ACKOCEPHALUS_____________________________________________________________XV-67-1994

Rde�i seznam ogro�enih p�c gnezdilk Slovenije Red List of Endangered Breeding Birds in Slovenia

Franc BRA�KO, Andrej SOVINC, Borut �TUMBERGER, Peter TRONTELJ. Milan VOGRIN

UVOD

�as izpred ve� stoletij, ko so se po vsej Evropi ob rekah razprostirala nepregledna naravna mo�virja, obdana z neprehodnimi gozdovi, je �e minil. Dana�nje obli�je evropskega prostora se je zaradi geolo�kih in klimatskih danosti oblikovalo tudi pod vplivom �loveka. Do dana�njih dni, posebno zadnjih sto let, je sledilo naglo spreminjanje naravnih predelov skozi stoletja oblikovane kulturne krajine. Izsu�evanje mo�virij, regulacije in zajezitve vodotokov, gigantske poselitve in nastajajo�e betonsko okolje ozna�uje postindustrijsko ero 21. stoletja. �lovekov vpliv na naravno okolje je postal tako mo�an, da je nazadovanje �tevil�nosti in izumiranje vrst vedno hitrej�e, vsesplo�no in skrb vzbujajo�e.

Ta proces je rastlinam in �ivalim na�ega prostora kvalitativno in kvantitativno namenil nazadujo�o vlogo. Neko� neprecenljivo �tevilo ptic in drugih �ivalih se je danes �tevil�no ob�utno zmanj�alo, nekatere vrste pa so iz dolo�enih predelov �e izginile, izumrle ali bile iztrebljene. Ju�na postovka Falco naumanni in zlatovranka Coracias garrulus brez �lovekove pomo�i pri nas verjetno ne bosta pre�iveli. Z velikimi prodi��i pa smo �e za vedno izgubili sva-tovsko ogla�anje prlivke Burchinus oedi-cnemus.

Izginjanje in �tevil�no nazadovanje mnogih vrst ptic grozi tudi Sloveniji, ne da bi se temu lahko u�inkovito postavili po robu. Prizadevanja naravovarstvenih institucij, organizacij in po�rtvovalnost posameznikov pa so kljub temu vzpodbuda. Posebno v zadnjem �asu se v Sloveniji ustanavljajo ve�ja zavarovana obmo�ja, ki so porok ohranitve izgmjajo�ih vrst in samoregulativne sposobnosti narave teh obmo�ij. Tudi manj�i rezervati ipd. so v�asih izjemno pomembni. Seveda se moramo zavedati, da za��itena

obmo�ja sama po sebi �e niso dovolj; zaradi ustanovitve npr. pohorskega parka ne bo nobena vrsta manj ogro�ena.

Pri�ujo�i Rde�i seznam ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije je plod skoraj triletnega dela �lanov Odbora za varstvo narave DOPPS (prej�nje Komisije)*. Na pogled nekoliko zapletena �lenitev Rde�ega seznama ne prikriva podobnosti z avstrijskim Rde�im seznamom ogro�enih ptic (BAUER 1989), ki je zaradi dolo�enih geografskih in ekolo�kih podobnosti s sosednjo dr�avo rabil za vzgled. Slej ko prej bistvena delitev na osnovne kategorije ogro�enosti, kakr�no uporabljajo tudi nem�ki rde�i seznami, ostaja pregledna in je po mnenju Odbora za varstvo narave DOPPS primernej�a za prikaz pretanjenih razlik pri vrhu lestvice ogro�enosti, kar nam omogo�a razmeroma dobro poznavanje na�ega pti�jega sveta v primerjavi z ve�ino drugih �ivalskih skupin. S tem ne �elimo zanikati domi�ljenosti in univerzalnosti IUCN-ovih kategorij, nasprotno, pn�ujo�i Rde�i seznam je sestavljen tako, da se njegove kategorije vkljapljajo tudi v IUCN-ovo shemo.

Majhne dimenzije in velika biogeografska pestrost Slovenije terjajo nekaj dodatnih obrazlo�itev posebnosti tega polo�aja glede na nacionalni Rde�i seznam. Smiselna se je zdela �im bolj�a pokrajinska razdelanost, saj rde�ih

* Pri snovanju Rde�ega seznama ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije je sodelovalo �est (6) ornitologov - �lanov Odbora za varstvo narave DOPPS. Priprava objektivnega in hkrati aktualnega slovenskega seznama ogro�enih ptic ni bila preprosta naloga, kar pri�a tudi 21 sestankov Odbora v zadnjih treh letih ter ogromno nevidnega dela �lanov. Zlasti zamudno ie bilo skupinsko delo, polno usklajevanja razli�nih predlogov, argumentov in mnenj, ki je v�asih teko�e delo Odbora �e kar ote�evalo in zaviralo. Delovna skupina je z izidom Rde�ega seznama preimenovana v "Komisijo za Rde�i seznam " v okviru Odbora za varstvo narave, ki bo v prihodnje spremljala in dopolnjevala Rde�i seznam ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije

166

XV 67-1994

ACROCEPI lALUS

seznamov posameznih pokrajin za zdaj �e ni pri�akovati in bi bih v sedanjih razmerah tudi neracionalni; ozemeljska majhnost na eni in velika pestrost razli�nih vplivov na drugi strani sta razlog za razmeroma visoko �tevilo vrst, ki so omejene na eno ali nekaj lokalitet in s tem avtomati�no ogro�ene, ter vrst, ki naseljujejo le posamezne pokrajine ali regije. Velike, evropsko ali svetovno pomembne populacije se bodo �e zaradi omejenih danosti v Sloveniji te�ko razmno�evale, zelo velik pa je pomen na�ega ozemlja za ohranitev biolo�ke pestrosti in robnih (disjunktnih) populacij, ki so �e posebej ob�utljive Velika vloga, ki jo bo pri tem imelo varstvo narave v posameznih delih Slovenije, je deloma razvidna �e iz �lenitve po pokrajinah in razvrstitve vrst po podkategorijah.

Pri nastanku Rde�ega seznama so bili uporabljeni podatki iz zadnjih dvajsetih let, predvsem podatki, ki temeljijo na spoznanjih Ornitolo�kega atlasa Slovenije (GEISTER, v tisku) m dru�tvenega glasila Acrocephalus. Seveda smo razvrstitev vrst, obstoje�e zgodovinske podatke m novej�a spoznanja primerjali tudi s sedanjim Rde�im seznamom ogro�enih pti�ev v Sloveniji (GREGORI, MATVEJEV 1992). Za pnmoski konec je upo�tevano ornitolo�ko delo Favnisti�ni pregled ptic slovenske obale (�KORNIKet al. 1990).

Na osnovi Ornitolo�kega atlasa gnezdilk Slovenije danes pri nas poznamo 219 vrst gnezdilk od skupno 364 vrst ptic, ugotovljenih v Sloveniji do leta 1995. V pri�ujo�em Rde�em seznamu je 130 vrst v razli�nih kategorijah ogro�enosti (brez kategorije K 5 Premalo znana vrsta) ali kar 59,4% slovenskih gnezdilk.

Zavedamo se, da Rde�i seznam ni nekaj dokon�nega in dore�enega. Hitre spremembe v naravnem okolju, kot posledica �lovekove dejavnosti, narekujejo sprotno dopolnjevanje rde�ih seznamov. Recimo vsakih pet let. Upamo, da bo pri�ujo�i Rde�i seznam ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije pripomogel k naravovarstvenemu ozave��anju ljudi, predvsem pa rabil kot pripomo�ek naravovarstvenim slu�bam, na�rtovalcem m snovalcem urejania prostora, raziskovalcem, vrednotenju naravnih obmo�ij in pri izobra�evanju.

SESTAVA RDE�EGA SEZNAMA

Glavne kategorije - Vrsta, ki ji grozi izginotje, in Mo�no ogro�ena vrsta po IUCN-u (E - Endangered), Ogro�ena vrsta (V Vulnerable) in Potencialno ogro�ena vrsta (R - Rare) - so v osnovi deljene po istem vzorcu. Pri vsaki od teh razli�nih stopenj gre lahko za ogro�enost zaradi naravno povzro�ene redkosti vrste oziroma njene omejitve na zelo majhno �tevilo gnezdi��, ki pa so lahko razli�no ogro�ena (1 .a, 2.a, 3.a in 4.a). Lahko gre za razli�no visoko ogro�enost regionalno raz�irjene vrste, ki ima v Sloveniji omejen areal ali pa ji je uspelo pre�iveti zgolj v eni ali nekaj regijah, kjer se njeno �tevilo �e naprej zni�uje (l.b, 2b, 3.b). Pri vrstah, ki so v okviru svojega habitata splo�no raz�irjene, je ogro�enost odsev razli�no mo�nih trendov upadanja celotne populacije ali njenih delov v zadnjih desetletjih in je nedvomno posledica splo�nih dolgoro�nih �lovekovih poseganj v okolje (l.c, 2.c, 3c in 4,c). Pri preostalih dveh kategorijah - Izumrla, iztrebljena ali izginula vrsta (Ex. - Extinct) ter Premalo znana vrsta (K - Insufficiently known) gre, prvi�, za dokazane zgodovinske podatke o gnezdenju vrste pri nas, vendar je celotna populacija v zadnjih dveh stoletjih izumrla, in drugi�, v skupino premalo znanih vrst so vklju�ene vrste, katerih rob areala raz�irjenosti vklju�uje Slovenijo ali poteka prav blizu nje. Vrstam pa zaradi nepoznavanja in pomanjkanja podatkov o gnezdenju ni mogo�e dolo�iti statusa oziroma ugotoviti stopnje ogro�enosti.

Razvrstitev vrst po podkategorijah je smiselna:

ker prikazuje razli�ne vzroke, ki ogro�ajo gnezdilke v Sloveniji; s tem so hkrati dolo�ene varstvene smernice za posamezno vrsto.

ker so definicije podkategonj hkrati kriteriji, po katerih so vrste uvr��ene v seznam.

ker je seznam tako prilagojen specifi�nim slovenskim biogeografskim razmeram

Za ohranitev vrst iz podkategonj � bi praviloma moralo zadostovati rezervatno varstvo oziroma varstvo s pomo�jo za��itenih obmo�ij. To velja zlasti za vodne ptice ter gnezdilke zelo redkih habitatov, npr. pe��enih sten, in manj za ve�je ptice z velikimi teritoriji,

167

ACROCEPl lALUS

XV 67 1004

ki jim lahko pomagamo s prakti�nimi ukrepi, npr. �uvanjem gnezdi��.

Obstoj vrst iz podkategorij b bi lahko zagotovili z ustanavljanjem ve�jih za��itenih obmo�ij in z varstvom narave zunaj zavarovanih obmo�ij, npr. z zagotavljanjem pa�e in travni�ke rabe zemlji��, ohranjanjem so-naravne strukture gozdov, ohranjanjem sonaravnega stanja vodotokov in njihovih lok.

Varstvo vrst iz podkategorij c je najbolj problemati�no, saj jih ogro�ajo v prostoru splo�no raz�irjena gospodarska in dru�beno-razvojna gibanja, kot so velikopotezne melioracije in komasacije, opu��anje tradicionalnih

na�inov gospodarjenja, uporaba biocidov, kr�enje �ivih mej (omejkov) in seno�etnih sadovnjakov. Skratka, modernizacija kmetijske proizvodnje je skupni imenovalec ogro�enosti velikemu dele�u teh vrst. Druga ve�ja skupina dolgoro�nih in povsod opaznih negativnih vplivov na okolje zajema odnos do voda, tako teko�ih kot stoje�ih. Sem sodijo neprimerno vodnogospodarsko "urejanje", onesna�evanje, pretirani sanitarni posegi, int.enz.ivno ribogojstvo in rekreacijska raba. Stanje lahko izbolj�ajo le korenite spremembe v okoljevarstveni in kmetijski zakonodaji ter seveda splo�na pripravljenost dru�be za revitalizacijo degradiranih obmo�ij.

Rde�i seznam ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije

Legenda:

P -       Prekmurje

� �       �tajerska in Koro�ka

G -      Gorenjska

D -      Dolenjska in Bela krajina

PR -     Primorska

N -      Notranjska

x avtohtona gnezditvena raz�irjenost, vrsta ne

gnezdi ve�

avtohtona gnezditvena raz�irjenost, gnezdenje

vpra�ljivo

avtohtona gnezditvena raz�irjenost, gnezdenje

nepoznano ( ) gnezdenje neredno ali izredno redko

PST - splo�ni trend velikosti populacije (1970 � 1994):

( I-)     porast

(-)       upad

(O)     ni sprememb

(F)      niha

(N)     novo odknta gnezdilka

(X)     vrsta izginila

VO     vzroki ogro�anja:

ME    melioracije

RE      regulacije, sprememba vodnega re�ima

ST      strupi, onesna�evanje

KM     kmetijske monokulture, intenzivno kmetijstvo

GM    gozd ne monokulture, intenzivna se�nja

LK      nezakonit lov, uni�evanje, konfinacija, trgovanje

TK      op u��anje tradicionalnega kmetovanja

TR     turizem, rekreacija

OS     drugo (daljnovodi, promet, urbanizem,

sekundarni habitati, po�iganje ipd.)

?        vzrok neznan

Shema kategorij ogro�enosti

168

XV 67 1994

ACROCEI'MALUS

EX 1.1 IZUMRLA, IZTREBLJENA ALI IZGINULA VRSTA:

1.1.a Avtohtona populacija je v teku 19. in 20. stoletja prenehala gnezditi:

S

G

D

PR N

PST VO

Gyps fulvus Circus pygargus Otis tarda �s io flam m eus Calandrella brachydactyla Luscinia svecica Lamus excubilor Pyrrhocorax pyrrhocorax

x

x x

x

x

X

x

x

Ex ? 1.1.b Avtohtona populacija iztrebljena ali izginula, vendar so v zadnjih 20ih letih znani primeri gnezdenja ali poskusa gnezditve:

E 1.2 VRSTA, KI JI GROZI IZGINOTJE:

1.2.a Izjemno redka, gnezdi na eni ali nekaj lokalitetah:

G

D

PR N

PST VO

Botaurus stell ans Nycticorax nycticorax Haliaeetus albicilla Aquila pomarina Himantopus himantopus Numenius arqua ta

Sterna albifrons

M er ops apiaster

X

X

X             ?

PR

PR

N (N)

N

(O)

(O)

(O)

(O)

(N)

(�)

(F)

(F)

ML.RL.LK, TR RE.CM.LK LK. TR. CM

CM. LK, or,

ML. TR. C)!; ML. KM. TR

RE, f'R

re, st, o:;

169

ACROCEPHALUS

XV G7 1994

1.2.b Pred nekaj desetletji �e regionalno raz�irjena in �tevil�na, v zadnjih 10-20 letih pa se je njen gnezditveni areal mo�no skr�il. Trend upadanja �tevil�nosti se nadaljuje, grozi ji dokon�no izginotje:

P          �          G         D         PR N         PST VO

Coracias garrulus                  P          S          -           ?                      ?          (-) ml.tk.km,s'i;l.k

1.2.c Neko� splo�no raz�irjena vrsta, katere �tevil�nost je padla pod kriti�no mejo; v ve� regijah �e izginila:

P          �          G         D         PR N         PST VO

Falco naumanni                      x          ?          ?          D ?          N          (-) ml.:t.km

Lanius minor                         P          �          x          D PR ?          (-) tk.st.km

E 2 MO�NO OGRO�ENA VRSTA:

2.a Izrazito lokalna gnezdilka z majhno ali nazadujo�o celotno populacijo:

170

XV-67-1994

ACROCEPII ALUS

2.b Neko� regionalno raz�irjena vrsta, v teku zadnjih 10-20 let pa mo�no nazaduje, v nekaterih regijah ji grozi izginotje:

P         �         G        D        PR N        PST VO

2.c Splo�no raz�irjena, ekolo�ko specializirana vrsta, katere gnezditveni habitat se v Sloveniji vidno kr�i ali pa je posebno ob�utljiva na �lovekove vplive:

P         �         G        D        PR N        PST VO

L 7 1

ACROCEPHALUS

XV-67-1994

V 3 OGRO�ENA VRSTA:

3.a Lokalna ali malo�tevil�na gnezdilka:

3.b Reginonalno raz�irjena, populacijsko nazaduje in lokalno �e izginja:

P        �         G        D        PR N        PST

VO

172

XV 67 1994

ACROCEPI I ALUS

3.c V preteklosti v Sloveniji splo�no raz�irjena vrsta, sedaj populacija zaskrbljujo�e nazaduje in prostorsko izginja:

R 4 POTENCIALNO OGRO�ENA VRSTA:

4. a Vrsta, ki zaradi omejenih naravnih danosti v Sloveniji gnezdi na enem ali ve�

posebno izpostavljenih gnezdi��ih oz. gnezdi na robu svojega areala:

G

D

PR

N

PST VO

173

ACROCEPHALUS

XV-�7-1994

**4.b Splo�no raz�irjena z zadovoljivim �tevil�nim stanjem katere habitat je nagnjen k mo�nim antropogenim vplivom in spremembam v kulturni krajini. Uni�enje ali sprememba habitata pa jo lahko mo�no ogrozi:

4.c Ogro�ene ob�asne gnezdilke, ki Slovenije njihov sicer�nji gnezditveni areal ne vklju�uje (in je tudi po favnisti�nih podatkih iz zadnjih 200 let ni vklju�eval):

S          G

Limosa limosa

Trinca ochropus                                (�)

Hirundo daurica

Stum us roseus                         (P)

K 5 PREMALO ZNANA VRSTA

5.a Iz preteklosti podatkov o gnezdenju ni ali so nezanesljivi:

** Podkarec/orna 4 b je zunaj kategorije "Rare" po IUCNovi shemi; vrste iz te podkategonje lahko zaradi dejavnikov ogro�anja kmalu preidejo v podkategonjo 4.a

174

XV-67-1994

ACROCEPl lALUS

Komentar k podkategoriji Ex La

Pri nas �e vedno nimamo popolnega pregleda zgodovinskih virov o nekdanjih gnezdilcih na ozemlju dana�nje Slovenije, prav tako �e ni objavljen seznam preparatov ptic, ki jih hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, Pri�evalnost posameznih zgodovinskih virov o nekaterih redkih in vpra�ljivih gnezdilkah je v novej�em �asu analiziral tudi GEISTER (1993). Spisek vrst, ki so uvr��ene v to podkategorijo, �e ni popoln.

V nadaljevanju sta pri vrstah iz te pod-kategonje navedena letnica in kraj zadnjega poznanega primera gnezditve, ki se je komisiji zdel pomemben, zraven pa je �e dodana oznaka vira, kjer je dogodek podrobneje dokumentiran.

Beloglavi jastreb Gyps fulvus: 1886 je gnezdil na Krmi (SCHULZ 1890).

Mo�virski iunj Circus pygargus: pribli�no I960, Ljubljansko barje (KRE�I�, �U�TER�I� 1963).

Velika droplja Otis tarda: pred drugo svetovno vojno (okoli 1925), okolica Lendave (PIRC 1956/57).

Mo�virska uharicaAsio flammeus: 1939, Ljubljansko barje (BA�AR 1939).

Kratkoprsti �krjanec Calandrella brachy-dactyla: 1815, Materija in Socerb (SCHIA-VUZZI1883).

�panski kup�ar Oenanthe hispanica; 1965, Malov��e (GREGORI v: Komisija za redkosti, 1993).

Planinska vrmaPyrhocorax pyrhocorax: 1955, Ti�anca (MATVEJEV 1981).

Komentar k podkategoriji Ex ? 1 .b

Avtohtona populacija iztrebljena ali izginula, toda v zadnjih 20tih letih so poznani primeri gnezdenja ali poskusa gnezditve:

Za ve�ino vrst te kategorije velja, da so izginile ali so poznani le posamezni poskusi gnezdenja v �asu zadnjih desetletij, torej v

�asu na�ega bivanja. Gre za vrste, ki kot gnezdilke Slovenije izginjajo ali so �e izginile pred na�imi o�mi.

PrlivkaBurchmusoedicnemus: okoli 1970, Sava - Sto�ice in Bre�ice; do 1979, Drava -�turmovci, (DOVI�; PFEIFER; �TUMBER-GER, ustno).

Rjavoglavi srakoper Lamus senator: 1985, Fara ob Kolpi (TEKAV�I� v: OAS).

La�ki �krjanec Melanocorypha calandra: 1987, Koper (GJERKE�, pisno).

Mala cipa Anthus pratensis: 1993 Med-vedce (VOGRIN; BRA�KO; �TUMBERGER, ustno).

Poljska vrana Corvus frugilegus: 1989, Peti�ovci (GREGORI 1993).

�rnoglavi strnad Embenza melanocep-hala: 1974, Se�ovlje (SERE v: OAS).

Komentar k vzrokom ogro�anja

Vzroki ogro�anja (VO) so v Rde�em seznamu razvr��eni po svojem negativnem vplivu na gnezditvene populacije na�ih ptic za vsako vrsto. Razporeditev vzrokov ogro�anja na prvi najpomembnej�i (primarni) in drugi najpomembnej�i (sekundarni) vzrok ogro�anja omogo�a dokaj objektiven pristop k vedno bolj pere�i naravovarstveni problematiki. Tabela 1 ka�e, da med vsemi navedenimi primarnimi vzroki ogro�anja zdale� prednja�ijo melioracije (ME), regulacije s spremembami vodnega re�ima (RE), gozdne monokulture z intenzivno se�njo (GM) in opu��anje tradicionalnega kmetovanja (TK). Zlasti slednje postaja vedno bolj pogubno za �tevilne vrste ptic kulturne krajine, vendar upamo, da se doba melioracij in regulacij pri nas za vedno kon�uje. Med sekundarnimi vzroki ogro�anja prednja�ijo strupi in onesna�evanje (ST), nezakonit lov, uni�evanje, konfmacija in trgovanje (LK) ter turizem in rekreacija (TR).

Opu��anje tradicionalnega kmetovanja ter

turizem in rekreacija sta tista vzroka ogro�anja, ki sta bila pri nas pred 20 leti skoraj zanemarljiva. Prav z njima pa bo varstvo narave

175

ACROCEPHALUS

XV «7-1994

poleg navedenih "klasi�nih" vzrokov ogro�anja v prihodnje moralo krepko ra�unati.

primarni vzrok sekundarni vzrok ogro�anja           ogro�anja

Tabela 1 : Prikaz ogro�enosti ptic iz Rde�ega seznama glede na najpomembnej�i (primarni) in drugi najpomembnej�i (sekundarni) vzrok ogro�anja v Sloveniji. Podkategonji l.a in 5.a v tabelo seveda nista vklju�eni (glej seznam); za 122 vrst iz drugih podkategonj pa so vzroki ogro�anja porazdeljeni takole:

LITERATURA

BACAR, R. (1939): Brehm. �ivljenje �ivali. Priredil R. Ba�ar. Umetni�ka propaganda Ljubljana.

BAUER, K. (1989): Rote Listen der gef�r-deten V�gel und S�ugetiere �sterreich. �GV Wien.

176

GEISTER, I. (1993): Kaj pravijo zgodovinski in sodobni vin o nekaterih redkih in vpra�ljivih gnezdilkah Slovenije. Acrocephalus 14 (58-59):

83-96. Ljubljana.

GEISTER, I. (v tisku): Ornitolo�ki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana

GREGORI, J., S. D. MATVEJEV (1992): Rde�i seznam ogro�enih pti�ev v Sloveniji. Varstvo narave, 17:29-39. Ljubljana.

GREGORI, J. (1993): Dokumenti: �alostna usoda gnezditvene kolonije poljskih vran [Cor vus frugiJegus) v Peti�ovcih. Acrocephalus 14 (58-59): 129-130. Ljubljana.

KRE�I�. I., F �U�TER�I� (1963): Ptice Slovenije. DZS. Ljubljana.

KOMISIJA ZA REDKOSTI (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. Acrocephalus 14 (58-59): 99-119. Ljubljana.

NEMESSZEGHY, L. (1986): �rna jel�a v Prekmurju. Pomurska zalo�ba.

PIRC, A (1956-57): O veliki droplji. Lovec.

SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un'avifeuna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell'Istria. Estratto dal bolletmo della Società' adriatica di science naturali in trieste. Voi. IX.

SCHULZ, E (1890): Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten V�gel. Laibach.

SERE, D. (1980): Rde�i kalin (Carpodacus erythrinus) gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus 1 (1): 13-16. Ljubljana.

�KORNIKI., T. MAKOVEC, M. MIKLAVEC (1990): Favnisti�ni pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Ljubljana.

�TUMBERGER, B. (1980): Pikastimartmec {Trinca ochropus) gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus 1 (4): 52-54. Ljubljana.

POVZETEK

Negativni vpliv �loveka na naravno okolje je �edalje mo�nej�i in agresivnej�i. Nazadovanje �tevil�nosti in izginjanje vrst postaja vedno hitrej�e in vsesplo�no, ludi na ozemlju Slovenije je ogro�enost avifavne prisotna in skrb vzbujajo�a.

Pri nastajanju dela Rde�i seznam ogro-

Vzrok ogro�anja.

ME (melioracije)

RE (regulacije, sprememba vodnega re�ima)

ST (strupi, onesna�evanje)

KM (kmetijske monokulture, intenzivno kmetijstvo)

GM (gozdne monokulture,

intenzivna se�nja)                   20                      3

LK (nezakonit lov, uni�evanje,

konfinacija, trgovanje)              9                      20

TK (opu��anje tradì-

XV -67-1994

AC ROC BI M I ALI J S

�enih ptic gnezdilk Slovenije so uporabljeni podatki iz obdobja zadnjih dvajsetih let, zlasti podatki, zbrani v Ornitolo�kem atlasu gnezdilk Slovenije in dru�tvenem glasilu Acrocephalus in zgodovinski ornitolo�ki podatki. Primerjali pa smo ga tudi z dosedanjim rde�im seznamom.

Od skupno 364 do leta 1995 v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic je gnezdilk 219. V pri�ujo�em rde�em seznamu je 130 vrst v razli�nih kategorijah m podkategorijah ogro�enosti ali 59,4 % vseh slovenskih gnezdilk. Devet (9) vrst je v kategoriji premalo znanih vrst (K 5).

V osnovi je rde�i seznam podoben avstrijskemu zaradi dolo�enih geografskih m ekolo�kih podobnosti s sosednjo dr�avo. Kljub navidezni zapletenosti kategorij in pod-kategori] se osnovne kategorije ogro�enosti vkljapljajo v lUCN-ovo shemo.

Razvrstitev vrst po podkategorijah je smiselna:

ker prikazuje razli�ne vzroke, ki ogro�ajo gnezdilke v Sloveniji; s tem so hkrati dolo�ene varstvene smernice za posamezno vrsto.

ker so definicije podkategorij hkrati kriteriji, po katerih so vrste uvr��ene v seznam.

ker je seznam tako prilagojen specifi�nim slovenskim biogeografskim razmeram.

Za ohranilev vrst iz podkategorij a. bi praviloma moralo zadostovati rezervatno varstvo oziroma varstvo s pomo�jo za��itenih obmo�ij. Obstoj vrst iz podkategorij h bi lahko zagotovili z ustanavljanjem ve�jih za��itenih obmo�ij in z varstvom narave zunaj zavarovanih obmo�ij na regionalni ravni. Varstvo vrst iz podkategorij � je najbolj problemati�no, saj jih ogro�ajo v prostoru splo�no raz�irjena gospodarska m dru�beno-razvojna gibanja. Skratka, modernizacija v kmetijstvu, negativen odnos do voda m �iritev urbanih obmo�ij.

Slovenija je majhna de�ela z veliko biogeo-grafsko pestrostjo in razli�nimi vplivi, ki jih povzro�a �lovek. Zaradi tega je bila smiselna regionalna razdelanost rde�ega seznama po pokrajinah (zgodovinskih de�elah). Vendar to ne zmanj�uje vloge varstva ptic, s �lenitvijo po pokrajinah je mo�nost varovanja na veliko bolj�ih izhodi��ih.

Rde�i seznam ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije ni dokon�en m trajen. Zaradi tega se bo sprotno dopolnjeval. Predvsem bovabil kot pripomo�ek naravovarstvenim m upravnim slu�bam, snovalcem urejanja prostora, raziskovalcem, vrednotenju naravnih obmo�ij m izobra�evanju.

Rde�i seznam ogro�enih ptic gnezdilk Slovenije sestavljajo naslednje kategorije:

Ex 1.1 Izumrla, iztrebljena ali izginula vrsta:

1.1.a Avtohtona populacija je v teku 19. m 20. stoletja prenehala gnezditi:

Gyps fulvus, Circus pygargus, Otis larda, As i o flamm e us, Calandrella brachydactyla, Luscinia svecica, Lani us excubi tor Pyrrho-corax pyrrhocorax

Ex ? 1.1 .b Avtohtona populacija iztrebljena ali izginula, vendar so v zadnjih 20tih letih znani primeri gnezdenja ali poskusa gnezdi We:

Burhmus oedicnemus, Lamus senator, Melanocorypha calandra, �nthus pratensis, Oenanthe hispanica, Corvus frugilegus, Embenza melanocephala

E 1.2 Vrsta, ki ji grozi izginotje:

1.2.a Izjemno redka, gnezdi na eni ali nekaj lokalitetah:

Botaurus steliaris, Nycticorax nycticorax, Haliaeetus albicilla, Aquila pomanna, Himan-topus himantopus, Numemus arquata, Sterna albifrons, Merops apiaster

1.2.b Pred nekaj desetletji �e regionalno raz�irjena in �tevil�na, v zadnjih 10-20 letih pa se je njen gnezditveni areal mo�no skr�il. Trend upadanja �tevil�nosti se nadaljuje, grozi ji dokon�no izginotje:

Coracias garrulus

1.2.c Neko� splo�no raz�irjena vrsta, katere �tevil�nost je padla pod kriti�no mejo; v ve� regijah �e izginila:

Falco naumanni, Lamus minor

E 2 Mo�no ogro�ena vrsta:

2.a Izrazito lokalna gnezdilka z majhno ali nazadujo�o celotno populacijo:

Podiceps grisegena, Ixobrychus minutus, Auias clypeata, Anas crecca, Anas quer-quedula, Aythya ferina, Ay thy a nyroca,

Circaetus galhcus, Milvus migrans, Porzana porzana, Porzana parva, Charadnus alex-andrmus, 'Tringa totanus, Gali in ago gallmago, Sterna hirundo, Riparia riparia, Cettia celti,

177

ACROCEPHALUS

Cìsticola juncidìs, Locustella luscinoides, Acrocephalus melanopogon

2.b Neko� regionalno raz�irjena vrsta, v teku zadnjih 10-20 let pa mo�no nazaduje, v

nekaterih regijah ji grozi izginotje:

Cicoma ciconia, Alectoris graeca, Colum-ba livia, Columba oenas, Dendrocopos m�dius, Lullula arborea, Anthus campestris, Emberiza hortulana

2.C Splo�no raz�irjena, ekolo�ko specializirana vrsta, katere gnezditveni habitat se v Sloveniji vidno kr�i ali pa je posebno ob�utljiva na �lovekove vplive:

Falco peregrin us, Rail us aquaticus, Cr ex crex, Actitis hypoleucos, Lftoalba, Otus scops, Bubo bubo, Athene noctua, Alcedo atthis, Upupa epops, Caprimulgus europaeus, Phoemcurus phoemcurus, Saxicola rubetra, Acrocephalus arundmaceus

V 3 Ogro�ena vrsta:

3.a Lokalna ali malo�tevil�na gnezdilka:

Ciconia nigra, Aquila chrysaetus, Scolopax rusticola, Larus ndibundus, Dendrocopos leucotos, Dendrocopos hlfordì, Acrocephalus schoenobaenus, Acrocephalus scirpaceus, Ficedula parva, Emberiza schoeniclus

3.b Reginonalno raz�irjena, populacijsko nazaduje in lokalno �e izginja:

Lyrurus tetrix, Tetrao urogallus, Lagopus mutus, Glaucidium passerinum, Aegolius funereus, Strix uralensis, Motacilla flava, Cinclus ein dus, Monticola saxatilis, Sylvia nisoria, Locustella naevia, Locustella fluviatilis, Ficedula albicollis, Remiz pendulmus

3.C V preteklosti v Sloveniji splo�no raz�irjena vrsta, sedaj populacija zaskrbljujo�e nazaduje in prostorsko izginja:

Pernis apivorus, Accipiternisus, Accipiter gentilis, Falco tmnunculus, Falco subbu-teojetrastes bonasia, Perdixperdix, Coturnix coturnix, Charadrius dubius, Streptopelia tu rtu r, Jynxtorqwlla, Picuscanus, P i cu s viridis, Dendrocopus minor, Picoides tridaetylus, Galenda cristata, Sylvia communis, Emberiza calandra

R 4 Potencialno ogro�ena vrsta:

4.a Vrsta, ki zaradi omejenih naravnih danosti v Sloveniji gnezdi na enem ali ve� posebno izpostavljenih gnezdi��ih oz. gnezdi na robu svojega areala:

Mergus merganser, Larus cachinnans, Dendrocopos syriacus, Monticola solitarius, Sylvia cantillans, Sylvia melanocephala,

XV 67 1994

Tichodroma muraria, Corvus corone corone, Carpodacus erythrinus

**4.b Splo�no raz�irjena z zadovoljivim �tevil�nim stanjem, katere habitat je nagnjen

k mo�nim antropogenim vplivom m spremembam v kulturni krajini. Uni�enje ali sprememba habitata pa jo lahko mo�no ogrozi:

Podiceps eristatus, Ardea cinerea, Aythya fuligula, Dryocopus martius, Alauda arvensis, Sylvia borin, Lanius colluno

4.e Ogro�ene ob�asne gnezdilke, ki Slovenije njihov sicer�nji gnezditveni areal ne vklju�uje (m je tudi po favnisti�nih podatkih iz zadnjih 200 let ni vklju�eval):

Limosa limosa, 'Ihnga oehropus, Hirundo daurica, Sturnus roseus

** Podkategorija 4.b je zunaj kategorije "Raie" po IUCNovi sliemi; vrste iz te podkategorije lahko zaradi delavnikov ogro�anja kmalu preidejo v podkategonjo 4 <i

K 5 Premalo znana vrsta:

5.a Iz preteklosti podatkov o gnezdenju ni ali so nezanesljivi:

Podiceps nigricollis, Ardeola ralloides, Anas streperà, Milvus milvus. Circus aerugi-nosus, Hieraaetus pennatus, Chhdomase niger, Sylvia hortensis, Parus lugubns

SUMMARY

The explicitly negative detrimental influence of man on his natural environment is becoming increasingly greater and more aggressive. General decrease m numbers of bird species and even their complete disappearance is taking place at an ever faster rate, and such is also the case in the territory of Slovenia. The Red List of Endangered Breeding Species in Slovenia has been prepared on the basis of historical ornithological documentation and the data gathered in the last twenty years, especially those published m the Ornithological Atlas of Slovenia and Acrocephalus, the journal of the Bird Watching and Bird Study of Slovenia. Compansions with the previous Red List (Gregori, Matvejev 1992) have also been made. Of the 364 species established in Slovenia so far, 219 were breeders. In the current Red List, 130 species appear m various threat status categories and subcategories or 59.4% of all Slovene breeding species. Nine (9) appear m the category of insufficiently known species (K 5).

178

XV 67 1994

ACROCEI Ml ALUS

Due to the great geographical and ecological resemblance between Slovenia and Austria, the Slovene Red List is very similar to the one prepared by our neighbour. In spite of seemingly complicated categories and subcategories, the basic threat status categories are in concurrence with the IUCN scheme.

Arrangement of species in different categories seems relevant for the following reasons:

because it exposes various causes due to which the breeders of Slovenia are endangered and at the same time stipulates conservation guidelines for each separate species;

because the definitions of subcategories are at the same time the criteria according to which the species are included in the List, and

because the List is in this way adjusted to the specific biogeographical conditions of Slovenia.

To preserve the species appearing in category a, conservation within nature reserves (protected areas) should be sufficient. Setting up of somewhat greater protected areas, together with special measures on the regional level, should ensure conservation of species appearing in category b. Protection of species in category c seems most problematic, for these birds are endangered by general economic and social movements, i.e. modernization of farming, basically negative attitude towards waters, and expansion of urban areas. Slovenia is a small country with a great biogeographical diversity as well as influences caused by man. It was therefore appropriate to divide the Red List according to regions (historical countries). This, however, in no way diminishes the role of bird conservation, for the possibility of their conservation according to regions is incomparably greater. As the Red List of Endangered Breeding Species in Slovenia is neither final nor lasting, it is to be continually supplemented and should be useful above all to conservationists, administrative services, environmentalists, researchers as well as in the evaluation of nature reserves and in education.

Red List of Endangered Breeding Birds in Slovenia

Ex 1.1 Extinct, exterminated or missing species:

1.1.a The autochthonous population ceased to breed in the course of the 19th and 20th centuries:

Gyps fulvus, Circus pygargus, Otis tarda, As io flamm eu s, Calandrella brachydactyla, Luscmia svecica, Lanius excubitor, Pyrrho-corax pyrrhocorax

Ex ? 1.1 .b The autochthonous population exterminated or missing, but some cases of their breeding or breeding attempts reported in the last 20 years:

Burhmus oedicnemus, Lanius senator, Melanocorypha calandra, Anthus pratensis, Oenanthe h ispanica, Corvus frugilegus, Emberiza melanocephala

E 1.2 Species threatened with their total disappearance:

1.2.a Extremely rare, breeding at one or just a few localities:

Botaurus stellans, Nycticorax nycticorax, Haliaeetus albicilla, Aquila pomanna, Himan-topus himantopus, Numenius arquata, Sterna albifrons, Merops apiaster

1.2.b Regionally distributed and numerous some decades ago, but with greatly reduced breeding range in the last 10-20 years. Its numbers still declining; threatened with total disapperance:

Coracias garrulus

1.2.C Once widely spread species, the numbers of which, however, have lately surpassed the critical point; already missing m a number of regions:

Falco naumanni, Lanius minor

E 2 Very endangered species:

2.a Explicitly local breeders with their populations in moderate decline:

Podiceps gnsegena, lxobrychus minutus, Anas clypeata, Anas crecca, Anas quer-quedula, Aythya ferina, Ay thy a nyroca, Circaetus galhcus, Milvus migrans, Porzana porzana, Porzana parva, Charadnus alex-andnnus, Trmga totanus, Gallmago galhnago, Sterna hirundo, Riparia riparia, Cettia cetti, Cisticola juncidis, Locustella luscmoides, Acrocephalus melanopogon

2.b Once widely spread species, but m the last 10-20 years in large decline; in some re-

179

ACROCEPl lALUS

gions already threatened with total disappearance:

Ci con i a ciconia, Al e eto ri s graeca, Columba livia, Columba oenas, Dendrocopos medms, Lullula arborea, Anthus campestre, Embenza hortulana

2.C Cenerally spread and ecologically specialized species, the breeding habitats of which are becoming visibly smaller or are particularly sensitive to human influences:

Falco peregrinus, Rallus aquaticus, Crex crex, Actitis hypoleucos, 'Tytoalba, Otus scops, Bubo bubo, Athene noctua, Alcedo atthis, Upupa epops, Caprimulgus europaeus, Phoemcurus phoemcurus, Saxicola rubetra, Acrocephalus arundinaceus

V 3 Endangered species:

3.a Local or sparse breeders:

Ciconia nigra, Aquila chrysaetus, Scolopax rusticola, Larus ridibundus, Dendrocopos leucotos, Dendrocopos Iilfordi, Acrocephalus schoenobaenus, Acrocephalus scirpaceus, Ficedula parva, Embenza schoeniclus

3.b Regionally distributed species, with their populations in decline and locally already disappearing:

Lyruius tetrix, Tètrao urogallus, Lagopus mutus, Glaucidium passerinum, Aegolius funereus, Strix uralensis, Motacilla flava, C inclus c inclus, M on ti co la saxatilis, Sylvia nisoria, Locustella naevia, Locustella fluviatilis, Ficedula albicollis, Remiz pendulinus

3.C Once widely spread species in Slovenia, their populations now rapidly declining and even disappearing:

Pernis apivorus, Accipiternisus, Accipiter gentilis, Falco tinnunculus, Falco subbuteo, Tetrastes bonasia, Perdix perdix, Coturmx co tu mix, Charadrius dubius, Streptopelia turtur, Jynx torquilla, Picuscanus, Picus viridis, Dendrocopus minor, Picoides tridactylus, Galenda enstata, Sylvia communis, Embenza calandra

R 4 Potentially endangered species:

4.a Species which due to certain natural limitations in our country breed at one or more particularly exposed nest sites or on the edge of their range:

Mergus merganser, Larus cachinnans, Dendrocopos syriacus, Monticola solitarius, Sylvia cantillans, Sylvia melanocephala, ^rDchodroma muraria, Corvus corone corone, Carpodacus erythnnus

180

XV 67 HK)4

**4.b Widely spread species with satisfactory numbers: their habitats, however, are prone to strong anthropogenous influences and changes in the cultural landscape (meaning that the species may become greatly endangered by any interventions in their habitats or their destruction):

Podiceps enstatus, Ardea cinerea, A\4hya fuligula, Dryocopus martius, Alauda atvenis, Sylvia bonn, bamus coll u no

4.C Endangered periodical breeders, the range of which is otherwise outside Slovenia (and has been according to the available fau-nistic data from the last 200 years) :

Limosa limosa, Tnnga ochropus, Hirundo daunca, Stumus roseus

K 5 Insufficiently known species 5.a No breeding data from the past available, or are unreliable:

Podiceps mgricollis, Ardeola ralloides, Anas streperà, Milvus milvus, Circus aeruginosa, Hieraeetus pennatus, Chlidonias niger, Sylvia hortensis, Parus lugubris

** Subcategory 4 b is outside category "Hare' accord nig to the IUCN scheme; species from this category can due to their threat status soon shift to subcategory A.a