Viktor Smolej
Ljubljana
ZAPISEK O VALJAVCU
v 13. zvezku SBL je pri�el po abecedi na vrsto tudi Matija Valjavec. Njegovo leposlovno
in narodopisno delo je opisal dr. Vilko Novak, Valjavca kot jezikoslovca pa je - zelo ob-
�irno, mimo koncepta publikacije - obdelal dr. Jo�e Topori�i�. Ker sem za zbirko Izbrana
mladinska beseda pripravil pri Mladinski knjigi izbor iz Valjav�eve mladinske ustvarjal-
nosti, se mi je nabralo nekaj gradiva, ki po svoje prvo in drugo delo dopolnjuje aU zapisano
sodbo menja. Saj velja: na slehernega pisatelja, �e je kaj vreden, so mogo�i razli�ni, tudi
novi pogledi, da smo mu pravi�ni v svojih sodbah.
Valjavec spada od gimnazijskih let svojega ubadanja z hteraturo med najbolj plodne in
vnete prevajalce.' Navedimo samo imena svetovnih slovstvenih ustvarjalcev, ki jih je
prevajal v o�jem ali �ir�em obsegu: Homer, Vergil, Ovid, Goethe, B�rger, Castelli, Sofok-
lej, Mickiewicz. Samostojno, knji�no sta iz�li Sofoklejeva drama Ajant in Goethejeva Ifi-
genija na Tavridi. O prevajanju oziroma prirejanju Seneke in Shakespeara bom zapisal
nekaj ve� posebej.
Literarno nepomembna je proza' Divji Hunci pred mestom Meziborom, s podnaslovom
»podu�na in kratko�asna povest, iz 10. stoletja, za slovensko mladost«.. Jane�i� v svojem
Kratkem pregledu slovenskega slovstva, »iz slovenske slovnice posebej natisnjen« (Celo-
vec 1857), pripisuje prevod te mladinske knji�ice Valjavcu (154), nedvomno iz svojega
znanja; pri�a pa o posebni njegovi skrbi, da bi navezal nase za�enjajo�e mlade literate in
jih vsaj malo podprl ob njihovem odhodu in bivanju na �tudijah na Dunaju. Anton Tr-
stenjak' v knjigi Slovensko gledali��e in Leve� v �tudiji, »�ivotopisu« M. Valjavca v KK
1895 navajata tudi podatek, da je Valjavec priredil Friedricha Halma »dramsko podobo
v 5. dej.« Sin divjine. Vendar o rokopisu ni sledu.
Valjavec je bil �lovek dialoga, dramskega dojemanja �ivljenja. V pesmih* je ponovno upo-
rabljal dialog in dramsko prikazovanje �ustev in zgodbe. Naravnost dramsko podobo
imajo na primer pesmi Jutranja zarja, Bratec in sestrica. �upanja h�i. Znamenja de�ja. Po-
donavska riba, Danica in �e druge. Slodnjak v ZZS, 11. knjiga (214) naravnost pi�e, kako
je Valjavec pri poskusu ob�irnej�e histori�ne pesnitve Naglica se rada kazni pre�el v sre-
dini pesnitve iz devetvrsti�ne in iz enajstercev zlo�ene kitice v dramatsko obliko, a v
sklepnem delu spet povzel prej�nji pripovedni na�in.
Valjav�eva prevedena in natisnjena dramska teksta Sofoklejev Ajant in Goethejeva Ili-
genija na Tavridi pri�ata o njegovi dramski, naravnost odrski, gledali�ki naravi.
V njegovem Dnevopisu je besedilo, ki se nam v sodobnem na�inu natiskovanja oziroma
pisanja izka�e na izrazito odrsko besedilo. Naj ga samo prepi�em v sodobnem jeziku in
po sodobni praksi.' Gre za zapisek To�ba zaradi putine smrti, komi�no zaostren prizor, v
katerem nastopajo sodnik ter kmetici Katra in �pela:
' SBL ob prevajanih imenih navaja tudi prevedene primere in kraje objave.
' Simoni� navaja v svoji Bibliografiji knji�ico, ne da bi navedel avtorja in prevajalca.
' Anton Trstenjak. Slovensko gledali��e, 1892, 101, in Fran Leve�, v �ivljenjepisu M. Valjavca, 1895.
Navajane pesmi so v zbirki Pesmi, 1855, in v Lev�evi izdaji Valjav�evih Poezij, 1900. Ustreznega gradiva bi bilo
mogo�e navesti ve�.
' Objava Valjav�evega Dnevopisa, vklju�no To�bo zaradi smrti pute, S J 1941.
24
Sodnik: Kdo ste?
Katra: Kdo?
Sodnik: Vj.
Katra: Jaz - kdo?
Sodnik: Kdo ste? Ime ho�em vedeti, kaj ste, kje stanujete?
Katra: Kdo? Jaz?
Sodnik: Da, Vi.
Katra: Kdo sem?
Sodnik: Da.
Katra: Katra Jekovka, vdova, gostujem.
Sodnik: Kje?
Katra: Kaj?
Sodnik: - gostujete?
Katra: Na vrhu, pod streho.
Sodnik: Pod �igavo streho?
Katra: Pod Jurgeljnovo.
Sodnik: Kaj �elite?
Katra: Kaj �elirn? Ta baba mi je kuro ukradla, �elim jo nazaj.
�pela: Ni res, gospod.
Katra: Je res, vpri�o la�e.
Sodnik: Mol�ita! Jezik za zobmi zdaj, boste potem govorili, ko pride vrsta na vas. Itd.
Slovenska govorica je postala v Valjav�evih srednje�olskih letih izrazit element dru�be-
nega �ivljenja v Ljubljani. Ivan Navratil, urednik mladinskega lista Vede�, je v �italnici
v Ljubljani uveljavil slovenski pogovor. Medtem ko so se prvaki med seboj pogovarjali
le po nem�ko, slavimo Navratila kot pravega o�eta slovenske konverzacije (tako SBL pod
imenom Navratil). In Trdina je v �lanku v LZ 1905 zapisal: »Med mladino je na�el Navratil
kmalu nekoliko posnemovalcev, med katere so spadali tudi nekateri dijaki gornje gimnazije«
(721).
To ob�e uveljavljanje nacionalnega jezika v �oli in v dramatiki se zrcali v krogu dijakov
profesorja Luke Martinaka. Navedeno besedilo s prizori pred sodnikom je tak dokaz.
Martinak je ohranil v svoji mapi pod naslovom »doma�e naloge« ve� »dnevopisov« in
dramskih zasnutkov svojih dijakov.' Poleg prizora pred sodnikom imamo v Martinakovi
mapi iz let 1850-51 Valjav�evo priredbo odlomka iz latinskega dramatika Seneke. Va-
Ijavec je neodvisno od Seneke prosto zasnoval po njegovih Trojankah tragedijo v verzih
Metli�anke. Priredba ni dobila kon�ne oblike, nastal je le odlomek: zbor meth�kih �ensk
in Castava, vdova po poveljniku metli�kega mesta Inku, jo�ejo nad uni�enim japodskim
metU�kim mestom in nad izgubljeno svobodo. Ob zgledih anti�ne tragedije je slovenski
gimnazijec oblikoval slovensko odrsko besedo in dramsko podobo.
Poglejmo nekaj stihov!
Prizori��e je mestno pogori��e »blizo Metlike pogorele, s katere se �e kadi«:
�astava:
Pretekli prostosti so zlati dnevi,
In �erne su�nosti je dan napo�il.
' Martinakova mapa, NUK, Ms 494.
25
Priderel Rimljan, zmag nikoli sit.
�eljan le zmer in zmer ve� de�ela
Si osvojiti, tud je v na�e kraje.
Polastil se je mest Japo�kih �e,
Iz silo jih dobil je vse v oblast.
Metlika le �e, stolno mesto na�e,
Dozdej je terdno stala, varna pred
Sovra�niki, in zdaj nebrojna tma
Vojakov silovitih Rimskega
Glavarja prihromi togotno sim
Do mesta ter ozidje krog in krog
Oble�e, in Metlike! - ni je ve�.
Borilo se juna�ko je sicer
Vse ljudstvo, toda hramba vsa zastonj.
Zastonj boritev je bila. Ni mo�
Sovra�nika bilo premagati.---
O sre�ni Inko! trikrat sre�in, de
Ti treba pri�a biti ni te�av.
Bridkost in tug, ki serce mi more!
Zakaj pa� meni sre�a hotla ni,
De v bitvi s tabo vmerla bi bila!
Bi hotla sama vsmertiti se, alj
Kar �e me na �ivljenje ve�e, sin
Je sam, �e mlad, in h�i, spomin predrag
Mo�a mojga, junaka Inkota,
Ki dokler on je stal, je stala tud
Metlika, ko pa padel on je v smert.
Je padlo mesto v razvaline tud...
Stok Metli�ank preide v sedmerostopen jamb, vsak drugi stih je riman:
Z glav lase si dolge rujmo,
Tol�imo na persi se.
Ter Metliko pomilujmo.
Ki razdjana ravno je.
Krasno mesto ti Metlika,
Kje si, kje si? Ni te ve�!
Slava tvoja, mo� velika.
Kje ste, kje? Obe ste pre�!
Kjer popred je mesto stalo.
Razvaline so sedaj.
Kjer veselje je kraljvalo.
Bridke je te�ave kraj.---
Inko, Ti si varoval, ti hranil
Ljudstvo vse Japo�ko si,
Z mo�no desno si nas branil
Rimcev te�ke su�nosti...
Ino dan, kadar si vmerl,
Inko, svetli vojvoda.
Tudi mesto je poderel.
Padla nakrat sta oba.
Ino z vama se poderla
26
Vred Japodov je prostost, \
Svoboda se je zaterla, I
Narod, narod ve� ni prost. '\
\
V isti mapi z Valjav�evim Dnevopisom oziroma prizorom pred sodnikom in s priredbo Se-
nekovih Metli�ank je dvoje dramskih prizorov Jo�eta Kogoja. Prvi prizor je pogovor med
o�etom in sinom, ki ga pisec imenuje Matija. Pri�el je domov iz �ole in o�e ne verjame,
da je pri�el prostovoljno, gotovo so ga napodili. Pogovor je napisan naravno, v neprisi-
ljenem slovenskem jeziku. Drugi dramski tekst obsega pet v nem��ini napisanih prizorov
pod naslovom Hektar odhaja v dvoboj z Ahilom pred Trojo. V prvem prizoru, v samogovoru
Hektor opi�e trojanski polo�aj, ki ga ho�e odlo�iti v dvoboju z Ahilom. V �tirih prizorih
smo pri�a pogovoru med Hektorjem in njegovo dru�ino, star�i in �eno - vse pregovarjanje
ga ne odvrne od sklepa, da gre v dvoboj z Ahilom.
Kogojev izvirno zasnovani odlomek o Hektorju in njegovih najbli�jih je napisan v prozi,
pogovor je neprisiljen in naraven, poln dramatskih vzmeti, dasi seveda nekoliko privzdig- i
njen, s poudarkom: Sladka je smrt za domovino.
Poleg anti�ne in nem�ke dramatike je bila za mladi rod slovenskih gimnazijcev nedvomen '
vrh Shakespearova dramatika. To so spoznavali predvsem v nem�kih prevodih in po
predstavah ljubljanskega nem�kega gledali��a. Med propagatorji Shakespeara sta bila
tudi Valjavec in njegov pobratim Trdina.
Trdina' v svojih spominih na gimnazijska leta pravi, kako je bil tedaj Shakespeare bran
in na glasu vrhunskega dramatika. Med drugim pripoveduje naslednje: Valjavec je sta-
noval na Poljanah pri Gestrinu; s Trdino sta se sre�avala skoraj vsak dan in skupaj pre-
birala »v�asih njegove (Valjav�eve) poezije, v�asih pa druge bukve, posebno rada Shakes- i
peara« (Trdinovo ZD I., 209). Sam o sebi Trdina pi�e: »Pomnim dobro, da mi ni pri�el iz rok j
v �esti in sedmi �oli bo�anstveni Shakespeare. Ta ni (bil) le vir, ampak cel ocean velikih in ;
lepih misli na resno in �aljivo plat« (prav tam, 175). Shakespeara sta skupaj brala v Ljubljani j
(II., 112). Na Dunaju je Trdina tovari�eva! z Jeri�o, ki je med Angle�i najbolj ljubil Sha- i
kespeara (IL, 89). V spominih ponovno ponavlja, kako je spo�toval in bral angle�kega dra- \
matika. Poznal je Romea in Julijo, »�tiri njegove drame so me tako ganile in pretresle, da
sem jih bral �e ve�krat, ko sem bil �e profesor.« Leara, Macbetha, Othella in Romea in Julijo
je bral �e kot gimnazijec v nem�kih prevodih (prav tam, II., 99, 312, 510-512). Trdina je
imel tudi antologijo, pomo�no �olsko knjigo slovstvenih tekstov iz svetovne hterature
(Odeum, v dveh delih, 1806-09, uredil Friedrich Rambach). Ta nem�ka knjiga je imela tudi
izbrane odlomke iz Shakespeara: iz Julija Cezarja, Hamleta, Bene�kega trgovca. Viharja,
Romea in Julije, Macbetha, Othella in iz Sna kresne no�i. '[
Moravec je v razpravi Shakespeare pri Slovencih zapisal, da je ime Shakespeare prvi� za- i
pisal Bleiweis v nekem �lanku o krompirju.* V zvezi s Trdinom in Valjavcem pa je zapis \
Shakespeara v sloven��ini pred zapisom, ki ga vsebuje Bleiweisov �lanek. j
V �asniku Slovenija je v �tevilki z dne 6. marca 1849 dopis z naslovom Vo/j(ev za Fran- \
kobrod v Ljubljani. �lanek ima podpis -t-. To lahko razvozlamo kot Trdina, mogU pa bi bra-
ti tudi kot �rko v imenu Ma-t-ija, torej Valjavec. Trdinain Valjavec sta bila sodelavca Slo-
venije. Navedeni dopis se za�ne s pravljico o zlati ptici, »od mniha, kteri je poslu�aje pes-
mico rajske ptice celih sto let zamaknjen pre�ivel; misle�, da je le nekoliko trenutij preteklo,
zdram�i se ide v mesto, pa vse premenjeno najde, nove hi�e, nove ulice, nove ljudi, neznan
jezik«. Dopisnik nadaljuje, da pa v Ljubljani ni nobenih sprememb, le tisti, ki so prej go-
7 Omemba Shakespeara na �tevilnih mestih pri Trdini. O tem upo�tevaj Imensko kazalo v II. in III. knjigi ZD.
* V Slovenskem berilu za II. razred gimnazije, 1852, je priob�en Bleiweisov �lanek o krompirja
27
vorili proti udele�bi na volitvah, so se spreobrnili in so za volitve. »Tem gospodom svet-
vamo, naj si vzamejo Hamleta slavnega Shakespeara v roke, tam najdejo v pervim nastopu
tretjiga djanja lep pogovor Hamleta s Polonijam, kteriga njim v prid po nem�kem prestavlje-
nju Slegelna tu postavimo:
Hamlet: Seht ihr die Wolke dort in der Gestalt einer Kameleons?
Polonius: Beim Himmel, sie sieht auch wirklich aus wie eine Kameleon.
Hamlet: Mich d�nckt, sie sieht aus wie ein Wiesel.
Polonius: Sie hat einen R�cken, wie ein Wiesel.
Hamlet: Oder wie ein Wallfisch.
Polonius: Ganz wie ein Wallfisch.«^
Vrednoje pripomniti, da je Valjavec priob�il v Slovenski b�eli 1852 pesem Od nebe�ke
glorije. �e je pisec navedenega dopisa v Sloveniji Trdina, je najbr� �e vedel za Valjav�ev
zapis in preustvaritev ljudske pesmi O nebe�ki gloriji, ki jo je mogel priob�iti �ele �ez nekaj
let
O tesni zvezi Trdine in Shakespeara pri�a Trdinova »povest ali baja« O petru in Pavlu, ob-
javljena v LZ 1884, zdaj v VI. knjigi ZD. O njej pravi Trdina sam, da je to »reminiscencija
iz Shakespeara« (ZD, II. knjiga, 157). Zunanja zgodba je zgrajena na Shakespearovem mo-
tivu o �aljivi prevari pijanega kotli�karja Kri�tofa Suka v uvodu k Ukro�eni trmoglavki
(ZD, VI. knjiga, 416-417). Pri Shakespearu ima komedija pet dejanj, Trdina pa je motiv
iz uvoda zapletal in razpletal po svoje.
Mladi �tudentovski rod ni hotel biti zadovoljen s tako pisano �aro, kakr�ne so bile odrske
uprizoritve na slovenskem �italni�kem odru, �elel si je vi�je literature, v dramatiki same-
ga Shakespeara. Po Trdini smo posneli, s kak�nim navdu�enjem so njegova dela brali v
nem�kih prevodih. Mladi Valjavec, ki je prevedel Sofoklejevega Ajanta, latinskega tra-
geda Seneko in brusil svoj prevod Goethejeve lligenije na Tavridi, se je lotil tudi Shakes-
peara.
V dija�kem rokopisnem listu Dani�ici,'" ki je iz�el v letih 1850 in 1851 v 20 �tevilkah -
19 jih je ohranjenih - sta priob�ena dva odlomka iz Shakespeara. En odlomek, kjer pre-
vajalec ni podpisan, je prepesnitev 2. dejanja Romea in Julije, vendar le del, ne v celoti.
Dijak-prevajalec je prevajal zelo verjetno po izvirniku. Le v�asih se mu utrne gladek verz,
sicer je okoren in prisiljen, to zlasti v prizadevanju, da bi »soustvarjal« slovenski skupni
jezik po volji in zamisli Matije Majarja-Ziljskega. O tem pri�a pisava, ki je cirilica, in pre-
mnogo umetnih, najve�krat hrvatsko-srbskih besed (na primer u postelju, veznik i, nikoh
in, za�to, jeka, jesim za jesam, ni� slaboga, ni� dobroga, pitati za vpra�ati ipd.). V isti mapi,
v kateri je ohranjena Dani�ica z objavljenim odlomkom iz Romea in Julije, se je ohranil
tudi drugi odlomek iz Shakespeara, verjetno pripravljen ali namenjen za objavo v istem
listu. Lahko sklepamo, da je ta prevod nastal pribU�no v istem �asu, to je 1850 ali 1851.
Kakor nepodpisan prevod iz Romea in Julije je tudi ta prevod ali priredba iz Komedije
zme�njav �al samo odlomek. Valjavcu je bilo tedaj dvajset let. V primerjavi z anonimnim
prevodom Romea in Julije je ta drugi izpod peresa Matije Valjavca naravnost odli�en:
spro��en, odrsko govorljiv, brez ene same besedne ah stav�ne nejasnosti, doma�e �iv, di-
�e� po gorenj��ini svojega prevajalca (prim. dvoj�ka sta si podobna kakor dva krajcarja,
barki je nagajal nasprotni veter, bilo je slovesno sklenjeno, bela Ljubljana ipd.). Svoj ust-
varjalni dele� je Valjavec dodal omenjenemu odlomku iz Shakespeara �e s tem, da je de-
janje prestavil v na� prostor, lokariziral v Trst, Benetke in Ljubljano, po dotlej dosti uve- �
' Pogovor med Hamletom in Polonijem v 111. dejanju, 2. prizor.
'O Du�an Moravec: Slovenski Shakespeare 1850, v DokumenU SGM, 1968.
28
Ijavljeni modi, da prevajalec »pona�i« tuje okolje. Da bi bil Valjavec svoje prevajanje Ko-
medije zme�njav nadaljeval, nimamo informacij, za kar nam je �al zaradi dobre izbire in
zaradi njene spro��ene, govorljive sloven��ine, kakor jo je uveljavil v odlomku.
Nasploh se v na�i zavesti in v na�em slovstvenozgodovinskem pisanju vzdr�uje trditev,
da je Valjavec za svojega klasi�nega Pastirja vzel podlago v svojem zapisu Pripovedke od
pastirja, ki je priob�ena v Slovenski b�eli 1851. Tako beremo tudi v SBL. Besedilo te Prav-
ljice od pastirja (ali o pastirju) je zdaj najbolj dostopno v Valjav�evi knjigi v seriji Izbrana
mladinska beseda. Valjavec pa je za osnovo svojemu Pastirju vzel pravljico, ki jo je pod
naslovom �udotvorni lokot priob�il v svoji knjigi Narodne pripovjedke u i okolo Vara�dina
skupio Matija Kra�manov Valjavec, 1858. Beseda lokot pomeni klju�avnico obe�enko in
je (po osebni izjavi Milka Mati�etova) �e danes v �ivi uporabi na Gori�kem. �udotvorni
lokot ali v dana�nji knji�ni sloven��ini �ude�na klju�avnica obe�enka je v osnovi kajkav-
ska pripovedka, kakor so kajkavske pripovedke, iz katerih je pesnik ustvaril �ivalske pri-
povedke Volk Rimljan, Osel, kralj zverin in Vojska z volkom in psom. Ko je v gimnazijskih
vara�dinskih poro�ilih objavil svoj slovenski prevod Ifigenije na Tavridi, je Valjavec za-
pisal, da prevod objavlja v sloven��ini, �e�,» jezik oko Vara�dina je, kako to priznavaju svi
slovni�ari, slovenski i dosta malo razli�an od pismenoga slovenskoga jezika« (navajam po
Lev�evi izdaji Valjav�evih Poezij, 1900, XVI). Iz SBL pri Valjavcu pa posnemam; »Stre-
kelj je v SNP sprejel 75 Valjav�evih zapisov kajkavskih pesmi, z utemeljitvijo, da je kaj-
kavski govor ostal v svoji strukturi �e zmeraj slovenski.« Izvirno besedilo �udodelne klju-
�avnice obe�enke stoji v knjigah slovenskih ljudskih pravljic: Ciril Drekonja jo je uvrstil
med Tolminske narodne pravljice, 1932, pod naslovom �elezni prstan, isto besedilo je uvr-
stil Alojz Bolhar v svojo ponovno izdajano antologijo Slovenskih narodnih pravljic, 1964
(prva izdaja) in za njima je pod istim naslovom �elezni prstan uvrstil omenjeno pravljico
Fran�ek Bohanec v svojo knjigo Ljudske pripovedi v zbirki Na�a beseda, 1972. Malo je v
slovenskem slovstvu del, ki bi �ela tako slavo, kakor jo �anje na�a ljudska poezija in Va-
Ijav�ev poeti�ni Pastir.
29