Predogled



Veliko slavij e v Skofji Loki.	v katerem bo�anstvu pravzaprav �ivi in se I zaveda svojega bitja. Tak pojem napredovanja odklanjamo kot ne-kr��anski in � protinaraven. Stremimo pa z vsemi mo�mi za tistim napredkom, ki ga.je sploh zmo�en �lovek in njegove naprave. Star pregovor pravi: .Qui non proficit, deficit (kdor ne napreduje, nazaduje). Mi, katoli�ki Slo�venci pa no�emo nikjer nazadovati, torej moremo in moramo povsod le napredovati. Da to geslo dejan�sko izvr�ujemo, dokazuje razvoj javnih razmer v na�; domovini v zadnjem �asu. Ne morem se; ozreti na vse tiste strani na�ega javnega �ivljenja^ kjer se tak napredek pojavlja vidno in krepko, baviti se mi je le z veliko organizacijo na�ih nepoliti�nih dru�tev, priznavajo�ih kr��anska na�ela � S. K. S. Z. Ustanovljena leta 1897 je bila izpo�etka ome�jena bolj na Ljubljano. Velik korak naprej je sto�rila letaM002, ko se je raz�irila v Zvezo vseh.slo�venskih nepoliti�nih dru�tev, ki stoje na temelju ka�toli�ke .resnice* �e bolj se je okrepila in izpopol�nila, v ko , so koncem predlanskega in lanskega leta dorasle njene h�ere � �tajerska, gori�ka in koro��ka zveza, katere je proglasila za samostojne iz is�kreno �eljo, naj se krepko razvijajo in plodonosno delujejo sebi in skrbni materi v prid. \ Ko danes poro�am o delovanju na�e �tajerske Zveze, morem z* zadovoljstvom in radostjo povdar-jati, da se tista s m e r, v kateri se gibljemo in de-tujemo, imenuje: naprej! Napredovali smo. pred vsem glede na �tevilo. Ob osamosvojitvi smo od skupne Zveze prevzeli 45 dru�tev. Tjekom lanskega in' teko�ega leta se je �tevilo �e bolj ko podvojilo. Sedaj je namre� v na�i Zvezi v�lanjenih 93 dru��tev, nekaj dru�tev se snuje, tako da kmajlu dose��emo �tevilko; 100, Po�ivilo, poglobilo in j raz�irilo pa se je tudi delovanje v posameznih dru�tvih. V tem oziru mo�ram z veliko'zahvalo omenjati, da, na�i vrli somi��ljeniki , in po�rtvovalni delavci na izobra�evalnem polju, v priprosti kme�ki in delavski oblje/ki ravno tako, ka\|<or v gosposki] suknji, razumevajo vedno bolj znamenja �asa ter uvidevajo veliki pomen iz�obra�evanja in vseh te�enj, ki stremijo za tem t ve�likim ciljem. S tem ne koristijo ; samo sebi in '■ tiste�mu ozkcjmu krogu, v katerem se na videz giblje njihovo delovanje, temve� s tem tudi najizdatnej�e slu�ijo veri i in narodu. Kjer je namre� prava izob-	ra�enost doma, tam' se bo Verski ;in narodni sov�ra�nik ' trudil zaman.. Da to;�ivljenje, in delovanje ne zastane ali se celo kje ne zmo�viri, je ■ skrb osrednjega od�bora. Ta mora biti srce, kjer utripa �ivljenje in odkoder se; razliva in preliva o�ivljajo�a kri po �i�lah, ki so tako>mnogobrojno razpredene po raznih dru�tvih na�e slovenske domovine. �tajerski osred�nji odbor � to smem nagla�ati, ne da bi pretiraval � se je vedno zavedal te naloge. Vzpodbujal je okrajne in krajne odbore, dajal jim. pojasnila in na�vodila ter vedno ostaf. � njimi v tesni zvezi, kar meclf drugim<. spjri�uje 712 pismenih po�iljatev, ki smo jih imeli v sedanjem letu in pri katerih niso v�teta zasebna pisma, ki jih je pisal ta ali; oni; od�bornik v svrho dru�tvene organizacije. Priredil je nadalje v Mariboru v zimskem �asu mnogo preda�vanj, ki so bila z ve�ine dobro obiskana. Najve�ji uspeh pa je imel,s poljudnimi socialnimivkurzi, za kme�ko in delavsko mladino in odrasle zastopnike teh stanov. Meseca januarja je bil tak te�aj v Ce�lju, meseca februarja v Slovenjgradcu, meseca mar�ca pa v Trbovljah. Trajal je,.'kakor navadno, po, 3 dni, v Celju celo 3 in pol dneva, v Trbovljah pfa, kjer razmere niso, druga�e . dopu��ale, samo en dan. Udele�encev je Bilo v Slovenjgradcu in Trbovljah do- 200, v Celju nad 130. Kolike prakti�ne va�nosti so taki; pou�ni te�aji,, sem se tudi prepri�al zadnjo nedeljo, ko smo na visokem hribu pod impozantno goro � sv. Ur�ula ustanavljali izobra�evalno dru�tvo. Na shodu je namre� stopil'k meni nek kmet,, ki se js udele�il socialnega kurza v Slovenjgradcu, ter se jo izneva ' zahvalil za to lepo prireditev in jprosil, naj zopet kaj sli�nega pripravimo; njega, gotovo ne 1)0 manjkalo noben dan, ■ �etudi iraaf do Slovenj-gradca tri ure hoda. Jaz bi na kratko ozna�il po�men takih te�ajev: preganjajo temo neznanja in od-valjajo moro zaslepljenosti, v katero nasprotniki za�peljujejo ljudstvo. Dvojno bi v�e rad naglasa!, kar spada v rub�riko napredka ne samo za �tajersko, temve� za ce�lokupno S. K. S. Z. Prvo je podvojena ■ in potro-jena skrb za mladino. »Rod ^; stari hira, gine, Bodo�nost je mladine." Ker ho�emo svojemu narodu ustvfariti, dobro bodo�nost, moramo zato temelje polo�iti v na�i mla�dini. Da napreduje na�a mladinska organizacija, dokazujejo pred vsem na�i telovadni odseki, ki so
Mesto Skofja Loka na Gorenjskem je bilo dne 26. t. m. pri�a velike slavnosti. Slovenski telovadni odseki so naredili izlet v to_t na lepoti, gostoljubno�sti in zgodovini bogato mesto in priredili tamkaj javno, telovadbo; to priliko so porabile Slovenske kr��ansko-socialne zveze ter si napovedale za ta dan ob�ni zbor v Skofji Loki. Krasen je bil sprejem v Skofji Loki. �e pred mestom je bil prvi pozdrav. V imenu �tajercev je odgovarjal na� dr�avni poslanec dr. Koro�ec. V mestu je^ pozdravil goste �upan', notar Len�ek. �e�prav drugega mi�ljenja, vendar se je mesto tudi po svojem zastopstvu udele�ilo sprejema. Kako celo druga�e ravnajo ponekod na�i liberalci, nahujskani po celjskih dohtarjih in omejeni �e sami po sebi! Mesto Skofja Loka je bilo zavito vso v zastave. Na tiso�e ljudi je prihitelo k slavnosti. Bilo,je �ivljenje, drvenje in vrvenje v mestu, kakor�nega; Skofja Lo�ka le malokedaj vidi. Med telovadci sta bila zastopana tudi celjski in trboveljski odsek ter/ bila predmet sr�nDh po�zdravov.: Zborovanje Slovenskih kr��ansko-socialnih zvez je vodil dr�avni poslanec dr. Krek. Navzo�i so bili tudi naslednji dr�avni poslanci: dr.₍ B e n-kovic, dr. Koro�ec, P i � o k, Gostin�ar, Pov-�e, Poga�nik, dr. �itnik in kranjska de�elna posl. Mandelj ter Zabret. Zveze razli�nih slovenskih pokrajin so dale svoja poro�ila. V imenu Zveze slovenskih mladeni��ev je poro�al predsednik Fr. Z e b o t. Zborovalci. so z velikim navdu�enjem sprejeli njegovo poro�ilo na znanje ter govornika burno pozdravljali. Nj,eigov govor bo objavil gotovo prihodnji »Na� Dom."; Zna�ki Zveze silovenskih mladeni�ev so' na�li ob�no pri�znanje in videli smo jih pripete tudi na mnogih pr�sih kranjskih mladeni�ev. O delovanju S. K. S. Z.;za �tajersko je po�ro�al njen podpredsednik dr. H o h n j e c: Velece-njeni zborovalci! Napredek je geslo modernega �a�sa, kot moderni. ljudje mu slu�imo tudi mi. Mi sicer ne maramo tistega pretiranega �e��enja, K se dan�dana�nji tako pogostokrat skazuje' napredku, ker je to po,svojem bistvu pravcato malikovanje; ni� dru�gega namre� ni, nego obo�evanja �love�ke narave, kateri se pripisuje brezmejna in neskon�na razvoj�na in napredovaf.na sposobnost kot tistemu faktorju,



	se v dobi dobrega leta ustanovili v tako nepri�ako�vano lepem �tevilu ter so �e dosegli velike uspehe. Dokaz z\i to je; tudi �kofjelo�ka prireditev,. ki ima izrazito mladinski zna�aj. Dokaz za to je �e poseb�no na�a 'Zveza slovenskih mladeni�ev, ki je bila binko�tni pondeljek ustanovljena v Ljutomeru ter je �a priredila dva velika mladeni�ka shoda, katerima bodo sledili drugi. Povdarjati moram, da z najve�jim veseljem poro�am o tej to�ki na�ega programa, ker iz lastne izku�nje vem, da je delo med mladi�na najprijetnej�ie' in tudi najhvale�nej�e. Vsled tega bi tudi �elel, da ta to�ka naj nikdar ne izgine z dnevnega reda na�ih plemenitih stremljenj, temve� da se vedno izvr�uje vestno in vztrjajjno, ■ ker upam, da v mladinski armadi ustvarimo najtrdnej�o obram�bo za vero sveto in domovino � drago. Ce imamo or�ganizirano, katoli�ko-narodno zavedno mladino, ne zatrepe�emo ve� pred nobenim ^: nasprotnikom, mar�ve� mu s pomilovalnim posmehom obrnimo hrbet. Drugo, kar ka�e izpopolnjevanje in napredo�vanje na�ega dela, je' ve�ja skrb za obrambo slo�venske narodnosti ob jezikovnih mejah. Kot �tajer�ski Slovenec moram to te�njo pozdravljati z rado�stjo in ob enem z,velikim pri�akovanjem. Saj je znano, kako obupen boj bije na� narod ob mejah, kako te�ko se ustavlja tujemu ■ kapitalu, ki se trudi, kos � m kosom odtrgati odv naSe rodne zemlje in � njo od na�ega narodnega telesa, kako hudo trpi pod raznarodujo�imi nakanami, ki �alibog imajo trdno oporo v de�elni in osrednji vladi., Ne pretiravam niti najmanj,. temve� govorim zgolj resnico, �e vam, velespo�tovani zborovalci, iz mnogoterega na�ega obmejnega kraja prinesem pozdrav: »Morituri vos salutant (umirajo�i vas pozdravljajo)". Sami se ne moremo. obraniti. Le tedaj je upa�nje uspeha, �e cel slovenski' narod stopi na ob�mejno stra�o. Zato smo se vzradostili, ko' smo izve�deli, da namerava, S. K. S., Z., ki ima �e v pro�gramu z leta 1902 to�ko skrbi ■■ za podporo sloven�skih katoli�kih dru�tev na jezikovni meji, intenziv�nej�emu narodno-obrambnemu delu posvetiti svoje mo�i. V to � svrho �elimo njenim v�igalicam, kojih dohodki so namenjeni obmejnim Slovencem, najobil-nej�e �tevilo odjemalcev. �elimo pa tudi, da bi ge�slo:',^ korist obmejnim Slovencem", ne ostalo sa�mo na v�igalicah, temve� da bi vedno in povsod podv�igale vse njene �lane, dru�tva{kakor posamez�nike. Nem�ki minister-rojak Brade je na, ob�nem zboru nem�kega Schulvereina v Celovcu rekel, da Nemci ne sm^o trpeti, da.bi se samo eden\ nem�ki otrok odtujil svojemu narodu. Za nem�ki narod se�veda ni te nevarnosti. Toda �e mogo�no nem�jko pleme tako pazljivo stoji na braniku za � svojo na�rodnost, je za nas malo�tevilne Slovence �lvJjensko vpra�anje in neodlo�na eksisten�na skrb, da ohra�nimo na�emu narodu vsakega. slovenskega otroka in vsakega odraslega. Kdor tukaj stori, tudi kaj. male�ga, stori pravzaprav veliko. Veleoenjeni zborovalci! Ob sklepu mojega po�ro�ila 'se mi ponavljajo v spominu besede, kh, jih je o na�i Zvezi zapisal nek slovenski liberalni list' na �tajerskemi. Njegova sodba'je ta, da je S. K. S. �. fakti�na ,politi�na organizacija klerikalizma. � Hvale�ni smo nasilni nasprotnikom za to izjavo. Ker ne vemo. niti mi', niti na�i nasprotniki, kaj je prav�zaprav klerikalizem, moremo to po tej izjavi vsaj	sumiti. Ker pa na�a Zveza nima drugega namena nego pospe�evati^ izobrazbo in napredek slovenske�ga naroda, vzgojevati na� narod v'pravem social�nem in rodoljubnem duhu, se moramo samo �uditi, da se na �tajerskem in po celi na�i �irni domo�vini �e najde kak zaveden Slovenec, ki' �e ni kle�rikalec. Sicer pa ne odbijajmo tozadevnih politi�nih napadov na nas z istim oro�jem, temve� le s po�dvojenim delom. Mi samo zidamo¹,, in ne ■ razdiramo. Na�o geslo bodi: Po tej poti naprej vztrajno in po��rtvovalno! Cilj, ki se blesti pred nami, je: Vse�stranski , blagor na�ega naroda! Za telovadne odseke je poro�al brat Predesnik, za koro�ko zvezo; Vun�ek, za gori�ko Krem�ar, za tr�a�ko Cen�i�, za kranjsko Smolnikar, iza dija�ko zvezo Cesnik in pozdrave Poljakov je prinesel Sa-dovskv. Popoldan je bila javna telovadba. Na tiso�e in tiso�e ljudi je oblegalo teilOvadi��e ter s ■ pozornost�jo zasledovalo telovadbo na�e mfiadine.. �eprav iz vseh krajev na�e Slovenije skupaj zbrani, brez skupnih vaj, vendar so proizvajali vse vaje z ob��udovanja vredno to�nostjo. Z navdu�enimi vskliki in s ploskanjem je ob�instvo zahvaljevalo na�e mla�da' sokole za krasno prireditev. Telovadba je bila najlep�a to�ka vse �kofjelo�ke slavnosti. Marsikateri gost je odnesel v srcu �eljo: da bi tudi pri nas kmalu imeli mnogo�tevilne telovadne odseke. Giba�nje j med mladino nam je porok, da se ta �elja tudi izvr�i. Na slavnost ( je do�lo tudi mnbgo pozdravov. One,, ki so pri�le iz �tajerske de�ele, objavimo pri�hodnji�.

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu