UDK 911:551.48:621.311(497.12-17)=863

Du�an Plut*, Darko Radinja"^, Marcel Kompare***

NARAVNE IN TEHNI�NO-EKONCffSKE OSNOVE ZA MALE HE
V ZGORNJI MEZl�iCI VCUm

I. NARAVNE OSNOVE ZA MHE

Pri izbiranju lokacije za proizvodne celice (PC) je potrebno upo�te-
vati, da pomeni njihovo uvajanje tudi pove�ano rabo elektri�ne ener-
gije. Zato je upravi�ena prou�itev krajevnih, dotna�ih energetskih,
zlasti obnovljivih virov, ki bi jih bilo mo�no redno ali ob�asno upo-
rabljati za proizvodnjo elektri�ne energije. Med njimi je v alpskem
in vodnatem Zgornjem Pome�ju danes prakti�no �e neizkori��ena vodna
mo�, ki ustreza za osnovno ali dodatno energetsko oskrbo PC, pa tudi
za gospodinjstva in druge manj�e uporabnike.

Gre za pregledno projektno �tudijo o tistih pokrajinskih (geograf-
skih) in osnovnih tehni�no-ekonomskih dejavnikih, ki vplivajo na iz-
bor lokacij za male hidroelektrarne (MHE) z mo�jo 15 kW (kar je spod-
nja meja za redno oskrbo sodobno opremljenega gospodinjstva in sred-
nje velike PC z 2-4 delovnimi mesti), a tudi za ve�je, do 50 kW. Na-
kazane so tudi osnovne pokrajinske mo�nosti za gradnjo MHE med 8-10
kW, ki bi okvirno krile potrebe po elektri�ni energiji posameznega
gospodinjstva. Osnovni namen prou�evanja je torej ocena hidroeper-
getskega potenciala vodnih tokov Zgornjega Pome�ja za MHE z vidika
uvajanja PC. Izraba teh mo�nosti pomeni v bistvu ohranitev oziroma
posodobitev nekdanje energetske rabe (mlini, �age, hi�ne HE) Zg.Me�e
in njenih pritokov. Zaradi obmejne lege Me�i�ke doline pa ima gradnja
MHE tudi strate�ko-narodnostni pomen in lahko pripomore (skupaj s PC)

+ Dr., univ.asis.. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta,
Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, A�ker�eva 12

++ Dr., univ.prof., Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta,
Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, A�ker�eva 12

Univ.asis., Strojna fakulteta. Univerza Edvarda Kardelja,
61000 Ljubljana, A�ker�eva 12

- 67 -

D. Plut, D. Radlnja, M. Kompare_Naravne in----_

- 68 -

k ohranjanju naseljenosti in kulturne pokrajine sploh. Zaradi naravo-
varstvenega vidika je namre� predvidena raz�iritev krajinskega parka
v Topli prakti�no na celotno Zg. Pome�je, pa tudi zaradi smotrnosti
nalo�b so bile prou�ene mo�nosti za MHE le na pokrajinsko-hidrolo�ko,
ekolo�ko in ekonomsko ugodnih lokacijah, torej predvsem na mestu nek-
danjih mlinov in �ag. Obnova ali ekolo�ko pretehtana gradnja jezov
zaradi MHE bi bila zaradi zmanj�ane erozije in prodonosnosti tudi
ekolo�ko ugodna.

V raziskavi so bile najprej osvetljene pokrajinske poteze Zgornjega
Pome�ja, zlasti naravnogeografske, ki so pomembne za predvideno ener-
getsko rabo povime Me�e in njenih pritokov. Zaradi prevlade nepre-
pustnih kamenin (magmatskih, metamorfnih in drugih) je povr�inska vod-
na mre�a zelo gosta. Na 126 km^ ozemlja je 215 km stalnih vodnih to-
kov (1,7km/km^), kar je pribli�no trikrat ve� od povpre�ne gostote v
Sloveniji. To daje dobre mo�nosti za MHE, ki jih zaradi nivalno-gor-
skega, globoko razrezanega alpskega pore�ja dodatno stopnjuje �e ve-
lika reliefna energija, zato imajo povime vode velik strmec. Hiter
tok in ve�ja mo� ustrezno nadome��ata sicer manj�o vodnatost povimih
tokov, kar je ugodno za MHE. Severni del Zgornjega Pane�ja je sicer
prete�no kra�ki (ob Koprivni, Topli in Helenskem pretoku), zato pa
ima ve� podzemeljske vode. Pod Peco pa je potrebno upo�tevati tudi
spremembe vodnih razmer zaradi me�i�kih rudnikov (depresijski lijak,
podzemeljske vode), zato prihaja do uhajanja povr�inske vode v tla
in usihanja studencev (Radinja, 1984).

Zaradi zati�ne in proti vzhodu pomaknjene lege je v Zg. Pome�ju sicer
manj padavin kot v Zahodnih Karavankah, vendar �e vedno nad sloven-
skim povpre�jCTi. Letna koli�ina padavin je v povpre�ju okoli 1600 mm.
Za MHE pa je ugodna manj�a erozijska dinamika in manj hudourni�ke
poteze voda zaradi manj�ih dnevnih vi�kov padavin (do 100 mm) in pre-
vlade gozdnih povr�in.

Energetsko vrednotenje vodnih tokov za MHE sloni na izra�unanih

D. Plut, D. Radlnja, M. Kompare_Naravne in ....._

- 69 -

�tm�ih (padcih) in pretokih. Zaradi velike reliefne energije so nam-
re� za tokove Zg. Pome�ja zna�ilni veliki strmci in nezglajeni podbl-
�ni profili. Glede na strmec so za MHE (nad 15 kW) najbolj ustrezni
naslednji tokovi : Topla - 119%o, Helena - 90%o, Koprivna - 70%o,
Me�a - 64%o, Bistra - 64%o in Javorski potok - 46%o (Plut, 1984).
Za hidroenergetsko vrednotenje so pomembnej�i strmci na posameznih
odsekih vodnega toka, kakr�ni so na zgornji in spodnji Topli, zgor-
nji Me�i (do soto�ja s Koprivno), srednji Koprivni in zgornji Heleni.
�e natan�nej�e analize podol�nih profilov (100 m pasovi) pa ka�ejo,
da so razen na Javorskem potoku, spodnji Bistri in srednji ter spod-
nji Me�i strmi odseki tudi drugod (nad 100%o), kar je ugodno za grad-
njo MHE.

Po podatkih HMZ smo analizirali desetletne (1971-1980) pretoke za
Me�o v Topli in �rni, Javorski potok v �rni in Bistro za leto 1959
pri Pristavi. Ker so za instalirane pretoke MHE pomembni v bistvu
srednji minimalni pretoki, smo po iz jamo su�nem poletju in deloma
jeseni 1985 (med 15T.in 17. oktobrom) tudi neposredno izmerili pre-
toke na zgornji Me�i in njenih pritokih, zlasti na lokacijah, ki so
hidroenergetsko najugodnej�e. S tan smo ve�letne statisti�ne podatke
HMZ podkrepili �e s podatki nadpovpre�no suhega poletja leto�njega
leta,(1985).

Rezultate analiz za MHE pomembnih potez preto�ne dinamike vodnih to-
kov Zgornjega Pome�ja lahko strnemo v naslednje ugotovitve:

- V povirju (povima Me�a, Koprivna, delno Topla) se v odto�nem re�i-
mu uveljavljajo zna�ilnosti omiljenega nivalnega re�ima s poudar-
jenim primarnim vi�kom v aprilu in maju,z izrazitim zimskim ni�kom
(januar, februar) in neizrazitim sekundarnim poletnim ni�kom (av-
gust) ter jesenskim vi�kom (oktober, november). (Diagram.)

V povpre�ju zna�a razmerje med najbolj in najmanj vodnatim mesecem
okoli 4 :'1, kar je potrebno upo�tevati pri instaliranih pretokih
za MHE. Zaradi ve�jega dele�a podzemeljske vode (kras) je letno

D. Plut, D. Radlnja, M. Kompare_Naravne in ...

- 70 -

kolebanje povpre�nih minimalnih pretokov sicer manj izrazito (3 : D,
vendar �e vedno izdatno.

- V srednjem in spodnjem delu Zg. Pome�ja pa imajo vodni tokovi pote-
ze nivopluvialnega odto�nega re�ima s primarnim spanladanskim vi�-
kom (april, maj, marec) in zimskim minimumom ( januar, februar),

pa tudi z izrazitej�im sekundarnim vi�kom jeseni (oktober, novem-
ber) in poletnim ni�kom (avgust, september). Vodno kolebanje sred-
njih mese�nih pretokov je manj izrazito (3 : 1), zato pa je z vidi-
ka MHE, manj ugodno ve�je nihanje povpre�nih minimalnih mese�nih
pretokov (3,5 : 1 do 4 : 1).

- Povimo Pome�je ima zelo visoke vrednosti specifi�nega odtoka, v
katerem zna�a povpre�ni letni specifi�ni odtok 40 - 50 l/s/km^,
medtan ko je ta v srednjem Pome�ju okoli 30 1/s/km^. Za MHE je po-
sebno pomembna velikost povpre�nega letnega minimalnega pretoka.
Ugodno je dejstvo, da le-ta zna�a v povirju 12 - 15 l/s/km=, v
srednjem delu okoli 10 l/s/km^ in ob spodnjem toku 5-7 l/s/km^.
Vrednosti za Toplo in Helenski potok ka�ejo, da je zaradi krasa
nezanesljiva velikost pore�ja, opazen pa je tudi vpliv rudarjenja.

V oktobru (15., 16. in 17.) 1985 so bili po izjemno su�nem poletju
in prav tako su�nem za�etku jeseni izmerjeni pretoki v razli�nih
delih Zgornjega Pome�ja (tabela 1).

ODTO�NI VODNI RE�IMI V ZGORNJEM POME�JU

j*orski potok-zrna
1971-1980

Ql 1^

1.5

1

05
O

j f m a

m j j a s o n d

BISTRA - PRISTAH
1959

15
1

as �
O .

j fmamjjasond

ja�onski potok-�erjav
1971 -1980

j f m a m j j a^

he�a-topla
1970-1980

N D

i FHAHJ JASOND

�1

05

■O

2S

2

IS

1

-as

4

35
3

iS
2

ts

1

os
o

me�a - �rna
»71-1980

J F M a M J J a SoVd

RaziskOTOlno nalogo:

geografsko prou�evanje primernosti
organiziranja PROIZVOONH CELIC na KORO�KEM

Vubino'darko radinja

Risalzmago drole

ljubljana , oktober 1985

Vir-HIOROMCTEOROLO�KI 2av0o

- 71 -

D.Plut, D. Radlnja, M. Kompare

Naravne in ...

Tabela 1: PRETOKI V ZG. POME�JU OB IZJEMNO NIZKEM POLETNEM
VODNEM STANJU (15. - 17.10.1985)

i

(O

O �

a-g
rt >

n
C "

t. O

> a«

O O E

Ol. S

.H

C

>o

SI

- 72 -

D. Plut, D. Radlnja, M. kompare__Naravne in ...

Primerjave med izmerjenimi preto�nimi vrednostmi v oktobru 1985 in
podatki za povpre�ne minimalne pretoke za vodomerne postaje v Zgor-
njem Pome�ju (I97I-I98O) ka�ejo, da so bili v oktobru 1985 pretoki
izjemno nizki. V bistvu imamo opravka s pretoki, ki so primerljivi
le �e z nekaterimi izjemno nizkimi zimskimi minimumi (posledica
sne�ne retinence), zlasti v povimem Pome�ju. Zato so v leto�njem
oktobru izmerjeni pretoki solidna osnova za dolo�anje instaliranih
pretokov MHE. V povpre�ju so pribli�no dvakrat ni�ji od povpre�nih
letnim minimalnih pretokov, ki so okvirna vrednost za instalirane
pretoke MHE.

Zaradi potreb PC (najmanj 15 kW) in ekonanskih razlogov so najbolj
primerni tisti vodni tokovi, ki imajo absolutni minimalni pretok
najmanj 25 l/s oziroma povpre�ni letni minimalni pretok najmanj
50 l/s. Vodni tokovi in odseki, ki imajo manj�i pretok, pridejo v
po�tev le izjemoma (poseben interes investitorja, izjemno velik pa-
dec, delno ohranjen vodni obrat ali jez) in pri gradnji MHE z mo�jo
8 - 10 kW. Vsekakor so precej�nja kolebanja vodnega- odtoka vseh voda
preko leta in razmeroma skromni povpre�ni srednji minimalni pretoki
v poviman toku osnovni naravnogeografski omejitveni dejavnik za MHE
v Zgornjem Pome�ju. Med omejitvene dejavnike sodi tudi spremenjen
re�im podzaneljskih voda in ustvarjanje depresijskega vijaka, ki se-
ga �e v Cmjansko podolje (Helenski potok. Topla). Spodnji tokovi
najve�jih voda (srednja in spodnja Me�a, Bistra, Javorski potok) so
sicer vodnati, a dokaj polo�ni, zato bi zaradi �ir�ih dolin in niz-
kih bregov pri�lo do preplavitve poti, stavb in sicer-skromnih ob-
delovalnih povr�in �e pri manj�ih vodnih akumulacijah za MHE. Jezovi
bi bili lahko visoki najve� 2 - 3 m, kar z delno izjano spodnje Me�e
prakti�no OTianogo�a gradnjo MHE z mo�jo nad 15 kW.

Glede na pretok in ekonomsko-tehni�ne ter pokrajinske in naravovar-
stvene cmejitve smo vodne tokove Zg. Pome�ja z vidika MHE razvrstili
v naslednje prioritetne skupine:

- 73 -

Plut, D. Radlnja, M. Kompare_Naravne In ..._

skupina: zg. Me�a, sr. Koprivna, sp. Repov potok,
skupina: sp. Koprivna, sp. Topla (pogojno),
:.skupina: sr. in sp. Me�a, zg. Kpprivna, sr. Topla (pogojno),
skupina: sr. Kramarica, Javorski potok (sp. in sr. del).
Bistra, zg. Topla (pogojno).

irvijdve skupini smo uvrstili tokove, kjer bi bila ob strogem upo�te-
iju naravovarstvenih meril (krajinski park) mo�na gradnja MHE med
in 50 kW. Pri vseh lokacijah bi bili zgrajeni le nizki jezovi (naj-
: 2 m) in prakti�no ne bi nastale vodne akumulacije. V tretjo sku-
10 smo poleg zg. Koprivne uvrstili �e spodnjo in srednjo Me�o, kjer
zaradi nizkih bregov ekcmonisko upravi�ena le gradnja MHE z mo�jo
- 10 kW. V �etrto skupino smo uvrstili tokove, kjer so mo�ne MHE, ki
presegajo mo�i 10 Kw. Poleg tega so v Zg. Pome�ju �e �tevilni manj-
vodni tokovi, kjer je mo�no zgraditi manj�e hi�ne MHE z mo�jo oko-
8 kW.

x>vimem Pome�ju so za energetsko izrabo najustreznej�i sicer neko-
co manj vodnati, a zato bolj strmi tokovi. Ugodno je, da zaradi ve-
; stabilnosti kamnin in vi�je zgornje gozdne meje okrepljeni proce-
mehanl�nega preperevanja ne segajo v ve�je vi�ine, kar bi prispe-
lo k pove�anemu hudourni�kemu delovanju in okrepljeni prodonosnosti
amih voda. Gradnja MHE v odmaknjenih, odro�nih povimih delih Zg.
le�ja bi ob uvajanju PC in drugih ukrepov lahko prepre�ila propa-
ije kulturne pokrajine in obdr�ala poselitev v obliki samotnih kmetij.

;gomjem Pome�ju je �e zgodaj pri�lo do uporabe teko�ih voda za po-
1 mlinov in �ag in zelo zgodaj tudi do preprostega pridobivanja elek-
-�ne energije. Izku�nje doma in po svetu ka�ejo (Radinja, 1984, Plut-
ipare, 1985), da je potrebno pri iskanju mo�nih lokacij za MHE skrb-
prou�iti lokacije in na�in rabe-vodne energije vodnih obratov in
inih HE, ki so zna�ilnost Zg. Pome�ja. V preteklosti je obratovalo
�azli�nih obdobjih preko �estdeset vodnih mlinov, vendar ve�ino
:a mlini niso obratovali (Radinja, 1984). Za presojo z vidika MHE

- 74 -

D. Plut, D. Radin.ja, M. Kompare_Naravne in ...

je pomembno, da instalirani pretoki vodnih mlinov niso ustrezno me-
rilo vodnatosti. Zbrani terenski podatki ka�ejo, da gre za manj�e
kme�ke mline, usmerjene v samooskrbo, kot eno od zna�ilnosti splo�ne
avtarkije samotnih gorskih kmetij. Ker so na lokacijo mlinov vpliva-
li tudi dru�benogeografski vzroki (lastni�tvo, bli�ina samotne kme-
tije), nam lokacije redkih �e ohranjenih ali propadlih mlinov (ra-
zen izjemoma) ne ka�ejo hidroenergetsko najbolj ugodnih lokacij. Z
vidika MHE je pomembnej�a lokacija vodnih �ag, saj so razen hi�nih
nastale tudi ve�je obrtne, rudni�ke in celo industrijske ob hidro-
lo�ko ugodnej�ih lokacijah. Z obnovo ali manj zahtevno posodobitvijo
bi lahko bolj ohranjene in vezje �age spremenili v MHE z mo�jo 8-12 kW.

Ob Zg. Me�i je pri�lo zelo zgodaj tudi do mno�i�ne uporabe teko�ih
voda za pridobivanje elektri�ne energije, saj so nastajale rudni�ke
in ob njih hi�ne elektrarne. Najstarej�a rudni�ka HE je v Zg. Pome-
�ju HE Topla, ki je bila zgrajena �e leta 1901 z mo�jo 320 kW in je
med vojno prenehala obratovati. Ostale MHE so hi�ne, z mo�jo 5-8
kW, ki so zadostovale za samooskrbo samotnih kmetij.

Zaradi skromne mo�i pa brez temeljite rekonstrukcije ne zadostujejo
za proizvodnjo PC. Najve� hi�nih, miniaturnih HE je bilo ob Topli
(5), Javorskem potoku (1), Kramarici (1), Me�i (1) in Koprivni (1),
vendar so po sicer pozni elektrifikaciji skoraj 'vse propadle. V zad-
njem �asu se pojavljajo posami�ni primeri obnove ali novogradnje hi�-
nih HE (Javorski potok), vendar gre za MHE z mo�jo 7-10 kW. Hi�ne
elektrarne so bile torej proizvodno zelo �ibke in so zato zado��ale
za nemehanizirane kmetije.

Vodni tokovi Zg. Pome�ja so po drugi svetovni vojni postopoma izgub-
ljali energetsko funkcijo. Tradicionalne oblike vodne izrabe (mlini,
�age) so prakti�no v celoti propadle, propadle so tudi hi�ne elektrar-
ne, �eprav zaradi zapoznele elektrifikacije nekoliko kasneje (po le-
tu 1960). Na splo�no se sodobne MHE sicer lahko s pridom oprejo na

- 75 -

D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in ..._

i 76 -

�e �ivo tradicijo mlinov, �ag in malih kme�kih elektrarn, �eprav je
(razen izjem) potrebno za nekoliko ve�je MHE (nad 10 kW) izbrati po-
ve�ini nove lokacije, saj so pri tradicionalnih vodnih obratih v ve-
liki meri odlo�ali dru�benogeografski vzroki. Obstoje�e lokacije ne-
katerih vodnih obratov na hidrolo�ko ugodnej�ih lokacijah pa bi lah-
ko uporabili za MHE manj�e mo�i (10 kW).

Na vodnih tokovih prve prioritetne skupine (zg. me�a, sr. Koprivna,
sp. Repov potok) in tudi druge (sp. Koprivna, s. Topla - pogojno
zaradi rudarjenja) so glede na pokrajinske, hidrolo�ke in tehni�no-
ekonomske vidike za MHE z mo�jo 15-50 kW najbolj ustrezne nasled-
nje lokacije:

Lokacija 1

Povima Me�a (nad karavlo)

Qi = 0,13 m3/sek Hn = 75 m (padec 118,5%) Pi= 61 kW

Pri navedeni lokaciji so neugodni izraziti zimski preto�ni minimu-
mi, kar zmanj�uje koli�ine proizvedene energije v zimskem �asu. Nad
predlagano lokacijo je sicer (ob neugodnih zimskih razmerah) mo�na
postavitev MHE na nadmorski vi�ini 1230 m (vi�ina jezu) mo�i 49 kW
(padec - 260%). Razen zimskih razmer pa je pri navedeni lokaciji ne-
ugodna tudi ve�ja oddaljenost mo�nih porabnikov.

Lokacija 2

Repov potok - pred soto�jem z Me�o (Koprivna 37)

Qi = 0,055 mVsek Hn = 51 m (padec 179%) Pi = 17,5 kW

Hidrolo�ko je mo�na tudi gradnja MHE na istem mestu, vendar z ve�-
jim Hn, v obeh primerih pa so neugodne zimske razmere, pa tudi si-
cer je zaradi majhnosti pore�ja izrazito kolebanje pretokov. Zlasti
na tej lokaciji bi bilo potrebno temeljiteje prou�iti preto�ne raz-
mere preko celega leta (majhno pore�je v vi�jem svetu, z izrazito
sne�no retinenco).

D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in ...

- 77 -

Lokacija 3

Zgornja Me�a - doma�ija Majdl� (Pe�nik, Koprivna 41)

Qi = 0,2 m^/sek Hn = 18 - 26 m Pi = 23 - 33 kW

Z vidika organizacije proizvodnih celic je lokacija 3 najbolj ugodna,
saj je lahko MHE v neposredni bli�ini PC. V primerjavi s sosednjimi
lokacijami je ugodnej�a ve�ja stalnost in manj�e kolebanje pretokov.
Qi zagotavlja ob normalno namo�enem letu maksimalni izkoristek v ob-
dobju 9-10 mesecev, v ostalih pa je izkoristek najmanj polovi�en
(Qi = 100 1/sek). Zaradi nihanj elektri�ne napetosti iz javnega omre-
�ja je izgradnja MHE pri organizaciji PC na navedeni lokaciji toliko
bolj upravi�ena in potrebna. Pomembnost predlagane lokacije pod�rtu-
je tudi dejstvo, da je bil v preteklosti 20 m nad predlagano lokaci-
jo hi�ni mlin.

Lokacija 4

Srednja Koprivna - pod Zdov�evim mlinom ali pri Gabr�ku .

Qi = 0,2 m^/sek Hn r 20 25 m Pi r 25 - 31 kW

Na povimi Koprivni (pri karavli Kumer oziroma samotni kmetiji Jekel)
je mo�na �e gradnja MHE mo�i 8 - 12 kW (neugodna je nizka zimska voda).

Lokacija 5

Spodnja Koprivna - Livold (pred izlivom v Me�o)

Qi = 0,250 ms/sek Hn = 10 m Pi = 16 kW

Pri navedeni lokaciji gre za posodobitev hi�ne hE, ki je izkori��ala
le del hidroenergetskega potenciala. Mo�na je tudi postavitev MHE
okoli 500 m nad izlivom v Me�o, kjer je struga Koprivne bolj strma
(Hn = 20 m) in bi imela MHE mo� okoli 30 kW.

D. Plut, D. Radinja, M. Kompare

Naravne in ...

V II. skupino smo pogojno uvrstili spodnjo Toplo (krajinski park),
saj je mo�nost gradnje MHE na Topli v tesni zvezi z rudarjenj«n, ki
ob�utno vpliva tudi na pretoke. Mo�na je gradnja oziroma delna obno-
va rudni�ke mHE na spodnji Topli, na srednji Topli pa je najbolj ugo-
dna lokacija za MHE pri Burjaku ( v strmem odseku pod obstoje�im mli-
nom) z mo�jo okoli 12 kW (QI = 130 1/sek, Hn = 15 m).

Tudi na ostalih vodnih tokovih tretje in �etrte prioritetne skupine
je mo�na gradnja manj�ih, hi�nih HE (8 - 14 kW), zlasti na mestu ob-
stoje�ih vodnih obratov. Z izjano lokacije 5 (Livold) gre pri vseh
predlaganih MHE ve�je mo�i (15 - 50 kW) za novogradnje. Pri starih
vodnih obratih so bili pri lokaciji bistveni dru�benogeografski in
ne le hidrolo�ki vzroki. Z vidika proizvodnih celic je od predlaga-
nih lokacij najbolj pomembna lokacija 3 (zg. Me�a), ki je tudi sicer
zelo ugodna za MHE, ne nazadnje tudi z vidika SLO.

II. TEHNOLOSKO-EKONOMSKI VIDIKI LOKACIJ MHE

1. Hidrolo�ki parametri, instalirana mo�, minimalna mo�, tip turbin MHE

Tehni�ko-ekonomski vidiki obravnave predlaganih lokacij MHE temeljijo
zaradi preliminamosti zna�aja raziskave na orientacijski sistanski
analizi. Obravnavane veli�ine so prikazane v tabeli 2.

Tabela 2: HIDROLO�KI PARAMETRI,- INSTALIRANA MOC, MINIMALNA MO�,
TIP TURBINE

- 78 -

D. Plut, D. Radlnja, M. Kompare__Naravne in ..._

- 79 -

V koloni TIP TURBINE zgornje tabele so ozna�be:

- PT____ Peltonova turbina

- FTH .. Francisova turbina s horizontalno gredjo

- BT... Bankijeva turbina

2. Okvirne tehni�ke specifikacije predlaganih MHE

Prva faza okvirnih tehni�kih specifikacij predlaganih MHE je de-
finiranje alternativnih tipov vodnih turbin v tabeli 3.

V koloni GABARIT TURBINE v tabeli 3 pomenijo:

- za PT: A=D: premer gonilnika (v mn)

B=Z�: �tevilo �ob (-)
C=d: pr«ner �obe v (mn)

- �a FTH: A=D: vstopni premer gonilnika v (mm)

BrDj: izstopni premer gonilnika v (nm)

C=Bo: vstopna vi�ina medlopati�nega kanala v (mm)

- za BT: A=D: zna�ilni premer gonilnika v (nm)

B=b: �irina �obe v (nm)
C=1 dol�ina �obe v (nm).

Gabariti gonilnika turbin so orientacijsko definirani na osnovi
tipiziranih turbin MHE In�tituta za turbinske stroje v Ljubljani
in Litostroja z upo�tevanjem mo�ne grupacije tipa turbin na posa-
meznih lokacijah, kar je razvidno iz kolone GABARIT TURBINE v
tabeli 3.

a:
g
o

_3

O.

a.

04

o

a
-J

on

d)
>

■H

c5

03

H :

■H .

as e

a-

I (U

a L C

�H 3 -H

H -P £1

0) >

>
O

-P C

o

oj a- <-

t-
m

I o

m

o o

iri o <

o '

in I

in

in in in
t- t-

in

o o (M
r- o
o" d" o"

1 H f-
i ou ca

vo in

in t~-
o
in m

ro o

in

in 3-
o o

E-' t:

r- (\J

^ c\j fn

in

I o

3- ro

SI

O

m

t� o UD

o cv t-

-3- 3- <-

=t 9 ^

c\j rvj oj

o o o
o o o

CM (M .-

r- CM m

ro ro ro

t- rvj ro

ro on ro
II II II
<- r^ ro

in

ro
UD

3

o
a-

ro

O rovo
OJ .3-
ro m

o

o

-3"

O

O o
o in
>-

o o o
in o OD
in OJ

OJ ro ON
rg r-

o o o
in in in
ru OJ OJ

d" o" o"

OJ ro

D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in ..._�

- 81 -

Pri oblikovanju dovodnih sistemov bi kazalo oblikovati dnevne akumu-
lacije pred zajezitvijo (ta trditev sledi iz primerjave Pmin v tabe-
li 2 s povpre�no ocenjeno dejansko odvzeto mo�jo za oskrbo elemen-
tov na PC - eno gospodinjstvo z enim proizvodnim obratom - Pp^.^ od =
20...25 kW), kar je zelo aktualno na lokacijah 2 in 5, medtem ko sta
lokaciji 3 in 4 tudi pri minimalni mo�i v energetskem smislu skoraj
dovolj intenzivni. Z energetskega gledi��a je najugodnej�a lokacija 1.
Dovodni sistem, strojnica in odvodni sistemi morebitnih MHE na pred-
laganih lokacijah naj bodo kar najbolje usklajeni z okoljem (naravo-
varstveni vidik in vidik SLO).

Na regulacijsko in elektri�no opremo bo bistveno vplival zna�aj dela
MHE. Zaradi enostavnosti in cenenosti regulacijskega in elektri�ne^
sistema bi dali prednost paralelnemu delu MHE, oto�no obratovanje bi
bilo pri normalnih pogojih mogo�e zanimivo za MHE na lokaciji 1 (mo�-
nost mikroprocesorskega vodenja).

3- Ekonomske specifikacije predlaganih MHE

Pri vseh predlaganih lokacijah gre za novogradnje, kar bistveno vpli-
va na njihovo ceno. Orientacijska investicijska vlaganja brez analiz
ugodnosti investicij so podana v tabeli 4.

Tabela 4: ORIENTACIJSKA INVESTICIJSKA VLAGANJA NA PREDUGANIH
LOKACIJAH (december 1985)

Loka^ Cena agregata Cena turbine Investicija

cija CAGR (din) C TUR (din) T MHE (din)

1. 6.500.000-11.250.000 3:200.000-7.300.000 22.750.000-

39.500.000

2. 5.000.000-8.850.000 2.450.000-6.500.000 17.600.000-

26.400.000

3. 5.800.000- 9.100.000 2.750.000-6.780.000 19.200.000-

31.450.000

4. 5.800.000- 9.100.000 2.750.000-6.780.000 19-200.000-

31.450.000

5. 5.550.000-10.500.000 3.000.000-8.250.000 17.600.000-

26.400.000 .

D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravni in----_

- 82 -

4. Zaklju�ki tehni�ko-ekonomske obravnave predlaganih lokacij MHE

Tehni�ki in ekonomski vidik je opredeljen z izhodi��em o mo�nosti in-
tenzivne samogradnje tako turbin kot celotnega sistema MHE. Pri zaje-
zitvah, akumulacijah, dovodno-odvodnih sistemih in strojnicah ka�e
�imbolj uporabiti doma�e materiale, seveda z upo�tevanjem vseh var-
nostnih vidikov (n.pr.: posledice poru�itve jezu v katastrofalnih raz-
merah). Za samogradnjo so zlasti primerne Bankijeve turbine, ki pa so
v energetsken smislu brez dvoma slab�e od Peltonovih in Francisovih
turbin. Ker je raziskava preliminarnega zna�aja, niso podrobneje ob-
delani posamezni podsistemski sklopi MHE, ki bi jih bilo potrebno
pregledno analizirati pred za�etkom izdelave projekta.

D. Plut, D. Radlnja, M. Kompare_Naravne in ...

- 83 -

LITERATURA

Kompare M., 1984, Tehni�ko-ekonomski vidiki izgradnje malih HE v
alpskem svetu, Geogr. prou�evanje primernosti gradnje malih HE
v alpskem svetu (1. faza), Ljubljana, str. 11.

Plut D., 1984, Pokrajinski vidiki izbora primernih lokacij za majhne
HE v Zg. Me�i�ki dolini, Geogr. prou�evanje primernosti organizi-
ranja proizvodnih celic na Koro�kem (1. faza), Ljubljana, str. 16

Plut D.-Kompare M., 1984, Pokrajinski in ekonomsko-tehni�ni vidiki
izbrane lokacije in gradnje majhnih HE, Geographica Slovenica 15,
Ljubljana, str. 160-178.

Radinja D., 1979, Geografsko raziskovanje mlinov in mlinarstva na
Slovenskem Geografski vestnik LI, Ljubljana, str. 3-18.

Radinja D., 1984, Mlinarska in �agarska raba teko�ih voda v Zgornjem
Pome�ju ter mo�nosti za njihovo ponovno uporabo s pomo�jo malih
hidroelektrarn, Geografsko prou�evanje primernosti organiziranja
proizvodnih celic na Koro�kem (1. faza), Ljubljana, str. 32.

Struna A., 1955, Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana, str. 449.

�ole L., 1981, Zgradimo majhno hidroelektrarno, Ljubljana, str. 61.

Vodnogospodarske osnove Slovenije, 1978, Zveza vodnih skupnosti
Slovenije, Ljubljana