logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

mm

Prostost preveva naša srca, oblastno merimo korake, ponosni gledamo v življenje, kot orli, ki hite v oblake.

Gojimo le visoke mreii, dovolj navdušenja je tudi. Kaj hitro razprši se vselej pa kaj I Da le zabave nudi.

Za narod delamo pogumno, koristne sklepamo programe, sijajna naša je bodočnost, ko časa srca nam prevzame.

Posebno dičijo nas stranke čez noč množi «e njih število, a slednji mož želi si svoje — Zakaj bi tisoč jih ne bilo!

Voditeljev pri nas je mnogo, govornikov, ko listja trave; A vsak le vlada malo časa, nikdo mu ne privošči slave.

In kritika pri nas je lahka, pisatelj skušen vsak je Miha, da le kaj zine druga stranka ogorčeno po nji udriha.

Tako življenje nam poteka Veseli, jezni, smo glunrači še vedno služimo udano zavisti — narodni igrači.

Tam, kjer valovi reke bistre pozdravljajo moj rodni krov, tam, kjer pobira smrt filistre, poganja zarod čvrst in nov;

Tam hodil bi na dedov grobe in jih od srca miloval, da niso učakali dobe, ko narod je od mrtvih vstal,

spoznal darove svoje drage, nalogo, smoter in poklic, spoznal prijatelje, sovrage, oklenil strastno se pravic.

Nad Grintavcem in nad \ Triglavom pozdravljal svit bi zarije in svojim glasnim bi pozdravom poslušal jek — « Kalvarije.

žar narodne ljubezni topel iz mladih src kipi na dan, naj tudi blizu mrzlo kopel ima pripravljeno German;

tam bi se zopet rad vdomovil v podnožji skalnatih planin, od -vseh verig bi se poslovil, zadušil trpkih ur spomin.

j leto. iih^p d™ kra'| cle vel aimdsk a amerika

II p>tcden- || NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. _ »«««»• M

Br. los. — NO. loa. ' ' — CLEVELANp, OHIO. TOREK, ai. GRUDNA, 1915. PART ONE. — PRVI DEL.

SREČNE PRAZNIKE!

1 ' ■ .' }"" . . ,: r in i ' ' . 1

1 1 ■ ' I • ■ ■ ■ •» •_,« 1 1 1 I 1 • , ii ' I . • .(_ m* i ■ ■ ■ ' • " >1 • ' 1 • ,*

RflflHRRHRSBSB^^

Naša kultura.

IVAN ZORMAN.

Na dedov grobih.

, ANTON MEDVED.

vanj" po našem časopisju*' ne #de-v.ajte na stole napačnega junaštva,

ne podpirajte tistih, kteri gradijo svojo bodočnost s človeško krvjo. Ne tiskajte imen tistih, kateri so priznano pobili največ ljudi. Izjo-kajte se rajši nad tisto mehko dušo našega naroda, katera je danes vsa krvava. Pomislite: tisti naš človek, ki pobi je recimo največ Italijanov, je v današnji družbi junak in tisti Italijan, ki pobije največ naših fantov, je tudi junak. Za nas je naš fant junak, Talijan lopov, za Italijana je njihov junak in naš lopov. — Kako pa je v resnici?

V človeški naravi je itak dovolj slabega, Če boste kazali taka napredovanja, kam pa pridemo? Preč s tistimi odlikovanji, vrzite jih v kose takoj, ko pridejo do vas. Na tistem mestu pa rajši učite ljudi, da je resnični junak tisti, kateri gubi svoje zdravje po tovarnah, da irna kaj jesti žena in otročiči, da je junak tisti, ki gre na stotine čevljev globoko v zemljo po kruhek za svoje drage, da je junak tisti, kateri postaja iz zveri čtovek. Povejte, da je delavec, kateri si ukrade uro časa, da izobrazi po težkem delu svoj duh, večji junak, kot so vsi generali in vsa tista pla-vokrvna svojat, ki brani z ljudsko krvjo svoje interese. —»

Preč z odlikovanji take vrste, če nimate za tisti -prostor nobenega druzega gradiva, pustite ga praznega, bo mnogo boljše. Ali pa ga porabite, da pokažete javnosti, kam je prišlo človeštvo po krivdi tistih, radi katerih danes teče potoke krvi, kateri so in še izkoriščajo nebo in zemljo za svoje interese.

Povejte jim, da bo nekdo plačal za to, in drago plačal, povejte jim in pokažite, <la je nekaj smrdeče gnjllega med človeško družbo, ali vzgoja in nauki, ali pa tista družba, ki jih uči. — Da nekdo bo plačal, le žal, da drži plot tistih do sodnega stola preko toliko milijonov človeških trtipcl. —

"Čas".

Spomini na sveti večer.

m^&hv iS*

• . ultUkm, . : kVi

Piše J. G.

Sveti večer, oj kdo ga ne bi bil vesel! Ko snlo bili še mali paglavci so nas stariši radi razveselili1 s kako dieisetico, pa je prišlo tudi *kaj boljšega na mizo kot po navadi, kakor so pač dopuščale razmere.

Bilo je leta 1900 v prijaznem trgu na Kranjskem. Ril je svet v-ecer. Vlažna sapica je pihlja la ter se poigravala s kodri vaške dcce, ki je bosonoga skaka la po cesti ter innela s tem svojo zabavo. In glej, po cesti pri-dirja petni ajtsit let en mladenič, kot blisk sine nvi'1110 dece. Bilo je že mračlnlo. Kamen na cesti, v katerega sune, povzroči, da postane za trenutek. Težak vzdihljaj mu pride iz prs. ' Ali so o£e hudo bolni?" se čuje glas neke priletne ženice tik njega. "Hudo, hudo!" odgovori mladenič, debela solza mu kane po Weill. Potem pa zopet odhiti naprej. V teku par minut se ustavi. Brez dvoma tam stanuje zdravnik. Hitro skoči po stopnjicah v drugo nadstropje. Zdravnik se nahaja raVmo pri večerji. S trepetom pove dečko, poikaj je prišel, »nakar se u-makne na stopnjice, češ, da bo tam .počakal. Pa ni ibijo treba dolgo čakati, ikajiti zdravnik pride krni a tut, kar je bilo res nekaj izvanredtiega.

"Sedaj pa le hitro stopiva!" zamrnura doktor, nakar zgineta z dečkom v tetjino noč. Mladenič misli, da mu 1k> zdravnik kos v hitrih Ikoralkih, tenia kmalu je videti, da zdravnik zaostaja ter si briše pot iz čela, in ust pa mu prihaja pravcata sopara. Bil je mož dobro rejen in ne preveč velik. Dečko 'bi pot i>oprej naredil tja in nazaj kot zdravnik v eno stran. Toda potrpeti je bilo treba, n konečno sta *e le oba ustavila pri A.... Na postelji'leži J. G., oče sedmih otrdk. Dolga bolezen su-šica je njegovo telo popolnoma izčrpala, le kost in koža ga je ife bila. V globokih jamicah se prikaže par oči, ki se ozro po svojih dragih. Potem so se pa te očj zaprle zavedno. Zdravnik je moral ketnštantirati samo s-Mjfft še, in odšel je iz hiše.

V temnih linaih se ji ogla-

[ ... ..

^uZvTkilc sio ravno * pol-

iiočnicam, da j« nekdo preminul Ob postelji ranjkega pla-

ka žena z malim detetom v rta

ročju, fki je komaj pred štirimi meseci zagledalo luč sveta.

Pokojni J. G. je padel kot žr tev avstrijske birokracije Ka ko to, si (bo 'mislil kak cenjeini čitatelj, da bi bila cela Avstri ja vzirok? — Počakajte, itakoj vam povem. Pokojni J. 'G. se je nahajal kot vojaik v vojni pri okupaciji Bosne in Hercegovine, in da je vojaik izpostavljen vsakemu vremenu, je u-mevno. J. G. je sam pripovedoval, d!a jib je prvi dež premočil <k> kože,,potem je pa pritisnila imrzla burja irv obleka je na njem docela zmrznila. Večina, ki niso padlima bojnem polju, so postali žrtve raznih boleznij. J. G, kot trdni slovenski (korenini, <pi prišla bolezen takoj v telo, pač pa po več lie-tih, da so bili s tem še otroci prizadeti, ki so zgubili očeKa in zašli v maj večjo revščino. Seveda jih takrat ni videl noben vladajočih gosipodov, ampaki šele potem, ko 90 ttorastli, ako že prej niso zapustifi te'ga grešnega sveta. Potem ;pa že gledajo, da jih ipostavijo za ka-noJnlfuter za svoje lastne interese.

In talko s-e ponavlja ta krvava zgodovina nevzdlržena naprej. Koliko časa še? Ko človek premišljuje o teh zločini'h, se mu nehote stisne pest, in da bi za nekaj itremutkov vladal svet, bi udaril, da bi se vse pokadilo v prah.

Upajmo pa, da enkrat narod am sipozna to grozo ter dodobra pomete to golazen z zem-skega povija, kajti pribita resinica je, da dokler bodemo imeli enake vlade, kot daimes, ')o vedno vojska, revščina, lakota, bolezni, itd. Zatorej pa hodimo saj edini v tem, da za-kličemo: doli 7, militarizmom, dol z vladarji, narodom pa svobodo in pravice! Narava sama nam je dala zmožnosti iti pravice, ne dajo pa nam jih kronani tretje, ki te obsodijo na smrt, če se drzneš proti njim govoriti.

Držati narode v nevetllrocMi je princip današnjega vladajočega razreda. Nesrečtne?, ki dobi krogljo v glavo, nui pravijo jpnak, ne vem, kako misli tisti, ki dobi bajonet v prsa, ali komur granata odbije roiko ali nogo, kar povzroči strašne bolečine, Junaštvo naj gre 'k vragu. prijeti je treba krivca, ki je to povzročil.

In konečno nastaine tudi vprašanje, kakšno korist 'bo imel narod od tega, ko se na bojnih poljih krvavo pretepa za vladarje? Kakšino korist je imel narod, ko je Avstrija okupirala Botsno in Hercegovino? Nobene! Pač pa se je naselilo tja doli nekaj Nemcev in Ma-ž aro v, tki vladajo narod ter so ga še stokrat bolj zasužnjili kot je bil prej. Recimo, da tudi v tej vojni zmagata Nemčija in Avstrija (kar se pa še ne'"ve), in kdo bo potem imel dobiček? Dobiček '1k> imelo nekaj kapitalistov za prosto razpečavati je svojih produktov. Viljem, nemški kajzer, t|o pa od Turkov proslavljen'kot junak celega sveta.

Gotovo pa bo prišel čms, ko bo tako klanje nemogoče. I\*a-rod bo živel ^ »kugi medseboj, ne da bi ga vladal kak kronan tro>t. Delujmo vsi na to, da se te strašne razmere predruga-čijd, ker gotovo Jb, da same od sebe ne bodejo prišle1. Popri-mimo se dobrih delavskih listov, ki so nevstrašeni bojevniki za svoIIkkIo naroda. Ne berite pa takih, ki govorijo v temi, ker teme simo imeli dovolj v stari domovini. Tu pa imamo to razliko, da lahko svobodno mislimo in čitaimo, kair nam pomaga do višje kulture, in kluil-ture nam je -potreba, ako želimo, da se te razmere predru* gačijo.

Razni fanatiki so danes začeli tudi v Združenih državah kričalti za več topov, več muni-cije in vojakov, in to kričijo samo tisti, Iki nikdar ne pridejo v strelne jaiflce, Sevedla imajo

v Anglijo in da se tam priklopi j o četam, ki odhajajo na Balkan. Pri naših ujetnikih v Rusiji vlada jaiko dobro razpoloženje za sodelovanje v borbi proti našim skupnim sovražnikom, toda »mnogo časa in nepri-lik vzame, da se dobijo ujetniki skupaj iz raznih krajev veli-kaimslke Rusije, in teško je z njimi dopisovaiti. Delo pisarne Jugoslovanskega Odbora v IFe-trogradu je jako veliko in treba mu je posvetiti vso pozornost.

Bulgari plenijo srbske arhive in muzeje.

Glasom vestij iz Beroiina, so Bulgari v Nisu, ko so prišli tja, dobili dragocene (knjige iz srbske narodne (biblioteke in vse-učeiiščno biblioteko z dragocenimi rokopisi iz 15. stoletja in da so vse to dd peljali v Sofijo. V istem časui pa marjlivo iščejo slkrite zbirke belgradlskega muizeja in galerije slik. To barbarsko plenjenje narodnih svetinj je popolnoma enako hun-skemu duhiu Avstrijcev in Nemcev, ki tudi plenijo in ropajo, kamor pridejo. Poznano je, da so, bulgarski komitadži še v turški vojski tata 1912 plenili in razbijali vse cerkve po Balkanu, razbijali in 'brisali napise, na katerih se> je videlo, da so te cerkve v srednjem veku zgradili srbski vladarji in velmožje. Poznano je, Ida so ti agitatorji palili stare srbske knjige, samo da so pozneje lahko govorili, da je Macedonija bulgarska. Bati se je, da ti književni roparji in morilci tudi sedaj tako naredijo s knjigami srbskega naroda, katere knjige je srbski narod1 le s težavo tekom mnogih let pridobil in jih skrbno čuval.

Kdo gospodari sedaj v Belgradu?

Brezdušni lain iki, podkupljeni od avstrij'ske vlade, da trosijo narodu pesek v oči, trdijo sedaj, da je Belgrad hrvatski, in da Hrvatje vladajo v Belgradu naid Srbi. Te laži pa pobijajo casqpisi, ki so prišli iz stare dbmovine, in ki pišejo sledeče : Poroča se, da je odpotoval v Belgrad Mirko Herr-man, kot gospodarski svetnik, a vojaškim poveljnikom Bel-grada je imenovan podrnaršal Arpad pi. Tamrassy de Fogara-sa. Torej sta sedaj kot vladarja v Belgiradu en jud in en Ma-žar. List "Hrvatska" javlja iz Belgrada, da je -sedaj v mestu že bol j živahno. Po mestu pa-trolirajo mažarski žandarji, in tudi nekaj trgovin je odprtih. Nekatere firme so (postavile celo matžarske napise, dasi ni v

nam žasigura mir. Hm, mi vemo, da je tudi Nemčija cela leta prav pridno delala topove in

smodlnrilk, danes pa vidltmo drugače. Na vsak način moramo delati, da '&e rešimo bojnega moloha militarizma.

-o- *

JUGOSLOVANSKI ODBOR ZA UJETNIKE V RUSIJI.

Našemu uredništvu poroča; jo iz Londona: Na drugem mestu je že poročamo, <da prfčne-jo v IPieitrogradtt izdajafti časopis v našem jeziku za jugoslovanske ujetnike v Rusiji. Ti ljudje ne dobivajo nobenih informacij, ipa vendar želijo biti podučeni o vsem, kar se dela za naš narod, za našo narodno stvar, in tudi o tem, kakšen položaj se sedaj nahaja v naši domovini. Tedaj je bilb tudi omenjeno, da se potrebuje denarna pomoč za to podjetje, in da se pošlje ta denar naravnost v Petjfograd. Medtem pa, da se ta osnova činih i tre je izvrši, je naš Jugoslovanski Odbor v Londonul se odločil, da sam prevzame fjnancirainje tega lista, kateri se bo seveda pošiljal ujetnikom brezplačno. In list v kratkem izide. Ker so stroški za ta Hst, kakor tuldi stroški, <atere irna jugoslovanska podružnica v Petrogradu, jako znatni a sredstva odbora so jako skromna, se prosijo vsi oni rodoljubi, katerim je mogoče, da podpirajo to delo našega odbora med ujetniki, in da pošiljajo svoje denarne prispevke naravnost ma Jugoslovanski Odbor, in sicer na sl'edeči naslov : Lloyd's Bank Limited, for Jugoslav Committee, City, Lombard St. 73, London, England.

Stanje slovenskih ujetnikov v Rusiji.

Poročajo nam iz Petrograda, da je stanje naših jugoslovanskih ujetnikov v Rusiji, katerih je skoro stotisoč, še za silo. dobro, a itte preveč. Rusulke oblasti so dale vsem slovenskim in hrvatskim ujetnikom popolno svobodo, in največji del ujetnikov je raditega odšel iz ujet-niških ka/mp, toda večina izmed njih se ne spozna v veliki Rusiji, pa stradajo in prehra-niti se morajo z najbolj slabimi deli, in mnogo izmed njrh se jih je radiftega zopet vrnilo v kampe. Sedaj, ko se je pričela zima, so ostali ti ljudje, ki ne morejo dobilti od nikjer denarja, najmanj pa od doma, ostali brez tople zimske obleke. Mnogi pa, ki so bolj spretni, so do bili delo v tovarnah municije in vojnih potrebščin, pa drugače jim tudi Rusi gredo na ro ke, pa vseeno je se velik del takih, ki se ne spoznajo v Rusiji in stradajo. Jugoslovanska pisarna v Petrogradu dela noč in dan, da pride v dotiko z u-jetniki in da jim najlde "dela. Za obrtnike in za inteligentne ljudij je še precej lahko, toda najtežje je 'z ufcoigimi km-eiti, ki ne znajo druzega dela kot polijedelslkega, toda talkih delavcev imajo sami Rusi odveč, in posebno sedaj ;po zimi sploh ni tacega dela. Š temi ujetniki je najtežje iim njim ise godi najslabše. Zato bi tbilo potrebno, da se zbirajo ka'ki doneski za te ujetniike, da se vsaj urad organizira malo -bolje in da se slkuša dobiti tem ljudem delo. Najbolje je, če se talki darovi pošiljajo z iželijo, da so za pomoč našim v Rusiji. Pošilja <se na Jugoslovanski Odbor v Londonu, na naslov: Lloyd's Bank Limited, for Jugoslav Committee, London, City, Lombard St. 72, England.

Naši dobrovoljci iz Rusije.

Glasom poročil, ki so prišla iz Petrograda v London, se tvorijo v Rusiji posebne čete onih naših ujetnikov, ki se pri-prijavljajo kot prostovoljci v vojni proti INemčiji in Avstriji. Predno so Nemci naskočili Srbijo, jih je odšlo v Srbijo kakih 2000 Slovencev in Hrvatov, in sedem tisoč jih je čakalo v Ru siji, da bddiejo prepeljani na Balkan. Naval Nemcev je pre

cunei madžarsko. Nos in zakaj so se potem Hrvati in Slovenci borili? Menda za Mtažare,

da se sedaj šopirijo po Srbiji ? Avsitrijslke oblasti so v Belgrade odredile vrednosit srbskega dinarja na 50 vinarjev. De3a dobivajo v iBeligradu samo 'ži-dje in Mažari, posebno pa tudi dunajski Nemci. V samem Belgradu1 pa so Avstrijci pričeli streljati in obešati Srbe. List ^Hrvatsflca" poroča, kako so dobili v Belgradu neflcega avstrijskega Srba, imenom Iliča, in avstrijske oblasti so ga dale ustreliti v navzočnosti 4000 srbskih tžetn, in otrok, katere so prignali iz Ripnja, da jih italko zasitrašijo. Da se pa vidi, kaj Avstrijci delajo v Srbiji z duhovni, in to celo z najvišjimi, pa berimo poročilo, ki ga je priobčil sam židovski list "Neue

BB

BB

eai

BBI

-

Patentiran proces dela to

odstranjuje vsako grizenje ^ ^

j>rinee albert j^^^J

to je tiste vrste 'tobalk za pi- ^^^BP^ _

po alt cigareto, katerega bo ^^K^jfr ^Wfj^B^ ^^jjj^W I

pihljaj. Je dober in zadovo- ■//|B

Ijiv. In vselej ga ibodeite ra- KIlljijljS ^illlSSIB

je 'imeli. eS' /711 //////w/^'^ Tt///''////' //■

Prince AJbert paše v pippin cigareto, ker je posebn El|||| KKk l K

o za to rezan. Če ne kadite pipe ali cigarete, pos I mwl Ji j j m

Princ« Alb«f1 M prodsia porMMi t Bc ntficali, T ikatljak u 10c in ▼ K jKU KS •no ali pol funt. humidor jih, Id pv*pr«£iio mokroti, <U m« prid« bliaa.

R J. REYNOLDS TOBACCO CO., Wimton-Salem, N. C **BjSB18Bi |

I S® Kašelj in hripavost 9

prideta z mrzlim vremenom, Ur jih Ja težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahtava hitra pomoči in rabo kakega zanee^ivag* zdravila. ■

EVERA'S I

Balsam for Lungs II

DB

' i BP

M (Severov Balzam vi Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hripavoeti, vnetja sapnika in oslovsketra kalija ie preteklih pet in tri-S deset let Je zeio izborni talilni pripravek. Njegovo rabp priporočamo BI BB vim—mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 26 in 60 centov. BB U

"Imel nora hndi kal«U." Pil« g. Frank Vaoba, iz Elk River, Minn., "ter sem kupit steklenico Severov ena Balsam* ta I

Pljuča ln predno um ga porabil celo steklenico, je kalcij popolnoma izginil. Jas Mm 63 let star ter s« zdravega počutim."

Kupite ZAPEKA, ai^,*0:

I SEVEROVE PRIPRAVKE K^W^gTv« od voSefa lekarnarja. O EVERA'S

t H Zavrnite nadomestitve. Ako vas lo- ^B l iVAV* Ptlltt I

L U karnar ne more zalotiti, na- w l«l»ier 1*111»

BB rofite Jih od mu. (Severove Jetrne Krogljioe). GenatSo. ■■

BB BB

SS w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.

i"BnBBB5aMHHBHBBBBMMWll

_________■

; Našim prijateljem voščimo vesel božič z 1

\ SCHUSTER'S BRAND VINOM in LIKERJI VSEH VRST I

; iiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiMiiniiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii S

i Na drobno alt debelo.

The SCHUSTER Co. I

\ 2214-16-18 EAST 4th ST. NASPROTI SHERIFF ST. TR2NICE. S

Zokalj & Shepec.

; ■ d|

Izdelovanje finih oblek in Trhnih sukenj.

TRGOVINA Z VSO MOfiKO OPRAVO. j

! 6408 S T. C L A I R AVENUE

v Sofiji. Da^bi se kaj t^l^^ godilo kakemu tkatoldiku v Srbiji, bi vse kaitoliško-židovskp" časopisje planilo po Srbih, kakšni divjaki so, toda BulgarUfl so sami pravpslavni, zapiraj »tarče škofe v Bulgari j i. Nemško časopisje slavi srbski

Dočim "bulgarsko in) avs.tjrijf sko časopis-je kakor običajno, prinaša polno kletev in mržnje do Srbije in Srbov, pa pišejo upljivni nemški časopisi s polno hvalo o zadrzianjui Snbov v (tej. vojni. Veliki nemški list "Frankfurter Zeit-ung" piše: Odipor Srbov je vredten obču^ dovanja. Nasprotno taktiki vseh drugih armad, so Srbi vse-znali ohraniti jedlno svoje ar-Dalje na sedmi strani

Clevelandska Amerika, j

IZHAJA V TOREK IN PETEK.

NAROČNINA:

ftAMtiko................................S1.00

Zrn Evropo...................................$3.00

Zo Cl^roUnd p« poiti.................. $2.SO

PouiMM itovilko po 3 cent*.

mt, ■ - . S=3

Dtpbi brez podplM tn oiebnoiti n m »>*«|eitu(o

Vi a pisma, dopisi in denar m pošilja na:

CLEVELANDSKA AMERIKA,

6119 ST. CLAIR AVE. N. E _CLEVELAND. O._

■DWARD KALI9H, Publliher. liOUIB J. PIRC. Editor.

[SSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.

Rend by 1S.OOO fllo'cnUtit (Krainert) io the City of ClrrcUnd and elsewhere. Ad-er-tlilng rate* oa requcat. *

TEL. CUY. PRINCETON j

Baterad ti sccoad-cliMM matter Jaanary #th 1909, at the poat office at Cleveland, O. •odcr the Act of March ». 1979._ (

No. los. Tuesday Dec. 21. 1915 J

■ t

/Vojno odlikovanje* >

i

Odkar.se jc začela vojaka, čita- ' mo po našem časopisju: ti so pre-jeli zlato hrabmstno medalijo, ti srebrno, ti signum lauJis, ti križ- ! ce itd. j

Zakaj so prejeli dotičniki to? ^ Pravijo: za hrabrost. Kaj pa je hrabrost? Ali je morda to, da človek strelja na človeka, da človek _ nasaja človeka na bajonete, ali je ! to hrabrost? To je klanje, to je mesarija, to je hudodelstvo. — ^

Vzemimo zdaj povprečnega vo- ] jaka. Pokličijb ga notri. Srce mu krvavi, ko se poslavlja od domaČih, ko se ozira mogoče zadnjič po ti- . stih krajih, kteri so mu tako gk>-boko v srcu. Jokal bi, kakor otrok bi jokal, da bi se slišalo do neba, da bi preplavil s solzami te lepe do line, a jokati ne more. Sin misli f na svoje stariše, brate iti sestre, oče misli na svojo ženo, na otroke, kterim jc 1*1 kriv, tla so na svetu, za katere mfora skrbeti on, dokler l ' so še tako majhni. Tako ga rabijo, rabi očeta otročji želodček in otročja duša, a iti mora. Ko bi imel trtoč, zdrobil bi vse tiste, kteri za-krivljajo to gorje. Ko bi imel peruti, zletel bi visoko v zrak, vzel svoje drage seboj in poiskal kak košček na zemlji, kjer bi mogel živeti ž njimi v miru in ljubezni.—

A čudežev ni več, pomoči nobene. Tišči ga v prsih, ve, da mora spraviti ta kamen ven. Solze bi ga omehčale, a jih ni. Molk ga davi. — Upije, poje, da izpoje to gorje iz sebe. Gre in pije, pije da potopi vse zlo. —

In časopisje piše v svoji pasji udanosti, kako je ljudstvo navdušeno, kako gori za vojsko. v

In kdor mkli, se mu jasni. "Ne ubijaj", so ga učili. Kdor je koga ubil, »o ga zaprli, ker se ne sme ubijati. "Ljubite svoje sovražnike," so ga učili. Danes pa blagoslavljajo tisto orožje, tisti bajonet, da bo predrl več človeških «rc, tisto puško, ktere kroglje bodo pomenile umor, kamor zadene. —

In gre, ves obupan, gonijo ga kot črno živino v strelne jarke, zapovedujejo: streljaj, napadaj, ko-Iji, mori. In strelja, napada, kolje, mori, pravi resničen živ člbvek, brez zavesti. Tisto KorJe, ki Ka je . tiščalo v srcu in prsih, mu pade na možgane, mu jih zatemni, in kolje in ubija in se raduje, ko padajo očetje in sinovi, ko teče rdeča kri. —

In da se mu zavest ne povrne, da mu ne začne očitati vest, kaj i« koliko zlega je storil, pripno mu na prsa medaljo, da ves svet ve in zna. kako je znal mesariti. In tej medalji pravijo vojno odlikovanje, iti to odlikovanje priobčuje časopisje s ponosom in ponatiskuje pa nektero nase tukajšnje časopisje, da kaže narodu, kako so "fajn" naši fantje.

Kam pa gremo? Klanje jc klanje. pa naj bo za osebno čast, ah za vladarsko čast, naj se Vrši na vasi aH na bojni črti. Kdor se navdušuje za to, da se kblje ljudi, tisti je bedak. Taki ljudje spadajo v norišnice, j!a ne med človeško družbo.

Kdor mora klati, kolje, ker misli, da s tem rešuje sebe, da lajša sebi kamen v prsih. Kolje, da pride prej med domače griče, do svojih starišev, do žene in kolje, da bi bil prej mir. Kolje, keT mu zapovedujejo drugi, kolje, da ni sam zaklan. A ko bi premislil svoja dela, bi del gvoj obraz v dlani in vzdihnil: človeštvo, kam plo-

Prosimo, ne beležite "odliko-

vie je popolnoma amensKega duha, vnet za svobodo naroda

in skrajno obsoja tiranijo if> zločine cesarske vlade na Dunaj«. Vsakdo lahko pride brez strahu na javni shod, ker Amerika podpira vae svobodoljub' ne in iskrene ljudi, sovraži pa one, (ki se tu v tej deželi, kjer se živijo, še vedno navdušujejo za gnjilb cesarstvo in tiranske zločine. Izkoriščevalci, najsi bodejo verski fanatiki ali cesarski baroni, so še vedno grozili ljudem, da ne smejo poslušati svobodnih besed. Zato pa je narod v temi. Pridite torej poslušat svobodne (besede, ibrez obzira na lajajoče hijene, ki vas skušajo pridržati v temi' in vas silijo, da malikujete predi cesarji. Tu je svobodna zemlja, kjer se govori lahko za svobodo' vsakogar.

Na shodu bo govoril tudi naš častiti bojevnik za našo staro pravdo, Don Niko Grškovič, in uredilo se je vse potrebno, da če bo le mogoče, da pride na zborovanje Jevren Popovič, bivši poveljirrfk avstrijskih ujetnikov v Snbtji, polkovnik v armadi. O tem seveda še ni ko-nečno določeno, naznanilo pa se bo db pravem času. Nedelja, Štefanov dan, 26. decembra ob 2. uri popoldne je vaš dan, da slišite stvari, kot jih še niste slišali. Od iblizai in daleč naj -pridejo rojaki.

—Dr. Triglav iprtredi v nedeljo, dne 16. januarija v Knau-sovi dvorani igro Izmajldv in par nedefj pozneje pa igro "Gospa, ki je rt*ila v Parizu", zanimiva veseloigra. Podrobnosti pozneje.

—Po gospodarskih opravkih se je mudil v Gfevelandu rojak g. Frank Jurca iz RichvvoOd, W. Va.

—Rojaki, današnja božična številka leži pred1 vami. 'Prosimo vas, da (pogledate oglase in si zapomnite, kdo ima ogla« v tej številki. Prosimo vas, da podpirate te trgovce. Še je nekaj dni j do božiča, in marsikdo še ni kUpil svojih potrebščin za božič. Sklenite, da kupite pri onih, ki podpirajo vaš lis>t. Mi vam ibodemo za to odkrito hva-fežni.

—37 rojakov je pretečeni četrtek položilo prošnjo za prvi papir in 22 za -drugi papir. To je bilo zadnjič, 'ko je bila sod-nija odprta zvečlr. Sedaj ne bo nič več. Pač pa se bo še stalno vršila politična šola ipo novem letu, enkrat ali dvakrat na te-denu, kolikor bo pač udieležni-kov. Državljanske prošnje se pišejo v večerni šoli.

—IN'a square postavijo ob božiču velikansko božično drevo. Pevska društva raznih narodov so vabljena, da si izberejo en večer in pridejo na square, kjer bodejo vpričo tisočih ljudij za-pefli "pesni. Želeti je, da se oglasi pevsko druištvo "Edinost" ali 'Triglav", da zapoje pred ameriško javnostjo nekaj krepkih slovenskih pesnij. Katero dtru-štvo želi udeležbo, naj se pri nas takoj nazmani, ker ni več mnogo časa.

—Policijski načelnik iRowe je odločil, da morajo gostilne na Silvestrov večer zapreti ob 12. ponoči. Toda vsi tisti gosti, ki so še naročili pijačo pred polnočjo imajo pravico toliko časa ostati, Ida spijejo vse.

—Ljudem, (ki vprašujejo po pratiki iz starega kraja, naznanjamo, da letos sploh radbenih f>ratih ne bo sem prišlo. Niti v stari kraj ne more blago, in kdo ga bo še sem pošiljal. Kupite raje eden ali drugi sloven-, ski koledar, ki je izšel v Ameriki, -pa bo ravnib tako dobra

—iDr. sv. Janeza Krstinika, št. 37 JSKJ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1916: Ant. Braniselj preds. Fr. iKos ipod-predis. Rud. Perdan tajnik, Jos. Zupančič zapisnikar, L. Za-krajšek blagajnik, <Fr. MiDla-vvitz zastopnik, Peter Cerar bol. nadzornik, Jak. Debev^ in Ka-rol Jarc knjitžna nadzornika. Dr. F. J. Kern (dr. zdravnik.

—-Andrej Jireba sta dva roparja izropala v trgovini Marko Branoviča na E. 31st St. v nedeljo popoldne. En policist

Predsednik Wilson se je v soboto v Washington*! poročil z bogato udovo Mrs. Gait.

Washington, 19. dec. Predsednik Woodrow Wilson in Mrs. ExJith Boiling -Gait sta bila včeraj Ob pol devetiih poročena. Vreme je bilo celo dopoldne jako deževno, toda popoldne se zjasnilo. Predsednik je ves dan delal v svojem uradu, posebno na avstrijski noti, ki *se bo odposlala Avstriji, in pre-dno se je podal k poroki, je pomilostttl še dva kaauenca v zvezinih zaporih, ki sta bila obsojena na daljšo jtfčo, ker sta (prepovedanim potom prodajala žganje. Pri poroki je bila zastopana samo družina predsednika in neveste, poleg-nek? stare zamorske uslužbenke rodbine Gait. Ta'koj ko je bila poročna sfl'avn'ost ddpravljena, sta se podala na 'iženitovansko potova-n/je" in sicer v Hot Springs, Va. kjer ostane predsednik štirinajst dtnij^ Posebno ibrzpjavno zvezo so u,peljali med Wash-ingtonOmi in Hot Springs, da predsedniku takoj naznanijo, če se pripeti kaj izvanrednega, kar bi zahtevalo njegovo navzočnost v glavmiem mestu. Okoli hiše, kjer se je vršila poroka, je bito postavljenih na stotine detektivov in policistov, ker 9e je vlada "bala napada na predsednika. Poročno slavljenje se je vršilo brez godibe. Kratki' podatki iz življenja obeh poro-čenoev so sledeči: Nevesta je bila rojena 14. okt. 1872 v Wythville, Va. in je direktna potomka indijanske princezinje Pocahonitas. Nevesta ima osem bratov in sester. V svoji mladosti' je slovela kot posebna kra-sotica in še danes ima izvanred-no lepoto kljub starosti 43 let. Je tako inteligentna in deluje mnogo v prid' dobrodelnih družb. Dosedaj je vodiila zlatarsko trgovino v WasHrirrgtonu, odkar je njen prvi mož umrl. Predsedniku bo prinesla $1300. 000 dote. Se zanrima za baseball, "golf, avtomobile, ddbre knjige in godbo. Posebno ?e l>a rada lepo opravlja.

•Wilson je bil rojen 28. dec. 1865 v Staunton, Va. Svojo mladost je preživel večinoma v Geoi^iji in South Carolini. Je pohajal v javno šolo, Davidson kolegij in Princeton univerzo* -državno univerzo v Virgin i ji in Johni Hopkins univerzo. Prvič se je poročil 24. junija 11885 z Heleno Axon iz Savannah, Oa. Bil je profesor zigodovine in ekonomije na Bryn Mawr kolegiju, Wesleyan univerzi in Princeton univerzi. Bil je zvoljen governerjem države New Jersey, in leta 1912 je postal predsednik Zjed, držav.

Prijeti vohuni.

Ameriška vlada je prijela nov« nemške vohune, katere je postavila pod ogromno varščino.

in več oseb je bilo navzočih, ne da bi mu kdo .pomagal, šele ko je Jirek povedal, da si bili to pravi roparji so tekli'-za njimi, toda ujeli so lie enega.

-—štiri oseibe so se zastrupile radi "ice creama" v nedeljo, in sicer tri družine Reimer na I425 E. 24th St. in em deček družine Fry na 1416 E. 391th St. Odpeljali so jih v Lakeside bolnico.

—-Mestni šolski mzornik za zdravstveni položaj, se je v snedlo izrazil, da se boji, da se prične v Clevelandu epidemija otročjih nalezljivih boleznlj. 136 šolskih otrok je tekom zadnjega tedna zbolelo za difte-rijo in 63 otrok za ošpicami. Boje se, da bodejo morali zapreti tri šole na zapadni strani mesta.

New York, 19. dec. Trije Nemci so biflH danes prijeti od vladnih detektivov, ki 90 pro-našli, dia so bili od vlade podkupljeni, da bi spustili v zrak velikanski Well'and kanal, ki je veljal $27.000.000, da se zgradi. Vlada je postavila te tri {Nemce pod ogromno varščino $105. 000. Druigi Nemec, ki je bil prijet, je Friderik iSchleindel, u» radnik v National City banki, Rockefellerjeva banka, ki je zaveznikom posojevala denar. Pripeljan je 'bil pred' sodnika in postavljeni pod $25.000 varščine. Ta špijon je ukradel banki važne dokun\ente vredne $100.000, kjer je bilo vse napisano, kdaj kaka ladija odplove iz pristanišča v Evropo, im katera lladija nosi .streljivo v Evropo. Druigi prijeti špijon je Friderik Metzler, uradnik ham-burške proge. Njega so prijeli radi raznih goljufij in so ga hoteli že obsoditi, ko je konečno se izjavil, da bo izdal druge vohune, makar so ga izbrali za državno pričo proti ostalim Nemcem. Metzlerju so hoteli blizu razni nemški zastopniki, toda sodntja ni nikogar pustila blizu, in pozneje so ga skrili, da imihče, razven sodnijskih oblia-stij ne ve, kje se nathaja. Tretji špijon, ki je prijet je George Fuchs. Še dva druga vohuna sta bila prijeta. iMed "prijetimi je tudi neki iKoenig, glavni zarotnik vseh nemških vohunov. Vlada je od; njega zalhtevala $50.000 varščine, in ko je njegov zastopnik protestiral, (da je-varščina prevelika, se je sodnik izjavi}: To je smešno. Moč, ki stoji- za Koenigoni, lahko postavi milijone varščine. Več zaporov bo še slediio po Philaidel-phiji, Bostonu, San Francisco, Cleveland in Chicago. Zjed, države kar mrgolijo nemških vo-jiunov, katere plačuje nemška država. Predsednik Wilson je dal izrecno povelje, da se pc*-išče vse zarotnike in d"a'se po vsej strogosti postav postopa z njimi. Označil je te nemške zarotnike kot strah in "grozo Zjed. držav, kot ničvredno svojat, katero se mora popolnoma uničiti.

San Francisco, Cal.> 19. dec. Tu so prijeli nemškega barona Brincken, atašeja nemškega konzulata, nekega nemškega detektiva in neko nemško ste-nograifinjo, kateri vsi so obdol ženi, da so delali zarpto. da bi z bomlbami uničili nekaj tova ren, kjer se dela .streljivo. Vsak je bil postavljen pod $10.000 varščine. Vsi so obtoženi, da so se "zarotili, d^i bi požigali, ubijali in morili 1" Ce se jim dokaže — in vlada ima važne doka ze v rokah — bodejo obsojeni na 20 letno ječo.

Japonci stražijo Suez kanal?

Los Angeles, 20. dec. Kot se tu poroča, so Japonci skrivej poslali pred Sueški prekop močan oddelek svojega brodovja, da ga stražijo pred napadam Nemcev in Trnkov.

■■■ ^.

Vila preneha z revolucijo.

E! Paso, Texas, 19. dec. Kot se zanesljivo poroča iz Chihua hua, je general Villa, ki se je toliko časa boril za Meksrko, odnehal od boja, ker je zgubil vsako nado, da bi imel kdaj uspek Njegovi privrženci so se razpršili na vse strani im zapustili moža, ki je bil nekdaj vsemogočen v severni. Meksiki. Mnogo izmed njih se je pridružilo Carranzovi stranki. Brzojavke poročajo, <da se bo Vil/Ta umaknil iz Meksike, in da je že na potu proti meji, irr da se namerava staln-o naseliti v Zjed. državah. 'Predno je Villa odnehal z vojno, je zbral svoj vojni svet, pred katerim se je izrazil, da se je prepričal, da so nadalj-ni boji nepotrebni, in da "bi le zaman prelival kri, če bi nadaljeval vojno. Nadalje se je izrazil, da ga je njegova žena na kolenih prosila, naj odneha z vojno in naj beži preko meje. In -prošintja njegove žene je odločila, da preneha z vojno.

Notfa\nota za Avstrijo.

'Washington, 19. dec. Avstrija je Odgovorila na ameriško noto, v kateri je Amerika zahtevala, da Avstrija opraviči napad stfbmarina na Anoono, da kaznuje kapitana in da Obljubi, da ne bo več potapljala paraikov, kjer se nahajajo A-merikanei. Avstrija v svoji noti vprašuje za jasnejše podatke, za boljše informacije in nadalje vprašuje ameriško vlado, če je slednja popolnoma opravičena po mednarodnih postavah poslati enako noto Avstriji. V splošnem je avstrijska nota jako sarkastična, ironična in skoro zasmelhovalna in Avstrija niti namigne ne, da bi se udala Zjed. državam. Raditega se je odločila ameriška vlada, da pošlje drugo noto Avstriji, enako ostro kot prvo z delnitm pojasnilom. fPredsednik Wilson je začrtal drugo noto malo poprej, ko je odšel na poroko in jo odidal državnemu tajniku, da jo izgotovi, nakar se bo najkasneje v pondeljek odjposlala a-merrškemu poslaniku, na Du-maj, da jO izroči avstrijski vladi.

Kako se Avstrija izgovarja.

Uradlna avstrijska nota, ki je dospela v Washington zanika, da bi se vse tako zgodilo, kakor trdijo Zjed. države, in četudi bi bilb vse tako, kakor trdi ameriška nota, pa ameriška vlada še nima pravice, d!a bi speljala krivdo na kapitana •suibmarina, ki je potopil Anco-no. Toda Zjed. države bodejo v svoji novi noti Avstriji po novile svoje zahteve in ponovno zatrdile,, da je bilo postopa-rvje avstrijskega kapitana zoper vse mednarodne postave, šege in običaje. Ameriška nota se opira na portočilo same avstrijske admiralitete, ki je priznala, da je poveljnik avstrijske^ su:bn>aT:ina ukazal streljati s topovi na Ancono, dočim so bili na krovti še vedtao potniki, ženske in otroci, da so sfednji potonili, ne da bi se jim dal čas za rešitev. Konečno pa bodejo Zjed. države v drugi noti ponovno zahtevale, da se Avstrija javno opraviči, da kaznuje kapitana submarina in d'a silo-vesno obljubi, da ne bo nikdlar več kaj tacega naredila. Nadalje bo nova nota namignila Avstriji, da se ji ne bo poslalo nobenih več mot, in da se mora Avstrija breapogojno udati, če neče, da se prekini jo diploma-tične zveze z Ameriko.

Zavezniki utrjujejo Solun.

\London, 19, dec. Iz Aten prihaja brzojavka, da je grška vlada poslala zaveznikom protest, ker so sled'nji začeli utrjevati Solun pred sovražnim napadom. Nemčija je nazmainila Grški uradnim potoni, da bode Nemčija prisiljena napasti Grško z ^i)jaško silo, če 'bo grška vlada dovolila zaveznikom^ da se utrjujejo okoli Soluna in skušajo postaviti v fbrambo proti Nemčiji, Bulgariji in Avstriji. Zavezniki hočejo narediti iz Soluna stalno trdnjavo, kjer bi zadrževali Nemce, da ne pridejo do Egejskega morja. G4avni nemški -stan je seda j v Šikoplju v južni Srbiji, kjer se delajo načrti za nadaljno prodiranje.

Položaj na Balkanu.

London, 19. dec. Razne brzojavke1 poročajo, da je na Balkanu sedaj mirno, toda se na vseh straneh pripravljajo na ponovne bitke. Kakih 200. 000 zaveznikov je pred Solunom, in 100.000 bulgarskih čet čaka na igrško-srbski meji na-daljindh povelj. Bulgari si bodejo iprej stokrat premislili, predno planejo nad1 Grško, ker vlada staro sovraštvo med Grki in Bulgari. če Bulgari pre-stqpijo grško mejo, tedaj Grška napove vojno. Brzojavke naznanjajo, da se bulgarski.

turški, avstrijski in nemški kon-zq<li pripravljajo, da odidejo iz Soluna v Bitolj. Več kakor dva milijona vojakov različnih narodov je sedaj na Balkanu, im dolgo ne more ostati mirno.

Rusi proti Bagdadu.

London, 19. dec. Veliki ruski knez Nikolajevič, bivši vrhovni poveljnik ruske armaide se pripravlja za u&pesen napad proti turškemu! ozemlju, v katerega središču leži Bagdad. Rusko unadno sporočilo pripoveduje, da so se ruski oddelki približali H a m a d a n tt, kate ro mesto so tudi zasedli. Mesto Hamadan je le 200 milj odddaljen od' Bagdada, kjer so bili ie prej Angleži, dokler jih niso Turki prepodili v beg. če se Rusom posreči priti do Bagdada, tedaj udari lahko tudi angleška armada, ki se nahaja sediaj v južni Perziji, proti Severu, in turška moč v Mezopotamiji je strta.

Na ostalih bojiščih je mir.

Pariz, 19. de<?. Ves teden ni ndbenegk poročila ne s francoskega ali z ruskega bojišča,* da bi se vršili kaki večji boji med raznitroi četami Kakor vse kaže, 'bo trajal mir tudi čez praznike. Čete so se globoko zakopale v strelne jarke, in le manjši artilerijski boji se tuipa-tam vršijo.

Nov nemški napad proti Rusom.

Londton, 19. dec. Brzojavke iz Petrograda naznanjajo, da se Nemci pripravljajo na nov oapaJd .proti Rusom iki sicer pri Dvinsku in Rigi. Na posameznih krajih je prišlo do večjih spopadov, katere so -pa Rusi zlahka odbili. Sovražnik je tudi v Galiciji poskušal z ofenzivo, toda je ibrt vsak avstrijski poskus napredovati krvavo odbit. švicarska (poročila pravijo, da Nemci prevažajo velike čete preko reke Rene, in d& se na francoski fronti pripravljajo za nove napade po novem letu. Nemška križarka in torpedovka potopljena.

Amsterdam, 19. dec. Uradno se naznanja v Beroftinu, da je bila potopljena nemška knžar-ka Bremen in torpedovka, ki je križarko spremljala, od nekega submarina v baltiškem morju. Nekaj mornarjev se je rešilo. Križarka »Bremen je nosila 3520 ton, in je nosila 300 mož. Druga brzojavka iz Ko-danja naznanja, da je neka nemška bojna ladija, ki je stra-žila d'Ohod v zaliv pred Kielbm, bila v četrtek potopljena s tem, da je zadela na neko mino. Brzojavka iz Haaga poroča, da je neki avstrijski submarin blizu Kotorja zadel na mino in se potopil takoj z vsem moštvom vred.

Angleži imajo dovolj regrutov.

iLondon, 19. deč. Kraljevi proglas je danes poklical pod zastave štiri vrste regrutov, tako da ima Anglija začasno dovolj moštva, ne da bi bilo treba vladi razpisati prisilne vojaške službe. Dosedaj so poklicani pod zastave samo itieoženjeni moški, če bo pa nanesla potreba, pokličejo tudi zakonske može.

Nemški list ustavljen.

London, 19. dec. Nemški pol-uradni list "Local-Anzeiger", ki je prinašal' večinoma vladna naznanila, je včeraj izšel samo na eni strani, kjer je bilo uaz-namjeno, da mora list prenehati, ker ga je vftada ustavila.

Nemško uradno poročilo.

Berolin, 19. dec. Francoski zrakojplovci so napadli trdnjavo Metz, kjer so naredili mnogo škode. Najfcolj je poškodovan mestni muzej. IVa ruskem bojišču smo med jezerom Narcoz in Niazdi ulovift 2 ruska častnika in 235 mož. Na juifnem bojišču so nemške in avstrijske čete zasedle Bjelopolje, Ob črnogorski meji, kjer je brio ujetih 1950 mož. Med njimi je bik> le mak> Črnogorcev. Te-

111

M

i •i

'm

i ■ 1

'K $

I

Slovensko občinstvo v Clevelandu kakor tudi drugod se veseli trikratne izdaje našega lista

pfSP

—Nismo se zmotili radi mišljenja naših dobrih Slovencev, v Clevelandu kakor tudi po ostalih naselbinah širne Amerike. Od vseh stranij nam prii-hajajo pisma, ki nas bodrijo k delu, a pisma so tudi podprta z naročnino, <Ia ne govorimo 0 Clevelacidu, kjer imamo množino rojakov, ki so toliko navdušeni, da so nekaterih izmed njih plačali kar z<a dve leti' naprej. Je mnogo rojakov, ki imajo pilačan Kst do konca leta 1917. To vse kalže, da-se ljud-. stvo zanima za časopis, in 216 novih naročnikov v mesecu novembru in decembru samo v [CtevelartdUt, nam daje prepri-JČanje iru zaupanje v poštenost fter dlobro mišljenje napredkih r6ja'kov v Clevelandu, da ima [lift dobro bodočnost. Vsak dan E|t oglašajo še novi, neprestano vplačujejo stari naročniki. Mi »iin na tem mestu izrekamo nafto odkritosrčno zahvalo in jim ponovno zatrdimo, da bodemo •stali na strani priprostega ljud-Stva, da bodemo stražiili koristi delavstva in pokazal v javnosti vsak poskus zavratno ali 'očitno ŠKodovati in pokazali v f'j*vnosti vsak poskus zavratno očitno škodovati interesom priprostega naroda, najsibo od katerekoli strani. Splošno znano je, da '\31evelandska Ameri-te*M vedno napiše resnico brez strahu. Zato se je priljubila pri !občinstvu. Delovali bodemo tudi v nadalje za prospeh in na-;predek naših podpornih dru-štwv, za prospeh in napredek naše slovenske napredne trgovine, za boljši ugled Slovencev \ javnosti, borili se bodemo za korist Slovencev v tej veliki naselbini kot tudi drugod. f;Dhevne novice bodejo prihajale pogosteje med narod, da bo fiitro informiran, več podučne-berila se bo lahko priredilo, Ileč povestij za čitanja željne mudi, več prilike bo za naša rtrostva, d'a oglasijo svoje slav-aosti, seje in druge prireditve.

iM,i se z zaupanjem' obračamo na vas, priprosti ljudje iz naroda, da bode te tudi v (bodoče držali z nami, in skušali bodemo vedno biti poštam in pravični napram vsakomur. Od vas, cenjeni naročniki, je odvisno vse to veliko podjetje, če 'bodete vi reldno plačevali naročnino, če bodete podjpirali tr>-govce, ki oglašujejo v listu, če jim bodete povedali, kadar kupujete, da ste videli oglas v na-išem listu, bodete s tem neizmerno mnogo pripomogli k na-daljnemu obstanku «n> napredku vašega lista. List se mora jzanašati na svoje naročnike, in [naročniki so oni, ki vzdržujejo list. Kdbr je še zamudil s plačilom, naj blagohotno sedaj poravna, in naj skuša pridobiti še llakega novega naročnika. V ■em zaJupanjui vam želimo vsem pricujpaj res srečtnie božične praz-

| —V nedeljo, 26. decemlbra se [vrši javni ljudski shod v Grdi-raovi dvorani db 2. popoldne. [Odlični govorniki prve vrste, Ukušeni iboritelji iz stare domo-Ivine, kakor tudi naši tukajšni domoljubi bodejo govorili na obširnem programu. Eden izmed glavnih igovornikov je Mi-Htan Marjanovič, ugledeui hr-tvatski književnik in boriteftj, ki [je bil ob izbruhu vojne prijet mt raprt več mesecev na Ljubljanskem gradu. Pozneje so ga moteli šiloma uvrstiti med voja-K*ipa je srečno ušel smrti pre-Kp Švice v ILondon, kjer je z ■po vnemo organizoval in delo-Hjfza jugoslovansko skupnost, ftvedal vam bo, kako je v [Ljubljani db časur vojne, kako fio zaveli najboljši slovenski ttooije v Ljubljani zaprti kot bočinci zadnji vrste, povedal [vam bo o napadih nemških Eeppelmov na London, katere »e sam dbživel Mir. Marjano-

kom bojev zadmjega tedna so avstrijske čete v Novem Pazar-ju uijele 13.500 ljaidij. (Seveda ne vojakov ampak civilne ljudi, katere je lahko ujeti, ker se ne morejo braniti.)

Francosko uradno poročilo.

Pariz, 19. dec. Med rekama Som me in Oise se je vnel hud artilerijski boj. Ena maša pa-trola je vjela sovražno patrolo Obstoječo iz 50 mož. Pri Beau-me so francoski topovi uničili sovražno baterijo. Belgijci poročajo, da so z uspehom napadli nemške utrdbe pri Essen ob Luyghem, in da so nemški napadi, ki so bili s-prva siloviti, pozneje popolnoma utihnili.

Avstrijsko uradno poročila

Dunaj, 19. dec. Rusko zatrdilo, da so ruske patrole pretepeno sredb dobile avstrijske vojake v ruskih uniformah ni resnično. Na Tirolskem so avstrijske čete odbile več močnih laških napadov. Pri ©jelopolju smo dobili 1950 molž. Zaidnji teden smo poloviH 13.500 ljudij v Sulbiji in Novem Pazarju.

Rusko uradno poročilo.

Petrograd, 19. dec. Predlstrazne bitke <pri Tukum in Rage-sen so se končale v naš dobiček. Nemci so bili pognani iz svojihi postojank, in na nekaterih! krajih smo zaisedii prve nemške postojanke. »Severno od Dvinska se je bližala doLga kolona nemške infanterije za na-pajd, toda srečmo merjeni topovski streli, so celo kolono razipršili. Na Kavkazu smo -Odbili dva turška napada in preganjali Turke v notranje ozem-

Ijc-

črnogorsko uradno poročilo.

Cetinjie, 19. dec. Naša iarma* ? da v sandžaku Novi Pazar je bila 15. dec. napadena na celi fronti od velikanske. premoči. Naša armada, ki se nahaja v •Hercegovini je prisilila sovražnika, dia se je umaknil za reko Subeska, im tu smo prizadjali Avstrijcem teške zgube.

600 konj utonila

New York, 19. dec. INieki vffačrn" parni k, ki je po East ' River peljal 600 konj, dia jiih naložijo na veliki prekoocean-ski parnik, je sredi reke se pre-br-nil in potegnil s seboj v vo-. do 600 konj. Konji so bili kupljeni in namenjeni za francosko vojaško oblast. ^

1

Laško uradno poročila

Rim, 19. dec. Laške čete v Tjrolih so metodično napredovale in se polastile 'gore Cime Nerra. Na višinah pred Gorico j so bili vsi avstrijski napadi na I Oslvijo in Pevno odbiti.

Zastopniki mednarodnega miru.

Bern, Švica, 19. dec. Tu se je zbralo dovolj^delegatov raznih narodov, da se je lahko odprl mednarodni kongres. De-1 legatje so imeli velikanske te-' zave, da so prišli preko meje. Seje se vršijo pri zaprtih vratrh. Sedem narodov je udeleženih pri koniferenci, toda ne ve se» ' kateri narodi in kdo ie delegat

• Italijani v Albaniji

Rim, 19. dec. Sedaj, ko je »laška vlada prepričana, da Av- i strija res namerava -prodreti dO M Jadranskega in Egejskega mor^ ja, se je zbudila tudi laška via- * da in je pričela pošiljati vojaštvo v Albanijo. Če bodejo Črnogorci premagani v Crnigoirl, jim neostaja druzega kot da se umaknejo v Albanijo, kjer bi združeni z Italijani in preostanki srbskih armad se lahko uspešno postavili v bran proti # Nemcem in Avstrijcem. Italija j ima nad 2.000.000 vojakov pod orožjem, in le tretino teh ^.ttpo-

______STWAH «.

Avstrija je dolnla novo noto iz Z.D.

___________. 1 ; 'KgBj^H

Ameriška vlada še enkrat zahteva od Avstrije, da kaznuje kapitana in plača odškodnino in poleg tega zahteva Amerika od Avstrije, da slednja prekliče poročilo avstrijske admiralitete kot lalnjivo. Razmerje med Avstrijo in Ameriko je skrajno napeto. Nemci se pripravljajo, da napadejo Egipt

FRANK BUTALA,

slovenska s^Š^T

trgovina z . 'ffflf \

dobrimi jlA

Rojaki, ki kupu- A^S^^^^^mM

jejo pri meni čevljey t^^^B^^f jih kupujejo, ker so

prepričani, da dobi- ^biHHB*^

jo dobre, trpežne čevlje, kakor jih sami izberejo, po pravih cenah. ' |

Trgovina je vedno dobro založena z najbolj vsakovrstnimi čevljami za moške, praznične in delavne, za ženske in otroke. Posebno priporočam dobre čevlje za ženske z debelimi nogami, ker jih imam vedno dovolj v zalogi, da si jih je sicer tesko dobiti. Vsak, kdor pride k nam po čevlje, ve da dobi prve vrste blago po zmerni ceni.

Zahvaljujem se rojakom za podporo v tem letu in pričakujem iste naklonjenosti tudi v bodeče. Vesele božične praznike in srečno novo leto.

FRANK BUTALA,

6410 St. Clair Ave.

Kdo plača za oglase?

Moderno angleško časopisje v Ameriki prinaša silno množino oglasov. In še več: ti oglasi 'so plačani naravnost sijajno kajti vsak list, ki šteje lt kakih* 25.000 naročnikov, računa po $1.50 najmanj za en palec oglasa, kar bi znašalo n. pr. če ima trgovec ali kompanijta oglas, ki obsega ,pol strašni, najmanj $105.00 za enkrat priobčiti. In tb niso velike cene. Časopisi; ki štejejo do 100.000 naročnikov in več, računajo po $2.50 za en paJec oglasa, kar bi zneslo $190*00 za pol strani, enkrat pridbčenega oglasa. Veliki ameriški magazifrii pa. ki imajo mogoče en milijon naročnikov, računajo po $10 palec oglasa, in računajo eno strani po $2500 za enkratno priobčitev, 'Marsikdo temu ne bi vrjel, če bi pa sam pisal po cene ogLasu takim listom, :pa bi se takoj iprepričal, in če bi pogledal list sam, ki ima pri-občene cene, bi tudi vrjel.

Kdo torej plača te ogromne cene oglasom, kdo plačuje oglase v listih?

Dolgo časa nihče ni vedel, miti Občinstvo, ki kupuje, (liti trgovec, ki oglašuje. Napredni trgovci so vedno mnogo oglaševali, tod'a mnogo jih je bik>, ki niso dali nobene vere oglasom, in taki trdijo, saj prodam vseeno, če dam oglas ali ne. Pa tudi med občinstvom, ki kupuje blago, vlada napačno, popolnoma napačinio mneinje. I Mlaj-večjidel občinstva je dolgo časa mislil, da mora sam plačevati stroške za oglase. Kajti čimveč ima trgovec strošlkov z oglaševanjem, tembolj bo drago zaračunal Mago, ki' je naiprodaj. In v tem se je občinstvo motilo in se še danes moti.

Splošno prepričanje danes je, da oglaševanje zniža cene blagu, posebno onemu blagu, ki je najbolj oglaševalno. Kaj

ti ljutdje, ki -mnogo ben se in kupujejo blago, ki je ad-vertizirano v oglasrh,; povzročijo s tem, da se več 'tega bla-^a proda, in več se ga proda, l)olj je poceni, če vi- kupite de set stolov, bodete dobili cenejše, kot če kupite en stol, če jih pa kupite sto, so zopet cene-ji. Ravno tako je pri tovarni. Če ima ogromna naročila od trgovcev, bo ceneje prodajala, če pa ima mala naročila, pa ne l>o mogla, stroški pri večjih naročilih so le malo večji kot pri mamjsi'h, dočtm se produkt prodaja enako. Im do velikih naročil noben trgovec ne more priti, če ne oglašuje.

■Za vzgled si vzemite dokaz v vaši sredini. V vsakem mestu dobite velike Ikompanije za prodajo tega ali onega »blaga na drobno. Vse te koinpanije silno oglašujejo v listih, in nekatere trosijo do dva milijona nia leto za same oglase. Pa vendar imajo te komipanije cenejše blago kot dnige male, ki ne oglašujejo. Iz enostavnega vzroka: Te kompanije, ki dobro oglašujejo, tudi mnogo prodajo, zato pa naročijo več blaga skupaj in ga torej ceneje dobijo, nakar ga zopet ceneje proda jia jo naprej, kot pa tr-povec, ki se leto dan ne oglasi nikjer in ljudje za njega še ne vedo.

Jako prazen izgovor posebno pri slovenskih trgoycih je: O, saj nie ljudje poznajo, ibodo že prišli, če bodejo hoteli. S takimi izgovorom se trgovec slepi samega se1>e. Seveda ga poznajo ljudje, toda ntikdar ne »me misliti, da ga vsi poznajo, ali da ga pozna večina, včasiUi pa ne pozna niti 500 ljudi j. Če pa diene oglas v list, tedaj se bere njegovo ime povsod, naročniki č it a jo, kaj ima naprodiaj in če bo oglas dobro sestavljen,'če trgovec «nudi dobro in poceni blago, tedaj mora imeti uspeh in v kratkem podvojiti svojo trgovino. T;mdi miajmanj-še vir,ste blago, tudi najmanjša trgovinia lahko oglašuje, in kateri 'trgovec ne bi želel, da ne

--"

poveča svoje trgovine, da si ne

pridobi novih odjemalcev?

Ljudjje stremijo naprej, trgovci ,pa tudi. če si lansko leto prodal blaga za $16.000 in si zaslužil pri tem 'kakih $500 čistega, potem ko si plačal' vse stroške, in ko gledaš račune na koncu leta, gotovo želiš, da bi drugo leto prodal za $20.000, in spravil vsaj $800 čistega dobička na strain, za stara leta. Jn povečati in razširiti svoje trgovine ne moreš drugače kot z oglasom v časopisju. Več Ijndij več ve, in če bo tvoja trgovina razgkušena vri večiih ljudeh, boš tudi večim ljudem prodajal.

, Neka velika tovarna za izdelovanje motornih prometnih vozov je podvojila svoj izdelek tekom enega 1'eta, ko je začela oglaševat*. Poslovodja te tovarne je pisal časopisom: "Za našo trgovino so največ odgovorni časopisi. Včasih nismo imeli oglasov v listih, odkar ipa smo začeli oglaševati, se je trgovinia .podvojila. In ker smo izdelali več blaga, smo znižali ceno tovornim avtomobilom za slkoro $125 pri enem, kar 'bo gotovo v prid Občinstvu, ki ku-! puje to stvar. Z oglasom smo 'dospeli skoro v vsako mesto. Nas glavni urad je v Ghicago, naša tovarna v Akron, O., toda po vseli delih Zjed, držav smo enako prodajali, ker so ljudje potom časopisja zvedeli za nase izdelke.

Eden poglavitnih pogojev, da ima oglas uspeli, je resničnost oglasa. Namreč, d'a vi ravno tako napišeta v oglasi kakor imate blago naprodaj. Ne preveč pretirati in in« omenjati stvari, katerih ne morete spolniti. Poštenost oglasa je prva stvar. Vi morate nuditi ravno tako kot oglašujete. S tem pobite zaupanje odjemalcev in trdno vero, da ste pošten jaik ter da držite svojo 'besedo.

Stalni oglasi, četudi manjši, samo če so prav spisani, veliko več pri.{X)imiorejo kot veliki oglasi redko na leto. Veliki og-

in ko je tista stvar gotova, so pozabljeni, dočim frtepre-stan o-glas neprestano opozarja ljudstvo na gotove trgovske izdelke in blago. Tako delajo ameriške trgovine, in vse imajo u sipe h.

Mnogo mašili trgovcev je tudi prepriča nib, da če dajo oglas v list, da podelijo neke vrste miloščino časopisu. To ni res. Trgovci oglašujejo v listu, da ljudstvo bere njih oglase in s tem seveda tudi imdirektno podpirajo list, toda oglas je vselej v korist trgovca v prvi vrsti. Seveda, kdor enkrat v letu plača $2 ali $5 ali $10 za oglas, ne sme mlnogo pričakovati. Le dobri in stalni oglasniki imajo dober uspeh. Zato se 1 pa skrajno smešno sliši, če se ( govori : No, ti 'bom pa še jaz dal dva dolarja za oglas. Tak ' trgovec tako plačo svoje dolarje kot bi šel v nedeljo k maši in vrgel' par dolarjev v torbo "za podporo".

Naši trgovci morajo torej spoznati pravo vrednost oglasa. Oni morajo vedeti, da oglas njim koristi, kakor so o tem prepričani ameriški trgovci, ki nikdar raditega ne dajejo oglasov, da list podpirajo, (če bi se mogli iznelbiti oglasov, bi še raje videli, toda brez njih shajati ne morejo) ampak dajejo oglase radi tega, da širijo svojo trgovino. Einako bi marali tudi slovenski trgovci. Vsaj imamo v Clevelandu nekaj ja>-ko dbbrih trgovcev, ki so vedno oglaševali, in so danes jako napredovali. <k>čiTn oni; katerih ime nikdar ne pride v javnost, ostanejo pri starem in so vedno na istem mestu .

—Sedaj, ko se bliižajo prazniki in uporabijo ženske več moke koit navadno, so jo prodajalci na debelo podražili. Btoljša psenična moka je pomočila za 50c pri bareitiu, dni-' ( ge vrste moke pa »po 25c. Tudi j kokoši in purani so dragi. 26 { centov funt žive'vage za pura- 4 na. I ]

Prvo slovensko gledališče v tej okolici. Fine in čiste slike se menjajo vsak dan. Krasen program najlepših slik morete dobiti le v JVortvood gledališču tf^aK. dan, 6210 St. Clair-a*>e,

"The

Melting

Tor

Na božični dan se bo predstavljala ena najbolj ameriških iger "The Melting Pot" in občinstvo je uljudno vabljeno, da pride k tej predstavi. David Quixano, mlad študent, je ostal sirota po strašnem progonu v Sibiriji, ko je ruska vlada proganjala Žide. V njega se pa zaljubi Vera Ravendal, hči guvernerja v Kišinevu. Po mnogih progonih pribežita oba v Ameriko. Oba dobita delo po mnogih težavah in bridkostih. Neki skladatelj glasbe se zainteresira v mladeva Quixana, in zloži zanj krasno ameriško skladbo, katero Quixano z uspehom proizvaja pred občinstvom. To mu je prineslo srečo. Poroči se z Vero v trenutku, ko pride ruski guverner, oče Vere, v Ameriko. Pozabi se goije, v Ameriki postanejo vsi enaki

NE ZAMUDITE TE KRASNE IGRE. POLEG TE IGRE JE ŠE MNOGO DRUGIH NA VRSTI.

Srečne prazniK? •Osem rcjaKpm.

NORWOOD GLEDALIŠČE, 6210 ST. CLAIR AVE.

kLt .rim. __

jMUU^Wm

frifUr i-1 ifPilWlr "fr m"

Hi. 7 jlEj

SB Norwood gledališče s premikajočimi slikami. H

v WW

"CI. Amerika" it. grudna/ 15-

tu okoli!" sem zakfical "Kaj j me hočeš zadušiti? he, ti poredni oblaik ti? Ali ne veš, da J se mi mudi irtavzdol na zemljo j k pridnim dečkom in deklicam, ! da jim prinesem lepa darila v j njih košarice? Spusti me, ti ob- f lak ti, takoj me spusti.

"Oblak pa s,e je smejal in smejal. "Nič te ne bom spustil," j je dejal Oblak. S teboj bom šel j na zemljo, in ti me ne boš usta- j vil. Vedno sem bil namenjen, ; da 1 grem na zemljo in vidim J pridne punčke in fantke. In se- 1 daj imam najlepšo priliko, da 1 grem s teboj. In pri tebi osta- i nem, okoli tvojega vratu se za- ] vijem, dokler ne prideva na J zemljo.

'Toda ali ne veš, da na zem- £ lji nimajo nič radi oblakov? [j Tvoje mesto je na nebu in ni- 1 kjer drugje. Lepo te prosim, bodi priden in pusti me.

''He, he, pa te ne pustim," je < Odvrnil oblak. "Prav ugaja 1 mi tvoj vrat. Tako lepo prije- i tno gorko je okoli tebe. In pri \ tebi ostanem, pa reci kar 'ho- I češ! 1

"Ravno tedaj pa mi je šinila I krasna misel v glavo. "Res?" ) sem rekel. "Ali ostaneš pri J meni za večino, po vseh krajih I sveta in neba, kamor bom šel, i po dimnikih, po strehah in cer- ji kvenih zvonikih? Ali me res 1 ne boš nikdar zapustil?

"Ne, ne, mikdar. 'Prisegam ti r — nikdar! Samo če me vzameš * navzdol na zemljo s seboj," je | kričal oblak okoli mojega vra- < tu. (

1

Miklavž ' \

(Božična 'bajka za otroke.)

To je pripovedka, katero mi 1 je Miklavž sam povedal nekega večera pred božičem, pred-no je odšel skozi dimnik na svoje sami, da se odpelje naprej.

"Hi-hi," je dejal Miklavž, ko si je gladil br^ldo, "teško delo je to! In ta velika, bela brada mi povzroča še huje delo. Glej, to brado nosim že 782 let. Pred tem časom sem bil čisto obrit, in še sedaj se nisem navadil te velike, bele brade.

''Pa vseeno, dragec, ne vem kaj bi naredil,, če ne bi imel te '^rade. To je moj najlepši okrasek poleg lepih daril za pridne dečke itn deklice. No, ko sem bil jaz mlad, 782 tet nazaj, sem si zaželel, da dobim brado. Mislil sem, da ne more biti na svetu kaj lepšega kot brada, in trdno sem sklenil, da dobim lepo, dolgo, gosto brado, še predno pride drugi božič.

"No, in čas božiča in igrač za pridne ' otroke je prišel. Vpregel sem tisoč iskrih konji-čev v moje saini, en tisoč ibob-nov in trobent in en milijon punčk za pridne deklice. Potem sem se pa vsedel na sani, zapokal sem z bičem, in zletel sem daleč, daleč tja zgoraj, prav tja do oblakov, in a drugi konec zemlje.

"In vedno naprej in višje so me peljali konjički, prav tja v oblake, kjer so zvezdice in solnce in mesec.

''O, vi bi morali videti te oblake ! Beli so bili in sprehajali so se po nebu, kakor male sme-žinke. Zdelo se je, da plešejo, do¥i in gori, naprej in nazaj, vsepovsod okoli. In v trenutku, ko sem prišel v njih sredino, pa je priplaval k meni inaj večji, naj;bolj beli in najbolj urni oblak.

"In kaj mislite, kaj je ta ob-blak z menoj naredil. iPlesal je okoli mojega vratu.

f'Hej, kaj pa delaš in skačeŠ

Božič in Novo leto.!

? jH

Začni ta božič, tako da bodete ob prihodnjem | božiču svoj lastni gospod in bodete nehali plačati | rent. To je jako lahko, ko ste plačali prvo plačilo § na vaš lot «

$50.00 I

■ . potem pa plačujete po $2.50 |

^^ vsak teden ali $10 na mesec. | ^'■ - Pomislite, samo nekaj centov

več kot en k voder na dan. Vsak 1

. delavec lahko začne na ta na- |

fc ' l"1 č® redna hranite, pa jC

' s\ bodete nekega lepega dneva, 3

ne da bi vedeli kdaj, imeli vse g!

plačano, in naia kotnpanija S

Kal^ji vam bo potem dala vse potreb- r no, da zidate hišo.

Hiia, ki ja na tej sliki, se |

lahko kupi za j

£SOO.OO taKoj I

ostanek pa kakor vam bolj PrU»«

Ta hiša je odprta, da jo pregledate ob nede- fi ljah ali med tednom, če nam naznanite. j

Vzemite Euclid karo, zaznamovano 44EUCLID" in peljajte se do V konca linije. 2. Vzemite St. Clair karo do East HOth St. in transferirajte na g Euclid karo,, zaznamovano "C^LLINWOOD"

Mnogo naiih prijateljev se je že prepričalo o tem in to kupili. Jako ! lahko je. Zakaj ne pridkto takoj k nam? Veliko ai bodete pripomogli, da | •pravite tvojo družino naprej. Pilite ali pridita takoj

The Wolfe-Sill Realty Co.

715 GARFIELD BLDG. |

Main 4027 Central 1730 |

'Torej se oprimi moje rtide-ee brade," mu rečem. "Ovij se dobro mojih lic, da me ne bo zeblo. Od sedaj naprej, glej, boš ti moja brada."

"No, in odtedaj nosim brado. In zato vidite mene vedno s to veliko, belo, gosto brado. Ali ni lepa?"

Samo $2.00 za celo leto, In dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat

Denar, katerega plačate za časopis, je najbolje naložen.

Franft Cerne,

Največja slovenska trgovina z urami, zlatnino, sre-brnino, Columbia grafofoni in plošče.

COLUMBIA GRA-FONOLA. Te vrste inštrument se je ljudem najbolj priljubil.

Na milijone se jih je prodalo zadnja tri leta. Cena mu je samo $50., toda je jako trpežen in ima mil čist glas.

Proda se na mesečna odplačila. *

"ECLIPSE" za $25
izvrsten grafofon. ^^gg^tagSg^*
Kdor hoče imeti do- ^r^T^ fm

ber inštrument in g^^^^SSnl

ne izdati mnogo de- {■^■^■"IHHII

narja, ta naj kupi
"Eclipse". S tem
bodete popolnoma
zadovoljni. Veseli
bodete vi in vaša družina. Prodaja se na mesečna od plačila.

"THE MIGNONETE" krasen grafofon za $100. Vreden $200. To je ravno inštrument kot najbolj prija ljudem. Lep okrasek vsakemu pohištvu že sam po sebi je ta inštrumen pa še posebno priljubljen po svo jem milem, čistem glasu. Lobko ste ponosni, če imate ta grafofon v vaši

Eno najlepših božičnih daril ali izvrsten okrasek za hišo in dom je Colombia grafofon. Imam jih v zalogi vsake vrste in cene od $17.50 do $200.00. Tukaj vidite slike in cene raznih Columbia grafofonov, katere lahko kupite pri meni.

F.ČERNE, 6033 St. Clair

v

"NEW REGAL" Inkso-

rijozen grafofon za samo $50.00 Vrhunec

unetnosti v grafofonih. Močan, trpežen zdrnžen s finim glasom. Nič lepšega ne more kupiti za svoj dom kot ta grafofon. Na odplačila.

_i;

Zatorej rojaiki v Clevelandu

in okolici,, vprašajte člane in članice, kakšne so postave Zveze, čitajte poročilo vrhovnega tajniika Zveze in videli bodete napredelk in obstanek 'blagajne. Prepričani smo, da ako vi to storite, ne bodete odlašali dolgo ampak postali boste člani Zveze.

Kdor hoče biti varno in ceno zavarovalni, ibo stopil v Slov. Do brod'elnb Zvezo, kajti ona je pod ■državnim nadzorsltvom in mora imeti vedno najmanj devetdeset procentov blagajne, ;toda danes jih ima sto in pet, zatorej bodfite brez iskrbi, in da bodete na varnem, vstopite in se zavarujte že za manjšo ali večjo svoto.

Članom in člalnicam pa naj bo v priporočilo, da ako pridobijo svojega prijatelja v Zvezo, storijo dvojno dobro delo, prvič dotičniik je zavarovan, druigič Zveza je bližje resničnega »pregovora, ki se glasi: v Zvezi je moč. V'si se potrudimo, da spolnemo svojo dol'znost in pridobimo novih članov, dia se organizacija Item bolj razširi.

Prihodnje leto lahko storimo, da se članstvo podvoji in na <lruigi redni konvenciji, ki se vrši v septembru, zopet potrdijo pravila ali se zavržejo, kar mogoče članstvu m Zvezi sedaj ne 'koristi.

Društva, spadajoča v »Zvezo, imajo sedaj dovolj ddbrih in zmožnih mož, Ikaterim Ibo gotovo lahlko popraviti in urediti vise, kar bo v korist in procvit Zveze. Samo vsi moramo na delo, moramo trdno d'elati s pridnim delom, potem pridemo na vrhunec, ki koristi nam in naši organizaciji. Trdima volja, braitska Ijiuibezen ter sloga nas privedejo v prihodnjem novem letu do sreče in napredka.

Vsem članom in članicam ter prijateljem Zveze pa želim vesele božične praznike in srečno novo leto.

John Gornik, predsednik. -o-

I

Dobr. Zveza.

■■H /

Lopi božičlni praznik je tu, fterPen »pozneje pa se ikonča te-4toče leto, Oči jiam predočujie 1 preteklost. , Ob času . lepega Kgftaantka in ob koncu starega peta je dolžnost naša, da po-F mislimo nazaj ter da storimo nov program za bodooraost.

Par vrsltic, katere hočem napisati, naj služijo članom in č^inScaim ter .prijateljem bratske organizacije Slovenske Dobrodelne Zveze. Komaj je preteklo dve leti, odkar je bilo izdano .prvo dovoljenje od državnega komisarja za ustanovitev Zve»zc, in šele dve leti poteče 13. marca prihodnje leto, o(fkar Zveza postavno posluje, a smelo Pahko rečemo, da smo dosegli ciij, katerega smo želeli, namreč, da se je slovenski narod v Clev-elandu oprijel te •domače organizacije ter da se je pokazal napredek v članstvu in zlasti pa v blagajni, katera je danes na najboljšem sta-liščiuu

Poslovanje zvezinih dru-K šAev ikalkor tutdi vrhovnega urada se vrši v najlepšem redu, K' »člani in čfanite niso več tako F zbegane in v skrbeh, Tcaikor so bili ob času reorganiziranja. Zveze. Vsak je zadovoljen in zagotovljeni, bod*isi .bolniške podpore aH usmrtmine. Vsak ima v rokah poliico, to je zagotovilo za njegovo smrtnino, vsak vidi točno po pravilih določeno poročilo iz vrhovnega urada, torej lahko rečemo, da moramo biti zadovoljni. Vsi , * tisti, ki niso bi'li prizadeti do danes z boleznijo ali smrtjo, vidijo, da se je njih dienar naložil na varne banke km vsi tisti pa, »ki so bili toliiko nesrečni, da so trpeli manjšo ali daljšo bolezen, so pa dobili sivOjo izplačano podporo, ako so bili do nje opravičeni. Ravno tako izplačalo se je že veliko visoke u-smrtnine, ikaltere so dobrodošle udovam in njib otročičem. _

bi vo z velikimi črkami: V odgo

v vor im obrambo!

le Janez Novak, tako se piše :

ni poveljnik trdnjave, trdi v svo-jem dopisu, da smo oni vsi hi«*'

a j niavcr (Dobro. Kido je hinavec a- Hinavec je oni, ki> se povsodi m sladka, 'hinavec jie, kdor priha"*!

0- ja iz socialističnih krogov v ? la n^odne kroge, kjer panje zo- j ,a per socijaliste, potem pa zwpetS s- zleze nazaj k socijalistom in

'i- psu je čez narodnjake, konečno 'j. pa s« zaleti v "N. V." pa p<K č" stane pristen katoličan. |

In talk je gos/pod Janez Novak v 'La Salle, 111. socialist,, narodnjak in klerikalec vseob-enem!

On nam pripoveduje v av-

> strijiskem podkupljenem listu. >h N. V. koliiko truda in prostega nj časa je že žrtvoval za isplošno, d. korist Slovencev v La. Salle. -u Resnica je, da je g. Novak že io večkratt komu raz tolmačil, to-

1- da vselej za mastno plačo, tako ni kakor deta jo oderuhi. Od ljudi j, •\t ki zaslužijo $1.50 na dan, je j, imel on po $4.50 do $5.00 na lo dan. To je splošna »korist za

njegov žep.

In g. Janez IXiovak je tudi častihlepen. Kandidirat je za. r- delegata, da je snediel Sli Ligi p dvajset dolarjev, za splošno i- korist, ne narodno, da&i smo 1- imeli tedaj tri delegaite, ki so r- se izjavili, da gredo brezplač-v no, in smelo se lahko trdi, da

> bi bil vsak za tri Novake. In d tako najprej. Trdi mož, da če r- \>i vsak Slovenec ftaredil le i« desetino tega deta. za narod, e kakor ga je on, bi že zdavnej a imeli svoj Slov. Dom. Povem a pa tu j a vino, da nikdar in miko-i- li g. Novak ne more očitati, da

smo zoper Slov. Dom, pač pa -smo zoper njegovo vodstvo, kr

0 ga žene v propad. Kdo bo gos-n -podar pri tem domu? Air na-

rod, ki je plačal, ali mednarad-noot iz Chicage? ,s Govorjenj« je bilo v začetku, ko se je sprožila ideja, d!a bi se k večjemu zgradilo stavbo za c $12.000, toda razni praktikan-l» ti so -naredili načrt, da se mora narediti staviba za $40.000. Kje, gospodje, vprašam vas, pa se more d'obiti tai denar Naiselbina šteje 1200 duš, ot- ] " roik, žensk in mož. Otrok iin

e žensk je dve tretini, ostane

rnam torej še 400 mož. Old teh se jih tudi neka} razgubi, po-. " tem pa računajte, naj ima vsa- , ' ka oseba dve delnici, kar je

- sploh nemogoče pri revtnth de-

- lavcih, in to bi znesk> maksi-

- main o svoto $7500. Zemljišče e stane $5500, poleg tega pa bi

- potrebovali veliko svoto za uJi-

• co, ker so je letos »popravljali.

1 Denarja je sedaj $4000. Kje bodete dobili še $36.000. Naj-

- brž nikjer. Vi strmoglavi gos-

- pod je, nečete poslušati nasve- < t tOv pametnih mož, ki imajo izza

y svojega dolgega bivanja v A-

• meriki ,po svojem lastnem pre*

5 pričanju najboljšo skušnjo. To- ► } da nasvetov nečete upošteva-. * 1 ti, zato pa bodete stehtani m 1 pronajdeni prelahki, ideja za 1 Slov. Dom pa bo ostala tudi brez vas. V obPakih se ne da zi-' daiti gradov. Razni , pametni J možje so vam dajali dobre na- .

• svete, nared?te to, kar morete, : pa četudi se dela počasi, samo 1 da začnemo, da bo naša last, : pa bomo gospodarji sami in ne

tujci. Toda vse besede so bile bob v steno. Le naprejt kajti , vsaka stvar ima svoj ikonec. In tedaj Ibodete spoznali, da so bi-/ le naše besede prave, katerih pa v svoji prevzetnosti niste hoteli poslušati. Za zahvalo dobrih in »prijateljskih nasvetov smo. dobivali brce i« napade po časopisju, nazivate nas hinavce, itd. Slabo 'bi nam bilo, če bi nas hvalili, čutimo se pa vese- ^ le, kadar psiuijete.

Tako je g. Novak. če pred- ^ sedujete družbi, ,pa drugi z va- t mi nečejo v propast, pustite I jih vsaj v miru. Kadar pride 1 propast, tedaj zopet liahko na- | pišete en članek, kako ste delali v korist naroda. In če bo, ;« še tedaj pokorni sluga Avstrije pri N. V. za. urednika, bo ><q gotovo drage volje ozaljšal vaš članek z napisom : Tužna nam

t ti odbor desetih dam, ki naj bi

s se dvakrat na mesec zkrale v

> njenem zavodu in pregledale

; vse poslovanje. Med1 drugimi

- je izbrala tudi grofinjo Beau-

- vali ie rs, s katero je bila nekdaj

- dobra prijateljica, sedaj pa sa-

- mo še sosedin j a. Kmalu, potem 1 pa je zavod zgubil poslovodjo. 1 Saccard1 je prišel na misel*, da 1 bi bila gospa Karolina izvrstna : za ta posel. Delo je bilo v res-! niči težavno. Bilo je mnogo pi-, sanja in gospodarskih skrbij,

- katerih ostale dame niso Ihote-: le prevzeti. 4 t Dalje prihodnjih •

1 o -

» j Dopisi.

: Newburg-Cleveland, O. Gospod urednik. Sprejmite teh ' par vrstic v nam priljuibiljeni 1 list Cl. Amerika. V imenu pod. 'dr. s\. Alojzija v Nevvburgu se vam zahvaljujem za skrbno agitacijo v vašem listu za pri-' stop k društvu. Vaš oglas ni 1 bil glas vpijočega v puščavi, 1 ker z veseljem moram bilježiti, da je v tekočem letu pristopilo k našemu društvu 19 novih članov in to vsi v druigi polovi-' ci leta. Tj-ije kandidatje so bili vpisani zadnjo sejo. V prvi vr-1 sti -gre zahvala listu in v drugi * zavednim rojakom, ki ga pazljivo čitajo in se po njem ravna-} jo. Predno vtone to leto v mor-' jui večnoSiti, kličem rojakom v ' Newburgu: Kdor še ni pri no-' benem društvu, naj stopi pod ' našo zastavo in se tako preskr-1 bi za slučaj bolezni in smrti.

Društvo daje $6.00 'bolniške : podpore na teden, smrtnine pa sedai okoli $130, in vse to za borih 50c na mesec. Torej pristopite v društvo, dokler ni prepozno. v.

Radi letOšntjih volitev je bilo že poročano, omeniti moram 1 samo še priljubljenost dr. blagajnika, ki je bil pri društvenem 16 letnem obstanku letos petna^stič zvoljen blagajnikom. Zadnjikrat je bil večinoma zvo-ljen ne s svojim imenom, pač pa šaljivo: Ta stara mošnja, ker je o. k.

Vsem rojakom širom Ameri-Jke voščim vesele božične praznike ter srečmo novo leto, listu pa mnogo uspeha ter novih naročnikov ter želim, da še v bodoče tako pridno agitira za društva kot dosedaj.

Ant. Miklavčič, tajnik. , 3630 E. 80th St.

Collinwood, O. Pred' -kratkim smo tulkaj ustanovili god-beni zbor, kateri tudi dosti dobro napreduije. V prvi vrsti .se imamo zahvaliti našemu, učitelju g. (Masletu za njegovo samo vestnost, kakor tudi vsem članom za nj?h požrtvovalnost.

Takoj v začetku smo že imeli hude >boje za našo samostojnost z nelkim drugim dlruštvom, katerega ime zamolčim. Niso nas mogli naravnost dobiti, zmjslili so si zvijačo, češ da nas bodo učili neki Nemci. Dobro nam je znano, kdb tiči za tem grmom — Nemcem, kakor tudi to, da vašo nemščino vrabci na , strehah čivkajo.

Želel ibi' torej, da si nabavijo , sedaj k božiču namesto patrijo-tičnih čepic, čepico razsodnosti. ;

Objednem opozarjam rojalke širom Amerike, da se klatijo neki agentje od |hiše do 'hiše in prodajajo "inšurenc" za nekake 'Casualty Company" iz Chicago. iBokažite vsakemu vrata, kajti Hepe so njih besede t in obetanje, kadar tpa pride čas za podporo, tedaj pa vedho na-rede kak izgovor in vedno plačajo premalo. Dosti je slovenskih društev, naša dolžnost je,

s

da te podpiramo, ^

Vsem rojakom, kakor tudi našemu učitelju vesele božične f praznike.

Frank Drempetič,

1268 E. i6»th St.

s

La Salle, 111, Moderno trd- r njavo si je zgradtil bivši pred- j sed'niik tujk. podružnice Si. Lige v listu "N. V." ki j.e zavit v plašč avstrijskih škricev. Toda 1 mislim, da bo zadostovala ena š sama, resnice .polna torpeda, ji da se ta trdnjava podre in raz-leti v drobne delce, pa akorav- č no je sluga spodenega avstrij- n

h, no za hišno. V makm skednju

it- na vrtu, ki je bil skrbno »krit o-1 prdd radovednimi pogledi, se je ni neprestano pralo manjše perilo m dta se zmanjša račun . perice; la staro, ponoseno perilo so krpala li niit za nitjo! včasih so pri-isilpraviljali za večerjo nekaj bor-a- ne zelenjave, in kruh so pušča-z- li v shrambi, da je postal trd in ie so manj uživali.,Pa bilo je še a, mnogo drugih • malenkostnih e- dokazov, kako ti ljudje 'hranijo: ta stari kočijaž je krpal strgane :t- čevelje midbstive gospodične, li- kuharica pa je s črnilom maza-a, la srtrodavne in rjave čevlje tj, gospe. Kar je gospa ponosi'la ji- perila ali obleke, je podedovala ij- hčerka, in> klobuki so trajali 10 več let. Kadar niso nikogar pri-d- čakovali, so ostail'e sprejemne rd dvorane v pritličju skrbno za-iil prte, ravno tako tu/di velike soja be v iprvem nadstropju, kajti a- obe dami ste stanovali le v maje li sobici, ki je bila zajedno je-in dflraica in buidoir. Če se je okli- no odiprlo, se je lahko videlo, c- kako (krpa grofinja svoje perilo ja dočim je hčerka pri klavirju a- 'krpala ali ple-tila nogavice v- Gospej Karolini je bila zna-:o na vsa zgodba. Grofinja Beau-o-|villiers je mnogo prestala od 1 a svojega moža, ki je bil razuz-10 danec. Nekega večera so ga d- prinesli hropečega v njegovo ^e stanovanje v Vendoane, s strela lom v hrbtu. Pripovedovali so s- o nesreči na lovu, toda moral

0-1 je streljati kak l'jubosuimni go-101 zidar, mad katerega ženo ali a, hčerko se je grof pregrešil. Z e- grofom zajedno pa je zginilo

vise ogromno premoženje in pola [sestvo. Ob zbtuhu revoUici^e a- je bilo posestvo že itak skrče-iz no, grof pa je zapravil še osta-iz lo. Od vsega kraljevskega pre-io moženja je ostal le en sam 'a grunt še, nekaj ur od Vendo-a, [me, ki je nosil letno petnajst n tisoč frankov dohodkov. To so

> bili edini dohodki za udovo in oba otroka. Hiša <n» Rue Gra-

10 nelPe je bila že davnej proklana, la in hiša na Rue Saint Lazaire s- je vzela večino vseh dohddkov; ie toda bilo je toliko dolgov, da ie je prisiljena prodaja neprestano j ;r grozila, kadar niso bile plača-e. ne oibresti. Preostajalo je le • ?r kakilh šest do osem tisoč fran-

1- ikov za življenje plemenite rod-r- bine, za štiri služabnike, ker 1- se družina ni hotela ponižati.

Pred osmimi leti, ko je grofi-

11 In j a postala udova, je prisegla, 1- da raje ob kruhu in vodi umre, v kot da bi opustila plemstvo.

e Njena edina želja je'bila, da ( n poroči hčerko s plemenitašem, 1

0 sina pa naredi vojaka. Najprvo ^ s pa je povzročil sin Ferdinand . j- radi mladinske lahkomiselnosti, j a velikanske skrbi — zadolžil se ^ li je do vratu, toda ko ga je mati . h svečano prijela, se je takoj po-

e boljšal. Bil je mehke, Ij-ubeče 1

- narave, toda len in duševno j

- brez .pomena, za/to pa ni mogel j

1 Kbbiti nikjer upljivnega mesta. f ,, Sedaj, kot papežev vojaik, je .

- niorala mati še neprestano skr--1 beti zanj. Rimska klima ni uga-

, jala njegovemu zdravju. S po- ^

- roiko Alice tudi ni hotelo na-

- prej, in marsikatero solzo je

- prelila mati radiitega. Kljub

- svoji revščini je Alice sama ko- g ) I pr.nela po možu in zakonskem t t življenjui; da pa ne poveča rev-

- sčine v hiši, se je dehla kot bi -

- se vsemu odpovedala, šalila se ^ ' je z zakonom in rekla je, da -y 1 čuti v sebi poklic za staro de- ^

> vrico. Ponoči pa je plakala in ^ . je menila, da mora umreti od v

ižalosti. S čudežnim varčeva- ^ njem se je grofici posrečilo po- 2 ložiti na stran dvajset tisoč r frankov, kar naj bi bila dota ^ Alice; od splošnega poloma je ^ rešili tudi nekaj draguljev, ^ zapestnic, prstane, ki so bili skupno vredni kakih deset ti- n soč frankov. Seveda je bila'to ^ njijhna svota, ki bi zadostovala komaj prve dneve, ko bi se prikazal ženin. Kljub temu pa >e grofinja ni dala upogniti. Kadar je imela spreijem, se je n /ršilo vse sijajno, zato je pa s< lotem živela ob krompirju in g <ruhu. pl

Dosedaj gospa Karoliina ni m mela nobene prilike, da bi go- S5 orila z materjo ali hčerko. Po- dj nala je vse skrivnosti in po- le I irobnooti njih življenja. Kne- n.

e se je zavekMa, seji ni uprl duh, ^ zato pa. je njena žalost naraist-

? la v brejicononost. Zakaj je do-d pustila kaj enacega? Ona ni

ljubila tega moža, in oni sam i- je tuidi ni ljubil. Ne da bi bila n Saocardova starost ali njegova L- postava nevredna ljubezni; d'asi >- ne lep in že prileten, je 'bil ra-n di svojih živahnih obraznih iz* t- razov in radi svoje male, črne a postave, ki je bila jako gibčna, 1, prikupljiv, ne da bi se ona te-i- ga zavedatfa. No, in sedaj ta i- neumnosti Ona, tako pamet-r. na, tako teško preskušena, toli-!- ko samovlade, se mu je udala, ri ne da bi vedela kako in zakaj, ji v potoku solz, kakor občutflji-1- va grizeta. In kar je bilo naj-.- hujše, čutila je, da je on ravno tako začuden rad it eg a dbgod-

0 ka kot ona. In ko je Saccard

- potem, da jo potolaži, omenili e gospoda Beaudoina, njenega '/. ljubimca, katerega izdaja za-

- služi le zaničevanje, imi ko jc

1 gospa Karolina ugovarjala in

- prisegla, da ni bila nikdar lju-i. bica tega moea, tedaj je Sac-e carid menil, da laže iz ženskega .1 ponosa. Toda govorila je s ta-

- ko trdnimi besedami in ponav-

v ljalai prisego in gledala je tako

- odločno in jasno, da je bil ko-3 nečno Saccard prepričam, da a govori resnico. Najbolj čudno . pri tem pa je bilo, da ta.izpo-1 ved ni podžgala Saccardove e strasti, ampak ga je spravila

- v nekako zadrego — tako jas-7 no se je zavedal neumnega do--1 godka. Sicer pa je ostalo samo \ pri ter* poskusu, ker niti ona,

- nrti on ni čutil nobenega vese-t Ija do tega.

t Štirinajst dnij je preživela 5 gospa Karolina v položaju stra-

- in veseli impulz, ki dela iz i ino veseli impulz, ki dela iz

- življenja potrebo in veselje, jo

- je pustil na cedilu. Opravljala 1 je svoja vsakdanja opravita, 1 toda kalkor odsotna v mislih in 1 na duhu. Človeški stroj je delo-t val v obupu ničesar.

In v sredi tega poloma njene hrabrosti in veselja, je uživala

- gospa Karolina edino razve-1 drilo. Kadar >e bila prosta, je

- stala pri oknu delavnice in se I naslonila z glavo na dkno ter

I gledala so vrt sosednje hiše, I ■ laist gospoda Beauvilliers, kjer 1 je že prvi dan, ko se je preseli-1 la v to hišo, opazila skrito gorje. Tudj tam so bili torej ljudje, ki so trpeli bolečine. ' Ti Beativilliersovi so imeli nekdaj, poleg svojih velikan-! skih posestev v Touraine in v Anjoui, tudi v Rue de Greneilel velikansko palačo; sedaj pa jim I je v Parizu preostajala samo še ena vrla, ki pa je bila danes že jako zapuščena. Nekaj lepih dreves, ki so še ostala na vrtu, je stalo tam kot na dnu vodnjaka zgulbljenitiv in mah! je razjedal razlkrpane velike stopnjice. Vse slkupaj je zigle-dalo, kot bi bil zaprt kos narave, mehak in mrtev kot poln 1 tihega obupa. In prva oseba, katero je gospa Karolina zapazila v tem razpadlem "poslopju, je bila grofica Beauvilliers, r velika, su'ha, snežno bela ženska šestdesetih let, jako pleme- h nite^a, toda starinskega Obna- | šaintjn. S tenkimi ustnicami, dql- i gim nosom, njeniiin nenavadno j dolgim vratom, je zgledala kot ; prileten fabud. Za njo se je pri- i kazala njena hčerka; kljub pet- s indvajsetim letim je bila Alice j tako nerazvita in brez krvi, da u bi jo laluko smatrali za šolsko h deklico, tla ni imela upadlih lic. j Slabotna kot mati, pa ni ime- 's li iste pPemeniitosti. Njen vrat 1 je bil podaljaš.11, da je bila na- 1 ravnost grda ,njena cešla oseb- f nost je naznanjala propad ce- 1/ lega rodu. Obe žen siki ste žive- r li same za sebe, odkar je sin z odšel med papeževo gardo. In s vsak dan, kadar ni deževalo, s ste se prikazali obe ženski ena n za drago. Korakale ste po tra- li

vi v sredini vrta. ' p Obe ženski ste vzbudili v go- *

>pej Karolini sočutje. Prisiliš- f1 'covala je svojima sosedinjama, / )rez hudobne radovednosti, in 1 omalu je spregledala način nji- '< u življenja, ker je imela prosi H>gled na vrt. Imeli so vsele 1 onja in voz v hlevu. Gospo I ' irstvo je oskrboval konjornik očijaž in hišnik; tudi kuhari I i

1' w*

IM 1 . . *

S vz«me delo pri njem. In po-I nudba, storjena ▼ tali, se je

I uresničila. Afi ne bi « tem svojemu ibratu mnogo pomagala? I Tristo frankov ji je Sacoard j obljubil mesečno. In sprejela je. i Tdkom osmiih dnij je spremeni-| la hišo, odpustila je kuharja in njegovo ženo in' najela je sa-c" .1110 kuharico, ki naj bi zadostovala z enim služabnikom in la kočijažem. Nadalje je pridrža-e* Ja v hlevu samo enega konja ot in voz, vsepovsod je gledala, v vsak račun je najstrožje preiskala, in v sredini meseca je bi-la lo že polovico manj stroškov.

0- Saccard je bil močno razvese-a; ljen in v šali je rekel, da je on r- sedaj lopov, ki jo krade, če ji e- ne iaplača toliko in toliko odri stotkov od vsega, kar je ,na-

hranila.

1- <)<lse<laj naprej se je začelo »e prisrčno skupno ži^Fjenje. Sac-f>* card »c je domislil, da odvzame

0 vijake na vratih, ki so vodila iz stanovanja Saccarda v stanp-

i* vanje Uamelina; prost dohod

1 je l»il sedaj iz obednice Sac-rarda do stanovanja Hamelina.

rr In tako se je zgodilo, da ko je m brat zgorej delal in se zapiral o celi dant v svojo sobo, da spra-i* vi svoje papirje iz Orienta v

• red, in je gospa Karolina pre-«t puščala svOje gospodarstvo

svoji dekli, se je mudila r-ama v skoro neprestano pri Saccardu.

In pravo vesdlje za Saccarda i- je bila orikazen te vel ke, lepe

0 žene, ki je hodila s trdnimi, po-t- nosnimi koraki skozi sobe, 7 a belimi lasmi in mladinsko sve-'

žim obrazom. Gospa Karolina je zopet postala1 vsa vesela; ve-e selje dq življenja se ji je zopet >- pridružilo, odkar se jc zopet lahko kazala za koristno, ko e je d'ahiko vsako uro delala in bi-la neprestano na nogah. Ne da z bi se lepotičila, je nosila nc-i* prestano črno obleko, in iz /e-i- pa ven so cvengl'jali ključi na svežnju. To je 'bita glavna šala i- za učeno ženo, da bi postala il dobra hišna mati, gospodarica a zapravljivca, katerega je pola-ii goma vzljubila, a Tudi on je bil nekaj časa ia-e ko zavzet za njeno osebo, in

- preračunal je. da je vsega sku-

- paj le štirinajst let razlike iu'cl e njim ki med njo, in vpraševal

- sc je, kaj neki bo iz fffa, ce

1 jo nekega dne stisne v svojem

i naročju. Mogoče pa je tekom 1

dolgih let Stiinevania pozabila, s da ie žena? Mogore je imela j

- kake Ijnbčke kje, v Orientu?

- No, zakaj ipa on ne bi bil njen 1 drugi ljubimec? (P& ne! Saccard j

- ostane pri svoji prvi misli. Sac- i

- card je dobil v njej tako dobre- 1

- ga tovariša, da je mnogokrat j 1 pozabil, Ida je ženska. Kadarko- « 1 li jo je videl korakati mimo in j

> si je stavil vprašanje, ka/ bi se j zgodilo, če bi jo objel, tedaj si \

- je odgovarjal, da <bi nastale ja- > ko izvanredine, da, celo nevar- j

1 ne stvari. In odlagal je ta po- s : skus od dnem do dneva. t

> iNeankrat pa se je gospe Ka- \ •roline polastila globoka žalost t

i in skrb. Nekega jutra je bila V , jako pobita, jako bleda, in pri- z

■ šla je navzdol z rudečimi oč- j

• mi; Saccard nii liiogel ničesar v

• izvedeti od nje in tudi odgovar- -s jala ni vprašanja, ker je nepre- 11

1 stano trdila, da se ne počuti A

■ nič slabejšo kot druge dneve, g

• Sele -drugega dneva je spoznal d 1 vzrok te žalosti, Iko jc dobil p 1 zgoraj tiskano naznanilo, kjer k

■ je bila naznanjena poroka gos- ii poda Beaudoina 7. jako mlado t;

. in neizmerno l>ogato hčerko b nekega angleškega konzula. Ta d Beaudoin je bil včasih ljubček S gospe Ka roli ne. Poleg tega pa I i ' je dobila gospa Karolina dva j< dnij poprej naiznanilo o smrti r; svojega prvega moža. *Xijeno n celo živiljenije se je predrugači- le lo; ostala ]e vsa uničena in li brez besede. o

In drugo omamifivo pre Se- v nejčenje jo je pričakovalo isti st večer. Pre<lno se poda k počit z; km, stopi kot po novadi na v- vi z)dol k SaccardiK da se pogovori z njim o zadevaih prihod- >] ljega dneva. Tu je pričel govo V'< iti on z njo s tako mehkim n vedami o, njeni nesreči, da j' ai ,'iorala glasno zaplakati; v ten u epremagljivem, otrpnelem tre x utku ganutja, je padla v nje ( ovo naročje in se niu je udalr e da bi eden izmed, njiju 'ob I c

Fa0^ ®

n- Srebrna runar ponovi oac-a- card z zanimanjem. )i- Gospa Karolina, ki je imela ™ oči še vedno v daljavo obrnjene, je poslušala razgovor. Kot rd bi ji mahoma stopila vizija v

glavo, zakliče: ia "Karmdska gora, oh, kakšna jc puščava! Kakšni dnevi «amo-ce te! Vsepolno mirt in dračjaJ vse diši, da je vse ozračje par-»J fuitnirano. Toda orli so, ki ne-»i- prestano krožijo v višavah. In I« ves ta dlenar, ki leži tam v teskah/lo je vendar toliko si-romakov na svetil. Nove hiie bi la^iko fatn na*talr. m»va po-s1of>ja, nov ntr<«I bi lahko ti tam predivel." la "Lahko bi ne nare«iU |>o. »z Karmela proti Akki,M nadatju-je inženir, "in prepričan »em. da bi naš« tam tmli železo. Ver Cl" ga je dovolj v vsem Mi/jem gorovju. Znašel sem 4ihK novo d transportno metodo, ki bi pri-

m hranila mnogo denarja.,......

Vse sto^i pripravljeno, in trdba je samo še kapitah."

"Družba srebrnih rudnikov ii karmelskih," mrmra Sacoard. f* Inženir pa je pričel raizkla-iL dati druge načrte, prevzet o 11 svojem živfljeniskem delu., mrzli, lično ganut od premišljevanja 1- o krasni bodočnosti, dočim ii-a vi tukaj v taki bedi. iT "In to so le male trgovine ii za začetek/' začne znova. ''Po-e glejte na to vrsto načrtov. Cela žttlezniška mreža preko cele e Male Azije. Pomanjkanje ugo-o dnih in hitrih prometnih zvez il je prvi vzrok, ker življenje tako giinie v tej bogati deželi. Niti ti ene same vozne poti ne mo-z rejo dobiti tam. Potniki ih bla-F- go se morajo posluževati mul ali »kamel, Le pomislite na spremembo, ki nastane, če bi !- prodrle železniške črte do roba v puščav. Obrt in trgovina H>i se o podesetorila, to bi bita kultur-c na zmaga Evrope, ki bi koneč-

- no zrušila vrata Orienta. O, če vas to le malo interesira, po-

r tem bodeva ob priliki govorila

- o tem. In videli bodeite, videli v bodete I"

j Saccard pa se zopet smeje s i, svojim grenkim, poželjivim na-

- smehonn, ki mu je vselej zai-e gral na ustnih, kadar je vohal

0 bližino bogastva. Ko hoče Hair melin govoriti o nadaljnih na-

e črtih, namreč o ustanovitvi po- 1

1 sebne banke v Carigradu, in 1 omeni syoje znanje z velikim it vezirjem, ga pa Saccard' veselo

prekine;

"To je prava dežela lenu--.hov!" i

, Pbtem pa je iposta! zaupen in je pOfožil obe roki na rame gospe Karoline, ki je ^e vedno J seštela na svojem mestu. ' 5 "Ne obupajte, spošitovana i

• gospa," reče, "jatko vas ljubim, 1 in videli bodete, da bom naTe-

dil nekaj z vašim bratom, kar 1 » nani bo vsem koristilo... .'Po- i 1 trpljenje! Le počakajte!" 1 Tekom prihodnjega meseca i " jei Saccairtl zoi>et preskrbel in- 1 } ženirju nekaj manjših del. Če- ! " tudi ni govoril -več o velikih 1

• načrtih, ,pa je vedno mislil na ; " nje. I11 kar jih je še bolj združi- j ■ lo, je bilo zanimanje gospe Ka- i » roHne za Saccarda kot samca, i 1 Nepotrebni stroški so mu ipod- 1 i kovali tla, iti slabše je bil po- 1

• strežen, čim Več služabnikov j je imej. Ta mož, ki je bil tako j previden povsod, poznan radi < močne in spretne roke, s kate- « ro je mešal nečisto kašo borz- c nih lopovščin, je pustil lastno I hišo popolnoma v neredu in ni vpraševal po slabem gospodarstvu, ki so potrosili njegove r stroške. Povsod je bilo videti. \ da manjka ženske roke. Ko j( k gospa Karolina opazila to me 7. šanico, je začela posredovat v in konečno mu je pokazala, ka 1 ko bi mogel v d veli ali trel * točkah hraniti. Raditega ji j < nekega dne v šali omenil, n? postane upraviteljica njegovt

ga hišnega gospodarstva.... Zakaj ne? S a1 j je iskala skužt kot vzgojiteljica, in lahko ipre

Na stenah pa so viseli inženirski načrti in nekaj akva-retaih slik, katerih vsaka je bila pritrjena <s štirimi žeblji na steno.

! Nekega jutra dobi Saccard gospo dCaroliino samo pri mali mi*^ ki ji je služila kot pisalna miza. Smrtna žalost se jo je polotila, njene otrpnele roke so počivale na papirju.

"Kaj naj nanedim?" začne ona. "Vse mi nasprotuje. . .Sicer sem jrunaška, toda zldi »e mi, da inats bo v.se hkrati zapustila In kar mi najbolj greni življenje, je popolna nezmožnost mojega brata; kajti le od dela more živeti »n pridobivati novih močij. Mislila sem že, da bi poiskala kje 'kaJko delo kot vzgojilka, da mu saj deloma pomagam. Iskala sem pa ničesar našla....Za deklo pa vendar ne morem iti.

Se nikdar ni videl Saccard gospo Ka/rolrno tako otožno m pobito.

"Vraga 1" zaktiče., "tako daleč pa še vendar niste."

Ona pa zmaje z glavo. Tuldi ona je že zgubila poigum življenja, katerega sc je sicer vedno veselila. In ko pride v Utenn trenutku Hamdin s poročilom, ? <k mu je izpodletei zadnji na-I črt, tedaj so se zalile njene oči s steklenimi solzami; ničesar več ni govorila; s fttsnjeinimi pestmi in sanjavtmi očmi je adela na stolu.

'Iti če pomislim," vzklikne Ha-melin, da nas tam čakajo milijoni, če ibi mi ie kdo (hotel pomagati, dia jih zaslužim."

Saocand je stal predi sliko, ki ' je iprddstavVjala malo ihisioo z vrtom sredi ogromnih trgov- j skih akladašč.

"Kaj pomeni to?" reče. 1

4X3, igrača je," razlaga inženir, "to je načrt stanovanja v Beirutu za direktorja družlbe, o kateri sanjam jaz, namreč 1 "Compagmie Generale zdiruže- 1 - nih parnikov."

(Inženir je postal bolj žgo- < voren in je priček pripovedovati o podrobnostih. Ko se je mu^ dil v Orientui, je spoznal, kako pomankljiv je transport blaga. < Maloštevilne transportne dfu- ' i žble v Marseilles so s tekmo se ugonobljale med seboj ter niso mogle uvrstiti dovolj parnikov ' v prometno službo. Zato pa je < H am* l in nameraval združiti ! vse te podrobne Arte v en sam < sindikat, v velikansko družbo, ' ' ki bi imela milijone in iilcori-aflevafo vso trgovino na Sredozemskem morju, pošiljala par-, nike v vsa afriška pristanišča, v Španijo, Italijo, Gfrško. i

Ta načrt je vseboval veliko organizatorično silo in veliko domovinsko ljubezen. Saj je ^ vendar pomen j al, da se osvoji j, Orient za Francijo. {

t "Sindikati," mrmra Saccard, , "danes 'je memla prihodnjost t za nje. 'Kako mogočna je taka združitev! Tri ali štiri pocl'jet- j ja, ki komaj prebijejo, dobijo 2 življensko zmožnost, kakor hi- .t tro se združijo. Da, »da, ibliž- r nija bodočnost pripada velike- r mu kapitalu, skupnemu priza- 1 devanju širokih mas. Vsa obrt, r vsa trgovina bo konečno le en } sani veMk bazar, kjer bodete |< lahko dbbili vse svoje potreb- s ščine." » j,

'Zopet obstane in to pot pred p nekim akvarelom z divjo okoli- n co, temno sotesko, katero je r zapiralo silno skalovje, preraš- n čeno z divjim grmovjem. h

"Oho"! začne Saccard, "tu v je konec sveta, in gotovo vas d mimoidoči ne čuvajo v tem si kraju." d

"Neka soteska na gori Kar- g melski," odvrne Hamelin, ' ka- š; lero je naslikala moja sestra, ii ko sem bil jaz tam zaposljen. k Glejte tu/' inženir pokaže z ro- t< ko na skalovje, med tem apnen- n cem in porfirjem tiči ogromna p< žila srebrne rude, katera, če bi g; jo izrabil, bi prinesla silne do- Z

V MIRNEM ČASU.

Na Trinerjevem stenskem koledarju za L. 1916 je videti krasno sliko o bogastvu narave in prosperitete v mirnem čassu. Dalje kako se po suhem in po vodi pošilja na svetovni trg zemeljske! prideake in konečno, kako veselje navdaja svet v mirnem času.

A)ko želite en tak koledar, pošljite ioc v poštnih znamkah •rua:

Mr. Jos. Triner,

1333-39 So. Ashland Ave.

Chicago, 111.

Soba za i ali 2 fanta, kopališče na razpolago, se odda. 1095 AdkHson Rd. suit 6. (103)

PRIPOROČILO.

. " t Spodaj podpisani naznanjam

sflavtmemu občinstvu, da bom imel aa božične prazniifke - veliko zalogo doma prekajenih klolbas, šuritk in želodcev. Se priporočam vsem gospodinjam Blago prve vrste in nizke cene. Objednem pa voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. (102) Ivan Erbežnik, mesar, 1231 E. 61st St.

.iiihiiiiittTITiiiit n

IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, |

Dr. A. A. Kalbfleisch,

6426 StClair Ave. j

\ 1

Govori se slovensko in Krvat- ; i sko. Točna postrežba, časo-piši na razpolago. , Ženske ' strežnice. Edini zobozdravnii- ! I ki urad v mestu, kjer se govori j ! slovensko in hrvatsko.

Uradne ur ei

[ Od 0i30 do Ili30 d op.

Od 1:30 do 6:00 pop. |

Od 6:00 do 8:00 svečer

I Telefon a rada:

j East 408 J.

( 1 Telefon stanovanja: •

Eddy 1856 M. j SlIllllimiMHHIIM/

— 1

Konj, ki je za vsako deilo, se proda po niziki ceni. Vprašajte pri Jos. Kostelic, ,prej Jem-kovki v Euclid, O. (104)

Išče se rojak Fr. Kozlevčar,

doma iis Javorja, star 22 let, stanuje nekje v Forest City, Pa. Oglasi naj se takoj v važnih zadevah na And. Gorišek, 15512 Waterloo Rd. Cleveland Ohio. (*o3>

POZOR!

Takoj se sprejme v trajne poslovanje zmožen knjigovod ja, star med 31—30 let. VeSi mora biti slovenskega in angleškega jezika, dober tudi % pisavi obeh jezikov. Prednosi ima kdor je skušen v trgovini Za podrobneje informacije s« obrnite na Slovenska Zadružni Zveza, Collinwood, 667 E. 152 St. (103:

Ena hiša se da v najem. Lepe stanovaimje, rent samo $7.5« mesečno. Blizui Shore Line ka re. Vprašajte pri Fr. Kraoker 6102 St. OlaiT ave. (<103'

NAZNANILO.

Iz urada dr. sv. Ane, št. 4 SD*Z se naznanja, da je društ vo sklenilo, da se bo v letu 19K pobiral asesment po dvakra na mesec in sicer na vsaki sej vsako drugo sredo v mesecu in vsako četrto sredo v meseci na domu tajnice, 5422 Stanar« ave. in to samo od 7-9 ure zve čer.

Članice dobro vedo,, da tajni ci je memogoče vsak dan stpre jemati denar ter vknjiževat ob vsakem času, zatorej naj t< ( naznanilo upoštevajo, kajti de i nar se bo sprejemal le ob zgo I rej omenjenih časih, i Za mesec december se opo

I zarja sestre, da gotovo -plača ► jo asesment do 25. dec. poten J se ne bo sprejemal denar za t t mesec. 'Plačajte d"o takrat, aik< [ nočete 'biti snu&pendiraioi. Po » zdrav G. Supan, tajnica, j. Gor I nik, predsednica. (iflj

, 11 -r*

Nadaljevanje iz druge strani.

made. V notranjosti Srbije smo naleteli na čiste srbske čete, deloma novo rekrutirane, deloma stare. Z veliko spretnostjo in energijo so se Srbi povsod borili do zadnjega, in ko so uvideli obupnost borbe, so se v redHii umaknili," In tisti list piše nekaj dnij pozneje: 'Srbi so naredili vse, kar je bilo mogoče Srbom kot ljudem, in pokazali so pri tem hrabrost, katero moramo tudi kot sovražniki spoštovati."

Veliki nemški list "Berliner Tagblatt" piše: "Srbi se vedno upirajo z veliko hrabrostjo in iilavostjo, in dfrže se, četudi odrezani od glavne armade, na vrhovih gora, do poslednjega moža in do poslednjega kosa kruha, in na tisoče jih tava po šumah, da se ogne ujetništvu. Deli posameznih razbitih čet, se zopet zbirajo v večje oddelke, in vodijo borbo nadalje na svoj račun." Tako pišejo nemški listi. — A naši slovenski, od Avstrije .podkupljeni? Oni jim pravijo kozji pastirji in ušivci? Brat bratu zadavi vrat!

Ruski socijalisti za vojno.

Ruski listi, ,pa tudi ostalo časopisje prinaša krasen proglas, $ 1'aterega je podfpisala ruska s o c i j a 1 i s t i č n a stranka, in sicer stranka zmernih socijali-stov kakor -tudi Marksijancev. V tem proglasu ruski socijali-, sti odbijajo vsako misel na separaten mir Rusije in na pre-kinjenje boja z (Nemci. Vodje

r ruskih socijalistov z lepimi besedami opozarjajo svoje sodru-ge delavce, da se pazijo, da ne sedejo na lim nemškim plača-* nim vohunom, ki jih .bodejo silili na štrajike, najbrž nadi .povišanja plače v teh teških časih. Proglas pravi socijalistom, da se zadrže mimo in sodelujejo v borfoi Rusije kolilVor mogoče požrtvovalno do konca, kajti zmaga Nemčije bi anačila naj-I večje smžanijstvo za proletari-jat v Rusiji in zmago militarizma. Ta proglas je najboljši dokaz, da je internacijonalizem propadel v vsej meri, da o revo ludji v Rusiji niti govora ni, I in da se je ves ruski narod1 Odločil za iborbo do konca. *To dokazuje 'tudi, da vsi govori, ki 'pridejo o revuliciji v Rusiji, iz-j virajo iz nemškega vira, ker INlemci ibi radi videli, da se ljudstvo v Rusiji piunba in samo sebe ssilabi. Objednem pa je tu ruski proglas socijalistov I silna moralna zaušnica našim r socijalistom, ki trobijo v svet, Ijda mora civilizacija ustati proti ruskemu "mddvedn". Ta proglas je (nadalje tudi dokaz, da j bo 'Rusija zmagala, in da pridejo po vojsiki v iRuisiji na površje napredni elementi, da se fr bo podrl stari ruski si-stem, ki i je bti vedno podpiran od Nem-';> cev, da bddejo -pokopani reak-p erjonarji, in novo življenje bo r vzklilo v Rusiji. Vsa ruska .reakcija je cfelo nemškega uplji-h va, to priznajo tudi ruski socijalisti, ki so se izjavili za bor-f| bo dokomca, da se potem rus-U#ce razmere .popolnoma očisti-

jb Joliet, 111. 2e dolgo ni bilo Ifeitti iz naše »naselbine. Delo je posedaj tukaj tako, da vsak lahko jplefta, če hoče ali more. Veselic I nismo imeli letois veliko, poseb-Ino iger ne. Zarto bo pa dr. Tri-|tglav v nedeljo, 26. dec. v Ster-novr dvorani up ^zorilo igro 111 Naša Kri", igra i Napodeono-L vih časov, spisal F. S. Fintžgar. f Lepo opisuje pisatelj sloven

in več. Dobro, stalni

varni. Pridite pripravljeni, da 3

začnete takoj delati, Laka I

Erie Iron Co. 915 E. 63rd St- W severno od St. Clair ave. (1) g

OBRESTI I

SE ZAČNEJO VSAK DM

VLOŽITE DENAR NA

LAKE SHORE BANK

to pm praTfKh pUg— fa bm, 1» nhpm teat m

4%

St Cldr «Ml BM/St

Pfttptd and Him

Siiperlar and AdAsaa. ft j

Jos. Triner Grenko vino 65c steklenica

Cent wmo Jo 31.dec«wbm 'IS

SLIVOVKA

Galon

$2.50, $3.00, $3.50, $4.0<, TROPINJEVEC:

Galon

$2.50, $3.00, $3.50, $4.oc BRINJE VEC P

Giba

$2.50, $3.00, $3.50, $4.oc " PELINJEVEC:

Galen

$2.50, $3.00, $3.50, $4.«

A. COHN

5819 St CUir-av. Cleveland. O.

Ml poilljint iganje v po Mimik uv»-lik porio4. Nwoiil* dan«*.

FINO VINO

[vedno dobite pri Jot. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vi-no znano. Po atari navadi Jba-Kozely, 4734 Hamilton ave.

; Bell Rosedale 2377 W. Cuy. j Central 6678 R Plin in kisik, j Uradne ure od 9—12, in od i 1—5. Pondeljek, četrtek in so-• boto zvečer od 6—8.

Dr. F. L. KENNEDY, \ zobozdravnik , | j

Dretje zob brei bolečin. Delo j garantirano. Govori se •fdven-| sko in nemSko. 5402 Superior j ave. vogal 55. ceste. Oevelat^l, I Ohio. ..

fs3 Dr. I

lnfl r2 in vf Y|i#l|pr

l^H m «•. -

I ta r®TmaUzem, BH beleat in otrp* ■ loat udov in ml-

Pravega dobite EH r zavoju kot rl-

H dlte na sliki. Za Wt1 vrnite vse zavoje,

^HH ki nimajo naie Ml Trade Marke. 25c ln SOc po I lekarnah ali oa m ravnost od na«.

I Rl CM TER C0.

74-~-S0 Washington Str. ---gl New York, N. Y.

8 - Ho tat Union

SCRAP TOBACCO

J« delan iz najboljšega duha-na za cigare. Samo najboUii tebak te potrebne. Najboljši tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon.

Union litf^AbM Made

Dva fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje. 1261 E. 6oth St. (103)

Front soba se odda za dva fanta, s hrano ali brez. 5909 Pros-ser ave. (101)

larupm, da Im ni nj«c*T r*«aip4 nata»-<m hnJm ia od naj2i»tajiih sdravll. da vm m mer« oidraviU. ,

V ail adravnUki recaptl mar«Ja priti v

H ielji adrarmika. Imamo tudi p a pa luo aalo-*m vumijorlk prodmoter, toalotaik potrok-dUar, cifu bi tladkorf«.

Guenthers Sloven. Lekarna,

Addison Rd. vagal St. Clair An.

&!lllllllllllllllllltlllllllllllfllllllllllllllll|i: S =

g Zimske vožnje Južno in S s južno-zapadno in celoletni S

IZLETI na

1 MESTAPAClflKA |

S VIA I

I NICKEL PLATE ROAD I

i VSAK DAN NAPREJ I

Za pajwalU a« jfccnlt« a« S

g E. A. Aksr.. ageat, Clevsllahd, O. | ^llltlllllllllllllllllllllllllllllllllllNlllllllR

\ CHARLES ARMBRUSTER1

j l MESNICA PRVE VRSTE

NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.

6112 ST. CLAIR AVE.

——■ m———j—

IA Cast or o Creams, || M

1|U| Kastorjevo olje v t aičici. Najbolj« "fCi In odvajalno sredstvo za otroke. Mm

lU ČISTO KASTORIEVO OUE V SLADKORJU- III ■ W W VpreJejte za "Mather Goese" ikatljo. Po lekarnah Mi W ^

jr— — , , ,. T1

Piavi starobajski brinjevec

Cent 6 steklenic . . $6^0 ItJ Cena 12 steklenic. . . $13.00

Ff^J čista slivovka kuhana iz pravih Ajbitt . češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50

I Mf^ Cena 12 steklenic . . .$13.00

I/NU^ m.Imamo najfinejši tropinjevec in

drožnik. 1 gal. $2^5, $2.50f$2.75

a P^^i^l Pristna rudeča ohioska vina

Galoria . . 50, 55, 60 in 6Sc

g (mF^O'^J Katavba in Delavare vino 30 in 85c gaL

J Vinska posoda ob 5 do 10 fsl. velja $ 1.00. za 25 gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je «ad brei-

KvjfcgflQl plafien. Te cene so samo za na debelo. Naro-

I ^----"j cilu saj se priloži denar in natančni naslov.

Pnt •loveneha dmšha sa prodaja fiaih P^i®^■

sko ljuklstvo, (kako prerokuje francoski častnik slovenski (korenini Borštniku, da bo ta rod segel jugiui v roke in se vzdignil močan) kot steber. iRotliiko mora prestati slovensfko dekle Jerica. Ona je prava Slovenka, ljivbi slovenskega mladeniča. Štefana, a se v njo zaljubi francoski častnik, pa le ostane zvesta svojemu ženinu. Igra je okrajno zanimiva, od zacertca do konca. Zato vas vabimo v nedeljo, 26. dec. v Sternovo dvorano. Lep pozdrav. Za dr. Triglav — iM. Rakar.

60.000 duhovnov v vojski.

Rim, 20. dec. Italija ima sedaj 2.000.000 pod orožjem in novih 1.000.000 vojakov se pripravlja za vojaško službo. Med temi je 60.000 laških vojakov, ki so morali v vojno. En milijon vojakov je na goriški in. tirolski imej i, tdočim jih stoji doma en milijon za rezervo. Italijanske zgube znašajo dosedaj 45.000 mož, dočim trde Italijani, da so Avstrijci še enkrat toliko zguibili. Avstrijcev je dosedaj v Italiji ujeftih 28.000, Lahov v Avstriji pa 1200.

Kje je ruska armada?

Ivomdon, 20. dec. Tu smatrajo kot veliko ujganjiko, kaj je z ono rusko armado, 'ki je 'mobilizirala na ruiminski meji, in ki je bila namenjena, da pade preko Rumunije v Bulgarijo. Ravno tedaj, ko so rusko armado najbollj potrebovali na Balkanu, je slednja zginila, da mihče ne ve, kam. Ndbene novice ni iz Rusije, in vse se dela jako skrivnostno. Nekateri sumijo, da so Rusi abrali armado za nov napad v Bukov i no in Karpate.

Slovenka dobi takoj dobro delo v 'leulhinji za či si en je posode. Marko Klaič, 3808 St. Clair ave. (104)

BOŽIČNI POZDRAVI.

Pozor rojaki! Opozarjam vas na edino slovensko-hrvat-sko gostilno zraven White tovarne za avtomobile. Priporočam se slovenskim delavcem, ki so v bližini- pri delu pa t JI i vsem druigim rojakom Slovencem in bratom Hrvatom za obilen poset moje gostilne, kjer bodete vedno najboljše postrežem. Vedmo sveže in fino pivo, dobro žganje, domače vino in izvrstne cigare. Priporočani se vsem rojakom in jim želim vesele božične praznike.

HEiNRY ZALOKAR, 7613 St. Clair ave.

-—- (103)

Voščilo za praznike!

Dragi rojaki in odjemalci, iskreno vam častiitam ob božičnih praznilkih in voščim vam srečno novo leto, da 'bi zdravi obhajali s .svojimi družinami. Zahvaljujem se za obisk in naklonjenost v tem letu, namreč kar ste kupili pri meni hiše, trgovine in zavarovalnino, farme in -siptl'oh, 'kar spada k zemljiškemu- podjetju. Srečno novo leto, da bi ga zdravi obhajali še mnogo let in v zadovolj-nosti in zdrav j ut Se enkrat vas lepo »pozdravljam in se vam še zanaprej priporočam za leto

1916 (103)

JOHN ZULICH,__

1376 Marquette Rd.

stanujoč na 5905 Prosser ave.

Dober garage se da v mit. Po-cenr. 1207 E 61st St. (102)

Časopisje je dandanes svetovna sila. Človek brez Časopisa je kakor napol mrtev za življenje. Berite, učite set

iiifc*: •. v; ' ' * »• . L. .

450 ženskih in otročjih su-kenj iz najfinejšega blaga, vse številke do 50, fino izdelane, najnovejše mode, mora biti razprodano radi pomanjkanja prostora po sledečih cenah;

ŽENSKE SUKNJE:

poprej $ 7.50, sedaj. 3.95 poprej $9-5°* sedaj..? 4.75 poprej $10,75, sedaj. 6.95 poprej $12.50, sedaj..f 7.75 poprej $14-75» seda)..? 9.75 poprej $17.50, sedaj.. $11.95 poprej $19.50, sedaj. .$12.95 poprej $21.00, sedaj.. $13.95 poprej $22.50, sedaj. .$14.95 porpej $25.00, sedaj. .$15.95 poprej $27.50, sedaj. .$17.75

OTROČJE SUKNJE, številka 2 — 14.

poprej $ 4.50, sedaj..$ 2.95

poprej $ 5.50, sedaj..$ 3.95

poprej $ 6.50, sedaj..$ 4.75

poprej $ 7.50, sedaj..$ 5.45

poprej $ 8.50, sedaj..$6.45

Vse ženske, moške in otročje čisto volnene svedre dobite pri meni po nižji kakor tovarniški ceni.

Nadalje dobite vse ženske obleke z žeketom^ princess obleke in kiklje po skrajno znižani ceni.

Zapomnite si samo to, da dobite pri meni samo čisto sveže, dobro,, moderno in trpežno blago.

Za obilen obisk se vam naj-topleje priporočam

BENO B. L E U S T I G, 6424 St. Clair ave.

Opremljena soba za 1 ali 2 fanta is posebnim vhodom se da v najem. 1128 E. 63rd St. zgo-rej. (103)

Pošten Slovenec išče <fela v sailoonu kot izurjen bartender. Zna gotvoriti angleško, slovensko, hrvatsko in d"eitoma nemško. 15512 Waterloo Rti, (103)

š . tr - _  M '

I a wV JS m S r>

I ^LBfll /Bf jM ■ Ba U1. g Bal f ali jfl m U f1* M Mm

' ' Iokorporirana v ditavl Ohio laU 1914.

Predsednik: JOHN OORNIK, «105 8t Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOi KOGOJ, S904 St. Clair Avenue. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1062 Bast Mnd Street. Blagajnik: JERNEJ KNAU8, «129 St Clair Avenue. Zdravnik: JAMES M. 8EUSKAR, «127 St Clair Avenue.

ODBORNIKI: F. M. JakftiC, 1203 Norwood Rd. Joal® Russ, «712 Bonna ave. Fr ZorHL «909 Proeaer av. Frank Oerne, 6033 B^ Clair Are. Anton Grdtna, <127 Bt Clidr Ave. Ignac Smuk, 10B1 Addison RdTAnt. Oitir, 11B8 E. 61st St. Zverino glasil« "CLEVELANDSKA AMERIKA" Val dopisi, druge uradne stvari in denarne nakasnlce naj se potiljnjo na glavnega twJfftW

Pisarna gUvaegn urada se nakaja na 10SS E SSnd Strast, prve nadstropje, sadaj. Cuy. tslefsa: Frincaton 117« ®L

uH*aMwruwu v ZASTONJ.

Krasni, imiportirani govorilni stroj ali gramofon, dobite •pri meni ipopolnoma zastonj. Vreden je $25. Dobite gaj, če kupite 60 plošč. Cena ploščam je sledleča: Svetovno znane Columbia dvostranske plošče, veliifloost 10 palcev po 65 in 75c, 12 palcev pa po $1.00 in več, do $5. Slovenske plošče in v drugih jezikih. Posebno pa naznanjam, da .se mi je posrečilo dObiti 700 slovenskih plošč iz stare domovine, dvostranske, svetovno znane Jutmbola, Ode-otoi in Favorite, velikost i o palcev, cena 85c. Imam nadalje 400 parlaphone, 12 palcev velikost, Idbsed&j poznane najbolj glasne slovenske * plošiče dvostranske, cena je $1.25. Zapomnite si, da plačate samo plošče, kalkloršnje si saimi izberete. Pridite in ne odlašajte, kei ta ponudba zastonj je samo za 35 gramofonov, ki so jako priljubljena, radi čistega in prijetnega glasu.

Imam veliko zalogo Columbia gramofonov, katere prodajam na lahka mesečna ali tedenska odplačila. Pridite ali pa telefonirajte ter vam pošljem na vaš dom prosto 3 dnij na poslkušnjo.

Za božična m novoletna darila, (katera lahko pri meni dobite, sem celme posebno znižal, kdlikor je bilo mogoče, da vam laglje postrežem, posebno žepne ure, stenske, prstane, zapestnice, gumbe, igil« in druga zlatnina in srebmina. Fino brušeno stelklb in ročno sli'kano porcelansko iposodo iz Japonskega in Nemčije. Vsako blago je jamčeno in ga dobite na la'htka odplačila. Zaupam vsakemu ipošteneniu človeku, torej pridite , ker vaš kredit je dober. Odipirto je vsak veter do 10. ure, v soboto do 12. ure zvečer, ob nedeljah je pa trgovina zaprta. Pridite in /berite si sedaj, ne odlašajte do zadnjega dneva. Točno popravljanje ur. zlatnine in s/reibnnane, kakor tudi gramofonov vseh vrst ter fino graviranje.

Vsaiko delo m blago pri meni kupljeno, je garantirano.

FRANK ČERNE, 6033 St. Clair ave. vog. 61st St. State Tel. Princeton 2993 L.

--- (105)

POZOR.

JOS. KALAN, I

•101 ST. CLAIR AVE.

^»TŠlovtiiska gottilMfe-

Fine pijače za dom. Dobro vino in likerji. Zmerne cene.

Oglasite se pri domačinu in bodete zadovoljni.

National Drug Store! Slovenska lekarna,

irogal St. Clair ave. in 61. ceste

3 posebno skrbnostjo izdeluje-no zdravniške predpise. V za-ogi imamo vse, kar j« treba 7 najboljši lekarni. (45)

NEIVAREN PRODAJALEC.

Kadarkoli pride, pa najbo Kakoršnjekoli vrste že prodajalec, v vaše stanovanje, in vam tioče nekaj prodati in govori tako hitro, da mu nimate časa odgovarjati, in četudi skušate kaj reči, pa vas ne posluša, in sploh kar govori in trdi, ne pri-r»ese nobenih dokazov, da je resnica, kar trdi, zatorej je tak prodajalec nevaren, 'če se [xl njega kaj kupi, ker on samo želi, da kaj proda, in dobi svoje, za vas se ne briga, če vam je prav ali ne, to je njemu vseeno.

Ako nameravate hišo kupiti, Dglasite se pri

JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O.

Tel. Central 6494 R. (103)

ROJAKI^ ZNANCI!

Čistim in likam vse moške in ženske obleke. Ako hočete v resnici dobro, ščiščeno obleko, vam rad postrežem. Izvršujem vsakovrstna popravila na oblekah. Pri meni ščiščena in popravljena obleka vam zaleže za novo. Ne mislite za svojo, da se ne izplača. Ce je še tako zdelana, jaz vam jo uredim. Dobiček bova imela oba, jaz skromni zaslužek, vi pa še dobro obleko. Za najmanjšo naročilo vam bom hvaležen.

IGNAC SMUK, 1051 Addison Rd.

Od pekarije na vogalu Addison in Srt. Clair prvo poslopje proti Superior. Mon (94)

□ Pouk v an0le«£inl In lepopis- B

□ ju potom doplsovsnja. V Clove- Q

0 landu tudi a privatnim učite- C

□ (jem. Denar, ki ee Žrtvuje za sa- C Q mo Izobrazbo, Je najboljs nslo- Q

□ žen, In ne vzame ga ne kriza ne Q D vojna. Pilite za pojaenlla na D

•LOV. K. AOL A. D

6119 at Clalr ave. (48)C B CLEVELAND, OHIO. B

1 ...___

1 A. M. KOLAR, I

Slovenska gostilna.

I 3222 LAKESIDE AVL I

Se priporoča Slovencem ▼ obilen oblak. Točna postrežba. Vedno sveže pijače. « fl

$ NAZNANILO. <]

$ Slovenskim rodbinam v CleVs- i $ landu In okolici naznanjam, da % « kadar nameravate kupovati pri i $ May C o., da vedno vpralate za «j m elovensko tolmačlnjo, ki se ns* ti $ haja v "Foreign Department" In fl

# Vam Je vedno na razpolago. i « Zahvaljujem se vnaprej za Va- fl « §0 naklonjenost fl

# (104)«

» TERE7JJA JUSTIN» «

« slovenska tolmačlnja.

—****

I

V petek, 24. decembra do 11. zvečer.

ga dneva. Vsled vaše koristi pričnite z nakupovanjem božičnih potrebščin in daril že sedaj, ker za-dnji dan vam ne bode mogoče zbrati blago tako lahko, ker bode v trgovini preveč opravila.

Ne kupujte svojim sorodnikom kake nepotrebne reči, marveč jim kupite kaj koristnega. Igrače so letos tako drage in jih primanjkuje radi evropske vojne, ker prihajajo iz Nemčije, kupite jim torej zimsko suknjo ali kaj enacega.

, Trgovina odprta ta teden do 10. zvečer.

Zaloga raznovrstnega blaga, kakorino imamo imamo ravno letos v naši trgovini še nismo imeli, odkar inu»m trgovino. Posrečilo se nam je nakupiti veliko zalogo zimskih ženskih, dekliških sukenj, kril, volnenih jo^ičev (sweaders) plaht, kovtrov in druzega raznovrstnega blaga. Letos se ne dobi tako lahko blago, kakor druga leta.

Ker se bližajo božični prazniki, bode gotovo vsakdo kaj potreboval. Ni vam treba čakati zadnje-

V zalogi imamo veliko izbero ženslkih zimskih sukenj, vse velikosti, raznovrstno blago in najnovejša mtoda. Cena od $3.50 naprej.

Velika zaloga raznovrstnih mačk in mufov(Furs) za ženske in -deklice. Posebno znižane cene, kljub temu, da se je kožu-hovina vsled evropske vojske podražila za 50%.

Za ženske priporočamo za nakup I božičnih daril ' sledeče blago:

Lepe svilene bluze ali iz raznega druzega bla-\ ga. Cene od 50^ naprej.

Spodtaje perilo od 25^ naprej.

Svilene šerpe od 50^ naprej.

Mačke in mufi od 98^ naprej.

Razni okinčani glavniki od 10^ najprej.

Raznovrstno zlatnino za ženske, moške in otroke;

Lepe na mizne pnte od 25^ naprej,

Lepe plahte in kov tre.

Lepe svileinie rute.

Lepe in dobre svilene dežni/ke.

Lepe, svilene in usnjate rokavice in še na stotine drugih lepih in koristnih reč i j imamo v zalogi, ki so primerne za božično darilo.

Za deklice in dečke priporočamo za nakup božičnih daril sledeče blago.

Lepe deške obleke iz raznega blaga za 2 do 17 let.

Lepe gorke volnene jopiče vse barve od 39^ naprej.

Lepe kape od 25^ naprej.

Raznovrstno spodnje-perilo, za dečke in deklice od 25^ naprej.

Deške hlače iz raznega blaga vse velikosti od 25^

Deške rokavice usnjate in volnene od 25^ naprej.

Dekliške dbleke od 1 do 17 det od $1.98 naprej.

Dekliške suknje iz raznega blaga old 98^ naprej.

Dekliško spodnje perilo od! naprej.

Dekliške mačke in mufe po znižanih cenah.

Velika iabera deških zimskih sukenj iz raznega -blaiga za stare od 2 do n 17 let. To je popolnoma sveža zaloga, ker dosedaj aploh nismo imeli v zalogi deških sukenj.

Velika izbera deških oblek, iz raznega blaga za stare 2 do 17 let. Cena od $1.98 naprej.

Velika izibera ženskih modernih kril, i'z čisto volnenega in raznovrstnega blaga. Cena od $1.50 naprej.

Za moške pripo-ročamo za nakup božičnih daril sledeče blago:

POSEBNE CENE:

Velika izibera dekliških zimskih sukenj.

Vse velikosti od 1 do 17 let Cena od 98^ naprej.

Velika in lepa izibera ženskih svilenih olblek. Razne barve in najnovejša moda, po znižanih cenah.

Za deklice in otroke imamo veliko izbero volnenih jopičev (sweaters) Cena od' 39^ naprej

Velika zaloga svilenih in drugovrstnih ženskih bluz. Narejene vse po najnovejši -modi. Cena old 50^ naiprej.

Velika izbera finilh platnenimi robcev za moške in ženske.

Lepe modne srajce, raznovrstne barve od 39^ naprej.

Lepe svilene kravate od1 15^ naprej.

Lepe svilene kravate v škatulljah od 25^ najprej.

Lepe kravatne Igle in zapestne gumbe od 25^ naprej

Lepe naramnice v ška«tuljah od 25^ naprej.

Lepe svilene rute za okoli vratu za moške.

(Svilene in volnene nogavice za moške.

.Moške (hlače iz raznega blaga od 98^ naprej.

Lepe in trpežne klobuke. Imamo tudi prave starokrajske 'klobuke razine barve.

Lepe mošlke zimske, koanate ali suknjene Ika-pe od 25£ naiprej.

Moško spodnje perilo.

Nadalje imamo se veliko drugih rečij v božičnih škatuljah, s katerimi lahko razveselite svoje drage.

/Velika zaloga raznih iženskih volnenih jopičev (sweaters), po znižanih cenah. Cena okl $"1.50 naprej.

Velika zaloga raznovrstnih otročjih oblek. V zalogi imamo lepe svilene krstne obleke. Velika izbera ženskih in otročjih klobukov.

Velika zaloga raznovrstnih modernih hlač. Vse velikosti. Vam se ne splača naročati hlače ipri krojaču, Iker jih dbbite že ctovršene. Cena $1.98 naprej.

SK2E" Slovenci, ne hodite v mesto! Ig^S

Priliko za nakup raznovrstnega božičnega blaga imate pri slovenskih trgovcih. Dovolj je slovenskih trgovin v naši naselbini, poleg tega pa je blago še ceneje in enaka izbera. Pri nas dobite vedno sveže blago in se lahko zgovorite v domačem jeziku. Vsi naši odjemalci so bili še vedno zadovoljni z našim blagom in našo postrežbo. Trgovina odprta do 10 zvečer.

NAJVEČJA IZBERA BOŽIČNIH DARIL.

I AIUTAIU tf Alicnr SL0V-m0dwaveletrgovina

M /%IH I wlH 1% A VOL Wp 6202-6204 ST. CLAIR kVE.

drobnih koscev in izginil sem v

noč.....Z zakrvavelimi očmi,

razniršenimi lasmi sem prihajal V službo. Končno me je vendar posvaril tovariš: '"Izpame-tuij se! Izgubljen človek boš, ■brez mladosti, brez prihodnjo-sti. Pozabi Fa'vlo! Čudna ženska je!JP"oišči si druigo! Marja-nica bi te rada!"

Pa sem jo vzel. i^e vprašaj me, za^aj. Morda iz obupa, morda iz nemira, ne vem. Ljubil jo nisem nikdar! No, in postal sem soliden mož in skrben oče.

Ko*pa sem izvedel, da si popolnoma osamela, vzplamtela je'v meni iznova ljubavdo tebe. Privrela je na dan tako silna,

•brezmejna ta'ko, da nisem našel mirni nikjer... Pavla, povej mi, vsaj to, ali bi me zavrnila tudi tedaj, če J>i prišel k tebi še prost, svoboden?

"Da, tudi! Od v-sega življenja so mi ostali le grobovi!"

Vojna-je bila torej za me prava sreča. Kot lev sem se l>oril, rn-e meneč se za to bedno življenje, dokler nisem izgubil zavesti. Ležal sem v bolnici z edino željo, v duši, govoriti še s teboj, videti samo še enkrat. In zdaj sem tu, izpolnil sem t«udi prisego. Čez štiri dni odidem zopet v boj. Če se vrnem, pose-tim te ob letu ! Če pa bom našel mir tam na mrzlih ruskih poljanah. spominjaj se me d) te'h večerih, ako že ine kot čestilca in ljubimca, vsaj 'kot borilca za domovino, torej tuidi kot borilca za oni košček zemlje tam ob vznožju ledenih in sneženih gora, ki ga ljubiš s toliko strastjo!

Oprla je vanj tiste svoje velike, temne oči, polne neuresničenih sanj. polne nemirnega hrepenenja in nedosežnih želja in -mu krčevito stisnila desnico.

Sklonil se je k nji in jo poljubljal z dolgimi, vročimi po-1 jiuibi.....

iDogorevale so sveče na božičnem drevescu, prasketalo je opaljeno smrečje, v veži se je izgubljal odmev njegovih korakov...,.

Pavla se je sesedla na stol, zaplakala je bolestno kot dete osamljeno in zapuščeno. Po bledem« in upa leni licu so ji vrele solze, ne 'hladeče, še bolj žgoče, pekoče še !bolj.... .Na drhteče ustnice je pritiskala njegovo božično darilce -*- šopek rdečih nageljnov, komaj se raze vel ih, že umirajočih.

Vzdramila se je. Zopet so zapeli zvonovi, glasno in svečano. vabeč k polnočnicam, oznanjajoč: "Mir ljudem--!"

In Izabela je bila ravno tako dobra kot lepa. V onih mračnih časih se seveda ljudje niso toliko bavili s knjigami kot danes, zato se je tudi ona večinoma zabavala s hišnim delom. t Ko ji je mati umrla, je dobila zločesto mačeho. Sovražila je ta mačeha Izabelo in za vsako malenkost jo je tolkla. In dasi je grof jako dobro pazil na njo, pa se ni smela pritožiti, kajti v tistih srednjeveških časih so biili starši vse, otroci pa so morali biti slepo pokorni.

GrOf Grassia.no je okoli sebe jako rad zbiral goste, in kakor znano, se gostov nikdar ne zmanjka. Včasih je prišel v goste celo sam kastiljs-ki kralj.

'Na njegovem dvoru so se gostje zabavali po mili volji, in vitezove šume in polni ribni-

Hugo pa odvrne: ' Oj Izabela, moja edinica, slišal sem, da greš kmalu na kraljevi dvor v Madrid. Kaj naj jaz počnem brez tebe. V vrtincu življenja na ■dvoru boš pozabila na mene bolestnega mladeniča, ker boš tam dobila toliko krasnih junakov. Vrnila se boš iz Madrida kot zaročenka kakega srečneža mene siromaka pa niti pogledati ne boš hotela več."

Izabela pa ga prične tolažiti: :\*!e bodi tak, Hugo, preženi te žalostne misli iz svojega srca. Prej se bodejo posušili izviri rek in potokov, prej bodejo po-temnele zvezdice na nebu, kakor se bo ohladila moja ljube-bezen do tebe. Ali me sedaj razumeš?

—Ali je to resnica, Izabela, reče mladič — ali mi res obe-

viš k temu, ti sleparska svetnica "

Izabela pa odvrne: "Mati, Bog mi je priča, da nikdar nisem -bila tercijalka ali farizej-ka, niti vam nisem kratila kdaj dolžnega spoštovanja.

■ Mačeha pa vsa je zrna odgovori : "'Kaj misliš, ti rumeno-kljunka,, da boš mene žejno prenesla preko vode? No, nič se ne boj, prepričana si lahko, da ne boš nikdar več zagledala svojega Hugota."

In po teh besedah mačeha hitro iztira dekle iz gradu, jo vrže v kočijo, in v brznem teku je šlo kolo proti Madridu. Nesrečna Hugo pa je čakal v kapelici svoje izvoljenke, katere pa ni bilo.

Ko je Izabela dospela na kraljevi dvor, je očarala vse s

Poroka Izabele.

(Španska božična povest.)

Kraj mesta Gvadavera, ob reki Iselliim, ki se pretaka po čarobnih dolinah in livadah, se dviga na strmem bregu veličastna zgradba, ki je bila postavljena še v desetem stolet-

Bila je ta zgradba Hist viteške obit-elji Grasiano di Luzman.

Po strmem potu se le s težavo pride do gradu> poleg katerega se skriva med akcijami in narančami leseina kapelica, že napol v razvalinah. Kakor so pisale starodavne listine so se baje čudeži godili v tej celici, posebno pri viteški rodbini di Luižman. Iz štirinajstega stoletja se pripoveduje sledeča zgodba:

Grof Luiz Grasiano je imel edino hčerko Izabelo in dva sina. Izabela je bila prva lepotica v celi Španiji. -Njena mati je bila Angležinja, in od mje jc podedovala divne sinje oči. Irtiela je krasno polt in lica so ji kar žarela od lepote. Rumeni lasje so se odbijali kot solčni žarki v svetlobi. Bila je res prava divna vila.

ki so nudilo mnogo spremembe k zabavi.

'Med mnogimi drugimi gosti grofa Garassiano se je nahajal tudi angleški lord Lynton of Lyncourt, iki se je mudil v Španiji s svojim sinom Hugom, ■ker mu ni prijal angleški zrak. Sicer se je pa Hugo držal doma. Bil je nekoliko bolesten, in ni mogel hoditi na love in zabavo wa prostem. In tako je imel priliko, da se je pobližje seznanil z Izabelo, katere lepota je tako omamila mladeniča, da se je najraje nahajal v njeni bližini. Pripovedoval ji je o svojih raznih dogodikihu

Ko je« Izabela dopolnila 16. leto, se je oče odločil, da jo upelje v kraljeve kroge, kjer naj bi se mudila vsaj eno leto. Toda za Izabelo je bilo to jako teško. Kaj naj počne v teh kraljevih dvorih, ko je kraljeval v njenem srcu njen prijatelj Hugo.

Nekega popoldneva je sedela Izabela na grajskem vrtu pod košatim drevesom v senci. Mahoma se pojavi pred njo njen -Hugo, ves objokan.

In reče Izabela: "Kaj ti je. Hugo moj, kakšna žalost ti razjeda sroe?"

Itas, da nikdar ne pozabiš svo-Ijega Hugo Lun t ona? j —Obetam ti, prisegam ti, da 'ibom zavedno tvoja, prisega de-: klica.

In konečno sta se oba -pričela tolažiti, da eno leto tudi ne more trajati celo večnost. Hu-( go ji je obetal, da ji bo pošiljal neprestano ljubezenska pisemca, in v poletju jo bo v samem Madridu obiskal.

Izabela pa reče: "fn jaz bom neprestano na tebe mislila,' in pri vseli svojih dejanjih se te bom spominjala, dokler ne bo-deva zdru-ženal"

Jn prišel je čas razstan-ka. Zaljubljenca sta dobila zadnjo priliko, da se poslovita. In ko je Izabela hitela na dogovorjeno mesto, ja-'Ustavi mačeha, ki jo grdo nahruli:

i

—Kam hitiš bedasta deklica, glej, kočija je že pred vrat-mi, da se popelješ v iMadrid. Vem, jako dobro mi je znano, da je tvoje srce začaral oni go-lobradi in grbasti Hugo, toda nikdar več ga ne bodes videla. Ali meniš, da ne vem, ti neumna punica, kolikokrat si hitela v kapelico, z izgovorom, da tam moliš, pa si thodila na ljubezenske sestanke? Kaj pra

svojo lepoto. Nekega dne jo je prišla obiskat njena mačeha, in ko je dobila Izaibelo samo, ji je rekla:

''Izabela, pamet v glavo, povedala sem ti že enkrat, da onega pukljavca Hugota nikdar ne boš videla. Tvoj oče je našel za tebe krasnega zarančen-ca, in vse španske deklice te lahko zavidajo za tvojo srečo."

il zabela pa pade na kolena in začne jokati: ''Usmili se me, sladka mačeha moja, prosim vas, nikar me ne razdružite z mojim Hugom. Povejte to očetu., zaklinjam vas."

(Mačeha pa se nesramno zasmeje in zabrusi pastorki v db-raz: "No, iz te moke ne bo kruha. Izabela, pogum, kajti pokoriti se moraš volji svojih roditeljev.''

»Nekega dne naznani grof Grassiano di Luzman svoji edini hčeri, da ga je naprosil francoski poslanik na španskem dvoru1, markiz Luizingnan, da jo obišče in da smatra francoskega poslanika kot zaročenca Izaibele. Lep je in l^ogat in mlad, in kaj hočeš se več I — No, in zakaj jokaš, Izabela? jo vpraša oče.

Izabela pa objame očeta in

__________________________________

zakliče: "Oče, mili moj oče, prosim vas, ne dajte me temu Francozu, izročite rtie H-ugu, katerega edino ljubim."

"Kaj, onega grbca? Jaz, grof Grassiano, da izročim svojo hčer onemu pukljavcu? Raje te vidim mrtvo v njenem naročju, Pojdi, pojdi, dete moje in ne nii-sli več na Hugota. Kmalu boš sprevidela, da imam jaz prav, in srečna boš ter hvaležna meni."

Ko je Izabela videla, da je vse zaman., se je razžalostila in vsak dan je postajala slabša. Ta francoski markiz Lu sign an ji nikakor ni ugajal. Zdel se ji je oduren in surov. Neprestano je molila iiesrečnica za svojega ljubčka, toda od njega ni dobila tnobenega glasu. -Kaj je z njim, ali je umrl ali jo je po-popolnoma pozabi?

.Mačeha pa se začne z nje norčevati: "Blazna deklica, kaj še vedno misliš na onega Hugota? Le pomisli, on je že dav-nej pozabil na tebe in oženil se je /j neko Italijanko. Tako mi je povedala neka dvorjanka. Pa ne čudi se — taki so vsi moški — brez ljubezni, brez besede.

In poroka Izabele bi se imela vrsi'ti na božič, in sicer v grofovs-ki kapeli, po starodavnih družinskih navadah.

Vse je hitelo in se pripravljalo. In Izabela? Vsak dan jo je bilo manj, in bolj se je bližal -dan, bolj je postajala otožna. Prišel je sveti večer, in jutri je božič, dan veselja, toda ona?.......

In prišel je božič.

V sijajni nevestni opravi stopa Izabela -k oltarju. Poleg nje pa njen zaročenec, markiz Lu-signan. Vse dulhti od silnih cvetlic, vse šumi od krasnih oble<k.

V tej zadregi, tako pripoveduje pravljica lahkovernega španskega naroda, je vzdihni-la Izabela k /nebeškemu detetu v altarju. In glej, kar naenkrat se razsvetli kapelica s tako lučjo, da je markiz Luisig-nan oslepel.

»lin medtem se začuje pred kapelico kopitanje in topot kopit, vrata se odpro in v kapelico stopi Lord Lynton s svojim sinom, ki pa ni bil več grbav, ampak lepo vzravnan. Izabela kot srna zbeži k njemu. Hugo jo pa objame in zakriči: "Ne pušttm te iz objema, Izabela, dokler tvoj oče ne dovoli, d*a te jaz popeljem k oltarju."

Ko je markiz Lusignan to zaslišal, prepusti Izabelo svojemu nasprotniku Hugo tu.

Ko je bila poroka gotova, je segla Izabela v roke markizu Luisignanui, ki je takoj potem zopet spregledal.

.Kapelica,kjer se je to zgodilo, je še dolgo poteni stala, da nes je porušena, kajti ljudstvo ne veruje več v bajke, pač pa veruje, da zvesta ljubezen premaga /se ovire.

Poštne hranilnice.

Jako zanimivo izvestje je podal glavni upravitelj poštnih hranilnic v Zjed. državah, A. Monroe Dockery. V svojem iz-vestju, ki je izšlo pred kratkim, opisuje Mr. Dockery koliko je v • poštnih hranilnicah naloženega denarja, katerega naroda ljudje imajo ;iajveč naloženega in razni drugi zanimivi podatki.

Iz tega poročila hočemo do-nesti nekaj kratkih podatkov, da vidijo naši čitatelji, kako je onganizirana naša ameriška pQqv št na hranilnica, in kako je napredovala v kratki doba svojega obstanka tekom štirih let.

Ameriška poštna hranilnica sicer ni taka kot bi morala biti. Kajti postava pravi, da ena oseba ne sme več kot $100 naenkrat uložiti, in nadalje, da nobena oseba ne sme imeti na

postni ihramlnici vec kakor $500, kar ima denarja več, ga mora uložiti v banko. To je sicer nezadostno, vendar moramo pomisliti, da je ameriška poštna hranilnica še mlada in da se bodejo sčasoma odpravili v?i nedostatkii Velike banke in kapitalistični interesi se sicer temu silno upirajo, da bi poštna hranilnica sprejemala večje prihranke kot $500 od osebe, ker s tem se uničuje profitonošna trgovina bank. vendar če pomislimo na varnost, ki jo nudi poštna hranilnica, kjer se absolutno ne more denarja zgubiti, in če pomislimo na varnost raznih bank, katerih je že toliko propadlo, tedaj je gotovo vsakdo prepričan, da je bolje denar nakladati v poštno hranilnico, kakor pa v privatne banke.

'Poštna hranilnica ameriška ima danes 540.000 uložnikov, ki imajo uloženega 68 milijo-novo dolarjev premoženja.

Od te svote odpade 49 milijonov dolarjev na ulagatelje. ki so bili rojeni izven Zjed. dr-žav, in samo 19 milijonov dolarjev na prave Amerikance. fz tega se torej vidi, da ljudje, ki so prišli iz Evrope, najraje vlagajo denar v poštno hranilnico. To je lahko umeti. Kajti ravno ti izseljenci so bili naj večkrat presleparjeni od privatnih bankirjev njih lastne narodnosti, in so tekom let se zavzeli takega nezaupanja napram vsem bankam, da zaupajo edino še vladi, kar se tiče njih premoženja. (N. pr. Hi-vate in Slovence je opeharil razvpiti Zotti, ki je odnesel Hrvatom in Slovencem $750.000 njih denarja, da se je nad 200 gruntov moralo prodati v starem krajai na javni dražbi, ker Zotti ni poslal denarja domov. To je isti Zotti, iki izdaja tudi list za slovenske kaline, po imenu "SI. Narod" v New Ypr-kut, in kmalu bodemo slišali, so bili naročniki tega lista na ta ali na drugi način debelo osleparjenri.)

iZato so torej naši ljudje zgubili vero v take bankirje in raje zaupajo denar vladi.

'zmed vseh naseljencev so najbolj hranljivi Riu<si, kajti' Rusi imajo v 'hranilnici Zjed. državah naloženih 14 milijonov dolarjev ali 27 odstotkov vsega , naloženega denarja. Takoj za njimi pridejo Italijani, ki hnajo spravljenega $9.000.000, potem pridejo kot tretji naseljenci iz Anglije, 'l^i imajo skupno naloženih 6 milijonov dolarjev, potem šele pridejo Avstrijci, ki hranijo v poštni hranilnici $5. 900.000. Potem pridejo Nemci, Švedi in Gnkli in ostale manjše •narodnosti.

Povprečni 11 lože k vsakega doseljenega ulagatelja je dvakrat večji kot uložek Ameri-kanca. INtajveč imajo poedino uloženega Grki in Italijani. Potem pa pridejo naseljenci iz A vstro^Mažarije.

Odkar se je pričela vojna, so tiložlloi v poštni hranilnici silno narasli. Od začetka vojne do konca julija meseca 1915 so se itložki zvišali od $43.000.000 na $65.000.000 ali za 51 odstotkov, dočim se je prejšno leto uloži-1o le devet milijonov. V istem letu se je povečalo število uložnikov za 1140.000.

Največ denarja imajo naloženega ljudje v državi New Yoijk, potem pride Illinois, O-hio, Pennsylvania, California, Massachusetts, Michigan, 'New Jersey, Washington in Missouri. . 4

iMi priporočamo rojakom poštno hranilnico. Dasi ne morete več uložiti v njo kot $500, pa se bode la določba v kratkem spremenila, in se bo latiko v poštno hranilnico inlagalo kot v vsako dTugo banko. In denar ni tam uložen sa profit posameznih milijonarjev, pač pa pride v korist vsega prebivalstva. . jk

f m fl A I (I

II II ■ ■ ^^^^ ^^ I I

Naročnina $2 00 B 11'fl A II ^^ M^^ M IH i i ^ I I M A C LEVEL ANDSK A

1 mmu Bi U Bi B AIMIB I^^IK ^^^B iBVBB8 B4EIBA I« a amkwiia

leto. I shaja dva krat VVLL ■ LLUISUmJVI !■ ■■■■■■Lfl M ■ Vm M

H] ^^jHIHI mm Hi^Hal W^PB pvvl ' wm Ml V Hil MH mkm M Excellent advertising 1

^j1 o E EEiLi^^ C . ^

1,11 .............. i««M" »-

Birr. ioa. — NO. i os. ' , ■ CLEVELAND, OHIO. TOREK, 21. GRUDNA, 1915. PART TWO. — DRUGI DEL.

^Na »veti večer,

r

1 - Vaščanka.

Pr': i

Glasno in svečano'so zapeli ; .vaški zvonovi, oznanjajoč sveti večer......

tPavla je stopila k okn-u-, (naslonila nanj svoje čelo, rosno od razburjenja, vroče od teš-4cih, morečih misli.

Zazrla se je.....Zvezde so

lutripale na nebu in v jasni mesečini se je blestela v tisočih, milijonih snežnih kristalih.

iPbd njo v dolini in na holmcu onstran nje so ležale raztreseno hiše in koč ice. Medla ;; svetloba je prihajala iz njih sko-X zi majhna, nizika okenca.

Srečni vi tam doli! Domove 1 imate, meid dragimi preživljajte ta večer. Oko vam zre v kot |k jaslicam v tihi pobožnosti, I otroški vdanosti, blaženi rado-isti, na dušo pa vam lega nnr

? svete noči......

W A ona? Moj bog, kako je sama v tem 'brezsrčnem svetu. In to samoto čtvti v sebi, krog se-pbe, vsepovsod'. Svojcev nima I?več, tujka živi med tujci, nima človeka, ki bi ji govoril mehke, tolažita« besede, sočutja in lj.11-bavi polne, sočutje in ljuba-v

deleče!.....Zalkaj ni šla že da-

|ne» v svoj rojstni kraj! Lažje bi ji morda bilo. Kdo ve?.. .

iPrižgala je svetilko, prižgala tudi svečice na majhnem božič nem .drevescu- in je sedla v naslonjač k peči.

Kako lepo si je okitila sobo za današnji večer! S svežini smrečjem in borovcem je ovil a slike in sličice, napolnila je z njim dolge, vitke veze, jih razpostavila po mizi„ Iklavirj-u in kotih, da je dehtela1 vsa soba ikot smrekov gaj v rosnem in mladem pomladanskem jutru,

• ko ga poljublja solnce. . Ali nekdaj......

I 'Komaj se je zatopila v spo-Ifmine svoje, mladosti, vstopil je I on, Iki se ga rti upala doteflen-iti v sanjati.

Stala sta si nemo nasproti,

* zroč mimo oko v oko,

2e je privzdignila tresočo roko, da bi jo namerila proti du-rim, ko jo prime in -mehko in nežno in jo rahlo potisne na stol! Sam je sedel tik nje, da je "čutila njegov gorek dih, globok in težek.

Nie Pavla, danes ne odidem t odtod, d-okler tine povem vse-ga, kar mi teži dušo! Glej, ob slo v e s u si m i go vor rl a: "iN e popolno je moja ljubav in- onesre-čiti nečem tvojega življenja. Vedi namreč, da ljubim dom in svojce z isto ljubeznijo kot te-b<. Ne vem, če umeš to veliko ljubezen, to brezmejno hrepe-nenjje moje. Pride* nenadoma, •/nepričakovano čisto, sredi dneva ali sredi moči ob vsakem ča-m, širi se in širi, da prevzame .. vso dušo, da prodre do njenih rnajglobokejših globin... Dobro vem, da me še čaika osamljenost in da jo l>o.m občutila z vso bridkostjo in -bolestjo najbolj na sveti večer, a privadila se bom. Oživljala bom bitja svojih sanj, ^-ramila narahlo ■ spomine nekdanjih drti.....

Pojdi, prost si, ne veže te name ničesar več! Bolje je, da trpi eden, kot oba!"

hF^ 1 -

Da, tako si mi govorila in velevala s pritajenim glasom, a oTco ti je bilo mirno. & ♦ Odšel sem, težak in truden mi jeibil 'korak. Taval sem okoli brez cilja in bežale so mi misli, da ni dohitela niti druga dru-|ge. Le to vem, da sem si prise-igel, dai te posetim prvi sveti ve-

ko boš osamljena. . p Tolažibe, pozabljenja in miru llem sel iskat še isti večer v dražbo. Vzprejel: so me veseli in pili smo in peli do ranega jutra. Včasih so rr* podražili s teboj. Takrat sena vselej izpra-' jornl kupico do dna, jo treščil v kot, da se je razletela v tisoč

i Slovenska Društva ^

po vseh Zjedinjenih državah imajo za

geslo, da kadar treba naročiti T j

DOBRE IN POCENI jJJ

druStvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno /j

"Clevelandska Amerika" N

Ml isdelajemf tm društvene, trfovike In privatne tiskovin«. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena Ismed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite sa cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drv- > J gam. Pri nas dobite lepie, eenejie in boljie j tiskovine ^

CLEVELANDSKA AMERIKA

PRVA 8L0VCNSKA UNUSKA

TISKARNA jkl

6119 ST. CLAIR AVE. Vi

CLEVELAND, 0. fA

Kapitalizem.

n - 't -

V srednjem veku je bilo kmetijstvo zatirano, pa tudi obrtništvo. Obrtniški delavoi so delali za male plače, in mnogokrat so bili celo zadovoljni, če so dobili brano, za svoje delo. Delali so edino le za svoje mojstre Danes se pa drugače dela in gospodari. (Novi stroji so (prišli v delavnice, posli se širijo, izdeluje se mnogo blaga, ki išče tržišče po celem svetu, in z narejenim denarjem se dvigajo zopet nova dela, da se pride do novih dobičkov. — Kapitala je vedno več, vedno več se dela iti* proizvaja.

Sredoveškenm mojstru je bil celo sejem tesen. Ako je prodal toliko blaga kot leto poprej, je HM zadovoljen, in iskal ni ničesar več. iDa se pa zasigurira obstanek mojstra, se je dovolila obrt samo omejenemu številu obrtnikov. Vse jc bilo tako urejeno, da je producent varen in da se izključi vsaka konkurenca.

Svet je polagoma napredoval teško so sc pomikala kolesa človeškega duha, dokler nismo prispeli do današnjih dnij, ko se z brzovlakom vozimo po žele /niči napredka. Zadrugars'ke ra/mere so zginile, razbil se jc stari način produ ci ran ja, prišli so tovarniški stroji in kapitali-

...... :......i.. .1 „„

hranil in zopet delal denar.

Danes imamo velikanske denarne zavode z ogromnim kapitalom, ki so raztegnile svoje posle na vse strani sveta, prez velikega kapitala se industrija nc bi mogla tako razviti, ne bi bilo toliko rudnikov, železnic Ogromnih parobrodov in tova ren, ne bi se toliko razvila tehnika, in sploh materijalnaln duševna kultura.

Veliki kapitalizem, ki hoče pogoltniti vse in ki izkorišča delavca, bo vseeno konečno pognan v svoje meje. Delavcev je mnogo, to so organizirana moč, vojska, pa ne masa brez brez zavednosti, in organizirana delavska množica bo najhujše sredstvo, da kapitalizem ne podere vsega. Splošna volivna pravica, delavska zavednost v delavski organizaciji in na političnem polju, to so sredstva, dase ustvarijo razmere, ti bodejo vsem prijale jkj zasluženju.

"Živio Avstrija!"

(Piše Ignac Rogača r.)

Dragi gospod redaktor:— Jaz nisem, hvala Bogu, ki v ndbeskem paradižu živi in naš imrnduš regira, tako bedast, ka-(!<or bi morda misilili, ko bi' me na fotografiji zagledali. Pa tujdi nisem bednkove hiše doma,

zem, m celo države so zaceie dajati denar induistrijskim podjetjem, Kapitalizem je naredil stroje, pritegnil je orjaške pri-rodne sile v delo, in rastla je produkcija in kapitalizem.

Blago, ki se je izdelovalo v mestih, se je obračalo v denar, in denar je zopet obračal se v produkcijo, in bilo je čimdalje več denarja in dobička. Z denarjem se je naredilo vse, delavce in sredstva. Mnogo denarja je najboljše sredstvo za velika podjetja. J ako se je dvigala industrija itv trgovina, in dajal se je kredit. Nastali so bankirji in banke, ki so sknbe-Ic za ta denar, da se je lepo

kajti moj pokojni ded so nek daj v naši občini opravljali čast pandursko ali Jbiriško. in sam moj at a je bil odbornik pri Nadzornem odboru, ki knjige gleda, pregleda b v njih —nič ne najde, Ivden mojih strijcev se je za pisarja učil, ker pa je imel pretrdo roko, je dobil z nogo — penzijon.... Mojega soseda siin je hodil v Ljubljano v ta veliko šolo, in jaz, kot najboUj pametni v moji 'vasi, sem vedno knjige in kofre na — stacijon

vozil.......... . / , . I

i Jaz sem za svoje leta, tako pravi moja ženica Rozalka, dovolj pameten človek, toda neki

moj prijatelj in kamarait, ki je nekdaj pri soldatih tri cunjaste zvezde z 'bnkami nosil in so ga imenovali gospod cukfirar, pravi, <da sem jaz zrel kot hruška, in da je velika škoda, da nisem ostal pri rtiiliterju za koha, kajti tam, ker imam veliko glavo, bi jo lahko še za kaprola prine-

........In če bi bil kaprol,

pa bi lahko šel k kakim feraj-nui za šrlbarja.

Resnica pa je, d'a so mi vsi vselej govorili, da imam veliko glavo, in da je samo škoda, da po francosko ne znam, ker če bi znal francosko, bi se lahko s frenčmani pogovoril.

'Meni se pa le tako zdi, da je vsega tega kriv naš fajmošter v starem kraju, ki me je krstil. Ko so me prinesli na krstijo, je moral biti fajmošter tedaj malo "udarjen" in je vso sol, kar jo je imel pri hiši, stresel namesto na mojo glavo, na tla, da je Ibil pozneje od kuharice psovan, ker ni imela več soli pri hiši, da'bi zasolila župo, ma-i Nacek Rogačar pa je moral nesfran v domačo zilbeljko.

No in kot tak človek, gospod redaktor, kakor so časi dandanašnji, tudi do'bro vem, dia se jaz kot prost ak, bor d en,gib as, ne sinem mešati v politiko, ako ho-čeiin ponoči brez straha mirno

na silit hoditi........

In ker mi je to znano, ne bi napisal >niti tega pisma, da me ni na to opomnil moj prijatelj M'isko I >la^oce,|> bordegbas iz C h i cage, ki mi je že stokrat pisal, naj našemit slovenskemu pipelnu povem, kaj jaz mislim od politike.........

Pisal mi je: Če smejo avstrijski gumpci pisati, kar se jim zdi. če smejo oni štifletne puca-ti 4vcu na Dunaju, zakaj se pa ti, kot predsednik slovenskih bordengbasov ne bi oglasil, ko vendar vsi v teke gledamo kot teleta v nova vrata..........

.Kakor sem vam povedal, pišem <to pismo samo na 'ljubo Mišku Dlakocepuj ki pravi, da mora javnost zvedeti, kaj mi sloven siki borklenglbasi mislimo o politiki.

Da, da, naši ljudje kričijo:

živijo Avstrija!........

Jn zakaj vsrasga ne?.....Na

naših lepih košnicah, poljih in travnikih »e šopirijo Nemci, svoje nose v luft vzdigujejo in igospode šfpilajo, naš slovenski mož, siromak, pa v mokrih kol-majnah po 'Ameriki svoj š-vfc

prodaja za smrkavo pedo.....

In vse to jetoaša skrbna mamica Avstrija pofiksala----Zato pa, fantje in možje, ki imate kaj pameti v gilavi, stegnite svoje jezike, odprite uista in zakri-čite na ves glas: Živijo Avstri-» ja!

Vojna je v domovini. Slovenski vojaki se bi je jo.....Gonijo

kot zlodja nekega .sovražnika, doma pa se jokajo pitiklaste njih mamice od dela In skrbi j, otroci brez hlač in srajc kričijo po zil leljkah afi se valjajo po blatu in stegajo svoje roke in usta, kje bi kaj za jesti dobili Zato se pa -na Dunaju nemški velika-ši imastijo pri polnih mizah za

groše slovenske.......Vse to

je pofiksala naša skrbna mamica Avstrija......Živijo Avstrija!

Jesti nimamo kaj, zato . pa imamo največje topove, da Obranimo našo švafosko domovino..........Živela Avstrija!

Imamo slovenskega prezi-< lie n't a v Ljubljani, ki* v velikanski palači stawnje in regira Slovence, toda ta prezident niti slovenskega ne zna, pač pa je nemški baron in eksajlanca.. .. Vse to jc naša mamica Avstrija sifiksala.....Živijo Avstrija!

Pravijo, da naši slbvenski junaki branijo jugoslovansko Jadransko morje. 'Nedajmo ga niikomu.r! Ta ko je tudi prav. .. Toda ali je to morje naše?... Je, je! Toda dosedaj je bilo vedno ''deutsclies Eigentu-m" ali pa "amgyar ten'ger", ker je tako gospa mamica Avstrija

sfiksala.......Živela Avstrija!

iStotine !let smo kričali: iDajte nam naše slovenske pravice. Sto let smo kričali: Nemci velike štibre delajo, naše slovenske kmete guilijo, pa vse ni nič pomagalb, ker je naša mamica

J--

Avstrija tidco sfiksala!

V Ptuju so nas Svalbi napadli

s kamenjem, črnilom in Ibflatom,

ko smo prišli tja, da «e na slovenskih tleh pomenimo za naše pravice. In ker smo rekli, da to ni prav, da se minne ljudi napade s kamenjem na domačih lastnih tleli, so pa poslali nad nas žandarje in militer, ubili so nam Lundra in Adamiča, in postre?ili so jih še mno-^o. In vse to je mamica Avstrija sfiksala.........Živela Avstrija!

• V Ameriki smo na frej luftu in lahko govorimo in pišemo

kar hočemo.......'Moremo se

puntati, revoluclati, lahko se zbiramo in zaklinjamo, da nikdar več pod Svabe spadali ne bodemo, in zopet je Ibila naša mamica pametna, pa je najela fakine, tatove in Iažnike, dala jim je papirja in tinte in sedaj drufkajo svoje cajtenge, lovijo kaline, sleparijo nevedne in... "Živela Avstrija!"

•Zato pa jaz, kot predsednik viseh slovenskih bordengbasov pravim: Doli z Avstrijo!

Da bi nam usoda dala, da bi naša draga domovina slovenska napredovala, da bi mi naše stare pravice dobili nazaj, da bi naš narod zopet lepo živel kakor je nekdaj, ko še ni bilo litije oblasti, ko stno na domačih tleh sami volili svoje gospodarje, da bi zopet enikrat zapeli: Lepa naša domovina1 in pa ono narodno: Još Horvatcka ni pro:

pala..............

Apculg Mažari.........

lApcuig S vali) i!...........

In v tent imenu vas lepo pozdravljam

Ignac Rogačar, presednik slov bordengbasov.

Rane v moderni vojni.

Zakoni tehn.ike in kalistike so v modernih časih oblažili posledice vojne. "Moderna pra-

"—!-,

vila vojne so, da se skuša v bitki raniti kolikor mogoče veliko vojakov z manjšimi ranami, da

postanejo nesposobni za vojno, toda da ne umirajo radi rain. In statistika iz velike evropske vojne kaže, da jako malo ranjencev umre za ranami, in da je število ubitih v tej vojni primeroma majlhno s številom ranjenih. Edino pri kanonih so težave, kajti tnamen kanona je, da vse razdere in uniči pred seboj, seveda v prvi vrsti trdnjave, toda ker trdnjav ne moremo misliti brez ljudij, seveda trpijo tudi ljudje radi strelov iz topov.

Na vsak način je vsaj deloma tolažljivo dejstvo, da se rane, katere dobijo vojaki v bitki, laglje in uspešneje celijo kakor rane, katere so dobili W)jaki v bitkah prešnjih stoletij. Dočim je poprej strel v kost .pomenil prelomite v kosti in je imela vsaka rana nevarne posledice, pa se je v tej vojni kakor tudi že v .balkanski vojni dognalo, da se rana zaceli, četudi gre skozi celo kost. Značilno je na vsak način, da se ne opazi pri ranah niti kje jekroglja šla noter niti kje je šla ven. Infekcija rane je. prava redkost. Celo ra-j ne v drobovju se zarastejo brez posebne kirurgične pomoči. Zapazilo se je tudi, da so se brez reakcije zacelila pljuča, ki so bila ranjena pe kroglji/ki je pro-Irla cela pljuča.

Brez dvorna so najbolj nevarne rane na glavi, na trebuhu ter one. ki poškodujejo srce in .povzročajo velik odtok krvi, ali pa če so zadete glavne žile, ker to so najbolj deiikatni organi našega telesa. Rane. povzročene od komadov šrapnela ali granate, so večinoma lahke in površne, toda se teško celijo, ker je rana razparana. Pa tudi infekcirajo se take rane najbolj hitro. V mnogih slučajih so postale osebe, zadete od šrapnela, nervozne. Celo osebe, ki so stale precej daleč od prostora, kjer šrapneli pokajo, so dobile nervoznost. Znanost še ni dognalo, odkod to prihaja.

Delo zdravnikov na bojinem

i

L,v

' 1 ' « ■ ^

tehnike postalo veliko lx>lj enon stavno in uspešno. Operacije so

postale jako redke, in operira si le, če je v resnici neobliodnji potrebno. Skušnja uči, celo, <|8 ni dobra pogosta premenjavi (T)vez, kakor to ranjenci mnoj gokrat želijo. Dobro je, 4a|l| pusti več dnij neprekinjenaifl dikatura rane, ako se ne bi bal slučajno pojavili fenomeni, zahtevajo hitro zdravniško poji moč. Obveze se pustijo raditel 7« več dnij na rani, ker se boja* jo infekcije elementov od zunaj|

Iz teh vzrokov, ki smo jih navedli, so postale operacije na 'bojnem poljuiin v vojnih bolnišnicah jako redke, in včasih pa je bila operacija na bojnem .polju, na dnevnem redu. Včasih so porezali na stotin« rok in nog kar na bojnem -polju, ker 1 se kurirg nikakor ni znal obraniti prisada, toda danes je to skoro popolnoma zginilo. Kirurgija na bojišču se danes omejuje edino le na točno pre-gledanje rane, na zaveze in na to, da se ranjenec čimprej odprem i / bojnega polja v bolniš-1,'Pico.

I

-o-

POPOLNOMA NOVA RUSKA ARMADA.

'Glasom privatnih poročil, ki: jih dobivajo dobro informiraj ne osebe iz Petrograda od ura* dnih ljudij, se Rusija že nekaj mesecev pripravlja z vsemi silami, da postavi novo armado na bojno polje, že štiri mesece se vežba povse nova armada. V vseh ruskih mestih in v naj-manjših vaseh se vežbajo vojaki, in pod orožje je bilo poklicanih nekaj milijonov vojakov. Vsi ti vojaki so dobili nove pu-: ške in obleke, in ravno glede tega je Rusija dosedaj trpela največje jxnnanjkanje, in poučeni krogi trdijo, da bo ta nova armada že popolnoma prf«J pravi j ena okoli Božiča, in tedaj se bo začela nova era za evropsko vojsko.

NAJBOLŠE DOMAČE VINO

K is

Rojakom p« Ameriki se priporočam v obilno naročilo izvrstnega g

I domačega vina. Nad petnajst let že pošiljam domače vino v skoro vse §

države, Iger prebivajo Slovend, in vedno so bili vsi naročniki zadovoljni z i

j vinom. Letos je grozdje posebno dobro in vino je tako kot že leta ne. fl

] -CENE VINU:—---23

K 4

In r

S NA GALONE: NA S0DE: S

1 Delaware . $1.35 ^HAfijArf: Delaware $45.00 ||

5 Catawba $1.25 XHK Catawba $40.00 W

| Niagara $1.10 WV" Niagara . . . $35.00 p

[ Concord 85c fV Concord $26.00 B

kP

I - Vsem odjemalcem voščim vesele in srečne božične praznike in srečno no

FRANCES LAUSCHE, j

Hp . ^ •

| Slovenska gostilna in veletrgovina z domačim vinom. fl

J 6121 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO H

^fflKW., . Lj *

wfm iSCKaasiffi

jo ti ljudje pronajti skrite motive za čisto -priprosta dejstva^ ni dokaz nevednosti, ampak nenasitnega duha. Bryaniti skušajo dokazati, da so zavezniki ravno toliko odgovorni za vojno kot so Nemci, ker so ustvarili položaj, ki je prisilil rNemčijo, da prekrši svojo po-godbo in pomori mirne male narode. Čista sofistika ih laž je to. Ali je hotela a3i žeflela Belgija vojno? Ali je Angliji preo-s tajal o kaj druzega kot pomagati Belgiji? Ali je Franciji? Dovolimo jim vse, kar govorijo o skrivni diplomaciji; te skrivnosti so imeli malo uplji-va na angleški narod. Kajti pribito dejstvo je, da je angleški narod po svojem parlamentu en glasno glasoval, da se pomaga Belgiji, ker so jo iNemci napadli. In angleški parlament je dovolil vojsko, ker je bil prepričan, da- je vojska za sveto in pravično stvar. Vsakdo, ki je tjil lansko leto v Angliji, mora vedeti, ida angleško Jjudistvo mrzi vojsko, kajti narod je bil prepričan o velikanskem riziku, -ki ga .prevzame Anglija z vojno in prepričan je bil o strašnem trpljenju, ki ga vojska prinese s seboj, toda narodni duh se je dvignil, da brani pravico, ravno tako kot se je dvignil francosiki duh. In če preglasujejo pacifisti, da je talk naroden <lulh zloben ali blazen, tedaj jim odkrito povemo, da nas naredijo nervozne s takimi trditvami.

Torej vse vojake niso blazne, zTcibne ali kapitalistične. Večina vojsk, vsaj na eni strani, se vodi iz plemenitih ozirov. In sreča za Amerikance, vse voj-me, katere so Amerikanci vodili, so bile za plemito stvar, za svobodo in pravico. Če so naši ideali pravi, se ne bodemo spustili nikdar v vojno za sramotne vzroke. Toda da bodemo imeli vojslko, je ravno tako gotovo, kot je gotovo, da nas e-d-en ali druga izmed nas zbolel in da bodemo vsi umrli. Kdaj •bo .pri nas vojska, ne more nihče pov&lati. Toda vojskina ne

varnost se bo veliko zmanjšala, če smo pripravljeni, kar je jasno in prepričevalno za vsakogar. Laž je, kdor trdi, da nepripravljenost ohrani državo pred vojsko, ali da pripravljenost zapeti je državo v vojsko Vojska nikakor ni odvisna od teh stvarij. Vojna je posledica konflikta v mnenju raznrh narodov. iDržava kakor je Nemčija, s težnjo po svetovnem gospodarstvu, bo gotovo produci-rala vojno. Nemške želje niso posledica militarizma1 pač pa je militarizem posl'edica cen želj. Kadar se Nemčija zave, da ne more dominirati svetu, tedaj bo zavrgla militarizem na debelo, in nič poprej, in ta je še daleč proč. In tak diuh se bo polastil blrez dvoma polotil tudi japonskega naroda, objel ga je že skoro popolnoma. Zapisano je v knjigah, da bo Japonska povzročila vojno ravno tako kakor jo je Nemčija. Kdor je nepripravljen in čaka napadov rtarodov kakor Nemčija in Japonska, se ne bo ognil boju, ampak ga bo moral sprejeti. Če bi uivedli v Angliji splošno vojaško dolžnost kakih deset let nazaj, je skoro gotovo, da se Nemčija danes ne bi vojskovala, kajti imela bi napram sebi premočno armado. Ali pa bi bila velika vojska preložena. Vsaj priliko Ibi imeli za mir. Ker se pa Anglija ni zavedala tega, ima danes vojslko, in nobenega prospekta še ni za mir. človeška narava se počasi spreminja, in stoletja in stoletja, ki pridejo še za nami, bodejo videla narode, ki se bodejo bojevali z drugimi svetovnimi narodi za svetovno vlado, in vsi narodi, ki ne bodejo pripravljeni, bodejo lahak plen sovražniku, ki hoče gospodariti nad drugim narodom.

Naši socijalistični prijatelji se niti ne zmenijo ne za ta fak-ta. Oni so ekstremnega, logičnega, precej absurdnega mnenja, da — ker je vojska ana-hronizem in militarizem zločin, narod ne sme imeti ne mornarice ne armade. Tako misli Mor

ris H ill quit. Toda če bi new-

yorsko državo napadel sovražnik, tedaj bi Hiilquit vzel na rame puško in skušal, kakor jt neizvežban, pregnati sovražnika po svoji najbidjši rnočt Argumenti v -takih stučajil« so brezuspešni. iSocijalisti, kakor Herve v Franciji, so Lili tudi pred vojno pravi ljudje, ki so verovali ,da ima človek pravico braniti svoje srce ih svojo hišo. Bodimo torej pravični napram .socijaliamu, in priznajmo, da vsi socijalisti niso podobni našim domačim socijalistom. Toda večina naših ljudij se ne zaveda tega. Mnogo jih je prepričanih; da se Amerika ne more napasti, in iz tega stališča so nasprotni vsakemu -oboroževanju. Pomislimo za trenutek, da elksfpediicija, ki so jo zavezniki poslali v Dardanele, bi bila J močna dovolj, da se izkrca na ' našem- vzhodnem obrežju, razbije naše vojaške sile tam in za-! sede vsako mesto in tovarno [vzhodno od Alleghanskih gor. j To ni samo gola trditev, ampak neizpotblitna resnica in pre-! pričanje vseh vojaških krogov. iX'adafye moramo pomisliti, da je bila dardanelsfka ekspcdicija zaveznikov le mat dogodek, -potem pa (bodete kmalu prepričani, kako silno slabe so naše vojaške priprave.

Omenjeno pa naj bo tu javno, da mi nismo za veliko armad® in ogromno mornarico. Kadar naši politikarji začnejo govoriti o pripravljenosti, tedaj se jim že sline cedijo po graf tu, ki ga zraven lahko naredijo. Toda dan profesijonalne armade je minul. Za našo dbrambo hočemo le našo mladino, da se izuri v orožju. Pri skupni službi se nahaja pot do prave pripravljenosti in pravega demo kratizma. In nismo boječi, da ne bi izpovedali, da smo danes na slabšem kot Nemčija ali Francija v demokraciji, patri-jotizmu in diiibu, napredka.

Ne pripravljenost za podpiranje vojaških interesov in mili-tarističnega grafta, ampak pripravljenost iz ljubezni do miru in domovine.

" -1 ""■ i ■■' 'i. u.i I.I

Se priporoča slav. slov. društvom v izdelavo najlepših in najcenejših dr. slik

Nadalje izdelujemo line poročne in krstne sle, kakor kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene ved

no napge.

Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je najboljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in poceni postrežem.

Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečne božične praznike ter

zdravo in veselo novo leto.

1 » <

J. S. JABLONSKI,

• ■"'' ".H .

6122 St. Clair-av.

Resnica za B radikalce.

'Ali je narodna pripravljenost fipivfljensko* vprašanje ali le politično (kričanje. Zadnje čase se ■p ameriškim narodom veliko Ps|, kako bi moral biti narod P -pripravljen za- vsak sovražen j napad. Drugi (pa temu zopet l oporekajo. (Proti oboroževanju I so posebno naši socijalistični prijatelji. Kdor zagovarja pri-A (pravljfenost za vojno, tega takoj dbtožijo, da podpira kapitalistične interese, kajti socija-listi so obsedeni z idejo, da je vojska igra, katero je znajdel kapitalist na stroške delavca* In take obtožbe se množijo proti vsemu časopisju, ki zagovarja idejo, da mora biti narod pripravljen. In ker je tolilko teh obtožb, se jih .tem laglje prenaša. Kdorkoli bere "Clevefond-sko Ameriko" in sprevidi iz berila, da smo mi orodje kapitani; listov, tega prav radi in sicer '} takoj zgubimo kot našega naročnika. List ni pisan za ljoidi s slabimi možgani.

O tej zadevi piše veliki me-I sečnik ameriški "Metropolitan" i Iz članika, ki je bil prrobčen v 1 novemberski številki, posmema-I ,mo' sledeče:

"Bodi povedano, da naš časopis ni socijalističen organ, in J da ni vadbeni zvezi s socijali-sftiono stranko. Mi verujemo v sooijali stične ideale, in prepričani smo, da če bodemo vedno naprej (korakali -proti tem idealom, da se dajo uresničiti velike stvari. Toda socijalistični ideali in konkretna socialistična stranka ste dve jako različni stvari. Na -primer, socialistična stramka v tej deželi je nepraktična, nima domišljije, preveta je z ''red tape" in polna napačnih doktrin. Jako malo dobrega bo naredila socialistična stranka v tej dežefi, če se ne bo znebila tiranije in hinavstva. Če je^ kaj. kar sovražimo najbolj, je gobez^avost '(cant.) In gobezdavost je strup socijali-stične stranke. V resnici, v tem pogledu- je socijalistična stran-Sica ogledalo naroda v splošnem, i Kajti kot ljudje smo mi jako Pripraven prostor za vsakovrst-t ni hwimbug. In največji hum-|4>i*g, kar jih je bilo kdaj iznaj-denih je socijalistična teorija, daje vojna orodje kapitalistov, ali pa nasprotna trditev Brya-na, da je vojna smešna. Pri modrih ljudeh se smatra Mr. Brvan ikot prve vrste norec.

Če j« socijalistična in Brya-nova trditev, da je vojna orod-je kapitalistov resnična, potem | se je vršila velika vojna za ameriško svobodo in neodvisnost, vpjinajeta 1812 in civilna vojna v interesu kapitala, in George Washington ter Abraham Lincoln sta bila orodje kapitalistov (če ste socijalis-t) ali pa sta bila smešna norca (če ste pristaš Bryana.) Naš list ne vrjaune, da Ibi bil Washington ali Lin-co2n noreo ali orodje -kapitalistov. Sicer je neumno in absurdno prinašati te stvari v javnost, toda pri debati z učenimi I socijalisti in profesijonelnimi Ipaeifisti, morate upoštevati, da Zrnate opravek z otročjimi ljudmi. Rabiti morate besedo enega zla., Socijalistom so imena |Linooln in Washington imena I zgodovine. Danes je vse drugače. Mi živimo v novi dobi. Nihče ne more, bodejo rekli, pri-lapjodalbljati staro zgodovino z Idanašnjo. Mi v tej deželi, po limilosti 'božji, smo imeli nekaj velikih in plemenitih 'bojev v preteklosti. Toda mi nismo IS^t so -biPi ljudje tedaj. Kadar Igfedo drugi ljitfdj-e v vojno, tedaj orni niso veliki [n plemeniti ffckor smo fbili mi, pač pa hudobni in blazni, in njih vojne tfe nepotrebni zločini. Socija-ilisti in pacifisti so jezni, iker se Hfeijfeligija bori za svojo neodvis-H^st im zasmehujejo domnevo, fea je bila Anglija obvezana po-Spgati Belgiji. Da odločno re-§6emo, je nam tako mišljenje Inapram sedanji vojni naravnost Blaizna trditev, kajti kdor to trdi, podpira svoje mišljenje na Ifteto nevednost. Toda če bi bili llprofes. poefis samo nevedni, bi mi imeli le pomilovanje za nje. Toda sofistika, s katero skuša

. 4^Viiila^TBliT:ifrVH»WiM|uhH

" 11 fin ^SnrnmmŠKtm^maJBmmmmmmmKKK^

HI 11 IMtft I Iiuli- I lili il——

"Cl. Amerika" 21. grodn«,' i5.

r - ■ ■

j f j i JABLONSBI.I

1 Slovenski I

j FOTOGRAF j

* 1 M

TEL CENTRAL 2797 W

Slovenska Gostilna

»«««««« A. IB. IColar •••••••

3222 LAKESIDE AVENUE

Voščim vsem Slovencem vesele

božične praznike!

'■1 * * * {

i |tj U .''■

I I

BrS^^ A *

* tBSž

■! '1

vencije, kadar se volijo glavni uradniki.

Nasi ljudje so takega mnenja in razpoloženja, da vsakdo, ki j^ pri volitvah kandidiral in ni bil i al) ran, čuti potem nekako osebno inržnjo do one osebe, ki je'bila izvoljena. Tak človek se praV nič ne zmeni za odločitev večine, ne podvrže se večini društva, in rovdriti začne na svojo roko — proti svojemu dozdevnemu nasprotniku, podpihuje druge, zbira se v kotili krčme in litijska in liuj-ska, in misli, da bo s tem sebi kaj koristil, dočim je v resnici v škodo občemu društvu in organizaciji.

Je dovolj vzgledov, ko se je primerilo, da so taki ljudje na-htijsikali in pregovorili druge, da so se odcepili od društva in ustanovili novo društvo za se-►e. Kajti taki ljudje mislijo, da je društvo radi njih, ne oni radi društev. In nadalje znajo taci pridaniči sejati prepir v srca drugih, razdor se širi po koloniji, pride naprej v druge

Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno

denarje v staro domovino.

PošUjatre ne pridejo ▼ sedanjem času tako brzo naslovniku t roke; pač pa v teku 20 do 24 dni

. 100K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.

Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-

manje pa denarje poslati potom brzojava.

^ _

Prank Sakser

182 Cortlandt Street, New York, N. Y.

6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.

Naše rane

Kdor zasleduje naše društveno življenje po Ameriki, ta je imel priliko opaziti mnogo razkola in prepira med posameznimi društvi in članstvu, ki prinašajo velike škode ne samo dotičnemu društvu, ampak sami organizaciji. Mnogo jih je med nafti, ki mislijo, da so nastale take razmere radi osebnih mrženj, 'komur je pa naše življenje l>olj podrobno poznano. ta ve, da ravno v društvenem življenj^ pride do osebne niržnje najraje pri izbiranju uradnikov meseca decembra, pri Jednotah pa ob priliki kon-

I Prijazna beseda

Slovencem.

(Od nateg« poiebnaga dopisnika.)

So Slovenci — hvala Bogu vedno manj — ki se še držijo Avstrije, kalkor pijanec plota. Slišim, da mnogo naših, ki so kakor avstrijski vojaki padli v rusko vojno ujetništvo, še vedno zdihujejo za Avstrijo, ka-

> kor zgubljeno doibro materjo, , in raje poslušajo psovke tlfcči-teljev, nemšikih oficirjev, .kakor bllago besedo svojih rimskih stražnikov,, onih dobrodušnih mužikov, Oci ibi se radi pobratili s celim svetom.

V domovini nam pustošijo že več kot eno leto maše vasi in mesta bolezni, lakota in vojska. Ječe so prenapolnjene nedolžnih žensk in najboljših rodoljubov. Bahati Mažari in ošabni Nemci z /bičem krotijo onemogle* starce, slabe otroke. Ves svet jc sprevidel in razumel, da je to vojna povzročila nemška osabnost, ki je hotela, da zapoveduje vsem nairodom celega sveta. Usoda Belgije in jeza prč»ti Srbiji, in sedaj nemške orgije na Balkanu, kjer so se nemški princi ugnezdili, vse to nam jasno kaže, da je Nemčija študirala na to, da zruši male države in podjarmi male svobodne narode. In Nemci teh svojih namenov niso nikdar prikrivali. V avstrijskem časopisju s« od početka vojne neprestano piše o tem, kako bodejo tNemci po vojni Ibrez pardona nategnili vajete Slovanom, da jih bo prešla volja še kdaj sanjati o svobodi.

V Ameriki, svobodni zemlji 1 kjeir bi se morali ijudje, ki ne i pojtnijo kaj je svoboda, 'kazati kakor čudesa v gledališčih, kjer bi morali naši ljudje najbolj i spozmati avstrijske vampirje, glejte v tej Ameriki je še tiso- : če nezavednega ljudstva, ki ve- < rtijč sleparju Žotllju in sličnhn pro palica m njegovega kalibra, i

f iti Be klanjajo biču svojih muči- I tefjev in ne odprejo svojega sr- 1

/ Ca milim in toplini besedam

I iydbbde. ' •

* it južne Afrike, kjer si polje- < delci s teikim delom sikušajo j priboriti svojo skorjo kruha, < iz daljne Avstralije in Nove Ze- i laindije, kjer/prebiva marsikak 1 Slovenec, povsod se je našlo < bratov, slepcev pri zdravih očeh ; rojenih sužnjev, nesrečne raje, i brez vere, brez ideala, brez že- t Ije, da jim bo kdaj bolje. 1

Joj, bratje, aH ste vi še ljud- * je? Kje je vaš ponos, kje vam 1 je vroča slovenska kri, kje je • ljubezen za rodno grudo! >

Vas vprašuje silna Rusija, < viteška Srlbija, kulturni svet: s Ali hočete biti svobodni, ali \ hočete še nadalje tlačaniti in propadati? I11 vi odgovarjate: ' ''Raje sem tuji suženj, kakor 1 svoj gospodar!" '

Pamet zastane, srce umira. s Hrvatska, Dalmacija, Istra, t Velebit, Triglav in naše Ja- 1 »Iransko morje naše gore ze- v lene, naše ravnine, polja in s travuiiki, divni sinovi dalmatinski, ki so v par letih znali se s otresti jarma italijanskega; si- c novi Slovenije, ki so ukrotili f Trst, Goriško, ki so ukrotili ? nemške daitševne morilce na [ Kfiroš-kem, ki so nedavno ime- ^ li svoj 20. september v Ptuju *

. in Ljull)ljani, sinovi banovine ( Hrvatske, kUterih mučenikov 1 se še niso ohladili grobovi — banovina., ki ima svoje jukiče, Dojčiče in Principe — in glejte, dobijo se po svetu simovil majke jugoslovanske, ki pljuje na materino mleko, na borbo svojih očetov in bratov, ki so pogazili vse svetinje, se odrešujejo svojemu) 'jeziku, svoji x zgodovini, nečejo svobode pač j pa Micejo: 'Mi smo suižnji, mi r hočemo sužnji ostati. 2ivitta , Avstrija, živele avstrijske tem- j nice, živela avstrijska vešala! ,j Ko me kak inozemec vpraša j po vzrokih te nezavednosti pri , enem delu našega naroda, od- s govarjam to in ono, se opravi- r čujem, perem, ol>dolžujem av- } strijski sistem, žandarske šole, , okuženi zrak, v katerem je ži- r naš narojd, toda — dasirav- h no se mi posreči, da prepričam v inpzemca, da ne sodi zlo o na- j

rv.

HESiESSIZjKUEuESOKSKhI

^ 3528 ST. CLAIR AVE M

PRVA* SLOVENSKA IZDELO ^ C VALNICA DOBRIH SMODK

. V ZJEDINJENIH DRŽAVAH J^1

Posebno priporočam znane smodke S.N.P.J. ^

t««- SI. Dobrod. Zveze, JB. "31" in "Leader" &

^ Slovenska gostilna z ^

^ izbornimi pijačami. ^

VESELE PRAZNIKE VSEM! ^

^MUL; UU ■ jm * - — - * j* ■ « » * ■ A * ■ - ■ * — - LAJ ■ - * ■ » .

ANDREJ JARC,

NAJSTAREJŠA KROJAČNICA

IN IZDELOVALNICA OBLEK.

Slavnemu občinstvu se priporočam v izdelavo vsakovrstnih oblek po meri in po najnovejšem kroju. Obleke in suknje od $18 do $40.00.

V popravila vzamem vsakovrstne obleke, kakor tudi likam in čistim iste. Rojakom se priporočam za vse prilike.

Svoji k svojim! Ji

Vsem Slovencem želim najveselejse božične praznike ter srečno novo leto

ANDREJ JARC j

6110 ST. CLAIR AVE. I

tira in vseh deset skupaj nima j nobenega upljiva, moči in pre-

! moženja.

iKdor želi biti dober član se mora pokoriti večini. Mogoče i je seveda, da se večina kje pre-! v ari ali naredi napako, zato pa je tr^Iia .bratsko posvariti na take pregreške, pa ne takoj sejali razdor in delati zdražbo med člani. Na lep način se veliko več doseže kot z rogovilje-njem proti onim, ki so postavljeni, da društvo vodijo.

Če bi mi .Slovenci v Ameriki delali s slogo in sporazumom, bi bilo naše društveno življenje veliko bolj napredno kot je danes. Če bi vsakdo izmed nas imel na pameti, da vsi ne moremo biti generali amepak da je treba zmagoslavni vojski tudi dobrih vojakov, tedaj bi bilo mnogo bolje. Delajmo torej I vsak v svojem delokrogu složno in napredno za naš glavni cilj, in ta je dobro ime in napredek slovenskih ij^seljencev v Ameriki. u

i kraje, in škoda je povsod. Mnogokrat smo že slišali rojake, govoriti, kako so nagovarjali

svoje bližnje, da se odločijo od društva inmstanovijo novo društvo ' kjer se 'bo strogo pazilo1 na red i.n kjer se l>9 pošteno delalo. Take ljudi jč 'treba vprašati. -zakaj ne pazijo, da se dobro in pošteno dela pri stari organizaciji ali pri starem društvu, zakaj se že pri prejsnih volitvah ni gledalo, koga se bo izbralo. In na to stvar vam bodejo vselej ostali dolžni odgovor. Jasno je. da želijo taki ljudje, da se ustanovi novo društvo le iz tega ivzroka, da b potem tudi oni kaj veljali pri takem društvu, da bi se vršilo vse po njih volji. In v tem gr-mi,i tiči zajec.

Več je vredno eno društvo, močno in postavljeno' na dober temelj kot stotine takih društev, ki se organizirajo povodom enakilh, slučajev, kakor smo jih navedli. Bolje je imeti v naselbini eno močno društvo kot deset, katerih vsako komaj vege-

šem narodu — pa v srcu ostaja silna tuga, ker ne morem prepričati samega sebe, da operem toliko sramoto našega naroda-

Ali ni dovolj eno leto te mučne šole, da se človeku začne u svitn.ti o resnici? tn če1 ne bi

0 'me?i s krvjo pisane zgodovine

• našega naroda, pa jc vsakdo iz-3 med nas v zadnjem desettetjft

• doživel toliko nasilja od strani

- Mažarov, Nemcev in Italijanov

- na svoji rodni zemlji, da ne bi

> imelo med nami biti ene same

- duše, ki ne bi proklinjala tega r pasjega življenja. In če bi Av-

1 strija ničesar druzega ne na-i redila, (kot kar je naredila z na-

• šini narodom zadnjili 14 mesecev, pa bi 'bilo dovolj, da se

> upre v nas vsa<ka žilica, vsa za-1 vednost proti taki pasji vladi.

Med nami je tudi mnogo takih. ki se nahajajo na razpotju.

• Ne vedV#r ali bi prižgali svoje i sveče v.ragu ali Bogu, Srce jim

• radosti poskakuje, ko poslušajo 1 glasove: svoj boš, svoj gospo-. dar v svoji hiši. Imel boš uradnike in vlado, katero si boš sam zbral. Poslušal bos kralja ali vladarja, katerega je rodila slovanska mati. Ime i' boš državo, mlado, toda močno, in 'ko bo 1 tujec vprašal, odkod si ti, tedaj ne boš več ,ra'bil zločinsko in najbolj sramotno ime "Auštri-ja'\ pač pa boš ponosno rekel: Slovenec som! Doma iz svobodne Slovenije, ki je en del velike

Jugoslavije...........Srce mu

igra pri tem in pravi: Glej, tako je dobro, to sem tudi'sam želel, ker to j-e pravično, kajti tudi mi smo ljudje, in zakaj ne bi /bi Vi svobodni i.........

Toda potem se ga pa poloti .-'iimtija: ali se bo drugače zgodilo, če Avstrija zmaga? Doma linami družino in premoženje. Vse mi by propadlo, in avstrijski lopovi se 'bodejo maščevali, in večen brezdomovinec bom.

Razumem neodločnost takih siromakov. Nimajo očij, da bi ocenili, 'kakšen je t>oložaj v tej vojni. Nemški začasini uspehi so jih oslepili, in ne vidijo, na kaj se Rusija pripravlja s svoji

mi zavezniki za poletje.......

Ne pojili i j o, da se Anglija bori za obstanek, in da so v Rusiji dbširne pokrajine, od koder vojakov še 'klicaii niso na vojno, dočim so v Avstiriji zagnali na fronto že starce in otroke. Ti ljudje dvomijo, ker nimajo močne vere, iker niso heroji, ki se znajo žrtvovati za svoje ideak in prepričanje, toda vseeno so to ljudje poštenih src. Ko se prepričajo, da je bila njih bojazen neopravičena, se bodejo vt-tii 1 i na pravo pot in prepričan sem, da bodiejo [Kxlvojili svoje sile, da z marljivim delom nadomestijo, kar so zgulbili. O-svobodena domovina bo imela v njih svoje verne pristaše.

Toda kaj bo pa z onimi, ki nas dailies sovražijo, ker jim pridigamo besedo sloge in svo-boclle? i.Mi bodejo li nesrečniki še vedno štrleli za Avstrijo, potem ko je ne bo Več, in ko se bo na avstrijskih razvalinah razvijalo steblo svobode in enako- , sti?

Jaz sem načela, da teh zaslepljenih bratov še me smemo obsoditi. 'Pričakujemo, da budi oni ob pravem času potegnejo z nami. Kjer so ljudje, tam so tudi grešniki, in kjeir so grešniki, tam so tudi spokorniki. :Na-ša dolžnost je, da neumqjnio delamo "a tem ter da jih otme-mo krempljev krvosesov.

J>r. Josip JedlowskL

O-;-

...........■ (tg^yv

f ■ -j --^-----;------------.... ..;--,-M

FRANK PIRC

SLOVENSKI SEDLAR!

Izdelujem v svoji lastni izdelovalni« vso koijjsko opravo ter prevzemam vsa popravila. Vsakovrstne dobre konjske odeje in plahte po zmernih cenah. Plahte za dež, ceneje kot drugje. Izdelujem žimnice stole in zofe. Popravljam kočije in vozove.

FRANK PIRC,

5911 St. Clair Ave.

»

FRANK 1HELICH, I

6201 Sy. CLAIR AVE.

Papiram sobe, opravljam mi-zarska dela, napeljujem cevi za vodo in plin. Barvanje hiš se izvrši v zadovoljnost.

FRANK MIHELICH,

6201 ST. CLAIR AVE. X

Naši otroci, ko odrastejo šo-

i. gredo naj.prvo v tovarne, in tam klaverno nadaljujejo delo svojih starišev. Izmed 1000 se komaj eden* pobriga, da bi dobil kaj boljšega; da bi prišel kam v državno službo. Čehov in Poljakov imamo,yse polno v -aznih uradih, le Slovenec je menda en sam, ki je v državni službi. Pa vendar je mnogo sirižib vedno praznih, vedno za oddati, in veselilo bi nas, koristno bi bilo za vsakogar, ki bi se povz.pel malo višje in dalje ter si preskrbel svojo živ-ljensko eksistenco.

Glavna krivdla, da naši ljudje, posebno mladina, ne pridejo nikamor, je tisti neumestni strah. Kadar so kam poklicani, pa so popolnoma zbegani. Koliko jih je med prosilci za državljanstvo, ki so čisto zmešani, kadar se jfch izprašuje. in menijo, da uradnik, ki opravlja ta {»osel. je njih sovražnik itd. Pomnite, da uradniki v Zjed. držav so postavljeni za to, da vam uljudno postrežejo, pomnite, da so plačani od vas, od vtisih davkov in se tega zavedajo ter so v resnici prijazni /. ljudmi.

vStfahopetnez ne bo nikjer uspel, korenit, dostojen nastop brez strahu pa pomaga vsakomur naprej. Ne mislite, da je za Slovence sama šapa in šapa. za Slovence, ki imajo bistri duh in zdravo 'naravo, je gotovo tudi kaj boljšega namenjenega. Imamo mnogo trgovin, mnogo dobrih trgovin, in trgovina med Slovenci cvete najlepše, in topo je to. Narod brez svoje trgovine, je popolnoma ?>ropa-del. Treba pa je tudi srednjega stanu, uradniškega stanu, da se dvigne naša zavest in da pridobitno ugled.

Maše uredništvo bi z veseljem dajalo pojasnila o raznih Iržavnih službah, kadar so razpisana. Pridite brez strahu k nam, povedali vam bodlenlo, kaj se zahteva in vam pomagali naprej. Saj smo vendar za to tukaj, da* narodu pomagamo pri vsaki priliki, če je le mogo

če. Izbijte strah od sebe. Mtoo-go dobrega dela se najde povsod, če je le mož za to.

Hitra pomoč pri nesrečfch.

Utopljenje. Kadar dobite utopljenca odstranite z njega Obleko, če jo ima na sebi. Položite truplo na trehuth, tako da glava visi navzdol. S tem iz-praznete vodo iz pljuč. Drgnite truplo. Potegnite jezik iz ust, pri čemur rabite robec. Primite obe roki in jih dvigajte ter znižajte kakih dvajset minut. Delajte to rahlo, toda neprestano. S tem, da držite jezik ven, zaprete nosnice in potlačite "ada-movo jabolko" nazaj, da se zapre dohod k želodcu. Potegnite globoko sapo k sebi in jo vdahnite utopljencu. Stisnite prsa, da preženete zrak in ponovite to kakih desetkrat. Ne odnehajte s svojim trudom. Ljudje so bili rešeni, ko so se osebe cele ure mučile z njimi. Ko začne utopljenec dihati, spravite ga v gorko postelj, dajte mu gorke-ga žganja, svežega zraka in počitka.

Če se opečete, pokrite rano s sodo za kuhanje iti položite mokro cinnjo rta rano. Rabite beljak od jajca in olivno olje, katero je še boljše, če ga zmešate s kredo.

Če koga Nadene strela, pljus-knite mrzle vode na triuplo. Mnogokrat to jako pomaga.

Soloni pik. Odstranite obleko. Prenesite osebo na senčnato mesto in dajte mu ledeno mrzle vode na glavo. Pazite, da bo glava dvignjena.

Če vas stekel pes ali kača ugrizne, Pri vezite rano z vrvjo prav trdno. Tz-sesajte rano ali pa pritisnite razbeljeno železo na rano, ali pa izrežite rano z ostrini nožem, '^ijte mnogo žganja.

Omedlevica. Položite truplo na hrbet, dovolite mmogo svežega zraka in poškropite trup

lo z mrzlo vodo. IFoložite glavo nižje kot je ostalo truiplo.

Kako preskusite človeka, če je mrtev. Držite zrcalo pred ustni i, Če nastane sopara na zrcalu, je človek še živ. Zabodite iglo v meso. Če je človek mrtev, bo ostala luknja, če je živ, se bo zaprla. Položite prste osebe pred močno luč. Če je živa, zgledajo prsti rudeči, če je oseba mrtva, so črni. Če je oseba mrtva, začne truplo razpadati gotovo v 72 urah. Če pa ne, tedaj mora zdravnik ponoviti preiskavo. Ne pustite pokopati mrliča, dokler ni odločno sklenjeno, da je res mrtev.

Kadar vam pade smet v oko, vselej drgnite drugo oko, ne onega, kjer je smet. '

•Kadar se prime obleke ogenj, ne bežite, posebno ne postop-njicah ali na prosto. Vlezite se na preprogo ali zavijte se v blanket. Držite glavo navzdol, da ne vdihujete plamena.

Kadar se vam petrolej užge, ne rabite vode, kajti voda poveča plamen. Nesnaga, pesek ali moka najbolj pogasi ogenj.

Če se' je kdo zastrupil, pošljite takoj po zdravnika. Medtem pa prisilite osebo, da bruha, s tem1 da jo žgečkate v grlu. Pijte gorko vodo ali pa mustard in vodo. Požrite sladko olje ali •beljakovino od jajca. Kisline so protistrup za al-kalije in alkiliji so protistnwp za kisline.

AMERIŠKI DRŽAVLJAN.

V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava Zjed. držav, vprašanja in odgovori za prosilce ameriškega državljanstva." Ta knjiga je edino delo svoje' vrste, in je bila odobrena od sodnije Zjed. držav. Cena knjigi 25^. Rojaki, sezite po njej, tudi oni, ki ste že državljani, ker marsikaj zanimivega dobite v njej. Pošiljamo tudi po pošti za isto ceno 25<t s poštnino vred.

Vsak trgovec bi moral imeti svoj pisemski papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi naša tiskarna po nizkih cenah.

Želim srečne praznike vsem Slovencem. Istotako veselo novo leto!
Se zahvaljujem za naklonjenost v tem letu in želim
vaše podpore še v bodoče.

vV

• r |!i dirPl-Vffii ^iltiiHiii .wimWmH

"CL Amerika" ar. grudna,115.

■I ______________L-1___SSSUSm^ ■ JJLJl^l

Anton Lausin,

SLOVENSKA GROCERIJA.

Kadar hočete čista in sveža živila oglasite se v tej groceriji. Cene blagu držimo vselej kot mogoče nizke. Prijazna
in točna postrežba. |

______

> 1

Odjemalcem se vozi blago na dom. Kredit poštenim ljudem.

► —————______

; Priporočam za praznike fino pšenično ; in drugo moko, rozine, med in orehe.
Fige, pomaranče in rožiči vedno v pol-! ni zalogi.

Anton Laušin,

6128 St. Clair cAte.

L

j »* SLOVENSKA mSg MESNICA! * *

CHARLES ARMBRUSTER I

t B.

Cista si. mesnica. Snažno in vedno sveže meso. g

Vsa naročila se vozijo na. dom« i

6112 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. 1

I Slovenci in državne ■ službe.

lit. Od časa do časa smo priob-H|iyali v našenv listu, seznani ■■Hfrh služb, ikatere razpisuje ifava Ohio. To so dobre in Psta&e službe, in mnogo naših f rojakov je, ki so državljani in | imajo vsaj (nekoliko izobrazbe, | ki bi se lahko potegnili za ta-r k o službo. Država Ohio nam r je zopet poslala posebno pripori Točilo, naj priobčimo nekaj razpisanih služb. Med onimi, za I ikatere bi se potegnil lahko I,marsikak rojalk, so sledeče: | Stražniki za državno kaznilnico v Coluambmsu in drugod, strež-I sntiki v bolnišnicah za iblazne, f stražniki v reformatorijih in dSru^ilfo državnih zavodih. To so jako dobre službe za zdrave može. Plača znaša $80.00 na' I m#sec, in poleg tega ima mož j I stanovanje, kurjavo in živež | I zastonj, poleg plače $80 na [j mesec. Gotovo je meti našimi I Tjnd'mi več zdravih, telesno spo-| iobttiiih mož, ki bi 1 ali ko vpraša-EjH %a to službo. Posebne učeno-■pti ni treba zraven, razven, da Renate angleško brati in govo-■ptf ter povedati koliko je 5x5. iptržavljani z malo boljšo iz-cilyrlzbo, imajo priliko, da vložijo prošnjo za "Claims Exa-phuiier". Pri nadzorstvu tova-) ren in. dlelavyie, plača $1200 na leto. Tudi za to službo ni tre-» ba posebnega znanstva, in ve-||*Mlda je med nami mnogo 1 j u-|,<Hj. ki hi lahko prestali skaisnjo. služb se mM a za tržne nadzornike, da pregledkijejo Igrano, ki je naprodaj v trgovinah, plača $1200 na leto. K Skušnje za vse te službe se k vršijo meseca novembra. Kdor i hoče kaj več zvedeti, naj se o-brne direktno na: "State Civil )■ Service Commision", Colum-lvtr.% Ohio., odkoder bo dobil fe vs^ j)otrd>na nadaljna pojasni-fc la; zajedno tftdi s prostorom in I časom, kdaj se naredi skušnja, ki je popolnoma lahka, takore-poč otročja.

Slavnim slovenskim druitvom priporočam svoje obiime in lepe dvorane za vsakovrstne prilike, kakor druitvene seje, večje shode, veselice predstave, s vadbe in kričine.V dvoranah je vedno prostora^ k<tr jih je pet in so vse velike.

Svoje rojake pa prosim, da me ob božičnih praznikih kaj obiičejo, da se pomenim« kaj o starih časih in spijemo eno kapljico novega viha za boljio in srečnejio bodočnost.

Voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto.

Princip narodnosti.

(Dopis iz Londona.)

K' _

iKo je stopila Italija v bojni plds evropske vojne, je bil ako ne popolnoma porusem, pa vsak strahovito politični in moralhi temelj, na katerega je trojni sporazum naslanjal potrebe hi opravičenosti svoje intervencije v dbrambo Srbije in Belgije. Vlakle, parlamenti, vladarji in javno mnenje držav trojnega sporazuma, vsi ti so tako^ v začetkiui te vojne na najfcbl) slovesen način proglasili načela narodne samostal-mosti, in zakleli so se, da ibo njM orožje, ko podre nemški mililarizem, zastavilo pravico, da cna'li narod* sami odločujejo 0 svoji usodi, da ne bo nikjer več — posebno na Balkanu ne — politično tlačenih narodov. Rusftja-, Francija in Anglija so s tfim sankcijonkale sklep Srbske skupščine, da se srbski narod do zadnje svoj« kaplje kr-■vi bori za popolno osvdbode-nje m narodno zjedinjenje vseh Hrvatov, Slovencev s ivobodnimi

Tddaj je bila Italija zaveznica Avstro-Ogrske. Seveda Italija ni prišla na pomoč svojim nemškim zaveznikom, pač pa je proglasila nevtralnost. In ko so med1 item časom nevtralnosti trgovci cele Italije s sodelovanjem laške vlade za drage denarje prodajali Avstriji b Nemtčiji hrano, kuvino, av-tomofoliaie in -vsakovrstne druge falfrikate in su-roviue, tako da je (bi* od italijanske strani Avstriji odprt pot v svet — se je la&ca vlada uraxfno poganjala t Avstrijo in Nemčijo pod sledečimi pogoji: Italija se odreče pravici, da zabrani Avstri-|i marš preko Srbije do Soluna, it Avstrija Italiji garantira stanovite teritorij a toe (kompenzacije na BaHkamu, in ako ji Avstrija poleg tega odstopi dober cM Dalmacrje, da Ibi Italija absolutno zagospodovala mad Jadranskim morjem.

To je diplomatska zgodovina, katero so potrdili uradni dtokumenti, obelodanjeni v Rimu, Dunaju; Berlinu, Italija ne more nikdar izbrisati iz zgodovine sledečega dejstva: Ita>-lija je hotela, da evropsko vojno proti Nemčiji izkoristi v svoje mateirijalistične svrhe.

tMledtem pa je italijansko časopisje govorilo o dolžnosti Italije, da psvobodi svoje brate iz avstrijskega jarma. In kakor je rastJa težava Avstrije na oni strani, in težave trojnega sporazuma na drugi strani, tako se je tudi olb'jokavala uiso-da avstrijskih Lahov. iN'ajprvo so bili sužnji samo oni v Tri-dentu, v Furlaniji, v Trstu, v malih zunanjih mestih zapad-ne Istrije, pozneje pa se je začelo "-dokazovati" italijanstvo cele Goriške, cele Istre, cele

•Dalmacije in mesta Reke----

iKinalu je italijanska vlada sprevidela, da so na Dunaju jako tinde glave. Zato je bilo treba kam drugam potikati. Vse je kazalo, d'a se bo vojna dolgo vlekla. Nemški naroki je ves svoj dbstamek vrgel na emo karto, in bori se z junaštvom onih, ki jim preti smrt. Nemški sovražniki so se pa začeli šele potem, ko je bila vojska že napovedana, pripravljati na vojno. Živeli so narodi v nadi, da zmaga pravica in poštenost. Sicer jim je bilo jako sumljivo, ko so neprestano gledali, kako se Nemčija in Avstrija čimda-lje t>o®j pretvarja v eno samo velikansko kasarno, toda niso verovali, da se 1>o civiliziran narod pretvoril v bando razfboj-nikov, ki cinicno pogazi vse dbstojcče pravice in isvobode. In ker so po desetih mesecih s-trasne vojne se zavezmiške države prepričale, da so se preslepile v računih, so se pričeli zavezniki ogledovati po novih pomočnikih. In Italija se jim je sama ponudila. Pogajanja z Avstrijo tviso imela za njo nobenega uspeha, zato se je sedaj po nudila- zaveznikom. Sila -kola lomi, Italijo so sprejeli, ker so jo potrebovali, todb Italija niti poslušala ni načela, katera je

proglasil Mazzini, in na katerih načelih počiva edinstvo Italije. Današnja Italija je proglasila načeta imperializma.

Italija je začela govoriti, da hoče svoje "naravne in strate-gijske meje". Med te "naravne in strateigij-ske inieje" spadajo naši najlepši kraji. Srce Jugoslavije: najlepši del Dalmacije, celo jadaransko otočje, Istra z Reko in Trstom, Goriška in Kranjska do Snežnika in Triglava! I! Da bi te "naravne in strategične" meje bile sigurne Italiji, je slednja zahtevala od trojnega sporazuma, da je deset let pomaigajo s svojo armado in......politično suženjstvo južnih Slovanov. Italija zahteva, da se na vsak način prepreči edinstvo Hrvatske z Slovcinci od jedne strani in edinstvo rnnogore in Srbije z druge strani. fXadialj« zahteva Italija protdktorat nad Slovenci. Ako se pa tega ne dovo; li, se nioraijto Hrvati in Slovenci na milost in nemilost prodati iMažarom in Nemcem.

-In Srf>ija?—• O, Italija je ve-* likodiušna s Srbijo: Italija hoče Srlbiji dovoliti, da pride do morja im da se "poveča". Srbija mora bilti zadovoljna — povečala se bo.

Srbija nei zahteva ne stra-Ugijfckih ne naravnih mej. iSr-biija zahteva od Evrope samo, da si osiigura svojo bodočnost da bodejo Jugoslovani prosti tujega jamna, -dia sami odločijo kam gredo. Da pa pademo iz enega suženjstva v drugo, je pa veliko težje i-n bc.T-j sramotno.

Da vidimo stališče srbske vlade, naj napišemo en -članek iz srbskega pol-u rad nega lista "Samouprava", kjer se med drugim bere: lP|rimcip narodnosti tvori »najibbflj prirodno, torej najlbolj zdravo kombinacijo za tvorite v nove države. In prav ter principa narodnosti so se v edino tvorile najlboljše in najbolj svobodne države.

V stari zgodovini so se države, ki so stale na principu narodnosti, najbolj obnesle. In zanimiv falkt, ki ga nam n-uldi

zgodovina, da so države, ki so osta?e verne temu principu, dalje traljale in so več naredile za splošno človeško kulturo, kot države z večjo silo, toda sestavljene z heterogenih narodnih elementov. Iti na.robe: Velikanske države, kulturne države so propadle, ker so spravile peki svojo vlado druge narode, radi razinobojnih elementov v takih državah.

Zgodovinska fatalnost je za nemški narod, ker so upravitelji nemškega cesarstva, prevzeti od miliitarističnih teženj, poza'bili na princip narodnosti, na oni -princip, ki je največ moči dal Nemčiji. Nemci danes že dobivajo hude saldov« te fatalne devijacije.

» * *

Zavezniki so zapisali na svoje zastave kot eno svojih glav- , nih načel: princip narodnosti. In ta izjava je donesla zavezni- | kom simpatije skoro vsega kulturnega sveta. Poselbno so p* | zavezniki dobili simpatije malih narodov, ki so pred vojno | trepetali pred nemškim imperializmom. Ta zavest zavezni- I fcov, načelo svoibod'e malim narodom, jim prinese konečno I zmago.

Ves interes zaveznikov pa ' t u (Iti interes kulturnega sveta i-n člgvečanstva je, da se pri ' določevanju političnega stanja pod egido zaveznikov, ta princip provede v politično res- , nost in da se -brani ta princip do skrajne mogočnosti, kajti ( samo če se narodom da ono, kar je njihovo, te/daj lahko upamo na stalen mir. Samo na principu narodnosti se more uresničiti glavni ideal vsega kulturnega človečanstva.

Ali se bo drznih Italija v očiigled temu kršiti skupno zvezo Jugoslovanov? Ali smemo na druigi strani pričakovati od Nemcev • svobode za male narode? Narod1, misli!

Dr. Josip Jedlowski.

-O-r-

iZgder brez petroleja. Več

dnij že v Zadru ni petroleja. Kar ga je bilo, so prodali po 80 vinarjev liter.

john gbdiin

6025 St. Clair Ave.

6025 St. Clair Ave.

SLOVENSKE DVORANE IN

SALOON

Priporočam se za nakup dobrih pečij za gretje in kuhanje, za premog ali plin Velika izbera najbolj raznovrstnih pečij. Imamo vso kuhinjsko posodo in razno orodje, ki se potrebuje pri gospodarstvu ali pri delu. Kadar želite dobrega pohištva po zmernih cenah, obrnite se na nas.

Nova velika avtomobil ambulanca in bolniik vez eden najboljših v Cleveland*]. Jajko pripravno, da »e prepelje teško bolne rojake ali ponesrečene v bolnišnico. Priporočam se, da vselej pokličete, kadar potebujete. Imamo kjčij i in avtomobile za vse prilike.

Naše cene za pogrebe so vedno manje kot drugie. V tem letu smo imeli več pogrebov kot kdaj prej, znamenje, da nam občinstvo zaupa, ker ne pretiravamo cen in vodimo najlepše pogrebe v naši naselbini. Pri nas, se ne odira siromaških ljudij kot drugie.

ZAHVALJUJOČ SE SLOVENCEM ZA NAKLONJENOST, SEM UDANI

6106-8 St. Clair Ave. JOSIP ŽELE, Slovenski pogrebnik.

Trgovine tel. Princeton 1194 W

__

Najbolje urejeni slovenski pogrebni zavod.

Hišni tel. Princeton 1326 L

a. .»i

tlelke od kmetov za slepe cene.

Strašili so jih z raznovrstnimi bajkami, pripovedovali so kmetom, da je silna množina kmetijskih pridelkov po celi državi

— in kmet se je udal, pa je prodal vse. kar je imel, za nizko ceno prekupčelvalcem.

D asi leto 1915 ni bilo eno izmed najl>olj rodovitnih v Avstriji, pa vendar ni bilo slabo ali nerodovitno. Pridelkov je bilo povsod v povprečni meri in ponekje še nad povprečno mero. Iz tega bi sklepali, da se pridelki ne bodejo ali pa vsaj Initio ne podražili. Toda ravtno nasprotno. Cena živilom je od septembra meseca 1915 naprej v (Avstriji tako poskočila, da morajo oblasti vsak dan po 400 do 500 trgovcev in kmetov kaznovati, ker prodajajo življen-ske potrebščine po takih cenah, da se človeku v resnici studi. Pomislite: riž je po 4 krone kila na debelo, nadrobno se prodaja po 4.75 kron. Kos kruha, ki se je prej dobil po 2 krajcarja, velja danes 6 krajcerjev in še veliko sla-bša (kvaliteta je, kot je bila prej. 'Kako so se mo-^le cene tako zvišati in kdo ima korist ml teh zvišanih cen. Nalivno na sledeči način:

»Razni ai^entje vojnih liferan-tov so se razšli po deželi kot deseti bratje, in podaupovali so »kmetske pridelke od nezavednega in nepoučenega naroda skoro za noben denar, in piali trgovci morajo kupovati te pridelke, kupljene od veletrgovcev, sjkoro po ineza-slišnih cenah, tako, da marsikateremu razpro-dajalctn lasje vstajajo, ko sliši ocenah. Naj nam je en sam primer: Listi i7. starega kraja pišejo, da so po Hrvatskem razni judovski agent je pokupili ves pridelek graha in so ga plačevali -kmetom po 8 — 10 vinarjev liter, 'dočim so ga ti in isti židovski prekupčevalci prodajali trgovcem na drobno po 20

— 25 vinarjev liter. :Prav rsta resnica je s krompirjem, korenjem, pšenico, žitom, sploh in zeljem. V teku poldrugega leta so nekateri veletrgovci za

služili pri taki kupčiji milijone

in milijone, dočim so tnali trgovci propadali kmečiki, grunti -so pa šli na kant. Neki vele-tržec na Dunaju je pokupil ogromne zaloge čokolade, ki je tudi važno hranilno sredstvo v vojni, za 150.000 (kron. To zalogo je potem prodal vojnemu erarju za 6.000.000 kron, in naredil pri tepi skoro šest milijonov. Tai veletržee je dvorni svetnik, baron, žid in bogsiga-ve kaj še, ima mogočne prijatelje v ministerstvu, zgodilo se mu ni nič, in danes še naprej slepari državo. Zakaj ? Zato ker je podpisal en milijon kron vojnega posojila Avstriji? Pomislite, en milijon ikron, za šest milijonov je pa Avstrijo osleparil.

In kakor se je v tem slučaju naredilo s čokolado, tako se dela s poljedelskimi pridelki. Db-tični veletržee, 'ki je osmukal državo, ni bil sojen, in nekateri dunajski časopisi, ki so hoteli prinesti to resnico na dan, so bili zapienje/ni, kajti žid je imel ogromno zaslombo pri mini-sterstvui, Zato pa ljudstvo ne zve za svoje pijavke, in odirati se da. kolikor je pač cesarska postava.

Se en primer. V na-ši Jugoslaviji so letos rodile slive, kakor še nobeno leto ne. Seveda, svet je ves vznemirjen radi vojske, nima denarja za izdela vanje žganja, hranilnice ne plačujejo vložkov, in zato je popustil varenje žganja ali slivov-ke. IPa so prišli tujci, pdkupili so češ-plje in slive za nesramno male s vote, žid je so postavili peči in 'kuhali so žganje, in prodajali so ostanke po dražji ceni kol so kupili slive, dočim imajo še vso zalogo. Velikanski profit, 'kaj. dočim se 'kmet joka po svojem pridelku in strada s svojo družino.

Ali se ne pravi te nepoučeno ljudstvo izkoriščevati ? In tako se godi povsod po celi Avstriji. Slovenski rnteligenciji se po vojski nudi široko polje, da izobrazi narod. Ali ne kričijo ta1- ■ ke .razmere do neba po mašče-! vanju ? Ali mora biti naš narod

v resnici vedno najbolj /a.let in izkoriščan ?

Vlada je vsa v rokah magna-tov. Ljudstvo ne sme ničesar povedati, ker ni parlamenta. Kdo ne želi v takih razmerah, da se položaj spremeni in da se kmetu da vlada, našemu slovenskemu kmetu, ki ga ne bo izkoričala, ampak branila njegove interese?

Nekaj važnih zgodovinski datumov«

Pred iKristom: 1183 je padla Troja, katero so Grki deset let oblegali. 1082 so Egipčaini začeli graditi znane velikanske piramide. 878 je bilo ustanovljeno mesto Kartagina. 776 se je pričela olimpijska doba, po kateri so Grid šteli svoj čas. 753 je bilo ustanovljeno mesto Rim 588 Kralj Nebmkadnezar je osvojil mesto Jeruzalem. 536 je perzijski kralj C i r spustil Žide iz ujetništva, da so se vrnili v Palestino. 480 je Temistokles premagal velikansko perzijsko brodovje, ki je štelo 10.000 la-flij, v bitki pri Saiamimi. Temi-str.kles je imel samo 280 ladij. 55 je rimski vojskovodja Cezar osvojil Anglijo.

Po Kristu: Leta 79 je rimski cesar Tit osvojil Jeruzalem in ga razdejal. 313 se je rimski cesar Konstantin spreobrnil k kristjanstvu in -kristijani so dobili svobodo veroizpovedi. 364 preseljevanje, narodov. 620 slovenski kralj Samo je ustanovil mogočno slovensko državo. 827 je postal Egbert prvi angleški kralj. 879 sta prišla Ciril in Metod med Slovane. 1066 bitika pri Hastingsu. Normani so premagali Angleže. 1096 se je pričela prva križars-ka vojska. 1172 Irska je bila premagana od Angležev. 1215 je kralj Ivan dovolil Angležem takozvano "Magna charta". 1369 je bil zna šero prvi smodnik. 1431 je bila zažgana na grmadi devica Or-

leantsk* 1453 so Turki zavzeli

Carigrad. 1462 je bilo prvikrat tiskano sveto pismo. 1471 je Caxton zgotovil prvi tiskarski stroj. 1492 je odkril Koluimbus Ameriko. 1517 so se začeli reformacijski "boji v INemčiji. <1519 je prišel v Mexico Cortez in jo podjarmil za Spance. >11539 so morali vsi samostani v Angliji zapreti svoja vrata. 1558 je nastopila vlado angleška (kraljica Elizabeta, ki je dala umoriti Mary Stuiart. S tem je bila konečno protestantov ska vera proglašena za uradno nad katoliško, kar se tiče Anglije. 1565 je bilo ustanovljeno prvo mesto v Ameriki, St. Augustine v Floridi. 1572 dne 4. avg. se je zvr-šilo strašno klanje v Pariz.u, ki se imenuje St. Jenne}slka noč. 1588 so Angleži porazili špansko "armado" in s tem odvzeli Spancem svetovno vlado. An* gleži' so tedaj postali mojstri sveta. 1600 se je ustanovila Vzhodno Indijska družba. 1603 sta se združili Anglija in Škotska. 1607 se je ustanovila slavna Jamestown Va. naselbina v Ameriki. 1 (109 so odkrili Hudson reko. 1616 je umrl slavni pesnik Shakespeare.' 1618 se je v Nemčiji pričela tridesetletna vojska. 1620 so prišli romarji na 'Mayflower iz Anglije. 1633 so se nastali prvi ljudje na Man-■•attanu, današnjem New Yor-ka. 1634 so se v državi Maryland naselili katoliki. 1636 se je naselil William Rogers na Rhode Island. 11640 Je Croni-well premagal angleškega kralja Karla. I e ta ' t f»49 j e bil kralj Karo! obglavljen. 1664 so bili Nizozemci premagani od Angležev in New York je postal angleška last. 1664 je zavladala grozna kuga v .Londonu, ki je pomorila 300.000 ljudij. 1666 je velikanski požar upepelil mesto London. 1679 so dobili Angleži veliiko svobodo s tem, da se je dovolil "'Habeas Corpus" akt. 1682 so prišli v Pennsylvania prvi naseljenci. 1690 je bil v Ameriki tiskan prvi časopis in sicer v Bostonu. 1704 so se Angleži polastili Gibral

tarja. 1713 se je v Utrechtu

sklenil svetovni mir. 1759 so Angleži vzeli Francozom Ca-

nado. 1773 je Watt izumil prvo parno silo. 1773 so prebivalci mesta Boston pometali angleški čaj v morje. 1775 se je vršila bitka pri Lexingtonu, kjer so Amerikanci premagali Angleže. 4. julija 1776 je bila proglašena ameriška neodvisnost. J1781 se je general Cornwallis udal Amerikancem pri Ybrk-town. 1788 so prišli prvi naseljenci v Avstralijo. 1789 se jc začela velika francoska revolucija. 1789 je bil izvoljen prvi ameriški predsednik George Washington. 1793 je bil obglavljeni francoski kralj Ludovik XVI. 1796 je zdravnik Jenner izumil cepljenje koz. 1799 je bil Napoleon Bonaparte izvoljen prvim konzulom francoske republike. 1803 je bila država Ijufosiana kupljena od Francozov. 1804 je bil Napoleon Bo-inaparte proglašen za francoskega cesarja. Leta 1805 bitka pri Trafalgarju, kjer so zmagali Angleži. 1807 je Fulton izit-mel prvi parobred. lSrj se je pričela drugn vojna z Angleži v Ameriki. r8i2 se je napotil Napoleon proti (Moskvi. 1813 je ameriški admiral Perry premagal Angleže na Lake Ivrie. 1S14 je bili izumljen tiskarski stroj, ki je podlaga današnjih strojev. '1815 je bil pri Waterloo premagan '.Napoleon in s leni je zatonila njegova slava. i*S 1 g je šel prvi parnik preko Atlantika.. 18^3 se je Ameriki razglasila 'Monroe doktrina, ki pravi, da noben evropski narod se ne sme vti'kati v ameriške razmere. 1828 je bila izpeljana prva železinica v Ameriki. 1830 ■druga francoska revolucija. Orleanosti so prišli na -krmilo vlade. 1835 je Morse izumil br-zojav. 1845 se je priklopila Texas Zjed. državam. 1846 je Howe izumil prvi šivalni stroj. 1846 se je začela vojna med Amerikanci in 'Meksikanci. 1848 tretja francoska revolucija. Republika ustanovljena. 1848 so našli v Californiji prvo zlato.

Za njo:

Uredili smo vse potrebno, da vam kar najbolje postrežemo. Poleg tega pa imate priliko, da izberete zaželjeno izmed največje in najboljše zaloge zlatnine, kar jih je v mestu. Vaši prijatelji prav radi sprejemajo božična darila, Kjer je Hueterjevo ime na boxi, kajti prepričani so, da je dobro. Preglejte te cene in izberite svoje darilo:

Za njega:

Ure od $10. do $200 Fobs 25c naprej Verižice od $1 naprej Demantni prstani od $5 do $500 Pečatni prstani od $3 naprej Gumbi za mašete od 25c naprej Borze za cigarete od $1 naprej Safety Razor od $5 naprej Dežniki od $2.75 naprej.

ODPRTO VSAK VEČER.

Demantni prstani od $5.00 naprej Lavalliers od $2.00 naprej Vratne verjžice $1.75 naprej Brazlete $1.50 in več Broške 50c in več Prstani od $1.00 naprej Toelet predmeti $3.00 in več Ure od $3.50 naprej Verižice od $2.50 naprej

HUETER JEWELRY COMPANY

5372 ST CLAIR AVL

H

e

OBA TELEFONA.

i 'i,'ima rani"'iMi-ij ^ i ^aaffllB^^M

Eno spoznanje.

■|p V _

HK

Naša domovina je po svojem feospodartfk-em karakterju izra-ieita poljedeljska, zemlja. Polje-Belstvo, poljski pridelki, to so Blttovna podlaga narodnemu iMknju, materijalnemu in pro-

Bmemu. Raditega pa polje-Belstvo zasluži, da mu posvetujemo vso pazsnost, kaJkor bi morala to delati tudi vlada in vsi državni organi.

Vojna in vojno stanje pa je 'Odkrilo ja'ko važno pojavo in Jako značaj no obenem; vse zle ikraledice vojnega stanja so zadele naše poljedelstvo, dočim so povoljni momenti, katere jjirinaša vsaka vojna za polje-delstvo, popolnoma izostali. Po manjkanje agrarnega kredita, pedostamje delavske pomoči $a visoke delavske plače na popih, in poleg tega oteškočeno proizvajanje, vse to je silno |pijivalo

na našega'kmeta. Tega pa, kar bi moglo našemu »metu koristiti glede poljedel-Pf|tva, o tem ni bilo ne duha iie siuiha v Avstriji. Vojska pot roll mnogo denarja, in v vojnih |pSfh se kupuje jako dobro, poleno pa poljske pridelke; s BVojimi velikimi in izvanredni-|tti potrebami prinese vojska gbed kmete silne mase denarja,

tako osvežuje in podpira po-||edelce, kar je naravno življenje naroda. Toda do danes smo fe prepričali, da je tako samo p-drugih zemljah, toda, na žalost, ne v naši domovini. In zato nikakor ni črnino, da kmetic v naši domovini tožijo kako iliin gre teško, kako se uničuje njih imetje, in da radi vojne vse strada in nazaduje.

In če bodemo preiskali vzro- 1 fce temu zlu, dobimo kot prvih vzrokov popolno disorganizaci-jo, pomanjkanje vsakega organizacije v področju prometa s po ljedelsfkimi prometi. Veliki tr-g&KlAo kapital v Avstriji je s $iho organizacijo — potem ko je začutil, da poljdelci niso organizirani — pokupil vse pri-

1848 je bila v Avstriji odprav "j

Ijetnia tlaka. 1851 so v Avitrafr j

ji odkrili prvo zlato. 1852 je postal Louis Napoleon franco- !

siki cesar. 11855 se je pričela

■krimska vojna, ko so šli Angleži, Francozi, Lahi in Avstrijci nad Ruse. 11854 je komodore Perry prvi prišel na Japonsko. 1857 se je vršila velikanska re-jvohncija in punt v Indiji. 1857 se je prvikrat brzojavilo iz Evrope v Ameriko. 1861 je progla- | sil Lincoln ameriške sužnje zamorce za svobodne ljudi. 1863 bitka pri Gettysburgu. 1865 se je general juinih ameriških držav Lee udal generalu severnih držav Grantu pri Appopotoma-xu. 1865 je bil Lincoln umorjen.

1866 je bila Avstrija premagana od Nemcev. 1867 je bil ustreljen Maksimilijan v Meksiki.

1867 se je ustanovila camdska f vlada. 1870 se je začela nem-ško-francoska vojska. 1870 je postal Rim prestolica laških vladarjev. 1871 Francozi premagani, nemško cesarstvo zje-dinjeno. 187.1 velikanski požar

v Chicagi. 1876 je profesor RellB izumil telefon. 1881 je bil ustreljen predsednik Garfield. 1889 je postala Brazilija republika. 1894 se je začela vojska med Kitajci in Japonci. 1895 se Je pričela 'kubanska revolucija. 1H97 vojna med Turki in Grki. 1898 špamko-ameriška vojna, ioni predsednik McKinley u-morjen. 1^02 otok Martinique razdejan od Vulkana. 1903 Panamska, republika ustanovljena. velikanski požar v Bostonu, 1904 Rusko-japonska vojska se je pričela. 1906 potres v San Francisciu. 1908 velikanski potres v Italiji. 1908 Revolucija na Portugalskem, republika ustanovljena. '1909 severni tečaj odkrit. 1914 se je

•>ričela strašna evropska vojna.

»

o

Padel je boju pri Kosmirzy-nu v Galiciji Martin. Radovan, |§ najstarejši sin čevljarskega mojstra Martina Radovana v Ljubljani, v Gradišču.

■ft Darilo z, ^rHJ

I Prav lahko bo za vas kupiti vase božično darilo pri Hueteiju 1

■ ^ h'.. ... / ' - •

p^wfm $;vj m t

-u t*"' 7 \¥/y jr ,

r . i w ' | I ^ t ' J i ' m

r' Y( i i i tj I I ? f 'H l) k m

LMj ■ I 'i 'rJr^Tifl ■ ■

PfihvTlJ ti-* ' "-.-'Pl •

r v" «3 "rn

I . ? 1 Viti . j __ • \t "■

^jKjMjsr'B« , . vv vi'Sai

Zahvaljujemo se tem potom prisrčno vsem Slovencem, ki so tekom leta kupovali v naši trgovini in priporočamo se vsem tudi za bodoče. Poštena, hitra postrežba, z dobrim, zanesljivim pohištvom je nase geslo. Kredit damo vsem poštenim ljudem.

Lahko pridete v vsako našo trgovino in poglejte blago in cene Ne pozabite! Dajejo se božična darila vsem našim odjemalcem.

Želimo vam vsem vesele božične

praznike in srečno novo leto!

<% ' <

Cleveland Furniture

COMPANY.

5824 ST. CLAIR AVENUE blizu 55. ceste

Gotov denar ali kredit poštenim ljudem!

Otroške postelje $8.00 pri nas

$5.00

Kurilne peci za plin

$3.75

NAPREJ.

Peči za premog

$2.50

NAPREJ

Garantirane ped za plin od

$10.00

NAPREJ.

Preproge vsake mere

$5.0fr

NAPREJ.

Dreserji

$7.00

vredni $12

Pohištvo za parlor zelo po ceni

$17.00

^NAPREJ.

Železne postelje

$2.50

NAPREJ.

* ' < •

Postelje iz

medenine

Garantirane

$12.50

NAPREJ.

Davenport, se lahko spi na njih

$16.00

NAPREJ.

Shramba za porcelan ste-klen5 vrata

$6.00

kII^ M p R j ^^^ jh^ JJ^ ^^^^

stoji pri nobeni drugi slovenski organizaciji v Ameriki. In s tem je dovolj povedano.

iMaterijalni dobiček od Slovenske (Dobrodelne Zveze nima samo članstvo, pač pa tudi naši clevclandski rjoaki, ki lahko pri tej Zvezi dobijo posojilo na svoja posestva, dočimi naši ljudje poprej niso dobili posojila pri nobeni organizaciji v drugih mestih. Tudi to je dobra, čeprav mala korist za Cleveland.

Slovenska Dobrodelna Zveza je pokazala drugim organizacijam, da se tudi z malim da kaj narediti. Vsakdo je .^koro prerokoval smrt te organize .ije, iposeb.no po drugih naselbinah, oziroma središčih, kjer so centralni odbori organizacij. Čas je 'pokazal ravno narobe, da se je namreč Slovenska Dobrodelna Zveza dvignila glede pre .«o-

P Napredek iiaše organizacije.

V splošnem nase slovenske j^podporne organizacije po Atne-L riki imajo zaznamovati za pre-I teklo leto dober napredek. Niti ffiod ene organizacije se ne ve, da y . bi nazadoval*, ali da bi bila po-tsiebino prizadeta radi izplačila ; velikih podpor, ki ne bi odgo-pvarjale asesmentom. Temu se | imamo zahvaliti, ker so dele-® gatje na raznih konvencijah I prišli do prepričanja, da le do-fpbro urejena lestvica je podlaga I: V vsakega napredka. Tisto staro pmnenje, da za malo denarja ve-pliko podpore, se je popolnoma »ftozabilo in pregmalo. Ako ho-|fceš dobro in gotovo* podporo, Ptnoraš tudi dobro plačati. Tu* g|di delavske razmere so mnogo ppomagale, da so se ljudje opri-■peli naših društev, ker v. teli ča-H^sth vsakdo lahko plačuje eno P ali dvoje društev.

Cleveland kot prva in največji ja ameriška naselbina je logi-I cen kraj za sedež podpornih or-fc- ganizacij. Toda vse do časa, ! dokler se mi ustanovila Slovenia ska Dobrodelna Zveza ni bilo v t Clevelandu nobene centrale za S našo organizacijo, ampak veli-■ kanske svote denarja so romale i iz Clevelanda vsako leto dru-' gam, namesto, da bi denar prihajal od dnuigod v maše središ-p če. Treba je 'bilo misliti na lokalno organizacijo, ki bi temu odpomogla. Mnogo načrtov se *;je tu že naredilo in le malo je > bilo izpeljanih, k^r Cleveland p. je bil takorekoč vedno nave-I z an le sam na sebe, in drugo na-I seLbine niso vselej ri'»c prišle na pomoč, kadar se je v Cleve-k landu kaj pričelo, z izgovorom, da Cleveland je dovolj močan, || da skrbi za sebe in pokale vzgled drugim.

Sin tako se je tudi zgodilo. Ta p moč se je morala pokazati. V IfClevelandu se je ustanovila || Slovenska Dobrodelna Zveza, ||ki ima tekom pet let svojega jfobstanka čudovit napredek, če jlpomislirno, da je dotična Zveza P poslovala ves čas le v tej našel Spini, in se niso Ustanovila no-|,bena društva kje drugje. 1 < Pa še nekaj druzega je storili la Slovenska Dobrodelna Z\ e-l'za. »Prisilila je moralno vse dru-i ge slovenske organizacije, da B so zavrgle stari nnčin plačevanja asesmentov in so odobrile h lestvico National Fraternal Con Ipljress, kakor je od države pred-^ tpisana. 'Prva slovenska organi-Pzacija, ki je dobila postavno do-f volj en je za poslovanje, in ki se | je natančno uredila po postavnih določbah, je bila Slovenska i Dobrodelna Zveza v Clevelan-pdu«, ki je kot vzgled vsem drugI gi ni, četudi starejšim sloven-E«dcitm organizacijam po Ameri-K:ki. Več izmed teh še danes ni-(ma dovoljenja, da posluje v dr-I žavi Ohio, dasi bi bil skrajni da si te organizacije izpo-Plijujejo to dovoljenje od države, Wmt večinoma imajo sedaj vse P^ganizacije »dobro urejeno le-Rstvko, iki je glavni pogoj, da lljda država , dovoli poslovanje.

Želeti «ne bi bilo, da bi država 1 prepovedala poslovanje kaki Šgorganizaciji, in zato je nujno 1 svetovati, da te organizacije ilčimpreje dobe državno dovo-Lljenje v korist svojega članstva, Ida ne bo nekega dne postav-Epjeno ma cedilo. Bolje je, da člo-Kve"k ve pri čem je in je siguren I kot tihotapiti organizacijo.

j,I Slovenska Dobrodelna Zve-pfteje danes 1I300 članoV in čla-Rliic. Premoženja šteje nad $25.

čistega, in to je več kot F imajo »nekatere slovenske orga-pinizanje, Jci štejejo do 4000 čla-pbv. Oblast države Ohio, ki Hpfidzira podporne Jednote se je ^izjavila, da ima Slovenska Do-ftbrodelna Zveza 105 procentov ffivarnosti in premoženja za svo-I/je člane, dejstvo, katero ne ob-

ženja nad vse druge slovenske organizacije, dasiravno je v času svojega obstanka izpl »."a'a ogromno svoto $20.000.

Tu so pokazali zavedni možje i-T* žene Clevelanda, da se da v naši metropoli tnno^o narediti, če si podamo roke in brez . razlike stranlk delamo »kupno za skuipno dobro. So stva.i, ki nas morajo vezati že raditega, ker smo en narod, ene krvi in ker imamo skupne koristi. Je mmogo točk, v katerih se ne I strinjamo, toda narodna pomoč in napredek pa Ibi moral povsod odločevati, da sktupnodelujemo. V Zvezo pride labko socijaKst, katolik, svotoodomisedc, nihče ga po tem ne bo vprašal, glav-g no je, da -plačuje redno ases-mente, da spolnuje pravila. Svoje 0%cbno rrwienje naj nosi vsakdo v srcu, nihče se raditega ne ibo spodtikal. Slovenska * Dobrodelna Zveza ni katoliška, da bi odganjala narodnjake, in J ni socijalistična, da bi odganjala katolike, Slovenska Dobrodelna Zveza je podporna v prvi vrsti, se briga le za podporo svojih članov, in temu dejstvu j imamo pripisovati izjavo držav- | ne oblasti Ohio, da je S. P. Z. glede premoženja na prvem , mestu med vsemi drugimi slovenskimi organizacijami.

Drugo leto ima Zveza kon- ^ vencijo. Od nje je pričakovati še mnogo več tnapfedka, katerega vsi želimo.

Solun.

Malokatero mesto se zadnje čafce tolikokrat v časopisih "Jj imenuje, kakor Solun. Pravijo, da je to mesto dobilo svoje ime še po sestri Aleksandra Veli- | kega. Po svetu je sicer Solun U malo znan, kajti tujci ne hodijo | tja doli za zabavo, kakor v Pa- 1 riz ali na Dunaj. Samo trgoci in pomorščaki prihajajo v Solun. Mesto se od morja vzpenja na hribe in izgleda kakor kak star rimski amfiteater. Na J vrhu stoji trdnjava s sedmimjB stolpi, od koder se vidi še čez mesto v elegantno predmestje, | imenovano Kalamarija. Na golili gorah je videti vedno mnogo karavari, ki spravljajo blago v oddaljene gorate pokrajine. V ozkih mestnih ulicah pa vlada živahno .življenje. Prav za prav je ves Solun le en sam bazar. Ulice so deloma pokrite, ,J reda je malo in snažnosti še manj. Med prebivalci je največ ^ španjolskih Židov, poleg teh je j pa videti tudi dosti Grkov in t Buigarov, Albancev, Turkov in zamorcev ter ciganov. Mesto ima samo še v nekaterih ulicah orijentalski značaj. V tem romantičnem mestnem delu včasih cele ure ni videti človeka. Moderne glavne ulice pa so zi- I vahne, a najhuje je v tistem de- g lu mesta, kjer se stikata zapad- | na in vzhodna razuzdanost. J Mestno obzidje v Solunu sicer J ni več popolnoma ohranjeno, a| ima še vedno 162 stolpičev. So-

• 1 w ^ ^ ^^^ 11

rz= Clevelandska Aiverka zss:

Kil ■■■■■■^B mm ■■■MMM ■■ WHBB^ mKkma M mtm HIB wm ■■■IB m^mmWm M ^^m m Lzceuent advertlllllg I

:■. /f ' 1%'' / / ^^^^ _ I . . f jv,.' ' '. " i

1 i ■ S » •

mm pnansa

Spodaj podpisani se prisrčno zahvaljuje vsem Slovencem za njih podporo v tem letu.

Naša gostilna je priljubljena v vseh ozirih, prodaja samo najboljša in najčistejša vina in žganje, brandy in drage pijače. Dolgoletna skušnja t tej trgovini me je usposobila, da sem lahko sodnik glede kakovosti blaga v naši prodajalni in kleteh, in poizkusno naročilo vas bo prepričalo, da trdimo resnico.

Tu dobite popolno zalogo vseh domačih in importiranih vin, poleg znamenitega Port vina za bolnike in slastnega Klaret namiznega vina. Vsa najboljša žganja in tropinjevec in drožnik, grenčica in drugi slastni likerji, poleg slavnega laškega Fernet Branca in izvrstnih francoskih konjakov, vse to dobite vedno v naši zalogi.

To blago je garantirano pod Pure Food postavo, potem ko je bilo inšpicirano od vlade Zjed držav.

Prodajalna je tako urejena, da se ženskam ni treba sramovati, ko pridejo k nam in kupijo kar potrebujejo. Če kaj potrebujete našega blaga, pridite in zberite si pri nas.

NEKAJ POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE:

Drožnik .......$2.50 galona

Najboljša slivovka .... $2.50 galona 6 let staro žganje .... $3.00 galona

Poskusite naše izvrstno domače vino.

1

- • 1

Mi imamo najbolj pripravne društ. dvorane, plesne dvorane kot gledališčni oder tem delu mesta. Najemnina nizka

Pošiljamo denar v stari kraj popolnoma garantiran. Mi smo oblastveno priznani agentje od države Ohio za pošiljanje denarja ter smo pod varščino. Naša pisarna naj bo vaš stan. Pridite k nam telefonirat, brzojavit, express. NASVET ZASTONJ.

Leo. Schwalb,

6131 ST. CLAIR IVE.

h U ^■EmyV .'If

{far*

Japonska in

A *|

Amerika.

e?1-'!?••», i " ii'" (

Rnaven Anglije ni ndbene države, dci bi bila t«olflco intere-rana na Kitajcem kot je Amerika. Kaikor je Evropa glavni kupec za ameriške agrarne pridelke, taiko je Kitajska glavna odjomalka za proizvode ameriške industrije.

Poteg tega pa je prostrana Kitajska z obilico svojih rudnin, s svojimi plovnimi rekami, < svojimi velikimi in gosto obljudenimi mestti neizčrpljiva in naj*bo4j hvaležno področje ob-1 širnega ameriškega IcapitaJla. Velik del <n»darskHi, žeflesmis-kffli in drlugih industrijskih podjetij na Kitajskem se nahaja v rofkah ameriških državljanov. Ogroimni Ikitaijdki držatvni dolg jc Skoro ves v rokah ameriških bankirjev. Zato pa sadovi marljivih Kitajcev padajo v velikem dehi sv rdke podjetnih Yanflceejev, Oci so, kakor njih sowxllnifici Angleži, pravi mojstri pri iskanju prilik, (kje bi se dak> kaj zaslužiti. Kitajska je za nje, kakor za Angleže in še mdkatere druge narode, dobra molzna kraiva. In zato ni nič čudno, da se Hje Amerika oglasila, ko je Ja-jM>nska Začela mešati se v kitajske zadeve. Ameriška vlada je po »ivojem poslaniku na Japonskem se sledeče izjavita gtode Kitajske: Zeimjliškega prostora na Kitajskem se Japonska na sme dotakniti. Imte-resi vseh narodov na Kitajskem morajo ostati taki kot prej. Japonska je namreč skušala spriwiti Kitajsko popolnoma ipod svojo dlulast. In Amerika se fctolji konkurence na Kitajskem. Amerikanci dbvolljn da se irtikajo v 'kitajske razmere Amgleži, Francozi ,Ruisi in Necnci, toda Japoncem ne dovoli preveč. Zato ise Amerika

fe* z vsemi silami brani, da bi Japonska dortjfla kaj vtft upljiva na 'Kitajskem kot ga ima sedaj. Oeogirafslka lega Japonce I napram Kitajsiki in sorodnost plemena vse to daje misliti, da ' bi Japonci z energičnimi koraki L kmalu izpodrinili ves upljiv 1 drugih narodov na Kitajce. Ja- : ponsika imluistrija proizvaja svo- < je izdelke z imnogo mianjšimi stroški kakor sploh kaika dru- 1 ga industrija drugega narotla. 1 Življen-ske potrdbe japonskega1 delavca so veliko manjše kot f živ^jemske (pot reke delavca bele I pdlti\, in zato japonski delavec ' dela za veliko manjšo plačo M kot kak drug delavec. Posledica tega je, da so jajx>nski izdel- 1 ki na kitajskih tržiščih mnogo M i*>lj poceni, in s svojo malo ce- ' no iatisnejo iz kitajskega 4tr- I govskega središča izdelke vseh 1 drugih narodov. Na drogi str a-11 ni pa pomaga geografska bliži- c na Japonske, da more slednja ; veliko bolij us-pešno izčrpavati J liogastvo Kitajske. 1

Amerika je vse to 'jasno ' sprevidela, im zato je tako ener-r1 gično protestirala proti ekspanziji Japonske na Kitajsko. In k temu pride še plemensko sovraštvo. Japonska je vs'led prevelikega dbljudenja napolnila s svojimi ljudmi skoro vse otoke na Tihem Oceanu. Kar je Italijan in it al i j ain sik i delavec v M Evropi, (to je Japonec in Japon- l1 .ski delavec na daljnem vzhodu: 11 povsod ga bcxtete dobili tam M <loli od Singapore pa vse t ja p" do Vladivostoka in SahaJina, n jk> »vseh azijatskLh in avstralskih otočjih, in po Avstraliji in n Novi ZelaJndiji. Japonec je tr- c govec, kaipitalisr, delavec, ku- n lij, kar hočete. Azijatska sebič- •« nosit in trgovska premetenost g so glavne latstnosti Japoncu. U Radi »voje agilnosti je povsod " uvaževam, todia nikjer ga sim- n patično ne trpijo. Z otočij Ti- n bega Oceana je skušal japonski P element prodreti v Aaneriko. c Toda tu so Japonci naleteli na t« težak odpor. Pred io—15 leti ti se je pričeflo v AmerBci živahno v diedavsko gibanje z mnogimi H štrajki. Na svojo nesrečo se je ravno tedaj pojavil japonski de- p lavski element v Ameriki, in ij prav kakor naročen je prišel k v roke ameriškega kapitala v P l*oju proti ameriškemu proleta-|/ rijatu .Raditega pa se je začda| si

1 silna imrxnja po celi Ameriki proti tem rumenim delavcem

im -konkurentom na imlutirtrij-

nkem polju. Posamezne ameriške države so sklenile mnogo e postav proti japonskemu nase-Ijovanju. Zaman je japonsl^ Mlada posredovala v Washing-"j tonu radi te »mednarodne nepri-j Ijaanosti. Zaman je ameriška dovati pri posameznih državah, j_ kot 11. pr. v Califomiji in Teksas, nobena država se ni ganita, ft da prepove ostre postave prosti Japoncem. V japonski duši j kar plamti tnržnja do 4%aha-te-11 ga Yankee j a", ki nikakor noče, n da prizna Japonca za ravno-Ipraivnega člana civiliziranih narodov. In zato pa skflbi Ja-jijjonsJka za svoj ugled z vsemi I največjimi žrtvami. Dasi je bi-la Jaiponska po svoji zadnji vojni z Rusi vsa izcrpaina, pa se jc *l vendar Japonska dd rstega ča-1 sa neprestano oboroževala, in Idfanes rma Japonca jako močno vojno mornarico, ki 'bi v vsa-kem slučaju mnogo škodovala ameriški, če h\ prišlo do boja. I Zato se je Amerika z vso silo 5 lotila gradnje pa/namskega pre-Jkopa.

Jai]>onski udarec je namenjen J tja, »kjer je Amerika najbolj cfl>-I Futljiva. V Tihem »morju ima J Amerika e-voje kolonije. To so J Havajski otoki netkako v sre-1'1'ini med Japonsko iti San I Francisco in Filipinski otoki, I jt'lgo-vzhodno od Kitajske, ka- , • t ere je dobila Amerika v vojni s Španci 1898. Te ameriške kolonije sa kakor neke vršite most I proti Kitajski. Pa t udi Havaj-I ki in Filipinski otoki so polni J jaipondkih naseljencev. iNarod-li.ia japonska propaganda je pri I njih v potni meri razvita. Posebno Filiiupinski otoki so za , Japonsko neizmerne važnosti. Veliki so kakor cela Japonska lin imajo bujno tropično podne-x C>je, lin zato so kakor nalašč

ustvarjeni!, da postanejo tlruga | Jd( imoviiua japonskega elemen- , ta. . ;

A (Med FiUpini in Havajskimi 1 . otoki se na'haja Maršalsko oto- < . oje. Do pričetka današnje sve- i tovne 'vojne so bili Maršalski < otoki VasJt Nemcev. Preteklo i 1 jesen pa je japonska mornarica hlkupirala te otoke. Od tu je t samo en slkuk do Havajskega j otočja, <la se Amerikancem j vzame njih oporišče za morita- 1 rico na vzhodu. Kakor hitro je t na Maršab^kilt otokih zaplapo- I lala japonska zastava, se je r smatralo v Ameriki to za ne- č prijazen korak japon sike vlade, s Drifdcr se je Japonska zadovo- j Ijila z Marša'! sik im i otoki in r Tsimtaom, tedaj je Amerika s mirno molčala in se bogatila z 1; liferanstvom za angleško, rus- s ko in francosko armado. Odkar ! pa je Japonska začela prodira- t; ti na Kitajsko, je završalo po 11 Ameriki. Med Japonci in Kitaj- k ci obstoji po priliki tak odnošaj z kot Angleži in Nemci: bati se h je, da pride v prihodinji bodoč- n uosti do nevaftnega Iboja med ž Kitajsko. Japonsko in A meri- š ko. 6 s

h

-o--n

Havre in Calais. "

_ i>

Ko so Nemci prihrumeli v

Belgijo, se je belgijska vlada 11

preselila iz Belgije v francosko 0

mesto Havre, ki se zove "pa- 11 riška luka", ker leži ob reki

Seine in ima direktno promet- x no zvezo s Parizom.

Mesto Havre je moderno ■

mesto, kjer je skoro vse novo, f

celo ulični nazivi, ki so sicer Ht

{j*

na Francoskem jako starinrl<i ^ in izvirajo večinoma iz srednje-ga veka. Mesto Havre nima "JJ zlatarskih, rokovičarskih ali u- * metniških trgovin. Vse ulice ^ nosijo historične ali geografič- » ne napise. Posebnost pri teh na- * pisih je to, da kjer se kaka uli- « ca imenuje po kakem znameni- J tem možu, da je poleg imena # takoj zapisano tudi leto njegovega rojstva in smrti. N. pr. Rue Racine 1639—1699.

'Mesto Havre je razmerno še t< precej mlado mesto. Ustanov-ijetto je bilo pod vlado francos- j kega kralja Fratija I. (1515-47) ^ Povoljna lega Havre je hitro zatemnila slavo pristanišča me- ^ sta Raouen, ki je bib dotedaj «

najbolj važno pristanišče V Havre je glavno tržišče za kavo cele Evrope. Mesto Havre

je posebno mesto kot pristanišče. Ko prideš na ulico Paris in okreneš na Gambettin trg,

pa se boš začudil, ko se znajdeš maenkrat sredi samih jadrnic, in vendar si V sredini mesta. In tako je po celem mestu. Široki in ozki morski rokavi se stegajo po oelem mestu, ki ima neštevilno mostov in predorov. In čudimo se, da je ves ta promet omejen na približno mal prostor. Prihajajoči in odhajajoči parniki delajo ogromen sum, škripanje tovornih, voz, dirjanje tramvajev in avtomobilov, vse je živahno in prometno. Prav ugodno sioer ni prebivati v Havru. Ulice so krive in vijugaste ter tesne hiše in obrežje pa posuto s pra;hom, ki se neprestano dviga nad mestom.

Pa vendar je jako ugodno pogledati nekoliko po mestu. Jc jako interesantno. Glavna cekta — Boulevard de Strass-bourg — ki ttctfp ravni črti od železniške postaje proti obrežju — Boulevard maritime — deli mesto v severno in južno polovico. Glavna prometna ulica je Rue de 'Paris, ki vodi od mestne hiše proti jugu. S konca ulice Saint Adresse je krasen, razgled na morje in okolico ter na bližnja mesta Trouvillon, Honfleure. Arhitektonsko lepih zgradb pa Havre nima.

Nemci si na vse načine prizadevajo, da dobijo v oblast Havre, posebno pa še bolj severno francosko luko Calais. (Kale.) Kajti če dobijo Nemci te dvoje mest v rok, tedaj postanejo jako mevarni Angležem. Mesto Calais je bolj poznano kot mesto Havre, kajti v Calais se snidejo vsi potniš ki parniki, in potniki, ki so utrujeni od železniške vožnje ali (d vožnje po morju, se Calais ustavijo vsaj za en dan, da si odpočijejo. Toda Calais nima ničesar znamenitega na sebi. K večjent opaziš tam sil ite trdnjave, enonadstropne bi še, ulice brez živahnosti, po katerih dirjajo vozovi. Ulice so grbaste in netlakane. Mornarji so zadovoljni v tem mestu, meščani pa ne. Potniki večino m a počivajo v hotelih blizu železniške postaje. In vsak potnik, ki pride v Calais, gleda da čimpreje odide. Veteriz morske strani dviga cestni prah, kadar je dež, pa ti mrzlo brizga v obraz. Pa ima vendar to industrijsko mesto, polno delavske bede iti veselih mornarjev — v sebi velik kos poezije. Sloviti August Rodin je k tetnu mnogo pripomogel s svojimi slikami. ki imajo za predmet dogod-e 14. stoletja, ko so leta 1347 zas*ed1i Angleži to mesto in zahtevali smrt šesterih najbolj odličnih meščanov. Rodin kaže v svoji sliki, kako koraka teh šest meščanov iz mesta, da s, svojim življenjem izprosi milost mesta. Takoj pri vhodu v mesto se na'haja tozadevni spomenik. In to je edina znamenita stvar, katero more Calais pokazati obiskovalcem.

Toda Calais je močna trdnjava. Nemci so zgiuibili tod okoli že do 60.000 mož, da -bi se mesta polastili, toda vselej so bili krvavo odbiti. Da je Calais v nemških rokah, tedaj gorje Angliji.

ttinaiaiiiiaiiiiiiiji Ain m iti m n. i«i

nT TJT ™ TJT rjr TJT ?n " ™ UT TT t IT IT IT T W V

Ht 'Hl

w NAZNANILO. tft

tft 8lov«n«kim rodbinam v Clev«- # tit landu In okolici naznanjam, da $ 4H kadar nameravate kupovati pri $ tft May C o., da vedno vpralate za tit tit eloveneko tolmači njo, ki ae na-tit haja v "Foreign Department" In tit tft Vam Je vedno narazpolago. # tu Zahvaljujem ee vnaprej za Va- $ tit io naklonjenoat tjt

* (I04)«t

* TEREZIJA JUSTIN' ® tit ilovenalca tolmačlnja, 8»

* m

tli ih iii ih tli tli ill ill 1S1 iti ill ill ill 1X1 Hi rti iti iti ur iTTrTn^TTrTnwTriTTnTnTTrnTTVT'iT

Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k naiti ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih* se bo prijatelj kmalu dobi) f

1

I

^^M S

jBONCHA

j slovenski j papirar

v

9 Papiramo sobe okusno, z lepim 1 papirjem in po nizkih cenah

I Slovenski gospodaiji, ki so naročili to delo pri nas, so vedno zadovoljni. .

I Priporočamo se rojakom.

I Trgovina s tobakom, slaščičarni 1 in šolskimi potrebščinami.

1 Posebno velika zaloga igrač za božična darila otrokom.

I Želim vsem Slovencem vesele praznike I 6116 ST. CLAIR AVE.

F—^

Frank Pikš

1083 EAST 68th ST.

Slovenska mlekarna.

Vedno sveže mleko in smetana.

Vsem svojim odjemalcem voščim vesel božič in novo leto.

Hvala za vso podporo vpretečenem letu

j

-■'. ■. -g........'LjiL—mi J—l--------i.j--------ijij___m — . 1 .1.......1 . -t-......

TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTTT1

Mrs. IVANA NOVAK I

j

Slovenska ■

• ;. _ j

gostilna. I

- H

Voščim vsem Slovencem vesele praznike! h

, 1

Priporočam se za obilen poset moje

gostilne. jj

f I SLOVENSKA 1 [ § GOSTILNA H

11 6305 ST. CLAIR AVENUE. 1

I % V meji slovenski gostilni dobite j ^ jjj , Tse najbolje pijače, cigare in ||

► $ Vabim Tse svoje stare prijatelje, Jj r jj da me obiščejo ob praznili. i

ij ▼ i

Se priporočam vsem in želim [ jjj vesele božične praznike. H

■ | Andrej Krainz,

I SLOVENSKA GOSTILNA |

Priporoča se rojakom za obilen obisk ob praznikih ! Slovencem voičijn srečne božične praznike.

1113 Norwood Rd.

St Clair Market, j

C. HAMMELM AN, latlnik

6005 ST. CLAIR AVE. 1

MESNICA 1

j aj »H

V naii mesnici se dobiva vedno le najboljie

meso po nitjih cenah kot drugje, ker prodajamo za

gotov denar in ne dajemo znamk. Meso je od 3 do

8 centov pri funtu ceneje kot ige drugje.

Kranjske klobase in suho meso.

Veaele praznike vsem! •

/HHmuvvimwMw .»wiiwtwt^iVHwmwHwmHtHWW,

PSIP OGRIN, 1

SLOVENSKA GOSTILNA

! Po.ebno niz it. cene n vino u praznike:

Rudeče 60c galoa. Belo $1.20 galon. Katavba i; 990 E. 61st ST.

\ Frank Gornik, 1

[ Trgovina s čevlji in moško opravo

6113 ST. CLAIR AVE.

> J Vesele praznike in neve lete! J

^tttttt" TTTTTT ttt Trnr^r T'i"I* 'j' f^'l'qi

|Tfr. škerjanec]

t NAJSTAREJŠA SLOVENSKA l| I BRIVNICA

Želim vtem prijateljem vetelc preznike X

,:v "'j;

: i-

DR. A. A. KALBFLEISCH,

ZOBOZDRAVNIK

PRVI ZOBOZDRAVNIK PRI SLOVENCIH.

URADNE URE: Od 9:30 do 11:30 dopoldne,

Od Z d°o 5 5S* 6426 ST. CLAIR AVE.

Prisrčna zahvala vsem Slovencem za njih blagohotno podporo. Vsem prijateljem in Slovencem voščim vesele božične praznike! Srečno novo leto.

'. ' ......

vseh nad m ciJjev. Pohajkovanje in lemofta je naša stara navada.

Sedeti ob večerih pri mizi in se . učiti, na to nismo vajeni. In

vendar le s podobnim delom in

U i •

' trudom, ki vzame leta in leta,

0 . • •• i • j je .mogoče pričakovati sadov.

* (Trdne volje in potrpljenja

' ter vztrajnosti nam manjka.

i • _ t ' Zgornje besede se slišijo pe-

simistično, pa saj je tudi slika ^ slovenskega naroda pesimistična. Večina mas Slovencev se sa-mi ne po/namo, Ker se vrtimo vsi skupaj v enem kolobarju. . Ako bi bil Slovenec nastalisčn Aiinerikanea, potem bi videl naše napore in pomanjkljivosti.

Da se bo pesimizem spremenil v optimizem, kar se tiče Slovencev, naj upoštevamo sledečih enajst napovedi j, katere , naj vsak čitatelj tega .lista sltra- ; ni in se jih nauči na pamet:

Prva zapoved: Imej vero v , svojega rojaka!

iDruiga zapoved: Ne dajaj < svojemu rojaku nespodobnih i imen!

Tretja zapoved: Obhajaj na- ' rodne praznike s pravo spod oh- ^ nostjo — spominjajte se naših g velikih mož. \

Četrta zapoved: Spoštuj svo- c je>ga rojaka vsaj toliko kot tuj- & ca, da te bo tudi on spoštoval, U in da vam »bo obema dobro na <] zemlji! 1,

Peta zapoved: Ne ubijaj do- ž brega imena Slovencev z ne- p vednostjo in nespodobnim ob- £ nasanjem! n

Šesta zapoved: Ne klafaj .v ti pričo žen in otrok! s

.Sedma zapoved: Ne laži se »arnemu sebi, da dovolj znaš. / Uči se a/rifgTcščine in amerkani- ( zacije! p

Osma zapoved: Ne kradi sa-H) menili sebi časti. Smatrai sam si sebe in rojaka toliko vrednega \ kot smatraš tujca! ji

Deveta zapoved: Smtaraj '!

svojo ženo za človeško bitje in

jo spoštuj kot samega sebe.

Deseta zapoved: Zeli svoje- '

•• ii

mu rojaku pur • entov prniita,

ne nosi par dolarjev tujcu.

Enajsta ^a:>>ved: 'Vastopnj ^

in živi kot !itcli^enter. človek! N

P"

--o . n

ke, in čelo najbolj konservativ- f ne sprejele Jugoslovanski pro- j

gram kot skupno podlago s hrvatskimi strankami. Slovenci zahtevajo zvezo z Hrva'ti in zahtevajo, da se jih spravi v ppli-tično enoto jugoslovanske države.

Seveda, stranke v starem kraj'W, oziroma voditelji, morajo skrivati v najbolj globokem kotm svojega srca te in enake programe in ideje, ker Če pride avstrijska vlada na to, ni dovolj vešal po celi Sloveniji, da bi se obesilo vse naše ljudi. Eno ipa je: Nado nam daje ta slovenska zavest v stari domovini I Po trpljenju vojne, lahko pričakujemo dan vstajenja, če je 'narod zaveden.

-o-

Boj v Champagne.

(Nemški listi so izračunali, da je pri francoski ofenzivi v Champagne, ki je začela 22, septembra in je trajala tri dni bilo na fronti 25 kilometrov od-dawi'h več kakor 50 milijonov strelov, kar je veljalo več kakor eno milijardo frankov.

Mleko ne Nemškem. Pruska vlada je izdala stroge odredbe glede porabe mleka. Prepovedala je prodajanje smetane, porabo mleka za izdelovanje slaščic in za kruh ter iz ' delovanje barv. Ker se na Nemškem izvršitev takih »naredb strogo nadzoruje, upajo, da jim ne bo zmanjkalo mleka. Spečega primorskega begunca so hoteli zakopati. Pri Solnogradu se nahaja več beguncev z juga. Neki dan je nekdo u<mrl. Prišli so pogrebci, da ga prenesejo na pokopališče. Na vprašanje, kje se nahaja mrlič, je sledil odgovor: na tretji postelji od vrat. Sli so v sobo, (pograbili onejga na tretji postelji in ga nesli ven, da ga položijo v krsto. Ali nemalo so) se začudili, ko je začel "mrtvec" gibati in kričati: Kaj ho-čeje, kaj sem vam storil, pustite, me, da bom spal naprej! Pravi mrlič ni bil na tretji, ampak rna četrti postelji.

e zjedinjeni.

n

n '/ •

l» Posebni dopisnik Jugoslovanskega Odbora v Ivondonu 1 poroča, iz Ljubljane:

Ob začetku vojne je bilo ve-

* l'ko število slovenskih inteli-1 gen tov, bodisi poslanoev, du-

* hovnov ali profesorjev prije-' tih in vtaknjenih v ječo. Ti Ijud-' je še danes zdihujejo v ječi, da-■ si je vojna z Italijo dala Av-1 s t r i j i izvrstino priliko, da se po-

' žene za lojalnost Slovencev s ' tem, da Slovencem predoči nevarnost, ki preti Sloveniji, če Italijani udrejg na slovensko zemljo. Slovenski vojaški od- * delki so že neizmerno trpeli v Srbiji in v Galiciji, toda avstrijska vojaška oblast ne more odpustiti Slovencem, ker so -e podajali v masah Rusom v Galiciji, 4n dejstvu, da so Slovenci pred vojno enoglasno ( sprejeli jugoslovanske ideale. * Tekom pretečenega tedna je s vojaški poveljnik v Ljubljani ' se v nekem govoru izrazil, da 1 vsi Slovani vstevši Slovence in s celo Slovenska Ljudska stran- ^ ka, so se izkazali za Avstrijo kot nezanesljiv element. In ra-ditega po vojski ne bo dobil ni- S hče nobenih pravic kakor Ma- ^ žari in Nemci, in da se bodejo * po Vojni vsi računi poravnali s v Slovenci. Take izjave imajo " namen, da se map ne itak ob- s' nupno stanje slovenskega ljud- s stva. n

Se predno se je začela vojna ^ z Italijo, je bila Slovenska Ljudska stranka (klerikalci) popolnoma izolirana, dasi je ^ f>ila med vsemi slovenskimi n strankami najbolj avstrofilna. Mase ljudstva so se približale ^ jugoslovanskemu gibanju, do- 11 čim je klerikalna stranka le iz tj Dunaja pričakovala vse dobro-te za slovenski narod. In to na- P rodmo mišljenje se ni nič spre- P1 menilo tudi potem ne, ko je s< Italija pričela z vojno. Radi v< silno delikatnega položaja, ki vlada sedaj, je nemogoče mi n poročati o detajlih, toda mož- it no mi je pa naznaniti vam, da č<

hs

0

jj Prvo in edino Slov. podjetje j

1 mehkimi pijačami. 1

i=hhi i

s mm I

*

g Fin, vedno svež pop, ginger beer, črešnjeva vo- ! S da, kola in vse druge mehke pijače. Zahtevajte S 5 po gostilnah, da dobite mehko pijačo, delano ! JA pri slovenskem podjetju. Dolžnost nas vseh je, i

2 da podpiramo Slovence. H

8S Vsa pijača se izdeluje v čistih, sanitarnih j prostorih, vse steklenice so sterilizirane predno | se zopet rabijo. *

\ VSA NAROČILA SE RAZVAŽAJO j

5. ' 1

c/>q

i Double Eagle Bottling Works

I J. POTOKAR, vodja. J

^ 4126 ST. CLAIR AVE.

VOŠČILO IN ZAHVALA. I

BP I

JOSIP BB ZAJEC

Prodajalec hiš in lotov. Zavarovalnina« j^B^jjj^B 1378 East 49th St., Cleveland, Ohio

s

I

Konec leta se bliža, božični prazniki so tukaj, zatorej menim, da sem dolžan voščiti svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto! Zatorej, dragi prijatelji, želim vam vsem skopaj vesele božične praznike in srečno novo leto, kakor si sami želite.

Iz celega srca se vam zahvaljujem za podporo v tem letu in se vam priporočam še za prihod-njo leto, kajti v tem letu ste me dobro podpirali, in ne pozabite še v prihodnjem letu, da sem vaš rojak in prijatelj vsakega rojaka, če mi le škode ne dela s tem, da me obrekuje in krade dobro ime. S' takimi ljudmi pa obračunam po njih zasluženju, kajti jaz jim ne odpustim, četudi jim je duhoven odpustil in mu povedal, da mu je tudi Bog odpustil. Naj pride mene vprašat, pa mu povem, kdaj mu bo odpuščeno.

Rojaki, ne poslušajte ljudi, ki pravijo: 0, saj ga poznam, vem dobro odkod je doma, tam iz hribov je, doma je krave pasel, druzega še ni nikdar delal, tukaj v Amerik pa hoče biti gospod.

Rojaki, pomnite, da taki ljudje ne vedo kaj govorijo. Če je človek rojen na vrh hriba ali pa v hlevu, temu vendar človek ni sam kriv, da je pa človek hudoben, je pa sam kriv, ker bi bil lahko dober, ne pa hudoben.

i g , CENTRAL 6494 R 1

* ji 1 • -; 1

......

Pf: » # •

ivrMiicnc iiiioH.

HHr#.'-

I

p S?ovenci smo se od ndeda, razvijali ibrez vsakega sistema, p" tako tjavendan. Poslušali sme tujce in jih ubogali, zlepa ali pa

| zgrda. Včasih smo zaropotali, kadar nam je bilo dovoljeno, kadar se je pa šlo za resem nastop, smo <se sprli in položili svojo iglavo ponižno na tla, da nam je tujec stopil na vrat.

S?ovenci smo se pričeli naseljevati v Ameriko pred več desetletji tudi tako tjavendan. Sli smo po vetru. Prijeli smo za vsako delo, katero so nam Ame-rikanci dali v roke. Nekateri so zašli v jame, kjer so jim potisnili v roke pik in sveder, drugim zopet so odkazali delo v plavžih, drugi so šli vleči žico, tretji so prijeli za druga teška dela. In pri tem delu smo še sedaj po 'dvajsetih ali tridesetih letih.

Naselbine so se razvijale prav enostavno. »Najprej ena ali dve družini s par ducati lH>r-derji, pozneje majhna vasica, čez več let so nastale velike naselbine, kot 11. pr. Cleveland. Navzlic večji obliki so pa 'naselbine še vedno podobne onim pred več desetletji. Se vedno še (počutimo kot borderji, ki se kregajo, zmerjajo in ponižujeta druig drugega. Vsakega rojaka smatramo za osebo, ki ni vredna spoštovanja. < )dkrjjemo se pač tujeii in ga lepo čedno pozdravimo, toda jako j>onižno, da preponižni smo proti njemu, rojaka pa še vedno pozdravimo s ''hudičem", "vragom", 'krevijo", im sličnimi lepimi priimki.

Se vedno smo zadovoljni, da nam drugi narekujejo in odlo-% čujejo ipo naši naselbini. Tuji tngovci im obrtniki delajo dobi- ^ čok, domači naj pa podpirajo vse narodne ustanove.

Angleščine Slove 1x1' ne po-t rdi>ujemo, ker smo pripravlje-š oi vleči žico celo življenje po ( tovarnah ali pa kopati premog, } zariti pod zemljo. Izjema so starejši rojaki, ki si žele več j znanja, ki so pa prestari za uče-nje. 'Mlajši fantje so pa brez

žavc zahtevajo le dve priče.

Testament ne more narediti človek, ki je i<Ujot, norec aK človek, ki ni več pri zavesti ali mladoleten, to je, da še ini spol-nil 21. leta.

Slovenci, ki spadate k dru*t-vom, Jednotam in Zvezam, ne delajte testamenta, ako nimate 1 premoženja; ako pa imate premoženje, potem ne vtikujte Je-dnotno ali Zvezino zavarovalnino v testament, ker po vaši smrti ima žena ali nasprotno mož veliko sitnosti in nepotrebnih stroškov; kajti kdor je pri Jednoti ali Zvezi vpisan za dediča, isti ostane dedič in tu ne pomaga noben testament, pa naj ga naredi katerikoli notar ali sodnik. Ako hočete vi pri Jddnoti ali Zvezi spremeniti dediče na vaši polici, obrniti se morate vedno na društvenega tajnika, kateri izpolne "Prošnjo za spremenitev dedičev", kar je edino postavno in veljavno in vse druge oporoke ao nepotrebni stroški in sodnija se ne ozira na vsebino take oporoke, ki nasprotuje Jednoti ali Zvezi in državnim postavam, v kateri je Jednota ali Zveza inkorpo-rirana.

Vsak, ki stopi v društvo in Jednoto ali Zvezo, že pri vstopu naredi svoj testament, tedaj je samo ob sebi umevno, da je vse potrebno vkrenil glede Jedno-tne ali Zvezine zavarovalnine.

Večina Slovencev, ki spada v Jednoto airf Zvezo ima svojo o-poroko pri Jednoti ali Zvezi narejeno na ženo im otroke; zelo dofbro Ibi bilo, če bi vsak navedel, koliko zapušča ženi in koliko otrokom, kakor n. pr. ako je zavarovan za svoto 1000.00 dolarjev, naj bi vedino in takoj pri vstopu, ako je ože njen, in da ima otroke, pustil \ipisati $500.00 ženi Mariji in $500.00 otrokom in na ta način ima v slučaju smrti zopet od-stramjenih nekaj zaprek. Najdejo se pa seveda še možje, ki ne vpoštevajo žene in pravijo: ''Zeni nič, otrokom vse!" In posledice so, ker žena ni dobila po možu> nikake zapuščine, premoženja tudi me, delati ne more,

da bi preživela sefbe in družino,

primdrana je ofbrniti se do sodnika, da ji privoli rabiti otroški denar, kar ji seveda vsak sodnik dovoliti mora. Nasprotno

pa naj vsak mož premisli, ako bi mu umrla žema in zapustila vso njeno zavarovalnino otrokom, kako bi se vendar tak mož ipočutil, ko ne bi prejel pol centa po smrti svoje žene, delal vsak dan, zaslužil slajbo in moral s svojim ipičlim zaslužkom preživeti sebe im družino, dočim bi otročji denar ležal mrtev na Ibanku?

■Kdor ima svojo oporoko narejeno polovico ženi in polovico otrokom, mora žena po tno-•ževej smrti ali mož" po njeni smrti vložiti ma zapuščinsko sodn^jo naj prvo zadnjo oporoko ali testament, kateri mora biti potrjen od sodnika. Tudi priče morajo na sodiaijo, da prisežejo, da je testament podpisan od ramjke in da je isti spis res njegova zadnja oporoka.

Nato mora vložiti prošnjo za varuha ali "Guardian" in zopet drugo prošnjo vložiti za oskrt>-nika ali ''Adinistratorja", ako je bilo premoženje, ako pa ni premoženja, in je v Jednotini ali Zvezini polici zapisano, da ranj'ki zapušča polovico ?eni in .polovico otrokom, tedaj .mora žena vložiti samo tprošinjo za varuhinjo ali "Guardian", ker Jednota ali Zveza ne plača otročji denar nikomur druze-mu, kot le od sodnije postavljenemu varuhu.

Ako ni premožemja, je varuh vedno lahko oče ali mati otrok; ako pa je premoženje, mora biti oče ali mati oskrbnik ali Administrator in voliti si mora kakega zanesljivega varuha.

'Položiti mora varstvo ali bond, navadno še enkrat toliko, kolikor znese zapuščina. Varstvo si la'hiko preskrbi od dveh premožnih Slovencev ali pa tudi od Bond kompanije, katere pa po navadi visoko računajo. Otročjega denarja se brez dovoljenja Probate sodnika ne sme rabiti; le v slučaju, da oče ali matice more otroke vzgojiti, oblačiti in šolati, mora

se obrniti do sodmika. Kdor pa je premožen, mera otroke sam

vzgojiti. Vsako leto mora dati račun, kje in koliko je denarja.

vDrugi slučaj je: Oče in mati, eden umrje, imela sta premoženje na ime obeh; recimo umrl je oče in zapustil premoženje testamentarično, to je, naredil je zadnjo oporoko in izročil vse posestvo ženi, tedaj spada po moževej smrti posestvo ženi in seveda od posestva otrokom nič, edino, kar so dobili od Jed-note ali Zveze in če je mati prava mati svojih otrok, gotovo ne bo istih zavrgla in po njeni smrti lahko še vseeno premoženje pripada otrokom. Nasprotno pa, mož je umrl ibrez testamenta, tedaj sodnija prizna polovico posestva ženi in polovico otrokom. Kdor pa je naredil testament in v njem določil oskrbnika im koliko premoženja je žene in koliko naj spada otrokom, je samo ob sebi umevno, veljavno.

Kakor že omenjeno, treba je vložiti prošnjo za Administratorja, in položiti varščino, ki jo določi sodnik in 30 dni po imenovanju za Administratorja vložiti mora "'Popis premoženja ali Inventory" in po preteku anega leta, ako ni nikakih zaprek, mora položiti zadnji račun in vsa zadeva je rešena.

Oskrbnik ali varuh je lahko vsak, ako ima premoženje ali ne, ker položiti mora varščino, podpisano od dveh posestnikov in tukaj mi nikakega vprašanja ali ima sam kaj premoženja ali nič, ali mogoče več, kakor oba, ki se za njega podpišete. Vsak ki se podpiše za tako varščino je osebno s svojim premoženjem odgovoren, da bode isti za katerega se je podpisal, službo kot Administrator pošteno in točno izvrševal.

Oskrbnik in varuh v eni in isti zadevi ne more nihče biti.

Za vse te prošnje naj se vsak prizadeti obrne nar&vmost na enega clerka v Probate sodniji, ki drage volje vse zgotovi in vsakega podučP. kako se mora

'mati in kaj ima spolniti.. Kdor ne za angleškega jezika,

seveda potrebuje tolmača, isto-tako, ako je" testament narejen v našem materinem slovenskem jeziku, treba je dati testament prestaviti v angleško in isti, ki ga predstavi mora pred javnim notarjem priseči, da je zmožen obeh jezikov in da je testamemt dobesedno prestavil; kdor pa razume dovolj dobro angleško, ne potrebuje ne tolmača, še manj pa kakega advokata, kajti kdor uboga klerka in ne stOTi nobenega koraka pri posestvu ibrez sodnijskega vedenja ali .dovoPjenja, me bo nikdar imel sitnosti, kdor se pa ne zanima in postane brezbrižen in dela po svoji volji, pa mora na vse zadnje majeti advokata, ki s prošnjami zadevo reši in si seveda za svoje delo pošteno računa. f Nekaj načrtov zadnje oporoke.

Načrti za testament so različni: v Zjedinjenih dTŽavah so največ v rabi sledeči: Zadnja oporoka ali testament, od

Jaz, John Doe, mesto Cleveland, Občina Cuyahoga in država Ohio, star 54 let, naprav-ljam sedaj, ko me moči še niso zapustile im mi je vest še neskaljena, svojo oporoko in testament, s katerim preklicem vse poprej narejene oporoke.

Prvič: Moja žeVja je, da se vsi moji dolgovi in pogrebni stroški plačajo iz mojega posestva, takoj po moji smrti.

Drugič: Za glavnega dediča in izvrševateljico tega testamenta imenujem mojo žemo Je-ro.

Tretjič: Premoženje pod št. 12756 St. Paul Street, Cleveland, Ohio, zapuščam sinu Ju-žefu, do katerega pa ima pravico še le ko je polnoleten. U-žitek od tega posestva spada ženi Jeri, dokler ni sin Jožef star 21 let.

Cleveland, Ohio, dme 211. fe-bruarija A. D. 1915.

\Pbdipis .....................

Stanovanje ...............

Predstoječi spis je bil podpisan po imenovanem John Doe v najini navzočnosti, prečitan in raz tolmačem vsakemu od na

ju, da je to njegova zadnja oporoka aH testament m ma njegovo zahtevo sva v njegovi navzočnosti in v navzočnosti naju ^podpisala najima imena kot priče v Cleveland-u, Ohio, 21. februarija A. D. 1915.

Podpis .....................

[Naslov ....................

Podpis .....................

iMaslov .....'................

Priče.

Nato sledi podpis in izjava obeli prič. Kdor pisati ne zna, mora si vedno dobiti enega rojaka, ki mu testament spiše in prečita, in ako je vse v redu, tedaj maj 011 testament podkri-ža (X) in isti, ki testament piše, mora podpisati njegovo ime in svojega, na primer tako-le:

Njegovo ime : iMatevž Cadež.

'Podpisal: Jurij Umek.

J. J- J-

Avstro-ogrsko in nemško blago za Ameriko.

' Morning Post" poroča iz Washingtona: Atwleško poslaništvo je obvestile^ državni oddelek, da se avstrijsko, ogrsko in nemško 'blago, ki se nahaja sedaj v nevtralnih pristaniščih, daje na razpolago ter se lahko

............

odpravi v Ameriko. Blago je bilo nakupijeno že koncem marca 1915, od ameriških uvoznih trgovcev.

Skrivanje živil

V Krakovem so policijske

preiskave pri trgovcih z živili razkrile velikanske zaloge masti, špelia, riža, moke in drugega blaga. Vse te zaloge so bile

zaplenjene. Tudi v Lvbvu s6 imele preiskave podobne uspehe.

Železnice na Pruskem.

Za gospodarsko napredovanje vsake države so železnice največje važnosti. Glasom izkaza ima Prusija v 1. 1915. celih 40.000 kilometrov železmic. To je jako mnogo namreč v razmerju z velikostjo Prusije. Prekaša jo samo Belgijaf

Temeljit konec

je napravil v Budimpešti skladiščnik Ivan Kasza. Videč kako odlični vojni liferantje goljufajo vojmo upravo pri dajatvah za armado, je še Janoš 'Kasza poskusil na ta način svojo srečo. Toda izpodletelo mu je in Obsojen je bil na sedem mesecev. Ko je pa še izvedel, da mora škodo povrniti, je napravil .temeljit konec; ustrelil se je.

Primož Kogoj

Slovenska kavarna

Biljardni prostori in druga zabava. Tobak, cigare in cigarete.

Fine kranjske klobase.

Vogal E. 39. ceste in St. Clair Are.

4 4 4 4444444444M4*

'■•if -jf ' ' / ¥ 4fff k '•' ' «9 flat*M' : ; JbB mm H ffif .• Sr>'* ■ ■SjflP

Prva hrvatsko - slovenska trgovina s pristnim doma izdelanim tropinjevcem in finim vinom.

_ .<•..... . ' ^ It ■) F . 'v k ,. ':./' ' . * -• 1................ <<2. '.i L:}

JANKO POPOVICH

2537 St. Clair A ve.

Na tisoče mojih rojakov priznava fino kakovost mojega pristnega vina in tropinjevca. Prodam na leto do 40.000 galona vina, in do 5000 galonov tropinjevca, katerega sam kuham.

Pošiljam na vse strani Amerike. Pišite po cene. Za vsako po-šiljatev jamčim. Ko enkrat naročite, ostanete naš odjemalec.

JAMO POPOVICH, (stric)

GOSTILNA IN DVORANE ZA DRUŠTVA

Zadnja oporoka ali

da umreti nfaramo, kje, to vendar nikomur

in ravno glede tega je ga potrebno, da naprej oporoko ali testament, ko je še zdrav; ravno tako nam ni zna/na naša prihod-njost in nihče ne ve, kje ga čaka nesreča, to sekundo je še poginoma zdrav, čez pol ure v >oknišnici in mogoče celo na operacijski mizi. Prvo vprašanje, ko .ga pripeljejo v bolnišnico je, si li že narodi; testament? hi odgovorim z dolgim ''Ne"! pd;aj pa sorodniki »hitijo od Milega do druzega, da naj gre opisat oporoko.

Iptem Slovencem maj bode snkrat za vedno pojasneno: Za-fnjo oporoko ali testament sme larediti vsak človek sam in sili v svojem materinskem jezili ako 2ma le pisati in da je pri sdravi pameti in to je menda *dino še na svetu, kar je dovoljeno tudi po celem svetu, da fige vsak posameznik storiti po lastni volji brez nasvetov B ibrez notarjev ali kaikih za-l&tinih ipisačev. Ko se testament foiše, se ga mora prečitati dve-tta osebama, ki se potem podpišejo kot priče. (2 priče za dr-savo Ohio.) Isto velja za staro Ipmovino, samo, da za tja morajo biti štiri priče. Torej, kdor |jia pisati in da ima premoženje, naj naredi oporoko sam, Jfckler je še zdrav; nihče ne po-tebuje kakega notarja, samo Ive priče naj pokliče, katerim laj testament prečita, in ko ga |ričcv.podpišejo, naj istega spra-ri v varen kraj.

j/Zjedinjene države ameriške imajo za nekatere države glede |ir6sti posefbne postave, ven-lar večina je 21 let. ^Tudi -prič se zahteva v neka-erih državah več, kakor n, pr. >0 tri priče za države: Ccmmec-Icut, Maine, Massachusetts, ffew Hampshire, South Caro-ina in Vermont ' vse ostale dr-

ni, ki so Avstrijo rešili Napo leona, tisti Slovani, ki so jo re šili Italijanov, tisti Slovani, k so jo rešili Mažarov, tisti Slo vani, ki so jo rešili Turkov, k ti Slovani naj pomagajo sedaj sami sebe zadaviti?

Boljši dnevi natn zasijejo, kc se otresemo pijavk. / Zora puca, bit £e dana! And. A. Bamback, Lorain, O.

N. B. Toliko za "tretje vojno posojilo'' danes, za četrto vojno posojilo pa sem. tudi pripravljen.

-o-

Begunci morajo zapustiti Ljubljano in sploh Kranj sik o Vsled razpisa ministerstva za notrauje stvari, morajo vsi begunci iz Primorskega, ki so brez sredstev m so radi tega prosili za državno podporo, tekom 8 dni v Lipnico, v tamkajšnji begunski tabor "Wagna" odpotovati. (Prizadetim se potrebni spisi za potovanje, kateri veljajo tudi za prosto vožnjo po železnici, obenem s pošto doposljejo. Begunci iz Primor-s<kqga, >ki so nastanjeni v ljubljanskem policijskem okolišu, to jc ozemlje mesta Ljubljane, ter mličimie Zgornja Šiška, Vič in 'Moste tekom 14 dni zapuste in v Lipnico odpotujejo, kjer se jim bo potem- ko se dožeine, da razpolagajo z zadostnimi sredstvi, potovanje v ozadnje kraje, ki se ga razun Dunaja vsak sam lahko izvoli, dovolilo. Kdor bi se ne pokoril temu ukazu, bi se moral po obstoječih predpisih kaznovati, odpotovanje pa ibi se izvršilo prisilnim potom.

Smrt med begunci. V Ljubljani so pokopali goriško begunko Marijo Fon. Umrla je v

h i-ralnioi.

Pcskušen umor. 19 letni Karel Sark na Reki je bil ljubosumen na 19 letnega (Petra Kar-stuloviča in ga poskusil kar na cesti umoritf. Ko sta se srečala, je Sark prijateljsko ponudil Karstoloviču roko, zaeno pa ga je z nožem sunil v*tre*buh in ga smrtinionevarno poškodoval.

•V?

t ..VU.!

$15 dobite danes 100 kron, avstrijski agent pa obljubuje tukaj, da dobite za vsak dolar

eno l$rono in pol več kot ste plačali, in na ta način bi Avstri-' ja plačala 30 procentov od posojenega denarja, kar ipa ni

mogoče itn- mora spreviditi vsak, kdor nima slame v glavi. Če vi naložite'{r avstrijsko vojno posojilo recimo itisoč kron, vam mora Avstrija plačati 300 letnih obresti, in da je pri plačevanju takih obresti bankerot neizogiben, in ne zgubite samo obresti, ampak celo ves kapital, je več ko očividoio.)

Nadalje pišejo:

'V shucaju, da kdo potrebuje denar, ga more vedno dobiti po 75 od sto od kapitala Avstro-Ogrske banke.'' (Je zelo dvomljivo in nevrjetno. Kajti na podlagi cesarske odredbe je v Avstriji zlata in srebrna vrednost propadla in izdelujejo se samo I bankovci. Ti bankovci pa po vojni ije bodejo več vredni kot i kup navadnega papirja.) 1

Tako pismo je dobil izmed < drugih tudi naš- rojak ig. A. I Homback v Lorain, O. Ta za- 1 vedni rojak je pa avstrijskemu 1 agentu v'New York sledeče od- I pisal:

Mr. Alex von Fest, 1

New York! j

Vaš poziv gtede 3. avstr. voj- 1 nega posojila ravno kar prejel, i na kojega vas vprašam in odgo- 1 nirjam sledeče: i

t. Ali mi morete jamčiti, da '»ode sploh k<Laj lahko dobiti 1 denar nazaj, katerega bi Avstriji poslal ikot vojno posOjilo? • i

2. Ali bo Avstrija sploh v ! jodoče še eksistirala po tej voj- I ni, in ako pridemo Slovenci pod 1 tako drugo vlado, kdo nam bo 1 potem vrnil dotični denar? !

3. 'Kako bo vladi mogoče plačevati (v slučaju, da še na- ; rial je obstoji) po vojni tako vi- < soke obresti, ko še v mirnih « "asih brez vojne je bila Avstrija ; iredno v finančnih zadregaih in i lavki so bili že tedaj neznosni? (

•Gospod, nadalje tudi pišete, I la nam ni mogoče se boriti v :eh strašnih časih za ''milo"|< lomovino ter — radovoljno — t

* X J I

E "J

ski in nemški agentje in vohuni hodijo po Ameriki ter požigajo in z bombami uničujejo ameriške tovarne, kjer ameriški delavci zaslužijo svoj kruh, prav v teh časih so se avstrijski agentje obrnili do teh delavcev in beračijo pri njih ameriške dolarje za avstrijsko vojno posojilo. Ameriška vlada je zopet naperila najstrožjo preiskavo proti tem avstrijskim in ' nemškim požigalcem in dina-mitnim anarhistom, ki slabeje od anarhistov požiigajo in dina-niitirajo po Ameriki, da je morala ameriška vlada napeti skrajne strune, da se reši teh barbarskih zastopnikov nemške kulture. Delavcu odvzamejo kruh, potem pa beračijo pri njem posojila za bankerot no vlado, ki nima moči, ne zmožnosti ne volje, da bi kdaj to posojilo plačala ljudem nazaj. V Avstriji ne morejo dobiti posojila, iker ljudstvo je že tako izmozgano, da si niti kruha ne more 'kupiti, in kje naj bi potem še dajalo vladi denarje za krvavo podjetje umorstva slovanskih bratov kakor so Rusi in Srbi,

(Ker v Avstriji ne opravijo ničesar, so sc vrgli nad Ameriko. Zadišali so ameriški dolarji avstrijskim birokratom in anarhistom, zadišali so jim oni dolarji, katere ameriški delavci tukaj v Ameriki v potu svojega obraza zaslužijo, ker jih niso mogli zaslužiti v Avstriji. In kljub temu, da podirajo in po-žitgajo ameriške tovarne, pa bi vseeno radi imeli denar, ki v teh tovarnah zasluži. Več Slovencev je zadnje čase dobilo iz New Yonka neke cirkularje, v katerih se berači Slovence za fc ''vojno posojilo Avstriji". Na teh cirkularjih je podpisan ne- ' ki "Alex von Fest", ki sam o sebi pravi, da je "zastopnik Wi- ' ener Bank Verein". Ce je ali ne, 1 mi ne vemo, vemo le toliko, da ' je že mnogo enakih cirkularjev prišlo k našim ljudem, katerih večina so se »kazali za humbug prve vrste. Rojaki so mnogokrat ie dali svoje groše, konečno se je pa dognalo, da jih je kak slepar debelo potegnil. Ta "Alex von Fest" pošilja sledeče okrožnice našim rojakom: »Poziv na naše rojake v Ameriki!

""Gotovo vam je že znano iz listov, da je kot pri našem zavezniku v Nemčiji, tako tudi v Avstro-Ggrski razpisano tretje vojno posijilo v svrho pokritja vojnih strošikov.

Vam ni mogoče, da bi se v tej strašni vojni za domovino borili kot vaši očetje, brati in prijatelji, ki radovoljno!!! ? ? prelivajo svojo kri na ogromni.!], bojnih poljanah Rusije (To je očitna laž! Avstrijcev niti v | Rusiji ni, anupak se borijo vsi v Galiciji, in niti enega avstr. vojaka ni v Rusiji, razven kar jih je ujetih.) in v gorah, da odbijejo grabežljive napade naših j sovražnikov.

Iz sporočil listov morete zvedeti, s kako neprimernim (sic) junaštvom se borijo slovenski polki. 'Mi, kii se nahajamo na tej strani oceana, moremo svoji mili (ah, ah!) domovi- j ni pomagati samo financijelno, ako podpišemo za tretje avstrijsko vojno posojilo in pomagamo domovini, ki mora nositi veliko financijelno breme, ki nas vse tlači. |

Domovina nas ne prosi mi- 2 loščine (gotove ne, ampak sa- I mi avstrijski grofje na Dunaju) jj ampak <nas prosi za pulilo, za O katero plačuje 5y2 obresti. Ka- ° kor vam je znano, je cena kro- I nam nizka, ker je ves izvoz in 2 uvoz iz Avstrija onemogočen. I (To ni vzrok, ampak vzrok je, ■ ker Avstrija propada na bojiš- I čih, to je vzrok, da so avstrij- 1 ske krone taiko poceni.) Za vse ■ on«, ki pridejo po sklenitvi mi- ■ ru domov, pomeni podpisan je \ vojnega posojila neobičajen | prebitek glavnici, ker ne dobite " samo 5 x/2 procenta obresti, am- | pak dobite za vsak dolar eno C krono in 50 vinarjev. (To je sleparija prve vrste: Kajti za

i - ' . . •

prelivati kri na ogromnih poljanah Rusije ter odbijati grabežljive sovražnike (slovanstva» kajne).- Ali more »kak človek kaj tacega zapihati izven avstro-turških-4iunskih podložnikov ?

Ali mi morete našteti toliko slovenskih vojakov kot imate prstov na rokah, da se radovoljno liorijo za postopače rta Dunaju in mačeho Avstrijo?

Tista tako katoliška Avstrija. ki se je leta 1878 borila s krvoločnimi Turki, ki je največji sovražnik katoličanstva in slo-vanstva, se danes brati s Turki, in katoličani pojejo slavo taki zvezi!

Slovenski junaki padajo čez grobove svojih očetov in slednjih morilcem morajo stiskati roke bratstva, medtem ko mo- 1 rajo moriti svoje lastne brate I po krvi!

Slovenski vojaki se morajo 1 boriti proti osvoboditeljem slo- j vanstva in zatikati <bajonete v 1 srca njihovim krvnim bratom, ( medtem ko njihova deca strada 1 doma in zastonj kliče: Ata, ata, 1 kje si, pridi in daj nam skorjico ' kruha! Zastonj je njilh nedolž- < ni mili glas, ata se ne vrne, ker ' tako je hotel dunajski anarhist. ^

V slovenski Ljubljani so pre- 1 povedali sploh vsako naj/nanj- 1 šo slovensko zastavo, dočim vi- ] lira na cesarskem Dunaju tur- \ ški polmesec. Kje so naši rodo- J ljubi Hribar in Cankar in clru- T r?i? C.lejte, pri tankih prilikah ' 'avre človeku kri, če je le ko- * 'ičkaj ven iz teme avstrijske ' ječe, in če bi pogledali v srca ' slovanskih naših bratov v Av- ' striji, tedaj bi kmalu* videli ko- ; liko jih je, ki se radovoljno borijo za največjega grešnika sveta, za pogubo svoje družine in j svojega premoženja. f

Kje in kdaj je mila Avstrija | znala za kake slovenske pravice, ikje so imeli Slovenci kak svoboden razvoj v huns>ki Av- t striji, dasi je na te pravice in t svoboden razvoj prisegal nek- s dajni 18 letni pobiČ, tsedajni c lumpac na Dunaju. 1

Sedaj, ko teče mili vladi -vo- 1 da v igrlo, pa se je zopet spom- j nila Slovanov, to so tisti Slova- s

ill

mM

672 E. 152 ST. COLUNWOOD, OHIO I

1 m

f ROJAKOM IN ROJAKINJAM I V COLLINWOODU. I

Velika

trgovina moškega najmo-I dernejšega blaga, je popolnoma založe- I ! na z moškimi oblekami po jako nizkih I cenah. Zlasti priporočam za ta čas fine I i moške klobuke, mehke in trde v vseh I barvah. Najfineje kape po nizkih cenah. I Velika izbera srajc, kravat, ovratnikov, ■ I spodnjega perila in vseh moških po- I

1. MODERNA I

IKROJAČNICA. I

V naši krojačnici izdelujemo naj- I modernejše obleke po meri. Na razpo- I lago je na stotine vzorcev. Vedno mo- B derni kroj in primerne cene. I

Priporočam veliko izbero ženskih I __ sukenj, kril in kikelj ter otročjih oblek. I 3 Moške in deške obleke so iz najboljega I I blaga. Na prodaj imamo vse vrste čev- H I ljev, za moške, ženske in otroke. Pri nas I I dobite vse, kar potrebuje cela družina I I za opravo. I

I Svoji k svojim! I

I Želimo vesele božične praznike vsem ■ našim cenjenim odjemalcem. I

I Josip Gornik J

672 E. 152nd ST. I

I ""'I

S 9

m I

% S. v- *i .... .:.•• -. ' - ■ ■ - ' •

JOSIP KALAN,

GOSTILNA. I

g 6101 St. Clair Abe. g

Ako rabiš kaj dobre pijače za dom, za družino, oglasi se pri meni. Vedno v zalogi dobro žganje, brandy, tropinjevec, brinjevec, trineijevo grenko vino, fernet.

Rum

za praznike se prileze čaju. Imam v zalogi jako dobre kvalitete rum po zmerni ceni. ,

Dobro domače vino in vedno sveže pivo.

Na zahtevo dobite tudi prigrizek. Na drobno v gostilni, na galone na dom.

Vesel božič vsem!

--I

njih buletini tekom noči so

ljuddstvo pripravljali na predsednikovo smrt. <Mbd ljudstvom so se razširile druge vznemirljive stvari — državni tajnik je bil baje napaden v svoji postelji, in govorilo se je, da so generala Granta ubili. Ju tranji časopisi dne 15. aprila so naznanjali,. (fci obstoji zarota, katere glavna žrtev je postal 'Lincoln. Le malo jih je vrjelo, da bodejo zarotniki prenehali s svojim delom.

Okoli poldneva so časopisi cele dežele naznanili', da je Lincoln umrl ob pol osmih zjutraj, 15. aprila, 1665. Ljudstvo je postalo vzhičeno, in nevolja proti zarotnikom je bila velikanska. Ko je ljudstvo v gledališču zvedelo, kaj se je zgodilo, je mnogo ljudij skočilo na 'gledališki oder za zločincem, m divji kriki so se razlegali okoli : Ubijte ga! Obesite ga! Ravno tako so moški po celi deželi stiskali pesti, škripali z zobmi in prisegali osveto, ko so zvedeli za morilski čin. Bilo pa je tudi mnogo tisoč ljudij, ki so nesrečo sprejeli hladnOkrv-<no kot nadaljno žrtev na oltar domovine, za narodno korist, nesrečo, katero se mora z junaštvom prenašati.

Medtem so pa v Washingto-nu pripravili vse potrebno za pogreb, ki se je vršil 19. aprila. 'Na ta dan se je vse ljudstvo po celi deželi spominjalo s posebnimi slavinostmi predsednika, ki je bil oče svoje domovine. Po velikih in malih mestih, po vaseh, farmah in v hribih, vsepovsod je bila (beseda Lincoln in mučeni k domovine na ustih in v srcu vseh. Lincokiovo truplo so peljali iz Washingtona v Springfield, 111. kjer je bil Lincoln rojen. Peljali so truplo na posebnem vlaku in vozu skozi Baltimore, Philadelphia, New York, Alalbany, B'ufffalo, Cleveland. Na vsaki postaji vsakega mesta je čakala tisoč-•glava množica prihoda rakve.! V vsakem večjem mestu so truplo za nekaj ur razpostavili na javnem katafalku. 'Mnogo

. -------------------..-J----— U!_

tisoč ljudij je prehodilo ali se pripeljalo do 50 milj daleč, da so mogli videti truplo. V dežju in viharju, nič jih ni zadržalo. lF)o mestnih ulicah so postavili triumfalne loke, ovite z zelenjem in zavite v črno. /Medtem pa so lovili morilca John Wilkes Booth, dokler ga niso zasledili v nekem hlevu v Virgi-niji, kjer so ga ustrelili.

Lincoln je postal drugi oče ameriške domovine. Njegovo sliko dobite povsod, v vsakem pristnem ameriškem domu. Leta 1874 so mu postavili krasen nagrobni spomenik.

lin: še predno so Lincolna položili k večnemu počitku, so se Zjed. države zapletle v novo vojno. General Shemian je bil obtožen veleizdaje, ker se je pogajal s sovražnim generalom Johnsonom. iSeverne čete so preganjale z vso silo južne čete, da se ne bi slednje skrile v gorovju Mississippi in se tam znova ustavile. Namesto Lincolna je prišel Andrew Johnson za predsednika, ki se pa ni strinjal s kabinetom. Ob tem času je vse gledalo na generala Granta, in le od njega so pričakovali, da naredi mir v deželi.

iZadnjih šest mesecev pred-sednikovanja Licolna je bilo polnih važnih dogodkov. Novembra 1864 je bil izvoljen drugič predsednikom, dasi ljudstvo tedaj ni več tako želelo vojne kot sprva, pa vendar se je skazal Lincoln tako popolnega tekom vojne, da je bila lahka njegova zmaga. Pa tudi Lincoln je želel mir. Meseca februarija, 1865 se je sešel s podpredsednikom Stephensom v trdnjavi Fort Monroe, da se pogovorita o miru. Toda pogovori so se razbili, ker je Lincoln zahteval, da se morajo južne države popolnoma udati. Kljub temu pa je Lincoln neprestano delal za mir. To je pokazal s svojim inaviguralnim govorom-4. marca 1865, ki je eden najboljših govorov ameriške politike. Najlepši je sledeči stavek iz tega govora:

<4S sovraštvom do nikogar, z ljubeznijo do vseh, s trdno resnico, kot jo imamo, potrudimo se, da »končamo delo, ki leži pred nami, da zavežemo marod-ne rane, da skrbimo za onega, ki je prenašal bridkost vojne, da pomagamo udovam in sirotam, da naredimo miren in uspešen konec vojni in da se pomjrimo z vsemi narodi."

Nekaj jako grdih navad.

Skoro med vsakim narodom se ugnjezdijo grde razvade, katere, ker se jim nihče po robu ne postavi, postanejo sčasoma tako ukoreninjene, da jih skoro ni mogoče več izkoreniti. Na-rodma dolžnost pa je, da se ot-resemo vsega slabega, in dolžnost časopisja je opozarjati ljudi na take razvade, ki ne de-iajo nikomur časti, in kažejo le propadlost in nizko mišljenje posameznikov.

Ena najbolj grdih navad je — pisanje po straniščih. Kamor stopiš v gostilne, vse povsod dobiš poln zid -počečkanih imen slavnih rojakoy, ki so na stranišču med gnojnico oveko-večili svoja pristna slovenska lepa imena. To kaže, da spada marsikdo izmed njih na gnojnico, ker sicer ne bi šel pisat svojega imena na st ram išče. Pisanje po straniščih znači objednem moralno propadlega človeka. Če se zavedaš svojega človeškega dostojanstva, če se zavedaš, da'si za kaj .druzega poklican kpt pisati po straniščih, tega ne boš naredil. Imeti moraš že mizek moralni instinkt, ki ti pripoveduje, da ovekoveči svoje ime na stranišču, kjer ga bo ponesnažil vsakdo, kdor se oglasi na takem prostoru po svoji potrebi. Ti ne želiš, da kdo zasramuje tvoje ime, da ga kdo blati, in se boš gotovo potegnil za tvojo čast in dostojanstvo. No pa, če napišeš svoje slovensko ime na stranišču, kaj misliš, da si s tem proslavil ime? Vsak dan

pada tisočkrat gnojnica na tebe.

|Pbleg pisanja imen se razni drugi umetniki stranišč ponašajo »na slednjih prostoriih z vsakovrstnimi slikami i^ opazkami, kot pač pravi stara pri-.ilovica: In kjer se osel povalja, tam dlako pusti, ali kamor svinja leže. tam ostane blato. Ti umetniki stranišč rišejo vsakovrstne figure, da bi pa vzeli v roke dobro knjigo, gledali moralno lepe slike, brali kaj koristnega, pri tem jih go-, tovo me boš ddbil. Nekateri so celo tako ponosni na svoje ime, da se blesti na straniščni, da napišejo pod ime celo svoj naslov, Oh, kako bi človek želel, j '

da bi šel za tem človekom v stanovanje, kjer prebiva in mir polil posteljo z golido nesnage, da bi se enkrat zbrihtal in smatral sebe za kaj več kot vrednega, da je njegovo ime na straniščih.

Skrajno slaba razvada je pljuvanje po javnih cestah, v dvorani in ali v stanovanju na tla. Kadar prideš v kako stanovanje, ne veš, ali si prišel v prodajalne z izčtkanim tobakom ali v človeško bivališče, tako zgleda po tleh. Po tleh lazijo mali otroci, prijemajo za te pljunke in čike, se mažejo z njimi <po obrazu ,in posledica je hrasta pri hrasti ma liceh in rokah. Za pljuvanje naj bodejo ovsod pljuvalniki. Ravno tako j:' grdo pljuvati po javnih cestah, in to je celo postavno prepovedano. Kazen $5 do $25 vas zadene, če vas dobi policist, da pljunete na cestmi tlak. V pljunku je namreč mnogo iboleznij, pljunek se na cesti spoprime s prahom, pride veter, dvigne prah v zrak in vam v obraz, v usta, nos in grlo, in pride bolezen, da sami ne veste kdaj. Torej ni lepo niti zdravo pljuvati na vse kraje okoli sebe. Pljunite v robec, v kanal ali pljuvalnik.

Mnogo se je tudi že trudil naš list, da bi prenehalo pono-čevanje in huronski krič po ce-stat'i, ob času, ki je namenjen

Prvo slovensko podjetje za prodajo finega žganja, likerjev, pristnega vina na drobno in debelo. -:-

POSEBNE CENE ZA PRAZNIKE:

Fino domače vino:

Na debelo, ena galona. 5—10 gal.

Staro konkord.....$ .85.....$ .65

Novo konkord.....$ . 75... .50

Novo Niagara.....$100....$ .90

Novo Delaware ..$1.00....$ .90 Staro katavba(3l.)$1.25. ...$1.00

Riesling ......... $125 .$1.00

Port .............$1.25 . .. $1.00

Sherry ............$1.50... .$1.25

Zinfandel(4 leta),..$1.50....$1.25 Angelica .........$1.50... .$1.25

Brandies:

Gal. Stekl. Star Cal. Brandy. .$2.75... .$ .85

Konjak, fin.......$2.75.,..$ .85

Domači tropinjevec, galon----$2.25

•Domači tropinjevec, galon.... $2.50 Domači tropinjevec, galon.... $3.00

Slivovka galona..............$2.50

Slivovka galona.............$2.75

Žganje

Gal. Stekl. Lexington Club. ..$2.25....$ .65

Green Hill........$2 00 . . .$ .65

Highland Rye.....$3.00....$ .90

Logans Pure(71.) $4.25... $1.25

Kentucky Tavern............$ .75

Oscar Pepper................$1.00

IMPORTIRANO BLAGO:

Stekl.

Hennesy Brandy.............$1.75

Benediktinec kvort......-.... $2.50

Benediktinec pint............$1.40

Holland Geneva Gin..........$1.50

Gordons Dry Gin............$1.25

Fernet Branca Bitters........$1.60

CORDIALS:

Gal. Stekl.

Germania Kuemmel..........$ .85

Blackberry .......$1.25....$ .70

Wild Cherry......"fl.25....$ .70

Rum Punch.......$1.25....$ .70

Jamaica fini Rum,:. $2.50... $ .85

Gal. Stekl.

New England Rum $2.00... .$ .75

Royal Gin (3 leta star)________$2.25

Fernet Lenora...............$1.00

Fernet Branca...............$1.25

Creme de Menthe...........$ .80

Maraskin črešnje............. $ .65

Rock & Rye, kristaliziran____$ .75

Rock & Rye Lem. Horehound.. $ .65 St. Georgius Bitters$2.00... .$ .65

Kneipovo grenko vino........$ .65

Laški vermouth..............$ .75

Pelinkovac ..................$1.00

Cherry £ordial...............$ .50

Apricot Cordial..............$ .65

Bottled in Bond:

Fina in čista žganja: Golden Weddihg, Guckenheimer, Kentucky Ravine, Old Crown burbon, Old Crow Rye, Green River, Oscar Pepper in nas doma distilirani BRINJEVEC, delan iz najboljših brinjevih jagod, "66" posebno fino, čisto žganje.

fs^i'V.- ''j* '.'• 1 ■¥§!&- -»3. j®'! v'Kjj, -V; " :■"i ' a . 'f.-V. * ' j' * I t .

Pošiljamo blago na vse kraje Zjed. držav po železnici ali ekspresu. Pošljite money order, bančni ček. Naše blago je vse garantirano, da ste z njim zadovoljni. Se zahvaljujemo vsem odjemalcem in se jim znova priporočamo.

VESELE PRAZNIKE VSEM!

The Ohio Brandy Distilling Co.

6102-04 ST. CLAIR AVE.

CLEVELAND, OHIO

.»..'> flyHn

pripovedoval, da je na^dalec

fkočil naravnost proti njemu, da je menil, da je blazen in ga hoče ubiti, in Hawke ni vedel, da je bil skrivnostni strel na-m eft jen predsedniku, da se je vse to »godilo v nekaj sekundah.

Morilec je nameril s pištolo preko rame predsednikove žene, ki' je sedela nekoliko za predsednikom, in da je Mrs. Lincoln zakričala, ko je opazila pištolo, toda v istem trenutku je morilec že siprožil. Major Rathbone se'je pričel boriti z napadalcem, toda slednji ga je ranil z nožem in pobegnil.

Več pričuljočih oseib je pričelo kričati: John Wilkes Booth! Jdlun Wilkes 'Booth! Brezskrb-nost je vladala povsod, Ie v predsednikovi loži ne. >Miss Hatris je zaklicala na oder, naj prinesejo vode in sredstva, da se ustavi kri, in zraven je naznanila občinstvu "predsednik ie ustreljen!" Gledaliških igralcev se je prijela panika. Nihče ni storil kaj pravega, razven major Rathbone in Miss Harris. Rathhone je skočil pri vratih iz lože veni, in vrata je moral prej razbiti, ker jih je morilec zaklenil. Tu je najprvo razgnal množico, ki se je dre-tijala pred predsednikovo ložo in poslal je po zdravnike.

K nesreči je pa krogi j a naredila tako rano, da je bila vsaka zdravniška .pomoč zamam. Sla je v glavo skoro pri tilniku, kjer je prelomila kost. iRana je »ilno krvavela. 'Predsednika sta Iva prijatelja nesla iz gledališka v neko hišo nasiproti gleda-ršča. Predsednik je postal ta-<oj nezavesten, ko je dobil crogljo, in je tudi ves čas tako >stal.

Devet ur je Lincoln potem še iivel, ko je bil obstreljen. V >zkem prostoru, kjer se je na-iajal Lincoln, so se zbrali čla-n njegovega kabineta, nekaj >se1>nih prijateljev ter njegova (ružina. Mrs. Lincoln* je padla omedlevico.

Zdravniki niso izjavili nobe-lega upanja za predsednika, in i

XI. Amerika" 21. grudna,' 15.

tek. V tem oziru se je že mnogo zboijšalo, zlasti odkar je 1

policija prijela mnogo teh ponočnjakov irn jih naklestila s i koli in poleg tega še zaprla, ta-da so drugi dan plačevali po $25 stroškov in kazni. Skušnja kaže, da spadajo k tem ponoč-njakarjem le večinoma nezreli mladi fantje, večinoma oni, ki niso še dolgo tukaj, in katere je ostra sapa ameriške svobode tako prevzela, da menijo, da jim je vse dovoljeno. Najslabše so pa one barabe, ki ponoči nadlegujejo mirno občinstvo z umazanimi in hreščečimi harmonikami, in nekateri so celo tako predrzni, da tudi podnevu po cestah pijani hodijo in raz-'erujejo živalske mehove harmonik. Kdor hoče imeti zabavo, naj ima pošteno zabavo kot dostojen človek, ne pa zabavo kot ponočne opice in propadli ljudje, katerih se vsakdo sramuje.

Slaba razvada med nami je tudi, da ljudje nosijo dojence in prav male otroke v dvorano, kadar je gledališka predstava. Kakor hitro se dvigne zastor, pa se oglasi cel koncert raznih glasov, kot da bi prišli na otročjo razstavo. 'Kje vidite v kakem ameriškem gledališču male otroke na prsih ali na rokah mater? Nikdar, ker je to prepovedano, le po naših dvoranah imamo pri vsaki predstavi polno dojencev. Človek pride v dvorano, da gleda igro, se kaj nauči, se zabava, in naj se igralec še tako potrudi, da lepo izpelje svojo ulogo, pa mn ti mali kričači vse pokvarijo. Otroci naj ostanejo doma, kar jih je izpod 6 let. Če nimate nikogar, da bi ta čas skrbel za nje, morate pač sami ostati doma. Marsikdo se je že bridko pritožil radi teh. otrok, češ da neče iti k predstavi, ker jo moti ves čas krik dojemcev.

Zapomnite si te vrstice, in v vašo ter našo korist jn boljši ugled naroda je, če se ravnate po njrh.

-o—--1

r -..........- -

■O letnica Lincolno-ve smrti.

HMctnica Lincclnove smrti... We 14' aprila, 1865 se je vr-Bjposebna predstava v gleda-m Ford v Washington^. Ve-Hr množica navzočega občinstva je bila prepričana, da pride R .predstavi predsednik Lincoln ^» general Grant, vojskovodja ■proti južnim državam.

Prebivalstvo Wa&hingtona mt komaj poznalo Granta, in peer je vsakdo hotel videti slav-|nega zmagovalca od Appoma-poxa. se je gledališče hitro napolnilo. Dasi je bila predsedni-Hpva loža ol> pričetku igre še .prazna, pa se je zagrinjalo vse-

Ivignilo, in predstava se :la.

pol devetib zvečer se je Istavo prekinilo, da sc le predsednika. Spremna je Mrs, Lincoln, ma-iThbone in hči senatorja . Grant ni dospel v ložo. lalisču ie vladalo najbolj >oloženje. in ljudstvo je manjem sledilo ir>ri. !:i se novala ''Our American Igra je bila že v tret-sjanju, in na odrt*, se je 1 edini igralec Harrv In dasi je bil Hawk?, o zatopi i en v y-*ojo ulo-j je kljub temu bi! naj- j priča tragedije ki se je I a v glci ti?šči\ hledal je, bč:nyt\ a in govoril tam j j, ko |V zaslišal strel ' j jer :c sci'cl predsednik j 1. Tsrr.ii.-: Hawke je ta'oj, da sc neki n;cž

. v predsednikovi Mi,

:koči ph balustrade oko-j in za<-iči v gledališče ■ Iper tyiannis! I'olem se( iti :uivz • «1 iz 1 "h; j'o m-, a Vi, na -.»ter. <ja je tu h 1:1 ,im«rišk'3 zastava o-■*? i *;? l i kov i !i žr, ,-ade pa se zopet pobere, sko-j»ledaliŠki oder, zavibti okah in zakriči proti ob-Svoboda za jug! Jug je an I Igralec Hawke je

t ,

gorela ricoro ves dan. Pn nas

j se bomo greli, Jeraj se bo pa

1 jezil, Jedo mu drva krade. Bog zna, koga sumi. Mene gotovo

najmanj, ker znam biti previden."

IDrugi dan je bila nedelja. Ko je^Jeraj vstal, je hitel najprej gledatj je-li še panj v skladovnic«. V veliko njegovo veselje ga ni bilo več. Zadovoljno si je pomel iroke in rekel hlapou':

"Ddbro sva napravila. Sedaj se ne 'bo več Ijaibilo onemu. "Nevemlkomu" hoditi 'k nam po drva. Izkupil jo je, da bo imel za z mirom dosti."

Ko so tisto jutro pri Jeretini po maši zajutrkovali, je rekel Jeretina ženi: "Meta, sedaj pa le zaikuiri, da ne Ibomo zmrzova-li. Pa oni panj, ki je pod ognjiščem, deni v peč."

Žena je storilk vse, kar ji je naročil mož in se vrnila v sobo. i Sedli so 'k peči in si preganjali dolgčas. Jeretina se j6 pogovarjal z ženo o vsakdanjih stvareh, obadva sina pa sta igrala š parna. 'Pa to ni trajalo dolgo. Naenkrat je neznansiko počilo, in Jeretina se je znašel za dur-, mi, žena je priletela prav do mize in tudi oba sina sta se pobirala ,s tat.

Mrzla burja jc brila krog oglov in slikala ledene rože na okna. Na vasi ni fbfilo vsled mraza skoro nikogar, ljudje so tičali v zakiurjeni sobi in se gTeli pri topli peči. Le t-u in tam se je pojavil kdo, da opravi najpotrebnejše posle, da nakrmi živino ali kaj sličnega. •

(Piri Jerajevih se je gnetla cela družina krog peči. Hlapec je pletel koš, drugi pa so delali zbbotrCbce. Molk je vladal že nekaj časa po sobi, doklter ga ni prekinil Jeraj sam:

''Ako bo šlo tako (naprej, nam .gotovo zmanjka do pomladi drv. Sedaj nekaj časa zgine skoraj slednjo noč iz skladovnice par panjev ali pa naročaj drv. Že večkrat sem premišljeval, 'kdo bi to bil, pa nru nikakor ne morem priti na sled."

"Veste kaj," se oglasi hlapec Matija, "jaz pa vedno mislim, da je to sosed Jeretina pa nik-do dlrugi."

"Jeretina da bi bil to " seže Jeraj hlapou v Iblesedo. "Vsi prej kot ta. iRes je, da nima veliko ikufjave, pa je prepoštena

Spodaj podpisani se vsem Slovencem brez razlike prav lepo zahvaljujem za vso naklonjenost, ki so jo mi skazali tekom tega leta, in se jim priporočam tudi zanaprej.

_ Naši gostilniški prostori so vedno snažni, čedni, pri nas ne trpimo

pijancev zato pa je vsakemu veselje priti k nam v vas, za požitek blagodejne pijače, vina, pive ali dobrega žganja. Ji

duiša, da bi storil kaj tacega."

''Nilkari ga preveč^ ne zagovarjajte," mu ugovarja hlapec. "Ravno Jeretina je. Le poglejte eifkrat njegovo skladovnico drvi Skoro ravno talko velika je, Ikot je bila jeseni. 'Kje pa vendar potem jemlje kuirjavo cel čas dosedaj ? Saj je bilo mrzlo, da so ledene rože gledale skozi okna."

Dolgo sta se še pregovarjala, a vendar nista mogla drug drugega prepričati o svojih trdit-

B vah'

| "Ni vredno, da bi se prerekala," reče slednjič hlapec. "Najbolje bo, »ko se natančno prepričamo, kdo ne zna ločiti med svojo in tujo lastnino. Kar drevi 'bo eden stražil."

''Kdo bo še stražil sedaj v tem mrazu/' odgovori Jeraj. To (bo treba poskusiti drugače." m "Pa (kako mislite?" vprapa m Matija.

"Čakaj.. .Tole mi je prišlo ■ na misel: Oni grča vi panj, ki f sva ga lani pripeljala iz Jelov-ca, bova zavrtala. Jaz imam • tanvta v omarici še nekoliko smodnika, Iki je ostal od takrat, ko smo lomili kamen za hlev. Tisti smodnik. Ibova zabila, v panj, ki ga bova pustila vrhu skladovnice."

"Ta je pa dobra," Teče smehljaje Matija in odloži že siko-raj dodelani koš iz rok. "To moramo pa takoj' poskusiti."

Veselo se je razširil Jeraju cfbraz, ko so tudi ostali z glasnim nasmehom pritrdili njegovemu duhovitemu naklepu..

"Da, da, takoj še danes napravimo to," reče Jeraj. "Kar sveder poišči, Matija 1 Gcxri pod streho jih je več, pa vzemi največjega, da bo šlo več smodnika v panj. Le kar precej pojdi, jaz pa izvlečem ta čas iz skladovnice in ga prinesem v vežo, ker je zunaj premrzlo."

Urno sta bila pri delu. Panj se je sioeir nekoliko nerad vrtal, ker je trti in grčav, pa je šlo počasi. Ko je bila luknja zvrtana, Jeraj ni š-tedil s smodnikom; skoraj vsega je stresel v njo, kar ga je imel pri hiši. Zabila sta slednjič luknjo s prstom in položila panj vrh skladovnice.

Bilo je že precej pozno zvečer. Na vasi ni bilo videti ne ene luči več, vse je že spalo. Vse je bilo tiho, le v spodnjem koncu vasi je zdaj pa zdaj zalajal pes, da je votlo odmevalo v mrzlo, jasno noč.;....

Tedaj so se vezna vrata Je-retinove hiše nalahno odprla in Jeretitna je stopil previdno ven. Pazno se je oziral okrog, ga li morda kdo opazuje. Ko je videl, da pri Jera)u že vse spi, je nameril korak počasi proti Jera-jevi hiši, a vse tiho. Približal se je skladovnici. Talkoj .prvi panj, ki je ležal na vrhu, mu je bil všeč. Počasi, da Ibi ne nastal kak ropot, ga je vzel in si ga del na ramo. Teško je bilo breme, a

m v

. Jeretina je bil tem bolj vesel.

"Ravno prav," je premišljeval, ko je stopal proti domu. Jutri je nedelja in ves dan bomo doma. .'Ne t>o nam treba prezebati; ta klada grčava bo

Peč je bila razrušena in polovico panja, katerega je Jeretina prešnji večer izmaknil sose-dn, je ležala sredi sobe. IPobil se k sreči ni nobeden. Jeretina se je pakrat prav debelo pridu-šil in je premišljal, kaj bi to moglo Ibiti. Ogledbvati je začel panj, ki se je kadil' sredi sob* in naenkrat se mu je zjasnilo. Opazil je namreč, da je bil pan) zavrtan im nabasan s smodnikom. Preklinjal je Jeraja, pa sedaj je bilo prepozno. Premišljevali niso dolgo. Popravili so panj in dele razbite peči ter so morali sedeti na mrzlem. Da bi ne bili imeli v sobi na drugem koncu? hiše tudi peči, bi morali biiti tisti dlan Ibrez kosila in večerje.

Drugo jutro se je odpravil Jeretina takoj v trg, da kupi novo peč. Ko se je vrnil in pripeljal s seboj na vozu novo peč, je j»riše! k njermui Jeraj, delal se je popolnoma nevednega, se čudil in iga vprašal, (kaj se mu je pripetilo. Ker Jeretina na nobeno vprašanje ni hotef ničesar odgovoriti, je Jeraj smehljaje odšel Nekaj časa sta živela sicer v jezi, .pa tudi to se je sčasoma pozabilo.

'Odslej ni Jeraj nikdar več tožil, dia mu kdo krade drva.

Od 20. decembra naprej do 1. januarija 1916.

dobi vsakdo/ ki kupi v moji gostilni 1 kv. žganja

| - . / ♦ * • -f *"

pol pinta dobrega

žganja

ZASTONJ

Sir za vojake.

Soproga inženirja Evgena Kleina v Temešvaru nima sicer ne ene pedi zemlje, in ne ene kravice, spldh, razen kanalčka nobene živa lice, pa je vendar ponudila vojaški intendenci, da nabavi za armado večjo množino sira. Intendanca je sir naročila in gospa inženirka je pridobila agenta Julija Ssicsa-ka, da preskrbi sir. Ta je poskrbel premalo sira in kar ga je pre skrbel, še tisti je bil slab. Izvedenec Ivan Antoluska je kot zastopnik intendanture najprej zavrnil, ko pa ga je Csisca-ki podkupil, je sm radij i vi sir vendar prevzel. Kaj so s takim sirom vojaki storili, ni znano, pač pa je znano, da je bil Anto-luszka obsojen na dve leti, Csi-csaki na 3 mesece in 200 K globe, bančni ravnatelj Žiga Sza-na, ki je bil tudi pri tej družbi, na ,3 mesece in 1000 K globe. Gospa inženirka je bila oproščena, češ, da ni vedela, da je sir slab.

Od veselja umrl.

V Kanipesburgu pri Ginun-denu je umrl živeči posestnjk Neuhofer, ko je dobil dopisnico, da je njegov sin, ki je že dolgo v vojni in so ga doma smatrali za mrtvega, še živ.

Bosansko zakonodajstvo.

Bosanski uradni list objavlja cesarski ukaz, vsled katerega se prenašajo zakonodajne pravice razpuščenega bosanskega sabora na skupno finančno ministerstvo kot vrhovno upravno oblast bosansko-liercegov-ske dežele.

ali. pa steklenico dobrega vina

kakor si kdo zbere. Slovenci, poslužite se te prilike, katere ne dobite nikjer drugje. V moji gostilni dobite vedno dober prigrizek ob vsakem času po najnižji ceni. 1

Prisrčna zahvala vsem Slovencem za pretečeno leto. Priporočam se vsem dobrim ljudem tudi za prihodnjo leto. j

Kadar potrebujete notarskih opravil, obrnite se na mene. Postrežem vam poceni in hitro ter točno in pošteno.

1 BOŽIČNI j POZDRAVI I SLOVENCEM!

^ '■ 11

I

POZDRAVI SLOVENCEM!

' -fc-1

ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!

JOHN TOMASCH,

VOGAL 55. CESTE IN ST. CLAIR AVE.

Na tem prostoru se iskreno zahvaljujem vsem vam cenjenim Slovencem in Slovenkam za vaše vsestransko podpiranje moje trgovine ter se obenem tudi najtopleje priporočam vasi nadaljni naklonjenosti napram meni, kakor napram moji trgovini. Gledal bom vedno na to, da vam točno in pošteno postrežem z najboljim blagom in to po najnižji ceni.

Božični prazniki se bližajo in vsaka družina bo gotovo potrebovala kaj novega zatorej vas opozaijam na mojo veliko razprodajo vsega zimskega blaga.

Vse ženske in otročje suknje, obleke z žeketom, princes obleke, e,

bluze, , ovratnice in mufe, klobuki, kapice, kakor tudi vsi pleteni jopici -sweaters- za žene in deklice, za može in fante

Mora biti razprodano ne gledajoč

na zguho ali dohičeK.

po tako nizkih cenah kot še nikdar poprej. Torej če si želite pri kupovanja prištediti precej vašega teško prisluženega denarja pazite vedno na to, da dobite za vaš denar najboljše blago po najnižji ceni, in vse to dobite vedno pri meni. Posebno se priporočam še vsem cenjenim nevestam za nakup vsakovrstnih finih poročnih oblek, vencev, tančic, šopkov, kakor tudi vseh dragih potrebščin te stroke, kar dobite pri meni

f • »v*. • M

vedno po najnizp ceni.

Ob tej priliki želim vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam vesee božične praznike in srečno novo leto. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam najtopleje priporočam in vam bom vedno hvaležen

M"! 11—J *l

nwanw

f Božič 1915. \

n :•

| Verski običaji krščanskih <

Hftfodov imajo že starodavno *

Ip&vado, da se ob božiču okra- i

Bp|imreka in se delijo darovi, j 1 Materih se veseli starovin mlado.

pelo delavec, pa naj bo še ta- 1

Bco siromašen, se trudi ob bo- i »ču, da pripravi sebi in svoji

■mžini kako veselje, da vsaj 4

Hp, trenutek pozabi svojo bedo. \

Božične praznike slavijo tudi ,

Kft&rodi druige vere, in poznano <

Be, da vsak marod na svetu ima ^

Snoje posebne praznike, ob ka- I

HEfcrfh se veselijo, in v tem po- ^ Hsledu so vsi narodi enaki.

IV prošlih letih je imelo to

Mfroslavljanje božiča svoje po- ^

gpebne vzroke, toda leta 1915 (

Hjk obfhaja povsem drugačen i

Rožič, in to radi vojske v Ev- \

Bgpi, ki je vzplamtela celi svet. j Hiako bo svet v Evropi slavil

HpŽič? Tako se vprašuje vsak j

B^lovek, ki ima srce, vsak dela- a ■ftc, ki vidi, kako krvavi na Rhilijane njegovih bratov na ^ftltem bojišču moderne kultu-

j Kaj vidimo danes? I Vidimo, <la na svetu vlada |ftdli materijalni interes, in librski ter narodni ideali posta-liajo kulise svetovnega pozoriš-ilftl, raz katerih mogočni kapi-||1 diktira, kakšno ulbgo bo |itdo igral in pripravljajo se na Bpftnec originalnega gledališke-g|*a komada, ki se zove "Voj-Avtor te vojne Je kapi t a-Ijkem, in glavni igralci y tei iigri so dobro poznane kapaci-IJlete kakor "militarizem, kleri-llkalizem, podkupljeno časopis- , i Jt (kakor n. pr. med nami" "SI. ( J Strup", "Narodni Vestnik" hi p drogi) in nekatere nazovi deli Javske organizacije.

plMiHtarizem, kot iglfcvni igranjt je vsem dobro poznan. Ko-p Jjfko zla, koliko bede, sovraštvi in gorja, koliko solz on po-§vzroči celo v mirnih dobah! In Kaj šele tedaj, kadar nastopi v i jpnej svoji veličini na svetovni Miner, na bojno polje in začne I igrati! Koliko denarja v obliki jj|grtvkov in vojnega posojila je |ie odšlo t njegovo nenasitno Ijfcrelo! Koliko mladih ljudij je pj&oginilo v cvetju svojega živ-jjljenja, pod komando brutalne lidiscipline? iKoliko narodov je ■popolnoma izčrpal. Teško, silno tešlko je o tem pisati......

lin verski tna-uki? Ha! Kdo se lpt t>t smejal tem verskim nau-pcom, kakor jih danes pridigajo fiprizeji, ki se zovejo naslednja-|jci JCrista in apostelncrv! Vera. Bttofje, kardinali in najinižji ter Irtajvišji duhovni vseh narodov P|iIagoslavlj- > morilno orožje! Pitaj je v (■ Ali ni vera pro-|ipovednica miru in bratske ■|©rave? 'AJi ne pravi vera, da ||e ; uibijainje in klanje prepove-Ldano, da je krivično in smrtno ijjiogubno delo? Vladarji in ce-Hbarji po milosti božji, ki na vi-Bezn^erujejo v Boga in zidajo Iprfcvf; to so pravi mesarji in ipoveljniki vsakovrstnih umo-lifov! iNazivljejo sami sebe, da ||io od milost^ božje, im njih hla-Bci, škofje,4 duhovni in drugi n*iveski klerikalizma, blago- < Islavljajo orožje, ki ubija brate, ipagoslavljajo orožje, ki ubi- , Kje Človeka, ki se istotako gre * jlpovedat k katoliškemu duhov- , Kit kot kdo drugi! Kako more < Hwhoven blagosloviti orožje 'ftnega naroda, če je to orožje i jlamenjeno ubijati ljudi druge- j Ha naroda, kjer se tudi orožje ■proslavlja? Ali ni dolžnost ^ Hpovnov, da učijo ljudi, da so « Bje med seboj, ali ni njih |P$žnost, d« 1 tla j o po Kristo- ; Kn nauku *'da bo en hfev in en 1 B|Stir", pa pridejo ti farizeji in | ^^Hpovijo oni nož, ono puško. ni top, ki bo pomoril na oče kristijanov? Fnj, tisoč-

BENO B. LEUSTIG,

6424 ST. CLAIR AVE. BL ZU ADDISON RD. ' ^

*-' 1- ' , 'i- " » il' . „ • . ( Med to razprodajo ne bom ajal kakor tudi ne zamenjal vrednostnih tiketov ali znamk.

v *

BENO B. LEUSTIG,

64-24- St. Clair Asde. blizu Addison *Rd.

I zakaj je šel v vojno, zakaj kri-

► čanski nauk uči, da so vsi ljudje bratje, zakaj se zaplenijo svobodomiselni listi, zakaj se

* narodna zborovanja razganjajo, zakaj so pravi ljudski zagovorniki svobode in pravice

► pahnjeni v ječo, tedaj bi ta vojak prišel do prepričanja, da je

1 zapeljan, da mu ne dajo prilike,

* da spozna resnico, da spozna bratsko ljubezen in , enakost!

► In predno bi delavec sledil voj-| ni troblji, kajti le delavec je v

vojski po ogromni večini, in č,e I bi delavec vedel vse to, kaj je 1 vojska, vojska vladarjev in cesarjev, ne vojska zgolj obram-

► be za domovino, tedaj bi se de-1 lavci vseh narodov združili pod t eno zastavo svobode, enakosti ' in. bratstva, vojska bi bila te-[ daj nemogoča, kajti orožje » brez ljudi ne ubija.

Izvzamemo vojske kot so

► za osvoboditev dežele, kakorl je bila n. pr. vojska Amerikan- |

( cev proti 'Angležem, da so se 1 oprostili tujega jarma, kakoi je bila vojska pod Lincolnom,

► ko se je* hotelo oprostiti zamorce, pa bogati posestniki ju-ga tega niso dovolili. Kadar le-

| pe besede ne pomagajo, tedaj t se mora prijeti za silo, da se sovražnika prisili k miru in uda-I ji. Kadar se pa kapitalistične 1 zveri stepejo med seboj in "na-( ženejo delavca v boj, pod pre-' tvezo za cesarja in vero, tedaj

pa je to strašen zločin, j V kolikor je danes kapitaft-, zem kriv za skrajno klanje, pa so krivi tudi oni, ki ginejo v [ vojski, krivi so radi svojega ne-1 znanja, ker nečejo, da ae o t- \ ( gani žira jo, da poženejo od se-

► be jarem sužnjosti in da so | 1 gospodarji svojega lastnega

življenja sami» ne pa njim ust-| I^eni vladarji.

(Zato pa bo božično drevesce letošnjega leta spomin tyfr* 1 \ dočim naraščajem, kajti otr<y ci Evrope bodejo letos s stra-( hom gledali — namesto pa

► oreha in jabolka in rožiče rji na krvave ljudske, očetove gl/ j

i ve, namesto na goreče svejce >

* na mrtva trupla, namesto na ■ zvezde repatice — pa Krnpove

} topove in strojne puške — namesto na božične biserje — rti^

► kri umorjenfli in s solzami do danih udov, revčkov otročič-kov, nedolžnih majih črvičkov, |

► namesto mirnih ovčic pri jaslicah, bodejo gledali na milijone mladih bitij, pripravljenih

klavnico, namesto utnetne-1 ga ognja, se bo širila kolera in ( lakota, da u<niči še ono, kar rti }

► uničila vojska. In namesto {ire- \ ' gelja, ki poje: 'Slava Bogu na i i višavah, mir ljudem na zem- Jj

* lji," se bo zmagoviti kapital flrl: "U boj, za obstanek naših

J tržišč, za čast domovine, za . čast cesarja, za svobodo, v kateri poginjajoP........in vse

t to se vrši pod krinko vere, tuje 1 nevarnosti, obrambe kulture in||

* Naj se zmaga nagne kamor-1 koli, a'ko delavec ne bo zave-» den, pa ostal bo še nadalje «i-

* romak, suženj, ponižan in tla-

| čen in slabši kot pred vojno, j

Naši rojaki prelivajo kri za dr- j t žavo, tpda kaj bodejo dobili od 1 dlje ? Nadalje ostanejo sužnji brez vsakih delavskih in narod-, nih pravic. Ker pa take razme-' re ne morejo ostati do konea sveta, se bo začela širiti revot-

► t§, anarhija. (Povsod se bodejo dvignili delavci, skupno se bo- j dejo proti skupnemu sovraž- ^

In prišel bo dan nagrade | vsem slugam kapitalizma ^ 1 vsem onim, ki 50 narode ukle- j pali v verige. t>elavski pokret 'i , ima svoje temelje v vsaki drža-vi, v vsakem narodu, noben narod ne more biti več kot je f

In kadar bo za delavce na | svetu dobro, tedaj se bo slavil nov božič, v čistem veselju in

MP ' ' . •

!H= 1 Clevelandska Amerika

Si ■ • yftf-' I

Mtodei1- f NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DEliAVCE V AMERIKI. ~dhim-■j II--■-j. 1 --1u-'—

P109 — NO. loa. CLEVELAND, OHIO. TOREK, 21. GRUDNA, 1915. PART FOUR. — ČETRTI DEL.

mummn

najprvo so za sebe pridobili rimskega papeža, da je on prepovedal slovanski jezik v cerkvi, slovanske knjige in govore, potem so pa poklicali na pomoč tedaj še popolnoma divje Maiare, in našli so vernih po-magačev med samimi Slovani.

Na nemško zahtevo je rimski papež pozval Ciril in Metoda v Rim na zagovor, in dasi sta se brata popolnoma opravičila in dokazala, da nista nobena krivoverca, pač pa da sta za kristijanstvo pridobila več kot polovico Evrope, pa vendar jc rimski papež od onega časa z obema rokama jemal nazaj vse, kar nam je poprej dajal z eno roko.

Mažari kot nemški pomaga-či so se ha nemški poziv navalili v današnjo Ogrsko, inn ostali so vse do današnjega dneva, dasi tudi oni Nemce mrzijo in prezirajo, zakleti sovražniki Slov an At v a.

Vernih pomagačev Nemcem se ni iniledar manjkato, in dobijo jih tudi danes kolikor jih hočejo. Najboljši nemški po-tnagači so danes gališki Poljaki in gališki Rtfsini. (;Z malimi izjemami.)

In radi teh razlogov je polagoma oslabela zveza med po-edinimi slovanskimi narodi, posebno odkar so balkanski Slovani, razven malega dela Hrvatov, padiri vsi pod Turka, a Čehi, Slovenci in Slovaki pod Nemca. Rusi pa pod Tartara, V tej dobi so bili najmočnejši Poljaki, in zanimivo je vedeti, da se je nahajalo v XVI. in XVII veku med Poljaki dosti razumnih mož, ki so živo spozna ali potrebo slovanske vzajemnosti. Vendar je bila v tej dtfbi najboljša slovanska zavednost in najglobokejše slovansko -rodoljubje ravno pri Hrvatih.1 Najbolj .glasovi t i lir vat-aki pesniki (njim na čelu G u n-duiič v Dobrovniiku) so upirali svoje oči na 'Poljsko in pisali tako; Poljsko solnce sije od vzhoda in preganja mesec (polmesec, Turčin) v nočno temo. 'Nekoliko časa pozneje je

pel pesnik fPalmotič: -Rusko solnce wje jasno na vzhodu!

In bili so tudi naši pesniki, (n. pr. Barakovič) ki je pisal pesrfi pod nasfovom: Slovanska vila ! S ponosom pojejo v teh pesnili, da se je slovanska vila "ie približala Latinski vili (Rim-ljamki ali Italijanki', ki je mislila, da jej ni para na svetu.

Toda vse to je bila več pesniška igrača nego slovanska zavednost. Pa imamo mi Jugoslovani iz te dobe tudi takega misleca, ki je bil popolnoma zaveden Slovan, ki je delal vse svoje življenje za slovansko vzajemnost. Ta človek je bil Jurij Križani č.

;llil je iz zagrebškega okraja, in je zvršil bogoslovne študije v Zagrebu, pozneje pa je položil v Rologni dva doktorska izpita: iz. pravoslovja in bogoslovja. Tako izobražen je šel v Rim, kjer sf je spoznal z nekaterimi Rusi! in od katerih se je starih arhivih vse, k;ir je bilo naučil rusko. Tu je poiskal v grškega ali. ruskega napisanega proti katoliški cerkvi, in napisal je o tem dve veliki knjigi, in s tem prišel na glas kot najboljši poznavalec pravoslavnega iztoka. Zato so ga iz Rima najprej .poslali v Galicijo (ki je daj še ni bila avstrijska, pač pa poljska, in iz Galicije v Ukrajino, ki je v istil* časih, i. 1654 pravkar zaprosila pomoči od ruskega carja. In kakor hitro se je Križanič nekaj časa mudil v Rusiji, je dognal, da je pravoslavna in katoliška vera ena in ista, zatorej je pustil vero v miru, in začel je delovati med Rusi, da jih prepriča, da je njih bodočnost samo v slovanskem bratstvu.

'Križanič je bil jako izobražen človek. On je dobro preučil' vse stare pisatelje, potem glavna politična francoska in laška dela, angleška in nemška, in dobro so mu bili poznani tudi tedanji poljski književniki. Križanič je bil torej po svoji izobrazbi pravi Evropejec, po svo: ji zavednosti in mišljenju pa pravi Slovan. In samo njegova

TOZOK!

■ 4

Prva slovenska čevljarska trgovina v Žužemberku

Slovenci, pridite k domačemu človeku, ki vam pošteno postreže.

!Pri meni lah Ko Kupite 'OsaKp'Orstne č&dlje, K&Korsne si pač morete po želeti. Da pa resnici lahKp *OsaKemu ustrezem9 sem se potrudit, da sem dobil h) sh)ojo prodajalno čen)lje, Kii priznane Kot najboljše. V moji trgo*)ini lahKp dobite najfinejše č&dlje za dečKe, de Klice, fante, zene in mo£e, taKo da ni tre£a niKo-mur iti iz moje prodajalne praznih roK?

* , Vsem Slovencem in Hrvatom se priporočam za obilen obisk ter želim vsem

srečne in vesele božične praznike! Vam dobro znani

% - m ■k.

- ■ >1 *

nosi in Panslavizem

-

, >

Beseda Slovanska vzajemnost" ni stara ni ti Sto let še, in najprvo so jo začeli rabiti Če-! hi. Toda misel o tej slovanski j vzajemnosti in bratimstva pa

* je stara več kot tisoč let. Naj--lepše pri tem je, da so vsi slovanski narodi za to misel delali in trpeli, ali bolj jasno povedano, da so se pri vseh slovanskih narodih našli tako umni in dalekovidni ljudje, ki so bodočnost svojega naroda videli samo v slovanski vzajemnosti, v slovanskem bratstvu.

Najprvo in največ so za slovansko vzajemnost delali ma-ccdonski Slovani. Iz glkvnega mesta Makedonije, namreč iz Soluna, sta prišla dva brata, Ciril in Metod, ki sta že zdav-nej poznana pod imenom slovanski apostolji.

Ta dva ibrata zaslužita po vsej pravici ta priimek, ne samo za to, ker sta pripovedovala kristijansko vero Slovanom, ampak poglavitno za to, ker sta iznašla posebne črke za slovanski jezik in sta prestavila prvo knjigo na slovanski jezik. In dočim so imeli prvi S?ovami v početku službo božjo v slovanskem jeziku, katerega je ves narod razumel, pa smo pozneje dobili po zaslugi Lahov in Nemcev sluarbo božjo v latinskem jeziku, katerega narod t\e more razumeti.

Prva naša govorica ali je- < zik je bil popolnoma enak na celem Balkanu in na prostoru, ' kjer se nahaja današnja Avstri- s jaf in še več, ravno tako se je j govorilo v današnji Rusiji. In < zatorej tedaj ni bilo samo slo- t vanske vzajemnosti, slovanske- • ga bratstva, pač pa se je to 1 laihko nazivalo pravo slovansko t edinstvo. * <

•Nemci so se že tedaj silno t prestrašili tega slovanskega « edinstva, in proti nam so tedaj c uporabiti ravno ono orožje, ka- ( terega te še danes poslužujejo; t

I Ko je prišel v Mbskvo, je p>

1. stal ruski vladi kot katoliški

|i duhoven sumljiv, in pregnali so i- ga v Tobolek v Sibiriji. Tenia niso ga pregnali kot kaznenca,

e pač pa kot politikarja. Pustili 1- so mu vse knjige in dajali so U mu letno 900 rubljev, da se je preživljal.

V svojem/pregnanstvu jc ži-a vel Križanič kakih .14 let. Tu |

- se je pokazal kot pravega Slo-

- vana, ker ni mrzil Rusije, pač

- pa le nevednost vlade, ki ne 1 zna spoštovati učenih mož. V

- svojem pregnanstvu je Križa-e nič spisal več važnih knjig,

med katerimi je najbolj \ažna , "Politika".- TO slednjo knjigo i s je posvetil carju Alekseju, oče-

- tu Petra Velikega. Med dru- 1 1 gim pravi v tej'knjigi: Naš I

- slovanski jezik je pokvarjen s < t tujimi jeziki, in zato mi mora i

- biti prva briga, da napišem do- ' ; bro slovansko slovnico in be-

i sednjak. Nadalje vidim, da od 1 r vseli šest slovanskih plenit n 1

- (rusko, češko, poljsko.bu!gar- l

- sko, snbsko iu hrvatsko-, kate- ; , ra plemena so vsa imela svoje 1

- vladarje, so ostali samo Rus' 1 ■ politično svobodni. In to je za- i 1 to, ker naši stari slovanski vla-

: darji niso poznali vrednosti >

i svojega naroda........ in mi j

Slovani danes najbolj zatega- 4 . del j trpimo, «ker smo neizobra- j ženi in ker več držimo s tuj- 1 1 ceni kot pa z domačim. Treba t je torej, da svoj narod izobrazimo in da smo na narod ponosni, da IMažari ne bodejo več s Slovakom postopali kot da ne , bi bil človek, in da nas Nemci ne bodejo nazivali pse. j

Križanič je že tedaj jako do- 1 bro razumel, da mora 'Poljska k raditega propasti "ker na ce-* lem svetu ni države, kjer bi bi- 'ž lo toliko lenobe' in razuzdano- k »ti kakor jo je vPoljski. Pa j> Križaniču se je tudi strašno n zamerilo, ker tudi v drugi veli d ki slovanski državi, v (Rusiji ni r svoboda, in zato piše: Nikjer h na svetu ni tako trdovratne č vlade, kakor v tej slavni Rusiji, ii Križaniča je tudi silno peklo,

i i' J- « I

h no volih tujce za svoje krafje.

a Tekom 300 let so imeli 13 tuj-

0 cev za vladarje, a 'Ker je .Križanič jako dobro i, poznal vse slovanske jezike, li ker je prepotoval skoro vse slo-

0 vanske zemlje in je temeljite 1 e poznal evropsko književnost,

,je lahko zložil popolni nauk za

- slovansko politiko. Pisal je: 11 Prvič, ruski car se ne sme bri-

- gati samo za srečo prestol;1, in č družine in svoje države, :>.m-e pak za napredek in svobodo

vseh držav, kjer prebivajo Slo-

- vani. Druigič: slovanski vladar-, ji se ne smejo ženiti s hčerami

1 tujcev, in tudi svojih hčer ne

7 smejo oddajati tujcem za žene. I Tretjič, noben tujec ne srne

- nikdar postati ruski car, iti če I š bi se to zgodilo, ga ne sme nib- I s če ubogati. Coda med tujce ne I 1 računamo Poljake, Čehe, *Srbe, I

- Hrvate......

Četrtič, vsa naša briga in vse I 1 naše prizadevanje mora biti v I 1 tem, da svoj narod izobraz;mo, I

- kajti to je največje slovansko I

- zlo, da niti starci tega ne iiiajo, I : kar bi morali znati že otroci, I ; kajti starci ne vedo niti abecede I

■ življenja.

Petič, Slovani se morajo ču- I i vati državnega nereda (anarln- I i je) in državnega nasilja (tira- I

■ <n i je),"kajti anarhija in tiranija I

■ je glavna zapreka napredka I

• naroda. Križanič opozarja pri I 1 tem 11a Turško, ko piše: Na I

Turškem je mnogoktera njiva I neobdelana radi tiranske tur- I ; ške vlade. Poljedelci bežijo od

• javnih cest in živijo raje v div- I jih samotnih gorah, da se ogne- I jo vsemu onemu gorju, ki ga I prizadevajo surovi turški voja- I ki.

Šestič, Rusija ne sme izva- I 'žati žita, ker je 'ta izvoz v ro- I kah Nemcev, ki od nas izvOzi- 1 jo strašne množine žita. zato I nam pa vozijo pisano sukno in I druge pisane stvari, brez kate- I

rih bi lahko živeli.......toda I

brez hrane ne moremo biti, in I če ni hrane, tedaj vlada lakota I in ziviJa so draiga.

Sedmič. Mi Slovani moramo l >

m ni

1 fi' ' t • i-' ■ ■ 7 fHi-ijfiBB

- ■

.......................................■

4-734- Hamilton A.^enue §M

VeliKj in -Vedno j-na-1

zni gostilni s K} 9

*

Vabim vsakega prijatelja fl

dobre pijara in hitre po- fl

strežbe. Velika zaloga B

dobrega domačega vina. H

Pri meni dobite vedno či- I

sto in pošteno blago. H

Samo prve vrste žganje, fl

nnijske smodke in vedno ^^H

sveže pivo. '

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ti SREČNO NOVO LETO! S

■'■mM

JOHN TRATAR, 3855 st. clair avl

HE: > --'fixa

hišo ter za ognjiščem zadovoljno kadil svojo pipo dalje.

Pozno po noči je prišel Jernej Pilat domov ves moker. Izpod neba je še vedno pršelo in zdelo se je, kakor bi bil nebesni obok povemjen na zemljo. Le tam nekje v neizmerni daljavi se je kazala mala svit-loba, znamenje, da pridejo skoro enkrat zopet jasni lepi dnevi.

Ko je Pilat stopi! v svojo hišo je takoj opazil, da se je ženi moralo kaj zgoditi, ker se je držala nekako žalostno.

"Kaj se držiš tako kislo? Večerje mi daj, lačen sem, kot bi hodil dva dni."

"Kaj bi se ne držala kislo in nejevoljna 1 Pomisli, štrekelj je ubil našo kokoš, ki je zletela čez plot na njegov vrt. Krepek ce je zagnal vamjo, in bilo je po njej. In pomisli, najboljša ciba je bila to, vsak dan mi je znesla jajce."

' Kaj praviš, štrekelj da je ubil kokoš! INi ga večjega lum-pa na svetu kakor je ta človek. Ali pokažem mu!"

Vstal je in odšel', kakoršen je bil, v sosedovo hišo, kjer je dobil Štreklje še pokonci. Zahteval je od njega odškodnino za ubito kokoš in mu pretil s tožbo in z vsemi kaznimi, kar se jih more izmisliti kraška narava. Štrekelj se mu je pa smejal, in pivci, ki so sedeli pri mizi ter' pili kraško črnino, so ga mirili in mu svetovali, naj hitro speče kokoš in jo razdeli med ■nje. 'Pilat se je nekaj časa prič-kal in prepiral' z njimi, klel in se jezil, nato je pa odšel s še večjim sovraštvom in gnjevom v srcu.

Od tistega večera se Štrekelj in Pilat nista več pogledala, če sta se srečala na poti, pred cerkvijo ali na polju, o-pravljala sta drug drugega in pripovedovala o svojih pravdah in gotovi zmagi.

jP^rvič sta se spogledala zopet pri sodniji, ko je bila razpisana razprava zaradi njunega spora glede lastninske pravice. Ko sta stala pred razpravno dvorano, sta se prepirala in pričakala, kdo več velja, štrekelj

Dalje na šesti strani.

Dr. Ivo Cesnik.

Kva zarja se je kazala izza

Basa. Bilo je prijetno in le-B pomladno jutro v začetku ■Knija. Nebo je bilo jasno kot Pjbje oko. Zadnje zvezde so ^BKlle in v vsej krasoti se je BBilo jutro. Tuintam je vsta-Hjjlnad Krasom med hribčki I dolincami, zelenimi vinogra-BSirastivinii in borovimi gaji ^Hstica iz rosnih kapljic, ki so Hnpe po perju, travi in zelenja-Ki se .bleščale, kakor kristali. Bpta, komaj čutna sapica je K)a od severa in nosila pozdra-Mfcčez kraška tbrda sinji Adriji.

^Jernej Pilat je kosil v tistem HBstn jutru prvo travo na trav-Hp* poleg svoje hiše. Z veliko HBo je mahal po travi, da so se HKdi delale na desmo in levo. Btopljen je bil v svoje misli, Bdajinzdaj je pogledal na vas B ležala pod njim, pa na svo-Btočo in na hišo mogočnega fieda Andreja Štreklja. Vas | bila ubožna, zidovi hiš v HpOgih krajih sivkasti od dež-B<in. zimske burje, ki se podi Hghozne jeseni do prve pomla-H okorog voglov, pre1)ivalci so Bromni, ubogi in varčni. Za-Hpfroljni so zjutraj s kavo in ^Hiom krutva, opoldme s kislo fižolom,. salato in zvečer Bjjjgosto zopet s kavo ali žganj-B Le ob velikih praznikih po-Bjlvj kraška gospodinja na mi-Bjab meso in dqpiač kruh. Kakor B|ijkromna hrana, taiko tudi ijBlefca. Jernej Pilat se še dobro ^Bjininja, da je za svojih mla-Kmi dmi hodil do 4. leta po vasi llpsrajci in da je bilo treba jo-H|s in prošnje, da so mu kupili |§>plo krilo. Obuvala pa ni po-llznal da desetega leta. Takrat Hp je mati dala svoje obilne ^Hpjje, da jih je po zimi obul in |||ifeomogal nesti v Trst maslo. B|> dva, trije si bili v vasi pre-HBfKŠni, da so si privoščili lahko Hpaik dan meso in teran. Med Bpje,bil Pilatov sosed An-| drej Štrekelj.

Bifnej iPilat se je med košnjo Hpmnil, da sta se lansko leto KpJSedom prepirala radi mej-■jov. Na njegov travnik je ^Bjil svet soseda Štreklja. Mej-Bpmed njima niso bili vidni, Bfeje Pilat kosil po stari na-Bpi, kakor je mislit, da mu Hnstoji svet, ki ga je podedoval ■^Pjilvojem očetu. Sosed Štre-Blte je vsled tega hudoval, ^Bkosi na njeg-ovo in mu je po-Hpo' zažugal, da ga bo s tož-B> prisilil spoštovati tujo last-I'tiitiOi

■ Tudi tistega jutra je Pilat ■pukil po svoji stari navadi in si Rf|^nislil': "Ubog sem, na pol ilipifrto bajto imam, dve majhni ^BjH, vinograd in tale travnik ^Hpotrok za'hteva vsak dan za-Bn-ek, kosilo in večerjo. Štre-Hpj pa je mogočnjak prve vr-nt župan, -gostilničar in trgo-|Kc, ima pet vinogradov, in ■BK ter travnikov, da sam me R® koliko, otroka mu je-treba Bjftti le dva in poleg tega je še Hpk* prinesla pet tisoč dote. Bveljfcvo ima povsod, zato misli, Hp;itfjtie pometati z nami reve-Bjptcakor burja s sirkovo slamo a moti se. Jaz se ne Hpm. Kosil bom, kakor je ko-HBmoj ded in moj oče."

mpko je mislil Jernej Pilat, Hk|p prvi solnčni žarki švigni-gora ter razpršili svoje HHppraške po širni kraški pla-Hi. Veselje je šlo preko nara-Rzablestela je rosa po zele-Bpin sadnem drevju in ptičji B||j$o se oglasili v hrastovih mi. Nad vasjo se je pasla fcskalami čreda in par ovac. K|ir je piskal na piščalko, v njem pašniku mu je odgo-Bl drugi z vriskom in pet-|B|V vasi je vstalo življenje: Bi so se odpravljali na delo Bjfzvoniku vaške cerkve je zvon, ki je vabil k maši. Bedaj je vstal tudi župan Hprej Štrekelj, širok in junaš-HHbovek, pogledal skozi okno Bas, na vrt in na travnik po-Bg hiše in zapazil Jerneja Pi-BBt, ki je v naglih mahljajih

lliiVU* LdlVi 1 JC lil ¥\|»Hl

jr--1

Korče Brata

B

I BBBBHBBH

Slovenska

GOSTILNA

#

F/no žganje, iz*Orf~ tno domače 'Vino, rum za prazniKe!

Naša dolžnost je, da se zahvalimo rojakom za obilo podporo v preteče-nem letu in se jim priporočamo tudi za prihodnje leto.

Srečne praznike in I veselo novo leto!

J 513 East 152nd Street. [,

H

prokleti lump, že zopet kosi na mojem. Treba ga bo naučiti olike." Odšel je hitrih korakov iz hiše in prikoracal pred Pilata. Vstopil je predenj im za vpil nad njim, da se je slišalo daleč po vasi: "Ali ti nisem rekel že stokrat, da spoštuj tujo lastnino. Že zopet si kosil na mojem. ■ Ali ne poznaš sedme zapovedi božje. Ti neboditetreba, tožit te grem?" •

Jernej Pilat je obstal s koš- j nja, se oprl ob kosje, kri mu je šinila v lica, da je bil rdeč^ ka-kor kuhan rak, pogledal je jezno Štreklja in zaškripal z zobmi.

"Kje je kakšen mejnik?? INa < svojem sem kosil, kakor vsako ■ leto. Moj ded je tukaj kosil, svojega očeta sem, videl tukaj 1 kositi in tudi jaz bbm tukaj ko- I sil! Misliš, da ti je vse dovolje- < no, ker si bogat ? A še je krč- 1 mar nad teboj, kateremu boš I dajal račun. In račun bo natan- 1 čen. Le pojdi me tožit! Videla bova, kdo ima pravico."

Štrekelj je hripel od jeze, ob- | raz mu je pordečel, žife na 1 njem so se mu napele, stisnil je • pesti in zažugal »Pilatu: !

"Bili so mejniki, a si jih iz- 1 ruval po zimi. Prav tam le je I eden stal. fPbkažem ti, kaj se 1 pravi jemati kostanj iz žrjavi- 1 ce /. golimi rokami. Še dames te i grem tožit, da veš."

Štrekelj je obrnil Pilatu hr- | bet in odšel. Napravi? se je pra- 1 žnje, popil,naglo kavo in dejal 1 ženi, da ima nujen opravek v 1 mestu. Dal ji je navodila, kako < >naj nadzira delavce, vzel bič v roko, ki je bil shranjen na po- I lici, ukazal napreči svojega či- I lega vranca in se odpeljal v me- | sto. t

Jernej Pi?at je gledal za njim j in si grizel ustnice'in rekel sam i pri sebi: *'K advokatu gre. Naj gre! Pravica je še na svetu. Do- I kazal mi bo, kdaj sem mu pre- i stavljal mejnike. Tak baron < misli, da je ves svet njegov. A 1 še so tnad njim." . 1

Preteklo je štirinajst dni in 1 Pilat je dobil iz mesta tožbo. Andrej Štrekelj ga je tožil zaradi priznanja lastninske pravice in mu prepovedoval po'se- 1 gati v svojo l'astnico. ^

Pilatova žena Marjeta je o- ( pazila, da je dobil mož papirje = od sodnije in je takoj slutila, za kaj se gre.

"iDragi Jernej, najbolje je, da se poravnaš s Štrekljem. Pravda je draga reč in ne veš, kako se konča."

"Ti si prava Jera! Misliš, da sem baba, da se bom kar tako dal ugnati v lčozji rog. Stvar hočem dogmati do konca in če me tudi stane življenje. Še danes grem k advokatu."

"'Bodi pameten in poslušaj me!"

' Nehaj s svojimi dobrimi nasveti!"

Marjeta si je skrivaj obrisala oko, Jernej 'Pilat se je pa« šel obl'eč in je čez četrt ure z debelo gorjačo odkorakal v mesto

k odvetniku. *

« ♦ •

Tisti dam je vladala velika vročina in stari ljudje, ki so se razumeli na vreme, so trdili, da bo pred večerom še padala plolha. In res takoj popoldne so se začeli zbirati nad Krasom debeHi, sivi oblaki; prihajali so od juga in nosili seboj obilo moče.

Andrej štrekelj je sedel pred svojo hišo, malomarno, gledal v vrt in preko njega na sosedovo dvorišče, kjer so se igrali Pilatovi otroci in so se pasle kokoši. iZdajinzdaj je potegnil iz bučke, ki je stala pred njim na mizi in si globoko oddahnil, ko je izpil več požirkov okusnega terana, si obrisal ustnice in utaknil znova med zobe pipo, iz katere je imel navado kaditi vsak dan p*o kosilu.

Solmce s? je že skrilo za oblake in v daljavi so se ouli odmevi groma.

Tedaj se je zgodilo, da je čez plot, ki je delil' IPflatovo dvorišče od štrekljevega vrta, sfr-čala kokoš in se začela pasti po tuji lastnini, štrekelj je za-mrmral nekaj med zobmi, udaril z desnico po mizi in gledal predrzno tatico par minut. Na

ce in ga vrgel proti kokoši. Za-čul se je neznaten krik in kokoš je obležala zadeta v glavo na tleh.

Pilatovi otroci so opazili ta

pripetljaj in so zagnali krik in klicali mater iz hiše. Mati Marjeta je prihitela v skrbeh ina dvorišče 111 takoj videla, kaj se 1 je zgodilo. 1

Štrekelj je stopil k mrtvi ko- 1 koši, jo prijel za noge in jo vr- ' gel pred Pilatovko na dvorišču.

"Tu imaš golazen! Pazi na ; svoje živali in glej, da ne bodo 1 hodile v tujo lastnino, kakor < tvoj mož. Če še enkrat dobim vaše kokoši <na svojem svetu, < dam škodo ceniti in tožim mo- 1 ža za odškodnino."

'Zaradi ene kokoši vendar 1 ni bilo treba tofiko krika. Naj- 1 boljšo kokoš ste mi ubili, vsak < dan je znesla jajce. Bog se nas < usmili! Reveži smo, zato je ta- ' ko. Bogatinu ne bi podili in u- j bijali kokoši." j

Marjeti se je milo storilo, ko je pomislila, da bo odzdaj na- ' prej prodala sedem jajc manj ] na teden, pri srcu jo je nekaj -zaskelelo, in skoro bi ji prišle; solze v oči. Štrekelj se ni zme- J nil za njene besede, obrnil ji je < hrbet in mogočno korakal pred ' svojo hišo, sedel tam za mizo, ■ vzel hladnokrvno v roke pipo 1 in kadil dalje, kakor da se ni s zgodilo ničesar in da vživa la- 1 gode.n mir, ko je odpodil sitno j muho. Marjeta je vzela ubito : kokoš in jo odnesla v hišo. Za 1 njo je capljala deca žalostnih • obrazov. " 'i

Na nebu se je oblačilo vedno 1 boljinbolj in čez gričke je zače- • la veti močna sapa, dvigal se je 1 prah po tleh in gibalo se je 1 drevje pod pritiskom nagajivega piša. Oglašali so se gromi, 1 in bliski so švigali preko neba. ' Tam v daljavi nad morjem jell bilo opaziti, da pada dež v ve- j -1 likih curkih kakor steber izpod ] oblakov. Deževen steber se je.' bližal vedno boljinbolj in kma-j lit je začela padati pldha nad 1

vsem Krasom. J

«

Štrekelj je vstal od mize in ] stopil k vodnjaku-kapniku ter !{ naravnal žlebove iz strehe, da < se je cedila voda v globočino v ■. obilnih curkih. Nato je odšel V i

jos. s/mi

slonJensKa gostilna.

* •

1 6006 ST. CLAIH AVE.

Slovencem priporočam novo urejeno slovensko gostilno, kje bodete vselej izvr- ' ;' stno in pošteno postrežem. V gostilni se 1' i > nahajajo le najboljše pijače, vedno sveže (, ;, in pristne. Dobra in točna postrežba vsem

, enako. 1

-t

I .................mi.....1.......... 111 imif .............umi......................................niiiiniimHii|

I Zaloga domačega finega vina j

i bbmbhb^BBBIHB 1

< ' .....................................................................................................................................................................................................................................................................i

I

< 1 f'|

(1 HojaKom SlonJencem h) ClesJetandu in <

j; po %>4?eh drža-Vah, Kjer stanujejo, se priporočam &a naKfip i&HJrjrtnega domačega { <; iVina, Katerega prodajam na drobno in 4 debelo. Visite po cene, in Ko prejmete bla- T l' go, se bodete prepričali, daje meje *Oino j resnici čisto, po zmernih cenah ter ga bo-

II dete lahKo priporočili *Osem. |

'9 ^tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii^iSBiii iiiiiiitiiiiiaiiiiiBtiiiiiiiiiiiiiii^ >

| Sov^jsk^jruštv^ j j

L,................................................................................................................................................................................................................T

t ah Ko dobe pri meni tepe dvorane za seje 8 in za -Veselice ter gledaliJKfi predstave. £ i > GledalisKj oder je prenarejen in se lahKo J na njem tiprizore najboljše predstave, k 1' Priporočam se rojaKpm tudi za *VsaKp~ I , p ^Vrstne snJadbe, Kr^čine in druge sestanKfi. f Lepe in lične dvorane. L

, JZah^Oaljujem se rojaKpm za njih 1 I' naHJonjenost in se jim priporočam I tudi za prihodnje leto. I

; Josip HirK., I

• slovenska gostilna, zaloga domačega vina J na drobno in debelo. Društvene 1 in veselične dvorane. T

6006 ST. CLAI*R A VE. ?

& JI Jt A A JI - A -It A Ut JI A A A Q

Vi* I»illl51 IAa m m $ UUliflj *

mM

nemške roke, razven s silo. 2a- turna država, in sam nemški to je pa prti ska vlada data na- parlament je leta 1913 pri svo-

rediti postavo, ki pravi, da se. jem zasedanju se izjavil pro-smc Poljakom odvzeti njih po-! ti postopanju pruske vlade, sestva. Radi te postave je zgvb\ Tudi Francozi spadajo pod bila Prusija svoj ugled kot kul- palje na peti strani. -1

John

Cimperman

1259 Marquette Ud.

Staro znana slovenska gostilna

Se priporočam posebno ža praznike za izvrstno domače vino najfineje žganje in posebno izvrsten rum. '

Prisrčna hvala vsem rojakom za podporo v tem letu«

Priporočam se tudi zanap r

Voščim vesel božič in srečno novo leto!

Glavni evropski

narodi.

1

Prišel bo čas, in ta čas »e vedno bolj bKža, ko bo v #saki

državi prvi pofittcnl faktor sam narod. Danes tega še nikjer ni,-;

1 niti v Ameriki, .niti na Francoskem, niti na Angleškem. Danes je prvi politični faktor vladar, oziroma dinastija, in tedaj Šele vlada. Narod pa pride na drugo ali tretje mesto, in imamo v Evropi še take države, kjer »narod sploh noben politični faktor ni, kajti o narodu se pri vladi niti govori ne.

Kadar rečemo besedo narod v političnem smislu, tedaj ne mislimo samo na veliko število ijudij, pa naj si bodejo ti ljudje vsi enega jezika in ene vere. Kadar rečemo narod, tedaj mislimo najprvo na to, da tolika in tolika množina ljudij ima v politiki eno in isto misel in eno in isto voljo, in to se godi sa- ^ it)o tedaj, ako je v tej množici , ljudij 11a stotine in tisoče takih, ki dobro poznajo svojo politično preteklost in svojo politic- ( in o sedajnost, in ki so s tem znanjem in s svojimi skušnjami naredili skupno osnovo ali skupni program za bodočnost. ( In zato je potrebno, da te stotine in ti tisoči 1'judi lahko či-tajo svojo narodno zgodovino, . berejo knjige in časopise in presojajo ter izvršujejo svoj politični program. Ali z drugi- ( mi besedami: potrebno jc, da . ima ta množina ljudij svojo na- r rodno zavest in dovoljno poli-tično znanje. {

»Narod je zaveden tedaj, ka- ^ dar ve, zakaj je v preteklosti trpel, mi zakaj je napredoval; f narod je zaveden, kadar so mu f dobro znani vsi njegovi prija- t telji in sovražniki. Narod je ^ zaveden, kadar jasno vidi, po ; katerem potu mora hoditi, da ( dospe do svojega cilja, Takih popolnih, zavednih narodov je samo malo na svetu. j

In potrelbno je opozoriti na (

dve stvari: prva je:-največji na- (

rodi gotovo niso vedno najbolj ( zavedni, toda pred prepadom ( jib varuje samo njih veličina. Drugo pa je: Mali narodi mo- i rejo samo tedaj napredovati, kadar s svoj O zavednostjo in s ; svojo zrdostjo nadopolnejo ono, kar jim manjka po številu.

Kakor znano, so Rusi po prostoru, ki ga zavzemajo, pa tudi po svojem številu največji narod na svetu, (Na Ruskem je samo izučenih in inteligentnih ljudij več kot nas Slovencev vseh skupaj, gospodov, kmetov in delavcev. Rusi so v eni potezi tudi najbolj zavedni narod tia »vetu v tem, kar vsak Rus zna, namreč da Rusije nikdar še .nihče ni premagal. Rusija je vsak dan ;bolj močna in poleg drugih stvarij ima Rusija to sveto nalogo: da brani ne-svobodne in podjarmljene slovanske »narode, in sčasoma, da prinese politično svobodo tem podjartnljenim narodom.

Toda štiri petine ruskega naroda (od sto milijonov 80 milijonov) živi v skrajni .nevednosti, kajti ne znajo ne pisati ne brati. Rusija je še preredko naseljena in prevelika, tako da se ena vas nahaja mnogo, mnogo milj od druge vasi, največkrat je treiba hoditi več ur, da se pride v drugo vas, mnogokrat pa celo več dnij. In da vlada za vsako vas, za vsakih par hiš ne more postaviti šole in učitelja, je vsakemu jasno. Pa te neprilike so v Rusiji čim-dalje manjše. Odkar ima Rusija državni zbor, se potroši vsako leto za ljudske šole po desetkrat-toliko kot prej. (Pred desetimi.leti so dajali za šole <na Ruskem po 20 .milijonov kron, danes se potroši v Rusiji vsako leto nad 200 milijonov za ljudske šole na leto.) Statistika nam dokazuje, da se rusko ljudstvo množi za dva milijona duš na leto, tako da bo imela Rusiji tekom 30 let naj-. manj 300 milijonov prebivalcev, in prostora za nikogar ne bo zmanjkalo. In četudi je velika obsežnost Rusije slednji velika ovira, pa je ravno ta ob-scfžtnost Rusiji mnogokrat pomagala. Leta 1812 je Napoleon peljal en milijon in pol vojakov

k'jfc.' S ,, ,, ' ■

... ^ ..

nad Ruse, in vsa ta armada je

V velikanski Rusiji v nekaj mesecih zginila. Pomislite le, da ?e pelje od avstrijske meje v Galiciji do Mbskve z železnico

tri dnij ih tri noči, to je šest-j kr*t tako daleč kot iz Ljubljane na Dunaj. In pomisliti je treba, da je Moskva šefe v sre-' din i e vropske Ru si je, in da pride potem še vsa ogromna in bogata Sibirija.

Poleg Rusov so najbolj močni in največji narod v Evropi — Francozi. Najbolj močni so po svoji zavednosti, po svoji prosveti in po svojem bogastvu. IFb svoji zavednosti je Francoz enak Rusu, ker vsak Francoz ve, da Francije nikdar noben sovražnik še ni premagal, razven tedaj, kq so se vse ostale države dvignile proti Napoleonu in leta 1871, ko je Nemčija dobila Francijo nepripravljeno in brez kakega prijatelja.

Kar se tiče pismenosti jc -lednja v Franciji veliko večja kot v Rusiji, pa kljub temu imamo tudi v Franciji še eno četrtino vseli ljudij, ki ne znajo btati ali pisati. Toda zato so pa v Franciji jako dobro finančno podkovani. Vse francosko premoženje je vredno preko dvesto milijard, in denarja priraste v Franciji vsako leto za dva tisoč milijonov. In lahko »i mislimo, kako močna zveza je to. ko so se približali Francozi in Rusi,

Angleži so najbolj svoboden, najbolj trgovski in poleg tega še jako izobražen in bogat narod. Toda velika zapreka vlada pri angleškem narodu: Nekaj tisoč Angležev ima v rokah ves denar in vso zemljo, in ostali milijoni angleškega naroda imajo samo ono, kar si z roko zaslužijo. Pomisliti morate, da od 40 milijonov prebivalcev na Angleškem ni tam niti 200.000 kmetov, svojfh gospodarjev, v Franciji pa, kjer je približno ravno toliko ljudij, pa se nahaja osem milijonov kmetov. In danes je to v Evropi na srečo. Zakaj Anglija mora biti za 'mir, ker le v miru cvete obrt in trgovina, in samo v miru se dajo zaslužiti lepi denarji, od katerih n. pr. živi ogromno prebivalstvo mesta Londona, ki šteje sedem milijonov duš. 111 raditega se je -zvezala Anglija s Francijo, ki \ je bogata, in s Rusijo, ki je j ogromna. Te tri države so menile, da bodejo ohranile večen mir v Evropi. Toda militaristič-ni Nemec, kateremu je prelivanje krvi stara navada, ni ho- | tel miru. Danes imamo raditega najbolj krvavo klanje, kar I je svet kdaj videl.

1 Važen narod v Evropi je ju-

• goslovanski. Nemci so od Ju-1 goslovanov, to je od Sloven-

• cev, Hrvatov, Srbov in Bulga-i rov skupaj, štirikrat močnejši,

• Italija več kot dvakrat, kajti

• »Nemcev v Nemčiji in Avstriji i je preko 60 milijonov, Italija-1 .nov kakih 30 milijonov, nas Jugoslovanov pa 15 milijonov.

Toda ni glavna stvar množi-

• na naroda, ampak narodna za-

■ vest. Ta narodna zavest je v i zadnjih par letih tudi pri Jugo-► Slovanih jako narastlar da smo i v tem po malem dosegli tudi

• največje evropske narode. Naš

■ zemljepisni položaj je pa tak, i da nas je vsakdo basal v svojo malho. Toda -bolj postaja

1 narod zaveden, bjoljs'a bodoč-

1 ,nost mu je obljubljena. Nas

: Jugoslovane so kar po vrsti

. mrcvarili: Turki, ,Mažari,'in Nemci. Zraven pa Italijani.

■ Kadar se bo narod otresel teh

■ vampirjev, tedaj bo samsvoj.

Rusi, Framcozi, Angleži in Ju-1 gosi o v an i tvorijo v Evropi naj-! večjo silo, i.n s temi narodi sim-' patizirajo gotovo Belgijci, Dan-i ci, Norvežani in Švedi, in od ' ostalih Slovanov Čebi in Slova-

• ki.

Poljakov prebiva v Nemčiji • kake 13 milijone, to je pri » Mižno ena dvajsetina vseh < Nemcev. Toda po svojem polo-

- žaju so Poljaki med. Berolinom ; in rusko mejo jako važen fak-

- tor, kakor n. pr. Hrvatje v Av-i striji. Poleg tega so 'Poljaki ta-

- ko zavedni, da se v poljskih

- vaseh nemški kandidat niti po-1 kazati ne sme, in da niti ena

r pest poljske zemlje <ne pride v

-

POZOR HIŠNI I POSESTNIKI!

K _ - mm 5

Cenjenim hišnim posestnikom v Clevelandu ini v okolici naznanjam, da popravljam hiše in izvršujem J vsa kontraktorska dela po najnižjih cenah. Vsako! svoje delo garantiram. Oni, ki so naročili pri menil delo, vedo, da sem jim zselej zvršil vsako delo v njih J največjo zadovoljnost. Priporočam se torej rojakom I v obila naročila. Izdelujem načrte (plane) in vsa dru-J ga dela.

Sprejemam •OfaKpi)r*stna 9

hišna dela. I

Josip Demšar. J

slovenski kontraktor

1177 E. 60th ST. II

M?'••'-i') • ' •. '0 '".V 2'. i ',, i> : i»*®j ••>'• /S.',. /'jf^H

[ jacob vidmar, j

r Slcdensfji IjH

K zaftopnjK. M

I Za prodajo vseh vrst ci- j

\ gar, cigaret in tobaka, fl

V zalogi imamo vedno J

S samo prve vrste blago, j

1 Najnižje cene, najboljše 1 | blago. j

O

k Želimo Slovencem vesele praznike in srečno novo leto. 'M

■L ^jv^.^i^ji^jVjVjViVi^1 rv v rv iv-^v-vri' rv ~y rtfiV ? fl

f A. Kirtz Tobacco

t COMPANY.

2 Telefon Central 8234 W

kJr

..... J ■*,. a* V ,.' ' - -:,

..• -v jž£. j,SaSBSS^^Mi^i^:

' W I?'**'' ■ V ..... ......^ ! *- ■

John Shimrat

L . . - i ■ ■ — . i......

StoitensKci

hrH)atsKa gostilna.

3241 ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 33.

CESTE. I

Slovenci, pridite ob praznikih v mojo gostilno, kjer bodete dobro postrežem. Vedno naj-boljša pijača na razpolago.

' r' -• , r

Želim vam vsem srečne božične praznike!

Ii m laškim junakom, da jih je

gledal in se čudil njih postavi! A Po paradi vojakov, pa je bjl

bamikef. Laški kralj je nazdrav- $

Ija? avstrijskemu cesarju na >|

mnoga leta, popivalo se je po- S

zno v no£, zapravilo se je sto- J

tisoče #za bogate večerje, ker ^

kmet, delavec, meščan, vsi ti N

vedno redno plačajo in odšte- 1

jejo denarje, kadar je cesar v j

potrebi! Radovala sta se via- ^

darja pri polnih skledah,'slad- J

ka dekleta so ju kratkočasila, ii

bratila sta se in si prisegala do- j

smrtno zvestobo!........Tam Jj

nekje v gorski vasici pa je si- J

romašen kmet proikKnjal vlado %

in cesarja, ker so put odpeljali d

zadnjo kravo iz hleva, ker ni J

sicer plačati mogel davkov. C

Imel je lep božič ta kmet, brez "

skorje kruha v ustih, a laški 4

kralj, od milosti "božje, cesar >

cd milosti božje, pa pri celih g sodili šampanjca! In dočim so

se dvorski otroci igrali z igra- ^

čami, katerih vsaka velja toli- i

ko, kot bi dvajset delavcev lah- 2

ko preživelo celo leto svoje j

družine, pa siromašni kmet, j

kateremu so vzeli zadnjo kra- J

vo iz hleva, mi vedel, kaj bi ^

otrokom dal drugi dan v usta! J

Toda ko je cesar vstal in rekel, J

da je oni njegov sovražnik, oni tj

s katerim se je leto poprej na- \

pajal in naslanjal in mu prise- N

gel bratstvo, tedaj je tudi kme- 1

tič vstal in rekel, da za cesarja * mora biti. In šel je za cesarja,

zgubil je glavo, otroci so pa re- |

kli, da ga je Bog vzelik sebi.'.. * * »

Bilo je tudi proti božiču leta |

1913, ko sta se sešla nemški in |

1

Daljie na osmi strani.

uamcvanie 12 ccrric sireni.

■ glavni evropski

narodi.

B ——7

Hpte, in sicer tanj v Lorrai-Hfcia levi strani reke Rene, in Hfta po Alzaciji. In kar je iPSblfj čudno: Oni /Nemci, ki Sgtebivajo zajedno s Francozi v »royifficiji Lorraine, mislijo in Bpyo s Francozi in ne z Nem-»milPokrajine Alzacija in Lor-$pme so vzeli Nemci Franco-MM leta 11871, in poprej so te ppiHrajine 150 let pripadale B^jiiicozom. In Nemcem v Al-Ijiciji in Lorraine se je pod svo-IMprino in izobraženo francosko gHP>do tako dobro godilo, da so ™|rejeli Francijo kot za svojo UVO domovino in še danes ne-BKrestano »protestirajo rafli nem-Kjfc- vlade, i»n vselej z vol i jo le EBjftg poslance za državni zbor, pf so verni temu principu. Ti po IJftčni protestanti (po veri so Hntoftki) v Berolinu jako ži-KNgPno protestirajo in zahteva-B ivoje pripojenje k Franciji, ^lieta 1902 so nemškega kaj-Hf ja Viljema prisilili, da jim je Mil;svobodnejšo upravo, da bi Hp pomiril. Toda ni se to zgo-BHo. To je najbolj dokaz, kako K Nemčija nesposo1>na, da bi Ki približala Nemce, kaj šele Hrage narode, recimo Slovane.

Ejf)ancev je pod nemško vlado Hljto malo, kakih desettisoč, pa Hmli ti Nemcem jako nagajajo, Httjti danski .narod je 'tako zaf H|en, da celo danske dekle in m^ie, ki služijo pri nemški go-Spodi. nečejo s svojimi gospo-Kljjami nikdar nemško govori-ampak vselej dansko. Dru-Hnč pa ravno Dan»ci mnogo pri-^|vedoijejo svetu o nemški o-piabnosti in 'napuhu, in ker so Hnn^i jako izobražen narod, ijph svet posluša in jim vrjame, ||aakar je INemec zelo lmd.

pPoleg vsega tega je danes v fiNiemčiji več milijonov .socija-Hftov, delavcev, ki »nikakor ne |||xkrt>ravajo nemške militaristi-Bpe vlade. (V vojni se je to |||premenilo, kajti zapisana je Rjfljji smrt vsakomur, kdor bi se

#Wf IRf*^ W w W

r upiral.) .

Is Italija je bila v zvezi z Av-■mrijo in Nemčijo, toda vedno Hipa polovico, ta zveza ali to Kfijateljstvo med temi država-Ki je nezakonsko. Kajti Itali-H|ise je s svojo politiko vedno Hlvdiala kakor je Anglija žele-K, in zadnje čase se je pričela Hfcračati Italija celo* proti Ru-Htji, ker je spoznala, da se v Hfcvropi ibrez Rueije ne more Bp&esar narediti. In ne 1>o dol-SBlo trajalo, ko bo Rusija na mi-Bi način prišla do tega« kar je Hotela biti Nepičija, m sicer z Iptiljem in militarizmom.

I Od mnogih narodov v Shabs-glburški monarhiji so za trojni sporazum le Neniči, večinoma Hfcuari in deloma (Poljaki. Pro-I politiki troj.nega sporazuma Hfrpa vsi ostali narodi, en del HHp&arov in velik del Poljakov. Slovani dobro vedo, da se je Hemška vlada vedno načeloma Hpiftavila proti Slovanom. Il^ernška berolinska vlada je Bfltbro protestirala pri avstrijski Hranli na Dunaju, ko je ta av-ptrij^ka vlada iprizinala Čehom B| Češkem nekaj pravic. In v ■resnici čudno je, kako je mo-Ma slovanska in rumunjska ve-Ktna v državnem zboru mirno llfodati in prenašati toliko kri-kmk, ki so se godile narodom.

|fGovorik> se je, da je bila pri-ijateljica tega trojnega spora-Kma, namreč med Nemci, Av-Ktrijci in Lahi tudi rumunska Hlada, toda zadnja leta so se ■pri trudili za žive in mrtve, l|fc|pridobijo rumtmjsko poKti-Ho na svojo strah, in pritegne-H|k sebi objednem tudi Spa-Rjdke. Španija naj bi bila ne-■kaka zamena za furško, od ka-Hve so v Berolinu in na Duna-■B pričakovali, da 'bo j?saj sto HHle mrcvarila in ugOnabljala ■gvane, potem pa se umaknila ^Azijo, in na njeno mesto pri-KplNemoi. (Ntemci so o tej Hvari napisali cele grmade Hnj^ in izdali na tisoče zemlje-HHgrv, in v današinji vojni v res-k£ vidimo, kako se prijatelj-HBfo druži Nemčija in Avstrija Btalurki samo raditega, da po-Imagaj-o Turki Nemcem ugono-

konec, in tudi tu1 se bo polbžaj

spremenil.

T(kla nemška s svo

jo špekulacijo v Turčiji, ni samo ničesar dosegla, ampak se

je ugodilo ravno nasprotno, kar je Nemčija pričakovala« Glavni .princip nemške poKti-ke je bil, dar .nas Jugoslovane

raztepe in razdvoji, da se sami medseboj prepiramo, in da tako prepreči ustanovitev velike jugoslovanske države ob Sredozemskem morju, ker je dobro vedela, da če je ta . država v zvezi z Rusijo, Francijo in Anglijo, da je Nemcem gospodarstvo zavedno odiklenkalo In v balkanski vojni se je ravno nasprotno zgodi to.

IX a j prvo je Avstrija potegnila svojo armado iz Novega Pa-zarja, leta 1908. In ob istem času je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Potem pa je bruhnila prva in druga balkanska vojska. V obeh vojskah je nemško-turška politika tako sramotno propadla, da se je studila celemu svetu.

In kaj je govoril nemški cesar pred začetkom balkanske vojne. Izjavil se je, da ne bi bilo .ničesar čudnega, če pridejo Bulgari s svojo armado v Carigrad in zasedejo cerkev sv. Sofije kot v maščevanje nad 500 ietnim zatiranjem kristijanstva od strani Turkov. In če ibi se Nemčija držala teh besed, če ne bi nemški cesar skupno z avstrijskim apostolskim cesarjem pojedel svoje besede in na-hujskal Bulgare proti Srbom, tedaj bi se to v resnici zgodilo, Turek bi bil prepoden iz F.vro-pč, in jugoslovanska zavest bi silno narastla.

Iz navedenih dejstev vidimo, kakšni so narodi v Evropi, kakšno politiko vodijo, kje je premoč, kje je pravica. Današnja vojna je pokazala, da so bili Nemtei silovito pripravljeni za udarec napram Slovanstvu. Videli pa bodemo konečno, da pravična stvar zmaga. In na strani zaveznikov ter malih narodov je pravifc. Na strani Nemcev pa krivica, napuh in tiranija.

-o-

Božična fantazija.

Bučna Iboiiba je privihrala silneje od orkana nad narod. Sli so in korakali so za zastavami, v srcih ponos, korajžo, pa objednem tudi polni mraka, črne usode, malodušni kr jim je po ušesih še ' dmeva! zadnji jok njih jubic, mater, žen, sester, si".kov in Verk. £li so ti naši junaki, daleč so šli, spredaj črno^žo-lte zastave, na katerih je ponosno plapolal orel s krono, namesto mrtvaške glave z oglodanimi kostmi! Boben poje, tronuba se razlega, ura klici povsod. Za cesarja in domovino, za vero in narod. Še siJneje udarijo trombe, močneje zaropočejo bobni in naši junaki se nahajajo tam daleč na pustih poljanah galiških, po stepah Rusije, v Belgiji razdirajo moderne kolose, v Srbiji spoznavajo brate, v Italiji okoli Gorice in ob zeleni Soči zroči sovražnika od Custozze v sntrt.

Vroče je bilo, ko so se pomikale prve čete za cesarja. Milijone fantov in mož je šlo v bojni grom fanatizma, vsakdo s prepričanjem v srcu, da ga čaka tam smrt. In kosila, ah, kosila je ta smrtna teta med našim narodom. Za cesarja je kosila bogato, o krasno 'bogato žetev. Vse je padalo za cesarja. Samo cesarje potreboval te bogate človeške žrtve, cesarja more rešiti le mlada, sveža, srčna kri cvetja narodovega, ničesar druzega mu niso zapisali zdravniki naroda. Prelilo se je krvi na škafe, prelilo se je krvi na hektolitre, prelilo se je krvi na reke, prelilo se jo je na ve-letoke in konečno na morja. Vse je bi?o rudeče od krvi. Kakor je v poletju začetka vojske solnce krvavo rudeče vzhajalo, tako so bila krvava tla, kjer so stali naši junaki, trdno kot zid toda zid, v katerem buta neprestano ikladivo smrtonosnega žvepla in smodnika. T11 se je naredila vrzel druga vrzel, na-

"CI. Amerika 2.. grudna,'15

--^- --^

L Tel. Princeton 1944 W

! JVetv VorK. Dry |

j Cleaning Co. |

t * ji

* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiEiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifi JJ

l KUNSTEU BRATA i

IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIII '

L JI

1 Likamo, čistimo in barvamo ženske in 4

< moške obleke. Najfinejše delo po nizkih J?

t cenah garantirano. 1

i 6220 St. Clair Ave. 3

—-,11 'B ., i'--STfflTC---rs-"—3C-'i. ,y

stala je odprtina, razširila se je v globoko brazdo, in ven je sw$t)a kri nkših junakov. Pad"-

l'o deset, sto, tisoč in desettisoč fantov junakov, .starih po osemnajst, dyajset in petindvajset let. Za mjimi so padale rez«-ve, naši zakonski možje, *s kopito otrok| doma, z otroci lačnimi na materinih prsih, ker

I . • . sf

matere same ničesar niso imele, da 'bi napolnile prsa z mle* kom. Vse to je padalo za cesarja, cesar pa ni še postal sit, .ni bilo dovolj krvi, še je bil v nevarnosti, da ga polovi sovražnik, da ga vjame in ubije, brez pomis^^a, koliko je on dal pobiti moz in mladeničev za svojo kožo!

In kljub temu! Kaj boš ti, ki mi govoriš, da kri naroda, prelita na bojnih poljih, ni -kri prelita za korist naroda, .ampak za dobroto cesarja. Vi se laže-te! Mi, ki smo možje, ki smo pustili doma žene in lačne o-troke, mi smo oni možje, ki bodemo branili cesarja, da mu bo dobro na svetu, mi pa bodemo stradali in gledali, da nam ne ostane nič, -cesarju pa vse. Kajti cesar nas je poslal v boj, on želi, da prelijemo kri

za njega, zato pa se dajmo! * * *

Bilo je ob božiču leta 1911. Laški kralj je prišel na iDunaj, sprejeli so -ga z velikanskimi slavnostmi, naredili so mu silne bankete, vojaštvo je moralo ponižno stati špalir izvoljenemu. finu laškega naroda, ki tako željivo gleda po slovenskih krajih. Stali so ti slovenski sinovi, slovanski sinovi na povelje cesarja kot sveče pred ma-

;Pi JOHN ; k^H ŽULICH,

I ^HpHf^^l Norwood j Road. '

i mum ^

i

I Želim vsem cenjenim prijateljem in znancem in

svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno

I novo leto, da bi ga vsakdo doživel še mnogo let v največjem zadovoljstvu in sreči.

i SEDAJ OB KONCU LETA

se cenjenim odjemalcem lepo zahvaljujem, -ker ste me j obiskali v tako obilnem številu, pri nakupovanju hiš, in S še zanaprej se Slovencem priporočam, da kadar ste namenjeni kupiti ihišo, da se oglasite pri -meni, in skrbel bodem, da bodete dofbro postreženi..

OGENJ!

Pri meni se lahko zavarujete proti ognju za pohišt-

Ivo, hiše, trgovine, konje, avtomobile, vozove, ker delam za 4 najmočnejše kompanije.

j POJASNILA DAJEM ZASTONJ.

(Slovenci, ki kupujete hiše v Collinwoodu od kom-£ panij, tudi vi potrebujete moža, ki razume ureditev 1 kupčije. V kratkem naj bo povedano, da ni vse zlato, I kar se sveti, i-n zapomnite si te besede, ker jaz imam > skušnje v tem. Slovenci,, kadar nameravate kupiti hiše, j pridite k meni, vsaj to vas ničesar ne velja, ker hočem J prej pregledati "restrictions", kar pomeni prepoved ene jj ali druge stvari, n. pr. toliko let ne smete prodati, in I nekatere kompanije imajo še 'for-fixtures close", to po-

i meni, da ako vi restriktiranih točk ne spolnujete, vam lahko hišo nazaj vzamejo in vi zgubite vse pravice. Slovenci, zapormrite si te besede, to ni zame reklama, ampak korist vam.

I Torej, predno kupite hišo, pridite k meni

Nasvete in pojasnila dajem zastonj, danes si lahko pomagate, in 8 let nazaj si Slovenci niso mogli pomagati. Slovenci imajo že skušnje v dotioni okolici, samo ljudje, ki so bili oškodovani, ne dajo tega na dan, toda jaz sem že mnogim uredil, in zato mi je stvar znana. Mislim, da vsak človek mora vedeti, kam naj investira

!svoj teško prisluženi denar, torej če moje delo vas ne stane niti en cent, in vi kupite hišo ravno za isti denar, če sem jaz zraven, ali pa če ste sami, ali je potem vredno, da pridete do mene?

Vrjemite mi, da bom tudi vam mnogo pripomogel

I in se priporočam, da v takih slučajilhi pridete do mene.

Imam svoj urad na svojem domu in nikjer drugje, zato 1 pazite na naslov, ker je v Clevelandu več enakih imen.

JOHN ZULICH,

1165 Norwood Rd.

Telefon Princeton 1298 R. _ ■

' MTjMmm^mk'mM^ 1. ■ KltSi r. . ■ 'S/v %' -f»"pral

P Wffff fffffffftfffffffffffftt ^ffffffffffff^f^fffffffffM

Ifrances SKULJ,!

. 11 """. v.''.''.. '■ ■'.'.'■■T7T*~T—rr # j

II . SloHJensKa || I trgovina j

I i >r čevlji. I

K # -I

i || Velika zaloga trpežnih, izvrstnih čevljev za celo dru-žino. Vedno točna postrežba in zmerne cene. Zahva- ||

11, ljujem se vsem Slovencem in Slovenkam za podporo [ v pretečenem letu in se jim priporočam tudi za novo

I I leto 1916. i

II 6208 ST. CLAIR-AV. j

m&u. '/un i.....»iiiAii

John Modic

SLOVENSKA ..GOSTILNA..

S-Ve£e Cundo%)o pixJo in izrOrstno žganje, tropinjevec in brinjenJec.

Fine domače klobase za prigrizek.

Voščim -em prijateljem in znancem Vesele pra&niKe. Zrelim pa - H tudi, da zahajale %> jl&VensKe jI gostilne Kpt Slovenci. I

Srečno noVo teto I I

6201 ST. CLAIR AVE.

"CL Amerika" az. *nidna,' 15.

Nadaljevanje u 3 strani DVA SOSEDA

jc trdil, da je župan, cerkveni ključar, gostilničar, tngovec in imeniten posestnik, da ima ila-hto po vsem Krasu, od Opatje-gasela do Šempetra in še naprej. Jernej Pilat se pa je oblastno potrkal na prsa in dejal, da je njegov stari oče služil cesarja in se bojeval proti Napoleonu, da je njegov oče pretepal Lahe pri Kuštoci in da se je tudi on potil za vojaški kruh in nosil tri leta puško in teleč-rt$Lk. Še pred sodnikom nista mirovala in nista pustila drug drugega do .besede. Čudila sta se da je razprava tako kratka, ker je sodnik dopustil dokaz po predlaganih pričah, ki so bile < navedene v tožbi in priprav- i Ijalnem spisu, in po ogledu na < licu mesta. Pričakoval' je Pilat ] in pričakoval je Štrekelj, da bo | sodnik takoj izrekel razsodbo 1 in dbsodil nasprotnika na pla- ! čilo stroškov in še v zapor za- ; radi goljufije. Zato sta odvet- < nika imela precej posla, da sta ,« raztolmačila enemu in druge- i mu, <ta mora sodnik prej sliša- t ti priče in si ogledati sporni ; predmet, na licu »mesta, predno izreče razsodbo. Pilatov odvet- < nik ni bil nič preveč prijazen i do svojega klijenta, ker mu ni i plačal nobenega vinarja na ra- > 6un. Zato je zahteval od njega, j da mu mora prinesti v teku 10 dni 50 kron, ako hoče, da ga bo j zastopal pri razpravi na spornem travniku. Pilat je povesii j oči in sramežljivo obljubil, da 1 stori vse, kar bo v njegovi moči. j Štrekelj se je odpeljal s svo- f jim čilim vrancem takoj po ko- t silu dbmov. Pilat je šel že naprej in si mi »privoščil niti kožar- 1 ca vina niti tople juhe. Vso p6t je premišljeval o teški pravdi ( ip o pravdi zaradi kokoši, kate- ; ro je izročil danes odvetniku. | Ko je prišel domov in se je t malce pokrepčal s kislo repo in ( fižolom in je izpil požirek tera- ] na, se mu je razvozljal jezik in je začel pripovedovati svoji že- \ mi Marjeti, kako je bito pri sod- 1 tiiji in kako jih je belil štreklju. j Potožil ji je tudi, da je odvetnik t zahteval na račun 50 kron ter jo vprašal za svet, kje naj si iz- y posodi to svoto. Ko je Marje- , ta zaslišala ime take svote, se , / ji je storilo bridko, oči so se ji 1 zasolzile in začela je moža po- « govarjati, naj bi se s sosedom poravnal, ker bo sicer lahko zapravdal hišo in ves grunt.

"Kaj bom zapravdal! Nič ne bom zapravdal'. Če izgubim v prvi inštanei pravdo, grem v drugo v Trst in makari se pritožim na Dunaj do cesarja, štrekelj je bogat, ima veliko žlahte in denarja ter me hoče uničiti in izpodrimiti, pa me ne bo. Tudi jaz nekaj znam, tudi jaz imam nekaj veljave. Moj ded se je boril za cesarja proti > Napoleonu, moj oče je pobijal ( Lahe pri Kuštoci in jaz sem tri ; leta služil pri vojakih, štrekelj il nitma takih prednikov in ni slu- ] žil cesarja." <

'^Kaj ti pomaga cesar in vo- < jaška služba in tvoj ded in oče. 1 Denar je sveta vTadar. štrekelj 1 ima denar, mi smo berači."

Tudi Štrekelj je pripovedoval svoji ženi Lizi, kako in kaj je bilo pred sodnijo, kako se je postavil s svojim odvetnikom in kako sta ugnala v kozji rog 'Pilata. Liza, dobrosrčna im skrbna žena, ki je v resnici držala tri vogale Šrekljeve hiše po konci, je mirila moža in ga 1 prosila naj ustavi pravdo, ker 1 se ni vredno tožariti za tako 1 malenkost, ki bo stala ogrom- ; ne stroške. Smilil se ji je Pilat. 1 iPilatova žema in njiju otroci. 1 Štrekelj se je razhudil in mr- 1 mral: "'Ženske ste vse enake, 1 samo srce vas je, lase imate < dolge, pamet kratko. Molči, že 1 vem, kaj delam." - 1

V resnici pa tudi štrekelju ni 1 bilo pri srcu posebno prijetno 1 in zdajinzdaj mu je prišla misel, da je vendar ravnal prena- | gljeno, ko je vložil torbo proti Pilatu. A rekel je sam pri sebi: "Ti presneta reč, saj bi ne d$- < jal ničesar! Kaj me briga tista pest sveta! Prosit naj bi me pri-

•i- •' '-ij 3t ♦

I

šel in mu jo podarim. Tudi pravdo bi ustavil, da bi le prišel prosit, da se ž mjim poravnam ; a ne pride, preveč je tr-mast in kaj takega ne stori nikdar."

Tako je razmišljal Štrekelj in si prižgal pipo po stari navadi.

* * +

Bilo je teden dni potem. Noč je legla že davno na Kras, lepa rn prijetna noč v prvem poletju. Lahke prijetne sape so vele od morja, nad vso naravo je bil razprostrt včlik in svečan mir. Zvezde so migljale na nebu in lunini žarki so se usipali nad hrastovimi im borovimi gaji, po gričkih in brdtti so blestele ap-nene skale, kakor bi stali mrtveci v dolgih belih haljah.

V zvoniku vaške cerkve je odbila ura polnoč. Vse je spalo in sladko sanjalo, le Štrekelj je čul pri luči v gostilniški sobi in pregledoval svoje trgovske kpjige. Čul jc biti uro polnoč,, vstal je im pogledal pri vratih v lepo poletno noč. Tedaj je opazil, da se je dvigal iz dimnika soseda Pilata dim in ogenj. Stopil je na prosto, gledal in in strmel in si mislil: ' Pri Pilatu gori. Prav je. Vse naj nut zgori!"

Tako je govoril z njim zli duh. Drugi glas pa mu je klical: "Pilat jc revež, pet otrok ima, ženo, hišo ima malo zava-varovano. Lahko pride ob vse premoženje."

Zopet se je OgJasil zli duh in mu šepetal: "Naj mu zgori! Tvoj sovražnik je, s teboj se pravda; kako bo ponižan, ko bo videl, da je ob vse."

Dobri dull pa 11111 je na to dejal: "Kes je tvoj sovražnik, a sovražnikom je treba odpustiti."

I11 v Štreklju je zmagal dobri duh.

Skočil je ma hlev, sklical je oba hlapca, ukazal biti plat zvoma in ju poslal, naj skliče ta ljudi po vasi, sam pa je stopil k sosedu in tolkel na vrata in na okna ter kričal: 'Gori, gori!" Pitat vstani!"

In Jernej Pilat in vsa njegova družina je. bila kmalu pokonci, in staro in mlado iz vasi je prihitelo, ko je začulo klicanje in vpitje in zVonenje.

Iz Pilatove hiše so maglo nosili postelje, skrinje, obleko in vsako stvarco, ki je imela kaj vrednosti. Pilat je bil ves iz sebe in se v strahu in žalosti ni spoznal, kaj naj stori, štrekelj je v svoji hladnokrvnosti im mirni preudarnosti dajal ukaze, kako naj se gasi, da se o pravem času zaferani nesrečo. Ljudje so nosili vodo v škafih' in brentačih iz vaškega vocllnja-ka in Štrekelj je dal na razpolago svoj vodnjak, ki je bil najbližji in najbolj pripraven. Gasilci so pristavili dolgo lestvo in najbolj predrzni so splezali prav na vrh dimnika ter polivali naglo v odprte luknje surke votle. Gorelo je tramov je v dimniku, ki je bilo v ozki zvezi s hlevom, na katerim se je •hranilo seno. Gasilci so splezali tudi iz kuhinje v diminik in so gasili tramovje. Na hlevu so odkopali seno poleg dimniko-vega zida, da se nabrani na vsak način preteča nesreča.4

Čez dobro uro je bilo vse po-gašeno, in Pilat je bil rešem velike nezgode, škoda, ki ga je zadela, je bila malenkostna. Zato se je potolažil in se zahvaljeval Bogu in ljudem, da se je tako izteklo. Posebno pa se je zahvaljeval štreklju in mu rekel, da nikdar me «pozabi te noči in da ga prosi, da se" poravnata zaradi pravde, štrekelj je bil S tem zadovoljen in je dejal: '"Najbolje je tako. Pravda je draga reč, in ne veva, kako bi iztekih. Najbolj pametno je, da razdeliva sporni svet, ki ga je jako malo. med seboj, tako da dobiva vsak polovico. Če si zadovoljem s tem, vzameva enega izmed občinskih mož in zastaviva mejnike."*

"Zadovoljen sem s tem in hvaležen sem ti za ta predlog."

Drugi dan sta sovražnika — sedaj prijatelja poklicala občinskega moža Luko jerama, ki jima je razdelil sporni svet in zastavil mejnike. *

. I t*iV?.- i/ - , ■ ivjj

Jos. Kmet

MODERNA SLOVENSKA GOSTILNA.

Postrežba prve vste.

Rojakom priporočam za praznike fino domače vino, najboljša žganja in dober rum za čaj.

Zahvaljujem se vsem za naklonjenost in podporo v tem letn in se jim priporočam tudi za prihodnje leto.

m

"r ■ ■ '■ ' "' = : ' : ' 1 ' ' ' : ' .i'.'." " T 7!'/

VESELE PRAZNIKE VSEM! 15605 Waterloo 'Road.

____;__I......'. i ---

m

S tem -je bila končana teška pravda.

Pristaviti imam le še to, da čez dva dni odvetnika dobila od Pilata in štrektja pismi, da so se stranke poravnale zaradi kokošje in lastninske pravde. Ali sta bila s temi pismi zadovoljna ali ne, o tem molče viri.

—o-

RAZNO.

PROROKJOVANJE LEVA

NIKOLAJEVIČA TOLSTEGA O SVETOV NI VOJNI.

Zdaj se je šele izvedelo, da je Lev Tolstoj v letu svoje smrti pripovedoval, kaj se mu je prigodilo, ko je razmišljeval o prihodnji usodi Evrope. V duhu je videl žensko, počivajoče na morju človeškega živVjepja, na čelu je imela trak z na'pisom "komercijalizem", dočim je držala v rokah tri plamehice, predstavljajoče vojno, hinavš-čino in pravico močnejšega. Tolstoj je smatral to vizijo za napoved bližajočega se svetovnega požara in je o tem zapisal: V^iki vihar se bo začel 1. 1912. na jugovzhodu Evrope, in se bo v letu 1914, razrašel v splošno kaitastrafo. Od tega časa 1h> Evropa v plamenu. L. 1915, stopi na svetovni oder nov Na-poleon. Vojaške vzgoje ne bo imel, a zmožen bo, obvladati Ev repo do I. 1915. Konec katastrofe bo pomenil za Evropo začetek nove politične <Wbe. Vse države sveta se bodo družile v veliko zvezo. Sedanjih cesarstev in kraljestev ne bo več, in bodo le štiri velike plemenske skupine: Tevtoni, La-tinci, Slovani in Mongoli. Po letu 1915, bo tudi na verskem polju velik preobrat. Mogočen reformator l>o povzdignil človeštvo in .namesto monoteizma postavil bo panteizenv Tolstega prorokovanje končuje z naznanilom. da vstane sredi 20. stoletja iz latinskega plemena pes-niški genij, ki bo ves svet očistil. Narodi bodo po njegovem vpljivu postali modrejši in pametnejši, premagali bodo ko-mercijalizem in se povzpeli na višjo stopnjo razvoja.

1 "

OBSOJENI GOLJUFI.

Domobransko sodišče v Piz-nu je obaodilo na 10 let ječe čevljarja Traeka, ki je izdeloval čevlje za vojake, pa je rabil najslabše usnje in napravil podplate debele s tem, da jepodlo-žil papir. — V Budimpešti je bila obsojena cela družba, ki je bila prevzela dobavljanje dveh milijonov kavnih kock za vojake. V vsaki kocki bi moralo biti osem gramov kave, a v j resnici jc je bilo povprek le dva I grama. Sodišče je obsodilo Sa- ^ lomona Pbllacka na 7 mesecev I ječe in 2500 kron gtobe, Lud- I vika Lukacsa na 9 mesecev in ■ 9000 kron globe. Bernarda L Schvvarza na 6 mesecev ječe in m 2000 kron globe. — Budimpe- I štanski odvetnik dr. Farnady P je bil obsojen na tri mesece je- k če, ker je hotel podkupiti neke- W ga višjega ministerskega urad- A nika s 5000 'kronami, da bi mu F pomagal izvršiti večjo goljufijo.

ELEKTRIČNO OGRETE SPODNJE HLAČE.

Profesor na obrtni šoli v Ino-mos'tu Maks Beck in dunajski zdravnik profesor dr. Schrotter sta izumila »podnje hlače, ki se dajo električno ogreti. To je zlasti važno za vojake po zimi. Spodnje hlače so voljne in se fe oblečejo kakor vsake druge J hlače, vpletene pa so v te hla- L če posebne 'žice. Take hlače te- W htajo 850 gramov. Elektrika se ki napelje vanje s posredovanjem I kabla, ki je lalhiko 500 metrov M dolg. Te hlače grejejo celo te- J ta in tudi roke, če jih drži do- ■ tični v žepu. Električni tok T znaša lahko 250 vat. Kdor ima take spodnje hlače, regulira I sam kontakt kakor hoče. Par ■ taikih spodnjih hlač velja 80 do L too kron, t roški za elektriko pa V na uro 5 do 10 vinarjev. Posku- I si z modeli so se jako dobro ob- B nesli in se je tudi izkazalo, da ^ so popoltaoma varne. Upati je, P da se začne takoj z i zdel ova- I njem takih hlač. Na Krnu je P ze sneg in hud mraz. k

Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali? ® Denite mali oglas v "Ameriko", j in pohištvo bo kmalu prodano. I

RM

S Anton Anžlovar

^ ,_:_I

^ A slo-VensKa modna j

K irgot>ina z. -Vso ' <cL>W i

^ £ensKo in moJtKp ITvl |B

j7 ])3 oprat)o. I

K v—---)

LJ ČISTO, SVEŽE

BLAGO, ZMERNE CENE, K TOČNA POSTREŽBA. J

S i ' ,11

Posebne šivilje za izdelavo ženskih j ^ oblek. Vse potrebščine za neveste j ^ in vsa oprava. I

Zahvaljujem se Slovencem in Slovenkam U^ za obilo podporo v tem letu in se jim 1

7 tudi v bodoče priporočam. Želim

V vsem srečne božične praznike |

gin srečno novo leto!

* v1 ' H

s Anton Anžlovar,

5 6111 ST. CLAIR AVE. 1 ^ *

Louis Knaus,

A 3916 St. Clair Ave.

0 slovenska veletrgovina z domačim vinom % in pristnim tropinjevcem in drožnikom. :-:

(j Fino, čisto domače vino dobite pri meni po nizkih cenah, s Razpošiljam na vse strani Zjed. držav. Pišite po cene.

A JSaJt tropinje-Vec in drozniK presegata N ^ druge, čista. doma pridelana | g pijača. < ( !■

K Kupite za praznike dobrega vina za hišo. Po H stena postrežba. Zahvaljujem se vsem odjemalcem

8 Priporočam se jim tudi za prihodnje leto. 9

6 Vesele praznike vsem rojakom in

A , j. srečno novo leto! • \|

................................................................................ ....................................................................................................................................................................................................................................................

SL ZADRUŽNA ZVEZA.

Sl&VensKo podjetje, last delan)cen)

h) Collinbuoodu.

. Prva slovenska delavska trgovina z živili in mesom. Last delničarjev, slovenskih delavcev, ki se borijo za svoj obstanek. Vsak Slovenec lahko postane delničar tega slovenskega naprednega in delavskega podjetja. Slovenski delavci v Collinwoodu lastujejo to trgovino in pokazali so s svojim delom velik napredek.

Vedno snJeža grocerija in meso.

Prodaja se po zmerno urejenih cenah, in ne odira se nikogar. Slovenci v Collinwoodu in okolici, podpirajte svoje poletje. V slogi je moč. Bodimo združeni in borimo se za lastne interese.

SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA

667 EAST 152nd ST.

Prva slovenska prodajalna grocerije in mesa.

V svojem lastnem poslopju.

_______________ _

■IMMNHiHNMMHMNMMnMHI

sme nastopiti noben slovanski narod. Nas Slovence pritiskajo Italijani in Mažari in Nemci in pokorimo se jim, zakaj pa ne bi poslušali 'Ruse kot naše brate?

Ne silimo pod Ruse, ker smo sami dovolj zmožni svoje lastne vlade, 'toda z Rusi moramo biti prijatelji, ker oni so Slovani, naši bratje, dočim iXemci in Italijani ne zahtevajo druzega 1 od nas kot našo narodno smrt.

J -0-

; Naši kulturni

zavodi.

> -

1 . ; ,, . j

Narod se sodi glede izobrazbe in naprednosti po številu kulturnih organizacij in po denarju, katerega posamezni si-1 novi naroda potrošijo vsako le-1 to za knjige, časopise in druge 1 znanstvene stvari. V tem po-* gledu je naš narod v stari domovini precej napreden, ker ' mali slovenski narod vzdržuje 1 nad sto slovenskih časopisov, in tudi slovenska knjiga ni red-' ; ka stvar. Vse to je naredil na-^ rod iz lastne eneržije, v očigled velikanskim oviram in zaprekam, katere so se mu neprestano stavljale na pot. Ta mali narod slovenski 'vzdržuje v starem kraju svoje lastne šole, velikanske šole, kakor n. pr. ona v Trstu in v St. Rupertu in Ve-likovcu. Iz vsega tega vidimo pojav slovenske duše, ki hrepeni po višji izobrazbi, pojav slovenske inteligence ali pravega spoznanja izobrazbe. So drugi, večji narodi kot je slovenski, pa nimajo toliko časopisja in knjig kot .naš narod. iSpOzinanje med narodom, da mu vlada skuša preprečiti in odvzeti višjo izobrazbo, je ipri tem velikanske vrednosti. Narod je toliko zaveden, da mu je jasno, da Ie od izobrazbe pride ,do boljše bodočnosti, in zato1 :se ne ustraši nobenih žrtev, da to izobrazbo'spopolni.

j Vsak zavod, kjer se daje lju-l

-n----------

le slovanskih narodov. Toda

do tega do danes še nikjer ni prišlo, ker se večji del slovanske inteligence boji delati za bratstvo, a kmečki narod nima o tem zjedinjenju nobenega pojma. *

Resnica je, da vsak slovainski kmet ve za te dvoje stvari: f)a se Slovani lahko razumejo, ih da je Slovanov velika množina, im zato bi se med slovanskimi kmeti z malo muko in trudom lahko mnogo naredilo, pr obudila bi se slovanska vzajemnost in tudi kmet bi sprevidel, da je slovansko bratstvo bolje kot slovanski razkol. Toda tega se najbolj boje slovanski sovražniki, po|x>lmoma vsi, posebno pa »Nemci in Mažail, in da to preprečijo, so si zmislili sledeče :

(Izmislili so si, da ima slovanska vzajemnost samo ta namen, zjediniti vse Slovane politično pod vlado ruskega carja in potem s to ogromino silo premagati Nemce in 'Ma-žare in po tem vse ostale narode. To stvar so nazvali Nemci 'Panskivizem'', in s item so dolgo časa plašili tudi Francoze in Angleže, in to je bil gllavmi vzrok, da Rusi nikjer v Evropi dolgo časa niso mogli dobiti prijateljev. In še danes bi bilo v Evropi tako, da niso Bulgari dokazali, da je 'panslavi-zem'' le bedasta izmišljotina Nemcev in Mažarov. Bulgari ■namreč, katere je Rusija z neizmernimi žrtvami osvobodila, so se dvignili nad same Ruse in se borijo proti svojim slovanskim bratom. Bulgari so rekli tako: Rus je naš starejši in močnejii brat, toda mi nečemo, da ibo naš gospodar. Zato so Bulgari proti volji in želji rus-ski zjedimili južno 'Bulgarsko s severno (1885), zato so proti ruski volji izbrali za svojega kneza Nemca Ferdinanda za vladarja (1887), zato so proti volji Rusije začeli vojno s Srbi.

Toda Bulgari se bodejo prepričali, da proti {Rusiji je teško nastopiti, kajti proti Rusiji ne

dem prilika, da kaj čitajo, da se izobražujejo, ima ime kulturni zavod. 'Kultura je, ki daje človeštvu dostojanstvo, kultu ra dela človeka sposobnega za višje cii'je, kultura ga vodi po poti k "popolnosti. Hrepenenje po popolnosti mora biti vsakemu vcepljeno v dušo in srce.

V Ameriki šteje naš narod do 150.000 duš. Takoj spočetka ko se je narodi pričel sem seliti, je zahteval časopisja in knjig v svojem jeziku. In ustanovili so se slovenski listi.

Pofleg časopisja so 'hoteli imeti ljudje tudi knjige. Prvi kulturni .zavod, ki se je ustanovil v Ameriki, je bila Slovenska Narodna Čitalnica, ki bo praznovala drugo leto desetletnico svojega delovanja v slovenski metropoli v Clevelandu. Poleg te čitalnice imamo po nekaterih slovenskih ameriških naselbinah še nekaj bralnih društev, nekaj jih je že zaspalo, toda večjega pomena ni nobeno drugo bralno društvo kot je ravno Čitalnica v Clevelandu. Sicer ameriška vlada sama skrbi, da dobijo ljudje raznih na-rodmostij knjige v njih jeziki; po ameriških javnih čitalnicah. Vendar v teh javnih ameriških čitalnicah se ne more razviti ista zavest, isto delovanje za izobrazbo naroda, kot se more to narediti le pri slovenski čitalnici. V javni čitafoiici je vse nekako "business-like", dočim je v slovenski čitalnici pravo ognjišče večjih ali manjših debat o napredku, dočim se vrše pogovori o naši kulturi, poleg vsakovrstnih knjig in časopisov.

Slovensko mišljenje v Clevelandu bi bilo na jako mali stopinji, če ne bi imeli našega kulturnega zavoda v svoji sredini. Vsaka stvar, ki je dobra, ima sovražnike, ker ce ne bi imela Sovražnikov, ne bi bila dobra. Gnjile stvari niti pes ne povoha. Tudi Slovenska Narodna Čitalnica je imela in ima svdje sovražnike, dasi je njeno trdno načelo, da se ne vtika v nobene stranke, da sipoštuje mneitje vsakega posameznika, da da-

---:- KHS9 -

je enako ipriliko vsem pri vseh ugodnostih, ki jih nudi Čitalnica. Taki sovražniki so n. pr. zagrizeni strankarji bodisi verski ali politični. Oni v svoji zaslepljenosti ne vedo, da podirajo tla samim sebi. Drugi nasprotniki so oni, ki so člani Čitalnice, pa skrbijo za prepir in needinstvo v lastnih vrstah.

Vse to so kulturni boji manjše vrste, katere pa je Slovenska Narodna Čitalnica krepko prestala, in danes stoji trdno, brez sovraštva, brez prepira, trdna stavba slovenske naprednosti in kulture. Nudi Slovencem v Clevelandu skoro vse, kolikor

1

se more nuditi v omejenih razmerah. Najboljše sloven s ke knjige so vedno na razpolago, časopisje do malega vse, kar je kaj pomenljivega. Večkrat se člani zberejo k domači zabavi, priredi se malo predavanje, in vsakdo ima korist od tega.

Je pa v resnici mnogo naših ljudij. in tudi boljših ljudij, ki nečejo in ne morejo razumeti velikanskega pomena, ki ga ima Čitalnica. Kot smo povedali v začetku, da se kultura naroda sodi ,po žrtvah in kulturnih zavodih, ki jih podpira. Večje so narodne žrtve za svojo kulturo, boljše prospeva kultura. Od malega in skromnega početka se je Slovenska Narodna Čitalnica danes silno razvila in ima tudi dobro materijalno podlago. Pa to ni še dovolj. Tak kulturen zavodi (potrebuje nepre-j stanega duševnega dela od! stranij rojakov, mala svotica! 25c na mesec ne sme ostrašiti nikogar, da ne bi stopil v vrsto zavednih rojakov in se poma-gai izobraževati ter delovati za večjo kulturo in zavednost. Več je članov, več bo nudila čitalni-nica, lepše, ugodnejše prostore bo imela.

Naše slovensko ženstvo v obili meri prispeva k napredku čitalnice. In mnogokrat ima dobra beseda zavedne žene mnogo upljiva. Zavod, kakor je Slovenska INiarodtna črtalni« •ca, ne bi smel imeti nobenega

---- .. ____________ -- .

nasprotnika, nobenega mlačne-

ža. Čitalhica je že marsikakega rojaka ohranila -na pravi poti, da ni proipadel; in marsikomu je pomagala do višje izobrazbe in zavednosti. Ni samo dolžnost čitalničarjev, da delujejo za čitalnico z vsemi silami, dolžnost vsakega posameznika je, da skuša .postati član Slovenske Narodne Čitalnice, kot marljiv zastopnik in širiteij kulture med Slovenci v Ameriki.

SEMEN KRUGOFF,

RUSKO-SLOVENSKA BRIVN1CA

(nasi. John Tomažič)

Želim izraziti najprisrčnejio zahvalo mojim odjemalcem in priporočam se jim v podporo pri* | hodnje leto. Želim vesel božič in srečno novo leto.

B ' M

" *-

lovanska vzajem-pt in Panslavizem

K

K ; E ,

■hi ono blago, katero kupu-Hlod Nemcev, naredili do-r bi tbila naša mesita veliko jM^poljena, in država bi bi-Huj močna. Zato pa ni prav, gfvsi otroci hodili zato v šo-BBK !bi bili "gospodje", kajti ^Hfraznega naslova ni nihče B>olj pameten, ne bolj neu-

Bt.......toda med narodom

Hahaja velika množina Jju-Hpti si ne znajo zaslužiti niti ^Hrje kruha.

Rtemič, politična uprava se ■f« mnogo brigati za kmete, Hpdaje dTŽava kmetu dobro Hplje, kakor ga daje vojaku: Met brez dobrega pljuga je ^Hfo tak kot vojak brez puš-■p Poljedelstvo je temelj in Hbnina vsakega narodnega ■famka, kajti kmet redi in HHvlja sebe, obrtnika, trgov-Hpnvnistra in vladarja.

Hpžanič je pozneje prišel iz Brije, nakar je kmalu uimrl, B?a njim ni bilo dolgo časa ^Hpega Slbvana, iki bi s svo-Hfiumom in srcem tako glo-Hfeo razumel slovansko dušo Hriporočal zjedinjenje. šele [B. pozneje (od 1830 -- 1850) i Hk med Čehi pojavili taki ■te (Dobrovski, Kolar, Jug-Hn, Šafarik, Havliček,' Palač- 1

Hjlger.) .Med Hrvati so bili HHeči: Gaj, Jelačič, Maižura-Mn Kukuljevič, Strosmajer, 1 HHgeje pa so se med Rusi <po- ! ■i sledeči : .Aksakov, Hom- ' ■v, Pogodin, Katkov, Do- 1 Bjevaki. Tudi med ostalimi < ■Budnostmi se je pojavilo ^ Bfip>go takiih mož.

@Toda vse to je premalo, pre- ' Bp, kajti Slovanov je več kot ' Hfe milijonov duš, in potrebno ■pbilo, da vsaj večji del si o van- 1 ■^inteligence 2ačne delati za ^ Bpansko zjedinjenje, da s tem KtStvom prerodi stovanske 1 Hfifcode in poveča desetkrat si- 1

rti. <i i. .'.(■;,. ,,

"Cl. Amerika" ai. grudna,' :S.

................. ■■'■II . Milil II , I

večnim oglaievanjem

Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves lism^ ga priporoča drugim in vselej ob Času ponovi naročnino. AH ste jo že plačali?

■ * is

! John Marvar I

j ' # ^

! Slovenska gostilna i|

j 1301 EAST 54th STREET i|

Se priporočam za božič za fino 1 s domače vino in žganje. Voščim Kg 9 vsem vesele praznike in srečno i ; novo leto! |

I # !' ffl

jljp'ing'wjwij^rgmc^ip]^ ff^f^HJg^^TtffT^ ——pJl

svoj sedež v Koloniji. Vodilni uradniki bo kar rta debelo ponarejali vpise v knjigah in pokradli velike svote. Eden članov te tatinske družbe pa se je le skesal in je vso styar razkril.

-o-

• • Tr,:**-SP • • 1 .- v. " -T ■ r; pMV ■• ■

Ije napredovala, kakor z vpitjem in kričanjem ma društvenih sejah.

-o

VELIKE GOLJUFIJE

so sie zgodile pri družbi "Schaff-hausi'sclher Bankverein", ki ima

Nadaljevanje iz pete atrani. FANTAZIJA BOŽIČA

ruski car. Zopet so bile pojedine, prisege, da sta sorodnika, brata, pa brat je prvi udaril na bratapruski krokar je kljunil ruskega orla, in pri tem, ko mu je prizadeval smrtne rane, je še vedno kričal, da je njegov brat!

"Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Ha, komu velja to? Kdo je dobre volje? Komu sije danes zimsko božično solnce, kdo ima mir, kdo je dobre volje? Oni so dobre volje, ki sede pri dobro zakurjenih pečeh, gledajo mape, imajo vsega dovolj na mizi, se veselijo in radujejo. Da, oni imajo mir in so dobre volje, saj imajo pokornih hlapcev dovolj, ki spolnnjejo njih povelja, saj so veseli siromaki, ker smejo umirati oni na bojnem polju, doma pa njih žene in otroci lakote? INihče ne vpraša, če je prav ali ne, nihče <ne vpraša, zakaj, le bobni pojo, trotnbe u-darjajo, naprej, zahodi meč v brata, ubij brata s svincem in smodnikom, da te potem tudi on ubije in ti povrne enako z enakom? Potem pa nastane tudi mir, absoluten mir za te' siromake na bojnem polju. Kadar zdahnejo svojo dušo ali je zadnji rdihljaj padlega siromaka na bojnem polju menda "Bog ohrani?" — Ne, ampak mrzFo rezko se glasi i/, notranjščine : "Joj, moja žena in otroci!" Koga naj vsakdo ohrani? Sebe, ženo, otroke, ki si sami pomagati ne znajo, ali pa tujca, katerega je milost postavila za gospodarja, da vas šiba, da on ohrani svoje zlato, prestolje in mir iprl dobri volji ?

Pele so troiribe že zdavnej, drvele so silne čete po raanih deželah, neprestano je ibila namakana zemlja z rudečo krvjo nasilnosti in bratskih - umorov, In vselej je narod kot divji rohnel nad sovražnika in vselej se je vračal, da je videl porušene domove, zanemarjene ptroke, da je videl pregnani mir božiča daleč tja na bojna polja, Ocjer so trohnele kosti siromakov. I

Tam na severu je zablestela polarnica, okoli tnje je zablišča-lo milijarde zvezd, srebrno čista luna pošilja svoje žarke doli na prostrano stepo ogromne ruske zemlje. Lalhna božična sapica veje po stepi, ove-nele in osule bilke se priklanjajo in dvigajo, potoček, ki v poletju napaja obširno stepo, je zamrznil, le tam daleč ob koncu stepe se dviga slamnata koča, pod streho katere prezi-mu/j<^ nekaj vrabcev. Sicer pa vse rtvo. Pusta stepa, ki je sicer videla le od časa da časa krdelo ovac z romantičnimi pastirji, kjer jc trava rastla in zorela in zapet gin i Pa, ker ni bilo nikogar, ki bi jo pobral, ima danes drugačno lice. Zdelo se ti je, kot bi oralo po tej stepi na milijone pljugov, kot bi pripravljali zemljo za kaj boljšega kot za stepno travo. Vse je premetano, dvigajo se nasipi, čevelj visoki, tupatam je vtaknjema palica v nasip, ponekod ccio križ, zopet drugje pa vene divja roža. Celo volkovi, nekdanji domačini step, so se umaknili v najdaljnejše kraje. Hujši kot volkovi so izumi vladarjev v človeški klavnici. Pred vojsko se umakne celo divja zverina in se čudi modernim, kulturnim ljudem, ljudem, kako morejo podivjati toliko medseboj, da se koljejo in ubijajo, dočim zverina zveri svoje lastne vrste nikdar ne napada.

Po širni stepi se nekaj zgane. Zarožlja kot bi premetoval kosti. Tam v daljini se pojavijo črne. tajne sence. Male so te sence, toda premikajo se, gibljejo se, in vedno večje postajajo, bližajo se. Kosti na stepi pa rožljajo naprjij. Nasipi, grobovi, se odpirajo! In črne sence se jim bližajo! Lahna sapica, ki je vela, «e spremeni v veter, iz vetra jjpstane vihar. Votlo bobnerfje odmeva po stepi, ko-

fcttMilfi'' "l

[ JOSIP ZALOKAR

t Slo*VensKp> i

I gortilna

I Dobra zaloga izvrstnega!

domačega vina. Finožga- j njein vedno sveže pivo J j| Vesele praznike želiml

I Slovencem. jjH

i 899 Addison Ud. 9

iMIlllllllllflllllllllllllllllllllllllllUfllllllllllllllllltllllllllHIllllllllllllllllllllllIHlfl

| JOSIPINA TURK,

VrVa sloVensKp, cvetličar/ca, -fl

s I

Se priporoča slovenskim družinam in slavnim 3 društvom za izdelave krasnih cvetličnih lep-1 . kov in vencev.

1336 E. 55th St. ■

^iitiiMfliiaiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaisiiiHiaiiiatiMiiiviiiitatiiiininm«iim«M|

Gnenther Sloyenska Lekarna

Voščim. Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto. Lepa zahvala za^Jg podporo v pretečenem letu. ^Eg

Vogal St. Clair Ave, in Addison Roafl

i —nf-jH

» VV'*

I Slovenska grocerija.

H

j Vedno točna in poštena i«

| Se priporočam slovenskim gospodinjam ||fl

1 * i t v*y

I John 1 omazic,

I 1383 E. 53rd ST. {^M

r ANTON SVET, 1

Trt) o s lot) ens Ko Ke^ljiJtče.

f Se priporočam Slovencem, da posetijo kegljif&g i posebno p

| Na rogak SL Clair A«. is 55th St

t t. ■'.('• u* . '

te

August Haffner

* 1203 Norwood Rd. . ^

* Insurance, 2Zat)arot)alnina, Društveni bondi,

Janini notar.

1 • i . j ■

r^'1 111 |iiinii|> * . --

Tel. Centri! 6026 W

Jr/^l SLOVENSKI JA-

|L/kJ Jf mT vni nqtar- B

jA ^^ KuptO« 'n prodaj« um-

j/m M ljUU in pMlopja. Z»aru

JL JL. Jfc^ J i« proti ogaju ali Mtrači-

1358 MARQUETTE ST.

CHARLES KARIJNGER,

Polna zaloga tobaka in slaičič ter igrač.

Vestne poiiljanje denarja v staro domovino.

3942 ST. CLAIR AVE.

1

Tr. Svetek,

- Slovenska modna trgovina

Polna zaloga blaga na jarde in moških potrebičin. Želim vsem veaele praznike.

15226 SAR AN AC RD.

& ■■■■:i.i.*.a;5=r :■■■ ■ ■ i., = r'" " ' = . =i: .a ■ : :š : , 7 " , ;

:=======^=

M. Marešič,

4$22 St. gwr Upe.

Prodajalna s vso moiko opravo. Cene nizke, . blago debro in trpežne.

Pridite in prepričajte sel'

t

nih članih, ki "hočejo povsod imeti prvo besedo, in ki misli-' jo, da mora biti vse tako, 'kakor oni želijo. Kričijo in rogo-vilijo pri sejah, da člani sami ne vedo, očem se dela,vin konečno samo glasujejo, da se prej rešijo sitnežev in njih bedastih predlogov. Pri vsakem društvu se dobi kak član, ki vzame veliko besedo ma program pri sejah, kriči in kriči, da se zapravlja denar, a konečno tak član sam daje slab u-gled društvu, sam ni svetnik in gleda pona j večkrat tudi v svojo korist. In mnogokrat se zgodi, da člani zberejo za svoje odbornike ljudi, ki znajo največ kričati, a delati ne znajo, in konečno spravijo društvo v | propast.

Mnogokrat se zgodi, da društvo glasuje za razne izdatke, konečmo se pa oglasi blagajnik in pravir da v blagajni ni dosti denarja. Zapravljalo se je brez računov, članstvo ni vedelo kako, koliko je denarja, pa pride do prepira, sovraštva in popolnega razdora pri društvu.

lin največkrat se na sejah kriči: Držimo se pravil! In tako kričijo oni, ki sami največkrat kršijo pravila! Kadar se iz , bl'agajne dovoli kaka stvar za verske stvari, takoj se dvigne kak socijalist in protestira, kadar se pa dovoli kaj za narodno stvar, pa se dvigne klerikalec in zopet protestira, ne vpraša pa me eden ali drugi, kako se bo bolniško podporo plačevalo.

|\'i dovolj, da se samo kriči: Držimo se pravil, pač pa je J, treba pravila v istiniti spolno- „ vati. Ni pošteno in bratsko ne, če se kdo (hoče bahati z društvenim premoženjem po svetu, a zraven tega pa dela v škodo in propad društva. Pravila jasno govorijo, v katero svrho se sme denar porabljati, in če se bodemo točno držali .pravil v resnici, pa bo vse dobro. Bodimo vselej previdni in oprezni, mislimo na bodočnost, pa bodejo naša društva vselej bo-

sti siflnejše rožljajo. Tam pride na površje mrtvaška glava, tam se združijo roke, sklenejo se noge, kosti pokopane v posameznih grobih se združijo, in ma tisoče okostnjakov maho-i ma napolni širno stepo. Tuin-tain je kaka kost .prevrtana, tu-intam ima okostnjak le pol roke a iS pol noge. Drugo je razbito, strto v prah, in ne najde več prostora pri človeškem truplu.

lin pridejo bližje sence tam iz daljine, male sence, podobne okostnjakom. 'Razlika med njimi je, da kosti, ki so vstale iz grobov nimajo mesa ne kože, ne las, dočim te sence, ki se bližajo po stepi okostnjakom, so tudi enake okostnjakom, pa imajo kožo, lase.......-Tisočeri kriik zdajci zadoni po planjavi. iMale sence se hipoma pokažejo kot otroci, silen vihar prežene za trenutek oblake, ki skrivajo mesec, in — otroci so spoznali v okostnjakih svoje očete!

iPV't, šest otroških ghskov zadoni im revčki se oklenejo okostnjakov, vsak svojega oče-ta! Veter pa mrzlo brije po stepi, da se tresejo otroci po celem životu. Od daleč so prišli, iskali so svoje očete, ker so jim tudi matere doma pomrle, in niso mogli več živeti. Pravile so jim matere pred smrtjo, da s« očetje daleč tam na planjavi in uživajo božični mir v zemlji. In povzročil je otročji krik, da so se kosti očetov dvignile iz zemlje ter zrle na stra-šme podobe sestradanih otrok.

—Ata, kakšen si, kje si bil, poglej me, svojo hčerko, kako sem jokala, iker te ni bilo, ker ' sem bila lačna in me je zeblo v ledu in sne&u ? Pa sem šla, da < te najdem! Ali mi nisi pripove- ' doval o drugih božičih, kako j pride dete na zemljo in obdari < vsakega pridnega otroka? Im ' pridna sem bila, atal Tako srč- i no željno sem te pričakovala. 1 Neprestano sem stala na pra- 1 gu in se ozirala, kdaj prideš k < nam, kdaj se vmes, nas vza- ' meš v naročje, stisneš k sebi, 1 sežeš v 9»hrambo in nam odrežeš kruiha ? 'Pa te ni bilo, ljubi atal, Kje si Ibil? Zakaj si tdk? Ali nečeš domov? Glej sinko tvoj Ivanček, stoji zraven mene im te glteda s svojim nedolžnim pogledom, ti ga pa nečeš stisniti k sebi In mamica, kako je žalovala po tebi? Vsak dan nam je rekla, naj bodemo pridni, da ti prideš. In bili smo tako pridni. Potem je pa mamica zatisnila oči, ker je rekla, da gre na drugi svet, ker nima ničesar jesti. In zbrali smo se, pa smo te iskali. In sedaj smo pri tebi, ti nas pa ne maraš? Ali si ti pravi naš ata?

Tisoče otrok enako ogovarja okostnjake, in glejte, iz teh kostij, ki so bile mrtve, se pri-vije vroča, grozna krvava solza! Kot blisk se zasveti v izdolbenih jamicah očesa, koščene roke se stegnejo po otrocih, v daljavi silno zagrmi, da votlo odmeva celo v grobe h, »okostnjaki se pa vrnejo v svoje grobove. S seboj so vzeli otroke, narod je mrtev. Kje so oni, ki so ga umorili?

-o-

Kdo je kriv?

Mnogokrat se pri društvih člani pritožujejo, kako je blagajna v slabem stanju, da se teško izplačuje bolniška podpora članom, itd. Kdo je kriv, tla so društvene blagajne po mnogih društvih prazne, da je društvo ponekod^celo podporo dolžno svojim članom?

Mogoče je ponekod slab delavski položaj, toda poleg te-tfa je še mnogo drugih vzrokov slabim blagajnam. Nerazumno gospodarjenje z društvenim denarjem, stroški za nepotrebne stvari, trošenje društvenega denarja v svrhe, ki so čisto nepotrebne, ali pa ki bi se mogle odobriti, če bi se boljše delalo, potem pridejo izdatki za parade in veselice, itd. vse to škoduje društvepi bfagajni in vodi društvo k propasti.

Poleg tega pa je mnogo kriv-de pri vsakem druitvu pri raz-

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh