i.: ~a videti = 50 let doživeti; Abrahamov -a -o: ~ sin, potomec = Zid, judovskega rodu; ~a starost 50 let; Abraham a Santa Clara, Abrahama a Santa Clara: pridige Abrahama a Santa Clara (+Abrahamove a Santa Clara pridige) abreviatnra -e ž okrajšava, kratica Abrùci -ov m mn., abriiški -a -o:

vojvoda abriiški abrupten -tna -o odlomljen, odtrgan, brez zveze, nepripravljen, nenaden; govoriti, igrati kaj ex abrupto hrez priprave abscés -a m ognôjek, gnojâvica, mesto, kjer se zbira gnoj; abscé-sen -sna -o abscisa -e ž mat., abscisen -sna -o absénca -e i odsotnost, nenavzočnost, neudeležba; abséncen -čna -o; absentirati -am se oditi, iti proč, ne iti zraven, ne se udeležiti

absint -a m pelinkovec; absintski -a -o

absolucija -e ž liturg. odveza, odpuščanje, obrazec za odvezo; ab-solucijski -a -o: ~i obred, ~a moč

absoluten -tna -o neomejèn, brezpogojen, neodvisen, sam na sebi, popoln: ~a večina nadpolovična večina; absolutno prisl. nujno, čisto, popolnoma, vseskozi, brezpogojno; absolutnost -i ž absolutizem -zma m samovlada, nikomur odgovorno ravnanje, ukrepanje; absolutist -a m sa

movladar, pripadnik absolutizma; absolutističen -čna -o absolntorij -a m razrišnica, odpust, odpüstnica: predlagati, dati komu ~ razrešiti odbor (s priznanjem, da je dolžnost opravil) absolvirati -am zvrHti, dovršiti, dokončati, predelati (snov), rešili (vlogo), opraviti; absolvent-enta m, äsolventka -e i kdor je ab-solviral

absorbirati -am kem., fiz. vsrkati, vpijati, vsesati, použivati: ~ svetlobo, ~ tekočino, ~ plin; poklic, urad, strast ipd. absorbira koga zavzema; absorpcija -e ž vsrkavanje, vpijanje, vsesavanje, použitje, vpoj abstinenca -e i vzdržnost: ~ od alkohola treznost, ~ od mesa vegetaridnstvo, ~ od spolnosti ipd.; abstinenčen -čna -o vzdrž-nosten: ~o gibanje, ~a politika abstinirati -am se vzdržati se: ~ od alkohola, pijače, mesa, ~ od političnega dela ob strani se držati; abstinent -enta m, absti-nentka -e Ž, abstinentski -a -o, abstinentovski -a -o abstrahirati -am kaj od česa fil. odmisliti, odmišljati, posploševati; ~ od česa ne upoštevati, ne računati s čin^ ne gledati, ne se ozirati na kaj; abstrakcija -e ž fil. odmišljanje splošnih pojmov od posameznih (naspr. konkretnost); abstrakten -tna -o fil. odmišljen, splošen, pojmoven (naspr. konkreten); mat. neimenovan: ~o število; obče: splošen, nejasen, neživ, brez podlage, v zraku; abstraktnost -i ž; abstraktnm -a m, mn. abstrakta -akt s slovn. miselne besede (naspr. konkrita) absurden -dna -o nesmiseln; pri-gnati kaj ad absurdum pokazati nesmiselnost iesa; absljrd-nost -i ž nesmiselnost

Adrija

abnlija -e i fil. brezvoljnost; duševna bolezen, ko je ilovek brez volje

abuzns -a m zloraba, kriva raba accelerando [ačelerdndo ] prisl.

glas. čedalje hitreje (igrati, peti) acetilen -a m vrsta ogljikovega vodika; acetilenski -a -o: ~a luč; acetilenka -e ž adagio [adddioj prisl. glas. počasi (peti, igrati); kol naslov ali del skladbe m neskl.: od adagio, v Adagio, s svojim Adagio Adam -a m os. ime, Adamov -a -o: ~o jabolko no vratu vidni ičitasti hrustanci pri odraslem moškem; ~a obleka nagdta; ~i potomci ljudje; ~ sin slaboten, zmotljiv človek Adamič -a m os. i., Adamičev -a -o adaptirati -am prilagoditi, prirediti, pripraviti, prenoviti, privaditi, uravnati; adaptacija -e ž prirejanje, prilagajanje, prenovitev; adaptacijski -a -o: ~i stroški

adekvaten -tna -o čemu skladen s Čim, ujemajoč se s čim, enak čemu; adekvatno se izraža izraža se ustrezno ali skladno; adekvatnost -i ž skladnost, ujemanje

adhezija -e ž fiz. sprijemnost, upor, med. zraslina, strnitev, zraslost; adhezfven -vna -o: ~i proces zrasčanja; adherenten -tna -o sprijet, zlepljen, zrasel, zrašien

ad hoc [adhikj lat. nalašč za to,

za ta namen ^djektiT -a [-iu -iva] m pridevnik; adjektiven -vna -o pridevniški

■djunkt -a m pristav; adjunktov-ski -a -o pristavski, adjunktov-stvo -a s ■djutant -a m pribočnik, adjutantski -a -o pribočniški: ~o mesto; adjutantura -e S

adl^tns -a m pomočnik, namestnik, sluga

administracija -e ž uprava, uprav-ništvo; administracijski -a -o upraven: ~i urad, ~o osebje; administrativen -vna -o; administrator -ja m upravnik, oskrbnik, upravitelj; administratorica -e ž upravnica, oskrbnica, upravi-teljica; administratorski -a -o upravniški, upravitelj ski, oskrb-niški: administratorstvo -a s upravništvo, upraviteljstvo, oskrb-ništvo; administratorka -e ž upravnica, oskrbnica, upraviteljica admiral [-dl] -a m, admiralski -a-o [-als-]: ~i čin, ~a obleka, ladja; admiralen-Ina-o [-din-]: ~i štab; admiralstvo -a s funkcija admirdla; admiraliteta -e 6 najvišji urad bojnega brodovja, zbor admirdlov; admiraliteten -tna -o; kontraadmiral -a m, viceadmiral -a m [-dl] adoptirati -am posinoviti, pohče-riti, posvojiti, za svojega vzeti; adoptiran -a -o, adoptiven -vna -o posinovljen, pohčirjena; adop-cija -e ž = adoptacija -e ž posvojitev, posinovljenje; adopcij-ski -a -o = adoptacijski -a -o; adoptant -a m kdor koga posvoji, adoptiranec -nca m, adop-tiranka -e ž kogar kdo posvoji adorfrati -am liturg. častiti, moliti; adoracija -e ž češienje, adoracijski -a -o: ~i dan, ~a ura, pobožnost; adorator -ja m, adoratorica -e ž kdor adorira, častilec, častilka; adoratorski -a -o adresa -e ž naslov, spomenica: adresirati -am nasloviti kaj na koga (komu), adresen -sna -o: ~a listina; adresat -a m naslov-Ijenec, adresar -ja m zbirka naslovov

Adrija -e i, adrijanski -a -o: ~e ribe, Adrijansko morje Jddran

adâi

adnt -a m pri kartah barva, ki jemlje vse, spi. za vse uspešno sredstvo, za vse sposoben človek advènt -ênta m, \ advéntu, ad-vênten -tna -o: čas (pred boiičem), ~a nedelja adventtzem -zma m verska ločina; adventist -a m, adventistka -e i pripadnik (-ica) adventizma; adventističen -čna -o advêrb -a m prislov, adverbialen

-Ina -o [-In-] prisloven adverzativen -vna -o t^roiiven: ~i

veznik, ~o priredje advokat -a m odvetnik, advoka-tinja -e ž odvetnica, advokatka -e ž, advokatkin -a -o, advokatski -a -o odvetniški, advokatura -e ž odvetništvo aero- v sestavi: aerodrom -a m letališče; aerodinamika -e i, aero-mehânika -e i, âerostâtika -e i veda o preiskovanju plinov; âeroklub -a m; aerofotograffja -e i fotografski posnetek iz zraka; aerollnija -e ž zračna proga; âeronévtika -e ž zrakoplovstvo, aeronavtičen -čna -o zrakoplo-i?en, éeronâvt -a m zrakoplovec, âeronévtski -a -o zrakoplovski; aeroplân -a m letalo, éeroplân-ski -a -o; âerohidroplân -a m vodno letalo, âeroskôp -a m, aérostat -a m priprava za raziskovanje zraka; aeroterapija -e ž

afékt -a m čustvo, strast; efektiven -ivna -o čustven, strasten; afektivnost -i i čustvenost, strast-nost; afektacija -e ž nenaravno, prisiljeno vedênje (govorjenje), spakovanje; afektiran -a -o nenaraven, spačen, narejen, prisiljen, izumetničen; afektira-nost -i i afêra -e i dogodek, zadeva, spor,

pravda, dogodivščina aferéza -e ž slovn. opuščanje začetnega zloga: Tone nam. Anton

Afganistan -a m, afganistanski -a -o; Afganec -nca m, Afgân-ka -e ž, afganski -a -o, afgân-ščina -e ž aficirati -am zadeti, ganiti, napasti (bolezen); aficiran -a -o prizadet, napaden, bolezensko spremenjen; afékcija -e ž napad afinitéta -e é sorodnost afirmacija -e i trditev, utrditev, zatrditev, potrditev; afirmirati -am, ~ se uveljaviti se; afir-matlven -vna -o trdilen, pritrdir len, odobrujoč: ~i stavek, odgovor, govor, članek "•"afiširati -am nabiti, nabijali, lepiti, izobesiti, izobeiati, objavljati; * afiširanje -a «, * afiša -e i naznanilo, objava, lepak aforizem -zma m izrek, resnica v jedrnati, kratki obliki, domislica; aforističen -čna -o kar ima obliko aforizma; aforfst -a m kdor aforistično govori ali piše ali pa se z aforizmi ukvarja; aforističnost -i ž jedrnatost sloga Afrika -e i. Osrednja Južna afriški -a -o; Afričan -âna m ali Afrikanec -nca m, Afri-čanka -e ž ali Afrikânka -e ž; afričanski -a -o ali afrikanski -a -o

afrikata -e ž zliti glas (c, č, č, dz,

di ipd.); afrikaten -tna -o afrôn;! -a m: afront proti oblasti

nasprotovanje, žalitev âga m âge -i -o pri -i z -o; âgin -a -o; Céngié aga, Smail âga, rod. Céngié âge, Smâil âge itd.; Cengičagin -a -o, Smâilâgin -a -o; smrt Smâil âge Céngica; aginica -e ž: Hâsan aginica, Hasan aginice, Hasanaginičin -a -o

Agamémnon -a m os. i. Homer-jevega junaka, Agamémnonov -a -o, agamémnonski -a -o agava -e ž bot.: stoletna agâva

ajd

agende agend i mn. poslovanje,

delo, zapisnik, dnevnik agens -a m gibalo, činilelj, duša česa (pri delu), vodilo, med. učinkujoča snov ali sila agent -enta m, agentka -e i oprav-nik, posrednik, zastopnik, potnik, navijač, hujskač, plačanec; agentski -a -o; agencija -e ž posredovalnica, zastopstvo, poro-čevalni urad; agentura -e ž; agencijski -a -o; agencije -ij i mn. med. kemično delujoče snovi, kemikalije agilen -Ina -o [-iln-] gibčen, prožen, delaven; agilnost -i ž prožnost, delavnost, gibčnost agirati -am delati kretnje, mahati z rokami med govorjenjem; akcija -e i kretnja z roko agitirati -am za koga ali za kaj razgibavati, delati na, vplivati na, naganjati ipd.; agitiranje -a s; agitacija -e ž med. nemirnost, premetavanje, naganjanje; agi-tacfjski -a -o: ~i govor, shod; agitator -ja m, agitatorica -e i, agitatorski -a -o: ~i nastop, ~a beseda aglomerat -a m sprimek; aglomeracija -e ž sprijemanje, kopičenje lave in kamenja aglntinacija -e ž sprijemanje slanic, lepljenje sufiksov na oblike; aglutinirati -am povzročiti zlepi-tev, zlepiti se; aglutinirajoč -a -e: ~i jeziki agnoscfrati -am ugotoviti istovetnost, prepoznati agogika -e ž glas., agogičen -čna -o agonija -e i smrtni boj, umiranje, po jemanje; agonljski -a -o, ago-nialen -Ina -o [-In-]: ~i stadij bolezni smrtno stanje agraren -rna -o poljedelski, zemljiški: ~a reforma; agronomija -e ž veda o poljedelstvu, agronom -a m strokovnjak za poljedelstvo.

agronomka -e i; agronomičen -čna -o, agronomski -a -o; agrâ-rec -rca m pripadnik kmetske politike; agrarski -a -o agregat -a m skupek, mat. mnogo-členski izraz, vsota, min. skupek več snovi v celoto; agregaten -tna -o, agregacija -e ž agresiven -vna -o napadalen; agresivnost -i i napadalnost; agresija -e ž napad; agrésor -ja m napadalec Agripa -a in -e m os. i. rimskih cesarjev, Agripov -a -o, Agri-pfna -e ž os. i., Agripinin -a -o Ahacelj -clja m os. i., Ahacljev -a -o, ahaceljski -a -o [-calj-] Ahacij -a m os, t., Ahacijev -a -o; Ahac -a m, Ahacov -a -o in Ahace v; Ahèc [-ac] Ahcà m os. in kr. i. (vrh pri Turjaku); Ahcèv -éva -o; Ahačič -a m os. priim., Ahčio -a m os. priim. Ahaja -e ž, Ahajec -jca m, ahaj-

ski -a -o Ahasver -a m večni popotnik, Ahasverov -a -o: ~ članek; ahasverski -a -o: ~i značaj, ~a narava ahat -a m vrsta dragulja, ahâten -tna -o

Aheron -ta m mit. i., aherontski -a -o

Ahil -a m os. i. grškega junaka, Ahilov -a -o: ~a peta; ahilski -a -o: ~a zamerljivost; ahilsko občutljiv [povsod -il-] aitiologîja -e ž proučevanje vzrokov; aitiološki -a -o: ~a pravljica, gl. tudi etiologija à j àjva àjta àjmo àjte medm. Ajas Ajânfta m os. i. grš. junaka,

Ajântov -a -o, ajântski -a -o ajbiš -a m ilez, éjbisev -a -o sle-zov: ~ cvét, čaj; ajbiševina -e ž slezovina àjd àjda m pogan, mn. âjdi in âjdje, éjdinja -e i poganka.

ajda

ajdovski -a -o poganski, ajdov-stvo -a s poganstvo ajda -e ž, ajdov -a -o: ~ cvet, med; ajdovec -vca m Ajdov kruh; ajdovica-e i Ajdova slama Ajshil -a m os. i. grikega tragika ; Ajshilov -a -o: ~e tragedije, ~ nazor, ~a trilogija, ~a Orestija; ajshilski -a -o: ~a resnost, ~i vzor, ~i slog, ajshil-sko vzvišen [povsod: 41-] akacija -e ž, akacijev -a -o: ~ les

akademija -e i; 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti; biti v akademiji, iti v akademijo, iz akademije; akademijski -a -o: ~i odbor, slovar, ~a hiša; 2. visoke šole: glasbena, trgovska biti na akademiji, iti na akademijo in z nje; akademijski -a -o: ~a predavalnica, ~a učilnica; 3. prireditve: biti pri akademiji, iti k akademiji in od nje ali biti na akademiji, iti na akademijo in z nje; akademijin -a -o: ~ spored, uspeh, ~a točka; akademik -a m, akademiCarka -e ž; akademičen -čna -o = akademski -a -o; Academia operosorum = Akademija operozov, v Akademiji operozov akatalektičen -čna -o polnoštevi-

len: '^^i verz akcent -enta m poudarek, naglas; akcentski -a -o poudaren, naglasen: ~a znamenja; akcen-tuirati -am poudariti, poudarjati, akcentuiranje -a s naglaševa-nje, poudarjanje; akcentuacija -e ž naglaševanje, poudarjanje; akcentuacijski -a -o naglaševa-len, poudarjalen; akcentologija -e ž nauk o poudarku, akcento-log -a m, akcentološki -a -o akceptirati -am sprejeti, akcep-tacija -e i sprejetje, sprejem

akcidenea -e i prigodek, nebistvena, stranska lastnost; akciden-čen -čna -o in akcidentalen -Ina -o prigoden, nebistven, slučajen, stranski; akcidenčnost -i i in akcidentalnost -i ž ne-bistvenost, prigodnost [-In-] akcija -e ž dilnica, Akcijski -a -o delniški: ~a družba; akcionar -ja m delničar; akcionarski -a -o delničarski: ~a nagrada akcija -e i delo, delovanje podjetnost: ~ za bolnico, mladinsko progo; stopiti v akcijo začeti z delom, delati; akcijski -a -o deloven: ~i odbor, radij, ~o področje; gl. tudi agirati aklamfrati -am koga ploskati komu, s ploskanjem priznavati, pritrjevati, častiti, soglasno voliti; aklamacija -e i ploskanje, pritrjevanje, priznanje; biti izvoljen per acclamationem = soglasno, s ploskanjem, z vzklikom aklimatizirati -am se privaditi, prilagoditi se novemu podnebju, okolju, razmeram; aklimatizaci-ja -e ž prilagajanje, prilagoditev, privajanje ako vez. [nasl.], akoravno, ako-

tudi, akoprav, +akopram akomodirati -am (se) privaditi, prilagoditi, prilagajati, privajati (se), naravnati; akpmpdkcija -e ž prilagoditev, privajanje, narav-ndva, med. prilagodljivost očesne leče

akontacija -e i naplačilo, predjem, plačilo na račun; akontacijski -a -o

I akord -a m glas. sozvok. Me. dogovor, pogodba: ddati na ~ biti plačan od kosa, od storjenega dela; akorden -dna -o od kosa plačan, pogodben: ~o delo; akordant -a m kdor odda delo na akord (delodajalec); akorder -ja m kdor dela na ak&rd (dela

akustik»

vec)-, akorderstvo -a «, akor-derski -a -o akreditirati -am pooblastili, poveriti; akreditiran -a -o pooblaščen, opolnotnoien: ~i poslanik; akreditiven -vna -o poverilen, pooblastilen: ~a pisma poveril-nica

akribija -e i natančnost, skrbnost akrobacija -e ž (telovadna) spretnost-, akrobat -a tn; akrobatski -a -o

Akropola -e ž 1. i. atenskega zgornjega mesta, zlasti gradu s svetišči in gledališči; akropolski -a -o [-Is-j; v pren. pomenu: grad umetnostno srediiča se piše z malo: ljubljanska akropola akrostih -a m pesniški ukras (posvetilo z začetnimi ali končnimi črkami verzov) Aksakov -a m os. i. ruskega slo-vanofila; ostrina Aksakova, duh Aksakova; aksakovska svobo-doljubnost, aksakovsko svobodoljuben aksiolosija -e ž veda o vrednotah, aksiolog -a tn, aksiološki -a -o aksiom -a m razvidno načelo, resnica; aksiomski -a -o; aksio-matika -e z nauk o aksidmih, aksidmski sostav; aksiomatičen -čna -o kar je aksičmsko trdno; aksiomatik -a m akt -a m dejanje: zgodovinski zadnji ~ v drami, na odru; um. kip, podoba, model golega ti$lesa; pr. uradni spis, listina; v tem pomenu nav. v mn. m akti -ov; ad acta (okr. a. a.) lat. med spise, 1. j. gre med stare spise, stvar je zaključena akter -ja m, akterka -a i igralec, igralka; akterski -a -o igralski, nenaraven, zlagan, hlinjen; ak-terstvo -a s glumu^tvo, zlaganost, hlinjenost aktiv -a m slovn. [Aktiu -iva] tvorni glagolski način; soc. [ak-

tiu -iva] delovna skupina; slovn. aktiven -vna -o: ~i način, ~a oblika; soc. aktiven -vna -o v službi, delaven, podjeten, priden, prizadeven; aktivnost -i ž delavnost, podjetnost, pridnost, prizadevnost; aktivizirati -am podžigati, podžgali, navduševati, buditi k delu; aktivizacija -e ž in aktiviziranje -a s podžiganje, navduševanje; aktivist -a m, aktivistka -e ž kdor aktivizira; aktivizem -zma m življenjski nazor dejavnosti (naspr. trpnosti, vdanosti); aktivističen -čna -o, aktivistovski -a -o: ~i zbor, tečaj; aktivirati -am v delo, v službo sprejeti aktiva -iv s mn. trg. -om -a v -ih z -i (■•" akti vam, v aktivah, z aktivami); aktiva -e ž aktivna vojska

aktovka -e ž torba za akte, papirje aktualen -alna -o [-din-] sodoben, času primeren, živ, boleč, pereč, nujen; aktualnost -i ž važnost, sodobnost, nujnost, živost, pomembnost, potreba; aktualizirati -am sprožiti, načeti, oživiti: ~ vprašanje, zadevo; aktuali-zšcija -e ž oživitev, sprožitev zadeve, vprašanja aktuar -ja m, aktuarka -e ž pisarniški uradnik, računar rentabilnosti v zavarovalnicah; aktuarski -a -o: ~o mesto akumulator -ja m, akumulatorski -a-o: ~a črpalka; akumulščija -e ž nabiranje, zbiranje, kopičenje; akumulacijski -a -o zbiralen, nabiralen: ~i urad, ~a pisarna; akumulirati -am zbirati, zbrati, kopičiti, nakopičiti akustika -e i nauk o zvoku, zvoko-slovje; akustičen -čna -o slušen, zvočen, posluhu ugoden: ~a zaznava, ~a dvorana; akustik -a m kdor se z akustiko ukvarja, zvokoslovec

Slovenski pravopis

05

5

akut

akut -a m ostrivec (naglasno znamenje), akutov -a -o: ~o znamenje; akutirati -am zaznamovati z .ostrivcem, akutiian -a -o rasloie poudarjen akuten -tna -o nujen, silen, perei, hud, nagel, hiter, oster: ~o vprašanje, ~o vnetje slepiča, '■^a zastrupitev; akiitnost -i i nuj- . nosi, silnosl, ostrina, naglica aknzativ -a [-iu -iva] m tožilnik, ietrti sklon; akuzativen -vna -o toiilniiki: ~a zveza aikvarel [-61] -a m slika z vodenimi barvanU; akvarelen -Ina-o [-6ln-]: ~a slika, ~i portret; akvarelist -a m, akvarelistka -e i akvarij -a m posoda z vodo za hranjenje Hvali ali rastlin v sobi; akvarijski -a -o (+akvaričen -čna -o)

Akvileja -e ž kr. i. Oglčj; akvi-

leiski -a -o oglejski akvirirati -am pridobivati, pridobiti, nabirati; akvizicija -e i pri^bitev, prirastek, nabiranje; akviziter -ja m zbiratelj, nabiralec naročnikov, odjemalcev; akvi-ziterski -a -o: ~i uspeh, ~a sposobnost, ~o delo +a la slovenimo: burke a la Nestroy burke, kakor (kakršne) so Nestroyeve; burke -N^estropev^g» kova, Nestr»yeve vrste ipd.; tragedija a la Shakespeare sh«kes-pearska tragedija; drama a la Ibsen ibsenovka ipd. alab^ter -stra m, alabastrski -a

-o, alabastrn -a -o: ~a vaza Alarih -a m os. i., Alarihov -a -o alarm -a m prepldh, klic k orožju, k pazljivosti, pripravljenosti, ^ vzbuna; alarmanten -tna -o razburljiv, vznemirljiv; alšrmen -mna -o: ~ stanje; alarmirati -am pokonci slaviti, preplašiti, vznemiriti, razburiti; alarmiran -a -o sklican, pripravljen, opozorjen

Alarodi -ov m mn. skupno ime za stara plemena na južnem Kavkazu; alarodski -a -o: ~i jeziki; alarddščina -e ž Alasia da Soramaripa m os. i. falàzija da somaripa], Alasija da Sommaripa, Alasiju da Som-maripa, z Alasijem da Sommaripa; Alasijev -a -o: ~ slovar ait slovar Alasija da Sommaripa [povsod: alâzi-] alba -e [-Ib-] ž liturg. dolgo belo mašno oblačilo, alben -bna -o [-Ib-]: ~e čipke Albanija -e ž kr. i., Albanec -nca m, + Albanéz -a m, Albânka -e ž, albanski-a-o, albanščina-e ž [povsod: alb-J Albert -a m os. i., Albertov -a -o (Vojteh, Vojtehov), Alberta -e ž, Albêrtin -a -o, Albertlna -e ž [povsod: alb-] Albi -ja m kr. i. mesta v juž. Franciji, Atbižin -âna m, Albižanka -e ž, eJbižanski -a -o: ~a vojska; albižin -âna m pripadnik verske ločine [povsod: alb-] Albin -a [alb-, + albin -a] m os. i., Albinov -a -o; Bine -eta m, Bi-netov -a -o; Albina -é ž os. i., Binca -e ž os. i., Binčin -a -o album -a m knjiga s slikami ali s praznimi listi (za vpisovanje spominskih besed in podpisov); albumski -a -o: ~i verzi [povsod: alb-] Alcibiad -a m os. i., Alcibladov -a -o; Alcibiôda -e ž pesnitev o Alcibiadu; tudi Alkibiad alegorija ->e ž prilika, podoba; alegoričen -čna -o, aleg0ričnost -i ž; alegorika -e ž način izražanja S prilikami; alegorizirati -am v alegoriji kaj povedati, izraziti; alegorizacija -e ž Aleksander -dra m os. i., Aleksandrov -a -o; Aleksander Véliki; Aleksandra -e ž,^ Aleksandrin -a -o; Aleksandri ja -e ž kr. i.

alkohol

mesta v Egiptu, Aleksandrmec -nca m, Aleksandrfnka -e ž, aleksandrinski -a -o: ~i rokopis, ~a filozofija, šola; aleksan-drinec -nca m dvamjstšrec, franc. verz z 12 zlogi Aleksandrov -a m pesniško ime

Josipa Murna; pesmi ~a alelnja 1. vzklik veselja; 2. ale-Inja -e ž voščiti veselo alelujo veliko noi; 3. ~ -e i velikonoi-na jed: mati postavi na mizo skl^o aleliije; 4. kot naslov Alelnja m neskl.: Handlov ~ Aleman -a m, alemanski -a -o, alemanščina -e ž, Alemanija -e ž Alembert, D' -a [dalamb^r -bšra] m franc. mat. in filozof; D'Alem-bertov -a -o fdalamb^rouJ Alenka -e ž, Alenčica -e ž, Lenka -e ž, Lenčica -e ž; Alenkin -a -o, Lenkin -a -o Aleš Aleša m os. i., Alešev -a -o: ~a repa; Aleksija -e ž, Aleksi-jin -a -o Alešovec -vca m os. i., Alešovčev

-a -o; alešovčevski -a -o Aleuti -ov m mn. oloije ob Ameriki, aleutskdi -a -o alfa m neskl.: od alfa do omega; mali alfa, kot alfa, v kotu alfa, z alfa se začne alfabet, žarki alfa (+ alfa žarki) [-If-] alfabet -a m: grški hebrejski ~ ; po alfabetu; alfabetičen -čna -o abeceden: seznam, ~a ureditev; alfabetski -a -o [povsod: alf-] Alfieri [-fiir-] -ija m os. i. ital.

pesnika, Alfierijev -a -o Alfonz -a m os. i., Alfonz Kastil-

ski; Alfonzov -a -o alga [dlg-] -e ž

algebra [dlg-] -e ž, algebrajski -a -o

ali [nasl. in dli] 1. vez. a) loi. (brez vejice): prinesi vina ali piva; jaz ali ti, eden mora iti; ali delaj ali pojdi! b) protivni

(z vejico): veliko sem videl, ali kaj takega še ne; saj je res, ali vse nič ne pomaga; 2. prisl. a) vpraš.: ali je res? ali veš, ali je doma? vprašuje, ali poj-dem domov ali ostanem v mestu; b) poudarni: aili bo gledali ali sem ga! ali nas je bilo! aliansa -e ž zveza: »Sveta alian-

sa«; aliansen -sna -o zvezen alias prisl. drugače, po domaie alibi m nav. neskl. ali pa -ija »dru-godf: dokazal je svoj alibi d« m bil na kraju dejanja ob določenem iasu; z alibi ali z alibijem se je hitro opral aliirati -am zavezati, zvezati; aliiran -a -o zavezan, zvezan (po pogodbi): ~i narodi; aliiranec -nca m zaveznik alimenti -ov m mn. stroški za vzdrževanje, vzdrievalnina; alimen-tacija -e ž vzdrževanje, plaieva-nje preživnine; alimentacijski -a -o ■^ehramben, vzdrževalen, preživninski; alimentären -rna -o prehramben: ~a obolelost po-vzroiena po prehrani alinea -nee ž nova vrsta, odstavek:

s to alineo, od te alinee aliteracija -e ž pesniška figura,

aliteracijski -a -o: ~i ukras Alkaios Alkaia m os. i. grš. pesnika; alkaiski -a -o: ~a kitica, ~i verz [povsod: alk-] alkalij -a m, alkalen -Ina -o in alkaličen -čna -o lugov, lužen: ~e tvorbe, spojine, snovi; al-kalijski -a -o: ~i učinek, ~e kovine; alkaloidi -ov m mn. [povsod: alk-] alkimija -e ž, alkimist -a m, al-kimističen -čna -o [povsod: alk-] alkohöl [alkohöl] -a m, alkoholen -Ina -o [-6ln-]: ~a pijača, industrija; alkoholik -a m kdor je vdan pijači; alkoholičen -čna -o: ~a pijača, alkoholizem -zma m, alkoholizlrati -am

allegretto

allegretto [alegrito] ital. prial. glas. zmerno, nekoliko živahno: ~ igrati, peti; kot naslov ali del skladbe m neskl.: začenja se z allegretto, v Allegretto, od allegretto dalje allegro [aligro] ital. prisl. glas. hitro, živahno, veselo: ~ igrati, peti; kot naslov ali del skladbe m neskl.: značilnosti ▼ Allegro, od allegro na.prej, skladba se konča z allegro almaaah -a m koledar, letopis, almanahovec -vca m sotrudnik, sodelavec almandha; almana-hovski -a -o [povsod: aim-] aloa aloe ž, aloi aloo, rod. mn. aloj; aloin -a -o: cvet; ljudsko aloja -e ž, alojin -a -o alodij -a m svobodno posestvo, alodialen, -Ina -o [-In-]: ~o imetje, ~a državica alogičen -čna -o neldgiien, nedosleden-, alogičnost -i ž Alojzij -a m os. i., Alojzijev -a-o; Alojzija -e ž, Alojzijin -a -o; alojzijski -a -o; Lojz -a m, Loj-zov -a -o, Lojze -ta m, Lojzetov -a -o; Lojzek -zka m, Lojzkov -a -o; Alojzijevišče -a s dijaški zavod, alojzijeviški -a -o, aloj-zijevfščnik -a m alokucija -e i nagovor alpaka -e [alp-] ž zool. vrsta lame, volne in bla^a; kem. vrsta zlitine iz bakra, niklja, dna in cinka; blago iz alpake ali blago alpaka ("^alpaka blago); alpa-kasto srebro, alpakastega srebra, + alpaka srebro, + alpaka srebra

Alpe Alp [dlpe dip] ž mn., alpski -a -o: ~i svet, ~a flora, ~o podnebje; alpinski -a -o planinski, gorski, alpinec -nca m planinec, gorski vojak; alpinizem -zma m veda o planinstvu, alpi-nistika -e ž planinstvo, praktično uveljavljanje alpinizma; alpi

nističen -čna -o, alpinist -a m, alpinistka -e ž kdor se s planinstvom ukvarja [povsod: alp-] alt -a [dlt-] m, altovski -a -o: ~i solo, ~a melodija; altist -a m, altistka -e ž ali altistinja -e ž alteracija -e [alt-] ž sprememba, menjava (glasu, utripanja); alte-rirati -am spremeniti, menjati (glas)

alternativa -e [alt-] ž izbira med dvema možnostima; alternativen -vna -o: ~a odločitev; postaviti vprašanje alternativno altrulzem -zma [alt-] m nesebičnost (naspr. egoizem), altruisti-čen -čna -o nesebičen, altrulst -a m nesebičnež, človekoljub; al-truistovski -a -o aluminij -a m, aluminijev -a -o: ~i silikati, ~ oksid; aluminijast -a -o: ~a posoda, ~a kovina, snov; aluminotermija -e ž, aluminotermičen-čna-o; alu-mosilikat -a m, alumosilicijski -a -o

aluvij -a m najmlajša geološka plast, naplavina; aluvialen -Ina -o [-din-]: ~a tla aluzija -e ž namig, namigovanje; aludirati -am namigniti, namigovati

Alzacija -e [olz-] ž, Alzačan -a m, Alzačanka -e ž, alzaški -a -o Alžlr -a [olž-] m, Alžirec -rca m,

Alžirka -e ž, alžirski -a -o Amadis -a m junak srednjeveških viteških romanov; Amadisov -a -o, amadisovski -a -o amalgam -a [-alg-] m, amalgamski -a -o: ~a plomba; amal-gamlrati -am, amalgamiran -a -o, amalgamiranje -a s Amalija -e ž os. i., Amalijin -a -b;

Malka -e ž, Malkin -a -o f-dlk-j amandma -aja m dopolnilni, spre-minjevolni predlog; amandma j ski -a -o: ~i osnutek

amonij

amater -ja m, amaterka -e i kdor se nepoklicno (iz ljubezni) ukvarja s Hm; amaterski -a -o, ama-terstvo -a s (v umetnosti, športu, fotografiji) Amazonka -e i grško bajeslovno bitje, amazonka -e i bojevita, huda ženska; amazonski -a -o bojevit, hud, oster Amazonka -e ž 1. i. reke, amazonski -a -o; amazonit -a m ama-sdnski kamen ambalaža -e ž zavoj, zavitek, zavijanje; ambalažen -žna -o za-vijalen, pošiljalen: ~i stroški ambasada -e ž poslaništvo, amba-saden -dna -o; ambasador -ja m poslanik, ambasadorski -a -o poslaniški ambicija -e ž iastiljubnost, častihlepje, prizadevnost; ambiciozen -zna -o častihlepen, prizadeven, stremijiv; ambicioznost -i ž ča-stihlepnost ambra -e ž dišeča morska smola Ambrozij -a m os. i., Ambrozijev -a -o; Ambrozija -e ž, Ambro-zijin -a -o; ambrozijanski-a-o: ~i obred, ~o petje; Ambrož -a TO, Ambrožev -a -o ambrozija -e ž bajeslovna božanska jed, ambrozijski -a -o ambulanca -e ž pošta na vlaku, ambulančen -čna -o: ~i voz poštni voz pri vlaku ambulanta -e ž kraj za prvo zdravniško pomoč, vojna bolnišnica, voz za prevažanje bolnikov in ranjencev; ambulanten -tna -o hodeč, premakljiv, selilen; ~o zdravljenje zdravljenje v ambulato-riju; ambulatorij -a m zavod za zdravljenje neležečih bolnikov, ambulatorijski -a -o amelioracija -e ž izboljšanje, ame-lioracfjski -a -o izboljševalen, ameliorirati -am izboljšati, izboljševati

amen m neskl.: njegov amen je bil odločen, končal je z običajnim amen, brez amen ni molitve, ne pridem do amen; amen = konec: tako bo pa amen besedi

amenoreja -e ž med. Amerika -e ž. Južna Severna Američan -ana m, Ameri-kanec -nca m, Američanka -e ž, Amerikanka -e i; ameriški -a -o, južnoameriški -a -o, severnoameriški -a -o; amerikanski -a -o; amerikanfzem -zma m ameriška jezikovna posebnost, duh praktičnosti in pridobitnosti; amerikanizacija -e ž ustvarjanje enotne ameriške kulture, mehanizacija življenja ametist -a m dragi kamen, ame-tistov -a -o, ametisten -tna -o amfibija -e i dvoživka, amfibijski -a -o: ~o letalo (za kopno in morje)

amfibrah -a m metrična stopica (vj — amfibrahičen -čna -o amfiteater -tra m polkrožen prostor s stopničasto se dvigajočimi sedeži; amfiteatrski -a -o, amfi-teatralen -Ina -o [-din-] kar ima obliko amfitedtra amfora -e ž antični vrč z dvema ročema

amid -a m kem., amfdoogljikova

kislina, amidobencol -a m Amiens -a [amjšn -a] m kr. t. franc. mesta, amienski [amjin-ski] -a -o, Peter Amienski, Petra Amienskega os. i. amnestija -e i pomilostitev, am-nestijski -a -o pomilostitven: ~i odlok; amnestimti -am po-milostiti, amnestfranec -nca to pomiloščenec, amnestfranka -e ž pomiloščenka amnezija -e ž izguba spomina amonij -a m, amonijev -a -o: ~ bikarbonat; amoniak -a m

Amor

Âmor -|a m rimski bog ljubezni, Amorjev -a -o: ~ kip; amorski -a -o Âmorju podoben; amor -ja m ljubezen, amoret -a m um. okrasni kipi krilatih dečkov amoralen -Ina -o brez morale, brez čuta za nravnosti amoralnost -i i, amoralist -a m, amoralnež -a m [povsod -In-] amôrien -fna -o brezličen, brezobličen, brez lastne podobe, neizrazit; amorfnost -d ž amortizacija -e é odplačevanje, po-ravnoivanje dolga; amortizacijski -a -o: .~i stroški; amortizirati -am odplačevati, poravnavati dolg ampak vez.: ne oče, ~ mati; nisi pomagal, ~ nagajal; ne samo (lè) neumen, ~ tudi hudoben; ne tù, ~ tàm Ampère Ampèra f^ampêr -a] m fr^nc. fizik. Amperov -a -o: ~ zakon, ~o pravilo; amper -a [dmpêr -a] m (okr. A) enota za jakost električnega toka; am-pêrski -a -o: ~a ura; amper-méter -tra m amplificirati -am razširiti, ampli-

fikâcija -e i razširitev amplion -a m zvočnik amplitûda -e ž valovna dolžina ampula -e ž med. hruškasta ste-kleničica za zdravila, razširjeni del votlega organa amputirati -am odrezati, odstraniti: ~ ud, kos ozemlja; amputacija -e ž, amputacijski -a -o: ~ nož, štrcelj, ~a politika Amsterdam -a m kr. i. mesta,

amsterdamski -a -o amulét -a m vražni obesek v obrambo proti zlim silam, nesrečam, boleznim ipd.; amuléten -tna -o: ~i obesek, ~a sve-tinjica

Amundsen -a m raziskovalec polarnih krajev, Amundsenov -a -o: ~a pot v Antarktiko; amundsenski -a -o: ~i značaj

amuzičen -čna -o, ~čnost -i ž Ana -e i os. i., Anin -a -o; Anica -e i, Aničin -a -o; Ančka -e ž, Ančkin -a -o; Anka -e ž, Ankin -a -o

anabaptist -^a m prekrščevalec, anabaptizem -zma m prekršče-valstvo, anabaptistovski -a -o prekrščevalski Aaabazis alt Anabaza -e ž naslov grških popisov bojnih pohodov: Ksenofontova ~ Aleksandra Velikega anafora -e ž ponavljanje iste besede (pesniška figura); anaforičen -čna -d aJi anaforski -a -o: ~o govorjenje anahoret -a m puščavnik, anaho-

retski -a -o puščaviiiški anahronizem -zma m časovna neskladnost; anahronističen -čna -o anakoMt -a m nedoslednos{ v stavčni zvezi; anakolutski -a -o: ~i stavek Anakreon Anakreonta m os. i.; Anakreontov -a -o: ~a poezija; anakreontski -a -o = anakreon-tičen -čna-o: ~a poezija; ana-kreontik -a m kdor Andkreonta posnema in anakrečntsko ali aha-kredntično pesni; anakreontika -e i vrsta poezije v slt^u Andkreonta; anakreontiški -a -o: ~i nastop anakruza -e i predtakt v glasbi in poeziji, prvi ne^udarjeni zlog v verzu s padajočim ritmom Anaksagora -a in -e m os. t. grš.

filozofa, Anaksagorov -a -o Anakfiimander -dra m os. i. grš.

filozofa, Anaksimandrov -a -o analfabet -a m nepismen človek, neizobražene c; analfabetski -a -o: ~i tečaj; analfabetstvo -a s nepismenost, analfabetizem -zma m [povsod: -If-] aniUi -ov n» mn. letopis, analist -a m letopisee, analističen -čna -o: ~i spis, slog

Andréjckov

analiza -e i razčlenjevanje, razčlenitev, razkrajanje, razkrojitev, razstavljanje: slovnična, kemična, matematična, filozofska analitičen -čna -o: ~a geometrija, funkcija, psihologija; analitik -a m, analizirati -am, analiziranje -a s, analizator -ja m: optični analizatorski -a -o analogija -e ž skladnost, ujemanje, j^dobnost, nalika, istovrstnost, enakost, izenačevanje; analogen -gna -o = analogičen -čna -o skladen, podoben, istovrsten, enak Anam -a m 1. i., anamski -a -o: ~a obala, ~o podnebje, toda: Anamske Kordiljere; Anamit -a m prebivalec Anama, anamitski -a -o, anamitščina -e ž anamneza -e ž zbirka podatkov o bolniku, navedbe o nastanku bolezni; anamnestičen -čna -o: ~i podatki

ananas -a m južnoameriški sad, vrsta jabolk; ananasov -a -o: ~ okus, vonj anapest -a m stopica anapestovski -a -o ali anapestski -a -o anarhija -e ž brezvladje, nered, brezpravnost; anarhičen -čna -o, anarhizem -zma m nazor, ki ne priznava nobene oblasti; anarhist -a m prevrdtnež, anarhističen -čna -o

anastatičen -čna -o: ~i snimek Anastazij -a m os. i., Anastazijev -a -o, Anastazija -e ž, Anasta-zijin -a -o anatema -e ž prekletstvo: izreči anatemo nad kom = koga slovesno prekleti, izobčiti iz verskega občestva = anatcmatizirati -am

anatomija -e ž razudovanje, raztelešenje, razčlenitev, razudba, veda ali knjiga o ustroju telesa; anatomljski -a -o; anatomičen

-čna -o = anatâmski -a-o: ~a ugotovitev, metoda; anatom -a m; anatomizirati -am Ancona -e [ankôna -e] ž kr. i. ital. mesta, ankönski -a -o, An-könec -nca m, Ankonka -e ž Andaluzija -e ž, Andalûzijec -jca m, Andaluzijka -e ž, andaluzijski -a -o andante prisl. glas. počasi (igrati, peti), kol naslov ali del skladbe m neskh: pri Andante, od andante naprej; andantino prisl. glas. zmerno počasi, kot naslov ali del skladbe m neskl.: v njegovem Andantino, začne se z andantino Andechs-Merân -a [dndeks-] m 1. i., andechs-meranski -a -o, Andechs-Meranci -ev m mn. Andersen -sena [ândersen] m os. i. danskega pisatelja, Ander-senov -a -o: ~e pravljice; andersenovski -a -o Andersen-Néxo -öja m os. i. danskega pisatelja; Andersen-Né-xöjev -a -o [dnersan nêkse-] Andi -ov m mn. 1. i. južnoam. pogorja, andezit -a m rud. Andora -e ž kr. i., andorski -a -o Andrée -éeja [andré -éja] m os. i., Andrée j ev -a-o: ~ dnevnik, ~a ekspedicija, arktična odkritja; Andrée jeva Elektrika Andrèj -éja m os. i., Andréjev -a -o; Andrejevo -ega s (30. nov.): od Andréjevega sèm; André-jec -jca m, Andrčjčev -a -o; Andréjêek -čka m, Andr6jčkov -a -o; Andréjče -ta m, Andréj-četov -a -o; Andraž -a m, Andražev -a -o; Andréjevec -vca m, Andréjevčev -a -o; Andréja -e Ž, Andréjin -a -o; Andréjev-ka -e ž

Andréjêkov Jože m pis. ime, spisi Andréjèkovega Jožeta (+spisi Andrejčkova)

Andrejev

Andrejev Leonid m ruski pisatelj, drame Leonida Andrejeva, Leonidu Andrejevu Andrejka -a iu -e m os. i., Andrej-kov -a-o: spisi (+Andrej-kin)

Andrioli -ija m os. i., Andriolijcv

-a -o: prevodi Andromaha -e i os. i., Androma-hin -a-o: ~o slovo od Rektorja

anekdota -e ž zgodbica-, anekduti-čen -čna -o = anekdotski -a -o: ~i čut, ~o pripovedovanje; anekdoten -tna -o aneksija -e ž politična priključitev, prilaslitev ozemlja; aneksijski -a-o: ~i zakon, ~a politika; anektirati -am priključiti, pri-klopiti, prilastiti si ozemlje; anektiranec -nca m, anektiran-ka -e ž

anemija -e ž malokrvnost, anemičen -čna -o malokrven anemometer -tra m vetromer,

anemometrski -a -o aneroid -a m tlakomer brez iivega srebra

anestezija -e i breziutnost, omrtvičenje; anestezirati -am omrtvičili; anestiziran -a -o omrtvičen -ena, anestezijski -a -o, aneste-tičen -čna -o omrtvičen -čna -o, anestetikon -a m, mn. anestetika -tik s angažirati -am koga v službo sprejeti, vzeti, najeti koga-, ~ se v službo stopili, zavezati se; aii-gažma -ja m pogodba za službo, najetje, obveza angel [-el] -a m, angelov -a -o: ~o češčenje; angelski -a -o [-els]: ~a milina, čistost, ~o petje; Angelski grad; angele -a m, angelček -čka m, angelčkov -a -o [-elč-]; Angelček -čka m. Angelčkov urednik Angela -e ž os. i., Angelin -a -o; Angeliea -e ž, Angeličin -a -o

Angelico, Fra [fra andžšliko] Fra Angeliea [-ka] m 1. i. it. slikarja, Fra Angelieov -a -o angina -e ž, anginozen -zna -o:

~e težave Anglež -a m, Angležinja -e ž, Angležev -a -o, Angležinjin -a -o, angleški -a -o, angleščina -e ž; Angleško -ega s: na -em, z -ega; Anglija -e ž: v -i, iz -e anglikanec -nca m, anglikanski -a -o, anglikanka -e ž, angli-kanstvo -a s angleika cerkev anglist -a m, anglistka -e ž kdor se ukvarja z anglistiko; anglisti-ka -e ž veda, ki proučuje angleški jezik in slovstvo; anglističen -čna -o; anglicizem -zma m posebnost angleščine anglo- v sestavi: anglofil [-il] -a m, ~filski -a -o [-Is-] anglofob -a m, ~f6bski -a -o, angloman -a m, anglomanski -a -o, Anglo-sds -a m, anglosaški -a -o in anglosaksonski -a -o, anglo-saščina -e ž; angloameriški -a -o severnoameriški (naspr. latinski Ameriki); anglo-ameriški -a -o: ~i sporazum (med Anglijo in Ameriko), ~a pogodba; Angloameričan -ana m Angora -e ž kr. i., angorski -a -o: ~a koza, mačka, ~i kunec, angorka -e ž (+ang6ra koza) anhidrid -a m

anhidrit -a m, anhidritov -a -o:

~ kristal; anhidritski -a -o anilin -a m, anilinski -a -o: ~e barve

animaličen -čna -o živalski, ani-

maličnost -i ž živalskost animirati -am spodbujati, spodbuditi, navduševati, navdušiti, razživiti koga za kaj, vneti; animiran -a -o: ~a družba, bil je ves ~ razvnet; animizem -zma m vera v dušo kot počelo sveta, animističen -čna -o, ani-mist -a m

antipod

animozen -zna -o sovražen, hud, nevoljen; animoznost -i ž nenaklonjenost, sovražnost Ankara -e ž kr. i., ankarski -a -o anketa -e ž poizvedovanje, zbiranje podatkov; anketen -tna -o: ~tni odbor, ~a metoda anoda -e ž, anöden -dna -o anomalija -e ž izjemnost, posebnost; anomalen -älna -o [-din-] izjemen, poseben anonimen -mna -o brezimen, neimenovan, nepodpisan; anonimnost -i ž brezimnost, anonim -a m, anonimka -e ž, anonimnik -a m, anonimnica -e ž *an6nsa -e ž oglas, naznanilo; *an6nsen -sna -o oglasen, nazna-nilen: ~i urad (+an0nčen); *anonsirati -am oglašati, oglasiti, naznanili, naznanjati anorganičen -čna -o in anorganski -a -o anormalen -älna -o [-din-] poseben, nenavaden, iudaški, ne-normdlen; anormalnost -i ž ansambel [-bal] -bla m igralska družina, pevski zbor, godbeniki: ansambelski -a -o [-bal-]: ~i izlet, nastop, ~a povezanost, ~o prizadevanje Ant -a m 1. i., mn. Anti in Antje

Antov; antski -a -o antagonizem -zma m nasprotovanje, nasprotje, tekmovanje; med. nasprotno delovanje dveh mišic, zdravil; antagonist -a m nasprotnik, tekmec; antagonistka -e ž, antagonističen -čna -o antänta -e ž sporazum, zveza; an-

tänten -tna -o Antarktika -e ž obmdčje južnega

teiaja, antarktičen -čna -o antena -e ž, antenski -a -o anti pnsl. menda, pai, saj: ~ veš anti- ima v zloženkah (asih stranski poudarek in pomeni moti-: antifašist -a m, antidemokrati-čen -čna -o, antikrist -a m hu

doben človek, antinacist -a m, antidinastičen -čna -o, antiko-munizem -zma m, antikomnni-stičen -čna -o, antirežimski -a -o, antinikotinist -a m, anti-alkoholizem -zma m, antifeminist -a m, antiimperialističen -čna -o itd. antibarbarus -usa m jezikovni svetovalec v boju proti spačen-kam; Tominškov Antibarbarus anticipirati -am naprej, prej narediti, vzeti; anticipacija -e ž antifona -e ž liturg. pripev, anti-fonaki -a -o: ~i napev, ~o besedilo; antifonirati -am naprej peti pri koralu, antifonator -ja m kdor antifonira, antifonarij -a m zbirka liturgičnih napevov Antigona -e ž os. i. Ojdipove hčerke, naslov drame; Antigonin -a -o: ~a krivda, antigonski -a -o: ~i problem antika -e ž grško-rimski stari vek; antičen -čna -o kar je iz antike, antičnost -i ž antikvar -ja m prodajalec starih knjig, starinar; antikvariat -a m zaloga in prodajalna starih knjig; antikvaričen -čna -o iz antikvariata; dobi se antikva-rično = v antikvariatu; antikva -e ž vrsta Irk Antilje -ilj ž mn. ameriško otočje,

antiljski -a -o antilopa -e ž zooL, antilopin -a

-o, antilopji -a -e antimon -a m kemična prvina, an-timonov -a -o: ~ spoj, oksid; antimonski -a -o: ~i cvet, si-jajnik = antimonit -a m Antiohija -e ž kr. i. mesta v stari Siriji, antiohijski -a -o, Antio-hijec -jca m, Antiohijka -e ž antipatija -e i zoprnost, mržnja, odpor, nasprotje; antipatičen -čna -o zoprn, odvraten antipod -a m prebivalec na nasprotni poluti Zemlje; nasprotnik

antisemit

antisemit -a m nasprotnik Židov, antisemitski -a -o, antisemitizem -zma m antisepsa -e ž boj proti prisadu, gnitju, okužbi; antiseptičen -čna -o protiprisdden, protikužen: ~i ukrep, ~a sredstva; antisepti-kum -a m, mn. antiseptika -septik s protikužila, razkužila antiteza -e ž nasprotje, antitetičen -čna -o nasproten: ~a figura, pesnitev, ~o izražanje; anti-tetik -a m kdor pogosto rabi antitezo, kdor antitetično = v antitezah misli, govori antitoksin -a m strupu nasprotni strup

antologija -e ž izbor, cvetnik Qiesmi, črtic, del): antologija iz Zupančiča, Cankarja; antolo-ški -a -o, antolog -a m Anton [+änton] m os. i., Antonov -a -o; Ante -ja m (+Än-teta), Äntejev-a-o; Töne -tam, Tonetov -a -o; Tonček -čka m, Tončkov -a -o; Antonija -e ž, Antonijin -a -o; Tona -e ž. Tönin -a -o: Tönine pesmi (Levstik); Tončka -e ž, Tonč-kin -a -o; sv. Antön puščav-nik, sv. Antön PadovansKi, Marija Antoinetta [antwanHa] -e antracen -a m kem., antracenov -a -o; antracit -a m, antracitov -a -o in antracitski -a -o antropo- v sestavi: antropocentričen -čna -o s človekom kot središčem; antropofag -a m ljudožerec, antropofagija -e ž Ijudo-žerstvo; antropoföb -a m kdor se ljudi boji, antropofobija -e ž strah pred ljudmi; antropogeo-grafija -e ž geografija s posebnim ozirom na človeka; antropo-morfizem -zmam počlovečevdnje, prenašanje človeških lastnosti na druga bitja; antropom0rfičen -čna -o, antropomorfizirati -am;

antropozofija -e ž človekoslovna filozofija; antropobiologija -e ž, antropobiološki -a -o antropologija -e ž človekoslovje, človekoznanstvo, veda o človeškem naiinu življenja in duševnem ustroju', antropologičen -čna -o človekoznanski, antropolog -a m, antropologinja -e ž kdor se z antropologijo ukvarja; antropološki -a -o človekoznanski, človekoslovski Antwerpen [antv^rpan] -pna m kr. i. mesta, antwerpenski -a-o: ~a luka [antvšrpan-] anuiteta -e ž letni znesek (obrok) po dogovoru, letnina; anuiteten -tna -o

anulirati -am uničiti, razveljaviti; anulacija -e ž razveljavitev, anulacijsti -a -o razveljavitven Anžu ali Anjou -uja m kr. i. franc. mesta, anžujski -a -o, An-žujec -jca m, Anžujka -e ž; anžuvinka -e ž vrsta trte aorist -a m, aoristov -a -o: ~ pomen, ~a oblika aorta -e ž glavna telesna utripdl-nica, žila odvddnica; aorten -tna -o

apanaža -e ž, apanažen -žna -o aparat -a m priprava, stroj, pristroj, mreža, organizdcija: fotografski, fizikalni, strankin aparatura -e ž sestav več aparatov, ustroj apartma -ja m stanovanje z več

sobami, apartmajski -a -o apatija -e ž brezčutje, otopelost, nezanimanje, brezbrižnost; apatičen -čna -o brezčuten, top; apatik -a m apel [-ŠI] -a m klic, poziv; apelirati -am (na koga) klicati, pozivati, vabiti koga; apelacija -e ž-priziv, prizivno sodišče, ape-lacijski -a -o: ~o sodišče

Apolouja

Apél -a m os. i., Apélov -a -o apéndiks -a m privesek, dodatek, med. slepič; apendicitis -a m vnetje slepiča Apenini -ov m mn., apeninski -a

-o, Apeninski polotok Italija apercipirati -am razbirati zaznave, dojemati, spoznavati; apercépci-ja -e i dojemanje, spoznavanje; apercépcijski -a -o doznaven, spoznaven, razbiralen: ~a sposobnost

apetit ^a m tek, slast, okus, poželenje, skomine; apetiten -tna -o slasten, okusen, zapeljiv, mikaven, vabljiv aplanfrati -am zravnati s čim, poravnati

aplavdirati -am (čemu, kaj) ploskati, pritrjevati, odobravati; aplavz -a m ploskanje, pritrjevanje, odobravanje s ploskanjem aplicirati -am uporabiti, izpeljati, prilagoditi, pomeriti po: ~ pravilo, zakon, besede; med. ~ ovitek; aplikacija -e ž uporaba, prilagoditev, izpeljava, nameščanje ovitka; aplikacijski -a -o: ~o delo

apnar -ja m, apnarica -e i kdor dpno igè ali prodaja; apnarski -a -o; apnariti -im apno igati, z njim trgovati', apnar jen je -a s; apnarija -e i, apnarstvo -a s apnéti -im nepreh.: žile apnijo, apnèl -éla -o: po-, zapnele žile; po-, zapnélost -i ž: ~ žil = po-apnênje -a s épniti -im preh. v apno igati, z apnom obdelovati (travnik, ko-io); apnil -a -o, poapnjen -a -o, apnitev -tve ž ali âpnjénje -a s (travnikov); apnovati -ûjem z dpnom gnojiti apno -a s, apnat -a -o od dpna umazan, vsebujdč apno, apnovit -a -o; apnast -a -o dpnu podoben, od apna umazan; apnén -a -o: ~ kamen = apnénec -nca

m ali apnenik -a m; apnena jama = apnica -e i, apnena zemlja = apnenka -e i aH apne-nina -e ž; apnena voda = ap-njača -e i, apnena prst; apnenčev -a -o, apnenčast -a -o; ap-nenica -e ž peč za iganje apna, apneničar -ja m kdor apnčnico kuri; apnišče -a s apodiktičen -čna -o neovržen, trden, nujen, neizpodbiten, odločen -čna; apodiktično trditi kaj z vso gotovostjo in odločnostjo, kakor da je trditev neizpodbitna, nujna; apodiktičnost -i ž; apodiktik -a m Apokallpsa -e i Skrivno razodetje sv. Janeza, svetopisemska knjiga; apokaliptičen -čna -o skrivnosten, nejasen, weroiki, strahoten, grozen: apokaliptični jezdeci

apokopa -e ž slovn. izpuščanje končnega samoglasnika (n. pr. v verzu), apokopirati -am odrezati, izpustiti apokrifen -fna -o podtaknjen, nepristen; apokrif -a m apokrifen spis, zlasti posnemanje svetopisemskih knjig; apokrifnost -i i apologija -e i obramba, obrambni spis ali govor, zagovor, utemeljitev, opraviienje: Platonova Apologija Sokrata; apologet -a m branilec, zagovornik, kdor se ukvarja z apologetiko; apologe-tika -e ž obrambni sistem kot nauk, zlasti proti napadom na krščanstvo; apologetičen -čna -o obramben, utemeljevalen, zago-voren

Apolon -a m I. i., Apolonov -a -o; apoliničen -čna -o: ~a lepota; apolfničen človek = skladen, umerjen, harmdničen človek Apoldnija -e ž os. i., Apolonijin -a -o; Polona -e ž, Polonin -a -o; Polonica-e ž, Poloničin-a-o

apt^eksija

apopleksija -e i kap -i, božje -ga;

apoplékticea -čna -o aposiopéza -e ž zamolk (pesniika figura)

apostazija -e ž odpad, apostazi-rati -am odpasti; apostat -a m odpadnik: Julijan Apostat -a -a ali Apôstata -a in -e m aposterioren -rna -o izkustven, kar zvem a posteriori = od na-vzad, od učinka na vzrok, od posameznega na spioéÀo; aposte-riôrnost -i ž apostol -a m, apostolov -a no^ apostolski -a -o [-Is-]: ~a vera, cerkev, služba, vloga misijonarjev, gorečnost meri na to, kar je za vse apôstole značilno; apostôlstvo -a f-ls-] s, apostolat -a m; apostelj -na m ljudska oblika, apôsteljski -a -o apostrof -a m opuščaj; apostrofa -e ž nagovor, ogovor (pesniška figura)-, apostrofirati -am nagovoriti koga, obrniti se na koga apoteka -e ž lekarna; apotékar -ja m lekarnar, apotékarica -e ž; apotékarski -a -o lekarnarski apoteoza -e ž oboževanje, pobo-

ianstvilev apozicija -e ž gram. dostavek, pri-stavek; apozicijski -a -o = apo-zicionalen -Ina -o [-din-]: ~i stavek, ~a raba apretûra -e ž oddelek za raztegovanje in gladenje blaga april [-il] -a m mali traven, aprila = v aprilu, aprilov -a -o: ~ sneg, aprilovo vreme je bilo suho; aprilski -a -o: sr^ poletja, pa je čisto aprilsko vreme; aprilska šala aprioren -rna -o fil. kar je dokazano iz splošnih načel, zakonov ali vzrokov brez neposrednega ozira na izkustvo; samovoljen, neutemeljen: ~a trditev, ~o dokazovanje; apriornost -i ž; apriorizem -zma m zavračanje

izkustva, samovoljno odmišlja-nje, umisel brez stvarne podlage; apriorističen -čna -o kdor ali kar se nagiblje k apriorizmu aprobirati -am potrditi, odobriti; aprobacija -e ž odobritev, potrdilo; aprobacijski -a -o odo-britven, potrdilen, odobrilen: ~a listina, ~i odlok aprdksimativen -vna -o približen;

aproksimativnost -i ž približnost aprovizacija -e ž preskrba z živili, prehrana; aprovizacijski -a -o prehramben: ~i urad, odbor apsida -e ž zaključeni polkrožni prostor okrog velikega oltarja, apsiden -dna -o ar ara m mera 100 m", okr. a ara -e i naddv, zaarati -am zagotoviti si kaj z dro Aribna -e ž kr. i., arabski -a -o, Arabec -bca m, Arabka -e ž; arabec -bca m konj arabske pasme; arabeska -e ž okrasek v arabskem slogu, arabščina -e ž Aragonija -e ž kr. i. pokrajine, aragonski -a -o, Aragonec -nca m, Aragonka -e ž Aramejec -jca m, Aramejka -e ž, aramejski -a -o, aramejščina -e ž

aranžirati -am urediti, prirediti; aranžer -ja m prireditelj, reditelj; aranžma -aja m ureditev, pogodba, dogovor, poravnava arbitraža -e ž razsodništvo, razsodba, izravnava denarnih vrednot; arbitražen -žna -o; arbiter -tra m razsodnik arborikuliura -e ž gojitev drevja,

drevjereja arborin -a m tekočina za škropljenje drevja Ardeni -nov m mn. pogorje na Francoskem; v Ardenih; arden-ski -a -o arena -e ž torišče, prizorišče v cirkusu

Aristârh

areopag -a m najvišje (atensko)

sodiiie, aieopaški -a -o aretirati -am ustaviti, prijeti, 20-preti; aretacija -e ž prijetje, zapiranje; aretiraoec-nca m, -nka -e ž kdor je prijet; arestant -anta m jetnik; arest aresta m zapor

Arezzo -a [arčco -a] m kr. i., are-tinski -a -o, Aretinec -nca m Argentina -e ž kr. i. južnaamer. države, Argentinec -nca m, Argentinka -e ž, argentinski -a -o Argo ž Arge -i -o v -i z -o ime ladje v bajki o Argondvtih, Ar-gonavt -a m, argonavtski -a -o; tako tudi tgod. iasopis Argo: urednik Arge, članek v Argi argon -a m kem. prvina Argoni -ov m mn. (Argonnes) pogorje v sev. Franciji; argonski -a -o

Argos -osa m 1. i. starih grš. mest;

Argolida -e ž grš. pokrajina argument -enta m dokaz, argumentirati -am dokazovati, utemeljevati; argumentacija -e i dokazovanje, utemeljevanje; ar-gumentacijski -a -o dokazen, dokazllen: ~i postopek arhaičen -čna -o staroveški, pradaven, prvoten; arheiizem -zma m slovn. starinski, zastarel izraz; arhaizirati -am posnemati staro (v jeziku, umetnosti); arhaisti-čen -čna -o po starem posnel, starinski

Arhangelsk -a m kr. i. rus. mesta, arhangelski -a -o, Arhangelec -Ica m, Arhangelka -e ž [povsod: -el-J arheologija -e ž starinoslovje, ar-heologičen -čna -o, arheološki -a -o starino slov ski, arheolog -a m starinoslovec arhi- v sestavi nad-, višji, prvi: arhiepiskop -a m pravoslavni nadškof, arhimandrit -a m samostanski predstojnik na vzho

du, arhidiakon -a m prvi diakon, nadzornik, arhiprézbiter -ja m prvi v družbi duhovnikov Arhiméd -a m grš. matematik, Arhimédov -a -o: ~ zakon; arhimédski -a -o arhitektura -e i stavbarstvo, umetnost stavbarstva; arhitékten -tna -o: ~o risanje; arhitékt -a m, arhitektka -e ž stavbar, -ica, arhitéktovski arhitéktski -a -o slavbarski: ~o zborovanje; ar-hitektonika -e ž veda o stavbarstvu, arhitektonika Prešernovih pesmi; arhitektonski -a -o kar je v skladu z arhiteklô-niko: ~a lepota arhiv -iva [riv -iva] m zbirka listin, prostor za shrambo listin; arhivski -a -o: ~i prostor, ~a omara, dvorana, ~o poslopje, ~i študij (v arhivu); arhivalije -lij ž mn. listine, ki se hranijo v arhivu; arhivalen -Ina -o [-In-]: ~a razprava (oprta na arhiva-lije), ~i študij; arhivar -ja n^ arhivarka -e ž kdor upravlja arhiv, arhivarski -a -o Ariadna -e ž 1. i., Ariâdnin -a -o:

Ariadnina nit Arij -a m os. i., Arijev -a-o: ~ nauk, arijanec -nca m pripadnik Arijev, arijanski -a -o: ~i nauk, razkol, ~a ločina; aria-nizem -zma m arija -e ž pesem, spev; arijski -a -o: ~i vložek, napev; ariozen -zna -o peven Arijec -jca m 1. i. za pripadnike indoevropskih jezikov nasproti semitskim; Arijka -e ž, arijski -a -o: ~o pleme Ariàsto -sta m os. ». ital. pesnika, Ariostov -a-o: ~ Orlando fu-rioso; ariostovski -a -o Aristârh -a m os. i. aleksandrin-skega slovničarja in učitelja; prenes. strog sodnik in kritik;

Aristid

Aristarhov -a -o: ~e opombe k Homerju Aristid -a m os. i. gri. državnika, AristIdoT -a -o, aristidski -a -o: ~o pošten Aristofan -a m gri. komediograf, ArjstofanoT -a -o: ~a satira, komedija; aristofanski -a -o: ~a šala, ~o grob, jedek, duhovit

arislekr^ -a, m plemič, plemeni-tai; aristokratinja -e ž plem-kinja; aristokratski -a -o, ari-stokratičen -čna -o plemiiki, plemenUaški; aristokracija -e ž plemstvo, plemenitaitvo, vlada plemstva; aristokracijski -a -o plemski, aristokratizem -zma m domišljava oholost in prezir ljudstva

Aristotel [-el] m, Aristotelov -a -o: ~ nauk, ~a filozofija, šola; aristotelski-a-of-Js-J: ~a filozofija, šola; aristotelizem -zma m

aritmetika -e ž, aritmetičen -čna -o: ~i račun, ~o zaporedje; aritmetik -a m, aritmetikarica -e ž

aritmija -e ž med. nepravilno utripanje srea; aritmičen-čna-o arka^ -e ž obokan hodnik, med.

žilna arkaden -dna -o Arko -ka (+Arkota) m os. i.; Ar-

kov -a -o (+Arkotov -a -o) Arktika -e i obmoije okoli severnega tečaja; arktičen -čna -o: ~a raziskavanja, ekspedicija Arlberg -a m kr. i., ar berški -a

-o: ~i predor, ~a železnica Aries -a [drl -a] m kr. i. franc. mesta ob Rodamu; Arležšn -Ana m, Arležtoka -e i, arležanski -a -o

armada -e i vojaUvo, vojska, armaden -dna -o armatura -e ž okrepitev, varovalna naprava; armirati -am, ar-

miranje -a s, armiran -a -o: ~i beton z železom ojačeni beton Amavt -a m, arnavtski -a -o amika -e ž zdravilna rastlina in zdravilo; érnikov -a -o: ~ cvet, ovitesk

Arno -na m 1. i. reke v Italiji arogànca -e ž predrznost, oiab-nost; aroganten -tna -o predrzen, ošaben, arogantnost -i ž arôma -e ž vonj, duh'; aromatičen

-čna -o lepo dišeč arondirati -am zaokroiiti; arondacija -e ž Artaksêrks -a m i. i. perz. kraljev,

Artaksêrksov -a -o Artemis t» Artémida -e ž 1. i.

antične boginje, Artémidin -a -o artêrija -e ž iila uùripalnica; arterijski -a -o: ~a stena; art»-rialen -Ina -o [-In-] — arterio-zen -zna -o: ~a kri kri iz ar-tênj, s kisikom; arterializacija -e é presnova venozne krvi v ar-terialno

artêrioskl«r6za -e ž poapnênje, poapnélost žil, artêribsklerôti-čen >v6na -o, artêriosklerôtik -a ».l'iftTkêriosklerotinja -e ž artičoka -e ž bct. artikel f-aij -kla m slovn. Uen; trg. artikel -kla m predmet, blago: trgovski artikel artikulirati -am izrekati, izgovarjati, izreči; artikulacija -e ž izreka, izgovor; artikulacijski -a -o: ~a napaka, ~o mesto kakega glasu artilerija -e ž topništvo, artilerijski -a -o topniški: ~i oddelek, ~a vojašnica; artilerist -a m topničar, artileristovski -a -o topničarski: ~a uniforma artist -a m umetnik, cirkuški glu-rrmč, umetnjakar; artističen -čna -o izumetničen, umetnosten, glu-maški; artizem -zma m izumet-ničenost, larpurlartizem -zma m (l'art pour l'art) = lârpurlar-

aspirirati

tovstvo -a s nazor, da je umetnost sama sebi namen; larpur-lartističen -ona -o arzenal [-dl] -a m orožnica, orožarna, tovarna za orožje; arzena-len -Ina -o [-dln-J arzenik -a m, arzenikov -a-o: ~ prah misnica; arzen -a m, ar-zenov -a -o: ~ kršeč, ~e spojine, ~i hlapi; arzenast -a -o: ~a kislina; arzenat -a m: svinčeni ~

as asa m starorimska vUež in novec; karta z eno piko in najmočnejšo vrednostjo: srčni pikov šp. sposoben človek: to ti je as! glas. za pol tona nižji glas od a: As-dur, as-mol asanacija -e ž zdravitev, izboljšanje razmer ascendenca -e ž sorodstvo po prednikih, ascendent -enta m prednik, ascendenten -tna -o: ~i znak

asepsa -e ž brezkižnost, brezpri-sddnost; aseptičen -čna -o: ~a vročina (nekužna); aseptika -e ž naiin razkuževanja, varovanje pred okužitvijo asesor -ja m prisednik asfalt -a m zemeljska smola, asfalten -tna -o: tlak; asfaltirati -am z zemeljsko smolo zalivati cesto, tlakovati; asfaltiran -a -o, asfaltiranje -a s [povsod: -alt-] asimetrija -e i nesomernost, asimetričen -čna -o nesomeren asimilirati ^-am priličiti, prienačiti, prilagoditi, použiti, presnoviti, predelati; asimilacija -e ž pri-likovanje, prilagajanje, prilagoditev, presnova, predelava; asimilacijski -a -o: ~i produkt, proces, pojav asimptota -e ž mat. vrsta črte asindeton -a m brezvezje (stavčna figura), asindetičen -čna -o brez-vezen

Asirija -e ž, Asiree -rca m, Asirka

-e ž, asirski -a -o asistenca -e ž navzočnost, pomoi; asistenčen -čna -o: ~o osebje; asistirati -am zraven biti, pomagati, ob strani stati komu; asistent -enta m, asistentka -e ž kdor asislira, asistentski -a -o: ~a služba, ~o mesto askeza -e ž vaja v kreposti, ostrdst, vzdržnost, zatajevanje, boj volje s strastmi; asket -a m, asketka -e i kdor askezo goji, nravno močan, do sebe oster, strog človek; asketski -a -o: ~i obraz, ~a volja, ~o življenje, ~o živeti; asketika in ascetika -e ž nauk, pouk, knjiga o askezi; asketičen -čna -o: ~i nauk, ~o slovstvo asociacija -e ž druženje, vezanje; asoeiaeijski -a -o: ~i zakoni; asoeiirati -am družiti, vezati (sorodne pojme in predstave); asociativen -vna -o: ~i človek, duh kdor je nagnjen k asociaciji asocialen -Ina -o [-In-] nesocialen, sebičen, netovariški, brez čuta za skupnost, asocialnost -i ž [-In-] asonanca -e ž glasovna figura (ponavljanje istega samoglasnika): španska asonančen -čna -o iispekt -a m videz, podoba, vidik,

slovn. vid (glagolski) aspirin -a m vrsta zdravila, aspirinov -a-o: ~ okus aspirirati -am pridihniti (glas), gledati, hlepeti po čem, upati, čakati na kaj, potegovati se za kaj; aspirata -e ž pridihnjen, aspiri-ran glas (ph, th, kh); aspiracija -e ž slovn. pridih, spi. gnanje, lov, prizadeva, gledanje za čim, čakanje, upanje na kaj, potegovanje za kaj; aspiracijski -a -o; aspirant -a m, aspirantka -e ž kdor se za kaj poteguje, aspirantski -a -o, aspirantura -e ž aspirantsko mesto; aspirator -ja m električni sesalec

Assemani

Assemani -i j a m os. i., Assemani-

jev evangelista! Assisi Assisija [asizi -ja] m kr. i. mesta, Asizijec -jca m, asiški -a -o, sv. Frančišek Asiški astenija -e ž nemdi, šibkost, ošibe-losl, brezmoinost; asteničen -čna -o brez moii, astenik -a m ilo-vek šibke postave asterisk -a m zvezdica (v kn-igi,

sredi verza) astma -e ž naduha, težka, kratka sapa; astmatičen -čna -o naduš-Ijiv, nadušen; astmatik -a m na-dušljivec, astmatinja -e i naduš-tjivka

astra-e ž bot. vrtna cvetlica; astrin

-a -o: ~ cvet Astrahan -a m kraj ob Kaspijskem morju; Astrahanec -nca m, Astra-hanka -e ž, astrahanski -a -o; astrahan -a m vrsta volne in blaga, astrahanka -e ž pokrivalo iz ovije koiuhovine astro- v sestavi: astronomija -e ž zvezdoslovje, astronom -a m zve-zdoslovec. astronomski -a -o zvezdosloven, astronomičen -čna -o zvezdosloven; astrologija -e ž zvezdarstvo, razbiranje in napovedovanje prihodnosti iz zvezd, astrolog -a m zvezdar, astrološki -a -o zvezdarski; astrofizika -e ž nauk o fizikalnem ustroju zvezd; astroskop -a m daljnogled za zvezde, astroskopija -e ž opazovanje zvezd z daljnogledom; astrostatika -e i nauk o gibanju zvezd

Aškerc [dškarc] Aškerca m os. i.

pesnika, Aškerčev -a -o *atakirati -am koga napasti, *ata-

ka -e ž napad: bolezenska ~ Atan^ij -a m os. i., Atanazijev -a -o, atanazijanski -a -o: ~a veroizpoved; atanazijanec -nca m pripadnik Atandzija; Atana-zija -e ž os. i.

ataše -eja m dodeljenec, prosvetni, vojaški, trgovinski strokovnjak, dodeljen diplomatskemu uradu; atašejev -a -o, atašejski -a -o: ~a služba atavizem -zma m didnost, dedovanje značilnosti davnih prednikov; atavističen -čna -o ateizem -zma m brezboštvo, brez-božje; ateist -a m brezbožnik, bo-gotajec; ateističen -čna -o brezbožen

atelje -eja m delavnica: umetniški, fotografski, modni ate-Ijejski -a -o: ~a oprava Atena -e ž os. i. grš. boginje modrosti; Atenin -a -o; Atenej -a m Atenino svetišče, rimska visoka šola Atene -en ž mn. kr. i. mesta, v Atenah; Atenec -nca m, Aten-ka -e ž, atenski -a -o atentat -a m napad, atentator -ja

m napadalec atest -a m pismeno potrdilo, spričevalo

Atika -e ž kr. t. za grško deželo, atiški -a -o, Atičan -ana m, Ati-čanka -e ž Atila -a in -e m os. i. hunskega poglavarja, Atilov -a -o: — pohod; atilski -a -o [-ils-]: ~o ropanje

atipičen -čna -o nenavaden, neobičajen

Atlantida -e i pravljični pogreznjeni del sveta atlM -a tn atlant -a m zemljevid, zemljevidna knjiga: atlasov in atlantov -a -o: ~ naslov, ~e platnice; Atlas -anta in Atlant -a m os. i. mit. velikana, Atlas in atlant -a m človeška postava kot podpornik pri stavbi; Atlantov -a -o: ~a moč; atlanteki -a -o: ~a moč; Atlantik -a m = Atlantski ocean; Atlantska karta ž politiina listina (dogovor)

avgust

Atlas -a m pogorje v sev. Afriki, atlaški -a -o; atlas -a m vrsta svetlega blaga, atlasen -sna -o: ~i blesk, atlasast -a -o atlasu podoben

atletika -e ž vrsta telesnih vaj: lahka, težka atlet -a m kdor goji atletiko, moian in okreten človek; atletski -a -o: panoga vaj, moč, postava atmosfera -e i ozračje, zračni tlak, prenes. okolje; atmosferski-a-o, atmosferičen -čna -o atom -a m, atomski -a -o: ~a energija; atomizem -zma m veda, atomist -a m, atomistka -e ž kdor se z atomizmom ukvarja atonalen -alna -o [-din-] glas. brez določenega tonovnega načina, breztonovski, atonalnost -i i Atos -a m Sveta gora, pogorje na polotoku Halkidiki, na Atosu, z Atosa; atoški -a -o: ~i rokopis, samostan, ~a knjižnica ^atrakcija -e ž privlačnost, vaba,

zanimivost atribut -a m slovn. prilastek, spi. lastnost, svojstvo, znak; atributen -tna -o in atributiven -vna -o prilasten, prilastkoven: ~a raba besede atrij -a m rimska veia atrofija -e i med. suhotina, atro-firati -am sušiti se: ud atrofira; atrofičen -čna -o: ~i ud Auersperg -a m 1. i. turjaikih gra-ičakov, grad Turjak; Auersper-gov -a -o Augsburg -a m kr. i. mesta, iz Augsburga, v Augsburgu; augs-burški -a -o: ~a veroizpoved, Augsburžan -ana m, Augsbur-žanka -e i avantgarda -e i prednja četa, straža, izbrana četa, prva vrsta; avantgardist -a m, avantgardistka -e ž prvoboritelj, prvoboriteljica, vodnik, vodnica; avantgarden -dna

-o vodilen: ~a vloga delavstva; avantgardističen -čna -o avantura -e ž pustolovščina, avan-turist -a m, avanturistka -e ž pustolovec, ~ovka, avanturističen -čna -o pustolovski: ~i roman

avanzirati -am napredovati (v službi), avanziranje -a s naprčdo-vanje, avanzma -ja m Avar -a m 6ber 6bra m, avarski

-a -o dbrski -a -o avdicija -e ž presluika (v gledališču)

avdienca -e ž sprejem pri velika-iih: biti v av^enci pri kom = biti sprejet pri kom; iti v av-dienco h komu = obiskati koga, iti na razgovor, posvet, iti poročat, po navodila ipd.; dati, dovoliti komu avdienco = sprejeti koga (na razgovor, obisk ipd.); avdienčen-čna-o: ~a ura, dvorana, ~i čas, prostor avditor -ja m vojaški sodnik, av-ditorski -a -o: ~o mesto; avditorij -a m poslušalstvo, dvorana ^ s poslušalci

avemarija -e i: avemarijo zvoni, ob avemariji, pred avemarijo bom doma; ave m neskl.: večerni pred ~ bodi doma, po ~ ne hodi ven averzija -e ž odpor, zoprnost: *imam, *čutim averzijo do česa = upira se mi kaj Avgij -a m, Avgijev -a -o: ~ hlev avgment -čnta m slovn. vrsta obrazil, avgmentski -a -o: ~i zlog; avgmentativ -iva [-iu -iva] m povečevalec; obrazila, ki besedam pomen večajo (naspr. deminutiv), veialna beseda avgur -a m napovedovalec usode iz ptičjega leta, starorimski ve-dež, svečenik; avgurski -a -o, avgiirov -a -o avgust -a m všliki srpan, avgusta ali v avgustu; avgustov -a -o:

Slovenski pravopis

81

6

Avgnštin

~o vreme je bilo suho; avgustovski -a -o: v oktobru smo, pa je še kar avgustovsko vreme; Avgiist -a m os. i. rimskega cesarja, Avgustov -a -o: ~a doba; Avgtista -e i os. i. Avguštin -a m os. i., Avguštinov -a -o, avguštinski -a -o: ~i slog, ~a misel; avguštinec -nca m vrsta redovnikov: bosonogi avguštinec Pohlin; avguštinski -a -o: ~i red, samostan; avgušti-nizem -zma m fil. smer platon-sko-avguitinskih vplivov aviacija -e ž letalstvo (v praksi), aviacijski -a -o: ~a pisarna, pot, ~i urad; aviatika -e i letalstvo (veda), aviatičen-čna-o: ~a šola, knjiga, najdba, ~i strokovnjak; avion -a m letalo, avionski -a -o: ~i ustroj, deli, motor; aviatik -a m letalec Avignon -a [avinj&n -a] m mesto v juž. Franciji; Avignonec -nca m, avignonski -a -o avitaminoza -e ž bolezen zaradi

pomanjkanja vitaminov avizo -a m -u -o -u z -om ali avlza -e ž -i -o -i z -o naznanilo, sporočilo, opozorilo (prometno); avizirati -am naznaniti, sporočili, opozoriti avla -e ž velika in arhitektdnsko lepa veža, uporabna tudi za prireditve; slavnostna dvorana po visokih šolah Avrelij -a m os. i., Avrelijev -a

-o; Avrelija -e ž os. i. avreola -e ž žar, sij, svetniški sij (pri podobah in kipih), zarni venec, slava, sijaj, obstrit avskultacija -e ž med. prisluškovanje zvoku, osluškovanje organa; avskultirati -am med. oslu-škovati organ, prisluškovati; av-skultatoričen -čna -o: ~o dognanje; avskultator -ja m oslu-škovalec, avskultatorski -a -o avskultant -a m sodni pripravnik

Avstralija -e ž, Avstralec -alca m, Avstralka -e ž [-dlc- -Hk-J, avstralski -a -o [-dls-] Avstrija -e ž kr. i., Avstrijec -jca m, Avstrijka -e ž, avstrijski -a -o; Avstro-Čgrsko -ega s, na -em, avstro-ogrski -a -o: ~a monarhija; avstrijakant -a m pripadnik avstrijske miselnosti in državnosti, avstrijakantski -a -o avša -e ž, avšast -a -o avtarkija -e ž samozadostno gospodarstvo; avtarkičen -čna -o gosp. neodvisen: ~a država avtentičen -čna -o verodostojen, pristen; avtentičnost -i ž verodostojnost, pristnost avto -a m avtu -o v -u z -om, avten -tna -o: avtni promet, davek, stroški, ~a proga, cesta, ~oolje, podjetje; avtogaraža7e ž klonica za avto, avtostrada -e ž, avtoindustrija -e ž, + avto-olje, avtopodjetje, + avtopro-met; avtomobil [-11] -a m, avtomobilski -a -o [-Is-]: ~i promet, deli, ~a vožnja, proga, industrija, klonica, ~o podjetje, olje; avtomobilizem -zma m, avtomobilist -a m, avtomo-bilističen -čna -o, avtomobil-stvo -a [-Is-] s; avtobus -a m, avtobusen -sna -o: ~i voz, promet, ~a postaja, proga, zveza, ~b podjetje; avtotaksi -ja m, avtotaksen -sna -o avtobiografija -e ž lastni življenjepis, avtobiograf -a m, avtobiografski -a -o, avtobiografičen -čna -o: ~i roman, spis avtodafe -eja m sodba nad krivo-verci pred inkvizicijskim sodiščem

avtodidakt -a m samouk, avtodi-

daktičen -čna -o avtogen -a -o: ~o varjenje avtograf -a m = avtogram -a m lastnoročna pisava; avtografski -a -o: ~i posnetek

baba

avtohton -a m prvotni prebivalec, domorodec; avtohton -a -o ali avtohtonski -a -o samonikel, prvoten, med. samoraši; avtohtonost -i ž prvotnost, sattw-niklost

avtokefalen -alna -o [-din-] samostojen, samosvoj: ~a cerkev; avtokefalnost -i ž samostojnost, neodvisnost avtokrat -a m samovladar, samodržec; avtokracija -e ž samovlada, samovolja; avtokratičen -čna -o; avtokratski -a -o: način vladanja, vladar, ~a narava, vlada avtomat -a m: prodajni — po postajah; prenes. nesamostojen človek; avtomatski -a -o ali avtomatičen -čna -o samogiben, samodejen: ~i stroj, ~a ključavnica; avtomatičnost -i i meha-ničnost, nesamostojnost; avtoma-tija -e ž med. avtonomija -e ž polit, samouprava, fil.samozakonje; avtonomen -mna -o: ~a oblast; avtonomno spoznanje = samosvoje, samostojno spoznanje, avtonomist -a m avtopsija -e ž ogled na lastne oči; avtoptičen -čna -o lastnodčen -čna -o: ~o dognanje avtor -ja m, avtorica -e ž kdor je kaj naredil, je dvtor svojemu delu; avtorski -a -o: ~i zakon, ~a pravica; avtorstvo -a s; av-torizirati -am pooblastiti koga: avtoriziran prevod = prevod z avtorjevim ali založnikovim pooblastilom; avtorizacija -e ž

pooblastilo; avtorizacijski -a -o: ~a listina avtoritéta -e ž veljava, oblast, moč, ugled, veljak; avtoritativen -vna -o 2 veliko močjo, veljavo, ugledom: ~a izjava, sodba, oseba, odločba; včasih tudi oblasten, samovoljen; avtoritativnost -i ž; avtoritaren -rna -o nasilen, avtoritarnost -i i nasilnost, samovoljnost

avtosngestija -e i sugeriranje sebi; avtosugestfven -vna -o, avto-sugestivnost -i ž avtotipija -e ž vrsta jedkanja azbést -a m, azbésten -tna -o:

~a mrežica azbuka -e ž abecéda, cerkvenoslo-vanska abeceda; azbučen -čna -o Azerbajdžan -a m sovj. rep., azer-

bajdžanski -a -o Azija -e ž, Azijec -jca m, Azijka -e ž; azijski -a -o; zaničljivo: aziât -a m, aziâtski -a -o; Mala Azija Male Azije i. Osrednja Azija -e -e ž, maloazijski -a -o, osrednjeazijski -a -o azil [-il] -a m zavetišče, azilski

-a -o [-ils-]: ~o pravo Azori -ov m mn. otočje v Atldn-

tiku, azorski -a -o Azovsko morje -ega -a s azur -ja m nebesna modrina, modro nebo, jasnina, sinjina; ažuren -rna -o Ažbč -éta m os. i., Ažbétov -a -o:

~a slikarska šola ažija -e ž nadav, tudi ažio -ia m ažiu ažio pri ažiu z ažiom; ažiotaža -e ž (borzna igra)

B

b [ba in bé] m neskl. ime črke v abecedi: véliki in mali b, z vélikim B [bé] začni; glas v glasovni lestvici: B-dur, b-mol

baba -e ž, babica -e ž, babištvo -a s, babiški -a -o, babičevati -ûjem, babička -e ž, babičast -a -o, babišče -a s, bâbin -a -o,

Babenberžan

bâbina -e i, bàbnica -e ž, babSè -éta s, babûza -e i, babûra -e i, bàbji -a -e, bâbjak -a m, babje-véren -rna -o, babjevérstvo -a s Babenl»eržaB -a m, babenberški -a -o

Bâbilon -a m, babilonski -a -o: ~a zmešnjava, ~i stolp, Babi-lônec -nca m, Babilônka -e ž. Babilonsko -ega s = Babilônija -e ž

bécek -cka m, backa -e ž Bach -a [bdh-] m, Bachov -a -o: Bachovi huzâr ji; Johann Sebastian Bach skladatelj, Bachove fuge, bâchovski -a -o bacil [-il] -a m bolezenska klica, bacilonôsec -sca m kliconôsec, bacilonôska -e é kliconôska bacniti bâcnem, bâcni in bacni -ite! bâcnil -a -o in -il -fla -o [nepoud. bac- in bac-], bâc-njen -a -o; becâti -âm [bac-], becàl -âla -o, becânje -a s; becniti -nèm [bac-] = bâcnem (koga z nogo) Bačka -e ž, v -i, baški -a -o: ~a pšenica

Baden Bâdna m kr. i., bâdenski -a -o [-dan-]; Bâdensko -ega s, na ~em Badjûra -a in -e m os. i., Badjû-

rov -a-o: ~i vodniki Badoglio [badôljo] -glia m os. i., Badôgliev -a -o, badöljevec -vca m, badôljevski -a -o Baffin -a [béfin] m os. i. angl. pomorščaka, Baffinov -a-o: ~ zaliv, ~o otočje bagatéla -e i malenkost, malost, bagatélen -Ina -o /"-!»-7, baga-telizirati -am mallti, malotiti; bagateliziranje -a s Bagdad -a m, bâgdadski -a -o:

~a železnica, ~i kalif bâger -gra m àkrlat, bagrén -a -o, bâgrc -a m škrlatna barva, ba-griti -im, bâgri -ite! bagril -a -o, bagrênje -a s

bâger -gra m tehnična priprava za izkopavanje, bagrâti -âm, ba-gràj -éjte! bagràl -éla -o, bagrênje -a « bahati -am in bahâti -âm se s čim, bâhaj -te se in bahàj -âjte se! bâhal -a -o in bahàl -âla -o, bâhanje in bahànje -a s; bahâc -a m, bahaški -a -o, bahaštvo -a s, bahàv -âva -o, bâhavec -vca m, bâhaven -vna -o, bâhavka -e ž = bahûlja -e ž, bahàt -âta -o, bahâtost -i ž bahljati -âm plapolati (ogenj), bah-Ijàj -âjte! bahljàl -âla -o, bah-Ijânje -a s baisse ali baissa -e [bés, bésa

-e] é padanje cen na borzi Iwjàco -a m vrhnja preobleka pri delm ali vožnji, ljudsko pajac -a m aH iaba bajalica -e ž = bâjanica -e i

šiba za iskanje podtalne vode bàjati -am, bâ janje -asi. basni praviti, 2. prerokovati, 3. čarati: rojaki onstran Mure mislijo, da znajo bajati; bâjen -jna -o kakor v bajki, bâjeven -vna -o čaroven, bajevit -a -o, bâjec -jca m; bajka -e ž bajè prisl. kakor pravijo, menda bajeslovje -a s, bajesloven -vna -o, bajeslôvec -vca m, baje-slovski -a -o bajonét -a m, bajojiéten -tna -o: ~i ročaj, napad, ~a nožnica bajla -e i, bajtar -ja m, bâjta-rica -e ž, bajtarski -a -o, bâj-tarstvo -a s, bajtica -e i, bâjten -tna -o: ~a streha bakalavreat -a m prva stopnja

akademskih časti bakanalije -lij i mn. Bakhova slavnost, prenes. razuzdano popivanje, bakântinja -e ž ženska v Bakhovem spremstvu, razuzdana ženska, bakantski -a -o = bakanalen -Ina -o [-din-]

Baltazar

Bakar -kra m kr. i., bakarski -a

-o: ~a vodica baker -kra m, bakrov -a -o: ~e rude, bakren -a V. ~ kotel, ~a doba, bakrenfca -e ž neka tekočina, bakrenfna -e i, bakre-nec -nca m, bakriti -fm, bakril -a -o, bakrenje -a «, bakrast -a -o, bakrar -ja m, bakrarnica -e ž, bakrarstvo -a s, bakrorez -eza OT, bakrorezec -zca m, ba-krorestvo -a s, bakrorezcu -zna -o, bakrotisk -a m, bakrovit -a -o Bakhus Bakha m, Bakhov -a -o,

bakhovski -a -o bakla -e ž, baklač -a m = baklo-nosec -sca m, baklada -e ž, ba-klati -am močno goreti: luč bakla, baklaj -ajte! baklal -ala -o, baklanje -a s bakrastordeč -eča -e bakšiš -a m napitnina bakterija -e i, nav. mn. bakterije gliva cepljivka, bakterijski -a -o, bakterialen -Ina -o, bakte-riolog -a m, bakteriološki -a -o: ~i zavod, bakteriologija -e ž Bakunin -a m os. i. rus. revolucionarja, bakuninski -a -o: ~i nazori, Bakuninov -a -o bala -e ž 1. nevestina oprava: balo vozijo, 2. bala platna, slame, papirja; bališče -a g balada -e ž, baladen -dna -o: ~a pesnitev

balansa -e ž vzvod, ravnotežje, nihalo, balansen -sna -o, balan-sirati -am v ravnotežju držati, omahovati, opotekati se, balansi-ranje -a s balast -a m obtšža, napota, breme:

biti za znebiti se ~a baldahin -a [-Id-J m nebo nad posteljami, nad prestoli, nad monštranco pri procesiji baldrijan -a m kozlik, baldrija-nov -a -o: ~ čaj, ~o olje, ~e kapljice [-Id-]

Baleari -ov m mn., na Balearih,

balearski -a -o balet -a m, baleten -tna -o: ~i mojster, ~a prireditev, baletka -e ž, baletski -a -o balin -a m, balinati -am, balinanje -a s, balinar -ja m, balinec -nca m, balincati -am, balinca-nje -a s, balincar -ja m, balinišče -a s, balinski -a -o: ~e krogle, balfnček -čka m balistika -e ž nauk o lučanju in

streljanju, balističen -čna -o baliž -a m bala, nevestina oprava Balkan -a [-alk-] m kr. i. polotoka in gorovja, Balkanec -nca m, Balkanka -e ž, balkanski -a -o. Balkanski polotok, balkanizirati -am, balkanizacija -e ž, balkaniada -e ž iportne prireditve balkanskih narodov, balka-nizmi -ov m mn. vsem balkanskim narodom skupne posebnosti, balkanologija -e ž = balkano-slovje -a s, balkanolog -a m = balkanoslovec -vca m, bal-kanološki -a -o = balkano-slovski -a -o [povsod: -Ik-] balkon -a m, balkonski -a -o: ~a

dvorana [povsod: -alk-] balneologija -e ž proučevanje zdravilnih vod, balneolog -a m, balneološki -a -o, balneoterapi-ja -e ž zdravljenje s kopelmi, zlasti po zdraviliščih, balneo-terapijski -a -o [povsod: -aln-] balon -a m 1. zrakoplov, 2. velika steklenica, balonski -a -o: ~a svila, balonček -čka m Balt -a m, baltski -a -o: ~i jeziki, Baltsko morje = Baltik -a m, baltiški -a -o: ~a obala, balto-slovanski -a -o: ~i pra-jezik [povsod: balt-] balta -e [-d^t-] ž sekira, baltica

-e [-aut-] ž Baltazar -ja [-dl-] m os. i. = B61-težar -ja [-61-] m os. i.

Baltimore

Baltimore [bdltimorj tn kr. i..

Baltimora, v Baltimoru, balti-morski -a -o baltora -e [-du-] i 1. vrata pri svinjaku nad koritom, 2. hlaie na bdUoro Balndžistan -a m kr. i. pokrajine, baludžistanski -a -o, Baludž -a m, mn. Baludži -ev eden narodov v Baludžistanu, Baludžan-ka -e ž, baludžanski -a -o, baludži -ja m jezik Balidiev, ba-ludžijski -a -o balustrada -e ž ograja, balustraden -dna -o Balzac [balzak] -a m, Balzaeov [balzdkou] -a -o, balzacovski f-dkou-] -a -o: ~i humor, ~a korektura balzam -a m se rabi kot mazilo, hladilo, balzamov -a-o: ~ vonj, zrak, balzamirati -am, balzami-ranje -a s [povsod: -Iz-] bambus -a m, bambusov -a -o:

~a palica, trstika ban -a m, banski -a -o, banovina -e ž, banovinski -a -o, banica -e ž, podban -a m banalen -Ina -o vsakdanji, obrabljen, plehek, banalnost -i ž [povsod: -din-] banana -e ž rasilina in njen sadei, bananov -a -o: ~ list, cvet, bananin -a -o: ~ okus Banat -a m kr. i., banatski in ba-naški -a -o, Banačan -a m, Ba-načanka -e ž banavz -a m mojster skaza, bana vzičen -čna -o rokodelski (za-nilljivo), omejen banda -e ž 1. leta, drhal, tropa: rokovnjaška 2. skupnost

godcev: železničarska banda = godba; bandit -a m ropar, razbojnik, banditski -a -o, ban-ditstvo -a g bandaža -e ž obveza, bandažen -žna -o: ~a tkanina, bandažist -a m izdelovalec obvez, banda-

žirati -am obvezati, bandažira-nje -a s

bandero -a s, banderski -a -o: ~a podok», ~o blago, bander-ce -a s

banja -e ž posoda, banjica -e i, ban jka -e ž, banjičen -čna -o: ~a doga, ~o uho banka -e ž denarni zavod, bančen -čna -o: ~i uradnik, bančnik -a m, bančniški -a -o, bankir -ja m, bankirski -a -o, banko-ven -vna -o, bankarstvo -a s, bankovec -vca m: izdelava bankovcev, podoba na bankovcih banket -a m 1. slavnostni obed, 2. obkrajek, hodnik ob robu ceste ali mostu; banketen -tna -o: ~i nagovor, banketirati -am, banketiranje -a s bankrot -a m, bankroten -tna -o, bankrotnik -a m =r bankroter -ja m, bankroterski -a -o, bankrotirati -am, bankrotiranje -a s Bantn m ne ski. »Črna Afrika«: plemena Bantu, črnci Bantu, bantujski -a -o: ~a plemena, ~i črnci, ~i jeziki baptist -a m član neke verske ločine; baptisterij -a m krstilnica (včasih posebna stavba), krstilni kamen

bar -a m nolno zabavišče, barski -a -o: ~a družba, ~o ozračje, razpoloženje bar -a m rastlina, barovec -vca

m kaša iz bara Bar -a m kr. i. mesta v črnogorskem primorju, barski -a -o: ~a luka baraba -e ž, barabica -e i, ba-rabski -a -o, barabstvo -a s, barabija -e ž, barabon -a m, barabonstvo -a s, barabin -a m Baraga -a in -e m, Baragov -a -o baraka -e ž lesenjača, barakar -ja m, barakarica -e ž, barakarski

baržun

baratati -âm = barantâti -âm, ba-ratàj -âjte! baratàl -âla -o, ba-ratânje -a 8, baratija -e i, ba-rantàj -âjte! barantàl -âla -o, barantânje -a s, barantija -e i, barantâc -a m, barantâlec -Ica [-UUC-] m *barati -am vpraiati barâza -e i zajezitev, zapora, ba-

ražen -žna -o: ~i ogenj barbar -a m, barbârski -a -o, barbarstvo -a s, barbarizem -zma m, barbarizirati -am, barbari-ziranje -a s, barbarizacija -e ž Bârbara -e i os. i.. Barbarin -a -o, Barba -e ž. Barbin -a -o. Bârb-ka -e ž. Bârbkin -a -o, Bârbika -e ž, Bârbikin -a -o; bârbara -e ž fil. vrsta sklepanja Barbarosa -a in -e m os. i. Rde-

iebradec, Barbarosov -a -o Barbo -a m os. i. (+Barbota), Bârbov -a -o: ~a politika. ~ roman, v mn. neskl. grofje Bâr-bo, pri Bârbovih (+Bârbi -ov -om -e -ih -i) Barbusse Barbussa m os. i. franc. pisatelja. Barbussov -a -o [povsod: barbiis-] Barcelona -e i kr. i., barcelonski -a -o

bârd -a m, bardski -a -o: ~e

pesmi, bardov -a -o barétka -e ž vrsta pokrivala barbant -a m, bârhantast -a -o =

barhantov -a -o: ~o perilo Bari -ja m kr. i. mesta, bârijski

-a -o: ~a luka bariêra -e i pregraja, ovira barigla -e ž, bariglast -a -o, ba-

riglica -e ž barij -a m, barijev -a -o: ~ hidroksid, ~a kaša barikada -e i ultina zagrada, bari-kâden -dna -o, barikadirati -am baril [-11] -a m, barilec -Ica [-ilc-] m, barilček -čka [-ilč-] m = barilce -a [-Ic-] s

barit -a m barijeva spojina, ba-

ritov -a -o: ~a voda bariton -a m vrsta pevskega glasu, baritonski -a -o: ~i glas, baritonist -a m barje -a s in barje -a s: Ljubljansko barje s, barski -a -o: ~a prst, barjan -ana m, barjanski -a -o, barjevec -vca m barka -e ž, barkin -a -o, barkar -ja m, barčica -e ž, barkača -e i, barkasa -e ž barkarola -e ž pesem beneških gondoljerov (čolnarjev) in ribičev Barnaba -a tn -e m in ž os. i., Barnabov -a -o za moškega, Barnabin -a -o za žensko barok -a m vrsta umetnostnega sloga, baročen -čna -o: ~i slog baroka -e ž lasulja, barokar -ja m lasuljar, barokarica -e ž la-suljarica

barometer -tra m, barometrski -a -o

baron -a m, baronica -e ž, baronski -a -o: ~i stan, baron-stvo -a s, baronet -a m, baro-nija -e ž; baronesa -e ž Bartel -tla m os. i., Bartlov -a -o: ~ slovar, Bartel-Janežičev slovar

Bartol -a m os. i., Bartolov -a -o, Bartol-Nadlfšek Marica, Bartol-Nadliškove Marice itd. barva -e i, rod. mn. barv, barven -vna -o, barvnost -i i = barvenost -i [-van-] i, barvnik -a m, barvilo -a s, barvilen -Ina -o [-iln-], barvit -a -o, barvitost -i ž kolorit, barvast -a -o barvati -am, barvanje -a 8, bar-var -ja m, barvarica -e ž, barvarski -a -o, barvarstvo -a s barvo- v sestavi: barvotisk -a m, barvoslovje -a s, barvosloven -vna -o: ~a razprava, barvo-slovec -vca m, barvoslovski -a -o baržun -a m žamet, baržunast -a -o: ~a obleka, baržunov -a -o

bas

bas -a m tUzki pevski glas, bésov -a -o: ~a melodija, basist -a m, basistovski -a -o: ~i glasovi, basovski -a -o: ~i glasovi, ključ Bésar -ja m os. i., Bésarjev -a -o:

~a knjiga *bésati bâsem nabijati (puiko), (na)tlačiti (pipo, žep, prostor), nadevati (klobaso), treati (vrečo, koš), polniti basen -sni ž, z basnijo, basnica -e ž, basenski -a -o: ~i svet, basna -e ž marnja: prazne basne prazne mamje, basniti -im, basnik -a m, basnopisec -sca m, basnopisje -a s Bask -a m ud naroda v Pirenejih, baskovski -a -o, baskovščina -e ž basrelief [bareljêf] -a m plosko izdolbena podoba, ploski relief, basreliéfen [bareljêfan] -fna -o bastérd -a m mešanec, križanec, bastardfrati -am križati različne vrste, bastardacija -e ž križanje, mešanje, mešanost, bastarden -dna -o: ~a kri bastija -e ž utrdba, Bastilja -e ž

nekoč ječa v Parizu basulja -e ž svinja, basuljec -Ijca

m prašič *baš prisl. prav, ravno: ~ danes,

~ ko bi glave ne imel bat -a m = bèt [bat] betà m bâtec -tca m in betèc [batàc] -tcà m, bâtov -a -o: ~ sunek (v fiziki, tehniki), bâtast -a -o: ~ zamašek bâta -e ž vata, batirati -am, ba-tiranje -a s, battranka -e é ba-tirana gaza, spodnje krilo bataljon -a m, bataljonski -a -o baterija -e ž: topniška akumulatorska žepna baterijski -a -o: ~i sprejemnik bâti bojim se koga (+pred kom), bôj -te se! bojšč -6ča -e, bo-ječnost -i ž, bal -a -o; bojim se.

da bo jutri dež = najbrž bo dež; bojim se, da jutri ne bo dežja = najbrž ga ne bo; bojazen -zni ž strah bétina -e ž 1. palica, 2. udarec s palico, bâtinati -am, batina-nje -a s, batinaš -a m batist -a m vrsta platna, batistov -a -o, batisten -tna -o: ~ robec, batistast -a -o: ~o perilo Batom -a m kr. i., batumski -a -o:

~a luka Baudelaire [bodlér] Baudelaira m, Baudelairov -a -o, baude-lairski -a -o Baudouin de Courtenay [bodwên da kurtané] m os. ». poljskega jezikoslovca in slavista, Baudouin de Courtenaya [-néja], Baudouin de Courtenayev -a -o [-néjeu -eva -o]: ~i zapisi re-zijanščine, ~o gradivo Béumgarten -gartna m os. »'.,

Bâumgartnov -a -o Bavarec -rca m, Bavârka -e ž, bavarski -a -o, bavarščina -e ž. Bavarsko -ega s bavbév -a m {+bav-bav) Bévcis in Bâvcida -ide ž, Bâvci-

din -a -o * béviti bavim se ukvarjati se,

bâvil -a -o, *bâvljenje -a s bévkati -am in -čem, bâvkniti -nem; pes, lisjak bâvka; bâv-kanje -a s bâza -e ž osnova, podloga, podlaga; bazen -zna -o, bazičen -čna -o, bazirati -am, baziranje -a 8 bazalt -a m, bazaltov -a -o: ~i skladi, baizalten -tna -o [-alt-] bazar -ja m tržišče, bazarski -a -o:

Bazarska parabola (Aškerc) bazedovka -e ž bolezen, kakor jo

je opisal BAsedow Bézel [-al] -zla m kr. i. mesta, v Bazlu, bazelski -a -o: ~i koncil [-zal-] bazén -a m vodnjak, ribnjak, kotel, kotlina, bazénski -a -o

beketati

Bazilij -a m os. i., Bazflijev -a -o, bazilijanski -a -o: obred, bazilijanec -nca m bazilika -e ž boslljek (rastlina),

bazflikov -a -o bosiljkov bazilika -e ž vrsta cerkve, bazi likalen -Ina -o [-dln-J: ~i slog, ~a stavba, baziliški -a -o: ~i slog

bazilisk -a m neke vrste kuUar,

baziliskov -a -o: ~ pogled baža -e i vrsta: enake baže, vsake baže

Bčela -e ž list, Bčelin -a -o: ~

urednik ali urednik Bčele beatificirati -am razglasiti za blaženega, beatifikacija -e ž, bea-tifikacijski -a -o: ~i obred Beatrice ž [beatriie] ital. ime, 2. Beatrice, 3. Beatrici, 4. Beatrice, 5. pri Beatrici, 6. z Beatrice, Beatricin -a -o [beatrilfin] Beaumarchais [bomariš] Beau-marchaisa [bomaršija] m, Beau-marchaisov f-iijeul -a -o, beau-marchaisovski [-šijeuski] -a -o beba-e ž, bebec-bca m: za bebca koga imeti; bebiti -im: bebiti koga, (z)bebljen -a -o; bebast -a -o = bebav -a -o, bebavost -i ž; bebček -čka m bebljati -am [bab-] nerazumljivo govoriti, bebljaj -ajte! bebljal -ala -o, bebljanje -a « becati -am gl. bacniti beč [bač] -a m vrsta sodov, kotanja, kjer se nabira voda iz tal, beček -čka m bečati in bečati -im: otrok, ovca, jelen beči, bekati -am in bekati -am, bekanje -a in bekAnje -a s, bekniti -nem beda -e ž, beden -dna -o, bednost -i ž, b6dnosten -tna -o: ~i fond, bednež -a m, bednik -a m bedak -a m, bedaški -a -o, be-daštvo -a s, bedast -a -o, *be-dastoča -e ž neumnost, beda

rija -e ž neumnost, bedariti -im neumnost delati, govoriti bedenec -nca m, bedenčast -a -o med.

Bedenek -nka m os. i., Bedenkov

-a -o: ~ Revček Andrejček bedenj -dnja [badanj] in bedenj

[badanj] m -dnja bedeti -im, bedi -ite! bedeč -eča -e, bedenje -a s, bedenji -a -e: ~i dan vigilija liturg., bedljiv -iva -o: ~o spanje, bedljivost -i ž, bedečnost -i ž [povsod: bad-]; +bdeti, +bdenje bedro -a s, mn. i. 4. bedra in bedra, 2. beder, 3. bedrom, 5. bedrib, 6. z bedri, mn. tudi bedresa -es s hum., bedrce -a s, bedrn -a -o, bedrnat -a -o, bedrnik -a m, bedrnica -e ž Bednin -a m Arabec, beduin -a m puMavski pastir, beduinski -a -o Beethoven [betdvan] -vna m, Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o [-van-] beg -a mplemU pri Turkih, h^goy -a -o, begovstvo -a a, Husein beg, Husein bega, Huseinbegov -a -o

beg -a m: v beg pognati, na begu, begoma prisl.; begoten -tna -o, bežen -žna -o, bežnost -i ž; begati -am, beganje -a s, begav -a -o, begavec -vca m, beganec -nca m

beganica -e ž [bag-] butara (na

cvetno nedeljo) begonija -e ž, begonijev -a -o: ~ cvet

begnn -a m, begunec -nca m, begunka -e ž, begunski -a -o, begunstvo -a s beka -e ž, bekov -a -o: ~e trte, šibe

beketati -am in -ečem meketdti: ovce, koze beketajo ali beke-čejo, beketaj-ajte! beketal-ala -o, beketanje -a s, beket -eta m

bel

bél [bév] béla -o. bol] bél (+ be-léjSi). bélec -Ica [bfuca] tn. bélka -e [-^u-] i = bélSa -e [-^U-] i- bélkast -a -o [-eu-]. béla obleka, béla kovina, béla nedelja. Béla hiša vladna palača predsednika ZDA, Bélo morjq, béla -e i bela bolezen, bledica, belica -e i, beličnost -i i albi-nizem, beličnik -a m, belfčnica -e ž, beličen -čna -o, belina -e i, belôta -e ž Béla -a in -e m os. i., Bélov -a -o beladôna -e ž bot., beladônin -a

-o: ~ strup, učinek Béla krajina Béle krajine i, tudi Belokranisko -ega s, Béli Kranjec Bélega Kranjca m, tudi Belokranjec -njca m, Belokra-njica -e ž, belokranjski -a -o Belâr -ja m os. i., Belarjev -a -o: ~ potresni aparat, ~e skladbe Béla Rusija Béle Rusije ž, Belo-rus -a tn, beloruski -a -o, belo-riiščina -e ž Belè Beléta m, Belétov -a -o, Be-

léska -e ž Bélec -Ica [-elc- in -euc-J m os. i., Bélcev -a -o, Bévc -a m os. i., Bévcev -a -o beléti -im (postajati bel): lasjé mu belijo in belé, belèl -éla -o, belênje -a s, (po)belèl -éla -o: ~a glava, pobelélost -i é beletrija -e i leposlovje, beletrist -a m leposlovec, beletristika -e Ž, beletrističen -čna -o beléiiti -im zapisati, zapisovati, beležnica -e ž, belčžničen -čna -o: ~i list, ~a cena, beléika -e ž, beléinik -a m notar, be-Ičžniški -a -o: ~i urad Belgija -e i, Bélgijec -jca m, Bélgijka -e i, bélgijski -a -o [povsod: -Ig-] Bélial [-al] -a m, Bélialov -a -o belilo -a s, belilen -Ina -o, be-lilnica -e i [povsod: -In-]

Belinski -ega m os. i. začetnika ruske književne kritike: Belin-skega kritike béliti -im (se), béli -ite! belil -ila -o, béljen -a -o, beljenje -a s, béiez -a m, bélja -e ž, beljava -e i, beljavina -e ž, belivec -vca m; glavo si béliti ("'"glavo si ubijati); belina -e i beljak -a m. beljakovina -e ž, beljakovinski -a -o, beljakovi-nast -a -o: ~e snovi Beljak -a m kr.i., Beljačan -a m, Beljačanka -e ž, beljaški -a -o Bellevue Bellevueja [belvû -ja]

m, gl. tudi Belvedere belo- v sestavi: belokožen -žna -o, belolàs -lasa -o, belolaska -e i, beloglàv -âva -o, beloglavček -čka m, beloličen -čna -o, belo-rok -roka -o, bélorumèn -êna -o, bélosîv -siva -o, bélqmôder -dra -o, béloiôlt -a -o [-ždut-], belouška -e i, belotiškin -a -o beločnica -e ž, beločničen -čna -o Belosténec -énca m os. i., Belo-

sténéev -a -o: ~ slovar beliiš -a m, belušev -a -o: ~a juha

Belvedêre -êra m ime gradov in stavb z lepim razgledom, belve-dêrski -a -o bencin -a m, bencinski -a -o, ben-

c61 [-ÔI] -a m Benedikt -a »» os. i., benediktinec

-nca m, benediktinski -a -o benefica -e ž predstava v prid kakega igralca, benefična predstava beneficij -a m nadarbina, dohodek, bénéficiât -a m, beneficiatov -a -o, beneficiaten -tna -o: ~i dohodki dohodki iz beneficija Benétke Benétk i mn., benéski -a -o, Benečan -âna m, Bene-čanka -e ž, benečanski -a -o, Benečija -e i, Benčško -ega s benevolénca -e i naklonjenost, dobrohotnost, benevolénten -tna -o

besedilo

Bengali ja -e i kr. i., Bengalec -Ica m, Bengalka -e ž, bengalski -o -o: Bengalski zaliv, bengalski tiger; bengaličen -čna -o: ~i = bengalski ogenj [povsod: -al-] Benghasi [bengdzi] -ija m kr. i.,

benghasijski -a -o benigen -gna -o: ~ človek = do-bričina, ~i tumor, ~a bula = nedolžna bula Beocija -e ž in Beotija -e ž, be-

otski -a -o Beograd -a m kr. i., Beograjčan -a m, Beograjčanka -e ž, beograjski -a -o bera -e ž: bera besedi; bernjač -a m. bernjati -am: s svojo malho bernjati po vaseh (Jurčič) hernjaj -ajte! bernjal -ala -o, bernjanje -a s, bernjava -e ž, bernjavs -a m berač -a m, beračica -e ž, berači ja -e ž, beraški -a -o, beraštvo -a s, beračiti -im, beračenje -a s Beranger -era [beranži -žija] m francoski pesnik, Berangerov -a -o [-žčjeu -eva -o] Berce -eta m os. i., Bercetov -a -o Berdjajev -a m, spisi Berdjajeva.

berdjajevski -a -o: ~i nazori Bergen -a m kr. i. norv. in nizoz. mesta

bergla -e ž: o(b) ali po berglah hoditi, z berglami hoditi, ber-glica -e ž, berglast -a -o Bergson -a m os. i. franc. filozofa, Bergsonov -a -o: ~a filozofija, šola, bergsonski -a -o: ~i nazori

beril -a m mineral, berilov -a -o, berilij -a m kovina, berilijev -a -o: ~a spojina berilo -asi. branje, 2. knjiga za branje, berivo -a s snov, ki se bere, berilen -Ina -o [-lin-]: ~i sestavek Beringovo morje -ega -a s berfvka -e ž vrsta solate

Berkeley [bêrkli] Berkeleya [-li-ja] m os. i., Berkeley ev -a -o [-lijeu -eva -o] Berlin -a m kr. t., berlinski -a -o, Berlinfan -a m, Berlinčaiika -e ž Berlioz [berliôz] -a m os. i. franc.

skladatelja, Berliôzov -a -o Bernard -a m os. t., Bernardov -a -o, Bernarda -e i ali Bernârdka -e ž os. t., Bernard(k)in -a -o; bernardinec -nca m, bernardin-ski -a -o, Mali tn Veliki Sv. Bernard prelaza v Alpah Bernardin de Saint Pierre [ber-nardén da sên pjér] Bernardin de Saint Pierra m os. i.. Bernardin de Saint Pierrov -a -o Beromiinster -stra m kr. i., bero-

miinstrski -a -o [beromUn-l bérsa -e ž plesnoba na vinu, bér-siti -im se pokvariti se (vino), bérsati -am se, bérsast -a -o, bérsnat -a -o Berthelot -a [bertalô -dja in -ôta] m os. i. franc, kemika, Berthe-lotov -a -o [bertalôjeu -eva in bertalôtojf. -eva]-. ~a bomba, ~o načelo največjega dela, ~ kalorimeter bés -a tn: bés te lôpil bés te plcn-taj! bésen -sna -o: Bésni Roland, bésnost -i ž, bčsnež -a m, besniv -iva -o: ~ človek = bes-njâk -a tn, besnéti -im, besnî -ite! besnšč -éca -e, besnèl -éla -o, pobesnéli človek, besnênje -a s, Dostojevskega roman Bési beséda -e ž, rod. mn. besedi in beséd, besédica -e ž, beséden -dna -o: ~ človek = zgovoren človek, ~a zveza, ~a igra; be-sédnik -a m, Besédnik -a m Ja-nežičev list, besédnica -e ž béseda -e ž čitalniška prireditev z gojitvijo slovenske besede: govori, recitacije, petje, zabava, ples besedilo -a s, besedišče -a s, besednjak -a tn, besednjakar -ja tn, besednjakarski -a -o

beséditi

beséditi -im, besedovâti -ûjem, besedovanje -a s, besedičiti -im, besedičenje -a s, besedičen -čna -o, besedljiv -iva -o, besedlji-vec -vca m besedo- v sestavi: besedoslovje -a s nauk o besedah, besedosloven -vna -o, besedoslovec -vca m, besedoslovski -a -o, besedotvor-je -a s, besedotvoren -rna -o, besedotvôrec -rca m Beskidi -ov m mn. kr. i. béstija -e i živina, bestialen -Ina -o [-din-] živinski, bestialnost -i ž iivinstvo (vse le za moralno oznako iloveka) bêstija -e ž kletvica: ti bêStija ti! bèt -à [bat -à] = bat -a m: danes z betom, jutri s psom, gl. bât béta m neskl. ime druge grške črke, rabi se zlasti v mat.: mali béta, pri béta, v kotu béta, sinus béta, žarki béta, železo béta Betetto [betéto] -étta m os. i., Be-téttov -a -o: ~ nastop, bas, glas, ~a igra, šola; betéttovski -a -o: ~i nastop, ~o petje bétev -tve ž = bétva -e ž, bétvica

-e ž, bétviti -im bétei -éža m = béteg -éga t», betčžen -žna -o, betéžnost -i ž, betéžnik -a m, betéžnica -e ž betica-e [batica] ž i. kol, 2. glava: betica stori pravico; dati komu po betici; betičen -čna -o svojeglav, betična -e ž = betičnica -e ž bucika, betičnik -a m, betičast -a -o [povsod: bat-] beton -a m, betonski -a -o: ~i zid, betonirati -am, betoniranje -a s, želézobeton, armirani beton ojaieni beton bétva -e ž steblo, veja, bilka, malenkost; gl. bétev Beuron [bôjron] -a m kr. i., béu-ronski -a -o: ~a umetnostna šola

bèv medm.: ni rekel ne bèv ne

Bévk -a m os. i., Bévkov -a -o:

~ jezik, ~i spisi bévkati -am in -čem, bévkanje -a s, bévskati -am, bévskanje -a s, bévsniti -nem (o psih, lisicah) bezati -âm, bezaj-âjte! bezal-âla -o, bezanje -a s, bezalo -a s [povsod: baz-], bezalnik -a m [bazdunik ] bezeg [bazag] -zgà m, bezgôv -a -o: ~o cvetje, ~ izgovor, bez-govina -e ž [povsod: bazg-] Bézeniek -ška m os. i., Bézenškov

-a -o: ~a stenografija bezgâti -âm, bezgàj -âjte! bezgàl -âla -o, bezgânje -a «, bezgâti pipo, cevko; bezgâlica -e ž = bezgélnica -e [-dun-] ž [povsod: bazg-]

bezgévka-ei, mn. bezgavke; bez-getûlja -e ž, bezgâvèen -čna -o: ~ vrat, vrat je ves bezgâv-kast -a -o, bezgavkovina -e ž [povsod: bazg-] Bezjak -a m hrv. prebivalec med Dravo in Savo, bezjaški -a -o, bezjak -a m tepec bezljéti -âm, bezljàj -âjte! bezljàl -âla -o, bezljânje -a s, krave bezljâjo, bezljàv -âva -o, bez-Ijâvec -vca m, bezljâvka -e ž, bezljiv -iva -o [povsod: baz-] beznica -e ž, bezničen -čna -o: ~a

družba, bezniški -a -o bežati -im, bčži -te in ite! bezé, bežčč -éca -e, bčžal -âla -o, be-žanje -a s Béieik [béžak] Bézka m os. i., Béz-kov -a -o: ~o uredništvo, vzgo-jeslovje

bi- la4. (dvo-) v sestavi: biduum -a m dvodnevje, biénij -a m dvoletje, bienâlen -Ina -o [-In-] dvoleten, bikarbonât -a m ogljikov dvokis, bikarbona -e ž: soda ~

Bianchi -ija [bjdnki -ija] m: kolesa ~i; Bianchijev -a -o; Bian-

bilten

chini in Biankmi -ija m os. i. v Dalmaciji, Bianchinijev -a -o biba -e ž: biba leze; bfbin -a -o bibavica -e ž plima in oseka, bi-

bavičen -čna -o biblija -e ž sv. pismo, biblijski -a -o, bibličen -čna -o, biblicist -a m, biblicistika -e i, biblicističen -čna -o, Dalmatinova Biblija bibliofil -a m knjigoljub, zbiralec knjižnih redkosti, bibliofilski -a -o, bibliofilstvo -a s [ptivsod:

-ni-]

bibliografija -e ž 1. popisovanje, 2. seznam knjig, bibliograf -a m, bibliografski -a -o, bibliografi-čea-čna-o: ~i list, ~i inštitut, ~a metoda biblioteka -e i knjižnica, bibliote-čen -žna -o: ~a polica, biblio-tekfir -ja m, bibliotekarka -e ž, bibliotekarski -a -o bicikel [-kal] -kla m kolo, bici-kelski -a -o, biciklist -a m kolesar, biciklistka -e ž, bicikli-stovski -a-o: ~a zveza, bicikli-stika -e ž kolesarjenje, bicikli-stičen -čna -o: ~a tekma, ~o predavanje bič biča m, bičev -a -o, bičevnik -a m = bičnik -a m, bičati -am, bičanje -a s, bičar -ja m, bičar-ski -a -o: ~a sekta; bičkar -ja m vrsta praživali biček -čka m, sk. i. bičevje -a s = bičje -a s, bičkast -a -o 1. bičku podoben, 2. iz biika, bi-čevja, bičnat -a -o 1. poln biiev-ja: ~ travnik, ~o seno, 2. iz bičev ja: ~a košara bidermajer -ja m (ime po Nemcu Biedermeierju) človek predmarčne dobe (1815—1848), neoporečen, a malce omejen meščan, bidermajerski slog (v likovni umetnosti med romantiko in re alizmom) bife -ja m (+buffet) točilnica biftek -a m dušeni goveji zrezek

bifurkacija -e ž viličenje, razcep,

bifurkacijski -a -o biga -e ž vrsta peciva: izänska ~ bigamija -e ž dvoženstvo, bigamist -a m

biglica -e ž 1. iver, 2. žveplenka Bihač -a m kr. i., bihaški -a -o bik bika m, bikec -kca m — biček -čka m, bikast -a,-o, bikov -a -o, bikovka -e ž, bikovina -e ž, bikoborec -rca m, bikoborba -e ž, bikoborski -a -o bikonkaven -vna -o, bikonkav-

nost -i ž bikonveksen -sna -o, bikonveks-

nost -i ž bil [bil] bili ž, bilka -e [-il-] ž, bilast -a -o, bilnat -a -o [-il-], bilje -a s bilabial -a m dvoustniini glas, bilabialen -Ina -o [povsod: -dl-] bilanca -e ž računski zaključek, bilančen -čna -o: ~a nagrada, bilancirati -am delati bilanco, bilanciranje -a s, bilančnina -e i; toda balansa gl. tam bilateralen -Ina -o [-In-] dvostranski, obojestranski: ~i izgovor, ~a pogodba, ~a somernost, bi-lateralnost -i [-din-] ž Bile -a [-il-] m os. i., Bilčev -a -o: ~e pesmi, ~o slovarsko gradivo

bilijon -a m milijon milijonov, bi-

lijonski -a -o *bilja -e ž vigilija, mn. bilje bflj

mrtvaško opravilo biljard -a m, biljarden -dna -o: ~a miza, tekma; biljardnica -e i, biljardski -a-o: ~a palica; biljardirati -am, biljardiranje -a s, biljardist -a m, biljardi-stovski -a-o: ~a družba biljeter -ja m, biljeterka -e ž bilo -a s utrip žile bilokacija -e ž, bilokadjski -a -o bilten -a m spwočilo, objava, razglas: zdravniški ~

binaren

binaren -rna -o dvojen: ~i zvezdi,

~e spojine bingljati-am, bingljaj -äjte! bing-Ijaje, bingljajoč -a -e, bingljal -ala -o, bingljanje -a s Binički -ega m os. i.: Biničkega zbor, Biničkega prva srbska opera

binkošti binkošti i mn. -im -i -ili -mi, binkošten -tna -o: ~i praznik, binkoštnica -e i binokel -kla m dvoočnik, binokularen -rna -o binom -a m dvollenik, binomen -mna -o = binomski -a -o: ~i koeficient bio- v sestavi pomeni zvezo z življenjem: biocentričen -čna -o kdor je usmerjen k življenju kot središču, biogen -a -o, biogene-za -e ž biogenetski -a -o: ~i zakon, biografija -e ž življenjepis, biograf -a m, biografski -a -o: Biografski leksikon; biogeo-grafija -e ž veda o zemljepisni razširjenosti živih bitij, biogeo-grafski -a -o, biokemija -e ž, biokemik-a m, biokemičen -čna -o; biologija -e ž iivljenjeslov-je, biolog -a m, biološki -a -o, biologičen -čua -o, biometrija -e ž matematično-statistično preiskovanje živih bitij, biometričen -čna -o, biosfera -e ž območje živih bitij, bioskop -a m, bio-tebnika -e ž tehnika življenja, biotehničen -čna -o bipolaren -rna -o dvopolen, bipolarnost -i ž dvopolnost bira -e ž vrsta: vino dobre bire, blago je ene bire, človek Iva-ničeve bire (Kersnik) biret -a m duhovniško pokrivalo,

primerjaj baretka birič -Iča m, biriški -a -o, biri-

štvo -a s birma -e ž, birmati -am, birma-joč -a -e, birmal -a -o, birman -a -o, birmanje -a s, birmanec

-nca m, birmanka -e ž, birmanski -a -o, birmovalec -alca [-iuc-] m, birmovalen -Ina -o [-In-]: ~i obred; birmski -a -o: ~i boter, ~a ura Birma -e ž indijska pokrajina, Birmanec -nca m, Birmanka -e ž, birmanski -a -o Birmingham [bhrmingem] -a m kr. i. mesta v Angliji, birminghamski -a -o biro -ja m pisarna, urad, birokrat -a m pretirano vesten uradnik, birokracija -e J = birokratstvo -a s = birokratizem -zma m ozkosrčno uradništvo, ozkosrino uradniško poslovanje, birokratski -a -o = birokratičen -čna -o bisaga -e ž, tudi mn. bisage, bisa-

gast -a -o, bisagar -ja m biser -a tn, biserček -čka m, biseren -rna -o, bisernica -e ž, bisernina -e ž, bisernjak -a m, bisernat -a -o, biserast -a -o, biserje -a s, bisernik -a m Biskajski zaliv -ega -a m biskvit -a m piškot, prepečenec,

biskviten -tna -o: -^o testo Bismarck -a [bismark-] m os. i.,

Bismarckov -a -o bismut -a m, bismutov -a -o, bis-mutin -a m mineral, bismutit -a m mineral bister -stra -o: ~ um, ~ vid = bistre -a m, bistrina -e ž, bistrost -i ž bistrica -e ž, zlasti pogosto v krajevnih imenih Bistrica: Bohinjska Bistrica, Kamniška Ilirska Slovenska ~ itd.; pridevnik delamo večinoma le od Bistrica brez določila: bistriški -a -o, Bistričan -a m, Bistričan-ka -e ž

bistriti -im, bistri -ite! bistril -a -o, bistrenje -a s, bistrilo -a s, bistrilen -Ina -o [-ilan -ilna -o] bistro- v sestavi: bistroglav -ava -o, bistrogled -eda -o, bistro-

blago-

miseln -a -o [sain-], bistrook -oka -o, bistroumen -mna -o, bistroumje -a s, bistroumnost -i i, bistroviden -dna -o, bistro-vidnost -i i Ud. bistvo -a s, bistven -a -o, bistve-

nost -i i [povsod: -šivan-] bit -i i, biten -tna -o, bitnost -i i, bitek -tka m: tukaj mi ni bitka biti sem [sam] si je, sva sta sta, smo ste so, bodi boditel bom in bodem, boš in bodeš, bo in bode, bova in bodeva, bosta bota in bodeta, bomo in bodemo, boste bote in bodete, bodo in bojo; bodoč -a -e: v bodoče, bodočnost -i ž prihodnost, bivši -a -e; bil [biu.] bila -6 tn -6, mn. -i in -i -e in -e -a; bi: bi ne = ne bi; ne biti: biti ali ne bitii — to je zdaj vprašanje; nisem [-sam] nisi ni, nisva nista, nismo niste niso, ne bom, nisem bil; bivati -am, bivajoč -a -e; napaino: +biva od dne do dne ožji {prav: je, se čži); bivanje -a «, bivališče -a s biti bijem, v pomenu tolii ima navadno naglasno znamenje: žila mu je močno bila, srce mu je bilo, plat zvona biti, bij -tel bil bila -o, (na)bit -a -o, bitje -a s: bitje žile = bilo -a s pulz, bitek -tka m udarec Bitinija -e ž, bitinijski -a -o, Bi-tinec -nca m, Bitinka -e ž, bitin-ski -a -o bitje -a s, rod. mn. bitij bitka -e ž, rod. mn. bitk, bitva -e

i, rod. mn. bitev [-au] bitumen -mena m zemeljska smola, bitumenski -a -o: ~i omaz zidu, bituminozen -zna -o bivak -a m prenočevanje pod milim nebom, bivakirati -am 60-loriti, bivakiranje -a s bivol [-vol] -a m, bivolica -e ž, bivolov -a -o, blvolski -a -o, bivolji -a -e: ~e meso

Bizanc -nca m, Bizantinec -nca m, Bizantinka -e i, bizantski -a -o = bizantinski -a -o, bizantini-zem -zma m klečeplazna pod-ložnost, hlapčevstvo bizaren -rna -o čuden, nenavaden,

bizarnost -i i Bizéljsko -ega s, na Bizéljskem, Bizeljanec -nca m, Bizeljanka -e i, bizéljski -a -o, biz61jčan -a m = bizéljec -Ijca m vino z Bizeljskega Bizet -a [bizé -éja ali -étal m os. ime franc, skladatelja, Bizetov -a -o [bizéjeu ali bizétou] bizon -a m ameriški zober (tur) *bižu -ja m dragulj, dragotina;

*bižuterfja -e i draguljarstvo Bjornson Bjornstjerne m os. i. norveškega pripovednika in dramatika, Bjbrnsona Bjornstjerne ja m, Bjornsonov -a -o, bjorn-sonski -a -o [poudarek na bjor-] blag -a -o, blažji -a -e, prisl. bliže, blagost -i i blagajna -e ž, blagajnica -e i, blagajničen -čna -o: ~i izkaz, blagajnik -a m, blagajniški -a -o, blagajničarka -e i blaginja -e i ( +blagostanje) blago -a s, v blagu plačati, blagoven -vna -o: ~a knjiga, ~a borza, blagovit -a -o, blagovi-tost -i ž, blagoznanstvo -a s blago- v sestavi: blagodejen -jna -o, blagodéjnost -i ž, b!agodišèč -6ča -e, blagodtišen -šna -o, bla-godiišnost -i ž, blagodušje -a s, blagoglasen -sna -o, blagoglas-je -a s, blagoglasnost -i i, blagohoten -tna -o, blagohôtnost -i i, blagonrâven -vna -o, blago-roden -dna -o, blagorodnost -i i, blagorodje -a s, blagopokojen -jna -o, blagosfčen -čna -o, bla-gosfčnost -i i, blagostanje -a 8 blaginja, blagovést -i ž, blago-véstnik -a m, blagovoljen -Ijna -o, blagovoljnost -i ž, blagozvô-

blagor

čen -čna -o, blagozvočnost -i i, blagodat -i i blagor -gra m blaginja: za blagor očetnjave naj puška govori (Jenko), osem blagrov, blagor vam! blagor si ga tistemu! blagrovati -ujem, blagrùj -te! bla-grovàl -âla -o, blagrovanje -a S blagoslov -6va m, blagosloven -vna-o: ~a pesem; blagosloviti -im, blagoslovi -ite! blagoslovil -ila -o, blagoslovljèn -êna -o, blagoslovitev -tve i, blagoslov-Ijênec -nca m, blagoslovitelj -a m, blagoslovilo -a «, blagoslo-vilen -Ina -o [-iln-], blagoslavljati -am, blagoslavljajoč -a -e, blagoslavljanje -a s blaeovoUti -volim, blagovoli -ite! blagovolil -ila -o; blagovoljen -Ijna -o, blagovoljnost -i ž *blamirati -am (o)smešiti, (o)sra-motiti koga, *blamiranje -a s, *blamaža -e ž osramoiitev blanket -a m neizpolnjena tiskovina, golica blankverz -a m peterostopni jambski verz, v blânkvêrzih blasfemija -e ž bogokletstvo, blas-

fémicen. -čna -o bogokleten blato -a s, blaten -tna -o, blatnat -a -o, blatnik -a m, blatnost -i ž, blatarica -e ž ičet za blato, blatiti -im, (o)blaten -tena -o, blatenje -a s blézen -zna -o, blaznež -a m, blaznica -e i 1. blazna ženska, 2. belniinica za blazne, blaznik -a m, blaznost -i ž, blaznéti -im, j blazni-ite! blaznèl-éla-o, blaz- i nênje -a s; blaziniti -im koga ' motiti, mešati: da bi nas blaz-nil, blaznjen je -a s, blazniv -iva -o, bla?nivec -vca m, blaznivka -e ž, blaznivost -i ž blazina -e ž: hrastove blazine, blazinast -a -o, blazinica -e ž, blazinjak -a m zofa, blaziniti

-im, blazinjenje -a «, blazinski -a -o: ~a preobleka *blazirain -a -o top, brezčuten, *blaziranec -nca m, *blaziran-ka -e ž, *blaziranost -i i Blaž -a m os. i., Blažev -a -o: ~ žegen; Bllaž0 -éta m: Blaže in Nézica, Blaž6tov -a -o, Bla-žek -žka m blažiti -im, blaži -ite! blažil -a -o, blažen -a -o, blaženost -i ž, blaženstvo -a «, blaženec -nca m, blažitelj -a m, blažiteljica -e ž, blažilo -a s, blažilen -Ina -o [-In-J, blažilnost -i [-In-] ž blebetati -âm in -ččem, bld)etàj -âjte in blebéci -tel blebetajoč -a -e, blebetàl -âla -o, blebetanje -a s, blebèt -éta m, blebe-tàv -âva -o, blebetâvec -vca m, blebetâvka -e ž, blebetâvost -i ž, blebetûlja -e ž, blebêtec -tca m bléd -a -6 in blédo, prisj. bledô, mn. bledi -é tn blédi -e, bolj bléd; bledéti -im, bledèl -éla -o, bledênje -a s; blediti -im, bledil -a -o, bledênje -a s, bledica -e Ž, bledičen -čna -o, ble-dičnost -i ž, bledikast -a -o Blèd m kr. i., z Bléda, na Blédu, Bléjec -jca m, Bléjka -e ž, bléj-ski -a -o: Blejsko jezero, bléj-ski letoviščarji bledo- v sestavi: bledoličen -čna -o, bledoličnost -i ž, bledolični-ca -e ž, bledoličnik -a m, bledo-moder -dra -o, bledôrdèc -éèa -e, bledôrumèn -êna -o, bledo-sinji -a -e, bledosiv -iva -o, bledézelèn -êna -o Bleiweis -a [bUQvajs-]^ m os. i., Bléiweisov -a -o: ~e Novice, ~a doba, bléiweisovski -a -o: ~a politika; bléiweisovec -vca m blêkftiti -nem in blékniti -nem, blêkni -te in blékni-te! blêknil -a -o in bléknil -a -o bléjati -am in -em, bléjal -a -o, bléjanje -a s

blnza

blesk -a m, blesketati -am m -ečem se, blesketajoče (se) oči, blesketal -ala -o, blesketanje -a s, blesket -eta m *blesteti -im bleilati, blesti -ite! blesteč -eča -e, blestel -ela -o, *blestenje -a s blesti bledem: bolnik blede ali bolniku se blede, bledoč -a -e, bledel bledla -o, bledenje -a s bleščati -im (+bliščati), blešči se mi, bleščeč -eča -e, bleščal -ala -o, bleščanje -a s, bleščava -e ž, bleščica -e ž: z bleščicami in žeblji obito jermenje; ble-ščiti -im: sonce me blešči blisk -a m: hiter kakor blisk, bliskovit -a -o, po bliskovo mu sablja gre, bliskoma prisl., bliskati -am nepreh.: z očmi bliska, bliskal -a -o, bliskati se: zlato se bliska, bliskalo in bliskalo se je, bliskanje -a s, bliskav -a -o: ~e oči, ~a posoda; bliskavica -e ž; blisniti -nem

blišč -a m, bliščiv -iva -o, bli-

ščoba -e i blitva -e ž bot. vrsta špindinie

(*mangold) bliz prisl. menda, pal, že: na doto ti bliz ne bo treba gledati (Tavčar), ti bom bliz (= že) pokazal, bliz se ti sanja blizu 1. prisl. zaznamuje prostor, čas in način: od blizu se vidi, od blizu in daleč so prišli, konec leta je blizu, primernih: bliže, 2. predi, z rod.: blizu vasi, blizu polnoči ,

bližati -am, bližanje -a «, bližava ;

-e i, bližina -e ž \

bližji -a -e prim. k malo rabljenemu osnovniku blizek -zka -o: Tone mi je bližji sosed kakor Janez, najbližji sosed pa mi je Marko, prisl. bliže bližnji -a -e danes po pomenu osnovnih s pomenom tega, kar

je blizu: bližnji in daljni sorodniki, bližnji in daljni sosedje; izmed bližnjih sorodnikov mi je Tone bližji kakor Janez, a najbližji mi je daljni sorodnik Pavle; pres. najbližnji -a -e navadno ne rabimo, prisl. od te oblike je: blizu, (naj)-bliže gl. tam bližnjik -a m, bližnjica -e ž: po

bližnjicah hoditi bljiišč -a m koren zoper bodljaje v križu, bljiiščec -ščeca m [-Čac-J bljuvati bljuvam in bi ju jem, bljuvaj -äjte in bljuj -tel blju-val -a -o, bljuvanje -a s, blju-vek -vka m, bljuven -vna -o: ~i prašek bloc: en bloc [anblök] kaj sprejeti v celoti, vse skupaj, počez bloditi in bloditi blodim, blodi -te! in blodi -itel blodeč -eča -e, blodil -a -o tn blodil -ila -o, blodenje tn blojenje ali blojenje tn blodenje -a s, bloden -dna -o tn bloden -dna -o, blodno-miseln -a -o [-misaln-], blodno-miselje -a [-salj-] s, blodnja -e ž, blodnjava -e ž, blodnjak -a m labirint blök -a m 1. skupina: ~ hiš, ~ (listkov) zvežček; 2. zapora, ograja: ni mogel čez blok, prijeli so ga na bloku, stranke so v bloku, blokovnica -e ž prijavnica med dvema železniškima postajama, blokirati -am zapreti kako luko, mesto, gozd, hrib, blokiranje -a s, blokada -e ž zapora

+blond neskl. plavolas, +blondi-nec -nca m plavolasec, "'"blondinka -e ž plavolaska bluf -a m spretno beganje, vara-nje, blufirati -am, blufiranje -a s bluza -e ž jopica, jopič: vojaška bluza, bluzica -e ž, bluzen -zna -o: ~i gumbi, naši vi

Slovenski pravopis

97

7

boa ž, 2. boe, 3. boi, 4. boo, 5. na boi, 6. z boo, rod. dv. in mn. boj 1. udUv, 2. damski ovratnik iz kožuhovine, boin -a -o: ~a glava

bob boba m, bobov -a -o: ~ cvet, ~a slama, bobast -a -o,,bobek -bka tn bobek -bka m, bobovec -vca m, bobovica -e ž = bobo-vma -e ž = bobovka -e ž: z bo-bovko za kom pokaditi; bobi-šče -a s = bobovišče -a «, bobovnjak -a m rastlina boben -bna m: na boben biti, na boben priti, bobenček -čka m, bobenski -a -o, bobnič -a m, bobnati -am, bobnanje -a s, bobnar -ja m, bobnarski -a -o, bobenčkati -am, bobenčkanje -a s [-ban-] iron. ea topovski ogenj na bojišču (Trommelfeuer) bober -bra m, bobrovina -e ž,

bobrovec -vca m bol»ka -e i pilula bobi jati -am: voda boblja, kadar vre, bobljal -ala -o, bobljanje -a s oddaljeno grmenje, nerazločno donenje, govorjenje bobneti -im, bobneč -eča -e: ~e fraze, besede, bobnel -ela -o, bobnenje -a s Boccaccio m os. i. ital. pisatelja, Boccaccia -u -a pri -u z -om [bokdčo -ča -ču -čom]\ Boccac-ciov -a -o [b0kAČ0](. -ova], boc-cacciovski -a -o Bocklin -a [boklin -a] m os. i. švic. slikarja, Bocklinov -a -o, bocklinski -a -o: ~a pokrajina, ~e ciprese boč boča m bokdta gora, gorovje, I bočen -čna -o, bočina -e ž, bočnat -a -o, bočki prisl. bočiti -im (se): deska, čelo, trebuh, bula se boči, bočenje -a s bodalo -a s, bodalce -a [-di-] s bodcati -am: trava bodca (= bode) izpod krtin, bodcek -cka m popek, brst

bodeč -dca m 1. bodica: ježevi bodci, 2. iglice pri drevju, 3. nastavki ptičjega perja, 4. bodljaj: s tremi smrtnimi bàdci Bodensko jezero -ega -a s 1. i. boder -dra -o, bodriti -im, bodri -ite! bodril -a -o, bodrênje -a s izpodbujanje, bodrilo -a « izpod-buda

bodež -a m noi za prebadanje, bodénje

bodica -e i, bodicati -am, bodi-canje -a s, bodičevje -a s = bo-dičje -a s bôdi(si) vez.: bodi (si) bogat ali ubog; samostalnik se rabi bodi (Bi) sam, bodi (si) s predlogom bodi jati -âm, bodljàj -âjte! bod-Ijàl -âla -o t. vbode delati, 2. nabadati, bodliânje -a s, bodljaj -a n^ mn. bodljâji: pfsni bodljâk -a m, bodljika -e i, bodljikav -a -o, bodljikovje -a s, bôdelj -dlja m bodec: ježevi bôdlji; bodilj -a m pljučnica, bodljiv -iva -o: ~ vol, --a odeja smreke, bodljivec -vca m, bodljfvka -e ž bodôênost -i i prihodnost bog m {kol vrsta bitij, poosebljeno Bog. gl. § 8) boga bogu in bogu boga iMi bogu z bogom, bogovi bogov -om -e -ih -i; zbogom; v prisl. zvezah se piše skupaj: bôgvé, bôgvédi: kdo je, ~ koliko, ~ kâj ne zna, ~ kje hodi, ~ kdaj pride, ~ kako itd.; bog ga védi, bog sd ga védi: ~ kakšen je, ~ kdo bo, ~ kako živi, ~ kâj ni vreden; védi si ga sam ~ védi, kaj bo iz tegà; bégpomagaj: če človeka denar obsede, je tudi bogpomagaj (= hudo); zaboga (vzklik), bogme (bome, bdme-da); vbdgajme dati, prositi; bil je sam bôgnasvâruj (— hudič); bogabojèé -ééa -e, bogabojééen -čna -o, bogabojécnost -i ž

boj

bogàt -éta -o se veie z rod. ali orod.: bogàt zlata, bogàt slavnih dél ali bogàt z zlatom, bogàt z denarjem (+na zlatu, na denarju), napačno v pomenu: +bogata žetev, +bogšta rosa obilna ielev, rosa; bogataš -a m, bogataški -a -o, bogataštvo -a s, bogatej -& m = bogateč -tca m — bogatin -a m = bogatinec -nca m, bogatinka -e i, boga-tinski -a -o, bogastvo -a s bogatéti -im, bogatèl -éla -o, bogatênje -a s; bogatiti -im, bogati -ite! bogatil -a -o, (o)-bogatèn (-cèn) -êna -o bogati -am = ubogati -am, bôgaj -te! bôgal -a -o, boganje -a s Bôgdan -a m os. i., Bogdanov -a -o, Bôgdancek -čka m, Bôg-dančkov -a -o Bôgek -gka m = Bôgec -gca m (v otroškem govoru) gl. § 8, bôgek = b6gec (na podobi): v kotu je visel star bogec, bôgkov -a -o: ~ kotiček Bogenšperk -a m kr. t., na Bôgen-

šperku, bogenšperški -a -o boginja -e i, božiča -e i {v pesmi),

boginjin -a -o: ~o darilo bogme, bome medm., bogmej -a m bogo- v sestavi: bogobojen -jna -o, bogoborec -rca m, bogo-častje -a s, bogohvalen -Ina -o, bogoiskatelj -a m, bogokléten -tna -o, bogomiseln -a -o [-misaln-], bogoljub -ûba -o, bogo-Ijuben -bna -o, bogomil [-il] -a -o, bogomil -a m, nav. mn. bogomlli -ov m, bogomilski -a -o [-Is-]: ~a sekta; Bogomil -a m, Bogo -a m, Bogomila -e ž; bogomoder -dra -o, bogosloven -vna -o, bogoslovec -vca m, bogoslôvje -a s, bogoslôvnica -e ž, bogoslužen -žna -o, bogoslužje -a s, bogoskrunstvo -a s; bogoznanec -nca m, bogo-znanstvo -a s itd.

bogomôlja -e i, bogomôliec -Ijca m pobožnjak, bogomoljka -e ž, bogomoljen -Ijna -o: ~ menih bogotâj -a m kdor Boga taji, bogo-tajec -jca m, bogotajstvo -a s bogovati -lijem vedeievati, bogo-vec -vca m vedei, protestantski duhovnik: Pregljev roman B6-govec Jernej, bogulja -e i ve-deževalka; bogovščina -e ž malik bogstvo -a s = boštvo -a s = božanstvo -a s bohém -a m nadarjen, a zanemarjen človek (umetnik, dijak), bo-hémski -a -o B^inj -inja m kr. i., bohinjski -a -o: Bohinjska dolina. Bohinjsko

iezero, Bohinjec -njca m, Bo-injka -e ž, Sava Bohinjka -e -e i, bohinjka -e ž boksit Bohinjec -njca m os. i., Bohfnjčev

-a -o: spisi Bohorič -a m, Bohoričev -a -o: ~ črkopis, ~a slovnica; boho-rfčicg -e ž bohotéti -âm hitro, bohotno rasti, bohotàj -âjte! bohotàl -âla -o, bohotânje -a s; bohotéti -im, bohotênje -a s, bohotiti -im se: cvetje se je bohotilo, bohôta -e i, bohoten -tna -o, bohôtnost -i i: ~ lâs, ~ domišljije Boileaa -eauja m franc, kritik, Boilleaujev -a -o, boileaujevski -a -o [povsod: 'bwalô -ja, ~ieu, ~jeuski] boj bôja m, v bôju »m v boju, bojen -jna -o: krik; bojevit -a -o, bojevitost -i i, bojnik -a m, bojnica -e ž, bojnina -e i bojni davek, bojišče -a s ("^bojno polje), bojevati -ujem (se), bojevàl -âla -o, (do)bojevân -a -o, bojevanje -a s, bojevalec -Ica [-du-] m, bojevalen -alna -o [-dl-], bojévnik -a m, bojév-nica -e ž, bojéven -vna -o, bo-jevnlna -e i bojni davek, boja-žeijen -Ijna -o, bojaželjnost -i ž

boja

■•"boja -e i bdrva boja -e ž plavajoča priprava, na katero se veiejo zasidrane ladje bojazen -zni i, bojazljiv -iva -o, bojazljivec -vca m, bojazljivka -e i, bojažljivost -i i bojkot -6ta m, bojkotirati -am zavračati, ogibati se česa, boj-kotiranje -a s bôjler -ja m električni, plinski ipd.

grelec (kotel) za vodo bok boka m, v boku in boku, v bokih, bočen -čna -o: ~a stena; bočnica -e i: kost bočnica; bokast -a -o, bokàt -âta -o, bo-kâtost -i ž, bokovit -a -o, bokoma prisJ. Boka Kôtorska -e -e ž, bokeljski -a -o: ~a luka, ~i zaliv/"-fcaJj-J bokal [-di^] -a [-la] m: ~ vina bâkati -am, bokanje -a s, bokâl-nica -e f-dff-J ž kopdrsko orôdje boks -a m vrsta usnja, čevlji iz

boksa = bôksasti čevlji boks -a m, boksar -ja m, boksarski -a-o: ~ match; boksati -am, boksal -a -o, boksanje -a s boksit -a m bohinjka, boksiten -tna -o: ~i rudnik, ~a ruda = boksitov -a -o: ~ rudnik *b61 [-61] -i i bolečina: srčna ~ bolén in bâien r-JanJ, bolna A-oj^-J, bolno in bolno [-oy.-], bolj bolan, bolna mati, bolni otroci (+bolâna, bolâni), bolân za smrt, bolan na smrt; bolân na srcu, na jetrih (bolan ud), bolân za sušiico, za vročinsko boleznijo (bolezen); bolnik -a [-ou-] m, bolnica -e [-ou-] i, bolničin -a -o [-ou-], bolniški -a -o [-ou-], bolnišnica -e [-ou-] i, bolnišničen -čna -o [-0U-] boléhati -am, bolehajoč -a -e, bo-léhal -a -o, boléhanje -a s, bo-léham na srcu, na jetrih (kraj bolezni), bolebam za sušico, za jetiko (bolezen)

boléhav -a -o, boléhavost -i ž, boléhavec -vca m, boléhavka -e i, bolêhen in boléhen -hna -o, bolêlmost in boléhnost -i ž bolén -a m rečna riba roparica; bolénov -a -o: ~o meso, ~i zobje

Bôleslav -a m os. i., fiâleslavov -a -o

bolest -i i bolečina, bolezen, bo-lésten -tna -o, boléstnost -i i boléti -im, (z)bôli -ite! bolšč -ééa -e, bolel -éla -o, bolečina -e ž, bolččinski -a -o bolézen -zni ž, z boléznijo, bolé-zenski -a -o [-zan-], bolezniv -iva -o, boleznoslovje -a s: zunanje in notranje bolezno-slovski -a -o: ~a anatomija Bolfenk -a m os. i.. Sv. Bolfenk pri Središču, Bolfenčan -a m, bolfenški -a -o [povsod: -If-] Bolgar -a m, Bolgârka -e ž, bol-gârski -a -o. Bolgarsko -ega s, z Bolgarskega, na Bolgarskem, Bolgârija -e i, iz Bolgarije, v Bolgariji, bolgarščina -e i [povsod: bolg-] bolha -e in -é [bou^l i, mn. bolhe in bolhé, bôln in bolha, bolham in bolhàm, bolhàt -âta -o, bol-hùv -âva -o, bolšji -a -e, bolš-jâk -a m, bolšinjek -njka m [vovsod: bou-] Bolivija -e i kr. i., Bolivijec -jca m, Bolivijka -è i, bolivijski -a -o bolj primernik k prisl. zelô; z bolj opisujejo primernik in z najbolj presežnik pridevniki in ustrezni prislovi: 1. ki pomenijo barve: bôlj bel, bôlj črno; 2. ki so po obliki deležniki: b61j pekoč, vroče, učen, znan, gnilo; 3. ki imajo samo določno obliko: bôlj divji, moški, pravi, bôlj levo, desno; 4. mnogi pridevniki in njih prislovi na -én (bôlj le-sén, vodén), -an (bolj jézen), -av (bôlj zdràv), -ast (bôlj li-

bordwa

sast, bolj resasto), -at (bolj kosmat, bolj bahat) itd.; prisl. bolj loči od prisl. bolje: bolj delaj! (koliko?) - bolje delaj! (kako?); bolj in bolj, vse bolj, zmeraj bolj, vedno bolj boljar -ja m plemii, boljarski -a

-o, boljarstvo -a s boljšati -am, boljšanje -a s, boljšava -e ž boljševik -a n», boljševiški -a -o, boljševfštvo -a s = boljševizem -zma tn, boljševizirati -am, bolj-ševiziranje -a s bolnica -e ž bolnišnica, bolniški -a -o, bolničen -čna -o, bolničar -ja tn, bolničarka -e i, bol-ničarski -a -o [povsod: -61-] Bologna -e ž, Bolonjec -njca tn, Bolonjka -e i, bolonjski -a -o [povsod: boldnj-] ^bolovati -njem bolehati, bolan biti, + bolovanje -a s bolčhanje, bolezen, bolezenski dopust bolščati -im. bolšči -ite! bolščeč -eča -e, bolščal -ala -o, bolščanje -a s; na bolščeče oči nastavlja kukala (Stritar), oči mu bolšče iz glave, bolščaj -a m [povsod: bouU-] bomba -e i, bomben -bna -o: ~i napad, lijak, bombnik -a tn, bombniški -a -o: ~o letalo, bombardirati -am, bombardiranje -a s = bombardma -ja tn bombast -a tn nabtifeJos«, bombastičen -čna -o nabuhel, našopir-jen, nabrekel Bombay -a m, b^mbayski -a -o bombaž -a tn, bombažev -a -o, bombažast -a -o, bombaževec -vca tn, bombaževina -e ž bon -a m vrednostni papir, bonski

-a -o: ~a vrednost Bonaparte -ja m, Bonapartejev -a -o, bonapartski -a -o, bonapartist -a tn

Bonaventura -a tn -e tn os. t.,

Bonaventûrov -a -o. Bono -a t». Bonov -a -o, Bona -e i. Bénin -a -o bonbon -a tn, bonbonček -čka m,

bonboniêra -e ž Boncelj -clja m os. i., Boncljev

-a -o: ~a predavanja bonec -nca tn budistiini menih, duhovnik; zaničlj. višji funkcionar stranke: nacistični bonci Bonifacij -a m os. i., Bonifac -a tn, Bonifacijev -a -o, Bonifacov -a -o bonifikacija -e ž odškodnina, po-vraiilo, bonifikacijski -a -o: ~i dohodek, strošek, bonifici-rati -am, bonificfranje -a s boniteta -e ž ugodnost, korist, bo-

nitéten -tna -o Bonomo -a tn os. i., Bonomov -a

-o: ~i nazori bonton -a tn lepo vedenje, bontonski -a -o: ~a pravila *bonvivant [bonvivdn] -a tn dobro-iivec

bor -a m kem. prvina, borov -a -o: ~ klorid, ~a kislina; b6-raks -a m, bdraksov -a -o; bor-vazelin -a m med. bor bora tn drevo, borov -a -o in borov -a -o, borovec -vca tn, borovčev -a -o: ~a veja, borovje -a s, borovina -e ž bor bora tn denar: niti bora nimam; borež -a m borba -e i boj, borben -a -o f-ban-], borbenost -i [-ban-] i, borec -rca tn, borčev^i -a -o, borka -e i: partizanska borka; Borba -e ž (časnik), Borbin -a -o: ~ urednik Bordeaux [bordô] m, Bordeauxa [-6ja], bordeauxski -a -o [-ôjski -a -o], bordôjec -jca tn vrsta vina: naročil si je ~a bordél -a m, bordélski -a -o [-él-] bordûra -e é, bordûren -rna -o: ~i okras (v obliki pasu), bordirati -am, bordiranje -a s

bére

bore prisl.: ~ mâlo, ~ siromak; boren -rna -o: ~ z denarjem, bôrnost -i ž ubožnost Borghese -eja m ital. os. i., Bor-ghesejev -a -o f povsod: bor-géz-], borgéski -a -o bôrgis -a m stopnja tiskarskih črk boriti -im se, bôri -ite se! boreč -čča -e se, boril -a -o, borjê-nje -a s, borljîv -iva -o, borlji-vost -i Ž, borilen -Ina -o [-Un-], borilnica -e ž [-Un-], borilski -a -o [-ils-]: ~a umetnost, bo-rflec -Ica [-tl-] m, borilka -e [-ilk-] i

Bérneo m, z Botnea, na Borneu,

bornejski -a -o: ~i uporniki borovnica -e i, borovničev -a -o, borovničevec -vca m, borovni-čevje -a s = borovničje -a s, borovničar -ja m, borovničast -a -o

Borštnik -a m os. i., Borštnikov -a -o: ~a igra, Borštnik Zofija ž os. i., Borštnik Zofije ali Borštnikove Zofije, Borštnikovi Zofiji itd., nastop Borštnikove borza -e i, na borzi, borzen -zna -o: borzni tečaj, senzal, ~i papirji; borzijanec -nca m, borzi-janka -e i, borzijanski -a -o; črna borza -e -e ž, črnoborzi-janec -nca m, črnoborzijanka -e ž, črnoborzijanski -a -o bös bosa -o -i in -ô -i -é, bosjâk -a m, bosülja -e i, bositi -im: ~ konja snemati mu podkev, bo-sôta -e i, bosati -âm hum. in zaničlj. bos okoli hoditi, bosàj -âjte! bosàl -âla -o, bosânje -a s, bosač -a m, bosâca -e Ž Bosna -e i, Bošnjak -a m, Bosanec -nca m, Bošnjakinja -e ž, Bosânka -e i, Bosanček -čka m, bôsenski -a -o [-san-] boso- » sestavi: bosonog -noga -o, bosopèt -péta -o, bosopétec -tca m, ixosopétiti -im

bôsii bôdem, bôdi-fte! bodèč-éča -e, bôdel bôdia -o in bôl [bàu] bôla -o, (pre)bodèn -êna -o, bodênje -a s Boštjan -a m (po domače), svetniško ime: Sebastijân -a m, Bosfè -éta m os. i. boštvo -a s gl. bogstvo botanika -e ž rastlinoslovje, botanik -a m, botaniški -a -o, botâ-ničarka -e i, botaničen -čna -o: ~i vrt, botanizirati -am, bota-niziranje -a s béter -tra m, botrov -a -o, bôtrc -a m, botrček -čka m, botra -e i, bôtrin -a -o, botrica -e ž, bo-tričin -a -o, bôtricen -čna -o: ~a nedelja, bôtrski -a -o, bô-trstvo -a s, bôtrovski -a -o: ~a gostija, botrina -e i: v botrini smo si; botrinja -e i, tudi mn. botrinje -inj, botrinstvo -a s; botrovati -ûjem, botrovânje -a s Bourges [bûri] m franc, kr. t., Bourgesa [bûria], v Bourgesu [bûriu], bourški -a -o bévla -e i (angl. bowle): brésko-

va ~ vrsta pijače božanski -a -o (■*■ božestven),

božanstvo -a s (■*" božestvo) božati -am, božajoč -a -e, božal

-a -o, božanje -a s božič (v dvoumnih primerih tudi Božič) božiča m, o božiču, božič -iča m panj, ki ga na sv. večer poloié na ognjišče, božiček -čka m otr. govor: ~ bo prišel, božičen -čna -o: ~i dan, božičnica -e ž, božičevati -ûjem, božiču j -te! božičevil -âla -o, božičevanje -a s Božidar -ja m, Božidarjev -a -o,

B6Ž0 -a m (+B0žota) božjast -i i, božjasten -tna -o, božjastnik -a m, bož jastnica -e ž božje -ega s boèjdsi: ~ ga laeče božji -a -e: ves božji da». Sin božji. Mati božja, božja Porod-

hrêH

nica, božja hiša, za pet ran božjih, božji grob, božja pot, božjepoten -tna -o, božjepotnik -a m, božjepotnica -e ž brada ž, 2. bradé in brade, 5. 5. bradi, 4. brado in brado, 6. z brado tn brado, mn. 1. 4. bradé in brade, 2. brad, 3. bradàm in bradam, 5. pri bradàh in bradah, 6. z bradami tn bradami; bradica -e in bradica -e ž, bradač -a m, bradât -âta -o, bra-datost -i ž, bradovec -vca m, bradovina -e ž Bradaška -a in -e m os. i., Bra-daškov -a -o: ~i spisi, ~e slike bradavica -e ž, bradavičen -čna -o, bradavičast -a -o, bradavič-nat -a -o, bradavičica -e ž, bra-davičnik -a m rastlina, brada-vičnjak -a m rastlina bradelj -dlja m brâdljina brada: mesarica (sekira) ima prednji in zadnji bradelj; bradlja -e ž Uroka sekira za tesanje, brad-Ijin -a -o bradlja -e ž telovadno orodje,

bradi!jin -a-o: ~a blazina *braçése -éS ž mn. hlaie brahialen -Ina -o: ~a sila, bra-

hialnost -i i [povsod: -din-] brahikefalen -Ina -o [-din-]: glava je ~a brajda -e i, brajden -dna -o: ~i

koli, brajdica -e i Brajlova pisava -e -e i bràk -a m pasja pasma, brakâda

-e i, brakirati -am bralec -Ica m, bralčev -a -o, bralka -e i, bralkin -a -o, bralski -a-o: ~ezahteve [povsod: -av-] bralen -Ina -o [-din-]: ~o društvo, bralnica -e [-din-] i Brama -a in -e m, Bramov -a -o: ~ svečenik = bramân -a m, bramânski -a -o; bramin -a m, braminski -a -o, bramanizem -zma m

Bramante - ja m. Bramante jev -a -o

brâmba -e i, bramben -bna -o, brambovec -vca m, brambovski -a -o, brambovstvo -a s bramor -ja m, mn. bramorji (bezgavke), bramoràv -âva-o: junec je bramoràv bran -i ž obramba: v bran se

postaviti hrana -e in -é ž, brânin -a -o: ~ zob = zob od brane (pri brâni) = branik -a m, brânica -e ž, b^anâč -a m; branati -âm, branàj -âjte! branàl -âla -o, (po)branén -a -o, branânje -a s (delo in orodje), branâlec -Ica [-au-] m, branâlka -e [-ajf-] ž brandy [brèndi] -ja m vrsta iga-nja

brânica -e ž prepona (diafragma),

b^âničen -čna -6 branik -a m: na braniku stati braniti branim, brâni -ite! bra-nèč -éča -e, brânil -ila -o, brâ-njenje -a s, branilec -Ica f-iu-in -il-] m, branitelj -a tr», bra-niteljica -e ž, branitelj stvo -a s, branilo -a s, hranilen -Ina -o [-In-l, brânjenec -nca m, brâ-njenka -e ž branjevec -vca m, brânjevka -e ž, brânjevski -a -o, brânjar -ja m, brânjarica -e i, branjarija -e ž

^branša -e i panoga, stroka brâino -a s živei za na pot, popotnica

bràt brâta m, mn. brati in brâtje -ov -om -e -ih -i, brâtec -tca m, brâtovski -a -o = bratski -a -o, brâtovstvo -a « = brâtstvo -a s, brâtovščina -e ž, brâtiti -im se, brâtenje -a s, bratič -iča m bratranec, bratična -e i sestrič-na, bratoljubje -a s, bratomor -ora m, bratomoren -rna -o brati bêrem, bêri -ite! beroč-a-e, (pre)brâvši, bral -a -o, (o)bran -a -o, brânje -a s (delo in stvar).

Bratina

+ brati levite komu = kôzje molitvice brati, oitevati koga Bratina -a in -e m ot. i., Bratinov -a -o

Bratislava -e i, v Bratislavi, bratislavski -a -o bratranec -nca m, bratranček -čka m, bratrana -e ž, bratranka -e i bravec -vca m oven, bravka -e i ■ ovca, bravski -a -o, bravina -e i,

bravinski -a -o bravura -e i pogum, hrabrost, . spretnost

brazda -e ž, brazdica -e ž, brazdàt -âta -o, brâzdast -a -o, brâzditi -im brazde delati, brazdenje -a s brazdati -âm, brazdati z rokami po vodi, brazdàj -âjte! brazdajoč -a -e, brazdàl -âla -o, braz-dânje -a s, brazdač -a m brazgotina -e ž, brazgotinast -a -o Brazilija -e i, v Brazilijo -ji, brazilski -a -o [-il-], Brazilec -lea -il-] m, Brazilka -e [-il-] i in îrazilijânec -nca m, Brazili jân-ka -e ž, brazilijanski -a -o bfbati -am in -bljem, brbanje -a s brbljati -âm, brbljàj -âjte! brbljajoč -a -e, brbljal -âla -o, brbljanje -a s, brbljàv -âva -o, -brbljâvec -vca m, brbljavost -i ž, brbljiv -iva -o, brbljivec -vca m, brblja -e i brbonec -nca m, brbončica -e ž: tipalne ~e, gl. tudi pod brbunec brbot -ôta m, brbotati -âm, brbo-tàj -âjte! brbotàl -âla -o, brbo-tânje -a s, brbotâlec -Ica [-af^-] m = zaniëlj. brbotalo -a s bfbra -e ž, brbrâti -âm, brbràj -âjte! brbràl -âla -o, brbrânje -a s, bfbrast -a -o, brbràv -âva -o, brbrâvec -vca m, brbrâvost -i i, brbrâc -a m = zaniilj. brbrâlo -a s brbnnec -nca m mozoljec na obrazu, brbiinček -čka m, brbûnek -nka m, brbùnkati -am posne

mati brbotanje vode, oponašati glasove pri mehurikanju vode bfc -a m, brca -e i, brcati -am, brcanje -a s, brcniti -nem, brc-nivši -a -e bfdek bfdka -o in brdèk -dkà -6 = brhek -hka -o in brbèk -hkà -6, brdkost in bfbkost ali brdkost in brhkost -i ž brdo -a s, brdje -a s, brdast -a -o, brdovit -a -o = brdàt -âta -o, brdce -a s Brécelj -clja m os. i., Brécljev -a -o

bréca -e i: eruptivne breče in grobi geol., brdčen -čna -o: br6čni grohi brég -â in bréga m, na brégu, za brégom, bregova, bregovi -6v -om, bregé in bregove, v bre-géh in v bregovih, z bregovi; brégar -ja m, brégast -a -o, bregàt -âta -o, bregovit -a -o, bregov je -a s, brčžen -žna -o: ~a sapa (veter z brega); bre-žiček -čka m, brežina -e ž obrežje, brežiiljek -Ijka m bréj -a -e: ~a krava, bréjost -i i, brejiti -im nepreh., brejênje -a s, bréjati -am preh., bréja-nje -a s

brème -ména s, breménce -a 8, bremenilen -Ina -o [-il-], bre-ménski -a -o, bremeniti -im koga = obremenjevdti, breme-njênje -a s Brémen -a m kr. i. nemške luke, bremenski -a -o: ~a luka, Bré-mérhâven -vna m [-hàfan -fn-] bréncelj -clja in -celjna [-calj-]

m, Alešovčev list Bréncelj brenčati -im, brenči -ite! brenčeč -éca -e, bréncal -âila -o, brenčanje -a s, brencàv -âva -o, brenčiva -e i, brenčalo -a s brénkati -am, brénkanje -a s, brenkâc -a m, brenketâti -âm in -écem, brenketâje, brenke-tàl -âla -o, brenketânje -a s.

brez-

tudi brenkotâti -âm in -očem itd.; brenkl jati -âm, brenkljâ je, bren-kljàl -ala -o, brenkljanje -a s, brenkljač -a tn; brénkniti -nem, brènk brénka m, brénkelj -kija tn bat pri zvonu Brénner -ja m kr. i. alpskega prelaza, brénnerski -a -o: ~i predor, prelaz, ~a železnica, cesta [povsod: bréner-] brénta bréntica -e i, bren-

tâc -a m = bréntar -ja tn Brentano -a m, Brentânov -a -o: ~i spisi

Brescia Brescie [bréia -e] i kr. i. ital. mesta, Brescian -a, -i m [breéàn -âna, -i], Brescianka -e [-èànka] i, brescianski -a -o [breiânski] bréskev [-au] -kve i, bréskvica -e i, bréskov -a -o: ~ cvet, ~a koščica

brést -a m, brestîc -iča m, bréstov -a -o, brestovîna -e i, bréstje -a s = bréstovje -a s brêsti brêdem, brêdi -lté! brédel

brêdla -o, bredênje -a s Bretanja -e ž, Bretônec -nca m, Bretônka -e i, bretonski -a -o brève bréva m kratka papeška listina

brevir -ja-tn, brevirski -a -o: ~e molitve, brevirjev -a -o: ~e platnice

brez predi, z rod.: brez konca in kraja, brez skrbi, brez njega, brez njé (+ brež njega) brez- se v zloženkah prav veie le s predmetnimi samostalniki, ne pa z izvedenkami iz glagoHov ali s pridevniki, ii se zlagajo z ne-: brez glave — brezglav -âva -o, brez zob — brezzob -zoba -o, brez répa — brezrèp -répa -o, brez upa — brezupen, brez srca — brezsrčen itd.: tu je zveza z ne- nemogoča; ponekod imamo zloženke z brez- in z ne-, prve iz samostalnika, druge iz glagola

ali pridevnika, z večjo ali manjšo pomensko ločitvijo: kdor je brez uma, je brezumen — kdor pa ne ume, je neumen; kdor je brez pameti, je brezpame-ten — kdor se ne spameti, je nespameten; kar je brez konca, je brezkončno — kar pa se ne skonča, je neskončno; kdor je brez okusa, je brezokusen

— kar se okusiti ne da (se okusu upira), je neokusno; kdor je orez skrbi, je brezskrben — kdor ne skrbi pri delu, dela neskfbno; kdor je brez vere, je brezverec — kdor česa ne veruje, je neveren (neverni Tomaž ni bil brezverec!) itd.; včasih sta mogoči obe obliki v približno enakem pomenu: kar je brez koristi, je brezkoristno

— kar ne koristi, je nekoristno; kdor je brez čuta, je brezčuten — kdor ne čuti, je ne-čuten; kdor je brez brige, je brezbrižen •— kdor se ne briga, je nebrižen; kdor je brez sramu, je brezsramen — kdor se ne sramuje, je nesramen; pri pridevnikih in izglagolnih samostalnikih je brez- največkrat nemogoč, zmeraj pa slab, namesto njega rabimo nikalnico ne-: nezmeren, neslišen, nepomemben, neobčiiten, neodporen, neodločen, nezaveden, nezavesten, nepostaven, nesmrten, neveden, nezaviden, neznača-jen, nepoveden itd., ne pa: brez-slišen, brezpomemben, brezob-čiiten itd.; v nekaterih primerih bi po tem pravilu lahko delali zloženke z brez- in samostalnikom ali pa z ne- in ustreznim pridevnikom v enakem pomenu; v takih primerih so se zadnji čas uveljavile zloženke z ne-proti zloženkam z brez-: red (brezreden) — reden, nereden;

breza

pokoj (brezpokojen) — pokojen, nepokojen; število (brezštevilen) — številen, neštevilen, smoter (brezsmotrn) — smotrn, nesmotrn; strast (brezstrasten) — strasten, nestrasten; takt (breztakten) — takten, netakten; tvar (breztvaren) — tva-ren, netvaren itd. breza -e ž, brezov -a -o, brezast -a -o: ~o gledati, brezje -a s, brezovec -vca m, brezovka -e ž, brezovje -a s, brezovina -e ž brezapnen -a -o: ~i zid brezbarven -vna -o, brezbarvnost -i ž

brezbožen -žna -o, brezbožnež -a m = brezbožnik -a tn, brezbož-nica -e ž, brezbožnost -i ž, brez-božniški -a -o, brezboštvo -a s brezbrežen -žna -o: ~a voda,

brezbrežnost -i i brezbrižen -žna -o, brezbrižnost

-i i, brezbrižnež -a m brezcveten -tna -o, brezcvetnica -e i

brezčasten -tna -o, brezčastnost -i ž brezMten -tna -o, brezčntnost -i

ž, brezčutnež -a m + brez da: dobil sem, brez da bi prosil = ne da bi bil prdsil ali čeprav nisem prosil brezdanji -a -e, brezdanjost -i i brezdelen -Ina -o f-eln-], brez-delica -e i, brezdelje -a s, brez-delnost -i [-eln-] ž, brezdelnež -a [-eln-] m = brezdelnik -a [-eln-] m brezdimen -mna -o: ~i smodnik,

brezdimnost -i ž brezdomen -mna -o, brezdomec -mca m, brezdomka -e ž. brez-domski -a -o, brezdomček -čka m; brezdomovinski -a -o brezdušen -šna -o, brezdiišnik -a m, brezdušnica -e ž, brezduš-nost -i ž brezen -zna m mesec marec, brez-nov -a -o marčev: ~ sneg

brezglasen -sna -o, brezglasje -a

Sj brezglasnost -i ž brezglav -ava -o, brezglavost -i S, brezglavec -vca m, brezglaven -vna -o

brezgrešen -šna -Oj brezgrešnost -i ž

brezhiben -bna -o, brezhibnost -i ž brezhlačnik -a m = brezhlačnež -a m

brezidejen -jna -o, brezidejnost -i ž

brezimen -mna -o in brezimen -a -o, brezimnost -i ž in brez-imenost -i ž, brezimnik -a n» = brezimnež -a m brezizgleden -dna -o, brezizgled-

nost -i ž brezizhoden -dna -o, brezizhod-

nost -i ž brezizrazen -zna -o, brezizraznost -i ž

brezklasen -sna -o: ~o žito brezkompromisen -sna -o, brezkompromisnost -i ž, brezkom-promisnež -a m brezkončen -čna -o, brezkonč-

nost -i ž brezkožen -žna -o, brezkožnost -i ž

brezkrajen -jna -o, brezkrajnost -i ž

brezkril [-il] -ila -o, brezkrilec -Ica [-Ic-] m, brezkrilen -Ina -o [-In-]: ~o letalo brezkrven -vna -o, brezkrvnost -i ž brezlesen -sna -o: ~i papir, brez-

lesnost -i ž brezllčen -čna -o, brezličje -a s, brezličnost -i ž, brezlik -a -o brezmadežen -žna -o, brezmadež-

nost -i ž brezmejen -jna -o, brezmejnost -i ž

brezmesen -sna -o: ~i dan brezmiseln -a -o [-saln-], brez-miselnost -i [-saln-] ž, loči od nesmiselnost (gl. tam)

brikél

brezmôcen -čna -o, brezmôénost -i i

breznaeêlen -Ina -o, breznačelnost -i ž, breznač0lnež -a m [povsod: -éln-]

+brèz nadaljnjega takoj, brez pomisleka, brez obotavljanja breznaglasen -sna -o enklitiien,

breznaglasnica -e ž enklitika bréznati -am se: v bréznn se mačke bréznajo, bréznanje -a s, bréznik -a m mesec marec Bréznik -a m os. i., Bréznikov -a -o: ~a slovnica, Bréznik-Ra-môvsev pravopis brezno -a s, mn. brêzna -zen

[-zan], brezdânji -a -e brezobrésten -stna -o, brezobrést-

nost -i é brezobziren -rna -o, brezobzirnost -i ž brezokûsen -sna -o kar je brez

okusa, brezokûsnost -i ž brezosében -bna -o: ~a raba glagolov

Brézovaeki Tit, Tita Brézovacke-ga m, drama Tita Brézovackega brezpameten -tna -o, brezpamet-

nik -a m, brezpametnost -i ž brezpéten -tna -o, brezpétnik -a

m opanek, copata brezplačen -čna -o: ~i dopust,

brezplačnost -i ž brezploden-dna -o, ~pl6dnost-iž brezpogojen -jna -o, brezpogoj-

nost -i ž brezposeln -a -o, brezposelnost -i

ž [povsod: -saln-] brezpraven -vna -o, brezpravnost

-i i, brezpravje -a s brezpredméten-tna-o, ~tnost-i ž brezpriméren -rna -o: ~o krivičen, brezprimérnost -i f; loii od neprimeren, neprimernost brezrazreden -dna -o: ~a družba, brezrazrédnost -i ž brezrébm -a -o brezrèp -épa -o

brezrok -oka -o, brezrokavec -vca

m = brezrokavnik -a m brezskrben -bna -o, brezsk^bnost

-i ž, brezskrbnež -a m brezsmotm -a -o brezstrasten -tna -o, brezstrast-

nost -i ž, brezstrastje -a s brezštevilen -Ina -o [-iln-] breztelesen -sna -o, ~esnost -i ž breznh -uha -o, brezušec -šca m, brezušnost -i ž = brezuhost -i ž brezumen -mna -o, breziimnost -i ž, brezumnež -a m, breziimnik -a m, breztimnica -e ž brezupen -pna -o, brezupnost -i ž,

breztipnež -a m brezuspešen -šna -o, brezuspeš-

nost -i ž brezverski -a -o, brezverec -rca m, brezvernež -a m, brezvernost -i ž, brezverstvo -a s brezvesten -stna -o, brezvestnež -a m = brezvestnik -a m, brez-vestnica -e ž, brezvestnost -i i brezvetrje -a s, brezvetrn -a -o brezvezje -a s asindeton, brez-

vezen -zna -o asindčtiien brezvladje -a s

brezvoljen -Ijna -o, brezvoljnost

-i ž, brezvoljnež -a m brezzob -zoba -o, ~z6bost -i i brezzračen -čna-o, ~ zračnost-i ž brezžičen -čna -o brežina -e ž, brežuljek -Ijka m,

gl. breg bfglez -a m brhek gl. brdek

bridek -dka -o, bridkost -i ž, brid-

kosten -stna -o briga -e ž skrb, pazljivost; *bri-gati -am (se): brigam se za kaj skrbim za kaj, minim se za kaj; me nič ne briga mi nič ni mar; gl. tudi brižen brigada -e ž, brigaden -dna -o,

brigadir -ja m briket -a m stisnjeni premog, bri-ketirati -am, briketiranje -a s

brîtiaiit

briljant -a m bruien diamant, briljantov -a -o: ~ prah, briljanten -tna -o sijajen, bleileč, briljirati -am svetiti se kot diamant, odlikovati se, briljiranje -a s

brin brina m, brinov -a -o: ~ grm, brinovec -vca m, brinovka -e i, brinovina -e ž, brinje -a s Brindisi [-izi] Brindisija m, v

Brindisiju, brindiški -a -o *brinetka -e ž ženska rjavkastih

las, rjavoldska Brioni -ov m mn., na Brionih, brionski -a -o: Brionski otoki brisati -išem, brišoč -a -e, brisanje -a s, brisač -a m, brisača -e ž = brisavka -e ž = brislja -e ž

briskirati -am zadirati se nad kom, nahruliti koga, prezreti, prezirati Britanija -e ž, Britanec -nca m, Britanka -e ž, britanski -a -o = britski -a -o briti brijem, brij -te! bril -ila -o, (o)brit -a -o, britje -a s, laritev -tve ž in britva -e ž, z britvijo m z britvo, britven -a -o [-van-], britvica -e ž brivec -vca m, brivčev -a -o, briv-ka -e ž, brivski -a -o, brivnica -e ž, brivniški -a-o: ~i prostori brizgalka -e ž, brizgalen -Ina -o: ~o orodje, brizgalna -e ž, brizgalnica -e ž [povsod: -al-], brizglja -e ž, brizgalica -e ž brizgati -am, brizgajoč -a -e, brizgal -a -o, brizganje -a s, brizgalec -Ica [-Ic-] m (oseba), brizffanec -nca m (pijala) brizgljati -am, brizglja j -ajte! brizgljajoč -a -e, brizgljal -ala -o, brizgljanje -a s brižen -žna -o skrben, vesten; brižnost -i ž skrbnost, vestnost; brižljiv -a -o, brižljivost -i ž; gl. tudi briga Brižinski spomeniki gl. Freisingen

brk -a m, mn. bfki -ov in bfke bfk ž, bfkije -kelj [-kalj] i mn. = brki zaničlj., bfčice -ic ž mn. == bfkice -ic ž mn., brkač -a m, bfkast -a -o, brkàt -âta -o brkati -am, brkajoč -a -e, hMcal

-a -o, bfkanje -a s brklja -e ž roka, noga, brki v zaničlj. pomenu: kam pa moliš te bfklje? brklja me boli brkljati -âm, brkljàj -âjte! brk-Ijâje, brkljal -âla -o, brkljânje -a s. brkljarija -e ž, brkljâça -e Ž, brkljast -a -o, brkljat -âta -o, bfkljež -a m brléti -Im: luč brli, brlèc -éca. -e, brlèl -éla -o, brlênje -a s, brliv-ka -e ž

brljati -âm, brljàj -âjte! brljàl -âla -o, brljânje -a s; kaj brljâ tod? stiče, iiče brljàv -âva -o, brliâvost -i Ž, br-Ijâvec -vca m, brljâvka -e ž, brljâvski -a -o brljûzga -e ž, brljûzgati -am, br-Ijùzgal -a -o, brljûzganje -a s: otrôk po blâtu brljûzga in brljuzgâti -âm, brljuzgàj -âjte! brljuzgàl -âla -o, brljuzgânje -a s; brljûzgniti -nem, brijûzg-nil -a -o brlog -6ga m, brlôgar -ja m:

mêdved brlôgar brnéti -im, bfni -ite! brnèc -ééa -e, brnèl -éla -o, brnênje -a s bfnja -e ž in bfnje -a s črna zemlja, mn. bfnje bfnj ž nesnaga na životu bfnja -e ž capa, cunja, bfnjav -a

-o, bfnjavec -vca m Brno -a s, hfnski -a -o, Brnjàn -âna m, Brnjânka -e ž, brnjân-ski -a -o Broadway [brôdwej] Broadwaya m, na Broadwaju, broadwayski -a -o

brôd -a m, na brôdu in brôdu, mn. brodôvi -ôv -ôvom itd. poleg brôdi -ov -oro itd.; brodôv-

brzeti

je -a g, brodar -ja m, brodarski -a -o, brodariti -im, bro-darjenje -a g, brodarstvo -a s, brodarina -e ž broditi brodim, brodi -ite! brodil -ila -o; tudi s »talnim poudarkom brod-; brodnik -a m, brod-niški -a -o, brodnina -e ž, brodolom -oma m, brodolomec -mca m brokat -a m z zlatom in s »rebrom pretkana svila, brokatep -tna -o: ~ plašček brom -a m kemiina prvina, bromov -a -o: ~a kislina, bromat -a m, bromid -a m bron brona m, bronast -a -o: ~a doba, bronen -a -o: ~a posoda, bronec -nca m, brončen -a -o, bronsa -e ž, bronsirati -am, bronsiranje -a s bronhij -ija m in bronhus -a m med., bronhialen -Ina-o/"-aJn-J: ~i katar, bronhitis -a m broša -e ž in broška -e ž naprsna zaponka

broširati -am seHti, mehko vezati, broširanje -a s, brošura -e ž se-Utek, brošurica -e i brovning -a m, brovningov -a -o brozga -e i, br6zgati -am, broz-gaj -te! brozgal -a -o, br6zga-nje -a s

brskati -am, brskaje, brskanje -a s, brskljati -am malo pobrskati, brskljaj -ajte! brskljal -ala -o, brskljanje -a s, bfsniti -nem brst -a m, brstič -iča m, brstje -a s, brsten -tna -o, brstit -a -o = brsten -a -o = brščen -a -o = brstnat -ata -o; brsteti -im, brsteč -eča -e, brstel -ela -o, brsten je -a s, hfstiti -im (se): grm brsti, koza ga brsti bfšč -a m, divji bršč, bršček -ščka

m, brščika -e i bršljan -a m in bršlin -a m, brš-Ijanov -a -o, bršljanovec -vca m, bršlinov -a -o, bršlinovec -vca m

brtavs -a m: brtavs kruha odrezati, brtavsati -am, brtavsniti -nem, brtavsnjen -a -o brtvilo -a s tesnilo, brtvilen -Ina

-o [-il-], bftviti -im bruc -a m, briicov -a -o, brucov-

ski -a -o: ~i večer bruhati -am, bruhanje -a s, bruhniti -nem, (iz)bruhnjen -a -o brundati -£im, brundajoč -a -e, brundal -a -o, brundanje -a s Brunetiere -ra [briinatjšr -a] m os. i., Brunetierov -a -o [-jero^ -ova -o], brunetierski -a -o bruno -a s, brunovje -a s, brunast -a -o, brunce -a s Bruno -a m os. i., z Brunom brus -a m, brusen -šna -o: ~i kamen, brusilo -a s, brusilnica -e [-il-] ž, brusiria -e i, brusiti -im, brusil -a -o in -ila -o, briišen -a -o, brušenje -a s, brusnik -a m, brusnica -e i, brusač -a m, brosaški -a -o, brusarnica -e ž, bru^arstvo -a s Bruselj -sija m, briiseljski -a -o

[-salj-]: ~e čipke brusnica -e ž rastlina brutalen -Ina -o [-al-] surov, brutalnost -i [-al-] i

* bruto neskl: * bruto teža = kosmata teža, kosmati dohodki, kosmati denar; nasprotje *neto čista teža, čisti dohodki; bruto obrazec kem., med., fiziolog. Brutus in Briit Bruta m os. i.,

Brutov -a -o: ~a zarota brv -i ž, bfvCa -e ž in brvica -e ž,

brven -vna -o: ~0 bruno bi-z bfza -o, hitrejši -a -e (+brži), prisl. bfzo bfže; brzi vlak bfzo-vlak, bfzec -zca m ime hroščem brzda -e ž, brzdati -am, brzdanje

-a 8, brzdit -a -o brzeti -im, brzi -ite! brzel -ela -o, brzenje -a s, brzica -e ž, brzina -e ž, brzinomer -era m

brzo-

brzo- v sestavi: brzojav -ava m, brzojaven -vna -o: ~i drog, brzojaviti -im, brzojavljenje -a s, brzojavka -e ž; brzopis -isa m, brzopisec -sca m, brzopiska -e ž, brzopisen -sna -o, brzopis je -a s; brzostrelen -Ina -o: ~o orožje, brzostrelka -e i, brzostrelski -a -o, brzostrdlec -Ica m [povsod: -el-], brzotisk -a m, brzotisen -sna -o, brzo-vozen -zna -o: ~o blago, brzo-vlak -a m; brzoturnir -ja tn, brzoturnirski -a -o b^ž prisl. (hitro): brž pojdi, bržkone, brzda, bržčas (menda), najbrž: najbrž nikogar ni na-šM; brž ko (hitro ko, kakor hitro): biž ko bo mogoče; ne zamenjuj z brie prisl. prim. k brzo: hiž (koj, hilro, brez odlašanja) zine — brže (hitreje) stopi

bržola -e i prazena in duiena govedina, tudi mn. bržole bržol [-61] ž, bržčlen -Ina -o [-In-]: ~a omaka buba -e z, biibin -a -o: ~ za-predek

buc medtn. v otroškem govoru pomeni bodetije, bucek -cka m pojwk, brst, poganjek, bücelj -clja m konec prsta, biicika -e i: šopek z buciko pripeti, bii-cati -am ebadati, biicanje -a s, buckaiti -am, bucniti -nem buča -e i, bučen -čna -o: ~o olje, bučka -e ž, bučnica -e i, bdčast -a -o, biiček -čka m = bučman -a m, biičevina in -ina -e ž bueati -im, buči -ite! bučeč -eča -e, biičal -ala -o, bučanje -a s, bučen -čna -o: smeh Buda -a in -e m, Büdov -a -o: ~o svetišče, budizem -zma m, budist -a m, budističen -čna -o budalo -a s, budalast -a -o, bu-dalost -i ž, budaliti -im

budati -am: ~ strgane cunje = brez uspeha šivati, t. j. bošti in prebadati, a cunje ne drže vboda; budati v knjige, papirje tiiiati, bosti v kaj; bûdanje -a s buden -dna -o, bolj buden ali budnejši; prisl. budno: ~ paziti; budnost -i 6, budnica -e ž Budimpešta -e 6, budimpeštanski -a -o

buditi -im, biidi -ite! budil -a -o, (z)bujèn -êna -o, bujênje -a s, buditelj -a m = budilec -Ica [-iU-] m, budilo -a », budilka -e Ž: ura budilka [-il-], budilnik -a [-In-] m budilo na uri Bûdjejovice (Budëjovice) -ic ž mn., iz Bûdjejovic, v Bûdjejo-vicah, bûdjejoviSko pivo bûdla -e ž nadev, budlati -âm nadevati, budlajoč -a -e, bud-làj -âjte! budlàl -âla -o, budlâ-nje -a s budoâr -ja m damska soba budfét -a m proračun, budž6teB

-tna -o: ~a razprava Buénos Aires m, iz Buénos Airesa, v Buénos Airesu, buenosâireSki -a -o

bûhati -am: veter bûha, buhaj6č -a -e, bûhal -a -o, bûhanje -a s, bûhniti -nem, bûhnil -a -o bûhtelj -na m

buhtéti -im = buhtâti -âm: ogenj, plamen buhti = buhtâ, bùhtiti -im (bûkniti), plamen bûhti (bûkne)

bûjen -jna -o bohôten: ~a rast Bukarešta -e ž, v Bukarešti, bu-karestânski -a -o ali biikareški -a -o: ~i mir; Bukareščàn -ina m, Bukareščanka -e ž bikati -am se: svinje se bukajo,

bûkaûje -a s • buké -ja m šopek bukev -kve ž, bukovje -a s, bu-kvica -e ž, bùkov -a -o: ~ les, ~a drvà, bûkovina -e i

biizakli4»«ki

bukoličen -čna -o, bukölik -a m pesnik pastirskih pesmi, buko-lika -e i bukoliina poezija Bukovac Vlaho, Vlaha Bukovca,

Biikovčeve slike bukve -kev [-ka^] i mn. knjiga, bukvice -vic ž mn. knjižica, bii-kovski -a -o: ~i jezik (ki živi samo v knjigah = latinščina); bukvama -e ž, bukvarnica -e i, bukvarničen -čna -o, bukvar-niški -a -o, bukvarnar -ja m, bukvarski -a -o büla -e ž ulje, bülast -a -o, bulat

-ata -o büla -e ž listina büldog -a m pasja pasma [-Id-] buldožer -a m »troj, ki rije zemljo, buldozerov -a -o [-Id-] buliti -im: živina büli (muka), bulil -a -o, büljenje -a s, bülec -Ica [-nI-] m vol: bülec büli büljiti -im: ~ oči = oči izbuh-niti, napeti; büljenje -as: ~ oči; buljiti se prav rabi le s predmetom oči; buljiti v noč ±= strmeti v noč bulletin [bülUn] -a m gl. bilten bulvar -a m velika cesta z drevoredi v mestu, bulvarski -a -o Bünjevec -vca m, mn. Bünjevci

-ev, bunjevski -a -o bünka -e i, bünkast -a -o, bun-čica -e i, bunkati -am, bün-kanje -a s bünker -ja m

Bünsen -a m, Bunsenov gorilnik Bur -a m, Bursko -ega s, bürski

-a -o: ~a vojna Burbon -a m, burbonski -a -o bureau gl. biro

buren -rna -o, burnejši, bürnik

-a m, burnost -i i Burgar -ja m os. i., Bürgarjev -a -o Bürger -ja m os. i. nem. pesnika,

BUrgerjev -a -o: ~a Lenora burgundec -dca m vrsta vinske trte in vina, burgündski -a -o

biiriti -im, biirjenje -a s, biiriti se (o vremenu): ves dan se buri burja -e i, burjast -a -o = bur-jav -a -o, bii rjaveč -vca m burjast, burjav človek, burjevést-nik -a m 1. ptič, ki oznanja vihar, 2. znanilec prevratnih dogodkov Blirja -a in -e m os. i., Burjev -a -o burka -e ž: biirke uganjati, biir-kast -a -o, burkav -a -o: ~ človek = biirkež -a m burkati -am (vodo), burkal -a -o, biirkanje -a s, burkljati -âm: voda burkljâ iz posode, burk-Ijàl -âla -o, burkljânje -a s bûrkelj -kija m vodni mehur, bùr-

kelfc -a m burklâti -âm nerodno hoditi, bur-klàj -âjte! burklàl -âla -o, bur-klânje -a s, bûrkla -e ž nerôda bûrkle -kel [-kal] i mn., bùrklast

-a -o, bilrklež -a m burlésken -kna -o burkast bûrnik -a m leseno zatikalo pri vratih

bûmns -a m beduinski plaič burovž -a m kravji zvonec, astr.

veliki voz (ljudsko) Bûrow -a m os. t., bûrovi obkladki burzoazija -e ž zaničlj. meščanski srednji stan, buržoa -ja m, bur-žoazen -zna -o, buržuj -a m, buržiijstvo -a s, buržiijski -a -o busola -e ž kompas bušiti -im, biiška -e ž, biiškast -a -o, biiškati -am (se), buškanje -a s, biiš(k)niti -nem: ogenj je buš(k)nil iz peči butara -e ž, bûtarica -e ž butati -am, butanje -a s, biititi

-im = biitniti -nem biitec -tca m, biitelj -na m, bii-

teljnast -a -o, butast -a -o buteljka -e i, butélja -e i steklenica za vino, butéljski -a -o: ~o vino, butéljcen -čna -o butica -e ž gl. betica buzakljunski -a -o = buzaronski -a -o

Mzdovan

büzdovan -a m

Byron [bàjron] -a tn, Byronov -a -0, byronski -a -o: slog, by-ronlzem -zma m [povsod: bâj-]

I bzikati -am in -čem, bzikaj -te in bziči -te! bzikanje -a «, bzikniti -nem, bziklja -e i = bzikalica -e i

C

c [C3 in cé] 1. ime irke in note m neskl.: mali c, od c naprej, s c začni; 2. v glas.: c-mol, C-dur, v C-duru, s c-molom, c-ključ -ca manjš. prip. za osnove i sp. na -i: stvar -i — stvarca -e, žival -i — živalca -e [-dlc-l, lilč -i — lučca -e, duri -i — durce duric itd.; v rod. mn. stvaric, živalic, lučic; gl. § 45 Caf Câfa m os. i., Cafov -a -o:

~o slovarsko delo čajna -e i locdnja, cajnica -e i Calais -a [kalé -éja] m kr. i., calaiski -a -o [kaléjski]; Pas de Calais Pas de Calaisa [pad-kalé -éja] = Calaiska ožina Calderon de la Barca [kalderôn dela bârka] m os. i., Calderona de la Barca; Calderonov -a -o: ~e drame, calderonski -a -o: ~e drame Cambrai -a [kambré -éja] m kr. i., v Cambraiu [kambréju], cam-braiski -a -o [kambréjski] Cambridge -gea [kémbridi -a] m kr. t., čambriški -a -o [kém-briški]

camelj -mlja m kembelj, bat pri

zvonu

Camoës. -a [kamûiné -a] m os. i. portugalskega pesnika, Camoêsov -a -o [kamûinsou -ova -ovo]: ~a pesnitev

Campo Formio [kampofôrmio] m kr. i. ital. mesta iz Campo Formia, V Campo Formiu, campoformijski -a -o: ~i mir candra -e ž, cândrav -a -o, candravec -vca m, cândrati -am, cândravost -i i

cânja -e ž, cânjek cânjka m Cankar -ja m os. t., Cankarjev -a -o: ~ slog, ~a dela; cânkar-ski -a -o: ~i slog; cankarjânec -nca m posnemovalec Cankarja, cankarjanski -a -o, cankarjanstvo -a s, cânkarjevec -vca m vojak Cankarjeve brigade Canossa [kanôsa] -6sse ž kr. i. ital. mesta: pot v Canosso, doživeti Cauosso poraz, ponižanje, posebno v polUičnih bojih capa -e ž, capica -e i, capje -a s, capav -a -o, capavec -vca m, capast -a -o, capar -ja m kdor cape zbira; capin -a m, capinka -e i, capinast -a -o, capinski -a -o; capander -dra m, capež -a m, capandra -e ž; capandrati -am trgati, raztrgati Capablanca [kapabldnkaj m os. i. šahista, od Capablanca in -ce [-ka -ke], Capablancov -a -o: ~a poteza (+Capablancin) capati -âm, capàj -âjte! capàl -âla -o, capânje -a s: po blatu capati (otroci); capljati -âm, cap-Ijàj -âjte! capljal -âla -o, cap-Ijânje -a s Capri -ija [kdpri -ija] m kr. t.,

câprijski -a -o car -ja m, cârjev -a -o, cârski -a -o, cârstvo -a s; carica -e à, caričin -a -o; carična -e Ž, câr-jevič -a m, carjevina -e i; carjevati -jûjem, carjevàl -âla -o, carjevânje -a s; carizem -zma m, carist -a m, carističen -čna -o = caristovski -a -o Carcassonne-onna [karkasdn-àna] m kr. i. franc, mesta, carcasson-

. Cecflija

ski -a -o [karkasônski -a -o], Carcassonec -nca m, Carcasson-ka -e i [karkasônee -nca -nka] Cardscci -ija [kardûéi -ija] m os. i. ital. pesnika, Carduccijev -a -o [kardAiijeu -eva -o]: ~i verzi; cardûccijevski -a -o Caribrod -a m, câribrodski -a -o Carigrad -a w», cârigrajski -a -o, Carigrajčan -a m, Cérigrajcan-ka -e ž

carina -e é, carinski -a -o; cari-nar -ja m, carinarica -e ž, cari-narski -a -o; carinarnica -e i, carinârniski -a -o cariniti -im, carinjenje -a s, cari-

nitev -tve ž Carinthia [karlntija] -ije ž ime koroškega časopisa, Carinthijin -a -o: ~ urednik Carlyle -la [karlâjl -la] m os. i. àngl. zgodovinarja, Carlylov -a -o:.~a zgodovina Carmen [kârmen] i neskl. os. i., znano zlasti po operi s tem naslovom: od Carmen, h Carmen, pri Carmen, s Carmen; prid. se ogibljemo: glasba v (open) Carmen, smrt Carmen je pretresljiva

Carnegie -gieja [karnigi -ija] m os. i. amer, mecena, Carnegie-jev -a -o: ~a ustanova Carniola -le [karniola -le] i 1. i. zgod. časopisa v Ljubljani, Car-niolin -a -o: ~ urednik, ~e razprave Carrara -re [kardra -re] i kr. i. ital. mesta; kararski -a -o: ~i marmor = marmor iz Carrare Carrière -ra [karjêr -ra] m os. i. franc, slikarja, Carrièrov -a -o: ~o Materinstvo Cartesius [karU'zius] ali Kartézij m os. i. franc. filozofa Descarte-sa [dekàrta] v lat. obliki, v drugih sklonih: Kartézija -u itd., Kartézijev -a -o, kartézijski -a

-o ait kartezijanski -a -o: ~i stavek, način Camso -sa. [karûzo -za] m os. i. tenorista, Carusov -a -o: ~ glas, ~o petje, carusovski -a -o: ~i glas [povsod: karûz'] Casablanca -ce [kasabldnka -ke] 2 kr. i. hike v Maroku, casa-blanški -a -o: ~a luka Castiglione -eja [kastiljône -eja] m os. i. ital. književnika in diplomata, Castiglione jev -a -o: ~a dvorska uglajenost Cavour -ja [kavûr -ja] m os. i.

ital. dréatnika, Cavourjev -a -o -ce manjš. pripona za samostalnike sr. sp.: ogledalo — ©gledalce

t-àlce], kladivo — kladivce, ol6 — kolésce, deklè — dekletce; v mn. -ca: vrata —vratca, kola — kolca [-6lc-]; če se osnova končuje na dva sogl. in drugi ni m, n, 1, v ali r, pišemo -ece [-3ce]: mésto — méstece, gnézdo — gnézdece, srcé — srčece, jajce — jajčece; če je drugi sogl. m, n, 1 ali v, pišemo -e- in govorimo polglasnik [-a-] pred temi glasovi: pismo — pisemce [-amee], okno — okence [-ance], stêblo — stêbelce [-alce], vêslo — vêseice [-alce], poséstvo — posestevce [-auce]; če je drugi sogl. r, postane samogl.: rêbro — rêbrce, jêdro — jêdrce cebâti -âm [povsod: cab-], cebàj -âjte! cebàl -ala -o, cebénje -a s; cebniti -nèm, cebni -ite! cebnîl -ila -o, cebnjèn -êna -o ait pa: câbniti -nem; gl. be-câti in bacniti cécelj -clja m jeziček (ûoula) Cecilija -e ž os. t., Cecilijin -a -o, cecilijânski -a -o: ~o petje, cécilijanec -nca m pripadrik ee-cilijdnskega petja, cecilijanstvo -a s; Cilka -e ž, Cilkin -a -o [-Ik-]

Slovenski pravopis

113

8

cécîiiti

cécniti -nem: voz je cécnil čez prag; cécati -am, cécanje -a s cedika -e i gûmi, cedikov -a -o gumijev, cedîkast -a -o gûmijast, gûmast

cedilo -a s, cedflce -a [4lc-] s, cedilček -čka [-iuč- in -ilč-] tn; cedilen -ilna -o [-Un-]: ~a mrežica, ~a priprava; cedilnik -a [-Un- in -lyn-J m = cedilo cedirati -am odstopiti, predali komu kaj; cesija -e ž odstop, predaja; cesijski -a -o: ~a listina; cesionar -ârja m prevzemnik, cedènt -ênta m odstopnik cediti -im, cêdi -ite! cédé, cedèê -éca -e, (o)cejèn -êna -o, cejê-nje -a s, cedil -fia -o; cedilen -Ina -o [-iun- in -Un-] kar se cediti dà ali se cedi: ~a smola; cedilec -Ica [-lu/C- in -ilç-] m, cedilka -e [-iuk- in -ilk-] i, ce-dilnica -e [-Un-] ž; cediti se cédra -e ž, rod. mn. céder, cédrov -a -o: ~ les = cedro vina -e z, cédrovje -a s Cédron -a m l. i. potoka v Palestini, cédronski -a -o cefedrati -âm, cefediàj -âjte! ce-fedràl -âla -o, (s)cefedrân -a -o, cefedrânje -a s delo in izdelek, cefedrač -a m, cefêdra -e i ca^a [povsod: caf-] cefrâti -âm: ~ volno, perje, blago; cefràj -âjte! cefràl -âla -o, (s)cefrân -a -o, cefranje -a s delo in izdelek, cefrâlec -Ica [-duc ] m, cefrâlka -e [-duk-] i [povsod: caf-] Cégnar -ja m, Cégnarjev -a -o:

~i prevodi céh in cèh céha m, céhovski -a -o: ~i mojster; céhmester -Êtra ali céhmoster -Êtra m cerkveni ključar; céhovstvo -a s cékar -ja m, cékarêek -čka m,

cékarëki -a -o cekin -a tn, cekinček -čka m, ce-kinast -a -o: ~a barvâ, juha;

cekinski -a -o: ~o zlato, ~a vrednost, podoba cél [céu] -a -o predstavlja celoto, neokrnjenost in polnost stvari: miza je iz célega (iz enega kosa, ne zbila iz več kosov), cél hleb (še nerazrezan), céla suknja (še ne raztrgana), célo število (ne ulomljeno); hodil je cél dan in célo noč, za çél razred vas je, za célo skledo žgancev bi sne-del; v célo, na célo je gazil, na celem je počila steklenica, na célem se je zlagal, po célem je gazil; to ti je cél modrijan; pogosto lahko rabimo cél -a -o ali vès vsa vsè, kakor imamo bolj pred očmi vsoto delov ali celoto stvari: ves dan — cel dan, ves čas — cel čas, vsa vas — cela vas, v6e mesto — celo mesto ipd.; v dv, in mn. tudi cela -i, celi -é: oba sta še cela, obé sta še celi, vsi so še celi, vse so celé, rane so celé, toda vrata so céla celebrirati -am opravljati, opraviti slovesni obred; célébrant -a m kdor celebrira, celebriranje -a s in celebrâcija -e ž slovesno izvrševanje obreda célec -Ica [-uc-] m érebec, nepre-gaien sneg, nepoškodovan pirh = celak -a m žrebec; céleSnji -a -e neprizadet Celestin -a tn os. i., Celestinov

-a -o: ~a pisma iz Rusije Celestina -a in -e m os. i., Celestinov -a -o: ~a matematična terminologija; Celestina -e ž os. i., Celestinin -a -o celéti -i le v 3. os., nepreh.: rana celi, roké celijo = se céli -ijo; celèê -éca -e, celèl -éla -o, ce-lênje -a s celibat -a m samski stan, celibât-ski -a -o, celibâten -tna -o, ce-libatêr -ja n» sotnec, celibatêrski -a -o, celibatêrstvo -a s

cèni

celica -e ž, celičen -čna -o: eno-

celična bitja celina -e ž: evropska ~o ora-ti; celinski -a -o: ~a zapora; celinec -nca m neprehojen »neg celiti -im preh.: ~ rano, želodec, pljuča; (za) cel jen -a -o, celjenje -a s; celiti se: rana se lepo celi; celitev -tve i; celilo -a s sredstvo, ki cšli; celilen -Ina -o [-In-]: ~o zelišče, ~a maža; celilnost -i [-In-] i celilna moč, sposobtiost; celivec -vca m, ce-livka -e ž, ranocelnik -a m [-iln-] ranar celo pimdarni prisl.: celo meso je imel, celo ljubezniv zna biti, celo on je teh misli, c6l6 pet mi jih je dal, celo uči se, celo danes je bil tu, celo nikjer ga ni, celo nič ne zna, že celo ne, celo pred vrati (kaj šele za njimi); včasih se za načinovni prisl. rabi tudi čeloma = docela, čisto, popolnoma celo- 1> sestavi: celodneven -vna -o; * celokupen -pna -o = cel6-ten, v celoti, *celokupnost -i ž celotnost, vse skupaj; celoleten -tna -o, celoniesečen -čna -o; celozemnik -a m zemljdk celofan -a m vrsta prozornega papirja, celofanski -a -o: ~i ovoj celost -i ž, celosten -tna -o: ~o gledanje na kaj; celovit -a -o, celovitost -i i celota -e i, celoten -tna -o, celotnost -i i celularen -rna -o cšličen: ~a teorija

celuloid -a m, celuloiden -dna -o:

~i ovratnik, ~i ročaj celuloza -e ž staničnina, celulozen

-zna -o: ~a kaša C«zij -a m, okr. C: O» C, 100» C = nič stopinj, sto stopinj Celzija; po latiniziranem os. i. švedskega astronoma Celsiusa [cil-ziusa], ki je postavil decimalno

lestvico za toplotno merjenje; Célsiusov -a -o: ~a raziskava-nja, ~o življenje; Célzijev -a -o: ~a lestvica, stopinja itd. [povsod: célz-] cemènt -ênta m, na cementu in -éntu; cemênten -tna -o: ~i steber, ~a zmes, vreča; cementarna -e i; cemêntar -ja m, ce-mentnina -e i; cementirati -am s ceméntom prevleči, gl. tudi cimen tirati cempèr -éra m - cepèr -éra m

košček, troha, nič céna -e i, prisl. pocéni, v céno, y slepo ali pusto céno prodajati; + za vsako ceno po vsi sili; cenén -a -o = cén -a -o, cenéjši -a -e; prisl. ceno, cené-je; cénôst -i ž, cenljiv -iva -o, cenik -a m, cenovnik -a m, cenoven -vna -o, cenovniški -a -o Cene Cêneta m ljudsko os. i. iz

Vincêncij; Cênetov -a -o ceniti -im, céni -te! cénil -ila -o, cenilec -ilca [-i^c- in -Hc-] m, cenilka -e [-iuk- in -ilk-] i, cenilo -a s, cenilen -Ina -o [-iln-]; cén jen -a -o, éénjenje -a s, cenitev -tve ž, cenitven -a -o [-tvan-]: odbor, ceni-telj -telja m, ceniteljica -e ž, ceniteljski -a -o: ~i sestanek ceniti -im nasprotje dražiti, ceno nižati, zbijati: kaj mi blago ceniš! céni -ite! cenil -a -o; ceniti -im se: blago se ceni; cenjênje -a s nižanje cen, pocenitev -tve ž céniti -nem po malem puščati: sod

tudi céne ne cènt cénta m, okr. q: blaga na cénte, stari cènt (56 kg), novi cènt (100 kg); pocénten -tna -o kar tehta ali je odmerjeno za težo lq: ~i zaboji, sodi; cènt cénta m stôti del dolarja; cen-tim -a »n = centézim -a m stôti

ceniaver

del denarne enote; centezimalen 4imi -o [-In-].: ~a tehtnica centaver -Tra m grški bajeslovni konj s človeškim of^sjem in glavo: boj s centaTri; centavrski -a-o: ~i kip, ~a podoba center -tra m središče, sredina: možganski upravni cen-trski -a -o: ~a pisarna; centrum -uma m središče, sredina; centrumaš -a m sredinec, cen-trumaški -a -o: ^a politika; centrirati -am kolo, valjar teh. poiskati natančno središče (n.pr. kolesu, valjarju), centriranje -a s, centriranost -i ž, centričen -čna -o

centi- v sestavi: centimčter -tra m, okr. cm, centimetrski -a -o; centigram -a m, okr. -cg, centi-gramski -a -o; centiliter -tra m, okr. cl, centilitrski -a -o centrala -e ž: električna na in v centrali; centralin -a -o: ~ davek, ~e naprave centr&len -Ina -o [-In-] osrednji, ~a kurjava, naprava; central-nost -i [-In-] ž, centralizem -zma m, centralističen -čna -o, centralist -a m, centralizirati -am, centralizacija -e ž, cen-tralizacijski -a -o: ~i postopek centri- v sestavi: centrifuga -e i, centrifugalen -Ina -o, centri-fugalnost -i i; centripetalen -Ina -o, ~talnost -i i [povsod: -In-] centdrija -e ž četa 100 moi, stot-nija; centurij -a m stotnik, cen-tiirijski -a -o cenzura -e ž, cenzuren -rna -o: ~rni urad, postopek; cenzor -ja m, cenzorica -e ž, cenzorski -a-o: ~i izvod; cenzurirati-am, cenzuriran -a-o: ~i izvod, cenzuriranje -a s cep -1 ž cepi" cep po cepi s cepjo, mn. cepi cepi cepem cepi o ce-peh s cepmi in cep-a m -u, mn. eepovi čepov in čepov, tož. cepe

fn cepove; cépov -a-o: ~ roč-nik; cépec -pca m, cépcev-a -o: ^a betica; cepič -iča m, cepika -e ž, cepnik -a m, cepovišče -a s cépati -am, cépanje -a s; cépniti

-nem, cépnil -a -o in -ila -o cépek -pka -o = cepljiv -iva -o kar se dd cepili ali se rado cepi, cépkost -i ž = cepljivost -i ž cepetati [povsod: čepet-] -âm, cepetaj -âjte! cepetal -âla -o, ce-petanje -a s, cepèt -éta m; cepêtec -tca m, cepetin -a m, cepetinka -e ž, cepetljiv -iva -o *cepidlâciti -im dlako cépiti, *ce-pidlačenje -a s dlakocepstvo, *cepidlačen -čna -o dlakocépski Cepilec -ilca [-ilc- in -iuc-] m, cepilčev -a -o [-iU- in -i^č.]; cepilka -e [-ilk- in -iuk-] ž, cepilkin -a -o [-ilk- in -iuk-], cepilski -a -o [-Is-]: ~i posvet, ~a praksa; cepi tel j -a m, ce-piteljev -a -o, cepitel^ica -e ž, cepiteljičin -a -o, cepUeljski -a -o: ~i posvet, ~a praksa cepilo -a 3 orodje, cepileh -Ina -o [-Un-]: ~i nož, ~a sekira, priprava; cepilnik -a /"-<ifn- in -lin-] m nož, cepilnica -e [-iuv-in -Ôn-J ž sekira, [-Un-J prostor: ~ granita cepin -a m, cepinov -a -o: ~a ionica

cepitev -tve ž, cepitven -a -o [-tvan-]: ~a navodila, ~i način cépiti -im: ~ drva, drevje, koga zoper kaj; cepil -ila -o, cépljen -a -o, cépljenec -nca m, cép-Ijenka -e ž, cépljen je -a s; cé-panka -e ž, cépa'nica -e ž cepivo -a 3 snov, serum; cepiven

-vna -o: ~i vosek, serum cèr cêra m, cerôv -a -o, cerôvec -vca m, cerovîna -e ž, cerôvje -a «

CerasollQ -olla [čerazdlo -la] m os. i. ital. stav barja v Ljubljani; Ceraséllov -a -o

ciân

Cêrber -a m bajeslovni stražar pri vhodu v podzemlje, strog varuh; Cêrberov -a -o, cêrberski -a -o cercle -la [sêrkal -kla] m krožek,

ožja družba ceremonija -e ž obred, zunanje formalnosti iron.; ceremonialen -Ina -o [-In-], ceremoniél -a m predpis o zunanjostih kakega obreda, dejanja: dvorni sprejemni ~ promocije; cere-moniar -ja m ali ceremoniêr -ja m kdor obrede vodi: dvorni ceremoniozen -zna -o Cêres in Cêrera -e ž bajesl. 1. i.,

Cêrerin -a -o: ~i darovi cérkev -kve ž, pod cérkvijo, mn. cérkve -kev [-ka^] itd. in cer-kvé cerkva -àm -é -àh -ami; Cérkev kot ime ustanove; cer-kvén -a -o: ~i svet, zid, ključar; çerkôven -vna -o: ~ človek kdor rad hodi v cerkev; cerkovnik -a m, cerkovnica -e ž, cerkovni&ki -a -o; cerkvénec -nca m; cérkvica -e ž, cerkve-nica -e ž; cerkvénoprâven -vna -o, cerkvénozborski -a -o, cer-kvénonabôlen -žna -o cemirati -am obkoliti, zajeti; cer-niranje -a s obkoljevanje, zapiranje, obkolitev; cerniran -a -o, cerniranec -nca m obkoljenec certifikat -a m spričevalo, potrdilo,

izkaz; certifikaten -tna -o Cervantes -a [servdntes -a] m Miguel de [migél de] ~ m os. i. špan. romanopisca, Cervantesov -a -o: ~ Don Kihot césar -ârja m, cesarjev -a -o, ce-sarjevič -a m, cesarica -e ž, cesaričin -a -o, cesarična -e ž; cesarski -a -o, cesarstvo -a s, cesarost -i ž; cesarovati cesa-rijjem, cesarovàl -šla -o, cesa-rovanje -a s césta -e ž, mn. céste cést itd. ali cesté -a -àm -é -àh -ami; eé-sten -tna -o: ~i prah, odbor;

céstnica -e ž; céstar -ja m = cestnik -a m kdor je zmeraj na cesti, oskrbnik ceste, voznik; céstarica -e i, céstarjev -a -o, cestarski -a -o: ~a služba, ~o delo; cestišče -a s, cestnina -e ž cestni davek, cestninski -a -o: ~e dajatve; cestninar -ja m, cestninarica -e ž, cestninarski -a -o

cev cevi ž, ceven -vna -o: ~i po-vezki bot.; cévnat -a -o, cévast -a -o; cévka -e i, cévkast -a -o; cevnjak -a m, cévnik -a m, cévje -ja s, cevovje -ja s Cézanne -anna [sezàn -àna] m os. i. franc. slikarja, Cézannov -a -o: ~a razstava, šola; cézanski -a -o: ~a tehnika [sezdn-] Cézar -ja m os. i., Cézarjev -a -o; cezarski -a -o: ~i značaj, nastop; cézar ji -jev m mn. vrsta vladarjev: v dobi cézarjev cézij -a m kem. prvina ceznra -e i zareza, odmor sredi

stopice; cezuren -rna -o Champagne -gne -gni [šampdnj -nje -nji] ž i. franc. pokrajine, champanjski -a -o [šampdnjski -a -o]; šampanjec -njca vrsta vina, šampanjski -a -o: ~a steklenica, cena chartizem -zma m angleiko delavsko gibanje v prvi polovici 19. stol.; chartist -a m, charti-stičen -čna -o [povsod: čart-] Chénier -era [èenjé -éja] m os. i. franc. pesnika, Chénierov -a -o [&enjéje](, -eva -o] Chicago -ga [čikago -ga] m kr. i. mesta, chikaški -a -o [iikà'ski -a -o]

cian ciana m, cianov -a -o: ~ vodik; cianski -a -o: ~e spojine; ciankalij -a m, ciankalijev -a -o; ciajiid -a m, cianoza -e ž modrikavost kože, cianotičen -čna -o česar se je lotila cianàza

ciborij

ciborij -a m, ciborijski -a-o: ~i pokrov, plašček, ~a noga; ci-borijast -a -o Cicero in Clceron -ona m os. i. lat. govornika, Ciceronov -a -o: ~ govor, slog; ciceronski -a -o: ~i govor, slog; ciceronianec -nCa m, ciceronianski -a -o; ci-ceronščina -e ž uglajen jezik cicero -ra m vrsta črk in tiskarska mera

citerone -na [čičerdne -na] m vodnik za tujce, d» kaže in razlaga znamenitosti Cigale -eta m oet i., Cigaletov -a

-o: ~ slovar, ^a nlica Cigan -ana m, Ciganov -a -o. Ciganka -e ž, Cigankin -a -o, ciganski -a -o kadar označujemo narodno pripadnost cigan -ana m, ciganka -e ž, ci-ganček -čka m, ciganski -a -o, ciganija -e ž, ciganstvo -a s, ciganščina -e ž, ciganiti -im, cigan j en je-a s; kadar označujemo način življenja, orodje, sadno vrsto ipd., tedaj pišemo z malo cigara -e ž smotka, cigaren -rna -o: tobak, vonj; cigararica -e ž delavka v tobačni tovarni-, cigararski -a -o, cigarnica -e ž sprava za cigare cigareta -e i svaljiica, cigareten -tna -o: ~i papirček, tobak; cigareinica -e i doza za cigarete cijaziti -im, cijazenje -a s cik cika m, cikov -a -o; cika -e ž, cikin -a -o, ciklja -e ž; cikast -a -o = cikljast -a -o — vse o govedu z belo progo po hrbtu cikati -am po čem in na kaj dobivati okus po čem, meriti, leteti, namigovali na kaj: vino cika na jesih, to cika name; cikanje -a s^ kisanje (vina), namigovanje; cikniti -nem: vino je ciknilo se je skisalo, ~ na koga namigniti na koga ali kaj

cikcak prisl.: steza se vije hoditi ~ sem in tja, v ovinkih, v okljukih, v ključih, križem kražem, cikcakasi; -a -o ciklamen -mna m, ciklamnov -a -o: ~ duh, ~a barva; ciklam-nast -a-o: ~ duh, ~a barva; ciklama -e ž, ciklamov -a -O; Kersnikov Ciklamen, cikllamen-aka [-man-] povest narejena po Ciklamnu cikloida -e ž vrsta krivulje, ciklo-

iden -dna -o ciklon -a m vihar, zračni vrtinec;

ciklonski -a -o ciklonizirati -am, cikloniziranje

-a s način razkuževanja Ciklop -a m bajeslovni velikan, Ciklopov -a -o; ciklop -a m velikan sploh, ciklopski -a -o, gl. kiklop ciklostil [-il] -a m vrsta razmnoževanja, stroj: razmnožiti na ciklostilski -a -o [-Is-]: ~i papir, ~a barva, matrica; ciklo-stilirati -am, ciklostiliran -a -o: ~ letak; ciklostiliranje -a s ciklus -usa in cikel -kla m vrsta, venec, zbirka: pesmi, iz ciklusa ali iz cikla cikorija -e ž, cikorijski -a -o: ~a škatla, cikorijast -a-o: ~a snov

Cilenšek -ška m os. i., Cilenškov

-a -o: ~i botanični spi&i cilinder -dra m valj, vrsta pokrivala; cilindrski -a -o, cilindričen -čna -o, cilindrast -a -o cilj cilja m: dospeti do ~a konca, kraja (zlasti v šp.); +doseči ~ namen, smoter; + ciljati -am meriti

Cimabue -ueja [čimabue -ueja] m os. i. ital. slikarja, Cimabue-jev -a -o cimbale -bal ž mn. cimbora -e ž = cibora -e ž cimentirati -am: ~ mero uradno preskusiti, overiti, potrditi; ci-

cista

mentiran -a -o: ~ liter, ~e uteži; cimentiranje -a s; cimen-tiren -rna -o: ~i urad mero-sodni urad cimet -a m, cimetov -a -o: ~ duh,

cimetovec -vca m cimiti -im in cimiti -im se kaliti, odganjati; cima -e i kal, brst, pogdnjek; cimanje -a a, cimast a -o, cimnat -a -o, cimavica -e i Cimperman -a m os. i., Cimper-manov -a -o: ~e pesmi; cim-permanski -a -o: ~i verzi cin cina m kositer, cinast -a -o: ~a posoda, cinar -ja m, ciniti -im, cin jenje -a s, cinjav -a -o, cinjavica -e ž poledica Gincar -ja m 1. i., Cincarjev -a -o,

cincarski -a -o cincati -am, cincariti -im, cinca-nje -a s, cincàv -âva -o, cinca-vec -vca m, cincavka -e i, cin-cavski -a -o cingljati -âm, cingljàj -éjtel cing-Ijàl -éla -o, cingljânje -a s; cingelj -glja m zvonček, cingelj-ček -čka m, cfngeljc -a m

[-gaii-]

cingulnm -ula m pas pri duhovniški in redovniëki obleki; mn. cinguli -lov -lom -le -lih s -li cinik -a m človek, ki prezira družbene konvencije; ciničen -čna -o, cinizèm -zma m cink cinka m, cinkov -a -o: ~ okis; cinkast -a -o: ~a posoda; cinkovnat -a -o; cinkarna -e ž, cinkérniSki -a -o: ~i delavec cink cinka m maščobna sraga na

juhi, cinkast -a -o: ~a juha cinober -bra m, cinobrski -a -o, cinobrov -a -o: ~a barva, ci-nobrast -a -o cipa -e ž, cipar -ja m lovec na cipe, cipnica -e ž uta za ciparje, piščalka za klicanje cip; cipar-ski -a -o; preneseni pomen: clpa -e ž vlačuga, cipica -e ž

cipati -am tn cipljem: žila cipa, tudi: težko, nerodno hoditi; cip cipa m bitje, utripanje ftle; cipen -pna -o, ciplja -e ž žila utripalnica, cipomer -era m Ciper -pra m, ciprski -a -o cipresa -e ž, ciprisov -a -o: ~ nasad, les, duh; cipr^sen -sna -o: ~sni venec, okras; cipresovina -e ž, cipresast -a -o Cir gl. Kiros

circa prisl., okr. ca. [cirka] nekako, približno, okoli circnlns vitiosns [cirkulus vicič-zus] m zmotni kolobar, začarani krog: ni mogel iz tega circulusa vitiosusa, v tem circulusu vi-tiosusu, zašel je v take circulu-se vitiosuse Ciril -a m os. i., Cirilov -a -o; Cirila -e ž, Cirilin -a -o; Ciril-Metodova družba, Ciril-Meto-dove družbe, ciril-metodijski -a -o: ~a misel cirilica -e ž, cirilski -a -o [-Is-]:

~o pismo; ciriličen -čna -o cirkonij -a m kem. prvina cirkular -ja m okrožnica, krožna žaga; cirkularka -e ž krožna žaga; cirkulandum-uma mofcrož-nica; cirkularen -rna -o: ~o olDvestilo, žaganje cirkulirati -am krožiti, cirkulira-nje -a s, cirkulacija -e ž: ~ krvi, denarja; cirkulacijski'-a -o cirkumfleks -a m, cirkumfleksen -sna -o: ~sni poudarek, ~a in-tonacija, ~o znamenje; cirkum-flektirati -am, cirkumflektiran -a -o, cirkumflektiranje -a s cirkns -a m, cirkuški -a -o: ~i igralec, ~a arena; cirkusen -sna -o

cis cisa m glas.: od cisa naprej, s cisom začni; cisov -a -o: ~o znamenje; Cis-dur, cis-mol cista -e ž vodena bula, cistoskop -a m priprava za preiskavo mehurja

cistercijan

cistercijan ^a. m = cistercijanec

-nca m, cistercijanski -a -o cisterna -e i vodnjak, posoda za

nafto; cisternski -a -o citadela -e i mestna utrdba citat -a m navedek; citirati -am navesti, navajati besede koga drugega ali koga klicati, pozvati predse; citiran -a -o: na citiranem mestu, okr. n. c. m. ali 1. C. = loco citato ali n. n. m. = na navedenem mestu; citiranje -a s navajanje, citacija -e i, ci-tacijski -a -o; citatomanija -e z nagnjenje k obilnemu citiranju, citatoman -a m; citatograf -a m kdor piie in uporablja pri pisanju veliko citatov, citatograf-ski -a -o citoplazma -e i pratvorivo, ki obdaja jedro celice citre citer [-ar] i mn., citrice -ic ž mn.: igrati na umetnik na citre; citrar -ja m, citrarica -e ž, citraš -a m, citrašica -e i, citrarski -a -o; citraški -a -o; citrati -am, citranje -a s citrona -e ž, citronov -a -o: ~ grm, cvet, ~a kislina; citronin -a ~ sok; citronašt -a -o: ~a barva, ~ okus, citronar -ja m, citronovec -vca m, citronček -čka m metulj civil [-il] -a m: biti v ~u ne i; uniformi, vojaiki službi; civilen -Ina -o [-In-], civilist -a m ci-vilistovski -a -o civilizirati -am olikati, obrusiti; civiliziran -a -o: ~ narod; civilizacija -e i olika, izobrazba; civilizacijski -a -o: ~i pogoj, ~a sredstva ciza -e ž vrsta samotežnega vozička = cizovnik -a m, tudi sesšk seska = cicek -cka m = cizek -zka m; cizast -a -o: sesku podoben, cizati -am cizo vleči cizelirati -am vrezovati drobne okraske, cizeliran -a -o, cizeli-

ranje -a s; cizelêr -ja m vre-zovalec, cizelêrski -a -o clearing gl. kliring Cleveland -a [klivlend-1 m kr. i. amer, mesta, clevelandski -a -o: ~i Slovenci, park s Cankarjevim spomenikom Clnny -yja [kliini -ija] m kr. i. franc, mesta, clunyjski -a -o [klûnij-]: ~i samostan, vpliv cmariti -im, cmarjenje -a s cméra -e ž, cmérav -a -o, cméra-vec -vca m, cméravka -e i, cmé-ravost -i tn cmej-avost -i i; cmé-riti -im se, cmérjenje -a s cmévati -am, cmévkati -am: pes cmévka kadar narahlo cvili; cmévanje -a s, êmévkanje -a s, cmévec -vca m, cméva -e i, cmévek -vka m cmihati -am se, cmihanje -a s, cmihavee -vca m, cmihavka -e ž, cmihavski -a -o cmiziti -im se po sili jokati samo z glasom, brez solz; cmizenje -a s, cmiz -a m, cmizec -zca m cmok cmoka m, cmokast -a -o, cmokàt -âta -o, cmokač -a m, cmokalec -alca f-uc-] m, cmo-kavs -a m, cmokavzar -ja m: Cmokavzar in Ušperna craokati -am, cmoka j -âjte! cmo-kàl -âla -o, cmokanje -a s; cmokotati -âm, cmokotàj -âjte! cmokotàl -âla -o, cmdkotâhje -a s; cmokniti cmôknem, cmôk-ni -ite! cmôknil -ila -o, cmôk-njen -a -o ali povsod cmôk-cmrk cmrka m, cmfkati -am, cmfkanje -a s, cmfkniti -nem oponašanje glasu pri fožiranju vode

cmilliti -im: jazbeci in zajci cmù-

lijo; cm ulj en je -a s Cobenzl -zla fkobčncl -cla] m kor.

rodb. t., Cobénzlpv -a -o Codelli Codellija [kodéli -Va] m rodb. i., Codéllijev -a -o: ~

côprati

grad; Kodéljevo -evega s, grad na Kodéljevem côf côfa m: pri laseh, pri obleki, prtovih, zastavah, zavesah, trakovih itd. čop, obések, lop; calât -âta -o; côfast -a -o cokla -e ž, mn. cokle cokel [-kal]; côkelski -a -o [-kals-]: ~i podplat, sékanec; côklica -e i, c6-klast -a -o, coklar -ja m, c6-klarica -e i, coklarski -a -o; coklâti -âm, coklàj -âjte! co-klàl -âla -o, coklânje -a s, co-klarija -e ž, ("''coklj-) cola -e i dolžinska mera. palec; eolski -a -o [-Is-]: deska = côlo debela deska,, po c61i (debel) = pocolski -a -o; côlarica -e ž eolo debela deska, doga Colbert -a [kolbêr -a] m os. i. franc, državnika, Colbertov -a -o [kolbérou -ova -o] Coleridge -gea [kdlridž -dža] m os. i. angl. pesnika, Coleridgeov -a -o [kôlridéou -ova -o] Collège de France [kolšž da frâns] m neskl. ime najvišjega znanstvenega zavoda v Parizu: laboratorij na Collège de France, od Collège de France do Sor-bone je blizu, nad Collège de France je Panthéon Coloma -ma in -me [kolôma -a -e] m os. i. španskega romanopisca, Colomov -a -o: ~e Malenkosti Combes -besa [kômb -ba] m os. \ i. franc. politika, Combesov -a -o [kômboif. -ova -o] Com^ie-Française [komedi fran- i séz] ž neskl. ime najodličnejše- ■ ga franc, gled.: v Comédie-Française se goji vzorni izgovor franc, knjižnega jezika; od Comédie-Française se ucé izgovora vsi drugi; proti Comédie-Française včasih nastopajo mlajše skupine Como Coma [kômo -ma] m kr. i.

ital. mesta, cômski -a -o: Com-sko ali Komsko jezero Compiègne -ègna [kompjénj -ja] m kr. i. franc, mesta; compiènj-ski -a -o [kompjênjski]: Com-piènjski gozd Comte Auguste [kônt ogiist] m 08. i. franc, filozofa, Comta, Comtov -a -o [kônta, kônloy. -ova -o]

côna -e ž pas, vmesna pokrajina, cona A, cona B; conski -a -o: ~a uprava Condorcet -a [kondorsé -séja ali -séta] m os. i. franc, enciklope-dista, Condorcetov -a -o [kon-dorséjeu -eva -o ali kondorsé-tou -ova -o]: ~a zamisel Instituta

conta -e ž vlačuga, ničvredna ženska; con tast -a -o Cook Cooka (James) [kukdžšmz] m os. i. angl. pomorščaka in raziskovalca; Cookov -a -o [kiikou -ova -o]: Cookovo otočje v srednji Polineziji Cooper -pera [kupar -para] m os. i. amer, romanopisca; Cooperov -a -o [kûparoy, -ova -o]: ~ roman Stezosledec copata -e i, copaten -tna -o: ~a zaponka, ~i gumb; copatar -ja m, copâtarica -e ž, copatast -a -o, copatarstvo -a s, copat -a m copot -ota m, copôtec -tca m, co-potâti -âm in copočem, copotàj -âjte! copotàl -âla -o, copotânje -a s, copotâlo -a s, copotin -a m Coppée François [kopé franswd] m os. i. franc, književnika, Coppée j a, Coppée jev -a -o: Cop-péejev Forgeron [kopéjeu for-žr6n] je vplival na Stritarja *c6prati -am čarati, *c6pranje -a s čaranje, *c6per -pra m čar-, côper-côper hudi čar; *eoprnija -e ž čarovnija, *c6prnica -e ž čarovnica, *c6prnik -a m čarov-

Corneille

nik, coprijân -a m, *c6prnicin -a -o iarovnièin, *c6prnikov -a -o iarovnikov, *c6prniški -a -o iarovniiki Corneille -eilla [korné] -éja] m os. i. franc, klas. dramatika, Cor-neilloT -ova -o: ~e tragedije [kornéjeu -eva -o]; corneillov-ski -a -o: ~a tragedija Cornu -uja [kornii -uja] m os. i. franc, fizika. Cornu j ev -a -o: ~a prizma, spirala Coronini -ija [koronlni -ija] m

os. i., Coroninijev -a -o corpus delicti [kàrpus delikti] m hudodelsko orožje ali orodje, sledovi in žrtev hudodelstva, hudodelski predmet, hudodelska sled: brez tega corpusa delicti bi ga ne bili zasledili, s tem corpu-som delicti se je ujel, ti corpusi delicti ga obremenjujejo, preveč je corpusov delicti Correggio -gia [kor6džo -dža] m os. i. ital. slikarja, Correggiov -a -o [kor6džou -ova -o] Costa [kôsta] -a in -e m os. i.,

Costov [kô-] -a -o Costarica gl. Kostarika ■•"côta -e ž cunja, + côtast -a -o raztrgan, +cotati -am kosmatâti pri košnji, trgati obleko, cotàj -ajtel cotàl -âla -o, cotân je-a s, +c6tar -ja m, +c6tarica -e ž raztrganec -nka, +c6tav -a -o, +côta vec -vca m, + cota vka -e ž Coulomb -omba [kulôn -ôna] m os. i. franc, fizika, Coulombov -a -o [kulônou -ova -o]: ~ zakon; coulomb -a [kulôn -ôna] m enota za pretok elektronov Courbet -a [kurbé -éja in -éta] m. os. i. franc, slikarja, Courbe-toT -a -o [kurbéjejf. -eva -o in kurbétou -ova -o] Coventry -yja [kùventri -ija] m kr. i. angl. mesta, coventryjski -a -o [kôventrijski]-, koventri-

rati -am iron, z bombardiranjem do tal porušiti, koventriranje -a «

credo [krédo] m neskl. vérujem, vera, del maše, molitev, prepričanje: od glorije do crédo, ne znaš credo, od njegovega crédo je ostalo bore malo crescendo [kreSéndo] prisl. glas. naraščajoče, zmeraj močneje: z lepim crescendo dosegaš uspeh, mojster v crescendo crét -a m vrsta grmovja, crétje -a

s, crétovje -a s créti crèm crèS crè crêva -ta -mo -te -jo in crô, créé -a -e, cri crite! cvrl .-rla -o, cvft -a -o, cvrtjè -à in cvrtje ^ s, crênje -a 8, cvrtnjâk -a m, cvrtnik -a m, c vrtina -e ž; povsod tudi cvr-Creusot -a [krôzô -ôja in -ôta] m kr. i. franc, metalurškega središča, creusotski -a -o [krôzôj-ski in -ôtski -a -o]; ~e tovarne, jeklarne cfkati -am, crka -e ž, crkanje -a s, crkâvati -am, crkévanje -a s, cirkavica -e ž, cr ko vina -e i; crkniti -nem, crknjen -a -o, crknjenec -nca m, cfknjenka -e ž, crknetina -e ž, crkllna -e ž Crobath -a [krôbat -a] m oa. i., Crôbathov -a -o: ~a pisarna Croce -ceja [krôie -eja] m os. i.

ital. filozofa, Crocejev -a -o Cromwell [krômvel] -a m os. i. angl. državnika, Crômwellov -a -o, crômwellski -a -o cross-country -yja [kràs kàntri -ija] m ip. tek iez drn.in strn Crusoe Crusoe ja [kriso -oja] m os. i. Robinzona Crusoeja, Crû-soejev -a -o cûcati -am, cùcanje -a s, cdcelj -clja tn, cucâlo -a s, cûc -a tn; cucljâti -âm, cucljàj -âjte! cuc-Ijàl -âla -o, cucljânje -a s cucorâmo prisl. štuporamo (nesti)

cvetlica

cûkati -am, cûkanjè -a s, cûkniti -nem kôga za lase, cûkniti ga (s)pUi vino ali žganje cuker cûkra m sladkor,, cûkrov -a -o sladkoren -rpa -o: ~ trs, cukrén -a -o sladkoren: voda, pesa,kruh; ctikrast -a -o, cukrnat -a -o sladkornat, cûkrc -a m = cukrček -čka m slad-koriek; cukrâr -ja m, cukrarna ,-e ž, cukrarnica -e ž, cukrar-stvo -a s, cnkrarski -a -o, cu-krarija -e ž slaSčičarna; cûkrov-ka -e ž sladkorna bolezen, slado-séinost

cula -e ž, ran. cûle cûl [cûl]; cù-lica -e ž

cunja -e ž, cûnjica -e ž, cûnjav -a -o, cûnjavec -vca m, cûnjavka -e Ž, cûnjar -ja m, cûnjarica -e i, cùnjarski -a -o, cûnjast -a -o, cunjâriti -im, cunjârjenje -a s, cunjarija -e ž cûtek cûrka m, curkoma prisl.; curéti -im, curênje -a s; curljati -âm, curljàl -âla -o, cur-Ijânje -a s, cûrniti -nem Curie Pierre ffeiiri pjêr] m os. i. franc, fizika, Pierra Curie ja, Cu-riejev -a -o [kiirija -ijeu -eva -o]: ~i zakoni, ~a ustanova; Curie Marie [kUri mari] ž os. i. fiziiarke, Curiejeve, gospé Curie (jevi), za Marijo Curie(jevo); odkritja gospe Curie(jeve); oba Curieja, oben Curiejev, obema Curi^ema; Curieji -jev -jem: vsi Curieji so nenavadno nadarjeni; curie -ieja [kiiri -ija] m merska enota za množino radioaktivnega plina curriculum vitae [kurikulum vite] m curriculuma ali curricula vitae popis življenja, potek življenja cuzati -am, cûzanje -a s, cuzek -zka m; cuzéti -im, èuzèC -ééa -e, cuzèl -éla -o, cuzênje -a s, cûzlja -e Ž, cuzljâti -âm, cuz-

Ijàj -âjte! cuzljàl -âla -o, cuz-Ijénje -a s, cuzljâvec -vca m, cuzljévka -e ž, gl. tudi cizati cvèk cvêka m, pri cvéku, cvê-kast -a -o, cvekàt -âta -o: stelja je ~a polna cvekov; cvêkec -kca m ali cvekèc -kcà m, cvê-čič -iča m, cvekèk cvekekà [cvekàk -kakà] m Cvèk Cvêka m os. i., Cvêkov -a

-o: -î-e skladbe cvéliti -im: ne cvéli matere ne

mûêi, ne žalosti, ne sili v jok cvènk cvênka m, cvénkati -am, cvénkanje -a s; cvenketâti -âm, cvenketàj -âjte! cvenketàl -âla -o, cvenketânje -a s, cvenkèt -éta m, cvénkniti cvénknem cvesti [povsod: cva-], cvetèm -eš -è -êva -êmo -ête -êjo ali cveto, cvetoč -a -e, cveti -itel cvetèl -tlà -ô in cvèl cvelà -ô [cvàjf cvalà -là], (raz) cvèl -là -lô: raz-cvelà jablana, razcvelô drevje; gl. tudi cveteti cvét -a in -n m, mn. cvéti cvétov -om itd. ali cvetovi -ôv -ôvom itd.; cvéten -tna -o: ~tni çrah, listi; cvetèn in cvetan -tna -6:, travnik je ves cvetan -tèn, cvetnà nedelja; cvétnat -a -o, c vêtit -a -o, cvétast -a-o; cvé-tek -tka m, cvétka -e ž, cvétnik -a m, cvetnjâk -a m, cvétje -a s, cvétjice -a s, cvetôvje -a s cvetâca' -e ž, cvertâcen -čna -o:

~a juha cvetéti [povsod: cve-] cvetim -iš -i -iva -ita -imo -ite -ijo ali cveté, cvetèé -éca -e, cvetèl -éla -o, (raz)cvetèn -êna -o, cvetenje -a s cvetje; gl. tudi cvesti cvetlica -e ž in cvetica -e ž, cvetličen -čna -o; ~čni med, duh; cvetličnat -a -o: travnik je cvetličnik -a m cvetlični vrt, cvetlicnjâk -a m, cvetličar -ia m, cvetličarica -e ž, cvetličarski

cvičati

-a -o, cvetličarna -e ž, cvetli-čarija -e i, cvetličarstvo -a s, Cvetličje -a s, cvetličica -e ž cvičati -im, cvičal -ala -o, cvi-čanje -a s, cvič -a m, cvičkati -am, cvikati -am, cviketati -am tn -keČem, cviket -eta m, cvika -e ž, cviketanje -a s cviček -čka m, cvičkast -a -o, cvičkar -ja m, cvičkarski -a -o, cvičkati -am, cvičkanje -a i cviliti -im, cvilil -Ila -o, cviljenje -a s in cviljenje -a s, cvilež -a tf», cvilja -e ž, cviljkati -am; cvilimožek -žka m cvrčati -im, cvrči -ite! cvrče, cvr-čeč -6ča -e, crrčal -ala -o, cvr-čanje -a s, cvrček -čka in cvr-ček -čka tn, cvrkati -am, cvr-ketati -am in -kačem, cvrkutati -am, cvrkutanje -a s cvreti gl. creti

cvrkati -am: mast v ponvi cvrka, težki vozovi cvrkajo; cvrkniti -knem: sveča cvrkne, koga za uho cvrkniti, list cvfkne zaradi suše; cvrka -e ž zaušnica; cvfkalo -a s, cvilk -a tn: čevlji na cviJk (ie škriplje jo) cvfliti -im: vročina listje cvrli; cvfliti -im se; listje se cvfli; cvrlina -e ž kar je scvrljeno; cvrljavka -e ž Cyrano de Ber^rac Cyrano de Bergeraca [sirand da beržardk, sirand da beržardka] m os. i. franc. književnika in naslov Rostandove [rosldnove] drame; Cyrano -oja [sirand -6ja] tn, Cyrano jev -a -o, cyranojski -a -o [sirarid-] Czartoryski -skega [iarloriski] m os. i. poljske družine: delovanje Czartoryskih, ~ski so imeli zveze z južnimi Slovani

č [ia ald d] m neskl. irka: mali

č. veliki C; od a do č eačka -e ž, čačkast -a -o: ~a pi- sava, čačkati -am = čečkati -am,

čačkar -ja tn, čačkarica -e ž čad -a tn dim, mrl, saje: v hiši je čad od peči; čada -e ž ime za kravo, čade -eta m = čadež -a m ime za vola, čadast -a -o poln fada

eaj -a tn: ruski, kamilični, lipov, bezgov čajen -jna -o: ~a žlička, ~o maslo; čajnik -a m, čajnica -e ž ikalla, v kateri se laj hrani; čajanka -e ž, čajevec -vca m; čajev -a -o: ~i nasadi, ~ grm

čajati -am iakati: čaj me! čaj te

me! čaj no, čaj! Čajkovski -ega tn 1. i., pri Caj-kovskem, skladbe Cajkovskega čaka -e ž vojaško pokrivalo likati -am, čakajoč -a -e, čakaje,

čakal -a -o in čakala -o, čakanje in čakanje -a s; čakam koga, česa, na koga, na kaj; ča-kališče -a « lov.; čakalec -Ica f-duc-] m, čakalnica -e ž'

čakalica-e ž: pajek na čakalici čakavec -vca m, čakavski -a -o,

čakavščina -e ž Čakovec-vca tn kr.i., vCakovcu, Cakovčan -a m, Cakovčanka -e ž, čakovski -a -o: ~i sejem čalaren in čelaren -rna -o iuden, neroden, skrivnosten, čalarnost -i ž

čampelj -plja m: puranov ~ ali

smrkelj

čankar-ja tn spolna bolezen: okužen s čankarjem čaplja -e ž, čapljevec -vca tn capljati -am po vodi iofotati, čaplja j -ajte! čapljal -ala -o, čap-Ijanje -a «; čapljariti -im

čebelar

čar -a m, čarati -am, čara j -te! čarajoč -e. -e, čaral -a -o, ča-ranje -a s; čaroben -bna -o: čarobni vrč, čaroven -vna -o: ~a pijača, čarovnica -e i, čarovnik -a m, čarovništvo -a s, čarovniški -a -o čardaš -a m madžarski ples, čar-

daški -a -o: ~a princesa čaro- v sestavi: čarod6j -a m čarovnik, čarod6jka -e i, čaro-déjen -jna -o, čarod6jstvo -a s čaršija -e ž triiiée, balkanski bogataški svét, čaršijski -a -o čas časa m, ni čas za to (primeren), ni časa za to (manjka); za kratek čis^ za malo časa, pred malo časom, vsak éks bo tti; dolg čas [dôug éàs] mi je, od dolgega časa ne vé kaj po-ëéti; ta čšs = okr. t. č.: t. č. tajnik; za čis = za malo časa; svoj čas, o svojem času v pomenu nekoč; s časom: s časom boš še za ministra (Stritar); skupaj se piie: kčasi = takoj, počasi, včasi, včasih, tačas = takrat, začasa = zgodaj, sčasoma; *nimam časa ne utégnem; časen -sna -o: časna sreča, časnost -i ž; časoven)) -vna -o [čisovan in ias&oan]-. ~a vrsta, časovnost -i i časar -ja m kdor čas prodaja, se

potepa; počasnš, mečkdč časnik -a m, časniški -a -o: ~o poročilo, časnikar -ja m, časnikarjev -a -o: ~o delo, čas-nikarica -e i, časnikaričin -a -o, časnikarski-a-o: ~o delo, časnikarstvo -a s, časnikariti -im biti časnikar, časnikdrjenje -a s casomér -a m, časom6rje -a 8 = časomšrstvo -a s, časom6ien-rna -o: ~i kot, časom6rec -rca m, časomerfiec -Ica [-Ic-] m kdor čas meri (pri iportu) časopis -a n», časopisje -a s, časopisen -sna -o: ~a agéncija

čast -i ž: proti časti reči, v čast biti, v časti (časteh) imeti koga, s častjo obsipati koga, časten -tna -o: ~a straža, častnost -i i, častijiv -iva -o, + čast imam = čast mi je: čast mi je sporočiti

časti- v sestavi: častihlepen -pna -o, častihlepje -a s, častihlep-nost -i i; častilakomen -mna -o, častilakomnost -i ž; častiljuben -bna -o, častiljubje -a s; častivreden-dna-o; častiželjen-1 jna -o, častiželjnost -i i častit -a -o: ~ starček; častitljiv -a -o, častitljivost -i ž; časti-tost -i ž "^častitati -am gl. čestitati častiti -im, časti -ite! časteč -eča -e, častil -a -o, čaščen -ena -o, čaščenje -sl s; v cerkvenem jeziku češčen -ena -o, češčenje -a s, češčenamarija -e ž; častilec -ica [-iu-] m, častllka -e [-1^.-] ž, častitelj -a m, častitev -tve i častnik -a m, častnica -e ž, častniški -a -o: ~i namestnik čaša -e ž, čašica -e ž, čašast -a -o: ~ cvet, čašen -šna -o: ~i listi čavelj -vlja m, čaveljc -a [-valje-] m, čavljar -ja m kdor čdvlje kuje, čavljen -a -o če ves. v resničnem (realnem) in mogočem (potencialnem) pogojnem stavku: če bo dež, ne poj-dem; če bi iskal, bi našel; v neresničnem (irealnem) pogojniku ko; v odvisnih vpraialnih stavkih: poglej, če (ali) je prišel čebela -e ž [čab-]: ~ delavka -e -e ž, ~ zidarica; čebelica -e ž, čebelen -Ina -o [-In-], čebelji -a -e in čebelin -a -o, čebelnjak -a [-In-] m, čebelast -a -o; Kranjska Čbelica, čbeličarji -ev m mn. sodelavci Kr. Čbelice, čbeličarski -a -o čebelar -ja m, čebelarica -e ž, čebelarski -a -o: ~o društvo.

cebèr

čebelarstvo -à s, cebelâriti -im, čebelarjenje -a s, čebelama -e i [povsod: iah-] ëebèr [éabar] m -brà -brii -bèr -brù -brôm, dv. èebrà -6v -omà -à -ih (-éh) -omà, tnn. čebri -6v -ôm -è -ih (-éh) -i; čebic -breà m, čebrič -iča m, čebriček -čka m, čebrov -ova -o: ~o dno čebljati -âm [čab- in ieb-], čebljaj -âjte! čebljâje, čebljajoč -a -e, cebljàl -âla -o, čebljânje -a s; cebljâc -a m, čebljšv -âva -o, čebliâvec -âvca m, cebljâv-ka -e ž

čebrnjati -âm [čeb-] = čebljati čebula -e ž, čebulov -a -o, čebti-len -Ina -o [-ûln-]: ~a omaka, čebulovec -vca m, čebulček -Ička [-ÛU-] TO, čebulčkov -a -o [-ûli-], čebular -ja m, êebûlarstvo -a s, čebulica -e ž, čebiilnik -a [-iUn-] m, čebtilast -a-o: ~a streha stolpa

céca -e i deklica, punika iz cunj ceêkâti -âm [èaikâti], čečkaj -âjte! čečkajoč -a -e, čečkal -âla -o, (na)ceckân -a -o, čečk^nje -a s, čečkač -a to, čečkarija -e i Čedad -a m kr. i., çedâdaki -a -o:

~i, rokopis . čedalje prisl.: ~ bolj, več, manj céden rdna^-o: ~a oblika, céd-nost -i i, cédnosten -tna -o: 4vo življenje ččditi -im, (<))ččjen -a -o, céjenje

-a s in ččdenje -a s čedra -e ž kratka lesena pipa: čedrn -a -o: ~i pokrovček; čč-drast -a -o iedri podoben: ~o izrezljan Céh -a -i m 1. i. naroda, Céhinja -e ž, ččški -a -o: ~i sladkor. Češka koča (nad Jezerskim), Césko -ega s, na Césko iti, cé-ščina -e ž čehelj -hlja m = Č0šelj -šija m čebljati -âm (se), čebljaj -âjte! čenljal -âla -o, cehljânje -a s

Céhoslovak -a m državljan čéškb-slovâske republike, CéSkoslovâ-ško -ega s, kratica CSR Cehov -a m os. i. ruskega pisatelja, črtice Céhova cék -a m nakaznica za denar, čekoven -vna -o: ~i urad, račun, ~a knjiga čekan -âna m = cêkelj -kija m čeketati -âm in -ečem = čekljâti -âm: srake čeketâjo, kraljič čekljâ, čeketaj -âjte! čeketšl -âla -o, ceketânje -a s = čekšt -éta m; čekljaj -âjte! čekljal -âla -o, čekljânie -a s čelada -e ž, čeMdar -ja m, celâ-dast -a -o, čeMden -dna -o: ~i jermen

Celakovsky [éelakôjfski] -ega m os. i. češkega pesnika, spisi Ce-lakovskega celéren -rna -o gl, čalaren celésnik -a to = čelčšnjak -a m č0liti -im delati čelo, gladko prisekati ali prirezati: Č0liti snôp čeljust -i ž, čeljusten -tna -o, čeljiistnica -e ž kos«, čeljiistnik -a m, čeljustniti -em, čeljustati -âm, éeljustâé -a m, celjustâéka -e i, čeljustâlo -a s, čeljustiv -âva -o

cêlo -a s, mn. éêla cè\ [ëêl], č0len -Ina -o [-In-]: ~i list, ~a stran; cêlnik -a m^ èêlnica -e ž [-In-], čeMk -a m človek ali žival s H-rokim čelom, čelat -éta -o kdor ima veliko čelo éélo -a m glasbilo, violoncello ali violončelo, čelist -a m, čelistka -e ž

čem [čšm] ččš cè, čeva -è -tà -è, čemo -tè -jô, rabi se predvsem nepoudarjeno: kaj čem s teboj, kaj če zdàj éémer -era m širok pas cemér -a [čam-] m strup, gnoj, žolč, bridkost, nadloga; ëeméren -rna -o, cemérnik -a m, čem6r-nost -i ž, cemériti -im se in

césplja

čemeriti -im se gnojiti se, jeziti se, ëemerljiv -iva -o, cemerika -e é bot., cemcrikaY -a -o, če-mcrikavec -vca m; ^vsod tudi osnova čmer-ceméti -im [iam-]: ràk čemi pod korenino, čemšč -éca -e, čemel -éla -o, čemenje -a s čemii? počemu? izraža^ namen: čemu mi bo? počemu mi bo? čemii si prišel me še ti budit? čemu si naredil? ne zamenjûj z zakaj (vzrok): zakaj se smeješ? cénca -e ž klepetav ilovek, klepèt, navadno mn. cénce: to so prazne êénèe, čenčarija -e ž; čenčati -am, čenčšj -âjte! cencàl -âla -o, čenčanje -a s; èéncast -a -o, cenèàv -âva -o, čenčavost -i i cèp èêpa m: pii èépu, s cêpom zamašiti, pijan kakor èèp; cé-ppç in čepeč -pca m, ëépek in čepek -pkà m = čepek -pkà m, čepnik -a m sveder za izdi-ranjè zamaikov (čepov), čepar -ja m izdelovalec čepov, cêpar -ja m sveder za vrtanje čepov cepériti -im se, čeperi -te se!

èepéril -a -o, èepérjenje -a s" čepeti -im, èêpi -ite! èepé, čepeč -éèa -e, èepèl -éla -o, èepênje -a s

èépica -e i, cépièar -ja m, cépi-

čarski -a -o čeprav vez. za dopustne odvisnike: naredil je, cepràv pozna tvojo voljo (= proti volji); loči od če prav: naredil je, cé prav ( = dobro) pozna tvojo voljo (= po volji)

èét -i ž, čeri pri céri za čerjo, čeri -ém, na èeréh, za čermi, čeroven -vna -o = cerén -a -o, čerpvje -a s čeravno vez. za dopustne odvisnike, treba ločiti od če ravno: pridem, čeravno želiš drugače — pridem, če ravno (že) želiš tako

césa z. v vezani besedi pogosto česa, +ne morem si česa ne morem si kàj česati céSem, èêsi -ite! cêsal -âla -o, (po)cesân -a-o, česanje -a s, cesâlec -Ica [-au-] m, çesâlka -e [-aif.-] Ž, česalo -a s, česal-nik -a [-au-] m, cêselj -šlja m česen -sna m, cêsnov -a -o: ~a glava, ~o olje, česnovka -e ž česmin in češmin -a m, česminje in češmin je -a s, česminov in češminov -a -o: ~a šiba, čes-minovec in češminovec -vca m cesnâti -âm neumnosti govoriti, èesnàj -âjte! česnal -âla -o, cesnânje -a s, česnač -a m, cesnâlo -a s cêsniti -nem itd. ali: česniti cés-nem, èêsni -ite! cêsnil -lia -o, césnjen -a -o čestitati -am, čestitanje -a s, čestitka -e i, čestitati komu za kaj (za god, za obletnico), tudi na čem: na zdravju, na uspehu ( + častitka, +Castitati) césto prisl., čestokrat, prim. češče češ prisl., za češ se vejica ne piše: menijo, češ zdaj je vse končano; vsi berači k meni hodijo, češ da imam vsega dosti; prijatelji so svétovali opreznost, češ da ni vse res češarek -rka m češčen gl. častiti cesèênamarija -e ž: ~o zmoliti, pet ceScénamarij zmoliti; danes zdravamnrija; gl. častiti češerika -e ž med. češljika -e ž bot., češljikov -a -o,

češljikovina -e ž češmin gl. česmin césnja -e ž, céSnjev -a -o: ~ les, césnjevec -vca m, èéSnjevka -e ž zool., céSnjevina -e ž césplja -e ž, céSpljar -ja m, češ-pljâriti -im trgovati s češpljami, češpljfiti -âm prazne besede govoriti, češpljal -âla -o, češplja-

češ^Ija

nje -a s; češpljev -a -o: ~a koščica, češpljevec -vca m, češ-pljevina -e i, tudi češpa -e ž. češpov -a -o, češpovina -e i. češpovec -vca m češnljfl -e i: ~ češenj, češnljast -a -o, češuljica -e i, češuljati -am ieiulie od vej trgati četa -e ž, četica -e ž, četen -tna -o: ~i roji, četnik -a n», četo-vodja -e ali -a m četrt -i ž: zadnja ~ vola, vsako ~ ure, z mestno ~jo, pri treh ~ih vina; četrt m neskl.: vsak ~ ure, vsakega ~ leta, z vsakim pri vsakem ~ vina zasluži; ob ~ na dve, ob tri ~ na pet; četrten -tna -o: ~i LO, ~a pisarna, četrtleten -tna -o, četrtletje -a s, četrtletnik -a m, četrturen -rna -o četrti -a -o vrst. itev., četrtič prisl. = četrtikrat, četrtek -tka m in četrtek -tka tn, četrtkov -a -o, četrtina -e ž, četrtinski -a -o, četrtinka -e ž, četrtinjak -a m sod, četrtnica -e ž, četrtnjak -a m kdor ima ietrti del zemlje, četrtoletnik -a m kdor je v četrtem letniku četudi vez. čeprav, čeravno (v dopustnih stavkih), loči od če tudi: tako bo, četudi ti nisi zadovoljen (proti tvoji volji), toda: tako bo, če tudi (= še) ti soglašaš Cs tvojo voljo) četver -a -o ločilni štev.; rabi se: 1. pridevno, kadar hočemo poudariti različnost vrst ali skupin, ne glede na število posameznih stvari: četveri delavci bodo potrebni: težaki, vozniki, zidarji in tesarji; 2. sdmostalno kot ne-pregiben izraz količine, kadar napoveduje število in različnost stvari: četvero delavcev je postopalo okoli hiše; 3. kadar štejemo množinske samostalnike: četvera vrata ali četvero vrat.

četveri čevlji ali četvero čevljev = štirje pari čevljev (ne: štirje čevlji); 4. za označevanje v stalne skupine povezanih stvari: četvere stranice kvadrata so enake; sesalci imajo četvero nog, zato jim pravimo četvero-nožci; 5. pred abstraktnimi in skupnimi imeni za izražanje mnogoterosti: četvera krivica je v tem napadu; četvero vin je postavil na mizo; -6. kot samostojni izraz količine: prerezal je jabolko na četvero; četvero je ^ gnal, dvoje prodal četver -i i: v četver so ga raztrgali Ta tari, v četver se voziti; četveriti -im, četverjenje -a s, četverček -čka m, nav. mn. četverčki in četvorčki, četverica -e ž: ~ ljudi, četverka -e i, četveren -rna -o: ~-a nit, če-tvernica -e ž, četvernik -a m četvero- v sestavi: četveroglasen -sna -o, četverokoten -tna -o, četverolisten -stna -o, četvero-nog-noga-o: ~a žival, četvero-nožec -žca m, četveronožen -zna .-o: ~a žival; četverospev -eva tn, četverovprežen -žna -o, če-tverovprčga -e ž; večina sestavljenk možnih tudi s štiri: štiri-nogat -ata -o, štiriglasno itd. četvorka -e ž ples čevelj -vlja tn, čeveljc -veljca [-valj-] m, čeveljček [-valj-] -čka m, čevljev -a -o: ~a kapica; čevljar -ja tn, čevljarček -čka m, čevljarica -e ž Čevljar-jeva žena, čevljarica -e ž krpa za brisanje čevljev, čevljarski -a -o: ~o orodje, čevljariti -im, čevljarjerije -a 8, čevljarstvo -a s, čevljarna -e ž čez predi, s tož. kaže: i. kraj: čez cesto priti = no drugo stran ceste; čez gozd leti ptica, skozi gozd gre popotnik; 2. čas: čez malo časa, čez noč; 3. m e -

čist

r o: žalost je bila čez moč; čez silo; 4. pomeni proti: čez čast komu kaj reči; čuditi se (+čez kaj) čemu, naid čim; tožiti l+čez kaj, koga) nad čim čez prisl.: čez priti, sem že čez, tam čez je lepo, čez peti, vzeti delo na čez; počez, čezinčez popolnoma, +čez dati posestvo prepustili sinu, prepisati na sina čez- v sestavi: čezdalje čedalje, čezmeren -rna -o, čezpolovičeii -čna -o; čezuren -rna -o čežana -e ž, čežanast -a -o čiba -e ž kokoš, čibka -e i čibuk -a m turška pipa Cič Ciča m, Cička -e ž, Cičarija -e ž, čičarijski -a -o, čičarski -a -o in čičevski -a -o čičati -am otročje, čfčaj -te! čl-čal -a -o, čičanje -a s, čičkati -am, čičkanje -a s čičkati -am se glzdati se čifut -a m Ud, goljuf, oderuh; čifutski -a -o: ~i ptič (Župančič), ~e metode trgovanja, čifutarija -e i zaničljivo čigar svoj. ozir. z. za moške osebe: gospodar, čigar hišo vidiš...; toda: gospodinja, katere kruh ješ; oreh, katerega sad uživaš; čigar si bodi, čigaver [-var] == čigar; +čij -a -e: to je ona gospa, (+čija) katere hči je umrla; sedel sem pod hrastom, (^čije) katerega veje so se sušile; kupoval sem pri trgovcih. (+čiiih) katerih blago vsi hvalijo čigav -a -o, +čigavosten -tna -o: ~i pridevnik = svojilni prid. čik -a m ogorek cigare ali cigarete; čikati -am, čikanje -a s, čikar -ja m, čikarica -e ž, či-karski -a -o čil [čil] -a -o, čilost -i ž Cile Cila m, v Cilu; čilski [-il-] -a-o: ~ soHter; Cilenec-nca m, Cilenka -e ž, čilenski -a -o

čim... tem: čim dalje... tem bolje; čim bliže... tem huje; čim več... tem bölje; čim bölj ^ sinovi doraščali, tem manj je bilo dela; čim prej prideš, tem bölje; toda skupaj: čimbolj = kar najbolj: car je skušal Poljsko čimbolj zenačiti z ostalo državo; čimbrž = čimprej hitro: čimprej pridi; čim-dalje = čeddlje; +čim se privadimo kraju = brž ko se privadimo kraju; čimboljši -a -e kar najboljši, čimprejšnji -a -e kar najhitrejši "'"čin -a m dejanje: "'"junaški čini naših dedov = junaška dejanja naših dedov; "'"člniti -im = delati, "^činjenica -e i = dejstvo, "'"činovnik -a m = uradnik, činitelj -a m faktor čin -a m stopnja: predsednik vrhovnega sodišča ima ~ ' ministra

činčila -a ali -e m zool.: zajec činčila

činele činel [-šl] ž mn. glas.: nabijati s činelami činiti -im in činiti -im z rešetom

žito čistiti, činjenje -a s čipke čipk ž mn., čipkast -a -o, čipkar -ja m, čipkarica -e ž, čipkarski -a -o: ~a zadruga čir -a m, čirav -a -o, čiravost -i ž,

čiravica -e ž čirečare ž mn.: te čirečare, te čudne kljuke! (Aškerc), teh či-rečar, tem čirečaram čiriček -čka m, čriček -čka m:

že čriček prepeva čislo -a s število, spoštovanje, rožni venec, v čislih imeti = čislati • -am, čislan -a -o: ~i gospod (v naslovu), čislan je -a s, či-slanec -nca m, čislanost -i ž čist -a -o tn čist6: na čisto prepisati, v čisto pomesti, toča je polje v čisto potolkla, čistejši -a -e, prisl. čisteje, poudarni

Slovenski pravopis

129

9

čistiti

prisl. čisto: ~ sam, ~ preplašena, ~ srečen, ~ nič; loii: stal je ~ pred novimi vrati od: stal je pred ~ novimi vrati; dočista = do čistega; določna oblika čisti -a -o: ~i dobiček = *neto dobiček, čista teža = *neto leža, čistost -i ž, čistoča in čistoča -e ž, čistina -e ž čistiti -im, čisteč -eča -e, (o)či-Ščen -a -o, čiščenje -a s, čišča -e ž; čistilo -a s, čistilen -Ina -o f-il-J, čistilnica -e [-il-] i, čistilec -Ica [-il-J m, čistilka -e [-il-] ž

čisto- v sestavi: čistoglasen -sna -o, čistokrven -vna -o: ~a pasma, čistopis -a m čitati -am brdti birem, čitan -a -o, čitanje -a s, čitanka -e ž, čitankin -a -o: ~e platnice, či-tankar -ja m, čitljiv -iva -o: ~a pisava, čitljivost -i i, čita-len -Ina -o [-al-]: ~o društvo, ~a soba, čitalnica -e ž, čital-niški -a -o: ~a soba, ~i sluga, ~a doba, čitalničar -ja m [povsod: -In-]; čitatelj -a m, čita-teljica -e ž, čitatelj ski -a -o: ~i krog, čitateljstvo -a s, + či-tek -tka -o čitljiv čivčiv medm.

čivkati -am, čivkajoč -a -e, čivkal -a -o, čivkanje -a s; čivkljati -am nalahno čivkati, čivkljaj -ajte! čivkljM -ala -o, čivklja-nje -a s; čivkniti -nem čižek -žka m zool. čižem -žma m = čižma -e ž, čiž-mice čižmic ž mn., čižemček -čka [-am-] m, čižemski -a h) [-žam-] član -a m ud, članica -e ž, članski -a -o: ~a izkaznica, član-, stvo -a s, članarina -e i = udnina, članarinski -a -o članek -nka m, člankar -ja m, člankarjev -a -o, člankarica -e i, člankaričin -a -o, člankarski -a -o, člankarstvo -a s, član-

čič -a m; člankariti -im, član-karil -a -o, člankarjenje -a s člen -a m, členast -a -o: ~e noge, členar -ja m, mn. členarji, členiti -im, členil -a -o, členjenje -a s; členovit -a -o: ~a obala, členovitost -i ž, členonožec -žca m človek človeka m, dv. človeka ljudi človekoma človeka pri lju deh (in človekih) s človekoma, mn. ljudje ljudi ljudem ljudi pri ljudeh z ljudmi; človeče -eta s zaničlj., človeček -čka m, člo-večjak -a m, človečen -čna -o, človečnost -i ž, človečiti -im: Prometej je človečil ljudi; človekov -a -o: človekov sin, človeški -a -o: ~o bitje, človeštvo -a s, človečanski -a -o, člove-čanstvo -a s človeko- v sestavi: človekoljub -a m, človekoljubec -bca m, človekoljuben -bna -o, človekoljubje -a s, človekoljubnost-i ž, ~znanstvo -a s antropologija čmeren -rna -o gl. čemer-čmrlj -a m, čmfljev -a -o čobodra -e ž, čobodrati -am, čo-bodraj -ajte! čobodrM -ala -o, čobodranje -a s, čobodrast -a -o čof medm., čofati -am: kaj čofaš po vodi? čofaj -ajte! čofal -ala -o, čofanje -a s; čof niti čof nem in čofnem, čofnil -a -o tn -ila -o, čofot -ota m, čofotati -am: race čofotajo, čofotajoč -a -e, čofo-tal -ala -o, čofotanje -a s čoha -e ž sriasto oblačilo, čohati -am: krava se ob deblu čoha, konja čohati, čohanje -a s; čo-halo -a s = čohalnik -a [-dj^-] m, čohljati -am nalahno praskati, čohljaj -ajte! čohljM -ala -o, čohljanje -a s čok čoka m hlod, čokast -a -o,

čokat -ata -o, čokatost -i ž čokolada -e ž, čokoladar -ja m, čokoladen -dna -o: ~a torta, čokoladast -a -o

crnéti

čoln -a m, mn. čolni -ov -om -e -ih. -i; čolnov -a -o: ~o dno; čolnast -a -o, čolnič -iča m, čol-ničast -a-o: ~a kost, čolniček -čka m, čolnek -nka m, čolnar -ja m, čolnarjev -a -o: ~a žena, čolnarski -a -o: drog, čol-nina -e ž, čolnarna -e ž [povsod: -014.-] čop čopa m, čopa -e ž, čopast -a -o: ~a kura, čopat -ata -o, čopka -e ž, čopek -pka m, čopič -a m, čopiček -čka m, čopičar -ja m, (streha) čopnica -e ž čopljati -am, čopljaj -ajte! čop-Ijal -ala -o, čopljanje -a s: po vodi čopljati čorav -a -o bebast, čoravec -vca

m poiasneži čoravost -i i čorba -e ž neužUna tekočina, slaba

juha, go&ia, čorbast -a -o črčati -im, čfčal -ala -o, črčanje

-a s: kobilice črčijo črčkati -am ieikdli čreda -e i, čreden -dna -o: ~i zvonec, ~a žival; črednik -a m, črednica -e ž Urednikova žena, čredniški -a-o: ~a plača, ~o življenje; črediti -im urejali, razvrščati, črediti -im se vrstiti se, čredenje -a s, čredoma prisl. čremsa -e ž bol., čremsov -a -o: ~a vejica, tudi: črensa -e ž, črensov -a -o črep -a m = črepa -e ž, črepina -e ž, črepinja -e ž; črepati -am in -Ijem 1. zajemati, 2. srebati, črepanje -a s čreslo -a s, čreslen -a -o: ~a kislina, čreslenica -e ž, čreslovina -e ž; čreslati -am čreslo lupiti, čreslanje >a s, čreslar -ja m = strojar

čreta -e ž močvirnat svet, čretina -e ž, čretje -a s ruševje, čreten -a -o

črevo črevesa s, mn. čreva črev črevom v črevih s črevi, črevje -a s = črevesje -a s, črevce -a

s, kurja érévca bot.; érevésen -sna -o: ~i katar, érevésce -a s črha.-e ž kratek glas, orhniti -nem:

niti čifhnil ni čriček -čka gl. čiriček črka -e ž, črkica -e ž, črkoven -vna -o, čfkar -ja m, čfkarski -a -o: ~a pravda; črkovati -lijem, črkiij -te! črkovaje, črkoval -âla -o, crkovânje -a s; crkovâ-len -Ina -o [-dl-]: ~a metoda branja; črkovina -e ž; črkopis -a m, črkolivec -vca m in črko-livâr -ja m, črkolivnica -e ž, črkorozec -zca m, crkoréznica -e ž, (črko) stavec-vca m, (črko)-stâven -vna -o, (crko)stâvnica -e ž, črkostavski -a -o, črkov-njâk -a m del stavnega stroja črljen -êna -o rdeč, érljénec -nca m rdečica: crljénec me oblije; crljenéti -im rdeti; crljénka -e ž drevo; črljenina -e ž čfm -a m prisad, čfmast -a -o: ~a pika

črmljak -a m rumenjak, tudi črmnjak -a m črn -a -o in -6, mn. či'ni -e in črni -é; dol. čfni -ega; bôlj. črn, prisl. čfno in črno; čfni -ega m vrag, hudič; črna -e ž ime črne krave ali koze; črn -i ž črndta; crnè -éta m čm vol, priimek Črne -éta m Cfna gôra -e -e ž kr. i., v Cfni gori, črnogorski -a-o: ~i knez, Črnogorec -rca m, Crnogôrka -e ž

crnàv -âva -o: je crnàv po čelu od udarca, črnavka -e ž; črnav-kast -a -o črnec -nca m, čfnček -čka m, črnski -a -o, ôfnka -e ž zamorka ali črna žival samica, čfnkast -a -o, ôi'nklja -e ž črna kobila, krava, ôi'nkljast -a -o nekoliko črn; črnko -a m vranec érnéti -im, črnšl crnéla -o, črne-njfe -a 8, (po)crnéli zidovi, ~e

eniica

barve; črniti -im, (o)č(rnjen -a -o, čfnklja -e i črna kobila, Črnivec -vca m denunciani, črnilo -a s, črnilec -Ica [41-] m bot., črnflen -Ina -o [-il-]'- ~i (= tintni) svinčnik, črnilnik -a [-il-] m

črnica -e i, črničje -a s, črničast

-a -o, črničnica -e i bot. čmika -e i, črnikast -a -o črnina -e i črna barva, blago,

obleka, črno (rdeče) vino črnjav -âva -o, črnjava -e i kar je črno

črno- v sestavi: ôfno-bél [-bêu] -a -o, črnobrad -âda -o, črno-bradec -dca m, črnoglav -âva -o, črnoglavec -vca m, črnoglavka -e i, črnoglčd -éda -o, črno-glédec -dca m, črnokljiin -una -o, črnokožen -žna -o, črnokril [-kril] -ila -o, črnokrilec -Ica T-il-] tn, črnolas -âsa -o, črno-lâsec -sca tn, crnolâska -e ž, črnook -oka -o, čfno-rumen -êna -o, črnošolec -Ica [-61-] tn, čmovojnik -a tn, ~v6jniški -a -o; èrnoborzijânec gl. borza čmoba -e i črnina, črnogelj -glja tn črn človek, črnota -e ž črnina črnuh -a m, črnuha -e ž bot. črpati -am, èrpâje, črpajoč -a -e, črpanje -a s, črpalo -a s, crpâl-ka -e [-dl-] i, črpališče -a s kjer se voda črpa črta -e i, črtast -a -o, črtica -e ž, * čftež -a tn = načrt, čftnik -a m svinčnik; črtati -am, črtan -a -o, črtanje -a s, ôi'tanec -nca tn črtani ^odloiek za pisanje; črtka -e i, črtkati -am, ôrtkanje -a s, čfikast -a -o; črtalo -a s = črtilo -a s = ravnilo, črtalo -a s pri plugu, crtâlen -Ina -o [-dl-]: ~o orodje, črtalnik -a [-tdl-] tn črtiti -im in črtiti -im, crtèc -éča -e, čhil -a -o in -ila -o, oftenje in èrtênje -a s, črtilec -Ica [-il-]

tn moški, ki črti; črtilka -e [-il-] z ženska, ki črti; črt -a m, mn. črti -ov mit. Črtomir -a tn I. i., Črtomirov -a -o: ~ meč, čitomirski -a -o: ~o dejanje črv [iru] črva m, mn. črvi -ov -om -e itd. in črvjč in -i črvov črvom cTvè o črvéh s črvmi; čfvec črvca [čf^ca] m, črvič -iča tn, črviček -čka tn; črvičiti -im: črviči me po trebuhu, črvičenje -a s; črvavéti -im črviv postajati, 3. os. mn. črvavijo in crvavé, črvavčl -éla -o, črvavčnje -a s; črviv -iva -o: ~ les, črvivec -vca tn črviv sad, črvivek -vka m, črvivost -i ž; črviviti -im se: sadje se črvivi; črvina -e ž črvo- v sestavi: črvojčd -jéda -o: ~a miza, črvojčden -dna -o = črviv: ~i tramovi, èrvojédina -e ž, črvojčdinast -a -o: ~ sad *čtivo -a s = berilo čud -a tn začudenje, čudapoln -a -o [-6u-] čudovit, prečuden, čudak -a m, čudakinja -e ž, čii-daštvo -a s, čiiden -dna -o: ~o lép, ~o résen, ~o opojen, ~o samoten, ~o miren; čiidež-atn, čudežen -žna -o: ~a zgodba, čudežnik -a tn, čudežnost -i ž, čiido -a {redko: čudésa) s: za čiido tiho, čez čiido lepo, prislovno: čudo (in: čiida) ljudi je bilo, čiido lépa noč, čiida vêlik človek; ni čiido, da je zbolel (+ni čuda), čudovit -a -o, čudo-vitost -i ž čud -i ž naravna lastnost, nardv čuditi in čuditi -im se komu, čemu ali nad čim, čudčč -éca. -e se, èudé se, čudil -a -o in -ila -o se, (za)čuden -a -o, èudênje in čudenje -a s čudo- v sestavi: čudodčlec -Ica tn, čudodélka -e ž, cudodélen -Ina -o, čudodčlnost -i ž, èudodélnik

da

-a m, čudodelnica -e ž, čudo-delstvo -a s [povsod: -61-] j čuk -a m zool., čukec -kca m,

čiikati -am: čiik čiika čumeti -im gl. čemeti čumnata -e ž, čiimnaten -tna -o:

~a vrata čurimuri - ja tn, čurimurček -čka m čustvo -a «, čustven -a -o [-stvan-], čustvenost -i [-van-] ž, čustvovati -lijem, čustvuj -te! čustvujoč -a -e, čustvovM -ala -o, čustvovanje -a s čut -a m, čiiten -tna -o: ~a predstava, čiitnica -e i živec, čutnost -i ž; čiitilo -a s organ za iut, čutilen -Ina -o [-il-]; čutiti čutim, čuteč -eča -e, čuti -Ite! čutil -ila -o, (ob) čuten -a -o, čutenje -a s; čutljiv -iva -o: ~ človek, čutljivost -i ž čutara -e ž, čiitarica -e ž čuti čiijem, čuječ -eča -e, čiil [iu^ = čil] čiila -o, čuječnost -i i, čiiti nad kom, čim; čuti na kaj paziti

čuvati -am kaj, nad čim; čuvati se koga, česa (+ pred kom), čuvajoč -a -e, čuval -a -o, (o) čuvan -a -o, čuvanje -a s, čiiva-nec -nca m; čuvaj -a m, čuvaj-ka -e ž, čuvajski -a -o, čuvajnica -e ž; čuvar -ja m, čuva-rica -e ž, čuvarski -a -o: ~o plačilo, čuvalnica -e [-dl-] i čvekati -am, čvekaj -ajte! čve-kaje, čvekajoč-a-e, čvekal-ala -o, čvekanje -a s; čvekač -a m = čvekalo -a s, čvekav -ava -o, čvekavost -i ž čvrleti -im, čvrleč -eča -e, čvrlel -ela -o, čvrlenje -a s: ptice so veselo čvrlele čvrst čvrsta -o in -6, mn. čvrsti in čvrsti, dol. čvrsti -ega, čvrstejši -a -e, prisl. čvrsto; čvrstak -a m krepak mož, čvrstost -i ž = čvr-stoča -e ž = čvrstota -e ž; čvr-stiti -im, čvrsteč -eča -e, čvrsti -ite! čvrstll -a -o, (pri)čvrščen -ena -o, čvrstenje -a s čvrž čvfža m grča v lesu, v deski

D

d [da ali d6] m neskl. 1. ime glasu in črke: mali d, veliki D, od d naprej, začni z d [di]-, 2. glas.: D-dur, d-mol, struna d, zapoj d; 3. rimska štev. D = 500 da pritrdilni prisl.: da, tako je bilo rečeno; tako, da, je bilo rečeno; tako je bilo rečeno, da da vez. nasl.; 1. podredni vez.: glavno je, da si zdrav; vem, da ne more; misel, da bo rešen; zdrži, da pride pomoč; s tem. da laže, nič ne doseže; gre, ne da bi pozdravil; govori, ko (kot, kakor) da bi rožice sadil; mraz, da škriplje; da imam (bi imel), bi dal; zidaj, samo da moreš; vesel sem, da si prišel; zato smo, da delamo; — 2. v okr.

vpraš. stavku: kaj da ne poje več? (= kaj je to, da ...); čudim se, kako da ga ni (= kako je to, da ...); sama ni vedela, kaj da je bolje, da gre ali ne; vprašuje, kdo da bi bil za tako delo (kaj je tdko, da ..., kdo je tdk, da ...). Kadar da pomensko ni utemeljen s takim okrajšanim stavkom, ga ne smemo rabiti: ko sem videl, kdo je tam (+ kdo da je tam); ne ve, kje tiči (+ kje da tiči). Pomenski razloček je včasih zelo očiten: povedal je, kako je zažgal (način); povedal je, kako da je zažgal (vzrok in nagibi). — 3. v vel. in žel. stavku pred naj lahko izpuičamo d a: pravi, (da)

dac

naj pridem; želi, (da) naj se uči; pai pa ga stavimo včasih pred vel.: rečem ti, da moIci! ne slišiš, da pojdi? — i. stavimo ga tudi pred I i v odv. vpr.: ne vem, da li misli resno; pogledal je, da li je prišel dac daca m, dačen -čna -o, dača -e i; dacar -ja m, dacarski -a -o, dacarija -e ž, dacarijski -a -o Dachau [ddhau] -a m kr. i. nem. mesta: iz Dachaua, v Dachauu, za Dachauom; dachauski -a -o: ~o taborišče; dahavec -vca m jetnik v dachauskem taborišču dada m neskl. literarna in umetnostna smer; dadaizem -zma m, Hadaist -a m, dadaistka -e ž, dadaističen -čna -o Dagestan -a m rep. ZSSR ob Kaspijskem morju; Dagestanec -nca m, Dagestanka -e ž, dagestanski -a -o dahniti in dahniti dahnem, dahnr -ite! in dahni -te! dahnil -ila -o in dahnil -a -o, dahnjen -a -o; dahlina -e ž: ^ na steklu fne-poud. povsod dah- ali dah-] dajati dajem -eš in dajem -eš -e -eva -eta -emo -cte -ejo in dajo; dajajdč -a -e in dajoč -a -e, dajaj -ajte! in dajaj -te! dajal -a -o, dajanje -a s; dajatev -tve ž, dajatven -a -o [-tvan-]; dajalen -Ina -o [-In-] dajalnik -a [-In-] m dativ; dajalec -Ica [-UC-] m, dajalka -e [-Uk-] ž, dajalski -a -o [-usk-] Dajnko -ka m os. i.. Dajnkov -a -o: ~ črkopis, ~a slovnica ("•'Dajn-kota, Dajnkotov); dajnkovec -vca m, dajnčica -e ž, dajnčičar -ja m pripadnik ddjnčice, dajn-čičarski -a -o Dakar -ja m kr. i. franc. luke in utrdbe v Maroku, dakarski -a -o Dakija -e ž rimska provinca ob Črnem morju: dakijski -a -o; Dakoromun -a m Romun, dako-

romunski -a -o, dakoromun-ščina -e ž daktil [-il] -a n» (— ^ vj), daktil-ski -a -o [-ils-]: ~i verz, ~a stopica

daktilograf -a m strojepisec, dak-tilografka -e ž, daktilografski -a -o, daktdlografirati -am pisati na stroj (s strojem), dak-tilografiran -a -o, daktilogra-fija -e ž daktiloskop -a daktiloskopija -e ž, daktilosk6p>6ki -a -o, dak-tiloskopiratii -am koga napraviti prstne odtise daleč prisl.: ~ biti, iti, vreči, imeti (v šolo, domov); 100m kako ~? puška ~ nese, ~ od, ~ do, ~ tam, narazen, gori, po svetu, nazaj; od daleč: ~ videti, spoznati, slišati, pozdraviti; na daleč: ~ videti, slišati; nedaleč odtod; še daleč ne = še od daleč ne = še zdaleč ne = še malo ne; daleč najboljši, največji, najlepši itd. s pres.; gl. tudi dalje, dalj; — daleč smemo v dobesednem in prenesenem pomenu rabiti tedaj, kadar imamo v mislih razdaljo, ne pa kakršno koli stopnjo mere; zato lahko rečemo: daleč je zašel, padel ipd., ne pa: daleč je propadel = hudd, zelo...; veliko, mnogo (+daleč) nad 40 let +daleko prisl. slovenimo: t. gl. daljno- v sestavi; 2. v zvezi s prim. mndgo, veliko; ~ boljši, rabnejši, pridnejši, lepši, večji: 3. v zvezi s pres. ddleč: ~ najboljši, najslabši, največji itd. dalija -e ž bot. georgina Dalila -e i os. i. filistejske lepotice, znane po Sdmsonovi ljubezni; Dalilin -a -o dalj prisl. ^im. od daleč in dol-

po, gl. dalje dalja -e i: na tako daljo iti, se vidi na vso daljo; daljava -e ž,

Danajec

daljina -e ž; daljica -e i vrsta črte geom., daljiški -a -o dalje prisl. 1. prim. od daleč in dolgo; v krajevnem pomenu tudi dalj: dalje ali dalj ga vržem ko ti; daleč imaš, a jaz imam še dalje ali dalj; v časovnem pomenu tudi dlje: čim dalje (dalj, dlje) delaš, tem bolje; čim dalje (dalj, dlje) časa; 2. naprej: in tako dalje = itd.; pojdem dalje, ne zna dalje; v tem pomenu ga ne moreta nadomeščati dalj in dlje; do tod je hodil sam, dalje pa skupaj; doslej sem delal jaz, dalje boš delal ti

daljen -Ijna -o kar je daleč: daljne planine, daljni kraji, daljni časi, daljni spomini, daljno sorodstvo, daljni vzrok, daljna misel, daljna pot, iz daljnega se spominjati daljnji -a -e kar sledi naprej, dalje, zato tudi nadaljnji: daljnja preiskava je dognala, (na)dalj-nji dogodki, (najdaljnji spored; nadaljnji svatje so bili daljni nevestini sorodniki in najbližji ženindvi sosedje daljno- v sestavi (+ daleko): daljnogled -eda m, daljnogleden -dna -o; daljnosežen -žna -o, daljnosežnost -i i; daljnostre-len -Ina -o [-In-]: ^ o orožje; daljnoviden -dna -o, daljnovidnost -i ž; daljnovod -oda m daljši -a -e prim. od dolg: je daljši ko ti, najdaljši dan; daljšati -am, daljšanje -a s, daljšava -e i

Dalmacija -e i kr. i.: iz ~e, v ~o, v ~i; Dalmatinec -nca m, Dal-matinka -e ž, dalmatinski -a -o; dalmatinec -nca m vino iz Dalmacije [povsod: -Im-] dalmatika -e [-Im-] i liturgična obleka

Dalmatin -a [-Im-] m os. i., Dalmatinov -a -o: ~a Biblija, ~ prevod biblije; dalmatinovec -vca m

Dalton -tona [ddlton -tona] m os. i. angl. kemika in fizika-, Dalto-nov -a -o; daltonizem -zma m slepota za barve dama -e ž gospa, igra; damski -a

-o: ^i gambi-t, salon Damascen -a m os. i., Damasce-

nov -a -o Damask -a m kr. i. mesta v Siriji, iz ~a, v ~u; Damaščan -ana m, Damaščanka -e i, dama-ščanski -a -o; damaščanka -e ž vrsta mečev; damascen -a m vrsta trte, damast -a m vrsta blaga, damastov -a -o = iz da-mdsta

Damijan -a m os. i., Damijanov -a -o; Domen Domna m, Dom-nov -a -o Damoklej -a m os. i., dvorjan si-cilskega tirana Dionizija; Damoklej ev -a -o: ~ meč dan m 2. in 3. dne 4. dan 5. pri dne 6. z dnem in: dneva dnevu dan pri dnevu z dnevom, "dv. dneva dni dnevoma dni in dneva v dnevih in v dneh z dnevoma in z dnema, mn. dnevi dnf dnem in dnevom dni in dneve v dneh in v dn'evih z dnemi in z dnevi; podnevi, za dne, tjavendan, tjavdan = navdan navdilj; dan na dan, dan za dnem, iz dneva v dan, tega dne, dne 25. dec.; prej ta dan, danes ta dan, svoj živi dan = vse življenje, njega dni = nekoč. na stare dni = na starost, ondan = nedavno dan -i ž = danje -a s davek; danj-ko -ka m = danjščak -a m desetine prost kmet, danjski -a -o Danajec -jca m pesniško ime za starega Grka, danajski -a -o; Danafa -e ž mit. os. i.; Dana j

dandy

-a m mit. os. i. kralja, danaide -id ž mn. hčere Dandja; deinaid-ski -a -o: ~o delo prazno delo, ~i sod nikoli poln dandy -yja [dindi -ija] m go~ spdiček, mlad gizdalin, ki odloča o modi v kaki dobi; dandyjevski -a -o [dendi-], dandizem -zma [dendi-] m danes/"-nasj prisl, današnji -a-e; dandanes prisl., dandanašnji -a -e; danes teden, danes leto; danes ponoči = nocdj, danes zjutraj =f= ddvi, danes zvečer = drM

danica -e ž zvezda, astr. Danica -e ž = Venera; Danica. Ilirska -e -e ž naslov Gajevega lista, daničar -ja m somišljenik Dd-nice Ilirske, daničarski -a -o; Zgodnja Danica -e -e ž naslov Jeranovega lista, Daničin -a -o: ~ urednik, ~a poezija; daničar -ja m somišljenik Zgodnje Danice, daničarski -a -o: ~i nazori; Dana -e ž os. i.. Dänin -a -o; Danica -e ž os. i., Daničin -a -o

Danijel -a m os. i., Danijelov -a -o; Danilo -a m. Danilov -a -o; Štanjel m kr. i., iz Štanjela, v Štanjelu, štanjelski -a -o, Sta-njelci -cev m, Štanjelke -elk ž [povsod: -el-] daniti dani se, danilo se je =

svitati se dänka -e ž črevo in klobasa, ddn-

kin -a -o: ~a razširina Danska -e ž: v Danski, iz Danske; Dansko -ega s: z Danskega, na Danskem; danski -a -o. Danec -nca m, Danka -e i, danščina -e ž Dante -teja m os. i. ital. pesnika, Dantejev -a -o, dantejevski -a -o; dantologija -e i, dantolog -a m, dantološki -a -o dar m daru daru dar pri daru z darom, darova -ov -ovoma, da

rovi -ÔV -6vom; toi. mn. tudi dari: dari opravit' bog'nji {Prešeren); imeti dar bes&de, v dar dati; dârek -rka m; daroma prisl. kot dar d^avno gl. dasiravno Dardanéle -nél i mn., dardanél-ski -a -o [-éls-]: ~i promet, ~a uprava; Dardanélska ožina -e -e ž kr. i. darilo -a s, darilen -Ina -o [-lin-] : ~i predmet, ~a cena; darilce -a [-ilc-] s; daril ec -Ica [-lac -uc-] m = daritelj -a m, daril-ka -e f-iu-] i = dariteljica -e ž; darilnik -a [41-] m oltar, da-rlšče -a s kraj daritve; dariti -im koga, daritev -tve i, dari-tven -a -o [-tvan-], darljiv -iva -o, darljivost -i ž, darežljiv -iva -o, darežljivost -i ž darovati -lijem, darujoč -a -e, da-rovàl -âla -o, darovân -a -o, da-rovânje -a s; darovâlec -âlca [-VC-] m = darovnik -a m, da-rovâlka -e [-y-k-] i = darov-nica -e l; darovâlnik -a [-In-] m, darovâlnica -e [-In-] z, da-rovališče -a s; darovnica -e ž darilna listina; *darovit -a -o nadarjen, bister, *darovitost -i I nadarjenost, bistrost Darwin [ddrwin] -a m os. i., Dâr-winoy -a -o: ~ nauk, dârwin-ski -a -o, darvinizem -zma m, daryinist -a m, darvinističen -čna -o

dasiravno = dasitudi, darâvno,

dasipràv dopustni vez. dâtelj dâteljna [-talj-] m, dâtelj-

nov -a -o: ~a palma dâti, dâm daš dâ, dâva dâsta, dâ-mo dâste dâjo in dajô in dadô; dâl -a -o, dân -a -o; 3. os. edn. nav. z ostr. dâ; dàj dâjte! dâno -ega s: iz dânega sklepati na neznâno; dati koga učit, delat; dati kaj delat, šivat; dam hišo postaviti (ukaiem), dam prine

debel

sti vina, je dal sklicati vse moške, dal mi je razumeti, daj vedeti; mrtvih ni dal pokopati, ni ga dal poklicati, hčeri hi dala spati materina ljubezen, , lici svoje dete in ne daj mu ■ praznovati [Dalmatin), ne dajo mu ziniti; nedoločniški osebek je izražen kot dajalniški pred- i met h glag. dati: odposlancem ; (ne) da oditi = (ne) da, da bi odposlanci odšli; varovati se moramo dvoumnosti: dal je va- i ščanom razglasiti = a) ukazal i je vašianom, naj razglase in b) ukazal je, naj vaUanom raz- , glase-, glagol pustiti smemo v : takih zvezah rabiti le tedaj, ka- \ dar hočemo posebej poudariti i samo dopustitev, ne pa povzroči- ' tve (po nem. lassen): sam sicer ni dal gasiti, pa je vsaj pustil (gasiti); napačno: +te pusti po- ■ zdraviti = te je dal pozdra- ; viti, je dal napraviti; prav: ■ pusti peti moj'ga slavca, ker izraža samo dopustitev; v zvezi z nedoločnikom pogosto trpna oblika s se; tebi se ne dam tepsti, zakaj se ne daš ostriči? — se da in se ne da prisl. pomen (je trwgoče in ni mogoče): se ne da nič napraviti, se da govoriti, se ne da povedati tpd.; kar se da prisl. poudarka: kar se da lepo - kar najlepše, čim lepše, kar se da velik kos, hitim kar se da; daj, dajta, dajte! pogosto kot pozivalnica in se loči z vejico od glagola: daj, povej že! dajte, nikar ne nagajajte! dajta, dajta, kdo vaju bo poslušal! +dati odpor upreti se, po robu se postaviti, ustaviti se komu dativ -a [-iu -iva] m dajalnik,

dativen -vna -o datum -a m: današnji z včerajšnjim datumom = ... dnem:

data dat s mn. podatki: naša ~ niso zanesljiva; datirati -am zapisati dan, mesec in leto, datiran -a -o: pismo je ~o z ...; datiranje -a s Daudet -a [dodč -ija -čta] m os. i. franc. pisatelja, Daudetov -a -o J^dodšjeu -eva, doditou -ova] davek -vka m, davčen -čna -o; davkar -ja m, davkarica -e ž, davkarski -a -o, davkarija -e i, davščina -e ž; davkoplačevalec 'Ica [-UC-] m, davkoplačevalka -e [-uk-] ž daven -vna -o: davni časi, davna leta; davnina -e ž, davnost -i i; davno prisl.: to je bilo že davno, davno je tega; zdavnaj, oddavnaj davi prisl. danes zjutraj, davišnji

-a -e: ~e mleko David -a m os. i., izraelskega kralja, Davidov -a -o: ~i psalmi daviti -im; kašelj me davi; ~ se: pes se davi s kostjo; davljenje -a s, davitev -tve ž; davica -e ž, davičen -čna -o de- lat. (od- raz-) v sestavi z glagoli in njih izpeljankami: de-fašistizirati, deindustrializirati, demilitarizirati, denacificirati, delimitacija -e ž razmejitev; deducirati, dedukcija -e ž izpeljava

debata -e ž pretres, obravnava, razprava; debaten -tna -o: ~i večer, ~a snov, ~o pismo stenogr.: debatirati -am razpravljati, pretresati, obravnavati; debater -ja m, debaterka -e ž, začeti debato, sprožiti debato, poseči v debato = razgovor, pretres; dati, staviti kaj v debato (+ na debato) = sprožiti razgovor, razpravo o čem, obravnavo, pretres česa debel -ela -o: na debelo prodajati; dol. oblika debeli -a -o: ~i četrtek; debelec -Ica [-u^-]

debeléti

m, debélka -e [-uk-] i, debe-Ijâk -a m, debeluh -a m, debe-luška -e i, debelûhar -ja m, debelûharica -e i, debelušen -šna -o, debelušnost -i ž; debe-lušast -a -o, debelun -a m, de-belunec -nca m; debelina -e i debelost -i ž; debelača -e ž koruza; razliina imena za debelo sadje: debelica -e ž, debelinka -e ž

debeléti -im rediti se, debelèl -éla -o, odebelélost -i ž, debelênje -a s

debeliti -im: ~ živino, ~ števila mat., ~ se; debeli -ite! debelcč -eča -e, odebeljèu -êna -o, de-beljênje -a s debelo- v sestavi: debeloglàv -ava -o, ~glavec -vca m, ~glavka -e ž, ~glavski -a -o, ~glavost -i i; debeloglèd -éda -o, ~glé-dost -i ž; debelokliùn -ûna -o, ~kljûnast -a -o, ~kljùnec -nca m, ~kljiinski -a -o; debelo-kôsten -stna -o, ~k6stnost -i ž; debelokožen -žna -o, ~k0žnost -i ž, ~k6žec -žca m; debelo-ličen -čna -o, ~ličnost -i ž. ~ličnik -a m, ~ ličnica -e i, ~ličnež -a m; debeloUsten -stna -o, ~listnica -e ž; debelonôg -6ga -o, ~n6žec -žca m; debe-lonos -nosa -o, ~ noseč -sca m ~noska -e f; debelook -6ka -o; debeloiih -ùha -o, ~ušnost -i ž; debelovraten -tna -o, ~vratnik -a m, ~vratnež -a m; debelo-žilnat -a -o [Mn-] debèr -bri [dabar dabri] i soteska,

nad debrjo débet -a m dolg v knnnovodsivu; dčbeten -tna -o: ~a vknjižba =-: debitiranje -a s (na levi strani konta); débitor -ja m dolžnik dêblo -a s, mn. dêbla debel [-bal]; dêbelce -a [-bal-] s dêbeln -a -o [-bal-]; dèblàt -âta -o, dê-blast -a -o, deblovina -e ž

deblokirati -am odgraditi, odpreti;

deblokiranje -a s debat -a [de bi -ija] m prvi nastop, debitirati -am prvii nastopiti, začeti, débitant -a m, debitântka -e ž

déca -e ž, déčji -a -e: ~i dom;

déčica -e ž december -bra m grûden, decêm-brski -a -o; dekabrist -a m zarotnik, upornik (pri decembrski vstaji 1. 1825 v Rusiji) decemvir -a m rimski oblastnik; decemvirat -a m desetôrica vladajočih decénij -a m desetletje decénten -tna -o spodoben, dostojen; decéntnost -i ž, decénca -e ž spodobnost, dostojnost decentralizirati -am, decentralizacija -e ž, decentralizacijski -a -o, decentralist -a m, decentra-lističen -čna -o deci- v sestavi: deciliter -tra m = dl; dcci m neskl.: pri enem deci, z enim deci, dva dèci, tri deci, pri petih deci; deciméter -tra m = dm, decimétrski -a -o; decigram -a m = dg, deci'grâm-ski -a -o decidirati -am odločiti, odločati; decidiran -a -o odločen -čna: ~ odgovor

décima -e ž vrsta kitic, décimski -a -o: ~e rime, ~a mera; déci-men -mna -o glas.: ~a pasaža na violi

decimélën -Ina -o [-In-] desetin-ski: ~i sistem; decimalka -e [-Ik-] ž; decimirati -am zdesetkati, decimiranje -a s deciziven -vna -o odločilen, odločujoč; decizivnost -i ž decrescendo [ dekreiéndo] prisl.

glas.: iz decrescendo v crescendo décek dečka m, déski -a -o: ~i zbor, dečak -a m, dečaški -a -o; déčec -čca m, dečarec -rca m, dečarski -a -o, dečarija -e ž;

dejâti

déèko -ka m (+déëkola); décla -e i, déclica -e ž, décelski -a -o [-éal-J, décelstvo -a 8 [-čals-] dèd fdèd] déda m; mn. dédje in dédi, dédov; dédec -dca m, dé-dek -dka m, dédcek -čka m, dé-dej -a m; dédov -a -o, dédji -a -e, prisl. po dédje, po dédovo: ~ hodi

dedicirati -am posvetiti, dediké-cija -e ž posvetitev, dedikacfjski -a -o: ~i izvod (knjige) posve-tilni, podarilni izvod dédovatl -ujem, (po)dédovan -a -o, dédovanje -a s; déden -dna -b; dédié -a m, dédicna -e i, dédi-ški -a -o; dédina -e ž, dédiSéina -e i, dédinski -a -o, dédiSéinski -a -o; dédinja -e i dédilna deducîrati -am izvajati, izvesti, sklepati iz splošnega na posamezno; dedukcija -e ž, deduktiven -vna -O: ~a metoda defékt -a m hiba, napaka; defék-

ten -tna -o, dçféktnost -i i defenziva -e ž obramba, defenzi ven -vna -o: ~i boji, defenziv-nost -i ž

defetizem -zma m malodušnost, defetist -a m malodušnei, obupa-nec; defetističen -čna -o malo-dušen, obupan, razkrojevalen déficit -a m primanjkljaj, deficiten -tna -o défilé -éja m slavnostni sprevod pred kom, mirnohöd; defilirati -am, defiliranje ^a s definirati -am opredeliti, definicija -e i opredelitev; definitiven -vna -o ustaljen, stalen, končen; definitivnost -i i; definitor -ja m redovna sluiba, definitorski -a -o: ~e dolžnosti deflacija -e i upad, zmanjšanje denarnega obtoka, deflacijski -a -o deformirati -am preoblikovati, popačiti, skaziti obliko; deformacija -e ž, deformativen -vna -o

defravdirati -am ponevMti, de-fravdant -a m kdor poneveri, defravdantski -a -o ponev4rski, defravdacija -e ž poneverba degati -am, degaj -ajte! degal -ala -o, deganje -a s; degniti -nem, degnjen -a -o degenerirati -am izroditi se, de-generacija -e i izroditev, izrod, izrajanje; degeneracijski -a -o izroden: -^i znaki; degenerira-nje -a s izrajanje; degeneriran -a -o izrojšn, degeneriranec -nca m izrodek, izrojenec; dege-neriranka -e ž izrojenka, dege-neriranost -i ž izrojenost, popa-čenost

degradirati -am koga vzeti komu sluibeno stopnjo, ponižati ga v službi; degradacija -e ž poni-

*degustirati -am v slabo voljo spraviti, vznejevoljiti; pokvariti užitek

Dehmel Dehmla [demal -mla] m os. i. nem. pesnika, Dehmlov -a -o: ~ vpliv, dehmelski -a -o dehteti -im [dah-], dehteč -eča -e, dehti -ite! dehtel -ela -o, deh-tčnje -a s, dehtiv -iva -o, deh-tivost -i ž [povsod: dah-] deizem -zma [dei-] m fil. nazor,

detst -a m, deističen -čna -o dejalen -Ina -o [-un-] in dejaven -vna -o, dejalnost -i [-un-] in dejavnost -i ž, dejalnosten -tna -o [-un-] in dejavnosten -tna -o dejanje -a s: v besedi in dejanju; dejanski -a -o, dejanstvo -a s; dejanstven -a -o [-tvan-], de-janstvenost -i [-stvan-] ž, dejanskost -i ž dejati l.dejem-eš dojejo in dejo, dej dejte! dejoč -a -e, dejal -a -o, dejan-a-o delati, praviti; — 2. dem deš dč, dej dejte! z nedol.: dej ga vzdigniti ali kot prisl. pozivalnica: dej, primi ga! del dela -o: nič mu ne de, nič

dejstvo

mu ni délo; — 3. dénem -eš dénejo, déni -ite! dèl déla -o: kam bi dèl, (za)dét -a -o déjstvo -a s dejanje, faktum; déj-stven -a -o [-tvan-]; *udéjstviti -im izvesti, uresničiti, ostvariii, uveljaviti; *udejstvovfiti -ùjem izvajati, ostvarjati, uveljavljati;

se delovati, uveljavljati se; +dejstvovati-lijem delovali: naslikani prizor dejstvuje neposredno na nas (Aikerc) dekabrist -a m gl. december dekada -e ž desetka, dekadičen -čna -o desetinski: ~i način štetja, ~i sistem dekadénca -e ž umetnostna smer, dekadénëen -čna -o, dekadènt -énta m, dekadéntski -a -o, de-kadéntstvo -a s dekagrâm -a m, okr. dkg = 10 g, tudi déka -e i: tri déke moke; dekagrâmski -a -o dekalôg -a m deset zapovedi dekan -a m, dekanov -a -o, de-kânski -a -o: ~a čast; dekanat -a m urad, dekanâtski -a -o; dekanîja -e ž področje dekana, dekanijski -a -o: ~i urad, ~a pisarna, ~e mejé dékla -e ž, deklin -a -o: ~a plača, ~o delo: dékelski-a-o [-kals-]: ~e plače; deklariti -im, deklo-vati -lijem, deklovanje -a s deklamirati -am, deklamacija -e ž, deklamiranje -a s, deklama-cijski -a -o: ~i večer; deklamator -ja m, deklamatorica -e ž, deklamatorski -a -o: ~evaje, deklamatoričen -čna -o; dekla-movanka -e ž pesem, ki jo kdo deklamira deklarirati-am razglasiti, izjaviti; deklaracija -e ž razglas izjava; deklaracijski -a -o, deklarator -ja m, deklaratorski -a -o, deklarativen -vna -o: stori tu pa tam kaj ~ega

deklasirati -am za razred niže postaviti, ponižati, deklasiranec -nca m zavrženee, ponižani, de-klasiranka -e ž dekle -eta s in ž, dekletce -a s,

mn. dekletca -tec [-tac] deklica -e ž, dekličin -a -o, deklič-ji -a -e, dekličica -e ž, dekliški -a -o; deklič -iča m, dekličev -a -o, deklištvo -a s, dekličiti -im, dekličevati -lijem; dekli-čar -ja m, dekličnik -a m deklina -e ž, deklinica -e ž, de-klinji -a -e, deklinski -a -o, . deklinstvo -a s deklinirati -am slovn. sklanjati, astr. in fiz. odkloniti se, odklanjati se; deklinacija -e ž slovn. sklanjatev, sklanja, astr. in fiz. odkldn, odklanjanje; deklinacij-ski -a -o slovn. sklanjatven, astr. in fiz, odklčnski: ~i kot; dekli-niranje -a s slovn. sklanjanje, sklanja, astr. in fiz. odkldn dekolte -eja m, dekoltirati -am razgaliti vrat in prsi, globoko izrezali obleko na vratu; dekol-tiranost -i ž [povsod: -It-] dekoncentrirati -am razredčiti, zrušiti koncentracijo; dekoncentra-cija -e ž, dekoncentracijski -a -o dekorirati -am krasiti, okrasiti; dekoracija-e ž (delo in izdelek) krašenje, okras, okrasitev; dekorativen -vna -o okrasen -sna, dekoracijski -a -o: ~o risanje, slikanje; dekorater -ja m, de-koraterka -e ž, dekoraterski -a -o dekret -a m odlok, dekretirati -am dati in dajati odlok, poslati, pošiljati; dekretiranje -a s del -a [diu- in del] m, delček -čka [-U-] m, delec -Ica [-lc-1 m, delen -Ina -o [-In-]; deloma prisl. = delno prisl.: ~ sposoben; deloma — deloma = nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko; vejico stavimo kakor med istovrstne stavčne člene brez vezni-

delo

ka: deloma bukov, deloma hrastov les; deloma tu, deloma drugod; deloma seka, deloma žaga ipd.; véêidel [-del] prisl. povečini, večinoma Delacroix -oixa [dalakrwâ -dja] m os. i. franc, slikarja, Dela-croixov -a -o [dalakrwdjeu -eva -o]: ~e barve Delaroche -cha [dalarài-a] m os. i. franc, slikarja, Delarochov -a -o [dalarôèojf. -ova -o] délaii -am, délan -a -o: na rôko délan je -a s; delati na kaj: dela na to, da bi prišel do oblasti (+na tem); dela pri slovarju (+na slovarju); delati na roko, na stroj (= kako?); dé-lati z roko, z glavo, z nogo, s strojem (= s čim?y, noč se déla, dan se déla, krasta se déla, k dežju se déla; déla se bolan, lep, priden ali déla se bolnega, lepega, pridnega délavée -vca m, délavčev -a -o; délavka -e i, délavkin -a -o; délavski -a -o, délavstvo -a s déla ven -vna -o: ~ človek (ki rad dela, priden), ~idan; délavnost -i i, délavnica in delavnica -e ž, délavnik -a m, délavniSki -a -o Delavigne -gna [dalavinj -a] m os. i. franc. pesnika in dramatika, Delavignov -a -o [dalavinjey. -eva -o]

delegirati -am koga pooblastiti, poslati koga kot zastopnika-, delegat -a m zastopnik, odposlanec; delegatka -e i zastopnica, odposlanka-, delegacija -e ž zastopstvo, odposlanstvo; delegacijski -a -o, delegatski -a -o délez -a m, dčležek -žka m, dé-ležen -žna -o: ~a vrednost = vrednost deleža; delčžen-žna-o: ~ biti česa; delčžnost -i ž, de-Ičžnik -a tn, delčžnica -e ž, de-Ičžniški -a -o; deléžiti -im (se), delézenje -a s

Délfi -ov m mn. kr. i. mesta v Grčiji, délfski -a -o: ~o pre-ročišče [-If-] delfin -a m, delfinski -a -o, delfinov -a -o: ~o meso [-if-l Délhi -ija m kr. i. v Indiji, v Dél-

hiju, délhijski -a -o [-Ih-] delikaten -tna -o občutljiv, nežen, rahločuten, rahel, kočljiv: ~a afera kočljiva zadeva, ~a stvarca nežna; delikatnost -i ž delikatésa -e ž sladkarija, posla-stek, poslastica, okusna jed: trgovina z ~ami; delikatésen -sna -o delikt -a tn pregrešek, hudodelstvo, kaznivo dejanje; delinkvènt -ênta tn kdor stori delikt, delinkvênt-ski -a -o delirij -a tn, delirijski -a -o, délirant -a m, deliranten -tna -o, delirirati -am; delirium trémens tn, delirium tremensa, v delirium trémensu deliti -im, deleč -éla. -e, dêli -ite! delil -a -o, deljèn -êna -o, de-Ijênje -a «; 10 deljeno z 2 je 5; delilen -Ina -o [-In- in -^n-], delilnost -i ž [-In- in -]i.n-]; deljênec -nca tn; delivec -vca m, delivka -e ž, delivski -a -o, delitelj -a tn, deliteljica -e ž, deliteljski -a -o; delitev -tve ž, delitven -tvena -o [-tvan-], deljiv -iva -o, deljivost-i ž; deliti s kom kruh, delo, zaslužek; +deliti s kom mnenje, usodo, srečo v pomenu biti s kom istega mnenja, iste usode, sreče Deila Bella Deila Bella in Deila Belle [delabèla -le] m os. i. Hal. in hrv. jezikoslovca, Deila Bel-lov -a -o: ~ slovar déinica -e [-In-] ž, dčlničen -čna -o: ~čni odrezek; délniSki-a-o: ~i kapital, ~a družba; délni-čar -ja tn, délniëarka -e ž, dél-ničarski -a -o [povsod: -In-] délo -a s, mn. déla dél [dél]-, delo za kaj (+na čem): ~ za slovar

delo-

(+na slovarju); ~ za izboljšanje (+na izboljšanju); delce -a [-Ic-] s: prvo njegovo ~ delo- v sestavi-, delodajalec -Ica [-UC-] m, delodajalka -e [-uk-] ž; +delokr6g -a m pristojnost, toriUe, področje; delomrzen -zna -o, delomifznost -i i, delomfznež -a m, delomiTŽnja -e ž; delo-piist -a m, delopûsten -tna -o; delovodja -a in -e m, delovoden -dna -o, delovodkinja -e i, delo-vodski -a -o: ~i tečaj, de!o-vodstvo -a s, delovodstven -a -o [-tvan-]-, *delozm6žen -žna -o dela zmôéen, zmožen za delo, delozmožnost -i ž, *delaželjen -Ijna -o dela željen, delaželjnost -i ž = žšljnost dela delovati -ujem, delujoč -6ča -e, deloval -ala -o, delovanje -a s deloven -vna -o: ~i čas = čas dela, ~a norma, ura, ~o vodstvo = vodstvo dela-, délovnik -a m načrt dela; loči dobro od delaven, delavnik! deložirati -am pognati iz stanovanja, izseliti koga, na cesto postaviti; deložacija -e ž, deložiranec -nca m, deložiranka -e ž délta -e ž 1. ustje reke; 2. kol ime gri. črke m neskl.: véliki délta, v kotu délta, od délta naprej, z délta; déltast -a -o; deltoid -a m geom., deltoiden -dna -o [povsod: -It-] demagogija -e ž zavajanje ljudstva, slepljénje ljudi; demagog -a m, demagoginja -e ž, dema-gogičen -čna -o, demagoški -a -o, demagoštvo -a s démant -a m biser, démanten -tna -o biseren: ~i jubilej; déman-tov -a -o: ~ sijaj; démantovec -vca m; gl. tudi diamant -a m demaatirati-am preklicati, oporeči kaj, zanikati; demânti -ija m preklic, zanikanje

demarkacija -e ž razmejitev, de-

markacijski -a -o: ~a črta d«mirša -e ž korak, ukrep; napraviti demaršo diplom. = napraviti korak, posredovati za določen namen demaskirati -am razkrinka(va)ti, demaskiranje-a s razkrinka(va)-nje, demaskiranec -nca m, de-maskiranka -e ž razkrinkanec, razkrinkanka deméncija -e ž med. slaboumnost Démetra -e ž os. i. gri. boginje rodovitnosti in poljedelstva, Dé-metrin -a -o demilitarizirati -am vzeli vojaiki značaj in moč: ~ Nemčijo; demilitarizacija -e ž déminutiv -a m manjialni izraz, déminutiven -vna -o, déminu-tivnost -i ž, déminutivum -a m, mn. dcminutiva -tiv s demisija -e ž odstop, umik: podati demisijo = odstopiti, umakniti se, odložiti (čast, mesto, odgovor nost ipd.); demisionirati -am odstopiti, umakniti se; demisij-ski -a -o odstopitven demobilizirati -am, demobilizacija -e ž, demobilizacijski -a -o, de-mobiliziranec -nca m demografija -e ž popis ljudi, demografski -a -o demokracija -e ž vlada ljudstva, demokratičen -čna -o, demokratičnost -i ž; demokràt -ata m, demokratka -e ž, demokratski -a -o, demokratstvo -a s Demokrit -a m os. i. gri. misleca,

Demokritov -a -o demolirati -am razbiti, ruiiti, uničevati, do tal podreti, porušiti; demoliranje -a s démon -a m bog v splošnem, duh, zli duh; démonski -a -o in demonski -a -o božanski, skrivnosten, iz neznanih dušnih globin; demonizem -zma m, démonstvo -a s

depresija

demonstrativen -vna -o kazalen: ~i zaimek, ~o dejanje; demon-strativnost -i ž kazalnost, de-monstrativa -iv s mn. slovn. ka-zalne besede demonstrirati -am nazorno pokazati: ~ voljo (z množičnim nastopom), ~ pravilo (s poskusi); demonstriranje -a s dokazovanje, množično nastopanje: demonstracija -e i množični nastop, demonstrant -anta m, de-monstrantka -e ž, demonstrantski -a -o, demonstracijski -a -o: ~i nastop demontirati -am podirati, podreti, razditi, narazen vzeti (stroj); de-montaža -e ž, demontažen -žna -o: ~i načrt demoralizirati -am, demoralizujoč -a -e; demoralizacija -e ž, de-moraliziran -a -o Demosten -a m os. i., Demoste-

nov -a -o, demostenski -a -o denacionalizirati -am raznaroditi, denacionalizacija -e ž raznarodovanje, raznaroditev denar -ja m, denaren -rna -o: ~i pas, denarci -cev tn mn., de-narček -čka m; denarnica -e ž, denarničen -čna -o; denarnost -i ž; denarstvo -a s, denarstven -tvena -o [-tvan-]; denarništvo -a s, denarničar -ja tn denaturalizirati -am vzeti državljanske pravice, denaturalizacija -e ž

denaturirati -am spremeniti naravo, pokvariti, napraviti neužitno; denaturiran -a -o: ~i špirit dendrit -a tn kamen z rastlinsko

podobo, med. razvejan živec dendrologija -e ž nauk o drevju, drevoslovje; dendrolog -a tn, dendrološki -a -o dental -a tn slovn. zobnik (tdn), dentalen -Ina -o zobniški, den-talnost -i ž; + dental -a m (riba) zobatec zool. [povsod: -al-]

dentist -a tn zobar, dentistka -e ž, dentističen -čna -o, denti-stovski -a -o denuncirati -am ovaditi, ovijati, denunciacija -e ž ovadba, de-nunciranje -a s ovajanje, de-nunciant -anta tn ovaduh, de-nunciantka -e ž ovaduika, de-nunciantski -a -o ovaduiki *departma -aja tn oddelek, okraj, dežela; *departmajski -a -o okrajen, deželen *depeša -e ž brzojavka, *depešen -šna-o brzojaven: ~o sporočilo; *depeširati -am brzojaviti, *de-peširanje -a s brzojavljenje "^^deplasiran -a -o ne na pravem mestu, zgrešen, neumesten; +de-plasma -aja tn neumestnost deponenten -tna-o slovn.: ~i glagol, deponentnik -a tn glagol s trpno obliko in tvornim pomenom deponirati -am položiti, shraniti, založiti (za koga); depozit -a m zaloga vrednotnic, listin; depo-ziten -tna -o: ~i urad, ~a listina; deponent -enta tn kdor deponira; depot -ta [depd -6ta] in depo -oja tn poldg, skladišče, zaloga; depoten -tna -o depopulacija -e ž izumiranje, krčenje prebivalstva; depopulacijski -a -o: ~i znaki v Franciji deportirati -am odpeljati, odvažati v pregnanstvo; deportiranje -a s, deportacija -e ž, deportacij-ski -a -o: ~i ukaz; deportira-nec -nca tn izgnanec, deporti-ranka -e ž izgnanka +depravirati -am popačiti, pokvariti, skaziti; + depravacija -e ž pokvarjenost, skaženost (predvsem nravna), izprijenost depresija -e ž 1. med. potrtost, pobitost; 2. zemlj. kraj, ležeč niže od morske gladine; 3. višina pod obzorjem; 4. nizek zračni tlak; 5. gospodarski pritisk navzdol;

deprimîrati

depresijski -a -o, depresiven -vna -o

deprimfrati -am potreti, potlačiti, duievno zbiti, pobiti; deprimiran -a -o, deprimiranec -nca m depuiacija -e ž odposlanstvo, de-putacijski -a -o; députât -a m delež, odposlanec, pooblaičenec; deputaten -tna -o: ~a zemlja (ki jo dobi viničar v obdelovanje zase) déra -e ž podič za sušenje (n. pr.

prosa, koruze, žita) derač -a m, dérec -rca m, dérez -a m kdor dêre ali kdor se dêre deranžirati -am motiti, nadlegovali, razdreti, zmesti; +deranž-mâ -âja m motenje, nadlega derévica -e ž: ~o ima, kogar

zgaga dere derečina -e ž, derečica -e ž kraj,

kjer voda dere deréze deréz mn. ž, derézen -zna

-o: ~i jermen, ~i zobje derivâcija -e ž izpeljava, derivat -a m kem.: alkoholovi ~i; derivativen -vna -o, derivacijski -a -o: ~i produkt; derivirati -am

dermatologija -e ž med. nauk o kožnih boleznih, dermatolog -a m, dermatološki -a -o derviš -a m muslimanski menih, dêrviSev -a -o, dêrviSki -a -o, dêrviStvo -a s dès dèsa m glas. za pol tona nižji glas od d: pri dèsu si pogrešil Descartes -a [dekdrt -a] m os. i. franc. filozofa in matematika; Descartesov -a -o [dekdrtou -ova -o]: ~ stavek: descartov-ski -a-o [dekdrtouski]: ~i duh; gl. Cartesius — Kartézij descendénca -e ž izvor, potomstvo; descendéncen -čna -o: ~a teorija; descendénten -tna -o desêrt -a m posladek po obedu; desêrten -tna -o: ~i nožiček, ~o pecivo, sadje, vino

desét desêtih glav. štev.,; desét tisoč; v sestavi: desétkrat, desét-kraten -tna -o, desétkratnost -i ž; desetléten -tna -o, desetlétje -a s; deséttisocica -e ž, desét-odstéten -tna -o; desétdnéven -vna -o, desetdnévnica -e ž; de-setvédrn -a -o; desétiti -im, de-setica -e ž, desetičen -čna -o; desétka -e ž, desétkati -am, de-setkovâti -ûjem; desetâk -a m; desetnik -a m, desétnica -e ž, desétniški -a -o desetér -a -o loč. štev. (rabo gl pod cetvér); desetéren -rna -o, desetérnost -i ž; desetérec -rca m, desetérica -e ž; desetero- v sestavi: deseterocvéten -tna -o; deseterokôten -tna -o, desetero-kotriik -a m; deseteronog -noga -o, deseteronožec -žca m; dese-terozložen -žna -o, desetero-zložnost -i ž; deseteroboj -boja m, deseterobojen -jna -o, dese-terobojec -jca m; deseterozfn -a -o; deseterodnéven -vna -o, deseterodnévje -a s, desetero-vfsten -tna -o desêti -a -o vrst. štev.; desétic, desêtikrat, desetina -e ž, dese-tinski -a -o, desetiniti -im, de-setinjenje -a s, desetinovâti -ûjem, desetinovânje -a s, de-setinstvo -a s, desetinka -e ž, desetinar -ja m, deSetinec -nca m, desetoléten -tna -o, deseto-vrsten -tna -o designirati -am določiti, označiti; designiran -a -o, designiranje -a s

deskà deskè deski [das-] ž, mn. deské dèsk in desâk deskàm; deščica -e [daš-] ž, deščičen -čna-o [daš-]: ~a t\a = parket; deščén -a -o [daš-]: ~a streha; deščilnica -e [daščiu-] ž rezilo za kotanje dog, deščiti daščim kdlati doge, daščenje -a s

devét

deskriptiven -vna -o opisen, de-

skriptivnost -i i opisnost désni -a -o, desnica -e ž, desničen -čna -o, desničar -ja m, desničarski -a -o, desničarstvo -a s *desperaten -tna -o obupen, brezupen; *desperado -a m = *de-sperdten človek, obupanec despot -a m samovladar, nasilnik, samodržec; despotski -a -dT despotizem -zma m, despotičen -čna-o, despotovina-e ž, déspoj-na -e ž

destilacija -e i prekap, prehlàp; destilacijski -a -o: ~i proces; destilât -a m prekapina, po destilaciji dobljena snov; destilirati -am prekapati, prehlapiti; destiliran -a -o, destiliranje -a s; destilatêr -ja m, destilatêrski -a -o, destilâtor -ja m, destila-torski -a -o destinacija -e ž namemba, usoda destruktiven -vna -o razdiralen, destruktivnost -i ž razdiralnost, destrukcija -e ž razdiranje, de-strûktor -ja m razdiralec, de-strùktorski -a -o razdiralski dešifrirati -am razbrati tajna znamenja

* detajl -a m posameznost, nadrob-nost,^ del; *detajlen -Ina -o [-In-] nadroben, delen, posamezen; 'detajlirati -am nadrobno razložili, navajati; *detajliran -a -o: ~ račun; *detajliranje -a s déte déteta s, détece -a s, détecji -a -e, détecen -čna -o, detinji -a -e, detinski -a -o; detinstvo -as;» sestavi deto-: detoljûb -a m, detomôr -ôra m, deto-morilka -e [-Ik-] ž, detomorilec -Ica [-le-] m, detomorilski -a -o [-Isk-J

detektiv -a [-iu- -iva] m ta^ni policist, detektivka -e i, detektivski -a -o: ~i romuu detéktor -ja m vrsta radijskih sprejemnikov, detéktorski -a -o

détel détla [détay détla] m zool.,

détlov -a -o, détlast -a -o Détela -a in -e m os. i., Dételov

-a -o: ~i spisi dételja -e i, dételjen -ijna -o: ~i cvet, ~o seme; dételjica -e i, dételjisce -a s njiva, kjer je rasla detelja

determinirati -am naprej določiti, odločiti; determinacija -e ž določitev naprej; determinizem -zma m fil. nauk, da je vse naprej določeno, torej ni svobodne volje; determinist -a m, deterministka -e ž pripadnik (-ica) determini-zma; determinističen -čna -o; determinanta -e ž mat. déti gl. dejati

detonacija -e é močan pok, zvok pri eksploziji; detonacijski -a -o detronizirati -am vreči s prestola,

detronizacija -e ž Denteronômium -nomija in -no-miuma m 5. Mojzesova knjiga v sv. pismu déva -e ž, devica -e i. Devica Marija -e -e i os. i.; devičen -čna -o, devičji -a -e, deviški -a -o, devičin -a -o; devištvo -a s. devičnik -a m; devojka -e i, devojčica -e ž, devojski -a -o devalvacija -e ž razvrednotenje, znižanje vrednosti; devalvirati -am razvrednotiti + devastirati -am opustoiiti, + de-

vastacija -e ž of.ustošenje dévati dévam tn dévljem nedovri-nik od dejâti, déti; devâje, de-vajoč -a -e, dévanje -a s devét devêtih -im glav. štev., de-vetica -e ž, devétka -e ž, devét sto, devét tisoč, devetléten -tna -o, devetdnéven -vna -o, devet-dnévnica -e i; devétkrat, devét-kraten -tna -o; devétdeset, de-vétindevétdeset, devétdesetkrat, devétdesetkraten -tna -o; de-vetdesetléten -tna -o, devetdesetletnica -e ž; devetnajst.

Slovenski pravopis

145

m

deveter

devetnajstkrat, devetnajstkra-ten -tna -o ali devetnajst itd. devetnajstleten -tna -o, devet-najstletnik -a m; devetkati -am otroška igra, devetkanje -a s deveter -a -o lož. itev., deveteren -rna -o, deveterka -e i; v sestavi devetero-: ~koten -tna -o, ~k6tnik -a m, ~gub -nba -o; devetdeseter -a -o, devetdese-teren -rna -o; devetnajster -a -o, devetnajsteren -rna -o; de-vetnajsterka -e ž deveti -a -o vrst. štev.: ~a dežela; devetina -e i, devetinka -e i; devetič, devetikrat; devetdeseti -a -o, devetdesetina -e i, devetdesetinka -e I, devetde-setič, devetdesetikrat; devetnajsti aJi -najsti -a -o, devet-najstina -e ž, devetnajstinka -e ž, devetnajstič ali -najstič, de-vetnajstikrat ali -najstikrat, de-vetindevetdesetina -e i devetkati -am čvekati; devetkač -a m = devetkalo -a s, devet-kela -e ž kdor vsevprek govori deviza -e ž geslo, menica s tujo

valuto; devizen -zna -o devocionalije -nalij i mn. nabožni predmeti; devocionalen -Ina -o [-In-]

devonski -a -o geol.: ~a tvorba devoten -tna -o vdan, klečeplazen, pobožen, pobožnjaiki; devotnost -i ž vdanost, pobožnjaštvo

* dezavnirati -am preklicali na laž postaviti, izneveriti se; *dezavu-ma -ja m preklic dezertirati -am pobegniti (od vojakov), dezerter -ja m (vojaški) begun, dezerterski -a -o dezideratum -a m želja, zaželena

stvar; v mn. deziderata -at s dezinficirati -am razkužiti, razku-ževati; dezinfekcija -e ž razku-žitev, razkuževanje; dezinfekcij-ski -a -o razkuževalen; dezinfek-tor -ja m razkuževalec (človek

ali priprava, stroj), dezinfékto-rica -e ž razkuievalka (človek), dezinféktorski -a -o razkuževal-ski; dezinficiens -a m razkužilo, dezinficiénten -tna -o razkuHlen dezinsékcija -e i uničenje ntrčesa;

dezinsekcijski -a -o * dezinterestrati -am se ne se zanimati, ne se meniti za kaj; * dezinteresiran -a -o brez zanimanja; *dezinteresma -ja m nezanimanje *dezolaten -tna -o brezupen, obupen: ~e razmere, položaj je ~ dezorganizirati -am razkrojiti, razkrajati; dezorganiziran -a -o. dezorganizacija -e ž, dezorgani-zator -ja m, dezorganizatorica -e ž, dezorganizatorski -a -o dezorientirati -am se zgubiti smer, zmesti se; dezorientiran -a -o zmeden, zgubljen, nepoučin; dezorientiranost -i ž nepoučenost, zmedenost; dezorientacija -e i dež [povsod: daž-] dežji dežjù m, dčžen -žna -o: ~i plašč, ~i j oblaki, ~a doba; dež jev -éva -o: ~ veter, ~a mavrica; dežčk -žki m; dežnik -a m, dežnikov -a -o: ~ količ, ~a palica, kljuka; dežnica -e ž, dežničeli -čna -o: ~a plehkost, ~i okus; de-žemé^ -a m, dežemčrski -a -o: ~a postaja, naprava; ne stoj na dežjù; ne hodi v takem dež-jù; ne hodi po dežjù; dežčvje -a «; dežčven -vna -o: ~ dan, ~i oblaki, ~o vreme; dežčv-nik -a m, dežévnica -e ž dčža -e ž, dežen -žna -o: ~i pokrov; dčžica -e ž, dčžast -a -o dežčia -e ž, mn. dežêle dežel [-êl] in dežela upravna enota, pokrajina v nasprotju z mestom: dežela Kranjska nima léps'ga kraja; grem na dež0lo = iz mesta na kméte; sem bil na deželi =

Dickens

na kmetih; prihajam z dežele = s kmetov defêlski -a -o [-êls-]: ~i pridelki = kmeiki; deželen -Ina -o [-êln-]: ~i zbor, ~i poslanec, ~a vlada; deželjan -âna m, dežel jânka -e i, deželjanski -a -o, deželjanstvo -a s; deželnozbor-ski -a -o: ~e volitve; deželo-znanstvo -a a, ~znanski -a -o dežiii -im [povsod: dai-], deževati -lijem, deževal -ala -o, de-ževanje -a s Dézman -a m os. i., D6žmanov -a

-o, d6žmanski -a -o: ~i duh dežuren -rna -o: ~a služba, ~i uradnik; dežurni -ega m kdor je (tisti dan) na vrsti za sluibo; imeti dežurno (namreč sluibo) diabaz -a m vulkanska kamenina diabètes -a m med. sladkorna bolezen, cûkrovka; diabétiëen -čna -o: ~i znaki, ~a hrana; dia-bétik -a m kdor ima diabètes diaboličen -čna -o hudičev, zloben; diabolik -a m, diabolizem -zma m, diabolika -e i diadém -a m načelek, diadémski -a -o

diafan -a -o prosojen: ~i papir;

diafanost -i i prosojnost diagnoza -e i spoznava in oznaka bolezni: ~o ugotoviti, napraviti, narediti = diagnosticirati -am; diagnostika -e i nauk o določanju bolezni, diagnostik -a m: dober, slab diagnostičen

-čna -o: ~a p>ostaja diagonala -e ž prekôtnica, diagonalen -Ina -o [-In-] diagram -a m naris, ponazoritev

s črto; diagramski -a -o diakon -a m, diakonisa -e i; diâ-konski -a -o: ~a služba, ~i red; diakonat -a m red pred mainiikim posvečenjem; diako-natski -a -o: ~i obred diakritičen -čna -o razločevalen:

~o znamenje pri zapisovanju glasovnih odtenkov dialekt -a m narečje; dialekten -tna -o in dialektičen -čna -o: ~ naglas, izgovor; dialekto-logija -e i nauk o narečjih, dia-lektolog -a m, dialektološki -a -o dialektika -e ž nauk o mišljenju, govorniška umetnost, zgovornost, znanstvena metoda ostro opredeljenih pojmov, metoda spoznavanja razvojnih pojavov v naravi kot rezultata nasprotij in odnosov; dialektičen -čna -o mišljenjski, govorniški: ~i materializem nauk o splošnih zakonih razvoja v naravi, človeški družbi in mišljenju; dialektik -a m mislec, govornik, debatšr: oster ~ dialog -a m dvogovor: pisan v dialogu; dialogičen -čna -o: ~a oblika spisa diamant -a m gl. demant; črni

diamant = premog diameter -tra m premer, diametralen -Ina -o [-In-]: ~o nasprotje, ~o nasproten; diame-tralnost -i [-In-] ž Diana -e ž grška boginja, Dianin -a -o

diapozitiv -a m fotografski posnetek na steklu (za projekcije) diareja -e ž griia, driska diarij -a m dnevnik, vrsta poslovnih knjig; diarijski -a -o diaskop -a m projekcijski stroj,

diaskopski -a -o diaspora -e ž razsejanost po krajih: Slovenci v diaspori = raztreseni po svetu

diastaza -e ž kem. vrsta fermentov;

diastatičen -čna -o diatdnika -e ž glas. tdnovska lestvica z naravno razdelitvijo tonov in poUonov, diatoničen -čna -o Dickens -a [dikens -a] m os. i. angl. romanopisca; Dickensov -a -o [dikensojf. -ova -o]

didaktičen

didaktičen -čna -o poučen, po načelih diddktike: ~o pesništvo; didaktika -e i nauk o poučevanju; didaktik -a m kdor se z di-daktiko ukvarja; didaktičnost -i i poučnosl Diderot -a [didrô -öja in -öla] m os. i., Diderotov -a -o [didrô-jeu -eva -o in didrôiou -ova -o] Dido Didône i, Didônin -a -o,

didönski -a -o diecéza -e ž škofija, diecezânski

-a -o škofijski Dieppe Dieppa [djèp -a] m kr. i.

franc, luke; diepski -a -o dieréza -e i rdzloka, premolk med

dvema stopicama Diesel Diesla [dizal dizla] m os. t., Dieslov -a -o [dizlo^ -ova -o]: ~ motor = dizel -zla m diéta -e i 1. bolniška hrana, 2. dnevnina; diéten -tna -o in diéticen -čna -o in dietéticen -čna -o: ~a prehrana; diétik -a m človek, ki se drii diéle; dietétika -e i nauk o zdravem življenju

*difamirati -am jemati dobro ime, črniti, blatiti, grditi, obrekovaii, opravljati, raznašati; *difamacija -e ž blatenje, obrekovanje diferénca -e ž razloček, diferén-čen -čna -o; diferencirati -am ločiti, razločiti, diferenciran -a -o razločen, diferenciran je -a s; diferencial -a m mat., tehn.; diferencialen -Ina -o [-In-] razločevalen, dopolnilen: ~i izpit, ~e enačbe; diferenciacija -e ž: napraviti ~o diferirati -am ločiti se, biti narazen, ne soglašati difrakcija -e ž fiz. lomljenje žarkov, uklon difterija -e ž ddvica, diftêricen

-čna -o: ~a epidemija diftong -a m dvoglasnik, difton-gičen -čna -o dvoglasniški, dif-tongizacija -e ž sprememba v dvoglasnik, diftongizirati -am se

spremeniti se v dvoglasnik, dif-tongiziranje -a s digama m neskl. ime glasu in črke v stari grščini: nekdanjega digama že stara klasična grščina ne piše več; oblika z digama nam ni ohranjena digitalis -a m bol. naprstec, peio-prstnik; digitalisov -a -o: ~i listi so zdravilni *dignitéta -e ž dostojanstvo, č&slit-Ijivost; *dignitar -ja m dostojanstvenik, visok funkcionar digresija -e ž zastranitev, odmik dih diha m, dihati -am, dihâje, dihajoč -a -e, dihal -a -o, dihanje -a s; dihi jati -âm, dih-Ijàl -âla -o, dihljaj -a m; dih-niti -nem, dihnjen -a -o dihalo -a s, dihâlke -âlk [-Ik-] i mn., dihâlnik -a [-In-] m, dihalen -Ina -o [-In-]: ~a tehnika, ~i organ dihtéti -im močno sopsti, gnati se za čim, dihté, dihtèl -éla -o, dih-tênje -a s; dihtiv -a -o poželjiv, hrepeneč; dihtivost -i ž dihur -ja m, dihurjev -a -o: ~a koža, dihuržki -a -o: ~i tat, smrad

dijak -a m, dijakov -a -o, dijakinja -e ž, dijaček -čka m, dijaški -a -o; dijakovâti -ûjem, dijakovàl -âla -o, dijakovânjc -a s, dijačiti -im, dijačenje -a S; dijaštvo -a s dika -e ž, dičen -čna -o: ~i junaki; dičiti -im krasiti; dičiti -im se ponašati se, hvaliti se i dikcija -e ž izgovarjava, izražanje, govor; dikcijski -a -o: ~a hijba dikcionar -ja m besednjak, slovar;

dikcionarski -a -o slovarski diktirati -am narekovati, zapovedan, zapovedovati; diktât -a m narèk, samovlada; diktiran je -a s narekovanje; diktâtor -ja m samovoljni vladar, diktâtorica -e ž, diktâtorski -a -o: ~e metode.

dir

~ii nastop; diktatura -e i samovlada, samovoljna vlada; dikta-torstvo -a s; diktafon -a m avlo-matilni zapisovalec nareka, dik-tafonski -a -o: ~a priprava za narek in snemanje nareka dilema -e ž izbira med dvema iz-kljuiujoitma se moinostima (ali — ali brez vejice); dilematičen -čna -o in dilemski -a -o Milen diletant in diletant -anta m, dile-tantka -e ž samouk, nestrokovnjak, kdor se s (im ukvarja iz veselja, ne po poklicu; diletant-ski -a -o, diletantizem -zma m, diletantstvo -a s diliivij -a m geol. ledina dobo, diluvialen -Ina -o [-In-] ledenodoben

dim dima m, dima -e i = dimka -e ž krava temne, dimaste barve; dimen -mna -o, dimnat -a -o, dimast -a -o; dimnica -e i, dimnik -a m, dimničen -čna -o: ~a cev, dimniški -a -o; dimnikar -ja m, dimnikarica -e i, dimnikarski -a -o, dimnikarstvo -a s dimenzija -e ž obseg, razseinost, mera; dimenzionalen -Ina -o [-In-]: dvodimenzionalen, tro-dimenzionalen = dvorazsežen, trorazseien; dimenzionirati -am, dimenzionfranje -a s Dimitz -a [dimic -a] m os. i., Di-

miitzov -a -o: ~a zgodovina dimlje dimelj [-malj] i mn., di-meljski -a -o [-malj-]: ~i zgib; dimljice -ic i mn. dinamika -e ž nauk o gibanju teles, o silah; dinamičen -čna -o: ~i značaj, dinamičnost -i ž, dinamik -a m ilovek z dinamičnim značajem, dinamizem -zma m fil. smer; dinamo -a m stroj za proizvajanje električnega toka, di-nama -e ž, dinamski -a -o dinamit -a m vrsta razstreliva, di-namiten -tna -o

dinar-jam, okr. din: 5 din (+Din); dinarski -a -o: ~i dan, ~a vrednost Dinara -e ž pogorje v Dalmaciji;

dinarski -a -o: ~o pleme dinast -a m vladar, dinastija -e i vladarska hiša, dinastičen -čna -o, dinastičnost -i ž dine -ja m slavnostni obed, večerja dinja -e ž melona, dinjin -a -o:

~e pečke Diogen -a m os. i. grš. filozofa, Diogenov -a -o, diogenski -a -o Dioklecijan -a m os. i., Dioklecijanov -a-o: ~a palača v Splitu dioksid -a m kem.: dušikov ~ Dioniz -a m os. i. grš. božanstva; Dionizov -a o: ~ kult. dioni-zičcn -čna -o in dionizijski'-a-o neumirjen, nemiren, strasten, duševno razrvan (nasprotje: apoli-ničen): ~a narava; kot svetniško ime: Dionizij -a m, Dioni-zijev -a -o; Dionizija -e i, Dio-nizijin -a -o dioptrija -e i optiška merska enota; dioptrijski -a -o diple dipel [-pal] mn. i mehdvi; diplati -am igrati na mehove; diplar -ja m in dipldš -a m diploma -e ž listina, spričevalo o doseženi časti, odpravljenem izpitu, usposobljenosti ipd.; diplomen -mna -o: obrazec; diplomski -a -o: ~i izpit; diplomirati-am, diplomiran -a -o: ~i zdravnik, odvetnik, inženir, ~a babica diplomat -a m, diplomatka -e i, diplomatski -a -o: —i zbor; diplomacija -e i; diplomatičen -čna -o; diplomatika -e i proučevanje zgodovinskih listin dir dira m, dirjati -am, dirjaje, dirjajoč -oča -e, dirjanje -a s; dirjač -a m; dirjalec -Ica [-h-] m, dirjalen -Ina -o [-In-]: ~i konj; dirjihati-am (Juriji); dir-jastiti -im težko, nerodno dirjati

dirati

^dfrati -am = dotikati se; + di-ranje -a s vtikanje v kaj, dotikanje lesa; +dirniti -nem ganiti, zadeti, dotakniti se lesa: njegova usoda ga je močno +dirnila ganila; to ga je neprijetno +dirnilo zadelo direkcija -e ž ravnateljstvo, vodstvo: železniška direkcijski -a -o: ~a pisarna direkten -tna -o neposreden; di-

rektnost -i ž neposrednost direktiva -e ž smernica, navodilo, napotek

direktor -ja m ravnatelj, direktorjev -a -o ravnatelje'», direktorica -e ž ravnateljica, direktoričin -a -o ravnateljilin; .direktorski -a -o ravndteljski, direktorstvo -a s = direktorat -a m ravnateljstvo; direktorij -a m upravni odbor, cerkv. knjiga z liturgilnimi navodili direndaj -a m

dirigirati -am ravnati, voditi; dirigiranje -a s, dirigent -enta m, dirigentka -e i, dirigentski -a -o dirimirati -am odloiiti v primeru

enakega števila glasov dirkati -am, dirkaje, dirkajoč -a -e, dirkaiije -a s; direk -rka m, dirka -e i; dirkač -a m, dirka-lec -Ica [-le-] m, dirkalen -Ina -o [-In-]: konj; dirkališče -a s, dirkališčen -ščna -o dis disa m glas. pol tona viiH<glas od d: z disom začni, pri disu nehaj! v dis-molu disciplina -e ž pravila, red, ostrost, panoga: vojaška, šolska, cerkvena akustika je ~ fizike; disciplinski -a -o: ~a pravila, ~i red, ~o zasledovanje; disciplinaren -rna -o: ~a preiskava; disciplinirati -am v red spraviti, urediti, ustrahovati (tudi s kaznijo); discipliniran -a -o reden, urejen, poslušen, ustrahovan: ~

razred, ~a družba, ~o članstvo; discipliniranost -i ž disertacija -e i znanstvena razprava, disertacijski -a -o disfunkcija -e ž spremenjena fünk-cija

*disgustirati -am vznejevoljiti, v slabo voljo spraviti koga, vzeti veselje, do lesa; *disgustiran -a -o ozlovoljen, vznejevoljen, slabe volje, zagrenjen disharmonija -e ž nesoglasje, ne-ubranost; disharmoničen -čna -o disident -enta m odpadnik, divjak (neorganiziranec); disidentski -a -o: ~i glasovi disimilacija -e ž slovn. (nasprotje asimildciji) razlikovanje; disimi-lacijski -a -o: ~i pojavi, disi-miliratd -am se disjunkcija -e ž loHlnost, sodbe in sklepi z ali — ali; disjunktiven -vna -o loiilen disk -a m: metanje diska, metalec diska diskalceat -a m bosonogi redovnik;

diskalceatski -a -o: ~i red * diskreditirati -am koga komu vzeti, jemati zaupanje; *diskre-ditiran -a -o brez zaupanja, brez ugleda; * diskreditiranje -a s, * diskreditiranost -i i *diskrepanca -e ž nesoglasje, nasprotje, neskladnost; *diskrepan-ten -tna -o neskladen diskreten -tna -o moKeč, diskretnost -i ž obzirnost, diskrecija -e ž diskriminacija -e ž razločevanje diskurz -a m govor, fil. sklepanje; diskurziven -vna -o: ~o spoznavanje po sklepanju; ~a obravnava v obliki razgovora diskusija -e i obravnavanje, obravnava, diskusijski -a -o: ~i večer, ~a snov; diskutirati -am obravnavati; diskutant -anta m obravnavdlec, razpravljavec diskvalificirati -am (se) onesposobiti (se), onemogočiti (se); dis-

divjati

kvalificiran -a -o, diskvalifikacija -e i, diskvalifikacij ski -a -o disolucija -e I razkroj, razpad disonanca -e ž razglasje, nesoglasje, neubranost; disonančen -čna -o disparaten -tna -o nezdružljiv, čisto drugačen, različen; disparat-nost -i ž +dispečer -ja m razpečevilec, raz-poiiljivec, +disp6čerski -a -o razpečevdlski, razpoiiljdvski dispenza -e ž cerkv. spregled, odveza, oprostitev kake obveznosti; dispenzirati -am spregledati, odvezali; dispenzator -ja m disponirati -am razpolagati s čim, razvrščati kaj, urejati; disponènt -ênta m

dispozicija -e ž, dispozicijski -a -o: ~i fond; dispozicionalen -Ina -o [-In-] dispntirati -am razpravljati, doga-njati z razlogi in ugovori; disput -a m ali disputacija -e ž razprava z dokazi in ugovori, dispu-tacijski -a -o: ~i način, ~a obramba, ~o napadanje; znamenita Raffaellova slika Disputa -e i

distança -e ž razdalja: * varovat distanco ne dati do sebe; distan cfrati -am določiti razdaljo teh. *distancirati-am pustiti pri tek movanju za seboj, zadaj; distan čen -čna -o distilion -ona ali distih -a m zveza

heksdmetra in pentdmetra *distingvirati -am razločiti, *di-stingviran -a -o izbran, odličen, imeniten; *distingvfranost -i ž; distinkcija -e ž odlika, odlikovanje

distribucija -e ž razdelitev, razdeljevanje; distribucijski -a -o razdelitven, distributor -ja m razdeljevalee, distributiven -vna -o razdelilen: ~i števniki dišati -im, ddsèè -éca -e, dišal -âla -o; disâva -e i; disâvar -ja m.

dišavarica -e ž, dišavinar -ja m, dišavinarica -e i kdor ima trgovino z dišavami; dišaven -vna -o, dišavski -a -o: Dišavski otoki; dišavarnica -e ž prodajalna za dišave ditiramb -a m pretirana hvala, slavospev; ditirambski -a -o ali ditirambičen -čna -o *diumist -a m dnevničnr, *diur-nistka -e ž dnevničarka; *diur-nistovski -a -o dnevničarski divan -a m blazinjak divergirati -am iti narazen, diver-genca -e ž raznosmernost, razloček; divergenčen -čna -o; divergenten -tna -o diverzija -e ž nezakonito, uporno delovanje, nasprotovanje, vojskovanje; diverzijski -a -o: ~a organizacija, ~i voditelj, ~o dejanje; diverzant -a m, diver-zantstvo -a s, diverzantski -a -o dividend -enda m število, ki ga delimo, deljenec; dividenda -e ž delež od letnega dobička, dividenden -dna -o; dividirati -am +diviti -im se čuditi se; +divlje-nje -a s čudenje; + divota -e ž čudovitost, čudo; + diven -vna -o čudovit, prelep divizija -e ž oddelek, večja skupina; divizijski -a -o: ~o poveljstvo, divizionar -ja m poveljnik divizije divizor -ja m delivec, divizorski -a -o

divjačina -e ž meso divjddi in tudi divjad -i ž; divjaden -dna -o, divjazen -zni ž divjak -a m neukročena žival, necepljeno drevo, neomikan človek; divjakinja -e ž, divjaček -čka m, divjaški -a -o, divjaštvo -a s, divjaka -e ž drobnica = necepljena hruška, češnja; divjalo -a s zaničlj. divjdk divjati -am, divjaj -ajte! divjajoč -oča -e, divjaje, divjal -ala

divji

-o, divjanje -a «; divjalec -Ica [-UC-] m, divjalka -e [-uk-] ž divji -a -e, bolj divji; divjina -e ž, divjava -e ž, divjota -e ž; divjost -i i; divjica -e i, div-jast -a -o plašen, boječ direnterija -e ž griža dlaka -e ž, dlačica -e ž, dlačen -čna -o, dlakav -a -o, dlakovit -a -o, dlakast -a -o, dlakar -ja m, dlakavina -e ž, dlačnica -e ž, dlačje -a s dlako- v sestavi: dlakocepec -pca m, ~cepskr -a -o, ~cepen -pna -o, —cepstvo -a s; dlakojeden -dna -o: ~i mrčes dlan -i ž, na dlani, z dlanjo; mn. dlani dlani dlanem dlani po dlaneh z dlanmi; dlanski -a -o dlesk medm., dleskniti -nem = dlesniti -nem = dleščiti -im; dlesk dleska m, dleskati -am, dleskanje -a s; dlesket -eta m, dleskav-ava -o, dleskavec -vca m, dleskavka -e ž, dleskavski -a -o dlesna -e ž, nav. mn. dlesne dle-sen [-sanj: zobje so vsajeni v dlesne, (+dlesno s) dletiti -im, dieten je -a s; dletvati -am, dletvanje-a s; dletnik-a m dleto -a s, dieten -tna -o, dletast -a -o; dletce -a s; dletilo -a s dlje prim. prisl. časa gl. dalje dneven -vna -o, prisl. dnevno: dnevna luč, dnevno delo (v nasprotju z nočen); dneven -vna -o v pomenu vsakdanji, na dan: ~i zaslužek, ~o delo, ~a hrana; dnevno prisl. v pomenu na dan, vsak dan: ~ zasluži, porabi, izdela toliko... dnevnica -e ž = dnevnina -e ž = dnevščina -e ž; dnevničar -ja m = dnevninar -ja m, dnevni-čarka -e ž = dnevninarica -e ž, dnevničarski -a -o dnevnik -a m, dnevniški -a -o

dnina -e ž delo in zaslužek enega dne; dninski -a -o, dninar -ja m, dninarica -e i, dninarski -a -o. dniniti -im Dnjeper -pra m, dnjeprski -a -o; Dnjeprostroj -oja m, dnjepro-strojski -a -o Dnjester -stra m, dnjestrski -a -o dno dna s, dnii dno na dnii z dnom, dv. dni dnov dnoma dni na dneh z dnoma, mn. dna dnov in dan dnom dna pri dneh z dni; -danji -a -e: brezdanji -a -e, nadanji -a -e; dance -a s manjš.; dana -e ž doga za dno; danka -e ž debelo črevo, ker je na dnu črevesja; krajevna imena Dane in Dan je; dnen -a -o tudi dnov -a -o: ~a doga, ~a debelina; dnjača -e ž — dnika -e ž na dnu ležeč svet; dničen -čna -o: ~i les, ~i svet, travnik; dnlšče -a s; dniti -im, dnii -ila -o, dnenje -a s; za dnom prisl. — spodaj, pri tleh; dno predi, z rod.: dno potoka je ležala velika riba do prisl. nekako, okoli, skoraj: do sedem ur hoda, do tri dinarje na uro

do predi, z rod. 1. narazen pišemo prislovne zveze, kadar sestavna dela ohranita pomen in obliko zase: do konca, do kraja, do pike, do dna, do volje, do zadnjega, do živega, do grdega, do golega, do čistega, do dobrega, do sitega, do malega, do tja, do sem, do kdaj, do tedaj, do zdaj, do takrat, do lani, do davi, do letos, do danes, do kod, do koder, do tod itd. — 2. skupaj pišemo, kadar čut za sestavine ni več živ: doklej, doslej, dokler in dokler, dokaj in dokaj, dosihdob, dosihmal, dosegamal, dovolj, dosita, dodobra, dočista, domala, docela, dotehmal, dopoldne — 3. do

dobrci

tega mi je (+na tem): do zdravja, do dela, do življenja nam je; hoditi od kraja do kraja = od enega konca do drugega, hoditi iz kraja v kraj do- v sestavi z glagoli in njih izvedenkami pomeni: 1. dovrUtev in konec dejanja: dobojevati, dodelati, dogoreti, dotrpeti, dokončati, dovršiti itd.; 2. dosego določene stopnje: dokopati se do ..., dohiteti, doiti, doseči itd.; 3. dodajanje: doliti, dolo-žiti, dosuti, dostaviti, dodajati, dopisati itd. — z imeni se veže le v redkih primerih: dobesé-den, dokolénke, doléten, dope-tače, doprsen, dosmrten (v slovarju so le take zloženke, ki so ustvarile novo družino izvedenk ali imajo kake oblikovne posebnosti)

dob -a m, dobec -bca m, dobov -a -o; dobovina -e ž, dob je -a s, dobovje -a s dôba -e i: do te dobe, po ii dobi,

dosihdob dobaviti -im, dobavitelj -a m, dobaviteljica -e ž, dobaviteljski -a -o; dobavljati -am, dobav-Ijanje -a s; dobava -e ž, dobaven -vna -o: ~i stroški; do-bavljač -a m, dobavnik -a m, dobavnica -e ž dober dobra -o, boljši -a -e; dobro blago, ~a ura, ~o uro hoda, ~ dan, ~o srečo! dober kup = poceni, v dobro pisati komu; ~o delo, na ~em glasu biti, ~o ime, imeti kaj na dobrem; ~a duša, ~ človek, ~a volja, ~ biti komu, ~i so si, dober se delati komu = dobrikati se: ''"dober stati (biti) komu = porok, za porôka biti komu, jamčiti za koga; — dol. oblika dobri -a -o: moj ~i znanec, ~i prijatelj; v ljudski rabi večinoma

primernik: boljše vino prinesi, boljši klobuk vzemi! — prisl. dôbro, bolje, najbolje: dôbro dela, bolje napiši! dôbro star, dôbro dolgo let, dodobra = čisto, popolnoma, do dobrega: ~ se spočiti, ~ vse poznam dobeseden -dna -o, prisl. dobesedno od besede do besede, natančno po besedah (za način), do besede vse = do pike, do irke vse (za mero izčrpnosti in nn-tančnosti): ~ prepis, ~ prevod, ~o povedati, ~o navesti kaj; dobesédnost -i ž dobiček -čka m, dobičkar -ja m, dobičkarija -e ž, dobičkariti -im, dobičkarski -a -o; do-bièkazêljen -Ijna -o = željen dobička, dobickazêljnost -i ž = pohlep po dobičku; dobičkonosen -sna -o donosen, dobičko-nôsnost -i ž donosnost dobiti -im -iš -i, 3. os. mn. dobijo in dobé poleg doböm -oš -6 -6va -6sta -6mo -6ste -6do; dobi -ite! ali dobôdi -te! dobil in dobil -ila -o in dobilo; dobivši, dob-Ijèn -êna -o; dobitev -tve ž, do-bitje -a s, dobit -i ž; dobitek -tka m; dobiten -tna -o; dobi-telj -telja m, dobiteljski -a -o, dobiteljica -e ž, dobitnik -a m, dobitnica -e ž, dobitniški -a -o; dobilec -Ica [-le-] m, dobilka -e [-Ik-] ž, dobljiv -iva -o, dob-Ijivost -i ž dobivati -am: ~ ugled, težo, zaupanje (~ """na ugledu, teži, zaupanju ipd.); dobivanje -a «, dobivalec -Ica [,-lc-] m, dobi-valka -e [-Ik-] ž, dobivatelj -a m, dobivateljica -e ž, dobiva-teljski -a -o dobrava -e ž, dobravec -vca m, dobravka -e ž, dobravski -a -o dobrci -èv mn. m âèpice, špičke; dobrčav -âva -o

dobréti

dobreti -liil, dobrfel -^la -o dolfO

dčti: zrak Ini tli dobri dobrika -e i hol. — dobrfkovina -e ž = dobroletina -e ž = dobro-vita -e i hudika dobrikati -am se (komu), dobri-kanje -a «, dobrikav -a -o, do-brikavec -vca m, dobrikavka -e *., dobrfkavski -a -o, dobrikač -a m

Dobrila -a in -e m os. i., Dobri-

lov -a -o dobrina -e i, dobrinski -a -o; do-bričina -e i in m = dobričnik -a m dobrodMnež dobro- v sestavi: dobrodejen -jna -o, ~dejnost -i i; dobrodelen -Ina -o, ~delnost -i ž, ~delnik -a m, ~delnica -e i [povsod: -In-]; dobrodošel -šla -o, ~d6š-lica -e ž; dobrodušen -šna -o, ~dušnež -a m, ~dušnost -i i: dobrohoten -tna -o, ~h6tnost -i i, ~h6tnež -a m; dobromiseln -a -o, ~miselnost -i ž [-saln-]; dobropis -isa m; dobrosrčen -čna -o, ~ srčnost -i i, ~sfčnež -a m; dobrovoljen -Ijna -o, ~v61jnost -i i, ~v61jček -čka m, ~v61jnež -a m; dobrovoljiti -im se; dobroželjen -Ijna -o, ~ želj nost -i i, dobroživec -vca m, ~živka -e ž, ~živen -vna -o, ~živnost -i ž +dobro- v pomenu prosto-: "^do-brovoljec -Ijca m, +dobrov61j-ka -e i, +dobrov61jstvo -a s, +dobrov61jski -a -o prostovč-Ijec, prostovdljka, prostovdljstvo,

+dobrobit -i i = blaginja, bldgor dobrost -i ž, dobrôsten -tna -o dobrota -e i, dobroten -tna -o, dobrôtnost -i ž, dobrotnik -a m, dobrotnica -e i, dobrotniški -a -o; dobrotijiv -a -o in dobrot-Ijiv -iva -o, dobrotljivost -i ž dobršen -šna -o preçèj velik, prp-céjien

docela prisl. (isto, prav, popolnoma docent -ênta m univerzitetni učitelj, docéntski -a -o, docentu ra -e ž, docirati -am, doclranje -a s dočakati -affi česa: visoke starosti dočakovdti -lijem: ~ boljših časov, dočakovil -âlai -o, dočakovanje -a S *dočim vez., časovno: medtem ko,

vtem ko; protivno: a, ali, pa dočista prisl. popolnoma, do kraja dodajati -am, dodajanje -a s dodati -am gl. dati; dodatek -tka

m, dodaten -tna -o dodejati dodénem gl. dodéti dodekadika -e i, dodekadičen -čna -o: ~i sistem dvanajstinski sistem; dodekaéder -dra m min. dvanajsterec, dodekaédrski -a -o: ~i lik, kristal; dodekagôn -a m dvanajsterokot; Dodekancz -a m, dodekanéSki -a -o dodélati -am, dodelava -e ž, dodelava ti -am, dodelavanie -a s; dodelovati -ûjem, dodelovânje -a s

dodeliti -fm, dodêli -ite! dodelil -ila -o, dodelivši, dodeljèn -êna -o, dodelitev -tve ž; dodelivec -vca m, dodelivka -e i, dode-livski -a -o, dodelilen -Ina -o [-In-]

dodeljevati -ûjem, dodeljeval -éla -o, dodeljevanje -a s; dodelje-vâlec -Ica [-le-] m, dod< Ijevâl-ka -e [-Ik-] i, dodeljevélski -a -o [-Isk-] dodéti in dodejâti dodénem, do-dêni -ite! dodèl -éla -o, dodé-vek -vka m dodévati -am, dodévanje -a s dodobra prisl. do dôbrega, čisto,

popolnoma, docela doga -e ž za sode, dôgar -ja m kdor doge dela, dožica -e i, dô-žen -žna -o: -^a širina, dožina -e i; doga -e i vrsta psov, dogin -a -o; -va glava

A6k

dogajati -am se, dogajanje -a «,

aogajalfšče -a i dogl^dati -am gl. gledati; dogl^d -6da m: biti na ~u; dogleden -dna -o: V -^em Času ddgma -e i, mn. dogme dogem [-gafn] nedokazana trditev, opredeljena verska resnica; dogem-ski -a -o [-gam-]: ~a zgodovina; dogmatika -e ž nauk o dogmah; dogmatičen -čna -o postavljen kakor dogma, brez do kazovanja: ~a trditev; dogmatik -a m kdor se ukvarja z dogmatiko, kdor postavlja dogma-tifne trditve; dogmatizem -zma m nekritično mišljenje, ki se opira na dogme ali na nedokazane trditve

dognati doženem gl. gnati; dogon -ona m; dognan -a -o: ~ človek, ~a resnica; dognanje -a s; doganjati -am, doganjanje -a s, doganjiv -Iva -o: ~ duh; doganjivost -i ž dogoditi -im se gl. goditi; dogodil -ila dogodilo tn -ilo; dogo-divši se; dogodek -dka m, do-godba -e i, dogodivščina -e i, dogodljaj -a m dogotavljati -am, dogotavljanje -a s, dogotavljač -a m, dogo-tavljavec -vca m, dogotavljav-ka -e ž, dogotavljavski -a -o dogotoviti -im, dogotovi -ite I do-gotovil -fla -o, dogotovivši, do-gotovljen -ena -o, dogotovitev -tve ž, dogotovitelj -a m, dogo-toviteljica -e i, dogotoviteljski -a -o

dogovarjati -am (se), dogovarjanje -a s, dogovarjalec -Ica [-UC-] m, dogovar jalka -e [-uk-] ž, dogovarjalski -a -o [-u^k-] dogovoriti -im gl. govoriti; dogo-vorjenost -i ž, dogovor -a m, dogovoren -rna -o: ~o s kom delati; dogovoriti -Iro se

dohajati -am, dohijanje -a s, do-

hajac -a M, dohajiski -tt -o dohiteti -itn gt. hiteti; dohitevati

-am, dohitevanje -a s dohod -oda m. dohoden -dna -o:

~a vrata; dohodnost -i i dohodek -dka m, dohodnina -e ž, dohodninski -a -o: ~i davek; dohodarina -e ž, dohodarstvo -a s, dohodarstven -a -o [-tvan-J, dohodarski -a -o; dohodar -ja m rentnik doiti doidem tn do j dem, doidi in dojdi! doidite in dojditel došel -šla -6 in -6 in došel -šla -o, došlec -leca [-lac-] m dojem -jma m vtisk, občutek, zaznava; dojmljiv -iva -o dojemati -am tn -jemljem, dojemaj -te! in dojemlji -te! dojemanje -a s; dojemalec -Ica [-Ic-] m, dojemalka -e [-Ik-] i, dojemljiv -a -o in dojemljiv -iva -o, dojemljivost -i in dojemljivost -i ž, dojemalski -a -o [-Isk-] dojeti dojamem -eš -e, dojemi ali dojmi, dojemite ali dojmite! dojel -a -o, dojevši, dojet -a -o, dojetje -a «, dojeten -tna -o dojiti -im, doji dojite! dojil -a -o, dojenje -a s, dojitev -tve i, dojen -jna -o: ~a doba, mati; dojilja -e ž, dojnica -e i, doj-iiiški -a -o, dojništvo -a «; do-jenec -nca m, dojenček -čka m, dojenka -e ž, dojenški -a -o; dojka -e ž, dojilnik -a [-iu^-] m = dojilnica -e z [-iun-] = dojnjak -a m posoda za mleko +d6jmiti -im se koga = pretresli, ganiti, zadeti kogaCsosedova nesreča se je globoko +dojmila vaščanov je pretresla, ganila, zadela vašeane; te besede so se ga milo +dojmile so ga ganile dojužnik -a m mdlica dok -a m: ladijski dok

dokàj

dokaj in dokaj prisl., dokâjkrat prisl. pogosto, dokajšnji -a -e in dokajšnji -a -e dokapati -am, dokâpalo je; do-kâpniti -nem: dokâpni še dve kaplji!

dokazati in -âti dokažem gl. kazati, dokazan -a -o; dokùz -âza m dejanje in uspeh; dokazen -zna -o: ~i postopek, ~a moč, ~o pismo; dokazljiv -iva -o, dokazljivost -i ž, dokaznica -e i; dokazilo -a s, dokazilen- Ina -o [-In-]: ~o gradivo dokazovati -ûjem, dokazoval -âla -o, dokazovânje -a s, dokazo-vdlec -âlca [-le-] m, dokazo-vâlka -e f-lk-] i; dokazovâlski -a -o [-IsK-], dokazovâlen -Ina -o [-In-]: ~i postopek dokladati -am, doklâdanje -a s, doklâda -e ž, doklâdek -dka m, doklâden -dna -o doklèj vpr. prisl. kako dolgo?

kako daleč? do kdaj? doklèr in dokler ozir. časovni prisl. 1. v pomenu kakor dolgo se veie z nedovréniki: ~ prosi, ~ dela, ~ spi, ~ piše; 2. dokler ne v pomenu tako dolgo, da ..., dotlej, da ... se veže z dovriniki: ~ ne pridem, ~ ne ustrelim; išče, dokler ne najde; tekel je, dokler se ni sesedel; držal bo, dokler ne umrje; ne dam, dokler ne plačaš; ni spregovoril, dokler ni Janez odšel; včasih nam ni pred očmi začetek dejanja v odvisniku, marveč bolj stanje po začetku; v takih primerih rabimo tudi nedwrànik: ni miru, dokler vse ne spi; vse je lepo, dokler njega ni; podira, dokler ne leži vse na tleh dokolénka -e ž, nav. v mn. doko-lénke -lénk nogavice, * gamiie = dokolénice -ic mn. ž; doko-Icnski -a -o: ~i škorenj

dokončati -âm gl. končâti, dokon-čân -a -o; dokončen -čna -o, dokončnost -i i dokončevati -ûjem, dokončevanje -a s, dokončeval -âla -o, do-koncevâlec -Ica [-le-] m, do-koncevâlka -e [-Ik-] i, dokon-čevalski -a -o [-Isk-]; tudi do-končdvati -am, dokončavanje -a s

dokopati doköpljeth gl. kopâti: dokopali so do srede njive, do-kopâli so dokončdli so kopanje, dokopâli so še precèj travnika, dokopal se je do visoke časti; dokopavati -am, dokopâvanje -a s; dokopovâti -ûjem, doko-povânje -a s dokoréj vpraè. prisl. časa = doklèj? do katere ure? doktor -ja m, okr. dr.: dr. Prešeren, Poezije dr. [dôktorja] Fran-céta Prešerna; doktor -ja m zdravnik, doktorica -e i zdravnica; doktorjev -a -o, doktori-čin -a -o, doktorski -a -o; doktorat -a m čast, skuinja za doktorsko čast: delati pred ~om; doktorând -a m kdor je pred doktordtom; doktorirati -am pripravljati se za doktordt, delati skušnje za dosego dàktorske časli doktrina -e i nduk, miselni sostav; doktrinären -rna -o kdor preveč poudarja nduk, teorijo, :^knjiino modrost«; doktrinârec -rca m, doktrinär -ja m; doktrinârnost -i ž

dokument -ênta m pismena priča, listina, dokaz; dokumenten -tna -o: ~i papir; dokumentâcija -e ž, dokumentaren -rna -o, doku-mentârnost -i ž, dokumentirati -am, dokumentiranje -a s, dokumentiran -a -o,, dokumentiranost -i ž dokupiti dokûpim gl. kupiti, do-kûp -a m, dokupovâti -ûjem, dokupovânje -a s,. dokupâVati

dolgo-

-âvam, dokupâvanje -a s; do-kupovâlec -Ica [-le-] tn, doku-povâlka -e [-Ik-] ž, dokupovâl-ski -a -o [-Isk-] dàl [dôl] prisl. na vpraianje kam?:

gôr in dôl, pôjdi dôl! dôl [dàu] dôla m, v dôlu in dôlu; dôlec dolca [dôlac dôuca] m. dôlski -a -o [-u«-]: dolîë -iča m, dolica -e ž; dôlar -ja m, dô-larica -e i, dolarski -a -o; do-Ijàn -âna m, doljânka -e é, do-Ijânski -a -o dolar -ja t» amer, denarna enola; délarski -a -o: ~a valuta, vrednost

dôlbstî dôlbem [povsod: dôifb-]. dôlbi -ite! dôlbel dôlbla -o (■•"dôlbil -a -o); dôlbenje -a s; dôlbec -bca tn kdor dolbe; dolb-nik -a m delavec in orodje; dol-bilo -a s orodje = dolbâë -a tn dolbnjâk -a tn nož za dôlbenje; dolb -a tn: kladni dolb pri stopi; dolbina -e ž, dolbinski -a -o, dolbilen -Ina -o [-In-] dolenji -a -e, dolénjec -njca tn, dolénjka -e ž, dolénjski -a -o; dolnji -a -e [-In-]; v rabi zlasti pri kr. imenih kot razločevalni pridevnik: Doléfija vas; v os. imenih: Dolénec, Dolénc ipd.; Dolénjsko -ega s: z Dolénjske-ga, na ~em, na ~o; Dolénjec -njca tn, Dolénjka -e ž doléten -tna -o polnoleten; dolét-

nost -i ž dolg -â [dôvg -à] tn, mn. dolgovi -6v -6vom, dolgove in dolgé, pri dolgovih m v dolgéh. z dolgovi; dolg delati, v dolgove lesti, na dolgu biti (imeti), na ~ jemati, na ~ dati; dolgovati -lijem, dolgovânje -a s [povsod: doug-] gl. tudi dolžfin dolg -a -o in dolgo [-U9-], dv. tudi dolgâ, dolgi, v mn. tudi dolgi -é; prim. dâljsi -a -e, prisl. dalje, dàlj, dljè; po dolgem, na

dolgo, čez dolgo; dolgo hodiš (časovno), dolgô režeš (načinov-no)

dolgčas -a tn: od dolgčasa ga bo konec; tudi: dolg čas, dolgega câsa; dolgocâsen -sna -o, dolgo-câsnost -i ž, dolgočâsnež -a tn, dolgocâsje -a s; dolgocâsiti -im (se), dolgocâsenje -a s, dolgo-câsovati -ujem, dolgoëâsovanje -a s [povsod: doug-]

dolgîn -a tn dolg človek, dolginka -e ž, dolginski -a -o [povsod: doug-]

dolgo- [dougo-] v sestavi: ~bràd -âda -o, ~brâdec -dca tn; dol-goglàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e ž; dolgodlak -âka -o, ~dlakec -kca m; dolgo jezičen -čna -o, ~jezičnež -a tn; dolgohlač -ača -e, ~hlačnik -a tn, ~hlačnež -a tn; dolgo-kljùn -lina -o; dolgokràk -âka -o; dolgokril [-11] -ila-o, ~kri-lec -Ica [-le-] m; dolgolas -asa -o, ~lâsec -sca tn, ~laska -e ž; dolgoléten -tna -o; dolgoličen -čna -o, ~ličnik -a tn, ~ličnica -e ž; dolgonog -6ga -o, ~n6žec -žca tn, ~nožen -žna -o; dolgo-nos -osa -o, ~n6s-6sa tn, ~n6-sec -sca tn, ~noska -e ž; dolgo-pèt -éta -o, ~pétec -tca m; ~pétka -e ž, ~pétnik -a tn, ~pétost -i ž; dolgoprst -a -o, ~pi-sten -tna -o, ~prstnež -a m, ~prstnik -a m; dolgorèp -epa -o, ~répec -pca m, ~rép-ka -e ž, ~ repen -pna -o, -^rép-nica -e ž vrsta hruške; dolgorès -ésa -o; dolgoročen -čna -o, ~ ročnost -i ž; dolgorok -6ka -o, ~r6kec -kca tn; dolgorog -6ga -o, ~r6žec -žca tn hrošč; dolgosiiknjež -a tn; dolgotrâjen -jna -o, ~trajnost -i ž; dolgo-trpen -pna -o, ~trpnost -i ž; dolgoiih -ûha -o, —lih -liha tn ~iišec -šca m; dolgovézen -ziiu

dolgost

-o, ~veznost -i ž, ~veznež -a m; dolgovrat -ata -o, ~vratnež -a m; dolgozložen -žna -o, ~zl6žnost -i i dolgost -i i, dolgosten -tna -o

[povsod: doug-] doli jmsl. na vprašanje kje?: tam

doli, tu doli dolihokefalen -Ina -o [-In-] dolgo-gldv, dolihokefalnost -i ž dolgo-gldvost, dolihokefalija -e i; do-lihokran -a -o z dolgo lobanjo, dolihokranija -e ž dolina -e ž, dolinica -e i, dolinski -a -o, dolinast -a -o, dolinec -nca m, dolinka -e i, dolinar -ia m, dolinarica -e ž, dolinar-ski -a -o; dolinje -a s doliti -ijem, dolij -ijtel dolit -a -o, dolitek -tka m; doliv -a m, doliven -vna -o, dolivek -vka m, dolivka -e ž posoda za dolivanje

dolivati -am, dolivanje -a s, do-livač -a m posoda, dolivalec -Ica [-le-] tn, dolivalka -e [-Ik-] ž, dolivalski -a -o [-Isk-], doli-valen -Ina -o [-In-], dolivalnik -a [-In-] m določati -am, določanje -a s; določevati -lijem, določeval -ala -o, določevanje -a s, določevalcu -Ina -o [-In-], določevalec -Ica [-le-] m, določevalka -e r-lk-] ž, določevalski -a -o [-Isk-] določiti določim, določi -ite! določil -ila -o, določen -a -o kar se je določilo, določenost -i i stanje po določitvi; določen -čna -o kar se določiti dd ali kar določa, določnost -i i lastnost, določitev -tve i dejanje in učinek, določba -e ž, določek -čka m; določilo -a s, določilen -Ina -o [-In-], določilnost -i [-In-] i, določljiv -iva -o kar se določiti dd, določljivost -i ž; določnik -a m indikativ, določniški -a -o indikativen

dolomit -a m, dolomitski -a -o,

dolomitov -a -o dolžan in dolžen -žna -o, mn. tudi -i -é; dolžnik -a m, dolžnica -e i, dolžniški -a -o [povsod: doué-]

dolžina -e i, dolžinski -a -o: '-a mera; dolž -i i: v dolž meri ..., v dolž in šir [povsod: do^i-] dolžiti -fm, dolžšč -ééa -e, dolži -ite! dolžil -a -o, dolžšn -êna -o, dolžčnje -a s, dolživec -vca m, dolživka -e i [povsod: doui-] dolžnčst -i i, dolžnosten -tna -o:

~i izvod [povsod: doui-] dom doma m domu dom pri domu in domu za domom, dv. doma in domova -ôv -ôvoma, mn. domovi -6v -6vom -6ve po domovih in doméh nad domovi; z doma iti (kam?), zdoma biti (kje?), zdomar - ja m; doma prisl. (kje?), domov çrisJ. (kam?); domanii -a -e, domen -mna -o; domek -mka m; domar -ja m: za ~a biti = domariti -im za vdruha biti; domišče -a s, domiščarica -e i hči, ki deduje dom domač -ača -e, prisl. domače in po domače: ~ govori; domači -ih m mn.; domačin -a m, domačinka -e ž, domačinski -a -o, domačinstvo -a s; domačija -e ž, domačijski -a -o; domačen -čna -o, domačnost -i i; doma-čiti -im, domačenje -a s, doma-čevati -ûjem, domačevanje -a s domala prisl. skoraj, do malega doména -e i j^dročje: moja ~ doméniti -ménim se s kom o čem, doméni -te in -ite se! doménil -a -o in -ila -o, doménjen -a -o, domének -nka m, domémba -e ž, domenitev -tve ž domicil -a m bivališče, domicilski

-a -o [povsod: -il-] domina -e i igra in igrača: dobiti ~o zmagati v igri; domina ti -am in ~ se, dominanje -a s

dopasti

domini j -a m posest, gospostvo;

dominijski -a -o Dominik -a m os. i., Dominikov -a -o; dominikanec -nca tn, dominikanski -a -o: ~i red dominion -a m samoupravna država v britanskem imperiju; dominionski -a -o dominirati -am vladati, biti nad ...; dominanten -tna -o prevladujoč, dominantnost -i ž, domi-nânta -e ž glas.; dominacija -e ž gospodovanje, gospostvo dômino -a m éirok maikeradni

plaii, maska Dom in svet m list, iz Doma in sveta, v Domu in svetu, Dom-insvétov -a -o, dominsvétovski -a -o, dominsvétovec -vca m domisliti -im, domišljen -a -o, do-mislek -sleka [-slak-] m; do-misel [-sajf] -sli ž, domiseln -selna -o, domiselnost -i [-saln-] ž; domislica -e ž, domlsličen -čna -o, domlsličnost -i ž; domisliti si tn se domišljati -am, ~ si tn se, do-mišlianje -a «; domišliiv -âva -o, domišljavost -i ž, domišlja-vec -vca tn, domisliâvka -e ž, domišljava -e ž; domišljevati -lijem, ~ si in se, domišljeva-nje -a s

domišljija -e ž, domišlifv -iva -o, domišfjivost -i ž, domišljivec -vca m, domišljivka -e ž, domišljijski -a -o domnévati -am, domnévanje -a s, domnéva -e ž, domnéven -vna -o, domnévnost -i ž domo- v sestavi: domobranec -nca m, ~branski -a -o, ~brânstvo -a s; domoljub -a m, ~ljiiben -bna-o, ~ljubnost -i ž, ~ljubje -a s; domorodec -dca tn, ~r6-den -dna -o, ~rodnost -i ž; do-motožen -žna -o, ~ tož je -a s, ~t6žnost -i ž; domoznânstvo -a s, ~znânski -a -o

domovati -ujem, domovânje -a «, domovališče -a s, domovâlec -Ica [-UC-] tn, domovâlka -e [-uk-] ž, domovâlski -a -o [-usk-]; domoven -vna -o, do-movje -a s, domovnica -e ž, domovnik -a tn, domovniški -a -o domovina -e ž, domovinski -a -o, domovinstvo -a s, domovinec -nca tn, domovinka -e ž; domo-vinoznânstvo -a s, domovino-znânski -a -o Don -a tn 1. i. reke, donski -a -o:

~i kozaki, roman Tihi Don donašati -am, donâÊanje -a s; do-naSâlec -Ica [-du-] m, donašal-ka -e [-du-] ž; donašfič -a m donesti -em gl. nesti; donesèn

-êna -o, donesek -ska m donéti donim, doni -ite! donèč -éca -e, donèl in donel -éla -o, donenje -a «; don -a tn glas, donéênost -i ž Don Juan Don Juana [donhwân] tn èpan. os. i., Don Juanov -a -o, donjuânski -a -o, donjuanščina -e ž, donjuânstvo -a s Don Kihot Don Kihota tn èpan. os. i., Don Kihotov -a -o: ~e pustolovščine; donkihotski -a -o: ~i boj, donkihotščina -e ž donositi donosim gl. nositi, do-nošen -a -o; donos -osa m, donosen -sna -o, donosnost -i ž; donošenček -čka tn, donošenka -e ž; donosltelj -a m, donoslte-Ijica -e ž, donositeljski -a -o; donosllec -Ica [-Ic-] tn, dono-sllka -e [-Ik-] ž, donosllski -a -o [-Isk-]

* dopasti dopâdem (se) ugajati, všeč biti, pogôdu ali po volji biti; * dopadênje -a s (+dopada-|ênje -a s) veselje, užitek, ugodje; *dopaden -dna -o, *dopad-Ijiv -iva -o vieč, pogodu, prikupen; *dopadljlvost -i ž; *do-pâdati -am (se), *dopâdanje -a s

dopisati

dopisati in dopisati dopišem gl. pisati; dopis -isa m, dopisen -sna -o: ~a knjiga; dopisnica -e ž, dopisnik -a m, dopisniški -a -o, dopisje -a s, dopisek -ska m dopisovati -lijem, dopisovanje -a s, dopisovalec -Ica f-lc-J m, dopisovalka -e f-lk-J ž, dopiso-vàlski -a -o [-Isk-] doplačati in doplačati -plačam gl. plačati, doplačilo -a «, dopla-čilen -Ina -o [-In-], doplačnik -a m, doplača -e ž doplačevati -njem, doplačevanje -a s, doplačevalec -Ica [-le-] m, doplačevalka -e [-Ik-] ž, do-plačevalski -a -o [-Isk-] dopoldan dopoldne in dopoldneva f-Vd-] m: ves dopoldan, od dopoldne ali dopoldneva; dopoldne -éva s: vse dopoldne, od dopoldnéva do večera; na vprašanje kdaj? je prisl.: dopoldne: ~ ne hodi! dopoldanji -a -e, dopoldanski -a -o, dopol-dnéven -vna -o f-oj^d-J dopolniti -polnim [povsod: -oun-], dopolni -ite! dopolnil -ila -o, dopolnivši, dopolnjen -a -o, do-po njênje -a s, dopolnitev -tve i, dopolnilo -a s, dopolnilen -Ina -o [-iln-], dopolnitven -a -o [-tvan-] ^ dopolnjevati -u jem [povsod: -ojf.n-] dopolnjevanje -a s, dopblnje-vàlec -Ica [-le-] m, dopolnje-valka -e [-Ik-] ž, dopolnjevalski -a -o [-Isk-] dopovédati dopovém pJ. povedati; dopoved -i ž, dopoveden -dna -o, dopovednost -i ž, dopovéden -dna -o = dopovedljiv -iva -o, dopovédnost -i ž = dopovedlji-vost -i ž, dopovédek -dka m, dopovédkov -a -o dopovedovati -njem, dopovedovanje -a s, dopovedovalec -Ica [-le-] m, dopovedovalka -e [-Ik-] i, dopovedovalski -a -o [-Isk-]

dopreči doprežem, doprezi -te! dopregel -gla -o, doprega -e i, doprežen -žna -o doprinesti -em, doprinos -osa m, doprinašati -am, doprinašanje -a s, doprinašalec -Ica [-le-] m, doprinašalka -e [-Ik-] i doprsen -sna -o: ~a podoba, do-

pi'sje -a s dopnstiti -im gl. pustiti, dopuščen -ena -o, dopuščenje -a s, dopuščenost -i i; dopust -a m, dopusten -tna -o, dopustnost -i i, dopustnik -a m, dopustnica -e ž oseba in listina; dopustljiv -iva -o, dopustljivost -i ž; dopustilo -a s, dopustilen -Ina -o [-In-], dopustitev-tve ž; dopuščati-am, dopuščanje -a s dorasti doraslem, dorastel -tla -o in dorasel -sla -o: + dorastel ali dorasel čemu = biti kos čemu; doraščen -a -o: doraščen = dorasel = dorastel les; doraslost -i ž = doraščenost -i ž; dora-stek -tka m; doraščati -am, do-raščanje -a s dorski -a -o: ~i slog, ~o narečje; Doris Doride ali Dorida -e I kr. i. stare grške pokrajine; Dorec -rca m doseči dosežem, gl. seči, dosegel -gla -o, dosežen -a -o, doseže-nost -i ž, dosežen -žna -o, do-sežnost -i i; doseg dosega m, dosežek -žka m, dosega -e ž dosedanji -a -e, dosedanjost -i z;

dosedajšnji -a -e dosegamal [-m&u] prisl. doslej dosegati -am in dosezati -am, doseganje tn dosezanje -a «, dosegljiv -iva -o, dosegljivost -i i, dosegi ja j -a m doseliti doselim (se) gl. seliti, doseljen -a -o, doseljenec -nca tn, doseljenka -e i, doseljenski -a -o, doselitev -tve ž,iSdoseli-tven -a -o [-Ivan-], doselec -Ica [-le-] m

éomi

doseljevéti -ûjem, doseljevàl -éla -0, dodeljevanje -a s, doselje-vâlec -Icà [-le-] m, doseljevâl-ka -e ['ik-] i, dosel jevâlen-Ina -o f-Jn-J: ~a politika dosihdôb prisl., dosihmàl [-màu]

prisl. doslej doskakiti doskâëem, doskâkati -am in doskâkljem = doskako-vâti -ûjem, doskakovânje -a s, doskakovâlec -Ica [-le-] m, do-skakovâlka -e f-Jfc-J ž, doska-kovâlen -Ina -o [-In-] doskočiti doskočim gl. skočiti, doskok -6ka tn, doskokoma prisl., doskôcen -čna -o, dofikočnost -i i, doskočljiv -iva -o, doskočljl-vost -i i, doskočišče -a s dosléd^ -dna -o, doslédaejSi -a -e; doslédnost -i ô, dosl0dnež -a m; prisl. dosledno, doslédneje ddslèj prt«^^ dosMjšnji -a -e *dosloveft -vnti »o dobeseden, po beiedi; *dosl6vnogt -i i dobe-seinoti

doBližiti -im gl. služiti, doslužen -a -o, dosluženost -i S, doslû-ženec -nca »t, dosluženka -e i; dosMžen -žna -o, doslužnost -i i, doslližba -e i, doslužitev -tve ž dosmirteii -tna -o: "-o zavarovanje C+lioiiSticljeiijsfco), dosmrtni-na -e i dosorij prisl. do iiaj dospéti dospèm gl. spéti, dospèl -éla -o, dospélost -i i; dospévati -am, dospévanje -a s dostajati -am t» -jem: ~ se česa = zadevati kaj: kar se mene dostaja, kar se dela dostaja; dostajati se koga = spodobiti se komu

dostati 1. dostojim -iš, dostoj -te! dostal -a -o vzdržati, vztrajati: kateri do konca dostoji; spodobiti se: dostoji mi; 2. dostanem, dostani -ite! dostàl -âla -o pre-stati,d4»vriiti,aadostovati; + dostati kazen = prestati, odslužiti kazen

dostaviti -im, dostavil -a -o, do-stâvljen -a -o; dostava -e ž, dostavek -vka »», dostavljit -iva -o, dostavljivost -i i, dostaven -vna -o, dostévnost -i i, dfostav-nina -e ž; dostavljati -am, dostavljanje in dostavljanje -a s, dostavljavec -vca m, dostav-Ijévka -e é, dostavljavski -a -o dôsti prisl.: ~ ljudi, kruha; od ~ Strani, na ~ krajih, z ~ stvarmi; dober, ~ bllžn, ~ natânéno, ~ nad sto, ~ kupuje, ~ piše; dostikrat prisl.: ~ govori, ~ ne «na; dôstikra-ten -tna -o: ~ gost, ~a pošta dostojen -jna -o, dostojnost -i ž, dostojânstvo -a s dostojanstven -a -o [-tvan-], dostojanstvenik -a [-tvan-] m, dostojânstvenica -e [-tvan-] ž Dostojévski -skega m os. i. rus. pisatelja, romani Dostojévskèga, (+Do9tojévskijevi romani) dostàp dostopa m, dostopen -pna

-o, dostopnost -i é došlec došleca [-ilac-] m gl. doiti doitéti dosté^em gl. Stéti; doštet -a -o; doštet je -a s, došt6va -e 4, dostévek -vka m, aošt0ven -vna -o, dostévnost -i é, doštevati -<im, dostévtinje -a s, doštevalnica -e [-In-] ž

dota -e ž, dotacija -e ž odmerjeni znesek, dotacijski -a -o: "-i znesek, ~a vsota; dotirati -am dajati (letno) podporo, do tiran je-a s dotakniti dotaknem se, dotakni -ite se! tn -tâkni -tel dotaknil -lia -O in -tâknil -a -o, detâk-njen -a -o, dotaknjenost -i Ž, dotaknivši se; dotakljiv -iva -o, dotakljivost -i ž [nepoud. povsod: -tak- in -tak]; gl. tudi dotikati

doteči dotečem gl. têéi: I. koga dohiteti, 2. doteči kam priteči, 3. vino doteče = pdeée; dotèk

Slovenski pravopis

1«!

11

dotedanji

-eka m, doteklost -i i, dotekati -am, dotekanje -a s dotedanii -a -e k prisl. do tedaj dotehddb prišl. = dotehmal [-mAu]

prisl. do zdaj, doslej ^dotičnik -a m = tisti; +dotlčen -čna -o = tisti: ~i, ki je pozabil dežnik = tisti..., ~o osebo dobro poznamo — tisto...; + dotičnik je bil tujec = listi je bil tujec; slov. pomen in rabo tega korena gl. pod dotikali se dotikati -am .in dotičem se, dotikanje -a s, dotikalen -Ina -o [-In-], dotikalo -a s, dotikalnica -e [-In-] i, dotikališče -a s, do-tikališčen -ščna -o: ~a razdalja geom.; dotik -a m, dotika -e i, dotičen -čna -o: ~a ploskev dveh likov; dotičnost -i ž, do-tiklfaj -a m dotistihmal [-mdu-J prisl. do takrat dotlej prisl., dotlejlnji -a -e dotočiti dotočim gl. točiti, doto-čen -a -o; dotok -oka m, do-točen-čna-o: ~a cev, dotočitev -tve ž, dotočnica -e ž; dotakati -am, dotakanje -a s dotiikajšnji -a -e k prisl. do tukaj doučen -čna -o: ~o pismo doumeti doumem, doumi -ite! doumel tn doumel -ela -o; doum -a m, doumen -mna -o, doum-nost -i ž, doumljiv -iva -o, do-nmljivost -i ž; doumiti -im (se), doumljen -a -o, doumljenost -i i, doumitev -tve ž dovajati -am, dovajanje -a s, do-vajalec -Ica [-le-] m, dovajalka -e [-lk-1 i, dovajalen -Ina -o [-In-], dovajalnost -i [-In-] 6 dovažati -am, dovažanje -a s, do-voziti dovozim gl. voziti, do-vožen -a -o, dovoženost -i ž; dovoz dovoza m, dovozen -zna -o, dovoznost -i ž, dovoznik -a m, dovoznica -e i oseba, dovoz-nica -e i listina, dovozen -žna -o, dovozniški -a -o, dovožnja -e i

dovesti dovêdem gl. vêsti, dovèl do vêla -o tn dovédel dovêdla -o, dovedèn -êna -o, dovedênost -i i dovoditi dovodim gl. voditi, dovod dovoda tn, dovoden -dna -o, dovodnost -i i, dovôdnica -e ž, dovodnik -a m dovoliti-volim voliti; dovoljen -a -o, dovoljenost -i ž, dovoljê-nje -a s, dovolitev -tve i, dovolilo -a s, dovolilen -Ina -o /"-Jn-7, dovolilnica -e f-ln-J i, dovoljevati -lijem, dovoljevanje -a «; dovoljevalec -Ica [-le-] m, dovoljevalka -e [-Ik-] i dovolj pris!, dôsti, dovoljen -Ijna

-o, dovoljnost -i ž dovršiti -im, dovrši -fte! dovršil -ila -o, dovrsèn -êna -o, dovr-Sênost -i ž; dovršen -šna -o, do-vTŠnost -i i, dovršitev -tve ž; dovfšnik -a tn, dovfšniški -a -o; dovršilo -a s, dovršilen -Ina -o [-In-]; dovrševati -ùjem, dovr-ševanje -a s, dovrševalka -e [-Ik-] ž, dovrševaleč -Ica [-le-] m, dovrševalski -a -o [- sk- j, dovrševalen -Ina -o [-In-] dovtip -a m iala, dovtipen -pna -o šaljiv, dovtipnost -i ž šalji-vost, dovtipnež -a m šaljivee dovzéten -tna -o, dovzétnost -i ž doza -e ž: ~ za cigarete; med. ■mera v zdravilstvu: zdravilna ~ striipa; dozirati -am spravljati zdravila v doze, odmériti, odtehtati; doziranje -a s dozdévati -am se, dozdevanje -a s, dozdéva -e ž, dozdéven -vna -o, dozdévnost -i i, dozdévek -vka m dozidati -am, dozidava -e ž, do-zidek -dka m, dozidanost -i i; dozidavati -am, dozidavanje -a s ctoznati -âm gl. znati zvedeti, do-

znânjë -a s dozoréti -im, dozori -ite! dozorel -éla -o: — mož, ~a pšenica; dozorélost -i i; dozorévati -am, dozorévanje -a «

drastičen

dozoriti -im (se), dozori -ite! dozo ril -ila -o, dozorjen -ena -o: sv. Jakob žito dozori (je dozori!), vročina ga je dozorila; prehitro dozorjeno zrno je drobno; dozorjenošt -i ž, dozorilo -a s, dozoritev -tve ž dož doža m: beneški doži; dožev -a -o: ~a palača; doževski -a -o: ~a čast dožeti dožanjem, dožnji -ite! in dožanji -ite! dožel -ela -o, do-žet -a -o, dožetje -a s, dožetev -tve ž, dožetek -tka m; dožet-vina -e ž = dožetnica -e i praznovanje žetve, dožetnjak -a m, dožinjati -am: ravno dožinjamo doživeti -im, doživi -ite! doživel -ela -o, doživelost -i ž, doživet -a -o, doživetje -a s: veselo ~ 60 let, zavarovanje za doživetost -i i; dožiti -ijem, do- ■ žit je -a «, dožitek -tka m; doživljati -am, doživljanje -a s, doživljaj -a m Drač -a m kr. i. mesta, draški -a

-o: ~a luka drač -a m plevel, dračnat -a -o;

dračje -a s drag -a -o tn drago, dv. draga -i in draga -i, mn. dragi -e in dragi -e; dražji -a -e; prisl. drago, draže draga -e ž 1. struga, kotanja, ozka dolina. Draga pri Begunjah na Gorenjskem; 2. železen drog za vrtanje v kamen; dragast -a -o: ~ svet = kotanjast; dražiea -e ž, draževka -e ž, dražinast -a -o, dražnat -a -o; dražiti -im drage delati

dragec -gca m, dragica -e ž, draginja -e ž, draginj ski -a -o; dra-gota -e ž, dragost -i ž, drago-ten -tna -o; dragina -e ž, dra-gotina -e ž, dragotinar -ja m, dragotinarica -e ž, dragotinar-niea -e ž, dragotinarstvo -a s.

dragotinje -a s; dragiilj -a m, draguljar -ja m; Dragotin -a m os. i.

drago- v sestavi: dragocen -a -o, dragocenost -i ž; dragoleten -tna -o, dragoletnik -a m veriinik; dragoljiib -a m, dragoljtibec -bca m; dragovoljen -Ijna -o dragonec -nca m, dragonski -a -o drahma -e ž, mn. drahme -hem [-ham], drahemski-a-o [-ham-] drajna -e ž, drajnati -am, draj-

nanje -a s Drakon -a m os. i. atenskega po-stavodajalca, Drakonov -a -o; drakonski -a -o oster, trd, krut: ~e odredbe, ~i ukrepi drama -e ž, dramski -a -o: ~o gledališče, ~i igralci, ~a uprizoritev; dramatski -a -o = dramatičen -čna -o: ~o slovstvo, dramatičnost -i ž, dramatika -e ž vrsta pesništva; dramatik-a m kdor piše drame; dramatizirati -am, dramatizacija -e ž, dramatiziranje -a s; dramatiirg -a m, dramatiirški -a -o, drama-turgija -e ž dramiti dramim, drami -ite! dra-mil -ila -o, dramljenje -a s, dramilo -a s, dramilen -Ina -o [-In-], dramilec -Ica [-Ic-] m, dramllka -e [-Ik-] ž, dramilski -a -o [-Isk-] drapati -am in drapljem, drapaj -te! tn draplji -te! drapanje -a s, drapalec -Ica [-Ic-] m; diapavica -e ž (bolezen), drap-niti -nem, drapnjen -a -o drapirati -am v gubi nabrali, za-streti; drapiranje -a s, drape-rlja -e ž zastor, zavesa; drape-rijski -a -o: ~a scena drasati -am razvezati, raztrgati, razparati; draska -e ž praska na koži, razporek; draskav -a -o; drasniti -nem drastičen -čna -o nazoren, izrazit, oster, grob; drastičnost -i ž

dnsm

drastiti -im, drastenje -a s, drast-

nik -a m hujskač

*drat dratu in drata m iica, dv. dratova, mn. dratovi -ov; dra-ten -a -o l^en: ~o sito, dratast -a -o žičast drav drava m prisad Drava -e i 1. i. reke in vrste cigaret; dravski -a -o: ~i breg, ~i most; cigareta Drava: 5 (cigaret) Drava, kadim (cigarete) Drava, (cigarete) Drava so močne, z (s cigaretami) Drava mi postrezil dražiti -im, draži -ite! dražeč-eča -e, dražil -ila -o, draženje -a s, (z) dražba -e ž, dražbar -ja m, dražbarica -e ž, dražbarski -a -o; dražilo -a s, dražflen -Ina -o r-ln-], dražilnost -i [-In-] ž; draživ -a -o, draživec -vca m, draživka -e i, draživski -a -o; dražljiv -iva -o, dražljivost -i ž; dražljivec -vca m, dražljivka -e i, dražljaj -a m, dražljajski -a -o; dražest -i ž, dražesten -tna -o

dražiti -im, draži -ite! dražeč-eča -e, dražil -a -o, draženje -a s, dražba -e ž, dražben -bena -o [-ban-], dražilec -Ica [-le-] m, dražilka -e [-Ik-] ž, dražilski -a -o [-Isk-] drča -e i, drčati -im. drči -ite! drče, drčeč -eča -e, drčal -ala -o, drčanje -a dfčar -ja m, dfča-rica -e ž, drčarski -a -o dfdra -e ž, drdrati -am, drdraj -ajte! drdral -ala -o, drdranje -a <; drdralo -a s, drdrač -a m; drdrav -ava -o, drdravec -vca m, drdravka -e ž, drdravski -o dreadnought -a [dršdnot] m velika bojna ladja dregati in drezati -am, dreganje -a s, dregavt -a m; dregniti -nem, dregnjen -a -o, dreg -a m = dregljaj -a n»

dremiti in drémati, drémam in drémljem, drémaj -âjte! in drémlji -ite! drémal -ala -o, dremanje -a s; dremàv -âva -o, dremâvec -vca m, dremâvka -e Ž, dremâvica -e i, dremavost -i Ž; dremâk -a m, drémar -ja n», drémarica -e ž, drémavt -a m, dremâvs -a n», dremalo -a s; drdmež -a m; dremljati -âm, dremljânje -a s, dremljàv -âva -o, dremljâvec -vca m, drem-Ijâvka -e ž, dremljiv -iva -o, dremljivost -i i; dremôta -e é, dremôten -tna -o, dremôtnost -i Ž, dremôtec -tca m; dremûh -a m, dremuša -e ž, dremûhati -am, dremûhanje -a a drèa dréna m, drénov -a -o: ~ grm; drénovec -vca m, drénov-ka -e i, drenovina -e ž, dreno-vâča -e ž = drenjâca -e ž, dre-nûlja -e ž, drénovje -a s drenaža -e ž, drenažen -žna -o, drenažirati -am = drenirati -am, drenažiranje -a s = dreniranje -a s; drén -a m med. odvajalo, izsuševalo +drènj drênja m, v drén ju gneča, prerivanje; +drén jati-am se gnesti se, prerivati se, tlačiti se; +drénjanje -a s prerivanje, gneča, stiskanje drés -a m športna obleka drésea -sna m ime rastlin, vrsta

cvetov: ajda gre v drésen dresirati -am vaditi, ûriti (Hvali); dresûra -e i mehanična vaja, ûrjenje; dresiranje -a s, dre-sêr -ja m, dresêrSki -a -o dréta -e i čevljarska posmoijena

nit: vleči ~o smrčdti dreti dêrem, dri drite! in dêri -ite! deroč -6ča -e, derèč -éCa -e: ~a voda, z deréêimi valovi (Prešeren); drl [dru] drla -o, (o)drt -rta -o; drtje -a in drtjè -à s, drênje -a 4; dréti dêrem se, ne dêri se! ne derite se! —

dfn

derač -a m, dérec -rca m: ko-njedérec -rca m; dérei -a m, deruh -a m drevača -e i vrsta sekir = dreve-nica -e i = drevnica -e i = drevnjača -e ž drevak -a m iz debla iztesan čoln drevariti -im držati za drevo (pri oranju), drevarjenje -a s, dre-var -ja m, drevarica -e ž drevenéti -im, drevenèl -éla -o, drevenênje -a s, drevenélost -i Ž; dreveneč -nca m drevénka -e ž mêrnik, žitna mera drévi prisl. danes zvečer, drévis-

nji -a -e dreviti -im, drevèë -éca -e, drêvi -ite! drevil -a -o: pes drevi divjačino, vihar drevi valove, pred seboj drevi Bošnjake, nesreča drevi človeka; ~ se: oblaki so se drevili, gl. drviti drevo drevésa s, drévce -a s in drevésce -a s in drevčšček -ščka tn; drevesen -sna -o, drév-nat -a -o, drevén -a -o, dréven -vna -o, drevésast -a -o; dre-vésnica -e ž, drévje -a s, drev-nina -e ž, drévjice -a s, dre-vésniéar -ja m drevorèd -éda m nasad, drevoré-

den -dna -o drežnjati -âm v koga siliti v koga, vmešavati se v govorjenje; drež-njâk) -a s siten človek, sitnež; dréžnja -e ž; drezati -im na kaj prežati na kaj, drežalec -Ica [-le-] m, drčžnik -a m drgajsati -am, drgajsanje -a s drgal [-duJ -i ž, nav. mn. drgâli -ali tonzila, mandel j; drgavica -e ž vnetje mandljev; drgâlke -âlk [-du-] ž mn. dfgati -am, dfganje -a s, drgâlo -a s, drgalnik-a [-du-] m (orodje), drgâlen -Ina-o [-In-], drgač -a m oseba drgetati -tâm in drgééem, drgetaj -âjte! drgeta je, drgetàl -âla -o.

drgetânje -a s, drgèt -éta m, drgêtec -tca m; drgetàv -âva -o, drgetâvec -vca m, drgetavka -e Ž, drgetâvski -a -o, drgetâlo -a s drgniti -nem, drgnjenje -a s drhal [-du in -àl] -i ž drhtéti -im, dfhti -ite! drhté, drhtèé -ééa -e, drhtèl -éla -o, drhtenje -a s; drhtàv -âva -o, drhtâvica -e ž, drhtâvec -vca wi dricati -am (se), dričanje -a s, driča -e ž = driéâlnica -e [-In-] Ž; dričkati -am se otr. drii [-il] -a m brezdušno, mehanično vâjenje, urjenje, učenje driska in drista -e ž, driskav -a -o in dristav -a -o, driskavica tn dristavica -e ž, driskavec in dristavec -vca m, driskavka in dristavka -e ž; driskati in dri-stati -am; dristljâti -âm, drist-Ijàj -âjte! dristljàl -âla -o, dristljânje -a s, dristljàv -âva -o, dristljâvec -vca m, drist-Ijâvka -e ž dristiti -im klistirati, dristi -ite! dristil -a -o; dristlja -e ž, dri-stilo -a s, dristilen -Ina -o [-In-] dfkati -am (se) drsati se, drkanje -a s; drka -e z, drkalica -e nav. mn. dfkalice -lie ž drsâlice, drkâlnica -e [-In-] ž drsdlnica, drkallšče -a s, drkavec -vca m, dfkavka -e i, dfkavski -a -o; drkljâti -âm, drkljàj -âjte! drk-Ijàl -âla -o, drkljânje -a s, dfkniti -nem, dfk -a m dfkelj -klja m krepêlo drmastiti -im, drmâstenje -a s,

drmašča -e ž dfmati -am tn dfmljem, dfmanje

-a s, dfma -e ž dfn -a m trata, ruša: čez dm in strn; drnàt -âta -o, drnâten-tna -o, drnovit -a -o, dfnast -a -o, drnina -e ž, drninast -a. -o, dfnje -a s = drnôvje -a s; dfn-cati -eun = drnovâti -ûjem.

drnjohati

drnar -ja m = drnor6zec -zca m kdor drn reže drnjohati -am smrčdti, drnjoha-

nje -a s drnoselj -sija m vrsta sadja drob -a in drobu m, v drobu in drobu; droben -a -o: ~e klobase; drobje in drobovje -a s, drobovina -e ž drobcen -cena -o [-can- 7, drobčken -a -o [-kan-] ali drobčkan -a -o drobec -bca m, drobčec -čeca

t-lac-] m, drobelj -blja m, dro-ič -iča m, dipbež -a m, drob-Ijanec -nca m, drobljanček -čka m, drobljančast -a -o droben -bna -o in droben -bna -6 tn droban drobna -6; dol. oblika drobni -a -o; prisl. drobno, drobneje; na drobno prodajati, raztrgati; drobnost -i ž, drob-nina -e ž, drobnota -e ž drobir -ja m, drobiren -rna -o, drobiriti -im (se); drobir je -a s, drobirjast -a -o drobiti -im, drobi -ite! (z)drob-Ijen -ena -o, drobe, drobeč -eča -e, drobil -a -o, drobljenje -a s, drobitev -tve ž; drobilec -Ica [-iuc- in -ile-] m = drobač -a m kdor drobi, stroj za drobljšnje; drobivec -vca m koilek, drobec: ~ kruha; drobivka -e ž vrsta jabolk: drobilen -Ina -o [-In-], drobilnica -e [-un-] ž vrsta sekire, drobljiv -iva -o, droblji-vost -i ž drobiž -a m, drobižiti -im, drobi-ženje -a s, drobižen -žna -o, drobižnica -e ž, drobižek -žka m šibak otrok drobneti -im drobdn postajati, drob-nd hoditi; drobnel -ela -o, drob-nenje -a s; drobenteti -im, dro-bentel -61a -o, drobentenje -a [-ban-] s di^bnica -e ž skupno ime za ovci in kozi, drobriiški -a -o; drobnica -e ž necepljena hruška ali

češnja in njun sad, drobničen -čna -o: ~ sad, ~a veja drobnik -a m kamen drobnjak -a m bot., drobnjakov

-a -o: ~a potica drobnjava -e ž, drobnjarija -e ž drobno- v sestavi: drobnoblago-ven -vna -o, drobnocvéten -tna -o; drobnoglàv -âva -o, -iglavec -vca m; drobnoglèd -éda m, ~gléden -dna -o; drobnoličen -čna -o, drobnolist -a -o, ~ listen -tna -o; drobnomèr -méra m, ~méren -rna -o; drobnoôk -ôka -o; drobnopescén -a -o; drobnorôk -rôka -o; drobnosli-kâr -ja m, ~slikârstvo -a s; drobnozifn -a -o drobtina -e ž, drobtinovka -e ž juha iz drobtin (+drobtinova); drobtinje -a s, drobtiniti -im, drobtinjenje -a s, drobtinčiti -im, drobtinčenje -a s, drob-tinčar -ja m kdor drobtinči, drobtinčarski -a -o, drobtinčar-stvo -a s; drobtinica -e ž, Slomškove Drobtinice mn. ž, drob-tiničar -ja m kdor se zadovolji z drobtinicami, sodelavec Drobtinic; drobtiničarstvo -a s naspr. velikopoteznosti dročiti -im, dročkati -am, dr6č-niti -nem, dročnik -a m možnar drog -a tn -â m, mn. drogovi -ov, po drogovih in po drogéh, z drogovi tn drogmi: telovadni drogati -am, droganje -a s, drogniti-nem; drozati -am, dr6-zamje -a s; drožiti -im, droži -ite! drožil -a -o, droždnje -a s drogerija -e ž, drogerijski -a -o,

drogist -a m, drogerist -a m drok -a m tolkač, drokélnik -a [-un-] m, drôkati -am, droka-nje -a «, drôkniti -nem; gl.tudi dročiti

dromedâr -ja m, dromedârjev -a -o, dromedârski -a -o

društvo

droplja -e i, rod. mn. dropelj [-palj], droplji -a -e in dropjjin -a -o, dropeljski -a -o [-palj-] drozg in drozd -a m, drozgov in

drozdov -a -o drozgati -am, drozganje -a s, drozga -e i, drozgalica -e ž, drozgalnik -a [-un-] tn, droz-galo -a 8 droži i mn. droži -em -i -eh -mi drožje ž trtn. -a -am -e ^ah -ami, drožen -a -o, droženka -e ž, drožjar -jd m kdor droiji prodaja, drožnat -ata -o, drožast -a -o dnialiti -im hitro, neugnano delati, sem in tja hoditi; drpaljraije -a 8, drpalast -a -o, drpalež -a tn drsati -am (se), drsa je, drsanje -a 8, drsa -e ž:, drsa mu poje = podrsdva s nogo; drsalo -a s, drsalka -e [-Ik-] ž, drsalica -e ž, drsalnica -e [-In-] ž; .drsalec -Ica [-le-] tn, drsač -a m drseti -im, drsi -ite! drsel -ela -o, drseč -eča -e, .drsenje -a s, drsen -sna -6, drsnost -i ž drskati -am, dfskanje -a 8, drske-tati -am,'drsketanje -a 8, drsket -eta m, drskniti -nem = drsniti -nem, drskač -a tn zool., dfska-nica -e ž drstiti -im se, drste se, disti -ite se! drstil -a -o, drstenje -a s, drstitev -tve ž, drstilo -a s, drstnica-e ž, drstilnica-e [-In-] ž: umetna ~ drug -a tn -a tn: biti komu za ~a na svatbi; tnn. drugovi -6v; drugov -a -o: ~a skrb; družica -e ž, družičin -a -o: ~a obleka; drugovati -ujem komu na svatbi, v delu; drugovanje -a s drug -a -o nedol. z.: drug veter vleče, ves drug je, nobeden drug ne pojde z mano, kdo drug, kaka druga, kaj drugega; drug drugemu pomagata, drug drugega vlečeta, drug za drugim odhajajo; v takih zvezah lahko-

stoji tudi eden drugega itd.; drugo (eno) k drugemu = povprečno, počez drugačen -čna -o, prim. drugačne jši -a -e; pres. vse drugačen -Čna -o ol» ves drugačen, vsa drugačna, vse drugačno; drugačnost -i ž; prisl. drugače: ni tako, drugače je; tako govori, drugače dela; molči, drugače (sicer) boš tepen drngam prisl. na vpraianje kam?:

grem drugam drugi -a, -o vrst. itev. ima samo določno obliko: ti. si.,prvi, kdo , je drugi? drugi ne pojde z mano, samo prvi; drugec -gca m drugi čebelni roj drugič prisl., vdriigič = v drugo = drugikrat prisl., drugi krat, druge krati; drugokraten -tna -o, drugokratnost -i ž; drugdč prisl. '■ '

drugje prisl. na vprManje kje?:

živi drugje drugo- v sestavi: drugojezičen -čna -o, ~jezičnost -i ž; driigopis -isa tn, ~pisen -sna -o; drugo-roden -dna -o, ~rodnost -i ž; drugorojenec -nca m; drugo-stranski -ia -o, ~stranstvo -a s; drugospolen -Ina -o [-In-], ~ spolnost -i [-In-] i; drugo-šolefc -Ica [-le-] tn, ~š61ka -e [-Ik-] i, -šolski -a -o r-lsk-]; drugoverfec -rca tn, ~v6rka -e ž, ~verski -a -o, ~verstvo -a s; drugovrsten -tna -o drugod prisl. na vpraianje kod?: povsod drugod, od drugod priti, nekod drugod je drugoten -tna -o, drugotnost -i ž druid -a tn keltski diihovnik, druidski -a -o druščina -e ž: dobra prijetna ~o delati komu, biti komu za ~o, druščinski -a -o društvo -a s, društven -a -o [-Ivan-], društvenik -a tn, dru-

družila

štvenica -e ž, društvenina -e ž [povsod: -tvatir]; društvovati -ujem, društvoval -ala -o, dru-štTovanje -a s; driišteTce -a [4av-] s

družba -e i, mn. družbe družb; driižbica -e ž; družben -a -o, družbenost -i i, družbenik -a tn, driižbenica -e i, družbeniški -a -o [povsod: -ban-J; družaben -bna -o, družabnost -i ž, družabnik -a m, družabnica -e i, družabništvo -a «, družabniški -a -o; družboslovje -a s aocio-logija, družbosloven -vna -o so-cioloUci, družboslovec -vca tn, družboslovski -a -o druže -ta tn in s, družeč -žca tn,

družej -a m dmžina -e ž, družinski -a -o; dru-

žinica -e ž, družinCad -i ž družiti -im (se), driiži -ite! družil -ila -o, druženje -a s, družilo -a s, družilen -Ina -o [-In-], družilnik -a [-In-] tn; družen -žna -o, driižnost -i i; družljiv -iva -o, družljivost -i i; družnik -a m, družnica -e ž, družniški -a -o

drva drv drvom drva pri drvéh z drvmi s mn.; drvar -ja m, drvarski -a -o, drvariti -im, drvarjenje -a s, drvarstvo -a s, drvarija -e i, drvarnica -e ž, drv,arica -e i sekira = drvača -e ž = drvnjdča -e i; drvišče -a. s = drvnik -a tn = drvnjak -a m, drvošec -šca tn drvén -a -o, drvénec -nca tn, drve-néti -im, dr veni -ite! divenèl -éla -o, drvenênje -a s; drvén-ka -e ž mera za žito, mernik = drevénka -e i drvéti -im, drvi -ite! drvèl-éla -o, drvênje -a s: srna drvi mimo, drvèl je naravnost v pogubo, ne drvite v prepad! ârvitl -im koga poditi, ~ se, drvi

-ite! drveč -eča -e, dr ven je -a s; gl. tudi dreviti drvo- v sestavi: drvojed -Jeda m, drvojedec -dca m, drvojedka -e ž; drvosek -seka m — drvošec -šca tn držati -am: ~ obroče drgniti lubje

proč, beliti; drzanje -a s drzen -zna -o (+dfzek), drznost -i ž (+dizkost); drzniti -nem si, dfznež -a it», drzovit -a -o, dr-zovitost -i i driati -im, drži -iie! držeč -eča -e, drže = držaje, držal -ala -o, (za)držaB -a -o, držanje -a s, drža -e i; držati besedo, red, ukaz, koga za besedo; pot drži; +držati na kaj dati na kaj: ~ na čast, obleko, nase; + držati za imeti za: ~ poštenjaka, norca, pametnega; +držati = tti»c<t: ~ zalogo, avto, psa, pomaesika (pač pa lahko v pomenu zadrževati, ne oddajati: zalogo drži je ne prodaja); + držati voditi: ~ gostilno, trgovino, dobro ~ pisarno, urad; +držati govor, šolo, predavanje ipd. imeti ali pa: govoriti, učiti, predavati ij^.; držaj -a m, držalo -a s, držalce -a [-le-] s država -e ž, državen -vna -o: ~a tiskarna. Državna založba; državica -e ž državljan -ana m, državljanka -e ž, državljanski -a -o, državljanstvo -a s državnik -a tn, državniški -a -o, držaivnica -e ž, državništvo -a s državo- tti državno- v sestavi: državnopraven -vna -o, ~prav-nost -i ž; državnozborski -a -o: ~e volitve, ~o zasedanje; državotvoren-rna-o, ~tv6rnost-iž; državosloven -vna -o, ~ slo vje -a s, ~ sloveč -vca ta, ~slovski -a -o; držaroenanslti -a -o, držav ozn anstvo -a s, ~ znanstven -a -o [-tvare-]

duri

dual [-àl] -a m dvojina, duâlen

-Ina -o [-In-] dvojinski dBalîzejn -zma m, dualističen -čna

-o, dualist -a m dubléta -e S dvojnica (beseda),

dvojnik (duplikat), drugi izvod DûbroTnik -a m kr. t., iz EWbrov-nika, dûbrovniski -a -o, Dû-brovčan -a m, Dûbrovcanka -e ž dâeat -a m dvanajstérica dûda -e ž, nav. mn. dùde dûd pi-šlali na mehove; dûdati -am, dûdanje -a s, dudâs -a m dûdla -e i vrsta pišlalke, cucelj;

dùdlati -am, dûdlanje -a s dnél -a [-él] m dvoboj, duelfrati -am se dvobojevati se, dueHra-nje -a s dvobojevanje diiét -a m dvospev, duéten -tna -o: vložek, solo, ~a skladba déh duhâ m, toi. dûh = vonj in duhâ V pomenu: duia, znaiaj, misel, oseba, iivljenjsko počelo: ima duh po žganju, noč temna tare duhâ; ima hud duh po česnu, ima posvetnega duhâ; mn. duhovi -6v; vinski ~i, vé-liki ~i; duh nove družbe, podpirati svobodnega duha mladine, ustvariti novega duha v vojski, greh zoper duha časa, slovstvo razodeva duha nove dobe, greši zoper duha slovenščine, pesem kaže čudneg^a duha; duh božji, sv. Duh, Duhovo -ega s = binkošti: o Duhovem; duhoven -vna -o: ~i svét, ~e vede, ~o opravilo, poklic dûhati -am, diihanje -a «, duhalo -a s, dubalen -Ina -o [-In-], duhniti -nem: veter doh^ duhomoren -rna -o, ~m6rnost -i i dnhovfn -a m hudič, demon; du-hovlna -e ž strah, prikazen; du-bovinski -a -o dulMvit -a -o, duhovitost -i i, du-Hoviëiti -im, duhovičenje -a s, duhovitež -a m

duhovni -ega m = duhovnik -a m = duhoven -vna m; duhovniški -a -o, duhovnost -i ž; duhovščina -e ž, duhovništvo -a s, du-hovstvo -a s, duhovski -a -o; duhovnija -e i, duhovnijski -a -o; duhovnica -e i duhteti -im = dehteti -im, duhteč -eča -e, duhtel -ela -o, duhte-nje -a s ddktss -a m potšz, med. vdd dulec -Ica [-le-] m, dulček -čka [-U.] m, dulčast -a -o [-Ič-J; dulo -a s klobUčna itula, duliti -im delati dulo, duliti -im se: kruh se dilli, deska se duli = se veži

duma -e ž nekoi ruski državni

zbor, vrsta pesmi Dumas -a [diimd -Aja] m os. i. franc. pisatelja, Dumasov -a -o [diimdjeu -eva -o], Dumas oče — Dumas sin dumping -a m prodaja blaga pod

proizvodno ceno Dunaj -a m kr. i., z Dunaja, na ~u, dunajski -a -o, Dunajčan -a m, Diinajčanka -e ž dupa -e ž votlina, diipati -am tolči

na kaj votlega duplikat -a m dvojnik, dvojnica: delati v ~u ali in duplo; du-plikator -ja m, duplirati -am podvojiti, dupliranje -a s duplja -e ž votlina, dupljica -e ž, duplje -a s, dupljen -a -o: ~e čebele, dupljast -a -o, dupelj -plja -e votel, dupeljnik -a [-p»lj-] m kdor prebiva v duplji; dupljenjca -e ž vottv drevo d^le -a s, mn. diipla -pel [-pal]; diipelce -a [-pal-J s, duplast -a -o, duplina -e ž, duplinast -a -o, diiplar -ja m golob dur -a m glas.: v (hipu, t A-duru, iz C-diira; durov ali durovski -a -o: ~a lestvica, ~i način duri mn. i duri durim diiri pri durih z durmi; durce i mn.

duša

dûric dûrcam dûrce pri durcah z dûrcami; dûniica -e ž: vrata so imela dvoje durnic duša-e ž, dušen -šna -o: ~a paša; dušica -e i: ~ moja, bot. materina dušati -am se, duša-nje -a «, dušavec -vca m, du-šavka -e ž, dušavski -a -o; du-Séven -vna -o, dušdvnost -i ž; dušeslovje -a s, dušesloven -vna -o, dušeslovec -vca m, duše-slovski -a -o, dušeslovka -e i dušek -ška m 1. sapa: ~ mi jemlje, zapira; na ~ izpiti, v ~u požreti; 2. odprtina: sod nima ~a, ~a dati komu ali čemu; dûSkati -am, dûSkanje -a s dušik -a m, dušikov -a -o: ~a kislina, spojina; dušičnat -a -o: ~a gnojila dušiti -im, dušèč -éca -e, duši -ite! dušèn -êna -o: ~o meso, dušenje -a s; dušica -e i naduha, dušilnik -a [-In-] m, duši-len -Ina -o [-In-], dušljiv -iva -o, dušljivost -i ž; dušiv -a -o, dušivec -vca m, dušivka -e i, dušivski -a -o, dušnik -a m, dušnjak -a m, dašnica -e i duumvir -a m eden dveh vladajočih moi, duumvirski -a -o, duumvirat -a m vlada dveh moi dvd m dvé i in s glav. štev., dvéh, dvéma, dvâ -é, ob dvéh = ob 2h, z dvéma; za dva dve stoji od-nosni sam. v dv.: pred dvema letoma ("•'dvemi leti), pred dvema dnevoma (+dvemi dnevi); ta dvâ, téh dvéh; tista dvâ, tistih dvéh; dvakrat, dvâkraten -tna -o, dvâkratnost -i i; dvâ tisoč dvé sto, dvé sto tisoč, dvâ milijona

dvajset-ih ffîov. š/ev.: ob dvajsetih = ob 20Ji, ~ mož, ~ žena, ~ vrat; ênaindvâjset, dvâindvâjset, tri-indvâjset...; ob štiriindvajsetih = ob 241i; dvajsetkrat, dvâj-šetkraten -tna -o; dvajsetdné-

ven -vna -o, dvajsetdnevnica-e i-, dvajsetleten -tna -o, dvajsetletnica -e ž, dvajsetletnik -a m; 25-letnica = petindvajsetletnica -e ž, petindvajsetkrat, petin-dvajsetkraten -tna -o dvajseter -a -o, dvajseteren -rna -o; dvajseterica -e i, dvajseto-rica -e ž dvajseti -a -o: ~i (20.) maj, ~ega maja, ob ~i (20.) uri; štiriindvajseti -a -o: ob ~i (24.) uri; dvajsetič, dvajsetikrat, devetindvajsetič dvajsetica -e ž, dvajsetičen -čna -o;

dvajsetak -a m; dvajsetka -e i dvajsetina -e ž, dvajsetinka -e i mera, dvajsetinski -a -o; petin-dvajsetina -e i, petindvajsetin-ka -e i, štiriindvajsetinski -a -o dvanajst in -ajst -ih: ob dvanajstih = ob 12'»; dvanajstkrat in -ajst-, dvanajstkraten -tna -o in -ajst-; dvanajstleten -tna -o, dvanajstletnica -e ž, dvanajst-nik -a m med. dvanajster -a -o, dvanajsteren -rna -o, dvanajsterica -e ž, dva-najsterka -e i, dvanajsterec -rca m verz in dodekaeder, dvanaj-storica -e ž; dvanajstero- v sestavi: ~guben -bna -o; ~k6-ten-tna-o, ~k6tnik-a m; ~n6-žen -žna -o dvanajsti -a -o: ob 12. uri = ob dvanajsti uri = ob 12. t. m. = dvanajstega tega meseca; dvanajstič, dvanajstikrat; povsod tudi dvanajst-dvanajstica -e ž, dvanajstka -e i dvanajstina -e i, dvanajstinka -e

i, dvanajstinski -a rO dve- v sestavi poleg dvo- gl. dvo-dver -i i 3!. duri dvigati -am vzdigovati, (+dvigo-vati), dviganje -a s, dvigalo -a s, dvigalen -Ina -o [-In-], dvi-galnik -a [-In-] m, dvigač -a m

dvomiti

dvigniti -nem vzdigniti, dvignjen -a -o, dvignjenost -i i, dvig -a m vzdig, dvigljaj -a m vzdigljaj dvo- v sestavi: dvobarven -vna -o, ~barvnost -i i; dvocéven -vna -o, ~cévka -e i; dvoëlénik -a m binom, ~clénski -a -o; dvo-délen -Ina -o [-In-], ~délnost -i [-In-] ž; dvodnéven -vna -o, ~dnévnica-e ž; dvodomen-mna -o: ~a rastlina bot., ~i parlament, ~d6mnica -e i bot.; dvo-funten -tna -o, ~funtnica -e i sveča, ~fiintnik -a m; dvoglàv -âva -o, ~glâvost -i ž, ~glavec -vca m, ~glâvka -e ž; dvoglâ-sen -sna -o, ~glâsnost -i ž, ~glâsje -a s, ~glâsnik -a m diftong, ~glâsniski -a -o; dvojezičen -čna -o, ~jezičnost -i i, ~jezičnik -a m, ~jezičnica -e ž; dvokaličen -čna -o, ~kalič-nica -e ž bot., ~kaličnost -i ž; dvogovor -a m; dvokolnica -e f-ln-] ž; dvokoten -tna -o; dvokrak -âka -o; dvokrilen -Ina -o [-In-], ~krilnik -a [-In-] m letalo, ~krilec -Ica [-Ic-] m zool; dvo- fn dveléten -tna -o, ~lét-nik -a m, ~létnica -e i; dvolik -a -o, dvoličen -čna -o, ~lič-nost -i i, ~ličnež -a m, ~ličnik -a m, ~ ličnica-e ž; dvolisten-tna -o, ~listnica -e i bot.; dvomése-čen -čna -o, ~m6sečnik -a m; dvomiseln -a -o [-aln-], ~mi-selnost -i [-aln-] i, dvo- tn dve-ndčen -čna -o; dvonog -6ga -o, ~n6žec -žca m, ~n6žen -žna -o, ~n6žnost -i ž; dvook -6ka -o; dvoparkljar -ja tn; dvopičje -a s; dvorâmen -mna -o: ~i vzvod; dvorazréden -dna -o: ~a šola, ~ra2rédnica-e i; dvorezen -zna -o, ~réznost -i i; dvorob -6ba -o; dvoročen -čna -o: ~o igrati, ~a igra, ~rôê-nost -i ž; ~rôk -6ka -o; dvorog -6ga -o; dvospôlen -Ina -o.

~sp61nost -i i, ~sp61nik -a m [povsod: -In-]; dvostaven -vna -o, ~stavnost -i i; dvostran -ana -o, ~stranost -i i, ~stran-ski -a -o, ~stranstvo -a s; dvo-stili -a m = dvostišje -a s distih; dvostrok -oka -o; dvouh -uha -o, ~ušec -šca m; dvoiim -a -o, ~umje -a s, ~umen -mna -o, ~umnost -i ž, ~umnež -a tn; dvo- tn dveuren -rna -o; dvo-vladje -a s duumvirat; dvovpre-žen -žna -o, ~vprežnost -i i; dvovifh -vrha -o, ~vTŠen -šna -o, ~vfšnost-i ž; dvovrsten-tna -o, ~vi'stnost -i i, ~vrst -a -o; dvovrstičen -čna -o; dvozložen -žna -o, ~zl6žnost -i i; dvo-značen -čna -o, ~značnost -i i; dvozob -oba -o; dvoženstvo -a s; dvoživka -e ž zool., dvoživen -vna -o, ~živnost -i ž dvoj -a -e: dvoji podplati ali dvoje podplatov, dvoji čevlji alt dvoje čevljev, dvoja vrata ali dvoje vrat, dvoje naziranje; na dvoje, v dvoje iti dvojača -e ž vrsta denarja dvojba -e ž dvom: brez dvojbe;

dvojben -bena -o [-bati-] dvojček -čka m, dvojčica -e i;

dvojčič -a m, dvojek -jka m dvojen -jna -o: ~i podplat, ~a vrata, ~a okna; dvojnost -i i, dvojnat -a -o; dvojnik -a m (oseba), dvojnik -a m duplikdt, dvojnica -e i dubleta dvojica -e ž, dvojičen -čna -o, dvojina -e i, dvojinski -a -o; dvojka -e ž, dvojnjak -a m dvorezni plug dvojiti -im, dvoji -ite! dvojil -a -o, (po) dvojen -ena -o, dvo jen je -a S, dvojilec -Ica [-le-] m, dvo-jilka -e [-Ik-] ž, dvojljiv -iva -o, dvojljivost -i ž dvomiti in -iti dvomim, dvomi -ite! dvomeč -eča -e, dvomil -ila -o; dvomiti o čem (+v kaj,

dvor

■•"nad čim); dvom dvoma m, dvomba -e i, dvomljenje -a s, dvomen -mna -o, dvomnost-i ž, dvomljivec -vca m, dvomljivka -e ž, dvomljivski -a -o, dvomljiv -iva -o, dvomljivost -i i

dvor dvora m, na dvoru in dvoru; dvorec -rca m, dvoren -rna -o, dvorski -a -o

dvorana -e ž: vhod v ~o, okna v ~i

dvorišče -a s, dvoriščen -ščna -o: ~i vhod, razgled, ~a s^ran

dvoriti -im, dvori -ite! dvoril -a

-o, dvorjenje -a s dvorjan -ana m, dvorjanka -e ž, dvorjanski -a -o, dvorjanik -a m, dvorjanica -e ž, dvorjaniški -a -o, dvornik -a m, dvomica -e ž, dvorniški -a -o, pridvornik -a m, pridvornica -e i, pridvor-niški -a -o džamija -e ž turška molilniea, dža-

mijski -a -o džaur -a m nevernik džungla -e i, džungelski -a -o [-gal-]: ~a pokrajina

E

e m neskl. 1. črka: mali e, veliki E, 2. glas v glasovni lestvici: e-mol, E-dur, 3. medtn. e kaže nevoljo: e, pusti me! e za ustavljanje konj eben -a m bot., ebenov -a -o, ebe-

novec -vca tn, ebenovina -e ž ebonit -a tn, eboniten -tna -o ebulioskop -a tn fiz., kem. Men edn. 1. eden — en t» eno s, 2. enega, 3. enemu, 4. enega — en eno, 5. pri enem, 6. z enim; ena -e -i -o pri -i z -o; mn. eni ene ena, enih... se rabi le pri mnoiinskih samostalnikih: Imel je dvoje čevlje, eni so bili še čisto novi. fina vrata so držala na hodnik, ena na stopnice, ena pa na verando. Preštel sem vilice in opazil, da ene manjkajo. — fiden rabimo le samostalno, en ena -o pa pridevno kot pravi števnik, če je poudarjen: fin cvet ne naredi pomladi, fina se tebi je želja spolnila. Grob se za grobom vrsti, eden med njimi Se ni bilke zelene rodil. — Namesto prvi -e — drugi -e lahko uporabljamo tudi: eden, eni, ene: Oba sta kriva: eden, ker je dražil, drugi, ker je udaril.

Eni so dejali, da je siromak, drugi, da je skopuh. Eni so zbežali v gozd, eni pa so se postavili v bran. — Ce ha ena -o ni poudarjen, rabimo namesto njega nedoločne zaimke ali pa ga popolnoma opustimo, ker ie ednina pove število: Dal mu je dinar (+en dinar). Za tisočak (+za en tisočak) se že nekaj dobi. Recimo kako (+eno) pametno. Vsaka pesem je le nekaj časa (+en čas) lepa. Včeraj je bila pri nas neka (+ena) ženska. Napačna pa je tudi raba nedol. zaimka neki namesto štev.: Napletel je zvezo z nekim izmed njih {prav: z enim izmed njih ali: z nekom); v sestavi: enaindvajset, enaintrideset; enaindvajseti -a -o, enaintrideseti -a -o eden edena tn raj, edenski -a -o edicija -e ž izdaja knjig, vrednostnih papirjev; edicijski -a -o edikt -a m razglas, odredba, odlok,

ukaz, edikten -tna -o edin -a -o: ~i sin, edinec -nca m, edinček -čka m, edinica -e i, edinka -e i, edinost -i i, edin-stvo -a s, edinstven -a -o [-stvan-],

eksceniri^B

edinstvenost -i [-stvan-] i, edin-ščina -e ž samota, reviiina, edi-niti -im, (z)edinjen -a -o, edi-njenj« -a s edino- v sestavu edinokrat prisl., edinole prisl., edinordjen in edinorojen -fena -o, edinoroje-nec -nca m, ~enka -e i; toda: edino možen, edino zveličaven fidip -a tn, fidipov -a-o: ~ komp eks, gl. tudi Ojdip edmna -e ž, edninski -a -o:

samostalnik singulare tdntum fidvard -a m, Ždvardov -a -o, £di -ja m (+Edita), fidijev -a -o (+fiditov) efekt -a tn vMnek, vtis, uspeh, posledica; mn. efekti -ov vrednostni papirji; efekten -tna -o: ~a borza, ~a reklama; efektiven -vna -o resničen, dejanski: efektivna službena leta; efektuirati -am izvršiti, efektufranje -a s efemeren -rna -o enodneven, krat-koživ, beien; efemerida -e ž 1. muha enodnevnica, 2. mn. efe-meride -id 6 preglednica ta preračunavanje pozicij nebesnih teles fifez ^ tn kr. i., žfeški -a -o, Efe-

žan -ina i», Efežanka -e i Efialt -a tn 1. i., Efialtov -a -o, efialtski -a -o, efialtstvo -a s [povsod -U-] Egejsko morje s Egejskega morja, egejska kultura egida -e i zaUita Egidij -a tn os. {., Egidijev -a -o Egipt -a m kr. i., egiptovski -a -o: ~a očesna bolezen = trah&m, Egipčan -ana tn, Egipčanka -e ž, egipčanski -a -o ego m neskl. lat. os. t. »jaz«: pozna samo svoj 6go; egoist -a m sebiien Ilovek, »ebičnež, egotst-ka -e i sebičnica, ^oizem -zma tn sebičnost, egoističen -čna -o, egocentričen -čna -o kdor postavlja sebe vsemu za sreditie, samoljvben

žh medm. izraža nevoljo: eh, pusti

me! eh, kaj še! feha medm. za ustavljanje iivine ej medm. i. šh: ej, vrag, pa že blodi kdo tod okoli, 2. izraža začudenje: žj, kako lepo! ekcem -a tn liiaj, izpuščaj *ekipa -e ž za določen namen sestavljeno moštvo, posadka, družba: igralska ekipa igralska družina šp.

eklatanten -tna -o bleščeč, jasen, očiten: ~ primer, ~a zmaga eklektik -a tn fil. kdor izbira nauke po svojem okusu, eklekticizem -zma tn izbiranje naukov, eklek-tičen -čna -o: ~i duh ekliptika -e ž pot Sonca, Zemlje; ekliptičen -čna -o, ekliptiSki -a -o: ~o so red je ekloga -e ž pastirska pesem ekonom -a m gospodar, ekonomski -a-o: ~i tečaj, ~a odgovornost; ekonomija -e ž gospodarstvo, posestvo, ekonomijski-a-o: ■~a uprava, ~i stroški; ekonomičen -čna -o gospodaren: ~o ravnanje, ekonomat -a tn ekrazit -a tn, ekraziten -tna -o eksakten -tna -o natančen: ~e znanosti (matematika, fizika itd.). eksaktnost -i ž natančnost eksaltiran -a -o prenapet, eksal tacija -e ž povišanje, povzdiga draženje, razdražitev eksamen -mena tn izkušnja, izpit eksaminirati -am izpraševati eksaminand -a tn izpraševanec eksaminator -ja m izpraševalec eksaminatorski -a -o eksfirh -a tn 1. d bizantinskem ce sarstvu državni namestnik, 2. pra voslavni nadškof; eksarhat -a tn ekscelenca -e ž vzvišeni (v na

slovih), vzvišenost, visokost ekscentričen -čna -o izven sredi šča, izsreden, prenapet, ludnški; ekscentričnost -i ž

ekscerpt

ekscerpt -a t» izpisek, ekscerpten -tna -o, ekscerpirati -am, eks-cerpiranje -a s, ekscerptor -ja m, ekscerptorski -a -o eksces -a m pretiravanje, nezmer-nost, izgred, ekscesiven -vna -o eksegeza -e ž razlaga, tolmalenje, ekseget -a m tolmač, razlagalec, eksegetičen -čna -o, eksegetski -a -o, eksegizirati -am, eksegi-ziranje -a s eksekucija -e ž izvriitev sodbe, eksekucijski -a -o, eksekutor -ja m kdor izvršuje sodne ali davčne odločbe, eksekutorski -a -o, eksekuliva -e ž izvršna pravica, izvršni odbor, izvršna oblast, eksekutiven -vna -o eksempel f-al] -pla m primer (za zgled), eksemplificirati -am na zgledih pokazati, eksemplifika-cija -e ž pojasnilo z zgledi eksemplar -a m izvod, primerek, eksemplaričen -čna -o drugim v zgled

eksercirati -am vaditi se v vojaških spretnostih, ekserciren -rna -o: ~a pravila, eksercicije -cij ž mn. vaje, nav. duhovne vaje ekshibit -a m vloga, vložišče, eks-hibiten -tna -o: ~a knjiga, eks-hibirati -am izročiti, vložiti, vpisati v vložno knjigo, ekshibicija -e ž, ekshibicijski -a -o ekshumirati -am truplo izkopati, ekshumiranje -a s, ekshumacija -e ž izkop, ekshumacijski -a -o efcsil [-ill -a m izgon, pregnanstvo; eksulant -a m pregnanec eksistenca -e ž bivanje, obstanek, eksistenčen -čna -o: ~i minimum, eksisti,rati-am biti, živeti, eksistencialen -Ina -o [-In-], eksistencializem -zma m fil. smer, eksistencialist -a m, eksistencialističen -čna -o eksklnziven -vna -o sam zase, izključen, ekskluzivnost -i ž

ekskomniiicirati -am izobčiti, eks-komnnikacija -e i izobčenje, ekskomnnikacijski -a -o ekskretoren -rna -o izloievalen:

~a žleza (n. pr. pankreas) ekskurz -a m govor o postranskih rečeh, skok v stran; ekskurzija -e i izlet, ekskurzfjski -a -o: ~i vlak

ekslibris -a m lastniško znamenje

za knjige eksodns ra m odhod, izstop; Žkso-dus -a m druga Mojzesova knjiga v sv. pismu stare zaveze eksogen -a -o kar je zunaj nastalo,

povzročeno, kar zunaj deluje eksorcizem -zma t» zarotovanje, izganjanje hudiča; eksorcistat -a m eden štirih nižjih redov, eksorcist -a m eksotiknm -a m iz tujih dežel prineseno, eksotičen -čna -o nenavaden, tuj: ~ vrt eksj>anzija -e ž širjenje, ekspan-zijski -a -o: ~a politika, eks-panziven -vna -o kar se širi, razsežen, ekspanzivnost -i ž ekspatriirati -am izgnati iz domovine, odvzeti državljanstvo, eks-patriacija -e i, ekspatriacijski -a -o: ~i odlok ekspedirati -am poslati, odpraviti; ekspedicija -e ž odprava, odpo-šiljalnica: ~ blaga, ~ na severni tečaj, v ~i je 5 uradnic; ekspedicijski -a -o; ekspedit -a m urad, od koder se kaj pošilja; ekspeditiven -vna -o uren, ročen, spreten; ekspeditor -ja m, ekspeditorica -e ž, ekspeditor-ski -a -o * ekspektorscija -e ž izprsitev, ju-načenje, ustenje, postavljdnje, ba-hdnje; med. odkašljanje, izbruh, ekspektorirati -am izkašljati, izbljuvati, ekspektorans -a m sredstvo za lažje izkašljevanje eksperiment -enta m poizkus, eksperimentalen -Ina -o [-In-] po

ekvator

izkušen: ~a fizika, fonetika; eksperimentirati -am delati poizkuse, eksperimentator -ja m, eksperimentatorica -e ž ekspert -a m izvedenec, eksperten -tna -o: ~a komisija, ~o poročilo, ekspertiza -e ž izvšdensko poroHlo, mnenje ekspiracija re i izdihavanje, eks-piracijski -a -o, ekspirij -a m izdih, ekspirativen -vna -o ekspllcirati -am razviti (-jati), razložiti (-lagati), pojasniti(-njevati)-, eksplikacija -e i, eksplikacijski -a -o

*eksploatirati -am izkoriščati, *eks-ploatacija -e ž, *eksploa/tacijski -a -o: ~i načrt (za rudnike) eksplodirati -am razpočiti se, eksplozija -e ž, eksplozijski -a -o; eksploziven -vna -o razpočen, kar se rado razpoči: ~a snov; eksplozivnost -i ž, eksploziv f-iu] -a m razpočna snov eksponirati -am izpostaviti, osvetliti (pri fotografiranju), ekspo-niran -a -o: ~ položaj, človek; eksponent -enta m pooblaščeni zastopnik, poverjenik, mat. vzmnoMtelj, korenilec, eksponenten -tna -o: ~a enačba, ~a funkcija; ekspozicija -e i osnutek, zasnova, razstava, osvetlitev (pri fotografiranju), ekspozitura -e i izpostava, podružnica, eks-pozit -a m podružnični duhovnik eksport -a m izvoz, eksporten -tna -o: ~a akademija, ~o podjetje, eksportirati -am, eksporter - ja m izvoznik

ekspoze -ja m obrazložitev, spomenica

ekspres -a m najhitrejši brzovlak; ekspres prisl. hitro, naglo; eks-presen -sna -o: ~sni vlak, ~o pismo

ekspresija -e ž izraz, ekspresijski -a -o, ekspresiven -vna -o izrazen, izrazit, ekspresionizem

-zma m izrazna umetnost, eks-presionist -a m, ekspresioništi-čen -čna -o: ~a umetnost *ekspropriirati -am razlastiti, *eks-propriacija -e i razlastitev, *eks-propriacijski -a -o razlastitven *ekspnlzija -e ž izgon, ekspulzi-ven -vna -o med. [povsod: -Iz-] *ekstabalirati -am izbrisati iz zemljiške knjige, *ekstabulacija -e ž izbris

ekstaza -e ž zanos, zamaknjenje; ekstatičen -čna -o zamaknjen, zanesen, ekstatik -a m zanese-nec, zamaknjenec ekstemporirati -am nepripravljeno govoriti

ekstenziven -vna -o razsežen: ~o poljedelstvo, ekstenzivnost -i ž, ekstenzija -e i natega za zlomljen ud

eksteren -rna -o zunanji, ekster-nist -a m 1. učenec šole, ki ne stanuje v internatu, 2. zdravnik za zunanje bolezni, eksternistka -e ž, eksternat -a m +eksterier -a m zunanjost, videz eksteritorialen -Ina -o [-In-] ne podložen oblasti države, kjer biva, eksteritorialnost -i [-In-] ž ekstirpirati -am z operacijo odstraniti, izluščiti, iztrebiti, izrvati, izkoreniniti, ekstirpacija -e ž ekstrahirati -am izvleči, ekstrakt -a m izvleček, sok, ekstrakcija -e ž, ekstrakten -tna -o * ekstravaganca -e ž posebnost, čudaštvo; * ekstravaganten-tna -o ekstrem -a m skrajnost, ekstremen -mna-o skrajen, ekstremiteta-e ž okončiria, nav. mn. ekstremitete, ekstremizem -zma m, ekstre-mist -a m skrajnež, prenapetež eksudat -a m med., eksudacija -e ž ekumenski -a -o vesoljni: ~i zbor Ekvador -ja m kr. i. republike v Južni Ameriki, ekvadorski -a -o ekvator -ja m ravnik, polutnik, ekvatorski -a -o, ekvatorialen

ekvimokcij

-Ina -o [-in-]: Ekvatorialna Afrika

ekvinôkcij -a m enakonoéje, opera Ekvinôkcij, ekvinôkcijski -a -o = ekvinokcialen -Ina -o [-In-]: -^i viharji ekvipaža -e i luksuzni voz, vprega

(voz in konji) ekvivalènt -ênta m enaka vrednost, ekvivalénten -tna -o, ekvivaienca -e ž elaborat -a m izdelek *elaB -a m ^anos, polet elastika -e i, elastičen -čna -o proien, gibien, elastičnost -i ž = elasticitéta -e i proinost, gibčnost, gibkost Elbriis -a m kr. i. gore v Kavkazu eldorado -a m »zlata«, obljubljena

deiela, eldorâdski -a -o eleean -a m zalo oblečen moiki, eïegéntea -tna -o, eleganca -e ž elegija -e i otožna, mila pesem, elégièen -čna -o: ~a pesem, elegijsid -a -o: ~a vsebina; elégik -a m pesnik elegij Eléktra -e i 1. i., hči Agamemnona in Klitajmnestre, Eléktrin -a -o eléktrika -e i (pojav), eléktričen -čna -o: '-a železnica = električna -e ž, eléktrièar -ja m, električnpst -i é (lastnost), elek-trenina -e ž (množina), eléktriti -im: ~ ebonitno palico, elék-trenje -a S; elektrizirati -am: žica elektrizira; elektriziren -rna -o: ~i aparat; elektrârna -e i, elektrârnski -a -o [-sns-]-, elektrificirati -am, elektrifikacija -e 4, elektrifikacijski -a -o elektro- v sestavi: elektrofôr -a m-, elektrodinâmika -e i, —dinamičen -čna -o; elektrokemija-e ž, ~kčmičen -čna -o; elektro-inženir -ja m; elektrolit -a m, elektroliza -e i, elektromagne-tizem -zma m, ~magnéten -tna -o: —o polje; elektrométer -tra m; elektromotor -ja m; elektro-

skôp -a m, ~skopski -a -o; elektrostatika -e i, elektrotéh-nik -a m, ~téhnika -e i, — téh-ničen -čna -o; ~i inštitut; elek-troterapija -e i elektroda -e i, elektroden -dna -o elektron -a m, elektronski -a -o, elektronika -e ž neuk o elektronih, elektronka -e ž elemènt -ênta m prvimi, Mnova, sestavni del sploh, elementàren -rna -o prvoten, osnoven, poie-ten, n«ro®«n: ~a resnica, ~o zneinje, ~e sile elevacija -e ž dvig(anje), elevacij-ski -a -o: kot, elevâtor -ja m dvigalo Elévzis -ide ž in Elévzida -e ž kr. i., elévzijski -a -o, Elévzij -a m

Elija -a in -e m os. i., ElCjev -a

-o: ~ ogeaj, voz eliksir -ja m sok, napoj, udrvfitna

pijača

eliminirati -am izločiti, riimini-cija -e i, elimiaacijski -a -o: ~i postopek elipsam é pakrog, elipsea-sna-o: ~a 08, "'O središče, '»i tir kakega telesa, eliptičen -č»a -o pakr»Sen, nepopoin: »-i stavek, elipsoid -a m pakr^ino teio, elip-soiden -dna -o Élis -ide i in Élida -e i fcr. i. elita -e ž izbrana eliten

-tna -o: ~i ples, -^a družba Elizabéta -e i e«. i., Eliïabétin -a -o, Liza -e ž, Lizin -a -o. Lizika -e i, Lizikin -a -O, Bêta -e ž, Bêtin -a -o, Bétka -e i, Bétkin -a -o; elizabetinski -a -o: —a doba

eUnj-a m bajeslovni raj pri Grkih, eKzijski -a -O; Elizéjska paléca sedei franc. predsednik* republike

elizija -e ž izpah glasu »Urni. elongacija -e ž »podaijianjex, kotna razdalj« planeta od Smca

enciklopedija

eluvij -a m geol. hplavina, izpra-nina

emajl -a m posteklina, lošč, emaj-Urati -am postekliti, pološčiti, emajliran -a -o postekljen, po-loščen

emanacija -e ž izžarevanje, iztekanje, emanadjski -a -o: ~i proces, emanirati -am, emanativen -vna -o

emancipacija -e ž osamosvojitev, emancipacijski -a -o: ~o gibanje, emancipirati -am se osamosvojiti se, emancipiranka -e i, emancipiranost -i i embalaža -e i 1. zavoj, omot, posoda; 2. stroški za zavoj in zlaganje

embargo -a m pridržanje, ustavitev ladij in blaga v pristanišču emblem -a m znamenje, podoba embolija -e ž zaneseno začepljenje v žilah, zlasti po krvnem sesedku embrio -ia m z embriom zarodek, plod, embrionalen-Ina-o [-In-]: ~o stanje, ~i znak ementalec -Ica [-Ic-] m vrsta sira, ementalski -a -o [-Isk-]: ~i sir emfaza -e ž zanos, pretiravanje, poudarjanje, emfatičen -čna -o: ~i izraz

emfizem -a m med., emfizemati-čen -čna -o: ~a pljuča nakipla pljuča

emigracija -e ž izseljevanje, izseljenci, emigracijski -a -o: ~o gibanje; emigrant -a m izseljenec, emigrantski -a -o; emigri-ratii -am

eminenca -e ž prevzvišeni (naslov), prevzviienost, eminenten -tna -o vzviien, odličen, izreden emir -a m knez (arabsko) emisar -ja m poslanec, oglednik emisija -e ž izdaja bankovcev in drugih vrednostnih papirjev, emisijski -a -o: kurz; emitirati -am izdati vrednostne papirje, emitent -enta m

emocija -e ž iuslvena razgibanost, vznemirjenost, emocionalen -Ina -o [-In-]

Emona -e ž kr. i., v Emoni, Emo-nec -nca m, Emonka -e ž, emon-ski -a -o empir -a m klasicistični slog napoleonske dobe: pohištvo v ~u; empirski -a -o: ~a oprava empirej -a m mit. ognjeno nebo,

deveta nebesa empirija -e ž izkustvo, empiričen -čna -o izkustven, empirik -a m; empirizem -zma m nazor, ki mu je izkustvo edini vir spoznanja; empirist -a m pristai empirizma emulzija -e [-Iz-] ž kem., emulgi-rati -am [-Ig-] napraviti emulzijo enačiti -im, (z)enačen -a -o, enačenje -a s, enačba -e ž, enačben -a -o [-ban-], enačaj -a m, ena-ček -čka m, enačica -e ž enajst, enajster -a -o, enajsteren -rna -o, enajsterec -rca m, enajsti -a -o, enajstica -e ž, enajstič, enajstina -e ž, enajstkrat, enajstkraten -tna -o, enajstleten -tna -o enak -a -o, enakost -i ž, enakšen

-šna -o, enakšnost -i ž enako- v sestavi: enakobarven -vna -o, enakočuten -tna -o, enakokrak -aka -o, enakoUčen -čna -o, enakomeren -rna -o, enakomernost -i ž enakomiseln -a -o [-saln-], enakomiselnost-i [-saln-] ž, enakomočen -čna -o, enakonočje -a s, enakopraven -vna -o, enakopravnost -i ž, enakoramen -mna -o: ~i vzvod, ~a tehtnica, enakostraničen -čna -o, enakovreden -dna -o, ~vrednost -i ž, ~virsten -stna -o encijan -a m, encijanov -a -o enciklika -e ž papeževa okrožnica enciklopedija -e ž pregledno delo iz vseh znanosti, enciklopedičen -čna -o, enciklopedij ski -a -o;

Slovenski pravopis

177

12

endm

enciklopedist -a m, encikloped -a m

encim -a m ferment endemija -e i bolezen, ki je udomačena v kakem kraju, nasprotje: epidemija; endemičen -čna -o: ~a golša endivija -e ž, endivijin -a -o:

~o seme endokrin -a -o kar se nanaia na notranje izločanje: ~e žleze, en-dokrinologija -e ž nauk o Stezah z notranjim izločanjem Eaej -a m os. i., Enejev -a -o,

enejski -a -o, Eneida -e ž energija -e ž sila, krepkost; energijski -a -o; energičen -čna -o krepek, odločen; energetika -e i nauk o energiji, energetski -a -o eoica -e ž mat., enka -e i ite-vilka 1

enjambement -a [anžambmd -ija] m prestop stavka iz verza v verz enklava -e i v državnem ozemlju

obkoljeni del tuje države enkUtika -e ž naslonka, enklitičen -čna -o: ~a raba, enkliza -e ž naslonitev slovn. enkrat in enkrat prisl. mere: enkrat sem že bil vaš bebec, ali drugo pot ne bom več; enkrat ni nobenkrat; še enkrat več (toliko) dvakrat več (toliko); kot prisl. časa + enkrat nekoč, nekdaj, kdaj: +enkrat je živel..., +enkrat bo že konec; +za enkrat za sedaj; Snkraten in -kraten -taa -o množ. štev. eno- v sestavi: enobarven [-van] -vna -o; enobožec -žca m, ~b6-štvo -a s; enoceven -vna -o: ~a puška = enocevka -e ž; eno-členik -a m monom, ~členski -a -o; enodebeln -a -o [-baln-]; enodneven -vna -o, ~ dnevnica -e ž; enodomen -mna -o: ~a rastlina; enoglasen -sna -o, eno-glasnost -i ž; enoimen -a -o; enojamboren -rna -o, ~jam-

bornica -e ž; enokaličen -čna -o, ~kaličnica -e ž; enokolesen -sna -o; enokrak -aka -o; enoleten -tna -o; enoličen -čna -o, ~ličnost -i ž; enolisten -tna -o; enomesečen -čna -o; enomiseln -a -o [-saln-], ~ miselnost -i [-saln-] ž; enonadstropen -pna -o; eno-nog -oga -o, ~ nožen -žna -o, ~n6žec -žca m; enook -oka -o; enoosen -sna -o (z eno osjd); enoplaten -tna -o; enoploden -dna -o; enoramen -mna -o; enorazreden -dna -o: ~a šola, enorazrednica -e i; enorezen -zna -o; enoročen -čna -o: ~o igranje; enoroden -dna -o; eno-rog -oga -o; enorok -oka -o; enostebeln -a -o [-baln-]; enostranski -a -o, ~stranost -i ž; enostremen -a -o; enotiren -rna -o: ~a proga; enovesein -a -o [-saln-]; enovprežen -žna -o, ~ vprežnik -a m.; enovirsten -stna -o; enozložes -žna -o: ^a beseda, ~zl6žnica -e ž; enozob -oba -o, enozrn -a -o: ~a pira; enozvočen -čna -o; enoženstvo -a s monogamija enoj -a -e krf. štev. enotir; enojen -jna -o množilni štev.: ~i podplati, enojnost -i ž, enojka -e ž enormen-mna-o velikanski, stlen;

enormnost -i ž enostaven -vna -o nesestavljen, izba je opravljena zelo enostavno preprosto; to ti +eno-stavno prepovem, se je + enostavno uprl, se + enostavno ne zmeni kratko in malo enota -e ž, enoten -tna -o, enotnost -i i, enotnosten -tna -o: ~o gibanje enoter -a -o loč. štev. = enoj -a -e, enoteren -rna-o, enoternost-i ž enovit -a -o: sončna svetloba ni

enovita, enovitost -i ž enteritis -a m črevesno vnetje enterokliner -ja m črevesna kopel

trro«

*entiati -am koncdti -im, konc-Ijdti-dm, na omitico Hvati, *ent-lanje -a s koncdnje, koneljdnje entomologija -e ž iužkoslovje, entomolog -a m, entomološki -a -o

entuziazem -zma m navdušenje, entuziast -a m kdor se za kaj navdušuje, entuziastičen -čna -o 6ol -a m 1. i. grški bog vetrov,

fiolova harfa eozinofilen -Ina -o [-In-]: ~e celice med. epicenter -tra m (potresno) središče, epicentrski -a -o epidemija -e ž nalezljiva bolezen, epidemičen -čna -o, epidemiologija -e i epifanija -e i razglašenje Gospodovo (6. jan.), Epifanij -a m os. i., Epifanija -e i os. i. epiffza -e i češerika med. epigon -a m potomec, posnemovalec v umetnosti, epigonski -a -o: ~a lirika, epigonstvo -a s epigraf -a m napis, epigrafika -e ž nauk o starih napisih, epigrafik -a m kdor se ukvarja s starimi napisi, epigrafski -a -o epigram -a m pesniški napis, puščica; epigramski -a -o, epigra-matik -a m, epigramatičen -čna -o Epikur -a m 1. i., Epikiirov -a -o, epikurejec -jca m pristaš Epi-kUrovega nauka, epikurejski -a -o, epiknrejstvo -a « epilepsija -e ž božjast, epileptik -a m božjastnik, epileptičen -čna -o božjasten epilog -a m sklepna beseda Epir -a m kr. i., Epirec -rca m,

epirski -a -o episkop -a m pravoslavni škof; episkopalen -Ina -o [-In-]; episkopat -a m škofovstvo, zbor škofov

episkop -a m aparat za projiciranje neprozornih predmetov, epidiaskop -a m

epistola -e ž pesniška poslanica, epistolar -ja m zbirka nedeljskih mašnik listov epitaf -a m nagrobnik z napisom epiteli j -a m, epi teli jski -a -o: ~e celice, epitelialen -Ina -o [-In-]: ~e celice epiteton -ona m pridevek, epite-ton ornans, epiteton ornansa ukrasni pridevek, mn. epiteton ornansi -ov m ali epiteta or-nantia s neskl. epizoda -e ž vstavka, vmesno dejanje, epizoden -dna -o = epizo-dičen -čna -o postranski, vmesen epoha -e ž (velika) doba, razdobje,

epohalen -Ina -o [-In-] epoleta -e ž naramnik epos -a in ep -a m, epski -a -o: ~i verz, ~a širina, epopeja -e i junaški epos, epika -e i pripovedništvo, epičen -čna -o, epik -a m pripovednik epruveta -e ž preiskovalna ste-

klenka (fiz.) era -e ž doba, vek erar -ja m državna blagajna, era-

ričen -čna -o: ~o blago Erato -e ž muza ljubezenskega

pesništva, Eratin -a -o Eratosten -a m os. i. starogrškega

zemljepisca Erazem Rotterdamski m os. i.,

Erazma Rotterdamskega Erdeljsko -ega s, erdeljski -a -o:

Erdeljsko višavje eremit -a m puščavnik, eremitski -a -o puščavniški, eremitaža -e ž puščavniška naselbina erg -a m fiz. enota dela Erinije Erinij ž mn. starogrš. boginje maščevanja firis firide ž boginja prepira, firi-

din -a -o: ~o jabolko Eritreja -e ž kr. i., eritrejski -a -o eritrocit -a m rdeče krvno telesce Žrnest -a m, Žrnestov -a -o firos -a m grš. bog ljubezni, eros -a m ljubezen, erotika -e ž, ero

erozija

tik -a m, erotičen -čna -o ljubezenski, erotičnost -i ž erozija -e i delovanje vode, ledu in vetra na zemeljsko povriino, erodirati -am, eroziven -vna -o *erudicija -e ž izobrazba, *erudi-tiven -vna -o izobrdzen, poitien eruirati -am izslediti, eruiranje -a s erupcija -e ž izbruh, eruptiven -vna -o: ~o kamenje, erupcij-ski -a -o: ~a faza es -a m glas.: Es-diir Es-dura, es-

mol es-mola esej -a m poskus, vrsta razprave, esejist -a m, esejistka -e z, esejski -a -o: ~i način pisanja, esejfatičen -čna -o: ~o pisanje, esejistika -e i esenca -e i bistvo, esencialen -Ina . -o [-In-] bistven ^esovec -vca m, esesovski -a -o:

~o divjanje eshatologija -e ž nauk o poslednjih reieh, eshatološki -a -o eskadra -e i oddelek vojnega brodovja, letal, eskadrilja -e i eskadron -a m oddelek konjenice £skim -a m 1. i. naroda, ŽsJtimka

-e i, eskimski -a -o eskompt -a m popust, eskompten -tna -o: ~a banka, eskomptirati -am

eskorta -e i (vojaSko) spremstvo, straža; eskortirati -am, eskor-tiranje -a s esperanto-ta m mednarodni umetni jezik, esperantski -a -o, esperantist -a m Essen -a m kr. i. mesta v Porenju, essenski -a -o [povsod: isen-] estet -a m, estetski -a -o, estetika -e ž, estetičen -čna -o; esteti-zirati -am, estetiziranje -a s Estonska -e i kr. i., Estonec -nca m, Estonka -e ž, estonski -a -o, estonščina -e ž estrada -e ž podstenje, oder +ešofirati -am se razgrevati se, razburjati se

+etablirati -am (se) urediti, ustanoviti (se) etamin -a m vrsta tkanine, etaminski -a -o etapa -e ž presledek, odmor, počitek, stopnja, etapen -pna -o: ~o poveljstvo etatizirati -am sprejeli v proračun, podriaviti, etatizem -zma m državni socializem, etatist -a m pristaš etatizma ■'"etaža -e ž nadstropje, + etažen -žna -o nadstropen: ~a kurjava; +etaž0ra -e ž knjižna polica, stojalo s policami éter étra m, étrski -a -o: ~i valovi, etêriéen -čna -o: ~a olja, eterizirati -am uporabljati eter *etemizirati-am ovekovečiti, vleči

v nedogled étika -e ž mavoslovje, éticen -čna -o: ~o dejanje, étik -a m učitelj etike, étos -a m nravnost etikéta -e ž 1. listek z napisom, nalepka, 2. običaj, strogi predpisi za vedenje; etiketirati -am oblepiti z etiketami etimolôg -a m kdor razlaga izvor besed, etimologija -e ž, etimološki -a -o = etimologičen -čna -o: ~i slovar, etimologizirati -am, etimologiziranje -a « etiologija -e ž nauk o vzrokih (zlasti pri boleznih), etiološki -a -o: ~o zdravljenje; jfJ.aitio-logija

Étna -e ž kr. i. gore na Siciliji étniéen -čna -o narodnosten; etno-grâf -a m narodopisec, etno-grafija -e ž narodopisje, etno-grafičen -čna -o, etnografski -a -o narodopisen; etnolog -a m narodoslovec, etnologija -e ž na-rodoslovje, etnološki -a -o Etrdrija -e ž, Etnirec -rca m, etrurski -a -o, Etruski -ov m ime naroda, etriiški -a -o, Etru-ščšn -âna tn, Etruščanka -e ž, etruščanski -a -o, etriiščina -e ž

fabrika

etuda -e i glasbena vaja *etni -ja m tok, tulec 6va -e i os. i., Žvin -a-o: ~a hči evakuacija -e ž izpraznitev, odstranitev, evakuacijski -a -o, evakuirati -am evalvacija -e ž doloiitev vrednosti,

evalvirati -am evangelij -a m, evangeljski -a -o, evangelist -a m, evangelistov-ski -a -o, evangeličan -ana m, evangeličanski -a -o, evangelistar -ja m knjiga z nedeljskimi evangeliji evaporacija -e ž izparivanje, eva-poracijski -a -o: ~i postopek, evaporirati -am, evaporiranje -a s

Evboja -e ž kr. i. grš. otoka, ev-bojski -a -o: Evbojsko morje * eventualen -Ina -o [-In-] morebiten, *eventualnost -i [-In-] i morebitnost, +eventuelen -Ina -o fiverest -a m kr. i. najvišje gore

v Himalaji evfemizem -zma m milejši izraz namesto ostrega, evfemističen -čna -o

evfonija -e i Uagoglasje, ubranost,

evfoničen -čna -o fivfrat -a m kr. i. reke v Prednji Aziji

fivgen -a m os. i., fivgenov -a -o evgenika -e i nauk o fizičnem izboljšanju ljudi in živali, rasna higiena, evgenik -a m kdor se

ukvarja z evgeniko, evgeničen -čna -o

evharistija -e ž, evharfstičen -čna -o

evidenca -e ž razvid: imeti v ~i; evidenten -tna -o razviden, evidenčen -čna -o kar je v razvidu, oiUen

evkaliptus -a m bot., evkaliptusov

-a -o: ~i bonboni Evklid -a m 1. i. grš. uieninka, zaietnika geometrije, Evklidov -a-o: ~ zakon Evmenide Evmenid ž mn. boginje

maščevanja evnuh -a m skopljenec, varuh žen

v Orientu, evnuški -a -o evolucija -e ž razvoj, evolucijski -a -o, evolucionizem -zma m, evolucionist -a m, evolucionl-stičen -čna -o; evoluirati -am Evrazija -e ž skupno ime za Evropo in Azijo kot eno celino, Evrazijec -jca m, evrazijski -a -o Evridika -e ž Orfejeva žena, Evri-

dikin -a -o Evripid in Evrfpides -da m os. i.

grš. dramatika, Evripidov -a -o Evropa -e ž, Evropejec -jca m, Evropejka -e ž, evropski -a -o, evropeizirati -am, evropeizacija -e ž; Indoevropejec -jca m, indo-evropski -a -o Ezop -a m, Ezopov -a -o ezoteričen -čna -o skrivnosten, kar je samo za izbrance

F

f [ef] m neskl. t. ime črke: veliki F, z malim f, do f sem napisal; 2. ime glasu in note v glas.: F-dur, f-mol, zapoj f, začni pri f! Fabij -a m starorimski državnik, Fabijec -jca m član Fdbijevega rodu. fabijec -jca m somišljenik Fdbijev; Fabijan -a m os. i. fabrika -e ž tovarna, fabriški -a -o

tovarniški, fabričan -a m, fabri-čanka -e ž tovarniški delavec (-vka), fabrikant -a m tovarnar, fabrikat -a m tovarniški izdelek, fabricirati -am izdelovati, izdelati, pejorativno: na debelo, na hitrico in površno izdelovati; fa-briciranje -a s, fabrikacija -e ž izdelovanje, fabrikacijski -a -o

fabula

fabnla -e i lit. basen, zgodba pesnitve, spi. izmišljena zgodba-, fabulirati -am pripovedovati, ple-sti zgodbo; fabulist -a m kdor fabulira, fabnlistka -e ž, fabu-listika -e ž fading -a [fading -a] m oslabljena intenzivnost pri sprejemanju radijskih valov, premolk, oslabitev, pojemanje Faer oeri Faer oerov [feriri -ov] mn. m, dansko otočje, Faerski otoki [firski] (+Faeroerski otoki); Faeri [feri] -ov m mn. prebivalci tega otočja, faerski -a -o [firski], faerščina -e [fir-] ž jezik teh prebivalcev Faeton -a m 1. i. grš. mit., Faeto-nov -a -o, faetonski -a -o [fa-e-] fafljati -am, fafljaj -ajte! fafljal -ala -o, fafljanje -a s: voda, plamen faflja fagot -a m glasbilo, fagotski -a -o;

~i solo; fagotist -a m Faguet -a [fagš -ija in -ita] m, franc. lit. zgodovinar; Faguetov -a -o [fagijeu -eva in fagitoy. -ova]: ~i nazori, faguetovski -a -o: ~a kritika fajansa -e ž

*fajfa -e ž pipa, *fajfen -fna -o pipen: ~i tobak, ~a cev; *faj-fica -e ž pipica, fajfur -ja m vrsta pipe, fajfar -ja m kdor pipe dela, pipar fakcija -e ž opozicijska struja, stranka; fakciozen -zna -o ro-varski, strankarski, hujskaški; fakcioznost -i ž fakin -a m teždk, postopač, potepuh, nesramnei; fakinski -a -o, fakinaža -e i fakir -ja m orientalski asket in čarovnik; fakirski -a -o, fakir-stvo -a s faksimile -a m posnetek: ~ podpisa, rokopisa; faksimilirati -am posneti: ~ podpis, rokopis; faksimiliranje -a s

fäkt -a m ali faktum -a m dejanje, resnica, dejstvo; mn. fakta fäkt s in fäkti -ov m; faktičen -čna -o dejanski faktor -ja m činilelj, delovodja, opravnik, mat. množitelj in mno-ienec; faktorski -a -o, faktor-stvo -a s faktotnm -a m desna roka, duša, za vse pripraven: on je ~ v odboru, v hiši, pri delu faktura -e ž račun, fakturen -rna -o: ~i seznam; fakturirati -am, fakturiranje -a s, fakturist -a n», fakturistka -e i fakultativen -vna -o [-uit-] prost, po izbiri, neobvezen; fakultativ-nost -i [-uU-] ž fakulteta -e [-uit-] ž oddelek vse-učiliških študij: filozofska medicinska pooblastilo: imeti ~o; fakulteten -tna -o: ~a izobrazba, ~i urad falanga -e ž bojni red, bojtut vrsta; falangist -a m španski desničarski bojevnik, falangističen -čna-o ^falirati -am propasti, +faliran -a -o propadel: ~i študent, fällten -tna -o, falitnost -i ž *fal6t -a m nagajivec, navihanec, slepar, hudobnež; *falötski -a -o nagajiv, navihan, sleparski, hudoben, + falotarija -e ž sleparija, nagajanje falzet -a [-Iz-] m: peti s falzetom;

falzeten -tna -o [-Iz-]: ~i glas •falzificirati -am ponarediti, popačiti; *falzificiranje -a s ponarejanje, paženje; *falzifikät -a m wnarejeno, ponaredek; *falzi-ikator -ja m ponarejevalec, *falzifikatorski -a -o ponare-jevalski [povsod: -Iz-] *faiiulija -e ž druiina, rodbina; * familiären -rna -o družinski, domai; *famili«rno prisl. zaupno, domače, nevrisiljeno: ~ občevati; * familiarnost -i S zaupnost, neprisiljenost, domačnost

fatalen

+fam6zen -zna -o glasovit, znamenit, slovit; + fani6znost -i i glasovitost, znamenitost, slovitost fanatik -a m strasten, slep privrženec, fanatičen -čna -o, fanatizem -zma m, fanatizirati -am, fanatiziran -a -o, fanati-ziranje -a s fanfara -e ž kratka učinkovita skladba za začetek slovesnosti, pihalo za izvajanje take skladbe; fanfarist -a m kdor pri fanfari sodeluje

fànt fânta m, mn. fantje -ov, fantovski -a -o, fantič -iča m in fantič -a m, fantè -éta m, fantek -tka m in fantèk -tkà m, fântovstvo -a s, fantovščina -e ž, fantin -a m, fântovati -ujem in fantovâti -ûjem, féntovanje -a in fantovânje -a s, fantalin -a m, fantalinski -a -o, fantalin-stvo -a s fantazija -e ž domišljija, fantazijski -a -o domišljijski; fantdst -a m sanjač, zanesenjak; fantastičen -čna -o umišljen, neresničen, čudovit; fantazirati -am v domišljiji si predstavljati, sanjarili, blesti; fantazma -e ž prikazen, dozdevek, sanjarija; fan-tazmagorija -e ž blodnja, blod-: na prikazen

jantom -a m prikazen, slepilo lara -e ž župnija, faren -rna -o župnijski, faràn -âna m župljan, farânka -e ž župljdnka, fâr -ja m župnik, zaničlj. duhovnik; *fa-rovž -a m župnišče, *fârovski -a -o župniški Faraday -a [fdradej -eja] m os. i. angl. fizika in kemika, Farada-yev -a -o [fàradejeu -eva -o]; fârad -a m enota za merjenje električne kapacitete; faradizi-rati -am, faradizacija -e ž faraoH -a m ruislov egiptovskih vladarjev; fâraonov -a -o, fâ-raonski -a -o

farizej -a m privrženec stare judovske stranke, hinavec; farizejski -a -o, farizejstvo -a s hinavstvo

farma -e ž amer. kmetija, farmski -a-o: ~o obdelovanje; farmar -ja m, farmarica -e ž, farme r-ski -a -o farmacija -e ž nauk o pripravljanju zdravil, lekarrui, zdravilstvo; farmacevt -a m zdravilar, farmacevtka -e ž zdravilarica, farmacevtski -a -o zdravilarski, farmacijski -a -o zdravilstven farmakologfja -e ž nauk o zdravilih, zdraviloslovje, zdraviloznan-stvo; farmakolog -a m, farmakološki -a -o zdravilosloven, zdravUoslovski; farmakoterapija -e ž zdravljenje z zdravili; far-makognozija -e ž nauk o spoznavanju drog, farmakopeja -e ž lekarniška knjiga farsa -e ž burka, gluma fasada -e ž ospredje, načelje, sprednja stran, pročelje; fasaden -dna -o: ~i vhod fascikel [-kal] -kla m sveženj, zavoj listin; fascikelski -a -o [-kais-]: ~i znak, ~a značka; fascikulirati -am (po)vezati v

fascinirati -am očarati, omamiti, prevzeti; fascinator -ja m kdor očara, omami; fascinatorski-a-o fasija -e ž napoved, fasijski -a -o *fas6na -e ž oblika, kroj; *fasoni-rati -am dati obliko, kroj čemu +faširati -am sesekljati, +faširan

-a -o sesekljan: ~o meso fašizem -zma m, fašist -a m, fa-šistka -e ž, fašističen -čna -o. fašistovski -a -o, fašistizirati -am pofašistiti, fašistizacija -e ž, defašistizirati -am razfašistiti, defašistizacija -e ž fatalea -Ina -o [-In-] usoden, nesrečen; fatalizem -zma m vera

lata morgana

V usodo, fatalfstičen -čna -o, fatalist -a m; fa turn -a m usoda fata morgana fate morgane ž zračna optična prevara, slepilo, privid; fatamorganski -a -o Faust -a m os. i., glavni junak drame z istim naslovom, tip iščočega, nemirnega duha; Faustov -a -o: ~o iskanje resnice; fau-stovski -a -o, faustičen -čna -o, faustovstvo -a s Favn -a m os. i. starorim. mit., zaščitnik čred; favn -a m obče ime za sdlire, favnovski -a -o: ~i tip; favna -e i živalstvo kakega kraja Javorizirati -am koga dajati komu prednost, koga podpirati, komu pomagati naprej; favoriziranje -a s, favorit -a m miljenec, ljubljenec, izvoljenec, prvenec; favo-rftinja -e ž = favoritka -e ž, favoriten -tna -o faza -e ž lunina mena, razvojna stopnja, smer, v kateri deluje orodje pri obdelavi gradiva; fazen -zna -o; trofazen -zna -o: ~a žica, ~i tok fazan -a m zool., fazanka -e z, fazanov -a -o, fazanji -a -e, fazanski -a -o, fazanoreja -e ž Feak -a m 1. i. na pol božanskega naroda, feaški -a -o brezskrben febrilen -Ina -o [-In-] vročinski,

febrilnost -i [-In-] ž februar -ja m svečan, februarski -a -o

Febiis -a in Feba m Apolon, Fe-

busov in Febov -a -o federacija -e ž zveza, federacijski -a -o, federativen -vna -o, fe-derativnost -i ž, federalen -Ina -o [-In-]; federirati -am; federalizem -zma m, federalističen -čna -o, federalist -a m, fede-ralistka -e ž, federalizirati -am fegetati -am in fegečem migetati, fegetaj -ajte! fegetal -ala -o.

fegetänje -a s; fegec -gca m klopotcu podobno vreteno fej in füj medm. gnusa: fej te

bodi! fej, tak značaj! Felicijan -a m os. i. Feliks -a m os. i. Srečko, Fele, Felče -ta m; Feliksov -a -o, Felčetov -a -o [-Ič-] *feljtön -a m podlistek, *feljto-nist -a m podlistkar, * feljtonist-ka -e ž podiistkarica, *feljto-nističen -čna -o podlistkarski, * feljtonizem -zma m podlistkar-stvo, *feIjtonistika -e ž femininum -inuma in -ina m beseda ženskega spola slovn.: iz ~a smo dobili neutrum; mn. feminina -nin s: vsa ~a, pri ~ih; femininski -a -o: ~i samostalniki; feminilen -Ina -o [-In-] med.: ~i znak; feminizem -zma m boj za žensko enakopravnost, feministka -e ž, feminističen -čna -o, feminizacija -e ž

Fenlcija -e ž kr. i., feniški -a -o, Feničan -ana m, Feničanka -e ž, feničanski -a -o, feničanščina -e ž feniks -a m bajeslovni ptič, feni-

ksov -a -o; Prešeren: fenis fenomen -a m pojav, nenavadna prikazen, *fenomenalen -Ina -o [-In-] čudovit, sijajen, nenavaden, grozen; fenomenalizem -zma m fil. smer; fenomenologija -e ž, fenomenolog -a m, fenomenološki -a -o Ferdinand -a m os. »., Ferdo -a m, Nände -ta m os. i.; Ferdinandov -a -o, Ferdov -a -oj Nandetov -a -o; Ferdinanda -ež feredža -e ž ogrinjalo, ki si z njim

muslimanke zakrivajo obraz *ferialen -Ina -o [-In-] poHtniški,

*ferije -rij ž mn. počitnice ferman -a m (turško) odlok, ukaz ferment -enta m kvasina, snov, ki sproži kemične preosnove; fer-mentacija -e ž kvašenje

filozof

fés -a m

festival [-dl] -a m slavnostna prireditev, svečanost: glasbeni festivalen -Ina -o [-In-] fétis -a m predmet, ki mu pripisuje kdo iarovno silo, malik; fetišfzem -zma m vera v fetiše, fetišist -a tn, fetišistka -e ž, fetišističen -čna -o fétus -a m zarodek sesalcev, em-brio, človeški plod; fétusen -sna -o, fetalen -Ina -o [-In-] févd -a m, fevdalen -Ina -o [-In-], févden -dna -o, fevdalizem -zma m, févdnik -a m, févdniski -a -o *fiasko -a m neuspeh, polom: doživel je hud fiasko, s tem fiâ-skom je nehal, takega fiaska še ni doživel fibula -e ž sponka ficek -cka m nekdaj najmanjša denarna enota: tudi ~a nimam čisto nič; fičnik -a m fidejkomis -a m rodbinsko posestvo, ki se ne sme prodati; fidej-komisen -sna -o Fidija ali Fidias, rod. Fidija ali -e m 1. i. grš. kiparja; Fidijev -a -o, fidijski -a -o figa -e ž smokva: ~o napraviti, ~o držati; figov -a -o: ~o pero; figovec -vca tn drevo, strahopetec, neznačajnei, figovka -e ž, figovski -a -o, figovstvo -a s; figa mož, figa moža tn kdor ne drži besede, figar -ja m, figar-ski -a -o, figarstvo -a s figura -e ž: pesniška jezikovna šahovska figuralen -Ina -o [-In-]: ~o petje; figu-rirati -am predstavljati, biti samo figura; figurant -a m kdor figu-rira; figiirast -a -o smešen, šaljiv: ~ človek, otrok, maček fijâkar -ja tn voz in voznik, fijâ-karjev -a -o, fijakarski -a -o; fijâkati -am, fijâkanje -a s, fi-jakâriti -im, fijakârjenje -a s

fikciia -e ž izmislica, izmišljaj, iz-mišljenina; fiktiven -vna -o va-rav, izmišljen, umišljen, navidezen; fiktivnost -i ž izmišljenost, namišljenost; gl. fingirati fiksirati -àm določiti, utrditi: ~ dan, uro, ~ v spominu, ~ koga = nepremično gledati, meriti koga; fot. ~ sliko; fiksen -sna -o trden, stalen, nepremičen; fi-ksativ [-tiu] -a tn fot. filantrop -a tn človekoljub, filan-tropija -e ž človekoljubje, filan-tropski -a -o, ~tr6pičen -čna -o filatelija -e ž zbiranje znamk, filatelist -a tn, filatelistka -e ž, filatelističen -čna -o filharmonija -e [-Ih-] ž, filharmo-ničen -čna -o: ~i orkester, fil-harmonik -a tn [povsod -Ih-] *faiala -e ž in Milialka -e [-Ik-] ž podružnica; *filialen -Ina -o [-In-] podružničen filigrân -a tn drobno (zlatarsko)

delo, filigranski -a -o Filip -a tn os. i., Filipov -a -o; Lipe -eta tn, Lipetov -a -o; Filipini -ov tn tnn. otočje, filipinski -a -o; Filipi -ov m mn. kr. i.: bitka pri Filipih; filipika -e ž oster napadalni govor filister -tra m omejèn, malomeščanski, ozkosrčen človek; fili-strski -a -o, filistrstvo -a s; tudi filistéjec -jca tn, filistéjski -a -o, filistéjstvo -a s film -a m, filmski -a -o, filmai

-am, filmanje -a s [-Im-] filolâg -a tn jezikoslovec, filolo-gija -e ž jezikoslovje, filološki -a -o, filologičen -čna -o jezikosloven, jezikoslovski; filolôginja -e ž jezikoslovka, filologizirati -am, filologiziranje -a s filoméla -e ž slavček, filomélski

-a -o [-Is-] filozof -a m modrijan, modroslo-vec, študent filozofije; filozofinja -e i, filozofka -e ž, filozofski -a

filtrirati

-o modroslovski, modrosloven; filozofija -e é modroslovje, filozo-fičen -čna -o; filozofirati -am, filozofiranje -a s filtrirati -am precediti, precejati, filtriranje -a s precejanje, filter -tra m cedilo, mreža, filtrski -a -o, filtrât -a m [povsod: -It-] *fin -a -o tenek (nos, sluh, okus, čut, blago, prst, črta), dober (uho, oko, okus, roka, delavec), droben (prah, pesek, poteza), rahel (čut, kruh, prst), živ (prah, pesek, moka, trnje), olikan (vedênje, nastop, govor, človek), plemenit (čut, okus, značaj, pogled, človek, obraz, čutenje, mišljenje), umetelen (vezenina, tkanina, slikarija) — tako vse povedni tujki je treba v vsakem primeru posebej določiti pravi pomen; *fi-nésa -e ž nežnost, rahlost, tan-čina, odlika, plemenitost finale -la m: glas. v finalu povzema začetni motiv; prenes. s padcem Stalingrada preide boj v finâle; šp. v finalu za evropsko prvenstvo; finalist -a m športnik v finâlu; finalen -Ina -o [-In-] slovn. nameren (stavek), šp. zaključen, sklepen; finâlnost -i [-In-j ž smotrnost, namemost finance -âne ž mn. denarstvo, denarno gospodarstvo; finânčen -čna -o, finânčnik -a m; finân-car -ja m, financarski -a -o; fi-nansîrati -am, finansiranje -a 8, + finansjé -jéja m denarnik fin de siècle, fin de siècla [fenda-sjêkl -a] m dekadénca, uniein. smer ob koncu 19. stol. fin^irati -am Miniti, izmisliti; fiw-giran -a -o izmišljen, hlinjen, ponarejen, zlagan, fiktiven -vna -o; fingiranje -a s hlinjenje, gl. tudi fikcija Finska -e ž kr. i., v Finski, iz Fin-dte; Finsko -ega s, na Finskem,

s Finskega; Finec -nca m, finski -a -o, finščina -e ž lin ta -e ž zvijača, prevara firkelj -kija in -keljna [-kalj-] m bokal; +firkeljc -a [-kalj-] m četrt, firkeljček -čka m, ffr-keljčkar -ja m četrtinkar firma -e ž ime (podjetja), podpis,

trgovsko ime fimež -a m: duh po firnežu, cena

-~a, s -~em prevleči fis -a m ime note in glasu glas.:

s fisom, pri fisu; fisov -a -o fiskus -a m državno premoženje, državna blagajna; fiskalen -Ina -o [-In-] proračunski: ~o leto fistula -e ž: zobna ~ šola fisura -e ž med. poka, poklina kosti

fizika -e ž, fizikalen -Ina -o [-In-], naravosloven, fizičen -čna -o naraven, telesen, fizik -a m kdor se s fiziko ukvarja, zdravnik: slavni mestni fizičarka -e ž; fizikat -a m: mestni fiziški -a -o

fiziognomija -e ž zunanji izraz, fiziognomika -e ž proučevanje fiziognomije; fiziognomičen -čna -o, fiziognom -a m, fiziognom-ski -a -o fiziokrat -a m, fiziokratski -a -o in fiziokratičen -čna -o, fizio-kratizem -zma m gosp. fiziologija -e ž naravosl., fiziolog -a m, fiziološki -a -o, fiziologi-čen -čna -o fizkultnra -e ž (iz: fizična kultura = telesna vzgoja, šport, telovadba), fizknlturen -rna -o telesnovzgojen, športen; fizknl-tiirnik -a m, fizkulturnica -e ž, fizkulturniški-a-o; +fiskultura fižol [-du] -ola m, fižolov -a -o: ~a juha; fižolček -čka [-dvč-] m; fižolovec -vca m, fižolar -ja m, fižolovka -e ž, fižolarica -e ž natič, preklja za fižol, fižolo-vina -e ž fižolova slama, fižolka

fluor

-e [-ôuk-] é in fižolica -e ž vrsta fiiola; fižolkati -amse [-Ik-] in fižolčkati -am se [-U-] igrati se s fižolovimi zrni, fižolkanje -a s in fižolčkanje -a s [-ôlk- in -ÔU-]

fjord -a m, fjôrdski -a -o flafoHti -im, flafôli -ftel flafolil -a -o; flafotâti -tâm in -fôcem, flafotàj -âjte! flafotàl -âla -o, flafotânje -a s, flafôt -ôta m mahanje s perutmi, fleifôta -e ž perut

flagelant -a m biiar, flagelântski -a -o, flagelântstvo -a s biiar-stvo, verska sekta v dobi od 13. do 15. stoletja Flamsko -ega s kr. i., s Flâmske-ga, na Flâmskem, Flâmec -mca m, Flâmka -e ž, flâmski -a -o, flamščina -e ž flancat -a m cvrtnik, zmédenec Flandrija -e ž, v Flândriji, iz Flâne Irije; Flândrsko -ega s, na Flandrskem, s Flândrskega; flândrski -a -o, Flânder -dra m flanéla -e i vrsta blaga, flanélast

-a -o, flanélen -Ina -o [-In-] Flaubert -a [flobér -a] m os. i. franc, pisatelja, Flaubertov -a -o [flobérou -ova -o], flaubertovski -a -o [flobêrouski -a -o] flavta -e ž, flâvten -tna -o, flavtist -a m, flavtistka -e i, flâv-tica -e i flégma -e ž hladnokrvnost, hladno-krvneé; flegmâticen -čna -o, flegmâtik -a m hladnokrvnež flegmôna -e ž med. prisad, vezivna vnetina fleksija -e ž slovn. pregibanje, fleksijski -a -o, fleksiven -vna -o, flektirati -am, flektiranje -a »: ~ imen in glagolov fléten -tna -o ljubek, čeden, srč-kan; flétkan -a -o, flétnost -i ž, fletnôba -e ž prijetnost fUk medm. izraža visok glas in hitrost premikanja, flikniti -nem

z bičem ali s tanko šibo mahniti, šiniti, skočiti, pasti (v šoli); fli-kati -am, flikanje -a s +flika -e ž krpa, +fllkati -am krpati, + flikarija -e ž krparija, "•" flikanje -a s krpanje, "f"flikast -a -o zakrpan, pisan, neenoten; + flikač -a m krpai flirt -a m dvorjenje, ljubimkanje;

flirtati -am, flirtanje -a s flobert -a m vrsta puške, flober-

tovka -e ž flora -e ž rastlinstvo kakega kraja; Flora -e ž starorim. boginja cvetja in rastlinstva; florilegij -a m cvetnik, izbor najboljših spisov, čitanka; *florirati -am cvesti, uspevati, odlikovati se, *florira-nje -a s

Florenca -e ž kr. i. ital. mesta, Florentinec -nca m, Florentinka -e ž, florentinski -a -o, flo-rentinščina -e ž Florijan -ana m os. i. Cvetko, cerkev sv. Florijana, pri Sv. Flo-rijanu {kraj), šentflorijanski -a -o: dolina ~a "^flos -a m splav, "^flosar -ja m splavar, "^flosarica -e ž splava-rica, + flosarski -a -o splavarski, flosariti -im splavariti, * flo-sati -am (les) plaviti (les), + flo-sarstvo -a s splavarstvo *fl6skula -e ž besedno lepotičje,

lepa, a prazna beseda "•■flota -e ž ladjevje, brodovje; "•"floten -tna -o brodoven, flo-tilja -e ž majhno brodovje fluid -a m in fluidum -a m nevidna snov, po kateri naj bi se pretakala energija; fluiden -dna -o fiz., kem. fluktuirati -am valovati, fluktuira-nje -a s, fluktuacija -e ž valovanje, naraščanje in pojemanje flundra -e ž cunja, vlačuga = flen-ča -e i

fluor -a m kem. prvina, fluorov -a" -o, fluorescirati -am svetli-

fofotati

kàti se, fluoresciranje -a «, fluorescénca -e i, fluorescénten -tna -o

fofotati -âm in fofôëem (o velikih ptičih), fofotàj-âjte! fofotàl-âla -o, fofotânje -a s Fôkida -e ž in Fokis Fokide ž kr. i., fokiški -a -o, Fokijec -jca m, Fokijka -e ž fôkus -a m fiz. gorišče, med. bolezensko kotiiče, lêglo; fokâlen -Ina -o [-In-] kar izhaja iz go-riiča ali kotiiča: ~a osvetlitev, infekcija *f0lč -a [-U^-] m vinjek, zakrivljen noi

folij -a m list; folio samo enkrat preginjena pôla, in folio okr. in f® = foliant -a m knjiga iz takih pôl; foliirati -am, inter-foliirati -am liste vstavljati folikel -kla m med. mešiček, folik-li -ov mn. m mešički, mozoljčki folklôra -e i narodopisje, folkloren -rna -o narodopisen, fol-klornost -i i, folklorist -a m, folkloristka -e i, folkloristika -e i, folklorističen -čna -o [povsod: -Ik-] fond -a m sklad: rezervni ~ foném -a m zvočna enota, foném-

ski -a -o fonétika -e i nauk o glasovih, fo-

nétiéen -čna -o, fonétik -a i fono- v sestavi: fonologija -e ž, ~loški -a -o, ~16g -a m; fono-grafija -e i, ~graf -a m (priprava), ~grafski -a -o Ford -a m os. i. amer, velepodjet-nika, Fordov -a -o; ford -a m avtomobil iz Fdrdovih tovarn: voziti se s fordom, fordov -a -o: ~e prednosti; fordizem -zma m gospodarska in socialnopolitična načela

forénziëen -čna -o sodni, sodnijski:

~a psihologija, ~i primer forma -e i oblika, šp. biti v formi v polni moči; formalen -Ina

-o [-In-] (+formčlen -Ina -o) oblikoven, zunanji^ izričen, določen; formalnost -i /"-In-J i vna-nja oblika, zunanjost, predpis; formalizem -zma m pretiravanje v zunanji obliki; formalist -a m, formalističen -čna -o format -a m knjižna oblika, raz-seinost, velikost: človek velikega ~a

formirati -am oblikovati, tvoriti, formiranje -a s, formficija -e ž, formacijski -a -o formula-e ž obrazec, besedilo; formular -ja m vzorec, golica; for-miularski -a -o; formulirati -am oblikovati, izraziti, dati obliko čemu; formuliranje -a s, formulacija -e ž izraz, izražanje, oblikovanje; formulacijski -a -o +forsirati -am tiščati, vsiljevati, prenapenjati, + forsiranje -a s ti-ščanje, vsiljevanje, prenapenjanje *f6rt -a m utrdba forte prisl. glas. glasnd, moind: še enkrat od forte naprej, začne se s forte; fortissimo prisl. glas. zelo močno Fortunit -a m os. i., Fortunatov -a -o

forum -a m javni trg pri starih Rimljanih (Forum Romanum), sodišče, pristojno mesto, pristojna oblast: to ni pravi ~ fosfor -a m kem. prvina, fosforov -a -o, fosforen -rna -o; fosfore-scirati -am, fosforesciranje -a s, fosforescenca -e ž, fosforescen-ten -tna -o; fosfat -a m, fosfaten -tna -o fosilen -Ina -o [-In-] iz zemlje izkopan, predpotopen, starodaven; fosilije -ij ž mn. izkopanine iz pradavnih časov, okamenine fotelj -a m naslanjač, fotčljski -a -o

foto- v sestavi: fotoamater -ja m, ~amaterski -a -o, ~amaterstvo -a s; fotoaparat -a m, ~apara-

franža

tiira -e ž, fotokemija -e ž, ~kemičen -čna -o; fotomeha-nika -e ž, ~ mehaničen -čna -o; fotometrija -e ž, ~meter -tra m, ~metrski -a -o; fo-tomontaža -e ž, ~montažen -žna -o; fotopapir-ja r»; fotoreklama -e ž, ~.reKlamen -mna -o; fo-toreportaža -e ž, ~ reporter -ja m, ~rep6rterski -a -o, ~ reportažen -žna -o; fototehnika -e ž, ~tehničen -čna -o; fototerapija -e ž; fototipija -e ž fotograf -a m, fotografinja -e ž, fotografski -a -o, fotografija -e ž slika in delo, fotografijski -a -o kar zadeva sliko: ~i format, okvir; fotografičen -čna -o kar zadeva delo: ~a plošča, luč, temnica, tekočina; fotografirati -am, fotografiranje -a s frača -e i, fračar -ja m, gl. prača fračkati -am in frčkati -am tratiti, trošiti, razsipati; f račka j -ajte! fračkal -ala -o, fračkanje -a s, fračkač -a m fragment -enta m odlomek, drobec, zlomek; fragmentaren -rna -o odlomkoven, nedokončan; frag-mentarnost -i, ž Irak -a m vrsta suknje, frakar -ja m gizdalin, frakarski -a -o giz-d(^nski, frakarstvo -a s gizda-linstvo, frakarija -e ž frakcija -e ž odlomek, del kake skupnosti; frakcionist -a m kdor cepi, lomi skupnost; frakcioni-stičen -čna -o; frakcionirati -am med. frakelj -kija in -keljna [-kalj-] m, frakeljc -a m, frakeljček -čka [-kalj-] m fraktnra -e ž vrsta pisave: gotska med. prelom: ~ kosti; frak-tiiren -rna -o framason -a m prostozidar, frama-sonski -a -o, framasonstvo -a s, framasonerija -e ž prostozidar-stvo; tiudii mason Ud.

Frànc Franca s Francem m os. i., Francov -a -o; Francè -éta m, Francétov -a -o; Frâncelj -clja in -celjna [-calj-] m, Frâncljev -a -o in Frânceljnov -a -o [-calj-]; Frančišek -ška m, Frančiškov -a -o; frančiškan -a m (+frančiškanar -ja m); frančiškanski -a -o; Franci -ija m (+-ita), Frâncijev -a -o (+Fran-citov); Fràn -âna m, Frânov -a -o; Frânjo -a m, Frânjev -a -o; Francèk -ckà m, Francko v -ova -o

Franca in Frânica -e ž, Frânëin in Frâniëin -a -o; Frančiška -e é, Frančiškin -a -o; Frâncka -e Ž, Frânckin -a -o; Fânika -e ž, Fânikin -a -o; Fâni é neskl.: od Fâni, k Fâni, pri Fâni, s Fâni; Fânëi ž neskl.: od pri s Fânin -a -o, Fânëin -a -o France Francea [frâns -a] m os. i. franc, pisatelja, Franceov -a -o [frànsoy. -ova -o]: ~ jezik, ~a dela

Francija -e i: iz ~e, v ~i; Francoz -a m, Francozinja -e ž, francoski -a -o. Francosko -ega s: na ~em; francoščina -e ž, francoz -a m orodje, ključ za odvijanje vijakov; francozovâti -iijem vpletati francoske besede v slovenàéino; francozovânje -a s Frank -a m l. i., frânkovski -a -o; frankofil -a m, ~filka -e i, ~filski -a -0, ~filstvo -a s [povsod: -il-]; frankofôb -a m, ~f6bski -a -o, ~f6bstvo -a s frânk -a m denarna enota: tečaj ~a (+frânkov tečaj), plačati v frânkih

frankirati -am plačati poštnino, nalepiti znamko, frankiranje -a s, frânko -a m, frânko prisl. brez poštnine, prevoznine +franža -e ž vlakno, resica, resa kot okras pri blagu; +iti v frân-

Irapirati

že razpadati, trgati se, iti v nič; +franžati -am (se) trgati (se) v nitke, nitkati se, +fran2anje -a s razpadanje v nitke, nitkanje; "•^franžast -a -o nitkast, razcapan, prenes. okraien + irapirati -am iznenadili, presenetiti; + frapanten -tna -o presenetljiv, nenavaden fréta -e ž gozdna poseka, črt, làz, goličava; f rata ti -âm vse od kraja sekati v gozdu, fratàj -âjte! fratàl -âla -o, fratânje -a s, frâtje -a s, frâtovje -a s fréter -tra m samostanski brat, frâtrski -a -o, frâtrstvo -a s, frâtrcek -čka m; fraternizirati -am bratiti se, fratemiziranje -a a bratenje fréza -e i rečenica, puJila, prazna beseda, puhlica; frâzast -a -o puhel, leporečen; frazeologija -e i nauk o rečenicah, frazeološki -a -o: ~i slovar; frazêr -ja m kdor veliko govori, pa malo pove, kvasdč; frazêrski -a -o, frazêr-stvo -a s besedičenje, pleteniče-nje; frazariti -im puhličiti, kvasiti; frazarjenje -a s frčati -am in ffkati -am, ffcanje tn ffkanje -a s, frcniti in frk-niti -nem, ffcnjen -a -o frčati -im, frči -ite! frčal -âla -o, frčânje -a s, frčâlo -a s, fiča -e ž

ffček' -čka tn môtek, ki je nanj

navit sukanec fregata -e ž bojna ladja, fregâten

-tna -o: ~i poveljnik Freisingen -a [frdjzingen -a J m kr. i. nem. mesta, freisingenski in -inški -a -o [frdjzinr]; staro ime Frisingen [frizingen] -a tn ali poslovenjeno Brižinj -a tn, brižfnski -a -o: ~i škofje, Bri-žinski spomeniki frekvénca -e I obisk, zasedba, fiz. Uevilo obratov, ponavljanje; fre-kventirati -am obiskovati, fre-

kventâcija -e ž obisk, obiskovanje, udeleževanje; frekventacij-ski -a -o: ~o spričevalo, fre-kventânt -a tn obiskovalec; fre-kvénten -tna -o pogosten, fre-kventativen -vna -o slovn. po-navljalen: ~i glagoli, števniki; frekventativnost -i ž frenéticen -čna -o buren, viharen,

navdušen; frenezija -e i frenologija -e i nauk o obliki lobanje in možganov v razmerju do duševnih lastnosti, frenol6gi-čen -čna -o, frenolčg -a m, fre-nološki -a -o; frenoskopija -e ž fréska -e ž podoba, slikana na

presni omèt frfljéti -âm, frfljàj -âjte! frfliàl -âla -o, frfljânje -a s, fmja -e i kdor ftjljd, frfljâč -a m, fHljast -a -o frfoléti -im, frfolèl -éla -o, frfo-lênje -a s, frfolič -iča m, frfo-lévati -am. frfolévanje -a s frfotati -âm in -f6čem, frfotaj -âjte in frfoči -te! frfotal -âla -o, frfotânje -a a, frfôt -ôta tn, frfotâlo -a s, frfotač -a m, frfôt-niti -nem frfréti -âm, frfràj -âjte! frfràl -âla -o, frfrânje -a s, frfrâlo -a s, fffra -e ž, frfrast -a -o, frfràv -âva -o, frfrâvec -vca tn, frfrâvka -e i, frfrâvski -a -o frluriti -im, frfûra -e i, frfûlja -e ž

Friderik -a m os. i. Miroslav, Mirko; Friderika -e ž os. i. Miroslava, Mirka frigiden -dna -o tnrzej človek, mrzlak; frigidnost -i ž spolna hladnost, brezčutnost, mrelaštvo frikativen -vna -o slovn.: ~i glasovi pripomiki; frikativa -e ž pripornik +frišen -šna -o presen, surov, hladen, bister, oster, nov, opran, spočit, močan, okreten, hiter, ze-

FurtttBija

Un, Maden (zrak, vreme), čvrst, čil, isker, bister ipd. frivolen -Ina -o [-In-] lahkomiš-Ijen, nespoštljiv, nesramen, objesten; frivolnost -i [-In-] i, fri-volnež -a [-In-] m frizer -ja m, frizêrka -e ž, frizêr-ski -a -o: salon, frizirati -am, friziranje -a s, frizûra -e ž, frizliren -rna -o +frifidêr -ja m hladilnik, +friži-

dêrski -a -o hladilniški frkavec -vca m, frkolin -a m, frkolmček -čka m, frkočen -čna -o, frkolàs -lasa -o, frklja -e ž, frkolmski -a -o, frkulja -e ž, frkot -ôta m, frkotiti -Im, frčili -im; ffkati -am, ffkniti -nem frléti -im. ffU -ite! frlèl -éla -o, frlênje -a s; ffliti -im, ffljenje -a s, frljàv -âva -o, frljâvec -vca m, frljâvka -e ž fmikola -e ž kroglica za igračo, frnikolati -am se in f mikati -am se, frnikolanje -a s in frnî-kanje -a s, gl. tudi nika fronda -e i odpor, nezadovoljstvo, fronder -ja m nezadovoljnež, ro-var, hujskač; frondêrstvo -a s rovarjenje fronta -e ž pročelje poslopja, bojna črta, strnjena vrsta trdno povezane organizacije: OF = Osvobodilna fronta; frontâlen -Ina -o [-In-]: ~i napad, frönten-tna -o; frontovec -vca m, frontâS -a m, fröntar -ja m, fröntovski -a -o frotfrati -am treti, drgniti; froti-ranje -a s utiranje, frotirka -e ž vrsta brisač frnla -e i piščalka, frliliti -im, fruljenje -a g, frùlba -e [-Ib-] i, frùlar -ja m, friilež -a m ftiziolog -a m izvédenec za tuberkulozo, ftiziologija -e ž veda o tuberkulozi, ftiziologičen -čna -o, ftiziološki -a -o fucati -am, fùcanje -a s igra z me

tanjem denarja; fuckati -am, fuckanje -a s fudlati -am vihravo govoriti, ravnati, fudlaj -ajte! fudlal -ala -o, fudlanje -a s fuflja -e ž, fufljač -a m, fufljati -am, fufljaj-ajte! fnfljal-ala-o, fufljanje -a s fnga -e ž glas. vrsta skladb, fnga-ten -tna -o, fugiran -a -o: ~i slog; fugato -a m glas. po načinu juge fuksija -e ž vrsta okrasnih cvetlic;

fiiksijin -a -o: ~ cvet, ~abarva fulminanten -tna -o sijajen, bleščeč, vžigajoč (govor) fundament -enta m podlaga, temelj; fundamentalen -Ina -o [-In-] osnoven, temeljen; fnndamental-ka -e [-Ik-] ž osnovna veda teol.; fundirati -am utemeljiti, ustanoviti; fundacija -e ž ustanova, gradbeni način polaganja temeljev; fundator -ja m ustanovnik, fundatorica -e i ustanoviteljica, fundatorski -a -o ustanovniški, ustanoviteljski fungirati -am opravljati funkcijo, zastopati kaj; fungiranje -a s funkcija -e ž delovanje, opravilo; funkcijski -a -o, funkcionalen -Ina -o [-In-], funkcionalnost -i [-In-] ž, funkcionar - ja n^ funk-cionarka -e ž, funkcionaiski -a -o, funkcionirati -am, funkcioniranje -a s funt funta m utežna mera, funten -tna -o, filntnik -a m, fiintnica -e ž funt težka sveča, tehtnica na funte

fiirež -a m, furovž -a m koline furgon -a m tovorni voz za prtljago pri osebnem vlaku, mrliški voz furija -e ž burjast človek; neučd-kanost, naglica, razburjenost; fu-rijast -a -o FurlanHa -e ž: v ~i, v ~o, iz ~e; Furlansko -ega s: s ~ega,

fdm&n

na ~em; furlanski -a -o, fur-lanščina -e i, Furlan -ana m, Furlanka -e ž; furlanka -e i sekirica za obsekovanje drevja ^furman -a m voznik, vozdr; ^furmanski -a -o vozniški, +fu-rati -am voziti, vozariti; + fura-nje -a S vozarjenje furnir -ja m oplatica, oplat; fur-nirski -a -o oplaten -tna -o, fur-nirati -am platiti, oplatiti, fur-

niranje -a s platenje, oplatUev futur -a m in futurum -a m pri-hodnjik; futiiren -rna -o: ~a oblika; futurizem -zma m umetniška smer, futurističen -čna -o, futurist -a m, futuristka -e ž fuzija -e ž strnitev, združitev; fu-zionirati -am, fuzioniranje -a s fužina -e ž, fužinski -a -o, fužinar -ja m, fužinarica -e ž, fužinar-ski -a -o, fužinarstvo -a s

G

g [ga ia gč] m neskl. 1. ime črke; mali g, veliki G; 2. kratica za gram; 3. [g^] glas v glasovni lestvici: g-mol, G-dur Gabelsberger -ja m os. i., Gabels-

bergerjeva stenografija gaber -bra m, gabrje -a s, gabrov -a -o: ~ les, gabrov je -a s, gabrovec -vca m, gabrovina -e ž; gabre -a m, gabrček -čka m, gabrič -iča m, gabrica -e ž, ga-brina -e ž, gabrast -a -o: ~ zid; gabrščica -e ž neko jabolko gabez -a m, gabezov -a -o: ~ čaj gabež -a m gnus, gabežljiv -iva -o,

gabežljivost -i ž gabiti -im: ne gabi mi jedi! ~ se: ta jed se mi gabi; gabi ji v -iva -o, ^aben -bna -o Gabrijel -a m, Gabrijelov -a -o, Gabrijela -e ž, Gabrijelin -a -o gabro -a m kamenina geol. gača -e ž, nav. mn. gače; gačast -a -o = gačnat -a -o rogovilast; gačnik -a m trak pri spodnjih hlačah

gad gada m, gadast -a -o, gadov -a -o = gad ji -a -e: gadova mast. Gadova peč, gadja zalega; gadovec -vca m, gadina -e ž; gadolas -lasa -o gaga -e ž raca, gagati -am, ga-ganje -a s, gagi jati -am: gos

(kokoš) gaglja, gagljal -ala -o, gagljanje -a s; gagniti -nem črhniti, poginiti gaj -a m, gajec -jca m, gajevina -e i, gajiti -im dati rasti, gojiti, gajenje -a s, gajnik -a m goji-telj, logar G« -a m 1. i., lat. Caius; Ljudevit Gaj, gajica -e ž, gajičen -čna -o ga jati -am se goditi se: kako se

ti gaja? gajanje -a s gajba -e ž (+kajba) kletka, gaj-

bica -e ž gajda -e ž duda, gajdaš -a m gajsnati -am drgniti: hlače gajs-nati, gajsnanje -a s; gajsnati se smukati se: kaj se gajsnaš tod okoli? gakati -am in gačem gdgati gala ž neskl. dvorna, praznična obleka, oprava: oblekel se je v gala, v gala je prišel; tudi kot prid. neskl.: gala predstava, gala ples, gala uniforma Galaksija -e ž astr. Rimska cesta, galaktičen -čna -o: ~o osvetje galaktoza -e ž mlečni sladkor; ga-lalit -a m trda umetna snov-iz mleka; galaliten -tna -o: ~i gumbi; galaktit -a m vrsta rudnine, galaktitov -a -o galan -a m galanten ljubimec, galanten -tna -o vljuden, viteški.

gara

udvorljiv; galântnost -i i; galanterija -e ž 1. vljudnost, udvor-Ijivost, 2. drobno blago: trgovina z galanterijo; galanterijski-a-o galeb -a m, galebov -a -o, galébji -a -e

Galec -Ica [-le-] m, Galija -e i,

galski -a -o [-Isk-] galeja -e ž bojna ladja v srednjem veku, nagaléji; tudi: galêra-ei; galeot -a m = galijot -a m suženj (veslač) na galeji, psovka galenit -a m svinčev sijajnik galerija -e é 1. ozek, dolg hodnik, na eno stran odprt; mostovi, 2. stebriščna dvorana, 3. najvišji prostor v gledališču, 4. občinstvo s tega prostora, 5. umetniška zbirka (muzej): Narodna galerija, galerijski -a -o: ~i sedež galica -ef i, galičen -čna -o: ~a barva, voda, galičiti -im z ga-lico škropiti Galicija -e i kr. i. dežele, gališki -a -o: ~i Zid, Galicijan -a m, Galicijanka -e ž galicizem -zma m franc. jezikovna

posebnost galij -a m kem. prvina Galiléja -e ž kr. i., Galiléjec -jca m, Galiléjka -e ž, galiléjski -a -o Galiléo Galiléi m os. i., rod. Ga-liléo Galiléija, Galiléo Galiléi-jev -a -o Gallpoli -lija m kr. i. polotoka in mesta ob Dardanélah, gah'polski -a -o [-Isk-] gâliti -im (se) razgaljati (se), gé-

Ijenje -a s galôna -e ž angl. votla mera (4,54 1) galop -ôpa «i skok, v galopu, galopirati -am V skoku jahati, dirjati, skokoma jezditi galoša -e ž, nav. mn. galoše galoš galun -a m, galunov -a -o: ~ prah, ~a raztopina, galùnovec -vca m kamen, galûnovica -e ž galunova voda

Galvâni -ja m prirodoslovec in anatom, galvanski -a -o, galvanizem -zma m, galvanizirati -am, galvaniziranje -a s; galvanizacija -e ž, galvanizacijski -a -o; galvanografija -e ž, galvano-kavstika -e ž, galvanokavster -tra m, galvanométer -tra m, galvanoplastika -e ž, galvano-plastičen -čna -o, galvanoskop -a m; galvanotipija-e ž/"povsod; -alv-]

gama m neskl. ime grške črke: kot gâma, žarki gama; ?• ena tisočinka mg Gama: Vasco [vdsko] da ~ m špan. i., rod. Vasco da Game in Gâma, Vâsco da Gâmov -a -o *gamaša -e ž dokolenka, golenica,

ovojka, ogležnjica gambit -a m vrsta šahovske otvoritve: dâmski gambiten -tna -o: ~i kmet gambovec -vca m vrsta jabolka,

gâmbovèek -čka m gams gâmsa m, gamsov -a-o: ~a

brada (+gâmsport -a) Gandhi -ja [gândi] m 1. i. indijskega narodnega voditelja, Gan-dhijev -a -o: ~a smrt Ganges -a m kr. i., indijska reka,

gangeški -a -o ganglij -a m, ganglij ski -a -o, med. ganglion -a m živčni vozel, gânglionski -a -o gangréna -e ž med., gangrenozen -zna -o

gangster -ja m, gangsterski -a -o,

gangsterstvo -a s Ganiméd -a m Zevsov točaj ganiti gânem, gâni in gani -ite! ganil in ganil -ila -o, gânjen -a -o, gânjenje -a s, ganjenost -Ï ž = ginjenost -i i (+gan6tje), ganljiv -iva -o, ganljivost -i ž [nepoud. povsod gan- in gan-] *gara -e ž ogoljen madež, ogoljena zaplata, mrha (kobila), ime ovce,

Slovenski pravopis

193

13

garancija

*gârast -a -o raskav, *gârati -am ogolili: ~ prašiča, krava steber gara = drgne se ob stebru, *garati se: živina se gara,

*gariti -im (se); garati -âm, garij -âjte! garal -âla-o, (z)garân -a -o, garânje -a s, garâč -a m garancija -e I poroštvo, jamstvo, garantirati -am porok biti, jamčiti, garancijski -a -o: ~o pismo, garânt -a m, garânten -tna -o: ~o pismo garaža -e ž, garâzen -žna -o: ~a vrata

garda -e ž telesna straža, izbrani vojaki, gârden -dna -o: ~a konjenica, gardist -a m, gardirati -am nadzorovati dekleta po zavodih, na plesu, gârdedâma -e ž nadzornica nad dekleti garderoba -e ž prostor za odlaganje obleke, obleka; garderoben -bna -o: ~i listek, garderobêr -ja m, garderobêrka -e ž gardina -e i zastor pri oknu, za-

grinjalo, zavesa Gardsko jézero -ega -a s kr. i., ob Gardskem jézeru, h Gârd-skemu jézeru gare gâr é mn. ročni voz na dveh

kolesih; garice garic i mn. garje gârij ž mn., gârjam gârje v gârjah z gâr jami; gârjast -a -o, gârjav -a -o: ~a ovca; gâr-javec -vca m, gârjavka -e ž, gârjavica -e ž, gârjavost -i i gârmond -a m stopnja tiskanih črk, v gârmondu tiskati; staviti bor-gis na gârmond garnirati -am opremiti, obložiti, garniranje -a s, garnitura -e ž oprema, obtožba, priklada, pre-ména; garnitûren -rna -o: ~i kos pohištva, ~i stol garnizija -e ž posadka, tudi gar-nizon -a m, garnizijski -a -o: ~a bolnica, garnizonski -a -o: ~i dežurni častnik Garona -e i kr. i. reke v Franciji

garsonjera -e ž samsko stanovanje, garsonjerski -a -o: ~o stanovanje; garsonjerec-rca m, gar-sonjerka -e ž gasilec -Ica [-uc- in -Ic-J m, gasilski -a -o [-il-]-. ~i dom, ~o društvo; gasilo -a s, gasilen -Ina-o [-In-]: ~a priprava, ~o orodje; gasilnik -a [-In-] m, ga-silnica -e [-In-] ž gasiti -im, gasi -ite! gasil -a -o, gašen -ena -o: ~o apno; gašenje -a s, gasitev -tve ž Gaskonja -e ž kr. i. franc. pokrajine, Gaskonjec -njca m, Ga-skonjka -e ž, gaskonjski -a -o gasniti -nem nepreh.: luči gasne-

jo; gasnoč -a -e gastričen -čna -o kar se nanaša na želodec, želodčen, gastritis -a m želodčno vnetje, gastrolegija -e ž nauk o želodcu, gastronom -a m kdor pozna in ceni dobro jed, dobrojedec, gastronomija -e ž višja kuharija gaščerica -e ž, gaščeričin -a -o Gašper -ja m os. i., Gašperjev -a -o, gašper -ja m = gašperček -čka m železna pečica ali štedilnik

gatiti -im mašiti, (za)jeziti: v grlu se mi gati, (najgačen -a -o, ga-tenje -a s; gat -a m jez gauleiter -ja [gd^lajter -ja] m, gauleiterski -a -o [gd^lajterski] gavota -e ž vrsta plesa gavran -a m krokar Gay-Lussac [gelUsak] Gay-Lussa-ca m os. i., Gav-Lussacov -a -o [geliisdkou]: ~ zakon, stolp gaz -i ž, gazi gaz na gazi nad gazjo, dv. gazi gazi gazema gazi o gazeh nad gazema, mn. gazi gazi gazem gazi o gazeh nad gazmi

gaza -e ž med. mrežasta tkanina gazda -a in -e m gospodar, gazda-rica -e ž gospodarica

geolog

gazela -e ž 1. srni podobna žival, 2. oblika lirske pesmi, gazelji -a -e: ~i skok, gazelin -a -o: ~i rogovi, gazelski -a -o [-Isk-]: ~a oblika pesmi, gazelica -e ž gaziti -im, gazi -ite! gazil -ila -o, (iz)gažen -a -o, gaženje -a s, gažnja -e ž, gaža -e i sled, ki jo pu&ia divjačina v snegu gazoUn -a m kem. gazometer -tra m plinomer, plino-

hram, gazometrski -a -o *gaža -e ž plača, *gažist -a m nameščenec s stalno plačo Gea -e ž os. i. grš. boginje zemlje,

Gein -a -o gejša -e ž japonska plesalka in

pevka, gejšin -a -o gejzir -a m geol, gejzirski -a -o gel [gčl] -a m neka koloidna snov geminacija -e ž podvojitev, gemi-

nirati -am podvojiti gen -a m dedna zasnova genealog -a m rodopisec, rodo-slovec, genealogija -e ž rodopis, rodoslovje, genealoški -a -o rodo-pisen, rodosloven generacija -e ž rod, zarod, poko-lenje, naraščaj, generacijski -a -o, generativen -vna -o; gene-rirati -am; generičen -čna -o: ~i pojem (vrstni) general -a m, generalica -e ž generalova žena, generalov -a -o (osebno), generalski -a -o (na splošno): ~i čin; generalisim -a vrhovni general; generalen -Ina -o (^generelen) splošen: ~i ravnatelj, štab; generalka -e ž zadnja skušnja pred nastopom, zemljevid, generalizirati -am posplošili, posploševati, generalizi-ranje -a s, generalizacija -e ž, generalštab -a m, generalštaben -bna -o, generalmajor -ja m [povsod: -al-] generator -ja m stroj, ki daje električni tok; stroj, ki proizvaja

gorilni plin ipd., gene>ratorski -a -o

generozen -zna -o velikodušen, plemenit, generoznost -i ž velikodušnost

geneza -e ž postanek, razvoj. Geneza -e ž prva Mojzesova knjiga v sv. pismu stare zaveze, stvar-jenje sveta, genetika -e ž nauk o nastanku živalskih in rastlinskih vrst, genetičen -čna -o genij -a m veleum, genialen -Ina -o

[-In-], genialnost -i [-In-] i genitalen-Ina-o [-In-]: ~a žleza; genitalije -talij ž mn. plodila, rodila

genitiv /"-iffj -a m rodilnik, genitiven -vna -o: ~a oblika Genova -e [ginova] ž kr. i. mesta v Italiji, genovski -a -o: ~o pristanišče, Genovežan -ana m, Genovežanka -e ž genre [žanr] genra genru [žanra -u] m 1. vrsta, slog, 2. slika iz življenja; genrski -a -o [ždnrski]: ~a slika; ali pa: žanr -a -u m, žanrski -a -o gentleman [dzentlmen] -a m človek s pravo izobrazbo in odličnim vedenjem, poštenjak, vrl mož, gentlemanski -a -o [džintlmen-ski]: ~o vedenje, gentleman-stvo -a [džintlmenstvo] s geocentričen -čna -o: ~i sostav geodet -a m zemljemerec, geodetski -a -o: ~i oddelek, geodezija -e ž zemljemerstvo geofizika -e ž nauk o fizikalnih lastnostih Zemlje, geofizičen -čna -o geograf -a m zemljepisec, geografija -e ž zemljepis, geografski -a -o = geografičen -čna -o geoid -a m ime za geometrični lik

Zemlje, geoiden -dna -o geolog -a m kdor se ukvarja z geologijo, geologija -e ž nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, geološki -a -o = geologičen -čna -o: ~a doba

geometer

geometer -tra m zemljemerec, mer-jevec, geometrski -a -o; geometrija -e ž naiik o likih, geometrijski -a -o: ~a knjiga, geometričen -čna -o: ~i lik geomorfologija -e ž muk o oblikah zemeljske površine in njih spremembah, geomorfološki -a -o = geomorfologičen -čna -o geopolitika -e ž nauk o zemljepisnih pogojih politike, geopolitičen -čna -o

George [ždrž] m franc. os. i., Geor-gea [idrža], Georgeov -a -o [žoržou -ova -o] George Lloyd [džordž löjd] m angl. os. i., Georgea Lloyda [džčrdža löjda], Lloyd Georgeov -a -o [löjd dždrdžou -ova -o] georgina -e i dalija bot., georginin -a -o geostatika -e i nauk o ravnotežju trdnih teles, nauk o ohranitvi donosnosti zemlje, geostatičen -čna -o

gepeljj -na m vitel, gepeljski -a -o geränija -e ž bot., geränijin -a -o German -a m, Germänka -e ž, Germänija -e ž, germanstvo -a s, germanski-a-o: ~i jeziki; ger-manščina -e ž; germanizem -zma m, germanizirati -am, germani-ziranje -a s, germanizacija -e ž; germanist -a m, germanistika -e ž, germanističen-čna-o; ger-manofil -a m, ~filski -a -o; germanofob -a m, ~f6bski -a -o germänij -a m kem. prvina geront -a m član svita starih v Šparti, gerontski -a -o, gernzija -e ž svit starešin v Šparti, gern-zijski -a -o gerundij -a m, geründijski -a -o gerundiv [-iu] -a m, gerundiven

-vna -o: ~a raba geslo -a s, mn. gesla gesel [-sat], geselski -a -o [-sal-]: ~i slog gesta -e ž kretnja, gestikulirati -am, gestikuliranje -a s, gesti-

knlacija -e ž kretanje ob govorjenju

gestapo -pa m, gestapovec -vca m, gestapovka -e i, gestapovski -a -o geto -ta m židovska mestna četrt gib -a m, giben -bna -o: ~i živec, gibnost -i ž, gibek -bka -o: ~o telo; gib kost -i ž, gibec -bca m, gibčen -čna -o, gibčnost -i ž, gibljaj in gibljaj -a m, gibljiv -iva -o: ~ prst, gibljivost -i ž gibati in gibati, gibljem in -am (se), gibi ji -te in gibaj -ajte! gibajoč -a -e, gibal -ala -o, gibanje -a in gibanje -a s, gibanica -e ž, nav. mn. gibanice -ic, gibalo -a s, gibalen -Ina -o [-In-]: ~a sila; gibalnica -e

Gtbralta^

traltar -ja m kr. i., gibraltarski -a -o: Gibraltarska ožina [-It-] gigant -a m velikan, gigantski -a

-o: ~a prikazen giljotina -e ž priprava za obglav-Ijanje, giljotinirati -am, giljoti-niretnje -a s gimnastika -e ž telovadba, gimna-stičen -čna -o: ~e vaje; gim-nast -a m telovadec gimnazija -e ž, gimnazijec -jca m, gimnazijka -e ž, gimnazijski -a -o: ~o poslopje ginekolog -a m zdravnik za ženske bolezni, ginekologija -e ž nauk o ženskih boleznih in njih zdravljenju, ginekološki -a -o giniti -nem: od žeje ~ za čim; ginjen -a -o, ginjenje -a s, ginjenost -i ž (+gan6tje), ginljiv -iva -o: ~ prizor, ginljlvost -i ž; ginevati -am, ginevanje -a s *|ips -a m mavec girlanda -e ž cvetna kita gis -a m glas.: gis-mol gizdati -am (se) pretirano gosposko se vesti, gizda -e ž, gizdav -ava -o, gizdaven -vna -o, gizdalin -a w = gizdavec -vca m, gizdalinka -e ž, gizdavost -i ž

glasovati

glacé rokavice [glasé] vrsta rokavic, v glacé rokavicah glacialen -Ina -o [-In-] ledeniški,

iz dobe ledenikov: ~a doba glad -Û in glada m, od gladu (glada) umreti; gladen -dna -o: ~o leto; gladuh -a m, gladež -a m: ~ in stradež gladek -dka -o, glajši -a -e in gladkéjSi -a -e, prisl. gladko m gladko, glaje in gladkéje, glâd-kost -i ž gladež -a ?n 1. orodje za gld jen je, 2. ime vei rastlin, gladnik -a m gladilna kost gladiétor -ja m borilec, gladiatorjev -a -o, gladiatorski -a -o: ~e igre

gladilo -a s orodje za gldjenje, gladilce -a [-le-] s, gladilka -e -Ik-] i čevljarska deska, gladi-en -Ina -o [-In-]: ~o jeklo; gladilnica -e [-In-] ž 1. stroj za gldjenje, 2. prostor za tako delo; gladilnik -a [-iu-] m gladina -e ž: morska gladina, gla-

dinski -a -o gladiôla -e i bot., gladiolin -a -o: ~ cvet

gladiti -im, gladèc -éca -e, gladil -a -o in -ila -o, (u)glajèn -êna -o in (u)glajen -a -o, glâjenje in gladenje -a s, glaja -e i po-litura

gladovati -ujem, gladovàl -âla -o,

gladovânje -a s gladoven-vna-o: ~a stavka; gla-dôvnik -ami. kdor ni nikdar sit, 2. plevelka bot., gladôvnost -i ž Gladstone [glèdston] m os. i. angl. državnika, Gladstona, Gladsto-nov -a -o glagol -a m, glâgolski -a -o: ~e oblike; glâgolnik -a m; glâgol-niški -a -o [povsod: -ol-] glagôlica -e ž, glagoliški -a -o = glâgolski -a -o [-Isk-]: ~i rokopisi; glagoljâÊ -a m, glagoljaški -a -o, glagoljaštvo -a s

glas -a in glasû m, glâsu glâs V glâsu z glasom, dv. glâsa in glasova glasov glasovoma glâsa in glasova pri glasovih z glasovoma, mn. glasi in glasovi glasov glasovom glasove pri glasovih z glasovi; naglâs = glasno: naglas govoriti, na ves glâs vpiti, na glâsu biti, hiša je na glâsu; + glasom predi.: glâsom zadnjih uradnih poročil = po zadnjih uradnih poročilih, glâsom uradnega ukaza = po uradnem ukazu, z uradnim ukazom; glâsek -ska m, glasoven -vna -o: ~i organ, glasovnica -e i; glâeka -e i nota glasba -e i, glâsben -a -o: ~a šola; glâsbenik -a [-ban-] m, glasbilo -a s, glasbilen -Ina -o [-In-]

glasen in glasèn [-san] in glasân, glasna in -à, glasno in -ô, -i -é, glasnéjSi -a -e, prisl. glasno, 'lasnéje; glasnik -a m, glasnikov -a -o, glasniški -a -o, Slo-vénski Glasnik, Glâsnikov-a-o: ~ urednik; gMsniški -a -o: ~o urejanje, glâsnikovec -vca m glasilo -a s i. glasovni organ, 2. časopis, časnik: glasilo KP, glasilen -Ina -o [-In-], glasilka -e [-Ik-] i glasiti -im, glâsi -ite! glasšč -éca -e, glasil-a-o, (u)glaSèn-êna-o, glasênje -a s glaskovâti -ûjem, glaskovàl -âla -o, glaskovânje -a s, glaskovâ-len -Ina -o [-In-]: ~a metoda branja

glaso- V sestavi: glasomér -éra m, glasoslôvje -a s, glasoslôven -vna -o: ~i pojav, glaso tvoren -rna-o, glasotvérnica-e ž, "•'gla-sovir -ja m klavir glasovâti -ûjem, glasoval -âla -o, glasovânje -a s, glasovâlec -Ica [-duc-] m, glasovâlka -e [-duk-] i; glasovâlen -Ina -o [-In-]

glasovit

glasovit -a -o, glasovitost -i i Glauberjeva so], -e -i i gliva -e in glave ž, na glavo dati, iz glave znati; glavica -e ž: dobro glavico imeti, glavica -e ž: zelnata, lanena, žebljeva ~ glavač -a m, glavača -e ž, glava-ček -čka m, glavačica -e ž, gla-vačevski -a -o: ~a betica glavan -ana m, glavana -e ž, gla-

vanja -e ž glavar -ja m, glavarica -e ž, gla-varina -e ž, glavariti -im, gla-varski -a -o, glavarstvo -a s glavat -ata -o: ~o zelje, glava-tica -e ž zool., bol., glavatost -i ž glaven -vna -o: ~a bolezen, ~o mesto,+glavna vrata vilika vrata, +glavni oltar viliki oltar, +glav-na skupščina velika skupščina glavič -iča m, glavičar -ja m kdor dela glavice za bucike, glaviča-rica -e ž bucika, glavičast -a -o, glavičiti -im: bucike mak se glaviči

glavina -e ž, glavinec -nca m bot.,

glavinski -a -o glavkom -a m očesna mrena glavkonit -a m mineral glavnica-e ž kapital, glavničar-ja m kdor dd glavnico, glavniški -a -o

glavničnica -e ž bot.; glavnina -e ž jedro, večina: ~ vojske, glav-nja -e ž iiv ogorek, glavnjač -a m bot.; glavnat -a -o: ~a solata, ~o zelje glavnik -a m, glavnikov -a -o: ~i zobje, glavnikar -ja m kdor dela glavnike, glavnikarski -a -o: ~a pila; glavnikarstvo -a s glavo- v sestavi: glavobol [-61] -ola »n,_ glavonožec -žca m zool., glavoprsje -a s zool., glavosek -eka m

*glazura -e i lošč, *glazirati -am ldSčiti, *glaziran -a -o ^loičen, *glaziranje -a s loSčenje

gled -i ž smer: v to gled, v nedogled

gledalec -lea [-duc-] m, gledalka -e [-d^k-] ž, gledalski -a -o [-Isk-]: ~i prostor, gledalo -a s čutilo za vid, gleda en -Ina -o [-In-]: ~i živec gledališče -a s, gledališčen -ščna -o: ~a igra, gledališki -a -o: Gledališki list, ~a predstava gledati -am, glej -te! in gledi -tel lej -te medm., gledajoč -a -e, gledaje na kaj; glede česa, (ne) glede na kaj, gledanje -a s, gledkati -am v otroškem govoru gledišče -a s: s tega gledišča glen -a m sluz, madež, blato, obloga na jeziku; glenav -a -o: ~a ovca, glenast -a -o: ~a voda, ~a zemlja, ~ jezik; gle-navica -e ž glena -e ž sipa, mivka, glenovec -vca m iz glene nastali kamen gleženj -nja m, gleženjški -a -o

[-ianj-]: ~i sklep med. glicerin -a m, glicerinski -a -o glikemija -e ž preveč sladkorja v

krvi (med.) glikogen -a m živalski škrob glina -e ž, glinje -a s, glinov -a -o iz gline, glinovec -vca m, glino-vina -e ž glinasta tla, glirmst Ta -o, glinen -a -o, glinenica -e ž, glinenina -e ž, glinat -ata -o = glinovat -ata -o = glinovit -a -o kar vsebuje glino, glinica -e in glinica -e ž, glinišče -a s gliom -a m oteklina v možganih gliptoteka -e ž zbirka graviranih

kamnov in kivarskih del glista -e ž, glistin -a -o: ~a jajčeca; glistav -a -o: ~ otrok = glistavec -vca m, glistavka -e ž, glistavka -e ž, nav. mn.: glistav-ke -avk zdravilo zoper gliste, glista vost -i ž, glistast -a -o; glist-nica -e ž bot., glistnik -a m bot., glistovnica -e ž bot. '

glnšiii

gliva -e i, glivica -e i, glivar -ja m zool., glivarica -e ž zool., glivičen -čna -o: ~a bolezeii globa -e ž: plačati globo, globiti

-fm koga naložiti komu globo globača -e ž globel, brezno, globa-

čast -a -o globalen -Ina -o [-In-] kar se nanaša na vso površino, pregleden: ~a metoda breunja globati -am in -bljem: voda globa, globanje -a s globel [-b^v] globeli ž, globelica

-e i, globelnik [-beu-] -a m globina -e i, globinski -a -o: ~i relief, ~o tiskanje; globinomer -mera m globiti -im poglabljati, globi -ite!

globil -a -o, globljenje -a s globok -oka -o, globlji -a -e = globočji -a -e = globokejši -a -e, prisl. globoko, globlje ali globoče ali globokeje, dol. globoki -ega; globok rabimo v slov. le tedaj, kadar se nanaša res ali preneseno na mero, drugaie ne: globok prepad, globoka voda, globoko morje, globoki krožnik; globok pogled, globoka misel, globoko ponižanje, ne pa: +globoko v gozdu daleč v gozdu, +globoka tema gosta, trda tema, +v najgloblji zimi v najtrši zimi, +povem ti globoko zaupno čisto zaupno, + globoko razočaran silno razočaram, + globoko prepričan trdno prepričan-, globočina -e i, globočava -e ž, globokost -i i, globočnina -e ž, gl. tudi globina

globoko- v sestavi: globokočuten -tna -o, globokomiseln -a -o [-saln- ], globokomiselnost -i [-saln-] i, globokosežen -žna -o, globokoumen -mna -o, globoko-umje -a s, globokoumnost -i ž globus -a m zemeljska krogla, globusen -sna -o: ~o stojalo

glodati in glodati glodam in -jem, glodaj -te! in gloj -te! glodal -a -o in glodal -âla -o, glodanje in -anje -a s; glodàv -âva -o kdor rad glôda, glodâvec -vca m, glodavka -e ž, glodâvski -a -o glog gloga m, glogov -a-o: ~ les, ~ belin, ~a palica; glogovec -vca m glôgov grm, glogovina -e ž in glogovina -e ž, glogovka -e i glôgova šiba gloksinija -e i neka cvetlica glôrija -e i slava, veličastvo: glô-rijo komu peti = slaviti koga gloriola -e ž svetniški sij, obstret:

z gloriolo koga obdati glosa -e i opomba, pripisek; posebna vrsta Urške pesmi: glosirati -am, glosâtor -ja m, glosar -ja m slovar, besednjak, glosâ-ričen -čna -o gluh -a -o in gluho. dol. gluhi -a -o, kdor ne sliši, kar je neobčutljivo: gluhi prsti; glùhost in gluhost -i ž, gluhôba -e ž, glû-šec -šca m, glušica -e ž = glu-ška -e i gluho- v sestavi: gluhoném -a -o, gluhonémec -mca m, gluhoném-ka -e ž, gluhonémost -i ž, glu-honémnica -e i glukoza -e ž grozdni sladkor, glukozen -zna -o gluma -e ž šala, norčija, glilmec -mca m, glùmski -a -o, glumač -a m, glumačica -e i, glumaštvo -a s, glûmiti -im, glumljenje -a s glumpec -pca m = giimpec -pca m glup -a -o, glûpec -pca m, glupost -i i glušeti -im gluh postajati, glušel

-éla -o, glušenje -a s glušiti -im sluh jemati, gluši -ite! glusèé -ééa -e, glušil -a -o, glušenje -a s, glušilec -Ica [-le-] m, glušllen -Ina -o [-In-]: ~e naprave

gmôta

gmôta -e ž tvar, materija, gmoten

-tna -o tvaren gnâjs -a m kristalinski skrilavec,

gl. tudi TÙla gnâti žênem, zêni ženite! gnàl

-âla -o, gnânje -a s gneča -e i

gnêsti gnêtem, gnêti -ite! gnetoč -a -e, gnétel gnetla -o, (u)gne-tèn -êna -o, gnetênje -a s, gné-tati -am, gnétanje -a s, gnétec -tca m, gnéten -tna -o kar se dà gnesti, gnetilo -a s gnèv gnéva m, gnéviti -im se,

gnéven -vna -o gnézdo -a s, gnézdece -deçà [-dac-] s, gnézditi -im, gnézdenje -a s, gnézdast -a -o gnida -e ž, gnidica -e ž, gnidast -a -o, gnidav -a -o, gnidavec -vca m, gnidavka -e i, gnidav-ski -a -o gniti gnijem, gnijoč -a -e, gnil -a -o; (na)gnit -a -o, gnitje-a s; gnilâd -i i, gniloba -e I, gniloben -bna -o, gnilec -Ica [-iu-] m 1. november, 2. neke vrste hrast, 3. vrsta rdečega skrilavca; gnilina -e i kar je segnilo gnjat -i i, gnjâten -tna -o, gnjât-

nica -e ž gnjaviti -im, gnjavljenje -a s,

^njavež -a m gnjécati -am počasi in okorno se vesti, gnjécalo -a s okoren človek, gnjéc -a m cmok; majhen, debelušen otràk, gnjécàv -a -o = gnjécast -a -o: ~ kruh gnôcati -am: kaj se gnocaš (obotavljaš)? gnocanje -a s, gnocalo -a s počasnež gnôj -a in -â m, na gnôju, zmesni gnôj, gnojâk -a m topla greda, gnojen -jna -o in gnojân -jèn -jnà -6: tur je prst je ves gnôjni koš, gnojni voz; gnojnica -e i tekočina, gnojnica -e i gnojišče, ograd, gnojničast -a -o: ~a zemlja; gnojničen -čna -o:

-a jama; gnojišče -a s, gnojav -ava -o, gnojavica -e ž, gnojast -a - -o, gno jnat -a -o gnojiti -im, gnoji -ite! gno ječ -eča -e, gnojil -a -o, (po)gno-jen -ena -o, gnojenje -a s, gno-|itev -tve i, gnojilo -a s, gnojilen -Ina -o [-In-], gnojivo-a s, gnojiven -vna -o, gnojač -a m, gnojar -ja m, gnojariti -im gnoma -e i isrek, gnomik -a m kdor piše gnome, gnomičen -čna -o = gnomski -a -o gnomon -a m kazalec na sončni uri, gnomonika -e ž nauk o sončnih urah gnostik -a m kdor globoko, zlasti versko spoznava, gnostičen -čna -o, gnosticizem -zma m versko gibanje v časih zgodnjega krščanstva

gnu -ja m južnoafriška antilopa gnus -a m, gnusen -sna -o, gnus-nik -a m, gnusnica -e ž, gnusnost -i ž; gnusoba -e ž, gnuso-ben -bna -o, gnusobnost -i ž, gnusota -e ž, gnusa -e i: ti gniisa gnusasta! gnusiti -im, (o)gnušen -a -o, gnu-

šenje -a s Goa -e ž kr. i. portugalske kolonije v Prednji Indiji, Goanezijec -jca m, goaneški -a -o goba -e ž, gobov -a -o: ~a juha; gobovec -vca m zool., bot., go-bovica -e ž gobova juha, gobov-ka -e ž neka hruška, g^ji -a -e: ~a omaka = gobova omaka, gobica -e ž, gobišče -a s, goban -ana m, gobar -ja m, gobarica -e ž, gobarski -a -o: ~o orodje; gobast -a -o, gobav -a -o: ~ les; gobavost -i ž, gobaveti -im, gobavel -ela -o gobec -bca m, gobček -čka m, gobcati -am neumno govoričiti, gobčast -a -o: ~ pes, gobčnica -e ž živalska ustnico, slinavka, gobčkati -am se poljubljati se

gol

gobelin -a m vrsta stenske preproge, gobelinski -a -o: ~a slika gobezdati -âm, gobezdàj -âjte! gobezdàl -âla -o, gobezdânje -a s; gobezdâlo -a s, gobezdùlja -e i, gobezdàv -âva -o, gobe-zdâvost -i ž Gobi i neskl. puščava v osrednji Aziji, navadno v zvezi puščava Gobi, iz puščâve G6bi, bližati se puščavi Gobi, iti v puščavo Gobi, v puščâvi Gobi, med pu-scâvo G6bi in Tibetom Gobineau ( gobinô) Gobineauja ( go-binôja) m os. i. franc, pisatelja in diplomata god -a in -û m praznik: cerkveni godovi, danes je moj gôd; prislovno: zagoda (zarana) priti, zgodaj, sad je pogodu, pogodu komu storiti; goden ali goden -dna -o in godan ali godèn -dnà -ô: ptiči so ~i, ~ za žeiiitev; godnost -i ž; godov -a -o: kdaj si godov imaš god'/ godoven -vnu -o: ~i dan, ~o darilo, godovnik -a m, godovnica -e i, godovnjâk -a m, godovnjača -e ž, godovno -à s, godovati go-diijem, godovàl -âla -o, godo-vânje -a s godalo-a s, godalen-Ina-o [-In-]: kvartet

godba -e ž, rod. mn. godb, godben -a -o: ~o društvo, godbenik -a m, godbenica -e ž [povsod: -ban-] godec -dca m, godčev -a -o, gôd-čevski -a -o: ~a pesem, godče-vati -lijem po godčevsko se vesli goditi -Im (se), godčč-6ča -e, godi -ite! godil -a -o, godênje -a s, goditev -tve ž: ~ lanii gâdlja -e ž, godljast -a -o: ~o vino, godljdti -âm mrmrati, br-brati, godljàj -âjte! godljajoč -a -e, g^ljaje, godljàl -âla -o, godljânje -a s godnéti -im, godnî -ite! godnèl -éla -o, godnênje -a s: lan hitro

godni; godniti -im (se), godni -ite! godnil -a -o, godnjênje -a s; godnja^i -^m, godnjàj -âjte! godnjàî -o, godnjâ-nje -a s

godrati -âm: puran godrâ, godràj -âjte! godràl -âla -o, godrânje -a s

godrnjati -âm, godrnjâje, godrnjaj -âjte! godrnjal -âla -o, godrnjanje -a s, godrnjâc -a m, godrnjalo -a s, godrnjâlast -a -o; godrnjàv -âva -o, godrnjâ-vec -vca m, godrnjâvka -e é, godrnjâvs -a m, godrnjâvsati -am, godrnjâvsanje -a s Goethe -ja m, Goethejev -a -o: ~a pesem, goethejevski -a -o: ~i slog [povsod: go'te-] +g6flja -e ž velika usta, gobez-dač, širokoustnež, gofljâti -âm = gobezdati, ustiti se, + gofljâ-nje -a s = ustenje, gobezdânje. + gofljâè -a n» = širokoustnei, gobezdač

gognjâti -âm skozi nos govoriti, gognjajoč -a -e, gognjàl -âla -o, gognjânje -a s, gognjâlec -Ica [-au-] m, gognjâlka -e [-du-] ž; gl. tudi hohnjati gogotâti -âm: gosi gogotâjo, go-gotàl -âla -o, gogotânje -a s, gogôt -ôta m gojiti -Im, gojé, goječ -čča -e, gôji -ite! gojil -a -o, gojèn -êna -o, gojênje -a s, gojenec -nca m, gojênčev -a -o, gojên-ka -e Ž, gojênkin -a -o, gojitelj -a m, gojiteljica -e ž, gojitev -tve ž, gojllen -Ina -o [-In-]: ~a vrsta rastlin; gojišče -a s: ~ baktêrij, gojiščen -ščna -o: ~a preiskava gôjzer -ja m, nav. mn. gojzerji

-ev = gôjzerice -ic ž mn. gol [gôl] -a m šp. vrata, zadetek pri nogometu, hokeju ipd., g61-man -a [-olm-] m vrafyf

gol [gôu] gôla -o, -i -e in golô, -î -é; dol. obi. gôli -a -o: do gôlega sleči; print. bolj gôl gôla -o; golôta -e Ž, golôten -tna -o, golôtnost -i ž gôl [gôu] -i i, golov je -a s ob-

sekan les golacina -e i 1. dlaka Hvali, kadar se goli, 2. mesta brez zrna na koruznem storžu golazen -zni i,' golazenski -a -o

f-zanr]: ~a nadloga golaž -a m jed

golcat -a -o [gôucat]: golo gol-

cato ciganče golcati -am (se) 1. glasno goltati tekoiine, 2. kolcati se; golcanje -a s, golčaj -a m poiirek [povsod: gou-] golčati -im, golči -ite! golèèè -éca -e, golčal -âla -o, golčanje -a s, golč -a m [povsod: gou-] goldinar -ja m prvotno zlatnik, pozneje dvokronski srebrnik, gol-dinarski -a -o [povsod: gold-] goleč -Ica [-du-] m 1. golobradec, 2. ptič, ki ie nima perja, 3. žitni plod, 4. gol hrib, na goleč (na gladko) obrušen golen -êna -o nezrel: ~e hruške,

golénec -nca m nezrel sadež golén -a -o: ~o zrno, t. j. pienič-no, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), ~ kruh (iz pšenice in rži), golenina -e ž golo zrnje golén -i ž, golénji -a -e, golenjâk -a m oklep za na kolena (pri nogometu, hokeju), golenica -e ž golenja kost, gorenji del ikor-njev, goleničen -čna -o, golén-ka -e ž nogavica brez stopala goléti -im, gôli -ite! golèl -éla -o, (o)gôlel -éla -o, (o)golélost -i ž, golênje -a s golež -a m gola, neporasla gora golf -a m športna igra s kroglo,

golfišče -a s [povsod: -If-] Golgota -e [-Ig-] ž 1. L, z Golgo-te, na Golgoto, na Gôlgoti

Gôlia -Ija in -Ije m os. priim., G61jev-a-o: ~a drama, pesem; Golja -a in -e m os. priim., Goljev -a -o tn golica -e ž: 1. gola strmina, kjer so gozd posekali, 2. neizpolnjena tiskovina, 3. drevesce brez listja in vej, 4. tifus, 5. vrsta pšenice brez res; golič -iča m 1. nego-den ptič, 2. golobradec, 3. gola gora, 4. goli ječmen; golièâva -e ž = golârna -e ž gola zemlja, ravnina, goličavarica -e ž planika; goličiti -im se postajati gol (o gozdovih), golièevâti -ûjem trebiti gozd, golicevàl -âla -o, goličevanje -a s golida -e ž, golidica -e ž, goliden

-dna -o: ~i rep Golijat -a m os. i., Golijatov -a -o golina -e ž kar je golo, golinar

-ja m prebivalec na golini goliti golim, gôli -ite! gôlil -ila -o, goljen -a -o, goljenje -a s, go-litev -tve ž, goljâva -e ž; golil-nik -a [-iu-] m krznarsko strgalo goljùf -ûfa m, goljufâti -âm, go-Ijufàj -âjte! goljufàl -âla -o, goljufân -a -o, goljufânje -a s, goljufija -e ž, goljùfen -fna -o, goljûfnost -i Ž, goljufiv -iva -o, goljufivec -vca m, goljufivka -e Ž, goljufivost -i ž golk -a [gôuk-] m govor: boljši molk kakor golk; gôlkati -am ali -čem [-àu-] gruliti golo- v sestavi: golobràd -âda -o, ~ bradée -dca m, golobufen -čna -o, ~bučnik -a m zaničlj., gologlàv -âva -o, ~glâvec -vca m, ~glâvka -e ž, golokràk -âka -o, golokril [-il] -ila -o, golo-mišiti -im, golomràz -âza -o: ~a zima, golomrâzica -e ž mraz brez snega, ~mrâziti -im; golonôg -6ga -o, golorépec -pca m, ~répka -e ž, golorok -6ka -o, golosek -éka m, golosemén

goniti

-a -o, ~seinénka -e ž, goloûst -usta -o, golovràt -âta -o golob -a n», golobček -čka m = golobec -bca m, golobčkati -am se, golobčkan.je -a s, golobica -e ž = golobička -e ž = golobi'-čica -e ž, golobar -ja m, gol6-barica -e ž, golöbarjev -a -o, golobarski -a -o, golobarstVo -a s, golobji -a -e: ~a pečenka, golobast -a -o, golobina -e ž, golobnjak -a m golovec -vca m gol hrib, golovica -e i suha veja, golovina -e ž neka trta golsniti -nem, gölsati -am kapljati, golsanje -a « [povsod: -ou-] golša -e ž, golšav -ava -o, golša-vost -i ž, golšavec -vca m, g61-šec -šca m bot., golšar -ja n», golšavka -e ž, golšišče -a s. golšavina -e ž tneso golie, g61-šast -a -o, golšen -šna -o: ~i žlezi [povsod: -ou-] golt -a m, golta -e i žrelo, požeruh, rnn. golte angina, goltec -tca m, gölten -tna -o: ~a stena; goltnež -a m požeruh, göltnik -a m mehkonebnik slovn., golt-niti -nem, goltnost -i ž požrei-nost, goltàn -âna m, goltânec -nca m, goltati -am, gôltanje -a s, goltač -a m kdor golta, goltaj -a tn požirek, goltalo -a s brezno, goltàv -âva -o, goltâvec -vca m, goltâvost -i ž, goltâvka -e ž bot. [povsod: gout-] golžun -a [-ou-] m 1. kurja goUa,

2. neka rastlina gomâzen -zna -o: mravelj, ljudi je vse gomazno; gomâzen -zni ž gomazeč mrčes gomazéti -im gl. gomezéti -im goraezéti -fm, gomezî -ite! gome-zèc -6ča -e, gomezèl -éla -o, gomezênje -a s, gomezlce -ic ž mn. 1. kurja polt, 2. mehurčki v kipeči tekočini, gomezljati -âm, gomezljàj -âjte! goraezljàl -âla

-o, gomezljânje -a s, gomezljiv -iva -o [povsod: gomaz-] gomila -e ž, gomilast -a -o, go-milica -e ž, gomilje -a «; gomi-liti -im, gomiljenje -a «, gomi-Ijati -am se: gore se gomiljajo, gomiloma prisl. gomizljati -âm: mravljinci gomiz-Ijâjo, gomizljiv -iva -o: ~o vino (ki se peni), gl. tudi gomezéti

gomôla -e ž skrïlasta glina gomoléti -im gomezeti, gomôli -ite! gomolèé -ééa -e: ~a svetloba, gomolèl -éla -o, gomolênje -a s, gomolivka -e ž bot. neka trava gomolj -môlja m, gomolja -e ž: ~ sira; gomôljast -a -o, gomô-Ijec -Ijca m, gomôljica -e ž, gomoljčast -a -o; gomoljičar -ja m 1. neke vrste pes, 2. neke vrste hrošč; gomoljika -e ž, go-moljiti -im se: mleko se gomolji; gomoljênje -a s, gomolj-nica -e ž, gomoljâvka -e ž strupeni kukmak, gomôljnat -a -o: ~ nos; gomôljnost -i ž tvorba gomoljastih vozlov med. Gomora -e ž kr. i. svetopisemskega mesta ob Mrtvem morju gon gôna m: plodilni gônski

-a -o: ~o bitje gonada -e ž zaplodna žleza gondola -e ž ozek, dolg beneški čoln, gondoljêr -a m, gondoljê-ra -e ž, gondoljêrski -a -o: ~a pesem

gondrati -âm godrnjati, gondràj -âjte! gondràl -âla -o, gondrânje -a s, gôndra -e ž godrnjava ženska, gondrâc -a m, gondrâlo -a s godrnjav človek, gondràv -âva -o: ~ človek gong -a m: udariti na ~ goniométer -tra m kotomer, go-niométrski -a -o, goniometrija -e Ž, goniometrijski -a -o goniti gonim, gôni -ite! gônil -ila -o, gônjen -a -o, gonjenje -a s:

gonja

goniti živino, divjačino, kolo, cisterno t» vodo, motor, stroj, pesem, svojo (misel), — se o ii-vini, gonič -iča m, gonilo -a s, gonilen -Ina -o [-In-]: ~a sila; gonilec -Ica [-le-] m, gonitev -tve S

gonja -e i, gonjač -a m, gonjačka -e ž, gonjaški -a -o, gonjaj -a m gonoba -e i uničenje gonokôkus -a in gonokôk -a m bakterija, povzročitelj kapavice, gonokökusen -sna -o: ~i bacil gonoréja -e ž kapavica, gonoréjski

-a -o, gonoroičen -čna -o gor prisl. na vpraianje kam?:

pridi gôr! hodi gor in dôl gora ž gore -i -o itd. v edn., dv. in mn. ali: edn. gore gôri goro (na goro) na gôri za goro, mn. goré gora goràm goré na go-ràh za gorami; gorovje -a s, gôrski -a -o: ~o jezero, -^e bukve; gôrstvo -a s, gorščina -e ž 1. gorski kraj, 2. gorsko pravo, gorska davičina; gôrast -a -o kakor gora: ~ slon, človek; goràt -âta -o: ~a dežela, gorâtost -i ž; goreč -rca m prebivalec na gori, gorjàn Gorcakôv -a m os. i., okrožnica

Gorčakova {rod. sam.) gorčica -e i, gorčičen -čna -o:

~o zrno; gorčičast -a -o gârdijski -a -o: ~i vozel gôrek -rka -o -ega -emu itd. in gorâk gorèk [-ok] gôrka gorkö -i -é, gôrki -ega, gorkéjsi, gor-kéje prisl., na gôrkem biti; gor-kôta -e Ž, gorkoten -tna -o gôren -rna -o: ~o pravo, gornik -a m pred l. 1848 graščinski zaupnik za vinograde, gornik -a m neki ptič, görna -e i gorna davščina, gornica -e i 1. gorno posestvo, 2. gorni davek; gornič-nik -a m kmet, ki je od svoje gorice plačeval davek

gorenji -a -e = gornji -a -e, g6r-njica -e é gornja izba, gornjâk -a m 1. gorjanec, 2. gornji, severni veter; gorénjec -njca m: gorénjec piha, z gorénjcem se je pripeljal, Gorénjec -njca m, Gorénjka -e ž, gorénjski -a -o: —i fantje, Gorénjsko -ega s: z ~ega, na ~o, na —em; Go-rénjska -e ž goréti -im, gôri -ite! goreč -éëa -e, gôrel -éla -o, gorenje -a s, gorečica -e ž notranja vročina, zgaga, goréënez -a m, gorečnica -e i pelargonija bot., goréënik -a m, goréënost -i ž, gorivo -a s, gorljiv -iva -o, gorljivost -i i, gorilnik-a [-In-] m, gorilec-lca [-lue- in -ilc-] m, gorišče -a s Gorgôna -e i grško -bajeslovno bitje

gorgonzola m neskl. vrsta sira gôri prisl. na vprašanje kje? tam

gôri za tretjo goro gorica -e i, goriški -a -o, goričan -âna m prebivalec na gori, gorici; goriëânec -nca m vinogradnik, viničar; goriëânka -e ž, go-riëânski -a -o, goričar -ja m; Gorica -e ž kr. i., goriški -a -o, Goričan -âna m, Goričanka -e i gorila -e ž, gorilji -a -e gorjača -e ž, gorjâëar -ja m, gor-

jačarski -a -o gorjàn -âna m prebivalec gorà =, gorjanec -nca m, gorjânka -e i, gorjânski -a -o Gorjânci -cev m mn. kr. i., z -ev, -em, na -e, -ih, za -i; gorjânski -a -o: ~i medved, Gorjàn -âna m, Gorjânka -e ž gorjé s nepopolni sam. 2. -â 4. -é

6. z -ém, gorjé! medm. gorjûp -a -o: —a jed, ~o maslo, ~ komu biti; gorjûpost -i i gorjuša -e i čedra, kratka pipica, imenovana po kraju Gorjuše, kjer jih izdelujejo

gostilna

Gorki Maksim m os. i. rus. pripovednika, Gorkega, Gorkemu, črtice Maksima Gfl6rkega goro- v sestavi: gofogranščica -e ž neka trta, goropis -isa m oro-grafija, goropisec -sca m, goro-pisen -sna -o, goropis je -a s, gorostasen -sna -o = orjaški, velikanski gorščnik -a m zool. gorši in gorji (-a -e) prim. slabši, hAjši, zdi jši, Išpši: ona je gorši od tebe; goršati -am (se) slabši, zaljši postajati: zdravje se mu gorša, dekle vidno gorša; goršanje -a s gos -i i, 3., 5. gosi, gosak -a m, goska -e ž, gosar -ja m, gosji -a -e: v ~em redu, ~e pero, gosjak -a m, gosinjak -a m; gosjenog -oga m neka trta gosenica -e ž, goseničar -ja m, goseničarka -e ž, goseničav -a -o poln gosenic, goseničen -čna -o, goseničji -a -e: ~i mešički, goseničnik -a m gosli -i ž mn., z gosilimi; goslice goslic ž mn., goslati -am, gosla-nje -a s, goslač -a m, goslar -ja m, goslariti -im, goseln -a -o [-saln-] = goselski -a -o [-sal-], goselnik -a [-sal-] m tok za gosli gospa ž, -e -e -6 pri -e z -6, dv. -e -e -ema -e pri -eh -ema, mn. -e -a -em -e -eh -emi; gospenji -a -e; gospa zdravnica, gospa profesorica, gospa odvetnica, gospa doktorica (poklic), toda: gospa zdravnikova itd. = žena zdravnikova, doktorjeva +g6spica -e ž gospodična; gospica

-e ž neki metulj, kačji pastir gosp^ -a m, mn. gospodje gospodov; gospodek -dka m, go-spodič -a m, gospodov -a -o, gospodovati -ujem nad kom ali komu, gospodujoč -a -e, gospodoval -ala -o, gospodovanje -a s; gospodovalen -Ina -o [-In-],

gospodovalnost -i [-In-] i, go-spodovalec -Ica m, go-

spodovalski -a -o [-alsk-] gospoda -e ž, gosposki -a -o, bolj gosposki, gosposka -e ž oblast, gospostvo -a s, gospostva željen, gospostvaželjnost -i ž, go-spoščina -e ž gospodar -ja m, gospodarica -e ž, gospodaren -rna -o: ~a žena, gospodarnost -i ž, gospodarstvo -a s, gospodarstven -a -o [-stvan-], gospodarski -a -o: ~a fakulteta; gospodariti -im. gospodareč -eča -e, gospodarjenje -a s

gospodična -e ž, gospodičnin -a -o,

gospodičnica -e ž bot. gospodinja -e ž, gospodinjin -a -o, gospodinjiti -im, gospodinje-nje -a s, gospodinjstvo -a s, gospodinjski -a -o: ~o delo gospojnica -e ž: velika, mala go-

spojnica = vSliki, mdli šmaren gospošček -ščka m kdor se gospo-

diči, gosposkega dela, nastopdč gost -a -o in -6 -i -e, gostejši -a -e, gosteje prisl., na gosto posejati, pogosto večkrat, često, pogdstoma, gostota -e i, gost-Ijat -ata -o nekoliko gost: ~a omaka

gost gosta m, mn. tudi: gostje, gostov, v gosti iti, v gosteh biti, z gostmi; gostoljuben -bna -o, gostoljubnost -i ž, gostoljubje -a s

gostač -a m, gostačka -e i, go-stačkin -a -o, gostaški -a -o, go-staščina -e i. gostaštvo -a s, gostja -e ž gostačka gosti godem, godi -te! godel -dla -o, godenje -a s, godba -e ž, godež -a m gostilna -e ž, 2. mn. gostiln, go-stilnica -e ž, gostilniški -a -o, gostilničar -ja m, gostilničarka -e ž, gostilničarstvo -a s, go-

gôstinja

stilničarski -a -o: ~o društvo [povsod: -In-] gôstinja -e ž = gostja -e i ženska,

ki gostuje gostinski -a -o kar pripada gostom: ~a soba, ~a zveza, ~i koga počastiti; gostinstvo -a s gostiti -im pogostiti koga, gosti -ite! gostčč -éca -e, gostil -a -o, (po)go§êèn -êna -o, goÊcênje -a s, gostitev -tve ž, gôstba -e i, gostija -e i, gostišče -a s, gostitelj -a m, gostiteljica -e é gostiti -im gosto narediti, gôsti -ite! gostèc -éca -e, gostil -a -o, (z)goSèèn -êna -o, goÊcênje -a s, gostilo -a s, gostitev -tve ž gosto- v sestavi: gostobeséden -dna -o, gostobesédnost -i i, gosto-krven -vna -o, gostolàs -âsa -o, gostolist -lista -o = gostolisten -tna -o, gostonog -noga m zool., gostoléti -im, gostôli -ite! gosto-Ičč -éca -e, gostolèl -éla -o, gostolênje -a s, gostolévati -am, gostolévek -vka m gostovati -ûjem, gostujoč -a -e, gostovàl -âla -o, gostovanje -a s, gostovânjski -a -o gošča -e Ž, gošča\ -i i, goséâva -e ž, goSèâvje -a s, goÊcâvka -e ž bot., goščavski -a -o, goščar -ja m, goščarski -a -o Gôt -a m, mn. tudi Gôtje Gôtov, gotski -a -o: ~i jezik = gôt-ščina -e i, gotica -e ž gotsko pismo, gotika -e ž umetnostni slog = gotski slog gotov -6va -o: zmage gotov biti, zmaga je gotova, gotov denar, gotovina -e ž, gotovinski -a -o: ~i stroški, gotovost -i ž; napačno je: gotov sem z delom = dodelal, naredil sem, + gotov sem s pisanjem spisal sem, + suknja je gotova = suknja je narejena, dodelana, + gotov sem za na pot = pripravljen

sem, + gotove zapreke = neke zapreke, + gotovi ljudje = nekateri ljudje, +do gotove mere = do neke meje, nekoliko; prisl. gotovo: ~ pridem, za ~ vem, dogodek na ~ postaviti govédo -a s: dvoje, troje govéd, mn. govéda -éd; govéd -i ž (sk. i.), govéji -a -e: ~i jezik, ~e meso, govédina -e i, govédar -ja m, govédarica -e é, go-védarski -a -o, govédarstvo -a s, govédast -a -o, govéjek -a m, govedoréja -e ž govno -a s, govnâc -a m zool. = govnobrbec -bca m zool., govndčka -e i zool. govor -a m, govoren -rna -o: ~e vaje, govorica -e i, govoričiti -im, govoričenje -a s govorilo -a s, mn. govorila -fl [-il], govorilen -Ina -o [-In-]: ~i organi, govorilnica -e [-In-] i govoriti -im, govôri -ite! govo-rèé -éca -e, govoril -fla -o in govorilo, govorjèn -êna -o, govorjênje -a s; govoriti o čem, ~ zoper koga ali kaj, čez koga, ~ po francosko ali francoski (+po francoski) govorljiv -iva -o, govorljivost -i i govornik -a m, govornica -e i, govorniški -a -o, govorništvo -a s; govorec -rca m govonin -a m zaničlj., govorùn-

stvo -a s gozd gôzda m, v gozdu, mn. gozdovi; gôzdje -as sk.i.; gôzden -dna -o: ~i čuvaj; gozdâr -ja m, gozdârski -a -o: ~a šola; gozdârstvo -a s, gozdâriti -im, gozdârjenje -a s; gozdič -iča m, gozdiček -čka m, gôzdek -dka m; gozdnat -a -o: ~a pokrajina, gozdnatost -i ž; gozditi -im pogozdovati, gôzdi -ite! go-dèé -éca -e, gozdil -a -o, gozdê-nje -a s, gozditev -tve ž

gralior

gozditi -im zagčzdo zabijati, gozdi -ite! gozdil -a -o, toda: zagozdil -ila -o in zagozdilo -i re, gozden je -a s (+gvozd-) gož -a m zool.

gož -i ž usnjena vez ali trla, ki spaja dele raznega orodja, n. pr. cepec z ročnikom; gožica -e ž, gožnik -a m okrogla zareza na koncu ročnika, okoli katere se suče kobilica z gožjd in cepcem, gožva -e ž trta, vitra, gožvica -e ž

grabiti -im, grabeč -eča -e, grabil -ila -o, (po)grabljen -a -o, grabljenje -a s, grabež -a m, grabežnica -e i, grabežljiv -iva -o, grabežljivec -vca m, gra-bežljivka -e ž, grabežljivost -i ž, grabilec -Ica [-le-] m, grabljiv -iva -o, grabljivost-i ž, grabulja -e ž grabi jati -am, grabi ja j -ajte! grabijal -ala -o, grabljanje -a s, grabljač -a m, grabljica -e ž, grabi javec -vca m grablje grabelj [-balj] i mn., grabljice -ic ž mn., grabeljnik -a [-balj-] m, grabljišče -a s gracija -e ž milina, Gracije -cij i mn. starorimske boginje lepote in maline, graciozen -zna -o, gracioznost -i ž *gracilen -Ina -o [-In-] tenak, vitek, nežen, *gracilnost -i [-In-] z grad -a in -li m, mn. gradovi, Ljubljanski grad (hrib), ljubljanski grad (poslopje), grem na Grad C= Ljubljanski grad), staroslovensko svetišče na Ptujskem gradu; grajski -a -o, gradič -iča m, gradiček -čka m, gradišče -a s, gradiščnik -a m +grad -a m stopnja, čast, čin, vrsta, red, graduacija -e ž delitev na stopnje, gradualen -Ina -o [-In-] (+graduelen) postopen, po stopnjah-, graduale -a m stop

nički spev liturg.-, gradacija -e ž stopnjevanje gradanica -e ž bodičast pasji ogr-

Ijdk, gradaničen -čna -o gradba -e ž, gradben -a -o: ~o podjetje, gradbenik -a m, grâd-benica -e ž, gradbenost -i ž [povsod: -ban-], gl. graditi Gradec -dca m kr. i., Gradčan -a m, Gradčanka -e i, graški -a -o, gracarica -e ž Gruzer Tagespost, Nčmški Gradec, Polhov Gradec, Slovénj Gradec, iz -ega -dca, v -em -dcu gradelj -dlja m vrsta platna graden -dna m hrast črepinjak graditi -im, gradi -ite! gradée -éca -e, gradil -a -o, (z)grajèn -êna -o, grajênje -a s, gradnja -e ž, grâdba -e ž, gradbišče -a s, gradišče -a s ( + gradilišče), gradivo -a s, gradiven -vna -o, graditelj -a m, graditeljica -e ž, graditeljski -a -o, graditeljstvo -a s

gradnik -ami. kdor plot dela,

2. graščak (Prešeren) grafika -e ž risalna, pisalna in tiskarska umetnost, grafičen -čna -o: ~a šola, ~o podjetje; grafik -a m risarski umetnik, tiskar, grafiški -a -o: ~i sindikat; grafičar -ja m, grafičarka -e ž

grafit -a m, grafiten -tna -o,

grafitov -a -o: —a kislina grafolôg -a m kdor iz pisave razbira pisalčev značaj, grafologija -e ž, grafološki -a -o: ~a analiza, ugotovitev gràh grâha m, grahov -a-o: ~a juha = grahovka -e ž, graho-vec -vca m, grahovica -e ž, grahovišče -a s, grahovina in grahovina -e ž, grahast -a -o: — a kura = grâhka -e ž grahor -a m, grahorka -e ž, grâ-liornica -e i

graja

gräja -e i, grajati -am, paja se mi kaj = gnusi se mi, grajä-lec -Ica [-le-] m, grajalen -Ina -o [-In-], grajanje -a s, grajav -ava -o

Gräkha, brata Tiberij in Gaj, Tiberij Grakhus, Tiberija Gräkha Gral [-dl] -a m čudežna posoda: pripovedka o ~u, vitezi sv. ~a gräm -a m, kratica g, gramski -a -o: ~a tehtnica, -^a molekula gramatika -e ž slovnica, gramäti-čen -čna -o: ~o pravilo; gra-matikalen -Ina -o [-In-], gramatik -a m slovničar gramofon -a m, gramofonski -a

-o: ~a plošča gramoz -öza tn gramoz -a m gruič, gramozen -zna -o: ~a tla, jama, gramoznica -e ž grampa -e ž 1. sesedek: oljna, vinska 2. raskavost; gräm-past -a-o, grampav-a-o; gram-pača -e ž krastača grän -a m stara lekarniška utež granat -a m, granitov -a -o tn granaten -tna -o: ~o jabolko, granatnordeč -eča -e, granato-vec -vca m bot., granatoeder -dra m

granata -e ž, granaten -tna -o ■•"grandiozen -zna -o veličasten, + grandioznost -i ž veličastnost graničar -ja m, graničarski -a -o:

~a koča granit -a m, graniten -tna -o,

granitast -a -o granulirati -am zrneti -im, granu-liranje -a s, granulacija -e ž, granulit -a m, granulom -a m med., granulären -rna -o grapa -e ž, gräpica -e ž, gräpav -a -o, päpast -a -o, grapar -ja m, gräparica -e z, gräparski -a -o

graptolit -a m ckamnela praživalca ■•"grasirati -am razsajati (bolezen), + grasiranje -a s razsojanje

graščak -a m, graščakinja -e ž, graščina -e ž, graščinski -a -o grašek -ška m graševec -vca m kamenina graševina -e ž vinska irta rizling grašica -e ž grahor, grahorka; gra-šičen -čna -o: ~a moka; gra-šičnjak -a m kruh iz grašice +gratifikacija -e ž priboljšek, nagrada

gratis prisl. zastonj: ~ dobiti, * gratis eksempliir = zastonjski, brezplačni izvod *gratulirati -am čestitati, voščiti komu, *gratuliranje -a s, *gra-tulacija -e ž voščilo, *gratula-cijski -a -o: ~o darilo; *gratu-lant -a m voščilec, *gratulantka -e ž voščilka gravamen -a m obdolžitev, očitek,

mn. gravamina -in s gravirati -am vrezati, vrezovati, graver -ja m vrezovalec, gra-verka -e ž, gravura -e ž vrez, heliogravura. -e ž gravis -a m krativec (poudarek) gravitirati -am težiti, gravitiranje -a s, gravitacija -e ž težnost, gravitacijski -a -o: ~i zakon grazioso [gracidzo] prisl. glas.

ljubko; kot sam. m neskl. grb -a m: državni grboslovec -vca m, grbosloven -vna -o, grboslovje -a s grba -e ž, gfbav -a -o, gfbavec -vca m, gfbavka -e ž, gfbavost -i ž; grbec -bca m, gfbica -e ž, grbiti -im, gfbljenje -a s, gf-bati -am, gfbanje -a s, gffoast -a -o, grbaiveti -im, grbavenje -a s

grbanec -nca m, grbančiti -im, grbančenje -a s, grbančast-a-o grča -e ž, grčav -a -o: ~a palica; gfčavka -e ž, grčavina -e ž, gfčavost -i ž, gfčast -a -o: ~a pot; gfčiti -im se: breza se grči dela grče, žile

grenak

grčati -im: pes grči, medved grči, grči -ite! grččč -eča -e, gfčal -ala -o, grčanje -a « grd -a -o in -o -i -é: ~ obraz; če ne gre zlepo, pa zgrdo ali zgrda; gfši -a -e, prisl. grdo: ~ zate, gfje; grdavš -a m, gr-diin -a m, grdin -a m, grdina -e ž, gfdež -a m, grdôba -e ž, grdobija -e ž, grdobijan -a m grdobičiti -im zmaličiti; grdo-V sestavi: grdoglèd -éda -o, grdogléden -dna -o, grdoglédec -dca m, grdoglédost -i i = grdo-glédnost -i ž grditi -im, grdi -ite! grdčč -čča -e, grdil -a -o, (o)grdèn -êna -o, grdênje -a s, grdilen -Ina -o [-In-], grdilnica -e f-ln-J ž pam-flet, grdilec -Ica [-le-] m gréba -e ž kos, gruda, kepa: gré-

ba surovega masla grébati -am: sneg grébati, gré-

banje -a s, grebalo -a s grebén -a m, grebénast -a -o, gre-béniti -im, grebénjenje -a s, grebénati -am, grebénanje-a s, grebénar -ja m, grebenalo -a s, grebénec -nca m, grebenček -čka m bot., greb6nčiti -im: ~ nos

grebenica -e ž bot., grebeničar -ja m, grebeničiti -im: ~ trte, grebeničenje -a s gréblja -e ž, grébljica -e ž, greb-

Ijati -âm z grebljo čistiti grebsti grêbem, grêbi -ite! gre-boč -a-e, grébel grêbla-o, (za)-grebèn -êna -o, grebênje -a s grecist -a m kdor se ukvarja z grščino, grecizirati -am pogrčiti, grecizem -zma m starogrška jezikovna posebnost gréd -i ž: kure gredo na gréd,

grédnica -e i, grédje -a s grêda -e ž i. gred, 2. tram(ovje), 3. vrtna greda, topla greda; gredica -e i na vrlu, grêdica -e ž

majhna gred, grêden -dna -o: ~a krivina; grêdast -a -o gredašaj -a m: iztrébiti iz volne

smeti in ~ grédelj -dlja m pri plugu ipd.,

grédeljnica -e ž [-dalj-] Greenwich [grinič] -a m kr. i. mesta pri Londonu, greenwich-ski [griniški] -a -o: ~a zvezdama

Grêgor -6rja in -ôrja m os. i., na Gregorjevo, Gregorij -a m, gre-gorijânski -a -o: ~i koledar, koral; Grégec -gca m, Grégêev -a -o, Groga -a in -e m, Grogov -a -o; Grogec -gca m gréh -a m, gréhek -hka m in gré-šek -ška m, grehôta -e ž, gre-hôten -ina -o, grčšen -šna -o, grésnik -a m, grésnica -e ž, grésnost -i ž; grešiti -im, grdši -ite! grešil -a -o, (z)greščn -êna -o, gresênje -a s, grešljiv -iva -o grèm in grém, iti, edn. 2. grèš in grčš, 3. grè in gré; dv. 1. grêva in gréva in grevà, 2., 3. grêsta in grésta in grestà; mn. 1. grê-mo in grémo in gremô, 2. greste in gréste in grestè, 3. gredô in gredo in gréjo in grêjo; stara reéenica: kar léze ino gréde; gré za kaj (+ gre se za kaj), gredoč -a -e, gredé, ščl šla -ô in -6

grémij -a m okrilje, druïtvo, zbor, grémijski -a -o, gremiâlen -Jna -o [-In-]: ~a šola grén -i i: vino je v gréni, gre-nica -e ž bot., grenik -a m bot. grenadir -ja m, grenadirski -a -o grenak in grenèk [grenak] grenka -6 -i -é ali grênek -nka -o, grênki -ega: ~a sol; grênkast -asta -o = grenkljàt -âta -o, grenkoba -e ž, grenkôben -bna -o, grenkôbnost -i z, grenkôst -i i, grenkôten -tna -o, gren-kôta -e ž

Slovenski pravopis

209

14

greneč

grénec -nca m, grenčica -e ž,

grenčma -e ž grenéti -îm imeti, dobivati grenek okus, grêni -îte! grenèc -éca -e, grenèl -éla -o, grenênje -a s; greniti -im delati kaj grenko, grêni -ite! grenèc -éca -e, grenil -a -o, (za)grenjèn -êna -o in (za)grenèl -éla -o, grenjênje -a s, grenîtev -tve ž, grenilec -Ica [-iu-] m, grenjâva -e ž grenko- v sestavi : grenkokožen -žna -o: ~i orehi; grenkoslàd -âda m bot. = grenkoslâdki razhudnik, grenkoslâdek -dka -o, grenkosolzen -zna -o [-sôuz-] grenkûlja -e ž bot., grenkûljica -e i bot.

Grenoble [grenôbl] Grenobla, gre-nôbelski -a -o, Grenobelčan -a m, Grenôbelcanka -e ž [povsod: grenôbal-] +grés -a m zdrob, ■'"grésov -a -o

zdrôbov: ~a juha grešiti -îm gl. greh gréti gré jem, gré j -te! grejôc -a -e, grèl -éla -o, (se)grét -a -o, grétje -a s, grétev -tve ž, grêlée -Ica [-éu-] nu gréz -i i mastno blato, močvirje', grézast -a -o = grézen -zna -o močviren = gréznat -a -o, gréznica -e Ž, gréznicen -čna -o: ~a jama; grezetina -e i, grézo-vica -e i bot., grezovina -e ž močvirna, blatna tla, grezûlja -e ž. bot.

greziti -îm spuščati navpično navzdol, grezilo -a s, grezilen -Ina -o [-In-]

grgotâti -âm in -očem grgrati, gruliii, grgotàl -âla -o, grgotâ-nje -a s

grgrati -âm, grgràj -âjte! grgra-j6č -a -e, grgràl -âla -o, grgrâ-nje -a s, grgràv -âva -o, grgrâ-vec -vca m kdor grgra, grgrâc -a m, grgrâvka -e i, grgrâvski -a -o

grgùtati -am grgotâti grič -a m, griček -čka m, gričevje -a s, gričar -ja m, gričarica -e Ž, gričast -a -o = gričevnat -a -o, gričnat -a -o, gričit -âta -o, gričevnik -a m dlakavi slei

*gril [grïl] grila m ščurek, muren, cvriek, *grilec -Ica [-le-] m murencek, * grilček -čka [-IČ-] m murenček +grimâsa -e ž skremien obraz, +delati grimâse mrdati se, zmr-dovati se, spakovati se grinja -e i ^vzročiteljica grinte grint -a m bot.

grinta -e s, grintav -a -o, grintavec -vca m grintav človek, kamen dolomit, grintavica -e ž spomladanska volna Grintovec -vca m kr. i., Grintovci

-cev m mn., grintovški -a -o gripa -e ž, gripozen -zna -o: ~o

obolenje gristi grizem, griži -te! grizoč -a -e, grizel -zla -o, (u) grizen -a -o, grizenje -a s, grizen -zna-o: ~a površina zobovja; grizliâti -âm, grizljânje -a s, grizljîv -iva -o, grizlica -e ž zool. griva -e Ž, grivar -ja m, grivast -a -o, grfven -vna -o, grivec -vca m, grivina -e ž, griviti -im se

griz -a m, griza -e ž, grizavica -e

ž kôlika med. griža -e ž, grižav -a -o: ~i otroci; grižavec -vca m, grlžnat -a -o, grižen -žna -o, grižnica -e i bot., griževec -vca m bot. grižljaj -a m: ~ kruha Grk -a m, Gfkinja -e i, grški -a -o. Grško -ega s = Grška -e ž = Grčija -e ž, grščina -e i gfkati -am in -čem, gfkaj -te! grkajoč -a -e, gfkanje -a s, gfkavec -vca m kdor grka, gfkelj -Ija m grléti -im: grlica grli, grli -ite! grlèc -éca -e, grlèl -éla -o, gr-

groza

lenje -a s, grliti -im grliti, gr-Ijenje -a s grlica -e ž, gfličji -a -e, gfličin

-a -o, grljak -a m grl j -a «» 1. grla v deski, 2. smrekova ali jelova veja, ki se uporablja za baklo, grljevica -e ž smolnata borovina grlo -a s, gflce -a [-le-] s, gflen -Ina -o [-In-]: ~i glas, ~a žila = grlnica -e [-In-] ž, gflski -a -o [-Isk-J, gflast -a -o, grlina -e ž, gflovka -e ž daviea med. grm -a tn, gfmek -mka tn, grmič -iča m, grmiček -čka tn, grmičevje -a s = grmičje -a s, grmičast -a -o, grmovje -a s, gr-movščica -e i zool., grmovnik -a m poli, grmašča -e i grmača -e i, grmičast -a -o grmada -e i, grmaden -dna -o: ~i kol, grmaditi -im, (na) grmaden -a -o, grmaden je -a s; povsod: +gromad-grmeti -im, grmi -ite! grme, gr-mčč -eča -e, grmel -ela -o, grmenje -a s, grmljava -e i, grmljavica -e i = grmljavina -e ž, grmevec -vca tn t. kdor grmi, 2. dei z nevihto grmiiča -e ž kup, kepa, prgišče:

~ moke, kamenja, sira grmuša -e i bot.

grmušek -ška tn = grmušelj -šlja

tn: ~ ključev, las grob -a -o in -6 -i -e, grobi -ega, bolj grob -a -o; grobost -i ž, *grobijan -a tn = surovei, surovina, brdavs, *grobijanski -a -o surov, surovinski grob groba tn, v grobu, mn. grobi -ov -om -e -ih -i ali grobovi -ov -ovom -ove -ovih -ovi in grob je po grobeh z grobmi; grobar -ja m, grobarski -a -o, grobek -bka tn, grobec -bca tn, groben -bna -o: ~a tišina; grobnica -e i, grobišče -a s; grobokop -opa tn

groblja -e ž, grobljišče -a s grod -a m gl. grot grod -i ž, nav. mn. grodi prsni koš, grod je -a s = ogrodje -a s okostje, grodnica -e i kost prsniea grodelj -dlja tn taljeno železo grof grofa tn, mn. grofje; grofov -a -o, grofic -iča m, grôfinja -e i in grofica -e i, grofičin -a -o, grofična -e i, grofovski -a -o, grofovstvo -a s, grofija -e ž, grofijski -a -o grog -a m mešanica kropa, ruma

in sladkorja groh grôha tn gebl. sprimek, grô-hast -a -o: ~a kamenina; grobov -a -o: ~e plasti grôhati -am 1. kruliti, 2. biti, mahati, 3. gubati grohot in krohot -ôta tn, groho-tâti in krohotati -âm in -6čem se, grohôten -tna -o grom groma tn, gromski -a -o: ~a stréla! gromovit -a -o: ~o ploskanje; gromovnik -a tn, gromozânski -a -o, *grômko = glasno

gromača -e i kamenina, ki nastane

mehanično gros [grô] glavni del, večina, 12 ducatov: "'"en gros [angrô] na veliko, groslst -a tn veletriec groš groša tn star denar, po gro-šu, pogrošen -šna -o: ~o blago poceni blago grot -a tn t. lij za žito nad mlinskim kamnom, 2. leseni obod nad studencem, 3. samokolnica, tudi grod grotéska -e ž, grotésken -skna -o nenavaden, čuden, smešen, grotesknost -i i groza -e ž, grozen -zna -o in grozan grozna grozno -i -é, groznéjsi -a -e, grozânski -a -o; grôzica -e ž, + grôzepôln = grozen, grozodéjstvo -a s, grozovit -ita -o, grozovitost -i ž, grozovitež-a tn; grozovlâda-e ž

grozd

grozd grozda m, grozden -dna -o: ~i sladkor, grözdje-a s, grozd-jiče -asi. suho grozdje, 2. ribez, grozdjičevec -vca m (vino), grozdič -iča m, grozdek in grôz-dek -dka m in grozdèk [-dàk] -dkà m, grôzdast -a -o, groza-nàt -âta -o in grôzdnat -a -o groziti -im, grôzi -ite! grozèc -éca -e, grozil -a -o, (o)groièn -êna -o, groiênje -a s, grožnja -e Ž, grozitev -tve ž, grozilen -Ina -o [-In-]: ~e besede, gro-zflec -Ica [-le-] m, grozljiv -iva -o

■•"gröznica -e ž mrzlica, treslika,

+grozničav -âva -o mrzličen grozota -e ž, grozoten -tna -o,

grozôtnost -i i Gruber -ja m os. i., Gruberjev

kanal (v Ljubljani) grûca -e ž, gručast -a -o, griičav

-a -o, griičica -e i grûda -e ž, pûdast -a -o, grûdav -a -o, grudavost -i ž, gruden -dna -o poln grud, grûdnat -a -o, grudica -e ž, grudičast -a -o, grùditi -im, grûdenje -a s gruden -dna m mesec december, grûdnovec -vca m decembrski sneg

* grudi ž mn. 2. grudi, 3. gru-

dim ... = prsi, nedra, nedrje gruliti -im, grulèc -éca -e, grüljenje -a s +grundirati -am podbarvati (pri

slikanju), obarvati grùnt grunta m zemljišče, zemlja, kmetija: graščina ima sedem ~ov; gruntar -ja m zemljdk, kmet, grùntarski -a -o: ~a hči; grünten -tna -o: ~e bukve ■•"griintati -am = vrtali (miselno), razgldbljati, premišljevati, "'"grûn-tanje -a s vrtanje, premišljevanje, razglabljanje, môzganje *grùpa -e i skupina, *grûpen -pna -o skupinski: ~i vodja, ~o vodstvo; grupirati -am, vrstiti, čre-

diti, grupiranje -a s, grupacija -e ž

grust -a m stud, grusten -stna -o = grustljiv -iva -o ostuden, grustiti -im se studiti se: grusti se mi delo grušč -a m, gruščast -a -o, gruščevit -a -o, griiščarica -e ž groblja po gorskem pobočju grušec -šca m prod, gramoz grušica -e i bot.

Gruzija -e ž kr. i. dežele, Gruzi-nec -nca m, Gruzinka -e ž, gru-zinski -a -o, gruzinščina -e i guba -e ž in guba -è ž, dvé giibi in dvé gubé, mn. gube in gubé, gub in guba ..., giibast -a -o, gubica -e in gubica -e ž, gubo-ven -vna -o: ~e luske geol., gubovit -ita -o, gubat -âta -o gubati -am (se), gubal -a -o, (na)-guban in (na)gubân -a -o, gu-banje -a s, guljàv -âva -o, gu-bânec -nca m guba na obleki, obrazu, gubânéiti -im, guban-čenje -a s, gubâncast -a -o gubêmij -a m vlada, oblast, gu-bêrnijski -a -o, guberniâlen -Ina -o [-In-], gubêrnija -e ž, gubernâtor -ja m, gubernâtor-ski -a -o gubiti -im, giibi -ite! gubèé -ééa -e, gubil -a -o, guba -e ž izguba: sem na giibi, gubitek-tka m izguba gugati -am, gugâje, gugajdč -a -e, guganje -a s, giigav -a -o, gii-gavec -vca m, gugavka -e ž, gugâlnica -e [-du-] ž, gugâlen -Ina -o [-In-], gugljâti -âm, gugljàj -âjte! gugljajoč -a -e, gugljàl -âla -o, gugljânje -a s, gûglja -e Ž, gûgljav -a -o, gugljavec -vca m, gùgelj -glja m gûliti -im (se), gûli -ite! gul0č -čča -e, gùlil -ila -o, (o)gûljen -a -o, gûljenje -a s, giilež -a m; gûla -e ž človek trde glave, gû-last -a -o trd, zabit: ~ človek

habiti

gtima -e ž, gumen -a -o: ~i izdelki; gumi -ja m cedika, gumijev -a -o: ~i izdelki; giimi-jevec -vca m = giimovec -vca m, gumijevka -e ž, gumijast -a -o = gumast -a -o, gumovina -e ž, gumirati -am, gumiranje -a «, gumiarabikum -a m, gumi-elastika -e ž; giimica -e ž gumb -a m, gumben -bna -o: ~a luknja, gumbnica -e ž, gumbar -ja m, gumbarstvo -a «, gumbast -a -o gumno -a s, gumnišče -a «, gum-

niški -a -o gumpa -e ž 1. grla, 2. hula, 3. neumna ženska; gumpast -a -o, giimpec -pca tn guncati -am se gugati se, giinca-nje -a s, giincalica -e ž = gun-calnica -e [-ay,-] ž = guncnica -e ž

gurman -a m sladokusec, gurmanski -a -o, gurmanstvo -a s +gurta -e ž in +gurtna -e' ž = pas, pasica, oprta, podproga, ob-ramnica

gusar -ja m morski ropar, gusar-stvo -a s, gusarski -a -o, gl. tudi korzar

gusle gusel [-sal] i mn., giislar

-ja tn, guslarski -a -o gutaperča -e i, gutaperčen -čna -o gutural [-dlj -a m mehkonebnik, guturalen -Ina -o [-In-]: ~i glas slovn. *guvernanta -e ž vzgojiteljica, * guvernantski -a -o vzgojiteljski guverner -ja m, guvemerski -a -o guzniti -nem poginiti, crkniti = gavzniti -nem, gavznica -e ž crka (za zmerjanje) gvajak -a tn bot., gvajakov -a -o:

~a smola Gvajana -e ž angl., franc., nizoz. kolonialna posest v Južni ^tne-riki, Gvajanec -nca m, Gvajan-ka -e ž, gvajanski -a -o gvardijan -a tn, gvardijanski -a -o gvaš -a tn vrsta slikanja z vodnimi barvami gverila -e ž letniško, hajduško vojskovanje, gverilec -Ica [-le-] m, gverilski -a -o [-Isk-]

H

h 1. Irka [ha in hd] m neskl. mali h, z velikim H; 2. ime glasu in note [hd] m neskl.: b-mol [hd-mdl], v H-duru [hdduru], pri h [hd] si zgrešil; 3. predi, pred g in k: h glavi, h gozdu, h kovaču, h konju (+k); gl. k ha 1. kratica za hektdr, 2. medm. zaludenja, presenečenja veselja; zaznamuje smeh: hahaha! Haag -a [hdg -a] m kr. i. mesta: iz ~a, v ~u; haaški-a-o/^/idž-J habat in hebat [hab-] -a tn, ha-batov tn hebatov -a -o, haba-tovje in hebatovje -a s

habati -am. habaj -ajte! habal -ala -o, habanje -a s; habniti habnem, habni -ite! tn habni -te! habnil -ila -o in habnil -a -o, habnjen -a -o in habnjen -ena -o; habalo -a s, habač -a m [nepoud. povsod hab- in hab-] habeti -im slabeli, pešati; habel

-ela -o, habenje -a s habilitacija -e ž usposobitev, habilitacijski -a -o: ~o delo, ha-bilitirati -am (se) za kaj habit -a tn redovna obleka habiti -im, habljenje -a s, hab-Ijiv -iva -o, habljivost -i i

habituàlen

habitualen -Ina -o [-In-] navaden, vajen, privajen-, habituâlnost -i [-In-] ž privajenost, habitus -a m fil. stalno duievno razpoloženje, med. telesni sestav, ustroj Hébsburg -a m, habsburški -a -o, Habsburžšn -âna m, Habsbur-žanka -e ž, habsburžanski -a -o: ~a politika; Hâbsburgovec -vca m, habsburgovski -a -o hacati -âm težko, okorno hoditi, hacàj -âjte! hacàl -âla -o, ha-cânje -a s, hacâlo -a s zaničlj. hadrijan -a m bot. koper Hadrijan -a m os. i. rimskega cesarja, Hâdrijanov -a -o hagiografija -e ž veda o življenju svetnikov, svetniški življenjepis; hagiogrâf -a m, hagiogrâfski -a -o: ~i zbor, ~a družba hahljati -âm, hahljàj -âjte! hah-Ijàl -âla -o, hahljânje -a s, hahljàv -âva -o, hahljâvec -vca m, hahljâvka -e ž, hahljâlo -a s hàjdi medm., hàjdiva -ita -imo -ite!

hajdilk -a m, hajdukov -a -o, haj-dûSki -a -o, hajdukovâti -ûjem, hajdukovânje -a s; Hâjduk Véljko, Hajduka Véljka, Hâjduk Véljkov -a -o hajka -e ž pohod, pogon, lov, napad; hâjkati -am gonili, napadati, preganjati, loviti, poditi; hajkanje -a s halja -e ž, hâljica -e ž, hâljast -a -o

Halkidika -e ž kr. i., halkidiški -a -o

haloza -e ž goščava, plevel; ha-ložje -a s, haloga -e in halùga -e ž bot. Haloze -oz žmn., iz Haloz, v ~ah; hâloski -a -o, Haložan -a m, Haiožanka -e ž, haložan -a m vino iz Hdloz halucinacija -e ž čutna zmeda, privid; halucinirati -am blesti, halucinatoričen -čna -o

hàm medm. izraža popad z usti: hàm hàm otr. jesti, hàm ga! = popddi ga; hâmati -am jesti, popadati; hâmanje -a s; hamljâti -âm, hamljàj -âjte! hamljàl -âla -o, hamljânje -a s hamedrati -âm mahedrdti hamlja -e ž šemast človek, hâm-

Ijast -a -o handžar -ja m velik nož, ki ga nosijo sa pasom; handžarjev -a -o: ~ ročaj, handžarski -a -o hangar -ja m lopa za letala, hân-

garski -a -o hàp medm. izraža naglo popadanje z roko ali z usti; hâpati -am popadati: ~ se česa lotiti se (otr. g.); hapniti -nem popasli: ~ po. čem, ~ se česa; hâpiti -im se česa harakiri -ija m japonski samomor s preparanjem trebuha: od besede do harakirija je daleč; s harakirijem častijo bogove hârem -a m, hâremski -a -o harfa -e z, hârfen -fna -o, harfist -a m, harfistka -e ž, harfistov-ski -a -o; tudi hârpa -e ž harlekin -a m burkež, pavUha, šaljivec; harlekinski -a -o, har-lekinâda -e ž, harlekinstvo -a s harmonija -e ž soglasje, skladnost; harmoničen -čna -o ubran, skladen; harmonirati -am s kom razumeti se, ujemati se, skladati se, soglašati; harmonizirati -am dodati spremljavo napevu, har-monizâcija-e ž spremljava glas.; harmonij -a m glas., harmonij-ski -a -o: ~i registri; harmonist -a m harmonika -e ž, glas harmonike (■•■harmonikin glas), harmonikar -ja m, harmonikarica -e ž, harmonikarski-a-o: ~i nastop Haron in Karon -a m gri. mit., Hâronov in Kâronov -a -o, hâ-ronski in kâronski -a -o

hektar

harpija -e i 1. zool. največja ptica roparica iz družine orlov v Južni Ameriki; 2. mit. krilate pošasti z ženskim obrazom in silnimi kremplji; nav. mn. harpije -ij ž harpuna -e ž sulica na vrvi za lov na kite; harpUnati -am, harpù-nanje -a s, harpunar -ja tn, harpiinarski -a -o hasniti -nem, hasni -ite! hasnil -a -o koristiti; hasnovati -ùjem. hasniv -iva -o, hasnivost -i ž. hasnovit -a -o, hasnovitost -i i, hasek -ska tn, hasen -sni ž korist hausse [6s] ž neskl. dvig papirjev na borzi; podomačeno osa -e ž havbica -e z vrsta topov, havbi-

čen -čna -o havelok -a tn vrsta plašča Havre Le [laâvr] m franc. luka: iz Le Havra, v Le Havru [laâvra -u], lehavrski -a -o [ladvrski]: ~a luka hazard -a tn tvegana, samo od naključja, sreče odvisna igra; ha-zarden -dna -o: ~a igra, hazar-dirati -am, hazardiranje -a s, bazarder -ja m Hazdrubal -a tn os. i. karlaginskih vojskovôdij, Hâzdrubalov -a -o hazéna -e ž šp. vrsta igre, haze-

našica -e ž, hazénski -a -o hči ž hčšre hčšri hč6r o hčšri s hččrjo, dv. hč6ri hčera hčerama hcérah in hceràh, mn. hč6re hč€r in hčera hcéram in hčerim hč6re o hč6rah in hčerah s hčerami in hčerami; hč6rin -a -o, hčšrinji -a -e, hč6rji -a -e; hč6rka -e ž, hč6r-kica -e i hebat -a [hab-] m smrdljivi bezeg,

gl. habât bebréjski -a -o, hebr6jščina -e ž, Hebréjec -jca tn, Hebréjka -e ž, hebraist -a m kdor se s he-brejščino ukvarja, hebraistka -e ž, hebraizem -zma tn, hebraisti-ka -e ž, hebraističen -čna -o

hedonizem -zma tn nazor, da je streči čutni sli najvišje dobro in smisel življenja; hedonističen -čna -o, hedonist -a tn, hedo-nistka ?e ž, hedonistovski -a -o Hefajst -a tn grš. mit., Hefajstov

-a -o. hefajstovski -a -o Hegel Hegla [higal -gla] m os. i. nem. filozofa, Heglov -a -o, he-glovski -a -o, heglovec -vca m, hegeljanski -a -o, hegeljanec -nca tn, heglovstvo -a s, hege-Ijanstvo -a s, hegeljanščina -e s [povsod: hegalj-] hegemonija -c ž voditeljstvo, nadvlada, prevlada, gospodovanje; hegemoničen -čna -o, hegemon -a tn, hegemonski -a -o, hege-monizem -zma m, hegemonist -a tn, hegemonističen -čna -o hehetati -am se, hehetaj -ajte! hehetal -ala -o, hehetanje -u s, hehet -eta tn, hehetalo -a s, hehetav -ava -o, hehetavec -vca m, hehetavka -e ž, hehe-tavski -a -o Heine -eja fhdjne -eja] tn os. i. nem. pesnika, Heinejev -a -o, heinejevski -a -o, heinejevec -vca tn, heinejevstvo -a s; heinejanski -a -o, heinejanec -nca m, heinejanstvo -a s [hajn-] hej medm. izraža klicanje, ogovor, priganjanje: Hej, Slovani! hej-slovanstvo -a s hekaiomba -e ž grš. mit. žrtev 100 živali, prenes. mnoiična žrtev; hekatomben -bna -o heksaeder -dra tn tnin., geom. še-sterec, kocka; heksaedrski -a -o heksagonski -a -o = heksagona-

len -Ina -o [-In-] šesterokoten heksameter -tra tn šesierec, šesto-mer, šesterostopni daktilski vers; heksametrski -a -o, heksame-trček -čka tn hektar -a m 100 arov, kratica: ha, hektarski -a -o

hektoliter

hektoliter -tra m 100 I, kratica: hI; hektolitrski -a -o: ~a posoda; hekto -ta m: trije hekti, tri hekte

helebarda -e ž robšvnica, bradača, helebarden -dna -o, nelebard-nik -a m, helebardist -a m Helen -a m prebivalec stare Heldde, helenski -a -o; Helena -ei os. i. pri starih Grkih: lepa ~ (Iliada) Helena -e ž os. i., Helenin -a -o, Alena -e ž, Alenka -e i, Alen-čica -e i; Lena -e i, Lenka -e i, Lenčica -e ž, Lenčka -e i helenizem -zma m obdobje gri. zgod.; helenističen -čna -o: ~a doba, umetnost; helenlst -a m, helenfstovski -a -o helio- (sončni) v sestavi: helio-centričen -čna -o s soncem v središču; heliogravura -e i način fotografskega snemanja; he-liografija -e ž način odtiskova-nja slik; helioskop -a m daljnogled za ogledovanje sonca, ~sk6pski -a -o; heliostat -a m priprava za naravnavanje sončnih žarkov v isto smer; heliotrop -a m vrsta kamna, zemljemersko orodje helot -a m suženj v Sparti, helotski -a -o Helvecija -e ž, helvetski -a -o, Helvečan -ana m, Helvečanka -e ž, helvečanski -a -o hematit -a m vrsta železne rude, hematitov -a -o, hematitski -a -o hember in hembraj, hembrajte! medm. izraža nejevoljo, začudenje; hembran -a -o; ~i tepec, ~a osa; gl. šember hemisfera -e ž polobla, poluta;

hemisferski -a -o hemofilija -e ž krvavičnost, hemo-filik -a m krvavičnik, hemo-filičen -čna -o krvavičen hemoroidi -ov m mn. med. zlata

žila, hemoroiden -dna -o Henrik -a m os. i., Henrikov -a

-o, Hinko -a m, Hinkov -a -o (+Hinkota, +Hinkotov); Henrika -e i os. i.. Henrikin -a -o hent hentaj, hentajtel medm. izraz nejevolje, začudenja; hentan -a -o, hentati -am, hentanec -nca m, hentanski -a -o; gl. tudi šent Heraklej -a m os. i. grš. mit., He-reiklejev -a -o, hereiklejski -a -o; Herkul -a m lat. oblika za Hčrakleja, Herkulov -a -o, her-kulski -a -o [-Is-] heraldika -e ž grboslovje, heraldik -a m grboslovec, heraldičen -čna-o grbosloven [povsod: -dld-] herbärij -a m bot. prirodopisna zbirka rastlin, herbariiski -a-o: ~a rastlina, ~a zbirka herc -a m fiz. enota za merjenje

frekvence, kratica: Hz Hercegovina -e ž kr. i., hercego-vinski -a -o, Hercegovec -vca m, Hercegövka -e ž, hercegovski -a -o Herder -ja m os. i. nem. filozofa in pesnika, Herder jev -a-o: ~a zgodovina, ~i nazori; herderski -a -o: ~i nazori; herder-janec -nca m Hčrderjev pripadnik, herderjanski -a -o, herder-janstvo -a s hereditären -rna -o deden: ~a obremenitev, hereditarnost -i ž dednost

heretik -a m krivoverec, heretičen -čna -o krivoveren, krivoverski; heretičnost -i ž krivovernost, herezija -e ž kriva vera, here-zijski -a -o: ~a moč, mikavnost; hereziarh -a m začetnik, oznanjevalec krive vere hermafrodit -a m dvospolnik, $po-lovšrec; hermafroditka -e ž; hermafroditski -a -o, hermafro-ditizem -zma m dvospolnost, spoloverstvo hermelin -a m, hermelinski -a -o, hermelinast -a -o

Hieronim

hermenevtika -e ž nauk o razlagi besed, hermenevtičen -čna -o, hermenevtik -a m Hermes -a m os. i. grš. mit., pri Rimlj. Merkur, Hermesov -a -o hermetičen -čna -o nepropusten, neprodušen; hermetičnost -i i ne propustnost, neproduinost Herod -a m os. i. judejskega oblastnika, Herodež -a m ljudsko; Herodov -a -o, Herodežev -a -o; Herodiada -e ž os. i., Herodiadin -a -o heroj -a m, herojski -a -o, he-rojstvo -a s; heroizem -zma m, heroičen -čna -o Herostrat -a m os. i. Grka, ki je samo iz slavohlepja zaigal Arte-midin tempelj v Efezu; herostrat -a m oble ime za uničevalca kulturnih vrednot, herostratski -a -o: ~o dejanje; he-rostratstvo -a s Herschel -schla [hšršal -šla] m os. i. astronoma, Herschlov -a -o: ~a odkritja, tudi Heršlov vremenski ključ hetera -e ž vlaiuga, lovača, naslad-

nica, heterski -a -o heterogen -a -o raznovrsten, dru-goroden, raznoter; heterogenost -i ž raznoterost, raznovrstnost Hetiti -ov m mn. starodavni narod v Mali Aziji; hetitski -a -o, he-titščina -e ž hevristika -e ž veda o metodah, nauk o virih spoznanja; hevri-stik -a m, hevrističen -čna -o Heziod -a m os. i. starogrš. pesnika, Heziodov -a -o hi medm. za poganjanje konj; nepoudarjeni hi medm. za droben, visok smeh: hihihi hiat -a m zev, hiatov -a -o, hiati-

čen -čna -o, hiaten -tna -o hiba -e z, hibav -a -o, hibavost -i ž, hibast -a -o, hiben -bna -o, hibnost -i ž, hiba ti -am in hib-Ijem grajati, očitati

hibriden^ -dna -o mešan, kriian; hibridnost -i ž, hibridacija -e ž mešanje, križanje hidra -e ž mit. kača s 7 glavami; zool. trdoživa vodna žival, ki se razvije v toliko novih bitij, na kolikor delov jo raztrgaš; prenes. kar se nam zdi neuničljivo hidrant -a m priklop pri vodovodu, ; hidrantski -a -o hidrat -a m kemična spojina z vodikom, hidratov -a -o hidravlika -e ž nauk o vodni sili, hidravličen-čna -o: ~a stiskalnica

hidro- (voda) v sestavi: hidro-aviacija -e ž, ~avi6n -a m vodno letalo; liidrobiologija -e ž, hidrocentrala -e ž, hidro-dinamika -e ž, hidroelektrarna -e ž, hidrofillja -e ž, hidrofo-bija -e ž; hidrografija -e ž, ~grafski -a -o; hidrokefalnost -i [-In-] ž, hidroksid -a m, hi-droksilen -Ina -o [-In-]; hidro-liza -e ž, ~litičen -čna -o; hi-drologija -e ž vodoslov'e, vodo-zndnstvo, hidromehanika -e'ž, hidrometer -tra m, hidroplan -a m, hidrostatika -e ž, hidrotehnika -e ž, ~ tehničen -čna -o: ~i zavod; hidroterapija-e ž hierarhija -e ž razvrstitev vrednot, oblasti in časti po stopnjah: ~ vrednot, cerkvena ~ vladajoča duhovščina, upravna vojaška ~; hierarh -a m oblastnik, prvak (navadno cerkveni), hierarhičen -čna -o: ~a pot, —i red; hierarhijski -a -o hieratičen -čna -o posvečdn, svet hieroglif -a m staroegipiansko znamenje za pisanje, nav. v mn. hieroglifi -ov m; hieroglifski -a -o, hieroglifen -fna -o, hiero-glifika -e ž veda o hieroglifih Hieronim -a m os. i., Hieronimov -a -o, Jeronim -a m in Jerom -a m

higiéna

higiena -e ž zaščitno zdravstvo, zdravstvena nega, zdravoslovje, higiénicen -čna -o, higiénski -a -o: ~i prostori, ~e razmere; higiénik -a m higro- (vlaga) v sestavi: higro-filen -Ina -o [-In-] bot., higro-grâf -a m, higrologija -e é veda o vlagi v zraku, higrometer -tra m, ~ métrski -a -o, ~ metri ja -e ž, ~métrièen -čna -o; higro-skop -a m, ~skopski -a -o: ~i papir hihitati -âm se, hihitàj -âjte! hihital -âla -o, hihitânje -a s, hihitâlec -lea [-yc- in -le-] m, hihitâlka -e [-yk- in -Ik-] ž. hihitâlski -a -o [-ysk- in -Isk-] hijacinta -e ž bot., hi jacintov -a -o hijéna -e ž, hijénski -a -o, hijénji

-a -e in hijénin -a -o hil [hil] hila -o kriv, zavit; hilav -a -o: ~a krava, hilja -e ž krava z nazaj zavitimi rogmi, hfljec -Ijca m vol s hilimi rogmi, hiliti -im hiliazem -zma m nauk o tisočletnem kraljestvu Mesija na zemlji; hiliast -a m, hiliâstièen -čna -o himén -a m deviška kožica, poroka; Himén -a m starogrški bog svatbe, poroke himêra -e i mit. pošast (koza, lev in kača v enem bitju), nestvor, izmišljenina; himêriêen -čna -o pošasten, izmišljen, fantastičen himna -e ž hvalnica, mn. himne -men [-man], himnus -a m, himničen -čna -o, himničnost -i ž, himnologija -e ž, himnolog -a m, himnološki -a -o hinavec -vca m, hinâvcev -a -o, hinâvka -e ž, hinavček -čka m, hinâvski -a -o, hinavčji -a -e, hinavstvo -a s, hinavščina -e i, hinavčevati -ujem, hinâvciti -im, hinavcevânje -a s, hinâv-čenje -a s

hiniti -im, hineč -eča -e, hinjen -a -o, hinjenje -a s, himba -e i, hfmben -bna -o, hinec -nca m, hinek -nka m pretveza, hinja -e ž prikrivanje = hinjava -e ž, hinljiv -iva -o, hinljivost -i ž hip -a m: vsak hip zdaj zdaj, ta lip takoj, tisti hip tedaj, na hip takoj, na hipe včasih; hipec-pca m, hipen -pna -o, hipnost -i i; prisl. hipoma nenadoma, v hipu hiper- (nad, pre-) v sestavi: hiper-estezija -e ž preobčutljivost čutov, ~estetičen -čna -o, ~ estetski -a -o; hiperfunkcija -e ž povečana funkcija, hiperglike-mija -e ž med. prevelika množina sladkorja v krvi; hiperka-talektičen -čna -o nadštevilen: ~i verz; hiperkritičen -čna -o prekritičen; hiperkultura -e ž pretignjena kultura, ~kultliren -rna -o preomikan, prerazvit; hipermangan-a m, ~ manganov -a -o; hiperplazija -e ž bohotna razvitost, ~plastičen -čna -o bohoten; hipertrofija -e ž ode-belilost, povečanje, razširitev, ~ trofičen -čna -o, ~trofirati -am

hiperbola -e ž mat. krivulja, slovn. figura pretiravanja, prispodoba; hiperbolski -a -o [-Isk-], hiperboličen -čna -o, hiperboličnost -i ž, hiperbolika -e ž hipnoza -e ž prisiljeno spanje in prisilno uspavanje, hipnotičen -čna -o: ~o stanje; hipnotizem -zma m veda o hipndzi, hipno-tikum -a m uspavalo, mn. hip-notika -tik s; hipnotizirati -am uspavati, hipnotiziranje -a s, hipnotizer -ja m uspavalec, hip-notizerka -e ž, hipnotizerski -a -o; hipnozi ja -e ž spalna bolezen črncev hipo- (pod-) v sestavi: hipocen-trum -uma m, hipofunkcija -e ž zmanjšana funkcija, bipohondri-

hlače

ja -e i otoinost, namišljena bolezen, ~h6nder -dra m, ~h6n-drski -a -o; hipokrizija -e ž hinavičina, ~krit -a m hinavec, ~kritski -a -o hinavski; hipo-koristikon -a m ljubkovalno ime, mn. ~koristika -ik s, ~kori-stičen -čna -o ljubkovalen; hi-poplazija -e ž nerazvitost, ~pla-stičen -čna -o nerazvit; hiposta-tičen -čna -o biten, osnoven; hi-potaksa -e ž podredje, ~takti' čen -čna -o podreden; hipoteka -e ž zastava, ~tekaren -rna -o: ~a banka; ~tečen -čna -o: ~o posojilo; hipotenuza -e ž, ~te-nuzen -zna -o; hipoteza -e ž domneva, podmena, ~tetičen -čna -o pogdjen; hipovitaminoza -e ž med. pomanjkanje vitaminov hipodrom -a m dirkališče, hipo-dromski -a -o; hipologija -e ž veda o konjih, hipolog -a m, hipološki -a -o hirati -am, hiranje -a s; hirav -a -o, hiravec -vca m, hiravka -e i, hiravost -i ž; hiralec -Ica [-Ic-J m, hiralka -e [-Ik-] ž, hiralski -a -o [-Is-], hiralnica -e [-In-] ž, hiralničen -čna -o [-In-], hiralniški -a -o [-In-] hiromantika -e ž napovedovanje sreče iz potez na roki; hiroman-tija -e ž, hiromant -a m, hiro-mantski -a -o histerija -e ž vrsta duševne bolezni, histeričen -čna -o, histe-rik -a m, histeričnost -i ž histologija -e ž tkivoslovje, histo-

log -a m, histološki -a -o histerija -e ž zgodovina, zgodba; historičen -čna -o zgodovinski: ~i dogodki, historik -a m zgodovinar, historiški -a -o zgodovinarski; historizem -zma m pretirano poudarjanje preteklosti; historiat -a m zgodovinski potek; historiografija -e ž zgodovinopisje, historiogreif -a m

zgodovinopisec, historiografski -a -o zgodovinopisen hiša -e ž, hišen -šna -o, hišna -e i, hišnina -e i, hišenski -a -o, hišenska -e ž, hišnik -a m, hiš-niški -a -o, hišnica -e ž, hišni-štvo -a s; hišica -e i; hišar -ja m, hiševati -ujem, hiševanje -a s, hiševalec -Ica [-uc-] m, hiše-valka -e [-uk-] i, hiševalstvo -a [-Is-] s, hiševalski -a -o [-Is-], hištrna -e ž hitati -am, hitanje -a s, hit -a m, hiteč -tca m, hitek -tka m, hitoma prisl., hitnja -e ž; hititi -im vreči, zagnati hiter -tra -o, hitrejši -a -e, prisl. hitreje; hitrica -e ž, hitrost -i i, hitrosten -tna -o; hitre -a m kdor hitro dela, hitrnik -a m hlebček, ki se v peki prej speče kakor drugi hiteti -im, hiti -ite! hiteč -eča -e, hitel -ela -o, hitenje -a s, hite-vati -am Hitler -ja m os. i., Hitlerjev -a -o; hitlerjevec -vca m, hitler-jevka -e ž, hitlerjevski -a -o, hitlerjevstvo -a s; hitlerjanec -nca m, hitlerjanka -e ž, hitlerjanski -a -o, hitlerjanstvo -a s, hitlerizem -zma m hiton -a m zool. neki mehkužec hitro- v sestavi gl. brzo-: hitropis -isa m, ~pisje -a s, ~pisec -sca m, ~pisen -sna -o; hitrovozen -zna -o, ~voznina -e ž; hitro-miseln -a -o [-saln-], ~misel-nost -i [-saln-] ž, hitronog -oga -o hkrati prisl., hkraten -tna -o,

hkratnost -i z hlače hlač mn. ž: ene dvoje, troje hlače ali hlač; hlačen -čna -o: ~i žep, gumb; hlačnica -e ž, hlačniški -a -o; hla-čice -ic mn. i, hlačke -čk mn. z: kopalne hlačevina -e z

blago za hlače; hlačat -ata -o, hlačast -a -o; hlačar -ja m.

hlad

hlâcarica,-e ž, hlačarski -a -o; hlaček -čka m, hlačman -a m, hlačmanka -e i, hlačon -a tn; hlačati -âm, hlačij -âjte! hlačal -âla -o, hlaëânje -a s; hlaëâriti -im, hlaëârjenje -a s; hlača -e ž nogavica, hlâëica -e ž hlad -Û in -a tn: v hladu, na hlâdu, za hlada zgodaj zjutraj, hlâdec -dca tn hladen -dna -o in hladèn ali hla-dân -dnà -6, prim. hladnéj ši -a -e ; prisl. hladno, hladnéje; hlâd-nost -i ž, hladnôta -e ž, hladni-ca -e ž; hlâdetina -e ž * žolča hladiti -im, hlâdi -ite! hladil -a -o, hladèc -éca -e, hlajênje -a s, hladilo -a s, hladilen -Ina -o [-In-], hladljiv -iva -o, hladlji-vost -i i, hladilnik -a [-In-] m, hladilnica -e [-In-] i, hladilec -Ica [-le-] m, hîadilka -e [-Ik-] i, hladitelj -a tn, hladiteljica -e i, hladišče -a s hladnéti -im postajati hladen, hladnèc -éca -e, hladnèl -éla -o, hladnênje -a s hladno- v sestavi: hladnodušen -šna -o, ~dušnost -i ž; hladnokrven -vna -o, ~ka-vnost -i ž, ~krvnež -a tn; hladnosfčen -čna -o, ~ srčnost -i i hlamudrati -âm: preširoka obleka hlamudrâ; hiamûdra -e i človek v mahedravi obleki, hlamu-dràv -âva -o, hlamudrâvost -i ž, hlamudrâëe -âë i mn. pum-parice

hlâpec -pca tn, hlapcev -a -o, hlapčevski -a -o, hlâpêevstvo -a s, hlapčija -e i, hMpček -čka tn, hMpčič -a tn, hMpči-ček -čka tn, hlapëè -éta tn zaničlj., hlapčon -a tn zaničlj.; hlâpëiti -im, hlapëevâti -ûjem, hlapëevàl -âla -o, hlapčevanje -a s, hlapcevâlski -a -o [-Is-] hlapeti -im, hlâpi -ite! hlapèë -eča -e, hlapèl -éla -o, hlapênje

-a s; hlâp -a tn, mn. hlâpi -ov in hlapovi -6v; hlâpen -pna -o, hlâpnost -i ž; hlapljiv -iva -o, hlapljivost -i ž hlapiti -im, hlâpljenje -a s, hla-pilen -Ina -o [-In-], hlapilnica -e [-In-] Ž, hlapilnik -a [-In-] m; hlâpica -e i, hlâpnja -e ž, hlapôvje -a s, hlapovina -e i, hlapomér -éra tn; hlapôn -a tn šaljivo za lokomotivo hlaptâti -âm, hlaptàj -âjte! hlap-tàl-âla-o, hlaptânje -a s; hlap-tâlo -a 9, hlapfâc -a tn; hlâpati -am, hlâpniti -nem hlastati -âm, hlastàj -âjte! hla-stàl -âla -o, hlastânje -a s; hlâsta -e ž, hlastač -a m, h'a-stâlo -a s, hlastàv -âva -o, hla-stâvec -vca tn, hlastâvka -e ž, hlastâvski -a -o, hlastâski -a -o, hlastâvost -i é, hUstež -a m; hlâsten -tna -o, hlâstnost -i ž, hlastnež -a tn; hlastézen -žna -o, hlast4žnik -a tn, hlastéžnost -i i, hlastéžnica -e i; hlastlji-vec -vca tn; hlâstniti -nem hlèb in hléb hléba tn, hlébov -a -o: ~a skorja; hlébec -bca tn, hlébëek -čka tn, hlébëië -a tn, hlébast -a -o, hlebčast -a -o, hlében -bna -o, hlébnica -e ž, hlébnik -a tn krušnjak, hlébar -ja tn kdor kruh prodaja, hlé-barica -e ž, hlebâriti -im, hléb-čar -ja tn vrsta jabolk = hléba -e i; hlébavec -vca tn hlepeti -im po čem in za čim, hlêpi -ite! hlepèë -éëa -e, hle-)èl -éla -o, hlepênje -a s; hlèp ilépa tn poželenje, hlépen -pna -o, hlépnost -i i, hlepljiv -iva -o, hlepljivost -i i hlév -a tn, hlévski -a -o, hléven -vna -o; hlévar -ja tn, hléva-rica -e i, hlévarski -a -o, hlé-vec -vca tn, hlévëek -čka tn, hlevišče -a ?, hlévovje -a s

hoja

hJîd -a m rahel veter, hlidéti -im,

hlidèl -éla -o, hlidênje -a s hlfk -a m zaduhel zrak, zadušnost; hlfkati -am težko sopsti, grčati, hlepeti po čem; hlikniti -nem izdihniti, umreti; hliketati -âm in -éëem hrôpsti, hliketàl -âla -o, hliketânje -a s hUniti -im, hlinèc -éca -e, hlinjen -a -o, hlinjenje -a s, hlimba -e Ž, hlimben -bna -o, hlinec -nca m, hlinež -a m, hlinjenec -nca m, hlinàv -âva -o in hlinjàv -âva -o, hlinjâvec -vca m, hli-njâvka -e ž, hlinstvo -a s hlipati -am, hlipanje -a s, hlipa -e Ž, hlipavica -e ž hropenje, hlipec -pca m, hlipavec -vca m = hlipavnik -a m perunika (zdravilo živini zoper hlipanje); hlipen -pna -o zračen = hlip6-ven -vna -o = hlipnat -a -o; hlipkati -am, hiiptâti -âm, hlip-tàl -âla -o; hliptàv -âva -o; hlipniti -nem; hlipéti -im, hli-pèc -éca -e, hlipèl -éla -o, hli-pênje -a s: veter hlipi, vročina hlipi od skal hlistniti -nem, hlistati -am, hli-

stanje -a s hlišč -a m, hliSëâva -e ž naliv, hliščati -im z vetrom dezevad, hliščal -âla -o hlod -a m, hlöden -dna -o: ~a debelina; hlödec -dca m, hlöd-ček -čka m, hlödje -a s, hlo-dövje -a «, hlodovina -e i hm medm. izraža pritrjevanje,dvom, zadrego; hmkati -am, hmkanje -a g, hmkniti -nem [ham-] hmèlj hmélja m = hmeljevina -e ž = hmeljina -e ž; hméljen -Ijna -o, hméljev -a -o; hmélje -a g = hméljevje -a g = hmé-Ijevnica -e ž — hmeljinje -a B (steblo); hmeljar -ja m, hme-Ijârski -a -o, hmeljarija -e i, hmeljârstvo -a s, hmeljâriti

-im, hmeljârjenje -a g; hme-Ijevit -a -o, hmeljevitost -i ž; hmeljnik -a m = hmeljišče -a g (polje), hméljevec -vca m = hmeljnjâk -a m hméljno pivo; hméljevica -e ž, hmeljnica -e ž hobôten -tna -o bohoten, hobotâti -âm bohotàti, hobôtnost -i ž bo-hotnost, hobotnica -e ž zool. hôd hôda in hôd hodâ m: tri ure hodâ; hôden -dna -o in hodân -dnà -6, hôdnost -i ž, hôdec -dca m, hodnik -a m koridor, hodišče -a s; hodoma prisl.; hodarina -e ž, hodnina -e é in hojnina -e ž hoditi hédim, hôdi -ite! hodèé -ééa -e, hôdil -ila -o, hôja -e ž, hojênje -a g; hojévati -am, hojévanje -a s; hodilnica -e [-In-] ž

hodnik -a m domače platno, hod-ničen -čna -o: ~a rjuha; jiL <«di pod hod

hodulje -ulj mn. ž = hodâlje -âlj mn. ž = hodiljke -iljk mn. i = hodâki -ov mn. m hohnjâti -âm nosljati, hohnjàj -âjte! hohnjàl -âla -o, hohnjâ-nje -a g, hohnjàv -âva -o, hoh-njâvec -vca m, hohnjâvka -e ž, hohnjâvski -a -o, hohnjač -a m, hôhnjec -a [-njac-] m, hôhnja -e ž

hohöt -ôta m, hohotâti -âm in -očem, hohotàj -âjte! hohotàl -âla -o, hohotânje -a s +h0hštapler -ja m nastopič, go-spoiček, +h0hštaplerski -a -o nastopdški, +h0hštaplerija -e ž nastopdštvo hoj medm., hojkati -am, hojka-nje -a s

hôja -e ž = hojka -e ž jelka, hojev in hôjkov -à -o, hôjen -jna -o, höjevina -e in höjko-vina -e i, höjevje -a g = hoj-kovje -a g; hôjkovica -e ž =

hokej

hojkovka -e i = hojkovščica -e ž vrsta gob hokej -a m šp., hokejski -a -o:

~a tekma, hokejist -a m Holandsko -ega s: na ~em, s ~ega; Holandija -e i: v ~i, iz ~e; holandski -a -o, Holan-dec -dca m (+Holandez), Ho-landka -e ž, holandščina -e ž; holandec -dca m cevni spojnih pri vodovodu holesterin -a m med., holesterin-

ski -a -o: ~e vrednote holm -a [povsod: h6m-] m, holmec -mca m, holmček -čka m, holmast -a -o, holmčast -a -o, holmčan -ana m; prim. kr. i. Homec -mca m, Podnom -oma tn homatija -e ž, nav. mn. homatije

-ij ž zmede homeopatija -e i način zdravljenja, homeopatičen -čna -o, ho-meopatski -a -o, homeopat -a m, homeopatinja -e i, homeo-patiti -im Homer -ja tn os. i., Homerjev -a -o, homerski -a -o: ~a primera, homerščina -e ž Homerjev jezik homiletika -e i nauk o cerkvenem govorništvu, homiletičen -čna-o, homilet -a »n, homilija -e i govor z razlago evangelija homogen -a -o istovrsten, enoten, istega rodu, istoroden, istega kova, homogenost -i i homonfm -a m enakozvoinica, ho-monimen -mna -o enakozvoien, a pomensko različen homotati -am (se), homotaj -ajte! homotal -ala -o, homotanje -a s, homot -ota tn *honeten -tna -o pošten, spodoben, dostojen; * honetnost -i i spodobnost, dostojnost honorar -ja tn nagrada, plačilo, honoraren -rna -o: ~i predavatelj, honorirati -am, honori-ranje -a s

' hdp medm. izraža hitro premika-1 nje, krajo, zasačenje; hopati -am I skakati, krasti, hopniti -nem i skočiti, vzeti,_ zasačiti; hopanje I -a s, hopkati -am otr. I hoplit -a tn težko oborožen pešec stare grške vojske, hoplitski -a -o Horac -a m in Horacij -a tn os. i. rimskega pesnika, Horacov -a -o in Horacijev -a -o, hora-covski -a -o in horacijski -a -o +horda -e ž divjaška četa, divjaki

(prenes.), drhal +horenden -dna -o grozanski,

strašanski, velikanski, silen horizont -a tn obzorje, horizontalen -Ina -o [-In-] vodoraven, horizontala -e ž hormon -a tn med., hormonski -a -o

horoskop -a tn napoved usode po zvezdah

hortenzija -e ž okrasna cvetlica,

hortenzijin -a -o hosana medm. poveličevanja; v liturg. in glas. hosana tn neskl.: do peli so lep ~ hospic -a tn gostišče hospitirati -am gostovati, biti zraven, hospitacija -e ž, hospitira-nje -a s, hospitant -a tn, nospi-tantka -e ž, hospitantski -a -o hosta -e ž, hosten -tna -o, host-nat -a -o, hostast -a -o; hostje -a s = hostovje -a s; hostar -ja tn = hostnik -a m, hosta-rica -e ž = hostnica -e ž, hostarski -a -o; hostnina -e ž hostija -e ž, hostijski -a -o hot hota tn, prisl. hotoma, hoten -tna -o, hotnost -i ž, hotnik -a m, hotnica -e ž, hotniški -a -o, hotništvo -a s, hotnišnica -e ž; hotiv -iva -o, hotivost -i ž, ho-tivec -vca tn, hotivka -e ž, ho-tivica -e ž, hotivski -a -o: ~i otrok nezakonski otrok = hotiv če -ta s, hotiva -e ž; hotiven -vna -o, hotivnost -i ž; hotljiv

hrèst

-iva -o, hotljivost -i ž, hotljivec -vca m, hotljivka -e ž, hotljf-vati -am se; hotinstvo -a s hotél [-1] -a m, hotélski -a -o [-h-], hotelir -ja m, hotelirka -e i, hotelirski -a -o Hotentot -a m južnoafriški rod,

hotentotski -a -o hotéti hočem -eš, hotèé -čča -e, hoté, hôti -ite! hôtel -éla -o, hofèn -êna -o, hotênje -a s; gl. tudi čem! — nikalno: nêcem ali nočem -eš -e; nehoté; hôti ne hôti, hočeš nočeš; hôtel ne hôtel, moraš hraber -bra -o, hrabrost -i ž, hrabriti -im, hrabri -ite! hra-brèč -éca -e, hrabrênje -a s hrakati -am in -čem = hrkati -am, hrâkanje -a s = hrkanje -a s, hrâkelj -kija m = hrkelj -kija m pljunek ob hrkanju, iz-pljunek

hram -a m, hramski -a -o, hrâ-mec -mca m, hramček -čka m, hramba -e ž, hramôvje -a s hrana -e ž: na ~i biti, imeti; na ~o vzeti, ob svoji ~i; hrânar -ja m, hranarina -e ž, hrano-dajalec -Ica [-le-] m, hranoda-jalka -e [-Ik-] ž, hranojemalec -Ica [-le-] tn, hranojemalka -e [-Ik-] ž

hraniti in -iti hranim, hrani -ite! hraneč -éca -e, hranil -ila -o, hranjen -a -o, hranjenje -a s, hranitev -tve ž, hranitven -a -o [-tvan-]; hranilo -a s, hranilen -Ina-o [-In-]-. ~a jed, ~a knjižica, hranilnica -e [-In-] ž, hra-nilničen -čna -o [-In-], hranilnik -a [-In-] m, hranilniški -a -o [-In-]; hranilec -Ica [-le-] m rednik, varčevalec, hranllka -e -Ik-] ž, hranilski -a -o [-Isk-]; iranljiv -Iva -o, hranljivost -i ž; hranltelj -a m, hraniteljica -e ž, hraniteljski -a -o; hrâ-

njenec -nca m, hrânjenka -e z; hranlv -Iva -o redilen, hranlvo -a g

hrapa -e ž, hrapav -a -o, hrapavost -i ž, hrapast -a -o hrast -a in hrast -asta tn, hrastov -a -o, hrastje -a s = hrastov je -a s; hrastič -Iča tn, hrastičje -a s = hrastlčevje -a s; hrastlna -e ž = hrastovina -e ž; hrastovec-vca n», hrastov-ka -e ž

hrast -1 ž dračje = hrašča -e ž hraščevje -a s, hraščje -a s, hra-ščina -e i, gl. tudi hrast -a m hrbèt hrbtà in hrbet -bta m, mn. po hrbtih, po hrbtih in po hrb-téh; hrbten -tna -o: ~e plavuti, ~a stran; hrbtoma prisl.-, hrbtit -Ita -o, hrbtlček -čka m, hrbtov je -a s; hrbtnik -a m pri stolu; hrbtišče -a s, hrbtlna -e ž — hrbtovlna -e ž hrbtenica -e f = hrbtanec -nca m, hrbteničen -čna -o, hrbte-nlčar -ja m zool. vretenčar; hrbtenjača -e ž hrčati -Im, hfči -ite! hrcèé -ééa -e, hrčal -âla -o, hréânje -a s hrček -čka tn, hrčkov -a -o zool. in bat., hfčkovski -a -o: ~a narava, hrčkovina -e ž hrécati -am = hrékatl -am kaš-Ijati; hrékniti -nem, hrék -a m odlomi jena veja; gl. tudi krehati hren hrêna in hréna m, hrénov -a -o, hrenlšče -a s, hrénovica -e ž hrenova omaka, hrenovina -e i, hrenovka -e ž vrsta klobas hrepenéti -Im, hrepeni -ite! hre-penèc -éca -e, hrepené, hrepenel -éla -o, hrepenênje -a s; hrepenljiv -iva -o, hrepenlji-vost -1 ž

hrèst hrésta m vrsta zvoka, hré-stati -am, hréstanje -a s, hrest-Ijâti -âm, hrestljânje -a s, hréstniti -nem; hrestâlnica -e

hreščati

[-In-] ž — hrestlja -e ž raglja-, hrestar -ja m = hrestač -a m = hrestelj -tlja m vrsta ptičev hreščati -im, hrešči -ite! hreščeč -eča -e, hreščal -ala -o, hrešča-nje -a s; hreščalec -lea. [-uc-] m hrga -e ž grča, hfgast -a -o, higav -a-o; hrganja-ež buča (posoda) hrib -a m, hribec -bca m, hribček -čka m, hribski -a -o, hri-bast -a -o, hribat -ata -o, hrib-čast -a -o; hribovje -a s, hribje -a s, hribina -e i, hribovit -a -o, hribovitost -i ž, hribovnat -a -o; hribar -ja m, hribčan -a m, hribrnik -a m, hribovec -vca m, hribovka -e ž, hribovski -a -o hribolazec -zca m, hribolazka -e ž, hribolažčev -a -o, hribolaski -a -o, hribolastvo -a s hripa -e ž, hripav -a -o, hripast -a -o, hripavica -e ž, hripavost -i ž, hripavec -vca m, hripavka -e ž, hripati -am in hripljem, hripanje -a s hripelj -plja m hrustanec med

nosnima pretinoma hripeti -im hripav postajati, hripel

-ela -o, hripenje -a s hfkati -am tn hfčem, hrkanje-a s; hrkav -a -o, hfkavec -vca m, hfkež -a m, hfkavka -e ž, hfkavica -e ž bolezen, hrkniti -nem; gl. tudi hrakati hrnjati -am hrkati, hrnjavec -vca

m, hfniti -em zahropsti hrom hroma -o, mn. tudi hromi, hrome; prisl. hromo; hromeč -mca m, hromast -a -o, hromav -a -o, hromost -i i, hromota -e i, hromoten -tna -o, hromot-nik -a m; hromouden -dna -o "("hromatičen gl. kromatičen hrometi -im, hromeč -eča -e, hromel -ela -o, hromenje -a s hromiti -im, hromi -ite! hromeč -eča -e, hromil -a -o, hrom-Ijenje -a s, hromitev -tve i '''hromosom gl. kromosom

hrop hrôpa m onomatopoeiični izraz, hrôpec -pca m, hropôt -ôta m; hropéti -im, hrôpi -ite! hropèé -ééa -e, hropèl -éla -o, hropênje -a s hrôpsti -em, hrôpi -ite! hropôc -a -e, hrôpel tn hrôpel -pla -o, hropênje -a s; hrôpati -am in hrôpljem, hropljâti -âm, hrop-Ijàj -âjte! hropijàl -ala -o, hrôpniti -nem hrošč hrošča m, hroščev -a -o: ~o leto; hrošček -čka m, hroščec -ščeca [-čac-] m hfst -a m onomatopoeiični izraz. hrstéti -im, hfsti -ite! hrstèé -ééa -e, hrstèl -éla -o, hrstênje -a s; hrstljâti -âm, hrjéâti -£m, hršéâvec -vca m bot.,~ hrščljiv -iva -o, hrščljivost -i ž hft -a m vrsta psov, hrtica -e ž, hrtîé -iča m, hftast -a -o; hftiti -im se, hftati -am hrûliti -im, hrùli -ite! hrûlil -lia -o, hrnljênje in hrûljenje -a s, hrûlba -e [-Ib-] ž hrûm -a m, hrûmen -mna -o, hru-méti -im, hrûmi -ite! hrumèé -ééa -e, hrnmé, hrumèl -éla -o, hrumênje -a s hrnp -a m, hrûpen -pna -o, hrûp-nik -a m; hrupéti -im, hrûpi -ite! hrupèc -ééa -e, hrupèl-éla -o, hrupênje -a s; hrûpiti -im se üstiti se, hrûpil -a -o, hrlip-Ijenje -a s, hrnpljîv -iva -o, hrupljivec -vca m, hrupôt -ôta m, hrupotâti -tâm in -ôéem, hrupotânje -a s hrûst -a in, hrùstati -am, hrii-stanje -a «; hrustàv -âva -o, hrustâvec -vca m, hrnstâvka -e i, hrùstiti -im se, hrûstec -tca m, hrûstelj -tlja m; hrnst-Ijâti -âm, hrnstljàj -âjte! hrust-Ijàl -âla -o, hrustljânje -a s, hrnstljâvka -e ž, hrustljiv -iva -o, hrustljivost -i ž; hrûstnica -e ž vrsta rib

hudoba

hrustanec -nca m, hrustančen -čna -o, hrustančast -a -o, hrn-stančevma -e i hnisč -a m, hruščati -im, hrušči -ite! hruščšč -éca -e, hriiščal -âla -o, hruščânie -a «, hmščav -âva -o

hrušev -a -o: ~a voda, ~o drevo; hriišast -a -o, hriiševec-vca m, hriiševka -e ž, hriiševica -e i, hriiševje -a s, hriiševina -e ž hriiška -e ž, hriiškov -a -o, hruškast -a -o, hriiškovec -vca m, hriiškovka -e ž, hruškovica -e ž, hriiškovje -a s, hruškovina -e i, hrilškica -e i hruti -jem, hrujoč -6ča -e, hrul

[hrûjt] hrûla -o, hrûtje -a s Hrvat -âta m, mn. Hrvâtje in -i -ov, Hrvatica -e i, Hrvâtov -a -o, hrvâSki -a -o in hrvatski -a -o, HrvâSko in Hrvatsko -ega s: na ~em, s ~ega; hrvâščina -e i, hrvâtar -ja m, hrvàt -âta m imena za rastline in živino s Hrvâékega ; brvatâriti -im me-■ šati hrv. besede v slovenščino, hrvatârjenje -a s, hrvâtiti -im, hrvâtenje -a s hfzati -am in hfžem, hrzanje -a s, brzav -a -o, hrzavec -vca m, brzniti -nem htéti cèm cès in naslonsko gl. pod ièm; htcl htéla -o, hté; nikaltw gl. pod hotéti hûl medm. izraža bolečino, začudenje ipd. hùd -a -o in -6, mn. tudi hudi -é, hujši -a -e; prisJ. hudo, huje; hudo ali huda mu gre (prede), hudo ali huda je za vodo; huda težka) n. pr. nevihta, zima, râna, bolézen, izgiiba, nesršča, skrb, slutnja, béda, krivica, krivda, kâzen ipd.; hild C + ie-žak) čas, udarec, boj, zločin ipd.; do hudega bolan, hudo pretêpsti, huje udari; hiidost

-i ž, hudôta -e ž, hudi -ega m hudič, hiido -ega s; shuda prisl. hndéti -im hiljšati, hudèl -éla -o; huditi -im se, hiidi -ite se! hu-dil -a -o; hudovâti -ûjem se, hudovânje -a s hudiča -e ž ûdnica, skrnina: prijela ga je ~ hudič -a m: za hudiča, od ~a; hudičev -a -o, hudičji -a -e, hudiček -čka m, hudičič -a m, hudičevka -e ž, hudičevstvo -a s; hudičevâti -ûjem, hudičevil -éla -o, hudičevânje -a s, hu-dičevâlec -Ica [-Uc-] m, hudiče-vâlka -e [-vk-] i, hudiCevâlski -a -o [-ifsk-]; hudičati -am, hudičanje -a s hudik -a m, hudikov -a -o; hud-nik -a m, hudnikov -a -o; hu-diman -a m, hudimanov -a -o, hudimanski -a -o; hudimer -ja m, hudimerski -a -o hudika -e ž bot. = hudobika -e ž = hudovita -e ž = hudovito-vina -e i = hudolésovina -e ž = hudolétovina -e ž hudina -e ž: ~ gre iz bolnika hudir -ja m: za hudirja, od hu-dirja; hudirja, da res! hudir-jev -a -o, hudirski -a -o, hu-dirstvo -a s hudo- v sestavi: hudoglèd -éda -o, hudogléden -dna -o, hudolès -ésa -o, hudoléten -tna -o, hu-dolétnica -e ž bot.; hudomûSen -šna -o, ~mûSnei -a m, ~muš-nik -a m, ~mušnica -e ž,, hudomušnost -i ž; hudoûren -rna -o, ~ùrnik -a m, ~ûrniski -a -o; hudovoljen -Ijna -o, ~v61jnost -i ž, ~v61jnež -a m; hudozimci -ev m mn. sredozimci hudoba -e ž, hudobec -bca m, hudobâr -ja m, hudobija -e z, hudobijân -a m; hudoben -bna -o, hudobnost -i ž, hudobnež -a m, hudôbnik -a m, hudôbnica -e ž, hudobnjâk -a m

Slovenski pravopis

225

15

Jiiidodélec

hudodelec -Ica m, hudodelka -e ž, hudodelski -a -o, hudodelstvo -a i, hudodelcu -Ina -o, hudo-delndk -a m, hudodelnica -e ž, hudodelniški -a -o, hudodelni-štvo -a s [povsod: -dšl-] hugenot -a m, mn. hugenoti in

-tje -ov, hugenotski -a -o Hughes -a [hjuz -a] m os. i. angl. fizika, Hughesov -a -o [kjuzo^ -ova -o]

Hugo tn Hugon -a tn os. i., Hii-

gonov -a -o Hugo [iigd] Viktor tn os. i. franc. pesnika, Hugoja, Hugojev -a -o, hugojevski -a -o: ~i verzi [povsod: iigd-] hujskati -am, hujskanje -a s, hujskač -a tn, hujskaški -a -o, hujskaštvo -a s, hujskarija -e ž hujšati -am (se), hujšanje -a s,

hujšalen -Ina -o [-In-] hukati -am, hukanje -a «, huk -a tn, hukniti -nem, hiikež -a tn huliti -im, buljenje -a s, hulivec -vca tn, hulivka -e ž, hulivski -a -o, hiilež -a tn human -a -o človeški, blag; humanost -i ž človečnost, huma-niteta -e ž, humanitaren -rna -o človekoljuben: ~a ustanova; humanitarnost -i ž humanizem -zma tn, humanist -a tn, humanistka -e i, humanističen -čna -o: ~a doba, ~a izobrazba, gimnazija Hume Huma [hjum -a] m os. i. angl. filozofa, Humov -a -o [hju-mou -ova -o] humor -ja tn, humorist -a tn, humorističen -čna -o, humoreska -e i humus -a m rodovitna prst, spr-stenina, črna prst; humusen -sna -o, humozen -zna -o: ~a zemlja če ima veliko humusa Hwn -a m 1. i., hiinski -a -o *hupa -e ž troblja pri avtomobilu, hupati -am, hupanje -a $

I hura medm. bojni klic za napad Hnronec -nca m 1. i. sevemoamer. indijanski rod, Huronsko jezero -ega -a s kr. i.; huronski -a -o divjaški, divji: ~o vpitje Hûs -a tn os. i. češkega reformatorja, HÙS0V -a -o: ~e črke; husit -a tn, tnn. husiti tn hu-sitje -ov, husitski -a -o hiiškniti -nem prhnili, hiiškati

-am, huškanje -a s Huxley -a [hàksH -ija] tn os. i. angl. pisatelja, Huxleyev -a -o [hàkslijeu -eva -o] huzar -ja tn vrsta konjikov, hu-

zarski -a -o hvala -e ž: hvala! hvala lépa! hvala vam! na hvalo priti, za hvalo priti, na hvalo mi je; +na hvalo domačim oblastem se to ni zgodilo, prav: po prizadevanju, skrbi; +na hvalo (prav: zaradi) širokih čevljev se mu noga ni razbolela; +hvalevre-den = hvale vreden, +hvale-željen = hvale željen, *hvalo-spèv -éva m hvalnica hvâlen-lna -o [-In-]: ~a ('*'hvalevredna) prizadevnost; hvalnost -i [-In-] i; hvalnica -e [-In-] i hvalilna pesem, hvalničen -čna -o [-In-]

hvaléien -žna -o, hvaléznost -i ž, hvalčžnik -a m, hvaléžnica -e ž, hvaléžnež -a tn hvalisati -am, hvalisanje -a s, hvalisar -ja tn, hvalisarica -e ž, hvalisav -a -o, hvalisavec -vca tn, hvalisavka -e ž, hvalisavski -a -o

hvaliti hvalim, hvali -ite! hvalèc -éca -e, hvalil -ila -o, hvaljen -a -o, hvaljenje -a s, hvalitev -tve ž, hvalivec -vca tn, hva-livka -e ž, hvalivski -a -o, hva-lilen -Ina -o [-In-], hvalilnost -i [-In-] i, hvalitelj -a tn, hva-liteljica -e ž, hvaliteljski -a -o hvošč -a m bol.

i m neskl. ime irke: mali i, veliki

I; i-jevski -a -o: ~e osnove i vez. in, tudi, celo: i ti bi šel;

i — i tako — kakor i medm. nevolje, razburjenja: i, kaj pa delaš! i no! i-a! oslovsko riganje Iberija -e ž kr. i. Pirenejskega polotoka, iberski -a -o: Iberski polotok; Iber -a m, Iberec -rca m, Iberka -e ž, iberščina -e i ibis -a m afriška itorklja, ibisov -a -o

Ibsen -a [ib-] m os. i. norv. pisatelja, Ibsenov -a -o: ~a drama, ibsenovski -a -o: ~a dra-matska tehnika, ibsenovka -e ž drama po Ibsenovem vzoru ica -e ž mlada kravica, icek icka m teliiek, icika -e i: božja icika božji volek ide id ž mn. 13. ali 15. dan v mesecu po starorimskem koledarju: marčeve ide 15. marec ideal [-dl] -a m vzor, idealen -Ina -o [-In-] vzoren (+ideelen): ~ človek; idealnost -i [-In-] i, idealizirati -am lepše pokazati, kot je v resnici; idealist -a m, idealistka -e ž, idealizem -zma m, idealističen -čna -o: ~a filozofija

ideja -e ž misel, pojem; fiksna ideja uprta misel; idejen -jna -o: ~i svet; ideolog -a m, ideologija -e i, ideološki -a -o identičen -čna -o isti, istoveten, identičnost -i i, identiteta -e i, identificirati -am istovetiti, identifikacija -e i ideogram -a m, ideografija -e ž,

ideografski -a -o idila -e i 1. podoba iz preprostega življenja, 2. pesnitev o takem življenju, idiličen -čna -o: ~i kraji, ~o življenje; idiličnost -i i. idilski -a -o [-h-], idilika -e ž

idio- v sestavi: idiolatrija -e i samoobozevanje, idioplazma -e ž bot., zool., idiosinkrazija -e i preobčutljivost za nekatere dražljaje, idiosinkratičen -čna -o idiom -a m govor, posebnost govora, idiomatičen -čna -o, idio-matika -e i idiot -a m bebec, idiotka -e i, idiotski -a -ov» idiotstvo -a s, idiotizem -zma m 1. neumnost, 2. neknjiževn^ narečni izraz, idiotikon -a m narečni slovar, idiotija -e ž bebavost idol [-61] -a m malik, idololatrija -e ž = idolatrija -e i maliko-vnlstvo

igalka -e [-Ik-] i voUin bot. igelj iglja m, igeljc -a [-galj-] m

jarmič

igla-e ž, rod. mn. igel [-al]: lasna naprsna ~ magnetnica, iglica -e ž in iglica -e ž, iglar -ja m = igličar -ja m, iglar-nica -e i tovarna za igle, iglar-ski -a -o, iglavec -vca m, iglast -a -o: ~o drevo, igelnica -e [-gal-] i = iglenjak -a m tok za igle, iglat -ata -o poJn igel, iglen -a -o: ~a ušesa, igličast -a -o: ~a ježica, igličevje -a s = igličje -a s igle iglastih dreves, iglasto drevje, iglokožec -žca m

Ignacij -a m, Ignacijev -a -o, Nace -ta m, Nacetov -a -o, Ignacija -e ž, Ignacijin -a -o, ig-nacijanski -a -o: ~a metoda, ignacijanec -nca m ignorant -anta m nevednež, igno-ranca -e i, ignorantstvo -a s nevednost, ignorantski -a -o ignorirati -am namenoma prezreti,

prezirati, ignoriranje -a s igo ižesa s jarem, igesarica -e ž verižica, ki veže igo na oje

Igra

igra -e ž, rod. mn. iger [-gor], igrski -a -o: ~e hiše,' igrica -e i; igrišče -a «, igriščen -čna -o; igrokàz -âza m igrača -e é, igračar -ja m, igrâ-čarica -e i, igrâëka -e i, igrâë-kati -am se, igrâcast -a -o, igrâëkîist -a -o, igrâëarstvo -a s, igrâëkanje -a s, igrâëica -e ž igrati -âm (se), igrâje, igral -âla -o, igrân -a -o, igrânje -a s, igrâti na klavir, igrati sklâdbo, vlogo, domino; igrâlen -Ina -o [-In-], igrâlnica -e [-In-] i, igra-lišče -a s = igrišče -a «, igrâ-lec -Ica [-UC-] m, igrâlka -e [-uk-] i, igralski -a -o [-Is- in -U^-J, igrâlstvo -a [-Is-] s, igrač -a m, igràv -âva -o, igrâvost -i ž, igriv -iva -o, igrivost -i i igre igrcà m godec inaha 1. medm. konjsko rezgeta-

nje, 2. m neskl. konj ihnévmon -a m neka afriška mačka, preganjalka kač ihta -e ž, ihtav -a -o: ~e narave, ihtavec -vca m, ihtavka -e i, ihtéti -im, ihtèl -éla -o, ih-tênje -a s; ihtiti -im (se), ihti -ite! ihtil -a -o, ihtênje -a s ihtio- v sestavi: ihtiodont -a m okamenel ribji zob, ihtiol -a m neko mazilo proti vnetju, ihtio-lov -a -o = ihtiolen -Ina -o [-In-]: ~o mazilo, ihtiolog -a m riboslovec, ihtiologija -e ž riboslovje, ihtiološki -a -o ribo-sloven, riboslovski, ihtiozâver -vra m pradavni reptil Ikar in Ikarns -ra [ik-] m grški bajeslovni letalec, Ikarov -a -o, ikarski -a -o: Ikarsko morje; tovarna Ikarns [ik-] : izdelki ~a ikavščina -e i, ikavski -a -o: ~o

narečje, ikavec -vca m ikéna -e ž, ikonski -a -o, ikono-grâf -a m, ikonografija -e z, ikonoklâzem -zma m = ikono-borstvo -a s, ikonoklâst -a m

— ikonoborec -rca m, ikono-logija -e ž, ikonodulija -e ž, ikonostas -a m ikra -e ž, nav. mn. ikre iker [-k»r], ikrica -e i, ikrav -a -o, ikrast -a -o, ikrn -a -o, ikrnat -a -o, ikrnica -e i, ikrnik -a m, ikriti -im se drstili se, ikrenje -a s

iktns -a m poudarek, pod iktusom il [il] -a m, ilo -a s, ilov -a -o: ~a zemlja; ilovec -vca m, flo-vica -e i, ilovina -e ž, ilast -a -o = ilnast -a -o [-In-]: ~a hiša, ilnat -a -o [-In-]: ~a posoda, ječa; ilnik -a [-In-] m jama, v kateri kopljejo ilo, ilo-ven -vna -o, ilovnica -e i ilnik, ilovnat -a -o ilegalen -Ina -o [-In-] nezakonit, ilegala -e i, ilegalnost -i [-In-] i, ilegalec -Ica [-le-] m, ilegal-ka -e [-Ik-] i, ilegalski -a -o [-Is-]

ilegitimen -mna -o nezakonski,

nepostaven, ilegitimnost -i i ileus -a m med. neprehodno črevo Iliada -e ž, Iliadin -a -o, Ilion -a

[ilion -a] m Troja Ilir -a m prebivalec in pripadnik naroda nekdanje Ilirije = Ilirec -rca m, Ilirija -e i, ilirski -a-o; ilirec-rca m pripadnik ilirizma; ilirstvo -a s = ilirizem -zma m ilnminirati -am slovesno razsvetliti, poslikati kodeks, ilumina-cija -e ž,' iluminator - ja m ilustracija -e ž razlaga, pojasnilo, slika, ilustrirati -am, ilustriran -a -o: ~a knjiga; ilustriranje -a s, ilustracijski -a -o, ilustrator -ja m, ilustratorski -a -o, ilustrativen -vna -o iluzija -e ž slepljenje čutov, slepilo; iluzionist -a m, iluzionizem -zma m, iluzoren -rna -o = iluzoričen -čna -o slepilen, +iluzije si delati slepiti se, delati si prazne upe

impertuenien

imaginaren -rna -o dozdeven, neresničen, umišljen: ~o število, imaginacija -e ž, imaginarnost -i i

imanenca -e ž obseienost v stvari, bivanje v stvari, imanenten -tna -o kar je v kaki reči obseženo: to je imanentno čemu imatriknlirati -am vpisati na visoko šolo, vpisati v matice (matrike), imatrikulacija -e ž, ima-trikulacijski -a -o: ~o spričevalo

imbecilen -Ina -o [-In-] slaboumen, imbecilnost -i [-In-] ž ime imena s, po imenu, imenoma; ime in priimek osebno in rodbinsko ime, imenik -a m, ime-njak -a m: midva svaimenjaka sva enakega imina, imenski -a -o: ~a vrednost; imenoslovje -a s nomenklatura, imenosloven -vna -o: ~a razprava, imeno-dajalec -Ica [-uc-] m, + imen-dan god, godovni dan imeniten -tna -o, imenitnik -a m imenitnica -e ž, imenitnost -i i imenititi-im se, imeniten je-a s imenovati imenujem, imenoval -ala -o, imenovan -a -o, imenovanje -a s, imenovalec -Ica [-le-] m, imenovalski -a -o [-Is-], imenovalnik -a [-In-] m imenovalniški -a -o [-In-] imeti imam, imej -ejte! imajoč -a -e, imel -ela -o, imenje -a s = imetje -a 8 = imetek -tka m, imetnik -a m {+imejitelj), imetnica -e ž imejiteljica); nikalno: ne imeti, nimam; imeti koga za poštenjaka, imeti kaj za resnico, govor imeti (^držati); v pomenu morati: prerok, ki ima na svet priti; ne godi se vse tako, kakor bi se imelo goditi; pri vas nima tako biti; zvečer mi imaš biti doma; v okrajšanem izražanju: ti mi jjimaš kaj očitati nimiiš (kar bi

mi mogel) očitati; ali imaš dva dinarja posoditi? ali imaš dva dinarja (ki bi jih mogel) posoditi? jaz ti nimam kaj povedati jaz nimam (kar bi ti mogel) povedati; imeti se: kako se imaš? v mislih se imeti; dobro, slabo se imeti; se imajo radi; a proti b +se ima (je v razmerju) kakor c proti d mat. imigracija -e ž priseljevanje, imi-grant -a m priseljenec, imigri-rati -am priseljevati se iminenten -tna -o bližnji, grozeč, preteč

imitacija -e ž ^snemanje, posnetek, imitirati -am posnemati, posneti, oponašati, imitiranje -a s, imitator -ja m *imobilen -Ina -o [-In-] nepremakljiv, nepremičen, imobilije -lij ž mn. nepremičnine +imoraliteta -e ž nenravnost, +imoralen -Ina -o [-In-] ne-nraven, +imoralnost -i [-In-] ž imortela -e ž neka cvetlica imovina -e ž, imovinski -a -o: ~i list, imovit -a -o, imovitost -i ž

*impediment -enta tn ovira, zapreka, zadržek imperativ -a [-iu ('^-if) -iva] m velelnik, imperativen -vna -o: ~a oblika imperator -ja m, imperatorski -a -o: ~e pravice, imperatorstvo -a s

imnerfekt -a tn nedovršno pretekli čas, imperfekten -tna -o nedovršen, nepopoln: ~a oblika, imperfektiven -vna -o: ~i glagoli nedovršniki imperij -a tn cesarstvo, vladavina, imperialen -Ina -o [-In-]: ~e sile; imperialist -a tn, imperialističen -čna -o, imperializem -zma m

* impertinenten -tna -o nesramen, predrzen, * impertinenca -e i predrznost

impeinoso

impetnoso [-udzo] prisl. glas. burno, silovito implantacija -e ž vsaditev, vstavitev. ~ žleze med., implantirati -am vsaditi, vstaviti med. implicirati -am vplesti, vkljuiiti; implicite prisl. vključno, implikacija -e i vključitev imponderabilije -lij ž mn. ne-tehtno, neteino (kar nič ne tehta) imponirati -am spoštovanje zbuditi, zbujati, imponiranje -a s, impozanten -tna -o import -a m uvkk blaga, uvoženo blago, importirati -am, importer -ja m, importacija -e ž, importen -tna -o uvozen: ~o blago

impotenten -tna -o (spolno) nezmožen, impotenca -e ž spolna nesposobnost, impotentnost -i ž impregnirati -am prepojiti, im-pregniranje -a s, impregnacija -e ž, impregnacijski -a -o: ~a sredstva

impresija -e ž vtis, dojem, impresionizem -zma m, impresionist -a m, impresionističen -čna -o: ~o slikarstvo imprimatnr m neskl. (lat. naj se natisne) dovoljenje za tisk: brez čigav je ta s tem ~ je izšla knjifra improvizirati -am narediti kaj brez priprave, neutegoma (z mesta) govorili, izpod pazduhe jemati, improvizacija -e ž, im-provizator -ja m * impulz -a m podnet, podbuda, iz-podbuda, impulziven -vna -o podnetljiv, podbuden, impulziv-nost -i ž imputirati -am dolžiti koga, prisoditi, prišteti, podtikati, impu-tacija -e ž imun -a -o 1. svoboden, nedotakljiv, izvzet, 2. zavarovan zoper nalezljive bolezni; imuniteta -e ž, imuniteten -tna -o: ~a iz

kaznica, imunost -i ž, imuni-zirati -am, imunizacija -e j in vez.: oče in mati, huje in huje inače prisl. drugače; inačica -e ž varianta, različica, inako prisl. drugače, milo, čudno: inako se mi je storilo inavgurirati -am slovesno začeti, inavguralen -Ina -o [-In-]: ~a disertacija doktorska razprava, inavguracija -e i slovesno usto-lUenje, izročitev časti incest -a m krvoskrunstvo incident -Snta m pripetljaj indantren -a m vrsta barvila, in-

dantrenski -a -o: ~e barve indefiniten-tna-o nedoločen -čna:

~i zaimki, števniki indeklinabile -la m, mn. indekli-nabilije -lij ž nesklonljive besede

indeks -a m seznam, kazalo, merilo; na indeksu v seznamu prepovedanih knjig, indicirati -am kaj dati v seznam, kazalo, prepovedati, indiciran -a -o: ~a knjiga; gl. tudi indikacija indeterminizem -zma m fil. smer, indeterminist -a m, indetermi-nističen -čna -o indicije -cij ž mn. dejstva, ki dado na kaj sklepati, napotila, sumljiva znamenja, opozorila indiferenten -tna -o nobenostran, prenes. mlačen, nemaren, vnš-maren, ravnodušen, indiferent-nost -i ž, indiferentizem -zma m fil., indiferenca -e ž indignacija -e ž razkačenost, uža-Ijenost, indignirati -am koga užalili, ujeziti, prizadeti koga, indigniran -a -o razkačen, užaljen, razburjen, jezen, razdražen, prizadet indigo -a m indijsko modro barvilo, indigov -a -o: ~ papir, indigovec -vca m bol.; tudi: indika -e ž, indikast -a -o, gl. tudi intka

inferioren

indij -a m kem. prvina Indija -e ž: Prednja, Zadnja Indijec -jca m, Indijka -e i, indijski -a -o. Indijski ocean (Indijsko morje); indijščina -e i, stara indijščina ž, indolog -a m, staroindijski -a -o: ~i jezik, ~a oblika, Indija Koromandija -e -e ž [povsod: ind-J Indijanec -nca m, Indijanka -e ž, indijanski -a -o, indijanščina -e ž, indijanarica -e ž indika -e ž gl. indigo indikacija -e ž znaki, ki kažejo, da je potrebno kako zdravljenje, n. pr. operacija, indiciran -a -o primeren, pravi, pravilen, indi-kativen -vna -o: ~a znamenja indikativ -a [-iu (+-if) -iva] m povedni naklon, indikativen -vna -o: ~a oblika indikator -ja m stroj, kazalo na strojih; kem. snov, ki pokaže kisle in bazične lastnosti, kazalec, indikatorski -a -o: ~i diagram indirekten -tna -o posreden: ~i

davki, ~i govor indiskreten -tna -o nemolčeč, pre-radoveden: ~ je ne zna molčati, indiskrecija -e ž, indiskretnost -i ž: po ~i se je zvedelo *indisponiran -a -o nerazpoložen, nevoljen, *indispozicija -e ž ne-razpoloženost, slaba volja individuum -a in individua m posameznik, individualen -Ina -o [-In-] posamezen, oseben, individualnost -i [-In-] ž lastnosti posameznega bitja ali osebe, osebnost, individualizirati -am, in-dividualizacija -e ž, individualist -a m, individualističen -čna -o, individualizem -zma m Indoevropejec -jca m, indoevrop-ski -a -o, indoevix)pščina -e ž, indoevropeist -a m, gl. Evropa indolenten -tna -o nemaren, brezčuten, indolenca -e ž, in dolent-nost -i ž

Indonezija -e ž otočje med Azijo in Avstralijo, Indonezijec -jca m, Indonezijka -e ž, indonezijski -a -o indosament -enta m prenosni zaznamek na drugi strani menice, indosant -a m, indosat -a m, indosatar -ja m, indosirati -am, indosiran -a -o, indosiranje -a 8, indoso -sa m indukcija -e ž navod fiz., sklepanje iz posameznih vrimerov na splošnost fil., induktiven -vna -o po indukciji se ravnajoč, indukcijski -a -o: ~i aparat, dokaz; induktivnost -i ž, induktor -ja m, induktorski -a -o, inducirati -am Indus -a. [in-] m reka v Pred. Indiji industrija -e ž, industrijski -a -o, industrialen -Ina -o [-In-], in-dustrijec -jca m = industrialec -Ica [-le-] m, industrializirati -am, industrializacija -e ž, in-dustrializem -zma m inerten -tna -o nedelaven, len,

inercija -e ž, inertnost -i ž inervacija -e ž med., inervirati

-am med. *infamija -e ž nečast, sramota, * infamen -mna -o brezčasten, nesramen, *infamnost -i ž nesramnost

infant -a m, infäntinja -e i naslov španskih in portugalskih princev in princes infanterija -e ž pehota, infante-

rijski -a -o, infanterist -a m infantilen -Ina -o [rln-] otročji, nerazvit, zaostal, Lnfantilnost -i [-In-] ž, infantilizem -zma m otročjost

infekcija -e ž okužba, infekcijski -a -o: ~i oddelek; infekciozen -zna -o kužen, nalezljiv, infek-cioznost -i i, inficirati -am (se), inficiran -a -o, inficiranje -a a inferioren -rna -o manjvreden, podrejen, inferiornost -i i

iafèmo

infênio -a m pekel, infernàlen

-Ina -o [-In-J peklenski iàfiltrécija -e é prepojitev, infil-tracijski -a -o: ~a anestezija; infiltrirati -am prepojiti, vtihotapiti, pretkati, infiltriranje -a s, infiltrât -a m prepojina, za-trdina [povsod: -II-] infinitezimâlen -Ina -o [-In-] neskončno majhen: ~i račun mat. infinitiv -a [-iu ('^-if) -iva] m nedoločnik, infinitiven -vna -o ne-določniiki: ~e oblike; infiniten -tna -o neomejen, nedoločen inflâci^ -e i denarna poplava, inflacijski -a -o: ~a nevarnost influénca -e i vpliv(anje), med. hripa, influénéen -čna -o: ~i stroj (za elektriziranje) informirati -am poučiti, obvestiti koga, ~ se poizvedeti, informacija -e i, informacijski -a -o: ~a pisarna, informativen -vna -o, informâtor -ja m infrardèC -éca -e fiz. infuzija -e i vlivanje, infûzum -a m poparek, čaj; infuzérije -rij ž mn. zool. ing. mednarodna kratica za inženir = inž.

ingerénca -e ž vtikanje, vmešavanje, vpliv ingrediénca -e ž primes ingver -ja m neka rastlina in začimba

inhalirati -am vdihavati, inhalira-nje -a s, inhalâcija -e ž, inha-lacijski -a -o: ~i aparat, inha-lâtor -ja m inherénca -e ž neločljiva zvezanost, inherénten -tna -o neločljivo zvezan

inhibiran -a -o prepovedan: ~o

mesto, delo, inhibicija -e ž iniciacija -e ž vpeljava v kaj inicialka -e [-Ik-J ž začetna velika črka

iaiciativa -e i podnet, spodbuda, pobuda, iniciativen -vna -o, ini-

ciator -ja m pobudnik, inicia-torka -e ž pobudnica inje -a 8 = ivje -a s, injast -a -o,

injavica -e ž injekcija -e ž, injekcijski -a -o:

~a igla, injicirati -am inkamacija -e ž utelešenje; inkarnat -a m barva živega mesa, inkarniran -a -o utelešen inkasirati -am pobirati gotovino, inkasant -a m izterjevalec, in-kaso -a m prejemki v gotovini inklinirati -am nagnjen biti, nagibati se, inkliniranje -a s, in-klinacija -e ž, inklinacijski -a -o: ~i kot inkluzive ali inkluzivno prisl. vštevši: do 1. 1848 ~ vštevši 1. 1848 ali do vštetega 1848. leta inkognito prisl. nepoznan, pod tujim (izmišljenim) imenom, inkognito m neskl.: popoln v tem ~ ga nihče ni spoznal *inkomodirati -am koga biti komu v nadlego

* inkompatibilen -Ina -o [-In-]

nezdružljiv, * inkompatibilnost -i [-In-] ž nezdružljivost

* inkompetenten -tna -o nepristojen, *inkompetentnost -i ž, *in-kompetenca -e ž nepristojnost

* inkongrnenten -tna -o neskladen, * inkongruenca -e ž neskladnost

* inkonsekvenca-e ž nedoslednost,

*inkonsekventen -tna -o nedosleden

*inkorporacija -e ž vključitev,

*inkorporirati -am vključiti inkret -a m izloček žlez z notranjim izločevanjem, inkrecija -e ž notranje izločanje, inkretoren -rna -o = inkretoričen -čna -o: ~ne žleze

* inkriminirati -am obdolžiti, * inkriminacija -e ž obdolžitev

inkrustacija -e ž oskorjava, obldga, okrdv, inkrustirati -am s skorjo (se) obdati, obložiti

insnrgèiit

inkubacija -e i razvojni čas bolezni od okužbe do izbruha, inkubacijski -a -o: ~a doba inkunabula -e ž ime za prve (najstarejše)^ tiskane knjige do 1.1500 inkvirirati -am strogo izpraievati, natančno preiskovati, inkvizicija -e ž, inkvizicijski -a -o, inkvi-zitor -ja m, inkvizitorski -a -o inlet -a m vrsta blaga Inn -a [in -a] m kr. i. reke, inski -a -o: ~i pritoki; Innsbruck -a [insbruk-a] m kr.i., innsbruški -a -o

Inocéncij -a m os. i., Inocéncijev -a -o

*inoportûn -a -o neprimeren, ne-

prikladen, * inoportunost -i ž 'inostran -dna -o zamejen, *ino-strdnec -nca m zamejec, *ino-strdnski -a -o zamejski, *ino-stranstvo -a s zamejstvo; ino-zémec -mca m, inozémski -a -o, inozémstvo -a s, inozémka -e ž; +inovérec -rca m drugoverec, +inor6dec -dca m drugorodec inovacija -e ž obnova, nov pojav,

novotarija, inovacijski -a -o

*inscenirati -am predstaviti, uprizoriti, inscendcija -e ž insékt -a m mrčes, žuželka insérât -a m oglas, naznanilo (v časnikih), inserâten -tna -o: ~i oddelek, inserirati -am oglašati v časnikih, inserènt -ênta m kdor oglaša v časnikih insi^je -ij ž mn. znamenja oblasti in časti *insinuacija -e ž namigovanje, podtikanje, insinuirati -am namigovati, podtikati *ijisistirati -am vztrajati pri čem,

pritiskati na kaj inskribirati -am vpisati, inskrip-cija -e ž vpis, inskripcijski -a -o insolacija -e ž sončenje, sončarica insolvénca -e ž nezmožnost plačevanja = insolvéntnost -i i, in-solvénten -tna -o nezmožen plačila

inspicient -enta m nadzornik, preglednik, režiserjev pomočnik, in-spicientski -a -o

* inspiracija -e ž navdih(njenje),

*inspirirati -am navdihniti, navdihovati, * inspirator -ja m na-vdihovalec instalirati-am postaviti, namestiti, umestiti, instalacija -e ž, instalacijski -a -o: ~i stroški, instalater -ja m, inštalaterski -a -o instanca -e ž siopnja: oblastvo prve, druge, tretje ~e; instan-čen -čna -o: ~a pot instinkt -a m gon, nagon, instinktiven -vna -o nagonski institucija -e ž naprava, ustanova,

toda: inštitut instruirati -am dajati navodila, instruiranje -a s, insfnikcija -e ž, instrukcijski -a -o, inštruktor -ja m, instruktorica -e ž. instruktiven -vna-o; inštruirati -am poučevati (dijake, delavce), inštruiranje -a s, inštrukcija -e ž (dijaško, delavsko) poučevanje, inštruktor -ja m, instruktorica -e ž (med delavci in dijaki) instrument -enta m orodje, instru-mentar -ja m, instrumentdrka -e ž, instrumentarij -a m med.; instrumentalen -Ina -o [-In-]: ~a glasba; instrumentirati-am, instrumentiranje -a s, instru-mentacija -e ž glas. instrumental [-dl] -a m orodnik slovn., instrumentalen -Ina -o [-In-]: ~a zveza insuficienca -e ž med. nezadostnost, pomanjkljiva funkcija kakega organa, insuficienten -tna -o nezadosten, pomanjkljiv insulin -a m med., insulinski -a

-o: ~i preparat *insnltirati -am [-U-] napasti, napadati, psovati, grditi, *insult -a [-It-] m napad, psovanje, *insul-tacija -e [-It-] ž napad

* insurgent -enta m upornik

in^kcija

inšpekcija -e ž; med. inšpekcija -e i; inšpekcijski -a -o, inšpektor -ja m, inšpektorski -a -o: ~a drža, inšpektorat -a m, inšpi cirati -am, inšpiciranje -a s inštitut -a m znanstveni zavod: Inštitut za slovenski jezik; inšti-tutski -a -o: ~a oprava; institucija -e ž naprava, ustanova inštrument -enta m (ljudsko) intabulirati -am vpisati, vknHžiti, intabuliran -a -o, intabuliranje -a s, intabulacija -e ž, intabula-cijski -a -o: ~i postopek intakten -tna -o nedotaknjen, cel, intaktnost -i ž nedotaknjenost, nepoškodovanost intarzija -e ž vložek, vložno delo, intarzijski -a -o: ~o slikarstvo integral [-dl] -a m mat.: računati z integrali, integralen -Ina -o [-In-]: ~o računanje, integrirati -am, integriranje -a «; integracija -e ž, integralen -Ina -o [-In-]: docelen, celovit, nerazdelen: Slovenija je integralni del Jugoslavije, integralnost -i [-In-] ž, integriteta -e z neokrnjenost; integralizem -zma m, integralist -a m intelekt -a m um, razum, intelektualen -Ina -o [-In-] umstven, intelektualec -Ica [-le-] m um-stvenik, duševni delavec, intelektualka -e [-Ik-] ž, intel.k-tualizem -zma m inteiigent -enta m izobraženec, razumnik, inteligenca -e ž sk. i. razumnost, izobrnženstvo, inteligenčen -čna -o: ~i izpit, inteligenten -tna -o izobražen, bister *intencija -e i usmerjenost, namen, prizadevanje, *intenciona-len -Ina -o [-In-] nameren intendant -a m upravnik, načelnik, nadzornik, intendanca -e ž, intendantura -e i, intendančen -čna -o: ~i uradnik, intendantski -a -o

intenziven -vna -o moian, silen, napet, intenzivnost -i ž, intenzi-téta -e ž, intenzivirati -am, intenziviranje -a s interdikt -a m prepoved, izoblitev interégnnm -a m medvladje intêren -rna -o notranji: ~a zadeva, ~a bolezen, —a medicina = interna -e ž za notranje bolezni; internist -a m, inter-nistka -e ž zdravnik (-ica) za notranje bolezni; internat -a m zavod z vso oskrbo za uience, internist -a m, internâtka -e ž gojênec (-nka) internata, internatski -a -o: ~a vzgoja *interès -ésa m prid, korist, zanimanje: ~ skupnosti terja to, pokazal je velik ~ za umetnost; +v ~u države je = *v državnem ~u je državi v prid, korist je; interésen -sna -o: ~a sfera področje zanimanja, koristi *interesanten -tna -o mikaven, zanimiv, *interesantnost -i ž zanimivost, mikavnost *interesirati -am (se) mikati, zanimati koga, marati za kaj; '^biti interesiran -a -o na čem biti do česa: +vsi so ~i na čim hitrejši pomoči vsem je do čim hitrejše pomoči; *interesènt -ênta m: za službo ni ~ov prosilcev, na trgu ni bilo ~ov kupcev, odjemalcev, za stanovanje je veliko ~ov povpraševalcev, se jih veliko zanima, poganja, žene, poteguje

interferénca -e ž fiz. medsebojno vplivanje sovpadajoiih valov, in-terferčnčen -čna -o: ~e motnje ■•"interijêr -a m notranjščina, notranja oprava intérim -a m vmesje, začasna rešitev; interimen -mna -o = interimski -a -o vmesen, začasen: ~i odbor, ~o ministrstvo; in-terimističen -čna -o

invalid

interjekcija -e i medmet, inter-

jekoijski -a -o medmeten interkalaren -rna -o vmesen interkonfesionalen -Ina -o [-In-]

medverstven *interkontinentalen -Ina -o [-In-]

veioi dele sveta, medcelinski *mterlinearen -rna -o medvrstičen interludij -a m glas. medigra,

vmesna igra intermezzo -a [intermsdzo -a] m vmesni dogodek, odmor, vmesna igra

internacionalen -Ina -o [-In-] mednaroden, internacionala -ee, internacionalist -a m, interna-cionalistka -e i, internaciona-lec -Ica [-le-] m, internacional-ka -e [-Ik-] ž, internacionalizi-rati -am, internacionaliziranje -a s, internacionalizem -zma m internirati -am, internacija -e i, internacijski -a -o: ~o taborišče; interniranec -nca m, inter-niranka -e ž interogatlv -a [-iu (+-lf) -iva] m, mn. interogativa -iv s vprašalni zaimki, vprašalnice, interogati-ven -vna -o vprašalen: ~i zaimek

interparlamentaren -rna -o med

parlamentaren: ~a komisija interpelacija -e i vprašanje, vmesno vprašanje, interpelirati -am vprašanje staviti, zahtevati pojasnila, interpelant -a m interpolirati -am vriniti v kaj, interpolaci ja -e ž vrinek, vloiek interpretirati -am razlagali, tolmačiti, interpretiranje -a s, interpretacija -e ž, interpret -a m interpunkcija -e ž ločilo, postavljanje ločil, interpnnkcijski -a -o * interiipcija -e ž prekinitev, motnja

intemrban -a m medkrajevni telefon: ~ kliče, ne dobim ~a, interurbanski -a -o medkrajeven: ~i telefonski pogovor

interval [-äl] -a m presledek, razmak, médias, glas. razlik intervenirati -am posredovati, in-tervéncija -e é posredovanje, intervencijski -a -o; intervencio-nizem -zma m, intervencionist -a m, intervencionističen -čna -o intervju -ja m, intervjuvati -am intimen -mna -o presrčen, prisrčen, iskren, zaupen, intimnost -i ž, Intimus -a m zaupnik intka -e i modrilo, plavilo, intkast

-a -o. gl. tudi indigo intoksikacija -e ž zastrupi jen je,

zastrupitev intolerânca -e i nestrpnost, intoleranten -tna -o nestrpen intonirati -am dati glas, začeti,

ubirati, intonacija -e ž intramuskulären -rna -o medmi-

šičen: ~a injekcija intransigénten -tna -o nesprav-ijiv, ne pomirljiv, nedostopen, strasten, intransigénca -e ž, intran-sigéntnost -i ž intranzitiven -vna -o neprehoden: ~i glagoli; intranzitfvnost -i ž intriga -e ž spletka, intrigantski -a -o, intrigànt -ânta m, intri-gântka -e ž, intrigântstvo -a s, intrigirati -am, intrigiranje -as introdükcija -e ž uvod intrôitus -a m pristop, vstopni

spev liturg. introspékcija -e ž zdravniški pregled notranjosti intruzija -e ž geol. vdor intuicija -e i spoznava brez umo-vanja, med. spoznava brez prave preiskave, intuitiven -vna -o, intuitivnost -i ž *inundacija -e i poplava, povo-denj, *inundacijski -a -o poplaven: ~o področje invalid -a tn, invalidka -e ž, invaliden -dna -o: ~i delavec, invalidski -a -o: ~a komisija, ~i dom; invalidnina -e ž, in-validnica -e ž, invalidnost -i ž

invazija

invazija -e i vdor, invazijski -a

-o: ~e čete invencija -e ž iznajdljivost inventar -ja m premična imovina, popis imovine, inventarski -a -o: ~i zapisnik, inventarizirati -am, inventariziranje -a s, inventa-rizacija -e ž, inventura -e i, inventirati -am popisati zalogo, imetje

invertirati -am preobrniti, inverzija -e ž preobrat, prevrnjeni besedni red stavka investirati -am vložiti denar v kaj, investicija -e ž, investicijski -a -o: ~o posojilo investitdra -e ž umeščanje na visoka upravna mesta', boj za ~o; investituren -rna -o invokacija -e ž klicanje, prošnja involucija -e ž med., geom., in-volucijski -a -o, involvirati -am [-Iv-]

inženir -ja m, inženirka -e ž, kratica: inž. = ing., inženirski -a -o, inženirstvo -a s ion -a m fiz. električno nabit delec, ionizirati -am, ionizaci ja -e ž prisl. vendar, vendarle ipsilon -a m ime grške črke iracionalen -Ina -o [-In-] neraz-ložen, razumsko nedojeten, mat. neizračunljiv: ~o število nedolo ceno, iracionalizem -zma m iradiacija -e ž fiz. izžarevanje Irak -a m kr. i., iraški -a -o: ~i

petrolej; Iračan -a m Iran -a m kr. i., Iranec -nca m Iranka -e ž,^ iranski -a -o: ~i jezik = iranščina -e ž irealen -Ina -o [-In-] neresničen nestvaren, i realnost -i [-In-] ž Irec -rca m, Irka -e ž. Irsko -ega S: na Irskem, Irska -e ž: v Irski, irski -a -o, irščina -e ž [povsod ir.]

iredenta -e ž osvobodilno gibanje, iredentizem -zma m, iredentist

-a m, iredentistka -e ž, ireden-tističen -čna -o: ~o gibanje iregularen -rna -o nereden, nepravi, nepostdven, neustrézen; nepravilen; ~e čete čete, ki ne sodijo k rednim, iregularnost -i ž nepravilnost *irelevanten -tna -o nepomemben, neznaten

irh -a m, irhar -ja m, irharica -e ž, irharski -a -o, irharstvo -a 8, irhast -a -o, irhovec -vca m kdor nosi irhaste hlače, irho-vina -e i = Irha -e ž indij -a m kem. prvina irigirati -am izpirati, irigdcija -e ž izpiranje, irigator -ja m izpi-ralnik med. Iris Iride ž 1. i. mit., Iridin -a -o [ir-]; iris iride ž iarenica v očesu *iritfrati-am (raz)dražiti, iritacija -e ž, iritabilen -Ina -o [-In-] dražljiv, iritabilnost -i [-In-] ž ironija -e ž prikrito norčevanje, podsmeh, ironičen -čna -o pod-smehljiv, ironizirati -am pod-smehniti se, podsmehovati se komu, ironiziranje -a s ishias [+išias] -a m revma v kolkih

iskati iščem, išči -te in ite! iščoč -a -e, iskàl -âla -o, iskan -a -o, iskanje -a s; iskalec -Ica [-loin -UC-] m, iskalka -e [-Ik- in -uk-] ž, iskalski -a-o [-ls-]\ ~a vnema; iskalen -Ina -o [-In-]: ~i list, iskalo -a s iskra -e ž, rod. mn. isker; isker -kra-o: ~ konj, ~e oči, iskrast -a -o: ~i pesek, iskrn -a -o; iskrost -i ž, iskrica -e ž, iskri-nje -a s, iskrnica -e ž, iskromér -éra m, iskrolévec -vca m iskrâti -âm, iskràj -âjte! iskràl -âla -o, iskrânje -a s = iskriti -im se, iskri in iskri -ite se! iskrèc -6ča -e, iskril -a -o, iskrênje -a 9

iti

iskren -a -o 1. isker, 2. (po rus.) odkritosrčen, iskrenost -i žv iskrenjak -a tn islam -a tn, islamski -a -o, islam-

stvo -a 8 Islandsko -ega s, Islandija -e i, Islandec -dca tn, islandski -a -o, islandščina -e i [povsod: isl-] isteje -ej ž mn. — istje -a s, ist-

nice -ic ž mn., istnik -a m isti -a -o kaz. z. izraža isiost v pravem pomenu: vsi ti krogi imajo isto središče; voda prihaja iz istega vira; v prenesenem pomenu je pesniški izraz podobnosti: ves je očetov: ista usta, isto visoko čelo, iste žive oči, isti bujni lasje, le nos je malo drugače ukrojen; pomensko je treba ločiti isti in enak: ta ura je moji enaka, ni pa istn; ta dva človeka imata enako kri, ne pa iste; te barve so vse enake, niso pa iste ipd., gl. tudi enak; prav, natanko, natančno, čisto isti (+eden in isti); po tujem vplivu se rabi: podpisani prosi odbor, da bi mu {brez +isti) dovolil...; najdena je bila torbica, dobi se... (+ista se dobi); ob cesti se je vil potok in preko tega ali njega (+istega) je držala brv; istost -i ž; istiti -im, istenje -a s; gl. tudi isto-istina -e ž resnica, istinski -a -o, istinit -a -o resničen, istinitost -i ž resničnost isto- v sestavi smemo rabiti le tedaj, kadar izraža istost, ne samo enakosti: istočasen -sna -o so-čdsen, hkraten, istočasno prisl. hkrati, obenem, sočasno, isto-časnost -i ž sočdsnost, hkrdtnost; istočasje -a s; istodoben -bna -o, istodobnost -i i, istodobnik -a m sodobnik; istoimenski -a -o mat.: ~o število; istokfven -vna -o istih staršev, istega ro

du, istokfvnost -i ž; istomésten -tna -o mat.; istorécje -a s tav-tologija, istorččen -čna -o tavto-Idgičen; istoroden -dna -o so-rôden, istorédnost -i ž; isto-sméren -rna -o: ~i tok; isto-smérnost -i ž; +istotam prisl. prav, ravno tam; '^istotako prisl. pravtako; +istotik -a -o prav, ravno, čisto tak; istovéren -rna -o, istovérnost -i ž; istovéten -tna -o isti, istovétnost -i ž istost, istovétiti -im, istovéte-nje -a s istenje; gl. tudi enako-Istra -e [i-] ž kr. i., istrski -a -o, Istràn -âna m, Istrânka -e ž; istràn -âna m vino iz Istre Iskarijôt -a m, Iškarijotov -a -o, iškarijotski -a -o, iškarijčtstvo -a s izdajstvo *itak prisl. tudi tako, že tako, brez tega

Itaka -e [itaka] ž kr. i. otoka,

itaški -a -o Itâlec -Ica [-le-] m, itâlski -a -o

I-Is-] starem veku) Italija -e ž kr. i., v Itâliji, Italijansko -ega s, na Italijanskem, Italijàn -âna m, Italijanka -e ž, X italijanski -a -o, italijânSëina -e ž, italijančiti -im; italiani-zirati -am, italianizem -zma m iterativen -vna -o ponavljalen, iterativnost -i ž, iterativ -a [-iu ('^-if) -iva] m iti Idem; ideš ..., sed. gl. tudi pod grem, pôjdi -te! idi -te! gredé, gredoč -a -e, ščl [šau,] šla -6 in -Ô, gré za kaj ("•'gre se za kaj); pôzlu, pod zlô iti; grem počivat ('^k počitku); iti do živega; ''"iti na živce dražiti, razburjati, motiti; iti na lov, iti nad sovražnika, iti na vojsko, iti na ples, iti h kosilu, iti po opravkih, iti za pogrebom, iti naproti, iti nasproti, iti izpod rok, iti po sreči, iti v cvet, iti na jok

iva

iva -e i vrsta vrbe, ivak -a m bot., ivov -a -o: --e šibe, ivo-vina -e ž Ivan -a m 1. i., Ivanček -čka m, Ivek, I vka m, Ivo Iva ("•"Ivota) m, Ivko -a ("•"Ivkota) m [povsod: iv-]-, Ivana -e ž, Ivanka -e ž, Ivica -e [iv-] ž ivanjka -e ž ime neke hruške in češnje

ivanjščica -e i kresnica bot. in

zool., ivanovka -e i bot. iver -a m in iver -i ž, iverec -rca

m, iverje -a s ivje -a s = ivnik -a m, fvnat -a -o iz predi, z rod. izraia izvor, in sicer: 1. v predmetu s predi, (iz koga ali iesu?): napraviti kaj iz koga (česa), delati iz lesa, plesti iz slame, klesati iz kamna; 2. r prilastku (kateri? kakšen?): stric iz mesta, pismo iz Ljubljane, kruh iz bele moke, spomin iz mladosti, kletev iz navade, beg iz strahu; 3. v prislovih a) kraja (od kod?): priti iz' gozda, iz hiše se sliši, pot drži iz doline v hrib, iz države voziti, iz knjige vedeti, iz šole znati; b) časa (od kdaj?): spominjam se iz mladih let, to znam še iz prve šole, iz preteklosti sega v sedanjost; c) načina (kako?): iz glave znati, kleti iz navade; č) vzroka (zakaj? zaradi česa?): storiti iz hudobije, delati iz veselja, lagati iz strahu, brati iz radovednosti. — Nasprotje izraža predi, v: v hišo, v hiši; v gozd, v gozdu; v Ljubljano, v Ljubljani — zato zmeraj iz hiše, iz gozda, iz. Ljubljane za nasprotno smer; prim. na in s (z) ; kako se rabi iz pri krajevnih imenih, gl. § 26, 5; v enoten predi, z rod. se je strnil s predlogi: izmed, iznad, izpod, izpred, izza; gl. tudi tam

iz- v sestavi I. z glagoli daje dejanju pomen smeri iz (od) česa ven (od kod?); ta smer se lahko nanaša 1. na kraj: izpeljati voz (iz klonice), izbiti klin (iz tnala), izpiti vino (iz kozarei), izpito vino, izpit kozarec; izprazniti kozarec (prazniti iz kozarca), izročiti (dati iz rok); 2. na osebo ali predmet: izdati denar (dati iz denarnice), izdihniti dušo (dihniti iz sebe), izkašljati (kailjati iz sebe), izreči besedo (reči jo iz ust, iz'Astili); igrati — izbirati (izmed česa), izprositi (od koga), izpraševati koga (iz koga vleči); kadar glagolu hočemo dati ta prvotni pomen predpone, tedaj moramo pisati iz-; to je potrebno zlasti tedaj, kadar poleg glagola ni določila s predlogom iz; 3. na konec dejanja (dovršenost): izboljšati (iz boljšanja ven), izdelati (iz dela ven), izpolniti (iz polnjenja ven) itd.; v tej rabi prvotnega pomena ne čutimo več, marveč samo še dovršenost; to nam enako dobro da čutiti tudi predpona s-(z-); zato v pomenu dovršnosti ali pri pomensko nepoudarjeni predponi pri istih glagolih pišemo zdaj iz-, zdaj s- (z-), pri čemer se radi oziramo na izgo-vorljivost, da za soglasnikom na koncu prejšnje besede pišemo iz-, za samoglasnikom pa s-(z-): prst izboljšati — je zbolj-šal, načrt izpolniti — obljubo spolniti; fant izpije — je spil iz kozarca; sod izprazniti — je spraznil; 4. pri novih učenih besedah dajemo predponi navadno pravi pomen po tujem vplivu, zato pišemo iz-: izobraziti, izraziti, izjaviti, izvestja, izgraditi itd.; II. iz- s pridevniki in samostalniki je narejen največ po tujih predlogah:

izbljavaii

izreden, izvrsten, izglagolski, izimenski, izhod ipd.-, iz pred-loinih zvez se je sprijel tudi z nekaterimi prislovi in se obrusil tudi v s- (z-): izdavna — zdavna, izvečine — zvečine, izlepa — zlepa, iztežka — stežka itd. — Pri pisavi te predpone je treba paziti toliko bolj, ker je predpona s- (z-) lahko nastala iz prvotnih pomensko različnih iz-, s- (z-), vz- ali raz-v pomenu dovršnosti: izpopolniti

— spopolnlti, izboljšati — zbolj-šati; skupaj sklicati, zbrati; vzbuditi — zbuditi, vzbiirkati

— razburkati — zburkati, raz-kuštrati — skuštrati; «Jasii je treba paziti na pisavo iz- in s-(z-) tedaj, kadar predponi dajeta glagolu različen pomen ali pomenski odtenek: izbrati najboljše pesmi — zbrati vse pesmi, izpisati podatke od kod — spisati knjigo, iztakniti luč — stakniti luč; izpregati konje

— spregati glagole, iztrgati list (iz knjige) — strgati korenček

— raztrgati obleko

izabéla -e ž neka vinska trta, iza-bélast -a -o; Izabéla -e ž os. i., Izabelin -a -o Izaija -a in -e m os. i. judovskega preroka, Izaijev -a -o, izaijev-ski -a -o = izaičen -čna -o [iza-i-] Izak -a [izak] m os. i. izba -e ž, izbica -e ž, izben -bna

-o: ~a oprava izbacniti -bacnem gl. bacniti, iz-bacnitev -tve ž [nepoud. -bac-in -bac-], izbâcnjen -a -o, iz-bâcnjenost -i ž; izbecati -âm, izbecàj -éjte! izbecàl -âla -o, izbecân -a -o; izbecniti -nèm, izbecni -ite! izbecnil -ila -o, izbecnjèn -êna -o, izbecnitev -tve i [povsod -bac-]

*izbaviti -im reiiti, osvoboditi, iz-bévljen -a -o, *izbévljati -am, *izbévljanje -a s +izbegavati -am kaj ubežati čemu, ogibati se česa, +izbegéva-nje -a s ogibanje izbér -i ž: na izbér je dano izberačiti -im, izberâcil -a -o, iz-

berécen -a-o: ~ denar izbérsati -am se pokvariti se, postati bérsa (o vinu) = izbérsiti -iin se, tudi: zbers-izbezati-ém [-baz-], izbezàj-éjte!

izbezàl -éla -o, izbezan -a -o izbezgati -ém [-baz-], izbezgàj -éjte! izbezgàl -éla -o, izbez-gén -a -o izbičati -am koga, izbičan -a -o izbira -e ž, izbirek -rka m, izbirčen -čna -o, izbirčnost -i ž, izbiren -rna -o: ~i turnir, ~e tekme; izbirati -am, izbiranje -a s, izbirač -a m, izbirélec -Ica [-alc-] m, izbirélka -e [-alk-] ž, izbirélen -Ina -o [-In-], toda zbirati -am izbistriti -im, izbistri -ite! izbi-stril -fla -o, izbistrèn -êna -o; izbistritev -tve ž: ~ pojmov izbiti -ijem, izbij -te! izbil -ila -o, izbft -a -o, izbijati -am: klin s klinom izbijéè -a m, izbijélnik -a [-âun-] m; toda zbi(ja)ti: ~ deske izblebetati -ém, izblebetàj -éjte! izblebetàl -éla -o, izblebetén -a -o

izblêkniti -nem, izblêkni -te! iz-blêknil -a -o, izblêknjen -a -o ali pa: izblêkniti -bléknem, izblêkni -ite! izblêknil -ila -o, izblêknjen -â -o izbliskati -a se, izbUskalo se je izbljuvati -bljuvam in -ûjem, izbi jû j -te! izbljuval -a -o, iz-bljuvén -a -o, izbljuvek -vka m; izbljûniti -nem, izbljûnjen -a -o

izbotoati

izbobnati -am: bobnal je čebele iz panja, dokler jih ni izbob-nal, toda zbobnati ljudi (skupaj) izbobnéti -im: grom je izbobnèl,

izbobnévati -am izbočiti -im, izbočitev -tve i, izbočen -a -o, izbočenost -i i, izbočina -e i; gl. tudi izbokati izbojevati -ujem, izbojuj -te! izbojeval -âla -o, izbojevanje -a s

izbokati -am, izbokanje -a s; iz-bokniti -nem, izboknil -a -o, izboknjen -a -o = izbokel -kla -o konvéksen: ~a leča, izbo-klost -i i konvéksnost, izboklina -e ž, izboklinast -a -o: ~ izpuščaj; izbok -6ka m; gl. tudi izbočiti

izboljšati in zboljšati -am, (i) zboljšanje -a s, (i)zboljšava -e ž, (i)zb61jšek -ška m, (i)zboljše-vâti -ûjem, (i)zboljsevàl -âla -o, (i)zboljševanje -a s, (i)zbolj-Êevâlen -Ina -o [-In-] izbôr -ôra m: na izbôr dati, v izbôj-u; izbôren -rna-o: izbôrni knez = knez izbôrnik, izbôrno vino, izbôrnost -i ž izbrati izbêrem, izbêri -ite! iz-brâl -a -o, izbrân -a -o, izbrâ-nec -nca m, izbrânka -e i, toda zbrati, zbirati skup nabrati izbrbrâti -âm, izbrbràj -âjte! iz-brbràl -âla -o, izbrbrân -a -o izbfcati -am koga od kod, izbfc-

niti -nem, izbrcnjen -a -o izbrisati tn zbrisati -išem: (i)zbri-sati madež, dolg, greh; vino se izbriše (ubriie), izbriši -te! izbrisal -a -o, (i)zbrisan -a -o: ~a glava; izbris -a tn, izbrisek -ska m, izbrisen -sna -o = izbrisljiv -iva -o kar se dd izbrisati; izbrisovâti -ujem = iz-brisâvati -am, izbrisâvanje -a s, izbrisovâlec -Ica [-le-] m izbriti -ijem, izbrit -a -o: gladko ~a koža; izbritje -a s

izbrizgati -am, izbrizgniti -nem izbrskati -am: ~ kromipir iz zemlje; izbrsniti -nem, izbfsnjen -a -o; toda zbrskati na kup, zbfskati vsaksebi razbrskati izbruh -a tn, izbruhniti -nem: bolnik je izbruhnil jed, kri; vojna, upor izbruhne; izbruhati -am, izbruhanje -a s, iz-bruhek -hka tn izbrusiti -im: zrcala za daljnoglede najprej izbrusijo, nato zbrusijo; jed izbrusiti; toda otrok je zbrusil čevlje, pete; izbrušen -a -o, izbrlis -a m izbah -a m, izbuhniti -nem (se): deske se na soncu izbuhnejo, izbuhel [-av] -hla -o, izbuh-njen -a -o: ~ trebuh; izbuh-lina -e i izbukniti -nem se: dno. se je posodi izbuknilo izbuljiti -im: ~ oči, izbuljene

oči, gl. buljiti izbunkati -am

izcediti -im, izcedi -ite! izcedil -ila -o, izcejen -ena -o, izce-jenina -e i, izcedek -dka tn, izcejati -am, izcejanje -a s, izceden -dna -o: ~i tok izcela tn scela prisl. popolnoma izceliti -im in sceliti -im: ~ rano, izceljen -a -o izciganiti -im: od koga kaj ~ izcimiti -im se, izcimljen -a -o; iz tega se je pravda izcimila; repa, krompir se izcimi; izci-mek -mka m izcreti -em gl. creti: ~ masi iz mesa

izcnrljati -am gl. curljati izciizati -am izsesati izčajmati in sčajmati -am se izčakati -am: ni ga izčakati, gl.

tudi sčakati -am izčečkati in sCečkati -am [-iai-] gl. čečkati, izčečkan -a -o in sčečkan -a -o

izganjati

izcéditi -im, izcéjen -a -o, izcé-

jati -am, izèéjauje -a s izčesati -céSem, izcêSi -lté! izcê-sal -âla -o, izcesân -a -o; izcé-sek -ska m, izcesâvati -am, iz-èesâvanje -a s izčiniti -im: ~ žito skozi rešeto;

izčfnjati -am, izčmek -nka m izčista in sčista, sčistoma prisl. izčistiti -im: vino se je izčistilo, izčiščen -a -o, izčiščenje -a s; izčlščati -am = izci§cevâti -ûjem: zlato, sol ~ izči^ati -am, izčrpan -a -o, izčrpanost -i ž; izčrpen -pna -o, izčrpnost -i i; izčrpâvati -am, izčrpavanje -a s izčrtati -am, izčrtan -a -o izdihniti in -iti izdahnem gl. dahniti [nepoud. povsod -dah- in

izdajati -am, izdajanje -a s, izda jâC -a m, izdajâlen -Ina -o [-In-], izdajâlec -Ica [-âuc-j m, izdajâlka -e [-duk-] i, izdajâl-ski -a -o [-dusk-], izdajalstvo -a [-ausi-] s, izdajâtelj -a m, izdajâteljica -e ž izdajnik -a m izdajalec, izdâjni-

ški -a -o, izdâjstvo -a 8 izdaleč in zdfileč prisl. (+izda-leka, +zdâleka): pozdravljal je •že ta ga še ~ ne dosega, še ~ ne, moj je ~ lépSi od tega veliko, mnogo izdati -âm, izdàj ^âjte! izdâl -a -o, izdân -a -o, izdânje -a s, iz-dâja -e ž, izdâjen -jna -o: ~i stroški, izdâtek -tka m, izdâ-ten -tna -o, izdâtnost -i i izdâvna(j) in zdâvna(j) prisl. izdediniti -im, izdedinjenje -a s izdélati -am: ~ šolo, delo, izdé-lek -Ika [-Ik-] m proizvod, iz-delâva -e ž, izdelâvati -am, iz-delâvanje -a s; izdelovâti -ûjem, izdelovânje -a s, izdelovâlec -Ica [-le-] m, izdelovâlka -e [-Ik-] i, izdelovâlen -Ina -o

[-In-], izdelovâlnica -e [-In-] i, toda zdélati -am: Janez je sicer šolo izdélal, a tudi šola je njega hudo zdélala izdesétiti -im izdecimlrati izdežiti -l se, izdežilo se je; iz-deževati -ûje se, izdeževâlo se . je [-dai-]

izdihati -am, izdihniti -nem, izdih -a m, izdihovâti -ûjem, iz-dihovàl-âla-o, izdihovânje-a s; izdihâvati -am, izdihâvanje -a s, izdihljaj -a m, izdišek -ška m izdimiti -im se, izdimljen -a -o izdirati -am: ~ zobe, izdiranje -a s, izdréti izdêrem tn izdrèm, izdîl -rla -o, izdrt -a -o, iz-drtje -a s (+izdrétje): ~ zoba izdiséti -im se: kava se izdiši, če ni zaprta; izdišal -âla -o, izdišljiv -iva -o izdivjati -âm se, izdivjàj -âjte! izdivjàl -âla -o, izdivjân -a -o, toda zdivjâti začeti divjati izdolbsti -bem (+-bim), izdôlbel -bla -0 (+-bil -a -o), izdolben -a -o ("'■-bljen -a -o); izdôlbati -am, izdôlbek -bka m, izdolbina -e ž = izdolbenina -e I [povsod: -doub-] izdrégati -am, izdrézati -am, iz-

drégniti -nem izdréti gl. izdirati izdûhati -am, izdûha -e i izenačiti -im, izenačenje -a s, iz-enačevâlen -Ina -o [-In-], iz-enačba -e 1, izenačitev -tve ž; tudi zenâôiti izfrčati tn sfrcâti -im: ptiči so izfrčali (namreč iz gnezda), toda: sfrčali (s strehe) izganjati -am, izgânjanje -a s, izganjâlec -Ica [-uc-] m; izgnati izzênem: ~ koga iz dežele; izženi -ite! izgnal -âla -o, izgnân -a -o, izgnânec -nca m, izgnânka -e i, izgnânstvo -a s, izgon -ona m, toda zgnati ali segnati v čredo

Slovenski pravopis

241

16

izgi'iiiti

izginiti -nem, del. izginil -a -o, prid. izginuli -a -o: puške izginulih vojakov; izginitev -tve i, izginjati -am, izginjanje -a s, izginljiv -iva -o izgladiti in zgladiti -im gl. gladiti, izglajenje -a s, izglajenost -i i izgladovéti -ujem koga, izglado-vàl -âla -o, izgladovânje -a s izglâgolski -a -o [-Is-] iz glagola izpeljan: ~i samostalniki; iz-glâgolen -Ina -o [-In-]: ~i samostalniki ^izgtédati -am: +dobro izgledaš = zdrav si videti, na oči si zdrav, kaiei, da si zdrav; zdiè se zdrav; ^izgleda, da kaie, da...; +ka-kor izgleda, bo dež = podobno je, da bo ..., videti je, da ..., kaie, da ..., po vsej priliki bo dei; +izglèd -éda m: +nima izgleda na kaj = slabo kaže, nič ne kaSe na to, se mu ite obeta izglobeti -am: cesta je izglôba-na; izglobal -ala -o; izglobiti -im gl. globiti, izglôbil -ila -o, izglobljèn -êna -o izglddAti tn -âti -glodam tn -jem, miši so izglodale luknjo v omaro; toda zglodati -am: zajec je zglodal korénje, gl. glodati izgnâti gl. izgânjati izgnêsti -tem, izgnêti -ite! izgné-tel -gnêtla -o, izgnetèn -êna -o: iz gline je gnétel podobo, dokler je ni izgnétel; toda zgnêsti: ~ vse na kup izgnojiti -im se, izgnôji -ite! iz-gnôjil -ila -o, izgnojèn -êna -o izgoditi -im; ptiči so se izgodili;

toda zgoditi se izgodnjati -dm: lan se izgodnjâ, ptiči so se izgodnjâli; gl. god-njâti pod godnéti izgolâjsati -am, izgolâjsan -a -o: ~o kljuse, tudi: zgolâjsati -am izgoljufâti -ém iz (od) koga kaj, izgoljufàl -éla -o, izgoljufân -a -o

izgôltati -am [-ut-] s težavo povedati, iz sebe spraviti izgoniti -gonim (se), izgoni -ite! izgônil -ila -o, izgon jen -a -o: ~a voda, ~a živina; izgonje-nec -nca m, izgonjenka -e ž, izgönjenost -i I; toda zgonîti zgonim skupaj spraviti izgoréti -im, izgorel -éla -o, iz-gorina -e ž proizvod zgorevanja, izgorévati -am, izgorévanje -a s, gl. tudi zgoréti -im izgôsti -ödem: godci so izgödli izgotoviti -im, izgotôvi -ite! iz-gotövil -ila -o, izgotovljèn -êna -o; izgotâvljati -am, izgotâvlja-nje -a s, izgotavljâvec -vca i»; povsod tudi: zgo-izgovoriti -im, izgovori -ite! izgovoril -ila -O: izgovoril si je köt, toda z očetom sva se zgo-vorila, da pojdem v Planico; izgovorjèn -êna -o, izgöv<it -a tn, izgovörek -rka tn, izgovorilo ia B, izgovornik -a m; izgovor-Ijiv -iva -o, izgovorljivost -i ž; izgovarjati -am (se), izgovâr-janje -a s, izgovarjâva -e ž, iz-govarjâlen -Ina -o [-In-]: ~a tehnika, izgovarjâlec-Icafi^Bi^-J m (+izgovorja-) izgoz^ti -im se gl. gozditi, ia-

gözdek -dka tn med. izgraditi -ira, izgrâdi -ite! izgrâ-dil -ila -o, ..izgtajèn -êna -o, izgrâdnja -e ž: ~ nove družbe, toda zgraditi hišo sezidati izgrditi -Im: komu obraz iz-grdil -ila -o, izgrdèn -êna -o tn izgfden -a -o izgrêbsti -êbem, izgrêbi -ite! iz-grébel -êbla -o, izgrebèn -êna -o, izgrèb -éba m: ~ mrliča, izgrébati -am, izgrébanje -a s, toda zgrêbsti na kùp izgrèd -éda tn, izgrédnik -a ifn izgrgréti -âm, izgrgràj -âjtfe! iz-grgràl -âla -o, izgrgrân -à -o

iikhz

izgristi -zem, izgrizi -te! izgrizen -a -o: molji so obleko izgrizli, tudi zgrlsti izgubiti in zgubiti -im: ~ denar, službo, izgubi -ite! izgubil -ila -o, izgubljen -êna -o, izgûba -e ž, izgubljênec -nca m, izgub-Ijênka -e i, izgubljati -am, izgubljanje -a s; izgubiti +na teži, ugledu = težo, ugled izgubiti, izgubljati; povsod tudi zgub-

izbâjati -am, izhajanje -a s; domače le v pravem pomenu: časopis izhaja, nesreča izhaja iz prve zmote; po nem.: dobro, slabo ^izhajati s čim Uveti, prebiti, pretolči, biti zadovoljen s čim ; dobro, slabo + izhajati s kom se razumeti, biti zadovoljen; ^ tem za Silo + izhajam prebijem, to mi iado^uje; z malim +izhajati biti zadovoljen; izhajališče -a s, toda: shajati, se, vzhajati i^lapéti -im, izhlapi -ite! izhla-pèl -éla -o, izhlapélost -i ž; iz-hlapévati -am, izhlapévanje -a s; izhlapiti -im, izhlâpil -ila -o, izhlapljèn -êna -o, izhlapitev -tve ž; izhlapljiv -iva -o, iz-hlapljivofit -i ž, izhlapina -e ž, izhlapek -pka m izhod -6da m, izhodek -dka m, izhodišče'-a s, izhoden -dna -o: ~a točka; toda shàd izhoditi in shoditi -hodim (se) gl. hoditi, izhojen in shojen -a -o: ~a pot, ~ človek izh^otâti -âm (se), izhomotàj

-âjte! izhomotàl -âla -o izhrkati -am (se) izhûda in shûda prisl. na hud na-Mn, tudi shûdo: ~ pri njem nič ne opraviš izid -a m konec, uspeh: ~ pravde, ~ preiskave; ~ knjige izigrati -am: ~ asa, pagata, ~ zadnjo karto, ~ koga, iz-

igràj -ajte! izigral -âla -o, iz-igrân -a -o, izigrâvati -am, iz-igrâvanje -a s iziménski -a -o: ~i glagoli iziti izidem, izidi' -te! izSèl [-šauj izšla -o in -6: pravkar izšla (+izišla) knjiga izjaloviti -im se, izjalovi -ite se! izjalovil -fla -O; izjalovi jèn -êna -o, izjalovîtev -tve i izjava -e i, izjâviti -im, izjavljen -a -o; izjâvljati -am, izjavljanje -a s izjecljâti -âm, izjecljàj -âjte! iz-jecljàl -âla -o: s težavo je iz-jecljàl nekaj besed, izjecljân -a -o: ~e besede izjéd -i Ž, nav. mn. izjédi -i (tudi izjedî -i -ém) zdrobljeni ostanki: miši izjedajo slamo, da so same izjédi (-i); mišje izjédi (-i) ; izjéda -e i izjedena ékrûua, zajeda: voda izjeda breg in dela izjéde; izjédati -am, izjédanje -a s; izjésti -jém gl. jesti, iz-jéden -a -o: od sršenov izjé-dena hruška izjema -e ž, izjémen -mna -o: ~o stanje, izjémoma, izjém-nost -i Ž, izjéti -jâmem, izjêmi -ite! izjél -a -o, izjét -a -o, iz-jemši

iz joka ti in -âti -jokam in -čem (se) gl. jokati in razjokati se, zajokati in zjokati se izkaditi -Im (se), izkâdi -ite! iz-kadil -ila -o: izkadile so se mu norčije, gl. skaditi izkâpati -am in -pijem: krompir izkâpal -a -o, gl. izkopâti izkâpati -am in -pijem: vino je iz soda izkâpalo, sveča se je izkapala; izkapan -a -o izkâSljati -am (se), izkâšljanje -a s, izkašljevati -ùjem, izkašlje-vânje -a s izkaz -aza tn, izkâzen -zna -o, izkâznica -e ž, izkazilo -a s; izkâzati in izkazâti, izkâžem gl.

i^kaziti

kazati, izkazan -a -o: izkazati se postaviti se, izkazati moc, milost; povsod tudi skaz-; iz-kazljiv -iva -o, izkazovati -ûjem, izkazoval -âla -o, izkazovanje -a s

izkaziti -im (se), izkazi -ite! iz-kazil -ila -o, iakazèn -êna -o, izkazênost-i ž, izkazitev-tve ž; povsod tudi ska-, gl. tam izkidati in skidati -am: ~ gnoj,

sneg; skidaj se Od tod! izkihati -am (se), izkihniti -nem izkladati -am, izklâdanje -a s, izkladâc -a m, izkladarina -e ž, izkladâlec -Ica [-le-] m, toda sklâdati

izklepetati -âm tn -écem, izkle-petàj -âjte! in izklepéci -te! izklepetàl -âla -o, izklepetân -a -o

izklesÂti -kléSem, izklêSi -ite! iz-klêsal -âla -o, izklesân -a -o; izklesâti kamen, luknjo v živo skalo; tudi sklesâti izklicati -čem, izklic -ica m, iz-klicevâti -ûjem, izklicevânje -a «, izklicevâlec -Ica [-le-] m, izklicen -ena -o: ~a cena; toda sklicati

izključiti -im: ~ iz društva, šole, izkljûci -te! izključil -a -o, izključen -a -o, izključitev -tve ž, izkljucevâti -ûjem, izklju-êûj -te! izključeval -âla -o, iz-kljucevânje -a s, izkljucevâlen -Ina -o [-In-], izključen -čna -o, izključno prisl. ekskluzive, iz-ključljiv -iva -o, izključljivost -i i; toda sključiti izkljuvati izkljûjem, izkljûj -te! izkljuvâl -a -o, izkljuvân -a -o. oči komu izkljuvati, enako tudi skljuvâti izkiâpiti -im, izklopi -te! izklopil -a -o, izklopljen -a -o: izklopiti tok; izklop -ôpa m, izklopilo -a s; toda sklopiti

izknjižiti -im, izknjiženje -a s,

izknjižba -e i izkobacati -âm (se) tn skob-, iz-kobacàj -âjte se! izkobacàl -âla -o

izkobaUti -im se: ~ iz postelje izkôlciti -im se, izkélcen -a -o, izkolčitev -tve ž med. [povsod: -ou-]

izkopati -kôpljem, izkopi ji -ite! izkôpal -âla -o, izkopân -a -o: izkopâti oči, zaklad; izkopanina -e i, izkop -6pa m, izkopina -e ž, izkopen -pna -o, izkopâ-vati -am, izkopâvanje -a s izkoreniniti -im, izkoreninjen -a -o, izkoréniti -im, izkorénjen -a -o, izkoreninjenec -nca m izkorénski -a -o: ~i glagoli izkoristiti -im, izkoriščen -a -o, izkoriščenje -a s, izkoristitev -tve é, izkoristek -tka tn; izkoriščati -am, izkoriščanje -a s, izkoriščevati -ûjem, izkorišče-vàl -âla -o, izkoriščevalec -Ica [-due-] m, izkoriščevaiski -a -o [-dus-], izkoriščevanje -a s izkotiti -im (se), izkôti -ite! iz-kotil -ila -o, izkotèn -êna -o, izkotitev -tve ž, izkot -6ta tn izkrcati -am, izkrcanje -a «, iz-krcevâti -ûjem, izkrcevàl -âla -o, izkrcevânje -a s; izkrcâvati -am, izkrcâvanje -d s, izkrce-vâlen -Ina -o [-In-]: ~e čete izkrčiti -im: ~ grmovje, ~ si pot, izkrčitev -tve i; toda skfčiti (se)

izkričati -im, izkriči -ite! izkričal -âla -o, izkricân -a -o: ~ biti, ~ glas razkriian izkriviti -im: ~ resnico, izkrivi -ite! izkrivil -ila -o, izkrivljen -a -o, izkrivitev -tve i; toda skriviti -im: ~ žico izkrtačiti in skrtâciti -im, izkrtâ-či -te! izkrtâèil -a -o, izkrtâ-čen -a -o

izmed

izkrvavéti -îm, izkrvâvi -lté! iz-krvavèl -éla -o, izkrvavftev -tve i, izkrvavélost -i i izknpiti izkûpim, izkùpi -îte! iz-kùpil -lia -0, izkûp -ùpa m, izkupiček -čka m, izkupnina -e i izkusiti izkusim, izkušen -a -o, izkušenec -nca m, izkušenost -i i, izkušnja -e i, izkiišati -am; izkušanec -nca m, izkiišanje -a s, izkuševalec -Ica [-le-] m; povsod tudi sku-izkiistvo -a s empirija, izkustven -a -o [-stvan-], izkustvenost -i [-stvan-] i, izkiis -a m, izkušen -sna -o

izlačniti -im (se), izMčnjen -a -o. izlačnjenje -a s, izlačnjenost -i i, izlačnjenec -nca m izlahka in zlahka prisl. izléjati -am (se) : ali si sedaj vse izlajal?

izléëi izlézem gl. leči: ptica mlade izl6že, izlézen -a -o, izléga -e ž iziččiti -im koga (se) ozdraviti koga, izlečftev -tve ž ozdravitev izlépa in zlepa al» zlépo prisl.: če ne gre zlepo, pa zgrdo; iz-lepa (zlepa) ni bilo človeka, ki bi mu bil enak izlésti -zem prilesti iz iesa, ■ toda

zlesti z drevesa, na drevo izlèt -éta m, napraviti izlet iti na izlet-, izléten -tna -o: ~a pisarna, izlétnik -a tn, izlétnica -e z, izlétniški -a -o Izleteti -im, izlêti -ite! izlêtel -éla -o, izlétati -am, izlétanje -a s, izletâvati -am, izletâvanje -a s izleviti -im se, izlêvi -ite se! iz-

lévil -ila -o, izlevitev -tve i izliti -jem zliti kaj iz česa, izlitje -a 8, izlitek -tka m, izliv -a m, izliven -vna -o, izlivek -vka m izlivati -am, izlivanje -a s izlizati in zlizati -žem (se) : med iz skodele (i)zlizati, (i)zlizek -zka m

izločati -am, izločanje -a s, iz-ločba -e i, izločevati -ujem, izločevanje -a s, izločevalec -Ica [-duc-] tn, izločevalen -Ina -o [-In-], izločevalnina -e [-In-] ž izločiti izločim, izloči -ite! izločil -lia -o, izločen -a -o, izl6-čenje -a s, izločitev -tve i, izločitven -a -o [-tvan-]: ~a re-sekcija med., izločilen -Ina -o [-In-], izločilo -a s, nav. mn. izločila -fl [-il], izločljiv-îva-o, izloček -čka m = izločina -e ž izložiti -im, izloži -ite! izloŽil -ila -o, izložčn -êna -o, izložitev -tve ž, iziožen-žna-o: ~o blago; izložba -e ž, izložben -a -o [-ban-] : ~o okno; izlagati -am: ~ sanje, izlaganje -a s, izlagalec -Ica [-du-] m, izlagalka -e [-du-] i izluščiti -im: jedro, izlušči -te! izluščil -ila -o, izliiščen -a -o, izluščitev -tve ž izMžiti -im, izlužen -a -o, izlužf-tev -tve i, izliiženec -nca m, izluževalnica -e [-In-] ž, izluž-nina -e é izmakniti -mâknem, izmakni in -ni -ite! izmaknil -a -o in -nil -ila -o, izmaknjen -a -o;, izmakniti stol izpod nog, denar; izmakljiv -iva -o, izmakljivost -i ž, izmakljivec -vca m tat, izmaknitev -tve 1; povsod tudi zmak-; [nepoud. -mak- in -mak-] izmala in zmala prisl. izmaličiti nim, izmaličen -a -o,

izmaličenje -a s izmamiti -im komu kaj gl. ma-miti, izmamljen -a -o, izmaml-tev -tve i izmed predi, z rod. na vpr. od kod? ali namesto predi, od: ~ hiš se je slišal jok, ~ ljudi je planil; ~ vseh najboljši od vseh ali med vsemi ali vse,h; eden (kdo, nekdo) izmed vaščanov med ta-ščani, od vaščanov, vaščanov; ne

izmeitcati

na vpr. kje?, n. pr.: + izmed liš so dvorišča med hišami izmeacati -am, izmencaj -ajte! izmencal -ala -o, izmencan -a -o [povsod: -man-] izmesti -fra, izmeni -ite! izmenil -ila -o in -enili -e, izmenjen -ena -o in izmenjen -a -o; izmena -e i, izmenoma prisl., izmenitev -tve i, izmeničen -čna -o: ~i tok; izmepljiv -iva -o, izmenljivost -i ž, izmenljivec -vca m, izmenljivka -e i izmenjati -am 9I,'menjati; izmenjavati -am, izmenjavanje -a s, izmenjava -e i, Mzmenjaven -vna -o; izmenjevati -ujem, izmenjeval -ala -o, izmenjevanje -a s, izmenjevalec -Ica [-duc-] m, izmenjevalka -e [-Avk-] ž, izmen jevalen -Ina -o [-In-], izmen jevalnica-e f-|n-J ž; povsod tudi zmenj-izmera -e ž, izmžrek -rka m, iz-meren -rna -o, izmeriti -im, iz-meritev -tve ž, izmerljiv -ivn -o, izmerljivost -i i izmetati -6čem, izmeči -ite! iz-metal -6la -o: bolnik je izme-tal veliko krvi; izmetan -a -o. izmet -eta m, izmeček -čka m, izmietavati -am, izmetavanje -a «; t»da zmetati: ~ vse seno z voza, ~ vse na kup izmikati in zmikati (se), izmikanje in zmikanje -a s, gl. tudi izmakniti in zmakniti izmisliti -im si kaj, izmišljen -a -o, izmislek -a [-ak-] m; toda zmisliti se na kaj; izmišljati -am, izmišljanje -a «, izmišljaj -a m, izmišljava -e ž, izmišljevati -ujem, izmišljevanje -a «, izmišljevalec -Ica [-du-] m, iz-.mišyevalka -e [-du-] i, izmišljotina -e i, izmišljija -e ž, iz-nnišljenina -e i i«)9iti -jem: ~ sod, maroge, rane, izmitje -a «, izmivati -am.

izmival -a -o in -âla -o, izini-vanje -a s izmlatiti -mlatim gl. mlatiti, iz-

inlačen -a -o: ~o zrnje izmodriti -im, izmôdri -ite! iz-modril -ila -o: to me je izmo-driio, izmodritev -tve ž; iz-modrovati -ujem; povsod tudi zmod-

izmolédovati -édujem, izmoléduj -tel izmolédoval -a -o, izmolé-dovan -a -o izmoliti izmôlim: mati izmôli sinu zdravo pamet, izmôli -itel iz-môlil -ila -o, tudi zmoliti izmôlsti in zmôlsti -ôlzem, iz-môlzi -te! izmôlzel -zla -o: ves denar je izmôlzel iz njega, iz-môlzen -a -o (+-žen -a -0): ~a krava; izmôlzek -zka m [povsod -mou-] izmotati -am: v težavah je bil, pa se je le izmotal; toda zmotati prejo v klobček; izmotâ-vati -am (se), izmotâvanje -a s izmozgati -am, izmozgan ra -o, izmozgâvati -am, izmozgâvanje -a s

izmôëiti -im (se) in zmučiti -im (se), izmuči -te! izmučil -a -o, izmučen -a -o izmuzniti -nem se, izmûzati -am: dobro se je izmuznil, bil je v hudi zagati iznad predi, z rod. na vpr. od kod?: kamen je priletel iznad pečine; oče je vzel britev iznad vrat; napačno na vpr. kje? kod?; polica je pribita + iznad vrat nad vrdti; +iznad pečine so se pasli gamsi nad pečino iznajti iznâjdem gl. najti, iznaj-ditelj -a m, iznajditeljica -e i, iznâjdba -e é, iznâjden -a -o, iznâjdenost -i i, iznajdljiv -iva -o, iznajdljivost -i ž,- toda znajti se: fant se je znaièl iznakajiti -im, iznakâzi -ite! iz-nakažil -ila -o, iznakažen -êna

iwcati

-o; iznakâza -e ž, iznakâzen -zna -o

iznebiti -im se gl. znebiti se iznemôci iznemôrem obnemoli, iznemôgel -ôgla -o, iznemôg-lost -i ž iznenaditi -im koga, iznenaden -a -o, iznenâdenje -a s, izne-néda prisl. nenadoma iznêsti -em gl. nesti: kar je bilo V hiši, so vse iznêsli; na množičnem sestanku je +iznésel vprašanje sprožil, načel, spravil v razgovor-, +iznêsti predlog predložiti, predlagati, predlog staviti; ljudje so """iznêsli zagnali, začeli govoriti, si izmislili; """to iznêse toliko to dd toliko; toda vse je znesel na kup iznevériti -im (se), iznevérjati -am, iznevéra -e ž, iznevérje -a s

iznositi -nosim: ~ pohištvo iz hiše; "^iznos -osa m znesek, toda: znositi na kùp iznôva in znova prisl. zopet izobara -e ž črta enakega zračnega tlaka

izobčiti -im, izobčenje -a s, iz-občitev -tve ž, izobčenec -nca m, izobčenka -e ž, izobčevati -ujem, izobčevanje -a s izobésiti -im: ~ zastave, izobéSen -a -o, izobešati -am, izobešanje -a s

izobilje -a s: živeti v izobilju, izobilnost -i ž, izobilen -Ina -o [povsod: -il-] izoblikovati -ûjem: ~ človeka izobraziti -im ("*" naobraziti), izobražen -a -o, izobraženec -nca m, izobraženka -e ž, izobrazba -e ž, izobraženost -i ž, izobra-zen -zna -o, izobrazljiv -iva -o, izobraženstvo -a s; izobraževalen -Ina -o [-In-], izobraževati -ujem, izobraževanje -a s, iz-obraževatelj -a m, izobraževal-

nica -e [-In-] ž, izobraževalec -Ica [-le-] m, izobraževalka -e , [-Ik-] ž

izogeoterma -e ž črta enake zemeljske toplote izogibati -am in -Ijem se: koga (česa), komu (čemu), "•"pred kom (čim); izogibanje -a s, izogib -iba m: "^v izogib posledicam = da se izognemo posledicam, izogiben -bna -o; izogniti -ognem se gl. ogniti se izoglésa -e ž črta, ki veže enake

jezikovne pojave izohiména -e ž črta enake srednje zimske topline izohipsa -e ž črta, ki veže točke

enake nadmorske viiine izohron -a -o enakotrajen izokrogliti -im, izokroglitev -tve ž izolirati -am osdmiti: Avstrija se je izolirala; izolacija -e ž osamitev, oddvojitev, izolacijski -a -o: ~i material, izolacionizem -zma m, izolacionist -a m, izo-lacionističen -čna -o: ~a politika; izolator -ja m osdmnik, samilo, izolatorski -a -o: ~a veriga; izoliren -rna -o: ~i trak, izolirnica -e ž med. izomerija -e ž kem. snovi različnih fizikalnih in kemičnih svoj-stev, toda enake empirijske formule; izomêren -rna -o: ~e snovi

izometrija -e ž meritev po enakih

delih, izométrski -a -o izomika -e i, izomikati -am,

izomikan -a -o izomorfen -fna -o enakolik, izo-morfnost -i ž, izomorfija -e ž enakolikost izonegâviti -im, izonégati -am

koga, izonegavljen -a -o izorati -orjem in -ôrjem: ~ krompir; izôrji -ite! izoral -a -o, iz-oran -a -o; toda sem že zoral dokončal oranje; njiva je zorana ali razorana

izostéti

*iz«>siéti -nem ne prili, ne biii; *je izostal ni prišel, ni ga bilo,

*izostânek -nka m prenehanje, zamuda; *izostâjati -am, *iz-ostâjanje -a s izostriti in zostriti -im: konico

gl. ostriti pod oster izotêrma -e i črta enake srednje

letne toplote izpačiti -im gl. spdčiti izpahati -am: ~ prah iz česa izpahniti-pahnem: ~ kaj iz česa, ~ si roko, noga je izpahnjena, izpahnitev -tve ž, izpah -âha m; izpahovati -lijem, izpahova-nje -a s, izpahu je se mi; toda: spahniti -nem strniti, zvezali; [nepoud. povsod -pah- in -pah-] izpariti -im, izparjen -a -o; izpa-rivati -am, izparivanje -a s, iz-parina -e ž, izparflnica -e [-In-] ž, izparica -e ž; izparévati -am, izparévanje -a s; toda: spariti v par spraviti izpisti -dem pasti iz česa; +izpasti v pomenu uspeti: igra je lepo +izpadla uspela; izpadati -am: lasje mu izpadajo; izpadanje -a s, izpad -âda m, izpâdek -dka m

izpeljati -am -péljem, izpêlji -ite! izpêljal -âla -o, izpeljan -a -o. izpeljânec -nca m, izpeljânka -e ž, izpeljâva -e ž; izpeljâvati -am, izpeljavanje -a s, izpelje-vâti -ûjem, izpeljevânje -a s, izpeljiv -iva -o, izpeljivost -i i; toda speljâti: komaj je speljal čez klanec, speljâti na led izpénjati -am vpeto kljuko; iz-

pénjanje -a s izpéti -pnèm gl. peti, izpét -a -o izpéti -pojem (se) gl. péti, izpét

-a -o: ~ glas, ~a pesem izpihati -am in -šem: ~ prah iz ' luknje gl. pihati, izpihanje-a s; izpihniti -nem, izpihnjen -a -o; izpihovati -ujem, izpihovàl -âla -o, izpihovânje -a s, toda spi-

hati: veter je spihal listje na kup

izpipati -am in -Ijem: zob, las ~ izpisati in -âti -iSem iz česa, izpis -a m, izpisek -ska m, izpisovati -ûjem, izpisovanje -a s, izpisovâlec -Ica [-âu-c-] m, izpi-sovâlka -e f-tfyfc-J é, izpisnlna -e Ž, toda spisati: ~ nalogo izpiliti -im se: i^išilo se mi je,

izpiš -a m, izpisek -ška m izpit -a m skušnja, + položiti izpit napraviti, opraviti izpit, skušnjo, +polagati izpit delati, opravljati skušnjo, izpit; izpiten -tna -o

izpita ti in spita ti -am: purana

~ živino izpiti -jem gl. piti, izpit -a -o: ~ obraz, izpitost -i ž, izpitež -a«», izpitek -tka tn; gl. spiti izplačati in -âti -p ačam: delavce se ne izplača = se ne splača, izplačilo -a s; izplačevati -ujem, izplačevanje -a s, izplačevalec -Ica f-àu-] m, izplač-Ijiv -iva -o, izplačljivost -i ž; izplačilen -Ina -o [-In-] izplakniti in splakniti -nem: ~ škaf, izplakovati -ujem, izpla-kovanje -a s, izplakovâlen -Ina -o [-In-], izplakovâlnik -a [-In-] m, gl. tudi splakniti izplati -poljem gl. plati, izplân -a -o

izplavati -am: na suho je izplaval

izplaviti -im, izplâvi -ite! izplavil -ila -o, izplavljèn -êna -o in -âvljen -a -o: voda je izplavila tes iz jarka izpljuniti -nem, izpljunek -nka m, izpljuvâti -pljùvam in -pljù-jem gl. pljuvati izplùti -6vem gl. pluti: ladja iz-plove

izpod predi, z rod. na vpr. od kod?: voda teče ~ skale; riba je šinila ~ skale; ne na vpr. kje?

izposoditi

kod?: riba je +izpod skaîe pod skalo; "^izpod te cene ne dam pod to ceno (+izpod to ceno): otroci + izpod enega leta ("^izpod eno leto) pod eno leto izpodbiti -jem komu kaj, izpodbijati -am, izpodbijanje -a s, tudi spodbiti, gl. biti -jem izpodbôsti -bôdem in spodbôsti (+ vzpodbosti) koga k čemu, gl. bôsti, izpodbodèn -êna -o. izpodbàdati -am, izpodbadljiv -iva -o; povsod tudi spod-izpodbuda in spodbuda -e i, iz-podbuditi -im, izpodbudi -ite! izpodbudil -ila -o, izpodbujèn -êna -o, izpodbûden -dna -o; izpodbujati -am, izpodbujanje -a s; povsod tudi spod-izpoditi -im, izpôdi -ite! izpodil -ila -o, izpojèn in -dèn -êna -o: podil jih je iz hiše, dokler jih ni izpodil; izpojati -am: krava se je izpojala; toda spoditi zapoditi

izpodjédati in spodjedati -am, iz-podjédanje in spodjédanje -a s, izpodjésti tn spodjésti -jém izpodkopâti in spodkopati -kôp-Ijem, izpodkopâvati in spodkopavati -am, izpodkopavanje -a s in spodkopavanje -a s izpodlésti -zem koga izpodletéti in spodletéti -im, iz-podlétati -am: noga mi izpod-léta, jezik se mu izpodléta; povsod tudi spod-izpodmakniti -mâknem: ~ komu stol; izpodmikati -am. tudi spod-izpodnêsti in spodnêsti -sem, iz-

podnašati in spodnašati -am izpodrasti in spodrasti -stem gl. rasti; iz- in spodraščanje -a s, iz- in spodrastek -tka m, iz- in spodraščina -e ž izpodrécati in spodrécati -am (se),

iz- in spodrécan -a -o izpodrediti -im, izpodrêdi -ite! izpodrédil -ila -o, izpodrejèn

-êna -o; izpodréja -e i, izpod-réjati -am, izpodréjanje -a s; povsod tudi spodre-izpodrépiti in spodrépiti -im koga izpodrézati -réiem, izjwdrézan -a -o; izpodrezovâti -ûjem, izpod-rezovàl -âla -o, izpodrezovânje -a s; izpodrézek -zka m = iz-podrezina-e i, izpodrezilo-a s; povsod tudi spodre-izpodriniti in spodriniti -nem, izpodrivati in spodrivati -am, iz-in spodrivanje -a s, izpodrivâč tn spodrivâc -a m izpodfkniti in spodrkniti -nem:

spodrknilo mi je izpodfsniti tn spodrsniti -nem, iz-

tn spodrsljaj -a m izpodvézati pl. vezati; izpodvéza -e Ž, izpodvežnja -e i; povsod tudi spod-iz|Mdžagati in spodzâgati -am, iz-in spodžagovati -ûjem, iz- in spodzagovâlec -Ica /"-(iff-J m izpolniti tn povsod tudi spol- izpolnim, izpolni -ite! izpolnil -ila -o, izpolnjen -a -o, izpolnitev -tve ž, izpolnjevâti -ûjem, izpolnjevânje -a s, izpolnjevâ-lec -Ica [-àii-] m, izpoinjevâlka -e [-du-] ž [povsod: -pou-] izpopolniti-pô nim, izpopolni-ite! izpopolnil -ila-o, izpopolnjen-a -o, izpopolnitev -tve ž, izpopolnjevati-ûjem, izpopolnjeval-âla -o, izpopolnjevânje -a s, izpo-poln.jevalen -Ina -o [-In-], izpo-polnjevâlec -Ica [-du-] m, povsod tudi spop- [povsod -ou-] izposlovâti -slûjem, izposlûj -te! izposlovàl -âla -o, izposlovânje -a s, izposlovân -a -o, izposlo-vâlen -Ina -o [-In-], izposlovâl-nica -e i [-In-] izposoditi -sodim, izposodi -ite! izposodil -ila -o, izposojen -a -o, izposojenka -e ž, izposôjati -am, izposojanje -a s, izposo-jevâti -ûjem, izposojevàl -âla

izyo^viti

-o, izposojevânje -a s, izposo-jevâlec -Ica [-Au-] tn 1. kdor izposoja, 2. kdor si izposoja; povsod tudi spos-izpostaviti -im, izpostavljen -a -o, izpostavljati -am, izpostavljanje -a 3, izpostava -e ž izpc^titi -postim gl. postiti, iz-poščen -a -o, izpostitev -tve i; povsod tudi spo-izpotkti -im, izpôti -ite! izpotil -ila -o: izpotil je prehlad, toda ves se je spotil, gl. spotiti izpovedovati -ujem kaj izjavljati, izpovedovàl -âla -o, izpovedo-vânje -a s, izpovedovalec -Ica [-du-] m, izpoved -i i izjava, toda spovédati, spovedovâti koga izpraskati -am: oči komu iz-

praskanina -e S izprašati, -am, izprašal -âla -o, îzprâSan -a -o, izpraSevâti -ujem, izpraševal -âla -o, iz-praSevânje -a «, izpraševalcu -Ina -o [-In-]: ~a komisija, iz-praševa ec -Ica [-du-] m, izpra-ševalka -e [-dy,-] i, izpraševa-nec -nca m, izpraševanka -e ž, izpraševatelj -a m, povsod tudi spraš-

izprašiti -im: ~ obleko, čebele se ~é; izpraši -ite! izprašil -ila -o, izpraščn -êna -o izprati -pêrem, izpêri -ite! izprâl -a -o, izprân -a -o, izpirati -am, izpiranje -a s, izpirâlec -Ica

{-du-] m, izpirâlo -a s, izpira-išče -a s, izpirâlnik -a [-In-] m izpravdati -am (se) izprazniti -im gl. prazniti, izprâz-njen -a -o, izpraznitev -tve ž; izpraznjevati -iijem, izpraznje-vàl -âla -o, izpraznjevânje -a s; poviod tVidi spraz-izpre- predpona z blizu istim po-ri^evfiini kakor pre- gl. tam: iz-

§reiïrâti -berem (si), izpreble-ét\ -im; po navadi spre- gl. tam

izpreči -žem: konje izprezi -te! izpregel -gla -o, izprežen -a -o, izpregati -am, izpreganje -a s; toda spregati glagole izpr^ in spred [nasl.] predi, z rod. na vpr. od kod? od kdaj?: odpeljal je ~ hiše, ~ nosa jo je ukradel, spominjam se besed ~ treh let; napaino na vpr. kje? kod? kdaj?: voz je stal +izpred (spred) hiše pred hišo, +izpred novega leta me ne bo pred novim letom izpregledati -am gl. gledati; iz-pregled -eda m, izpregledovdti -ujem, izpregledovanje -a s; povsod tudi spre-izpregovoriti -im gl. govoriti in

spregovoriti izprehod in izprehod -oda m, iz-prehoditi -odim se, izprehajati -am se, izprehajanje -a s, iz-prehajalec -Ica [-du-] m, iz-prehajalka -e [-du-] ž, izpreha-jališče -a «; povsod tudi spreh-izpremeniti -im gl. premeniti, iz-premenjenje -a s, izprememba -e i, izpremenitev -tve ž, izpre-menljiv -iva -o, izpremenljivost -i ž, izpremenljivec -vca m, iz-premenljivka -e ž mat.; izpre-minjati -am, izpreminjanje -a s, izpreminjast -a -o, izpreminjav -a -o, izpreminjavček -čka m neki metulj, izpremin jevalen -Ina -o [-In-]: ~i predlog; povsod tudi spre-izpreobmiti -brnem gl. obrniti, izpreobrnjenje -a s, izpreobr-nitev -tve ž, izpreobf n jenec -nca m, izpreolj^ačati -am, izpreobra-čanje -a s; povsod tudi spreob-izpreti -prem (koga od česa), iz-

prt -prta -o, izpftje -a s izprevideti in sprevideli -im izprevračati -am, izprevračanje

-a s, povsod tudi spre-izprevreči izprevfžem (se); vreme, bolezen se izprevfže, iz-

izsaluuli

prevfžen -a -o: ~a teorija, ~ nauk; izprevfženec -nca m, iz-prevfženka -e ž; povsod tudi spre-

izpri^ti in spričati -am, iz- ir spričan -a -o; iz- in spričevali -lijem, iz- in spričeval -âla -o; izpričevalo in, spričevalo -a s izpriditi in spriditi -im, iz- in sprijen in spriden -a -o, izprf-jenec -nca m, izprijenka -e i. izprijenost -i ž; povsod tudi spri-izprositi in sprositi -prosim, iz-in sprôsi -ite! iz- in sprôsil -ila -o, izprdšen in sprošen -a -o izpfva in sprva prisl. izpuh -a tn, izpuhniti -nem, iz-

puhati -am izpuhtéti -im, izpuhtèl -éla -o, izpuhtévati -am, izpuhtévanje -a s, izpuhtina -e i izpûkniti -nem: ~ zob, las, iz-

pûknjen -a -o, izpûkati -am izpuliti -im: ~ las, izpuli -te! izpulil -a -o, izpûljen -a -o izpust -a m, izpûsten -tna -o, iz-

pûstnica -e î izpustiti -im, izpusti -ite! izpustil -ila -o, izpuScèn -êna -o: gozdar je izpustil škorca, toda mrliča so spustili v jamo; iz-puščati -am, izpuščanje -a s; izpuščaj -a m, gl. spustiti izrabiti -im, izrabil -a -o in -ila -o, izrabljen -a -o, izraba -ei, izrabljati -am, izrâbljânje -a s izračunati -am in zračiinati -am, izraëunâvati i» zračunavati -am, izraëunâvaoje -a s Izrael -a [iz-] m, Izraêlec -Ica m.

izraelski -a -o [jMvsod: -a-el-] izrasti -em gl. rasti, iz^âščen -a -o, izraslek -a [slak-] tn, izrastek -tka m; toda zrâsti izravnati in zravnati -âm, iz- in zravnaj -âjte! iz- in ?ravnal -âla -o, iz- in zravnan -a -o, iz-jn zravnavati -am, izravnavanje -a s, izravnava -e i

izraz -âza tn, izrazen -zna -o, izraznost -i ž, izrâziti -im gl. ra-ziti, izražen -a -o, izražati -am (■•■izraževati), izrâžanje -a s, izrazit -a -o; izrazosloven -vna -o, izrazoslovje -a s, izrazje -a s izrecen -ena -o in izrečen -čna -o izreči -em, izrêci -ite! izrékel -êkla -o, izreččn -êna -o, izrek -éka tn, izréka -e ž = izreko-vânje -a s, izrekljiv -iva -o, izrekljivost -i i; izrékati -am, izrékanje -a s izréden -dna -o (+ izvanreden),

izrédnost -i i izrézati -réžem kaj iz česa, iz-réži -te! izrézal -a -o, izrézan -a -o, izrèz -éza m, izrezek -zka m; izrezovâti -ùjem, izrezovàl -âla -o, izrezovanje -a s; izrezljati -âm, izrezi jà j -âjte! izrezljàl -âla -o, izrezljan -a -o; toda zrézati izrigati -am, izrigniti -nem, izrig-

njen -a -o izriniti -nem (se): mehurci so se izrinili, izrinek -nka m, izrivati -am, izrivanje -a s izriti izrijem, izrij -te! izril -a -o, izrit -a -o: krt je izn'l zemljo izročiti -im, izroči -ite! izročil -ila -o, izročen -êna -o, izročitev -tve Ž, izročitven -a -o [-tvan-], izroëênec -nca m, izročilo -a s; izročati -am, izročanje -a s izroditi -îm se, izrodil -ila -o, izrôjen -êna -o, izrojênec -nca m, izrojênka -e i, izroditev -tve Ž, izrôd -6da m, izrôdek -dka m, izrodstvo -a s, izroden -dna -o izropotâti -âm koga iz razreda,

toda zropotâti na tla izruvâti -rûjem, izrùj -te! izru-vâl -a -o, izruvân -a -o; tudi: izrvâti, izrvâl, izrvân [iz-ar-vâ-] izružiti -im fižol, koruzo izsahniti -sâhnem gl. satoiti, iz-sâhel -hla -o in izsahèl -hlà -à; [nepoud. povsod -sah- in -sah-j

izsekati

izsekati -am, izsékati podobo iz kamna, izsèk -éka m, izsekâ-vati -am, izsekâvanje -a s, iz-sekovâti -ûjem, izsekovàl -âla -o, izsekovânje -a s izseliti -sélim (se), izsêli -ite! izsêlil -Ha -o, izséljen -a -o, izselitev -tve Ž, izséljenec -nca m, izséljenka -e ž, izséljenski -a -o (+izséljeniSki), izsélnik -a f-ln-J m; izseljevâti -ùjem (se), izseljevânje -a s, izseljevâlen -Ina -o [-In-] izsesati -âm, izsesàj -âjte! izse-sàl -âla -o, izsesân -a -o, izsesavati -am, izsesâvanje -a s [povsod -S3S-] izsiliti -im komu kaj, iz koga izsiliti; izsiljevati -ujem, izsilje-vânje -a s, izsiljevâlen -Ina -o [-In-], izsiljevalec -lea [-du-] m, izsiljevalka -e [-du-] i izsipati -am in -pijem, izsipanje -a s; izsipavati -am, izsipâva-nje -a s

izskočiti izskočim, izskočil -ila

-o: pero je izskočilo izslediti -im, izslédi -ite! izslédil -ila -o, izsledèn -êna -o; izsié den -dna -o; izslédek -dka m. izsledovâti -ûjem, izsledovânje -a s, izsledovâlec -Ica [-du-] m izsôpsti -sôpem, izsôpel izsôpla -o izsrébati -am m -bljem gl. srebati: ves čaj je izsrébal izsrkati -am, izsfkan -a -o: čebele

so izsirkale med ■^izstaviti -im izdati: + izstaviti

potrdilo izdati potrdilo izstopiti -stopim iz društva, izstopi -ite! izstopil -ila -o, izstop -6pa m, izstopek -pka m, izstopen -pna -o, izstopati -am, izstopanje -a s izstradati -am koga, izstradanje -a s, izstrâdanec -nca m, izstra-danka -e i, izstrâdanost -i i

izstreliti -im: ~ kroglo, izstrêli -ite! izstrélil -ila -o, izstreljèn -êna -o, izstrélek -Ika [-Ik-] m, izstrélen -Ina -o [-In-]: ~a rana = izstrelina -e ž izstfgati -am, izstrgaj -te! izstfgal -a -o, izstfgan -a -o, gl. strgati izstriči -žem, izstrizi -te! izstri-gel -gla -o, izstrižen -a -o, iz-strižek -žka m izstrdgati -am, izst^ûžiti -im, iz-

strûzek -žka m izsušiti -im, izsuši ^-ite! izsušil -ila -o, izsusèn -ena -o, izsu-šltev -tve i, izsusevâti -ûjem, izsuševanje -a s, izsuševalen -Ina -o [-In-]: ~a dela, izsu-ševalec -Ica [-dl-] m izsuti -spèm in -sujem: svoje

srce izspè izšibati -am, izšfban -a -o izšolati -am (se), izšolan -a -o izštfkati -am: kravi mleko iz

seska izštfkniti -nem iztakniti -tâknem, iztâkni -te! in -taknî -ite! iztâknil -a -o in -il -ila -o, iztâknjen -a -o, iztak-nîtev -tve é; iztakljiv -iva -o, iztakljivost -i é, iztâknjenec -nca m iztikljivec, iztâknjenka -e i iztikljivka; loii iztâkne luč in stâkne luč [nepoudarjeno -tak- in -tak-] iztêci -têèem gl. teči: voda je iz-têkla iz soda, iztêklo oko; iz-tékati -am, iztèk -éka m, iz-tékanje -a s; toda stêèi -em iztegniti in -tégniti -tégnem: ~ roko. iztégni -ite! iztégnil -lia -o, gl. tegniti; iztégnjen -a -o; iztégati -am = iztézati -am, iz-téganje -a s, iztézanje -a s, iz-tegovâti -ûjem, iztegovânje -a s, povsod tudi steg-iztêpsti -têpem, iztêpi -îte! iz-tépel -êpla -o, iztepèn -êna -o: iztêpsti prah iz obleke, toda fantje so sestêpli; iztépati-am.

izoniréti

iztépanje -a s, iztepâvati -am, iztepâvanje -a s, iztepâc -a m; gl. stepsti -pem izteptati -âm zrnje s teptanjem spraviti ven; toda steptâti tla, gl. steptâti [povsod -tap-] iztérjati -am, iztérjanje -a s, iz-terjatev -tve ž, izterjâva -e i, izterjâvati -am, izterjâvanje -a s; izterjevâti -ûjem, izterje-vânje -a «, izterjevâlec -Ica [■du ] m, izterljiv -iva -o, izterljivost -i i iztesâti iztésenj, iztêsi -ite! iztê-sal -âla -o, iztesân -a -o, necké je iztêsal, toda klop stesati iztéika tn stčžka prisl. iztiha tn stiha prisl. iztikati -am in -čem; iztikovâti -ûjem, iztikovàl -âla -o, izti-kovâè -a m, iztikovâlec -Ica [-due-] m, iztikovâlka-e [-duk-l i, iztikovâlast -a-o: ~ otrôk ki rad iztika; iztikljiv -iva -o, iztikljivec -vca m, iztikljtvka -e i, iztikljivost -i i; iztikâvt -a m; iztikâlo -a s, iztikâlen -Ina -o [-In-] iztirati -am koga iz česa, iztira-nec -nca m, iztiraiJta -e ž, tudi stirati -am iztiriti -im se: voz se iztiri; vlak se je iztiril je skotil s tira (+vlak je iztiril), iztirjenje -a s, iztiritev -tve ž iztis iztisa m, iztiskati -am: knjigo iztisniti -nem: sok iz limone iztiskâvati -am, iz-tiskâvanje -a s iztkâti iztkèm, iztki -ite! iztkàl -âla -o, iztkân -a -o, gl. stkati iztMčiti -im gl. tlačiti: s težavo je iztlâcil nekaj besed iz sebe; toda stlâciti v vrečo iztočiti -točim kaj iz česa, iztoči -ite! iztočil -ila -o, iztočen -a -o, iztâkati -am, iztok -6ka m, iztočen -čna -o: -fa cev, iztoč

nica -e i; +izt6čen vzhoden, +iztc)k vzhod, gl. stékati iztovoriti -im, iztovôri -ite! izto-voril -ila -o, iztovorjèn -êna -o, iztovornina -e i, iztovârjati -am, iztovarjanje -a s iztožiti iztožim, iztoži -ite! iztožil -ila -o: dolg je iztožil; toda stožllo se mu je po domu iztrébiti -im: ~ blato, gozd, iz-trébi -ite! iztrébil -ila -o. iz-trébljen -a -o, iztrebitev -tve i; iztrébljati -am, iztrebljanje -a s, iztrebljevâti -ûjem, iz-trebljevânje -a s, iztrebilo -a s, iztrébek -bka m, iztrebljevâl-nik -a [-In-] m iztréskati se: iztréska se, iztré-

skalo se je iztrésti -em kaj iz česa, iztrésati -am, iztrésanje -a s, iztresovâti -ûjem, iztresovânje -a s iztrézniti tn strézniti -im (se), iz-tréznjen -a -o, iztréznjenje -a s, iztreznitev -tve ž; povsod tudi strez-iztrgati -am kaj iz česa: palico ~ iz rok; toda strgati -am (raztrgati) obleko, korčnček iztfkati -am: pipico ~ ob mizo, iztrkâvati -am, iztrkâvanje -a s iztržiti tn stržiti -im, iztržek -žka m

izučiti -im, izûëi -ite! izfičil -ila -o, izučen -êna -o, izucevâti -ûjem, izuëevânje -a s, izuči-tev -tve i izûditi -im med., izûdba -e i med.,

izûdek -dka m med. izumetničiti -im, izumetničen -a

-o, izumetničenost -i ž izumiti -im, izûmljen -a -o, izumitelj -a m, izumiteljica -e ž, izumljîv -îva -o, izûm -a m, izûmek -mka m izumréti izumrèm gl. umreti; izumrli rod; izumirati -am, izumiranje -a s

izuriti

izüriti -im, izurjen -a -o, iztirjenec -nca m, izûrjenka -e ž, izurjenost -i i izustiti -im: ne more besede izustilo -a « izrek, izjava; izust -a m: na izust se naučiti izvabiti -im koga od doma, komu solze denar ~ komu, izvabil -ila -o, izvabljen -a -o, izvabljati -am, izvabljanje -a s izvajati -am, izvajanje -a », izva-jač -a tn, izvajalec -Ica f-dif-J tn, izvajalka -e [-äff-] i, izvajalski -a -o [-du-], izvajalen -Ina -o [-In-] izvaliti -im, izvali -itel izvalil -ila -o, izvaljèn -êna -o, izva-Ijênec -nca tn, izvaljati -am +izvanréden -dna -o izréden izvarek -rka m ilindra izvečine priil. veiitfoma, povečini izvédeti -vém, izvédel -dela ("'"izvedla) -o, izvéden -a -o, iz-védevsi ("^izvédsi) ko je izVédel -a -o; izvédenec -nca m, izvé-denka -e i, izvédenski -a -o ("•"izvédeniski -a -o): ~o mnenje, izvédenost -i i; povsod tudi zV-izvéjati -am: ~ pšenico izven [izvan] predl. z rod. zunaj: ^ hiše, mesta, ~ nevarnosti, ~ meja, ~ abonmaja, igra danes je ~ (abonmaja) izvennraden -dna -o [-van-] izvések -ska m, izvésen -sna -o:

~a deska, izvésiti -im "•"izvésten -tna -o neki, določen: ~i ljudje mislijo..., --i kraji še niso poslali...; "^izvéstnost -i i gotovost: z vso ~jo trdi izvesti -vêdem, izvêdi -ite! izvédel -vêdla -o, izvèl -êla -o, iz-vedèn -êna -o, izvedenka -e ž, izvedljiv -iva -o, izvedljivost -i i, izvédba -e i, gl. izvajati *izvéstje -a s poročilo izvéiiti -im se: deska se je iz-vézila, tudi zvež-

izvid -a m, izvidnica -e i, izvidnik -a tn, izvidniski -a -o izviniti -nem: nogo si izviniti, noga se mi je izvinila, izvin -a m, izvinek -nka m izvir -a m, izvirek -rka m, izvirati -am, izviranje -a s, izviren -rna -o, izvirnik -a tn, izvirnost -i i izviti -jem komu kaj iz rok, izvijati -am, izvijanje -a », izvijač -a m, toda: zviti vrv izvléci -čem kaj iz česa, izvléci -ite! izvlékel -kla -o, izvlééen -a -o, izvlééek -čka m; izvla-čiti -im; toda zvlééi izvod -oda m, izvoditi -vodim gl.

voditi izvohati -am

izvojskovati -ujem, izvojskovàl

-âla -o, izvojskovân -a -o izvoliti -volim, izvoli -ite! izvolil -ila -o, izvoljen -a -o, izvolitev -tve ž, izvoljenec -nca m, izvoljenka -e ž, izvoljiv -iva -o. izvoljivost -i i, izvoljenost -i ž; izvoli -te! prosim izvor -ôra m = izvir -a m izvošček -ščka m izvotUti -im, izvotli -ite! izvotlil -ila -o, izvotljèn -êna -o, izvo-tlitev -tve i, izvotlina -e t izvoziti -vozim gl. voziti, izv6žen -a -o; izvoz -ôza m, izvozen -zna -o: ~o blago določeno za izvoz; izvozen -zna -o: blago zdaj ni ~o ga ni mogoče izvoziti; izvoznik -a m, izvozniški -a -o, izvoznina -e i; izvažati -am, izvažanje -a s; toda zvoziti na kup, zvažati skupaj izvračati in zvračati -am, izvrâ-

čanje -a s izvréci -vržem, iz vfzi -ite! iz-vfgel -gla -o:^ krava je izVfgla, sad se je izvfgel, izvržen -à -o, izvi-žek -žka m, izvfženec -nca m, izvifženka -e ž izvréti -vrèm, izvrèl -éla -o

jabolko

izvfsten -tna -o, izvrstnost -i i izvršiti -im, izvifši -itel izvršil -ila -o, izvrSèn -êna -o, izvršitev -tve i, tudi: zvršiti, -im, zvršitev -tve i, a samo: izvršba -e i, izvršen -šna -o, izvfšnost -i ž, izvršilen -Ina -o f-ln-]: ~a oblast = izvršna otlast; izvršitelj -a n», izvršnik -a m, izvršljiv -iva -o, izvršljivost -i i; izvrševati -njem, izvrševanje -a s, izvrševalen -Ina -o [-In-]: ~ i organ, izvrševalec-Ica f-d^-J m, izvrševalka -e [-àu-] ž izvrtati -am, izvftanje -a s, iz-vrtanina -e i, izvrtač -a m, iz-Viftki -ov m mn. izvzéti izvzamem, izvzêmi -ite! izvzémSi, izvzél -a -o, izvzét -a -o, izvzétek -tka m, izvzétje -a s [povsod: izuz-] izza predl. s rod. na vpr. od kod? od kdaj?: gleda ~ vogla, šonce sveti ~ oblaka, ~ tiste noči ni več zdrav; napačno na vpr. kje? kod? kdaj?: skrival se je +izza vogla ta voglom, sonce je bilo +izza oblaka za oblakom, +izza mokre pomladi je prišlo suho poletje ta mokro pomladjo izzobčati -am, izzobčan -a -o izzvati izzovem, izzôvi -ite! iz-zvàl -âla -o, izzvân -a -o, izziv -a m; izzivati -am, izzivanje -a s, izzivâlen -Ina -o [-In-], izzi-

valnost -i [-In-] i, izzivâleq-Ica [-le-] m — izzivač -a m, izzi-vaški -a -o, izzivâStvo -a s izžagati -am, izžagan -a -o, iz-iâganje -a s; izžagovati -ujem, izžagovai -âla -o, izžagovanje -a 8, izzagovâlen -Ina -o [-In-], izžagovalec -Ica [-âu-] m izfâTéti -im, izzâri -ite! izzarèl -éla -o: ~a toplota; iziarévati -am, izžarčvanje -a s izžariti -im, izzâri -ite! iziâril -ila -o, izzarjèn -êna -o in iz-žarjen -a -o; izžaritev -tve ž, izžarilen -Ina -o [-In-], izžaril-nost -i [-In-] ž; izžarjati -am, iziârjenost -i i; iziarjevâti -ûjem, izžarjevil -âla -o, iz-zarjevânje -a s izzéti -imèm in -iâmem, iziél -a -o, izžčt -a -o, izžštost -i ž; iziémati -am, izzémanje -a s, izzèmâlec -Ica [-au-] m, izže-malka -e [-Au-] i, iziemâlen -Ina -o [-In-]: ~a politika izžgjti -zgèm, izžgt -ite! izzgâl -a -o, izigân -a -o, izžigati -am, izžiganje -a 8, izžigaitc -Ica [-le-] m, izžigaien-Ina-o [-In-]: ~a metoda izilébiti -im: steber ~ kanelirhli,

izllébljen -a -o izitébati -am, izzréban -a -o izžr0ti -zrèm, izžri -ite! izžfl -rla

-o, izžft -a -o, izžrtje -a s izžvižgati -am, izžvižgan -a -o, izžvižganje -a s

j [ja ali jé] m neskl.: mali j,

z vélikim J [ja ali jé] jâ tn ja [Ahsl.] prišl.: i. dà, 2. veHSàr: saj sem ~ rekel, pa ~ ne; 3. le, neki: ja kje pa = le kje pa? ja kdaj = kdaj neki? 4. pa jâ za gotovo pridi! a ja, že vem, â ja, kaj še! no jd.

če je tako ...; ja no, pA nikar (v ljudski govorici) jablana -e ž, jablan -i ž, iâbla-nov -a -o, jablanica -e ž, jâbla-novina -e ž = jâblovina -e t jibelko -a [-ou-] s: Adâmovo ~ v grlu; Jabolček -čka m, jabolčece -a [-iac-] s, jâbolëen -čna

iačUi

-o: ~i mošt, jabolčnik -a m, jabolkovec -vca m, jabolčnjak -a m, jabolčnica -e ž, jabolkast -a -o, jabolčica -e ž med. v sklepih [povsod: -0U-] jačifi -im (+jačati -am), jačenje -a s (+jačanje -a s); jačati -am se skuiati se v moči jâd -a m jeza, strup, žalost-, jàden -dtta -o nesrečen, žalosten, jezen +jadikovati -ûjem tožiti, tarnati, javkati, zdihovati, +jadikovaiije -a s zdihovanje, tožba *jaditi -im (se), jadèè -éca -e. jâdenje -a s jeziti, togotiti, gne-vati (se) Jadran -âna m, jadranski -a -o: ~a letovišča, Jadransko morje = Adrija jadrati -am, jadranje -a s, jadralec -Ica [-le-] m, jadralka -e [-Ik-] i, jadralski -a -o [-Is-], jadralen -Ina -o [-In-], jadral-stvo -a [-Is-] s, jadrač -a m jàdrn -a -o hiter, nagel-, jadrno |)nsl.: mrliči jezdjo jadrno; jadrnost -i ž jadrna -e ž izreza pri koritu ali pri jaslih, da more žival z glavo do jedi

jadro -a s, mn. 1. in 4. jadra,

2. jader, 3. jadrom, 5. pn jadrih, 6. z jadri; jadrce -a s, jadrn -a -o, jadrar -ja m, ja-drarski -a -o, jadrarstvo -a s. jadrarnica -e ž; jadrovje -a s; jâdrnik -a m jambor, jadrnica -e ž, jadrničen -čna -o, jadrilo -a s, jadrilen -Ina -o [-In-]-, jadrovina -e ž, jadrovinast -a -o, jadrovinar -ja m, jadio-voden -dna -o; ~a vrv jaglič -a m bot. trobentica = jag-lič -iča m, jâglec -gleca [-lac-j m, gl. tudi jeglič jaglo -a s 1. pšeno, kala-. laško ~ riz-, 2. aebelo zmieut žito-, jaglič -iča m, nav. mn. jagliči -ev: proseni ~ prosena kaia

jagned -a m in -i ž, jag iedov a -o, jagnedovina -e ž, jagnedina -e i, jagnedje -a s jagnje -ta s, jagnjetov -a -o, jagnječji -a -e, jagnjetina -e ž = jagnječevina -e Ž = jfig-nječina -e i; jagnjica -e i (samica); jagnjič -a m, jagnjiček -čka m; jagnjiii -im, jagnjetiti -im, jagnjetenje -a s jagoda -e ž, jagodov -a -o: ~ cvet; jagoden -dna -o: ~i sok; jagodast -a -o, jagodnat -a -o, jagodje -a s =^jagodovje -a s; jagodica -e ž, jagodičast -a -o, jagodičje -a «, jagodičevje -a s, jagodovina -e ž, jagodovec-vca m žganje iz jagod; jagoditi -im; jagodar -ja m in jagodarica -e ž kdor nabira jagode, jfigodar-ski -a -o, jagodariti -im, jago darjenje -a s jagVar -j a m saoJ., jagvarski -a-o jahati -am, jahanje -a s, jahač -a m, jahačica -e i, jahaški -a -o, jahalec -Ica [-le-] m, jahal-ka -e [-Ik-] ž, jahalski -a -o [-Isk-], jahalen -Ina -o [-In-]: ~e hlače, ~i konj = j^anec -nca m; jahalnica -e [-k»-] ž, jahalniški -a -o [-In-], jahali-šče -a s, jahališki -a -o, jaha-riti -im, jaharjenje -a s jahta -e ž vrsta ladje Jahve Jahveja in -ta m, Jahvejev in Jahvetov -a -o; Jehova -a in -e m, Jehovov -a -o, jehovec -vca m, jehovka -e ž, jehovski -a -o

jajce -a s, mn. jajca jajc jajcem; jajčen -čna -o: ~a omaka; jaj-čast -a -o: ~a oblika; jajčnat -a-o: ~ajuha; jajčece-a f-žac-J s, jajček -čka m, v mn. tudi jajčka jajčk s, jajčkast -a -o; jajčar -ja m, jajčarica -e ž, jajčarski -a -o, jajčariti -im, jajčarjenje -a s; jajčnik -a m = jajčnjak -a m, jajčniški -a

Japonec

-o, jajcevod -oda n»; jajčevec -vca m holi jak -a -o, prim. jačji -a -e; prisl. jako, jače; jakost -i ž, jakosten -tna -o

Jakac Jakca -u m os. f., Jakčev

-a -o: ~i portreti Jakob -a m os. i:, Jakobov -a -o, Jaka -a -u m, Jakov -a -o, Ja-kec -kca m, Jakčev -a -o, jakec -kca m igrača; Jakobina -e ž os. i., Jakobinin -a -o; jakobka -e i vrsta htuik, jakobček -čka m vrsta jabolk = jakobščak -a m; o sv. Jakobu (25. julija), pri Sv. Jakob u (kraj); jakobinec -nca m pripadnik smeri v franč. revoluciji, jakobinski -a -o, ja-kobinizem -zma m, jakobin-stvo -a s jalen -Ina -o [-In-] zaviden, varljiv. ~ biti komu, vse je ~o; jalnik -a m zavistnei, varljivec; jalnost -i i [povsod: -In-], jaliti -im Miniti jalov -a -O nerodoviten, prazen; jalovost -i i, jalovec -vca m, jalovka -e i, jalovica -e i, jalovina-e i = jalov je -a s; jalo-viti -im, jalovi -ite! Jalovec -eča -e, jalovil -a -o, jalov-Ijenje -a s jam -a m bot. brest, jamov -a -o, jamovec -vca m, jamovčev -a -o jama -e ž, jamski -a -o, jamast -a -o, jamnat -a -o, jamnik -a m, jamnica -e ž, jamar -ja m, ja-marica -e i, jamarski -a -o, jamariti -im loviti po jamah, jamarjenje -a «; jamica -e i, jamič -a m, jamičica -e i, ja-mičast -a -o; jamičati -am delati jamice za krompir, fižol, zelje ipd., jamičanje -a s; jamljič -a m, jamljiček -čka m, jamlji-ca -e ž, jamina -e ž; jamščarica -e ž = jamščica -e ž rudarska svetilka za v jamo; jamomerec

-rca m, jamomerski -a -o, jamo-merstvo -a s Jamajka -e ž otok v Velikih Anti-Ijah, jamajski -a -o, Jamajčan -a m, Jamajčanka -e ž jamb -a m vrsta stopice (\j—)-. peterostopni jambski -a -o: ~i verz, ritem jambor -a m in jambora -e ž jadmik, jamborski -a -o, jamborov je -a «; gl. tudi jarbol jamčiti -im porokovati, jamčenje -a « poroštvo, jamstvo -a s, jam-čevina -e ž = jamščina -e ž Janez -a m os. i., Janezov -a -o, Janezek -zka m os. i., Jane -ta m, Janče -ta m; St Janž -a m kr. i., šentjanževec -vca m (vino), šentjanški -a -o, Sentjan-ževo -ega s 27. dec. janež -a m, janežev -a -o: ~o olje, janeževec -vca m žganje iz jdneža

janičar -ja m, janičarski -a -o, janioarstvo -a s, janičariti -im, janičarjenje -a s janjec -njca m, janjčev -a -o, janjček -čka m, janjka -e ž, janjčji -a -e, janjčevina -e ž, janjčevinast -a -o; janjčar -ja m, janjčarica -e ž, janjčarski -a -o, janjčarstvo -a s, janje -ta s, janjetina -e ž janka -e ž žensko krilo Jaiiko -ka m os. i. (+ Jankota),

Jankov -a -o (+ Jankotov) jantar -ja m, jantarjev -a -o, jantarski -a -o, jantarjast -a -o januar -ja m prosinec, januarski -a -o

Janus -a m rimsko božanstvo, Ja-

nusov -a -o: ~ dvojni obraz janzenizem -zma m verski nazor, imenovan po nizozemskem škofu Jansenu (lat. lansenius); janze-nist -a m, janzenističen -čna -o Japonec -nca m, Japonka -e ž, japonski -a -o. Japonsko -ega

Slovenski pravopis

257

jar

«: na ~eni. Japonska -e ž: v japonščina -e i jar -a -o: žito, ~a kokoš; jarec -rca m, jarček -čka m, jarčka -e i, jarčica -e i, ja-rica -e i, jare -eta «; jarčji -a -e, jarčkov -a -o; jarčiti -im (se), jarčenje -a s; jariti -Im (seh jarina -e i, jarovina -e i jar -a -o hud, jezen: ~a kača; jariti -im poditi, jeziti; jarost -i ž, jarin -a m vrtinec jarbol [-0I] -a m in jarbola -e Ž,

gl. tudi jambor jareik -rka tn, jarkast -a -o, jar-

kovit -a -o, jarkovitost -i ž jarem -rma m, jarmov -a -o: ~a kamba; jarmovec -vca m vol za jarem, jarmovka -e ž = jarm-nica -e ž trta, vitra pri jarmu; jarmnik -a m iglica na jarmu; jarmič -iča m; jarmiti -im, jarmljenje -a s; jarmenik -a m del žage: lega hlodov v ~u na žagi

jasa -e i poseka, goličava v gozdu,

jasast -a -o: ~ gozd jasen -sna -o, jasnejši -a -e, prisl. jasno, jasneje: biti si na ~em s čim, priti si na ~o s čim; jasnina -e ž, jasnost -i ž, jas-nota -e ž, jasnilo -a s; jasno-glav -ava -o, jasnook -oka -o, jasnoviden -dna -o, jasnovidnost -i ž, jasnovidec -dca m jasika -e i bat. = jesika -e ž jaskati -am, jaskanje -a s jasli jasli -im -i -ih -imi ž mn. (+jasla s, +z jasli); jaselski -a -o [.-sals-]: ~i obročki; jaslice -ic ž mn. jasliški -a -o: ~i pastirci

jasmin -a m bot., jasminov -a -o:

~ grm; jasminovec -vca m jasniti -im (se), jasni -ite! jas-nll (pojasnil) -a -o, jasnjenje -a s, jasnitev -tve ž jaspis -a m min., jaspisov -a- -o

jastreb -a m zool., jastrebov -a -o, jastrebji -a -e, jastrebast -a -o, jastrebar -ja m jaščerica -e i gâàéerica jašek -ška m teh., jaškoven -vna

-o, jaškast -a -o jat -a m starocerkvenoslov. glas,

jatov -a -o: ~ znak jata -e i, jatoma prisl. = v jatah Java -e i kr. t. otoka, javanski -a -o, Javariec -nca m, Javanka -e è

javen -vna -o očiten, prim. bolj jpHst: javno očitno; javnost -i i obUnstvo, ééitnost; ljudstvo; javnopraven -vna -o javiti -im (se) sporočiti, naznanili, oglasiti (se); javljen -a -o, ja-vltev -tve ž, javljati -am (se) sporočati, naznanjati, oglaiati (se), javljanje -a s; javitelj -a m, javiteljica -e ž, javiteljski -a -o, javljâvec -vca m, jav-Ijavka -e ž, javljavski -a -o javkati -am. javkanje -a s, javk

-a m, javkniti -nem javor -a m, javorov -a -o: ~a šiba, miza; javorovina -e ž = javorina -e i (les), javorje -a s = javorovje -a « (gozd) jaz mène — me, meni — mi. mène — me, pri mèni, z menoj m z mano; dv. midva midve (médve), naju, nama, naju, pri nama (naju), z nama; mn. mi mé, nas, nàm, nas, pri nas, z nami; èézme, médme, nâme, nâdme, ôbme. pôme, pôdme, prédme, skôzme, vâme, zâme; kot sam. m lastni jàz, lastnega jâ?a, jâzu, jâza, v jâzu, z jâzom jazbec -beca [-bae-] m, jazbečev-ka -e Ž, jazbečev -a -o, jâz-bečji -a -e, jazbečast -a -o, jaz-bečevina -e i; jazbina -e i, jézbinast -a -o; jazbečar -ja m vrsta psov, jazbečarski -a -o (povsod: -bač)

JêleB

Jézcm -a m os. i. mil:, Jâzonov -a -o

jazz -a [diêz -a] m _ jécati -am, jécanje -a s, jécav -a -o, jécavost -i ž, jécavec -vca m, jécavka -e ž, jécavski -a -o jecljati -âm, jecljàj -âjte! jecljâ-je, jecljajoč -6ča -e, jecljàl -âla -o, jecljânje -a s, jecljàv -âva -o, jecljâvec -vca m, jecljâvka -e Ž, jecljâvski -a -o j6ča -e Ž, ječar -ja m, ječarica -e Ž, ječarski. -a -o, jéCati -am koga, jééanje -a s, jéëitî -im, jččenje -a s ječati -im, jčči -ite! ječeč -éca -e, jecé, jéčal -âla o, ječanje -a a; jččav -a -o, jééavèc -vca m, jécavka -e i, jéčavski -a -o, jééavt -a m = jecâlo -a a zaničlj. j6čmen -éna m, jecménov -a -o: ~a kaša = ječménček -čka m (ješprenj)', jecménovec -vca m = ječmenjak -a m jeéménov kruh; jecménka -e ž ječmenček in vrsta hrušk; jeCménovica -e ž = ječménovka -e i slama, jeCméniSée -a s, ječménast -a -o jéd -i é, jedilo -a s = jélo -a s; jedâèa -e i, jéden -dna -o: ~a žlica, jédec -dca m, jedûn -a m, j6dež -a m, jedûh -a m zaničlj jédka -e i; jedilen -Ina -o [-In-]: ~o olje; jedilnica -e [-In-] i, jedljiv -ivà -o; jéde-čen -čna -o [-dač-], jčdečnost -i [-dai-] i; jedâlo -a s: žlica ima rep in jedalo jédek -dka -o, jédkost -i ž, jéd-kati -am, jédkanje -a s, lédkar -ja m, jédkarica -e ž, jédkarski -a -o, jédkarstvo -a s, (u)jedko-vina -e i radiranka jêdro -a a, mn. jedra jêder [-dar] ; jéder -dra -o, jédrn -a -o, jedrén -a -o, jedrnàt -âta -o; jêdrast -a -o; jedrnâtost -i ž, jedrénost -i i, jédrnost -i I, jedrina -e ž; jédrce -a s, jédr-

čen -čna -o, jedrčast -a -o, jedrčat -a -o, jedrčje -a s, jedrovina -e ž, jedrovit -a -o, jedrovitost -i ž Jedri -i ž oš. i., Jedrtin -a -o, Jc-rica -e ž os. i., Jeričin -a -o, Jera -e ž os. i., Jerin -a -o; mila jera -e -e jeep -a [dUp -a] m ameriški policijski avtomobil Jefte -ja m os. i. judovskega glavarja, Jeftejjev-a-o: ~ a prisega jegelc -a [jagalc -d] m gl. jaglec -a jeglič -iča [jaglič} m gl. jaglič -a jegaija -e i, jegulji -a -e, je-guljast -a -o, jeguljica -e ž, jeguljiti -im, jeguljenje -a a jej medm. začudenja, toibe = jeh,

jejhata, jehata jek jeka m, jeka -e ž odmev, jek-

niti -nem, jekati -am jekavščina -e ž, jekavski -a -o,

jekavec -vca m, jekavka -e i jeklo -a s, jeklov -a -o, jeklen -a -o, jeklast -a -o, jeklenost -1 i. jekl6nast -a -o, jeklenina -e ž = jeklina -e i = jeklo-vina -e ž; jeklenka -e ž sulica; jeklenec -nca m siderit, jeklen-čev -a -o; jekleniti -im, jekliti -Im, jekljenje -a s; jekleneti -im, jeklenenje -a a; jeklar -ja m, jeklarski -a -o, jeklarna -e ž = jeklarnica -e ž = jekleni-ca -e ž, jeklarniški -a -o, jeklarstvo -a a, jeklorez -a m, jeklorezec -zca m, jeklorezen -zna -o

jel [jM] -1 ž, j ela -e i, jelka -e [-k- in -uk-] i, jelič -iča m, jelov in jelov -a -o, jelovec -vca m, jelovina -e i, jelovje -a s, jelkov -a -o [-Ik- in -v-k-]; Jelovica -e i kr. i. visoke planote jelen -ena m, jelenov -a -o, je-lenji -a -e, jelenast -a -o, jele-nec -nca m, jelenček -čka m, jelenina -e ž (meso), jelenovina

jèU

-e i (koia), jelénjak -a tn (odpadki), jelen j âk -a m (prostor) jèli jèlita, jèlite vpraš. prisl.: 1. ali: jèli veš? 2. kajneda, ne res: jèli da ni prav? (brez vejice); jèlite da je res? jelita da sta lačna? 3. kadar je samostojna vprašalnica, jo ločimo z vejico: ti si bil, jèli? grdo je, jèlite, če nam to očitajo; gl. tudi li jélka -e f-lk- in -uk-] i gl. jel jélsa -e i, jéliev -a -o, jélsevec -vca m, jélSevje -a s, jélsje -a s, jdlševina -e ž, jélSica -e i, jélievica -e i, jélsnica -e i, j^elševka -e i [povsod: jéjfi-]; Šmarje pri JélSah [-li-] jemati jemljem, jêmlji -ite! jem-Ijoč -a -e, jemal -a -o, jemanje -a s, jemalec -Ica [-uc-] m, je-malka -e [-uk-] i jénjati -am nehati, jenjevati -ujem, jenjevàl -âla -o, jenje-vânje -a s, jenjavati -am, je-njâvanje -a s Jenko -a m os. i. (+Jenkota),

Jénkov -a -o (+ Jenkotov) jèr -a m starocerkvenoslov. glas,

jèrov -a -o: ~ znak jérbas -a m, jérbaScek -čka m jeréb -a m, jerébov -a -o, jerébji -a -e; jerebica -e ž, jerebičji -a -e; jerebičar -ja m, jere-bičarski -a -o, jerebičarica -e ž piščalka, jerebičast -a -o, jeré-bar -ja m lovec, jerébarski -a -o jerebika -e i bot:, jerebikov -a -o, jerebikovec -vca m, jere-bikovina -e i, jerebfčje -a s = jerebičevje -a s Jeremija -a in -e m os. i., Jeremijev -a -o, jeremiàda -e ž tožba, žalovanje jeri -ija m starocerkvenoslov. glas,

jerijev -a -o: ~ znak Jêriha -e ž in Jeriho -a m kr. i. palestinskega mesta, jerihénski -a -o: ro/a ~a

jêrmen -éna m, jerménji -a -e, jerménski -a -o, jerménast -a -o, jerménec -nca m, jermén-ček -čka m, jerménje -a s, jer^ ménar -ja m, jerménarica -e i, jerménarski -a -o, jerménar-stvo -a s, jermenâriti -im, jer-menârjenje -a s, jermenarija -e i

Jêmej Jernéja m os. i., Jernéjev -a -o; Jernéjec -jca m, Jernéj-čev -a -o, Jernéjèek -čka m, Jernéjçkov -a -o, Néjèek -čka m, Néjèkov -a -o, Néjèe -ta m, Néjèetov -a -o; Jernéjevo -ega s (24. avg.), Sentjernéjska noč; Jernâè -a m, Jernâèev -a -o; jernéjScica -e i vrsta hrušk; Jernéja -e i, Jernéjka -e i, Néjka -e i +jérob -a m varuh, +jérobov -a -o varuhov, +jérobski -a -ô varuški: ~o gospodarstvo; +jé-robstvo -a s varušlvo +jêruS -a m ponarejeno iganje,

+jêruSev -a -o Jertizalem -a m kr. i., jernzalém-ski -a -o, Jeruzalémec -mca tn, Jeruzalémka -e i; jernzalém-čan -a m in jeruzalémec -mca m vino iz jeruzalemskih goric nad Ormožem: piti ~a jêsen jeséna m, jesénov -a -o, jesénoveç -vca m, jesenovina -e Ž, jesénovje -a s = jesénje -a s, jeséncek -čka m jesén -i ž, na jésen, jesénski -a -o, jesénec -nca m = jesénèek -čka m = jesénièak -a m jesenski mladič; jeséni prisl. = V jeséni

jeséter -tra m vrsta rib, jesétrov -a -o, jesetrovina -e ž, jesétrast -a -o, jesétrn -a -o jésih -a m kis, jésihov -a -o kisov, jésihast -a -o kisast, jésihar -ja m, jésiharica -e ž, jésihar-ski -a -o, jesihârna -e ž kisarna

jezuit

jesîka -e ž bot., jesîkov -a -o,

jesikovina -e i jésti jém jéS jé (nav. z ostriv-cem), jéva jésta in jevà jestà, jémo jéste jéjo in jemo jestè jedô; jèj jéjte! jedoč -a -e, jedé, jédel -dla -o in jèl jéla -o; imaš kaj jésti iedi (^za jesti); nesi mu jésti (jedi) na stavbišče; pojdi jést! jestvina -e ž, jestvinski -a -o jéSé -a -e kdor rad jé, jéSëen -Sëna -o, jéščost -i i, jčščnost -i i; jčšča -e i hrana, krma jéšp^enj -a in jeSprènj -énja m

jeimeniek, ječmenka jéti jâmem začeti, jâmi -ite! jcl -a -o

jétika -e ž, jétiëen -čna -o, jé-tičnost -i i, jétiënik -a m, jé-tičnica -e ž jetnik -a m, jetnikov -a -o, jet-nica -e i, jetničin -a -o, jetni-ški -a -o, jetnišnica -e i, jetniš-ničen -čna -o, jetništvo -a s, jetničar -ja m, jetničarski -a -o jétra jéter, jétrom, jétra, v jé-trih, z jétri s mn., jétrn -a -o, jétrca jétrc -em s mn., jétrnica -e Ž, jétrnik -a m bot., jétrast -a -o, jétrnat -a -o, jétrnast -a -o jétrva -e ž, jétrvica -e i žene bratov se med seboj imenujejo je-trve

jéz -a in jezu m, mn. jezovi -ov; jezov -a -o, jeznina -e ž = je-zpvina -e ž; jeziti -im, jêzi -ite! jezèë -éëa -e, jezil -a -o, jezênje -a in jež0nje -a s, jčža ^ -e é

jéza -e ž, jézen -zna -o, jéznost -i ž, jézav -a -o, jézavec -vca m, jézavka -e ž; jézica -e ž; jéza ti -am (se), jézanje -a s; jeziti -im (se), jêzi -ite! in jézi -te! jezèc -éëa -e, jezi ji v -iva -o, jezljivost -i ž, jeznorit -ita -o, jeznoritost-i I, jeznoritnež -a m

jézditi -im, jezdèë -éca -e, jézde-nje -a s, jéza -e ž; jézdec -a [-dac-] m, jčzdečev-a-o [-dač-], jézden -dna -o: ~i konj; jezd-Ijiv -iva -o, jezdar -ja m, jez-darica -e ž, jezdarski -a -o, jezdarna -e ž, jezddrnica -e i, jezdarina -e ž, jezdariti -im, jezdarjenje -a s jezero -a s, jézeren -rna -o = jé-zerski -a -o tn jezêrski -a -o, jézerce -a s, jézerec in jezérec -rca m (prebivalec), jezérka -e ž neka riba, jezérnica -e ž, jézer-nat -a -o, jézerast -a -o, jéze-rišče -a s jezik -ika m, jezičen -čna -o: ~i koren, ~a površina, ~ človek, otrok, ~i doktor; jezičnost -i ž, jezičnež -a m, jezičnica -e ž, jezičnik -a m vrsta glasov (I, r), glas. vrsta piUali; jeziček -čka m, jezičkov -a -o: ~a lega ali lega jezička; jezikoven -vna -o: ~i zakoni, razvoj; jezični-ški -a -o: ~i razred glagolov jezikati -âm, jeziki j -âjte! jezi-kàl -âla -o, jezikânje -a s; je-zikàv -âva -o, jezikâvost -i i, jezikâvec -vca m, jezikâvka -e I, jezikâë -a m, jezikovâti -ûjem, jezikovânje -a s jeziko- v sestavi: jezikoslovje -a s, jezikosloven -vna -o, jezikoslovec -vca m, jezikoslôvka -e i, jezikoslôvski -a -o; jeziko-tvôren -rna -o, ~ tvornost -i i, ~tv6rec -rca m; jezikoznâneé -nca m, ~znânski -a-o, ~znân-stvo -a s jezljâti -âm, jezljàj -âjte! jež-Ijàl -âla -o, jezljânje -a s, jez-Ijàv -âva -o, jezljâvec -vca m, jezljâvka -e i, jezljâvost -i ž jezuit -a m, mn. jezuiti in je-zuitje, jezuitski -a -o, jezuitov-ski -a -o, jezuitizem -zma m, jezuitstvo-a s, jezuitovstyo-a s

Jézos

Jézns -a n» os. i., Jezusov -a -o, JézuÈcek -ščka m = J6žušček -ščka tn (ljudsko) jé£ prisl. = jezdé: prišli so jé/ in pés

jéž -a m, ježev -a -o, jéžek -žka tn, jézast -a -o, ježevina -e ž; jéževec -vca m, ježevka -e ž neka riba, jézarica -e i neka riba

jčža -e i 1. jahanje gl. jezditi, jéžen -žna -o: ~i konj, ~a pot; 2. brežina, breg gl. jez ježica -e é bodica in bodiiasta lu-]^na; ježičje -a s, ježičiti -im se, ježičar -ja m bot, ježičarica -c i bot. in zool. ježiti -im (se), jčži -ite! jež0nje -a s

jod -a m kem. prvina, jodov -a-o: ~a tinktura, jodovec -vca m, jodid -a m, jodostrumit -a m zdravilo

jogurt -a m vrsta kislega mleka,

jogurtov -a -o joj medm.-. o joj, jojmene, jôj-

mine, jojmenesta, jojminasta jok -a m, jokav -âva -o, jokavost -i i, jokavec -vca m, jokavka -e i, jokavski -a -o, jokljiv -iva -o, jokljivec -vca m, jokljivka -e ž, jôkast -a -o jokati in jokati jokam in jočem (se) nad kom (čim), po kom (čem), za kom (čim); jokaj -âjte! joči -te! jokal -âla -o, jokânje -a s; jôkcati -am otr. Jonec -nca m pripadnik starega grš. rodu, jonski -a -o: ~o narečje, ~i steber jopa -e i ženska obleka, jopica

-e ž, jopič -a m jora -e ž velika, nerodna ženska; jorež -a m velik, neroden možak; jorast -a -o neroden jota -e ž vrsta jedi jota m neskl. ime grške irke: mali tudi za jota ne prav nič ne, piše se z jota, jota sub-

scriptum; jotiranje -a s, jotâ-cija -e ž slovn. mehčanje jovialen -Ina -o f-ltt-] vesel, dobrovoljen; jovialnost -i [-In-] ž Joža -à in -e m os. i., Jože v -a -o; Jožef -a m, Jožefov -a -o; Josip -a m, Josipov -a -o; Jožek -žka m, Jožkov -a -o; Jožko -a m (+Jožkota), Jožkov -a -o (■'•Jož-kotov); Jože -ta m, Jožetov -a -o; Jožica -e ž, Jožičin -a -o; Jožčfa -e ž, Jožéfin -a -o, Jože-fina -e ž, Jožefinin -a -o. Fina -e ž, Finin -a -o; Josipina -e i, Josipinin -a -o; Jožef IL, jože-ffnec -nca m, jožefinizem -zma m, jožefinstvo -a s, jožefinski -a -o

jubiléj -a m, jubiléjen -jna -o, jubilânt -a m, jubilântka -e ž, jubilântski -a -o Jiid Jiida m, Judinja -e i po narodnosti; jiid jiida m, judinja -e ž po značaju; judovski -a -o, jiidovstvo -a s, jiidovščina -e ž; jiid jiida m vrsta igre s kartami: igrati jiida, gl. tudi mav-šelj; judati -am zmerjati; Ju-déja -e ž kr. i., judéjski -a -o Jiida -a in -e m os. i., Jûdov -a -o, Jiidež -a m, Jiidežev -a -o: ~ denar, poljub jiig juga m 1. stran neba: na jug, z juga; 2. veter: v jugu je vlaga, iz juga prši; južen -žna -o: ~i tečaj, ~e dežele, ~i veter, sneg; jugov -a -o, jûgoven-vna -o, jtjgovina -e ž — jûgalica -C ž odjûga, jugovo vrême jugo- v sestavi: jugovzhod -oda m, ~ vzhoden -dna -o, ~ vzhôdnik -a m; jugozahoden -dna -o, jugozahod -oda m, ~zah6dnik -a m; Jugoslâvija -e ž, Jugoslovan -a m, Jugoslovanka -e ž, jugoslovanski -a -o, jugo-slovânstvo -a s jnha -e ž, jtihin -a -o: ~ dodatek, ~a konsêrva; jtišen -šna -o

juvelir

juke, juhej, juhu, juhuhu medm.

veselja, dobre volje juhta -e ž vrsta usnja, jiihten -tna

-o, juhtovina -e ž julij -a m mali srpan, julijski -a

-o: ~a vročina, ~o delo J61ij -a m os. i.. Julijev -a -o; Jiilijan -a m, Julijanov -a -o; Jule -ta m, Juletov -a -o; Jul-ček -čka [-U-] m, Julčkov -a -o f-li-]; Julija -e ž, Julijin -a -o, Julijana -e I, Julijanin -a -o; Jiila -e i, Julin -a -o, Julka -e •r-lk-] ž, Jiilkin -a -o [-Ik-]; Julij '"Cezar, Julija Cezarja; Julijske Alpe, Julijskih Alp; julijanski "'-a -o: ~i koledar jl^ak -a m, junakov -a -o, juna-.iikinja -e ž, junakinjin -a -o, junaški -a -o; junaCek -čka m. •■'l^načiti -im, junačenje -a s, ^^ijaiiakovati -ujem, junakovanje s, junaštvo -a s -nca m, junčev -a -o, jiin-Kl^ek -čka m, junčkov -a -o; /illirinčevina -e ž; junica -e i, ju-

ničji -a -e, junička -e ž JlteJj -a m rožnik, junijski -a -o; ^ jiiriij Briit, Junija Briita m

rimsko i. juiiior -ja m, kratica jun. = mlaj-naraščajnik; juniorski -a -o: ~e tekme AHA^«^ -ja m plemič, častniiki na-rasiajnik, oblaslnež, nadutež: pru-"sl^ ~ji; jiinkerski -a -o^ jiin-^^•iiitStvo -a s oblastnost, nadutost ■ javnem nastopu (posebno v po-

Junone ž os. i. mit., juno-'fiin.-a -o: ~o svetišče; junon-.„gki -a -o

Jui^ter -tra m os. i. mit., Jupitrov -a -o, jupitrski -a -o i^vh -e ž kr. i. pogorja; jura -e ž geol. srednjedobna tvorba zemelj-site plasti; jurski -a -o: ~i ap-■'^itenec

Jurčič -a m os. i. slov. pis., Jurčičev -a -o, jurčičevski -a -o Jurij -a m os. i., Jurijev -a -o; Jur -ja m, Jurjevo -ega s praznik 24. aprila, jurjevati -ujem, jurjevanje -a s; Jiirček -čka m, Jurčkov -a -o; Jiirko -a m, Jiirkov -a -o; Jiire -ta m, Juretov -a -o; praznik sv. Jurija; gremo k Sv. Juriju, od Sv. Jurija, bil je pri Sv. Juriju; St. Jiir, v Št. Jurju, iz Št. Jurja; jur -ja m bankovec; jurček -čka m goba bot.; jurjevka -e ž bot. kaluž-nica, jurjevica -e ž bot. imar-nica; jur -ja m psovka: ti ~ ti! viš ga, jiirja! jure -ta m: takega jureta pa še ne! jurček -čka m psovka in denar jus jusa m pravo, juridičen -čna -o j^aven; jurist -a m pravnik, jurističen -čna -o, juristovski -a -o pravniški; justica -e ž sodstvo, pravosodje; justičen -čna -o soden; justifikacija -e ž izvršitev smrtne obsodbe, justificirati -am izvršiti smrtno obsodbo Justin -a m os. i., Justinov -a -o; , ustina -e ž os i., Justinin -a -o; usti ž os. i. neskl.; Justinijan -a m os. i., Justinijanov -a -o, justinijanski -a -o juta -e ž vrsta blaga, jiitovec -vca m, jutovina -e ž, jutast -a -o: ~a vreča jutri prisl.: ~ zjutraj, ~ opoldan, ~ zvečer, ponoči; jutrišnji -a -e; pojutri, pojutrišnjem prisl.; po jutrišnji -a -e jutro -a s, mn. jutra juter [-tar]; jutrnji -a -e in jutranji -a -e zjMranji: ~i časopis = jutra■> njik -a m, jutranjica -e ž, Ju-trovo -ega s 1. i. Vzhod, na Jii-trovem, v Jutrovi deželi; ju-trnjik -a m veter, jutrnina -e ž dota

juvelir -ja m dragotinar, juvelir-ski -a -o dragotinarski

juzina

južina -e i opoldanski obed, kosilo,

južinati -am kôsiti južiti -i se, jiiženje -a s, južišče -a s, jijžnik -a m, južnjak -a m, južnjaški -a -o; gl. jug

južno- v sestavi: južnoslovanski -a -o, južnoameriški -a -o; južno-vzhodnik -a m, ~ vzhoden -diW -o; južnozahodnik -a m, ~za-hoden -dna -o

K

k [ka ali kâ] m neskl.: mali k, véliki K, od k do p, začne se z malim k k [k, pred zveneHmi zaporniki g, pred nezveneUmi h] predi, z daj.; pred k in g se piše h: h koncu, h godu; kaže, kam je kaj namerjeno, obrnjeno: a) v kraju: k hiši je prišel, k Sv. Vidu iti, voziti h gozdu; b) v iasu: bilo je k božiču, k pustu, k praznikom je prišel domov; c) v načinu: k slabemu nagnjen, h koncu gre (pojema), k srcu si jemati (gnati) kaj, k srcu mu gre; '•'k prvemu, '•'k drugemu prvič, drugič itd.; "•'k sreči no srečo; č) k predmetu: k materi se vrnil k luči se obrni! k hudi uri se ravna, k škodi se je pridružila še sramota; iti +k počitku počivat, leči +k počitku spat, počivat, iti +k nogam peš, k pameti priti spametovati se, ■'"k sebi priti zavedeti se kabala -e ž judovski skrivnostni nauk, spletkarjenje, spletke, ko-varstvo

kabarét -a m, kabaréten -tna -o: ~a predstava; kabaretist -a m, kabaretistka -e ž kabel [-al] -bla m: električni, brzojavni, telefonski, armirani, zemeljski, morski kablovod -6da m, kablogram -a m, kabll-rati -am, kabllranje -a s kabel [-au] -bla m škaf gl. kebel kabina -e ž soba na ladji; kopalna kabina, telefonska kabina

kabinét -a m, kabinéten -tna -o: ~o pismo, ~i minister, ~a pisarna

kabriolét -a m vrsta voeila, avtomobila

kacati -âm mazati, kacàj -âjte! kacàl -âla -o, nakacân -a -o, kacânje -a s, kacàv -âva -o kača -e é, kač kâëa m, kačji -a -e, kačon -a m, kačiir -ja tn, kâëjak -a m kačji pos<tr, kâôar -ja m, kâëast -a -o, kâëec -čca m, kâëica -e i, kaččla -e ž tiW podobna žival, kâënica -e ž l. Jegulja, 2. neka rastlina, kâënik -a m bot. kéciti -im dražiti, razburjati, ostriti, kâëenje -a «, kačljiv -Iva -tt"' kàd -i Ž, V kâdi, kadica -e ž in kâdca -e Ž, kadička -e ž, kâdar -ja m sodar za kadi kàdar prisl., kàdar kôli ali kadar-

kôli- kàdar si bodi prisl. kadâver -vra m truplo, mrhovinfi,

kadaverin -a m neki strup kadénca -e i, kadénëen -čna -o, kadčnčnost -i é, kadencfUlti -am, kadenciranje -a s kéder -dra m: delavski kâdri, strokovni kâdri, kâdrovec -vca m, kâdrski -a -o: ~i rok, kâ*-drovski -a -o: ~a politika kadét -a m vojaški gojenec, ka-déten -tna -o, kadétnica kadétski -a -o kâdi -ja m (muslimanski) sodnik,

kâdi jev -a -o kaditi -im, kâdi -ite! kadil -a -o.

kajênje -a s, kâ -Ica [-ifc- in -le

ti -e Ž, kadilec m, kadilka -e

kako

[-Ik-] ž, kadflen -Ina -o [-In-]: ~a trava, kadilnica -e [-iu-] i orodje, kadilnica -e [-In-] ž soba za kajenje, kadilnik -a [-In-] m, kadilo -a s kadmij -a m kem. prvina; kadmi-

jev -a -o: ~ oksid Kadmos -a m, Kadmeja -e i, kad-

mejski -a -o *kadrilja -e i žetvorka (ples) kadulja -e ž iajbelj kadunja -e i nečki, kotanja, kotlina, kadiinjice -ic ž mn., kadu-njast -a -o kafra -e ž, kafrn -a -o: ~o olje,

~i cvet = kafrovec -vca m kaftan -a m orientalska dolga vrhnja obleka kaheksija -e i slabo zdravstveno stanje, hiranje, kahektičen -čna -o: ~i bolnik kahla -e i, mn. kahle -hel [-hal] 1. posteljna posoda, 2. ploščica za oblaganje sten, 3. modelnica, petnica, kahlica -e ž (za cvetje), kaheln -a -o [-aln-]: ~i ročaj, kahelnica -e [-aln^] i petnica kahijati -am se, kahljaj -ajte sel kahljal -ala -o, kahljanje -a «: voda kahlja Kairo -a m kr. i. mesta v Egiptu, Kairec -rca tn, Kairka -e ž, kairski -a -o [povsod: ka-ir-] kaj 1. vprai. z. česa? čemu? kaj? pri čem? s čim? kaj še, kaj bi, kaj bi tisto, kaj se ujedaš; za kaj stoji vejica, kadar je treba v mislih kaj dopolniti: kaj (bi bilo), ko bi zdaj prišel;, svarim ga, ali kaj (pomaga), ko me ne posluša; 2. nedol. z. kaj: on je za kaj, kako je kaj? ne morem si kaj, da ne bi; peli smo, da je bilo kaj; nimam s čim plačati; čim — tem, čim več — tem bolje; 3. prisl.: kaj čakaš, paša, kaj stojiš? kaj jih je, kaj si to. ti? ni kaj prida; — vejica:

si bil ti, kâj? saj bi pisal, pa ne vem kâj; saj bi pisal, pa ne vem kàj kajak -a m vrsta lolna, kajâSki -a -o: ~i klub, kajakaš -a tn, kajakâški -a -o ip. Kajetan -a m os. i., Kâjetanov

-a -o kajfež -a tn

kajkavec -vca tn, kâjkavski -a -o,

kajkavščina -e ž kâjmak -a tn smetana kâjman -a tn aligator Kajn -a tn, Kâjnov -a -o: ~o znamenje znamenje zločina, kâjnov-ski -a -o: ~i značaj, ~a narava, kâjnovstvo -a « kajnè, kajnèda prisl.: kajnè, da ga ni bilo; kajnè da ne; prišel

ie, kajnèda; kajnè, znâS? toda: :aj ne znâS? kajàn -a tn, kajônski -a -o kâjpa, kajpak, kâjpada prisl. seve, seveda

kâjsi prisl.: hči ni bila kâjsi pripravna za njegovo hišo kâjti vez. ker, zakaj kajûta -e i sobica na ladji, kaju-

ten -tna -o: ~a paluba kajža -e i, kâjžica -e é, kâjzen -žna -o, kajžnik -a tn, kâjžar -ja tn, kâjžarica -e ž, kajžarski -a -o, kâjžarstvo -a s kak -a -o 1. vprai. z. kâk prizor? po kâkem? 2. nedol. z. kako uro še ostanem, kak dinar bi si prihranil {vprai. kâk -a -o, nedol. kàk kâka -o, kadar ni naslonka) kakadu -ja m papiga Kakanj Kâknja tn kr. i. mesta v Bosni, kâkanjski -a -o: ~i rudnik

kakao tn 2. -kâa 3., 5. -kâu 4. -kâo 6. -kâom, kakâov -a -o, kakâo-vec -vca m, kakâovina -e ž kakô prisl., kakopa, kakopak, ka-képada pritrd. seve, seveda; toda: kakô pa, da ni prišel?

kakolonija

kakofonija -e i neubranost, slabo-

glasje, kakofoničen -čna -o kakor prisl., kakor si bodi, kakor koli, kakor hitro brž ko, kakor da: kakor da bi ne vedel, kakor — tako; glede vejice pred kakor gl. uvod §§ 68,3a, 69, in 70,4c: to je večje kakor ono; kakor (čeprav) siromašen, je bil vendar po svoje bogat; laže bi ga nosil, kakor poslušal kakov -a -o in kakova -o = kakšen: kaköve so te besede? kakovost -i ž, kakovosten -tna -o kakršen -šna -o: ~ je bil, tak je 5e zdaj; ljubezen, kakršno je gojilo srce; kakršenkoli ali kakršen koli; kakršen (si) bodi kakšen -šna -o vpraš. z. = käk -a -o: kakšni ste? kakšen -šna -o nedol. z.: kakšen dinar že prihranim; kakšnost -i ž = kakovost -i ž kaktus -a m, kakteja -e ž kakuminalen -Ina -o [-In-]: ~i

glas slovn. kal [käu] käla m luža, mlaka, kaliž -a m = kališ -a m mlaka, kališče -a s, kalovina -e i, ka-lišati -am se: svinje se kališajo po mlaki, kilež -a m gošča \l&1 [kdl] -i ž klica, kaliv -a -o: seme je kalivo = bo vzkalilo, kalivost -i ž, kaliček -čka tn, kalica -e ž, kaličnica -e i, nav. mn. kaličnica -ic: dvokaličnice, enokaličnice; kaleč-Ica [-le-] m = kalček -čka [-Ič-] m, kaliti -im, kali -ite! kalil -a -o, ka-Ijenje -a s Kalabrija -e ž kr. i., Kalabrez

-a tn, kalabrijski -a -o *kalamiteta -e ž nezgoda, neugodnost, stiska kalan -Ina -6 gl. kälen kälati -am cepiti, kalanje -a s, kalanica -e ž poleno, kalavec -vca m, kälanka -e ž breskev, ki se lepo odlušči od koščice

kalati -am zajemati vodo, kalaj -ajtel kalal -ala -o, kalanje -a s, kalar -ja m kalcedon -a [-le-] m mineral kalcij -a m kem. prvina, kalcijev -a -o, kalcinirati -am, kalcini-ranje -a s, kalcinacija -e ž, kalcit -a tn [povsod -le-] Kaldeja -e [-Id-] ž kr. i., Kalde-jec -jca [-Id-] m, kaldejski -a -o [-Id-], kaldejščina -e [-Id-] i -•^kaldrma -e ž tlak, + kaldrmina

tC [-Id-] ž. tlakarina kaleidoskop -a tn, kaleidoskopski -a -o kalen -Ina -o tn kalen -Ina -6 [kdlan in kalan: kdlna, kalna in kaund; kalni in kaund], dol. kalni -ega [-In-], kalnica -e [-In- in -un-l ž kalna voda, kalnost -i [-In-J ž, gl. tudi kaliti ka-li: ali gori, ka-li? Ali smo

razbojniki, ka-li? kaliber -bra tn notranji premer

cevi, kalibrski -a -o kalif -a m, kalifov -a -o, kalifski

-a -o, kalifat -a m Kalifornija -e ž, Kalifornijec -jca

m, kalifornijski -a -o kaligrafija -e ž lepopisje^ kali-grafičen -čna -o = kaligrafski -a -o lepopisen, kaligraf -a tn lepopisec, kaligrafinja -e ž lepopiska kalij -a m kem. prvina, kalijev

-a' -o: ~a sol kaliko -ja tn bombažna tkanina, kalikojev -a -o: ~ povoj, ~u obveza med. kalin -a tn neka ptica: kaline loviti, kalinski -a -o kalina: -e ž rastlinsko ime, kalinov -a -o; kalinovec -vca tn, ■ kalinovina -e ž, kalinovje -a

s = kalinje -a s Kaliopa -e i L i. ene izmed muz Kalipso. -re i 1. «■ nimfe, Kalipsin -a -o

Kamilo

kaliti -im delali kalno, mešati, kali -ite! kaleč -eča -e, kalil -a -o {toda: skalil -ila -o), kaljen -ena -o, kaljenje -a «, kalitev -tve ž: ^ nočnega miru, kali-vec .-vca m: ^ nočnega miru kaliti -im: kovač kali v vodi železo; kali -ite! kaleč -eča -e, kalil -a -o, kaljen -ena -o, kaljenje -a s, kalivec -vca m: ~ železa, kalilnik -a f-iu-] m ie-bet za kaljenje, kalež -a m kaliti -im: zrno kali, gl. kal -i ž kalkiilii'ati -am raiunati, ocenjevati, kalkuliranje -a «, kalkulacija -e i, kalkulacijski -a -o, kalkulant -a m, kalkulantski -a -Oj kalkulator -ja m [povsod: -Jft-7; kalkil [-il] -a m Kalkuta -e ž kr. i. mesta v Indiji, kalkutski -a -o: ~a luka [povsod: -Ik-] Kalmik -a m, kalmiški -a -o [povsod: -Im-] kalnast -a -o [-In-] kalneti -im postajati kalen, kalneč -eča -e, kalnel -ela -o, kalne-nje -a s [povsod: -In-] kale m unesek, obraba, 2. -la 5..

5. -lu 4. -lo 6. -lom kalorija -e ž enota toplote, gram-ska kaloričen -čna -o: ~a vrednost, ~a centrala, kalorimeter -tra m kalup -a m model, kalupar -ja m, kaluparski -a -o, kaluparstvo -a s, kalupen -pna -o, kalup. njak -a m

kalus -a m otrdek zlomljene kosti,

kalozen -zna -o kaluža -e i, kalužast -a -o, ka-lužen -žna -ro, kalužnat ra -o, kalužnica -e ž bot., kalužničen -čna -o; kalužati -am, kaluža-nje -a t

Kalvarija -e i kr. i., kalvarijski -a -o; prenes. kalvarija -e ž huda pot, dolgo trpljenje [povsod: -Iv-]

kalvil -a [-Iv-] m vrsta jabolka Kalvin -a m 1. i., kalvinec -nca m, kalvinski -e -o: ~i nauk, k^vinstvo -a s, kalvinizem -zma m [povsod: -Iv-] kam prisl.: vprai. kam greš? kam li? pare nima, kam li dinar; nedol. kam: bom že kam šel, si ga že kam založil kamarila -e ž dvorna stranka, ka-

marilski -a -o [-Is-] kämba -e ž zakrivljeni del raznega orodja, n. pr. jarma, kämbast -a -o, kambnica -e ž Kambiz -a m os. i. kämbrij -a m geol. doba, kambrij-

ski -a -o kambrik -a m vrsta tkanine, kambrikast -a -o: ~a ruta Kamčatka -e ž kr. i., na Kam-

čatki, kamčatski -a -o kamela -e ž, kamelji -a -e: ~a dlaka, kamelar -ja m, kamelo-vina -e ž vrsta tkanine kameleon -a m, kameleonski -a

-o, kameleonstvo -a s kamelija -e ž neka cvetlica kämen -a -o: ~a sol, ~o olje kämen -mna m, kamnär -ja m, kamnärski -a -o, kamnarstvo -a s, kämnat -a -o = kamnit -a -o = kamniten -tna -o, kam-nitnik -a m; kamnäti -äm, kam-näj -äjte! kamnäl -ala -o, kam-nän -a -o, kamnänje -a s; kam-neti -im, kamni -ite! kamnel -ela -o, kamnenje -a s; kämnje -a s in kamenje -a s; kamniček čka m; kämenCek -čka m, kä-menčkati -am se, kamenčka-nje -a s [povsod: -man-]; kamenina -e i, kamenica -e ž zool, kamehika -e ž bot. Kamena -e ž muza pesništva kamera -e i fot. aparat kameralistika -e i nauk o državnem gospodarstvu kamilica -e i, kamiličen -čna -o Kamilo -a m 1. i., Kamilov -a -o

kamin

kamin -a m 1. odprto ognjiiie v sobi, dimnik, 2. razpoka v strmih planinskih stenah, kaminast -a -o kamion -a m tovorni avtomobil,

kamionski -a -o kamižola -e ž

kamničan -a m kamniški vlak kamno- v sestavi-, kamnolom-oma m, kamnopis -a m, kamnopisen -sna -o, kamnopisec -sca m, kamnosek -eka m, kamnoseški -a -o, kamnoseštvo -a s, kamnotisk -a m, kamnotisen -sna -o: ~a podoba, kamnotiskar-ja m, kamnotiskarna -e ž, kamnoti-skarski -a -o kamor prisl.: kamor češ, kamor si bodi, kamorkoli ali kamor koli *kamp kampa m 1. del, oddelek, skupina, 2. taboriile, zlasti vojaško, navadno: *kampo -a m, *kampirati -am taboriti na prostem, *kampiranje -a s, *kampa -e ž druščina *kampanja -e i gonja, boj, delo, zagon, gibanje: proti slovenskim voditeljem se je začela velika kampanja gonja, po nemških listih se je vzdignila divja kampanja gonja zoper slovenske terjatve; ob poostreni kampanji (boju) med italijanskimi in francoskimi listi; delavci za žetveno kampanjo kamra -e ž izba, kamrica -e ž,

kamrn -a -o: ~i podboji *kamufliraii -am prikriti, *kamu-fliranje -a s prikrivanje, *kamu-flaža -e i prikritje, zadelava kan -ami. namen, nakana, 2. kaplja, 3. bolezen na vinu, bersa, kanast -a -o: ~o vino; kanec -nca m: ~ vina; kanček -čka m, gl. tudi kaniti -nem kan -a m tatarski poglavar, Džinr

giskan -a m, kanov -a -o Kanada -e i kr. i., kanadski -a -o: ~a pšenica, Kanadčan -a m.

Kanadčanka -e i, kanadka -e i neko jabolko kanafas -a m konopljena tkanina kan&l [-M] -a m prekop, pritoka, preliv, vodotok, kanalski -a -o [-h-]: ~a pristojbina; kanali-zirati -am, kanaliziranje -a kanalizacija -e i . '

kanalja-ež, kanacija-e ž Cp«o»fco; kanape -ja m vrsta zofe kanarec -rca m, kanarček -čka m, kanarka -e ž, kanarski -a -o: Kanarski otoki kancler -ja m, kanclerski -a -o: ~a palača, *kanclija -e ž pisarna, *kanclijski -a -o pisarniški, *kanclist -a m pisar kancona -e i oblika pesmi kandelaber -bra m svetilnik, kan-

delabrski -a -o kandidat -a m, kandidaten -tna -o: ~a lista, kandidatinja -e i, kandidatka -e i, kandidatski -a -o, kandidirati -am, kandidiranje -a s, kandidatura -e ž kandls -a m vrsta sladkorja, kan-

dirati -am: kandirano sadje kanelirati -am, kaneliran -a -o: ~i steber = žlebičasti steber, kaneliranje -a s kangla -e ii kanglica -e i kanibal [-dl] -a m ljudožerec, nav. mn. kanibali, kanibalski -a -o [-Is-], kanibalizem -zma m, ka-nibalstvo -a [-Is-] s, kanibal-ščina -e [-Iš-] i kaniti kanem: kani -ite! . kanil -ila -o: na srce mu je- kanilo, gl. tudi kan kaniti -im: kaj kaniš nameravaš?

kani -te! kanil -a -o kanja -e i, kanjec -njca m, ka-

njiih -a m kanon -a m vrsta, postava, seznam, predpis, glasbena oblika, kanonski..-a -o: ~o pravo, kaho« ničen -čna -o: ~a starost; ka-nonizirati -am posvetiti, sloveino potrditi, razglasiti za svHnlka,

kapitulîraH

kanonizacija -e ž; kanonik -a m, kan6niški -a -o, kanonikat -a m

kanon -a m top, kanonir -ja m tophUdr, kanonirski -a -o, ka-nonada-e i Kamosa -e i kr. i., iti v Kanoso

hudo se ponižati *khnt kanta m: priti na kant na boben

Kant -a m os. i. neni. filozofa, Kantov -a -o: ~a filozofija, kantovec -vca m ulenec Kantove filozofije, kantovski -a -o, kantovstvo -a s kantata -e i ^fcis. kantilena -e ž popevka, pesmica,

kantilenski -a-o kantina -e ž klet, pivnica, posebno za vojake ali delavce, kantiner -ja m, kantinerka -e ž kanton -a m t. okraj, okrožje, 2. mejni, zlasti obcestni kamen, kantoniski -a -o kantor -ja m pevec, cerkovnik,

uiitelj, kantorski -a-o kanu -ja m vrsta žolna kaolin -a m porcelanska glina,

porcelanka, kaolinski -a -o kaos -a m nered, zmeda, zmešnjava,. kaotičen -čna -o, kaotiČnost -i ž

kap -a in -u m, mn. kapi -ov tn kapovi -ov fn kapje, kapi, po kapeh, pod kapmi: z dežja pod kap priti; kapič -iča m kap -i ž: kap ga je zadela, umrl

je za kapjo kapa -e ž, kapica -e ž, kapičar -ja m kdor dela kape, kapičast -a -o, gl. čepica; kapica ti -am: ~ čevlje, kapicanje -a S kapaciteta -e ž zmogljivost, sposobnost, priznan strokovnjak; ka-paciteten -tna -o kapar -ja mhtrsta zajedavca, ka-

parski -a -o kapaii -am in -Ijem, kapal -a -o: malo je dež kapal, kapalo je;

kâpanje -a s, kap -a m, ky)-nica -e ž, kapnik -a m, kapniški -a -o: ~a tvorba, kapnina -e ž, kapalen -Ina -o [-In-]: ~a cevka — kapalka -e [-Ik-] ž = kapalnik -a [-In-] m; kapljati -âm, kapljaj -âjte! kapljal -éla -o, kapljânje -a s, kapljevina -e ž, kapi ji v -iva -o: kapljivo tekoč, kapljivost -i ž kâpavica -e ž med., képaviëen -čna -o

kapéla -e ž, kapélen -Ina -o [-In-], kapélnik -a [-In-] m, kapélni-ški -a -o [-In-]: ~i oder; ka-pélica -e ž, kap61ičen -čna -o kâpelj -plja tn kâpeljna m, ké-pič -a m, képljev -a -o = kapel jnov -a -o [-palj-] kapétan -a m stotnik, kapetanov

-a -o, kapétanski -a -o kâpiëevje -a m neka rastlina, kd-

pičevina -e ž kapilâra -e ž lasnica, kapildren -rna -o: ~e žile; kapilârka -e ž, kapildrnost -i ž kapital f-dj; -a m, kapitalizem -zma m, kapitalist -a m, kapitalistka -e ž, kapitalističen -čna -o: ~i režim, ~o gospodarstvo; kapi-talizirati -am, kapitaliziranje -a s, kapitalizdcija -e ž; kapitélen -Ina -o [-In-] velik, izreden kapitân -a m ladijski poveljnik, pomorski lastnik, kapiténski -a -o: ~i izpit, kapitdnica -e ž kapitanova žena kapitél [-él] -a m glava pri stebru, kapitéiski -a -o [-Is-]: ~o okrasje, ~i list *kapitel [-al] -tla m poglavje kapitelj -tlja m: stolni kapiteljski -a -o [-talj-]: ~a cerkev; kapitulâr -ja m Kapital [-61] -a m kr. i., na Ka-pitolu, kapitölski -a -o [-Is-]: ~e gosi

kapitulirati -am podati se, vdati se: po dve uri trajajočem boju

kaplan

je trdnjava kapitulirala se je vdala; kapitulacija -e i, kapi-tulacijski -a -o, kapitulant -a tn, kapitulantski -a -o, kapitu-lantstvo -a s kaplan -a tn, kaplanski -a-o: ~a služba; kaplanija -e ž, kaplani jski -a -o: ~a hiša, kapla-novati -ujem, kaplanu j -te! ka-planovàl -âla -o, kaplanovânje -a s, kaplânstvo -a s kaplja -e ž, kapljica -e ž, kapljast -a -o, kapljičast -a -o kâpra -e ž vrsta zaiimbe *kaprica -e S muha, sitnost, svoje-fllavost: imeti ~e muhe; *ka-priciozen -zna -o mûhav, muhast, svojeglav, siten; *kapri-cioznost -i ž muhavost, trma, svojeglavost, sitnost; *kapricirati -am se na kaj trmasto na lem vztrajati, zapièiti se v kaj, sitnariti s čim kapronski -a -o: ~a kislina kem. kapuca -e i, kapucast -a -o kapucin -a m, kapucinka -e i, kapucinski -a -o, kapucinec -nca m

kapus -a m zelje (dokler raste), kâpusov -a-o: ~ belin, kâpu-sen -sna -o: ~ni vrt, kapusni-ca -e ž, kdpusnik -a m zelnik kàr ozir. z., česar čemur kàr pri cémer s čimer; karkoli ali kar koli

kàr prisl.: kar najprej, kàr si bodi; kar vécji, tem boljši; kar ga poznam, odkar, *nakàr, râv-nokar, pravkar, kàr nič, nikar karabinka -e i vrsta puike, kara-binjêr -a m, karabinjêrski -a -o Karaibsko morje s in Karibsko

morje -ega -a s karâkter -ja m znaiaj, karaktè-ren -rna -o, karakteristika -e ž označba, karakterističen -čna -o značilen, karakterizirati -am, karakteriziranje -a s, karakte-

rizacija -e ž, karakteristikam -a m značilna lastnost karambol [-61] -a m, karamboli-rati -am

karamel [-41] -a m žgani sladkor, karamela -e i vrsta sladkorikov Karantanija -e i kr. i. za Koroško, Karantanec -nca m, Karan-tanka -e ž, karantenski -a -o karantena -e i varnostni zapor zaradi ttalezljivih bolezni, karantenski -a -o, karantenirati -am kaririski -a -o: ~i marmor, gl. Carrara

karat -a m utežna etwta za dragulje in zlato, karaten -tna -o: ~a utež

karati -am, karanje -a «, karavec

-vca m, karanec -nca m karavana -e ž potujoče krdelo trgovcev ali romarjev, vrsta, karavanski -a -o: ~a pot karbid -a m, karbidovka -e i svetilka na karbid, karbiden -dna -o: ~a svetilka karbol [-61] -a m, karbolen -Ina -o [-In-]: ~a kislina, karboli-n6j -a m karhto -a m geol. doba, karb6n-ski -a -o; karbonat -a m, karbonaten -tna -o, karbonizirati -am, karbonizacija -e i karbonir -ja m privrženec skrivne ital. družbe v boju za demokracijo v zač. 19. stol.; karbonarski -a -o, karbonarstvo -a s karbunkel [-al] -kla m tvordvje,

tvor z več strženi karcinom -a m rak, rakavo obolenje, karcindmski -a -o kardanski -a-o: ~a os, ~i zglob kardiaz»! [-61J -a m neko zdravilo kardinal [^dl] -a m, kardinalskj -a -o [-Is-]: ~i klobuk, kardi-nalstvo -a [-Is-] s; kardinalen -Ina -o [-In-] poglaviten, gluveni ~i števniki = glavni števniki kardiograf -a m aparat za tmerje' nje srčnih utripov, kardiograf-

kasa

ski -a -o, kardiogram ^a m, kardiogramski -a -o kardiologija -e i med. nauk o srcu kardiospazem -zma = kardio-spazmus -a m krč trebušne prepone

karditis -a m srčno vnetje Karel [-al] -rla m os. i., Karlov -a -o, Karelček -čka [-ralč^ m, Karelčkov -a -o [-ralč-], Karlo -a m, Karlina -e ž, Karliain -a -o karenca -e ž čakanje, karenčen -čna -o: ~a doba zavarovanja čakalna doba *karfij61a -e ž cvetoča, karfijolen

-Ina -o [-In-]: ~a juha kariatida -e ž kip ženske kot steber Karibda -e ž, Scila in Karibda, gl. Scila

kariera -e ž tek, napredovanje v službi, življenjska pot, karier-ski -a -o, karierist -a m stre-muh, karieristka -e ž karies -a m med. gniloba, ka-

riozen -zna -o: ~i zobje karikatura -e ž, karikatiiren -rna -o, karikaturist -a m, karikirati -am, karikiranje -a s karlrati -am delati vzorce s kvadrati, kariran -a -o: ~e hlače, ~i zvezek, papir, karirast -a -o karitativen -vna -o: ~o delo, karitas ž neskl. Karlovac -vca m, karlovški -a -o: Karlovška cesta, Karlovčan -a m, Karlovčanka -e ž Karlovi Vari m mn., Karlovih Va-rov, karlovarski -a -o: ~a sol karmeličan -ana m, karmeličan-

ka -e i, karmeličanski -a -o karmezin -a m rdeče barvilo, kar-

mezinast -a -o karmin -a m neko rdeče barvilo, karminski -a -o: ~a barva; karminskordeč -eča -e karneval [-dl] -a m pust, pred-

pust, karnevalski -a -o [-Is-] Kamija -e ž kr. i., karnijski -a -o, Karni -ov m mn., karnski -a -o

*karmsa-e ž zastornica (ima dele: letvo, palico in kljuko), karnis-nik -a m karo -a m ime igralne karte, karov -a -o: ~ as, ~a dama Karon -a m gl. Haron karoserija -e ž avtomobilsko ohišje, karoserijski -a -o karotin -a m neka kemična spojina

karp karpa m riba, karpov -a -o,

karpovina -e ž, gl. tudi krap Karpati -ov m mn., karpatski -a -o. Veliki Karpati, Mali Karpati karta -e ž igralna karta, zemljevid, karten -tna -o: ~i jmpir; kartati -am, kartanje -a s, gl. tudi kvarte; kartirati -am delati zemljevid kake pokrajine, karti-ranje -a s, kartograf -a m, kartografija -e ž, kartografi-rati -am, kartografiranje -a s, kartografski -a -o, kartogram -a m, kartogramski -a -o Kartagina -e ž kr. i., Kartaginec -nca m = Kartažan -ana m, Kartaginka -e ž = Kartažanka -e ž, kartaginski -a -o, karta-žanski -a -o kartel [-M] -a m, kartelski -a -o [-Is-], kartelirati -am, karteli-ranje -a s karton -a m lepenka, kartonski -a -o, kartonirati -am, kartoniran -a -o, kartoniranje -a s, karto-naža -e ž, kartonažen -žna -o: ~a tovarna kartoteka -e ž, kartotečen -čna

-o: ~o knjigovodstvo kartuzija -e ž, kartuzijski -a -o: ~i samostan, kartuzijanec -nca m, kartuzijanski -a -o: ~o življenje

karželj -žlja in -željna m vrsta gob, karžljev -a -o = karželj-nov -a -o l-žalj-] *kasa -e i blagajna, kasirati -am, kasiranje -a s, *kasir -ja m blagajnik

kasacija

kasécija -e i razveljavitev listine, sodbe, kasacijski -a -o: sodišče, kasfrati -am sodbo razveljaviti sodbo ''^kasarna-ež vojašnica, +kasaren-ski -a -o [-ran-] = kasarniški -a -o, kasarnirati -am, kasarni-ranje -a s kasen -snà -6, kasnejši -a -e, kaš-nji -a -e, prisl. kasno, kasnéje ali kašnje; dol. kasni -a -o -ega; kasnè -éta m [nepoud. povsod kas- in kas-] kaséta -e i škatlica Késij -a m, Kasijev -a -o: ~a zarota

Kasija -e i, Kasijin -a -o Kasiopéja -e i astr. kaskada -e i stopničasti slap kasnéti -fm zastajali, muditi', prepozen, kasèn, počasen postajati; kasni -ite! kasnèl -éla -o. kas-nênje -a s [nepoud. povsod kas-in kas-]

kasniti-im (se) zadrževali, muditi; kaj me kasniš? sam nič ne naredi pa še druge kasni; kasni -ite! kasnfl -a -o, kasnjênje -a s [nepoud. povsod kas- in kas-] Kaspijsko (+Kaspiško) mörje -ega

-a s kr. i. kasta -e ž vrsta, pleme, družbeni

razred, stan kastanjéta -e ž, nav. mn. kasta-

njéte -ét glas. Kàstav -stva m kr. i., kastavski -a -o

kastél [-él] -a m trdnjavica, gradič, kastelân -a m gradnik, ka-stelânstvo -a s Kastilija -e ž kr. i-, kastilski -a -o [-Is-], Kastilec -Ica [-le-] m, Kastilka -e [-Ik-] ž Kastor -ja m junak grške pripovedke, Kastor in Pôluks zvezdi v ozvezdju Dvojčkov kastor -ja m bober, kastörec -rca m vrsta klobukov

kastracija -e i skopljenje, kastri-rati -am, kastriranje -a s, kastrat -a m skdpljenec, evnuh, kastratski -a -o: ~i glas otroški glas ~*^kastr61a -e ž kožica kaša -e ž, kašen -šna -o: ~i obr log; kašica -e i bot., kašnica -e ž, kašnik -a m, kašnjak -a m, kašnat -a -o: ~a klobasa, ka-šast -a -o: ~a snov kašča -e ž, kaščica -e ž kašelj -šlja m, kašljati -am, kaš-Ijanje -a s, kašljav -a -o, kaš-Ijavec -vca m, kašljavka -e ž, kašljiv -iva -o Kašmir -a m kr. i. indijske države. kašmirski -a -o, Kašmlrec -rca m, Kašmirka -e ž, kašmir -a m vrsta tkanine, prvotno iz Kašmira, kašmirka -e ž kašmirska koza Kašub -a m pripadnik slovanskega naroda v zaledju Gdanska, ka-šubski -a -o, kašubščina -e ž, Kašubsko -ega s katafalk -a [-Ik-] m (visok) mrtvaški oder katahreza -e ž nepravilna raba.

ponesrečena primera (v poetiki) katakombe -mb z mn. podzemeljske grobnice, katakombski -a -o: ~i sestanki katalektičen -čna -o nepopoln: ~a vrstica

katalizator -ja m snov, ki spreminja hitrost kake reakcije, ka-taliza -e ž sprememba reakcijske hitrosti kem. katalog -a m imenik, seznam, kataloški -a -o, katalogizirati -am, katalogiziranje -a s, katalogizacija -e i Katalonija -e i kr. i., Katalonec -nca m, Katalonka -e ž, kata-lonščina -e ž, katalonski -a -o kataplazma -e ž med. kašni ovitek katapult -a [-11-] m 1. staroveški top, 2. naprava za dvig avionov, zlasti na letalonosilkah

kava

katar -ja m, kataralen -Ina -o [-In-]: ~o vnetje, kataren -rna -o

katarakt -a m slap, prag, jez v

reki, brzica Katarina -e i 1. i., Katarinin -a -o. Katra -e ž, Katrin -a -o, Katrica -e ž, Katričin -a -o kataster -tra m temeljni vpisnik, zemljiška knjiga, katastrski -a -o = katastralen -Ina -o [-In-], katastrirati -am katastrofa -e ž nesreča, polom, poraz, katastrofalen -Ina -o [-In-] kateder -dra m predavalna stoliea, šolska, učna miza, katedrski -a -o: ~a učenost katedra -e ž stoliea (učiteljsko mesto) na visoki šoli katedrala -e ž stolnica, katedra-len -Ina -o [-In-]: ~a cerkev stolna cerkev kategoričen -čna -o odločen, določen: ~a izjava kategorija -e ž vrsta, razpol, ka-tegorijski -a -o, kategorizirati -am, kategoriziranje -a s, kategorizacija -e i, kategoriztteijski -a -o

katehet -a m veroučitelj, katehet-ski -a -o, katehetika -e i, ka-tehetičen -čna -o h katehetiki spadajoč, kateheza -e ž, kate-hist -a m, katehistinja -e ž, ka-tehizirati -am, katehiziranje -a s, katehizacija -e ž; kat^<Mnen -a m, katehiimenski -a -o katekizem -zma m, katekizemski

-a -o [-zam-] kateri -a -o 1. vpraš. z. kateri? vprašuje po vrstah oseb ali stvari: kateri izmed vas je to storil? 2. ozir. z. kateri rabimo, kašar odnosna oseba ali reč ni znana ali kadar mislimo na eno ali več izmed mnogih oseb ali stvari: kateri ste zadovoljni, vzdignite roke; vsaka pšenica, katero kupujem, je snetjava; rabiti ga

moramo, kadar bi bil ki dvoumen: ta je tisti, kateremu je vse zaupal; smemo ga rabiti tudi za predlogi: pot, po kateri hodiš, vodi v pogubo; hiše, iz katerih so nas prepodili, so zažgali; 3. nedol. z. kateri: če vas katerega zadene, brez strahu pojdi; katerikoli ah" kateri koli, kateri si bodi katerikrat prisl. 1. vpraš.: katerikrat že neseš danes? (deseti-krat); 2. nedol. včasih, tu- in tam: katerikrat se poleni; ~ zna, še večkrat pa ne; pa še ~ (kdaj) pridi! kateta -e ž geom. kateter -tra m (zdravniška priprava), katetrski-a-o, katetrizirati -am, katetriziranje -a s med. Katilina -a in -e m os. i., Katili-

nov -a -o: ~a zarota kation >-a m pozitivno naelektreni

ion, kationski -a -o katoda ne ž, katoden -dna -o: ~i žarki

katoličte -ana m, katoličanka -e ž, katoličanstvo -a s, katolik -a m katoličan, katoliški -a -o, ka-tolištvo -a s, katolizacija -e ž, katolicizem -zma m Katon -a m, Katonov -a -o katran -a m, katranski -a -o, ka-tranizirati -am, katraniziranje -a s, katranizacija -e ž, katra-nizacijski -a -o Katul f-M] -a m os. i. rim. pesnika, Katiilov -a -o: ~e pesmi katun -a m bombažna tkanina, ka-

tiinast -a -o kava -e ž, kavin -a -o: ~a primes, kaven -vna -o: ~a žlička žlička za kavo, kavnica -e ž škatla za kavo, kavnik -a m posoda za kavo; kavarna -e ž, ka-varnica -e ž, kavarniški -a -o, kavarnar -ja m, kavarnarski -a -o; kavovec -vca m bot.

Slovenski pravopis

273

18

kavalerija

kavalerija -e i konjenica, kavale-rijski -a -o, kavalerist -a m; kavalkada -e [-Ik-] i krdelo jezdecev, jdhanje kavalet -a m preprosta, zlasti vojaška postelja kavalir -ja m jahai, plemič, kdor dvori damam, kavalirski -a -o: ~o vedenje, kavalirstvo -a s kavatina -e ž Urški samospev kavcija -e ž varščina, jamičina kavčnk -a m, kavčukov -a -o. kavčukovec -vca m, kavčukast -a -o

kavelj -vlja i» -veljna m, kaveljc -a m, kaveljček -čka m [-valj-], kavljast -a -o kaverna -e ž votlina, jama, kaver-nozen -zna -o med. poln kavern kaviar -a m

kavka -e ž, kavkin -a -o: ~o gnezdo, kavkati -am dajati glasove kakor kavka Kavkaz -a m kr. i. pogorja, kav-kaški -a -o, Kavkazijec -jca m, Kavkazijka -e ž kavkelj -kija m kdvelj, kavkeljc -a [-kalj-] m; kavkljati -am, kavki ja j -ajte! kavki jM -ala -o, kavkijanje -a s; kavčiti -im kavra -e ž rumena koleraba, tudi

kavla -e ž kavs -a m: to je bil ravs in kavs! kavsati -am, kavsanje -a s, kavs-niti -nem, kavsnjen -a -o kavstičen -čna -o jedek, oster: ~a soda; kavstika -e ž viiga-nje, jedkanje, kavstikum -a m sredstvo za jedkanje kavzalen -Ina -o vzročen: ~a zveza vzročna zveza-, kavzalnost -i i [povsod: -In-] kazalec -Ica [-du-] m 1. prst na roki, 2. kazalo na uri, kazalček -čka [-du-] m, kazalen -Ina -o

t-lnr]: ~i zaimki, kazalo -a s. azalce -a [-le-] s, kazalnik -a [-In-] m, kazalka -e [-Ik-] ž

kazati in kazati kažem, kaži -ite! kažoč -a -e, kazal -ala -o, kazanje -a s kazein -a m mlečna beljakovina kazemata -e ž pred bombami varen prostor v trdnjavi, ječa kazen -zni ž, kazenski -a -o: ~o pravo, kazenskopraven -vna -o, kazenskosoden -dna -o [povsod: kazan-]

kazen -zna -o: kakor je bilo ~o Kazimir -a m, Kazimirov -a -o kazino m -na -nu -no -nu -nom društveni dom = kazina -e ž. kazinski -a -o: ~i ples kaziti -Im, kazi -ite! kazeč -eča -e, kazil -a -o, (s)kažen -ena -o, kaženje -a s, kazilen -Ina -o [-In-], kazilec -Ica [-le-] m. kazilka -e [-Ik-] ž kaznovati -ujem, kaznuj -te! kaznujoč -a -e, kaznoval -ala -o, kaznovan -a -o, kaznovanje -a s, kaznjenec -nca m, kaznjenka -e i, kaznjenski -a -o, kazniv -iva -o, kaznivost -i i, kaz-nilen -Ina -o [-In-], kaznilnica -e [-In-] i, kaznilniški -a -o, kaznovalen -Ina -o [-In-] kazuistika -e i veda, ki se ukvarja s posameznimi značilnimi primeri (moralnimi ali pravnimi), kazulst -a m, kazuističen -čna -o kažimed -a m neka rastlina kažipot -a m roka, kažipoten -tna

-o: ~i napis kčasi prisl. takoj

kdaj vpraš. prisl.: od kdaj, do kdaj; kdaj nedol. prisl.: kdaj pa kdaj včasih; ti bo kdaj še žal, še kdaj kaj reci kdo 1. vpraš. z. koga, komu, koga, pri kom, s kom; kdo? vprašu e samo po osebah nasploh, ne glede na spol in število: kdo je prišel? kdo so krivci? 2. nedol. z. kdo uporabljamo za katero koli nedoločeno osebo: tak mi vendar kdo povej, kako je s to

kidati

stvarjo! v prisl. zvezah: kdo ve kje, kdo ve kam, prišel je od kdo ve kod, kdo ve kako, kdo ve kateri; gl. tudi nekdo kdor ozir. z. kogar, komur, kogar, pi' komer, s kömer; kdor si bôdi, kdor koli tn kdorkoli kéba -e é kokoi brez repa, kébast -a -o brez repa, s prisekanim repom, kébec -bca tn Hval « prisekanim repom, kébcek -čka tn mlad ptič, piščanec kebèl [kabau] -hlk in kabel [-au] -bla m škaf, keblica -e [kab-] i kèc [kdc] medm.: dobil boš kèc po rokah, kecniti -nèm, keciiî -ite! kecnil -ila -o [povsod: kac-]; gl. tudi ki-c kéfir -a tn vrsta kislega mleka.

kéfirov -a -o: ~ kvas kêgelj -glja tn, kêgeljc -a [-galj-] tn, kegljiček -čka tn; kegljati -âm, kegljaj -âjte! kegljal -âla -o, kegljânje -a-s, kegljač -a tn, kegljišče -a s, kegljâvec -vca tn, kegljâvka -e ž kehl jati -âm, kehljàj -âjte! keh-

Ijàl -âla -o, kehljânje -a s kekljâti -âm jecljati, kekljàj -âjte! kekljàl -âla -o, kekljânje -a 8, kekljâvec -vca tn jecljavec +kéla -e ž ometica, zidarska žlicn, ometača

kélih -a tn, kélihov -a -o: ~a

noga; kélihast -a -o Kélt -a m, mn. Kélti in Kéltje -ov nekdanji indoevropski narod. kéltski -a -o, k0ltščina -e ž [povsod: -It-] kémbelj -bel jna [-balj-] in -blja m kemija -e ž, kémicen -čna -o, kémik -a tn, kémicarka -e i, kemizem -zma m med., kemikalija -e ž, kemigrâf -a tn, ke-migrafija -e ž, kemoterapija -c ž zdravljenje s kemičnimi sredstvi, kemôza -e ž med. kengnru -ja tn vrsta vrečarjev, kengurujev -a -o: ~a vreča

Ként -a m kr. i., kéntski -a -o kéntumski jeziki (zahodna indo-

evropska jezikovna skupina) Keops -a m, Kéopsov -a -o: ~a

piramida képa -e ž, kepica -e ž, képast -a -o, kepàt -âta -o; képati -am, képanje -a s, képiti -im se: sneg, moka, sladkor se képi Képler -ja tn os. i. zvezdoslovca,

Képlerjev -a -.o: ~i zakoni ker vez., zato ker: zato ker si to storil, ne pojdeš z nami; zato ne pojdeš z nami, ker si to storil; storil sem zato, ker drugače nisem mogel [kèr ali nasl.] keramika -e é lončarska umetnost, keramičen -čna -o: ~i izdelki, keramik -a tn, keramičarka -e ž, keramiški -a -o keratin -a tn roienina, keratitis

-a med. vnetje roienice keratofir -a tn kamenina, kerato-firov -a -o: ~i grohi, kerato-firski -a -o: ~a lava keroplastika -e ž izdelovanje podob iz voska kêrub -a tn angel, kêrubski -a -o, kêrubin -a m, kêrubinski -a -o Kerzonéz -a tn kr. L, kerzonéSki -a -o

kès -à [kas -à] m, kesâti -âm se, kesàj -âjte se! kesàl -âla -o, skesan -a -o, kesânje -a s [povsod: kas-] kesen gl. kasen

ki ozir. z. se ne sklanja, a se rabi za vse sklone, spole in vsa števila; dodajamo mu osebne zaimke raznih oseb v odnosnem sklonu, spolu in številu; rabimo ga pa, kadar govorimo o določeni osebi ali stvari: Tista pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetjava. To ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, ki mi pravite Krpan kidati -am, kidanje -a s, kidač -a tn, kidalec -Ica [-äu-] m, ki-

kifoza

dälka -e [-du-] ž, kidälnice -ic [-dy-] i mn. vile za kidanje kifoza -e ž skrivljenost hrbtenice kihati -am, kihanje -a s, kih -a m, kihalen -Ina -o [-In-]: ~i prašek, kihav -a -o, kihavec -vca m, kihavka -e ž, kihavica -e ž, kihavost -i ž, kihniti -nem kij -a m, kijast -a -o, kijec -jca m, kijček -čka m, kijača -e i kij Kijev -a m kr. i. ruskega mesta, kijevski -a -o, KijevCan -a m, Kljevčanka -e i kikati -am in -čem hripav biti, ~ se hehetati se, kikniti -nem hripav glas dati kikiriki medm. petelinje petje, kikiriki -ja m, kikirikati -am, kikirikanje -a s *kikla -e ž krilo, rod. mn. kikel

[-kol]; *kiklica -e ž krilce Kiklop -a m gl. Ciklop kila -e ž, kilen -Ina -o [-In-]: ~i pas, kilav -a -o, kilavec -vca m. kilavka -e ž, kilavost -i ž, kilast -a -o: ~a repa kilogram -a tn, kratica: kg; kila -e i: dve kili, tri kile, pet kil; kilogramski -a -o, kilogrammeter -tra m, kilogrammetrski -a -o kiloherc -a tn fiz., kratica kHz kilometer -tra m, kratica: km, km^, km"; kilometrski -a -o, kilometrina -e ž plačilo za km, kilometraža -e ž podatki v km kilovat -a m 1000 vatov, kratica kW, kilovaten -tna -o: ~a ura, kratica: kWh kilovölt -a [-It-] m 1000 voltov,

kratica: k V kimati -am, kimanje -a s, kimav -a -o, kimavec -vca tn kdor samo kima, kimavka -e ž, kimniti -nem, kimljaj -a m, kimalen -Ina -o [-In-]: ~a mišica kimavec -vca m september Kimbri -ov tn mn. nekdanji keltski prebivalci Walesa, kimbrski -a -o, kimbrščina -e ž

Kimon -a m. Kimonov -a -o kimono -na m japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi, obleka kimono, bluza kimono, rokavi kimono Kina -e ž gl. Kitajsko -ega s kincati -am = kinkati -am +kinč -a m okras, lišp, nakit: +kinčati -am krasiti, zaljiati, liipati, kititi kinematika -e ž nauk o gibanju ne glede na gonilne sile, kine-tika -e i nauk o gibanju, kinetičen -čna -o: ~a energija kinematograf -a m in kino -a m. -u -o -u -om, kinematografski -a -o: ~i aparat, ~a dvorana, ~o gledališče, ~a predstava, v vsakdanji rabi tudi okrajšave po tujih zgledih: kino dvorana, kino predstava, toda: kinoope-rater, kinostudio, kinoprojektor, kinoaparat kinin -a tn zdravilo proti malariji, kininski -a -o, kininovec -vca m kinkati -am, kinkanje -a s, kin-kav -a -o, kinkavec -vca m, kinkež -a tn, kinkniti -nem, kinkljati -am, kinkljaj -ajte! kinkljal -ala -o, kinkljanje -a s kinolog -a tn, kinološki -a -o:

~o društvo; kinologija -e ž kiosk -a m odprta vrtna hišica, prodajna hišica za časopise, okrep-čilaipd.

kip -a m, kipec -pca m, kipar -ja tn, kiparka -e ž, kiparstvo -a s, kiparnica -e i, kiparski -a -o

kipeti -im, kipi -ite! kipeč -eča -e, kipel in kipel -ela -o, kipe-nje -a s; kipniti -nem, kipnje-ilje -a «, klpnjenec -nca tn = kipnik -a m, kipnjenke -nk i mn.neke gibanice, kipnjak-atn; kip^len -Ina -o [-In-]: ~i proces, kipelnost -i [-In-] ž kirasir -ja m oklepnik, kirasirski -a -o oklepniški

klanec

Kirgiz -a m pripadnik naroda v Srednji Aziji, kirglški -a -o: Kirgiška stepa Kirka -e ž, Ki'rkin -a -o Kiros in Kir Kira m, Kirov -a -o,

Kirupedija -e ž kirurg -a m med., kirurginja -e i, kirurgija -e ž, kirurgičen -čna -o: ~o zdravljenje, kirurški -a-o: ~a klinika kis -a m, kisen -sna -o, kisar -ja tn, kisarna -e i, kisovar -ja m, kisast -a -o kisal [-du] -li i kisle jedi in pijače, kisalo -a s kisalna snov, kisalen -Ina -o [-In-], kisalnica -e [-In-] i kisati -am (se), kisanje -a s, ki-sav -a -o, kisavec -vca tn 1. kdor se rad kisa, 2. kislica (rastlina) kisel [-BU] -sla -o, kislec -a [-3C-] m, kislica -e ž, kislina -e ž, kislinski -a -o, kislost -i ž, kislôba -e ž = kisloča -e i; kiseljak -a tn, kislast -a -o, kiselkast -a -o [-al-]; kisliti -im, kisli -ite! kislčč -čča. -e, kislil -a -o, kisljênje -a s, kisléti -im, kislèl -éla -o, kislênje -a s kisik -a m, kisikov -a -o *kist -a tn čopič

kit -a m morski sesalec, kitov -a -o, kitovec -vca m, kitovina -e Ž, kitolôv -6va m, kitolôvka -e ž (ladja), kitolôvee -vca tn, ki-tolôvstvo -a s kit -a tn mazivo, lepilo, zamazka, kitati -am mazili, kitast -a -o mazivast: ~a snov kita -e ž, kitica -e ž, kitka -e i, kitje -a s, kitast -a -o, kitnat -a -o, kitav -a -o, kiten -tna -o: ~a ovojnica, kitnica -e ž, kidti -im, (o) kiten -a -o, kiten je -a « Kitajsko -ega s: na Kitajskem, Kitajska -e ž: v Kitajski, kitajski -a-o: ~o srebro, Kitajec -jca tn, Kitajka -e i, kitajščina -e ž

kitara -e i, kitarist -a m, kitaristka -e ž kizmet -a tn usoda, kakor je namenjeno

kjé prisl. (točka) 1. vpraš.: kje si bil? ne vem, kje tiči otrok, 2. nedol. kjè: išči si službe kje drugje! +od kje od kod, +do kje do kod kjér in kjèr ozir. prisl: kjér te najdem, tam te bom; kjerkoli ali kjèr koli, kjer si bôdi klada -e ž, kladica -e ž, kladje -a s, kladen -dna -o: ~a stena, kladast -a-o: ~ človek, klad-nica -e ž sekira za kalanje klad kladivo -a s, rod. mn. kladiv, kladivce-a s [povsod: +-di»-J; kla-divnica -e ž neka sekira in riba, kladivišče -a «, kladivar -ja tn klafati -âm umazano govoriti, kla-fàj -âjte! klafàl -âla -o, kla-fânje -a s, klafač -a m, klafâr-ski -a -o: ~e besede, klafâriti -im, klafârjenje -a s, klâfast -a -o klepetav *klaféta -e ž slab klobuk zaničlj.

= *klafrnlca -e i, *klafédra -e i *klaftra -e i seženj, *klâftrski -a

-o: ~a drva séienjSka drva klaja -e ž gl. klâsti klâdem klâma -e i i. zmešane sanje, 2. človek, ki nerodno hodi ali se vede, pijanec, norec, klâmast -a ,-0, klamâti -âm kakor v omotici okrog hoditi = klamotériti -im; klamàj -âjte! klamàl -âla -o, klamânje -a s +klâmfa -e é penja, penjaéa, skô-ba, +klâmfica -e é, +klâmfati -am spenjati, zbijaii, +klâmfar -ja tn klepar klanec -nca tn, klâncek -čka m, klančan -âna m prebivalec na klancu = klâncar -ja tn, klân-čast -a -o, kMnčen -čna -o, kMnčnik -a tn, klančina -e ž; iti, voziti v klanec navzgor, po klancu navzdol

kluijati

klanjati -am se, klânjanje -a s klapati -am in klapati -âm, kla-pàj -âjte! klapàl -ala -o: ušesa mu klapajo, klâpanje in kla-pânje -a s, klapast -a -o: ~a ušesa; klapoùh -ûha -o, klapo-ušen -šna -o, klapoilšnica -e ž zaušnica, klapoušec -šca m, kla-jroušiti -im, klapoušenje -a s Klara -e i os. i. Jasna, Klârin -a -o, klarisa ali klarisinja -e i redovnica sv. Klare klarinét -a m, klarinéten -tna -o: ~i glas, ustnik; basovski klarinét, klarinetist -a m klas -a tn klasu- m, klasje -a in klasjè -à s, klâsek -ska m. kMšček -ščka m, klâsast -a -o, klâsen -sna -o, klâsnat -a -o: ~e trave, klasàt -éta -o, klasi-nec -nca m, klasnica -e i, kla-siti -im, klési -ite! klasèc -éca -e, klasil -a -o, klasêiijé -a s, klasitev -tve ž klasifikacija -e ž redovanje, razvrstitev, ocena, razredba, klasificirati -am (po)razdeliti, oceniti, klasificiranje -a s, klasifikacijski -a -o: ~a konferenca klasik -a m zgleden pisatelj (posebno grški in rimski), klasičen -čna -o: ~o delo, kMsičnost -i ž; klasicizem -zma m, klasicist -a m, klasicističen -čna -o *klasirati -am po velikosti ločiti,

*klasiranje -a s klâsti -dem položiti, polagati: živini klésti; klédi -te! klédel -dla -o, klâdenje -a s; klést -i Ž; kléja -e ž, kléjarica -e ž rjuha, v kateri nosijo klajo živini, kléjen -jna -o: ~i koš, ~o apno klâti kôljem, kôlji -ite! koljôc -a -e, klàl -âla -o, klén -a -o: ~ les; klénje -a s, kléven -vna -o: ~i dar, ~a živina, klâvnica -e Ž, klâvec -vca m, klâvka -e Ž, klâvski -a -o, klâvSêina -e r

klatiti -im (se), klâti -ite! klatèè -éca -e, klâtil -ila -o, (o)klâten -tena -o, klâtenje -a s; klatež -a M», kMteški -a -o: ~o življenje, kMtežnica -e ž; klâtivitez -a m

klavir -ja m (+glasovir), klavirski -a -o: ~i virtuoz; klaviatura -e ž klavrn -a -o, kMvrnež -a m, klâ-

vrnost -i ž klavzula -e ž omejitev, pridržek,

klavzulirati -am klavziira -e ž zapora, klavzùren

-rna -o: ~i prostor, izpit klavžar -ja m šoja klécati -am, klécanje -a «, klé-cav -a -o: ~a noga; klécavec -vca m klecav človek, klécavka -ež, klécavost-i ž, klécniti-nem kléč -a m in kléc -i ž, po klečéll; klêce -éta s peščena sipina, kle-Č0t -i ž skalna plitvina v reki, peščena sipina, klečevit -a -o klečati -im, 3. mn. klečijo tn klečé, klčči -ite! klečšč -éča -e, klecé, kléčal -âla -o, klečanje -a klečâlnik -a [-àu-] m klečeplaz -âza m, klečepMzec -zca m, klečeplazen -zna -o, kleče-pléstvo -a s, klečepMziti -im, klečepMzenje -a s kléj -a M», kléjast -a -o: ~a snov, klejiti -im, kléji -ite! klejil -a -o, klejèn-êna-o, klejênje-a s; kléjar -ja m, klejérnica -e ž; kléjec -jca m; kléjev -a -o, klejevina -e ž, klejilnik -a [-In-] m, kléjnat -a -o klèk -êka m kletvica: ti klèk bab ji! Klèk -êka m kr. t. gore, zbirališče čarovnic, na Kléku kléka -c ž kljuse, suha krava, gr-časta krivina na drevesu, klékast -a -o krivenčast klekétàti -ém in -ččem, kleketàj -âjte! kleketàl -éla -o, kleke-tânie -a s; srake kleketâjo ali klekécejo

klima

klékljati -am, klékljan -a -o: ~a čipka; klékljanje -a s, kléklja-rica -e ž, klékljarski -a -o: ~a obrt, klékljarstvo -a s Klêmen -éna m os. i., Kleménov

-a -o; klementinec -nca m klèn -éna m maklèn, klénov -a -o, klénovec -vca m, klénovina -e ž

klèn -éna m riba ie reda krapov-

cev, klénec -nca m klén -a -o: ~o žito, ~ slog, klén-ka -e ž neko jabolko, klénost -i ž klénkati -am, klénkanje -a s, klénk -a m: V klénk zvoniti, klénkniti -nem, klenkôt -ôta m klepar -ja m, kleparski -a -o: ~o orodje, klepârstvo -a s, klepâr-nica -e ž, gl. tudi klepâti klepâti klépljem, klêplji-ite! klê-pal -âla -o, klepânje -a s; klèp -êpa n», po klépu: moka po klé-)u diši, mn. klêpi; klepâlo -a s, clepâlnik -a [-du-] m, klepač -a m, klepâlen -Ina -o [-In-]: ~o klâdivo, klepâlec-Ica/"-djf-J m; klêpniti klépnem: pokrov klépne, klêpni -ite! klêpnil -ila -o; klêpec -pca m, klépka -e ž kravji zvonec, ličnica klepetéti -âm in -éčem, klepetaj -âjte! klepetal -âla -o, klepe-tânje -a s; klepèt -éta m, kle-petač -a m, klepetâča -e i, kle-petâlo -a s, klepetàv -âva -o, klepetâvec -vca m, klepetâvka -e ž = klepetulja -e i, klepc-tec -tca m, klepêtcev -a -o kleptomân -a m, kleptomânski -a

-o, kleptomanija -e ž klêrik -a m duhovnik, duhovniški pripravnik, klêius in klêr klêra m duhovniški stan, klerikâlen -Ina -o [-In-], klerikalec -Ica [-le-] m, klerikâlka -e [-Ik-] i, ^lerikalizem -zma m klesati klčšem, klêši -ite! kleš0č -e, klêsal -âla -o, klesânje

-a s, klesar -ja m, klesarski -a -o: ~o orodje, klesan ec -nca m klestiti -im, (o)kleščen -a -o, kle-ščenje -a s; klest -a m 1. kle-ščenje, 2. odsekana veja, klestil-nik -a [-iu-] m, klestina -e ž; klestje -a s, kleščenina -e ž ob-sekano vejevje, kleščevec -vca m okleščeno deblo klešče ž mn. klešč kleščam klešče v kleščah s kleščami; kleščice -ic ž mn.; kleščar -ja m, kle-ščarica -e ž, kleščariti -im pri oranju klešče držati, kleščast -a -o, kleščnik -a m, kleščman -a m kleštra -e ž klešče, neroda, moto-vilo, kleštrati -am klestiti, motoviliti, kleštraj -ajte! kleštral -ala -o, kleštranje -a s klet -i ž, kletka -e ž, kletar -ja m, kletarica -e ž, kletarstvo -a s, kletariti -im, kletarjenje -a s, kleten -tna -o: ~i ključ, ~i prostori

kleti kolnem [-6u-], kolni -ite! [-0U-], kolnoč -a -e [-ou-], klel -a -o, kletje -a s, kletev -tve ž, kletvica -e i, kletvina -e ž kleveta -e i obrekovanje, kleve-tati -am obrekovati, klevetal -ala -o, klevetnik -a m obreko-valec

klica -e ž, klicen -čna -o: ~i list, kličica -e ž, kliconosec -sca m bacilonosec klicati-čem, klič6č-a-e, kliči-te! klical -a -o in -ala -o, klican -a -o, klicanje in klicanje -a s, klic -a m, klicaj -a m, klicar -ja n», klicalec -Ica [-du-] m, klicalka -e [-du-] ž klient -enta m varovanec, odjemalec, klientela -e ž varstvo, odjemalci, klientski -a -o klika -e ž svojdt, klikarski -a -o,

klikarstvo -a s klikniti -nem, klik -a m klima -e i, klimatičen -čna -o: ~i kraji, --e razmeje, ~o

klimaks

zdravljenje; klimatologija -e ž. klimatolog -a m, klimatološki -a -o; klimatoterapija -e ž klimaks -a m stopnjevanje (v poetiki)

klimakterij -a m mena, menska jalovost, klimakteričen -čna -o: ~i znaki klin -ina m, klmec -nca m, klin-ček -čka m, klinar -ja m, klinast -a -o; kliniti -im postavljati kline. Uliti, klinjenje -a s, klinčati -am klinec biti (otroika igra), klinčanje -a s; klinčnica -e ž rastlina, neka Muika; kli-nopis -a m klina -e ž rezilo, britvica, klinica -e ž

klinika -e ž zdravstvena uiilnica ob ležečih bolnikih, kliničen -čna -o: ~o zdravljenje, ~i besednjak, zdravnik = klinik -a m •klinker -ja m prepeka, 1. vmesni produkt cementne industrije, 2. zidak, žgan do zgostitve Klio ž Klie Klii muza zgodovine,

Kliin -a -o kliring -a m (clearing) plačilo po nakazilu: plačati v ~u; klirinški -a -o klistirati -am dristiti gl. tam; kli-stiranje -a s, klistira -e ž dri-stšnje, klistir -a m dristilo, kli-: stirka -e ž dristlja, klizma -e ž kliše -ja m plo&ča za tiskanje slik, kliširati -am delati klišeje, kli-širanje -a s, klišarna -e ž kliti -jem, klij -te! klijoč -a -e,

klil -a -o, klitje -a s klivkati -am tn -čem stokati, vzdihovati, cviliti: pes, pura klivče, klivkanje -a s kljub prisl. in predi, vkljiib, na-kljub: ~ tčmn, kljub temu da čeprav, dasi; kljub delati komu; kljubovati -ujem, kljubuj -te! kljubujoč -a -e, kljuboval -ala -o, kljubovanje -a s, klju-bovalec -Ica [-du-] m, kljubo

valen -Ina -o [-In-], kljuboval-nost -i [-In-] i, kljubast -a -o ključ -a m, kljiičen -čna -o: ~a stavba, ključev -a -o: ~a brada, ključnica -e i neka kost, ključek -čka m, ključar -ja m, ključarica-e ž, ključarski-a-o: ~o delo, ključarstvo -a s, ključavnica -e ž, ključavničen -čna -o: ~a luknja, ključavničar -ja m, ključavničarstvo -a s, ključavničarski -a -o: ~o orodje, ključiti -im, kljiiči -te! ključil -a -o, ključenje -a s kljuka -e ž, kljiičica -e ž = kljukica -e ž, kljûkar -ja m, kljukast -a -o: ~ nos orlovski nos, kljukasti križ, kljukàt -âta -o, kljûkec -kca m sključen človek, odpirač, zvitež: lažnivi kljûkec, kljukonôs -6sa m kljukati -am trkati, biti, tolči, klju-kanje -a s, kljukavec -vca m, kljùkniti -nem nalahno potrkati, počepniti kljun -a m, kljunâë -a m ptič, kljûnast -a -o, kljunâS -a m, kljunček -čka m, kljiinčkati -am se, kljùniti -nem, kljûnec -nca m, kljunàt -âta -o, kljuno-tàj -âja m neki hrošček kljûsa -e ž, kljûse -eta s in klju-sè -éta s, kljûsast -a -o, kljù-sati -am

kljnvati kljûvam tn kljûjem, kljùj -te! kljujoč -a -e, kljuvâl -âla -o, kljuvânje -a s, kljuvač -a m, kljuvâlnik -a [-au-] m neko bakrarsko orodje, kljuvâ-lec -Ica [-âu-] m kloaka -e ž

klobasa -e i, klobâsen -sna -o, klobasač -a m = klobasâr -ja m, klobasâti -âm, klobasàj -âjte! klobasàl -éla -o, klobasânje -a s, klobâsar -ja m kdor dela klobase, klobâsarica -e ž, klobâ-sast -a -o, klobâsica -e ž, klo-bâsiéar -ja tn

kmalu

klobčič -a in klobčič -iča m, klô-bec -bca m, klobček -čka m. klôbko -a 8, klobčece -a [-iac-] s, klobčast -a -o, klôbkast -a -o, klobčičast -a -o klobuk -a m, klobuček -čka m, klobučar -ja m, klobučarica -e ž, klobučarija -e ž = klobučarstvo -a «, klobučariti -im, klobučar-ka -e ž, klobučast -a -o = klo-biikast -a -o, klobučina -e ž = klobučevina -e ž, klobučinast -a -o = klobučevinast -a -o, klobučje -a s = klobukovje -a s repuh bot., klobučnica -e i ikatla za klobuke, klobučnjak -a m 1. oblika za klobuke, 2. neka morska žival; klobučiti -im se oblačiti se, klobučenje -a s klobiištra -e i slab klobuk, klo-buštrati -âm zmeiati, spriditi, klepetati, klobuštraj -âjte I klo-buštral -âla -o, klobuStrânje -a s, klobuStrâé -a m klocati -am in -čem: koklja kl6-če, kloča -e ž koklja, kločiti -im, kločenje -a s kločec -čca m jesika bot., kloček -čka m pistacija bol. = kločiče-vec -vca m klofuta -e i zaušnica, klofutâti -âm, klofutàj -âjte! klofutàl -âla -o, klofutânje -a s, klofût-niti -nem = klôfniti -nem in klôfnem, klofnjen -a -o klôka -e ž koklja, klékati -am in -čem, klokotâti -âm in -očem, klokotaj -âjte! klokotal -âla -o, klokotânje -a s, klokôt -ôta m, klokotica -e i vrsta kozarca kiokan -a m kenguru zool. klôkar -ja m črna iolna klômpati -am, klômpanje -a s = klônkati -am, klônkanje -a s: voda V posodi klômpa, klônka; klômpuiti -nem: ~ v vodo; klônkniti -nem: kamen klônkne V vôdo

klôncati -am omahovali, šepati,

klôncniti -nem klonica -e ž vozarna, remiza, gl. kolnica

kloniti klonem, kloni -ite! kloneč -éca -e, klonil -ila -o, klônje-nje -a 8, klonitev -tve ž klôp klôpa m klošč, klopov -a -o klôp -i i, klôpca -e i, klôpëica -e i, klopen -pna -o: ~a deska, klopnica -e i deska pri klopi klôpec -pca m loputa, loputica klopotati -âm tn -očem, klopotàj -âjte! klopotàl -âla -o, klopo-tânje -a s, klopôt -ôta m, klopotač -a m, klopotâca -e ž, klo-potâlo -a 8, klopotàv -âva -o, klopotâvec -vca m, klopotâvka -e i, klopôtec -tca m, klopotûlja -e ž

klôr -a m, klorov -a -o, klôrovcc -vca m, klorat -a m, klorid -a m, klorit -a m, klorofôrm -a m, kloroformirati -am, kloroformi-ranje -a s, kloroformîzem -zma m, klorovodik -a m, klorovodikov -a -o: ~a kislina, klorofil [-il] -a m klošč klošča m klàp, kloščec -a [-čac-] m = klošček -ščka m. kloščevec -vca m ricinus, klô-ščevina -e i *kl6šter -tra m samostan, *kl0štr-

ski -a -o samostanski kI6t -a m vrsta tkanine, klôtast

-a -o: ~a obleka, podloga Kloto -te é ena od treh park, Klô-

tin -a -o klovn -a m šaljivec, burkež, klovn-

ski -a -o: ~i izraz kiozét -a m, klozéten -tna -o: ~i papir

klub-a m, klubski-a-o: ~a soba, seja, ~i načelnik; klubovec -vca m, klùbovski -a -o, klubaš -a m, klubaški -a -o, klubâ-štvo -a s kmaln prisl.: ~ potem, nato, ~ za njim; kmalu bi bilo po

kmèt

njem skoraj; vsi kmalu so prišli hkrati kmèt kméta m: iti na kméte, s kmétov priti, živeti na kmetih; kmétiSki -a -o = kmécki -a -o = kmétski -a -o, kmetic -iča m, kmetavs -a m zaničlj., kmetâvslja -e i zanitlj., kmetica -e i, kmetija -e ž, kmeti-jica -e i, kmetijski -a -o, kmetijstvo -a s, kmetovati in kmé-tovati, kmetujem in kmétujem, kmetu j in kmétuj -te! kmetovàl -âla -o in kmétoval -a -o, kme-tovânje in kmétovanje -a s, kmetovalec -Ica [-d^-] m, kme-tovâlka -e [-du.-] ž, kmetovâlski -a -o [-du-], kmétstvo -a 8 *knéftra -e i navoza Kneipp [kndjp] -a m, Kneippov -a -o [kndjpou -ova]: ~a kava, ~o zdravljenje, knâjpati -am se, knâjpanje -a s knéz -a m, kneginja in knéginja -e i (knezova iena), kndžna -e i (knezova hči), knézov -a -o (če mislimo enega kneza): ~a hči, ~ zet; kn6žji -a -e (sploino): ~ega rodu; knéštvo -a 8; kne-zovâti -ujem, knezovàl -âla -o, knezovânje -a s, kneževina -e ž, knezoškof -škofa m, knezo-škofija -e ž, knezoškofijski -a -o knjakast -a -o pohabljen, okrnjen knjiga -e ž, knjigâr -ja m, knjL-gârna -e ž, knjigârniSki -a -o, knjigarništvo -a s, knjigarski -a -o, knjigarstvo -a s; knjižica -e ž, knjižilra -e ž zaničlj., knjižen -žna -o: ~i jezik, trg, ~a slovenščina; književen -vna -o: ~o delo; književnost-i ž, književnik -a m, književnica -e ž, književniški -a -o; povsod tudi: knjizév-

knjigo- v sestavi: knjigoljub -a m, knjigonoša -a in -e m kdor knjige nosi, knjigopisec -sca m, knjigopisje -a s, knjigotržec

-žca m, knjigotfžen -žna -o: ~a cena, knjigotrštvo -a s, knjigo-véz -a m = knjigovézec -zca m, knjigovéski -a -o, knjigov6štvo -a s, knjigovodja -a in -e m, knjigovodkinja -e i, knjigovodstvo -a s, knjigovodski -a -o: ~i tečaj, knjigožer -zéia m knjižnica -e ž, knjižničen -čna -o: ~i prostori, knjižničar -ja m, knjižničarka -e ž, knjižničarski -a -o: ~a služba, ~o delo knockout [nôkaut] -a m odločilni udarec za zmago v boksarskem boju, uničenje, knockout prisl: pobil ga je knockout, zdaj je knockout; knockoutirati -am [nokaut-] na tla podreti 'krnita -e ž usnjen bič, korobač ko vez. 1. časovni: ko denar

Eoide, pamet pride; hitro ko, rž ko, vtem ko, medtem ko, bolj ko, dalj ko: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov; dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal; 2. primerjalni: ko (= kot, kakor) bi trenil, jaz sem močnejši ko ti (= kot, kakor ti); beži, ko C= kot, kakor) da gori za njim; 5. pogojni (neresnični pogoj): ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli

koadjutor -ja m pomočnik (v cerkveni službi), koadjiitorjev -a -o, koadjùtorski -a -o koagnlat -a m strjenina, koagu-lâcija -e ž strjevanje, sesedanje, koagulirati -am strditi se, se-siriti se, zakrkniti, sesesti se koalicija -e ž zveza, koalicijski -a -o: ~a vlada, koalirati -am, koaliran -a -o zvezan kobacati -âm, kobacaj -âjte! kobacal -âla -o, kobacânje -a s, kobâcelj -clja m otrok, ko še kobacd, kobâciti -im se kozolce prevračati, kobâènik -a m ko-baçelj; kobacljâti -âm, kobac-

kôder

Ijàj -âjte! kobacljàl -âla -o, kobacljânje -a s kobaliti -im, kobâljenje -a s, kobalj -a iw: za dober ~ (korak) se premakniti; kobâlj priai.; kobâlja -e ž, nav. mn. kobâlje razkreiene noge človeka, kobâ-Ijast -a -o rogovilast, kobâljati -am a težavo se premikati, ko-bâljanje -a s kobalt -a m kem. prvina, kobaltov -a -o: ~ sulfat, kobaltin -a m neka ruda, kôbaltooksid -a m, kôbalten -tna -o: kôbaltne spojine [povsod: -It-] Kôbanci -ev m mn. prebivalci Koz-jaka ob levem bregu Brave, ko-banski -a -o, Kôbansko -ega s: na Kobanskem, s Kôbanskega kôber -bra m kocka: kobre metati kockati se, kôbrast -a -o, kôbrati -am: z lešniki kôbrati, kôbrc -a m, kobranka -e ž ime neke naše kače kobila -e ž, rod. mn. kobil [-il], kobilji -a-e: ~e mleko, ko-bilar -ja m, kobilarija -e ž, kobilarna -e ž = kobilarnica -e ž, kobilica -e ž, kobiličar -ja m, kobiličast -a -o, kobiličji -a -e, kobiliti -im (se), kobilje -a s sk. i. deblo, trtne veje . koblji -a -e, koblja muha, Koblja

glava kr. i. kobra -e ž indijska kača naočdrka kobul [-ÛI] -a m = kobûla -e ž, kobulček -čka [-Ič-] m: ~ češenj; kobûlica-e ž, kobulnica-e '-In-] ž, kobulnat -a -o [-In-], kobùlast -a -o koc kôca m, kocast -a -o, kocati -âm, kocàj -âjte! kocàl -âla -o: sneg kocâ (pada v debelih kosmih), kôcelj -clja m kocasta oseba. Uval ali reč, kôcnja -e ž velika snežinka, kôcnjast -a -o, kôcnjat -a -o; kocnjâti -âm, kocnjàj -âjte! kocnjàl -âla -o; koconôg -6ga -o

kocén -a m zelnati štor, kocénje -a s, kocenéti -im trdeti, lese-neti, kocenèc -éèa -e, kocenèl -éla -o, kocenênje -a s kocina -e i, kocinast -a -o, koci-

nica -e Ž, kocinje -a s kôcka -e ž, kôckin -a -o, kockast -a -o, kockati -am, kockanje -a s, kockar -ja m, kockarski -a -o, kockovec -vca m premog kôcka-ste oblike koča -e ž, koèàn -âna m, kočar -ja m, kôèarica -e ž, koèâriti -im, koèârjenje -a s, kôèarski -a -o, kôêica -e ž, koèûr -ja m zaničlj. kočemajka -e ž

kočič -a m navadni prašiček zool.

(vrsta členonožcev) kočija -e ž, kočijica -e ž, kočijen -jna -o: ~o oje, kočljski -a -o: ~i konj, kočijaž -a m, kočijaški -a -o: ~i konj; koèijâiiti -im

kočljiv -iva -o, kočljivec -vca m, kočljivka -e ž, kočljivost -i ž kočnik -a m = kôènjak -a m

(zob), kočniški -a -o kod prisl. (prostor) 1. vprašalni: kod si hodil? ne vé ne kod ne kâm; od kod, do kôd ("''od kje, + do kje); 2. nedoločni: boš že kod prišel d'o mesta koda -e ž zaključek kake skladbe kodein -a m pomirjevalno sredstvo, kodeinov -a -o: ~e tablete kodeks -a m star rokopis, rokopisni zakonik, zbirka zakonov, kodi-ficirati -am zakone zapisali, ko-dificiranje -a s, kodifikacija -e z kodélja -e ž, kodéljica -e ž, ko-déljast -a -o, skodéljkati -am se koder -dra m, kodre -a m, kodr-ček -čka m, kodrati -am in kodrâti -âm, kodràj -âjte! ko-dràl -âla -o, kôdranje in -ânje -a s; kôdrav -a -o, kôdravec -vca m, kôdravka -e ž; kôdr-çati -am se, kodrcija -e i, kô-

kéder

drnat -a -o, kodrljâti -âm (se), kodrljàj -âjte! kodrljàl -âla -o, kodrljânje -a s; kodrobrâdec -dca m, kodroglâvec -vca m, kodrolâsec -sca m, kodrolâska -e I, kodrolàs -âsa -o koder prisl., koderkoli in koder köli, köder si bödi, od köder, do köder (+od kjer, +do kjer) kodicil [41] -a m dostavek k oporoki

koedukâcija -e ž skupna vzgoja mladine obeh spolov, koeduka-cijski -a -o koeficiènt -ênta m mat. koeksisténca -e ž sočasno bivanje več reči

kofein -a m sestavina kave, čaja kofunkcija -e ž mat. kohabitacija -e ž skupno bivanje, spolno združevanje, kohabitacij-ski -a -o: ~a tuberkuloza koherénca -e ž, koherénten -tna -o kohezija -e ž vezljivost (privlačnost med molékulami iste snovi), kohezijski -a -o vézen: ~a sila kohörta -e i del rimske legije koincidénca -e ž sovpad, koincidi-rati -am, koincidéncen -čna -o koitus -a m spolno občevanje, koi-

tirati -am koj prisl. takoj, kar: koj pridem, koj povej, koj meni daj, koj tu ostani koja -e ž spalnica na ladji, köjica -e ž lesena pastirska bajta v hribih

koka -e ž neki peruanski grm, kokain -a m mamilo iz lista lega grma, kokainizem -zma m, ko-kainizirati -am, kokainist -a m, kokainistka -e ž kokârda -e ž pêntljast znak, značka kokati -am in -čem, kökanje -a s, köka -e ž = köklja -e ž, kö-kica -e i, kökljica -e i, kok-Ijâti -âm, kokljàj -âjte! kok-Ijàl -âla -o

kokcidiôza -e é neka živalska bolezen

kokéta -e ž spogledljivka^ kokéten -tna -o spogledljiv, koketnost -i ž, koketirati -am spogledovati se, koketiranje -a s kokodakati -am, kokodâkanje -a s, kokodâjsati -am, kokodâj-škati -am, kokodâjc -a m kurji glas, kokodâk medm. kokolj -a m, kokoljen -Ijna -o: ~o seme, ~i venčki; kokoljev -a -o: ~i cvetovi; kokoljast -a -o, kokoljnat -a -o: ~a pšenica

kokon -a m sviloprejkin zapredek,

kokonski -a -o: ~a nitka kokorek -rka m = kokorik -a m

ciklamen kàkos -a m neka palma, kokosov

-a -o: ~i orehi, ~o mleko kokoš -i ž ali kokoš -i ž; kokošji -a -e: ~a jajca; kokošar -ja m in kokoÊâr -ra m, kokošarica -e ž in kokošarica -e ž, kok6-šarstvo -a s in kokošarstvo -a s, kokošarija -e ž, kokošarski in kokoÊârski -a -o; kokošinjak -a m = kokošnjfik -a tn, kokoška -e ž, kokoševec -vca tn vranica, ornica, bot.; kokošnica-e ž kurje zdravje bot.; kokoSeréja -e ž (■•■kokošjereja) kokot -a tn petelin, kokotec -tca t» = kokotek -tka tn; kokotâti -âm in -očem, kokotàj -âjte! kokotàl -âla -o, kokotânje -a s, kokotica -e ž lahkotica bot. kokéta -e é lahkoHvka kôks -a m vrsta fižola, kôksast -a

-o: ~i fižol = kôksar -ja tn kôks -a tn iz premoga narejeno kurivo, kôksov -a -o: --a teža, koksovit -a -o: premog je kôksati -am predelovati v kôks, kôksanje -a s, koksârna -e ž, kôksar -ja tn kôktajl -ft m meiana alkoholna pijača

koléno

kokus -a m neka bakterija kol [kbu] kola m, na kolu in kolu, s kolom, kolec kolca [-6u-] m, kolast -a -o, kolček -čka [-IČ-] m, kolje -a s, kolišče -as red kolov, kolek -Ika [-ou-] tn, količ -iča m, kobček -čka m; koliti kolim, koli -ite! kolil -a -o, koljenje -a s, koUtev -tve i kola s mn. voz, kol [-61], kolom, kola, na kolih, s koli; kolar -ja tn, kolarica -e i kolarjeva lena; kolariti -im, kolarjenje -a s, kolarstvo -a g, kolarski -a -o, kolarna -e ž = kolarnica -e ž, gl. tudi kolca in kolo kola m neskl. drevo, orehi kola,

pastile kola (zdravilo) kolaboracija -e i sodelovanje, ko-laboracionist -a m sodelavec, pomagal, kolaboracionistka -e ž sodelavka, kolaborator -ja m sodelavec kolacionirati -am primerjati (prepis z izvirnikom), kolacioniranje -a s, kolacionist -a tn kolač -a tn, kolaček -čka m, ko-lačar -ja tn, kolačnik -a m hlebec, mhdel kolajna -e i medalja kolaps -a m nenadna srlna slabost, kolabirati -am sesesti se od slabosti, zgruditi se kolavdirati -am pregledali, odobriti, kolavdacija -e i pregled, odobritev, kolavdacijski -a -o kolca s mn., 2. kole,» 3. kolcem, 4. kolca, 5. na kolcih, 6. s kolci [povsod: -le-] voziček, voz pri plugu

kolcati -ca in -če se: kolca, kol-če se mu; kolcanje -a s, kole -a tn enkratni glas pri koleanju, kolcavec -vca m, kolcniti -nem [povsod: -ou-] kolč -i [-0U-] i neukoreninjen

trtni potaknjenec kolebati -am omahovati, koleba-nje -a s, kolebaj -a tn = koleb

-éba tn, kolébav -a -o = ko-lebljiv -iva -o, kolebljivec -vca m omahljivec, kolébljaj -a m, kolébniti -nem: ~ z roko koléda -e ž, koléden -dna -o: ~i post; kolédnik -a m, kolédnica -e ž, kolednina -e i, kolédniskj -a -o: ~e pesmi; kolédovati -ujem, kolédovanje -a s koledar -ja tn, koledarček -čka tn, koledarski -a -o, koledarnik -a tn, koledarnica -e ž koléga -a in -e tn stanovski tovariš, kolegov -a -o, kolegica -e i = koléginja -e i, kolegialen -Ina -o [-In-], kolegialnost -i [-In-] i tovarištvo kolegij -a m zbor, predavanje na univerzi, kolegiâten -tna -o: ~i kapitelj, kolegnina -e é koléhati -am tresti, vleèi, s težavo laziti, na noge spraviti, koléha-nje -a s kolek -Ika [-hk -Ik-] m, kolko-vati -ûjem, kolkûj .-te! kolko-vàl -éla -o, kolkovénje -a s, kolkôven -vna -o: ~a dolžnost, taksa, kolkovina -e ž [povsod: -Ik-]

kolékcija -e ž zbirka: ~ znamk kolékta -e ž bera, zbirka, prva prošnja pri maši, kolektirati -am zbirati, kolektiranje -a s kolektiv [-i^] -a tn, kolektiven -vna -o: ~o gospodarstvo, kolektivnost -i ž, kolektivizem -zma m, kolektivirati -am spraviti v skupnost, kolektiviranje -a s, kolektivist -a tn, kolekti-vističen -čna -o, kolektivizirati -am spraviti v kolektivistično organizacijo kolektura -e ž nabiranje, zbiranje, bera, koléktor -ja m nabiralec, koléktorski -a -o kolenhim -a tn rastlinsko tkivo koléno -a s, kolénski -a -o, ko-lénji -a -e: ~i upogib, kolén-

kolera

ček -čka m, kolence -a s: žito dela kolenca; kolenast -a' -o, kolenčast -a -o, kolenčati -am: žito se kolenca; kolenčiti -im koga ali kaj a kolenom tiičaii, n. pr. sani, voz, koleniti -im živali koleno izpodvezaii, da ne more noreti; kolcnčnik -a m neka preina palica pri statvah, kolenec -nca r» ime raznim rastlinam, kolenič -a m iz trte zvita gož za kolenjenje, kolenka -e ž vrsta geranij kolera -e ž črevesna kuga koleraba -e ž, kolerabica -e ž, kolerabičen -čna -o: ~a juha kolerik -a m vročekrvnež, koleri-čen -čna -o vročekrven, lidgle jeze, koleričnost -i ž koleselj -sija m, kol&eljski -a -o [-salj.]

Kolhida -e ž, Kolhijec -jca m,

kolhijski -a -o [povsod -Ih-] kolhoz -a m zadružno gospodarstvo, kolhozen -zna -o: ~o gospodarstvo, kolhoznik -a m, kolhoznica -e ž [povsod: -Ih-J koli členek, ki poudarja poljubnost oziralnega zaimka ali prislova: kdor koli, kar koli, kateri koli, kjer koli, kamor koli, koder koli itd. ali tudi skupaj: kdorkoli, karkoli, kjerkoli itd. koliba -e ž, kolibica -e ž kolibri -ja m neki ptič količina -e ž množina: velike ~c blaga; količinski -a -o: ~e mere, ~i izrazi; količnik -a m mat. kvocient, količniški -a -o količkaj = kolikaj prisl. le (vsaj) malo, nekoliko, le kaj: pridem, če bom ~ utegnil; to napravim še danes, če mi ~ pomoreš; če mi ~ ponagaja, ne bom danes končal; kolikanj prisl.: ~ (veliko) dobre volje so pokazali vaščani; če bo ~ (kMikaj) sadja, ti ga dam

kolik -a -o vpr. z. kakô velik: ~ je njegov delež? ~a škoda! +koliki -a -o kateri: + kolik i (dan) je danes? kateri; kolikost -i ž velikôst, obseg: ~ škode so ocenili; kolikšen -šna -o vpr. z. kako vêïik: ~a nesreča? ~a krivica! ~a je žrtev mater; kolikšnost -i ž kolika -e ž črevesna bolezen kolikér -a -o, kolikéren -rna -o kéliko vpr. prisl. mere: v koliko dneh (+v kolikih), s kôliko ljudmi (+š kolikimi), pri koliko primerih (+pri kolikih); s koliko dobre volje smo začeli! ne vem, koliko (+v koliko) je prizadet; kolikokrat (tudi: koliko kratov) prisl.: ~ si bil tam? sem mu branil! kolikokraten -tna -o: ~ dobiček je naredil, ~a škoda se dela; kolikič prisl: ~ si bil na Triglavu? kolikor oz. prisl mere: ~ znaš, toliko veljaš; kolikor toliko se pozna nwlo, nekoliko se pa le pozna; pomagal bom, kolikor ( + v kolikor) je v moji moči; prenesel bom kolikor si bodi = kolikor koli alt kôlikorkôli; kôlikorkrat prisl: ~ zine, tolikokrat se zlaže; kolikorkraten -tna -o: ~a krivica, tolikokrat-na kazen koUkršen -šna-o: tolik (tolikšen)

je, kolikršen mora biti kolimacija -e ž sovpad dveh črt, n. p-, pri uravnavi daljnogleda, kolimacijski -a -o: ~a os, napaka, kolimator -ja m merilna naprava

kolina -e ž, nav. mn. koline, ko-

liniti -im, kolinienje -a s kolinska voda = kolonjska voda kolizija -e ž spor, nasprotje, navzkrižje, kolizijski -a -o, koli-dirati -am, kolidiranje -a s ^koljé -jéja m okrasna ovratnica

kolovrat

kolk -a n», kolkov -a -o = kolčen -čna -o: ~i sklep, kolčnica -e i: kost ~ [povsod: kolmež -a [-Im-] m neka zdravilna rastlina kolnica -e [-In-] ž vozarna, kotama, gl. tudi klonica kolnik -a f-ln-] m kolovoz kolo -a s ples

kolo -ésa s, kolesje -a s, kolésce -a s, kolčšček -čka m, kolé-ščast -a -o, kolésar -ja t», ko-lésarica -e i, kolésarski -a -o: ~e tekme; kolesariti -im, kolesarjenje -a s, kolésast -a -o v obliki kolesa: ~a mreža; kolé-sen -sna -o, kolesnica -e ž, ko-lesnik -a m žebelj pri kolesu, gl. tudi: kola in kolca kolo- v sestavi: kolodvor -6ra m postaja, kolodvorski -a -o: Kolodvorska ulica; kolomàz -âza m, kolomâzar -ja m, kolorhâznica -e Ž, kolomaznina -e ž, kolo-sèk -éka m gozd, v katerem sekajo kolje za vinograde, kolo-téca -e ž = kolotečina -e ž, kolovodja -a tn -e m, kolovoz -voza m, kolovozen -zna -o: ~a pot, kolovil-t -vrta m neki hrošč, kolovfta -e é kolarski stol kolobar -ja m, kolobarjašt -a -o: ~e oči; kolobarček -čka m = kolobarec -rca tn, kolobaren -rna -o: ~o gospodarstvo, kolo-bâriti -im, kolobarjenje -a s, kolobarnik -a tn neki črv, kolo-barnica -e i neka rastlina, kolo-barski-a-o: ~e gore (na Luni). kolobarčast -a -o: ~ les kolobocija -e é zmeda kolodij -a tn neka tekočina in zdravilo, kolodin -a tn kem. spojina kolofon -a m naslovu podoben zaključek srednjeveških rokopisov in T^ih tiskov kolofonija -e ž = kolofénij -a tn neka smola, kolofonit -a tt» fco-lofoniji podoben granat

koloid -a m klejasta snov, ki ne kristalizira, koloiden -dna -o: ~a kemija kolokvij -a tn izkušnja v obliki razgovora, kolokvijski -a -o: ~o spričevalo; kolokvirati-am, kolokviranje -a s kolon -a m debelo črevo kolon -a tn dedni najemnik posestva, kolonski -a -o: ~o vprašanje; kolonat -a tn, kolonstvo -a s

kolona -e ž razpredelek, stolpec, vojaška kolona vrsta, oddelek; peta kolona, petokolonaš -a tn, petokolonec -nca tn kolonada -e ž stebrenik, stebrišče kolonija -e ž, kolonijski -a -o, koloniale -la tn, kolonialen -liia -o [-In-]: ~a posest, ~e čete, kolonizirati -am, koloniziranje -a s, kolonizacija -e ž, koloni-zator -ja m, kolonist -a tn, ko-lonistovski -a -o kolonjska voda = kolinska voda kolop -opa tn, v kolopu, teči v kolop

Kolorado -a m kr. i. reke in države v Severni Ameriki, koloradski -a -o: ~i hrošč = kolora-dar -ja m ali koloradec -dca tn kolorat^ra -e ž način petja, kolo-ratiiren -rna -o: ~a pevka = koloraturka -e ž kolorit -a tn barvitost, kolorirati -am barvati, pobarvati (risbo). kolorimeter -tra m merilec za barve, kolorimetrija -e i merjenje barv, kolorimetričen -čna -o *kol6s -a tn velikan, +kolosalen -Ina -o [-In-J velikanski, ogromen; +kolosalno prisl. imenitno, odlično, sijajno, čudovito koloseum -a m ali kolosej -a tn velikanska stavba (v Rimu amfiteater, drugod kako drugo javno poslopje, zabavišče) kolovrat -a tn, kolovratar -ja tn izdelovalec kolovratov, kolovra-

kolpec

tec -tca m, kolovraten -tna -o, kolovratov -a -o: ~o vreteno; kolovratiti -im, kolovratenje -a g, kolovraten -tna -o kolpec -pca [-Ip-] tn južni veter *kolportirati -am raznašati, *kol-porter -ja m raznašaiec, *kol-porterka -e ž, *kolportaža -e ž raznašanje, razpečavanje na drobna [povsod: -Ip-] kolščica -e [-Iš-] i bol. blitva Kolumb Krištof -a -a tn os. i. odkritelja Amerike, Kolumbov -a -o: ~o jajce kolumbarij -a m hram za žare kolut -a m okrogla plošča, kolo, kolutast -a -o, kolutec -tca m +komad -a m kos, """pet komadov (pri živalih) pet glav, pet repov, +komadič -a m košček komaj pris!. nač.: ~ nese težko, toliko da; ~ še gleda toliko da; saj bi bilo da bi sam šel skoraj treba; prisl. č.: ~ sedem, so že nad mano toliko da; saj sem ~ prišel šele, pravkar, ravno; pritrd. dvoma: Misliš, da je res? Komaj = komajda komanda -e ž poveljstvo, poveljevanje, komandant -a m poveljnik, komandantski -a -o: ~i posli, komandir -ja m, komandan-ttira -e ž sedež poveljstva, *ko-mandirati -am koga ukazovati komu, *komandiranje -a s uka-zovanje

komanditen -tna -o: ~a družba komar -ja m, komarec -rca m kornarčck -čka m, komarjevec -vca m neka rastlina, komarnica -e ž pastirska koča v gorskih senozetih, komarnik -a m mreža zoper komarje; komarati -am, komaranje -a 8, komariti -im. komarjenje -a s komarča -e ž 1. podvito stopalo, 2. ostrvi namesto lestev, 3. pokonci postavljeno smrekovo de

blo s prisekanimi vejami, ko-marčast -a -o komasacija -e ž, komasacijski -a -o, komasirati -am, komasira-nje -a s komat -a m, komatati -am konja nadevati komat konju, komata] -ajte! komatal -ala -o, koma-tanje -a s kombajn -a m (angl. combine) sestavljen stroj, skldpljenec, stak-njenec

kombinacija -e ž sestava, ugibanje, kombinacijski -a -o, kombinirati -am po sklepanju kaj najti, kombiniranje -a s, kombinat -a m, kombinator -ja m kombine -ja m sestavljena ženska spodnja obleka, kombineža -e ž, kombinezon -a m delavska obleka po delavnicah (+konbinezon) komedija -e ž veseloigra, kome dijski -a -o. komediograf -a pisec komedij, komediografsk" -a -o, komedijant -anta n», ko medijantski -a -o, komedijant stvo -a 8 komeHoracija -e i spominska slav nost, slovestwst, komemoracijsk -a-o: ~a prireditev komen -mna m zid pred istejam v kuhinji, ognjišče (kamin), za peček, komenjača -e ž kuhinj ska cunja koin^nda -e ž užitek cerkvene na dšrbine, komendator -ja m, ko mendnik -a m KomeDsky [komčnski] Komen skega m os. i. češkega vzgojitelja Komenskega ulica komentar -ja m razlaga, komentirati -am razlagati, komentiranje -a 8, komentator -ja m razlagalec, komentatorica -e ž, komentatorski -a -o: -^o delo, komentacija -e ž komercialen -Ina -o [-In-] trgovski:. svetovalec; komercialist -a m trgovski izvedenec, ko-

kompleten

mercialistka -e ž, komercializi-rati -am, komercializiranje -a s komet -a m zvezda repatica, kometen -tna -o: ~i rep *komf6rt -a m udobje, udobna naprava, oprava, *komf6rten -tna -o: ~o stanovanje; *komf6rt-nost -i ž komik -a m ialjivec, glutnal, igralec šaljivih vlog, komičen, -čna -o Šaljiv, smešen, zabaven, komika -e i šaljivosl, smešnosi, zabavnost, komiški -a -o šaljiv-ski, glumaški komis -a m vojaški kruh, komisen

-sna -o vojaški, erariien komisariat -a m poverjenišlvo, ko-misariaten -tna -o: ~i urad, ~ pisarna; komisar -ja m poverjenik, komisarski -a -o, ko-misarstvo -a s komisija -e ž poverjenišlve, naročilo, oddelek, odposlanstvo, za-upniški odbor; komisijski -a -o: ~i ogled, ~a trgovina; komisionar -ja m pooblaščenec, poverjenik; komisionarski -a -o pooblaščenski, poverjeniški komite -ja m (+komiteta) odbor,

komitejev -a -o komitent -enta m naročnik komizgati -am, komizganje -a s "komoden -dna -o lagoden, zložen, *kom6dnost -i ž lagoda, lagodnost = *komoditeta -e ž komolec-Ica m, komolčen -čna-o: ~i sklep, zgib; komolcati -am s komolci suvati, odrivati, ko-molcanje -a s, komolčar -ja m [povsod: -6u-] komora -e i zbornica, komoren -rna -o: ~i pevec, koncert; ko-mornik -a m, komornica -e ž, ko-morniški -a -o, komorništvo -a s komoriič -a m sladki janež, komo-račev -a -o: ~o seme; komo-račnica -e ž janeževa voda, ko-moračnik -a m janeževo vino, gl. tudi koromač

kompakten -tna -o strnjen, jedrnat, klen, kompaktnost -i ž *kompanija -e ž četa, družba, *kompanijski -a -o, *kompanj6n -a m družabnik, *kompanjonski -a -o, *kompanj6nstvo -a s komparativ [-i^] -a m primernik, komparacija -e ž primerjava, komparator -ja m primerjalec, komparativen -vna -o: ~a gramatika primerjalna slovnica kompas -a m magnetna igla severnica, kompasnik -a m ohišje za kompas, kompasen -sna -o kompava -e ž bodeča neža kompendij -a m priročnik, obris, učna knjiga, kompendijski -a, -o kompenzacija -e ž nadomestilo, izravnava, odškodnina, kompenzirati -am nadomestiti, izravnati, odškodovati, kompenzacijski -a -o: ~a trgovina; kompenzator -ja m

kompetenten -tna -o pristojen, kompetenca -e ž pristojnost, pristojna oblast, kompetenčen -čna -o: ~i spor; kompetirati-am za kaj potegovati se za kaj, kompetent -enta m prosilec, tekmec kompiUcija -e ž sestavljanje knjig po izpiskih iz del drugih piscev, nesamostojtM delo: kompilirati -am sestavljati (iz raznih knjig), kompilator -ja m, kompilatorski -a -o: ~o delo kompleks -a m objem, obseg, celota: manjvrednostni ~ (v psihologiji); kompleksen -sna -o: ~a števila komplement -enta m dopolnilo, komplementirati -am dopolniti, komplementaren -rna -o: ~i kot

*kompleten -tna -o popoln, kom-ple -ja m = komplet -a m celotna ženska obleka (bluza in krilo iz istega blaga) ipd., zaključni del brevirja, *kompletirati -am po-polniti, *kompletiranje -a s

Slovenski pravopis

289

II)

komplic

*kompIic -a m sokrivec; *kompU-

ški -a -o komplicfrati -am zaplesti, zamotati, kompliciran -a -o zapleten, zamotan, kompliciran je -a s, kompliciranost -i i, komplikacija -e ž kompliment -enta m poklon, kom-plimentirati -am klanjati se komu, hvaliti, hvalisati koga kompl6t-am zarota, spletka, kom-plotirati -am spletkariti, zaroto kovati

komponenta -e ž sestavina, delna sila

komponirati -am glas. skladati, komponiranje -a s, kompozicija -e i, komponist -a m, kom-ponistka -e ž; kompozicijski -a -o: ~i dar; komponistovski -a -o kompost -a m mSianec (gnoj), kompostnica -e ž, komposten -tna -o: ~a jama kompot -a m, kompoten -tna -o:

~i kozarec, ~a voda kompdzitum -a m sestavljev.ka (beseda), mn. nav. kompozita -it s komprčsa -e i obkladek, kompre-sija -e i stisk, pritisk, kompre,-sijski -a -o: ~a obveza, kompresor -ja m zgoiievalec, kom-primirati -am stisniti, stiskati, komprimiranje -a s, komprimi-rani zrak, kompresorij -a m priprava za stisk žil pri krvavenju kompromis -a m poravnava, sporazum, srednja pot, kompromisen -sna -o: ~a rešitev; kompromisar -ja m, kompromisarica -e ž, kompromišarski -a -o nenačelen, kompromisarstvo -a s nenačelnost, meglenost, neodločnost, neizrazitost kompromitirati -am vzeti dobro ime, staviti v nevarnost; zaplesti koga v kaj, da mu je čast v nevarnosti; kompromitiran -a -o, kompromitiranje -a s komsomol [-61 ] -a m komvMistična zveza mladine, komsomolski -a

-o [-Is-], komsomolec -Ica [-le-] m, komsomol ka -e [-Ik-] i komun -a -o skupen, komunalen -Ina -o [-In-] kar zadeva skupnost, občino: ~a politika; ko-munalizirati -am zasebno lastnino napraviti občinsko, komu-nalizfranje -a s, komuna -e ž (v Parizu 1871) komunikacija -e i povezanost, zveza, občevanje, komunikacijski -a -o: ~a posoda, komunicirati -am povezan biti, vezati, občevati komunike-jam službeno sporočilo komunizem -zma m, komunist -a m, komunistka -e ž, komunističen -čna -o. Komunistična partija (KP) končati -am = koncljati -fim en-tlati, konc(lj)aj -fijte! konc(lj)al -ala -o, konc(lj)anje -a S koncedirati -api dovoliti, dopustiti, koncedlranje -a s dopustitev, dovolitev, koncesija -e ž dovoljenje, koncesijski -a -o, konce-siven -vna -o dopusten: ~i stavek slovn.; koncesionar -ja m, koncesionirati -am, koncesioni-ran -a -o javno priznan +k6ncem konec: +koncem leta konec leta, ob koncu leta, +k6n-cem koncev naposled koncentrirati -am usrediti, sosre-diti, zbrati, strniti, zgostiti (koncentrirana kislina), kopičili, zbirati: ~ čete, jetnike; koncentriranje -a s, koncentracija -e ž, koncentracijski -a -o: ~o taborišče, ~a vlada, koncentričen -čna -o: ~i krogi; koncentrič-nost -i ž koncepcija -e i zanositev, spočetje, zamisel, koncipirati -am zanositi, spočeti, zamisliti, osnovati, koncept -a m zamisel, osnutek, kon-cžpten -tna -o: ~i papir; kon-cipient -enta n», koncipientka -e ž, koncipiSntski -a -o, kon-

konfirmacija

cipîst -a m uradnik, ki dela koncepte za pravne listine koncêm -a m združba vel podjetij iste vrste koncêrt -a m, koncêrten -tna -o: klavir, koncertirati -am, koncertiranje -a s, koncertant -a m, koncertantka -e ž koncesija -e i gl. koncedirati koncil [-il] -a m zborovanje (posebno cerkveno), koncilski -a -o [-Is-]: ~i papeži *koncilianten -tna -o pomirljiv, spravljiv, miren, popustljiv, *kon-ciliantnost -i ž

*koncizen -zna -o jedrnat, zgo-šlen, natanlen, *konciznost -i i jedrnatost, zgoščenost, natančnost končati -âm, končšj -âjte! kon-càl -âla -o, koncân -a -o, kon-Cânje -a s, v nepreh. pomenu koncâti se: tu se konča tretja stran (+tu koncâ), s tem se konèâ odlomek; koncâvati -am, konèâvanje -a s; konéevâti -ûjem, končuj -te! končujoč -a -e, končeval -âla -o, koncevâ-nje -a s, končevalec -Ica [-âu--] m, konèevâlka -e [-du-] i, gl. tudi kônec kondenzirati -am (z)gostiti, zgo-ščevati, kondenziran -a -o: ~o mleko; kondenziran je -a s, kon-denzâcija -e i zgoščevanje, kon-denzacijski -a -o, kondenzator -ja m, kondénzor -ja m kondicija -e i pogoj, kondicionâ-len -Ina -o [-In-]: ~i stavki pogojni stavki, kondicionâl/"-dIJ -a m pogojnik *kondolirati -am izreči sožalje, * kondoliranje -a s, kondolénca -e ž sožalje, kondolčnčen -čna -o: ~o pismo, kondolacijski -a -o: ~o pismo kondor -ja m največji južnoameriški jastreb *kondnita -e ž vedenje, spričevalo o vedenju, *konduiten -tna -o

kondnkt -a m mrtvaški sprevod, kondukter -ja m sprevodnik, kondukterka -e ž, kondukterski -a -o, kondiiktor -ja m prevodnik (pri elektriki) konec -nca m: brez konca in kraja, od konca do kraja, s konca, od konca; pokonci prisl.: ~ biti, ~ se držati; +konec vzeti korUati, poginiti, umreti-, konec predi.: ~ vasi, ~ leta, konec koncev naposled; konček -čka m, končič -iča m, končišče -a s, končen -čna -o, + končno veljaven kdnčen, dokdnčen; končnica -e ž, končnik -a m, končniški -a -o, končnina -e ž, končnost -i ž, končan -a n» = končar -ja m kdor stanuie na koncu vasi, končaj -a m končnica, končina -e ž, gl. tudi končati koneks -a m zveza, odvisnost, ko-

nektirati -am (z)vezati konfederacija -e ž zveza, združba,

konfederacijski -a -o konfekcija -e ž izdelava, izdelek, trgovina z narejeno obleko, konfekcijski -a -o konferenca -e ž posvet, posvetovanje, konferenčen -čna -o: ~a soba, dvorana; konferirati -am posvetovati se, konferiranje -a s konfesija -e ž izpoved, veroizpoved, vera, konfesionalen -Ina -o [-In-]: ~a šola konfident -enta m zaupnik, prisluškovalec, konfidčntski -a -o, konfidentka -e ž konfiguracija -e ž zunanja oblika,

podoba, položaj, lega planetov ^konfin -a m meja, mejnik, obcestni kamen konfinirati -am določili kraj za bivanje, konfinacija -e ž ome. jitev bivanja na določen kraj, konfiniranec -nca m *konfirmacija -e ž potrditev, *kon-firmirati -am potrditi

kontiscirati

*koiifiscirati -am zapleniti, zaseii, odvzeti, *konfiskacija -e i zaplemba, zasega, *konfiskacijski -a -o zaplemben: postopek konfiteor -a m priznanje krivde,

kesanje: ~ zmoliti skesati se konflikt -a m spor, navzkrižje, spopad, do konflikta priti do navzkrižja, spora priti, priti v konflikt s kom priti navzkriž konformen -mna -o enakoUčen, soglasen, konformnost -i ž *konfrontirati -am soočiti, *kon-

frontacija -e ž soočenje Konfucij -a m os. i., Konfucijev -a -o, konfucijanski -a -o, kon-fucijanec -nca m *konfnzen -zna -o zmeden, *kon-fuzija -e ž zmeda, *konfuznost -i ž zmedenost, *konfuznež -a m zmedenec kongenialen -Ina -o [-In-] duševno soroden, enakovreden, kon-genialnost -i [-In-] ž kongenitalen -Ina -o [-In-] prirojen: ~i sifilis kongestija -e ž naval krvi, kon-

gestiven -vna -o: ~e težave konglomerat -a m labora Kongo -a m kr. i. reke in pokrajine v Srednji Afriki, papir kongo, kongoški -a -o kongregacija -e ž družba, zveza, bratovščina, kongregacijski -a -o, kongreganist -a m, koigrega-nistka -e ž, kongreganistovski -a -o

kongres -a m shod, kongresen -sna -o: ~a dvorana, Kongresni trg v Ljubljani, kongresnik -a m kongrnenca -e ž skladnost, kongruenten -tna -o skladen, kon-gruirati -am skladati se, strinjati se, kriti se konica -e ž, koničen -čna -o, koničast -a -o koničen gl. konus konj konja m, na konju: zdaj sem pa na konju, mn. konji.

konj, konjem, konje, na konjih (konjih), s konji (konji); konjski -a -o: ~a sila HP ali KS, konjiča -e ž, konjenik -a m, konjenica -e ž, konjeniSci -a -o, konjač -a m, konjak -a m konjski hlev, konjak -a m konjski gnoj; konjar -ja m, konjariti -im s konji trgovati, konjar jen je -a «, konjérnica -e ž, konjaštvo -a s; konjič -Iča m, konjiček -čka m, konjščak -a m, konjušnica -e ž konjak -a m vrsta žganja, konjakov -a-o konje- v sestavi: konjedèr -éra m, konjedérec -rca m, konjedérka -e é, konjedérnica -e i, konje-dérski -a -o, konjedérstvo -a s, konjegriz -iza m bot. eikorija, konjeréja -e ž, konjeréjec -jca m, konjeréjski -a -o konjektnra -e ž domneva, dozde-vek, na osnovi dozdevka popol-njen tekst konjvgadja -e ž spregatev, ko-njugacljski-a-o spregtUven: ~i zgled; konjugirati -am spregati, konjugiranje -a a spréganje koi^ûnkcija -e i veznik, konjunk-cijski -a -o vezniški: ~e oblike, konjunkcionalen -Ina -o [-In-] vezniški: ~i starki kônjunktrv f-iptj -a m, konjunktiven -vna -o: ~a oblika konjunktiva -e i očesna veznica, konjunktivitis -a m vnetje očesne veznice konjnnktiira -e I ugodna priložnost (gospodarska, politiina ipd.), okoliščine, razmere, konjtfnktu-rist -a m, konjunkturistka -e ž konkaven -vna -o vbàlen, vb&kel: ~a leča, konkavnost -i ž vbok. lost, vbHenost konklave -a m prostor, določen za volitev papeža; čas, ko so kardinali zaprti v teh prostorih *koiiklndirati -am sklepati, *koa-kluzija -e i sklep, zaključek

konsolidacija

konkordanca -e ž skladnost, ujemanje, zbirka sorodnih mest iz sv. pisma, konkordančen -čna -o konkordat -a m pogodba med cerkvijo in državo, konkordaten -tna -o: ~e določbe konkremènt -ênta m strdina med.,

zrastek, sklopek konkréien -tna -o stvaren, določen -o, konkrétnost -i ž, konkrétum -a m, mn, tudi konkréta -ét s besede s stvarnim pomenom (naspr. abstrikta), konkretizirati -am stvarno, s jmmerom določiti, konkretiziranje -a s, konkretizacija -e ž konkubinat -a m j^ežniUvo, koruzni zakon, konkubina à pri-ležnica

konknrènt -ênta m tekmec, kon-kurêntka -e ž = konknrêntinja -e ž, konkurénca -e ž tekma, tekmovanje, izpodrivanje, konkurirati -am tekmovati, poganjati se, konkuriranje -a s, kon-kuréncen -čna-o: ~o podjetje; konkurz -a m, stečaj, natečaj, konkurzen -zna -o: ~a masa, ~i pogoji konpid -a m stožiasto telo mat., konoiden -dna -o, gl. tudi konus

konop -ôpa m vrv, konôpec -pca m, Konôpcast -a -o, konopar -ja m vrvar

konoplja -e ž, konôpljica -e ž, konôpen -pna -o: ~o ličje, ~a zrna, ~o platno, konopljén -a -o: ~o zrno, konopljénka -e ž, konopljika -e ž konopno steblo, konopljina -e ž konopljeno platno, konopljišče -a s njiva po žetvi konoplje, konopljiščica -e ž repnik (ptica), konopnica -e ž ime več rastlin; voda, v kateri se je namakala konoplja konsekracija -e ž posvetitev, kon-sekrirati -am posvetiti, konse-kracijski -a -o posvetilen: ~i

obred; konsekrator -ja m po-svečevalec, konsekratorski -a -o posvečevalski konsekutfven -vna -o posledičen: ~i stavek; konsekucija-e ž posledica, nasledek, sosledica (sosledje) časov *konsekvenca -e ž zaključek, nasledek: +povleči konsekvence napraviti zaključke, sklepe; *kon-sekventen -tna -o dosleden,

*konsekventnost -i ž doslednost konserva -e ž, konscrven -vna -o: ~a škatla, konservirati -am ohraniti, vkuhati, konserviranje -a s ohranjanje, vkuhavanje, konservator -ja m ohranjevalec, varuh umetnin konservativen -vna -o kdor se drži starega, konservativnost -i ž, konservatizem -žma m = konservativizem -zma m, konservativec -vca m. konservativ-ka -e ž, konservatfvski -a -o konservatorij -a m glasbeno uči-Ušče, konservatorijski -a -o, konservatorist -a m, konserva-toristka -e ž konsignacija -e ž seznamek, pregled, zapis, pošiljatev blaga za prodajo, konsignirati -am blago poslati v prodajo, konsignant -a m odpošiljatelj blaga, konsignatar -ja m prejemnik blaga za prodajo

konsilij -a m posvet, konsiliarij -a m zdravnik, navadno specialist, ki ga bolnikov zdravnik pritegne na posvet konsistenca -e ž trdnost, gostota, zveza, konsistenten -tna -o gost, trden

konskripcija -c ž nabiranje, nabor, popisovanje, podpisovanje, konskripcijski -a -o konsolidacija -e ž utrditev, utrjevanje, utrjenost, konsolidirati -am utrditi, postaviti na trdne temelje, konsolidiranje -a s

konsonanca

konsonanca -e i glas. soglasje,

ubranost, harmonija konspiracija -e ž domenek, zarota, konspirfrati -am zarotiti se, domeniti se, podtalno delati, konspirativen -vna -o, konspirativ-nost -i ž, konspiratoren -rna -o, konspiratoričen -čna -o konstanten -tna -o stalen, trajen, nespremenljiv, konstanta -e z mat. ne spremenljivka, stalnica Konstantin -a m os. i., Konstantinopel -pla m kr. i. Carigrad, konstantinopplski -a -o [-palsk-] konstatirati -aij» ugotoviti, pribiti, konstatiranje -a s, konstatacija -e ž ugotovitev konstelacija -e i stanje zvezd *konsternirati -am osupiti, potreti, presenetiti, *konsterniran -a -o osupel, prepaden, pobit, *kon-sternacija -e ž osuplost, prepa-denost

konstitucija -e ž ustava, zgradba telesa, konstitucijski -a -o, kon-stitucionalen -Ina -o [-In-J: ~a zbornica, ~a slabost; konsti-tuanta -e i ustavodajna skupščina, konstituirati -am se sestaviti se, konstitutiven -vna -o sestaven, bistven, konstituciona-lizem -zma m konstringirati -am (s)krčiti, vkup potegniti, zadrgniti, konstrikcija -e i (s)krčitev, zadrgnitev konstruirati -am (z)graditi, sestaviti, konstruiranje -a s, konstrukcija -e ž (z)gradba, gradnja, sestava, konstrukcijski -a -o: ~a napaka; konstruktiven -vna -o: ~a kritika kritika, ki zida, konstrukter -ja m, konstruktor -ja m, konstrukterski -a -o, konstruktorski -a -o konsum -a m potrošnja, uporaba, konsumen -mna -o potrošen -šna: ~o društvo, ~a zadruga; kon-sumirati -am porabiti, potrošiti, konsumiranje -a s, konsumpci-

ja -e i poraba, konsument -enia m potrošnik konta -e ž manjša okrogla in zaprta krnica v gorah kontaginm -a m kuinina, konta-giozen -zna -o kužen, konta-gioznost -i i kuinost kontakt -a m stik, zveza, stikalo,

kontakten -tna -o: ~a snov kontaminacija -e i strnitev, zlitje, kontaminacijski -a -o: ~i produkt; kontaminirati -am strniti, zliti, spojiti kontekst -a m besedna, miselna zveza

kontemplacija -e i (pobožno) premišljevanje, kontemplativen -vna -o

kontinent -enta m celina, kopno, suha zemlja, kontinentalen -Ina -o [-In-J: ~o podnebje celinsko podnebje, ~a Evropa; kontinen-talec -Ica f-lc-J m kontingent -enta m določeni del, delež, znesek, prispevek, kontin-gentalen -Ina -o [-In-], kontin-gentirati -am, kontingentiranje -a s

kontinuiteta -e ž nepretrgana zveza, +kontinuirati -am nadaljevati, trajati (brez presledka), kontinuacija -e ž nadaljevanje, kontinuum -a m nepretrgana zveza

konto -ta m račun, kontokorent -enta m tekoči račun, konten -tna -o: ~a knjiga; kontor -ja m trgovska pisarna = kontoar -ja m, kontorist -a m knjigovodja, kontoristka -e ž knjigo-vodkinja

kontorzija -e ž med. zvinek, izpah *k6ntra prisl. proti: jaz sem *kon-tra proti, igra Edinstvo *kon-tra Partizan proti Partizanu; kontra -e ž zlasti pri igri (kvar-tah): dati (napovedati, dobiti, izgubiti) ~o; *ke«trfrati -«m kljubovati, nasprotovati, *kontri-

konverzija

ranje -a 8 kljubovanje, nasprotovanje

kontraadmiral [-dl] -a m viiji

iastnik vojne mornarice kontrabant -änta m tihotapstvo, kontrabantski -a -o tihotapski, kontrabantar -ja m tihotapec, kontrabantka -e ž = kontra-bantarica -e i tihotapka, kontra-bantarski -a -o kontrabas -a m glas., kontraba-

sovski -a. -o kontradikcija -e i ugovor, protislovje, kontradiktoren -rna -o protisloven: ~i pojmi; kontra-diktornost -i ž kontrafagot -a m vrsta glasbila kontraindikacija -e i med. znaki, ki so proti kakemu zdravljenju, kontraindiciran -a -o kontrakt -a m pogodba, dogovor, kontrahent -enta m pogodbenik, kdor sklepa kako pogodbo, kon-trahirati -am (se) skleniti pogodbo, (s)kr(iti (se), kontrakten -tna -o; kontraktualen -Ina -o [-In-] pogodben, kontraktualec -Ica [-le-] m, kontrakcija -e i kontrapnnkt -a m nauk o melodični večglasnosti konträren -rna -o nasproten, nasprotujoč, kontrarnost -i i kontrarevolucija -e i, kontrarevo-lucijski -a -o, kontrarevolucio-nären -rna -o konträst -a m nasprotje, kontrasten -tna -o: ~e barve; kon-trastirati -am kontribucija -e i izsiljen prispevek, vojna dajatev, kontribuent -enta m kdor plača kontribucijo kontrola -e ž pregled, nadzor, kontrolor -ja m preglednik, kontrolen -Ina -o [-In-]: ~a komisija, kontrolirati -am, kontroliranje -a s pregledovanje, nadziranje kontroverza -e ž prepir, prerekanje, spor, kontroverzen -zna -o, kontroverznost -i ž

kontumac -aca m 1. zdravstveni zapor, 2. odsotnost pri sodiiču: obsojen v kontumac (= in contumaciam), kontumacfjski -a-o: ~i odlok, kontumacirati -am osamiti zaradi suma nalezljive bolezni, obsoditi, kaznovati *kontnra -e ž obris kontuzf ja -e ž med. stolkljaj, udarnina, obtolčenina konus -a m stožec, stožčasti del kakega stroja, koničen -čna -o stožčast, gl. tudi konoid konvalescent -enta m, konvale-

scenca -e ž konveksen -sna -o izbdčen, izbd-kel: ~a leča; konveksnost -i i izbočenost, izbdklost konvencija -e ž dogovor, konven-cijski -a -o: ~i denar, konven-cionalen -Ina -o [-In-] (+kon-vencionelen) dogovorjen, običajen *konvenirati -am prileči se, pri-jati, *konveniranje-a s prijanje konvent -enta m shod, zbor (zlasti samostanski), konventual [-dl] -a m samostanski član z glasovalno pravico, konventualen -Ina -o [-In-], konventen -tna -o, konventikel [-al] -kla m zdru-ščina

konvergenten -tna -o stekajoč se: ~a vsota; konvergirati -am stekati se, konvergenca -e ž usmerjenost proti isti točki, kon-vergenčen -čna -o: ~a točka stečiiče

konverzacija -e ž pogovor, razgovor, konverzacijski -a -o: ~i leksikon enciklopedija, ~i jezik; konverzirati -am pogovarjati se

konverzija -e ž spreobrnitev, sprememba, pretvorba, konvertit -a m spreobrnjenec, konvertitski -a -o, konverzijski -a -o: ~i postopek, konvertirati -am spreobrniti (se), spremeniti (se); po

konvikt

sojilo se konvertira spremeni v drugo z nižjo obrestno mero konvikt -a m zavod s popolno oskrbo, konvikten -tna -o zavodski, konviktovec -vca m za-vodar, zavodski oskrbovanec, gojenec, konviktovka -e ž konvoj -a m spremstvo, spremna

ladja za varstvo, sprevod *konvokacija -e ž sklicanje, vpoklic

konvolut -a m sveženj, šop, zlasti

rokopisov konvulzija -e ž krč, konvnlziven

-vna -o krčevit konzerva -e ž ljudsko za konser-

va gl. tam konzistorij -a m duhovno (škofovo, papeževo) svetovalstvo, kon^ zistorialen -Ina -o [-In-]: ~i svetnik, ~a seja konzola -e ž podstavek konzonant -a m soglasnik, konzonanten -tna -o: ~e osnove, konzonantizem -zma m, konzo-nanca -e ž slovn. konzorcij -a m združba (za kako

podjetje), vodilni odbor konzul [-ul] -a m najvišji rims\i uradnik, zastopnik kake države v tujini, konzulat -a m, konzu-latski -a -o, konzularen -rna -o, konzulski -a -o [-Is-] konzultacija -e ž posvetovanje, konzultacijski -a -o, konzultirati -am za svet vprašati, kon-zultiranje -a s, konzultativen -vna -o [povsod: -It-], konzu-lent -enta m svetovalec konzum -a m trgovina, ljudsko za

konsum gl. tam kooperacija -e ž sodelovanje, ko-operacijski -a -o, kooperativen -vna -o, kooperiirati -am sodelovati

kooptirati -am privzeti koga (brez

volitve), kooptacija -e ž koordinata -e ž mat., koordinaten -tna -o: ~i sistem soridje

koordinirati -am pridružiti, postaviti v isto vrsto, seskladiti, uskladiti, koordinacija -e ž priredje, uskladitev, koordinacijski -a -o

kop -i i drog, kopica -e ž železo, na katero je nasajen mlinski kamen; gl. tudi kopje kopa -e i: v kope devati, kopa gori, kopa vojakov, kopast -a -o, kopat -ata -o; kopar -ja m, kopišče -a s, kopiščen -ščna -o, kopiščar -ja m, kopiti -im, kopi -ite! kopil -a -o; kopariti -im oglje kvihati, koparjenje -a s kopati kopam in kopij em (se), kopaj -te! kopajoč -a -e, kopal -a -o in -ala -o, kopanje -a s; kopalen -Ina -o [-In-]: ~a kad, ~a obleka; kopalnica -e [-In-] i, kopalničen -čna -o [-In-]: ~a oprava; kopališče -a s, ko-pališčen -čna -o: ~a uprava, kopališki -a -o; kopališčar -ja m, kopalec -Ica [-le-] m, kopalka -e [-Xk-] i, kopalke -alk [-Ik-] i kopalne hlače kopati kopam in kopljem (z mo-tiko), kopiji -ite in kopaj -ajte! kopal -ala -o, (s)kopan -a -o, kopanje -a s = kop -i ž, kopač -a m, kopača -e ž, kopačica -e i, kopalo -a a, kopanina -e ž skopana površina, kopanja -e ž, kopanjica -e ž k6pča -e ž zaponka, zaklep, zape-nec, kopčati -am, kopčaj -ajte! kopčal -ala -o, kopčanje -a s, kopčica -e ž, kopčar -ja m kope^a -e ž ruski novec kopel [-il] -i ž, kopelen -Ina -o [-In-]: ~a rjuha, kopelnina -e [-In-] ž cena za kopel kopen -pna -o ali kopen ( pan) -pna -6: log je že ves njiva je ~a, drevje je ~o; kopno -ega «, na kopno, na kopnem; kopnen -a -o, kopenski -a -o [-pan-]; kopneti-im, kopni -Ite!

korak

kopnèc -éca -e, kopnèl -éla -o, kopnênje -a s, kopnina -e ž površina brez snega Kopenhagen -gna m kr. i., kopen-

hâgenski -a -o [-gart-] kôper -pra nt, kôprc -a m, koprčev -a -o Kopêmik -a m, Kopêrnikov -a -o *kopéta -e ž šaljivo za nogo: ko-

péti (dv.) stegniti kopéti -im po plesni dišati, toh-neti: kruh kopi, kopèl -éla -o kopica -e ž: ~ snopovja, ~ otrok; kopica -e ž majhna kopa; kopič -iča m snop, kopica, ko-pičast -a -o kopičiti -im, kopičenje -a s, ko-pičkati -am se kozolce prevračati, kopičkanje -a s (+kupič-) kopina -e ž robida, kopinje -a s sk. i., kopinjak -a m robidovje, kopinščica -e ž = kopinača -e ž robidnica kopirati -am prepisati, prerisali, posneti, (sliko) preslikati, kopiren -rna -o: ~i papir, kopija -e i prepis, snimek, posnetek, kopist -a m prepisovalec, kdor preslikava kopiti -im kastrirati, kopi -ite! kopèc -éca -e, kopil -a -o, kop-Ijèn -êna -o: ~ junček; kop-Ijênje -a s, kopljênec -nca m kopito -a s, kopitce -a s, kopiten -tna -o: mož kopitni (Prešeren), kopitar -ja m, kopitast -a -o, kopitati -am s kopiti udarjati, toUi, kopititi -im s kopiti toUi, kopiti jati -am brcati (otr.), ko-pitljàj -ajte! kopitljàl -âla -o, kopitljénje -a s, kopitljaček -čka m dete, ki z nogami ko-pitlja, kopitnik -a m neka rastlina, kopitnjak -a m nož za rezanje kopit kopje -a s, kopjast -a -o, kopja-nik -a m, kopjemèt -éta m, kop-jenosec -sca m, kopjišče -a s; gl. tudi kop -i

kopneti -im gl. kopen kopriva -e ž, koprivar -ja m neki metulj, koprivarica -e ž neka muha, koprivec -vca m neko drevo, (tudi) bičevnik, koprivica -e ž, kopriven -vna -o = ko-privji -a -e: ~e stebelce, ko-privje -a s, koprivnica -e ž 1. sok iz kopriv, 2. neka bolezen, koprivničav -a -o: ~a koža; koprivničen -čna -o, koprivnik -a m blago iz kopriv, koprivo-vec -vca m neko drevo, kopri-vovina -e z les tega drevesa koprnéti -im, koprni -ite! kopr-iièc -éca -e, koprnèl -éla -o, koprnênje -a s; koprnéti od strahu, od žeje, po čem koprneti

koprolit -a m geol. Kopt -a m krščanski potomec starih Egipčanov, köptski -a -o, koptščina -e ž kopuča -e ž gruča (lešnikov, kristalov)

kopula -e ž slovn. vez; zveza, spoj, združitev, poroka, kopulativen -vna -o vežoč, vezalen kopulja -e ž ozka rovnica, motika, kopùljica -e ž, kopùljast -a -o kopùn -a m, kopûniti -im, kopù-njenje -a s, kopunček -čka m kor -a m prostor v cerkvi, zbor, koren -rna -o: ~i sedeži, ~e klopi; korar -ja m kanonik, ko-rarski -a-o: ~i zbor, korar-stvo -a s, koral [-dl] -a m način cerkvenega petja, koralen -Ina -o [-In-]: ~o petje, korist -a m pevec v zboru, koristka -e ž pevka v zboru koracati -âm, koracàj -âjte! ko-racàl -âla -o, koracânje -a s, koracâlo -a s, korâca -e ž *koršjža -e ž pogum, srčnost, *ko-râjžen -žna -o pogumen, srčen, junaški, *korfijžiti -im so korak -a m, korakoma prtsl.; korakati -am, korâkaiije -a s;

korala

koračiti -im, koračenje -a s, koračaj -a m korak, dolžina koraka, koračnica -e ž, koračniški -a -o, koračen-čna-o: ~a stoja korala -e ž cvetlici podobna morska žival, koralast -a -o, koralen -Ina -o [-In-]: ~i otoki, koralnjak -a [-In-] m, kora-lišče -a 8 podmorski otoki iz koral, koralda -e [-du-] ž, nav. mn. koralde -ald [-du-], koral-den -dna -o [-du-]: ~a ovratnica, koraldast -a -o [-du-] koran -a m muslimanska verska knjiga, muslimansko sv. pismo Kordiljere -Sr ž mn. amer. gorstvo, kordiljerski -a -o *kord6n -a m vrv; obmejno, z vojaškimi stražami zasedeno ozemlje, veriga, meja, vrsta, straža Kordova -e ž mesto na Španskem, kordovski -a -o: ~i kalif; kor-dovan -a m vrsta usnja, kordo-vanski -a -o korec -rca m, korček -čka m koreferat -a m vzporedno poroiilo, koreferent -enta m soporočeva-lec, koreferirati -am soporoiati Koreja -e ž, korejski -a -o, Korejec -jca m, Korejanec -nca m, Korejka -e ž, Korejanka -e ž, korejščina -e ž korekcija -e ž popravilo, zboljšanje, korekten -tna -o pravilen, brezhiben, korektnost -i ž, korektiv -a m izboljševalno sredstvo, izboljševalna priprava, korektor -ja m (tiskarski) poprav-Ijavec, korektura -e ž poprava, popravek, korekturen -rna -o popraven: ~a pola popravna pola, korigirati -am, korigiranje -a 8, korigende -nd ž mn. (tiskovne) napake korelativen -vna -o = korelaten -tna -o soodnosen, korelacija -e ž medsebojna odnosnost, sood-nosnost, korelat -a m

koren -a n» bot., mat. slovn.: pri nekaterih rastlinah glavna korenina odebeli v koren; kvadratni koren od 9; besedni koren; korenski -a -o, korenast -a -o; korenček -čka m, kore-nec -nca m, korenje -a 8 sk. i., korenar -ja m; korenonožec -žca n» zool.; koreniti -im: število korenimo ('^'potegnemo koren iz števila), korenjenje -a s korenika -e i, korenina -e ž, ko-reninar -ja m korenar, koreni-nast -a -o, koreninica -e ž, ko-reniniti -im imeti korenine zasajene, koreničica -e ž, koreni-čiti -im, koreničenje -a s korenit -a -o, korenitost -i ž korenjak -a m, korenjaški -a -o,

korenjaštvo -a 8 korenje -a s, korenjev -a -o: ~o seme, korenjevec -vca m = korenjevka -e ž korSnjevo ze-Unje, korenjevčar -ja m kdor skupuje korSnjevo seme, kore-njišče -a s njiva, kjer je raslo korenje

korepetitor -ja m soponavljavec, domači učitelj, korepetirati -am skupno s kom ponavljati, se učiti, pomagati, nadzorovati pri učenju korespondent -enta m dopisnik, korespondenca -e ž dopisovanje, korespondenčen -čna -o, ko-respondirati -am dopisovati, ko-respondiranje -a s koret -a m = koretec -tca m kratka moška suknja, koretelj -tlja m liturg. srajca za v kor korevtika -e ž nauk o plesu, ko-revt -a m plesalec, koreograf -a m plesni učitelj, vodja, avtor, koreografija -e ž nauk o plesu, veda o plesu *korid6r -a m hodnik v stavbi, prehodno ozemlje: poljski *korid6rski -a -o korifeja -e ž vodja zbora, prvak

kos

Korint -a m kr. i. grškega mesta, korintski -a -o: Korintska ožina, Korinčan -a tn, Korinčanka -e ž

Korioldn -a m os. i., Koriolanov -a -o

korist -i ž, koristen -tna -o, ko-ristnik -a tn, koristnica -e ž, koristnost -i i, koristiti -im, koristenje -a a; koristoljubje -a «, koristoljuben -bna -o, kori-stolovec -vca tn, koristolovski -a -o, koristolovstvo -a a korito -a s, koritast -a -o, kori-tar -ja m, koritarica -e ž, ko-ritarski -a -o, koritce -a s, koriti ti -im se: deska se mu na soncu koriti (= všii), koriten -tna -o: ~i podstavek; korit-nica -e ž nečke, pokrov za na korito, koritnik -a m koritast strešnik, ilebak korjdmb -a tn stopica

kor jambski -a -o: ~i ritem komet -a tn glas., kornetist -a tn

igralec na rog *komjača -e ž ielva korobač -a m, korobačev -a -o, korobačiti -im s korobačem pretepati

kordcelj -clja m = koroncelj

-clja m rman koromač -a tn sladki janež, koprc, koromačevj^ -a s neka zel, ko-romačnica -e ž neka goba, gl. tudi komorač Koromandija -e ž gl. Indija Koromandija korona -e ž venec, krona, svetniški sij, obstret (okrog sonca), glasbeni znak Koroško -ega « kr. i., s Koroškega, na Koroškem, Korošec -šca tn, Koroša -e ž = Korošica -e ž, koroški -a -o, korošec -šca m neko jabolko, vrsta lanu, korošica -e ž 1. neka sekira, 2. pi-pica s Koroškega, 3. neka hru

ška; Korotan -ana tn, Korota-nec -nca tn, korotanski -a -o korporacija -e ž zadruga, stanovsko društvo, korporacijski -a -o, korporativen -vna -o: ~a udeležba

korporal [-dl] -a tn vojaški čin, korporalski -a -o [-Is-]: ~a čast, korporalstvo -a [-Is-] s korporal [-dl] in korporale -la tn prtiček pod kelihom ali mon-štranco

korpus -a tn telo, celota, vojaški odred, stopnja tiskarskih črk, korpulenten -tna -o iivdten, korpulenca -e ž živdtnost korumpirati -am spriditi, pokvariti, korumpiranje -a s, korupcija -e ž podkupovanje, nepoštenost, korupcijski -a -o: ~a afera; korupcionist -a m pod-kupovalec, sprijenec, nepohtenjak, korupcionistka -e ž, korupcio-nizem -zma tn, korupten -tna -o pokvarjen, podkupljiv, ko-ruptnost -i ž podkupljivost korun -a m krompir, korunov -a -o, korunišče -a s, korunovec -vca tn žganje iz krompirja korund -a tn min. korušelj -šlja tn gruča: ~ češenj koruza -e ž, koruzen -zna -o: ~i kruh, ~a slama; koruznik -a tn koruzni kruh, koriiznica -e ž koruzna slama, priležnica, koruzinje -a s koruzna slama, koru-zišče -a s njiva, na kateri je rasla koruza, koruznjak -a tn kozolec za koruzo, koruzni kruh korveta -e ž manjša vojna ladja, korveten -tna -o: ~i kapitan korzar -ja m morski ropar, pokvarjeno v gusar Korzika -e ž kr. i. otoka, Korzičan

-ana tn, kdrziški -a -o korzo tn -za -zu -zo na -zu za

-zom sprehajališče kos -a tn: ~ kruha, ~ platna, požeti ~ pšenice (njivo); po

kés

kosih in po koséh = kosoma prisl.; kosec -sca m, po koscih = koscema prisl, košček -čka m; kosoven -vna -o: ~o blago; kosovec -vca m premog v kosih; kosati -am in kosati -âm (ko-sàj -âjte! kosàl -âla -o), kosanje in kosanje -a s kos -a m ptič: vodni kos, črni kos, kosov -a -o: ~a samica = kosovka -e ž = koška -e ž, kosič -iča m kos prisl: kos biti komu, čemu, kosati -am se, kosaj -te se! kosal -a -o, kosanje -a s kos -a -o poševen, drugoten, kosast -a -o: ~ pes pes s prisekanim repom, kosost -i ž poiev-nost, kosobrin -ina m psovka ea nerodneia, kosorèp -épa -o s prisekanim repom, kosotépec -pca m iival s prisekanim repom, ko-sorépiti -im prisekovati rep, besedo, kosorépka -e i žival s-?-mica s prisekanim repom, koso-zob -6ba -o s poševnimi zolmi kosa -e itd. i ali kosé kosi koso na kêsi s koso, mn. kosé kos in kosa -àm -é -àh -ami; ko-sâca -e i slaba kosa, kôsast -a -o, kosâr -ja m kdor dela kose, košarica -e i vrsta noža, kosar-na -e ž = kosarnica -e ž tovarna za kose, kôsen -sna -o, ko-sica -e i, kosišče -a s = kosje -a s = kosir -ja m vrsta noia, obroček za nasajanje kose, ko-sirček -čka m, kosirnik -a m kosir

kosec -sca m, koščev -a -o kosekans -a m razmerje stranic v

trikotniku, znak: cosec kosem -sma m: ~ prediva, kô-semček -čka [-sam-] m, kosmič -iča TO, kosmiček -čka m, kosmi-čiti -im delati kosmiče, kosmi-čenje -a s, kosmina -e ž, kosmi- j nje -a s, kosmulja -e i, kosmu-1 jek-Ijka m (gl kosmàt-âta-o), i

kosmičast -a -o, kosmast -a -o, kosminast -a -o; kosmi ti -im (se), kosmi -ite! kosmil -a -o; kosmati -am, kosma j -ajte! kosmal -ala -o, kosmanje -a s Koseski -ega m I i.: Koseskega pesmi, koseskizem -zma m = koseščina -e i, koseskiada -e ž kosinus -a m razmerje stranic v

trikotniku, znak: cos kositer -tra m, kositren -a -o in kositrn -a -o, kositrast -a -o, kositrov -a -o: ~ oksid; kosi-trovec -vca m kositrova ruda, kositrar -ja m ulivalec kositra, kositrarski -a -o, kositrarstvo -a 8, kositriti -im, kositrenje -a s, kositrnina -e ž, kositrnik -a m, kositrovit -a -o: ~a ruda kositi -im, kosi -te! kosil -a -o, kosilo ia 8, kosilce -a [-le-] s kositi -im, kosi -ite! koseč -eča-e, kosil -a -o, (po)kDŠen -ena -o, košenje -a s, košnja -e ž, ko-silen -Ina -o [-In-]: ~i stroj = kosilnica -e [-Iri-] i kosmat in kosmat kosmata -o, kosmač -a m kosmat moHki, kosmata iival, ime več rastlinskim plodovom, kosmiča -e i kosmulja, kosmačka -e i ime hruik, jabolk, breskev, kosmatati -am, kosmataj -ajte! kosmatM-ala-o; kosci kosmatajo, kadar gladko ne odsečejo trave; kosma teti -im kosmatine dobivati, kosma-tel -ela -o, kosmatenje -a s, kosmatica -e i vrsta pšenice, kosmatin -a m kdor je kosmat, kosmatina -e i, kosmatinast -a -o, kosmatinec -nca to, kosma-tlnka -e i, kosmatiti -im, kosmati -ite! kosmatil -a -o, kosmatost -i i Kosovel [-ilj -a m Os. i., Kosovelov -a -o: ~e pesmi, kosove-lovec -vca m član pevskega zbora, Srečka Kosovela

kotalîkati

Kosovo polje s, Kôsovega pôlja, na Kôsovem polju; Kosovo -a s, na Kosovu kost -i ž, pri kosti, kosten -tna -o: ~a gniloba; kostén -a -o, kosténec -nca m oreh, kostenica -e i vrsta breskev, kostenina -e i izdelki iz kosti, kostnina -e i kostna snov, kostn jâk -a tn okostnjak, kostnica -e ž = kostnik -a tn = kostišče -a s shramba za kosti na pokopaliiču; kostnice -ic ž mn. ribe, koScén -a -o: ~ izrastek, ~ človek, koščak -a tn vrsta oreha, raka, kostnàt -âta -o močnih kosti, kostljiv -iva -o: riba je kostijiva (polna kosti), kostka -e ž = koščica -e i, kostenika -e i ime več rastlin; kostolôm -ôma tn; ko-stenéti -fm, kostenèl -éla -o, kostenênje -a s kostanj -ânja tn, kostânjev -a -o, kostânjevec -vca tn, kostânje-vica -e i, kostânjevina -e ž, kostânjevje -a s, kostânjevka -e i, kostânjar -ja tn, kostânja-rica -e i, kostânjast -a -o, ko-stânjec -njca tn Kostarîka -e ž kr. i.: iz ~e, v ~i;

kostariški -a -o kostenika -e ž vrsta vrbe, koste-ničen -čna -o: ~a (živa) meja kostim in kostum -a tn narodu, času in stanu lastna obleka, ko-stumirati -am (se) kostréba -e ž = kostréva -e ž ime več rastlinam, kostrébast -a -o, kostrévec -vca m kokolj koš koša tn, košek -ška m in košek -Skà m, koSâr -ja m, košar-stvo -a s, košast -a -o, koSâti -âm: ~ ajdo, koššj -âjte! ko-Sàl -âla -o, košfira -e ž, košâ-rast -a -o, košâriea -e ž, + košarico (košek) dobiti = pelin dobiti, koSâriti -im s kolarstvom se ukvarjati, kosârjenje -a s; koSârka -e ž neka športna igra.

košarkar -ja m, košarkarica -e i, košarkarski -a -o, košarnica -e i košat -ata -o: ~o drevo, ~a ženska, košatec -tca m, košatica -e ž, košatija -e ž, košatiti -im se, košatenje -a s, košatost -i ž koščica -e ž, koščičar -ja t» neki hrošiek, koščičast -a -o: ~o sadje, koščičevje -a s bot. košenica -e i, košeničica -e i košenilja -e ž = košeniljka -e ž košenina -e i, košeninar -ja tn

neki polž košnja -e ž gl. kositi koštrun -a tn, koštriinov -a -o: ~o meso, koštrunovina -e ž, ko-štrtinji -a -e, koštrunček -čka m košuta -e ž, koštitica -e ž, košutji -a -e, košiitje -a s rulje, košut-nik -a tn, košutnjak -a tn kot -a tn, koteč -tca m, kotek -tka tn, kotič -iča tn, kotiček -čka tn, koten -tna -o: ~a daljina, ~o železo; kotnik -a m, kotnica -e i, kotar -ja m, ko-tarka -e ž, kotast -a -o, kotomer -era m, kotomeren -rna -o, kotomerstvo -a s kot vez. ko, kakor: bel kot (kd, kdkor) sneg; +veljati kot izvedenec" = veljati za izvedenca, ^preoblečen kot menih = preoblečen v meniha, +kot darilo = v dar; kot pesnik ni pomemben, pač pa kot vzgojitelj kota -e ž merska črta na zemljevidih, z merjenjem določena višina kake točke na zemeljski površini

kotač -a tn 1. kolo, 2. del zibelke, kotaček -čka tn, kotati -am, kota j -ajte! kotajoč -a -e, kotal -ala -o, kotinje -a s kotaUkati -am, kotalikanje -a s = kotalicati -am, kotalicanje -a s, kotaliti -im, kotali -ite! kotaleč -eča -e, kotalil -a -o, kotaljenje -a s

kotangens

kotangens -a m razmerje stranic

v trikotniku, znak: ctg kotanja -e ž, kotanjast -a -o, ko-tanjica -e ž, kotanjav -a -o poln kotanj

kotel [-au] -tla m, kotelček -čka [-au-] m, kotlič -iča m, kotliček -čka m, kotla -e ž izvir, vodnjak, jama, mlaka, kotlast -a -o, ko-tlanja -e ž = kotlina -e i, ko-tlinast -a -o, kotlinica -e i, kotlar -ja m, kotlarica -e ž, kotlarski -a -o, kotlarstvo -a s, kotlarščak -a m popravljavec kotlov, kotlariti -im, kotlarje-nje -a s, kotlica -e ž, kotličar -ja m, kotlišče -a s ognjiiče za kotel, kotlovec -vca m, kotlo-vina -e i kovina za kotle, med, baker, kotlovinski -a -o: ~a zelenica

kotiljon -a m neki ples kotirati -am dololiti ceno, kurz, kotiranje -a s vrednotenje papirjev na borzi kotiti -im mlade imeti, koti -ite! koteč -eča -e, kotil -a -o, kotenje -a s, kotišče -a s *kotlet -a m zarebrnica, mn. kotleti -ov zalizki koti jati -am se, kotljaj ;ajte se!

kotljal -ala -o, kotHanje -a s Kotor -a m gl. Boka Kotorska kotoma -e ž skalni jereb kotum -a m visoki čevelj starogrških igralcev, bobnel slog kotva -e i sidro, kotvica -e ž, kotvišče -a s, kotvast -a -o: ~a oblika kov [kdu] kova m kovaško delo, kov -i i okov, podkev, kovati kujem, kuj -tel kujoč -a -e, koval -a -o, kovan -a -o, kovanje -a s, kovač -a m, kova-ček -čka m, kovačica -e ž, kovačija -e i in kovačnica -e ž, kovaštvo -a s, kovaški -a -o, kovačnik -a m neka rastlina, kovalo -a s, kovalen -Ina -o

[-In-]: ~o orodje; kovar -ja m koval, spletkar, kovariti -im, ko-varstvo -a s, kovec -vca m, koven -vna -o: ~o železo, kovnost -i i, kovnica -e i, kovni-čen -čna -o: ~i urad kovček -čka m, kovčkov -a -o:

~ pokrov, kovčič -iča m kovina -e i, kovinast -a -o, kovinski -a -o, kovinstvo -a s, kovinar -ja m, kovinarica -e i, kovinarski -a -o, kovinarstvo -a s

kovnik -a m kuhinjski možnar Kovno -a s kr. i. glavnega mesta Litve

koza -e itd. i in kozé kozi kozo pri kozi s kozo, kozé koz in koza -àm -é -àh -ami; kozača -e ž velika koza, ime raznemu orodju, kožica -e ž, kožar -ja m, kozarica -e ž kozja pastirica, ko-zara -e i kozji hlev, kozarija -e i, kozariti -im koze pasti, ko-zarnik -a m sir iz sladkega mleka, kozarski -a -o, kôzast -a -o, kozàv -âva -o, kozâvec -vca m, kozâvka -e ž, kozâvost -i i, kozji -a -e, kozjâk -a m kozji hlev, kozjak -a m kozje govno, Kozjâk -a m i. hribovja in kraja, kozjica -e i ime vel rastlinam, kozina -e i kozja koia, volna, usnje, duh, kozičav -a -o kozav kozak -a m, kozâški -a -o kozarec -rca m, kozârček -čka m, kozârčië -a m, kozârë{k)ast -a -o, kozârëev -a -o: ~o dno kozel [-3U] -zla m zool., tudi neka rastlina: smrdi kot medmašni kozlâk -a m hlev za kozle, kozlè -éta s mlad kozel, kozlé-tina -e ž, kozlič -iča m = kozliček -čka m, kozličevina -e i kozlileva koia in meso, kozli-čevje -a s neko drevo, kozUčji -a -e: ~e meso; kozlik -a m baldrijan, kozlikov -a -o: ~o olje; kozlov -a -o in kozlov -a

krajec

-o: ~a brada, kozlovina -e i, kozlovski-a-o: ~a koža, kozlo-bradec -dca m *kozerija -e i kramljanje, kramelj,

*kozer -ja m kramljavec kozjebradec -dca m kozlati -am, kozlaj -ajte! kozlal

-ala -o, kozlanje -a s Eozma -a in -e m os. i., Kozmov -a -o

kozmetika -e ž nauk o lepotilih, kozmetičen -čna -o, kozmeti-kum -a m, nav. mn. kozmetika -ik s

kozmos -a m vesoljstvo, vsemir, kozmičen -čna -o, kozmogonija -e ž nauk o nastanku sveta, koz-mogoničen -čna -o, kozmogra-fija -e i popis sveta, zlasti ozvezdij, kozmograf -a tn, kozmo-grafičen -čna -o in kozmografski -a -o, kozmologija -e i nauk o zakonih, ki vladajo svet, kozmo-logičen -čna -o in kozmološki -a -o, kozmopolit -a tn svetovljan, kozmopolitski -a -o, koz-mopolitizem -zma tn kozo- v sestavi: kozoder -era m 1. kdor koze odira, 2. veter, ki podira kozolce, kozomor -ora m babje pieno, kozonog -oga -o, kozoprsk -prska tn mesec oktober, kozorog -roga tn. Kozorog -roga tn ozvezdje, kozorogov -a -o: Kozorogov povratnik kozol [-du] -ola m gl. kozulj kozolec -Ica [-6uc-] m, vezani

~ samec kozulj -a tn = kozulja -e i košarica iz drevesne skorje, strok, luščina, lupina, sestavljen cvet koža -e i, kožica -e ž, kožen -žna -o: ~a bolezen, kožšn -a -o, kožar -ja m, kožarica -e ž, ko-žarija -e I, kožarski -a -o, ko-žarstvo -a s, kožast -a -o, kož-nat -a -o, koženfca -e ž pergament, kožokrilci -ev [-le-] m mn. razred živali (n. pr. iebele)

koželj -a m del preslice, koželjast -a -o, koželjar -ja m, koželj-nica -e ž neka kost, koželjničen -čna -o: ~a plast podlakta kožola -e ž podbradek pri živini,

kožolica -e ž kožuh -liha m, kožušen -šna -o = kožuhov -a -o, kožušček -ščka m, kožuhar -j a m, kožiiharica -e ž, kožiiharstvo -a s, kožiihast -a -o, kožuhovec -vca m neka strgulja, kožuhovina -e ž, kožu-hovinar -ja m, kožuhovinarica -e ž, kožuhovinast -a -o kožuhati -am ličkati koruzo, ko-žuhaj -ajte! kožuhal -ala -o, kožuhanje -a s ali pa s stalnim poud. kožuhati -am; kožuhač -a tn, kožuhina -e ž, kožuhinje -a s = kožušinje -a s ličkanje krača -e ž, kračica -e ž, kračman -a tn, kračnica -e ž kost na nogi kračina -e ž gl. kratek krada -e ž skladanica drv kragulj -a m, kraguljev -a -o, kragulji -a -e, kraguljič -a m kraguljec -Ijca m, kragiiljček -čka tn, kraguljati -am, kragiiljčkati -am, kraguljiti -im kraj kraja m: delo je pri kraju (končano), od kraja (od začetka) vse, pravda še ni v kraju (pri kraju), s kraja, skraja začeti, v kraj dejati, na dva kraja biti; krajen -jna -o, krajeven -vna -o: kraj (e v) ni ljudski odbor, kratica: KLO, krajepis -a tn, -krajepisec -sca m, krajepisje -a s, kraiepisen -sna -o, krajan -ana m, krajanka -e ž, krajišče -a s kraj, pokraj predi, z rod.: ~ reke krajcar -ja m nekdanji novec, krajcarski -a -o: ~o blago; krajcarček -čka tn krajec -jca m, krajek -jka m, krajček -čka m, krajevec -vca tn, krajevina -e ž, krajnik -a m, krajnost -i ž, krajnica -e ž

krajina

krajina -e ž: Slovenska, Suha, Julijska krajina. Bela krajina, krajinski -a -o, krajinščan -a m, krajišnik -a m, krajinec -nca tn, krajinar -ja tn, krajinarski -a -o: ~a slikarija; krajinar-stvo -a s krajšati -am, krajšanje -a s, krajšava -e i, krajšnica -e é bliî-njica

krak -a tn: se ziblje na dolgih ~ih (nogah), ~i šestila, ~i kota; žabji krak žabja jajca krakati -am, krâkanje -a s, krâ-kar -ja m, krakotati -âm krakati, krakotàj -ajte! krakotàl -âla -o, krakotânje -a s, kra-kôt -ôta m Krakov -a m (Krakow) mesto na Poljskem, krakovski -a -o, Krâ-kovčan -a m, KrâkovCanka -ež krakovjak -a m poljski narodni

ples, vrsta pesmi krâlj -a m, krâljev -a-o (osebno), kraljév -a -o (sploino), kraljév-ski -a -o, kraljéstvo -a s, kraljevina -e ž, kraljic -iča m, kraljiček -čka m, krâljevič -a m, kraljična -e ž; kraljevâti -lijem, kraljiij -te! kraljeval -âla -o, kraijevânje -a «, ràz-krâlj, prôtikrâlj, sv. trije krâlji (svetniki), sv. trije kralji (praznik), Sv. Trije kralji (kraj), kraljica -e ž, kraljičin -a -o Kraljevič Marko Krâljeviéa Mâr-ka m

Krâlj Matjâi Krâlja Matjaža m krâma -e ž, kramar -ja m, krâ-marica -e ž, krâmarski -a -o, kramarija -e ž, krâmarstvo -a s, krâmarsèica -e ž neka hruika, kramâriti -im, kramârjenje -a s kramljati âm, kramljàj -âjte! kramljàl -âla -o, kramljânje -a s = krâmelj -mlja m kramp krâmpa m rovnica, rovaža, krampâti -âm, krampàj -âjte! krampàl -âla -o, krampânje -a

«, krampar -ja m kdor krampa, kramparica -e ž, krampač -a m krampež -a m, nav. mn. krampeži

-ev dereze-kraniologija -e ž nauk o človeški lobanji, kraniološki -a -o, kra-niometrija -e i merjenje lobanj, kraniometričen -čna -o Kranjec -njca m, Kranjica -e ž. Kranjsko -ega s = Kranjska -e ž, kranjski -a -o, kranjica -e ž neka hruška krap krapa m neka jed, krapec -pca m, nav. mn. krapci -cev twka jed, krapek -pka m krap krapa m (riba), krapov-a -o: ~o meso = krapovina -e ž, krapovec -vca m zool. kras -a m, krasen -sna -o, krasiti -im, krasi -ite! krasil -a -o, (o)krašen -ena-o, krašenje-as; krasnobarven -vna -o; kras6ta -e ž, krasoten -tna -o, krasotec -tca m, krasotica -e ž, krasoti-na -e ž, krasilo -a s (sredstvo), krasil ec -Ica [-le-} m: ~ grobov, krasitelj -a m kras krasa m svet s kraškimi pojavi, Krds Krasa m kr. i. planote, kraški -a -o: ~e jame, ~i pojavi; Kraševec -vca m, Kraševka -e ž, kraševski -a -o kraspati -am praskati, kraspanje

-a s, kraspač -a m krasta -e i (+hrasta), mn. kraste krast (bolezen), krastav -a -o, krastavec -vca m krastav človek, krompir, krastavka -e ž, krastavost -i ž, krastica -e ž, krastiti -im se: rana se krasti krastača -e ž, krastačji -a -e krasti -dem, kradi -te! kradel -dla ^o in fcral -»la -o, kr6ja -e i, kridež -a m 1. kraja, 2. tat; kradljiv -iva -o: ~ rod, kradljivec -vca m, kradljivka -e ž, kradljivost -i ž; kradoma prisl., kradun -a m

krdélo

kràt krâta m: pét krâtov, koliko krâtov, néke krâti, drûgekrâti; V prisl. se -krat piie z drugimi besedami skupaj: prvikrat, desétkrat, takràt, tokrat, tolikokrat, velikokrat, vsakikrat kratek -tka -o: na kratko koga prijeti, ob kratkem kaj povedati, kratko in malo ne, kratko malo, ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, kratko nikâr, v kratkem, pred krâtkim, skrât-ka, +ta kratko potegniti izgubo imeti, na škodi biti; krajši -a -e = kračji -a -e, prisl. krâjSe in krâce, kratica -e ž, kratkôba -e ž, kratkdča -e ž, kračina -e ž, kratkôst -i ž, kratkôta -e ž kratiti -im, krâti -te! krâtil -a -o, (o)krâëen -a -o tn (o)krâten -a -o, krâtenje -a s, kratilec -Ica f-lc-] m kdor krati, krativec -vca m poudarek gravis

kratko- v sestavi: kratkobeséden -dna -o, kratkocâsen -sna -o, kratkoëâsiti -im, kratkoCâsenje -a s, kratkoëâsje -a s, kratko-ëâsnica -e è, kratkocâsnost -i i, kratkodôben -bna -o, kratko-glâvec -vca m, kratkolàs -âsa -o, kratkonôg -noga -o, kratko-rèp -répa -o, kratkorépka -e ž neka češnja, kratkoročen -čna -o: ~a menica; kratkotrâjen -jna -o, kratkotrâjnost -i i, kratkoùmen -mna -o, kratko-ùmnost -i i, kratkoviden -dna -o, kratkovidnost -i i, kratko-vidnež -a »», kratkoblfičnež -a m, kratkoblâcnik -a m, kratko-hlâëniski -a -o krâva -e ž, krâvica -e ž, kravača -e ž, kravâr -ja m, kravarica -e ž, kravârski -a -o, krava-rija -e ž, krâvce -ta s, kravén-ta -e i stara krava, kravétina -e i kravje meso, kravina -e i kravja koža, kravje usnje, krâ-

višče -a s = kravše -ta s majhna, zanikrna krava, kravji -a -e: ~e mleko, kravjak -a m, kravjica -e ž neka goba, kravast -a -o, kravjast -a -o; kravati -am hitro in grdo delati, kra-vaj -ajte! kraval -ala -o, kra-vanje -a s; kravoses -sesa m zool.

kravaj -a m hleb, kravajec -jca m = kravaj ček -čka m neko pecivo, kravajka -e ž — kra-vajnica -e ž neka hrtiška +kraval [-dl-] -a m hrup, hrušč, razgrajanje, +kravaUrati -am razgrajati kravata -e ž ovratnica, samovezni-ca, kravaten -tna -o: ~a igla kravi [-ul] -a m naiin plavanja

(crawl), kravlati -am +kravželj -Ija m koder, +krav-žast -a -o kodrast, +kravžati -am kodrati kraža -e ž: križe kraže delati krc kfca m lahen udarec, kfcati -am, kfcanje -a s, kreniti -nem, krc! medm. gl. tudi kec krcati -am tovoriti ladjo, kfcanjc -a s

krcelj -clja m hlod, kfcljast -a -o,

krcljit -ata -o ki-č krča m, krčevit -a -o, krč-Ijiv -iva -o: ~o vlakno, kfčen -čna -o: ~a žila = kfčnica -e ž. krčiti -im (sc), krčenje -a s, kfčevec -vca m krčna zel krčiti -im trebiti: ~ gozd, krčenje -a « = krčitev -tve ž, krča -e ž = krčevina -e ž —- kfčje -a s, krčevinar -ja m, krč -i ž krčma -e ž, krčemski -a -o [-čam-]: ~o vpitje; krčmar -ia m, krčmarica -e ž, krčmarski -a -o: ~a obrt, krčmarstvo -a s, krčmariti -im, krčmarjenje -a s

krdelo -a s: krdelo vojakov, lju di, vran, konj; krdelce -a [-le-]

Slovenski pravopis

305

kreacija

«, krdélen -Ina -o [-In-]: ~i brigadirji, ~i vodja, krdéloma kreacija -e ž ustvaritev, kreirati -am ustvariti, ustanoviti, kreativen -vna -o, kreatura -e ž iiv stvor; klečeplazen, od milosti mogoinjakov odvisen človek kreatin -a tn sestavina mišičnega mesa

krebûljica -e i dišavna rastlina kré£ -a tn neka rastlina kréëiti -im (se): noge kaj se kréciS tod okoli? kréca -e i (pri telovadbi) kréda -e ž, kréden -dna -o: ~a tvorba; Icrédnica -e i kredna zemlja, krédnat -a -o, krédast -a -o, krédati -am s kredo popisati, pomazati kredénca -e i lava, kredéncen

-čna -o: ~i nastavek kredit -a tn zaup, kreditirati -am na Upanje (vero) dati blago, kreditiranje -a s, krediten -tna -o: ~o pismo, kréditor -ja m kdor zaupa blago ali denar, upnik

*krégati -am (se) karati, prepirati se, *kréganje -a s, *kreg -a m kréhati -am kašljati, krčhanje -a s, kréhav -a -o, kréhavec -vca m, kréhavka -e ž, kréhavica -e i, kréhalo -a s kdor kar naprej kreha krehati -am krhati, lomiti, kreha j -âjte! krehàl -âla -o, krehânje -a s, sneg je drevje krehàl, (o)krêhmti -nem m kréhnem krékati -am = kreketâti -âm in -éêem: žabe krékajo ali kreké-čejo, kreketàj -âjte! kreketàl -âla -o, kreketânje -a s kreljût -i i perut kréma -e ž jed s smetano, smetana, toaletno možifo: krema za britje; krémast -a -o motno-rumen

krematôrij -a i» naprava za sežiganje mrličev, seiigališie, kre-mâcija -e è sežiganje mrličev

Krémelj -mlja m kr. i., krémelj-

ski -a -o [-mali-] krêmen -éna.tn, kremenov -a -o: ~a grnča, kreménovec -vca m, kreménast -a -o: ~a zemlja, kremenàt -âta -o vsebujoč kremen, kreménêev -a -o: ~a vo-dai kislina; kreménec -nca m silicij, kreménéek -čka tn, kre-menica -e i kremenasta prst. kreinenit -a -o: ~i apnenec. ~ značaj; kremenitost -i ž, kremeàjâk -a m rudnina krémpelj -plja tn, krémpeljc -a [-palj-] m, krémi^Ijcek -čka [-palj-] m, krémpljar -ja tn žival s kremplji, krémpljast -a -o. krempljàt -âta -o; krempljâti -âm, krempljàj -âjte! krem-pljàl -âla -o, krempljânje -a s krémaiti -iin: ~ usta, obraz, k^émženje -a «, krémža -e ž kremženje, krémzar -ja tn človek, ki se kremži, krémžast -a -o, kremžljiv -iva -o, kremžljivec -vèa tn, kremžljivka -e ž krenilica -e ž rastlina kreč kreniti krénem, krêni -ite! krô-

nil -ila -o kreol [-61] -a. m v tropski Ameriki potomec romanskih priseljencev, kreôlka -e [-Ik-] ž, kreolski -a -o [-Is-] kreozot -a tn neka oljnata tekočina krép -a tn kodrasta svilena tkanina; krépdeèfn -a tn (crêpe de Chine), krépdeSinast -a -o: ~a obleka; krép žoržšt (crêpe Georgette) gl. žo^žèt; krép prid. neskl. kodrast: krép papir krépa -e ž star lonec, črepina krepati -âm poginili, krepàj -âjte! krepàl -âla -o, krépân -a -o, krepânje -a s, krepâvati -am. krepâvanje -a «, krepalina -e ž poginula žival, krêpniti -nem, krêpni -tel krêpnil -a -o, krêp-njen -a -o (vse zaničlj.)

krlOikii

krep^ in krepak -pkà -6 in krepek -pka -o, krepkéjii -a -e, krepkost -i ž, krepčati -âm, krepčij -âjtel krepčal -âla -o, krepčanje -a s, krepčiio -a s, krepčilen -Ina -o [-In-J: 'xa pijača; krepiti -im, krêpi -ite! krepil -a -o, (o)krepljèn -êna -o, krepilen -Ina -o f-Jn-J: ~a pijača, krepilo -a s, kre^alen -Ina -o [-In-] krepêlo -a s in krepél [-éu] -i i, krepêlce -a [-le-] s, krepêlec -Ica [-le-] m: ~ zapati komu pod noge, krepelâti -ant, kre-pelàj -âjte! krepelàl -âla -o, krepelânje -a s, krepelâti jabolka. krepeliti -im: ~ kokoši, krepêli -ite! krepelil -a -o, kre-peljênje -a s krepenéti -im, krepêni -ite! kre-penèé -éCa -e, krepenèl -éla -o, krepén -a -o otrdel, otrpel krepiti -im gl. krepèk krepâst -i ž, kreposten -tna -o, krepostnost -i ž, krepôstnik -a m, krepôstnica -e ž, krepôstni-ški -a -o krés -a m: o krési se dan obesi, krés kuriti, Krés -a m (liât), krésen-sna-o: ~i čas; Kresnik -a m bajesl. bilje, kresnik -a m junij, kresnika -e i neko jabolko, kresnica -e i, kresovâti -ûjem, kresùj -te! kresovàl -âla -o. kresovânje -a s, kresovâlec -âlca [-duc-] m, kresovâlka -e "-duk-] é; kresjiikovâti -ûjem, cresnikujoč -a -e, kresnikovàl -âla -o, kresnikovânje -a s kresâti krésem, kreši -ite! kre-Š6Č -a -e, krêsal -âla -o, kre-sânje -a s, kresilo -a s, kresalo -a «, kresilen -Ina-o [-In-] : ~a goba, kresilnik -a [-In-] m, kresniti krésnem, krêsni -ite! krêsnil -ila -o, krésnjen -a -o ali krêsniti -nem udariti hitro in

močno, krès krêsa m kdor te baha in pretirava: ti bore krès ti! krestomatija -e ž izbor, čitanka, cvetnik, krestomatičen -čna -o krésa -e i: travniška ~ hot., kré-

šelj -šlja m zool. kréSee -šca m korček, ciklama krégië -a m neki hroU: bakrena-sti ~

Kréta -e ž kr. i., krétski -a -o:

~a kultura; Krečan -âna m krétati -am, kotanje -a «, krét-nja -e ž, kréta -e i veslo, drog za veslanje broda; silen, močan in neroden človek; kretâlo -a s, kréten -tna -o: ~a naprava, krétnica -e ž, krétniski -a -o, krétniçar -ja m, krétnik -a m kretén -a m bebec, kreténstvo -a s; kretinizem -zma m bebavost, kreténski -a -o bebčevski, bebast kretân -a m vrsta bombaievinç krévlja -e z, krévljast -a -o, krev-Ijâti -âm, krevljàj -âjte! krev-Ijàl -âla -o, krevljânje -a s, krevljâè -a m, krévljica -e i, krêvelj -vlja m krevsâti -âm, krevsàj -âjte! krev-sajoč -a -e, krevsàl -âla -o, krevsânje -a s, krévsa -e ž kdor krevsd = krevsâlo -a s Kréz -a m, Krézov -a -o: ~i zakladi

kreznlja -e ž odlomljena, odsekana

vejica, krezûljast -a -o krhati -am, krhanje -a s, krhek -hka -0 tnn. tudi -i -é: ~ les; krhkost -i i, krhljiv -iva -o, krhljivost -i é, krhkôba -e i, krhkôben -bna -o, krhniti -nem, {od)kfhnjen -a -o krhèlj -hljà m in kfhelj -hlja m, krhljič -iča m, krhljiček -čka t», krhljév -a -o: ~a voda = krhljévka -e ž = krhljévica -e è, krhljâk -a m kruh s krhljiii krhlika -e ž, krhlikov -a -o, krh-likovec -vca tn, krhlikovina -e i

krhljati

krhljéti -âm, krhljàj -âjte! krh-Ijàl -âla -o, krhljânje -a s, krhijânka -e i na kose zrezana re^ (pesa), krhljâvnik -a m priprava za krhljdnje = krh-Ijâc -a m, krhljâlen -Ina -o [-In-]; krhljâvec -vca m, krh-Ijâvka -e i kdor krhljd, krhljâv-ski -a -o; krhljičkati -am, krh-Ijičkanje -a s kri ž edn., 2. krvi, 3. krvi, 4. kri, 5. v krvi, 6. s krvjo, krven -vna-o: ~i udor (kri se udere), ~i obtok, krvnička -e ž krvno telesce, krvnica -e i krvna iila, kfvnost -i ž, krvnàt -âta -o, krvnâtost -i ž kričati -im, kriči -ite! kricèë -6ča -e, kričal -âla -o, kriëânje -a s, krič -a m, kricâë -a m, kričav -âva -o, kriCâvost -i ž, kriëâvec -vca m, kricâvka -e ž krik -a m: krik in vik; krika -e i: krika in vika, krikati -am, krikanje -a s, krikavec -vca m poljski muren, krlkniti -nem kriket -a m športna igra, krike-

ten -tna -o: ~a palica krilo -a s, krilen -Ina -O [-In-]: ~a peresa, krilce -a [-le-] s, krilat -âta -o, krilâtec -tca m, krilâtica -e i; kriliti -im, kri-Ijenje -a s, kriljâti -âm: vešča kriljâ okoli luči, kriljàj -âjtel kriljàl -âla -o, kriljânje -a s, krilnat -a -o [-In-] Krim -a m kr. i. polotoka, krimski -a -o: ~a vojna Krim -ima m kr. i. gore pri Ljubljani, krimski -a -o: ~e jame kriminâl [-dl] -a m sodnija, jetnišnica, kriminâlen -Ina -o f-ïîi-J: ~o pravo kazensko pravo, kri-minâlnost-i f-in-J i hudodelstvo, kriminalist -a m strokovnjak v kazenskem pravu, kriminalistika -e i nauk o zločinih in sredstvih za njih odpravo, kriminâlec -Ica

[-le-] m, kriminologija-e i nauk o hudodelstvih in hudodelcih krinka -e ž: pod krinko prijateljstva; krinkati -am, krinka-nje -a s krinolina -e ž krilo na obroče kripa -e i koš za na voz; listni,

gnojni koš, kripica -e ž kriplje nepop. sam.: na vse kriplje kripta -e i prostor pod cerkvijo kripton -a m kem. prvina Krista -e i, Kristin -a -o, Kristina -e i, Kristinin -a -o, Kri-stinica -e I, Kristiničin -a -o kristal [-dl] -a m, kristalen -Ina -o [-In-]: ~a oblika, ~a čaša, ~o čist; kristalnina -e [4n-] i, kristalnost -i /"-In-J i; kristalizirati -am, kristaliziranje -a s, kristalizacija -e i, kristalogra-fija -e ž, kristalograf -a m, kri-stalografski -a -o, kristalast -a -o, kristalček -čka [-Ič-] m, kristalčast -a -o [-Ič-] kristianija -e ž šp. smučarski lik Kristijan -a m os. i., Kristijanov -a -o

kristjan -a m, kristjana -e i = kristjanka -e ž, pokristjaniti -im, gl. krščanski Kristus -a m 1. i., Kristusov -a -o: ~ nauk; Krist -a m, Kristov -a -o; ljudsko Krlšč: ~ božji, za Kriščevo voljo Krišna -a in -e m indijski bog,

Krišnov -a -o kriterij -a m sodilo, merilo kriti krijem, krij -te! krij6č -a -e, kril -ila -o, krit -a -o. kritje -a s, kriten -tna -o: ~a barva, kritnost -i ž: ~ barv; stroške *kriti poravnati, ni kritja ni plačila, ni nakazila, krit sem na varnem sem, kriti se ujemati se: v umetnini se izraz in doživljaj krijeta strinjata, ujemata, kriti potrebe kritik -a m presojevalec, ocenjevalec, kritičarka -e ž, kritizirati

-am, kritiziranje -a s, kritici-zem -zma tn, kritikaster -tra m slab kritik, objedavec, kritika -e i ocena, pretres, presoja, kritičen -čna -o 1. presoden, natančen, 2. nevaren, usoden, odločilen, kritičnost -i i kriv -a -o in -6 -i -e, bolj kriv: ~ biti česa, po krivem priseči, ~i prerok, ~a raba (elordba), ~ 6 rabiti (zlordbiti), za krivega spoznati koga, krivost in krivost -i ž, krivec -vca m, krivci -ev m: petelinovi krivček -čka m krivenčast -a -o, krivenčiti -im, krivenčenje -a s, kriv^nka -e ž neka rastlina krivica -e i, krivičen -čna -o, krivičnik -a m, krivičnež -a tn, krivičnica -e ž, krivičnost -i ž; krivda -e i krivina -e ž, krivlnast -a -o, kri-

vinski -a -o kriviti -im, krivi -Ite! krivil -a -o, krivljen -ena -o, krivljenje -a s; kriveti -im, krivel -ela -o, krivenje -a s; krivilnica -e [-iun-] i priprava za krivljenje lesa

krivo- v sestavi: krivočften -tna -o, krivogled -eda -o. krivo-gled(n)ež -a tn, krivogleden -dna -o, krivogledec -dca m, krivo-gledka -e i, krivoglednost -i ž; krivokljun -una-o, krivokljun-ski -a -o, krivokljun -una tn, krivokljunec -nca m neki ptič, krivomejka -e ž postovka, krivo-nog -noga -o, krivonos -nosa -o, krivonosec -sca m, krivopetni-ca -e ž neko bajeslovno bitje, krivoprisežnik -a tn, krivopri-sežnica -e i, krivoprisežnost -i i, krivorepka -e ž neka hruška, krivoust -usta -o, krivoustnik -a tn, krivoustnica -e i, krivo-veren -rna -o, krivoverec -rca m, krivoverka -e ž, krivovernik

-a m, krivovérnica -e i, krivo-vérnost -i i, krivovérstvo -a s, krivovérski -a -o krivulja -e i, krivuljast -a -o, krivuljnik -a m risalna priprava kriza -e i odločilni trenutek pred prevratom (bolezni), nevarnost, gl. še pod kritik krizantéma -e ž neka cvetlica, svét-niča

krizma -e i sveto olje križ -a m, križen -žna -o: ~i rez, ~a kost, toda vzkrižni (+križ-ni) ogenj; križnica -e i neka kost, vrsta rastlin, križnik -a m kdor nosi križ, član križniškega reda, križaj -a m, križišče -a s, križak -a m, križar -ja m, kri-žarka -e ž, križarski -a -o, kri-žariti -im, križarjenje -a «, križanec -nca m, križast -a -o, križev -a -o, križevec -vca m, križevat -âta -o, križec -žca tn, križček -čka tn, Rd6či križ, kri-žavec -vca m neki srebrni novec, pajek; križe in kraže delati križati -am, križaj -te! križal -a -o, križan -a -o, križanje -a s, križanka -e ž križem 1. prisl.: ~ glédati, vse ~ govori, ~ svet, 2. predi, z rod.: ~ sveta iti, ~ morja se voziti; križema = križem, križem kražem prisl. križpot -pota tn = križpotje -a s

= križišče -a s Krk -a tn kr. i. otoka in mesta na njem, na Kfku (otoku), v Krku (mestu), krški -a -o: ~a škofija krkôn -a tn živalski rod dvoživk Krkonoši -šev tn tnn. kr. i., krko-

noški -a -o: ~i Repoštev krlj -a tn hlod, krljača -e ž gor-jača

krm krma tn = kfn k rna m krma -e ž klaja za živino, krmen -mna -o: ~a kaša, krmiti -im, kfmljen -a -o, krmljenje -a s, krmljénka -e ž, krmlj6nščak -a

m, krmilo -a s, krmilen -Ina -o [-In-]: -^-a moka, krmilec J a [-Ic-J m, krmilnica -e [-Iti-] ž krma -e ž zadnji del ladje, krmar -j« m, krmariti -im, krmarjenje -a g, krmarski <a -o, krmilo -a s, krmilen -Ina -o [-In-]: ~e naprave, krmiti -im: ~ ladjo, voz, krmilar -ja m krmežljav -âva -o, krmezljâvec -vca m, krmezljâvcek -čka m, krmežljavka -e ž, krmeiljâvost -i ž, krmezljâvica -e i, krmež-Ijiv -iva -o = krmeljiv -Iva -o, ;krmežljivec -vca m, krmežlji-vost -i f, krmdželj -žlja m in krmežèlj -žlji m = krmélj -a m gnoj v očeh; krmežljiti -im se, krmežljil -a -o krn-a m konec ladje: prvi in zadnji med. štula: s ~om desnice je prosil nsmiljenja; krn . -a m in krn -i ž gorski vrh; kfn -a -o = kfnast -a -o = kfnjav -a -o pohabljen, nerazvit, zaostal v rasti (razvoju): ~ ud, ~i rogovi, ~o dete; kfnjavec -vca m, kfnjavka -e ž; krneti -im hirati, pešati, zaostajati v rasti, razvoju, krni -itel krnèl -éla -o, krncnje -a s; krniti -im hd-biti, ovirati v rasti, razvoju, krni -te! krnil -a -o, kfnjen -a -o, kfnjenjc -a s; kfnja -e ž škrta, àkrbina, zareza krnica -e é tolmun, kotlina v pobočju, krničica -e ž, krnička -e ž krof krofa m ocvrtek, praienek krog -a m, krogov -a -o: ~ izsek, odsek, krogast -a -o, krogec -gca m, krožen -žna -o: ~a proga, krožnost -i ž, krožeč -žca m, krožček -čka m, krožčast -a -o; krožiti krožim, kroži -ite! krožil -ila -o, kroženje -a s; +kro-gotok -6ka m obtok (krvi), krô-ženje, +krogotèk -éka m krožni tek, gosp. obtok (denarja), kolo-barjenje

krog okrog 1. prisl.: krog in krog, 2. predi, z rod.: krog česa se vrteti, krog hiše krogla -e ž, kroglast -a -o, kroglica -e i, krogeln -Ina -o [-»In-J: ~i segment; krogUna -e ž, krogličast -a -o, krogličen -čna -o: ležaji; krogliti -im, krogli -itel kroglil -a -o krohotati -âm in -očem se, kroho-tàj -âjte! krohoči -te se! kro-hotàl -âla -o, krohotânje -a s, krohotâë -a m, krohotàv -âva -o, krohotàvka -e ž, krohot -ôta m

kroj krôja m, krôjen -jna -o: ~a pola; krojiti krojim, krôji -ite! kroječ -éča -e, krojil -ila -o, krojenje -a s, krojitev -tve é; kro jâë -a m, krojačica -e i, kro-jâcnica -e ž, krojaški -a -o, krojâštvo -a s, krojenica -e ž vrsta breskve, kdlanka, krojilo -a 8, krojilen -Ina -o [-In-], krojilec -Ica [-le-] m, krojilka -e [-Ik-] ž krok -a m nočno popivanje, kro-kati -am; krokanje -a 8, kro-karija -e ž krokar -ja m, krokarček -čka m, krokarica -e ž, krokarski -a -o, krôk krôka m krokarjevo kra-kanje

krokét -a m športna igra, kroki-

rati -am, krokiranje -a < kroki -ja m skica v geodeziji krokodil [-il] -a m, krokodilji -a -e: ~e usnje, krokodilov -a -o: ~e solze, krokodilski -a -o [-Is-]

krom -a m kem. prvina, kromov -a -o: ~ klorid, ~o usnje, kr6-movec -vca m, krômati -am, kromanje -a s kromatičen -čna -o 1. barven: ~i diapozitivi, 2. poltonski: ~a harmonika; kromatičnost -i ž, kromatofor -a m barvonosec; kromosôm -a m barvno telesce

krpucati

krompir -ja m, krompirjev -a -o: ~a voda, krompirjevec -vca m krompirjeva zel, koloradski hroU, krompir jevica -e ž (voda), krom-pirjevina -e ž sk. i. za krompirjeva stebla, krompirišče -a 8 = krompirjevišče -a s njiva, kjer je rastel krompir, krompirček -čka m, krompirjevka -e i krompirjevina, krompirjeva voda krona -e ž, kronica -e ž, kronast -a -o, kronski -a -o, kronati -am, kronanje -a 8, kronovina -e ž, kronovinski -a -o kronika -e ž letopis, dnevne novice, kroničen -čna -o dolgotrajen, stalen: ~i katar, kronist -a m, kronograf -a m zgodovinopisec, kronografija -e ž, krono-grafski -a -o kronologija -e ž ( + lirono-) časovni red, kronologičen -čna -o = kronološki -a -o po časovnem redu, po času, kronolog -a m kronometer -tra m časomer, zelo natančna ura, kronometrski -a -o Kronos -a m grški bog, Zevsov oče krop kropa m, kropiiik -a m lonec za krop, kropnjača -e ž velik lonec za krop kropiti -im, kropi -ite I kropeč -eča -e, krope, kropil -a -o, (po)kropljen -ena -o, kroplje-nje -a s, kropilo -a s, kropilen -Ina -o [-In-], kropilnica -e -iu-] ž, kropilnik -a [-iu-] m, cropilček -čka [-iu-] »", kro-pilec -Ica [-iu-] m: je bilo veliko kropilcev pri mrliču, kro-pilka -e [-iu-] ž, kropilski -a -o

[-iu-]

liros gl. cross

krosna -sen [-san] s mn. statve krošelj -šlja m vrsta nožev krošnja -e ž, krošnjast -a -o, krošnjat -ata -o, krošnjar -ja m, krošnjarica -e ž, krošnjarski -a -o, krošnjarstvo -a s, kroš-njariti -im, krošnjarjenje -a s

krota -e ž, krotast -a -o: ti krota

krotasta! krotek -tka -o in krotek krotak krotka -6 -i -e: krotke in krotke ovce; krotkost-i ž, krotkota -e ž

krotica -e ž zavozlana, zavita nit, krotičav -a -o vozlat: ~a nit; krot -a -o zvit, raztrgan, skalo-vit, krotovica -e ž krotica, kro-tovičast -a -o, krotovina -e ž krotovica (na preji), krotovičiti -im (se), krotovičenje -a s krotiti -im, kroti -ite! kroteč -eča -e, krotil -a -o, (u)kročen -ena -o, krotenje -a s, krotitev -tve ž; krotilo -a s, krotilen -Ina -o [-In-], krotflnica -e [-In-] ž, krotilec -Ica [-le-] m, krotilka -e [-Ik-] ž, krotitelj -a m krotilec, krotljiv -iva -o, krotljivost -i ž krov krova m, kroven -vna -o: ~i list, krovina -e ž neka trava, krovec -vca m, krovnica -e i trtica, za vezanje slamnate strehe, krovski -a -o: ~o delo krozulja-e ž šop: ajda nima klasja, ampak kroziilje; kroziiljast -a -o

krožeč -žca m, krožek -žka m,

gl. krog -a krožiti krožim gl. krog -a krožnica -e ž krogova črta, krogov obod

krožnik -a m, krožniški -a -o krpa -e ž, kfpast -a -o, krpati -am, kfpanje -a s, krpač -a m kdor krpa; krparija -e ž, krpa-vec -vca m, krpica -e ž, kfpež -a m krparija, krpariti -im, krparjenje -a s krpelj -elja tn pršica zool., kršelj

zool., del pluga krpezica -e ž krepelec, oklešček krplja -e ž, nav. mn. kfplje krpelj

[-palj]: ~ navezati na noge krpucati -am krpati zaničlj., krpii-canje -a s, krpucnik -a tn, krpu-car -ja tn, krpuculo -a s

kfst

krst -a m, krsten -tna -o: ~i Ust, ~i oče (boter); krstiti krstim, krsti -fte! krstèc -6ča -e, krstil -ila -o, krščen -a -o; krstitelj -a m, krstnik -a m, krstnica -e i 1. mrtvašnica, 2. krstna voda, krstni kamen; krstilnica -e [-In-] i, krstilnik -a [-In-] m, kršče-vati -ujem, krščeval -âla -o, krščevanje -a s; kfščenec -nca m, kfščenka -e ž, kfščenica -e i dekla, služkinja krsta -e i (^truga) krš krša m skala, kamen, kršeč -šca m miner., krševina -e ž, krševit -a -o, kfšje -a s krščanski -a -o, krščanstvo -a s krsélj -a m osramna uš kršiti -im (se), kršenje -a s, kršilec -Ica [-le-] m, kršilen -Ina o [-In-], kršitelj -a m: ~ zakonov, predpisov krt krta m, krtov -a -o: ~a dežela, kftovka -e I, krtica -e i, krtina -e i, krtinast -a -o, ki tar -ja m, krtek -tka m, krtec -tca m, krtovica -e i podjed, bramor

krtača -e i šlet, krtâcast -a -o, krtâcar -ja m, krtâèica -e i, krtâcka -e i, krtačiti -im, krtâ-čenje -a s, krtačen -čna -o: ~i odtis

kriih kruha m: dva kosa kruha (+ dva kruha), posodi mi tri hlebe (+tri kruhe), krfišen -šna -o: ~a oeč, ~i oče, krušnica -e i, krušnik -a m, kriišnjak -a m, kruhov -a -o: ~a skorja, kruhovec -vca m jed iz kruha, meh za kruh, kruhavec -vca m človek, ki ima dosti kruha, kruhek -hka m: mâli kriihek, božji kruhek kruho- v sestavi: kruhoborec -rca m. kruhoborka -e ž, kruhobor-ski -a -o, kruhoborstvo -a s, kruhojédec -dca m

kruliti -im, kruli -ite! krulil -ila -o, kruljenje -a in kruljênje -a «, krulba -e [-Ib-] i, kruleč -lea [-le-] m, krullncati -am: mladi prašički krulincajo kruljav -a -o, kruljavec -vca m, krûljavka -e i, kruljavost -i ž kruncelj -clja m led, ledena sveča kmpon -a m hrbtni del živalske kože

knišiti in krušiti kriišim, krfiši -ite! krušil -ila -o, (o)krušen -a -o, krušenje -a s, krušljiv -iva -o, krušljivost -i ž krut -a -o, krutež -a m, krutost -i ž

krvav -a -o: ~a sodba, krvavo-soden -dna -o, krvâvec -vca m t. neka vinska trta, 2. rastlina kršnica, 3. neka rudnina, krvavica -e ž, krvâvka -e ž neka hruška in breskev, krvâvordèé -éca -e krvavéti -im, krvavi -ite! krva-vèl -éla -o, krvavenje -a s, krvaviti -im, krvâvi -ite! krva-vil -a -o, (o) krvavijèn -êna -o, krvavi jênje -a «, krvavitev -tve ž; krvavičen -čna -o, krvavič-nost -i ž hemofilija, krvavičnik -a m

krvnik -a m, krvniški -a -o, krv-

nina -e ž krvo- v sestavi: krvočisten -tna -o = krvočistilen -Ina -o [-In-] krvočistnik -a m neka rastlina krvodajâlen -Ina -o [-In-], krvo dajalec -Ica [-le-] m, krvodaja tev -tve ž, krvolitje -a s, krvo ločen -čna -o, krvoločnica -e ž, krvoločnik -a m, krvoločnež -a m, krvoločnost -i ž, krvolok -loka m, krvoMžen -žna -o, krvomoča -e i, krvomočen -čna -o = krvosécen -čna -o, krvo-sès -sésa m, krvosrâmen -mna -o, krvosramnež -a m, krvo-srâmnica -e ž, krvosrâmnost -i ž = krvoskrûnstvo -a s, krvo-tôk -tôka m, krvotočen -čna -o:

kâli

~a žena; krvotvoren -rna -o: ~i organ; +krvozéjen -jna -o krvl éejen, +krvoželjen -Ijna -o krvi iéljen, krvoželjnost -i i krzno -a s, kfzence -a [-zan-] s, krznar -ja m, krznarica -e ž, krznarski -a -o, krznarstvo -a s, krznarija -e i, krznén -a -o: ~i plašč, krznovina -e ž = krznina -e i krž kfža m stori kržati -am rezljaje kvariti = krž-Ijati -im, krž(lj)ij -ajte! krž-(Ij)àl -àla -o, kržljiv -iva -o zaostal, zanikrn: ~ otrok, ~o grmičje, ~a rast; kržljivec -vca m pritlikavec, kržljivka -e i; krživen -vna -o skrhan: moja kosa je ~a k^žè -éta m lisast voi kržič -iča m 1. pleten kruh, 2. neka rastlina

Ksantipa -e i Sokratova žena;

ksantipa -e i huda iena ksébni -bna -o: ~i konj (na levi) Ksénofon -ta m, Ksénofontov -a -o: ~i spisi, ksénofontski -a -o: ~i slog

ksilofon -a m vrsta glasbila, ksilo-

fonski -a -o ksilografija -e i lesoréstvo, ksilo-grifski -a -o: ~a slika, ksilo-grâf -a m lesorézec ksilolit -a m umetni lesni kamen, ksiloliten -tna -o: ~i tlak, ~e plošče

kub -a m, kubičen -čna -o: ~i koren, ~i centimeter; kubirati -am, kubiranje -a s, kubatura -e i; kubizem -zma m, kubist -a m, kubističen -čna -o; kubik -a m kubični meter, kubičen -čna -o, kubicirati -am Kuba -e i kr. i. otoka, kubanski -a -o, Kubanec -nca m, Kuban-ka -e i, kuba -e i ime cigare kiičma -e i, kučmar -ja m, kû-čemski -a -o [-čam-]

kuga -e ž, kugast -a -o, kužen -žna -o, kužiti -im, kuženje -a s, kužilo -a 8, kužljiv -iva -o, ktiž-nica -e ž, kiižnik -a m, kužnina -e i, kužnost -i ž kuhati -am: ~ jezo, nekaj se kiiha (pripravlja), vročina me kuha; kuhanje -a s, kuh -a tn vrsta narastka: rižev kuh, kiiha -e ž, kuhilen -Ina -o [-In-]: ~o orodje, kuhalnica in kuhalnica -e [-au-] ž, kuhalnik -a [-In-] m: električni, plinski kuhar -ja m, kuharica -e ž, kuharski -a -o: ~e bukve; kuhariti -im, kuharjenje -a 8, kuharija -e i, kuharstvo -a s, kiihelj -hlja tn kuheljna [-halj-] m flancat, cvrtnik, kuhiča -e ž kuhinja -e ž, kuhinjski -a -o, kii-

hinjica -e ž kujati -am se, kujajoč -a -e (se), kuial -a -o tn -ala -o, kujanje tn Kujanje -a s, kuja -e ž, ku-jav -a -o, kujavec -vca m, ku-javka -e ž, kujavost -i ž, kujav-nik -a m, kujanica -e ž spomladanski zvonček, kujež -a m kuka -e ž žuželka, mrčes, črv, glista; kuka me je oir., kukec-kca m čj-v: imam kukca na prstu kukati -am gledati, oprezovati, ku-ku! medm., kukuc! medm., kukalo -a s daljnogled kukava -e ž pustinja, pusta pokrajina, tudi kokava kukavec -vca m rastlina ceptic kukavica -e ž, kukavičji -a -e: ~e jajce, kukati -am: kukavica kuka, kukanje -a s, kliku medm. kukavičji glas kukma -e ž čop: ~ na kapici, kukmak -a m iampinjon, kuk-mast -a -o: ~a kapa kulanten -tna -o ustrežljiv, vljuden, uslužen, kulantnost -i ž kuli -ja m kitajski in japonski dninar, delavec za sramotno nizko plačo, ktilijevski -a -o

kulinaričen

knlinčričen -čna -o kuharski: ~a

umetnost, razstava kulisa -e i premična stena nd gledališkem odru, kulisar -ja m kdor dela ali prestavlja kulise, kulisen -sna -o, kulisama -e i shramba za kulise kiiljav -a-o: ~ vol = vol s po-veienimi rogovi, kuljavec -vca m pohabljenec, pokveka kulrainirati -am vrhovati, do vrha priti, vrHčiti, kulminiranje -a s, kulminacija -e ž, kulminacijski -a -o: ~a točka [povsod: -Im-] knloar -ja m ozek hodnik kult -a m bogočastje, čeUenje, kulten -tna -o [povsod: -It-] kultiviraii -am gojiti, obdelovati, oplemenjevati, izobraževati, kul-tiviran -a -o, kultiviranje -a s, kultivacija -e ž, kultivator -ja m [povsod: -U-] kultiira -e ž omika, prosveta, izobrazba, gojišče (bacilov), kulturen -rna -o: ~a zgodovina, kulturnozgodovinski -a -o: ~a snov; kultiirnost -i ž, kulturnik -a m, kulturnica -e ž, kulturniški -a -o: ~a karta; kul-turonôsen -sna -o, kulturonosec -sca m; kultûrnoprosvéten -tna -o [povsod: -U-]

*kdluk -a m tlaka, rabota kûm -a m boter, kùma -e ž boira, kûmek -mka m, kiimica -e Ž, kumovâti -ûjem, kumovàl -âla -o, kumovdnje -a s, kûm-stvo -a s kumara -e ž, kumarica -e ž, kû-marast -a -o: ~ nos; kùmari-čen -čna -o: ~a solata kumarin -a m neka prijetno dišeča snov

kûmina -e ž, kûminov -a -o: ~ liker, kuminovec -vca m kumi-novo žganje, kûminovka -e ž neka hruška, kuminast -a -o kumis -a m kislo kobilje mUko

kumulirati -am kopičiti, kumuli-ranje -a s, kumulâcija -e ž, kumulativen -vna -o, kumulacij-ski -a -o, kumulus -a m kôpast oblak

klina -e i: ~ zlatica, belica, kunji -a -e: krzno = kunina -e ž, kunica -e ž kunec -nca m, kunčji -a -e, kun-ceréja -e ž, kunčevina -e ž kunčje krzno knniktatAr -ja m kdor se noče odločiti, odlašai}ec,olKiavljač ; kunk-tatorski rà -o: ~a politika politika čakanja, kunktatorstvo -a s odlaganje odločitve, odlaitdslvo Kûno-a (+Kiinota) m os. i. Kunov

-a -o (+Kuno to v) kùp kiipa m: ~ senii, otrok, kupoma prisl., kupček -čka m, kupčati -am, kiipčkati -am, kiipčkanje -a s kiip -a m kupčija: dober (boljši) kup kupiti, kupen -pna -o: ~a pogodba, ~o pismo, kupnina -e ž kupa -e ž, kupica -e i, kùpast -a

-o, kiipičast -a -o kupé -ja m predel v vagonu kupec -pca in kupèc -pcà m^ kupčev -a -o, kupcevâti -ûjem, kupčuj -tel kupčeval -ala -o, kupčevanje -a s, kupëevâlen -Ina -o [-In-], kupčevalec -Ica [-du-] m, kupčevalka -e [-du ] i, kupéevâlski -a -o [-du-], kupčija -e z, kupčijski -a -o, kupčijstvo -a s Kupido -a m rimski bog ljubezni:

s Kupidom kupirati -am bolezen V kali zadušili ali jo vsaj skrajšati, izpod-rezati, odsekati kupiti kupim, kupi -ite! kupil -ila -o, kupljen -a -o, kupljiv -iva -o, kupitev -tve ž, kupilo -as: na kupilu živeti; kupilen . -Ina -o f-Jn-J: ~o blago (ki ni domačega pridelka aH izdelka)

kvadrÎBÔii

kuplét -a m vložek v opereti, spev, napev

kupljénik -a m mernik kupola -e ž, kûpolast -a -o *kupon -a m odrezek kupovati -ujem, kupuj -te! ku-povàl -ala -o, kupovanje -a s, kupovalec -Ica [-d^-] m, kupo-valka -e [-du-] ž kiira -e i, kurji -a -e: ~e jajcc; kurjica -e ž teloh, kùretina -e ž, kûrjak -a m, kùrnik -a m, kurnica -e ž, kiirica -e ž kur« -e i med. zdravljenje: planinska, dietna, obsevalna kurativen -vna -o zdravilen: ~a medicina, *kurirati -am zdraviti

kurat -a m pomožni duhovnik, kurator -ja m oskrbnik, varuh, ku-ratorij -a m nadzorni svet, odbor, nadzorna oblast, kuratéla -e ž skrbništvo, varuUvo Kurd -a m pripadnik azijskega naroda, kurdski -a -o, Kurdistan -a m kr. i. Kurent -a m bajeslovno bitje, pust ;

kiirent -a m prismuknjenec, bot. kuréuten -tna -o tekoé, vsakdanji:

~a pisava kurija -e ž papeška vlada, ku-riâlen -Ina -o [-In-]: ~i slog *kuri6zen -zna -o nenavaden, čuden, poseben, radoveden, *ku-rioznost -i ž = *kuriozitéta -e i posebnost, *kuriôzum -a m posebnost, znamenitost, redkost kurir -ja m hitri sel, tekač, sluga, kurirski-a-o: ~a služba, zveza kuriti in kuriti kurim, kuri -ite! kuril -ila -o, kurjen -a -o, kurjenje -a s, kuritev -tve ž; kurišče -a s, kurilo -a s ogrevna naprava, kurilen -Ina -o [-In-]: ~a naprava; kurilnica -e [-In-] ž, kurilec -Ica [-iu^] m, kurilka -e [-iu-] ž, kurivo -a s, kurjač -a m, kurjaški -a -o, kurjava -e i

kurtizana -e ž plemiška, dvorna ljubica

*kurtoazija -e i vljudnost

*kurva -e ž krivulja, vijuga, kur-

vatüra -e ž krivina kürz -a m smer, potek, tečaj, vrednost, višina, cena vrednostnih papirjev, moda, predavanje, učni tečaj, kürzen -zna -o: ~a vrednost; kurzirati -am biti v obtoku kurziva -e ž ležeča pisava, kurziven -vna -o: ~i tisk kustos -a m varuh (n. pr. muzeja) kuščar -ja m, kiiščarica -e ž, ku-

ščarjevka -e ž neka rastlina kuštrav -a -o, kiištravec -vca m kuštra/o človek = kušter -tra m, kuštra -e. ž = kuštravka -e ž, kiištrast -a-o; kuštrati-am, kuštra j -ajte! kuštral -ala -o, ku-štranje s; ali kuštrati -am itd. kuta -e ž, kutar -ja m kutina -e ž, kutinov -a -o: ~ sir, kutinovec -vca m kutinov sok kuverta -e ž omot, ovojnica, ku-verten -tna -o ovojen: ~i papir, kuvertirati -am, kuvertiranje -a s

kuzla -e ž psica

kuža -a in -e m, kiižek -žka m, kiiže -ta m, kužev -a -o, kuž-kov -a -o, kiižetov -a -o kiižen gl. kuga

kvačka -e i, kvačkati -am, kvačkanje -a s, kvačkanec -nca m sukanec za kvaikanje kvader -dra m velik pravokotno

obklesan kamen kvadrant -a m četrt kroga, krogov

izsek, astronomsko orodje kvadrat -a m geom., lehn, kvadraten -tna -o: ~e enačbe, ~i meter (m^), ~i kilometer (km''); kvadratura -e ž: ~ kroga; kva-drirati -am, kvadriranje -a s kvadrilijon -a m četrta potenca milijona

kvadrinom -a m čelveroilenik, kvadrinomski -a -o

kvadiivij

kvadrivij -a m višja sto^ja srednjeveških šol z aritmetiko, astronomijo, geometrijo in glasbo kot glavnimi predmeti kvaka -e ž kljuka, kvakast -a -o kvškati -am, kTakanje -a s, kva-kač -a m neki ptič, kvakast -a -o, kvakav -a -o, kvakavec-vca m, kvakavka -e ž kvalificirati -am usposobiti, oceniti, kvalificiranje -a s, kvalifikacija -e i sposobnost, usposobljenost, ocena, kvalifikacijski -a -o

kvaliteta -e ž kakovost, lastnost, vrednost, kvaliteten -tna -o: ~o blago dobro, kvalitativen -vna -o po kakovosti, po vrednosti kvanta -e ž, kvantati -am, kvanta j -ajte! kvantal -ala -o, kvan-tanje -a «, kvantač -a m, kvan-taški -a -o kvantiteta -e i kolikost, množina, število, velikost, kvantitativen -vna -o po kolikosti, po številu: ~a analiza; kvantum -a m določena množina česa, kvanten -tna -o: ~a teorija kvar -a m = kvara -e ž, kvaren -rna -o, kvarnost -i ž, kvariti -im, kvarjenje -a s, kvarilec -Ica f-ilf-J m, kvari jiv -iva -o, kvarljivost -i ž kvargelj -glja m vrsta sira Kvarner -a m kr. i., kvarnerski -a -o

kvart -a m četrt, četrtinka, četver-ka, kvarten -tna -o četften, četrtinski: ~i papir, ~a pisarna kvarta -e ž četrti ton (od osnovnega) glas., kvarten -tna -o kvartal [-dl]-a m četrtletje, kvar-talen -Ina -o [-In-]: ~i izkaz kvartar -ja m geol. doba, kvartaren -rna -o kvarte kvart ž mn. igralne karte, kvartati -am, kvartaj -ajte! kvartal -ala -o, kvartanje -a s, kvartač -a m; kvartopiriti -im.

kvartopirec -rca m, kvartopir-ka -e ž, kvartopirski -a -o, kvartopirstvo -a s kvartet -a m glas., kvarteten -tna -o: ~i koncert, ~i del soneta = kvarteta -e ž kvas -a in -u m, kvašen -sna -o: ~e glivice; kvasnica -e ž, nav. mn. kvasnice -ic i, kvasnina -e ž, kvasovka -e ž: gliva kvasov-ka; kvasiti -im, kvašen -a -o: ~o testo, testo se kvasi = testo shaja, kvašena repa (okisana), neumno kvasiti neslano govoriti, neumne klatiti, kvašenje -a g, kvasilnica -e [-In-] ž, kvaša -e ž, kvasač -a m, kvasenica -e ž, kvasilo -a s kvatre kvater [-tar] ž mn., kvatrn -a -o: ~i teden, ~i post, ~a šema, kvatrnica -e ž kvečiti -im kriviti, upogibati: starost me kveči kvečjemu prisl. omejevanja, iz-vzemanja: vsega ne dam, kvečjemu to kvšder -dra m: čevlji na kvšdrovec -vca m žebelj za kvedre, kvšdrski -a -o kverulant -anta m sitnež, kdor se

samo pritožuje kvestor -ja m starorimski finančni uradnik, kvestura -e ž vpisni urad na univerzi kvinta -e ž peti ton (od osnovnega) glas., kvinten -tna -o: ~i krog

kvintal [-dl] -a m stari cent (56 kg) kvintesinca -e ž zrno, jedro, prava vsebina

kvintet -a m glas., kvintšten -tna

-o: ~i zbor kvisling -a m izdajalec, kvislin-

ški -a -o izdajalski kvišku, nakvišku prisl. kvocient -a m količnik kvočka -e ž koklja kv6kati-am kokati: kvočka kvoka kvota -e ž določeni del, delež

lagöta

1 Išl] m neskl: mäli 1, veliki L, z velikim L [šl] zaznamujemo rimsko številko 50, z malim 1 [šl] brez pike okrajšujemo liter, s piko (1.) pa leto Laba -e ž 1. i. reke: po L6bi navzgor; labski -a -o: ~i bregovi labial [-dl] -a m ustniinik, labialen -Ina -o [-In-] ustnilen, la-bializirati -am z zaokroženimi ustnicami izgovarjati, labializi-ran -a -o: ~ glas, labializiranje -a s; labiodental -a m ustnično-zobni glas, labiodentalen -Ina -o [-In-]; labiovelar -a m, la-biovelaren -rna -o labilen -Ina -o [-In-] opotelen -ina, nestalen, omahljiv, nestanoviten; labilnost -i ž opotelnost, nestalnost, omahljivost labirint -a m blodnjdk, labirint-

ski -a -o labod -a m, labodji -a -e: ~i spev, ~a pesem = labodnica -e ž; labodica -e ž, labodič -a m labora -e ž min. vrsta kamna, spi. posoda: ~ mleka; laborast -a -o: ~a tla, ~ kamen; labornat -a -o: ~ svet; gl. tudi lapor laboratorij -a m delavnica, laboratorijski -a -o: ~e vaje; laborant -a m laborat&rijski pomočnik, laboräntßki -a -o Labot -a m kr. i. na Koroškem, Labotska dolina -e -e ž, Labot-nica -e ž ime reke labrador -a m min. vrsta živca, posebno tisti s severnoam. polotoka Labradöra; labradorit -a m; labradorski -a -o Lacedemon gl. Lakedemon lačen -čna -o: ~ kruha, hvale; lačnost -i ž, lačnež -a m; lačne lačen [-lan] ž mn. lakotnice; lačniti -im povzročati lakoto: ta voda lačni; lačnjenje -a s

Ladinec -nca m, Ladinka -e ž, ladinski -a -o, ladinščina -e ž retoromanski jezik Ladislav -a m os. i., Ladislavov -a -o; Lacko Lacka m (+Lac-kota), Lackov -a -o; Lado Lada m (+Ladota), Ladov -a-o (+La-dotov -a -o); Ladi -ija m, Ladi jev -a -o; Ladislava -e ž os. i. ladja -e ž, rod. mn. ladij; ladjin -a -o in ladijen -jna -o, ladijski -a -o; ladjica -e ž, ladjar -ja m, ladjarski -a -o, ladjalec -Iča [-auc- in -alc-] m, ladje-nica -e ž, ladjišče -a s, ladjevje -a s; ladjati -am, ladjanje -a s; ladjedelnica -e [-In-] ž, ladje-delniški -a -o [-In-]; ladje-delec -Ica [-le-] m, ladjedelski -a -o [-Is-]; ladjedelstvo -a [-Is-] s; ladjevlak -a m; ladje-merstvo -a s, ladjemerec -rca m, ladjemerski -a -o; ladjevddja -a in -e m kapitdn lady [Udi] ž neskl. gospd: lady Macbethova, lady Macbethove, o lady Macbethovi; ladyn -a -o [Udin]x ~o zdravje Laert -a ali Laertes -ta m os. i.;

Laertov -a -o: ~ sin Odisej lafeta -e ž podstavek topovske cevi,

lafeten -tna -o lagati lažem (se), laži -te!^ lagal -ala -o, laganje -a s, laž -i ž; [nepoud. lag- in lag-] lagev -gva m sod, lagev in lagva -gve ž velika steklenica, pleten-ka; lagvica -e ž, lagvič -a tn, lagviček -čka tn laglje gl. lahek

Lago Maggiore [Idgo madžčre] m neskl., od Lago Maggiore, proti Lago Maggiore, po Lago Maggiore, nad Lago Maggiore lagoden -dna -o, lagodnost -i ž lagdta -e ž zložnost, lagoten -tna -o, lagotnost -i ž

lagiiia

laguna -e ž vrsta morskih obrežnih jezerc z otočki; lagunski -a -o Lah Laha m, Lahinja -e ž, laški -a -o, laščina -e ž italijanščina; Lahon -a m (ztmičlj.), lahon -a m slovenski pristai ital. politike, lahonski -a -o, Lahov -a -o: pošten ko Lahov koš lahek -hka -o in lahžk [-hak] in lahak lahka-6, prim. lažji-a-e; nal4hko potrkati, polahko, po-lahkojna; izlahka m zlahka; dol. lahki -a -o: ~i kamen lah-njdk; prisl. lahko, laže in lag-Ije [nepoud. lah- ali lah-] lahen -hna -o in lahen [-han] -hn& -6; nalahno potrkati, lah-nejši -a -e; prisl. lahno, lahne je; lahneti -im lahek postajati (o bolniku): kar lahni; lah-nel -ela -o, lahnenje -a »; lah-niti -im lahkdti, napraviti kaj lažje, lahni -itel lahnil -a -o, lahnjenje -a s; lahnota -e ž, lahnost -i ž, lahnjak -a m min. vrsta kamna; [nepoud. povsod lah- ali lah-] Lahezis Laheze ž os. i. sojenice,

ki prede nit; Lahezin -a -o lahko- v sestavi: lahkoatlet -a m, lahkoatletski-a-o; lahkomiseln -a -o, lahkomiselnost -i ž, lah-komiselnež -a m, lahkomiselni-ca -e ž; lahkomišljen -a -o, lah-komišljenost -i ž, lahkomišlje-nec -nca m, lahkomišljenka -e ž; lahkoveren -rna -o, lahkovernost -i ž, lahkovernež -a m, lahkovernica -e ž; lahkoživ -a -o, lahkoživost -i ž, lahkoživec -vca m, lahkoživka -e ž, lahko-živen -vna -o, lahkoživnost -i ž, lahkoživnež -a m, lahkoživnica -e ž; lahkokruhar -ja m lahkota -e ž, lahkoten -tna -o, lahkotnež -a m, lahkotnost -i ž; lahkoča -e i; lahkost -i ž; lah-kati -am lažje napravili, lahka-nje -a s; lahkati -am z roko po

skusiti, kako lahko je kaj (prim. težkati), lahkanje -a s; lahčati -am lajšati, lahčaj -ajte! lafačal -ala -o; lahčanje -a s [nepoud. povsod lah- ali lah-] laik -a m svetni človek (v nasprotju z duhovnikom), nestrokovnjak: laik v kaki stvari; laiški -a -o, laičen-čna-o; laizirati-am (se), laizacija -e ž, laicizem -zaia m [povsod: la-i-] lajati -jam in -jem, lajanje -a s, a jež -a m; lajav -a -o, lajavec -vca m, lajavka -e ž, lajavski -a -o, lajavt -a m, lajalo -a s zaničlj., lajač -a m lajna -e ž, lajnati -am, lajnanje -a s, lajnar -ja m, lajnarica -e ž, lajnarski -a -o Lajovic -vca m os. priimek, La-

jovčev -a -o lajšati -am, lajšanje -a s, lajšilo -a s sredstvo za polajšanje, lajšava -e ž, lajšalen -Ina -o [-In-] lak -a m lošč, lakast -a -o; ~i čevlji: lakirati, -am Idščiti, po-Idščiti; lakiranje -a s Idščenje, lakiran -a -o poldščen lakaj -a m strežnik, lakajski -a -o strežniški, suženjski (po duhu), lakajstvo -a s Lakedemon -a m kr. i. stare Grčije, Sparta, Lakedemonec -nca m, Lakedemonka -e ž, lakedemon-ski -a -o, tudi Lace-laket -kta m: dva lakta, trije lakti; dv. in mn. tudi: lahti lahti lahtem(a) lahti v lahteh z lahtmi (-ema) ž: dve lahti, tri lahti platna; laketbrada-e ž lakmus -usa m modro barvilo;

lakmusov -a -o: ~ papir lakolit -a m geol. globinsko kamenje, mdgma lakomen -mna -o, lakomnost -i ž, lakomnik -a m, lakomnica -e ž, lakomnež -a m lakoničen -čna -o kratek, jedrnat; Lakonija -e ž — Lakedemon.

largo

Lakonec -nca m, lakonski -a -o; lakoničnost -i ž Ittota -e ž, lakoten -tna -o, la-kotnost -i ž, lakotnik -a m, la-kotnica -e ž laksen -ksna -o širokovesten, ohlajen, popustljiv, laksnost -i ž, aksfzem -žma m, laksnež -a m in laksist -a m; laksativ -a m med. odvajalo, Hsillo-, laksativen -vna -o med. čistile% odvajalen; laksirati -am odvajati, laksira-nje -a s odvajanje lama -e ž vrsta ovdc v Južni Ameriki, lamji -a -e: ~a volna lama -a in -e m budistveski višji duhovnik; lamaizem -zma m vera biidistiinih Tibetancev, la-mait -a m pripadnik Itimaisma, lamaitski -a -o lambda m neskl. ime grš. irke: mali z velikim iioa obliko malega ~ Lamberg -a m os. priimek, Lam-bergov -a -o; Lambergar -ja m os. priimek, Lamhergarjev -a -o lamela -e ž platica, plošiica lajnentacija -e i tožba, žalna pesem: Jeremijeve ~e; lamenti-rati -am tožiti, objokovali, žalovati; lamentiranje -a s lampa -e ž svetilka, lampica -e ž; lamparna -e ž: električna — v rudniku; lampijon -a m, lam-pijonček -čka m lan lanu in lana m, lanen -a -o: ~a glavica, ~o olje; lanišče -a s njiva, kjer je rasel lan; la-niščen -čna -o kar raste na la-nniu: ~a repa; laniščnica -e ž jama za sušenje lanu ob trenju; lanovec -vca m lan, ki se ne preža; lanovka -e ž dninari-ca, ki je dobila za plačilo v najem laniSie (za krompir) Lancaster [Išnkestsr] Lancastra

m I. i., lancastrski -a -o lanec -nca m veriga, mn. lanci okovi, spone

Langobard -a m pripadnik germ. plemena, langobardski -a -o; gl. tudi Lombardija Langus -.a m os. priimek, Langu-

sov -a -o: ~i portreti lani prisl., lanski -a -o, lanščak -a m, lanščina -e ž lanski pridelek

lanolin -a m kem., med. "•"lansirati -am: ~ vesti trositi, širiti novice, vreči kaj v javnost, raztrositi; +lansiranje -a s Laokoon -onta m os. i. iz grUce mit., Laôkoontov -a -o: ~a sinova, ~a smrt *lapalija -e ž maUnkost lapati -am, lapa -e ž, nav. mn. ape lap ž živalske ustnice: pasje ~ ; lapav -a -o, lapavec -vca m, lapavs -a m, lapàn -âna m, lâpast -a -o, lapâvsati -am (zaničlj. o čvekavem človeku) lapidâren -rna -o kratek, jedrnàt, klen (kakor napisi na kamnu); lapidârnost -i ž; lapidârij -a m prostor za stare kamnitne spomenike in napise lapis -a m med. kamen, kdmenček;

kozm. barvilo za obraz Laplace -cea flaplds -a] m os. i. franc. astronoma, Laplaceov -a -o [lapldsou -ova -o] Laponec -nca m, Lapunka -e ž, Laponsko -ega s in Laponska -e ž pokrajina v severni Finski, laponski -a -o, laponščina -e ž lâpor -ja m, lâporjev -a -o, lâ-porast -a -o, lapornat -a -o: ~ svet; gl. tudi lâbora lâpsns -usa m spodrkljaj, spozaba lapuh -a m bot., lapuhov -a -o:

~ list; lapûsje -a s lâr -a m starim Rimljanom varuh domačega ognjišča; nav. mn. lâri -ov

largo prisl. glas. poiasi, široko, naslov skladbe: z largo, v lârgo, njegov lârgo; larghetto [-géto] prisl. glas. nekoliko poin.n

lériaks

larinks -a m grlo, laringalen -Ina -o [-In-], laringoskop -a m ogledalce za ogledovanje grla, larin-goskopfja -e ž ogledovanje, opazovanje grla znotraj, laringolo-gija -e i grloslovje, laringolog -a tn zdravnik za grlo; laringitis -a tn vnetje grla, vratu larpnrlariizem -zma tn gl. artist las lasu in lasa tn, mn. lasje las lasem lase (v lase so si skočili) v laseh so si, z lasmi; lasen -sna -o: ~i koren, ~a igla; lasat -ata -o močnih las: ~a glava, koža; lasatost -i i; lasast -a -o lasu podoben; 14s-nat -a -o, lasec -sca m, lašček -čka tn, laščast -a -o; lasek -ska m; lasišče -a s lasati -am, lasa j -ajte! lasSl -ala

-o, lasanje -a s, lasač -a m lascfven -vna' -o opolzek, poltin; lascivnost -i ž opolzkost, poltinost

laskati -am se komu dobrikati se komu, laskanje -a s; laskav -a -o, laskavec -vca m, laskavka -e ž, laskavost -i i laskrn -a -o izbirčen v jedi, kočljiv; laskrnost -i i, laskrnež -a m, laskrnica -e I, laskrnik -am lasnica -e ž ldsasta cev, žilica; lasničen -čna -o kapildren; l&s-nina -e ž lasna snov; laso vit -a -o, lasovltost -i ž laso lasa m zanka: lov z lasom Lasalle -Ila [lasdl -dla] m os. i. soc. politika, Lassallov -a -o, lassallovec -vca m, lassallovski -a -o, lassallovstvo -a s last -i i, lasten -tna -o, lastnost -i i; lastnina -e ž, lastninski -a -o; lastnik -a m, lastnica -e ž, lastniški -a -o, lastništvo -a s; lastnoročen -čna -o (kratica 1. r.): ~i podpis; lastnovoljen -Ijna -o lastiti -im si kaj, lasti -itel lastil -a -o, lastenje -a s

lastovica -e i, lastovičji -a -e; lastovka -e ž, lastovkin -a -o; lastovičar -ja m (metulj); +la-stav-

lasulja -e i, lasuljar -ja m, la-suljarica -e i, lasuljarski -a -o, lasuljarstvo -a s laščec -čeca m in loScèc -cecà m

[-ščae -èiacà] klôp kldpa lat -i i in lat lata ali latu m, latjè -à in lâtje -a « = latovjè -à in lâtovje -a s, lâtast -a -o, lâtnat -a -o = lâtovnat -a -o; latiti -im (se) : oves (se) že lati = latovâti -ûjem (se), la-tênje -as — latovânje -a s lâta -e i prečni drog v kozolcu, latnik -a m vrsta ieblja, latnik -a m leseno ogrodje za brajdo, latovnik -a m vrtna ograja iz Idtic; latica -e ž, lâtast -a -o La Tène La Tèna [latên -a] m l. i. kraja v Švici, kjer so izkopali orodje iz druge polovice železne dobe; od tod latên -a m predrimska železna doba, latên-ski -a -o laténten -tna -o skrit, skriven, fiz.

vezan; laténtnost -i é lateràlen -Ina -o [-In-] stranski, obstranski: ~i glas (narejen z zračnim tokom ob straneh jezika), lateraliiost -i [-In-] i Laterân -a tn rimski muzej in

katedrala, lateranski -a -o latema -e ž 1. svetilka s steklenim Ohišjem, 2. kupolasti nastavek nad streho (zaradi svetlobe ali zračenja); latêrna mâgica [-ka] ž stare vrste projekcijski aparat; latérnski -a -o, latérnat -a -o latifnndij -a ž veleposestvo, lati-fûndijski -a -o veleposesten, la-tifûndijec -jca m veleposestnik Latinec -nca tn, Latinka -e ž ud naroda v starem Ldciju; latinec -nca m, latinka -e ž kdor danes dobro zna latinščino, latinist -a m kdor znanstveno pozna latin-

Lear

^^^nt>; latinščina -e ž; latinizem -zma m latinska jezikovna posebnost, nje posnetek v domaiem jeziku; latiniti -im, latinjenje -a s prevajati v latinUino; lati-novati -iijem, latinovanje -a s vtikati latinske besede v domaii jezik; latinica -e i vrsta pisave latovščina -e ž s pristavljanjem I-, z dostavljanjem -te in prestavljanjem zlogov prenarejena govorica, n. pr.: lispravopite pravopis, léëjepravoréte pravoréèje: lâtovski -a -o lâtvica -e i skodela za mleko, lâ-tvičast -a -o, latvičen -čna -o Lausanne -a [lozàn -a] m kr. i. icie. mesta, lausânski -a -o [lo-zànski], Lausànec -nca m, Lau-sânka -e i [loz-] lava -e i kredenca lava -e i kamenina, izmeiek ognjenika, laven -vna -o: ~a odeja; lâvin -a -o: ~a odeja (plast, ki se napravi po strjeni lavi)

*lavina -e é plaz lavirati -am omahovati med tokovi, smermi, miiljenjem in nazori; laviranje -a s lavreat -a m nagrajen (z lovorom ovenčan)

Lavréncij -a m os. i., Lovrènc -ênca m, Lovrênëev -a -o, Lovrenc -a m, Lovrenčev -a -o, Lôvro -vra (■*■ Lôvrota) m, L6v-rov -a -o; Lovrè -éta m, Lovré-tov -a -o lavretânski -a -o: ~e litanije,

gl. Loreto lawn-tennis -a [lônténis -a] m

ténis, téniski -a -o Layer -ja [lijer -ja] m os. priimek, Layerjev -a -o làz lâza m otrebljen svet, mn. lâzi lâz in lâzov; lâzec -zca im, lâ-zič -a m, lâzar -ja m kdor se V lazu naseli lazarét -a m vojaika bolniinica, lazaréten -tna -o

laziti -im, lâzi -te in -ite! lâzil -a -o in -ila -o, lâzenje -a «, lâzica -e ž ui, lâznik -a m, laz-nina -e ž, lâzar -ja m polž; otrok, preden shôdi lazûr -a m modrilo, lazûrec -rca m min. višnjevee, laziiren -rna -o moder, višnjev laž -i ž, Ifižen -žna -o: ~a učenost, ~i uspeh; lâinost -i ž, lažnik -a m, lažnica -e i +laži- v sestavi ni slovenski: +laži-demokràt -âta m, "^lažimodri-jân -a m, +lâžiprêrok -6ka m, +Mživeda -e Ž, "•"Ifižiznanost -i ž ipd. = lažni -a -o: ~i demokrat, modrijân, prêrok, ~a véda, znânost ipd. lažniv -a -o, lažnivost -i ž, lažnivec -vca m, lažnivka -e ž (povsod: ■'"lažnj-); lažljiv -iva -o le členek (naslonka), pišemo ga z veza jem pred kaz. z. in prisl.: le-tâ, le-to, le-téga, le-tému, le-té, le-6ni, le-6na, le-ôno, le-ônega; le-sèm, le-tàm, le-tù ipd.; skupaj za zaimki in prislovi: tâle, tôle, ônile, onale, tâmle, tule, tistile, tâkle, tùkaj-le, sedâjle, ôndile, préjle, Selè, sèmle, vèndarle itd. lè prisl. 1. poziva = dej, kàr: lè, če upaš..., le čakaj, le pridi, le počasi, naj lè pove; 2. omejuje = samo: vrnil se je le eden, če le upaš, hodi le počasi, ne le ti; 3. poudarja = vendar, tudi: kam le je šel? le kam je šel? pa je le dobro, če človek kaj zna; le malo se te ne bojim, pa lè zaleže leader -ja [lider -ja] m politični voditelj stranke, smeri, gibanja; leaderski -a -o [Uderski] Leânder -dra m os. i., Leândrov -a -o

Lear -a [lir] m os. i. Shakespearovega junaka v Kralju Learu, Learov -a -o [liroif. -ova -o]

Slovenski pravopis

321

21

lebdeti

*lebdéti -fm, lebdèl -éla -o, lebdenje -a 8 plavati (v zraku) ipd. v raznih zvezah : postovka *lebdi nad poljem = visi, se drži, tre-petd; pretieseno: *lebdéti pred očmi = biti, stati pred oimi, tiiati v oieh, bôsti v oči ipd.; smeh mu *lebdi na obrazu... igrd, počiva na obrazu léca -e ž prižnica, kateder lécati -am (se) pretegovati (se),

lécanje -a 8 lécet lécta m strdenje, léctov -a -o: ~o srcé; léctar -ja m, léc-tarski -a -o, lectarîja -e ž leča -e ž bot., fiz. in med.; lécen -čna -o: ~i strok, ~a vzbokli-na; lécast -a-o: ~ kamenček, lécnat -a -o: skleda je še vsa léénata; lééica -e ž, lécar -ja. m zool. vrsta žužkov, lééevina -e ž Učna slama, lécisce -a s koder je rasla leča léêi Ičžem, lézi -te! légel lêgla -o, pojdi léc; léfenje -a 8: ~ jajc

Iččiti -im, lécenje -a 8, lecéu -a -o zdravilen, čaroven: korén ~ léd ledû fn léda m, ledén -a -o: ~a skorja, pot, doba, Ledéno morje; ledeno mrzel, ledeno hladen (+ledenomrzel, +ledeno-hladen), léden-dna-o: ~a trdota; lédast -a -o, lédnat -a -o; ledenica -e ž, ledenfčen -čna -o; ledenik -a m, ledenfški -a -o, ledenina -e ž in ledovišče -a 8; ledenéti -fm: voda ledeni, ledenèl -éla -o, ledenênje -a s; ledeniti -im (se): vodo umetno ledeni (spreminja v led), lede-nil -a -o, leden jênje -a s; le-dišče -a 8; ledolom -ôma m, ledolomen -mna -o, ledolomec -mca m, ledolomilka -e [-Ik-] ž, ledolomilec -Ica [-le-] m ledénka -e ž vrsta solate: ljubljanska ~

ledina -e i, ledinski -a -o, ledf-nast -a -o: ~ svet, ledinica -e ž, Ledinski -skega m os. i. lédje -a s, nav. mn. lédja lédij léd jem lédja v lédjih z léd ji; lédven -a -o [-dvan-] ledvica -e ž, nav. mn. ledvice, ledvičen -čna -o: ~i kamen, pések; ledvičast -a -o, ledvič-ke -ičk mn. ž vrsta jedi léga -e ž: léga mu dobro dé, jabolka v légo dati, zemljepisna léga; mn. lége lég pri vôzu, na lége postaviti sode, na lége zložiti drva; léga papirja legalen -Ina -o [-din-] postaven, zakonit; legalnost -i ž; legalizirati -am uradno potrditi, overiti, legalizacija -e ž, legaliziran -a -o légar -ja m med.: trebušni ~ legat -a m odposlanec, volilo, za-puičina; legatàr -ja m kdor dobi dediščino, komur je volilo namenjeno; legacija -e i odposlanstvo légati -am, léganje -a s: noč léga na zémljo, zvečer je légal zgodaj

legato prisl. glas. vezano legénda -e ž svetniška zgodba, čudežna pripoved, izmišljenina; legendaren -rna -o: ~o junaštvo, ~i junak légija -e ž, légijski -a -o, legio-nar -ja m ud légije, legionârka -e ž, legionarski -a -o; legijon -a m

legirati -am stapljati, zlivati kovine, legiranje -a s legislativen -vna -o postavodajen, zakonodajen; legislativa -e é zakonodajna zbornica; legislator -ja m zakonodajdlec, zakono-ddjnik

legitimen -mna -o postaven, zakonit; legitimnost -i ž postav-nost, zakonitost; legitimacija -e ž izkaznica, legitimirati -am (se) zahtevati od koga izkaznico, izkazati se

Léon

leglo -a « vir, kotiiče med. legnar -ja m, noD. mn. legnarji -jev tramovi, po katerih spu-šlajo ali dvigajo sode legnmin -a m beljakasta snov v

sočivju, leguminozen -zna -o legvan -a m vrsta plazilcev zool. leha -e i, lehica -e ž, lehin -a -o,

lehast -a -o Leibniz -a [Idjbnic -a] m os. i. nem. filoz., Leibnizov -a -o [Idjbnicou -ova -o], leibnizovski -a -o [Idjbnicouski -a -o] Leipzig -a m 1. i. nem. mesta, leipziški -a -o [povsod: Idjpc-] lei -a m romunska denarna enota,

lejski -a -o lei lejta, lejte medm.: lej ga,

lejl lejte nol lejte si nol lek -a m: p ni leka, zlata ni v njem niti za lek; lekarna -e ž, lekarnica -e ž, lekarniški -a -o, lekarnar - ja m, lekarnarica -e ž, lekarnarski -a -o, lekarnarstvo -a «; lekar -ja m, lekarica -e ž, lekarski -a -o, lekarstvo -a s; lekovit -a -o, lekovitost -i ž zdravilnost; *lekosl6vje -a s zdravilstvo lekcija -e i pouk, uina ura, učna snov, graja: prva kratka hnda dajati lekcije = poučevati, učiti, grajati, prijemati koga; koga v strah prijeti, učiti kozjih molitvic; lekcijski -a -o; lektor -ja m, lektorski -a -o, lektorat -a tn, lekcionar -ja m leksikon -a t» besednjak, slovar; leksikalen -Ina -o [-In-] slovarski, besednjaški; leksikografija -e I spisovanje besednjaka, slovarja; leksikograf -a tn besed-njdkar, slovarnik; leksikograf-ski -a -o besednjdkarski, slovar-niiki; leksikolog -a tn besedo-slovec, leksikologija -e i bese-doslovje, leksikološki -a -o be-sedosloven

lemenat -a tn semenišče, lemena-tar -ja tn semenišinik, bogoslo-vec; lemenatarski -a -o lêmez -a tn del pluga, lêmezen -žna -o, lemežnica -e i; povsod tudi lémez-Lémnos -osa ali Lémna m kr. i.,

Ičmnoški -a -o lémpa -e i vrsta posode za vodo, lémpen -pna -o: ~o dno; lem-pati -am pohlepno piti, lempàj -âjtel lempàl -âla -o, lempânje -a s: voda mn lempâ po trebuhu klonka; lémpez -a m kdor hlastno pije, trebušast človek lén in lèn léna -o, tnn. tudi leni -é, prim. bolj lén -a -o; prisl. léno in leno; lénost -i ž, lénec -nca m; leniti -im se, lêni -ite sel lenil -a -o, len jèn je -a s; leniv -iva -o, lenivec -vca m, lenivka -e i, lenivost -i i; lenuh -a m, lenuhinja -e i, le-nuhar -ja m, lenuhariti -im, lenuhârjenje -a s; lenuharski -a -o; lenoba -e i, lenoben -bna -o: ~ človek, lenobnež -a tn, lenobnost -i i, lenôbiti -im se, lenôbljenje -a s; lenariti -im, lenârjenje -a »; lenokfven -vna -o, lenokfvnost -i i, lenokfvnež -a tn; lenomiseln -a -o [-saln-] Icnart -a m lenuh, spanec, pod-

noinik: ~ ga je zmogel Lenau -a [lénau -a] m os. i. nem. pesnika, Lénauov -a-o: ~e pesmi

Lénin -a m os. ime, Léninov -a -o, léninski -a -o; leninfzem -zma tn, leninist -a m, léninovec -vca tn; Léningrad -a m kr. i., lénin-grajski -a -o, Ldningrajčan -a tn, Léningrajcanka -e i; Léninsk -a tn kr. i. lénto prisl. glas. počasi, tudi naslov skladbe

Léon in Léo Leona tn os. i., Léo-nov -a -o; Léa Lée Léi Léo pri Léi z Léo ž os. i.: povesti Lée

Léonard

Faturjeve; Léin -a -o, Lèv Lêva m

Léonard -a m os. t., Léonardov -a -o; Lénart -a m, Lénartov -a -o; Nârte -eja m (+Nârteta), Nârtejev-a-o (+Nârtetov -a-o) LeonÂrdo da Vinci [vinli], Leo-nârda da Vinci m os. ». ital. slikarja, Leonàrdov -a -o (da Vinci)

Leonida -da tn -de m stgrš. os t., Leônidov -a -o; Leônid -a m os. ime

Leonom -e ž os. i., Leonôrin -a -o; Lenôra -e ž os. t., Lenôrin -a -o

leopard -a m, leopardov -a -o,

leopârdovina -e ž Leopardi -ija m os. i. iial. pesni ka, Leopârdijev -a -o, leopardi jevski -a -o: ~i pesimizem lép -a -o iti -6, mn. tudi lepi -é, dv. tudi lepâ -i; prim. lépii -a -e; prisl. Iep6, lépSe, na lépem, slépa = zlépo (na lep način); lep po čem (obrazu, postavi, značaju); lépa -e ž = desnica-, v lépem smo spravili (vréme); za lépo vzeti = za dobro; lepo zate, da si prišel (+od tebe); pogosto le izraz mere in poudarka: lepe denarce stane; lep čas te ni bilo; lepo pri miru (priden, tiho) bodi! prej me vtibi, potem je lepo zaprto, ko pridem; lepo (prav, listo) pred mano je stal; lepo (prav, listo) vse mi je izvrgel; pogosto ironično: lepo sem naletel pri njem; no, lepo bo pogledal, ko bo zvedel to; lepe reči slišim o tebi; zmeraj lepše! zaradi IčpŠega (videza) kaj delati; gl. tudi lepo-lepak -a m razglas, oglas, nalepljen na javnem prostoru lêp^n lepéna m velik rastlinski Uit, lepénje -a s, lepénast -a -o, lepenàt -éta -o

lepiti -im, lepljenje -a s, lepitev -tve i, lepilo -a t, lepilen -Ina -o /"-In-J, lepilec -Ica [-le-] m, lepilka -e [-Ik-] i; lep -a m, lep^ -pka -o, lepek -pka m, lepenka -e ž, lepljiv -iva -o. lepljivost -i ž, lepkast -a -o; lepeti -im, lepel -ela -o, lepe-nje -a s

lepo- v sestavi: lepobeseden -dna -o, ~besednost -i ž, ~besednik -a m; lepočuten -tna -o, ~čut-nost -i ž, ~ čut je -a «; lepogla-sen -sna -o, ~ glas je -a s; lepo-ličen -čna -o; lepolist -a -o; lepopisen -sna -o, ~plsje -a s, ~pis -fsa m kaligrafija, ~plsni-ca -e i zvezek, ~pisec -sca m kaligraf ; l^jorečen -čna -o, lepo-rečje -a s, ~r6čnik -a m fra-zir; leposloven -vna-o, ~ slov je -a « beletrija, ~ sloveč -vca m beleirist; lepoznanski -a -o, ~zn&nstvo -a i estetika, znanec -nca m lepota -e ž, lepoten -tna -o: ~i čut; I^>dtec -tca m, lepotica -e i, lepotičen -čna -o, lepotičje -a s, lepotičar -ja m; lepotičiti -im, lepotičenje -a s, lepotfčnik -a m, epotičnica -e i; lepotlja -e i, lepotiti -im, lepotenje -a s, lepotilo -a s, lepotilen -Ina -o [-In-], lepotilec -Ica [-ie-] m, lepotilka -e [-Ik-] i; letina in -tnina -e i, lepotinar tn -tni-nar -ja m, ~arica -e i; lepot-nik -a m gizdalin l^ra -e i gobavost, gobe med.,

leprozen -zna -o gdbav lepšati -am, lepšanje -a s, lepšava -e i, lepšalo -a s, lepša-len -Ina -o [-In-], lepšalec -Ica i -dffc- in -die-] m, lepšalka -e ,-^»fc- in -dlk-] i Lermontov -a m os. i. rus. pesnika: pesmi Lermontova ("•'Ler-montovlje pesmi), lermontov-ski -a -o: ~i slog

létil

lês prisl., le-sèm: prid' zidar se les učitCKodnifc;; lêskaj (Jwrft^) lés lésé in lésa m, mn. lesovi -6v gozdovi; lesén -a -o: ~ pod, ~a miza, ~o orodje; lésen -sna -o: ~a trgovina, ~e cene, ~a skladišča; lésast -a -o = lesénast -a -o, lésnat -a -o: ~ premog, ~ hrib zarasel; lésje -a a = lesov je -a s; lesôvnat -a -o, lesovit -a -o; lesenéti -im lesén postajati, leseni -ite! le-senèl -éla -o, lesenênje -a », lesenina -e i; lesnina -e ž; lesovina -e i; leseniti -im se, le-sêni -ite se! lesenil -a -o, lese-njênje -a «, lesénec -nca m lignit

lésa -e Ž, lésica -e ž, lésnik -a m kol, na katerem visi lesa; lésast -a -o: nekaka ~a odprtina Le Sage ait Lesage, Le Sagea m os. i. franc, pisatelja. Le Sageov -a -o [lasâi -a, lasdioy. -ova -o] lèsk lèska in leskà m oponašanje poka, lèskati -am, lèskniti -nem, lèskanje -a s [povsod: lask-] lèsk lèska [lask-] m, leskèt -éta f», lesketati -tam tn -éêem (se), lesketàj -âjte! lesketàl -éla -o, lesketanje -a s, lesketajoč -a -e [povsod: lasket-J; leskôta -e i, leskôten -tna -o, lesnéti -im lesketdti se: bel, da kar lesni [las-] vid jemlje léska -e ž, léskov -a -o: ~ grm; léskovec -vca tn, léskovje -a », léskovina -e ž, léskovka -e ž, leskovit -a -o lesnika -e ž, lešnikov -a -o, les-nikovec -vca m lešnikov mošt. lesnikovina -e i, lesničnik -a m les<^ V sestavi: lesoréz -a m, leso-rézec -zca m, lesorézen -zna -o, lesoréstvo -a s, lesotisk -a m lest -i é zvijača, lestèn -tnà -6,

lestiv -a -o [povsod: last-] lesténec -nca [last-] m, lestčnčev -a -o

lésti lézem, lézi -te! lézel -zla -o,

lézenje -a s léstva -e i, rod. mn. léstev [-tau], léstvica -e ž, léstvičen -čna -o, léstven -a -o: ~i klin, léstve-nica -e i = léstvenik -a m: vsaka léstva ima dva, [povsod: -Ivan-] leščati -im [la-] svetiti se, leščèč -éča -e, leščé, leščai -âla -o, leščânje -a s; leščava -e i; le-ščiti -im, lešči -ite! leščil -a -o, lešččn -êna -o: leščeni čevlji, leséênje-a s: leščim čevlje, kamen, les [povsod: lašč-] léščerba -e ž vrsta svetilke, lé-ščerben -bna -o: ~i črep, stenj léščevje -a s léskovje, Ičščevina -e !»

léšnik -a m, léSnikov -a -o: ~a lupina, ~o jedro; Ičšniček-čka m, lésnikar -ja m, léinikarica -e i, lešnica -e ž = léšnikovec -vca m

Léta -e ž mit. reka v podzemlju letâk -a m ogla», razglas, ki s^ hitro širi (leti) po kraju letalen -Ina -o [-In-]: ~i izid bolezni med. smrtni; letélnost -i [-In-] i smrtnost letargija -e i mrtvica, otrplost, zaspanost; letargičen -čna -o mr-tvičen, otrpel, zaspan létati -am, létaj -te in -ajte! létal -a -o tn -éla -o, leténje -a s, letélo -a s, letalen -Ina -o [-äln-], letalec -Ica [-le-] m, letâlka -e f-lk-] i, letalski -a -o [-Is-], letalstvo -a [-Is-] s, letališče -a s, letališčen -ščna -o, letališki -a -o létenski -a -o [-tan-] poleten: ~a

obleka, ~o oblečen letéti -im, lêti -ite! letčč -éča -e, leté, lêtel -éla -o, lèt léta m, letênje -a s létina -e i: dobra, slaba drevo ima goste létine; létinat-a-o

U(o

léto -a « (okr.; 1.): leto in dan, leto na leto, od leta do leta, k letu, «b letu, po letu (dsi); čez dve léti; navadno in prestopno léto, novo in staro leto — Novo leto (kadar hočem posebej poudariti praznik 1. jan.); 1945. leta (1.) smo se osvobodili ali leta (U) 1945 (tn 1945.) smo se osvobodili; léten -tna -o: ~i pridelek, ~i dohodek, obračun; letno prisl.: plačuje; létnica -e ž, létnik -a m, letnina -e ž léto -a s poléij^, létenski -a -o [-tan-]; ~a obleksi vročina; gl. tudi poletje . leto- v sestavi: letopis -isa m letopisen -sna -o, letopisee -sca m, letopis je -a s; letorasel [-saj^] -sli i: leskova letorasel leto stara mladika Letonee -nca ali Lét -a m, létski -a -o ali letonski -a -o, létščina ali letonščina -e i; Letônska -e i létos prisl., létpSnji -a -e, létoS-

njik -a tn letovati -ûjem, letoval -âla -o, letovânje -a 8; letovišče -a s, letoviščar -ja m, letovfščarica -é i, letoviščarski -a -o, letoviški -a -o, letoviščen -ščna -o létva -e ž n. pr. pri kozdlcih, letvica -e ž tisk. kovinska ploičica, regleta, letvenik -a [-tvan-] m lév -a tn tn lé v -i ž: kâčji ali kâèja lév; leviti -im se, lévi -ite se! levšč -éca -e, levil -ila -o, levitev -tve ž, levitven -tvena -o [-Ivan-]; lévec -vca m rak, ki se je pravkar levil lev lêva tn, lêvov -a -o, levinja -e ž, levji -a -e, levič -iča tn, lêvèek -čka m, levnjâk -a m léva -e i v starih hiiah vdolbinica za razsvetljavo; lévež -a tn polente, treska za v levo Levanta -e i 1. i. za bližnji Vzhdd, JAtrovo, Jûtrova dežela; levânt-ski -a -o

Leveč rvca t» os. priimek, Levčev -a -o

levi -a -o: na levo, v levo, na levi; levica -e i, levičen -čna -o: ta čl&vek je ~ dela z levico naprej; levičar -ja m, levičarka -e ž, levičarski -a -o, levičnik -a m, levičnica -e i, levičarstvo -a 8

levit -a m duhovniška služba: maša z leviti; levitski -a -o, levi-tirati -am, levitiranje -a s levkocit -a m bela krvnička levkoplast -a m obUpek, obliž Levktra s win. Levkter -trom -tra v -trih nad -tri, levktrski -a -o Levstik -tika tn os. priimek, Levstikov -a -o; Levstek -tka m os. priimek, Levstkov -a -o Leyden -a [lAjden -a] m kr. i.

mesta, leydenska steklenica fiz. Lezbos -a tn griki otok, lezbiški -a -o: ~i marmor; lezbičen -čna -Oi lezbijski -a -o: ~o nagnjenje ležati -im, leži -ite! ležeč -eča -e, leže, ležal -ala -o, ležanje -a s; leža -e ž, ležišče -a s, ležarina -e i, ležak -a tn, ležuh -a tn zaničlj., ležkati -am otr. g^or; ležalen -Ina -o [-In-]: ~i stol = ležalnik -a [-In-] tn, ležal-nica -e [-In-] i prostor, kjer lež6 (n. pr. bolniki); ležaj -a m *ležeren -rna -o neprisiljen, lahkomiseln, nemaren; *ležernost -i i li vprai.: Je li res? Ni li to dokaz? Sem li jaz? Poglejmo, ie li še kakor pred leti! (+je-li, +ni-li, +sem-li ipd.); toda ka-li: Ali gori, ka-U? Včasih se navezuje z besedo: Jeli da si bil ti? Jeli te da ni res? gl. jeli liana -e ž bot. ovijalka Libanon -a tn kr. i. sirskega pogorja, libanonski -a -o: ~a cedra

Ubela -e ž 1. kačji pastir, 2. priprava za določanje vodoravnice

lika

liberalen -alna -o [-In-], liberalnost -i [-In-] i, liberalec -lea

-Ic-J m, liberalka -e [-Ik-] i.

-o [-Is-], liberali, liberaluh -a m

eralski -a -o zem -zma m, zaničlj.

Liberija -e ž, liberijski -a -o, Li-bêrijec -jca m, Libêrijka -e i libertinec -nca m razuzddnec, libertinski -a -o, libertinstvo -a s Libija -e i, libijski -a -o, Libijec

-jca m, Libijka -e i libréto -éta m besedilo opere. libréten -tna -o: ~i verzi, ~a zgodba; libretist -a m pisatelj libreta

lice -a s: +na licu mesta na kraju samem, ličen -čna -o: ~i izraz, ~a kost; ličece -a [-čac-] s, ličnica -e ž kost, lička ličk s mn.-, liceméren -rna -o, lice-mérnost -i ž, licemérec -rca m, licemérka -e i, licemérski -a -o, licemérstvo -a s licéj -a m, licéjski -a -o, licéjka -e ž; licealen -Ina -o [-In-]: ~a knjižnica licénca -e i dovoljenje, pravica-^ licéncen -čna -o; licencirati -am dati dovoljenje, potrditi, licenciran -a -o: ~i bik licenciât -a m nekdanja vseuči-liika čast in nosilec te časti, 11-cenciatski -a -o licitfraii -am dražiti, na dražbi gnati ceno kviiku; licitant -a m dražitelj, licitantski -a -o: ~i dvoboj, licitacija -e ž dražba = licitanta -e ž, licitiranje -a s ličen -čna -o gl. lice in lik, ličnost -i ž ličinka -e ž preobrazna stopnja žuželk, ličinkin -a -o ličiti -im lepotičiti, mazati (si lice) (-'-šminkati se)-, ličilo -a s, li-čilen -Ina -o [-In-]: ~i prah, svinčnik, ~a barva; ličenje -a 8: ~ avtomobilov; Učilnica -e f-ln-J ž: ~ avtomobilov; ličar

-ja m: ~ avtomobilov ipd.; li-čarstvo -a «; +avtoličar, +avto-llčenje, +avtoličarstvo ličje -a 8, ličnat -a -o; ličkati -am, ličkanje -a s delo in liije, ličnik -a m ličnat plašč Lidija -e ž os. i., Lidijin -a -o Lido -da m kr. i. kopališča pri Benetkah: na Lidu, z Lida; lidski -a -o

Liège, iz Liègea, v Liègeu [Ijiž-a -u] m kr. i. belg. mesta, liêSki -a -o, Liežan -âna m, Liežan-ka -e ž

+liferânt -a m dobâvnik, dobavitelj; +liferântski -a -o dobdv-niški, dobaviteljski lift -a m dvigalo, liften -tna -o:

~i ključ, gumb, ~a vrata liga -e ž zveza: nogométna ligâSki -a -o: ~e tekme, ligdš -a m udeleženec ligdških tekem ligatura -e ž grafika: zveza, okrajšava; med.: podveza, podvežnja lignit -a m rjavi premog, lignitov

-a -o: ~ prah Ligùrija -e ž, Ligurec -rca m,

Ligiirka -e ž, ligurski -a -o lih -a -o kar ni na pare: ~o število, lihost -i ž; lihocvéten -tna -o, lihomésten -tna -o, lihoprst -a -o

+lihvar -ja m oderuh, +lihvarski -a -o oderuški, +lihvarstvo -a s oderuštvo lij -a m, lijec -jca m, lijak -a m, lijast -a -o = lijakast -a -o, lijâvica -e ž ploha; driska med., lijavičen -čna -o lik -a m, ličen -čna -o, likoven -vna -o: ~i umetnik, ~a umetnost; likovnik -a m likovni umetnik

Lika -e ž kr. i. pokrajine, liški -a -o: ~a železnica; ličan -a m, Ličanka -e ž lika -e ž list ličja, likač -a m, likati -am ličkati

likati

likati. *am, Ukanje -a s, likalen -Ina -o [-In-], likalo -a s, likal-nik -a [-In-] m, likalnica -e [-1*-] i prostor za likanje, lika-lec -Ica [-duc- in -ite-] m, li-kalka -e [-duk- in -dlk-] i, li-kalski -a -o [-dis-] like? -ja m, likerjev -a -o liki vez. kakor: leti liki ptič, napačno z daj.: sodrga je navalila na hišo liki oblaki (+oblakom) kobilic

Ukof -a m pijača ob sklepu pogodbe, dela ipd. liktor -ja m sluiabnik starorimskih oblastnikov, liktorski -a -o likvida -e i slovn. zvočnik (I, r) likvidirati -am obračunati, poravnati, ustaviti plačila, zapreti podjetje, ubiti, odpraviti; likvidacija -e i poravnava, ustavitev podjetja, končanje; likvidator -ja m krfor likvidira, likvidatura -e ž opravilo, urad likvidiranja; likviden -dna -o »tekoč«, gotov, pr. zapadel: ~a vsota; likvidnost -i i izplačljivost, plačilna zmoinot lilast -a -o vrsta barve: ~o blago; lilasta barva (+lila barva) lilek -Ika [-Ik-] m tanka koiiea. liliti -im leviti, lilitev -tve ž levitev, liljenje -a s, liličnjak -a m, liljavka -e i lilija -e ž, lilijev -a -o, lilijen -jna -o, lilijin -a -o, lilijski -a .-o: ~o bel Lilipnt -a m kr. i. pravljične dežele, iiliputski -a -o, Liliputa-nec -nca m, Liliputanka -e ž. liliputanski -a -o pritlikav, lili-putanec -nca m pritlikavec +lim gl. za vse izvedenke pod kléj limanice -ic ž mn.: na ~e njeti,

iti na ~e ali ~o limb; -a m merilo tekn. limba -e ž bol., limbov -a -o, lim-

bovina -e ž limbar -ja m bot., limbarjev -a -o

limes -a m obmejni utrdbeni pas

starih Rimcev, mat. limfa -e i mezga, cepivo; limfati-čen -čna -o: ~a konstitucija med., limfatik -a m, limfocit -a m, limfocitôza -e ž; limfo-citarni infiltrât limita -e i mat. mejna vrednost

zaporedja limitacija -e ž omejitev, limita-cijski -a -o, limitirati -am omejiti, omejevati Limoges -a [limdž -a] m kr. i. franc. mesta, limoški -a -o, Li-možan -âna m, Limožânka -e i limona -e ž, limonin -a -o: -f-sok, limono v -a -o: ~ grm, ~ prašek; limonovec -vca m drevo, limonâda -e ž, limonin -a m

limonit -a m rjavi železovec, limo-

nitov -a -o limnzina -e ž osebni avtomobilski

voz, limuzinski -a -o Lin Lina m os. i., linov -a -o; Lino -a m os. i., Linov -a -o (+Linota, +Linotov -a -o); Lina -e ž os. i., Linin -a -o lina -e ž okence, linica -e ž; v. linah gnezdijo postovke, v lini stati ("•"na lini) linčati -am na mestu prijeti, po drhali obsoditi in obsodbo (smrtno) koj izvriili; linčanje -a s linda -e ž prostor pred hiio pod

streinim napuščem Undra -e i posebna past za vidre lineâren -rna -o: ~e enačbe, li-

neârnost -i i lingvist -a m jezikoslovec, slovni-čar; lingvistika -e ž jezikoslovje, lingvističen -čna -o jezikosloven, lingvistovski -a -o jezi-koslovski Linhart -a m os. priimek, Linhartov -a -o linija -e ž ravna črta: vitka ~ v modi, francoska ~ razmejitve-

literaren

na črta, ni v ~i (politično) ni dosledno; linijski -a -o Linné -ja m os. i. ivedskega botanika, Linné je v -a -o: ~ sistem bot. linoléj -a m, linoléjski -a -o linoréz -a m vrsta slikanja, lino-rézen -zna -o, linorézec -zca m, linoréSki -a -o linotajp -a m {angl. linotype)

vrsta stavnih strojev Ifnta -e ž krmilo pri ladji, splavu;

lintati -am obračati, krmiti *lintvem -a m zmaj, *lintvernski

-a -o zmajski Upa -e ž, lipov -a -o: ~ cvet, čaj, ~a miza, ~ bog; lipovec -vca m, lipovina -e i, lipovje -a » = lipje -a »; lipovka -e ž ipanski bezeg Liparski otoki Liparskih otokov m mn.

lipe -eta m tepček, lipek -pka m

zelénée, neumnei, nevednei Lipica -e ž kr. i. vasi pri Trstu;

lipicanec -nca m konj iz Lipice Liptov -a m kr. i. slovaškega mesta (+Liptau -a); liptovski -a -o: ~i sir (+lfptauski sir); Liptovec -vca m prebivalec, lip-tovec -vca m sir {+liptauer) lila -e i glasbilo; lirast -a -o; lirika -e i vrsta pesnikva, liričen -čna -o, lirik -a m, lirski -a -o; liričnost -i i, lirizem -zma m, lirično-čpičen -čna -o lira -e i denarna enota lirodéndroB -a m bot., lirodén-dronov -a -o: ~ cvet, list, ~o deblo

lisa -e ž, Usast -a -o, lisec -sca TO, lišček -čka m (+lisček), lisek -ska m = lisak -a m lisast prasec; lisati -am, lisanje -a s, lisiti -im se, liska -e i krava z belo liso na čelu, lisko -a m konj z liso na čelu, liskast -a -o

lisica -e ž, lisičji -a -e: lisičje zvit, po lisičje ga je speljal; lisička -e i, lisjak -a m, lisičina -e ž, lisičjak -a m, lisičiti -im se, lisiti -im se, lisjaštvo -a s, lisjačiti -im, lisjačenje -a «, lisičevina -e ž Lisienx -a [lizjS -ja] m kr. i. franc. mesta, lisienxski -a -o [lizjojski] list -a m, listen -tna -o: ~i rob, koš, ~a nš; listov -a -o: ~ urednik, dopisnik; listast -a -o, listnat -a -o, listav -a -o, listavec -vca m, listje -a s, listič -a TO, listnik -a m koi, listnjak -a TO prostor za listje; listek -tka TO feljton, vozni listek; listkoven -vna -o: ~e akcije, ~i seznam = listovnik -a m kartoteka; listnica -e i: minister brez ^e, ~ uredništva, listkar -ja m feljtonist; listina -e m dokument, listinski -a -o Usta -e i pola, izkaz, seznam:

kandidatna ~ listati -am, listanje -a s listo- v sestavi: listocvetka -e i, listognoj -oja m november, listo-noša -a in -e to, listopad -ada TO november lišaj -a TO, lišajev -a -o, lišajav -a -o, lišajast -a -o, lišajnat -a -o, lišajiti -im se, lišajenje -a «, lišajevje -a s Ušp -a TO, lišpati -am, lišpanje -a s, lišpalen -Ina -o [-In-]: -ro orodje, blago; lišpav -a -o, H-špavec -vca to, lišpavka -e ž, lišpava -e i litanije -ij ž mn., litanijski -a -o liter -tra to, okr. 1, litrski -a -o:

~a steklenica, posoda ^ literaren -rna -o književen, slovstven, literarnost -i ž, literatura -e ž književnost, slovstvo; literal -a m slovstvenik, književnik; li-teratstvo -a s

m

liti lijem, lij lijte! lijoč -oča -e, lil -a -o; litje -a 8; lit -a -o: ~o železo, litina -e ž litografija -e ž, litografičen -čna • -o, litograf -a m, litografirati -am, litografiranje -a 8, lito-grafski -a -o litota (litotes) -e i figura zanikanega nasprotja: ni nespametno liturgija -e ž cerkveni obredi, opravila; liturg -a m kdor se z litur-gijo ukvarja, liturgika -e ž nauk in knjiga o liturgiji, liturgičen -čna -o: ~i predpisi, ~i predmeti, ~o besedilo, opravilo Litva -e ž: iz ~e, v ~i; litovski -a -o, litovščina -e i, Litovec -vca m, Litovka -e i liv -a m, livek -vka m, livnik -a m lij, lijdk; livarna -e ž, livar-niški -a -o, livač -a m, livkast -a -o, livnica -e iulivalnica črk livada -e i, livadra -dna -o Livij -a m os. i. rimskega zgodov., Livijev -a -o, livijski -a -o; Livija -e i, Livijin -a -o Livonija -e i kr. i. baltiške pokrajine; Livi -ov m ali Livonci -ev m ime naroda, livski ali livon-ski -a -o, livščina ali livonščina -e ž finsko-Ugrijski jezik (ok. 2000 pripadnikov) livreja -e i služabniška uniformn, livrirati ^am obleči koga v li-vrijo, livriran -a -o: ~ vratar liza -e ž vrsta sladkorčkov, lizika -e ž

Liza gl. Elizabeta lizati ližem, liži -te! ližoč -a -e, lizal -ala -o, lizanje -a s; liza v -a -o, lizavec -vca m, lizavka -e ž, lizavski -a -o; lizulja -e ž, lizun -a m, liztinski -a -o, liziin-stjo -a 8; lizavt -a m Lizbona -e ž kr. i. portugalskega mesta, lizbonski -a -o, Lizbonec -nca m, Lizbonka -e i lizol [-61] -a m razkuževalna tekočina, lizolov -a -o

ljub -a -o in ljubo, ljubši -a -e, prisl. ljubo, Ijtlbše; ljubi -ega m, ljuba -e i, ljubeč -bca m, ljubica -e ž, Ijtlbek -bka -o, ljubkost -i i, ljubček -čka m, Ijûbej -a m Ijubav -i i, ljubaven -vna -o, ljubavnost -i i, ljubavnik -a m, ljubavnica -e i Ijnbézen -zni ž, Ijubézenski -a -o [-zan-], ljubezniv -a -o, ljubeznivost -i i, ljubeznivec -vca tn, Ijubeznlvček -čka m (+ljubez-njiv-)

ljubiti ljubim, ljubi -ite! ljubeč -éca -e, ljubil -ila -o, ljubljen -a -o; ljubitelj -a tn, ljubiteljica -e i, ljubiteljski -a -o, ljubimec -mca m, ljubimka -e ž, ljubimski -a -6, ljubimkati -am. ljubimkanje -a s, ljubljenec -nca m, ljubljenček -čka tn. ljubljenka -e ž; Ijubkovâti -ûjem, ljubkoval -âla -o, ljubkovanje -a 8, Ijûbkad -am, Ijûbkanje -a 8 Ljubljana -e ž kr. i., Ijubljânski -a -o: ~o mesto, ~a občina, ~e ulice, ~i grad (stavba). Ljubljanski grad (hrib), Ljub-Ijânsko polje (zemljepisno določena pokrajina), ljubijânsko polje (polje Ljubljančanov), Ljub-Ijânéan -a tn, Ljubljânéanka -e ž

Ljubljanica -e ž i. reke, Ijublja-

niški -a -o: ~i pritoki ljubo- v sestavi: Ijuboglâsen -sna -o, Ijubosûmen -mna -o, Ijabo-sûmnost -i i, Ijubosûmnez -a m, ljubosumnik -a m, IjuJjosum-nica -e i (+ljubomôren -rna -o) Ljudevit -a m os. i., Ljûdevitov -a -o, Ljudevit Posavski, Lju-devita Posavskega t» ljudje tn mn., ljudi, Ijudém, ljudi,

pri Ijudéh, z ljudmi ljudo- v sestavi: ljudolmben -bna -o, ~ljubnost -i i, ~ljûbec-bca

loka

m\ ljudomll [M] -a -o, —milost -i i, ~mil -a [-il] tn; Iju-domfzen -zna -o, ~mfznež -a tn, ~mfznica -e i, ~mfznost -i ž; Ijudovlâda -e i; Ijudoiérec -rca m, ~iérski -a -o, ~£ér-stvo -a s, ~žčrka -e i, Ijudo-zéi -a tn (+ljudožr-) Ijiidski-a-o: ~a oblast, ~e množice, Ljudska pravica; ljudska prosvéta, IjûdsKoprosvéten -tna -o; ljudskost -i ž; ljudstvo -a s, tnn. ljudstva -tev [-lav] -tvom, ljudstevce -a [-lav-] s Ijuljka -e i, Ijilljčen -čna -o: ~i

klas, ~o seme, zrno ljut -a -o: ~ na koga, ljutejši -a -e, prisl. Ijiito, Ijûteje; Ijù-tost -i à Ijûtiti -im, Ijutèô -éca -e, Ijûtenje -a s; Ijutiti -im, Ijûti -ite! Ijutil -a -o, Ijutênje -a s: hren me Ijuti peče; Ijuteti -im Ijui postajati, Ijutèl -éla -o, Ijutênje -a s lobanja -e i, lobanjski -a-o: ~i

svod, ~a kotanja, ~o dno loboda -e i vrtna ipinačnica, lo-

bôdin -a -o lôcen -cna tn = locânj -a tn lok, krivina, lôcnat -a -o, lôcnast -a -o; locânja -e i košarica, loc-njača -e i, locânjica -e i loč 16ča m biček, ločje -a s = ločevje -a g, ločev -a -o, ločnat -a -o, loček -čka tn, ločkov -a -o, ločkast -a -o, ločnica -e i lôcica -e i gl. loka ločika -e i bot., ločičje -a s ločiti ločim, loči -ite loèèè -čča -e, ločil -ila -o, ločen -a -o, ločitev -tve Ž, ločen je -a s, ločenec -nca m, ločenka -e ž, ločl-lec -Ica [-iuc-] m, ločllka -e [-ivk-] i, ločilen -Ina -o [-Un-], ločilo -a 8, ločen -čna -o, 16č-nost -i i, ločljiv -iva -o, ločljivost -i. i, ločina -e i verska sekta, ločnica -e i: ~ večnega snega

loden -dna m vrsta sukni, lodnast -a -o

lodrica -e ž nekoliko ploščat sod, lodričast -a -o, lodričica -e i log logd »» loga m, logar -ja m, logarica -e ž, logarski -a -o, logarstvo -a 8, logovit -a -o: ~ svet; Logarska dolina i kr. i. logaritem -tma tn, logaritmičen -čna -o = logaritemski -a -o [-tam-], logaritmirati-am, logaritmiranje -a 8, logaritmi -ov m mn. (knjiga) logika -e i nauk o mišljenju, logičen -čna -o v skladu z zakoni logike, logik -a m kdor se z logiko ukvarja, kdor logično misli logogrif -a m besedna uganka,

logogrifski -a -o Loira -re [lwdra -re] i 1. i. franc. reke, loirski -a -o [lwdr-]; ~i pritoki, ~o porečje loj loja m loja m, v loju in v loju; lojčn -a -o kar je iz loja ali z lojem mazano: ~a sveča; lojenka -e i, lojenica -e i, lojnat -a -o, lojast -a -o, lojen -jna -o: ~a cena, ~i duh; lo-jev -a -o, lojevina -e i, lojnica -e i ileza; lojiti -im, loji -ite! loječ -eča -e, lojil -a -o, loje-nje -a s, lojitev -tve ž; lojar -ja m, lojarski -a -o lojalen -Ina -o [-Iti-] zvest zakonom, dolžnostim, lojalnost -i i +16jtra -e ž lestva, mn. lojtre -ter ž ribrnice; lojtrnica -e ^ = lojtrnik -a m voz na lestvice, loj trski -a -o; ~i voz Lojz gl. Alojz-

lok loka m, ločen -čna -o: ~a tetiva, lokar -ja m kdor loke dela, lokast -a -o, lokostrelec -Ica [-le-] m, lokostrelski -a -o [-Is-]

loka -e ž močvirnat travnik v ravnini, ločica -e i majhna loka; Loka -e ž kr. i.

lokal

lokal [-àl] m prostor; lokalen -Ina -o [ In-] krajeven, lokal-nost -i é; lokalizirati -am omejiti na en kraj, prostor, določiti kraj (bolezni, nastanka), lokali-zlranje -a s, lokalizacija -e ž; lokalizem -zma m krajevna posebnost, krajevni izraz lokati lokam in ločem: pes vodo loka, loče; lokniti -em: loknil je prvič, nato drugič, potem pa začel hitro lokati; lokanje -a s, lokež -a m lokativ [-iuJ -a m = lokal [-àl] -a m mestnik (5. sklon), lokativen -vna -o: ^-a oblika lokav -ava -o, lokavost -i i, lo-

kavščina -e ž lokev -kve i tn lokva -e i, lokvi-ca -e ž, lokvén -a -o, lokvenica -e i

lokomobila -e i, lokomobilski -a -o [-Is-]

lokomotiva -e i, lokomotiven -vna -o

Lokris in Lokrida -e i grš. pokrajina; Lokri -ov m prebivalci LàkrUe; lokriški -a -o lokvanj lokvanja m bot., lokvanjev -a-o: ~ cvet lom loma tn, lomen -mna -o: ~i kot fiz., lomnost -i i, lomljiv -iva -o, lomljivost -i ž lomastiti -im, lomastenje ^ s, lo-màst -âsta m, lomâsten -tna -o, lomastnost -i ž, lomastnež -a tn LMnbardija -e i kr. i., lombârd-ski -a -o. Lombard -a m, Lom-bàrdka -e i lombardirati -am zastaviti, lom-bardiranje -a s, lombard -a tn, loinbârden -dna -o: ~o posojilo, -^a banka lomiti lomim, lomi -ite! lomèë -éta -e, lomil -ila -o, lomljen -a -o, lomljênje -a s, lomitev -tve ž, lomilec -Ica [-iuc- in -ilc-] m, lomilka -e [-l^Jc- in -lik-] ž, lomič -iča m, lomilski

-a -o [-ils-], lomilen -Ina -o [-iln-], lomilo -a s, lomišče -as; +lomiti kopje za kaj zavzemati, bojevati, gnati se za kaj lončar -ja m, lončarica -e ž, lončarski -a -o, lončarstvo -a s, lončarija -e i; lončariti -im, lončar jen je -a s, lončarnica-e ž London -a tn kr. i., londonski -a -o, Londončan -a tn, London-čanka -e i lonec -nca tn, lonëén -a -o, lon-čenec -nca tn,' lončevina -e i = lončnik -a tn, lončnica -e i, lončnina -e i, lonček -čka tn, lončič -iča tn, lončina -e i vélik lônec; loncevéz -a tn, loncevé-zec -zca tn longitudinalen -Ina -o [-In-] dolžinski, podôlien: ~i prerez lôniça -e i senéna kopica, loni-čišče -a s, loničkati -am, 16-ničkanje -a s • lôp medm. posnema udarec s ploskvijo ali padec; lopniti -nem, lopni -te! lopiti lopim, lopi -ite! lôpil -ila -o, lôpati -am; lôpanje -a s, lôpkati -am, lôp-kanje -a s lopa -e i, lopen -pna -o: ~i ste-Ijèr, zid, ~a streha; lopica -e i lopar -ia m, loparjev -a -o, lo-parčeK -čka tn, loparjast -a -o. loparski -a -o lopata -e i, lopaten -tna -o: ~i ročnik, lopatast -a-o: ~a roka. lopatica -e i, lopatičen -čna -o, lopatičast -a -o, lopatička -e i. lopatka -e i, lopatišče -a s, lo-patnat -a -o, lopàtnik -a m lopatiti -im, lopaten je -a s (vrta) Lope de Vega, Lope de Vega in -e m os. t. špan. dramatika. Lope de Vegov -a -o: ~e igre [povsôd: làpe de vé-] lopotàti -ém in -počem, lopotàj -éjte! tn lopoči -ite! lopotàl -àla -o, lopoténje -a s; lopotàv -éva

Hb

-o, lopotàvec -vca m, lopotàv-ka -e i, lopotâvski -a -o lopov -a m, lopOvski -a -o, lopovščina -e Ž, lôpovstvo -a « loptati -âm poireino jesti, hlastno delati, loptàj -âjte! loptàl -âla -o, loptân je -a s, lopta -e i kdor loptà, loptast -a -o lopuča -e i plosko orodje za iz-tepdvanje, iztepai, lopučka -e i, lopučati -am, lopučanje -a s lopata -e ž orodje, zaklopna vrata; loputica -e ž, lopûtast -a -o, lo-putati -am, loputanje -a s; lo-pûtiti -im, lopûtniti -nem, lo-pûtnica -e i, lopûtnik -a m lord -a m angleiki velikai, lordski -a -o: ~a zbornica, lordov-ski -a -o, lordovstvo -a s Loréto -a m kr. t. bôije poti v Italiji, lorétski -a -o tn lavretân-ski -a -o lornjon -a m monôkel, naôinik;

lornjéta -e ž naoiniki z držajem lös -a m, losov -a -o, losica -e ž,

losičji -a -e ldskati -am, loskanje s (po vodi), loskot -ôta m, loskalec -Ica [-auc-] m, löskalka -e [-ayk-] ž losos -a m zool., lososov -a -o,

lososovina -e ž, lososič -a m lošč -a m *glazura, loščast -a -o, loščiti -im *glazirati, loščen -a -o, loščenje -a t, loščenost -i ž, loščilo -& s, loščflen -Ina -o [-iln-], loščilec -Ica [-iuc- in -ilc-] m, loščilka -e [-iyk- in -ilk-] i, loščilski -a -o [-ils-], loščar -ja m *16t -a m svinlnica', grezilo, *16ten

-tna -o grezilen: ~a vrvica Lâtar -ja m o«. »., Lötarjev -a -o; Lotaringovec -vca m l. i. vladarske drvMne, lotarinški -a -o Lotarfngija -e ž kr. i. franc, pokr., lotarinški -a -o, Lotaringijec -jca in Lotarinžin -âna m, Lota-ringijka -e in Lotarinžânka -e ž

lotati -am spajali, zalivati, lotanje -a « spajanje, zalivanje, loten -tna -o spajdlen loterija -e I, loterijski -a -o, lote-

rijstvo -a s lotevati -am se česa, lotevanje -a s

lotiti lotim se. loti -ite se! lotil

-ila -o, lotitev -tve i Louvre -vra [lAvr -vra] m 1. i. pariikega muzeja, louvrski [luvr-ski]^ -a -o I lov lova in lova m: ~ na zajce, I ~ s pnško, iti na lov -i ž: obilna delež njegove ~i, z ~j6 nisem zadovoljen; loven -vna -o: ~a doba, ~i pes; lovski -a -o, lovec -vca m, lovka -e ž, lovčevka -e i, lovač -a m. lovača -e i, lovišče -a «, lovstvo -a «, lovščina -e ž loviti -im, lovi -ite! lovil -a -o, ■ lovljenje -a «, lovitev -tve ž, lovnina -e ž, lovarina -e ž; lovilec -Ica [-le-] m priprava v industriji celuloze; lovina -e ž priprava za lov listja in draija po jezovih, sadja po bregovih ipd. lovor -a m, lovorov -a -o: ~ venec, lovorika -e ž, lovorikov -a -o, lovorikast -a -o 16za -e ž, Idzast -a -o, lozov -a -o,

lozje -a s, lozovina -e ž +16zinka -e ž geslo lož -a m ležišče divjačine: ustreliti zajca na ložu loža -e ž oddelek s sedeži v gledališču; vratar jeva loža; skrivna organizacija: prostozidarska loža; ložen -žna -o: ~i sedeži ložen -žna -o (h korenu log-) po-Idžen, Idški; ložič -a m majhen log, ložina -e i njiva v bregu +ložirati -am stanovati, +ložma -aja m stanovanje, +ložiranje -a s bivanje, prebivanje lob -a m, lubov -a -o, lub&t -ata -o. lubnat -a -o, lubast -a -o, lubar -ja m, lubje -a s

liibad

Inbad -a m lub, lubadec -dca m, lubadar -ja m, lubadarjev -a -o, lubadarski -a -o laeêrna -e ž vrsta detelje, lucêr-

nin -a -o: ~o seme Lucifer -ja m 1. i., lûciferski -a -o Lucija -e ž os. i., Lucijin -a -o, Lucijino -ega s ffod sv. Lucije 13. dec.; lucijščak -a m za Lucijino speèèn hlebček kruha luckati -am po malem piti, lucka-

nje -a s lùë -i ž, Itičca -e ž, rod. mn. lučic; lučka -e i; liičen -čna -o: ~a gol = lučnik -a m, tudi bot., Itičnikov -a -o: ~o olje, Itič-nica -e i, lučnjak -a m Mčati -am, lučaj -te in -ajte! lu-čal -a -o in -âla -o, lučanje ip -ânje -a s, lucâlnik -a [-dun-] m, lučâlnica -e [-dun-] i, lučfilo -a s, lučâlen -Ina -o [-In-]; lu-čâvec -vca tn, luCâvka -e i; Ift-ëâj -a ft» Ludolf -a m os. i., Lûdolfovo število (3,14159...) Ludovik -a m os. i., Lûdovik IV. Sveti, Ltidovikov -a -o; Ludo-vika -e ž os. i. lues lûesa tn med. sifilis, luetičen -čna -o sifilitilen, luétik -a m sifilitik

lüg -a tn, liižen -žna -o, lûgast -a

-o, lugovina -e i Luiza -e i os. i., Luizin -a -o lùk -a tn, lûkov -a -o, lukovišče -a s, lukar -ja m, lukovnica -e ž vrsta jabolk luka -e ž pristanišče, luški -a -o:

~e naprave Luka -a tn -e m os. i., Lukov -a -o, Liikež -a tn, Ltikežev -a -o, Lukec -kca tn, Ltikčev -a -o Itikati -am kukati, gledati; luka-nje -a s, lukav -a -o kdor rad gleda, Itikavec -vca m, lukavka -e ž, lukež -a tn vrsta svetila, lukovka -e ž narcisa

Lukian -a tn os. i. stgri. pisatelja, Liikianov -a -o: ~e satire, lu-kianski -a -o: ~a satira luknja -e i, luknjast -a -o, luk-njav -a -o, luknjat -ata -o; luknjica -e ž, luknjičast -a -o, liiknjičav -a -o, luknjicavost -i i; luknjati -am, luknjanje -a «, luknjač -a m sveder za luknjanje

lukrativen -vna -o donosen, pridobiten, lukrativnost -i ž Lukrecij -a tn Lukrec -a m rimski^ pisatelj, Lukrecijev tn Lu-krecov -a -o, lukrecijski -a -o; Lukrecija -e ž os. t., Lukrecijin -a -o

Luksemburška -e ž ime driave, Itiksemburški -a -o, Luksem-buržan -ana tn, Luksemburžan-ka -e ž

luksus -usa m gizda, razkoš, potrata; luksuriozen -zna -o raz-kdien, potraten; luksuzen -zna -o, luksuznost -i i potratnost, razkdšnost Lukul [-lil] -a tn os. i. rim. bogataša, Lukulov -a -o: ~e pojedine, lukulski -a -o [-Is-] in lukuličen -čna -o bogat, obilen, sladkosneden: ~e pojedine, ~o življenje Lully -ja m os. priimek franc.

skladatelja, Lullyjev -a -o [lUli-] luminal [-dl] -a tn med. *Iump -a tn hudobnei, hudčba; ničvrednei, postopač, malopridnež; nagajivec, navihanec, pre-brisanec, goljuf; *lumpati -am potepati se, popivati; *lumpanje ! -a s potepanje, popivanje; *lum-parija -e ž hudobija, nagajivost, malopridnost, lumpacij -a m luna -e ž, lunin -a -o, lunast -a -o, lunica -e i; lunarij -a tn, lunacija -e ž; lunatičen -čna -o, lunatik -a m, lunatičnost -i ž lunek "uka m zagozda, konec osi pri kolesu, zatič, mera: ~ vina

macelj

liinj -a m zool. vrsta orlov lunta -e ž zaiigalna vrvca, lunten

-tna -o: konec lupa -e £ povečalno steklo, leča lupina -e ž, lupin ji -a -e, lupinast -a -o, lupinav -a -o, lupinar -ja m, lupinje -a s, lupinica -e ž luping -a m ip. vrsta letalske akrobacije

lupiti -im, lupil -ila -o, liipek -pka m, lupinčati -am in lu-pinčkati -am neka igra z orehovimi lupinami; lupilo -a s, lupilen -Ina -o [-In-], lupilec -Ica [-le-] m, lupilka -e [-Ik-] i, lup je -a-8 lupus -usa m med. koSna tuberkuloza, lupozen -zna -o Lurd -a m kr. i., lurški -a -o luska -e ž, luskav -a -o, luska-vost -i ž, luskast -a -o, luskat -ata -o, luskavec -vca m, lu-skavka -e ž, luskavica -e ž; luskov -a -o iz ajdove moke: ~i žganci, luskovci -cev m mn. ajdovi otrobi luskati -am, luskanje -a s, lusk-niti -nem, lusk -a m glas udarca s ploskom luskina -e ž, luskinast -a -o *luster lustra m lestšnec luščina -e ž, luščinji -a -e, lušči-nast -a -o, luščinje -a s, luščiti

-im, Mščil -ila -o, luščenje -a «, luščilnica -e [-iln-] i luštrek -treka m vrtna diiavnica, luštrekov -a -o: ~ sok, ~ grm Luter -tra m os. i., Lutrov -a -o: ~ nauk, lütrovski -a -o = lu-trski -a -o: ~i nauk, lutrovstvo -a 8 = lutrstvo -a s, luteranec -nca m, luteranka -e ž, lute-ranski -a -o, luteranstvo -a s lutka -e ž,,lutkoven -vna -o: ~o gledališče, lutkar -ja m kdor dela lutke ali igra z njimi luža -e i, lužen -žna -o, lužnat -a -o, lužast -a -o, lužica -e ž, lužnica -e ž voda iz lHie, liiž-nik -a m Lužice -ic ž mn. kr. i., lužiški -a -o: Lužiški Srbi, Lužičan -a m, Liižičanka -e i lužiti -im, luženje -a s, lužnina -e i, lužninski -a -o, lužič -a m lug, lužllo -a 8, lužilen -Ina -o, lužilnica -e [-In-] i oddelek za Hienje, lužflec -Ica [-le-] m, lužnica -e ž, lužnik -a m posoda, lužnjak -a m sod, posoda, lužnosolen -Ina -o [-In-] Lvov -ova m kr. i., Ivovski -a -o Lyon -a [lijön -a] m kr. i. franc. mesta, lyonski -a -o, Lyonec -nca m, Lyonka -e ž [povsod: lijön-]

M

m [šm] m neskl.: veliki M kot rimska itev. zaznamuje 1000; veliki M. Cs piko) zaznamuje v lat. Marcus, v franc. Monsieur (gospod); z malim m okrajšujemo meter, m' kvadratni, m' kubični meter

Macaulay -aya [mekoli -ija] m os. i. angl. zgodovinarja, Macau-layev -a -o Macbeth -a [mikbet, angl. mek-

bšth] m os. i. in naslov Shake

spearove drame; Macbethov -a -o: ~ značaj, ~o častihlepje; macbethski -a -o: ~i značaj Macedonija fn Makedonija -e i kr. i., Macedonec in Makedonec -nca m, Macedonka in Make-donka -e ž, macedonski in makedonski -a -o, macedonščina in makedonščina -e ž macelj -clja m bat, macljev -a -o: ~ ročaj, macljast -a -o, mac-Ijek -cljeka [-cljak-] m

macesen

macesen -sna m, macesnov -a -o, macesnovec -vca m, macesno-vma -e ž, macesnov je -a s (povsod: •'"meces-) Machiavelli -ija [makjav^li -ija] m os. i. florentinskega politika in zgod., Machiavellijev -a -o; makiavelist -a m, makiavelizem -zma m, makiavelski -a -o ali makiavelističen -čna -o macdla -e ž bat, macolen -Ina -o

[-In-]: ~i ročaj mačeha -e ž, mačehin -a -o, mačehinski -a -o, mačehica -e i; mačehovski -a -o: ~o s kom ravnati

maček -čka m, mačkov -a -o; mačka -e ž, mačkin -a -o, mačji -a -e: ~i rod, ~e solze, po mačje komu zagosti; mačica -e ž, mačkica -e i, mačjak -a m = mačkovec -vca m, mačkar -ja m, mačkarica -e ž, mačkon -a m velik maček, mače -eta s Maček -čka m os. priimek. Mačkov -a -o, mačkovec -vca m, mačkovski -a -o, mačkovstvo -a s

Madagaskar -ja m kr. i. otoka, madagaskarski -a -o, Madagaši »n Malgaši -ev m, madagaščina in malgaščina -e ž jezik domačinov na Madagaskarju Madeira -e ž kr. i. otoka, madeira -e i madiirsko vino: steklenica madeire; madeirski -a -o madež -a m, madežeu -žna -o, madežast -a -o; madeževati -ujem, madeževal -ala -o, ma-deževanje -a s, madežek -žka m, brezmadežen -žna -o maditi -im, madi -ite! madil -a -o, madenje -a s; maden -dna -o, mada -e i: v mado dejati mediti, mladiti Madona -e i Marija, Madonin -a -o; madona -e i Marijin kip, slika, madonski -a -o

Madrid -a m kr. i. mesta, madridski -a -o, Madridčan -a m, Ma-dridčanka -e i madrigti [-dl] -a m krajša linka pesem, madrigalski -a -o [-ts-], madrigalen -ina -o f-ln-] Madžar -a m Oger, Madžarsko -ega s: z ~ega, na ~em; madžarski -a -o, madžaron -a m, madžaronka -e i kdor dela za madiarske koristi proti svojim narodnim, madžaronski -a -o, madžarizirati -am, madžariza-cija -e i maestoso [ma-e-stdzo] prisl. glas.

veličastno (igrati, peti) Maeterlinck -a m [materUnk -tt] os. i. belg. pisatelja in pesnika, Maeterlinckov -a -o [materlšn-kou], maeterlinckovski -a -o: ~i simbolizem mdfija -e ž vase zaprta (tajna)

družba, združba mag -a m duhovnik starih Medov in Perzov, mafija -e ž čdranje, magijski -a -o, magičen -čna -o: ~o oko pri radiu, magičnost -i i *magari prisl. in vez. čeprav. Četudi, zaradi mene: ~ sam, ~ če se vsi na glavo postavite *magazin -a m skladišče, trgovina;

*magazinski -a -o, *magaziner -ja m skladiščnik, *magaziner-ski -a -o skladiičniiki, *magazi-nirati -am vskladiičiti, *magazi-niranje -a s vskladiiče(va)nje Magdalena -e ž os. i., Magdalenin -a -o, Magda -e ž, Magdin -a -o, Majda -e ž, Majdin -a -o; magdalena -e ž vrsta vinske trte, magdedenka -e i vrsta hruike; Magelona -e ž oseba nemških pravljic, od tod slov. Makalonca -e ž

magister -stra m, magistra -e ž,

magistrski -a -o: ~i izpit magisfirale -la m 15. sonet v sonetnem vencu, ki »vseh skupaj

majhen

veie hartnonijet; magistrala -e i osrednja prometna iila magistrat -a m, magistraten -tna

-o, magistratura -e i magma -e i geol, magmatičen -čna -o

magnât -a m velikaë, prvak; magnatski -a -o magnét -a m, magnéten -tna -o = magnétiëen -čna -o, magnét-nost -i i in magnčtičnost -i i, magnétnica -e i, magnetizem -zma m; magnétiti -im, magné-tenje -a «, magnetizirati -am, magnetiziranje -a t, magnéto-vec -vca m magnezij -a m kem. prvina, ma-

gnézijev -a -o magnézija -e i lôjevica, magnezit

-a m lôjevec magnificénca -e i naslov za vse-učiliikega rektorja, tudi magni-fikus -a m; Magnificat [-kat] -a m naslov slavospeva magnolija -e i bol., magnôlijin

-a -o: ~ cvet màh mâha m: na màh takoj, v en màh 2 enim udarcem, màh na màh, prisl mahoma mâh mahû in mâha tn, mn. mahovi -6v; mahôvje -a s; mâhov -a -o, mahàt -âta -o = mâhnat -a -o = mahovit -a -o, maho-vitost -i i, mâhast -a -o = mâ-hovast -a -o; mahoven -vna -o močviren, mâhar -ja m človek z barja, mâhovec -vca m, ma-hévnica -e i Mahabhârata -e i naslov indijskega epa mahagôni -ja m, mahagonijev -a -o, mahagônijevec -vca m, ma-hagonovina -e i mahâlo -a s pahljača, mahâlce -a [-<Uc-] s, mahâlagt -a -o, ma-hâlëast -a -o [-alč-], mahâlar -ja m, mâhalica -e i, mahâlnik -a [-àun-] m, mahâlnica -e [-dun-] i

maharadža -e tn -a m indijski

knez, maharâdzov -a -o mâhati -am, mâhal -âla -o, mahanje-a s; mahâlec-lca [-duc-] m, mahâlka -e [-duk-] i mahedrâti -âm, mahedràj -âjte! mahedràl -âla -o, mahedrânje -a s, mahedràv -âva -o, mahe-drâvec -vca m, mahedrâvka -e i, mahedrâlo -a s I mahinâcija -e ž zvijačnost, pretka-nost, naplet, nakana mahljâti -âm, mahljàj -âjte! mahljàl -âla -o, mahljânje -a », mahljâë -a m, mahljâj -âja m in mâhljaj -a m mâhniti -nem, mâhni -ite! mâhnil -ila -o, mâhnjen -a -o, mâhnje-nost -i i, mâhnjenec -nca tn, mâhnjenka -e i; mâhniti jo kam iti kam, mâhniti po kom udariti Mahomet gl Mohamed Mainz -a [mdinc-a] m kr. i. nem. mesta, mainški -a -o; včasih tudi Moguncija -e i, mogvinški -a -o

I maj mâja m véliki traven, majev -a -o, majski -a -o; mâjnik -a tn, mâjniSki -a -o majarén -a m, majaronov -a -o: I ~ sok, majaronček -čka m j majati -jèm tn mâjati -jam tn -jem, majâje, majàj -âjte in mâjaj -te! majal -a -o t« mâjal -a -o, majânje tn mâjanje -a s; majàv -âva -o, majâvost -i i, majâvec -vca m, majâvka -e i, majâlo -a s, majâlen -Ina -o [-In-], majâlnost -i ž [-In-] mâjcen -a -o [-can], mâjcken -a -o [-ckan-], mâjcenost -i i majčken -a -o [-kan-], mâjcke-

nost -i i [-kan-] majestéta -e i veličanstvo, maje-

stétiëen -čna -o veličasten mâjhen -hna -o, dol mâli (gl tam): ta človek je majhen, za majhen denar; mâjhnië -a m,

Slovenski pravopis

337

22

majica

majhnost -i i; prim. manjši, najmanjši -a -e; prisl. majhno piše (kako?), prim. mânje piši, da pojde reč na papir; naj-mânje

mâjica -e ž jàpica, jopič; maja -e ž

mejiti -im, majenje -a s. majilec -Ica [-iuc-] m, mâjilnik in ma-jilnik -a [-iun-] m orodje za mdjenje smrek, majilo -a s majôlika -e ž vrsta vrča, majôlikast -a -o, majoličica -e ž majonéza -e ž vrsta omake majoritéta -e i večina, majorité-ten -tna -o večinski, majorizi-rati -am preglasovati, majoriza-cija -e i preglasovanje majuskula -e i vélika črka majzéna -e i zelo drobno mleta

koruzna moka màk mâka m, mâkov -a -o, mâ-kast -a -o; mâkovec -vca m, màkovica -e ž = mâkovka -e i, mâkovnik -a m = makovnjâca -e i z makom potresena potica, mâkovišče -a s njiva, kjer je rasel màk, mâkec -kca m Makabéjec -jca m pripadnik Ju-dovega rodu, makabéjski -a -o; knjiga Makabéjcev del sv. pisma

makadam -a m način tlakovanja cest, makadamizirati -am, ma-kadamiziranje -a s (po izumitelju Mac Adamu) makâo m neka papiga, hazardna igra; makâa -âu -âa pri -âu z -âom, makâov -a -o makaron -a m, nav. mn. makarôni -ov m vrsta testenin, maka-rônëki -ov m, makarônski -a -o; makarônar -ja m zaničlj. za Laha; makaronščina -e i me-ianje tujih besed v domaii jezik Makedonip -e i gl. Macedônija maklen -éna tn, maklénov -a -o, maklenovina in maklénovina -e i, maklénje -a s

makréla -e i zool. vrsta rib makro- grš. (velik) v sestavi: ma-krokozmos -a m svetovje, ve-soljstvo; makrobiotika -e ž nauk o podaljšanju življenja; makro-fôn -a tn ojačevalec glasu; ma-krokefalija -e ž debeloglavost; makroskop -a tn povečevalno steklo, makroskopičen -čna -o s prostim očesom viden maksima -e i geslo, življenjsko

pravilo, maksimski -a -o Maksimilijan -a m os. i., Maksimilijanov -a -o, Mâks -a tn, Mâkso -a m, Mâksov -a -o; Maksimilijana -e ž, Maksimili-jânin -à -o, Maksa -e ž; Mâksim -a tn, Mâksimov -a -o maksimum -uma in maksima tn višek, mn. včasih tudi mâksima s v imen. in tož.; maksimélen -Ina -o f-ln-], maksimirati -am, maksimiranje -a s makulatura -e ž nerabna tiskovina, papir, makulaturen -rna -o: ~i papir (za zavijanje) -mal » sestavi [-mà^ in -màl]:

odsihmàl, dosegamàl Mâlaga -e ž špan. mesto in pokrajina, mâlaga -e ž vrsta sladkega vina: steklenica ~e malahit -a m zelen (okrasni) kamen; malahitov -a -o: ~ okenski okvir Malâka -e ž polotok v Zadnji Indiji, Malâjec -jca m, Malâjka -e ž, malâjski -a -o malakolit -a m min. malârija -e ž med., malâricen -čna -o: ~ bolnik, malârijski -a -o: ~i komar, znak, ~a pokrajina malarin -a m široka, močna sekira, malarinov -a -o: ~o uho malce [-le-] .prisl. nekoliko: ~

kruha, ~ pijan malénkost-i ž maldst, malota; ma-lénkosten -tna -o, malénkost-nost -i ž

malodane

maléti -im, malèc -éca -e, malèl -éla -o, malênje -a s majhen postajati, hujiali, slabeti, drobneti: kar mali, mali mi pred očmi

malha -e [-duh-] i, malhast -a -o, malhar -ja m, malharica -e i, malhica -e i, malhariti -im. malharjenje -a s [povsod -auh-] mali -a -o se rabi kot doloina oblika k samo nedoločni obliki majhen: naš mali hlapec je velik, mala dekla, mala vrata, malo okno; prim. manjši, najmanjši

mali -ega m za mlado bitje, malček -čka [mdl-] m, malčkov -a -o, mâle j -a m; mâla -e ž za mlada bitja ženskega spola mâliça -e ž, mâlicati -am, mâli-

canje -a s mâlicek -čka -o mdjcken, prisl.

mâliëko, mfiličkaj maličiti -im pačiti, zmanjševati, maličenje -a s; maličiti -im se s čim: otrok se maliči z vrečo krompirja = mučiti se, dajdti se, ukvarjati se maligen -gna -o med. zločest, zlo-

tvoren, nevaren malik -ika m, malikov -a -o, ma-liček -čka m majhen malik, ne-krščen otrok, malič -iča m škrat, hudič; malikinja -e i; maliko-Tâti -ûjem, malikovàl -âla -o, malikovânje -a s, malikovâlec -Ica [-due-] m, malikovâlka -e [-àuk-] i, malikovâlski -a -o [-dis-], malikovâlen -Ina -o [-In-], malikovâlnost -i [-In-] i, malikovâlnica -e [-In-] i, mali-kovâlstvo -a [-Is-] s malin -a m, mâlinski -a -o, mâli-nar -ja tn, mâlinarica -e i, mâ-linarski -a -o, mâlincek -čka m, mâlinica -e é; gl. tudi mlin malina -e ž, malinov -a -o, ma-linovec -vca m, malinovica -e ž, malinar -ja tn. mâlinica -e š,

malinovje -a s, malinje -a s, malovje -a s maliti -im (se), mali -itel malil -a -o zmanjševati, omalovaževati, maljenje -a s Malka [-Ik-] -e ž gl. Amalija malkontent -enta [-Ik-] m neza-

dovoljnei, godrnjavs, zabavljal malo kol. prisl., prim. manj, najmanj: ~ časa, v malo dneh, z malo besedami, za malo se mi zdi; malo po malo počasi, polagoma, sčasoma: malo po ina-lo je vse spravil podse; z malo izjemami (število, koliko?), toda: z malimi izjemami (vrsta, kakšne?); kratko in malo ne, malo da ni umrl, malo da ga, niso ujeli; bil je malo kmet, "malo obrtnik ali bil je malo kmeta, malo obrtnika malo-v sestavi: malobeseden-dna -o, ~besednost -i ž; malodušen -šna -o, ~šnost -i ž, ~dušje -a s, ~dušnež -a tn, ~dušnik -a m; malo jed - jeda-o, malojedšn -dna -o, ~jedec -dca tn; malo-kaj, malokateri -a -o, malokdo, malokoga, malokomu, z malokom; malokdaj, malokje; malokrven -vna -o, ~ kfvnost -i ž; maloleten -tna -o, ~letnost -i ž; malomaren -rna -o, ~mar-nost -i ž; malomesten -stna -o, ~mestnež -a tn, malomeščan -ana m, ~meščanski -a -o; malopriden -dna -o, ~dnost -i ž, ~pridnež -a tn, ~pridnica -e ž; malosffčen -čna -o, ~srčnost -i ž; maloštevilen -hia -o [-In-]; maloveden -dna -o, ~vednost -i ž; maloveren -rna -o, ~Ter-nost -i ž; malovreden -dna -o, ~dnež -a m, ~dnica -e ž; ma-loprodajalec -lea tn prodajalec na drobno; maloprodajen -jna -o: ~e cene malodane prisl. skoraj: prostor je bil ~ natlačen; včeraj je malo-

malokrat

dane umrl, toda: včeraj malo da ni umrl malokrat prisl., prim. manjkrat,

pres. najmanjkrat milone prisl. skoraj: malone vse je šlo po vodi, malone celo lefo je delal, bil je malone mrtev, gl. tudi malodane malost -i i malenkost, malosten

-tna -o, malostnost -i i malota -e i, maldten -tna -o, ma-

lotnost -i ž m^lta -e ž, maltast -a -o, maltar -ja m, mSltarica -e i, maltarski -a -o, maltnica -e ž, mal-tarka -e i leseno korito za malto [povsod: -aut-] Malta -e i otok med Sicilijo in Afriko, malteški -a -o: ~i vitez, Maltežan -fina m, Malte-žanka -e ž [povsod: -It-] Malthns -a [mdltus -a] m os. i., maltuzianizem -zma m, maltu-zianfst -a m [povsod -It-] +maltretirati -am [-It-] trpinčiti, grdo delati s kom; +maltretira-nje -a [-It-] s trpinčenje \

malvazija -e i vrsta sladkega vina ^ muna -e i, mamica -e i, mamka -e i, mamin -a -o, mamičin -a -o, mamkin -a -o j

mameluk -a m dvorni stražar ju-trovskih vladarjev, mameluški -a -o, mameluštvo -a s mamiti -im. mamil -a -o in mamila -o, mamljenje -a s; mamilo -a s, mamilen -Ina -o [-In-], mamljiv -iva -o, mami-lec -Ica [-le-] m, mamilka -e [-Ik-] ž, mamilstvo -a [-Is-] s mamen -a m, mamonski -a -o, mamonstvo -a s, mamonizem -zma m

mamut -a m predpotopna žival, mamutov -a-o: ~ okel; mamutski -a -o velikanski: ~a skakalnica mina -e ž

mance mane i mn. neka igra: iti

se ~e loviti se Manchester -tra [mdnčettar -tra] m 1. i. angl. mesta, manchestr-ski -a -o [mčnčestrski] mandarin -a m visok kUajski

oblastnik, mandarinski -a -o mandarina -e ž pomaranči podoben sad

mandat -a m pooblastilo, naročilo: poslanski mandaten -tna -o, mandatski -a -o, mandatar -ja m, mandatarski -a -o mandelj -eljna m, mandeljnov -a -o, mandeljnovec -vca m, mfin-dljevec -vca «n, mandeljnast -a -o [povsod: -dalj-] mandolina -e ž glas. neko glasbilo, mandolinski -a -o: ~i koncert, mandolinist -a m, mandolinist-ka -e i

mandril [-11] -a m neka opica,

mandrilski -a -o [-Is-] Mandžurija -e ž, mandžurski -a -o; Mandžii -lija m glavni rod Tungûzov, Mandžiijec -jca m, Mandžujka -e ž, mandžujski -a -o, mandžujščina -e ž manec manca m gl. menée manéver -vra m ravnanje, prijem, način, poskus (tudi zvijačen) za dosego uspeha: s spretnim ~om je rešil posadko; politični vse je bil le volilni mn. manévri-ov velike vojaike vaje; manévrski -a -o; manevrirati -am ravnati, voditi, iti za uspehom, manevriranje -a » maneža -e ž arena v cirkusu mangan -a m kem. prvina, manganov -a -o, manganit -a m, manganovec -vca »i, mangâ-novka -e i ruda *ma^old -a m blitva mani manov m mn. dobri duhovi umrlih pri starih Rimljanih, prenes. ie danes: Manom Josipa Murna-Aleksandrova

maraskino

manifest -a m, manifestirati -am za kaj, manifestacija -e i, manifestant -a m, manifestantka -e ž, manifestacij ski -a -o, ma-nifestativen -vna -o, manifesta-tivnost -i ž manihejec -jca m pripadnik Ma-nijevega nauka, maniheizem -zma m Mdnijeva verska ločina, manihejski -a -o manija -e ž besnast, strast; ma-nijski -a -o: ~o znamenje; maničen -čna -o: ~i bolnik manikira -e i, manikiiati -am,

manikiranje -a s manipel [-pal] -pla m nardčniea

liturg.; oddelek rimske legije manipulirati -am ravnati, opravljati delo; manipulacija -e i ravnanje, postopek, opravljanje; manipulant -anta m, manipu-lantka -e i kdor manipulira manira -e ž prisiljenost v izrazu, izumetničeno^; pesnik pogosto zaide v maniro; maniriran -a -o, maniriranost -i ž; +manira -e i olika, lepo vedenje; +ne zna manire se ne zna vesti; +maniren -rna -o olikan, uglajen: ~ nastop, človek manj, najmanj prisl. prim. od malo: čim več — tem manj, nič manj; najmanj toliko; manjkrat, najmanjkrat manje, najmanje prisl. k prid. manjši najmanjši: manje piši, da pojde več na papir manjkati -am: koliko jih manjka? kruha ne manjka; manjkati -a se: manjka se ljudi = ljudi je dovolj, preveč; manjkav -a -o, manjkljivost -i ž manjšati -am, manjšanje -a s, manjšava -e ž, manjšalen -Ina -o [-In-], manjšalec -Ica [-le-] m, manjšalka -e [-Ik-] i, manj-šalski -a -o [-Is-], manjšaj -a m manjšina -e ž, manjšinski -a -o, manjšinar -ja m

manjnh -a m lenuh, manjiiha -e i, manjuhati -am lenariti, manju-hanje -a s manjvreden -dna -o, manjvrednost -i i, manjvrednosten -tna -o manometer -tra m tlakomer, ma-

nometrski -a -o *mansarda -e i podslreinica, *man-sarden -dna -o: ~o stanovanje manšeta -e ž zapestnik, rokavec; manšeten -tna -o: zapesten, za-pestniški: ~i gumb mantika -e ž vražarstvo, vedeževanje; mantičen -čna -o vraiarski, vedeževalski *mantilja -e ž ženski plaiček, ogrinjalo

Mantova -e ž itai. mesto, mantov-

ski -a -o manualen -Ina -o f-ln-] ročen: ~i delavec, ~o delo; nianual [-dl] -a m priročnik, priročna knjiga, glas. igralnik: orgle na tri ~e

manufaktura -e ž nekoč obrt na veliko, tkano blago, manufakturen -rna -o, manufakturist -a m manulen -Ina -o [-In-]: ~i tisk mannskript -a m rokopis, manuskripten -tna -o rokopisen Manzoni -nija [mandz&ni -ju] m os. ». ital. pisatelja, Manzonijev -a -o, manzonijevski -a -o: ~o pripovedovanje mapa -e ž: ~ za papirje, zemljiška ~ (z zazndmovanimi mejami parcel); mapirati -am, mapira-nje -a s, maper -ja m, maper-ski -a -o mar prisl.: kaj mi mar! dela mu ni mar, vse mu pride na mar, v mar mu je kaj, v mar jemati = upoštevati mar prisl. 1. rajši: kaj bi delal, mar uživam! mar bi bil šel! 2. vpraš. ali: mar veš, da tečeš tik grobov? mar ne ve? se mar grozdje po trnju bere? maraskino -a m višnjevec

Marai

Marat -ata [marà -âja in 'âta] m

08. i. iz franc, revol., Maratov -a -o [maràjeu in -àiou] marati -am kaj, za kaj; mâianje -a «; nič nè mâraj, vse bo še dobro!

Maraton -tona m kr. i., maratonski -a -o: ~a bitka, ~i tekač = maratonec -nca m šp. marâaem -zma m-oslabitev, hiranje, ostarélosl, upadanje moči Marcel [-èl] -a n» os. i., Marcélov -a -o; Marcelijân -a m os. i., Marcelijânov -a -o; Marcéla -e é os. t., Marcelin -a -o, Marcelina re i os. i., Marcelinin -a -o marcipan -a m vrsta slaščice marec -rca m sušee, marčev -a -o: id marčevih se boj! prišle so ide marčeve (Župari^ič); marčen -čna -o: ~a revolucija 1848, ~a številka "^maréla -e i dežnik; dovoljena pa je raba: narodne noše z rdečimi marélami; branjevka raz-pne marelo nad blagom marelica -e i drevo in sad, maré-

ličen -čna -o maren -rna -o, marnost -i i, mâr-

než -a tn marenj -rnja tn, mn. mam ji -ev: prazni ~i; mârnja -e £: prazne ~e; marnjati-am govoriti, mar-njevati -ûjem, marnjevânje -a s margarina -e i umetno pridobljena rastlinska tolšča marginalije -ij i mn. obrobne opombe

Marija -e i os. i., Marijin -a -o: ~ god, praznik, ~o ime, oznanjenje; marijanski -a -o; marijo zvoni; Marjana -e i, Mar-jànin -a -o; Marjanica -e ž, Marjaničin -a -o; Marijan -a tn os. i., Marijanov -a -o; Marica -e i os. i., Maričin -a -o; Marička -e ž os. i., Maričkin -a -o; Mario -a tn os. i., z Mâ-riom, Mariov -a -o; Marins-usa

in Marij -a tn os. i., MariUsov -a -o in Marijev -a -o marioneta -e ž lutka, marioneten •tna -o: ~o gledališče lutkovno gledališče marjaš -a tn igra s kartami: igri ti marjašati -am, marjašanje -a s, marjašar -ja tn Marjeta -e ž os. i., Marjetin -a-o; Margareta -e ž, Margaretin -a -0; Marjetica -e ž os. f., Mar-jetičin -a -o; Meta -e i, Metin -a -o, Metka -e ž, Metkin -a -o; marjetnica -e ž vrsta hrušk marjetica -e i cvetlica, marjeti-

čin -čina -o marka-e £ 1. denarna enota: nemška 2. upravna enota: Slovenska Vzhodna 3. +mar-ka -e i znamka (poštna, trgovska)

markanten -tna -o izrazit, pomemben; markantnost -i i; markirati -am- pot (zaznamovati), bolezen (Miniti); markacija -e i delo in učinek: ~o je izvršil odbor, ~a je slabo vidna; markiranje -a s; marker -ja tn kdor markira, kavarniški streiaj, biljardni zapisovalec točk; markerski -a -o marketendar -ja tn vojaški branjevec, marketendariea -e ž, marketendarski -a -o markiz -a tn in marki -ija m, markizov in marki je v -a -o; markiza -e ž, markizin -a -o Marko -a tn (+Markota), Markov -a -o (+Marko tov); Marka -a -u -a tn ljudsko; Markov -a -o; Markec -kca tn, Markčev -a -o; Markež -a tn, Markežev -a -o; marko -a tn medved: pleši, marko!

marljiv -Iva -o, marljivost -i ž, marljivec -vca tn, marljivka -e ž, gl. tudi maren marmelada -e ž oslajena mezgd, marmeladen -dna -o

maska

marmor -a m, marmorov -a -o, marmoren -rna -o, marmornat -a -o, marmorast -a -o, marmornast -a -o; marmorovec -vca m, marmorišče tn marmorfiče -a «, marmornjak -a m, marmorirati -am, marmorfranje -a s maroga -e i lisa, marégast -a -o, marogec -gca m, marogica -e i, marogati -am, marôganje -a s Maroko -ka tn, Marokanec -nca m, Marokanka -e ž, marokan-ski -a -o tn maroški -a -o maroni -ja m laški kostanj Mars Marta tn mit. bog vojske, Marto v -a -o; Mars Marsa tn astr. planet: na ~u; Marsov -a -Oj Marsovec -vca m Marseille -seilla [marséj -a] m kr. i. franc, pristanišia; maiseilski tn marséjski -a -o marseljéza -e ž francoska nar. himna izza revolucije màrsikaj nedol. z. màrsicesa, marsikdo, màrsikoga, marsikak -a -o, màrsikatéri -a -o marsikdaj, màrsikje, màrsikod,

màrsikam, mèrsikrat prtsJ. *mšrš marša m hàd, pohàd, koračnica; *marširati -am stopati, korakati, hoditi peš', *marširanje -a s; mirši medm. pobêri set maršal -a m, maršalski -a -o, maršalstvo -a s, maršalat -a m [povsod: -àl-] Marta -e ž os. i., Martin -a -o Martin -ina m os. i., Martinov -a -o, na Martinovo (11. nov:); Tine -eta m, Tinetov -a -o; Martinek -nka m, Martinkov -a -o; Tinček -čka m, Tinčkov -a -o; martinščak -a m mesec november, martinovati -ujem, martinovinje -a «; martin -ina m = Martinova peč (po franc. inž.. Martinu), martinârna -e i, martinovka -e ž, martinar -ja m delavec pri martinu; Martinj vfU -ega -a tn kr. i.

martinček -čka m gaščerica, martinčkov -a -o +niartra -e ž muka, bridka mar-tra križ; +martrati -am mučiti, ■•"martranje -a s mUčenje, +mar-trnik -a m mučenec, +martr-nica -e ž mučenka; +martrniški -a -o mučeniški marveč protivni veznik: zmaga ni

njegova, marveč naša Marx -a [mdrks -a] m os. i., Mär-j X0V -a -o; marksizem -zma m I Mdrxov nauk, marksist -a m, ' marksistka -e ž, marksističen -čna -o

*masa -e ž 1. snov, tvar, 2. množica (ljudi), sila (krompirja, snega); masiven -vna -o iz celega, težak, gost: pohištvo je ~o, železo je ~o, kruh je "'"masoven -vna -o množičen: ~i sestanek; masiv -a m: gorski masiv sklop, grmada, gmota masakrirati -am poklati, pobiti; masakriranje -a s, masaker -kra m pokolj \ Masaryk -a [mdsarik -a] m ot. priimek češ. filoz. in državnika, Masarykov -a -o: ~a šola; mä-sarikovec -vca m pripadnik Ma-sarykovih nazorov Mascagnl -ja [maskdnji -ja] m os. i. ital. skladatelja, Mascagnijev -a -o: ~a opera maseljc -a m četrt bokala, mirUsa;, maseljski -a -o: ~i kozarec [povsod: -salj-] masirati -am drgniti, gnisti, ugnS-tati, masiranje -a s, masaža -e ž; maser -ja m, maserka -e ž, maserski -a -o masiven -vna -o gl. masa maska -e ž krinka: plinska, omamna, varovalna maski-rati -am zakrinkati (obraz, pot, orožjej skrivališče ižd.),. maski-ranje -a s, masker -ja m, ma-skerka -e ž (v gledališču), ma-

masknlinum

skerski -a -o: ~i tečaj; maškara -e ž ietm, maškarada -e i maskulmam -a tn -ina m beseda moškega sp., mn. maskulina -in s besede moškega sp.; maskulin -a -o, maskulinost -i ž moškost, maskulinizem -zma tn, masku-linizirati -am med., maskulini-ziran -a -o, maskuliniziranje -a s, maskulinizacija -e ž maslo -a s, maslen -a -o, masle-nik -a m posoda za maslo, pecivo na maslu; maselnik -a [-3Vn-] m tropine, vrsta zabele; maslast -a -o; maslar -ja m, maslarica -e ž, maslarski -a -o; maslariti -im, maslarjenje -a «, maslarnica -e ž, maslenka -e i hruška; maslenorumen -ena -o, maslenokisel -sla -o mason -a m, masonski -a -o, ma-

sonstvo -a s, gl. framason mast -i i, masten -tna -o in masten -stna -6, mastnost -i ž; mastiti -im, masti -ite! mastil -a -o, maščenje -a s; mastilo -a s, mastilen -Ina -o [-In-], mastnina -e ž, mastnat -a -o, miastmca -e ž bot.

mtistiti -im: grozdje, sadje ipd., masti -ite! mastil -a -o, maščenje -a s, mastitev -tve i, ma-stilnik -a [-iv-] m, mastilnica -e [-iu-] i, mastilec -ilca [-iv] m maša -e i, mašen -šna -o: ~a knjiga, ~i obred; mašnik -a m, mašniški -a -o: ~o posvečenje, mašništvo -a s; maševati -lijem, maševal -ala -o, maševanje -a s, maševalen -Ina -o [-In-] maščevati -ujem (se): ~ se komu in nad kom, ~ koga; maščevanje -a a; maščevalec -Ica m, maščevalka -e ž [-dve-, -dvk-in -dlc-, -dlk-], maščevalski -a -o [-dvs- in -dls-], maščevalen -Ina -o [-din-], maščevalnost -i [-din-] ž

maščoba -e ž, maščoben -bna -o,

mašč^nost -i i *mašina -e i stroj, *mašinski -a -o strojen, *mašinast -a -o stro-jast, *mašfnar -ja m = *maši-nist -a m strojnik, *mašinistka -e ž strojniiarka mašiti -im, maši -ite! mašil -a -o, maš0nje -a s, mašilo -a s, ma-šilen -ilna -o [-iln-], mašilec -Icaf-ijfc-j m, mašilka-e/"-«i^fc-J i, mašilnica -e [-In-] i teh. mat -a tn: šah mat (kralj je mrtev), grozi takojšnji ogniti se ~u; kdo je bil ~ premagan; matirati -am koga pri šahu premagati

+mat môten; +aiât-steklo = motno steklo, +mat-pohištvo = motno pohištvo; '•'matiran -a -o brez leska, moten, nepolôiien; +matirati -am vzeti lesk, ne lo-ščili, prevleči brez leska, prevleči na motno matador -ja m bikoborec, prvak; matadôrski -a -o, matacferstvo -a s

matast -a -o ob pamet, neumen,

omamljen, brez moči, ugnan match -a [mèi -a] m tekma, boj, kosanje

Maté j -a m os. t.. Maté jev -a -o; Matévi -a m, Matévžev -a -o; Mate -teta tn, Matetov -a -o; Mate -ja m, Matejev -a -o matematika -e i računstvo, matematičen -čna -o, matematik -a m, matematičarka -e i material [-él] -a m gradivo, priprava, surovina, orodje; materija -e ž snov, tvar; materialen -Ina -o [-In-] tvaren, snoven; materialnost -i [-In-] i snovnost, tvarnest; materializirati -am utelesiti, napraviti dostopno čutom; mateiializacija -e i utelešenje; materializem -zma tn fil., materialist -a m, materia-listka -e i, materialističen -čna

mazîti

-o; materiali je -i j i mn. gmotna stran (življenja, dela, službe, mesta ipd.), gradivo materin -a -o: ~ jezik, ~a ljubezen, ~o srce; materinji -a -e, materinstvo -a «, materinski -a -o, materinščina -e ž, maternica -e ž, materniški -a -o, materničen -čna -o mati matere ž, màterski -a -o, màterstvo -a s. Mati božja kot naslov za Marijo matica -e ž, matičen -čna -o: ~i urad, matičar -ja m, matičarski -a -o, matičnik -a m; Matica = Slovenska Matica, Matičin -a -o: ~ letopis, član, ~a pisarna, ~o osebje; matičar -ja m = ud Matice; matičnjak -a m greda za gojênje sadik Matija -a in -e, -u in -i m os. i.. Matijev -a -o; Matijec -jca m, Matijčev -a -o; Mati j če -ta m, Matijčetov -a -o; Matiček -čka m, Matičkov -a -o; Matic -a m, Maticov in Matičev -a -o; Matjaž -a m, Matjažev -a -o: Kralj Matjaž, Kralj Matjaževa vojska; matija -a in -e m vrsta pajkov, matijev -a-o: -^e dolge noge

Matilda -e ž os. i., Matildin -a -o matineja -e ž dopoldanska, zgodnja prireditev; mâtiné jski -a -o mator -a -o prileten, star, neroden; matorost -i ž, matoréti-im stareti, matorèl -éla -o, omato-rélost -i ž, matorênje -a s matriarhat -a m družbeno in pravno gospôstvo mater, matriarhâ-len -Ina -o [-In-], matriarhal-nost -i [-In-] ž matrica -e ž, matričen -čna -o matrika -e ž, matrikulirati -am, matrikulacija -e ž, matrikuli-ranje -a s matrona -e ž priletna gospd, dostojanstvena žena; matronin -a -o, matronski -a -o: ~a postava

matiira -e ž zrelostna skušnja, ma-turànt -anta m, maturantka -e ž, maturantovski -a -o, maturi-rati -am, maturitéten -tna -o: ~i dan, ~a komisija, ~o spričevalo

mavec -vca m sadra, mavčev -a -o, mavčast -a -o, mavčar -ja m Maver -vra m ^ipadnik naroda, mavrski -a -o, Mavretanija -e ž, mavretanski -a -o, Mavretanec -nca m, Mavretanka -e ž mavra -e ž črna krava, vrsta trave; mâvrast -a -o marôgast, neumen, malo opit mavrah -a m vrsta gob, mavrahov -a -o

mavrica -e ž, mavričen -čna -o:

~e barve, mavričast -a -o Mavricij -a m os. i., Mavricijev -a -o

mavšelj -šlja m vrsta hazardne igre s kartami (zaničlj. ime za Juda po imenu Môjzes); mavš-Ijàti -àm, mavSljàj -âjtel mavš-Ijàl -éla -o, mavšljanje -a s mavzeiica -e ž vrsta pttšk mavzoléj -a m, mavzoléjski -a -o mazati méžem, maži -te, mézal -a -o in -éla -o, mazanje in -énje -a s; mazéc -a m, mazač-ka -e Ž, mazéski -a -o, mazâ-štvo -a s, mâzast -a -o, mézav -a -o, mézavec -vca m, mâzav-ka -e i, mézavski -a -o, mazélo -a s, mazalen -Ina -o [-In-]; méz -i Ž, méza -e ž; mâzen -zna -o: ~a brizgalka mazilo -a s, mazilce -a [-le-] s, mazilen -Ina -o [-In-], maziliti -im, maziljenje -a s, mazilar -ja m, mazilarica -e f, maziljen -a -o, maziljenec -nca m, ma-ziljenka -e ž, maziljenotst -i ž, mazilnica -e [-il-] ž, mazilar-stvo -a «; +mazinec gl. mezinec maziti -im kitati, mâzi -ite! mazil -a -o, mazênje -a s kitanje.

taaurka

mazivo -a s kit, maziven -vna -o mazivast -a -o kitast:

~a snov; màzîvar -ja m kdor mazi

ma^irka -e i poljski nar. ples maža -e i, mažast -a -o, mažar

-ja m, mažarica -e ž meânder -dra m okras arh. '''meblirail -am postaviti pohiitvo v sobo, opraviti, opremiti sobo-, +inebliran -a -o: ~a soba mécati -am (se) mehčati (se), mé-canje -a s; meeljâti -âm, mec-Ijàj -âjte I mecljàl -âla -o, mec-Ijânje -a s mecén. -a m, mecénski -a -o, me-

cénstvo -a s mèc mêca m, mêëev -a -o: ~ ročaj, ^-a nožnica; mecàr -ja m, meéârski -a -o, mêéast -a -o, meček -čka m, mecevâti -ûjem se bojevali se z mečem, meëe-vânje -a s, mečnica -e ž tok za meč, noinica méca -e i kar je mehko, mééen -čna -o, mečast -a -o, meëâva -e é, mečiti -im, mêëi -ite! me-čil -a -o, mečenje -a s, mečitev -tve ž; méëica -e ž, mečina -e ž, mečilen -Ina -o [-In-], mečll-nost -i [-In-] ž, mečilnik -a [-In-] m

méca méë s mn., méëem méëa po méëih z mčči, mecàt -âta -o: krepke ~e noge; méënica -e i anat. fibula mécek mééka m bot. mečkati -âm, meckàj -âjte! mečkal -âla -o, meëkânje -a «; meckàv -âva -o, mečkavost -i i, mečkavec -vca m, meëkâvka -e ii meékâé -a m, mečkiilja -e i, mečkalo -a s, meékâlast -a -o, mečkalen -Ina -o [-In-] méd ri i, méden -dna -o in medén -a -o, médar -ja »», médar-nica -e i (delavnica), médast -a -Q,' medenina -e ž, medina -e i, médnat ra ro, menica -e ž ruda,

médenka in -énka -e ž igla, bucika, méditi -im, mednik -a m, medninar -ja m médar, medni-narstvo -a s; medo- v sestavi: medoréz -a m, medoréstvo -a s, medorézec -zca m, medorisec -sca m, medotisk -a m

méd -û in méda m, medén -a -o, medèn -dnà -ô: medéna ali mednà bmška, medéni kruh; méden -dna -o: ~dni lonček, ~a cena; medâr -ja m, meda-rica -e ž, medârski -a -o, meda-rina -e ž = medninà -e i, me-dârnica -e i, medârski -a -o, médast -a -o, medénovec -vca »» žganje; medeno- v sestavi: medénorumèn -êna -o, medéno-slâdek -dka -o, medénobârven -vna -o

med predl. naslonka: I. na vprai. kam? s tož.: med kolesa priti, med ljudi dati, med ptiče šteti; II. z orod. 1. no vprai. kje? med kolesi, med ljudmi, med ptiči; 2. na vprai. kdaj? med letom, med jedjo govori, med potjo — medpotoma, med letom; 3. pri prilastku: prepir med narodi, zveza med kraji, razmerje med zavezniki, proga med Ljubljano in Trstom, razloček med mestom in vasjo je velik, kdo med delavci, udarnik med udarniki, eden med nami, najboljši med vami

med- v novejiem času po tujem inter- dela iz prislovnih in pri-lastkovnih zvez (gl. predi. II, 1—3) zložene samostalnike, pridevnike in prislove: medgorje -a s kar je med gorimi (-a), med-vlâdje -a s čas med dvema vladama; take zloženke so dobre le tedaj, kadar zaznamujejo sploino vmesnost; ne rabi nam tako zlaganje za posamezne vmesne stvari : gora med gorami (-a) ni +med-gôra, marveč vmésna gora, vla

medkrajerM

da med dvema vladama nt +med-vlada, marveč vmesna vlada itd.; pridevniške zloienke izražajo vmesno&t in medsebdjnoet: med-diiren -rna -o kar je med durmi, medpoten -tna -o kar je med potmi (travnik, njiva ipd.) ali pa kar se je zgodilo med pdtjo (razgovor, obisk ipd.); medvojen - jna -o kar se je zgodilo med vojno (razmere); medšolski -a -o: ~o tekmovanje (med šolami), ~i čas (med šolo, poukom); zadnji čas zelo v rabi zlasti v zvezi s tekmami: meduličen -čna -o, medčetften -tna -o itd. *medalja -e ž svetinja, medaljer -ja m, medaljerski -a -o, me-daljerstvo -a s, medaljon -a tn, medaljonček -čka tn medbožičen -čna -o: dnevi meddržaven -vna -o: ~o razmerje

medddren -rna -o: ~i prostor,

meddurje -a s medel -dla -6 [povsod: mad-] in -6, mn. medli -6 -a, dol. medli medlega, medla -6; medlost -i ž, medlen -a -o; medleti -im, medli -ite! medlel -ela -o, medle-nje -a s; medlevati -am, medle-vanje -a s; medlica -e ž, medlin -a m, medlika -e ž, medlikast -a -o; medliti -im, medlil -a -o, medljenje -a s; medliv -iva -o, medlivec -vca m, medlivka -e ž, medlivost -i ž, medloba -e ž, medloven -vna -o, medlovnost -i ž; medluh -a tn, medlnšen -šna -o, medlušnost -i ž, medlu-štvo -a s medeneti -im, medenel -ela -o, medenenje -a s, medenica -e ž, medenik -a m, medenina -e ž; medeniti -im povzročiti medenenje ali skrbeti zanje, medeni-ite! medenil -a -o, meden jen je -a s; medenjak -a m lonec za med, vrsta strdenja; medenika -e ž bot.

medenica -e ž kost v kolku, medeničen -čna -o, medeničast -a -o medgorje -a s, medgorec -rca m,

medgorski -a -o medica -e ž, medičen -čna -o, me-dičar -ja tn lectar, medičarica -e ž lectarica; medičarski -a -o, medičarstvo -a s, medičama -e i, medičarija -e I, medičnica -e ž; medičnik -a m vrsta jabolk Medici [midiči] m neskl. 1. i. ita. plemiške družine; Medičejec-jca m ud družine Medici, Medice jka -e ž, medičejski -a -o medicina -e ž zdravstvo (veda) tn zdravilo, medicinski -a -o zdravstven, medicinalen -Ina -o ['In-] zdravilen, medicinec -nca m, medicinka -e i, medikament -enta tn zdravilo, medikamento-zen -zna -o med. medigra -e ž interludij (glas.), tn-termezzo, vmesna igra; medigr-ski -a -o medij -a tn okult. srednik, slovn. srednjih, fiz. prevodnik; medialen -Ina -o [-In-]: ~i način slovn.; medijski -a -o okult. mediteranski -a -o sredozimski mediti -im, medi -ite! medil -a -o, medenje -a s; medika -e ž, me-dilnica -e [-In-] i, medilo -a s, medivo -a s, mednica -e i prostor, medničnik -a tn vrsta jabolk

meditirati -am premišljevati, razmišljati; meditacija -e i premišljevanje, meditacijski -a -o pre-mišljevalen +medi6d -i i vmesna jed Medjimurje -a s kr. i., Medji-murec -rca m, Medjimurka -e i, medjimurski -a -o [povsod: medž- ]

medklic -a tn vmesni vzklik, med-

klicen -cna -o medkrajeven -vna -o: ~e zveze, tekme

medkrovje

medkrovje -a s (+medkröv) tned-palubje, medkroven -vna -o medpaluben medmašen -šna -o: kozel bot., medmašnik -a m avgust (med 15. avg. in 8. sepi.), medmfišnica -e ž neko jabolko (arelo v tem času)

medmesten -tna -o: ~o tekmovanje

medmet in medmet medmeta m inlerjikcija, medmeten -tna -o: ~a raba, oblika mednamci -cev m mn. mednaroden -dna -o: ~i zakoni, ~e zveze, ~o ozemlje, mednarodnost -i ž mednožje -a s, medaožen -žna -o medo- v sestavt: medober -era m, medojedec -dca m, medokr&den -dna -o, medokradnik -a m, medolizec -zca m, medometal-nica -e [-In-] i, medopek -eka m, medoroden -dna -o, medo-točen -čna -o, medousten -tna -o medočje -a s, medočen -čaa -o medokenje -a s, medokenski -a -o [-6kan-]

medosje -a s Urina kolotiiine, rag-tičina; medosen -sna -o: ~a razdalja

medovati -üjem, medovina -e ž, medovit -a -o, medovitost -i ž, medovnat -a -o, medovčen -čna -o, medovnik -a m, medovnjak -a m

medpalnbje -a s (^medkrov), medpaluben -bna -o medparlamentaren -rna -o:

komisija, ~a konferenca medplečje -a s, medplečen -čna -o medpotoma prisl. — med p6tom, med potjo, medpoten -tna -o: ~i razgovori (med potjo), ~a trata (med potmi ali potema); medpotje -a s kar je med potmi, medpotek -tka m medprometen -tna -o: ~e zveze

medpfstje -a s, medpfsten -tna

-o: ~a kožica medrebrje -a s, medrebrn -a -o medrazreden -^a -o: ~e tekme medrMje -a s, medrečen -čna -o medredje -a s pri košnji medsebojen -jna -o, medseboj-

nost -i i medstuičen -čna -o, medstaničje

-a s, medstaničnina -e ž medsveten -tna -o, medsvetnost -i ž

medtedenski -a -o medtem prisl.: mi smo delali, ti si medtem spal; medtem ko je govoril, se je smejal; mi se mučimo, medtem ko ti postopaš; kadar ima tem izrazito za-imkovni pomen, ga pišemo se-' veda ločeno od predloga: med tem, kar sem prebrskal, knjige nisem našel meduza -e ž zool., meduzin -a -o; Meduza -e ž mit. ime, Meduzin -a -o: ~a glava medved medveda tn, medvedka -e ž, medvedji -a -e, medvedov-ski -a -o, medvedast -a -o, med-vedček -čka tn, medvedek -dka tn, medvedič -a m, medvedina -e ž, medvedjak -a tn, medve-dar -ja tn, medvedarica -e ž, medvedarski -a -o medverski -a -o interkonfesiond-

len: ~i odnosi medvladje -a s interignum, medvladen -dna -o, toda vmesni vladar (+medvladar) medvodje -a «, medvoden -dna -o: ~a proga; Medvode -od i mn. vas med Soro in Savo medvojen -jna -o: ~e razmere razmere med vojno; ~o razdobje razdobje med obima vojnama medvretenčen -čna -o: ~a ploščica

medvrstičen -ena -o: ~i prevod, medvrstje -a s, medvrsten -tna -o: ~i presledki

meja

medzavezniški -a -o: ~a konferenca

Mefisto -a m os. i., Mefistov -a -o: ~a zvijača; mefistovski -a -o: ~a zvijača; Mefistofeles in Me-fistofel -a m, Mefistofelov -a -o megafon -a m zvoinik, megafon-

ski -a -o megalomanija -e i velildvosi, me-galoman -a m, megalomanka -e I, mega loma n ski -a -o veliidv-ski, veličiv megera -e i mit. stgri. erinija,

huda ženska; megerski -a -o megla -e i»» -e ž, meglo in -d, v megli, nad meglo, mn. megle -a -am -e -ah -ami; meglen -a -o, meglenost -i ž, meglenast -a -o; meglenica -e ž astr. nibula; meglica -e ž; megleti -im, me-glel -ela -o, meglen je -a s; me-gliti -im z meglo obdajati, megli -ite! meglil -a -o, megljenje -a s; megliti -im se; meglo vit -a -o [povsod: mag-] meh -a m, mn. mehovi -ov (tudi glasbilo), mehač -a m = mehar -ja m; mehast -a -o; mehovec -vca m zool., mehovje -a s; gl. tudi mešič mehanika -e ž, mehaničen -čna -o, mehanski -a -o, mehanik -a m, mehaniški -a -o, mehanizem -zma m, mehanizirati -am, mehanizacija -e ž, mehaniziranje -a s

mehčati -am, mehčaj -ajte! mehčal -ala -o, mehčanje -a s; mehčava -e ž, mehčalec -Ica [-duc-] m, mehčalen -Ina -o [-In-] mehek -hka -o in mehek f-hak] -hka -o tn mehak mehka -6, dol. mehki -ega: jajce v mehko skuhati, na mehko prileteti; prim. mečji -a -e tn mehkejši -a -e; prisl. mehko, ptntn. meče in mehkeje; mehkljat -ata -o, mehkljatost -i ž; mehkač -a tn

mlad rak po levitvi, mehkavka -e i vrsta trave Mekika -e ž kr. i. dežele, mehiški -a -o, Mehikanec -aca «, Mehikanka -e ž, mehikanski -a -o mehkati -am preskušati mehkčto,

mehkanje -a s mehko- v sestavi: mehkočuten -tna -o, mehkočutnost -i i, meh-kočutje -a s, mehkočutnik -a tn, mehkočutnica -e ž; mehkokožen -žna -o, mehkokožnost -i ž, mehkokožnik -a tn; mehkono-žen -žna -o; mehkokrilec -Ica [-le-] m zooL; mehkoneben -bna -o, mehkonebnik -a m slovn.; mehkopluta -e ž zool.; mehko-sfčen-čna-o, mehkosfčnost-i ž, mehkosfčnež -a m; mehkovo-Ijen -Ijna -o, mehkovoljnost -i ž mehkoba -e i, mehkdben -bna -o, mehkobnost -i ž, mehkota -e ž, mehkoten -tna -o, mehkotnost -i i, mehkost -i ž, mehkotnik -a m

mehkiiž -a m (+mekuž), mehkužen -žna -o, mehkužnost -i ž, mehkužnež -a tn, mehkužnica -e ž, mehkužiti -im (se), meh-kuženje -a s, mehkužec -žca tn, mehkužnik -a tn mehnr -ja m, mehurjast -a -o, mehurnat -a -o, mehurjev -a -o, mehurček -čka tn, mehurčkast -a -o, mehuren -rna -o, mehu-riti -im se, mehurjenje -a s, mehurnik -a tt» = mehurjevec -vca tn, mehurnjak -a m; me-hurčiti -im se, mehurčenje -a s, mehurjav -a -o; mehurčkati -am se: voda se mehurčka meja -e ž, mn. meje in meje -a -am -e -ah -ami; mejen -jna -o, mejica -e in mejica -e ž; mejiti -im, meji -ite! meječ -eča -e, mejil -a -o, mejenje -a s, mejitev -tve ž, mejilo -a s, mejilen -Ina -o [-In-], mejilni-ca -e [-11-] ž, mejišče -a s

mejač

mejéc -a m, mejačica -e ž, mejak -a m, mejaš -a m, mejašica -e i, me jaški -a -o; mejàciti -im, mejačenje -a s, mejašiti -im, mejâSenje -a s, mejâstvo -a s

mejnik -a m, mejnica -e ž: črta mejniški -a -o, mejničiti -im, mejničenje -à s Méka -e i kr. i.

meketâti -ketâm tn -kččem« me-ketàj -âjte! in mekéëi -te! me-ketajôè -a -e, meketàje, meke-tàl -âla -o, meketânje -a s; mekèt -éta m, meketâlo -a s, meketač -a tn, meketàv -âva -o, meketâvec -vca m, meketâvka -e i

mekina -e ž, nav. mn. mekine -in i otrobi, Insëine; mekinar -ja m, mekinast -a -o, mekinav -a -o, meklnovec -vca m kruh meidniti -im (se) tresti se meksikéjnarji -ev m mn. škornji

z lakiranimi golenicami mél [-éu] -a m mlétev, mélja -e i, meljâva -e i; mlivo -a s žito, meljâë -a m zob, meljâj -a m: moka od prvega ~a; méljnat -a -o, méljica -e i moka; me-Ijarina -e ž mél [-él] -i Ž: peščena meli-šče -a s, méliti -im se, mélje-nje -a s melafir -a m irni porfir, melafi-

ren -rna -o *melancéna -e ž jajlevec melanholija -e i otožnost, potrtost; melanholijski -a -o: ~o znamenje, ~i pojav; melanholičen -čna -o: ~ človek, bolnik; me-lanholik -a m Mélhior -ja m os. i., Mélhiorjev -a -o

melma -e ž, melinast -a -o, meli-niti -im se, melinjenje -a s, melinar -ja m, melinski -a -o melioracija -e ž izboljšava, melioracijski -a -o: ~i načrt

melisa -e ž bot. medenika, meli-

sen -sna -o, melisov -a -o meljušen -šna -o razvajen, mehkužen; meljtišnik -a m razvaje-nec, mehkUž; meljušnica -e z razvajenka, mehkužnica melodija -e i napev, melodičen -čna -o piven: skladba, pesem je ~a, melodijski -a -o: ~a posebnost, lepota, milina; melo-diozen -zna -o, melodioznost -i ž, melodika -e ž melodrama -e ž spevoigra, igra s petjem in godbo, melodramski -a -o: ~i vložki melona -e ž, melonin -a -o Melpomena -e ž muza tragilnega

pesništva, Melpomenin -a -o membrana -e ž bdbnič, opčna, mrSnica; membranin -a -o: ~a prožnost memento m neskl. spomin, opomin: kratek nesreča nam je glasen tega ~ ne bo tako hitro pozabil Memfis -a m stegipt. mesto, mem-

fiški -a -o memoari -ov m mn. spomini, me-

moarski -a -o: ~a literatura memorandum -uma m spomenica memorirati -am na pamet se uHti,

memoriranje -a s mena -e ž = menja -e i = menjava -e ž: lunina ~ topline, vremena, ~ prebivalstva, starosti; m6na za meno trgovanje z zamenjavo blaga menaža -e ž vojaški obed, mena-žen -žna -o: ~a skodela, ~i kotel; menažka -e ž menažerija -e ž zverinjak, mena-žerijski -a -o: ~i slon, ~a kletka, zver mencati -am [povsod: man-], mencaj -ajte! mencajoč -oča -e, mencaje, mencal -ala -o, mencanje -a s; mencalo -a s, mencela -e ž; mencorit -ita -o, mencoritost -i ž, mencorititi -im

merjasec

mendà prisl. pritrdilriica dopuščanja, verjetnosti mendikant -a m berač, vrsta redovnikov; mendikantski -a -o: ~i red, ~a narava mendrati -âm [povsod: man-], mendràj -âjte I mendrajoč -a -e, mendrâje, mendràl -âla -o, mendrânje -a s, mendrâlec -Ica [-duc-] m, mendrâlka -e [-dyk-] i menée -ncà [man-] m kdor mdne,

menéèv -éva -o menèk -nkà [manak -nkà] m zool. vrsta rib, menkôvec [man-] -vca m zool, menkiček -čka m bot. glavdček Menelaj -a m mit. špartdnski

kralj; Menelâjev -a -o menica -e ž, meničen -čna -o: ~i list, ~o pravo [+minično pravo]; meničnopraven -vna -o menih -iha [povsod: man-] m. menihov -a -o, meniški -a -o, meništvo -a s, menišič -a m, menišček -čka tn zool. meningitis -a m vnetje možganske

mrene, meningitičen -čna -o méniti -im, ménil -a -o in -ila -o: méniti se s kom o čem govoriti; méniti se za koga (kaj) brigati se; meni jiv -iva -o kdor se rad méni, zgovôren ménjati -am in meniti -im, menjaje izmenoma, ménjaj -âjte! menjal -âla -o, menitev -tve ž. ménja -e ž, ménjanje -a s, menjâva -e ž. menjâlen -Ina -o [-In-], menjališče -a s, menjâl-nica -e [-In-] i, menjâlo -a s, menjâè -a tn, menjâvec -vca m, menjavka -e ž, menjâvski -a -o, menjevati -ujem, menje-vânje -a s, menjâvati -am, menjavanje -a s, menjâèica -e ž zool.

menoréja -e i med. menstruacija -e ž mesečna čiiča, mesečno perilo; menstruacijski -a-o: ~e težave, nepravilnosti;

menstruirati -am imeti čiHo, perilo; menstrualen -âlna -o [-In-]-. ~a kri menševik -a m, menševiški -a -o mentalitéta -e i miselnost, mišljenje, nazor; mentalen -Ina -o [-In-] miseln, mentâinost -i [-In-] i miselnost méntor -ja m vodnik, vzgojitelj, svetovalec; méntorski -a -o, méntorstvo -a S menu -ja [manii' -ja] m jedilnik,

jedilni list menuet -a m vrsta plesa, menué-

ten -tna -o: ~i ritem ménza -e ž miza, kuhinja, skupna obedovalnica; dijaška uradniška sindikalna mén-zen -zna -o: ~i prostori, -^a hrana

mera -e ž: čez mero, z mero, po meri, po nobeni meri; v pplni meri docela, doddbra, popolnoma, povsem, čisto; meren -rna -o, mérnost -i ž, merljiv -iva -o, merljivost -i i, mérica -e i, mérec -rca m, mérski -a -o, mernina -e ž, mérSêina -e ž, mérstvo -a s, mérstven -a -o [-tvan-]

meridiân -a tn poldnevnik, meri-dionâlen -Ina -o [-In-], meri-diânski -a -o poldnevniški merinovka -e ž zool. vrsta ovac meriti -im, merèè -éca -e, mér-jen -a -o, merjenje -a s, meritev -tve ž, merilo -a s, merilen -Ina -o [-In-], merilnost -i [-In-] ž, merilce -a [-le-] s, merilec -Ica f-le-] tn, merilka -e [-Ik-] i, merilnica -e [-In-] i, merjava -e ž, mérjavec -vca tn geometer, mérnik -a m meritoren -rna -o tehten, stvaren, odločilen: ~o mišljenje; ineri-tornost -i i tehtnost, stvarnost merjasec -sca m, merjaščev -a -o, merjaščevina -e ž meso, merjâ-ščina -e i pristojbina

merkantilen

merkantilen -Ina -o [-In-] trgovinski, merkantilizem -zma m vrsta gospodarstva v 17. in 18. siol., merkantilist -a m, mer-kantilističen -čna -o: ~a načela '''mérkevca -e ž opica Meikar -ja m os. i. strim. boga trgovcev, Merkurjev -a -o, mer-kürski -a -o: ~o znamenje; merkur -ja m Uvo srebro; Merkur -ja m planet mero- v sestavi: +merodajen -jna -o odločilen, pristojen; meroiz-kusen -sna -o: urad; mero-izkusnik -a m, meroizküstven -a -o [-tvan-]: ~a pristojbina; meroslovje -a s metrika, mero-sloven -vna -o métrièen, mero-slovec -vca m, merosoden -dna -o, meroznanstvo -a s, mero-znanski -a -o Meroviagi -ov m mn. frankovska vladarska rodbina, merovinški -a -o

mesar -ja m, mesarjev -a -o, mesarica -e ž, mesaričin -a -o, mesarski -a -o, mesarstvo -a s, mesarija -e i, mesariti -im, mesarjenje -a s, mesarina -e i mésec -seca »n -sca m, mésecen -čna -o: ~a noč; mesečno na mesec: trikrat ~ zasluži ipd.; mdsečnost -i ž, mésecev -a -o, mesečina -e ž, mesečnik -a m, mesečnica -e i, méseëast -a -o, mesečnina -e i; Mésec -seca m kot planet, MéseCev -a -o Menja -a »n -e m os. f., Mesijev -a -o; mesija -a in -e m rešitelj, reienik, mesijanski -a -o odrešeniški, mesijanstvo -a s odrešeniHvo, odrešilno poslanstvo

méàti -im, mésil -ila -o, mésen -a -o, méSenje -a s, mesitev -tve i, mesilo -a s, mesilen -Ina -o [-In-], mesflnost -i [-In-] é, mesilnica -e [-In-] i, mesilec

-Ica [-le-] m, mesilka -e [-Ik-] i, mesitnjâk -a m meso -a s, v mésu; mescè -à s; mêsen-sna-o: ~idan, ~a juha (kjer se je kuhalo meso). ~a cena; mesén -a -o: ~a klobasa, ~a juha (ragû), ~ človek (preneseno) čuten, nasladen; mesé-nost -i i, mesénast -a -o, mese-nica -e i klobasa; mesenina -e i = mesnina -e i, mesnàt -âta -o, mesnica -e i, mesnjâk -a m shramba za ^ekajeno meso meso- v sestavi: mesoglèd -éda -o, mesoglèd -éda m, mesoglédnik -a m; mesojèd -éda -o, meso-jédec -dca m, mesojédka -e i, mesojéden -dna -o, mesojédnost -i Ž; mesož0rec -rca m, meso-žften -tna -o, mesožftnost -i ž Messiaa -e i kr. i. ital. mesta, Me-sinec -nca m, Mesinka -e ž. me-sinski -a -o: ~i potres, Mesin-ski preliv; Mesinska nevesta (naslov drame) mêsti mêtem: sneg mête, mêti -ite! metoč -6ča -e, métel mêtla in mèl mêla -o, metênje -a a, m0tež -a m, métežen -žna -o: ~o vreme mésti métem: ^ mleko, smetano; métel -tla -o, méten -a -o; ~o mleko, métenje -a s, métenec -nca m surovo maslo, metilnica -e [-iyn- in -In-] i posoda za métenje smétane, metič -iča m ^iprava za metenje, metilo -a s mésti médem: ~ prejo, ritem, korak itd.; médi -te! médel -dla -o, médenje -a s mestic -a m mešanec belih in indijanskih staršev méstnik -a m slovn. lokativ, mést-

niški -a -o mésto -a s: z ~a se ganiti, na ~u korakati (ne da bi se pomikal naprej); ne more z ~a naprej, nikamor; +na ~u moraš to storiti pri priči, takoj, ne-

Metélko

utegoma ipd.; "^z ~a govoriti takoj, brez priprave, nepričakovano, neutegoma, pri priči, nemudoma ipd.; ogled +na licu mesta na kraju samem; biti na ~u biti primeren; je mesto (+mesta) za ... (da...) je primerno ea ... (da...); tu ni mesto (+mesta) za ... (da...) tu ni prostor za ... (da...); mesten -tna -o: ~i svet, ~a hiša; mestece -a [-tac-] s; mestoma prisl. tu in tam, na nekaterih mestih, krajih *mesto prisl. in nepr. predi, namesto: dal mu je kamen ~ kruha; prišel je danes ~ včeraj; ~ da b