logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Slovenski etnograf (1972/1973, letnik 42/43, številka 1)
Vir: Slovenski etnograf
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica (Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

Slovenski etnograf

Razvoj srednjeveške keramike
na Otoku pri Dobravi —
Freizinški trg Gutenwertii

Časovno opredeljena
srednjeveška keramika

IVIodrotisk na Slovenskem

Gostilne v Šiški

Preoblikovanje proporcijskih shem
na Slovenskem

XXV - XXVI
Letnik
1972-73

Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1974

Izdajo sta finančno omogočila Raziskovalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost
Slovenije. '

i

Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št.33-316/72), za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in
kulturo.

Slovenski etnograf

Letnik
XXV - XXVI
1972-73

Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1974

Uredniški odbor

Ljudmila Bras
Boris Kuliar
Gorazd Makarovič
Ivan Sedej

Tehnični urednik

Marjan Loboda

Odgovorni urednik

Boris Kuhar

Izdal in založil Slovenski etnografski muze ji

Vsebina — Table des matières

Vinko S r i b a r, Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi — FreizinškI

trg Gutenwertii................... 9

— dem Freisinger Marktfiecken Gutenwerth

Die Entwicklung der IVlittelalterichen Keramik In Otok bel Dobrava

Vinko Š r i b a r, Vida Stare, Tatjana B e r g a n t, Časovno opredeljena sred-
njeveška keramika..................39

Zeltiich eingeordnete mittelalterliche Keramik

Marija M a k a r o v i č , Modrotisk na Slovenskem.............54

Biaudruck In Siowenien

"^anja T o m a ž i č , Gostilne v Šiški.......... .......67

Gaststatten in Šiška

line Kurent, Preoblikovanje proporcijskih sliem na Slovenskem.......89

iMutatlons of Proportlonals Keys in Slovenia I

Zbirke — Collections

Pavla Štrukelj, Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev OJIbwa Iz 19.

stoletja v Slovenskem etnografskem muzeju........109

The Ethnological Collection of the North American Indians Ojlbwa
Dating from the 19'h Century and Kept by the Slovene Ethnological J
Muséum t

Polemika — Polémique

'\ngelos Baš, O dravskih splavarjih..................143

Uber die Drauflosser

Poročila — Comptes rendus!

^ngelos Bas, Slovo od ljudskega življenja...............157

Abschied vom Volksieben

VI asta Koren, Etnološko raziskovanje Prieklje..............186 {

Volkskundliche Erhebungen In Prlekija j

Raziskovanje lončarstva na Slovenskem

Raziskovanje in preučevanje lončarstva na Slovenskem sega v 50. leta, ko je bilo v SE
posvečeno več študij tej značilni obrti. Preučevanje pa zajema predvsem obdobje 19.
In 20. stoletja. Leta 1968 je bila v Slovenskem etnografskem muzeju tudi obsežna razstava,
ki je prikazala lončarske izdelke iz vse Slovenije. Časovno je pokazala snovno bogastvo
od 19. stoletja do današnjih dni. Za razstavo je bilo opravljeno obenem obsežno razisko-
valno delo. To je pokazalo, da imamo iz starejših obdobij več zapisov, ki potrjujejo
razširjenost lončarske obrti v Sloveniji. Posebne cehovske listine posameznih obrtnih
združenj lončarjev v številnih krajih (Ljubljana, Kranj, Skofja Loka, Celje, Vojnik) doka-
zujejo prisotnost lončarske obrti. Pomanjkljiva pa je snovna dokumentacija. Za starejše
obdobje, zlasti za srednji vek doslej nismo imeli na voljo dovolj snovnih dokazov o lon-
čarstvu na Slovenskem. Pri tem so priskočili na pomoč etnologom arheologi, ki s svojo
metodo iščejo snovne dokaze o lončarstvu za starejša obdobja.

V tej številki SE objavljena prispevka izpolnjujeta to praznino za pozni srednji vek. Za
dopolnitev poznavanja oblik in za izpolnitev kontinuitete od poznega srednjega veka prek
16., 17. in 18. stoletja bomo morali temeljito izkoristiti še druge vire, predvsem freske
in drugo slikovno gradivo. To delo nas še čaka.

Združena prizadevanja arheologov, umetnostnih zgodovinarjev in etnologov bodo tako
rodila sadove za izpopolnitev dokumentacije o razvoju lončarstva pri nas.

Vrč za kis, sreda 19. stoletja. Vel. Podlog na Krškem polju zbirke SEM

8 Vinko Sribar

T. 2

DOBRAVA - OTOK 1967. SONDE 1 - 6

Vinko Šribar

Razvoj srednjeveške keramike na Otok upri Dobravi — Freizinški trg Gutenwerth

Pri arheoloških izkopavanjih Narodnega muzeja v Ljubljani na Otoku pri Dobravi
V času od leta 1967 do 1971 je prišlo na dan obsežno keramično gradivo. Delimo
ga na tri skupine:

1. V prvi skupini je keramika iz šestih sond, ki smo jih razdelili po vsej površini
Otoka.

2. Druga skupina keramike je iz površine, ki smo jo odkrivali sistematično na
južnem delu naselja, tj. ob levem bregu nekdanje struge Krke nasproti vasi
Drama. Na tem prostoru smo, kot je videti iz poročil,^ odkrili predromansko in
romansko cerkev, strojarsko delavnico, veliki železarski delovni kompleks ter
cestišče. Na tem prostoru je bila keramika doslej najštevilnejša ter sega od
poznega 10. stol., zanesljivo pa do konca 15. stol. To površino imenujemo izkopno
polje šL 1, oz. l.P. 1.

3. Tretja skupina keramike je iz površine, ki smo jo sistematično odkrivali na
osrednjem delu Otoka. Največji del te površine pokriva cestišče, na katerem je
bilo le malo keramike. Nekaj več je je iz stavb, ki smo jih začeli odkrivati
zahodno od cestišča.

Znanstvena problematika, ki ob tem nastaja, je zelo obsežna. Glede poznavanja
visoko in poznosrednjeveške keramike v Sloveniji se do tega trenutka ne moremo
pohvaliti, kajti razen objave R. Ložarja,^ ki rekonstruira podobo poznosrednje-
veškega lončarstva v Sloveniji samo na temelju posameznih najdb iz raznih
najdišč, nismo imeli do sedaj na voljo gradiva, ki bi dokumentiralo vse razvojne
stopnje poznosrednjeveške keramike na enem najdišču. Ložarjeva rekonstrukcija
temelji na tipološki kompilaciji keramike iz raznih najdišč. Tudi v bližnji sose-
ščini, tj. v Avstriji, Madžarski in v Italiji je podoba približno enaka. Zelo pozorni
so postali na poznosrednjeveške keramiko na zgornjem Avstrijskem.^ Na pro-
storu znotraj SRS tako prvič prihaja na dan keramika z jasno podobo razvoja
od prehoda iz zgornjega v visoki in skozi ves pozni srednji vek." Po dosedanjih
spoznanjih o otoški naselbini je ta nastala na prehodu iz zgodnjega v visoki
srednji vek ter živela do porušitve v drugi polovici 15. stol. Iz tega sklepamo,
da moramo imeti v najstarejših slojih opraviti s keramiko, ki je nastala po domo-
rodni staroslovanski tradiciji in je s spreminjanjem Otoka v freizinški trg Guten-
werth prišla v naselje nova tehnologija in nove oblike. Teoretično bi ob srečanju
obeh tehnologij morala nastati oblikovna sinteza med domorodnimi in uvoženimi
oblikami, ob katerih pa nedvomno živijo še naprej razne importirane oblike ali
pa nastajajo nove kot posledica spremenjenega načina življenja.
Nedvomno je za nas v tem trenutku najpomembnejša keramika iz prve skupine,

' v. šribar, Z. Č. 1972, 37—67 in 255—297. '

' R. Ložar, GMDS, 29, 1939, 180.

' Herman Steininger, Der Munztopf von Haibach bel Saming (Ein Beitrag zur mittelalter-
lichen ostbairisch — ober osterreichischen Keramik mijnzdatierten Keramik des 13. Jahrh.
— Jahrbuch des Oberòsterreichishen Musealvereines, Linz, 109, 1964, 233. V svojih ;
opombah od 1 do 8 posreduje starejšo literaturo, ki obravnava srednjeveško keramiko na
srednje evropskem prostoru. Isti avtor je objavil tudi studi o o keramiki 13. in 14. stol. '
in sicer pod naslovom Die Mùndzatierte Tongefàsse von Mooshon und Oed v Jahrbuch 1
des Oberôsterreichischen Musealvereines, Linz 1966, 305.

Poznosrednjeveške keramika je prihajala na dan doslej na našem prostoru sporadično \
in samo v manjših količinah ter bržkone brez stratigrafskih podatkov. Pri raziskovanju na
giadu Branik in enako na Celjskem gradu so izkopali visoko in poznosrednjeveške kera-
miko, ki je stratigrasko bolj določljiva. Gradivo obdelujejo avtorji obeh raziskovanj.

10 Vinko Sribar

ker je iz raznih delov naselja in ker smo jo kataloško že obdelali.^ Pomemben
je tudi obseg gradiva. V skupini keramike iz sond je okoli tisoč kosov, kar je
dovolj velika osnova, na katero se lahko opremo pri študiju tipološkega in ča-
sovnega okvira keramike na Otoku. Ker smo sonde praviloma izkopavali po
planumih, to pomeni, da imamo pred seboj vertikalno in horizontalno stratigrafijo
za vsak kos keramike.' Za izhodišče svoje obdelave postavljamo tipološko raz-
vrstitev vsega keramičnega gradiva. Šele po tako opravljeni analizi bi razvrstili
keramične tipe po planumih, in tako dobili horizontalno stratigrafijo znotraj
vsakega planuma. Kartiranje posameznih keramičnih tipov glede na sondo
in planum bi nam omogočilo razumevanje vzrokov za nastanek in razvoj posa-
meznih keramičnih tipov itd.

Opis keramičnih oblik

Keramiko iz sond smo razdelili v sedem skupin:

1. skupina A: bikonični lonci (s podskupinami a—g)

2. skupina AA: dna posod (s podskupinami a—d)

3. skupina B: sklede in skodele (s podskupinami a—g)

4. skupina C: vrči (s podskupinami a—e)

5. skupina D: pečnice

6. skupina E: emajlirana posoda

7. skupina F: drugi keramični ornamentirani tipi

1. skupina A: Bikonični lonci

V skupini A razlikujemo 8 podskupin od a—g. S to splošno označbo so zajeti
le lonci bikonične oblike z bolj ali manj poudarjenimi rameni in zoženim vratom
ter z različnimi oblikami navzven zavihanega ustja. Velikost teh loncev je raz-
lična. Od majhnega lončka, katerega premer ustja je le do 10 cm, do velikih
loncev s premerom ustja do 30 cm, ne oziraje se na strukturo lončevine. Vodilna
je le oblika.

V podskupino Aa sodijo bikonični lonci z rahlo navzven zavihanim, po-
udarjeno odebeljenim ustjem. Dimenzije tega tipa loncev so različne.'' Struktura
materiala teh loncev je različna, vsekakor pa je med svetlo in temno sivo pečeno
keramiko, ki ji je praviloma primešan kvarcitni pesek. Lonec te podskupine smo
najpogosteje našli v višjih legah, tako npr. v sondi 1,1 a in 2 na prehodu iz 2. v
3. planum, v sondi 3,5 in 6 na prehodu iz 1. v 2. planum. Ne da bi analizirali rela-
tivno globino glede na sedanjo hodno površino v sondi 1,1 a in 2, so to najdbe

' Keramiko iz sond v letu 1967 smo obdelali kataloško na 161 tabelah formata A4. Gra-
divo je razporejeno po sondati in planumih. Kot priloga kataloga je 40 preglednih tabel,
na katerih smo pokazali vse oblike, ki se pojavijo v posameznih planumih. Na zbirni tabeli
lahko sledimo posameznim oblikam v posameznih sondah in planumih. Katalog smo raz-
množili DO sistemu xerox — tehnike, ki zadovoljuje kot informacija. Poslej bomo na ta
način objavljali vse gradivo v okviru projekta Mihovo, ki ga sicer ne bi mogli objaviti v
rednem tisku.

' To smo prikazali na posebnih tabelah, kot omenjamo v opombi 5, ter obdelali v tej štu-
diji, ki bo objavljena v Z. Č. ali pa v okviru kataloga iz op. 5.

' V tekstu bomo označevali dimenzije keramičnih posod po naslednjem zaporedju: višina
posode, premer ustja, premer dna, premer največjega oboda, višina največjega oboda.

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 11

iz sredine kulturnega sloja, medtem ko so v sondi 3,5 in 6 iz najmlajše plasti
kulturnega sloja. S popolnoma časovnimi merili pa bomo najdbe opredelili za
vsako sondo posebej pri časovnem vrednotenju posameznitn keramičnih tipov.

V podskupino Ab sodijo bikonični lonci z izredno poudarjenim in visokim
ramenom ter z naglim prehodom v ustje, ki je močno zavihano navzven, vendar
se gornja krivulja ustja izteka v pravilni polkrožni liniji. Tako so bili oblikovani
v glavnem lonci manjših dimenzij. Struktura materiala je v glavnem enaka kot v
Aa skupini, to je od svetlo do temno sive s primesjo kremenčevih kamenčkov.
Tak lonec smo našli prav tako kot lonce iz Aa skupine v sondi 1,1 a in 2 na pre-
hodu med 2. in 3. planumom, v sondi 5 in pa na prehodu iz 1. v 2. planum. Ni ga
bilo v sondi 4. V sondi 1,1 a in 2 je bil ta lonec razširjen v sredini kulturne plasti,
medtem ko je bil v sondi 5 in 6 v najmlajši kulturni plasti.

V podskupino Ac sodi bikonični lonec z izredno poudarjenim najširšim
obodom, ki je, sodeč po rekonstrukciji, na sredini višine lonca in zelo počasi
prehaja v dno in ustje. Vrat je zelo kratek in nizek, ustje pa je zavihano pod
ostrim kotom navzven tj. v obliki ozko padajočega ovratnika. Lonec je srednjih
dimenzij. Struktura materiala je srednje siva, pomešana s kremenčevim peskom.
Najden je bil samo v najmlajšem horizontu kulturne plasti v sondi 5.

V podskupino Ad sodi bikonični lonček srednjih dimenzij z zelo nizko
stoječim največjim obodom, ki je najbrž v spodnji tretjini posode. Prehod v ustje
je postopen. Ustje je močno zavihano navzven in je dolgo in ovalno zaobljeno.
Struktura materiala je srednje sive barve s primesjo kremenčevega peska.
Najden je bil samo v najmlajšem horizontu sonde 3 in 5.

V podskupino Ae sodi bikonični lonec z močno profiliranim, lijakasto
oblikovanim ustjem, ki je v glavnem velikega premera. Največji obod doseže
posoda približno na sredini svoje višine. Lonec je raznih dimenzij. Struktura
materiala je svetlo sive in rjave barve s primesjo kremenčevega peska. Posoda
je bila zelo razširjena, saj smo jo našli v vseh sondah. V sondi 1 se pojavi
na prehodu iz 2. v 3. planum ter je še v 3. in 4. planumu. V sondi 1 a je na
prehodu iz 2. v 3. planum in v 3. planumu, v sondi 2 je na prehodu iz 2. v
3. planum in v 4. planumu, v sondi 3 je na prehodu iz 1. v 2. planum, v sondi
4 pa na prehodu iz 1. v 2. in na prehodu iz 3. v 4. planum, v sondi 5 in 6 pa
na prehodu iz 1. v 2. planum. Ugotavljamo, da je bila ta vrsta loncev v vseh
sondah, da se je pojavila že v najstarejši plasti sonde 1 in da traja vse do
najmlajšega horizonta kulturne plasti na Otoku. Zanimivo je ugotoviti, da je bila
najbolj uporabljana in se najprej pojavila v osrednjem delu otoške površine.

V podskupino Af sodi bikonični lonec z najširšim obodom v gornji tretjini
posode, s kratkim vratom in obodom, ki daje vtis cilindričnega oblikovanja,
vendar ob natančnejšem pogledu ugotovimo, da je notranji del ustja oblikovan
polkrožno in je v zgornjem delu cilindričen. Zunanji rob ustja je rahlo nagnjen
navzven in je kot celota lijakast. Zunanja površina ustja je rahlo razčlenjena.
Ta tip lonca je različnih dimenzij od srednje velikih do velikih. Lonci so pečeni
od svetlo sive do svetlo rjave barve, pomešane praviloma s kremenčevim peskom.
Najden je bil v vseh sondah in sicer v sondi 1 in 4 na prehodu iz 2. v 3. in v 3.

12 Vinko Sribar

planumu. V sondi 2 in 6 je bil v planumu 2, 3 in 4. V sondi 1 a pa v 3. planumu.
Najzgodneje se pojavi v najvišjem horizontu kulturne plasti ter sega do zgornje
meje 4. planuma. Manjka v starejši plasti otoškega naselja.

V podskupino Ag sodi kroglast lonec z nizkim vratom in ustjem z naglim
prehodom v rame. Najširši obod doseže približno na sredini višine in ima premer
ustja, ki doseže tudi do 30 cm. Iz kratkega vratu naglo prehaja v kratko navzven
zavihano in po zunanjem robu profilirano ustje; na prvi pogled se zdi, kot bi
posoda ne imela ustja in da le-to izhaja neposredno iz same posode. Ta vrsta
posode je v glavnem temno sivo in črno žgana keramika s primesjo kremen-
čevega peska. Najdena je bila samo v najmlajšem horizontu sonde 3 in 5.

Pri keramiki v skupini A smo obravnavali sedem podskupin in smo kot pred-
stavnika skupine vedno orisali eno keramično posodo. Ta posoda pa je le
najznačilnejša kajti v vsaki podskupini so številni kosi keramike, ki niso enaki,
vendar pa sodijo v to oblikovno zvrst. Veliko število nekoliko različnih izvedb
znotraj ene podskupine priča, da so te različice izšle iz osnovnega tipa, po
katerem smo odredili podskupino. Hkrati moramo ugotoviti, da so variacije
istega tipa v podskupini vedno grupirane v istem stratigrafskem horizontu. Zdi
se, da je pri oblikovanju varijacij v podskupini igrala odločilno vlogo velikost
posode. Na temelju teh ugotovitev trdimo, da vsaka podskupina predstavlja
le vodilno obliko, ki v določenem časovnem obdobju služi za zgled vsem po-
sodam, ki so imele enako funkcijo in podobno osnovno obliko.

V skupini A, tj. v okviru bikoničnih loncev, smo našli samo en popolnoma ohranjen
lonček. V vseh drugih primerih so le fragmenti ustja in zgornjega dela oboda
posode, zato praviloma nikoli nismo delali rekonstrukcije cele posode, čeprav
to ni nemogoče. Omejevali smo se raje le na zanesljivo rekonstrukcijo zgornjega
dela posode ter pri posameznih podskupinah le domnevali obliko spodnjega
dela in njegove dimenzije. To moramo še posebej poudariti zato, ker obrav-
navamo dna posod v okviru posebne AA skupine s štirimi različnimi podsku-
pinami, za katere ne izključujemo možnosti, da pripadajo tudi že navedeni sku-
pini A ali drugim skupinam, ki jih še nismo obravnavali. Da smo izločili obliko
dna v posebno skupino se nam zdi opravičljivo, saj bi rekonstrukcija dna iz
obstoječega zgornjega dela ali zgornjega dela iz obstoječega dna bila preveč
tvegana.

Podrobnejši študij variacij znotraj enega podtipa bi nam dal poglobljeno podobo
razvoja določene tipološke vrste, vendar nas ne bi pripeljal do podrobnejše
kronološke in tipološke podobe, kot nam jo daje analiza in ugotavljanje njenega
vodilnega tipa, kar bomo opravili v končni fazi pričujoče razprave.

2. skupina AA: Dna posod

V drugi skupini, ki smo jo označili z AA ter z variacijami od a—d obravnavamo
dna posod.

V prvi AAa podskupini je dno z ravno prstanasto nogo z naglim pre-
hodom iz dna v obod posode. Ta tip je zelo zastopan v vseh sondah, razen
v sondi 2 in 6 in bi ga teoretično lahko pripisali vsem tipom posod znotraj
Aa skupine, razen pri tipu Ac, ki zaradi svoje kroglaste oblike in v osnovi nizko
zastavljenega največjega oboda izključuje možnost takega dna. Dimenzije take

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 13

oblike dna se v glavnem gibljejo do 30 cm premera. Struktura materiala je enaka
strukturi vseh tipov posod, ki smo jih opisali znotraj prve A skupine. Razen v
sondi 1, kjer je bil ta tip tudi v globini 3. planuma, je v drugih sondah ta tip
dna v glavnem le na prehodu iz 1. v 2. planum, kar je isto kot s posodami
z ustjem tipa Aa, Ab in nemara Ae in Af. S tem smo tudi omejili število kera-
mičnih tipov iz A skupine, ki jim lahko pripada dno AAa.

V drugo podskupino AAb sodi dno z ravno stojno ploskvijo in najprej
usločenim, nato pa počasnim prehodom dna v obod, kar bi nas pri rekonstruk-
ciji gornjega dela posode pripeljalo do kroglaste oblike z največjim obodom
na sredini višine posode. Ta tip dna smo našli prav v vseh sondah in sicer
v sondi 1, 1a in 6 na prehodu iz 2. v 3. planum in v 3. planumu tj. približno
na sredini višine kulturne plasti; v sondi 2 v 3. in 4. planumu v sondi 4 v 3.
planumu, v sondi 5 pa v 2. planumu. To izpričuje, da se je takšno dno pojavilo
šele v zadnji polovici otoške kulturne plasti. Poudariti moramo, da je bil ta tip
dna razširjen po vsej otoški površini in bi teoretično ta oblika dna lahko pripa-
dala vsem keramičnim tipom iz okvira A skupine.

V tretjo podskupino AAc sodi posoda z ravnim dnom z rahlo pou-
darjeno prstanasto nogo, ki prehaja v obod približno pod kotom 45°. To je tip
posode, ki ima največji obod v gornji polovici posode. Struktura gradiva je
v vseh različicah otoške keramike, tj. od svetlo sive do temno sive in srednje
rjave ter pripada loncem velikosti do 35 cm premera ustja. Ta vrsta dna je zelo
razširjena, imamo jo namreč v vseh sondah na prehodu iz 2. v 3. planum in
samo v sondi la, 2 in 4 tudi v 3. planumu. Iz tega sklepamo, da se je ta tip
dna razvil šele v drugi polovici kulturnega sloja na Otoku, oz. v mlajšem obdobju.
Glede na profile ustij, ki so v skupini A, ga lahko pripišemo verjetno vsem tipom
ustij, morda z izjemo skupine Af.

V podskupino AAd sodi tip dna, ki je rahlo usločeno navzgor s poudar-
jeno prstanasto nogo. Obod izhaja iz noge, ki je manjši od 45", in je skoraj pra-
viloma pri posodah, ki imajo največji obod v gornji tretjini posode. Tudi to dno
je zelo razširjeno in je izdelano v vseh materialih otoške keramike. Našli smo jo
povsod, razen v sondi 2 in to praviloma na prehodu iz 1. v 2. planum z izjemo
v sondi 1a, kjer je bila tudi na prehodu iz 2. v 3. planum. Časovno je to dno
mlajše in zanesljivo sodi v najmlajši horizont otoških kulturnih plasti. Pripada!
je lahko loncem, ki imajo največji obod v gornji tretjini višine posode. Ne smemo
pa izločiti možnosti, da so to dno lahko imeli tudi vrči, ki jih bomo obravnavali
v skupini C.

V skupini AA smo obravnavali dna posod, ki smo jih praviloma obdelali v skupini
A, tj. pri bikoničnih loncih. Ne izključujemo možnosti, da so nekatera dna pri-
padala tudi vrčem v skupini C, kot smo to že omenili pri dnu iz ckupine AAd
Vsa dna od podskupine a—d so bila razširjena v vseh sondah in praviloma v
mlajši polovici kulturne plasti. Iz tega sklepamo, da je isti tip dna rabil različnim
posodam iz skupine A in C, kar govori za stereotipnost dna glede na bogatejšo
izbiro oblikovanja ustij.

3. skupina B: sklede in skodele

V tretji skupini B obravnavamo posode z zelo velikimi ustji in sorazmerno velikim.

14 Vinko Sribar

dnom. V nekaterih primerih imajo dna in ustja posode tudi enake dimenzije in
praviloma je ta tip posode nizek. Takšne dimenzije imajo navadno posode, ki jim
pravimo skodele in sklede. Na Otoku razlikujemo sedem tipov posod te vrste.

V podskupino Ba štejemo skledo z ravno stojno ploskvijo s počasnim pre-
hodom proti najširšemu obodu, kjer se zoži v ozek žlebast vrat in nato v nizko
lijakasto ustje. Razmerje premera ustja in višine je približno 1 :3. Premere ustja
je do 35 cm, premer dna pa med 25 in 30 cm. Višina je okoli 12 cm. Posoda je
največkrat izdelana iz temno žgane gline, pomešane s kremenčevim peskom.
Zunanja površina ni gladka, kot je to bilo v drugih primerih tipov iz skupine A
in AA, temveč je nažlebljena tako, da po zunanji površini tečejo horizontalni po-
globljeni krogi. Ta tip sklede se pojavi na Otoku v globini 3. planuma, tj. v zgor-
nji polovici kulturne plasti in traja do propada Gutenwertha. Ta tip ni zelo raz-
širjen, imamo pa ga v sondi 1, 1 a, 3 in 5. V sondi 1 je na prehodu iz 2. v 3. pla-
num, v sondi 1 a v globini 3. planuma, v sondi 3 in 5 pa na prehodu iz 1. v 2.
pianum. Ta tip sklede se zdi zelo pomemben, saj predstavlja do najnovejše dobe
izhodiščno obliko za sklede.

V podskupino Bb postavljamo skledo, ki se nam ni ohranila v celoti, od
nje imamo samo večji del oboda in ustje. Prehod iz oboda v ustje je kolenast
pod kotom okoli 90°. To je tip sklede z ožjim ustjem od najširšega oboda, kar je
med skledami izjema. Skleda je bila izdelana iz raznih materialov otoške kera-
mike in je praviloma velikih dimenzij. Premer ustja je do 40 cm, višina posode
pa najbrž do 1/4 premera ustja. Najdena je bila v sondah 1, 1 a, 3, 4, 5 in 6 po-
vsod v 2. planumu, razen v sondi 4, kjer je tudi v 3. planumu. Ta vrsta sklede se
pojavi v zgornji polovici otoške kulturne plasti.

V podskupino Bc sodi skleda z izredno veliko ravno stojno ploskvijo in
nekaj širšim ustjem. Višina posode je Vs do V« premera ustja. Prehod iz dna
v ustje je kratek in močno usločen. Premer ustja je okoli 30 cm. Najdena je bila
samo v sondi 3, 4, 5 in 6 in to v sondi 3 na prehodu iz 1. v 2. pianum, v sondi

4 v 3. planumu, v sondi 5 na prehodu iz 1. v 2. pianum in v sondi 6 na prehodu
iz 1. v 2. pianum in v 2. planumu. Gre za obliko, ki se pojavlja šele v zgornji
polovici kulturne plasti na Otoku.

V podskupino Bd sodi skodeličasta oblika, od katere pa imamo ohranjen
le obod in ustje posode. Posoda doseže premer ustja do 30 cm. Višina posode
je do Vs premera ustja. Stojna ploskev je sorazmerno majhna in zelo počasi
prehaja iz dna v obod. Ta je zelo usločen in neposredno pod ustjem posode
teče ozek plitev žleb, ki prehaja v navzven usločeno ustje. Posoda je bila iz-
delana iz temnosivo in rjavo žgane gline s primesjo kremenčevega peska. Naj-
dena je bila v globini 2. in 3. planuma v sondi 1, v globini 2. planuma v sondi 1 a,

5 in 6, v globini 3. planuma pa v sondi 4. Posoda sodi tako v zgornjo polovico
otoške plasti.

V podskupino Be sodi skleda s premerom do 40 cm. Višina posode do-
sega V4 premera ustja. Iz dna posode izhaja obod pod kotom okoli 45°. V zadnji
tretjini se obod kolenasto oblikuje v skoraj popolnoma ravno ustje. Ta tip po-
sode je bil izdelan iz srednjesive in rjave gline s primešanim kremenčevim pe-
skom. Posoda je bila najdena v vseh sondah, razen v sondi 2 in sicer v sondi 1

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 15

in 1 a V globini 3. planuma. Največjo razširjenost in uporabijanost doseže ta tip
sklede v najmlajšem horizontu otoške kulturne plasti.

V podskupino Bd sodi skleda z ravnim dnom, ki prehaja v obod pod
kotom 60°, ki se v zgornji tretjini rahlo prelomi v ravno, nekoliko navzven za-
vihano ustje, pri katerem pa je zgornji rob zavihan proti notranjosti posode.
Doseže velikost do 30 cm, višina posode pa do V2 premera ustja. Izdelana je iz
srednjerjavo žgane gline s primešanim kvarcitnim peskom. Najdena je bila v
sondi 1 a v globini 3. planuma ter v sondi 6 na prehodu iz 2. v 3. planum. Glede
na dosedanje tipe posod je ta le maloštevilna, čeprav se pojavi razmeroma zgo-
daj, kar govori o njeni redki uporabi.

V podskupino Bg sodi skleda, od katere imamo ohranjen le spodnji del.
Ta ima veliko ravno stojno ploskev s prstanasto nogo. Obod izhaja iz dna pod
kotom, ki je večji od 60° in usločeno prehaja v ramena, ki so na prehodu v zgor-
njo tretjino posode. Iz ramena oziroma vratu sklede izhaja navzven zavihano ustje
pod kotom do 45°. Dno posode meri okoli 20 cm, v ramenih pa okoli 30 cm. Vi-
šina sklede je najbrž okoli Vs premera ustja. Izdelana je iz srednjerjave žgane
gline s primešanim kremenčevim peskom. Najdena je bila samo v sondi 5 na
prehodu iz 1. v 2. planum, kar govori da se je redko uporabljala in da se je po-
javila šele v najmlajšem horizontu otoške plasti.

4. skupina: Vrči

V tej skupini obravnavamo razne oblike vrčev ali tiste posode, ki so bile name-
njene samo tekočinam. Od vrčev imamo ohranjene samo fragmente, po katerih
lahko rekonstruiramo manjkajoči spodnji ali zgornji del posode. V tej skupini
razlikujemo pet podskupin od a—e.

V prvi podskupini Ca je vrč z dvema ročajema, ki izhajata iz lijakasto
oblikovanega ustja. Ročaja sta bila pritrjena na sredini višine ustja in sta usmer-
jena proti obodu pod ostrim kotom. V to skupino prištevamo tudi vrče s podobno
obliko ustja, vendar samo z enim ročajem in vrče, ki imajo ozek vretenčast vrat.
Tako smo v to skupino dali vse vrče z ročaji ne glede na obliko ustja, vratu in
drugih delov posode. Pri vrčih rimskega izvora je spodnji del posode skoraj
praviloma kroglast ali bikoničen,* medtem ko se tu pojavijo tudi vrči z velikim
premerom ustja, ki meri tudi do 15 cm, toda praviloma z lijakasto oblikovanim
ustjem, ali tip vrča, od katerega imamo ohranjen le zgornji del; pri tem je naj-
večji obod v spodnji četrtini posode, kar spominja na obliko današnjih gostilni-
ških steklenic, ki rabijo za merjenje količine tekočine in so brez ročaja. Pri tej
vrsti vrčev je noga ravna s premerom do 15 cm ter s prehodom v največji obod
pod kotom, ki je okoli 45°. Ročaj izhaja iz najširšega oboda. Ta vrsta posode je
bila praviloma izdelana iz sive in rjavo žgane gline. Vrče z dvema ali enim roča-
jem smo našli v vseh sondah. V sondi 1 a in 4 so bili že v globini 3. planuma,
v sondah 1, 2, 3, 5 in 6 pa v globinah 2. in na prehodu iz 1. v 2. planum. Posebej

' Avgust Schorgendorfer, Die rômerzeitliche Keramik der Ostalpenlander Wien 1942, 92, :
T. 37, T. 39-^.

Bonis Eva, Die Kaiserzeitliche Keramik von Pannonien 1942. :

Plesničar - Geo Ljudmila, Severno emonsko grobišče, Ljubljana 1972, npr. grob 923, T. 182.1

16 Vinko Sribar

Številna je bila ta posoda v sondi 1 v globini planuma 2., kjer se hkrati pojavijo
tudi vrči z enim ročajem ter ozkim grlom in navzven zavihanim ustjem, vrči s ši-
rokim lijakastim ustjem in enim ročajem ter vrči, ki imajo največji obod v spodnji
četrtini posode.

Podskupino Ca bi morali obravnavati nadrobneje glede na vsako varianto tega
podtipa, kajti v globini planuma 3 se pojavijo samo nekatere oblike in šele v naj-
mlajšem horizontu kulturne plasti na Otoku tiste oblike, ki smo jih pravkar ob-
ravnavali v sondi 1.

V podskupini Ob imamo ohranjena samo dna vrča z veliko stojno plo-
skvijo, kjer je največji obod posode enak premeru dna, torej gre za izrazito
stekleničasto obliko. Obod izhaja iz rahlo poudarjene prstanaste noge in sicer
pod kotom, ki je nekaj večji od 90°, to pomeni, da se obod takoj po izhodu iz
dna začne zoževati. Ta v zasnovi popolnoma nov pojav je redek in se pokaže
šele v najmlajšem horizontu otoške kulturne plasti. Tako v sondi 5 v globini 1.
planuma in v sondi 1 na prehodu v 2. pianum. Premer dna te posode doseže
do 15 cm. Izdelana je bila iz rjavkastordeče žgane gline.

V podskupini Cc imamo ohranjena samo dna posode, ki smo jih v sku-
pino C uvrstili zaradi visoke, močno poudarjene prstanaste noge. Obod izhaja
iz noge, usločene navzven pod kotom 70°. Najširši obod doseže posoda verjetno
v zgornji tretjini posode. Oblike ustja še nismo mogli dokumentirati. To je po-
soda manjših dimenzij, premer dna meri le do 10 cm. Ima izrazito kompaktno
strukturo in je produkt najmlajšega horizonta otoških plasti. Najdena je bila na
prehodu iz 2. v 3. pianum v sondi 1 ter na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondah 3, 5
in 6. V enem primeru pri tej podskupini je ostal le fragment tudi navzven za-
vihanega ustja, ki je močno profilirano, torej posoda na nogi z velikim preme-
tom ustja, ki samo po svoji funkciji opravičuje, da je še v skupini G.

V podskupini Cd imamo ohranjene le fragmente ustja in ramena posode,
ki je lijakasto s premerom do 10 cm z usločenim vratom in prehodom v ramena.
Vrat doseže višino, ki je večja od premera ustja in na prehodu iz vratu v ramena
posode je premer manjši od premera ustja. To je vrsta posode, ki je dosegla
največji obod na polovici višine posode ter ima majhno prstanasto nogo. Ni iz-
ključena možnost, da vrsta dna, kot smo jo opisali v Cc skupini, predstavlja tipo-
loško dopolnilo za ustje in vrat posode v podskupini c in d. Ta vrsta posode
je bila maloštevilna, v sondi 1 a smo jo našli v 2. planumu, v sondi 5 in 6 pa
v 1. planumu.

V podskupini Ce so vrči oziroma vrsta posode, ki ima visok skoraj cilin-
dričen vrat z ustjem, ki je poudarjeno zaobljeno in zavihano navzven. Najbrž je
to najstarejša posoda iz skupine vrčev, ne le po obliki ustja. Posoda se je po-
javila namreč v sondi 1 a v 3. planumu, v sondi 1 na prehodu iz 2. v 3. pianum,
v sondi 5 in 6 pa na prehodu iz 1. v 2. pianum, tako je to posoda, ki se je po-
javila v starejši polovici otoške kulturne plasti in je trajala ves čas obstoja Otoka.

5. skupina D: pećnice

V skupini D obravnavamo pečnice, ki smo jih našli v sondi 3 in 5. Praviloma so
to le fragmenti, ki so pa izredno zanimivi kot pojav zaradi tehnike izdelave in
zaradi dekoracije. V sondi 3 se pojavi fragment na prehodu iz 1. v 2. pianum

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 17

(ak. št. 440; Katalog T. 94), v istem planumu je še fragment (ak. št. 441 ; Katalog
T. 95) ter v isti sondi, neposredno nad tlakom, še fragment pečnice (ak. št. 509;
Katalog T. 97). Prvi fragment je izdelan iz svetlorumeno žgane gline, ki je pre-
vlečena z zeleno glazuro. Od pečnice je ohranjen le vogal s profiliranim robom,
ki ima v vogalu srčast list s pecljem. Drugi fragment verjetno pripada pečnici ali
podobni dekorativni plošči, od katere je ohranjen le en fragment. Keramika je
žgana svetlordeče. Plastična dekoracija na površini pa je bila odtisnjena v lese-
nem modelu, kar je spet novost v otoški keramiki. Iz fragmenta izhajata dva pla-
stična izrastka, nekakšen ornament v obliki črke V. V osnovi tega dekorativnega
elementa je plastično rebro in ob njem še eno. Na nasprotnem koncu fragmenta
so ostanki krožnega loka, ki je bil izdelan iz dveh koncentrično tekočih plastičnih
reber. Rekonstrukcija, ki smo jo naredili na temelju tega fragmenta, je takšnale:
na keramični ploščici, ki meri približno 24 X 15 cm, sta dve v eni osi stoječi
krožni praznini, obrobljeni z dvema koncentričnima plastičnima rebroma; sledita
še dve vzporedni plastični rebri, ki obrobljata celotno ploščico. Na obeh ožjih
straneh ploščice v podaljšku premera kroga izhaja že omenjen plastični »V«
ornament, ki se štirikrat ponavlja. Zdi se, da kraki »V« ornamentov služijo za
povezavo s kraki »V« ornamentov naslednje ploščice tako, da več takih orna-
mentov ustvarja enotno, v predrti tehniki okrašeno keramično ploščo.
Fragment pečnice velikosti 21 X 21 cm z močno profiliranim in širokim robom
ter s plastičnim ornamentom v sredini je bil izdelan iz svetlordeče žgane gilne.
Noga pečnice je bila okrogla in nizka. Plastični okras je bil odtisnjen v lesenem
modelu. Ornament je geometričen. V krogu na sredini, ki ga obroblja plastično
rebro, je zvezdast ornament s šestimi kraki. Med kraki so 4 majhni plastični križi,
ki jih obroblja nizek plastičen krog. V vogalih najnižjega kvadrata pečnice so
obrobljeni križi, iz dveh izhaja križu podoben podaljšek z odebeljenim krakom.

V sondi 5 v globini na prehodu iz 1. v 2. pianum je bil fragment pečnice oziroma
njenega vogala in noge, ki je bila profilirana in okrašena s plastičnim ornamen-
tom. Pečnica je bila izdelana v lesenem modelu (ak. št. 684; Katalog T. 125).
Plošča je merila približno 21 X 22 cm. Dekoracija na njej predstavlja kompozicijo
geometričnega in rastlinskega ornamenta. Iz kvadrata na sredini plošče izhajajo
štirje deltoidi z izhodiščem v središču diagonal v kvadratu. Robovi deltoida zunaj
kvadrata so okrašeni s celičnim ornamentom. Tako je nastala štirikraka zvezda,
iz katere izhajajo vitice, ki se prepletajo in dopolnjujejo z viticami, ki prihajajo
iz zunanjega roba kvadratnega polja. Prazen prostor med viticami dopolnjuje še
sistem trikotnikov.

V isti globini te sonde so bili še trije fragmenti najbrž ene pečnice (ak. št. 641;
Katalog T. 125), kjer je morda rob pečnice fragment ak. št. 654 s plastično upo-
dobitvijo glave neke fantastične živali ter še en fragment ak. št. 654 a, na katerem
so ostanki verjetno neke plastične zoomorfne upodobitve.

V okviru keramike, ki smo jo doslej obravnavali, so pečnice posebno poglavje
in so produkt mlajšega horizonta plasti na Otoku. Glede na druge keramične
izdelke pomenijo novost ne samo zaradi izdelave v kalupu in zaradi uvajanja
novega tehnološkega postopka pri obdelavi površine, tj. glaziranja, ampak so
posebnost zaradi bogatih likovnih predstav, ki so zelo raznolične in pomenijo
predvsem osnovo za likovno analizo, ki nam hkrati daje možnost preučevanja
kulturnih vplivov na Otoku v njegovi mlajši fazi. Povrh tega so pečnice nova
priča o načinu življenja in ureditve notranjosti stanovanjskega prostora v mlaj-
šem obdobju kulturne plasti otoškega naselja.

2 — Slovenski etnograf ^

18 Vinko Sribar

6. skupina E: emajlirana posoda

No Otoku se zelo zgodaj pojavi emajlirana posoda, ki se pa ne omejuje na
določeno vrsto keramike. Tako pridejo v sondi 1 v globini 3. planuma na dan
fragmenti plitve sklede ali krožnika (ak. št. 93; katalog T. 9) z lijakasto obliko-
vanim ustjem, ki je na notranji strani okrašeno z vrezano, dvakrat dvojno valov-
nico. Dvojno valovnico obkrožata dva vrezana kroga. Posoda je bila izdelana
iz svetlorumeno žgane gline s primesjo kvarcitnega peska, z glajeno notranjo
površino z zeleno glazuro.

V skupino emajlirane keramike bi morali šteti tudi vse pečnice, ki smo jiii ob-
ravnavali v skupini D. Tudi tu smo skoraj v vseh primerih ugotovili, da je bila
površina najprej dobro zglajena in šele nato prevlečena z zelenim loščem. V
sondi 1 a na prehodu iz 2. v 3. planum in v 2. in 3. planum, so bili fragmenti
bikoničnih loncev z navzven usločenim ustjem ter z vratom, ki je okrašen z vzpo-
rednimi vrezi (ak. št. 242, 252; katalog T. 51), tj. temnosivo žgana keramika, po-
mešana s kvarcitnim peskom, ki pa ima loščeno površino. Istemu pojavu sledimo
v sondi 3 ter v plasteh na prehodu iz planuma 1 v 2, kjer je bil najden ročaj
(ak. št. 402; katalog T. 82), izdelan zelo dekorativno ter prevlečen s srebrno
glazuro, v nasprotju z vsemi do sedaj naštetimi primeri, kjer je bil lošč zelen.

V sondi 5, prav tako v plasti na prehodu iz planuma 1 v 2, je bilo več fragmentov,
tako (ak. št. 730; katalog T. 116) fragment ustja majhnega lončka iz črno žgane
gline, z zelo uglajeno zunanjo površino, ki ima črn lošč, za katerega pa ne trdi-
mo, da bi bil emajl, ali fragment oboda skodelice (ak. št. 656; katalog T. 120),
ki je bil izdelan iz svetlordeče žgane gline, pomešane s kvarcitnim peskom in
z glazirano površino, prevlečene s temnooranžnim loščem, in še fragment oboda
posode skodeličaste oblike (ak. št. 668; katalog T. 121), ki je izdelan iz svetlo-
rumene žgane gline, pri kateri je notranja površina okrašena z loščeno belim
ornamentom na temnordeči podlagi. Kljub tej definiciji pa ne bi mogli za ta lošč
trditi, da je emajl.

Kot smo že ugotovili v sondi 1 in 1 a, se lošč kot tehnika in način dekoracije
pojavi v prvi polovici kulturne plasti na Otoku v sondi 3 in 5; na temelju opre-
deljevanja pečnic vidimo, da ta tehnika traja vse do najmlajših otoških plasti.
Preseneča tudi raznovrstnost barv, kot smo jo omenili v zvezi s plastično barvno
kompozicijo pri fragmentu ak. št. 686 na T. 121.

7. skupina F: ornamentirani keramični tipi

V skupini F bomo obravnavali ornamentirano keramiko. Okrase delimo v na-
slednje skupine:

a) keramika, okrašena z valovnico,

b) keramika z metličastim ornamentom,

c) keramika s plastičnimi okraski,

d) dna, okrašena z znaki,

e) keramika, okrašena z vrezi,

f) keramika, okrašena s kanelurami,

g) keramika s slikanim ornamentom,

h) oblika ustja kot dekorativni element posode.

Podskupina Fa obravnava posode, okrašene z valovnico. Keramiko z va-

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 19

lovnico smo našli samo v sondah 1 in 3. V sondi 1 v 2. in 3. planumu in v isti
globini tudi v sondi 3. Na fragmentu vrča z ročajem (al<. št. 143; katalog T. 11)
je nepravilno oblikovana plastična valovnica, ki pa je izgubila značaj vrezane
valovnico, in je le degeneracija tega ornamenta v mlajših plasteh na Otoku. Na
fragmentu oboda iz plasti na prehodu iz 2. v 3. planum v sondi 1 (ak. št. 68;
katalog T. 19) je tip valovnico z zelo majhnim nagibom in z zelo dolgo zanko,
ki je široko vrezana. Po obliki je v popolnosti ohranila značaj valovnice, vendar
je različna od valovnic, ki smo jih vajeni na zgodnjesrednjeveški keramiki. Tudi
ta fragment je iz mlajšega horizonta kulturne plasti na Otoku. Novost v dekora-
ciji z valovnico je prostor, kjer je vrezana, tj. neposredno pod robom ustja, kar je
v nasprotju z drugimi primeri na Otoku in tudi na drugi zgodnjesrednjeveški kera-
miki, kjer je valovnica praviloma na prehodu iz vrata v rame posode.' Na frag-
mentu ramena posode je levo usmerjena, nizko ležeča valovnica z dolgim hrbtom
zanke (ak. št. 408; katalog T- 701) iz sonde 3, iz plasti na prehodu iz 1. v 2.
planum. Polje z valovnico omejuje z gornje strani vrezan žleb. Posoda pripada
tipu velikega bikoničnega lonca s premerom ustja 24 cm in premerom največjega
oboda okoli 40 cm. Čeprav je ta valovnica po izvedbi podobna oni na keramič-
nem fragmentu (ak. št. 68; katalog T. 19), se zdi, da je bolj dinamična in primi-
tivneje izdelana. Vsekakor pa je ta posoda iz najmlajšega horizonta kulturne
plasti na Otoku. Iz istega sloja v sondi 3 je še fragment ustja in oboda bikonič-
nega lonca z močno navzven zavihanim ustjem, s polkrožno odebeljenim robom
ustja, z ostanki dvojno levo tekoče valovnice, z dolgim hrbtom zanke in z višjim
kotom, kot smo to spoznali pri drugih doslej opisanih kosih. Čeprav je bil ta
fragment najden v najmlajšem horizontu kulturne plasti, je valovnica po izvedbi
bližja značaju zgodnjesrednjeveške valovnice. Isto lahko trdimo za valovnico na
fragmentu ustja in oboda keramične posode (ak. št. 925; katalog T. 155), ki je
bila najdena v plasti na prehodu iz 1. v 2. planum v sondi 6.
Pri orisu vseh upodobitev valovnice ugotavljamo, da pripadajo posodam, ki sodijo
mlajši .keramiki, oz. gutenvverškemu horizontu kulturne plasti na Otoku. Zelo
verjetno je, da keramika z valovnico — čeprav v glavnem od 13. do 15. stol. —
temelji na lokalni zgodnjesrednjeveški in visokosrednjeveški keramiki z valovnico.
To tezo opravičuje fragment največjega oboda bikonične keramične posode (ak.
št. 856; katalog T. 160) iz sloja na prehodu iz 1. v 2. planum v sondi 6, kjer je
valovnica po dimenzijah, tehniki izvedbe in obliki skoraj analogna zgodnje-
srednjeveški slovanski keramiki.

Podskupina Fb obravnava keramiko, ki je okrašena z metličastim orna-
mentom. Najdemo ga že v sondi 1 na fragmentu (ak. št. 135; katalog T. 11), kjer
je postavljen neposredno pod rob ustja in leži poševno glede na obod posode.
Nato ga imamo na fragmentu (ak. št. 156 a in b; katalog T. 132) v sondi 1, kjer
je neposredno na obodu nad stojno ploskvijo. Metličasti vrezi so široki ter kratki
in jih je več. So v vertikalnem položaju. V obeh omenjenih primerih je tako na
posodi, ki je bila najdena na prehodu iz 2. v 3. planum. Zanimivo je, da je ta
ornament tudi na fragmentu (ak. št. 61; katalog T. 37) iz sonde 1 ter iz sloja na
prehodu iz 2. v 3. planum postavljen na obodu, neposredno nad stojno ploskvijo
in tudi na dnu, kjer v obliki nepravilne elipse obkroža polje z andrejevim križem.
Na keramičnih fragmentih v drugih sondah ga ni, razen na fragmentu oboda

' Josip Korošec, Uvod v materialno kulturo starih Slovanov, Ljubljana 1953, 130.

2*

20 Vinko Šribar

posode (ak. št. 442, katalog T. 88) v sondi 3 iz sloja na prehodu iz 1. v 2. pianum.
Tu so ostanki metličastega okrasa na polju, ki je omejeno z dvema vzporednima
tekočima žlebovoma.

Podskupina Fc zajema plastično okraševanje, ki je bilo na Otoku zelo
omiljeno. Robovi ustij so okrašeni naravnost baročno igrivo v raznih inačicah.
Nato so tu še plastična rebra, ki tečejo po obodu ali vratu in jih lahko označimo
Kot pogost in skupen okrasni element keramike na Otoku in vseh kulturnih
plasteh. Plastično rebro ima veliko različnih izvedb in je v višji ali nižji izvedbi
uporabljeno kot sestavni del oblikovanja. Kot najbolj značilen dekorativni element,
ki vzbuja poseben interes, je plastično rebro, še posebej okrašeno z razčlenjenim
prstnim odtisom. Ta dekorativna tehnika je zelo star pojav, saj jo poznamo pri
nas na keramiki Ljubljanskega barja, na keramiki kulture žarnih grobišč in na
halštatskih posodah,'" vendar se ornament na otoški keramiki po svoji izvedbi
razlikuje od istoimenskega prazgodovinskega okrasa. Pri prazgodovinski kera-
miki teče razčlenjen prstni odtis povezano, tako da velikokrat spominja na
grobo izpeljan vrvičast ornament. Prstni odtisi na plastičnem rebru na otoški
keramiki pa predstavljajo vrsto zaporednih, osamljenih, krožno oblikovanih polj.
Za zgled navajamo fragment največjega oboda bikonične posode (ak. št. 878;
katalog T. 142) iz plasti na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 6, kar priča, da se
je ta ornament pojavil na Otoku v najmlajšem horizontu. Analogno okrašene
bikonične lonce smo dobili tudi v sloju na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi
3. To sta fragmenta (ak. št 481; katalog T. 86 in ak. št. 471; katalog T. 59) iz
sonde 1 a iz sloja na prehodu iz 2. v 3. pianum, kjer je ta ornament tekel po
robu ustja skodele; to je stratigrafsko najstarejša najdba." Iz iste sonde, vendar
na prehodu v 1. v 2. pianum, je prav taka ornamentacija na fragmentu (ak. št. 318,
katalog T. 45);

Podskupina Fd obravnava okras na dnu posode. Kljub številnim najdbam
fragmentov dna posode je značilno, da so v glavnem z neoznačenim dnom.
Z okrašenim dnom jih je malo. Kot zglede navajamo vrezan andrejevski križ;
ugotovili smo ga na fragmentu dna (ak. št. 61; katalog T. 37), ki je bil v plasti
na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 1 in smo ga že omenjali pri opisu keramike
z metličastim ornamentom, in fragment dna (ak. št. 878; katalog T. 142) iz sloja
na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 6. Skoraj natančno na sredini dna s prsta-
nasto nogo teče rahlo poudarjen plastični krog s premerom nekaj nad 2 cm,
v katerem je v isti tehniki izveden enokraki križ. Večjo pozornost od izvedbe
ornamenta na tem fragmentu, ki je dokaj običajna na vseh primerih visoko-
srednjeveške in deloma zgodnjesrednjeveške keramike, deluje kot novost izvedba
andrejevskega križa na fragmentu (ak. št. 61; katalog T. 37). Mogoče bi se
zadovoljili z ugotovitvijo, da sta kraka križa rahlo usločena zato, da oblikujeta

'" Okras z razčlenjenim prstnim odtisom:

F. Stare, Vače,, katalog 1952, npr. T. 30, 7.

Dobova grob 164 v depoju Nar. muzeja, neobjavljeno.

P. Korošec-J. Korošec, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju,

Ljubljana, 1969, npr. T. 63, 1—5.

" Ivan Komelj, Gotska arhitektura, Ljubljana 1969.

Das Hausbuch de Mendelschen ZwòlfbriJderstiftung za NiJrnberg, Munchen 1965, 134,
216, 243.

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 21

S-vijugo, da ornament ni na sredini posode ter da je na polju eliptične oblike,
ki ga omejuje metličast ornament.

....."mu

Podskupina Fe obravnava keramiko, okrašeno z vrezi. Tehnika vrezovanja
ornamenta je splošna pri izvedbi skoraj vseh okrasov kot so npr. krožni vrezi
na vratu, ustju in ramenu posode, ki največkrat služijo za oblikovanje plastičnih
reber. Vrezana je tudi valovnica, vendar imamo v vseh teh primerih opraviti
z nizkim, ozkim ali nekoliko širšim vrezom, ki predstavlja samo tehniko za obli-
kovanje določenega ornamenta. V nekaj primerih pa je globok vrez — ne glede
na njegovo obliko — sam po sebi okras. Tako npr. je bil v sondi 3 v sloju
na prehodu iz 1. v 2. planum fragment (ak. št. 499; katalog T. 88), kjer so po
hrbtu ročaja po vzdolžni osi vrezani kratki in globoki vrezi nepravilno ovalne
oblike, ki pa ne tečejo v eni črti, temveč nakazujejo medsebojno vzporednost.
Enako je na ročaju vrča iz sonde 6 (ak. št. 935; katalog T. 129). Vzporednost
vrezov je tukaj bolj poudarjena in je njihov nagib glede na os lista večji. Na
fragmentu oboda bikoničnega lonca iz sonde 6 v plasti na prehodu iz 1. v 2.
planum (ak. št. 781; katalog T. 147) tečeta dve vzporedni krožnici, narejeni s
kratkimi vzporednimi vrezi, ki so nagnjeni na desno stran in tako tvorijo oster
kot s krožno krivuljo, ki jo vrezi nakazujejo. Na enak način sta okrašena ročaja
na skodelicah (ak. št. 257 in 298; katalog T. 46) iz sloja na prehodu iz 1. v 2.
planum, le da so tu vrezi postavljeni drug poleg drugega. Oba načina okraše-
vanja, tj. vzporednega in zaporednega postavljanja vrezov, spoznavamo na ro-
čaju (ak. št. 344; katalog T. 66) iz sloja na prehodu iz 2. v 3. planum v sondi 2.
V vseh primerih ugotavljamo, da gre za keramiko iz najmlajšega horizonta
otoških plasti.

Podskupina Ef obravnava keramiko, okrašeno s kanelurami. 2e v obrav-
navi ornamenta v okviru Fe skupine smo omenjali, da so v tehniki vreza izdelane
tudi krožne krivulje, ki tečejo po periferiji keramičnega oboda. Kot tehnika so
kanelure nastajale s tehniko plitvejšega ali globljega vrezovanja, vendar je ka-
nelura dobila poseben značaj zaradi načina vrezovanja. Skoraj praviloma je to
vrez s popolnoma vzporednimi stranicami, ki so tudi popolnoma ravne in pra-
viloma tudi enako globoke. Dno poglobitve je vedno polkrožno in le izjemoma
ravno. V primerih okraševanja s kaneluro je na otoški keramiki ta pri vrezovanju
krožnih krivulj. Širina kanelure je različna. Najmanjša meri po širini 1 mm, naj-
širša pa med 3 in 4 mm. Globina vreza je do 2 mm. Kanelura kot ornament traja
ves čas otoškega naselja do porušenja Gutenwertha.

Podskupina Fg obravnava keramiko s slikanim ornamentom. Barvno sli-
karske učinke so na otoški keramiki uporabljali le malokrat in tudi to le v okviru
tehnike raznobarvnega emajla, kot smo to že opisali v okviru podskupine E in
sicer pri fragmentu (ak. št. 681; katalog T. 17) iz sloja na prehodu iz planuma
1 v 2 v sondi 5 ter iz istega sloja v tej sondi ak. št. 680, ki je upodobljen na
isti tabeli. Prave, večbarvne slikarske tehnike pa na otoški keramiki dejansko ne
poznamo.

Podskupina Fh obravnava obliko ustja kot dekorativni element posode.
Ustje ima poleg svoje funkcije tudi dekorativni značaj. To je še posebej razvidno
na otoški keramiki. Dekorativnost ustja je lahko v obliki in v neposrednem okra-

22 Vinko Sribar

sevanju roba ustja. Na otoški keramiki se srečujemo z obema tehnikama. Obliko
ustja smo zasledovali že v okviru skupine A, kjer smo prav po obliki ustja to
vrsto keramike razdelili na sedem podskupin in sicer Aa kot rahlo navzven
zavihano ustje s poudarjenim robom. V okviru te podskupine so številne različice
ustja, ki so toliko bolj igrive po obliki, kolikor je vrsta lonca manjša. V podskupini
Ab je ustje enako oblikovano kot v skupini Aa, toda zavihano je še nižje. V sku-
pini Ac se rob navzven zavihanega ustja lomi pod ostrim kotom, medtem ko
je v podskupini Ad rob ustja zelo dolg in zavihan skoraj pod pravim kotom.

V okviru podskupin Ae, Af in Ag imamo opraviti s tremi tipi lijakastega ustja.

V prvih štirih podskupinah je dodatno okraševanje roba ustja skoraj izjemno,
zato pa je v Ae, Af in Ag skoraj pravilo. Tu je rob ustja okrašen s plastičnimi
rebri in kanelurami, ki so izvedene v raznih kombinacijah in različicah. Ta vrsta
dekoracije je eno izmed izhodišč za tipološke in časovno vrednotenje raznih
keramičnih tipov te vrste, kajti ustje je doživljalo svoj razvoj in enako razčlenitev
zunanjega roba.

V pričujočem tekstu smo tipološke opredelili vse keramiko, najdeno v šestih
sondah, ki smo jih izkopali leta 1967 na Otoku. Vodilo pri opredelitvi skupin nam
je bila osnovna oblika posode, ki praviloma izhaja iz njene funkcije. V podskupine
istega tipa posode pa smo postavili različne inačice tega tipa, ki se med seboj
razlikujejo po izvedbi ustja ali dna. V posebne skupino sme postavili keramiko,
ki ni imela funkcije posode; take so pečnice. Posebne skupine predstavlja emaj-
lirana keramika, ne glede na funkcijo in oblike. Kot posebne karakteristiko
raznih posod sme obravnavali okrasne elemente na otoški keramiki. Že na
temelju tega dela, ki ga jemljejo le kot izhodiščno študijo obravnave naše
keramike, sme ugotovili številna pomembna dejstva. To je npr. bogastvo raznih
oblik, razne tehnologije, regionalna razširjenost posameznih keramičnih tipov
in predvsem dokaj jasno nakazana razvojna nit od preprostejših k zelo zaple-
tenim oblikam ter izredno pomnoževanje varijacij raznih keramičnih tipov. Po-
doba o razvoju keramike je le sumarična; ker nas zanima podroben tipološki in
kronološki oris doslej le sumarično opredeljene keramike, bomo v nadaljevanju
analizirali v okviru enega časovnega oz. višinskega horizonta pojav vseh oblik
in med seboj povezovali oblikovne zaklade posameznih časovnih oz. globinskih
horizontov.

Horizontalna in vertikalna stratigrafija.
(pregled keramičnih oblik v planumu 1 in 2 v sondah 1—6)

V sondi 1 v globini planuma 2 (rei. gl. de 25 cm pod današnjo površino) so bile
naslednje oblike:

bikenični lonci forme Aa, Ab, Ae in Af,
dna vseh štirih podskupin AAa—AAd,
skodele in sklede oblik Ba, Bb, Bd in Be,

bogato so zastopani vrči Ca, v manjšem številu pa vrči Cb, Cc in Ce.

V sondi 1A v globini planuma 2 (rei- gl. do 30 cm pod današnje površine) so
bile naslednje oblike:

bikenični lonci Aa, Ab, Ae in Af,
dna vseh tipov, razen AAa,
sklede Ba, Bb, Bd, Be in Bf,
vrči Ca, Cd ter Ce.

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 23

V sondi 2 v globini planuma 2 (rei. gl. med 20—30 cm pod današnjo površino)
so bile naslednje oblike:

bikenični lonci Aa, Ab, Ae in Af,
dna posod AAb in AAc,
posode B skupine izostajajo,

vrči Ca in Ce, ki so še posebej zanimivi zaradi svoje skoraj prazgodovinske
oblike,

pečnica iz skupine D.

V sondi 3 v globini planuma 1 (rei. gl. 40 cm ped današnjo površino) so bile
naslednje oblike:

bikenični lonci vseh podskupin razen tip Ac,

dna posod so zastopana vseh podskupin AAa—AAd,

skodele B skupine Ba, Bb, Bc in Be tipa,

vrči Ca in Cc oblike,

pečnica skupine D,

emajlirana keramika skupine E.

V sondi 4 v globini 2 planuma (rei. gl. med 50 cm in 60 cm pod današnjo povr-
šino) se bile naslednje oblike:

bikenični lonci le Aa in Af oblike,
dna samo v obliki AAb in AAc,
sklede Bb, Bc in Bd oblike,
vrči samo Ca oblike.

V sondi 5 v globini med planumoma 1 in 2 (rei. gl. 50—60 cm pod današnjo
površino) so bile naslednje oblike:

bikenični lonci vseh oblik razen Ac,
dna vseh oblik od AAa—AAd,
skodele Ba, Bb, Bc in Bd oblike,
vrči Ca, Cb in Ce oblike,
najdene so pečnice D skupine,
kosi emajlirane keramike skupine E.

V sondi 6 v globini planuma 1 in 2 (rei. gl. 100—200 cm pod današnjo površino)
se bile naslednje oblike:

bikenični lonci skupin Aa, Ab, Ae in Af,
vsa dna skupine AA razen AAa,
vse oblike skodel razen Ba in Bg,
vrči obli Ca, Cc, Cd in Ce.

če povzamemo ugotovitve iz prejšnjega odstavka, dobimo naslednjo podobo
horizontalne stratigrafije v planumu 1 in 2 v vseh sondah: Bikenični lonček Aa
in Ab oblike je bil v sondi 1, 2, 3, 5 in 6, ni ga v sondi 4. Obliki Ac in Ad sta
izjemi, toda sočasni z oblikama Aa in Ab in ju najdemo samo v sondi 3 in 6.
Skupna za vse sonde in številčno najbolj razširjena je oblika Ae tj. bikenični
lonček z lijakastim ustjem in zelo razgibanim zunanjim robom. Tako ugotavljamo,
da sta v horizontu planuma 1 in 2 vodilna bikenična lončka Aa in Ae.

V istem horizontu in seveda v istočasni rabi so skledaste oblike posode Ba, Bb,
Bd in Be. V glavnem so enako razširjene v vseh sondah, razen v sondi 4, kjer
je od skledaste posode samo oblika Bb. Vrčev je v tem času zelo veliko v

24 Vinko Sribar

uporabi in to Ca, Cb in Cc oblil<e. Značilen za ta horizont je tudi pojav pečnice.
Vsiljuje se neenakomerna podoba razširjenosti teh tipov povsod po otoški po-
vršini; tako je oblika bikoničnega lonca z lijakastim ustjem Ae skupna za vse
sonde in ves otoški prostor ter slede skupine Bc, ki so zelo blizu današnjim
globokim krožnikom za juho. V sondi 4 opažamo, npr. popolno odsotnost skoraj
vseh keramičnih oblik v planumu 1 in 2, razen bikoničnega lončka Ae in sklede
Bc. Ker nam za planum 1 in 2 manjka neposredna arheološka dokumentacija
za časovno opredelitev, se moramo zadovoljiti z delovno hipotezo, ki jo postav-
ljamo na temelju izročila in dejstev, da najmlajši kulturni horizont v otoških
plasteh sodi v čas neposredno pred uničenjem Guthenwertha po Turkih, tj.
v drugi polovici 15. stol. ter verjetno tudi v prvi polovici 15. stol. in še celo v 14.
stol. Ta čas opredeljevanja sovpada s spoznanjem, da oblike bikoničnega lončka
Ab in Ae ter enako skledaste oblike Bb in Be, kakor tudi vrči iz skupine Ca
te pečnice, sodijo v najbolj napredne oz. najbolj razvite oblike keramike iz ob-
dobja poznega srednjega veka. Zanesljivo lahko trdimo za vse naštete oblike,
da sodijo v čas pred 1473, ko so Turki porušili Gutenwerth. Stopnja razvitosti,
kot smo že omenili, pa ne dovoljuje, da bi šli globlje v pozni srednji vek. Ne-
posrednih, z novci ali s stratigrafijo natančneje datiranih kosov tega tipa na
našem prostoru nimamo.

V globjih horizontih je število keramičnih najdb izredno revno. Tudi oblikovni
zaklad je neprimerno maloštevilnejši, kot smo to ugotovili v globini planuma
1 in 2. V sondah imamo še keramiko iz planumov 3 in 4. V sondi 1 je planum
3 do 70 cm pod današnjo površino. V sondi 2 pa je do 60 cm pod površino in
v sondi 6 do 1,3 m pod površino. V drugih sondah, se pravi v sondi 3,4 in 5,
nismo imeli planuma 3. V sondi 1 prihaja na dan v globini 3. planuma bikonični
lonček Ae, ki je zastopan samo v nekaj primerih, zato so pa zelo številni kosi, ki
pripadajo tipu Af. Od skled je tu zastopana samo podskupina Bd. Mimo teh
osnovnih oblik se v globini planuma 3 sonde 1 pojavlja izredno lep primerek
valovnice na skledi Bd tipa ter andrejevski križ, kot okras na dnu posode. Osnov-
na značilnost planuma 3 v sondi 1 je pojav bikoničnega lončka iz Af podskupine,
ki glede na razvoj tega tipa lonca predstavlja še neko naprednejšo stopnjo, ter
široka skodela z ustjem, ki je analogna po svoji izvedbi, tipu ustja pri bikoničnem
lončku Af. V tem horizontu nas preseneča tudi popolnoma nova uporaba in iz-
vedba valovnice. V sondi 2 v globini 3. planuma se srečamo le z bikoničnim
lončkom Af, in enako v sondi 6 v istem planumu. Preseneča odsotnost skledastih
oblik, kar pa je verjetno treba pripisati samo značaju prostora, na katerem sta
bili sonda 2 in 6, ne pa času, iz katerega sta. Af oblika bikoničnega lončka
je skupna značilnost planuma 3 v sondah 1 2 in 6.

V planumu 4, ki je v sondi 1 v globini do 1 m pod današnjo površino in v sondi
2, ki je do 80 cm pod površino, bomo obravnavali keramiko v globini planuma 4.

V sondi 1 v globini tega planuma je samo oblika Af. V sondi 2 pa imamo v sloju
planuma 4 primerke podskupine bikoničnih loncev Ae in Af. Vse druge oblike
popolnem amanjkajo. Značilnost planuma 4 je bikonični lonček Af oblike, ki je
v obeh sondah.

Keramiko smo pri zgornji analizi razvrščali po stratumih, ki imajo delovni naziv
planum. Planum sam po sebi predstavlja le neki določen globinski horizont,
ki nam ga je narekovala sistematika izkopavanja. Planum, kot izravnana površina,
ki jo v raziskovalnem postopku dokumentiramo, je velikokrat na prehodu iz
enega materiala v drugi, dostikrat pa sovpada z neko hodno površino, praviloma

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 25

pa je le ena horizontalna plosl<ev sloja, za katero si ne dovoljujemo, da bi bila
debelejša od 25 cm tudi tam, kjer imamo debelo enotno kulturno plast. Služi
nam le kot pripomoček za tridimenzionalno rekonstrukcijo določenega stanja.
Zato, da bi lahko časovno izvrednotili najdbe v enem planumu, je potrebno ugoto-
viti, kakšen odnos ima ta pianum glede na vertikalno stratigrafijo kulturne plasti.
Tako sta v sondi 1 in 2 humus, in subhumus izkopana v treh planumih oz. pianum
1 sega iz humusa tudi v kulturno plast in subhumus kot kulturna plast je tako
kot enotna kulturna plast razdeljen v sloje treh planumov. Se pravi, da razde-
litev na naši pregledni tabeli za sondo 1 odkriva, da tudi v tej na oko enotni
kulturni plasti (sloj 2 v severnem profilu sonde 1) lahko sledimo le določenemu
tipološkemu razvoju, ki ni istočasen, ne vemo pa razloga, zakaj je po materialu,
tj. po zemlji in drugih sestavinah, popolnoma enoten. Docela nasproten primer
je zahodni profil sonde 6, ki smo ga dokumentirali samo z dvema planumoma
zaradi izredno težkih pogojev izkopavanja (izkop v glavnem v vodi); ta profil
ie visok skoraj 4 m in kaže izredno veliko razgibanost. Planumi pa nam kažejo
le dve situaciji: prvo neposredno po začetku izkopavanja in drugo na koncu
izkopavanja, torej se podoba po planumih in po profilu ne ujema. Dogajanju
na prostoru te sonde sledimo le s formalno tipologijo. Podobno situacijo smo
imeli tudi v sondi 3 in 5. Popolnoma pa se ujemajo planumi in izmenjava kulturnih
plasti samo v sondi 4. Zato,da bi dobili enotno podobo, se bomo pri tokratnem
pregledu keramike iz Otoka naslonili le na zakonitost razvoja od preprostih
k bolj razvitim oblikam in oprli na podatek o planumu oz. o stratigrafiji le tam,
kjer gre za pojav novih oblik.

Če najprej opazujemo skupino A, tj. bikonične posode, tedaj ni nobenega
dvoma, da je Aa oblika izhodiščna za vse druge bikonične posode, da se vse
druge razvijajo iz nje. Ab oblika je naslednja stopnja razvoja ustja, ki smo ga
ugotovili pri Aa obliki. S formami Ac in Ad pa je ta razvoj končan. Stratigrafsko,
kot lahko ugotovimo v vseh sondah, se vse štiri oblike pojavljajo v istih kulturnih
slojih. Edino za oblike Ae in Af lahko trdimo, da ne predstavljajo kasnejši, temveč
vzporeden razvoj s formami od Ae do Ag. Tako, npr. obliko Ae zasledimo v sondi
1 le v globini 4. planuma, v sondi 1, 1a v 3. planumu, v sondi 2 pa v 4. planumu
itd. Iz tega sledi, da je oblika Ab le nadaljevanje razvoja Aa ustja in da se v
istem času že pojavi Ae oblika, ki je (zaradi svojega lijakastega ustja zanesljivo)
nastala zaradi druge funkcije kot sta jo imeli obliki Aa in Ab. V nadaljevanju
razvoja lijakastega ustja sledimo še oblikam Af in Ag. Slednja pomeni zadnjo
stopnjo v razvoju lijakastega ustja in dosledno temu se pojavi šele na koncu
kulturne plasti, oz. v zadnjem horizontu otoške kulturne plasti. Izdelovalci kera-
mike so prav v tej lijakasti obliki imeli možnost izredno bogatega razčlenjevanja
zunanjega roba ustja, kar so tudi s pridom izrabili. Čeprav pokažemo na tabeli
samo tri izvedbe okraševanja s plastičnimi rebri, je različic teh oblik zelo veliko,
vendar so le tri od Ae—Ag izhodiščne. Z raznimi variacijami teh oblik sta posebno
bogati sondi 1 in 2. Podskupini Ac in Ad se po situaciji v sondah pojavita šele
v končni fazi razvoja otoške keramike, torej isto, kot smo ugotovili za obliko Ag.
S tem postavljamo trditev, da je med oblikama Aa in Ad zaobsežen ves razvoj
bikoničnih lončkov z navzven zavihanim ustjem. To lahko trdimo za razpon med
oblikami Ae in Ag.

V visoko, oz. poznosrednjeveški keramiki pomenijo glede na zgodnje srednjeveško
keramiko skledaste oblike keramike posebnost. Pri analizi horizontalne strati-
grafije smo ugotovili, da se pojavljajo v mlajšem horizontu otoške kulturne plasti,

26 Vinko Sribar

vendar tudi tukaj lahko določimo zakonitost razvoja. Predvsem lahko trdimo, da
se oblika Bb, tj. oblika, pri kateri je ustje ožje od največjega oboda, pojavi v
sondi 4 že na prehodu iz 2. v 3. planum oziroma v globini 3. planuma, tj. glede
na stratigrafijo te sonde, v starejšem horizontu otoške kulturne plasti. Enako
lahko trdimo za obliko Bc in Bd, ki prehajata skoraj v krožnik. Oblika Bc je bila
najdena v sloju 2 v sondi 6, kar vsekakor predstavlja starejši horizont otoške
kulturne plasti. Nič drugače tudi ni pri obliki Bd, ki je v sondi 1 najden v globini
planuma 3, kar je za sondo 1 v nižjih slojih kulturne plasti. To nas sili v sklep,
da sta skledasti obliki Bb in Bd in oblika Bc, ki je podobna plitvemu krožniku,
najstarejše te oblike na Otoku, ki se pojavijo istočasno z bikoničnim lončkom
z lijakastim ustjem, kar je tehnično povezano. Šele v najmlajšem horizontu oto-
ške plasti se pojavijo še vse druge oblike skled iz skupine B.
Pri dosedanjih oblikah posod pri A in B skupini smo lahko v celoti rekonstruirali
tipološko zaporedje in to predvsem, ker smo na temelju obstoječih form lahko
rekonstruirali skoraj vse omenjene keramične oblike. Žal pa ni tako tudi pri vrčih
iz skupine C in čeprav imamo tu pet podskupin, ne moremo govoriti o medse-
bojni povezavi. Zanesljivo lahko trdimo samo, da se vrč z lijakastim ustjem in
dvema ročajema, kakor tudi vrča Cd in Ce z lijakastim ustjem in brez ročaja
pojavijo že v globini planuma 3 in 2, kar ustreza npr. v sondi 1 pojavu bikonič-
nega lončka z lijakastim ustjem forme Ae. Isto lahko trdimo za obliko Ce, ki se
v sondi 1, 1 a in 2 pojavi v globini planuma 2 in 3 skupaj z bikoničnim lončkom
7. lijakastim ustjem forme Ae. Enako velja za vrč z dvema ročajema in lijakastim
ustjem, ki se v sondi 1 a in 4 v globini planuma 3 pojavi skupaj z lončkom Ae.
Drugi dve obliki vrčev, od katerih imamo le dna, tj. Cb in Cc, pa sodita v mlajši
horizont otoških plasti.

V okviru Ca forme smo omenjali vrče, ki jih ne moremo povezovati z drugimi
formami v tej skupini. Toda že pri opisu posameznih tipov smo ugotovili, da se
v okviru Ca podskupine pojavlja vrsta vrčev, za katere brez nadaljnjega lahko
vsaj v določenih primerih govorimo o medsebojni povezavi. Edino za vrč z enim
ročajem (ak. št. 120; katalog T. 8) iz sloja med planumoma 2 in 3 v sondi 1 ne naj-
demo povezave z drugimi tipi. Zato pa, npr. trdimo, da je vrsta vrčev nastala iz nor-
malnega bikoničnega lončka z navzven zavihanim ustjem, kot je to primer z vrči
z enim ročajem, ki so bili najdeni v sondi 1 v sloju med 2 in 3 planumom (ak. št. 97
in 143; katalog T. 11); ti se pojavijo v času navzven zavihanega ustja, ki ima
bogato profiliran zunanji rob. Menimo, da je oblika tega vrča rabila za izhodišče
tudi tistim vrstam vrčev, ki so nekaj mlajši in se pojavijo v sloju na prehodu iz 1.
v 2. planum, imajo pa že malo zoženo ustje, ki rahlo spominja na klasičen vrč,
ki smo ga omenjali v sondi 1 (ak. št. 120; katalog T. 8). Vrče, ki nastajajo po
vzoru bikoničnega lonca z ročajem, poznamo v sondi 3, 4 in 6 (ak. št. 529;
katalog T. 85; ak. št. 570; katalog T. 103 in ak. št. 135; katalog T. 129). V isto
skupino, kjer ustje manjka, sodijo tudi vrči iz sonde 1 in sicer tisti, pri katerih je
najširši obod premaknjen na spodnjo tretjino sonde (ak. št. 173; katalog T. 29
in ak. št. 194; katalog T. 29 in verjetno tudi ak. št. 114; katalog T. 29). V okviru
Ca oblike se pojavljajo tudi vrči z enim ali dvema ročajema; pri teh je ustje
najširši del posode, iz njega se posoda konično zožuje proti stojni ploskvi. Na-
stanek te posode je dokaj zgoden, našli pa so ga v sondi 1 a v plasti med 2. in
3. planumom (ak. št. 298, 275; katalog T. 46). S tem prikazom smo ugotovili, da
v okviru Ca skupine nastopajo tri različne oblike, ki so razvojno med seboj ne-
povezane. Pri prvi obliki, pri vrču z bikoničnim trupom in ozkim grlom ter pri

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 27

tretji sl<upini, tj. neka kupa z ročajem, ne vidimo tipološkega razvoja in medse-
bojne povezanosti. Zato pa pri drugem tipu opažamo jasen razvoj od vrča z
velikim premerom ustja z enim ročajem in vrča z manjšim premerom ustja z dve-
ma ročajema. Prva razvojna stopnja v okviru druge skupine se pojavi v sloju
med 2. in 3. planumom, druga pa šele na prehodu iz planuma 1 in 2. Plast med
2. in 3. planumom v sondi 1 je med drugim datirana tudi s pojavom železnega
ključa, ki se končuje z zanko v obliki usločenega gotskega loka in se pri nas ne
pojavi pred 14. stol.'^ Celoten prikaz nam je pokazal daljše obdobje razvoja in
izredno pestrost vrčem podobnih oblik v otoški keramiki ter čas njihovega po-
java.

Pri keramičnih skupinah D, E, in F, tj. pri problemu pečnic, emajla in dekoracije
na posodah, nimamo možnosti, da bi v okviru pričujočega gradiva prišli do po-
drobnejših rezultatov. Zadovoljiti se moramo že s tem, do česar smo prišli pri
tipološkem opisu teh oblik, ki smo ga opravili uvodoma v to študijo, kjer smo še
ugotovili, da so to pojavi mlajše polovice otoške kulturne plasti.

Kronologija

Pri našem tipološkem in kronološkem prikazu otoške keramike smo nastanek
in čas trajanja posameznih oblik omejevali s planumi, ter poskušali v okviru po-
sameznih planumov fiksirati sočasne oblike. To sta dva osnovna elementa za
časovno opredelitev posameznih keramičnih tipov oziroma otoške keramike na
sploh. Za datacijo posameznih planumov na temelju izsledkov v sondah, kot so
npr. železne najdbe, ostanki arhitekture, hodne površine in cestišča, lahko trdi-
mo tole: da je najmlajši horizont kulturne plasti na Otoku povezan s časom pro-
pada Gutenwertha. Čeprav je bil ta porušen od Turkov leta 1473'^ je najbrž trajalo
življenje na Otoku še kratek čas, najpozneje do konca 15. stol., kot vidimo po
najdbah. Ta podatek bi tako postavljal zgornjo oziroma najmlajšo absolutno
časovno mejo. V sondi 1 in 1 a je to sloj med prvim in 2. planumom, v sondi 2
na sami površini planuma 2, v sondi 3 v sloju med planumoma 1 in 2, v sondi 4
na prehodu iz planuma 2 v 3, v sondi 5 v nižjih plasteh sloja med planumoma 1
in 2 ter v sondi 6 v sloju na prehodu iz planuma 1 v 2.

Pojav zidane arhitekture v sondah pa je verjetno povezan s časom, ko otoško
naselje postane freisinški trg Gutenwerth, vsekakor pa je to obdobje romanike,
tj. 12. stol. ali najpozneje začetek 13. stol."' Nobena izmed najdb ali drugih ostan-
kov v sondah ne seže v čas predromanike, kar pa je na temelju izsledkov pri
sistematičnem odkrivanju na otoški površini nerealno, kajti med najdbami in
arhitekturo imamo številne dokaze o predfreisinški naselitvi Otoka,'' torej je le
naključje, da tečejo sonde prav na prostoru, ki ni bil poseljen ali uporabljen v
času predfreisinškega naselja na Otoku. Vsekakor pa velja za šest sond, ki smo
jih izkopali na Otoku v letu 1967, da sodi najstarejša kulturna plast v čas nastanka
Gutenwertha.

Okvirno datacijo za plasti v sondah dobimo tudi na temelju drobnega gradiva,
v katerem so gotovo najbolj značilni in časovno najbolj oprejemljivi ključi, tako
je, npr. v sloju med 2. in 3. planumom v sondi 1 železen ključ z zanko, ki je obli-

" Ferdo Gestrin, ZČ, 26, 1972, 36, 37.
" I. C. 34.

V. Šribar, ZČ, 26, 1972, 49, 61.
'' Pojav gotskega ključa.

28 Vinko Sribar

kovana v obliki oslovskega hrbta. Plast nned 2. in 3. planumom v sondi 1 je pri-
bližno v sredini višine profila, kar velja tudi za druge sonde, kjer smo izkopavali
po sistemu več od dveh planumov. Pojav tega ključa je v našem prostoru lahko
razmeroma zelo zgoden, predvsem je lahko zgodnejši od enako oblikovanih
gotskih lokov v cerkveni ali profani arhitekturi. Če je to oblika, ki jo prinesejo
s seboj od fevdalcev priseljeni nemško govoreči obrtniki, potem je druga polo-
vica 13. stol. že možna datacija za ta horizont otoške kulturne plasti. Če pa je
to ključ, ki je za obliko svoje zanke dobil vzor v loku, ki je postavljen pri nas,
potem je 13. stol. zanesljivo prezgodnje, ker je druga polovica 14. ali pa prva
polovica 15. stol. zgornja meja, ko se začne ta oblika pri nas pojavljati.^' Menimo,
da je v našem primeru zgodnejša datacija, tj. 13. ali prva polovica 14. stol., real-
nejša predvsem zaradi tega, ker je sloj med 2. in 3. planumom, kot smo že ome-
nili, globoko v kulturni plasti, kar bi bilo izključeno, če bi se ta oblika pojavila
v drugi polovici 14. ali v 15. stol., to je v času pred uničenjem tega naselja. Že
danes, ko obravnavamo keramiko v sondah in smo se zato prisiljeni gibati v
okviru izsledkov, ki jih dajejo sonde, vemo, da bomo pri kompleksni obravnavi
otoške keramike, ki bo sledila šele po končnih izkopavanjih, lahko datirali posa-
mezne plasti in planume z neprimerno večjo zanesljivostjo, kajti na izkopnem
polju 1 in 2 smo dobili zanesljive časovne ločnice, kot so ostanki romanske in
predromanske cerkve na IP1, ali pa cestišče na IP 2 itd. Na površini IP1 pa je
bila sonda 2 vključena v površino, ki smo jo odkrivali sistematično in zato bodo
za njo veljale časovne ločnice, ki smo jih odkrili v teku poznejših raziskovalnih
akcij.

Z dosedanjim poskusom časovnega opredeljevanja otoške kulturne stratigrafijo
smo prišli do časovnega okvira, pri katerem spoznamo približno spodnjo in zgor-
njo mejo. Časovna sredina med obema mejama, ki jo dobimo z aritmetičnim po-
stopkom, se popolnoma ujema z datacijo ključa z zanko v obliki oslovskega
hrbta. Časovni okvir, ki smo mu doslej dali že tri časovne ločnice, pa lahko
dopolnimo tudi z datacijami za posamezne keramične oblike, ki jih dobimo na
temelju analogij s keramičnimi oblikami v Sloveniji ali pa tudi zunaj njenih meja,
tako, npr. na temelju pregleda, ki ga je za zgodnjesrednjeveške keramiko pripravil
R. Ložar. Ta avtor se je pri datacijah naslanjal na fragmente iz posameznih
najdišč v vsej Sloveniji in datiral na temelju analogij zunaj slovenskega pro-
stora, tako je npr. njegov tip I, ki je oblikovno analogen bikoničnim lončkom
podskupin Aa in Ab, postavil v časovni okvir 12. stol., kar v popolnosti ustreza
tudi našim predstavam o pojavu tega lončka v Gutenwerthu, čeprav ta oblika
traja, kljub tipološkomu razvoju, še naprej do konca poznega srednjega veka.
Dokaj natančno je Ložar po tujih analogijah datiral bikonične posode za navzven
zavihanim ustjem in profiliranim robom, tj. njegova skupina 3, ki v osnovi ustreza
našim podskupinam Af, Ae in Ag. Ložar jih postavlja v 14. stol.^^ Taka opredelitev
približno sovpada s časovno in stratigrafsko analizo, ki smo jo opravili pri opiso-
vanju teh tipov. Lahko bi analizirali še posamezne oblike iz okvira skupine A,
vendar smo že s tako zarisanim okvirom dobili dokaj jasno podobo o kronološki
opredelitvi naše skupine A in o njihovem tipološkom razvoju. Podrobnih časovnih
opredelitev in primerjav z drugimi slovenskimi in tujimi analogijami ne bomo
naredili. Zdi se, da bo daleč bolj smotrno opraviti takšno analizo tedaj, ko bomo

Rajko Ložar, GMDS 20, 1939, si. 215, 219.
I. C. 220, 221.

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 29

imeli pred seboj popolno podobo razvoja posameznih oblik od 10. stol. do druge
polovice 15. stol. in ne bo več potrebno delati korektur, ki nastajajo ob novem
materialu. Problem odnosa doline Krke do ostalega srednjeevropskega prostora
bo tedaj osvetljen tudi z zornega kota drugih človekovih dejavnosti in zato bo
vprašanje analogij našega gradiva do drugih že znanih keramičnih najdb v Slo-
veniji in na tujem daleč jasnejše. Delati končno podobo na temelju le manjšega
odstotka gradiva vsekakor ni priporočljivo. To analizo opravljamo sedaj le zato,
da bi imeli že pri tem stanju materiala določeno tipološke in časovne predstave
o gradivu, ki v velikih količinah prihaja med izkopavanjem v naše reke. To velja
tudi za druge keramične oblike, ki smo jih opisali pri tipološkem orisu, kot so
npr. vse skledam in vrčem podobne oblike, tj. skupini B in C. Ložar se pri orisu
našega lončarstva zadovolji, ko pride do teh dveh oblik s preproste ugotovitvijo,
da je računati, da se ti obliki pojavita šele v 14. ali 15. stel.'^
Dejstvo, da imamo že sedaj pred seboj zelo obsežno skupino keramike iz Otoka
oziroma iz IP1, pri kateri je časovni in tipološki okvir širši in eksaktnejši, govori
tudi za to, da bo bolj smotrno, če se za zdaj ne bomo spuščali v podrobne tipo-
loške in genetične študije. V dveh izkopanih strojarskih jamah na IP 1 imamo
keramiko, ki je stratigrafsko, časovno in funkcijsko popolnoma določena. Tu so
še fragmenti iz ukopov za peč za taljenje brona ali pa stratigrafsko najnižji in
časovno najstarejši fragmenti z valovnico, ki zanesljivo sodijo v pozno 10. ali
najpozneje v začetek 11. stol. To so vsekakor elementi, ki podobo otoške keramike
ne samo dopolnjujejo, ampak v marsičem tudi spreminjajo. Teh elementov pa
nismo mogli upoštevati pri tipološkem prikazu keramike iz sond. Povezanost
zgodnje in visokosrednjeveškega lončarstva na Otoku je nesporna, torej bo oboje
potrebno opazovati v luči izsledkov, ki ga daje celotno gradivo. Številna keramika
na Otoku in njena nesporna starost v časovnem razponu od 10. ali 11. stol. do
druge polovice 15. stol. govori za lokalno obrt, ki v raznih detajlih odstopa od
splošne podobe istočasnega srednjeveškega lončarstva. To je zaradi njene za-
koreninjenosti v staroslovanski keramiki na eni in v močni domači keramični pro-
izvajalnosti na drugi strani. Čeprav ni mogoče zanikati že v danih oblikah so-
rodnosti s splošnimi srednjeveškimi keramičnimi oblikami tega časa, je vendar
tu preveč elementov, ki govore za poudarjen lokalni izraz. Nekateri kosi keramike
z IP 1 nakazujejo tudi prazgodovinske zglede, kot je slutil že Ložar v svojem
pregledu srednjeveške keramike na Slovenskem.

V zadnjem času je poznosrednjeveške keramično gradivo prihajalo na dan v
večjih količinah tudi pri drugih izkopavanjih npr. pri sondiranju v gradu Branik,
na Celjskem gradu itd. Nekaj je tudi z novci datirane keramike na Blejskem
otoku. Enako je z bogato najdbo poznosrednjeveške keramike iz Grobelj na Do-
lenjskem. Povsod opažamo skupne poteze, vendar zelo poudarjene lokalne zna-
čilnosti, ki pa so za podrobno kronologijo in tipologijo merodajne. Z vsemi temi
navedbami podpiramo le naše stališče, da se pri opredeljevanju keramike, ki je
bila izkopana v sondah na Otoku, za sedaj omejimo na njen tipološki in strati-
grafsko kronološki oris in da jo dokončno obdelamo šele po obravnavi keramič-
nih najdb z IP1 in IP 2.

Glede na to, da bodo izkopavanja na Otoku trajala predvidoma do leta 1975 ter
da je risarski del kataloga keramike z IP 1 že v glavnem pripravljen, vidimo jam-

'» I. C. 222.

30 Vinko Sribar

stvo, da do dokončne študije otoške keramike ne bo treba čakati v nedogled.
Pričujoči tipološko-kronološki okvir pomeni za obdelovalca shemo, ki jo bo pri
obdelavi še neobjavljenega gradiva treba samo dopolniti. Za druge zainteresirane
pa naj bi ta prikaz pomagal premostiti obdobje do dokončne študije o otoški
keramiki.

iz shematičnega prikaza tipologije otoške keramike ter njene vertikalne in hori-
zontalne stratigrafijo izhajajo še številna druga spoznanja: npr., da se število
keramičnih najdb stopnjuje iz nižjih proti višje ležečim plastem. Največje število
oblik je bilo v uporabi ob koncu kulturne plasti in kolikor naša domneva pravilna,
neposredno pred padcem Gutenwertha. Izrazita množitev oblik pa se začenja
že v globini planuma 3 tj. v okviru 14. stol. ali mogoče že koncem 13. stol.,
ko se pojavijo skledaste in vrčem podobne posode. Izredno bogat je obseg
skledastih in vrčem podobnih oblik, toda te se nikoli ne pojavijo same, temveč
vedno v kombinaciji z bikoničnimi lonci. Število keramike in njihovih vrst ni
enakomerno razporejeno po vsej otoški površini. Tako se npr. v sondi 2 poja-
vijo samo bikonični lonci in vrči. Sonda 2 pa leži na izrazito delavniškem arealu
v okviru IP1, torej je to posoda, iz katere so verjetno jedli in pili na delovnih
mestih. Podobno je tudi s sondo 4, kjer se ob bikoničnih lončkih in vrčih pojavijo
tudi še sklede. To pomeni samo obogatitev vrst posode, iz katerih so jedli na
delovnih mestih. Zanimiva je ugotovitev, da se v obeh sondah tj. v 2 in 4 pojavijo
te oblike zelo zgodaj in sicer že v globini 3. planuma. V sondah 1, la, 3 in 5
so zastopane skoraj vse oblike, le da z razliko, da se v sondi 1 in 1 a začenja
uporaba vseh vrst posode že v nižji polovici kulturne plasti, v sondi 3 in 5 pa
šele neposredno pred propadom otoškega naselja. Čeprav je položaj v sondi
6 podoben stanju v sondah 3 in 5, je podobnost le formalna, kajti s sondo 6 smo
načeli le prostor, ki je nedvomno služil za odpadno gradivo. Iz tega bi morali
povzeti, da je prostor, kjer so bile sonde 1 in 1 a, starejši poselitveni prostor,
prostor s sondama 3 in 5 pa mlajši. V prvo skupino sodi tudi površina sonde
2 in 4, toda opredeljujemo ga kot delavniški prostor. S tem smo ugotovili širjenje
naselja iz nekega manjšega jedra do velikosti kasnejše tržne naselbine Guten-
werth.

Pojav skledastih oblik keramike in raznih vrčev se začenja šele v polovici višine
kulturne plasti na Otoku. Tukaj namenoma opuščamo absolutni kronološki po-
datek, ker bi bil samo na temelju izsledkov v sondah sedaj le preveč okviren
(13.—14. stol.) Vertikalno stratigrafski prikaz na naši preglednici kaže, da se ta
obogatitev keramičnega zaklada omejuje samo na stanovanjski del otoškega
naselja (sonda 1, la, 3,5 in 4?), kar samo po sebi predstavlja popolno spremembo
načina prehrane in verjetno tudi gmotnega stanja prebivalcev. Skoraj istočasni
pojav najmanj desetih različnih skledastih oblik od oblike skodelice, krožnika
in pravih skled vseh velikosti in oblik do različno oblikovanih vrčev vseh vrst,
je vsekakor posledica v osnovi gmotno in kulturno spremenjene podobe življenja
na Otoku. To podobo dopolnjuje še pojav pečnic in emajlirane posode.
Ni nobenega dvoma, da smo s temi podatki pokazali na možnost preučevanja
socialne strukture otoškega prebivalstva in dokaj jasnega kulturnega razvoja ter
možnosti, da se poglobimo v kulturni in materialni razvoj življenja na Otoku.
To, kar smo s keramiko iz sond samo nakazali, bo nedvomno dopolnjeno s ke-
ramičnimi in drugimi najdbami iz sistematičnih izkopavanj na IP 1 in IP 2. Tako
nam bo drobno arheološko gradivo iz srednjeveškega naselja na Otoku dovolilo
pogled, ne samo v materialna, temveč tudi v historična dogajanja na Otoku,

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 31

ki je v zgodovini srednjega toka reke Krke v času med 11. in 15. stol. vsekakor
odigral pomembno vlogo.

Ta prikaz bo dosege! svoj namen samo v primeru, če se zadovoljimo s tipološkim
orisom keramičnega gradiva, ki je bilo izkopano v sondah na Otoku v letu 1967
in ga imamo samo za uvod v končno študijo o otoški keramiki, na katero bo.
treba počakati do konca izkopavanja. Problemi, ki smo jih tu samo nakazali,
pa so le del številnih vprašanj, ki jih otoška keramika načenja v svojem lokalnem,
regionalnem in splošno slovenskem okviru. i

Zusammenfassung

Die Entwicklung der MittelalterHchen Keramik in Otok bei Dobrava — dem Freisinger
IVIarktflecken Gutenwertli

Anläßlich der archäologischen Ausgrabungen des Narodni muzej In Ljubljana in Otok bei
Dobrava in den Jahren 1967 bis 1971 wurde reichliches keramisches Material zutage
gebracht, das wir in drei Gruppen einteilen:

1. In der ersten Gruppe Ist die Keramil< aus sechs Sonden, die wir über das ganze Area!
von Otok verteilt haben.

2. Die zweite Keramikgruppe stammt aus dem Bereich, das wir systematisch im Südteil
der Siedlung, d. h. am linken Ufer des ehemaligen Flußbettes der Krka dem Dorf Drama
gegenüber aufgedeckt haben. Wie aus dem Bericht zu ersehen ist,' wurden in diesem
Bereich eine vorromanische und romanische Kirche, eine Gerberei, ein große Eisen-
werkkomplex sowie eine Straßendecke entdeckt. Hier ist bisher die zahlreichste Keramik
gefunden worden, die bis ins späte 10. Jh. reicht. Dieses Areal nennen wir Grabungs-
feld 1.

3. Die dritte Keramikgruppe kommt aus dem Areal, das wir systematisch im zentralen Teil
von Otok abgetragen haben. Den größten Teil nimmt die Straßendecke ein, wo jedoch
Keramik nur spärlich vertreten war. Die meiste rührt aus den Gebäuden her, die wir
westlich von der Straßendecke aufzudecken begannen.

Die wissenschaftliche Problematik, die dabei ausgelöst wird, ist sehr umfangreich. Wir
können uns nicht rühmen, die hoch- und spätmittelalterliche Keramik in Slowenien be-
sonders gut zu kennen, denn außer der Veröffentlichung von R. Ložar,^ welche das Bild
der spätmittelalterlichen Töpferei in Slowenien nur auf Grund von Einzelfunden aus unter-
schiedlichen Fundstätten rekonstruiert, haben wir bisher über kein Fundgut verfügt, das
alle Entwicklungsstufen der mittelalterlichen Keramik in einem Fundort dokumentiert hätte.
Ložars Rekonstruktion ist auf der typologischen Kompilation von Keramikwaren aus unter-
schiedlichen Fundorten begründet.^ Jetzt wird im Raum innerhalb der Sozialistischen
Republik Slowenien (SRS) zum ersten Mal Keramik mit deutlichem Entwicklungsumriß vom
Übergang aus dem frühen ins hohe sowie durch das ganze Spätmittelalter zutage ge-
fördert." Nach den bisherigen Ermittlungen über die Siedlung Otok entstand diese am
Übregang aus dem frühen ins hohe Mittelalter und lebte zur Zerstörung in der zweiten
Hälfte des 15. Jahrhunderts. Daraus ist zu schließen, daß es sich in den ältesten Schichten
um Keramik handelt, die im Einklang mit der autochthonen altslawischen Überlieferung
entstanden war und daß mit der Wandlung von Otok zum Freisinger Marktflecken Guten-
werth eine neue Technologie und neue Formen ihren Weg in die Niederlassung fanden.
Theoretisch müßte es beim Zusammentreffen beider Technologien zu einer Formensynthese
zwischen den autochthonen und den neuen Formen gekommen sein, wobei jedoch sicher
parallel damit unterschiedliche importierte Formen noch weiter lebten oder als Folge der
veränderten Lebensweise neue entstanden.

32 Vinko Sribar

Zweifellos ist für uns augenblicklich am wichtigsten die Keramik aus der ersten Gruppe,
da sie aus verschiedenen Teilen der Siedlung stammt und da wir sie katalogisch bereits
bearbeitet haben.' Die ungefähr tausend Keramikstücke aus den Sonden stellen eine
genügend große Grundlage dar, auf die wir uns beim Studium des typologischen und
des zeitlichen Rahmens der Keramik in Otok stützen können.

Als Ausgangspunkt zur Bearbeitung stellen wir die typologische Anordnung des gesamten
Keramikmaterials auf. Erst nach der so durchgeführten Analyse würden wir die Keramik-
typen nach den Planen eingliedern und so zur horizontalen Stratigraphie innerhalb jedes
einzelnen Planums gelangen. Das Kartieren der einzelnen Keramiktypen mit Hinsicht auf
Sonde und Planum würde uns das Verstehen der Ursachen für die Entstehung und Ent-
wicklung der einzelnen Keramiktypen ermöglichen.

Horizontale und vertikale Stratigraphie

(Übersicht über die Keramikformen in Planum 1 und 2 und den Sonden 1—6)
In Sonde 1 in der Tiefe des Planums 2 (rel. Tiefe bis 25 cm unter der heutigen Bonden-
fläche) befanden sich folgende Formen:

bikonische Töpfe der Formen Aa, Ab, Ae und Af,

Gefäßböden der Untergruppen AAa und AAd,

Schalen und Schüsseln der Formen Ba, Bb, Ed und Be

reichlich sind vertreten die Krüge

Ca, in geringerer Anzahl Ob, Cc und Ce.

In der Sonde 1 A in der Tiefe des Planums 2 (rel. Tiefe bis 30 cm unter der heutigen
Bodenfläche) wurden folgende Formen gefunden:

bikonische Töpfe Aa, Ab, Ae und Af,
Gefäßböden aller Typen außer AAa,
Schüsseln Ba, Bb, Bd, Be und Bf,
Krüge Ca, Cd und Ce.

In Sonde 2 in der Tiefe des Planums 2 (rel. Tiefe zwischen 20—30 cm unter dem heutigen
Erdboden) waren folgende Formen:

bikonische Töpfe Aa, Ab, Ae und Af,
Gefäßböden AAb und AAc,
Gefäße der B-Gruppe stehen aus,

Krüge Ca und Ce, besonders interessant noch wegen ihrer fast vorgeschichtlichen Form
Ofenkacheln der Gruppe D.

In Sonde 3 in der Tiefe des Planums 1 (rel. Tiefe 40 cm unter dem heutigen Erdboden)
fanden sich folgende Formen:

bikonische Töpfe aller Untergruppen außer Typ Ac,

Gefäßböden aller Untergruppen AAa—AAd,

Schalen der B-Gruppe des Ba-, Bb-, Bc- und Be-Typs,

Krüge der Ca- und Cc-Form,

Kachel der Gruppe D,

emaillierte Keramik der Gruppe E.

In Sonde 4 in der Tiefe des 2. Planums (rel. Tiefe zwischen 50 und 60 cm unter dem
heutigen Erdboden) kamen folgende Formen zutage:

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 33

bikonische Töpfe, doch nur Aa- und Af-Formen,
Gefäßböden, lediglich die Formen AAb und AAc,
Schüsseln der Bb-, Bc- und Bd-Form,
Krüge, nur die Ca-Form.

In Sonde 5 in der Tiefe zwischen Planum 1 und 2 (rel. Tiefe 50—60 cm unter dem heutigen
Erdboden) waren folgende Formen:

bikonische Töpfe aller Formen außer Ac,
Gefäßböden aller Formen von AAa—AAd,
Schalen Ba, Bb, Bc und Bd,
Krüge der Ca-, Cb- und Ce-Form,
Kacheln der D-Gruppe,

Bruchstücke von emaillierter Keramik der Gruppe E.

In Sonde 6 in der Tiefe der Planen 1 und 2 (rel. Tiefe 100—200 cm unter dem heutigen
Erdboden) waren folgende Formen vertreten:

bikonische Töpfe der Gruppen Aa, Ab, Ae und Af,
alle Gefäßböden der Gruppe AA außer AAa,
alle Schalenformen außer Ba und Bg,
Krüge der Formen Ca, Cc, Cd und Ce.

Wenn wir unsere im vorigen Absatz angeführten Feststellungen zusammenfassen, gewinnen
wir folgendes Bild der horizontalen Stratigraphie in den Planen 1 und 2 in sämtlichen
Sonden:

Das bikonische Töpfchen der Formen Aa und Ab war enthalten in den Sonden 1, 2, 3, 5
und 6, doch nicht in Sonde 4. Die Formen Ac und Ad sind Ausnahmen, doch gleichzeitig mit
den Formen Aa und Ab und finden sich nur in den Sonden 3 und 6. Allen Sonden gemein-
sam und zahlenmäßig am meisten verbreitet ist die Form Ae, d. h. das bikonische Töpf-
chen mit trichterförmigem Mund und sehr bewegtem Außenrand. So stellen wir fest, daß
im Horizont der Planen 1 und 2 die bikonischen Töpfchen Aa und Ae führend sind.
Im gleichen Horizont und natürlich in gleichzeitigem Gebrauch sind die Schüsselformen
Ba, Bb, Bd und Be. In der Hauptsache sind sie In allen Sonden gleich verbreitet, außer
in Sonde 4, wo lediglich die Form Bb vorkommt.

Krüge stehen zu dieser Zeit sehr zahlreich im Gebrauch, und zwar die Formen Ca, Cb
und Cc. Für diesen Horizont ist charakteristisch auch das Erscheinen von Ofenkacheln.
Im Areal von Otok sind die unterschiedlichen Typen sehr ungleichmäßig verbreitet, doch
die Form des bikonischen Topfes mit trichterförmigem Mund der Gruppe Ae ist allen
Sonden und dem Gesamtraum von Otok gemeisam. Dasselbe gilt auch für die Schüsseln
der Gruppe Bc, die den heutigen Suppentellern ähnlich sind.

In Sonde 4 bemerken wir z. B. die völlige Abwesenheit fast aller Keramikformen in
Planum 1 und 2, außer dem bikonischen Töpfchen Ae und der Schüssel Bc.
Für Planum 1 und 2 fehlt uns eine unmittelbare archäologische Dokumentation für die
zeitliche Einordnung, deshalb müssen wir uns mit der auf Überlieferung und Tatsache
begründeten Hypothese zufriedengeben, daß der jüngste Kulturhorizont aus der Zeit
unmittelbar vor der Vernichtung von Gutenwerth durch die Türken ist, d. h. er fällt in die
zweite Hälfte des 15. Jh., vielleicht jedoch schon ans Ende des 14. oder an den Beginn
des 15. Jahrhunderts. Diese Zeit der Einordnung steht mit der Erkenntnis in Einklang,
daß die Formen Ab und Ae des bikonischen Töpfchens, die Schüsselformen Bb und Be,
die Krüge der Form Ca sowie die Ofenkacheln zu den fortschrittlichsten und bestent-
wickelten Keramikformen des Spätmittelalters gehören. Für alle aufgezählten Formen kann
mit Sicherheit behauptet werden, daß sie der Zelt vor dem Jahr 1473 angehören, als
Gutenwerth durch die Türken zerstört wurde.

3 — Slovenski etnograf ^

34 Vinko Sribar

In den tieferen Horizonten ist die Zahl der Keramikfunde außerordentlich spärlich. Auch
der Formenschatz ist unvergleichlich geringer als wir in der Tiefe des Planums 1 und 2
feststellen konnten.

In den Sonden gibt es noch Keramik aus den Planen 3 und 4.

In Sonde 1 legt das Planum 3 bis 70 cm unter dem heutigen Erdboden, in Sonde 2 ist
es 60 cm unter den Erdboden und in Sonde 6 bis zu 1,3 m unter dem Erdboden. In den
übrigen Sonden, d. h. in den Sonden 3, 4 und 5, gab es kein Planum 3.
In Sonde 1 ist in der Tiefe des 3. Planums das bikonische Töpfchen Ae vertreten, doch
nur mit einigen Exemplaren, wogegen dem Typ Af angehörende Bruchstücke sehr zahl-
reich sind. Von den Schüsseln erscheint hier nur die Untergruppe Bd. An der Schüssel
des Typs Bd erscheint eine außerordentlich schöne Wellenlinie und das Andreaskreuz,
und zwar als Verzierung am Gefäßboden. Das basische Merkmal des Planums ist im
Vorkommen des Töpfchens Af zu sehen, das schon eine fortschrittlichere Stufe dieses
Topftyps darstellt, sowie in der Schalle mit einem seiner Ausführung nach dem Mundtyp
des bikonischen Töpfchens Af analogen Mundrand. Überraschend ist auch die neue
Anwendung und Ausführung der Wellenlinie.

In Sonde 2 finden wir in der Tiefe des 3. Planums nur das bikonische Töpfchen Af, ebenso
auch in Sonde 6 im selben Planum. Eine Überraschung bietet die Abwesenheit von Schüs-
selformen, was dem Charakter des Raumes, wo die 2. und 6. Sonde waren, zuzuschreiben
ist, nicht aber der Zeit, aus der sie stammen.

Die Form Af des bikonischen Töpfchens ist das gemeinsame Merkmal des Planums 3
in den Sonden 1, 2 und 6.

In Planum 4, das sich in Sonde 1 in einer Tiefe bis 1 m unter dem heutigen Erdboden
befindet, und in Sonde 2, die bis 80 cm unter dem Erdboden ist, werden wir die Keramik
nur in der Tiefe des Planums 4 besprechen. In Sonde 1 dieses Planums kommt nur die
Form Af vor. In Sonde 2 erscheinen im Planum 4 die Untergruppen Ae und Af der biko-
nischen Töpfe.

Alle übrigen Formen fehlen. Charakteristisch für beide Sonden Ist das Vorkommen des
Töpfchens der Af-Form.

Chronologie

Bei der typologischen und chronologischen Darstellung der Keramik aus Otok haben wir
Entstehung und Länge der Fortdauer der einzelnen Formen durch die Planen begrenzt
und versucht, Im Rahmen der einzelnen Planen die gleichzeitigen Formen zu fixieren.
Dies sind die zwei Grundelemente für die zeitliche Einordnung der einzelnen Keramik-
typen von Otok im allgemeinen. Für die Datierung der einzelnen Planen durch Eisenfunde,
Architekturüberreste, Gehfläche und Straßendecke kann behauptet werden, daß der jüngste
Horizont der Kulturschicht in Otok mit der Zeit des Untergangs von Gutenwerth im Zusam-
menhang steht. Obwohl diese Siedlung im Jahr 1473 durch die Türken zerstört wurde,"
dürfte das Leben in Otok noch eine Weile fortgedauert haben, doch spätestens bis Ende
das 15. Jahrhunderts. Diese Angabe könnte die obere jüngste absolute Zeitgrenze
bestimmen .In den Sonden 1 und 1a ist dies die Schicht zwischen Planum 1 und
2, in der Sonde 2 befindet sie sich direkt auf der Oberfläche des Planums, in Sonde
3 in der Schicht zwischen Planum 1 und 2, in Sonde 4 am Übergang aus Planum
2 ins Planum 3 in Sonde 5 In den niedrigeren Lagen der Schicht zwischen Planum 1 und
2 und in Sonde 6 in der Schicht am Übergang aus Planum 1 ins Planum 2.
Das Erscheinen gemauerter Architektur in den Sonden ist wahrscheinlich mit der Zeit
verbunden, als die Siedlung Otok der Freisinger Marktflecken Gutenwerth wurde, das Ist
de Zeitraum der Romanik im 12. oder am Beginn des 13. Jahrhunderts." Aus der Zeit
der Vorromanik gibt es im bisher ausgehobenen Teil keine anderen Überreste; dies ist
wohl dem zuzuschreiben, daß die Sonden zufällig gerade an einer Stelle sind die zur
Zeit der Vor-Freising Niederlassung in Otok weder besiedelt noch Irgendwie anders
verwendet wurde."

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 35

Zu einer Rahmendatierung für die Schichten in den Sonden gelangen wir auch auf Grund
der Kleinfunde, unter denen die Schlüssel zweifellos am charakteristischsten und zeitlich
am leichtesten einzuordnen sind. So wurde in der Schicht zwischen dem 2. und 3. Planum
in Sonde 1 ein eiserner Schlüssel mit Raute in Form eines Eselsrückens gefunden. Das
Auftreten eines derartigen Schlüssels kann in unserem Raum verhältnismäßig sehr früh
sein; er könnte sogar früher entstanden sein, als die gleich gestalteten Bögen in der
Kirchen- oder Profanarchitektur. Falls diese Form von deutschsprachigen Handwerkern
mitgebracht wurde, dann käme die zweite Hälfte des 13. Jh. für die Datierung dieses
Horizonts der Kulturschicht von Otok in Betracht. Im Fall jedoch, daß als Vorbild für
diesen Schlüssel ein bei uns schon erbauter Bogen diente, dann ist die Zeit des 13. Jh.
entschieden zu früh angesetzt, denn diese Form beginnt bei uns erst In der zweiten
Hälfte des 14. oder in der ersten Hälfte des 15. Jh. zu erscheinen." Die frühzeitigere
Datierung, d. h. das 13. oder die erste Hälfte des 14. Jh. scheint eher annehmbar zu sein,
da die Schicht zwischen dem 2. und 3. Planum, wo der Schlüssel gefunden wurde, tief
unten in der Kulturschicht liegt, was bei einer späteren Entstehungszeit nicht möglich
wäre.

Bereits jetzt, bei der Besprechung der Keramik aus den Sonden, wissen wir, daß wir bei
der komplexen Bearbeitung der Otok-Keramik, die erst nach dem Abschluß der Grabungen
erfolgen wird, die einzelnen Schichten und Planen mit weit größerer Zuverlässigkeit werden
datieren können. Im Grabfeld 1 haben wir mit den Überresten der romanischen und vor-
romanischen Kirche eine zuverlässige zeitliche Scheidelinie gewonnen, ebenso auch mit
der Straßendecke in Grabfeld 2 usw. Im Areal des Grabungsfeldes 1 war aber die Sonde 2
in jenen Bereich eingeschlossen, wo wir systematische Grabungen durchgeführt haben,
und so worden dafür jene Scheidelinien gültig sein die wir im Lauf der späteren Unter-
suchungen entdeckt haben.

Der bisherige Versuch einer zeitlichen Einordnung der Kulturstratigraphie von Otok hat
uns zu einem Zeitrahmen geführt, für den wir die ungefähre untere und obere Grenze
bestimmt haben. Die Zeitmitte zwischen beiden Grenzen, die wir durch ein arithmetisches
Verfahren gewinnen, stimmt mit der Datierung des Schlüssels mit Raute in Form eines
Eselsrückens überein. Diesen Zeitrahmen, für den wir einstweilen drei zeitliche Scheide-
linien bestimmt haben, können wir auch noch mit den Datierungen der einzelnen Keramik
formen ergänzen, die wir durch Analogien mit den Keramikformen im Gebiet von Slowenien
oder außerhalb seiner Grenzen auf Grund der von R. Ložar zusammengestellten Übersicht
erhalten. Dieser Autor hat sich bei seiner Datierung auf Fragmente aus einzelnen Fund-
orten in Slowenien gestützt, wie auch auf der Grundlage von Analogien außerhalb des slowe-
nischen Raumes datiert. Seinen Typ I z. B., der seiner Form nach den bikonischen
Töpfchen der Untergruppen Aa und Ab analogisch ist, hat er in den Rahmen des 12. Jh.
gestellt, was in Gänze den Vorstellungen über das Erscheinen dieses Töpfchens in Guten-
werth entspricht, wen auch diese Form, trotz der typologischen Entwicklung, noch weiter
bis ans Ende des Spätmittelalters andauert.

Ziemlich genau hat Ložar, nach fremden Analogien, die bikonischen Gefäße mit nach
auswärts gebogenem Mund und profiliertem Rand datiert. Dies ist seine Gruppe 3, die
im Grunde unseren Untergruppen Af, Ae und Ag entspricht. Ložar ordnet sie ins 14. Jh.
ein.'< Diese Einordnung fällt mit der zeitlichen und stratigraphischen Analyse zusammen,
die wir anläßlich der Beschreibung dieser Typen durchgeführt haben. An dieser Stelle
werden wir keine eingehenden zeitlichen Einordnungen und Vergleiche mit den übrigen
Fundstätten in unserem Raum und mit fremden Analogien vornehmen. Das wird zweck-
dienlicher dann erfolgen, wenn ein vollständiges Entwicklungsbild der Einzelformen vom
10. bis zur zweiten Hälfte des 15. Jh. vorliegen wird. So können Korrekturen vermieden
werden, die durch neu entdecktes Material bedingt würden. Das Problem der Beziehungen
des Krkatals zum übrigen mitteleuropäischen Raum wird dann auch aus dem Blickpunkt
der anderen Betätigungen des Menschen beleuchtet sein, deshalb wird die Frage der
Analogien für unser Material weit klarer sein.

36 Vinko Sribar

Die Analyse führen wir jetzt deswegen durch, damit wir bereits zu diesem Zeitpunkt eine
gewisse typologische und zeitliche Vorstellung von der großen Menge des ausgegrabenen
Materials hätten, was beim weiteren Studium jedenfalls willkommen sein wird. Das gleiche
gilt auch für die anderen Keramikfarmen, die wir im typologischen Abriß beschrieben haben,
wie z. B. die Schüsseln und Krügen ähnlichen Formen der Gruppen B und C. Ložar hat
sich bei seiner Besprechung unserer Töpferei bei diesen zwei Formen mit der einfachen
Feststellung begnügt, daß diese zwei Formen erst im 14. oder 15. Jh. in Erscheinung
treten.'"

Angesichts der Tatsache, daß aus Grabungsfeld 1 eine sehr umfangreiche Keramikgruppe
vorliegt, für die der zeitliche und typologische Rahmen breiter und genauer ist, wird es
besser sein, wenn wir uns augenblicklich nich in eingehende typologische und genetische
Studien einlassen. In den zwei ausgehobenen Gerbergruben im Grabungsfeld 1 findet
sich Keramik, die stratigraphisch, zeitlich und funktionell völlig bestimmt ist. Hier sind noch
Fragmente aus den Eingrabungen für einen Schmelzofen für Bronze oder die stratigra-
phisch neidrigsten und zeitlich ältesten Fragmente mit Wellenlinie, die zuverlässig ins
späte 10. oder spätestens an den Beginn des 11. Jh. gehören. Dies sind aber Elemente,
die das Bild der Otok-Keramik nicht nur ergänzen, sondern in mancherlei Hinsicht auch
ändern. Diese beiden Elemente haben wir jedoch bei der typologischen Darstellung der
Keramik aus den Sonden nicht berücksichtigen können.

Der Zusammenhang der Töpferei des frühen und des hohen Mittelalters in Otok ist un-
bestreitbar, folglich wird man beides nur im Licht der Ermittlungen betrachten dürfen, die
das Gesamtmaterial ergibt. Die Anzahl der Keramik und ihr unbestreitbares Alter aus dem
Zeitraum vom 10. oder 11. Jh. bis zur zweiten Hälfte des 15. Jh. spricht zugunsten eines
lokalen Gewerbewesens, das in unterschiedlichen Details vom allgemeinen Charakter der
gleichzeitigen mittelalterlichen Töpferei abweicht. Dies ist die Folge seiner Verwurzelung
in der altslawischen Keramik einerseits und der starken einheimischen keramischen
Produktivität andererseits. Einige Keramikstücke aus dem Grabungsfeld 1 deuten auch auf
vorgeschichtliche Vorbilder hin, wie auch schon Ložar in seiner Übersicht der Keramik
in Slowenien vermutet hat.''

In letzter Zeit wurden größere Mengen von spätmittelalterlichen Keramikwaren auch bei
anderen Grabungen gefunden, so z. B. anläßlich der Sondierungen auf Schloß Branik,
auf dem Schloß von Celje usw. Einige Keramik wird auch durch Münzen datiert, z. B.
auf der Insel in Bled. Das gleiche gilt für den reichen Fund spätmittelalterlicher Keramik
aus Groblje in Dolenjsko (Unterkrain). Überall fallen gewisse gemeinsame Züge auf, doch
daneben sehr ausgeprägte, für die genaue Chronologie un Typologie maßgebende Lokal-
eigenheiten. Mit all diesen Angaben stützen wir den Standpunkt, daß wir uns beim Ein-
ordnen der in den Sonden in Otok ausgegrabenen Keramik einstweilen nur auf ihren typo-
logischen und stratigraphisch-chronologischen Abriß beschränken und sie endgültig erst
nach der Besprechung der Funde aus den Grabungsfeldern 1 und 2 bearbeiten.

Da die Ausgrabungsarbeiten in Otok voraussichtlich bis zum Jahr 1975 dauern werden
und da der zeichnerische Teil des Katalogs der Keramik aus dem Grabungsfeld 1 im
großen ganzen bereits vorbereitet ist, darf wohl vorausgesetzt werden, daß wir auf die
Veröffentlichung der endgültigen Studie über die Keramik aus Otok nicht endlos lange
werden warten müssen. Der vorliegende typologisch-chronologische Rahmen stellt für
den Bearbeiter ein Schema dar, das bei der Bearbeitung des noch nicht veröffentlichten
Materials lediglich zu ergänzen sein wird. Anderen soll aber diese Darstellung den Zeit-
abschnitt bis zum Erscheinen der endgültigen Studie über die Otok-Keramik überbrücken
helfen.

Aus dem schematischen Abriß der Typologie der Keramik aus Otok sowie ihrer vertikalen
und horizontalen Stratigraphie sind noch zahlreiche andere Erkenntnisse ersichtlich. Die
Anzahl der Keramik z. B. steigt von den niedrigeren gegen die höheren Schichten an.
Die größte Formenzahl war am Ende der Kulturschicht, bzw. unmittelbar vor dem Fall
von Gutenwerth in Gebrauch.

Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 37

Eine ausgeprägte Vermehrung der Formen setzt schon in der Tiefe des Planums 3 ein,
d. h. im Rahmen des 14. oder Ende des 13. Jh., als Schüssel- und krugaritge Gefäßformen
erscheinen. Der Umfang der Schüssel- und krugähnlichen Formen ist außerordentlich
groß, doch erscheinen sie nie allein, sondern stets in Verbindung mit bikonischen Töpfen.
Die Zahl der Keramik ist nicht im ganzen Areal von Otok gleich verteilt. So kommen
z. B. in Sonde 2 nur bikonische Töpfe und Krüge vor. Sonde 2 aber liegt in einem aus-
gesprochen erkennbaren Arbeiterareal im Rahmen des Grabungsfeldes 1, also ist dies
das Geschirr, aus dem die Arbeiter wahrscheinlich an ihren Arbeitsplätzen aßen und
tranken. Ähnlich verhält es sich mit Sonde 4, wo neben bikonischen Töpfchen und Krügen
auch Schüsseln auftauchen, worin eine Anreicherung des Geschirrs zu sehen ist, das bei
der Arbeit zum Essen diente. Interessant ist auch die Feststellung, daß In beiden Sonden,
d. h. in der Sonde 2 und 4, diese Formen sehr früh vorkommen, bereits in der Tiefe
des 3. Planums. In den Sonden 1, 1a, 3 und 5 sind fast alle Formen vertreten, mit dem
Unterschied, daß in den Sonden 1 und 1 a die Verwendung aller Gefäßgattungen bereits
in der niedrigeren Hälfte der Kulturschicht einsetzt, in den Sonden 3 und 5 dagegen
unmittelbar vor dem Untergang der Niederlassung Otok. Obwohl die Situation in Sonde 6
dem Stand in den Sonden 3 und 5 ähnelt, ist diese Ähnlichkeit doch bloß formal, denn
mit dieser Sonde nahmen wir einen Bereich in Angriff, der ohne Zweifel als Ablageort
für Abfählle diente.

Daraus würde man schließen, daß das Areal, wo die Sonden 1 und 1 a sind, der ältere
Ansiedlungsraum war, der Teil mit den Sonden 3 und 5 aber der jüngere. Zur ersten
Gruppe gehört auch das Areal der Sonden 2 und 4, doch ordnen wir es als Arbeits-
gelände ein.

Schüsselartige Keramikformen und unterschiedliche Krüge erscheinen in Otok erst in
halbert Höhe der Kulturschicht. Mit voller Absicht unterlassen wir eine absolute chrono-
logische Angabe, weil sie nur auf Grund der Ermittlungen in den Sonden allzu rahmenhaft
wäre (13.—14. Jh.). Die vertikal-stratigraphische Darstellung auf der Übersichtstabelle
zeigt, daß sich diese Anreicherung des Keramikvorrats nur auf den Wohnungsbereich
der Siedlung Otok beschränkt (Sonde 1, 1 a, 3, 5 und 4?), was an sich selbst eine voll-
ständige Handlung der Ernährungsweise und wahrscheinlich auch der materiellen Lage
der Einwohnerschaft aussagt. Das fast gleichzeitige Aufkommen von zumindest zehn
unterschiedlichen Schüsselformen ist jedenfaHs die Folge des von Grund aus sowohl
materiell als auch kulturell gewandelten Lebens in Otok. Dieses Bild wird noch durch
das Erscheinen von Ofenkacheln und emailliertem Geschirr vervollständigt.
Mit diesen Angaben haben wir ohne Zweifel auf die Möglichkeit der Erforschung der
Sozialstruktur der Einwohnerschaft von Otok und die ziemlich klare kulturelle Entwicklung
hingewiesen, wie auch auf die Möglichkeit, uns in die kulturelle Entwicklung des Lebens
in Otok zu vertiefen. Das, was wir mit der Keramik aus den Sonden nur angedeutet haben,
wird zweifellos durch keramisches und anderes Fundgut der systematischen Grabungen
in den Grabungsfeldern 1 und 2 ergänzt werden. So werden uns die archäologischen
Kleinfunde aus der mittelalterlichen Siedlung Otok einen Einblick nicht nur in die ma-
teriellen, sondern, auch in die historischen Geschehen der Siedlung Otok gewähren, die
in der Geschichte des Mittellaufs des Krkaflusses in der Zeit zwischen dem 11. und
dem 15. Jh. jedenfalls eine beachtliche Rolle gespielt hat.

Die vorliegende Darstellung wird ihren Zweck nur im Fall erreichen, daß wir uns mit dem
typologischen Abriß des in den Sonden im Jahr 1967 ausgegrabenen keramischen Materials
begnügen und ihn als Einleitung in die endgültige Studie übre die Otok-Keramik auf
fassen, auf die jedoch bis zum Abschluß der Grabungen gewartet werden muß. Die hier
nur angedeuteten Probleme sind aber nur ein Teil der zahlreichen Probleme, welche die
Keramik aus Otok in ihrem lokalen, regionalen und im allgemein slowenischen Rahmen
auf wirft.

38 Časovno opredeljena srednjeveška keramika

Tabla 1: 1. Bled (1/3 nar. vel.); 2. Grabrovec pri Metliki (1/3 nar. vel.); 3—6 Groblje (1/1 nar. vel.)

Vinko Šribar, Vida Stare, Tatjana Bregant

Časovno opredeljena srednjeveška keramika

V spomin prijatelju in kolegu Stanku Škalerju

O problemu nastajanja visokosrednjeveške keramike v slovenskem prostoru in
o njenem razvoju tudi v obdobju poznega srednjega veka ter o dataciji keramič-
nih oblik v obdobju od 11. do 15. stol. sta dosedaj razpravljala R. Ložar v svoji
študiji' ter V. Sribar v svojem prispevku o razvoju srednjeveške keramike na
Otoku pri Dobravi^ ter v katalogu istega avtorja o visoko in poznosrednjeveški
keramiki na Otoku pri Dobravi.^

R. Ložar je v svoji študiji podal genezo srednjeveške keramike za slovenski pro-
stor ter poskusil okvirno datirati njene posamezne oblike. V. Sribar pa podaja
srednjeveško keramiko le z ene lokacije, tj. iz freisinškega trga Otok pri Dobravi
— Gutenwerth, vendar s to prednostjo, da je ta keramika časovno zanesljivo
omejena pri svoji spodnji in zgornji meji, da so tu zastopane vse oblike, ki so
bile v uporabi v naseljih tega časa skozi ves srednji vek ter da lahko govorimo
o keramičnem oblikovnem zakladu v posameznih kulturnih, oziroma časovnih
horizontih, ki so pa zaenkrat datirani le relativno. Celotnemu prikazu srednjeveške
keramike v Sloveniji manjkajo doslej absolutne časovne opredelitve za posamez-
ne oblike. Na temelju zgornjih prikazov keramike v Sloveniji lahko govorimo o
regionalnosti, vendar so si forme na našem prostoru le toliko sorodne, da opre-
delitev ene velja najbrž tudi za časovno opredelitev sorodnih in blizkih tipov,
vsaj na kranjsko-štajerskem prostoru.

Ker je oblikovni zaklad srednjeveške keramike zelo bogat, se zavedamo, da bo
proces njene absolutne opredelitve zelo postopen in dolgotrajen in tako pomeni
objava tudi enega časovno opredeljenega lonca prispevek k reševanju celote.
Ob tej priložnosti smo izbrali nekaj keramičnih najdb, ki so opredeljene z novci
ali pa tiste, ki so jasno opredeljene pri izkopavanju z zaprtimi, časovno jasno
definiranimi horizonti. V tem prispevku bomo objavili: lonec, ki je bil izkopan
v okviru staroslovanskega grobišča na blejskem Otoku in so bili v njem srebrniki
iz 13. stoletja; vrč iz belokranjskega muzeja v Metliki z depojsko najdbo bavarskih
srebrnikov; keramiko iz Groblja z jasno časovno opredeljeno stratigrafijo; kera-
miko iz Kostanjevice (?), opredeljeno z arhitekturo, in, končno, keramiko iz iz-
kopavanja na starem gradu v Celju, datirano s hodnimi površinami.
K razumevanju keramike z Otoka pri Dobravi bo zanesljivo dobrodošla keramika
iz Groblja in Kostanjevice, saj gre za isto geografsko sklenjeno regijo. Keramika
z Bleda in Celja pa pomeni splošen donesek k podobi keramike na Slovenskem
v obdobju srednjega veka.

Bled — Otok — izkopavanje staroslovenskega grobišča leta 1962 — zakladna
najdba srebrnikov v loncu (T. 1,1).

1. Fragmentiran bikoničen lonček s širokim, lijakasto razširjenim ustjem, ki je
z zgornjim robom rahlo zavito proti notranjosti posode. Po vratu posode tečejo
drobne kanelure. Na največjem obodu je luknjica s premerom 5 mm. Posoda je
bila izdelana iz sivkasto žgane gline, pomešane s kremenčevim peskom. Približna
višina posode je 170 mm, največji obod 175 mm, premer ustja 165 mm in premer
dna 55 mm (inv. ŠL S 1885). V Lončku je bilo 14 tržaških srebrnikov (najmlajši iz

^ R. Ložar. Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji, Glasnik muzejskega

društva za Slovenijo, 20, zv. 1—4, 1939, 180.

^ Objavljeno v tej številki Slovenskega Etnografa na str. 00.

^ V. Sribar, Arheološko odkrivanje Otoka pri Dobravi — freisinški trg Gutenwerth, projekt
»Mihovo« — katalog keramičnega gradiva iz leta 1967. j

40 Vinko Sribar, Vida Stare, Tatjana Bergant

Tabla 2; 1—5 Kostanjevica (7) — (1/4 nar. vel.);

Časovno opredeljena srednjeveška keramika 41

leta 1234), 13 novcev Ariango de'Visgoni (1260—1282), dva goriška srebrnika
Alberta II. (1271—1304) ter 17 aquilejskih srebrnikov: 10 kosov Gregorio di Monte-
longo (1251—1269) in 7 kosov Raimond della Torre (1273—1298). Depojsko najd-
bo je treba najbrž postaviti v drugo polovico 13. stoletja. Lonček je bil v zasipni
plasti nad grobno jamo 54 in 55, neposredno pred severnim vhodom v cerkveno
lopo.

Grabrovec pri IVIetliki — zakladna najdba srebrnikov v keramičnem vrču (T. 1,2).
1. Vrč z enim ročajem iz fino prečiščene, svetlorjavo žgane gline. Ročaj izhaja
iz vratu posode in sega do največjega oboda. Ročaj je trakast in okrašen z glo-
bokimi prečnimi vrezi. Po obodu tečejo vzporednice-k temnorjave barve, široke
3—4 mm. štiri vzporednice so na vratu, tri na ramenu in štiri na največjem obodu.
Stojna ploskev je ravna in se hitro širi proti največjemu obodu. Višina posode
s poškodovanim ustjem je 215 mm, največji obod 190 mm, premer dna 95 mm in
premer ustja 25 mm. V loncu je bilo čez tri tisoč bavarskih srebrnikov iz obdobja
med 1393 in 1505. Večji del te najdbe je v Numizmatičnem kabinetu Narodnega
muzeja v Ljubljani in le manjši je v Belokranjskem muzeju v Metliki, skupaj z
opisanim vrčem. Vrč je izkopal na svojem vrtu Gornik Anton iz vasi Grabrovec
31 pri Metliki leta 1941 in je najdbo kot celoto daroval Belokranjskemu muzeju
v Metliki. Depojska najdba kot celota je bila zakopana verjetno koncem 15.
stoletja.

Kostanjevica (?)

Kot zaključeno najdbo obravnavamo naslednje posode:

1. Bikonični lonec iz sivkastorjavo žgane ilovice, ki je bila pomešana z drobnim
kremenčevim peskom, s široko, rahlo navzven zavihanim ustjem. Po obliki je ta
lonec popolna novost, saj je njegov največji obod, ki znaša 196 mm, daleč večji
od višine, ki je 191 mm, premer dna je 124 mm in premer ustja 145 mm. Dno je
rahlo usločeno. Na osrednjem delu je reliefen ornament vetrnice (T. 2,1);

2. Bikoničen lonec iz sivkastorjavo žgane gline, ki je pomešana z drobnim kre-
menčevim peskom. Višina je 138 mm, največji obod 168 mm, premer dna 108 mm
in premer ustja 141 mm. Tudi ta lonec je širok ter sorazmerno nizek in ima na
dnu reliefno upodobitev vetrnice (T. 2,4);

3. Bikoničen lonček z lijakastim ustjem in močno profiliranim zunanjim robom iz
rumenkastosivo žgane, fino prečiščene gline. Višina je 110 mm, največji obod
108 mm, premer ustja 110 mm in premer dna 62 mm.

Ta posoda pomeni izredno oblikovno obogatitev srednjeveške keramike in to
zaradi svojevrstne oblike in sorazmerno majhne stojne ploskve. Obod zelo počasi
prehaja proti največjemu obodu, ki je v zgornji polovici posode ter z izredno
širokim vratom, iz katerega izhaja visoko lijakasto ustje; zanj bi našli le malo
analogij med zakladom zgodnjesrednjeveške keramike (T. 2,3);

4. Vrč s poškodovanim ustjem z enim odlomljenim ročajem iz rumenkasto žgane
fino prečiščene gline. Po površini posode so ostanki rjavkastordeče slikanega
ornamenta, ki je bil verjetno razširjen po vsej površini posode. Po sledovih sodeč
je imel rastlinski značaj. Vrč je imel zelo široko dno z dokaj naglim prehodom
proti največjemu obodu, ki je v spodnji polovici posode. Ustje je bilo zelo široko
in lijakasto. Domnevna višina posode je okoli 156 mm, največji obod 150 mm in
premer 106 mm (T. 2,5);

42 Vinko Sribar, Vida Stare, Tatjana Bergant

Tabela 3: Stratigrafski prikaz keramike v kvadratu XV na starem gradu v Celju: profil po slojih

(okoli 1/2 nar. vel.):

Časovno opredeljena srednjeveška keramika 43

5. Bikoničen lonec Iz sivosvetlorjavo žgane gline, pomešane s kremenčevim
peskom, z ozkim, rahlo usločenim dnom, z največjim premerom v zgornji polovici
posode in z visokim močno navzven zavihanim ustjem. Na prehodu iz ramena
v vrat je polkrožno rebro. Na najširšem obodu je luknjica nepravilne oblike. Celo
površino krasi metličast vrez. Višina posode je 128 mm, največji obod 108 mm,
premer ustja 121 mm in premer dna 70 mm (T. 2,2);

Izvor in enotnost te najdbe ni zajamčena, vendar kaže, da izvira iz kostanjevi-
škega samostana in je bila odkrita pri rušenju nekega zidu, ki je bil opredeljen
v čas 15. ali 16. stoletja.

Te podatke je posredoval ravnatelj dr. Boris Kuhar, ki jih je dobil pri pokojnem
profesorju Stanetu Škalerju, ravnatelju Posavskega muzeja v Brežicah, ko mu je
obljubil, da bo najdbo obdelal in objavil v Slovenskem etnografu.
Ker so bile te posode v Posavskem muzeju skupaj in neevidentirane in ker sodijo
v čas prehoda iz srednjega veka v novo dobo, domnevamo, da je omenjenih pet
posod tistih, ki jih je profesor Škaler dobil v Kostanjevici. Vendar ne bomo ne
glede na nezanesljivost najdiščnih podatkov veliko zgrešili, če to najdbo posta-
vimo v čas druge polovice 15. ali v začetek 16. stoletja.

Groblje

Obsežna najdba keramičnih fragmentov, ki jih lahko razdelimo v štiri skupine:

1. Bikonični lonci iz fino prečiščene svetlorjavo ali temnosivo žgane ilovice z
visoko, rahlo navzven zavihanim ustjem, ki je po notranjem robu enkrat in po
zunanjem najmanj dvakrat profilirano. Praviloma teče po obodu posode na pre-
hodu iz ramena v vrat eno ali več plastičnih reber, ki so nastala z globokimi
vrezi (T. 1,6);

2. Bikonični lonci z močno navzven zavihanim ustjem; to je na zunanji strani
okrašeno z globokim vrezom, ki zunanji rob ustja razčlenjuje v polkrožni rob in
stopničasto odebelitev. Prehod iz vratu v ramena je zelo poudarjen. Ta tip posode
je bil iz temnosivo žgane, slabo prečiščene ilovice (T. 1,4);

3. Keramične posode z debelimi stenami z močno navzven zavihanim in odebe-
ljenim ustjem in s počasnim prehodom iz ramena v največji obod posode, navad-
no iz srednjesive, slabo prečiščene ilovice (T. 1,5);

4. Vrči iz svetlorumeno žgane, fino prečiščene ilovice s tenkimi stenami, z močno
navzven zavihanim ustjem ter ročajem, ki se vzboči nad rob ustja in nato pada
v ramena posode. Ustje ima zarezo ob zunanjem in notranjem robu, poudarjen
je rob ustja. Na fragmentu, ki je ohranjen, sta na prehodu iz vrata v rame 5 mm
široki srednje rjavi slikani črti (T. 1,3).

Do te najdbe je prišlo leta 1972, ko so v Groblju izkopavali jarek za polaganje
vodovoda na prostoru med Martinovo cerkvijo in Vedetovo hišo (hišni številki 18
in 19) v globini 60 do 70 cm, kjer je estrih, nad katerim je 20 cm žganine. V zgor-
njem delu te plasti so bili omenjeni številni ostanki poznosrednjeveške oziroma
novodobne keramike. Srednjeveško in s tem tudi rimsko kulturno plast je na tem
prostoru prekrivala debela hudourniška plast, ki je nastala postopoma. Življenj-
ska doba te struge sodi v čas med 14. in 17. stoletjem. Keramični fragmenti, ki
smo jih našli, pa sodijo verjetno v čas 14. ali najpozneje 15. stoletja.
V zgornjem pregledu smo imeli opraviti s keramičnimi izdelki štirih lokacij, po-
sebno pomembni sta najdbi z Bleda in iz Grabrovca pri Metliki, ki sta datirani
z novci. Najdba lonca z depojem novcev z blejskega otoka predstavlja v tem |

44 Vinko Sribar, Vida Stare, Tatjana Bergant

Tabla 4; 1—3 fragmenti pečnic s starega grada v Celju (1/2 nar. vel);

časovno opredeljena srednjeveška keramika 45

primeru našo najzgodnejšo absolutno datirano najdbo, tj. druga polovica 13, sto-
letja. Najpoznejša možna meja za to najdbo je začetek 14. stoletja. Najdba vrča
iz Grabrovca pri Metliki sodi v začetek 16. stoletja, možna pa je tudi že ob koncu
15. stoletja. Najdba iz Groblja ima širok časovni razpon, tj. okvir 14. in 15. stoletja,
ter končno najdba iz Kostanjevice iz 15. in 16. stoletja.

Takoj je poudariti, da se najdbe iz Groblja, Kostanjevice in Metlike časovno
deloma pokrivajo in tako vidimo, da je vrč iz Groblja po fakturi in osnovni obliki
zelo podoben vrču iz Grabrovca pri Metliki. Po drugi strani pa lahko govorimo
o sorodnosti ustij posod iz Groblja s posodami iz Kostanjevice, ko gre najbrž za
forme, ki so bile skupne v 15. stoletju. Trenutno imamo v mislih lonec z močno
zavihanim ter poudarjenim in odebeljenim ustjem, ki potrjuje uvodoma postav-
ljeno tezo, da so bile izhodiščne oblike v istem času ne glede na regionalno
pripadnost povsod enake.

Celje — stari grad

Za primerjavo keramiki iz raznih lokacij, ki smo jih pravkar obravnavali, podaja-
mo tudi gradivo iz Celja, ki ga je izkopala doc. dr. Tatjana Bregant v dvorišču
starega gradu. Ker je prišlo tu na dan obsežno keramično gradivo, bomo obrav-
navali le material iz kvadranta XV in pa pečnice, ki so bile najdene v severnem
profilu kvadrantov III, IX, XV, in XX. Posebno bogato so zastopane razne oblike
pečnic, ki dokumentirajo obdobje 15. in 16. stoletja.

1. Posodica iz svetlosivo rjavo žgane, dokaj čiste gline. Površina je uglajena s
trojno gubasto oblikovanim ustjem in obodom. Dno je rahlo usločeno. Višina
90 mm, premer ustja 40 mm in premer dna 65 mm. Najdeno na grajskem dvorišču,
s. III, globina O—20 cm; (T. 5, 3).

2. Dno z delom oboda posodice iz fino prečiščene gline iz svetlorjavo žgane gline.
Na obodu teče štirikotni pečatni vzorec, dno je rahlo usločeno. Ohranjena višina
80 mm, premer dna 60 mm in premer prehoda iz noge v obod 47 mm (T. 5, 4).
Najdeno na grajskem dvorišču, s. III, globina 20—60 cm.

3. Fragment štirikotne pečnice iz dokaj prečiščene svetlosive, rdečkasto žgane
gline, z reliefno upodobitvijo zmaja z odprtim zobatim gobcem, iz katerega moli
jezik ali sika ogenj. Telo je pokrito z luskami, leva taca je razčlenjena v troprsto
šapo. Velikost fragmenta 150 X 90 mm (T. 4, 2).

Najdeno na grajskem dvorišču, s. III, globina O—60 cm.

4. Fragment pečnice iz prečiščene svetlordečkasto rjavo žgane gline, z upodo-
bitvijo ležečega leva z glavo v pokončnem položaju pod košatim drevesom,
z nazaj zavitim košatim repom. Velikost fragmenta 100 X 110 mm (T. 5, 2).
Najdeno na grajskem dvorišču, s VII, globina 20—60 cm.

5. Fragment štirikotne pečnice iz svetlosivo rumenkasto žgane, fino prečiščene
gline z reliefno zelo razgibanim rastlinskim ornamentom. Velikost 130 X 150 mm
(T. 4, 1).

Najdeno na grajskem dvorišču, s. V, VI, globina 295—345.

6. Fragment štirikotne pečnice iz svetlosivo rumenkasto žgane in fino prečišče-
ne gline. Lice pečnice je svetlozeleno glazirano. Na površini je reliefna upodo-
bitev zmaja z dolgim telesom, pokritim z luskami. Glava je iztegnjena navzgor
z odprtim gobcem, polnim velikih zob. Ob robu ohranjene pečnice teče uvit
stiliziran rastlinski ornament. Velikost fragmenta 200 X 210 mm (T. 5, 1).
Najdeno na grajskem dvorišču, s IX, globina O—20 cm.

46 Vinko Sribar, Vida Stare, Tatjana Bergant

Tabla 5: 1—3 fragmenta pečnic s starega gradu v Celju (1/2 nar. vel.): 3—4 keramični posodi
s starega gradu v Celju (1/2 nar. vel.):

Časovno opredeljena srednjeveška keramika 47

7. Fragment kvadratne pečnice iz fino prečiščene svetlorjavo žgane gline s
temnozeleno glazuro na površini. Na fragmentu je del reliefne upodobitve antro-
pomorfne figure, najbrž moškega, ki mu manjka glava in spodnji del nog. Figura
je oblečena v dolgo prepasano oblačilo, bogato nagubano, rokavi so dolgi in
nagubani. Ramena in prsi pokriva nekakšno pektoralno pregrinjalo. Roke so v
razširjenem položaju, z rahlim nagibom v komolcih in v zapestju. Z levo roko
drži ščit, na gornjem robu pa je prislonjen na levo stegnenico. Na ščitu, ki je
poškodovan, ločimo ob dveh ohranjenih robovih ornament v obliki stolpičev,
ki se sedemkrat ponovi. Na osrednjem delu ščita je reliefno upodobljen manjši
ščit, ki je podoben velikemu, na njem je upodobljen križ. Neposredno pod gor-
njim robom velikega ščita in med dvema motivoma stolpiča je upodobljen cvet
lilije. Tudi z desnico drži figura neki predmet, ki je popolnoma poškodovan. Na
temelju ostalin pa menimo, da je to ščit, podoben tistemu na desni strani. Veli-
kost fragmenta 150 X 100 mm (T. 4, 3).
Najdeno na grajskem dvorišču, s. V, VI, globina 295—235 cm.
V nadaljevanju bomo opazovali gradivo iz kvadranta XV in to po globinskih hori-
zontih. Ker je gradivo preobsežno, ga ne bomo opisovali, temveč prikazali le
karakteristične profile (T. 3):

1. V sloju do globine 20 cm so bili najdeni profili (glej vertikalni prikaz v kva-
drantu XV). Iz profilov sklepamo, da so to fragmenti bikoničnih posod sivo ali
črno žgane keramike, z močno navzven zavihanim in bogato razgibanim ustjem;

2. V globini 20—60 cm je bilo ca. 70 fragmentov iz svetlo žgane, fino prečiščene
gline. V glavnem so to bikonične posode, z močno navzven zavihanim, bogato
profiliranim ustjem;

3. V globini 60—90 cm je bilo najdenih le 25 fragmentov sivo žgane keramike
s črnim premazom.. Fragmenti predstavljajo praviloma dele bikoničnih posod,
z močno navzven zavihanim, bogato profiliranim ustjem;

4. V globini od 90—110 cm je bilo okoli sto fragmentov keramike iz sivorjavo
žgane, fino prečiščene gline, ki je pomešana s kvarcitnim peskom. Posode so
bikonične, vendar je stopnja zavihanosti pri ramenu večja kot pri keramiki v
višjih legah. Na enem fragmentu je vrezana valovnica. Zunanji rob ustja je skoraj
praviloma zelo razgiban. 2e pri posodah z lijakasto oblikovanim ustjem je to
samo polkrožno odebeljeno in brez posebne profilacije.

5. Čeprav je bil profil izkopan do globine 150 cm, v sloju med 110 in 150 cm
ni bilo keramičnih najdb.

Keramiko, ki smo jo opisali pod št. 4 v sloju od 90 do 110 cm, lahko postavljamo
v čas visokega srednjega veka znotraj meja 11. do 13. stoletja.
Sloj od 60 do 90 cm sodi na tem prostoru v obdobje gotike oziroma v časovni
okvir verjetno 13. in 14. stoletja.

Oba najvišja sloja, tj. 1 in 2, sta mlajša, verjetno ne presegata časovnega okvira
14-, 15. in deloma 16. stoletja.

Z odstavkom, v katerem omenjamo keramiko iz Celja, smo hoteli najprej opo-
zoriti na obsežno gradivo s starega gradu, ki je stratigrafsko jasno razčlenjeno
s časovnim razponom od 10. ali 11. stoletja vse do začetka nove dobe.
Ko bo to gradivo objavljeno, bo skupaj z že objavljenim z Otoka pri Dobravi,
izpolnilo vrzel v našem poznavanju srednjeveške keramike v slovenskem pro-
storu. Istočasno je treba opozoriti na keramične najdbe, ki so prišle na dan na
gradu Branik, a trenutno niso bile dostopne za primerjavo, vendar bo po objavi
gradiva zastopana tudi Primorska, tako da bomo lahko bolj poglobljeno govorili

48 Vinko Sribar, Vida Stare, Tatjana Bergant

Tabla 6: Časovna razpredelnica

Časovno opredeljena srednjeveška keramika 49

O keramiki kot pojavu, ki poleg splošnih nosi tudi regionalne značilnosti. Gradivo
iz Celja, postavljeno ob datirano keramiko z Bleda, Grabrovca pri Metliki, Grob-
lja In Kostanjevice, kaže bogastvo oblikovne zakladnice visokega in poznega
srednjega veka, s poudarkom na tistih tipoloških primerih, ki smo jih lahko časov-
no bliže opredelili.

Zusammenfassung

Zeltlich eingeordnete mittelalterliche Keramik

Mit dem Problem der Entstehung der hochmittelalterlichen Keramik im slowenischen
Raum und mit deren Entwicklung im späten Mittelalter, so wie auch mit der Datierung
der keramischere Form in die Zeit vom 11. bis zum 15. Jahrhundert haben sich bisher
R. Ložar' und V. Sribar^^ befaßt.

Bei der Gesamtherstellung der mittelalterlichen Keramik in Slowenien fehlen bisher abso-
lute zeitliche Bestimmungen für einzelne Formen. Aufgrund der bis heute gleisteten Dar-
stellungen der Keramik in Slowenien kann man von Regionalität sprechen, die Formen
in unserem Raum sind jedoch so miteinander verwandt, daß eine Einordnung der einen
wahrscheinlich auch für eine zeitliche Bestimmung verwandter Topoi gilt, mindestens im
Raum von Krain und der Steiermark. Gelänge es, auch nur einen Topf zeitlich absolut
einzuordnen, so wäre das ein wesentlicher Beitrag zur Lösung des Ganzen.
Bei dieser Gelegenheit wurden einige keramische Funde zusammengetragen, die durch
Münzen datiert sind oder solche, die bei Ausgrabungen durch zeitlich gut definierte
Horizonte klarer bestimmt werden konnten.

Bled — Insel

Ausgrabung eines altslawischen Gräberfelds im Jahre 1962. Schatzfiund von Silbermünzen
in einem bikonischen gräulich gebrannten Töpfchen (T. 1,1). Darin waren 14 Triester
Silbermünzen (die jüngste aus dem Jahre 1234), 13 Münzen Arlongo de Visgnoi (1260—
1282), zwei Silbermünzen Alberto II aus Gorica (1271—1304), 10 Münzen Gregorio dl
Montelogno und sieben Münzen Raimond della Torre (1273—1298). Der gesamente Fund
ist wahrscheinlich in der 2. Hälfte des 13. Jahrhunderts anzusetzen.

Grabrovec bei Metlika

Schatzfund von Silbermünzen in einem Krug mit Henkel und rotbraunen gemalten Linien
auf dem oberen Teil des Gefäßes (T. 1, 2). Darin waren mehr als 3000 Silbermünzen aus
der Zeit zwischen 1393 und 1505. Der größere Teil des Fundes befindet sich im Numis-
matischen Kabinett des Nationalmuseums in Ljubljana. Der Krug und der restliche Teil
des Fundes befindet sich im Belokranjski muzej in Metlika, wohin er von A. Gornik aus
Grabrovec 31 bei Metlika verschenkt wurde. Gornik hatte den Topf 1941 in seinem Garten
gefunden. Der Depotfund ist wahrscheinlich Ende des 15. Jahrhunderts eingegraben
worden.

Kostanjevica (?)

Hier werden 5 Gefäße (T. 2, 1—5) als ein geschlossener Fund behandelt. Sie stellen eine
Neuheit und Bereicherung der Formen und des Formenschatzes mittelalterlicher Keramik
dar.

Die Herkunft und die Einheitlichkeit dieses Fundes sind nicht gewährleistet. Es scheint
jedoch, daß dieser Fund beim Abriß einer Mauer entdeckt wurde, die in der Zei zwischen

4 — Slovenski etnograf

50 Vinko Sribar, Vida Stare, Tatjana Bergant

dem 15. und 16. Jahrhundert in Kostanjevica zeitlich angesetzt worden ist. Diese Angaben
hat dr. Boris Kuhar, Direktor des slowenischen ethnografischen Museum von dem verstor-
benen Professor S. Skaler erhalten, der Direktor des Posavski muzej in Brežice war.
Dieser hatte ihm versprochen, diese Funde im »Slovenski etnograf« zu veröffentlichen.
Da die Fundangaben aber unsicher sind, hoffen, wir, nich allzu sehr fehlzugehen, wenn
wir den Fund in die 2. Hälfte des 15. oder in den Beginn des 16. Jahrhunderts setzen.

Groblje

Als 1972 Wasserleitungsgraben zwischen der Martinskirche und Vedets Haus ausgehoben
wurden, entdeckte man in 60 bis 70 cm Tiefe, wo sich der Estrich befindet und darüber
20 cm Brandgut, in der oberen Schicht viele keramische Fragmente, die in 4 Gruppen
eingeteilt werden können (T. 1, 3—6).

Die mittelalterliche und damit auch die römische Schicht ist hier überlagert von der
Schicht eines Sturzbaches, die stufenweise entstanden ist. Das Bett dieses Wasserlaufs
gehört in die Zeit zwischen dem 14. und 17. Jahrhundert, die vorgefundene Keramik
aber wahrscheinlich in das 14. oder spätestens 15. Jahrhundert.

Bei der obigen Übersicht sind die durch Münzen datierten Depot-Funde aus Bled und
Grabrovec bei Metlika besonders bedeutend. Der Fund aus Bled ist der früheste absolut
datierte Fund bei uns, d. h. er stammt aus der zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts. Der
Fund aus Grabrovec bei Metlika gehört an das Ende des 15. oder vielleicht in das be-
ginnende 16. Jahrhundert. Der Fund aus Groblje stammt aus der Zeit zwischen dem 14.
und 15. Jahrhundert und der aus Kostanjevica aus dem 15. und 16. Jahrhundert. Es muß
gleich hervorgehoben werden, daß sich die Funde von man sehen, daß der Krug aus
Groblje seiner Faktur und Grundform nach dem aus Grabrovec sehr ähnlich ist. Anderer-
seits können wir von einer Verwandtschaft der Öffnungen bei den Gefäßen aus Groblje
und Kostanjevica sprechen, wobei es sich wahrscheinlich um Formen handelt, die dem
15. Jahrhundert eigen waren.

Celje — Alte Burg

Zum Vergleich führen wir keramisches Fundgut vom Hof der Alten Burg in Celje an
(Ausgrabungen unter Doz. Dr. T. Bregant), und zwar wegen der Großen Fülle des Materials
nur das aus dem Quadranten XV und Ofenkacheln, die im nördlichen Profil der Quadran-
ten 3, 9, 15 und 20 gefunden worden.

Besonders reich vertreten sind verschiedene Ofenkachelformen, die die Zeitspanne des
15. und 16. Jahrhunderts belegen (T. 4, 1—3 und T. 5, 1, 2).

Das keramische Material aus dem Quadranten XV werden wir nach Tiefenhorizonten
behandeln. Da das Material umfangreich ist, werden nur die charakteristischen Profile
zur Darstellung gelangen (T. 3).

Das keramische Gut in der Schicht von 90 bis 60 cm entstand in im Hoch-Mittelalter,
begrenzt durch das beginnende 11. Jahrhundert und das ausgehende 13. Jahrhundert.
Die Keramik in der Schicht von 60 bis 90 cm in diesem Raum stammt aus der gotischen
Zeit und gehört in den Rahmen des ausgehenden 13. und beginnenden 14. Jahrhunderts.
Die beiden höchstgelegenen Schichten, d. h. die von 20 bis 60 cm und die von 0 bis 20 cm,
übersteigen wahrscheinlich den Rahmen des 14., 15. und teilweise des 16. Jahrhunderts
nicht.

Mit dem Absatz, in dem die Keramik aus Celje erwähnt wird, sollte zunächst auf das
umfangreiche Material aus der Alten Burg hingewiesen werden, das stratigrafisch klar
eingegliedert ist durch einen Zeitraum vom 10. oder 11. Jahrhundert bis hin zur Neuzeit.
Nach Veröffentlichung des Materials, wird dieses zusammen mit dem bereits veröffentlichten
aus Otok bei Dobrava die Lücke In unserem Wissen über die mittelalterliche Keramik im
slowenischen Raum ausfüllen. Zugleich muß auf keramische Funde hingewiesen werden,
die auf der Burg Branik aufgetaucht sind, die zu der Zeit zum Zweck eines Vergleichs
nicht zugänglich waren. Nach der Veröffentlichung auch dieses Materials wird auch das

Časovno opredeljena srednjeveška keramika 51

Küstenland vertreten sein, so kann dann eingehender über Keramik als Erscheinung ge-;
sprechen werden die neben den allgemeinen auch regionale Eigentümlichkeiten aufweist, i
Dieses Material neben die datierte Keramik aus Bled, Grabrovec bei Metlika, Groblje und ;
Kostanjevica gestellt, bietet einen Reichtum des Formenschatzes des Hoch- und Spät-:
Mittelalters mit der Betonung jener typologischen Beispiele, die zeitlich näher bestimmt,
werden konnten.

4.

52 Modrotisk na Slovenskem

Si. 1. Noša v Smiledniku in okolici, risal K. F. Goidenstein, 1838. Ženska ima opasan predpasnik iz modrega
potiskanega platna

Marija Makarovič

Modrotisk na Slovenskem

Modrotisk' sodi v vrsto negativnega tiska, pri katerem je svetel vzorec na temni
osnovi, za razloček od pozitivnega, s temnim vzorcem na svetli osnovi. Želeni
vzorec se lahko dobi na dva načina: pri prvem se najprej natisne vzorec in nato
blago modro pobarva, po drugem pa se najprej barva osnova temnomodro,
nato pa se natisne svetel vzorec.

Že nekaj stoletij pred našim štetjem so v Aziji zgodovinsko dokazani nekateri
načini tiskanja blaga, med njimi tudi tako imenovani rezervni postopek, po ka-
terem so s čopičem nanesli na tkanino kašasto, lepljivo snov (rezervo) v obliki
vzorca, nakar so tkanino modro pobarvali v hladni indigo kopeli, po končanem
barvanju pa so s segrevanjem odstranili prej naneseno maso, da se je pokazal
bel vzorec. V Indiji so uporabljali za tiskanje tudi modele, modrotisk so poznali
tudi Kitajci.

Tiskanje blaga omenjajo nadalje antični pisatelji. Med njimi opisuje Plinij po-
stopek tedanjega barvanja, ki je v bistvu enak, kot so ga poznali tudi pri nas.
Od 6. stoletja, ko so znani zadnji sledovi modrega negativnega tiska, vse do
konca 16. stoletja je bilo v navadi pozitivno tiskanje tkanine. V 17. stoletju pa
so se Nizozemci ob kolonizaciji Indije seznanili s takratnim modrotiskom in uvedli
na Nizozemskem tiskanje z lesenimi modeli na rezervni ali voščeni postopek.
Leta 1678 je bila na Nizozemskem ustanovljena tudi prva tovarna modrotiska.
Iz Nizozemske se je razširilo tiskanje tudi v Nemčijo in nato še na Slovaško in
Češko. V Nemčiji in na Češkoslovaškem pa so si svoje modrotiskarsko znanje
vsaj že v prvi polovici 19. stoletja pridobivali tudi slovenski tiskarji.

V sestavku podajam krajši pregled modrotiskarstva na Slovenskem v 19. in v
začetku 20. stoletja, ki se je tudi pri nas največkrat odvijalo v okviru večjih
mestnih, trških manufakturnih in tovarniških barvarskih obratov ali pa manjših,
večinoma vaških, prav tako barvarskih delavnic. Predvsem vaški barvarji so se
največkrat dodatno ukvarjali še z valjanjem sukna in s kmetijstvom.
Za razloček od nekaterih obratov s starejšo barvarsko tradicijo, kjer se je začelo,
razvijalo in propadlo modrotiskarstvo v dobrem polstoletju (Tržič, Škofja Loka),
so druge, nekatere sicer večje, v glavnem pa manjše barvarne in modrotiskarne
obratovale le po nekaj desetletij (Mozirje, Vitanje), bodisi proti koncu 19. ali pa
že na prehodu v 20. stoletje. Nadalje so bili izdelki manufakturnih in tovarniških
obratov namenjeni tudi tujim in ne samo domačim kupcem, medtem ko so pol-
kmečki-vaški barvarji in modrotiskarji zadovoljevali potrebe bližnjih ali le nekaj
bolj oddaljenih odjemalcev in so večinoma barvali le prineseno blago.

1

Dosedanje raziskave modrotiskarske obrti na Slovenskem
so zelo skromne. Tako premoremo le krajšo študijo Doroteje Goriškove^ o bar-
varski obrti v Škofji Loki ob koncu 18. in v 19. stoletju ter splošnejše zgodovinske

' Splošne podatke o modrotisku povzemam po delu: Josef Vydra, Der Blaudruck In der
Slowakischen Volkskunst, Prag 1954, str. 7. ss.

' Gorišek Doroteja, Barvarska obrt v Škofji Loki, Loški razgledi VI, 1959, str. 158—166.

54 Marijs Makarovič

podatke Ivana Mohoriča' in Katice Kobe-Arzenškove'' v delili, ki obravnavajo
tekstilne obrate na Slovenskem, med katerimi so navedeni tudi modrotiskarji iz
Tržiča in Kranja v 19. stoletju.

Razvoj modrotiskarstva je bil tudi na Slovenskem odvisen od po-
vpraševanja in porabe modrovine. Ker pa viri, kolikor smo mogli doslej dognati,
ne omenjajo, da bi kmetice, ki so bile v 19. stoletju že glavni porabnik modrovine
— bodisi za izdelovanje oblačil ali pa proti koncu stoletja za razno notranjo
tekstilno opremo — pred tem časom nosile oblačila iz modrotiska, so se ver-
jetno še na prehodu v 19. stoletje barvarji ukvarjali samo z barvanjem, ne pa
tudi tiskanjem domačega platna.

Že leta 1814 pa navaja poročevalec pri opisu moške in ženske noše za Slivnico
na Štajerskem, da nosijo ženske krila iz črnega lanenega platna z modrimi črtami,
moški pa poleg suknenih in volnenih telovnikov tudi telovnike iz tiskanega lane-
nega platna.^ Tudi na nekaj let mlajši upodobitvi noše ima kmetica iz Savinjske
doline na akvarelu Karla Russa (1811)' po vsej verjetnosti pripasan platnen pred-
pasnik s tiskanimi belimi in rumenimi cvetovi.

številni pisani in slikovni viri nam nadalje pričajo že nekaj pred sredino 19. sto-
letja, da je predvsem za izdelovanje ženskih vrhnjih oblačil, tako kril in pred-
pasnikov, postalo priljubljeno tudi barvano in potiskano domače platno. Za
ilustracijo naj navedem nekaj podatkov o kmečki noši, ki pričajo o deležu modro-
vine v ženski noši, po posameznih območjih pred 19. stoletjem.
Tako je sporočil popisovalec koroške ljudske noše leta 1838 iz beljaškega gospo-
stva, da nosijo ženske »krila s kratkimi životki, ki segajo do peta in se izdelujejo
večinoma iz modrega, potiskanega, doma pripravljenega platna«, medtem ko kro-
jijo »špenzerje« in predpasnike iz barvanega platna.^ Z obema podatkoma pa
je poročevalec tudi navedel razloček v uporabi barvanega in potiskanega platna.
V istem letu so nosile ženske iz gospostva Kapla na Koroškem »ob delavnikih
krila iz belega, tudi modrega potiskanega, domačega patna«^ in v gospostvu
Rožek so se oblačile v »potiskano platno, katun ali cic.«' Da je bila modrovina
na Koroškem proti sredini 19. stoletja precej v modi, potrjuje še opis ženske
noše za gospostvo Dobrlaves, kjer so ženske nosile modre in črne platnene
ali pa tudi rožaste predpasnike čez krilo.'°

Tudi iz okrajnega gospostva Planina so navedli pri opisu ženskih noš za leto
1838, da oblačijo ženske po en predpasnik »birtah«, večinoma iz potiskanega
ali barvanega platna.^' Za okrajno gospostvo Postojna pa imamo podatek, da so
nosile ženske poleg drugih vrst kril tudi krila iz različno barvanega platna in
da so najraje segale po črtastih, karirastih in rožastih vzorcih.'^

' Mohorič Ivan, Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču, Tržič 1960.
* Kobe-Arzenšek Katarina, Prvi tekstilni obrati na Slovenskem, Ljubljana 1968.
' Goetsche Serie (odslej GS), podatek za Slivnico. Artiiv Narodopisnega inštituta v Ljub-
ljani.

' Geramb Viktor, Steirisches Trachtenbuch II, Graz 1935, si. 140.

' Arhiv Slovenije (odslej AS), podatki za nošo iz leta 1838. Beljak, 18. junija, 1838, št. 17.
» AS, Kapla, 1838.

' AS, Rožek, 18. junija, 1838, št. 20.
" AS, Dobrlaves, 16. 6. 1838, št. 835.
" AS, Planina, 15. 6. 1838, št. 710.
" AS, Postojna, 6. 6. 1838, št. 775.

Modrotisk na Slovenskem 55

Čeprav poročevalec za dolenjsko gospostvo Ruperčvrh ni določno navedel, da
so bili predpasniki, črni ali modri z belimi rožami, ki jih omenja, krojeni iz doma-
čega barvanega in potiskanega platna, pa moremo to vseeno domnevati.'^
Tudi na Goldensteinovih upodobitvah kmečkih noš iz leta 1838 moremo prepo-
znati, da nekatere ženske nosijo predpasnike iz potiskanega platna. Tako ima na
primer ljubljanska okollčanka po vsej verjetnosti opasan predpasnik iz modrega
barvanega platna, potiskanega s pikastim vzorcem.''* Enak predpasnik iz »finega
in pooglajenega platna« so nosile ženske v Škofji Loki in okolici.'= Pri opisu
ženske noše iz Smlednika, pa je zapisal Kordeš, da je »blago za predpasnik
enako modro platno s pikami, kot smo ga ugotovili pri ženski iz ljubljanske
okolice«.'^ Tudi obe Bohinjki in Kranjici imata iz enakega blaga krojen predpas-
nik, kar velja tudi za dekle z Notranjskega. Platneni predpasniki so bili nadalje,
kot moremo sklepati po upodobitvi, v navadi tudi v pokrajini med Dravo in
Muro."^ Modrotiskan predpasnik, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej, izvira
verjetno iz prve polovice 19. stoletja.

V drugi polovici 19. stoletja se oblačenje v modrovino nadaljuje. Tako je pri
opisu ženske noše iz Savinjske doline zapisal Llebenfells za sedemdeseta leta
19. stoletja, da so ženske ob delavnikih nosile kot glavno oblačilo katunasto,
večinoma modrotiskano janko, sestoječo iz krila in modrca.'^ In spet za štajerske
Slovence J. Pajek 1876. leta omenja, da so v navadi »janke iz sinjega druka« in
»predprti« iz modrega druka."

Po Marti Ložarjevi, ki ugotavlja, da so bili »priljubljeni povsod na Kranjskem,
Koroškem in bližnjem Štajerskem modro barvani predpasniki, potiskani z belimi
pikami in cvetličnimi vzorci«, povzemamo, da so nosile ženske široko krojene
in »pri Firbarju« v Horjulu barvane in potiskane predpasnike v Horjulu in okolici
še pred prvo svetovno vojno.^"

Se živeče ljudsko izročilo pa omenja tudi za druga območja, da so še po prvi
svetovni vojni nosile ženske oblačila iz barvanega in potiskanega domačega
platna, tako na primer v Slovenskih goricah krila, poimenovana kar »drukance«
po vrsti blaga, iz katerega so bila krojena.^' Vsaj proti koncu 19. stoletja pa so
zlasti pri premožnejših — podatek velja prav tako za Slovenske gorice — pre-
grinjali postelje s pregrinjali iz »druka«, modrega z rožami.^^

V okolici Vitanja so prav tako med prvo svetovno vojno nosile ženske oblačila
iz platnenega ali bombažnega druka, za delovne srajce so ga rabili tudi neka-
teri moški," enaka pričevanja so tudi iz Prlekije.^''

AS, Ruperčvrh, 16. 6. 1838, št. 19.
" Carniolia, Ljubljana 1844, si. 1.
'= Isto, si. 9.

" Isto, si. 2 in Kordesch Leopold, str----

F. K. Goldenstein, Stowianscizna, si. 65—68.
'^ Liebenfels za leto 1873—1882, cit. po Geramb, o. c. str. 257.
" Pajek J., Noša štajerskih Slovencev, Zora 1876, str. 93.
2° Ložar Marta, Krila, predpasniki in pasovi. Slovenski etnograf II, 1949, str. 63.
^' Makarovič Marija, Terenski zapiski, Ljutomersko-Jeruzalemske gorice 1972, Mihalovci,
Cuber.

" Isti, Cuber.

" Isti, Vitanje 1964 in 1973.

" Isti za Priekijo (Cuber, Mihalovci).

56 Marija Makarovič

SI. 2. Zakmašna noša iz tiskanine, Vitanje 1964

Modrotisk na Slovenskem 57

Navedeni podatl<i, ki govorijo o deležu modre tiskanine, predvsem v ženski noši,
nam istočasno še povedo, da je bilo barvano in potiskano platno v navadi vsaj
že v prvi polovici 19. stoletja na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in na Do-
lenjskem. Verjetno pa proti koncu stoletja tudi na vzhodnem Štajerskem.
Proti koncu preteklega stoletja opažamo, da zamenjuje ročno barvano in po-
tiskano domače platno ali tudi bombažno blago, vedno bolj industrijsko izdelana
modrovina. Ta je postala priljubljena za izdelovanje ženskih oblačil in je na
deželi, zlasti pri starejših ženskah, upoštevana še danes, tako za obleke kot
predpasnike. V Beli krajini, zlasti v Poljanski dolini, predstavljajo oblačila, kro-
jena iz kupljene modrovine, značilno varianto v noši na prehodu iz bele noše
v temno. Saj so nekaj pred prvo svetovno vojno nosile ženske zlasti ob delavnikih
najprej gornja oblačila, bluze in predpasnike krojene iz tiskanine, h belemu,
platnenemu ali bombažnemu krilu.^^

Iz modrega tiska krojeni predpasniki pa so bili med vojnama in po njej tudi
po mestih priljubljeni dodatek k delovni opravi mestnih gospodinj, ki so tako kot
kmečke cenile zlasti za delovne predpasnike na obe strani tiskano modrovino,
ker so ga, kadar je bil umazan ali če je stopil gost v hišo obrnile še na drugo
stran.

2

Pobudo za ustanavljanje in obratovanje modrotiskarskih de-
lavnic ali vsaj delno preusmerjanje že obstoječih barvarn za dodatno tiskanje
blaga so nedvomno dajale v 19. stoletju zadostne količine domačega platna.
Viri nam sicer pričajo, da so bili barvarji v Škofji Loki, Tržiču in Radovljici že
1673. leta, ko so tedaj tudi pristopili k novoustanovljenemu cehu v Kranju^', ven-'
dar bi na podlagi celotnega gradiva težko trdili, da so se začeli na Slovenskem
ukvarjati z modrotiskarstvom kaj dosti pred 19. stoletjem. Na splošno so naši
najmočnejši modrotiskarski obrati manufakturnega značaja delali z večjo močjo
v prvi polovici 19. stoletja, ko so tiskali večje količine domačega, navadno pri-
nesenega blaga, platna za kmečke potrebe ali pa tudi že bombažnega blaga.
Kot omenjajo obrtni in industrijski zgodovinarji,^^ je bila v prvi polovici 19. sto-
letja pomembna rokodelska delavnica, barvarna in modrotiskarna v Tržiču v dru-
žini Peharcev pri Firbarju, kot podobno poimenujejo tudi drugod po Sloveniji
barvarske in modrotiskarske obrate.

Tako je Jožef Pehare (1790—1856) na ljubljanski obrtni in industrijski razstavi
leta 1844 razstavil 25 kosov svojih manufakturnih izdelkov. Poročila o tej razstavi
pravijo, da je bil v čisti izdelavi ter živih pristnih barvah in odlični apreturi ne-
dosegljiv. Pehare je izdeloval blago, ki je po svoji cenenosti konkuriralo po vsej
avstro-ogrski monarhiji, na posebni napravi z barvnimi valji pestrih vzorcev.
O precejšnji proizvodnji priča poročilo za sredino 19. stoletja, ko je omenjeni
mojster izdelal letno nad 15.000 kosov barvaste in tiskane kotenine, ki so jo
na hitro razprodali po alpskih krajih in tudi po Primorju.

Druga pomembna družina tekstilnih mojstrov v Tržiču, ki je zakladala tako mest-
ne kot kmečke prebivalce, je bila družina Polak. Med njimi velja omeniti Gašperja

2= Isti za Poljansko dolino 1972 in 1973 (Predgrad).

^' Blaznik Pavle, Škofja Loka in loško gospostvo (973—1803), Škofja Loka 1973, str. 273. \
" Cit pod opombo 3, 4.

58

Marija Mat^arovič

SI. 3. Modrotiskano blago, vzorec za moško sraj-
co, Vitanje okoli 1930

SI. 5. Modrotiskano blago, vzorec za moško sraj- ;
co, Vitanje okoili 1930 j

SI. 4 Modrotiskano blago, vzorec za ženske oble-
ke, Vitanje okoili 1930

SI. 6. Modrotiskano blago, vzorec za moško sraj-
co, Vitanje okdli 1930

Modrotisk na Slovenskem 59

Polaka (1800—1880), ki je kot usnjarski pomočnik prepotoval vso Nemčijo in
delal več let v tovarni kotenine C. A. IVIann v Berlinu, kjer se je tudi izučil tkal-
stva, barvarstva in apretiranja. V hiši, kjer je danes tržiški muzej, je ustanovil
manufakturo kotenine in barvarno. Tudi on je leta 1844, obenem s Peharcem,
na ljubljanski obrtni razstavi predstavil svoje izdelke. Za ilustracijo naj o razstavi
citiramo poročilo Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, ki pravi, »da je
Karel Polak, fabrikant in farbar v Tržiču, umeten mojster svojega rokodelstva,
so nam lično farbani višnjevi pavolniki in portene rute očitno pokazale«. In na-
dalje o obeh razstavljalcih: »Veliko tavžent vatlov imenovanega pavolnika ta
dva mojstra na leto izdelata in s svojo robo kmetice cele kranjske dežele in
drugih bližnjih krajev oblačita. V hvalo teh dveh mojstrov še tole pristaviti, da
so že večkrat Nemci in Čehi si veliko prizadevali enako blago izdelovati, toda
imenovana mojstra sta jih vselej prekosila.«
Obe manufakturi sta prenehali obratovanje okoli leta 1900.
Čeprav se že sredi 18. stoletja omenja barvarski mojster Lovro Pire, ki je delal
v Kranju in je njegovo delo nadaljeval njegov sin Andrej, je doživelo barvarstvo
in verjetno tudi v tem času vpeljano modrotiskarstvo večji vzpon šele za Metoda
Pirca (1866—1891). O uspešnem poslovanju pričajo zajetne knjige. Pirčeve iz-
delke so naročali iz vseh večjih slovenskih mest, največ iz Ljubljane. Naročila
pa so prihajala v veliki meri tudi z Dunaja, iz Prage, Trsta, Linza in Celovca
in drugih avstro-ogrskih mest. Še leta 1895 so, kot razberemo iz skrbno vodenih
zvezkov o poslovanju obrata, pretežno barvali kotenino v črno in višnjevo barvo,
ko so kmetje prinašali v barvanje rute, obleke, nogavice itd. Verjetno pa so
tudi še v tem času po želji tiskali domače platno.

Več kot stoletje uspešno delujoča barvarna in tiskarna, ki je zakladala s svojimi
črno barvanimi ali modro potiskanimi izdelki tudi precejšen del ženskih samo-
stanov po monarhiji, je prav tako morala prenehati obratovanje 1922. leta zavoljo
konkurence cenenih tovarniških izdelkov. Mogočna »monga« in »preša« iz
konca 18. stoletja, ki sta še ohranjeni, obenem s knjigami in posameznimi mo-
deli za tiskanje, pričata o obratovanju te delavnice.

Za izdelki tržiških in kranjskih mojstrov ni zaostajala modrotiskanina škofje-
loških barvarjev in tiskarjev. Pretežno v prvi polovici 19. stoletja je v Škofji Loki
obratovalo v predmestju Karlovec kar 6 barvarjev. Med njimi srečamo imena
Martin in Anton Sušnik, Jakob Vilfan in najpomembnejše med njimi Jurija Po-
korna (1800—1875), ki je imel v Loki največjo barvarsko delavnico in je tudi
najdlje časa delal. Kot po nekaterih drugih krajih, se je tudi tukaj še danes
ohranilo domače ime »pri Firbarju«.

Medtem ko se je tržiški mojster Polak priučeval tej obrti v Nemčiji, se je Jurij
Pokorn izučil na Češkem, o čemer priča učno pismo iz leta 1872, izstavljeno
v Schenkenfeidu, kjer je bil štiri leta barvarski pomočnik pri mojstru Alojziju
Gerbecu. Pomagala sta mu dva pomočnika z Moravskoga. Jurijevi nasledniki so
med prvo svetovno vojno prenehali obratovanje, ko so tudi kmetje s Črnega vrha
nad Polhovim Gradcem, ki so najdalje prinašali domače platno v delo, opustili
pridelovanje platna.

Navedli smo le nekaj pomembnejših večjih barvarskih in modrotiskarskih obra-
tov, statistična poročila o obrteh na Kranjskem iz druge polovice 19. stoletja,
v katerih so navedeni tudi podatki o gornjih delavnicah, pa pričajo, da se je
ukvarjalo z barvarstvom še sredi 19. stoletja precej več mojstrov. Vendar mora-
mo ta poročila upoštevati le do določene mere. Pod imenom »barvarjev« so,

60 Marija Mal<arovie

zagotovo upoštevani tudi modrotisl<arji, vendar ni nujno, da se je vsal< barvar
ul<varjal tudi z modrotisl<arstvom. Saj premoremo podatl<e — celo za večje bar-
varske obrate, ki so delali v 19. stoletju — da so se pretežno ukvarjali z barva-
njem in so tiskali tako rekoč le »po želji«.^^

Tako je bilo leta 1852 registriranih na območju Kranjske kar 48 barvarjev, ki so
bili razporejeni po večjih in manjših krajih, kot so Ljubljana, Tržič, Škofja Loka,
Kranj, Idrija itd. Leta 1870 jih je bilo v vsem zborničnem okraju 36, čez dve leti
30 in 1880 samo še 24 in sicer v okraju Ljubljana (3), v Vipavi (1), v Racah (1),
v Kranju (1), Loki (3), Tržiču (1), Ljubljana okolica (1), Litiji (1), Idriji (2), Kranjski
gori (3), Radovljici (3), Novem mestu (1), Brdu (1), Kamniku (2).^'
Primerjava skupnega števila barvarjev nam pokaže, da je malo manj kot v treh
desetletjih opustilo barvarsko obrt kar 24 registriranih obrtnikov. To vsekakor
priča, da se je poraba barvanega in tiskanega domačega platna in kotenine
zmanjšala, ker so se čedalje bolj uveljavljale industrijsko izdelane tkanine.
Po drugi strani pa so nam omembe v literaturi, predvsem pa terenska raziskova-
nja pokazala, da je proti koncu 19. in še na prehodu v 20. stoletje delovalo na
Slovenskem še nekaj več barvarskih obratov; ti so večidel tiskali vzorce na pri-
neseno domače platno, ki so ga v tem času še izdelovali po okoliških, predvsem
hribovskih vaseh. Večinoma pa ti obrati niso imeli značaja večjih obrti, saj so se
ukvarjali dodatno še s kmetijstvom in zato po drugi strani tudi niso bili vedno
registrirani kot obrtniki.

Prav te delavnice — v njih so barvali in tiskali domače platno ali pa tudi kupljeno
blago, ki so ga prinašali domačini, večidel le priučeni »obrtniki«, ki so se morali
dodatno ukvarjati še s kmetijstvom, ker jim barvarstvo ni dajalo dovolj rednega
zaslužka — so do zadnjega krile potrebe tistih, največkrat hribovskih naselij,
kjer so še nekaj let po prvi svetovni vojni sejali in predelovali lan za domače
platno, namenjeno barvanju in tiskanju.

Med temi je bila nedvomno najpomembnejša Hofbauerjeva Firbarlja v Vitanju, ki
je prenehala obratovati med prvo svetovno vojno. Barvar in tiskar Hofbauer
se je preselil v Vitanje iz Mozirja okoli leta 1884, kjer je imel tako kot v Vitanju
tudi delavnico (obrat) za valjanje sukna in raševine. Platno in kotenino je barval
še njegov sin, kot smo omenili, nekako do pred prve svetovne vojne, ko so
ljudje začeli vedno bolj kupovati blago od potujočih kramarjev, ki so po vaseh
prodajali vse mogoče, kajpada tudi upoštevani, tovarniško izdelani »druk«. Kot
pomni sedanji lastnik, so najdlje nosili platno v barvo in tiskanje kmetje iz hri-
bovskih vasi in okolice Slovenj Gradca.

Okoli 200 ohranjenih modelov za tiskanje priča, da je Hofbauerjeva firbarija, ki
je sicer delala le za okoliške in nekaj bolj oddaljene odjemalce, premogla toliko
vzorcev kot večji obrati. Nekaj češke literature, ki jo še vedno hrani Hofbauer,
pa priča, da so se barvarji izpopolnjevali tudi s tujimi priročniki.'"
Proti koncu 19. stoletja je delal, kot priča izročilo, v Mozirju barvar in tiskar
Pepelnjak, ki je predvsem kupoval rjavo kotenino, jo ustrezno pobarval in po-
tiskal, nato pa prodajal kmeticam za delovne »firtohe«, predpasnike.^'

Kobe-Arzenšek, o. c, str. 20.
" Podatki povzeti po Statischer Bericht der Handelns- und Gewerbekamer fur das Kron-
land Krain (zu Laibach) in Jahre 1852. Laibach 1853 — isti, za 1870, Ljubljana 1870 —
isti za 1880 (str. 446).
3° Makarovič, TZ za Vitanje, 1973.

Isti, Mozirje, 1973.

Modrotisk na Slovenskem 61

Platno so nadalje barvali in tiskali, kot omenja Ložarjeva, tudi v Horjulu.^^ Sta-
rejši ljudje iz Slovenskih goric (Cuber) se še spominjajo, da so nekako do druge
svetovne vojne nosili barvat domače platno v Središče ob Dravi.^^ Pri nadrob-
nejšem raziskovanju pa bi verjetno ugotovili še več barvarskih obratov, kar pa
ne bi prineslo bistveno novih spoznanj. '

3

O modrotiskarski dejavnosti mestnih in vaških obratov
pričajo ohranjeni modeli za tiskanje, vzorčniki in druge modro-
tiskarske in barvarske priprave. Muzejske zbirke v Ljubljani, Škofji Loki, Tržiču,
Kranju hranijo okrog 400 modelov, ki so pripadali delavnicam iz Škofje Loke,
Tržiča, Kranja, Vitanja in Motnika.

Vzorce predstavljajo zelo priljubljene pike, ter bolj ali manj stilizirani rastlinski
motivi in geometrični liki, največkrat vkomponirani v vijuge ali proge. Na podlagi
popolnejših zbirk modelov iz Škofje Loke, Vitanja in Tržiča moremo sklepati, da
so v vsakem barvarskem obratu, kjer so se ukvarjali tudi s tiskanjem, premogli
poleg preprostejših modelov za tiskanje tudi bogatejše. Čeprav zatrjujejo po-
tomci barvarjev, da so bili najbolj priljubljeni bolj preprosti vzorci, nam število
ohranjenih modelov priča ravno nasprotno. Verjetno pa je, da so za prodajo
namenjeno blago tiskali z bogateje ornamentiranimi modeli.
Čeprav imamo podatke, da so barvarji sami izdelovali modele in da se je v
Tržiču naselil verjetno sredi 19. stoletja modlar Anton Berger, »v čigar družini
so izdelovali modele z rožnatimi vzorci za tiskanje blaga«,^^ se ne moremo pri-
družiti domnevi, da so modele izdelovali pri nas. Izdelovanja lesenih modelov bi
se kak domačin morda še lotil, za modele s kovinskimi zatiči in vložki pa so bili
potrebni prav posebni stroji, ki jih pri nas nikjer ne zasledimo. Po drugi strani
so vsi modeli, ki jih hranijo muzeji iz raznih krajev, povsem enaki in tako je
verjetnejša domneva, da so k nam prihajali od drugod, iz enega ali istega sre-
dišča.

Tudi na Slovenskem so tiskali z modeli treh vrst Med preprostejše in najbrž
tudi starejše, ki so jih rabili sicer tudi še v 19. stoletju, sodijo leseni modeli s
skromnejšimi vzorci. Na splošno pa so v 19. stoletju po vseh delavnicah prevla-
dovali modeli, katerih vzorci so sestavljeni iz medeninastih igel, zatičev in trakov
ter redkeje modeli, sestavljeni iz medeninastih in lesenih ornamentov. Enako
kakor tuji modeli imajo tudi slovenski na vogalih zabite medeninaste žebljičke,
ki puščajo po blagu točke, po katerih nadaljuje tiskar vzorec. Prav tako je večina
modelov označena s številko vzorca, le posamezni imajo vrezani začetnici last-
nika ali izdelovalca.

Modele so izdelovali iz trdnega, nevlaknatega, običajno hruškovega lesa. Ploskev
modela, ki se je ravnala po širini platna oziroma bombažnega blaga, meri pri-
bližno 18 do 22 cm, s čimer je bilo s trikratnim pritiskom modela prekrito blago
po širini. Med modeli je tudi nekaj manjših, podolgovatih in namenjenih za
tiskanje bordur na ženskih rutah in culah. Barvar Gašper Polak iz Tržiča je

Ložar, o. c. str. 63.
" Makarovič, TZ, cit. pod op. 21.
" Mohorič, o. C. str. 13.

62 Marija Makarovič

SI. 7. Model za tiskanje blaga, Skofja Loka, 19.
stoletje, SEM 1728

SI. 9. Model za tiskanje blaga, Vitanje, 19. stolet-
je, SEM 9603

SI. 8. Model za tiskanje blaga, 19. stoletje, SEM
2073

SI. 10. Model za tiskanje blaga, Tržič, 19. stoletje

Modrotisk na Siovenskem 63

označeval svoje izdelke z zaščitnim znakom, o tem nam priča ohranjeni model
z njegovim imenom.^'

4

Ker so se barvarji, »firbarji ali ferbarji«, največkrat dodatno ukvarjali še s kme-
tijstvom, so bile modrotiskarske delavnice, »ferbarije«, situirane v sklopu kmeč-
kih domačij (Vitanje, Žiri) ali pa so bile tudi mogočne samostojne manufakturne
zgradbe (Kranj, Tržič). Temu primerno je bila nameščena tudi »munga« za lika-
nje pobarvanega in potiskanega blaga. Do danes sta se ohranili edinole mungi
v Kranju in Vitanju. Barvar je imel za munganje in dovažanje materiala lastne
konje. Pri večjih obratih je zaposloval tujo, pri manjših pa domačo delovno silo.
Prav tako so imeli pri večjih obratih na enem koncu hiše posebno, naprej mo-
lečo streho z lesenim grebenom, »grabljami«, za sušenje pobarvanega blaga
(Škofja Loka). Pri drugih, največkrat manjših obratih, so blago sušili na rantah
pred hišo (Vitanje). V delavnici so bile navadno ob kotlih in mizah za tiskanje
nameščene še police za modele, mizica za rezervo, tudi »pop« imenovano, na
stropu pa so bili drogovi za obešanje potiskane tkanine. Barvarna v Škofji Loki
je imela za tiskanje platna poseben prostor, »drukarco«.

Kolikor moremo ugotoviti, so barvarji na Slovenskem tiskali na dva načina. V
začetku 19. stoletja, ponekod pa tudi še v 20. stoletju, so barvali in tiskali na
»rezervni postopek«. Tako so na belo tkanino najprej nanesli z modelom »re-
zervo«, nekakšno kašasto lepilo, nakar so blago, ko se je poprej posušilo na
rantah, modro pobarvali. V vodi raztopljeno modro indigo barvo so imeli v »kipi«,
kamnitem kotlu. Blago so barvali tako, da so naravnali 25 metrov dolgo blago
na železen obroč »ram«, nakar so ga s pomočjo škripca spuščali in dvigali iz
barve. Po manjših obratih so blago posušili kar na škripcu in so ga potem na-
makali v žvepleni kislini, razredčeni v primernem razmerju z vodo, da je odpadlo
lepilo in se je pokazala lepa modra barva hkrati z vzorci.

Po drugem postopku so tiskali barvne vzorce neposredno na platno. Tudi tukaj
so imeli za enakomerno nanašanje lepila na model globoko mizico, ki je imela
dno obloženo s povoščenim platnom ali usnjem. Vanjo so nalili lepilo — barvarji
so uporabljali različne recepte za pripravljanje lepila — v katerega je barvar
pomakal model in ga pritiskal na blago. Pri drugem postopku so najprej blago
modro pobarvali, nato so šele tiskali vzorce. Če so hoteli dobiti bele vzorce,
so tiskarski barvi dodali snovi, ki so razkrojile osnovno barvo tkanine, to so bile
brezbarvne, v vodi topljive snovi, ki so jih pri kasnejšem pranju odstranili s tka-
nine. Pestrejše vzorce pa so dobivali tako, da so dodali barvilo, obstojno proti
jedkim sredstvom. Svetlejše vzorce na temni podlagi so dosegli s tem, da so
tiskarski barvi dodali manjšo količino jedkih snovi da se osnovna barva ni po-
vsem uničila.

Tako obdelano blago so sušili na že omenjenih grabljah na hiši ali pa na rantah
pred hišo. Nato so blago še »majstrali v štirki«, namakali v škrobu, sestavljenem
iz lima, sode, moke in nekaj zrn modre galice, ga spet posušili in ga končno
zlikali, »zmangali na mungi, na mongi«, kot imenujejo leseno pripravo z velikim
vretenom za glajenje potiskanega platna. Vreteno je poganjala živina ali pa
ljudje.

Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, model (s. n.), si. 10.

64 Marija Maltarovič

Zmangano blago so barvarji nato zmerili in navili na palico. Starejši barvarji so j
še konec 19. stoletja merili na laket (1,20 m), mlajši pa že na metre. Zaslužek
je bil samo od barvanja in tiskanja blaga, ker so kmetje sprva prinašali le doma
izdelano platno, kasneje pa so barvarji sami kupovali bombažno blago, ga bar-
vali in so nekaj malega zaslužili tudi s preprodajo blaga.

Tako kot na Češkoslovaškem in v Nemčiji so bile tudi na Slovenskem modro-
tiskarske delavnice dveh vrst: prve so obratovale pretežno v 19. stoletju v večjih
krajih in so imele značaj manufakturniških in tovarniških obratov z dolgoletno
barvarsko tradicijo še iz 17. stoletja (Tržič, Kranj, Škof ja Loka), druge pa so
nastale večinoma po vaseh in manjših trgih v drugi polovici 19. stoletja, ko so
velike že ponehavale obratovati. Zavoljo še živečega platnarstva je potreba po
barvanju in tiskanju zlasti v odročnejših krajih še vedno obstajala (Žiri, Vitanje).
Te delavnice so torej zadovoljevale potrebe kmečkega porabnika, bližnjega in
tudi bolj oddaljenega. Večji modrotiskarski obrati so svoje izdelke prodajali tudi
v tujino.

Medtem ko so večji barvarski obrati prenehali obratovati v glavnem že ob koncu
19. stoletja, so manjše delavnice opustile izdelovanje modrovine med prvo sve-
tovno vojno. Tudi tem so takrat kmetje prenehali prinašati blago v barvanje in
tiskanje, po drugi strani pa je postalo tiskanje platnenega in bombažnega blaga
v primerjavi z industrijskim, po hitrejšem postopku izdelanim blagom — pre-
drago.

Na osnovi medsebojnih primerjav moremo trditi, da so se naše modrotiskarske
delavnice razvijale pod močnim avstrijskim in češkoslovaškim vplivom, o čemer
pričajo enaki ali podobni vzorci in izdelovalni postopki, nadalje spričevala obrt-
nikov, ki so se izpolnjevali ali priučevali tej obrti v omenjenih deželah ter končno
tudi ohranjena strokovna literatura, izvirajoča s Češkoslovaškega ali Avstrijske-
ga. Kljub temu pa pomeni pred desetletji na Slovenskem zamrlo modrotiskarstvo
V primerjavi s češkoslovaškim, kjer se je ohranilo do današnjih dni, zanimivo,
čeprav še skoraj neobdelano poglavje tekstilne dejavnosti na Slovenskem.

Zusammenfassung
Blaudruck in Slowenien

Wie in der Tschechoslowakei und in Deutschland gab es auch in Slowenien zwei Arten
von Werkstätten. Die einen arbeiteten überwiegend im 19. Jahrhundert in größeren Orten;
sie hatten den Character von Manufaktur- und Fabrikbetrieben mit langer Färberei-Tradi-
tion, die bis ins 17. Jahrhundert zurückreicht (Tržič, Kranj, Škofja Loka). Die anderen
entstanden größtenteils auf dem Dorfe oder in kleinen Marktflecken in der Mitte des
19. Jahrhunderts, als die großen bereits allmählich geschlossen wurden. Da aber die
Herstellung von Leinen noch immer existierte, brauchte man in entlegenen Orten noch
immer Färbereien und Druckereien (Žiri, Vitanje). Sowohl die eine als auch die andere
deckten den Bedarf des bäuerlichen Verbrauchers in der Nachbarschaft und auch in
entfernteren Gebieten. Größere Blaudruckbetriebe verkauften ihre Erzeugnisse auch ins
Ausland. ,

Modrotisk na Slovenskem 65

Während die größeren Blaudruckbetriebe vornehmlich bereits Ende des 19. Jahrhunderts
ihre Arbeit einstellten, hörten die kleinen Werkstätten erst während des I. Weltkriegs auf,
Blaudruckwaren herzustellen. Auch hier also brachten die Bauern ihre Stoffe nicht mehr
zum Färben und Drucken. Andererseits wurde das Bedrucken von Leinen und Baumwolle
im Vergleich zu den industriell in schnelleren Verfahren hergestellten Stoffen zu teuer.
Aufgrund der Vergleiche kann behauptet werden, daß sich unsere Blaudruckwerkstätten
unter dem starken österreichischen und tschechischen Einfluß entwickelten. Davon zeugen
gleiche und ähnliche Muster oder Herstellungsverfahren, ferner Zeugnisse von Hand-
werkern, die in den genannten Ländern ihre Kenntnisse erwarben oder erweiterten, und
schließlich auch die erhaltene, aus Österreich und der Tschechoslowakei stammende
Fachliteratur. Trotzdem stellt dieses vor Jahrzehnten in Slowenien ausgestorbene Blau-
druckgewerbe im Vergleich mit dem der Tschechoslowakei, wo es bis auf den heutigen
Tag erhalten geblieben ist, ein interessantes, obwohl noch nahezu unbearbeitetes Kapitel
der Textilbearbeitung in Slowenien dar.

5 — Slovenski etnograf

66 Gostilne v Šiški

Gostima Pri Raci, Celovška cesta, pred prvo svetovno vojsko. Originalna razglednica

Tanja Tomažič

Gostilne v Šiški \

Od okrog 1900 do začetka druge vojske ]

Uvod

Sestavek želi prikazati gostilne in gostilniško obrt v severozahodnem delu Ljub-
ljane od konca 19. stoletja do začetka druge vojske. Zajete so gostilne po da-
našnji Celovški cesti od železniškega prelaza čez progo Ljubljana—Trst do
gostilne Pri slepem Janezu, po Vodnikovi, Šišenski in Podutiški cesti ter lokali
v ulicah vzhodno od Celovške ceste do gorenjske železniške proge, torej na
prostoru nekdanjih občin Spodnje in Zgornje Šiške.

Poleg različnih podatkov o gostilniških lokalih (razširjenost in spremembe števila
lokalov v obravnavanem obdobju, vpliv gospodarstva in gospodarskih razmer
na nastanek ali ukinitev lokala, pojav različnih vrst lokalov in podobno) je na-
men sestavka predvsem prikazati, kaj so obiskovalci iskali v lokalih, kaj in kako
so jim gostilničarji ustregli. Prav tako želi sestavek vsaj osvetliti pojav gostilni-
čarja, lastnika ali najemnika, njegov poklic in veljavo v okolju, v katerem je živel.
Pri zbiranju podatkov sem bila v glavnem vezana na ustno izročilo starejših
prebivalcev Šiške, gostilničarjev in konsumentov.'

Sestavek ne omenja podatkov o stroških in zaslužkih, ki bi sicer največ pove-
dali, koliko so ljudje porabili v gostilni, koliko svojega zaslužka so odmerili za
tovrstne zabave. Ker sem bila vezana na današnje intervjuje, je razumljivo, da
ne bi bili vedno natančni, saj si takih podatkov pač nihče ni redno zapisoval.
Poleg tega pri nobenem nekdanjem gostilničarju nisem več zasledila pisanih
virov (blagajniške in knjigovodske knjige, zadolžnice in podobno) o denarnem
prometu.

Poleg ustnega izročila sem uporabljala še arhivske podatke bivših občin Zg.
in Sp. Šiška iz Mestnega arhiva Ljubljane (Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane),
pri pregledu starejših časopisov pa različne oglase in sestavke, predvsem o
društvenih prireditvah v stari Šiški.

Kratek oris gostiln v Šiški od konca 19. stoletja
do začetka druge vojske

Pred letom 1900 so bile najstarejše gostilne na severnem robu Ljubljane po-
stavljene ob današnji Gosposvetski cesti in so se orientirale predvsem na goste,
ki so potovali po gorenjski cesti. To so bile obcestne gostilne, tako imenovana
postajališča,2 kjer so se ustavljali prevozniki, poštne kočije in kmetje, ki so vozili

' Seznam pripovedovalcev:

Ljudmila Vrhovec, r. 1914, hči gostilničarke; Greti Hubad, r. 1891, natakarica pri Keršiču;
Janez Pogačar, r. 1915, gostilničar Pri Mirtu; Tomo Kosi, r. 1893, gostilničar; Marija Ma-
rinko, r. 1910, kmetica; Franc Kovačič, r. 1883, upokojeni poštar; Katarina Klanšičar,
r. 1889, gostilničarka; Frančiška Babnik, r. 1922, hči gostilničarja; Franc Klanšičar, r.
1891, gostilničar; Marija Habjan, r. 1898, gostilničarka; Fani Kavčič, r. 1893, gostilničarka;
Juika Kosirnik, r. 1902, hči gostilničarja; Pavle Kovic, r. 1899, dramski igralec, član čital-
nice; Alojz Brecelnik, r. 1883, mesar; Franc Lunka, r. 1890, železokrivec; Albin Omejc,
r. 1893, uslužbenec; Mara Eržen, r. 1910, tajnica Gostilničarske zadruge; Miha Šušelj,
r. 1888, gostilničar; Ivan Matevžič, r. 1883, železničar; Jože Cerne, r. 1884, kmet; Anton
Franetič, r. 1884, sodnijski uslužbenec; Lojzka Cek, r. 1903, uslužbenka, hči železničarja;
Ivanka Lunka, r. 1886, natakarica; Janez Martino, r. 1900, gostilničar; Angelca Brecelnik,
r. 1915, uslužbenka, hči mesarja.

^ Staroslav (Ivan Vrhovnik), Gostilne v stari Ljubljani, Popravljen in pomnožen ponatis iz
»Jutra«, 1925, str. 8.

68 Tanja Tomažič

pridelke na ljubljanski trg. Zato so imele skoraj vse te gostilne velika dvorišča
za dovoz vozov in hleve, da so lahko opravili tudi živini. Če bi danes še stale,
bi gostilne pri Figovcu, Pri levu in Pri novem svetu bile že v središču mesta.
Gostilne od železniške proge Ljubljana—Trst proti Gorenjski so bile mlajše od
omenjenih, a so se pred koncem stoletja še vedno vzdrževale predvsem s kmeti,
živinskimi mešetarji in prevozniki. Kljub temu, da je bila doba prevozništva že
v zatonu, se jih zdajšnji pripovedovalci še zmeraj spominjajo kot furmanskih
gostiln. Podobne so bile v tem času krčme po današnji Vodnikovi in Podutiški
cesti.

Šiška je bila ob koncu stoletja severozahodno obrobje Ljubljane, njeni prebivalci
pa v večini še kmetje in obrtniki. Kljub relativno majhni oddaljenosti od mesta
so še dolgo časa vztrajali pri »šišenski« pripadnosti.^

Staro središče vaške Sp. Šiške je bila Jernejeva cesta, današnja ulica M. Majcna.
Povezavo z mestom in Gorenjsko so imeli po današnji Celovški cesti.
Vzporedno z naraščanjem prebivalstva in s pozidavo prejšnje obdelovalne zemlje
je prihajalo do večjih sprememb tudi v družbeni strukturi Šiškarjev. Novi na-
seljenci so bili službeno v veliki večini vezani na Ljubljano.''
Naselitveni razvoj je povzročil poleg vseh drugih tudi opazne spremembe pri
gostinskih lokalih. Tip gostilne se je spreminjal, kakor so to zahtevale nove
razmere in novi gostje.

V Šiški so v obravnavanem obdobju poznali glede na pretežno večino obisko-
valcev: kmečke, furmanske, napol meščanske in delavske gostilne. Njihovo šte-
vilo se je v tem času nekajkrat spremenilo, vendar pa je do najizrazitejše kvanti-
tativne spremembe prišlo šele po koncu druge vojske, ko so jih skoraj vse
zaprli, le nekaj se jih je obdržalo kot podržavljeni obrati.

Ob koncu 19. stoletja so bili vojaki — računajmo na njih kot na prebivaloei
Ljubljane — stalni obiskovalci šišenskih gostiln. Do začetka prve vojske so ob
sobotah, nedeljah in praznikih zahajali v Šiško vojaki iz vse Ljubljane: kanonirji
iz topniške kasarne, 27. pešpolk iz belgijske kasarne in brambovci (landverovci)
iz poljanske kasarne. Doba furmanstva in poštnih kočij je bila mimo, zato so se
bili gostilničarji prisiljeni preusmeriti na drugačne vrste gostov, če so še hoteli
računati na večji zaslužek. Tako so v gostilnah uvedli stalne sobotne in nedelj-
ske plese, da so z njimi privabili vojake in njihove spremljevalke, služkinje in
delavke iz Ljubljane. Gostilne, ki jih je zajel ta »vojaški val«, so bile večinoma
v Sp. Šiški, ob Celovški cesti in v začetku Vodnikove: Pri Keršiču (bivši Oraš),
Pri Reininghausu, Pri Kankretu, Pri Anžoku (kasnejši Lasan), Pri Šternu. Pri do-
mačih prebivalcih ti lokali niso imeli posebnega ugleda. O precej razburljivem
obdobju z vojaščino priča tudi to, da so bile vse te gostilne znane po stalnih
prepirih in pretepih med vojaki in civilisti.

^ še leta 1922 se je 23 šišenskih posestnikov in obrtnikov pritožilo na občinski odbor občine
Zg. Šiška, češ da nočejo priključitve občine Zg. Šiška k občini ljubljanski, »... in to iz
upravičenih razlogov, ker je občina povečini kmečka in obrtniška in nečemo prevzeti davč-
nih bremen In drugih obveznosti, katere bi potem nosili.« (Mestni arhiv Ljubljane, Zgodo-
vinski arhiv mesta Ljubljane, Občina Zg. Šiška, PO II, fase. 11.)

* Leta 1932 je občinsko načelstvo občine Zg. Šiška prosilo Ministrstvo presvete v Beo-
gradu, naj bi jim dovolilo obdržati meščansko šolo v Zg. Šiški in pri tem navedlo, da
»... tvorijo prebivalstvo občine po poklicu mali kmetovalci, mali obrtniki, mali trgovci,
nižje uradništvo, državni železničarji, poštarji itd., ter navadni delavci.« (Mestni arhiv
Ljubljane, Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, Občina Zg. Šiška, PO II, fase. 12.)

Gostilne v Šiški 69

Seveda pa so poleg vojakov prihajali v tem času v Šiško tudi drugi gostje iz
Ljubljane. Najbolj pogostni so bili nedeljski izletniki, ki so se po dolgi poti še
za dne ustavljali po gostilniških vrtovih. Šiška je takrat še pomenila ravno prav-
šen cilj za nedeljsko pešačenje. Ko so podaljšali tramvajsko progo proti severu
(1933), so se izletniške postojanke pomaknile še malo dlje.
Nekatere starejše gostilne (odprte sredi 19. stol.) v Sp. Šiški, v glavnem ob
Celovški cesti, so se torej v začetku 20. stoletja že začele počasi spreminjati iz
kmečkih in furmanskih v napol mestne in se pri tem opirale delno na domače
in delno na ljubljanske goste.

Po obrobnih delih (levo in desno od Celovške ceste) so bile gostilne v tem času
v glavnem navezane na domačega šišenskega obiskovalca.
Ljubljančani niso, razen redkih izjem, nikoli zahajali v manjše šišenske lokale.
Vzhodno od Celovške na Vodnikovi cesti so bile posebno znane gostilne: Pri
Maleziju (Weiss), Pri birtu (Pavšič), Pri Zajcu, Pri Matjanu (Kamnita miza). Pri
Černetu (Burgar). Obiskovali so jih kmetje, delavci in prevozniki. Nekatere od
teh starejših gostiln so se kasneje z menjavo gospodarjev bolj ali manj uspešno
prilagodile novim gostom.

Gostilne, ki so še po letu 1920 lahko računale s kmečkimi obiskovalci, so bile
okrog Jernejeve ceste, tam, kjer so bile postavljene hiše največjih spodnješišen-
skih kmetov.

Po ustnem izročilu se zdi, da si je večina gostilničarjev v tem času iz svojih
lokalov prizadevala ustvariti čim bolj mestno gostilno. Na prvem mestu so bili
tu lastniki ali najemniki lokalov po Spodnji Šiški, ki je bila mestu najbližja.
Merilo za kvaliteto gostilne pri gostilničarjih in pri domačinih (četudi lokala niso
obiskovali) je bilo število gostov iz mesta in poklici. Tu so šteli predvsem obiski
med tednom. Gostilne, o katerih še danes govore, da so imele »boljše« goste
(to ni pomenilo več samo Ljubljančana, biti je moral zdravnik, profesor, advokat
ali vsaj uradnik), so bile okrog leta 1900: Pri Keršiču, Pri Ančniku, Pri Seidlu.
Ko se je razlika med mestom in obrobjem izgubljala, se je hkrati zgubljala tudi
med domačim in mestnim obiskovalcem; podobna merila po poklicih pa pozna-
mo navsezadnje še danes, tudi pri gostilniških gostih.

Po prvi vojski se položaj šišenskih gostiln ni bistveno spremenil, število je v
dvajsetih letih ostalo približno enako, prav tako je bilo z obiskovalci, le da so
se morale gostilne, prej znane po svojih plesih, posloviti od vojaških gostov.
Med prvo vojsko seveda lokali niso imeli toHko obiskovalcev, vendar jih še niso
zapirali. Prvi pojav, ki je pokazal v začetku dvajsetih let na težje gospodarske
razmere, je bil pogostnejše menjavanje lastnikov ali najemnikov. Vsakokratni
gostilničar je skušal dvigniti svoj lokal, vendar je to le maloštevilnim uspelo.
Še težji položaj pa je nastal ob koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko
so iz dobro obiskanih gostiln z dobro kuhinjo in postrežbo počasi nastajali lokali,
ki so jih obiskovali samo še zaradi pijače.

Največje spremembe so doživeli lokali vzhodno od Celovške ceste proti gorenj-
ski progi. Prejšnje kmečke gostilne so postale gostiteljice delavcev, ki so v
vedno večji meri poseljevali ta del. Na tem koncu najdemo dve gostilni, o katerih
danes vedo povedati, da sta bili »socialistični in delavski«: Celare in Šlibar.
Po letu 1920 so se v Šiški precej naseljevali Primorci, ki so sestavljali prave
kolonije in so tudi v novem okolju obdržali občutek pokrajinske pripadnestL
Poleg tega se jih je veliko zaposlilo pri železnici, tako da so imeli tudi skupne

70 Tanja Tomažič

Gostilna Pri Kani<retu, Celovška cesta, pred prvo svetovno vojsko.

Gostilna Pri Pavšiču, Vodnikova cesta, pred prvo svetovno vojsko. Originalna razgledniica

Gostilne v Sišl<i 71 .

službene interese. Prav Primorci so ustvarjali v teh gostilnah precej čvrsto
jedro.

Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 1922 5604 gostinskih obratov,
čez 10 let 6004, leta 1937 pa že 6228.= Podatek, da je bilo po letu 1930 kljub
težjemu gospodarskemu položaju odprtih več novih gostinskih lokalov, je sprva
malo nerazumljiv. Ko pa vidimo, da se nobeden teh lokalov ni obdržal dlje kot
nekaj let, pogostoma celo le nekaj mesecev pod istim gospodarjem, nam postane
jasno, da so si ljudje s pridobitvijo gostilniške koncesije skušali priskrbeti ne-
kakšno eksistenco, ker niso mogli dobiti drugega dela ali ker je bila plača pri
osnovnem poklicu premajhna. V tem času so v glavnem na novo odpirali manjše
točilnice in tako imenovane »izkuhe«. Večinoma so računali na porabnike pijače.

Družabnost

Med letom so imeli v Šiški precej družabnih prireditev, ki so bile po svojem
značaju zvezane z letnimi šegami, cerkvenimi prazniki ali z različnimi društvi,
ki so v tem času obstajala. Vse te zabave in veselice so bile vedno povezane
z gostilnami, pa naj so se tam začenjale ali pa nehavale.

Najbolj znan kmečki praznik v Sp. Šiški je bil žegnanje, na prvo avgustovsko
nedeljo po svetem Jerneju. Imenovali so jo »komarjevo« nedeljo. S priljublje-
nostjo tega praznika v okolici Ljubljane se je lahko merilo samo še žegnanje
pri svetem Roku v Dravljah. Na ta dan je bilo v Šiški »pol Ljubljane«. Od cerkve
po Jernejevi cesti in po Celovški proti Ljubljani so bile druga zraven druge
postavljene stojnice z lectom, lončenino, suho robo in podobno kramo, kakršno
so prodajali ob semanjih dneh. Čez dan so imeli vsakršne parade, člani različ-
nih društev (gasilci. Sokoli, čitalničarji in podobni) so nastopali v svojih unifor-
mah in narodnih nošah. Prav tako je bila ta dan obvezna gasilska veselica. Za
gostilničarje je bila »komarjeva nedelja« pravi božji blagoslov, saj so bili lokali
po vsej Šiški ves dan polni. Zvečer so imeli plese tudi po »boljših« gostilnah,
kjer so se jih običajno branili, npr.: Pri Keršiču.

Podobno kot na »komarjevo nedeljo« so bile videti šišenske ceste in gostilne
vsako leto o pustu. Nekaj let so imeli organiziran celo karnevalski sprevod. Nje-
gov pobudnik je bil obogateli obrtnik, kolar Keršič, ki se je priženil h gostilni.
Imel je dovolj poslovnega duha in je vsakoletni pustni sprevod uporabil za rekla-
mo svojih izdelkov: na začetek je postavil svoje na novo izdelane vozove, za
njim so vpregli drugi Šiškarji in so peljali po Celovški do Dravelj in po Vodnikovi
nazaj.

Za pusta so bile veselice po večjih gostilnah ob Celovški cesti naprej priprav-
ljene, z najetimi muzikanti, po drugih lokalih pa kakor je naneslo, odvisno od
dobre volje gostov in priložnostnega harmonikarja.

Največjo maškarado s plesom je prirejala šišenska čitalnica. Vsako leto so jo
pripravili v eni izmed večjih gostiln ob Celovški cesti (Keršič, Reininghaus, Štern,
Kankret). To je bila prireditev, ki se je najdlje obdržala, vse do sredine tri-
desetih let.

Prav številne so bile v tem času v Šiški prireditve, ki so vezane na različna

* Janko Traven, Dvajset let razvoja slovenskega obrtništva, Spominski zbornik Slovenije,
Ljubljana 1939, str. 390.

72 Tanja Tomažič

društva. Kmetje, obrtniki in delavci so bili stalni obiskovalci veselic, ki so se
zvrstile čez leto, pa naj so pripadale temu ali onemu društvu.
V obravnavanem obdobju je bilo v Zg. in Sp. Šiški uradno prijavljenih osem
društev. Po namenu in strukturi članov so bila zelo različna. Vsa pa so vsaj
enkrat na leto pripravila zabavo, kar je bil nemara tudi najvidnejši znak njiho-
vega delovanja. Večinoma so bile to veselice, ki so si bile programsko zelo
podobne, pripravili so jih navadno v gostilnah in so bile dostopne vsem obisko-
valcem.

Najbolj delavna v tem smislu sta bila gasilsko društvo in čitalnica. Spodnja in
Zgornja Šiška sta imeli vsaka svoje gasilsko društvo, vsako društvo pa po dva-
krat do trikrat na leto zabavo: pred pustom, poleti na žegnanjsko nedeljo in
oktobra ob trgatvi. Gasilske veselice so bile včasih tudi po kmečkih domovih,
vendar pogosteje po gostilnah. Enkrat na leto so gasilci volili svojega predsed-
nika, največkrat je bil to gostilničar.*

Nekoliko bolj neodvisna v izbiri lokalov je bila za svoje prireditve šišenska čital-
nica. Njene zabave in predstave so bile po večkrat na leto in tako obiskovane,
da se čitalničarji, kot pripovedujejo še danes, niso nikoli bali za obiskovalce.
Na njihove predstave je hodilo tudi največ ljudi iz Ljubljane.
Nastopali so z gledališkimi enodejankami, s pevskim zborom z različnimi skeči
in podobnim, za konec prireditve pa je bila »prosta zabava s plesom«, torej po-
dobno kot pri gasilskih veselicah. Tudi gasilci so zmeraj pripravili še majhen
kulturni program z nastopi pevcev, tamburaških zborov in podobno. V navadi
so bila celo sodelovanja med posameznimi društvi, če le ni šlo za prehuda
politična nasprotja. Gasilci in čitalničarji so si redno »posojali« pevske zbore
in godbe.

Precej aktivno je bilo tudi šišensko sokolsko društvo (ustanovljeno 1902), ki je
celo svoje telovadne nastope prirejalo na gostilniških vrtovih.
Druga društva (Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Podružnica sv. Cirila
in Metoda, Presveta), ki so bila ustanovljena ob koncu 19. ali začetku 20. sto-
letja, so tudi prirejala društvene veselice po gostilnah, vendar manj pogosto in
njihovo delovanje je po koncu prve vojske hitreje zamrlo. Še najbolj delavni sta
bili v času med vojskama društvo Sokol in leta 1920 ustanovljeno društvo Valen-
tin Vodnik.

Od vseh teh veselic in prireditev so imeli največ koristi gostilničarji. Razumljivo
je, da se nihče ni branil dajati svojih prostorov za te namene. Levji delež pri
vseh društvenih veselicah so pobrali lokali ob Celovški in Vodnikovi cesti.
Društva niso bila različna le po namenu, ampak tudi po svoji politični usmerje-
nosti. Glede na to, v katerih lokalih so bile veselice liberalnih ali klerikalnih
društev, ne moremo sklepati o strankarskih simpatijah gostilničarjev. Kot po-
slovni ljudje so bili v glavnem apolitični in so imeli enkrat klerikalno drugič pa
liberalno društvo v gosteh. Le nekaj redkih lokalov pripovedovalci še danes
takoj uvrste pod določen politični imenovalec. Arhivskih podatkov je za to pre-
malo. Med temi sta dve »socialistični« ali »delavski« gostilni severovzhodno od
Celovške ceste in ena klerikalna na skrajnem robu Zg. Šiške v Podutiku.

' Iz prošenj za dovoljenja, ki so jih društva pošiljala na policijske urade, je razvidno, da
se naslov gasilskega predsednika ujema z naslovom gostilne, kjer naj bi imeli veselico.
(Mestni arhiv Ljubljane, Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, Občina Zg. šiška, PO II,
fase. 12.)

Gostilne v Šiški 73

O izbiri lol<alov za gasilsl<e veselice je odločal samo gospodarski ali prestižni
razlog vsakokratnega predsednika, če je bil hkrati gostilničar.
Člani Narodne čitalnice so sicer veljali za liberalce, vendar tudi njihova dejav-
nost ni bila prehudo politično obarvana. Lokale so si izbirali po tem, kako velika
in pripravna je bila katera gostilna, saj so navadno potrebovali precejšnjo dvo-
rano za oder in občinstvo. Zato so imeli prireditve največkrat pri Keršiču, pri
Reininghausu ali pri Kankretu.

Številne prireditve med letom so dajale svoj ritem in barvo šišenskemu družab-
nemu življenju. Na zabavah so sodelovali skoraj vsi prebivalci Šiške in s tem
dokazovali svojo privrženost vaškemu okolju in nekakšno avtonomnost. Mestni
obiskovalci, npr. za »komarjevo nedeljo«, za pusta ali na čitalniških prireditvah,
so bili sicer dobrodošli, vendar opazni tujci med domačini. Po tridesetem letu
se je z nastajajočimi spremembami v socialni strukturi in z vedno večjim do-
tokom novih naseljencev spremenilo tudi pojmovanje družabnosti. Prebivalci se
niso čutili več tolikanj povezani in prireditve, kjer bi se vsi poznali, so postajale
čedalje redkejše. Se pred letom 1930 je zamrlo žegnanje pri svetem Jerneju,
po tem letu pa so se razšli tudi člani čitalnice.

Namen gostilne in vrste gostov

Družabnost je dala gostilni funkcijo zbirališčnega prostora. Čim bolj so se v
manjših skupnostih ljudje čutili povezane med seboj (vaška in delavska Šiška),
tem večjo vlogo je igrala gostilna kot stalni kraj za sestajanje.
Neposredni, vsakodnevni vzroki za obiske so bili seveda različni: nekateri so
hodili zaradi pijače, drugi so se lahko pogovorili o službenih zadevah, tretji za-
radi kupčij, zaradi plesa, balinanja, kvartanja — vse to pa se je vedno dogajalo
v družbi. Če je kdo hodil vrsto let vsak dan v isto gostilno, je bil vsekakor pre-
pričan, da bo tam srečal znanca.

Tako so se po gostilnah oblikovale različne družbe, ki so lokalom dajale do-
ločen predznak in po tem predznaku so jih ljudje vrednotili. V dolgih letih je le
redka šišenska gostilna menjala svoje goste, pa čeprav se je medtem zvrstilo
več lastnikov ali najemnikov. Ljudem so ostale v spominu kot lokali z »boljšo
družbo«, z delavci, kmeti, mešetarji, tramvajarji in podobno.
Najbolj zaključene družbe, ki so obiskovale nekatere šišenske lokale — teh je
bilo razmeroma malo med množico šišenskih gostiln — so bili gostje iz mesta,
ki so se tedensko dobivali na tako imenovanih »jour fixih«. Mednje bi lahko
prišteli tudi družbe lovcev in večjih obrtnikov, ki so bili doma iz Šiške. To so
bile gostilne: Keršič, Ančnik, kasneje pa še Kmet in Vodnik v Podutiku. Doma-
čini, mišljeni so kmetje in delavci, so jih sicer kdaj pa kdaj obiskovali, za svoje
jih pa niso nikoli imeli, priznavali so jim le nekakšno višjo raven.
Gostilničarji, ki so imeli opravka z različnimi gosti, so morali biti dovolj iznajd-
ljivi, da so znali preceniti, s čim jih bodo znali pridobiti in obdržati. Če so raču-
nali na mestne obiskovalce, so morali imeti več gostilniških prostorov, kamor so
razdelili različne vrste svojih gostov. Tako so nastajale sobe z zvenečimi imeni:
salon, mala soba, lovska soba, posebna soba in podobno. Običajni, vsakodnevni
gostje tja niso zahajali, ker se tudi niso dobro počutili. Večina gostilničarjev si
je tudi prizadevala urediti vrt, kegljišče in balinišče. Vrt je bil namenjen vsem
vrstam obiskovalcev, kegljanje in balinanje pa je v glavnem večalo obisk delav-
cev in obrtnikov. Kmetje so se te vrste zabave razmeroma najmanj udeleževali,.

74 Tanja Tomažič

Gostilna Pri Svedraču, Podutišlta cesta, pred prvo svetovno vojsi<o. Originalna razglednica

Gosti v gostilni Pri Svedraču, pred prvo svetovno vojsko

Gostilne v Šiški 75

pa čeprav so bile gostilne z najbolj znanimi prostori za balinanje na območju,
kjer so se kolikor toliko gosto naseljeni kmetje najdlje ohranili: v Kosezah in
ob gorenjski železnici. To so bile: Šlibarjeva gostilna na Jernejevi cesti, gostilne
pri Černetu, Svedraču in Zrimšku v Kosezah.

Poleg omenjenih zabaviščnih naprav so imeli v gostilnah največkrat biljard in
marjanco, takoj po letu 1930 pa je posebno privlačnost pomenil tudi radio. Eden
prvih, ki je imel radio v Ljubljani, je bil gostilničar Klanšičar, ki je nasledil last-
nike Pavšiče v gostilni Pri birtu na Vodnikovi cesti. Še danes se pohvali, da je
imela njegova prijavnica številko 5. Menda pa so se gostje radia hitro naveličali
in ker je bila pristojbina prevelika, če je igral v gostilniških prostorih, so ga
umaknili v stanovanje. Poglavitna muzika so bili še naprej harmonikarji, ki so
se navadno sami hodili ponujat po gostilnah. Še pred prvo vojsko je imel gostil-
ničar Weiss (Pri Maleziju) prijavljen »lajerkosten«, sicer pa ljudje še danes pri-
povedujejo, da so imeli nekaj podobnega tudi v gostilni Pri Grčarju na Gasilski
cesti.

Ko so gostilničarji uvajali biljard, so navadno za začetek z gosti tudi igrali. Pri
biljardu se je prav tako nabirala stalna družba kot pri balinanju ali kegljanju,
razlika je bila le v letnem času: balinanje poleti, in biljard pozimi.
Marjanca je bila najbolj nedolžna gostilniška zabava. Včasih so jo igrali otroci,
pa tudi domači odrasli z znanimi gosti, nikoli za denar.

Nekateri gostilničarji so si omislili tudi vrtne gugalnice za otroke. Te so prišle
v poštev predvsem ob nedeljah, ko so prihajali izletniki.

Najbolj običajna in najbolj pogostna zabava gostov pa je bilo kvartanje. Tukaj
so bile družbe najbolj stalne. Gostilničarji so kvartanje vsi po vrsti dovoljevali,
največkrat še pospeševali. Kvartaške družbe so imele v vsaki gostilni vsaj po-
sebne mize, če že ne posebnih sob. Zbirali so se ponavadi ob določenih dnevih
in določenih urah, včasih tudi po več let isti udeleženci. Kvartopirske družbe
so s svojim sestavom kazale celotno strukturo gostilniških obiskovalcev. Pri
Ančniku in Pri Keršiču so kvartali Ljubljančani, Pri Reininghausu je bilo stalno
omizje primorskih železničarjev, Pri raci obrtniki in delavci. Take družbe so
bile navadno prijateljske, igrali so zaradi družbe ali da je bilo bolj zanimivo,
tudi za liter vina ali pa za manjše denarne zneske. Za večje denarje so menda
še pred prvo vojsko igrali Pri Reininghausu.

Če pogledamo, kakšne vrste gostje so ponavadi obiskovali lokal, vidimo, da je
pri tem precej odločal poklic ali poklicno nagnjenje lastnika ali najemnika.
Gostilničarji, ki so se po prvi vojski začeli ukvarjati z gostilniško obrtjo, so
večinoma že imeli prvoten poklic. Nekateri so ga še opravljali, drugi že opustili
ali bili upokojeni. Tak gostilničar je privabil vrsto obiskovalcev, ki so bili njegovi
službeni znanci. Gostilničar Šlibar je bil železniški sprevodnik, v njegovem lokalu
so se stalno zbirali železničarji. Klanšičar (Pri birtu) je bil v službi na davkariji,
gostov z davkarije in sodišča pa je imel toliko, da se tega ljudje še danes spo-
minjajo. Gregor Habjan (Pri Habjanu) je bil prekupčevalec s konji, zato so k
njemu zahajali konjski in živinski mešetarji. Peter Burja (Pri Ančniku) je imel
otroke, ki so bili aktivni člani šišenske čitalnice, zato so imeli stalna čitalniška
omizja. Josip Seidel (Pri Seidlu, nekdaj Pri Kozlu) je bil navdušen lovec, zato
so se pri njem zbirali lovci. In podobno.

Za zbirališčni prostor so si omislili lokale tudi šišenski fantje, ki so bili po letu
1900 (po ustnih virih) včlanjeni v nekakšno fantovsko družbo Goba. Družbi je
bil edini namen zabava in popivanje po gostilnah. Fantje so morali vsako nedeljo

76 Tanja Tomažič

Gostiina Pri Habjanu, Celovšl<a cesta, posneto leta 1971

nositi za klobukom pero, sicer so plačali kazni. Ko se je nabralo že dovolj
denarja, so ga skupaj zapili. Starost članov je bila od šestnajst do nekaj čez
dvajset let. Poročenih ni bilo, mladi fantje iz Sp. Šiške pa so se rade volje pri-
druževali. V društvu, ki je stalno menjavalo člane, so bili kmečki sinovi, obrtni-
ški vajenci, delavci. Tako družabno življenje šišenskih fantov je trajalo do prve
polovice dvajsetih let.

Včasih so imeli po gostilnah zelo radi pevce. Kot pripovedujejo še danes, skoraj
ni bilo gostilničarja, ki ne bi dal za pijačo, če so le lepo zapeli. V Zg. in Sp. Šiški
je bilo vsa leta pred drugo vojsko dosti pevskih zborov in v navadi je bilo, da so
po vajah zavijali v gostilne. Pred prvo vojsko so bili znani ljubitelji lepega petja
gostilničarji: Burja (Pri Ančniku), Seidel in Stepič.

Največ časa so prebili v šišenskih gostilnah delavci, železničarji, poštarji, tram-
vajarji, delavci v kamnolomih in obrtniki. Te vrste gostov je imela vsaka gostilna
na obrobju in tudi ob glavni Celovški cesti- Ločile so se pravzaprav le po tem,
katera jih je imela v večini ali samo ob določenih dnevnih urah ali dneh v tednu.
Skoraj vse gostilne so začenjale svoj delovni dan s »šnopsarji«, ljudmi, ki so na
poti v službo zavili v lokal. Žgane pijače, ki so jih imeli na razpolago, so bile
različne, največ pa so prodali »ta zelenega« ali »arbajterkonjaka«. Še danes lahko
opazimo, kako redki so bivši gostilničarji, ki povedo, koliko te pijače so sfocili.
Bila je najbolj otipljiv dokaz za kakovost gostov. Od vseh šišenskih gostiln se
menda le Pri Keršiču (še pred prvo vojsko) niso ozirali na jutranje »šnopsarje« in
so lokal odpirali šele po sedmi uri. Delavci so se navadno še po dvakrat vračali
v gostilne: po opravljenem delu in zvečer. Takrat je postala gostilna prostor za
shhajanje, prostor, kjer so kvartali, igrali biljard, balinali ali pa se pogovarjali med
seboj o politiki, o službi in drugem, zvečine o tako imenovanih moških problemih.
(Nekaj tega je povedal upokojeni železničar, ki je včasih presedel vsak večer po
nekaj ur v tej ali oni gostilni: »Če ne greš v gostilno, nisi mož!)
Res so bili lokali ob delavnikih (izvzeti so »jour fixi« ljubljanske gospode) rezer-
virani za moške. Ženske niso, razen redkih izjem, zahajale v gostilne, še po-
sebej ne zvečer. Seveda, bilo jih je nekaj, ki so prihajale na pijačo, te so že
zdavnaj nehale paziti na svoj ugled. Dostojen vstop v lokale so imele le v moški
družbi. i

Gostilno v Sišl<i 77

Šišenski domačini so pripeljali svoje družine v gostilne le ob nedeljah in praz-
nikih. Plesi ob sobotah in nedeljah so bili običajno rezervirani za mlajše. Obisko-
valci, ki so v gostilnah preživeli najmanj časa, so bili kmetje. Gostilne, ki so do
prve vojske imele največ kmečkih gostov, tako rekoč sosedov, so bile: Pri Ma-
leziju (kasnejša Majolka), Pri Vodniku (kasnejša Kamnita miza). Pri Anžoku
(kasnejši Lasan), Pri Grčarju, Pri Černetu, Pri Zrimšku in Pri Svedraču. Vse te
gostilne so stale bolj stran od Celovške ceste. Pa tudi ob Celovški cesti so bili
lokali, kjer so se kmetje dobro počutili. To so bile bivše furmanske postaje: Pri
Habjanu, Pri Seidlu (bivši Kozel), Pri Moharju, Pri raci. Dokler je trajal promet
z vozovi po Celovški cesti, so se kmetje na poti na trg ali semenj ustavljali v teh
gostilnah. (Gostilničarka Habjanova je povedal: »Znano je bilo, da so se začeli
meniti za kupčijo pri Levu, glihali so pri Novem svetu, zglihali pa pri Habjanu«.)
Gostilne, ki so bile vezane na zunaj ljubljanske goste, so ob tržnih in semanjih
dopoldnevih prodale največ drobovine, šele ob kupčijah so se naročale pečenke.
V gostilnah, kamor so hodili domači šišenski kmetje po obrobnih ulicah, so ob
delavnikih stregli v glavnem pijačo, hrano pa bolj malo. Na sploh so se kmetje-
domačini zbirali po krčmah le ob prazničnih dneh, ob nedeljah, ob raznih pri-
reditvah, ob gasilskih veselicah in žegnanjih, takrat tudi z družinami. Le nedeljski
obiski pred mašo ali po njej so bili rezervirani za kmečke očete in sinove.
Družinski nedeljski izleti, kakor so jih bile vajene obrtniške in delavske družine,
pri kmetih niso bili v navadi.

Kmetje so v gostilnah prebili veliko manj časa kot delavci.
Gostilničar, pojav in pomen

Po letu 1900 se je prebivalstvo obeh obravnavanih občin začelo spreminjati v ne-
kakšen konglomerat, sestavljen iz starejših naseljencev, povečini močnih kmetov,
in novejših, ki so bili bodisi delavci, nižji uradniki, obrtniki ali pa kmečki prolé-
tariat, priseljen od drugod.

Gostilničar je imel določeno vlogo med ljudmi, med katerimi je živel in bil od njih
odvisen. Ta vloga se je z novimi naseljenci in novim pojmovanjem skupnosti spre-
menila, kakor se je spremenil tudi sam poklic gostilničarja.
Na deželi je bilo včasih nujno, da je imel gostilničar poleg svoje obrti še večje
ali manjše posestvo, ki naj bi mu dajalo cenejši živež. Tudi pri naših raziskovanjih
so bivši lastniki gostiln, ki so imeli zraven še posestvo, povedali, da se jim zdi,
kako bi se brez domače zemlje ne mogli ukvarjati še z gostilno. V začetku
obravnavanega obdobja in še prej, torej nekako do začetka 20. stoletja, so bili
rodovi gostilničarjev v Zg. in deloma Sp. Šiški še trdno povezani z zemljo. Skoraj
vsi so imeli precejšnje kmetije. Gostilničarji s posestvom okrog leta 1900 so bili
tile: Burger (Pri Černetu), Kavčič (Pri Svedraču), Matjan (pri Vodniku — Kamniti
mizi), Pavšič (Pri birtu), Keršič (Pri Oraš, kasneje Keršič), Knez (Pri Ančniku),
Tome (Pri raci), Tonih (Pri Kankret). Iz tega je izviral ugled gostilničarja pri
sosedih: zagotavljalo jim ga je mogočno posestvo z živino, gostilniško obrt pa
so imeli tako gostilničarji kot gosti za vzporedno dejavnost. Če se je začelo po-
sestvo drobiti, je to bil znak, da gre tudi z gostilno h koncu. Sicer pa je bilo v
Šiški nekaj primerov (dva ali trije), da je propad posestva povzročil alkohol.

Precej običajna povezava z gostilniško obrtjo so bile v tem času še nekatere
druge obrti in dejavnosti: mesarija, pekarna, trgovina z mešanim blagom, žganja-
rija, preprodaja živine. Vse te obrti in gostilna pa so še naprej lahko obstajale

78

Tanja Tomažič

Gostilničar Gregor Habjan in l<onjsl<i mešetar, Somral<, slikana na dvorišču
gostilne, okrog lieta 1925

Ciani Gostilničarskega društva, sliikanj okrog leta 1930

V sestavi s posestvom. Ugled, ki ga je gostilničar užival med sosesko, ni bil
ugled njegovega gostilniškega poklica, ampak ugled, ki gre ljudem s premože- i
njem. Ekonomska podlaga, na kateri je z gostilno začel, je dala tudi podlago za
vrednotenje. Premoženje, ki si ga je bil ustvaril z gostilno, je pri sosedih, pri
sovaščanih navadno spominjalo na goljufijo. Sicer pa primerov, da bi si v Šiški i
gostilničarji z denarjem od gostilne kupovali zemljo, ni bilo. ^

Do konca prve vojske pa se je položaj spremenil: nekatere starejše šišenske;
gostilne so spremenile lastnike ali prišle v roke novih najemnikov. Novi gostilni-
čarji niso bili vsi iz Šiške, tudi njihov* poklic ni bil samo gostilničarski. Bili so ;
upokojenci iz drugih poklicev, obrtniki, ki so prenehali z obrtjo, ker ni bilo dela, ;
ali pa so prvotni poklic še naprej opravljali, v gostilni pa delali le ob prostem i
času. Po prvi vojski je bilo v Šiški le še nekaj gostilničarjev, ki so imeli kmetije, i
Pojavljati so se začeli gostilničarji, ki so opravljali poleg te obrti še druge]
poklice, kakršni bi bili v prejšnji generaciji skoraj nezdružljivi z gostilno: bili so '

Gostilne v Šiški 79

Železničarji, davkarji, žandarji. Zaradi pokojnine ali pa zaradi tega, ker so še
vedno opravljali redno službo, je bila koncesija izdana na ime žena ali sorodni-
kov, ki so v lokalu le pomagali.

S kakšnega poklicnega področja je prišel novi gostilničar (lastnik ali najemnik),
se je hitro razvedelo in zanimivo je, da so ljudje gostilničarja še vedno šteli
za tisto, kar je bil prej, četudi jim je kasneje stregel še deset ali dvajset let. Od
tu je izviral tudi pojav, ki smo ga omenili še prej: novi gostilničarji so si čestokrat
pridobili nove stalne obiskovalce z ljudmi in njihovimi znanci iz prvotnega
poklica.

S tem, ko gostilna ni bila več povezana z zemljo, se je spremenil tudi način
preskrbovanja z živili. Gostilničarji so postali vedno bolj odvisni od zunanjih
dobaviteljev. V starejših gostilnah so včasih kupovali samo pijačo in poglavitna
živila, živino so zredili doma. Pozneje pa so se nekateri celo po zelenjavo vozili
na ljubljanski trg.

Na gostilničarjevo pomembnost med ljudmi, s katerimi je živel, so nekdaj kazale
različne funkcije, ki jih je opravljal. Po letu 1900 je bil v Sp. Šiški za župana
gostilničar in mesar Josip Seidl, ta je bil v obravnavanem obdobju edini župan
s krčmarskim poklicem. Kolikor tolike redno pa so opravljali gostilničarji dolžnost
predsednikov prostovoljnih gasilskih društev. Pri tem so se med seboj menjavali,
na vsako mandatne dobo drugi, saj jih je bile po številu kar precej. Prav tako
so bili predsedniki sokelskega društva, sicer pa skoraj vedno vsaj občinski
odborniki. Vse naštete časti in dolžnosti se pripadale gostilničarjem z najtrdnejše
gospodarsko podlago, predvsem lastnikom. Najemniki se do podobnih občinskih
ali društvenih položajev niso povzpeli.

Poklic je primerai gostilničarje, da se bili komunikativni in sprejemljivi za marsi-
kakšne novosti in spremembe. Če je bil lokal kolikor toliko znan širši okolici in
ne same najbližjim sosedom, kmetom ali delavcem, se je gostilničar redno
srečaval z meščani in pobiral njihove vplive. Od tod je izvirale tudi skoraj
čaščenje tako imenovanih »boljših« gostov iz mesta; z njimi se si povečevali
ugled, jih celo skušali posnemati ali vsaj urejevati svoje gostilniške prostore po
njihovem okusu. Nekaj gostilničarjev s Celovške ceste — in po prvi vojski še
nekaj s Kosez — je skušalo celo v svojem privatnem življenju pokazati, da so
nekaj več od svojih sosedov in da poznajo meščanske manire: gospodinje so
se s hlapcem in s konji vozile po enkrat do dvakrat na teden na ljubljanski trg
po hrano, ob nedeljah pa sta se gostilničar in gostilničarka, zaradi dela vsak ob
svojem času, peljala k maši v eno od ljubljanskih cerkva, čeprav jima je bila
šišenska ali koseška cerkev skoraj pred durmi.

V nečem je bila večina gostilničarjev enaka: ko so otroci odrasli, se morali
delati v gostilni, le redke so poslali študirat. Največja ambicija staršev je bila,
da bi eden od otrok ostal v domači gostilni, drugi pa naj bi si izbrali gostilni-
čarske ali obrtniške ženine in neveste.

Pri vseh gostilnah je imela žena več opravka kot mož. Če pa so se tudi moški
pri hiši ukvarjali z gostilno, je bilo dobre ločeno med ženskimi in moškimi
opravili. Moško delo je bilo kletarstvo in sploh vse v zvezi s pijačo, od nakupa
do prodaje. Poleg tega so se možje ukvarjali tudi z nabavljanjem hrane, z računi,
z davki, z dolžniki in drugimi upravnimi posli. Le če je bila v gostilni posebna
gneča, so priskočili na pomoč pri natakanju pijače ali strežbi.
Če so bili pri hiši odraščajoči otroci, ki se pomagali v gostilni, so se prav tako

80 Tanja Tomažič

Gostiiničarja Habjanova slikana z dalmatinskimi krošnjarji, stalnimi gosti,
posneto okrog »leta t930

Del gostilne Pri Keršiču in Reininghausa, Frankcpanska ulica, posneto
leta 1971

Gosti'lna Pri Moharju, Celovška cesta, posneto leta 1971

Gostilne v Šiški 81

ravnali po ženskih in moških delih: fantje v kleti in pri pijači, dekleta v kuhinji
in pri serviranju hrane.

Pa še en opravek je imel ponavadi hišni gospodar, četudi ni bil stalno v gostilni
in se je sicer ukvarjal s svojim poslom: ob večerih se je sprehodil po sobah in
se pozdravil z znanimi gosti. S »prisedanjem« se gostilničarke niso ukvarjale,
pač zavoljo pomanjkanja časa in ker to ni bilo v navadi. Gostilničarjem se je
zdelo, da je to najbolj neposreden stik z gosti, ki naj zagotovi domačnost, zaradi
katere bodo še obiskovali njegov lokal. Včasih je dal tudi za liter vina, največkrat
pevski družbi.

Notranja oprema in uporaba gostilniških prostorov

Po zunanjem izgledu so bile šišenske gostilne iz konca 19. stoletja kmečke pri-
tlične hiše, obdane z večjim ali manjšim številom gospodarskih poslopij. Šele
v začetku 20. stoletja so si nekateri lastniki na mestu starejšega poslopja sezi-
dali eno ali dvonadstropno hišo, v kateri so namenili pritličje za lokal. Take
radikalnejše spremembe so si privoščili v glavnem ob prometnejši in gosteje
zazidani Celovški cesti. Starejše hiše pa so urejali tako, da so z najmanjšimi
nebistvenimi spremembami v pritličju odprli lokal, stanovanjske prostore za dru-
žino in posle pa preselili na podstrešje. Tako je hiša tudi z novo funkcijo ohranila
staro razporeditev prostorov. Najenostavnejše so imele v pritličju le dva prostora
za gostilniško rabo: vežo in večjo sobo, »hišo«. Kuhinja in »kamra« sta služili
navadno za domače in za goste. Celo pogostnost uporabe »hiše« je bila odvisna
od prometa v gostilni. Nasploh je bilo število gostilniških prostorov zelo spre-
menljivo: z različnimi adaptacijami, prizidavami in prezidavami so v času večjega
obiska prostore pridobivali, če je promet padal, pa so jih spet začeli uporabljati
domači.

VEŽA, iz katere so vodila vrata v »hišo«, »kamro«, kuhinjo in klet, je bila
najenostavnejši gostilniški prostor. Opremljali so jo glede na njeno velikost. V
kot ob vhodnih vratih so postavili klopi z večjo ali manjšo mizo, ki je bila name-
njena slabše vrste gostom, zato so jo temu primerno imenovali »beraška miza«.
To ime se pojavlja v večini gostiln. Bolj figurativno imenovanje so poznali tam
(npr. pri Habjanovih), kjer so jo imenovali »apostolska miza«, ker je menda
imela prostora ravno za dvanajst ljudi. Dokler še niso uporabljali točilnih miz
(»šankov«), so v vežo postavljali po eno ali dve manjši mizici, kamor so odlagali
steklenice, ki so jih prinašali iz kleti, ali pa nanje polagali vedra z vodo za pomi-
vanje kozarcev. Če je bilo v veži še kaj prostora, so ga uporabili za kredenco
s steklenino. Veža je bila torej z vsem navedenim pohištvom le prostor za
odlaganje ter za berače in pijance. Mize niso bile tu nikdar pogrnjene. Celo
prehodni gostje, prevozniki, delavci, »šnopsarji«, ki so zapitek plačevali, so se
redkokdaj ustavljali v veži.

Ko so gostilničarji po prvi vojski začeli uporabljati točilne mize, so jih postavili
v vežo le, če je bila dovolj velika in če jim je primanjkovalo drugih prostorov.
»HIŠA«, ponekod imenovana »gostilna« ali »soba«, je bila najbolj obiskan gostil-
niški prostor. Pri manjših gostilnah, skoraj pri vseh šišenskih, razen ob Celovški
cesti, je bila vsaj do srede dvajsetih let tudi opremljena kot »hiša«. V kotu ob
vratih je stala lončena peč s klopjo, diagonalno od nje med obema oknoma miza
z leseno klopjo ob dveh stenah. Poleg tega, da je bilo v »hiši« postavljenih več
miz in stolov, se ponekod po opremi skoraj ni razlikovala od kmečke sobe. Ne-

6 — Slovenski etnograf ___

82 Tanja Tomažič

kateri so imeli v njej celo »mentrgo«, ki so jo po potrebi prenašali v kuhinjo pa
spet nazaj. Obvezen je bil tudi »bohkov kot«. Tipična gostilniška oprema so bili
obešalniki, po stenah ali stoječi, slike in ogledalo nasproti vrat. Pomemben in
nov kos pohištva je bila kredenca. Postavili so jo ob prazne stene, večinoma za
vhodnimi vrati. Rabila je za shranjevanje perila, porcelana, odlaganje steklenic
in posode. Ob preurejanju »hiše« so najprej odstranili lončeno peč, ki je zavze-
mala največ prostora. Običajno so jo nadomestili z manjšo lutzovo pečjo. S tem
so tudi pridobili nekaj prostora za točilno mizo. »Šank« je skoraj po pravilu
spadal v »hišo«. Starejše mize so bile okrogle. Navadno pa so poleg teh imeli
še eno daljšo ali dve krajši oglati, ki so stale ob klopeh. Do konca tridesetih let
pa so večinoma že vsi gostilničarji okrogle mize nadomestili z oglatimi, ker so
bile bolj pripravne in so se dale sestavljati, če je bilo potrebno. Dokaj dolgo se
je ohranila tudi klop ob obeh stenah nasproti vrat. Mize so pogrinjali ob delav-
nikih s pisanimi prti, ob nedeljah ali praznikih pa z belimi.

Kot smo že omenili, so uporabo prostorov prilagajali zdaj gostilniškim zdaj do-
mačim potrebam. Največkrat so domači po gostilnah, kjer je bilo manj prometa,
med tednom opoldne uporabljali »hišo« za jedilnico. Jedli so za mizo pod »boh-
kovim kotom«. V redkejših primerih so jo imeli celo za spalnico. (Pri Mirtu v
Kosezah).

Tudi »KAMRA« je imela podobno dvojno vlogo, če so jo spremenili v gostilniški
prostor. Pri Ančniku je npr. med tednom rabila otrokom za učilnico. Navadno je
bila zelo preprosto opremljena z dvema, največ tremi mizami, kredenco in večjimi
ali manjšimi omaricami, kjer so imeli spravljene še razne stvari za domačo rabo.
To sobo so imenovali »ekstracimer« ali »ta mala sob'ca«, lahko pa je imela še
posebno ime po kakšnih dodatkih, npr: lovska soba. Ker je bila namenjena t. i.
»boljšim« gostom, so bile mize stalno pokrite z belimi prti in okna opremljena
z zavesami. Sicer pa je veljalo: kolikor več so imeli v gostilni razpoložljivih sob,
toliko bolj stalna je bila njihova namembnost in poimenovanje.
Če ni bilo prostora v hiši, so čestokrat gradili prizidke ali pa adaptirali gospodar-
ska poslopja. To so v glavnem delali zato, da so si pridobili večje površine, t. i.
SALONE. Najbolj pogostna so bila ta dela v dvajsetih letih. Po letu 1930 pa so
opuščali v mnogih gostilnah še tiste dvorane, ki so jih bili zgradili. Tako so se
v gostilniški obrti kazala gospodarska nihanja med obema vojskama.
Oprema vseh teh dodatnih prostorov je bila podobna. Posebne sobe, »ekstra-
cimre«, so imele tudi manjše gostilne, salone pa so imeli, kot že omenjeno, večji
lokali ob Celovški cesti. Posebno ugledno je bilo, če je bil v salonu postavljen
klavir, čeprav so ga redko uporabljali.

KUHINJA je bila namenjena izključno pripravi kuhanih jedil. Le če je dopuščal
prostor, so v njej pripravljali tudi mrzlo hrano. Mize za rezanje mesa, pripravljanje
narezkov in podobno so postavljali v shrambe ali dodatne manjše prostore.
Po pohištvu sodeč, ki je bilo res najnujnejše (zidan štedilnik, pulti za pripravo
hrane, zaboj za kurjavo, največ ena miza, redkeje kredenca, po napeljavi vodo-
voda še vodovodni lijak), kuhinje niso nikoli uporabljali kot jedilni prostor za
domače ali posle. Dokler niso imeli napeljanega vodovoda, so postavljali mizice
in police z vedri za pomivanje posode v kuhinjo ali pa v vežo ali shrambo.
Pohištvo so redko menjavali, vsak večji nakup ali zamenjava sta bila namenjena
vsaj za deset ali več let. Vso steklenino, porcelan, pribor in perilo (prte, prtičke,
brisače) so imeli spravljene v gostilniških sobah, boljše v »ekstracimrih« in
»salonih«, običajnejše pa v »gostilni«. Lonci, sklede in ostala kuhinjska oprema

Gostilne v Šiški 83

je navadno visela v kuhinji po stenah ali pa so jo pospravili po policah. Za boljše
goste so pri mnogih gostilnah uporabljali kar posodo iz gostilničarkine bale.

Domača in najeta delovna sila v gostilnah

V primerjavi z drugimi obrtmi je gostilniška zaposlovala razmeroma malo redno
nastavljenih delavcev. V manjših lokalih, kakršni so bili večinoma v Šiški, so vsa
dela opravljali člani družine, starši in otroci. Le če je bila družina maloštevilna
ali če so bili otroci še premajhni, so si pomagali z najeto delovno silo, stalno
ali občasno. Občasno pomoč so najemale v obravnavanem času skoraj vse ši-
šenske gostilne, stalno pa le nekaj večjih lokalov. Promet med tednom je bil
namreč tako malenkosten oziroma tako razporejen po dnevnem času, da so ga
zmogli domači. Ob nedeljah, praznikih in večjih prireditvah pa je bilo treba najeti
honorarno pomoč.

Pri zaposlovanju natakaric, kuharic in deklet za pomoč v kuhinji in drugih hišnih
opravilih so se šišenski gostilničarji zelo redko obračali na poklicne posredo-
valnice v Ljubljani. Prav tako niso iskali uslužbencev v gostilničarski zadrugi, kjer
je obstajala priložnostna posredovalnica do približno tridesetega leta, ko so
ustanovili sindikat gostinskih delavcev. Gostilničarji so najraje zaposlovali bližnje
ali daljne sorodnice z dežele, najmanj pa so želeli imeti opravka z dekleti iz
mesta. Če se je bil gostilničar priselil od drugod, si je delovno silo najraje pri-
skrbel iz domačega kraja.

Ni bilo v navadi, da bi imeli poročene uslužbenke. Redki so bili tudi tisti, ki so
napravili izjemo pri dekletih z nezakonskimi otroki. V službi so bile toliko časa,
dokler se niso poročile. Vse to je veljalo tudi za sorodnice.
Delovni čas natakaric je trajal praktično ves dan z redkimi prostimi urami, še
redkeje z dnevi, ki so jih uravnavali po prometu v lokalu. Ker so stanovale v isti
hiši, kjer je bila gostilna, so bile lahko tudi vedno na razpolago. Najemali so zelo
mlada dekleta; to velja za sorodnice, ki so jih lahko po svoje izučili in si bili
gotovi, da bodo tudi dlje časa ostale pri hiši.

Pred prvo vojsko so imele natakarice zastonj stanovanje in hrano, plače pa niso
dobivale, ostal jim je le denar od napitnin. Ti dohodki kljub vsemu niso bili tako
slabi, saj si je marsikatera iz prihranjenega denarja nakupila dokajšnjo balo, ali
celo začela gostilno na svoje. Okrog leta 1930 pa so imela dekleta približno po
200 do 300 dinarjev plače poleg stanovanja in hrane. Menda so gostilničarji ra-
čunali, da njihove natakarice niso mesečno nikoli zaslužile manj kot 500 dinarjev
skupaj z napitnino.

S honorarnim delom, streženjem, kuhanjem in drugimi deli v gostilni so se
ukvarjale ženske iz Šiške. Ni bilo nujno, da so bile kvalificirane za tako delo,
čeprav so nekatere bile nekdanje natakarice ali kuharice. Mnoge med njimi so
bile redno zaposlene v ljubljanski tobačni tovarni. Denar od honorarnega dela
je pomagal vzdrževati družino. Takemu delu so rekli »pedenunga«, da »gredo
pedenat«. V letih med vojskama je bil to zelo reden zaslužek. Plačane so bile
z denarjem in s hrano, ki so jo nosile domov.

Dosti manj pomembna in redkejša so bila druga priložnostna dela v gostilnah. To
je bilo delo peric, mesarjev in muzikantov. En dan v tednu je bil namenjen
pranju. Poleg poklicnih peric, ki so bile doma iz Šiške, so pomagale domače
ženske. Skoraj do druge vojske je vsa Šiška prala v potoku pod Šišenskim hribom,
kjer je bilo več perišč, »na kaši«, »v kotlu«. Perice so bile za delo plačane v

6*

84 Tanja Tomažič

denarju, zraven pa so dobile še celodnevno hrano, ki je vključevala tudi precejš-
no mero vina ali žganih pijač.

Že pred prvo vojsko in po njej sta klala prašiče pri šišenskih kmetih in gostilni-
čarjih dva priučena mesarja nekje spod Šmarne gore. Plačana sta bila od zaklane
živine v denarju in v mesu. Čeprav je bilo v Šiški pred vojsko 20 mesarjev, med
obema vojskama pa še 14/ so gostilničarji in drugi najemali le priučene mesarje.
Muzikanti, največkrat harmonikarji, so bili menda edini, ki so se hodili kar sami
ponujat po gostilnah. Samo ena gostilna je imela svojega. To je bil slepi pianist
pri Škandru, do srede dvajsetih let. Godcev gostilničarjem ni bilo treba plačevati,
dobili so zastonj pijačo, denar pa so nabrali od gostov. Menda so v Šiško prav
tako hodili harmonikarji iz vasi pod Šmarno goro.

Seznam gostiln, omenjenih v sestavku
Celovška cesta

1. Pri Pogačniku, lastnik je bil doma iz gostilne Pri Vodniku na Vodnikovi cesti. Po letu
1930 je postal najemnik Karel Cigler, p. d. Fervanov Korl. Gostilna je prenehala že pred
začetkom druge svetovne vojske. Današnja številka 34.

2. Pri Oroš ali Pri Keršič. Pri Oroš je bila že pred 1900, od 1899 pa last Keršiča, ki se je
poročil z Oroševo hčerko. Po smrti lastnice Keršičeve več lastnikov. Po drugi vojski je
gostilna odprta kot družbeni-obrat. Današnja številka 36 ali Frankopanska 1.

3. Reininghaus v Frankopanski ulici. Kot gostilna graške pivovarne je bila odprta že pred
1900. Po prvi vojski lastnik Valjavec, drugi lastnik Batic, tretji Berta Oset-Zupanova.
Gostilno so zaprli že pred začetkom druge vojske. Današnja številka Frankopanska 3.

4. Pri Vodniku, kasneje Pri Habjanu. Prvi lastnik daljni sorodnik V. Vodnika, kasnejši
lastnik Knez, najemnik od 1906 Gregor Habjan. Gostilno so zaprli po drugi vojski. Današnja
številka 41.

5. Pri Favajevemu Korinu, od okrog 1930 najemnik Karel Favaj, zaprto 1943. Današnja
številka 44.

6. Pri Kočarju, vogal Gasilske in Celovške, lastnik hiše Stele, najemnica med vojskama
Jerebova, gostilna je bila zaprta že pred začetkom druge vojske, hiša pa podrta v šest-
desetih letih.

7. Pri Florjanu ali Pri Dolfetu, vogal Majcnove in Celovške ceste, odprta že pred prvo
vojsko, med vojskama lastnik Hostnik, zaprta pred začetkom druge vojske, hiša podrta v
šestdesetih letih.

8. Pri Ančniku, lastnik Knez, prvi najemnik Burja, kasneje še drugi najemniki do leta 1943,
ko so gostilno zaprli. Današnja številka 61.

9. Pri kozlu, kasneje Pri Seidlu, gostilna še pred 1900 do približno 1933. Današnja številka
63.

10. Pri raci, prvi lastnik Tome, še pred 1900, kasneje Kačič, gostilno so zaprli po drugi
vojski. Hiša podrta v začetku sedemdesetih let.

11. Pri Moharju ali Pri Korinu, kasneje Pri Markotu. Prvi lastnik Mohar, kasneje Grgič iz
Dalmacije. Gostilno so zaprli pred začetkom druge vojske. Hiša podrta v šestdesetih letih.

12. Pri Kankret, lastnik Tonih od leta 1901, kasneje Škander, gostilno so zaprli po drugi
vojski. Hiša delno podrta v šestdesetih letih, današnja številka 79.

13. Pri Sterni ali Pri zvezdi, gostilna odprta do leta 1922, ko se lastnik odseli na Mežico.
Današnja številka 72.

' Po podatku bivšega mesarja Alojza Brecelnika.

Gostilne v Šiški 85

14. Kavarna »drek«, nastala iz Ivačičevega vinotoča, po prvi vojski jo je odprl Brandt,
zaprta že pred začetkom druge vojske. Hiša podrta v šestedesetiti letih.

15. Pri Teličarju, odprta okrog 1900, pred prvo vojsko že zaprta. Današnja številka 74.

16. Hotel Vega ali Pri Vegatu, lastnik neki Maver jo je imel odprto le zelo kratek čas po
prvi vojski. Današnja številka 90.

17. Pri Čonžku, kasneje Pri Kovaču ali Pri kmetu. Prvi lastnik Čonžek, drugi Šetina, tretji
Kmet, gostilna je bila odprta do približno 1947. Hiša podrta v začetku sedemdesetih let.

18. Pri Kosu, prvi lastnik pred prvo vojsko Kos, drugi lastnik Baher, tretji lastnik njegova
druga žena. Po drugI vojski je imela Baherjeva gostilno v najemu pod imenom Majolika.
Ta Majolika se je v začetku šestdesetih let, ko so podrli hišo ob Celovški cesti, preselila y
hišo druge Weissove gostilne na Vodnikovi cesti. Tam je še danes pod tem imenom kot
družbeni obrat.

19. Pri Kavčiču, na vogalu Šišenske In Celovške, podrta v šestdesetih letih, lastnik Miha
Kavčič od 1925 do 1949.

20. Pri slepem Janezu, lastnik med obema vojskama Šušteršič, sicer pa je bila ta gostilna
odprta že pred 1900, danes kot družbeni obrat. Današnja številka 264.

Severovzhodni del, proti železnici

Gasilska ulica

1. Pri Večaj, kasneje Pri Grčar, odprta že pred prvo vojsko, zaprta približno 1935.

2. Pri Belec, odprta že pred 1900 do približno 1930.

Jernejeva ulica (današnja Milana Majcna)

3. Pri Šlibarju, gostilna že okrog 1900, prvi lastnik Kordin, drugi najemnik Šlibar, tretji
najemnik Ferfilja, četrti najemnik spet Slibar. Gostilna zaprta pred drugo vojsko.

Cernetova ulica

4. Gostilna Jadran, lastnik Šušelj, od 1937 do 1945.

5. Pri Valjavcu, lastnik Valjavec, ki je imel prej v najemu Reininghaus, gostilna odprta le :
nekaj let med vojskama.

Medvedova ulica

6. Pri Celarcu, gostilna odprta že pred 1900, prvi lastnik Celare, drugi lastnik Lah. Po
drugi vojski buffet Primorje, še danes odprto.

7. Pri Favaj, pri šišenskem kolodvoru, prva lastnica Marija Favaj, drugi najemnik Karhne. '
Odprto kratek čas med vojskama.

8. Pri Favaj, druga gostilna Marije Favaj, odprto zelo kratek čas po letu 1926. j
Kavškova ulica

9. Pri Belič, lastnik Belič jo je odprl po prvi vojski, po drugi vojski buffet Pri rampi, še
odprto.

Knezova ulica ;

10. Pri Nikotu, Niko Maglaj lastnik po prvi vojski, po drugi vojski poslovodja v družbenem i
obratu. Gostilna je še vedno odprta. i

Vodnikova cesta

1. Pod smreko, gostilna zaprta že pred prvo vojsko.

2. Pri Anžok, kasneje Pri Lasan. Gostilna odprta že pred prvo vojsko in zaprta po koncu
druge. Hiša podrta v začetku sedemdesetih let.

86 Tanja Tomažič

3. Pri tanovem Anžok. Anžokova hčerka, poročena Novak, je naredila čez cesto nasproti
Anžoka novo hišo, kjer je bila med vojskama zelo kratek čas gostilna. Hiša podrta v
šestdesetih letih.

4. Pri Štepicu, lastnik Štepic, gostilna odprta od okrog 1900 do druge vojske. Današnja
številka Tržna 6.

5. Pri Maleziju ali Pri Drajerju. Prvi lastnik Malezi še pred 1900, drugi lastnik Weiss, ki
se iz stare hiše, zdaj že podrte, preseli v novo, nasproti, kamor so v šestdesetih letih
preselili gostilno Majolike.

6. Pri Zibertu, prvi lastnik 2ibert, drugi Grošelj. Gostilna je bila odprta med vojskama.

7. Pri Matjanu ali Pri kamniti mizi, odprto do okrog 1930.

8. Pri Zajcu, lastnik Zaje, odprto krajši čas med vojskama.

9. Pri birtu, prvi lastnik Pavšič, drugi najemnik Klanšičar do srede tridesetih let.

10. Pri Mirtu, lastnik Pogačar, odprto med vojskama, po koncu druge vojske vinotoč,
družbeni obrat.

Šišenska cesta

1. Pri Cernetu, odprta pred 1900, do okrog 1930 lastnik Burgar, drugi lastnik Martine do
nacionalizacije, kasneje do začetka sedemdesetih let gostilna Triglav, sedaj disco klub.

2. Pri Carman, kasneje Pri Kositu, odprta po letu 1920, zaprta po letu 1947.

Podutiška cesta

1. Pri Svedraču, prvi lastnik Miha Kavčič od leta 1879, kasneje več najemnikov in lastnikov,
zaprta že pred začetkom druge vojske.

2. Pri Zrimšku, več lastnikov in najemnikov, zaprta že pred začetkom druge vojske. ,

Zusammenfassung
Gaststätten in Šiška

von etwa 1900 bis zum Beginn des II. Weltkriegs

Der Aufsatz befaßt sich mit Gaststätten und Gaststättengewerbe in Šiška, einem der
Ljubljanaer Vororte, vom Ende des 19. Jahrhunderts bis zum II. Weltkrieg. Dieser Vorort
wurde zu Beginn des genannten Zeitabschnitts noch als dörfliches Hinterland der Stadt
verstanden. Mit wachsender Industrie und steigender Zuwanderungszahl schloß er sich
nach dem I. Weltkrieg allmählich der Stadt an. Ein völlig urbanisierter Teil Ljubijanas
wurde er erst nach dem II. Weltkrieg.

Zu Jahrhundertwende klang die Zeit der Fuhrleute allmählich aus, immer mehr Frachten
aus Richtung Gorenjsko wurden von der Eisenbahn übernommen. Einige ältere Gaststätten,
die noch aus der I. Hälfte des 19. Jahrhunderts stammten und an der Hauptstraße nach
Gorenjsko standen, also an dem Weg von Ljubljana nach Norden, hielten sich jedoch noch
immer am Leben, vor allem durch Bauern, Viehhändler und Fuhrleute. Ähnliche Gaststätten
gab es an den Parallelstraßen von lokaler Bedeutung, auf denen Ziegelsteine aus den
Ziegeleien und Kies aus den benachbarten Kiesgruben transportiert wurden.
Im hier behandelten Zeitabschnitt kannte man in Šiška hinsichtlich der Besuchermehrheit
Gaststätten für Baueren, Fuhrleute, Arbeiter, so wie halbbürgerliche Gaststätten; die Zahl
der Gaststätten änderte sich in dieser Zeit mehrfach.

Ende des 19. Jahrhunderts waren die Gastwirte gezwungen, sich an Gäste aus der Stadt
zu wenden, denn an den einheimischen Besuchern und den immer selteneren Reisenden
verdienten sie nicht genug. In den Gaststätten gab es samstags und sonntags Tanz, der
vornehmlich von den Soldaten aus Ljubljana besucht wurde. Ebenfalls bemühten sich zu

Gostilne v Slški 87

der Zeit die meisten Gastwirte, mögliclist viele Gäste aus der Stadt heranzuziehen. Zu
diesem Zweck wurde das Innere der Lokale umgestaltet und für ein reicheres Speisenan-
gebot gesorgt. Die Qualität der Gaststätte wurde sowohl bei Inhabern als auch Einheimi-
schen, auch bei Nachbarn, die das Lokal nicht besuchten, nach der Anzahl und dem
Beruf der Gäste während der Woche bewertet. Als sich mit den Jahren der Unterschied
zwischen der Stadt und den Randbezirken zu verwischen begann, schwand zugleich auch
der Unterschied zwischen dem einheimischen (dörflichen) und dem städtischen (Ljublja-
naer) Besucher.

Bis zu Beginn der 20er Jahre blieb die Zahl der Gaststätten im großen und ganzen
unverändert. Die Inhaber versuchten, die Städter an der Hauptstraße heranzuziehen, aus
den Seitenstraßen kamen die einheimischen Gäste, zuerst Bauern und Gewerbetreibende,
später mit der Veränderung der Einwohnerstruktur — immer mehr auch Arbeiter.
Die erste Erscheinung, die zu Beginn der zwanziger Jahre auf schwierigere wirtschaftliche
Verhältnisse hinwies, war der häufigere Wechsel der Inhaber oder Pächter. Nach statischen
Daten gab es 1922 in Slowenien 5604 gastwirtschaftliche Betriebe, 1932 : 6004, 1937 bereits
6228. Trotz der wirtschaftlichen Rezession der frühen dreißiger Jahre gab es also mehr
neue Gaststätten. Kleinere, den heutigen Buffets ähnliche Lokale entstanden, deren Inhaber
oder Pächter außerordentlich rasch wechselten. Die Zeit, zu der meherere Generationen
die selbe Gaststätte kannten, war vorbei, denn durch Erwerb der Gaststättenkonzession
suchten Leute neue Existenzmöglichkeiten, weil sie keine andere Arbeit bekommen konn-
ten, oder weil ihr Verdienst durch den Grundberuf nicht ausreichte. Zu einer wesentlichen
Veränderung der Zahl der gastwirtschaftlichen Betriebe kam es erst nacht dem II. Welt-
krieg, als die Mehrheit der privatwirtschaftlichen Gaststätten geschlossen, eine kleinere
Anzahl aber verstaatlicht wurde.

Was das Treiben in den Gaststätten anbetrifft, so behandelt der Aufsatz gesellschaftliche
Veranstaltungen, die dem Charakter nach mit jahreszeitlichen Brächen, kirchlichen Feier-
tagen oder verschiedenen Vereinen im Zusammenhang standen und sich fast regelmäßig
in Gaststättenräumen oder-gärten absteielten. Die bekanntesten waren: Kirchweihen, Fasch-
ingsfeste, Feuerwehrfeste, Veranstaltungen des Siškaer Lesevereins, Auftritte der Sport-
vereine und noch einige andere Veranstaltungen oder Vorstellungen anderer Šiškaer
Vereine. Von all diesen Vergnügungen und Veranstaltungen hatten die Gastwirte den
größten Gewinn. Den Löwenanteil aller Vereinsveranstaltungen fiel den Lokalen an der
Hauptstraße zu. Nach 1930 änderte sich mit den sozialen Strukturveränderungen und dem
immer größeren Zuwandererstrom auch die Vorstellung von Geselligkeit. Die Bewohner
fühlten sich nicht mehr so sehr miteinander verbunden, und Veranstaltungen, bei denen
sich alle kannten, wurden immer seltener.

Interessant für diese Untersuchungen waren auch die sogenannten ständigen Gesellschaf-
ten in den Gaststätten, Stammtische, die dem Lokal Farbe gaben und durch die die
Gaststätte bekannt wurde. Es gab recht unterschiedliche Ursachen für deren Entstehen.
Manchmal war das der Nebenberuf oder das Steckenpferd des Gastwirts selbst, dann
versuchte er, seine Berufskollegen oder Gäste mit gleichen Neigungen heranzuziehen. Am
meisten jedoch warb er um Gäste, indem eine Kege oder Bocciabahn angelegt wurde,
Kartenspiel oder Singvorstellungen zugelassen oder gar gefördert wurden. Am meisten
wurden in der ganzen angeführten Zeit Lokale geschätzt, wo sich Gäste aus der Stadt sich
zum jour fix trafen.

In den Randbezirken von Šiška kannte man Lokale für Straßenbahner, Brauereiarbeiter,
Steinbrucharbeiter, Einsenbahner, für Zugewanderte aus dem Küstenland u. ä. Der Gast-
wirt spielte eine besondere Rolle bei den Leuten, unter denen er lebte und von denen er
abhängig war. Ungefähr bis zum Beginn des 20. Jahrhunderts war die Gastwirtsgeneration
in Šiška noch fest mit dem Bauernstand verbunden, sehr oft gab es Verbindungen des
gastwirtschaftlichen Gewerbes mit Fleischerei-, Bäckerei-, Schnapsbrennereibetrieb, Ge-
mischtwaren oder Viehhandel. Das Ansehen, das der Gastwirt in seiner Nachbarschaft
genoß, war nicht das Ansehen seines gastwirtschtftlichen Berufs, sondern das eines,

88 Tanja Tomažič

Besitzers. Aufgrund dieses Anseliens fielen ihm auch verschiedene Funktionen zu (Bürger-
meister, Vorsitzender des Feuerwehrvereins u. ä.). Mit der Generation, die nach dem
ersten Weltkrieg folgte, änderte sich die Lage — mit der Gastwirtschaft begannen sich
auch Personen zu befassen, die ihren ursprünglichen Beruf bereits ausübten, ihn aber
aus Mangel an Arbeitsplätzen später aufgeben mußten, oder die bereits Rentner waren.
Ein derartiger Gastwirt wurde nie als solcher angesehen, sondern immer mit seinem frü-
heren Beruf identifeziert.

Dem Äußeren nach waren die Šiškaer Gaststätten vom Ende des 19. Jahrhunderts
erdgeschossige Bauernhäuser, die von einer größeren oder kleineren Anzahl von Wirt-
schaftsgebäuden umgeben waren. Erst Anfang der zwanziger Jahre haben sich einige
Eingentümer anstelle des älteren Gebäudes ein ein- oder zweistöckiges Haus errichtet
(auch das Erdbeben von 1895 hat etwas dazu beigetragen), indem das Erdgeschoß für
das Lokal bestimmt war. Solche in gewisser Hinsicht radikale Veränderungen konnte man
sich hauptsächlich an der verkehrsreichen und dichter bebauten Hauptstraße nach Gorenj-
sko leisten. Ältere Häuser wurden so umgebaut, daß man durch möglichst kleine, unwesent-
liche Veränderungen ein Lokal im Erdgeschoß eröffnete, während die Wohnräume für
Familie und Bedienstete auf den Dachboden verlegt wurden. So hat das Haus auch bei
seiner neuen Funktion die alte Raumeinteilung beibehalten. Die einfachsten Häuser hatten
im Erdgeschoß nur zwei Räume für den Gaststättenbetrieb: die Diele und das größere
Zimmer. Die Küche und die Kammer wurden von den Hausbewohnern und Gästen benutzt.
Im allgemeinen war die Zahl der Gasträume sehr unterschiedlich: gab es mehr Betrieb,
wurden durch verschiedene Adaptionen und Umbauten neue Räume gewonnen, gab es
wenig Gäste, wurden die Räume wieder von den Hausbewohnern benutzt. Schon die
Einrichtung der Räume verriet, für welche Schicht von Gästen sie bestimmt war. Solange
man noch keine Theken kannte, war die Diele für Gäste der untersten sozialen Schicht
vorgesehen, am langen Tisch mit Holzbänken wurde den einfacheren Fuhrleuten aber auch
den Bettlern serviert. Später siedelten sich diese Gäste im großen Zimmer an, das mit
Theke und einigen ungedeckten Tischen eingerichtet wurde. Andere Zimmer wurden nur
gelegentlich benutzt, und man richtete sie für bessere Gesellschaften auch sorgfältiger
ein. Im übrigen wurden Möbel selten gewechselt, jeder größere Ankauf oder Tauschhandel
wurde für mindestens 10 Jahre bestimmt. Geschirr, Porzellan, Gläser wurden nach und
nach angeschafft und nachgekauft, für bessere Gäste wurde manchmal sogar die Mitgift
der Wirtin herausgegeben.

Im Vergleich mit anderen Gewerben beschäftigte das Gaststättengewerbe verhältnismäßig
wenig ständiges Personal. In kleineren Lokalen, wie sie in Šiška am häufigsten waren,
wurden alle Arbeiten durch Familienmitglieder, die Eltern und die Kinder, versehen. Nur
wenn die Familie klein war oder die Kinder moch nicht herangeachsen waren, half man
sich ständig oder zeitweilig mit gedungenen Arbeitskräften aus. Die Kellnerinnen wurden
meist auf dem Lande angeworben, nicht in Šiška oder Ljubljana. Das waren regelrecht
angestellte Mädchen. Tagelohnarbeiten, Bedienung, Kochen und alle anderen Arbeiten
blieben Frauen aus Šiška vorbehalten.

Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih sliem na Slovenskem

V likovni kompoziciji, predvsem v ariiitekturi, so se izoblikovala nekatera razmerja,
ki se dosledno ponavljajo. Konstantnost istega razmerja imenujemo proporcija.
Proporcije lahko predstavimo številčno z odnosi členov v nekaterih zaporedjih
ali pa grafično z odnosi med odseki nekaterih geometričnih shem.
Proporcije so že od najstarejših časov naprej bile skrbno varovana skrivnost
zidarskih cehov. V modernem žargonu bi rekli, da so bile proporcije »know-how«
arhitektov, ki so jih zato hranili kot poslovno skrivnost. Toda skrivnost, za katero
ve več ljudi, ne more dolgo ostati skrita. Ljudje so zaznali, da so nekatera števila
in nekatere oblike nekaj posebnega. Vendar njihov pravi pomen neposvečenim
ni bil razumljiv in zato so jim začeli pripisovati fantazijske lastnosti in razlage,
kot vsemu neznanemu in nedoumljenemu. Tudi zidarske lože so z opuščanjem
svoje osnovne dejavnosti, zidanja, počasi pozabile na praktično uporabnost
likovnih in številčnih proporcijskih shem in jih začele razlagati na različne druge
načine. Masonska loža, kot jo opisuje Tolstoj v Vojni in miru, je še verjela, da
najvišjamodrostpoznasamoenoznanost — znanostvsega,
znanost, ki pojasnjuje vso svetovno zgradbo in mesto,
ki ga človek v nji zavzema (II zvezek, II del, 2) in uporabljala gradi-
teljske rekvizite, kot so kladivo, sestile, lopatica, zidarski predpasnik in rokavice
(II, II, 4). Toda proporcijsko orodje je že bilo transformirano v dekoracijo: V
steno je bila vdelana goreča zvezda (II, II, 4) ali pa sublimirano v
simbole: D r u g i dan po svojem sprejemu v ložo je sedel Pier-
re doma in skušal doumeti pomen kvadrata, katerega
ena stran je predstavljala boga, druga duhovnost, tretja
telesnost, četrta pa združitev duhovnosti in telesnosti
(II, II, 5). Kljub temu je razlaga proporcijskih ključev še vedno ostala glavna téma
nauka. Pierre je zapisal v svoj dnevnik: Potem mi je dobrotnik še
dočista razložil pomen velikega kvadrata stvarstva in
me opozoril na to, da sta trojka in sedmica vsemu osno-
va (II, II, 8).

Interpretacije geometričnih in aritmetičnih proporcijskih ključev, kot so se razvile
med neposvečenimi in v izrojenih masonskih ložah, so se po vsem svetu trans-
formirale v magične, religiozne, ideološke in državne simbole, ali pa prešle v
rekla, uroke, zagovore, pregovore in pravljice.

Tudi pri nas na Slovenskem poznamo likovne in besedne metamorfoze proporcij-
skih ključev, ki so vtkani v naše narodno blago. Najlaže jih bomo pregledali, če
najprej spoznamo proporcijske ključe same, nato pregledamo njihove najpogost-
nejše preobleke v svetu, te pa primerjamo z našim blagom. Pregledali bomo
oblike, v katerih nastopajo pentagram, heksagram, oktagram in število sedem.
Najbolj znana proporcija, vsaj po imenu, je med današnjimi laiki »zlati rez«,
katerega vrednost je (1/5 + ^) -.2 = 1,618... Geometrični izvor te proporcije je
peterokraka zvezda ali pentagram. Odseki na stranicah pentagramovih krakov so
v razmerju zlatega reza. Pitagorejci so si izbrali pentagram za svoj simbol in mu
pripisovali čudežne, predvsem zdravilne lastnosti. Pri nas pentagram nastopa v
obliki »more«, kakor imenujemo peterokrako zvezdo na naših zibelkah, in katere
cilj je verjetno zaščita pred uroki. Tudi petokraka zvezda na naši, sovjetski in
nekaterih drugih zastavah je ena od mutacij pentagrama. Značilna kompozicija v
proporciji zlatega reza je pri nas edikula Priscianov v Šempetru.
Triangulatura je proporcija, katere kvocient je V3. Njen geometrični izvor je
heksagram, šesterokraka zvezda. Pri nas je heksagram pogosto upodobljen kot

90 Tine Kurent

ornament. Povezanost med kompozicijsko triangulaturo v arhitekturi in propor-
cijskim ključem — heksagramom — je očitna na fasadi Gregorčevega skednja v
Mengšu. Najbolj znana mutacija heksagrama v svetu pa je Davidova zvezda, ki je
zdaj prevzeta v izraelsko zastavo.

Pročelje mengeškega skednja pa krasi poleg šesterokrakih tudi osmerokraka
zvezda. Ta je nastala kot oblika oktagrama, ki je geometrični izvor cele družine
proporcij. Na fasadi mengeškega skednja je oblika opečnih mrež na obeh straneh
glavnih dveri uravnana s proporcijo 0 = 1 + y2 = 2,414.. Torej lahko sklepa-
mo, da ta osmerokraka zvezda resnično simbolizira proporcijski ključ, uporabljen
na tej zgradbi. Ennijeva edikula v Šempetru je uravnana z isto proporcijo. Prav
tako Emona, Dioklecianova palača v Splitu in praktično vsa na novo projektirana
rimska mesta (drugače je v organsko raščenih mestih, ki so se razvila okrog
starih jeder) v Evropi, Aziji in Afriki. O obliki mest govori tudi Vitruvij v svoji knjigi
o arhitekturi: ... mest ne smemo graditi v obliki pravokotni-
ka... (L.l, G.V, 2), zaradi ...osmero vetrov (L.l, C.VI, 4). Te je treba ...
izključiti..., zato ...bo postal kraj zdrav... (LI, C.VI, 3) i n tako
bo osem enakih odsekov za vetrove na (mestnem) obodu...
V ta... oktagon... naj se postavi gnomon... in naj se izvede
skladna razporeditev poti (L.l, C.VI, 13). Vitruvij je torej vlogo osme-
rokotnika razložil z osmimi vetrovi bodisi zato, da bi skril proporcijski pomen
oktagrama pred laiki, ali pa morebiti zato, ker sam ni bil med posvečenimi in se
je z opazovanjem arhitektovega dela pač sam dokopal do kolikor toliko logične
razlage. Dolgoveznost Vitruvijeve razlage in njegova polemičnost s tistimi, ki niso
čisto prepričani, da je vetrov res samo osem, dopušča obe možnosti. Kot se je \
rimski arhitekturi oktagram predstavil z rožo vetrov, tako nastopa v Egiptu kot
hieroglif, ki pomeni »mesto«; na Daljnem vzhodu kot simbol »tao« in svastika; v
Indiji kot simboli »yantra«, »tantra« in »mandala«; v Ameriki v obliki azteškega
koledarja in indijanskih »peščenih risb«.

Poleg proporcijskih ključev je v likovni kompoziciji zelo pomembno število sedem,
ker je to najmanjše celo število, ki lahko razmerju z nekaterimi drugimi celimi
števili zelo natančno aproksimira najbolj pogostne iracionalne količine, število
sedem, abstraktni pojem brez vidne podobe, se je v laični interpretaciji še bolj
oddaljilo od svoje graditeljske funkcije kakor proporcijski ključi, ki imajo vsaj
svojo likovno geometrično podobo. Vseeno se pomen obravnavanih proporcijskih
shem in njihove laične interpretacije lahko primerja s pomenom števila sedem v
matematični kompoziciji in z njegovo vlogo v domišljiji sveta. Graditeljski pomen
števila sedem in njegova magična vloga se lepo prepletata v Albertijevem traktatu
o vlogi posameznih števil v arhitektonski kompoziciji: ...vprašujemo se,
kakšna je tista lastnost, ki naredi stvar) lepe... (Stari) s o
opazili, da so tri reči, namreč število, obdelava in raz-
pored tisto, kar napravi celoto lepo, in so našli tudi
način, kako te reči uporabiti, s tem da so preštudirali
dela narave in s tem, da so sledili določenim načelom.
Prva reč, ki so jo študirali, (je bilo) število...Toda med
temi števili, bodisi sodimi ali lihimi, so nekatera, za
katere se zdi, da jih narava ima bolj rada kot druga, ki
jih učeni možje bolj cenijo, in ki jih uporabljajo arhi-
tekti za kompozicijo členov svojih zgradb pač zaradi
tega, ker vsebujejo neke kakovosti, zaradi katerih so

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 91

vredna več kot druga...Gotovo je, da je sam vsemogočni
bog, stvarnik vseli reči, imel posebno veselje s številom
sedem, saj je postavil sedem planetov na nebo in je bla-
govolil tako urediti v zvezi s človekom, ki je krona nje-
govega stvarstva, da spočetje, rast, zrelost in podobno
uravnava to število sedem. Aristotel pravi, da stari nikoli
niso dali otroku imena, preden ni bil sedem dni star, da
se ne bi mislilo, češ da mu je že pred tem usojeno živ-
ljenje. Kajti na seme v materinem telesu in na otroka tik
po rojstvu prežita nevarnost in nesreča, dokler ne mine
sedem dni {L.IX, G.V).

Kako pomembno vlogo je imelo število sedem v gradnji, je očitno tudi iz delitve
egiptovskega komolca, kraljevskega babilonskega komolca in svetega judovskega
komolca na sedem delov.

ëtevilo sedem je zaradi svojih izrednih kompozicijskih lastnosti dobilo prizvok
nečesa nenavadnega: ... s e d e m čednosti, ki se ujemajo s sed-
mimi stopnicami Salomonovega svetišča ... (Vojna in mir, II,
11, 3) in sedmeroroki judovski svečnik — menora, sta dve likovni manifestaciji
števila sedem. Sicer pa nastopa število sedem kot izbrano število v reklih, prego-
vorih, mitologiji, magiji, religijah in pravljicah po vsem svetu, tako da iz tega ni
moč izluščiti pristnega slovenskega blaga.

92 Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 93

K slikam

Slika 1.

Proporcijski ključi: kvadrat, pentagram, heksagram in oktagram.

Iz kvadrata, se pravi iz njegoviti stranic in diagonal, ki tudi lahko nastopajo kot stranice,
izhaja geometrično zaporedje s l<oeficientom /2. V gotski arhitekturi je kvadratura bila
pogosto uporabljana proporcija. Sicer pa je kvadratura samo ena v veliki družini proporcij,
ki izvirajo iz oktagrama.

Pentagram je geometrični izvor proporcije zlatega reza. Fidiji na čast označujemo zlati rez
z grško črko <p. Kvocienti sosednjih členov v Fibonaccijevih zaporedjih limitirajo k vred-
nosti (p. Glasbeni proporciji, ki sta analogni zlatemu rezu, sta velika in mala seksta (v
razmerjih 5:3 in 8:5).

Heksagram ali šesterokraka zvezda je proporcijski ključ triangulature, katere koeficient je
V3. Poleg kvadrature je triangulatura bila v gotiki najpomembnejša proporcija. Toda prav
tako kot kvadratura je tudi triangulatura bila v kompozicijski rabi že od vsega začetka
arhitekture. Racionalna aproksimacija yz je razmerje 7:4, ki ga v glasbi označujemo kot
septima.

Odseki na stranicah oktagrama so v razmerjih, ki oblikujejo celo vrsto med seboj sorodnih
proporcij. Njihova skupna vez je V2.

94 Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 95

Slika 2.

Družino proporcij, ki geometrično izvirajo iz oktagrama, sestavljajo kvadrat, kvadriagon,
diagon, dvojni diagon, dvojni kvadrat in dvojni kvadriagon.
Kvadrat je v razmerju 1 :1. Kot glasbeno proporcijo ga imenujemo tudi prima.
Kvadriagon je razmerje (1 + >^2) : 2 = 1,207... Temu razmerju se približujejo polovični
kvocienti dveh sosednjih členov v Pellovih zaporedjih. Zato nastopa tudi cela vrsta racio-
nalnih aproksimacij kvadriagona. Glasbeni proporciji, ki aproksimirata kvadriagon, sta
velika in mala terca (5:4 in 6 :5).

Diagon je proporcija, katere koeficient je V2. K tej vrednosti limitirajo kvocienti Istomestnih
členov v drugem in prvem Pellovem zaporedju.

Dvojni diagon, katerega koeficient je (2 ]/2 - 1) = 1,818..., je proporcija, ki jo racionalno
aproksimirajo razmerja med istomestnimi členi tretjega in prvega Pellovega zaporedja.
Dvojni kvadrat, ali razmerje 2:1, imenujemo kot glasbeno proporcijo oktava.
Dvojni kvadriagon z razmerjem 1 + >/2 = 2,414... označujemo ponavadi z grško črko 9.

96

Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem

97

Slika 4.

Pentagram je postal simbol zdravja pri Pitagorejciti, zaščitni znak proti urokom v obliki
more na slovenskih zibelkah in simbol svobode na naši zastavi.

V zapiskih Aristofanove šole se je ohranil stavek, ki pravi, da je pentagram, ki so ga
posvečeni izbrali kot simbol, zanje pomenil znak zdravja (IV. stoletje prad našim štetjem).
Lucian (grški modrec iz II. stoletja pred našim štetjem) pa poroča, da je pentagram bil
zborno geslo pitagorejske družbe. V tem času so posvečeni gotovo še vedeli za proporcij-
sko vlogo pentagrama. Ko pa je nastajala mora, ali ko je peterokraka zvezda začela svoj
pohod, pa je o zlatem rezu kaj vedel le tu in tam kak arhitekt.

Slika 5.

Najbolj znani likovni mutaciji heksagrama sta rumena šesterokraka Davidova zvezda in tako
zvani Solomonov pečat, ki je zdaj del izraelske državne zastave, včasih pa je imel kot
amulet nalogo ščititi pred mrzlico.

Slika 3.

Število 7 je najmanjše celo število, ki v razmerju z nekaterimi drugimi celimi števili tvori
racionalne aproksimacije presenetljivo velikemu številu iracionalnih količin: i/2, )/3,
ys, <p in 0 .Poleg tega pogosto nastopa kot ključno število v prostorskih proporcionalah:

— harmonična proporcionala (7 :11 :29),

— geometrična proporcionala (7 :18 :47),

— aritmetična proporcionala (7:18:29),

— kontrageometrična proporcionala (7 :11 :14),

— kontraharmonična proporcionala (7 : 42 : 47).

7 — Slovenski etnograf

98 Tine Kurent

Slika 6.

šetravov skedenj pred Ivlengšem, ki ga je zgradil Janez Gregorc 1905. leta, krasijo na
pročelju osmerokraka zvezda sestavljena iz leseniti letvic in pet manjših šestokrakih
zvezd, ki so kar izrezane iz lesenega opaža. Skedenj so podrli 1973. leta.

Slika 7.

Da šesterokrake zvezde na Setravovem skednju niso samo dekoracija, postane očitno, če
skedenj proporcijsko analiziramo. Razsežnosti skednja in njegovih členov so uravnane z
med seboj povezanimi enakostraničnimi trikotniki (triangulatura) z izjemo opečnih mrež na
levi in desni strani vhodnih dveri in vrat za vmetavanje. Te odprtine uravnava proporcija 0,
ki izvira iz oktagrama.

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 99

100 Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 101

Slika 8.

Osmerokraka zvezda na pročelju Setravovega kozolca ni samo dekoracija, ampak tudi
geometrični simbol proporcije &, ki uravnava opečne mreže ob vhodniti dveriti (37:15) in
ob vratih za vmetavanje (14 :6). Ker fasado kot celoto in druge člene fasade uravnava
triangulatura, lahko rečemo, da je kršen zakon o nemešanju proporcij.

102 Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 103

Slika 9.

Različne metamorfoze oktagrama v svetu (od zgoraj navzdol in od leve proti desni):

— Kolo boga Surya z osmimi prečkami je predstavljeno v kamenitem reliefu Črne pagode
v Orissl (Indija, zgodnje XIII. stoletje). Svetišče je zasnovano kot voz sončnega boga.
Sončni krog in kolo njegovega voza simbolizirata v mnogih civilizacijah počelo vsemogoč-
nosti, dobrote, pravičnosti in drugih podobnih epitetov. Še bolj zgodnja indijska oblika
istega počela je tako imenovano Ašokovo kolo (kralj maurijske dinastije, III stoletje), ki ga
je moderna Indija prevzela kot emblem v svojo zastavo.

— Kamniti azteški koledar je monumentalna plastika, kompozicijsko razdeljena na osem
delov. Oktogramovim metamorfozam so pogosto pripisali funkcijo koledarja (= merilca
četrte dimenzije), ko prvotna funkcija — uravnavanje prostora (= prvih treh dimenzij), ni
bila več očitna.

— Znak »tao« iz kitajskega duhovnega sveta. Kategorija reda ali celote je najvišja katego-
rija v kitajski misli. Njen simbol je »tao«, kar pomeni red, ali tudi pot. Tudi ta znak, ki ima
na obodu števila, je v zvez! s koledarjem.

— Egiptovski hieroglif, ki pomeni naselje, mesto, kraj, je po obliki analogen križu v okta-
gramu. Ker so egiptovska mesta in tempeljski kompleksi uravnani s proporcijami oktagrama
od Imhotepa dalje, ko se hieroglif za mesto tudi prvič pojavi, je analogija očitna. Razlaga
simbolove geneze iz križišča poti ni kaj prepričljiva, če vemo, da so egiptovski gradbeni
kompleksi koncipirani osno, longitudialno, in da v egiptovski gradnji igra križišče manj
opazno vlogo kot v katerikoli drugi arhitekturi.

— Vitruvijeva roža vetrov, zaradi katerih Vitruvij uči, da mesta ne smejo biti pravokotna,
ampak osmerokotna (I knjiga, V in VI poglavje), je metamorfoza oktagrama, ki ima, če
izvzamemo indijski magični križ, edina tudi besedni komentar, prek katerega je direktno
povezana z gradnjo.

— Nacistični kljukasti križ je samo formalistično posnemanje svastike, za katero so zmotno
menili, da je simbol Arijcev. Svastika je v resnici mnogo starejša od Arijcev in je živa še
zdaj po velikih delih sveta. Na Japonskem je svastika simbol za svetišče, v Nepalu je to
znak boga vzgoje oziroma učenja, kot mi je povedal naš študent Chitrakar Padma. Formalno
se je svastika s svojimi osmimi oglišči (poleg središčne točke) razvila iz znaka tao in je
prevzela vlogo magičnega razporeda v merjenju časa. Tudi nekatere stare sredozemske
kulture so poznale svastiko.

— »Vantra« ali »tantra« — sanskrtski izraz, ki pomeni »pravilo« ali »obred«. Pravimo mu
tudi indijski magični križ. V gradnji indijskih svetišč je oblika »yantra« večkrat dobesedno
prenesena v tloris. Sanskrtska literatura, kjer nastopa pojem »yantra«, je obilna, vendar je
kompozicijska pravila iz ezoterične vsebine težko izluščiti. Budistično učenje tantričnega
značaja, ki je bogato urokov, zagovorov in magičnih formul, se je preneslo pod nazivom
»mikkyo« tudi na Japonsko, vendar se je ob tem že izgubila vsaka sled povezave med
yantro in graditeljstvom. Posebna manifestacija »tantre« je »varjayana«, ki predstavlja
»diamantno vozilo«, tretjo fazo budizma. »Varjayana« je znana tudi kot »tantrizem« ali
»mantrayana«, ki predstavlja »vozilo navodil«. Spiritualna sinteza teh navodil ali pravil je
predstavljena z ritualnim diagramom »mandala«.

— Indijanske risbe v pesku so še zdaj žive obredne stvaritve med Navajo Indijanci. Vsake-
mu dnevu tako imenovane »ceremonije nočne poti« pripada določena risba. Vse te sheme
imajo krožni obod (včasih nezaključen), v katerem so stilizirane risbe razporejene v četvero-
ali osmerokot, ali v dvojno četverno spiralo, ki spominja na svastiko. Vsak del risbe, ima
svoj simbolični in magični pomen — predvsem gre za čaranje v zvezi z indijanskim živ-
ljenjem: voda, mavrica ,ogenj, koruza, fižol, sonce, štiri smeri.

— »Mandala« ali »mandara« pomeni v sanskrtu krog. To je hindujska oziroma budistična
geometrična shema, ki predstavlja vesolje. Uporablja pa se tudi kot osnova za monumen-
talne, predvsem kultne zgradbe.

104

Tine Kurent

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 105

Slika 10.

Grafična predstava pojmov, ki obvladujejo kitajsko misel. V definiranju teh pojmov
je naš jezik zelo neprecizen in kitajska miselnost naši tako tuja, da ni enostavno dojeti, za
kaj gre. Vsekakor ne gre zgolj za filozofijo ali religijo, ker je v njih primešano tudi mnogo
špekulacij in coprnij in, kot se nam zdi, tudi spomini na pozabljeno znanost proporcioni-
ranja s pomočjo oktagrama. Preden pričnemo pregledovati posamezne likovne sheme naj
pripomnim, da je pojem posameznega števila v kitajski misli vedno asociiran z nekim dru-
gim pojmom, podobno, kot so to razumeli pitagorejci; za nas je tak način mišljenja vseka-
kor tuj, kajti gematrija je tudi že pozabljena vednost.

Medsebojna povezanost likovnih shem, ki so po našem mnenju v bistvu mutacije propor-
cijskih ključev v kitajski kompoziciji, se da zasledovati od magičnih križev naprej. »Hong
fan«, kar pomeni pravilni odnos (= proporcija?) oziroma najvišji red (= idealna kompo-
zicija?), vrhovni načrt, oziroma veliki vzor (vse našteto so gradbeniški pojmi) in »yue ling«
ali razvrstitev letnih časov (četrta dimenzija) — se združena pojavita v »ho t'ou«, kar
pomeni tabla rumene reke. Na obodu te kvadratne sheme je 2 X 4 = 8 števil, ki posamezna
pomenijo isto kot v obeh že obravnavanih magičnih križih: 4 osnovna gradiva in 4 letni
časi, tem pa so dodane še 4 glavne smeri (cf. Vitruvijeva vetrnica, ki tudi označuje
smeri). Sredino zavzemata števili 5 in 10, kar se zdi, da kaže na decimalnost, ki jo poznamo
tudi iz kitajske metrologije. Tabli rumene reke je sorodna hiša koledarja ali »ming t'ang«,
s petimi oziroma 9 prostori, označenimi s celimi malimi števili. Iz tega se razvije simbol
»tao«, kar pomeni red ali pot. To je najvišja kategorija v kitajski misli. Glede na različen
razpored osmerih števil na obodu sta se razvila »wang tao« ali kraljevski red in »t'ien tao«
ali nebeški red. Pojem reda, pojem celote in pojem poti (načina) povezani s števili —
prav lahko navežemo na kompleks arhitekture, kjer red in celota gotovo predstavljata
pomemben parameter. Razpored števil se pojavlja tudi v obliki »hi ts'en« — kjer na
osmih ogliščih svastike pride do razdelitve časa v luninem letu (zopet povezava s četrto
dimenzijo).

106 Tine Kurent

Slika 11.

Število sedein je dobilo zaradi svojiti kompozicijskih lastnosti v zavesti človeštva atribut
nečesa nenavadnega, čudežnega in pravljičnega. Najbolj vidno se število sedem izkazuje
v judovskem sedmerorokem svečniku, menori, in v pravljicah, kot je Sneguljčica in sedem
palčkov.

Bibliografija

Vitruvius, De Architectura (translation by F. Granger, Loeb Classical Library, London, 1962)
Leone Batista Alberti, Ten Books on Architecture (translated info English by James Leoni,
Tiranti, London, 1955)

L. N. Tolstoj, Vojna in mir (prevedel Vladimir Levstik, DZS, Ljubljana, 1963)

P. H. Scholfield, The Theory of Proportion in Architecture (Cambridge, MCMLVIII)

M. C. Ghyka, Le Nombre d'Or (Gallimard, 1931)

Marcel Granet, La Pensée Chinoise (Edition Albin Michel, Paris XlVe, 1968)

Dorothy Dunn, American Indian Painting of the Southwest and Plains areas (University of

New Mexico, Albuquerque, 1968)

Me Graw Hill, DIctIonary of Art (Ed. by Bernard S. Myers, Assist, ed. Shirley D. Myers,
Me Graw Hill, New York, 1969)

T. Kurent, The Modular Eurythmia of Aediculae in Šempeter (Narodni muzej, Ljubljana,
1970)

T. Kurent, The Modular Composition of Roman Water — wheels (Archaeometry, voi. 10,
Oxford University, 1967)

T. Kurent, The Modular Analogy of Roman Palaces in Split and FIshbourne (Archaeometry,
voi. 12 part 1., Oxford University, 1970)

T. Kurent, The Modular Composition of Diocletian Palace in Split (Živa Antika, god. XX,
Skoplje, 1970)

T. Kurent, Proportio and Commodulatio after Vitruvius compared to Proportion and Mo-
dules of Diocletian Palace in Split (Živa Antika, god. XXI, sv. 1., Skoplje, 1971) i
T. Kurent, The Analogy In Modular Composition of Roman Fortresses at Caerleon and at
Mogorjelo (Živa Antika, god. XXI, sv. 2., Skoplje, 1971)

Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 107

Summary

MUTATIONS OF PROPORTIONAL KEYS IN SLOVENIA

Proportionala keys as part of the secret »know-how« of mason guilds were not understood
by laymen, but attributed supernatural properties and transformed in various signs,
emblems and symbols. Some of their mutations appear also in Slovenia.
Pentagram, the geometrical origin of the golden mean, became the symbol of health and
the secret sign to Pythagorheans. Its metamorphosis in »mora«, the decorative five-
pointed star on the Slovenian cradles, is believed to protect the infant against the spell.
The five pointed star on communist flags is also related to pentagram.
Hexagram, generating the proportion 1/3, is often used as decoration on our buildings,
such as the illustrated barn in Mengeš, which in fact is proportioned with equlateral
triangles. Another mutation of hexagram is the six pointed David's star and the Solomons's
seal, now the center of the Israeli flag.

Octagram is originating a family of proportions related with the y2. Its mutations include
the Indian wheel of god Surya, the Indian sings »tantra« an »mandala«, which are used
as architectural schemes; the Egyptian hieroglyph meaning town; the eight winds, besause
of which according to Vitruvius towns must be octagonal; the Far Eastern sings »tao«
and »swastika«, which has eight corners: the Aztec stone calendar, divided in eight parts
and the Indian foursome or swastikalike sand drawings. The eight pointed star decorating
the barn In Mengeš indicates the proportion of brick grids on the barn's elevation.
Number seven, as the smallest whole number rationally approximating in the ratio with
other small integers some irrational quantities, such as jt, V2, yz, i/5, rp, and 0, has
lent its supernatural power to sayings, proverbs, magic, religions, and fairy-tales.

Illustration 1

Proportional keys: quadrate, pentagram, hexagram, and octagram, are the geometrical
origin of proportions |/3, golden mean or (p, V5, and a family, of proportions having in
common factor y2.

Illustration 2

Octagram and its derived proportions: quadrate = 1:1, quadriagon =(1-hv'2):2,
diagon = v'2rdual diagon = 2j/2 —1, octava = 2, 0 or double guadriagon =1 + \'2.

Illustration 3

Number seven in the ratio with some other small numbers rationally approximates some
irrational quantities: .tt, VŽTVŠ^ V5, (p, and 6.

Illustration 4

Mutations of pentagram are the symbol of health to Pythagorheans (»The pentagram
adopted by the initiated was for them the symbol of health«), or the magic sign on
Slovenian cradles, or the five pointed star on communist flags.

Illustration 5

The Solomon's seal is a metamorphosis of hexagram.
Illustration 6

This barn near Mengeš (Slovenia) is decorated with eight and six pointed stars. i

108 Tine Kurent

Illustration 7

Triangular proportion of the barn near Mengeš is symbolized with sixpointed stars on its
elevation.

Illustration 8

Proportion of brick grids on the elevation of the barn near Mengeš is called 6 = ^ + V2,
which is symbolized by the decorative eight pointed star.

Illustration 9

Some mutations of the octagram (from the top down and from left to right): the wheel
of god Surya, the Aztec stone calendar, the Far Eastern »tao« symbol, the Egyptian
hieroglyph meaning »town«, the Vitruvian wind-rose, the »swastika« and its replica on
the Nazi flag, the Indian sign »yantra«, the West Indian »sand paintings«, the Indian
scheme called »mandala«.

Illustration 10

Mutations of the Chinese symbols derived from octagram.
Illustration 11

The compositional properties of the number seven were supernatural to laymen. Hence
its sublimation in proverbs, religions and fairy-tales.

Zbirke

Pavla Štrukelj

Etnološka zbirka severnoameriškili Indijancev Ojibwa iz 19. stoletja v Slovenskem
etnografskem muzeju (Zbiralci Friderik Baraga, Franc Pire, Ivan Čebul)

Med najstarejše neevropske zbirke v muzeju sodijo predmeti, ki so jih prispevali
omenjeni misijonarji-raziskovalci. Večina predmetov izvira iz prve polovice 19.
stoletja; predstavljajo kulturo indijanskih skupin Očipve in Otava na območju
Gornjega in Michiganskega jezera.

Najštevilnejši so Baragovi predmeti; misijonar jih je prinesel leta 1836, ko se je
prvikrat vrni! v domovino. Viri o tej zbirki (članki v časnikih, pisma Baragovi
sestri, omembe v Baragovi knjižici o severnoameriških Indijancih) pojasnjujejo
kdaj so bili predmeti poslani, namenjeni ljubljanskemu muzeju. Omenili bomo
pismo sestri Amaliji z dne 18.—29. julija leta 1833. Baraga sporoča v njem,
da ne more še poslati prispevkov grofu Hohenwartu.^ Naslednje pismo je brat
Friderik poslal Amaliji 23. decembra leta 1836; pisal ga je, ko je potoval v Evropo.
Baraga piše v njem, da pošilja poln zaboj zanimivosti njenemu soprogu. Roko-
pisni seznam predmetov manjka. Vsa dosedanja raziskovanja izpričujejo domnevo,
da so bili poslani indijanski predmeti v omenjenem zaboju, čeprav niso posebej
omenjeni. Ilirski list^ je namreč že naslednje leto (1837) objavil seznam Baragovih
in Pirčevih darovanih predmetov. Kasnejši viri (življenjepisi misijonarjev v leksi-
konih) ne omenjajo indijanske zbirke. Tako je torej seznam v Ilirskem listu edini
in poglavitni vir podatkov o obravnavani zbirki. Omenjeni list ni objavil samo
indijanskih predmetov, temveč je prinašal sezname vseh muzejskih zbirk iz prve
polovice 19. stoletja. Tedanji Kranjski deželni muzej je namreč objavil v listu
seznam prispelih darov muzeju vsak mesec. Ti zapisi predmetov vsebujejo
dokaj natančne podatke, zato so izredno dragoceni in pravzaprav edini, ki se
nanje lahko opiramo z gotovostjo.

Nekatere listine iz 19. stoletja, ki poročajo o delu muzeja, so shranjene v Držav-
nem arhivu Slovenije. Pregledali smo zadevne vire o Baragovih in Pirčevih da-
rovanih predmetih in ugotovili, da so podatki v neposredni zvezi s seznami,
objavljenimi v Ilirskem listu. Kurator L. Lichtenberg^ pojasni že na začetku takega
poročila, da muzej objavlja sezname darovanih predmetov z imeni darovalcev
v omenjenem listu. Iz teh kronoloških seznamov je v poročilu le načrten povzetek.
O darovanih predmetih Franca Pirca je na voljo malo virov. Kamnita sekira,
ki je prispela z Baragovimi predmeti, je pripisana na koncu seznama. Ostale
indijanske predmete je Pire poslal kasneje. Ilirski list je objavljal tudi pisma
misijonarjev in poročila o njihovem delu. Leta 1842'' je časnik priobčil Pirčevo
pismo kanoniku Paušku v Ljubljano. Med drugim se Pire zahvaljuje za poslane
darove in pripominja, da pošilja nekaj indijanskih predmetov. Ko je Ilirski list

' Prim. Jaklič Franc, 1931: Misijonski škof Irenej Friderik Baraga. V Celju, str. 97.

' lllyrisches Blatt, 1837: Verzeicliniss der fiir das Landes-Museum eingegangenen Beitrâge.

Laibach, Nr 17, str. 67—68.

' Stândisches Landes Muséum von Krain. Jahres Bericht 1837 — Leopold Lichtenberg,
curator. Stanovski arhiv Slovenije, Reg IV. F. 8 — de 1837 incl. 1840, Nr 311—359 (Državni
arhiv Slovenije, Ljubljana).

* lllyrisches Blatt, 1842: Missions-Nachrichten. Schreiben des Missionârs Franz Pierz aus
de St. Marie 1. juli 1841. Nr 20—19. V. 1842, str. 83—84, Laibach.

110 Pavla Štrukelj

2enskl mokasini, indijanski rod Očipve, območje Gornjega jezera, prva pol. 19. stol.

Motivi ornamentov na mokasinih

Indijanska zbirka 111

objavil leta 1844^ nov seznanil prispelih neevropskih predmetov v muzej, je na
koncu omenjena razstavljena indijanska zbirka Barage in Pirca.

O zbiralcu Ivanu Čebulu in njegovih prinesenih predmetih je na voljo še manj
virov kot o Pircu. Leta 1873 se je vrnil v domovino in tako domnevamo, da! je
tedaj moral prinesti indijanske predmete.

Prvi muzejski popis razstavljenih indijanskih predmetov je bil napisan v Dežma-
novem vodniku leta 1888.' Omenjeni so vsi trije misionarji: Friderik Baraga, Franc
Pire in Ivan Čebul.

Predmeti severnoameriških Indijancev so bili prvikrat vpisani v inventarne knjigo
leta 1895, na straneh 42—43.^ Zbirka ima naslov: S. Amerika. V stolpcu opomb
je napisan tudi darovalec. Iz podatkov je razvidno, da se je muzejski uslužbenec,
ki je vpisoval predmete, opiral na zapis v Dežmanovem vodniku. Predmeti so
vpisani pod številkami 1090—1145 v nemščini. Podatki so skopi, splošno je
zapisano ie ime predmeta.

Predmeti obravnavanih indijanskih plemen so bili vpisani tudi v knjige Etnograf-
skega muzeja v letih 1923—28.= V knjigi EM II so zabeleženi pod naslednjimi
številkami: 2861—2875 ; 2877—2879; 2884—2886; 2888—2897 ; 2899; 2901; 2914—
2919; 2944—2945 ; 2948. Podatki v teh knjigah so prav tako skopi in zelo po-
mankljivi. Zapisano je le ime predmeta, darovalec ni omenjen; nekateri predmeti
imajo označbo »Indijansko«. Predmeti so zapisani precej zaporedno, vendar je
zaradi pomanjkljivih podatkov zelo otežen njihov pregled.

V poročilu, ki ga je objavil Boris Orel v Slovenskem etnografu leta 1954' o ne-
evropskih zbirkah, so omenjeni tudi predmeti iz severne Amerike. Pripomniti je
potrebno, da sa( viri le deloma pravilni, ker je pisec upošteval samo podatke
iz inventarnih knjig Narodnega in Etnografskega muzeja. V teh knjigah so, kot
smo že omenili, zapisi pomanjkljivi in nepravilni. Čeprav je Boris Orel samo naštel
predmete, ki so shranjeni v muzeju, je vendar načel vprašanje preučevanja teh
zbirk.

Seznam objavljen v ilirskem listu

Baragova zbirka je bila objavljena leta 1837 Nr 17/9 z naslovom: »Verzeichniss
der fijr das Landes-Museum eingegangenen Beltrage«^" (Seznam predmetov De-
želnega muzeja). Pod številko 213 so razvrščene naslednje skupine:

a) Izdelki iz lubja severnoameriške breze; napravili so jih ameriški prebivalci iz
rodu Očipve ob Gornjem jezeru. Ti so: ena posoda (makak), napolnjena s slad-
korjem (indijanska beseda sinsibakwat bi morala biti zapisana pravilno sisibak-
wat, kar pomeni sladkor), ki je dobljen iz soka ameriškega sladkornega drevesa;

' lllyrisches Blatt, 1844: C. Verzeichniss der eingegangenen Museal-Geschenke. Laibach,
No 6—8. II, str. 24.

' Dežman Karel, 1888: Fijhrer durch das Kralnische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach
von Kari Deschmann. Laibach, str. 153—156.

' Prim. Inventarne knjigo Narodnega muzeja — kulturno zgodovinski oddelek. Prva knjiga,
1895—1914.

^ Prim. Inventarne knjigo EM II, šL 2024—3515.

' Orel Boris, 1954: O etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike In Azije v Etnografskem
muzeju v Ljubljani. Slovenski etnograf, Ljubljana, let. VI—VII, 1953-54, str. 140—141.
lllyrisches Blatt, 1837, Nr 17/9, str. 67—68, št. 213.

112 Pavla Štrukelj •

Torba z dolgo obramnlco, rod Očipve, Gornje jezero, prva pol. 19. stol.

Ornament na torbi

Indijanska zbirka 113

— dve drugI prazni posodi različne velikosti; — četrta je enaka posoda, napolnjena
z divjim rižem, ki raste na močvirnih tleh ob Gornjem jezeru. Imenujejo ga ma-
nomin in je poglavitno žito teh Indijancev. Dve skledici (onagan), uporabljeni za
tekočo hrano; en model čolna (zhiman, angl. pisano tchiman), izdelan iz brezo-
vega lubja, notranji okvir je iz ameriške cedre, ima eno jadro in dve vesli. Pet
kosov brezovega lubja, pripravljenih za pokrivanje strehe šotora (kosi so majhni).

b) Stanovanjska oprema in leseni izdelki: dve majhni otroški skledi in ena otro-
ška žlica, izdelek domačinov; dve leseni žlici (indijan. izraz emikwan); edini jedilni
pribor teh prebivalcev; kotel visi navadno ob ognjišču, napolnjen z rižem, ribami
ali drugim mesom; kadar je kdo lačen, vzame hrano iz kotla. — Manjši rogoznici
(anakan); v kočah so večje, prav tako na potovanjih, kajti na njih tudi spijo. —
Ena vreča (mashkimod), majhna, tkana iz travnatih vlaken. — Otroška indijanska
zibelka (tikinagan), narejena za poglavarjevo družino, izrezljana; na otrokovem
pregrinjalu so indijanska dekleta uvezla figuralni okras. — Krplje (agimag pl.,
sing. agim) z vezalkami za privezovanje noge; očipvejska ženska je napravila
umetniško pleteno mrežo med okviri krpelj.

c) Primerki oblačil: par nevestinih čevljev (makisinan pl.) iz srnje kože, okrašenih
z zelenimi svilenimi nitmi in vezenih s pobarvanimi hrbtnimi razcepljenimi ščeti-
nami; — par dekliških čevljev, napol vezenih; — par navadnh ženskih čevljev.

d) Moška in bojna oprema: bakrena ost sulice (jimagan); čisti baker je lahko
dobiti na površini zemlje kot neobdelan kos ali list. — Dve glavi mirovne pipe
(opwagan), umetniško rezljani iz rdečega kamna; ena glava ima kositrne okrasne
vložke; — dve dolgi cevi za tobačno pipo; ena je ovita do polovice z ježevčevimi
bodicami, umetniško vezena, okrašena s ptičjimi peresi in z zeleno žimo; druga
je okrašena z razcepljenimi ježevčevimi hrbtnimi bodicami. Sledi razlaga o upo-
rabi teh pip. — Mošnja za tobak (kishkibitagan) iz nestrojene cevaste kože rjave
podlasice. Vse štiri noge so okrašene s pisanimi trakovi; pra-Amerikanci nosijo
mošnjo, obešeno na pasu. — Dve podobni mošnji za tobak iz nestrojene svetlo
rumene kože kune; — torbica za tobak, tkana iz rdečih volnenih niti in vrvic
z nanizanimi drobnimi steklenimi biseri; izdelala jo je očipvejska ženska; —
usnjena nožnica (mokoman pomeni nož), vezena in ovita s fino narezanimi, po-
barvanimi bodicami ameriškega ježevca. — Osem puščic in dva loka (mitigwab);

— kij (pagamagan), izdelan iz neke zelo trde drevesne korenine.

e) Prirodnine: košček cedrovega lesa (gijik, gigik); — naravne in pobarvane
ježevčeve bodice, ameriški pra-rodovi krasijo predmete in vezejo oblačila z njimi;

— polovica rogovja (eshkan) velikega ameriškega losa; — več ahatov in karneo-
lov; — krogla pirita, dobljena v Gornjem jezeru; — peruti pisanega ptiča, (mo-
ningwaneka — pomeni ptiča pribo), dobljene na otoku Sv. Mihaela, v glavni misi-
jonski postaji Sv. Jožefa.

f) Knjige: 1. Jesus obimadisiwin oma akìng (molitvenik); — 2. Otchipwe anamie-
masinaigan (molitvenik). Obe knjižici je spisal Friderik Baraga, mekatewikkwa-
naie (Črna suknja), tako so imenovali katoliškega misijonarja; obe knjižici sta
tiskani leta 1837 v Parizu.

g) Bakrorez: pogled na novo katedralo svete Ane v Detroitu.

h) Novci: dva srebrna in en bakren; pomenijo: 1 Taler, Meksiška republika 1834;
pol dolarja, ZDA 1836; 1 cent, ZDA, 1836.

8 — Slovenski etnograf

114 Pavla Štrukelj

Tobačna pipa miru, rod Očipve, Gornje jezero, prva pol. 19. stol.

Pod Nr. 214 je navedeno: Franc Pire je poslal iz Sault St. Marie staro kamnito
sekiro (wagakwad), zelenkast peščenec (?), izkopana v Arbre Croche.
Seznam Baragovih predmetov je prikazan tako, kot ga je objavil Ilirski list. Pre-
gledali smo samo pripisana očipvejska imena posameznih predmetov in napisali
popravke.

Leta 1888 je bil izdan vodnik po zbirkah Kranjskega deželnega muzeja Rudolfi-
num v Ljubljani; napisal ga je Karel Dežman. V tej knjižici so navedeni predmeti
iz severne Amerike na strani 153—156." Omenjeni so takole: v dvorani V. so
razstavljene etnografske zbirke iz severne Amerike in Azije v veliki vitrini; te so
poklonili muzeju misijonarji: škof Friderik Baraga, Franc Pire in Čebul ter Go-
renje Kliner, svetovni popotnik na fregati Novara.

Predmeti, ki jih je poslal Ivan Čebul, so: indijanska mirovna pipa iz rdečega
kamna (glava pipe ima obliko temahavka), prevrtana, lesena cev je oblikovana v
zavojih; — indijanska košarica s pokrovom, izdelana iz drevesnega lubja, okrašena
z ježevčevimi bodicami; — par čevljev iz jelenovine, odlično obuvalo Indijancev
v ostri zimi v severni Ameriki; — indijanska torba za tobak, izdelana iz črnega
sukna, obramnica je tkana iz samih steklenih drobnih biserov, na prednji strani
vezena cvetlica; v njej je kresilo; — torba za tobak, izdelana iz modrega blaga,
geste obšita s steklenimi biseri in z dolge obramnico; — kes blaga z našitimi
raznobarvnimi svilenimi trakovi.

Pod številko 23 sta navedeni: stara kamnita indijanska sekira iz območja Gor-
njega jezera in konica sulice iz kresilnega kamna; oboje je daroval Franc Pire.

" Dežman Karel, 1888, str. 153—156.

Indijanska zbirka 115

Baragovi predmeti so našteti tal<ole: l<rplje, pet l<osov brezovega lubja, čoln iz
brezovega lubja, lol<a in puščice, indijanska piščal, dve rogoznici, majhna vreča,
dve leseni žlici, dve otroški skledici in žlica, dve mirovni pipi, obrtni izdelki iz
brezovega lubja, usnjena nožnica, torba za tobak, otroška zibelka, par navadnih
ženskih indijanskih čevljev, par dekliških čevljev, par nevestinih čevljev, kij.

V tem vodniku so napisani Baragovi etnološki predmeti, ki so bili razstavljeni v
etnografskem oddelku, toda ne vsi. Manjkajo kožnate mošnje za tobak, bakrena
sulica; številčno niso navedene posode iz drevesnega lubja.
Ko smo pregledovali sedanje stanje obravnavane indijanske zbirke, smo ugo-
tovili, da so vpisani v našem muzeju le predmeti Ivana Čebula, Friderika Barage
in Topolanskega. V muzeju so shranjeni le Baragovi etnološki predmeti; od teh
manjkajo: bakrena sulica, tri tobačne mošnje, dve puščici in tri puščične konice.

— Predmeti misijonarja Čebula so vsi shranjeni. — V muzeju sta tudi kamnita
sekira in kamnita sulica, ki ju je daroval Pire, kot je omenjeno v Dežmanovem
vodniku. Misijonarju Pircu pripisujemo še nekaj uporabnih indijanskih predmetov,
ki so v našem muzeju. Ti so: moški vezeni mokasini z mehkim podplatom, par
dekliških vezenih mokasinov, par ženskih mokasinov, okrogla pletena košara s
pokrovom, osmerokotna posoda iz brezovega lubja, vezena s cvetličnim motivom.
Naslednji predmeti: dve posodi iz brezovega lubja, en otroški in en ženski moka-
sin so pripisani Baragi šele v prvi inventarni muzejski knjigi. V seznamu, ki je bil
natisnjen v Ilirskem listu, ti predmeti niso omenjeni.

Slovenski raziskovalci — misijonarji

pri indijanskih skupinah Očipve in Otava

Friderik Baraga je bil prvi slovenski misijonar v deželi Indijancev Očipve in Otava
in prvi naš raziskovalec teh skupin. Bil je tudi med prvimi raziskovalci indijan-
skega jezika, saj je napisal temeljna dela na tem področju.

Leta 1831 je Baraga prispel v Cincinnati (Ohio); tu se je pričel učiti otavski jezik.
Najprej je vodil misijonsko postajo Arbre Croche na vzhodni obali Michiganskega
jezera; kraj se danes imenuje Harbor Springs. Skupina Indijancev Otava je v
glavnem prebivala v Dolnjem Michiganu, to je na polotoku med Huronskim in
Michiganskim jezerom. Ozemlje je bilo še svobodno ob Baragovem prihodu in
je segalo na jugu do reke Grand River. Pri Otavanih je ostal Baraga od leta 1831
do 1835. V tem času je potoval na Bobrov otok v Michiganskem jezeru, na kate-
rem so prebivali otavski ribiči in pridelovalci sladkorja; dalje v Manistik (Mani-
stique) onstran Michiganskega jezera, v La Grand Traverse (danes Traverse
City). Leta 1832 je dal natisniti molitvenik v otavskem jeziku. Naslednje leto (1833)
je obiskal na krpljah (80 km) Michilli-Mackinac (danes Mackinaw) in otok Little
Detroit. Nato se je peš odpravil na jug v Maškigong (danes Muskegon) in v Grand
River (danes Grand Rapids), ki je bil tedaj še na svobodnem indijanskem ozemlju.
Spomladi leta 1835 je Baraga nadaljeval misijonsko delo pri plemenu Očipve ob
Gornjem jezeru. Po Baragovem odhodu so morali Indijanci Otava na jugu pol-
otoka Michigan prepustiti ozemlje Združenim ameriškim državam. Mnogo otavskih
družin se je izselilo v Kanado, zlasti na otoke v Huronskem jezeru in se po-
mešalo z Očipvejci.

Baraga je najprej prebival v Sault Sainte Marie, kasneje se je odselil v La Pointe
na otok Madeline. Na otoku so se Indijanci Očipve ukvarjali z ribolovom. Bila je

116 Pavla Štrukelj i

Rezljani okvir indijanske otroške zibelke, rod Očipve, Gornje jezero, prva pol. 19. stol.

Ornamenti na lesenih delih otroške zibelke

Indijanska zbirka 117

tudi Že zelo razvita trgovina francoskih naseljencev s kožuhovino. Baraga je v
tem kraju preučeval indijanski jezik in imel stike tudi z Indijanci na celini v Fond
du Lac, ki jih je obiskoval v čolnu iz brezovega lubja.

Pozimi leta 1835/36 je Baraga napisal pet knjig: tri v očipvejskem jeziku, eno
slovensko in eno nemško knjižico, ki jo je prevedel tudi v francoski jezik. Knji-
žico'^ v slovenskem in nemškem jeziku, ki opisuje življenje severnoameriških
Indijancev, je Baraga izdal na prošnjo rojakov iz domovine in na pobudo Leopol-
dinske družbe na Dunaju. Ta družba je Barago tudi denarno podpirala. Omenjena
Baragova knjižica je pomembna; v njej niso opisani samo Indijanci Očipve in
Otava, temveč tudi druga indijanska plemena. Delo je pisano stvarno in nepri-
stransko in sega v dobo, ko je bilo še zelo malo pisanih virov. Ta Baragova knji-
žica je danes v strokovnih krogih malo znana, saj je ne zasledimo v delih, ki
obravnavajo indijansko kulturo. Bolje znana je Pirčeva knjižica, ki je izšla več
let kasneje.

Ko je Baraga pisal o življenju Indijancev, je šele nekaj let prebival med njimi.
Tako je razumljivo, da je iskal pisane vire, ki so bili na voljo v njegovem času
in ki so obravnavali zadevna indijanska območja. O vprašanju literature, ki jo je
Baraga uporabljal pri pisanju, je bilo napisanih že nekaj vrstic. Zato ne bi o tem
vprašanju natančneje razpravljali, temveč bi omenili le nekatere novejše pri-
pombe. Celoten slovenski prevod knjižice, ki je izšel leta 1970, ima zelo poučen
in pregleden predgovor profesorja dr. Vilka Novaka. Pisec natančno razčlenjuje
Baragovo delo in ga primerja s Heckewelderjevim. Nekateri raziskovalci Barago-
vih del menijo, da imenovanega izvirnega dela ni mogel uporabljati. Iz pisma
dne 25. februarja leta 1836 je razvidno, da je Baraga pisal prijateljem v New York,
naj skušajo dobiti Heckewelderja in dve drugi knjižici.'^ Od naprošenih del je
dobil samo eno in to naj bi bila Tatcherjeva knjiga: »Sketches of the Manner,
Customs and Character of the North American Natives«. Kljub najnovejšim virom
in raziskavam pa menimo, da je Baraga vendar moral zaslediti Heckewelderjeve
podatke, ker jih uporablja in navaja njegovo ime.

Dne 29. septembra leta 1836 je Baraga odpotoval v Evropo; s seboj je nesel
rokopise vseh petih knjig. Delo o življenju Indijancev je bilo tiskano v nemškem
jeziku in v slovenskem skrajšanem prevodu v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani; očip-
vejski molitvenik in francoski prevod knjižice o življenju Indijancev sta bila tiska-
na v Parizu. Ob tej prvi vrnitvi v domovino je Baraga pripeljal tudi muzejsko zbir-
ko indijanskih predmetov.

Avgusta leta 1837 se je Baraga vrnil v Ameriko in še to leto dal tiskati knjigo o
osnovnih pravilih očipvejske slovnice v mestu Buffalu. Nato se je vrnil v misijon-
sko postajo La Pointe (Visconsin) in ostal do leta 1843- Od tu je odšel v L'Anse

" Baraga Friedrich, 1837: Geschichte, Character, Sitten und Gebrauche der nord- amerika-
nischen Indier. Laibach.

Slovenski prevod: Popis navad in sadershanja Indijanov Polnozhne Amerike. — Prevod j
je priredil Jožef Krek, ki je samovoljno krajšal Baragovo besedilo. V Ljubljani, 1837. i
Natančen prevod Baragove nemške izdaje je izšel šele leta 1970 v Celju z naslovom:
Zgodovina, značaj, nravi in šege severnoameriških Indijancev. V knjigi je obširen in po-
učen uvod prof. dr. Vilka Novaka.

Prim. pismo B. Kotnika, poslano leta 1970 dr. V. FajdigI v Ljubljano. Iskreno se zahva-
ljujem dr. FajdigI za pojasnila, ki jih je posredoval o Baragi in njegovem delu.

118 Pavla Štrukelj I

Okrašena posoda Iz brezovega lubja, rod Očipve, prva pol. 19. stol.

Ornament na tej posodi

Indijanska zbirka 119

(Gor. Michigan) blizu polotoka Keweenaw. V L'Ansu so belci odkrili bogate
bakrene rudnike; razvila se je tudi živahna trgovina s kožuhovino, zato se je v
tem kraju naselilo mnogo evropskih priseljencev. Baraga je deloval med obojimi,
belci in Indijanci. Pozimi leta 1846 je obiskal indijansko naselje Lac du Flambeau
na krpljah. Zaradi tiskanja očipvejskih knjig je potoval v Detroit, vračal pa se je
prek otoka Sand Island v naselje Grand Portage. Leta 1847 je Baraga pisal Leo-
poldinski družbi na Dunaj, da je končal očipvejske slovnico,'"' začel pa je se-
stavljati slovar. Indijanci Otava so mu sporočili, da so ga sprejeli za člana svojega
rodu. Od leta 1848 do 1851 je Baraga potoval po misijonskih postajah, med dru-
gim je obiskal tudi Gopper Harbor in Ontonagon. Leta 1853 je napisal očipvejski
slovar;'^ istega leta je postal v Sault St. Marie apostolski vikar gornjega Michigana
pri Indijancih Očipve. Leta 1858 je dal tiskati indijanske knjige v Gincinnatiju,
leta 1860 se je odpravil po krpljah skozi pragozd na jug v St. Ignac, na otok
Mackinac in v Minnesoto Mine (danes Rockiand), rudarsko naselje blizu Onto-
nagona. Leta 1861 je potoval v Detour, južno od Aulta, ob izlivu reke St. Marie,
na Sugar Island (Sladkorni otok), v Baie de Goulais severno od Saulta. Leta
1866 je Baraga prenesel sedež škofije v mesto Marquette; tu je umrl leta 1868."
Baraga se je posebno uveljavil na področju znanosti. Raziskoval je indijanski
jezik in preučeval očipvejske kulturo. Na žalost pa je bil tako vnet misijonar
krščanske vere, da je pri Indijancih odstranjeval stare verske indijanske skulp-
ture. Mimogrede omenjamo, da ni v muzejski zbirki nobenega predmeta, ki bi
ponazarjal indijansko božanstvo.

Franc Pire je odpotoval v Ameriko leta 1835. Skoraj štirideset let je živel med
Indijanci. Leta 1836 je ostal v indijanskem naselju La Croix (Cross Village). Misi-
jonsko delo je opravljal v Sault SL Marie, na otoku sv. Jožefa in v Kitchimitigong,
vzhodno od Sault SL Mahe. Leta 1838 je obiskal indijanski naselji Mihipikoton
in Okvanikisinong ob severni obali Gornjega jezera. Od tu je šel v Grand Portage,
Fort William in Pigeon River; v teh naseljih je živel leta 1838—39, 1841-^2, 1847.
V teh letih se je vračal tudi med Indijance Otava v Middietown, Cheboigan, Arbre
Croche, na otok Kastor, v Manestie (Manistee), Grande Traverse, Machkigong
(Muskegon) in v še nekatera druga manjša indijanska naselja. Leta 1845 je na-
pisal v otavskem jeziku »Veliki katekizem z obširno razlago« in dal tiskati 70
nedeljskih pridig. Učil je Indijance kmetijstva in o tem svojem delu poročal v
Ljubljano. Kmetijska družba v Ljubljani ga je odlikovala za uspešno delo pri raz-
širjanju umnega kmetijstva in vrtnarstva doma in na tujem.

Leta 1852 je Pire živel pri Indijancih Očipve v Crow Wingu (Minnesota); v tem
kraju je prebivalo tudi več francoskih naseljencev. Leta 1853 je ustanovil postaje
ob jezeru Mille Lake, v Belle Prairie in v Sauk Rapids. Leta 1857 je pisal župniku
Kristanu na Vačah in hkrati poslal knjižico o zgodovini Indijancev, ki jo je napisal
in izdal v SL Louisu. Iz naselja Crow Wjng je obiskoval Indijance ob jezerih
Leech Lake, Red Lake, Otter-Tail Lake. Leta 1864 se je Pire vrnil v domovino.

" Baraga Frederick, 1850: A Theoretical and Practical Grammar of the Otchipwe Lan-i
guage. The Language spoken by the Chippewa Indians; which is also spoken by the 1
Algonquin, Otawa and Potawatomi Indians with little diference. Detroit. '

'' Baraga Frédéric, 1853: A DIctIonary of the Otchipwe Language, explained in english; i
I —Otchipwe-Englisch, Il — Englisch-Otchipwe, Cincinnati.

Prim. podatke: Jaklič, 1931, str. 191—230. :ì

120 Pavla Štrukelj

Koničaste krplje, rod Očipve, prva pol. 19. stol.

vendar je spet kmalu odpotoval k Indijancem v Ameriko. Ustanovil je spet nekaj
novih postaj in obiskoval prejšnje. Leta 1867 je Pire zaradi visoke starosti prebil
največ časa v Crow Wingu. Ko je napisal »Knjigo zmernosti« in ustanovil bratov-
ščino zmernosti v Minnesoti, je odpotoval v domovino leta 1873. Umrl je v Ljub-
ljani leta 1880.1^

Pire se je zelo trudil, da bi Indijance Očipva navadil kulturno živeti in umno
gospodariti. Pisal je verska berila in pesmi v indijanskem jeziku; podobno kot
Baraga je izdal knjižico o življenju Indijancev in v njej obširno opisal lastna do-
živetja. Nekateri njegovi viri v tej knjižici so dokaj pomembni. Pire je poslal ljub-
ljanskemu muzeju tudi nekaj indijanskih predmetov, ki so večinoma brez podat-
kov; nekaj predmetov je izgubljenih, kot je ugotovljeno.

Janea Čebul je odpotoval v Ameriko leta 1859. Nekaj časa je prebival v Sault
St. Marie, nato je bil poslan v Minnesoto Mine (danes Rockland) in Ontonagon.
Leta 1860 je prispel v La Pointe; od tu je oskrboval postaje: Red Cliff, Bad River
(Odanah), Bayfield in Superior (Viscensin) in nekaj manjših indijanskih naselij.
Čebul je obiskoval tudi naselja: Ashland, Duluth, Fond du Lac (danes Cloquet),
Courtes Oreilles in Lac du Flambeau. Leta 1863 je srečal na potovanju po Minne-
soti štiri Slovence, trgovce. — Leta 1873 je obiskal domovino, nato se je spet

" Prim. podatke v knjižicah:

Pierz Franz, 1855: Die Indianer in Nord-Amerika, ihre Lebensweise, Sitten, Gebrâuche
u. s. w. St. Louis, Mo.

Hrovat Florentin, 1887: Franc Pireo oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijo-
nar med Indijani v severni Ameriki. V Celovcu.

Indijanska zbirka 121

vrnil v Ameriko. Najprej je delal v naselju Evropejcev Shawano (Wisconsin), po-
tem v indijanski vasi Keshena, v kateri so prebivali Menomini. Tu je ustanovil
»družbo treznosti« in strogo nastopil zoper prodajanje žganja Indijancem. Leta
1874 je prebival v Superior; obiskoval je naselja Bad River, Ashland, Bayfield,
La Pointe, Red Cliff, Courtes Oreilles in Cloquet Leta 1875 je deloval med Indi-
janci Menomini v Marinette. Leta 1876 je Čebul odpotoval v Evropo, Egipt in
Palestino. V Franciji je ostal od leta 1878 do 1882, nato se je vrnil v Ameriko.
Zadnja leta svojega življenja je preživel v krajih: Kalumet, St Ignac, Manistique,
ifonwood, Ontonagon, Iron River, Norwagy, Iron Mountain, Newberry, Grand Ma-
rais, Garden in Fayette. Leta 1898 je Čebul umrl v Gardenu.''^

Čebul je bil zelo priljubljen posebno med Indijanci; poznali so ga ob vsej južni
in zahodni obali Gornjega jezera in ob severni obali Michiganskega jezera. Naučil
se je očipvejskega jezika. Bil je pevec, pesnik in godbenik. Daroval je ljubljan-
skemu muzeju nekaj izvirnih in dragocenih predmetov.

Prvotno ozemlje Indijancev Ojibwa in njihovih
podskupin ter današnji rezervati

Potomci številnega indijanskega rodu Ojibwa, ki je bilo v daljni preteklosti tretje
največje indijansko pleme, so razširjeni po gozdnem ozemlju ob Velikihi jezerih
v severnem delu Michigana, Wisconsina, Minnesote in vzdolž južne obale Kanade.
Na območju Huronskega, Gornjega in Michiganskega jezera je bila njihova prvot-
na domovina; kasneje so se ti Indijanci naselili na celini ob manjših jezerih in
v gozdovih. Te imenujemo gozdne in jezerske Indijance Ojibwa. V Kanadi pre-
bivajo na ozemlju med Ontario in Winnipegom ter po pobočju Skalnih gora,
koder se premikajo potujoče manjše skupine. Najzahodnejši Indijanci te skupine
so Pembina; prišli so iz severozahodne Minnesote in severne Dakote, naselili so
se na pogorju Turtle Mountains in v severozahodni Kanadi. Skupina Nibowisibi-
wininwak je naseljena v Saskačevanu, skupina Pik River v Manitobi." Vse te
severne skupine so se pomešale s plemenom Crée in Assiniboin. Francoski na-
seljenci so jih imenovali Saulteaux (slapovi). Te indijanske skupine pripadajo
lovski prerijski kulturi in so zato imenovani prerijski Ojibwa.

V prvi polovici 17. stoletja so Evropejci odkrili pleme Ojibwa ob severovzhodni
obali Gornjega jezera. To je bila skupina Sault Sainte Marie. Druge skupine so se
pomikale ob obalah jezer na zahod prav do Wisconsina. V času teh selitev so se
Indijanci Ojibwa neprenehoma bojevali z drugimi plemeni (Fox, Santee, Dakota,
Sioux) in jih pregnali iz močvirnatega ozemlja, na katerem je uspeval divji riž
(Zizania aquatica).^"

V prejšnjih stoletjih so bile razširjene na ozemlju Indijancev Ojibwa pomembne
vrste divjih živali. Indijanci so lovili kuno, medveda, vidro, kuno zlatico, risa,
rakuna ali kanadsko kuno in pižmovko. Proti koncu prejšnjega stoletja so Evro-
pejci, predvsem trgovci, bolj in bolj spraševali po kožah teh divjih živali. Indijanci
Ojibwa so se selili na zahod celine in na sever do otoka Royale in Grand Portage,

Zaplotnik Ivan, 1928: Janez Čebulj misijonar v Ameriki. V Grobljah. Misijonska knijž-,

niča, zv. 6. |
" Lyford Carrie A., 1953: Ojibwa Grafts. Lawrence Kansas. Indian Handcrafts 5.

Underhill Ruth M., 1953: Red Man's America. Chicago, str. 114. J

12?. Pavla Štrukelj

kjer je bil lov uspešnejši in bogatejši. Leta 1766 so poročali evropski raziskovalci,
da prihajajo Indijanci v Michillimackinac (danes Mackinaw) z velikimi svežnji
kožuhovine. Trgovci so kupovali kože tudi pri severni skupini Ojibwa na območju
Lake of the Woods; ti še danes pripadajo subarktičnim lovcem. Iz območja Hudso-
novega zaliva je poročala družba »Hudson's Bay Company», da so trgovali z Indi-
janci Chipewyans.^' Tako je v 19. stoletju pleme Ojibwa oskrbovalo večino evrop-
skih trgovcev s kožami in z ribami. Indijanci pa so prejemali kot plačilo strelno
orožje, industrijske in obrtne izdelke.

Prerijski in jezerski Indijanci Ojibwa so imenovani tudi kalumet ljudstvo. Ime
izvira od naziva mirovne pipe, ki je predvsem glede rabe zelo pomembna v
družbenem življenju Indijancev. To številno indijansko skupino sestavlja več
plemenskih podskupin. Taka manjša skupina so Indijanci Otava, ki so pred-
stavljali prvotno veliko pleme Ojibwa. Ko so se selili proti zahodu celine, so
prebivali ob reki Otava v vzhodni Kanadi. Sosednja skupina, prav tako iz rodu
Ojibwa, jih je pričela imenovati Otava, kar naj bi pomenilo trgovca. Indijanci
Otava so postali dejansko dobri trgovski posredniki, najprej med indijanskimi
rodovi, kasneje pri evropskih trgovcih.^^ Naselili so se na območju Michiganskega
jezera. Po letu 1741 so se ti Indijanci pomikali ob dolnjem Michiganu, na otok
Mackinac in v okolico Arbre Croche (danes Harbor Springs). Ko je prišel Baraga
leta 1831 v Arbre Croche, je živelo približno 4000 Otavanov na polotoku Michigan.

Druga podskupina so Čipeva, Očipve; ti so zasedli ozemlje od Sault Sainte
Marie proti zahodu in se naselili tudi v deželi Minnesoti. Prvi raziskovalci so
poročali o tem plemenu, da je zelo napredno in da predstavlja razvito kulturno
dejavnost. Ameriško-kanadska vojska je omejila svobodo Očipvejcev v veliki
meri v letih 1812-15. Še večji pritisk so izzvale ameriške industrijske družbe na
Indijance Očipve, ko so začele odpirati na njihovih ozemljih bogate rudnike in
ustanavljati industrijo. Te družbe so preseljevale Očipvejce nasilno v notranjost
celine, predvsem v Minnesoto. Indijanci se niso mogli braniti, zato so bili pri-
siljeni prepustiti lastno zemljo za majhno odškodnino. Zaradi neprestanih pre-
ganjanj se je število Očipvejcev občutno zmanjšalo. Baraga poroča, da jih je
bilo v njegovem času okrog 15.000. Leta 1843 so šteli Očipvejci okrog 30.000
prebivalcev.^^

Menomini so prav tako podskupina Ojibwa. Njihov jezik je soroden s plemeni
Cree-Montagnais na severu in s plemeni Sauk, Fox in Kickapoo v preriji. Nase-
ljeni so v državi Wisconsin in ob Michiganskem jezeru.

Tretja značilna podskupina rodu Ojibwa so Potawatomi. Tudi ti Indijanci so se
naselili na območju Michiganskega jezera. Znani so kot poljedelci in zato sorodni
s prerijskimi plemeni.

Številna etnična skupina Indijancev Ojibwa ima mnogo imen. Jezikovno pripada
pomembni skupini Algonkin, ki zajema največje število indijanskih rodov. V to
jezikovno skupino sodijo plemena vzdolž Atlantske obale, v notranjosti Labra-
dorja, v severnem delu bazena St. Lawrence, na območju Velikih jezer in Mississi-

" Lips Eva, 1956: Die Reisernte der Ojibwa-Indianer, Wirtschaft und Recht eines Ernte-
volkes. Berlin, str. 31.

Swanton John R., 1953: The Indian Tribes of North America, Washington, str. 244.
" Swanton, 1953, str. 263.

Indijanska zbirka 123

pija, v preriji Sasl<atchewan in v zgornjem IVlissouriju. Skupina Ojibwa so naj-
številnejši v jezikovni skupini Algonkin. Pleme Otava, Potawatomi in Ojibwa so
jezikovno zelo sorodni, rodovno pa le v ohlapni zvezi.

Danes govorijo Indijanci Ojibwa lasten jezik samo v naselju in še to le starejši
ljudje. Mlajši rod se uči angleščine. Nekateri Indijanci govorijo tudi francoski
jezik, ker so bili prvi evropski naseljenci na njihovem ozemlju Francozi.

Ime Ojibwa, Chippewa, slovensko Očipve, Cipeva pomeni veliko skupino Indi-
jancev Ojibwa. Prvotno in pravo ime rodu Ojibwa je bilo »ishinabe, Anishinabe«,
kar pomeni prvi ljudje. Pleme je dobilo to ime od drugih indijanskih rodov. Prvi
angleški naseljenci so ime popačili in pričeli imenovati te Indijance Chippewa.
To ime se je splošno uveljavilo, saj so tako imenovani v vseh uradnih listinah
na območju Združenih držav.^'' Ime Chippeways, Ottawas zasledimo v literaturi
že v prvi polovici prejšnjega stoletja.^^ Enako jih imenuje Baraga v svojih knjigah
in pripominja, da so bili Indijanci Očipve v preteklosti številen in mogočen rod;
sedaj jih je mnogo manj in so raztreseni okrog Gornjega jezera in v notranjosti
celine. Dalje meni, da pripadajo Očipve, Otava in Potawatomi jezikovni skupini
Algonkin; med seboj se le malo razlikujejo.^'

Ime Ojibwa je splošno uveljavljeno v etnološki literaturi, v nekaterih primerih
je dodana še označba »Chippewa«, ki določneje pojasnjuje, da je to ena in
ista etnična skupina Indijancev Ojibwa.^'

O nastanku imena Ojibwa se je ukvarjalo že mnogo raziskovalcev. Napisanih je
več razlag, od katerih niso vse v celoti sprejemljive. Dokazano je, da ime Ojibwa
izvira iz indijanskega jezika. Nekateri strokovnjaki menijo, da je to popačena be-
seda »o-jib-i-weg« — kar naj bi pomenilo človeka, ki slika predmet ali piše na
primernem materialu. Ohranjeni zvitki brezovega lubja dokazujejo to razlago,
na njih so pisana poročila o vračih in o obrednem besedilu rodovne družbe
midéwiwin ter o značilnih potezah rodovne kulture. Taki zvitki so se ohranili
pri plemenih Menomini, Potawatomi in Ottawa.^^

Današnja določena ozemlja severnoameriških Indijancev, imenovana rezervati,
so naseljena z njihovimi etničnimi skupinami. Tehtno je pripomniti, da so nek-
danje Baragove misijonske postaje na ozemlju Ojibwa in Otava danes indijanski
rezervati; ti so ustanovljeni v vseh tistih pokrajinah, ki so jih zasedli Ojibwa,
ko so se selili na zahod. Na tem ozemlju živijo Ojibwa podobno kot njihovi pred-
niki. Ukvarjajo se z lovom, ribolovom, pobirajo divji riž na močvirnih poljih in
nabirajo gozdne sadeže. V današnji dobi se je zelo razvila obrtna dejavnost
med njimi; izdelujejo izvirne in lepe izdelke ne samo za lastno rabo, temveč jih

Lyford, 1953, str. 12.

Hiiger M. Inez, 1951: Chippewa Child Life and Its Cultural Background. Washington. Bureau
of American Ethnoiogy. Bulletin 146, str. 1—2.
Lips, 1956, str. 129.

" Heckewelder Jean, 1822; Histoire, moeurs et coutumes des nations Indiennes. A Paris,
str. 37.

" Baraga, 1837, nem. izd. str. 31—33; slov. prev. str. 27—29.
Baraga, 1850, str. 5.

" Lyford, 1953 — že v naslovu knjige imenuje to indijansko skupino z obemi imeni in
sicer Ojibwa, Chippewa.
2' Lyford, 1953, str. 12.

124 Pavla Štrukelj

tudi prodajajo. Gozdovi na tem območju so še bogati kal<ovostnega lesa, čeprav
so ga evropski trgovci dali mnogo posekati v prejšnjem stoletju. Najbolj pogostna
gozdna drevesa so: breza, javor, cedra, jesen, vrba, hrast, topol in smreka.

Leta 1815 so se začeli Indijanci Ojibwa pogajati z vlado Združenih držav glede
dodeljenega ozemlja. Od leta 1850 do 1880 so bili splošno ustanovljeni sedanji
rezervati. Razdeljeni so na organizirane, neorganizirane in zaprte rezervate, ter
rezervate, ki imajo razdeljeno zemljo."

V organiziranem rezervatu v Michiganu prebivajo Indijanci iz naselij L'Anse,
Baraga, Las Vieux Desert, skupina v Ontonaganu, Keweenaw Bay Indian Com-
munity in skupina Bay Mills. Uprava Velikih jezer (Great Lakes Agency) nadzo-
ruje ta naselja. V Zgornjem Michiganu blizu Sault Sainte Marie je neorganiziran
rezervat, ki mu pripada skupina Indijancev na Sugar Island (Sladkorni otok)
in skupina Nahma; v teh naseljih živijo oboji, Ojibwa in Otava. Hannahville je
prav tako neorganizirana skupina in jo imenujejo tudi Potawatomi; v njej je
priženjenih nekaj posameznikov iz rodu Ojibwa.

V državi Wisconsin so organizirani rezervati skupin iz Lac du Flambeau, Bad
River, Mole Lake in Red Cliff. V neorganiziranem rezervatu sta skupini iz Lac
Courte Oreille in SL Croix. Uprava Velikih jezer opravlja nadzorovalno delo tudi
v teh rezervatih.

V državi Minnesota sodijo v organiziran rezervat skupine iz Fond du Lac,
Grand Portage, Mille Lacs, Bois Fort ali Nett Lake (tudi Lake Vermillion), White
Earth in Leach Lake. Nadzoruje jih »The Consolidated Chippewa Agency«. V
severozahodni Minnesoti živi neorganizirana skupina Indijancev ob Rdečem
jezeru (Red Lake Indians) v zaprtem rezervatu. V severni Dakoti na Turile Moun-
tain je tip rezervata, ki ima razdeljeno zemljo, v njem živi velika skupina Indijancev
Pembina, ki so neorganizirani.

Razvrstitev predmetov v skupine i

Orožje I

Puščice. V zbirki je šest puščic, od teh imajo trije primerki puščične osti, trije;
so brez njih. Puščice so vtaknjene v razcepljen konec lesene palice, nato pai
tesno ovite z rastlinskim vlaknom. Zadnji konec vsake puščične palice je operjen ^
za boljše letenje. Ptičja peresa so prilepljena v treh vrstah na zadnji del palice i

" Lyford, 1953, str. 16. ,

a) Indijanska etnična skupina je »organizirana«, če je sprejela reorganizacijo zakona z '
dne 18. junija 1934. ■

b) Indijanska etnična skupina je »neorganizirana«, če ni sprejela reorganizacije zakona; I
zato ima latiko le neuradno plemensko organizacijo in oblast ali svet. j

c) »Zaprt rezervat« obsega zemljo, ki jo priseljenci ne morejo naseliti. V rezervatu ob
Rdečem jezeru ni dovoljeno naseljevanje belcev; prav tako ne dobijo zemlje posamezni
Indijanci. Vse ozemlje je v plemenski posesti. i

d) »Rezervat z razdeljeno zemljo« pomeni, da imajo posamezni Indijanci posest, ki jim'
je bila na voljo že v preteklosti, ne da bi bila potrebna plemenska privolitev. Nekaj zemlje ;
je še vedno v plemenski lasti. Z odredbo Kongresa se lahko dovoli ali prepove naselitev
belcev.

Indijanska zbirka 125

in nel<olil<o pristrižena. Nel<aj teti peres je nel<olil<o pošicodovanih. Rastlinska
in kožna vlakna, ki ovijajo ptičja peresa, so pobarvana z rdečo barvo. Štiri
palice so okrašene med nalepljenimi peresi z rdečimi in črnimi črtami. Puščične
palice so dolge od 58 do 61 cm in imajo na zadnjem koncu zarezo za tetivo.
Indijanski domačin je naredil puščične osti. Te so gladke, oblikovane kot list
z ostro konico. V zadnjem delu osti sta izsekana kaveljčka in poševno obrnjena
nazaj. Dve puščični osti sta železni, ena je bakrena.

Sulica. V zbirki je en primerek brez držala. Narejena je iz kresilnega kamna,
temno zelene barve, gladko obdelana, konica oblikovana ovalno.

Lok. V zbirki sta dva primerka; eden je dolg 121 cm, drugi 116 cm. Loka sta
izdelana iz svetlega lesa, verjetno iz ameriškega belega oretia, ploščata in z
zarezami na konceh. Zareza je tudi na sredini loka. Tetiva je kita severnoameri-
škega losa, zvita iz dveh trakov.

Kij. Ploski leseni kij je izdelan iz neke zelo trde drevesne korenine; najožji je
v sredini, na konceh je širši, trapezaste oblike. Okrašen je z vrezanim okrasom,
ki ga sestavljajo geometrične oblike: rombi, črte, te se diagonalno križajo,
spirale, križci, obrobljeni s pravokotniki.

Orodje

Kamnita sekira, zelenkasta, gladko obdelana, rezilo je oblikovano; na zadnjem
koncu ima ovalen žleb, vanj je bil nameščen jermen, ki je vezal sekiro na
toporišče.

Prometna sredstva

Čoln. Majhen model kanuja kaže veren posnetek čolna, ki so ga Indijanci Ojibwa
uporabljali na jezerih. Notranje ogrodje je iz cedrovega lesa, ostali material
je brezovo lubje. Čoln je opremljen z enim jadrom in dvemi vesli, šivi na robovih
čolna so zaliti s smolo. Zgornji rob kanuja je rdeče pobarvan, enako barvane
so klopi v kanuju.

Krplje. Muzejski primerek je tip koničastih krpelj, ki so značilne pri Indijancih
Ojibwa. Očipvejska žena je napravila mrežo med okvirji, ki so iz svetlega lesa,
verjetno jesena. Umetniško pletena mreža je narejena iz narezanih trakov jelenje
kože. Prednji in zadnji del mreže je rdeče pobarvan. Trakovi za privezovanje
nog so nameščeni na sredini krpelj. Na robovih okvirjev so pod kožnatimi trakovi
rdeče krpice volnenega blaga in rdeči čopki. Okvirji krpelj so na zgornji strani
okrašeni z vrezanim cik-cak okrasom, ki je povrhu pobarvan z rdečo barvo.
Krplje so dolge 105 cm, široke na sredini 31 cm.

Material za šotor. V zbirki je pet kosov brezovega lubja. To so majhni kosi,
odrezani in pripravljeni enako, kot bi jih sešili Indijanci, če bi hoteli pokriti šotor.
Vsak kos je sešit iz treh delov.

Kosi oblačil in druga oprema

Moški mokasini. Muzejski par je izdelan iz jelenovega usnja ima mehek podplat;
kroj obuvala je iz enega kosa jelenovine. Vrhni del je prišit posebej tako, da je

126 Pavla Štrukelj j

mokasin drobno naguban. Ta vrhnji del mokasina je okrašen z okrasnimi robovi.
Mokasini so opremljeni z vezalkami. Črn suknen pas, obrobljen z zeleno svilo,
je vstavljen med manšetami ob členkih in ostalim mokasinom.

Drugi primerek, samo en mokasin, iz jelenove kože, je enako krojen kot prejšnji.
Vrhnji prednji del je okrašen; motiv je cvetlični. Šopek predstavlja cvet zvončka,
dva druga cvetova, liste in tri pike; obroblja ga okrasni rob. Polno vezenje je
narejeno z raznobarvno svileno prejico.

Ženski mokasini. Muzejski par predstavlja nevestine mokasine. Narejeni so iz
srninega usnja. Krojeni iz enega kosa usnja, šiv samo na peti, podplat mehek;
spredaj so mokasini drobno nagubani. Manšeta ob členkih je iz črnega sukna,
njen zgornji rob je okrašen z zeleno svilo. Aplikacijski okrasni motivi na manšeti
so cvetovi iz raznobarvne svile, obrobljeni z drobnimi belimi biseri. Vrhnja prednja
usnjena krpa je vezena z barvanimi ježevčevimi razcepljenimi vlakni. Okras je
rozeta, elipsasti listi in popki.

Naslednji par so dekliški mokasini, izdelani iz srninega usnja, krojeni iz enega
kosa in imajo mehek podplat. Usnjena ozka manšeta ob členkih je okrasno na-
zobčana, prednji del je drobno naguban. Prednja vrhnja krpa je vezena z barva-
nimi ježevčevimi vlakni. Okrasni motivi so: tulipanov cvet, dva popka, listi in
spirali.

Par navadnih ženskih mokasinov je narejen iz enega kosa jelenovega usnja in
ima mehke podplate. Manšeta in vezalke so usnjene. Vrhnja prednja usnjena
krpa je vezena z barvanimi ježevčevimi vlakni. Okrasna motiva sta: cvet z listi
in rob.

Par ženskih mokasinov iz temnorjave jelenove kože, mehek podplat, drobne
gube ob šivu vrhnje prednje usnjene krpe. Manšeta ob členkih je iz temno-
modrega sukna, obrobljena z modro svilo in nanizanimi belimi drobnimi biseri
v obliki zobčkov; na notranji strani tega roba je bordura s križnim vbodom.
Na manšeti je okrasni motiv vejice s popkom in šesterokrake zvezde. Okras je
šivan z raznobarvnimi drobnimi biseri; sredina vejic je prepletena s križnim
vbodom. Vrhnji prednji del je vezen z barvanimi ježevčevimi vlakni. Motivi: steblo
z listi, cik-cak črta oblikuje grmiček in okrasni rob.

Par dekliških mokasinov, sešitih iz enega kosa srnje kože, šiv na peti in
prstih; spredaj drobno nagubani, ozka manšeta. Vezen motiv z raznobarvno
prejico: cvet s popki in listi, spodnja lista sta hrastova. Okrasni rob je vezen
z barvanimi ježevčevimi vlakni. Manšeta je nazobčana, bordura na njej je vezena
z barvnimi ježevčevimi vlakni; motiv je cik-cak črta.

Primerek samo enega ženskega mokasina kaže kroj iz enega kosa jelenovine,
mehek podplat, šiv le na peti, obrobne gube spredaj in manšete iz črnega sukna
Na tem suknu je našita vijoličasta svila in na njej okras iz našitih belih drobnih
biserov, ki oblikujejo spirale, zobčke in črte; vmesna elipsasta polja so iz rdeče
svile, vrhnji prednji del je vezen z ježevčevimi vlakni in obrobljen z drobnimi bi-
seri; motiva: cvetovi z listi in kvadrat v sredini.

Primerek otroškega mokasina je narejei iz enega kosa temnorjave srnje kože,
šiv samo na peti, mehek podplat, in spredaj drobno naguban. Usnjena manšeta
je vezena z barvnimi ježevčevimi vlakni; okras na njej loki in čopi. Motiv spredaj:
cvet, steblo z listi in viticami.

Indijanska zbirka 127

Torbe s široko in dolgo obramnico

V muzejski zbirki sta dva primerka. Prvi je vezen z biseri. Prednji del torbe je
iz temnomodrega volnenega blaga, katerega gornji rob je obšit z zelenim ripsom.
Poglavitni okrasni motiv na torbi so rakove škarje, napol realistična lista in ge-
ometrični liki; ti so: rombi, trikotniki, črte in pike. Na obramnici je ponovljena
kompozicija rakovih škarij in varianta vzorca kremplja; med temi vzorci so manjši
geometrični liki. Uporabljeni biseri so raznobarvni in gosto nanizani po površini
biaga. Rese na spodnjem robu so prav tako vezene z biseri in oblikujejo kva-
drate, rombe, romboide, pravokotnike in varianto vzorca vidrinega repa. Obrobni
del torbe je vezen z belimi biseri, gosto nanizanimi v črtah, ki v presledkih obli-
kujejo elipse.

Drugi primerek torbe s široko dolgo obramnico je tkan iz volnenih niti in vrvic
z nanizanimi belimi biseri. V osrednjem delu na prednji strani so osnova rdeče
volnene niti; ob straneh sta pasova iz zelenih volnenih niti. Torba je tkana tako, da
vlakna z nanizanimi belimi biseri oblikujejo pokončne cik-cak črte po vsej po-
vršini; črte delajo videz vijugastega vzorca. Ob odprtini so prišiti trije trakovi
počez; ti so rdeče, rumene in zelene barve; prav ob robu so vijugasto prišiti
beli biseri. Vsi robovi, tudi obramnica, so obrobljeni z gosto nanizanimi belimi
biseri v dveh vrstah.

Zadnja stran torbe je tkana v treh barvnih ploskvah: stranski sta temnomodri,
srednja najširša je zelena. Beli biseri so vtkani enako kot na prednji strani in
oblikujejo isti vzorec. Med omenjenimi barvnimi ploskvami so tkani pasovi iz
rdečih niti. Krajna temnomodra pasova sta podaljšana v obramnico in sta ob-
robljena na straneh z ozkim rdečim pasom. Vtkani beli biseri na obramnici obli-
kujejo črtast vzorec z ravnimi krajšimi in daljšimi črtami. Te so razporejene tako,
da naslednji stolpec črt sega na sredino razmaka prejšnjih dveh črt. Tako je
oblikovan prekinjen črtast vzorec v stolpcih. Obramnici sta sešiti na konceh
in se končujeta z dolgimi resami volnenih niti, modrih in rdečih, in z vlakni nani-
zanih biserov. Spodnji del torbe končujejo dolge in goste rese volnenih niti in
vlaken z nanizanimi biseri. Notranjost torbe je podložena s pisanim bombažnim
blagom.

Torbica za tobak iz črnega sukna, znotraj podložena z rjavim bombažnim blagom
in s sivozelenim svilenim ripsom. Robovi torbice so okrašeni z dvema gostima
vrstama belih drobnih biserov. Prednji del je obrobljen z rdečo svilo; na sredi
je vezena cvetlica s steblom in listi. Okras je narejen z modrimi, rumenimi, temno-
rdečimi, svetlomodrimi in rožnatimi biseri. Bordura z ovalnimi robovi je okrašena
z aplikacijami. Motivi so variacije vidrinega repa. Krajna vzorca sta iz rdeče svile,
notranja iz sivozelene, srednji je vijoličast. V srednjem in vrhnjem vzorcu je sre-
dina prepletena s križnim vbodom. Podlaga teh okrasnih podolgovatih likov je
svetlomodra svila. Zadnji podaljšani del torbice je obrobljen z vijoličasto svilo
in belimi biseri. Notranji rob je iz sivozelene svile, na tej pa okrasna aplikacija
iz rdeče svile. Vzorec je motiv vidrinega repa in vezene vejice. V ovalnih oglih
je povrhu aplikacije vezen motiv javorovega lista in nazobčani list z elipsastim
izrezom. Spodnji rob končujejo mrežasto prepleteni, gosto nanizani drobni
biseri raznih barv in rese s čopki. Obramnica je tkana iz samih biserov. Na njej
oblikujejo temnozeleni biseri podlago trikotniških likov. Osrednji vzorec so rombi,

128 Pavla Štrukelj ,

iz temnordečiti biserov, obrobljeni s svetlovijoličastimi biseri, l<i se vrstijo v ena-
komernih cik-cak presledkih. Zadnja stran torbice je iz črnega sukna.

Širok trak iz temnomodrega sukna je okrašen z aplikacijami. Okras so podolžni
pasovi in oblikujejo geometrične like. Našiti okrasni svileni trakovi so rdeče,
zelene, rumene in svetlomodre barve; podlaga med našitimi trakovi je temnomodra
svila. Trak je dolg 137 cm in širok 17 cm. Zakaj je bil trak uporabljen, je težko
reči. Domnevamo, da je bil morda del oblačila ali del opreme indijanske zibelke.

Usnjena nožnica je sešita iz jelenove kože; krasijo jo dolge in goste rese. Ob
njeni odprtini je vezen okras, kvadratne oblike; vlakna vezenine so ježevčeve
bodice. Osrednji motiv je osmerokraka zvezda in kvadrat. Drobni geometrični
liki so na vogalih. Vlakna ježevčevih bodic so barvana rumeno, belo, črno, zeleno,
rožnato, rdeče in belo.

Tobačne mirovne pipe. V zbirki so trije primerki. Tovrstna pipa je pri Indijancih
Ojibwa pomembna. Ponavadi je glava pipe rezljana, dolga tobačna cev pa bogato
okrašena. Dve muzejski pipi imata glavi rezljani v obliki človeškega obraza
iz rdeče glinaste kamnine ali katlinita. En primerek je po ostalem delu glave
okrašen z vrezanimi in reliefnimi geometričnimi liki; na drugem primerku so
vloženi kositrni lističi, ki oblikujejo razne geometrične in reliefne pravokotne like,
pred odprtino pipe je rezljan nastavek.

Tobačna cev pri prvem primerku pipe je lesena, gladko obdelana, ploščata in
dolga 93 cm. Del te cevi je zeleno pobarvan, drugi del je ovit z barvanimi ježev-
čevimi bodicami. Na sredini in na koncu cevi je šop sive žime in ptičjih peres.
Drobne kite, ki so ovite okrog cevi, so pletene iz pobarvanih vlaken ježevčevih
bodic; ta vlakna pa so spletena okrog dveh tankih rastlinskih niti. Kite so več-
barvne in gosto lepljene poprek na cev. Okras na njej je črtast, oblikovan je
lik Indijanca s peresi na glavi in brez njih, mitološki panter, ki po starodavni
legendi živi pod zemljo, dalje geometrični liki in koničasti šotor. Vlakna ježevčevih
bodic so barvana črno, rdeče, belo in rumeno. Ob ustju cevi je šop žime, ovit
z zeleno svilo in šop kožnatih vrvic, ki so bele in vinskordeče barve; na koncu
teh so obešeni majhni bakreni cilindrični votli gumbi.

Druga tobačna cev je dolga 82 cm, lesena, okrogla, črno pobarvana. 66 cm cevi
je gosto ovite z večbarvnimi vlakni ježevčevih bodic, ki so na zgornji strani
prešite z rastlinskim vlaknom. Vlakna bodic, široka 2 mm, so bele, rumene, zelene
in rdeče barve.

Tretji primerek tobačne pipe je oblikovan kot sekira, ki je narejena iz rdeče
kamnine; okras so profilirani robovi. Cev je lesena, iz svetlega lesa in oblikovana
proti ustju v navojih.

V muzejski zbirki je tudi železno kresilo z nataknjenim koščkom gobe. Sodi
k opremi tobačne pipe.

Indijanska otroška zibelka. V muzejski zbirki je pravzaprav samo lesen okvir,
manjka pa vsa druga oprema npr. blazina, odeja, pregrinjalo. Kakor poročajo
viri v Ilirskem listu, bi moralo biti še vrhnje pregrinjalo, okrašeno z bogatim
vezenjem, ki ga danes ni v zbirki. Lesena podlaga zibelke je rezljana in rdeče

Indijanska zbirka 129

barvana. Vzorci so cvetlični, spirale in srčasta oblika v sredini. Okras je rezljan
z obeh strani deske. Nad glavo otroka je nameščen locanj, to je usločena
palica, ki je okrašena z enakim vrezanim motivom kot gornji del zibelke. Locanj
j9 pribit na obeh robovih in ovit s kožnatimi trakovi. Ob spodnjem robu zibelke
je pritrjena ovalna lesena deska, da otrok ne more zdrsniti z nje in da se noge
opirajo nanjo.

Obrtni izdeliti

Posode iz lubja amerišice breze. V zbirki sta dve skledici; iz njih so jedli tekočo
hrano. Oba primerka sta narejena iz upognjenega lubja in na straneh sešita.
Ena skledica je pravokotne oblike, sešita na štirih mestih, rob je končan z dodano
okroglo tenko šibico, ovito z vlakni ježevčevih bodic, barvanih vijoličasto, svetlo-
modro in rumeno. Na notranji strani zgornjega roba je vrezan okras, sestavljen
iz pik in črt, puščične osti in valovitih črt. Druga skledica je okrogla, sešita na
šestih mestih.

Šest posod iz lubja je oblikovno zelo podobnih; okrasni motivi pa so dokaj
različni. Vse posode so okrašene s polnim vezenjem vlaken ježevčevih bodic.
Posode so različne velikosti.

Posoda s pokrovom ima obliko prisekane piramide, sešita je iz upognjenega
lubja; šivi tečejo v obliki trapeza do polovice posode, nato je po sredini samo
en šiv do vrha. Vrhnji rob je enako končan kot pri skledicah. Okrasni motiv
na stranicah posode je na eni strani srce in listi, na drugi štirikraka zvezda,
rombi in popki; na pokrovu je vezena zvezdica, listi in popek. Vlakna ježevčevih
bodic so barvana rdeče, belo, rumeno, črno in modro.

Druga posoda je sešita enako kot prejšnja, enake oblike, toda ni okrašena.

— Naslednja posoda je enake oblike kot prejšnji, okras pa je bogatejši. Na eni
stranici so stilizirani cvetovi, listi in popki, na drugi trikotniške oblike stiliziranih
listov in kvadrat; na pokrovu je motiv listov. Polno vezenje je narejeno z razno-
barvnimi vlakni ježevčevih bodic. Rob posode je končan z gostim ovijanjem rdečih
in rumenih vlaken. Pod njim je vrezan okras cik-cak črt in prav tako ob šivih
posode. Rob pokrova ovijajo modra vlakna v presledkih. — Drugi primerek je
okrašen z motivi, ki so srce, cvetova, nazobčan list z rogovi in popkom. Na
pokrovu so okrasne cik-cak črte. Vlakna ježevčevih bodic so barvana črno in belo.
Ta posoda je oblikovana in šivana kot prejšnji primerki. Na eni stranici so okraski
geometrični liki in osti puščic, na drugi je šop upognjenih travnatih stebel in ost
puščice. Ob robu pokrova so cik-cak črte in okrasni šivi, narejeni z vlakni
ježevčevih bodic. Okrasne risbe so vezene z barvanimi vlakni ježevčevih bodic.

— Naslednja posoda iz obravnavane skupine je okrašena s stiliziranim cvetličnim
motivom. Na eni stranici so cvetovi z listi, polmesecem in piko, na drugi so cve-
tovi, listi in popki; pokrov je okrašen z liki rombov. Vezenje je narejeno z bar-
vanimi vlakni ježevčevih bodic; te so rdečkastorjave, zelene, modre in bele.

Posoda pravokotne oblike s pokrovom ima spodnji široki rob upognjen navzven
in na pokrovu dolg locanj. Vse štiri stranice posode so vezene z vlakni ježevčevih
bodic. Končni, ožji stranici, sta okrašeni z ženskimi liki in sicer sta dva v spodnji,
dva v zgornji polovici stranice. Okrasni motiv je cvetlični, napol stiliziran. Vzorec
predstavlja posodo, iz nje pa raste glavno steblo s cvetom; iz stranskih stebel
cvetijo marjetke in tulipani. Ta šopek, napravljen s polnim vezenjem, pokriva

9 — Slovenski etnograf

130 Pavla Štrukelj

celo stranično ploskev; spodnja cvetova segata že na spodnji upognjen rob.
Vzorec s srci je vezen na upognjenem robu ožjili stranic. Vsi robovi stranic so
oviti s črnobelimi vlakni ježevčevih bodic. Razkošno okrašen je tudi pokrov
posode; na njem je razporejenih šest cvetov; v sredini teh je zanka in na njej
sta privezani dve školjki kavri. Vzorec na pokrovu je obrobljen z neenakomerno
nazobčanim robom, narejenim z navadnim vbodom. Široki rob pokrova je gosto
ovit z vlakni ježevčevih bodic; upognjene stranice pokrova so cik-cak gosto
ovite z rastlinskim rjavim vlaknom. Notranjost posode je oblepljena s papirjem.
Dolg locanj je spleten iz barvanih vlaken ježevčevih bodic.

Druga posoda ima osem izbočenih stranic, okrogel pokrov in dolg locanj z rde-
čimi pentljami ob straneh. Okras na stranicah je narejen s polnim vezenjem
barvanih vlaken ježevčevih bodic. Motivi so cvetlični. Vzorca na stranici ena in
pet sta enaka, prav tako na stranici dve in šest, tri in sedem ter štiri in osem.
Okrašen je tudi pokrov posode; na njem je vezen motiv šopka cvetlic in src,
Posoda je na robovih oblepljena s svilenimi in bombažnimi trakovi. Notranjost
posode je obdana z gladko plastjo lubja, ki pokriva konce vlaken ježevčevih
bodic.

Pleteni izdelki. V muzejski zbirki je primerek torbe, pomemben izdelek pri tem
indijanskem plemenu. Tkana je v različnih izmerah. Muzejski primerek je narejen
iz svetlo in temnorjavih cedrovih vlaken. Osnova je mrežasta, nato je votek,
gosto ovit okoli nje. Na zadnji strani torbe je vzorec vodoravnih črt, označen
s svetlejšimi in temnejšimi vlakni. Na prednji strani je vzorec prav tako narejen
v vrstah. V eni so oblikovani trikotniki, v drugi mitološki panter. Tako razporejen
vzorec izpolnjuje vso površino tkanja.

Pletena posoda s pokrovom, oblikovana kot krogla, je pletena iz ploščatih viter
tako, da votek prikazuje pretikanje vitre po zunanji in notranji strani pokončne
osnove.

V zbirki sta tudi dve rogoznici, pleteni iz cedrovih vlaken. Ta so svetle, naravne
barve in temnorjave barvana vlakna. Pleteni vzorci so: kvadrati, pravokotniki,
rombi, trikotniki in črtasti vzorec na konceh- — Tkana rogoznica je iz razcepljenih
vlaken rafije. Rogoznica ima na konceh dolge, goste rese, le na eni strani so
rese kratke.

Leseni izdelki. V zbirki sta dve večji leseni zajemalki, izdelani iz enega kosa.
Držalo zajemalke je na koncu zarezano poševno kot kljuka. Zajemalki sta gladko
obdelani s stružilcem. — Dve majhni otroški skledi sta prav tako gladko obdelani
s stružilcem. Okrašeni sta s profiliranimi robovi. — Otroška žlica je enako izde-
lana kot zajemalki.

Glasbeni instrument. V muzejski zbirki je dolg lesen rog, gosto ovit z lubjem
ameriške breze. Dolg locanj je privezan na obeh konceh. Rog je dolg 140 cm.

Muzejska zbirka in interpretacija kulture Indijancev
Ojibwa

Številčno skromna zbirka skupine Ojibwa predstavlja nekaj pomembnih kulturnih
značilnosti tega rodu. Na tem mestu nameravamo razpravljati o izvirnosti pred-

Indijanska zbirka 131

metov in o zgodnjih virih ter jih primerjati z razisl<ovanji sodobnih ameriških in
drugih strokovnjakov. Posebej moramo poudariti, da so prvi viri, ki poročajo
o obravnavani indijanski kulturi, dokaj pomembni. Zato menimo, da je potrebno
upoštevati npr. Baraga, Pirca, Heckewelderja; vsi omenjeni misijonarji raziskovalci
so živeli med temi indijanskimi plemeni.

Muzejski primerki mirovnih pip sodijo v vrsto ceremonialnih kalumetov. Take
pipe zasledimo pri gozdnih in jezerskih skupinah Ojibwa, ki so imenovane tudi
ljudstvo kalumet. Prebivajo na območju Velikih jezer in reke Mississipi. Ime
kamulet ni indijanska beseda, izvira namreč iz normansko-francoske besede
chalumeau, kar pomeni piščal ali chalumet, ki pomeni ustnik pri pipi. Indijanci
imenujejo pipo za kajenje opwagan. Ime kamulet je pravzaprav pomenilo dolgo,
lepo izdelano in okrašeno cev iz trstja, ki ji je namesto glave pipe bila nataknjena
glava race ali pa le njen vrat. Ta mirovna pipa je pomembna tudi v ljudskem
pričevanju, ki govori o nastanku indijanskega rodu. Zato so to ceremonialno
pipo uporabljali pri čaščenju svojih božanstev. Pater Marquette je zapisal, da
je bila mirovna pipa tako spoštovana pri indijanskem rodu kot nobeno kraljevsko
žezlo v Evropi.'"

Ime kalumet pomeni danes tobačno pipo v celoti, to je cev in glavo pipe. Baraga
opisuje mirovno pipo kot simbol, ki je pomemben predmet pri sklepanju miru
in prijateljstva med plemeni. O njej obširno poroča in omenja prinesene primerke,
ki so shranjeni v ljubljanskem muzeju.'^ Daljši opis mirovne pipe je tudi v Ilirskem
listu. Oba, Baraga in Heckewelder, omenjata vrvico wampum, ki je enako po-
membna kot mirovna pipa. Baraga jo imenuje »venec iz školjk«. Heckewelder
pravi o pipi, da je narejena iz rdečega ali črnega kamna; preden je uporabljena
ob slovesnih priložnostih, mora biti očiščena. Pire poroča, da so na posvetovanju
plemenskih in družinskih poglavarjev vedno pripravili tobak in pipe.'^

Vsi Indijanci kadijo tobak. Iz navadnih pip kadijo vsak dan ali na običajnih ple-
menskih zborovanjih. Ceremonialna pipa je na pomembnem zborovanju ali po-
svetovanju indijanskih starešin samo ena. Iz te pokadi navzoč član rodu le en
dim. Mirovna pipa Indijancev Ojibwa je lesena, kamnita ali kovinska. Izmed
kamnin, iz katerih je izdelana glava pipe, je najbolj značilen rdeč ali rjav pipni
kamen ali katlinit, ki ga Indijanci pridobivajo v jugozahodnem delu Minnesote
iz reke Chippewa, na območju plemena Irokezov, na ozemlju New Yorka in v
Kanadi. Georg Catlin, indijanski slikar, je prvi opozoril mineraloge na to glinasto
kamnino leta 1839; po njem ima tudi ime katlinit. Ta glinenec obsega barvno
lestvico od svetlosive do temnordeče; je zelo mehak, lomljiv, ga je mogoče
rezljati in zgladiti z najbolj preprostimi orodji kot je npr. preprosto kamnito
rezilo.'' Ko je katlinit nekaj časa na zraku, postane trd.

^° Underhill, 1953, str. 110.
Baraga, 1853, str. 329.

Driver Harold E., 1964: Indians of North America, Chicago, str. 93.

Funk & Wagnalls, 1949: The Dictionary of Folklore Mythology and Legend. New York,
vol. I, str. 183—184.

^' Baraga, 1837, nem. izd. str. 166—167; slov. prev. str. 142—143.
" Heckewelder, 1822, str. 154—155.
Pire, 1855, str. 50—51.
'5 Underhill, 1953, str. 117.
Lyford, 1953, str. 40.

9"

132 Pavla Štrukelj :

Tobačne pipe so tudi bal<rene, železne ali medeninaste. Kamnite tobačne pipe,
obložene s srebrnimi, svinčenimi ali kositrnimi vložki, izvirajo iz časov, ko so
se prvi Evropejci pojavili na tem ozemlju. Tobačna cev je navadno lesena, naj-
pogosteje narejena iz jesena. Če je pipa ceremonialna, je cev rezljana, okrašena
z orlovimi peresi, živalskimi dlakami, motivi vzorcev so narejeni z vlakni ježevče-
vih bodic in raznobarvnimi biseri.,

Tobak je ena najbolj razširjenih rastlin v severni Ameriki. Indijanci kadijo v
sedanjem času večinoma kupljeni tobak; poleg tega uporabljajo še neko meša-
nico, ki je precej močnejša kot navaden tobak. Indijanci menijo o tobaku, da
je dar božanstva; to izpričuje šega iz preteklosti, ko so imeli navado darovati
tobak duhovom in nadnaravnim silam. Tobak je bil pomemben tudi pri religioznih
rodovnih obredih midéwiwin. Indijanski domači tobak, znan že v 17. stoletju, je
mešanica različnih rastlin, korenin, listov in lubja. To tobakovo mešanico Indi-
janci imenujejo kinnikinnik; sestavljena je iz listov in lubja rastline sumac (Rhus
glabra L), vedno zelenega grmičevja, rdeče vrbe (Cornus stolonifera Michx.)'''
in iz drenovega lubja. Indijanci delajo tobakovo mešanico iz rdečih jagod vedno
zelenega grmičevja (Mitchella Repens), medvedjega grozdičevja (Archostaphylos
Urša), lubja rdeče vrbe (Cornus stolonifera) in krvavordečega drena (Cornus
sericea) še danes. Tega tobaka, ki je pripravljen in uporabljen pri verskih obredih,
Indijanci ne kadijo, ne žvečijo in ne njuhajo. Tobakova mešanica iz omenjenih
rastlin in ostružkov je zdrobljena v možnarju.

Muzejska torba z obramnico pripada enemu izmed najbolj značilnih kosov indi-
janskega ceremonialnega oblačila pri Ojibwa. Indijanci nosijo torbo ob slavnostih
in je razkošno okrašena. Ta in drugi muzejski primerki so označeni v inventarnih
zapisih kot tobačne torbe. Baraga^^ omenja tudi take torbe, ki so nekoliko dru-
gačne; pravi, da nosi vsak Indijanec tobačno mošnjo s seboj. Narejena je iz
kož mačke, mlade vidre ali drugih divjih živali. Indijanep nosi torbo na pasu.
Pire opisuje le poglavitna indijanska oblačila. Heckewelder pa poroča o rečeh,
ki jih nosijo Indijanci v taki torbi.^'

Slavnostne tobačne torbe so Indijanci začeli nositi pred nekaj stoletji, ko so se
prvi Evropejci pojavili na njihovem ozemlju. Tako je raziskano, da so sredi 18.
stoletja angleški vojaki nosili podobne torbe; te so bile okrašene s čopi in perja-
nicami. Indijanci Ojibwa so privzeli obliko teh torb in jih krasili z bogatim veze-
njem. V prejšnjem stoletju so bile te slavnostne torbe najpogosteje vezene z
raznobarvnimi biseri. Torbe niso postale pomembne le kot del slavnostnega
oblačila, temveč so veljale tudi kot denarno sredstvo. Indijanci Ojibwa so jih
prodajali plemenu Sioux. Vsaka torba, okrašena z biseri, je veljala enega konja
ponija.

Na tem mestu se zativaljujem za pojasnilo prof. Ernestu Faningerju iz Prirodoslovnega
muzeja v Ljubljani, kar zadeva katlinit. To je rdečkasta glinasta kamnina, imenovana argil-
laceus stone, ki ga uporabljajo severnoameriški Indijanci za izdelovanje tobačniti pip.
" Hiiger, 1951, str. 63.
Lyford, 1953, str. 42.
Driver, 1964, str. 90.
Lips, 1956, str. 174.

" Baraga, 1837, nem. izd. str. 60—61; slov. prev. str. 50.
'O Heckewelder, 1822, str. 326.

Indijanska zbirka 133

Vezenje in tl<anje z biseri in aplikacijsko delo na muzejskih torbah kaže značilne
vzorce in krasilno tehniko, ki jo vidimo le še na starejših primerkih. Vzorci, ki
so oblikovani na muzejskih torbah, predstavljajo geometrične like, in prilagojene
oblike cvetličnih motivov.'^ Geometrični liki so tkani in vezeni. Vzorci so bili
prvotno preprosti, kasneje so dobili zelo zapletene oblike. Značilni vzorci pri
Ojibwa so bile okrasne ravne črte, vezene z biseri; te so bile vedno drugačne
barve, kot je bila podlaga. Črta cik-cak, imenovana tudi blisk, povezuje enako-
merno razporejene vogale. Dvojni vzorec cik-cak, imenovan drsanje, je eden
najznačilnejših starejših okrasnih motivov pri Ojibwa (na tem mestu opozarjamo
na tkano torbo v muzeju, ki ima vtkane nanizane bele bisere).

Zelo razširjen okrasni vzorec pri Ojibwa je vidrin rep, ki naj bi predstavljal sled
vidre na ledu spomladi. Vzorec je iz ozkega podolgovatega šesterokotnika in
dveh, treh ali štirih rombov. Oblikovan je tudi kot ozka verižica na robovih in
trakovih v raznih variantah.

Konvencionalni vzorci so tkani in vezeni z biseri. Okrasek je lahko samostojna
enota ali je povezan z okrasnim robom. Lik je privzet iz narave, nato na blagu
različno oblikovan. Eden najstarejših tovrstnih tkanih vzorcev pri Ojibwa je osem-
stranična pika, imenovana okrogli biser. Pogostni vzorec so štiri pike. Romb in
podaljšani šesterokotnik nastopata samo kot vzorec »vidrin rep«. Lik vrtnice je
nastal iz štirih pik; ta vzorec je zelo razširjen. Drevesni listi so oblikovani raz-
lično: nekateri so realistični, drugi le na pol ali pa so popolnoma prilagojeni
umetnikovi predstavi. List javora, hrasta in divje trte imajo pogosto naravno
obliko. Najpogosteje oblikujejo ozadje cvetov.

Ko vzorec, privzet iz narave, izgubi naravno obliko, ga predstavljajo različni
geometrični liki. Tako npr. romboid pomeni list drevesa ali rastline; romboid
z ostrimi koti predstavlja perut ptiča; osem romboidov z ostrimi koti proti njihovi
sredini oblikuje vrtnico. Na podoben način je lahko upodobljeno grozdje, brus-
nice ali pero. Zanimiv in splošno razširjen vzorec so rakove škarje (nazorno
je prikazan na muzejskem primerku). Obilica rakov v jezerih je gotovo pripomogla
da se je oblika njihovih škarij pojavila v okraskih.

Cvetlični vzorec je eden prvih okraskov, ki je bil raziskan na vseh oblačilih indi-
janskih rodov. Evropejci so razširili nekoliko drugačno vrsto cvetličnih motivov;
predvsem so bili ti zadnji le na pol realistični. Pojavili so se tudi večji listi in
cvetovi, oboji pa so izpolnjevali vso površino vezene ploskve. Oblike pik in ležeči
vbodi so raziskani na vezenih očipvejskih primerkih s cvetličnimi vzorci. Najpo-
gostnejši so: vrtnica, lilija, slak, zvonček, javorov in hrastov list, vrh smreke,
buča, želod in rožni popki. Vrtnica in javorov list sta značilna vzorca Indijancev
Ojibwa. Indijanci so privzeli cvetje v lončku in vrtno cvetje od francoskih na-
seljencev. Stebla cvetic so prikazana na starejših primerkih z gostimi trnjevimi
bodicami.

V muzejski zbirki kaže primer aplikacijskega okraševanja širok trak. Tako apli-
kacijsko delo je bilo razširjeno pri Indijancih Ojibwa, vendar se ni razvilo tako
popolno kot pri plemenu Potawatomi. Oblačila, okrašena s prišitimi trakovi svetlih
barv, so bila raziskana pri jezerskih indijanskih skupinah. V 19. stoletju so bili

" Lyford, 1953, str. 131, 137—147. :

Underhill, 1953, str. 116—117, 130—131. • :j -

134 Pavla Štrukelj

taki trakovi našiti kot okraski na blagu. Ti vzorci so bili najprej preprosti, npr.
ravne črte na obrobkih; iz teh se je kasneje oblikoval romb, šesterokotnik, kva-
drat in vzorec cik-cak. Konec 19. stoletja so okrasili z aplikacijskih vzorcem
ogrinjala, pregrinjala za otrokovo zibelko, gamaše, robove oblačil, manšete in
prednje vložke na mokasinih. Aplikacijski vzorci so večbarvni. Našiti so splošno
tako, da izpolnijo vso površino blaga.

Usnjena nožnica je del moške opreme. Baraga omenja, da visi ob pasu Indijancu
vedno velik nož v nožnici. Heckewelder in Pire ne poročata o njej, natančneje
pa opisujeta druge kose oblačil. Nekatere usnjene nožnice so okrašene po vsej
gornji površini, druge so le deloma vezene. Geometrični vzorec je zelo pogost,
narejen z barvanimi vlakni ježevčevih bodic.

IVloški in ženski mokasini, ki so v muzejski zbirki, pripadajo starejšemu tipu indi-
janskega obuvala. Izdelani so iz enega kosa jelenove, losove ali srnine kože;
podplat je mehek, rob prednjega vložka je drobno naguban. Kroj obuvala, ki je
šivan na peti in ob gležnjih, oblikuje mokasin. Zavihki ob gležnjih so kasneje
dodani. Otroški mokasini in mokasini za starejše ženske so bili narejeni v neka-
terih primerih iz dveh kosov usnja; šivani so bili po dolžini podplata. Indijanci
so mokasine najprej šivali z vlaknom cedrovega lubja ali z vlaknom, pripravljenim
iz jelenove hrbtne kite; kasneje so sukanec kupovali v trgovini. Zgodnji razisko-
valci (Heckewelder, Baraga, Pire), ki omenjajo mokasine, jih imenujejo kratke
nogavice; okrašene so tako, da se ne vidi skoraj nič usnja. Mokasini so vezeni
na prednjem, posebej prišitem vložku, in na manšetah ob členkih. Izvirni in sta-
rejši način krašenja mokasinov je vezenje z vlakni ježevčevih bodic;^^ kasneje
nadomesti ta vlakna bombažna in svilena prejica. Vezeni motiv na mokasinih
temelji na dvojni krivulji in na dokaj realističnem cvetličnem vzorcu. Najlepše so
bili okrašeni mokasini Indijancev Sioux; preprosteje vezeni so bili mokasini pri
skupini Ojibwa. Več plemen (Ojibwa, Winnebago, Gherokke, Seneca) je imelo
navado probosti peto otroškega mokasina; tako so želeli obvarovati otroka, da
ga ne bi izvabili hudobni duhovi.^'

V muzejski zbirki je tudi indijanska zibelka, pravzaprav le lesena podlaga brez
druge opreme. Vezeno pregrinjalo, ki ga omenja Ilirski list, se ni ohranilo. V ne-
katerih indijanskih rezervatih so tako zibelko opustili, v drugih jo še uporabljajo,
npr. Ojibwa.''° Prve tedne po rojstvu je otrok še premajhen, da bi ga lahko po-
lagali v tako zibelko, zato mu pripravijo ovalno posodo iz brezovega lubja. Ko
nekoliko odraste, ga dajo v zibelko. V njej mu toplo posteljejo in ga trdno pri-
vežejo. V takem ležišču dobi otrok raven hrbet, mati pa ga laže prenaša na poto-
vanju. Kadar mati dela, je zibelka z otrokom lahko postavljena pod drevo, ob
vigvam ali obešena na drevo, da otroka ne bi vznemirjale živali. Zibelka je okra-

^« Driver, 1964, str. 150, 193—194.

Encyclopaedia Brtannica, 1965. Chicago. Vol. 18, str. 243.

Severnoameriški ježevec — Erethizon dorsatum je zajetna žival z dolgo dlako, ki delno
ali popolnoma skrije bodice, in živi le na drevesih, hrani se z mladimi drevesnimi brstiči
in lubjem. Bodice so rumenkaste s črno konico.

Prim. tudi: Ilustrirana enciklopedija živali (prev. A. Polenec, S. SkerI), 1967, Ljubljana,
str. 163.

Lyford, 1953, str. 106.
Bernatzik Hugo, A., 1939: Die grosse Vôlkerunde. Leipzig. Bd III, str. 47.

Lips, 1956, str. 165. ...........

Indijanska zbirka 135

Sena. Leseni del je rezljan, pregrinjala so vezena z biseri, z bombažno ali svileno
prejico.

Muzejska zbirka posod iz brezovega lubja kaže nekaj značilnih primerkov, ki so
pomembni po obliki, krašenju in uporabi. Posoda makak je oblikovana kot pri-
sekana piramida, ima okrogle kote, je različne velikosti in navadno je temnejša
stran lubja na zunanji strani posode. Taka posoda je sešita z razcepljenimi vlakni
raznih drevesnih koreninic ali z vlakni lubja ameriške lipe. Indijanci uporabljajo
take posode za shranjevanje javorovega sladkorja, divjega riža in za nabiranje
gozdnih sadežev. V prvi polovici 19. stoletja so imeli Indijanci večinoma take po-
sode. Uporabljali so jih celo za kuhanje; v posodo so polagali razbeljene kamne
in kuhali dnevne obroke. Baraga piše o teh posodah, da so ročno izdelane, ven-
dar niso dolgotrajne; tudi so lepo okrašene. Pire meni, da so posode zelo zani-
mive in jih morajo videti tudi njegovi prijatelji v domovini, zato jih pošilja.

Posode iz brezovega lubja so lahko propustne ali nepropustne. Slednje so brez
šiva na dnu; stranice posode so oblikovane tako, da lubje segrevajo nad ognjem
in ga upogibajo nad soparo vrele vode, kolikor je potrebno. Ko se lubje ohladi,
ostane upognjeno. Robovi posod so sešiti z rastlinskimi vlakni."" Vlakna za šiva-
nje robov pripravi Indijanka take, da jih žveči, vlaži in valja med kazalcem in
palcem, nato jih še segreva nad ognjem. Če je posoda večja, okrepi robove
z vrbovimi ali jesenovimi vitrami. Poškodbe na lubju popravi s smolo ali z dre-
vesnim katranom. Posebej je oblikovan prilegajoč se pokrov. Posode so tudi
okrašene. Risba na njih je lahko vrezana ali izpraskana, če je bilo brezovo lubje
pripravljeno spomladi. Okras na teh posodah je lahko poslikan ali vezen z vlakni
ježevčevih bodic. Na ozemlju Indijancev Ojibwa živi ameriški ježevec, ki je zelo
koristna žival. Indijanci ga lovijo predvsem zaradi njegovih dolgih bodic, ki so
poglavitni material pri starejših okrašenih predmetih. Kožnata oblačila in obuvala
ter drugi uporabni predmeti so bili vezeni s temi vlakni. Okraski na posodah iz
lubja se preprosti; vzorci so spirale in geometrični liki, prilagojeni predmetu in
njegovi površini. Cvetlični vzorci na lubju so togi, okorni in težki, ker jih ni lahko
prilagoditi neupogljivi podlagi. Redko je uporabljena šablona vzorca, risba je nam-
reč pogosto narejena s koščeno iglo.

Tehnika vezenja z vlakni ježevčevih bodic je dokaj preprosta in enaka pri vseh
skupinah Ojibwa v Michiganu, Minnesoti in Wisconsinu. Ženske, ki vezejo te
posode, si najprej pripravijo ta vlakna. Namočijo jih v vodi, da se zmehčajo.
Najboljša vlakna so, če so oprana v milnici. Ženska ima med delom vedno nekaj
vlaken v ustih, da jih vlaži. Ko mora vzeti vlakno iz ust, ga zgnete z zobmi in
splošči s palcem in kazalcem. Topla slina v ustih zmehča ježevčeve bodice.
Zmehčana vlakna lahko upogibajo in vbadaje skozi majhne luknjice, napravljene
s koščenim ali roženim šilom. Vlakno je vtaknjeno na narobni strani površine,
upognjene ob vbodu, povlečeno po površini vzorca do naslednjega prebodenega
mesta in spet povlečeno na narobno stran. Ko je delo končano, je vlakno odre-
zano na hrbtni strani, upognjeno in pritisnjeno na podlago lubja. Posušena
ježevčeva vlakna so trda in popolnoma zapirajo vbodeno odprtino v lubju.

Lips, 1956, Str. 165.

Rastlinska vlakna za šivanje posod s0 pogosto pripravljena iz koreninic jelk in dišečo
trave, ki ima zelo prijeten vonj, ko se posuši.
Lyford, 1953, str. 56—57.

136 Pavla Štrukelj

V muzejski zbirki je shranjen model kanuja iz brezovega lubja, ki je izdelan
natančno tako kot čoln prave velikosti. Kanuji iz brezovega lubja so različno
veliki; navadno so uporabni eno leto. Indijanci Ojibwa šei posebno slovijo kot
spretni izdelovalci takih kanujev. Moški mora najprej nabrati masivno brezovo
lubje in sicer najbolje v juniju ali juliju. Ko ima dovolj tega gradiva, ga mora
zviti in shraniti v senci. Prav tako kot lubje mora pripraviti les iz bele cedre
(Thuja accidentalis L) ali kakšno drugo vrsto lepo raščenega lesa. Ta les je
razcepljen in obdelan na palice, ki sestavljajo leseno ogrodje čolna. Obdelani
les je namočen v vodi, da postane upogljiv. Vse mere čolna so izračunane z
nekaterimi deli človeškega telesa, npr. globina kanuja je razdalja med komolcem
in palcem; razdalja med rebri v čolnu je razmak med mezincem in palcem."^
Indijanec dela kanu navadno zvečer ali na oblačen dan, ker mora lubje ostati
vlažno. Lubje mora najprej razgrniti, ga obtožiti s kamni in postaviti začasen
okvir nanj. Po tem okviru je oblikovana širina kanuja in koničasti del na prednjem
in zadnjem koncu. Ženske sešijejo robove lubja, oblikovanega po modelu.
Šivajo 4 vlakni koreninic jelke (Picea rubra), tamarake (Larix laricina) ali bora
(Pinus banksianna Lamb.). Vlakna namočijo v ribjo juho, da postanejo upogljiva
in voljna. Notranje leseno ogrodje čolna sestavi moški. Ženske končajo obšite
robove in zasmolijo vse šive na lubju. Ta drevesna smola je pripravljena že leto
dni prej; zmešana je s črnim ogljem, da šivi delajo okrasni videz. Zadnje delo
pri čolnu je vrhnji rob, ki se mora oviti z močnimi vlakni smrekovih koreninic.
Vesla so preprosta, izdelana so iz lahkega lesa bele cedre ali temu podobnega.
Čolnu sta potrebni dve vesli. Veslač kleči ali sedi s podvitimi nogami. Čoln iz
brezovega lubja dela navadno šest oseb; od teh štiri ženske.

Krplje v muzejski zbirki sodijo v koničasti tip. Druga vrsta krpelj ima ovalno
oblikovan leseni okvir. Krplje so na območju Indijancev Ojibwa zelo pomembne;
nekateri zgodnji raziskovalci so poročali o takoimenovanem kulturnem območju
snežnih krpelj."' Kulturni elementi: krplje, mokasini z mehkimi podplati, vezenje
z ježevčevimi vlakni, posode iz brezovega lubja, čoln in šotor iz brezovega lubja
pripadajo območju, koder so razširjene snežne krplje.

Koničaste krplje uporabljajo moški; ovalne, ki so oblikovane kot medvedja šapa,
natikajo ženske. Ovalne krplje imajo preprosto mrežo med okvirji, koničaste
bolj zapleteno. Lesen okvir krpelj je navadno iz jesenovega lesa in je okrepljen
s prečnimi palicami. Jesenov les (Fraxinus sp.) kuhajo in segrevajo nad ognjem,
da ga zmehčajo, potem upogibajo in oblikujejo.'*'' Mreža med okvirji je narejena
iz nestrojenih trakov losove ali jelenove kože. Zelo uporabna je karibujeva koža,
ker se ti trakovi ne raztezajo in ne krčijo, kadar so vlažni. Včasih so trakovi
izdelani tudi iz konjske kože. Mreža na konceh krpelj je lepše tzdelana; tkana
je iz kitastih vlaken, ki so vtaknjena skozi okvir. Ostali del mreže je narejen tako,
da se trakovi ovijajo okrog okvirjev. Trakovi in vlakna na robovih okvirjev so

" Lyford, 1953, str. 49—56.

Hiiger, 1951, str. 115—117, Pl. 14, 15, 16, 17.

Underhlll, 1953, str. 62.

Lips, 1956, str. 82—85, 168—169.

" Birket-Smith Kaj, 1948: Geschichte der Kultur. Zurich, str. 56.
Bernatzik, 1939, str. 44—46, Bd III.
** Lyford, 1953, str. 43.
Underhlll, 1953, str. 113.

Indijanska zbirka 137

pogosto zavarovana s krpicami rdeče flanele. Na mreži pod nogami je pritrjen
kos nestrojene kože; usnjen jermen veže nogo na krplje, peta je prosta.

V zbirki je shranjen pomanjšan primerek vreče starejšega tipa. Pravilna mera take
vreče je uporabljena za shranjevanje in prenašanje živeža ali drugih predmetov.
Primerek prikazuje način dela, ki je raziskan na starejših obrtnih izdelkih na
tem indijanskem ozemlju. Izdelovalec tke tako vrečo na dveh lesenih pokončnih
opornikih. Osnova so pokončne niti. Te križajo votkove niti v parih in sicer tako,
da je ena votkova nit tkana nad osnovo, druga pod njo. Ob vsakem križanju
sta votkovi niti zaviti na pol poti tkanja. Tako tkanje je včasih gosto, včasih
luknjičasto- Pogosto so te niti nesukana vlakna iz cedrovega lubja. Vrečo, ki je
bila tkana brez šiva na dnu, so uporabljali za shranjevanje divjega riža. Okraski
na taki vreči so večinoma črtasti, lahko pa imajo geometrične like in živalske
figure, predvsem tiste, ki so pomembne v njihovih legendah. Značilna okrasna
lika sta: panter, ki po verovanju Indijancev živi pod zemljo in ptič gromovnik.
Pogosto je oblikovan tudi jelen, metulj in vidrina sled."*' Na muzejskem primerku
je okrasni lik panter.

Manjši rogoznici v zbirki sta pleteni iz cedrovih vlaken, ki so pripravljena iz
lubja rdeče cedre (Juniperus virginana var.)."^ Vlakna so naravna ali črno in
rjavo barvana. Tkalec tke v senci, da vlakna ostanejo vlažna in so laže upogljiva.
Take rogoznice iz cedrovega lubja pogrinjajo zunaj šotora poleti, ali pa jih
uporabljajo v šotoru za ležišča, stene in vrata. Te rogoznice so danes redke,
ker jih znajo delati le še starejše ženske.

V zbirki je shranjena pletena okrogla posoda. Ta pletarska obrt se ni tako
razširila pri Indijancih Ojibw/a. Raziskane so okrogle in ovalne posode, ki so
imele pokrov in locanj. Pletli so jih iz viter črnega jesena, cedrovih korenin, lubja
ameriške lipe in iz dišeče trave. Tehnika pletenja starejših posod je iz ovijanja
in prepletanja osnove in votka v raznih variantah.

Leseni izdelki v zbirki so preprosti. Sklede, krožniki, žlice in zajemalke so izde-
lane iz grčavega bresta, javora ali kakšne druge vrste lesa. Okraski na lesenih
izdelkih so izpraskani ali zarezani z ostro kostjo. Ti so črno barvani s sajami,
oranžno pa z drgnjenjem sveže korenine neke rastline. Skromen reliefni okrasek
je raziskan le na ročajih žlic.

Od glasbil je v zbirki le dolg, nekoliko ukrivljen rog. Uvrščamo ga med piščalke
in flavte, ki so ugotovljene pri Indijancih Ojibwa in še pri nekaterih drugih ple-
menih.''^ Muzejski rog je lesen in ovit z brezovim lubjem. Raziskano je, da so bile
podobne lesene piščalke edino glasbilo indijanskih mladeničev, kadar so igrali
svojim dekletom. Taka piščalka je lahko dala le skromen čivkajoč ton.

Lok in puščica je poglavitno orožje severnoameriških Indijancev. V muzejski zbirki
je shranjenih nekaj primerkov. Značilni lok Indijancev Ojibwa je ploščat, izdelan
iz ameriškega belega oreha (hikori), iz jesena ali rdeče cedre in iz lesa »ironwood«.

Lyford, 1953, str. 84—85.
Lyford, 1953, str. 91—92.
" Underhill, 1953, str. 119.

Densmore Frances: 1910: Chippewa Music. Washington. Bureau of American Ethnoiogy,
Bulletin 45, str. 11—12.

138 Pavla Štrukelj

(Carpinus caroliniana Walt.)."* Lok je narejen iz mladega drevesa, ki mu je
najprej odstranjeno lubje, nato je upognjen. Predniki današnjih Indijancev so
delali loke s preprostim kamnitim orodjem, zagozdami in s pomočjo ognja.
Dolžina loka je bila določena z razdaljo od ene rame do konice srednjega prsta
na drugi roki. Širina najširšega loka je tri prste. Lok je zelo trden, saj je z njim
mogoče izstreliti puščico na 50 korakov skozi jelenov bok. Lok je lahko okrasno
pobarvan z rastlinsko črno in rdečo barvo. Okrasne črte so jedkane z razbeljenim
ostrim kamnom in barvane z rdečo barvo. Tetiva loka je narejena iz losove ali
jelenove kite, iz stebla koprive ali iz kože sladkovodne želve. Vlakna koprive
so povoščena ali prevlečena z drevesno smolo. Najbolj primerna tetiva je iz
želvine kože, ki se ne razteza in ne krči.

Puščice, ki so lesene, koščene, rožene, bakrene, iz školjkinih lupin ali iz raznih
kamnin, so nasajene na trstično ali leseno držalo in so na zadnjem koncu vedno
operjene."' Puščice Ojibwa so krajše kot puščice Sioux. Krajše držalo je pri-
mernejše pri streljanju v gozdovih in iz klečečega položaja, kot imajo navado
streljati Indijanci Ojibwa. Puščica je privezana na držalo z živalsko kito. Nekatere
puščične osti so nazobčane. Poglavitne osti puščic so tope, s temi ubijajo ptiče
in manjšo divjad; druge so koničaste, z njimi pa ubijajo vso drugo divjad. Pri-
lepljena in privezana orlova ali sokolova peresa so pogosto barvana s svetlimi
barvami. Indijanci nosijor"puščice v tulcu, ki je narejen iz trdega jelenovega
usnja.

Pomen muzejske zbirke in njene pomankljivosti

Zbirka indijanskih predmetov skupine Ojibwa je bila zbrana v času, ki že ozna-
čuje ameriško kolonialno zgodovino. V 19. stoletju so se indijanska plemena
ogorčeno borila za lastno zemljo. Skušala so ohraniti deželo svobodno in si tudi
priboriti pravico odločati in voditi pogajanja o dodeljevanju ozemlja pri ameriških
oblasteh. Nepravilno ravnanje prvih evropskih naseljencev pa je povzročilo na-
črtno uničevanje indijanskega prebivalstva in njihove kulture ter izseljevanje v
puste in nerodovitne kraje. Vsi ti boji, ki so se razširili na indijanskem ozemlju
že v času delovanja prvih slovenskih misionarjev, so vplivali na njihovo pionirsko
raziskovanje omenjenih skupin.

Pomembna je bila pobuda rojakov iz domovine, da bi slovenski misijonarji zbirali
indijanske izdelke in jih pošiljali ljubljanskemu muzeju. Tedanje muzejsko vodstvo
je želelo povečati začetni muzejski material tudi z izdelki neevropskih ljudstev.
Že v prvi polovici 19. stoletja je bila izredna priložnost, da muzej pridobi nekaj
izdelkov severnoameriških Indijancev, ker so delovali Slovenci med temi plemeni.
Slovenski misijonarji, ki so se ukvarjali tudi z raziskovalnim delom, so menili,
da bodo gotovo zanimivi indijanski predmeti privabljali obiskovalce v muzej. In
tako so bili poslani indijanski izdelki razstavljeni v ljubljanskem muzeju že leta
1844. Očitno je, da so tedanji muzejski sodelavci pokazali mnogo zanimanja
za tuje kulture. To je razvidno tudi iz zgodnjih muzejskih kronik. V njih je nave-

*^ Lyford, 1953, str. 32.
Hiiger, 1951, str. 173.

"' Ratzel Friedrich, 1886: Vôlkerkunde. Leipzig. Bd II, str. 577—578.
Lyford, 1953, str. 33.

Indijanska zbirka 139

Ozemlje Indijancev Ojibvi^a in Otava ob Gornjem in Michiganskem jezeru

140 Pavla Štrukelj

deno, da so domači izdelki in umetnine iz kranjske dežele sicer poglavitni, vendar
so prav tako pomembni izdelki iz tujih dežel.

Slovenski misijonarji so še menili, da so se dolžni oddolžiti ljudem v domovini,
ki so jih moralno in gmotno podpirali. Zbrani indijanski predmeti naj bi nazorno
predstavili način življenja indijanskih plemen; bili naj bi tudi sredstvo, ki bi pri-
pomoglo zbrati več denarja in drugih darov. Poleg zbiranja indijanskih izdelkov,
ki je bilo dokaj načrtno, so se slovenski misijonarji uveljavili še na drugem razi-
skovalnem področju. Baraga je, kot smo že navedli, preučeval indijanski jezik;
Pire je učil Indijanske prebivalce umno poljedelstvo in sadjereje. Čebul je
nastopal zoper predajanje alkoholnih pijač Indijancem in skušal doseči več
pravic pri tedanjih ameriških oblasteh.

Muzejski indijanski predmeti imajo določeno vrednost, predvsem so zgodovinski
izdelki, ki prikazujejo izvirnost kulturnih dosežkov indijanskega človeka v 19.
stoletju. Predmete so zbrali raziskovalci, ki so dobro poznali indijansko kulturo
na obravnavanem območju. Zbirka predstavlja nekaj njenih poglavitnih značilnosti.
Posebej omenjamo le nekatere izdelke, na primer slavnostne torbe, na katerih
je predvsem značilen način krašenja in prikaz izvirnih motivov. Mirovne pipe so
eden najpomembnejših izdelkov tega rodu; prav tako krplje, ki označujejo obsež-
no kulturno območje. Drugi izdelki so mokasini, otroška zibelka, ali izdelki iz
brezovega lubja. Indijanska imena so pripisana vsem predmetom.

V sedanjem oddelku neevropskih kultur v našem muzeju ima zbirka posebno
vrednost, saj je edina večja zbirka iz severne Amerike, ki predstavlja izvirno
indijansko kulturo iz preteklosti. Pomembno je omeniti, da so ti predmeti prvi,
ki so dali podlago za nastanek omenjenega oddelka. Končno moramo poudariti,
da so slovenski zbiratelji mnogo prispevali kot raziskovalci na področju etnološke
znanosti. Misijonarji so živeli v indijanskih naseljih v enakih razmerah kot
domačini, zatdi so jih spoštovali kot člane rodu. Otavani so na primer sprejeli
Barago za člana svojega plemena na veliki slavnostni prireditvi leta 1847.

Kultura današnjih indijanskih plemen se bolj in bolj spreminja, kljub temu, da se
tradicionalni rodovni način življenja še nadalje razvija na določenih ozemljih.
Razvoj splošnega ameriškega življenja in sodobna tehnika na gospodarskem
področju prodira tudi med indijansko prebivalstvo. Mladi indijanski rod spreminja
način življenja, navaja se na sodobno življenje in bolj in bolj opušča nekdanji
preprosti izvirni način. Številna dosedanja raziskovanja, ki so jih opravili ame-
riški in evropski raziskovalci pri indijanskih skupinah, so pokazala mnogo spre-
memb. Tako vidimo, da so Indijanci danes drugačni po zunanjosti, kajti bolj in
bolj izginja njihova nekdanja izvirna noša. Mnogi med njimi se oblačijo sodobno,
tako kot drugi ameriški prebivalci; vsakdanjo in praznično obleko kupujejo v
trgovinah. Mladi Indijanci se izobražujejo v raznih šolah; starši pa navajajo otroke
na sodoben način življenja.

Zbirka bi bila dokaj popolnejša, če ne bi manjkal zvitek z vsebino midé na bre-
zovem lubju, ki je bil raziskan v 19. stoletju. Hieroglifska pisava in slike na teh
zvitkih poročajo o davni indijanski zgodovini.

V zbirki je majhna vreča, imenovana mashkimod. Prava velikost vreče, tkane na
dveh lesenih opornikih, predstavlja enega najpomembnejših starejših obrtnih iz-
delkov. Tak primerek bi izpopolnil muzejsko zbirko. Velika vrzel je, da nimamo
torbe midé. To je posebna vreča, narejena iz bobrove kože ali kož drugih živali

Indilanska zbirka 141

Model kanuja, rod Očipve, prva pol. 19. stol.

(kune zlatice, vidre, podlasice). Na zunanji strani je bila vreča okrašena z biseri.
Vsak član moške rodovne družbe midéwiwin je imel tako torbo; ta je bila tako
pomembna, da so jo navadno pokopali z umrlim lastnikom.

V zbirki manjkajo tudi oblačila. Moške in ženske gamaše bi bistveno sodile k
mokasinom; te prikazujejo posebno umetnost okraševanja, predvsem bogato,
polno vezenje po vsej površini blaga. Še pomembnejši bi bil dvojni štirikoten kos
usnja ali blaga, prav tako bogato vezen. Predstavlja sramni predpasnik, ki so ga
nosili moški, en del zadaj, drugi spredaj. Ta kos oblačila omenjajo zgodnji razi-
skovalci in misijonarji (Pire, Baraga, Heckewelder). Vezeni pasovi, trakovi, pred-
vsem čelni, bi zbirko izpopolnili, ker menimo, da jih danes ni težko dobiti. Precej
nenavadno je, da ni v zbirki venca iz školjkinih lupinic (wampum); o njej poroča
Baraga in drugi.

Glede predmetov, ki jih v muzejski zbirki nimamo, smo omenili le nekaj pogla-
vitnih primerkov, ki so bistveni v kulturi Indijancev Ojibwa. Ta razmišljanja o
manjkajočih predmetih, ki naj bi jih skušali pridobiti, smo navedli zato, ker me-
nimo, da zbrani predmeti predstavljajo tehtno in dragoceno gradivo v muzeju
in da zaradi tega le moramo razmišljati o nekaterih možnih dopolnitvah.

142 Pavla Štrukelj

Summary

The Ethnological Collection of the North American Indians Ojibwa Dating from the 19*
Century and Kept by the Slovene Ethnological IVIuseum (the Collectors Were Friderik Baraga,
Franc PIrc, Ivan Cebul)

The authoress discusses in the present article one of the oldest collections kept by the
Slovene Ethnological Museum in Ljubljana. It Includes objects which were collected
at the ethnical groups Ojibwa and Ottawa in the areas of the Lake Superior and Lake
Michigan in Northern America in the 19th century. The objects were given to the Museum
by Slovene missionaries Friderik Baraga, Franc PIrc and Ivan Čebul. Baraga's objects,
which were obtained by the Museum already in 1836, are most numerous. The catalogue
of these objects was printed In the lllyrlsches Blatl in 1837. The objects brought by
missionaries Franc Piro and Ivan Cebul have been In the Museum since the second
half of the 19th century.

The objects represent material culture of the Ojibwa and Ottawa Indians living along
the Great Lakes in Northern America. The arms and the tools are represented by arrows,
bows, a lance made of flint, a wooden mace and an ax made of stone. — To the group
of objects connected with traffic belong: conical snow-shoes, a model of canoe made
of the bark of birch as well as some pieces of the bark of birch prepared for covering
the tent. — Parts of clothing and other equipment include moccasins for men and women
belonging to the older type of Indian footwear, pouches with wide and long bandolier,
and a bag for tobacco. A piece of garment, an example of applique decorations, as well
as a leather sheath, are also part of the collection. Examples of calumet pipes are very
original. An Indian cradle board represents a characteristic case of wood carving and
painting of wooden products. — Other usable objects are birch bark containers. These
are cups, dishes — containers in the shape of a truncated pyramid, of rectangular shape,
and an octangular container which has belly-like sides. The collection also includes
woven and wooden objects. — Musical instruments include a wooden horn, tightly
wrapped up by the bark of the American birch. — All objects are richly decorated and
they represent various techniques of decoration, original motifs and materials used.

The Indian objects gathered at the Museum have a definite value; they are primarily
precious historical material dating from the first half of the 19'h century. The objects were
collected by people who had a good knowledge of this Indian culture, because the
collection represents some of its essential characteristics. It should be mentioned that
the original names of objects in the Ojibwa language are also added.

Finally, it should be stressed that all the collectors of this collection are the Slovenes
and that they contributed a lot as researchers in this field of science. Thus Baraga is
considered to be among the first investigators of the Indian culture and Indian language,
because he created basic works just in the linguistic sphere. He wrote the following
works: A Theoretical and Practical Grammar of the Otchipwe Language (1850), and
A Dictionary of the Otchipwe Language (1853). Already In 1837 he wrote a booklet,
Geschichte, Character, Sitten und Gebräuche der nord-amerikanischer Indler, which was
published in French, Slovene and German languages. — In 1855 Franc Piro wrote the
following work: Die Indianer in Nord-Amerika, ihre Lebensweise, Sitten, Gebräuche.

Polemika

o dravskih splavarjih

O dravskih splavarjih ali, natančneje, o splavarjih iz Dravske doline in iz Dupleka
pod Mariborom je v slovstvu razmeroma precej podatkov. Pri tem gre praviloma
za objavo pisanih virov, še več pa ustnega izročila o tej dejavnosti in ljudeh, ki so
se z njo ukvarjali. Naj naštejemo poglavitna zadevna dela.
R. G. Puff je poročal o splavarskem prometu na Dravi v Mariboru sredi 19. sto-
letja.' Ta izvajanja je deloma ponovil J. Pajek, ki je spregovoril tudi o nekaterih
šegah dravskih splavarjev.^ J. Koprivnik je opisoval izdelavo splavov v Dravski
dolini in tamkajšnji splavarski izvoz,^ medtem ko je J. Mravljak objavil pričevanja
o bratovščini splavarjev v Vuzenici." F. Mišic je pisal o šegah In vožnjah dravskih
splavarjev,^ M. Čas pa o izdelavi splavov v Dravski dolini in posameznih značil-
nostih iz življenja na njih.' J. Furlan je opisoval izdelavo splavov in prosti čas,
zlasti pa mezdne razmere in strokovno organizacijo dravskih splavarjev.^ A. Ingo-
lič, ki se je 1937 udeležil splavarske vožnje zavoljo priprave za roman o življenju
dravskih splavarjev, je nadrobneje upodobil vso dejavnost te družbene skupine v
oni dobi.' Podobno nadrobno je pisal o dravskih splavarjih F. Pahernik, ki je
spričeval izdelavo splavov, splavarsko organizacijo, mezdne razmere, vožnjo in
življenje na splavih.' In J. Baukart je sledil dravsko splavarstvo v pretekla
stoletja.'"

Medtem ko vsebujejo našteta dela (razen zadnjega) t. i. vire prve roke o dravskih
splavarjih, je R. Ložar na podlagi nekaterih navedenih objav gradiva povzel čašče-
nje sv. Miklavža pri dravskih splavarjih in omenil vuzeniško splavarsko bratov-
ščino."

Gornjim delom o dravskih splavarjih je 1972 in 1973 pridružil prof. dr. Franz Le-
skoschek iz Gradca dva spisa. V obeh primerih so predmet našega zanimanja
tista njuna izvajanja, ki veljajo splavarstvu in splavarjem v Dravski dolini, ne pa
tudi šajkam in njihovim posadkam na tem območju. Če povzamemo vsebino
prvega spisa, so v njem objavljeni poglavitni podatki pisanih virov o splavarstvu

' R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte I, Gratz
1847, str. 253 d.

' J. Pajek, Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev, Ljubljana 1884, str. 152.
^ J. Koprivnik, Pohorje, Maribor 1923, str. 64 d.

" J. Mravljak, Bratovščina splavarjev v Vuzenici, Časopis za zgodovino in narodopisje 22,
Maribor 1927, str. 86 d.

* F. Mišic, Sv. Miklavž — zaščitnik splavarjev, Slovenec, 6. 12. 1933, str. 3; isti, V žaru
in čaru šumovitoga Pohorja, Maribor 1934, str 148, 175 d; isti. Zaščitnik slovenskih spla-
varjev. Razori 6, Ljubljana 1937—38, str. 117 d; isti, Trift, Plattenfahrten und Flosserei im
Drautal, Mariborer Zeitung, 3. 4. 1938, str. 6 d.

' M. Čas (nepodpisano). Podravski splavarji. Jutro, 20. 4. 1935, str. 11.

' J. Furlan, Fiosarji, Mariborski Večernik Jutra, 12. 8. 1937, str. 2, 13. 8. 1937, str. 2, 14.

8. 1937, str. 1, 16. 8. 1937, str. 2, 17. 8. 1937, str. 2, 18. 8. 1937, str. 2, 19. 8. 1937, str. 2.

* A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, 2ika 9, Ljubljana 1937, str. Id, 15 d, 47 d,
79 d; isti. Podravski splavarji. Naš rod 9, Ljubljana 1937-38, str. 151 d; Na splavih.' Ljubljana
1940, 310 str.; Na splavih^ Koper 1959, 281 str.; nemški prevod (F. Hille — S. Hafner),
Die Draufiôsser, Wien 1943, 434 str.

' F. Pahernik, Šajke in spiavi na Dravi, Gozdarski vestnik 21, Ljubljana 1963, str. 227 d,
279 d; isti, Minilo je splavarstvo na Dravi, Planine ob meji, Maribor 1963, str. 32 d.

J. Baukart, Stoletja ob Dravi, Večer, 5. 7. 1968, str. 10.
" R. Ložar, Ljudska obrt in trgovina v Sloveniji, Zgodovinski zbornik, Buenos Aires 1959,
str. 121.

144 Polemika

V Dravski dolini od poznega srednjega veka do druge svetovne vojske,^^ ki je
napravila konec tej dejavnosti. Neposredneje: v Dravski dolini se splavarstvo z vso
verjetnostjo domneva najprej 1371/72; to je na omenjenem ozemlju terminus post
quem non za začetek obravnavane gospodarske panoge. Nekaj razvitejše spla-
varstvo je sporočeno v Dravski dolini v 16. stoletju; kot mesti, kamor je bil usmer-
jen splavarski izvoz, se takrat navajata Maribor in Ptuj. V 17. in 18. stoletju pa so
izdelovali dravske splave tudi v strateške namene (v Dravogradu in Mariboru).
Za 19. stoletje so viri številnejši. Žal je njihove izpovedi posnel Leskoschek pre-
malo urejeno, tako da ugotovitve niso dovolj pregledne. — Za 1812 je izpričano,
da so izvažali z dravskimi splavi smrekove deske vseh vrst, hrastove in češnjev^
deske, potem hlode, strešne letve, okenske in vratne okvire, čreslovino, vinograd-
niško kolje, skodle, apno ipd-, in sicer v Maribor, Ptuj, Varaždin, pa vse do Pan-
čeva in Bele Crkve. Dravski splavarski izvoz »na Hrvaško, v Slavonijo in do turške
meje« pa je potrjen tudi že 1802. V falskem okraju je zaposlovalo splavarstvo
1812 čez 200 splavarjev. Kosmati dobiček te dejavnosti se je cenil čez 6000
goldinarjev, čisti dobiček pa čez 5000 goldinarjev (s šestino kosmatega dobička
so se poravnali stroški za vožnjo). V tej dobi so deloma izvažali na dravskih spla-
vih tudi izdelke pohorskih steklarn (na Hrvaško in naprej na vzhod). L. 1822 je
zopet beseda o splavarskem izvozu iz Dravske doline v Pančevo in Banatske Pa-
lanko.

Sredi 19. stoletja je obsegal splavarski promet na Dravi povprečno po 1100 do
1200 splavov na leto. Vrednost splava s kurivom je znašala tedaj 50 do 60 goldi-
narjev, vrednost splava s čreslovino 400 goldinarjev, medtem ko je veljala drav-
ska mitnina za splav 36 krajcarjev.^' Pri slednjih podatkih Leskoschek razen glede
števila splavov, ki so v povprečju vozili na leto po Dravi, ne navaja Puffa,^" od
katerega je zajel zadevno znanje. Ko pa omenja, da je šlo okoli 1850 skozi Ma-
ribor na leto do 1200 splavov, se sklicuje pri tem na vir,^' ki je izšel 1822.^*

Spodrsljaje najdemo prav tako pri Leskoschkovih opisih splavarskega izvoza iz
Dravske doline v času stare Jugoslavije. Ker uporablja slovensko gradivo odinole
v prevodu (sam ne zna slovenski), je napačno uporabil stavek F. Mišica: »Sto let
stara poročila pravijo, da gre letno skozi Maribor povprečno 2000 splavov.. .«.^^
Leskoschek pa je omenjeni stavek povzel takole: »Noch im Jahre 1934 passierten
jahrlich bis zu 2000 Flosse Marburg (Maribor)...« in navaja ob tem ustrezno
mesto pri Mišicu.^* Glede nadaljnjih podatkov o splavarskem prometu skozi Ma-
ribor se Leskoschek opira na F. Pahernika, in sicer na njegovo rokopisno delo
o šajkah in splavih na Dravi (v Pokrajinskem arhivu v Mariboru), ne da bi poznal
(le prav malo spremenjeno) objavo tega dela.^' A tudi Pahernikovih ugotovitev
Leskoschek ne uporablja pravilno.

" F. Leskoschek, Schiffahrt und FIôsserei auf der Drau, Zeitschrift des Historischen J
Vereines fur Steiermark 63, Graz 1972, str. 115 d. •

" F. Leskoschek, nav. delo, str. 117 d, 120 d, 127 d, 129 d, 135 d. j

'" R. G. Prff, na nav. mestu.
'5 F. Leskoschek, nav. delo, str. 130.

1' C. Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark I, Gratz 1822, str. 89.
Toda na tem, navedenem mestu ni številk, ki jih objavlja Leskoschek.
" F. Mišic, V žaru in čaru šumovitega Pohorja, str. 175.

F. Leskoschek, nav. delo, str. 139 d.
" F. Pahernik, Sajke in splavi na Dravi, str. 141 d, 225 d, 279 d.

o dravskih spiavarjih 145

Pahernik piše: »V konjunkturnih letih 1935 do 1939 je šlo skozi Maribor okoli
100.000 m' lesa letno, v 22 letih pa povprečno okrog 50.000 m'... Do Maribora
ali še naprej so v letih 1920 do 1941 prepeljali splavi še okrog pol milijona pro-
stornih metrov drv in sedem milijonov vinogradniških kolov«.^° Leskoschek pa je
to posnel: »...in den Konjunkturjahren 1935 bis 1939 gingen durch Marburg
(Maribor) 100.000 Kubikmeter Holz und in den folgenden 22 Jahren im Durchschnitt
50.000 Kubikmeter Holz im Jahr. Vom Jahre 1920 bis 1941 transportierten die
Draufiôsser rund eine halbe Million Raummeter Holz und sieben Millionen Wein-
gartenstecken«.^' Pahernik je imel označbo »v 22 letih« za soznačnico obstoja
stare Jugoslavije, ni pa imel pri tem v mislih »naslednjih 22 let« (»in den folgen-
den 22 Jahren«); to je, prvič, napačen prevod in, drugič, bi to pomenilo 22
iet po obdobju 1935 do 1939, dravsko splavarstvo pa se je nehalo leta 1941
(kakor izrecno poroča tudi Pahernik"). Nadalje ni natančno prevedeno, da so
izvažali dravski splavarji »pol milijona prostorninskih metrov lesa« (»eine halbe
Million Raummeter Holz«), ko piše Pahernik o »okrog pol milijona prostornih
metrov drv«.

Kar zadeva dravski splavarski izvoz 1938, navaja Leskoschek kot vir podatke
v Gospodarskem vestniku. Toda kolikor sem lahko ugotovil, ni v tem času izhajal
v Sloveniji Gospodarski vestnik, temveč le Gozdarski vestnik, in ta vsebuje za-
devne podatke. Leskoschek sicer ne navaja »Gospodarskega vestnika« sub linea,
marveč v besedilu, vendar brez omembe letnika in strani, na koncu pa omenja,
da izvirajo ustrezni stavki iz poročila urednika Helfrieda Patza, ki je po vsem
videzu priskrbel podatke iz Gozdarskega vestnika." A v resnici se slednji podatki
nekoliko razločujejo od tistih, ki jih navaja Leskoschek. Tako kažejo zadevni
statistični podatki za 1936 (Leskoschek jih ni upošteval), da je šlo tedaj po Dravi
1052 splavov,medtem ko spričujejo za 1938, da je takrat obsegal dravski spla-
varski promet 1245 splavov, na katerih je bilo 342.831 desk, 444.000 kosov stavb-
nega lesa, 16.979 kosov okroglega lesa, 1302 plm kuriva in 67.000 butar kolja."
Leskoschek pa pravi po »Gospodarskem vestniku« (ali, bolje, po Gozdarskem
vestniku), da je šlo 1938 po Dravi 1167 splavov s 333.260 deskami, 444.000 kosi
stavbnega lesa, 1145 kosi okroglega lesa in 67.000 butarami vinogradniškega
kolja.^' Razloček je posledica površnosti. Leskoschek namreč navaja podatke
(vendar pri tem izpušča kurivo) po statističnem prispevku, v katerem niso šteti
splavi, ki so pristali v Melju,^^ in hkrati ne ve za celotne ustrezne podatke.^' Ni
pomembno, kdo je to zagrešil, ali Leskoschek ali njegov poročevalec, pač pa je
pomembno, da so Leskoschkove navedbe napačne.

Leskoschkek tudi ni dovolj natančen, ko omenja (zopet po »Gospodarskem vest-
niku«, t. j. po Gozdarskem vestniku) odpremne postaje dravskih splavarjev 1938.
Iz statističnih pričevanj 1938 je razvidno, da je šlo v onem letu iz Marenberga

'° F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 282.

F. Leskoschek, nav. delo, str. 140.
" F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 282.
" F. Leskoschek, nav. delo. str. 140.

Splavarski promet Slovenije I. 1936., Gozdarski vestnik 1, Maribor 1938, str. 111.
" Les v splavih Slovenije I. 1938., Gozdarski vestnik 2, Maribor 1939, str. 233.
" F. Leskoschek, nav. delo, str. 140.

" Gl. o tem Les v splavih po Dravi I. 1938., Gozdarski vestnik 2, Maribor 1939, str. 60;
Splavarski promet po Dravi I. 1938., prav tam, str. 233.
" Gl. op. 25.

10 — Slovenski etnograf_______......

146 Polemika-

(današnjih Radelj) 89 splavov, Leskoschek pa jih zapisuje 69." Če bi bil utegnil
zakriviti to številko tiskarski škrat, pa je to izključeno za Leskoschkove navedbe
dravskega splavarskega prometa v namembnih postajah v onem času. Isti sta-
tistični podatki spričujejo, da je šlo 1938 v takratni Petrov, današnji Veliki prekop,
55 dravskih splavov: 4 v Srbobran, 1 v Kulo, 2 v Crvenko, 8 v Sivac, 1 v Bački
breg, 5 v Sombor, 34 v Bezdan.'° Leskoschek pa piše, da je šlo 1938 v Kulo,
Crvenko, Sombor in Bezdan skupaj 34 dravskih splavov.''
Vse te napake zbujajo do neke meje nezaupanje prav tako do drugih ugotovitev
v spisu (spis končujejo izvajanja o raznovrstnih ovirah na vožnjah dravskih spla-
varjev). Ob tem ne smemo opustiti še besede o Leskoschkovi včasih oporečni
pisavi slovenskih imen. J. Mravljak je pri njem J. Mrawijak in J. Mrawlag.'^
Krajevna imena piše v nemščini in jim pristavlja slovenska ali hrvaška in srbska
imena (o takšnem ravnanju bi bilo mogoče razpravljati), ampak z naslednjimi
napakami: Spodnji Duplek je tu Spondni Duplek, Osijek se navaja kot Ossijek,
Novi Sad je postal Novisad, Sv. Primož je zapisan kot Sv. Primuš, Pančevo kot
Pančova, Spodnja Vižinga je Spodna Vižinga, Gornja Vižinga pa se omenja kot
Gorna Vižinga.''

Naj sklenemo: vrednost pregledanega Leskoschkovega spisa je to, da je napravil
dostopne predvsem številne vire o poglavitnih prvinah splavarstva kot gospodar-
ske panoge v Dravski dolini za dobo pred sredo 19. stoletja. Njegov naslednji
spis, ki je namenjen dravskim splavarjem, njihovemu »delovnemu življenju in
šegam«,'" pa kaže tole podobo. — Tudi to delo je napisano premalo urejeno,
tako da spoznanja niso zadosti pregledna. Pričujoče vrstice izhajajo zato pri raz-
boru izvajanj v tem spisu iz tistega zaporedja, kakršno je utemeljeno v naravi
splavarskega dela.

Če pravi Leskoschek, da so izvirali dravski splavarji povečini iz Vuzenice, na-
dalje Lovrenca, Sv. Primoža in Sv. Antona na Pohorju in pa iz Ruš, Dravograda
in Dupleka,'= pričuje o tem ohranjeno ustno izročilo" nekoliko drugače. Ta vir
sporoča, da so bili dravski splavarji v 20. stoletju zvečine iz Ožbalta, Brezna,
Selnice in Dupleka, manj iz Vuhreda, Vuzenice, Mute in Dravograda, in če obe-
nem Leskoschek omenja, da je bilo po Ingoliču dravskih splavarjev okoli 500,
kormanižev pa 30, in uvršča ta podatek v 1943, je to nesprejemljivo. Navedena
letnica pomeni zgolj leto, ko je izšel nemški prevod Ingoličevega romana Na
splavih; izvirnik je izšel 1940 in je bil napisan na podlagi pisateljevega študija
o življenju dravskih splavarjev v prejšnjih letih, zlasti pa 1937, ko se je udeležil

" F. Leskoschek, nav. delo, str. 140.

=° Splavarski promet po Dravi 1.1938., Gozdarski vestnik 2, Maribor 1939, str. 61.

F. Leskoschek, nav. delo, str. 140.
'2 F. Leskoschek, nav. delo, str. 125, 143.
" F. Leskoschek, nav. delo, str. 115, 133 d, 140, 142.

" F. Leskoschek, Die Drauflosser, Zeitschrift des Historischen Vereines fur Steiermark 64,

Graz, 1973, str. 203 d.

" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 204.

^' Pričevanja ohranjenega ustnega izročila za ta članek so mi prispevali Franc Šarman,
nekdanji splavarski gospodar, roj. 1905, Javnik 6 (pri Ožbaltu); Anton Ingolič, pisatelj,
roj. 1907, Ljubljana, Pribinova 7; Ludvik Cepec, nekdanji splavar, roj. 1908, Javnik 8; Maks
Čas, v študentskih letih tudi splavar, zdaj odvetnik, roj. 1909, Maribor, Partizanska 12;
Ivan Čas, nekdanji splavar, roj. 1920, Javnik 1. Kadar se v naslednjem sklicujem na
ohranjeno ustno izročilo, so mišljena s tem pričevanja navedenih poročevalcev, dobljena
večidel junija 1973.

o dravskih spilavarjih 147

splavarske vožnje v Vukovar. L. 1943 ni bilo na Dravi, kot povedano, nobenega
splavarstva več. To je dodobra razvidno tako iz ohranjenega ustnega izročila
kakor iz tistega slovstva, ki ga je Leskoschek sicer obsežno" uporabljal.
Medtem ko savinjskim splavarjem ni bila splavarska dejavnost skorajda edini vir
dohodkov ali edini poklic, je bila pri dravskih splavarjih podoba takale. Tistim
dravskim splavarjem, ki so bili najemniki (»ofarji«), je pomenilo splavarstvo
poglavitni poklic. Manj je bilo v Dravski dolini splavarjev, ki so se ukvarjali s spla-
varstvom le kot s postranskim delom. Splavarski gospodarji pa so imeli pri drav-
skem splavarskem izvozu drugačno vlogo kakor pri savinjskem. Splavarska lesna
trgovina je bila v Dravski dolini v rokah lesnih trgovcev, ki so svoj les zmerom
že pred transportom prodali na Hrvaško ali v Srbijo. Ves ta izvoz so dravski
lesni trgovci poverjali splavarskih gospodarjem. Ti so najemali splavarje, nad-
zorovali izdelavo splavov, hodili z njimi na pot in naoosled izolačevali splavarje,
potem ko so predali izvoženi les. Bili so akordanti in so imeli vsak svojega po-
močnika, imenovanega »fice«.'' (Na savinjskih splavih so po veliki večini oprav-
ljali te naloge splavarski lastniki, ki so bili tam največkrat kmetje.)
Leskoschek v poglavitnem pravilno opredeljuje delo dravskih splavarskih gospo-
darjev, pri tem pa poleg slovstva navaja kot vir tudi »ustna poročila splavarjev«,
ne da bi bil povedal, kdo vse in od kod so bili njegovi poročevalci in pa kdaj so
mu dali podatke." Ne morem si zamišljati, kako so potekali ti pogovori, ko Lesko-
schek ne razume malone besedice slovenski, zahvaljuje pa se samo prevajalcu
»za prevod slovenskih tekstov«,''" torej očitno pisanih besedil- In v ohranjenem
ustnem izročilu nisem v zvezi s tem ugotovil, da bi bili izvirali dravski splavarski
gospodarji tudi iz Lovrenca in Ribnice na Pohorju, kakor trdi Leskoschek.
Glede organizacij dravskih splavarjev omenja Leskoschek po J. Mravljaku po-
datke o splavarski bratovščini v Vuzenici, po I. Orožnu pa pričevanje o bratov-
ščinah sv. Miklavža v Breznu, Hočah in Miklavžu pri Mariboru, ki da so jih
sestavljali splavarji, vendar pri Orožnu ni najti na mestih, ki jih navaja Leskoschek,
ustreznih podatkov"" (gre za 16. in 17. stoletje).''^ Ničesar pa ne zvemo o Zadrugi
splavarjev Dravske doline v Ožbaltu, ki je bila ustanovljena 1933, čeprav poročata
o njej tudi F. Pahernik"" in ohranjeno ustno izročilo. Slednji vir spričuje, da so
se v to zadrugo kmalu včlanili tako rekoč vsi dravski splavarji."'"' Leskoschek
prav tako ne omenja stavk dravskih splavarjev, niti njihove največje stavke ne
(v prvi polovici tridesetih let).''^

izvajanja o splavarskem delu in vožnji so deloma poučnejša. Tako je opis posa-
meznih prvin pri vožnji"' do neke meje neoporečen, in to velja tudi za vezavo
splavov. Vendar obakrat manjka zadostna omemba virov, na katerih temelji Lesko-

Gl. op. 22.

Po pričevanjih ohranjenega ustnega izročila.
" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 220.
*" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 226.

"" I. Orožen, Das Bisthum und die Diôzese Lavant 1, Marburg 1875, str. 268, 292, 134.

F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 216 d, 224.
" F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 229 d.

"•"•J. Furlan, nav. delo, 16. 8. 1937, str. 2 in 17. 8. 1937, str. 2 pa sodi, da je bilo včlanjeno
v zadrugo samo 300 od skupaj okoli 500 dravskih splavarjev. Gl. o tem tudi Arhiv Slove-
nije v Ljubljani, BAN VIII, konvoluti pridobitne zadruge, okraj Dravograd.

Gl. o tem A. Ingolič, Na splavih^ str. 205.
"' Gl. o tem tudi Arhiv Slovenije v Ljubljani, normalije, vodne zadeve, 33565/1.

10»

148 Polemika

schkov opis. Nadalje manjka zadevno imenje; izjema je ime za zadnji del splava,
ki pa je navedeno v nemščini (»Sctivvanz«), brez pripombe, da gre tu za prevod
slovenskega imena."' Zato veljata kot dovolj natančen vir za izdelavo dravskih
splavov slejkoprej ustrezni Ingoličev in Pahernikov opis."' (Imam vtis, da je
Leskoschek tukaj v veliki meri porabil podatke Pahernikovega spisa, ne da bi ga
bil pravilno omenil, saj je Pahernikov spis naveden šele na koncu treh dolgih
odstavkov o splavarskem delu in vožnji ali po skorajda dveh tiskanih straneh,
in sicer samo ena stran iz tega spisa, čeprav je zadevno besedilo v resnici
obširnejše; gre za že omenjeno rokopisno delo, ne za njegovo objavo, ki je
Leskoschek, kot rečeno, ne pozna.)

Hud spodrsljaj se je primeril Leskoschku pri naštevanju krajev, v katerih so
v 20. stoletju vezali največ dravskih splavov. Po Paherniku je bil pri tem na
prvem mestu Dravograd; drugi kraji v Dravski dolini pa, v katerih so vezali veliko
splavov, so bili: Vuzenica, Muta, Vuhred in Ožbalt; manj pomembni kraji v drav-
skem splavarskem izvozu so bili Podvelka, Ruše in Selnica."' Leskoschek pa je pri
ponavljanju navedenih krajev očitno zamenjal Podvelko z Ribnico in zapisal Rib-
nico na Pohorju med kraje, od koder so odpravljali (»abgefertigt«) dravske
splave.'"

Podobno ceno imajo tudi stavki o splavarskih posadkah. Vodja splava se je
na obravnavanem ozemlju imenoval kormaniž ali kormoniž, ne »korman« ali
»kormanoš«, kakor piše Leskoschek po Koprivniku.^' Ime kormaniž je madžar-
skega izvira in pomeni krmarja." Če Leskoschek ob tem sodi, da je »kerma«
zadnji del ladje, »noš« pa mesto krmarja,^' je to zgrešeno. Kormaniž je veslal
spredaj na desni strani splava; poleg njega, se pravi na sredi in na levi, sta
veslala prednjaka, ki pa nobeden od njiju ni bil kormanižev pomočnik.'" To na-
logo je imel ravnač ali splavar, ki je veslal zadaj na desni strani, medtem ko
sta zraven njega veslala dva splavarja (prav tako ko spredaj). Vsi, ki so veslali
zadaj, so se imenovali zadnjaki.'' V ohranjenem ustnem izročilu nisem našel
drugega imena za ravnača, ki ga Leskoschek imenuje »Ausrichter«, vendar zopet
brez pripombe, da gre tukaj za prevod slovenskega imena, po Koprivniku pa
ponavlja ime »zadnji korman« ali »zadnji plovec« (Leskoschek piše »sadnji
plovec« ali »sadnji korman«)." Prav tako nisem ugotovil imena »notfari«, ki ga
Leskoschek omenja za »nadomestne splavarje«,'' temveč ime notfarerji.
Ko je beseda o mezdah dravskih splavarjev, je Leskoschek zagrešil nadaljnjo
napako. Dravski splavarji so namreč dobivali dnevnice, L j. bili so plačani po
gtevilu dni, ko so bili na splavih, poleg tega pa so dobivali tudi potnino ali »rajžo«
do določenega kraja, vendar ne glede na to, koliko dni so potrebovali, da s0|

" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 206 d.

"' A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 1 d, 8, 24; isti. Podravski splavarji ,str. 151;
F. Pahernik, Sajke in splavi na Dravi, str. 227 d.
" F. Pahernik, Sajke in splavi na Dravi, str. 283.
" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 209.
" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 220.

" M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I, Ljubljana 1894, str. 439.

" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 220 d.

*" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 221, ki sledi Koprivniku.

" Po pričevanjih ohranjenega ustnega izročila.

F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 221.

F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 220.

o dravskih splavarjih 149

pripeljali do tega kraja.^' V letih pred drugo svetovno vojsko je znašala splavar-
ska dnevnica okoli 30 dinarjev, potnina do Dubrave pri Kotoribi pa najprej okoli
100 dinarjev, 1938/39 150 dinarjev in 1940 230 dinarjev.'' Leskoschek navaja za
1938/39 in 1940 edinole Pahernikove podatke o potninah, ne pa tudi splavarskih
dnevnic, tako da dajejo zadevne vsote napačno podobo o mezdnih razmerah v
obravnavani družbeni skupini.'" Protislovno pa omenja Leskoschek splavarsko
dnevnico za 1943 (da je zmota popolna, je ta omenjena v dinarjih, ko je bil
takrat na Slovenskem Štajerskem v rabi vendar samo okupacijski, nemški
denar), hkrati pa deloma neutemeljeno pristavlja, da so si morali dravski splavarji
sami plačevati hrano in železniško vozovnico za pot domov.'' Hrano so si
morali dravski splavarji resda kupovati sami, medtem ko so jim splavarski gospo-
darji plačevali vso vozovnico od Kotoribe do doma, iz bolj oddaljenih krajev do
doma pa tri četrtine vozovnice.'^

Omenjeni podatki o mezdah sami zase le prav malo povejo. Če ni pojasnjeno,
koliko je obsegal čisti splavarski zaslužek od ene poti, in če ni znano, koliko
takšnih poti so v povprečju napravili dravski splavarji na leto, si ni mogoče
ustvariti dovolj poučne predstave, kaj je zanje pomenil zaslužek od te dejavnosti.
Ob raziskavi savinjskih splavarjev sem za primerjavo ugotovil, da je znašal pri
dravskih splavarjih 1938/39 čisti zaslužek od vožnje do Osijeka (do tam so
potrebovali zvečine teden dni) okoli 542 ali 582 dinarjev (ne vštevši tu četrtine
železniške vozovnice za pot domov), 1940 pa okoli 870 ali 930 dinarjev (vnovič
ne vštevši četrtine železniške vozovnice za pot domov)." Ohranjeno ustno izro-
čilo, ki mi je doslej na voljo, pa ne omogoča zadosti zanesljivih sklepov o tem,
kolikokrat na leto so dravski splavarji povprečno hodili na splave. Podatek
ohranjenega ustnega izročila, da so vozili na leto večinoma po tridesetkrat do
petdesetkrat do Dubrave, je treba preveriti po možnosti z večjim številom zadev-
nih pričevanj. To velja tudi za podatek ohranjenega ustnega izročila, da so na-
pravili šumaki, se pravi tisti splavarji, ki so vozili od Dubrave naprej, po 10 do
15 takšnih voženj na leto.

Leskoschek nedvomno pretirava, ko sodi, da je bil zaslužek v obravnavani druž-
beni skupini »dober«.'" Neredke stavke dravskih splavarjev v dobi med svetov-
nima vojskama govorijo zoper takšno sodbo, prav tako naslednje pričevanje:
»Vzemimo, da je na splavu 90 m'. Od tega dobi kmet 13.500 Din (m' po 150 Din).
Naj znesejo prevozni stroški, gradnja splava idr. 70 Din za m' ali 6300 Din za
splav, skupno torej 19.800 ali okroglo 20.000 Din, oziroma m' 220 Din. Dol pa je
cena m' celo nad 600 Din. Zaslužek tvrdk je torej ogromen«.'^ (Slednja vsota,
600 dinarjev, je bila po pričevanjih ohranjenega ustnega izročila približna pro-
dajna cena desk, ne stavbnega lesa.)

5» A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 24; isti. Podravski splavarji, str. 154.
" A. Ingolič, Podravski splavarji, str. 154; isti. Na splavih^ str. 77; F. Pahernik, Sajke in •
splavi na Dravi, str. 230, 279. \

«° F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 205.
" Prav tam.

" J. Furlan, nav. delo, 16. 8. 1937, str. 2; A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 24;
isti. Podravski splavarji, str. 154.

" A. Baš, Savinjski splavarji, Ljubljana 1973 (tipkopis), str. 125 d.

F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 204.
" J. Furlan, nav. delo, 17. 8. 1937, str. 2.

150

Polemika

SI. 1. Pri Podvelki (1935)

Glede hrane se Leskoschkova izvajanja ujemajo^'* z že znanimi ustreznimi spo-
znanji.*' Edinole »prenosna pečica za kuho«, ki jo Leskoschek navaja** po Pa-
herniku," pomeni nadaljnjo zmoto. Ohranjeno ustno izročilo je ne spričuje, mar-
več se spominja le ognjišča na »tragah«, kakršno so lahko prenašali, če so
nasedli'" (ognjišče je bilo na levi strani »sprednjega kraja«, pred huto; kuhal je
vsak zase)-

Opis prenočišča na splavih je precej natančen." Tu naj dostavimo le tole. Kakor
je razvidno iz ohranjenega ustnega izročila, je bila huta, tako so imenovali pre-
nočišče ali kolibo iz desk, široka okoli 1,80 m, dolga okoli 4,5 m, visoka pa
okoli 120 cm. Včasih so si v njej postlali s slamo, včasih pa so ležali na golih
tleh; vsak se je pokril s svojim kocem.

Glede noše objavlja Leskoschek po J. Pajku podatke o noši šajkarjev, kakor je
ta upodobljena v 17. stoletju, ne da bi bil spregovoril tudi o novejši noši dravskih

" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 203 d, 222.

" A. Ingolič, S splavarji po Dravi In Donavi, str. 16; isti. Podravski splavarji, str. 152 d; isti.
Na splavih^ str. 23.

'° F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 208.

" F. Pahernik, šajke in splavi na Dravi, str. 229.

" Prenosni pečici za kuho se dandanes odreka tudi F. Pahernik, ki mi v pismu z dne
17. 6. 1973 sporoča: »Ne vem več, kako se je vrinila beseda »prenosna«, morda je bil
mišljen sam material v izrednem slučaju«.
" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 207 d.

o dravskih splavarjih 151

splavarjev/^ Naj zato po pisanih (tiskanih) virih navedemo zadevne označbe.
Ko so se vračali z vlakom domov, so bili »precej obrasli, oblečeni v temne
obleke«, nosili so »težke čevlje; zelen planinski klobuk« so imeli »nasajen ne-
koliko na oči«. In nosili so nahrbtnike, »čez pleča« še »zavito vrv«, v roki pa
cepin. Na splavih so bili poleti nekateri »goli do pasu«. Takrat so tudi bili, razen
kormaniža, »vsi bosi«.^' Nakazano podobo dopolnjuje ohranjeno ustno izročilo
s pričevanjem, da so bili dravski splavarji na vodi in na poti domov v eni in
isti obleki in v enem in istem perilu.

Od bolezni omenja Leskoschek za 19. stoletje »epidemične bolezni«, ki so jih
prinašali dravski splavarji »s Hrvaškega in iz Banata«.^" O snagi na splavih pa
ne pove ničesar, čeprav se lahko o tem poučimo iz slovstva: »Nekateri so segli
z rokami v vodo in si močili zabuhla lica, drugi niso storili niti tega«.'' Kar za-
deva smrtne nesreče, so bile te razmeroma pogostne, ker po ohranjenem ustnem
izročilu dravski splavarji zvečine niso znali plavati.^'

O izrabi prostega časa zvemo premalo. Če Leskoschek po J. Pajku navaja rek:
»Fiosarji sveti zakon v Marburgu na most obesijo«,'''' je treba ta podatek dopolniti:
»Most Zakanu imenujejo ,zakonski most,' in ko ga imajo za seboj, prenehajo
tudi zakonske ovire«.'' Takšno, nevezano življenje je bilo po ohranjenem ustnem
izročilu ponekod istovetno tudi z obiski javnih hiš. In Leskoschek ne omenja
nobene pesmi dravskih splavarjev, čeprav so objavljene vsaj tri: »Bi flosar lušten
biu«,'' »Smo štirje brateci«'" in »Hit! Hit«.«'

Spis končujejo izvajanja o šegah. Ob tem je potrebno pripomniti naslednje. Če
Leskoschek tu po Paherniku omenja »flosarski bal«, ki so ga prirejali vsako
leto o pustnem času, in sicer po navadi v Gornji Vižingi,'^ je to seveda prav. Če
pa v zvezi s tem spreminja Pahernikov stavek: »Na licitaciji so prodajali maketo
splava, debelega koštruna ali kakšno drugo primerno darilo«" tako, da pravi:
«wobei die sogenannte ,maketo' der FIôsser, ein fetter Kapaun oder ein anderes
geeignetes Geschenk, versteigert wurde« (»pri tem so licitirali t. im. ,maketo'
splavarjev, debelega kopuna ali kakšno drugo primerno darilo«),''' je to dvakrat
napačno. Koštrun ni kopun, maketa pa pomeni isto ko model, vzorec, osnutek.'^
Leskoschek (oziroma njegov prevajalec) slednje besede sploh ne razume, saj jo
navaja v izvirnem, siovenskem tožilniku in med narekovaji (»maketo«) in pristavlja:
»Das Wort ,maketo' scheint wohi aus dem Italienischen zu stammen« (»Beseda
,maketo' izvira, kot se zdi, pač iz italijanščine«)." »Italijanski izvir« besede.

" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 203.

" A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 47; isti. Podravski splavarji, str. 151 d.

" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 205.

" A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 56.

'"' O tem tudi F. Pahernik, šajke in splavi na Dravi, str. 282.

" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 205.

M. Čas (nepodpisano), na nav. mestu.
" J. Furlan, nav. delo, 19. 8. 1937, str. 2.

*° A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 86; isti. Podravski splavarji, str. 154.

A. Ingolič, Na splavih', str. 143 d; izvirnik je objavil Lipold Ročički, Pesm za Flosarje
ali veslarje, Drobtince za novo leto 1849, 4, Celovec, str. 194 d.
" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 218.

F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 283.
" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 218.

F. Verbinc, Slovar tujk, Ljubljana 1970, str. 427.
" F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 218.

152

Polemika

SI. 2. Pri Ptuju (1926)

»maketo« razlaga s tem, da so bili na Koroškem na pretiodu 19. v 20. stoletje
»povečini italijanski splavarji«, ki so zapustili sledove v tamkajšnji splavarski
govorici.*' Vsaka nadaljnja beseda o zadevni sestavini »flosarskega bala« je zares
odveč, razen te, da so v Dravski dolini vezali od začetka 20. stoletja naprej večje
splave (dolge okoli 32 m, široke spredaj okoli 6 m, zadaj okoii 5 m, v njiii je bilo
70 do 100 kubikov lesa) in da so se glede tega zgledovali pri Italijanih, ki so
v oni dobi vozili les s Koroškega in izdelovali takšne splave (ti so dobili v Dravski
dolini ime »talijanšek«).**

Ko so se odpeljali in ko so prišli z Drave na Donavo, so se po ohranjenem ustnem
izročilu pokrižali, in sicer praviloma pred prvo svetovno vojsko, ne pa tudi
pozneje, kakor bi bilo mogoče sklepati po Leskoschku." Splavarski krst v
Dubravi je opisan po Ingoličevem romanu, ob tem pa je napačno zapisano, da se
je pisatelj »v svojih študentskih letih udeleževal splavarskega življenja«'" Kot
povedano, se je Ingolič udeležil (ene) splavarske vožnje 1937, torej kot trideset-
letni gimnazijski profesor in že znan pisatelj.

Čaščenje sv. Miklavža kot zavetnika dravskih splavarjev je znano. Podobno

" Prav tam.

*° A. Ingolič, S splavarji po Dravi in Donavi, str. 2; F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi,
str. 228.

" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 218.
F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 219.

o dravskih splavarjih 153

kakor Mišic" postavlja tudi Leskoschek to čaščenje predaleč nazaj in mu
odmerja prevelik obseg. Če se, kot rečeno, za začetek splavarstva v Dravski
dolini z vso verjetnostjo domneva kot terminus post quem non 1371/72, ne pride
v poštev, da bi bili več ko 100 let prej v Vuzenici sv. Miklavža kot splavarskega
zavetnika tako zelo častili, da bi mu bili zavoljo tega posvetili tamkajšnjo cerkev.'^
Za kaj takega bi moralo biti splavarstvo v Dravski dolini takrat tolikanj razvito,
da bi bilo imelo to območje od njega pomembnejše gospodarske koristi," kar
pa se je dogajalo šele stoletja pozneje. Nadalje nikakor ne drži, da so na obrav-
navanem ozemlju vse posvetitve cerkva ali oltarjev sv. Miklavžu neogibno pove-
zane s tem, da je štel le-ta v določeni dobi za splavarskega zavetnika,'" saj je
dobilo Miklavževo čaščenje na Slovenskem na splošno »mogočen odmev«."
Glede čaščenja Matere božje pri dravskih splavarjih so viri skopi. F. Mišic
poroča o verovanju, po katerem jim Mati božja »s posebno naklonjenostjo ščiti
življenje«," in o šegi, da so spomladi, ko so splavili prvi splav, prižigali »pred
njenim kipom v ,kolibi' na splavu sveče in svečke, da si tako izprosijo njeno
milost«." Vendar navedeni pričevanji pogrešata omembo virov, medtem ko ohra-
njeno ustno izročilo, ki mi je na voljo in ki pričuje v poglavitnem o času od prve
svetovne vojske naprej, ne pozna tega čaščenja in sploh ne posebnega splavar-
skega čaščenja Matere božje. Tudi Pahernik ga v okviru svojega opisa šeg ne
omenja." Če Leskoschek zgolj povzema navedeno Mišičevo izvajanje," ni s tem
nakazano vprašanje nič bolj pojasnjeno. Tu v bistvu prav tako ne odpomore
omemba^°° božjih poti k cerkvam v Rušah in Puščavi, posvečenih Materi božji;
v prvi, v njenem križnem oltarju, so imeli dravski splavarji'"' skupno svetinjo
(križ).

Mnenje, da bi bili dravski splavarji častili sv. Janeza Nepomuka, je doslej brez
vsakršnega neposrednega dokaza. Leskoschek resda pravi, da so bili dravski
splavarji domnevno včlanjeni v bratovščino tega svetnika pri Sv. Janezu na Suhi,
ustanovljeni 1735, toda brez kakršnekoli utemeljitve.^"^

Da je bil tudi sv. Aleks zavetnik dravskih splavarjev, poroča F. Pahernik.^"'
Leskoschek sledi temu sporočilu in ugotavlja, da je pri Sv. Janezu nad Dravčami

" F. Mišic, Sv. Miklavž — zaščitnik splavarjev, str. 3; isti, V žaru in čaru šumovitega
Pohorja, str. 176 d; isti. Zaščitnik slovenskih splavarjev, str. 117 d.
" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 222.

" Gl. o tem tudi K. Meisen, Nikolauskult und NIkolausbrauch im Abendlande, Dusseldorf

1931, str. 124, 374, 383, 385, 525, 548; E. Newekiowsky, Die Schiffahrt und FIôsserei im

Raume der oberen Donau II, Linz 1954, str. 191 d. Spisa F. Tremla, Der hI. Nikolaus in

Steiermark, Aus Archiv und Chronik II, Graz 1949, str. 125 d (navajam po F. Leskoschek,

Die Drauflosser, str. 222) žal nimam pri roki.

'* Posredno sodi tako F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 222 d.

" N. Kuret, Praznično leto Slovencev IV, Celje 1970, str. 20 d.

F. Mišic, Sv. Miklavž — zaščitnik splavarjev, str. 3; isti, V žaru in čaru šumovitega Po-
horja, str. 177.
" Prav tam.

" F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 283.
" F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 224.
Prav tam.

J. Pajek, nav. delo, str. 152; Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str.
420, 424.

'"^ F. Leskoschek, Die Drauflosser, str. 224 d. Gl. o tem tudi F. Mišic, V žaru in čaru šumo-
vitega Pohorja, str. 156.

F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 283. .

154

Polemika

SI. 3. Pristanek pri Borlu (1932)

Stranski oltar posvečen temu svetniku, da so 1668 brali tam mašo na dan sv.
Aleksa in da je bil 1724 v podružnici na Radiju oltar sv. Aleksa.'"" Ne glede na
to, da ohranjeno ustno izročilo ne spričuje čaščenja sv. Aleksa v obravnavani
družbeni skupini, veljajo za Leskoschkove sklepanje mutatis mutandis gornje pri-
pombe glede čaščenja sv. Miklavža. Če je ob tem na voljo še podatek, da so
šteli dravski splavarji sv. Aleksa za varuha zoper neurje, sprejemam ta podatek
s pomisleki, saj ga je prispeval Leskoschkov prevajalec,'"' o katerem naj mi bo
dovoljeno imeti svoje mnenje.

Po Ingoliču so dravski splavarji častili še sv. Martina.'"' Na to pričevanje je
navezal tudi Leskoschek, ko (po ustnem sporočilu avstrijskega časnikarja) pravi,
da se je na Martinov dan vsako leto končalo splavarjenje na Dravi in da je bila
takrat v Ožbaltu zahvalna maša.'"' Ne Pahernik'"' ne ohranjeno ustno izročilo,
kolikor ga poznam, za to ne vesta, tako da bo treba za natančnejšo podobo
Martinovega čaščenja uporabiti številnejša zadevna poročila.'"' Ni pa Leskoschek
omenil praznovanja ožbaltske in »flosarske« nedelje- Prva je bila v začetku
avgusta (pred 5. avgustom ali po njem), drugo pa so praznovali v Ožbaltu in |

'^ F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 225.
'"= F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 226.
'"^ A. Ingolič, Podravski splavarji, str. 155.

F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 226.
'°' F. Pahernik, Šajke in splavi na Dravi, str. 283.
'°' Gl. o tem tudi N. Kuret, nav. delo lil, Celje 1970, str. 133 d.

o dravskih spiavarjih 155

Breznu (v Ožbaltu je bila drugo nedeljo po 1- novembru, v Breznu sredi julija).
Tedaj je po možnosti skušal biti vsak splavar doma: prihajala so dekleta in pro-
sila za odpustke; kupovali so jim sladkorčke, medico ipd.""
Edini fotografiji o dravskem splavarstvu v 20. stoletju, ki jo objavlja Leskoschek,
manjka podatek, za kateri kraj gre. Sicer pa je tudi v tem spisu ponekod opo-
rečna pisava imen in naslovov. I. Gams je tu dosledno I. Garms, J. Mravljak pa
J. Mrawlag. L. 1934 je v Mariboru izhajala Mariborer Zeitung, ne Marburger
Zeitung, kot navaja Leskoschek. In napačna je pisava Kulturni in Naravni Spo-
meniki namesto Kulturni in naravni spomeniki (zbirka vodnikov Zavoda za spo-
meniško varstvo), Gornjigrad namesto Gornji grad. Sv. Primuš namesto Sv.
Primož, Novisad namesto Novi Sad, Veliko Gradišče namesto Veliko Gradište,
Bratoviščina splavarjev v Vuzenici namesto Bratovščina splavarjev v Vuzenici
(Mravljakov spis). Časopis za sgodovino in narodopisje namesto Časopis za zgo-
dovino in narodopisje, Nadšupnija in Dekanija Vuzenica namesto Nadžupnija in
dekanija Vuzenica (Mravljakova knjiga). Bajke in pripodvedke Slow/enskega ljud-
stva namesto Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (Keleminova knjiga),
Miklauš namesto Miklavž, Marija v Puščava namesto Marija v Puščavi, Sv. Tri
kralje na Radiju namesto sv. tri(je) kralji na Radiju, Prasnikov leto Slovencev
namesto Praznično leto Slovencev (Kuretova knjiga), ne vštevši pri tem izrecne
tiskovne pomote.'"

Če sklenemo pretres drugega Leskoschkovega spisa, ugotavljamo, da temelji
predvsem le na pisanih virih (največ na slovstvenih, dosti manj na arhivskih),
medtem ko skorajda pogreša ohranjeno ustno izročilo. Zato ta rekonstrukcija
ne prispeva povečini ničesar novega k etnološki podobi dravskih splavarjev;
omembe vredna je samo manjša dopolnitev pričevanj o šegah v obravnavani
družbeni skupini. In pri izrabi gradiva za ta spis je zagrešil Leskoschek vrsto
napak, kakršne se pri znanstvenem delu ne bi smele dogajati. Če torej pričujoče
vrstice v poglavitnem ne sprejemajo Leskoschkovih etnoloških izvajanj o dravskih
splavarjih, pa hočejo hkrati opomniti, da zahteva navedena téma v etnologiji slej-
koprej sintetično obdelavo. Kajpada to ne more biti naloga članka, kakor je tale,
tudi ne krajše obravnave, kakršna je po obsegu Leskoschkova, temveč je lahko
edinole naloga posebne knjige.

Angelos Baš ;

Fotografske posnetke, ki so objavljeni v tem spisu, je napravil Ludvik Cepec, Javnik-Ožbalt

Rokopisno gradivo M. Časa o dravskih splavarjih (v lasti A. Ingoliča).

F. Leskoschek, Die Draufiôsser, str. 203 d, 209, 212, 214 d, 217 d, 220, 223, 225.

156 Polemika

Zusammenfassung
über die Drauflösser

Die vorangellenden Ausführungen behandeln die beiden Aufsätze von Prof. Dr. Franz
Leskoschek (Anm. 12, 34) insofern sie sich auf die Flösserei und die Flösser im steiri-
schen Draugebiet beziehen. — Der Wert des ersten, hauptsächlich historischen Auf-
satzes besteht darin, dass hier vor allem zahlreiche Quellen über die Hauptelemente
der Flösserei als eines bestimmten Wirtschaftszweiges im Drautal vor der Mitte des
19. Jahrhunderts zugänglich gemacht werden. Die Zelt zwischen den beiden Weltkriegen
wird von dem Verfasser weniger erfolgreich dargestellt, da er die einschlägigen sloweni-
schen Quellen manchmal nicht einwandfrei zu verwerten im Stande war. — Der zweite,
volkskundliche Aufsatz wurde beinahe ausschliesslich auf schriftlichen Quellen (zumeist
literarischer, viel weniger archivalischer Art) aufgebaut, während die mündliche Überlieferung
fast gar nicht herangezogen wurde. So steuert der Aufsatz im Grunde nichts Neues zum
volkskundlichen Bild der steirischen Drauflösser bei. Erwähnenswert ist lediglich eine
gewisse Ergänzung der Zeugnisse über die Bräuche in der behandelten Gesellschafts-
gruppe. Bei der Verwendung des Quellenmaterials unterlief dem Verfasser eine Reihe von
Fehlern, wie sie in einer wissenschaftlichen Arbeit nicht vorkommen sollten.

Poročila

Slovo od ljudskega življenja

Ko je končal delo nemški etnološki kongres v Wûrzburgu oktobra 1967 in ko
smo se odpravili udeleženci na izlet po IVlajni, so nam med vožnjo razdelili tu-
binški,študentje, ki so se udeležili tega kongresa, hektografirani list papirja, na
katerem je bila navedena vrsta njihoviti kritičniti misli o kongresu kakor tudi o
nemški etnologiji nasploh. Letak mi je bil všeč, ker se je ponašal z nekaterimi
premišljenimi sodbami in pokazal priznanja vredno prizadetost in pogum avtorjev
študentov, pa tudi zato, ker me je spomnil jugoslovanskih študentov in njihove
docela drugačne udeležbe na podobnih etnoloških zborovanjih. Vendar ob tem
nisem prezrl marsikaterih površnih in neizdelanih formulacij v letaku, ki jim je
deloma botrovala pač naglica, s katero so tubinški študentje pripravili ta letak,
deloma pa tudi njihovo začetništvo v etnoloških prizadevanjih.
Ko sem čez leto prišel za dlje časa v Tubingen, sem prišel tudi v bližje stike
z avtorji letaka. Nekateri so se medtem nekoliko odtegnili etnološkemu študiju
na tubinški univerzi, starejšim so se pridružili novinci, jedro pa ali, bolje, žarišče
študentov etnologije so tudi tedaj sestavljali tisti, ki so bili nastopili v Wûrz-
burgu. Ozračje v Inštitutu Ludwiga Uhlanda, kakor se imenuje etnološki inštitut
tijbinške univerze, je bilo spodbudno. Le malo koga ni zajel pravcati ogenj, s ka-
terim so se lotevali študentje temeljnih vprašanj v svoji vedi. Pisalo se je leto
1968, ki je bilo leto razmaha zahodnonemškega študentskega gibanja. In tako
so takrat tudi tubinški študentje etnologije dejavno povezali svoj študij z bojem
za spremembo univerze. Poleg svojega študija (tu je bil na prvem mestu študij
etnološke teorije) so se z mladostno zagnanostjo potegovali za spremembo štu-
dijskega sistema, za spremembo fakultetnih ustrojev itn. Od tega je bilo v ospred-
ju prizadevanje za razdelitev filozofske fakultete v posamezna strokovna območja
(Fachbereiche). Vodja Inštituta Ludwiga Uhlanda, tubinški ordinarij za etnologijo
Hermann Bausinger, je bil po usmeritvi svojega znanstvenega dela dovolj blizu
zadevnim študentskim zahtevam in je podpiral njihov načrt naj se uvrsti etno-
logija v eno strokovno območje s sociologijo in psihologijo. To se je v nasled-
njem letu uresničilo tako, da so se povezale v skupno strokovno območje etno-
logija, sociologija, politologija, psihologija in pedagogika, in sicer pod naslovom
»socialne vede in vede o ravnanju (Verhaltenswissenschaften), pedagogika«.
V boju za navedeni cilj so tubinški študentje poglabljali posebej svoj teoretični
študij, da bi tako dovolj uspešno utemeljevali svoje zahteve. Ob tem se je po-
rodila zamisel o prireditvi tako imenovanega kompaktnega seminarja (kakršne
prirejajo pri študiju etnologije v Tiibingenu praviloma v vsakem študijskem letu)
na temo »dokumentacija in terensko delo«. Ta seminar, bil je aprila 1969, je
pomenil enotedensko zasedanje, izpolnjeno s predavanji in diskusijo, z namenom,
da bi se ob tej priložnosti »razjasnilo razmerje med teorijo, empirijo in prakso
v (nemški) etnologiji«. Najpomembnejši udeleženci tega seminarja so nanizali
poglavitne misli, kakršne so izoblikovali na tem seminarju, nekaj mesecev pozne-
je v svojih predavanjih ali diskusijskih prispevkih na nemškem etnološkem kon-
gresu vseptembra 1969 v Detmoldu, za katerega so si (kljub drugačnemu izročilu)
izbojevali možnost, da so sooblikovali njegov program. Toda tu ni prišlo do
prave izmenjave mnenj o teh mislih. Tako je nastala knjiga raznih avtorjev z
naslovom »Slovo od ljudskega življenja«,' ki je ena njenih nalog, da s svojim

' Abschied vom Volksieben. Raziskave Inštituta Ludwiga Uhlanda pri univerzi v Tubingenu,

158 Poročila !

izidom odpomore zoper ignoriranje, s katerim so povečini sprejeli na kongresu
sodbe, ki so prišle iz Inštituta Ludwiga Uhlanda.

Kot opredelitev nemške etnologije konec šestdesetih let predlaga ta knjiga v
predgovoru podobo, ki kaže, da ni mogoče ohraniti razdelitve prostorov v stari
raziskovalni stavbi in samo sobe olepšati z modernimi tapetami, se pravi z novim
besednjakom, v preostale proste kote pa postaviti nekatere nove pohištvene
kose; stavbo je treba po mnenju predgovora v celoti kritično pregledati in, če
v njej ne bi bilo več mogoče prebivati, določiti prostor jn gradivo za novo stavbo.
Po predgovoru so se lotili avtorji knjige obeh nalog, zmerom pa s pozivom k
»slovesu« (str. 8). A to pomeni, da je zanje njihova podoba, kakor je bila pravkar
nakazana, pomanjkljiva, saj končujejo svoja izvajanja tako rekoč s predlogom
za opustitev ali podrtje stare stavbe. To potrjuje naslednji odstavek: »negativni«
naslov knjige pove, da je določena le začetna postaja potovanja, medtem ko
končna postaja še ni povsem znana. V spisih, ki so objavljeni v naši knjigi, se
izraža to tako, da so v njih le redka mesta, ki so »konstruktivna« in nadrobneje
razlagajo, kakšna naj bo veda, ki naj bi nasledila dosedanjo etnologijo (str. 8).
Mimo takšnega postopka ni mogoče brez ugovora. Ali je nemška etnologija (ali
katera druga etnologija) zares te vrste, da bi jo bilo treba v bistvu odpraviti, ne
da bi si bili zadosti na jasnem, kaj bi ob tem veljalo oblikovati drugega? Pove-
dano še v jeziku gornje primerjave: ali je stavba res tako zelo slaba, da jo je
bolje podreti, ne da bi hkrati dovolj natančno vedeli, kaj postaviti namesto nje,
kakor pa jo zboljšati? — Konkretnih razlogov za omenjeno stališče iz pred-
govora ni mogoče spoznati.

Pojem »ljudsko življenje« zavrača predgovor naše knjige zato, ker ga šteje »kot
šifro za vse nereflektirane kategorije, ki pomenijo izročilo v (nemški) etnologiji
in je v njih resničnost upodobljena zgolj popačeno, ki nadalje ovirajo oblikova-
nje porabne znanstvene teorije in zavajajo k zanemarjanju recepcije modernih
socialnoznanstvenih metod ali pa jih, kjer se te uporabljajo, ponižujejo v modni
okras« (str. 9). Pred navedenimi besedami pa beremo, da se pojem »ljudsko
življenje« v naslovu knjige ne nanaša »na specifično kategorijo, kakor je bila
eksplicirana v skandinavskih raziskavah« (str. 9); ob tem je navedena razprava
Sigurda Erixona. Toda ta razprava ne vsebuje v nemškem povzetku, dolgem 11
strani, nikakršne natančnejše razčlenitve ali razlage tega imena ali pojma,^ tako
da je glede tega, kot se zdi, na podobni stopnji kakor marsikatera nemška opre-
delitev predmeta v etnološki vedi.' Gornja formulacija torej dvojno šepa: ni ko-
rektna pri navedbi Sigurda Erixona in dovoljuje sklep, da obstaja poleg pojma
o ljudskem življenju, kakor je navzoč v nemški etnologiji, tudi še drugačen
ustrezni pojem, ki pa ga ne kaže zavrniti. V tem primeru bi bilo potrebno ta
pojem opredeliti in zavzeti do njega stališče, vendar ni o tem nobene besede.
Na str. 10 beremo edinole to, da naj ljudsko življenje ne bo več »predmet raz-
iskovanja«; gre torej za dočista določen aksiom, ki pa ni razložen.

ki jih izdajajo po naročilu Tubinškega etnološkega društva Hermann Bausinger, Gottfried

Korff, Martin Scharfe in Rudolf Schenda, 27. zvezek, Tiibingen 1970, 202 strani. Redakcijo

tega zvezka so oskrbeli Klaus Geiger, Utz Jeggle in Gottfried Korff.

^ Sigurd Erixon, Folklivsforskningens framvâxt, Folk-LIv 28—29, Stockholm 1964-65, str.

35—45.

^ Gl. o tem Herbert Freudenthal, Die Wissenschaftstheorle der deutschen Volkskunde,,
Hannover 1955, str. 208—223. j

Slovo od ljudskega življenja 159

Preden se predgovor sklene, se pridruži misli Karla R. Popperja: »Neka tako
imenovana znanstvena stroka je samo omejeni in konstruirani konglomerat pro-
blemov in poskusov rešitev. Resnično pa obstajajo problemi in znanstvene tradicije«
(str. 9 d). Kajpak to drži, toda vsaj za šolanje raziskovalcev so vendarle potrebni
določeni okviri, te pa je treba postaviti po znanstveni logiki, ki tako nujno za-
črtuje tudi meje predmetov v posameznih vedah. Izteka pa se predgovor z ugoto-
vitvijo, da je avtorjem naše knjige skupno samo izhodišče ali kritika dosedanje
(nemške) etnologije, naprej pa hodi vsak izmed njih po svoje. Ta, vsem avtorjem
skupna kritičnost opravičuje izdajo njihovih zadevnih spisov v knjigi.
Predgovor je potemtakem v marsičem oporečen. — Če vprašamo zdaj po avtor-
jih knjige, so to poleg predstojnika Inštituta Ludwiga Uhlanda profesorja Nor-
manna Bausingerja docent Rudolf Schenda, asistent Martin Scharfe, Utz Jeggle,
ki je promoviral nekaj pred omenjenim kompaktnim seminarjem, medtem ko
so drugi avtorji Roland Narr, Gustav Schock, Horst Neisser in Thomas Metzen
študentje višjih semestrov ali doktorandi (na filozofskih fakultetah zahodnonem-
ških univerz je mogoče diplomirati ali napraviti tako imenovani državni izpit
samo iz tistih strok, ki jih poučujejo na srednjh šolah; sicer se končuje študij
z doktoratom, brez izpita, ki bi ustrezal naši diplomi). V zvezi s tem: v Tubingenu
študira etnologijo razmeroma precej študentov, ki so skorajda vsi dejavno so-
delovali v prizadevanjih za nakazano razdelitev filozofske fakultete kakor tudi na
omenjenem kompaktnem seminarju, vendar večina njih ni objavila svojih pogle-
dov na etnologijo v naši knjigi. »Slovo od ljudskega življenja« pomeni glede
študentskih prispevkov izrečen izbor.

V praksi Inštituta Ludwiga Uhlanda je torej, kot je razvidno, uresničena zahteva
zahodnonemške študentske levice, naj se študentje na univerzi kar najbolj uva-
jajo v znanstveno delo in naj po možnosti tudi objavljajo izsledke svojih raziskav.
Mimo rečenega naj bo še navedeno, da je Hermann Bausinger kot urednik raz-
prav v osrednjem zahodnonemškem etnološkem glasilu objavil tu dognanja svo-
jih študentov na seminarsko temo o stenskem okraševanju." Takšno ravnanje
je treba v načelu pač pozdraviti, če gre za študente, ki so zadosti prizadevni
in tudi zadosti nadarjeni. Ne bi si pa hkrati smeli zatiskati oči pred tem, da
znanstveni svet od takšnih raziskav praviloma (izjeme so le zelo redke) ne more
imeti večjih koristi. Zakaj največkrat se ne dogaja, da bi prišel študent višjega
semestra pri svojem raziskovalnem delu do pomembnejših teoretičnih ali empi-
ričnih ugotovitev. Teoretično delo je mogoče razvijati samo na podlagi in s po-
močjo empiričnega dela,' to pa zopet izraža teoretične poglede na vedo oziro-
ma na posamezna vprašanja v njej.

Tako praviloma ni mogoče kaj drugega, ko da so študentska znanstvena dela
bolj ali manj obtežena z značilnostmi začetništva in da zato po veliki večini
nimajo kaj večje cene. Če trdi Bausinger, da »sveža zasnova, ki ni obremenjena
s preveč nadrobnostmi, pojmuje teoretična vprašanja pogosto ostreje in manj
kompromisno«,' to v poglavitnem drži, obenem pa ni nič manj res, da od samega.

■* Wandschmuckforschung am Tiibinger Ludwig-Uhiand-Institut, Zeitschrift fiir Volkskunde
66, Stuttgart—Berlin—Koln—Mainz 1970, str. 87—150.

- Gl. o tem Wolfgang Brûckner, Ober die Schwierigkelten wissenschaftlichen Redens beute,
Zeitschrift fur Volkskunde 66, Stuttgart—Berlin—Koln—I^ainz 1970, str. 58.
' Hermann Bausinger, DIskussIon, Zeitschrift fiJr Volkskunde 64, Stuttgart—Berlin—Kôln—
Mainz 1968, str. 12.

162 Poročila

Kot smo lahko videli, Bausingerjev spis"* ni tako zelo kritičen, kakor bi bilo pri-
čakovati po predgovoru naše knjige. Razen tega, da mu je pojem »ljudstvo«
premalo razčlenjen, ni zapisal glede temeljnih vprašanj v (nemški) etnologiji
korenitejših kritičnih sodb. Za Bausingerjev spis torej ne veljajo načrti pred-
govora o zidavi nove stavbe ali o potovanju v druge kraje; iz njegovega spisa
je razvidna poglavitna želja po spopolnjeni opredelitvi predmeta v (nemški) etno-
logiji. Ostrejši kritik je Rudolf Schenda v svojem spisu »Enotno — prvotno — še
danes«, s podnaslovom »Problemi etnološkega spraševanja« (str. 124—154).
Za ta izvajanja je treba najprej poudariti, da so edina v knjigi, pri katerih je v
večjem obsegu pritegnjeno nenemško etnološko slovstvo, medtem ko je upo-
rabljeno v drugih prispevkih od tujega slovstva skorajda samo sociološko, tako
da v njih do malega ni mogoče zaslediti nenemških etnoloških del; posebej velja
to za nenemška etnološka dela iz vzhodnoevropskih držav. Celo tistih nenem-
ških etnoloških del, ki bi bila lahko po svoji vsebini zlasti poučna za avtorje
naše knjige in ki so natisnjena v nemščini in na Zahodu, niso upoštevali v »Slo-
vesu od ljudskega življenja«. Tako so poleg Jaroslava Kramafika prezrli npr.
tudi S. A. Tokareva'' in Jeno Barabâsa.'' — Schenda podaja na začetku vrsto
podob o tehniki etnološkega spraševanja v zahodni Evropi v 19. in 20. stoletju,
nato pa preide k oceni zadevne dejavnosti pri Nemcih. Še bolj kakor Bausinger
piše tudi Schenda v jeziku, ki je preobložen s tujkami, in v razmeroma težavnem
slogu (prav kakor drugi avtorji naše knjige in na sploh današnji zahodnonemški
razumniki; Nietzschejeva načela o čisti ali nemški nemščini so med njegovimi
potomci danes očitno precej pozabljena ali neznana; to je obenem tudi opra-
vičilo pisca teh vrst, zakaj so navedbe takšne, kakršne so).
Pri tej oceni Schenda ne ravna neoporečno. Neko delo lahko velja kot znan-
stveno samo tedaj, če ga lahko tudi drugi raziskovalec, ki se ukvarja z isto temo,
zmerom znova pregleda oziroma ugotovi poti, po katerih so nastali izsledki.''
Schenda pa nastopa marsikdaj drugače. Če piše, da (nemška) etnologija »nikoli
ni mogla priti do problemsko usmerjenega spraševanja« (str. 143), bi moral tako
uničujočo sodbo pač podpreti z dokazi, teh pa ne navaja. Podobno je z nasled-
njim stavkom na isti strani: »S tem naj bo rečeno, da so spraševali samo po tem,
kar je bilo ali kar se je zdelo, da je, ali po tem, za kar so verjeli, da je, komaj
pa po vzrokih ugotovljenih dejstev, nikoli po njihovi frekvenci v zvezi z drugimi
dejstvi, redko po funkciji in predvsem ne po njihovi socialni pogojenosti in rele-
vanci.« In podobno je tudi s stavkoma v povzetku, ki nista bila prej utemeljena
in v katerih je rečeno, da tehnika etnološkega spraševanja od Napoleonovih
vojska sem »v bistvu ni napredovala, ker je slej ko prej izhajala iz idej o primi-
tivni enotnosti spraševanih skupin, predominirajoči signifikanci kulturnih reliktov
in potrebni kontinuiteti do sedanjosti... Etnološki spraševale! doslej niso bili
zainteresirani za objektivne ,faits sociaux' in raziskovalne izsledke, temveč za

'" Gl. za dopolnitev tega spisa Karl-S. Kramer, Zur Problematik historischer Volkskunde,
Zeitschrift fiir Volkskunde 67, Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz 1971, str. 51—62.

S. A. Tokarev, Die Grenzen der ethnologischen Erforschung der Vôlker industrieller
Lânder, Ethnologia Europaea 1, Paris 1967, str. 30—37; Isti, Das Prinzip des Historismus
in der sowjetischen Ethnologie, Ethnologia Europaea 1, Paris 1967, str. 117—124.
" Jeno Barabas, Die unterschiediichen Ziele von Soziologie und Ethnologie, Ethnologia
Europaea 2—3, Arnhem 1968-69, str. 44—48.

" Walter Rùegg, Soziologie (= Fischer Bucherei, Funk-Kolleg 6), Frankfurt am Main 1969,
str. 113. ________—n.o/i—ninoa

tsiDonîs iHsnovolg — rr

Slovo od ljudskega življenja 163

teze, ki potrjujejo že obstoječe atitude in institucije fali-vnaprejšnja mnenjaso
ureditvaii in konzonancaln (harmonijati)« (str. 153). ': iEc?

Tudi do poročevalcev na terenu ni Schenda dosti manj kritičen. Ker (tudi)
njegove sodbe povečini niso opremljene z opombami pod črto, gre tukaj, kot je
podoba, po vsej verjetnosti za lastne izkušnje prt spraševanju. Po Schendi zado-
voljujejo poročevalci na terenu z intervjuji »svojo radovednost, skušajo povečati
svoj prestiž, sami sebi se zdijo važni ali pa imajo spraševalca za svojega spo*
vednika... Že samo zato bi biio neprevidno, če bi se zanašali samo na enega
poročevalca v kraju«. Poročevalec vidi v spraševalcu »le neko projekcijo širšega
kroga oseb, nekega naročnika, v novejšem času pač etnologije, kakor jo že razu-
me« (str. 145). In naprej: glede družbenega položaja poročevalcev pri nekaterih
švicarskih; francoskih in nemških etnoloških raziskavah meni Schenda, da je ta
nadpovprečen ali nereprezentativen za povprečje prebivalstva. »Poročevalec naj
bi kot individuum dajal generalne podatke, česar pa očitno ne more. Potisnjen
je v vlogo, ki se je ni učil igrati... Ne sme blamirati ne sebe ne svoje občine, ne
sme priznati, da pozna, prav kakor njegova občina, le malo šeg. Pasivno znanje
prodaja kot aktivno« (str. 146). »Napačno je potemtakem imeti večino podatkov,
ki jih je prispeval tak poročevalec, za čisto zlato In jiti generalizirati» (str. 147);
Pogosto vsega tega kajpada ni mogoče zanikovati. Toda to niso kdove kako nova
spoznanja. Premalo poznam v tem pogledu nemško etnologijo, tako da ne smem
očitati Schendi, da ve vse to pač vsak kolikor toliko izkušen (nemški) terenski
etnologi in ne verjeti njegovi posplošeni oceni, po kateri »so (nemške) etnološke
izkušnje v območju empiričnega socialnega raziskovanja ... minimalne« (str. 154).
Vsekakor pa lahko podčrtam, da je slovenska etnologija po drugi svetovni vojski,
v določenem obsegu pa tudi že prej, poznala gornja svarila za terensko delo in
se ravnala po njih. V zadnjem četrt stoletju se pri nas razen v posebnih prime-
rih komaj še kje dogaja, da imajo etnologi za kak kraj samo enega poročevalca,
medtem ko vprašalnlce in spraševanje uravnavajo kritična vodila, ki izvirajo iz
izkušenj, in ta vodila so številnejša, kakor pa jih najdemo pri Schendi. Naj bodo
v zvezi s to vrsto etnološkega dela pri Slovencih neposredno omenjene le neka-
tere nadrobne vprašalnlce, ki so bile sestavljene po drugi svetovni vojski v Slo-
venskem etnografskem muzeju in v Inštitutu za slovensko narodopisje prt Sloven-
ski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.m .©vlmsiosi- Evsjnss
Strinjam se s Schendovim pozivom, da bi bilo v-etnologiji treba spoznati tèhttîké
in metode empiričnega socialnega raziskovanja in jih uporabiti pri posebnih
vprašanjih, ki se zastavljajo v naši vedi; ob tem bi bilo potrebno objavljati tudi
poročila o izkušnjah zadevnih raziskav (str. 152). Ne soglašam pa s predlogom, da
bi bilo vsekakor treba v načelu nadomestiti poročevalce s L i. sample — postop-
kom'* (str. 152). Saj. gre pri slednji zvrsti dela vendar zgolj za obravnave sodobnih
množičnih pojavov (alt tudi množičnih spisov), ne glede na to, da je tudi v tak-
šnem primeru vir podatkov posamezni poročevalec, ki usmerjajo delo z njim vodila,
kakršna so se oblikovala na podlagi ustreznih izkušenj. Če pa gre za obravnavo,
[B.^i ,SinE23-qv ornim eoogom in mei do sboJ .lEpsvogu od en eòtiin òsq esn iiq

'^Natančnejše razčlenjuje pojem »sample« René Kônig (izd.), Das Irtterview,' Kôln—Berlin
1968, str. 372—381. Beseda sama pomeni izbor ali (naključni) poskus, pojem pa. »postopke,
ki omogočajo načrtno izbiranje nekega števila enot iz neke celote tako, da je latiko to
izbiranje v okviru določenih mej pri napakah reprezentativno za celoto in je do neke
mere njen pomanjšani model«: Erwin K. Scheuch, Methoden, v: René-Koriig'{lžiđ.)''Sozi-
otogie (= Das Fischer Lexikon 10), Frankfurt am Main 1967, str. 21 8j : f ~:- 0

11«

164 Poročila

za katero lahko prispevajo gradivo praviloma samo tisti, ki so o določenih vpra-
šanjih kaj bolj poučeni, se pravi le redkejši posamezniki, tedaj uporaba sample
— postopka ne more priti v poštev; ti primeri pa so pri etnološkem raziskovanju
zelo pogostni.

In naposled: plodno je Schendovo povezovanje etnološkega spraševanja z opre-
delitvijo predmeta v etnološki vedi oziroma njenih osnovnih pojmov. Naslednja
misel je resda preveč posplošena in bo le stežka obveljala za vse raziskovalne
smeri v (nemški) etnologiji, vendar zvečine ni daleč od resnice: »Manjkal ji (nem-
ški etnologiji) je predvsem eksaktni in splošno obvezni pojmovni aparat, konkret-
no pojmovni besednjak, in specificiranje ali tematiziranje takšnih pojmov, ki
vodijo do problemsko relevantnih vprašanj« (str. 143).

Z zadnjim stavkom v svojem spisu je Schenda dodobra zvest predgovoru naše
knjige. Predmet prihodnjega etnološkega spraševanja naj bodo sedanji socialni
problemi (ki imajo nedvomno historično dimenzijo). Gesla takšnih anket ne smejo
biti več »enotno«, »prvotno«, »še danes«, marveč se morajo glasiti »individuum
v socialnem konfliktu«, »nanašanje na sodobnost« in »kaj jutri?« (str. 154). Zakaj
naj danes etnologe zanimajo na terenu samo sodobni socialni problemi in kaj
vse naj ti obsegajo, ni razloženo.

Podobno priostren ko Schenda je v svojem spisu »Kritika kanona« (str. 74—84)
tudi Martin Scharfe. — Po njegovem pomeni kritika kanona kritiko »tistega na-
števanja kulturnih objektivacij, s katerim je navadno garnirana vsaka definicija
naše discipline, vsak uvod za študijske začetnike in amaterje in ki je pri Wilhelmu
Heinrichu Riehlu relacionirano takole: ,Te študije o pogosto otročjih in brezum-
nih šegah in navadah, o hiši in domu, suknji in kamižoli in kuhinji in kleti so v
resnici same zase le ničeva šara, znanstveno kakor tudi poetično posvetitev dobijo
šele s svojim razmerjem do čudovitega organizma celotne ljudske osebnosti'«
(str. 74). Krajši, a neposrednejši je Scharfe, ko naslednjič opisuje ta etnološki
kanon: ta naj bi nadomestil ali dopolnil opredelitev etnologije in jo tudi razložil
(str. 75 d). Preprosteje rečeno: kanon je za Scharfeja razčlemba opredelitev o
etnologiji ali naštevanje območij, ki sodijo v okvir etnoloških raziskav. Tako poj-
movan kanon je zato res lahko manjvreden nadomestek teorije (str. 76), vendar
to v načelu ni neogibno. Opredelitve ved so pač največkrat tako zgoščene, da
zahtevajo določene razčlenitve. Podoba pa je, da Scharfe zlasti ni zadovoljen
s tistim kanonom, ki se najpogosteje uveljavlja v nemški etnologiji.
To je posredno razvidno iz nekaterih njegovih nadaljnjih izvajanj, ko namreč
ocenjuje kategorije »ljudsko«, »temeljno plastno« (Grundschichtig) ali »pritalno«
(Grundstandig) in sodi, da to »niso analitične, marveč decizionistične kategorije,
ki posredujejo aprioristično znanje; nihče še ni empirično dognal, kaj je ,pritalno'«
(str. 77). »Pojmi ,ljudsko', ,temeljno plastno', ,pritalno' so pogojeni s pojmom
,ljudstvo'; zato izražajo tudi njegove slabosti. Brez odgovora ostajajo vprašanja,
ali je ,temeljno plastno' to, kar je splošno človeško, in ali je kot tako predhodnik
vse kulture ali samo poglavitna sestavina vseh kultur« (str. 78). Vsemu temu danes
pri nas pač nihče ne bo ugovarjal, toda ob tem ni mogoče mimo vprašanja, kaj
ima Scharfe postaviti nasproti »ljudstvu« in pojmom, ki so iz tega izvedeni, kot
predmetu etnologije. Vse, kar graja ob kanonu v nemški etnologiji, se v bistvu
nanaša na posamezne prvine v nekaterih dosedanjih opredelitvah o predmetu v
nemški etnološki vedi. Pričakovali bi torej hkrati drugo ali primernejšo zadevno
opredelitev, ki pa nam jo Scharfe ostaja dolžan.

O merilih Richarda Weissa za opredeljevanje tega, kaj je ljudsko, se pravi za

Slovo od ljudskega življenja 165

skupnostne in tradicijske vezi, meni Scharfe (z Bausingerjem in Helmutom Moller-
jem), da sta ta pojma postala topo in neuporabno orodje, in sicer »deloma zato,
ker sta nediferencirana in premalo reflektirana, deloma zato, ker... izvirata iz
funkcionalne teorije, ki jo je mogoče empirično falzificirati« (str. 79).
Ob koncu je beseda o »izoliranih, daleč raztresenih dokazih za kako dejstvo«.
Scharfe zavrača zadevne raziskave, če vidijo v takšnih primerih znamenja za
ozemlje, ki je bilo prvotno povezano, in če spregledujejo splošno ali obširno
razprostranjenost določenih pričevanj (str. 84). Zadnja Scharfejeva misel pa je
namenjena poročevalcem na terenu, ki »poročajo o specialnih objektivizacijah,
ne dajejo pa nikakršnega poroštva za družbeno in kulturno relevanco svojih
podatkov« (str. 84). Ob tem Scharfe (kakor prej tudi Schenda) po vsem videzu
ne ve ali pozablja," da je za etnološko spraševanje na terenu bistveno, kako ga
zasnuje raziskovalec: ta mora biti vendar »problemsko usmerjen«, ne poročevalec,
in v njegovi glavi mora biti pravilno zastavljeno vprašanje, ki ga obravnava; teh-
nika spraševanja je naloga, ki jo mora obvladati raziskovalec ali njegov spraše-
valec, ne poročevalec; enaka misel velja seveda prav tako za pretres in končno
obdelavo podatkov, zbranih od poročevalcev na terenu.

Prvi spis v naši knjigi je prispeval Utz Jeggle, »Pogoji vrednot v etnologiji« (str.
11—36). Kot sam pravi, je postavka za ta spis misel, da je »razumna praksa mo-
goča samo pri takšnem pojmovanju znanosti, ki je usmerjeno prek sebe in danih
razmer in se ne zadovoljuje z boljšim .funkcioniranjem' te družbe« (str. 32). Tako
se Jeggle povezuje z omenjenim kompaktnim seminarjem v Tubingenu, kjer so
izoblikovali stališče, po katerem je naloga znanosti »omogočiti človeku prek
emancipacije zavesti humano življenje«,^" kakor tudi s svojim marburškim vrstni-
kom Dieterjem Kramerjem, ki šteje za cilj (nemške) etnologije kot socialne vede
»prakso, ki je usmerjena k spreminjanju družbe, k humaniziranju socialnih po-
gojev in razmerij«.^' Iz navedene postavke je razvil Jeggle naslednje poglede.
Po njegovem merijo vsi raziskovalci na enake vrednote, ne da bi vsi to priznali
(str. 17). Dozdevna ustrezna zadržanost pri etnologih pomeni »povsem trden poseg
v družbeno realitete« (str. 18). In Jeggle skuša dopovedati, da je (nemška) etno-
logija »praviloma podpirala vsakokratne vladajoče skupine oziroma razred«;
nagnjenje (nemške) etnologije de »reševanja prav tega, kar izginja«, je na dolo-
čen način odsevale v politiki (str. 19).

Dalje. Jeggle trdi, da je nemška etnologija »zmerom izhajala iz neke organske in
zdrave celote kot pogoja za vrednotenje« in da je imela za svojo »poglavitno
naloge vsaj miselno obnoviti« te celote; ta naloga se je kazala v ciljih vrednot,
kot se npr- »obnova rajha, obnovitev stanovske države ali kmetstvo kot vzor za
novo ljudske skupnost«. Ob tem se bili »osnovni pojmi vselej: ljudska duša, skup-
nost, tradicionalna ureditev, nikoli: lakota, revščina, odtujitev«. Nemška etnolo-
gija je tako utrjevala tradicionalne norme (str. 20); služIla je družbeni neenakosti
in zatiranju in »je koristila izključne vladajočim skupinam vsakršnega izvira« (str.

" Sodbe o terenskih poročevalcih in njihovih pričevanjih, kakor jih zastopata Scharfe in ;
Schenda, so bile deloma sprejete na omenjenem kompaktnem seminarju v Tubingenu: i
Martin Scharfe, Dokumentation und Feldforschung, Zeitschrift fiir Volkskunde 65, Stuttgart— !
Berlin—Kòin—Mainz 1969, str. 227.

Navedeno po: Martin Scharfe, nav. delo, str. 225.
^' Dieter Kramer, Wem niitzt Volkskunde?, Zeitschrift fur Volkskunde 66, Stuttgart—Berlin—
Koln—Mainz 1970, str. 4.

166 Poročila 309)!3buil bo ovoIS

21). K tem mislim je treba pripomniti isto ko prej pri Schendi: pri tolikanj uniču-
jočih sodbah bi pričakovali navedbe vsaj poglavitnih del s takšno usmeritvijo,
toda o njih Jeggle molči. Do neke meje mu moram tudi neposredno nasproto-
vati, saj sta delo in osebna usoda Willa-Ericha Peuckerta, Adolfa Spamerja ali
Viktorja von Geramba v letih nacizma — če omenim kot tujec, ki mu ustrezne
razmere niso nadrobneje znane, samo ta tri imena, ki predstavljajo tudi tri raz-
lične tokove v nemški etnologiji -— zadosti tehten dokaz za ugovor, da se ob na-
štetih navedbah ne bi smela uporabljati izraza »zmerom« in (vsa) nemška etno-
logija.

Deloma prihaja Jeggle v nasprotje s samim seboj, ko piše, da obstojijo tudi raz-
iskave, ki so »tako zelo brez vrednosti, da jih nihče noče kupiti, ker nikomur ne
koristijo« (str. 22). Sicer pa sodi, da se raziskovalci, če ne vključujejo v svoja dela
vrednotenja ali ne zavzemajo etičnega stališča v vprašanjih, ki jih obravnavajo,
»s tem že podrejajo vladajočemu sistemu vrednot« (str. 23). In še: »Ločevanje
med stvarnimi sodbami (Sachurteil) in sodbami, ki tudi vrednotijo, pomeni loče-
vanje raziskav od njihovih namenov, to pa omogoča uporabljati vsako raziskavo
za vsak namen« (str. 24). S tem kaže soglašati, a z dopolnitvijo, da je treba
v tem pogledu razločevati med posameznimi stopnjami raziskav (ožje in širše
téme, večje ali manjše sinteze).

Z Myrdalom pribija Jeggle, da se socialne vede ne smejo »ogibati vrednotenjem,
temveč jih morajo uvajati kot eksplicirane, specificirane in dovolj konkretizirane
premise o vrednotah« (str. 26). Nato kritizira Bausingerja in njegovo pogojno
opredelitev o predmetu etnologije, se pravi L i. popularno kulturo. Ta opredelitev
je po Jeggleju mogoča samo na podlagi »liberalistične družbene teorije« in
utegne zbujati vtis neke samostojne kulture, ki v njej ni razvidna manipulacija.
Popularna kultura se po Jegglejevem mnenju povsem razjasni, če ji postavimo
nasproti Horkheimerjev in Adornov kritični pojem t. i. kulturne industrije, ki
vsebuje »vrednoto in značilnost naše kulture, naravo blaga« (str. 27).
Vsa spoznana Jegglejeva izvajanja so podlaga za njegove misli o nemški etno-
loški praksi v naših dneh. Ob tem obžaluje nevoljo mlajših etnologov do L i.
ljudskega dela (Volkstumsarbeit) ali do njihovih stikov z učitelji, časnikarji, lju-
bitelji ipd., ki se sprevrača v hudo nasprotovanje zoper vsako prakso, to pa v
resignacijo (str. 30). Jeggiejevi predlogi za nemško etnološko prakso so v pogla-
vitnem tile. Če se zanikujejo etnološke tradicije, ne spreminja ta »subjektivna
rešitev« sama po sebi ničesar v etnološki praksi. Treba bi bilo razložiti stvarne
funkcije pojmov, kot so npr. »ljudstvo«, »skupnost«, »šege«, »kri in tla« ipd. (str.
33). Nadalje je treba vprašati, kje so ti pojmi učinkovali ali kje so prispevali k
utrditvi človeške nesvobode. Tu ima Jeggle po Adornu v mislih tudi nekatere šege,
ki so v njih prvine telesnega nasilja. In ko bi bilo odstranjeno vse, o čemer je
bila beseda, bi se bilo treba lotiti »novih problemov«: »Kdor se je doslej zmerom
ukvarjal s skupinsko duhovnostjo in skupnostjo, ta naj bi se zdaj usmeril k
trpljenju obstrancev (Aussenseiter)... raziskovalec kmečke hiše bi lahko po-
kazal, da živijo na deželi stari ljudje kot preužitkarji v t i. predalastih stavbah
pogosto kot psi, in bi lahko preudarjal, kako bi kazalo to izboljšati«. Pri vseh teh
»naključno izbranih nalogah« in pri delu na terenu bi morala biti rdeča nit »od-
praviti človekovo odvisnost, ki je je (nemška) etnologija sokriva«, ali še drugače:
treba bi bilo ustvariti »pozicijo kritičnega odpora do tega, kar je. Samo tako lahko
dosežemo, kar naj bi bilo« (str. 35). Takšno znanje je težko razširjati v množičnih
občilih, ki so v sponah tradicionalne etnologije. Podobno je pri poljudnih preda-

Slovo od ljudskega življenja 167

vanjih, pri katerih je med poslušalci zakoreninjeno »določeno predznanje« (str.
35). Tako ostajata etnologom z Jegglejevo usmeritvijo le dve možnosti za vplivanje
na širšo javnost. Prva je dolgoročna in je zajeta v znanstvenem delu, ki njegove
izsledke prebirajo kolegi, jih posredujejo »zainteresiranim laikom« in »spodbujajo
razmišljanje« (str. 36). Ostaja predvsem druga možnost: ob terenskem delu si
velja prizadevati za odpravljanje »neumnosti«, »neupravičene avtoritete«, »tradi-
cionalnega nasilja«. Zadnji Jegglejev stavek pa je Heglov: »Če je revolucionirano
območje predstav, tedaj resničnost ne vzdrži« (str. 36).

Ti načrti so različne cene. Glede na zgodovino nemške etnologije je nedvomno
zelo blagodejno, če se naposled kar najbolj natančno presvetlijo pojmi, o katerih
razpravlja Jeggle in ki so bili pogosto soznačnica za nacionalistično in nacistično
etnologijo. Nasilne prvine, kakor so ohranjene v nekaterih še živih šegah, pa prav
gotovo niso vprašanje, ki bi zaslužilo omembe vrednejšo pozornost v nemški ento-
loški praksi. In vprašanja, ki jih predlaga Jeggle za današnje etnološke obravnave,
so oblikovana prehitro in preveč poenostavljeno, pač pa bi bil dobrodošel daljši
in skrbneje pretehtan seznam »novih problemov«, ki bi se v dobršni meri izena-
čeval z drugačno opredelitvijo o predmetu nemške etnologije, kakor pa je bila
doslej večidel uveljavljena. Neprijetno pretirano ali naivno je mnenje o človekovi
odvisnosti, ki da je je sokriva nemška etnologija. Njen delež pri nacionalističnih
in nacističnih vplivih na razna domačijska društva, folklorne in podobne skupine
in pa na poljudnoznanstveno dejavnost se vendar nikakor ne da primerjati z
drugimi prvinami, ki so oblikovale »človekovo odvisnost«, kakršna je v našem
času. Jeggle to deloma protislovno potrjuje, ko pove, kako borne so možnosti,
ki jih imajo etnologi njegove smeri v društvih, pri predavanjih itn. To ni samo za-
voljo drugačnega in ustaljenega izročila, kot meni Jeggle, marveč tudi zato, ker
nobeno prosvetno delo, ki ni po svoji vsebini za širše plasti privlačno, ni kaj bolj
učinkovito, ne prodre globlje med ljudi; kdor koli bo postavil v ospredje prosvet-
nega dela v svoji stroki teoretična vprašanja, bo v najboljšem primeru doživel
nevtralen sprejem.

Kar zadeva širjenje Jegglejevih pogledov med ljudmi na terenu, pri tamkajšnjem
etnološkem delu, pa tole. Oznanjanje teh pogledov je za naprednega etnologa
samo po sebi zelo pozitivno dejanje, vendar se obenem vsiljuje vprašanje, če ne
bo takšna dejavnost slej ko prej vplivala tudi na barvo pričevanj, ki jih zbirajo
etnologi na terenu. Dosedanjim vplivom, ki so jim izpostavljeni pripovedovalci,
se s tem pridružujejo novi. Kakšna bo v tem primeru vsebina terenskega ustnega
izročila? In še nekaj: koliko bi izviralo propagandno delo, ki bi ga opravljali etno-
logi Jegglejevega kova pri terenskih raziskavah, iz etnoloških izsledkov in koliko
iz drugačnih virov? Koliko lahko tu še govorimo o etnološki praksi ali, natančne-
je, o praksi v etnologiji?

Spisi, ki smo jih pregledali doslej, v poglavitnem niso izpolnili obljube, ki je bila
v predgovoru, da bodo namreč vzeli slovo od dosedanje nemške etnologije ali
od »ljudskega življenja« kot predmeta, ki je doslej prevladoval v nemški etno-
loški vedi. Zakaj če po tem vidiku natančneje pregledamo bistveno vsebino pri-
spevkov, o katerih je bila v prejšnjih odstavkih beseda, lahko povzamemo edinole
to, da je za Bausingerja pojem »ljudstvo« premalo razčlenjen; da Schenda kri-
tizira dosedanjo etnološko tehniko spraševanja in predlaga za predmet nadalj-
njega zadevnega dela sedanje socialne probleme; da Scharfe oporeka kanonu,
kakor je največkrat uveljavljen v nemški etnologiji, s tem pa tudi »ljudstvu« kot
predmetu te vede; da Jeggle predvsem kritizira nazadnjaške prvine v nemških

168 Poročila!

etnoloških raziskavah in snuje načrte za prihodnjo etnološko prakso. Glede
osnovnih pojmov vede, kamor prištevamo v prvi vrsti natančnejšo opredelitev pred-
meta in ciljev, pa niso ti spisi v resnici ničesar prispevali. V njih je izraženo samo
neko določeno nezadovoljstvo z izročilom, kakršno prevladuje v nemški etnološki
vedi, toda temu nezadovoljstvu, ki je samo do neke meje usmerjeno k omenje-
nima osnovnima pojmoma, manjkajo natančnejše formulacije, sicer pa je to
nezadovoljstvo namenjeno drugotnejšim vprašanjem. Vsekakor v štirih pregle-
danih spisih ni bilo mogoče zaslediti nobene niti približne utemeljitve, zakaj naj
bi kazalo vzeti slovo od dosedanjega prevladujočega pojmovanja o predmetu v
nemški etnologiji, se pravi, poenostavljeno rečeno, o »ljudstvu« ali o »ljudskem
življenju«.

Edini spis v naši knjigi, ki je v tem pogledu nekoliko drugačen, je spis Rolanda
Narra »(Nemška) etnologija kot kritična socialna veda« (str. 37—73); to je prvi'
od naslednjih prispevkov v knjigi, ki so jih napisali študentje višjih semestrov ali
doktorandi. — Narr najprej poudarja ob kritiki Torstna Gebharda, da mora biti
pri zbranem gradivu razvidno, po katerih metodah je bilo zbrano in po katerih
vodilih je urejeno, saj sicer raziskovalcem ni mogoče uporabljati gradiva (str.
42), ob kritiki Karla-S. Kramerja pa ugotavlja, kako se v nekaterih raziskavah
»družbena podskupina ,ljudstvo' kot celotni pojav izloča iz historičnega procesa
in nehistorično ugotavlja« (str. 43). In ob Marthi Bringemeier ponazarja razme-
roma še pogostno smer v nemški etnologiji, po kateri je ta veda »oznanjevalka
že minulega ali samo še v reliktih obstoječega časa« (str. 46).
Težišče Narrovega spisa je v opredelitvi predmeta v etnologiji. Najprej beremo,
da piščeva izvajanja »intendirajo etnologijo, ki... poudarja interdependenco
družbenih fenomenov« (str. 38). Ob vrsti razprav meni nadalje Narr, da bi morale
te slediti »posredovalne procese (Vermittlungsprozesse) in pokazati, kako je
znanstveno stanje npr. v teologiji ali medicini delovalo na mišljenje in ravnanje
spodnje plasti« (str. 43). Naposled pa opredeljuje predmet etnologije za »nekaj
takega kot .sociologijo vsakdanjega življenja spodnjih ali zatiranih družbenih
plasti'« (str. 57). O vprašanju glede uvrstitve ali prehoda etnologije v sociologijo
bo v pričujočem poročilu beseda dlje spodaj. Tu naj bo o navedeni Narrovi opre-
delitvi povedano tole. Navedena opredelitev (mimo vprašanja o etnologiji kot so-
ciologiji) je enačba z dvema neznankama. Kaj je »vsakdanje življenje?« Če poj-
mujem ta izraz dobesedno, ne sodi v okvir omenjene označbe t. i. praznično
življenje, ki pa je nedvomno pomembna sestavina v življenju vsake družbene
enote in je tesno povezano z vsakdanjim življenjem v dobesednem pomenu. Če
sem še naprej dobeseden, ugotavljam, da sodi v okvir označbe »vsakdanje živ-
ljenje« vse delo, ki ga opravljajo pripadniki »spodnjih ali zatiranih družbenih
plasti«, se pravi, da bi se morala etnologija ali sociologija tako pojmovanega
»vsakdanjega življenja« ukvarjati tudi s preučevanjem prav vseh zvrsti dela med
pripadniki nakazane družbene enote. Ali pa ne bi s tem postala takšna etnologija
ali sociologija v marsičem že etnologija ali sociologija dela? In naprej: katere so
vse t. i. spodnje ali zatirane družbene plasti?

Nadalje opredeljuje Narr nemško etnologijo kot vedo o t. i. sedanjosti (str. 57),
in sicer ne zato, kot pravi posredno po Richardu Mautzu," ker bi raziskovala

Richard Mautz, Problem- und Gegenwartswissenschaft, Zeitschrift fur Volkskunde 64,
Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz 1968, str. 20.

Slovo od ljudskega življenja 169

samo »sedanje gradivo«, marveč zato, l<er »izliaja iz problemov, ki jih imajo
živeči ljudje. Prav kritična teorija pa, ki pojmuje družbo kot proces, kaže v tem
okviru na pomen zgodovinske zveze« (str. 57 d). Tej misli, ki ji pač ni ugovarjati,
pa Narr sam nasprotuje, ko pravi, da ob tem ne gre »izpolnjevati znanstvene
zahteve historične etnologije in kar najbolj natančno zajeti predindustrijskega
življenjskega sveta« (str. 58). Nasprotje med navedbama je na dlani. Prva navedba
nima s časom, iz katerega izvirajo vprašanja, ki naj jih raziskuje etnologija, niče-
sar skupnega. In če gre etnologiji po Narrovi opredelitvi za »vsakdanje življenje
spodnjih ali zatiranih družbenih plasti«, je pač jasno, da je to »vsakdanje živ-
ljenje« obstajalo v vseh dobah, ko so živele »spodnje ali zatirane družbene plasti«,
ne samo v »sedanjem« ali, pravilneje, v najnovejšem času. Če se Narr v dopolnilu
svoje opredelitve o predmetu etnologije odpoveduje »predindustrijskemu živ-
ljenjskemu svetu«, je to pač huda nedoslednost."

Pri opredelitvi ciljev v etnologiji uporablja Narr zanjo izraz »kritična socialna
veda«. Kaj šteje za socialno vedo, ne pove (kakor tudi ne Jeggle, ki prav tako
uvršča etnologijo med socialne vede, str. 11, 29), medtem ko določa »kritično«
socialno vedo po Adornu z »zavestjo in voljo, spremeniti obstoječo družbo« (str.
49). To zelo splošno misel konkretizira Narr za etnologijo v poglavitnem takole
(in se pri tem zelo približuje Jegglejevim načrtom za etnološko prakso). — Etno-
logija naj bi se po njegovem ukvarjala s temile »kompleksi vprašanj«: a) ideolo-
ško kritične raziskave njenega dosedanjega vpliva, b) analize institucij, ki so z
etnologijo bolj ali manj tesno povezane (muzeji, domačijsko varstvo, spomeniško
varstvo), c) razkrinkati politično domačijsko propagando, d) ugotoviti objektivne
pogoje za delo in stanovanje, udeležbo v javnem življenju in oblikovanje prostega
časa, te ugotovitve pa vzporediti v vladajočimi vrednotami in predstavami po eni
in pa z danimi možnostmi družbe po drugi strani (str. 67 d). Da bi bili ti cilji izved-
ljivi, bi bilo treba raziskovanje na novo organizirati. V ta namen naj bi se a) po-
vezalo »historično in socialno raziskovanje«; b) etnologija bi morala zasnovati
»raziskovalne projekte«, ki bi bili »dovolj po okusu« drugim strokovnim območ-
jem, da bi ta tako sodelovala z etnologijo; c) treba bi bilo propagandno delovati
med terenskim delom in dognati, koliko bi bilo mogoče tehniko etnološkega te-
renskega dela tako razviti, da bi rabila tudi ustrezni propagandi (?!) (str. 68).^"
Ker so te misli deloma enake Jegglejevim, naj bo spregovorjeno samo o tistih,
ki jih zastopa le Narr. Nikjer ni določil raziskovalnih ciljev etnološke vede, kakor
bi ustrezali opredelitvi njenega predmeta. T. i. etnološka praksa lahko vendar
zgolj tako ali drugače odseva temeljne raziskovalne cilje v vedi, teh pa Narr ni
omenil. Če govori o povezavi »historičnega in socialnega raziskovanja«, bi moral
pač najprej opredeliti oba pojma, zlasti drugega, nato pa tudi torišča in namene
takega skupnega dela, a o tem ni zopet nobene besede. »Raziskovalni projekti«
etnologije, ki bi bili »po okusu« drugim vedam in bi s tem vabili k sodelovanju,
pa naj bodo navedeni kot primer vse premajhne načelnosti, pa tudi že plitvine pri
snovanju meddisciplinske povezave za raziskovalno delo.

Preostali prispevki v knjigi so precej pod ravnijo spisov, ki smo ji spoznali doslej,
čeprav so ti različne cene, toda ob njih se praviloma ne vsiljuje vprašanje, alj

" Gl. o tenn tudi Arnold Niederer, na nav. mestu.

Gl. za omejitev pri današnjem terenskem delu v etnologiji Dieter Kramer, Probleme der
geselischaftiichen und berufiichen Praxis in der Kultursoziologie und europaisohen Ethno-
logie, Zeitschrift tur Volkskunde 67, Stuttgart—Berlin—Koln—Mainz 1971, str. 239 d.

170 Poročila

je bila upravičena njihova objava. O tem pa sem se tu in tam spraševal pri
branju naslednjih treh spisov. — Gustav Schock obravnava »Zbiranje in reše-
vanje« (str. 85—104), toda o teh vprašanjih pove vse premalo. Njegova izvajanja
so predvsem le izpisovanje zelo različnega slovstva o zelo različnih vprašanjih;
kolikor pa prihaja na dan s sodbami, se v njih pridružuje že znanim sodbam
drugih, sicer pa razsoja (pars prò toto) takole. (Nemška) etnologija ali »,veda
o ljudstvu' je postala zgolj upravnica arhiviranega gradiva in izdaja to dejavnost
v sili kot znanost« (str. 87); »Tesnobno je, kako malo se zaveda (nemška) etno-
logija bede svoje zgodovine« (str. 93); »Tukaj se ne očita (nemški ) etnologiji, da
implicira vrednote, temveč da jih sramežljivo zamolčuje« (str. 103).
Komajda boljši je spis »Statistika, ena od metod v etnologiji« (str. 105—123), ki
ga je prispeval Horst Neisser. Sam priznava, da je »gotovo veliko tega, kar je
omenjeno v tem spisu, kljub vsemu nekaterim bralcem dobro znano» (str. 120).
Če je Neisser kljub temu obnovil to znanje, je ravnal tako zato, ker »doteka
tako malo tega znanja v objavljena dela« (prav tam). Spis torej samo na novo
opominja na pomen statistike za etnologijo. Ta namen je resda primeren, toda
če se vrnem k predgovoru v naši knjigi: ali tak prispevek tudi le za las premika
dosedanje opredelitve o predmetu in ciljih v nemški etnologiji? Ali ta spis tudi
samo za hipec spodbudi k razmišljanju, ali bi bilo treba spremeniti ali vsaj
pretresti pojmovanje o »ljudskem življenju« kot predmetu nemške etnološke
vede? Temu ugovoru se pridružuje naslednji.

Kakor Schenda tudi Neisser zavrača pri terenskem delu poročevalce in jih hoče
(s pomočjo statistike) nadomestiti s t. i. sample-postopkom (str. 121 d). Nadrob-
neje. »Poročevalci posredujejo izpovedi o realnih zvezah in dogodkih, kakor se
izražajo v zavesti določenih individuov. Hipotez ni nikoli mogoče preskusiti samo
z izpovedmi poročevalcev. Kaka komplicirana in kompleksna struktura, kakršno
najdemo danes npr. v občinah, se ne da zajeti z izpovedmi dveh, treh ali v naj-
boljšem primeru štirih ljudi« (str. 121). To, kar trdi Neisser v prvem navedenem
stavku o poročevalcih, velja pač za vsakega človeka, tudi za znanstvenika. In ni
mi znano, da bi kdaj načelno zahtevali ali izvajali preskušnje hipotez samo na
podlagi poročevalcev. Zares bi rad zvedel za utemeljitev tega stavka. Terenske
raziskave v slovenski etnologiji kažejo povsem drugačno podobo, saj se pri
podobnih raziskavah sprašujejo po možnosti vsi prebivalci v naselju, ki so bili
kdaj kaj bolj dejavni v tej in tej smeri ali ki so o njej kaj bolj poučeni. O zame-
njavi etnološkega terenskega dela, ki temelji na pričevanjih poročevalcev, s t. i.
sample-postopkom, pa smo spregovorili že prej.

Thomas Metzen je nanizal »Pripombe k ,Volkskunde der Schweiz' Richarda Weis-
sa« (str. 173—190). To je zelo nadrobna, pogosto tudi že prav pikolovska kritika
teoretičnih temeljev za navedeno Weissovo knjigo. Metznove kritične misli so
deloma napisane ostroumno, a tolikanj razdrobljeno, da se zavoljo dreves komaj
vidi gozd in se tukaj ne dajo pregledneje povzeti.

Če potegnemo zdaj črto pod vsebino naše knjige, ugotavljamo, da ta vsebina v
poglavitnem ne ustreza zasnovi knjige, kakor je napovedana v predgovoru. Ve-
lika večina misli v knjigi velja kritiki nacionalistične in nacistične ideološke na-
vlake v nemški etnologiji, zasnutkom današnje etnološke prakse in spopolnitvi
tehnike terenskega dela, medtem ko o osnovnih pojmih vede ali o prizadevanjih
za novo opredelitev predmeta v etnološki vedi, namesto »ljudstva« ali »ljudskega
življenja«, praviloma ni govora, s tem pa tudi ne o opredelitvi ciljev, kakršni bi
izvirali iz opredelitve predmeta v vedi. Izjema je edinole Rojand Narr, ki oprede-

Slovo od ljudskega življenja 171

ljuje kot predmet etnologije »sociologijo vsakdanjega življenja spodnjih ali za-
tiranih družbenih plasti«. Vsi drugi prispevki pa se niso poslovili od ljudskega
življenja in niso ne podprli stare stavbe ne odpotovali s starega mesta, kaj šele,
da bi določili prostor za novo stavbo ali izbrali končno postajo potovanja. To
zadeva, kot rečeno, v bistvu prav tako Bausingerjev in Schendov spis. Če je v
knjigi mimo Narra ponekod drugod omenjena (nemška) etnologija kot t. i. social-
na veda, to ničesar ne spremeni.

Kaj je socialna veda, ni v naši knjigi nikjer povedano. Ali se šteje ta pojem
potemtakem za nekaj, kar se zdi, da je samo po sebi znano, ali pa si avtorji v
tem niso na jasnem?^' Bodi tako ali drugače, v knijgi nisem našel razlage, kaj
je »socialna veda«, tako da sem se skušal o tem poučiti po eni strani drugje v
nemški etnologiji, po drugi strani pa tudi še v sociologiji. Gunter Wiegelmann
sodi, da se discipline s filozofskih fakultet in tudi nekatere druge »z enako pra-
vico« opredeljujejo kot duhovne, kulturne in socialne vede hkrati^' (kakršne so
pač ustrezne tradicionalne kategorije v nemški znanosti), medtem ko sodi Walter
Rûegg, da so socialne vede tiste, ki je njihov predmet družba; mimo sociologije
so to, ko omenja najpomembnejše, gospodarske vede, zgodovinska veda, poli-
tologija, (splošna) etnologija, demografija.^' Ti dve sodbi pomenita za tukajšnje
vprašanje, namreč, ali je uvrstitev (nemške) etnologije med socialne vede isto-
vetna tudi s spremembo v opredelitvi njenega predmeta, toliko ko nič. Da je
etnologija, če dobesedno razumemo zadevni pridevnik, tako duhovna in kultur-
na kakor socialna veda, je neoporečno, ne glede na to, kako natančneje opre-
deljujemo njen predmet. Če pa sodijo v okvir socialnih ved tudi zgodovinske vede
in (splošna) etnologija, potem je bila (nemška) etnologija tudi že doslej socialna
veda," saj pravi, če ponovimo, Gunter Wiegelmann, da je bila (nemška) etno-
logija dejansko »vselej pojmovana kot zgodovinska veda«. — Nejasnost, ki je
razvidna ob gornjem vprašanju, je v nemški etnologiji posledica preživelih kate-
gorij za posamezne vede." V resnici pa se deli vse znanstveno raziskovanje v
dve poluti, na družbene in naravoslovne vede; prve raziskujejo družbo, in njihov
predmet je človek kot družbeno bitje;'° posamezne družbene vede se razločujejo
»med seboj edinole po svojem predmetu«.''

Če naša knjiga ne nosi po pravici svojega naslova in praviloma ni zavrgla ljud-
skega življenja kot predmeta etnologije, pa je treba obenem poudariti, da so to
storili drugi nemški etnologi, in sicer še pred izidom naše knjige. Tukaj naj bodo
omenjena tista stališča, ki so mi dostopna. — Gerhard Heilfurth je pribil, da je

" Naj ml bo ob tem dovoljeno povedati, da v pogovorih, ki sem jih imel med svojim ;
bivanjem v Tubingenu z nekaterimi avtorji prispevkov v naši knjigi, nisem mogel dobiti :
jasnejšega odgovora na vprašanje, kaj je socialna veda, kakor tega, da gre uvrstiti v to \
enoto sociologijo in socialno psihologijo, ne da bi bil s tem navedeni krog tudi sklenjen. {
V poglavitnem se je tako oblikovalo tudi strokovno območje »socialne vede in vede o :
ravnanju, pedagogika« na tubinški univerzi.

Gunter Wiegelmann, nav. delo, str. 19.
" Walter Rûegg, nav. delo, str. 107.

Gl. o tem tudi Kari Meisen, Volkskunde als Soziaiwissenschaft, Actes du Congrès Inter- \
national d'Ethnologie Régionale (Arnhem 1955), Arnhem 1956, str. 38—55.
" Gl. kot izrazit primer te vrste Leopold Schmidt, Die Stellung der Volkskunde im Gefûge j
der Geisteswissenschaften, Actes du Congrès International d'Ethnologie Régionale (Arnhem i
1955), Arnhem 1956, str. 21—31.

Jože Coricar, Sociologija, Ljubljana 1959, str. 9. ;

^' Jože Coricar, nav. delo, str. 46. ì

172 Poročila

»ljudstvo« težko opredeliti, saj sodi k tistim resničnostim, kot »so ,stvar', ,stanje',
,svet', ,zemlja'« in »jih ni mogoče izčrpno, zlasti pa ne bistveno s posameznimi
značilnostmi pojmovno zajeti«, tako da so to besedo uporabljala »številna pri-
zadevanja ... za svoje namene«.'^ Wolfgang Emmerich je prišel do prepričanja,
da »,ljudstvo' ni tip, ki bi mogel zanesljivo obseči neko socialno ali etnično čle-
nitev«; »pojem ljudstvo je treba kot hermenevtski tip za znanstveno delo načelno
opustiti«." Sorodno se glasi sodba Richarda Mautza, ki pravi, da »nima pojem
,ljudstvo' sam zase in v svojih sestavah za etnologijo kot vedo ... nikakršne iz-
povedne moči in da se je izkazal bolj v oviro kakor v korist. Treba si je zastaviti
samo vprašanje: ,Kdo je ljudstvo?', pa pridemo v etnologiji v največje težave«.'"
Ingeborg Weber-Kellermann meni, da postaja dandanes »vse bolj brezuspešno,
tudi samo približno določiti količino ,ljudstvo'«,'' medtem ko Ina-Maria Greverus
zavrača pojem ljudstvo v zvezi s svojo, drugačno opredelitvijo o predmetu etno-
logije,'' podobno kakor Hermann Bausinger." Ljudstvo kot predmet etnologije
zavrača tudi Dieter Kramer, za katerega obstajajo v našem času »samo prebival-
stvo in skupine prebivalstva, ki se razločujejo po različnih znamenjih«." (Po
izidu naše knjige sodi skorajda enako kakor Dieter Kramer tudi Martin Scharfe,
ki [po Brechtuj predlaga, naj se uporablja namesto »ljudstva« »prebivalstvo«,"
nekaj pozneje pa trdi, »da ,ljudstvo' ni analitična, temveč v najboljšem primeru
nepripravna in nekoristna kategorija«."") Za »slovo od ljudskega življenja« gre
torej v teh primerih, ne v naši knjigi.

To »slovo od ljudskega življenja« je razvidno tudi v ustreznih opredelitvah pred-
meta v nemški etnologiji. — Gerhard Heilfurth šteje za predmet etnologije »struk-
turo in funkcijo temeljnih oblik socialnokulturnega življenja«,"' Wolfgang Emme-
rich pa »kulturo kot socialni fenomen«; takšna veda naj bi po Emmerichu zasno-
vala »kulturno teorijo, ki bi pojasnjevala medsebojna razmerja med kulturo in
socialno zvezo in razlagala, kako se aktualizacija kulture uresničuje vsakokrat
samo iz aktualizacije socialnih razmerij«."^ Ingeborg Weber-Kellermann pojmuje
kot predmet etnologije »sisteme odnosov med socialnim in kulturnim življenjem«
ali »vsakokratno sorazmerje med socialnimi in kulturnimi strukturami«,"' Ina-

Gerhard Heilfurth, Volkskunde jenseits der Ideologien, Hessische Blatter fur Volkskunde
53, Giessen 1962, str. 9 d.

" Wolfgang Emmerich, Germanistische Volkstumsideologie (= Volksieben 20), Tubingen
19S8, str. 297.

" Richard Mautz, nav. delo, str. 19.

Ingeborg Weber-Kellermann, Deutsche Volkskunde zwischen Germanistik und Sozial-
wissenschaften, Stuttgart 1969, str. 93.

lna-Mar:a Greverus, Zu einer nostalgisch-retrospektiven Bezugsrichtung der Volkskunde,
Hesoische Blâtter fùr Volkskunde 60, Giessen 1969, str. 22 d.

" Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, Zeitschrift fur Volkskunde 65, Stuttgart—Berlin
—Koln—Mainz 1969, str. 243.

Dieter Kramer, Wem nijtzt Volkskunde?, str. 7.
^' Martin Scharfe, Abschied vom Volksieben, Abschied vom 'Volksieben', Tubinger Korre-
spondenzblatt Nr. 1, (Tubingen) Juli 1970, str. 4.

Martin Scharfe, Kulturologie, Soziokulturologie, soziokulturelle Forschung, Tubinger
Korrespondenzblatt Nr. 3, (Tubingen) April 1971, str. 3.

Gerhard Heilfurth, nav. delo, str. 10.
" Wolfgang Emmerich, nav. delo, str. 299.

"•^ Ingeborg Weber-Kellermann, nav. delo, str. 93 d. i

Slovo od ljudskega življenja 173

Maria Greverus pa »obrazce l<ulturnih norm in oblik in pa kulturnega ravnanja
(Verhalten) v diferenciranem evropskem civilizacijskem svetu«."''
Hermann Bausinger priznava, da ne razpolaga z nobeno jasnejšo opredelitvijo za
predmet etnologije, kar je od ordinarija te vede osupljiva, hkrati pa zelo odkrita
in poštena izjava, vendar razpravlja o naslednjih poglavitnih različicah ali pred-
logih za opredelitev predmeta v etnologiji. Tako sodi za subkulture, ki jih v dolo-
čenem obsegu raziskujejo nekateri nemški etnologi, da so te danes glede soci-
alne in prostorske določitve oporečne, in vprašuje, ali je smiselno izločati cilje
raziskav o subkulturah iz splošnega območja sociologije. Pogojno opredeljuje
za predmet etnologije t. i. popularno kulturo: ta pojem mu zveni »nevtralno« in
z njim bi bilo odpravljeno napačno nasprotje med t. i. ljudsko in t. i. množično
kulturo, obenem pa se tudi zaveda, da je ta opredelitev premalo izdelana. Na-
dalje omenja Bausinger (še neobjavljeno) opredelitev nekaterih svojih doktoran-
dov in asistenta, ki ima za predmet etnologije pretežno t. i. difuzijske raziskova-
nje (to zajema tudi inovacije in adopcije); ob tem se sprašuje o razmejitvi do t. i.
splošne komunikacijske vede, zlasti pa o tem, ali ne bodo pri omenjenem raz-
iskovanju prevladujoče »prostorske predstave« ločevale etnologijo od »bolj kom-
pleksnih komunikacijskih dogajanj«; treba bi bilo ugotoviti, ali ne bi bil bolje
uporaben vse širši pojem »posredovanje«, tako da bi se pojmovala etnologija
kot »kritično raziskovanje posredovanja, strukture in funkcije norr.-:, usmeritev in
dobrin«. Naposled se Bausinger sprašuje o raziskovanju tradicij kot predmetu
etnologije. Pojem tradicija sodi v območje »komunikacije, posredovanja, difuzije,
vsebuje pa nekatere upoštevanja vredne odtenke«, saj obsega ta pojem tudi bolj
komplicirane in abstraktnejše procese; ne »izključuje upoštevanja inovacij, ven-
dar je bolj usmerjen k sekundarnim ... posredovalnim procesom, v katerih se
inovacije postopno ,popularizirajo', difundirajo in posredujejo čedalje širšim pla-
stem ... In pojem tradicija označuje poleg procesa tradiranja tudi rezultate na-
stajajočih objektivacij«. O pojmu tradicija se da skratka diskutirati samo tedaj,
če se ne pojmuje preozko ali če se načelno ne omejuje na »skupnost«; v njem
je treba spoznati tudi vprašanje neravnotežja in sinhronizacije. Povzeto: razisko-
vanje tradicij predpostavlja teorijo tradicije. Kar pa zadeva »naglo izenačevanje«
etnologije in kulturne sociologije, meni Bausinger, da to zavoljo različnih ciljev
teh dveh ved ne vodi k uspehu.'" In končno naj bo navedena še opredelitev Die-
terja Kramerja: »... raziskovati se morajo način življenja in pogoji za življenje
pri skupinah prebivalstva, ki se razločujejo po različnih znamenjih in ki obliku-
jejo v razširjenih kulturah subkulture (posebne kulture) s specifičnimi sistemi
norm in načinov ravnanja (Verhaltensweisen), in sicer v zvezi z njihovim družbe-
nim položajem in njihovimi problemi«.'"

Vse navedene opredelitve se smejo kljub medsebojnim razločkom v poglavitnem
uvrstiti v tisto etnološko smer, za katero sodi Emilio Willems, da je ena izmed
treh razmeroma novih smeri, ki v zadnjih desetletjih dopolnjujejo ali razširjajo
etnologijo. Mimo raziskovanja akulturacije in uporabne etnologije (v manj raz-
vitih družbah) označuje Willems to smer kot raziskovanje »kulture in osebnosti«.
»Sociologi, socialni psihologi in etnologi pojmujejo danes človeško osebnost na

"* Ina-Maria Greverus, nav. delo, str. 23.

" Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 242 d.

"* Dieter Kramer, Wem nûtzt Volkskunde?, str. 7.

174 Poročila

splošno kot dinamično strukturo načinov ravnanja (Verlialtensweisen), ki jo pri-
dobi človek kot člen nekega socialnega sistema odnosov. Specifični etnološki
prispevek k temu pojmovanju pomeni odkritje, da so predstave o vrednotah ka-»
kor tudi ustrezno usmerjeni načini ravnanja in občutki kulturno pogojeni. Z
drugimi besedami, ljudje, ki sodijo k mišljenjskemu, čustvenemu in dejavnost-
nemu območju iste kulture ali subkulture, so si bolj podobni v svoji osebnostni
sirukturi kakor tisti, ki sodijo k različnim kulturnim območjem«."' Raziskovanje
»kulture in osebnosti« in raziskovanje akulturacije (nakazana uporabna etnolo-
gija ne prihaja v poštev za namen teh vrstic) oblikujeta po. mojem bistvenp
enotno smer v etnologiji. Zakaj pri raziskovanju akulturacije je osredotočenj
delo na povsem določen kulturni proces, ki se lahko razlaga samo na podlagi
opisanega kulturnega stanja.

Kar zadeva tu slovensko etnologijo, lahko za svojo opredelitev rečem, da bìijjò
kazalo prav tako prišteti k omenjeni smeri: etnologijo opredeljujem za vedo o
zgodovini načina življenja posameznih narodov; ob tej opredelitvi mi »način
življenja« pomeni razmerje vseh družbenih skupin, ki sestavljajo kak narod, do
danih kulturnih prvin kakor tudi vplive, ki jih je imelo zadevno razmerje na živt
ljenje teh družbenih skupin."* — Pobudo za odmik od tradicionalne opredelitve p
predmetu etnologije mi je dalo navedeno Heilfurthovo delo, ki je (zame) zelo
prepričevalno pokazalo, da je »ljudstvo« tolikanj ohlapno in tolikanj različno
uporabljano (in zlorabljano)"' ime, da se mu bo treba za znanstveno raziskova-
nje slej ko prej odpovedati. Ob obravnavi razmejitve med etnologijo in umetnosti
no zgodovino sem ugotovil, da etnolog ne more obdelovati stvaritev t. i. ljudske
umetnosti kot umetnin, marveč samo razmerje, ki so ga zavzemali v določenihi
družbenih enotah do teh stvaritev.'" In ko sem pri postopnih pripravah za izdaja
spopolnjene prireditve svoje doktorske disertacije dokončno spoznal, da ni moH
goče dovolj plodno obravnavati noše samo, pri posamičnih družbenih enotah;
in ob tem prišel do sklepa, da naj se etnologija kakor tudi nobena druga družbena
veda ne omejuje pri svojem raziskovanju le na določene enote ljudi* so bili tako
izoblikovani temelji za stališča, ki sem jih povzel v gornji opredelitvi. ■ -j

Ta opredelitev še ni bila deležna presoje v tisku. Upam pa, da ne grem predaleč/
če se mi zdi, da je do neke meje in posredno potrjena s štirih strani. Ce se
Karl-S. Kramer pridružuje, čeprav ne dovolj izostreno in dosledno,'' mnenju
Richarda Weissa, po katerem je »želja etnologije, spoznati človeka prek stvari
(durch die Dinge) in v njegovem razmerju do stvari«,'^ pomeni to zame nasled^
nje. Weiss ni objavil druge opredelitve o predmetu etnologije kakor tele: »Etno-
logija je veda o ljudskem življenju. Ljudsko življenje sestoji, iz medsebojnega
razmerja med ljudstvom in ljudsko kulturo, kolikor je to razmerje dojočeno'a

mamivsigoq v mo>ioo!s6i miniodoabsm du[W oisme 93 svîilsûaïqo snobovari oeV

^ìih^iic^wiié^s^^tmoitìyi^ QiWé'^iigâi ^7u^s^:w^ê^

""-Angeles Baš, Gozdni in žagarski d^ivbi'Ri'južnem Pohorju v dobi katJitalisličneMzrabef
gOždov, Maribor 1967, str. 7 d; Isti, OJpfédtìrtélU etnologije. Časopis za zgodóvinòiiBPHìfiiÉ©
dopisje n. v. 4, Maribor 1968, str.,274d.',:: riBdšij-.b liitiv
"'.Gerhard Heilfurth, nav. delo, str. 9d. ,-, v

'^ Àngelos Baš, Uz temu: etnologija i istorlja umetnosti. Etnološki pregled 6-7, Beograd
1965, str. 12 d (predavanje na posvetovanju Etnološkega društva Jugoslavije v Budvi 1963).
5' Karl-S. Kramer, Volkskunde jenseits der Philologie, Zeitschrift fiJr Volkskunde 64, Stut-
tgart—Berlin—Kôln—Mainz 1968, str. 8. v:,::-: "
" Richard Weiss, Hauser und Landschaften der Schweiz, Erlenbach—Zùrich,gn,dn§tUH99rt'
1959, str. 292. .^ .r,z SaùnuAâÀ'oy ninn msW ,i9rnsi>l is;D:a ='

Slovo od ljudskega življenja 175

skupnostjo in tradicijo«." Toda za zadnje obdobje pred njegovo smrtjo (1962) je
sporočeno, da je tedaj znova preudarjal pojma »tradicija« in »skupnost«.'" Tako
bi utegnilo omenjeno Weissovo mnenje o razmerju med človekom in stvarmi, ki
izvira iz njegovih zadnjih let, izpričevati za materialno območje v bistvu isto
misel, kakor je vsebovana v moji opredelitvi.

In zdi se mi, da je podobno z mislijo Hermanna Bausingerja, ki jo je izrazil bolj
mimogrede: »Tako je lahko smiselno, postaviti poleg dobrin in njihovih funkcij
pojem usmeritev, s katerim naj se razumejo predvsem utrjene predstave o vred-
notah in mnenja«.'' Čeprav se Bausinger, kot smo videli, ne odloča za nobeno
od različic opredelitev o predmetu etnologije, ki je bila o njih pri njem beseda,
in čeprav navedenega stavka ne uvršča med te različice, si upam trditi, da je
omenjeni stavek v poglavitnem istoveten s (pogojno) opredelitvijo, po kateri je
predmet etnologije raziskovanje »posredovanja, strukture in funkcije norm,
usmeritev in dobrin«. Če bi tu odmislili pojem »dobrine«, ki ga Bausinger ni za-
dosti razložil, bi šlo v tem primeru za temeljno enako opredelitev," kakor je moja.
Tako sodim tudi za mnenje Ine-Marie Greverus, kakor ga je pred kratkim obli-
kovala in v njem nekoliko spremenila svojo, že navedeno opredelitev o etnologiji:
»(Nemška) etnologija... mora izvesti ,obrat k življenjskemu svetu' in reflektirati
,obrat k naravi', ne da bi izgubila pogled v zgodovino, ki je nekoč sodil k njene-
mu fundamentu, in ne da bi opustila svojo drugo pozitivno sestavo — medkul-
turno primerjavo —, temveč jo mora metodično izdelati posebej glede na doslej
premalo raziskano kulturno ravnanje... Če uporabljamo .življenjski svet' kot
operacionalni osnovni pojem, pomeni to poskus za raziskovanje razmerij med
subjektom človekom in njegovim objektom okoljem. To ne sme izključevati ne
biološke pogojenosti razmerja ne spoznavanja realnega okolja z njegovimi eko-
nomskimi in družbenimi pogoji«." Če povzamem to najnovejše ali spremenjeno
mnenje Ine-Marie Greverus, gre tu v poglavitnem za raziskovanje razmerij med
vsakokratnim subjektom in objektom »okolje«. Kaj takega pa je (po mojem) zelo
blizu raziskovanju o razmerju vseh družbenih skupin pri kakem narodu do danih
kulturnih prvin.

Opredelitev Dieterja Kramerja pa se skorajda ujema z mojo.
Ob vsem tem se zavedam, da je izraz »način življenja« sam zase, kljub razlagi,
kakor je zajeta v moji opredelitvi, nasploh nevarno širok. In mimo že znane rabe
v geografiji, kjer ima ta beseda drug pomen: »končni izraz človeške dejavnosti v
določenem naravnem okolju«," sodi zdaj Bausinger za »način življenja«, kakor
se pojmuje v Nemški demokratični republiki in v vzhodnoevropskih državah, nam-
reč »v naslonitvi na ruski byt«, da »ne dovoljuje za stroko nobene specifične
omejitve ali konkretizacije«." Tako omogoča ime »način življenja« nejasnosti ali

" Richard Weiss, Volkskunde der Schweiz, Erienbach—Zijrich 1946, str. 11.
" Hermann Bausinger, Diskussion, str. 12. .iIû ,t\ei iêureL (neQn:dj.)

" Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 239. oisb vsn .r1o:iomm3 gnegî^oW
" Gl. otem tudi Walter Escher-Hans Trûmpy, »Sinn und Aufgabe volkskurtdlicher Eorsehonçf
in unserer Zeit«, Schweizer Volkskunde 59, Basel 1969, str. 57. - i o---r: ; ;
" Ina-Maria Greverus, Kulturanthropologie und Kulturethologie: »Wende zur Lebenswelt«
und "Wende zur Natur«, Zeitschrift fur Volkskunde 67, Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz
1971, str. 25. !

" Ivan Grkvenčić, Naučno-istraživački rad agrarne geografije u svjetlu suvremene socijalne
geografije. Zbornik radova prvog jugoslavenskog simpozija o agrarnoj geografiji u Mariboru,
od 3. do 5. decembra 1964, Ljubljana 1967, str. 54. : y -rr-roq =

" Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 235 d. ,b r ,it2 .r\er l:iqA '.-ogn cjïi

176 Poročila

zamenjave. To potrjuje tudi Gottfried Korff, l<i trdi na podlagi nekaterih vzhodno-
nemških etnoloških mnenj, da je »,način življenja' primarno sociekonomska
kategorija, ki meri na konkretne življenjske pogoje neke skupine... v produkcij-
skem procesu« in omenja sodbo H. Hankeja, po kateri se s pojmom »način
življenja, »ne razume preprosto struktura vsakdanjega življenja, temveč zlasti so-
cioekonomska situacija in materialni življenjski pogoji«.'" Zatorej bo treba raz-
mišljati o drugem imenu, ki bi bolje ko »način življenja« izrazilo to, kar sem
povzel s tema besedama. Nemara se bo mogoče v ta namen okoristiti tudi z izme-
njavo mnenj, ki se utegne razviti ob naši knjigi.

Pričujoče poročilo o tej knjigi pa se ne sme sklepati brez naslednjega pripisa.
Zakaj knjiga »Slovo od ljudskega življenja« je doživela neke vrste nadaljevanje.
Manj pomembno je, da se je z našo knjigo spremenilo ime zbirke »Volksieben«,
ki je v njej od 1963 do 1970 izšlo 26 zvezkov in ki je z našo knjigo dobila naslov
(tj. prejšnji podnaslov) »Raziskave Inštituta Ludwiga Uhlanda pri univerzi v
Tubingenu«. Vse bolj pomembna je sprememba imena za vedo, ki jo je bistveno
spodbudila ta knjiga. Spremembo imena za (nemško) etnologijo je zahteval v
Tubingenu že Wolfgang Emmerich, ki je namesto imena »Volkskunde« predlagal
imeni »kulturna antropologija« ali »kulturna sociologija«,'' vendar ta predlog tedaj
ni bil deležen dejavnejšega odmeva. Podobno je bilo v tem pogledu z zborovanjem
predstavnikov (nemške) etnologije na nemških univerzah, ki je bilo oktobra 1968
v Kielu in ki so na njem razpravljali prav tako o imenu vede." Pač pa so kmalu
po izidu knjige »Slovo od ljudskega življenja« na »delovnem zborovanju« v Fal-
kensteinu, ki ga je septembra 1970 priredil stalni odbor za univerzitetna in štu-
dijska vprašanja pri Nemški družbi za etnologijo, soglasno sprejeli resolucijo, ki
je za nas poučna v dveh točkah. V prvi je kot naloga etnologije opredeljeno
analiziranje »posredovanja (njegovih vzrokov in spremnih procesov) kulturnih
vrednot v objektivacijah in subjektivacijah. Cilj je, sodelovati pri reševanju so-
ciokulturnih problemov«, medtem ko izraža tretja točka v resoluciji mnenje, da
ime »Volkskunde« »ni združljivo s sprejetim ciljem in z internacionalnimi stan-
dardi«; ob tem je dobil največ glasov predlog za ime »kulturna antropologija«."
Slednjemu predlogu je nasprotoval izid povpraševanja, ki ga je po zborovanju v
Falkensteinu izvedla Nemška družba za etnologijo med nemškimi (in tujimi) etno-
loškimi institucijami in raziskovalci. Izid tega povpraševanja je povzel predsednik
te družbe Gunter Wiegelmann tako, da bo za vedo odslej lahko veljala »kot
nova normalna oblika za označbo stroke« »Volkskunde (Europaische Ethnolo-
gie)«.'" V Tubingenu pa so skorajda hkrati preimenovali vedo v »empirično vedo
o kulturi«." To ime ima svojo zgodovino, ki si jo je vredno na kratko ogledati. ■

'° Gottfried Korff, Bemerkungen zur Arbeitervolkskunde, Tubinger Korrespondenzblatt Nr. 2, \
(Tubingen) Januar 1971, str. 7 d. j

" Wolfgang Emmerich, nav. delo, str. 298 d. :

" Gerhard Lutz, Volkskunde und Kulturanthropologie, Zeitschrift fiir Volkskunde 67, Stutt- !
gart—Berlin—Kôln—Mainz 1971, str. 1. i

" »Falkensteiner Résolution», Tubinger Korrespondenzblatt Nr. 2, (Tubingen) Januar 1971, j
str. 13 d; Helge Gerndt, Volkskundliche Arbeitstagung in Falkenstein, Zeitschrift fiJr Volks-1
kunde 67, Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz 1971, str. 161, 165 d. I

Gunter Wiegelmann, Zur Benennung des Fâches, dgv-Informationen Nr. 80, Heft 1, Mainz,'
Januar 1971, str. 18.

" (Podpisano uredništvo), Zur Umbenennungsfrage, Tubinger Korrespondenzblatt Nr. 3,'
(Tubingen) April 1971, str. 1 d.

Slovo od ljudskega življenja 177

Predloge za spremembo Imena o vedi so pripravljali v Inštitutu Ludwiga Uhlanda
dlje časa, povzeli pa so jih oktobra 1970. Tedaj je Martin Scharfe objavil pred-
log, po katerem naj bi se odslej (nemška) etnologija imenovala »sociokulturo-
logija«," Ulrich Ammon predlog, po katerem naj bi se veda preimenovala v
»raziskovanje subkultur«," Klaus Geiger in Roland Narr pa predlog, po katerem
naj bi se preimenovala veda v »kulturno sociologijo«;*' slednjemu predlogu se
je takrat v bistvu pridružil tudi Hermann Bausinger." Konec oktobra 1970 so na
zboru inštituta razpravljali o teh predlogih in izglasovali kot »oficialni predlog«
inštituta preimenovanje vede v kulturno sociologijo.'" Ta predlog pa se v Tubin-
genu ni uresničil, ker ga na univerzi ni bilo mogoče uveljaviti v strokovnem ob-
močju, imenovanem »socialne vede in vede o ravnanju, pedagogika«, v katero je
uvrščena etnologija.''

Tako je januarja 1971 Bausinger v imenu Inštituta Ludwiga Uhlanga predlagal
omenjenemu strokovnemu območju na tubinški univerzi spremembo imena za
vedo in (ustrezno označbo inštituta) v »empirično vedo v kulturi-« Sprememba
je utemeljena takole. Vse delo inštituta je bilo že dolgo v nesorazmerju z nje-
govim imenom, in sicer na podlagi »konsekventnega notranjega razvoja v vedi«,
tako da poteka v povezavi etnologije s sociologijo. V raziskavah inštituta se ob-
ravnavajo »objektivacije manj po svoji zunanji zgodovini, motivnih zvezah ipd.,
temveč po svoji funkciji, socialni mestni vrednosti, z njima povezanimi usmerit-
vami etc«. Zato je inštitut najprej mislil na kulturno sociologijo kot na novo ime
za vedo, vendar je to ime opustil, ker vključuje »težave pri omejitvi v širšem ob-
močju sociologije; namesto tega predlaga ime ,empirična veda o kulturi'«. Pri
tem je »na dlani, da je tudi to ime... podvrženo različnim interpretacijam ...
Kultura je tu pojmovana kot obsežen korelat k družbi; ime kaže na nagnjenje
večine raziskav v območje objektivacij; atribut .empirična' ne karakterizira teo-
retične abstinence ali principialno pozitivističnega stališča, marveč izkustveno-
znanstveno orientacijo, ki je v nasprotju z delom prejšnje etnološke znanstvene
tradicije. Poleg tega je ta dostavek primeren za ločevanje stroke od številnih
ved o kulturi s specialnejšim predmetom in pretežno historično-starinoslovno
smerjo«.'^

Pojem empirične vede o kulturi, ki je bil na uradnih mestih kmalu sprejet, razla-
ga zadevni študijski načrt 1971 takole. »Empirična veda o kulturi se je razvila iz
(nemške) etnologije (.Volkskunde'), ki so že v njej bili zametki konceptov za
raziskovanje kulturnih objektivacij, pripadajočega vedenja ljudi in skupin (zlasti
v spodnjih plasteh) in historičnih sprememb teh objektivacij in vedenja. Nasled-
nja formulacija postavlja te zametke konsekventno v socialnoznanstveni hori-
zont: empirična veda o kulturi analizira kulturne vrednote in posredovanje kul-

" Martin Scharfe, Kulturologie. Soziokulturologie, soziokulturelle Forschung. str. 2—10.
" Ulrich Ammon. Zum Begriff »Subkultur« und zur Fachbezeichnung »Subktulturforschung«,
Tùbinger Korrespondenzblatt Nr. 3. (Tubingen) April 1971, str. 10—14.

Klaus Geiger-Roland Narr. Kultursoziologie, Tùbinger Korrespondenzblatt Nr. 3, (Tubin-
gen) April 1971, str. 14—18.

" Hermann Bausinger, Zur Diskussion der Fachbezeichnung etc., Tùbinger Korrespondenz-
blatt Nr. 3, (Tubingen) April 1971, str. 18—21.

'° Rundbrief des Ludwig-Uhiand-Instituts an die volkskundiichen Institute und Institutionen,
Tùbinger Korrespondenzblatt Nr. 3, (Tubingen) April 1971, str. 21—24.
" (Podpisano uredništvo), Zur Umbenennugsfrage, str. 2.

'2 Hermann Bausinger, Empirische Kulturwissenschaft, Tùbinger Korrespondenzblatt Nr. 3,
(Tubingen) Aprii 1971, str. 25 d.

12 — Slovenski etnograf

178 Poročila

turnih vrednot (l<akor tudi vzroke in spremne procese posredovanja) v objek-
tivacijah (npr. dobrinah, normah, šegah) in subjektivacijah (npr. mnenjih, usme-
ritvah, verovanju, znanju). Empirična veda o kulturi meri na kritično analizo družbe
in hoče prispevati k poskusom rešitev problemov in s tem k razvoju emancipa-
torske prakse. — Empirična veda o kulturi je torej, povzeto, socialna veda, ki je
predvsem izkustveno znanstveno usmerjena, poudarja kulturni aspekt družbe,
analizira sedanjost in njene zgodovinske pogoje, spričuje s tem obstoječe stanje
kot spremenljivo, je problemsko orientirana in se zato posebej koncentrira na
kulturo širokih množic, na popularno kulturo, ki jo danes obširno ustvarja kultur-
na industrija, in pogosto tudi na izdiferencirane subkulture«.''
Priznati je treba, da je sprememba nemškega imena za vedo (Volkskunde) sama
po sebi dosledno dejanje, če se za predmet vede ne šteje več ljudstvo (Volk).
Tistih nemških etnologov pa, ki so se poslovili od tega predmeta v svoji vedi,
ni najmanjše število, posebej ne spričo cene, ki jo ima delo večine od njih. To
dosledno dejanje podpira tudi okoliščina, da zbuja ime »Volkskunde« v širši
javnosti pri Nemcih pogosto napačne predstave o vedi,'" zlasti glede na ideolo-
ško obremenjenost pojma »Volk« v novejši nemški zgodovini." Iz pričujočih iz-
vajanj je razvidno, da so tudi ponekod drugod, ne samo v Tubingenu, bolj ali
manj nezadovoljni z dosedanjim nemškim imenom za vedo" (t. i. falkensteinske
resolucije npr. niso sprejeli le tubinški etnologi). Razlog za nakazano nezado-
voljstvo je po vsem videzu v tem, da dosedanje obravnave o vprašanju, kaj je
ljudstvo, niso privedle do kakega splošneje sprejetega sklepa," tako da velja to
vprašanje še zmerom za nezadostno razsojeno. (Po vsem, kar je bilo zgoraj po-
vedano o tem pojmu, kaj drugega tudi ni mogoče.)

Ce se potemtakem v samem načelu ne da ugovarjati prizadevanjem za spremem-
bo nemškega imena za vedo, pa so po mojem zadevni predlogi, ki smo jih spo-
znali, oporečni. T. i. falkensteinska resolucija pravilno (posredno) zahteva, da
mora ime vede ustrezati »internacionalnim standardom«. Toda v Evropi je takšen
standard edinole »etnologija« (o tem bo beseda na koncu), ne »kulturna antro-
pologija«, kakor so izglasovali v Falkensteinu, pa tudi ne »sociokulturologija« ne
»raziskovanje subkultur ne »kulturna sociologija« in ne »empirična veda o kul-
turi«, kakor so predlagali in naposled sklenili v Tubingenu. Tam so prva tri od
slednjih imen, kot rečeno, zavrnili, nato pa je bil sprejet predlog za kulturno
sociologijo kot novo ime vede. — Znano je, da je v nemški etnologiji v zadnjem
obdobju vse več raziskovalcev, ki se pri svojem delu oplajajo s sociološkimi
vodili; med temi raziskovalci sta najpomembnejša Wilhelm Brepohl'^ in Hermann
Bausinger." Tako lahko trdimo, da se v nemški etnologiji širi smer, ki se nagi-

" Studlenplan fiJr das Fach Empirisctie Kulturwissenschaft (Universitât Tubingen), Tubinger
Korrespondenzblatt Nr. 4, (Tubingen) September 1971, str. 12.
" Wolfgang Emmerich, nav. delo, str. 298.

" Wolfgang Emmerich, nav. delo, str. 298; Ingeborg Weber-Kellermann, nav. delo, str. 85.
'"' Gl. o tem tudi Martin Scharfe, Abschied vom Volksieben, Abschied vom 'Volksieben',
str. 3.

Ina-Maria Greverus, Zu einer nostalgisch-retrospektiven Bezugsrichtung der Volkskunde,
str. 23; Martin Scharfe, kulturologie, Soziokulturologie, soziokulturelle Forschung, str. 3.
'° Od njegovih del naj bo navedeno poglavitno: Wilhelm BrepohI, Industrievolk im Wandel
von der agraren zur industriellen Daseinsform, dargestellt am Ruhrgebiet, Tubingen 1957,
400 str.

" Najtehtnejša podlaga za njegove raziskave v tej smeri je teamsko delo Hermann Bausin-
ger-Markus Braun-Herbert Schwedt, Neue Siedlungen, Stuttgart 1959, 193 str. — Pri nas je

Slovo od ljudskega življenja 179

ba k sociologiji ali pa prehaja vanjo. Toda dokler ni ta smer hkrati tudi večinska
smer v nemški etnologiji, je prezgodaj razpravljati o tem, ali naj se vsa veda pre-
imenuje v sociologijo ali eno njenih zvrsti, saj bi takšno preimenovanje ne moglo
pravilno odsevati resničnega ali prevladujočega stanja v vedi. Če pa je »socio-
logizacija« prevladala v enem nemških etnoloških središč, tedaj še ni dovoljeno
preimenovati v tej smeri celotne vede pri vsem narodu, v našem primeru še
več: na vsem nemškem jezikovnem ozemlju. Vrh tega: kolikor lahko presojam
kot nesociolog, imam vtis, da tudi v sociologiji še ni pojem »kulturna sociologija«
tako obdelan, da bi bila katera izmed njegovih natančnejših opredelitev splošne-
je spejeta in s tem (so)ustvarjen temelj, iz katerega naj bi se v prihodnje raz-
vijala etnologija.

Od zadevnih opredelitev, ki jih poznam, je (zame) podoba, da je najbolj logično
zaokrožena tale: »Kulturna sociologija raziskuje zakonitost gibanja kulture v neki
dani družbeni ureditvi kot celoti kakor tudi notranjo strukturo in razvojne zakone
njenih delov... V njej se kultura ne pojmuje kot območje poleg produkcijskih sil,
ekonomske baze in nadstavbe, marveč kot specifična stran družbene življenjske
dejavnosti, ki je imanentna navedenim območjem, ne da bi bila z njimi identič-
na. Iz tega sledi, da ima marksistično-leninistična kulturna sociologija z drugimi
družbenimi vedami skupna raziskovalna torišča, v katerih pa raziskuje specifično
kulturne aspekte. Njen specialni predmet so tendencialne spremembe v kulturni
ravni določenih socialnih skupin v zvezi z naravo njihovega družbenega obliko-
vanja življenjskega okolja, njihovih načinov ravnanja (Verhaltensweisen) in raz-
voja zavesti kakor tudi vpliv teh sprememb na zvrst potreb, na estetsko razmerje
do resničnosti, njegovo oblikovanje v umetnostih in učinkovanje umetnosti v
razvoju kulturne ravni socialnih skupin«.'" Očitno je, da bo treba še v obeh ve-
dah, v etnologiji in sociologiji, poglobljeno obravnavati vprašanje o njunem zlitju
v eno vedo, preden bo lahko predlog o preimenovanju etnologije v kulturno socio-
logijo utemeljen tako glede na stanje v etnologiji kakor glede na opredelitev kul-
turne sociologije.

Če dopuščam možnost, da bi bil sčasoma prehod nemške etnologije v sociolo-
gijo utemeljen glede na notranji razvoj, kakor se postopoma snuje v dobi po drugi
svetovni vojski in je čedalje obsežnejši, tako da utegne postati predlog za preime-
novanje vede v kulturno sociologijo po preteku določenega nadaljnjega razvoja
v vedi upravičen, pa zavračam novo ime »empirična veda o kulturi«, in sicer
iz več razlogov. Prvi je ta, da to ime ni nastalo iz kakega načela, zakaj Inštitut
Ludwiga Uhlanda, s svojim predstojnikom Hermannom Bausingerjem vred, je pre-
mišljeno izoblikoval kot svoj predlog za novo ime vede kulturno sociologijo. Če
tega predloga ni bilo mogoče uresničiti v strokovnem območju, v katerem je
etnologija na tubinški univerzi, so bili tega krivi potemtakem drugi, prozaični raz-
logi. Opustitev predloga, ki je bil načelne narave, iz prozaičnih razlogov ne spri-
čuje zadostne načelne trdnosti ali prepričanosti o kulturni sociologiji kot najpri-
mernejšem imenu za vedo. Nadalje mi ime »empirična veda o kulturi« komaj kaj
pove. Spominja pa me na t. i. kulturno zgodovino, kakor se je včasih pojmovala

Franjo Baš v knjižnem poročilu to delo tudi opredelil kot deloma sociološko, Slovenski
etnograf 13, Ljubljana 1960, str. 249.

'° Wòrterbuch der marxistisch-leninistischen Soziologie^ (izd. Wolfgang Eichhorn I, Erich
Hahn, Gunter Heyden, Manfred Puschmann, Robert Schulz, Horst Taubert), Opladen 1971,
str. 264.

12*

180 Poročila

V srednji Evropi kot pravi mixtum compositum ali kakor je štela ponekod v mu-
zejih kot soznačnica za stroko, ki obravnava kulturo, kolikor ni ta predmet usta-
ljenih ved o posameznih kulturnih panogah. Sigurd Erixon je pribil, da (celotna)
kulturna zgodovina kot samostojna znanstvena veja ne obstoji.'' Navedena ute-
meljitev imena »empirična veda o kulturi« se v začetku nanaša na ime »kulturna
sociologija«, ne na ime »empirična veda o kulturi«. Odstop od imena »kulturna
sociologija« je nato opisan nejasno, saj ni mogoče iz ustreznega stavka zvedeti,
zakaj niso uresničili predloga za ime »kulturna sociologija«. To pa bi bilo vendar
neogibno potrebno. Sama razlaga imena »empirična veda o kulturi« tu ne za-
dostuje.

Mnenje, da je »tudi to ime — kakor vsaka označba kake vede — podvrženo
različnim interpretacijam«, lahko ustvarja pomisleke, ali je potlej prikladno spre-
minjati ime, saj bo tudi ime »empirična veda o kulturi« izpostavljeno različnim
razlagam, med drugim tudi napačnim, podobno kakor je z imenom »Volkskunde«.
Pridevnik »empirična« je po mojem odveč ali napačen, saj je dandanes pač že
aksiom, da sta teorija in empirija neločljivi v znanstvenem delu. Se pravi, da
mora »veda o kulturi« samoumevno obsegati poleg empiričnih tudi teoretične
raziskave. Pri tem ničesar ne popravi dostavek, da kaže ta pridevnik na izkustve-
no-znanstveno usmeritev v novo imenovani vedi, ki jo je deloma pogrešala do-
sedanja nemška etnologija. To zadeva drugo vedo, pa še to le deloma, tako da
je odveč ex contrario vključevati takšno stanje v ime nove vede. In prav gotovo
ne ločuje pridevnik »empirična« nove vede »od številnih ved o kulturi s special-
nejšim predmetom in pretežno historično-starinoslovno smerjo«. Če pogledamo
za pojem »empiričen« k sociologom, ki so avtorjem imena »empirična veda o kul-
turi« najbližji, se poučimo, da je »empirično delo« »zbiranje gradiva« z določe-
nimi tehnikami, ki mu sledi interpretacija.'^ Tako je pač neoporečno, da se npr.
v literarni, umetnostni ali glasbeni zgodovini gojijo empirične raziskave, mimo
teoretičnih; »specialnejši predmet« in »historično-starinoslovna smer« sta ob
tem brezpredmetna.

Ko je rečeno v navedenem študijskem načrtu za »empirično vedo o kulturi«, da
se je le-ta razvila iz nemške etnologije (Volkskunde), je tudi priznano, da je že
ta veda do določene meje raziskovala isti predmet, kakor ga raziskuje in kakor
ga bo raziskovala »empirična veda o kulturi«. Toda: predmet »empirične vede o
kulturi« je analiza kulturnih vrednot in posredovanje kulturnih vrednot v objek-
tivacijah in subjektivacijah. Tako opredeljen predmet je po moji sodbi vse
preširok. Če uporabimo za opredelitev kulture opredelitev Edwarda B. Tylorja,
ki jo največkrat upoštevajo, je kultura »tista kompleksna celota, ki obsega znanje,
vero, umetnost, moralo, pravo, šege in vse druge zmožnosti in navade, ki jih je
pridobil človek kot člen družbe«." Analiza kulturnih vrednot je v eni vedi nemo-
goča; to je bilo nakazano že ob t. i. kulturni zgodovini. Takšna analiza v eni vedi
bi bila za vrsto območij v kulturi tudi neupravičena. Zakaj številne kulturne vred-
note se že analizirajo v posameznih drugih vedah, ki se ponašajo v svojih okvi-
rih z bogatimi spoznanji: v literarni, umetnostni in glasbeni zgodovini, v zgodo-

" Navedeno po: Kustaa Vitkuna, Das Kerngeblet der ethnologischen Forschung, Ethnologie
Europaea 4, Arnhem 1970, str. 169.
Erwin K. Scheuch, nav. delo, str. 204.

Navedeno po: William F. Ogburn, Kultur und sozialer Wandel (= Soziologische Texte 56),
Neuwied und Berlin 1969, str. 33.

Slovo od ljudskega življenja 181

vini filozofije, religije, prava itn. V zgornji opredelitvi je, če ponovim, predmet
»empirične vede o kulturi« vse preširok in zato neuporaben. In zato je po moji
sodbi neuporabno tudi celotno ime za vedo. Samo posredovanje kulturnih vred-
not v objektivacijah in subjektivacijah pa bi bilo lahko predmet neke vede; tu se
je torej, kot je podoba, v bistvu uveljavila opredelitev nekaterih nekdanjih Bau-
singerjevih učencev, ki sodi v poglavitnem nedvomno v smer t. i. raziskovanja
»kulture in osebnosti«.

Nadaljnja razlaga »empirične vede o kulturi« v navedenem študijskem načrtu ima
zame dve plati. Tu je rečeno, da analizira »empirična veda o kulturi« »seda-
njost in njene zgodovinske pogoje«. Tudi če ob tem popravimo »sedanjost« v
najbližjo preteklost, je ta načrt pomanjkljiv. Kulturne vrednote pač niso obstajale
samo v najbližji preteklosti in se niso posredovale samo v tej dobi; zakaj naj
bi potemtakem obravnavali ti vprašanji edinole v eni dobi? (Ali je tu vplival za-
devni zgled v sociologiji?''') Ne glede na to, kako bi kazalo potegniti spodnjo
časovno mejo »sedanjosti« ali najbližje preteklosti.'' Če pa berem, da je »empi-
rična veda o kulturi« problemsko usmerjena in se zato predvsem osredotoča na
»kulturo širokih množic«, na »popularno kulturo« in tudi na »izdiferencirane sub-
kulture«, menim, da je treba to stališče pozdraviti. Zakaj to stališče zavrača ome-
jitev raziskav le na določene enote ljudi in zajema v poglavitnem vse družbene
plasti. Vendar kljub temu delnemu soglašanju summa summarum sodim, da se
ni mogoče strinjati z opredelitvijo »empirične vede o kulturi«. V resnici gre v tem
primeru zgolj za osamosvojitev in dopolnitev neke smeri v nemški etnologiji,
kakor so jo izvedli etnologi (po veliki večini mlajšega in najmlajšega rodu) v
Tubingenu, ne da bi doslej potegnili za seboj druge etnologe na nemškem jezi-
kovnem ozemlju. Ta oporečna osamosvojitev v posebno, novo vedo pa si je nadela
neprimerno ime.

Če smo tako zopet pri imenu za nemško etnologijo, sodi pričujoče poročilo, da
zgolj sprememba imena »Volkskunde« (kljub vsemu, kar je bilo zanjo poveda-
nega) do nadaljnjega ne bi bila umestna, marveč samo določena dopolnitev tega
imena. Ob tem naj bodo ponovljene pripombe, kakor so bile zapisane ob vpra-
šanju, ali naj se preimenuje nemška etnologija v sociologijo. Dokler »sociološka«
ali katera druga smer v tej vedi ne postane prevladujoča smer, bi pomenilo
zadevno preimenovanje napačno označbo. Neposredneje rečeno: to velja tudi za
smer, ki ne šteje več ljudstva, »Volk«, za predmet nemške etnologije. Zakaj ta
smer je ne glede na ugled večine raziskovalcev, ki jo zastopajo, še zmerom v
manjšini, in vprašanje je, kdaj in koliko se bo še razširila. Nezadovoljstvo z do-
sedanjim imenom »Volkskunde« je omejeno predvsem na vrsto najmlajših etnolo-
gov in na študente, zakaj »delovno zborovanje« s takšno udeležbo je soglasno
sprejelo t. i. falkensteinsko resolucijo, ki je zahtevala spremembo imena »Volks-
kunde«. »Številni resnično odločilni zastopniki (nemške) etnologije (tja) niso pri-
šli«." To dokazuje tudi omenjeni izid zadevnega povpraševanja, ki ga je izvedla
Nemška družba za etnologijo, ko sta na vsem nemškem jezikovnem ozemlju le
en inštitut in en seminar (na tubinški in kielski univerzi) zavrnila ime »evropska
etnologija«, medtem ko so na drugih inštitutih in institucijah to ime sprejeli kot
novo ali, natančneje, dodatno ime k dosedanjemu imenu vede (Volkskunde), z

Gl. o tem Jene Barabas, nav. delo, str. 45.
" Gl. o tem tudi Karl-S. Kramer, Zur Problematik historischer Volkskunde, str. 61 d.
°' Gerhard Lutz, nav. delo, str. 3; gl. o tem tudi Helge Gerndt, nav. delo, str. 162. ,

182 Poročila

izjemo treh i<i pa puščajo navedeno vprašanje še odprto (inštitut na franl<furtski
univerzi) ali sprejemajo to ime posredno (stolica na dunajski in inštitut na ham-
burški univerzi).'' Takšna odločitev torej spričuje, da podoba, ki danes prevla-
duje v nemški etnologiji, ne upravičuje preimenovati te vede. Še več: slednja
odločitev odseva dejansko stanje v nemški etnologiji, ne more pa tega stanja
pravilno izražati t. i. falkensteinska resolucija ali zlasti le študentje in nekateri
mlajši etnologi, ki so s svojim delom doslej razmeroma le še malo prispevali
k vedi.

Še ni dolgo tega, ko je tudi Hermann Bausinger pustil preimenovanje nemške
etnologije odprto in je kot najtehtnejši razlog za ohranitev imena »Volkskunde«
navajal »historično identiteto stroke«, če se namreč ta »ne pojmuje napak tradi-
cionalistično, temveč če se razume s historično identiteto konsekventna in kri-
tična razprava o tem, kar je bilo doslej«, čeprav je hkrati zatrdil, da »pojmu
,Volkskunde' ne ustreza noben realni predmet«, kar da govori za spremembo
imena." To, slednje mnenje bi bilo treba po mojem popraviti, in sicer tako, da
pojem »Volkskunde« nima splošneje sprejetega predmeta, in to zlasti tudi zavoljo
pomembnih novejših pogledov v vedi, kakor so bili opisani. Ali pa je pri tolikanj
različnih pojmovanjih vede (kako je glede tega z »ljudstvom«, je bilo tukaj pač
že dovolj razloženo) mogoče spremeniti ime vede, »Volkskunde«, ne da bi prišli
z dežja pod kap? Če je ime za kako vedo »pretežno stvar dogovora«," tedaj
velja za nemško etnologijo, da v njej danes ni več trdnega dogovora za nadalj-
njo rabo imena »Volkskunde«, neprimerno manj pa obstoji ali se lahko oblikuje
tak dogovor za kakšno drugo ali novo ime, ki se zato ne da uveljaviti, razen
samo v določenem krajevnem obsegu, kakor se je to zgodilo v Tubingenu.
Kaj drugega pa je dopolnitev »Volkskunde« kot nemškega imena za vedo z
»evropsko etnologijo«, ki bo »nova normalna oblika za (dodatno) označbo stroke«.
Takšna dodatna ali dopolnilna označba je za nemško etnologijo razmeroma
pozna. Na začetku petdesetih let je prišla iz Skandinavije pobuda za oblikovanje
»evropske etnologije« (Sigurd Erixon je bil njen duhovni oče), v kateri naj bi se
povezali k sodelovanju vsi evropski etnologi.'" Nemški etnologi so šli mimo za-
snove »evropske etnologije« in se niso vključili vanjo," tudi kljub prizadevanju
Jorge Diasa v tej smeri ne.'^ Njemu je sledil prav tako Branimir Bratanić: »Volks-.

°' Gunter Wiegelmann, Zur Benennung des Fâches, str. 8—18; (prispevki Iz različnih inšti-
tutov in institucij), Zur Benennung des Fâches, dgv-Informationen Nr. 80, Heft 2, Munster,
Mai 1971, str. 47—49; (prispevki iz različnih inštitutov in institucij), Zur Benennung des
Fâches, dgv-Informationen Nr. 80, Heft 4, Munster, Dezember 1971, str. 99 d.
Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 247 d.

Branimir Bratanić, Europaische Ethnologie, Actes du Congrès International d'Ethnologie
Régionale (Arnhem 1955), Arnhem 1956, str. 15; isti, Regionalna ili nacionalna i opća
etnologija. Slovenski etnograf 10, Ljubljana 1957, str. 10.

'° Gerhard Lutz, Volkskunde und Ethnologie, Zeitschrift fur Volkskunde 65, Stuttgart—Ber-
lin—Koln—Mainz 1969, str. 77; isti, Deutsche Volkskunde und europaische Ethnologie,
Ethnologia Europaea 4, Arnhem 1970, str. 26, 28.

" Gerhard Lutz, Deutsche Volkskunde und europaische Ethnologie, str. 27.

Jorge Dias, Volkskunde und Vôlkerkunde, Actes du IVe Congrès International des Scien-
ces Anthropologiques et Ethnologiques, Vienne, 1—8 Septembre 1952, II, Wien 1955,
str. 14—20; isti. The Quintessence of the Problem: Nomenclature and subjectmatter of
Folklore, Actes du Congrès International d'Ethnologie Régionale (Arnhem 1955), Arnhem
1956, str. 1—14. — Gl. o tem tudi Gerhard Lutz, Volkskunde und Ethnologie, str. 76; isti,
Deutsche Volkskunde und europaische Ethnologie, str. 31.

Slovo od ljudskega življenja 183

kunde« in »Volkerkunde« sta ena veda, ki naj imata eno ime; »večina razlogov
govori... odločno za ime .etnologija'«, mimo katerega se lahko v posameznih
jezikih uporabljajo tudi druga, tradicionalna imena, »kot npr. nemška ,Volkskunde',
in .Volkerkunde'«." (V dokaz za mednarodno rabo imena »etnologija« navaja
Bratanić mednarodni kongres za evropsko in zahodno etnologijo v Stockholmu
1951, mednarodna kongresa antropoloških in etnoloških ved na Dunaju 1952
in v Philadelphii 1956 in pa mednarodni kongres za regionalno etnologijo v Arn-
hemu 1955,'" ki je predlagal v svojih priporočilih enotno rabo imena »etnologija«,
z morebitnim dopolnilom »regionalna« ali »nacionalna«;" dandanes lahko tem
primerom dodamo Société Internationale d'Ethnologie et de Folklore, od 1964
naprej.) Sklep se glasi: ime »etnologija« naj se »dokončno uvede tudi za evrop-
sko ali regionalno etnologijo (.Volkskunde') povsod v mednarodno in po možno-
sti tudi v narodno jezikovno rabo«." (Če je Hermann Bausinger pred časom za-
menjal »regionalno etnologijo« z »regionalno etnografijo«, je bila to napaka, če
pa je štel »regionalno etnografijo« v poglavitnem za opisno vedo." je sledil pre-
vladujočemu merilu, po katerem je etnografija opisni del vede. ki se v celoti,
»zlasti v svojem eksplikativnem In interpretativnem delu« imenuje etnologija."
To merilo je posledica dogovora, ki se tudi izvaja; obstoji pa prav tako stališče,
da iz samih besed »grafein« in »logos« ni mogoče Izpeljati medsebojnega po-
menskega razločka.")

Nemški etnologi tem predlogom vse do nedavnega praviloma niso sledili. Zakaj
pri njih se »Volkerkunde« enači z raziskovanjem t. i. primitivnih ali naravnih
ljudstev ali s (splošno) etnologijo, ki je deloma opredeljena tudi kot sociološka
panoga, namreč »kot sociološka teorija interetničnih sistemov«.'"^ Poleg tega sta
imeni »Volkskunde« in »Volkerkunde« stari: »Volkskunde« se pojavi prvič 1787,
»Volkerkunde« pa 1778.'°' Ime »etnologija« je precej mlajše, prvič se pojavi v
Franciji 1830'°^ (zatorej ni ne »Volkskunde« ne »Volkerkunde« nemški prevod
»etnologije«, kot meni Bratanić).'" v Nemčiji pa 1848.'°" Tako je bila pri Nemcih
iz jezikovnih in pojmovnih razlogov »Volkskunde« praviloma edino ime za vedo,
čeprav so znani tudi izjemni poskusi, povezati nemško etnologijo s splošno etno-

Branimir Bratanić, Europâische Ethnologie, str. 16; isti. Regionalna ili nacionalna i opća
etnologija, str. 10 d.

'* Branimir Bratanić, Regionalna ili nacionalna i opća etnologija, str. 11.

" Recommandations présentées par le Symposium d'Amsterdam à la CIAP, Actes du

Congrès International d'Ethnologie Régionale (Arnhem 1955), Arnhem 1956, str. 137.

" Branimir Bratanić, Europâische Ethnologie, str. 20; isti, Regionalna ili nacionalna i opća

etnologija, str. 15.

" Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 249.

Gl. o tem Branimir Bratanić, Europâische Ethnologie, str. 16; isti, Regionalna ili nacio-
nalna i opća etnologija, str. 11.

" Edith Klenk-Emil Schneeweis, Probleme einer International gultlgen Terminologie und
Méthodologie, Ethnologia Europaea 2—3, Arnhem 1968—69, str. 207.

Wilhem E. Mûhimann, Rassen, Ethnien, Kulturen (= Soziologische Texte 24), Neuwied
und Berlin 1964, str. 11.

Helmut Moller, Volkskunde, Statistik, Volkerkunde 1787, Zeitschrift fur Volkskunde 60,
Stuttgart 1964, str. 220.

'"^ Geza de Rohan-Csermak, La première apparition du terme «ethnologie», Ethnologia
Europaea 1, Paris 1967, str. 170—184.

'" Branimir Bratanić, Europâische Ethnologie, str. 16; isti. Regionalna ili nacionalna i opća
etnologija, str. 11.

">" Gerhard Lutz, Volkskunde und Ethnologie, str. 69 d.

184 Poročila

logijo v enotno vedo.'"^ Pri švediti, l<i so imeli za vedo podobno ime kakor Nemci,
»folklivsforskning«, je glede tega drugače, saj je bilo hikrati z navedenim imenom
v rabi tudi ime »etnologija«,ki pa so se zanjo 1971 domenili kot za edino ime
vede;°'

»Evropska etnologija« kot »nova normalna oblika za (dodatno) označbo stroke«,
ki se bo v priiiodnje skorajda gotovo uveljavila v nemški etnologiji, je do nadalj-
njega najboljša rešitev ali najboljši dogovor.'°' Nemška »Volkskunde, ki pomeni
zadevno vedo, kakor je doslej obstajala pri Nemcih ali o Nemcih^°' (temu je bilo
v pričujočem poročilu prilagojeno ustrezno besedje), se tako uvršča v širše ob-
močje evropske etnologije in sledi s svojim dodatnim imenom mednarodnim
standardoma^" Natančneje: slednje je samo po sebi formalno dejanje, toda obe-
nem tudi okvir za povezavo k sodelovanju; takšno evropsko sodelovanje pa neo-
gibno spopolnjuje vsebino vede.

Marca 1972 , Angeles Baš

Zusammenfassung
Abschied vom Volksleben

Die obigen Zeilen bringen eine eingehendere Besprechung des Sammelbandes »Abschied
vom Volksleben« (Anm. 1). Die Autoren des Buches sind Utz Jeggle, Roland Narr, Martin
Scharfe, Gustav Schock, Horst Neisser, Rudolf Schenda, Hermann Bausinger und Thomas
Metzen. Ihre Beiträge behandeln Probleme der historischen Volkskunde und der volks-
kundlichen Befragung, kritisieren den Kanon in der Volkskunde, gehen an gegen ihre
reaktionären Komponenten, umreissen die Perspektiven der Praxis in dieser Disziplin und
rollen schliesslich einige Richtungen in der neueren Forschung auf, — um nur ihre wich-
tigeren Themen zu nennen.

Die Aufsätze enthalten zahlreiche anregende und scharfsinnig-kritische Gedanken, jedoch
auch eine Reihe von nicht genügend begründeten oder durchdachten Urteilen. Nach dem
Titel des Sammelbandes und zumal nach der Logik der behandelten Probleme wäre zu
erwarten, dass die prinzipielle Auseinandersetzung mit einem grossen Teil der bisherigen
deutschen Volkskunde, wie man das Vorhaben des Buches wohl bezeichnen darf, von
einer neuen Bestimmung des Gegenstandes der volkskundlichen Forschung ausgehen
würde. Eine solche Bestimmung fehlt jedoch In allen Aufsätzen, mit Ausnahme des Auf-

Gl. o tem Gerhard Lutz, Volkskunde und Ethnologie, str. 74 d; Isti, Deutsche Volkskunde i
und europäische Ethnologie, str. 30. )

Gerhard Lutz, Deutsche Volkskunde und europäische Ethnologie, str. 30.

Nils-Arvid Bringeus, Die Fachbezeichnung in Schweden, dgv-lnformationen Nr. 80, j
Heft 2, Münster, Mai 1971, str. 43-^5.

Gl. za ugovore zoper ime »Volkskunde (Europäische Ethnologie)« Utz Jeggle, Ethno-
logie — des Kaisers neue Kleider, Tübinger Korrespondenzblatt Nr. 3, (Tübingen) April 1971, ■
Str. 27—32; isti, Beharrung oder Wandel?, Zeitschrift für Volkskunde 67, Stuttgart—Ber-1
lin—Köln—Mainz 1971, str. 26—37. Do neke meje ne soglaša z imenom »etnologija« tudi ]
Milovan Gavazzi, Die Situation der Fachbezeichnung in Südost- und Osteuropa, dgv-lnfor-
mationen Nr. 80, Heft 1, Mainz, Januar 1971, str. 5 d.

Gerhard Lutz, Deutsche Volkskunde und europäische Ethnologie, str. 27. i

Tu ne načenjamo sodbe, ki uvršča »Volkskunde« in »Völkerkunde« v »etnologijo«, ka-j
tere predmet je »človek kot zoon politikon« ali »človek v zgodovini«; Gerhard Lutz, Volks-j
künde und Ethnologie, str. 77. I

Slovo od ljudskega življenja 185

Satzes von Roland Narr. Und so fehlt In der Regel in den Aufsätzen das notwendige
Fundament, auf das allein man den erwünschten Neubau (um mit dem Vorwort zu spre-
chen) errichten kann. So sind die vielen Anregungen zumeist ohne die entsprechende
Grundlage oder werden nicht konsequent zum Abschluss gebracht.
Nach Narr wird der Gegenstand der Volkskunde als »so etwas wie eine ,Soziologie des
Alltags der unteren oder unterdrückten Gesellschaftsschichten'« definiert (S. 57). Abgese-
hen davon, dass damit Volkskunde aufhören würde, Volkskunde zu sein und zur Sozio-
logie, d. h. zu einer anderen Disziplin würde, ist die angeführte Definition im wesentlichen
eine Gleichung mit zwei Unbekannten. Was ist der »Alltag?« Wenn man die Bezeichnung
wörtlich nimmt, gehört hierzu nicht das sogenannte festliche Leben, das jedoch ein
wichtiger Bestandteil im Leben jeder sozialen Gruppierung und eng verbunden mit dem
Alltag im wörtlichen Sinne ist. Wenn wir weiterhin die Bezeichnung »Alltag« wörtlich
nehmen, so stellen wir fest, dass in diesen Rahmen alle Arbeit einzuordnen ist, die von
den Angehörigen »der unteren oder unterdrückten Gesellschaftsschichten« verrichtet wird.
Mit anderen Worten: Volkskunde bzw. Soziologie eines derart aufgefassten Alltags müsste
ebenso die Erforschung aller Arten von Arbeit bei den Angehörigen der erwähnten Be-
völkerungsgruppe in Angriff nehmen. Doch würde eine solche Volkskunde bzw. Soziolo-
gie nicht vielfach zur Volkskunde bzw. Soziologie der Arbeit werden? Und endlich:
welche sind denn die »unteren oder unterdrückten Gesellschaftsschichten«?
Weiterhin definiert Narr die Volkskunde als »Gegenwartswissenschaft«, doch »nicht de-
halb ..., weil ihre Forschung nur an gegenwärtigem Material vorgenommen würde, sondern
weil sie von Problemen ausgeht, die die Lebenden haben. Gerade eine kritische Theorie
aber, die Gesellschaft als Prozess auffasst, verweist in diesem Rahmen auf die Bedeutung
des geschichtlichen Zusammenhanges« (S. 57 f.). Diesem Gedanken widerspricht Narr
selbst, wenn er meint, »dass es nicht darum gehen kann, eine wissenschaftliche Forderung
der historischen Volkskunde zu erfüllen und die vorindustrielle Lebenswelt möglichst
genau zu erfassen« (S. 58). Der Widerspruch liegt auf der Hand. Das erste Zitat begrenzt
in keiner Weise den Zeitraum, dem die Probleme, die die Volkskunde erforschen solite,
entstammen. Wenn jedoch die Volkskunde, nach der Definition von Narr, den »Alltag der
unteren oder unterdrückten Gesellschaftsschichten« untersuchen soll, so steht es ausser
Zweifel, dass es diesen »Alltag« zu allen Zeiten, da »untere oder unterdrückte Gesell-
schaftsschichten« existierten, gegeben hat, nicht nur in der »Gegenwart« oder, richtiger,
in der allerneuesten Zeit. Dabei erkennt der Rezensent mit Sergij Vilfan (Anm. 7) keinen
wesentlichen Unterschied zwischen der Vergangenheit und der »Gegenwart« an, da die
»Gegenwart« jeden Augenblick zur Vergangenheit wird und im wörtlichen Sinn nicht der
Gegenstand der Wissenschaft sein kann.

Wenn der Sammelband »Abschied vom Volksleben« in Wirklichkeit kaum Abschied vom
Volksleben, wie dieser Begriff vorwiegend als Gegenstand der deutschen Volkskunde
verstanden wird, genommen hat, so haben dies bereits vor dem Erscheinen des be-
sprochenen Buches andere deutsche Forscher getan: Gerhard Heilfurth (Anm. 32), Wolf-
gang Emmerich (Anm. 33), Richard Mautz (Anm. 34), Ingeborg Weber-Kellermann (Anm.
35), Ina-Maria Greverus (Anm. 36, 57) und Hermann Bausinger (Anm. 37), um die Namen
zu nennen, die dem Rezensenten vertraut sind. Er hatte im »Abschied vom Volksleben«
eine Fortsetzung dieser Diskussion erhofft, doch im grossen und ganzen leider verge-
bens.

186 Poročila

Etnološko raziskovanje Priekije

Pomurska založba v Murski Soboti je leta 1967 izdala knjigo »Etnografija Pomur-
ja 1«, ki pa je bolj prekmurska kot panonska, saj obravnavajo vse razprave, razen
ene, materialno in duhovno kulturo Prekmurja. Knjiga »Etnografija Pomurja II«,
ki je predvidena v petletnem programu pomurske založbe v Murski Soboti, pa
naj bi zajela kot dopolnilo »Etnografiji Pomurja I« študije iz Priekije. Tako bi v
dveh delih predstavili Pomurje.

Kulturna skupnost Slovenije je v letu 1972 odobrila nekaj namenskih sredstev Po-
krajinskemu muzeju v Murski Soboti za etnološka raziskovanja Priekije. Razisko-
valno akcijo je Pokrajinski muzej v Murski Soboti izvedel v sodelovanju s Sloven-
skim etnografskim muzejem v Ljubljani. V oktobru leta 1972 so sodelavci obeh
muzejev na področju okoli Jeruzalema, v vaseh Plešivica, Radomerje, Novci, Des-
njak, Godemarci, Precetinci, Stara cesta, Mekotnjak, Vinski vrh, Cerovec in Ve-
ličane raziskovali panoge iz materialne, duhovne in socialne kulture.

Ljudsko stavbarstvo in hišno opremo so raziskovali in dokumentirali s posebnim
ozirom na stopnjo stanovanjske ravni in na problematiko lastniških odnosov med
bivšimi gospodarji-lastniki in viničarji. Prikažemo naj le nekaj značilnosti, ki so
jih pokazala ta raziskovanja.

Do druge svetovne vojne je bilo vprašanje lastništva stanovanjskih hiš ozko po-
vezano v funkcionalnostih prostorov. Kot najstarejše in najskromnejše viničarjevo
bivališče lahko označimo leseno, s slamo krito dvocelično viničarijo. V njej je bil
prvi prostor prvenstveno namenjen za namestitev »preše« in »prešanju« ob trgatvi,
hkrati pa je v kotu stalo ognjišče za kurjenje in kuhanje v peči. Edini bivalni pro-
stor je bila hiša s pečjo, tremi ali štirimi majhnimi okni, z lesenim stropom in
ilovnatimi tli. Zadnje take viničarije so se podrle v letih po drugi svetovni vojni.
V viničarijah, v katerih je veža rabila za črno kuhinjo, so iz tega prostora na eno
stran vodila vrata v hišo, na drugo v kleL »Klet« so rabili za shranjevanje
živil in svinjske krme. Včasih je bilo v tem prostoru tudi zasilno ležišče. Če
je viničarija imela štiri prostore, so trije rabili kot stanovanjski prostori, četrti
prostor z vhodom iz dvorišča pa je bila »klet«. Za vse viničarije je bila zna-
čilna gradnja iz lesa, slamnata streha, majhne dimenzije prostorov in zemlja
na tleh v vseh prostorih. Viničarije okoli Jeruzalema, Miklavža, Vinskega vrha
in Brebrovnika so bile v splošnem nekoliko boljše, kajti imele so več obdelo-
valne zemlje kot viničarije na območju Cerovca, Žerovincev in Radomerščaka.
Po drugi svetovni vojni, ko so bivši viničarji postali hišni lastniki, so po večini
zamenjali slamnato streho z opeko, v stanovanjskih prostorih pa so položili
lesena tla. Prvotno črno kuhinjo so predelili v priklet in kuhinjo. Nekateri so
majhna okna zamenjali z večjimi.

Domovi želarjev so bili podobni večjim viničarijam in so navadno imeli tri sta-
novanjske prostore (črno kuhinjo prednjo in in zadnjo »hišo«) ter najnujnejše go-
spodarske prostore (klet, štalo, skedenj. Ustnik in svinjak).
Kmečki domovi so se že v preteklem stoletju razlikovali od domov želarjev in
viničarjev- Mnogi so bili zidani, kriti z opeko, imeli so več bivalnih prostorov,
gospodarski prostori so bili priključeni k hiši pravokotno »v ključu«. Le domovi
kmetov, ki so imeli do 6 ali 5 ha zemlje, se niso bistveno razlikovali od želarij.
Na tem terenu je nekaj hiš pletenih, ometanih z ilovico, druge so lesene vezane
hiše, lesene »podbite« hiše in zidane hiše, imenovane »zid«.

Etnološko raziskovanje Prieklje 187

Poglavitna gospodarska panoga na tem področju je vinogradništvo. Tukaj so
živeli viničarji, želarji in manjši del kmetov. Korist od tega ozemlja pa so imeli
še kmetje, ki so živeli izven teh krajev, nekmetje-meščani, ki so bili lastniki goric,
trgovci, gostilničarji, uradniki, cerkvena gosposka z veleposestniki itd. Meščani
in cerkev so imeli pomemben del goric v svoji lasti. Veleposestniki so imeli tudi
nekaj zemlje, predvsem pa najboljše vinograde.

Kmečke gorice so bile velike le okoli 1 orala, ali pa 60 do 70 arov več. Mnogo
kmečkih goric pa je bilo tudi manjših, 20 do 30 arov, nad 1 ha velike gorice pa
so bile redke. Najštevilnejša družbena skupina so bili tukaj viničarji. Ti so delali
na zemljiščih, ki so bila last veleposestnikov in pri kmetih. Prvi so bili za delo
plačani v gotovini, imeli so užitek večje njivske površine, možnosti za rejo več
živine in prašičev, imeli so pravico do več sadja, pa tudi več priložnosti za po-
stranski zaslužek. Glede zaslužka, površine deputatne zemlje, drv, tropin so bili
na boljšem tudi viničarji nekmetov, kmečki pa so imeli včasih le nekaj ugodnosti
pri dohodkih v naravi. Poseben vir za dodaten zaslužek je pomenila viničarjem
»mlačev« ali pa tudi skrajšano »mlat«.

Središča ljutomersko ormoškega okoliša so bila v lasti tujcev, cerkvene gosposke
in meščanov (Jeruzalem, Brebrovnik, Svetinje, Cerovec, Veličane, Gresovščak,
llovci, Slamnjak, Rinčetova graba. Nunska graba). Obrobni kraji so bili pretežno
kmečki (Globoka, Gomila, Kog, Lešniški vrh, Runč, Desnjak, Lahonščak). Pa tudi
tu je treba poudariti, da so boljše gorice bile od kmetov izven okoliša, slabše pa
od kmetov in želarjev iz teh vasi. V obrobnih, pretežno kmečkih krajih, se je
ohranilo tudi več vinogradniških šeg in navad. Člani ekipe so proučevali delovni
proces trgatve »brotva«, »druzganje«, »tretanje« grozdja, umivanje sodov, vrete-
narjenje itd. Za kletarstvo je posebno zanimiv kletarski koledar po mesecih. Na
ljutomerskem področju nobena od starih vinarskih zadrug ni sama stiskala
grozdja. Vinogradniki se še danes neradi odločajo za prodajo grozdja, ker so
pač navajeni predelovati grozdje sami. Danes opravljajo v glavnem vsa opravila
okoli prešanja moški, nekdaj pa so pri večjih prešanjih moški prenašali, ženske
pa so nosile mošt v posodah od preše, rekli so jim »moštarce«. Nekdaj je dobil
viničar tropine za nagrado. Tropine se še danes vsaj deloma uporabljajo za kuha-
nje žganja, vinski kombinati pa skušajo tropine vnovčiti (vinska kislina), ali pa jih
uporabljajo tudi za gnojilo. Za kis uporabljajo »trop« ostanke od prešanja jabolk.
Iz tropin se dobi »pikota«. Boljše nadomestilo za jabolčnik se dobi, če se pikoti
doda še sladkor. Iz tropin žgejo »tropinovec«. V slabih sadnih letinah so delali
»pikolo ali petjot« (tropine, voda in sladkor).

V ljutomerskih goricah so nekdaj streljali proti toči z velikimi možnarji. Pred
trgatvijo so streljali tudi z malimi možnarji, da bi odgnali kače iz vinograda. Pri
trgatvi gospodar pogosti zjutraj pred pričetkom vse brace z žganjem, pri južini
v vinogradu postrežejo brentarjem in ostalim delavcem vino, kruh in zaseko. Pri
okopavanju vinograda še danes pravijo: »Čuješ ti jónar, kaj rêpar veli, če bodemo
skopali bodemo lukof pili«. Stari ljudje pa se še spominjajo šeg, ki so bile v na-
vadi še pred nekaj leti. Zanimiva in zelo razširjena je bila šega pri tretjem pre-
laganju ob prešanju. Ko so sprešali dva koša grozdja, so razmetali tropine po
podu. Tolkli so po podu »trjančili« ali »klupali« z motikami v taktu mlatičev. Ko
so potrkali trikrat v levo stran je prinesla gospodarjeva hčerka prešarjem vina
ali pa je dala znak za večerjo. Tedaj jih je pogostila gospodinja ali gospodar
z najboljšim vinom. Pri obiranju grozdja so zadnjemu trsu odrezali vršič, nanj
nataknili jagodo. S tem so trti simbolično povrnili moč in da ne bi bila žejna

188 Poročila

naslednje leto. Jagodo je nataknilo dekle ali gospodinja. Ob vsaki jagodi, ki so
jo nataknili na reznik, so morali »zahuškati« (zavriskati). Po trgatvi so braci okra-
sili »prespan« s trto polno grozdja, z »biki«, ki so jih pustili včasih na prešpanu
do druge trgatve. Na »Henževo« so blagoslovljeno vino uporabljali kot zdravilo
za živino in ljudi. Ob Martinovem so hodili s sitom vino čakat na potok. Še danes
gre na Martinovo sosed k sosedu in popijeta kozarček vina.
Terensko delo je vključevalo tudi dokumentacijo ljudske obrti. Zanimivi so zbrani
podatki o postranskem zaslužku viničarjev. Ko je viničar zadostil obveznostim,
povezanim z viničarskimi odnosi, si je našel »vmesno delo« in še kaj dodatno
zaslužil. Predvsem zidarji in tesarji so lahko dobili delo. Pred prvo svetovno vojno
in nekaj let po njej je bilo mnogo samoukov tesarjev in zidarjev, ki so hodili v
»partijah« po delu. Danes je več izučenih mojstrov, starih mojstrov samoukov je
vedno manj. Mojstri, ki še pletejo iz slame, so redki, stari so večinoma nad 70 let.
Danes na splošno vsi kupujejo slamnate izdelke od Hrvatov iz Lepoglave. Bolj
številni so pletarji, ki pletejo izdelke iz vrbovih šib. Posebno značilna za to ob-
močje pa je vsekakor sodarska obrt.

V vzajemni pomoči razločujejo tri glavne oblike sodelovanja med samimi vini-
čarji ter kmeti: 1. »gverilo«, 2. »odsluž« in 3. »bog plati«. »Overilo« poimenujejo delo,
kjer gre nekdo pomagat na osnovi recipročnosti kmet kmetu ali viničar viničarju
ali današnji vinogradniški delavec delavcu delat v vinograd. Toda »gverila« med
viničarjem in kmetom ni obstojala nikdar in tudi danes ne. »Odsluž« je bil po-
gost v odnosu viničar—kmet in tudi zelar—kmet. Za »odsluž« so se dajali prasci,
oranje s konji, vožnje, tudi drva in podobno. Ljudje si izposojajo med seboj razno
orodje, posodje, darujejo hrano z besedami »bog plati«.

Od oblačilnih obrti se je v današnjem času ohranilo izdelovanje suhih rož za kra-
šenje pozavčina in svatov. Do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej so
i;:delovali obleko in obutev domači »sabole« in »švelje«, večidel na domu, ko so
hodili v stero. Po pripovedovanju starejših ljudi so domače platno kupovali na
sejmih v Ljutomeru in Ormožu, barvat in »drukat« pa so ga nosili v Selnico ob
Dravi.

Nekako do prve svetovne vojne so se le še starejši in to pretežno kmetje oblačili
v nošo starejšega kroja in tvoriva. Kmetje so oblačili ob delavnikih hlače »bre-
gijše« iz domačega platna, istočasno pa so bile precej v navadi »robače« iz
druka, kot so ga nosile ženske. Vrhu srajce, ki so jo zatikali za hlače, so nosili
»pruslek«, obuvali čevle (škornje). Le redko kateri je nosil platneno srajco, in
v tem primeru iznad hlač. Namesto nogavic so ovijali obujke. V zimskem času
so pred prvo svetovno vojno kmetje nosili tudi še kožuhe, rjave barve. Poleg
kape pa je tudi še danes pri starejših moških upoštevano pokrivalo klobuk ter
»slamnjak« za poletne dni. Viničarji niso pred prvo svetovno vojno hodili v plat-
nenih hlačah, marveč vedno v dolgih iz cajga za delovne dni- Obvezno dopolnilo
kmečki in viničarski noši je predpasnik »šijrc«. Mesar in pozavčin nosita bel
»šurc«. Pozavčin ima na glavi, ko vodi gostuvanje, klobuk okrašen z živimi ali umet-
nimi rožami ter suknjič s pušeljcem in pozvačinsko palico, prav tako okrašeno
z rožami. Ženska viničarska noša je v kroju izenačena s kmečko, razločki pa
so spet tako kot pri moških, v številu in kvaliteti blaga. Ženska noša pred prvo
svetovno vojno za delovne dni je bila naslednja: »drukane jajnke«, »drukance« in
»pluza, surka, madžur« in tudi rokavci. Medtem, ko so bili rokavci tesno in bluza
nekaj ohlapneje krojeni, pa sta se surka oziroma madžur telesa tesno oprijemali,
krojeni sta bili iz več delov. Pod krilom so nosile še unterčke, ki so bile ob ne-

Etnološko raziskovanje Prieklje 189

deljah iz belega blaga, okrašene s čipkami, za vsak dan pa iz pisanega pa tudi
iz modrega »partianta«. Obvezno delovno in pražnje pokrivalo žensk, razen mlajših
je še danes »robec«, ki ga vežejo ženske poleti in pozimi pod brado. Podobno
kot moški so tudi ženske nosile večinoma svinjske »šolje« (to je čevlje na ve-
zalke). Obvezno dopolnilo je tudi ženski noši za delovne dni predpasnik »firtoh«,
namesto plašča so se pozimi in ob hladnejših dneh, predvsem za v cerkev, ogrinjale
s hekljačo, mlade z belo, starejše navadno z rjavo ali črno.
Izredno nizka življenjska in kulturna raven tamkajšnjega prebivalstva je po svoje
botrovala tudi pomnjenju ljudske medicine in vraževerja in je v neki meri priza-
nesla le ljudskim šegam (porodno krstnim, ženitovanjskim, šegam ob smrti in
pogrebu in šegam v zvezi z delom: ob trgatvi, ob žetvi, pri košnji, nekdaj ob
teritvi lanu, ob kožuhanju koruze. Registriranih je tudi veliko število vraž, ki so
še danes žive pri ljudeh.

Razslojenost prebivalstva, posebne oblike najemniških odnosov in raztresena na-
selja na omenjenem območju, so ustvarjali posebne pogoje za povezavo med
ljudmi. Zaprtost med istimi premoženjskimi skupinami je bila najbolj zaznavna
pri ženitvenih in možitvenih stikih, manj pa pri ostalih manifestacijah življenja
v skupnosti. Zelo močna povezava, ki so se je viničarji zavedali, so bile sorod-
stvene vezi. Pri gospodarjih, ki so bili delodajalci večjega števila viničarskih dru-
žin, niso pa prebivali v goricah, je posle oskrbnika opravljal »šafar«. Ta je bil
v stalnem stiku z viničarji, gospodar pa je prišel v gorice le enkrat, dvakrat letno,
navadno ob bratvi. Tu je bila v odnosu viničar—lastnik—gospod in viničar—last-
nik—kmet velika razlika. Viničarji so pogosto prosili za krstno kumstvo lastnika
kmeta, gospoda pa nikoli. Tudi ob teh priložnostih ga je nadomestoval šafar, saj
je bil eden od njih. Kumstvo za krst se namreč po nepisanem pravilu ni smelo
odkloniti. Birmanske botre pa so že zbirali otroci sami med sorodniki in sosedi.
Kmečkega lastnika so viničarji navadno klicali za očeta, četudi je bil po letih še
mlajši. Kmetje so imeli neke vrste patronat nad svojimi viničarji.
Nova dognanja so ta raziskovanja prinesla tudi na področju ljudske prehrane. Ta
je bila vse do druge svetovne vojne močno socialno pogojena. S spremembo
socialne strukture prebivalstva, z odpravo viničarskih in želarskih odnosov se je
bistveno spremenila. Z vključevanjem večjega števila prebivalstva v industrijo in
s prestruktuiranjem viničarja v odnos delavca v vinskih kombinatih, se znatno
izboljšuje tudi prehrana teh ljudi. Ekipa je proučevala vrsto prehrane, njeno vlogo
v vsakdanjem in prazničnem življenju kot tudi njene socialne dimenzije.
To kratko poročilo je le skromno opozorilo na delo slovenskih etnologov v se-
verovzhodni Sloveniji. Svoje delo bodo etnologi v naslednjih letih nadaljevali še
v drugih predelih Pomurja.

Vlasta Koren

190 Poročila

Zusammenfassung
Volkskundliche Erhebungen in Prlekija

Die vorangelnenden Zeilen berichten iiber die volkskundiichen Erhebungen in Prlekija, die
cas Muséum in Murska Sobota in Zusammenarbeit mit dem Slowenischen Volkskunde-
museum in Ljubljana im Jahre 1972 durchgefûhrt hat.

Slovenski etnograf

izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an

Uredništvo in zamenjave — Rédaction et échange:

Slovenski etnografski muzej
61001 Ljubljana, Prešernova 20
poštni predal 73, tel. 22 475

Uprava — Administration:

Slovenski etnografski muzej
61000 Ljubljana, Prešernova 20

Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji..

Slovenski etnograf XXV—XXVI, 1972/73

Izdal in založil Slovenski etnografski muzej
Za izdajatelja in založbo dr. Boris Kuhar
Oprema: Marjan Loboda, dipl. ing. arh.
Tisk tiskarne Tone Tomšič v Ljubljani
Naklada 1000 izvodov.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh