skupnost s kolektivom kovinarske �ole ali ne. Kljub temu se dijaki in kolektiv na pobudo skupine dijakov odlo�ijo za referendum, na katerem glasujejo �za� oziroma �proti� selitvi in zdru�itvi s kovinarji. Za uprav-nopoliti�ne strukture (v delu spoznamo zlasti dva funkcionarja/urad�nika SIS za izobra�evanje) pomeni odlo�itev ve�ine za �proti� neuspeh referenduma in povod, da za�no postopek za razveljavitev referendu�ma (in priprav za sklic novega) ter prepri�evanja in tudi izsiljevanja od�lo�ilnih posameznikov (profesorjev in dijakov), naj se naslednji� odlo�ijo za selitev in zdru�itev. Hkrati pride �e do neljube afere, ki jo nehote po�vzro�i uporen dijak, sin funkcionarja z izobra�evalne skupnosti, ki lomi odpor njegovih so�olcev in profesorjev. Va�ko Dimnik pori�e �olo s simboli (�rn kljukast kri�, prerisan z rde�im srpom in kladivom v krogu), ki naj bi pomenil, da med fa�izmom in komunizmom ni razlike, in jo popi�e z dvoumnimi kraticami in gesli. Eno od njegovih kratic si najprej razlo�i kot izraz vdora klerikalizma na �olo le samoza��itno za�grizena �lanica ZK in pomo�nica ravnatelja Marija Bertoncelj, imeno�vana tudi Marija Hilf, za njo store enako �e vsi tisti, ki jim ob zapletu na �oli to pride kot naro�eno. Krivdo za to pa pripi�ejo profesorici Zori Vad-nal, ki je v podporo in korist pouku umetnostne vzgoje ve�krat organizi�rala dija�ke ekskurzije po slovenskih cerkvah, ker je pa� prav v cerkvah mogo�e videti najzanimivej�e primere arhitekture, slikarstva in kiparst�va starej�ih dob. �eprav je Zora Vadnal dokazano zavedna komunistka, biv�a tabori��nica itn., ji vendarle naprtijo preiskavo in krivdo za te��ave s �olo, ker je bila tudi ona med glasnej�imi nasprotniki selitve. Pristojni organi in tovari�i uspe�no zlomijo odpor �e nekaterih drugih. Vihar se pomiri in ob koncu �olskega leta se profesorji z grenkobo po�slavljajo od svoje stare �ole. Nekateri odhajajo v pokoj, drugi v nov skupni �dom� s kovinarji. Skratka, gre za celo vrsto notranjih dram in osebnih/�love�kih porazov (Ravnatelj, Zora Vadnal, Lojze Hribernik kot predsednik sindikata, prof. SLO Jovan Mili�-Gedja kot biv�i parti�zan itd.), za nerazre�ljivi generacijski spor itn. V bistvu pa gre vendarle v prvi vrsti za dramo oziroma celo tragedijo samoupravljanja,- za dra�mo ljudi, ki so v samoupravljanje verjeli ter zaupali in �eleli prav sa�moupravno uveljaviti svoj interes in skupno voljo, pa so jih izigrali. Pomenljivost sporo�ila je tem ve�ja, ker je pa� jasno, da besedilo sicer umetni�ko ustrezno, �eprav z mnogimi satiri�nimi poudarki in posred�nimi aluzijami, obravnava resni�ne dogodke in ljudi, prikazane na na��in, ki mu nikakor ni mogo�e o�itati �aljivosti, zlonamernosti, blatenja �asti ali �esa podobnega. Kot posebno kvaliteto teksta je treba navesti to, da je avtorica v vseh osebah, tudi v izvr�evalcih (birokratske) oblasti, torej v ljudeh, ki so po svoji funkciji in delovnem mestu v primeru po�trebe (potrebe oblasti, ki je navsezadnje vendarle brezosebna, kajti vsakdo ima nad seboj �e vi�jega) brezdu�ni manipulanti in eksekutorji, videla tragi�ne razse�nosti njihovih eksistenc, npr. nemo� in temeljno �love�ko nerazumevanje, celo zgro�enost o�eta, sicer od oblasti opoje-nega in cini�nega funkcionarja Dimnika, ob soo�enju s sinom, ki je meso njegovega mesa, a mu je vendar tujec in sovra�nik, ali pregore�nost po�mo�nice ravnatelja Marije Hilf, h�ere starega revolucionarja, stalinista, ki je pre�ivel Goli otok, ki si prizadeva, da bi skozi svojo stransko pra-vovernost rehabilitirala o�eta. Prav ta kompleksnost v zasnovi likov