logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (24.08.2000, letnik 54, številka 34)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

Odgovorna urednica NT Milena Brečko Pol<lič

Urednica NT Tatjana Cvirn

ŠT. 34 - LETO 55 - CELJE, 24. 8. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN

VROČINA, SUŠA...Stran 12,13.

Zadnje dni doživljamo rekordne temperature v tem desetletju, živo srebro je preseglo 36

stopinj Celzija. Nel<ateri pa se najbrž še spomnijo 28. julija

1982 in 36,8 stopinj, kar je bil povojni rekord.

GARJAVE OVCE IZ ARJE VASI

Mlekarna Celeia pred usodno odločitvijo. Stran 7.

JE RES ŽE STO?

Marija zabukošek. stoletnica s Kocenove. Stran 25.

JČBENIKOV VSE VEČ, OTROK PA MANJ

Alternativni učbeniki povzročajo težave pri nakupu. Si učbenike sposoditi, ali Jih kupiti? Stran 5.

PREGRETA SMETANA

k I MM ^^ ^^ ^^ mM I I več kot petsto pomembnežev

H mM ^^ mL ^ J na velenjskem viP turnirju.

H l^m m ■■ mm ■ m mm Družabna kronika na strani ao.

2

DOGODKI

Spremlfanje volitev v NT&RC

Uredniški kolegij NT&RC je v predvolilnem času izoblikoval svoja stališča do predvolilne in volilne kampanje in oblikoval »hišna pravila igre« v tem času. V veljavi bodo v času volilne kampanje, torej od 15. septembra do 14. oktobra 2000.

Osnovno vodilo pri tem je, da se Novi tednik in Radio Celje kot nadstrankarska medija na eni strani in kot neodvisno in od svojega dela in prodaje storitev odvisno podjetje na drugi strani, v celoti obnašata nestrankarsko in tržno. V času do izvedbe volitev bosta oba medija popolnoma enakopravno obravnavala dejavnost vseh strank, pri čemer bosta ostro ločevala med politično propagando in redno dejavnostjo strank in njihovih članov.

V svojem delu bosta tako oba medija (po časovnih in prostorskih možnostih) spremljala strankarsko aktivnost in po svoji uredniški presoji ustrezno publicirala stališča strank, predvsem v odnosu do ključnih vprašanj. Zanimali nas bodo predvsem različni (strankarski) pogledi na ista vprašanja.

Da bi volivcem omogočili kar najbolj celovit vpogled v strankarsko dejavnost, bomo predvsem spremljali" dejansko in mnogo manj deklarativno opredeljevanje do konkretnih vprašanj, tembolj zato, ker oba medija pokrivata kar 32 občin na celjskem območju, v vseh od teh občin pa aktivno delujejo odbori vseh parlamentarnih in še nekaterih drugih strank.

Uredništvi ne bosta objavljali sporočil, za katera bosta menili, da pomenijo kršitev osebnega dostojanstva in nedotakljivosti osebne integritete, zasebnosti ali drugih osebnostih pravic kandidatov, še posebej pa bosta selektivni pri objavljanju prispevkov v javnomnenjskih rubrikah, kot so Pisma bralcev, saj želita preprečiti izrabljanje te (in drugih) rubrike za interese posameznih strank in tako zaščititi bralce.

Ločeno od tega vsebinskega sklopa pa bosta oba medija svoj prostor ponudila tudi propagandi strank, kandidatov, predstavitvi volilnih programov, itd, vendar proti plačilu. Takšna sporočila bodo ustrezno označena.

Volitve že dvigujejo temperaturo

Predvolilna vročica se je razplamtela tudi na občinski ravni. Tako so preboldski socialdemokrati že izrazili javni protest zaradi ravnanja Demokratske stranke upokojencev in tamkajšnjega društva upokojencev. Zadnje srečanje slednjega v preboldskem gaju naj bi De-SUS izrabila za politično manifestacijo, na kateri so predstavili svojega kandidata za volitve.

DeSUS je na ta način grobo kršil zakon o volilni kampanji, ki določa, da se z javnimi predvolilnimi nastopi lahko prične šele trideset dni pred volitvami, to je od 16. septembra dalje, so prepričani v SDS. »Takšno početje vodstva in članov društva upokojencev jasno kaže, da društvo ne deluje v skladu z zakonom o društvih, saj bi moralo delovati nepolitično in se ukvarjati le z dejavnostmi, za katere je registrirano. Predvsem pa bi moralo jasno ločiti politično sfero od civilne družbe, v katero spadajo vsa društva,« je v imenu izvršilnega odbora preboldske SDS dejal njegov član

Alojzij Cilenšek. »V društvih bi naj aktivno sodelovali tudi ljudje, ki mislijo drugače kot nekdanji partijski funkcionarji. Ti na žalost še vedno vodijo stranko DeSUS ter upokojensko društvo, njihov glavni cilj pa je samo ohranitev privilegijev.«

Ob tem so socialdemokrati opozorili tudi na statut preboldskega društva upokojencev, ki določa, da je predsednik društva hkrati tudi član izvršilnega odbora DeSUS. Če pustimo ob strani zakonitost takšnega določila v statutu, je bizarna že samo možnost, da bi v izvršilnem odboru politične stranke sedel član druge politične stranke. Nikjer namreč ne piše, da predsednik preboldskih upokojencev ne bi smel postati upokojenec, ki je na primer član SDS, s tem pa bi avtomatsko postal še član izvršnega odbora DeSUS. Razen če so legitimni predsedniki upokojencev v Preboldu samo tisti, ki volijo pravo stranko. Takšen sistem pa smo nekoč že imeh...

SEBASTUAN KOPUŠAR

Nova Slovenija na Konjiškem

v Slovenskih Konjicah so v petek izvolili ožje vodstvo ter za predsednika novoustanovljenega Občinskega odbora stranke Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka soglasno potrdili Staneta Podplatana.

V konjiškem odboru NSi so se zavezali, da bodo čimprej, v soglasju z zaenkrat še iniciativnima odboroma Nsi za Vitanje in Zreče, imenovali tudi svojo kandidatno hsto za oktobrske državnozborske vohtve. IS

Filozofi v tropski vročini

V Celju se je zbralo blizu sto upoštevanih filozofov iz Evrope, Amerike in Avstralije - Navdušenje nad

zanimivim mestom

Dom sv. Jožefa nad Celjem je postal v zadnjih letih prizorišče pomembnih srečanj evropskega pomena, med katerimi so bili mednarodna donatorska konferenca za obnovo BiH, evropska škofovska konferenca o varstvu okolja, evropsko srečanje zveze za opazovanje ptic...

Zaradi prednosti velike stavbe nad Celjem je prišlo v zadnjih dneh tudi do mednarodnega kongresa filozofov, ki so ga zaključili včeraj. Na sobotni otvoritvi so blizu sto upoštevanih filozofov iz Evrope, Amerike in Avstralije pozdravili generalna sekretarka slovenske vlade dr. Verica Tr-stenjak, avstrijski veleposlanik dr. Gerhard Wagner in celjski župan Bojan Šrot.

Uradni naslov srečanja je bil Avstrijsko-slovenski filozofski kongres, ki je obenem že četrti mednarodni Vebrov kongres, posvečen 110-letnici rojstva in 25-letnici smrti očeta slovenske akademske filozofije, Franceta Vebra. Eden največjih slovenskih filozofov je bil rojen v Gornji Radgoni, študiral je v Gradcu ter nato začel z delom na novi ljubljanski univerzi. Od leta 1945, ko je bil prisilno upokojen, je bil več desetletij zamolčan, saj je bilo njegovo prvo delo po II. svetovni vojni v Sloveniji ponatisnjeno šele v osemdesetih letih (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki ga je nekoč izključila, je Vebra uradno rehabilitirala šele pred štirimi leti). Med njegovimi učenci so bili Anton Tr-stenjak, Mirko Hribar, Kle-ment Jug in Alma Sodnik. Njegova pisna filozofska za

puščina, ki so jo v času celjskega kongresa posebej razstavili, se od leta 1987 žal nahaja v Avstriji.

Glavna tema celjskega filozofskega kongresa je bila Fenomenološko izročilo v Avstriji, Sloveniji in njuni okolici. Delo je potekalo v obliki šestih plenarnih predavanj, 85 predavanj v različnih delovnih skupinah in poznejših razprav. Med avtorji plenarnih predavanj je bil slovenski filozof dr. Anton Stres, novi mariborski pomožni škof, ki korenini v Donački Gori pri Rogatcu, iz naših krajev sta bila tudi Christian Gostečnik, ki živi v Ljubljani, ter Gizela Po-lanc-Podpečan iz Velenja, ki je predstavila podobo profesorja Vebra v slovenski literaturi. Delovna jezika kon

gresa sta bila nemščina in angleščina.

Velika znanstvena zvezda celjskega kongresa je bil ameriški filozof Terence Horgan z univerzfe v Memphisu, ki je prišel osebno s skupino svojih

slednikov. Med Vebrovimi simpoziji je namreč prišel v navado posebni kolokvij, posvečen delu znanega sodobnega filozofa, zato so tokrat izbrali Horgana, ki je že večkrat obiskal Slovenijo.

Pri tem je treba omeniti tudi gonilno silo, pobudnika kon

gresa in glavnega organizator ja dr. Wolfganga Gombocza iz Gradca, Slovenca iz radgon skega kota na avstrijskem Šta jerskem. Kongres z udeležen ci iz 17 držav so pripravil Slovensko filozofsko društvo,

filozofski oddelek, katedra ic inštitut za filozofijo filozof skih in teoloških fakultet ljub Ijanske, mariborske in graškf univerze, center za avstrijske filozofijo iz Gradca ter Zdru žen je za znanstveno razisko vanje iz Gradca.

BRANE JERANKO

Na mednarodnem filozofskem kongresu v Domu sv. Jožefa nad Celjem je bila med stotnijo udeležencev le približno petina Slovencev. Ostali so prišli iz Avstrije, Nemčije, Franc/ je, Italije, Madžarske, Hrvaške, Španije, Finske, Romunije, Albanije, Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, ZDA, Velike Brita nije in Avstralije. Med redkimi trenutki prostega časa so obiskali staro mestno jedro, ki je bilo veliki večini zelo všeč,

Pobudnik celjskega filozofskega kongresa je bil dr. Wolfgang Gombocz iz Gradca. Slovenec h radgonskega kota (v sredini). Ob njem avtor enega od plenarnih predavanj slovenski filozo dr. Anton Stres (levo) ter župnik Jože Planinšek, gostitelj iz celjskega Doma sv. Jožefa,

DOGODKI

3

Kam odteka denar?

Zakaj in kako so v njihovem imenu volili ravnatelja trije predstavniki, ostali starši v svetu ne vedo

Takšne in podobne očitke J bilo slišati na ponedeljko-fm skupnem sestanku sve-p staršev OŠ Štore, novega pvnatelja Franja Ruinpfa in jjpana Franca Jazbeca. Prav-Uprav je bil pogovor bolj ipdoben igri namiznega te-ijsa, kjer sta si ping pong pgico podajala ena in dru-|} stran - občina in šola. F

V dveinpolurnem dokazo-anju, prepričevanju in na tre-latke vročem nasprotovanju miroma zanikanju trditev in iitkov ene ali druge strani, ki astopata v sporu, smo lahko lovinarji, ki so nas hoteli spr-a odstraniti, a smo nato na lepričevanje župana vendar-! lahko ostali, slišali marsi-aj. Od že znanih očitkov žu-ana o prevelikih izdatkih šo-ki naj bi v primerjavi s :ovenskim povprečjem dobi-I precej več denarja kot mar-ikatere druge, pa do očitkov [aršev predsednici sveta Sta-islavi Pevcin, zakaj niso imeli ložnosti izvedeti, za koga so ploh njihovi trije predstavni-i glasovali oziroma zakaj so lasovali za izbranega kandi-ata. Pevcinova jim je poja-lila, da jim podatkov o kan-idatih ni posredovala, ker za

to ni imela pravne podlage. Starši so na to dokaj burno reagirali in opozorili, da potemtakem dejansko v svetu ne igrajo nikakršne vloge in so bili zmanipulirani. »Tukaj smo torej le zato, da kimamo, ne pa, da tudi razpravljamo oziroma odločamo,« je dejala ena od predstavnic staršev.

Denar je, le najti ga je treba

Po obrazložitvi Pevcinove, da so predstavniki sveta staršev, med katerimi je bila tudi sama, pač izbrali kandidata, ki se jim je zdel najprimernejši, so se prisotni dotaknili tudi teme, o kateri so starši pravzaprav hoteli razpravljati.

Gre za problem financiranja dodatnega programa na šoli, ki med drugim zajema tudi zgodnje učenje angleškega jezika. Jazbec je vnovič pojasnil, da je dodatni program do letošnjega leta financirala država oziroma ministrstvo za šolstvo in šport, sedaj pa je plačevanje zaradi pomanjkanja denarja, žal, ukinjeno. Tudi v občinskem proračunu za leto 2000 v ta namen niso načrtovali nobenih sredstev. »Če boste želeli dodatni program, ki ga občina dejansko

sploh ni obvezna financirati, bo morala šola najprej >poči-stiti< svoj finančni del in sama najti denar, ki je potreben za omenjeni program,« je povedal Jazbec in še dodal, da je prepričan, da so šolske rezerve velike. In kam odteka denar, ki naj bi ga bilo po izračunih občine več kot dovolj, so se spraševali starši.

Pripravljen sem na dialog

Ravnatelj, ki je sicer že v začetku poudaril, da si tudi sam želi zgladitev sporov v dobrobit tukajšnjih otrok, je dejal, da računi, ki jih šola pošilja sedaj in naj bi bili sporni, niso nič novega, saj jih je pred njim občini pošiljal tudi nekdanji ravnatelj.

Potrebe šole naj bi bile po njegovem v tem času, odkar je zamenjal delovno mesto, minimalne, pa tudi šola naj bi dobro poznala svoje prihodke in odhodke. Opozoril je še na nekatere odprte račune, kot so račun stroškov za prevoz otrok, zavarovalne premije in podobno ter dejal, da v njegov osebni dohodek količnik za to delovno mesto še ni vštet in tudi ne bo. Dodal je še, da je za mnoge podatke izvedel šele na

sestanku in je še vedno pripravljen na dialog.

Ker prisotni nikakor niso mogli najti skupne rešitve, so se na predlog župana, da skupaj sestavijo tripartitno komisijo, ki bo vključevala vse tri strani, starši odzvali negativno. Menili so namreč, da za vlogo razsodnika niso primerni oziroma usposobljeni in naj medsebojne probleme rešujeta kar šola in občina. »Starši želimo le, da se župan in ravnatelj dogovorita, sicer bodo posledice nosili prav naši otroci,« je bilo slišati. In tudi: »Če pouk v štorski osnovni šoli ne bo kakovostnejši, bomo otroke vpisali drugam.«

Upajmo, da tega ne bo treba in se bodo stvari po organizacijski in finančni plati kmalu uredile. Vsakdo si zasluži priložnost, tako tudi novi ravnatelj, so menili starši in ob koncu še enkrat izrazili željo po dodatnem programu. Odkod in kdo bo zbral denar zanj, še vedno ni jasno, čeprav župan vztraja, da mora ta denar znotraj svojih prihodkov poiskati šola. Ali jim bo to še pravočasno uspelo, je drugo vprašanje. Komisija, ki jo bosta sedaj sestavljala predstavnika občine in šole, ima čas le še do začetka prihodnjega tedna.

: BOJANA JANČIČ

Središče Vitanja z novo podobo

Središču Vitanja, območju, kjer so ulturni dom, igrišča, parkirni prostor, elenice in še nekateri objekti, se obe-ijo temeljite spremembe. Ta del kraja ameravajo urediti bolj funkcionalno, a bo obenem ohranil parkovni izgled, Ečji prireditveni prostor, pridobil še eč parkirnih mest, prostor za avtobu-[10 postajo, boljši dostop... »Ureditveni načrti za ta del Vitanja :pred petnajstih ali dvajsetih let so ne-ivljenjski, sedaj imamo drugačno vide-je razvoja in drugačne potrebe, ne le za srednji center, ampak tudi za graščnino i nekdanjo šolo,« pravi Slavko Krajnc, upan občine Vitanje. Zato namerava bčina že predvidoma prihodnji mesec, )rej septembra, spremembe ureditvene-a načrta predstaviti vsem zainteresira-im v javni razgrnitvi. »Z uvajanjem sprememb na podlagi no-ih planov bomo začeli prihodnje leto. eveda želimo, da bi se vse to uredilo čim rej in upamo, da bodo lastniki zemljišč tnalu pristopili k uresničevanju spre-lemb. Verjetno pa bo končni izgled dose-en postopno v nekaj letih,« meni župan. Avtobusno postajališče so po 15. avgu-lu (ko so se začela gradbena dela v rižišču) začasno prestavili in je pred hodom v kulturni dom. Kasneje, ko bodo prejete prostorske spremembe, pa bodo 3(5eli pripravljati potrebno dokumentaci-^ za načrtovano avtobusno postajo, pa Jdi kotlovnico za lesno biomaso. Osnutek novega ureditvenega načrta fedvideva, da bodo objekt, ki ga koristi omače lovsko ter strelsko društvo, odbranih in ga preselili za kulturni dom. 'amesto njega bodo uredili parkirna |esta za gostišče Kuzman, slednje pa naj i na tej strani postavilo tudi zimsko -■^ni vrt. Tam, kjer je sedaj parkirišče, bo olkrožno speljana cesta in bo služila ^enem kot obračališče za avtobuse (tu ^ kasneje nova avtobusna postaja) ter ot dovozna cesta naprej proti industrij-'^i coni na eni strani (h kompleksu

nekdanjega Lipa, kjer je predvidena tudi gradnja kotlovnice) in v drugo smer k novo načrtovani dovozni poti med igrišči ter objekti Kuzman in Kmetijska zadruga. Zadruga naj bi skladišče preselila na drugo lokacijo, predvidoma v bližini bencinske črpalke.

Športno igrišče nameravajo še širiti, načrtovano je tudi igrišče za tenis, bali

nišče in rol steza (pozimi drsališče). Igrišče bo obenem še naprej mogoče koristiti kot osrednji večnamenski prostor za vse večje prireditve v kraju. Osnutek ureditvenega načrta predvideva tudi najmanj sedemdeset parkirnih mest. Celotno območje bodo urejali tako, da bo ohranjenih kar največ zelenih površin.

B.P.

Opuščena šola bo vseljiva oktobra

v nekdanji šoli sredi Vitanja bo v začetku oktobra vseljivih osem novih stanovanj, velikih povprečno okoli petdeset kvadratnih metrov. Stanovanja ureja stanovanjska zadruga Atrij.

Kot je povedal župan Slavko Krajnc, so imeli na občini kar nekaj prošenj iskalcev neprofitnih ali socialnih stanovanj in vse so obvestili, da naj se odzovejo na razpis za oddajo stanovanj, ki ga je Atrij objavil že konec julija. »Ob tem je bilo slišati nekaj pripomb nad višino najemnine, ki znaša okoli 550 tolarjev za kvadratni meter, vendar je potrebno povedati, da je cena določena z vladnim pravilnikom, velja za vso Slovenijo, in niti Atrij niti občina nimata vpliva na višino najemnine,« poudarja župan. Dejal je tudi, da namerava občina v bližnji prihodnosti (dveh ali več let) z adaptacijo ter rekonstrukcijo nekaterih podstrešnih prostorov pridobiti še okoli petnajst stanovanj. B.P.

POSVETU

Tragedija 118 mornarjev ruske jedrske podmornice

Med vojaškimi vajami ruske mornarice v Barentso-vem morju je potonila jedrska podmornica Kursk s 118 Člani posadke. Ruske vojaške oblasti so podatke o katastrofi 154 metrov dolge podmornice, ki leži na globini 108 metrov, približno 100 kilometrov severno od ruskega vojaškega pristanišča Mur-mansk, prikrivale kar tri dni. Zavrnile so tudi pomoč pri reševanju, ki so jim jo ponudile številne zahodne države.

Petnajst vojaških in reševalnih ladij ruske severne flote je osem dni zaman poskušalo rešiti podmorničarje. Težave jim je povzročalo izjemno slabo vreme, nazadnje pa se je izkazalo, da ima ruska mornarica zastarelo in neuporabno reševalno opremo. Raziskovalne ladje v bližini kraja nesreče ne zaznavajo povečanega radioaktivnega sevanja, saj so jedrska reaktorja na podmornici takoj zaustavili. Ob tem so izključili tudi vso elektriko, zato so reševalci izgubili radijski stik z nesrečno posadko. Na,hudo poškodovani podmornici je začelo primanjkovati tudi zraka. Šele deveti dan po nesreči je ruska vojska požrla svoj birokratski ponos in norveško-britanskim reševalnim ekipam dovolila na območje nesreče. Globinskim potapljačem je nato v 34 urah uspelo odpreti loputo zasilnega izhoda, a žal prepozno. Voda je v desetih dneh postopoma zalila vseh devet prostorov na podmornici, še vedno ni znan vzrok za nesrečo, ruska vojska vztrajno trdi, da je Kursk trčil s podmornico kake države članice Nata. Obstajajo tudi domneve, da je ruska podmornica, ki so jo zgradili leta 1994 in lahko prenaša do 24 jedrskih balistič-nih raket, naletela na mino z druge svetovne vojne, oziroma da je eksplodiral eden od torpedov. Izguba ene najsodobnejših podmornic na jedrski pogon in 118 mož jI velik udarec za predsednika Putina, ki je napovedal, posodobitev ruske vojske. Sorodniki žrtev nesreče oblastem očitajo malomarnost, ogorčeni so tudi nad dejstvom, da so oblasti prikrivale ali prirejale podatke o nesreči.

Jugoslovanski vojaki tihotapijo ilegalce

črnogorska policija je pretrgala eno od tihotapskih verig z ljudmi, v katero je vpletena tudi vojska Zvezne republike Jugoslavije. V vasi Stanišiči blizu Budve je aretirala dva častnika jugoslovanske vojske, ki sta v kom-biju prevažala 25 ilegalcev, državljanov Kitajske. Ilegalci so bili popolnoma izčrpani in dehidrirani, večini so morali nuditi prvo pomoč.

Vodnik in kapitan iz podgo-riške vojašnice Morača sta imela ponarejen potni nalog, kom-bi pa sta opremila z registrskimi tablicami jugoslovanske vojske, da bi se izognila kontrolam. Kitajci so za pot od Podgorice, kjer sta jih vojaka strpala v kombi in ga hermetično zaprla, do črnogorske obale, od koder

so nameravali odpluti proti Italiji, plačali vsak po 500 nemških mark. Črnogorske oblasti, ki jih je Beograd obtožil, da so leglo mafije, ki tihotapijo ljudi in orožje, so z odkritjem tihotapske mreže, dobile dokaz več. da je Srbija odskočna deska za vstop Kitajcev v zahodno Evropo. Sicer pa je znano, da jugoslovanski konzulat v Pekingu kitajskim državljanom množično izdaja vizume. Tako naj bi se po neuradnih podatkih v Jugoslaviji trenutno zadrževalo 40 tisoč Kitajcev. V zadnjih nekaj letih pa naj bi iz Jugoslavije, preko Hrvaške in Slovenije, Madžarske ter Črne gore, na zahod odšlo že več kot 80 tisoč Kitajcev in več deset tisoč državljanov drugih azijskih držav.

Al Gore tudi

uradno demokratski predsedniški kandidat

Ameriški podpredsednik Al Gore si je z govorom na 43. konvenciji demokratske stranke v Los Angelesu, kjer je tudi uradno sprejel kandidaturo za ameriškega predsednika, pridobil veliko število volilcev. Po vseh javnomnenjskih raziskavah je namreč prvič prevzel vodstvo pred kandidatom republikancev, teksaškim guvernerjem Georgom Bushom mlajšim. Gora podpira več kot 50 odstotkov Američanov, Bus-ha pa 43 odstotkov.

Gore se je v govoru zavzel za večje pravice starejših, vzpostavitev splošnega sistema zdravstvenega zavarovanja, obnovo šolskega sistema in vlaganje v izobraževanje, ohranitev pravice do splava, predvsem pa proti nasilju. Američane, ki vse glasneje opozarjajo na nasilje policije, je nekoliko razočaral le z napovedjo, da bo zaposlil 50.00 novih policistov. Zavzel pa se je tudi za ohranitev smrtne kazni. Sicer pa Američani o Alu Goru vejo zelo malo. Trdo vzgojen sin senatorja velja za zelo zadržanega, preveč resnega in nekako sprogramiranega politika, ki se zaman trudi stopiti iz sence predsednika Billa Clintona. V primerjavi z Georgom Bushem ml. ima Al Gore na političnem področju veliko več izkušenj. Kot podpredsednik Združenih držav Amerike se je razvil v izjemno spretnega pogajalca, veliko koristnih nasvetov pa dobiva tudi od klana Kennedy-jevih, s katerimi je v tesnem stiku že vse od otroštva. Al Gore je pokazal, da zna tudi tvegati, saj je za podpredsedniškega kandidata izbral žida Joa Libermana. Gore pravi, da »predsedovanje svetovni velesili ni tekmovanje v popularnosti, ampak trdo delo, pri katerem je treba sprejemati odločitve, ki niso vsem všeč«. Vprašanje pa je, ali to razumejo tudi ameriški volivci.

Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv

DOGODKI

Počivališče za avtodome

Ob Garažni hiši Glazija so včeraj v Celju kot drugi v Sloveniji slovesno odprli počivališče m avtodome.

Na slovesnost ob odprtju so povabili ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška ter predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča, počivališče za avtodome, ki se zadnja leta vse bolj uveljavljajo med potujočimi turisti, pa je vsekakor pridobitev za Celje. Po besedah podžupanje Janje Romih, ki je zadolžena tudi za razvoj turizma, bi postajališče, na katerem je zdaj prostora za 4 avtodome, do prihodnje turistične sezone radi dopolnili še z ročno avtopralnico.. V knežjem mestu se nadejajo, da se. bo postajališče uvrstilo tudi v mednarodni katalog tovrstnih počivališč za leto 2001, saj bi to v mesto pripeljalo tudi več tujih turistov.

IS

Balonarslco prvenstvo Vojnik 2000

Balonarski klub Vojnik je letošnji organizator Prvega odprtega (mednarodnega) državnega prvenstva v tekmovanju s toplozračnimi baloni, ki se je začelo včeraj in bo trajalo vse do nedelje, ki so jo predvideli za dodatni tekmovalni dan. Tekmovalci se bodo v jutranjih in večernih poletih pomerili v Vojniku in na letališču Leveč, slovesen zaključek prvenstva pa bo v soboto v večernih urah. Bo. J.

■'''mmmm^- mmmmmmmmtrmmmmmmmmmmgammmssai

Rogatec se pobira s tal

Hiter napredek kraja, ki ga je prizadela državna meja - Praznovali bodo vec kot tri tedne

Nov gasilski dom v Dobov-cu, povečana mrliška vežica v Rogatcu in cesta iz Dobov-ca do cerkve sv. Roka so pridobitve, ki so jih veseli za letošnji občinski praznik Rogatca. S praznovanjem so začeli v soboto, trajalo pa bo do 9. septembra, ko bo osrednja prireditev.

Ten>eljni kairten novega gasilskega doma v Dobovcu so položili pred petimi leti, lani je dobil streho, letos pa so še uredili prireditveno dvorano ter prostore za potrebe gasilcev in KS ter še poskrbeli za zunanjo ureditev. Občina je vložila v celoti nad 30 milijonov tolarjev, od tega letos 16 milijonov. Slovesna predaja namenu bo v soboto, 26. avgusta, ko bo prerezal ^rak župan Rogatca Martin Mikolič, pričakujejo pa tudi državnega sekretarja obrambnega ministrstva Mira Terbovca. Ob tej priložnosti bo razvitje prapora.

V Rogatcu so v soboto končali s celovito obnovo in razširitvijo mrliške vežice, kjer je

po novem predprostor. Občina je vložila lani v njeno notranjščino 3 milijone tolarjev ter letos 7 milijonov za zunanjo podobo. Namenu so jo predali v nedeljo. V soboto, 26. avgusta, pa bodo odprli še 1,3 kilometra lokalne ceste med Dobovcem in cerkvijo sv. Roka, ki so jo celovito sanirali in preplastili. Za to, približno 17 milijonov tolarjev vredno naložbo, pričakujejo denar za demografsko ogrožene.

V teh dneh bo zaradi odločitve o letošnjih občinskih nagrajencih izredna seja občinskega sveta Rogatca. Občinska komisija za priznanja je predlagala, da bi dobil naziv častnega občana slovenski pesnik Jože Šmit, rojak iz Tlak pri Rogatcu.

Sicer pa bodo v občini Rogatec letos bogatejši še za številne druge naložbe, med njimi v pročelje in stavbno pohištvo gradu Strmol, v KS Donačka Gora bodo začeli graditi mr

liško vežico ter poskrbeli za pročelje novega gasilskega doma, v Rogatcu bodo uredili veliko parkirišče muzeja na prostem, ki bo na novi lokaciji, prestavili bodo cesto v Trške Gorce...

V počastitev občinskega praznika so pripravili veliko najrazličnejših prireditev. Tako je bilo v soboto veliko srečanje ljudskih pevcev iz različnih slovenskih pokrajin (kjer so nastopile Ljudske pevke iz Rogatca), v nedeljo pa je posvetil mariborski škof dr. Franc Kramberger starodavno podružnično cerkev sv. Hiacinte v Rogatcu.

Precej prireditev bo v prihodnjih dneh. Jutri, v petek, 25. avgusta, bodo pri muzeju na prostem zmajčkove šaljive

igre članov različnih rogaških društev, dan pozneje pa veliki planinski pohod Objemimo Do-načko goro, konjeniške igre Konjeniškega kluba Rogatec in etnoške delavnice muzeja na.prostem, z naslovom Kruh moje babice.

V nedeljo bo v župnijski cerkvi uradni slovesni sprejem novega mariborskega škofa dr. Antona Stresa, rojaka iz Donačke Gore pri Rogatcu ter na glavnem trgu Jernejev sejem turističnega društva s stojnicami ter gasilskim srečdlo-vom. Med sprejemom škofa obsoteljskih korenin bo v rogaški cerkvi f)osvetitev treh novih zvonov, pri čemer so obstoječega namenili podružnični cerkvi sv. Hiacinte.

BRANE JERANKO

Novo vozilo za RK Laško

Ob zaključku akcije za nakup novega službenega vozila se želi Območni odbor Skupščine Območnega združenja RK Laško javno zahvaliti vsem donatorjem, ki so se odzvali na njihovo prošnjo in po svojih močeh prispevali denar za nakup.

Z zbiranjem denarja so pričeli v lanskem oktobru, vzrok

za to pa je bilo kar 22 let staro vozilo, namenjeno delu na terenu. Poleg krajevnih organizacij RK v občinah Laško in Radeče ter RK Slovenije, ki so skupaj zbrali tretjino potrebnih sredstev, so preostali del prispevali Pivovarna Laško, TIM Laško, Izbira Laško, Občina Laško, Zavarovalnica Triglav - Območna enota Celje, Zdravilišče Laško in še nekatera druga podjetja in ustanove. Svojemu namenu bo odslej služil novi Renault kan-goo. Bo.J.

Na Resevni pričakujejo množico

Na Resevni nad Šentjurjem bo v soboto, 26. avgusta, veliko planinsko srečanje savinjskega meddruštvenega odbora, ki povezuje 45 planinskih društev. Pripravljata ga omenjeni odbor in planinsko društvo Šentjur.

Srečanje, z začetkom ob 11. uri, bodo začeli s pregledom opravljenega dela ter nadaljevali z usmeritvami za prihodnje obdobje. Med govorniki bodo predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, predsednik MDO Martin Aubreht, predsednik planinskega društva Šentjur Ivan Straže ter šentjurski župan Jurij Malovrh. Nastopili bodo mladi velenjski glasbeniki, dan pa bodo zaključili z družabnim srečanjem. BJ

Dvoicoiesna patrulja

Celjske ulice so že dober teden varnejše, saj po zgledu slovenske prestolnice po njih patruljirata policista na kolesih. Kolesarska moža postave na peugeotovih kolesih v razbeljenem mestu uživata piš hladnega vetrca, medtem ko njuni kolegi trpijo v razbeljenih avtomobilih. Zato ni čudno, da sta se prostovoljno javila za dvokolesno nalogo. Med svoja prva doživetja pa sta že lahko prištela tudi počeno zračnico. SKO

MODRITELEFDN

Avtošole in smrad

Milan z Ostrožnega se pritožuje nad aviošolami, ki obračajo v ozkih ulicah tega dela Celja. Na dan se jih pripelje kar nekaj, po uspešno zaključenem obračanju pa inštruktor še razlaga učencu. Pri tem je avto ves čas prižgan, tako da se okoliške hiše dušijo v izpušnih plinih. Sam je že poskušal stvar urediti s pogovorom in grožnjo s prijavo, vendar inštruktorji odgovarjajo, da je cesta javna last. Milan meni drugače, saj so ob gradnji hiše morali plačati tudi cesto.

Poklicali smo Iztoka Ura-njeka na Mestno občino Celje. Razložil nam je, da so ceste javne površine, ki jih lahko koristijo vsi udeleženci v prometu, vključno z avtošolami. Glede plačila ceste pravi, da mora vsak, ki prične z gradnjo hiše ali z nakupom stanovanja plačati komunalni prispevek, v katerega je vključena tudi* ^uporaba cest. S plačilom komunalnega prispevka pa cesta še ne postane zasebna last.

Kamioni V coni za pešce

Emil iz Celja opaža, da stičišče Stanetove in Prešernove ulice ob delavnikih med deseto in enajsto uro dopoldne še povsem zatrpano z dostavnimi vozili, čeprav je v listinah o prometnem režimu v mestnem jedru zapisano, da se dostava zaključi do devete ure.

Vinko Andolšek z mestne straže nam je povedal, da je to problem, ki se ga zavedajo tudi sami. Dostavljalcem so dovoljenja in daljinci za avtomatsko odpiranje zapornic izdana, vendar se v zadnjih časih pojavljajo tudi daljinci, ki se dobijo na črno. Do nedavnega je bila problem tudi okvara na elektroniki, ki je dostavo zavlekla. Nekaj pa je tudi takih, ki morajo tudi čez dan dostavljati svež kruh in meso.

Poskušali so že urediti dovoz preko dvorišč, vendar je problem denacionalizacija, pa

tudi trgovci sami se tega ne poslužujejo.

Problem bodo poskušali rešiti z enosmerno dostavo po Prešernovi ulici, izvoz pa bo urejen po Gubčevi. Poskušali se bodo dogovoriti tudi s trgovci, da bi v prihodnje le začeli dostavljati preko dvorišč. V tem obdobju je povečana dostava tudi zaradi obsežnih gradbenih del, zato je do devete ure dopoldne skoraj nemogoče odstraniti vse do-stavljalce.

Medobčinski kontejner

Milan iz Celja že dalj časa opaža, da je največji kontejner v Brodarjevi ulici, v neposredni bližini Mestne četrti Dolgo polje tako obremenjen, da tudi odvažanje večkrat na dan nič ne pomaga. Večkrat je že opazil tudi avtomobile in kamione z registracijami sosednjih občin. To divje odlagališče in hrup, ki ga povzroča odvoz, ga izredno moti.

Na podjetju Javne naprave Celje so nam povedali, da bo kontejner predvidoma prestavljen na Ipavčevo ulico, jeseni pa bodo kontejnerje namestili tudi po drugih krajevnih skupnostih, tako da ne bo več dovoza iz okoliških krajev. Termini in lokacije novih kontejnerjev bodo objavljeni.

Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala novinarka Janja Intihar. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000.

PODRZAVli

Začetek volilnih opravil

UUBUANA, 16. avgusta

- S 16. avgustom so začeli teči roki za volilna opravila za letošnje parlamentarne vo-litve, ki bodo v nedeljo, is. oktobra. 16. avgust se.v sklj. du z odlokom o razpisu rednih letošnjih volitev v državni zbor, ki ga je konec julija izdal predsednik države Milan Kučan, šteje za dan razpj. sa rednih parlamentarnih volitev.

Slovenski »vohun«

PODGORICA, 16. avgu sta - Na vojaškem sodišču v Podgorici se je po več kot petih urah sojenja za Miloša Glišoviča in Natašo Zorž vse končalo več kot dobro. Vojaški tožilec je umaknil obtožnico proti Žoržovi, ki je ob mejnem območju naredi-i la le eno fotografijo, Glišoviča pa so obsodili na najnižjo možno kazen, to je na tri mesece zapora, pogojno za obdobje enega leta.

Dražja kruh in mleko

LJUBLJANA, 18. avgusta

- Vlada je obravnavala povišanje cen kruha in drugih izdelkov iz žit, ki naj bi bilo posledica zvišanja odkupnih cen pšenice, in zvišanje cen mleka in mlečnih izdelkov, kar je sledilo zvišanju odkupnih cen mleka. Ministrstvoma za ekonomske odnose in razvoj ter za kmetijstvo je vlada naložila, naj ugotovita, zakaj je prišlo do takšne podražitve in ali obstajajo možnosti za znižanje cen.

Strel premagal Donavo

CONSTANTA, 20. avgusta - Slovenski maratonsid plavalec Martin Strel je v romunski SuUni ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig -kot prvi na svetu je preplaval Donavo.

Bencin gor, bencin dol

UUBUANA, 22. avgusta

- Neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin se je zaradi povečanja cen na svetovnem trgu ob sočasnem porastu tečaja dolarja v primerjavi s tolarjem v torek podražil za tri odstotke oziroma 4,3 tolarja, tako da bo za liter potrebno odšteti 146,4 tolarja. Za približno tri odstotke so se skladno z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov zvišale ,tudi drob-noprodajne cene ostalih treh vrst motornih bencinov.

KosfivVitanju

CEUE, 22. avgusta - Na

policijski upravi Celje so prejeli sporočilo, da je bilo pri rekonstrukciji mostu v Vitanju najdenih več človeških okostij. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za najmanj dve grobišči izpred več sto let, na mestu najdbe pa naj bi bila skupna kostnica.

AKTUALNO

5

Učbenikov vse vec, otrok pa manj

Alternativni učbeniki povzročajo težave pri nakupu - Sposoditi ali kupiti?

Medtem ko so bile še v prvi polovici avgusta najbolj oblegane trgovine z oblačili, se je v zadnjih počitniških ilneh histerija nakupovanja prenesla na knjigarne. V Celju se je tako občutno povečala gneča pred blagajnami flaše knjige, DZS, Mladinske knjige. Naše knjige in Antike. Cene učbenikov so v vseh celjskih knjigarnah enake, ker jih zakonsko določa ministrstvo za šolstvo in šport. Kupcu, ki želi nove učbenike, je tako vseeno, v katero knjigarno bo zavil. ■■■■■■■■■■■BnHBBITO Na starših leži odločitev, ali kupiti otroku nove učbenike, ki so zelo dragi, ali si jih 'izposoditi. Z zelo veliko težavo smo uspeli prepričati knjigarnarje, da so vsaj približno ocenili znesek, ki ga je treba odšteti zanje. Razlog za to tiči v dejstvu, da je predpisanih ačbenikov za en predmet več in da jih veliko še sploh ni natisnjenih. Cena paketa šolskih knjig za prvi letnik Gim-Mzije Lava tako po enem izmed možnih izračunov znese okoli 35 tisočakov. Ob tem je ireba upoštevati podatek, da dva učbenika še sploh nista natisnjena in zato zanju ni cene. Razlike v končnem izračunu pa nastanejo še zaradi angleškega in nemškega jezika, ki ju dijak lahko vpiše vpiše kot prvi ali drugi tuj jezik. To namreč pogojuje nakup dveh cenovno različnih učbenikov.

Podobni problemi se pojavljajo na osnovnih šolah, kjer je skoraj nemogoče pripraviti kakršenkoli zanesljiv izračun. Po približnem izračunu bo šola najmanj udarila po denarnicah starše prvošolcev; odšteti bodo morali okoli 13 tisočakov, najbolj pa starše sedmošolcev. Le-ti bodo morali za učbenike plačati 43 tisoč tolarjev. Dodatne težave povzroča uvajanje programa nivojskega pouka, ki ga poleg devetletke predvideva nov šolski zakon. V programu devetletke je tako učitelju na voljo najdaljši seznam priporočenih učbenikov in delovnih zvezkov. Učitelj prvega razreda devetletne osnovne šole lahko pri slovenščini izbira med tremi učbeniki in med petimi delovnimi zvezki.

Neodgovornost pedagogov

Prenovljeni učni načrti torej dopuščajo pedagogom proste roke pri izbiri učbenikov. Učitelj ima možnost izbire, tako pa tudi več odgovornosti. V zvezi s tem nas je poslovodkinja DZS Majda Tacer opozorila na neprijeten problem: »Dogaja se, da učenci junija dobijo seznam in kupijo, kar je tam napisano, potem pa si septembra učitelj premisli in se odloči za uporabo drugega učbenika. To je zelo neodgovorno. Mi glede na sezname naročimo založbam, koliko in kate

re učbenike naj natisnejo. Zaradi kasnejših sprememb pa se zgodi, da nekatere naročene knjige ostajajo na prodajnih policah, drugih pa primanjkuje.«

Ceneje do učbenikov

Drugače je s tistimi kupci, ki bi radi privarčevali kakšen tolar in so zadovoljni tudi z rabljenimi učbeniki. Lahko jih kupyo v posebnih knjigarnah ali si jih sposodijo na šoli. Na osnovnih šolah si lahko učenci učbenike že vrsto let sposojajo preko šolskih učbeniških skladov, kar počasi postaja redna praksa tudi na srednjih šolah. Preko njihovih skladov si zaenkrat lahko sposojajo učno gradivo samo dijaki prvih letnikov. Obrabnina stane približno tretjino cene novih učbenikov. Tak sistem pa je dvorezen meč, ker mora dijak ob koncu šolskega leta učbenik vrniti. Ostanejo mu samo zagiski iz zvezkov, ki pa ponavadi niso dovolj, da bi se lahko uspešno pripravil na zaključne izpite ali maturo, ki ga čaka ob koncu srednješolskega izobraževanja.

Dijak, ki se mu zdijo novi učbeniki predragi, obenem pa se zaveda, da jih bo za pripravo na zrelostni izpit še potreboval, lahko zavije v knjigarno, kjer prodajajo rabljene. Povpraševanje po le-teh se po besedah Aleša Jošta iz Antike iz leta v leto veča. V njihovi knjigarni v komisijsko prodajo sprejemajo rabljene učbenike. Korist od tega imata dva: tisti, ki proda učbenik, in tisti, ki ga

kupi. Rabljeni učbenika stane približno 70% novega. Učbenik ostane šolarju do konca njegovega šolanja ali za njegove mlajše brate in sestre. Ni ga treba vrniti kot v primeru, da si ga izposodi na šoli.

Le malo ugodnosti

Konkurenca med knjigarnami je zaposlene prisilila, da ponudijo kupcem še kakšno ugodnost. Če vzamete pri DZS paket, ali se odločite za prednaročilo, vas razveselijo z drobnim darilcem. Kupcem nudijo tudi obročno odplačevanje ter torbe in zvezke, katerih cene so znižali za 25%. V Naši knjigi, podobno kot v Antiki, odkupujejo in prodajajo rabljene učbenike. V vseh knjigarnah še vedno lahko poravnate račun s čeki ob določenih pogojih. V DZS mora biti vrednost nakupa višja od 8000 tolarjev in prvi obrok morate plačati z gotovino ali kartico. Vse knjigarne dostavljajo učbenike na šole. Cena teh učbenikov je v tem primeru ista kot v knjigarni, starši pa prihranijo čas in živce.

Glede na dejstvo, da je otrok vedno manj in da na mnogih šolah ukinjajo razredne oddelke, je pričakovati tudi upad prodaje učbenikov. To se že pozna pri osnovnošolskih, ki jih vsako leto prodajo manj. Čez nekaj let se bo zmanjšal še nakup srednješolskih knjig in avgustovska gneča pred blagajnami knjigarn se ne bo mogla več kosati z gnečo na razprodajah.

I HELENA KOJNIK URŠKA KNEZ

Slovo od maturantov

Gimnazija Celje-Center pripravlja za svoje letošnje maturante jutri, v petek, ob 10. uri v veliki dvorani celjskega Narodnega doma slovesno podelitev maturitet-nih spričeval.

Z rezultati svojih dijakov v spomladanskem delu letošnje mature so bili v Gimnaziji Celje-Center več kot zadovoljni, saj je kar 157 od skupno 161 gimnazijcev oziroma 97,5 odstotka dijakov opravilo zrelostni izpit, popravni izpiti pa čakajo le 4. Skupno je maturo z dijaki zaključnih letnikov programa predšolske vzgoje opravljalo 173 maturantov. Med njimi je kar 12 dijakov osvojilo 30 in več točk. V krog 13 slovenskih maturantov, ki so dosegli maksimalno število vseh 34 točk, sta se uvrstila Petra Kežman in Marko Žličar, število 30 točk pa so presegli Lovro Rizmal, Jože Uršič,

Marko Jerič, Blanka Colna-rič. Samo Bardutzky, Sandra Lubej, Primož Mavrič, Simona Napotnik, Lovro Suhodolčan in Vesna Titan. IS

Z mamico po knjige

S težavo smo uspeli zaustaviti nekaj staršev šoloobveznih otrok, ki so bili pripravljeni povedati kaj o nakupu šolskih knjig in potrebščin. Večinoma so s seznami v rokah tekali od ene do druge knjigarne. V zvezi z učbeniki se starši zelo različno odločajo; nekateri kupijo nove, drugi rabljene, tretji si jih sposodijo. Nad nakupi šolskih potrebščin še vedno bdijo mamice.

Mojca Deisinger, zobo-tehnica: Pravkar sem kupila nekaj rabljenih učbenikov za

prvi letnik srednje turistične šole. Pričakujem, da bom za vse morala odšteti okoli petdeset tisoč tolarjev. Vsi še niso natisnjeni, upam, da bodo kmalu. Hčerkine osnovnošolske učbenike sem že prodala.

Staša Amon, dijakinja: Nekaj knjig sem obdržala še iz prvega letnika, ostale sem

kupila v Antiki. Porabila sem že petnajst tisoč tolarjev. Ko učbenikov ne bom več potrebovala, jih bom prihranila za mlajšo sestrico.

Sonja Polegek, vzgojiteljica: Že junija sem za svojega tretješolca dobila seznam šolskih knjig. V šoli si bomo sposodili le berilo, ostale potrebščine bomo kupili. Ima

mo še srednješolca, ki mu bomo kupili rabljene učbenike.

Ljudmila Burjan, trgovka: Učbenike si bomo sposodili v šoli. Za obrabnino bomo plačali

pet tisoč tolarjev. Seznam vsega, kar sin potrebuje, smo dobili v šoli. Kupiti moramo le še delovne zvezke za prvi letnik srednje kovinarske šole, zato smo odšli po nakupih šele ta teden.

Suzana Podhraški, ekonomski tehnik: Hčerka bo letos postala prvošolka. Na

njihovi šoli še niso začeli s programom devetletke. Za nove šolske potrebščine smo porabili že štirinajst tisoč tolarjev, pri čemer ji torbe sploh še nismo kupili. Manjkata ji le še berilo in učbenik za glasbo, ki še nista izšla.

H. K., U. K.

Zlata harmonika na novi lokaciji

Finale 20. Zlate harmonike Ljubečna 2000 bo v soboto, 2. septembra, na novi lokaciji, pri osnovni šoli na Ljubečni.

Že dopoldne se bodo vsi finalisti v štirih starostnih kategorijah predstavili pred dvema strokovnima žirijama, ko bodo zaigrali obvezno in ljudsko skladbo. Popoldanski del Zlate harmonike se bo začel ob 16. uri z godbo Ljubečna ter pihalnim kvartetom Alberta Završnika. Najprej bodo tekmovali harmonikarji veterani, za njimi pa še 28 finalistov z desetih predtekmovanj

in dveh polfinal v Postojni in Zrečah. Program bosta popestrila harmonikarji Mikola in skupina Vraja peč, za veselje pa bo po podelitvi priznanj skrbel ansambel 7. raj. Ob letošnji jubilejni Zlati harmoniki bo izšla tudi obširna publikacija s pregledom nastanka in razvoja srečanja harmonikarjev na Ljubečni. Za letošnjo prireditev ne bo vstopnine.

Zlata harmonika se bo nadaljevala še v nedeljo, 3. septembra s srečanjem narodno zabavnih ansamblov pod naslovom »Tokrat malo drugače«.

Ansambli bodo nastopili v civilnih ali športnih oblačilih, malo igrali in se tudi ukvarjali z različnimi športnimi in družabnimi vragolijami. Predsednik KUD Ljubečna Janez Šabec je povedal, da bodo nastopili ansambli Štajerski objem, Lipovšek, Vesna-Vla-sta, Mikola, Klaužar, 7. raj, Frajerji in Štajerekspres. Oba dneva na Ljubečni pričakujejo tudi vrsto odličnih glasbenikov in med njimi zlasti tiste, ki so osvajali najvišja mesta in priznanja, to pa so Miro Kline, Viki Ašič, Zoran Zorko, Franc Rajgl in drugi. TV

GOSPODARSTVO

Najboljše klanje v Celju

Po včerajšnjem tehničnem pregledu je danes že začela poskusno obratovati nova klavna linija v Celjskih mesninah, ki velja trenutno za najbolj sodobno pri nas.

Naložba je vredna 300 milijonov tolarjev in je ena večjih letošnjih v celjski občini. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec pravi, da klavna linija tudi po tehnološki plati ustreza vsem zahtevam Evropske unije. Omogočala bo zakol 30 govedi in 120 prašičev na uro, delo pa bodo lahko opravljali s polovico manj delavcev kot prej.

Izidor Krivec je še povedal, da nedavni zapis v enem od slovenskih dnevnikov, češ da je Mesarstvo Strašek iz Slovenskih Konjic pripravljalo sovražni prevzem njihovega podjetja, ni nič novega. Gre namreč za dogodke pred štirimi meseci, ki pa so se razpletli v korist Celjskih mesnin in o katerih smo že aprila obširneje poročali. JI

Žalski trgovci na čakanju

O pripojitvi morda spet čez dva meseca - Odločilna beseda obeh državnih družb in Atene

Delničarji trgovskega podjetja Žana iz Žalca prejšnji teden niso odločali o pripojitvi SM Savinjske trgovske družbe. Kapitalska in odškodninska družba ter Atena, ki imajo v Savinjski trgovski družbi 28-odstotni lastniški delež, so si namreč premislile in za nekaj časa »zamrznile« privolitev v takšno povezovanje žalskih trgovcev.

Savinjska trgovska družba je zato skupščino, na kateri bi odločali samo o pripojitvi k Žani, preklicala, zaradi česar je moralo tudi vodstvo Žane to točko umakniti z dnevnega reda svoje skupščine. »Ne vem, ali je takšnemu razpletu botrovala zamenjava vodstva Kapitalske družbe ali je kriv dopustniški čas,« se sprašuje direktor Žane Dolfe Naraks. »Vsekakor pa drži, da brez glasov obeh državnih družb in Atene pripojitve ne more

mo speljati, saj je zanjo potrebno soglasje tričetrtinske večine vseh delničarjev. Zato bomo v prihodnjih dneh preverili. zakaj trije lastniki čakajo z dokončno odločitvijo. V dosedanjih dogovorih so namreč pripojitev podprli, strinjali so se tudi, da svoje delnice zamenjajo za delnice Emone Blagovnega centra, ki je večinski lastnik v obeh trgovskih družbah.« Dolfe Naraks je še povedal, da naj bi o pripojitvi, za katero so doslej

vložili kar veliko dela in denarja, ponovno odločali predvidoma čez dva meseca. Vendar bodo skupščino sklicali le ob trdnem zagotovilu kapitalske in odškodninske družbe ter Atene, da bodo odločitev podprle. »V nasprotnem bomo začeli razmišljati o povezavah s kom drugim,« pravi Naraks.

V Kapitalski družbi pravijo, da svojega soglasja k pripojitvi Savinjske trgovske družbe k Žani niso »zamrznili« zaradi

kadrovskih zamenjav pri njih, ampak v Emoni Blagovnem centru. To ljubljansko podjetje je namreč 1. avgusta dobilo novo upravo, od katere zdaj obe državni družbi in Atena pričakujejo, da jim najkasneje v dveh mesecih predstavi strategijo razvoja. Šele potem se bodo odločili, ali se jim delnice, ki jih imajo sedaj v Savinjski trgovski družbi, splača zamenjati za delnice Emone Blagovnega centra.

JANJA INTIHAR

Nova kandidatura za otroka

v Celjskem sejmu d.d. so se pred dnevi znova prijavili na ponovljen javni razpis Zavoda za šolstvo RS in Centra RS za poklicno izobraževanje za pripravo Festivala vzgoje in izobraževanja, rezultate pa je pričakovati predvidoma konec septembra.

Kot je znano, se je v Celju pred več kot dvema desetletjema rodil sejem Vse za otroka, prav Celjani pa so lani februarja tudi predlagali, da se ta sejem, ki so ga spremljale številne strokovne prireditve na temo vzgoje in izobraževanja, združi z Dnevi slovenskega izobraževanja, ministrstvu za šolstvo in šport pa so predlagali tudi koncept enotne prireditve. V začetku januarja so v Zavodu za šolstvo RS in Centru RS za poklicno izobraževanje objavili raz

pis za pripravo festivala, za najugodnejšega ponudnika pa februarja izbrali ljubljansko podjetje Infos. Celjani so -zaradi tega, ker bi bila zgolj sejemska prireditev brez spremljajočih strokovnih prireditev preveč okrnjena, odpovedali za konec marca napovedani sejme Vse za otroka, hkrati pa so se seveda tudi pritožili na razpis.

Državna revizijska komisija je pritožbi Celjanov ugodila, naročnikom pa naložila, naj pripravijo ponovljen razpis. Kandidaturo Celjskega sejma d.d. so doslej že podprli v Skupnosti vrtcev Slovenije ter zlasti Združenju proizvajalcev in prodajalcev igrač Slovenije, ki so celjski sejem Vse za otroka vzeli za svojo osrednjo promocijsko sejemsko prireditev. IS

Polzelske nogavičarje pesti naraščanje stroškov

Tovarna nogavic Polzela je v prvih šestih mesecih letos prodala za 1,8 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 6 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Po besedah direktorja tovarne Alojza Došlerja je slabši finančni izid predvsem posledica zmanjšanega izvoza na zahodni trg ter hitro naraščajočih stroškov na domačem tržišču.

Kljub temu, da je prodaja upadla, so polzelski nogavi-čarji prvo polovico letošnjega leta sklenili s približno 12 milijonov tolarjev dobička, do konca leta pa pričakujejo ose-modstotni porast prodaje. Došler je pojasnil, da so letos storitvene posle zmanjšali za

20 odstotkov, obenem pa so uspeli povečati prodajo pod lastno blagovno znamko Polzela, in sicer za 40 odstotkov. V družbi so zelo zadovoljni s prodajo blagovne znamke Fler (fine ženske hlačne nogavice), zlasti pa se je letos povečala prodaja na hrvaškem trgu, na katerem so ob koncu j unija zaslužili 116 milijonov tolarjev, v enakem lanskem obdobju pa le 79 milijonov tolarjev. Po Došlerjevih besedah bodo do konca tega meseca proizvodnjo posodobili z novo pletilno strojno opremo, ki so jo pretekli mesec uvozili iz Italije, pred kratkim pa so zakurili nov parni kotel.

SKO

Evroparlc vabi v Maribor

Največje nakupovalno središče v Sloveniji meri 28.000 kvadratnih metrov - Več kot 60 . trgovin, brezplačna parkirna mesta

Včeraj so v Mariboru na obrežju Djave, v neposredni bližini starega mestnega jedra, odprli največje in najsodobnejše nakupovalno središče v Sloveniji, ki bo z bogato in kakovostno ponudbo blaga in storitev na enem samem mestu ne samo Mariboru, temveč tudi celotni regiji postavilo nova, mednarodno uveljavljena nakupovalna merila.

Mariborski Evropark, ki ga je v pičlih dvaindvajsetih mesecih zgradil investitor Spar Slovenija v sodelovanju s podjetjem Immorent Leasing nepremičnin iz Ljubljane, bo obiskovalcem in kupcem iz celotne podravske regije ter iz Hrvaške, Avstrije in tudi od drugod nedvomno ponujal več kot so bili vajeni doslej. Pod eno streho je namreč na 28.000 kvadratnih metrih nakupovalnih površin kar 63 specializiranih trgovin, buti-kov in gostinskih lokalov v

dveh etažah ter več kot 1500 brezplačnih parkirnih mest. Otrokom je namenjen velik otroški park z igrali ter sobo za ogled filmov, starše najmlajših čakata soba za dojenje in previjalnica, ob banki, lekarni, optiki in turistični agenciji pa bodo obiskovalci našli v Evroparku še marsikaj drugega, kar so doslej ponujala le velika nakupovalna središča vtujini.

Investitor je, prepričan, da se z novim, po najvišjih evropskih standardih zgrajenim nakupovalnim središčem, ki ga Maribor po avstrijskem Salzburgu in madžarski Budimpešti dobiva tretji v Evropi, pričenjajo za potrošnike novi časi. Pod njegovo streho jih bodo namreč pričakali največji megamarket In-terspar v Sloveniji in največja panoramska restavracija In-terspar z več kot 400 sedeži, največja športna trgovina Hervis, trgovina Emporium, ki bo v dveh etažah ponujala

več kot 50 blagovnih znamk, največja slovenska trgovina z elektro, zabavno in belo tehniko Big Bang Mega, poleg tega pa še Humanic in New Vorker, ki v Europarku odpirata svoji prvi trgovini v Sloveniji, Stiefelkonig, Palmers, Benetton, DM, Sportina in še mnoga druga imena, ki bodo gotovo privabila v Maribor kar cele družine.

Mariborski Europark ne bo le nakupovalno središče, saj želi v štajerski metropoli postati tudi novo priljubljeno shajališče. Svoj slogan Doživetje nakupov namerava namreč uresničevati tudi z vrsto zabavnih prireditev in dogodkov.

JI

V Gorenju znova na delu

Po treh tednih kolektivnega dopusta se je več tisoč delavcev v matični družbi ter v hčerinskih družbah v Velenju, Rogatcu, Limbušu in Ljubljani vrnilo na delo.

Čeprav za tekočimi trakovi v tovarnah Gorenja v minulih treh tednih ni bilo proizvodnih delavcev, je bilo v vseh obratih izredno delavno. Kolektivni dopust je namreč čas za vzdrževalce, ki opravijo letne preventivne preglede strojnih naprav. V Velenju so se letos zaposleni v Investicijah in vzdrževanju pridružili opremljanju nove tovarne hladilne tehnike. Posebej veliko dela so imeli s prestavitvijo in postavljanjem večjih naprav, med katere sodijo različne linije in stroji za izdelavo polizdelkov za hladilno-za-mrzovalne aparate. Po besedah vodje vzdrževanja Petra Kobala, je okoli 280 od skupno 328 zaposlenih v tem oddelku kljub težkim pogojem opravilo več dela kot so^sprva predvidevali.

V prvih letošnji sedmih mesecih so v Gorenju izdelali in prodali več kot milijon 400

tisoč velikih gospodinjskih aparatov, s čimer v celoti izpolnjujejo načrte. HJ

Med kolektivnim dopustom so v Gorenju v programu pralno-pomivalnih aparatov namestili nov točkalnik.

BAROMETER

Sejem v znamenju sprememb

v Gornji Radgoni^bo od 26. avgusta do 3. septembra tradicionalni, letos že 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Po obsegu bo podoben lanskemu, po vsebini pa precej drugačen. Na sejmu, ki ga bo odprl predsednik države Milan Kučan, bo na skoraj 50 tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih površin svoje izdelke in proizvode ter živino predstavilo 1.500 razstavljavcev iz 26 držav. Hkrati bodo pripravili sedemnajst strokovnih razstav, 34 strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz ter številna poslovna srečanja in komercialne predstavitve. Predstavila se bodo kmetijska ministrstva Velike Britanije, Poljske in Litve, slovensko ministrstvo za kmetijstvo pa bo obiskovalce seznanjalo z razvojnimi projekti slovenskega kmetijstva.^ Novost bo tudi predstavitev kmetij sko-gozdarske zbornice in njenih služb. Iz Celja bo v Gornjo Radgono in nazaj vsak dan vozil poseben sejemski vlak.

Uspešna inexa

Štorska jeklarna Inexa je v prvih šestih mesecih prodala za 45 odstotkov več jeklenih izdelkov kot lanf ter ustvarila za dobrih 37 milijonov tolarjev dobička. V Štorah načrtujejo, da bodo do konca leta prodali preko 90.000 ton jekla, kar pomeni za polovico več kot lani in največ v zadnjih desetih letih. Delež izvoza je letos nad 55 odstotki, prevladujoči izdelek pa je vzmetno jeklo, ki predstavlja kar 40 odstotkov vse prodaje. Hitro narašča tudi obseg prodaje XM jekla, ki so ga razvili v Inexi, njihovi najpomembnejši kupci pa so zlasti v Nemčiji. Po besedah direktorja Marjana Mackoška bodo letos vložili v posodobitev proizvodnje okoli 500 milijonov tolarjev.

Skupščine

v petek, 25. avgusta, se bodo sestali delničarji celjskega podjetja Moda, v ponedeljek, 28. avgusta, pa bosta skupščini trgovske družbe Center in Izletnika. Lastniki Centra, kjer bo 1. septembra direktorsko mesto prevzel Boris Krajnc, bodo med drugim odločali tudi delitvi dobička iz leta 1994 in lanskega dobička. Uprava bo predlagala, da star dobiček, ki znaša dobrih 9 milijonov tolarjev, razporedijo v rezerve, lanski dobiček v višini 6,5 milijona tolarjev pa naj bi ostal nerazporejen. Na skupščini bodo izvolili tudi nov nadzorni svet, saj sedanjemu konec decembra poteče mandat. Predstavnika kapitala v nadzornem svetu naj bi bila Drago Guzej in Gvido Omladič.

JI

GOSPODARSTVO

Garjave ovce iz Ar|e vasi

Mlekarna Celeia pred usodno odločitvijo - Program združitve s Pomurskimi mlekarnami je dober, pravi vodstvo podjetja

Po neuspelem lanskem poskusu z Ljubljanskimi mlekarnami - najbolj sporno naj [,i bilo menjalno razmerje - se Mlekarna Celeia iz Arje vasi intenzivno pripravlja na ^družitev s Pomurskimi mlekarnami. Ela-l,orat, ki je skoraj v celoti že narejen, bo Iconec tega meseca obravnaval nadzorni jvet, čez dober mesec pa naj bi združitev potrdili tudi skupščini obeh mlekarn. Združena mlekarna naj bi uradno zaživela 1. januarja 2001, njeno novo ime pa bo Pomurske mlekarne zelenih dolin.

Združitev celjske mlekarne s pomursko ni nepričakovana, saj so Sobočani že v začetku leta prevzeli vlogo povezovalca mlečne indu-istrije v vzhodnem delu Slovenije. Mariborske mlekarne so jim sicer prebegnile k Ljubljančanom, vendar jim je že marca uspelo pripojiti ptujske mlekarne, s katerimi je mlekarna Celeia poslovno tesno povezana tudi preko skupne blagovne znamke Zelene doline. Direktor Ce-leie Marjan Jakob ocenjuje, da je program povezovanja dobro pripravljen. Do dokončne odločitve zato ne pričakuje kakšnih pomembnejših preobratov.

Zgodba z Ljubljanskimi mlekarnami, ki ste jim obrnili hrbet tik pred usodnim »da«, se torej ne more več ponoviti?

Uprava mlekarne meni, da je program povezovanja, kakršnega smo pripravili s Pomurskimi mlekarnami, najboljši možen v trenutnih razmerah. O ekonomski upravičenosti ni nobenega dvoma. Tako ugotavljajo tudi lastniki, ki pa imajo še vedno velik zadržek zaradi lastninske strukture združenega podjetja. Ugotavljajo namreč, da bo z združitvijo naše mlekarne s prekmursko izginil iz slovenskega prostora še zadnji živilsko-predelovalni obrat, ki je v večinski zadružni lasti. Vendar je treba vedeti, da druge možnosti ni. S komerkoli bi se povezali, bi predelovalci izgubili večino. Izjema bi bila le Mariborska mlekarna, s katero pa smo si tako konkurenčni, da bi se zelo težko dogovorili o razdelitvi programov. Pri povezovanju s Pomurskimi mlekarnami teh problemov ni bilo, saj se naši programi dopolnjujejo.

Ali to pomeni, da bo Mlekarna Celeia ohranila ves sedanji proizvodni program?

Delitev dela je že dokončno opredeljena. Proizvodni program bomo dopolnili in ga racionalizirali. V Arji vasi bo ostala sirarna, še naprej bomo izdelovali tudi fermentirane izdelke, to je jogurte, napitke in smetano. Po združitvi se bo k nam preselil tudi fermenti-rani program Pomurskih mlekarn, ki ga bomo sprva še delali pod njihovo blagovno znamko. Dogovorili smo se namreč, da bomo ohranili vse dobre blagovne znamke. Ne bomo pa več izdelovali masla, ki ga že sedaj naredimo zelo malo, vprašljivo je tudi kon-zumno mleko, ki predstavlja le sedem do osem odstotkov naše celotne proizvodnje.

Bo združitev ogrozila katerega od 166 delovnih mest?

Odpuščanja delavcev naj ne bi bilo, morebitne presežke pa bomo reševali po blagi poti. Že sedaj delamo optimalno. To potrjuje tudi poda

tek, da slovenske mlekarne predelajo v povprečju 300 litrov mleka na dan, naše povprečje pa je 400 litrov. Zaposlenim se torej ni treba bati večjih pretresov. Res pa je, da v novem podjetju ne bo omejitev glede kraja zaposlitve. Lahko se torej zgodi, da se bo kdo moral voziti na delo na Ptuj ali v Mursko Soboto, vendar bo takšna »kazen« doletela le tiste, ki kljub opozorilom svojega dela ne bodo opravljali dobro in odgovorno. Morda bomo sčasoma v Arji vasi odprli še nekaj novih delovnih mest. Načrtujemo namreč naložbe v polnilnico in hladilnico za mlečne izdelke, razširiti želimo tudi skladišča. Naša mlekarna ima zelo dobro lokacijo, saj stoji pravzaprav sredi Slovenije, imamo tudi zelo dobro organizirano distribucijsko mrežo. Zato bomo najverjetneje postali distribucijski center združene mlekarne.

Uprava novega podjetja bo v Murski Soboti. Bodo tudi

Arji vasi ostale katere od vodstvenih in vodilnih funkcij?

Tega vprašanja še nismo dokončno rešili. Ne vemo še, ali bo uprava imela enega ali dva člana. Mi podpiramo dvočlansko upravo, pa tudi sicer se vodstvo celjske mlekarne ne vidi v Murski Soboti. Če bi bilo vse v Prekmurju, to ne bi bilo racionalno, prav racionalizacija poslovanja pa je eden od poglavitnih razlogov za združitev. Zato sem prepričan, da bo večina ostala na sedanjih delovnih mestih. Ob tako razvitih komunikacijah sodelovanje na daljavo ne bo prav nič oviralo delovnega procesa.

Zamisel o štajerskem pe-terčku je zaradi pripojitve mariborske mlekarne k ljubljanski padla v vodo. Bo trojček zadosti močan, da se bo lahko kosal z »zahodno« mlekarno?

Pričakujemo, da se nam bo pridružila še mlekarna v Ljutomeru. Pri odkupu mleka bi imeli skupaj 35-odstotni delež. To je sicer manj kot ga bo imel zahodni del, vendar nas bodo morali resno upoštevati. Sicer pa menim, da bo kakovost izdelkov tista, ki bo odločala o pomembnosti ene ali druge mlekarne.

Koliko časa bo po vašem ostala takšna razdelitev mlekarske industrije na vzhodni in zahodni del?

Pričakujem, da bosta dve mlekarni lahko delali kar nekaj časa, vendar sem prepričan, da bo na koncu v Sloveniji le še eno podjetje. Pa še to bo v primerjavi z evropskimi mlekarnami pravi malček.

Kako gledajo v Ljubljani na povezovanje vaše mlekarne s Prekmurci?

Čez Trojane je priletelo že kar nekaj polen, včasih imam občutek, da gledajo na nas kot na garjave ovce, vendar o tem raje ne bi govoril.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

Marjan Jakob

Tovarna icrmii gre ic Jati

Delničarji obeh družb bodo o pripojitvi odločali v začetku oktobra - Kmečka družba odločilen povezovalni dejavnik

ampE

Vodstvi Tovarne krmil Žalec in ljubljanske Jate sta podpisali pogodbo o pripojitvi žalske tovarne k Jati. Pogodbo morajo potrditi še delničarji obeh družb. Skupščina Jatinih delničarjev bo 3. oktobra, skupščina Tovarne l^rmil pa bo dva dni kasneje. I^ostopek pripojitve naj bi se 2 vpisom v sodni register Vključil do konca leta.

Pripojitev bo izvedena z za-•Henjavo delnic žalskega podjetja z novoizdanimi delnica-•^i Jate, ki bo v ta namen Pogojno povečala osnovni kapital. Kakšno bo menjalno raz-■^erje, nam ni uspelo izvedeti, pa v Žalcu z njim zadovolj-Direktorica tovarne krmil 'členka Novak je povedala, da

od pripojitve k Jati pričakujejo predvsem večjo gotovost pri proizvodnji, saj svoje izdelke prodajajo večinoma na slovenskem trgu, ljubljansko podjetje pa je njihov največji odjemalec krme. »Če si večji, si močnejši na trgu, lažje pa se lotevaš tudi novih naložb,« pravi Novakova. Po njenih besedah pripojitev ne bo ogrozila nobeno delovno mesto, saj se je Jata v pogodbi zavezala, da najmanj eno leto ne bo odpustila nobenega od 34 zaposlenih, nikogar pa tudi ne bo uvrstila med tehnološke viške.

Tovarna krmil, ki se poleg svoje osnovne dejavnosti ukvarja tudi s skladiščenjem žit, ima pa tudi maloprodajo lastnih izdelkov ter, kar je manj znano, konjske opreme, je peta največja proizvajalka krmil v Sloveni

ji, njen tržni delež pa znaša trenutno 12 odstotkov. Na leto izdela 33 tisoč ton krmil za perutnino, prašiče, govedo, kunce in drobnico, njen letni promet pa znaša okrog 700 milijonov tolarjev. Alenka Novak pravi, da so v prvi polovici leta poslovali zelo dobro, saj- so us

tvarili za 12 odstotkov več dobička kot v enakem lanskem obdobju, kar je več kot so načrtovali in tudi pričakovali.

»Naša dejavnost je zelo specifična in doslej so jo v glavnem poznali le kmečki lobi-

ji,« ugotavlja Alenka Novak in poudarja, da so se doslej.ljudje premalo zavedali pomena proizvodnje krmil. »Z aferami v prehrambeni proizvodnji pa je javnost na našo branžo začela gledati drugače, saj nas ne tretira več kot proizvajalca krme, ampak hrane. Res je sicer.

da delamo za živali, vendar je končni potrošnik v tej verigi človek.« Novakova dobre poslovne rezultate pripisuje tudi dejstvu, da postaja živinoreja v celjski regiji zelo močna.

i JANJA INTIHAR

Delnice Tovarne krmil Žalec kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze že od leta 1997. Njihova največja lastnica je Kmečka družba, ki je tudi med večjimi lastniki Jate. Četrtina delnic je po zadnjih dosegljivih podatkih še v rokah notranjih lastnikov, med večjimi delničarji pa sta še Slovenska zadružna kmetijska banka in Adriatic.

FINANCE

Vrednostni papirji delniških družb

Vrednostni papirji investicijskih družb

Tečajnica

Borzni indeksi

VOC na borzi

Uprava Ljubljanske borze je sprejela odločbo o sprejemu 112.151 rednih imenskih delnic celjske družbe VOC - vzdrževanje in obnova cest na prosti trg borze. Nominalna vrednost vsake delnice je 1.000 tolarjev, prvi dan trgovanja pa bo v torek, 29. avgusta. JI

KUITURA

V čeber za 3 srebrnike

Zale deklice bodo grajski gospodi pomagale pri srednjeveškem kopanju, v čeber pa pospremile tudi v

kopalne srajčke odete obiskovalce

Tliristično društvo Celje pripravlja skupaj z Zavodom Moj Aron v soboto, 26. avgusta, letos že v tretje. Srednjeveški dan in Aronove viteške igre na Starem gradu nad Celjem. Predsednica društva Andreja Rihter optimistično napoveduje, da bo v soboto popoldne obiskovalce znotraj grajskega obzidja pričakalo lepo vreme, nenazadnje je bilo organizatorjem naklonjeno tudi lansko zadnjo avgustovsko soboto, čeprav je bilo prej nebo nad Celjem več dni kilavo.

Prav sončno vreme je namreč tisto, ki lahko postavi še piko na i skrbno sestavljenemu programu sobotnega popoldanskega dogajanja na Starem gradu, ko se bo Celje z obiskovalci vred -lani so jih na grajskem dvorišču našteli preko 6 tisoč - za nekaj ur preselilo stoletja nazaj v zgo

dovino. Srednjeveški dan bo opoldne uvedlo preko 20 obrtnikov in mojstrov, ki bodo svoje znanje in izdelke prikazovali (ter prodajali) na srednjeveški tržnici, uro zatem si bodo obiskovalci že lahko ogledali prvi nastop srednjeveškega gledališča, ob 14. uri pa bo sledila prva

letošnjih novosti; srednjeveško kopanje v čebru. Zale grajske deklice bodo v čeber pomagale gospodi, ki jo bodo najprej odele v kopalne srajčke, za 3 srebrnike pa bodo pri preoblačenju in namakanju v čeber pomagale tudi navadnim obiskovalcem ter jim med srednjeveškim namakanjem v vodi postregle še s pijačo in jedačo.

Druga novost letošnjega Srednjeveškega dne bo streljanje z lokom - in to na jabolko, stoječe na vitezu. Potem, ko bo zala Diana v svoj mošnjič pospravila 2 bronasta kovanca, bo lahko vsakdo petkrat ustrelil v jabolko; tisti, ki bo dvakrat ali večkrat zadel cilj, bo nagrajen z usnjenim talismanom in se uvrstil v večerni finale najboljših, ki se bodo merili za naslov najboljšega lokostrelca kneževine Celjske v letu 2000 in Fri-derikovo puščico.

Preostalo dogajanje sobotnega Srednjeveškega dne bodo, spomnimo se lanskega, v veliki meri barvali kostumira-ni igralci; od biriča in berača

preko grajske gospode in slu-žinčadi do vitezov, pa seveda bruhalk ognja in zastavonoš. Vsega skupaj bo preko 200 nastopajočih, od tega okoli 80 pevcev in glumačev iz Italije in Avstrije. Domači, celjski kulturniki pa bodo obiskovalce, ki se bodo na Stari grad podali po Pelikanovi poti, z gluma^tvom in kakšnim sadežem iz košare presenetili že v

senčnem zavetju visokoraslih dreves. Edino, česar letos na Srednjeveškem dnevu ne bo, je žal Darji in Andreju Žni-deršič iz Zavoda Moj Aron, je

viteški turnir konjenikov. »Premalo prostora je na grajskem dvorišču, zato pa ga bo dovolj za fantiča, oprodi Aljaža Celjskega in Gašperja Krajnskega, ki se bosta pomerila na malem viteškem turnirju, ter viteze bojevnike, ki se bodo merili za meč Hermana Celjskega.«

IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ

Vstopnice za Srednjeveški dan so po 700 tolarjev za odrasle in 300 tolarjev za šolarje (za predšolske je vstop brezplačen) že naprodaj v pisarni TD Celje na Prešernovi 17 ali na Starem gradu. Obiskovalci bodo tudi letos dobili brezplačne promocijske razglednice Starega gradu, opremljene s spominskim poštnim žigom.

Čeprav so se organizatorji Srednjeveškega dne lani odlično ujeli s celjskimi taksisti, bo letos za obiskovalce organiziran brezplačen avtobusni prevoz na Stari grad. »Preprosto zato, ker taksisti lani nismo zmogli vseh prevozov,« pravi Katarina Kerk in dodaja, da bo po 12. uri na Stari grad in nazaj v mesto vsake pol ure vozil najprej eden, po 15. uri pa dva Izletnikova avtobusa.

Duša letošnjega Srednjeveškega dne. program so pred dnevi predstavili v nastajajoči srednjeveški Hermanovi krčmi za Friderikovim stolpom, so predsednica TD Celje Andreja Rihter, vodja programa Katarina Kerk ter Darja in Andrej Žnideršič iz Zavoda Moj Aron.

Presmentani citratji in Ijudslci pevci

v Velenju so pretekli petek pripravili že dvanajsti festival »Prešmentane citre«, na katerem so poslušali dva solistična citrarska koncerta (Tomy Temerson iz Nemčije ter citrarski duet Nina Mandžuka in Dejan Praprotnik), za zaključek pa so do zadnjega kotička napolnili prizorišče Starega trga pod Velenjskim gradom in skupaj z velenjskim županom Srečkom Mehom uživali cele štiri ure, da so se na odru zvrstili vsi citrarji in citrarke, ljudski pevci in godci.

Med odličnimi nastopi je posebna komisija Kuhurnega centra Ivan Napotnik Velenje in Krajevne skupnosti Staro Velenje izbrala najbolj prešmentane: med citrarji je bil to Peter Napret, ki je tudi učitelj citranja na velenjski glasbeni šoli, med citrarkami pa manj znana Urška Praprotnik iz Podnarta na Gorenjskem. Med ljudskimi pevci sta to priznanje dobila citrar Tone Mlačnik in njegova sestra Pavla Robnik iz Ljubnega, za najbolj prešmentane ljudske pevce in godce pa so razglasili Tamburaško skupino »Zelenjak« iz Klanjca na Hrvaškem (na fotografiji), ki je vse izredno navdušila. M.M.

Filmska glasba na gradu Tabor

Jutri ob 20.30 bo na gradu Tabor v Laškem koncert Renata Chicca, godalnega jazz kvarteta String.si in Alenke Godec, ki bodo občinstvu predstavili jaz-zovsko obarvano glasbo iz hollywoodskih filmov, med drugim Lullaby of Birdland, Cheek to Cheek, Moon River in Someone to Watch Over Me. Nastopajoči so priznani glasbeniki, ki jih ljubitelji dobre glasbe poznajo tako doma kot v tujini. Bo.J.

Družina poje 2000

Kulturno društvo Andraž pripravlja 17. prireditev družinskega petja vseh Slovencev pod naslovom Družina poje. Prireditev bo v nedeljo, 27. avgusta, ob poltretji uri na igrišču v Andražu, v primeru slabega vremena pa v šotoru. Pričakujejo, da bo nastopilo okrog 20 družin iz vseh koncev Slovenije in iz zamejstva.

Program prireditve je razporejen na dva dni. Tako bo v soboto, 26. avgusta, ob 15. uri otvoritev čebelarske razstave in pokušina zeliščnega čaja, pol ure kasneje pa se bo pričel ogled kulturnih in turističnih znamenitosti Andraža in Dobriča. Nedeljski del se bo pričel ob 13. uri z novinarsko konferenco, sledil bo osrednjih del prireditve z vodilom Peli so jih mati moja, zaključili pa bodo z družabnim srečanjem vseh obiskovalcev in nastopajočih. T, TAVČAR

ZAPISOVANJA

Crnkovicvs. Žižek

Kot vsa polja človekovega udejstvovanja - ali kakor se temu že reče - ima tudi novinarstvo svoje zvrsti in podzvr-sti. Ja. in vsaka od teh zvrsti in podzvrsti je izjemno fleksibilna. In zato tudi praktika-bilna. In raztegljiva. In vsaka izmed teh zvrsti in podzvrsti, vključujoč zvrst ali podzvrst intervjuja, ne vem, dr Manca Košir bi vedela o tem seveda povedati veliko več, ima svojo formo. Ki je prav tako raztegljiva. Ki je prav tako flekibil-na. In praktikabilna. In naprej; Marko Cmkovič gotovo ne bi bil Marko Crnkovič, če teh flekibilnosti in razteglji-vosti in praktikabilnosti zvrsti in podzvrsti ne bi izkoristil. Manipuliral s formo. Bra-vo!

Njegovi intervjuji, tudi tisti z dr Slavojem Žižkom, se berejo kot reportaže. In njegove reportaže, tudi tista o dr Slavoju Žižku, se berejo kot intervjuji. Kar, če drugega, ne zveni dolgočasno. Ne zveni poceni. In diletantsko. Žal pa te fleksibilnosti in raztegljivosti in praktikabilnosti skrivajo v sebi tudi nekatere pasti. In. ne da se je Cmkovič ujel v te pasti, pač pa se je v te pasti pustil ujeti. Zavestno. V to verjamem! In v to sem trdno prepričan! Intervju kot reportaža, zavestno kršenje norm posameznih zvrsti in podzvrsti. prirejanje forme, pač omogoča tudi določeno stopnjo subjektivne note. Ja, ne tiste, ki je zajeta in ujeta v vprašanju, marveč tiste, ki se bolj nagiba h komentarju. Cmkovič, pač. Komentator In kot komentator ima vsekakor pravico podajati svoje mnenje. Opinion maker, če hočete. Ja, tudi v reportažah in tudi v intervjujih. In spet; beroč intervju z dr Slavojem Žižkom se bralcu nehote vsiljuje občutek, da prebira intervju z Markom Crnkovičem, ki ga je opravil dr. Slavoj Žižek. Zakaj? Hmm, preprosto zato, ker v tem intervjuju oziroma reportaži, svoje mnenje ne podaja dr Žižek, ampak Crnkovič. In, kdor bo želel polemizirati z intervjuvancem, bo moral polemizirati s tistim, ki je intervju opravil. Torej, s Crnkovičem. In pika.

Če ste gledali oddajo Res je!, v kateri je Miša Molk gostila tudi predsednika Milana Kučana, ste v študiju opazili v glavnem Mišo Molk. Ja, tudi takrat, ko se je po linkih javil predsednikov izraelski kolega in prijatelj Šimon Peres.

Karakterna lastnost? Mof da! Moč? H j a, vse prej J^ karakterna lastnost. Ampak v redu! Recimo, da gre le zi manipuliranje z ohlapni^ novinarskimi zvrstmi in poi zvrstmi, za manipulacijo, k si jo lahko privošči tisti, kau remu to dopušča njegov statiu In Miša Molk ima tak statm In Marko Crnkovič tudi irm tak status. In Marko Crnkovi si lahko privošči, da svoj prei met intervjuja pripravi do te ga, da pravzaprav nič ne pc ve. Da pove le tisto, kar ie slišati Crnkovič. Da tisto, ka sam misU, ne pove intervjuva nec, marveč tisti, ki je opraii intervju. Denimo tisti del i smučarjih in nogometaših, i katerem dr Žižek ne izusl nobene besede, Crnkovič pi poda komentar na temo, i kateri intervjuvanec sploh ni spregovori. Še več; na to tem smučarjev in nogometašev, katerih slava v svetu je mendt nična proti slavi slavnega fi lozofa, dr Žižek niti nim pravice spregovoriti. Novim mu ne ponudi niti možnosl^ odgovora. Naj ostane tako ko je zapisal novinar in piko. Konec!

Saj ne gre zato. če se Crnkovičem strinjamo al | ne. če je njegovo mnenje tem. kdo nosi slavo te naši države po svetu pravilno al ne. gre končno le za njegow\ mnenje, za njegovo osebni] razmišljanje. Če pa bi o U\ isti slavi in tej bakli slavij spregovoril dr Žižek, pa ^li ne bi bilo le njegovo osebni mnenje. Pač pa mnenje nec koga. od katerega se priča \ kuje Mnenje. Resnica, ki kot je zapisal sam Crnkovit dr Žižek je naslednik pokoj nega dr Josipa Vidmarja, h tako kot se je k dr Vidmarji vselej potovalo po Mnenie< po Resnico, tako se danes p' to isto Mnenje in po to isU Resnico roma k dr Žižku, /f Crnkovič to ve. In. če bi do pustil Mnenje tudi dr Žižku-potem bi njegovo mnenje ' trenutku revaloriziralo. Te ga si pa ne sme dovoliti!

Piše: TADEJ ČATER

KULTURA

a

Umetniški vrhunci v Novem Celju

Žalec bo prihodnje dni v znamenju Mednarodnega likovnega simpozija IMBS

v dvorcu Novo Celje se bo jutri začel [7. mednarodni likovni simpozij IMBS, j,a katerem bo sodelovalo 19 priznanih domačih in tujih likovnih ustvarjalcev, umetniki bodo po koncu dvotedenskega jimpozija eno od ustvarjenih umetnin ^darili soprireditelju simpozija, občini h\ec. Ta bo 8. septembra priredila slovesno dražbo, njen izkupiček pa name-^ila^^^^ovo graščine Novo Celje.

Letošnji simpozij IMBS z udeležbo imetnikov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Španije, Bolgarije, in ZDA, pripravlja celjski slikar Jure Cekuta -fdini slovenski član mednarodne ustano-K, ki sta jo leta 1983 v avstrijskem Gleinstetnu ustanovila mednarodno priznana umetnika, nemški slikar Horst Reichle in avstrijska slikarka Renate Pol-ler. Združenje slovi kot zaprt krog vrhuncih ustvarjalcev, ki le redko vključuje oove člane. Čeprav udeležence simpozija zaznamujejo različne šole, slogovne Dpredelitve in likovne prakse, je njihov skupni imenovalec pripadnost sodobni likovni umetnosti ter vztrajno iskanje novih sporočil v okviru individualnega umetniškega čreda.

Cekuta si je po nekajletnih uspešnih sodelovanjih na simpozijih IMBS pridobi pravico organiziranja srečanja simpo-aja v Sloveniji. Pred tremi leti je v idili fradu Podsreda na Kozjanskem prvič golil mednarodno umetniško srenjo, ki je

bila nad Slovenijo tako navdušena, da se letos znova vračajo vanjo. Organizator ima pravico, da poleg stalnih članov povabi še štiri gostujoče slikarje in kiparje. Tako bodo v središče Savinjske doline prinesli umetniška sporočila estetskega, humanega, provokativnega in domišljijskega Matejka Bele, Jure Cekuta, Barbara Giloi, Katja Gorup, Manuel Saenz Mes-sia. Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Shannon Wardell, Liesbeth Wohrizek, VValter VVohrizek, Božidar Dare Zavšek, Erika Klos, Renate Kohl, Allan Leitner, Jenny Nolteheva, Martin Moravčik, Renate Polzer in Horst Reichle. Posebej Leitner, profesor slikarstva na havajski univerzi v Honoluluju, trenutno velja za enega od dvajsetih najuglednejših slikarjev na svetu.

Soorganizatorka simpozija. Občina Žalec, si po besedah župana Lojzeta Posedela s pomočjo umetnikov obeta promocije Savinjske doline, občine in dvorca Novo Celje, ki ga je med letoma 1754 in 1760 zgradil grof Anton Gaisruck po vzoru dunajskega Schoenbrunna. »Dvorec skušamo rešiti pred propadom, vendar je občina slab lastnik, saj nimamo dovolj sredstev. Tudi s pomočjo IMBS želimo pritegniti zanimanje investitorjev, ki bi pomagali obnoviti čudovito zgradbo,« je povedal žalski župan. Letos so z občinskim denarjem porušili dotrajane objekte in uredili okolico, pred simpozijem pa še grobo obnovili vhodno avlo in kapelo. Eden od udeležencev.

nemški kipar Waher Wohrizek, pa bo iz velikega kosa apnenca iz kamnoloma Velika Pirešice oblikoval skulpturo, ki bo krasila novoceljski park.

Simpozij bo ves čas odprt gledalcem, v nedeljo, 3. septembra, pa bo dan odprtih vrat. V sredo, 6. septembra, bodo v Savi-novem salonu v Žalcu odprli razstavo ustvarjenih del in tako tudi počastili žalski občinski praznik. Odlično organizacijo (po trditvah Cekute) odlikuje tudi internetna povezava z univerzo v Honoluluju, kjer bodo študentje spremljali delo sodelujočih umetnikov, ter katalog, ki bo prvič v zgodovini IMBS izšel še med samim simpozijem. Delo in utrip IMBS pa bodo prek Interneta na strani www. imbs2000.si lahko spremljaU tudi drugi ljubitelji umetnosti.

aO^MH SEBASTIJAN KOPUŠAR

Jure Cekuta

PRIREDITVE

KONCERTI

Grad Tabor Laško 25. 8. ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Renata Chicca & Strig.si s pevko Alenko Godec.

Zdraviliški dom Dobrna 25. 8. ob 20. uri koncert sek-steta Vigred in nastop folklorne skupine PD Dobrna.

Velenjski grad 24. 8. ob 20. uri koncert Abraham Blues Banda.

RAZSTAVE

Gostišče in muzej Firšt Logarska dolina slikarska razstava Vlada Geršaka, ilo 30. 9.

Mesna galerija Riemer Slovenske Konjice Franc Skerbinek.

Pokrajinski muzej Parfumi - skrivnostni svet dišav in stekla, do 30. 9.

Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava.

Osrednja knjižnica Celje Celjski mestni park nekoč in danes.

Avla hotela Dobrna Nejka SeHšnik,,do 8. 9.

Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razla-gova ulica 5, Celje, ki ga ni več.

Hotel Štorman Vlado Ren-čelj-Ver, do 31. 8.

Galerija Otto Škofja vas Ida Šprah, do 31. 8.

Galerija Borovo Toni Mo-har, do 18. 9.

OSTALO

Muzej novejše zgodovine 24. 8. ob 18. uri predstavitev knjige Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami.

Mestno otroško igrišče v Velenju 26. 8. ob 16. uri »Ta veseli dan - otroški živ žav«.

Gostišče Pirh v Šentilju pri Velenju 26. 8. ob 18. uri »Večer pod lipco«.

Velenje od 26. 8. do 2. 9. poteka v Velenju festival mladih kultur - Kunigunda 2000.

Atrij Majolke - 30. 8. ob

20.30 koncert Mira Božiča z orglicami in pianista Emila Glavnika.

Stalin cafe 26. 8. ob 21. uri koncert Anje Rupel in skupine Funk you.

Jožefov hrib pod drobnogledom

Muzej novejše zgodovine ^elje je izdal zbornik z naslo-om Ko so bile še mlade lipe, li povzema delo Muzejske »oletne delavnice Jožefov irib '99. V člankih je na po-iuden način in strokovno itemeljeno predstavljeno na-elje Jožefov hrib in krajevna kupnost Aljažev hrib.

Enotedensko raziskovalno lelo, ki so ga lansko poletje 'od vodstvom mentorjev ipravili dijaki in študentje, je

bilo zastavljeno interdisciplinarno. Delavnica je povezala etnološko, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko stroko. Zato je tudi zbornik pisan in vse prej kot enostranski. »V zborniku je čutiti mladosten delovni utrip, saj so se udeleženci dela lotili sproščeno, a zelo tvorno. Članki odsevajo tudi vedoželjnost dijakov in študentov, ki še niso vkalup-Ijeni v formalne inštitucije in zato znajo po svoje razmišlja

ti, « pravi urednica zbornika in vodja delavnice, Tanja Ro-ženbergar Šega.

V prispevkih bodo bralci izvedeli, kako je nastalo naselje Jožefov hrib in se seznanili s socialnim standardom prebivalcev pred in po drugi svetovni vojni. Pokukali bodo v do

move in spoznali, kakšno je danes življenje v krajevni skupnosti Aljažev hrib, kjer se na eni strani hriba bohotijo razkošne vile, na drugi strani pa so nagnetene pritlične hišice. Zbornik opisuje tudi bož-jepotništvo, saj je cerkev sv. Jožefa pomembno romarsko središče. V članku Plavaj, plavaj, Skalna klet pa so predstavljene poplave, ki so pestile tudi ta del Celja.

»Namen muzejskih delavnic je z različnih vidikov raziskati Celje in ugotovitve predstaviti širšemu krogu ljudi, saj je zbrano gradivo, ki ostaja za muzejskimi zidovi, brez pravega pomena,« dodaja Tanja Roženbergar Šega.

Muzejske delavnice pa brskajo naprej. V pripravi je že nov zbornik, ki bo povzel izsledke letošnje delavnice in predstavil praznike - osebne, cerkvene in državne - na Celjskem.

DAN PODJED

V jubilejno sezono

z vpisom novih članov, informativni dan pripravljajo v ivorani Foruma v ponedeljek, 4. septembra med 16. in 19. Uro, vstopajo v Plesnem forumu Celje v novo, jubilejno, 25. plesno sezono.

Z novimi prostori, dvorano te dni še dokončno urejajo za potrebe plesne dejavnosti ter druženja po prireditvah, ki jih pripravljajo v Forumu, bodo v jubilejni sezoni lahko svojo dejavnost še razširili. Nove člane pa vabijo k vpisu v predšolske skupine (plesni vrtec in metuljčki), šolske skupine sodobnega plesa za nižjo stopnjo, mladinske skupine sodobnega plesa ter plesnega gledališča in rekreativne skupine za odrasle, ^ jim ponujajo že uveljavljena body balance in stre^ching ter fetos kot novost še tečaj kitajske joge. - ^ - jg

Fusion v MCC

To soboto bo v Mladinskem centru Celje ob 21. uri koncert zagrebške skupine Lotos, ki s kombiniranjem Plivov različnih glasbenih smernic združuje le-te v novo Tepoznavno celoto.

Glasba, ki jo člani poimenujejo fusion stil, združuje latino ^ jazz, ročk in etno ter ostale zvrsti, ki jim dodajajo lastno 'oto z avtojskimi skladbami in obdelavami. Lotos pri ^ojem ustvarjanju črpa iz glasbe 70. let, in sicer avtorjev, ;0t so John McLaughlin, Al di Meola, Carlos Santana, Billy 'Obhan, VVeather Report in drugih. V njih niso našli le_ ^hnične dovršenosti, ampak tudi ljudi, ki igrajo iz srca in s fcem. Bo.J.

Slovensko pesništvo mobilizirancev

v kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje pripravljajo nocoj, v četrtek ob 18. uri, predstavitev knjige Marije Stanonik Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami.

Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno je Marija Stanonik zbrala v knjigo, ki po več kot pol stoletja obuja spomin na čas najhujših- preizkušenj in trpljenja, ko so se slovenski fantje in možje med drugo svetovno vojno bojevali in umirali v različnih uniformah. »V nemško vojsko mobilizirani Slovenci, po sili vojaki, so za tuje interese prelivali kri po oddaljenih deželah in prostranstvih. A med grmenjem topov, smrtjo in obupom, se je hrepenenje po miru in vrnitvi domov rojevala tudi pesem. Pesem v domačem, slovenskem jeziku,« vabijo na predstavitev knjige. IS

Ljubitelj starih mestnih jeder

Konjiški slikar Franc Skerbinek je v Mestni galeriji Riemer pripravil razstavo svojih del, s katerimi popelje obiskovalce na potep po zanimivih slovenskih in svetovnih mestih: v New York, Pariz, Tunis, na Sardinij in druge kraje, ki jih je umetnik na svojih potovanjih prenesel na slikarska platna.

Po poklicu je Skerbinek gradbenik, vendar se z risanjem ter slikarstvom intenzivneje ukvarja že od malega. Slikanja se je učil pri akademskemu slikarju Alojzu Zavo-lavšku in pri profesorju Kobe-tu na arhitekturi. Posebej rad slika stara mestna jedra v Sloveniji, in sicer predvsem Maribor, Ljubljano in zadnje čase tudi Škofje Loko. Prav slednja je kriva, da je še danes ena od slik Franca Skerbineka v Beli hiši v Washingtonu. Med ustvarjanjem v Škofji Loki ga je namreč opazil eden od članov ameriške vlade, ki je kasneje kupil eno od njegovih slik in jo ob vrnitvi domov obesil na steno svojega delovnega mesta

v Beli hiši. Sicer pa je možno slikarjeva dela občudovati tudi v mnogih zasebnih in javnih zbirkah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Poljskem, Švici, Angliji, Luksenburgu, Kanadi, ZDA, v ambasadi Izraela, Moskve, Rima...

Franc Skerbinek pravi, da je njegova najdragocenejša slika portret njegove mame, ki jo je naslikal kot trinajst in pol let star fantič (tudi ta je na ogled na razstavi.) Konjičan je sodeloval na številnih skupinskih in samostojnih razstavah in ex-temperih v Piranu in Rogaški Slatini. V letu 1996 se je udeležil tudi likovne kolonije v Slovenskih Konjicah. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj.

Razstava v Mestni galeriji Riemer bo na ogled do srede septembra. B.O.

Sledi, zabrisane v besedi...

Na literarnem večeru Kar bo ostalo, so sledi, zabrisane v besedi... bodo v ponedeljek, 28. avgusta, ob 20.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta.

Podelitev Veronikine nagrade že četrto leto zapored pripravljajo v podjetju Fit media, pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in letos še podjetij Riko in Premogovnik Velenje. Žirija, ki ji predseduje dr. Matjaž Kmecl, je pred tedni izbrala 5 nominirancev; za nagrado in

naziv lavreata poezije pa se potegujejo Matjaž Kocbek s pesniško zbirko Sunek s sulico, Boris A. Novak z Albo, Marjan Strojan s Parniki v dežju, Erika Vouk z zbirko Belo drevo in Ciril Zlobec z Samo ta dan imam. Kdo med njimi bo izbran, bo znano v ponedeljek, ko bodo večer s pesniško besedo literarno zaokrožili ob vseh petih nominirancih še Matej Krajnc, Vinko Moderndorfer in Barbara Simoniti, Alenka Vidrih pa bo ob spremljavi pianistke Cvetke Bevc zapela šansone na besedila iz nominiranih pesniških zbirk. IS

10

NASI KRAJI IN UUDJE

Odprto ognjišče Hermanove krčme

v poletni vročini, ki je zadnje dni razgrela tudi Celjane, napoved o odprtem ognjišču, ki bo v Hermanovi krčmi za Friderikovim stolpom Starega gradu od sobote naprej vabilo obiskovalce na jedačo in pijačo, ne zveni nič kaj obetavno. Zato je treba že takoj v začetku povedati, da daje kamnito zi-dovje srednjeveške krčme, oprto z lesenimi tramovi, prav prijetno, hladno senčno zavetje-

V gostinstvu Butler Klemna Kovačiča, ki od pomladi skrbi za gostinsko ponudbo na Starem gradu, so postavljanje srednjeveške krčme gradbincem zaupali po projektu arhitekta Matije Golnerja. V Hermanovi krčmi bo od sobote naprej stre

glo osebje, odeto v starodavna oblačila, vzdušje izpred stoletij pa bo dopolnjevala tudi ostala oprema krčme. Zaradi sanitarnih razlogov v krčmi, kljub ognjišču, ne bodo smeli pripravljati hrane, bodo pa gostom postregli s suhomesnimi izdelki -za {lopestritev bodo suhe salame in budjole visele kar s stropnih lesenih tramov - in dnevno svežim kruhom na lesenih krožnikih ter pijačo. Za skupine, ki se bodo najavile v naprej, pa bo osebje Butlerja pripravljeno hrano [iripeljalo iz drugih gostišč, s katerimi upravljajo. V sezoni, od pomladi do jeseni, bo srednjeveška krčma za goste odprta med 9. in 21. uro, pozimi pa le konec tedna med 10. in 18. uro. IS, Foto: GK

Že dober teden preden ho Hermanova krčma za Friderikovim stolpom in grajskim obzidjem Starega gradu tudi uradno odprla svoja vrata za obiskovalce, so grajske deklice vabile s pladnji pijače.

Družabno srečanje za najstarejše

Ob praznovanju krajevnega praznika Braslovč sta krajevni odbor RK in Krajevna skupnost Braslovče pripravili srečanje za sokra-jane, stare 70 in več let. V dvorani Zadružnega doma se je zbrala velika večina povabljenih.

Predsednica krajevnega odbora RK Braslovče Vlasta Pša-ker je v pozdravnem nagovoru med drugim povedala, da si sedaj lahko krajani poleg krvnega pritiska in sladkorja v krvi kontrolirajo tudi količino holesterola, saj so letos kupili potreben aparat. Merjenje je, kot doslej, vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Domače lekarne v Bra-slovčah od 8. do 9.30 ure. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Braslovče Dušan Goričar, v kulturnem programu pa so nastopili Mešani pevski zbor Braslovče ter

harmonikarji David Kokov-nik, Franc Brus in Anton Ba-sle. Najstarejšemu udeležencu, 89-letnemu Frančišku Bošnjaku, in najstarejši udeleženki, 87-letni Katarini Ma-linger, so na srečanju izročili šopka (na fotografiji).

T. TAVČAR

PLANINSKI KOTIČEK

Po obronicih KS Ponikva

Planinska sekcija Ponikva pripravlja 8. tradicionalni pohod po obronkih krajevne skupnosti Ponikva, v žalski občini.

Pohod pripravljajo vedno zadnjo nedeljo v avgustu, ki je tokrat 27. avgust, začetek pohoda pa je pri Vodosteču (bistro Lovec). Lahke hoje je za približno pet ur. Vsak udeleženec, ki bo prispel do cilja pri ribniku v Steski, bo dobil brezplačno enolončnico. Namen pohoda je spoznavanje kraja, veselo druženje in rekreacija.

Ka Špik in Strmo pec

Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja dva pohoda.

Prvi bo 2. septembra na Špik, kamor se bodo podali ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji.

Drugi pohod bo dvodnevni in sicer na Strmo peč in nato na Špik. Na pot se bodo podah v soboto, 9. septembra, ob 4.30 z avtobusne postaje na Glaziji. Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu 452-927 M. MAROT

Drugič naiboijša Indira

Na gradu Rajhenburg je bilo 3. državno tekmovanje slovenskih harmonikark. Že drugič zapored je zmagala Indira Simunič iz Kozjega pred Moniko Mlinar iz Rečice ob Savinji in Darjo Brežnik iz Šmartna v Rožni dolini. Občinstvo je za najbolj simpatično tekmovalko izbralo Petro Simonišek iz Brestanice. TV

60 let po maturi

Pri Berti Pečovnik v Kapli pri Taboru se je zbralo sedem od osmih še živečih maturantk Kmetijske šole na Svečini, ki so leta 1940 končale kmetijsko gospodinjski oddelek.

V razredu je bilo 42 učencev in učenk. Na srečanju so obujale spomine na dogodke med šolanjem, na sošolce in sošolke, ki so že preminili in seveda ugotavljale, da je bilo takrat vse veliko boljše in lepše. Današnji čas je namreč ob mnogih dobrih stvareh veliko dobrega odnesel in slabega prinesel. Dogovorile so se, da se bodo ob letu spet srečale. T. TAVČAR

50 tisoč tolarjev za izvirnost

Ne vem, če ste vi kaj zastrupljeni s kupovanjem spominkov na svojih poteh po svetu, ampak jaz sem nad tovrstnimi nakupi že zdavnaj obupala. To, kar sem v kakšnem mestu nabavila kot popolnoma avtohtono, izvirno in oh in sploh zadevo, je kakšen znanec zagotovo prinesel še s čisto drugega konca sveta. Tako kot lahko povsod srečate McDonalds, tako lahko povsod kupujete domala isto spominčkarsko šaro. Vse se internacionali-zira in edino kar ostane izvirno je stokrat predelan lasten spomin na kakšno dogodivščino.

Ker pa je med ljudmi v navadi, da vsaj najbližjim sorodnikom prinašajo drobna darilca v tolažbo, ker niso bili zraven ali celo v zahvalo, da so smeli kam brez njih, turistični spominki cvetijo in se bohotijo. Žal - predvsem v smer kiča, ponovitev in neizvirnosti. Pri tem seveda obstajajo svetle izjeme. Se morda spomnite, da so bile pred leti za izvirni slovenski turistični spominek proglašene grabljice za nabiranje borovnic? Res so me navdušile, a ko sem jih iskala naokoli, da bi jih uporabila kot poslovno darilce za pot čez mejo, mi jih nikjer ni uspelo najti. Na ravni države bi lahko izbirala med recimo čipkami, panjskimi končnicami, lectovimi srci, suhorobarskimi izdelki, vini in podobnimi stereotipnimi zadevami. Na ravni mesta je še slabše. In končno se mi zdi, da mi je malce jasneje, zakaj...

Sredi poletja je Mestna občina Celje objavila natečaj za izvirni turistični spominek Mestne občine Celje. Spominek naj bo v povezavi s kulturno, etnološko, sakralno, zgodovinsko ali geografsko podobo Celja, predloge bo ocenila neimenovana strokovna komisija neznano kdaj, predlagani izdelki pa bodo pokazani na razstavi ob dnevu turizma enkrat septembra. Če bodo komisiji izdelki všeč, bodo trem podelili nagrade, ki bodo hkrati tudi že odkupi avtorskih pravic. Glavna nagrada je vredna 50.000 tolarjev. Ne, ni pomota - res gre za petdeset tisoč tolarjev, ki jih bodo podelili samo, če se jim bo zdelo, da stvar ustreza kriteriju izvirnosti. No, zdaj pa naj eminentni oblikovalci in misleci in poznavalci mestne zgodovine in prave celjske identitete le napnejo možgane, zavihajo rokave in za zmuzljivih 50 tisoč tolarjev ustvarijo izdelek, ki bo komisiji povšeči in ki se bo lahko pohvalil z izvirnostjo. Potem naj se še potrudijo in ugotovijo, kam in do kdaj naj ta izdelek dostavijo, da bodo na koncu lahko deležni priznanja za sodelovanje na razstavi.

Veste kaj, to je navadno norčevanje iz ljudi. Če so se-

stavljalci natečaja resno up, na kak nov izdelek, bi bi smiselneje k sodelovanju p vabiti znane ustvarjalce in j na koncu za izbrano zadei primerno plačati. Če so se u trašili stroškov, bi raje prij teljsko pojamrali pri kake uveljavljenem imenu, ki j tudi v Celju ne manjka in pobrenkali na strune lok; pratriotizma, na čast in slai in kakšno veličastnejšo pre stavitev. Če so želeli z razp som le ugotovili, ali kje kt naiven obrtnik, po možnos mojster domače obrti, izdeli je kaj, kar bi se dalo taki uporabiti za turistične nami ne, bi pa dali raje kakem referentu tisti denar za potu stroške in bi šel na lov... I: brani izdelovalec tako najd« nega spominka bi bil s kal šnim količinsko večjim nan čilom zagotovo bolj zadovi Ijen kot bo s kakršnimkc priznanjem za sodelovan na razstavi.

S takšnim prepričanje! težko čakam napovedan razstavo predlogov za tui stični spominek Mestne ob(! ne Celje. Me prav zanim kateri amater premore tolik samozavesti, da bo ponud kamen z grajskega obzid) ali iz Savinje, reprodukcij celjskega stropa v kakšnei čudnem materialu ali veriž co z emajhranim obeskom celjskim grbom ali kaj pi dobno »izvirnega«. Za 50 t soč tolarjev nagrade je težk pričakovati, da bi se kdo lof izdelave kakšnega Pelikani vega fotoaparata, kakšne p( sebne celjske multimedijsk"" predstavitve na CD-ju ali kal šne kakovostne replike iz branega starega obrtniškeg simbola. Koncu koncev - č£ sa naj bi se kak oblikovale znanega imena in velikeg formata lotil na temo mesta ki samo pri sebi pojma nim^ kaj naj bi opredeljevalo nj<| govo bistvo.

Močno se mi dozdeva, ^ omenjeni natečaj ne vodi i novim spominkom. Morda 1 k zabavni ražstavi naše majli nosti. In žal mi je za to.

P.S.: Mislite, da bi Savifli ska dolina lahko s ponosoH podarjala Kogojev stekle"^ Vrček zelenega zlata, če ^ do njega skušala priti s t4 kim čudaškim razpisoiii| Mislite, da bi ga imela, če ^ slavnemu Oskarju Kogoji zanj ponudila 50 tisoč tol3| jev za odkup avtorskih pr^ jj vic? Nak. Nikakor.

Piše: PIKA KUKERL

POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM

11

■ v ■ ■:

Po stezi usadov in dolin

Bogata flora in razgibana pot sta ena od mnogih zanimivosti, po katerih je znan bližnji Kopitnik

Kopitnik je priljubljena ptka zlasti pohodnikov iz laskih Toplic, Laškega in police. Zakaj, spoznaš, ko se um povzpneš na 910 metrov ^k hrib, ki je dobil ime po jvoji specifični obliki. Obdaja le druga obrazložitev. Ime ,aj bi dobil po roži kopitnik, a jo najdemo tod. Do planin-jie koče oziroma vrha vodi leč poti. Skozi naselji Širje iziroma Veliko Širje iz smeri jdanega Mosta, od zdraviliš-a v Rimskih Toplicah po Za-avski planinski poti, od ko-ler zavijemo na bližnjo ozna-ieno pot, od motela na sedlu darno skozi T\irje in še bi ihko naštevali.

r

Sami smo izbrali pot iz Šmarje v Rimskih Toplicah, ki vodi )imo Lurda, cerkvice lurške (atere Božje. Le-to je med le-)ina 1885 in 1886 zgradil stav-enik Scagnetti, poslikal pa A. rollo. Je znana božjepotna erkev, postavljena na slikovi-sn prostoru, imenovanem iirešček. Že razgled s tega fnega verskega hrama je na-ovedoval čudovit izlet, poln lajhnih, a zanimivih presene

čenj, ki jih narava hrani za obiskovalce. Ker je do vrha približno poldrugo uro hoda, je priporočljivo, da se na to prijazno pot odpravite v zgodnjih jutranjih urah, zlasti če vremeno-slovci napovedujejo vroč in soparen dan. Kljub temu, da vas bo pretežno bukov gozd ščitil pred pripeko, pa se znojenju pri (sicer lagodnem) prečkanju jas, ki bolj spominjajo na primorsko pokrajino, zagotovo ne boste izognili. Pravzaprav je pohod, iz katerega si lahko naredite kar celodnevni izlet, vseskozi zanimiv in razgiban. Gozdu sledi jasa. po kateri vodi pot ponovno v gozd. Markacije so vidne, za vsak primer pa dobronameni nasvet - pri začetnih kmetijah se držite leve smeri, da ne zaidete (kot na primer avtorica tega zapisa) in potem veselo paradirate v napačni smeri - nazaj proti štartu.

Na jasah, kjer so edina senca redke breze ali bori, lahko ugledate tudi kakšno bodečo ne-žo, poznavalci raznoTaznih rožic pa bodo verjetno odkrili še kaj več. V višjih predelih naj bi bila rastišča blagajevega volči-na, redkega seelosovega srša-ja, dlakavega sleča, po skalah

pa raste tudi avrikelj. Med alpskimi rastlinami lahko poleg tega najdemo še clusijev svišč ter opojno zlatico, posebnost Posavskega hribovja. Na strmem severnem pobočju se dvigujejo izrazite dolomitne čeri, porasle s črnim borom. Kar pa zadeva živalski svet, bi lahko to pot poimenovali tudi steza tisočerih pajkov. Človek ne more verjeti, da lahko tako majhno bitjece splete svojo mojstrovino na takšne razdalje. Tako na vsakem koraku zabredeš v pajčevino in umetniku uničiš mrežo. Verjetno je bila naša »odprava« prva v tem dopoldnevu in je bilo treba utreti pot.

Ravno, ko začnem brundati, da bi se lahko že končno prikazala koča, jo zagledam na jasi temena Kopitnika. To planinsko postojanko, katere lastnik

je Planinsko društvo Rimske Toplice, so iz Trbežnikove domačije dokončno preuredili v kočo, kakršno vidimo še danes, konec leta 1975. Pogled na čudovito cvetje in urejeno okolico je vreden uro in pol hoje, tudi če zanemarimo vse ostalo. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, v njej pa lahko tudi prenočite. Pred njo je več klopi in miz ter kamin za vse tiste, ki si zaželijo piknika na svežem zraku. Z jase pri koči vidimo proti vzhodu dolino Savinje proti Laškemu ter severno obrobje Posavskega hribovja proti Celjski kotlini s Tolstim vrhom. Na severni strani se bohotita Šmohor in Malič, na obzorju pa Pohorje.

Za pot na vrh potrebujete še dobrih petnajst minut. Vzpon na skalnato konico Kopitnika ni tako enostaven. Kljub vrvem so lahko prepadne skale dokaj nevarne, zato opozorilo ne bo odveč. Vsekakor pa odsvetujem, da tja vodite svoje malčke, še posebej, če jih je več. Na vrhu namreč ni kaj dosti prostora. Je pa zato od tam čudovit razgled na dolino Savinje proti Zidanemu Mostu in nad njo Veliko Kozje, pogled pa seže proti vzhodu in jugovzhodu tudi do Medvednice in Gorjancev. To področje je znano po obsežnih kraških usadih, ki so izoblikovali prave prepade in previse s čudno oblikovanimi čermi, ki jih planinci imenujejo Škratova glava. Na zahodu lepo vidimo Kum, na severu pa Kamniške in Savinjske Alpe in celo del Karavank.

Ko se vračam nazaj proti koči, se za trenutek ustavim še ob velikem mravljišču, ki precej spominja na prizore iz dokumentarnih oddaj o termitih. Milijoni gomazečih delavk mrzlično išče hrano in nosi

delčke s tal, s čimer ustvarjajo nekakšne zvoke šušljanja. Ne, tja ne bi bilo pametno drezati! Za kratek čas postanem še v koči, kjer od planinca in trenutnega oskrbnika izvem, da je ta koča ena redkih daleč naokoli, ki ni v najemu in v njej vsak konec tedna dežura drugi par

članov Planinskega društva Rimske Toplice. Po njegovih besedah naj bi se letos tukaj ustavilo že več kot 2.500 pohodnikov, obiskanost pa je seveda odvisna od vremena. Koča je obenem tudi znana po citrarskih popoldnevih zadnjo soboto v mesecu avgustu. V devetih letih teh družabnih prireditev je Kopitnik obiskalo veliko število nastopajočih in drugih obiskovalcev. Letošnja prireditev bo to soboto, zato vsi planinci in ljubitelji glasbe, vabljeni! Prav gotovo boste doživeli lep dan, seveda, če ga ne bo pokvarilo slabo vreme. Pa še to. Ne pozabite na pravilo: glej pod noge! Lahko se vam zgodi, da vam pot prekriža kakšna živalca (ki je morda še posebej ne marate) in vam požene strah v kosti. Če se boste prej bolj lagodno sprehajali po potki navzdol, bo kasneje vaš spust rekordno kratek. Kadar greš na takšen izlet, je treba to pač vzeti v zakup. Komur to ne ustreza, naj raje ostane doma. Še žal mu bo!

BOJANA JANČIČ

Ne, v mravljišče (ki bolj spominja na termitnjak) pa ni pametno drezati!

'^gled z vrha na prepade in previse. Na zahodu Kum, na severu pa Kamniške in Savinjske

Alpe ter celo del Karavank.

Čudovita koča na Kopitniku, za katero skrbijo člani Planinskega društva Rimske Toplice.

Šaljive igre za pokal Zibike

ZIBIKA - V nedeljo, 27. avgusta, bodo v vasi Zibika (občina Šmarje pri Jelšah) Šaljive igre za pokal Zibike. Na prireditvi, ki jo pripravljajo gasilsko in kulturno društvo ter KS bo sodelovalo 10 ekip iz različnih krajev. Začetek bo ob 15. uri. Gre za Jernejevo nedeljo, ki jo v Zibiki praznujejo kot krajevni praznik. (BJ)

Popoldnevi ob cifrah

KOPITNIK - Koča na Kopitniku bo v soboto že desetič zapored prizorišče priljubljenih Popoldnevov ob citrah, ki vsako leto pritegne veliko število nastopajočih in obiskovalcev. Letošnja prireditev se bo pričela ob 13. uri, organizatorji pa obljubljajo, da se bo ves dan dogajalo marsikaj zanimivega. Vabljeni! (Bo.J.)

The stroj v laškem kamnolomu

REČICA PRI LAŠKEM - V soboto, 26.8, ob 21.00, bodo v kamnolomu v Rečici pri Laškem nastopili pleme The Stroj. V istem prostoru bodo nastopili že četrto leto zapored, tokrat s svojim projektom Kamnolom.OO/Sila. »Ritual pretvorbe materije v ogenj in gibanja v ritem« bo pospremljen s pirotehničnimi efekti, nov spektakel 11-članske zasedbe pa bo vsekakor vreden ogleda. (PC)

Ribiško tekmovanje Ona in on

RIBNIK JERNEJČEK - V soboto, 26.avgusta, bo z zborom ob 14. uri tekma parov ona-on v ribolovu. Startnina z malico je 3500 tolarjev, vabljeni so vsi ljubitelji ribolova, najboljše čakajo bogate nagrade. Organizator je Ribiška sekcija Slovenske konjiče. (AB)

12

VROČINA

Vročinski infarkt

Kljub poletju nas vročina vedno znova in znova preseneti. Prinese kup nadlog, marsikomu po tudi veselje in dobiček.

Vročina je v minulih dnevih skoraj popolnoma ohromila utrip v mestih in na podeželju, kmetom in bolnikom pa povzročila kar nekaj preglavic. Na kopališčih, tako urejenih kot divjih, se razgreta telesa borijo za svoj luksuzni kvadratni meter hlada, živali lenobno pole-gajo po sencah. Vse pa druži eno samo upanje, upanje na skorajšnji dež in postopne ohladitve.

Skrb za ljudi

• v«

m zivali

v polikliniki celjske bolnišnice je bil v začetku tedna trend sprejemanja pacientov dokaj normalen, saj kot meni njen predstojnik mag. Ivan Žuran, dr. med., se suha vročina, ki ima nizek delež vlage, lažje prenaša. V juniju je bil (tudi zaradi vročine) delež sprejetih pacientov večji za 25 odstotkov, prav takšnega pa pričakujejo še ta teden, ker vplivi vročine na zdravje pridejo šele z zamikom. Najbolj so v ospredju izsušitve (dehidraci-

je) ter poslabšanja stanj pri ledvičnih, pljučnih ter srčnih bolnikih.

Vendar dr. Žuran pravi, da razloga za pretiran preplah ni. »Ljudje so že sami dovolj disciplinirani in ozaveščeni, kako ravnati v dnevih visokih temperatur.« V splošnem naj bi se ljudje izogibali hoji po vročem soncu, se zadrževali v prezračenih prostorih in uživali veliko tekočine, obogatene z vitamini in minerali, saj jih telo s potenjem pospešeno izgublja. Uživanje alkohola ni priporočljivo, saj ta povzroča še dodatno izsušitev. Še posebej je treba popaziti na starejše; v tej vročini naj bi zaužili tri do tri in pol litra tekočine. Bolniki, ki jemljejo diuretike, naj teh samovoljno ne opuščajo; predhodno naj se posvetujejo z zdravnikom. Nekoliko bolj so izpostavljeni bolniki z nevrološkimi obolenji, saj je pri njih nevarnost dehidracije in vročinskega udara nekoliko večja.

Več pozornosti pa zahtevajo tudi živali, tako majhne kot velike. Na voljo naj imajo dovolj sveže vode ter hladno sen-čico, hlevi pa naj bodo ustrezno prezračeni.

Slabši pridelek

Vročina pa se ni lotila samo ljudi, temveč tudi poljščin, vrtnin, sadja in predvsem hmelja. Pomagalo ni nobeno namakanje, saj je vročina peklila po vseh nadzemnih delih rastlin. Suša je in bo s svojim uničevalnim pohodom udarila po žepih predvsem manjše kmetovalce, ki se preživljajo s prodajo zelenjave. Sprehod po celjski tržnici in kratek pogovor z dvema prodajalkama je to potrdil. Jožica Žmahar pravi, da se letos suše otepajo z vsemi močmi, kljub temu pa je pridelek veliko manjši. Zalivati ne upajo več, ker utegne zelenjava pričeti gniti, Helena Lubej pa opaža, da je letos na udaru suše predvsem stročji fižol, medtem ko je krompirja celo malce več kot prejšnja leta. Njive ne more namakati, z rednim pobiranjem le poskuša rešiti, kar se še rešiti da.

Strah pred sanitarno inšpekcijo

Kako je s prodajo sladoledov v teh vročih dneh smo slišali samo od enega slado-ledarja, saj so le-ti še vedno v šoku od nedavnega odmevnega televizijskega prispevka o potencialni oporečnosti celjskih sladoledov.

»Prodaja sladoledov je bolj kot ne odvisna od vremena,« pravi Refet Medi. V teh dnevih opaža manjši porast, ljudje pa povprašujejo predvsem po kislih okusih. Vendar je izbira sladoleda še vedno stvar posameznikovega okusa. Najbolj

gredo v prodajo klasični okusi, kot je čokolada, vanilija, rum-punč ter jagoda. »S sladoledom se hladijo vsi, od najmlajših do najstarejših, veliko pa je tudi turistov, predvsem Italijanov in Nemcev, ki menijo, da je slovenski sladoled daleč najboljši,« še dodaja Refet.

Hitra prehrana

■ ■• ■ ^ • v

kljub vročim se vedno »in«

»čeprav je obisk v obdobju visoke vročine za odtenek manjši.« kot pravi Armando Cvelbar, lastnik celjskega Mc-Donald's. Trenutno se najbolje

prodajajo pijače, sladoledi I solate, vendar tudi ostala p nudba ni zapostavljena, saj tisi ki ima namen priti na obro pride ne glede na vročino. Pn stor hladijo zračni in prenos ventilatorji, kljub temu pa se: vedno otepajo z vročino.

MOJCA CESTNI GREGOR KAT

Jožica Žmahar obupuje, ker ne ve, kaj bodo letos prodajali.

Pri Refetu ljudje med 18 vrstami sladoledov še vedno najraje posegajo po klasičnih okusih.

Neznosna žeja

Edini, ki se že nekaj časa veselijo vsakega vročega dne posebej, so proizvajalci pijač. Povsod namreč ugotavljajo, da že lep čas po grlih ni steklo toliko vode, sokov in piva kot letos.

»Vsak dan, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, je za nas dober,« pravi Mira Močnik, vodja marketinga v mestinjskem Vitalu. »Čeprav tudi za nas delo pri takšni vročini ni prijetno, smo veseli, saj prazna skladišča pomenijo, da bo zaslužek dober.« V Vitalu, kjer prejšnja leta v avgustu prodaja ni bila tako močna, saj si ljudje v tem času običajno začno že sami delati sokove iz jabolk, grozdja ali drugega sadja, so ta mesec prodah skoraj pol milijona litrov brezalkoholnih pijač, večinoma sokov. To je za 13 odstotkov več kot lani, k povečani prodaji pa so, je prepričana Močnikova, pripomogli tu

di novi sokovi Fora, ki so jih na trg poslali konec julija.

V Pivovarni Laško so v tem mesecu prodali že 2.600 hektolitrov Ode, kar je za 45 odstotkov več kot avgusta lani. Za skoraj četrtino se je v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala tudi prodaja piva. Kot je povedal Go-razd Šetina, bodo letos v pivovarni krepko presegli lansko prodajo, rezultati pa bodo boljši tudi od tistih, ki so si jih zastavili v letnih načrtih.

V Rogaških vrelcih, tretjem večjem proizvajalcu pijač na našem območju, pa avgustovske vročine ne vplivajo občutno na povečanje prodaje. Tatjana Erban iz Kohnske je povedala, da so julija prodali celo več sirupov in deita kot ta mesec. Prodaja vode Tiha je ostala je na enaki ravni, za 10 odstotkov se je povečala le prodaja mineralne vode. JI

Samo da teče. Če pa je hladno, še toliko bolje.

Pomanjkanje vode v Spodnji Savinjski

Huda suša, ki pesti celotno Slovenijo, je prizadela tudi vse občine v Spodnji Savinjski dolini. Po besedah Igorja Glušiča iz Komunale Žalec, vode najbolj primanjkuje v občinah Polzela, Braslovče, Vransko, Tabor in Prebold. Po 11. uri dopoldne je običajno zmanjka, iz pip pa znova priteče šele po 23. uri.

Tako nizkega stanja vode ne pomnijo v zadnjih tridesetih letih, pravi Glušič. Tudi Žalec ima vodo le še za tri dni, te pa bi bilo dovolj, če bi ljudje z njo ravnali gospodarno in v tem času ne bi prali avtomobilov in zalivali

vrtov. V začetku tedna vode v najbolj prizade kraje še niso dovažali s cisternami, ob nadalj i vanju visokih temperatur, pa razmišljajo tudi takšni rešitvi.

Visoke temperature silijo ljudi, da vsak 11 svoj način skušajo premagati vročinski v< Največ se jih odloča za kopanje v rekah bazenih, kjer je te dni pravi poletni vrve I drugo pa se skrivajo v tesno zaprtih stanov njih. Najbolj so prizadeti starejši, ki najteŽ prenašajo visoke temperature.

SKO, T. TAVČ/ Foto: T. TAVČ/ I

Savinja pri letuškem jezu je polna kopalcev, ki uživajo v dokaj čisti (?) in še globoki vodi

VROČINA

13

Nekateri niso za vroče

Temperature prvič v 18 letih prek 36 stopinj Celzija - Krivec našega potenja je val vročega zraka iz Afrike - Se naš planet segreva?

Na Celjskem smo zadnje dni doživeli rekordne temperature v tem desetletju. Živo srebro je med vikendom preseglo 36 stopinj Celzija. Vroča poletja v naši iiotlini sicer niso nič nenavadnega, saj smo preživeli že 34,7 stopinj predlanskega avgusta in 34,5 stopinj pred osmimi leti. Mnogo ljudi se najbrž še spomni 28. julija 1982 in 36,8 stopinj, kar je povojni rekord. Kaj je vzrok letošnje rekordne vročine? t

Na hidrorneteorološkem zavodu Slovenije trdijo, da je za pravo tropsko ozračje kriv vdor suhega in vročega zraka iz Severne Afrike. Ta pojav je znan kot Rosbyjev val in ni nič neobičajnega, saj so vdori gmot toplega zraka z juga k nam za poletje običajni. Edina težava je, da izredno visokih temperatur ne spremljajo vsaj kratkotrajne plohe, ki zaradi kopičenja vročih zračnih mas na kopnem običajno nastanejo kot stranski produkt. »Padavine ne nastajajo.

ker zrak iz Afrike potuje prek puščave, kjer se ne more navlažiti, zato suh, v obliki jugozahodnih vetrov, prek Italije potuje do Alp,« poja-snujejo na zavodu. Prve padavine v obliki neviht tako lahko na dobesedno sončni strani Alp pričakujemo šele ob prihodu kakšne polarne fronte.

Seveda se ob potenju in sedenju v klimatiziranih prostorih ne moremo izogniti vprašanju, ali so vzroki visokih temperatur globalne narave in ali se Zemlja kot planet segreva. Pesimisti trdijo, da je na delu učinek tople grede, ki ogreva zemeljsko ozračje, posledica pa naj bi bile vidne v višjih temperaturah in topljenju polarnega ledu. Po drugih teorijah naj bi naši kraji, ki so do sedaj spadali v zmernotopli podnebni pas, podnebno prehajali v južnejši, subtropski podnebni pas, ki ima toplejša poletja in izrazitejša zimska obdobja padavin. Spet tretji krivijo za čudaško »obnašanje« vremena globalni pojav E1 Nino, ki je pred leti že povzročil sneg

v Sahari. Mnogi strokovnjaki pa svarijo pred nespretnim sklepanjem in opozarjajo, da temperaturnih ekstremov, ki se pojavljajo vsakih nekaj let, ni treba pripisovati globalnim faktorjem, topli gredi ali E1 Ninu. Bržkone smo tudi sami že pozabili deževne dni letošnjega julija, ko smo zaradi pokvarjenih dopustov preklinjali vreme, ob večerih Hl^ nas je celo zeblo. Kdo ve, mogoče pa nas bo te dni presenetil še kakšen zgodnji sneg...

PRIMOŽ CIRMAN

V bazenih, tudi celjskem, se kar tare kopalcev. V vodi je pač še najlepše.

f^merov, ko je bilo (tudi) zaradi vročine potrebno hitro zdravniško posredovanje, ta teden

ni manjkalo.

v Savinji naj se kopajo le račke!

Nizek vodostaj rek pomeni večjo onesnaženost le-teh - Če se že kopate v rekah ali jezerih, se takoj zatem oprhajte!!!

Visoke temperature se v celjski regiji odražajo na najrazličnejše načine, najbolj očitno pa v višini voda, ki vsako poletje pade. Nizek vodostaj rek in jezer pa pomeni tudi večjo onesnaženost.

Vodja rečnonadzorne službe pri NIVO-ju Celje Zdenko Zupančič zatrjuje, da je nizka raven vode običajna za poletni čas. »Akumulacijska jezera so regulirana z dotokom, tako da je raven vode pod stalnim nadzorom, logično pa je, da je med poletjem nižja,« pojasnjuje nizek nivo vode v Šmartinskem in drugih jezerih. »Najnižja je raven vode Žovneškega jezera, ker njegovo vodo kmetje uporabljajo za zalivanje hmelja. Gladina tega jezera je trenutno za polovico manjša od običajne, a stanje ni kritično.«

Podatki opazovalne postaje Nazarje z začetka tedna

kažejo, da znaša pretok Savinje v tem kraju 3 kubične metre na sekundo, globoka pa je 44 cm. »Vzrok poletne nizke ravni Savinje je v pre-sahlih hudourniških pritokih v zgornjem toku reke, kar pa ni nič nenavadnega,« razlagajo na NIVO-ju majhno količino vode v strugi Savinje. Nenavadno pa je, da ima voda že v zgornjem toku skoraj 20 stopinj Celzija. Pretok Savinje .v teh dneh še pada in lahko doseže rekordno nizko raven iz prejšnega desetletja.

Podtalne vode zaenkrat še niso presahnile, čeprav je tudi njihova raven nizka, so pa ponekod že presahnili zasebni vodni viri (vodnjaki in črpalke), ker krajani zalivajo njive in vrtove.

Posledica nizke gladine Savinje je večja onesnaženost reke, ker je delež odpadnih snovi, predvsem kanalizaci

je, ki teče v reko, zaradi majhne količine vode večji. »Obremenitev vodotokov v sušnih dneh je večja,« opozarja mag. Ivan Eržen, dr.med., z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Zato je treba biti pri kopanju tako v bazenih kot rekah in jezerih še posebej previden. Kjerkoli se ljudje kopajo, morajo preprečiti vnos vode v telo, kar najlažje storijo z oprhanjem, ki pa na neurejenih kopališčih ni možno.« Kopanje v rekah in jezerih zato odsvetuje: »Vode iz rek in jezer ne smemo piti, odsvetujemo pa tudi potapljanje in pripravo hrane v njih.« Posledice zau-žitja voda iz rek in jezer so lahko bolezni prebavnega trakta (bruhanje), ob predolgem kopanju pa koža izgubi zaščitne lastnosti, zato se lahko pojavijo izpuščaji in glivične bolezni. Če že tvegate kopanje v rekah ali jezerih, se po njem čimprej oprhajte!

PRIMOŽ CIRMAN

Minister držal besedo

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki se je nedavno srečal s slovenskimi hmeljarji in jim obljubil dogovorjeno pomoč, je držal besedo in v teh dneh^ ko poteka obiranje hmeljišč, nakazal pomoč v znesku 118 tisoč tolarjev na hektar.

Ta bo le delno ublažila škodo, ki so jo v letošnjem letu povzročile neugodne vremenske razmere. Zelo zgodnjo vegetacijo sta spremljali ali suša ali moča ter povzročili razvoj bolezni in škodljivcev. Zaradi vsega tega je pridelek na posameznih parcelah okleščen celo na borih trideset odstotkov. Zadnji vročinski val pa je povzročil tudi nastanek rje, tako da pridelek hmelja ne bo le slab po količini, temveč tudi po kakovosti.

Po besedah dr. Martina Pavloviča, direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije - GIZ, so hmeljarji končaU z obiranjem najbolj zgodne sorte. Savinjskim goldingom, pridelki pa so zaradi naštetih težav letos nizki, med 500 do 800 kilogrami na hektar. Savinjski golding obsega približno petino slovenskih hmeljarskih površin. Pri kasnejših sortah so sprva predvideli do trideset odstotkov nižji pridelek od običajnega povprečja, vse pa kaže, da bo predvsem na območju Savinjske doline donos še celo nižji. V zadnjem času pride

lovalce poleg suše pesti še hmeljeva pršica, oziroma »rdeči pajek«, kot ji pravijo hmeljarji. »Ob tem pa je treba povedati, da se posamezna območja v Sloveniji med sabo razlikujejo, tako da na primer po trenutnih ocenah Koroška letos pozitivno od

stopa od slovenskega povprečja,« je povedal dr. Pavlo-vič. Po njegovih besedah bo obiranje kot ponavadi trajalo še približno prva dva tedna v septembru, zgodnja vegetacija ga bo skrajšala le za nekaj dni.

T. TAVČAR

Hmeljarji te dni hitijo z obiranjem nasadov, ki ponekod dajejo žalostno podobo.

14

REPORTAŽA

Poletni utrip na Rogli

Rogla tudi poleti magnet za obiskovalce - Gorazd Boškan: »Z Roglo se lahko kosa le Sestriere.«

Tisti, ki skrbijo za dobro počutje gostov na Rogli, se zavedajo, da je današnjega turista samo z dobro hrano in prenočiščem težko zadovoljiti. Na odločitev, kam za vikend, podaljšane praznike, na poletne ali zimske počitnice, vse bolj vpliva turistična ponudba kraja v kombinaciji s tem, kar nudi narava.

V rekreacijsko-turističnem centru Rogla si že vrsto let prizadevajo uskladiti oboje. Da so pri tem uspešni, priča množičen obisk gostov in organiziranih športnih skupin, ki se iz leta v leto vračajo na ta del zreškega Pohorja. Ob vsem navedenem izjava trenerja KK Rogla Goraz-da Boškana sploh ne preseneča: »S pogoji za treninge se lahko z Roglo kosa samo še italijanski dvatisočak Sestriere.«

Ob besedi Rogla večina ljudi najprej pomisli na zimsko smučanje in poletne pohodniške ture. Manj pa jih je seznanjenih s podatkom, da je leta 1998 ministrstvo za zdravstvo RTC Rogli podelilo status klimatskega zdravilišča. Ugodna klima, manjše toplotne obremenitve, čist zrak (brez SO2, rastlinskih alergenov in prašnih delcev) so kot nalašč za bolnike z obolenji dihal in športnike.

Kdor se je letos vsaj enkrat odpravil na Roglo, ni mogel mimo slovenskih in tujih ekip, ki so napolnile vse kotičke, namenjene športnim aktivnostim. Ekipe športnikov, ki nedvomno rešujejo poletno sezono na Rogli, prihajajo večinoma iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Med njimi se najdejo celo ekipe iz daljnega Kuvajta in Združenih arabskih emiratov.

Trenutno si na Rogli nabirajo kondicijo KK Celovec Piraten, RK Krim Neutro Roberts, KK Rogla, KK Igo Kea (Banja Luka), Jadralna zveza Slovenije in RK

Fotex. V drugi polovici avgusta in v septembru bodo prišli KK Telekom Bonn, NK Dinamo, Bretter Klieber, RK Podravka, OK Prvačina, KK Savinjski hop-si, RK Velika Nedelja, Kegljaški klub Ljubelj, Tekaški klub Kobarid, Kotalkarski klub Renče, OK Šoštanj, NK Ormož in KK Panonius.

Sami športniki, ki vedo, da jih na Rogli čakajo naporni kondi-cijski treningi, se ravno ne vračajo z največjim veseljem. Drugače menijo trenerji, ki cenijo prijaznost osebja, odlično hrano, ugodno klimo, še najbolj pa urejene športne objekte, ki jih na tej nadmorski višini težko najdemo kjerkoli drugje v Evropi. Po bes^ah Anje Plancutiš, pomočnice direktorja hotela Planja, skozi vse leto vzdržujejo stadion z urejeno atletsko stezo. Že več let vlagajo v izboljšanje kvalitete večnamenske športne dvorane, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji squasha, tenisa, badmintona, namiznega

tenisa, košarke, rokometa, odbojke, nogometa, fitnesa, boksa in ostalih borilnih veščin. Ob špormo-rekreacijskih aktivnostih je poskrbljeno tudi za sprostitev v bazenu, savni, solariju in na masaži.

Gneča moti idilo?

Na Rogli se ne potijo le profesionalni špormiki, temveč tudi

rekreativci, ki se trumoma zgrinjajo na priljubljeno izletniško točko. Ob lepem vremenu jih po približnih ocenah pride na dan tudi čez tri tisoč. Parkirišča so zasedena kot na višku smučarske sezone. »Kamorkoli se obrneš, povsod sarna pločevina. Avtomobili in krave na zel^ nih pašnikih ne gredo najbolj skupaj,« se je pritoževala ena

izmed obiskovalk. Zaradi gostega prometa so letos pričeli z razširjanjem posameznih cestnih odsekov, ki so bili nujno potrebni prenove. Ureditev ceste je poleg nenehnega vlaganja v obnovo že obstoječih turističnih objektov eden izmed poglavitnih ciljev, ki so si ga zastavili odgovorni.

Poleg voznikov ceste izkoriščajo vedno številnejši gorski kolesarji. Letos so jim namenili posebno pozornost in uredili nekaj novih kolesarskih prog. Za kondicijsko dobro pripravljene kolesarje priporočajo 44 km dolgo pot Rogla-Pesek-Šu-mik-Osankarica. Malo manj vzdržljivi pa se lahko odločijo za krajšo relacijo Rogla-Sko-marje-Resnik. Gostje imajo tudi možnost izposoje gorskih koles. Za navadno gorsko kolo bodo odšteli 800 tolarjev za eno uro oz. 3200 tolarjev za cel dan.

S ture na pohorsko kosilo

še vedno pa največ obiskovalcev zaupa planinskim čev

ljem in pohodniški palici. Tistj^ ki prihajajo z mislinjske stra^ ponavadi vzamejo pot pod no. ge že v dolini in se nato na vrhu Rogle odločijo za eno izmed priljubljenih tur: Lovrenška je. zera. Ribniška koča. Jezerc, Čr. no jezero, razgledni stolp, Ma. šin žaga in Pesek. Med vsemj naštetimi turami se največ po hodnikov odloči za kočo na Pe. sku, ki je dosegljiva tudi z avto mobilom. Posebna ponudba t« koče je jahanje konj, kar je prava atrakcija ta otroke. Odraslim nudijo živo ^asbo ob vikendih in možnost ribolova ob jezeru pod Mašin žago. Na Pesku tudi dobro vedo, da svež gorski zrak poveča apetit. Da ne bi ostali lačni, so vam na voljo specialite^ te pohorske kuhinje: srnin golaž, orehovi štruklji z brusnicami in pohorski lonec.

Po dobri hrani diši tudi pod Mašin žago, kjer se poleg pic pečejo postrvi, kuha gobova juha, jelenova klobasa in borovničevi cmoki. Če pa se odločite za kosilo v Stari koči, ki stane lOOO tolarjev, vas razveselijo še z brezplačno vožnjo s sedežnico.

Mnogo nedeljskih obiskovalcev pa nenazadnje privabi vrsta prireditev. Avgustovske nedelje je popestrilo snemanje Ježek shovva z Aleksandrom Ježem, pašni piknik in gobarski praznik. To nedeljo načrtujejo otroški Žiga-žaga.

URŠKA KNEZ HELENA KOJNIK

Vsako dopoldne je stadion na Rogli polno zaseden.

Na Rogli je fajn!

Ko v dolini pritisne vročina, se marsikdo odloči za senco pod pohorskimi smrekami. Svež gorski zrak privabi na Roglo pisano množico nedeljskih turistov, planincev, celo avanturistov. Povprašali smo jih, zakaj so se ta dan odločili ravno za obisk Rogle.

Amann Reinhard, Kel-heim: V Sloveniji smo prvič.

Vsako leto obiščemo katero izmed evropskih držav. V motoristični opravi je zelo vroče, zato smo se prišli hladit na Roglo. Nimamo namena prespati, ker se nam mudi naprej. Tukajšnje vzdušje je res »fajn«.

Stane Flander, Šentjur: Prišel sem s kolesom, ker je Rogla odlična točka za gorske kolesarje. Najlepše je zame na Rogli takrat, ko prispem na cilj. Pozimi tukaj smučam, letos pa smo na Pesku preživeli prvomajske praznike.

Marko Stopar, Slovenj Gradec: Za cilj rekreacije si s prijateljico Simono večkrat iz-bereva Roglo, ker sem z mislinjske strani vodi dobro urejena pešpot. Danes sva želela izkoristiti lep sončen dan. Pozimi se prihajava tudi smučat, še nikoli pa na Rogli nisva prespala.

Vida Pliveršek, Domžale:

Na Roglo sem pribežala pred vročino. Poleti tu še nisem bila, trenutno pa sem namenjena proti Lovrenškim jezerom. Moram priznati, da me motita hrupna glasba in pogled na tole pločevino ob cesti. Tako blizu pašnikov in sprehajalnih poti se ne bi smelo parkirati.

Matija Kavtičnik, upokojenec: Prišli smo z misUnjske strani. Zadovoljni smo s prijazno postrežbo, glasbo, ob kateri smo se celo malo zavrteli. Sem prihajamo zaradi čudovitih sprehodov in dobrega vzdušja. Planinci smo vedno dobro razpoloženi.

Minuli vikend je bilo na Rogli mednarodno srečanje gobarjev. V organizaciji Unior Turizma so se srečanja udeležila gobarska društva z Mute, iz Maribora. Celja, Kopra, Cakovca in društvo Bisernica iz Zreč. Že v soboto dopoldne so gobarji iz gozda prinesli okoli sto vrst gob in jih razstavili, popoldne pa sta gobarjem in vsem zbranim spregovorila zreški župan Jože Košir in dr. Anton Polar, svetovno znani mikolog. V nedeljo je bilo tekmovanje v gobjih panogah. Izbrali so najlepšo gobo, nagradili najboljšega poznavalca gob ter najboljši gobji recept. Okoli sedem tisoč obiskovalcev se je pripeljalo na Roglo. Za njih je bilo dobro poskrbljeno s hrano, pijačo in glasbo ansambla Zreških 6. (J.G.)

NASI KRAJI IN UUDJE

15

Na Jerneju čakajo turiste

Na Petelinjeku še iz ča-jov graščaka Poseka obstaja pet ribnikov, od katerih so trije kolikor toliko urejeni.

»V krajevni skupnosti Jernej si žehmo, da bi s po-niočjo občine in države ure-Jili vseh pet ribnikov z okolico v nekakšen krajinski park,« pravi predsednik krajevne skupnosti Milan Rak. »Trenutni gospodar. Ribiška zveza Maribor, nima interesa vlagati v ribnike. V njih vzrejajo ščuke, to je vse. Mi pa bi želeli dati delo javnim delavcem, ki bi poskrbeli za okolico ribnikov, postavili smerokaze, klopi ter drugo,« pravi Rak, ki meni. da bi bili ribniki dobra priložnost za turizem, saj bi okoliški kmetje lahko obiskovalcem ponudili svoje izdelke, šole pa bi lahko ob njih prirejale naravoslovne dneve. Poleg mnogih lokvanjev in drugih rastlin v ribnikih živijo še redki sladkovodni raki, na njihovih obrežjih pa več vrst kačjih pastirjev, race, ribe, ptice ter mnoge druge zanimive živali. »To bi si verjetno želel marsikdo ogledati,« sklepa Rak.

Prvi korak k temu je urejanje in asfaltiranje cest, ki bi v ta demografsko ogroženi kraj pripeljale turiste. Tako bi tudi v blagajno krajevne skupnosti pricurljal še kakšen dodaten tolar. J. G.

Devetdesetletnica, Ici ima rada Icnjige

Ana Bračič s Selškega Vrha je pred časom praznovala devetdeseti rojstni dan. Na slavju se je zbralo petindvajset sorodnikov, ki so se na prijetnem srečanju zabavali ves dan.

Slavljenka se je rodila na Svetem Jerneju. Kmalu po rojstvu ji je oče umrl in z mamo sta ostali sami. Osnovno šolo je obiskovala na Jerneju in pri trinajstih letih ji je učitelj dejal: »Ti vse znaš, zato ti ni treba več hoditi v šolo.« Ana se z grenkobo spominja otroških let. ko je imela le dve obleki, eno za v šolo in drugo za doma. Kljub temu pravi, da je imela lepo življenje. Leta 1934 se je poročila in rodila tri hčerke in sina. Še vedno ima zelo dober spomin in rada

pripoveduje šale. Še raje pa prebira knjige, saj jih ima ogromno. Najbolj ji je pri srcu Mlinarjev Janez, ki ga prebira znova in znova.

Ana je povedala, da z zdravjem nima prevelikih težav, preglavice ji dela le sladkorna

bolezen. Nikoli si ni predstavljala, da bo tako visoko obletnico praznovala v krogu najdražjih. Hčerka Pavla je pripotovala celo iz Kanade, saj ji Ana še vedno napiše pismo in to brez očal.

J. G.

Obnovili Pianincevo kapelo

v Ješovcu pri Kozjem so blagoslovili obnovljeno Planinčevo kapelo, ki je znamenita po tem, da stoji na mestu, kjer so bila vselej krščanska znamenja v spomin na turški napad na Kozje konec petnajstega stoletja.

Kapelo sta obnovila sedanja gospodarja na Planinčevini Helena in Ludvik Dobrave, poslikavo je obnovil akademski slikar Peter Krivec, krajani pa so nabavili pet manjkajočih kipcev, ki so bili pred časom pokradeni. Kapela je posvečena škapulirski Mariji, katere kip so edinega vrnili lastnikom.

Blagoslovitev je opravil domači župnik Niko Marovt ob sodelovanju sosednjega, podsreškega župnika in domačih pevcev. Dobravčevi pa so vse navzoče povabili na domačijo in obilno pogostili. M.M.

VSPOMIN

Lado Huš

Letos naj bi Lado Huš dopolnil 70 let. Ni jih. Minuli četrtek so se na preboldskem pokopališču od njega poslovili žena Rozika, sin Drago, vnuki sestre, prijatelji in znanci. Še pred tem sta očeta Lada zapustila komaj sedemletni sin in pred petimi leti v štiridesetem letu sin Rajko. Ladoua življenjska usoda je bila zaznamovana s krutima izgubama sinov. V duši in srcu je trpel, a nikdar ni obupal. Kot da mu je smrt najdražjih dajala življenjski polet. Hotel se je upreti kruti življenjski asodi in upiral se ji je. dokler ga ni izdalo srce.

Lada Huša so poznali v vsej celjski regiji. Bil je aktivni član ZŠAM. V tem združenju je bil poveljnik uniformiranih članov za vso regijo.. Lado je bil med tistimi, ki so imeli največ zaslug za prostovoljno zgraditev avtomobilskega vadišča v Ločici pri Savinji, enega izmed prvih in najlepše urejenih tovrstnih objektov v naši državi. V mladih letih je bil rudar v Zabukovici, kasneje pa je postal voznik tovornjaka. Kot voznik je tudi dočakal zasluženi pokoj. V bistvu je bila njegova upokojitev le na papirju. Trmast, kakršnega smo ga poznali, poln življenjske energije in optimizma, je bil še davno pred

upokojitvijo in potem še vse do konca, aktiven rezervni oficir, delal je pri upokojencih in gasilcih. Pri slednjih je bil na Groblji v Latkovi vasi pTi Preboldu med drugim podpoveljnik, predsednik nadzornega odbora in član komisije za veterane. Težko bi bilo našteti vsa državna, občinska in društvena odlikovanja ter priznanja, kijih je prejel Lado. Na vsa je bil ponosen in nikakršne lažne skromnosti ni bilo ob tem.

Rad je imel naravo. Svoj notranji mir je znal najti ob bregovih rek. potokov in jezer v Savinjski dolini, v katero je bil zaljubljen. Bil je vnet ribič. Morda je kje ob Bolski in Savinji slutil, kaj ga čaka morda že naslednji dan. Tistim, ki jih je imel najraje, tega verjetno nikdar ni upal povedati. Vedeli pa so. ker je vendarle bil del njihovega življenja.

JANEZ VEDENIK

Nova streha ob jubileju

Preboldska osnovna šola praznuje v tem letu devetdesetletnico izgradnje. Vsa ta leta se njeno pročelje ni bistveno spremenilo. Nekoč velika in moderna zgradba se tudi danes lepo poda v središče Prebolda, kljub dozidavam novih učilnic in telovadnice na južni strani prvotne zgradbe, s čimer je močno spremenila svojo podobo. V tem poletnem času dobiva staro šolsko poslopje novo streho, ta naložba pa bo občinski proračun obremenila za dobrih 10 milijonov tolarjev. D.N.

Kapela za kraljico miru

v Vojniku so minuli teden, na praznik Marijinega vnebovzetja, slavnostno odprli prenovljeno kapelo, posvečeno Mariji, kraljici miru. Kapelo so postavili Pruknbirtovi leta 1927 v zahvalo za srečno vrnitev svojih sinov iz prve svetovne vojne. Nova lastnika, zakonca Suholežnik, sta se odločila, da jo sedaj obnovita, za kar se jima je ob blagoslovu, ki ga je opravil tamkajšnji župnik Anton Perger, zahvalil tudi župan Beno Podergajs. Otvoritvi kapele, ki jo je poslikal Karel Jamnišek, je prisostvovalo lepo število domačinov, ki so ob pogovoru in prijetni slovenski pesmi vztrajali do poznih večernih ur. M.J.

Potrošnik potrošniku

že nekaj časa med poznavalci internetnih tokov in gibanj prevladuje prepričanje, da imajo poleg že uveljavljenih imen največ možnosti za preživetje specializirani portali, torej tisti, ki se bodo ukvarjali ali pa se že posvečajo bolj ali manj ozko usmerjenim temam. Torej tisti, ki bodo delovali po načelu: »Nismo zakladnica vseh informacij na svetu, toda tisto, kar ponujamo, zelo dobro poznamo.«

Dooyou (www.doo-

you.co.uk) je že takšne sorte tič, da bi ga lahko uvrstili v to kategorijo. Gre za portal, ki je namenjen potrošnikom, informacije pa posredujejo

kar potrošniki sami. Pravzaprav ne smemo govoriti o posredovanju, saj je posrednik pravzaprav portal sam, potrošniki so namreč vir informacij. Kako torej vse skupaj deluje?

Na prvi pogled je Dooyou povsem običajen specializiran portal z informacijami iz vseh področij, ki so kakorkoli povezana z nakupovanjem oziroma potrošništvom. Če, na primer, kupujete avto, računalnik, knjigo, hišo, se hočete odpraviti na potovanje, koncert ali športno prireditev ali pa vas zanima krema za obraz, oblačila ali otroške plenice, boste tukaj našli vrsto zanimivih stvari. Do sem je vse dokaj podobno ostalim imenikom in portalom. Informacije so lepo zbrane in razvrščene v kategorije, do njih pa lahko pridemo tudi s pomočjo iskanja po ključnih besedah, kar se je v zadnjih nekaj letih uveljavilo kot splošno priznani standard. Razlika je v tem, da lahko obiskovalci sami povedo, kakšne so njihove izkušnje s posameznimi izdelki in storitvami.

Ja, Dooyou je vpregel največjo ekspertno silo daleč naokrog. Reče se ji potrošniki. Če boste kaj kupovali, boste poleg trgovca radi vprašali tudi nekoga, ki je ta izdelek ali storitev že preizkusil, kajne? In na to karto stavijo ustvarjalci tega portala, ki si že zaradi tega, ker so dali glas kupicu, zaslužijo obisk na svojem naslovu. Seveda pa niso bili naivni in pričakovali, da se bodo potrošniki s svojimi mnenji kar zdrenjali pred njihovimi vrati in so jim zato ponudili tudi nekaj v zameno za njihova, pardon, naša mnenja.

Govorim o »kilometrini«, točneje o točkah, ki jih lahko

pridobimo s pisanjem mnenj in seveda z obiskom strani, na katerih se nahajajo. To »kilometrino« lahko potem vnovči-mo v nekaterih za zdaj še ne tako številčnih, a dokaj reprezentativnih trgovskih verigah, a kaj, ko je vsa stvar zanimiva le za državljane Velike Britanije in nekaterih evropskih dežel, čeprav si na Dooyou očitno prizadevajo prodreti tudi preko luže in, kasneje, seveda," do zadnje vasi v Indoneziji. Zaenkrat Dooyou poleg Združenega kraljestva pokriva Francijo, Španijo, Nemčijo in Italijo, kako daleč bodo uspeli prodreti, pa bo pokazal čas.

Za nas je vsa stvar zaenkrat zanimiva bolj kot vir informacij, kot možnost aktivnega sodelovanja v novi ekonomiji. Kaj naj rečem? Počakaj mo? Morda res, morda tudi ne. Če se bo Dooyou izkazal kot uspešnica, bo zelo hitro pri nas. Če ne, pa tudi nič hudega.

Vasja Ocvirk vasja@kibla.org

Pričetek tečajev za pse

Kinološko društvo Celje bo v sredo, 30. avgusta, pričelo z jesenskim delom šolanja, in sicer začetnim in nadaljevalnim tečajem ter malo šolo za mlade pse.

Lastniki psov, ki želite svojega ljubljenca izuriti, pridite na vadbišče v Lokrovec ob 17.uri. Cene posameznih tečajev ostajajo nespremenjene: 15 tisoč tolarjev za začetni tečaj, 10 tisoč tolarjev za nadaljevalni tečaj in 7 tisoč tolarjev za malo šolo. Vse potrebne informacije o poteku šolanja dobite ob sredah od 17. do 19. ure v pisarni društva ali po telefonu 03-54-51-867.

16

ŠPORT

Lubej je rešen

Primer »Lubej« je končno dobil epilog. V Ljubljani so namreč vodilni možje slovenskega rokometa staknili trezne glave in se dogovorili o nadaljnji poti slovenskega re-prezentanta. Celjski krožni napadalec je po pogodbi še tri leta član prvakov, v Prulab 67 pa bo igral kot posojen igralec.

Odločitev eminenc Toneta T\irnška, predsednika RK Celje Pivovarne Laško, Rudija Bri-ca, predsednika Prul 67 in Zorana Jankoviča, predsednika Rokometne zveze Slovenije, je pričakovana, saj drugega izhoda enostavno niso imeli. Možnosti sta bili le dve: ostra kazen za Zorana Lubeja ali spor med

rokometnima kluboma iz Ljubljane in Celja, najbrž z dolgoročnimi posledicami. Tako pa je prevladal zdrav razum in dogovor, da je junak zadnjega evropskega prvenstva član Celja PL, prihodnji dve leti pa bo igral med Ljubljančani, za to pa Prulčanom ne bo potrebno plačati odškodnine. Zdi se, da so nekoliko več vendarle izgubili Celjani, toda s svojimi potezami je Tone Turnšek vnovič dokazal, da je velik človek in gentleman, saj je prej kot sebi ustregel nasprotnemu taboru, kar bi se mu utegnilo maščevati, a o tem na sestanku prejšnji teden v prestolnici ni razmišljal.

Medtem so se Celjani uradno že zbrali na »pripravah.«

Na njih so zaenkrat le domačin Robi Šantl, povratnik Alva-ro Načinovič in novinec Mu-stafa Torlo. Ob trenerju Josipu Šojatu bdita nad delom trojice še športni direktor Slavko Ive-zič in strokovnjak za kondicijsko pripravo Miro Kocuvan starejši. Vsi ostali se pripravljajo na olimpijske igre ali so z mladinskio reprezentanco Slovenije na mladinskem EP v Grčiji. Tam so za začetek nekoliko presenetljivo ugnali Jugoslovane, ter po remiju s Hrvati še Latvijce in so povsem blizu boja za odličja. Okostje moštva sestavljajo Celjani, njihov rojak Mišo Toplak pa je očitno idealen selektor za izbrano vrsto...

T L.

Čez lužo po uspeh

Davor Škornik, Šenfjurcan z ameriško perspektivo

Njegova zgodba nikakor ni ena izmed klasičnih, o malem fantku, ki je že v zibki kazal neverjetno strast do žoge. Niti ne pripoveduje o košarkarskih zvezdnikih domače, evropske in NBA lige, katerim bi slepo sledil. Pač pa je zgovoren dokaz uravnotežene mešanice talenta, samodiscipline, ambicioznosti in šarma.

Devetnajstletni Šentjurčan Davor Škornik se je s košarko začel resneje ukvarjati šele v osmem razredu OŠ, ko ga je zanjo navdušil stric. Kmalu zatem so ga kolegi povabili v košarkarski klub Kemoplast, kjer je podpisal svojo prvo pogodbo in s svojimi 211 cm v ekipi zasedel mesto centra. Začela se je pot navzgor.

Vsak začetek ni nujno težak

Leta 1995 se je vpisal na Šolski center Celje, strojno smer, kjer je postal član šolske košarkarske lige (ŠKL). Dve leti kasneje so ga sprejeli v kadetsko reprezentanco Slovenije. Triurni treningi, vključujoč tudi fitnes, so se pričeh obrestovati. Še istega leta je z reprezentanco nastopil na kadetskem evropskem prvenstvu, kjer so osvojili sedmo mesto, v šolskem letu 1998/99 pa je s ŠKL zasedel drugo mesto v Sloveniji.

Naporni treningi in tekmovanja pa niso okrnili Davorje-vega učnega uspeha. »Na šoli sicer ni bilo možno dobiti statusa športnika, a so bili učitelji dovolj razumevajoči,« se spominja.

Leta 1999 ga je trener Ke-moplasta Igor Pučko seznanil s floridskim lovcem na košarkarske talente. Še isto poletje sta jo Davor in njegov košarkarski kolega iz Portoroža mahnila čez lužo na vročo Florido, kjer sta se udeležila dveh sedemdnevnih košarkarskih kampov v Nashvillu in*Trentonu. Tam so bili tudi trenerji iz okoliških srednjih šol, ki so opazovali igro mladih nadebudnežev ter iskali najbolj spretne. Tako se je Davorjevih floridskih štirinajst dni podaljšalo v šolsko leto.

Metanje na koš po ameriško

Ko je konec poletja 1999 odletel nazaj na Florido, ga je čakal topel sprejem ameriške družine, pri kateri je prebival celo šolsko leto. Lepo so ga sprejeli tudi na srednji šoli. To mu je pomagalo, da domo-tožje ni zmagalo v boju z ambicijami. Počasi se je vključil v tamkajšnje življenje in začel spoznavati »ameriško« košarko.

Ameriški način igre se od evropskega razlikuje v kar nekaj načelih. »Že sama igra

je drugačna,« pravi Davor, »saj je poudarek bolj na posamezniku kot na kolektivu, pa tudi fizična sposobnost je pomembnejša od strategije.« A to ga ne moti. Tudi šola in treningi so bolje organizirani kot pri nas. »Igraš,' ko imaš čas,« pravi, »vendar moraš paziti na šolski uspeh; če ga ni, ga moraš najprej izboljšati, če hočeš nazaj na igrišče.« Ko se je po uspešno zaključenem šolskem letu vrnil domov, je vedel, da se bo še vrnil. Dobil je namreč štipendijo za študij na univerzi Bucknell v Pensil-vaniji, kjer bo najverjetneje študiral inženiring. Kakšnega, še ne ve. Meni, da bo s študijem v Ameriki lahko uskladil šolanje in naporne treninge, kar je v Sloveniji nemogoče, saj je študij pri nas zahtevnejši. »Če bi ostal doma, najverjetneje ne bi študiral, saj bi se odločil za igranje košarke,« še dodaja.

Najlepši občutki pa Davorja vežejo na letošnji Ohrid (Makedonija), kjer so si v obdobju od 28. julija do 6. avgusta priigrali naslov evropskih prvakov s člansko skupino do 20 let. 22. avgusta je Davor že odletel nazaj proti Ameriki. Tam na univerzi namreč že čaka nova, močnejša liga, da izbrane izstreli na vrh Olimpa ameriške košarke, v NBA ligo.

MOJCA CESTNIK

Davor Škornik, nadarjeni košarkar iz Šentjurja, ho nadaljeval šolanje in igranje v Ameriki.

Brotcevo med elito

16-letna umetnostna drsalka Anja Bratec, članica celjskega kluba, je konec prejšnjega tedna odpotovala v francoski St. Gervais, kjer |o prvič čaka nastop na mladinskem Grand prixu.

Z njo sta v Franciji tudi trener Boris Uspenski in sodnica Mateja Aubreht, po prihodu v zimski športno-rekreacijski center pa je Bratčeva razgrnila svoje želje na elitnem tekmovanju: »Prvič sem na tako veliki tekmi, konkurenca bo huda, kajti tu je 22 odličnih drsalk. Najprej me čakata dva uradna treninga, nato sledi kratki, potem še prosti program. Pogoji za tekmovanje so odlični, zato upam na dobre nastope, ki bi mi zagotovili vabila na še kakšno izmed velikih tekem.«

V Anjine dobre predstave verjame tudi njen trener, saj poudarja, da je utrdila vse dvojne skoke, v zadnjih dneh priprav pa so ji stekli tudi trojni. Potrebno bo le obdržati dobro formo vse do sobote, ko se bo tekmovanje končalo. J.K.

14 olimpijskih potnikov

če odštejemo tuje reprezentante iz RK Celje PL, bo na olimpijskih igrah v Sydney-ju nastopilo 14 športnikov, ki prihajajo s Celjskega ali so Člani športnih kolektivov z našega območja. Vseh slovenskih olimpij-cev pa bo 74.

Obe številki sta rekordni, največ zaslug za to pa ima rokometna izbrana vrsta, ki si je z zgodovinskim podvigom na zadnjem EP na HrvaŠkem zagotovila avstralsko vozovnico. Člani reprezentance so igralci Celja PL Roman Pungartnik, Aleš Pajovič, Branko Bedekovič, Tomaž Tomšič, Renato Vugrinec in Uroš Šerbec ter ŠoštanjČan Iztok Puc in Celjan Rolando Pušnik. Rokome-taši bodo sploh prva slovenska ekipa v

igrah z žogo, ki se bo udeležila največjeg; športnega dogodka na svetu. Nekateri ju uvrščajo kar v krog kandidatov za osvojitei odličja, podobno pa velja tudi za atlet] Gregorja Cankarja. Član Kladivarja si olimpijske izkušnje nabral že v Atlanti, ob njem pa bodo barve Slovenije na atletskenj prizorišču branili še troskokašica Anja Va' lant, Šprinter Urban Acman (oba Kladivar in srednjeprogašica Jolanda Čeplak (Vele, nje). Na olimpijskih igrah bo debitirala tudi teniška igralka Katarina Srebotnik (Vele nje), ki letos ni najbolj zadovoljna s svojim' dosežki, računa pa na odmeven rezultat i igri parov. ^

TL'

Kričijo in garajo

Urška Žolnir, Maja Frece, Petra Nareks in Lucija Polau-der iz celjskega judo kluba Sankaku so skupaj s trenerjem Marjanom Fabjanom na posebnih pripravah na Japonskem. Tam bodo vse do konca meseca, potem pa se bodo vrnile in se z Majo Šu-ster, Jožico Svečak ter Nives Pere udeležile državnega prvenstva v Ljubljani.

Marjan Fabjan se je z Japonske že oglasil in opisal naporno pot ter idealne pogoje za delo: »Po številnih prestopih z letal in vlakov smo srečno prispeli v mesto Kat-sura, kjer je slovita univerza Budo. Stoji na griču, ki se nadaljuje v vas, sledijo pa si tri velike dvorane - največja z 800 kvadratnimi metri površine za trening. Poleg dvoran za judo so tu še prostori za treninge Kenda, Aikida, Nagi-

nata in tradicionalnega lokostrelstva.« Celjani so navdušeni nad enkratnimi razmerami za priprave, ki pa so izjemno naporne in za Evropejce malce nenavadne. »Več kot 150 judoistov naporno trenira, tudi po 6 ur dnevno, udeležujejo pa se jih praktično vse srednješolske prvakinje Japonske. Delo je zasnovano po strogih japonskih načelih, na trenutke je celo brutalno, saj ni nič nenavadnega, če direktor japonskih srednjih šol obleče kimono in kateri izmed varovank prisoli klofuto! Ne poznajo malenkostnih poškodb, zato poškodovane enostavno naženejo domov. Tamkajšnja dekleta trenirajo do izčrpanosti in čudnega ni, da nemalokarat katera izmed njih obleži... Ko si opomore, nadaljuje z delom. Treninge spremljajo glasni vzkliki, kar

je na Japonskem nekaj po vsem normalnega, tako d smo se tudi mi hitro mora' prilagoti novostim. V prihod' njih dneh čaka moje varovar ■ ke nekaj borb z najboljšin' domačinkami in potem bomi videli, kam dejansko sodi) naše tekmovalke, čeprav si bojim utrujenosti, kajti treli ningi so za evropske razmer resnično izjemno naporni, i hudim tempom, česar pač ni; smo vajeni,« je pojasnjeva Fabjan. i

Mlade judoistke se bodo Japonske vrnile prvi dan septembru, prepričane pa soi da jim lahko gostovanje nai daljnjem vzhodu le koristi i Ne nazadnje se bo sodeloval nje nadaljevalo, saj bo pri s hodnje leto v Sankakuju go stoval eden izmed japonskiil strokovnjakov. t

JOŽE KUZM^B

Srebrna laška padalca

v angleškem Middle Wal-lopu je bilo prejšnji teden 1. svetovno prvenstvo jadralnih padalcev v točnosti pristajanja z višje sposobnimi in parafoil padali. Naša reprezentanca je osvojila 2. mesto, v njej pa sta bila ob Klokočovniku, Vrtačniku, Ferariču, Preložniku, Go-rencu in Debevcu tudi Laš-čana Franc Unuk in Matjaž Sluga.

Člana Društva za jadralno padalstvo Zlatorog sta že prekaljena padalca. Sluga se je udeležil že prvega neuradnega svetovnega prvenstva, ki je bilo lani na istem prizorišču in zasedel 28. mesto, letos pa je bil v posamični konkurenci 17., najpomembneje pa je, da je z ekipo osvojil srebrno od-ličje. »Uspeh je toliko večji, ker smo bili edino moštvo, ki se je kolikor toliko uspešno

upiralo favoriziranim domačinom, ki so svetovna velesila,« je pojasnil Sluga, ki na naslednjem velikem tekmovanju upa že na uvrstitev med deseterico, saj se iz leta v leto zavihti višje. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so organizatorji uspeli v štirih dneh izpeljati le 6 serij, po katerih so imeli predstavniki Velike Britanije 77 kazenskih centimetrov, naši so zaostali za 15 cm, tretjeuvrščeni Nizozemci za več kot 2 metra, vsi ostali pa še bistveno več. »Potrebno je vedeti, da je vsa konkurenca nastopala s parafoil padali, le mi z višje sposobnimi, s katerimi je bistveno težje natančno pristajati, saj je lahko usodna že najmanjša napaka aU kakšen sunek vetra,« je dejal devetouvr-šeni med posamezniki Franc Unuk.

Naslednje SP bo čez tri letati med kandidati za izvedbi p tekmovanja pa je ob Turčiji iik Nizozemski še Slovenija, k s ima po zagotovilih članov na n še reprezentance kar lepe s možnosti, da postane organi k zator prvenstva. s

TLp

K

Valantova se vrača

Potem, ko je članica celjskega Kladivarja Anja Valant že v prvi polovici sezone odlično odrezala na mitingu v Kalama-ti, je sklepne priprave pred odhodom na olimpijsko prizorišče začela prav v Grčiji.

Spet je nastopila v Kalamati in v troskoku zasedla 2. mesto. Rezultat tokrat sicer ni bil vrhunski tako kot pred dvema mesecema, vendar pa je šlo na tej tekmi le za preizkus forme, kajti slovenska rekorderka je tudi nekoliko utrujena. V Grčiji je pristala pri 13 metrih in 54 centimetrih, kar je za njeno trenutno počutje in fazo priprav dokaj solidno. Slavila je domačinka Olga Vasdeki (13,82). T.L.

Na ljubečni DP

Avtopoligon Ljubečna bo^ konec tedna znova oživel,' saj se bodo tam pomerili naši najboljši vozniki kar-tinga. Pojutrišnjem bo taiti namreč četrta izmed šestih dirk za državno prvenstvo.

Organizator, AMD Slavko Šlander iz Celja, je vselej po- ' skrbel za dobro pripravljene ' tekme, zato naj bi bilo po-,! dobno tudi tokrat. Najboljših ' 62 dirkačev se bo pomerilo v ^ štirih kategorijah: mladinci v N-60 in A-100, člani pa v A- ' 100 in C-125 ter v posebnem ' razredu Saxo. Favoriti za naj- ! višja mesta so predstavni!^ J Most, v boj za vrh se lahko vmešajo še Ptujčani in Porto- -rožani, medtem ko domaČi ^ nimajo pravih adutov. Še največ pričakujejo od Florjana, , Vidačka in Klemna Pevca. ; ,

Neuradni trening bo v pe- , tek popoldan, uradni v sobo-^ ] to opoldne, tri ure kasneje p3 ^ se bodo začele dirke. J.K-

ŠPORT

17

Krog velikih razočaranj

V 5. krogu hud poraz CM Celja Publikuma in remi Rudarja - V nedeljo dvoboj vodilnih Ob jezeru

Zadnji krog v I. SNL je postregel s Lr nekaj presenečenji, eno izmed njih L tudi visok poraz Celjanov v Ljud-jieni vrtu. Tam je namreč »odjeknila l^tarda« v golu rumeno-modrih, ne-|fijetno presenečenje pa je čakalo tudi jtt kot tisoč gledalcev v Velenju.

Šaleški ljubitelji nogometa so si obetali loslastico, spremljali pa so vse kaj druge-la. HIT Gorica je namreč prišla na derbi le [ enim ciljem - ohraniti mrežo nedotak-ijeno. Zato je Rudar skoraj vseh 90 minut )bupno poskušal prebiti obrambni zid lasprotnika, na srečo pa mu je uspelo v adnjih trenutkih tekme, ko je v polno adel rezervist Goran Dragič. Pravici je )ilo tako zadoščeno, sporna pa je bila aktika našega drugega najdražjega moš-ki bo sodeč po zvenečih imenih odilo tik pod vrh prvenstvene lestivice, s iristopom, pokazanim na velenjskem [erbiju, pa je mnoge razočaralo.

iBunker« previsoka ovira

Goričani so že v uvodnih minutah na-azali, da se bodo zvečine branili, seveda a bi se razvoj dogodkov spremenil, če bi ^ujakovič in Jolič že na začetku zadela v olno. Tako pa so gostje povedli po edi-lem (!) strelu proti Rudarjevim vratom, i ga je sprožil Gutalj. Vse kar se je ogajalo po vodstvu gostov, je bilo sra-lotno. Valjanje, zavlačevanje, destrukci-5 igre, številni prekrški in še kaj nešport-lega je »kockarje« obdržalo v igri vse do odniškega podaljška, ko se je domači-lom le nasmehnila sreča. Mnogi so ne-irpno pričakovali, kakšen bo komentar )beh trenerjev, dočakali pa nismo nič iretresljivega. »Želeli smo doseči zade-?k, kar nam je tudi uspelo. V nadaljeva-iju smo skušali nasprotnikovo mrežo atresti še enkrat, vendar ni šlo. Žal smo v adnjih trenutkih nesrečno prejeli zade-?k,« je dejal gostujoči strateg Edin Osma-ovič, ki si je o derbiju ustvaril povsem rugačno sliko kot ljubitelji nogometa: Morda se vam zdi, da smo igrali zaprto, )da nenehno smo bili nevarni v protina-adih, vendar jih nismo izpeljali do za-Ijučka,« je menil. Po teh besedah mu Bveda nihče ni več želel zastaviti vprašaja, kajti več kot očitno je bilo, da s[m)o B na tribuni zbrali sami nogometni laiki, i povrhu vsega še slabo vidimo. Na rečo so vsaj nekateri igralci HIT Gorice riznali, da so se vso tekmo izključno ranili: večji del z osmimi, na trenutke elo z desetimi igralci. Domači strateg Toni Tomažič se je roti pričakovanjem prismejal v prostor.

namenjen novinarski konferenci. Sicer ni bil zadovoljen z izkupičkom, z razpletom pač, razočaranja nad prijemi gostov pa ni želel izpostavljati. Omenil je le: »Menim, da smo si zaslužili celo več kot točko, saj smo vseskozi napadali. Toda, če dosežeš izenačujoči zadetek v 91. minuti, moraš biti zadovoljen,« je dejal. Gorici zaželel uspeha v pokalu evropske nogometne zveze, igre gostov pa ni ocenjeval. Bolj ga je skrbelo, kako bo na naslednji tekmi, ko bo Ob jezeru spet derbi, saj bo trenutno drugouvrščeni Rudar pričakal vodilno Olimpijo. »Zdravstvenih težav zaenkrat ni, zato bomo z izjemo dlje časa poškodovanega Lavriča najbrž nastopili v popolni zasedbi. Prepričan sem, da bodo moji varovanci dovolj motivirani, da bomo lahko z vsemi močmi učinkovito napadli Ljubljančane,« je Tomažič obljubil nov spektakel. Tokrat smo lahko prepričani, da gledalci ne bodo razočarani nad prikazanim, saj Olimpija vendarle ni takšen »kaliber« kot HIT Gorica. Zeleno-beli si pač ne smejo privoščiti blamaže z »bunkerjem...«

»Tepeni in pretepeni...«

...se je trener CM Celja Publikuma Marijan Pušnik spominjal vročega sobotnega večera v Ljudskem vrtu. »Tepeni smo bili v prenešenem pomenu beseda -

rezultatsko, pretepeni pa dobesedno,« je pojasnil in spet, podobno kot nekateri njegovi predhodniki, tarnal nad »nežnostjo« svojih igralcev. Ti so se več kot očitno ustrašili vijoličastih favoritov, ki so štajerski derbi enostavno morali dobiti. Najhuje jo je skupil Veliče Šumolikoski, ki je moral na šivanje zgornje ustnice. Gobec je dobil močan udarec v vrat, tako da je njegov nastop proti HIT Gorici v naslednjem krogu vprašljiv, podobno velja za Sankoviča, ki je dobil udarca v stopalo in gleženj. Kljub vsem težavam pa Korošec na celjski klopi ne obupuje: »Vseeno bomo skušali presenetiti modro-bele. Za kaj podobnega bo v prvi vrsti potrebno izboljšati psihično stanje ekipe, nato pa tudi dvigniti moralo in motivacijo,« si je zadal cilje. Obenem je razkril, da bo zavoljo neprimernega odnosa na igrišču po porazu z Mariborčani kaznovanih kar nekaj igralcev, o imenih pa nič. Tako kot o novih okrepitvah, o katerih je dejal le: »Iščemo igralca za desni bok, eden je že na preizkušnji, dva ali trije bodo še prišli.« Direktor Darko Klarič pa ni želel govoriti o imenih: »Zaenkrat se mi zdi to nesmiselno, saj ne vemo, ali imajo morebitne okrepitve urejeno dokumentacijo, ne vemo niti, kako kakovostne so.«

TOMAŽ LUKAČ - . .. Foto. GREGOR KATIČ

Trenutek pred edinim strelom HIT Gorice proti vratom Rudarja: Goran Gutalj (desno v svetli opremi) je z glavo popeljal goste v vodstvo.

V sezono z novim imenom

Največja letošnja sprememba v edinem celjskem malonogometnem prvoliga-šu je zagotovo novo ime kluba. Sedaj že bivši KMN EM Pelikan Celje, bo v novi sezoni nastopal pod imenom Ma-xi klub Celje.

V klubu so s pripravami na novo sezono, ki je pred vrati, pričeli že pred dobrim mesecem. Opravili so tudi 5-dnevne priprave na Lisci in odigrali turnir velikega nogometa v Litiji, kjer so poleg domačinov igrali še Sevničani. Prejšnji konec tedna so odigrali tudi prvo prijateljsko srečanje v svoji dvorani in kljub vodstvu z 2:0 in 3:2, ob koncu izgubili 3:4 proti mariborski ekipi Napoli Intelsat. Lanski najboljši strelec Vladislav Brečko je dosegel vse tri zadetke za domače, pri katerih pa je opaziti, da so še nekoliko neuigrani, saj je tudi samo moštvo doživelo kar nekaj sprememb. Andrej Dobo-vičnik bo v novi sezoni opravljal le še vlogo igralca, trener pa bo Miro Brglez, ki je že lani tesno sodeloval z Dobovični-kom. Do spremembe na trenerskem stolčku naj bi prišlo po dogovoru in tako se bo lahko »Doc« še bolj posvetil igri in ohranil status reprezen-tanta. Poslovili so se izkušeni Benkoč, Hrastnik in vratar Ver-boten, ki ga bo v vratih zamenjal Valek. Novi igralci v polju so Dušan Deželak. Tone Mihe-Uč ter mlada Adamič in Stegu, ki si bosta skušala izboriti mesto v ekipi. Kljub spremembi imena bo alfa in omega tega moštva še naprej ostal človek, ki je eden najzaslužnejših za lanski zgodovinski uspeh kluba, Bojan Vodopivc, ki pa je

še vedno razočaran nad odnosom NZS. Naša krovna nogometna organizacija je namreč Celjanom dokončno »prisodila« minus 6 točk v novi sezoni, zaradi lanske »afere Verbo-ten«.

»Ne samo, da so nam odvzeli šest točk pred novo sezono. kar vsekakor zmanjšuje naše možnosti za ponovitev uspehov, pač pa nas celo ovirajo pri poskusih, da se vključimo v enega od evropskih pokalov. Ne vem, komu je to v interesu. Mi bi radi našim navijačem ponudili nekaj novega, v tem pa nas ovira prav naša nogometna zveza, ki pravi, da takšna tekmovanja sploh ne obstajajo. Če se bo vse skupaj tako nadaljevalo, bomo zahtevali njihov odstop«, je dejal Vodopivec, ki je vso stvar že preveril in pokal prvakov v malem nogometu, naj bi bil celo pod okriljem Uefe. Dokončno so se v klubu odločili tudi, da v septembru prestopijo pod okrilje celjske medobčinske nogometne zveze, zavedajo pa se tudi, da bo težko ponoviti lanske rezultate, ne samo zaradi kazni odvzema točk in neuigranosti ekipe, pač pa tudi zato, ker bosta v novi sezoni v ligi igrali še dve zelo kvalitetni moštvi iz Maribora in Zagorja. Prav slednji bodo prihodnji petek (1. septembra) gostovali v Celju, ko se bo pričelo novo prvenstvo. Še pred tem pa nogometaše Maxi kluba, jutri (petek) v Litiji ob 20.10 uri, čaka srečanje superpokala proti Lesni industriji Litiji, kar bo prava generalka pred pričetkom ligaškega tekmovanja.

DEJAN OBREZ

Maraton Celje-Logarska dolina

Prva sobota v septembru je že po tradiciji rezervirana za Jiaratonski pohod Celje-Logarska dolina in letos bo to 2. septembra, ko bodo pohodniki in maratonci startali ob 6. uri v ^Iju ter se lotili razdalje 75 kilometrov do kampa v Logarski lolini.

Za krajše razdalje se bo mogoče odločiti še v Mozirju - 40 kilometrov, na Ljubnem - 25 kilometrov in v Lučali - 15 ^ometrov. Edina sprememba od lani je v za pol ure premaknjenih startih: torej Mozirje ob 8.30, Ljubno ob 9.30 in Luče ob 10.30, fazlog pa je v nameri organizatorja, da prihode sodelujočih na cilj bolj zgosti, s tem pa lažje zagotovi ustrezno varovanje. Prav ■ako letos ne bo več popolnih zapor na javnih cestnih odsekih, ker po izkušnjah niso več smiselne, bodo pa zato ^mejili hitrost na cestnih odsekih na največ 40 kilometrov na Jro, prav tako bo na maratonski progi več opozorilni tabel. ; Organizator Društvo maratoncev in pohodnikov Celje si že 'eč let prizadeva, da bi ta celjski maraton pridobil mednarodni ^atus. Prav zato se bo letošnjega udeležila tudi posebna delegacija Evropskega pokala. Za udeležbo na maratonu se ^ko prijavite pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov Celje, ^lefon 03/441-621, kjer dobite tudi podrobne informacije. K MITJA UMNIK

Konjeniki brez finala

Na mladinskem EP v madžarskem Hortobagyju je slovenska konjeniška reprezentanca v preskakovanju ovir zasedla 11. mesto, v posamični konkurenci pa niso bili tako uspešni, saj so imeli težave s konji.

Še najbližje uvrstitvi v finale je bil Grega Slatinšek. Mariborčan. ki brani barve velenjskega kluba je namreč zasedel 34. mesto in malenkost zaostal za najboljšo trideseterico, ki se je potegovala za kolajne. Sicer pa je Celjan Jurij Godec, sicer član mariborske Piramide, začel dobro, brez kazenske točke, a s prekoračitvijo 0,25, vendar je pričakoval preboj v finale. »Žal je bil konj Sanchez povsem izven forme, očitno pa ga je pošteno zdelala tudi vroči

na,« je menil Godec. Še več težav je imela Tina Pilih: »Že prvi dan na treningu sva s kobilo Ferino padli, pri čemer se je kobila poškodovala, sama pa sem dobila udarec v kolk. Kakšnega podviga tako več nisem mogla pričakovati, zadovoljna pa sem z ekipno uvrstitvijo,« se je madžarskega EP spominjala Pilihova, ki je od tekmovanja pričakovala več, kot je dosegla... TL.

Poprciveic

v članku z naslovom Juniorji v sedlu smo pomotoma zapisali, da se je slovenska mladinska konjeniška odprava udeležila Evropskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju na Madžarskem. Dejansko so omenjeni nastopili na Evropskem mladinskem prvenstvu v preskakovanju ovir. Za neljubo napako se vam opravičujemo. Bo.J.

ŠPORTNI KOLEDAR

SOBOTA, 26.8.

Nogomet

III. SNL, 3. krog - Rogatec:

Mons Claudius - Paloma, Ravne: Fužinar - Vransko, Rogoza: Rogoza - Zreče, Stojnci: Stojnci - Usnjar (vse 17).

Karting

DP - Ljubečna: 4. dirka za državno prvenstvo (15).

NEDEUA, 27.8.

Nogomet

I. SNL, 6. krog - Nova Gorica: HIT Gorica - CM Celje Publikum (17), Velenje: Rudar - Ohmpija (18).

II. SNL, 4. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno -Aluminij, Krvavi potok: Jadran Šepič - Šentjur, Beltinci: Beltinci - Dravinja (vse 17).

PANORAMA

NOGOMET

I. SNL

5. krog: Rudar - HIT Gorica 1:1 (0:1), Dragič (91.). Maribor PL - CM Celje Publikum 5:0 (2:0). Vrstni red: Olimpija 12. Rudar 11. Maribor PL, Tabor 10, HIT Gorica 8. Dravograd, Primorje 7, Korotan,CM Celje Publikum 4, Koper. Domžale 3, Mura 2.

II. SNL

2. krog: Brda - Šentjur 1:3 (1:2); Pevnik (27.), Poštrak (34., 61.). Esotech Šmartno -Železničar 1:1 (1:1); Arlič (38.). Aluminij - Dravinja 3:1 (0:1); Sire (37.). Vrstni red: Živila Triglav, Ivančna Gorica, Pohorje 6, Elan. Šentjur, Aluminij 4, Jadran Šepič, Zagorje, Dravinja. Nafta 3, Železničar, Esotech Šmartno, Via-tor&Vektor 1. Brda, Beltinci, Renkovci 0.

III. SNL-sever

2. krog: Vransko - Mons Claudius 1:2 (0:2), Zreče - Fužinar 4:0 (1:0), Usnjar - Gereč-ja vas 3:1. Vrstni red: Usnjar, Ptuj, Paloma 6, Zreče, Mons Claudius, Stojnci 4, Rogoza, Kozjak 3, Hajdina, Kovinar, Gerečja vas 1, Vransko, Fužinar, Krško 0.

18

PISMA BRALCEV

ODMEVI

Le čevlje sodi naj kopitar!

Sem redna bralka Novega tednika, pa me je zbodel članek »Župan zahteva nov razpis« za ravnatelja OŠ Štore.

Res ne vem, kaj je temu vzrok, a me končno tudi ne zanima. Osebno ne poznam ne g. župana ne g. ravnatelja. Spremljam pa dogodke in uspehe učencev celih 12 let -sem namreč mati dveh otrok, ki sta pred kratkim obiskovala OŠ Štore. Lahko rečem samo dobro o teh učiteljicah in učiteljih, iz katere sredine izhaja tudi na novo izvoljeni ravnatelj. Štorska šola in njeni učitelji so dali mnogo znanja za nadaljnje šolanje ne samo mojima otrokoma, ampak tudi mnogim drugim občanom, ki so postali veliki strokovnjaki na svojem področju. V vsem tem času ravnatelj prav tako ni bil domačin. Menim, da lahko primernost kandidatov za ravnatelja OŠ Štore najbolje oceni stroka in stroka se je o tem tudi izjasnila. Ne dvomim, da so učitelji pri tej odločitvi najprej pomislili na dobro učencev, zato se sprašujem, kdo bi sploh kaj pridobil, če bi izbrali ravnateljico na predlog občine.

Dobro izkušnjo s to šolo imam tudi v zvezi s posluhom za socialne razmere v družinah učencev - pomoč hčeri ob končnem izletu. Ob tem imam z občino popolnoma drugačne izkušnje; pri izbiranju kandidatov za počitniško delo jih je bolj malo zanimal socialni položaj kandidatov, saj so jih izbirali »na lepe oči«, po nobenem kriteriju, kot so mi povedali.

Rada bi izkoristila to priložnost, da se zahvalim vsem učiteljem štorske osnovne šole za vse, kar so že naredili za svoje učence in upam, da se bodo še tako trudili v prihodnosti.

Naslov v uredništvu

I PREJELI SMO

Kdor drži vrečo, je enako icriv

Čeprav sem v vsakem prispevku venomer opozarjal na prepovedi v gozdu, izgleda, da je uredništvu, s tem pa zagotovo tudi bralcem, bolj všeč oziroma zanimiva goba, videna skozi prizmo kulinari-ke ali goba kot senzacija.

Zakonske določbe po uredbi v uradnem listu številka 57 z dne 14.8.1998 v smislu varstva samoniklih gliv določajo med drugim naslednje: prepovedano je uničevati pod-gobje, torej ne smemo mar-čevk iskati z grabljami, prepovedano je nabirati gobe v vrečko, temveč izključno v košaro, gobe moramo na rastišču očistiti, dnevno lahko posamezni nabiralec nabere

le dva kilograma gob. V uredbi je tudi seznam osemdesetih gob, katerih zaradi njihove redkosti ne smemo nabirati. Kazni za posamezne kršitve so petdeset tisočakov, kar pomeni, da si lahko kršitelj nabere dnevno kar za dve povprečni plači kazni.

Če bi bil gozdarski inšpektor, nepridipravov sploh ne bi iskal po gozdu, temveč bi si kupil Novi tednik, kjer bi dobil slikovni in pismeni dokaz. Kako? Enostavno, na prvi strani je fotografija, kjer se hvali gobarja, najditelja šestdesetih jurčkov, ki jih je v enem dnevu nabral sam. Če je posamezni jurček tehtal le deset dekagramov, kar pa je minimalno, je bilo nabranih šest kilogramov. Torej ena kršitev. V naslednji .številki je nekdo našel dvajset gob, na fotografiji se vidi, da niso očiščeni. Druga kršitev. Takšne »vzpodbudne« novice seveda Opogumijo trume vikend gobarjev, da pričnejo s svojimi mnogokrat že opisanimi gobarskimi pohodi. Gobo pa seveda lahko vidimo tudi drugače. Kot okras gozda najprej, in nato šele kot nekaj dobrega za v lonec.

Če bi bralci svoje gobarsko znanje vsaj malce razširili, potem bi bila količina dveh kilogramov kaj hitro v košari in ne bi bilo potrebno naenkrat naropati deset ali več kilogramov jurčkov. Seveda pa je tudi od uredništva marsikaj odvisno. Ali objaviti suhoparno teorijo o gobah ali pa objaviti od nekje prepisane recepte čez celo stran.

AMADEO DOLENC, Celje

Protest ob sežigalnici v Kidričevem

Spoštovani svetniki in gospod župan Mestne občine Celje, kot državljana, ki živi v neposredni bližini načrtovane sežigalnice, me je vaša odločitev k podpori izgradnje sežigalnice v Kidričevem zelo prizadela.

S to odločitvijo, boste za nekaj desetletij zavrli projekte turističnega in kmetijskega razvoja našega podeželja (področje UE Ptuj), dokaj neokrnjeno naravo boste v desetletju spremenili v nerazpoznavno, nezanimivo in za življenje neprimerno ter neperspektivno pokrajino (Trbovlje, Šaleška dolina, Jesenice, Mežica, Ruše, ...). Mislim, da naš prostor dovolj prispeva civilizacijskemu in gospodarskemu razvoju države (tovarna aluminija, farme prašičev in govedi, perutninske farme, klavnice, galvanske in livarske delavnice, delavnice umetnih mas, kmetijstvo, promet,...). Naše okolje, kjer živi okrog 70 tisoč prebivalcev, je že zdaj onesnaženo, kot bi živelo na tem področju 350 tisoč ljudi.

Zavzemamo se, da moramo odpadke varno odložiti, vendar to počnimo po razvojnih stopnjah; mislimo, da smo prvo (zasipavanje gramoznic s komunalnimi odpadki) prešli; naslednji korak je sortiranje na izvoru (v gospodinjstvih, proizvodnjih,...) in vzpostavitev trga sekun

darnih surovin; volumsko zmanjšano količino komunalnih odpadkov obdelati z biološko razgradnjo odpadkov (stranski produkt: bio-plin in kompost), nerazgra-dljive in agresivne odpadke pa termično obdelati v sežigalnicah (Rače - že delujoča). Mislimo, da je to trenutno sprejemljiv ekološko-eko-nomski pristop k reševanju problema komunalnih odpadkov.

Zeleni Vidma nasprotujemo izgradnji sežigalnice v Kidričevem, kajti do sedaj nismo izkoristili vseh ostalih ekološko manj spornih možnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Naše nasprotovanje na kratko utemeljujemo: sežigalnica naj bi imela zmogljivost 280.000 ton odpadkov na leto, oziroma 38 ton na uro (za polovico prebivalcev Slovenije) ali 100 tovornjakov po 10 ton odpadkov na dan. Pri sežigu bi nastalo 78.400 ton pepela na leto, 4.200 ton »letečega« pepela, 1.960 ton filtrirne pogače (mokro čiščenje dimnih plinov), 1.376 milijarde normalnih m' dimnih plinov, ob predpisanih normativih bi onesnažili ozračje z 347200 kg dušikovih oksidov, 86.800 kg žveplovega dioksida, 86.800 kg ogljikoviga monoksida, 17360 kg totalnega organskega ogljika ter 17360 kg prahu.

Z gradnjo 65 metrov visokega dimnika bi se ta količina razporedila na večje področje Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric, predvsem takrat, ko ne bi bilo inverzije. Dobra polovica Slovenije bi z uresničitvijo tega načrta sicer res navidezno rešila problem svojih komunalnih odpadkov, največje breme pa bi prenesla na prebivalce Kidričevega in okolice. V zadnjih letih se je človeštvo soočilo z nevarnostjo dioksinov, ki nastanejo pri zgorevanju snovi, ki vsebujejo organsko vezani klor (npr. polivinilklorid -PVC - ki ga najdemo med komunalnimi odpadki). Gre za zelo nevaren strup, ki že v izjemno majhnih koncentracijah zelo škodljivo vpliva na zdravje ljudi, predvsem pa na razvoj zarodka. Pomembno je dejstvo, da strup v živa bitja vstopa preko prehrambene verige. Raziskave kažejo, da preko 80% dioksinov proizvajajo sežigalnice odp^kov, ki dolgoročno kontaminirajo zemljišča in življenjsko okolje vseh živih bitij. Znanstveniki odkrivajo škodljivost dioksinov v vse manjših koncentracijah.

Več kot očitno je, da bi postavitev sežigalnice v Kidričevem ogrozila zdravje tu živečih ljudi (in ostalih živih bitij) in njihovih (še nerojenih) potomcev. S tem bi na kmetijsko pomembnem področju dolgoročno oziroma za vedno onemogočili pridelovanje biološko neoporečne in zdrave hrane, kar bo v bližnji prihodnosti tudi ekonomsko neprecenljivo pomembno.

Mislim, da zbiranje komunalnih odpadkov ni socialna kategorija, pač pa gospodarska dejavnost, zato ne razumem vašega početja, da bi pristopili h konzorciju za izgradnjo sežigalnice v Kidričevem. Prizadeti državljani pri

čakujemo, da si boste vzeli čas za premislek ter zadržali izvedbo sklepa, in da MO Celje ne pristopi h konzorciju za izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov v Kidričevem.

Mag. IVAN BOŽIČKO, Zeleni Vidma

»Dejte mi gnar«

Lukaščikov kvazi retroa-vantgardni manifest je pod zvenečim imenom Plesno gledališče Celje doživel svoj višek - namenu pa zagotovo ni služil - v nedeljo, 20. avgusta, na Starem gradu v filozofsko poglobljeni Transcenden-talnosti smiselnosti. »Že četrta premiera« v produkciji in izvedbi mlade in neutemeljeno samooklicane »ustanove« (oz. Jureta Lukaščika) pa je privedla ne samo do ogorčenja, ampak tudi dotičnega skromnega odmeva. Le-ta je plod poznavanja plesne scene do te mere, da kljubuje t.i. predstavljenim »profesionalnim« okvirom.

Cilj slehernega provoka-torja je v odzivu publike, revolucionarja v vzpostavitvi odnosa z njim samim, blefer pa od le-te terja stoodstotno pogojenost njegovi fiktivni ječi. Zaporniki plesa kot namena?

Ples je umetnost, žal najmanj cenjena in družbeno uokvirjena - zato je tudi tako svobodna! Prav ta svoboda pa od posameznika zahteva čutno zrelost, obvladanje telesa in fizično pripravljenost, intermedijalne poglede, inte-lekt, duha, slo in željo po ustvarjanju... Slednje se pri Plesnem gledališču Celje ustavi pri financah. To je edini argument, da se žargon sodobnega plesa prelevi v slovar »modernega plesa«, ki nima temeljev za vznik zaradi t.i. blokade občinskih proračunskih sredstev. Kako to, da se od istega nakazila izobražuje okoli 250 potencialnih sodobnih plesalcev-profesio-nalcev v treh (Akt, Igen, Plesni forum Celje) celjskih šolah sodobnega plesa? Kako to, da si lahko nekdo, ki že zgolj z imenom krade emi-nenco celjski zgodovini tovrstnega ustvarjanja, ki se je začela daljnega leta 1975 z Damirjem Zlatarjem- Fre-yem. privošči pritoževanje v kakršnemkoli pomenu te besede?

Kako to? Kajti živeti v krutem svetu idej Jureta Lukaščika pomeni ravnati s sodobnim oz. »modernim« plesom kot tržno potezo kratenja časa, mu daje možnost lahkega zaslužka, in - kar je najhuje -zapirati v svojo kletko prepričanj celjsko mladino z res zavidljivo energijo! In to pod okriljem - kar bi res laho bolelo »občinarje« - Mladinskega centra Celje. Ah - prava brezsmiselna transenden-ca...

Mladi plesalci (Gaj Žmavc, Dejan Gregi,...) so dokazali, da so se preko giba in njegovih transformacij voljni izražati, pa najsi sodi to v sklop hip-hopa ali baleta - v kolikor so oni to klasificirali kot »moderni ples«. Dejstvo je, da so pokazali, česar so zmožni, kar za čakalno dobo dveh let glavnega akterja nikakor ne moremo reči, medtem, ko bi Ana Trojnar še vedno rada

»poletela«. Dejstvo je, da od 70.ih sodobni ples poje v Celju svoj labodji spev. Lukaščik pa ni tisti grdi raček, katerega jok bi smel biti razločen. Bojkot plesa je njegova smrt -Lukaščikov »avantgardni per-formans« je torej dobesedno ubijal - žal njega samega. Slovenska plesna scena je v procesu profesionalizacije, Celje pa kljub rojstvu večih plesalcev še dolgo ne bo plesu tako odprto kot so na tujem. Pobegnili so: najprej Damir Zla-tar- Frey v ljubljansko koreo-dramo, Iris Savernik v London in v New York, od mlajših Tadej Brdnik v Ameriko, Natalija Petrovič v London in Estela Žutič (edina štipendist-ka MO Celje - zaradi odličnega uspeha, Zoisove štipendije in z obilo plesnih referenc) v Salzburg, Ksenija Steblovnik in Jure Lukaščik v Amsterdam. Žlahtni fragment plesnh začetkov zastopata le Sava Malenšek in Gordana Stefa-novič- Erjavec, ki je botrovala tudi zanimanju Matjaža Fari-ča za mlada plesna talenta Marka Peperka in Boštjana Antončiča (sprejet je na akademijo v Salzburg). Kogar je izpljunilo morje profesiona-lizma, se ve.

Ta »dobra volja« do plesnega ustvarjanja pa je nažalost samo kaljenje predstave o sodobnem plesu. Je kariera sicer nekdaj izjemno obetavnega plesalca Jureta Lukaščika v zatonu? Po logiki, v kateri je toliko smisla kot je ljubezni do ustvarjalnega giba, se doma še ni začela. Le-to rešuje laične perspektive in omogoča objektivno kritični vpogled.

Pa realnost? Neprofesionalnost drži plesalce daleč od domovine, za utemeljeni »co-me-back« oz. »vvelcome home« fenomen pa je potrebno zares pretegniti kakšno mišico. Škoda, da je tako ambiciozno zastavljen koncept, sporočilo opusa Plesnega gledališča Celje zreducirano na občinsko poslanico, da naj Lukaščikova »civilizirana in-fantilnost« kar ostane za občino... na stopnji poceni razvedrila.

BOŠTJAN ANTONČIČ, POLONA DOLŽAN

Naj mi kdo pove...

Dolgo se odločam za to pisanje. v letih preštevam čas, odlašam, oklevam, mogoče bi bilo res najbolje molčati še letos, a ker ima vsaka stvar svoj začetek in konec, začnimo, naj se zgodi kar hoče, na začetku.

Na »kvaterno« nedeljo so olcarji privreli dol s planine Mislinjske do vesi Skomarske - je davno tega zapel in zapisal Jurij Vodovnik.

In v teh dneh je zopet »vrelo« v Vitanje staro in mlado. Dober glas seže v deveto vas, tudi čez meje v sosednje države - smo videli letos. Tudi z letošnje osrednje turistične prireditve je odhajalo rekordno število zadovoljnih obiskovalcev. Požrtvovalni in nadvse marljivi člani Turističnega društva Vitanje so družno s sokrajani, kot vsakič doslej, pričarali res edinstveno in neponovljivo prireditev, ki bi jo moral resnično videti vsakdo, je zapisal g.

Tone Vrabl in tu sva ena^ misli.

Uspešno živi ta naša prj, ditev dolga leta in visoke ^ rosti učakati ji želim. Živj po moje žal z eno napako.! krstu je dobila napačno iJ Naj mi kdo zato pove, zal Holcerija?

Vsi Vitanjčani, ki nam t rečje ni tuje, poznamo dr^ no z Vodovnikom nare( izraz olcar, ki je sigurno izj Ijanka iz nemščine (Ho| vendar poudarjam še enki olcar in nikakor holcer.

Tudi Gornjesavinjčani p( naj o izraz in ga v moje in kogaršnje veselje pravilno [ rečno uporabljajo - vlcer.

Boli me, priznam, v duši uporabi zdajšnjega imet Nadvse spoštujem narei; saj je to jezik, katerega sg se učili ob domačem ognjiS in četudi je v njem kaj te: razumljivih besed, je to edii tvena in samo naša dom; beseda.

Naj mi torej kdo dopc« da nimam prav, v naspo nem predlagam Vitanjčanc nov krst in po moje izbi edino pravilnega imena -carija.

SLAVKO VETRl Vitan

ŽAmffig

I POHVALE

Srečanje štajerskih in primorskih AA

Pod obronki Pohorja, ned leč od razvalin srednjevešk ga gradu Lindek, je štajersi regionalna skupina Anonii nih alkoholikov v začetku a gusta organizirala piknik naravi za vse, ki sledimo gib nju AA, in za naše svojce.

Skupaj s prijatelji AA-jev s Primorske nas je bilo pri petdeset. Da smo uspeli b skupaj, se o marsičem pog varjati, se spominjati in pi debatirati mnenja in težav ki nas tudi trezne srečujejo življenju; vse pa popestrili družabnimi igrami na poki šeni travi ob brunarici, g zahvala lastniku, gostilniča ju s Frankolovega Matjaž Založniku, ki nam je ponu(il gostoljubje. Prav tako se zali valjujemo Prosvetnem! društvu Frankolovo za izpf sojo inventarja in gasilcei Prožinske vasi za njihov »maxi« pekač na katereil smo si pripravljali mesne di brote Narezka Celjskih mi-snin pod »kulinarično takti 1 ko« gospoda Franca Kmet: ki je vse pripravil na okus« f in pikanten način ter skup s z napitki tudi dostavil na ol dalj eno lokacijo piknik| Sončen poletni dan, ki ga i hladila blagodejna sapica zelenega Pohorja, je vse pr' ^ hitro minil, vendar smo ' ^ rekli: se še vrnemo, kajti bi! ^ nam je lepo, še posebno spoznanju, da nam ljudje Ž'^ lijo in hočejo priskočiti pomoč brez denarnih nadj ^ mestil, zgolj z dobro voljo: ^ razumevanjem. ^

Še enkrat hvala. j

Štajerska regionalna skupil^ I Anonimnih alkoholik<1A

ZA RAZVEDRILO

19

20

MALI OGLASI - INFORMACIJE

]imiim

MALI OGLASI ■ INFORMACIJE

21

22

INFORMACIJE

KRONIKA

23

' NOČNE CVETKE

(Celjski vandali (ki jih še ni

0, ko so regijski prestolnici »biser ob Savinji«) so

k^ili prejšnji teden spet po-iz Velenja. Na pomoč jim [priskočil Patrik, ki je pred ^ovino Center na Ljubljan-^cesti razmetaval posode za peti. Policisti so ga zalotili. ,to bo moral k sodniku za lekrške. nato pa po vsej ver-tnosti na široko odpreti de-irnico. Vse kaže, da je bil itrik v prejšnjem življenju netar.

Vroče je bilo tudi na Lavi. er sta se v stanovanju prepi-Ja in pretepala Andrej in jiiata. Sosedi se jima niso idružili ter so celo poklicali ože v modrem. Kdo ve. mo-i^e pa se imata Andrej in ;nata spet rada.

Po dela prostem dnevu sta la p£)lna energije Matjaž in an. ki sta se v Kovinarski ici najprej prepirala ter si item skočila v lase. Ko je ipeljal avto modre barve, je 1 Ivan kot ovčka, Matjaž pa

1, zato je razmišljal o smislu kšnega početja vse do iztrez-tve. Tam, kjer ni želel.

V Celju je lokal Red heart ječe srce), ki ga je vzel prejš-i teden na piko Drago. Mo-kar, ki je bil tam brez srca rs precejšnjo količino opoj-spijače, je izzival goste loka-jter se želel pretepati. Ko so lli policisti, pogumnega Drami bilo več, k sodniku pa bo oral vseeno. Nekaterim pač bhol hudo škodi.

Izetu iz Bosne in Hercegovi-' je v Sloveniji zelo všeč, ndar nima sreče. Med biva-m na sončni strani Alp se mreč obnaša v slogu juna-

V nočnih cvetk. Tako je bilo di pred dnevi, ko je pred Ijskim Intersparom kričal ter nemirjal ljudi. Umirili so ga le policisti, ki so ga odpelja-

V Center za odstranjevanje icev. Izetu, ki mu ni žal Jsilk, so že pred nastopom ed Intersparom izrekli ukrep Istranitve tujca iz države.

Moč ima svojo moč. Nedelj-i mir je na Cesti na grad Ido razvnel Borisa in Mila-. ki sta se opolnoči pretepa-pod vplivom tekočine iz ?klenice. Tisto noč sta malo ala, saj je Milan čez tri ure 'klical na policijsko postajo f sporočil, da se je Boris klenil v njegovo stanovanje I Bregu ter ga ne spusti vanj. 'lan je očitno boljši prijatelj 't Boris, saj se za kazensko adbo ni odločil. Pri nas je ^ takšna zakonodaja, da si Zato moral poiskati preno-'fe drugje, Boris pa je mirno al v njegovi postelji. Ali bi 'Zimi ravnal drugače?

^ nedeljo ponoči je bilo v 'lju najbolj živahno na veliki rave partyju na Golovcu, 'jbolj živahna raverja sta bi-Mirzet in Miha, ki sta se ■Pla ter so ju uspeli pomiriti možje postave. Le kaj je zelo poživilo oba mlad-

BJ

Marihuane niso plačali

Na območju celjske policijske uprave so raziskali nekaj ropov in izsiljevanj z velenjskega območja. Ljubi-ša G. je namreč v začetku avgusta domžalskim policistom prijavil, da so mu v Velenju trije mladeniči grozili s pištolo ter mu iz avtomobila odvzeli mobilni telefon ter sončna očala.

Policisti so nato ugotovili, da sta se Ljubiša in njegov prijatelj Miha U. pripeljala pred Erino trgovino na Kidričevi cesti, kjer sta se sestala zaradi dogovora o prodaji oziroma nakupu marihuane. Zato so se odpravili v

kamnolom v Gaberkah. kjer je resnično prišlo do ropa.

Trije Velenjčani, 20-letna Emil M. in Uroš G. ter mladoletni D. V, so se že pred tem domenili, da bodo prodajalcema naročeno marihuano odvzeli, ne da bi jima plačali. Pri tem so jima zagrozili s signalno pištolo, ki so jo tri dni pred tem nasilno odvzeli nekemu občanu v Dravogradu. Takrat je bil z njimi tudi I9-letni Velenjčan Suvad B.

Policisti in kriminalisti so nato prišli do novih ugotovitev. Med zbiranjem obvestil je prišlo na dan, da je eden od velenjske trojice konec prejšnjega meseca nasilno vzel ob

čanoma 22 tisoč tolarjev oziroma 7 tisoč tolarjev in sto hrvaških kun ter mobilni telefon. Gre za Emila M., ki je žrtvi tako prestrašil, da si ga nista upala naznaniti policiji.

Kriminalisti so prejšnji teden velenjsko trojico privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je odredil njeno 48-urno pridržanje. Zoper Emila M., ki so ga v zadnjih letih zaradi premoženjskih kaznivih dejanj ovadili nič manj kot petnajstkrat, je nato odredil pripor. Policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila o podobnih kaznivih dejanjih na velenjskem območju.

-BJ

Novi smrtni žrtvi

Ceste celjske regije so v drugi polovici prejšnjega tedna zahtevale dve novi smrtni žrtvi.

Zadnja nesreča s smrtnim izidom je bila v nedeljo zvečer na avtocesti Celje-Vransko pri Šentrupertu, ko je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila lažje telesno poškodovana. To se je zgodilo, ko je 22-letni Andreas R. iz Ljubljane vozil osebni avtomobil v smeri proti Celju ter je med prehitevanjem tovornega avtomobila izgubil oblast nad vozilom, ki je pričelo drseti proti

desnemu robu vozišča. Zapeljal je na travnato površino, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo, trčilo v nabrežino ter pristalo na desnem smernem vozišču. Pri tem je utrpel voznik Andreas le lahke telesne poškodbe, njegov sopotnik 19-letni Jure B. iz Ljubljane, pa je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Na vozilu je nastalo za približno 3 milijone tolarjev škode.

Pred tem je prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom že v četrtek, ki ji je. kot vse kaže, botrovala prevelika

hitrost. 30-letni Boris T in 26-letni Frančišek K. sta se z avtomobilom znamke BMW peljala po regionalni cesti proti Radečam. Voznik je blizu Njivic. v dvojnem ovinku, zapeljal na nasprotno smerno vozišče v času, ko sta pripeljali nasproti dve vozili. Da bi se izognil trčenju, je sunkovito zavil v desno, zapeljal s ceste in trčil v drevo, pri čemer se je vozilo prevrnilo v bližnji potok. Borisa je vrglo iz vozila ter je na kraju nesreče umrl, Frančišek pa ima hude poškodbe. BJ

PROMETNENEZGODE

V gospodarsko poslopje

Sredi prejšnjega tedna je prišlo v Zgornji Savinjski dolini do nesreče s hudo telesno poškodbo ter z materialno škodo v vrednosti 700 tisoč tolarjev.

48-letni Marjan J. iz Celja je vozil osebni avtomobil iz Nizke proti Spodnji Rečici. Ko je pripeljal v ravni del ceste izven naselja Nizka, je zapeljal s ceste in čelno trčil v gospodarsko poslopje. Pri trčenju je bil hudo telesno poškodovan, zato so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.

Veliko poškodovancev

v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo dopoldan v okolici Šentjurja, so bile štiri osebe huje ter ena lažje telesno poškodovana. Na vozilih je nastalo za približno 1.2 milijona tolarjev škode.

29-letni Zlatko K. iz okolice Ptuja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Goričice proti Dolam. V križišču lokalne in regionalne ceste ni upošteval prometnega znaka za ustavljanje ter je zapeljal na prednostno cesto v smeri Ponikve. V tem trenutku je pripeljal iz šentjurske smeri voznik osebnega avtomobila. 33-letni Matjaž S. iz Maribora, ki ni mogel preprečiti trčenja kljub zaviranju.

Voznik Zlatko ni utrpel telesnih poškodb, huje pa sta bila poškodovana njegova sopotnika 21-letni Rajko K. in 18-letna Nina P, oba s ptujskega

konca. Prav tako huje poškodovana sta bila tudi voznik Matjaž in njegova sopotnica, 27-letna Katja S. iz Maribora, 7-letni Tadej S. iz Maribora pa je bil lažje poškodovan.

Po nasprotnem pasu

Na regionalni cesti v bližini Letuša je prišlo v petek popoldan do prometne nesreče z eno hudo poškodovano osebo ter dvema lažje poškodovanima. Na vozilih je nastalo za približno 470 tisoč tolarjev škode.

25-letni Gregor R. iz Celja je vozil iz mozirske smeri tovorni avtomobil za neznanim tovornim vozilom prekucnikom. V ovinku je s polovico vozila zapeljal na nasprotno vozišče, po katerem je v tistem trenutku pripeljala voznica osebnega avtomobila, 22-letna Lilija-na J. iz Šoštanja. Gregor je vanjo trčil kljub zaviranju, tako da je bila voznica huje telesno poškodovana, njena sopotnica 24-letna Martina B. iz Šoštanja pa lažje. Lažje je bil poškodovan tudi Gregorjev sopotnik, 24-letni Franc M. iz Vrbnega pri Šentjurju.

v potok

Na glavni cesti I. reda, v bližini Velike Pirešice, je prišlo v nedeljo po polnoči do prometne nesreče, ko je vrglo vozilo v potok.

Petar A., 47-letni Velenjčan, je vozil osebni avtomobil iz Arje vasi proti Črnovi ter je, ko je pripeljal v neposredno bližino kamnoloma, izgubil

oblast nad vozilom. Tako je najprej zdrsnilo na desno ban-kino v zaščitno jekleno ograjo, nato pa ga je vrglo v zrak ter je padlo v potok Pirešica.

Med nesrečo je bil huje telesno poškodovan sopotnik, 45-letni Edvard V. iz Saleka, sopotnica 47-letna Marija Č. iz Šaleka ter voznik pa sta utrpela lažje telesne poškodbe. Na vozilu je za približno 1,2 milijona tolarjev škode.

Voznik je pobegnil

v ponedeljek dopoldan je prišlo na glavni cesti v bližini Pake pri Velenju do prometne nesreče, ko je voznik zadel motorista ter pobegnil.

48-letni Anton R. iz Srednjega Doliča je vozil kolo z motorjem v smeri proti Misli-nji, ko ga je na delu z večimi zaporednimi ovinki prehitel neznani voznik manjšega avtomobila rdeče barve. Med prehitevanjem je zadel Antona, ki je padel po vozišču ter se

poškodoval. Neznani voznik je nato odpeljal v smeri proti Mislinji. Policisti so po nesreči zaprosili morebitne očividce ter voznika neznanega vozila, naj stopijo v stik z najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113.

Pešec in kolesar

v ponedeljek pred polnočjo je prišlo na podaljšku Pod-javorškove ulice v Celju do nekoliko nenavadne prometne nesreče.

52-letni Franc R. iz Celja je hodil z neznanko po neosvetljenem vozišču iz Ulice Cirila Debeljaka proti Opekarniški ulici. Pred krožnim križiščem je pripeljal za njima po blagem klancu 18-letni kolesar Boštjan V. iz Celja. Franca je med hojo nekoliko zaneslo na levo, kolesar pa je s prednjim delom kolesa trčil. vanj. tako da sta oba padla po tleh. Po trčenju in padcu je bil kolesar huje ter pešec lažje poškodovan.

Letalska nezgoda

v soboto zvečer je prišlo na letališču aerokluba Prebold v Kaplji vasi do letalske nezgode. Med pristajanjem ultra lahkega letala Fire-fox je prišlo do poškodbe desnega kolesa, tako da je s krilom udarilo v tla. Na letalu je manjša škoda, 25-letni pilot Aleksander H. iz Slovenj Gradca pa ni poškodovan.

Radarske kontrole bodo...

• v petek, 25. avgusta, dopoldan na območju Rogaške Slatine ter popoldan na območju Šmarja pri Jelšah;

• v soboto, 26. avgusta, dopoldan na območju Mozirja in popoldan na območju Laškega;

• v nedeljo, 27. avgusta, dopoldan na območju Žalca in popoldan na območju Slovenskih Konjiic;

• v ponedeljek, 28. avgusta, dopoldan na območju Šmarja pri Jelšah in popoldan na območju Šentjurja;

• v torek, 29. avgusta, dopoldan na območju Mozirja in popoldan na območju Laškega;

• v sredo, 30. avgusta, dopoldan na območju celotne regije in popoldan na območju Šmarja pri Jelšah;

• v četrtek, 31. avgusta, dopoldan na območju celotne regije in popoldan na območju Mozirja.

Najlepša postaja

v projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije, se je vključila tudi slovenska policija.

Tako želijo policiste vzpodbuditi, da z ureditvijo okolice policijskih postaj poskrbijo za svoje boljše počutje, za počutje občanov ter za lepšo podobo Slovenije. Sicer pa je vzbudilo veliko

pozornosti že lansko sodelovanje v projektu, zato so se odločili, da letos nadaljujejo. Najbolj urejene policijske postaje, ki jih bo komisija izbrala 20. septembra. bodo prejele priznanja.

Kurji gnoj po mestu

v ponedeljek opoldan je prišlo v Šentjurju do razsutja kurjega gnoja po Ljubljanski cesti in delu Drofenikove ceste.

Tovornemu vozilu, ki je prevažalo kurji gnoj. se je namreč odprla stranica. Za odstranitev razsutega tovora so poskrbeli delavci cestnega podjetja, šentjurski gasilci pa so nato cestišče temeljito oprali.

Podjetje NT&RC d.o.o., -

direktor: Branko Stamejčič. Poslovili sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,

direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost.

NOVI TEDNIK

Odgovorna urednica: Milena Rrečko-Poklič. Urednica Novega tednika: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Janja

Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan Kopušar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot.

Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič.

E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-majl tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si

iminm

Odgovorna urednica:

Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel.

Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v živo): 4900-880, 4900-881 E-mail: radio@nt-rc.si

mmim

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič; Telefon: 063/'122-50 fax: 441-032, 443-511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si

24

ZANIMIVOSTI

Pomembneži na VIP-u

Gospod Petar Radovič, producent polfinalne prireditve za Mis Slovenije, ki je bila konec prejšnjega tedna v hotelu Habakuk v Mariboru, in kjer smo dobili petnajst resnično lepih deklet, ki se bodo 23. septembra pomerile v velikem finalu za Mis Slovenije za Mis sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani, je prišel na naj VIP turnir v Velenje samo za hip. Toliko, da je povedal, da doma ni nič novega, da še vedno živi z Vesno, skratka, da nima nove soproge. Glede na število njegovih dosedanjih soprog je to tudi novica.

Smo pa v Mariboru, kjer, žal, ni prišla v finalni izbor niti ena deklica iz celjskega konca, pa so Celjanke, še posebej pa Velenjčanke dolgo časa držale vrh slovenske lepote, po dolgem času videli v žiriji fotografskega mojstra Boga Čedna. V lepotno modnem svetu je zablestel pred mnogimi leti, ko je napovedal, da bo postala najlepša Slovenka Anka Koc-mur, danes že gospa in mati, drugače pa hčerka nekoč najboljšega slovenskega plavalca Janeza Kocmurja. In ker je res postala, so vsi časopisi pisali o kuhinji, ki se je zgodila v

Mariboru. Res pa je bilo samo to, da takrat ni bilo nobene lepše, kajti nekoč se na takšne zadeve ni prijavljalo toliko deklet, kot se jih danes. Še več, organizator je imel navado reči: »Saj izbiramo mis Slovenije, dovolj je, če je lepa samo ena.« V Sloveniji so vsaj res izbirali najlepšo, drugod po takratni Jugoslaviji pa so to naredili samo navidezno, še več, navadno jo je izbral kar ta glavni pri nekdanjem sarajevskem Asu David Huskič, ki je tako izbral tudi našo lepotico Bernardo Marovt, ki je potem naredila svetovno maneken-sko kariero. Da bi bilo pred leti v finalu kar petnajst resničnih krasotic, ne, takrat o tem niso sanjali niti najbolj vizionarski organizatorji.

Drugi pomembni dogodek na Štajerskem koncu je bil v Velenju, na že 13. srečanju slovenskih (in nekaj tujih) pomembnežev, na katerega je poleg predsednika države Milana Kučana, ki se je tam, namesto uro in pol, kolikor je napovedal njegov predstavnik za varnost gospod Peter Šefman, (postal bo dedek, saj bo njegova hčerka, ki ima slaščičarno na mestu nekdanjega Štajerskega hrama na Kongresnem trgu, čez nekaj dni rodila), je ostal kar do

konca, ki pa je bil nekaj ur pozneje in globoko v noči. Vso zadevo je najprej hotel zminirati Velenjčan, minister Jože Zagožen, ki si je tako v dveh tednih skuhal kar dve godlji. Prvo s prisluškovalno afero, za katero pa se je izkazalo, da sploh ni afera, še manj pa prisluškovalna, saj so odkrite napravice deli navadnega računalnika in to že dolgo neuporabni. Potem, ko je minister videl, da z njegovo pomembnostjo ne bo nič, je odpovedal, zaradi moralnih ozirov, udeležbo na VIP srečanju, pozabil pa je, da si je čisto nemoralno kupil v Ljubljani vojaško hišo, do katere sploh ni bil upravičen. Pa kaj, hiša pa je le. Minister si je najbrž predstavljal, da bo njegovemu zgledu sledil še kdo, pa ni bilo nič iz tega, ker je njegovo pismo objavil samo Večer, medtem ko je Delo, tako kot se spodobi, zahtevalo, da gospod minister plača objavo pisma kot plačani oglas. Podobno kot so to naredile Primorske novice z žaljivim in napadalnim pismom nekdanjega Demosovega poslanca in mu zaračunale za objavo nekaj čez dvesto tisočakov, Delo pa mu je hotelo zaračunati skoraj milijon. Hotelo, ker ga potem ni plačal.

objavili pa ga tudi niso. Najbolj nesrečen v tej zgodbi je bil generalni direktor Gorenja Velenja Jože Stanič, ki kar ni mogel verjeti, da lahko sestavi tako pismo njegov nekdanji sodelavec v Gorenju. Ostali pomembneži se zaradi pisma niso dali motiti, nekateri zanj še vedeli niso, druge ni brigalo, tretji pa so se privošč-Ijivo smehljali, češ, poglejte, kakšnega ministra imamo.

Res je, da ni prišel nekdanji minister Jožef Školjč, ki ga zdaj z vsemi silami mečejo iz njegovega službenega stanovanja v Ljubljani, on pa ga noče izpustiti v rok. Bilo ga ni zato, ker je v svojem vikendu v Trenti slavil 40 letnico in to skupaj s sinom, ki je bil tisti dan star točno 40 dni. Če tega ne bi bilo, bi se v Velenju zagotovo narisal. So pa bili tam nekateri slavni Celjani, verjeli ali ne, večina jih je tudi igrala tenis in to pri 40 stopinjah Celzija, med drugimi gospod Aco 1\irnšek, šef carine v Celju, pa Janko Mimik iz Zavarovalnice Triglav, bil je tam nasmejani direktor Cetisa Drago Polak. Videli smo žalskega odvetnika Srečka Ga-brila in seveda danes že svetovno znanega slikarja Rudija Španzla, ki je doma iz Zabu-kovice. Seveda ni manjkal tudi Franc Žerdin, generalni velenjskega premogovnika, pa celjski odvetnik Matjaž Klep. ■i NINA KAVRAN- ADLEŠIČ

V Žalcu cveti kostanj

Kljub poletju in hudi vročini je kostanj pri poslopju banke Žalcu avgusta zacvetel! Večina kostanja je že povsem rjaveg z nekaj plodovi v zelenih lupinah. Narava se je čudežn poigrala in rjavi kostanj olepšala s pravimi, belimi cvetovi. P še naj kdo reče, da narava ni vsega sposobna! T

Je Novi tednik prebavljiv?

Naša naročnica Majda Rezec iz Straške Gorce 30 (Prevorje) nam je poslala dve počitniški fotografiji, izbrali pa smo »kravjo«. Avtorica je zabeležila tudi modre kravje misli: »V Novem tedniku sicer marsikaj piše, kako pa bomo me preživele čez zimo, pa niti besedice. Že sedaj nas gospodar vsak dan goni s pašnika na pašnik. Le kaj še bo? Če bo prehudo, bomo pa poslale pismo bralcev ali pa poklicale Modri telefon. Sedaj pa poskusimo, če je Novi tednik sploh prebavljiv!?« Ker o prebavnih težavah Majda Rezec ne poroča, je s prebavo krav in Novim tednikom očimo vse v redu.

NAŠI KRAJI IN UUDJE

25

Je res že sto?

Marija Zabukošek, stoletnica s Kocenove, nikoli ne zamudi poročil. »Zadovoljna sem

s svojo življenjsko potjo.«

'Triindvajseti avgust je za mm Marijo Zabukošek s ^cmove ulice v Celju svečan m, posebej letos, ko praznu-isto let. Visoka starost je ne lira, da ne bi vsak dan pre-cala časopisa ali si ogle^la V dnevnika. Ob okrogli ob-Inici sta jo na njenem domu Mskala podžupanja Janja kDiih in predsednik sveta Icstne četrti Center Franc Pe-||Kr, ki sta gospe Mariji sku-U z domačimi zaželela veli-I zdravja in srečnih dni tudi prihodnje.

Njena življenjska zgodba se ' začela v Zagorju, kjer je leživela svojo mladost. Že »t mlado dekle je izgubila lamo, nekaj let kasneje pa še

očeta. S štirinajstimi leti je prišla v Celje, kjer se je pri Stermeckem izučila za trgovko, Po rojstvu obeh hčera je postala gospodinja in z možem sta si ustvarila prijazen dom. Vojna je mladi družini prinesla mnogo gorja, a je jok prvih vnukov prinesel pozabo vsega hudega. Pri oseminpetdesetih letih je ovdovela. Od takrat je sama skrbela zase in za vnuke, ki so nanjo zelo navezani.

»Kot vsaka stara mama nam je vedno razdajala svojo ljubezen in razumevanje in tudi v današnjem vsakdanu nam je nepogrešljiva,« je povedala vnukinja Breda Žuran. Njenim besedam je prikimala tudi soseda Janja Cimerman, ki v imenu Mestne četrti Center vsako leto obišče gospo Mari

jo, kot eno izmed občank, starih nad osemdeset let.

Gospa Marija je ponosna, da je že prapralwbica osemletne Eve, oktobra pa bo postala še drugič. Nasmejana nam je zaupala: »Ne morem verjeti, da me je doletel že stod križ.« V življenju je bila vedno zadovoljna s tem, kar je imela. Živela je zmerno in še vedno skrbi zase ob pomoči najbližjih. Malce slabše sliši in vidi, drugače pa je zdrava. To ji mogoče uspeva s kozarčkom roseja, ki ga ponavadi spije po kosilu.

Njeni otroci, vnuki, pravnu-ki in prapravnukinja so svoji Kuki hvaležni za vso njeno dobroto in jo imajo neizmerno radi.

U.K., H. K.

Foto: G. KATIČ

Zlata Rosensteinova srečna in zdrava

Letuška cerkev je bila prizorišče vnovične, ^at zlate zakonske zaobljube, ki sta si jo ^ 76-letna Ljudmila in Jože Rosenstein iz 'tuša. Obred zlate poroke je ob prisotnosti '^vilnih svatov opravil braslovški župnik ^ Zidanšek.

i Zakonca izvirata iz Zgornje Savinjske doli-P. Jože se je rodil v Rečici ob Savinji, Ljudmi-I Pa na Poljanah nad Rečico. Tam sta se tudi teznala in sklenila zakonsko zvezo, potem pa J^la na Ljudmilinem domu. Jože je bil zapo-^n v Glinu Nazarje, medtem pa je njegova gospodinjila in skrbela za družino, ki se je

večala, saj imata zakonca pet otrok. Pridna in varčna sta si leta 1961 kupila v Letušu manjšo kmetijo, kjer živita še danes, z njima pa je sin Marko z družino.

Ljudmila in Jože sta ohranila vsa dolga leta ljubezen in spoštovanje drug do drugega, srečna sta, ker jima zdravje še vedno služi, tako da lahko sama skrbita zase in opravita tudi še veliko drugega dela, v veliko veselje pa jima je tudi ljubezen njunih otrok in njihovih družin. Pri praznovanju njune zlate poroke so se jima pridružili tudi mnogi drugi Letušani.

T.TAVČAR

Zlatoporočenca Rosenstein.

Z barvami do lepše prihodnosti

Letos je na celjskem bazenu že tretje leto otroška likovna kolonija, ki malim nadobudnežem ponuja priložnost, da svoja čustva in doživljanje sveta prelijejo v barviti svet najskrivnejših želja in fantazij.

Kolonija deluje pod okriljem Galerije na bazenu, ki spada v sklop programa Celje -Knežje mesto in počasi že prehaja v tradicionalno poletno dogajanje. Vodita jo Silvo Blazinšek, mojster fotografije, in Niko Ignjatič, svobodni umetnik, ki menita, da sta ustvarjanje in igra pomembna dejavnika pri vraščanju otroka v družbo. »Otroci se spoznavajo, družijo, naučijo se biti strpnejši drug do drugega; prav tako pa pridobivajo tudi na samozavesti in kulturni vzgoji,« še dodata.

Oba z Nikom skrbita, da je barvic, svinčnikov, šilčkov in

papirja vedno dovolj, otrokom pa je na voljo tudi brezplačna pijača. Vse financirata sama, saj kot pravita. Mestna občina Celje za takšne stvari nima posluha.

Dnevno otroci ustvarijo prek 200 risbic, ki se, pripete na 40 metrov dolgem panoju, bohotijo na žgočem soncu. Če dežuje, se otroci preprosto umaknejo v notranje prostore Galerije. Udeležba zaradi slabega vremena ni nič manjša.

Mentorja tudi ostrita natančnost pri zaznavanju sveta; otrokom pomagata z nasveti in vzpodbudami, če se pojavi kakšna težavica. Poskušata se posvetiti vsem, ne glede na starost, saj je risbo potrebno razumeti z otrokovega zornega kota. »Otroci rišejo osupljivo,« pravi Silvo, »marsikdaj sploh ni primerjave med risbo štiriletnika in desetletnika.« Da bi se izognila rivalstvu in

tekmovanju med otroki, sta mentorja sklenila, da vsak otrok, četudi je narisal le eno risbo, dobi priznanje. Ta se podelijo ob zaključku kopalne sezone, ko s kulturnim programom odprejo razstavo risb mladih ustvarjalcev. »Prihod jeseni pa nikakor ne pomeni tudi konca kreativnega udejstvovanja,« razlaga Niko. »Najverjetneje bova organizirala delo z različnimi materiali, kot je lepljenka.« Delo bo potekalo po otroški predlogi, motiv pa bo najverjetneje mesto brez industrije. Tako se bodo otroci skozi igro učili družbenih vlog: nekateri bodo arhitekti, drugi policaji, tretji taksisti, pa prodajalci, itd. Enkrat tedensko bodo na programu tudi lutkovne predstave, že naslednje leto pa bosta poskušala otroke presenetiti tudi z igrali na bazenskem travniku.

MOJCA CESTNIK

Z balonsko pošto otroci v svet pošljejo risbice s svojimi najskrivnejšemi željami.

Nov kilometer asfalta

Minulo soboto so na Re-sniku slavnostno predali namenu nekaj več kot kilometer asfaltirane ceste med družinama Vidmar in Rep-nik. Denar za cesto, ki je bila še pred petindvajsetimi leti navaden kolovoz, bila nato razširjena v makadamsko cesto in pred tednom dni končno asfaltirana, so prispevali občina Zreče, krajevna skupnost Resnik ter tam živeči krajani.

Po blagoslovu ceste je trak prerezal najstarejši krajan, ki bo uporabljal cesto - triin-sedemdesetletni Jože Čre-šnar. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik lokalne krajevne skupnosti Ivan Kov-še ter zreški župan Jože Košir. Na Resniku, ki velja na svoji nadmorski višini za enega najrazvitejših krajev v Sloveniji in tudi v Evropi, imajo v načrtu še nekaj večjih projektov. Tako bodo prihodnje leto v celoti z asfaltom povezali Skomarje in Resnik, v stari šoli pa naj bi kmalu nastal izobraževalni center gasilske mladine celjske regije. B.H.

Lepa nedelja za vse

Minulo nedeljo je bila na Skomarju zabavna prireditev Lepa nedelja, v kateri so bili združeni svečana maša, ki jo je vodil naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, predstavitev knjige Hvalnica Pohorju in bogat kultumo-umet-niški popoldan, ki se je ob zvokih domačih in okoliških ansamblov ter posameznikov sprevrgel v zabavo, ki je trajala pozno v noč.

Za hrano, strežbo, zabavo in sploh izvedbo celotne prireditve je poskrbel organizator Jože Hartman ob pomoči krajevne skupnosti Skomarje, kulturno umetniškega društva Vladko Mohorič, mladinske

ga kluba in vseh Skomarča-nov. Po pestrem družabnem srečanju so predstavili dolgo pričakovano in za ohranjanje pohorske kulture pomembno knjigo Hvalnica Pohorju. Ker pa se avtor Anton Gričnik, kot vsi pisatelji, rad zelo razgovori, so predstavitev knjige omejili s šestimi vprašanji o njem, njegovemu delu in Imjigi.

Zbornik, ki vsebuje vso lepoto, kulturno in naravno dediščino Pohorja skozi stoletja, predstavlja dela vseh večjih ustvarjalcev, ki Pohorje ljubijo, na njem živijo ali pa so zanj umrli. Knjigo samo si je bilo mogoče tudi ogledati in kupiti. M.L.

26

REPORTAŽA

Tekma do golega

Na Menini planini je bilo peto državno prvenstvo v strižnji ovac

Ovce so blejale, škarje si-kale skozi goste kožuhe, mu-zikantje neugnano drgnili in raztegovali svoje inštrumente, obiskovalci petega državnega prvenstva v strižnji ovac na Menini planini pa so se salamensko zabavali na enem najbolj nenavadnih tekmovanj letošnjega leta.

Reka obiskovalcev, ki se je po strmih pobočjih Menine planine vila na planotast vrh, je nekajkrat presegla običajno nedeljsko povprečje, ko prihajajo lepote gorske narave uživati planinski zanesenjaki. Ti se ponavadi vzpona lotijo po stari hribovski šegi, z goj-zaricami in nahrbtnikom se zasoplo spejo v strmine, si brišejo prigarani pot, ki žlahtni napore in daje hlastanju za svežim zrakom prav posebno

ceno in sijaj. Tokrat pa se je po makadamski cesti vila skoraj kolona avtomobilov in dvigovala zoprn sivkast prah, ki se je zajedal v najmanjše luknje in pore. Mlinarsko vzdušje na razbeljenih cestah je pregnal svež vetrc, ki se je podil vrh planote, hladil razgrete glave in dvigal upadlo moralo.

Revija Drobnica, zveza društev rejcev drobnice Slovenije in kamniška podružnica Kmetijske svetovalne službe Slovenije so že peto državno prvenstvo v strižnji ovac pripravili na Menini z vso resnostjo, ki takšni odlični prireditvi tudi priliči. Na travnato pobočje so napikali lesene stojnice, v kateri so podjetja in zadruge ponujali vse, kar je možni iztisniti iz nakodrane drobnice, od sirarskih in mesarskih mojstrovin do zadnje volnene mode. Ovčerejsko navdahnjeni

prišleki so si lahko omislili tudi električno ograjo, v kateri nikoli ne zmanjka elektrike in podobne koristne pripomočke, s katerimi umnega kmetovalca nikoli ne bo strah Evropske unije. Pridodali so celo ščepec etnološkega duha in pod leseno streho zbrali nekaj babic, ki so pridno česale, predle in pač počele vse potrebno s postriženo ovčjo dlako, da lahko iz nje nastanejo na primer tople dokolenke.

Soočenje

Torišče zanimanja številne ga občestva pa je bila priložnostna lesena hlevska lopa, v kateri so zbrali blejajoče ovčjo čredo in jo pripravljali na soočenje s strižno navdahnjeno dvajseterico. Toliko je bilo na tekmovanju strižcev in stri-žic. Zanje so bili pripravljeni štirje podesti, na treh straneh

z leseno ograjo omejeni, proti občinstvu pa na stežaj odprti; pravi odri ovčje drame. Kljub razbeljenemu poletnemu soncu, ki si že dneve daje duška nad shirano zemljo, pa ovčja srenja ni kazala kaj prida veselja do friziranja. Prav po ovčje so ena drugi tiščale glave v goste kožuhe in se pretakale z ene na drugo stran ograde, da so jih morali pribočniki tekmovanja zgrabiti za eno od zadnjih nog in jih skakljaje tiščati v štalce ob tekmovalnih odrih.

Tekmovalci so bili razdeljeni v dve kategoriji. Tisti ki prisegajo na tradicijo in slovansko avtentičnost, so se volnenih blejačic lotili kar s prio-strenimi škarjami in s hitrimi stiski rezil golili zmedeno drobnico. Sedmerica je morala čim hitreje olupiti tri ovce. Skoraj vsi pa so vedeli, da pravzaprav tekmujejo za drugo mesto, saj je favorit ročne strižnje Boris Rebec z lahkoto osvojil letošnji naslov državnega prvaka. Tri kosmatinke je slekel v devetih minutah in 36 sekundah, skupaj z oceno šfiri za odličnost svojega dela in tridesetimi sekundami pribitka pa je njegov čas znašal nekaj več kot deset minut. Boris je po lanskem spodrsljaju, ko je bil »le« drugi, sicer že štiri leta kralj ročne strižnje. Aplavz zbranih kibicev je požela tudi Dragica Kolak, ki se je kožuha lotila kar z malo večjimi domačimi škarjami in se v dobrih dvajsetih minutah z oceno štiri prebila skozi goste dlake.

Predlekmovanje

»Motorni« strižci, tekmovalo jih je trinajst, so se najprej pomerili v predtekmovanju, v katerem so z električnimi škarjami morali čim hitreje ostriči

šest ovac. V finale se je nato uvrstila četverica, Marjan Žužek, Dušan Birtič, Alojz Novak in Uroš Kompara. Nato je sledil finiš na deset ovac. Vzdušje je bilo napeto, v vsakem hlevčku ob odrih se je gnetlo po petnajst glav drobnice, ki se je v naelektrenem ozračju obupano pretvarjala, da je nevidna. Tekmovalci so počasi in preudarno pritrjevali svoje naprave, napeljevali kable, s trdnimi koraki merili podeste in mirili tremo pred odločilnim naskokom na volno. Na desni strani sta si iz oči v oči stala lanskoletni in predlanski državni prvak, Birtič in Novak. Vrtela sta napete ude, poskakovala, tresla in razgi-bavala mišice. Novak je v majici brez rokavov in tesno oprijetih hlačah spominjal na boksarskega težkokategornika iz začetka stoletja, zato se je zde

lo, da bosta možakarja preki žala pesti, ne pa svojih elel tričnih mašinc.

Odlofilev

Napetost se je prenesla tu( na sodnike, ki so budno nai zorovali tekmo. Tekmovali morajo z živalmi ravnati skladu s strižnim kodekson ki prepoveduje pregrobo ra' nanje z živalmi, posebej neži pa morajo biti z brejimi ovc mi. Prav tako je prepovedan vsakršna pomoč, tekmovali morajo sami v štalco po ovl ko, jo potisniti na prostor z strižnjo, zvrniti na tla in zap« diti škarje v kožuhe. Potem) glavni sodnik dal znak za štai Prve ovce so tlesknile na lesei tla, iz osuplo odprtih gobcev s ni slišal niti glas, v zraku j zvenelo samo brnenje škarij i spodbujanje množice.

Po deseti ovci je bil vrsti red enak kot v predtekmova nju. Žužek je s svojimi žival mi opravil v rekordnih trinaj stih minutah, skoraj hkrati st svoji deseti ovčki v hlev napo dila Birtič in Novak, malo dlj se je zamudil le mladi in S neizkušeni Kompara. Poteil so se sodi^iki lotili štetja uref nin in ocenjevanja ovčjih m zur. Vsaka ureznina pomea trideset sekund pribitka, p* dobno je z oceno kakovosti Zmagovalca je odločila ert praska na ovčji koži. Novak j' vanjo zarezal štirikrat, Birtil pa petkrat. Hitri Žužek si ? nabral devet ureznin, kar gajf postavilo na tretje mesto.

Potem so vsi obrisah znojn^ čela in odšli na bližnji travnik kjer so se vrteli plesalci, mal| manj srečni člani ovčje druŽ ne pa so se vrteli na palica! nad žerjavico. Ljudem je ovčetina v slast, saj je sre( popoldneva zmanjkalo skor3 vsega, v gneči ob točilni mi^ so delili le še ovčje pleskavic® Rajanje je trajalo do večerni| ur, nekje v ozadju pa so ostn žene ovce sramežljivo poveš^ le glavo in s plaho radove<i nostjo pogledovale ogolel' žlahto.

SEBASTUAN KOPUŠAJ

Modna revija izdelkov iz ovčje volne je iz manekenov izžela zadnje kaplje potu.

Absolutni državni prvak v strižnji ovac Alojz Novak /ned finalnim obračunom.

Ovčarski praznik pod Mozirsko planino

Društvo podeželske mladine iz Šmihela je skupaj z ostalimi krajani minuli konec tedna pripravilo že 24. ovčarski praznik. V hribovski vasici 700 metrov nad morjem in 250 prebivalci je bilo življenje še do nedavno tesno povezano z ovčerejo, novejši čas je prinesel spremembe tudi v te rebrače, vendar kraj še vedno spoštljivo prenaša izročilo prednikov iz roda v rod.

Obiskovalcem so pripravili zanimiv prikaz življenja kmečkih ljudi pod Mozirsko planino, prireditveni prostor se je za nekaj ur spremenil v pravo pastirsko idilo. Na šaljiv, vendar poučen način so prikazali številna opravila iz kmečkega življenja: pranje in striženje ovac, krtačenje in predenje volne, pletenje, pripravo sko-del, stelje, vse skupaj pa so ogradili s pravim turškim plotom. V pravi pastirski bajti iz skorjevke je pastirica Ančka kuhala in seveda gostom tudi

ponudila prave pastirske dobrote. Komaj kdo še pozna jedi kot so masovnik, žgand.

polenta ter obrnjenik - v Šmi-helu jih je bilo obilo, za dobrote iz krušne peči pa so

poskrbele kmečke žene.

V dvorani osnovne šole so mozirski čebelarji s pomočjo

domačinov pripravili izredno zanimivo in poučno razstavo čebelarstva. »Naši dedje so čebelam tako čast dajali, da unnre, da ne pogine, so dejali,« so zapisali avtorji razstave in tako slikovito izrazili pomen čebelarstva, ki je v teh krajih še vedno živo prisotno. Od točila na jermenski in težnost-ni pogon do najmodernejše naprave za točenje medu, čebelarsko orodje ter različni panji so bili na ogled, pa strokovna literatura za čebelarje in očem ter zdravju koristni čebelji izdelki. Sladokuscem je teknila pokušina medu, vabljiva začimba s svojo kulturo; Marko GoHčnik in Jani Sedov-šak, mlada čebelarja iz Rade-gunde, ter Štefan Kokalj iz Mozirja, zaslužijo za razstavo visoko oceno. Kakor tudi obiskovalci, ki so se očitno zavedali, da so čebele že od pra-davnine povezane z mišljenjem in življenjem ljudi.

EDI MAVRIČ Foto: CIRIL SEM

Šmihelci so na šaljiv, vendar poučen način prikazali številna opravila iz kmečkega

življenja, tudi pranje ovac.

NASI KRAJI IN UUDJE

27

V Jerčinu imajo Iclonirano Icravo

V Pristavi so pripravili prvo šaljivo obarvano Kmečko parado - Zaradi ilegalcev daje Vonarje prednost koruzi pred pšenico

y devetih vaseh KS Prista-, pri Mestinju, v bližini Jamskih toplic, je veliko ^mivega. O tem so se pre-i^li tisti, ki so si v soboto Mali pristavško prvo 0ečko parado. Z njo so ^nem počastili krajevni pznik.

W

V povorki po središču kraja J najprej prijezdila konjeni-is transparentom prve para-», ki bo po napovedih vsako-tna. Za njima se je zvrstilo izu dvajset manjših in večjih upin, ki sta jih predstavila )vezovalca programa s šalji-ui komentiranjem. Tako nečkega fotografa na bici-u, s starinsko opremo, nuj-!ga kot nevesta na ohceti. Za im se je predstavilo več sku-niz vasi Nezbiše, med njimi ači s kravami in starinskim ugom, mlatiči in skupina, ki vejala in ščijala. Prav tako I predstavih mletje pšenice I žrmljah, par z vozičkom, vozi pridelek na prodaj... Nato so prišli v paradi otro-y kavbojski opravi in prijaz-ini poniji ter za njimi Kmeč-I vinski vlak Urbanček iz nereške Gorce. To je cestni ak, ki je peljal namesto va

gonov tri zabojnike za smeti, v katerih se je razvrstila glasbena skupina Urbanski frajerji. Sodna vas je predstavila mletje in stiskanje grozdja »z malo šloga, da drugi dan vidiš boga«, za njimi so prišli kmetje iz Jerčina s klonirano kravo s starinskim plugom in brano, za evropsko prihodnost Obso-telja. Vidovica je v povorki skušala rešiti težave otroškega varstva, saj pričakuje vrtec v Pristavi okoli leta 2030. Vas Sveta Ema pa je ponazorila današnje razmere, v katerih se ne splača nič delati, ko morajo starši in država poskrbeti, da je dovolj za popiti in pokaditi. Morda bi lahko problem rešil Vaški cauperjek iz Pristave z babjim mlinom, ki je med povorko spremenil betežno starko v brhko mladenko.

Pristava je prav tako predstavila Valentinovo po kmečko, s pojočimi Vaškimi pevkami iz Pristave, ki so pred kratkim izdale kaseto.

Veliki profiH S koruzo

Obmejno Vonarje je prikazalo tamkajšnje sajenje koruze, saj v pšenici ni mogoče skrivati ilegalcev, ki lahko pri

našajo kakšnemu posamezniku najboljši »kmetijski« pro-fit.

Za Vonarjem je prišla uveljavljena glasbena skupina Obsoteljski slavčki ter nato predstavniki vasi Roginska Gorca z razglednim stolpom na Rudnici, ki so ga zanimivo ponazorili. Roginska Gorca

je še skušala dokazati, da si lahko tudi kmet privošči oddih na morju; s fičkom, ki je vlekel stranišče na štrbunk, obešenim perilom ter veli

kim lesenim koritom. Za konec je prišla skupina z naslovom Kmečka ohcet, z dolgoletnima koruznikoma, hkrati zrelima za poroko in zlato

poroko. S pomočjo glasbene skupine Veseli Virovčani seveda.

Vsi glasbeniki iz povorke so se potem na odru posebej predstavili, predsednik KS Srečko Gobec pa je ob krajevnem prazniku Pristave pri Mestinju potarnal, ker se letos ne

morejo veseliti novih naložb, saj ima občina Podčetrtek po njegovih besedah do KS mačehovski odnos. Zato pa je letos zanimiva novost Kmečka parada, s katero so se potrudili člani turističnega, kulturnega, gasilskega in planinskega društva. Po paradi so nadaljevali z veselico pozno v noč, saj so izkupiček namenili za nakup sodobnejše gasilske cisterne.

BRANE JERANKO

Po glasovanju obiskovalcev se je v povorki najboljše predstavila vas Pristava pri Mestinju, ki je zato prejela prehodni pokal. Na 2. mesto so uvrstili Nezbiše ter na 3. Roginsko Gorco.

Vse za evropsko prihodnost Obsotelja. Klonirana krava iz vasi Jerčin in spomin na staro

kmetijsko mehanizacijo.

do pravi, da si kmet ne more privoščiti oddiha na morju? V vasi Roginska Gorca dokazujejo, da je to mogoče.

Valentinovo po kmečko in Vaške pevke iz Pristave, ki so pred kratkim izdale kaseto.

Kmečki praznik v Brdcaii

Pomembna ni le hitrost, ampak tudi kakovost opravljenega dela

člani govedprejskega društva Celje in Kmetijska svetovalna služba Celje so prejšnjo nedeljo pripravili IV. tradicionalno prireditev -Kmečki praznik na kmetiji Bred v Brdcah nad Dobrno. Kmečke igre so se pričele ob 15. uri, na njih pa so tekmovale štiri ekipe s tremi člani s področja celjske enote. Pomerili so se v košnji, grablje-nju. žaganju in pajsanju hloda ter v hoji na smučeh.

Pri košnji m grabljenju so sodniki bolj kot hitrost ocenjevali kakovost dela, in sicer čistost košnje, poravnanost ter višina redi. Zlatega pregovora dobrega vojaka Švejka: hiti počasi, se je tokrat držal kosec Karel Stagoj, ki je imel

kljub najslabšemu času najbolj kakovostno košnjo in si tako prislužil naziv najboljšega kosca ter prejel zlati pokal.

Komisija je bila prav tako stroga tudi pri grabljicah. Poudarek je dala čistosti grabljenja in izdelavi kopice. V tej disciplini je zmagala Monika Kovač, drugo mesto pa sta si s točko manj delili Justika Stagoj in Vida Cvikl. Pri žaganju hloda je imel odločilno vlogo čas. Najhitrejša sta bila člana prve skupine Herman Felicijan in Miha Kok. Za popestritev sta na koncu igre žagala hlod še predsednik komisije Mitja Di-mec in župan občine Dobrna Martin Bred, ki sta, sicer izven konkurence, premagala vse tekmovalce. V pajsanju hloda sta dosegla najboljši čas Vojko Pogladič in Ivan Cvikl.

Sledila je še zadnja igra: hoja na smučeh. Vsi trije tekmovalci so na enem paru smuči smučali do cilja. Čeprav so tekmovalci najprej trdili, da te zabavne discipline ne bodo zmogli, so prav vse ekipe uspešno prišle do cilja. Najhitrejša je bila skupina, ki so jo sestavljali Vida Cvikl, Vojko Pogladič in Ivan Cvikl. V skupnem seštevku posameznih iger si je prisvojila prvo mesto druga ekipa, ki so jo sestavljali Justika Stagoj, Karel Stagoj in Jože Jezovšek.

Za gledalce in navijače je poskrbel ansambel Klateži, lakoto pa so lahko potešili z dobrotami, ki so jih pripravile pridne roke kmečkih žena in domačih pekov.

B. SAVSKI, M. DIMEC

28

NASVETI

DOM IN VRT

Stebelne ali debelne vrtnice

Vrtnice skorajda ne smejo manjkati v nobenem vrtu Paša za oči, nos in želodec

Vrtnice so med najbolj priljubljenimi vrtnimi rastlinami v svetu in pri nas. Na Slovenskem skoraj ni vrta brez njih. Ves svet govori o vrtnici kot o »kraljici vrtov« zaradi njenih prečudovitih cvetov in izbranega vonja.

Vrtnice so v glavnem grmičasto rastoče rastline, ki jeseni odvržejo liste, nekatere med njimi pa so tudi zimzelene. Te so doma v toplejših predelih. Njihovi cvetovi so pri različnih vrstah različno obarvani, običajno združeni v grozdasta socvetja. Cvetovi nekaterih vrst zelo prijetno dišijo.

Danes mnoge vrste vrtnic gojimo v okrasne namene zaradi lepih cvetov in omamnega vonja, nekatere so znane po dekorativnih vejah, barvitih listih, ali celo po nenavadno oblikovanih trnih. Občudovanja vredne so zopet jeseni, ko za-žarijo njihovi plodovi, ki ostanejo še dolgo na rastlini, če jih ne poberemo. Plodovi vsebujejo zelo veliko vitamina C, zato jih uporabljajo za različne čajne mešanice. Izbira je tako bogata, da se res ni lahko odločiti.

Poleg nizkih vrtnic srečujemo v posameznih vrtovih tudi take na visokih deblih, tako imenovane visokodebelne ali stebelne vrtnice. Že včasih so

bile zelo priljubljene, vendar postajajo sedaj spet vse bolj aktualne v naših vrtovih.

V mnogih vrtovih je kar nekaj zasaditev, ki razmejujejo pešpoti in dovozne poti od trat. S stebelnimi vrtnicami in povešavami stebelnih vrtnic so zelo privlačne, vendar morajo imeti dovolj prostora, da se razrastejo. Vrtnicam rnora-mo sproti odstranjevati odcve-tele cvetove zaradi lepega in barvitega cvetja. Če je debelna ali stebelna vrtnica pravilno razrasla in primerno vzdrževana, je prava paša za oči.

Pri vseh solitarnih vrtnicah je zelo pomembna pravilna izbira, vzgoja in oslcba. Najlepši solitami primerek je debelna vrtnica različnih višin in oblik. Visokodebelne ali stebelne vrtnice so enakih sort kot nizke, le da so cepljene na deblu, ki je visoko od 50 cm do 150 cm. Poznamo različne vzgojne oblike debelnih vrtnic.

Nizkodebelne vrtnice so tiste, ki jih cepimo 40 do 50 cm visoko. Zaradi nizke rasti

so zelo zanimive, ker jih še vedno gledamo od zgoraj navzdol. Za takšno višino so primerne predvsem nizko in širokorastoče sorte. Tako lahko cepimo številne mno-gocvetnice in floribunde (veliki cvetovi združeni v socvetja), ki so zelo priljubljene zaradi barvne palete modernih sort in cvetenja od pomladi do pozne jeseni.

Srednjedebelne vrtnice so cepljene na višini 60 do 70 cm.

Za to višino so primerne mnogocvetnice, floribunde in čajevke. Najlepše so sorte nizke in široke rasti.

Visokodebelne vrtnice so cepljene na višini 90 do 100 cm. Na tej višini cepimo predvsem floribunde in hibridne čajevke, nizke in široke rasti.

Vrtnice povešalke so običajne vzpenjalke, ki so cepljene na steblo v višini 140 cm. Vzpenjalke poganjajo številne dolge poganjke, ki se zaradi lastne teže prevešajo. Tako se razvijejo čudovito oblikovane prevešajoče rastline. V glavnem cepimo tiste sorte vzpenjalk, ki cvetijo celo leto. Takšna vrtnica lahko raste sama, saj se le tako uveljavi vsa njena lepota. Zelo lepa je, če jo posadimo v kombinaciji z iglavci, ker so le-ti s svojimi temnimi barvami nadvse lep kontrast.

KATJA ZUPANC, . ;. univ. dipl. ing.

Vrtnarstvo Celje

Solitama stebelna vrtnica.

ZDRAVNIK SVETUJE

Menopavza

Pojav in izguba menstruacije pomenita za žensko pomembno spremembo v njenem hormonalnem življenju. Nekatere prenašajo hormonske spremembe brez težav, druge imajo številne probleme. Do izgube menstruacije žene redkeje obolevajo za boleznimi srca in ožilja kot moški. Ko pa jo izgubijo (menopavza), že v desetih letih dohitijo moške ter za boleznimi srca obolevajo in umirajo celo pogosteje.

Estrogen je hormon, ki se tvori v ženskem organizmu pretežno v ovarijih. Ženski omogoča, da ima otroke, njene kosti pa ohranja čvrste. Številni znanstveniki menijo, da ta hormon tudi ščiti žensko pred boleznimi srca in ožilja. Mehanizem delovanja še preučujejo. Je pa že jasno, da zaščita pred možgansko kapjo ni enako velika kot za srce. Količina estrogena v organizmu je najvišja v času, ko lahko žena rodi otroke, v me-nopauzi pa se tvorba hormona postopoma zniža.

S približevanjem menopav-zalnemu obdobju (izguba menstruacije) se pri ženah po-večvije nevarnost, da se pojavijo bolezni srca in ožilja. Povečuje se tudi število možganskih kapi. Še več pa je teh neljubih dogodkov, če se povzroči menopavza umetno. To se zgodi, če se odstranijo maternica in ovariji (jajčniki) s kirurškim posegom. Če izguba menstruacije poteka po naravni poti, je rizik bistveno manjši.

Številne raziskave so dokazale, da se z izgubo naravnega estrogena in s starostjo povečuje število bolezni srca. Isto velja za možgansko kap. Ko pada količina estrogena v organizmu, se število kapi povečuje.

Nadomestni hormoni

Da se zmanjša število teh neljubih dogodkov in da se ublažijo težave, ki jih povzroča menopavza, že desetletja milijoni žena po vsem svetu uporabljajo nadomestne hor

mone. To nadomestno jemanje hormonov preprečuje nastanek bolezni srca in ožilja ter tudi razvoj osteoporoze.

NET (Nadomestna estro-genska terapija) pomeni redno uživanje hormona estrogena, ki je lahko proizveden sintetično ali pa je pridobljen

naravno. NHT (Nadomestna hormonska terapija) pa pomeni zdravljenje s kombiniranimi hormoni. Poleg estrogena se uživa še progesteron. To obliko zdravljenja priporočajo ženam z zdravo maternico. Žene, katerim je kirurško odstranjena le maternica, tega hormona ne potrebujejo. Pri njih je dovolj le zdravljenje z estrogeni.

S pojavom naravne ali kirurške menopavze se pogosto svetujeta NET ali NHT. Odločitev o nadomestnem zdravljenje ni enostavna. Pred tem je potrebno opraviti pregled pri izbranem ginekologu, ki bo ocenil zdravstveno stanje vsake posamezne žene. Če je potrebno, bo opravil tudi dodatne preiskave.

Številne raziskave so dokazale, da je pri ženah, ki jemljejo ta zdravila po izgubi menstruacije že več let, manj bolezni srca in ožilja bolezni, kot pa pri drugih brez nadomestnega (NET, NHT) zdravljenja. Poleg tega, da ima hormonsko nadomestno zdravljenje svoje mehanizme delovanja, se opaža, da so žene, ki jemljejo nadomestne hormone, bolj osveščene in izobražene o dejavnikih tveganja, da bolj skrbijo za svoje zdravje in imajo manj dejavnikov tveganja (kajenje, povišan holesterol, krvni tlak...) kot pa žene, ki ne jemljejo nadomestnih hormonov.

Estrogenska terapija ugodno vpliva na različne dejavnike tveganja. Raziskava PEPI (Postmenopausal Estrogen / Progestin Intervention study) je dokazala dvig HDL holeste

rola (dobri holesterol) in padi LDL holesterola (slab). V zna dolgoletni študiji, ki je trajala Združenih državah Ameril več kot 10 let in je vključi preko 300 000 medicinskih s ster, je dokazano, da se z NE in NHT zmanjša nevarnost j nenadno srčno smrt in za mo gansko kap. Znižala se je tu smrtnost zaradi drugih bole ni. Izjema je le raka na prsih. 1 ugodni učinek na pričakovan življenjsko dobo je trajal še 1 let po končanem nadomes nem zdravljenju. Življenjsk doba se je podaljšala kljub p( večanemu riziku raka na pršil

Drugi raziskovalci so dok; zali, da estrogeni ohranjaj elastičnost žil ter povečujej pretok krvi skozi organe. Ela stičnost žil omogoča, da s žile med stresom in naporoi odprte in da se upor v žilah n povečuje.

Nadomestno zdravljenj (NET, NHT) zmanjša mene pavzalne težave in preprečuj izgubo kostne mase. Zgodn rezultati raziskav pa so poki zali, da je izguba estrogen povezana s povečanim pojav Ijanjem Alzheimerjeve bolez ni. Pri ženah, ki jemljejo es trogenske preparate, je ta bo lezen manj pogosta. . ' Nadomestno jemanje hoij monov ima lahko tudi nega tivne posledice, o čemer mo več napisali prihodnjič.

Če imate tudi vi zdravstve ne težave in ne veste, kak ravnati, pišite na Novi ted nik, Prešernova 19, Celje, z rubriko Zdravnik svetuje.

Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolo

LEPOTA IN ZDRAVJE Organizem potrebuje vlago

Poletni čas s suho klimo, soncem in vročino, izsuši organizem. Posledice poletne dehidracije so v teh dneh vidne pri predstavnikih (zlasti odraslih) obeh spolov predvsem na koži, laseh, nohtih, sluznicah, pa tudi na splošnem izgledu in počutju.

Zato pripročamo, da v času, ko se poletje začenja poslavljati, več pijete (uživate zadostno koločino tekočine), tudi če niste žejni. Če hočemo omiliti pomanjkanje vlage in tekočine v organizmu, moramo zagotoviti tudi ustrezno izločanje tekočine iz organizma (vode in v njej

raztopljene škodljive pre-snovke in strupe). Izločanje vode iz organizma in posledično zastajanje tekočine v telesu, lahko učinkovito pospešimo (preprečimo) tudi s primerno izbrano prehrano (hrano in pijačo). Strokovnjaki priporočajo, n^ t>i uživali predvsem:

- kakovostno hladno stisnjeno olivno olje (ostale rastlinske maščobe);

- mlečne izdelke iz posnetega mleka;

- začimbe: cimet, piment v prahu, tabasco;

- gorčico in zdravilna zelišča: materina dušica, meta, menta, petršilj, drobnjak;

- sadje: lubenica, grozdje. marelice;

- zelenjava: petršilj, belušj ^ kumarice, redkev, regrat, ki j slo zelje (zeljnica), čebula, z^ ^ lena; j

- sol z nizko vsebnostjo na-j trija in rjavi saldkor ali frukto- j zo; a

- zeliščne čaje brez dodatj kov (limona) in zeleni čalj, (razstruplja, dviguje odpof n nost, zmanjšuje občutek ) kote, poživlja in znižuje varni holesterol); *

- naravne sadne in zel^j njavne sokove brez dodat' ^ kov, izvirsko, običajno in n^j gazirano mineralno vodOi ^ revno z natrijem.

BIO KOLEDAR

NASVETI

29

^ MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju

»jov zakon o pokojnin-^iTi in invalidskem zavaro-^ju, ki velja od 1. januarja pOO, je prinesel v slovenski i,|(ojninski sistem veliko pfeinemb. Čeprav se bodo ^ločila zakona uveljavljala pjtopoma v naslednjih deblih letih, marsikoga že se-jj zanima, kdaj se bo lahko pokojil. Peter Šalej, vodja ildelka za pokojninsko in ivalidsko zavarovanje pri jljski enoti ZPIZ, odgovar-,na vaša vprašanja.

^jen sem 10. 2. 1951. Zapo-j| sem se pred 18. letom sta-,5ti. Imam 29 let in dva mese-I delovne dobe ter 40 mese-»vbenificirane delovne dobe. do sem izgubil 25. 11. 1996 iradi stečaja podjetja, poleg ga pa sem invalid tretje kate-jrije in dobivam nadomesti-I plače. Zanima me, kdaj se )in lahko upokojil, oziroma, i imam kakšno možnost za [gdčasno upokojitev. Star zakon o pokojninskem 1 invalidskem zavarovanju, je veljal do 31. decembra 199, je omogočal pridobitev 3vice do predčasne pokojne. Pravica je bila pogojena izpolnitvijo določene staro-i in pokojninske dobe (za oškega 58 let starosti in 35 {pokojninske dobe, za žen-[0 53 let starosti in 30 let }kojninske dobe) ter hkratni izpolnjevanjem v zakonu oločenega statusa. Zavaro-anec je izpolnjeval statusni jgoj, če mu je:

■prenehalo delovno raz-lerje zaradi stečaja ali redne (vidacije organizacije ali za-di stečaja obratovalnice de-dajalca in mu ni bilo mogo-' zagotoviti druge zaposli-e;

-če je bil delovni invalid II. ali III. kategorije;

-če je bil nezaposlen in je bil v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.

Predčasna pokojnina se je odmerila od pokojninske osnove v enakem odstotku kot starostna pokojnina, vendar tako, da se je le-ta zmanjševala za vsako leto manjkajoče starosti do dopolnjenih 63 oziroma 58 let za 1 odstotek, skupno za največ 5 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je bilo začasno. Trajalo je le toliko časa, dokler prejemnik predčasne pokojnine ni dopolnil 63 let (moški), oziroma 58 let (ženska) starosti.

V novem zakonu pravice do predčasne pokojnine ni več. Zaradi zagotovitve varstva pričakovanih pravic pa je v prehodnem obdobju nekaterim zavarovancem še omogočena uveljavitev pravice do predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih.

Predčasno pokojnino lahko uveljavi zavarovanec, ki je imel 31. decembra 1999 zakonsko določen status, in sicer:

-če je užival pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

-če mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave;

-če je bil delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti;

-če mu je prenehalo delovno razmerje brez njegove krivde pred uvedbo stečaja podjetja in je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev.

Ob izpolnjevanju katerega od naštetih statusov zavaro

vancu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine na dan 31.12.1999 ne sme manjkati pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj do upokojitve.

Glede na opisane pogoje nimate možnosti za predčasno upokojitev, saj ne izpolnjujete pogoja starosti na zadnji dan v letu 1999, ko vam lahko do upokojitve manjka le pet let starosti ali manj. Takrat ste bili stari 48 let, zahtevani pogoj za predčasno upokojitev pa je 58 let. Znižanje starostne meje iz naslova dobe s povečanjem (benifikacije) vam ni mogoče upoštevati, kajti tovrstno znižanje bi lahko uveljavljali le takrat, ko bi imeli 40 let pokojninske dobe.

Sami opisujete, da prejemate nadomestilo plače kot invalid III. kategorije. Najbrž gre za nadomestilo za čas čakanja na razporeditev, ki pa je trenutno finančno ugodnejše kot pokojnina, če je odmerjeno v višini 80 odstotkov pokojninske osnove.

V primeru, da za vas ni mogoče najti ustrezne zaposlitve, oziroma, da ste še naprej uživalec nadomestila plače, lahko nadomestilo za čas čakanja prejemate do 63. leta starosti, ko se boste glede na vašo pokojninsko dobo lahko redno starostno upokojili.

KAJ BI DANES KUHALI

Kaj kuhamo avgusta? Veliko zelenjavnih jedi, solate, sladice iz svežega sadja. Nekatero sadje, na primer slive ali robidnice, vkuhamo v marmelado. Izbira zelenjave in sadja je bogata, možnosti, da si privoščimo spremembo na jedilniku, je veliko.

Cvetaca s korenčkom in gobami

Potrebujemo (za 6 oseb): 1 glavo cvetače, 125 g gob, 1 korenček, 1 čebulo, 200 g paradižnikov, 100 g gnjati, 50 g masla ali margarine, 20 g moke, 1/2 litra mesne juhe iz kocke, sol, poper, peteršilj, pehtran.

Priprava: čebulo in korenček olupimo in drobno sesekljamo. V kožici segrejemo maslo ali margarino. Na maščobi prepražimo čebulo in korenček. Potresemo z moko, premešamo, počakamo, da moka svetlo zarumeni, nato zalijemo z mesno juho. Dodamo olupljene in grobo sesekljane paradižnike, sol in poper.

Kuhamo 20 minut, vmes večkrat premešamo. Omaka naj se precej zgosti. Očistimo cveta-čo in globoko zarežemo v ko-cen. Cvetačo kuhamo v osoljeni vodi 25 minut. Vodo tudi okisa-

mo z malo limoninega soka, da ostane cveta-ča lepo bela. Kuhano cvetačo odcedimo. Gobe očistimo in narežemo na lističe. Prepražimo jih na maslu ali margarini. Pretlačimo paradižnikovo omako, primešamo ji gobe in na kocke narezano gnjat. Kuhamo še nekaj minut, na majhnem plamenu, da omaka počasi vre. Cvetačo damo na pladenj, prelijemo jo z omako in potresemo z malo sesekljanega peterši-Ija in pehtrana.

Rižota s papriko

Potrebujemo (za 4 osebe): 500 g govedine (za golaž), 4 čebule, 3 paprike, 4 žlice olja, 75 g masla ali margarine, timijan, lovorjev list, sol, poper, 2 žlici moke, 250 griža.

Priprava: govedino narežemo na ne premajhne kocke. Kocke solimo in popramo, nato jih povaljamo v moki. Čebulo olupimo in narežemo na obročke. Očistimo paprike in jih narežemo na pramene. V kožici segrejemo olje. Na njem prepražimo čebulo. Dodamo papriko in pražimo 5 minut. Zalijemo z mrzlo vodo, solimo, popramo in pustimo, da počaka. V kožici, ki ima tesno prilegajoč pokrov, segrejemo maslo ali margarino. Na maščobi popečemo meso, da z vseh strani porjavi. Dodamo prepraženo čebulo in papriko, začinimo s timijanom in dodamo lovorjev list. Zalijemo s kozarcem vode in kuhamo v pokriti posodi na majhnem plamenu 1 uro in pol. Dodamo riž, premešamo, počakamo, da zavre in kuhamo v pokriti posodi še 20 minut, da se riž zmehča in vsrka vso tekočino. Če je potrebno, zalijemo rižo-to z malo vode ali mesne juhe iz kocke. Ponudimo z zeleno solato.

Bučke po provansaisko

Potrebujemo (za 4 osebe): 4 paradižnike, 3 bučke, 3 žlice olivnega olja, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj, timijan, rožmarin, majaron, baziliko.

Priprava: bučke umijemo, obrišemo, narežemo na tanke, enakomerne rezine. Paradižnike umijemo, obrišemo in z ostrim nožem narežemo na enakomerne rezine. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Na nepregoren pladenj zložimo zelenjavo: rezina paradižnika, tri rezine bučk... Zelenjava naj bo zložena v dolgih, ozkih vrstah. Pokap-Ijamo z olivnim oljem, potresemo s sesekljanimi dišavni-mi zelišči in s česnom. SoHmo in popramo. Pečemo v ogreti pečici pri 190 stopinjah 1 uro. Če se zelenjava na vrhu prehitro zapeče, jo pokrijemo s kosom aluminijaste folije. Ponudimo s pečenim mesom ali z jajčno omleto.

Piše: MAJDA KLANŠEK

SLADICA TEDNA

Slivov zavitek

Namesto običajnega ja-Jlčnega ali sirovega zavit-> spečemo za spremembo ivov zavitek. Razvlečeno sto potresemo z zdroblje-im prepečencem ali drobti-imi, ki vsrka slivov sok led pečenjem. Zavitek je •^en in okusen. Potrebujemo: za testo 250 g loke, maJo olja, ščepec soli, moke in olja za obdelavo ^ta; za nadev 1,5 kg sliv, 200 g r^hov, 100 g prepečenca, 2 jčki cimeta, 125 g sladkorja, 'O g masla ali margarine. Priprava: moko presejemo ^ delovno površino. V sredi-^ kupčka naredimo jamico, jamico damo olje, sol in Jačno vodo. Gnetemo lesto, ^ je gladko in voljno. Nato '^likujemo kepo, premaže-'0 z oljem in pokrijemo z Sreto skledo. Čim bolj gne-•'Jio testo, tem lepše se bo '^vleklo. Testo naj počiva skledo približno dve uri. 'edtem izkoščičimo slive, l^obo sesekljamo orehe in dobimo prepečenec. (To °rimo tako: prepečenec da-v vrečko, povaljamo ga z ^jarjem, da dobimo drobti-

ne.) Zmešamo sladkor in cimet. Na majhnem plamenu segrevamo maslo ali margarino, da se razstopi. Na mizi razgrnemo prt. Potresemo ga z moko in raztegnemo testo. Razvlečeno testo premažemo s polovico raztopljene maščobe. Potresemo ga z zdrobljenim prepečencem in s sesekljanim orehi. Na testo porazdelimo slive. Potresemo jih z 800 g mešanice sladkorja in cimeta.

Zavitek zavijemo (od krajše stranice), pomagamo si s prtom. Konice zavitka stisnemo, potisnemo jih pod zavitek. Na-mastimo veliki pekač, položimo zavitek tako, da leži povprek od enega do drugega vogala. Zavitek na vrhu večkrat prebodemo z vilicami. Pekač damo v pečico in pečemo pri 200 stopinjah 45 do 50 minut. Med pečenjem ga nekajkrat pokapljamo s preostankom raztopljenega masla ali margarine. Pečeni zavitek potrosimo s preostalo mešanico sladkorja in cimeta. Počakamo, da se malo ohladi, nato ga narežemo in še mlačnega ponudimo.

MAJDA KLANŠEK

IŠČEMO DOM

v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dram-Ijah je začasen doma našlo nekaj izgubljenih in zapuščenih živali. Več informacij dobite na telefonski številki 749-06-00.

V Štorah so našli 9. avgusta tole petletno samičko križanko.

V Škof ji vasi so 14. avgusta našli sedemmesečnega labra-dorca.

Na Batnem so 14. avgusta rmšli dvanajstletnega pritlikavega dobermana (pinča).

V Novi vasi v Celju so 12. avgusta našli osemletnega križanca.

30

TELEVIZIJA - FILM

• še ena legenda slovenske televizije se bo v kratkem poslovila z malih ekranov. V zasluženi pokoj se odpravlja Sandi Čolnik. Novinar in voditelj, predvsem pa izvrsten spraševalec najrazličnejših zanimivih ljudi, je svojo kariero začel hkrati s prvimi koraki takratne TV Ljubljana, pred 40 leti. Ves ta čas je »nacio-nalki« ostajal zvest, in ker je še pri močeh upa, da mu bo hiša zvestobo tudi vrnila. Mariborčan, ki je postal slaven tudi zaradi svojega specifičnega glasu in melodije govora, bi rad s TVS sodeloval še naprej. Bomo videli?! Vsekakor pa bo Čolnikov glas na radiu in različnih prireditvah živel še nekaj časa v podobi San-dija Čolniča, ki ga duhovito oživlja vsestranski satirik Sašo Hribar, sicer rojen Celjan. Hribarju se nasmejejo tudi najbolj zadrti politiki, ki so običajno neizčrpen vir njegovih duhovitosti. Le večni in vsemogočni šefici razvedrilnega programa Miši Molk, Hribarjev humor ni prav nič po godu.

• Kar nekaj slovenskih časopisov je te dni povzelo izjavo novinarja in voditelja TV dnevnika Janka Šoparja, za

katerega velja, da nima dlake na jeziku, ampak pod nosom, ki je dejal: »Kline gleda tako svobodo, ko pa kot novinar ne smeš reči, da je v državi sranje«. Televizijskim novinarjem namreč Kodeks, ki ga je spisal odgovorni urednik Informativnega programa Uroš Lipušček prepoveduje vsakršno komentiranje. In tako je tudi prav! Državljani naj si podobo o tem, v kakšni državi živimo, ustvarijo sami. Nekaj malega pa so jim pri tem vendarle v pomoč pogovori, ki jih na TVS z najvišjimi predstavniki politične elite dela urednik notranje politike Rudi Medved, ki z oblastniki zelo rad sadi rožice.

• Novinarki, ki sta na TVS udarna moč političnega poročanja, Metka Lainšček in Nataša Rijavec, sta se vrnili z dopusta. Metka celo predčasno. A to nima nobene zveze s političnim stanjem v državi. Menda ni bilo v Informativnem programu na razpolago niti enega novinarja, ki bi bil, v skladu s Kodeksom, sposoben narediti pregled tedenskega dogajanja, redno aktualno oddajo Utrip.

• Nataša Pire, voditeljica oddaje 24 ur, ki je kariero

začela pred desetimi leti na TV Dnevniku kot komaj 22-letno dekle, še vedno ne more čisto iz svoje kože. Pravi, da še vedno živi razburljivo življenje, le fantov ne pretepa več, tako, kot jih je v otroštvu. Vseeno pa se je njen kolega voditelj Matjaž Tanko marsikomu, ki Natašo dobro pozna, majčkeno zasmilil.

• Najbolj znani Laščan na začasnem delu v Ljubljani N^arjan Lah je potožil, da je slovenska nacionalna TV hiša tako revna, da ne premore naprave, ki bi omogočila, da bi lahko gledalci ob športnih prenosih na ekranu spremljali čas poteka srečanja. Ker zadeva stane le nekaj tisoč nemških mark, je generalni direktor Janez Čadež menda sklenil, da zaradi nje že ne bo predlagal povišanja RTV naročnine.

KINO

Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Union: od 24. do 30.8. ob 16., 18.30 in 21. akcijski vohunski triler Misija nemogoče 2.

Mali Union: od 24. do 30.8. ob 20.30 vojaški triler Trenutek odločitve.

Metropol: od 24. do 30.8. ob 17.30 akcijski spektakel Shiri, ob 20. akcijska komedija Opoldanski obračun, ob 23. akcijski vohunski triler Misija nemogoče 2.

Poletni kino (na dvorišču Spodnjega gradu): od 24. do

30.8. ob 22. akcijska komedija Opoldanski obračun. (V primeru slabega vremena predstava odpade).

Kino Žalec: 25.8. ob 20. in 278. ob 20. akcijski film Trije kralji, 26.8. ob 21. in 278. ob 18. nadnaravni triler Stig-mata, 29.8. ob 20. zgodovinski spektakel Gladiator, 30.8. ob 20. romantična komedija Notting Hill, 31.8. ob 18. in 20. romantična najstniška komedija Ameriška pita.

Kino Dobrna: 26.8. ob 19. in 278. ob 17 grozljivka Brezglavi jezdec.

Shiri

Imamo torej: evropsko premiera ter najbolj prodajan in gledan film v Koreji, na Japonskem, v Tajvanu, v Hongkon-gu, in ja, film je bil tam bolj gledan kakor Cameronov Tita-nik. Kar je povsem logično, iz vsaj dveh vzrokov. Prvič, ker Cameron pač ni poznal politič-' nih razemer v tamkajšnjih predelih in je menda to ena redkih stvari, ki jih ni uspel vtakniti v svojo mega uspešnico, Shiri pa seveda razmere pozna in s svojim poznavanjem piha na dušo vsem deželam sveta, ki so bile kdaj nasilno ločene in se želijo združiti, ali pa obratno, in pri katerih ločevanju so imeli prste vmes tuji »pokrovitelji«. Posebno pa seveda piha na dušo svoji (svojima) državama. Če ste kaj gledali srečanja med severno in južnokorejskimi družinami po 25 letih nevidenja, srečanja, ki jih je prikazovala tudi slovenska televizija, boste vedeli, za kaj gre. Poštena tematika za film. Zelo.

Drugi razlog: ker so bili domači gledalci zagotovo veseli, da njihovi ustvarjalci lahko naredijo film, ki se produkcij

sko gledano tako lepo kosa z holivudskimi. Kar ima tudi svoje slabe strani. Ampak roko na srce, tudi mi bi bili ponosni, če bi naš domači ne-posrečeno akcijski Patriot bil... bil... pač boljši v vseh pogledih. Do neke mere je tale obrat v tehniki filmanja celo nenavaden, ker se je Holly-wood učil filmske akcije prav od Azije, no, ne ravno toliko Koreje, ampak vseeno.

Kaj potemtakem dobimo v Shiri? Izjemen uvod, ki zelo spominja na nekakšno Nikito, le da je še mnogo bolj krvav in drastičen, in make manj izjemno nadaljevanje, ki dokaj spominja na Vročico. Pa konec z izredno razburkano čustveno plimo. V kateri se film pokaže v najboljši luči. Oziroma, kjer je najbolj posrečen in močan. Škoda, da te razburkanosti ne zagrabi in ne prične povzročati že prej. Vmes pa... obilica krvi; krvi do kolen, kri, ki neprestano šprica v obraz, fre-netična, poskakujoča kamera, sploh ob zasledovanju akcijskih prizorov, in streljanja toliko, da bi izstreljenih nabojev lahko bilo za polno kinodvora-. no kina Metropola. Občasno plehki dialogi, veliko predolge akcijske sekvence, zanašanje na moč eksplozije, ki bo pač prekrila druge pomanjkljivosti. Če že Shiri tako dobro pozna okoliščine v obeh Korejah, kar sčasoma tudi pokaže, ali pa vsaj nakaže, zakaj potrebuje toliko časa, da to naredi -zakaj se izgublja v teh neznosno dolgih »streljačinah«? Ali pa navsezadnje le izkorišča realno ozemeljsko problematiko za manj utemeljeno neskončno preganjanje in vse ostalo? Ali pa je nam, ker pač nismo tam doma, vse skupaj manj samoumevno? So pa - še ena pohvala - igralci vsekakor dobri. Da se ne boste mučili z branjem napisov na špici: igrajo Suckyu Han, Minsik Choi, Voonjin Kim, Derek Kim, zrežiral pa je Jegyu Kang, dobitnik mnogih filmskih nagrad na domačem ozemlju, in celo izbranec za osebnost leta 99 s strani dveh korejskih dnevnikov.

PETER ZUPANC

Gremo v kino!

Pravilni odgovor iz prejšnjega tedna se glasi Možje v črnem tem filmu sta namreč skupaj zaigrala Tommy Lee Jones in ^ Smith. Nagrajenci so: Romana Petrej, Zagrad 140b, Celje, T Lavrinc, Dobrna 3b, 3204 Dobrna in Katja Topovšek, Grajs vas 15g, 3303 Gomilsko. Prejeli bodo vstopnico za ogled fili Celjskih kinematografov.

Nagradno vprašanje: režiser drugega dela filma Misi Nemogoče John Woo je sodeloval tudi z znanim azijski akcijskim filmskim zvezdnikom, ki ga te dni lahko gledamo i naših platnih. Kateri igralec je to?

Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30* Celje, do ponedeljka, 28. avgusta. Izžrebali bomo tri dobiti ke vstopnice za ogled filma.

TV VODIC

31

32

TV VODIC

TV VODIČ

33

34

TY VODIC

GLASBA

35

Kunigunda bo prevetrila ulice Velenja

V tednu dni kar 50 prireditev na tretjem festivalu mladih kultur

Kunigunda je bila lepa čarovnica, ki je bojda živela bogato, legend polno življenje na Velenjskem gradu, pred tremi leti so jo, takrat le i za en dan, v spomin priklicali mladi Velenjčani, željni ; in lačni zanimivih, drugač-: nih kulturnih dogodkov. Enodnevni festival je lani prerasel v celotedenskega. In tako bo tudi letos. Od sobote pa vse do prihodnje nedelje se bo na »Festivalu niladih kultur Kunigunda 2000« na ulicah in trgih Velenja, pa tudi za grajskim obzidjem, zgodilo 50 glasbenih in kulturnih dogodkov, v katerih bo sodelovalo preko 300 ljudi.

Priprava tako obsežnega festivala, ki mu težko najdemo vzporednico z drugimi slovenskimi festivali, je velik zalogaj. Že lani so bili mnogi skeptični, a ekipi mladih Ve-lenjčanov, ki ga pripravljajo v I okviru Mladinskega centra Ve-! lenje in Šaleškega študentske-t ga kluba, je uspelo! Ljudje so ! se ustavljali in opazovali dogajanje na različnih koncih večino leta zaspanega mesta, mnogi so prišli od drugod. Dva dni pred uradnim začetkom festivala je tudi letos vse pripravljeno. Program je še pestrejši in bogatejši, edina neznanka je trenutno še vreme, ki bo pomembno, saj se bo večina dogodkov zgodila v centru mesta, na Cankarjevi, Titovem trgu, pa tudi za graj: skim obzidjem.

»Kunigunda je namenjena mladim, ne le mladim po letih, ampak tudi po načinu izražanja svojih idej. To je festival, ki predstavlja sodobne urbane kulturne zvrsti in ga težko primerjamo z drugimi po Sloveniji. Programsko je namreč izredno široko zasnovan, saj smo prepričani, da je v tem koncu Slovenije velik primanjkljaj tovrstnih kulturnih vsebin. Vsaka od letošnjih 50 prireditev ima sporočilo, nobena ne sodi v ceneni pop,« pravi programski direktor festivala mag. Aleš Črnič. »Tudi letos bo večina prireditev brezplačnih, le na treh bo simbolična vstopnina. Festival so podprli Mesto Velenje, Ministrstvo RS za kulturo in nekatere lokalne firme. Že lani smo pokazali, da se lahko tudi v tem delu Slovenije z relativno malimi sredstvi pripravi odmevna in kvalitetna prireditev. Kunigunda je namreč vzgojni projekt, Vzgajamo mlade, da bodo znali brati jezik sodobne kulture in umetnosti, ki postaja vse bolj razpršen in vse težje razumljiv. Vzgajamo pa tudi prebivalce, da mesta niso le za spanje, ampak tudi za življenje, da določene urbane vsebine sodijo v center, tudi po 22. uri.«

»Velenje je po velikosti peto niesto v državi, mi pa smo niorda prva res urbana generacija. Kljub temu ni vehko mesto, nikoli pa ni bila vas. Sedaj

ima Velenje vse značilnosti urbanega. Negativnih značilnosti ima dovolj, pozitivnih, ki izhajajo iz srečevanja različnosti in tolerantnosti do drugačnosti, pa ni. Je na en način zatohlo mesto, zato bo Kunigunda tudi letos naredila prepih. To si želimo doseči na razhčne načine, predvsem z vnašanjem sodobnih kulturno umetniških vsebin. Veliko dogodkov bo popolnoma umetniških, takih, ki jih težko vidimo drugje, ker je večina podobnih prireditev že podlegla trdi logiki kapitala,« še dodaja Črnič.

Večina nastopajočih bo Slovencev, nekaj tudi tujcev. »Ve

lik poudarek dajemo temu, da dobimo različne ljudi z različno kulturno prtljago. Zato bo v okviru festivala potekal tudi mednarodni prostovoljni delovni tabor, ki vključuje 7 prostovoljcev, ki prihajajo iz različnih koncev sveta, pomagajo pa pri organizaciji in izvedbi festivala.«

Festival mladih kultur seveda ni namenjen le prebivalcem Šaleške doline. S svojo ponudbo bo zagotovo zanimiv mnogim, ki si želijo drugačnosti in zanimivih kulturnih dogodkov. Prvi dan festivala bodo odprli likovno razstavo »Ženske v izložbi«, ki zaobjema slikarske rešitve mladih slo

venskih slikark, na Cankarjevi bo Ina Knez prikazala poslikavo teles, zgodila se bo klasična klovniada, lutkovna predstava, kiparske postavitve in zvečer koncert ansambla Ultrazvok in Aleša Hadalina. V nedeljo ob 11. uri bo Peter Mlakar pripravil pridigo na gozdni poti pod bazenom, od 10. do 22. ure pa se bo za grajskim - obzidjem dogajal Srednjeveški dan, katerega glavni dogodek bo sojenje Kunigundi. Sodelovalo bo preko 40 igralcev, obiskovalci pa bodo skupaj z njimi postali del mitske zgodbe. Sledil bo otvoritveni žur festivala, spet v centru mesta, na njem pa se bo predstavil slovenski Sekstet klarinetov in DJ Mišel. Od ponedeljka do petka se bodo prireditve dogajale v popoldanskem in večernem času, v knjigarni Kulturnica bodo vsako popoldne zanimivi literarni dogodki, vsak večer bo zrak začinil koncert na ploščadi pred Namo, vključena pa bodo tudi številna druga prizorišča, kjer se bodo dogajale razstave, performansi, modna revija... Program je preobsežen, da bi ga predstavili v celoti, dodobra pa je predstavljen na internet straneh (www.kunigunda.si). Naj opozorimo le še na velik open-air koncert "prihodnji petek, ko bodo na Titovem trgu nastopili Bast, Urban, Šalagrama Šila, Okvir in Er-roristi. Zgodil se bo tudi Ska-te Contest, na Cankarjevi pa bo prihodnjo soboto pripravilo »Piknik« poulično gledališče Ane Monroe... Zagotovo bo številnim mladim umetnikom uspelo preseči simbolno zaprtost vsakdana in mestne ulice spremeniti v zanimiva prizorišča, ki bodo pritegnila tako naključno mimoidoče kot tiste, ki bodo na prireditve prihajali po duhovno hrano namenoma!

Tako kot lani se bo na festivalu Kunigunda tudi letos predstavilo gledališče Ane Monroe.

EKSPRES-EKSPRES

• Spajsica Melanie C je s prvega mesta angleške lestvice najbolj prodajanih single plošč s trance popevko »I Turn To You« izrinila Robina Wil-liamsa in njegovo »Ročk DJ«. Na oni strani velike luže, v ZDA, se je na vrhu obdržal trenutno najbolj vroči R&B pevec Sisqo s svojo drugo letošnjo No. 1 uspešnico »In-complete«, na drugo mesto so se spet vrnili rockerji Match-box Twenty s skladbo »Bent«, s četrtega na tretjo pa so napredovale Destiny's Child z uspešnico »Jumpin'Jumpin'«. V Nemčiji že četrti teden najvišjo pozicijo zaseda prijetna štanca »Around The World« projekta ATC, na Hrvaškem pa te teden najraje poslušajo novo uspešnico »Ruzinavi brod« skupine Daleka obala.

• Britanska skupina Super Furry Animals je v kar 20-minut dolgo kreacijo »Free Now« s privoljenjem Sira Pau-la McCartneya remixala nekaj do sedaj še neobjavljenih posnetkov skupine The Beatles.

• Christina Aguilera bo v prihodnjih 11 tednih kar 37-krat nastopila na nekaterih največjih ameriških koncertnih prizoriščih.

• Skandinavska pop atrakcija A-HA se je letos po skoraj

osemletnem studijskem molku v velikem slogu vrnila na svetovne lestvice z odličnim come-back albumom »Minor Earth/Major Sky«. Z njega je kreativna trojica na single že maja uvrstila eno izmed večjih uspešnic letošnjega poletja »Summer Moved On«, te dni pa se po vsej Evropi na veliko vrti njihov nov single »Minor Earth/Major Sky«.

• 12. septembra bo izšel nov album »Maroon« v ZDA izjemno popularne ročk skupine Barenaked Ladies. Videospot za prvi single »Pinch Me« je že posnet.

• Trenutno najpopularnejši avstralski dvojec Savage Gar-den bo nastopil na zaključni ceremoniji letošnjih OUmpij-skih iger v Sydneyu. Daniel Jones in Darren Hayes bosta zapela svojo mega-uspešnico »Affirmation«.

• Newyorški techno zvezdnik Moby bo na svoj novi single uvrstil ponovno posneto skladbo »Honey« s svojega v več milijonski nakladi prodanega albuma »Play«. V tokratni verziji bo »ukradene« vokale s starih gospel plošč zapela zmeraj bolj cenjena pevka Kelis.

• 16-letna ameriška pop princeska Mandy Moore bo kljub protestom nekaterih najbolj

zagretih fanov nastopila v vi-deospotu punk zasedbe Good Charlotte.

• Kljub temu, da je igralka, plesalka in pevka Jennifer Lo-pez, letos posnela kar dva filma je našla čas in s kopico vrhunskih producentov in avtorjev posnela še večino skladb za svoj drugi album. LP »A Passionate Journey« bo na trgovinskih policah sredi jeseni.

• Oktobra bo izšel novi album vse popularnejše slovenske pevke Nuše Derende. Po dobro sprejetem lanskem prvencu »Vzemi me veter« bo »večno druga« Nuša svojo novo ploščo zapolnila z nekaj že preverjenimi uspešnicami s slovenskih festivalov - pesem »Boginja« je bila druga na lanskem MMS-u, isto mesto je letos zasedla tudi njena »Ne kliči me«, za balado »Čez dvajset let« pa je letos prejela nagrado za najboljšo izvajalko Slovenske popevke 2000.

• Za mnoge najboljša in najbolj izvirna narodna-zabavna skupina zadnjih nekaj let Fraj-kinclerji je po izjemnem uspehu njihovega albuma »Srčna napaka«, ki se nevarno bliža zavidljivi nakladi 20 tisoč izvodov, zaplula tudi v t.i. zabavne vode. Štajerski veseljaki so pred nedavnim posneli satirično poletno popevko »Morske deklice« in z njo napovedali skorajšnji izid novega albuma.

STANE ŠPEGEL

VRTIUAKPOLKIN VALČKOV

ŽOVROČfflRC

36

ZA AVTOMOBILISTE

Septembra prenovljeni lwingo

Kot je že skoraj v navadi, francoski Renault na jesen nekoliko prenovi svoj najmanjši avtomobil tvvingo. Tlidi letos bo kupcem na voljo v nekoliko spremenjeni različici, njeni poudarki so na izboljšanih voznih lastnostih in varnosti avtomobila, opazne pa so tudi kozmetične spremembe in dodatki.

Pasivno in aktivno varnost twinga so izboljšah z dodatnim stabihzatorjem s premerom 17 mihmetrov, za povrh pa so prilagodili nastavitev blažilnikov, tako da so dosegli najboljši možni kompromis med udobjem in dobro •lego na cesti. Po novem bo imel tvvingo 14- in ne več 13-palčna platišča, pa tudi pnevmatike bodo imele nekaj nižji presek. Zelo pomembna novost je sprememba zavornega sistema, saj je avto dobil spredaj večja zavorna koluta, zadaj pa večja bobna, poleg tega pa so povečali učinkovitost servo zavornega sistema za 15 odstotkov.

Okrepili so tudi delovanje električnega servo volana, poleg tega pa bo to prvi re-nault, ki bo opremljen s ključavnico za izklop čelne varnostne blazine za sovoz-nika. Avto bo dobil tudi sistem za samodejno zaklepanje vozila med vožnjo (to postaja v Evropi vse bolj pomemben del opreme, žal) ta

koj, ko vozilo preseže hitrost sedmih kilometrov na uro.

Tvvingo letošnje jeseni bo imel tudi galvaniziran spodnji del in ima zato 12-letno protikorozijsko jamstvo. Navzven bo mogoče opaziti nove pokrove žarometov in meglenk, novi so okrasni pokrovi in lita platišča, izbirati pa bo mogoče med devetimi zunanjimi barvami, od tega bosta dve povsem novi in namenjeni izključno tvvin-gu. Nove so tudi prevleke sedežev, prenovljena je osrednja konzola, drugačne so obloge vrat. Izboljšana je

akustična zaščita, mogoče pa bo vgraditi satelitski navigacijski sistem.

Opremski paketi bodo štirje, motorja pa niso spreminjali (1,2-litrski agregat, ki ponuja 60 konjskih moči in ima 93 Nm navora), zraven pa bo bodisi ročni petstopenjski menjalnik bodisi tri-stopenjska prestavna avtomatika. Pri nas bo prodaja prenovljenega tvvinga predvidoma stekla septembra, osnovna izvedenka pa naj bi bila na voljo za 1,54, nekaj bolje opremljena pa za 1,64 milijona tolarjev.

Prenovljeni tivingo jesen 2000.

Bodo trgovci tožili BMW?

Vse kaže, da se Roverjeva zgodba noče in noče razplesti. Nemški trgovci z Roverjevimi avtomobili menda nameravajo proti tovarni BMW, ki je imela Rover pred časom v lasti, vložili tožbo.

Trgovci so namreč prepričani, da so imeli vsaj za 100 milijonov mark škode. Do tega naj bi prišlo zaradi »krnitve ugleda in vsega tistega, kar se je dogajalo v času prodaje tovarne Rover«. V Nemčiji prodaja roverje nekako 180 trgovcev, za sedaj pa še ni znano, ali imajo kaj možnosti, da bi s tožbo uspeli. Ob tem so nemški organi začeli tudi preiskavo, s katero skušajo ugotoviti, ali so sredi marca, ko je BMW objavil, da prodaja tovarno Rover, morda nekateri uslužbenci trgovali z delnicami na podlagi notranjih informacij. Na sliki: rover 75.

Novosti pri Renaultu in renauitih

Pri Renaultu seveda ne držijo križem rok in za bližnje mesece pripravljajo kar nekaj novosti.

Tako bo scenic dobil novi 1,8-litrski motor s po štirimi ventili na valj s 118 konjskimi moči. S tem agregatom bodo zapolnili vrzel med sedanjim 1,6 (110 konjskih moči) in 2,0-litrskim motorjem, ki ponuja 140 konjskih moči. Tako bo od septembra naprej scenic na voljo s štirimi bencinskimi motorji s 16-ventilsko tehniko in dvema turbodizelskima agregatoma z neposrednim vbrizgom goriva. Jeseni naj bi začeli ponujati scenica tudi z inteligentnim samodejnim menjalnikom proactive. Novi motor bo dobil tudi dostavni master, in sicer turbo-dizel z neposrednim vbrizgom ter gibno prostornino 1,9 litra in 80 konjskimi močmi.

Hondine težave doma in na tujem

Skoraj vse avtomobilske tovarne na britanskem Otoku ali na Japonskem imajo zaradi premočnega funta in še močnejšega jena veliko težav. To zlasti velja za Veliko Britanijo, saj so se ji avtomobilske hiše začele na veliko izogibati pri svojih načrtih za prihodnje investicije. To velja tudi za japonsko Hondo, ki nekatere svoje modele izdeluje v Svvindonu. Za povrh ima Honda glavnino svojih tovarn doma na Japonskem. Tako se je lahko zgodilo, da je imela tovarna v obdobju april-junij 2000 za 17 odstotkov manj čistega dobička kot lani v tem času (skupaj 966 milijonov dolarjev). Primerjava vrednosti jena z dolarjem tudi kaže, da je jen letos dražji vsaj za deset odstotkov. Honda izjemno veliko proda v ZDA, zato niso pretirano veseU močne domače valute.

Prenehali izdelovati saf rane

V predzadnjem tednu julija se je izteklo življenje renaultu safrane, največjemu modelu te francoske tovarne. Avtomobil so izdelovali od leta 1992 in do konca julija naredili približno 315 tisoč vozil. Nekaj avtomobilov so naredili še na zalogo, namenili pa jih bodo predvsem francoskemu trgu.

Vozilo je nastajalo v tovarni v Sandouvillu, kjer so se začeli pripravljati na začetek izdelave novega renaulta višjega oziroma visokega razreda, poleg tega pa naj bi tam izdelovali tudi avtomobil, s katerim bodo kasneje nadomestili laguno. Pri Renaultu pravijo, da je bil safrane najuspešnejša francoska velika limuzina devet

desetih let, pri čemer je seveda povsem nesporno, da je šel avto najbolje v promet doma, se pravi na francoskem trgu, saj so jih tam prodali dve tretjini.

V Sloveniji je bil avto razmeroma uspešen, saj so jih prodali 662. Najbolj je bil avto po volji slovenskim kupcem v letih 1993 in 1994, ter po kasnejši prenovi leta 1997 Lani je šel safrane najbolje v promet, če izvzamemo Francijo, še v Luksemburgu in Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji skupaj s Kanarskimi otoki, Švici, Nemčiji in Veliki Britaniji. Zanimivo je tudi, da so lani pri nas prodali 75 safranov, kar je bilo bistveno več kot v Italiji (57) in v Avstriji (47).

Renaultov najmlajši upokojenec safrane.

Firestone umika pnevmatike

V ZDA se velikokrat zgodijo stvari, ki so v Evropejcem tako rekoč nerazumljive. Ena takšnih je vse tisto, kar se sedaj dogaja z gumami ameriške gumarske družbe Firestone. Ta je v lasti japonskega gumarskega koncer-na Bridgestone, ki spada med največje na svetu. Firestone bo zaradi domnevne napake na pnevmatikah iz prometa umaknil kar 6,5 milijona že prodanih gum.

Gre za tri oziroma štiri vrste pnevmatik, tovarna pa se je za

ta korak odločila po opravljeni raziskavi državne službe za nadzor varnosti na cestah. Ta je začela raziskovati ustreznost gum po 46 nesrečah, ki naj bi se zgodile prav zaradi tega, ker so Firestonove pnevmatike eksplodirale. Večina nesreč se je pripetila v jugoza

hodnih zveznih ameriških državah in to pri visokih temperaturah. Seveda bo družba vse gume zamenjala brezplačno, niso pa še sporočili, ali so te pnevmatike prodajali tudi na evropskih trgih. Vsekakor si tovarna Firestone posebne slave ni pridobila.

Hyundai dobro, Audi ne tako

Posamezne avtomobilske tovarne že objavljajo rezultate svojih polletnih poslovanj. Zelo je zadovoljen juž-nokorejski Hyundai, sicer največji izdelovalec avtomobilov v Južni Koreji.

Tako je v letošnjega pol leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem svojo prodajo povečal za 40 odstotkov, pri čemer je bila vrednost poslov 7,6 milijarde dolarjev, dobička pa je bilo za 278 milijonov dolarjev. To je skoraj dvakrat toliko kot lani v tem času. Nekoliko slabše je šlo nemškemu Audiji, vsaj v

primerjavi z enakim lanskim| obdobjem. Tako je imela to-1 varna v letošnjega pol leta zaj 384 milijonov evrov dobiČ-| ka, kar je bilo za sedem od-| stotkov manj kot lani. Kotf pravijo, naj bi bila to pred-j vsem posledica nekaterih no-| tranjih organizacijskih in strukturnih sprememb (omeniti je treba, da so kupili denimo italijansko tovarno športnih avtomobilov Lamborghinil ipd.). V letošnjih šestih mese-' cih pa je tovarna ustvarila za 8,1 milijarde evrov prometa,^ kar je bilo za pičhh 0,17 odstotka več kot lani. »

FEUTON - INFORMACIJE

37

Ta novi latinsko-grški izraz zdaj kakor razbija zaporedje .[arejših glasovno podobnih sestavin poganskega imena jVETO - GOR, ki ga posebej potrdi že omenjenemu koroškemu napisu SVUNGDI KUNINGU oziroma SODJA KNEZ precej podobni napis nad vrati Jurijeve kapelice na štajerskih Sv. gorah in ki se z dodatkom treh črk z reliefa ob istih vratih glasi:

Šele s tem dodatkom,« razmišlja in zaključuje svojo razlago dr. Nartnik, »se je pač pokristjanilo nekdanje pogansko ime SVETO-GOR, čigar sestavini SVETO in GOR glasovno takore-koč obračata zaporedje še dveh okvirnih poganskih imen, prvega imena JAROVIT in tretjega imena SVETOVIT, takole: JAROVIT - SVETO-GOR - SVETOVIT«

Znaki, podobni venetskim

čeprav se je prof. dr. Jurij Rojs odrekel razvozlavanju napisa na osnovi glagolice, je dr. Vlado Nartnik storil prav to. Kljub vsemu pa neumorni Rojs ni obupal. Proti koncu dvetdesetih mi je v daljšem pogovoru zagotovil, da bržkone v tem primeru ne gre za rune in da najbrž tudi za najzgodnejšo različico glagolice ne in da se z dr. Nartnikom pač ne strinja.

V tistem obdobju, ko je dr. Rojs znova intenzivno in hlastno iskal nove rešitve, je na slovenski knjižni trg prišla nova knjiga Tomažiča in Šavlija o Venetih in ko me je povprašal, ali morda ne bi poizkusila tudi z venetsko abecedo (četudi se s teorijo »slovenjenja« venetskih besed nisva strinjala), sem odgovoril 'pritrdilno in tudi sam pomagal pri primerjanju posameznih znakov in študiju virov.

Prof. dr. Jurij Rojs je preštudiral vse knjige o venetščini, predvsem pa tiste, ki sta jih, tudi s sodelovanjem pok. Mateja napisala omenjena avtorja, in prišel do spoznanja, da so

nekateri znaki presenetljivo podobni venetskim, da torej niso slovanski, še več: po temeljitem primerjanju se je dokopal do presenetljive ugotovitve. Presenetljive predvsem zato, ker so na več na moč podobnih besednih tvorb naleteli že naši venetologi.

»Uporabil in preštudiral sem vse mogoče vire, ne bi jih navajal. Naše in tuje. Kombiniral sem, obupoval, bral v različnih smereh, kajti pri svetogorskem napisu namreč ni popolnoma jasno, kako pravzaprav je treba brati: iz ovala navzven ali obratno. Zatorej se mora spreminjati tudi smer branja, črke pa dobijo popolnoma drugo obliko.. Naposled sem prišel do spoznanja, da mi napis, bran z venetskimi črkami, ponuja besedi BOG TRIMOŽIT(I), od petega znamenja naprej pa naj bi bila letnica 1100 (pr.n.št.., brano od desne proti levi). Dodani i: pri Baskih se tudi, na primer, infinitiv končuje na i, gre pač za vplive, za mešanja različnih kultur, torej tudi pisav, govorov... Da gre za kombinacijo več pisav, so menili tudi ruski znanstveniki, ki so napis videli z mojim posredovanjem. No, še to: zagotovo je TRIMOŽITI nekakšno božanstvo, nekaj posebnega kot Triglav s tremi vrhovi, v tem primeru pa bi glede na razgledje s Svetih gor šlo najbrž za dobro vidne Donačko goro, Boč in zagrebško Sleme,« je prepričan dr. Jurij Rojs.

Namen tega spisa prav gotovo ni razglabljanje, kdo ima prav, kdo ne, prej naj bi bil vzpodbuda za nadaljnje raziskovanje te, nedvomno skrivnostne uganke, ki je zanesljivo zelo pomembna za zgodo-

vmo ljudstva, ki je v tistih časih prebivalo na tem območju, pod temi gorami, na stičišču mnogih poti. In ljudstev v teh nemirnih časih ni bilo malo: dobesedno so si podajala kljuke v tem prepišnem predelu naše deželice. Morda bo namesto človeka uganko kdaj razširil računalnik. Je kdo pomislil na to?

Ne glede na vse, kar smo zapisali, pa večina zapisov o Svetih gorah o vseh teh poizkusih, ki so terjali izredno energijo in ogromno volje, skrivnostnost odpravi na kratko: gre za nepojasnjen napis iz kdove katerega časa...zagotovo pa iz sive davnine!

KONEC

Nartnikova varianta napisa.

Napis, kot ga je videl dr. Emilijan Cevc.

Tako je prerisal napis dr. Jurij Rojs.

38

INFORMACIJE

v MODNEM VRTINCU

39

Poletne modne iskrice

Z drobnimi prenovami počitniške garderobe, učinkovitimi podrobnostmi, barvanjem ali le otraktivnim ličenjem lahko domiselno popestrimo nošo vizualno podobo zo zadnje poletne dni

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

pje, seveda ga še ni konec, l^ošnjega poletja, prav nič pe bi imeli tudi proti kakšnemu »indijanskemu« podaljš-Vsaj tisti, ki ne maramo ^eravih jesenskih dni, ki s jivo meglo in nadležnim ve-^m poskušajo prav nesramno skraspati na plan naše čez Ritnice pozabljene simptome vremenske depresije.

m

Ampak, prihaja. Počasi in lanesljivo. Jesen, z njo pa tudi BOva moda, nova veselja in jove skrbi, povezane z našo fizualno podobo. Prihodnji [eden zato začenjamo veliko ^nsko-zimsko temo modne lezone 2000/2001.

Že zdaj ste, drage bralke in icveda tudi bralci, prijazno nbljeni, da sodelujete pri ob-Bcovanju naših modnih zmenkov s svojimi predlogi. Bi raje prebirali več novic z domačega modnega prizorišča, o novo-(tih, ki jih pripravljajo sloven-dd modni oblikovalci? Naj koga od njih posebej predstavi-no? Vas bolj zanima, kako sjM-ejemajo modne novosti, ka-to skrbijo za svojo podobo in kupujejo garderobo znane Šovenke in Slovenci? Bi bilo dobrodošlo več konkretnih nasvetov, kako morda stara ob-\£ila prenoviti, obnoviti, da liodo ujela aktualni trendovski utrip? Vam je ljubše prebiranje

zanimivosti iz svetovnih modnih hramov in bolj ali manj pikantnih novičk, ki so obvezni del imidža eminentnih krea-torskih zvezd?

Pošljite nam vaše mnenje, pripombe in predloge! Lahko jih tudi pripišete na dopisnico z odgovorom na naše nagradno vprašanje meseca.

In, nenazadnje - z vsem zaupanjem nam sporočite vašo konkretno dilemo v zvezi z izbiro pravega oblačila, s katerim'boste korigirali in vizualno uskladili svojo postavo.

Tokrat pa se poletju v slovo še zadnjič sprehodimo po počitniških modnih vzdušjih, privoščimo si za zadnje tople dni kakšno doma »pridelano« novost in - zakaj pa ne - tudi norost.

Jesen in zima bosta dolgi in resni, ujemimo torej še nekaj utrinkov lahkotne, razigrane norčavosti!

Ko kova« trende icujejo...

Srebrno, bakreno ali zlato obarvani kovinski obročki -včasih ljubki majhni, drugič dominantno atraktivni, tretjič arogantno agresivni... Prvič kot glave bucike, drugič kot migetajoče kresničke, tretjič kot kovanec veliki preluknjani kovinski gumbi. Neti. S kladivcem pritrjeni na kav-bdjke, poletno majčko, usnjen komplet, torbico, čevlje, celo trenirko.

Na letošnje modno prizorišče jih je naplavil trendovski val, ki prebuja nostalgijo na osemdeseta leta, ko se je od teh modnih dodatkov vse »nevarno« bleščalo. Še posebej na

možačastih motorističnih opravah.

Vam je všeč? Vsaj za nekaj ščepcev netov? Moda pravi -lahko si z njimi preluknjate celo oblačilo, lahko pa jih uporabite le kot dekorativno obrobo ali droben detajl, s katerim poudarite izbran motiv na oblačilu.

Poleti V belem, jeseni v barvitem

Nekaj časa, barvo za tekstil, kakšen kamenček in sukanec boste potrebovali za prenovo lahke viskozne jopice. Morda ste se je naveličali gledati v beli barvi, morda barva ni več tako prava, kot pred meseci, morda... Pobarvajte jo!

Če boste tkanino zavili v poljubno velike kamenčke, jih previli s sukancem, ali pa jo boste zavezali le na določenih mestih in pomočili v barvo, bo nastal izvirno vzorčast domači unikat. Postopek lah

ko seveda ponovite še z eno ali več barvami, vsekakor pa se vam »eksperiment« skoraj ne more ponesrečiti. Lahko vas le osreči, ko boste novovzor-často jopico nosili še v prvih hladnih jesenskih dneh.

In, ko boste že pri barvanju, pomočite v barvo še kakšno mini ovratno rutico, s katero boste imenitno in v skladu z letošnjimi modnimi željami, osvežili svoj videz!

Naocehji piše...

Nimate časa, se vam pravzaprav sploh ne ljubi ukvarjati s tovrstnimi prenovami?

Kaj pa menite o igrivo-nagaji-vem in skrivnosmo zapeljivem make upu, s katerim boste zagotovo pritegnile radovedne poglede na počitniški večerni zabavi?

Umetni nohti »vklenjeni« v verižico, 4-centimetrske umetne trepalnice ali duhovito nali-čene oči... Kaj mu sporočate, bo izvedel, ko boste pogled sramežljivo povesile...

»Prevezi me, pomoči v barvo... in uživaj v mojem novem videzu,« sporoča jopica s fotografije.

Piercing nohtov ali vklenjeni prsti?

S trepalnicami »mačje Parižanke«.

Izvedel boš, ko bom povesila pogled...

Kovinske glavice in luknjice - trendovska netomanija 2000.

Nagradno vprašanje avgusta:

MOŠKA HAVAJSKA ALI ALOHA SRAJCA JE POTISKANA:

a) S črnobelimi črtastimi in kvadratastimi motivi;

b) S pisanimi vzorci eksotičnega cvetja in sadja.

40

KRONIKA S CEUSKEGA

Pregreta smetana na pesku

Več kot petsto pomembnih osebnosti na trinajstem Vip M Clubovem teniškem turnirju v Velenju - Eni protestirajo, drugi uživajo

Bolj družabni kot športni sobotni dogodek je že vrsto let tradicija v mestu ob Paki, kjer se konec avgusta zbere smetana iz političnih, gospodarskih, medijskih in še kakšnih krogov. Letošnjega srečanja se je udeležilo več kot petsto sedanjih in nekdanjih ministrov, politikov, veleposlanikov, podjetnikov, direktorjev in novinarjev, največje pozornosti pa je bil prav gotovo deležen predsednik republike Milan Kučan.

Ker sam, kot pravi, ni najbolj vešč teniških udarcev, je raje navijal za finaliste. Zmagala sta Tone Anderlič in Jože Sirovič, ki si prav gotovo zaslužita čestitke za tekanje na pasji vročini. Sicer pa je bilo videti, da VIP-ovci kljub visokim temperaturam uživajo. Večina se tako ali tako že dobro pozna preko uradnih poti, še bolj pa privatno, ko naj bi se pravzaprav sklepali glavni posli. Navkljub temu, da nekate

rim VIP-ovcem ni prav nič ugajala navzočnost medijev, so se

drugi le zadovoljno smehljali in se sproščeno prepustili toku dogajanj. Pravzaprav nikogar med njimi ni vznemiril pisni protest ministra dr, Jožeta Zagožna, ki ga je poslal medijem in v njem zapisal, da bi bilo nemoralno udeležiti se turnirja, katerega sponzorji so podjetja, »ki ne plačujejo davkov in ki ne izplačujejo dividend lastnikom.«

Ti očitki so sicer zbodli nekatere prizadete, a jim to ni pokvarilo dneva. Le kako bi jim? Penina z jagodami, neomejene količine piva, viskija, priznanih vin, bo^t izbor mesnih jedi, morskih specialitet, špagetov, sirov, solat, slaščic in še in še. Pogled na dobro hrano in lepe hostese je marsiko

mu maksimalno polepšal dan. Pa niso bile na tapeti le hostese. Mnogo moških pogledov je bilo usmerjenih tudi v predstavnice naših vrst in manekenke na večerni modni reviji.

Vsi udeleženci so dobili tudi uradna oblačila turnirja, in sicer dve majici, jakno in dolge hlače, za kar so skupaj s hrano (ki je je na koncu celo zmanjkalo) plačali komaj 2.500 tolarjev. To prav gotovo ni veliko za tiste, ki jim cunjice s pomembnim napisom očitno veliko pomenijo, saj jih ponosno nosijo tudi sicer, zlasti če obstaja možnost, da jih bo videlo precej ljudi.

Razliko med »prispevkom« in dejanskimi stroški so seveda pokrili sponzorji. O kakšnih vsotah je dejansko govora, bi težko govorili, zagotovo pa niso majhne. Zbrane eminence pa so v Velenju tudi odprle denarnice v dobrodelne namene. Zbrali so šeststo tisočakov. Polovico so jih namenili za

Metličarjeve trojčke, turnir V je namreč njihov boter, polg co pa bodo dobili varovai velenjskega zavoda za otrc z motnjami v razvoju Ježi Ker se je po delitvi dena nabralo še dodatnih petdej tisoč tolarjev, bo M club s te denarjem opremil in obl^ gojence zavoda, je povedal rektor tega podjetja in ne vrste oče turnirja Marjan G| beršek-

Kakorkoli že, res je, da j velenjski VIP turnir velik di godek (bolj za udeležence k navadne ljudi), a to še zdal( ne pomeni, da moraj(m)o v vedeti vse o tem, kdaj in kaki Morda so bili na turnir poval Ijene le tiste medijske hiše, i so po mnenju nekaterih v vi hu naše stroke. Očitno orgaii zatorji pozabljajo, da zvezde i veliki meri snujejo prav med - nacionalni in lokalni.

BOJANA JANČl Foto: GREGOR KATl

Milan Kučan: »Kako pa kaj vaš hmelj, gospod župan?« Lojze Posedel: »Če bi pred dvema mesecema razpisali volitve, bi bila letina mnogo boljša.«

Žal tudi pri družabnih dogodkih ne gre brez mobilčkov. Pa saj jih imajo že prvošolci, zakaj torej ne direktorji, oprostite, predsedniki uprav. Na sliki predsednik uprave Gorenja Jože

Stanič.

Čeprav je gospod predsednik fotoreporterje pozval, naj ga ne fotografirajo s kozarcem v roki, saj naj bi bilo takšnih slik že tako preveč, je našemu Gregorju vendarle uspelo »ukrasti* trenutek zdravice med Gaberškom, Kučanom in podjetnim Marjanom Simčičem, ki je ^ soboto vztrajno poruijal svoje vino, ki naj bi postalo tudi protokolarno.

Vrli možje z vseh vetrov - z leve proti desni: Marjan Gaberšek (M club), Janez Kocjančič (Olimpijski komite Slovenije), Borut Meh (Petrol), Franjo Bobinac (Gorenje) in Tone Vogrinec (direktor smučarskih reprezentanc).

Prijatelja za vedno? Morda bo lastnik celjske Zlatarne Boja^ Albreht odslej večkrat gost Zdravilišča Dobrna, rm č^ katerega je Darko Urbancl (levo).

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh