logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Enokoloselj
Avtor(ji): Lampe, Frančišek
Vir: Dom in svet, 1888, letnik 1, številka 3
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
sai 47 jk®
narju in reformatorju, u�enjaku, politiku in u�itelju dr�avnega prava. � Dru�tvo »Z v oni�mi r" na Dunaji izdalo je spomenico tri�stoletnice Gunduli�evega rojstva. Tu je opisan v kratko �ivotopis njegov, potem slede pesmi, katere so spevali prvi hrvatski pesniki njemu v slavo in pa razna mnenja o Gunduli�u. Izdanje je zelo krasno, na �elu dela pa je Gunduli�eva slika. Naj povem na tem mestu, da so po vseh hrvatskih mestih proslavili slav�nega pesnika, kar so najbolje mogli. Da, tudi bratje Srbi ga niso pozabili. V Belem gradu so se posebno obnesli. Pri predstavi objel je pred Gunduli�evim spomenikom Hrvat Srba, Hrvatica Srbkinjo. »Sloga naj bode med j e d n o k r v n i m i brati!«
Tudi bosenski Hrvati po�eli so vstajati. V Serajevu, v tiskarni »Bosenske po�te« po�ela so izhajati »Pjesni�ka djela«, velikana v pesniji, priprostega bosenskega fran�i�kana Fra. Grge Marti�a. I. zvezek (8°. str. 64. Cena 30 kr.) prina�a po�etek »Osvetnici I. Obre-nov. Dogodjaj iz 18 5 7.« Kaj je Hrvatom Marti�, je dobro znano. Zatorej bodejo jim dobro do�la njegova dozdaj tiskana in �e ne-
tiskana dela, katera bodejo iz�la v 20 zvezkih v zelo elegantnem izdanji. � Mlad, a zelo iz�vrsten in priljubljen pesnik Ivan Lepu�i�, kateri je svoje pesine posebno v »Viencu« ogla�eval, pozivlje Hrvate na I. zvezek svojih pesmij »Pjesni�ki prvijenci«, katere bodejo obsezale 12 tiskanih pol, a iz�le bodejo tudi v tiskarni »Bosenske po�te«. Gena knjigi bode 1 gld. � Busi po�eli so se bolj ozirati na brate Hrvate, ker so v ruskem mese�niku: »Djelo«, v prevodu Umenov-Kaplunskega iz�le dve pesmi neumrlega A. �enoe.
Z novim letom po�eli so izhajati razni novi �asopisi, tako n. pr. v Zagrebu: »Dom i sviet«, »Pregalac«, »Prijatelj naroda«, v Karlovci: »Zora«, a na Su�aku »Nepristran«.
Smrt pobrala je z novim letom tudi dva mo�a, katera sta precej koristila Hrvatom na knji�evnem polju. 7. januvarja umrl je v Zagrebu Mijo Kre�i�. Bil je dober podpiratelj hrvatske knjige, zalo�eval je: »Na�e gore list« in iz�dajal: »Hrvatski zabavnik«. 20. m. m. je pa umrl Jos. Laeh, �upnik v Madjarevu. Uredil si je v Madjarevu malo tiskarno in izdajal pri�dige pod naslovom »Duhovni pastir«. B. i. p.!
Raznoterosti.
Oves, oset, vra�ji stric. Leta 1829 je rajni dekan A. B., �egar spisi so mi po �. g. I. St. v roke pri�li, zapisal slede�o pravljico, menda �e sedaj med �tajarskimi Slovenci znano.
Bog je rastlinam vsaki svoje ime dal in tudi odlo�il, v kateri namen naj slu�i. Pristopil je pa vrag in je rekel: »Daj tudi meni kako �ito, da bom nekaj svojega imel.« Bog mu je odlo�il oves, naj ga ima. Vrag se je kar hitro proti peklu podal, da bi si tam svoje �ito za�pisal in imena njegovega ne pozabil. Zdaj je pa stopil pred Boga sv. Peter in je rekel: »Pa� �koda za oves! V hudih letih bi �e kdaj �lo�vek rad ovsen kruh jedel.« Ko je to rekel, je kar hitro za vragom postopil, ki je s potoma v enomer mrmral: »Oves, oves, oves«, � da bi imena svoje rastline ne pozabil. Ko sv. Peter vraga dojde, lopi s palico po drevesu, mimo katerega je vrag hitel � in vrag se silno pre�stra�i, tako, da mu spomin na oves �isto iz�gine. Zadere se ves jezen nad sv. Petrom: »Kaj me stra�i�? Zdaj sem7 �ito pozabil, katero mi je Bog dal.« Sv. Peter pa mu re�e: »Ni� ne de ; �e si je ti pozabil, jaz ga nisem: oset je tvoj.« Vrag si je hitro oset zapisal, in oset mu je tudi ostal; zato se pa tudi »vra�ji stric« imenuje.                                     Dr. Jos. Pajek.
Kdor ho�e postati gluh, naj kupi »antifon« (Antiphon), ki ga je izumil stotnik M. Plessner v Stuttgartu. �emu neki nam bode, vpra�ate me?
Jaz ga sicer �e nimam pa v�asih bi ga potre�boval. Le pomislite: celo uro in �e ve� poslu��ati, kako za�etnik svoje hripave gosli drgne, ali kako drugi po klavirju razbija, kako v�asih v drugem ali tretjem nadstropji poka, bobni, �kriplje, �umi, cvili, piska ... Tu bi na mestu bil antifon. V�asih sem v �oli med uro, ko ni�sem �e dobro znal za naslednjo uro in je vri�� v sobi bil velik, vtaknil dva prsta v u�esi in imel sem izvrsten antifon; ako to ni izdalo, vpil sem tudi sam z drugimi ali pa celo tolkel z nogo ob tla, kar seveda ni bilo prav. Pless�ner pa je napravil mesto prstov nekake za-ma�ke, ki se vtaknejo v u�esa in se v njih prav krepko dr�ijo. Antifon se obesi lahko kar na urino veri�ico in kadar ho�e�, vzame� ga v slu�bo. Enokoieselj. Na�i mladi �itatelji so gotovo �e ob�udovali one �vrste jezdece, ki imajo na�mesto konja � vozi�ek z dvema kolesoma, kojega sami gonijo. Prav lepo je videti takega �vrstega samovoznika, gotovo jim kak mlad gledalec za�vida njihovo spretnost in si �eli imeti tak dvo-koleselj ali bicikel. No pa dvokoleselj �e ni� posebnega ni. Neki Mills v Pittsburgu je izna�el enokoieselj ali unicikel. Kolo je precej veliko, njegov premer je 2 metra dolg. Sredi kolesa sta napravljeni dve stopali in sta utrjena dva ro�aja. Samovoznik mora stati ter goniti kolo z nogami, s katerimi se opira na eno in na drugo stran. Vravnava se ta »hitrono�ec« (velo-
(S^£ 48 ^Je)
ciped) s tem, da se voznik na ono stran nagne, kamor ho�e voziti. Pravijo, da se more enoko-lesnik zelo hitro voziti. � No, naj si bode: ne bodemo jim zavidali dvokoleseljnov in enokole-seljnov, dokler je na� brezkoleselj dober, ki nam ga je dal vsem stvarnik.
Robida. Gaj piti je v�asih dobro, posebno po zimi se prileze �a�ica te pija�e; le �koda, da je pravi ruski �aj predrag, razni namestki pa so navadno pusti ali celo �kodljivi.
Vendar eno po�teno izjemo vam lahko po�vem. Bode�i grm robi do v vsi poznate, ali od slabe, ali od dobre strani. Kadar ste mo�ko �etali po ledini, vas je krepko obrala za obleko opozarjajo�, da je ne smete tako prezirati; ali pa vam je ponudila ob hudi vro�ini so�nih �rno-rude�ih jagod-robidnic v hladilen lek. V latin�skem se pi�e robida za: »Rubus fruticosus« in stoji v �lahtnem redu »Rosaceae« in v razredu »Drvadeae«. Mladi listi tega grma ubrani, na solneu posu�eni in navadno pripravljeni, dajo prav okusen �aj, ki je vrhu tega silno dober kup, ker si ga more vsakdo sam nabirati. Ako se komu posre�i izumiti kak posebno izvrsten re�cept za robidov �aj, naj ga tukaj v ob�no korist razglasi.                                                         J. J.
Cvetica ognjenica. Znane so vam razne �u�dovite lastnosti na�ih doma�ih in tujih rastlin. Kdo �e ni videl ro�e, lilije v cvetji? Ali ni krasen �opek, kadar spretna roka med ro�e in klin�ke povije �e modrih vijolic in kako lepo vse to di�i! Nekatere rastline hranijo v sebi zdravilnih, druge redilnih mo�i; vsakatera ima gotovo kaj posebnega od Stvarnika jej podeljenega. Euka-lvptus pre�ene mo�virsko mrzlico, da le raste kje poleg na�e hi�e. Apocinum lovi muhe, Plectranchius preganja mole; iz teh in enacih delajo prah zoper ta mr�es. � Tudi mesto ur slu�ijo cvetice, ker imajo nekatere to lastnost, da se ob dolo�enem �asu razcvitajo in enako zapirajo. Jalapa, Onothera i. dr. cveto le v mraku in pono�i, lan in slak pa le po dnevu. Tacih znamenitost poznate vsi ve� ali manj, a da so tudi cvetice ognjenice na svetu, tega pa ne ve vsakdo. Hribe ognjenike � te �e poznate, a cvetke take ne in vendar raste na zemlji na�i. Ime jej je: Dictamnus fraxinella, jesenjak ali jesenov koren po doma�e; cvete rude�e ali belo in prijetno di�i. Ta cvetica ima tedaj to lastnost, da si pusti svoje krasne cvete pri��gati in kadar niso rosni, gore s svetlim pla�menom, pa vendar ne zgore, marve� so v dveh ali treh dneh enako krasni, kakor prej,
in pri�gani na novo ravno tako lepo zopet go�rijo. To prihaja od tod, ker se ta cvetica poti v svoji rasti, in ta njeni lepo di�e�i znoj ima v sebi eteri�ne snovi, katere v�gane naglo zgo-rijo in cvet v ognju ohranijo. Poi��ite torej v svoji knjigi najprej in potem spomladi v pri�redi to �udovito cvetko in poskusite to iznajdbo. Ako se vam posre�i, pi�ite na »Dom«, da se razglasi po »Svetu«.                                   J. J.
Vstrajnost kitajska. Kdor ho�e na Kitajskem vi�jo stopinjo u�enosti dose�i, mora zelo priden in vstrajen biti. Prva dija�ka leta rabi Kitajec verski nauk in si zapomni cele knjige na pamet. Daljnih �est let se mora vaditi oblikoslovja v pi�savi in govoru. Kadar se �e zna vsestransko gibati, treba se je �e nekoliko let ve�bati, da si pridobi tudi spretnosti. Komaj se dan zazna, ima kitajski dijak �e knjigo v rokah in se trudi in vadi do pozne no�i. Zaspan ne sme biti nikdar. Ako mu v poznih urah glava no�e ve� ravno stati, lahko si svojo kito priveze na kljuko, ali si s �ilom podpre brado in se u�i naprej.
Cas je treba vestno rabiti za u�enje. Na sprehodu, pri obedu, celo za plugom se u�i Kitajec, kadar je sila velika. Obesi knjigo volu med roge, koraka za plugom in nadaljuje u�enje; tako slu�i ob enem dvema gospodoma. Kadar uka�eljen dijak stopi prvikrat pred svojega u�i�telja, postavi ga ta pred skladalnico knjig in u�il, da mu kar vid in sapo jemlje. Ali pravi Kitajec se tega ne vstra�i, zna si pomagati in pogum vzbujati. Tako se loti nekdaj dijaka od prve vaje domu gredo�ega strah, kako bo zma�gal toliko u�enosti? A glej! Pri potu tam vidi staro �eno, ki je brusila na kamnu debel �ele�zen drog. Gemu ti bode to? popra�a jo dijak. Poskusiti ho�em, ali bi se napravila iz njega �ivanka. Dobro, si misli dijak, ako se ta ne bo naveli�ala, tudi jaz se ne smem. U�il se je pridno, dosegel u�enost.                             J. J.
Iz �esa je �love�ko telo ? Na to odgovarja »D. Med. Ztg.«; Glovek, ki tehta 78 kg, je "iz 44 kg O, 7 kg H, 22 kg C, 1720 g N, 1750 g Ca, 800 g Cl, 100 g Fl, 500 g P 100 g S, 800 g Z", 70 g Na, 50 g Mg in 75 g Fe. � Na�i mladi kemiki �e vedo, kaj to pomeni.
Sme�nica. Veliko u�enost je pokazal neki javni u�itelj, govore� o koristi vode. � »Go�spoda moja, dejal je, ako ne bi imeli vode, ne bi se mogli u�iti plavati: kako lahko bi potem ljudje utonili!«
�astite naro�nike vljudno prosimo potrpljenja, aho katera iz�med zadnjih �tevilk ni redno dosla. Prosimo, naj reklamvjejo, reklamacija je po�tnine prosta. Vsak za�etek je te�ak. Odslej upamo bode vse v redu.
urn a vnistvo.
Cena,: Za celo leto 1 (/Id. dO kr.; za pol leta HO kr. Uredni�tvo in upravnisfvo
je v Marijanis�i.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe. Tiskala »Katoli�ka Tiskarna« v Ljubljani.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh