|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
drn in strn. Kolikokrat sem ob�udoval konje, kako zelo so zmo�ni podivjati v tekmovalni obsedenosti, kadar so v gru�i! �utiti, kako se zgolj na rahel pritisk tvoje noge napne kakor lok mi�i�asto, gib�no telo pod teboj, kako konj stoka in hrza od napora, da bi premagal vse daljave in zapreke ter do skrajne meje stopnjeval svojo hitrost, nad katero se sam o�itno navdu�uje in naslaja! V dneh, ko so me te ponosne, svobodoljubne �ivali voljno in zanesljivo nosile �ez ravnine in strmine, ko sem se v zasne�enem, prav�lji�no tihem gozdu ali na odprtem, v soncu �are�em polju predajal ritmu divjega dira in rezki ne�nosti vetra, ki me je bil v obraz, takrat se mi je odkrila nova pokrajina naravne, nepotvorjene, prvobitne �ivljenjske lepote, katere podoba bo ostala v meni sve�a in �ista kakor spomin na gore, gozdove, reke, zarje in oblake in vsa do�ivetja svobode, zdravja in mo�i, ki mi jih je dala priroda.
|
|
|
|
|
|
|
|
ZAMRZNJENI RIBNIK
MIRAN JARC
|
|
|
|
|
|
|
|
Te�ka veja se je zganila,
bela kepa se je spr�ila
v dih ... Kako je gluha ti�ina!
Mrtva ptica na ledu sameva, tu �e krik zamre brez odmeva... vse bo zamrlo neko� brez spomina
|
|
|
|
|
|
|
|
SEJALEC V ZIMI
MIRAN JARC
Tako je prav: z zemljo sva zdaj sama, �e ptic ni preko belega polja.
Svet je leden. �e zrak �e ledeni. Od tu je danes dale� do ljudi
in blizu do zemlje kot nikdar prej... �esa naj i��em v svetu �e poslej:
kot zrno sem, ki v mrtev �as zori. Nov kosec pride, vse nas pokosi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|