|
|
ciped) s tem, da se voznik na ono stran nagne, kamor ho�e voziti. Pravijo, da se more enoko-lesnik zelo hitro voziti. � No, naj si bode: ne bodemo jim zavidali dvokoleseljnov in enokole-seljnov, dokler je na� brezkoleselj dober, ki nam ga je dal vsem stvarnik.
Robida. Gaj piti je v�asih dobro, posebno po zimi se prileze �a�ica te pija�e; le �koda, da je pravi ruski �aj predrag, razni namestki pa so navadno pusti ali celo �kodljivi.
Vendar eno po�teno izjemo vam lahko po�vem. Bode�i grm robi do v vsi poznate, ali od slabe, ali od dobre strani. Kadar ste mo�ko �etali po ledini, vas je krepko obrala za obleko opozarjajo�, da je ne smete tako prezirati; ali pa vam je ponudila ob hudi vro�ini so�nih �rno-rude�ih jagod-robidnic v hladilen lek. V latin�skem se pi�e robida za: »Rubus fruticosus« in stoji v �lahtnem redu »Rosaceae« in v razredu »Drvadeae«. Mladi listi tega grma ubrani, na solneu posu�eni in navadno pripravljeni, dajo prav okusen �aj, ki je vrhu tega silno dober kup, ker si ga more vsakdo sam nabirati. Ako se komu posre�i izumiti kak posebno izvrsten re�cept za robidov �aj, naj ga tukaj v ob�no korist razglasi. J. J.
Cvetica ognjenica. Znane so vam razne �u�dovite lastnosti na�ih doma�ih in tujih rastlin. Kdo �e ni videl ro�e, lilije v cvetji? Ali ni krasen �opek, kadar spretna roka med ro�e in klin�ke povije �e modrih vijolic in kako lepo vse to di�i! Nekatere rastline hranijo v sebi zdravilnih, druge redilnih mo�i; vsakatera ima gotovo kaj posebnega od Stvarnika jej podeljenega. Euka-lvptus pre�ene mo�virsko mrzlico, da le raste kje poleg na�e hi�e. Apocinum lovi muhe, Plectranchius preganja mole; iz teh in enacih delajo prah zoper ta mr�es. � Tudi mesto ur slu�ijo cvetice, ker imajo nekatere to lastnost, da se ob dolo�enem �asu razcvitajo in enako zapirajo. Jalapa, Onothera i. dr. cveto le v mraku in pono�i, lan in slak pa le po dnevu. Tacih znamenitost poznate vsi ve� ali manj, a da so tudi cvetice ognjenice na svetu, tega pa ne ve vsakdo. Hribe ognjenike � te �e poznate, a cvetke take ne in vendar raste na zemlji na�i. Ime jej je: Dictamnus fraxinella, jesenjak ali jesenov koren po doma�e; cvete rude�e ali belo in prijetno di�i. Ta cvetica ima tedaj to lastnost, da si pusti svoje krasne cvete pri��gati in kadar niso rosni, gore s svetlim pla�menom, pa vendar ne zgore, marve� so v dveh ali treh dneh enako krasni, kakor prej,
|
in pri�gani na novo ravno tako lepo zopet go�rijo. To prihaja od tod, ker se ta cvetica poti v svoji rasti, in ta njeni lepo di�e�i znoj ima v sebi eteri�ne snovi, katere v�gane naglo zgo-rijo in cvet v ognju ohranijo. Poi��ite torej v svoji knjigi najprej in potem spomladi v pri�redi to �udovito cvetko in poskusite to iznajdbo. Ako se vam posre�i, pi�ite na »Dom«, da se razglasi po »Svetu«. J. J.
Vstrajnost kitajska. Kdor ho�e na Kitajskem vi�jo stopinjo u�enosti dose�i, mora zelo priden in vstrajen biti. Prva dija�ka leta rabi Kitajec verski nauk in si zapomni cele knjige na pamet. Daljnih �est let se mora vaditi oblikoslovja v pi�savi in govoru. Kadar se �e zna vsestransko gibati, treba se je �e nekoliko let ve�bati, da si pridobi tudi spretnosti. Komaj se dan zazna, ima kitajski dijak �e knjigo v rokah in se trudi in vadi do pozne no�i. Zaspan ne sme biti nikdar. Ako mu v poznih urah glava no�e ve� ravno stati, lahko si svojo kito priveze na kljuko, ali si s �ilom podpre brado in se u�i naprej.
Cas je treba vestno rabiti za u�enje. Na sprehodu, pri obedu, celo za plugom se u�i Kitajec, kadar je sila velika. Obesi knjigo volu med roge, koraka za plugom in nadaljuje u�enje; tako slu�i ob enem dvema gospodoma. Kadar uka�eljen dijak stopi prvikrat pred svojega u�i�telja, postavi ga ta pred skladalnico knjig in u�il, da mu kar vid in sapo jemlje. Ali pravi Kitajec se tega ne vstra�i, zna si pomagati in pogum vzbujati. Tako se loti nekdaj dijaka od prve vaje domu gredo�ega strah, kako bo zma�gal toliko u�enosti? A glej! Pri potu tam vidi staro �eno, ki je brusila na kamnu debel �ele�zen drog. Gemu ti bode to? popra�a jo dijak. Poskusiti ho�em, ali bi se napravila iz njega �ivanka. Dobro, si misli dijak, ako se ta ne bo naveli�ala, tudi jaz se ne smem. U�il se je pridno, dosegel u�enost. J. J.
Iz �esa je �love�ko telo ? Na to odgovarja »D. Med. Ztg.«; Glovek, ki tehta 78 kg, je "iz 44 kg O, 7 kg H, 22 kg C, 1720 g N, 1750 g Ca, 800 g Cl, 100 g Fl, 500 g P 100 g S, 800 g Z", 70 g Na, 50 g Mg in 75 g Fe. � Na�i mladi kemiki �e vedo, kaj to pomeni.
Sme�nica. Veliko u�enost je pokazal neki javni u�itelj, govore� o koristi vode. � »Go�spoda moja, dejal je, ako ne bi imeli vode, ne bi se mogli u�iti plavati: kako lahko bi potem ljudje utonili!«
|
|