|
|
tem pa je že združena tudi njegova naloga. Iz njega črpa lokalni zgodovinar, ki mu je mestni arhiv glavni vir. To je njegova znanstvena stran. Upravno pa je mestni arhiv pomemben za mestne upravne uradnike, ki morajo v zamotanih vprašanjih dostikrat poseči vanj. Upravo arhiva bi si zato morala prav za prav deliti zgodovinar in iz-vežban registrator. Vsekakor je za upravo arhiva potrebna moč, ki je znanstveno in tehnično — s prakso v upravni stroki — primerno kvalificirana.
Želeti je, da skuša mestni arhiv pridobiti za trajno v.shrambo zasebne arhive uglednih meščanskih rodbin: trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, intelektualcev. Taki zapiski se privatno naglo po-razgube, vendar pa so za gospodarsko in kulturno zgodovino mesta neobhodno potrebni in jo šele v resnici oživljajo.
V organični zvezi z mestnim arhivom je mestni muzej, ker se delokrog obeh dostikrat ne da strogo ločiti (stari rokopisi, načrti, slike, pečati itd.). Mestni muzej je v svojem bistvu krajevni muzej. Zalo se mora v svojih zbirkah omejiti na to, kar je za dotično mesto značilno, in si ne sme nadevati značaja splošnega muzeja. Umetnine, umetno-obrtni izdelki bi v mestnem muzeju pomenili le, da so last mesta. Mestni muzej naj zbira to, kar je za zgodovino mesta važno. Če hočemo prav poznati sedanjost, se moramo prej seznaniti s preteklostjo. Ljubljanskega mestnega muzeja n. pr, bo naloga, zbrati vse, kar se nanaša na zgodovino Ljubljane, na njen stavbni razvoj, na njeno gospodarsko in kulturno preteklost, ni mu pa treba snovati galerije umetnin, ki jih je nakupilo mesto od sodobnih slikarjev ne glede na ideelno zvezo z mestom.
Kar je bilo zgoraj povedano o arhivu, velja tudi za muzej. Zgodovinske zanimivosti, ki jih še hranijo posamezne rodbine (od slik, steklenine, porcelana in drugih drobnarij do pohištva) bodo najbolje shranjene v mestnem muzeju, ker se sicer porazgubijo in raznese j o. Smotrna akvizicija takih predmetov bo važna naloga mestnega muzeja.
Mestni muzej pa naj ne sega samo v preteklost, ampak naj sledi tudi sedanjosti. Kot poseben in zelo važen del muzeja si predstavljam oddelek, ki bo kazal ves razvoj sodobnega mesta: razvoj mestne aglumeracije in mestnega teritorija, razvoj mestne uprave ter postanek in razvoj mestnih ustanov in podjetij. Ta slika se mora izpopolnjevati od leta do leta. Komunalni politik dostikrat išče podobnih podatkov, pa jih dobi le po dolgem trudu ali sploh ne.
|
Zato je tudi nujno, da je z mestnim arhivom in sodobnim oddelkom muzeja združen mestni statistični urad. Urejena statistična služba ni za mesto nič manj važna kakor za državo. Mesta se niso povečala samo po številu prebivalcev, ampak pomnožili so se tudi njih raznoliki posli. Mesto ni več samo upravni aparat, ampak je prevzelo naloge, ki jih mesto pred 100 leti še ni poznalo: gradbeno ureditev, javno higieno, preskrbo z vodo, razsvetljavo in pogonsko silo, klavnice in celo zastavljalnice in pogrebni zavod. Statistike posameznih mest — v obliki statističnih poročil ali almanahov — so danes neobhodno potrebno sredstvo vsakemu resnemu komunalnemu delavcu, ki šele iz primerjajoče statistike drugih mest spozna napake in prednosti lastne občinske uprave in z njo kontrolira njen pravec. Podrobno mora mestna statistika obsegati statistiko prebivalstva, statistiko šolstva in kulturnih ustanov, stanovanj, zaposlitve delavstva, prometa, konsuma in cen, mestnih podjetij kakor tudi statistiko volitev. Zveza nemških mest, ki imajo svojo službo sistematično in enotno organizirano, izdaja letno svoj sila zanimiv »Sta-tistisehes Jahrbuch deutscher Stšidte«.
V zvezi z mestnim arhivom in mestnim muzejem lahko mestni statistični urad, zlasti, ako se poslužuje oblike modernih grafikonov, stalno seznanja občinstvo z upravnimi, gospodarskimi in kulturnimi nalogami mest. Vodstvo po mestnih zbirkah, zvezano s predavanji, budi v prebivalstvu meščansko zavest, ki je integralen del državljanske zavesti. V mestih, ki nimajo visokih šol, lahko muzeji postanejo središče duševnega življenja: saj gojijo ameriški muzeji celo glasbo. Znanstvena obdelava zbirk mestnega arhiva in mestnega muzeja je razumljiv postulat.
Umetno-obrtni muzeji so muzejski tip zase. V srednjeveškem mestu, kakor se je ohranilo do 19. stoletja, sta si bila umetnost in obrt eno. Šele stroj ju je razdvojil. Ko se je obrt zavedla za njo nastale škode, so se začeli snovati umetno-obrtni muzeji, ki naj bi obrt zopet približali umetnosti. South-Kensington Museum v Londonu je bil prvi tak muzej, ki je združeval umetno-obrtno zbirko, knjižnico in šolo. Mesto Hamburg je leta 1844. prvo ustanovilo tak muzej. Sledila mu je v Nemčiji dolga vrsta drugih mest. Kakor pojmujemo danes umetno-obrtni muzej, je vsem takim ustanovam namen, da dvignejo kvaliteto obrtnih izdelkov z zbirkami, šolo in stalnimi razstavami. V tem sodelujejo mesta z obrtnimi organizacijami, z njihovo zbornico in z njihovo šolo. Tak muzej nadomesti
|
|