Predogled



	J. N. Resman: Pred zrcalom. 429

	*2 C₃ H₀ (O. NO,)₃ = 6 CO, +* 5 H, O + N, O + 4 N** ,. . ( oglikova , f vodena , [du�ikov , , _v., nitroglicenn = < f. ,. 4- t -f- < , . , . -f du�ik. ^& l kislina \ para (oksidu! S tem se ujema Berthelotovo merjenje, samo namesto N₂0 + 4 N je le ta na�el 6 N + O. Dasi torej ta �tevila niso vseskozi zanesljiva, vender je gotovo, da so vse z g o r e 1 i n e plinaste, da se tedaj tudi tukaj vr�i gorenje brez dima. Po toplotni energiji prekosuje nitroglicerin blizu dvakrat, po naj- ve�ji napetosti plinov v zaprtem prostoru pa do dvanajstkrat energijo �rnega smodnika, in v istem razmerju je ve�ja tudi njega raznesilna mo�, kadar deluje ob trda telesa. 1 kg nitroglicerina da 710 / plina in 1,282.000 kalorij toplote, r / istega olja pa 1135 / plina in 2 051.000 kalorij (Berthelot), Ker dosega zapaljen nitroglicerin �e v silno kratkem �asu svojo najve�jo napetost, je dosti bolj brizanten, nego �rni smodnik. In tako je njega raznesilna mo� celo pri razstreljevanju s prosto na povr�ju teles le�e�imi patronami ve� ko I2krat silnej�a od raznesil- nosti �rnega smodnika. Pri razstreljevanju mehkih teles pa, n. pr. mehke zemlje, je u�inek po�asi delujo�ega smodnika ve�ji od nitro- glicerina. (Dalje prihodnji�.)

	Pred zrcalom.

	f	red zrcalom je hodila, Danes komaj se pogleda,

	Dolgo gledalo v srebro Hitro, hitro �e zbe�i � Cisto, lice si motrila Zdaj je rde�a, zdaj je bleda . . In smehljala se sladko . . . Kaj le danes jo te�i ? J. N. Resmann. Korotan. 1. megleno daljo moj hiti pogled Vrhove �e objel je zore svit, Raz teme tvoje, starodavno Razjasnil mra�ne vse doline; Gorenjski mi na jugu gleda svet, Le Korotan, v temne megle zavit, Na severu zre Dravsko polje ravno. Doli pred mano skriva in planine. V temne zastrt megle spi Korotan, Stoleteu vedno sen �e sanja. � Kedaj mu vender vzide svetli dan, Kdaj narod �e mu vzdrami se iz spanja?

	f&



45*			Korotan.

Sladke sanje dolzih dnij nesre�nih V hipu niso ve� le be�ne sanje. »-Knez ponosen nisi ti, o Henrik ! Kaj o smrti govori� brezupen, Ko �ivljenje �aka te najlep�e?« Knezu du�o nova mo� pre�ine Ko odgrne svoj obraz kraljica. »Ti si moja, danes tu na ve�no! Nova sre�a vzide nama v srcih, Ko prisije v jutru zlato solnce !" . In prisije v jutro zlato sobice. Hrup in �um po gradu se razlega: Kralj pripravlja vite�ko gostijo. Po vseli potih na konji�ih iskrili Proti gradu vitezi hitijo. Po dvoranah �etajo se lahno Deve krasne s krasnimi junaki; A najlep�a je kraljica mlada, In junak je Henrik najkrasnej�i. Kruko sede na visoki prestol � V hipu vtihue govorjenje sladko. Svetle �ase nosijo stre�aji, Z rujnim vinom polnijo jih gostom. In s prestola vstane temni Kruko. Mirno stopi Henriku pred lice		In visoko dvigne �a�o zlato: »Henrik, srcu mojemu najdra�ji, V trdno zvezo pij iz �ase moje !« »»Kaj z levico mi napija�, Kruko, A desnico pa za pasom skriva�? Glej, pre�rne, kralj, so misli tvoje, Da ostale bi ti v podli du�i, In morilec iz o�ij ti gleda! . . . Ti si hotel, da se kri prelije, Naj zgodi se, Kruko, volja tvoja!«« Kralju vro�a kri privre iz prsij, Obledi mu lice v bole�ini, In k nogdm se knezu mrtev zgrudi, Miren stopi Henrik tja k prestolu, Me� krvavi mu dr�i desnica, Po dvorani zre oko ponosno: »Kaj mol�ite, ko na zlati prestol Kralj vam novi seda z �ezlom v roki ?« V za�udenju, strahu dru�ba kli�e: »Bog te �ivi, novi kralj na� Henr k !« In Slavina sede poleg njega. »Kaj na mizah vino vam po�iva, Ko pore�a se vladar va�, Henrik ?« Po dvorani �ase zazvenijo. »Bog te �ivi, novi kralj na�, Henrik, Bog te �ivi, o kraljica krasna !« Tro�an.



Korotan.

II.				Vrata.

fi	a mizi v kozarcu bleste�em Smehlja se mi vince zlato, A kaj, da od njega k to�ajki Uhaja mi v�asih oko ? Postavi naj njeni bolj divim, Krasoti naj polnih se lic ? A kaj li pomenja na prsih Cveto�a ji kita plavic? �		Germanije h�er se nazivljei In zre� me ponosnih o�ij; Da, nem��ina tvoja � dovoli Trdo se nekako glasi. �emu li tajila bi smelo? Brez truda te vsakdo spozna: Saj prva Slovenka ti nisi, Ki tujcem prodala duha . . . * * *



Soo		%; Korotan.

Tu se je zlasti ogibati tistih umetnih perijod, ki so kje drugje prav na svojem mestu in vse hvale vredne. Tu pa tam kak »anakolut« razveseli bralca, kakor popotnika jel�eva senca na polju v vro�ini. Ogibati se je onih puhlih abstraktov, onih zvene�ih fraz_; ki so samo za uho. Posebno previden pa mora biti pri nas poljudni pisatelj z novimi besedami in izrazi, ki morejo le po�asi prodreti v ljudstvo. Tu se ste�ka zdr�ujem, da ne navedem nekoliko vzgledov ; posebno pa v pesmih, pesmih ! Nekateri pisatelji delajo prav, kakor bi hoteli svojemu bralcu kazati svojo u�enost in »imponovati« mu z njo. Tu velja: »vsaki dve uri �li�ico«, ne pa iz kebla! In pa tisto nesre�no »moralizovanje«! Kdor ima nekoliko razuma in izku�nje na to stran, ve, da se s tem ni� ne dose�e, ali pa nasprotno temu, kar se name- rava Povest, pesem bodi v jedru svojem moralna, to je dovolj ; ni� ni treba tistega: Haec fabula docet. O tem sem �e pisal o svojem �asu, ne da bi bil mislil, da bo kaj pomagalo, saj menda tudi ni; vender sem �e zopet za�el; storimo �iloma konec! Torej pisatelji slovenski, �e ste �e tako imenitni ter vajeni hvale in slave, med ljudstvo, med ljudstvo 1 Kdor more in zna, �ast in dol�nost mu je pisati za dru�bo sv. Mohorja! Jos. Stritar.



	K
orotan. III. . V Celovcu. vpiraj to�uih v me pogledov, Gospode ti ukor v u�esih Nikar se me ne boj! Nemara �e zveni? �eprav gosposko nosim suknjo, Ker jezik tuj v slovenskih ustih Po rodu brat sem tvoj, Gladko ti tekel ni! U�alil te uradnik morda Od nekaj �e takri ravnajo Rohne� je nad teb6, Neka�njeni s tebo: Ko predeuj davek �tel na mizo Zameril se, prijatelj, tujcem, S treso�o si rokd ? Zameril si hudo\ Da ljubi� domovino na�o, Ki onim je v zasmeh, Da jezik v �isli tebi rodni, Pri njih je � velik greh.



	5°4	Korotan.

	ki nekoliko �asa »unisono« spremlja solista, a kmalu pride v »omni- sono« in se dere �e huj�e kakor poprej. In tako se ve�krat vrstita �olo in zbor in zbor in �olo do ranega jutra, in konec tega monstre- koncerta je navadno ta, da pride ta in oni ma�ek s pobito butico v zjutraj domov. �lovek bi mislil, da ima dovolj, da ga bode spametoval ta »ma�ek«, katerega ima drugi dan. Res mu je morebiti nekoliko �al; ali br� ko izginejo zadnji soln�ni �arki za gorami, so pozabljene vse rane, pozabljeni vsi dobri sklepi, in zopet je tak, kakor prej�nji dan osorej, zopet vesel in �eljan, to no� prebiti kakor prej�njo. »Blagor vam ma�kom, ki se tako hitro iznebite svojega ,ma�ka',« sem �ul vzdihovati cesto starej�ega prijatelja, in jaz mu pritrdim, in, mislim, marsikdo drug tudi. V�eraj�njo no� si bil nekoliko bolj vesel, kakor po navadi, in malo globlje si pogledal v kupico, in danes ? �etudi si spal toliko, kolikor drugekrati, ali danes si vender tako zaspan, da komaj glavo pokonci dr�i�; nekako �udno truden si, in glava te boli. Pa kaj boli, boli! To neznosno �umenje in bobnenje, kakor v �relu kakega vulkana, ki se pripravlja, da za�ne bruhati ; vedno misli�, da se ti zdajci razleti na tiso� in tiso� kosov. Za�ne� pisati pismo � roka se ti trese, ni� ti ne pride na misel, in ne zvr�i� niti za�etka. Vzame� v roko knjigo, da bi �ital, a le stekleno gleda� vanjo, ne more� dalje, vse �rke ti ple�ejo in ska�ejo pred o�mi ter te spominjajo pretekle no�i, ko si se tudi ti veselo vrtel. Sedaj pa �e vest, ta grozna vest, ki ti vedno o�ita: »Vsaj bi bil lahko v�eraj malo bolj zmeren, in prihranil bi si bil lahko vse to trpljenje.« In da bi zadu�il nekoliko glas svoje vesti, gre� in poto�i� prijatelju, pa �e celo ta se ti danes smeje in pravi: »Prav ti je!«



	Korotan. !� Pred de�elno hi�o. ovzdignil nad sovragi Hej, to v dvorani �irni Svoj glas je mo� sr�an, Besnel ta�as je krik, Da branil bi na� narod, Dokler se presene�en Zatiran in teptan. Usedel ni to�nik ! Od nekdaj jim, to vemo, Uzor je kruta pest, A bodi nam v tola�bo, Da �utijo vsaj � vest! * *



$22		₄.: Korotan.

In z rok in nog na okomig Vsa te�a pade spon, verig ! t In �udna slast srce" mu vnema, Ko �ena krepko ga objema. In tam na vratih, glej, na mali Brez klju�ev jenjal je zapah. Odprta na ste�aj so vrata . , . »Z mendj ! Svoboda vabi zlata !			Za nama svet verig, ok6v, Pred nama bolj�i svet, ves nov Za roko rahlo ven k svobodi In lu�i ona su�nja vodi. Spet diha bo�ji sve�i zrak, Kako legak mu je kordk! Ze zarja rdi tam za gorami . . . On v je�i mrlev spi na slami. A. A�kerc.



Korotan.

Pri �ili.

2«^ila, reka srebropena ! V novo deli so te strugo; Da jim v smer ne krene� drugo, Zagradili ti bregove. A po volji ni ti je�a, Spone niso kameuite: V kraj srdita se zaganja�, Po svobodi hrepene�a.					In povspenja vedno vi�e Zmagonosno se valovje, In drobi se v prah zidovje Pred mogo�no silo tvojo . . . To�en reki zrem v globine, A sred mi polni misel: Da posnema njo moj narod, Spas kedaj i njemu sine.

VI.					Podklo�ter.

£»	dni, spev slovenski, ddni �ez hribe mi in �ez ravan! Z radostjo srce mi polni�, Vesel naj si, naj si to�an.			Pravijo, da v Korotani Na� davno pokopan je rod, Da od nekdaj tuj�ev jezik, Z njim spev se tuj glasil je tod.

A ko ti se mi razlega�, Cez plan cvetno, �ez hrib zelen, Glasna zdi� se meni pri�a, Da �e prebiva tu Sloven.

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu