|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
za�rtala smer, v kateri se mora gibati hrva�ko javno �ivljenje, da se ljudstvo povzdigne du�evno in gmotno. Vse razprave, vsi govori in vse debate tega shoda so tu objavljene v li�ni knjigi natan�no po stenografi�nem zapisniku. Knjigo krasi mnogo lepih podob, ker so sprejeti vanjo portreti vseh odli�nej�ih mo�, ki so se udele�ili sestanka.
Pregr�t susnja. Skupio Neurastenicus. Vel. 8°. Str. 189. Cena 3 krone. �Tu je napisanih obilo �aljivih in zbadljivih verzov, ki se aforisti�no vrste v dolgih pesmah. Pisatelj se za kratek �as nor�uje iz politike in iz raznih stanov. Marsikateri dober dovtip je v knjigi, ne manjka seveda tudi ponavljanja in povr�nosti. V �posve�enju" pravi pisatelj, da posve�uje knjigo svojemu najbolj�emu pisatelju dr. Vicku Mihaljevi�u, �da se jo� jednom napla�e, nasmije i naljuti." Vsaka pesem ima �a�ljivo podobo v sirovih potezah. E. L.
Zemljopis Hrvatske. Napisal dr. pl. Hra-nilovi�, D. Hirc. U Zagrebu 1901. Tisak An-tuna Scholza. � O tem delu izpregovorimo ob��irneje, kadar bo dovr�eno. Izhaja namre� v sno�pi�ih po dve poli vel. 8°. Doslej so iz�li trije snopi�i, ki vsekako obetajo, da �Zemljopis Hrvat�ske" � »prika�e domovinu u dostojnoj slici" in da se bodo Hrvatje zares lahko postavili � njim na stran drugih kulturnih narodov. Lepo delo, ki je prera�unjeno na 30 snopi�ev in stane naprej pla�ano s po�to vred 20 K, priporo�amo vsem slovenskim ljubiteljem hrva�ke zemlje. Naro�i se lahko tudi v treh obrokih po deset snopi�ev a 7 K 30 v. � Vsak mesec izideta dva snopi�a.
|
pa �e pisalo, da meni ustanoviti novo sekto �po-zitivistov", katere edini nauk bi bil: �Ljubi svojega bli�njega!" Pozneje se je Masarvk nagnil k protestantom, dasi se njegovi nauki ne strinjajo posebno s protestantizmom � Ako bi profesor Drtina v svojih izvajanjih ne segal predale�, bi drage volje pritrdili tudi mi njegovi zahtevi: �ola naj vpliva tudi na voljo, ne samo na um in spomin!
O pri�inach chorob nervovych a du�ev-nich, a kterak jim pfedchazetf. V lidovych pfed-na�kach �e�ke universitv pfednesl docent Dr. La�dislav Ha�kovec. (Vydano ve sbirce �Lfdove rozpravv lekafske" jako �islo 8 �-9. Nakladem Jana Otty. Praha 1900. Cena 1 K 20 h.) Cesto sli�imo trditev: Vsak �lovek je dandanes nervozen. To je res; toda le v gotovem pomenu, �e namre� priznamo, da je nervoznost isto, kar sitnost. Na vsem svetu ne dobimo �loveka, ki bi prav nikoli ne pokazal sitnosti in ki bi vse vdano pretrpel. Zato lahko re�emo, da so kolikor toliko sitni vsi ljudje, torej: Vsak �lovek je nervozen. V tem smislu bi tudi lahko trdili o starih Hunih in Obrih, Kvadih in Markomanih, da so bili vsi nervozni, od prvega do zadnjega. Jasno je, da na ta na�in pridemo kmalu � ad absurdum. Zato je treba lo�iti do�mi�ljeno nervoznost, katera je navadna sitnost, od prave nervoznosti, ki je bolezen, in ve�krat ne�varna bolezen. Dr. Ha�kovec razlaga v tej knji�ici, kako je treba �iveti, �esa se ogibati, da se obva�rujemo nadle�ne nervoznosti. Razpravo o�ivljajo razni zgledi, mnoge je povzel pisatelj iz lastne izku�nje. Slog je lahek in poljuden.
Splenotherapie tuberkulosy. Dal�i zku�e-nosti o le�itelnosti tuberkulosy sd�luje M. U. Dr. Vaclav Moravec, lekaf vnitfnich nemo�i v Praze. V Praze 1900. Tiskem B. Grunda a V. Svaton� na Vinohradech. Ncikladem spisatelovym. Cena 60 h. � Ta knji�ica objavlja zopet nov na�in, kako zdraviti jetiko. O koliko podobnih iznajdbah smo �e brali zadnja leta! Inhalacija, kumis, injekcija itd. so sledile druga drugi Zdaj priporo�a dr. Moravec splenotherapijo. Dasi bo morda tudi ta iznajdba imela isto usodo, kakor slove�e Kochovb zdravljenje jetike, ki je zbudilo mnogo hrupa, a se kmalu zavrglo, nas vendar veseli, da se med medicinskimi izumitelji, ki bi radi polaj�ali bedo �love�ko, imenuje tudi ime slovanskega zdravnika. J. G.
|
|
|
|
�e�ka knji�evnost.
Idealy vfchovy. (Volne kapitolv) Napsal prof. Fr. Drtina. Knihovni�ka (knji�nica) ��asu". �islo 2. Praha 1900. Cena 20 h. � Profesor Drtina zahteva revolucijo, popolen preobrat, v da�na�nji vzgoji. Zahteva, naj bi �ola vplivala mnogo manj na razum in na spomin, ve� pa na voljo. To na�elo ga je dovelo tako dale�, da celo za�hteva, naj se v kr��anskem nauku izpuste vse res�nice, katere se ne nana�ajo neposredno na prak�ti�no �ivljenje. Da prof. Drtina tako u�i, je umevno. Drtina je namre� prista� Masarvkov; o tem se je
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|