oktober-int.qxd
2NE Krπko ni son�ni Hvar
Zadnji teden januarja je slovenska vlada od Hrvaπkega elektrogospodarstva prejela zahtevo po razreπitvi spora o NE Krπko po mirni poti. V njej HEP predlaga pla�ilo 717 milijonov dolarjev odπkodnine zaradi razlastninjenja njihovega dela v elektrarni. Pravega odgovora na to ponudbo πe ni, slovenska vlada pa vztraja pri ratifikaciji flzastarelega« sporazuma.
6
Bodo nastala tri distribucijska podjetja ?
Svetovalni projekt z naslovom Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribuciji, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja, med drugim vsebuje tudi predlog za ustanovitev treh velikih podjetij: Elektro Ljubljana, Elektro Zahod in Elektro Vzhod. Kakπno staliπ�e so o tej problematiki zavzeli v GIZ distribucije elektri�-ne energije?
34Slovenija postaja neto uvoznica elektrike
Za pokritje vseh potreb po elektri�ni energiji v Sloveniji bomo morali letos prvi� pribli�no 6 odstotkov elektrike kupiti v tujini, s �imer se je Slovenija iz izvoznice prelevila v uvoznico elek-tri�ne energije. Pri tem je skrb zbujajo�e dejstvo, da poraba πe naprej naraπ�a, novih elektrarn pa ne gradimo.
Gradnja poteka brez ve�jih zapletov
V zadnjem �asu je bilo v javnosti sli�ati kriti�ne pripombe, da πe vedno ni jasno, za katera dela je na spodnji Savi pristojna dru�ba HSE Invest, za katera pa dru�ba HSE-IIP. Kot je v pogovoru poudaril Ladislav Tomπi�, tehni�ni direktor in �lan poslovodstva HSE, to ne dr�i, saj so dobro organizirani, in je jasno, kaj bo na spodnji Savi delala ena dru�ba, kaj pa druga.
42
Ve�je zmogljivosti bazena NE Krπko
V Nuklearni elektrarni Krπko naj bi v kratkem kon�ali projekt razπiritve zmogljivosti bazena za odlaganje izrabljenih goriv-nih elementov, ki so ga zaradi prostorske stiske s skladiπ�enjem za�eli pred dvema letoma. Ob gradnji nuklearke je bilo namre� v bazenu predvidenega prostora le za 828 gorivnih elementov, kar pomeni, da bi bilo skladiπ�e letos �e povsem polno. Investicija je vredna 5 milijonov evrov.
44Zaposleni zadovoljni s klimo v TET
V TE Trbovlje so se odlo�ili, da izvedejo πtudijo o klimi v podjetju, saj se njihovo vodstvo zaveda, da je podjetje samo odgovorno za svoj nadaljnji razvoj. Na zastavljena anketna vpraπa-nja je odgovorilo 70 odstotkov zaposlenih, ocene najpomemb-nejπih dejavnikov delovnega zadovoljstva pa so se gibale okrog trojke, kar pomeni, da so zaposleni v TET ve�idel zadovoljni z obstoje�imi razmerami, �eprav jih bo treba na dolo�enih po-dro�jih πe izboljπati.
nas SnK
izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o.
uredniπtvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji� Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma� Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si
�asopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK),
Majda Kova�i� (El. Gorenjska), Nataπa Toni (TE-TOL), Jana Babi� (SEL), Jadranka Lu�nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc �galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro�im Kopπe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joπko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).
Poπtnina pla�ana
pri poπti 1102 Ljubljana
oblikovanje Peter �ebre
grafi�na priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana
tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana
naπ stik je vpisan v register �asopisov pri RSI pod πt. 746. Po mnenju urada za informiranje πt. 23/92 πteje NA© STIK med izdelke informativnega zna�aja.
NA© STIK je brezpla�en. Naklada 7.100 izvodov.
Prihodnja πtevilka Naπega stika izide 31. marca 2003. Prispevke zanjo lahko poπljete najpozneje do 18. marca 2003.
naslovnica Foto Duπan Je�
ISSN 1408-9548 www.eles.si
Prava vrednost energije
Budilka zjutraj ni zvonila, namesto prikazanega časa pa so izza zavese srame�ljivo utripale zgolj ničle. Ravno je hotel seči po tipkah, da bi pri�gal radio in tako sku�al izvedeti, kaj se pravzaprav dogaja, pa so izginile se te. V sobo se je vrnila popolna tema. Medtem ko se je sku�al dokopati do predsobe, so se mu po glavi začele poditi misli, kje so ze v�igalice, ali je po zadnjem praznovanju in slavnostni večerji morebiti ostala se kak�na sveča, ali �epna svetilka, ki jo je nazadnje uporabljal pred meseci na morju, sploh se deluje. Ko se je končno dokopal do odre�ilnega snopa svetlobe in so predmeti v stanovanju znova začeli dobivati temne obrise, pa se je prava mora �ele začela. Namesto osve�ilnega curka vode se je namreč iz pipe ogla�alo le ječanje praznih cevi. Se sreča, da je nedavno kupil plastenko vode, ki bo zdaj svojo vlogo gasilca �eje zamenjala za zasilnega umivalca. Po �tevilnih jutranjih improvizacijah je naposled sledil preboj na stopni�če, kjer ga je v posmeh nagajivo pozdravilo �e nemo dvigalo, nato pa vrsta previdnih korakov, odre�ilni dvig gara�nih vrat in znova čudovit občutek, da je končno vse v redu. A glej ga vraga, tudi na cesti so gosto jutranjo temo rezali zgolj snopi avtomobilskih luči, na kri�i�čih pa zmeda. Očitno je �lo za večjo okvaro, čeprav so po radiju sporočili, da gre za manj�i izpad in da de�urne ekipe napako ze odpravljajo. Hudiča, to zna biti �e zoprno, je pomislil. A ze v naslednjem trenutku so se znova pri�gale tudi ulične svetilke in mora je hipoma izginila ... Znana zgodba, ki niti ni najhuj�a izmed tistih, ki govorijo o na�i �ivljenjski povezanosti z električno energijo in odvisnosti od nje. Zagotovo ste eno izmed njih tudi ze sami do�iveli in verjetno tudi tisti hip, ko so zbledele vse te�ave, povezane z moteno oskrbo z električno energijo, prav tako hitro pozabili. Nedavno je bilo v oddaji o odpiranju slovenskega trga z električno energijo s prilo�nostno anketo med mimoidočimi vsiljeno mnenje, da je električna energija pri nas krepko predraga. Mnenje, ki ga pogosto sli�imo in je postavljeno v prostor največkrat brez kakr�nih koli primerjav z drugimi vsakdanjimi stro�ki, denimo za obisk pri frizerju, klepetanje po telefonu ali za kozarček s prijatelji. Se redkeje pa je postavljena na tehtnico dejanska uporabna vrednost energije. Pa bi morala biti. In to �e preden obvelja stara ljudska modrost, da se prave vrednosti tistega, kar človek ima, zal zave, �ele ko to izgubi.
NI SONČNI HVAR
Zadnji teden januarja je vlada Republike Slovenije dobila od Hrva�kega elektrogospodarstva (HEP) zahtevo po razre�itvi spora o NE Kr�ko po mirni poti. V njej HEP predlaga plačilo 717 milijonov dolarjev od�kodnine zaradi razlastninjenja njihovega dela v elektrarni. Po besedah ministra Janeza Kopača slovenska stran predlog proučuje in bo nanj odgovorila v kratkem. V tokratni temi meseca predstavljamo nekaj pomislekov na hrva�ko zahtevo in �e vedno odprta vpra�anja pri re�itvi problema NE Kr�ko.
Zahtevo po razreπitvi spora po mirni poti je Hrva-πko elektrogospodarstvo (HEP) kot investitor v NEK poslalo slovenski vladi na podlagi Energetske listine, katere podpisnici sta obe dr�avi. V uvodu zahteve navajajo dosedanjo zgodovino odnosov med obema stranema skozi �lene ra-zli�nih sporazumov in pravnih aktov. Naπtevajo vrsto temeljnih na�el, ki so bila poruπena po osamosvojitvi Slovenije, od prenosa odpla�evanja kreditnih obveznosti za gradnjo NEK s slovenskega ustanovitelja na samo NEK, do slovenskega moratorija na gradnjo jedrskih elektrarn, katerega posledica je bila prekinitev del za NE Prevlaka na hrvaπki strani. Omenjeno elektrarno naj bi gradili na podlagi prvotnega sporazuma o gradnji dveh elektrarn, in sicer v vsaki republiki ene. Hr-vaπka stran navaja, da je imela prekinitev gradnje druge jedrske elektrarne za njihovo stran dol-goro�ne posledice za reπevanje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo elektrarne, saj so prvotni sporazum iz leta 1970 razumeli, da na podlagi recipro�nosti zbira vsaka republika odpadke iz svoje elektrarne in nosi stroπke njene razgradnje. Slovenija si je s tem, da je bila zgrajena samo ena
nuklearka s hrvaπkim vlaganjem na slovenski strani, ustvarila merljive in nemerljive dru�bene koristi. Nadalje so bila poruπena temeljna na�ela sporazuma po osamosvojitvi Slovenije s sprejetjem zakona o zaposlovanju tujcev, s katerim se je enostransko razveljavil dogovor o enaki zastopanosti potrebnih delavcev in vodilnih v elektrarni iz obeh republik. S sprejetjem zakona o skladu za razgradnjo je Slovenija enostransko poviπala ceno kWh proizvedene v NEK in HEP-u kot ustanovitelju enostavno namestila obveznosti pla�evanja v sklad brez kontrole porabe teh sredstev. Uprava NEK-a je brez soglasja hrvaπke strani zamenjala uparjalnike in postavila simulator, kar je vplivalo na zviπanje cene, ki je bila enostransko dana HEP-u v pla�evanje. V nadaljevanju zahteve po mirni reπitvi spora so navedene obveznosti Slovenije iz Energetske listine glede zaπ�ite investicij. Navajajo, da se je slovenska vlada s preoblikovanjem NEK v javno podjetje proglasila kot edini ustanovitelj dru�be Nuklearna elektrarna Krπko in HEP z uredbo proglasila za sovlagatelja. Zatem je hkrati s sprejetjem uredbe o preoblikovanju NEK sledila prekinitev dobav elektri�ne energije
HEP-u. S prekinitvijo dobav jim je bila po HEP-ovih izra�unih povzro�ena πkoda, ki je na koncu lanskega leta znaπala 291 milijonov dolarjev. Spor o tem te�e pri zagrebπkem trgovskem sodiπ�u. Omenjajo tudi podpis sporazuma med vladama obeh dr�av konec leta 2001 o ureditvi statusa NEK, po katerem naj bi hrvaπka ponovno prevzemala elektri�no energijo iz NEK od 30. junija 2002. Hrvaπki sabor je dogovor ratificiral, slovenski parlament πe ne in zato ni priπlo do dobav elektri�ne energije HEP-u. Hrvaπko elektrogospodarstvo meni, da je njihov status v NEK-u v Republiki Sloveniji πe vedno status investitorja in ne sovlagatelja, kar je prinesla uredba o preoblikovanju NEK v javno podjetje. Zanje pravno taka sprememba statusa pomeni nacionalizacijo oziroma razlastitev, ki naj bi bila skladno s 13. �lenom energetske listine popla�ana pravo�as-no z ustrezno in u�inkovito od-πkodnino v viπini primerne tr�ne vrednosti investicije v �asu pred razlastitvijo. Ker na Hrvaπkem pri�akujejo pove�anje porabe elektri�ne energije, ki je s sedanjimi zmogljivostmi ne bodo mogli pokriti, jim bo v obdobju delovanja NEK do leta 2023 primanjkovalo od 62 MW mo�i in 340 GWh energije letos, pa do 2.150 MW mo�i in 12.440 GWh energije leta 2020. Zato jim je energija in mo� iz NEK neogibno potrebna. Kot so zapisali, imajo zaradi neizkoriπ�anja energij in negotovosti pri reπevanju statusa NEK �e sedaj te�ave z optimiranjem in na�rtovanjem energetske bilance, zaradi �esar nastajajo dodatni stroπki poslovanja.
V treh letih
717 milijonov dolarjev
Kot realno mo�nost zamenjave za zmogljivosti NE Krπko HEP na-
vaja zgraditev nove jedrske elektrarne, termoelektrarne na premog ali termoelektrarne na plin. Kot vrednost novega nadomestnega objekta navajajo vrednost nalo�be in razliko v ceni goriva, obratovanja in vzdr�evanja med nadomestnim objektom in jedrsko elektrarno. Izra�unali so, da bi odπkodnina v nadomestnih 332 MW iz NEK bila 720 milijonov dolarjev, �e bi izbrali jedrsko elektrarno, 792 milijonov dolarjev za TE na premog in 766 za TE na plin. Pri zadnjih dveh mo�no-stih je vπteta tudi razlika stro-πkov goriva in vzdr�evanja. »e bi se razreπili odnosi HEP-a in Republike Slovenije in bi bila izpla-�ana nadomestna vrednost, bi HEP priznal tudi stroπke glede razgradnje pripadajo�ega dela NEK. Izra�unali so, da bi to bilo na podlagi prevzetih 32,77 TWh elektri�ne energije do izklopa daljnovoda 30. julija 1998 18,4 milijona dolarjev. Vendar pa je HEP ta stroπek iz 15-letnega skupnega izkoriπ�anja objekta zmanjπal za 7,7 milijona dolarjev, ki so jih vlo�ili v pripravljalna dela za NE Prevlako, oziroma skupaj s petodstotnimi obrestmi do prekinitve dobav 15,7 milijona dolarjev. »e sedaj seπtejemo vse navedene HEP-ove izra�une povra�ila za polovico NEK, to znaπa 717,5 milijona dolarjev, �e se lotijo gradnje nove jedrske elektrarne. V znesku je vπtetih 720 milijonov dolarjev za nadomestni objekt za 332 MW, odπte-tih 18,4 milijona dolarjev kot obveznost HEP-a za razgradnjo NE Krπko in priπtetih 15,7 milijona dolarjev kot njihova izguba denarja pri vlaganjih v NE Prev-lako. Nadomestna vrednost po istih kriterijih bi za TE na premog znaπala 789,8 milijona dolarjev in za TE na plin 763 milijonov dolarjev. Kot navajajo, so naredili izra�un po ekonomsko konzervativni metodi. Niso izbrali ekonomsko boljπega scenarija s podaljπanjem �ivljenjske dobe NEK, kar bi zviπalo nadomestno vrednost elektrarne in zmanjπalo stroπke za razgradnjo, upoπtevali so ni�ji investicijski stroπek za novo elektrarno (2.647 USD/kWh), vklju�ili stroπke za razgradnjo, �eprav za HEP ta obveznost z dogovorom ni predpisana, upoπte-vali le 2,5 in 5-odstotno diskont-no stopnjo, kar je ni�je, kot pri-
Ne resno
o resnosti NEK
Kaj, ko bi vse, ki se na razli�nih ravneh, tako na slovenski kot hrvaπki strani, �e desetletje pogajajo o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij povezanih z NEK, skupaj s predsednikoma obeh vlad zaprli v skladiπ�e iztroπenega goriva elektrarne, pa da se naposled le dogovorijo o vsem. S 25-tonskim dvigalom bi jih dvignili nad bazen za iztroπe-no gorivo, da bi v temni modrini bazena odli�no videli lastni odsev. Odsev bi bil zelen od strahu in radioaktiven od sevanja, predvsem nosilca za menjavo reπetk, na katerega bi jih posadili. Strah bi jim bil potreben, da jih strese, da za-�no razmiπljati stvarno in odgovorno o problemih jedrske elektrarne in naπi prihodnosti, povezani z njo, predvsem finan�ni, glede na to, da tehni�nih te�av pri skladiπ�enju radioaktivnih odpadkov po zagotovilu strokovnjakov ni. �e nekaj �asa je odgovornost za vse to opazna le pri vodilnih in zaposlenih v NE Krπko in pa posavskih �upanih. V jedrski elektrarni, ki v vzduπju nizkih udarcev svojih lastnikov, obratuje vse bolje s kazalci primerljivimi na svetovni ravni. Pri lokalnih �upanih pa, ki s kmetijcem Fran-cijem Bogovi�em na �elu, kot osamljeni jezdeci najemajo advokate, da dr�avi dokazujejo njene zmote in iz Posavja opozarjajo na slabo zaπ�iten dr�avni interes glede ureditve NSRAO v meddr�avni pogodbi. Vsi drugi so doslej javno postavili na ogled svoje delo. V dr�avi, kjer imamo za prste ene roke pravnih strokovnjakov mednarodnega prava, nam v desetletju ni uspelo dobiti ustreznega mnenja o ureditvi spora. Pa bi ga poiskali zunaj nje. Preseneti jih vsaka hrvaπka zamisel in pobuda, ker lastnih strokovnih staliπ� ni. Kako naj druga�e komentiramo izjavo resornega ministra, da hrvaπko pobudo za mirno reπitev spora o NEK slovenska vlada jemlje resno in da jo bodo temeljito prou�ili in nanjo odgovorili. Na ponudbo, ki je v zneskih smeπna in neodgovorna do jedrskega objekta, v katerega je soseda sovlagala ter podcenjujo�a do naslovnika-vlade Republike Slovenije, ki zanjo v teh letih skrbi. Po moje je jemanje neresne ponudbe resno, neresno. Vi, ki ste odgovorni za sporazum, pa ≈v duhu dobre volje in resnega pristopa pogodbenic« ratificirajete sporazum in sprejmite vse zakone, ob tem, da vam Hrvatje �e ponujajo v odkup svoj del, skladno z mednarodno energetsko listino, katere podpisnici sta obe dr�avi. Upam, da veste, kaj sprejemate, o �em se pogajate in koliko ste odgovorni ne le Po-savju, temve� nam, dr�avljanom Slovenije, in s tem tudi sebi. Sadovi sedanjega dela bodo skladno z direktivo EU vidni kmalu pri iskanju lokacije za odlagaliπ�e NSRAO na terenu.
Minka Skubic
poroča strokovna literatura (5 in 10 odstotkov) in niso zajeli pričakovanih eksternin stro�kov proizvodnje električne energije. Ce povzamemo, HEP na podlagi 13. člena energetske listine zahteva od Republike Slovenije plačilo od�kodnine zaradi razlastninje-nja hrva�kega dela v NE Kr�ko. Izračunan so, da je tr�na vrednost razlastninjene investicije 717 milijonov dolarjev. Navedeni znesek naj bi Slovenija plačala v treh letih z 6-odstotnimi obrestmi na ta znesek od dneva razlastitve do dneva plačila. Skladno z energetsko listino zahtevajo odgovor na svojo zahtevo v treh mesecih. Ce tega ne bo ali pa bo negativen, bodo spor predan v re�evanje Mednarodnemu centru za re�evanje investicijskih sporov med dr�avami in investitorji drugih dr�av v Washingtonu.
MOPE
za ratifikacijo
in predarbitra�o
Nekaj dni po prejetju hrva�ke zahteve je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač sklical tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da njihovo ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravlja odgovor na hrva�ko zahtevo. Nanjo bodo odgovorih čim prej. Predvideno re�itev spora prina�a 26. člen Energetske listine, katere podpisnici sta obe dr�avi. Ta pravi, da se spori, če je le mogoče, re�ujejo po mirni poti, če pa to ni mogoče v treh mesecih, so na voljo �e drugi načini. Investitor, ki je stranka v sporu, lahko izbere sodi�če v dr�avi gostiteljici, predhodno dogovorjen način re�evanja spora ah pa pride na vrsto arbitra�a ah sprava na podlagi konvencije IC-SID (Konvencija o re�evanju investicijskih sporov med dr�avami in dr�avljani drugih dr�av). Spor se lahko preda v re�evanje Mednarodnemu centru za re�evanje investicijskih sporov v Washingtonu, arbitru ah arbitra�nemu sodi�ču, ki dela skladno z arbitra�nimi pravih komisije Zdru�enih narodov za mednarodno trgovsko pravo, ah pa arbitra�nemu in�titutu stockholmske trgovske zbornice. Arbitra�na odločitev je dokončna. Newyorska konvencija, ki sta jo sprejeli obe dr�avi, zahteva, da nacionalno sodi�če uresniči razsodbo. Hrva-
�ka, ki uveljavlja razlastitev NEK na podlagi 13. člena Energetske listine, �eli arbitra�o pri Mednarodnem centru za re�evanje investicijskih sporov v Washingtonu.
Kot je dejal minister Kopač, na ministrstvu in v vladi tudi sedaj po spro�itvi predarbitra�nega postopka s hrva�ke strani zagovarjajo ratifikacijo pogodbe v dr�avnem zboru. »Ratifikacija re�uje nesoglasja za nazaj, razen nesoglasij, ki so nastala v času med ratifikacijo v hrva�kem saboru in slovenskem parlamentu. Z ratifikacijo bi imela Slovenija bolj�a izhodi�ča za urejanje finančnih prilog po 30. juniju 2002, ker bi to vpra�anje po ratifikaciji pogodbe ostalo odprto. Ze v predarbitra�em postopku pa lahko slovenska vlada dopolni zahtevo s pogajanji o odkupu hrva�kega dela. Seveda pa zahteve o predarbitr�nem postopku ostanejo �ive tudi po ratifikaciji pogodbe o ureditvi statusa NEK v dr�avnem zboru,« je pojasnil razloge za ratifikacijo pogodbe minister. Po njegovih besedah bo vlada la�e pripravila odgovore na hrva�ko zahtevo, tudi če bi dr�avni zbor zavrnil ratifikacijo meddr�avne pogodbe. Zato se zavzema za to, da bi to točko čim prej uvrstili na dnevni red parlamenta, da bi videli, kak�no je njegovo stali�če . »Arbitra�a je za nas najmanj sprejemljiva re�itev. Traja več let, postopek je zaleten in drag. Tak�ne re�itve tega vpra�anja pa si ne �eli nobena stran. Obe dr�avi sta s podpisom meddr�avne pogodbe �e dokazali, da sta spore sposobni re�evati po mirni poti. Seveda pa arbitra�a ne re�uje ne-dobav električne energije HEP-u od leta 1998 do sedaj. Ta spor, ki je zelo relevanten, se re�uje pri zagreb�kem trgovskem sodi�ču,« je nadaljeval Janez Kopač. Na MOPE so zahtevo HEP-a vzeli zelo resno in bodo posamezne postavke temeljito pre�tudirali. Ze na prvi pogled pa je minister navedel nekaj �tevilk, kjer so razhajanja največja. Navedeni znesek 717 milijonov dolarjev za nadomestnih 332 MW iz NE Kr�ko je neprimerljiv z 82 milijoni evrov, kolikor zna�a ocenjena po�tena tr�na vrednost NEK, ki jo je za MOPE ocenil Britsh Energy in so znesek pred nedav-
nim pri njih �e enkrat preverili. Tudi podatek 2647 dolarjev za kWh kot specifični nalo�beni stro�ek za novo nuklearko je po podatkih na�ega resornega ministrstva previsok, saj ka�ejo mednarodno primerljivi podatki, da je ta med 1000 in 1200 dolarji za kWh. Slovenska stran se torej zavzema za parlamentarno ratifikacijo pogodbe, podpisane med vladama obeh dr�av decembra 2001 v Kr�kem in potem pogajanja o odkupu hrva�kega dele�a. Nato pa lahko pride na vrsto privatizacija NEK, ki po ministrovem mnenju ni nič posebnega in je primerljiva z lastninjenjem katere koli termoelektrarne ah hidroelektrarne.
Direktive EU so na�a obveznost
Čeprav sta NE Kr�ko gradili dve nekdanji republiki skupaj in naj bi elektrarno izkori�čali tudi obe dr�avi skupaj ob spo�tovanju sprejetih poslovnih običajev, pa je za jedrsko varnost objekta po mednarodnih predpisih dol�na poskrbeti dr�ava, na katere ozemlju stoji jedrski objekt. Za spo�tovanje in nadzor nad uresničevanjem jedrske zakonodaje pri nas skrbi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV). Kot pravi njen direktor dr. Andrej Stritar, je nesreča v Crnobilu prispevala k temu, da so začenjali nacionalni pristopi k jedrski varnosti postajati enotni. To se dosega z delovnimi sestanki mednarodnih organizacij, medsebojnimi obiski, izmenjavami strokovnjakov. Poenotenje velja tako za upravne organe kot operaterje jedrskih elektrarn. »Na evropski ravni, to je v Bruslju, skupne zakonodaje �e ni. Vsaka dr�ava ima svojo, obstajajo pa smernice Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Lani novembra pa je Evropska komisija objavila dva nova predloga direktiv, ki sta sedaj v razpravi v evropskem parlamentu. Prva govori o jedrski varnosti, druga o ravnanju z izrabljenim gorivom in RAO odpadki. Januarja so objavili �e tretjo, in sicer o nadzoru nad visoko radioaktivnimi industrijskimi viri. Prav prva direktiva je prvi korak k temu, da bi naredili skupne standarde o jedrski varnosti, ki bodo obvezujoči za vse dr�ave Evrop-
Karikatura Miran Kohek
ske skupnosti,« je pojasnil dr. Stritar.
Direktiva o jedrski varnosti nalaga �lanicam skupnosti poro�anje o jedrski varnosti Evropski komisiji, ta pa bo omogo�ila neodvisni strokovni nadzor v vsaki dr-�avi in s tem preverjanje sporo-�enih podatkov. Podatke bo treba poπiljati komisiji vsako leto. Kot pravi sogovornik, ve�idel povzema priporo�ila smernic IAEA, ki so sedaj obvezujo�e. Med drugim govori tudi o tem, da mora biti nadzorni organ lo�en od upravnih organov, da je za varnost objekta odgovoren operater in ne nadzorni organ, ter uzakonja samostojne sklade za razgradnjo. Po Stritarjevi presoji, ure-sni�evanje te direktive za naπo dr�avo ne bo problem, saj imamo �e sedaj omenjene stvari urejene, kot predvideva prva direktiva. Namen druge direktive, ki govori o ravnanju z izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki, je spodbu-
diti dr�ave, da vsaka pri sebi ustrezno reπijo problem radioaktivnih odpadkov in s tem odstranijo enega glavnih problemov jedrske energije. Nobena dr�ava nima sprejetih obveznosti, da je treba radioaktivne odpadke pospraviti, in vsaka ima svojo strategijo in na�rte o shranjevanju. To pa pomeni, da se problemi shranjevanja RAO prelagajo v prihodnost. ≈Druga direktiva pa zahteva, da mora vsaka dr�ava narediti strategijo odlaganja in dolo�a �asov-ne okvire, do kdaj. Po tem predlogu naj bi do leta 2008 imela vsaka dr�ava izbrano lokacijo in pridobljeno dovoljenje za gradnjo odlagaliπ�a za nizko in srednje radioaktivne odpadke in do 2013 zgrajeno tako odlagaliπ�e. Za visoko radioaktivne odpadke pa naj bi vsaka dr�ava imela odlagaliπ�e do leta 2018,« je povedal dr. Stritar. Dejal je πe, da naj bi na�eloma vsaka �lanica EU poskrbela za lastne odpadke, di-
rektiva pa dovoljuje tudi izvoz, zlasti za dr�ave z manjπimi nuklearnimi programi. Pri nas bi lahko izpolnili roke za NSRAO, vendar pa je treba iskati lokacijo takoj. Nemogo�e pa bi bilo izpolniti zahtevo po lokaciji za visoko radioaktivne odpadke do leta 2018. Po Stritarjevem poznavanju te problematike lahko v tem trenutku izpolnita te roke le ©vedska in Finska, vse druge dr�ave pa ne. Zato obstaja velika verjetnost, da bo ta letnica premaknjena v prihodnost. Za Slovenijo je reπitev za visoko radioaktivne odpadke v �lenu direktive, ki govori o izvozu. Smiselno bi bilo najti stik z dr�avami, ki imajo podobno majhne jedrske programe kot mi, in zgraditi regionalno odlagaliπ�e ali pa najti dr�avo, ki bo pripravljena uvoziti naπe visoko radioaktivne odpadke.
Po Stritarjevih dosedanjih spoznanjih ve�jih vsebinskih sprememb direktiv ne bo, razen premika letnice pri lokaciji za visoko radioaktivne odpadke, kar pomeni, da bi direktive za�ivele v enem letu. Z naπim vstopom v EU bodo obvezne tudi za nas, Hrvaπko, ki pa ni �lanica niti πe ni kandidatka za �lanstvo, te obveznosti ne zavezujejo k ni�emer.
Odlagali�če NSRAO rabimo do leta 2010
Po Zakonu o varstvu pred ionizirajo�imi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV), ki je v veljavi od lanskega novembra, mora naπa dr�ava sprejeti nacionalni program ravnanja in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kot pravi direktor Agencije RAO dr. Miran Veselic, imamo strategijo za visoko RAO in jedrsko gorivo iz leta 1996, ki je temeljila na �akanju. Ta pristop je Komisija EU ozna�ila kot nesprejemljiv, in je sprejeta novelacijo strategije. »akanje pa je pri nas pomenilo, da NEK obratuje do leta 2023 in takrat nastopi problem skladiπ�enja visoko radioaktivnih odpadkov. Po predlogu direktive EU pa naj bi dr�ava imela lokacijo za te odpadke do leta 2018. Tako kot pravi dr. Stritar iz URSJV, tudi dr. Veseli� pravi, da imata reπitve odlagaliπ�a za te odpadke samo Finska in ©vedska, zato bo letnica v direktivi verjetno pomaknjena v prihodnost.
≈Tovrstna odlagaliπ�a so draga in Slovenija z enim objektom ekonomsko ni sposobna sama zgraditi tovrstnega odlagaliπ�a. V prvi vrsti postaja to ekonomski, ne ekoloπki problem, zato je treba iskati reπitev v skupni lokaciji za ve� jedrskih elektrarn in pa nakupovanju goriva na lizing - da kdor prodaja gorivo, vzame odpadke nazaj,« meni Veseli�. Pri nizko in srednje radioaktivnih odpadkih pa nas bo Evropska unija obvezala, da bomo morali imeti lokacijo za tovrstne odpadke do leta 2008 in zgrajen objekt do leta 2013. Vendar pa, kot pravi direktor Agencije RAO, nas tudi lastne potrebe v NE Krπko silijo k temu, da zgradimo skladiπ�e do leta 2010, saj bodo v nasprotnem primeru potrebna ve�ja vlaganja v za�asno skladiπ�e v NEK-u. To pa ne bi bilo smotrno glede na to, da je treba zgraditi trajno odlagaliπ�e.
In kje smo danes pri iskanju lokacije po enjstih letih obstoja Agencije RAO, ki je bila ustanovljena z namenom, da zagotovi mo�nosti za trajno in varno odlaganje radioaktivnih odpadkov? ≈Za zdaj smo naredili generi�ne projekte, pregledali celotno Slovenijo in dolo�ili primerna in neprimerna obmo�ja. Nizko in srednje radioaktivni odpadki so tako obvladljivi za shranjevanje, da so vse lokacije primerne. Po-skuπali pa bomo najti lokacijo, ki bo okoljsko najprimernejπa. Nova zakona o jedrski varnosti in graditvi objektov prinaπata pravico za izdajo gradbenega dovoljenja za tovrstne objekte ministru in mu s tem nalagata ve�jo odgovornost in manj postopkovnih zapletov. Toda noben minister ne bo umestil skladiπ�a RAO, kamor ga ljudje ne bodo hoteli,« pojasni dosedanje delo agencije njen direktor.
Agencija je tako pred zahtevno nalogo, pripraviti lokalno prebivalstvo, da bo dovolilo vse raziskave na ustrezni lokaciji. Brez teh raziskav agencija ne more ugotoviti stanja okolja, tehnolo-πke primernosti objekta in dobiti ustreznih parametrov za projektiranje objekta. Skratka, ne more preiti iz generi�nih raziskav na konkretne, brez njih pa ne more speljati presoje vplivov na okolje. ≈Naπe izkuπnje in izkuπnje po svetu ka�ejo, da od za�etkov
Foto Minka Skubic
Minister Janez Kopa�: flArbitra�a je za nas najmanj sprejemljiva.«
konkretnih raziskav na terenu pa do izdelave projektov za odlagali-π�e pote�ejo tri leta in pol. »e bomo hoteli izpolniti rok iz direktive EU, da je treba imeti lokacijo in dovoljenje za odlagaliπ�e do leta 2008, bo treba pohiteti z raziskavami,« je nadaljeval sogovornik in ob tem poudaril, da je ra-zmiπljanje, da bomo mi sami zbirali denar za svoje odlagaliπ�e za NSRAO, Hrvatje pa za svojega, ekonomsko te�ko sprejemljivo. Odlagaliπ�e, ki bi sprejelo vse odpadke, je le 10 odstotkov dra�je kot odlagaliπ�e, ki bi sprejelo le polovico. Zato je racionalno, da se odkupi elektrarna in potem re-πuje problem skladiπ�a na enem mestu.
Agencija RAO za letoπnje prvo poletje na�rtuje izdelavo strokovnih podlag za izvedbo zakona. Priti �elijo do strokovnih iz-hodiπ�, kaj lahko ponudijo lokalni skupnosti kot nadomestilo za razvrednotenje okolja, ker bo imela odlagaliπ�e NSRAO. Hkrati pa s pomo�jo moderatorjev vodijo razprave v πirπi javnosti. Klju�ni premik, ki ga morajo narediti letos, so tehni�ne podlage za konkretne primere lokacij. Po besedah direktorja dr.Veseli�a na Agenciji RAO imajo nekaj ponudb lokalnih skupnosti za odla-galiπ�e. Pravi, da zanimanje je, saj bo tako odlagaliπ�e zaposlovalo 30 do 40 ljudi v �asu 300 let. Objekt pa je z ustrezno tehnolo-
gijo za okolje popolnoma sprejemljiv in z ustreznim nadomestilom tudi ekonomsko zanimiv.
Posavje edina opozicija sporazumu
Zupani posavske regije, kjer je domicil NE Kr�ko, so �e od vsega začetka edina opozicija vladi pri sprejemanju meddr�avnega sporazuma. Ker se niso strinjali z vsebino sporazuma glede razgradnje NEK, radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, financiranja le-tega in upravljanja dru�be NEK, so s pomočjo zadostnega �tevila podpisov poslancev dr�avnega zbora spro�ili ustavno presojo sporazuma.V pobudi so med drugim zapisali, da sta sprejem programa razgradnje in odlaganja RAO ter njegovega financiranja prepu�čeni prihodnosti, s čimer se zni�uje raven jedrske varnosti in varstva okolja. Po njihovem mnenju varnost ogro�ajo tudi določbe, ki se nana�ajo na upravljanje NEK, ker so nejasne. Dr�avna pogodba tudi izvzema NEK iz pravnega sistema na�e dr�ave. Ustavno sodi�če je ocenilo in decembra izdalo mnenje, da meddr�avna pogodba o NEK ni v neskladju s slovensko ustavo. Ločeno odklonilno mnenje sta pri presoji 11. člena meddr�avne pogodbe, ki govori o financiranju razgradnje in odlaganja RAO, podala ustavna sodnika dr. Mir-jam Skrk in dr. Ciril Ribičič. Ustavno sodi�če je posebej poudarilo vpra�anje, ali gre po ratifikaciji pogodbe v hrva�kem saboru �e vedno za isto pogodbo. Po njihovem zakonu o ratifikaciji meddr�avne pogodbe smejo namreč hrva�ki predstavniki v med-
dr�avni komisiji potrditi program odlaganja RAO in program razgradnje NEK le ob soglasju sabora. Skratka, Ustavno sodi-π�e je vso odgovornost za presojo primernosti in uravnote�enosti meddr�avne pogodbe o NEK prepustilo naπemu dr�avnemu zboru. Ker Posavje s svojimi argumenti ni uspelo na Ustavnem so-diπ�u, imajo njihovi �upani v predalu πe ve� kot 4000 podpisov za spro�itev postopka za izvedbo referenduma o meddr�avni pogodbi. Prav ti podpisi so bili po njihovem mnenju razlog, da se je z �upani za�el pogovarjati predsednik vlade Anton Rop. Do njegovega predhodnika �upanom Posavja ni uspelo priti. Prvi� so se sestali s predsednikom in ministrom Janezom Kopa�em na zadnji dan lanskega leta. V pogovoru so med drugim obravnavali morebitne spremembe zakona o varstvu pred ionizirajo�imi sevanji in jedrski varnosti, ki bi odpravile dvome glede ravnanja z jedrskimi odpadki. Dotaknili so se tudi problematike sklada za razgradnjo NEK po ratifikaciji meddr�avne pogodbe. Na podlagi tega pogovora je vlada pripravila tri predloge, ki naj bi jih poslanci dr�avnega zbora sprejeli hkrati z ratifikacijo meddr�avne pogodbe.
Vlada predlaga, da se v Zakonu o varstvu pred ionizirajo�imi sevanji in jedrski varnosti, ki je bil sprejet lani novembra, pri 141. �lenu doda nov odstavek. Ta zavezuje vlado, da najpozneje do konca leta 2004 pripravi nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom in ga pre-dlo�i v sprejem dr�avnemu zboru z namenom, da je lokacija odlagaliπ�a nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena do leta 2008, odlagaliπ�e pa v uporabi do leta 2013. »e drug zakon ali meddr�avna pogodba iz-klju�uje upoπtevanje tega roka, je vlada dol�na predlagati spremembo tega zakona ali odstopiti od take pogodbe. V obrazlo�itvi tega odstavka vlada pojasnjuje, da meddr�avna pogodba predvideva, da program razgradnje jedrske elektrarne, ki vklju�uje tudi ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki v enem letu po uveljavitvi sporazuma izdelata strokovni organizaciji, ki ju v
dveh mesecih po uveljavitvi pogodbe dolo�ita dr�avi pogodbenici. Roka za sprejetje programa pogodba ne predvideva, saj je pisana ra�unajo� na dobro voljo in resen pristop dr�av pogodbenic. Predvideno je le, da sta pogodbenici dol�ni v dveh letih po koncu obratovanja jedrske elektrarne fizi�no prevzeti polovico jedrskih odpadkov in izrabljenega goriva, �e se dotlej ne dogovorita. Glede na obveznosti direktive EU, ki postavlja roke 2008 za lokacijo za NSRAO in 2013 obratovanje odlagaliπ�a, je vlada pre-dlo�ila v parlament omenjeno dopolnitev.
Hkrati vlada predlaga, da se k zakonu o ratifikaciji meddr�avne pogodbe doda �len, ki pravi, da �e bo po ratifikaciji te pogodbe Republika Slovenija kot �lanica EU dol�na prevzeti odgovornost za izpolnjevanje rokov za dokon-�no ureditev upravljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, je slovenski del meddr�avne komisije pri odlo�anju vezan na najpozneje tako dolo�ene roke pri potrjevanju programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva oziroma pri njegovem ob�asnem revidiranju. Poleg tega vlada πe predlaga, da se ob ratifikaciji pogodbe o NEK v dr�avnem zboru doda πe sklep, da dr�avni zbor poziva vlado, da takoj po sprejetju prej omenjenega zakona o ratifikaciji pogodbe o NEK pripravi in predlo�i v potrditev pogajalska izhodiπ�a za pogajanja o ureditvi medsebojnih razmerij za �as med dnevom ratifikacije pogodbe v hrvaπkem saboru in dnevom uveljavitve pogodbe ter o odkupu hrvaπkega so-lastniπkega dele�a v NEK. S tem sklepom bi se uredile finan�ne obveznosti med 3. julijem 2002, ko je bila meddr�avna pogodba ratificirana v saboru, in dnevom uveljavitve pogodbe. Iz zahteve po razreπitev spora po mirni poti, ki ga je poslal HEP slovenski vladi konec januarja, pa izhaja zahteva po izpla�ilu odπkodnine za razlaπ�eno investicijo, kar naπa vlada πteje kot za�etek pogajanj o umiku Republike Hrvaπke iz so-lastniπtva v NEK, za kar je zainteresirana tudi naπa dr�ava. Posavska regija si je za ponujene reπitve pridobila pravno mnenje dr. Lojzeta Udeta, nekdanjega
ustavnega sodnika. Z njegovo po-mo�jo so ugotovili, da vsi trije predlogi vlade RS oziroma Ministrstva za okolje, prostor in energijo v ni�emer ne odpravljajo pomanjkljivosti meddr�avne pogodbe o NEK, na katere opozarjajo �e ve� kot leto dni. Celo ve�, prvi in drugi vladni predlog Hr-vaπko razreπujeta odgovornosti pri programu razgradnje in programu ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki ter izrabljenim gorivom, kar je v celoti v nasprotju s pogajalskimi iz-hodiπ�i in ambicijami Slovenije, da se za ceno solastniπtva in soupravljanja Hrvaπko zave�e k soodgovornosti za problematiko radioaktivnih odpadkov. Nadalje ugotavljajo, da se s predlogi v ni-�emer ne izboljπujejo pozicije Slovenije ob ratifikaciji meddr-�avne pogodbe; nasprotno, te celo poslabπujejo. Analiza predlogov ka�e na dejstvo, da se s spremembami in dopolnitvami zakonov ne da popraviti slabo pripravljene meddr�avne pogodbe. Je pa s pripravljenimi predlogi vlada prvi� javno priznala slabosti meddr�avne pogodbe, na katere so jo opozarjali pravniki, jedrski strokovnjaki, nekateri predstavniki elektrogospodarstva, del politi�ne javnosti in celotna regija Posavja. Ta meni, da so pripravljalci pogodbe πele ob direktivah EU spoznali vrsto njenih slabosti in v iskanju politi�ne-ga kompromisa v obliki treh predlogov DZ πe poslabπali mo�nost iskanja novih skupnih reπitev po meddr�avni pogodbi. Posavje je vladi predlagalo dve reπitvi. Z vklju�evanjem v Evropsko unijo in prevzemanjem njene regulative na podro�ju ravnanja z NSRAO in izrabljenim gorivom ima naπa vlada v rokah razloge, da z dodatnimi pogajanji s Hrvaπko odpravi pomanjkljivosti pogodbe na tem podro�ju. Zato se zavzemajo najprej za korekcijo meddr�avne pogodbe in potem njeno ratifikacijo. »e pa Hr-vaπka stran ne bi pristala na ponovna pogajanja ali pa bi bila ta neuspeπna, ima naπa dr�ava v rokah vse argumente tako pred evropsko kot slovensko javnostjo, da se loti postopka razlastitve elektrarne, skladno z ratificirano energetsko listino. �upan Krπkega Franci Bogovi� pravi, da oni zastopajo lokalne
Posodobitev
elektrarne
poteke
neprekinjeno.
Danes
nove
re�etke in
zmogljivej�i
bazen
za iztroseno
gorivo,
jutri
obnova
turbine.
Foto Minka Skubic
interese, branijo pa dr�avne. Zadovoljni bodo z re�itvijo, ki bo v doglednem času re�ila problem NSRAO v Posavju. Ce tega dr�avni uradniki in vlada ne znajo in zmorejo s pogajanji doseči s Hrvati, potem bodo zahtevali od dr�ave Slovenije, da dr�avni problem, ki je lociran v Posavju, re�i Slovenija sama z dr�avnim jamstvom.
Za NEK nujne urejene delovne razmere
Pred NE Kr�ko so bila leta 1997 in v prvem delu leta 1998 tri kritična vpra�anja. Prvo je bilo, kako zagotoviti normalno tekoče upravljanje podjetja, tako da bodo odločitve tekoče sprejete na poslovnem odboru elektrarne. V tistih letih poslovni odbor NEK-a ni sprejel nobene vitalne odločitve, kot so gospodarski načrt podjetja, načrt letnih modernizacij, zaključni račun poslovanja itd., zaradi principa soglasja obeh sovlagateljev, ki ga ni bilo zaradi razhajanj glede temeljnih elementov poslovanja elektrarne. Drugo odprto vpra�anje je bilo, kako pravočasno posodobiti elektrarno, predvsem zamenjati uparjalnike, da bi elektrarna lahko nemoteno nadaljevala delo v načrtovani �ivljenjski dobi. Po besedah direktorja elektrarne Staneta Rozmana so v primerjavi
z drugimi jedrskimi elektrarnami njihovega tipa �e zamujali s posodobitvijo, celo ve�, bili so v kriti-�ni fazi, da zaradi okvar uparjal-nikov izgubijo licenco za obratovanje. Zaradi velikega πtevila za-�epljenih cevi obeh uparjalnikov se je zmanjπevala mo� objekta, ve�je πtevilo puπ�anj ocevja pa je grozilo z zaprtjem elektrarne. Tretje vitalno vpraπanje pa je bilo, kako zagotoviti normalno likvidnost podjetja, ker je Hrva-πka z vsakim dnem dolgovala ve� za prevzeto elektri�no energijo iz NEK in ni pla�evala vseh stro-πkov, ki so nastajali v njej. Zlasti ni ni� pla�evala za modernizacijo objekta, prav tako ni� v sklad za razgradnjo in skladiπ�enje NSRAO. ≈Mo�nosti, ki jih je imela naπa dr�ava kot solastnica in jih je poleti 1998 izvedla, so reπi-le vsa vpraπanja. Sprejeta uredba o za�asnem preoblikovanju NEK je vzpostavila normalni sistem odlo�anja in poslovanja elektrarne. Izvedeni odklop pa je omogo�il Sloveniji, da pokrije elektrarni vse stroπke poslovanja. Za naπo elektrarno kot ob�u-tljiv jedrski objekt so se ukrepi pokazali kot ustrezni. Normalizirana je bila pla�ilna sposobnost podjetja, izpeljana modernizacija in s tem prepre�eno, da bi objekt zaprli. Uredba je omogo�ila najetje kredita pri banki za mo-
dernizacijo. Skratka, izbrana ra-zli�ica reπitve se je pokazala za elektrarno 100-odstotno u�inko-vita,« je prepri�an direktor NEK, ki meni, da je bila alternativa v tem, da skupaj z resornim ministrstvom ugotovijo, da ni pogojev za obratovanje elektrarne in jo zaprejo ter s tem povzro�ijo neprecenljivo πkodo zaradi neo-bratovanja objekta. Druga mo-�nost je bila, da bi s hrvaπko stranjo hitro dosegli sporazum, za kar pa tudi ni bilo obetov, saj se sporazumevanje vle�e �e desetletje. Izbrana reπitev je πe vedno do-puπ�ala vse mo�nosti reπitev za hrvaπkega partnerja, da ohrani hrvaπki vlo�ek in svoj interes v objektu. Takoj po prekinitvi dobav jim je bilo sporo�eno, da lahko takoj, ko poravnajo dolg, dobijo elektri�no energijo iz NEK. Tudi v naslednjih letih jim je NE Krπko vsako leto poslala ponudbo za odkup polovice proizvodnje. »lani poslovnega odbora so bili vabljeni na seje, dobivali gradiva tudi po prekinitvi dobav. Odziva ni bilo, �lani pa so vseskozi redno dvigovali prejeta nakazila za seje, na katerih jih ni bilo. S stanjem, kakrπno je sedaj, ko je za vse odgovorna slovenska stran, so v NE Krπko zadovoljni. ≈Vse stvari potekajo brez te�av. Imamo redno pokrite vse stroπke, redno pla�ujemo od vseh prodanih koli�in prispevek v dekomi-sijski sklad, ni zamud pri pla�i-lih, priznana nam je letna amortizacija, odlo�itve na poslovnem odboru se sprejemajo teko�e in pravo�asno, posodobitev objekta pa poteka skladno z letnimi na�r-ti. Skratka, naπe poslovanje je normalizirano, kar je vitalnega pomena za jedrski objekt. Rezultati se ka�ejo v rekordni proizvodnji, visoki stabilnosti in razpo-lo�ljivosti objekta. Objekt se giblje v okolju, ki je primerno za jedrski objekt, in to je najpo-membnejπe za nas v jedrski elektrarni, vse drugo je manj pomembno,« je kon�al Stane Ro-�man. Dodal je πe, da sprejema vsak sporazum, ki bo omogo�il poslovanje, obratovanje in vzdr-�evanje NE Krπko skladno s svetovno prakso za tovrstne objekte, objekte, v katerih sta jedrska varnost in zanesljivost poglavitno vodilo.
Minka Skubic
JANUARSKA PORABA ZNOVA KREPKO NAVZGO
Potem ko smo lansko leto kon�ali z rekordnim 7-odstotnim skokom porabe, tudi letoπnji januar napoveduje nadaljevanje rasti. Tako so iz prenosnega omre�ja januarja porabniki v Sloveniji prevzeli milijardo 74,2 milijona kilovatnih ur elektri�ne energije oziroma kar za 5,7 odstotka ve� kot v istem �asu lani in tudi 3,8 odstotka ve�, kot je bilo predvideno z letoπnjo elektroenergetsko bilanco. Poraba se je πe zlasti pove�ala pri neposrednih odjemalcih, ki so, z izjemo Ruπ, krepko pove�ali letoπnji odjem in s porabljenimi 223,8 milijona kilovatnih ur lanske januarske rezultate presegli za skoraj 34 odstotkov. Na drugi strani pa je odjem distribucijskih podjetij ostal prakti�no nespremenjen, saj so ta prevzela 850,4 milijona kilovatnih ur elektrike oziroma le 1,9 milijona kilovatnih ur ve� kot januarja lani.
januar 2002
januar 2003
Q NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA QSKUPAJ
«
PADAVINE NAKLONJENE HIDROPROIZVODNJ
hidroloπke razmere na za�etku letoπnjega precej naklonjene proizvodnji hidroelektrarn. Tako 600 smo iz objektov na Dravi, Savi in So�i prvi letoπnji mesec zagotovili kar 237,7 milijona kilovatnih ur elektri�ne energije oziroma za skoraj 116 odstotkov ve� kot isti mesec lani in tudi za slabo tretjino ve�, kot je bilo sprva na�rtovano. Brez ve�jih te�av so obratovale tudi jedrska elektrarna Krπko in drugi termoenergetski objekti, ki so k pokrivanju januarskih potreb po elektri�ni energiji prispevale dodatnih 931,4 milijona kilovatnih ur elektri�ne energije. Sicer pa je skupni januarski izkupi�ek znaπal milijardo 169,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 5,2 odstotka ve� kot v istem �asu lani in tudi za 7,7 odstotka nad bilan�nimi predvidevanji.
B
* upoπtevana je celotna proizvodnja NEK " TEB - topla rezerva v sistemu
SENG NEK
TET TE-TOL TEB
JANUAR 2002
JANUAR 2003
AZLIKA MED IZVOZOM IN UVOZOM SE ZMANJ
Odprtje energetskega trga se posredno ka�e tudi v spremenjenih gibanjih v naπem poslovanju s tujino, saj se razlika med uvozom in izvozom postopoma zmanjπuje. Tako je denimo lanski januarski izvozni prese�ek znaπal 85,1 milijona kilovatnih ur, januarja letos pa 67,2 milijona kilovatnih ur. Tudi druga�e je letos pri�akovati precejπnja odstopanja, saj naj bi letos za zagotovitev nemotenega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema morali dobro milijardo kilovatnih ur uvoziti, kar povedano druga�e pomeni, da se Slovenija postopoma iz neto izvoznice spreminja v neto uvoznico elektri�ne energije. Na dogajanja na slovenskem energetskem trgu pa bo v prihodnje dodatno vplival tudi razplet dogajanj, povezanih z lastniπtvom jedrske elektrarne Krπko, ki trenutno zagotavlja pribli�no 40 odstotkov vse potrebne elektri�ne energije v Sloveniji.
m
januar 2002 [(proizvodnja []poraba
januar 2003
O uvoz □ IZVOZ
PREJETA UREDBA O IZKORI©»ANJU SAVE
Vlada je v za�etku februarja na podlagi zakona o vodah sprejela uredbo o koncesiji za gospodarsko izkoriπ�anje vodnega energetskega potenciala reke Save za proizvodnjo elektri�ne energije v HE Moste, Mav�i�e in Medvode. Uredba ureja opredelitev naravne dobrine in predmet koncesije, njeno vsebino, trajanje in obmo�je, prenos posesti ter objektov na koncedenta, pogoje za koncesijo, obveznosti in pravice koncedenta, pravice konce-sionarja, na�in podelitve koncesije, medsebojna razmerja, pla�ilo za koncesijo, stroπke koncesio-narja in nadzor nad izvajanjem koncesije. Kot so med drugim sporo�ili iz slu�be za odnose z javnostmi pri MOPE, se bo koncesija za dobo 50 let podelila izklju�no za proizvodnjo elektri�ne energije brez javnega razpisa imetniku obstoje�e pravice uporabe objekta za gospodarsko izkoriπ�anje vodnega dobra. Zakon o vodah namre� med drugim dolo�a, da se koncesija lahko podeli brez javnega razpisa osebi, ki ima pravico do uporabe vodnega objekta, namenjenega posebni rabi vode, na podlagi vloge in dokazil o pravnomo�nem uporabnem dovoljenju za objekt. Uredba je pripravljena na podlagi pobude dru�be SEL, ki je imetnik ob-stoje�ih pravic izkoriπ�anja naravne dobrine na obravnavanih obmo�jih reke Save.
Miro Jakomin
NEG SPET RU�IL ELEKTRO VODNIKE
Močno sne�enje, ki je 4. februarja zajelo vso Slovenijo, je povzročilo �tevilne okvare na elektroenergetskih napravah vseh petih distribucijskih
Pri odpravi okvar na omre�jih so sodelovali tako rekoč vsi razpolo�ljivi delavci iz nadzornistev ter iz vzdr�evalnih, gradbenih in elektromonta�nih skupin.
Foto Elektro Celje
podjetij - Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska. Ker je padal te�ak in moker sneg, so se marsikje lomile veje, pa tudi cela drevesa, ki so padla na nadzemne nizkonapetostne in srednjena-petostne vode in jih poπkodovala. V tem �asu je v temi ostalo ve�je πtevilo gospodinjskih odjemalcev, veliko πkodo pa je utrpela tudi vrsta velikih odjemalcev elektri�ne energije. V distribucijskih podjetjih so za odpravo okvar na elektro omre�jih takoj aktivirali delovne skupine in pri tem anga�i-rali vse razpolo�ljive delavce in delovne stroje. Ob po�rtvovalnem delu izvajalskih ekip so prvo fazo sanacije uresni�ili v razmeroma kratkem �asu, razen na te�je dostopnih predelih, kjer so morali vlo�iti πe ve� dodatnih prizadevanj in �asa. Najve-�jo πkodo so utrpeli v Elektru Ljubljana, kjer bodo morali za popolno sanacijo elektroenergetskih naprav zagotoviti ve� kakor 72 milijonov tolarjev. V Elektru Maribor znaπa skupno ocenjena πkoda ve� kakor 7 milijonov tolarjev, v Elektru Celje okrog 61 milijonov tolarjev, v Elektru Gorenjska okrog 35 milijonov, v Elektru Primorska pa preko 6 milijonov tolarjev.
Miro Jakomin
SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJ
VMEDVODAH BODO MENJALI TURBINI
Podjetji Litostroj E.I. in Savske elektrarne Ljubljana sta 13. februarja podpisali pogodbo za projektiranje, izdelavo, dobavo, monta�o in zagon dveh turbin s pomo�no strojno opremo za hidroelektrarno Medvode. Pogodbena cena za zamenjavo obeh turbin znaπa 1,35 milijarde tolarjev. Zamenjavo turbin bodo izvedli v okviru projekta obnove HE Medvode; prvi agregat bodo obnovili leta 2004, drugega pa leta 2005. Z obnovo hidroelektrarne Medvode bodo poleg podaljπanja �iv-ljenjske dobe pove�ali mo�i turbine in izkoristkov agregatov, pove�ali proizvodnjo za devet odstotkov, izboljπali delovne razmere, skrajπali �ase remontov, zni�ali vzdr�evalne stroπke, izboljπali ekoloπke razmere in drugo. Z zgraditvijo nove RTP 110/20/6,3 kV Medvode, ki je v sklepni fazi, bo HE Medvode v celoti obnovljena in usposobljena za vsaj nadaljnjih 40 let obratovanja.
Miro Jakomin
AGENCIJA ZA ENERGIJO
MANJ©I STRO©KI PRIKLJU»ITVE NA OMRE�JE
Kot so sporo�ili iz Agencije za energijo, je vlada konec minulega leta dolo�ila sploπne pogoje za dobavo in odjem elektri�ne energije, s katerimi so na novo opredeljeni odnosi med odjemalci in dobavi-
telji elektri�ne energije. V skladu s to uredbo je Agencija za energijo dolo�ila povpre�ne stroπke priklju�evanja na omre�je, ki bodo nadomestili dosedanje priklju�nine. Stroπki priklju�itve bodo v primerjavi z dosedanjimi priklju�ninami za gospodinjstva manjπi za pribli�no deset odstotkov, za druge uporabnike elektri�ne energije pa tudi precej ve�. Nova uredba o sploπnih pogojih za dobavo in odjem elektri�ne energije bo za�ela veljati prvega marca. Sklep o dolo�itvi povpre�nih stroπkov priklju�evanja za nove uporabnike omre�ja in za pove�anje priklju�nih mo�i obstoje�ih uporabnikov je objavljen v 11. πtevilki Uradnega lista RS (31. januar 2003). Podrobnejπa informacija o tem je na spletni strani Agencije za energijo.
Miro Jakomin
SLOVENSKI E-FORUM
CELOTNA SLIKA NEP ©E NEZNANKA
Slovenski E-forum je februarja na prvem leto-πnjem diskusijskem sre�anju v Ljubljani obravnaval nekatera vpraπanja, povezana s konfliktom med ZDA in Irakom ter vstopanjem Slovenije v Nato v kontekstu trajnostnega razvoja. V drugem delu sre�anja je predstavil osnutek jedra nevladnega Nacionalnega energetskega programa (πest ciljnih in πest izvedbenih tez). Glede strateπkih ciljev je predlagal bistveno bolj u�inkovito ravnanje z energijo, ve�jo kakovost oskrbe in strateπke zanesljivosti na ravni nujnih potreb, konkuren�ne cene energije na evropski ravni, zmanjπanje obremenjevanja okolja in prostora, krepak razvoj obnovljivih virov in lokalne energetike ter razvoj ustvarjalnih zmogljivosti v energetskih tehnologijah. V razpravi so �lani poudarili, da so strokovnjaki v pripravo NEP vlo�ili ogromno truda, pripravljenih je bilo �e ni� koliko verzij tega dokumenta, kljub πtevilnim poskusom pa vse do danes πe ni znana celotna slika. Kot je pojasnil predsednik strokovnega sveta E-foruma dr. Miha Tom-πi�, je poglavitni problem v pomanjkanju energetske vizije na nacionalni ravni, saj πe vedno ni jasno, v katero smer bo πel prihodnji energetski razvoj Slovenije. Dejal je πe, da bodo osnutek posredovali v obravnavo tudi drugim nevladnim organizacijam in na podlagi povratnih informacij oblikovali kon�ni predlog NEP in ga posredovali Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.
Miro Jakomin
SLOVENSKI E-FORUM
KRITI»NA OBRAVNAVA ENERGETIKE
Slovenski E-forum je tudi lani uspeπno izvedel vrsto strokovnih posvetovanj, usposabljanj, tiskovnih konferenc, razstav in podobno. Na teh sre�a-njih so �lani in povabljeni predavatelji predstavili
ELEKTRO-SLOVENIJA
PRENOVLJENE SPLETNE STRANI
Elektro-Slovenija se na svetovnem spletu od februarja predstavlja s posodobljenimi spletnimi stranmi, ki so prilagojene novim orodjem in spremenjeni organizacijski strukturi podjetja, prav tako pa prinaπajo tudi nekatere nove vsebine. Ta je poslej razdeljena na tri glavne skupine, in sicer partnerji, ob�ani in mediji, s �imer naj bi zagotovili ve�jo preglednost in la�je iskanje ustreznih vsebin. Na naslovni strani se lahko seznanite z nekaterimi aktualnimi temami, Eles pa skrbi tudi za sve� dotok novic iz energetskega sveta. Za bralce Naπega stika smo pripravili tudi obse�nejπi arhiv vseh πtevilk od septembra 1999 naprej, na tej strani pa lahko podate tudi vaπe predloge, mnenja, graje in pohvale, povezane z vsebino glasila slovenskega elektrogospodarstva. Vaπe-mu mnenju in �eljam bomo skuπali �im bolj prisluhniti in jih upoπtevati pri oblikovanju naπe prihodnje vsebine. Torej pogumno oddeskajte na naslov www.eles.si (aktualno/Naπ stik) in podajte svoje mnenje. Vaπe predloge in pobude v uredniπtvu �e nestrpno pri�akujemo.
Brane Janji�
in obravnavali nekatera najbolj zanimiva vpraπa-nja s podro�ij ekonomike, energetike in okolja. V razpravah so opozorili na kriti�ne momente, podali strokovne argumente, predlagali ustrezne re-πitve in na podlagi kriti�nih ugotovitev sprejeli do-lo�ena priporo�ila. Veliko pozornosti so namenili tudi procesu oblikovanja in sprejemanja Nacionalnega energetskega programa, in sicer z vidikov soudele�be javnosti, pogojev liberalizacije in participacije ter varstva okolja. V sodelovanju z Zvezo strojnih in�enirjev Slovenije so proti koncu minulega leta izvedli tudi strokovno posvetovanje o aktualnem trenutku Nacionalnega energetskega programa in predstavili projekt obravnave strokovnih gradiv in dokumenta NEP na spletni strani. Sicer pa med prednostnimi usmeritvami Slovenskega E-foruma πe naprej ostajajo kriti�na
javna in strokovno podprta obravnava energetske in okoljske politike Slovenije in EU, podpora lokalnim skupnostim pri razvoju trajnostne lokalne energetike, ozaveπ�anje in izobra�evanje o podnebnih spremembah ter motiviranje in usposabljanje πol za smotrno ravnanje z energijo.
Miro Jakomin
ELEKTROTEHNI©KO DRU©TVO MARIBOR
MALU �E 24. POSVETOVANJE V RADENCIH
Elektrotehniπko druπtvo Maribor bo tako kot �e vrsto let doslej tudi letos pripravilo posvetovanje o mo�nostni elektroenergetiki in sodobnih elektri�-nih instalacijah - Kotnikove dneve, in sicer 27. in 28. marca v hotelu Radin v Radencih. Na posvetovanju, ki se ga obi�ajno udele�i tudi ve� kakor 300 udele�encev, bodo priznani strokovnjaki iz elektroenergetskih, projektantskih in drugih dr-�avnih inπtitucij predavali o zanimivih temah s po-dro�ja elektri�nih inπtalacij, informatike, elektronike, standardizacije in zakonodaje, s poudarki na problemih v praksi. Tovrstno posvetovanje je namenjeno vsem elektrotehniπkim strokovnjakom in predavateljem na strokovnih πolah, zanimivo pa je tudi za samostojne proizvajalce in zastopnike raznih podjetij, ki lahko predstavijo novosti na tem podro�ju.
Miro Jakomin
STROKOVNA POSVETOVANJA
TRETJI SIMPOZIJ O HIDROENERGIJI
V ©ibeniku na Hrvaπkem bo 2. in 3. julija potekalo tretje mednarodno posvetovanje na temo Hidroelektrarne - obnovljiva energija za danes in jutri, ki ga pripravlja Elektrotehni�no druπtvo Zagreb. V okviru posvetovanja je predvideno kar 16 strokovnih sklopov, med katerimi so tudi energetski in ekonomski pomen hidroenergije, revitaliza-
cija in posodabljanje obstoje�ih elektrarn, zaπ�ita okolja in postopki odobritve gradenj ter privatizacija. Ve� informacij lahko dobite v tajniπtvu druπ-tva pri Biserki Kosor�i� na telefonu 385 1 - 481 43 44 ali 487 25 04 oziroma, �e oddeskate na njihovo spletno stran www.edz.hr.
Brane Janji�
GIZ DISTRIBUCIJE
ODPISALI POGODBE O RAZVOJNIH PROJEKTIH
Direktorji distribucijskih podjetij so 17. februarja s predstavniki Elektroinπtituta Milan Vidmar podpisali skupne pogodbe za pripravo razvojnih projektov za leto 2003, in sicer s podro�ja vodenja in delovanja elektroenergetskega omre�ja, uporabe univerzalnih srednjenapetostnih kablov v elektro-distribucijskih vodih in priprave pravilnika o teh-ni�nih normativih za gradnjo nadzemnih kablo-vodov za srednjo napetost. Kot je ob podpisu pogodb pojasnil Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ distribucije, njihova medresorska skupina pripravlja na�rte πtudij in nalog, ki jih je treba pripraviti za nemoteno delo v elektrodistribuciji. Za skupen podpis pogodb so se odlo�ili, ker racionalizacija in poenotenje razvojnih nalog gotovo pomenita ce-nejπo izvedbo nalog, kot v primeru, �e bi reπitve iskali vsak zase na trgu. Seveda pa lahko vsako distribucijsko podjetje ob teh skupnih projektih podpiπe πe posamezne pogodbe za izvajanje posameznih nalog. Omenimo pa πe, da imajo distributerji poleg glavne pogodbe z EIMV podpisani πe dve pogodbi za posebne razvojne naloge, in sicer z ljubljansko in mariborsko elektrotehniπko fakulteto. V prvem primeru gre za ozemljitvene mo�nosti v razdelilnih omre�jih visoke napetosti, v drugem pa za vpliv izrednih dogodkov na visokonapetostnem omre�ju na kakovost elektri�ne energije na srednji in nizki napetosti.
Miro Jakomin
etij so s predstavniki EIMV podpisali skupne pogodbe o razvojnih projektih za leto 2003.
Foto Miro Jakomin
PREMOGOVNIK VELENJE
PREISKAVA NESRE»E ©E POTEKA
V za�etku februarja sta v velenjskem premogovniku zaradi visoke koncentracije jamskega plina umrla dva rudarja, osem pa so jih prepeljali na zdravljenje v bolniπnico. Prve ugotovitve preiskovalne komisije so pokazale, da se je nesre�a zgodila zaradi nepredvidljivega pojava nevarnih jamskih plinov, na kon�ne izsledke v preiskavi pa bo treba πe po�akati. Kot je na tiskovni konferenci pojasnil direktor Evgen Dervari�, bodo za�eli kopati premog v jami Preloge, ko bo to mogo�e. Zaradi ve�je varnosti rudarjev bo treba pri zagonu tega odkopa uvesti πe dodatne varnostne ukrepe. Sicer pa se je v velenjskem premogovniku doslej pripetilo �e ve� skupinskih nesre�, ki so terjale nemajhno πtevilo �ivljenj. Najhujπi nesre�i sta se zgodili pred 110 leti, ko je umrlo ve� kot trideset rudarjev, in leta 1980, ko so ob izbruhu metana umrli trije rudarji.
Miro Jakomin
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
REDSTAVILI DVA NOVA POSLOVNA VODNIKA
Na Gospodarski zbornici Slovenije so pred kratkim predstavili Poslovni vodnik po informacijskih virih Evropske unije ter pojasnili okoliπ�ine in namen, v katerih je nastal. Poslovna praksa ka�e, da tudi slovenski gospodarstveniki vedno te�je sledijo poplavi informacij, programov in politik, ki jih pripravljajo in vodijo evropske inπtitucije v Bruslju. Na drugi strani pa je prav obvladovanje in dobro poznavanje πirπega poslovnega okolja lahko pomembna konkuren�na prednost tudi za slovenska podjetja. Zato je temeljni namen tega vodnika zagotoviti prakti�en in uporabnikom prilagojen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu Evropske unije, kakor tudi o sodelovanju s tretjimi dr�avami. Poleg tega so na GZS predstavili tudi Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije. Kot so dejali, �e nekaj �asa opa�ajo, da si slovenski gospodarstveniki �elijo vedno ve� kakovostnih informacij o delovanju Evropske unije, tako o pravnem redu Evropske unije kot tudi o klju�ni politiki Evropske skupnosti. S to publikacijo naj bi se podjetja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo la�-je znaπla v poplavi informacij in pravil na podro-�ju skupne zunanjetrgovinske politike. Ob tem so na Gospodarski zbornici πe povedali, da je Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije plod skupnega dela s strokovnjaki iz Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.
Miro Jakomin
PROBLEM CEN BO V EU ©E VE»JI
Inπtitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) je razvil model oblikovanja cen elektri�ne energije za tarifne odjemalce in ga proti koncu leta 2002 predstavil na seji upravnega odbora Zdru�enja za energetiko. »eprav je GZS ta model podprla in predlagala vladi, da ga sprejme, se to ni zgodilo, ker je vlada zaradi brzdanja inflacije do letoπnjega junija zamrznila cene za tarifne odjemalce. Kot je povedal Djani Bre�evi�, direktor Inπti-tuta IREET, pri�akujejo, da bo predlagani model za�ivel πele v drugi polovici tega leta. To je precej odvisno od sprememb vhodnih podatkov glede nabavnih cen HSE, NEK in drugih virov ter omre�nine na prenosnem in distribucijskem omre�ju. Dejstvo pa je - in tega bi se morali v vladnih krogih bolj zavedati - da se bodo problemi zaostajanja cen za tarifne odjemalce πe bolj zaostrili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj bo takrat razkorak med ekonomsko in dejansko ceno elektri�-ne energije πe ve�ji. Strokovne podlage za izdelavo metodologije za dolo�anje cen elektri�ne energije za tarifne odjemalce dokazujejo, da je smotrno (po zgledu drugih modelov oblikovanja cen energentov) tudi za elektri�no energijo uvesti mehanizem za nadzorovane spremembe kon�ne cene na podlagi sprememb vhodnih podatkov. Z uvedbo te metodologije bi omogo-�ili ve�jo zanesljivost oskrbe z elektri�no energijo, ve�ji pregled nad delitvijo stroπ-kov med skupinami tarifnih odjemalcev, ve�ji pregled nad posameznimi stroπkovni-mi elementi cene elektri�ne energije ter pregledno in enostavno obveπ�anje odjemalcev o vseh elementih ra�una za porabljeno energijo. Uvedba tega modela pa bi lahko vplivala tudi na postopno pove�anje uspeπnosti izvajalcev dejavnosti distribucije elektri�ne energije.
Miro Jakomin
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRAR
HEBO©TANJ BO ZGRAJENA V ROKU
Po informaciji slu�be za odnose z javnostmi pri HSE bodo za pripravljalna dela za gradnjo HE Boπ-tanj namesto pogodbeno dogovorjenih 120 dni porabili 150 dni, kar pomeni, da bodo dela kon�ali do konca aprila. Izkop jame se bo za mesec dni podaljπal iz dveh vzrokov. Prvi je πiritev ceste na levem bregu reke Save, zaradi katere je moral HSE pridobiti nova soglasja Direkcije RS za ceste, ki se s prikazanimi reπitvami starega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja del za cesto R3-679 ni strinjala. Na potek del in zamudo z njimi pa so dodatno vplivale tudi izredno slabe vremenske razmere, povezane z nizkimi temperaturami januarja in februarja 2003. Vendar pa zamuda pri izvedbi pripravljalnih del ne bo vplivala na kon�ni rok zgraditve HE Boπtanj, ki ostaja leto 2006. Poleg tega so iz omenjene slu�be πe sporo�ili, da sta se HSE, koncesionar za gradnjo spo-dnjesavskih HE, in vlada kot kon-cendent, v prvem tednu februarja tudi odlo�ila za dopolnitev lokacijskega na�rta za HE Boπtanj. Pri tem si bosta prizadevala izpeljati
cijskega na�rta tako, da ta ne bo vplival na rok zgraditve te hidroelektrarne.
Miro Jakomin
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Ve
E» POZORNOSTI KOMUNICIRANJU!
V raziskavi o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih v slovenskih organizacijah za leto 2002 (projekt SiOK v okviru GZS) med slabπe ocenjene kategorije sodi tudi notranje komuniciranje in informiranje. Zaposleni so na podlagi vpraπalnika ocenjevali, koliko je v njihovih delovnih okoljih
dose�eno naslednje: V podjetju se vodje in sodelavci pogovarjajo sproπ�eno, prijateljsko in enakopravno; vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv na�in; nadrejeni dajejo dovolj informacij za dobro opravljanje dela; delovni sestanki so redni; o dogajanju v drugih enotah zaposleni dobijo dovolj informacij. Sode� po rezultatih omenjene raziskave bo treba v slovenskih podjetjih na tem podro�ju πe marsikaj izboljπati. Z drugimi besedami to pomeni, da morata komuniciranje in informiranje postati za podjetja izziv, ki mu je treba v prihodnje nameniti bistveno ve� pozornosti kot doslej. O tem naj bi bolj intenzivno ra-zmiπljali tudi v elektroenergetskih podjetjih, seveda pa gre tudi za druge pomembne vidike organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih (odnos do kakovosti, inovativnost, motivacija, zavzetost itd.). Kot ka�e, je trenutno za vklju�itev v projekt SiOK πe najbolj zainteresirano podjetje Elektro Ljubljana. Kaj pa druga podjetja?
Miro Jakomin
KLJU» DO USPEHA JE MEDSEBOJNO POVEZOVANJE IN IZOBRA�EVANJE KADROV
V organizaciji Obrtne zbornice Velenje in dru�be Esotech je 28. januarja v Velenju potekala okrogla miza z naslovom Z doma�im znanjem do celovite izrabe odpadkov. Glavna tema ekoloπko naravnane razprave je bilo medsebojno sodelovanje slovenskih podjetij in organizacij z namenom razvoja alternativnih metod uporabe odpadkov kot surovin ter prenosa znanj v gospodarstvo. Projekti, zasnovani na obmo�ju savinjsko-πaleπke regije, lahko s svojo kakovostjo pomenijo model reπeva-nja ekoloπke problematike v Sloveniji. Podjetje Esotech, d.d., in Institut Jo�ef ©tefan sta tako zbranim podrobneje predstavila demonstracijsko napravo za termi�no procesiranje odpadkov, ki je rezultat njunega skupnega sodelovanja. Zofija Mazej Kukovi�, generalna direktorica Eso-techa, d.d., je v nadaljevanju predstavila πe projekt izobra�evanja tehni�nih kadrov v savinjsko-πaleπki regiji. Glavni nosilec tega projekta in izvajalec predavanj ter delavnic je IJS, ki s svojo usposobljenostjo in priznanimi strokovnjaki prenaπa znanja na mlajπe kadre, kot predavatelji pa bodo sodelovali tudi strokovnjaki podjetja Esotech. Izo-bra�evanja bodo predvidoma potekala v u�no-po-slovnem centru Esotecha, udele�ili pa se jih bodo predstavniki podjetij savinjsko-πaleπke regije. Projekt sta denarno podprla Ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve ter Evropska unija. Najpomembnejπi cilj projekta je s sinergijo intelektualnih podjetij ustvarjati dodatno vrednost in ponuditi ve� delovnih mest.
Sre�ko Meolic
aiUiWiiiiniiwiM
TUDI LETOS NEKAJ NOVOSTI
V Muzeju premogovniπtva Slovenije v Velenju so v za�etku februarja odprli prenovljeno sceno o sodobnem pridobivanju premoga in fotografsko razstavo Antona Ajnika. Podzemni del muzeja je razdeljen v dva dela. Prvi del, v njem so prikazani za�etki premogovniπtva v Sloveniji, je v celoti opremljen s svetlobnimi in zvo�nimi u�inki. V drugem delu muzeja pa obiskovalce seznanijo πe s sodobnim na�inom pridobivanja premoga. Pri tem se obiskovalci sprehodijo skozi deloviπ�a in si ogledajo film. Vodniki v muzeju so na podlagi mnenj obiskovalcev �e dalj �asa ugotavljali, da je slednji za laike preve� strokoven. Zato se je vodstvo muzeja odlo�ilo film skrajπati. Obiskovalci si lahko zdaj na πestminutnem posnetku ogledajo, kako se premog najde, pridobiva in kako se gradijo podzemni prostori. V filmu so uporabljeni posnetki pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje. Najve�ja pridobitev te scene je zagotovo ra�unal-niπka animacija, s katero obiskovalci spoznavajo procese, ki jih ni mogo�e prikazati s kamero. Tako so nazorno prikazani delovanje hidravli�nega pod-porja, procesi zaruπevanja povrπine za njim ter so�asno ugrezanje povrπine in nastanek jezer. Sicer pa so v po�astitev kulturnega praznika v Muzeju odprli tudi fotografsko razstavo Antona Ajni-ka, ki bo v �rni garderobi na ogled do konca mar-
PRESTRUKTURIRANJE ENERGETIKE
A SLOVENIJO SONCE ©E PREVISOKO
K ve�ji osveπ�enosti o pomenu pridobivanja energije iz obnovljivih virov je zelo prispevala mednarodna delavnica o fotonapetostnih sistemih, ki sta jo sredi februarja v Ljubljani uspeπno izvedla ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in Agencija za prestrukturiranje energetike. Na strokovnem sre�anju je sodelovalo ve� kakor 80 priznanih strokovnjakov s podro�ja fotovoltaike iz vseh evropskih dr�av, med katerimi so bili tudi ugledni predstavniki evropskega raziskovalnega centra za obnovljive vire. Udele�ence je pozdravil dr. Zoran Stan�i�, dr�avni sekretar Ministrstva za πolstvo, znanost in πport, ki je poudaril pomen povezave med raziskovalnim in razvojnim delom ter industrijo na podro�ju obnovljivih virov energije. Delavnica je bila namenjena pregledu stanja na po-dro�ju fotovoltaike v svetu (πe posebej v Evropski uniji), dolo�itvi strategije za ve�ji prodor tehnologije na trg, odkrivanju ovir in dolo�itvi na�inov za njihovo odpravljanje. Precejπen del tovrstnih dejavnosti je bil namenjen tudi pripravi skupne vizije za kratkoro�no, srednjero�no in dolgoro�no obdobje. Strokovnjaki v dolgoro�nem obdobju pri-�akujejo, da bo trajnostni razvoj slonel na obnovljivih virih energije, vendar pa ta dele� πe ne bo pomembnejπi v naslednjih treh desetletjih. Ne glede na to dejstvo pa je treba zagotoviti mo�an krat-
ca. Druga�e pa je prenovitev scene o sodobnem pridobivanju premoga letoπnja najve�ja investicija v muzeju. V njem letos pri�akujejo kar 35.000 obiskovalcev, sicer pa bodo skupaj s podzemnimi muzeji v Me�ici, �elezni Kapli, Bad Bleibergu in H�ttenbergu dejavno sodelovali v programu Pha-re CBC Festivali dveh kultur, skupaj s Skupnostjo muzejev Slovenije pa bodo tudi organizirali mednarodno muzejsko sre�anje Cimoset, ki bo septembra.
Simona Prah
koro�ni in srednjero�ni razvoj, da bi lahko resno ra�unali na te elektroenergetske sisteme v obdobju od 2030 do 2040. Kot so povedali organizatorji tega sre�anja, je Slovenija πele na za�etku poti te-hnoloπkega razvoja in uporabe fotonapetostnih sistemov za pretvorbo son�ne energije v elektriko. Ustvarjanje razmer za trajnostni razvoj je zelo odvisno od pobud in zahtev civilne dru�be. Za ve-�je premike na tem podro�ju pa bo vsekakor treba zagotoviti znatnejπo podporo dr�avnih ustanov.
Miro Jakomin
15
Foto arhiv
ODO NASTALA TRI DISTRIBUCIJSKA PODJETJA?
O svetovalnem projektu z naslovom Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu, ki ga je po naro�ilu GIZ distribucije elektri�ne energije pripravila skupina strokovnjakov iz ljubljanske ekonomske fakultete, je na voljo bolj malo konkretnih informacij. Kot smo razbrali iz pogovorov z dr. Maksom Tajnikarjem, s predstavniki GIZ distribucije in z drugimi akterji, so z omenjeno πtudijo skuπali pokazati, na kakπen na�in je mo�no izpeljati ustrezno racionalizacijo poslovanja v elektrodistribu-cijskih podjetjih in kako podjetja pripraviti za �im bolj smiselni vstop zasebnega kapitala.
Kot je povedal dr. Maks Tajnikar, vodja skupine strokovnjakov, ki je pripravila omenjeno πtudi-jo, so posvetovalne pogovore opravili s predstavniki vseh petih elektrodistribucijskih podjetij ter s predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Poleg tega so obiskali tudi vodstvo avstrijskega podjetja Steweag (deluje v okviru podjetja ESTAG v Gradcu), kjer so jih zelo prijazno sprejeli in jim posredovali njihove izkuπnje na podro�ju koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Po opravljenih posvetovanjih so napisali svetovalno po-ro�ilo in pri tem upoπtevali tako πtudije slovenskih elektrodistri-bucijskih podjetij kot tudi πtudije zgledov iz nekaterih evropskih dr�av.
Avtorji πtudije so pri presoji uvajanja sprememb izhajali iz ocenjene vrednosti kapitala elektro-distribucijskih podjetij. V prvem delu so analizirali stanje v elek-trodistribucijskih podjetjih, v drugem so pripravili predlog reorganizacije in opredelili temeljne strateπke usmeritve, v tretjem pa so finan�ne u�inke predlagane reorganizacije sklenili s ponovnim ovrednotenjem kapitala v teh podjetjih. Na podlagi primer-
jave delovanja slovenskih elek-trodistribucijskih podjetij s podobnimi podjetji v EU so oblikovali ve� klju�nih ugotovitev in priporo�il glede produktivnosti zaposlene delovne sile v distribuciji, izdvajanja dopolnilnih dejavnosti v samostojna podjetja, analize strategij evropskih elektroenergetskih podjetij ter nove zakonodaje in strateπkih usmeritev Slovenije na podro�ju energetskega razvoja. Na tej podlagi so avtorji predlagali, da se slovenska elektrodistribucijska podjetja organizirajo v tri velika podjetja: Elektro Ljubljana, Elektro Zahod in Elektro Vzhod. ©tudija o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodi-stribuciji poleg ekonomskih, organizacijskih, finan�nih in drugih vidikov obravnava tudi problematiko prese�ne delovne sile v elektrodistribuciji. Avtorji so tudi v zvezi s tem oblikovali ve� ugotovitev in priporo�il. Med drugim menijo, da je mogo�e problem prese�ne delovne sile dokaj uspeπno reπiti z izdvajanjem do-lo�enih dejavnosti iz sedanjih podjetij in njihovim prenosom v nova podjetja, ki bi jih lahko sedanja elektrodistribucijska podjetja potem privatizirala. In kakπno staliπ�e so o tej proble-
Foto Miro Jakomin
Dr. Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Peter Petrovi�, predsednik skupπ�ine GIZ distribucije elektri�ne energije.
matiki zavzeli v elektrodistribu-ciji? Po besedah Petra Petrovi�a, predsednika GIZ distribucije elektri�ne energije, se v njihovem zdru�enju doslej o tem πe niso ni� opredelili. ©tudija je namre� le priporo�ilo elektrodistributer-jem, kako naj na �im bolj ustrezen na�in, brez ve�jih pretresov, izpeljejo nujno racionalizacijo poslovanja v distribuciji. Za zdaj je zadeva πe vedno v fazi pogovorov, posvetovanj in iskanj naj-boljπih reπitev. Trenutno se z Uradom za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pogovarjajo o nadaljnjih korakih na tem podro�ju.
Miro Jakomin
Ali je smiselna uvedba vertikalne organiziranosti elektrodistri-bucijskih podjetij, denimo v obliki holdinga? Je v tej organizacijski obliki res najbolj poskrbljeno za racionalno gospodarjenje in socialno varnost zaposlenih? Po besedah dr. Maksa Tajnikarja so holdingi v svetu �e pre�ivela stvar in se opuπ�ajo. Kot ka�ejo izkuπnje, ve�krat pomenijo bojno polje politi�nih interesov, zato so se v razmerah tr-�nega gospodarjenja izkazali kot neustrezna organizacijska oblika; ta je zelo nezanesljiva tudi za socialno varnost delavcev. Po drugi strani pa je res, da je za zaposlene tudi v dolgoro�nem smislu najbolj zanesljivo tako podjetje, ki je poslovno privla�-no za investitorja - strateπkega partnerja. In ravno takπna zasnova organiziranosti slovenske elektrodistribucije je predlagana v projektu o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij.
ZANIMANJE SKLADOV ZA DISTRIBUCIJO
Skladi Triglav Steber 1 in NFD 1 in 2 so od za�etka decembra kupovali tudi delnice distribucijskih podjetij. Tako naj bi NFD 1 v za�etku decembra pove-�al svoj dele� v Elektru Celje, kjer ima zdaj 0,28-od-stotni dele�, konec decembra pa je NFD 2 pove�al dele� v Elektru Maribor na 1,15 odstotka. Prav tako je Triglav steber 1 konec decembra dokupil nekaj delnic Elektra Celje, kjer ima sedaj 1,24-odstotni dele�, v istem �asu pa pridobil tudi slab odstotek Elektra Gorenjska, pove�al svoj dele� v Elektru Ljubljana z 2,2 na 2,72 odstotka in dele� v Elektro Primorska na 0,4 odstotka. Ob tem pa je sklad Triglav steber 1 tudi prodal svoj 0,65-odstotni dele� v Elek-tro Maribor.
Finance, 5. februar
ELEKTRO.TK MAJA NA TRGU
V Ljubljani je 14. februarja potekala ustanovna seja nadzornega sveta dru�be Elektro.TK, na kateri so za predsednika izvolili mag. Draga Fabijana (HSE), za podpredsednika mag.Vekoslava Koroπca (Eles), za �lana pa Davida Valentin�i�a (El. Primorska ) in mag. Djordjeta �ebeljana (MOPE). Nadzorni svet je zastopniku Elektro.TK Borutu Razdevπku nalo�il, da naj do konca marca dopolni poslovni na�rt in pripravi komercialne pogodbe o oddaji telekomunikacijskih vodov, s �imer naj bi bili zagotovljeni pogoji za sklepanje novih poslov in enoten nastop na trgu. Sicer pa naj bi do konca leta bilo v novem podjetju okrog 20 zaposlenih.
Ve�er, 17. februar
DECEMBRSKE PLA»E ZA 3,5 ODSTOTKA VI©JE
Neto pla�a na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah je decembra lani v Sloveniji v povpre-�ju znaπala 163.849 tolarjev, kar je bilo za 3,5 odstotka ve� kot mesec prej in tudi za 12 odstotkov ve� kot decembra leto prej. Zanimiva je tudi primerjava v evrih, ki pravi, da je decembra lani bruto pla�a v Sloveniji v povpre�ju znaπala 1136 evrov, od tega je bilo prispevkov za 426 evrov in �iste pla�e za 710 evrov. Sicer pa so zaposleni v povpre�ju v letu 2002 prejeli po 147.946 tolarjev pla�e, kar je bilo za 9,7 odstotka ve� od povpre�ne pla�e v letu 2001.
Delo, 18. februar
MO�NOST ZA VETRNE ELEKTRARNE NA POGORJU MILANJE
Gradnja vetrnih elektrarn pri nas πe naprej buri duhove, premik v pozitivno smer pa je nedavno po-vzro�il sklep ob�inskega sveta Ilirske Bistrice, ki je pri�gal zeleno lu� za spremembo prostorskega plana ob�ine in posredno odobril gradnjo vetrnih elektrarn. Meritve vetra na Volovji rebri na obmo�ju pogorja Milanje so namre� potrdile smotrnost gradnje. V Elektru Primorska pravijo, da bi lahko, �e bodo uspeπni vsi postopki in �e bodo potrebna soglasja dobili do konca tega leta, prve vetrnice stale do konca leta 2005. Sicer pa bi bil projekt ekonomsko upravi�en, �e bi na tem obmo�ju zgradili 60 do 70 vetrnic.
Primorske novice, 18. februar
Priredil Brane Janji�
REET PRIPRAVLJA CELOVITO ©TUDIJO
Inπtitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor πtudijo Socialni vidiki privatizacije dru�b distribucije elektri�-ne energije. ©tudija πe ni kon�ana, saj mora izvajalec od pristojnih ustanov pridobiti πe nekatere klju�ne podatke za izdelavo ocen o mo�-nem prestrukturiranju elektroenergetskih podjetij distribucije. ©tudija je zasnovana tako, da celovito in poglobljeno raziskuje, oblike in na�i-ne privatizacije elektroenergetskih podjetij v zahodnih in vzhodnih evropskih dr�avah ter njihovo lastniπtvo ter analizira ustrezne socialne kriterije z vidika privatizacije podjetij.
Zakaj je potrebna liberalizacija trga elektri�ne energije? Kaj je privatizacija, deregulacija, pogodbeno opravljanje dejavnosti? O nekaterih najbolj klju�nih pojmih, ki jih obravnava omenjena πtudija, smo se pred kratkim pogovarjali z mag. Djanijem Bre�e-vi�em, direktorjem Inπtituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji. Kot je pojasnil, liberalizacija trga elektri�ne energije sodi med najbolj u�inkovite instrumente energetske politike pri spodbujanju ekonomske u�inkovitosti in izboljπevanju konkuren�nosti podjetij v EES. Liberalizacija trga elektri�ne energije spodbuja ekonomsko u�inkovitost proizvodnje in distribucije elektri�ne energije, zato morajo pravna regulativa, la-stniπka struktura in πirπa inπtitu-cionalna ureditev zagotavljati pogoje za tr�no obnaπanje tudi v energetskem sektorju. Pomemben element u�inkovitega gospodarjenja z energijo je privatizacija podjetij, ki pomeni prehod premo�enja iz javnega v zasebni sektor, v ve�ini primerov s prodajo sredstev podjetij. Deregula-
cija ali liberalizacija dr�avnih monopolov je proces, ki pomeni temelj za zagotavljanje tako imenovane alokacijske učinkovitosti podjetij; deregulacija je potrebna za vzpostavitev konkurenčnega okolja. Pogodbeno opravljanje dejavnosti je proces podeljevanja pravic za proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev za določeno obdobje. Podeljevanje licenc za opravljanje dejavnosti je primerno za tista področja, kjer prevladujejo naravni monopoli in kjer s procesom privatizacije sicer ne bi uspeli doseči ekonomske učinkovitosti.
Prevzeti le pozitivne izku�nje!
IREET v �tudiji o socialnih vidikih privatizacije v elektrodistri-buciji obdeluje več pomembnih tematskih sklopov. Osrednji del raziskave vsebuje poglavje o oblikah in načinih privatizacije elektroenergetskih podjetij v zahodnih in vzhodnih evropskih dr�avah ter analizo mo�nih socialnih kriterijev s poudarkom na izku�njah drugih dr�av. Po besedah mag. Brečeviča bo �tudija prikazovala tako pozitivne kot negativ-
ne vidike procesa privatizacije v omenjenih dr�avah. Poglavitna te�nja je, da bi k nam prenesli pozitivne izku�nje, negativnim pa bi se izognili. Zagotovo pri privatizaciji podjetij ni smotrno ponavljati istih napak, kot so jih denimo zagre�ili pri procesu privatizacije na Mad�arskem. Kot rečeno, je IREET posebno pozornost namenil raziskavi socialnih vidikov privatizacije v evropskih dr�avah. Kaj se je pri njih dogajalo na področju zaposlenosti? V večini dr�av se je �tevilo zaposlenih v osnovni dejavnosti distribucije električne energije zmanj�alo. Podjetja so to vpra�anje re�evala tako, da so
Foto Miro Jakomin
Mag. Djani Bre�evi�, direktor Inπtituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji.
dolo�eno πtevilo zaposlenih (predvsem administrativni kader, delno pa tudi tehni�ni) preusmerili v vzporedne dejavnosti, ki so jih organizirali kot h�erinska podjetja. Pri analizi socialnih vidikov je IREET upoπteval izkuπnje, ki so si jih v procesu privatizacije pridobile Mad�arska, Slovaπka, Poljska in Italija. Na tej podlagi πtudija ugotavlja, da bi bilo pri nas smiselno upoπtevati predvsem naslednje socialne kriterije:
- jamstvo investitorja, da bo v dolo�enih rokih za nalo�be in tr�ni razvoj podjetij namenil sredstva, ki so predvidena z na-lo�benimi na�rti in na�rti za kadrovsko prestrukturiranje (ta vidik zagotavlja, da bo investitor poskrbel tudi za razvoj distribucijskega omre�ja);
- stopnja zaposlenosti se bo z uvajanjem in razvojem tr�nih dejavnosti ohranila najmanj na sedanji ravni (ni nujno, da to velja samo za osnovne dejavnosti, lahko tudi za tr�ne ali vzporedne dejavnosti);
- investitor bo v podjetju podpiral in izvrπeval programe diver-zifikacije dejavnosti v distribucijskih podjetjih;
- pla�e zaposlenih se bodo realno pove�evale v skladu s pove�a-njem produktivnosti dela in do-lo�il iz kolektivnih pogodb;
- investitor bo poskrbel za delavce z zmanjπanimi delovnimi sposobnostmi (zaposlitev v h�erin-skih podjetjih).
Ob tem je mag. Bre�evi� pojasnil, da to ni kon�en predlog socialnih kriterijev, saj je πtudija o socialnih vidikih πe v izdelavi in so mo�-ne spremembe. Glede vpraπanja o vzporednih oziroma stranskih dejavnostih v elektrodistribuciji pa je dejal, da so se elektrodistri-bucijska podjetja v mnogih evropskih dr�avah osredoto�ila na zagotavljanje ponudbe celovitega servisiranja odjemalcev elektri�-ne energije. To pomeni, da na enem mestu zagotavljajo energetske, informacijske, gradbene, telekomunikacijske, prevozne, eko-loπke in druge storitve.
Miro Jakomin
Elektra in Orest Nore de Saint Picman
Elektro Gorenjska �e desetletje povezuje gospodarstvo in umetnost in ve� kakor dve desetini razstav se je zvrstilo v razstaviπ�u nekdanje Poslovne enote Kranj in v novi Galeriji Elektra dru�be Elektra Gorenjska. Leta 2002 so pripravili pet razstav avtorjev slikarskih del: Toma�a ©ebreka (predstavil se je drugi�, prvi� leta 1996), Zmaga Puharja, mag. »rtomirja Freliha, Nore de Saint Picman in Franca Novinca.
Transparence assemblageov urbanega je akademska slikarka Nataπa Pi�man, ki si je nadela umet-niπko ime Nora de Saint Picman, poimenovala razstavni cikel z osrednjo sliko Elektra in Orest, ujeti objekti. Avtorica nas presene�a s sve�ino del, od izbire formata, izbire materiala kot nosilca likovnega sporo�ila ter motivov. Slikarkin svet je prepleten z mitoloπkimi vsebinami in izrazno osebnim nabojem, ki se odra�a v drznih motivih, v�a-sih prav πokantno eroti�nih. »ustva, ki jih ponazarja, pripovedujejo o sre�i, �alosti, ljubezni, materinstvu, bole�ini, razo�aranju ... Izra�a jih pogumno, liri�no in strastno, v njih pa so vpletena osebna do�ivetja, vezana na starogrπke motive, polne erotike in simbolov. Pravi, da sta nam Sofoklej in Evripid na temo �loveπkih odnosov posredovala v danaπnji �as razmiπljanja o temeljnih eti�nih vpra-πanjih �loveπtva. Med drugim tudi o tragediji konflikta v dru�ini v delu Elektra. flElektra je h�i mikenskega kralja Agamemnona in Kitamnestre ter sestra Ifigenije in Oresta. Po umoru kralja, ki ga je izvedla njena mati, da se je lahko poro�ila s svojim ljubimcem, je Elektra z begom v Fokido reπila Ore-sta in mu pozneje pomagala, da je maπ�eval o�eto-vo smrt ... Raz�iπ�evanje odnosov v dru�ini in spoπ-tovanje do mrtvih je sr� razmiπljanja tudi pri Antigoni, in Kralju Ojdipu. Sodobna psihologija je skovala celo termina Ojdipov kompleks in Elektrin kompleks, ki ozna�uje ljubezen med sestro in bratom. Prepletu anti�nega izro�ila in Freudove interpretacije je avtorica dodala πe osebno noto, saj sliko lahko interpretiramo poleg portreta Elektre in Oresta tudi kot avtoportret z otrokom. Motiv je tako potenciran v πirπo razse�nost,« ocenjuje delo Nore de Saint Picman likovna kriti�arka Petra Vencelj.
Nataπa Pi�man je bivanjsko in delovno razpeta med zelenje gorenjskega okolja in urbani svet velikega Pariza. Leta �ivljenja in πtudija v tem znamenitem mestu so ji pustila tudi svojevrstni pe�at. Vsakdanji elementi, od vozovnic za metro, �arnice, listi�i in letrizmi v francoskem jeziku, emblemi blagovnih znamk, vedute mesta ter razgaljene figure, simboli�no ponazarjajo nostalgi�ni pogled na dekadentni pariπki utrip preteklega poletja.
Drago Papler
A ZDAJ ©E NOBEN DELAVEC NA CESTI
Med najpomembnejπa dela v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije trenutno sodijo pospeπene priprave na III. kongres SDE, ki bo potekal 20. in 21. marca v mariborskem hotelu Habakuk. Po besedah predsednika Franca Dolarja vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave prehajajo v sklepni del. Pri�akujejo, da bo kongres prispeval k okrepitvi odnosov med sindikati energetskih podjetij v okviru SDE Slovenije in tako prispeval k πe ve�ji akcijski u�inkovitosti energetskega sindikata. Ta je v razmerah negotove socialne varnosti delavcev πe toliko bolj potrebna.
VSindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije so opravili �e pre-cejπen del nalog pri pripravi kongresnih dokumentov, poro�il in predlogov. Trenutno poteka oblikovanje kandidatne liste za volitve predsednika SDE Slovenije, podpredsednikov, nadzornega odbora in statutarne komisije. Na kongresu bodo obravnavali tudi poro�ilo o delu sindikata v obdobju med prvim in drugim kongresom SDE ter za-
�rtali programske usmeritve v naslednjem obdobju. Kongres naj bi πe bolj poglobil povezanost in enotnost sindikatov energetskih podjetij v okviru SDE Slovenije in tako prispeval k πe ve�ji akcijski u�inkovitosti energetskega sindikata. V �asu, ko se morajo elektrodistribucijska podjetja ustrezno reorganizirati in pripraviti na vstop zasebnega kapitala, si bo moral SDE πe bolj prizadevati za zaπ�ito socialne varnosti zaposlenih. To mu je �e doslej
Foto Miro Jakomin
Predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar v teh dneh s sodelavci usklajuje πe zadnje vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na III. kongres SDE Slovenije, ki bo potekal 20. in 21. marca v mariborskem hotelu Habakuk.
precej uspevalo, saj se za zdaj πe noben delavec, zaposlen v energetiki, ni znaπel na cesti. »e sindikat ne bi nastopil tako odlo�no na pogajanjih s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike, bi bilo danes stanje na kadrovskem po-dro�ju bistveno slabπe.
Mo�no zastopstvo sindikatov iz tujine
Sicer pa se bo III. kongresa SDE Slovenije poleg �lanov predsedstva SDE in zastopnikov sindikatov energetskih podjetij in dru�b udele�ilo tudi mo�no zastopstvo znanih evropskih sindikalnih central PSI (mednarodne javne slu�be), EMCEF (Evropska federacija rudarjev, kemikov in ener-getikov) in EPSU (Evropska federacija javnih slu�b). Na kongresnem sre�anju bodo navzo�i tudi predstavniki energetskih sindikatov Avstrije, Nem�ije, Italije, Francije, Poljske, »eπke, Slovaπke ter predstavniki sindikatov iz obmo�ij nekdanje Jugoslavije in drugi gostje. Zanimivo je, da SDE Slovenije u�iva ve�ji ugled v mednarodnih sindikalnih krogih kot v doma�ih vrstah, kjer nekateri premalo cenijo njegovo delo. Dejstvo pa je, da se je SDE Slovenije pod vodstvom Franca Dolarja povzpel v sam vrh najbolj dejavnih in u�inkovi-tih sindikatov v okviru ZSSS, kar mu priznavajo tudi drugi sindikati. Dosedanje delo in dose�eni uspehi SDE Slovenije v pogajanjih s socialnimi partnerji nedvomno potrjujejo pravilnost za-�rtane poti in usmeritev, ki so hkrati tudi najboljπe jamstvo za uspeπno delo v prihodnjem obdobju.
Miro Jakomin
PRVI PONOVOLETNI TED
Januarja je bilo trgovanje na dnevnem trgu z elektri�no energijo v primerjavi z zadnjimi meseci lani nekoliko manj �ivahno. Novoletni prazniki, s tem pa zmanjπane potrebe po elek-tri�ni energiji, so bili gotovo razlog za manjπo dejavnost udele�encev trgovanja. ©e posebno se je to poznalo v prvem tednu, ko se je na borzi elektri�ne energije v povpre�ju dnevno trgovalo samo z nekaj ve� kot 500 MWh elektri�ne energije. V za�etku drugega tedna se je poraba skokovito pove�ala, kar je mo�no dvignilo cene energije tako pri nas, kot tudi v tujini. Tako je indeks SLOeX dosegel svojo najviπjo raven v prvem letoπnjem mesecu 8. januarja, ko je dosegel 12170 tolarjev. Skromen za�etek leta na borzi je negativno vplival tudi na skupno me-se�no koli�ino trgovanja, ki je januarja tako znaπala zgolj 32.762 MWh in se je v primerjavi z lanskim decembrom zmanjπala za nekaj ve� kot 36 odstotkov.
PRECEJ©NJA NIHANJA NA DNEVNEM TR
Ker je bila trgovana dnevna koli�ina na borzi januarja sorazmerno majhna v primerjavi z minulimi meseci, je tudi dele� dnevnega trgovanja v primerjavi s celotnim odjemom nekoliko upadel. Ta dele� je bil denimo decembra lani v povpre�ju �e precej viπji, saj je znaπal kar 4,95 odstotka. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se je januarja le enkrat izjemoma zgodilo, da je dele� dnevnega trgovanja posko�il in presegel pet odstotkov vrednosti na�rtovanega odjema. Tako je povpre�ni dele� trgovane elek-tri�ne energije na dnevnem trgu v primerjavi s celotnim odjemom elektri�ne energije v Sloveniji znaπal pribli�no tri odstotke. Ob tem je zanimivo tudi to, da se dele� trgovanja na dnevnem trgu v primerjavi s celotno porabo razmeroma veliko spreminja, saj dnevni dele� niha od minimalno nekaj ve� kot 1 do preko 5 odstotkov.
PASOVNA ENERGIJA PREPRI»LJIVO VOD
Tudi januarja so udele�enci trgovanja na borzi z elektri�no energijo najve� trgovali s pasovno energijo, in sicer se je dele� trgovanja s to vrsto energije na dnevnem trgu v primerjavi z drugimi standardiziranimi produkti πe pove-�al. Tako so udele�enci trgovanja kar v 94 odstotkih primerov sklepali posle s pasovno energijo. Zanimivo je to, da je dele� trgovanja s trapezno energijo, ki je bila obi�ajno izmed vseh standardiziranih produktov po obsegu trgovanja na drugem mestu in je njen dele� πe decembra dosegal 9,6 odstotka, januarja mo�-no upadel in je pri trgovanju na dnevnem trgu znaπal komaj πe 1,5 odstotka. Sicer pa je promet z vsemi urnimi produkti skupaj dosegel 2,24-odstotni dele�, sledila je no�na energija z 1,94-odstotnim dele�em, najmanj pa se je, kot �e re�eno, trgovalo s trapezno energijo.
DNEVNI PROMET IN VREDNOST SIM NA DNEVNEM TRGU V JANUARJU 2003
8000 6000
OLjan 03.jan 05.jan 07.jan 09.jan 11.jar
19.jan 21.jan 23.jan 25.jan 27.jan 29.jar
=IKOLIČINA V MWh
DNEVNI PROMET NA TRGU IN DELE� DNEVNEGA TRGA
DNEVNI TRG V MWh
DELE� TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI NA DNEVNEM TRGU V JANUARJU 2003
t ■'■'■»
1J ■'■'■»
■1 ■'■'■'
.1.1.1.1
:■'■'■'
:■'■'■>
*�!�!�}
:■'■'■>
15.jan 17.jan Datum
RG JE ZA VSE VELIK IZZIV
Upravi�eni odjemalci elektri�ne energije so zadovoljni s projektom zdru�evanja, ki ga vodi Center za energetsko u�inkovitost (CEU) pri Inπtitutu Jo�ef ©tefan. Na odprtem trgu z elektri�no energijo pri�akujejo ni�je cene in opozarjajo na potrebo po racionalizaciji in optimizaciji elektrogospodarskih podjetij. So pa tudi sami zelo dejavni na tem podro�ju, saj so se v industrijskih podjetjih lotili zni�evanja stroπkov. Najpomembnejπe je, da si prizadevajo za tako liberalizacijo trga elektri�-ne energije, ki bo �im bolj prijazna do uporabnikov.
Doslej so predstavniki upravi�enih odjemalcev pripravili �e vrsto odmevnih strokovnih posvetovanj in na njih opozorili na nekatere najbolj kriti�ne momente pri odpiranju trga z elek-tri�no energijo. Na teh sre�anjih
Foto Miro Jakomin
Bojan Brumec, �lan nadzornega odbora projekta zdru�e-vanja upravi�enih odjemalcev
elektri�ne energije, opozarja, da mora tudi elektroenergetika racionalizirati in optimizirati svoje poslovanje. Le tako bodo lahko energetsko intenzivnejπa podjetja postala konkuren�na.
so si pridobili veliko uporabnih informacij in ustvarili pritisk na dr�avne, energetske in druge ustanove, da so le-te pri odpiranju energetskega trga upoπtevale zahteve in pozitivne usmeritve energetskega zakona. Z ukrepi, ki so jih na dosedanjih strokov-
nih posvetovanjih predlagali upravi�eni odjemalci (o teh smo pisali �e v prejπnjih πtevilkah Na-πega stika), naj bi v procesu odpiranja trga z elektri�no energijo dosegali evropsko primerljive cene elektri�ne energije ter ve�jo kakovost in strateπko zanesljivost oskrbe.
Kot je povedal Bojan Brumec, �lan nadzornega odbora omenjenega projekta, bi morali pristojni akterji pri reπevanju teh vpra-πanj bolj upoπtevati dejanske potrebe upravi�enih odjemalcev elektri�ne energije, πe zlasti tiste, ki se dotikajo vpraπanj glede konkurence na trgu. V prihodnje naj bi namenili ve� pozornosti medsebojni izmenjavi staliπ�, pogledov in izkuπenj. Pojavlja pa se tudi potreba po intenzivnejπem delovanju in usklajevanju interesov v okviru Interesnega zdru�e-nja industrijskih porabnikov energije (IZIPE) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zato je treba ve�ji del dejavnosti usmeriti v obveπ�anje uporabnikov elektri�-ne energije in v njihovo nadaljnje usposabljanje za uspeπno delovanje na energetskem trgu. Konec koncev naj bi �im prej ure-sni�ili vse potrebne korake in z njimi uveljavili tako liberalizacijo trga z elektri�no energijo, ki bo �im bolj prijazna do uporabnikov. »e ho�emo dose�i, da bo
Center za energetsko u�inkovitost (CEU) pri Inπtitutu Jo�ef ©tefan uspeπno vodi projekt zdru�evanja in skupnega nastopa upravi�enih odjemalcev na trgu z elektri�no energijo. Odjemalci podpirajo proces odpiranja trga, ki ga je leta 1999 zastavil energetski zakon. Pri tem si prizadevajo za boljπi tr-�ni polo�aj, ki naj bi ga dosegli z boljπo pripravljenostjo upravi�enih odjemalcev na pogajanja o oskrbi z elektri�no energijo. Z dosedanjim uresni�evanjem tega projekta so zadovoljni, ugotavljajo pa potrebo po nadaljnjem sodelovanju.
odjemalec elektri�ne energije postal kralj, res ni druge poti.
Potreba po nadaljnjem sodelovanju
Kot je znano, je o energetskem trgu in konkurenci v javnosti zaslediti razli�ne poglede, marsikdaj tudi povsem zgreπene. ≈Osebno trga z elektri�no energijo ne razumem enako, kot na primer avtomobilskega trga, trga z blagom, prehrano ali tekstilom. Trg z elektri�no energijo razumem predvsem kot velik izziv tistim, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in prenosom elektri�ne energije, da bi karseda optimizirali in racionalizirali svoje poslovanje. Le tako bodo lahko energetsko intenzivnejπa podjetja postala konkuren�na. Po drugi strani pa je odpiranje trga z elek-tri�no energijo zelo odvisno tudi od sposobnosti upravi�enih odjemalcev elektri�ne energije, da dejavno sodelujejo pri tem procesu. To smo v prehodnem obdobju us-peπno po�eli, bojim pa se, da bo odslej v pogovorih med samimi odjemalci bolj prevladovala poslovna logika. Zato obstaja nevarnost, da bomo v prihodnje vse bolj delovali vsak zase, kar bi gotovo poslabπalo naπ sedanji razmeroma ugoden polo�aj. Upam, da se to ne bo zgodilo, seveda le pod pogojem, da nam bo tudi v naslednjem obdobju uspelo uskladiti naπe interese«, pojasnjuje Brumec.
Skratka, projekt zdru�evanja upravi�enih odjemalcev elektri�-ne energije je bil zasnovan z namenom, da bi le-ti poiskali ustrezne odgovore na spremembe, ki se dogajajo na energetskem trgu. Dosedanje delovanje na tem po-dro�ju je izpolnilo pri�akovanja odjemalcev, pojavlja pa se tudi potreba po nadaljnjem sodelovanju, tako med njimi kot tudi z drugimi akterji. Zato je v okviru Centra za energetsko u�inkovi-tost pri Inπtitutu Jo�ef ©tefan predvidena tudi druga faza omenjenega projekta.
Miro Jakomin
Dolo�ene cene �ezmejnega trgovanja
V skladu z energetsko zakonodajo smo letos trg z elektri�no energijo odprli tudi �ez dr�avne meje. Slovenija je s prvim januarjem postala �lanica enotnega evropskega mehanizma �ezmejnega trgovanja, ki dolo�a tudi enotne cene prenosa elektri�ne energije �ez meje posameznih dr�av. Agencija za energijo je zato konec januarja pripravila dopolnitve oziroma spremembe obstoje�ega pravilnika o cenah za uporabo elektroenergetskih omre�ij.
Agencija za energijo je 28. januarja izdala Pravilnik o spremembi pravilnika o dolo�itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre�ij in kriterijih za upravi�enost stroπkov, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 31. januarja. Z njim so spremenjene cenovne postavke za uporabo elektroenergetskih omre�ij pri �ezmejnem trgovanju z elektri�no energijo. Eles, slovenski upravljavec prenosnega omre�ja, je namre� prvega januarja vstopil v enotni evropski sistem obra�una in poravnave stroπkov, ki v elektroenergetskih prenosnih omre�jih nastanejo zaradi �ezmejnega trgovanja z elektri�no energijo. Ta sistem je uveden v okviru Evropskega zdru�enja sistemskih operaterjev - ETSO, katerega polnopravni �lan je tudi Eles. V sistem so poleg Slovenije vklju�ene πe Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nem�ija, Nizozemska, Portugalska, ©panija, ©vica in »eπka. Enotni evropski sistem obra�una in poravnave stroπkov prenosa elek-tri�ne energije zaradi �ezmejnega trgovanja, ki ga poznamo tudi po imenu ETSO poravnalni mehanizem CBT, je poenotil obra�unavanje stroπkov uporabe omre�ij. Cena uporabe omre�ja znotraj dr�av �lanic sistema se obra�una le enkrat in enotno, ne glede na πtevilo dr�av, ki so udele�ene pri
Vlada je ob mednarodnem odprtju trga Elesu kot upravljavcu prenosnega omre�ja priporo�ila omejitev uvoza elektri�ne energije na najve� �etrtino celotne slovenske porabe. Upravi�eni odjemalci, to so odjemalci, ki presegajo priklju�no mo� 41 kW in jih je pribli�no πest tiso�, si lahko sami izbirajo dobavitelja elektri�ne energije. Od celotne porabe elektri�ne energije so lani, ko je bil trg samo delno odprt, upravi�eni odjemalci uvozili pribli�no devet odstotkov celotne porabe. Podatki o prijavah na razpis za uvoz in izvoz elektrike v letu 2003 ka�ejo veliko zanimanje upravi�enih odjemalcev, tako da bo letos v Sloveniji zagotovo porabljen bistveno ve�ji dele� elek-tri�ne energije iz uvoza kot minulo leto.
morebitnem tranzitu elektri�ne energije od proizvajalca do odjemalca. Za izvoz iz katere koli dr�ave �lanice sistema v drugo �lanico velja enotna cena prenosa �ez mejo 0,5 evra za MWh. Kadar pa uva�amo elektri�no energijo iz dr�ave ne-�lanice mehanizma v dr�avo �lanico, je cena enkrat viπja in znaπa evro za MWh. Sistemski operaterji morajo tako zbrana sredstva odvesti v poravnalni sklad pri zdru�enju ETSO, iz katerega dobijo nato povrnjena sredstva za pokrivanje dejanskih stroπkov, ki nastanejo zaradi �ezmejnega trgovanja. Kot je ob sprejemu pravilnika povedal direktor Agencije za energijo dr. Jo�e Koprivnikar, Evropsko zdru�enje regulatorjev, v katerem ima Slovenija polo�aj opazovalke, podpira uveljavljeni mehanizem obra�una in poravnave stroπkov prenosa elektri�ne energije v �ezmejnem trgovanju, saj omogo�a bolj odprt in preglednejπi pretok elektri�ne energije med �la-nicami zdru�enja ETSO.
Agencija za energijo
REALNOST EVROPSKIH TRGOV V MINULEM LETU
Na odprtih trgih z elektri�no energijo obstajajo razli�ne nepopolnosti trgov ter problemi in razmere nikjer niso idili�ne. Tokrat si bomo ogledali dogajanje na podro�ju trgovanja z elektri�no energijo na evropskih dvostranskih in organiziranih trgih v letu 2002, naslednji� pa bomo ocenili πe zrelost posameznih evropskih trgov in si ogledali razmere na organiziranih trgih z elektri�no energijo ter jih primerjali s tistimi v Sloveniji.
Klju�ni mejnik v odpiranju trgov z elektri�no energijo je za dr�ave �lanice Evropske unije pomenil 19. februar 1999. Tako imajo v teh dr�avah �e nekajletne izkuπnje z odpiranjem svojih trgov z elektri�no energijo. Slovenija je prehodila dolgo pot od priprave energetske zakonodaje, do zunanjega odpiranja trga 1. januarja 2003. O uspeπnosti procesov deregulacije in liberalizacije trga v Sloveniji se pojavljajo ra-zli�ne ocene. V panogi elektrogospodarstva so bili interesi vedno mo�ni ter pogosto nasprotujo-�i si, udele�enci pa so razli�no zadovoljni z dose�enimi rezultati na tem podro�ju. Vendar pregled trgov z elektri�no energijo v evropskih dr�avah hitro poka�e, da se tudi drugod soo�ajo s πtevilni-mi problemi in nepopolnostmi na nacionalnih trgih.
Ni razlogov za pretirani optimizem
Leto 2002 ne daje razlogov za pretirani optimizem v zvezi s prihodnjim razvojem trgovanja na enotnem evropskem trgu, in to kljub nekaterim dose�kom, kot je na primer uveljavitev novega mehanizma ETSO za pla�evanje tranzitov elektri�ne energije. Evropski trg elektri�ne energije se je namre� zaradi propada Enro-na in (finan�nih) posledic, ki so iz tega izhajale, leta 2002 soo�al z
resnimi te�avami ter upadom rasti oziroma zmanjπanjem obsega trgovanja. Ameriπka podjetja, ki so vstopala na evropski trg v �a-su deregulacije, so bila zelo pomembna pri zagotavljanju likvidnosti in dinami�nosti poslovanja, ter uvajanju novih instrumentov trgovanja. V zadnjem �a-su pa smo bili pri�a umiku πtevil-nih pomembnih ameriπkih trgovcev z evropskih trgov, kot na primer TXU Europe, Duke, Mirant, kar bo zagotovo neugodno vplivalo na razvoj konkurence, likvidnost in u�inkovitost trgov. Spremembe v elektroenergetski panogi leta 2002 lahko ocenjujemo kot dokaj dramati�ne. Vznesenost nad razvojem trga in mo�nostmi trgovanja je zamenjal trdi realizem. Kljub temu pa pregled po dr�avah Evropske unije ka�e, da so razmere na elektroenergetskih trgih na sploπno πe vedno dokaj solidne. Seveda je treba trge po posameznih dr�avah obravnavati lo�eno in v povezavi z mednarodnimi trgi, saj se kljub temu, da temeljijo na istih smernicah, v praksi precej razlikujejo. V nadaljevanju pa si bomo ogledali razmere na nekaterih klju�nih evropskih trgih z elektri�no energijo v minulem letu.
Skandinavski trg
Obseg trgovanja z elektri�no energijo na skandinavskem trgu, ki ne le v Evropi πe vedno velja za
primer uspe�nega delovanja trga, se je leta 2002 povečal za okrog 15 odstotkov. Ce primerjamo rast obsega trgovanja v letu 2002 z rastjo v minulih letin, lanko ugotovimo, da je leto 2002 zaznamovalo precej�no zmanj�anje rasti. Kljub temu pa je to soliden rezultat.
Nemπki trg
Zal lanko ugotavljamo, da so bili z vidika razvoja trgovanja z električno energijo najbolj prizadeti ravno trgi, s katerimi je slovenski trg najbolj povezan, to so trgi v Avstriji, Nemčiji in �vici. Glavni motor na ten trgih je seveda Nemčija, razvoju trga v Nemčiji pa praviloma z določenim zamikom sledi �e trg v Avstriji in do določene mere tudi v �vici. Leta 2000 in 2001 je nem�ki trg imel zelo intenzivno rast obsega trgovanja in tr�ne dinamike. Leta 2002 pa se je, predvsem zaradi stečaja Enrona in odhoda �tevilnih novih (ameri�kih in tudi domačih) udele�encev s tega trga, obseg trgovanja zmanj�al za pribli�no polovico. Po propadu Enrona in �e nekaterih drugih trgovcev, ki niso bili sposobni poravnati svojih denarnih obveznosti po sklenjenih pogodbah, so se v Nemčiji zelo povečale zahteve v zvezi z zavarovanjem kreditnih tveganj. Dosledno spo�tovanje najvi�jih standardov glede zavarovanj plačil in garancij za sklenjene posle negativno vpliva na obseg trgovanja. Tako je na tem trgu, tudi zaradi uspe�no končanih procesov priključitev in zdru�evanj velikih elektroenergetskih podjetij in posledično večje koncentracije trga, moč zaznati precej�nje nezadovoljstvo.
Nadaljevanje na str. 33
Nadaljevanje s str. 24
Pojavljajo se celo ocene o zatonu trgovanja na tem trgu, medtem ko so velika tradicionalna podjetja (npr. RWE, E.ON, EnBW, Vatenfall) nad takπnim razvojem trga, ki so ga tudi sama soustvarjala, lahko zadovoljna. Cene elektri�ne energije namre� po do-se�enem minimumu v letih 1999 oziroma 2000 konstantno rastejo, konkurence pa je vse manj.
Avstrija in ©vica
Avstrijski trg v letu 2002 lahko opredelimo kot relativno likviden trg, s konkuren�nimi cenami elektri�ne energije, kjer velik de-le� proizvodnje pomeni energija iz vodnih in obnovljivih virov. Sicer je bilo dogajanje na avstrijskem trgu v letu 2002 zaznamovano s predvideno zdru�itvijo dveh vodilnih avstrijskih elektroenergetskih podjetij, in sicer Ver-bunda ter skupine podjetij v okviru Energie Allianz. Predvidena zdru�itev je za zdaj πe vedno predmet preiskave pred evropskimi organi za varstvo konkurence. Preiskava je bila spro-�ena zaradi (utemeljenih) sumov, da bi takπno zdru�eno podjetje lahko imelo prevladujo� polo�aj na doma�em trgu ter bi pomenilo oviro za dobro delovanje trga. Skupen tr�ni dele� teh podjetij trenutno znaπa okrog 70 odstotkov avstrijskega trga, po zdru�i-tvi pa bi bilo to podjetje osmo najve�je elektroenergetsko po-
Pregled razmer in dogajanja na klju�nih evropskih dvostranskih trgih v za�etku leta 2003 ne obljublja bistvenega izboljπanja. Obstaja celo realna mo�nost, da se bo obseg trgovanja na nekaterih trgih v letu 2003 ponovno zmanjπal. Vendar je za zdaj πe prekmalu, da bi sodili o razvoju, saj po burnih dejavnostih in izku-πnjah iz konca leta 2002 elektroenergetska podjetja pregledujejo preteklo poslovanje in iπ�ejo odgovore za nastale izzive in novo realnost.
djetje v Evropi. Namen zdru�e-vanja je, poleg boljπega polo�aja na evropskem trgu, tudi ohranitev avstrijskih elektroenergetskih podjetij v avstrijski lasti. Vsekakor lahko hitro ugotovimo, da ta zdru�itev za slovenske kupce in trgovce ne pomeni ni� dobrega. V regiji, v katero sodi tudi Slovenija, igrajo pomembno vlogo tudi πvicarska elektroenergetska podjetja. ©vicarski trgovci z elek-tri�no energijo zelo dobro izkori-π�ajo svojo geografsko lego med italijanskim trgom, za katerega so zna�ilne visoke cene, ter trgi Nem�ije, Francije, Avstrije itd. Vendar so se lansko jesen πvicar-ski volivci na referendumu odlo-�ili, da ©vica svojega trga z elek-tri�no energijo za zdaj πe ne bo odpirala. Po eni strani je to dobra novica za regionalna πvicar-ska elektroenergetska podjetja, po drugi strani pa jim takπna odlo�itev prinaπa tudi veliko te-�av pri mednarodnem trgovanju z elektri�no energijo. Na�elo vzajemnosti namre� predpostavlja, da je dostop do omre�ja lahko zavrnjen proizvajalcu iz dr�ave, v kateri odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upravi�en do proste izbire dobavitelja.
Italija
Italijanski trg je tudi leta 2002, zaradi visokih cen elektri�ne energije in velikih potreb po uvozu elektri�ne energije, najbolj za-�elen evropski trg. Trgovanje na tem trgu se πe vedno razvija, pri �emer zastoj pri uvajanju borze elektri�ne energije razmahu trgovanja in preglednosti trga zagotovo ne koristi. Transparentnost cen in likvidnost trga zato ni naj-boljπa, trg pa πe vedno v veliki meri obvladuje doma�e podjetje Enel, kateremu je uspelo zadr�a-ti prevladujo� polo�aj. Tako se kon�ni porabniki elektri�ne energije v Italiji ne morejo kmalu nadejati bistveno ni�jih cen za elektri�no energijo in so v tem pogledu v precej slabπem polo�aju kot slovenski kupci.
Francija, Velika Britanija in trgi srednje- ter vzhodnoevropskih dr�av
Francoski trg je tudi v preteklem letu ostal relativno zaprt za tuje dobavitelje, pri �emer Francija ostaja eden najve�jih izvoznikov elektri�ne energije. Na trgu πe
vedno dominira podjetje Electri-cit� de France (EdF), sorazmerno velik dele� proizvedene elek-tri�ne energije pa prihaja iz jedrskih elektrarn. Zaradi πtevilnih prito�b tujih trgovcev in pritiskov organov Evropske unije pa so se leta 2002 ovire za vstop tujih trgovcev na francoski trg kljub vsemu nekoliko zmanjπale. Obseg trgovanja na francoskem trgu naj bi se v letu 2002 pove�al za pribli�no πtirikrat. Obseg trgovanja v Veliki Britaniji se je leta 2002 pribli�no podvojil. Velika Britanija je tradicionalno predstavljala odsko�no desko agresivnih podru�nic ameri-πkih podjetij za naskok na kontinentalne trge, zato je britanski trg zaradi njihovega odhoda do-�ivel precejπne pretrese. Vendar je videti, da so nastalo praznino dokaj uspeπno zapolnila doma�a podjetja, na trgu pa so vse bolj dejavna tudi nekatera najve�ja evropska elektroenergetska podjetja (na primer E.ON, RWE, EDF...), ki so z nakupi vodilnih britanskih podjetij pridobila pomemben polo�aj na tem trgu. Za trge srednje in vzhodnoevropskih dr�av, kot so Mad�ar-ska, Slovaπka, »eπka in Poljska, je zna�ilno bolj ali manj uspeπno prilagajanje smernicam Evropske unije. Trgi se postopoma liberalizirajo in deregulirajo, vendar je likvidnost ter transparentnost cen in poslovanja v teh dr�a-vah precej ni�ja, v primerjavi s primerljivi trgi dr�av Evropske skupnosti in tudi Slovenije. Dogajanje v Sloveniji leta 2002 je bilo zaznamovano z izdelavo potrebne zakonodaje, s pripravami na zunanje odprtje trga, ter z razvojem trgovanja na organiziranem trgu Borzen. Konec leta 2002 se je, predvsem med distribucijskimi podjetji, razvila tudi borba za kupce elektri�ne energije, nekateri najve�ji kon�ni porabniki elektri�ne energije pa pokrivajo del potreb po elektri�ni energiji z uvozom cenejπe pasovne energije iz tujine. Vsekakor pa lahko ugotavljamo, da dogajanje v tej panogi v Sloveniji πe vedno ostaja pod mo�nim vplivom dr�a-ve. Milo re�eno lahko ugotovimo, da obstajajo πe πtevilni izzivi za prihodnost.
Mag. Klemen Podjed
SLOVENIJA POSTAJA NETO UVOZNICA ELEKTRIKE
Za pokritje vseh potreb po elektri�ni energiji v Sloveniji bomo morali letos prvi� pribli�no πest odstotkov elektrike kupiti v tujini, s �imer se je Slovenija iz izvoznice prelevila v uvoznico elek-tri�ne energije. Poraba πe naprej naraπ�a, novih proizvodnih zmogljivosti pa ni.
^ / Sloveniji smo lani iz pre-^k / nosnega omre�ja prevze-m/ li kar 11 milijard 573,5 T milijona kilovatnin ur električne energije in tako primerjalne rezultate z letom 2001 presegli kar za rekordnih sedem odstotkov. Zasluge tako velikemu povečanju gre sicer pripisati predvsem zagonu nove proizvodne liale v Talumu, ki je svoj odjem v primerjavi z letom 2001 povečal za 39 odstotkov in tako prispeval tudi levji dele� k skoraj 23-odsto-tni rasti porabe v skupini neposredni odjemalci, čeprav je bil lani nad pričakovanji tudi odjem distribucijskih podjetij. Ta so namreč v letu 2002 iz prenosnega omre�ja prevzela dobrih 9 milijard kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3,3 odstotka več kot leto prej in tudi za 2,3 odstotka nad prvotnimi ocenami. Kak�ne so leto�nje ocene rasti porabe, ali se nam dolgoročno obeta pomanjkanje električne energije in kaj se bo dogajalo z oskrbo odjemalcev in cenami elektrike, so bila samo nekatera vpra�anja, s katerimi smo se napotili k direktorju Elesove gospodarske javne slu�be Upravljanje prenosnega omre�ja mag. Milanu Jev�e-naku.
Uvodoma je treba poudariti, da klasičnih elektroenergetskih bilanc �e nekaj časa ni več in je pravilneje govoriti zgolj o nekak�nih raziskavah trga oziroma videnjih nacionalnega operaterja o obratovanju slovenskega elektroenergetskega sistema v tekočem
letu. Zaradi odprtja trga in z njim povezanim tudi kratkoro�-nim sklepanjem pogodb so te ocene kratkoro�no tudi vse manj natan�ne, vsekakor pa πe vedno dobra podlaga za dolgoro�no napovedovanje dogajanj v sistemu. Dosedanje izkuπnje tudi ka�ejo, da se obratovanje zelo razlikuje od prvotnih predvidevanj, pri �e-mer pa gre za razlike predvsem na strani preusmerjanja proizvodnje in ne toliko v smislu same porabe, saj je ravno proizvodnja tisti segment sistema, ki je �e povsem vstopil na odprti trg. Bistvena letoπnja novost je, pravi mag. Milan Jevπenak, da smo do-ma�i trg letos odprli tudi proti tujini in tako postali precejπen uvoznik elektri�ne energije, �eprav je treba ob tem upoπtevati dejstvo, da precej elektri�ne energije tudi izva�amo. »e omenjeno trditev prenesemo v konkretnej-πe πtevilke, lahko govorimo o le-toπnjem 20- do 25-odstotnem uvozu in hkratnem 15-odstotnem izvozu oziroma lahko re�emo, da
smo se iz prete�nega izvoznika �e prelevili v pribli�no 6-odstotnega neto uvoznika električne energije. Pričakovati je, da se bo ta dele� v prihodnje �e povečeval, saj poraba elektrike v Sloveniji stalno nara�ča. Tako naj bi se ta tudi letos povečala za pribli�no tri odstotke na letni ravni, pri čemer bo k nadaljnji rasti porabe elektrike v Sloveniji znova precej prispeval Talum, ki je za leto 2003 �e napovedal za enajst odstotkov večji odjem. V skupini neposrednih odjemalcev je večji odjem pričakovan tudi v �elezarni Jesenice, medtem ko naj bi TDR Ru�e ter �elezarni Ravne in Store svoj odjem nekoliko zmanj�ale, kar pomeni, da bi ta skupina leto končala z 2-odstotno stopnjo rasti porabe v primerjavi z lanskim letom. Ce k temu dodamo �e predvideno 4-odstotno rast porabe distribucijskih podjetij in obe napovedi zdru�imo, pridemo do �e omenjene 3 do 3,5-odstotne rasti porabe, kar dolgoročno gledano pomeni kar precej�njo rast. Ob upo�tevanju teh podatkov pa se �e ka�e tudi potreba po gradnji novih proizvodnih zmogljivosti ali dodatnih prenosnih poteh za nujno povečanje uvoza električne energije. Upo�tevati je namreč treba, da smo v zadnjih nekaj letih v Sloveniji �e porabili vse prese�ne količine električne energije iz nuklearke in nam jo
rr Upo�tevati je treba, da smo v zadnjih nekaj letih v Sloveniji ze porabili vse prese�ne količine električne energije iz nuklearke in nam jo ob predpostavki optimalnega tehničnega obratovanja termoelektrarne �o�tanj in drugih domačih elektrarn pribli�no 1000 GWh na leto ze primanjkuje.
Gledano z o�mi porabnikov je tako mogo�e dolgoro�no zanesljivo pri�akovati naraπ�anje cen elektri�ne energije, saj doma�a proizvodnja ni ravno poceni, mo�nosti za uvoz poceni elektrike pa tudi postajajo vse bolj omejene.
ob predpostavki optimalnega tehničnega obratovanja termoelektrarne �o�tanj in drugih domačih elektrarn pribli�no 1000 GWh �e primanjkuje.
Brez ustreznih ukrepov dolgoro�no te�ave
Omenjeni primanjkljaj je letos sicer pokrit z uvoznimi pogodbami, po oceni dogajanj v naslednjem petletnem obdobju pa je mogoče dolgoročno pričakovati tudi te�ave pri obratovanju. V Sloveniji namreč kratkoročno gradnja kakega novega proizvodnega objekta ni predvidena, pa tudi prenosnih poti ni mogoče dograjevati v nedogled, saj so te povezane s tehničnimi zmogljivostmi samega sistema. Gledano z očmi porabnikov je tako mogoče dolgoročno zanesljivo pričakovati nara�čanje cen električne energije, saj domača proizvodnja, ki jo za zdaj uspe�no prodajamo v Italijo, ni ravno poceni, mo�nosti za uvoz poceni elektrike pa postajajo tudi vse bolj omejene. Zavedati se je treba, da poraba nara�ča tudi v Evropi, da v nekaterih dr�avah napovedujejo zapiranje določenih proizvodnih objektov ter da je jugovzhodni trg prav tako deficitaren, večje povpra�evanje po elektriki pa nesporno pelje k vi�jim cenam. Zato bo nemotena oskrba z električno energijo v prihodnjih letih
precej odvisna od naπega primernega ravnanja in pravo�asnega ukrepanja. Zgraditev RTP Kr-πko se je denimo �e pokazala kot izjemno pravilna odlo�itev, saj po njeni zaslugi ob izpadih nekaterih daljnovodov ob sne�enju v za�etku februarja na Dolenjskem ni bilo motenj oskrbe iz prenosnega omre�ja. V tem smislu se v Elesu tudi razmiπlja o gradnji dodatnih oziroma novih povezav s sosednjimi dr�avami, pri �emer pa bo za zadovoljitev potreb slovenskih odjemalcev seveda treba ustrezno ukrepati na ravni celotnega elektroenergetskega siste-
Latniπtvo nuklearke ne vpliva na obratovanje
Jedrska elektrarna Kr�ko je v Sloveniji nedvomno eden najpomembnej�ih proizvodnih objektov, saj prispeva skoraj 40 odstotkov vse doma proizvedene električne energije. Ker so ta hip v igri različni scenariji, povezani s prodajo hrva�kega dele�a nuklearke, smo mag. Milana Jev�e-naka povpra�ali tudi, kako bi ti scenariji lahko vplivaU na samo obratovanje sistema. Kot je poudaril, samo lastni�tvo nuklearke ni pomembno, bolj pomembno je, kaj se bo dogajalo z njeno energijo. V primeru, da bo energija ostala na domačem trgu, bomo morah sami poskrbeti tudi za
Poraba elektri�ne energije naraπ�a tudi letos, saj smo prvi letoπnji mesec s prevzetimi milijardo 74,2 milijona kilovatnih ur lansko primerljivo porabo presegli kar za 5,7 odstotka. Dejansko dose�eni rezultati so bili tudi za 3,8 odstotka nad bilan�nimi pri�akovanji. Sicer pa naj bi po prvotnih ocenah letos potrebovali 11 milijard 721 milijonov kilovatnih ur elektri�ne energije oziroma za 150 milijonov ve� kakor lani.
rezervne zmogljivosti. Ce pa bo energija iz nuklearke v celoti od�la na tuje trge, bo Slovenija postala velik uvoznik in se zna�la tudi v precej�njih te�avah, povezanih z zagotovitvijo potrebnih prenosnih poti. V tej luči je pomembno tudi, kolik�en del omre-�nine bo Elesu v prihodnje namenila Agencija za energijo oziroma ah bodo priznani stro�ki vključevali tudi razvojna in investicijska
Foto Du�an Je�
sredstva ali pa bodo pokrivali zgolj vzdr�evanje obstoje�ih poti. Vsekakor pa je mogo�e re�i, da dolgoro�no gledano v Sloveniji ni veliko mo�nosti za zagotovitev poceni elektri�ne energije, saj obstoje�e zmogljivosti in tehni�ne zna�ilnosti naπega elektroenergetskega sistema bolj govorijo v prid postopnega zviπevanja in ne zni�evanja tr�nih cen.
Brane Janji�
LESOVO OMRE�JE KOS ZAHTEVNEM NALOGAM
Slovensko prenosno omre�je je ta hip v zadovoljivem stanju, vendar pa je treba vanj stalno vlagati, saj se vsaka zamuda v potrebne nalo�be lahko hitro ma�čuje. Eles tako se danes odpravlja posledice neinvestiranja v prenosno omre�je v začetku devetdesetih let.
T^k ' T"emoteno trgovanje z
^^ električno energijo je
^k precej odvisno tudi od
___ ^ stanja prenosnega in distribucijskega omre�ja, ki tvorita o�ilje elektroenergetskega sistema in povezujeta proizvajalce in porabnike električne energije. Največkrat gre za dejavnost, ki je na�im očem skrita, in se poka�e �ele ob izrednih dogodkih, ko jo porabniki zaznajo v obliki motenj oskrbe ali celo prekinitev dobave električne energije. Ker je prenosno omre�je hrbtenica celotnega elektroenergetskega sistema, smo direktorju Elesove gospodarske javne slu�be prenos električne energije Sa�i Jam�ku zastavili nekaj vpra�anj, povezanih s trenutnim »zdravjem« slovenskega prenosnega omre�ja. Koliko izpadov prenosnih daljnovodov je bilo v minulem letu oziroma kak�na je statistika zadnjih nekaj let? »V zadnjem letu je bilo na Eleso-vem omre�ju 23 resnej�ih izpadov daljnovodov. Drugače pa se �tevilo izpadov daljnovodov po letih precej spreminja, pri čemer pa je treba upo�tevati dejstvo, da ima Slovenija majhen elektroenergetski sistem in je zato statističen vzorec precej majhen in zato tudi dokaj nereprezentati-ven. V na�i slu�bi vodimo predvsem evidenco, ki je povezana z na�im konkretnim posredovanjem, medtem ko ima upravljalec sistema statistiko vseh izpadov. Sicer pa je bilo najmanj izpadov v zadnjih �tirih letih v letu 2001, nekoliko več v letih 2000 in 2002, največ pa v letu 1999.«
Kateri so poglavitni vzroki, zaradi katerih pride sploh do izpadov, in kako te motnje vplivajo na samo oskrbo odjemalcev?
≈Po podatkih iz naπe analize je najpogostejπi vzrok izpadov daljnovodov vreme oziroma z njim povezane okvare na napravah, na drugem mestu pa so same napake na napravah, ki nam jih med preventivnimi pregledi in rednim preverjanjem ne uspe ugotoviti. Vzrok nekaterih izpadov naπih daljnovodov v minulih letih je bila tudi nestrokovna se�nja drevja v bli�ini daljnovodov. V zadnjem �asu pa opa�amo tudi strelne poπkodbe, ko lovci svoje znanje preizkuπajo na vodnikih oziroma opozorilnih kroglah, ki so nameπ�ene na viπjih daljnovodih, pri �emer pa ne gre toliko za povzro�anje izpadov kot bolj za poπkodbe vodnikov in opti�nih vlaken, ki so v njih nameπ�eni, kar pa lahko privede do prekinitev komunikacijskih poti. ©tevil-ke, povezane z motnjami oskrbe v povezavi z izpadi daljnovodov, pa se iz leta v leto spreminjajo, pri �emer je naπa te�nja, da bi jih �im bolj omejili oziroma povsem odpravili. Tako je bilo leta 2002 le pet izpadov oskrbe iz visokonapetostnega omre�ja, kar je relativno malo. Upoπtevati je tudi treba, da prihaja do motenj oskrbe zaradi izpadov razli�nih elementov v prenosnem sistemu, velikokrat pa gre vzroke iskati tudi v napakah, ki se pojavljajo v sosednjih elektroenergetskih sistemih, drugih - denimo distribucijskih omre�jih ali pri samih proi-
zvajalcih in odjemalcih. Za nas je zelo pomemben podatek �tevilo izrednih dogodkov, ki praviloma zahtevajo poseg de�urnih delavcev. Takih dogodkov je na leto precej, ne pomenijo pa vsi motnje v oskrbi. Prav tako se �tevilo teh dogodkov z leti zmanj�uje, kar pomeni, da se je povečana skrb za visokonapetostne naprave v zadnjih letih obrestovala.« Katera so leto�nja načrtovana večja vzdr�evalna dela? »Vzdr�evalna dela potekajo v okviru tekočega oziroma rednega vzdr�evanja in v okviru investicijskega vzdr�evanja, pri čemer so pomemben prispevek k obnovi omre�ja tudi obse�nej�e rekonstrukcije dotrajanih in zastarelih objektov. Med leto�nja večja vzdr�evalna dela bi lahko �teli obnove nekaterih visokonapetostnih naprav v 220/110 kV RTP Cirkovce in 400/220/110 kV RTP Beričevo, zamenjavo olja v energetskem transformatorju v 400/110 kV RTP Maribor, obnove lastnih rab v več objektih ter predvidene sanacije daljnovodov
Sa�a Jam�ek: »Zamude pri obnovi omre�ja se hitro ma�čujejo.«
Foto Brane Janji�
2x110 kV Kle�e-Okroglo II (medfazni distan�niki), 110 kV Beri�e-vo-Trbovlje I (izolacija), 2x110 kV Vuhred-Pekre (izolacija). Ta ve�ja dela bomo dopolnjevali s teko�im vzdr�evanjem, ki redno poteka v naπih πtirih enotah in je tudi pomemben del naπe dejavnosti. Mednje sodi tudi izvajanje posekov in �iπ�enje podrasti, o obsegu tega dela pa zgovorno pri-�a podatek, da samo v te namene na leto Eles porabi pribli�no 180 milijonov tolarjev. Poleg naπtetih vzdr�evalnih del imamo letos v na�rtu πe nekaj ve�jih rekonstrukcij, ki bodo pomenile bistveno izboljπanje zanesljivosti oskrbe, in sicer dokon�anje trenutno najve�je obnove, to je 2x110 kV daljnovoda Fala-Pekre, ki je bil do lani najstarejπi slovenski daljnovod, obnovo 110 kV daljnovoda Diva�a-Vrtojba in 110 kV daljnovoda Gorica-Vrtojba, ki je del meddr�avne povezave Doblar-Matulji, rekonstrukcija RTP Kidri�evo, ki je povezana s pove�anim odjemom in zahtevami Taluma, obnovo 400 kV stika-
VZROKI IZPADOV DALJNOVODOV
Napaka na napravi Vremenski vzroki Drugo
Vir: PEE - Slu�ba za nadzor
li�ča v RTP 400-220/110/35 kV Divača ter posodobitev 110/10 kV RTP Cerkno.«
Vemo, da je razpolo�ljivih sredstev za obnovo in posodabljanje veliko manj kot dejanskih potreb. Na kakπen na�in pa se v vaπi slu�bi odlo�ate za prioritete?
»Razvr�čanje del poteka po kriterijih, ki smo jih za različne vrste naprav določili leta 1999. Mednje sodijo pomen naprave v sistemu, trenutno njeno stanje, starost, značilnosti, okvare, razpolo�ljivost nadomestnih delov in podobno. Ali, če povem natančneje, prednostni seznam vzdr�evalnih del sestavljamo na podlagi dvanajstih različnih kriterijev. Pomembno vlogo pri razvr�čanju imajo tudi rezultati diagnostike
naprav, saj z ve�letnim spremljanjem stanja dobimo podrobne informacije o ≈zdravju« dolo�ene naprave in lahko pravo�asno ukrepamo. Diagnostika je zato vse bolj pomembna pri vzdr�eva-nju, pri �emer igra veliko vlogo tudi termografsko snemanje, ki nam brez odklopov naprave pomaga pravo�asno odkriti mesta pregrevanja in potencialno nevarne to�ke v prenosnem sistemu. Takπen na�in je v �asu, ko je vedno te�je dobiti izklope za vzdr�evalna dela zaradi zahtev po ve�ji razpolo�ljivosti omre�ja za potrebe trgovanja z elektri�no energijo, zelo dragocen, saj nam omogo�a podrobne preglede v �a-su obratovanja naprav. Sicer pa si v zadnjih letih pri sestavljanju prednostnih seznamov precej pomagamo tudi s sodobno programsko opremo, ki jo nenehno dograjujemo in nam bo dajala strokovno podporo pri odlo�itvah za obnove objektov in naprav prenosnega omre�ja. Tako je od letos v Elesu v aktivni uporabi tudi sodobni informacijski sistem za podporo vzdr�evalnim proce-
som.«
Ali lahko zaradi odpiranja energetskega trga v prihodnje pri�akujemo ve�jo obremenitev prenosnih poti in posledi�no ve� okvar?
≈Odpiranje trga seveda pomeni ogromno spremembo v naπem na-�inu dela, saj je priπlo tudi do spremembe samih pretokov v om-re�ju, ki pomenijo pove�anje obremenitve prenosnih poti na nekaterih novih smereh. Podobno se je zgodilo tudi v drugih dr-�avah, ki so odprle trg z elektri�-no energijo. Pri tem se obremenitve obstoje�ih poti pove�ujejo tudi zaradi te�av pri gradnji novih prenosnih objektov. Na tem podro�ju si pozitiven premik obetamo predvsem od novega Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov, vendar bo veliko odvisno tudi od u�inkovitosti podzakonskih aktov, ki so πe v pripravi. Pri pridobivanju dovoljenj za nove prenosne objekte tako pogreπamo predvsem aktivnej-πo podporo in vlogo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki bi se moralo bolj zavedati pomena oskrbe slovenskih odjemalcev z elektri�no energijo kot enega od najpomembnejπih energetskih virov naπe dru�be. Zavedati se je
tudi treba, da se z odpiranjem trga pove�uje pritisk za izkoriπ�a-nje obstoje�ih prenosnih zmogljivosti do skrajnih meja zanesljivosti sistema, kar zagotovo pove�u-je njegovo ranljivost. Pove�ane obremenitve pa na drugi strani pomenijo tudi hitrejπe staranje naprav, saj se s poviπano temperaturo naprav njihova �ivljenj-ska doba hitro krajπa. Na sre�o smo v sklopu priprav na odpiranje trga z elektri�no energijo v Elesu veliko vlo�ili v obnovo zastarele in dotrajane opreme, tako da je sedaj stanje bistveno boljπe, kot je bilo pred desetimi leti. V minulih letih smo se posvetili obnovi klju�nih elementov na napetostnih nivojih 220 in 400 k V, ki zdaj omogo�ajo zanesljivo oskrbo Slovenije z elektri�no energijo ter tudi nujno potreben izvoz. V naslednjih letih pa nas �aka predvsem πe delo na obnovi dotrajanih 110 kV objektov. Ob tem je treba poudariti, da preventivno delovanje in kakovostno vzdr�evanje nujno pomenita do-lo�en stroπek, ki ga z optimizacijo in racionalizacijo dela sicer stalno skuπamo zmanjπati. Nemogo�e pa bo na tem segmentu v celoti zadostiti zahtevi Agencije za energijo po drasti�nem zni�anju stroπkov za delovanje naπe slu�-be, ker bi s tem preve� ogrozili zanesljivost delovanja prenosnega sistema.«
Brane Janji�
Z odpiranjem trga se je zaradi pove�anih obremenitev pove�ala tudi verjetnost okvar, vendar skuπajo v GJS Prenos elektri�-ne energije to nadoknaditi z ve�jo skrbjo za naprave in pra-vo�asno obnovo, predvsem pa s pravo�asnim preventivnim delovanjem. Pozornost vzdr�evalne-ga in obratovalnega osebja se je tudi drugod v Evropi pove�ala, zato kljub ve�jim pretokom doslej ni bilo opaziti bistvenih sprememb v zanesljivosti omre-�ij in kakovosti oskrbe.
J_ Vazplet daljnovodov
PREDAN VZDR�EVALCEM
»eprav je bilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo RTP 400/110 kV Krπko z razpletom daljnovodov izdano �e davnega leta 1987, se je gradnja za�ela 6. novembra 2000 in kon�ala 12. julija 2002. Objekt je bil dan v obratovanje tri mesece pozneje, 22. oktobra, kar je s slovesnimi besedami pospremil sedanji predsednik dr�ave dr. Janez Drnovπek.
Hkrati z gradnjo RTP je potekala tudi prenova razpleta 110 kV daljnovodov, ki so vklju�eni v RTP. Ta prenova je bila πe posebej pomembna za vzdr�evalce daljnovodov, saj dosedanji razplet ni ustrezal uveljavljenim vzdr�evalnim normativom in so vzdr�evalci imenovali steber πt. 28 npr. ≈helikopter«, zaradi njegove specifi�ne ve�sistemske konstrukcije, zaradi neobi�ajnega razpleta faznih vodnikov pa je dobil tudi ime ≈sra�je gnezdo«. Seveda je takπen razplet povzro-�al velike obratovalne te�ave, prav tako pa tudi nevarnost pri delu in zagotavljanju varstva pri delu na tem obmo�ju elektroenergetskega omre�ja. Starosta elektroprenosne gradnje in direktor gradnje RTP Krπko Janez Kern je ob posameznih sklenitvah etapnih del poudarjal pomen gradnje RTP za prihodnje napajanje obmo�ja Dolenjske, obenem pa poudaril izboljπanje vzdr�e-valnih razmer na obmo�ju RTP Krπko. Za predmetna zelo zahtevna investitcijska dela je zato imenoval najizkuπenejπe delavce, za vodjo projekta gradnje RTP Jo�eta Podlipnika in Boruta Ver-ta�nika, za vodjo projekta razpleta DV pa Ivana Lozeja. Gradnja razpleta DV je obsegala de-monta�na in monta�na dela na πestih DV stebrih, in sicer na daljnovodih: DV 2 x 110 kV Kr-πko-Hudo I in II, vklopljen 25.
septembra 2002, DV 110 kV Bre-stanica-Kr�ko NEK, vklopljen 29. septembra 2002, DV 110 kV Kr�ko-DES-Kr�ko, vklopljen 29. septembra 2002, DV 2 x 110 kV Brestanica-Kr�ko I in II, vklopljen 2. oktobra 2002 in DV 2 x 110 kV Kr�ko-Bre�ice I in II,
vklopljen 3. oktobra 2002. Hkrati z razpletom daljnovodov je bil 26. septembra 2002 v elektroenergetski sistem vklopljen tudi transformator 400/110 kV 300 MVA, ki je trenutno dvotretjinsko obremenjen. V sklopu sanacijskih del na DV je bilo vgrajenih okrog 44 ton jeklenih konstrukcij, 10 ton tokovodnikov Al/Fe 240/40 mm2, 1500 izolator-skih �lenov U-120 BS s pripada-jo�im obeπalnim materialom in okrog 150 kubi�nih metrov betona za izdelavo raz�lenjenih betonskih temeljev. Ob tem pomeni posebnost dvosistemski daljno-vodni steber, na katerem je izveden prehod prostozra�nih vodnikov preko prenapetostnih odvo-
Znameniti
steber, ki
povezuje
prostozra�ne
vodnike in
zemeljski
kabel.
Foto arhiv
dnikov in kabelskih glav v 110 kV zemeljski kabel, ki je podaljπan od RTP Krπko do NEK in pomeni redundan�ni vir 110 kV napajanja lastne rabe NEK iz TE Brestanica. Vsa gradbena, demonta-�na in monta�na dela je izvajalo gradbeno podjetje VGP iz Novega mesta, elektrodemonta�na in monta�na dela pa podjetje Dalen s podizvajalcem Dalekovod iz Zagreba. »eprav sam razplet po obsegu in vlo�enih denarnih sredstvih pri investiciji ni pomenil ve�jega zalogaja, je bilo toliko ve� dela vlo�eno v reπevanje obratovalne problematike, v reπevanje lastninsko pravnih razmerij in pridobivanje πtevilnih soglasij, tako fizi�nih, kot tudi pravnih oseb. Poleg Elesa so namre� lastniki daljnovodov tudi Elektro Celje in NE Krπko. Precejπnje delo je bilo tudi opravljeno pri koordinaciji in izdelavi πtevilnih obratovalnih navodil tako za samo RTP kot za vsak daljnovod posebej, kar je uspeπno vodil Rajko Rojs. Ob skromni slovesni predaji teh-ni�ne in lastninske dokumentacije ter s tem povezani primopredaji razpleta DV prihodnjim vzdr�evalcem, Elesovi elektro-prenosni enoti Podlog, je Janez Kern poudaril, da pri dosedanjih delih ni bilo nobene ve�je delovne nesre�e, in ob tem za�elel, da tudi pri prihodnjem vzdr�evanju Podlo�ani ne bi imeli tovrstnih te�av s temi daljnovodi. Ob tem simboli�nem koncu inve-stitorskih del se je vodja enote EP Podlog Sre�ko Lesjak πe enkrat zahvalil Janezu Kernu in njegovim sodelavcem za obse�na dela, ki so jih opravili v zadnjem desetletju na obmo�ju enote elek-troprenosa Podlog, ko so obnovili DV 2 x 110 kV Maribor-Selce I in II, DV 2 x 110 kV Selce-Laπko I in II, DV 2 x 110 kV Laπko-Hra-stnik oziroma Laπko-Trbovlje, DV 110 kv Laπko-Podlog, DV 110 kV Podlog-Mozirje in ve�ino pri-padajo�ih DV polj v posameznih RTP. V πali pa je bila izre�ena tudi misel, da bi se spodobilo, da bi Janez Kern pred upokojitvijo obnovil tudi DV 110 kV Laπko-Brestanica, ob �emer se je ta veselo nasmehnil, vsi navzo�i pa so mu v zahvalo za dosedanji trud namenili dolgotrajen aplavz in mu prisr�no nazdravili.
Sre�ko Lesjak
Dvomese�ni remont petice TE©
Podobnega posega, kot je bil lani po πestih letih dele-�en �etrti blok TE ©oπtanj, bo letos peti 335 MW blok. Najve�ji πoπtanjski blok bo dva meseca v remontu. Kdaj natan�no bo to, bo odvisno od razmer na trgu in elektroenergetske situacije, pravi direktor TE©-a Jaroslav Vrta�nik.
Za lani so v TE ©oπtanj na�rtovali, da bodo proizvedli 3281 GWh elektri�ne energije, dejansko pa so je 3722 GWh. Ve�jo proizvodnjo kot v minulem letu so v vsej svoji zgodovini imeli samo πe leta 1983. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 4,3 milijona ton velenjskega premoga. Letoπnja proizvodnja bo zagotovo manjπa kot lanska, saj na�rtujejo dvomese�no zaustavitev najzmogljivejπega bloka s 325 MW. Generalni remont bloka je v okviru vzdr�evalnih del najve�ji poseg na posamezni enoti. V dveh mesecih, kolikor je trajal lanski remont �etrtega 275 MW bloka in kolikor �asa bo letos stal peti blok, pregledajo vse kriti�ne komponente. ©e prav posebno pozornost namenijo kotlu in turbini.
flPreden ne odpremo naprav bloka, je nemogo�e predvideti, kaj vse se bo pokazalo, da je treba sanirati. Navadno je ve� dela, kakor ga na�rtujemo. Dela med generalnim remontom so zelo obse�na, saj se tovrstna dela opravljajo na πest do osem let,« je povedal Jaro-slav Vrta�nik in dodal, da drugih ve�jih investicij v termoelektrarni letos ne na�rtujejo. ©e najve�ja nalo�ba bo ekoloπki projekt uvedbe primarnih ukrepov za redukcijo duπikovih oksidov na petem bloku, ki bo izveden tudi med remontom bloka. Tak poseg so naredili na �etrtem bloku �e leta 1995. S to nalo�bo bodo dosegli zakonsko dovoljene koncentracije duπikovih oksidov. Drug ekoloπki projekt, ki eno leto poskusno obratuje, je �iπ�enje dimnih plinov prvih treh blokov z uporabo �istilne naprave �etrtega bloka. V tem obdobju naprave πe optimirajo. Rezultati pa ka�ejo, da izvedeni sistem �iπ�enja dimnih plinov prvih treh blokov opravlja svojo vlogo v okviru pri�akovanj. Glede na to, da je �ivljenjska doba naj-starejπih treh blokov do leta 2011 in da ve�ji posegi vanje niso ve� predvideni, so v termoelektrarni zadovoljni s tem, da o�istijo kar najve� dimnih plinov, ki gredo v zrak iz treh dimnikov najstarejπih enot TE© z dvakrat po 30 MW in tretje s 75 MW. Celotnih koli-�in �veplovega dioksida iz dimnih plinov prvih treh blokov pa ni mogo�e o�istiti, ko �etrti blok obratuje hkrati s prvimi tremi bloki. Kljub temu so zdaj koncentracije iz πoπtanjske termoelektrarne pod 400 mg na kubi�ni meter. Ob�asno so prese�ene predvsem na bli�njem Vinjem vrhu. Vzrok za to pa so prav dimniki prvih treh blokov in pa smeri vetra. Koncentracije so bile lani prese�ene manjkrat kakor leto prej, in to prav zaradi poskusnega obratovanja sistema �iπ�enja dimnih plinov prvih treh blokov s �istilno napravo
stirice.
Minka Skubic
GRADNJA POTEKA BREZ VE»JIH ZAPLETOV
Znano je, da se Holding Slovenske elektrarne (HSE) poleg proizvodnje, nakupa in prodaje elektri�ne energije ukvarja tudi z gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Gre za najpomemb-nejπi in najobse�nejπi projekt HSE, ki obsega gradnjo petih HE - skupaj s pripadajo�o lokalno, vodno in dr�avno infrastrukturo. V ta namen je HSE ustanovil dve dru�bi, eno v Mariboru, drugo v Sevnici. Trenutno so v polnem teku dela za izkop gradbene jame v Boπtanju, hkrati pa potekajo tudi razpisi za gradnjo energetskega objekta, monta�o in nabavo opreme.
Prvi korak je bil na tem področju storjen �e novembra lani s podpisom pogodbe o izvedbi pripravljalnih del za HE Bo�tanj, ki so jo v Sevnici podpisali predstavniki HSE ter konzorcija Gradi� nizke gradnje Maribor in GIZ Gradi� Ljubljana. 0 trenutnem stanju in uresničevanju projekta gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi smo se v začetku februarja pogovarjali z Ladislavom Tom�ičem, tehničnim direktorjem in članom poslovodstva HSE.
V javnosti je večkrat zaslediti vpra�anja o statusu Holdinga Slovenske elektrarne, če� da »HSE ni ne tič ne mi�«. Kak�en status ima v resnici? »HSE ima status gospodarske slu�be v obliki dru�be z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in o tem ni prav nobenega vpra�anja. Ali je uspe�en ali ne, pa presodite sami na podlagi poznanih dejstev, podatkov in informacij. Sistem proizvodnje in oskrba z električno energijo �e vedno nemoteno in tekoče delujeta. Menim, da tu ni nič spornega.«
Kaj pa vpra�anje upo�tevanja določil zakona o javnih naročilih, o katerem je v
zadnjem času tudi veliko sli�ati v medijih?
»Zelo te�ko je opredeliti, ali je HSE dejansko dru�ba, zavezana določilom zakona o javnih naročilih, saj ves čas deluje po tr�nih načelih. V mislih imam delovanje na odprtem trgu električne energije. Gre za določena zakonodajna vpra�anja; HSE namreč ni subvencioniran, pa čeprav je v polni lasti dr�ave. Sicer pa za to področje nisem strokovnjak, zato prepu�čam sodbe in odločitve dr�avnim slu�bam. Menim, da je tu nekaj nejasnega v primerjavi z zakonodajo EU. Kot mi je znano, se bo zakon v kratkem menjal in razjasnil tudi ta vpra�anja. Smo pač dru�ba na trgu.«
Ali se je potemtakem HSE pri izbiri izvajalcev za gradnjo energetskih objektov in pri na-ro�anju opreme za gradnjo elektrarn dol�an ravnati po zakonu o javnih naro�ilih ali ne?
≈Menim, da iz prej povedanega HSE ni zavezanec po dolo�ilih tega zakona. V ta namen smo tudi pridobili ustrezno pravno mnenje Inπtituta za gospodarsko pravo iz Maribora. To mnenje ima svojo te�o. Pokazalo se je, da je treba naπ zakon dopolniti in uskladiti z zakonodajo EU in da ne opredeljuje vsega. HSE oziroma HSE-Invest (dru�ba za izvajanje investicijskega in�eniringa gradnje hidro objektov) normalno vodi procedure v smislu in duhu zakona o javnih naro�ilih.«
Kdo sedaj reπuje to vpraπanje?
≈Pristojne komisije na ravni dr-�ave; odgovora doslej πe nismo prejeli.«
Kako bo HSE izbral najugod-nejπega ponudnika za gradbena dela na spodnji Savi?
≈Postopek za zbiranje ponudb prav zdaj poteka; pri tem se bomo, tako kot doslej, ravnali po zakonu. Razpisni pogoji in kriteriji so znani in objavljeni v Uradnem listu in so tako javni. Ime-
Foto Miro Jakomin
Ladislav Tomπi�, tehni�ni direktor in �lan poslovodstva HSE.
novane strokovne komisije bodo ocenjevale ponudbe, odločitev pa bo predstavljena poslovodstvu in nadzornemu svetu dru�be. Menim, da je v tem postopku veliko korektnosti in po�tenja, zmaga pač najugodnej�i.«
Ali je sedaj raz�iπ�eno vpraπanje, za katera dela je na spodnji Savi pristojna dru�ba HSE Invest, za katera pa dru�-ba HSE-IIP ?
»Holding Slovenske elektrarne se je v skladu s podpisano koncesijsko pogodbo o izkori�čanju energetskega potenciala reke Save odločil za gradnjo elektrarn in ni pridobil gradbene koncesije, kot to nekateri razlagajo - gradnja je torej posledično dejstvo odločitve. V ta namen smo tudi ustanovili dve dru�bi, in sicer HSE Invest v Mariboru in HSE-IIP v Sevnici. Prva dru�ba se ukvarja z gradnjo energetskih objektov, ki se financirajo iz sredstev hol-dinga, druga pa z gradnjo dr�avne, vodne in lokalne infrastrukture, ki se financirajo izključno iz dr�avnih sredstev. Ker gre v tem primeru za sredstva v lasti dr�ave, tako je namreč opredeljeno v koncesijski pogodbi, se mora ta dru�ba dosledno ravnati po zakonu o javnih naročilih. Torej je ravno HSE - IIP tista dru�ba, ki bo izvajala in�eniring gradnje na spodnji Savi in bo pri tem ravnala pregledno v skladu z omenjenim zakonom. HSE bo koordiniral in usklajeval termin-ske načrte gradnje. Poskrbeti mora torej, da bo gradnja potekala v skladu s terminskim načrtom, igral pa bo pomembno vlogo tudi v zagotavljanju denarnih sredstev s strani dr�ave za gradnjo infrastrukturnega dela investicije na spodnji Savi. Seveda pa
pri tem ne smemo zanemariti tudi vloge lokalne skupnosti.«
V javnosti je bilo sliπati mnenje, da πe ni dogovorjeno, kako se boste organizirali.
»To ne dr�i, saj smo dobro organizirani, in je jasno, kaj bo na spodnji Savi delala ena dru�ba, kaj pa druga. Res pa je, da je �e nekaj odprtih vpra�anj glede pridobivanja denarnih sredstev. Sicer pa HSE namerava pomagati dr�avi pri zalaganju denarnih sredstev, vendar le v razumnih mejah. Tako določa tudi koncesijska pogodba v določilih za gradnjo dr�avne vodne lokalne infrastrukture. Po teh določilih pa mora zagotavljati denarna sredstva za energetski del te investicije. Za gradnjo vodne infrastrukture na HE Bo�tanj je potrebnih več kot 21 milijonov evrov, vendar pa �e do danes ni jasno, kako bo dr�ava ta denar zagotovila.«
Kako presojate delo dru�be HSE Invest in trenutni potek del v Boπtanju?
»Dru�ba HSE Invest deluje dobro in v skladu s podpisano pogodbo; praktično uresničuje vse naloge, povezane z gradnjo objektov na spodnji Savi. Trenutno potekajo dela za izkop gradbene jame, priprava pogodb za dobavo opreme, turbine in agregatov. Na voljo pa imamo �e dva do tri mesece, da dokončno organiziramo tudi delovanje dru�be HSE-IPP v Sevnici. Dru�ba HSE Invest pa po pogodbi anga�ira, v skladu s terminskim načrtom potreb in sklenjenimi dogovori, delavce iz hidro dru�b in Termoelektrarne Brestanica. V HSE menimo, da je to racionalen pristop, skladen z razvojnimi usmeritvami dru�be.«
Holding Slovenske elektrarne, koncesionar za zgraditev verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je 14. februarja letos prejel sklep Dr�avne revizijske komisije, da je zahtevek za revizijo, ki ga je podjetje SCT, d.d., vlo�ilo v zvezi s postopkom oddaje naro-�ila za pripravljalna dela pri gradnji HE Boπtanj -Lot A1 - zavrnjen kot neutemeljen. HSE torej skladno s tem sklepom v tistem delu svojih dejavnosti, ki zadevajo gradnjo energetskih objektov, ni zavezanec po zakonu o javnih naro�ilih, kar poleg omenjenega sklepa Dr�avne revizijske komisije dokazuje tudi mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za javna naro�ila z dne 3. februarja 2003.
Kako pa je s pripravami na gradnjo HE Blanca?
≈V koncesijski pogodbi je jasno opredeljeno, da postopek vodi pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, v okviru katerega deluje Urad za prostorsko planiranje. HSE je pripravil pobude za izdelavo lokacijskega na�rta za HE Blanca in HE Krπko v skladu s koncesijsko pogodbo. HSE je dol�an urad oskrbovati s tehni�-nimi podlogami, kot so idejni projekti in πtudije za izdelavo lokacijskega na�rta. V celotnem postopku pogodbeno sodelujejo strokovnjaki dru�b, povezanih v skupino HSE. Celoten postopek za HSE pa izvaja HSE Invest.«
Ste tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Savske elektrarne Ljubljana. O �em ste razpravljali na seji v za�etku februarja?
≈Na tej seji smo obravnavali vrsto teko�ih, odprtih vpraπanj, povezanih z delovanjem dru�be. Najpomembnejπa to�ka je bila obravnava poslovnega na�rta Savskih elektrarn Ljubljana in v okviru tega razvojnih in proizvodnih mo�nosti in investicij. Skladno s tem je bila sprejeta tudi odlo�itev o nadaljevanju obnove HE Medvode. Nadzorni svet je odobril zamenjavo opreme, obravnaval pa je tudi predlog vklju�evanja strokovnjakov v gradnjo elektrarn na spodnji Savi. Menim, da je to z vidika uporabe razpolo�ljivih strokovnih zmogljivosti zelo pomembna odlo�itev, ki bo temeljila tudi na poslovnem odnosu povezanih dru�b s prihodnjimi projekti. Razvojna usmeritev je prava; na slovenskem trgu namre� primanjkuje tovrstnih strokovnjakov, zdru�evanje strokovnih potencialov na pogodbeni podlagi pa je primeren na�in reπevanja nekaterih zapletov znotraj HSE in nekdanjega EES. S tem si ustvarjamo mo�nost in strokovno bazo za zunanji trg. Pri tem moramo prese�i slovensko majhnost, samovπe�nost in lokalni interes, ki πe prevladuje v glavah nekaterih.«
Miro Jakomin
E»JE ZMOGLJIVOSTI BAZENA NE KR©KO
Prvotni projekti iz časov gradnje NE Kr�ko so predvideli v bazenu za iztro�eno gorivo prostora za 828 gorivnih elementov. To bi zado�čalo za obratovanje elektrarne �e za letos. Ker pa je kr�ka jedrska elektrarna licencirana do leta 2023 in v na�i dr�avi �e ni re�eno odlaganje iztro�e-nega goriva, so v NEK-u pred dvema letoma začeli projekt raz�iritve zmogljivosti bazena. Modernizacija, ki bo stala okrog 5 milijonov evrov, bo končana do marca letos.
Skladiπ�enje iztroπenih go-rivnih elementov v jedrski elektrarni za �as njenega obratovanja je tudi sicer svetovna praksa zadnjih desetih let. Zato so se v NE Krπko ob koncu devetdesetih let odlo�ili, da preuredijo bazen in s tem pove�a-jo zmogljivost shranjevanja πtevi-la iztroπenih gorivnih elementov. Na podlagi predπtudij, ki so pokazale, za koliko je treba pove�a-ti zmogljivosti, da bo v bazenu prostor za hrambo iztroπenih go-rivnih elementov do konca obratovanja elektrarne, so v elektrarni ob koncu leta 2000 izvedli mednarodni javni razpis za ta projekt. Izbran je bil konzorcij Sie-mens-Framatome, ki bo opravil dela po principu ≈klju� v roke«. Projekt zajema izdelavo potrebnih analiz, izdelavo opreme in njeno vgradnjo v bazen. Analize so pokazale, da je treba do konca na�rtovane dobe obratovanja elektrarne, to je do leta 2023, v bazenu zagotoviti 1700 mest za hrambo gorivnih elementov. ≈Do sedaj je bilo v bazenu zagotovljenih 828 pozicij z 12 reπetka-mi. Reπetke so πtirimetrske kovinske konstrukcije iz nerjave�e plo�evine, v katerih je omogo�e-no skladiπ�enje od 63 do 144 iz-troπenih gorivnih elementov. Te�-ke so od 16 do 20 ton in razli�ne velikosti, zaradi oblike bazena in tehnologije njihove izdelave. Re-
�etke so v bazenu potopljene 12 metrov pod vodo. Med povečevanjem zmogljivosti bazena smo iz slednjega odstranili tri stare re�etke, jih devet obdr�ali ter namestili devet novih s 1008 pozicijami za gorivne elemente. Nove re�etke so izdelane iz boriranega nerjavečega jekla, ki omogoča na isti povr�ini skladi�čenje večjega �tevila gorivnih elementov, hkrati pa nova tehnologija omogoča manj�e razmike med celicami v vsaki re�etki in s tem več mest za gorivne elemente,« je bistvo posega pojasnil vodja projekta Bojan
Volari�. Reπetke jim je izdelalo francosko podjetje ATEA, po na-ro�ilu in na podlagi izra�unov analiz.
Projekta so se v elektrarni lotili pred dvema letoma. Pribli�no leto dni je trajala izdelava in dobava reπetk, ki so jih pripeljali v Krπko konec lanskega leta. Odtlej jih v zgradbi za iztroπeno gorivo montirajo delavci Framato-ma, dela pa koordinirajo strokovnjaki NEK-a. Vsak dan je na tem delu deset do dvajset delavcev. Za dela so morali kupiti novo 25-tonsko dvigalo. Slednjega so lani jeseni namestili nad bazen, ko bodo dela kon�ana, pa ga bodo ponovno razstavili. ≈Dela na menjavi reπetk potekajo vsak dan od 7. do 18. ure. Ker je bazen sistemsko lo�en od obratovanja, ne moti tehnoloπkega procesa in proizvodnje, zato lahko vsa dela opravljamo med obratovanjem elektrarne. Na�rtujemo, da bomo dela kon�ali do marca letos, saj bodo nove reπetke oziroma pozicije v njih prevzele svojo vlogo �e med letoπnjim remon-
Monta�a ene izmed devetih novih reset
Analize so pokazale, da je treba do konca na�rtovane dobe obratovanja elektrarne, to je do leta 2023, v bazenu zagotoviti namesto sedanjih 828 mest 1700 mest za hrambo gorivnih elementov.
Bojan Volari�
tom, ki se za�enja 8. maja. Za odstranitev starih reπetk iz bazena za iztroπeno jedrsko gorivo smo uporabili tehniko rezanja, ki so jo izvedli posebej za ta dela izurjeni potaplja�i v organizaciji Fra-matoma. Da pa nismo potaplja-�ev izpostavljali prevelikim dozam sevanja, smo del goriva iz starih reπetk prestavili v nove, tako da so te �e delno zapolnjene, stare pa izpraznjene,« je o enem od posebnih del tega projekta povedal Bojan Volari�. Tri stare re-πetke so za�asno odlo�ili v posebni prostor v zgradbi za dekonta-minacijo. Po predhodni popolni dekontaminaciji bo mogo�e posamezne dele teh reπetk poslati na taljenje.
Sicer pa v Krπkem vsako leto po remontu oziroma menjavi goriva dodajo v bazen za iztroπeno gorivo 34 do 36 iztroπenih gorivnih elementov. Odslej bo teh 44 na leto in pol, ker bo daljπi gorivni ciklus. Kljub pove�anju zmogljivosti bazena za iztroπeno gorivo so v bazenu zagotovili zadostno hlajenje ve�jega πtevila gorivnih elementov pri vseh obratovalnih stanjih elektrarne. V ta namen so vgradili dodatni toplotni izmenjevalec, ki bo svojo vlogo najbolje odigral v prvem letu skladiπ�enja gorivnih elementov, ko oddajajo najve� toplote.
Pravzaprav imajo v NE Krπko sre�o, da imajo tako velik bazen za iztroπeno gorivo, saj med gradnjo elektrarne ni bilo potreb niti na�rtov, da bo to gorivo shranjeno v njej do konca njenega obratovanja. Sedaj je to postala svetovna praksa, ki krπki jedrski elektrarni omogo�a, da lahko v istem bazenu, z razvojem posebnih vrst materiala za reπetke, shrani ve�je πtevilo enakih iztro-πenih gorivnih elementov do leta 2023.
Minka Skubic
GALSI NAJ BI GRADIL NOV PLINOVOD
Al�irski minister za energetiko Chakib Khelil in italijanski minister za industrijo Antonio Marzano sta ob koncu lanskega leta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, ki bo prou�ilo mo�nosti za gradnjo plinovoda med dr�avama ter te na�rte tudi uresni-�ilo. Podjetje se bo imenovalo Galsi, sestavljali pa ga bodo al�irski Sonatrach, ki bo imel v njem 40-odstotni dele�, italijanski Edison Gas z dvajsetimi odstotki delnic, prav tako italijanski Edison in nemπki Wintershal AG, ki sta si izborila vsak po 15-odstotni dele�, ter italijansko podjetje Eos Energia z desetimi odstotki delnic. Povezava naj bi na leto iz Al�iri-je v Italijo in Francijo prenaπala od osem do deset kubi�nih metrov zemeljskega plina, delovati pa bo predvidoma za�ela �ez pet let. Plinovod bo dolg 1500 metrov, potekal bo prek otoka Sardinija, stal pa naj bi skoraj dve milijardi
evrov.
LETOS P0DRA2ITEV ENERGIJE
Portugalski regulator elektroenergetskega trga ERSE je napovedal, da se bodo cene električne energije v tej dr�avi letos povečale za 2,8 odstotka, kar je najvi�ji mo�ni dopustni dele�, ki �e ne bo bistveno vplival na inflacijo. Tako Portugalci kot Spanci so sicer upali, da se bodo začele cene z odprtjem skupnega iberskega trga ni�ati, toda delovanje slednjega je za zdaj �e tako malo napredovalo, da so podra�itve vendarle nujne, zlasti če �elijo proizvajalci �e vlagati v razvoj infrastrukture.
EDF LANI NAJSLAB©E
Electricit� de France je lani zaslu�il le 250 milijonov evrov, kar je najni�ji znesek od leta 1997. V Franciji podjetje sicer πe dobro posluje, saj je imelo lani 47,5 milijarde evrov prihodkov, od �e-sar je znaπal �isti dobi�ek 1,5 milijarde evrov. Toda ta zaslu�ek ga le ste�ka vle-�e iz rde�ih πtevilk, ki jih ustvarja v Ameriki, kjer so izgube lani narasle na 1,2 milijarde, ter v preostali Evropi, kjer so znaπale 130 milijonov evrov. Nekoliko izstopa le njegovo poslovanje v zahodni Evropi, natan�neje v Veliki Britaniji, kjer je dobi�ek narasel na 120 milijonov evrov. Pri EdF pri�akujejo, da bo letoπnje leto le nekoliko bolj uspeπ-no - menijo, da bi lahko zaslu�ili 840 milijonov evrov.
APOSLENI ZADOVOLJNI S KLIMO V TET
O klimi v organizaciji bi lahko rekli, da je skupna slika organizacijskega okolja zaposlenih. Organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo in u�inkovitost zaposlenih in je po tej strani zanimiva za vodstva podjetij, poslovno politiko in razumevanje konkretnih situacij. V Sloveniji merjenje organizacijske klime opravlja vrsta strokovnih organizacij. V elektrogospodarstvu je eno redkih podjetij, ki se je lani lotilo tovrstne analize klime, Termoelektrarna Trbovlje. O tem je tekla beseda z direktorico pravno-kadrovske-ga sektorja Bojano Pirkovi� Zajc.
44
VTE Trbovlje so se odlo�i-li, da izvedejo πtudijo o klimi v podjetju, ker se njihovo vodstvo zaveda, da je podjetje samo odgovorno za svoj nadaljnji razvoj. V ta namen so izdelali strateπki poslovni na-�rt podjetja, v katerem so opredelili temeljne dejavnike poslovanja in razvoja. Operativne stra-teπke poslovne cilje in na�rtovane spremembe pa lahko v podjetju dose�ejo z ljudmi, ki so zaposleni v elektrarni. S temi zaposlenimi mora TET v skladu s strateπkim poslovnim na�rtom dose�i izjemne poslovne rezultate. Seveda pa morajo imeti zaposleni za to ustrezna znanja in biti motivirani za dosego lastnih ciljev in ciljev podjetja. Po tem se tudi lo�ijo odli�na podjetja od obi�ajnih podjetij. Ker so najpomembnejπi dejavnik organizacije zaposleni v podjetju, se je vodstvo lani odlo-�ilo, da ugotovi, kakπna je klima v podjetju. Z njo je dobilo jasen in enostaven vpogled v dejavnike zadovoljstva zaposlenih, njihovo motiviranost, ustvarjalnost, pripravljenost na spremembe. Seveda pa raziskava ni sama sebi namen in mora v podjetju spodbuditi dejavnosti, ki zaposlenim omogo�ijo, da lahko bolje opravljajo zaupane jim naloge. Hkrati
pa daje vodstvu argumente za nadaljnje odlo�itve in ukrepe, saj omogo�a zaposlenim, da vodstvu sporo�ajo, katere dejavnike organizacijske klime je v podjetju treba spremeniti. Na vsak dejavnik, ki se v raziskavi poka�e kot slabost in ki bi ga bilo treba iz-boljπati, bi se moralo vodstvo odzvati z ustreznimi ukrepi, ki zagotavljajo izboljπanje stanja. Ker se v TE Trbovlje na�rtujejo velike spremembe, je takπna raziskava πe posebej pomembna, saj je za uspeπnost sprememb treba poenotiti pripravljenost in voljo vseh zaposlenih.
Raziskava je potekala v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki iz Inπtituta UPS Ljubljana in na podlagi njihove metodologije. O tem, da nameravajo izvesti raziskavo, je direktor s pismom seznanil zaposlene in jih povabil k sodelovanju. Pisno, anonimno anketiranje je bilo opravljeno v podjetju kot celoti in po organizacijskih strukturah, kar omogo-�a primerjave in konkretne dejavnosti.
≈Povabilo vsem zaposlenim je bilo dobro sprejeto. Anketiranje je bilo uspeπno, saj je na anketo odgovorilo 70 odstotkov zaposlenih. Uspeh je toliko ve�ji, ker je bil odziv prostovoljen. To pa pomeni
pri veliki udele�bi veliko pripravljenost na sodelovanje v procesih preobrazbe podjetja. Velika udele�ba pomeni tudi, da o rezultatih ankete ni mogo�e dvomiti in jih je treba vzeti zelo resno,« je o odmevih na anketo povedala Bojana Pirkovi� Zajc in dodala, da so bili k sodelovanju povabljeni vsi zaposleni. Rezultate ankete pa so posebej razvrπ�ali po naslednjih skupinah: proizvodnja, vzdr�evanje, vodstvo, srednje vodstvo, perspektivni kadri in re�ija. Raziskava je zajela naslednje de-
Foto Minka Skubic
Bojana Pirkovi� Zajc:
flZaposleni v TET verjamejo v podjetje in
menijo, da bo treba marsikaj spremeniti.«
Ocene najpomembnejπih dejavnikov delovnega zadovoljstva se gibljejo okrog trojke, kar pomeni, da je zadovoljstvo dobro.
javnike organizacijske klime: delovno zadovoljstvo, delovno motivacijo in vpliv na produktivnost ter ocene delovnega zadovoljstva, motivacije, elementov ustvarjalnosti, pripravljenosti na spremembe in kakovosti informiranja in informatike. Vsi elementi so bili ocenjeni s stopnjo strinjanja od ena do pet.
≈Najpomembnejπi dejavnik delovnega zadovoljstva v elektrarni so delovne razmere, pla�a, sploπ-na �ivljenjska varnost in odnos do sodelavcev. Ocene najpomemb-nejπih dejavnikov za delovno zadovoljstvo se gibljejo okrog trojke, kar pomeni dobro. Vendar si bo treba prizadevati pove-�ati zadovoljstvo s pla�o in z medsebojnimi odnosi. Predvsem pri slednjih je potrebna nenehna skrb. Investicije v odnose sicer niso denarno velike, zahtevajo pa iskreno in poπteno prizadevanje. Najpomembnejπi dejavniki za veliko motiviranost zaposlenih so uspehi v �ivljenju oziroma pri delu, odgovorno delo, nagrajevanje po rezultatih dela. To pomeni, da �elijo biti naπi zaposleni odgovorni za svoje delo, �elijo biti uspeπ-ni in ho�ejo biti razli�no nagrajeni glede na razli�ne dose�ene rezultate pri delu,« je o zadovoljstvu zaposlenih v TET povedala sogovornica.
Zadovoljstvo z delovnim uspehom in z nagrajevanjem pa je le nekaj ve� kot zadostno. Zaposleni pri�akujejo pri delu ve� mo-�nosti za uspeh, od vodij pa ve� spodbude in pohvale. Dejavnike, pomembne za ustvarjalno delo in inovativnost, zaposleni niso ocenili najboljπe in pomenijo pomanjkljivo poznavanje vizije podjetja. Organizacija ne omogo�a vsem zaposlenim mo�nosti biti ustvarjalni, kljub temu pa bo ve-�ina zaposlenih πe sodelovala pri razvoju TE Trbovlje. Glede pripravljenosti zaposlenih na spre-
membe pa vodstvo z veseljem ugotavlja, da zaposleni verjamejo v podjetje. Vendar pa so pre-pri�ani, da bo treba marsikaj spremeniti. V spremembe so se delavci pripravljeni vklju�iti na razli�ne na�ine: sprejeli bodo spremembe na delovnih mestih, ki jih sedaj opravljajo, dodatno se bodo usposabljali, vlagali bodo svoja sredstva in �as. Zaposleni so relativno zadovoljni tudi z internim �asopisom, s strokovnimi informacijami in na�ini obveπ�a-nja. So pa nezadovoljni s sploπni-mi informacijami in a�urnostjo obveπ�anja.
Po besedah Bojane Pirkovi� Zajc so rezultati raziskave pomembni za nadaljnje odlo�itve v podjetju, ki bodo potrebne za doseganje na�rtovanih ciljev podjetja. Rezultati pomenijo potrditev tako nekaterih dosedanjih, �e uresni-�enih, dejavnosti, kot dejavnosti, ki potekajo, in tistih, ki jih πele na�rtujejo. Sem sodijo mene-d�erska akademija in sinhronizacija vodstva ter zlasti projekt prenove TET. Pri slednjem so �e posneli in analizirali obstoje�e poslovne procese, z namenom, da jih uredijo in zagotovijo njihovo racionalno uresni�evanje. Na podlagi spoznanj navedenega projekta se nameravajo πe letos lotiti prenove pla�nega sistema in sistema projektnega dela. Veliko pozornosti bodo namenili tudi komunikaciji, πe posebej komunikaciji o strateπkem poslovnem na�rtu. ≈»e se bo podjetje po dobri komunikaciji in razmeroma velikem sodelovanju zaposlenih dokaj hitro lotilo na�rta in zagona prednostnih dejavnosti, bo to dalo raziskavi njen smisel in jo upravi�ilo,« je πe dodala direktorica pravno-kadrovskega sektorja TET.
Minka Skubic
Foto Dunja Wedam
SPORAZUM O SODELOVANJU MED IZS IN SIZ
flIn�enir je potreben kot delavec in ve�ina se s to vlogo in pla�ilom tudi zadovolji, pri bistvenih odlo�itvah, predvsem pri na�rtovanju politike, pa nima vpliva,« pravi prof. dr. Baldomir Zajc, univ. dipl. in�. el., predsednik Slovenske in�e-nirske zveze. Slovenska in�enirska zveza in In-�enirska zbornica Slovenije sta si podali roki povezovanja. Tehnika in in�enirstvo imata skupne to�ke in sti�iπ�a pri sodelovanju z gospodarskimi organizacijami ter uveljavljanju in�e-nirstva v strokah.
AG
Gradnja �eleznic v 19. stoletju je omogo�ila hitrej-πi razvoj gradbeniπtva ter strojniπtva. V drugi polovici 19. in v za�etku 20. stoletja je razvoj tehnike eksplodiral in razvijati se je za�ela tudi tehni-πka inteligenca. Elektrika je prinesla razvoj na za�etku 20. stoletja in omogo�ila elektro-strojno podporo gospodarstvu, avtomobilska industrija je olajπala transport. Po drugi svetovni vojni so bile v elektroniki na voljo samo elektronke. Leta 1947 izumljeni polprevodniπki tranzistor je omo-go�il fantasti�en razvoj elektronike. Po letu 1959 je razvoj prinesel tehniko integriranih vezij na polprevodniπki tabletki - �ipu. Danes ra�unalnik obvladuje telekomunikacije, avtomatiko, informatiko in zabavno elektroniko. Predsednik Slovenske in�enirske zveze (SIZ) prof. dr. Baldomir Zajc pravi, da je kljub tako pomembni vlogi in�enirjev v danaπ-njem na�inu �ivljenja njihov vpliv v vodenju politike in dru�-be skoraj zanemarljiv. In�enirji -projektanti, zdru�eni v In�enir-ski zbornici Slovenije, sodelujejo pri nastajanju predpisov in teh-ni�ne zakonodaje, kar pa ni dovolj. Poleg In�enirske zbornice je nastala kot organ civilne dru�be tudi Slovenska in�enirska zveza
(SIZ), ki zdru�uje pano�ne in po-dro�ne zveze in druπtva z 20.000 �lani - in�enirji. Po besedah prof. dr. Baldomirja Zajca je program Slovenske in�enirske zveze ambiciozen, saj poleg zastopanja in predstavljanja �lanic doma in v tujini usklajuje interese �lanic, sodeluje z doma�imi in tujimi in�enirskimi, gospodarskimi in drugimi organizacijami. ≈�elimo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju strategije gospodarskega razvoja, pri predlaganju raziskovalnih in tehnoloπkih programov, pri razvojnih programih in na�rtovanju investicij, pri spodbujanju inovacijske in inventivne dejavnosti, pri pripravi in izdelavi tehni�ne zakonodaje, predpisov in standardov, pri pripravi strokovne terminolo-
gije, pri izobra�evanju in izpopolnjevanju in�enirskih kadrov, pri izdajanju strokovne literature in pri drugih dogovorjenih nalogah,« poudarja prof. dr. Bal-domir Zajc.
Ob dnevu in�enirjev in arhitektov 2002 sta obe organizaciji, Slovenska in�enirska zveza in In�e-nirska zbornica Slovenije, podpisali sporazum o sodelovanju, ki predvideva skupno povezovanje in sodelovanje z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter uveljavljanje in�enirstva v strokah, zastopanje interesov in�enirjev v dru�bi, izobra�evanje in strokovno usposabljanje ter sodelovanje z ustanovami pri oblikovanju izo-bra�evalnih programov. Obe organizaciji bosta sodelovali pri oblikovanju in izvajanju strategije gospodarskega razvoja, spodbujanju inovacijskih in inventivnih dejavnosti, pripravi in izdelavi tehni�ne zakonodaje, predpisov in standardov ter strokovne terminologije, pri izdaji strokovne literature ter organizaciji strokovnih sre�anj.
Drago Papler
Predsednik In�enirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec, univ. dipl. in�., in predsednik Slovenske in�enirske zveze prof. dr. Baldomir Zaje, univ. dipl. in�. el, ob podpisu sporazuma o sodelovanju.
Foto Drago Papler
** v tt Z
J_ 1AGRADA MIHU REMCU IZ IBE
In�enirska zbornica Slovenije je na novo uvedla nagrade za potrjevanje pomembnih in�enirskih dose�kov njenih posameznih članov. To je prilo�nost, ko moramo Slovenci ube�ati iz pla�ča nase ze skoraj prislovične skromnosti, včasih ovite tudi s tančico zavisti. Nagrade opozarjajo na pomembne dose�ke v stroki in gradijo skupinsko in�enirsko in na koncu koncev tudi nacionalno samozavest. V in�enirski stroki se ni treba sramovati pred nobenimi drugimi, tudi večjimi tehnično razvitimi narodi.
Ob dnevu in�enirjev 2002 je nagrado IZS za �iv-ljenjsko delo na podro-�ju projektiranja termoenergetskih in industrijskih objektov prejel Miha Remec, univ. dipl. in�. grad. iz IBE. Bil je eden najuglednejπih projektantov termoenergetskih in industrijskih objektov v Sloveniji in tudi v tujini. Svoje celotno izjemno plodno in ustvarjalno �ivljenje je posvetil projektiranju in vodenju projektov. Diplomiral je na gradbenem oddelku Fakultete za gradbeniπ-tvo in geodezijo v Ljubljani in strokovno pot projektanta za�el pri podjetju Zueblin v Stuttgartu v Nem�iji. Po letu dni se je vrnil in bil dve leti zaposlen na Fakulteti za gradbeniπtvo in geodezijo v Ljubljani kot asistent pri predme-
tu statika. Leta 1963 se je zaposlil v In�enirskem Biroju Elektropro-jekt in projektiral πtevilne termoenergetske in industrijske objekte doma in v tujini vse do upokojitve v letu 2002. Vsi projekti, ki jih je na�rtoval, so bili tudi uresni�eni. Vsi ti dose�ki pri�ajo o uspeπnih in inovativnih zasnovah, ki jih je prispeval s svojim znanjem, ustvarjalnim instinktom, trdim delom in uspeπnim vodenjem svoje ekipe. V svoji strokovni karieri je preπel vse razvojne stopnje in-�enirja, od samostojnih strokovnih del statika do vodje projekta za najzahtevnejπe objekte termoelektrarn do mo�i 1000 MW. Sodeloval je pri projektiranju in gradnji tudi πtevilnih industrijskih objektov, predvsem v Sloveniji, na Kosovu, v Bosni in Herce-
Foto Drago Papler
govini, Nem�iji in takratni Sovjetski zvezi. V obrazlo�itvi k nagradi IZS je zapisano, da je pri objektih, ki jih je projektiral oziroma pri njihovi zasnovi in gradnji sodeloval kot konzultant, treba πe posebej omeniti toplarne na Kosovu, Hrvaπkem in v Bosni ter vse termoelektrarne v Sloveniji, tovarno avtomobilov Kineπ-ma, petrokemijski kombinat v Schwedtu, tovarno vlaknenk Lesonit v Ilirski Bistrici, tovarno vlaknenk Lesna v Otiπkem Vrhu in ve� objektov v sklopu tovarne Belinka Ljubljana. Uresni�ene projektne reπitve, ki jih je izbral in dolo�il in�enir Miha Remec, ka�ejo na izrazit ob�utek za optimalne konstrukcijske reπitve in tudi inovativen na�in reπevanja najte�jih in�enirskih problemov. Tako je na primer problem temeljenja posameznih vitalnih objektov v TE ©oπtanj reπil z izvirno zamislijo, ki jo danes imenujemo seizmi�na izolacija temeljev.
Drago Papler
r~j
Foto Dunja Wedam
J
ETINTRIDESET LET NADZORNI©TVA VISOKO 2. DEL
V osnovnih sredstvih nadzorniπtva Visoko so najstarejπi daljnovodi z letnico gradnje 1930, ki so v sedemdesetih letih obratovanja do�iveli ve�-kratno obnovo, potekajo pa iz smeri RTP Zlato polje-Razdelilna postaja Britof-Razdelilna postaja Visoko z odcepi: daljnovod Kokrica, daljnovod Bobovek, daljnovod Milje in daljnovod Britof Oljarica. Povojna elektrifikacija je prinesla z novimi daljnovodi elektri�no lu� v vasi do Trstenika (1945), Zgornje Bele (1948), Jezerskega vrha (1953), Srednjo vas (1958) in druge.
/ nadzorni�tvu Visoko je ^k / bilo v začetku osemdese-m/ tin let deset zaposlenih: T Franc Ga�perlin, Franc Miklavčič, Matja� Kotnik, Bogomir Subelj, Albin Arzen�ek, Emil Fin�gar, Vili Er�en, Peter Pre�i-ren, Peter Zupin in Jo�e Rozman. Leta 1980 sta bila zgrajena daljnovod Predoslje spodnja in daljnovod Srakovlje, leta 1981 daljnovod za TP Ilovka, daljnovod za TP Suhadolnik, daljnovod za TP Kanonir, leta 1984 pa daljnovod za TP Visoko pri cerkvi in daljnovod za TP Va�kar.
Osemdeseta leta: naravne ujme
Od 9. do 12. februarja 1984 je pusto�il orkanski veter in povzročil veliko �kodo na omre�ju in daljnovodih. Obseg je bil tak�nih razse�nosti, da so za provi-zorična popravila na pomoč pri�le skupine iz drugih podjetij, med drugim tudi iz Elektra Ljubljane. Desetega aprila 1984 se je pri delu zgodila tragična smrtna nesreča, ko je ob priklopu daljnovoda Kokra-Jezersko izgubil �ivljenje elektromonter Elektra Ljubljana Pajanotov. »Smrtna nesreča v Kokri me je prizadela, ker je bila na na�em območju, čeprav nisem bil z njo povezan oziroma udele�en v njej. Prizanesel
nam ni niti �led leta 1985 in 1996, poplave leta 1990, v krajih pod hribovjem pa smo imen večkrat po�kodbe daljnovodov in omre�ja zaradi vetra. Med voja�ko intervencijo leta 1991 sem ob odklopu voja�kega prislu�kovalnega centra na Suhi do�ivel brutalni fizični napad oficirja Jugoslovanske armade s pestmi in trepetal za �ivljenje ... Spominjam se po�ara provizorične TP Bobo-vek, ki je nastal, ko je kooperant pri delu s kompresorjem zadel v glavni vod in zbiralnice. Najbolj nesrečni primer se je zgodil, ko smo ob zamenjavi A-droga v �enčurju odtrgan pozneje nepravilno polo�eni glavni telefonski kabel za Letali�če Brnik. Kot odgovorni sem bil obto�en diverzije, dve leti sem hodil na sodi�če in moral dokazovati nedol�nost, rezultat pa je bila nepravična pogojna obsodba.
S ponosom se spominjam tehničnih pridobitev in vlaganj v nove naprave: prehoda vseh daljnovodov na 20 kV napetost, menjave vodnikov na daljnovodih iz manj�ih presekov na 70 mm2, vpeljani so bin polizolirani vodniki PAS, zgrajene nove zanke. Postavili smo ogromno novih transformatorskih postaj, poka-blirali nova naselja,« je dejal Franc Gaπperlin.
©tevilne investicije
Nove nalo�be osemdesetih let so bile vodene iz oddelka za investicije Elektra Kranj in so jih prete�-no izvajale doma�e gradbene skupine v sodelovanju s krajevnim nadzorniπtvom Visoko. Leta 1985 so bili zgrajeni objekti: daljnovod za TP Kokra vas, daljnovod TP Hotema�e sp., daljnovod za TP Orle; leta 1986: daljnovod Tatinec, daljnovod za TP Grabnar, daljnovod za TP Lehnjak, rekonstrukuirala se je TP Kokra Kamnolom, opravljali so sanacijo po vetru na omre�ju Sr. Bela, omre�ju Olπevek, zamenjali vodnike na daljnovodu O�ani-Prim-skovo. Leta 1987 je bil zgrajen daljnovod za TP Zabukovec, daljnovod za TP Vo�ne, daljnovod za TP Breg pri Preddvoru, izvedena prevezava omre�ja Grabnar Jezersko, kablitev naselja Kokrica, sanacija omre�ja Tr-stenik. Leta 1988 so opravili zamenjavo vodnikov in drogov na daljnovodu Zg. Bela-Trstenik, kablirali omre�je v Preddvoru pri Zdravstvenem domu, zgradili novo omre�je na Virnikovi planini in na Lehnjaku. Pridobitve leta 1989 so: kablovod in TP ©vica Preddvor, obnova omre�ja Ko-matevra, sanacija omre�ja Britof ju�na, oja�itve omre�ja na Ko-krici, kablitev omre�ja v ©en�ur-ju Delavska cesta. Leta 1990 je bil zgrajen daljnovod za TP ©enk-Arvaj Britof, opravljena prevezava omre�ja Roblek Jezersko, opravljena zamenjava drogov na daljnovodu Jezersko.
Devedeseta leta: zmanjπevanje kadrov
Zna�ilnost devetdesetih let je bilo lastninsko preoblikovanje z reorganizacijo podjetja, kr�enje kadrov na podlagi zahtev po zmanj-πevanju in pred�asno upokojevanje. Leta 1993 je odπel v pokoj dolgoletni direktor Elektra Kranj
Ivo Rakovec, zamenjal ga je mag. Matija Nadi�ar. Leta 1997 se je upokojil nadzornik Visokega Franc Gaπperlin, katerega je nadomestil Matja� Kotnik. Leta 1998 je odπel v pokoj vodja nad-zorniπtev Elektra Kranj Matija Kenda.
Leta 1991 se je nadaljevala oja�i-tev in kablitev omre�ja v ©en�ur-ju Beleharjeva, menjava drogov omre�ij na Baπelju, na Zg. Beli in na Olπevku. Leta 1992 so bila montirana progovna stikala na Kokrici, na Jezerskem, na Olπev-ku, v Predosljah jamborska, v Tupali�ah na gmajni. Leta 1993 je bil zgrajen daljnovod za TP Predoslje ob Kokri in daljnovod za TP Roblek Jezersko. Mo�an veter je leta 1994 povzro�il naj-ve� preglavic vzdr�evalnim ekipam na obmo�ju podgorskih vasi od Krvavca do Stola. Leta 1994 je bil zgrajen daljnovod za TP Komatevra, daljnovod za TP Lehnak, daljnovod za TP Novi-ne, potekala je kablitev omre�ja v ©en�urju, na Kokrici. Leta 1995 je bil zgrajen daljnovod za TP Novine, opravljena zamenjava drogov na daljnovodu Tupali-�e-Jezersko, saniran je bil daljnovod Sp. Bela-Bobovek, sanirano omre�je v Kokri, v Poto�ah, na Tatincu, na Mlaki, zamenjana so bila progovna stikala na Visokem, na Olπevku, v Britofu in v ©en�urju. Konec leta 1995 je sneg, januarja 1996 pa πe ruπilni
�led, mo�no poπkodoval elektroenergetske naprave. Leta 1996 je bila izvedena rekonstrukcija RP Trstenik, leta 1997 se je nadaljevala gradnja nizkonapetostnega kabelskega omre�ja novega naselja Mlaka Gri�, gradnja razklopi-π�a Olπevek, gradnja progovnih stikal TP Tupali�e, rekonstrukcija razklopiπ�a Trstenik, gradnja srednjenapetostnega kablovoda TP Mlakarjeva-TP Center-TP Zupanova ©en�ur, zamenjava drogov na daljnovodu Zg. Ko-kra-TP Fu�ine, zamenjava drogov na omre�jih v Baπlju, Sr. vasi, Hraπah. Leta 1999 je bila za potrebe tujega naro�nika RTC Krvavec zgrajena nova TP »rpa-liπ�e Kokra s pripadajo�im ka-blovodom, mo�no sne�enje konec leta 1999 pa je povzro�ilo vrsto izpadov in motnje pri oskrbi odjemalcev na obmo�ju Preddvora.
113 transformatorskih postaj
Uveljavila se je pomembna te-hnoloπka novost - gradnja sred-njenapetostnih prostozra�nih vodov s polizoliranimi vodniki po finskem zgledu, pri rekonstrukcijah obstoje�ih vodov pa s priklad-nejπo slovensko razli�ico z ohranjeno trikotno razporeditvijo vodnikov. Kot novost je bila uvedena tudi vgradnja srednjenapeto-stnih progovnih lo�ilnih stikal z daljinskim krmiljenjem s poveza-
Foto Drago Papler
vo z DCV Kranj na daljnovodu RTP Zlato polje-Preddvor in daljnovodu Tupali�e-Jezersko. V razdelilnih postajah srednje napetosti 20 kV in prehodnih transformatorskih postajah, povezanih v kro�no napajalno zanko, so za�eli uvajati kovinsko okloplje-ne, s plinom SF6 izolirane, po-stroje z odklopnimi lo�ilniki. Po podatkih tehni�ne dokumentacije nadzorniπtvo Visoko vzdr�uje 94 kilometrov daljnovodov s 1444 drogovi, samo daljnovod iz Kokre na Jezersko ima �e �ez dve desetini transformatorskih postaj. Nadzorniπtvo Visoko ima danes 113 transformatorskih postaj (105 lastnih in 8 tujih) s pri-padajo�im krajevnim nizkonapetostnim omre�jem na obmo�ju od ravninske Kokrice, Britofa in ©en�urja do hribovitih pobo�ij Kamniπkih Alp ter po dolini Kokre do Jezerskega vrha. Nadzor-niπtvo Visoko pokriva severni del Mestne ob�ine Kranj, severni del in osrednji del ob�ine ©en�ur, ob-�ino Preddvor in gorsko ob�ino Jezersko.
Drago Papler
Drugi krajevni nadzornik KN Visoko Franc Gaπperlin ob ponovnem sre�anju z ustanoviteljem nadzorniπtva, nekdanjim direktorjem kranjske distributivne enote Igorjem Mervi�em.
ED POTOMCI INKOV
Ju�na Amerika je celina, ki s svojo prvobitnostjo, divjimi rekami, skritimi templji v d�ungli, visokimi slapovi, gorskimi jezeri pritegne marsikaterega avanturista, da si jo pobli�e ogleda in raziskuje. To je tudi celina visokih gora, kjer se na zahodni obali od severa proti jugu razprostirajo Andi s svojimi zasne�enimi in preko πest tiso� metrov visokimi vrhovi.
tem hrupnem in nevarnem mestu, �e vodila naprej proti goram. Po sedmih urah vo�nje preko visokih gorskih prelazov, ki so segali tudi do viπine preko 4.100 metrov, in 400 prevo�enih kilometrih, smo prispeli v Huaraz, mesto, ki je zgrajeno v osr�ju perujskih Andov, na robu Cordillere Blance -Bele verige. Prav njegov polo�aj, ki je nadvse primeren za razvoj turizma in odli�no izhodiπ�e za ve-�ino adrenalinskih πportov, je po drugi strani tudi nevaren. Tako je bila ve� kot polovica mesta poru-πena najprej leta 1941, ko se je razlilo veliko gorsko jezero v dolini Churup. Leta 1970 pa je bilo v potresu in z njim povzro�enimi plazovi snega, ledu in skal, v mestu in celotni dolini mrtvih ve� kot 70.000 ljudi. Eno od sosednjih mest, Yungay, pa je bilo v celoti iz-
Prav ti, ki so tako divji kot vsa narava te de�ele in prepadne stene, ki se jih πe ni dotaknila �loveπka roka, so velik izziv za alpiniste z vsega sveta in tako so postali tudi cilj plezalcev iz Posavja, ki so se med lanskimi po�itnicami odpravili v Peru. Alpinisti�na odprava je na pot krenila v dveh delih, in sicer pet �lanov iz Trsta preko Milana in Carakasa, dva �lana pa iz M�nchna, preko Madrida v glavno mesto, Limo. Peru je de�ela, ki je naseljena z ve�inskim indijanskim prebivalstvom, katerih je nad 50 odstotkov, nekaj ve� kot 30 odstotkov je mesticev, ostalo pa so belci. Indijanci so v svoji inkovski dr�avi �iveli dokaj mirno do konca 15. stoletja, ko so jih po Kolumbovem odkritju Amerike za�e-li nadlegovati vrli ©panci in Portugalci, ki so z izgovorom, da bodo te divjake civilizirali, na veliko ropali, kradli, ubijali in si de�elo �isto podjarmili. Peru se je kon�-no osvobodil v osvobodilni vojni 1824. leta. Nato so sledila burna leta dr�avljanskih vojn in spopadov s sosednjimi dr�avami. Po letu 1980 pa je oblast preπla v civilne roke, πe vedno pa jo ob�asno ogro�ajo levi�arski gverilci. Veliko, kar tretjina od 24 milijonov prebivalcev �ivi v glavnem mestu Limi, ki pa je zelo onesna�eno in hrupno. Sonce je za prebivalce glavnega mesta prava redkost, saj njegovi �arki le redko prebijejo gost smog nad mestom. Nas je pot po samo nekaj urah, pre�ivetih v
brisano z obli�ja zemlje. Sedaj so seveda poskrbeli za ve�jo varnost, tako glede gorskih jezer in rek, kot tudi gradnje mest na varnejπih delih doline.
Na poti k belim goram
Po prihodu v Huaraz nismo po�i-vali in kljub utrujenosti po dolgem potovanju smo takoj za�eli skrbeti za �im hitrejπo aklimatiza-cijo (privajanje naπih teles na �iv-ljenje na visoki nadmorski viπini). Pet �lanov odprave, ki so priπli v Huaraz �e nekaj dni prej, je odπlo do jezera Chujup na viπino 4500 metrov, z Nejcem pa sva v mestu najela kolesi in izkoristila ponudbo prijaznega Romela, ki nama jih je izposodil in naju s svojo To-yoto odpeljal na Pitek, kjer je iz-hodiπ�e za ture v dolino Quilcay-huanca. Ta je prava paπa za o�i in balzam za duπo, saj je obdana z visokimi gorami, vse skozi pa sva se vozila med pre�udovitimi jezerci in raznobarvnim rastlinjem. Na �alost se mi je �e na za�etku najine avanture pokvarilo kolo in namesto 15-kilometrske ture na bici-klu sva se potem povzpela na enega od bli�njih vrhov. Z vrha sva na veliko fotografirala okolico, predvsem pa opazovala strme stene okoliπkih pet- in πesttiso�akov, ki bi bile lahko kdaj v prihodnje cilj katere od naπih odprav. V tem �asu mi je Romel, ki se je pokazal tudi kot dober mehanik, popravil kolo, tako da je za poslastico sledil divji spust v dolino vse do srediπ�a Huaraza. Spust je bil res prava adrenalinska avantura, predvsem ob sre�anjih z vaπkimi psi, ki sva jim nekajkrat komaj pobegnila z divjo vo�njo po razritih cestah. V hotel sva se v mraku vrnila �isto
Avantura s kolesom med �esttisočaki.
Foto Gorazd Pozvek
pra�na, saj ceste v okolici mesta de�ja niso videle �e kar dolgo. Medtem ko si je prva skupina za svoj cilj in aklimatizacijsko turo izbrala Pisco, smo si Nejc, Mojca in jaz izbrali Vallonoraju, ki je s svojimi 5686 metri �e kar zahtevna gora, predvsem za nas, ki smo �e pred dvema dnevoma v hudi vročini doma pakiran prtljago. Po naporni vo�nji s »kolektivosom« (kombi, v katerem se po navadi drenja po petnajst in več domačinov ter turistov in vozi po skrajno zluknjanih cestah v okoli�ke hribe), za katero smo komaj čakali, da se konča, smo na koncu doline Llaka na ramena natovorili te�ke nahrbtnike in se podan proti taboru 1, ki je tudi izhodi�če za vzpon na vrh. Po informacijah, ki smo jih pridobili v mestu, naj bi bil tabor nekje na vi�ini 4800 metrov. Pot se je vzpenjala precej strmo in kar dobro nam je �lo, le vi�inomer nikakor ni hotel pokazati pričakovane vi�ine. Tako smo �li �e mimo vseh primernih mest, kjer bi lahko postavili �otor, in pri�li do sne�ne meje. To pa je pomenilo, da smo dosegli vi�ino 5000 metrov. Seveda, moj vi�inomer se �e ni čisto privadil na andski pritisk. Na srečo smo hitro na�li primerno skalno polico in postavili �otor. Toda vi�ina je terjala prvo �rtev, in to je bil Nejc, ki je omagal stokajoč in dr�eč se za glavo. Z Mojco sva se lotila kuhanja čaja in večerje in vse to skupaj z aspirini je tudi Nejca postavilo nazaj na noge. Noč je bila dolga, saj je bila na ju�ni polobli zima, in sonce se je zgodaj poslovilo. Zavladala sta mraz in veter, kmalu pa se jima je pridru�il �e sneg. Spanca ni hotelo biti od nikoder, v glavi pa so se vse bolj zbirale črne misli: koliko snega bo zapadlo, ali bo �lo proti vrhu, ali bo sploh kam �lo?
Na vrhu Vallonorjuja
Budilka zvoni ob dveh, zunaj pa sneg �e kar pada. Dremamo naprej, ob �tirih se mi zdi, da pone-huje. Pomolim glavo iz �otora, in res le tu in tam �e pade kak�na sne�inka. Skobacam se iz tople spalne vreče in prinesem sneg, da si skuhamo zajtrk. Kljub temu da kuhalnik nagaja, je Mojca vztrajna in se tako lepo pogovarja z njim, da na koncu voda le zavre. Hitro zame�amo mleko v prahu, dodamo muslije in zajtrk je servi-ran. Izmenično z �lico zajemamo
iz posode, na koncu pa �e vsak popije malo mleka, ki ostane. Ob obuvanju te�kih čevljev mi �e buta v glavi, ko pa nataknem �e dereze in se po�enemo v strmino, me te�ko dihanje hitro opozori, da smo visoko na hribu. Hojo prilagodimo na�im zmo�nostim in ko se noč počasi poslavlja, pred sabo zagledamo dvoglavi vrh. Levi je vi�ji in ta je na� cilj. Tehničnih te�av ni veliko, le nekajkrat se strmina postavi precej pokonci, tako da je treba uporabiti bajk. Na prečnici pod vr�nim grebenom zaslutimo pod novim snegom razpoko. Nadaljujemo previdno, tako da se čez nevarno mesto plazimo pol po kolenih, napol po trebuhu. Na srečo se vse dobro konča. Zadnji greben je sicer strm, toda bli�ina cilja nam da novih moči in ob 10. uri vsi trije stojimo na vrhu. Objamemo se in veseli smo, saj vemo, da se na tej gori ne da vi�e. Nejcu, ki je z vsakim pridobljenim metrom postavljal svoj nov vi�inski rekord, je to prvi pet-tisočak. Sledi fotografiranje. Malo �e pojemo in popijemo in �e se vračamo. Vemo, da smo z vrhom opravili �ele pol poti in da je treba biti ob vrnitvi �e bolj previden in zbran. Ko dose�emo �otor, Nejca zopet malo zdela vi�inska bolezen, zato mu z Mojco oprostiva, da se izogne podiranju tabora in pospravljanju opreme. Sestop v dolino je precej zoprn, saj so bile skale mokre od nočnega sne�enja, strma pot pa je tudi precej blatna in nevarna za zdrs. Po napornem sestopu sledi �e zaplet s �oferjem »kolektivosa«, ki ga ni bilo ob dogovorjeni uri. Cisto po slovensko se znajdemo in se dogovorimo za prevoz z drugim, pa �e za ni�jo ceno. Potem pa po pol ure vo�nje srečamo na�ega »kolektivosa« in »�trajt« je tu. Lahko bi se seveda peljali mimo in se delan neumne, pa nam nekako na�a zavest tega ni pustila. �oferju očitamo, da zamuja, on pa nam, da smo ga naročili pozneje.
Po vrnitvi v mesto si nismo privo�čili veliko počitka. Prvi dan smo obiskali pobočja na drugi strani doline reke Santa, in sicer Cordil-lero Negra. Tam smo se povsem predan občudovanju prvobitne narave in opazovanju domačinov pri njihovih poljskih opravilih. Z nekaterimi, ki se nas niso preveč ustra�ili, smo celo malo pokram-ljali. S sporazumevanjem seveda
Foto Gorazd Pozvek
ni bilo te�av, saj smo uporabili poleg jezika tudi noge, roke in πe kaj. Pa saj poznamo definicije o komuniciranju, da je najpomeb-nejπa govorica telesa. Naslednji dan pa smo �e pripravljali opremo za drugo turo in zbirali po agencijah informacije o razmerah v gorah, kamor smo se odpravljali. V mestu pa smo ob ve�erih poskrbeli tudi za regeneracijo miπic, tako da smo preizkuπali perujsko hrano in pija�o v njihovih najbolj priljubljenih restavracijah.
Gorazd Pozvek
(nadaljevanje prihodnji�)
Tik pod vrhom Vallonorjuja (5686 m)
GA SAVSKIH ELEKTRARN
Predstavniki slovenskih hidroelektrarn so tudi letos pripravili tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, ki je letos potekalo v organizaciji Savskih elektrarn na Starem vrhu pri ©kofja Loki. Najhitrejπi so bili tokrat tekmovalci gostiteljev, ki so skupaj zbrali 180 to�k.
Vsoboto, 1. februarja, je bil prekrasen zimski dan in �eprav je zimsko sonce v prizadevanjih za ogre-tje ozra�ja oviral mrzel veter, je bilo vzduπje med tekmovalci tudi letos nadvse prijetno. ©estinse-demdeset tekmovalk in tekmovalcev, med katerimi so bili znova tudi gostje iz sosednje Italije, se je pred πtartom verjetno spraπe-valo, ali se bo tudi letos ponovila zgodba zadnjih nekaj let ali pa bo vendarle komu uspelo presekati zlato serijo treh zaporednih zmag Soπkih elektrarn. Na koncu je o�itno prevagala prednost doma-�ega terena in na koncu so slavile Savske elektrarne. Sicer pa so organizatorji letoπnjega �e enajstega zimsko πportnega sre�anja smu�arjev vseh slovenskih elektrarn imeli tudi druga�e sre�o, saj jim je bila letoπnja zima naklonjena in ni bilo te�av s pripravo proge, ki so bile �e prava zna-�ilnost zadnjih nekaj let. Pred razglasitvijo rezultatov smo na krajπi pogovor povabili tudi direktorja Savskih elektrarn Draga Polaka, ki je poudaril, da gre vsekakor za tradicijo, ki jo ka�e ohraniti πe naprej. Kot je dejal, hidraπi merijo πportne mo�i na zimskih in letnih igrah �e od za-�etka devetdesetih let, ko je po razpadu tedanjega slovenskega elektrogospodarstva priπla pobuda za nadaljnja πportna dru�enja vsaj na ravni hidroproizvodnje. ©portne igre, kot prilo�nost dru-�abnih in neformalnih poslovnih sre�anj prijateljev in sodelavcev, ki opravljajo podobna dela in so
tudi druga�e poslovno povezani, so se zelo dobro prijele, in v vodstvih podjetij je tudi letos padla odlo�itev, da to tradicijo nadaljujejo vsaj dokler ne bodo organizirane kakπne skupne igre na ravni Holdinga. Da zaposleni takπna sre�anja podpirajo, pa je dokaz tudi izjemna udele�ba na leto-πnjih zimskih igrah, �eprav so bile prvi� na nedelovni dan. Sicer pa so predstavniki Savskih, Dravskih in Soπkih elektrarn tudi letoπnje sre�anje izrabili za izmenjavo mnenj o nekaterih aktualnih poslovnih vpraπanjih, saj gre za podjetja, ki jih zdru�uje vrsta zadev tako znotraj Holdin-ga kot tudi na obratovalnem po-dro�ju. Kot nam je povedal Drago Polak, so bila letos πe posebej v ospredju vpraπanja, povezana z gradnjo elektrarn na Spodnji Savi in mo�nostmi financiranja drugih projektov v zaostrenih razmerah odprtega trga z energijo, ki hidroelektrarne πe �akajo v naslednjih letih.
Zmaga v roke SEL
Potem ko so tekmovalci Soπkih elektrarn z lansko zmago na Are-hu na ra�un treh zaporednih osvojitev prvega mesta dobili v trajno last prehodni pokal, so letos prepri�ljivo slavili gostitelji, ki so skupaj nabrali 180 to�k. Na drugo mesto so se z osvojenimi 153 to�kami uvrstile Soπke elektrarne, tretje mesto pa je z zbranimi 126 to�kami pripadlo Dravskim elektrarnam. Tudi letos so tekmovanja potekala v razli�nih starostnih skupinah, in sicer so
se �enske pomerile v treh, mo�ki pa v �tirih kategorijah. V kategoriji do 30 let je bila najhitrej�a Alenka Dobrin (SEL), na drugo in tretje mesto pa sta prismučali Editain Nevenka Gerbec(SENG). V kategoriji od 31 do 40 let je najbolj�i čas dosegla Barbara ©ebe-nik (SEL) pred Nives Podgor-nik (SENG) in Marijo Vidovi� (DEM), v kategoriji nad 40 let pa je progo najhitreje prevozila Aleksandra Pirih (SENG), na drugo mesto se je uvrstila Maja Kramar (SEL), na tretje pa Irena ©poljar (SEL). Med predstavniki močnej�ega spola pa je bil v kategoriji do 30 let najhitrej�i Boπtjan »opi (SENG), nekaj stotink za njim je na cilj pripeljal Matej Bradaπkja (SENG) in kot tretji Jani Koselj (SEL). V kategoriji od 31 do 40 let je največ smučarskega znanja prikazal Peter Bedenik (DEM), na drugo mesto se je uvrstil Miran Krelj(SEL) in na tretje Marko �itnik (SEL). V kategoriji od 41 do 50 let je bil najhitrej�i Marko Grmek (DEM), drugi Marko Bogataj (SEL) in tretji Danilo A�nik (DEM). V kategoriji mo�ki nad 50 let pa je med vratci najhitreje vozil Jo�e Zor� (SENG), drugouvr�čeni je bil Oto Pernat (DEM) in na tretje mesto je pri-smučal Milan Bradaπkja (SENG). Sicer pa sta bila najhitrej�a med vsemi Alenka Dobrin (dose�en čas 33,66) in Bojan »opi (čas 28,33). Med gosti iz Italije pa se je letos najbolje odrezal Primo Puntil, ki je �e lani z drugim mestom napovedal, da je lahko tudi kandidat za zmago.
Brane Janji�
Foto Iztok Cilen�ek
ED DISTRIBUTERJI NAJHITREJ©I GORENJCI
Ob kulturnem prazniku 8. februarju in v okviru praznovanja 90-letnice podjetja Elektro Celje, d.d., so pod organizacijskim vodstvom πportnega druπtva Elektro Celje potekale 10. zimske πportne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije.
Predsednik organizacijskega odbora direktor podjetja Peter Petrovi� je v svojem nagovoru izrazil pre-pri�anje, da so bile igre zaradi jubileja πe bolj slovesne in so potekale v zares poπtenem spopadu nastopajo�ih s snegom, progo, kolegi in s samim seboj. Ob spremenjenih razmerah v panogi in ob procesu transformacije naπih petih podjetij danes igre potrebujemo veliko bolj kakor na za�et-ku, pred desetimi leti, ko je bila v ospredju tekmovalna plat sre�a-nja. Danes ne potrebujemo iger zaradi osvajanja pokalov in odli-�ij, marve� zato, da se sre�amo kot prijatelji in znanci in zaradi ohranjanja πportnega duha. Sicer pa so organizatorji za kraj iger letos izbrali smu�arski center Kope, kjer sta bili v tekmovalnem duhu in πportnem boju izpeljani veleslalomska in tekaπka di-
sciplina. Najve� smu�arskega znanja so pokazali tekmovalci Elektro Gorenjske, ki so skupaj zbrali 556 to�k in tako osvojili prvo mesto. Po napornem tekmovanju je na letaliπ�u ©martno pri Slovenj Gradcu sledil πe bolj sproπ�ujo� in zabaven del iger, kjer so potekale izmenjave uporabnih informacij ter izkuπenj. Med okrep�ilom pa je sledila πe podelitev pokalov in diplom, pa tudi humorja in dobre volje ni primanjkovalo.
Organizacijski odbor Elektra Celje, d. d., se je trudil, da so ude-le�enci pre�iveli lep dan, za kar si zaslu�i posebno pohvalo in zahvalo. Naslednje leto bodo πport-ne igre v organizaciji Elektra Gorenjska, d. d. Prepri�ani smo, da se bomo tudi teh udele�ili z veseljem in v velikem πtevilu.
Danica Mirnik
Foto Jo�e Blagotin�ek
Veselje ob podelitvi pokalov. 53
NAJPOMEMBNEJ©A JE POSTAVITEV DIAGNOZE
Dandanes si niti predstavljati ne moremo ve�, da bi nam zdravnik postavil napa�no diagnozo oziroma ne bi pravilno prepoznal bolezni. Resda se tudi to nemalokrat zgodi, vsakdo je zmotljiv, a zlasti v zadnjih desetletjih sta se hitrost in to�nost diagnoz zaradi πtevilnih preiskovanih postopkov mo�no po-ve�ali. In kako se je ta znanost sploh za�ela razvijati?
ojma diagnoze in progno-ze izvirata iz 5. stoletja pred naπim πtetjem, ko je grπki zdravnik Hipokrat (460-377 pr. n. πt.) poskusil bolezen tudi identificirati, in ne zgolj prepoznati simptomov ter opisati njihovo zaporedje. Njegova metoda je πe danes podlaga medicinskega nauka, ki temelji na spoznavanju dolo�enih vzorcev. Zdravniki se namre� u�ijo spoznavati in razlikovati bolezni tako, da vzamejo podatke o bolnikovih te�avah, torej anamnezo, in opravijo telesni pregled, ki je lahko bodisi sploπen bodisi lokalen - odvisno od simptomov.
Temelj je bakterijska teorija bolezni
Vse do 17. stoletja je bilo postavljanje diagnoze bolj ali manj podobno ugibanju, po tej prelomnici pa so anatomi in patologi za�e-li uporabljati razteleπanje, da bi spoznali ustroj �loveπkega telesa in prou�ili spremembe, ki jih po-vzro�ajo bolezni v telesnih tkivih in organih. K temu je veliko pripomogla tudi iznajdba mikroskopa z le�o (v 17. stoletju), ki je bistveno izboljπala razumevanje zgradbe in delovanja �loveπkega telesa ter posledic bolezni. Kljub temu velikemu napredku pa je diagnosticiranje najbolj napredovalo v 19. stoletju, ko so znanstveniki odkrili, da lahko povzro�ajo bolezni mikroorganizmi v obliki bakterij in glivic. To odkritje je bila podlaga za ta-
ko imenovano bakterijsko teorijo bolezni, ki sta jo med drugim postavila francoski mikrobiolog Louis Pasteur (1822-1895) ter nem-πki bakteriolog Robert Koch (1843-1910). Omenjena teorija velja za enega najpomembnejπih dose�kov medicinske in bioloπke znanosti nasploh. Naslednja velika pridobitev za medicinsko znanost so bili kajpak rentgenski �arki, ki jih je leta 1895 odkril Wilhelm R�ntgen in se πe danes uporabljajo za opazovanje sprememb v notranjosti telesa. Postopek br�kone pozna vsak - rentgenski �arek se usmeri na del telesa, denimo, prsni koπ, �e naj bi se v tem predelu skrivala poπkodba oziroma bolezen. Rezultat tega je klasi�na rentgenska slika, na kateri so gosta tkiva videti kot bela, mehkejπa pa kot sivkasta zasen�enja. Prehoda rentgenskih �arkov skozi telesna tkiva bolnik sicer ne ob�uti, vendar pa lahko pogostejπa in obse-�nejπa obsevanja poπkodujejo ko�o in pozneje povzro�ijo tudi raka. A kljub temu danes tveganja skoraj ni, ker so uporabljene koli�ine sevanja zelo majhne.
Sodobne diagnosti�ne tehnike
©e pred dobrimi petdesetimi leti se je nemalokrat zgodilo, da je bila diagnoza za mnoge bolezni do-kon�no potrjena πele takrat, ko je bolnik zaradi nje umrl in je patolog lahko natan�no pregledal njegovo telo. Danes je mogo�e
obolenje enako zanesljivo prepoznati �e med samim potekom bolezni, in sicer tako da vzame zdravnik iz okvarjenega organa vzorec tkiva in ga pregleda ali pa dobi z dolo�enimi drugimi tehnikami natan�no in podrobno sliko notranjosti telesa. Zlasti v zadnjih letih sta se revolucionarno hitro razvila obseg in to�nost slikovnih preiskav, ki dajejo podrobne in natan�ne podatke o strukturi in delovanju notranjih organov. Med najpogosteje uporabljenimi sta endoskopija, ki se uporablja pri diagnosti-ciranju bolezni �elodca, mehurja, plju� in drugih organov, in ultrazvok, ki je koristen predvsem v porodniπtvu. Zelo koristne in pogoste so tudi ra�unalniπka tomografija ali CT (kombinira rentgenske �arke z ra�unalniπko tehnologijo in tako omogo�i dvo-ali tridimenzionalno sliko dolo�e-nega predela telesa), magnetno-resona�no slikanje (MRI), ki uporablja namesto πkodljivega ionizirajo�ega sevanja naravno obnaπanje vodikovih atomov, pod-vr�enih zelo mo�nemu magnetnemu polju in radijskim valovom, in PET oziroma pozitronska emisijska tomografija. Slednja se uporablja pri preiskavah mo�-ganskih tumorjev, denimo, za do-lo�evanje izvora epilepsije ali za raziskave o delovanju mo�ganov pri razli�nih duπevnih boleznih. Vse bolj pogosta je pri preiskavah srca, mnogi pa menijo, da bi lahko koristila tudi pri preiskovanju drugih organov.
Simona Bandur
Povzeto po
Dru�inski zdravstveni enciklopediji
Februar se izteka, tiste prave zimske ture pa po�asi prav tako. December, januar in februar namre� veljajo za mesece, ko je prava zima. Pozneje je snega sicer lahko πe precej ve�, vendar je zaradi viπjih temperatur takrat redko kdaj πe tako mraz. Za februar je zna�ilno bolj nestanovitno vreme kot mesec prej in je zato lahko tudi ve� padavin. Debelina sne�ne odeje naraπ�a v hribovju in visokogorju.
kar te�ko najti. Nad ko�o zavijemo severozahodno in se vzpenjamo skozi redek gozd s posekami. Pot po slemenu nas �ez ve� pred-vrhov (ki nas slepijo, da so �e pravi vrh) pripelje na Vrtaπki vrh (3 ure, viπinska razlika 1250 m). Razgled je bogat, pred nami sta Sleme in Kukova πpica, desno zadaj ©pik, levo Triglav s soseπ�i-no. Z vrha sestopimo po slemenu ali v loku med posekanim ruπev-jem na prostrano poseko, imenovano Njivice. Do sem lahko pridemo tudi pod Vrtaπkim vrhom, kjer poteka markirana pot (vmes je lepo razglediπ�e). Odlo�itev o poti naj temelji na gazi, bolje se je dr�ati uhojene gazi, kot pa da bi utirali svojo, saj je to prenaporno. Pot naprej proti Slemenu vodi skozi valovit ruπevnati svet. Po njem dose�emo vzno�je vrπne-ga golega pobo�ja Slemena. Vrh je lahko dostopen, vseeno pa je v pomrznjenem pot lahko zahtevna. Obi�ajno se vzpnemo do ma-
Za turo meseca smo izbrali Sleme. Ker s tem imenom ozna�ujemo ve� vrhov, moramo takoj na za�etku povedati, za katero Sleme gre. V mislim imamo Sleme (2077 m) nad Mojstrano. Morda se boste nekateri tega obmo�ja spomnili po smu�iπ�u, ki so ga pred desetletji nameravali urediti tu. Na sre�o je zadeva padla v vodo. Sleme je prvi dvatiso�ak dolge verige znamenitih Martuljπkih gora, ki zaradi odmaknjenosti, divjine in te�avnosti med hribovci veljajo za nekaj posebnega. Sleme in njegov predhodnik Vrtaπki vrh (1898 m) πe nimata martuljπkih zna�ilnosti in veljata za nete�av-na priljubljena cilja tudi pozimi. Pa se odpravimo na pot. Izhodi-π�e je Mojstrana. Pot do vrha Slemena je markirana (kar pa nam v snegu ne koristi kdove-kaj). Za�etek poti bomo naπli na koncu naselja ob cesti v dolino Vrata (smerna tabla). Vzpnemo se do πiroke gozdne poti. Ta se ovije okrog razglednega Gran�i-π�a (smerna tabla, 844 m, naπa pot ne gre mimo vrha!) in se usmeri zahodno na πiroko sleme. Po dobri uri strme hoje pot zavije levo okoli vrha »elesnik (1532 m), kjer pogledamo globoko v dolino Vrat (mestoma izpostavljeno in plazovito, ograje), pot je razgledna. Kmalu stopimo na prostrano planoto, kjer stoji Vrtaπka planina (1462 m, pastirska ko�a). V redkem gozdu je orientacija ote�ena, brez gazi je pravo smer
lega sedelca, od tam pa levo po grebenu. Ta je mestoma oster, pobo�ja levo so izpostavljena in plazovita, zato previdno. Na vrhu v snegu ni veliko prostora. Z Vrtaπkega vrha 2 uri, celotna vi-πina pribli�no 1500 m. Obljubili smo bolj divjo razli�ico sestopa. Kje poteka? Na ju�ni strani vrha bomo videli πiroko kotanjo, ki se ni�je oblikuje v grapo. To je zgornji del grape Mali »rlovec, ki se vije vse do doline Vrat. Pa pojdimo! Sestop ima nekaj krajπih zahtevnih mest. Z vrha krenemo na jug kratko po grebenu, nato desno skozi bolj skalnat svet v πi-roko grapo (kratka izpostavljena pre�ka). Pre�imo plazovito sne�i-π�e in sestopimo do zo�enja, kjer je kratek skok, ki ga obidemo po sredinskem greben�ku. Ni�je se grapa razπiri, brez te�av sestopamo do naslednjega kratkega skalnega skoka. Preplezamo ga po levi strani. Nadaljujemo po πiroki grapi do pre�ne poti Planica-Po-kljuka (PP). Od tu imamo ve� ra-zli�ic sestopa. Ker imajo vse nekaj strmin, bo naπa pot potekala v obmo�ju poti P P. Po njej pre�i-mo desno do gozdnega hrbta med grapama Veliki in Mali »rlovec (vmes kratka izpostavljena pre-�ka). Po hrbtu vodi skromna stezica, po kateri brez te�av dose�e-mo cesto v Vratih. Po njej se vrnemo na izhodiπ�e. Sestop z vrha 2 do 3 ure, do avta πe ena ura. Sestop je zelo zahteven in primeren le za izurjene. ©e literatura in vodniki: Tine Miheli�, Julijske Alpe (Planinska zalo�ba), Tine Miheli�, Julijske Alpe, Severni pristopi (Sidarta), Andrej Stritar, 111 izletov po slovenskih gorah (Sidarta), Kranjska Gora, 1:30.000, Julijske Alpe, vzhodni del, 1:50.000.
Vladimir Habjan
Foto Vladimir Habjan
kri�anka
^z. < tj to m ro
m
iNERGETSKO TRGOVANJE BREZ DISKRIMINACIJE
Kot smo �e poudarili v januarski �tevilki Na�ega stika, sestavljajo konferenco energetske listine, ki je nekak�no vodilno telo te medvladne organizacije, �tiri temeljne podskupine, ukvarjajo pa se s področji trgovanja, prenosa, nalo�b in učinkovite rabe energije. Tokrat bomo posebej predstavili smernice, ki vodijo pogodbenice na področju trgovanja z energijo.
Smernice o trgovanju, zapisane v pogodbi o energetski listini, temeljijo na re�imu, ki ga je vklju�eval �e Sploπni sporazum o carinah in trgovini (GATT - General Agreement on Tariffs and Trade), ki je za�el veljati leta 1948. Poglavitna namena tega sporazuma, ki ga je v devetdesetih letih prejπnjega stoletja nadomestila Svetovna trgovinska organizacija (WTO), sta bila olajπati mednarodno trgovanje in dolo�iti pravila, po katerih naj bi se dr�ave ravnale v mednarodni izmenjavi. Dolo�il je, da mora trgovanje potekati brez diskriminacije oziroma po klavzuli o najve�jih ugodnostih, s carinami je zaπ�itil trgovino znotraj meja posameznih dr�av, izmenjavo med dr�avami pa prepustil multilateralnim pogajanjem, s katerimi naj bi dr�ave dosegle zmanjπanje carin. GATT je torej deloval po principu posameznih pogajanj - zadnje se je za�elo leta 1986 v Urugvaju in kon�alo leta 1993 v �enevi, na njem pa so se �lanice sporazumele o ustanovitvi multilateralne trgovinske organizacije. Sklepni dokument (podpisalo ga je 114 �lanic GATT in tri udele�enke v pogajanjih - Kitajska, Honduras in Al�irija), ki vsebuje tudi sporazum o ustanovitvi, pomeni pravni temelj za preobrazbo GATT v novo mednarodno organizacijo -WTO, ki je za�ela delovati leta 1995, sede� pa ima v �enevi. Organizacija si prizadeva zagotoviti prost pretok blaga, dose�i liberalizacijo trga in postaviti u�inkovit na�in premagovanja morebitnih nesporazumov med dr�avami, deluje pa na temeljnih principih, ki vklju�ujejo nediskrimina-cijo, prosto trgovanje, transparentno politiko dr�av, spodbujanje tekmovanja in posebne ugodnosti za manj razvite dr�ave.
Energetska listina kot nadgradnja WTO
Smernice delovanja pogodbe o energetski listini temeljijo na tistih, ki jih poudarja tudi WTO, torej nediskriminaciji, transparentnosti in liberalizaciji mednarodnega trgovanja, vendar zgolj za podro�-je energije. Temeljni to�ki tega amandmaja k pogodbi o energetski listini sta oblikovanje razmer za razvoj trajnih trgovinskih odnosov na podro�ju energetike ter pospeπevanje pravil, ki jih opredeljuje svetovna trgovinska organizacija. Sicer pa vsebuje tudi posebne mehanizme, ki opredeljujejo trgovanje z elektroenergetsko opremo, materiali in produkti, obenem pa uvaja dol�nosti in tarife, ki
obvezujejo dr�ave pri uva�anju in izva�anju. ≈Pogodbenice ravnajo tako, da pospeπujejo dostop do mednarodnih trgov po tr�nih na�elih in na sploπno razvijajo odprt in konkuren�en trg za energetske materiale in izdelke,« pravi 3. �len pogodbe o energetski listini. Naslednji �len pa dodaja, da posameznih pogodbenic, ki so �lanice GATT (oziroma WTO - pogodba je bila namre� podpisana pred njeno ustanovitvijo), ni� ne omejuje pri izvajanju dolo�b te organizacije in njenih dokumentov. Omenjena pogodba je torej nekako le nadgradnja pravil GATT oziroma WTO, πe posebej pa je pomembna za tiste pogodbenice, ki se πe niso priklju�ile v to organizacijo - lani so bile med njimi Albanija, Armenija, Azerbajd�an, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Kazahstan, Rusija, Tad�iki-stan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan. Zlasti za to skupino dr�av predstavlja �lanstvo v konferenci energetske listine velike prednosti na podro�ju trgovanja z energijo, �eprav je eden izmed ciljev polno �lanstvo vseh pogodbenic tudi v WTO.
Sistem re�evanja sporov prilagojen WTO
Kljub temu da temeljijo na�ela energetske listine na tistih, ki veljajo za WTO, obstajajo vendarle nekatere izjeme in razlike. Energetska listina je posebna medvladna organizacija, zato ima tudi svoje organe, ki povsem lo�eno od tistih pri WTO nadzorujejo uresni�evanje smernic listine in poskuπajo reπevati nesoglasja med �lanicami. Sistem reπevanja nesporazumov sicer temelji na tistem, ki velja za WTO, leta 1999 ga je konferenca energetske listine prav posebej prilagodila slednjemu, toda spori med �lanicami WTO ne smejo vplivati tudi na ne�lanice, ki so sicer podpisnice pogodbe. To pomeni, da morebitna nesoglasja v okviru omenjene organizacije ne smejo vplivati na sodelovanje v konferenci energetske listine.Obenem za pogodbenice ne veljajo tista pravila trgovanja, ki niso povezana z energetiko oziroma jih ni mogo�e uporabiti na tem podro�ju - denimo sporazumi, povezani s kmetijstvom, sanitarnimi in fitosanitarnimi pravili, obla�ili ...
Poleg omenjenih izjem pogodba o energetski listini prav tako ne vsebuje posebnih ugodnosti za de�ele v razvoju, temve� dopuπ�a le mo�nost posebnega obravnavanja v okviru konference. Posebej obravnava tudi nalo�bene ukrepe - 5. �len namre� dolo�a, da pogodbenice ne smejo uporabljati nobenega nalo�benega ukrepa, ki ni v skladu z dolo-
V za�etku februarja letos se je Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) pridru�ila πe Armenija, ena izmed redkih dr�av, ki je bila le �lanica energetske listine, ne pa tudi WTO. Slednja ima tako �e 145 �lanic.
čili svetovne trgovinske organizacije. Posebej opredeljuje morebitne nesporazume na tem področju (26. člen) ter določa, da tarife, ki sicer veljajo v okviru WTO, niso neposredno vključene v sporazume o trgovanju v okviru konference. Namesto tega lahko konferenca sprejme tak�ne tarife in takse, ki so v najbolj�o korist za izvajanje načel pogodbe - torej, da pospe�ujejo uvoz in izvoz energije in energetskih materialov ter izdelkov.
Konkurenca
Po pogodbi o energetski listini si mora vsaka pogodbenica prizadevati za ubla�itev neenakih pogojev tr�enja in za odpravo oviranja konkurence pri gospodarski dejavnosti v energetiki (6. člen). Prav zato mora vsaka podpisnica sprejeti tak�no zakonodajo, ki bo ustrezno re�evala morebitno enostransko ali dogovorjeno protikonkurenčno delovanje. Ce katera izmed dr�av članic vendarle ugotovi, da druga pogodbenica ne ravna v skladu z omenjenimi načeli, lahko obvesti drugo članico in od nje zahteva, da spro�ijo njeni organi ustrezne postopke za varstvo konkurence. Hkrati pa omenjeni člen energetske listine v �esti točki določa, da pogodbenice niso zavezane dajati podatkov, ki so v nasprotju z njenimi zakoni.
Prenos brez diskriminacije
Da bi trgovanje med pogodbenicami res potekalo kar se da neomejeno, mora vsaka izmed njih sprejeti posebne ukrepe za la�ji prenos energetskih materialov in izdelkov, in to brez razlik glede na poreklo, kraj ali lastni�tvo slednjih, brez neenakopravnega razlikovanja glede oblikovanja cen ter brez povzročanja neutemeljenih zamud, omejitev in dajatev, kot je zapisano v 1. točki 7. člena pogodbe. Prav tako morajo pogodbenice spodbujati ustrezne subjekte, da sodelujejo pri posodabljanju objektov in naprav za prenos energije, niso pa zavezane dovoliti gradnje ali spremembe objektov oziroma dovoliti novega ali dodatnega tranzita, če bi to lahko ogrozilo varnost ali učinkovitost njihovih lastnih sistemov. Ob morebitnem
»lanice konference energetske listine bodo, kot so naznanile na sre�anju konec lanskega leta, za�ele pogovore o sodelovanju z Organizacijo dr�av izvoznic nafte (OPEC). Nobena od enajstih �lanic OPEC namre� ni podpisnica pogodbe o energetski listini; Al�irija, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija, Zdru�eni arabski emi-rati in Venezuela imajo le status opazovalke konference.
sporu lahko pogodbenica prekine prenos πele, ko so iz�rpana vsa druga pogodbena in pravna sredstva za reπevanje sporov, a πe to le v primeru, �e je tako dolo�eno v sporazumu, ki ureja prenos. Sicer mora pogodbenica o nesporazumu obvestiti generalnega sekretarja konference, ki obvesti vse pogodbenice in po posvetovanju s strankami v sporu ter drugimi prizadetimi imenuje spravnega posredovalca. Slednji poskuπa sporazumno reπiti spor, �e pa mu to ne uspe, lahko v 90 dneh predlaga reπitev ter dolo�i za�asne tarife, ki jih je treba upoπtevati vse do reπitve nesoglasij. Podobno morajo pogodbenice na tr�ni in enakopravni podlagi pospeπevati tudi dostop do energetske tehnologije in njen prenos.
Dostop do kapitala
Pogodbenice morajo po 9. �lenu pogodbe o energetski listini posebno pozornost nameniti prostemu pretoku kapitala za financiranje trgovine z energetskimi materiali in izdelki. Zato si morajo prizadevati za izboljπanje razmer pri dostopu dru�b in dr�avljanov drugih dr�av �lanic do njenega trga kapitala, in to pod pogoji, ki niso ni� manj ugodni od tistih, ki veljajo za lastne dru�be in dr�avljane. Tako lahko katera koli pogodbenica zaradi la�jega trgovanja ali morebitnih nalo�b v tujini sprejme in izvaja programe, ki omogo�ajo dostop do javnih posojil, subvencij, poroπtev ali zavarovanja. Sicer pa morajo pogodbenice pri izvajanju programov elektroenergetskih gospodarskih dejavnosti spodbujati in izrabljati strokovno znanje in iz-kuπnje ustreznih mednarodnih finan�nih ustanov. Pravila, ki opredeljujejo trgovanje med pogodbenicami energetske listine, so torej precej podobna tistim, ki jih postavlja svetovna trgovinska organizacija, le da so posebej prilagojena le trgovanju na podro�ju energetike. Sicer pa tudi to izmenjavo vodijo na�ela nediskriminacije, transparentno-sti in liberalizacije trgov vklju�enih dr�av.
Simona Bandur
Uradni list RS (17. julij 1997) in spletni strani http://www.encharter.com ter http://www.wto.com
RAST BDP NEKOLIKO OPE�ALA
Obseg doma�ega bruto proizvoda (BDP) v Rusiji se je tudi lani - kot �e πtiri leta zapored - pove�al, �eprav za bistveno manj kot v preteklih letih. Lani je namre� znaπal 4,3 odstotka, predlani pet, leta 2000 kar devet, leta 1999 pa 5,4 odstotka. Lani se je v tej dr�avi za skoraj πtiri odstotke pove�ala industrijska proizvodnja, izvoz za 4,4 odstotka, kar pomeni, da je dosegel 106 milijard dolarjev, uvoz pa za dobrih dvanajst odstotkov - znaπal je 60 milijard dolarjev. Zaradi tega se je narodni dohodek poviπal za skoraj devet odstotkov, inflacija pa je bila πe vedno razmeroma visoka, saj je dosegla 15,1 odstotka. STA
E
NEL OPUSCA NAČRTE O �IRJENJU V TUJINO
Enel, najve�je elektroenergetsko podjetje v Italiji, ki je πe v 68-odstotni lasti dr�ave, se �e na veliko pripravlja na popolno liberalizacijo elektroenergetskega trga, �eprav je ta postopek v omenjeni dr�avi πele na pol poti. Letos si bodo svoje ponudnike izbirali odjemalci, ki porabijo 0,1 GWh elektri�ne energije, kdaj pa bodo lahko storili tudi preostali, πe ni znano.
Kot je napovedal Paolo Scaroni, izvr�ni direktor Enela, namerava postati to podjetje do leta 2007 proizvajalec električne energije z najni�jimi stro�ki. Do tega cilja naj bi se prebil z intenzivnim zmanj�evanjem stro�kov vseh vrst in z uporabo cenej�ih virov energije, predvsem premoga in zemeljskega plina. Kot ka�e, se bo podjetje nekoliko odmaknilo od prej�njih, veliko �ir�e zastavljenih ciljev, po katerih je nameravalo postati eno od multinacionalnih podjetij s �iroko razvejano dejavnostjo, ki bi vključevala tudi telekomunikacije in oskrbo z vodo. Po besedah Scaronija se bo podjetje usmerilo predvsem v proizvodnjo in distribucijo električne energije in zemeljskega plina v Italiji, vsaj za zdaj pa opustilo večje načrte. »Osredotočili se bomo na dejavnost, ki jo najbolje poznamo - na električno energijo,« je povedal izvr�ni direktor Enela. Kot je dodal, bodo v ta namen povečan nalo�be v zmanj�evanje stro�kov proizvodnje in izbolj�evanje učinkovitosti - z namenom »postati najbolj konkurenčen proizvajalec električne energije na italijanskem trgu«.
Najprej privatizacija
Se leta 1998 je imel Enel v lasti skoraj osemdeset odstotkov vseh proizvodnih zmogljivosti v Italiji in če k temu pri�tejemo �e uvoz, je pokrival 87-od-stotni tr�ni dele� v tej dr�avi. Tak�ne razmere kajpak niso ustrezale zahtevam evropske zakonodaje, zato se je podjetje razdelilo na tri manj�a (Elettrogen, Eurogen in Interpower) ter prodalo 23 odstotkov (oziroma 15.000 MW) proizvodnih zmogljivosti, kar pomeni, da naj bi njegov tr�ni dele� zna�al pribli�no 47 odstotkov. K temu je treba dodati �e uvoz, ki si ga je zagotovil z dolgoročnimi pogodbami, zaradi česar naj bi njegov dele� na italijanskem trgu zna�al pribli�no 49 odstotkov, torej toliko, kot �e dovoljuje italijanska zakonodaja. Sicer pa naj bi pridobilo podjetje zgolj s prodajo zadnjih 2600 MW proizvodnih zmogljivosti pribli�no 1,2 milijarde evrov. Vsekakor dobro izhodi�če za nove nalo�be.
Usmerjanje v druge vire energije
Največji zalogaj v sklopu Enelovih nalo�b v bolj učinkovito proizvodnjo električne energije je zagotovo predelava zmogljivosti s skupno močjo 10.000 MW, ki so do sedaj pridobivale električno energijo večidel z nafto, v elektrarne, ki bodo de-
lovale na zemeljski plin ali premog - to naj bi podjetje uresničilo do leta 2007. »Zmanj�evanje stro�kov je torej usmerjeno predvsem v zamenjavo goriv,« je poudaril Scaroni in pristavil, da je nafta namreč čedalje manj zanesljiv vir. S to strategijo bo Enel po predvidevanjih Scaronija bistveno povečal svoje konkurenčne prednosti, ki mu bodo na koncu omogočile ni�anje cen električne energije za vsaj četrtino - to pa je tudi ena izmed bistvenih prednosti na liberaliziranem trgu. Cene električne energije v Italiji so namreč najvi�je v Evropi in, kot ka�e, bodo tak�ne ostale �e vsaj do leta 2005. Zna�ajo namreč pribli�no 85 evrov za MWh, vendar brez davkov. Na ceno precej vplivajo proizvodne zmogljivosti, ki so �e nekoliko zastarele, vendar pridobijo dovolj električne energije za potrebe odjemalcev, pa tudi rezervnih zmogljivosti je dovolj. Toda kljub temu bo treba v tej dr�avi čim prej (do leta 2008) zgraditi nove elektrarne, zlasti če bodo hoten proizvajalci �e sodelovati na tujih trgih in če se bodo hoten enakovredno spopasti s ponudniki iz Evropske unije.
Velike razlike med italijanskimi porabniki
Ob tem kajpak ni zanemarljivo dejstvo, da se bo tudi poraba zvi�evala, in sicer predvidoma za tri odstotke na leto, kar pomeni, da bo treba zagotoviti pribli�no 1000 MW proizvodnih zmogljivosti na leto. Leta 2001 so italijanski odjemalci porabili 315 TWh električne energije, kar pomeni, da se je v tem letu povečala za 2,1 odstotka. Ce upo�tevamo, da se bo v naslednjih letih povečevala s triodstotno letno stopnjo, bo leta 2010 predvidoma dosegla 410 TWh. A to je veliko manj, kot v povprečju porabijo prebivalci drugih evropskih dr�av. Poraba na prebivalca je v Italiji namreč manj�a za skoraj tretjino, predvsem zaradi ni�jega bruto domačega proizvoda (zlasti v primerjavi s severnimi dr�avami Evropske unije). Sicer pa so velike razlike �e znotraj Italije - na severu se je poraba močno pribli�ala evropskemu povprečju, saj je zgolj za dva odstotka manj�a kot v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, kar pomeni, da je dele� toliko manj�i v ju�ni Italiji. V tem delu porabijo dr�avljani namreč kar 41 odstotkov manj električne energije kot prebivalci omenjenih treh dr�av in 20 odstotkov manj kakor Grki, ki imajo ni�ji BDP, a tudi ni�je cene električne energije.
Marzanov odlok
Da bi lahko sledili pričakovanim vi�jim potrebam
Italija je imela po podatkih iz leta 2000 proizvodne zmogljivosti s skupno mo�jo 75.875 MW - za 54.400 MW termoelektrarn, 20.480 MW hidroelektrarn, 595 MW geotermalnih elektrarn ter 400 MW vetrnih in solarnih naprav. Med letoma 1998 in 2000 se je najbolj pove�ala koli�ina slednjih, in sicer s 167 MW leta 1998 na omenjeno raven leta 2000.
Foto Dunja Wedam
po električni energiji in hkrati novim tr�nim razmeram, je italijanski parlament aprila lani sprejel tako imenovani Marzanov odlok (po italijanskem ministru za industrijo Antoniu Marzanu), ki zagotavlja pospe�en postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo novili elektrarn z močjo do 300 MW. Sprva naj bi vseboval ukinitev tako imenovane nidro kazni, ki jo morajo plačevati večja elektroenergetska podjetja, denar iz tega sklada pa je namenjen proizvajalcem energije iz hidroelektrarn, ki je manj gotova zaradi odvisnosti od padavin. Ukinitev te kazni bi �e izbolj�ala polo�aj največjih proizvajalcev (Enel, Aem in Acea) in oslabila napredek hidro energije. Obenem naj bi omenjeni odlok prvotno ukinil določilo o nasedlih nalo�bah, ki �čiti Enel pred prehitrim padanjem cen električne energije, vključeval pa naj bi tudi omejitev proizvodnih zmogljivosti za posamezna podjetja na največ polovico vseh zmogljivosti v dr�avi, zaradi česar bi moral Enel prodati se dodatna 2,5 GW proizvodnih zmogljivosti. Toda italijanski poslanci so se pred sprejetjem odloka dogovorih, da bodo omenjena določila vključili v splo�ni energetski zakon, ki bo ukinil tako hidro kazni kot tudi določila o nasedlih nalo�bah leta 2006. Učinki Marzanovega odloka bodo vidni �ele leta 2005, ko naj bi začele nove elektrarne tudi delovati, v vsakem primeru pa bo imel Enel zaradi njega �tevilne prednosti - pridobil je namreč mo�nosti in čas za pretvorbo sedanjih proizvodnih zmogljivosti, �e preden začne trg v resnici delovati in �e preden bo začel veljati energetski zakon.
Odpoved telekomunikacijam
Kot �e omenjeno, pa namerava Enel v nasprotju z večino velikih elektroenergetskih podjetij, ki se pripravljajo predvsem na prodor na sosednje trge, svoje konkurenčne prednosti najprej povečati doma - tako z ni�anjem stro�kov kot tudi z vlaganjem v obnovljive vire energije, je poudaril Paolo Scaroni. Tako bo podjetje br�kone kaj kmalu začelo prodajati delnice v svojem telekomunikacijskem podjetju Wind, v katerega je v zadnjem letu �e zmanj�alo investicije za pribli�no sedemdeset odstotkov. Sicer pa mu drugega ne preostane, saj se lahko kaj kmalu znajde v senci podjetij, ki imajo mnogo manj�e dele�e na italijanskem trgu. Ita-lenergija, ki ima v Italiji 11-odstotni tr�ni dele�, namreč �e gradi dvanajst manj�ih kogeneracijskih naprav z močjo od 50 do 130 MW, tudi ENI (5,3-odstotni tr�ni dele�) �e ima načrte za gradnjo, Aem Milano (triodstotni dele�), Aem Torino (dvo-odstotni dele�) in ASM Brescia (enoodstotni tr�ni dele�) pa �e končujejo gradnjo elektrarn. Upo�tevati je treba tudi te�nje tujih ponudnikov za prodor na italijanski trg. Toda ta cilj niti ne bo tako lahko uresničljiv, saj bodo kaj hitro trčili ob lokalne birokratske ovire - razen če se bodo zdru�ili z domačimi podjetiji, tako kot sta se, denimo, International Power in Endesa povezala z ASM Brescia.
Simona Bandur
Povzeto po West European Electricity Review 2002 in EU Energy (september 2002)
I
RSKA - POT IZ MONOPOLA V DUOPOL?
Britanska in irska vlada sta politi�ni razdvojenosti navkljub ugotovili, da bo vsaj na podro�ju elektroenergetike veliko bolj smotrno sodelovati, saj se bosta oba trga na irskem otoku veliko bolje razvijala, �e bosta delovala skupaj in ne povsem neodvisno.
Oba dela otoka - Severna Irska in Republika Irska - sta za�ela odpirati svoje meje na podro�ju trgovanja z elektri�no energijo povsem lo�eno. Britanski del dr�ave je za�el uresni�evati smernice Evropske unije �e sredi devetdesetih let, toda prave mo�nosti za delovanje na odprtem elektroenergetskem trgu so se ponudile πele lani, ko se je britansko oto�je tudi fizi�no povezalo - takrat je namre� za�ela delovati povezava med ©kotsko in Severno Irsko.
»etudi elektroenergetika ni dobila svojega mesta v tako imenovanem sporazumu iz Belfasta, se vladi obeh dr�av strinjata, da morata na tem podro�ju vendarle sodelovati. Oba trga sta namre� relativno majhna, zato bi tekmovanje in vzajemno delovanje na skupnem trgu prineslo dr�avljanom obeh dr�av veliko ve� koristi kot pa povsem neodvisno delovanje. Prav zato so se predstavniki Republike
Kot smo ugotovili, na Irskem za zdaj πe ni mo�nosti, da bi za�el delovati skupni trg, ki bi povezal britanski del Irske s preostalim delom otoka. Rosalind Carey poudarja, da je to vendarle dolgotrajen proces, ki ga je treba za�eti premiπljeno in postopoma, ne glede na morda nekoliko ve�je na�rte predstavnikov obeh vklju�enih dr�av. Kot poudarja, je klju� do uspeha postopno uvajanje pravil konkuren�nosti, ki bodo odstranile tako fizi�ne kot tudi konceptualne ovire med elektroenergetskima sistemoma Severne Irske in Republike Irske, hkrati pa privabile tuje ponudnike. ©e pred tem pa je treba �e med doma�imi ponudniki ustvariti take razmere, kar pomeni, da se bosta morala ESB in NIE odpovedati nadzoru nad proizvodnjo. Toda, dodaja Careyjeva, je vse to uresni�ljivo, vse dokler obstaja med predstavniki obeh vlad trdna volja in zavezanost k temu cilju.
Irske in severne Irske v za�etku leta 2001 sporazumeli, da bodo delovali skupaj, na tako imenovanem ≈vseirskem trgu«. Poro�ilo o tem, kakπne so mo�nosti, da trg res za�ivi in kakπne pomanjkljivosti je πe treba premagati, je pripravil IPA Energy Consulting.
Razli�ne cene, razli�ni pristopi
Toda kljub volji obeh delov otoka, je uresni�itev zgoraj opisanega cilja πe dale�. Kot smo �e omenili, sta se oba trga predolgo razvijala razli�no, da bi lahko kmalu za�ela delovati skupno. Razlike med njima so namre� zelo velike, zato je ta trg za zdaj πe nezanimiv za nove ponudnike, πe ve� - nekateri so celo hoteli sodelovati na skupnem irskem trgu, a so se temu zaradi razlik med dvema sistemoma raje odpovedali.
Nobeden izmed sedaj obstoje�ih trgov namre� πe ni povsem liberaliziran - v Republiki Irski to πe najbolj ovira prevladujo�a vloga dr�avnega podjetja (Electricity Supply Board - ESB), ki skrbi za oskrbo z elektri�no energijo in ima v lasti skoraj vse proizvodne zmogljivosti. Na Severnem Irskem so proizvajalci elektri�ne energije sicer neodvisni od dr�ave, toda podjetje Northern Ireland Electricity (NIE) nadzoruje z dolgoro�nimi, predvsem pa izredno dragimi pogodbami domala vso proizvodnjo. Tako ali druga�e je torej v obeh delih dr�ave pridobivanje elektri�ne energije ve�idel v rokah dveh podjetij, s tem pa je neovirano tekmovanje prakti�no onemogo�eno. K temu naπteva Rosalind Carey iz omenjenega IPA Energy Consulting πe πtevilne druge razloge, zakaj skupni trg na irskem otoku ne more za�iveti. Trgovanje v obeh delih sicer temelji na pogodbah med neodvisnimi proizvajalci in oskrbovalci z energijo, toda cene so tiste, ki jih precej lo�ujejo. V Republiki Irski so namre�, kljub zelo velikemu povpraπevanju, zelo nizke, zato je ta trg πe toliko manj privla�en za tuje ponudnike, v britanskem delu otoka pa je ravno obratno: proizvedene energije je dovolj, cene pa so visoke, predvsem zaradi dolgoro�nih pogodb. Tudi take razmere niso vaba za nove ponudnike, kaj πele za tiste, ki bi radi tr�ili v obeh delih otoka.
Slabe povezave
Tekmovanje na omenjenem trgu precej onemogo�ajo tudi slabe povezave ali pa vsaj slaba politika, ki ureja trgovanje po obstoje�ih elektroenergetskih povezavah. V britanskem delu otoka so namre� proizvajalci mo�no povezani in tudi sodelujejo pri izmenjavi, popolnoma druga�na slika pa vlada v irskem delu, kjer je sodelovanje zelo πibko. Poleg tega je sistem zara�unavanja tarif v slednji dolo�en na lokalni ravni, v prvem pa je enak za vse proizvajalce v dr�avi. V tem primeru bi se torej novi ponudniki znaπli v veliki zagati, �e bi hoteli sodelovati na skupnem irskem trgu, saj bi bili v precepu med dvema sistemoma. K temu je treba dodati πe dokaj pomanjkljive fizi�ne povezave med elektroenergetskima sistemoma. Kot smo �e omenili, se je Irska πele lani povezala z Veliko Britanijo - obe dr�avi sta zgradili povezavo, ki naj bi prenaπala 1400 MW elektri�ne energije, toda to se ni uresni�ilo, saj so bila vlaga-
Foto Dunja Wedam
nja Republike Irske dolga leta veliko premajhna. Tako so lahko za�eli komercialni ponudniki elektri�ne energije aprila lani uporabljati zmogljivosti v viπini 700 MW z juga proti severu in 170 MW s severa proti jugu.
Vse naπtete pomanjkljivosti vsekakor dobro ka�ejo na to, da obstoje�a lo�ena trga nista ravno vabljiva za morebitne tuje ponudnike - kot �e re�eno, so nekateri zaradi neurejenosti raje odstopili od posla ali pa se nanj zaradi preslabih mo�nosti za enakovredno tekmovanje z doma�imi podjetji zanj niti potegovati niso za�eli.
Lastni�tvo bo treba razpr�iti
Vse dokler ESB in NIE nadzorujeta oziroma imata v lasti skoraj vse proizvodne zmogljivosti, obstaja tveganje, da bo skupni vseirski trg za�ivel zgolj kot duopol, trdi Rosalind Carey. Brez ve�jega πtevila drugih ponudnikov tekmovanje na trgu ni mogo�e, s tem pa padejo v vodo tudi vsi na�rti po deregulaciji in liberalizaciji skupnega trga. Zato svetuje obema vladama, naj uredita trg s posebnimi ukrepi. Denimo, ESB bi moral elektrarne prodati drugim lastnikom ali pa vsaj predati nadzor nad njimi, pri �emer bi vsaj formalno πe lahko ostal lastnik, po drugi strani pa bi moral NIE s posebnimi odkupnimi pogodbami prekiniti dolgoro�ne sporazume, ki so dobesedno zamrznili tekmovanje na Severnem Irskem, ter za�eti sklepati nove, ki bi bile primerne za ves otok. Druga mo�-nost je po mnenju Careyjeve ustanovitev posebne komisije, ki bo pristojna za tekmovanje na tem podro�ju in bo omejevala samovoljne pogodbe sedanjih monopolistov, obenem pa postavljala pogoje konkuren�nosti.
Po mnenju Rosalind Carey bi bila razprπitev lastniπtva nad elektroenergetskimi zmogljivostmi πe najboljπa reπitev, toda ta se ne bo za�ela, dokler si dela otoka ne bosta postavila nekih skupnih pravil trgovanja na vseirskem trgu. ≈Obstoje�a situacija je dokaz, da je za za�etek oblikovanja skupnega trga potrebno ve� kot le povezovanje nacionalnih pravnih sistemov,« razmiπlja omenjena avtorica. Kot dodaja, bi morali v vladi razmiπljati o konkretnih korakih, ki bi odstranili razlike med deloma otoka - tako na podro�ju obstoje�ega trgovanja in prenosa kot tudi na podro�ju pravnih ureditev.
Kako urediti skupni trg?
Da bi res lahko za�eli uresni�evati zamisli o skupnem trgu, bi morali obe dr�avi naloge prepustiti skupnima operaterjema elektroenergetskega trga in prenosnega sistema, ki bi nadzorovala tekmovanje na celotnem otoku. Tako bi dobili proizvajalci enake mo�nosti za sodelovanje, ne glede na lokacijo. Kajpak bi bilo zaradi tega treba harmo-nizirati tudi pravila, ki urejajo dostop do omre�ja in tarifne sisteme v obeh pravnih redih. ≈Ni razloga, da skupen operater prenosnega sistema ne bi mogel sprejeti re�ima, ki bi veljal po vsem otoku,« zatrjuje Careyjeva in dodaja, da bi kljub temu oba sistema lahko delovala lo�eno, njuno delovanje bi le nadziralo skupno telo. Alternativna reπitev opisani bi bilo sklepanje lo�enih sporazumov o trgovanju na severu Irske in v
Republika Irska je do zdaj svoj trg z elektri�no energijo liberalizirala zgolj 40-odstotno, predvsem zaradi pomanjkanja proizvodnih zmogljivosti. Nekoliko bolj je napredovala na trgu s plinom, ki je dostopen 80 odstotkom porabnikov, preostalih dvajset odstotkov pa bo lahko za�elo sodelovati na odprtem trgu od leta 2005 naprej. Velika Britanija je v primerjavi z Irsko veliko bolj napredovala, saj je trg z elektri�no energijo liberalizirala takoj za Nem�ijo, tudi trg s plinom je odprla �e pred πtirimi leti -vendar pa ne tudi za Severno Irsko, ki πe vedno zaostaja na tem podro�ju.
Republiki Irski. A da bi tako ločena trga res učinkovito sodelovala, bi bilo tudi v tem primeru treba zmanj�ati razlike med sistemoma in harmonizirati pravila prenosa.
Tretji pristop k oblikovanju skupnega trga pa je nekak�en hibrid med �e opisanima predlogoma. Podoben je skandinavski ureditvi, pri katerem udele�enci sicer trgujejo prek nacionalnih meja, tudi pravila prenosa so poenotena, sodelujočim dr�avam pa so prepu�čene regulatorne funkcije. K omenjenim trem modelom dodaja Careyjeva �e enega, ki upo�teva, da med dr�avama vendarle �e obstaja neke vrste integracija, ki bi jo morda veljalo le nadgraditi s telesom, ki bi nadzorovalo implementacijo skupnih pravil in kajpak tudi njihovo izvajanje. Sestavljali bi ga predstavniki komisij, ki skrbijo za urejanje elektroenergetike tako v Republiki Irski kot tudi v Severni Irski.
Simona Bandur
Povzeto po Power in Europe Special Edition -West European Electricity Review 2002
REKORDNA VREDNOST NAFTE
Cena surove nafte Organizacije izvoznic nafte (OPEC) je zaradi zaskrbljenosti glede morebitne vojne v Iraku dosegla najviπjo ceno. Sredi februarja je bilo namre� treba za sod nafte pla�ati 32,33 dolarja, kar je najviπja vrednost po novembru leta 2000. V drugem tednu tega meseca je stal sod nafte v povpre�ju 31,5 dolarja, kar je za ve� kot dolar ve� kot teden prej. Viπanje cene torej ni zmotila niti odlo�itev �lanic omenjene organizacije, da 1. februarja pove�ajo koli�ino na�rpanega �rnega zlata za 1,5 milijona sodov, saj je njegova cena ostala visoko nad mejo 28 dolarjev, ki jo �eli OPEC v najslabπem primeru ohraniti. Sicer pa je na podra�itev poleg negotovosti na Bli�njem vzhodu nekoliko vplival tudi polo�aj v Nigeriji in Venezueli, ki sta prav tako �lanici OPEC, in nenavadno mrzla zima, zlasti v ZDA, zaradi �esar je poraba energije znatno presegla pri�akovano
vrednost. STA
S
ODELAVCI SO NAJBOLJ DRAGOCENI POMOČNIKI
Nemalokrat se v podjetju znajdemo v situaciji, ko ne znamo naprej. Poznamo te�avo, ki jo moramo reπiti, prav tako okoliπ�ine, a ne znamo presoditi, kako se je lotiti. V takem primeru so najve�krat prava reπitev nasveti kolegov, njihova razmiπljanja in pogledi na te�ave. Ljudje, ki niso neposredno vpleteni v delovno nalogo, jo namre� velikokrat vidijo s povsem drugega zornega kota in nam lahko zato ponudijo reπitve, ki jih morda sami niti upoπtevali ne bi. Prav zato so sestanki med sodelavci nepogreπljiv del delovnega procesa.
Kolegialna pomoč je sestanek ali delavnica, kamor povabimo člane drugih delovnih ekip, da si izmenjamo izku�nje, poglede in znanje. Zanje se je vredno odločiti, ko se znajde poslovna enota pred izzivom, pri katerem bi znanje in izku�nje drugih resnično lahko pomagale. Tak�en sestanek bi morale skupine v podjetjih po mnenju Chrisa Colliso-na in Geoffa Parcella pripraviti vsak teden, saj so tako izku�nje �e sve�e in lahko veliko pripomorejo k re�evanju zapletov, s katerimi se morebiti srečujejo člani katere druge delovne ekipe. Kot pravita omenjena avtorja, je bistvo kolegialne pomoči, da omogoči uvid tudi ljudem, ki sicer niso člani te skupine. S pogovorom in predstavitvijo najrazličnej�ih mnenj in morebitnih analiz tako vpleteni kot tudi drugi sodelavci identificirajo mo�ne načine re�evanja te�av in ponudijo morebiti tudi nove načine razmi�ljanja. Gre torej za nekak�en brainstorming oziroma izmenjavo znanja med sodelavci, ki tako posredno spletejo nekak�no mre�o, ki je med drugim tudi pogoj za dobro nadaljevanje dela.
Kaj je bistvo kolegialne pomo�i?
Kot poudarjata Collison in Parceli, je koncept kolegialne pomoči izjemno preprost in pomeni več kot zgolj izmenjavo uspe�nih in praktičnih napotkov. Tako si lahko namreč pridobimo izku�nje in znanje v določeni situaciji ali kontekstu - vsako vedenje je namreč precej odvisno od okoli�čin. Ljudje, ki opravljajo neko nalogo, imajo o njej določeno znanje, ki ga lahko dopolnijo z znanjem drugih in skupaj oblikujejo podlago za ukrepanje in re�itev. To pa je tudi bistvo kolegialne pomoči, pravita avtorja priročnika za upravljanje znanja. Nemalokrat se namreč zgodi, da vidimo problem zgolj z ene strani in se osredotočamo le na to, čeprav bi se ga bilo morda bolje lotiti popolnoma drugače.
Na�rtovanje sestanka
Sesti se za mizo in premleti te�ave vsekakor ni nikakr�na umetnost, toda Collison in Parceli ven-
darle predlagata nekaj korakov, ki naj bi se jih dr�ali pri pripravi sestanka kolegialne pomoči. Najprej je treba, kot svetujeta, jasno opredeliti namen srečanja in preveriti, ali je �e kdo re�il te�avo, podobno na�i. V tem primeru je najbolje poglobiti se v bazo znanja podjetja, povpra�ati pri sodelavcih, ali poznajo koga s podobnimi izku�njami. Potem je treba določiti moderatorja sestanka oziroma osebo, ki bo predstavila zaplet z vseh mo�nih strani, torej kar se le da poglobljeno. Včasih je morda celo bolje, da to ni oseba, ki je del ekipe. Sledi časovno usklajevanje, ki je lahko velikokrat �e najbolj zapleteno, saj je zlasti če je veliko vpletenih, zelo te�ko najti termin in prostor, ki bi res ustrezal vsem sodelujočim. Ta skupina mora biti kar se le da pestra in vsebovati ljudi, ki bodo prepoznan te�avo z različnih vidikov -sicer je namreč lahko vso naprezanje zaman. Le tako lahko res izmenjamo mno�ico mnenj in pogledov, a vendarle ne sme biti udele�encev preveč; najbolje je, če jih je od �est do osem.
Včasih tudi prerekanje koristi
Se pred sestankom je treba tudi jasno opredeliti, kaj bi radi dosegli, srečanje pa razdeliti na več delov - začnemo kajpak z izmenjavo informacij in predstavitvijo okoli�čin. Kolege je treba �e med tem spodbujati k sodelovanju in morebitnim pripombam, ki jih je dobro sproti analizirati in si zapisati nove opazke. Vloga udele�encev sestanka je namreč ponuditi pomoč, strokovno znanje in izku�nje za re�itev problema, ne da bi bilo potrebno dodatno delo. Včasih morda koristi celo nekoliko prerekanja, saj ogreje razpravo, poleg tega pa se prav takrat po navadi porajajo najbolj tehtni argumenti. Pri zbiranju povratnih informacij, ki jih dobimo med razpravo, je dobro, da se po tem vsa skupina pogovori o njih ter posku�a oblikovati neke skupne izvlečke in poudarke. Na koncu je treba �e enkrat preleteti tudi povratne informacije in premisliti o tem, kaj se je kdo naučil in kdo bi utegnil imeti korist od tega. Sledijo le �e pogovori o ukrepih. Kajpak je treba pred tem oceniti, kaj je bilo vendarle doslej �e postorje-no in premisliti, kako to izbolj�ati.
Tudi čas za kavo je del sestanka
Med sestankom je treba predvideti tudi čas za
dru�abnost, morda jutranjo kavo ali celo ve�erjo, saj je to najboljπa prilo�nost, da sodelujo�i vzpostavijo tesnejπi stik - to je pomembno zlasti, �e se ne poznajo tako dobro. Sicer pa ni treba niti posebej izpostavljati, da se najboljπe zamisli in iskrice po navadi utrnejo prav med klepetom ter ob dobri hrani in kozarcu vina.
Morda se na prvi pogled sploh ne zdi, da smo na takem kolegialnem sestanku, pa naj bo bolj ali manj formalne narave, sploh kaj novega izvedeli. Nasprotno - velikokrat se vsaj �lanom ekipe, ki se sre�uje z zapletom pri delovni nalogi, zdi, da ni imel sestanek nobenega u�inka. A vendarle �as ni bil izgubljen - �e samo razmiπljanje o problemu je namre� zelo koristno in nemalokrat se zgodi, da sliπano upoπtevamo, �etudi se morda tega niti ne zavedamo. Tudi primerjanje izkuπenj je nadvse dobrodoπlo, saj tako posredno ocenimo svoje delo in morda tudi spremenimo prednostno lestvico ukrepov. Velikokrat se zgodi, da na sestanku najdemo le potrditev, da so bili dosedanji koraki re-πevanja naloge pravilni, kar nam zagotovo dvigne samozavest. Ne nazadnje pa je treba dodati πe, da u�enje ni enosmerno in da se na takem sestanku veliko nau�ijo tudi tisti, ki naj bi zgolj ponudili svoje izkuπnje.
Simona Bandur
Povzeto po knjigi Chrisa Collisona in Geoffa Parcella U�imo se leteti (priro�nik za upravljanje znanja)
BOLJ OPTIMISTIČNO LETO 2003?
Čeprav so bile zadnje ocene gospodarske rasti za lansko leto vseskozi bolj ali manj negativne, se povečuje optimizem glede napredka gospodarstva v leto�njem letu - v Evropi naj bi napredovalo za 1,4 odstotka, v Zdru�enih dr�avah Amerike pa za 2,7 odstotka. Sicer pa se je lansko leto slabo končalo zlasti za slednje, saj je vrednost dolarja upadla, obenem pa so se zvi�ale cene surovin in nafte, zaradi cesar je dosegla inflacija v ZDA 2,4 odstotka, v Evropi pa 2,3 odstotka. Gibanje svetovnega gospodarstva je vplivalo tudi na Slovenijo, kjer je indeks cen �ivljenjskih potreb�čin decembra lani zrasel za 0,6 odstotka, predvsem zaradi podra�itev v skupini prevoz. V vsem letu je dosegla skupna rast �ivljenjskih stro�kov 7,2 odstotka - nadzorovane cene so se povečale za skoraj deset odstotkov, proste pa za 6,7 odstotka. Da bi tako nara�čanje umirila, je vlada do aprila letos, kot je znano, zamrznila cene, ki so pod njenim nadzorom, in sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero �eli omiliti vpliv gibanja svetovnih cen nafte na slovensko inflacijo. Sicer pa so se v Sloveniji v prvem leto�njem mesecu cene �ivljenjskih potreb�čin v primerjavi z zadnjim lanskim podra�ile za odstotek, glede na lanski januar pa za 6,6 odstotka. Leto�nja januarska inflacija, h kateri so največ prispevale vi�je tro�arine in davčne stopnje pri tobačnih izdelkih in vinu, je po izračunih dr�avnega statističnega urada za 0,6 odstotne točke manj�a kot januarja 2002. Poleg tega pa je statistični urad v začetku februarja objavil tudi harmoniziran indeks cen �ivljenjskih potreb�čin, ki ga zahteva Evropska unija od vseh dr�av kandidatk za vstop, namenjen pa je predvsem primerjanju inflacije. Po njem so se v Sloveniji januarja cene v primerjavi z zadnjim lanskim mesecem zvi�ale za 1,2 odstotka, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 6,7 odstotka. STA
Foto arhiv