J
if
Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
M'NEKAJ TEC KOT 01
NADANDOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemši sobot, Jj nedelj in praznikov). il
Čitajte, kar Vas zanima :: ^
Telephone: CHelsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Offiee at- New York, N. V., under Act of Congress of .March 3rd, 1879.
No. 269. — Stev. 269.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 29, 1940—PETEK, 29. NOVEMBRA, 1940
Volume XLVIIL — Letnik XLV1H.
ITAUANI ZOPET TEPENI NA MORJU
Z oziroma na t«» laško trditev jo angleška admiraJiteta si nori kmalu | topol noč i objavila poročilo o tej pomorski bitki.
Admiralitcta pravi, da je bila torpedi rami ena laška o-klopni-a ter so bile )K)flejf tega poškodovano tri krržarke in dva ruši lea. Ritka je trajala
i-
v ►o
n^Btiri un Ir
o
■r
angleške ladje so itauanske dohitele pri sardiniji . . . sest laskih ladu je bilo poškodovanih . . . angle ska kri2arka berwick zadeta . . .
boj je trajal štiri ure
A' sredo je bilo kratko poroča no, da so angleške l>ojne ladje zasledile laške bojne ladje ter «o jim rledile. Italjanske ladje pa so pobegnile. Včeraj pa so Italjani po radio sporo-rili, da je bila zadeta ena angleška oklopniea, tri križarke in ena letal-ska ladja.
tu, so tudi sedaj aeroplani na-
pravili na italjanskih ladjah
največjo Škodo. Italjansko o-■ i • , • - , • stoimikc angleškega delavstva,
klopnico, ki una Jo,CMKJ ton, je j 1 °
zadel torpedo iz aeroplane,
angl. del. voditelj amer. delavcem
i
Na konvenciji Ameriške delavske federacije ' je govoril Sir Citrine, izvršilni tajnik angle- j škega Trade Union kongresa.
Izvršilni odbor Ameriške de-lavske federacije je ll»ovabil na j v njeirlli vojnih prizadevanj, konvencijo Federacije tudi za
drugi torpedo je zadel 1<>,(H)() tonsko križarko Vrste Bolzano in še neka druga manjša križarka je bila zadeta v sre • lino.
Admiral sir .James ttomer-viMe, ki je poveljeval angleškim bojnim ladjam, zaradi gostega dima ni mogel dognati, kak učinek je imelo topovsko streljanje na veliko razdaljo, toda aeroplani .so pozneje dognali, da je strel iz topa zatlel Še neko drugo križarko, kakor tudi dva rtišilca, ki sta se potapljala.
Italija je imela šest okloortic
Delavski pregled
jzve2banih delavcev manjka
Angleška admiralitcta priznava, da je bila križarka Berwick, ki ima 10,000 ton, dvakrat zadeta in da je bilo 7 mornarjev ubitih, toda križarka je bila takoj popravljena in je že zopet v službi.
Angleži so zalotili Italjane blizu Sardinije
Angleške bojne ladje so zapazile italjanske ladje v bližini Sardinije, ko so bile na potu iz Taranta v varnejše pristanišče. Angleško brodovje je bilo sestavljeno iz vee križark, katerim na čelu je bila velika križarka Kenown; med njimi je bila tudi letalska ladja Ark "Royal. Me 1 italjanskimi ladjami pa je bila ena oklopniea, mnogo križank in rušilcev. Angleške bojne ladje so se zapodile za italjanskimi ter so jih'!) rušilcev. obstreljevale na veliko razda- Jang Ijo ter jih tudi bombardirali iz, prt aeroplanov. i ladje, kar se jim je slednjič po-
Kot 11. novembra v Ta ran - s reči N> v sredo in zopet včeraj.
Vabilu se je odzval Sir Walter Citrine, izvršilni tajnik angleškega Trades union kongresa. Njegova služba je slivna službi predsednika AFL, \\ il-liama Green a.
Njegov govor je bil nad vse pomemben. Sir Walter Citrine je namreč rekel med drugim:
— Anglija potrebuje letal,! letal in še \eč letal. Nekaj vam bom povedal, cesar m ni upal izjaviti še noben angleški diplomat: Nemški zračni napadi tako ovirajo našo industri-jalno produkcijo, da je vsa naša vojna industrija na tehtnici. Po^pesenje ameriške proizvodnje za Anglijo je vsledte-ga največje važnosti. Ameriški delavci za morejo poraziti
in mehanikov. — Nad štiri milijone mladih ljudi brez poklica, strokovne izobrazbe in dela.
Zvezna delavska posredoval-niča poroča, da v obrambni in- .'li toliko dela in zaslužka. Si-dustriji zelo primanjkuje iz-jeer je pa vsako božično dari-•vežbanih mulian'ikov, toolina- ; lo že samo j o sebi nekaj lepe-kerjev, risarjev in ladjedel- ga in koristnega.
Zvezni security adininistra- Porast delavskih olač
Pred bitko v Tarautu je * , nie!a Italija G -velikih oklop-! Nomčijo, ne da bi Ameriki od-nie, 7 težkih križark in 15 dru-M»Itt 011 ^ tovarne -v
gib križark ter rušilcev. V1 te-' <k>želi so Prva "taraiiibna Tarautu so bile tri oklopnice , C'vUl demokracije, zelo poškodovane, včeraj pa jo Angleška delavska stranka bila ena poškodovana, tako tla j »toji neomajno ob strani vlade. sosed pomagal ste ostali samo še dve oklop-1 niei spodobni za boj. Dve kri-1 žarki ste bili poškodovani še pred bitko v Tarautu, dve ste bili poškodovani v tej bitki, tri pa so bile zadete včeraj.
Angleškemu admiralu je bilo znano, da je 12. novembra, dan po nočnem napadu, iz Taranta od|>!ulo poleg treh ita-ljanskih oklcpnic, 8 križark in
|su potrebna, pod nobenim pogojem pa ne bomo rabe vojnih odredb.
Amerika v tem nevarnem času Angliji tako velikodušno pomagala, kot ni še nikdar noben osedu.
Podrobnosti 5e ni hotel po-* j jasiriti, nedvomno je pa ftisla-Tovarne potrebujejo v prvi vrsti toolmakerjev, vil v to svrho nove načrte, ki
se povsem lasjlikujejo od do-sedanjih.
Na vprašanje časnikarjev, če bo delavstvo za-tavkalo pri teh dveh velikih podjetjih, j" odvrnil Murray: — Vse se mora vršiti lepo v redu in po vrsti. Najprej bomo delavce organizirali. Ko bo enkrat ta o-gromna naloga zadovol jivo r«-šena, bomo razpravljali o drugih stvareh.
Na nadaljno vprašanje če ima organizacija v ta namen dovolj denarnih sredstev, j<-odgovoril Murray: — Na raz polago imamo vse, kar nam j-treba.
Kot znano, je Murray tudi predsednik odbora za organiziranje jeklarjev. Potemtakem ; bo imel v obeh uradih dosti de-I la, pa je dejal, da ga ne skr-| bi.
j Izvršilni odbor CIO se bo se-| stall dne 8. januarja v Wasli-! ingtonu ter ob tej priliki raz-
Angleškega ministrske g a predsednika Churchilla je o- j značil Citrine kot "pooseblje-1 no odločnost in vztrajnost an-geškega naroda."'
. 1 Ce se angleškemu ministr- t
skeiun predsedniku kaj hudega zgodi, l»o zahteval Citrine od angleškega naroda, naj njego vemu nasledniku izkazuje i .-to :
zaupanje. j tor Paul McNutt je pa
— V sedanjih izrednih raz- i poročilu dostavil, da ne gre za! i merah so se angleški delavci cplošno pomanjkanje. Izvež- i odpovedali svoji pravici do banih delavcev manjka le v po t
stavk, s tem pa še ni rečeno,— | samozn i h mestih in v raztrese-! ,u* 1,114 L je poudaril govornik, — da bo okrajih, angleški delavec, če se boril I-toČasno je sporočila Anglija proti Hitlerju, trpel rlška mladinska komisija, da
nad seboj kakšnega manjšega ' je v Ameriki nad štiri milijo- j ^J* te«leii povprečno Hitlerja. Nekakšna omejitev »e mladeničev, starih od 15 do osebne svobode je v vojnem ča- 24 let, ki so brez dela in brezi
vsake strokovne ali drugačne' m a
k temu
Povprečna tedenska plača tovarniškega delavca v držav: ! New York i > znošala leta 1014 dolarjev, leta jlOoO pa 27 dolarjev. Leta 1!>U0 Ame dosežen rekord. Takrat
je namreč zaslužil navaden de
|$:>!UJ!).
Produkcija posameznega »lese je vsled iznajdb in
\ , , ;y,,hr-iylM' j tehničnih izboljšanj znatno po
gojeni pa ne bomo trpeli zlo- lzomazoe. I . , J J 1
I Howard M. Bell, ki je šesta-|ve('a'a-
, j vil poročilo, pravi, da je nezmi-j
Sil- Walter je priznal, da j* I seIno označevati višjo šolo! Organiziranje Fordovih
(high school) kot pripravnico delavcev
za college oziroma za univerzo. . ... , A , .
Dognauo je namreč, da gre iz-] .,J hj »P Murray, novi prised- pni vijai o nekaterih resoluci-
med petih fantov, ki so zavr-l11^' CI° (kongresa imlustri-1 Jah, k, na konvenciji
zaradi
H. A. Wallace v Mehiki
Povodnji v Texasu so precej ovirale potovanje novoizvoljenega podpredsednika, ki bo zastopal Zdr. države pri inavguraciji Camancha.
šili high school, le eden v college.
McNutt pra-vi: — Zdaj so povsem drugačne razmere kot so vladale naprimer pred ne-kaj leti. Ni dolgo tega, ko llt!Iavske^v gibanja
jalnili organizacij), je rekel,! pomanjkanja časa niso prišlo
da 1m> v najkrajšem času uvedena najobsežnejša organizacijska kampanja, kar jih j>o-mni zgorlovina ameriškega de-Zaenkrat i-
na vrsto.
Nove določbe za hotelske delavce
delodajalec pod nobenim pogo- "'Vi <lva C,Ija: or«anizira-| Xewyorska industrijah.;, k«, jem najel delavca, ki je preko-1!1 Fonl Motor Co. misarka Frieda S. Miller je
račil gotovo dobo starosti. —ilM (,n Bethlehem Steel Corpo- >pon»či!a, da so stopile prej
Predsednik Rooseevlt je že
Zdaj so se pa razmere temelji i«, I to spremenile. Znan
VELIKE ZMEDE NA RUMUNSKEM
Na Kumunskem je ]>ričela Železna garda s strahovlado. Po usmrtitvi 'J4 najodličnejših Huiiiuncev, med katerimi bili bivši ministri in generali za časa vlade kralja Karola, je bilo baje usiiireenih še najmanj 'JO mož, ki so bi-lii na voilil-nih mestih KunUinske. Neilaleč od Bukarešti so našli v njegovi hiši umorjenega bivšega miniMnekega predsednika iu vseučiliškega profesorja Nikolaja Jorgo.
Nemški vojaki neprestano prihajajo v Bukarešto in iz pe-trolejskih središč je na potu v ruinun>ko glavno mesto ena nemška divizija.
rus. ecv. Od u:laj so bile z 11(>voizvoljeili 1>(xl. j prišel ameriški «li>oslaiiee k
glc*ke bo.,ne ladje vedno na Hhl{k JleniA. A_ Wallace inavguraciji mehiškega pred-
ezi, da zalotijo ^djanske al||eri5ko vlft(Io pri inaVgura- sednika v Mexico City. Udele
cijskih svečanosti novega me- žilo se je demonstracije preko hiškega predsednika, genera- j50() pristašev Almazana. Slišala Manuela Avila Camacha. j ti je bilo vpitje proti ameri-SvečanoMi se bwlo vršile dne! 5kim imporijalističnim teden-1. decembra, Wallace je pa že
grki se vedno podijo lahe
Poročilo iz Aten naznanja, da so na UMt milj dolgi fronti še vedno v teku zelo vroči boji iu tla *o Grki po štiridnevni vroči bitki pognali -v beg 44polk smrti", ki je zaprisegel, da se rajši pu-'ti pobiti, kot pa bi se umaknil.
Italjanski ujetniki šele pripovedujejo o velikanskem izrazu iu pravijo, <la je skoro cela italjanska armada na l>egu. Italjani zlasti beže od Argvrokastrona ob obali Jadrana pro-li severu. Na nekaterih krajih pa so Italjani, ker so dobili o.Iačenja, tudi pričeli s 'protinajtadi.
(trško vrhovno poveljstvo še ni uradno naznanilo padca Argyrokastroiia, navzlic temu, da je včeraj poročilo iz Beograda naznanilo, da so grške čete ob 4 popoldne zasedle to važno italjansko vojaško postojanko. Uradno je bilo naznanjeno samo, <la >o grške čete v ofcolici A rgvrokastrona včeraj izvojevale veliko zmago, |K>zne,iša poročila s fronte pa pravijo, da so (Irki ob jadranskem obrežju dosegla mnogo več, l.ot pa je bilo prvotno domnevano.
V sredini fronte, kjer je zapadel v gorati pokrajini sneg, je ponoči 1.1 (Irkov drzno naprfdlo neko vas in vjelo 4(K> Ita-Ijanov.
Angleški in grški aeroplani so bombardirali naslednja me-v Albaniji: Tepeleni, Klisura, Berat, Valono, Elbasan, Tirano nn Drač. Ttaljjuiski letak-i pa so bombardirali Flori-jio na Grškem,
pred nekaj tedni odredil, da bo niškem poslopju ob času ko je jl<) ^ spremenile, /.nan mi je
--------- • 'slučaj, ko je neka mzinirska
tvrdka vzela na delo nekega K!J let starega moškega.
Pa tudi trg za neizvežbane delavce se je nekoliko izboljšal. Letošnjo jesen se v poljedelskih okrajih ni pojavilo o-bičajno število selečih se de-la-vcev.
Foreign Policy Assiwiation poroča, da imajo Združene «1 r-žave brezprimerno rezervo materjala, ki je primeren in potreben za vojaške »vrhe. Predvsem je na razpolago dovolj petroleja, premoga in železne rude. Vojna pripravljenost pa seveda ni odvisna to -liko od množine naravnih zakladov kot od zmožnosti, kako je mogoče te zaklade s pri-
ration.
To značilno izjavo je podal Murray, ki je bil izvoljen za
šnji ponedeljek v veljavo nov? določbe glede 31 tisoč hotelskih uslužbencev, predvsen
naslednika Johna L. Lewisa, j žensk in mladoletnih
na pokonvenčni seji CIO izvr-i _
silnega odbora. I Nadaljevanje na 2. r.
cam. Policija, da je pregnala množico, je uporabila pHmsfce bombe, ki povzročajo solze.
pred več dnevi odpotoval, toda njegovo potovanje je bilo (
precej ovirano vsled povodnji --—-*
v južnem in vzhodnem delu Skrivnostna ladja države Texas.
Vozeč se proti glavnemu mestu Mehike, se je Wallace, kij ga spreiitflja njegova žena, u- j stavil v Laredo, Texas, kamor
Iz Honolulu je odpluti siam-ski trgovski parnik, pa *»e je naslednjega dne vrnil v pristanišče. Mornarji so povedali,
SlllWJ. \ I ill I l-l IV. ACAJl.^, . . , .. VI
, . . „,' ... , .-i da le kapitan ponoči brez s!e-
je dosi)el iz \\ ashingtona tudi T . , - , ■ ... ,. J , , .. B,, . du izginil; da je kuhar nevar-
mehiski ]K>slanik r rancisco . . . , ' .
1*>
Castillo Najera.
1 no zbolel vsled zastrupiljenj.i
T> . ., . , . , i , in da so morali kapitanovega
Poslanik je rekel, da bo na-1 . .. , , ... ... i . . . ...
' j]>onuK*Jiika zakleniti v kabino, (lom izrabiti.
ker je zblaznel.
Na krov mi <wlšli uradniki ju-
postava proti strajkom
Nekateri kongresniki označujejo stavke v o-brambni industriji kot "sabotežo". — Zbornični odbor bo razpravljaj o prepovedi.
Poslanska zbornica se je bavi---- --- - -
!a s stavkami v obrambni in-' so stavke v Californiji p -de d ust nji, nakar se je sestal jdica CIO koiiiiini>tiein>ga p:«.-zlHirnični juridični odsek ter grama.
vzočnost tako odličnega gosta zapisana z "rdečimi črkami", v zgodovini Mehike. Mehiško!
stičnega department a in tri
prebivalstvo z veseljem po- i ..... . . ,
1 . , , -1 ure zashsevan mornarje, ne da
zdravija \\ allace-ov prihod, ki }(),rnajj
priča, da je ameriška vlada' ^ priznala pravilno izvolitev Camacha za mehiškega predsednika, dasi je njegov pora
ženi zastopnik Almazay ne priznava in pravi, da mora biti on zaprisežen kot predsed-ni k.
ozadje teh skrivnostnih slučajev.
Parnik je dospel v llonolu ,lu iz*5iama ter je bil namenjen v Venezuelo.
Vojnll stroški Anglije
Dar djneriskih delavcev Angliji
Zastopniki M»0 delavcev v Lockheed and Vega zrako-plovnili tovarn v Burbank, Cal., so uvedli zelo značilno kampanjo. Med delavci so začeli zbirati prostovoljne prispevke za nakup 1(X) tisoč dolarjev vrednega bombnika, ki
Angleški državni zakladni Proti glavnemu mestu Mehi.' čar Sir Kingsley AVood je iz-! bi ga dali kot božično darilo ke je odpotoval tudi poraženi | javil, da je sedanja -vojna angleški zračni sili. Delavci, ki
kandidat general Juan An deu Almazan. Vlada ni uradno izdala nobenih varnostnih odredb, nedvomno bo pa mehiška tajna policija Almazanu liene hotna za petami.
Včeraj so se vršile demonstracije prod ameriškim posla,-
najbolj draga, kar jih pomni bi svetovna zgodovina.
V prvem letu vojne je ]>o-trošila Anglija na dan 21 milijonov tisoč dolarjev, do-čim znašajo v drugem letu njeni dnevni vojni stroški 36 milijonov 400 ti?oe dolarjev.
ne hoteli z denarjem prispevati, bi v ta namen darovali gotovo število delovnih ur. Vodstvo tovarne bi prispevalo sestavne dele.
— Ce bi Anglija ne naročala toliko letal, — pravijo zagovorniki te ideje4 bi mi ue iine-
razpravljal, če bi ne kazalo, take stavke prepovedati.
Predsednik odseka j<» kon-gresnik Sumner iz Texas;., ki je rekel, da l>o najbrž že sprejet predlog glede posta vne prepovedi takih stavk.
Več kongres n i ko v je povedalo svoje mnenje. Nekateri med njimi so zahtevali, naj ho stavka v obrambni industriji označena kot sabotažno dejanje.
— V tem pogledu je treba nekaj storiti. — je dejal kongresi. ik Smith iz West Virgi-
Nekateri drugi kongresniki so zvračali odgovorno-t zi stavke na rame raket i rje v v delavskih vrstah.
Kepubli kančki kongresi, i k Ilorfman iz Mich i ga na je zahteval prisilno uravnavo delavskih sporov. I*o njegovem mnenju bi bilo najbolje, če l»t delavci, zai>os!<'iii v obrambni industriji sploh ne smeli 1»t s ■ člani delavskih organizacij. Voorhi- ga je zavrnil, da so take fmstave uveljavljene v fašističnih državah, ki si jih
nije, doi-im mu je Sumnerw pri | pa Amerika nikakor ne sme trdil z besedami: — Osebe, postavljati za svoj uzor.
odgovorne za taka dejanja, naj bodo podvržene kazni.
Demokrat Voorhi s iz Cali-foniije je opozarjal svoje tovariše, naj se ne prenaglijo. Stroge zakonske odredln* bi| bile naperjene proti stavkar-skim voditeljem, istočasno bi bilo pa vsled njih prizadeto tudi veliko število |»ovseni nedolžnih unijskih delavcev.
Demokratski kongresnik iz Californije Ford, je trdil, da
Glede stavke pri Vultce Co. je izjavil Voorhis: — Plače, ki so jih dobivali Vultce delavci pred stavko, so bile po £ ' mojem mnenju prepičle.
Neki kongresnik je trdil, da komunisti v zrakoplovnih tovarnah ne bodo le zadrževali produkcije, ainpak bodo tndi pokvarili letala, da bo marsikateri ameriški letalec po njihovi krivdi padel i #mrt.
h
m
•'GLAS NARODA"— New York
Friday, November 29, 1940
VS1ANOVLJEN L. 1893
99
*GLAS NARODA
_(TKI »T THE WQPLI)
Owned and Published by Sloveale Pablishioc Company. (A Corporation), frank flakier. President; J. Lupeba, Bee. — Place of bus 1 ne« of the itfon and addresses of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X.
47th Year
Qla» Naroda** la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly 90.—. Advertisement on Agreement.
Ea celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.—; m flam leta $1.00. — Za New York aa celo leto $7.—; ca pol leta $3.00. Ea lnosematvo sa celo leto $7.—; aa pol leta $3.50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemSl sobot, nedelj In praznikov.
"OLAfl NARODA.** 21« WEST 18<h STREET. NEW YORK. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242
ameriki je potrebna svobodna
anglija
Združene države .so začele vršiti glavno nalogo svoje zunanje politike, namreč materijalno pomagati Angliji. Washington ska vlada s|K)znava, da je doslej v toni pogledu razmeroma le malo storila, in bo skušala zamujeno naglo nadomestiti.
<e ne bo drugače, bo v Ameriki uvedeno nekakšno "obrambno" gospodarstvo. Napadalca je mogoče odbiti le z uspešnejšim orožjem kot se ga on poslužuje.
Glede tega vnanjepolitič nega eitja, namreč pomoči za Anglijo, soglašajo vse oktivne fKilitiTriio sile v Ameriki: de mokratje in republikanci, delodajalci in delavci.
Sleherni Amerikance, ki so mu že vsaj nekoliko znane razmere po »vetu, ve, da ko danes Angleški otoki in Atlantski ocean edina stena, ki loči Združene države od nacijskiii zavojevalcev.
('e bi bila Anglija poražena, bi stale Združene države osamljene nasproti združeni kombinaciji roparskih sil: armadam in zračnemu brodovju nacijske Nemčije, Italije in Japonske.
V tem slučaju bi bila Amerika res osamljena. Znanim imeriškini "isolacijonistom" Borabu, Nye-u in La Follettu, se ni nikdar sanjalo o taki strašni osamljenosti.
S tem pa povprečni Ame r i kanec ni še vsega doumel, pač pa prezrl eno najvažnejših dejstev: Ce postane Anglija Hitlerjeva žrtev, ne bo imela Amerika vbodoče opravka z demilitarizirano in nevtralno Anglijo, pač pa z Anglijo, ki bo Ameriki skoziinskoz sovražna.
Poražene Anglije bi se namreč ne dalo primerjati sedanji poraženi Franciji, ki ji načelu je Pet a in. Poražena Anglija M morala postati aktivna vojna družabnica Nemčije, Italije in Japonske ter bi morala v takem slučaju nastopiti proti Združenim državam.
Taki domnevi se nekateri danes posmehu je jo ter se jim srdi tako nemogoča, da sploh nočejo razpravljati o nji. Pa bi bilo dobro, če bi se podrobneje bavili ž njo. Francija naj bi ji in bila za vzgled.
Ako bi Anglija Nemčiji j »odlegla, bodisi vsled invazije, •»stradanja ali bi ji zračni napadi uničili živce, je treba poni liti, da bi ne imela več Churehillove vlade.
V Angliji bi bila izrazito nacijska vlada, taka, kakršno f\ ; • v nudili ustvaril angleški fašist Sir Oswald M os ley.
»' takem slučaju bi ne bilo le tako slabo kot je danes v Francija ampak bi bilo za Združene države dosti usodne je.
V Franciji so namreč danes mnenja še deljena. Po svojih mi-slih in nazorih niso še vsi Francozi v nacijskem taboru. Pretežni del francoskega naroda še vedno veruje v vstajenje Francije, ki ga bo omogočila angleška zmaga.
Ta vera in zaupanje v Anglijo sta močna protiutež proti stremljenju Petaina In Lavala, da bi Francija tesno sodelovala s Hitlerjem. Hitlerjevi prijatelji si še ne upajo pozvali francoskega naroda, naj poda Hitlerju roko v spravo. Ce hočejo o«tati na krmilu, se morajo precej zatajevati.
Ce bi Anglija kapitulirala, bi ugasnilo v Francozih to upanje. Tudi Angležem 'bi ne kazalo nič drugega kot pobotati se z NeiiK^i. Za kakšno ceno, ni težko uganiti.
Po Hitlerjevem naročilu bi gradili ladje, letala ter izdelovali bombe, tojnive in vse, kar bi potreboval Hitler za dosego svojega najvišjega cilja—zavzetja Združenih držav.
To pratv dobro vedo tudi v Washingtonu ter sri vsledte-ga prizadevajo pospešiti pomoč Angliji.
Ce bi ]*> Hitlerjevi zmagi od Anglije nič ne ostalo, bi si gospodje v Washington u toliko ne belili las. Toda poraženi Angliji bo še vedno ostala gosi>odarska in industrijalna sila, ki je zdaj naperjena proti Nemčiji, (ločim bi jo Hitler naperil proti Združeriim državam.
Proti tej nevarnosti je eno samo sredstvo: Angliji je treba takoj in izdatno pomagati.
Izdatna ameriška pomoč je kolikor toliko tudi posledica sebičnosti, temeni ječe na 11 a ravnem zakonu samoohranitev.
("'o pomaga Amerika Angliji, samo sebe ščiti in sama sebi pomaga.
Iz Slovenije
ROKOVNJAČ OBSOJEN NA če, cigan Rudolf Rajhard na 11 8 LET TEŽKE JEČE. ! mesecev in 15 dni ječe in dva
Adamek s-e je šele zdaj zavedel, kaj je napravil. Hotel je sicer ženi ■zavezati rano, ona pa ga je napodila. Rajerjeva je ležala na prostem vho noč, dokler .je niso našli ljudje. Smrtno ranjeno so jo zapeljali v bolniš-
« , T . __ . . - . - ni co, kjer jo je smrt rešila trp-
'Mezek Lado, 26 tet ni tovar-lrn'iajsa cigana sta dobila po 8 ujcnja Adamek .je po zločinu
niiški delavec iz Ki iz-pri Trži-lodnosno 6 mesecev zapora, čn je v kriminalni evidenci za-| pisan kot zelo nevaren vlomi- RAZAPARAČ OBSOJEN NA lec in ropar. Lani je bil pred 5 LET.
Preti novomeškim >e je moral zagovarjati 30 let
sodiščem v Ljubljani obsojen zaradi zločina raznih vlonmih tatvin na 3 leta ječe. Kaizen
je prestajal v mariborski kaz-j .. in . ...
nilnici. l,tos L'4. aprila se mru j Jl™"' 11:1 12' aV^ta \ Mllh"1 je posrečilo pobegniti iz k^- ^tniku * tr(''
nilnice. Bežal je" čez Staier-!buh Tereziji Rajer-
spal na istem travniku in zjutraj je iwginil. Naslednje popoldne so ga orožniki iz-ledili. Na i razpravi se je Adaiipek branil s od i ščen 11 pi ja nest jo. vendar pa je v celoti priznal *voje zločinsko delo.
ni delavec Josip Adamek, ki je Sodišče ga je obsodilo na 5 let
' ievi s Potovega vrha. Sirota je čez nekaj dni v velikih mu-
|ece.
DELAVSKI PREGLED
- ko na (i nenj-ko, kjer je začel'
prav na debelo svoj rokovnia-lf1 , , • . , . . ,.1
ški posti. Pridružil se je ci-'k;,h ,,mrla v U:movnuskl ze,lskl nunski družini znanih Rajhar-dov, ki >e navadno klatijo po Jt' . „ „ Gorenjskem. Ti cigani c l«Jre v;l>l P«*H*>™ta. kjei vijo navadno z vsemi mogočimi posli. Nekateri so konjski,. ... , -mešetarji. -drugi ninzikantLI*' Vinico vodila po držav-
MeŽ! k im 4 cigani Rajhanli soj ir>. maja ponoči skupno vlomilif flu v gostilno M". Fiiržgarja na Brezjah. Gostilno so dobro o-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Peter Zgaga
plenili. Pobrali so veliko zalotijo cigaret in drugih tobačnih izdelkov, razno perilo, razno blago in jedila v skupni vrednosti nad H' HM) din. Me že k je nato *am na svojo pest ro-kovnjačil po raznih krajih Go-renjske. V nekaj mesecih je napravil 0 velikih vlomov, ko je po raznih krajih ljudrm od-nesel najrazličnejše stvari, po-isehno denar. dragocenosti in obleke. Stvari je nato iizročal ciirjinom,.
.Mali kazenski senat jo sodil rokovnjača Mežeka in štiri cigane, med katerimi sta bila 2 maloletnika. Plen, ki ga je žek nakopiči, v nekaj mesecih ]»o Gorenjskem, cenijo o-kol'i 25,000 din. Mežek je v glavnih točkah priznal v-e vlome in tatvine. Bili srv obsojeni: Mežek na 8 let težke ječe in trajno iizgubo častnih državljanskih pravic. Cigan Pavel Rajhar.l na 11 me^ccev je-
I bolnišnici. Pokojna Terezija vračji 1 a usodnega večera je bila
na obisku pri .svoji poročeni se-] -tri. domov na Potov vrh. Pot je pokojnico vc ni cesti, ki drži skozi gozd. V se je Rajerjevi ipridrtržil Adamek. ki ga pa ,potest niča ni Doznala. Adamek jo Rajerjevo takoj ogovoril in rekel, da se ga ni trdba bati. češ "hodili boste z menoj, kakor z rodnim bratom." Adamek, ki je bil zaposlen pri prCestniku Krevsu v Mirni peči. kjer je sekal v goT/odn. je bil po končanem delu na poti proti Zagrobu
Minimalna plača strežajk jr sedaj 20 centov 11a uro, soba ric pa 33 centov. Minimalna plača vseh drugih hotel^kili uslužbenk in i»a mladoletnih, ki nimajo -v hotelih hrane in stanovanja, bo znašala 36 centov 11a uro. Kdor ima v hotelu en obed, bo dobil 33 centov na liro, kdor ima dva, pa 30 centov.
Ta odredba, ki je že šesta izza leta 11)33, ko je bila sprejeta postava glede minimalnih plač se tiče vseh podjetij, ki (Kida ja jo sobe v najem, izvzem-ši vzgojne zavode, privatne in tako je na cesti sredi gozda l>olnišnice in dobrodelne insti-
Tega poročila mora biti vsak Nemec vesel:
— Nemški strokovnjaki bodo krmilu začeli izdelovati vs'» pivo iz sladkorne i>ese, nealko holno vino pa iz toinato^ov.
Namen tega je porabiti ve? alkohol za pogon v avtomobilov in drugih strojev.
V Nemčiji že zdaj izdelujejo iz tomatosov celo vrsto ne-alkoholnih pijač.
Nea&toliolne pijače izdeluje jo tudi iz črnega kruha in raznih žeiišč.
kompanija kolektala ui:ijske prispevke. To je glavni vzrok stavke.
Tovarna ima za milijon dolarjev vladnih naročil. Unija pravi, da je storila vse, kar je mogla za mirno uravnavo, toda kompanija je trdovratna in s*e noče niti za las vkloniti.
boji v angliji in nemčui
Sinoči so nemški aeroplani več ur bombardirali Liverpool, ki je po nemškem zatrdilu v plamen iti. Tudi London je moral prenesti zeBo hod zračni napad. Po brnenju motorjev pri napadu na London je bilo mogoče sklepati, da so se Nemci posluževali najnovejših, zelo velikih bombnikov. Nemci fo tudi bombardirali Plymouth, kjer je bilo ubitih 10 oseb, loda povzročena škoda je bila neznatna.
Angfeški letalni pa so se s posebno veliko silo spravili nad KoKn ob Reni. Bombardirali so veliki železniški Hohenzol-lern most, ki pelje čez Reno in tveže Kolin s sosednim mestom Kalk. 'Most sicer ni bril zadet, toda poškodovani so bili po-mdFi na obeh straneh Rene. V mestu je nastal velifc požar, Jci je zavzel obseg- ene milje.
imate 2e ta priročni atlas?
V teh kritičnih fasih je vsakemu titstelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
Velikost 9x 14)4 lnčev
48 velikih strani;
32 barvunlh zemljevidov tujih držav In 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-zna(lenih ;
Zanimivi svetovni dogodki.
NajnovejSi zemljevid kaže celi
svet In tudi:
RAZDELITEV POLJSKE UEl) NEMČIJO IN RUSIJO
ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI
NOVA FINSKO-RUSRA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3
__ oz. po 2 centa.
Posebnost:
HA MM ONIH) V ZEMLJEVID, KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom in ko ga izpolnite ln poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z hovlml mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas pri:
" glas naroda "
21« WEST IStfc STREET NEW YORK. N. X.
nalete? na Rajerjevo. Oba sta složno prišla v vas Rrsljin. kjer je Adamfok povabil t^opotnico v ir< Milno. Rajerjeva se je branila, iw, da nima denarja p: i .sobi. Adamek pa ji* h nsko le premotil, da j«' šla ž njim. Popila *?ta vsak dve deci vina. Tz prve gostilne sta šla k Osolni-ku, kjer sta popila pol 'itra vina. Ustavila sta so tudi v gostilni pri Ob rezu v Novem mestu, kjer čita izpila še vask po dva deei vina. Nato sta krenila proti Slatniku. Ko sta imela prvo m (V t o za seboj, je Adamek priše!* siliti v Rajerjevo. Ona je bila sicer precej dobro razpoložena, toda Adameka je odklonila. Na nekem travniku blizu S'atnika pa je Adamek nasilno nastopil. Rajerjeva mtu j - mlgovorila, da ga ni prosila,
naj gre ž njo, sicer pa da ima moža in otroke. Adamek je pri-eel nato divje preklinjati in Rajerjevi pretit i, res. da ga je vo-.iila za nos. Malioma je imel v rokah nož. s katerim .je Rajerjevo -snniil v trebuh in pri t m vzkliknil: "Imaš dovolj!*' Nesreeniea je od boleein zakri-jeala. Adamek pa jo je še ne-ikajkrat udaril po u-itih. Ranjena žena je napravica še nekaj korakov, nakar ji je iz rane stopilo tenko rrevo in je padla.
tucije.
V newyorški državi so že u-vel javi jene minimalne pflae«; za perice, lepotičarke in uslužbenke f»o restavracijah.
Posebne določbe veljajo za uslužbenke v poletnih hotelih in poletnih klubih.
Stavkaj v tovarni aluminija
Aluminum Company of A-merica je odločno za v rni hi zahteve CIO delavcev, ki so zato zastavkali, ker je bil neki njihov tovariš postavljen na cesto.
Družba pravi, da je dotični delavec zaslužil po na teden. Odpuščen je bil zato, ker je grozil nekemu družbinemu uradniku.
SLOVENSKO RADIO PETJE V NEW Y0RKU.
Kot lansko leto. tako bo tudi letos pel na radio >lovenski pevski mešani zbor iz Ne\v Voivka, in si<?er na postal ji WJZ. (Red Network) v ponedeljek dne 23. dece.iHbra 1940 od 6:00 t!o 6:15 zvečer, m invor-Ški standardni čas. Pele *e bodo večinoma božične pesmi pod vo<ktvom Mr. .Terryja Kopriv-šek, Jr. Več o tem radio prf>-gramu 'bo še pozneje poročano v tem in drugih loven kili listih. Toliko za danes.
iS pevskim in -obrat-kini pozdravom.
Anthonv Svet.
V SPOMIN
Prve Obletnice Smrti
našega ljubljenega sopro ga in očeta
ANDREJA KLUN-A
'kateri je •preminul 25. novembra, 1939
Dolgo leto je minulo, odkar, dragi nam nepoza-bljeni soprog in oče, si v hladni zemlji in s solznimi očmi obiskujemo T-voj grob. Hudo je iti s Tvojega groba, ker Te ne vidimo in ker si nam vedno v mislih. V naših srcih bo žiivel spomin na-te, dokler ne umrjeino. Spavaj mirno, vedno ljubi moj soprog Andro in oče, saj tudi mi za Teboj pridemo.
Žalujoči ostali:
Antonia Klun, soproga; Andy Klun, sin, v Holland Patent, N. Y. Mary lldovich, hči, v Richfield Springs, X. Y. 25. nov. 1940.
Superintendent R. M. Ferry je izjavil: — Odpust tistega de lavca je samo pretveza za stavko. Unija hoče doseči, da b<
RAD BI VEDEL,
kje se nahaja moj svak STEVE CERXE. Zadnji čas se je na liajal v Ne war ku, N. J. Prosim, ako to čita, naj se oglasi. Ako pa kdo drugi kaj ve o njem, naj sporoči na: — JOE OZ AN IX \ 1715 — 3rd Avenue, Escanaba, Mich.
11—27, 28, 29.
Nekemu znanstveniku je u-spelo napraviti iz grozdja vino, ki nima notienega alkohola, navzlic temu ima pa pijača duh in okus kot pravo vino.
S«- tobak iz hra-tovega li.>tja in klobase iz rib, pa bo imel nemški narod vse dobrote, za katere naj se seveda Hitlerju zahvali.
Sredi septembra >o odkril? v Ljubljani spomenik kralju A-lek-andru.
Aleksandrov oče Peter ima že sfiomenik pred rotovžem, dočim >o ga Aleksandru postavili v Zvezdi.
Pri ti<ti priliki je bila Ljubljana kar črna ljudi iz vseh dedov Slovenije.
Nastopili so tudi vsakovrstni irovonri'ki, in med njimi je eden bleknil naslednjo gorostas-nost:
— Slovenija ne bo j»rej mirovala. dokler ne bo postav Ijenih v spomin vitežkega kralja Aleksandra to4iko spomenikov kot je po slovenskih gorah, hribih, mestih in vaseh cerkva in kapelic.
Navzoči so tem besedam seveda navdušeno ploskali.
Tudi mladega kralja, ki je bil navzoč pri odkritju, je tj pretirana vdanost očividn^ zadovoljila.
<'asi se namreč spreminjajo, in tudi današnji vladarji niso tak; kot so bili nekoč.
Ko je vladal Srbiji knez Mi-hajlo. in je nekoč padel pred njim v znamenje spoštovanja, srb-ki seljak na kolena, ga je knez jezno brcnil in pljuni! predenj rekoč:
— Sram le bodi, ker je v tebi tako malo časti in ponosa. . .
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
V DINARJIH
LIR — — — $ 2.1H)
LIR---$ 5 —
LIK---$ 9.50
LIR---$14.—
LIR---$22.50
UR---$44*—
LIR---$87.—
|
100 |
DIN. |
---$ 2.20 |
|
200 |
DIN. |
---$ 4.00 |
|
»00 |
DIN. |
---$ 5.85 |
|
500 |
DIN. |
---$ 9.25 |
|
1000 |
DIN. |
---$18.— |
|
2000 |
DIN. |
---$35.— |
|
5000 |
DIN. |
---$85— |
50 100 300 300 500 1000 3000
V LIRAH
50 100 300 300 500 1000 3000
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga peljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V Bled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : P O T N 1 6 K I O D D ■ L ■ K :
216 West 18th Street, New York
BOŽIČNA DARILA
Vsem onim, ki nameravajo za letošnji Božič svojim ljudem v starem kraju poslati kako denarno darilo, bi svetovali, da to čimprej store. Denarne pošilja ti ve se še vedno izplačujejo v Jugoslaviji in Italiji. Da pa je denar izplačan v kar najkrajšem času—v petih dneh—svetujemo, da se pošlje po kablu, kar velja samo $1.— več. — POTNIŠKI ODDELEK SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
V New Yorku j«- vložil zemljiški agent Harold Rauslierl tožbo za ločitev zakona.
— Jeseni leta 19-'>o sva >e poročila. — je povedal sodniku. — Pred no sva odšla na poročno potovanje, mi je predlagala, naj bi se pet let ne po-ljubovala. Jaz sem >e s težkim sireni vdal in čakal dolgih pet let. Strastno sem koprnel pr» j trenutku, ko jo bom mogel objeti in poljubiti. Naposled sije približal tisti težko pričakovani dan. Ko sem >e ji približal, je hladno rekla: — Veš kaj, podaffjšajva poirodbo z;* nadaljnih pet let. To mi je bilo preveč.
Sodnik si je najbrž mislil; "Osel!" — in je zakon ločil.
Italiji manjka blaga za oble ke, vsled česar je Mussolini odloČil, tla morajo fantje do sedemnajstega leta nositi kratke hlače.
S tem bo prihranjenega mnogo blaga.
Se več blaga bi pa prihranil Mussolini, če bi dal vsakemu svojemu junaku, ki i,ra po-
je na grško ali na katerokoli fronto, namesto liač nekaj parov plenic.
Voditelj nemške delavfcke fronte dr Ley pravi, da bo po svetovni vojni segala Nemčija od jugoslovanske meje do najsevernejše točke v Evropi.
— Nemški delavec, — zatrjuje Ijev, — bo sedel v CVlov-en v avtomobil ter se bo po betoni rani ee«ti odpeljal v Narvik na Norveškem Vsa zemlja med tema dvema mestoma bo namreč nemška Ia>t.
Tako pravi dr. Lev.
1'tegne se pa zgoditi, da bo po sedanji vojni mogoče Nemčijo v nekaj dneh |>eš obhoditi.
"GLAS NAROD A" — New York
Friday, November 29, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
Kratka Dnevna Zgodba
MILA I »A VKSKLA:
Večer se šele pričenja
"S|M-t na na>iov. kakor obi- kakor prijatelj. Še vee, za čajno.**' j vedno -i morata ostati najbolj-
Kujhh- je pokLinal iu >e tia-lša prijatelja. Vprašanje gle-smehiiil, ko je zajrleda prek ras-j de otrok morata pametno reši-ni šojiek orhidej. !ti. Na vsak način ostane pri
''Naj jih oddam « h <e.lmi1i !*j njej. Marija je odlična mati. "Da, prosim, ne pozabitenOn jo ho. kar se tla, pogosto najkasneje ob -edinih zv* čer."j vide..
CVetl i čarnar se je globoko To v*- moia Cliarlotta uvi-poklonil, spremi! kupca do vrat deti in š<. nekaj časa potrpeti, in ko jo za njim zap l, je >ku- Tn ona bo to gotovo uvidela, sat prešteti, koliko Šopkov je v j saj je (liarlotta ču-tvena žen-zadnjih dveh mesecih ž> poslal|-^ka. Je mnogo živahnejša in na naslov go-pe Retanerjevo.'bolj temperamentna kak< r Ma-
No. orhideje -o za tako lepotico res najprimerneje. 1'bogi doktor Betanev jih tako ne vidi. Ločena g spa in go-pod direktor. poročen. o:V dveh ljuhkih fantkov — cvet ičarnar je prenehal in .-e »koraj preplašeno ozrl. kakor bi r-o hal. da bi mo-srel kdo uganili ali -lišati nje-n-e iniidi. Sicer pa — pameten trgovec pi -treže svojemu kupcu, pazljivo izpolni njegove želje je hvaležen, ker mu kupec zaupa in »o ne h<i«ra zato. če kdo ljubi or hide i«1 in Irugel
rija. zato je bila -kola; besna, ko je zadnjič odšel.
Tik pred sedmo uro je zazvonil vaj« ne? iz cvetličarne in i lu/kinja je prevzela šopek.
"Prosim. za milestivo srospo. )d g -poda direktorja.'*
Oba Hot t a se je V-'a vesela o-krenlia. Tuli dane-? Danes je n jen rojstni dan. Toda, zadnjič je Jan tako odšel, da bi se že spodolbiio. da bj <e potrudi razvem liti jo z lepim darilom. Skozi glavo ji je šinila pred-tava < briljantni zape-t-'tvari. Inici. katero mu .je dvakrat kot
Direktorje Šel počasi ohob-jt:<ko mimogrede omenila Na-režju. Cliarlotta ima danes glo je razvila papir v katerega
tako ka-! tega ni
svoj rojstni dan. Morda jo bo darilo nia o potolažilo — v zadnjnm čnsu je bila zelo raz-dn»žena. Kako je jokala, ko je zadnjič š 1 od nje. Noče skrivati -ve je l jubezni, sramuje se, ker jo mora tajiti, ker se zaenkrat -e ne more pokazati z njo v javnosti svetu: poglejte, ta prekrasna /ena je nvvja n>oja žena. In kakor vm lej. kadar se je zavedel. da morata s Oharlotto počakati, dokler se ne loči - svojo Pivo ženo, ga je ohšel neprijeten ol>čntok: nekako k< r očitek, čeprav -rad priznal.
Gotovo, Marija je ljubezniva. Vedno je bila dobra žena in jo mati njegovih dečkov, njegovih dveh zlatih dečkov. Škoda. da je o-tala ista Marija, kot pred leti. hm rda ši- -krom-nej-a kakor je bila kot dekle. Rok prav nič ne moro za to. če ne more biti taka, kakor si ljudje predstavljajo direktorjevo / no. No. da hi --o no znala obnašafci, ostala je le tako pro-prO-ta, ko je bil še neznaten u-radniček. Ne, da bi no bila pri (ljudeh obljub'jena, nasprotno — očitali so j} le, da ni znala obirati ljudi in da je bila vedno predo-tojna. Tu to prav za to, ker je bila dan|a. Ker pozna vse nji-ne dobro lastnosti jo n;iče raniti z ločitvijo. Tina najboljši namen ločiti >e ž njo
so bile zavite orhideje, ter nestrpno raztrgala ovitek priložen itm p? ima
"Obilo srečo, moja draga."' ie bilo na-pi-ano na vizitki. To je v-o * Orhideje in pismo z vošMilom! Kakšna pozornost in sentin^'iita uost! Naglo je od-m jo kazati celemu}rinila šrpek.
•*Odnc4-ite šopek, hitro." jo vekla slnžkinji. "Niti videti ga ne maram, te večn • orhido-•o. Odne.-ite ga in ne glejte me tako bedasto.'"
Jan je imel ključ od vrtnih vrat. da bi mu ne bih treba čakati in bi lahko prišel, kadar bj so mu zaliot< lo. V-topil jo in ker ni nikogar srečal- jo odložil klobuk in p nšč in šef v prvo sobo. Rila je prazna. Skozi priprta vrata pa jo .-li-šal pri telefonu Oharlotto: "Da. dragec. Na vsak čin danes."
nega.
"Da, dragi. 1 )anes zvečer, nekako čez pol ure. — Nekam na večerjo, nekam kjer je veselo. Malo bi plesali. Na svidenje. dragec."
Jami .so je zavrtelo v i^lavi. To gotovo ni bila sestra. Tako ga je zadelo, da je olw^del z odprtimi usti in da ni spravil iz sebe besede, ko je vstopila OharMta.
Toda ona se jo zdaj nasmehnila. Njeni 1k'H •zobje so -o zableščali. oči zasvetile in bila jo ljubezniva — malo preljubezni-va, ko ga je pozdravila.
Poučni spisi
ALI JE MOGOČE KANADO NAPASTI?
(Nadaljevanje članka iz sredine številke.)
Z mrzHeno naglico smo obo-1 kemično industrijo. Vodna si-roževali Pacifik in Atlantik ter la nudi največje možnosti.
ustje St. Lawrence River, Hudson Bay smo pa povsem zane ma rili.
Pri M cM ur ray u, v najsevernejšem delil Alberte so znanstveno ugotovljena ležišča o-
Odgovor na to vprašanje je Ija, ki so največja na vsem a-•star stopetdeset let. To je I meriškem kontinentu. »Samo pravzaprav zgotllia o borbi, ki1 cevi je treba napeljati do pri-
je divjala za Hudson Bay j>o-mor.sk o pot in proti nji.
Ze zdavnaj pred Stefansso-novo naix>vedjo glede zračne
stanišča Churchilla, pa 1m> 1110 goče petrolejske zaloge go*po-darsko izrabljati. Tak med pa vabi tudi Goo-
poti, je bilo znano, da ima Ka- ringove trote v Hudson Bay. nada pomorsko pot do Angli 1 Nemško vrhovno poveljstvo i-je, ki je znatno krajša kot pa
po St. Lawrence River.
O tem nas bo zopet prepričal pogled na zemljevid. Raz dalja med panično centralo
X>rovince Saskatchewan i n 44Dober večer. Pravkar >eni Port Arthurjem je 1HKI milj. vam hotela telefonirati. Žal inijOdtam do Montreala po siste-jo, da >tc prišli zaman. Sem mu Velikih jezer je 1100 milj. že oddana za današnji večer." od Montreala do Liverpoola je "Jaz sem - slišal." ,2800 m'ilj. Vsega skupaj torej
"'Da. takoj odidem. Ne bo- 4900 milj za izvoz žita. sto se jerzili ii f Da ne poza-j Polja v Saskatchewanu so pa bim. hvala vam za ljubeznivoloddaljena samo S00 milj od o-pozorno^t, zelo ste me razvese-lceana> velikega pristanišča in
. , žitne centrale v Churchillu.
Skušal je doumeti vse to. kaljo pravkar slišal, ko je že nadaljevala :
Tudi vi hi ste š]*, dane> večer lahko kam ven, ko ste že zato oblečeni. Morda bi šla vaša gospa soproga rada z vami ? Končno, večer so je šele pričel"
Kaj pravi ? Zakaj ga zasmehuje A' njenem ljubeznivem glasu je zloba — toda. za boga. zakaj? In pri tem ji v somraku. ki .je vladal v >obi niti v obraz ne vidi. YWtal je in prižgal uč prav v trenutku, ko se odpria vrata in jo pritekla njena -služkinja.
"Mjlostiva. milostiva. — pre-im, okoli rož. ki mi jih je gospa poklonila . . ."
Tedaj je opazila v -obi gf»
s|xula direktor ja in v grlu ji jej v Baltiku, hi
zastala b<*!seda.
"Da. milostiva, j" dtrekb.r nadaljeval l»osod'- služkinjo. 4<ok(>li teh rož .ie bila ovita jtale bril.iantna zape-tnrea. Daj-lia* to mi jo. Anežka. H vabi, lah-iko gr<*<te."
Aha. sestra .to je poklicaln.| J^kle jo Zginilo za vrati, v Nepi t/etno je poslušati razgo-jž(ip slnokiUga pa je. -premi javor, ,-e dofcičn. ne ve. da poslu- 1a z vzdihom, izginila iskreča
se bril jantna zape-tnica V sobi je bila tiši<na. Cliarlotta ni vedela, kaj naj stori. Zaman jr- i-kala, da bi našla kak primeren izgovor. Ko ga ni na
ma nedvomno sestavljene že vse načrte za takšen napad.
Visoki nemški častnik v naeijski zračni sili je edini pilot, ki je poletel iz Evrope v Kanado iu odtam preko North Baya -v Združene države. To je Wolfgang von Gronau, eden najuglednejših Hitlerjevih letalskih poveljnikov.
Ta nemški častnik je poletel iz Nemčije v Kanado leta 11)30, l!>:;i in 1 <>:;:}. prevalil je oblasti ter iz zraka premeril in fotografiral velik tlel severnega kanadskega ozemlja. No-ber angleški ali kanadski pilot nima takih informacij kot jih imajo v Berlinu. Da odvrne od. sebe vsak sum, je oblekel (iro-nau svojega spremljevalca v duhovniško obleko.
Naciji prav dobro vedo, kako napasti Kanado. Norveška je bila dosti trši oreh kot je pa divje ozemlje ob Hudson Bayu. V tistih divjinah jim jo mogoče postaviti oporišča ar-j brez vsakih posebnih ovir.
Take prilike so se pred leti Propagatorji -o prepričali jav • ])c*siužili Francozi, k*i so pre-nost, da sta Hudson Bay in .podili Angleže od Hudson Ba
ya ter se polastili kontrole nad polovico Severne Amerike.
Ali se bo zgodovina ponovila, in bodo moderni bombniki jih poslužujejo j nadomestili stare nerodne hi bilo pristanišče d je .'
Kanada in Amerika ne bosta spali. To je jasno. Toda brezbrižni no smeta biti.
Zavedati se morata, da se bliža vojna ameriškemu kontinentu. Bliža -se mu * severne strani.
Churchill ob Hudson Bayu je pa oddaljen komaj .">000 milj od Liverpoola v Angliji. To kanadsko pristanišče je torej tisoč milj bližje Angliji nego Montreal.
Pristanišča v Churchillu pa ne izrabljajo tako kot bi bilo treba. Zgrajeno je bilo po petdeset let trajajoči srditi politični borbi. Sabotirali in bojkotirali so ga do skrajnosti. Nt štete laži so razširili o nev n ost i plovbe po Hudson Bay.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SwttvU dr.
F. J. Kern. Vezan'- Cena $2.00
ItOPOfl I1KŽAV1 JAM naj .wo*- knjiiieo — "How to become a 'Uizen of t« 1'nited State*'.
v tej knjigi bo vsa pojaanlla in zakoni za nafleljen«' Cena 35C-
UENAR. S|»I^al dr. Kari Kogllft. StU strani
1 K-n a ml pruhlem Je rele zapleten In teta ven In pa cl mogoče storili vsakomur jaHnejca. l'isatc'lj. ki Je znau nar«xlii<»-i;o8iK><lar-
nkl atrokovnjak. Je razširil svo.1« delo tako, da ho služilo slehernemu kot orieutačnl spin o denarju.
Cena 50c
DOMAt I ZDRAVNIK. Si.isul Sebastijjiu Kneipp. 1!4U straui.
Cena $1.25
IH»I\('K ŽIVALI. — Sj.issH turnir Feigel. — 7"J strani.
Cena 5Qc
IlOMAOl ŽIVINOZI>RAVNIK, spisal Frat.jo r>n
lar. 278 strnnl. (Vn» rr-la vez Cena $150
Zflo koristim knjic« za v««!<pe» žlvlnnrejea; opis rarnlh holernl in žilnivljenje: Bilke.
(iOVEIM)HEJA. Spisal K ,*K*arL 143 strani.
S slikan*'
Cena $1.-
KOKOŠJKKKJA. Sestavil Valentin ltaxin»er. O"-' •tratil Bruft.
Cena 5<>C
KNJIGA O LEPEM VEDENJI), ti rani . Vez
Cena .75c
KN.IICrA () lX>STO.TNKM VKDFAMT. 111 strani
Cona 50c.
Strait odprtii le nekaj mesecev vsako leto. tloeim je resnica, da so plule lesene ladje vse leto po tem vodovju. Z ledo-lomilei, kot st
KRVTKA SRItSKA GRAMATIKA. «,s str:.«..
Cena 30c.
MLEKARSTVO. Spisat Anion 1'evc. S slikami lflM strani.
Knjiga a> mlekarje Iti ljubitelje mlekarstva ■Pi°h Cena ,5()C
NAJVEČJI SPISOVNIK. — strani.
Cena .5Qc
ša-. In eeprav telefonira samo -H—tri. Zattt je šel dalje in so nasmehnil Oharlotti. Priklo-khmil so ji jo. prosil /a dovoljenje in -ode!. Za trenutek um je šinila skozi možtrane Marijina podoba. iSkozi priprta vrata je vH 1, da si Cliarlotta še ni pripela orhideje. Pozorno jo je pogledal, trnla ona se ni niti nasmehnila. Ji morda sestra telefonira kaj neprijet-
Pošljite nam
ji in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
s
I
99
a
e.
"Glas Naroda
in prepričani smo, da boste potem
r ^
stalni naročnik.
Ša. so n m je ranuo ooarujoee nasn telili i la. Gospo* hi direktorju se je '->]>' ieo to«ra skoraj o-bi'nil želodec in zaželel si je, da bi oim ]>rej prišel ven na eisti zrak.
^'Charlotta. mislilo, no — pro-im. ne tmrlite ,se,T' so mu to nenadoma vrnil dar govora. Ko jo videl, da se mu približuje, neverjetno hitro pomirjena in pripravljena, da l>i mhi pojasnjevala in so nvu zlagala.
"'Prosim vas. raje ne recite iiK". To bo l>ol jšo. In misl'im. da -+c imeli prav," in pri tem ie >kuša*l prikriti svoj smehljaj, a "moji /eni bo po dtolgem oa-su trotovo ljubo, da bo danes šla lahko nekam ven."
•CVetfieamar je imel že zaprto trgovino. Olxstal je pred razsvetljeno izložbo in zanui--Ijeno in smehljaje gledal cvet orhidejo, ki i" ?tala v ljubki vazi. T.#epa jo. zelo lepa. Odslej jih evetlioamar najbržo ne lo vee toliko proda i
Porasi ie šel proti domu s klobukom v roki. Hladni ve-eoini zrak mki jo prijetno hladil razbeljeno eelo. Na vogalu nI ice, kjer je -<tanoval, je stala ženica s košaro v roki. G-lej, saj prodaja nageljne! Neopazne, vonjajoče šopke. Kupil jih je toliko, tla jo Marija, vsa zadivljena. ratzširila roke.
Da bi kam ŠJa ? Rada, zelo potiho.
v Churchillu vseh dvanajsr mesecev odprto prometu.
Hudson BaVu moramo |»o-svetiti vso pažnjo, kajti ee tega ne bomo storili, bo Hitlei izrabil priliko in nas prehitel.
Borba za razvoj Sredozenilj i našega Severa ni vee zadeva posameznih interesov, pae [ja borba za narodno obrambo, ki je tudi za Združene države največje važnosti. Skupni ka-nadsko-ameriški obrambni odbor se je že podal na delo.
Pomisliti je treba, da Hitler ne hrepeni po tistih delih Kanado, ki smo jih mi razvili, pač pa po divjem in neraziskanem severozapadu in severovzhodu.
Ozemlje v okoliei Hudson Baya je zadnja fronta nagega kontinenta. Naravni viri tega ozemlja so tako neizmerni, da se njihove ohširi^sti in bogastva niti predstavljati ne moremo. Gozdovi so nepregledni; reke in jezera bogata na ribah; ogromna skladišča premoga in rude ter surovin =sa
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Mejno ve jša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena -50c.
rada. Takoj se preoblečeni, «a-nio aiagel jne daiu še prej v vodo."
Gledal je njene prste, ki so mehko naravnavali nageljne.
■"Si pripneš šopek?"
"Raje ne, potem bi hitreje ovenela."
'"Ne, le pripni si — dovoli, da ti jaz pr.ipnem."
•"Hvala. Prekrasne so, .Ten-da."
(Marija se je znala čudovito smehljati. Poznal je njen smehljaj. Samo oči -o jo izdale. Naglo jo je poljubil na usta, da hi ji pomagal prikriti izdajalski mokri hisk njenih oči.
"Hnjdiva, dekletce. Fanta že spita? No, potem — lepo
POZABIL JE NA SVOJE BOGASTVO.
Y zvezi s tatvino, ki se je print-riia nekemu tuiinskeniii odvetniku, iso oilk ril i nekaj nenavadnega. Ko je namreč policija na njegovo ovadbo izvršila pregled v njegovem -ta-novanju, je našia na skritem mestu več hranilnih knjižic, ki so se glasile skupaj na 2<>0.000 lir. Razen tega je našla državno papirje v skupni vrednosti 171.000 lir. Mož za to zaklade sploh ni vedel več in njegova pozabljivost so je pokazala na ta način, da na vrednostnih papirjih že davno zapadli kuponi nploh ni^o bili odrezani. To pa še ni bilo vse. V jekleni blagajni neko banke so našli še 41 tisočakov in za 37.000 lir drugih vrednostnih papirjev, ki so bili njegova last. pa ni vedel' zanjo, oziroma je bil po-zatbil, kani jih je shranil. Sole skrtma policijska preiskava je spravila njegovo bogastvo na dan. Tatovi -o ga bili olajšali le za nekoliko zlatih predmetov in nekoliko pfotakov v gotovini, njegovo pravo bogastvo p t je bilo dobro skrito, celo se predcibro.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
NAftK SKOIMJIVE ŽIV Al J v POHOBI in KRŠKIM. opisal Fran Krjave« . ir_'4 str«nl Uri»5
Cena 25c
OKKTNO KNJKiOVODSTVO Jf.S strani. \>a..
Knjiga je namenjena v prvi vrsti Ja Btavl.no.
muetno In strojno kljtiCavuiCiiratvo žele-
■oiivarstTo. ,,
Cena —
:)l>KKir.1E AMKKIKK, sptsal H MAJ Alt Trije
1(1- 141. i:a strani. Cen« inehk« re» 1'oljuilen in natančen opis rnlkrltia novega sveta Spis se čila knk..r znuitniv« pi.vest t«r le sestavljen po oajlM.ljŠili virih.
Cena 50c
eliAKTlCM KAČLNAR. Trda vee. 251
Priročna knjižit a, ki vsebuje vse. kar Je pri nakunu in prodaji "otrebno.
Oena 75c.
PKOBLEMI SODOBNE FILOZOriJB
SpisHl dr. h. Veber. 341 strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! 8«
boče sezuHulti a glavnimi Čt.ami sodobo® filozofije.
Cena .50c
SI.OVENSKO NKMSkTsLOVAH. Sestavil Dr. F. Bradač. — l>-o strani.
Cena $1.25
DL\I CKBKLAK. Spisal Frank Lakmayer. 1«k{ strani.
Cena
VELIKI SLOVENSKI SPI SO V MK. Sestavil H. Podkrajšek. — 4.'17 strani.
Cena
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 Btrnnl.
Zbirka zanimivih in krntkočasnlh npretno-«tl: burke In Šaljivi posknsl: vedežovalna tabela; puuktiranje; zastavice.
Cena $1.—
ZDRAVILNA ŽEI IŠCA. 62 strani.
Cena ,25c
KNJIGARNA
"GLAS NAROD
216 West 18th STREET NEW YORK
DVAJSET TISOČ PAROV NOGAVIC.
lAiunie Steenbur^h, ki je lie-tlavno obhajala svoj 90. rojstni tlan v ameriškem Butter-worth n, je ta dan obhajala svo-jevnsten jubilej. Spletla je naii^reč bila za to priliko svoj 2<V)(M) par nogavic. Ker je imela vrla žo na pole«? ph ten ja >e dovol j časa, da je rodila 8 htV.ra, se je na njt'ii 90. rojstni dan zbralo okoli nje 1H1 direktnih potomcev. Tn vsi so nosili no.«raviee, ki jih jim je spletla dobra mati. habiea in prababica.
RAD BI IZVEDEL
za mojega bratranca JOSEPA PRUSA, doma 'iz vasi Krma-eino, št. S. pri Metliki. Mislim, »la se nahaja nekje v 'Minne-soti. Iiatl bi mu kot svojemu bratrancu in staremu prijatelju pisal in mogoee t a«Ii obiskal v prihodnjem poletju, zatorej, Joe, ako sam čitaš to šte vilko 'Hilasa Naroda", te prosim, tla mi piši ter tudi pošlji svoj naslov. — John Pczdirc, Box Nora uda, Quebec,
Kanada.
"<i LAS NARODA"- New YorE
Friday, November 29, 1940
Osveta egiptskih mumij
Ceiprav divja vojna vihrn, i Mnogi taki primeri se da jo po-delajo raziskovalci notranjih i jasniti naravnim potoni, zlasti d rž; iv v Egiptu in pr< uču jejo če upoštevamo še človeško -ni-hieroglife, ki so jih od kri 'i na|mwijo.
stenah grobnic in svetišč. Z, Salii živci so igrali tudi važ-odkritjem mnogih mumij se no vlogo v p! imeni paznika v
navadno pojavijo tudi govorice o o-veti skozi tisočletja o-hranjenih mrličev, motenih v zagrobneiu miru. Prve take visst! so -e pojavilo leta 1923,
ROMAN :—: Spisai: FRAN GOVF.KAR.
Ponižati l>i -e bila morala, -e odi>ovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo hi I Janko vendarle še vzel — v-sij po smrti svoje matere, ko hi iK>>tal samosvoj in neodvisen. Potajiti l<i se bila morala r-e zadovoljiti z Jankovo ]>onudho že zaradi o!reka in mateie.
Koliko je pri < žirrc, ki jim svet poljublja roke in jih >po-štuje kakor najbolj čestite zakonske žene! lil koliko je bivših priležnic. ki >o postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tegn; zaradi bodočiiesti otrokove bi v-e lihorala žrtvovati Materi ne sme biti za otioka nobena žrtev pretežka. Naj bi .-i pomežikoval svet, re ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro \zgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja.
AH, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči. . . .
Že dolgo je Intgrla po «obi, zdaj pa se je ustavila, pogledala r.a uro in -ne odločila. "Odpeljem se v Ljubljano in poiščem .i-tnka. Se je čais! Ponižam ^e, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi za.-e! Saj ga še vedno ljubim!"
Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prosit i, naj ji odpusti, da je piisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi. •j;mo živci . . . <)piv.>ti naj ji, vzame naj jo s -eboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod!
Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas j»», da ujame brzovlak. V dvoh urah bo že lahko pri Janku. (Joto-vo ?e začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati.
Strah, da bi zamudila vlak. je podil Olgo. da j«* tek'a po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so čudili lepi učiteljici. da dirja kakor paglavka.
V stolpu pa je udarila eno in takoj nato >e je oglasil veliki meriki. L-ra je jela * preganjati zvon, ki je vabi! v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga. že ena! Cele tri ure se je pamišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da r-e ji n: opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal v'atk. iz -troja mu je Švigal stolpčast dim, ž< lezničarji so Iv^ali ob vozovih in potniki >o vstopali.
Tedaj .je lokomotiva zaibrlizgala, zadnja vratca vairona so se zaloputnila, -prevodnik je skočil na vlak. ki j«' začel odhajat.i.
**Zaman! Zaman!"' je čira iz klopotanja njegovih kole.«. Opotekala t-o je in vedela le eno: "Konec, konec je!"
Trina je bila okoli nje, da-i je z neba sijalo solnce; neizmerno zalo-1 no. prazno in tiho ro ji je zdelo vse. da-i so po jagnedih prepevali -činkavei jn sinice ter je prihajala od ne-ko<l ve-ela melodija harmonike.
Kakor -enea ,«e je vlekla po poti ob reki, ki j vršala g!o-boko spodaj po nk a lovi ti stmgi.
egiptskem oddelku nekega a-meriškeira muzeja, ki se je živčno skrušil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Mož jo po cele ure opazoval redko umet-
ko je bila najdena grobnica fa-miiio, prikazujočo. velikega ska-
raona Tutankamena. Takrat je nenadoma umrl znani Ioni Oarnavon. V naslednjih letih je bajie grobnica in mumija -lavnega eiriph-keira vladarja zahtevala kar 27 žrtev.
i V pa p mfivlimo, da je zadnja "žrtev" umrla Šele leta lf)3."> in da ljudje, živeči delj časa v tropičnih krajih močno nagibljejo k raznim boleznini, lahko smatramo te primere za normalno umrljivost tem bolj, ker so bili učenjaki zaposleni pri izkopavanju večinoma že priletni in jim itak ni bih; več Fojeno dolgo življenje. Znani so pa n^nogi drugi primeri, žabe V-ženi v zvezi z milini jami in kritično proučeni. V teh je bilo ugotovljeno, da so se res pripetili. Tn na te primere se opira sedanja vera v o-veto mumij. Tako je neki bogati A-meriean kupil v Eariptu zelo dobro ohranjeno roko mnimaje. Odpeljal se je nazaj v Ameriko. Njegova žena je pa >o o-stala v Kiriptu. "Roko je vzel scl>oj. rim pa je prihtal v A
4'Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in ce arji so biLi ponižani in o-r:ui»ot eni, ker >o -e drznili upreti papežu. Peter -kala stoji, je stala in bo Mala, zakaj irti pekel ji ne more do živega. To -i zapomnite, možje, pa zl>og«in!"
Pravkar se je p<»-lavljal župnik od trapa iih»ž. meščanov 1:: kmetov, ko je vstopil Rožancc.
Vini! >je je šele uz cerkve ml desete maše in pridige. Ko
nesreča. Naenkrat se ga je prijela smola ne le v osebnem, temveč tudi v trgovskem živi je nju. Njegova žena je po po-vratkn iz Egipta stalno W'elia-la. Služinčad pa je dobivala ponoči napade nerazumljivega strahu. Dol^a vr-'ta nevšečno, sti v Američanovi rodbini je oretiehala šele, ko jo mož izročil i7. Egipta pripeljano roko mumije muzeju.
rabeja s klopotačo. Nekega dne je sedel na stolu pri vratih dvorane in nenadoma je o-pazil. kako je mumija v njegovi bližini dvisniila roko in mu pomigala. Najprej ji je o-v.ive'a samo roka do zapestja, potem pa v vi roka, kakor da jo j«* prešinilo novo življenje. In slednjič jo mumija po-ku--ila vstati. .
Paznika je seveda sprelete-la groza. Napel je vse sile, da bi vFtal in zaklical na pomoč. Tedaj nui j" pa roka ntnmije zagrozila. To jo bilo zadnje, kar je prestrašeni mož še videl. V naslednjem trenutku je onesvestil, in v težki živčni vrečici -o ga morali prepeljati v bolnišnico. Dolgo je ležal bolan in zdravniki so mu komaj redili živi j'nje. .
Do kakšneira zaključka pridemo. čo kritično promotrinio vse, kar se je zgodilo zadnja lota v zvezi z eiript.sk i mi grobnicami in mnmijanfi Na tem svetu se zirndi mnogo čudnega. Toda še bol j čudne i=tvari so so rodile v starem Kiriptu. Kar! le>13 pa »godi na svetu, vse se da pojasniti naravnim potom. pa naj >ae zdi na prvi r>o-gled še tako zagonetno. Sugestija. praznoverje in bolestna fantazija so najvažnejši čini tel ji pri dozdevni osveti eiriptškili murni i.
PRATIKE
Kot vsako leto, smo tudi letos naročili Pratike in smo že > prejel i sporočilo, da nam jih bodo poslali. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v "Glasu Naroda". — Isto velja za Mohorjeve in Vodnikove knji-ge.
V sedanjih razmerah pa se lahko zgodi—kakor lansko leto—<la bodo knjige poslane, do nas pa ne bodo prišle. Zato ne pošiljajte denarja, dokler ne naznanimo v "Glasu Narodu", da smo knjige prejeli.
Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1941 bo izšel začetkom decembra meseca. Cena je kot prejšnja leta—50e. Lahko ga naročite že zdaj in ga Vam bomo takoj, ko bo tiskan, poslali. — Knjigarna Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York.
★
knjige, ki Vas
VSTANOVLJEN L. 1893
i*
h
44 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baai
(184 strani.) Povest je prevedeni^ iz češčine. Ob čitanju se citate! vi vživi v življenje nam sorodnega češ ff kega človeka. Baar je priznan (Všk pisatelj, in boljšega prevoda si ako ro ne moremo želeti.
Cena
ff O
o o o o o
##
s
bodo zanimale!
85c ^ #0 o o
JJ OPOMBA: Knjige označene z O, sojM jj v platnu vezane. jj
GORNJO KVIK.O LAHKO NAKOClTE PHI:
[iramiitinnnrnisoiiiiUiiiiiniiiii^irTrNiiHiirrTriio.iii:'
SMRTNA KOSA
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
— Po dolgi bolezni je preminul na .-vojeni domu rojak Louis Lekše, btar 65 let. Doma je bil iz Na kija, fara Leskovec pri Kišketn na Dolenjskem, nikoder je prišel v Cleveland pred 4.'I leti. Zaposlen je bil let pri American Steel and Wire Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Paulo, ki je tudi ina bolniški Tiostel.ji. hčere Paulino Dol>evoe. Anno Poklar. Margaret Boldin in sina Louisa. v starem kraju ]>a brata Johna.
SIMFONIČNI KONCERTI.
Tv mnosrim druirim predmetom. po(lr»bne<ra izvora, so pridružujejo celo -srrijo nesreč. Ljudje, ki so qiripeljali iz Eiri]>-ta v grobnicah naidene predmete, in jih shranili doma. so nenadoma oslepeli, n i pa dobili težke očesno bohv^ni, ne da bi mosrli zdravniki poia-niti odko<l jo naenkrat ta pojav. Toda vse to so da poja-niti naravnim potom. Dana jo namreč možnost, da je l»ila očesna !bolezen 7 dotičnimi predmeti
V Barbel ton. O., je pretekli ted< *n umVl rojak J<m* A usee, ki |je živel na 15. cesti. Star je bir f>2 let in don*a iz Vrhnike i pri T^ožu in v Ameriko je prišel preti 34 leti. Zapušča ženo Marijo, tri sinove, katerih eden je pri vojakih v eGoririji, : tli hčere in tri pastorke v Fairport, O. Pokopan je bil zadnji četrtek iz si o ven-k o cerkve Presv. Srca Jezusovega.
je zajtrkoval spedaj v obedniei in slišal, da je v župni pisarni'prenešena iz Eiripta v Evropo več ljudi, j»- -topil Lror. da morda pomaga župniku. Imela sta ali Ameriko, kar ni niti stra-
navado, da >ta se pred obedom pred župniščem nekoliko izpre-lijaia in nato skupno obedovala.
Možje pa * o že odhajali. <Mal je isamo Januiik, po <lo-ma>če Petruz. bogat popotnik iz Zabrežja. "Prosin«, svetujte mi, gospod župnik!" je dejal pravkar. "Kaj naj storim, :rc*?pod kaplan? — Zena mi je izpridila - hlapcem."
Kratko in jasno je razloži svojo zakon>ko nesrečo.
"(Kakšna sramota za faro," -e je ogorčil župnik. "Držati bi bili pač moiali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz,. zato jo podivjala. Cerkev ve. kako je jne-ojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, <la -i najlaže ohranite žensko zvestolxi. ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!"
Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo..
"A kaj naj storim?" je vprašal. ''Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj niati ? Pa tudi jaz — saj nisem <e tako -<tar. O, Bog. že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem. kam naj se obrnem. Tako velika liisa — toliko poslov! Da mi je to storila!" Je-7fx in bolest sta brli v njegovi tožbi.
"A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?" je poizvedoval župnik.
"Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedofcžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v S račje. Kosanja pač ne pozna — vlačuga!"
44Vidite, Jaumik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba park.nt še piepasti. Prenagliti >«e ne smete. Vi niste stari, a ona je piect j 111'ajša. Morda se je sanfo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ..." je razmišljal župnik gla *no, ne da bi bil vedel, kani hi krenil z Ivosedo.
44Se.j to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Peetruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdein, da naju ločijo — vi, £o*pod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in g<<i>odinjo!" jo dejal Jamnik.
Župnik je dvignil* roke. "Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli Nemogoče! Do -m rt i -te in ostanete r.jen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!"
hotno niti mistično. Možno jo tudi. da so uporabljali Ecripča-ni za ntnuVificiranje trupel *ro-tove snovi, čijih hlapi povzročajo srčno motnje pri ljudeh, nagnjenih k takim boleznim.
rSimfonični WPA orkorst« r mesta New Vork 1k> v zimski i i ozon i zopot \*]>rizoril več koncertov po ljudskih cenah po 24 in 44 centov. j
Prva važnejša koncerta, ki ju bo vodil Evsren Plotnikov,
bosta v Bronx Winter Garden lP Aurora, 111., je mdavno u-1874 Wa«hinsrtcn Ave., bliwu jmrla Agnes Praprotnik,
T ronton t Ave.. Bronx v sredo |r°j- Ionian, v starosti 72 let. 4. in 11. decembra. Pričctek je k l>ila iz Smarjete na
ob S.no zvečer.
Na teh koncertih so izvajane najboljše skadbe največjih svetovnih nioj-trov. Zato bo za l jubitelje irla <be vsak tak koneert največji vžitek. .
ADVERTISE IN "GLAS NARODA
{N«d*)jev«Dje prihodnjič.)
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . .
Slovenski molitveniki:
RAJSKI «I^%SOVI
▼ celluloid ver. <5tv. 614)..1J»0
SVETA URA (Stv. 40«)
416 strani; velike črke .... 1.50
SVETO PISMO ____________________ $3 -
KATOLIŠKI KATEKIZEM .... -5i
IZ STAREC i A KRAJA SMO DO-BIIJL MOLJTVENIK
KRISTUS, KRALJUJ
Knjga vezana v usnje.
Velikost: 3% X 5% lnCa.
NAJ POPOLN KJI MOI.ITVENIK 806 STRANI
Vsebuje tudi ISO. STRANT MASNIH rESMI
Cena: SAMO $1.75
KVIŠKU SRCE
-"54 X 3% inčev — strani
vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE
X 3% inčev — 224 strani
pntvo um je ............ 35«.
KVIŠKU SRCE
2% X 3 % in cev — 224 strani
v l>elem eelolidu ...... .50c
(Kt>r se naui je i>osrečilo dobiti te uiolitveuike pu zelo nizki ceni, jih ludi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga i»a ni opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam borno mogli ž njimi {tost reči.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) Key «f Hemvea
fino TNsaDn .......................S5
▼ usnje vezano ......... .75
CATHOLIC POCKirr MANUAIj
v fino usnje vezano......1.—
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. Y.
216 WEST 18th STREET
Dolenjskem in zapušča sina in hčer.
— Po kratki in limični bo'ez-ni je preminila Mrs. Mary Av-1'UNtine. roj. Gimpel, stanujoča pri sinu v We?t Park. Za])U-Šča soproga Johna, sina Jose-pha, hčere: Marv Šinkovev, so Jozel, Ano Vidmar, sekiri Ano in Josephine in veliko dru-jrili sorodnikov. Rojena je bila v Vavta vasi na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov, t
Dne nov. je umrl v Pam Paw, Mich, rojak Peter Šav, star H4 let in rojen v Dolu. občina Dekane pri Tnstu. V Michigan je ]>rišel pred 10 leti iz Kleina, Mont, in zapušča ža-hijočo ženo.
t
V Crosby, Minn., je zadnje dni umrla Mrs. Ana B. Satovič, v starosti 48 let. Zapušča ža-lujočega soprosra in tri sinove.
V Yakima, Wash, je nedavno umrl rojak Matih. Stonič, v starosti 63 let. Pokojni je bil doiiKi iz Postojne na Notranjskem.
— Dne 21. nov. je preminila v Fairview bolnišnici -df^bro |K;iznana Mrs. Josephine K!in<K*, v starosti 48 let. Rojena je bila Siničič in donia iz Gornjač, fara sv. Arartin pri Gorici. V Ame.iiko je dospela pred 27 leti. Tukaj zapušča žalujočega fcopro^a Josepha, sinova Jose-pha in Karla, brata Antona in sestro Francos. Y stari domovini brata Josepha in Ivana in več drugih sorodnikov.
i
SAMOSlLrrifk. opisni «.nton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Xova-eana, ki se je proslavil s svojo zbirko 44Naša va>." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Fraac Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ...................... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika
. Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. ("'i t a tel j bo roman z užitkom pr^čital od začetka do konca. Cena...................... $j.50
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi [n 2S0 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je boli telo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-te&tru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.20
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbelj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je ži velo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Ona ...................... $1.00
2IVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgo dovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem.
®Cena......................$2.00
PJOTR - RASPUTIN
Pisatelj Klabund. (Poslovenil Bori^ Rihteršič.) Pisatelj se je poglobil v življenje na ruskem dvoru in nam v jasni luči prikaže delovanje skrivnostnega meniha Rasputina. Trdo vezano. 125 strani......75e
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
is
ft