logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

YU ISSN 0040-1978

Planiranje in gospodarjenje v OZD (stran 2)

Ptiičani in kultura (stran 5)

Najboljša je bila ekipa Ločiča (stran 7)

Ali je kaj trden most (stran 8)

Listi iz čebelarskega dnevnika (stran 11)

XXXII., ŠT. 35

Ptuj, 13. septembra 1979

CENA 4 DINARJE

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA

Umrl Vidoe Smilevski

v soboto zvečer, 8. septembra je v Skopju umri VIDOE "mILEVSKI, predsednik pred-šfdstva SR Makedonije, član Prtdsedstva CK ZK Makedonije, narodni heroj, ugledni revolucionar in vodite^.

Vidoe Smilevski se je rodil 14. avgusta 1915 v vasi Nikifo-rovo pri Gostivaru. Član KPJ je postal že leta 1940. Med narod-^osvobodilno vojno in revolu

cijo je bil eden od vodu partijske organizacije v Beogradu in vstaje v leskovškem okrožju, kjer je odločno utrjeval bratstva in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Po osvoboditvi je opravljal najuglednejše in najodgovornejše dolžnosti v ZK Makedonije in CK ZKJ, vse do ene najvišjih funkcij v SR Makedoniji.

Izraze najglobljega sožalja je Veri Smilevski, ženi pokojnega predsednika poslal predsednik republike Josip Broz Tito. Predstavnikom makedonskih državnih organov in vodstvom družbenopolitičnih organizacg M poslali številne sožalne brzojavke predstavniki vseh jugoslovanskih socialističnih republik in pokrajin.

Od revolucionana Vidoe Smilevskega se je SR Makedonija, z njo pa vsi delovni (judje in občani jugoslovanskih narodov in narodnosti poslednjič poslovila v torek v aleji velikanov na skopskem pokopališču.

OB XI. DNEVU PLANINCEV SLOVENIJE

SLAVJE, KI GA BOČ ŠE NI DOŽIVEL

V soboto, 8. septembra je na Boču zasedal glavni odbor planinske zveze Slovenije. Sprejeli so vrsto sklepov, pomembnih za slovensko planinstvo. Izjemno slavje pa je bilo na Boču v nedeljo. 9. septembra, ko seje na Boču zbralo po ocenah novinarjev okrog 8 tisoč planincev in ljubitejev planin iz vse Slovenije. Prireditev je organiziralo Planinsko društvo Poljčane, eno najboljših PD v Sloveniji, ki v letošnjem letu jubilejev, slavi tudi 50-letnico svojega uspešnega dela.

Osrednji dogodek na proslavi XI. dneva slovenskih planincev je bil prav gotovo govor AN DREJA M ARINCA, člana predsedstva CK ZKJ, sicer pa domačina s tega območja, doma iz Rogatca. Nekaj misli iz govora Andreja Marinca objavljamo v obširnejšem poročilu na 4. strani. Posebej pa želimo opozoriti na odstavek iz govora tovariša Marinca, ki je med drugim dejal:

»Slovenski planinci se pridružujemo pobudam, da del znamenitega gorskega sveta ohranimo v njegovi prvobitnosti... Poleg doline Sedmerih Triglavskih jezer, imamo še štiri območja, ki so proglašena za krajinske parke, in devet območij kot naravne rezervate. Vsega je tako 0.4 % ozemlja Slovenije zavarovano, vendar pa nas tu čaka še veliko dela. saj je kar 11 odstotkov našega ozemlja evidentirano in bi potrebovalo določeno stopnjo zaščite.«

Andrej Marine: »Bolj povezati planinsko dejavnost s temeljnimi oblikami organiziranosti naših ljudi« Foto: L. Cajnko

Glavni gostje met tisoči obiskovalcev Boča (z leve v sredini druga vrsta) Jože Težak, predsednik PD Poljčane, Tomaž Banovec, predsednik planinske zveze Slovenije, Andrej Marine in dr. Miha Potočnik, častni predsednik PZ Slovenije Foto: L. Cajnko

Smelo v ohranjanju kulturne dediščine

kmečke hiše

sot^oto so se na Gomili v J»enskih goricah zbrali turistični IZ bližnje in daljnje okoli-

• lokratno srečanje so izrabili za o kmečkem turizmu in o to^ kmečkega naselja. Orga-S I?' občinska turistična Gom i ^ turistično društvo 'Jani ^ sodelovanju povabila odbora kmečkih žena ori

^Heft i! Ptuj in aktivov

gjj^cKih žer\a, predstavnike JDravturistične zveze in člane im^). Odborov turističnih l^sn ^ Gomila. Sodelovali

ui (!:, predstavniki mariborske Drt^ turistične zveze, ki je ^"'^"■ala izlet turističnih Preda Savinjske doline. kniefiT^^anje oziroma razgovor o turizmu je vodil Anton

Purg, predsednik turističnega društva Ptuj, ki je tudi tajnik občinske turistične zveze Ptuj. Prvotno ie bilo sicer dogovorjeno, da bo predaval dr. Ljubo Polanec, profesor višje agronomske šole Maribor, vendar ie le-ta zaradi drugih obvez, moral sodelovanje odpovedati. Kljub vsemu je bilo nreda-vanje tov. Purga na zavidljivi višini. V zelo izčrpnem in jedrnatem referatu mu je supelo zbrati osnovne značilnosti turizma nasploh, s posebnim poudarkom na kmečkem turizmu, zlasti o pogojih za njegov razvoj. V ptujski občini smo pri njegovem razvoju šele na začetku; po podatkih je v občini šest kmečkih turističnih domačij; od tega tri na območju

Haloz, ostale pa v Slovenskih goricah.

Posebno težo je tov. Purg dal osnutku družbenega dogovora o usmerjanju trajnega in smotrnega razvoja kmečkega turizma, ki obravnava tipe, pogoje in družbe-no-ekonomske vidike le-tega. Omenjeni dogovor naj bi podpisale vse družbeno-politične skupnosti v Sloveniji, organizacije združenega dela, zlasti zadružne organizacije, gospodarska zbornica Slovenija, zadružne zveze, turistične organizacija in njihove zveze. S tem dogovorom se bo določilo, kdo lahko razvija kmečki turizem in kateri so minimalni higienski pogoji za njegov obstoj. Pri vseh vidikih razvoja kmečkega turizma ne sme izostati pomen kmečkega ozi

roma turističnega kraja-kmečkega naselja, ki naj ohrani svoj prvotni izraz, še posebej pa je potrebno Daziti na ohranitev kulturne dediščine kmečke hiše, ki se vse bolj izgublja v ,,gradbeni eksploziji" podeželja. Kot je poudaril tov. Purg je nujno, da se pri vseh obnovah oziroma dograditvah na podeželju nujno upošteva naslednje: uporablja se naj podoben material, upošteva višina objekta in barve, ki ne smejo biti presvetle; morajo pa se vključevati v že obstoječi prostor.

V ptujski občini smo v zadnjem času veliko storili pri organiziranem razvoju turizma nasploh, manj pa pri kmečkem turizmu. Študija o dolgoročnem razvoju turizma v ptujski občini do leta 2000 sicer ne predvideva nekega večjega organiziranega razvoja kmečkega turizma v okviru občine, ker za to ni danih pogojev, ne zavrača pa razvoja posamičnega kmečkega turizma, seveda pa v taki obliki, da upošteva vse zahteve, ki bodo po novem našle mesto v že omenjenem družbenem dogovoru.

Ob koncu je tov. Purg govoril še o drugih vidikih turizma ter o aktivnostih, ki bi jih morali voditi pri turističnem utrjevanju določenega prostora in da postane naš prostor privlačen za vsakogar. Pri uresničevanju teh zahtev pa nosi odgovornost celotna družbena skupnost oziroma za to določeni nosilci.

Sobotno turistično srečanje so posebej pozdravili tudi celjski predstavniki in člani folklorne skupine iz Podgorcev, ki so tudi obogatili program. Udeleženci srečanja so si bili enotni, da bi bilo v prihodnje še več podobnih stikov.

MG

Teden šumadijske kuhinje

od 11. do 16. septembra v prostorih grajske restavracije na ptujskem gradu.

Srbske specialitete bodo pripravljali priznani kulinarični mojstri iz pobrate-Arandjelovca.

Gostom bodo na izbiro specialitete:

' — jagnje na šutnadijski način ^ — odojek na ražnju

— kasapski djuveč

— pita zeljanica

\ Ho s pristnimi srbskimi vini in z drugimi pijačami. Za prijet-

V ""^zpoloženje bo poskrbel šumadijski narodni ansambel.

Zmagala je neuvrščenost

Teden dni so bile oči vsega sveta uprte v Havano, kjer je potekala šesta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih dežel. To zanimanje je bilo toliko večje zaradi številnih špekulacij, takšnih ali drugačnih poskusov, da bi razbili gibanje neuvrščenih ali ga podredili interesom tega ali onega bloka. To je bilo opazno v prizadevanjih posameznih predstavnikov, da bi v gibanju uveljavili lastne ali pa blokovske interese, kar je predstavljalo tuai glavno nevarnost za univerzalnost in enotnost gibanja. Zato je bila šesta konferenca dejansko boj za ohranitev izvirnih načel neuvrščenosti, boj za vsebino tega gibanja.

Osnovno, lahko bi rekli strateško pot tega boja je nakazal predsednik Tito v svojem govoru na šestem vrhu, ki mu je prejšnji torek prisluhnil ves svet. Umirjene in dostojanstvene besede pr^sednika Tita o mednarodnih vprašanjih, tako zunaj gibanja neuvrščenosti, zlasti pa med državniki neuvrščenih držav imajo, so imele in bodo imele veliko težo, saj so to besede izkušenj, ki odkrito in tvorno kažejo smeri in odpirajo perspektive. Titov govor je imel izreden odmev po vsem svetu, spodbujal je najrazličnejše, v glavnem pohvalne komentarje, dal je smer razpravi sami na konferenci, prispeval je k tako uspešnemu zaključku šeste konference.

Čeprav predsednik Tito v svojem govoru ni povedal nekaj povsem novega, besed, ki jih že ne bi bili slišali. Obrazložil je izvirna načela, sprejeta na beograjski konferenci pred 18 leti, vendar tako prepričevalno, domišljeno kot jih lahko pove le človek, ki je do konca spoznal resnico svoje dobe in prizadevanj vsega človeštva.

»Ko razmišljam o dneh, ko seje rodila neuvrščenost, lahko rečem, da nas je, tako kot še danes, prežemalo spoznanje, da je boj za nacionalno, politično in gospodarsko osamosvojitev — nujnost. Hladna vojna, ki je grozila, da se razširi po vsem svetu in ogrozi njegov obstoj, je jasno kazala, da si je blokovska politika popolnoma navzkriž z interesi in težnjami človeštva.« 1 ako je uvodoma dejal predsednik lito in nadaljeval:

»Nikoli nismo enačili blokov, ne po vrstnem redu njihovega nastanka ne po kakih drugih obeležjih. Od vsega začetka pa smo se dosledno izrekali proti blokovski politiki in tuji nadvladi, proti kakršnimkoli oblikam politične in ekonomske hegemonije, za pravico vsake države do svobodnega, neodvisnega in samostojnega razvoja.«

Za tem je predsednik Tito poudaril, da so sadovi dvajsetletnega dela zares bogati, ko smo uveljavili temeljna načela in cilje neuvrščenosti kot trajne vrednote. Vse to je nakazal v jedrnatih besedah:

»Odlično smo se bojevali za mir, varnost in svobodo v svetu.

Odlično smo prispevali k uspešnemu razvoju in izidu protikolonialne revolcije.

Kodeflcirali (uzakonili) smo načela aktivnega in miroljubnega sožitje in se odločno zavzemali za njihovo uresničevanje.

Uprli smo .se politiki sile in tujem vmešavanju v kakršnikoli obliki.

Sprožili smo dolgoročne akcije za uvedbo novega mednarodnega gospodarskega reda.

Pripomogli smo k uresničevanju univerzalnosti in h krepitvi vloge in pomena OZN.

Naredili smo velike korake, ko smo se lotili razorožitvenega problema.

Začeli smo odločen boj za dekolonizacijo v tehnologiji, obveščanju in kulturi nasploh.

Tako seje politika neuvrščenosti objektivno potrdila tudi kot najbolj napredna sila v svetovnih merilih, ki ruši temelje, na katerih so zgrajeni zdajšnji krivični mednarodni odnosi in daje možnosti, da ustvarimo svet pravice, enakopravnosti in splošnega napredka.

Lahko bi dejali, da nam čas, ki je potekel od beograjske konference, daje pravico trditi, da bi bil svet brez politike neuvrščenosti videti precej drugače, če ne bi prišlo celo do najhuj.šega. Usmerjanje k popolno blokovski razdelitvi in nadaljnje netenje hladne vojne bi nas v resnici spravila na rob katastrofe.«

Za tem je predsednik Tito v svojem znamenitem govoru orisal boj proti kolonializmu, ki se mora za vse večne čase umakniti v preteklost. Poudaril, da se ne smemo sprijazniti z vsiljevanjem tuje volje narodom z vojaškimi intervencijami in da gre proces popuščanja skozi velike preizkušnje. Del svojega govora je namenil žgočim problemom v razvoju in hudi krizi, ki je zajela svetovno gospodarstvo. V zvezi z odnosi med neuvrščenimi državami pa je dejal, da posebno skrb vzbujajo spopadi, do katerih prihaja med posameznimi neuvrščenimi državami. Ob koncu pa je poudaril:

»V nas se upirajo oči vsega sveta. To terja od nas medsebojno

razumevanje in spoštovanje----Naše gibanje se usmerja h ključnim

problemom današnjega sveta: vprašanjem miru, varnosti, razvoja in splošnega napredka. Gibanje izraža bistvene interese vsega človeštva, ne le enega dela. Zato je njegova zgodovinska odgovornost toliko večja.

Nikoli ne smemo pozabiti na tisto, kar nam je skupnega in kar nas združuje... V tem trenutku je naš trajni interes in naš strateški cilj, da nadalje uveljavljamo temeljna načela politike neuvrščenosti in da na temelju tega krepimo solidarnost, enotnost in akcijsko sposobnost gibanja neuvrščenosti. To so zanesljivi kažipoti našega gibanja v prihc^-nost. Samo tako bomo lahko uspešno pripomogli h graditvi sveta, za katerega si prizadevamo. Po tem sem se tudi sam ravnal, ko sem se odločil za to dolgo in zame naporno pot.«

Ta dolga in naporna pot, ki jo je predsednik Tito tako uspešno opravil, bo za vedno ostala zapisana v zgodovini človeštva, zanjo mu bodo trajno hvaležni, ne le jugoslovanski narodi in narodnosti, temveč pošteni ljudje vsega sveta. To priznanje so predsedniku Titu na simboličen način že dali na sami konferenci, ko je na predlog 19 držav nad sto delegacij, sodelujočih na šesti konferenci, z burnim ploskanjem sprejela resolucijo o priznanju predsedniku Titu. V tej resoluciji je zapisano:

»Na šesti konferenci voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav, ki poteka v Havani na Kubi, prisrčno pozdravljamo udeležbo njegove ek-scelence Josipa Broza Tita, predsednika SFRJ, enega od očetov — ustanoviteljev našega gibanja in njegovega prvega predsednika.

Konferenca izraža svojo iskreno hvaležnost predsedniku Titu za njegov delež pri izoblikovanju načel in ciljev neuvrščenosti, za njegove neutrudne napore pri ohranjevanju in krepitvi enotnosti ter solidarnosti neuvrščenih držav in za njegov osebni prispevek pri uvajanju bolj enakopravnega, pravičnega in mirnega reda v svetu. V dokaz priznanja za vse to izreka konferenca posebno priznanje predsedniku Titu.«

V prisrčni besedi zahvale je predsednik Tito med drugim dejal:

»Srečni smo, ker se je na tem vrhu posrečilo ohraniti enotni,.st. Sprejeli smo sklepe, ki so velikanskega pomena za nadaljnji razvoj gibanja in krepitev politike neuvrščenosti.«

I)a. resnično, srečni smo in ponosni, da imamo Tita, da živimo in gradimo politični sistem socialističnega samoupravljanja, da skupaj z vsemi ljudmi dobre volje pomagamo razvijati in krepiti politiko ne-u\rščenostiI

FF

2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO

13. september 1979 —

TEDNIK

Teden šumadijske kuhinje

\ ptujski restavraciji na gradu, ki je že tako ali tako znana po svoji dobri kuhinji, se nam do vključno nedelje, predstavljajo s svojimi posebnostmi kulinarični mojstri iz pobratenega Arandjelovca. ki bodo skupaj z izvirno srbsko glasbo, sladokusce razveseljevali z nekaterimi značilnimi specialitetatami iz bogatega in pestrega šumadijskega jedilnika. l ako je v teh dneh na voljo jagnje na šumadijski način, odojek na ražnju. kasapski djuveč. pita zeljnica, pristna srbska vina in drugo.

Vse to nam ponuja v domače noSe oblečeno strežno osebje kar daje celotni gostinsko turistični ponudbi iz Arandjelovca pristnejšo podobo.

Temeljna organizacija združenega dela Gostmstvo Haloški biser Ptuj, ki se bo v Arandjelovcu predstavila od 18. do 24. septembra, v teh dneh posebej vabi delovne organizacije, da prireditev izkoristijo za pogostitev poslovnih partnerjev, občane pa, da obisk ptujskega gradu povežejo še s kratkim postankom v grajski restavraciji kjer j^e na voljo resnično pravo izobilje kulinaričnih specialitet s katerimi se lahko srbska kuhinja še posebej ponaša. In če je ob tem še poskrbljeno za izvirno glasbo in prijazno postrežbo, priložnosti res ne smemo zamuditi.

Ekipa iz Arandjelovca vas vabi v grajsko restavracijo, (foto: mš)

SEJA ZADRUŽNEGA SVETA KZ PTUJ

Široko področje dela

v torek, 11. septembra dopoldne seje sestal zadružni svet Kmetijske zadruge Ptuj na svoji drugi seji. Po pregledu sklepov prve seje so obravnavali samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji do leta 1980 in samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za melioracijo Pesniške doline na območju občine Ptuj. S tem samoupravnim sporazumom bi se določile ustanoviteljice skupnosti, ki bi naj bile: Kmetijski kombinat Ptuj s svojimi TOZD, Perutnina Ptuj s svojimi TOZD. Vodnogospodarsko podjetje Maribor, območna vodna skupnost Ptuj, Sladkorna tovarna Ormož, Melioracijska skupnost Levanjci m Drbetinci, Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj in 8 krajevnih skupnosti z območja Pesniške doline.

Nadalje so na seji obravnavali rezultate poslovanja v zadružnih enotah v letošnjem prvem polletju, ki so razmeroma ugodni, saj so od 23 enot le tri enote zaključile poslovanje v prvem polletj u z izgubo, vse ostale enote pa s pozitivno razliko, tako da znaša ostanek čistega dohodka po pokritju tekočih potreb skupno 2,437.528 din. Povezano s tem so tudi sklepali o inventurnih razlikah, nastalih v času od 1. januarja do 30. junija letos. Pri štirih enotah so bili ugotovljeni manjki v skupnem znesku 17.677 din. Ugotovili so, da so mnjki neupravičeni, zato so zanje osebno obremenili poslovodje tistih enot.

Sklepali so tudi o pogodbi za pridelovanje sladkorne pese v letu 1980. V okviru te pogodbe bi morali prihodnje leto organizirati pridelovanje sladkorne pese z zasebnimi kmetovalci na površini 500 ha in na podlagi tega Tovarni sladkorja v Ormožu prodati vslo količino pridelane sladkorne pese, ki bije naj bilo ob normalnem pridelku okrog 17.500 ton. Za uresničitev te naloge bo treba organizirati poljedelsko pospeševalno službo s posebno zadolži tvijo za pridelovanje sladkorne pese v zasebnem sektorju, na ravni manjših zaokroženih pridelovalnih enot imenovati iniciativne odbore in zagotoviti potrebne količine semena sladkorne pese.

Na seji so sprejeli še sklep o podražitvah hidromelioracij za melioracijsko območje 11 in obravnavali ostala vprašanja, ki se nanašajo na sprotno delo KZ Ptuj in so v pristojnosti zadružnega sveta.

POSVET PREDSEDNIKOV KONFERENC IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATOV

Planiranje in gospodarjenje v OZD

o vključevanju sindikatov v pripravljanje planov, o pripravah na konferenco RS ZSS, o vaji Nič nas ne sme presenetiti in o tem, kako so gospodarili v OZD je tekla beseda v četrtek, 6. septembra 1979 v domu Franc Kramberger, ko so se sestali sekretarji osnovnih organizacij in konferenc sindikatov.

V pripravljanje plana za leto 1980 in srednjeročnega plana se sindikati niso aktivno vključili. Tako so ugotovili na posvetu in ob tem opozorili tudi na vzroke, ki to delo ovirajo. Za planiranje so v OZD organizacijsko in kadrovsko, nepripravljeni. Strokovno plansko gradivo pripravljajo delavci, ki planiranje ni njihova osnovna naloga; to so predvsem knjigovodje, računovodje in direktorji, strokovne službe za pripravo planov imajo samo večje delovne organizacije.

Planiranje ovira tudi nekoordinirano strokovno delo med TOZD v DO in med DO v SOZD, tudi nedodelane metodologije, vključno z zakonom o sistemu družbenega planiranja v SRS. Tudi strokovnjakov, planerjev ni, ker jih šole še ne dajejo dovolj.

Družbenopolitične organizacije in predvsem sindikati so pri planiranju premalo prisotni. Takoj je treba razčistiti nejasnosti o planiranju in dati osnovnim organizacijam sindikata dodatna pojasnila, k pripravljanju planov pa vključiti čim več delovnih ljudi.

Pri pripravljanju planov je treba posebej upoštevati predvideno rast dohodka, kadrovsko

politiko in zaposlovanje, racionalne kriterije pri dodeljevanju sredstev za investicije, razporejanje dohodka, in kar je za sindikate posebej pomembno, upoštevati je treba pogoje dela, varstvo pri delu, stanovanjsko izgradnjo in družbeno prehrano.

Na posvetu je beseda tekla tudi o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. To pobudo je dal tovariš Tito na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, pomeni pa doslednejše uveljavljanje načel kadrovske politike, večjo odgovornost sindikata pri uresničevanju delegatskega sistema in socialističnega samoupravljanja, aktivno delovanje sindikalnih delavcev v SZDL... Povdarjena je tudi vloga osnovnih organizacij in odgovornost osnovnih organizacij sindikata za uresničevanje potreb delavcev v krajevni skupnosti.

Za demokratizacijo odnosov je pomembno^ tudi uveljavljanje enoletnega mandata za predsednika.

Na posvetu so pretehtali tudi rezultate gospodarjenja v prvem polletju, od januarja do junija 1979. V primerjavi s podatki o lanskoletnem gospodarjenju so letošnji rezultati boljši, saj so imele izgubo samo tri TOZD, ene od teh pa že več ne posluje z izgubo.

Sindikati pri ocenjevanju rezultatov dela letošnjega polletja niso bili tako aktivni kot pri razpravah o zaključnih računih, zato so se dogovorili, da bodo gospodarjenju v bodoče

posvetili večjo pozornost. Le-te so doslej v premalo namenili tistim delovnim organi,^' cijam, ki so dobro gospodarile. 36 OZD jj prvem polletju bilo na meji rentabilnosti, j bodo v bližnji prihodnosti obiskali predstavnj IS SO Ptuj, OSS in OK ZKS. Skupaj boj' pregledali realnost sanacijskih ukrepov za bolj«*' gospodarjenje. '

Ob vsakem periodičnem obračunu se spre, majo sklepi o tem, kaj vse bo treba storiti^ I bodo rezultati dela v naslednjem polletju boij^ Koliko teh sklepov je bilo uresničenih? Tudi nI to vprašanje bi kazalo poiskati odgovor in ^ pokazateljih gospodarnega predvsem ^ negospodarnega poslovanja bi moralo stati tud število uresničenih in neuresničenih sklepov' Morda bi tako lažje poiskali vzroke napa^ nerentabilnosti, izgub.

Ko so na posvetu ocenjevali, kako so OZj) pripravljene na akcijo ,,Nič nas ne sme preseiK titi", kajti nosilec te akcije v OZD je osnovna organizacija sindikata, so opozorili na slabo povezanost s krajevnimi skupnostmi.

V začetku novembra se bodo delegati zbrali nj konferenci RS ZSS. Kadrovska komisija je evidentirala delegate za to konferenco, o teh predlogih pa bodo sedaj še osnovne organizacij} rekle zadnjo besedo. Tudi na konferenci bodo obravnavali vlogo sindikata pri pripravljanju planov in prizadevanja za demokratizacijo odnosov krepitev kolektivnega dela ij odgovornosti. VK

OSNUTEK DOGOVORA O SOHNANCIRANJU GRADNJE

Cestnega omrežja na območju mesta Ptuj

Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, ki se bosta sestala 26. septembra, je med drugim gradivom predložen tudi osnutek dogovora o sofinanciranju izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ptuj v desetletnem obdobju, ki bi ga naj sklenila skupščina občine Ptuj in republiška skupnost za ceste.

Ne le v občini Ptuj, temveč v širšem prostoru severovzhodne Slovenije je že dalj časa prisotno vprašanje, kako ob vse naraščujočem prometu ustrezno urediti prometne razmere. Družbenoekonomski, zlasti pa gospodarski razvoj območja že danes opozarja na vse večji razvoj prometa v smeri Maribor—Ptuj—Ormož in v smeri Slovenska Bistrica—Ptuj—Lenart. Mesto Ptuj, glede na njegovo strateško in geopolitično lego, je brez dvoma središče teh prometnih tokov in se že nekaj let vse bolj duši v ustvarjeni prometni gneči.

Na območju Ptuja so nerešena mnoga prometna vprašanja , propustno dotrajana je magistralna cesta, nivojsko križanje cest z železnico, ki onemogoča promet na tej cesti dnevno več kot 10 ur, velik tranzitni promet itd. Vse te in tudi druge, že danes znane ugotovitve, predvsem pa razvoj ptujske in drugih občin po-dravske regije, enako tudi Pomurja, so privedle občino Ptuj in republiško skupnost za ceste, da se dogovorita o nujni zgraditvi cestnega omrežja v obdobju od leta 1981 do 1990.

Tako bi naj po zapisanem osnutku dogovora v obdobju do leta 1985 zgradili južno obvoznico na levem bregu Drave in most čez Dravo. V obdobju 1986—1990 pa bi zgradili še južno obvoznico na desnem bregu Drave od novega mostu do priključka na magistralno cesto Maribor—Ptuj—Macelj v Hajdini. Prav tako bi v tem obdobju zgradili še vzhodno obvoznico od križišča proti Ormožu do navezave z regionalno cesto pri Rogoznici.

Z dogovorom bi se torej občina Ptuj in republiška skupnost za ceste dogovorili o obveznostih in izvajanju nalog kot jih določajo posamezni členi dogovora. Udeleženki prevzameta tudi vse obveznosti od zasnove do uresničitve končnega cilja. Po predračunu bi celotna investicija veljala 445 milijonov dinarjev, od tega bi republiška skupnost za ceste prispevala 68,2 občina Ptuj pa 31,8 odstotka ali 141,250.000 dinarjev v desetih letih, če hočemo priti do končnega cilja, ki pomeni zgraditev obvoznice.

Ta obvoznica bi se praktično pričela pri hajdinski ,,pentlji" in nadaljevala po območju Sp. Hajdine, KS Ivana Spolenjaka, industrijski coni II Ptuj in po novem mostu čez Dravo, kjer je prometno najožji del akumulacijskega jezera in zatem poteka na obrobju industrijske cone I. Ptuj, deloma v KS Budina Brstje in se nadaljuje v smeri proti Spuhlji in Ormožu na eni strani ter v smeri proti Lenartu v drugi smeri, seveda

po organiziranem sistemu pentlje v Rogoznici. Vse to je tudi v skladu v že sprejetih in s tem veljavnih urbanističnih dokumentih, kai pomeni, da je v urbanističnem programu obiint Ptuj in urbanističnem načrtu mesta Ptuj. Prav na osnovi teh načrtov in izraženem interesu, predvsem pa ugotovljeni potrebi, je bil sestavljen in predložen v sprejem družbeni dogovor, ki izhaja iz osnov splošnega in družbenega interesa razvoja širše družbenopolitične skupnosti.

Iz načrta je dovolj jasno razvidno, da bo širša družbenopolitična skupnost z uresničitvijo nalog iz tega dogovora pridobila v svojem družbenem in materialnem razvoju. Zgraditev v dogovoru navedenega cestnega omrežja predstavlja vrsto osnovnih infrastrukturnih objektov, ki so strateškega, gospodarskega in širšega družbenega pomena v razvoju celotnega območja severovzhodne Slovenije.

V uresničitvi tega načrta bodo dejansko združeni vsi družbeni in poslovni interesi, sa; prometna cestna mreža glede na lokacijo predstavlja najhitrejšo komunikacijsko zvezo severovzhodne Slovenije s središčem SRS. Ts prometnica bo v največji, predvsem pa konstantni meri napajala hitro cesto, t.j. sedanjo magistralno cesto Maribor—Ptuj—Ma celj in avtocesto Slovenska Bistrica—Ljubljana z vsemi družbenimi in gospodarskimi sil^ manj razvitih območij severovzhodne Slovenije

Rdeči križ Slovenije se z akcijo zbiranja starega papirja vključuje v prizadevanje naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, za pridobivanje osnovnih surovin za industrijo in k uspešnemu varčevanju.

Intenzivna akcija bo vplivala na dvig higiene, saj bomo v akciji pobrali ves star papir, ki leži na domovih, podstrešjih, v kleteh, v pisarnah, šolah in drugod. Zato bo

V ponedeljek 17. septembra 1979 organiziral akcgo zbiranja papirja in papirne embalaže v delovnih organizacijah od 6. do 13. ure.

V torek 18. septembra 1979 organizira! akcijo zbiranja papirja od 8. do 17. ure v vseh KS Ptuja, KS Kidričevo in KS Rogoznica.

Darovani papir zberete, zvežete v svežnje in ga ob akciji za zbiranje zložite pred vhodna vrata na ulico.

V primeru, da bi bilo papirja za kamion, obvestite občinsko organizacijo Rdečega križa Ptuj, telefon številka 771—542, da bo organizirala poseben prevoz.

Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj

OBVESTILO

KROn/IPIRJA BO DOVOLJ

Kmetje zatrjujejo, da bo tudi letos krompirja dovolj. Spravilo letos poteka načrtno, to predvsem iz razloga, ker je po vaseh Dravskega in Ptujskega polja vedno več kombajnov in strojnih skupnosti. Prava -redkost je na poljih videti pobiralce krompirja. Stare oblike spravila izpodrivajo nove. Rdečih in zelenih velikanov je na krompiriščih precej, okoli 20 jih je že na Dravskem in Ptujskem polju. Delo je tako postalo hitrejše, cenejše in bolj organizirano. Kaj ne bi bilo, ko pa kombajn v 10 urah izkoplje in sortira krompir z enega hektarja njivske površine.

Dobro ceno in organizirano prodajo krompirja, si želijo kmetovalci iz Dragonje vasi

besedilo in slika: zk

Razprava o osnutku nove kolektivne pogodbe

O novostih nove kolektivne pogodbe smo že pisali. prav tako smo takrat tudi označili katera bistvena vprašanja naj bi razprava dorekla: tokrat pa želimo opozorili na aktivnosti okrog samega poteka razprav. V ptujski občini smo se odločili, da or^miziramo razprave v mesecu septembru.

Osnutek noeodbe so sprejeli vsi zaposleni pri zasebnih de odajalcih v oočini. Poleg lega. da so

razprave po posameznih področjih, bo v tem in še drugem tednu več skupnih razprav, na katerih bi se nej izkristalizirale pripombe.

V dneh do konca tega meseca bo torej potrebna velika zavzetost med delavci pri zasebnih delodajalcih. kakor ludi obrtnikov in združenja obrtnikov ter ludi občinskega sveta ZS Ptuj. da razprava doseže svoj namen. MG

SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBCIN

TUDI 0 PLANIRANJU

Člani Sveta skupnosti podravskih občin, ki so se v novem mandatu prvič sestali v Ptuju v petek, 7. septembra, so najprej razpravljali o problematiki pri ustanavljanju in nadaljnjem delu območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Maribor.

V nadaljevanju seje so delegati kritično obravnavali predložene smernice za pripravo dogovora o skupnih temeljih plana za obdobje 1981 — 1985 v Dodravski -egiji. Predlaganih smernic niso sprejeli,

povdarili pa so, da so še kar dobra podlaga za nadaljnje aktivnosti na tem področju. Sklenili so, da morajo nosilci planiranja smernice dopolniti in se v bodoče držati dogovorjenih rokov in takoj pristopiti k izdelavi elementov temeljev plana. Povedati je treba, da bi podravska regija z omenjenim dogovorom končno dobila prvi skupni razvojni dokument take vrste.

N. D.

Varstvo pri delu in

pogoji dela

Medobčinski svet ZS-podravske regije je na predzadflf seji obravnaval varnostno oc®' na območju podravskih obC"> Predvsem so dali poudarek odnos-do družbene imovine, varnosti prometu, pnižarne varnosti varstva pri delu. Zlasti varnost P delu ima v sistemu družb« zaščite velik pomen in vlogo,^ pa je marsikje še odtuj«^ delavcem, ki še vedno ne odlow> o pogojih svojega dela. . ^

V razpravi so ugotovili, da J« vseh ravneh sindikalne niziranosti v vseh sredinah potrebno najodgovo^' in najresneje izpostaviti varstva pri delu in f)Ogojev d To je naloga tako samoupraj organov kot organizacij sindi'' ^ V vseh delovnih sredinah je ' ^^^ pregledati, če se predpisi o var^ ^ pri delu resnično izvajajo, kaj j dosedanjega izvajanja doloC . tega področja je odvisno va^ delavcev v delovnem procesu- j

Ugotovili so tudi, da nezadostnega po^^.^^jesf predpisov s tega področja ^^^ prihaja do delovnih nezgod- j j zato je treba delavce seznai"^ ^ predpisi o varstvu pri delu drugimi varstvenimi navodi . doseči, da bo vsak de resnično uporabljal za5 ^^^ varstvena sredstva in bo ' varoval tudi svojo varnost-tem pa je brez dvoma poskrbeti še za ustrezno "^^T^ijij'' Ijenost tistih delavcev, ki s^^^jjH in so odgovorni za varnost ^ sodelavcev.

^EDNIK"" sep^^^^ ^^^^

DELEGATSKA SPOROČILA - 3

Mladi Cirkovčani razvneli kamniška srca

r ^niniško turistično društ-\ Icios že osmič priredilo Jkionalni Dan narodne s katerim obuja in ■i^^nja tradicije in običaje, ' pied našimi ljudmi sicer ^'ll^ijajo v pozabo. Letošnje 'riredilve. ki je bila prejšnjo iboio. so se udeležili tudi ini Ibiklorne skupine Vinko

korž'-' ^ ^^

! priložnosti predstavili z

"'Virnimi narodnimi nošami

plesi Dravskega polja.

' ()i,oli 12 ti.soč obiskovalcev

.,y,jclo nad 1300 narodnih

in poudariti je treba, da

, prireditev zelo uspela.

•polee Cirkovčanov so nasto-

■I; plesalci z Gorenjske, iz

flolandije. Vinice. Lupogla-

Semiča. Trsta. Horjula.

sedelišča in Kamnika.

posebnost kamniške prire-

jitve in obiskovalcev je bila

,^i^ioliubnost. Člani turistič-

neaa društva so nastopajočim

ip "obiskovalcem kar na uli-

^.jli ponujali pijače. zk

Ples s klobukom §e posebej navdušuje

Praznik občine Krapina

Na povabilo SZDL — sveta za družbeno aktivnost žensk Krapina. nas je okrog 50 žensk iz Ptuja in okolice minuli petek obiskalo Krapino.

Občina Krapina je praznovala teden »kajkavske kulture«. Razstavljenih je bilo več ročnih in slikarskih del, organiziranih prire-jitev m raznih revij.

Ko smo prispele v Krapino, smo si v spremstvu predsednice sveta za družbeno aktivnost žensk Krapina ogledale razstavo ročnih del. Na tej ratttavi so tudi ročna dela žensk iz občin Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Razstava šopkov iz posušenega cvetja je nekaj posebnega. Pripravila ga je dijakinja Ivica Grujič iz Krapine. Skrbno so imeli pripravljeno razstavo ob 60-letnici KPJ—ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter 35-letnici formiranja prve zagorske udarne brigade. Nato :,mo si ogledali najdišče krapinskega pračloveka in muzej.

Ob 17. uri je bil prireditveni prostor na glavnem trgu napolnjen z obiskovalci. V narodnih nošah so se nato vrstili plesi in petje, program je irajal dobri dve uri. Ta dan je med nastopajočimi bila tudi skupina iz Markovec pri Ptuju. Tako je bilo ves teden vsak dan, so nam povedali doinačini.

V soboto 8. septembra je bil zaključek slavnostnih prireditev, ki sijih je v okviru krapinske kajkavske kulture vsekakor vredno ogledalti.

-ka

Solidarnostna pomoč za Črno goro še priteka

Na minulem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij ptujske občine je bilo povedano, da smodoslej realizirali 140odstotkovsprejeteobvezeza pomoč prizadetim po potresu v SR Črni gori. Po podatkih na dan 29. avgusta smo v te namene že prispevali 4.224.270 dinarjev; ta znesek pa še ni dokončen, ker manjkajo določeni podatki. Zato je občinski svet ZS Ptuj sprejel obvezo za izdelavo natančnega pregleda stanja in v ta namen poslal vsem osnovnim organizacijam sindikata in sindikalnim konferencam poseben vprašalnik, ki bi naj bil izpolnjen in vrnjen že do petega julija. Kljub vsemu pa željenih podatkov ni bilo v pričakovanem številu. Prav tako še ni popolnih podatkov pri vplačilih dvodnevnega zaslužba. '

Občinski svet ZS Ptuj je v poročilu navedel, da vprašalnika ni vrnilo kar 36 osnovnih organizacij sindikata. Vsem tem so naložili, da vprašalnik izpolnijo v najkrajšem času. Še posebej pa je potrebno navesti uspešnost pri dvodnevnem zaslužku; povsod tam, kjer še niso akcije zaključili, pa jo je potrebno izpeljati v;najkrajšem času. Akcija zbiranja pomoči za prizadete po potresu v SR Črni gori bi morala biti zaključena že v prvi polovici letošnjega leta, je bilo sklenjeno v okviru republiških sindikatov. MG

AKCUA NIČ NAS NE SME PRESENETITI

Vključiti čimveč občanov

Akcije NNNP '79 nas 29. septembra ne sme presenetiti, so na posvetu ugotavljali predsedniki krajevnih konferenc SZDL in predsedniki koordinacijskih odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri krajevnih organizacijah socialistične zveze. Pred SZDL je v tem obdobju veliko nalog in sicer največ s področja obveščanja občanov in priprave vseh aktivnosti, ki bodo načrtno tekle 29. in 30. septembra.

Predsednik OK SZDL Ptuj, F-ranc Zadravec je opozoril na pripravo varnostne ocene, ki je osnova za izdelavo vseh aktivnosti, ki se bodo izvajale ob akciji NNNP. Pri tem bo treba upoštevati tudi aktivnosti posameznih delovnih organizacij v krajevnih skupnostih. Zato bi bilo prav, če bi akcije tekle enotno in povezano. Prejšnji teden, ko so na posvetu ocenjevali priprave na akcijo, so ugotovili, da je k pripravam zelo dobro pristopilo 15krajevnih skupnosti, v ostalih pa je situacija nekoliko slabša.

V nadaljevanju je bila beseda še o obrambni vzgoji prebivalstva ptujske občine. To bo teklo od 17. do 28..septembra in bo del priprav na akcijo NNNP. Obrambne vzgoje se bodo morali udeležiti vsi člani gospodinjstev in sicer od 16. leta starosti dalje.

zk

O PROBLEMATIKI PRESKRBE PREBIVALSTVA

OBLIKOVANJE KONFERENCE POTROŠNIKOV

Potrošniški sveti v krajevnih skupnostih že dalj časa razpravljajo o problematiki preskrbe in ocenjujejo, daje le-ta v nekaterih krajih zelo slaba. To ne velja samo za haloške in slovenskogoriške oddaljene kraje, temveč tudi za razvitejše krajevne skupnosti, med te prav gotovo sodi tudi krajevna skupnost Cirkovce.

O tej problematiki bodo danes popoldne govorili tudi predsedniki potrošniških svetov iz vseh krajevnih skupnosti ptujske občine. Tako bodo razpravljali o tezah za pripravo sporazuma med potrošniki in trgovinami in o organiziranju konference potrošnikov. Konferenca bo sestavljena iz delegatov KS, trgovine, gostinstva, stanovanjskega servisa, Agisa, tozd Servisi itd. Prav bi bilo, če bi bili med delegati tudi predstavniki zdravstva, veterinarstva in še kdo. Na današnjem posvetovanju bi morali predsedniki potrošniških svetov razpravljati še o njihovem vplivu na gradnjo novih oskrbovalnih centrov in o boljšem sodelovanju z gostinstvom in trgovino.

zk

Srečanje borcev pete prekomorske

Letos poteka 35 let odkar je bila formirana V. prekomorska brigada Ivana Turšiča—Iztoka. V tej brigadi je bilo največ Slovencev z območja Štajerske, zato ima ta brigada tudi svoj domicil v Celju. Borci te brigade vsako leto, organizirajo srečanje v drugem kraju, jubilejna srečanja pa sov večjih mestih, kot v Mariboru, Ljubljani in letos v Celju.

Proslava ob 35. obletnici ustanovitve V. prekomorske brigade bo 15. .septembra v Celju. Začetek slovesnosti bo ob 10. uri z odprtjem in ogledom razstave V. prekomorske brigade v Muzeju revolucije Celje, ob 11.30 bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem brigade v ulici V. prekomorske brigade. Osrednja proslava ob 35. obletnici ustanovitve brigade pa bo ob 13. uri v prostorih tehniške šole Celje. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili za osrednjo proslavo bo še tovariško srečanje udeležencev proslava.

V. prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka je bila formirana v južni Italiji, izkrcala se je v Dalmaciji, odkoder je krenila na zmagoviti pohod. Ves čas je vojevala težke boje z ustaši in Nemci skozi vso Liko, prekoračila je Kolpo in prišla v Belo krajino, od tu pa naprej čez Suho krajino in Dolenjsko proti Ljubljani.

Na območju ptujske občine še danes živi 107 borcev V. prekomorske. Zato je občinski odbor ZZB NOV Ptuj organiziral prevoz borcev na proslavo v Celje z avtobusi. Odhod avtobusov bo v soboto 15. septembra, točno ob 7.30, ker bo tudi proslava v Celju začela točno ob določeni uri. Pričakujejo, da ne bo borca pete prekomorske z območja ptujske občine, ki se ne bi udeležil proslave v Celju.

f

18. delavska srečanja bratstva in prijateljstva

Program 18. tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva, ki imajo letos svoje sedež v Varaždinu, je v precejšnji meri realiziran, kar pričajo številne prireditve po vseh sodelujočih in pobratenih občinah obeh socialističnih republik

Med pomembnejše manifestacije je vsekakor potrebno vključiti tretjo medrepubliško praktično reševalno vajo enot in štabov civilne zaščite, kije bila v Koprivnici. V tem mestu so podpisali tudi listino o solidarnosti in sodelovanju na tem področju. V Podlehniku so se srečali pionirji pobratenih osnovnih šol Jugoslavije, poleg tega pa je bilo še veliko prireditev in nastopov naših skupin s čimer je stekel tudi bogat program medrepubliškega kulturnega sodelovanja.

Na osnovi sprejetega programa je ostalo še nekaj nastopov, ki se bodo zvrstili v naslednjih mesecih. Iz ptujske občine bodo v okviru 18. tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva nastopili še mladinski ic\ski zbor OŠ Vitomarci. folklorna skupina Anton Štrafela iz Mar-covcev. pihalni orkester TCi A Boris Kidrič Kidričevo, v programu pa je še nekaj drugih srečanj in prireditev.

Tako lahko ugoto\ imo. daje ptujska občina v celoti izpolnila svoje ()b\c/n()sii. Dobro organizirane prireditve je obiskalo precejšnje število gledalcev, bilo paje ludi nekaj pomanjkljivosti pri obveščanju občanov o prireditvah, v ednoše ni biltena 18. srečanj, za/iveli pa niso tudi odbori, /adt>l/cni za posamc/na področja dejavnosti. Pri razvijanju medrepubliškega sodelovanja bo moral bili v večji meri prisoten vpliv v.seh sodelujočih občin m nc samo lisic. ki ima v dcU>vncm letu mandat predsedujočega. Izkušnje tudi opozarjajo, da se posamezni občinski sveti /vc/c sindikatov premalo vključujejo v naloge na področju medrepubliškega sodelovanja. kt)l jc pr-imcr /a Maribor. Iz programa paje tudi ra/vidno. da ima vsako leto na|vcO akci| ravni) ptujska občina.

Umrl je Andrej Debenak

Prejšnji teden je v Beogradu nenadoma umrl v 71 letu starosti ANDREJ DEBENAK, pooblaščeni minister v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, drugače pa naš rojak iz Cirkovc, ki nikoli ni pozabil na svoj rodni kraj, na ptujsko občino. To je bila tudi njegova poslednja želja, ki so mu jo

svojci, delovni tovariši in P^Jatelji izpolnili.

Beograda je bil pokojnik v Cirkovce, kjer so se v vil { dopoldan od njega poslo-' številni krajani in predstavniki občine, popoldne ob pol igjj F!® ga pospremili na njegovi "JI poti od doma občanov na

■^Jopališče.

^^Andrej Debenak je bil že pred Go*^? '^omunist, ko je učiteljeval v riStiici. Tesno je sodeloval z ^"^^anom Kvedrom, zbiral podatke ^^™kturi prebivalcev v 'iud^ t okraju, prosvetljeval vrs(' predavatelj in opravljal ^0(1° ^"^"Sih humanitarnih nalog. Andr ki jih je pomagal zbrati s pridom uporabil dr. Zge5 v svoji študiji, osvoboditvi je bil Andrej vseskozi v diplomatski lU(jj ' ^ ""aznih državah Evrope in njj^l ^ Ameriki. Toda vedno je CifL da je obiskal svoje rodne ob(j svoje prijatelje v ptujski slav ' ^^ udeleževal občinskih pro-Jlovgj" prireditev. O njem kot tdej, ^ 'n tovarišu naj spregovori njegovih prijateljev.

Andreju Debenaku-Drasi v spomin in slovo

Ko se narava počasi pripravlja na zimski počitek, je nenadoma nehalo biti plemenito srce Andreju Debenaku, nekdanjemu učitelju na takratni šoli Sv. Marjeta niže Ptuja. Ta šola je bila njegovo prvo in zadnje učiteljsko mesto. Po vojni se je preusmeril v diplomatsko službo, bil svetnik in pozneje dolga leta pooblaščeni minister v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve.

Moji spomini segajo približno pol stoletja nazaj. O njem pripovedujejo nekdanji učenci, mnogi sedanji dedki in babice vse najlepše in najboljše kar lahko rečeš o nekem človeku. Z vso srčno milino se je znal približati mladi otroški duši, vsaka njegpva izgovorjena beseda je bila pretehtana in namenjena oblikovanju mladega človeškega življenja. Njegov glas in govor sta bila umirjena, kregati se sploh ni znal. Za otroke je imel poseben in prikupen odnos. Andrej je več let stanoval pri Gečevih, kjer je bil hišni gospodar tudi učitelj. Ko se je v Gečevi hiši rodila prva hčerka, je Draša temu otroku posvetil mnogo dragocenega časa in nič ni "Čudno, da je kaj kmalu dobil

največje kmečko priznanje, postal je ,,vujec". Ko takega so ga poznali mnogi krajani naših vasi.

2e kot mlad učitelj je zelo rad potoval. Posebno mu je bila pri srcu mlada nova država Češkoslovaška. Češko in Slovaško je prepotoval in ju do dobra spoznal. Prepotoval jo je od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Prav posebno se je zanimal za Slezijo, pokrajino ob zgornjem in srednjem teku Odre. Ob predgorju Sudetov je industrijska pokrajina, kjer so se uprli šlezijski tkalci. Tu je živel Vladimir Vašek, češki pesnik, pod psevdonimom Peter Bezruč. Tega je na potovanjih spoznal tudi naš pokojni Draša. Peter Bezruč je izdal zbirko šlezijskih pesmi, ki so Andreja navdušile in čustveno prevzele. Kadar je bil zvečer ali popoldne posebno mehko razpoložen, nam je tudi recitkal.

Iz vsebine teh pesmi je napisal cele razprave in obširna predavanja, s katerimi je na učiteljskih zborovanjih in delavskih univerzah po raznih krajih Slovenije seznanjal učitelje in druge poslušalce. V tej zbirki je bila tudi revolucionarna in

socialistično obarvana pesem Marička Magdonova, ki jo je mojstrsko in z veliko dinamiko recitiral takratni učitelj Franček Vičar.

Dragi naš nepozabni Draša. Leta 1941 te je okupator nasilno izgnal iz naše sredine in ti namenil težko usodo slovenskega učitelja izgnanca. V Srbiji si se kot star in predan komunist vključil v narodno osvobodilno gibanje. Zlomili te niso! Po vsakem nasilju si postal še upornejši, še trdnejši v veri in upanju po novem, boljšem in lepšem življenju.

Krajanom krajevne skupnosti Gorišnica in svojim nekdanjim učencem si ostal v trajnem spominu kot plemenit in dober človek ter velik humanist, ki je za vsakega, posebno pa malega človeka našel toplo in vzpodbudno besedo. Ljudje še vedno vprašujejo kdaj boš prišel zopet med nje, kot tedaj ob 200-letnici in otvoritvi nove šole. Vsi vemo, da te ne bo nikoli več med nami, ostal pa boš v naših srcih in še dalje živel tak, kakšnega smo te spoznali in tak, kakršen si bil celo svoje življenje.

Stane Stanič

Ocena dosedanjega razvoja socialnega skrbstva občine Ptuj

v planskem obdobju, ki se steka prihodnje leto, je prišlo tudi na področju socialnega skrbstva do precejšnjih sprememb, predvsem v načinu financiranja prek samoupravne interesne skupnosti s čimer so lahko delovni ljudje in občani v veliki meri vplivali na razvoj dejavnosti in tako uveljavili svoje potrebe. Pomemben delež pri tem nosi tudi sistem solidarnosti v republiki, ki zlasti v prvih letih planskega obdobja prinaša hiter razvoj.

Na področju domskega varstva starejših občanov smo dosegli pomemben uspeh, čeprav je potrebno poskrbeti še za tiste, ki so moteni v svojem vedenju. Rejništvo je ob določenih pogojih priznano kot samostojna poklicna dejavnost iz česar izhajajo tudi pravice do pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Višina rejnine pa se postopoma približuje ugotovljenim dejanskim življenskim stroškom otrok, ki so v take vrste oskrbi. V ptujski občini smo močno izboljšali tudi raven strokovnega socialnega dela, zlasti s telesno in duševno prizadetimi otroki, z mladino z

motnjami v vedenju in pri delu z družinami, kjer niso ustrezni medsebojni odnosi.

Do leta 1985 je pri opredeljevanju ciljev razvoja socialnega skrbstva v občini potrebno izhajati iz dosežene ravni razvoja in usmeritev dejavnosti v republiki, da bi lahko čimbolj zmanjšali socialne razlike med uporabniki storitev socialnega skrbstva, ne glede na dohodkovne zmožnosti posameznih občin. Potrebno bo še naprej dograjevati sistem sohdarnosti v republiki na področju socialnega skrbstva, zlasti skrbeti za težave ostarelih občanov in njihove gmotne probleme v občini za kar bodo .%olidarnostna sredstva še kako potrebna.

Dejavnost socialnega skrbstva postaja vse bolj tudi preventivna, vse več je svetovalnega in strokovnega socialnega dela kar terja tudi ustrezno usposobljene kadre. To bi pomenilo 17 strokovnih delavcev od dosedanjih 15 možnih v občini Ptuj, zaposlenih pa jih je le 11.

4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO

13. september 1979 - XEDNI|(

Za varstvo voda in okolja

v petek, 7. septembra popoldne so se v ribiškem domu Dežnica ob podlehniškem jezeru na skupni seji sestali člani predsedstva skupščine in izvršnega odbora Ribiške družine Ptuj.

biči so razpravljali o izredno pomembnih vprašanjih s področja gospodarjenja z vodami ter varstva voda in okolja. Dogovorili so se o konkretnejšin ukrepih pri organizaciji čuvajnišlce službe na svojem ribiškem rajonu. Ob tem pa so pozitivno ocenili vse dosedanje akcije posameznih pododborov, še posebej dobro speljani akciji kontrole ribičev v pododborih Maribor in Starše ter posameznih članov pododborov ptujske ribiške družine. Seveda s tem še niso zadovoljni, saj so se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu čuvajniško službo še okrepili, da bi tako omejili krivolovstvo in s tem gospodarsko škodo. Seveda pa se mora ob tem vsak ribič zavedati, daje tudi on čuvaj, kadarkoU je ob vodi in da mora ukrepati ob vsaki kršitvi, ki jo zasledi.

Ribiči so se za tem dogovorili o organizaciji ekipnega tekmovanja pododborov RD Ptuj za prehodni pokal. To bo v nedeho 23. septem-Dra ob 7 uri ob gramoznici v Tržcu. Sočasno bo potekalo še tekmovanje ribičev - članov društva invalidov iz Ptuja. Tudi oni se bodo pomerili v lovenjju rib s plovcem. Obe tekmovanji bo vodila tekmovalna komisija RD Ptuj, kar je dokaz več o tesnem m vse plodnejšem sodelovanju s člani društva invalidov Ptuj. Seveda pa so na tekmovanje vabljeni vsi ostali ljubitelji voda in ribjega zaroda.

J J J & Ozmec

Nepričakovano in nenadoma si nas zapustil. Vrste borcev in aktivistov so se s tvojo prerano smrtjo zopet skrčile. Sodelavci, prijatelji in znanci smo onemeli, nismo mogli verjeti, da te ne bo več med nami.

Tvoja življenska pot ni bila lahkain sojo poznali le nekateri sodelavci.

Rodil si se 2. marca 1927 v Gradniku, občina Črnomelj. Izhajaš iz kmečke družine, v njej je bilo sedem otrok. Mladost ti ni bila lahka. Tudi ni slučaj, dajecela tvoja družina sodelovala v OF in NOV. V enote NOV si stopil 13. januarja 1943 in bil si borec Tomšičeve brigade. Kot 16 letni mladenič si vedel kje ti je mesto, saj si imel lep vzgled v očetu in materi, ki sta aktivno sodelovala z NOV. kakor tudi v starejšem bratu, ki je padel kot borec NOV.

Tudi tebi ni usoda prizanesla, saj si bil leta 1943 težko ranjen, zato si bil 60 % vojni invalid. Rane so zacelile, niso pa ostale brez posledic. Po okrevanju si ponovno prijel za puško in nadaljeval začeti boj. Bil si kurir v Glavnem štabu Slovenije, v komandi mesta Trsta in v štabu IV jugoslovanske armade. Tu si ostal do demobilizacije 18. februarja 1947.

I voja revolucionarna pot se tedaj ni končala, pač pa sijo nadaljeval pri delu Državne varnosti v katero si se vključil. Delo je bilo naporno, izredno zahtevno, za našo samoupravno družbo izrednega , včasih odločilnega pomena, vendar zajavnost skorajda nepoznano, zato tudi od javnosti nepriznano. Nisi se ga ustrašil in si ga častno in vestno opravljal do upokojitve ob koncu leta 1971.

Tudi po zasluženi upokojitvi nisi mogel mirovati. Želel si svoje bogate življenske izkušnje in znanje prenašati na mlade rodove. Zaposlil si se pri oddelku za ljudsko obrambo, nekaj časa pogodbeno nato pa redno. Od 1. avgusta dalje si se po ponovni upokojitvi zaposlil pri podjetju »Gradiš« TOZD Gradnje Ptuj, s skrajšanim delovnim časom, kjer si delal na področju obrambnih priprav vse do tako nenadne in prerane smrti.

Med aktivnim delom pri organih za notranje zadeve si končal višjo upravno šolo za notranje zadeve. Bil si član ZZB NOV, SZDL, ZK od leta 1946 in rezervni kapetan I. razreda.

Vsestransko aktivno si sodeloval na vseh področjih družbeno poh-tičnega delovanja. Za svoje delo in zasluge v NOV in po vojni si bil odlikovan z redom za hrabrost, dvakrat z redom dela in z redom zaslug za narod.

Poleg političnega dela si kot eden od ustanoviteljev Radiokluba »Dušan Kveder-Tomaž« zelo uspešno delal kot strokovnjak, predvsem pa kot učitelj in vzgojitelj mnogih mladih generacij radio amaterjev. Ni slučaj, da se Radio» klub Ptuj imenuje po Dušanu Kvedru-Tomažu, saj je on dal pobudo za to, ne le kot domačinu, prav tako tudi kot nekdanjemu vojnemu komandantu, ki si se ga prav iz obdobja Trsta vedno rad spominjal.

Za tabo je nastala velika vrzel. Izgubili smo borca NOV, izrednega tovariša in komunista, zglednega prijatelja, družina pa moža in očeta.

Sledovi njegovega boja, življenja in dela pa bodo ostali kot svetel kažipot mladim rodovom. Slava tvojemu spominu!

m.g.

GIP Gradiš

TOZD GRADP4JE Ptuj Ormoška casta 22

Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:

1. ORGANIZIRANJE IN VODENJE OBJEKTA
2. OBRAČUNAVANJE STORITEV
3. MANJ ZAHTEVNA DELOVODSKA OPRAVILA
4. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA
5. ZAHTEVNA TESARSKA OPRAVILA
6. ZAHTEVNA ZIDARSKA OPRAVILA
7; ZAHTEVNA ŽELEZOKRIVSKA OPRAVILA
8. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH OPRAVIL -gradbeni delavec
9. VEČJE ŠTEVILO UČENCEV ZA POKLIC: mizar
tesar zidar
železokrivec

POTREBNA ZNANJA IN IZOBRAZBA: Podl.VIŠ inženir gradbeništva, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali SS gradbeni tehnik in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit in pooblastilo Pod 2. SŠ ekonomski tehnik in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj

Pod 3. lesna delovodska šola in eno leto ustreznih delovnih izkušenj

Pod 4. 5., 6. in 7. poklicna šola in nad šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj Pod 8. nepopolna osnovna šola in 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj

Pod 9. MIZAR — uspešno končana osnovna šola

TESAR, ZIDAR, ŽELEZOKRIVEC - uspešno končana osnovna šola ali uspešno končanih 6 ali 7 razredov osnovne šole za izučitev poklica ozkega profila.

Za opravljanje objavljenih del in nalog se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni.

Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v roku 15 dni od dneva objave na gornji naslov.

O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.

Srečanje slovenskih planincev na Boču

V okviru praznovanj 50. obletnice enega najaktivnejših in tudi najbolj številnih planinskih društev na območju SR Slovenije, PD Poljčane, je bil v nedeljo, 9. septembra prav gotovo osrednji dogodek letoSnjih jubilejnih praznovanj. Kljub temu, da planinci iz PoljČan, ki se jim skoraj nerazdružno priključujejo ostali prebivalci Poljčan in širSe okolice, slavijo svoj jubilej že skozi vse prvo polletje, je bilo nedeljsko srečanje na Boču osrednji dogodek. Ob naravnost naročenem lepem vremenu se je zbralo okoli 8000 planincev in

ljubiteljev planin iz vse Slovenije pa tudi sosednjih republik in zamejstvo.

Ze v zgodnjih jutranjih urah se je pričelo oblikovati iz Zg. Poljčan proti planinskemu domu na Boču, kjer je bila tudi osrednja proslava, kolona planincev, ki se tudi tokrat niso izneverili svojim idealom, to je, da samo peš odhajajo v hribe, pa čeravno niso najbolj visoki. Boč namreč meri s stolpom natanko 1000 metrov nadmorske višine, medtem ko je bilo do prireditvenega prostora potrebno premagati samo 960 metrov. Zares veliko je bilo takšnih, ki so ,,spoštovali" prometno nedotakljivost planin, še več pa je bilo tistih, ki so v neposredno bližino prireditvenega prostora prišli kar ,,po štirih", to je z avtomobili.

Kljub temu planinskemu razpoloženju ni bilo prav ničesar odvzetega, saj so prizadevni poljčanski planinci še enkrat dokazali, da so dobri organizatorji in prijetni gostitelji. Že samo zaradi prisotnosti poljčanskega planinca, ki ga odlikujeta vedrina in velika mera družabnosti, se izplača obiskati to na Štajerskem prav gotovo najbolje obiskano planino.

Da takšno prepričanje ni iz trte izvito so se mnogi obiskovalci Boča sami najbolje prepričali, še posebno, če so prišli sem tudi takrat, ko ni velikih prireditev kot je bila nedeljska. Kljub velikemu številu obiskovalcev prav gotovo ni bilo planinca, ki se bi vračal z Boča s kančkom nezadovoljstva.

Za spremembo od planinskih običajev so letošnjo osrednjo prireditev slovenskih planincev prvi pozdravili člani Aerokluba Ptuj. Kar s padali so prispeli na prireditveni prostor. To pa je bilo

pravo doživetje za mnoge, tako mlade kot tudi starejše planince in ljubitelje planin, ki so bili navajeni sprejemati goste in doline ne pa z višine.

V planinah brez dobrega domačega pozdrava z godbo na pihala skorajda ne bi mogla pričeti prireditev. Tako je bilo tudi na Boču, kjer je goste pozdravila

fodba na pihala KUD Janko ivko iz Poljčan. Ob 11. uri pa je več tisoč planincev in ljubiteljev gora pozdravil predsednik PD Poljčane Jože Težak. Osrednji dogodek srečanja planincev na Boču pa je bil govor, lahko bi rekli

kar domačina, Andreja Marinca. Prav gotovo je bil to tudi vzrok, da je njegov »govor posegel globoko v korenine razvoja slovenskega pa tudi poljčanskega planinstva.

,,Ena najstarejših in najbolj množičnih organizacij. Planinska zveza Slovenije praznuje danes, niti najmanj slučajno na Boču, svoj XI. dan planincev", je svoj govor pričel Andrej Marine, član predsedstva CK ZKJ, in kaj drugega kot zelo navdušen alpinist, ki je v nadaljevanju

osvetlil zasluge PD Poljčane za uspešen razvoj^ planinske d'»'!ivnosti, ne samo" v Poljčanah, ampak na širokem območju Štajerske kamor so odhajali, po končanih šolanjih, mladi iz Poljčan, ki so nosili v srcu veliko mero ljubezni do planin.

,,Mi, domačini cenimo Boč prav tako kot številne dvotisočake v Savinjskih alpah in Julijcih" je s ponosom povedal Andrej Marine in nadaljeval: ,,Planinstvo je tukaj doživljalo svoj razmah že v zgodnjih obdobjih. Prve pobude za zgraditev planinskih postojank izvirajo iz Slovenskega planinskega društva, oziroma njegove savinjske in celjske podružnice in to že iz konca prejšnjega stoletja. Svojo veliko vlogo pa je odigral tudi v času NOB, ko je bil Boč prvo zatočišče rogaškim steklarjem in tudi vsem, ki so se iz teh krajev uprli fašističnemu okupatorju. Zlasti v drugi polovici okupacije je Boč kot sestavni del partizanskega Kozjanskega in C^sotelja, dajal zatočišče, terencem, kurirjem in saniteti, pa tudi brigadirjem slovenske narodnoosvobodilne vojske".

Težko bi obšli domačnost s katero je prav tukaj na Boču Andrej Marine, ko je osvetljeval razvoj planinstva na Slovenskem in na Boču skozi mnoga obdobja vse do danes. Ob tem ni mogel mimo nekaterih pomembnih spoznanj, ki jih je takole osvetlil:

,,Pred leti, in še danes se planinstvo otepa z novimi težavami. Obdobje liberalizma je oplazilo tudi slovensko planinstvo. Mnogi so ocenjevali, da bo planinstvo z naraščajočo modernizacijo in tehnizacijo izgubilo svoj pomen. Vendar pa je naš nadaljnji razvoj povsem demantiral takšne preroke. Planinstvo in še nekatere druge oblike združevanja in delovanje občanov in delovnih ljudi vse bolj cenimo kot nepogrešljiv člen v prizadevanjih, da zgradimo, in če bo treba obranimo našo družbo kot globoko, humano, demokratično samoupravno socialistično skupnost. Z

izgrajevanjem koncepcije SLO jj, družbene samozaščite je tudj planinska organizacija pridobil^ novo kvaliteto v svojem delovanju Tudi zato lahko danes rečemo, dg za planinca letošnja akcija .'fsjjj nas ne sme presenetiti" ni ij akcija, ampak je in bo še boli postala stalen del vsebine naJeg^ delovanja."

V nadaljevanju govora se Andrej Marine zavzel še ohranitev naših planin, njegove favne in flore, ki je pomemben del slovenskega kulturnega prostora kot tudi za nadaljnji razvoj planinstva v smeri zagotavljanja množične rekreacije in šponno udejstvovanje tako mladih kot tudi starejših. Osnovni cilj vsega pa jj ohraniti lepoto pokrajine. \ oživljanju in nadaljnjem razvoju planinstva na Slovenskem ni mogel tudi mimo ocene težavnega finančnega položaja, s katerim se srečujejo v planinskih organiza. cijah, ki ga bo nujno treba uspešneje rešiti.

O pomenu nedeljskega praznovanja slovenskih planincev kot tudi zavidljivega jubileja članov PD Poljčane je spregovoril tudi predsednfk OK SZDL Slovenska Bistric|, Ladislav Cvahte, medtem ko so mnoga planinska društva, med njimi tudi PD Ptuj in PD Tržič, izrekla ob tej priložnosti številne čestitke jubilantu in organizatorju osrednjega srečanja na Boču PD Poljčane. Ob tej priložnosti so jim izročila mnoga društva tudi spominska darila.

Slovesnost so obravnavali še z veliko pridobitvijo za člane PD Poljčane, saj so ob tej svečanosti predali svojemu namenu prenovljeni planinski rtom. V kulturnem programu, ki je sledil so nastopili planinski oktet PD Poljčane, mla^ planinci in otroški pevski zbor OS Poljčane. folklorna skupina KUD Janko Zivko Poljčane in godba na pihala KUD Poljčane. Vsem ki so vztrajali ob prenovljenem planinskem domu pozno v noč pa zabave ni manjkalo.

Viktor Horvat

Folklorna skupina KUD „Janko Živko" iz Poljčan med nastopom Foto: L. Cajnko

E)el inireditvenega [vostora s prenov^enim planinskim domom na Boču

Foto: L. Cajnko

Voda in človek v boju za obvarovanje življenj in premoženja

v soboto, 8. septembra dopoldne, ie bilo na stadionu JLA v Slovenski Bistrici oredkongresno tekmovanje gasilskih desetin v obvladanju gasilskega orodja in opreme ter spretnosti.

Tukaj so se v organizaciji občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica in pod pokroviteljstvom delovne organizacije IMPOL pomerile desetine iz podravske regije, ki so na občinskih tekmovanjih osvojile Dotrebao število točk za uvrstitev na regijsko tekmovanje. Skupno se je z območja občin Maribor, Ptuj, Ormož, Lenart in blovensKa bistrica tekmovanja udeležilo 24 moških in 12 ženskih desetin, ki so s prikazanim znanjem in spretnostjo s katero bodo tudi v času, ko bo to potrebno v življenju s praktičnim delom reševali človeška življenja in družbeno premoženje, opravičile svoj prihod na regijsko, predkongresno tekmovanje.

Medtem ko so se moške desetine pomerile v hitrosti vzpostavitve pripravnega stanja za gašenje, pri čemer je bilo potrebno razen polaganja in povezovanja cevi pokazati še nekatere druge spretnosti, so se ženske desetine pomerile v delu z hidrantom, motorno brizgalno in tudi štafetnem teku. Predvsem dobri organizaciji se je treba zahvaliti, da je tekmovanje potekalo brez zastojev, pri čemer je bilo mogoče udeleženim desetinam pokazati maksimalno mero znanja in spretnosti. To so tudi storile, kar kažejo doseženi rezultati.

Pomembnost t^a tekmovanja pa so dokazali s svojo prisotnostjo in z govori predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Slovenska Bistrica. Med gosti so pozdravili tudi načelnika onerative pri GZ Slovenije Milana Vrhovca.

v tekmovanju ženskih desetin s povprečno starostjo do 25 let, Jci so se pomerile v spretnostih s hidrantom, je bila naj^us^šneiša desetina PGD Šmartno na Po'horju pred POD Gabemik. Pn obvladanju dela z motorno brizgalno je med članicami do 25 let starosti zmagala ekipa PGD Gorišnica pred PGD Stoperce. Med desetinami iz industrijskih gasilskih društev pa je v tekmovanju z motorno brizgalno zmaMla ekipa IZ Elektrokovine Maribor pred desetino PGD Paloma Sladki vrh.

v konkurenci moških desetin ekipa garnizije JLA iz Slovenske Bistrice ni imela tekmeca med svojimi vrstniki, zato pa je bila veliko ostrejša konkurenca med ostalimi gasilskimi desetinami, kjer je med člani do 30 let zmagala desetina PGD Hajdoše pred PGD Razvanje. Med člani nad 30 let starosti pa je imela največ uspeha desetina iz PGD Oplotnica, druga je bila desetina PGD Slovenska Bistrica in tretja PGD Videž.

Med industrijskimi gasilskimi društvi, povprečna starost članov je bila pod 30 let, je zmagata desetina IGD IMPOL iz Slovenslce' Bistrice pred IGD Mariborska livarna. Med člam IGU starejSimi oa iu let pa je bila najbolj uspešna ekipa IGD Elektro-kovma Maribor pred Mariborsko livarno TOZD Lenart.

Ob zaključni svečanosti regijskega tekmovanja so zmagovalnim ekipam podelih pokale in priznanja. Njihovo največje priznanje pa je prav gotovo tudi uvrstitev na republiško tekmovanje, ki bo prihodnje leto.

Viktor Horvat

Mladi varčev^

v pripravah na ok^rske aktivnosti

Z novim šolskim letom so ponovno oživele dejavnosti mladih ^ številnih izvenšolskih aktivnosuh-Posebej zanimive so razne akcija ki vzpodbujajo k varčevanju. mladimi varčevalci je že nekaj prisotna akcija ,,Striček Cvenk'. ki se nadaljuje tudi v novo šolsk" leto. Tudi letošnja je podobna preJ" šnjim, vendar prinaša določen' novosti. Te pa bi naj bistve"'' prispevale k temu, da se mladinsk" varčevanje še bolj utrdi.

V mesecu oktobru pa bo bank* organizirala tudi medšolsko tekn>'^ vanje za najboljša literarna, lil'''^ na in fotografska dela. Ml?^ varčevalci so se z akcijo seznanil' ^ ob koncu šolskega leta. V tekmov^ nju bodo sodelovali učenci in dijfl^ vseh šol na območju temeW kreditne banke Maribor. TeknKj^ valci bodo ustvarjali dela ' omenjenih tem poljubne vsebin«: vendar se priporoča, da bi naj isk^^ navdih v življenju otrok, ker pr^^ letošnjem letu praznujemo medn^ rodno leto otroka. ^

^EDNIK ^ september 1979

SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5

kliturna skupnost obč ine ptlj

RAZPIS

lil podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine pluj za leto 1979. Priznanje se imenuje OlJF.NKA in je dvostopenjsko: Velika oljenka in Oljenka.

1. Priznanje se podeli

— Temeljnim in drugim organizacijam združenega dela

— Samoupravnim in interesnim skupnostim

— Družbeno-političnim in drugim organizaci-

jam .

— Društvom, skupinam in posameznikom

2. Veliko oljenko, kot najvišje priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj se podeli le izjemno, največ vsako leto po eno, za izjemne zasluge na področju kulture ali izjemne umetniške dosežke, ki so predstavili Ptuj in ptujsko občino v širšem slovenskem jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem prostoru in pomenili njegovo afirmacijo, za izjemno življensko delo na področju razvoja kulture v ptujski občini.

3. Oljenko, kot priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj se podeli vsako leto največ trem predlaganim za posebne zasluge na kulturnozgodovinskem, muzejskem likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem, glasbenem področju, na področju varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih za

— Organizacijsko delo na področju kulturnih dejavnosti v občini Ptuj

— Za dosežke na drugih, za kulturni razvoj Ptuja posebno pomembnih dejavnosti, za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in njihovo prenašanje v kulturno življenje Ptuja.

4. Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo organi skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbeno-politične organizacije, organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, druge samoupravne interesne in krajevne skupnosti ter druge organizacije in društva.

5. Pismene predloge z utemeljitvami sprejema komisija za podeljevanje priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj, Raičeva 6 do 13. novembra 1979.

Komisija za podeljevanje priznanj KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ

RAZSTAVA GOB

Posnetek z razstave gob v Žamencih. (foto: JOS)

V Žamencih je v nedeljo zjiilraj ob petih dogovorjeni znak gasilske sirene poklical gasilce in druge krajane naj se udeležijo akcije: iskanje gob. Da ne bo nesporazuma, moramo takoj v začetku povedati, da gline niso gorele ali bile kako drugače ogrožene. Gasilci so jih rabili za razstavo, ki sojo organizirali v oKviru svojega tretjega gobarskega pra/nika. Upam, da ne bomo izdali nobene gobarske tajne, če zapii^'-mo. da ležijc) Zamenci na obrobju bogatih gobjih rastišč.

Gasilski »lov« na gobe je bil uspešen. Nabrali so jih toliko, da .so pripravili skrbno razstavo, precej pa jih je ostalo še za gobji golaž in druge gobje dobrote, ki so jih postregli gostom na svoji prireditvi. Najditdje najlepših primerkov gob so tudi nagradili.

Tretji gobarski praznik, ki so ga pripravili gasilci iz Žamencevje sodil v spored prireditev ob 30-letnici gasilstva v tem kraju in je vsekakor lepo u.spel. Številne »jurčke in nsičke« je na prireditvi zavrtel ansambel Mavrica iz Ptuja, čisti prihodek prireditve pa bodo gasilci nanienili za vrnitev kredita, ki so ga najeli za dograditev svojega gasilskega doma. Iznajdljivi ga.silci najdejo pač različne vire, da lahko obogatijo svojo dejavnost in potrebne prostore! JOS

Otroci v prometu varnejši

Na jDobudo občinskega sveta za ljudsko obrambo in družbeno samqza.šcito pri skupščini občine Slovenska Bistrica, poteka v prvih tednih šolskega pouka, v vseh večjih krajevnih skupnostih na območju občine, širša akcija zavarovanja šolskih otrok pred prometnimi težavami in tudi njihovega nemotenega vključevanja v promet, tako kolesarjev kot tudi pešcev.

Pri uresničevanju te akcije uspešno sodelujejo tudi komisija za pronietno preventivo in vzgojo. Ta komisija deluje v okviru skupsčine občine Slovenska Bistrica, medtem ko organizacijo akcije vodijo odbori za ljudsko obrambo in narodna zaščita v vsaki krajevni skupnosti kjer ta poteka.

V času od 3. do 7. septembra je bilo na vseh pomembnejših cestnih prehodih, ki so jih v ta namen tudi primerno označili, otroke pa opremili z rumenimi varnostnimi ruticami, posebna dežurna služba občanov, članov narodne zaščite iz posameznih krajevnih skupnosti. Akcija je še posebno odmevna v središčih krajevnih skupnosti Slov. Bistrica. Poljcane, Oplotnica in Zg. Polskava, kjer se zbere tudi največje število otrok na poti v šolo in domov.

V času akcije je sodelovalo prek 250 občanov, kar blizu 100 od tega samo v občinskem središču, članov narodne zaščite iz delovnih organizacij in drugih sredin. Ob tem je potrebno povdarili veliko mero razumevanja, ki sojo za zavarovanje mladih človeških življenj pokazale vse delovne organizacije s tem, da so omogočile večjemu številu zaposlenih udeležbo v akciji. Viktor Horvat

Ptujčani in kultura

\ ti>rtk. 4. -eptembra ob 20. uri — sU^vcn^ko revolucionarne pc>mi — Simfonični orkester mariborske opere. Tako je zapisano v programu Vil. Ptujskih kulturnih srečanj. 1 lO nastopajočih je ptujski gleJaliski oder komajda vzdržal. Ki)nccrt je bil posvečen 60-letnici KPJ. revolucionarnih sindikatov in SKOJ. Obiskovalcev je bilo 34!

lo jc kratka ponazoritev torkovega koncerta, ki ga je ptujska kulturna skupnost nameravala prirediti na letnem prireditvenem prostoru, ki sprejme prek 1000 gledalcev. Še dobro, da je bilo slabo vreme, sicer bi koncert zaradi majhnega .števila obiskovalcev odpadel. Mariborčani so .se po kratkem posvetu odločili, da bodo kljub skromnemu obisku — nastopili, ločno uro in pet minut traja koncert, kije zares odlično pripravljen. — prikaz našega revolucionarnega boja, — zato so- bili nastopajoči deležni spontanih aplavzov že med nastopom, prisrčno pa smo jih pozdravili tudi ob koncu.

Prcci leti smo imeli v Ptuju javno tribuno o kulturnih dogajanjih. Takrat so Ptujčani izjavili, daje prireditev premalo, da posve&mo vso pozornost teatru, medlem ko na ostale zvrsti pozabljamo. Morda ta trditev drži — za tiste, ki o kulturi le govorijo, na prireditvah pa jih ni. Ali nismo na srečanjih videli nastopov I.adka Korošca. Havajk — le pri njiht)vem nastopu jc bila športna dvorana Mladika do zadnjega kotička polna, videli smo nastop baletne skupine iz CJrčije, japonski No teater... nastope folklornih skupin in še kaj.

V letošnja srečanja so organizatorji po več letih uvrstili tudi koncert Simfoničnega orkestra mariborske opere, pa se Ptujčani zanj nist> niti zmenili. Nekaj manj kot 68.000 prebivalcev šteje jptujska občina in kar 34 nas je bilo na koncertu. Ob tem se človek vpraša — ali sploh potrebujemo kulturni center, ki ga že desetletja gradimo — ^ 34 gledalcev že ne! Ali potrebujemo kulturna srečanja, ali Ptujčani potrebujemo kulturo? iNajbrž jo! Vsaj govorimo tako. Dejstva govore drugače.

Ob koncu naj zapišem, da ne vem, komu je bilo bolj nerodno — nastopajočim ali nam. ki smo sedeli v gledališki dvorani in čakali, da ugasnejo luči nad praznim parterjem. ^ ^

Tudi Ptujčani na MIS

t

Na letošnjih Sredozemskih igrah bo med sodniki tudi priznani telesnokulturni delavec iz Ptuja, Jože Štrafela. O pomenu te-, velike športne manifestacije je dejal:

,,Namen iger ni le v merjenju sposobnosti posameznih reprezentanc, mnogo več pomeni spoznavanje in zbliževanie narodov, ki-žive v Sredp-zemlju. Precej udeležencev je iz afriških neuvrščenih dežel, zato imajo letošnje igre tudi velik politični pomen. Prve igre so bile leta 1951 v Egiptu, pozneje so bile v Tunisu, Španiji, Turčiji in v nekaterih drugih sredozemskih državah.

Split je za Sredozemske igre dobro pripravljen, za samo mesto pa pomenijo igre tudi veliko pridobitev, saj so dobili mnoge lepe športne objekte, ki bodo pripomogli k razvoju športa na tem območju.

Sredozemske igre imajo več tekmovalnih disciplin kot olimpijske igre, zato mora na njih sodelovati cela Jugoslavija. Pri tem ne mislim samo na športnike temveč tudi na sodnike." Koliko sodnikov iz Slovenije bo sodelovalo?

,,Vem samo za sodelovanje atletskih sodnikov — teh bo kar 15. Moram reči, da so atletske discipline tudi najbolj atraktivne. Ker v ostalih republikah nimajo toliko zveznih in mednarodnih sodnikov v hitri hoji, bodo sojenje v tej disciplini prevzeli člani sodniškega zbora iz Kranja. Ostali sodniški zbori iz Celja, Maribora, Nove Gorice in Velenja pa bodo sodelovali v ostalih disciplinah. Celjani imajo celo vrhovnega sodnika pri tekih."

Kaj vam pomeni sodelovanje na MIS?

,,Sodelovanje na taki prireditvi je gotovo posebno doživetje. Sicer sem v svoji 40-letni športni karieri sodeloval na mnogih velikih tekmovanjih, v mlajših letih sem tudi tekmoval na republiških in državnih tekmovanjih, v mlajših letih sem tudi tekmoval na republiških in državnih tekmovanjih, pozneje pa sem sodeloval kot sodnik ali organizator. Vendar tako aktivne udeležbe na take vrste tekmovanju kot so Sredozemske igre, še nisem imel. Mislim, da je moje sodelovanje na igrah tudi priznanje našemu ptujskemu sodniškemu zboru. Ptujska atletika je dala že nekaj dobrih tekmovalcev, leta 1945 je bila v državni reprezentanci Lidija Šentjurc, ki je bila državna prvakinja na 100 in_200 metrov, v poznejšem času pa je bil član mladinske reprezentance Miki Prstec in se je udeležil med drugim tudi Balkanskih iger. Sedaj takih tekmovalcev nimamo, sodelujemo pa kot sodniki, kar tudi ni malo."

N. D.

Tehnična baza AMZS v Mariboru

Po večletnih prizadevanjih smo tudi na našem območju dobili tehnično bazo. Doslej so bile baze v Ljubljani, Celju, Kranju, Kopru, Novi Gorici in na Otočcu. Tehnična baza v Mariboru je sicer bila, vendar je imela le dve vozili za vleko in delavnico za manjša popravila vozil. Od 12. julija dalje pa lahko člani AMZS z našega območja dobe v bazi naslednje usluge: testiranje vozila, prosijo lahko za vse potrebne informacije v zvezi z avtomobilom, na voljo je tudi dobro organizirana vlečna služba, opravijo lahko optični in elektronski test. V prihodnje bodo v bazi dobili še napravo za uravnovešenje koles, tako da bodo poleg manjših uslug opravljali tudi to. Zdravko Rijavec, vodja tehnične baze pravi:

»Promet se iz meseca v mesec stopnjuje, naše usluge pa nudimo članom in tudi tistim, ki niso člani AMZS. Promet je večji, ker imamo na voljo več orodja, kije potrebno za popravila in izpolnjujemo zastavljeni letni plan tako, kot smo predvidevali, morda ga bomo celo presegli.

Bralce bo zanimalo, kako je z vlečno službo. Naj povem, da lahko vsak voznik, ki se mu vozilo pokvari in ostane na cesti, zavrti telefonsko številko 987 - in naše vozilo bo prišlo v najkrajšem možnem času, trenutnoje naše povprečje dobra ura. Toje odlično povprečje, vsaj tako zatrjujejo člani in nečlani, ki smo jim priskočili na pomoč.

Trenutnoje v bazi zaposlenih sedem delavcev, baza je odprta od 7. do 20. ure. Nočnega dežurstva še nismo uvedli, vozniki pa nas lahko telefonično obvestijo o svojih težavah tudi v nočnem času, vendar pridejo naši fantje po vozilo šele zjutraj, če je potrebno.«

Kakšen paje postopek, če želi voznik pripeljati vozilo na pregled?

»Ja. za optiko in test motorja sprejemamo naročila. Dobro je, da se voznik prej prijavi. tako da se dogovorimo za dan in uro, ko naj pripelje vozilo.«

Ostale tehnične baze v Sloveniji opravljajo tudi tehnične preglede vozil. V Mariboru tega še ni. kakšni so načrti?

»Trenutno že tečejo razgovori s SO Maribor, da bi te usluge opravljali tudi v naši bazi in najbrž se bo to zgodilo že prihodnje leto. V Mariboru je prek 40.000 vozil, samo dve delovni organizaciji pa opravljata tehnične preglede, lako da leče delo izredno počasi. Poleg tega pa AMZS regresira tehnične preglede voznikom, ki so člani zveze. Zaloje prav. da bi ludi naša baza opravljala tehnične preglede. Ko bo ba/a opremljena z vsem potrebnim orodjem, bomo večkrat na leto i)pravljali tudi preventivne tehnične preglede.«

Zdravko Rijavecje povedal, daje na naših cestah ogromno vozil, ki bi jih morali lakoj izločili iz prometa, ker tehnično ne ustrezajo. Marsikdaj sc \o/niki primejo za glavo. kt:jim v bazi povedo, da .so se že lep čas Igrali s s\()jim življenjem, ker so imeli slabe zavore, ker je bila električna napeljava preperela in podobno. Vzroki so v tem. da so serv isi ■'/alrpani<- / delom, dosti vo/niko\ ne zna vzdrževali vozila, drugi .so malomarni. Običajno pride lastnik vozila k mehaniku šele takrat, ko mu avtoniobil odpove »poslušnosb . to je pa včasih že prepozno.

N. D.

VEUKO BRUCOV, MANJ ŠTUDENTOV, NAJMANJ ABSOLVENTOV, DA O DIPLOMANTIH

SPLOH NE GOVORIMO

bruc še ni Študent

Matura je opravljena, spričevalo ^ žepu, fotokopija spričevala pa priložena vpisnim polam na višji ^li visoki šoli, akademiji ali fakul-'sti, v Ljubljani ali v Mariboru. Bil je maturant, rad bi postal študent, pravkar pa je, ne tič ne miš, samo bruc. Dijaške težave so samo še spomin, študentskih še ni ol^usil. Po opravljeni maturi se za ^■■"ce pričnejo najdaljše in najbolj brezskrbne počitnice v življenju, ki končajo s prvimi predavanji.

^udi letošnji generaciji brucov so f^fitnice potekle. Prav zdaj, v teh ^'h septembrskih dneh se J^Pravljajo v Ljubljano ali Mari-Prehod iz srednje šole na visoko šolo ali fakulteto je eiika prelomnica v življenju J^kega mladega človeka. Ta Pfehod' pomeni več svobode, večjo ^"lostojnost, pa tudi večjo ^govornost. Dijak je odgovoren P^^vsem staršem, učiteljem;

študent pa vse bolj samemu sebi, svojim ciljem, svojim ambicijam.

V brucovski koži ni udobno živeti, posebno ne v koži bruca, ki se je odpravil v Ljubljano. Prva težava je pred njim, že ko išče stanovanje. Potrjena in podpisana odločba za študentski dom še ne pomeni, da ga čaka prosta postelja, pomeni velikokrat samo upanje, da se bo kje izselil kak absolvent ali bruc, ki je nad študijem že obupal. Sicer pa je malo srečnežev, ki imajo odločbo za študentski dom. Največ brucov, pa tudi študentov, je na milost prepuščenih podjetnim stanodajalcem, ki z oddajanjem sob služijo denar-ce. Od 1000 do 1500 denarjev je treba odšteti za sobo in souporabo WC, če imaš posebno srečo, še souporabo kopalnice.

Na fakultetah je drugače kot v srednjih šolah. Že prva predavanja, prvi kolokviji in izpiti opozariajo na razliko med študi

jem in učenjem. Obiskovati predavanja ni nujno in v to past se ujame marsikak bruc, ko opazi posledice prešpricanih predavanj šele na zadnjem jesenskem izpitnem roku.

Ob teh, značilnih brucovskih in študentskih težavah so še druge, morda še bolj resne. Vživeti se je treba v novo okolje in ujeti doslej neznan, veliko hitrejši ritem življenja.

Prihraniti brucom kar največ težav si prizadevamo tudi v Klubu ptujskih študentov, zato želimo, da se jih v naš klub vključi čim več. Najprej mora bruc odgovoriti na dopis, ki ga bo dobil po pošti in poslati svoj naslov v Ljubljani ali Mariboru. Nato se mora priključiti študentom na akcijah in sestankih, na skupščini pa plačali simbolično članarino 30 dinarjev in tako postane član Kluba ptujskih študentov.

Bruc ostane bruc, če ga stare

bajte ne sprejmejo medse in če ne doživi brucovskega krsta, ki ga vsako leto pripravijo sare bajte. Kdaj potemtakem bruc poslane študent? Nikjer zapisano pravilo pravi, da je treba en izpit opraviti, na enem izpitu pasli in ...(za tretji pogoj ni moč dobili uradnega potrdila, zalo ludi za objavo ni).

Ob koncu naj še na kratko zapišem, da so ptujski študenti že pričeli z delom. Stekle so priprave na skupščino in brucovanje, na akcijo, ki nam vsako leto vzameta največ časa in denarja. Zopet bomo morali potrkali na vrata ptujskih delovnih organizacij za finančno pomoč v obliki relclam-nega oglasa, da bomo zbrali denar za brucovanje v Kidričevem. Vsako leto ob tem ugotavljamo, da naše brucovske in študentske težave razumejo predvsem tisti, ki so ludi sami bili kdaj bruci.

VK

tlaS^o so brucke na lanskoletnem brucovanju poskakovale na stolih s "'pO"? pod zadnjo platjo, da so tako napihovale balon dokler

Bruci, ki stojijo za njimi so jim lahko pri tem pomagali.

Foto: Vili Pešec

Baletni nastop starih bajt — najbolj uspela točka na lanskoletnem brucovanju

Foto: Vili Pešec

6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI

13. september 1979 —

Gibanje zaposlenosti

v občini Ormož je bilo ob koncu letošnjega polletja 3.064 zaposlenih delavcev, od tega 2.359 v zasebnem sektorju. To je le 2,2 odstotka povečanja števila zaposlenih glede na stanje ob koncu lanskega leta, čeprav je v resoluciji predvideno, da se bo v letošnjem letu povečalo število zaix)slenih v občini za 12,1 odstotka. Trenutno je to sicer znatno pod resolucijskimi predvidevanji, vendar je treba upoštevati, da bo do bistvenega povečanja števila zaposlenih prišlo še v letošnjem letu, ko bo slekla proizvodnja v novi tovarni sladkorja, kjer načrtujejo zaposlitev 145 novih delavcev.

Že doslej seje število delavcev, ki iščejo delo zmanjšalo od 376 ob koncu lanskega leta na 305 v juniju letos. To je brez dvoma povezano z večjim obsegom zaposlovanja pri »Gradisu« in »Hidromontaži« Maribor, obe ti OZD gradita tovarno sladkorja v Ormožu. K reševanju problema zaposlitve pa je v precejšnji meri prispevala tudi večja mobilnost delavcev pri zapposlovanju zunaj občinskih meja.

Kljub temu je še vedno prisoten problem zaposlovanja žensk, kijih je zunaj sezone razmeroma težko zaposliti, dočim moških delavcev pa že tudi v ormoški občini primanjkuje. Velja posebej omeniti primer, da imajo'v občini »višek« medicinskih sester, ki bi se sicer lahko zaposlile v Mariboru, če bi jim lahko nudili stanovanja. Pri zaposlovanju v tovarni »Jože Kerenčič« pa so težave predvsem z^adi tega, ker zavoljo res-trikcije uvoza primanjkuje PVC materiala, zato ni moč širiti proizvodnje, kar bi bilo povezano z odpiranjem novih delovnih mest.

' Posodabljanje telefonskega omreqa

Vse večje potrebe po telefonskih priključkih so narekovale, da so tudi v občini Slovenska Bistrica poiskali nove poti v smeri hitrejšega pridobivanja in posodabljarija telefonskega omrežja. Pred nedavnim SG sklenili, da bodo s posebnim sporazumom med delovnimi organizacijami kot tudi vsemi drugimi uporabniki telefonskega omrežja na območju občine, zagotovili dodatna finančna sredstva za hitrejši razvoj te, danes že kar nepogrešljive komunikacijske oblike sporazumevanja.

V teh dneh v večini delovnih in drugih sredinah že poteka podpisovanje samoupravnega sporazuma v katerem je navedeno, da bodo v času od letošnjega julija do konca prihodnjega leta, plačevali v bistriški občini, za hitrejši razvoj in posodobitev telefonskega omrežja 0,15 dinarja od vsakega telefonskega impulza.

Tako zbrana sredstva bodo namenili za gradnjo novih central. Med prvimi pa bodo zgrajene v Poljčanah in Oplotnici, kjer so potrebe največje.

Viktor Horvat

Osankarica ^bližje'' svetu

v soboto, 1. septembra, je bila pri planinskem domu in muzeju NOB na Osankarici slovesnost s katero so enega najbolje obiskanih muzejev na Slovenskem, Osankarico na Pohorju, ki jo je samo preteklo leto obiskalo blizu 70.000 ljudi, približali dogodkom v širšem okolju. Doslej so tukaj dobivali sporočila, ali pa jih tudi sami oddajali v obliki izročil tistim, ki so se vračali v dolino.

S svečanostjo, ki so seje med drugimi udeležili tudi najzaslužnejši posamezniki in predstavniki društev in organizacij iz občine Slovenska Bistrica, Maribor in Ptuj, so predali uradno svojemu namenu prvo telefonsko zvezo med Osankarico, prek Lukanje vasi in širše v svet.

Pri gradnji kabelskega voda, ki je bil tudi najboljša rešitev za zgraditev telefonske povezave na pohorskih vzpetinah, so prispevala pomemben delež TOZD ptt podjetja Maribor. Med njimi je potrebno

še posebej omeniti TOZD ptt iz Ptuja. Zlasti pa so se izkazali tudi vojaki mariborske garnizije Slava Klavora, ki so omogočili čimprejšnjo telefonsko povezavo tega spomenika z ostalim okoljem, opravili nad 2000 prostovoljnih delovnih ur. Gotovo zelo pomembna, če že ne najpomembnejša, pa je bila odločitev TOZD GG Maribor, ki je v ta namen solidarnostno združila sredstva za zgraditev telefonske povezave med Lukanjo in Osankarico, v dolžini okoli 2500 metrov.

V podjetju za impregnacijo lesa v Hočah so brezplačno opravili impregniranje potrebnega lesa za nosilce telefonskega kabla. Svoj pomemben delež k uspešnejši gradnji telefona pa je prispevalo tudi avtobusno podjetje Certus. ki je za organizirane akcije izvedlo tudi prevoze do Osankarice in nazaj. Svoj delež, čeprav manjši kot je bilo načrtovano, pa so prispevali tudi mladi občine Slovenska Bistrica, v okviru občasnih delovnih akcij. Med posamezniki, ki so se pri gradnji telefonske povezave z Osankarico še posebno izkazali, so tudi Franjo Ledinek. Mihael Špindler. Martin Prevorčnik. Jože Zidarič in Drago Pintarič.

Skupna vrednost del pri zgraditvi telefonske povezave med Lukanjo in Osankarico je bila 350.000 dinarjev in to po zaslugi velikega števila opravljenih prostovoljnih delovnih ur in dobri organizaciji del. ki jih je vodil poseben odbor za Osankarico, ki deluje v okviru samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Slovenska Bistrica.

Posnetek in besedilo: Viktor Hor/at

Nikoli osamljena Osankarica bo s telefonom v marsičem obiskovalcem bližje.

POKLICNO USMERJANJE IN VZGOJA

Skupnost za zaposlovanje je na območju občine Ormož v preteklem obdobju na področju poklicnega usmerjanja uvedla nekaj novosti, ki so vplivale na samo dejavnost in vlogo usmerjanja, ki omogoča uresničevanje ustreznega in skladnega poklicnega razvoja v vsej človekovi delovni dobi. Zaradi kasnitve pri preobrazbi usmerjenega izobraževanja, je tudi na tem področju napravljenega manj kot smo pričakovali in kot bi lahko bilo. Delo je bilo usmerjeno predvsem v reševanje aktualnih problemov in neskladij med poklicnimi odločitvami in družbenimi potrebami po kadrih.

Prav to je narekovalo dopolnitev sistema poklicnega usmerjanja na prehodu iz osnovne šole v srednje in iz srednje v višje in visoke šole. Tako je skupnost začela v proces usmerjanja vgrajevati predhodno prijavo za vpis, ki je v šolskem letu 1978/79 prerasla že v zgodnejšo prijavo za vpis. S tem so želeli doseči tesnejše sodelovanje in skladnejše vključevanje v poklicno izobraževanje vseh dejavnikov od družbenopolitičnih organizacij, OZD in SIS, ker vsi ti so nosilci poklicnega usmerjanja. To

jim je delno uspelo, saj so načrtno in usklajeno začeli reševati poklicne interese posameznikov s kadrovskimi potrebami združenega dela in šolskimi zmogljivostmi.

Za poklicno vzgojo sta prav gotovo najpomembnejša družina in šola, zato tudi skupnost skuša izboljšati pogoje za poklicno vzgojo v teh okoljih. To je bilo še zlasti potrebno zato , ker poklicna vzgoja še ni ustrezno vključena v učno-vzgojni proces, zato učenci še ne dobivajo v celoti vseh znanj in informacij, ki jih potrebujejo pri oblikovanju poklicnih namer. Delavci strokovne službe za zaposlovanje so sami imeli predavanja za učence in njihove starše v šolah, za učitelje, ki vodijo poklicno usmerjanje na šolah pa so skupaj z zavodom za šolstvo izvedli seminarje.

Osnova poklicnega svetovanja učencev je tudi vrsta podatkov, ki vplivajo na pravilnost in ustreznost poklicne izbire. Zato se strokovna služba mora spoznati s podatki o učenčevih sposobnostih, učnih navadah, šolskem uspehu, interesih, poklicnih željah in namerah pa tudi o zdravstvenem stanju ter materialnem in socialnem položaju učenca. Nekatere od teh

podatkov o učencih ugotavljajo z anketiranjem in testiranjem v 5. in 8. razredu osnovne šole ' lansko leto pa so del nalog prenesli že v 7' razrede in so tako testirali učence dveh generacij. V občini Ormož so lani testirali 34^ učencev petih razredov, 283 učencev v sedmem in 317 učencev v osmem razredu.

Ugotavljajo tudi, da se vsako leto vkljufj y srednje šole večji delež generacije. To pogojuj^ zmanjšanje osipa v osnovni šoli in vefjj možnosti vključevanja v poklicne srednje šole Kljub temu pa je razmerje vključitve v poklicne šole in v 4-letne srednje šole neugodno. \ ormoški občini se mladina iz delavskih i^ kmečkih družin v večji meri vpisuje v poklicDj šole, kar je značilno sploh za manj razvita območja. K temu brez dvoma prispeva tudj vrednotenje dela. Tako se je lansko leto v ormoški občini vpisalo v 4-letnc srednje šole 28 "lo učencev, poprečje v podravski regiji pa je "lo, v poklicne šole 36 prav tak odstotek pg jih je ostal doma, t.j. taki, ki po končani osnovni šoli niso nadaljevali šolanja, v podravski regiji pa je bilo le 14,5 % takih učencev. ^^

PTT VSE POMEMBNEJŠE KOMUNIKACIJSKO SREDSTVO

Svet skupnosti pcxiravskih občin je na seji, kije bila v petek, 7. .septembra v Ptuju, obravnaval tudi poročilo o problematiki in nadaljnjem delu območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Maribor. Iz tega po-ročila _povzemamo nekaj splošnih in tudi konkretnih ugotovitev.

Poštni, telegrafski in telefonski promet je dejavnost posebnega družbenega pomena, zato delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov. Opravljanje te dejavnosti je objektivna nujnost za zadovoljevanje potreb uporabnikov po medsebojnem komuniciranju bodisi v lokalnem , regionalnem, državnem ali meddržavnem merilu. S pospešenim razvojem postaja PTT promet vse pomembnejše komunikacijsko sredstvo, ne le za gospodarstvo, temveč tudi za občane. Naraščanje potreb po storitvahje zahtevalo tudi tesnejše samoupravno povezovanje med uporabniki PTT storitev in PTT organizacijami, da bi tako skupno reševali ključne zadeve, zlasti še programiranje in financiranje razvoja PTT omrežja.

Prav ta prizadevanja so v letu 1976 pogojevala ustanovitev SIS za PTT promet, ki naj predstavlja tisto obliko povezovanja, skozi katero je možno trajneje in celoviteje reševati probleme in usklajevati interese na tem področju. Na podlagi dogovarjanja in sporazumevanja je možno tudi optimalno^zagotoviti sredstva za kritje družbenih potreb po PTT storitvah v sedanjih pogojih, obenem pa dati PTT prometu v razvoju družbe kot celote tisto mesto in položaj, ki mu glede na pomen tudi pripada. Prav tako pa je moč reševati vrsto drugih vprašanj in zadev, ki so skupna uporabnikom in izvajalcem I^T storitev. V skladu s temi prizadevanji je bila v SR Sloveniji ustanovljena republiška SIS za PTT promet in območne SIS.

Območna SIS za PTT promet Maribor je bila ustanovljena 14. junija 1976 in povezuje uporabnike in izvajalce PTT storitev z območja koroške in podravske regije. V članstvo skupnosti je pristopilo 93 odstotkov vseh uporabnikov, kar zgovorno kaže njihovo zainteresiranost. Prav tako dober odziv uporabnikov PTT storitev je bil tudi pri sprejemanju .samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976-1980 in sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo srednjeročnega programa razvoja. sprejelo ga je 93 % OZD in 98 % občanov. Kljub temu pa preseneča dejstvo, da se nekateri veliki uporabniki PTT storitev ne želijo vključiti v prizadevanja SIS za hitrejši razvoj PTT dejavnosti.

V obdobju 1976—1980 bo na mariborskem območju vloženo v razvoj PTT prometa 346 milijonov dmarjev. od tega bodo uporabniki PTT storitev z združevanjem sredstev zbrali 14,2 odstotka. Oblike .sodelovanja PTT organizacij in uporabnikov njihovih storitev v okviru SIS za PTT promet pri uresničevanju skupnih potreb in interesov v dosedanji praksi kažejo, da prihajajo vse bolj do izraza združeni interesi, zlasti še v krajevnih skupnostih, kjer so velika neskladja med možnostmi in potrebami po PTT storitvah.

Tako območna kot republiška

SIS za PTT promet nastopata v vlogi usklajevalca interesov med uporabniki in izvajalci. Za dogovorjeni hitrejši razvoj zagotavlja tudi potrebna sredstva v okviru realnih zmožnosti, prizadevanja republiške interesne skupnosti pa so usmerjena v skladnejši razvoj PTT dejavnosti na posameznih območjih v Sloveniji, enako tudi za skladnejši razvoj PTT dejavnosti s splošnimi gospodarskimi in družbenimi gibanji. Posebna pozornost je namenjena razvoju PTT dejavnosti na manj razvitih in obmejnih območjih, I zato se v okviru republiške SIS solidarno prelivajo sredstva.

OBMOČNA SIS ZA PTT PROMET MARIBOR

Kot smo že zapisali je bila območna SIS za PTT promet Maribor ustanovljenajunija 1976, vanjo pa so vključene občine Dravograd, Lenart v SI. g., Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj G radec in Slovenska Bistrica. V članstvo skupnosti je pristopila večina uporabnikov in izvajalcev.

svoje interese uresničujejo po delegatih v organih skupnosti, ki se sestajajo po enakih načelih kot v drugih interesnih skupnostih.

Na območju SIS je vključenih 91 odstotkov organizacij združenega dela in 94 odstotkov krajevnih skupnosti, z območja Ormoža npr. 74 % OZD in vse KS, z območja Ptuja 83 % OZD in 82 % KS, z območja Slov. Bistrice pa 81 % OZD in 78% K S.

Bistveno se tudi ne razlikuje razmerje glede podpisa samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980. Ta sporazum je zobmočja občine Ormož podpisalo 85% OZD in 88% KS. z območja občine Ptuj 90 % OZD in 86 % K S, z območja Slov. Bis

trice pa 84 % OZD in 80 % KS. Dočimje na območju celotne SIS podpisalo samoupravni sporazum 95 % OZD in 98 % KS. Sporazum je bil predložen v podpis tudi občanom, ki ga je doslej podpisalo 96 odstotkov telefonskih naročnikov.

ZDRUŽEVANJE IN TROŠENJE SREDSTEV

Po sporazumu o združevanju sredstev za uresničitev srednjeročnega plana razvoja je bil dotok sredstev v letu 1977 skupno 21,271.000 din, poraba pa dobra dva milijona manj; v letu 1978 je bil dotok že 25,314.460 din, poraba pa okrog 23,536.000 din. S temi sredstvi so uresničevali naloge, sprejete s samoupravnim sporazumom. Poleg tega pa so se dogovariali z nekaterimi krajevnimi skupnostmi in ostalimi soinvestitorji za dodatne programe—z namenom, da bi še pospeševali razvoj posameznih krajevnih telefonskih omrežij in omogočali hitrejše vključevanje novih telefonskih naročnikov.

Poleg del na območju drugih

občin, so do konca leta 1978, na našem območju dodatno izvršili razširitvettmreženaobmočju KS Majšperk tf mrežo v Sesteržah v vrednosti 45.100 din, v KS Haj-dina, vas Draženci tf omrežja v vrednosti 261.770 din, v KS Ormož za Litmerk in Dobravo tf mrežo v vrednosti 247.447 din. s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ptuj za 200 tf aparatov na Ziherlovi ploščadi, v vrednosti 431.210 din in v K S Suidenice tf mrežo v vrednosti 224.672 din.

Nadalje so se s krajevnimi skupnostmi dogovorili za objekte, ki jih imajo še v gradnji. Med drugimi K S Cirkovce, ki bi naj imela 240 tf aparatov, vrednost

del 794.235 din, v KS Ormož, naselje Hardek 19 tf aparatov, vrednost del 138.165 din in v KS Majšperk za naselje Lešje 18 tf aparatov, vrednost del 226.806. din.

Prav tako je v pripravi tehnična dokumentacija za novo telefonsko omrežje v KS Markovci za vasi Stojnci in Bukovci, predvidena vrednost del 221.411 din, v KS Pragersko v naselju Gaj za 39 tf aparatov v vrednosti del619.763 din, v KS Leskovec pri Prager-skem, v vrednosti 163,051 din, v KS Lovrenc na Dr. polju za 47 tf aparatov, v vrednosti del 675.716 din, v KS Grajena za 33 tf aparatov, v vrednosti 665.856 din. (Povsod je navedena predračunska vrednost del).

BODOČE NALOGE — ENOTE PO OBČINAH

Za uresničitev srednjeročnega plana razvoja PTT prometa bo potrebno poleg sprotnega spremljanja, pritegniti tudi izvajalce izven PTT, da bo plan v celoti izpolnjen. Z organiziranjem enot območne SIS po občinah bi dosegli bolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev PTT storitev, lažje bi uresničevali skupne interese združenega dela, krajevnih skupnosti in PTT organizacij. Tu bi usklajevali predvsem razvoj lokalnega PTT omrežja in zmogljivosti s potrebami uporabnikov, se neposredno povezovali s komunalnimi dejavnostmi in z občinskimi organi glede urejanja skupnih vprašanj.

Doslej so opredelili naslednja izhodišča za ustanavljanje enot SIS za PTT promet: Ustanovijo se ssklepom skupščine območne SIS za PTT promet, po načelu, daje na območju vsake občine vsaj ena enota, v večjih občinah pa lahko tudi več. V enoti se delegati uporabnikov in izvajalcev dogovarjajo in sporazumevajo v zboru delegatov, ta zbor ima tudi funkcijo konference delegacij za skupščino območne SIS za PTT promet in je v njem zastopana vsaka članica skupnosti (OZD in KS) z najmanj enim delegatom Zbor delegatov izvoli izmed delegatov predsednika in njegovega namestnika na predlog občinske konference SZDL.

Enote območne skupnosti Sl3 po občinah bi opravljale pre'^' vsem naslednje naloge: ,

— usklajevale razvoj P'' omrežja in zmogljivosti s potr^' bami uporabnikov na svojem območju v skladu z razvojno p®' litiko območne skupnosti;

, — povezovale se s komunalni' mi dejavnostmi na svojem območju zaradi usklajevanja gradnje z drugimi komunalnim' objekti:

— skrbele za gradnjo telefo"' skih napeljav v zgradbah, gradnj^i' naprav za povezavo naročnikom primarno telefonsko omrežje. gotavljale možnosti gradnje in vzdrževanja tt naprav na zem J'^ čih in zgradbah v družbeni la-tnini in lastnini občanov t^r gotavljale sredstva za uresnic^' vanje posebej dogovorjenih P^ treh in interesov članov na svoje območju. ' .

Velja še zapisati, daje obmocn 'skupnost vključena v izvrševanj nalog s področja ljudske obram . in družbene samozaščite in daj . okviru skupnosti formiran aktiv ZK. strokovno delo opravljal sekretar obmoe skupnosti. Pripravil: r

Halo, je tam območna skupnost, kličem iz Ptuja, rada bi vam sporočila, da imamo v Ptuju že dve leti 35 krajevnih skupnosti

^EDNIK ^

iz naSih krajevnih skupnosti - 7

Pes ni samo konjiček, je ljubezen

in uporabnost

Y Sloveniji je okoli 120 tisoč žal čistopasemskih samo okoli' 12 tisoč. Znano je, da sta •nortna in službena kinologija maiik o psih) pri nas in svetu elede uporabnost psov v

Zginem vzponu. Zaradi tega bo v prihodnje tudi več čistopasemskih nsov. l'se uporabljamo pri reše-vanju v gorah, vodenju slepih, <uvanju zasebnega in družbenega premoženja, uporabljajo jih vojaki, miličniki, cariniki, štabi za j.jviino zaščito in drugi. Med temi, vzgajajo pse, je tudi Stane Sirovnik iz Hajdine, 12 let jih vzgaja, je pov^l^

S psi in kinologijo se Stane girovnik ukvarja predvsem zaradi ljubezni do živali in ne zaradi denarja kot bi človek najprej pomislil- „Vojaški invalid sem, moje oči niso več takšne kot so [,ile v mladosti, in zato tudi takšna navdušenost nad vzgojo psov. Pes je moja uteha, spremlja me že nekaj let in upam, da bom tudi v prihodnje imel toliko volje in moči kot doslej."

Radoveden sem bil, kako poteka vzgoja psov, kakšni pogoji morajo biti in podobno?

,,Pred leti sem bil zelo aktiven, zaradi slabšega zdravja sem vzgojo nekoliko opustil. Vstal sem ob petih in do šeste ure vadil s psom. Ponavadi je vadba tekla načrtno, po knjigi, nekaj vadbenih elementov sem si tudi sam izmislil in delal po njih. Ko sem se vrnil z dela, sem igro nadaljeval, bilo sonce premočno, sem vadbo premaknil na večerne ure. Sonce je nevarno za psa, poleni ga in mu pokvari dobro razpoloženje. Pes je kot odprta knjiga, z njegovimi čustvi se je lepo igrati, vendar ne v slabem smislu. Psa človek ne sme izkoriščati, z njim mora sodelovati."

Vaši psi so na mednarodnem in jugoslovanskem ocenjevanju

dosegli laskave ocene. Zakaj takšni uspehi?

,,Inteligenco in zunanji videz psa je na tekmovanjih zelo težko oceniti in določiti. Dosegel sem nekajpomembnibuspehov, vendar ti uspehi niso osnovni razlogi za moje delo s psi. Uspehe sem dosegel zato, ker sem se s psi veliko ukvarjal. Z njimi je veliko dela. Za razstavo ga je treba fizično in psihično pripraviti. Pomembna je tudi prehrana, navsezadnje pa še redno čiščenje. Ja, uspeh je odvisen od dela."

Največji uspehi?

,,Na mednarodni razstavi v Ljubljani sem s psom Zorom dosegel dobro oceno. Ocena je bila nekoliko slabša zato, ker je bil pes fizično premočan. Z istim psom

sem bil tudi v Opatiji in tam dosegel prav dobro oceno. Sodeloval sem tudi na ocenjevanju v Italiji, Ljubljani, Mariboru in dropod."

Najbrž ste vključeni v kinološko sekcijo, kje je organizirana?

,,Brez kinološke sekcije ne gre. Vsak vzgojitelj psov bi moral biti vključen v kinološko sekcijo. V

njej se marsičesa naučiš, pridobiš smisel za vzgojo psov, zveš za pravilno prehrano, čiščenje, šolanje in tako dalje. Vključen sem v kinološko sekcijo, v Mariboru. Zelo dobro je organizirana. V sekciji imamo veterinarja in tudi druge ugodnosti ter prednosti ■so."

Bi kinološka .sekcija bila potrebna tudi v Ptuju?

,,Menim, da je sekcija v občini Ptuj zelo potrebna. Našli bi se ljudje, ki bi hoteli organizirati sekcijo. Podobnega mnenja so bili tudi člani kinološke sekcije v Mariboru, ki so na občnem zboru menili, da je treba v regiji organizirati čimveč sekcij. V Ptuju bi morali najti človeka, ki bi bil pripravljen voditi sekcijo. Pogoji

so, naj bo ta misel vodilo za organiziranje nove kinološke sekcije v občini."

Koliko vzgojenih psov je v občini Ptuj?

,,V Sloveniji je okoli 400 šolskih službenih psov. V občini pa je 20 čistopasemskih oziroma rodovniških in šolanih psov."

Omenili ste besedo rodovnik, kaj pomeni?

,, Preprosto povedano beseda rodovnik pomeni čistokrvnost psa ali to, da je pes čistopasemski. Naj povem primer: če je pes nemški ovčar z rodovnikom, psica pa rodovnika nima, potem ni čistopasemski."

V zadnjih letih sta šola in vzreja usmerjena k zadovoljevanju potreb koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ali je temu res tako?

,,Vsekakor je pes pomemben člen v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. S psom sicer še nisem sodeloval v konceptu SLO, tudi življenja še ni reševal. Vendar sem psu v dravskem kanalu že nastavil ,,meto," ki je pomenila človeško telo. Pes se je odlično izkazal, kajti dokazal je, da je iz reke sposoben izvleči človeško telo."

S kolikimi leti se začne vzgoja?

,,Praviloma se vzgoja začne, ko je pes star 12 mesecev. Šolanje pa traja od enega do treh mesecev. Seveda je pri šolanju potrebno upoštevati sistem vzgoje in mora potekati v času, ko ni prevroče."

V nadaljevanju je Stane Širovnik govoril še o prehrani psa in ob tem poudaril, da s prehrano ni treba komplicirati, važno pri vsem tem je, da pes redno je in da ima vsaj trikrat na dan svežo vodo. Za psa je potrebno tudi veliko gibanja, da si tako pridobi moč in kondicijo. Poudaril je tudi, da se danes marsikdo zaveda, da je službeni pes sestavni del širokega vseljudskega gibanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naj pri tem omenimo samo nekatere pozitivne učinke. Tako pripisujemo psom pomoč pri socializaciji mladine, pri psihoterapiji in tako dalje. Tako ugotavljamo, da je kinologija društvena in družbena dejavnost in so zato kinološke sekcije enakopraven člen v družini ostalih društev. besedilo in sliki: zk

Za vzgojo psa je treba veliko dela, potrpljenja in ljubezni, pravi Stane Širovnik

Bili. nemški ovčar, je videti strog, oster in ponosen

Najboljša je bila ekipa

I VB v

Locica

Zgledi vlečejo in nič čudnega, ce so Igre brez meja tiste, ki so la^le mnogo posnemalcev, pred-J-sem med mladimi v letošnjem '^'u, ko več ali manj uspešno na-^jopajo na tem zahodno evropskem tekmovanju tudi ekipe iz Jugoslavije. Tako mladi preizku-'^^jo svoje telesne zmogljivosti, obenem pa razvijajo tudi spodobnost za organizacijo in nena-^d^nje za pestrost prireditve, ako je bilo minulo nedeljo v ^novski vasi, kjer se je na improviziranem šolskem igrišču zb-okrog 500 gledalcev, ki so z ^nimanjem spremljali nastope IZ Grajene, Destrnika, Ro-soznice. Trnovske vasi in Ločiča. sji igri, imenovali sojo ga-je bila najbolj.ša Trnovska ?tr!" P" »rabutanju« hrušk so l?"3gali tekmovalci Ločiča in ®pznice z enakim številom £ ekipa Ločiča pa je bila naj-Jsa še v sestavljanju kmečkega ir, P^ pri plesanju na izpadanje ^ P''''skanju soda z vinom. S tako Šerif opravljeno nalogo so za-PokV*^*^' mesto in osvojili

Tašner — vodja ekipe iz Sem P*^ zmagi dejala: »Zelo eiji" ^^sela. daje naša pet-članska pred P''^^ mesto in to

-^^"^^ato, kersmoje prijavili to pI!^' trenutek in vskočili names-

p^JPe Žetal.« migj^^liti moramo predvsem orjjg Trnovske vasi. ki so se pri zelo potrudili, izku-^ Ur ^^topnine pa so namenili Prost ^^^ igrišča kjer bodo tudi s itiag^^.^oljnim delom izdatno po-

mš-

Zmagovalna ekipa Ločiča z osvojenim pokalom, (foto: mš)

Blizu 500 gledalcev je spremljalo tekmovanje (foto: mš)

In za zaključek še skupni posnetek vseh nastopajočih (foto: mš)

Ptujčani na srečanju bratskih občin v Krapini

Ob dnevu bratskih občin se je v petek, 7. septembra zbralo v Krapini več tisoč udeležencev iz pobratenih občin SR Hrvatske in Slovenije, med njimi tudi blizu 300 ljudi iz ptujske občine. Tega dne je bilo v Krapini tudi srečanje pobratenih gasilskih društev iz Ptuja, Šmarja pri Jelšah in Krapine, ki so se predstavili v svečanem mimohodu in kulturnem programu, organizirali pa so tudi revijo folklornih skupin iz obeh republik. Našo občino so zastopali plesalci iz Markovec, ki so tudi tokrat z izvirnimi štajerskimi plesi navdušili več tisoč glavo množico na krapinskem glavnem trgu. Prireditve ob tednu kajkavske kulture je spremljala še posebna delegacija žena iz ptujske občine, ki si je med drugim ogledala tudi razstavo ročnih del, zgodovinske znamenitosti Krapine ter prisostvovala osrednji svečanosti, posvečeni dnevu bratskih občin.

V novembru 20 novih stanovanj

Invesiitor noyega stanovanjskega bloka v MajSperku je Samoupravna stanovanjska skupnost, gradbena dela pa izvaja Stavbar TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj. V blokuje 8 enosohnih. 8 dvost)bnih in 4 trosobna stanovanja, na neto stanovanjski p<n ršini 1.049 kv. metrov. Gradbena dela bodo po predračunski vrednosti veljala 12.599.040 dm. prišteti pa bo treba še ureditev okolja. Stanovanja pa so »razdeljena«' tako: 3 so solidarnostna. 5 jih imajo upokojcnci. 2 Konus Majšperk. 5 MTT Maribor. 3 osnovna šola Majšperk in 2 stanovanji Zdravstveni center Ptuj in Ormo/. N. D

Četrti praznik

KS

v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici se tudi letos krajani pripravljajo, da bi svečano proslavili IV. krajevni praznik in tako tudi letos počastili spomin na vse tiste krajane, ki so skupaj s herojem Jožetom Lackom darovali živjenja za lepšo prihodnost. Tako so si njegov rojstni dan — 17. september, izbrali za krajevni praznik, ki mu tudi letos posvečajo vrsto proslav in prireditev.

V soboto, 15. septembra bodo v Kicarju ob 7. uri pripravili četrti udarniški dan brigadirjev — veteranov zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij z lokalno mladinsko delovno brigado KS Heroja Lacka Rogoznica — Kicar 79. Dan kasneje bo v Rogoznici tradicionalna prireditev VESELI DAN NAŠIH VASI na kateri se bodo mladi pomerili v športnih tekmovanjih za prehodni poka! krajevne skupnosti. Slavnosto sejo skup

ščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter 11. tekmovanje gasilskih društev iz Kicarja, Pacinja, Podvinc in Spodnjega Velovlaka za prehodni pokal — bo v nedeljo, 23. septembra. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku pa vključujejo tudi razstavo likovnih del članov likovne sekcij PD ,,Alojz Arnuš", ki jo bodo v opekarni v Zabjaku odprli 15. septembra.

Ob slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in vodstev DP organizacij pripravljajo tudi akcijo Nič nas ne sme presenetiti ter pester kulturni program z nastopom domačih pevcev in recitatorjev.

Kidričevo spreminja podobo

Kdor v teh zadnjih dneh obiskuje naselje Kidričevo L bo prav gotovo ugotovil, da naselje vsebolj spreminja svoj videz, saj je na delu večje število delavcev komunalnega podjetja Ptuj, ki s svojo meha

nizacijo urejajo tako novo avtobusno postajo, kot tudi parkirne prostore za osebne avtomobile pred stanovanjskimi bloki in četverčki.

Ogradnji avtobusne postaje, kije bila več kot nujna smo že poročali. Tudi novi parkirni prostori so v pretežni meri že lepo urejeni, vendar pa so ta dela še v teku. Velja pripomniti, da so ponekod naleteli tudi na nekatere težave, kot so žive meje, okrasne rastline in gredice za rože pred stanovanjskimi stavbami. Ostane pa še tudi eno vprašanje, ki ga postavljajo stanovalci kraja in krajani KS Kidričevo, o katerem pa upam, da bomo lahko odgovorili v eni naslednjih številk Tednika!

F. Meško

Uredili so tudi nove parkirne prostore za avtomobile!

Posnetek: K. Zoreč

Otvoritev ceste v Pušencih

Občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Ormož bodo 17. septembra slavili krajevni praznik in se ob tej priložnosti spomnili dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja. Prireditve se bodo začele že v .soboto s športnimi prireditvami, v nedeljo bodo na slavnostni seji v domu kulture pt)delili bronasta odličja osvobodilne fronte ter ocenili dosedanja prizadevanja pri razvoju krajevne skupnosti. Kasneje bodo odprli modernizirano cesto v Pušencih, ki sojo financirali občani.

V .soboto bodo naslednje prireditve: ob 8. uri se bo začelo tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal krajevne skupnosti, nato bo turistični rally z ocenjevalno vožnjo, sledilo bo medružinsko ribiško tekmovanje za memorial Janeza Rozmana, streljanje na glinaste golobe, radioamatersko tekmovanje in turnir v malem nogometu. Popoldne pa bo ob štirinajstih združena gasilska vaja enot KS in štabov CZ. ki sodi v okvir priprav na akcijo NNNP. Ob tej priložnosti bo tudi tekmovanje pionirskih gasilskih enot.

V nedeljo bo po slavnostni seji in otvoritvi nove ceste tudi pogostitev za starejše občane. Praznovanje bodo zaključili s kulturnim programom in z razglasitvijo rezultatov športnih tekmovanj ter s piknikom, ki bo v mestnem kopališču. zk

OBVESTILO

Elektro Ptuj obvešča prebivalce Budine, Brstja, Spuhlje, Podvinc ter ostale, da je novozgrajeni daljnovod na betonskih drogovih iz RTP Ptuj - Podvinci POD NAPETOSTJO.

Plezanje po drogovih in jamborih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO.

8 - IZ NASlH KRAJEV

13. september 1979 - XEDNll(

Dober den, lepo pozdrovleni no spoštovani! Zaj pa nan praf zaresen jesen za šijak leze. Grojzdeki nan v goricah zorijo, krompir smo že skopali, v naši kleli pa mamo že sladko tuklo, ki ji pri nas po dumočen kar jebelšnica pravimo. Sron naj ho tistega, ki de ob toti besedi kaj pohujšljivega misla, jaz pa van poven, da je to kar vredik pijača. Samo previden moreš biti, da tote sladke pijače preveč ne spiješ, saj se ti lehko zgodi, da ti zodji ventilpopisti no dobišfrontolaneprebovne motnje. Mija z Mico sma mela to prejšnjo nedeljo no soboto na obiski projotele iz Marproga. Pijača bla je dobra no so jo praf pošteno po guti doj zlevali. Tak prta mroki je začelo eno gospo — tovarišico po želodci šrajfati, s punin gason je z drobnimi korakeci proti tistemi kraji bejžala, kakr moremo vsi peš iti, pa neje do cilja prišla. Pret ji je ventil spusta... Nesmo vedli bi se resno držali ali bi se smejoli. Saj vete kak provi tista štora prleška pesem: »Pride prdec vroči no ti župa v hlače poči...« Zato pa van vsen svetuvlen, da sedanjo jabolšnico no bodoči mošt pijete zmerno, drgačik se van lehko kaj podobnega zgodi!

Predlogan, da se zaj od tekočih na trde probleme vrnemo. Premog no drugo zimsko kurjovo man v mislih. V naši šumi mamo boj malo drva pa sma si z Mico že spomolodi premog naročla no ga seveda tudi poloča-la. Do zaj še nesen niti kile totega trdega črnega zlata doba, drugi mesec pa de kak zgleda že trebalo začeti kuriti v peči. Saj vete, tistin, ki mamo store kosti nan še pret začnejo držovni zobje šklepetati. Z Mico sva že obodvo boj hladna no se eden drugega tudi več nemrema segrevati, kak sma to v mlodih letih delala. Drogi brolci, pište mi kaj naj naredin, da me nede pozimi zeblo. Naš sosid Juža, ki ma zadosti drv, se je to ovi den z mene norca nareda no mi reka: »Lujz, daj v Tednik oglas, da iščeš mlajšo žensko za zimsko ogrevanje...«! Če se kera jovi, mi naj piše na uredništvo Tednika.

Te pa srečno! Vaš LUJZEK

Obiska učencev iz Svetozareva in učiteljev iz Koprivnice

Preteklo sredo, 5. septembra so učenci osnovne šole Pohorski odred iz Slovenske Bistrice sprejeli v goste vrstnike in prijatelje iz osnovne šole 25. maj Svetozarevo. Ti dve osnovni šoli sta pobrateni že več kot tri leta. To je tudi čas ko so izmenjevali že več medsebojnih obiskov tako skupin kot tudi posameznikov.

Osemdeset učencev šole ,,25. maj" Svetozarevo je tako na vsakoletni krožni poti po Jugoslaviji obiskalo tudi svoje, že dobro poznane prijatelje v Slovenski Bistrici, kjer so jih sprejeli že tradicionalno prisrčno in veselo. Skupno z učenci bistriške osnovne šole so goste iz Svetozareva pričakali tudi starši, saj so mlade Svetozarevčane povabili na svoje domove, kjer so jih sezn^iiili z tukajšnjimi oblikami življenja in jim nudili tudi prenočišča.

Dopoldne v četrtek, 6. septembra so se zopet zbrali pri osnovni šoli Pohorski odred odkoder so odšli na Osankarico na oplotniškem Pohorju, kjer so si mladi gostje ogledali muzej NOB; od tukaj so se peš odpravili še k Trem žebljem nad Osankarico, do spomenika padlim borcem legendarnega Pohorskega bataljona. Po ogledu teh znamenitosti so se vrnili med vrstnike v Slovensko Bistrico

in se z njimi dogovorili za obisk bistriških učencev v Svetozarevu. To pa bo v mesecu maju prihodnje leto, ko bo osnovna šola ,,25. maj" praznovala svoj dan šole.

V sredo 5. septembra pa so sprejeli svoje goste tudi učitelji osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica. Po ogledu kulturnih in drugih znamenitosti občine Slovenska Bistrica so popoldne obiskali šolo učitelji iz osnovne šole Koprivnica. Učitelji obeh šol sodelujejo v okviru pobratenja podravskih občin iz Slovenije in Hrvatske. Gostje so si najprej ogledali šolske prostore in se seznanili z življenjem in delom v njej, nato pa so z učitelji, gostitelji izmenjali več pomembnih delovnih izkušenj. Takšna izmenjava izkušenj pa je bila ob začetku šolskega leta še kako koristna za uspešnejše delo na šolah. To ie bil tudi ražog, da so se oboji dogovorili za stalnejše obiske v Slovenski Bistrici in Koprivnici.

Viktor Horvat

Lepša sedanjost in prihodnost

Odkar je v središče krajevne skupnosti Makole speljana asfaltira« cesta in je v njegovi bližini zrastel prvi industrijski obrat Iskra-Tp7 programatorji Makole, se je v tej krajevni skupnosti pričelo nov predvsem lepše življenje za mnoge krajane. Nerazvitosti se sicer še ni^ uspeli rešiti, kljub temu pa je moj^oče spoznati, da se ie orav v zad^

Podoba kmečke domačije kot je tale v bližini Makol z vsakim dnem hitreL izginja.

nekaj letih veliko spremenilo, tako'v načfnu življenja kot tudi v zunanjem izgledu krajev.

Čeprav bo tukaj še naprej prevladovala kmečka proizvodnja pa sta cesta m prvi industrijski obrat prinesla za mnoge družine lepši kos kruha in prepričanje, da velja ostati v domačem okolju. To potrjuje tudi ugotovitev, cfa je v zadnjem obdobju mnogo manjše odhajame mladihv druge kraje, saj so našli zaposlitev doma. Da so se mnogi odločili ostati v domačem kraju potrjuje tudi vse številnejša gradnja novih stanovan-jskih zgradb, medtem ko je opaziti tudi obnavbanje"kmečkih poslopij

Posnetek in besedilo: Viktor Horvat

Avtobusna postaja v Kidričevem

Prebivalci naselja Kidričevo so dolga leta morali stati ob cesti in čakati na avtobuse, ki so prihajal iz raznih smeri. V deževnem vremenu so morali stati v mlaki, ob lepem vremenu pa jih je prihajajoči avtobus zavil v prah.

Sedaj so ,„avtobusaiji" dočakali dolgo pričakovani trenutek.

Namreč nasproti samopostrežne trgovine so že asfaltirali površino avtobusne postaje, tako da bo verjetno kmalu odprta potnikom in seveda avtobusom v uporabo.

Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek

OBVESTILO

Elektro Ptuj obvešča prebivalce Drstelje in ostale, da sta novozgrajeni transformatorski postaji na jeklenih jamborih in priključna daljnovoda v Drstelji (TP Drstelja I in II) POD NAPETOSTJO.

Plezanje po drogovih in jamborih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO.

OBVESTILO

Elektro Ptuj obvešča prebivalce Ločkega vrha in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jeklenem jamboru in priključni daljnovod v Ločkem vrhu POD NAPETOSTJO.

Plezanje po drogovih in jamborih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO.

OBVESTILO

Elektro Ptuj obvešča prebivalce Placat^ja in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jeklenem jamboru in priključni daljnovod v Placarju POD NAPETOSTJO.

Plezanje po drogovih in jamborih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO.

Mladi odhajajo

v stoperški krajevni skupnosti je med mladimi okrog 50 aktivnih članov OO ZSMS, ki se redno udeležujejo vseh aktivnosti. Trenutno imajo težave s prostori, saj bo v nekdanjem klubu mladih sedaj gostilna — mimogrede povedano, prostor so imeli le začasno v najemu. Sedaj so se dogovorili, da bodo začasno )>gostovali« v prostorih krajevne skupnosti, vsi skupaj pa razmišljajo o razširitvi prostorov, ki jih imajo sedaj na voljo. Sestanke sklicujejo tudi v prostorih osnovne šole, tako da so prostorske težave začasno rešili.

O delu mladih v krajevni skupnosti pravi predsednik osnovne organizacije Srečko Kolar, naslednje:

»Nekaj časa je bila mladinska orgariizacija dokaj aktivna, v preteklem letuje prišlo do precejšnjega padca aktivnosti, zato je bilo potrebnih nekaj kadrovskih sprememb. Mislim, da bo sedaj bolje. Sprejeli smo program dela, ki se navezuje na plan dela krajevne skupnosti in ostalih DPO. Precej sodelujemo tudi pri pripravi naslednjega srednjeročnega plana, saj bomo morali mladi prav tako sodelovati pri njegovi uresničitvi in si predvsem prizadevati, da bi mladi ostali v naši krajevni skupnosti. Mislim pa, daje povezava z ostalimi DPO v krajevni skupnosti premajhna, čeprav je to problem v skorajda vseh krajevnih skupnostih. Mladinska organizacija si še ni priborila tiste veljave ali tistega mesta, ki bi ga morala imeti. Povezava sicer obstaja, vendar bi morala biti med posameznimi DPO večja koordinacija.«

Kaj lahko rečeš o povezanosti z OK ZSMS? »Sicer se vključujemo v akcije, ki jih ima občinska konferenca, vendar mislim, da je za nas še pomembnejše povezovanje s sosednjimi mladinskimi organizacijami. Najbolj smo aktivni na kulturnem in športnem podroi^u, tudi prostovoljnih delovnih akcij se udeležujemo in prav na teh področjih lahko dobro sodelujemo z mladimi iz sosednjih krajevnih skupnosti. Zdaj smo se na primer dogovorili za skupno delovno akcijo z mladinci s Ptujske gore na cesti Doklece— Janšici vrh, oni pa bodo kasneje pomagali nam pri zagrnitvi vodo-hrana v Čermožišah.« Za vašo krajevno skupnost je značilno odhajanje mladih. Kako poskušate mladi v osnovni organizaciji vplivati na ostale, da bi ostali doma? »Mislim, da že sama aktivnost mladinske organizacije vpliva na mlade v pozitivnem smislu. S tem, da jim damo nekaj, — na kulturnem, športnem področju, JI- že to vpliva, da mladi

ostajajo doma. Moramo pa v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotoviti, če že ne delovnih mest v Stopercah pa vsaj boljšo povezavo z industrijskimi centri. Asfaltirati je potrebno ceste, nasploh urediti komunikacije, sicer bo počasi strašno malo mladih v Stopercah.«

Se mladi želijo ukvarjati s kmetijstvom?

»S samim kmetijstvom... mislim, da ne. To je zaradi pogojev, ki so v naši krajevni skupnosti. Mislim pa. da bi bilo vendarle več obdelane zemlje v naših krajih, če bi bili mladi zaposleni in obenem še delah doma. Že sedaj imamo ogromno neobdelane zemlje, opuščene kmetije, ki propadajo, pa so bile včasih med večjimi v Stopercah.« N. D.

Srečko Kolar, predsednik OO ZSMS Stoperce. (foto zk)

Ali je kaj trden most?

Pa še kako trden, so zatrdili možje iz Lešja in Koritnega, ko smo jih zmotili pri betoniranju mostu čez Dravinjo. Skoraj pet let so odlašali s popravilom lesenega in dotrajanega mostu, sedaj pa so s pomočjo krajevne skupnosti Majšperk — s sredstvi krajevnega samoprispevka so kupili ves potreben material in s prostovoljnim delom, uresničih dolgoletno željo prebivalcev teh dveh naselij.

»Krajevna skupnost nam je res šla na roko,« je dejal Ivan GrahI, predsednik gradbenega odbora,« saj je prispevala potrebna sredstva. Krajani Lešja in Koritnega smo se dogovorili, da bomo gradbena dela opravili sami, predvsem zato, da bi prihranili sredstva. Prostovoljnega dela se udeležuje večina vaščanov, nekaj pa je tudi takih, ki niso želeli sodelovati, mislim, da to ni prav, saj je most namenjen vsem nam, ki tu živimo. Naj povem, da smo z betoniranjem zaključili, tako da so vsa večja dela opravljena, le še

ograjo je treba postaviti, potem pa lahko predamo most svojemu namenu. Most je dolg 10 metrov in širok 4 metre, tako da bo sedaj vožnja prek mostu varna in enostavna.«

Leopold Peršuh živi v Korit-nem in je eden izmed tistih, ki so vsako prosto uro izkoristili za delo na mostu:

»Zame pomeni ta most veliko pridobitev. Za časa mojega življenja ta most že četrtič obnavljamo in mislim, da ga sedaj ne bomo obnavljali več, vsaj tako hitro ne. No, nekaj vaščanov že ves čas stoji ob strani — pa zmeraj dobro »skoz pridejo«, čeprav ne delajo tako kot ostali. To ni prav, saj delamo za vse. Večina nas pa sodeluje!«

O tem, kako se je mladina vključila v akcijo, je Milan Ta-ciger povedal:

»Tudi mladina se vključuje v akcijo, vendar nismo med najbolj pridnimi. Težava je v tem, da so mladi pretežno zaposleni in nimajo časa, pomagajo pa, kolikor

zmorejo. Tudi sicer lahko rečem, da so mladi aktivni, problem je v tem, da odhajajo od doma, ker tu ni dovolj možnosti za zaposlitev.

Tako smo malce oslabljeni, — trudimo pa se, da bi dobro delali.

Moram reči, da mi ta most precej pomeni, saj imamo zemljo na drugem regu Dravinje in sedaj se bom prek njega vozil brez skrbi.«

Dominik Vedlin je predsednik vaškega odbora omenjenih naselij, potek priprav na gradnjo mostu pa je tako opisal:

»Gradnja tega mostu je vključena v program dela krajevne skupnosti Majšperk, zato smo to nalogo tudi uresničili. Pripravili

smo vse kar je bilo potrebno s strokovne plati, tako da bo most držal! Ivan Grahl je prevzel organizacijo prostovoljnega dela. skoraj vsi smo se vključili.

Nekateri se niso vključili, morda so za to opravičljivi razlogi, najbrž nimajo časa, večina pa na« sodeluje. No, vseh akcij, ki smosi jih zastavili, še nismo uresničil'' tako da bo priložnosti za sodelovanje več kot dovolj.«

Novi most stoji, — predstavlja trdno in varno povezavo Lešja Koritnega in gotovo bo še dolg" držal — brez popravil.

Tekst

Slike z"

S prostovoljnim delom so vaščani prihranili precej denaija..

Ivan Grahl

Leopold Peršuh

Milan Tacinger

Dominik Vedlin

tednik - 13. september 1979

KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9

Večer baročne glasbe v viteški dvorani

ptujskega gradu

Y pt>nedeljek zvečer se bo tujskemu občinstvu predstavil fiubljanski baročni trio. Koncert '.•'v okviru Vil. Ptujskih kuUur-Ijh srečanj pod pokroviteljstvom kreditne banke Maribor s po-.|jjvno enoto v Ptuju. ^ Ljubljanski baročni trio je bil ustanovljen jeseni 1978, ko se je onsambel formiral iz članov Baročnega kvarteta. Ansambel aoji izvajanje stilne baročne glasbe in je zaradi zasedbe in-■trumentov, ki so kopije baroč-' nih originalov ter poglobljenega studijskega pristopa k izvedbi l,.,ročnih del eden zelo redkih, če pe celo edini tovrstni ansambel baročno glasbo v Jugoslaviji, -prio sestavljajo KLEMEN RA-ViOVŠ — kljunasta flavta, ALOJZU MORDEJ — viola da gamba in MAKS STRMČNIK _virginal.

Večer bo pravgotovo svojevrsten umetniški dogodek za Ptuj, saj bo večerni koncert v viteški

dvorani na gradu, ki bo ne nazadnje tudi vsebinsko dopolnila koncert baročne glasbe v izvedbi Ljubljanskega baročnega

tria. Da je viteška dvorana še kako primerna za komorne koncerte že dolgo vemo, zato upajmo, da zamisel Kulturne skupno

sti in Pokrajinskega muzeja ne bo ostala le pri ponedeljkovem koncertu. Mladinski koncert pa bo v dvorani Glasbene šole Karol Pahor, program pa daje pregled čez baročno glasbeno ustvarjalnost. Mladinski koncert bo seveda spremljal ustrezen komentar.

Upajmo, da bo koncert baročne glasbe v viteški dvorani pritegni marsikaterega ljubitelja glasbe, čeprav vemo, da ptujsko občinstvo sicer ni najbolj naklonjeno tej zvrsti koncertne dejavnosti. Pa vendar, morda bo prav novo okolje pritegnilo tudi katerega od tistih, ki jim ta zvrst glasbe ni blizu, pa bodo vseeno našli čas in v mogočnosti grajskega poslopja ter ob muziciranju Ljubljanskega baročnega tria za trenutek pozabili na ta naš atomski vek in se prepustili razkošju baroka.

N. B.

Ljubljanski baročni trio

Foto: Boris Horvat

Danes (13. septembra) se je pričelo 16. srečanje pisateljev iz domovine in tujine

Grad Štatenberg bo po enoletnem premoru ponovno središče kjer se bodo v času med 13 in 15 septembrom zbrali skoraj vsi najvidnejši slovenski pisatelji in tudi mnogi gostje iz drugih jugoslovanskih republik. Že tradicionalno, prav tako kot so postala tradicionalna tudi Štatenberška srečanja pisateljev, bodo tokrat, na že 16. srečanju sodelovali gostje iz zamejstva.

Letošnje srečanje bo za nadaljnje literarno ustvarjanje in za utrjevanje vloge teh srečanj še josebnega pomena, saj ugotav-jajo, da je na zadnjih srečanjih bilo občutiti močan padec udeležbe pisateljev, temu primemo pa tudi zmanjšanje pomena odzivnosti in same odmevnosti v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru.

Prav to spoznanje je organizatorje 16. srečanja pisateljev na Štatenbergu privedlo do odločitve, daje potrebno tem srečanjem dati »zdravilno inekcijo«. Uresničili so ga predvsem z organizacijsko prenovo, ki naj bi pripeljala srečanja na Štatenbergu iz pro-vincionalne samozadostnosti in precejšnje dosedanje zaprtosti v premajhen krog udeleženih. Temu v opravičilo je potrebno povdariti, da se je mariborska podružnica slovenskih pisateljev, »^i je bila osnovni nosilec in organizator dosedanjih štaten-berških srečanj, srečevala s precejšnjim pomanjkanjem finančnih sredstev, kar je neobhodno pripeljalo tudi do manjšanja števila udeležencev.

V želji, da bi tem srečanjem povrnili veljavo iz časa njihovih začetkov in jim dodali širšo družbeno veljavnost v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru, so tokrat prvič srečanje organizirali skupno Center pisateljskega društva Ljubljana s podružnico v Mariboru ob podpori širše družbe.

Med novosti srečanja uvrščajo tudi ustanovitev vsakoletnih dejavnih pokroviteljev iz vrst naših založb. Prva med njimi pa je takšno pokroviteljstvo prevzela za

ložba Obzorja, ki bo v tem času prikazala del svojega izdajateljskega programa. Kot pokroviteljica letošnjega 16. tradicionalnega štatenberškega srečanja bo, kot vseh dosedanjih, skupščina občine Slovenska Bistrica, saj so prebivalci te občine pokazali za takšno, pristno in živo obliko srečanj z ustvarjalci naše kulture veliko zanimanje. Udeleženci srečanja se v času bivanja na Štatenbergu že kar obvezno srečujejo z mladimi v osnovnih šolah in tudi občani v delovnih

organizacijah in drugih sredinah.

Tudi letošnje srečanje ohranja kot osrednje jedro aktivnosti pq-lemičnost razgovorov in prijateljska zbližanja zaradi tega je pričakovati, da bo živo in razborito, saj so nanj povabili literarne ustvarjalce različnih estetskih smeri, tako gledanj kot tudi generacij. K temu bo veliko pripomogla tudi sama tema letošnjih razgovorov, ki bodo potekali pod naslovom: »Zaton avantgarde? In kaj sedaj!«. Ob tem je potrebno poudariti, da se letošnjega srečanja udeležuje veliko več slovenskih pisateljev in tudi gostov iz drugih republik in zamejstva, kot je bilo to na zadnjih srečanjih. Prav to pa bo med drugim dalo tudi barvitost in zanimivost, ki bo gotovo močno vplivala na zaključke.

Načrtujejo, da se bo srečanja udeležilo skupno okoli 50 literarnih ustvarjalcev, kar je prav gotovo tudi zasluga razumevanja in večje finančne pomoči Kulturne skupnosti Slovenije. Kulturne skupnosti Maribor in tudi občine Slovenska Bistrica kot pokroviteljice, ki je tem srečanjem vedno pripisovala velik pomen in kulturno obogatitev številnih občanov, ki so se tako ali drugače vključili v srečanja.

Ob srečanjih pisateljev v Portorožu in tudi srečanj PEN klubov postaja štatenberško srečanje eno najpomembnejših shajališč in ustvarjalnih trenutkov slovenskih pisateljev za prihodnja ob(iobja.

Besedilo in posnetek: Viktor Horvat

ŠTATENBERG

Idilični haloški grad Štatenbe^ z bogatim kulturnim izročilom v veliki meri prispeva k ustvarjalnosti in delovnim uspehom srečanj.

Pobuda za bistriški zbornik

Presedstvo občinske konference SZDLv Slov. Bistrici je na seji v petek, 7. septembra razpravljalo tudi o pobudi za izdajo bistriškega zbornika in imenovalo 11-članski iniciativni odbor.

Redka so namreč mesta na Slovenskem, ki bi se lahko pohvalila s tako častitljivo starostjo kot je prav Slovenska Bistrica. Minilo je že natanko 762 let. ko je bilo mesto leta 1271 prvič omenjeno v pisanih virih. Zaradi tega je razumljiva težnja Bistričanov, da se ozrejo nazaj in si na podlagi tega skušajo ustvariti kar najbojšo sliko sedanjosti, saj je vse to, kar danes imamo, tudi rezultat zgodovinskega razvoja na vseh področjih človekovega ustvarjanja. Ker v občini še nimajo zbornika, ki bi vsestransko predstavil občino in čez 760 letno zgodovino Slovenske Bistrice, je pristop k pripravam za izdajo zbornika razumljiv.

V zborniku bi naj bili prispevki priznanih strokovnjakov z raznih področij, ki bi v zborniku uspešno predstavili občino z vidika gospo

darstva. zgodovine in umetnosti, arheologije, etnologije, geografije, geologije in biologije. Vključili pa bi tudi nakaj leposlovnih prispevkov, ki se vsebinsko nanašajo na slovenskobistriško območje. Vsi avtorji, računajo, da bi jih naj bilo okoli trideset, bi pripravili prispevke v enem letu. potem so še tehnične priprave in tisk, zato realno računajo, da bi lahko zbornik izšel v prvi polovici leta 1981.

Uresničitev zamisli zahteva tudi precej denarja, zato so se dogovorili, da bi pripravili poseben samoupravni sporazum za združevanje sredstev. Nosilec akcije bi naj bila občinska kulturna skupnost in izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica. S takim samoupravnim sporazumom ne bi samo zagotovili sredstev za zbornik, temveč bi zagotovili tudi širši družbeni vpliv na vsebino in programski okvir zbornika, kar je tudi ena od oblik podružbljanja kulture.

Grad v Slovenski Bistrici leta 1862

Prlpr. Alfred Bradač

KONCERT ZA DVA IGRALCA -PREMIERA V PTUJU

Slovensko narodno gledališče Maribor bo imelo v sredo, 19. septembra 1979 ob 20. uri v ptujskem gledališču premiero igre Žarka Petana: KONCERT ZA DVA IGRALCA.

V Koncertu za dva igralca se bosta pod režijskim vodstvom Janeza Jemca predstavila Ptujčanom že znana igralca mariborskega gledališča MILENA MUHIČEVA in JANEZ KLASINC.

Pravgotovo je premierska predstava, ki bo v okviru VIL Ptujskih kulturnih srečanj, pomemben kulturni dogodek za Ptuj, saj je preteklo že precej časa od zadnje premierske predstave poklicnega gledališča na deskah ptujskega odra.

N. B.

p VIDA ROJIC

a UPORNE^. SLOVENSKE GORICE

nadaljevanje)

^^VEZNIŠKA LETALA NAD SLOVENSKIMI GORICAMI

I Po kapitulaciji Italije so zavezniki prodirali od južne Italije navzgor Zavzeli aerodrome, od koder so pošiljali^ svoja letala v napade na industrijska središča in na uničevanje važnih prometnih jektov. Nemci so morali okrepiti protiletalsko obrambo in so z njo •^^'■■^ili nekaj zavezniških letal.

nia spomladi 1944 je letelo nad našim ozemljem vedno več zavez-leul. V jeseni 1944 seje eno od njih, ki so ga Nemci zadeli, zrušilo L i^^^fnljo na Runču pri Ormožu. Eden izmed pilotov je pristal v ^^oncih pri Pintarjevi zidanici, dva na Runču pri hiši Ivana Mateča.

padalca so orožniki prijeli takoj ob pristanku, ju slekli, jima Parr^ orožje in odvedli v Maribor. Dva druga sta našla zvezp s •^ohof ^""^^"osoju privedli naGrlavo k Prelogu, čez nekaj dni pa na

irie-^^ dolgo za padlim letalom, so izkočili iz gorečega letala, ki je nj ,1 ^ padlo na Hrvaškem — trije padalci. V Vogričevcih sta se spustila 'a dva, eden pa v Vidanovcih. Toda vse tri so prijeli orožniki iz '^^ec in odpeljali v Maribor. (Vir: Novak-Prlekija v NOB). J^sen letalo je po zavezniškem zračnem napadu na Maribor padlo seapri Dupleku. Padalce je veter zanesel proti Voličini. Dva sta v nek listnjak. Pri tem sta jima pomagala Miloš Cuček in Ivan 0(ly ' i ^ruge tri padalce je prijela orožniška patrulja. Skrita padalca so Len^"JJjkurirji čez nekaj dni na Kozjak. (Vir: Janko Kšela: NOB v občini

Pre(.g ^P^^mbra 1944 so pristali trije zavezniški piloti s padali na Cvenu.

pa seje zrušilo njihovo letalo. Letalci so pristali na vrtu neke ^Slas'"!^' ^^^Podar je letalce skril na skedenj. Prav tistega dne se je PriSi. ^^ Cvemu skupina šestih partizanov Lackovega odreda, ki je po ubežnike iz nemške vojske. Med partizani je bil Nande Magdič

s Cvena, zato seje patrulja ustavila na njegovem domu. Koje kmet zvedel za partizane, jim je prišel povedat o nenavadnih gostih v njegovem domu. Z njim sta odšla k letalcem. Vsem so partizani odvzeli orožje in jih s prvo skupino mobiliziranih fantov spravili v štab Lackovega odreda na Kozjak. Od tu so odšli s spremstvom na Dolenjsko, kjer so z letališča pri Suhorju odleteli v Bari.

Sredi oktobra so zavezniški padalci pristali v Krčevini pri Vurberku. Žal so bili izdani. Nemci so jih zato našli in odvedli neznano kam. (Prijeli so jih pri Jakobu Sušniku.)

Že 19. marca 1944 je strmoglavil štirimotorni bombnik, v katerega seje zaletel nemški lovec in mu odtrgal krilo. Del posadke seje rešil s padali, šest pilotov pa je zgorelo v razbitinah. Pri mrtvih so našli razpoznavne ploščice z napisi: Guss Bryan, Melbourne, M. Spencer, James R. Peters, Georg-VVade. Pri zadnjem so našli medaljon s posušeno štiriperesno deteljico ter še nekaj predmetov. Letalce so pokopali v skupen grob na pokopališču v Cerkvenjaku. Po osvoboditvi so jih odpeljali svojci v ZDA.

Pozimi na leto 1945 je padlo ameriško sestreljeno letalo pri Trnovski vasi. Pilot je odskočil in pristal blizu Trnovske vasi. Partizani so ga odvedli na varno.

26. decembra 1944 so zavezniška letala odvrgla okrog šestdeset bomb na trg Lenari. Vse so padle okrog tristo metrov od trga. Žrtev ni bilo.

11. decembra 1944 so zavezniški bombniki v nizkem letu napadli vojaški transportni vlak v Šentilju. Pri tem je bila uničena lokomotiva in več vagonov. Cez dva dni so bombniki zadeli smodnišnico pri kadetnici v Mariboru. Bilo je več mrtvih. Decembra 1944 so ameriški bombniki napadli tudi transportni vojaški vlak pri Pesnici in pri tem uničili lokomotivo in več vagonov. Naj zaključim še z bombnimi napadi zaveznikov v Slovenskih goricah in sestreljenih letalih leta 1945!

7. februarja je zasilno pristal na travniku pri Ločiču pri Vitomarcih zavezniški bombnik. Trije piloti so predtem izkočili iz letala s padali. Letalcu Jamesu Neugredu se padalo ni odprlo, zato seje smrtno ponesrečil v Sp. Čagoni. Eden od padalcev je pristal pri Vurberku. Bilje mulat. Zatekel seje v neko hišo. kjer gaje gospodar peljal k blokfirerju, on pa na grad. Prevzel gaje nek SS-ovec, ki gaje zahrbtno ustrelil. Eden izmed letalcev je pristal na Mestnem vrhu. Bilje ves ožgan, Nemci so ga prijeli in odvedli v Ptuj. Kmalu za tem dogodkom so zavezniki vurberški grad močno bombardirali.

Aprila so spet odskočili iz letala padalci na .Mestnem vrhu. na kar se pominja Franc Rojko z Grajene. Povedal je. da so bili izdani in so jih Nemci prijeli.

Naj navedem še bombne napade na Ptuj. kot jih navaja nemški kronist, ki piše. da so zavezniški bombniki porušili minoritsko cerkev 3.

januarja 1945 in poškodovali železniški most. Znova so poškodovali železniški most 28. januarja, in najhujše 17. marca, ko so vrgli na Ptuj 115 bomb. Tri dni prej so vrgli na Ptuj 252 bomb, ki so poškodovale veliko stavb in ubile 14 ljudi.

NEMŠKA OROŽNIŠKA POROČILA O PARTIZANIH

Nemci so med okupacijo vzdrževali v Slovenskih goricah 30 orož-niških postaj, na katerih je bilo sprva po okrog štiri do šest orožnikov. Pozneje so število orožnikov pomnožili, ker seje utrjeval med prebivalci osvobodilni boj. Pomembna naloga orožnikov je bila, zatirati osvobodilni boj in javiti okrožnim orožniškim poveljstvom vse, kar so zvedeli o partizanih. Kje se nahajajo, o njihovem številu, oborožitvi, o njihovih akcijah. Slovenskogoriške orožniške postaje so bile podrejene v zahodnem območju orožniškemu poveljstvu v Mariboru, ptujsko območje Slovenskih goric — orožniškemu poveljstvu v Ptuju, ljutomersko pa poveljstvu v Ljutomeru. Iz okrožnih poveljstev so orožniki pošiljah poročila zveznemu poveljstvu v Maribor. Žal se nisoohranila poročila za vsa leta. Nekaj jih je ohranjenih iz leta 1943, največ pa iz leta 1944, to je od I. julija pa do konca leta. Z leto 1945 je spet ohranjenih le nekaj poročil. ,

Orožniške postaje v Slovenskih goricah so javile nadsedemstokrat o partizanih v letu 1944. Nekaj prijav se nanaša na partil^ske nastope izven Slovenskih goric, ker so postaje v Ptuju, Šentilju, Mariboru, Gorišnici in Kungoti zajemale slovenskogoriško in sosednje območje. Na same Slovenske gorice odpade 600 prijav o partizanskih nastopih od 1. julija pa do konca leta 1944. Od prijavljenih nastopov odpade na mariborsko območje Slovenskih goric 223, na ljutomersko 213 in na ptujsko 174. Naj tu navedem še število aprilskih prijav za leto 1945, ker so ohranjena le za ta mesec. Prijav je bilo 45, v mariborskem območju Slovenskih goric 29. ljutomerskem 10 in v ptujskem 6.

Z .leto 1943 je ohranjenih nekaj marčnih orožniških poročil o partizanih, iz leta 1944 pa več majskih. To so zbirna telefonska poročila iz vse Štajerske, med katerimi so tudi prijave iz Slovenskih goric pri orožniškem glavarstvu v Mariboru.

Ohranjena zbirna orožniška poročila in poročila orožniškega glavarstva v Mariboru navajajo za Slovenske gorice v letu 1943 od aprila do konca leta 21 prijav o partizanih, za mariborsko dve, za ljutomersko dve, za ptujsko pa sedemnajst.

Ohranjen je še dnevnik sodnih kazenskih postopkov, v katerem /naša :-.eštevek za Slovenske gorice 45 primerov v zvezi s partizani. Od teh odpade na leto 1941 — devet primerov, na leto 1942 tudi devet primerov, na leto 1943 pet. na leto 1944 dvaindvajset in na leto 1945 deset.

Nadaljevanje prihodnjič

10 - naSi dopisniki

13. september 1979 —

VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO

OO ZSMS Turnišče, organizira trimsko akcijo. Vsi na kolo za zdravo telo, ki bo 16. septembra. Start iideležencev bo ob 9. uri izpred Doma občanov Turnišče, cilj pa med 10. in 12. uro na istem mestu. Startna, ciljna in kontrolna mesta bodo pri domu na TurniŠču, na igrišču v Lovrencu na Dravskem polju in pred trgovino MlP-a Pluj v Hajdini. Organizator in K S Turnišče so za najstarejšega in najmlajšega udeleženca in najštevilnejšo družino pripravili posebne nagrade. O tem velja tudi opozoriti še na upoštevanje cestno prometnih predpisov, torej navodil za varno vožnjo.

V nedeljo 16. septembra, torej vsi na trimsko akcijo. Vabimo stare in mlade ljubitelje kole.sarjenja in podobnih akcij iz cele občine Ptuj.

B. Zupanič

Želimo si čimveč urjenja in strokovnega znanja

z veseljem ^mo letos 25. maja ugotovili, da se je število članov v teritorialni obrambi izredno povečalo, saj je bilo sprejetih okrog 50 novih članw. Teritorialna obramba ima ob katastrofah kot so potresi, po-vodnji ali pri vdoru tujega agresorja pomembne naloge. Pri naravnih nesrečah, zavarovati družbene objekte, skupno premoženje, preprečiti paniko, pri vdoru agresorja pa izvesti mnoge akcije, prijeti za orožje. Da bi te naloge bile opravljene čim hitreje in kakovostno, je odvisno od naše pripravljenosti. Zato si vsi želimo, da bi imeli čim več vaj na tej podlagi m čim več strokovnega znanja.

Doslej so nas naši vodilni vedno pohvalili za našo prizadevnost na taborjenjih pri vaji temeljnih bojnih postopkov in praktične vojaške spretnosti ter pri streljanju z lahkim pehotnim orožjem, kjer smo dosegali odlične rezultate. Kako p>omemben dejavnik je TO, pa se vidi v Črnogorskem primorju, ki gaje prizadel katastrofalen potres. Vsi pripadniki TO si želimo usposabljanje aktualizirati in pospešiti.

Besedilo in posnetek: Boris Cafuta

Mladi teritorialci na letaliSču v MoSkanjcih

Previdnosti na naših cestah ni nilcoli dovolj

Cas počitnic seje iztekel, september je tu in kot vsa leta nazaj so na cestah spet šolarji. Novo šolsko leto pa ne prinaša skrbi samo staršem in učencem, temveč je še kako prav, da tudi vozniki mislimo na to, da so na naših cestah otroci, ki hitijo pod težo bremena — s polno šolsko torbo knjig in zvezkov, se pravi z dokaj težkim bremenom učenosti v šolo in potem zopet po končanem pouku domov.

Ce vemo, daje varnost na naših cestah porazna, daje na cestah vse več vozil in da so zadnji čas žrtve prometa prav otroci, potem se moramo toliko bolj zavzeti odgovornosti. Iz statistik je razvidno, da so prav prvi dnevi šolskega pouka za marsikaterega učenca usodni.

Nemogočeje vedno naprtiti krivdo otroku za prometno nezgodo, ko vemo, da s svojo mladostjo, razposajenostjo vedno ne more misliti tako kot bi želeli. Zato ne bo odveč, da opozorimo vse, ki smo na kakršenkoli način udeleženi v prometu, zlasti pa vozniki, ko vidimo otroka na cesti, četudi v soremstvu odraslega, da smo Se bolj previdni, pripravljeni, da res lahko vsak trenutek ustavimo svoje vozilo.

Tudi ne bo oaveč, ko že govorimo o varnosti na naših cestah pa tudi ulicah, da pri tem opozorimo tudi starše, zlasti sedaj, ko seje povsod razpasla vožnja s kolesi, ko mnogi prav divjajo po ulicah, cestah, ne ozirajoč se na lastno varnost, da se po dva in več otrok vozi vštric, da radi vijugajo s svojim kolesom po cesti, da jih naj starši vztrajno opozarjajo na previdnost in osebno varnost, da naj otroku, ki njihovih opozoril ne upošteva tudi prepovedo vožnjo po mestu, na cestah.

Brez dvoma je to bolje, kot da bi prišlo do težke nesreče, ko otrok obleži pod kolesi avtomobila, ko zanj ni več pomoči. Vemo pa vsi, kako hud je udarec za starše, ki tako nenadoma izgubijo svojega otroka, ko nobena solza, nič ne more otroka ponovno obuditi k življenju.

Tudi v solah bi naj učitelji, razredniki pogosto opozarjali svoje učence na previdnost na cesti, tako za tiste, ki gredo peš kot tiste, ki se — vsaj v poletnih mesecih vozijo v šolo in potem nazaj domov s kolesi, nekateri že tudi s kolesi na motorni pogon, kajti tudi takšna opozorila marsikdaj pri otroku zaležejo več kot pa opozorila staršev, kijih včasih otroci kar radi nekam preslišijo, pozabijo ...

Morda pri vsem tem ne bo odveč, če zapišemo še nekaj vrstic tudi o kmetijskih vpregah, kijih bo sedaj, ko se kmetijska dela — pospravljanje kmetijskih dobrin bližajo svojemu višku. Na cestah bo tako vse več traktoijev pa tudi vpreg s konji z živino, ko bi naj bili eni in drugi še bolj previdni. Tpi še zlasti velja za kmete, ki še pozno v noč vozijo pridelke domov, ko nimajo svojih vozil pravilno ali pa sploh ne označenih s svetlobno signalizacijo, kajti tudi zavoljo te »pomanjkljivosti« je že marsikateri udeleženec prometa izgubil svoje življenje — po krivdi drugih.

Osebno se celo zavzemam, da bi naj vsak kolesar, ki se vozi po naših cestah imel poleg prednje luči še manjšo luč, oziroma osvetlitev na zadnjem delu kolesa (blatniku). Pri tem naj zapišemo, da novejša kolesa imajo zadnje lučL medtem ko starejša teh luči žal nimajo. Mogoče pa jih je seveda za majnen strošek kupiti in montirati na blatnik kolesa, da ga je tako la^e opaziti že od daleč.

F. H.

Igralci sami urejajo stadion

Začelo se je verjetno po triumfu v pokalni tekmi z Dravo. Igralci Aluminija so pričeli urejevati svoje igrišče. Po tekmi s Proletarcem smo dobili še večji elan in izvrstno pripravili igrišče in vse ostalo kar sodi k eni tekmi. Čeprav smo tekmo z Mariborom izgubili, se je z urejevanjem igrišča nadaljevalo. Z uvrstitvijo v republiško nogometno ligo, pa so nekateri igralci dali pobudo, da bi očistili atletsko stezo in jo pripravili tako kot je potrebno, pa tudi igrišča niso pozabili. Da ne bi ostalo le pri besedah, je najprej začela samo mala skupina igralcev čistiti atletsko stezo, kasneje pa so se jim pridružili tudi ostali, ki niso štedili svojih moči

Pobudnika akcije sta bila trenutno poškodovana igralca Slavko Vinkler in Albin Dončec. Kompletni stadion dobiva sedaj izredno lepo podobo. Postoriti bo potrebno še nekaj stvari, vendar pa bodo nogometaši Aluminija nadaljevali tradicijo svojih očetov in dedov, ki so prav tako udarniško prijeli za lopate

in krampe ter napravili dve izredni igrišči za nog^. met. ki jima ni para v Sloveniji.

Aluminij je mali klub. Tukaj ni afer z denarjem kot v prvi ligi. Fantje so večidel vsi domačini ali pa bližnjih vasi in z vsem srcem zastopajo barve svojega kluba — Aluminija. Nekoč (še v prejšnji sezoni) so nogometaši Aluminija veljali za nedisciplinirano moštvo, vendar se je sedaj položaj spremenil, tako da moštvo Aluminija ni prepoznati, saj fantje nič ve{ ne diskutirajo s sodnikom so bile besede enega od nogometnih sodnikov.

Naj omenim, da je na akciji sodelovalo več kot dvajset igralcev, s tovornjakom pa jim je priskočil ^^ pomoč tov. Jumerovič. Igralci Aluminija torej nj igrajo samo nogometa zaradi nogometa, anipai; zaradi Aluminija in zvestega občinstva.

Besedilo in posnetek;

Danilo Klanjšeit

Čiščenje atletske steze — lopate namesto žoge.

Vas, ki Jzginja"

Ze vrsto let nazaj nastaja vprašanje obstoja naselja Lukanja vas nad Oplotnico, ker se z;,vsakim letom tukaj zmanjša število prebivalcev. Mladi odhajajo »s trebuhom za kruhom« kot temu danes le malokje še rečejo. V Lukanji vasi na Pohorju žal ne vidijo mladi svoje prihodnosti. Pred leti so tukaj ukinili celo osnovno šolo. ker je bilo premalo število učencev.

Tako jim je ostala samo še trgovina, v njej se z najnujnejšim oskrbujejo vaščani in tudi kmetje iz oddalnejših zaselkov.

Danes ugotavljajo, da v tej vasici živi komaj še okoli 15 družin. Mnoge tako značilne pohorske domačije kot so prav v Lukanji

vasi so že dolgo prazne. Ljudje so odšli v dolino, hiše pa prepustili času. Ostale so prazne in tako z njimi počasi toda vztrajno propada idilična podoba našega Po-lorja. Naselje Lukanja vas je pravi primer lepote, ki propada ker v njej življenje nikakor ni tako lepo kot kaže njen pogled.

Bogato gozdno zaledje je, kot kaže, premajhna garancija. Les iz teh krajev odpotuje v dolino neobdelan. Gotovo pa bi ga lahko, kdo bolje kot vrli Pohorci, primerno obdelali, če bi tukaj zrastel manjši obrat. S tem bi ohranili kraj, mnogi danes nezaposleni iz teh krajev pa bi si ob skromnih njivicah in nekaj prodanega lesa prislužili še kakšen dinar, ki bi jim

omogočal boljše življenje tudi tukaj, v osrčju Pohorja.

Lukanja vas sredi gozdov je les tudi najcenejši gradbeni material

Besedilo in posnetek: Viktor Horvat

PAZUIVOST NI ODVEČ!

Traktor po trčenju, tokrat na srečo brez poškodb ljudi.

V sredo 5. septembra se je na cesti Maribor—Ptuj v Slovenji vasi zgodila prometna nesreča, ki se je na srečo končala brez poškodb udeležencev.

Voznica traktorja je zavijala iz stranske poti na magistralno cesto po kateri je pripeljal osebni avtomobil turške registracije. Prišlo je do trčenja in nastala je večja gmotna škoda.

Da do takih nepotrebnih nesreč ne bi več prihajalo, je potrebno več pazljivosti in manj prepričanja v lastne sposobnosti.

Besedilo m posnetek: Dušan Ris

Uspeh
gasilcev v
Apačah

Gasilsko društvo iz Apač na Dravskem polju je proslavilo pred kratkim delovno zmago. Namreč pred nekaj časa so nabavili novi gasilski avtomobil. Do avtomobila je dandanes težko priti, kajti cene so izredno visoke. Pred člani GD Apače je bila torej velika naloga, kako priti do sredstev, do prepotrebnega vozila. Nekaj sredstev so nabrali od posoditve dela svojih prostorov (najemnina), naredili so akcijo po vasi, kjer so vaščani prispevali nekaj sredstev, seveda pa so bile tukaj zajete tudi druge akcije.

Skratka gasilcem iz Apač je uspelo nabaviti novo gasilsko vozilo. Ob tej priložnosti so priredili tudi slavnostno

prireditev, na kateri so uradno predali oz. ,,krstili" gasilsko vozilo. Najzaslužnejšim članom so podelili priznanja in na najboljSi način zaključili slavje ob predaji novega gasilskega avtomobila. Ta je bil tudi več kot nujen, saj mora gasilsko društvo v vasi Ap^ biti dobro opremljeno, kajti nesreCe nikoli ne počiva. To je razvidno še posebej v času poletnih neviht. Tako bo namesto traktorja sedaj v uporabo novi sodobni gasilski avtomobil.

Danilo Klajnšek

V prejšnji številki smo poročali o naših šolarjih, ki so morali ponovno sesti v šolske klopi (nekateri prvič), zato želimo danes nekaj spregovoriti tudi o naših malčkih, ki jih mamice in očetje morajo vsako jutro peljati v otroški vrtec, jasli ali kot temu nakrajše rečemo v otroško varstvo.

Tokrat ne bomo prikazali na naši fotografiji zaskrbljenih obrazkov otrok, ki jih starši pripeljejo v varstvo, ampak želimo prikazati tudi drugo plat, ki služi tem malčkom v času, ko so njihovi očetje in mamice na delu v tovarni ali kjerkoli drugje. Naši malčki so predani v varstvo za tiste ure dela, ko sta starša odsotna. Na voljo jim je le tisto, kar jim pripravijo tisti v katere imajo starši tudi največje zaupanje. To so varovalke njihovih otrok, kuharice in vse ostalo osebje.

Vsi vemo, daje v tem zavodu v Kidričevem po možnostih vse urejeno, da bi bilo otrokom prijetno, zato so imeli določen prostor v katerem so se igrali in zabavali tudi v času slabega

Ponovno bo zaživelo

vremena. Toje bila utica, pokrita s slamo in je tako še bolj privlačevala otroke v pravljični svet. Žal pa je ta prostor nekaj časa sameval in bil le za morebitno reklamo.

Da temu ne bi bilo tako, so se odločili ta prostor, v njem so imeli nekoč ležalnike in prostor

za igre v času slabega vremena, ponovno urediti in da bi spet služil našim najmlajšim. Seveda bo po nekaterih vesteh streha prekrita s ploščami in ne več s slamo (izg eda, da je kriza za slamo in pokrivanje) pa bo morda to bivališče za naše malčke še primernejše.

France Meško

Pomožni prostor za otroke v vrtcu spreminja podobo.

Posnetek: K. Zoreč

TRIM je koristen - toda

Pred leti so se krajani KS Kidričevo ali bolje rečeno stanovalci naselja I. odločili, da bodo s sredstvi samprispevka med drugim zgradili tudi ustrezno TRIM stezo, ki bi naj koristno služila svojemu namenu. Pogoji za zgraditev steze so bili več kot idealni, saj je gozd na severni strani naselja bil kot nalašč zato in je že s svojimi naravnimi elementi prispeval mnogo k uspešni ureditvi te steze. Kako in kdo jo je gradil, kdo ima največ zaslug za to, smo tudi že obširno poročali. Danes pa še postavljamo vpra.šanje, zakaj se steza koristi bolj malo in kdo jo je dolžan tudi vzdrževati, vsaj na tistih odsekih, kjer je velika trava že precej prerasla dele steze!?...

France Meško

Steza je zgrajena s samoprispevkom občanov, zakaj je bolj ne izkoriščajo in bolj« vzdržujejo. Foto: K. Zoreč

Knjige

niso imele počitnic

V času poletnih počitnic, v mc^: cih juliju in avgustu, v Mati^' knjižnici Slovenska Bistrica ois" poznali počitka, saj je to kulturo'' ustanovo obisk^o samo v mesecf juliju 340 občanov, ki so si dili skupno 1020 knjig, medtetn kO je v mesecu avgustu obiskalo tično knjižnico v Slovenski BUt'^': 310 občanov, ki so si izposodili ^^ knjig.

To je prav gotovo spodbudil^ saj je letošnji obisk osrednje olKi/^ ske knjižnice v Slovenski BistnCi ^ počitniških mesedh pres^el ob^ enakega obdobja v preteklih

Viktor Horv«'

f BDNIK ~ »ot^b«^

IZ DELA DRUŠTEV - 11

USTI IZ ČEBELARJEVEGA DNEVNIKA

gazstava ob 75. obletnici ustano-,jive prv^ podružnice ..Slovenske-\ jebelarskega druStva za sloven-štajersko", ki je bila prirejena i^gjnjega avgusta v okviru proslav oraznika ptujske občine v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v piuju, je osvetlila nekaj problemov ^ zvezi z organiziranim čebelarje-jgni v naši regiji, zlasti s člankom, Iti ga je v ptujskem Tedniku objavil ^ avgusta 1979 čebelar Franjo gebeniak. Njegov članek, kot tudi dokumenti na razstavi so poudarili nied drugim predvsem pomembno vlogo, ki jo je v razvoju umnega {ebelarjenja v naši re^ji opravljal na začetku stoletja in tudi po I. svetovni vojni vzorni čebelar Ivan jurančič (1861—1935) iz Andren-(.fv, sedaj KS Vitomarci, Jurančič jj bil izredno podjeten, aktiven, narodno zaveden in priljubljen mož, kot čebelar pa brez dvoma entuziast. Gornjo trditev potrjujejo tudi ohranjene fotografije udele-jencev, sicer zelo obiskanih tečajev za napredno čebelarenje, ki jih je prirejal tudi na svojem domu v /^drencih. Razen tega pa je imel Številna predavanja in tečaje, ne samo na obmc^ju podružnice slovenskega čebelarskega društva, ki je kot vemo obsegala takratno andraševsko (Vitomarci) bolfenško (Trnovska vas) in urbansko (Destrnik) faro, temveč je kot jebelarski učitelj potoval tudi po ostalih krajih, kjer so se zanimali za umno čebelarjenje. Navdušenje za napredek čebelarstva se je nadaljevalo zlasti med kmečkim prebivalstvom tudi po I. svetovni vojni, ko so začeli uvajati nove Jebelnjake po tipu Alberti—Zni-daršičevih premičnih satnic, ki imajo večji obseg kot dotedanji dunajčani ali kranjiči, kar je povzročalo tudi lažji nadzor nad febelami in zagotavljalo večji doprinos meda.

Na tečajih in predavanjih, kot v literaturi so čebelarji med drugim

obivali razna praktična znanja, [J^^odila in opozorila v zvezi z goje-J^ni čebel. Vse večja pozornost se t čebelam, predvsem

pKijeni panjev, v slučaju slabe '^ine pa tudi umetni prehrani, kajti ^^t^ko so čebele lahko preživele , krizna obdobja. Vestnim se je priporočalo tudi jj^enje dnevnika, zapisovati pa je o treba vse važne momente in poredne faktorje, ki so se na obseg in razvoj panjev.

vplivali na delo čebel, zagotavljali njihov obstoj in pridelek medu.

Priporočalo se je med drugim tudi opazovanje vremena, ki je bilo glavni faktor za usoeh pri čebelah.

Pred dnevi smo odkrili tak dnevnik v Ormožu, star je pol stoletja, vodil pa ga je od leta 1930 za naslednjih osem let Franjo Breznik (1911—1938), verjetno najmlajši čebelar na sploh, ki je živel v Ormožu oz. na Hardeku. Ko se je leta 1928 začel ukvarjati s čebelarjenjem, je imel komaj 17 let.

Dnevnik hrani njegov brat Emil Breznik, znan vinogradnik v Ormožu, ki se med drugim ukvarja tudi s čebelarjenjem in v času paše prevaža svoje čebele celo na Pohorje.

Za dnevnik je Breznik uporabljal naveden šolski zvezek, ki ni v celoti izčrpan, toda na 93 straneh so ohranjeni zanimivi in dragoceni podatki. Iz tega je mogoče zaključiti, da je Breznik dosti razmišljžd o čebelarstvu, zato je tako skrbno opazoval čebele. Sprva je zapisoval stanje panjev za vsak mesec posebej, pri tem je upošteval predvsem vreme in navajal tudi druge okoliščine, ki so vplivale na počutje njegovih panjev. Že ko seje odločil za čebelarjenje, je začel zapisovati vse, kar se mu je zdelo pomembno v zvezi s tem, spremljal je rojenje in napredovanje čebel ob ugodni paši, pokazoval pa tudi zaskrbljenost, kako se bodo preživele, ki se ga je po navadi lotevala v poznih jesenskih dneh in zgodnjih pomladnih mesecih. Pozneje si je delal tudi izčrpne tabele in vpisoval za vsak dan posebej, če je bilo vreme sončno, oblačno, deževn6.

vetrovno, megleno, hladno, južno, če so čebele lahko odhaj^e na pašo, ali je bilo za njih stanje ,,izletno, polizletno ali neizletno".

Čeprav zelo mlad, je znal pri pisanju dnevnika uporabljati tipične izraze, ki jih sicer koristijo izkušeni čebelarji.

Dnevnik ima naslov: ,,0 mojem Čebelarstvu". Prva stran prinaša sledeči tekst: ,,V letu 1928 v spomladi sem pričel misliti, kako bi si

zgradil čebelnjak. Hodil sem k raznim čebelarjem, si ogledoval panje in tako sem pričel graditi najprej hišico. Ko sem hišico dovršil, sem pričel graditi panj. Zgradil sem si dva navadna kranjiča.

Čebele, en koš sem si kupil pri enem kmetu ter sem jih pustil v košu. Cez zimo so mi poginile, imele so premalo hrane in bile so zakužene.

Tako se je končalo moje prvo čebelarjenje, ampak jaz še nisem obupal. Leta 1930 sem si kupil zopet en roj čebel od g. Kojca, montera, tega pa sem vsadU v kranjiča. Prinesel sem si ga 28. maja 1.1. ter mi je lepo napredoval.

V jeseni je bila dobra hajdinska paša ter si je dobro nanosil za zimo. Prezimile so dobro."

Na prvi pomladanski dan leta

1931 Breznik ugotavlja sledeče: „... krasno (je) sijalo sonce ter je bilo toplo vreme. Čebele so kar trumoma lezle iz panja ter so se tudi dobro otrebile. Bilo je vse polno madežev po snegu. Dne 22. t. m. so se še tudi trebile, bilo je malo (9) megleno vreme, 23. t. m. so že pridno prinašale obnožino. Sneg je tudi večinoma že zginil. Ta dan sem tudi očistil panj ter ugotovil, da je še precej zimske zaloge meda. Satovje je tudi dobro zaleženo, mrtvic je bilo malo ..."

Ni dvoma da je bil Breznik teoretsko obveščen in prizadeven čebelar, saj je 4. junija 1931 navdušeno zapisal, da se mu je ,,rojil prvi panj, bil je lep roj ..." pravi ,,... precej velik in sem (ga) stresel v amerikanca ..." Skrbela pa ga je tudi močna suša, ki je vladala v tem poletju, saj je zapisal:

,,Dne 20. t. m. je prišel končno en dober dež, kateri je precej dobro vse namočil. Zdaj bode že boljše... „za 19. in 20. avgust (1931) pa meni ,,... Haida cvete vsepovsod. Čebele z mrzlično naglico delajo v panju". Lastnosti čebel so mu očitno zelo blizu, zato jim želi:,,... da bi jim sreča bila mila, da bi si toliko nanosile, da bi imele za zimo dosti..."

V naslednjem letu, februarja

1932 ugotavlja, da so ,,... čebele veliko trpele zaradi mraza in malo hrane ..." Po snegu, ki je zapadel 11. marca 1932 (60 cm) je ugotovil, da sta mu ,,...dva panja umrla in sicer amerikanca. Navaja, da je: ,,posledica: mraz in premalo hrane ..." Ker pa sta mu „umrla še dva panja" je dne 26. marca 1932 dal preživelemu panju ,,... ki ga je zdelal tudi ropar... okrog 3/41 medene vode ..."

Poletje so Breznik in njegove čebele nekako preživeli, toda oktobra

1932 resignirano piše: „Začeti bi moral hraniti čebele, pa se ne dobi nikjer med ..." zato je začel 2. novembra ,,hraniti čebele s sladkorjem in jabolkami skuhano ..."

Decembra istega leta je: „... vreme vedno slabo, megleno ..." zato pojasnjuje, da ,,... čebele spijo."

Naslednjega februarja (1933) so po njegovem mnenju: „... čebele umrle od mraza, ker jih je bilo premalo v enem panju ..." Ugotavlja tudi, da ,,sigurno niso mogle zadostno ogrevati panj..." Marca

1933 je zadovoljno napisal, da je ,,... začela lepa pomlad ... Vsak dan lepo sonce sije, čebele pridno izletavajo ter nosijo obnožino ..." toda čez nekaj dni ni preveč zadovoljen, saj je 14. marca ugotovil, da je ... zalega bolj redka (kar je) znak starejše matice ..." Čez dober mesec pa je deževno in mrzlo vreme povzročilo, da mu je ,,... umrl zadnji panj." Žalostno je pripisal: ,,Upanje je splavalo po vodi. Vzrok: premalo hrane in gniloba". Kot da bi pokopal prijatelja, je poudaril: ,,Naj v miru počiva..."

Nadaljevanje prihodnjič

Opazovalna tabela, ki jo je izdelal čebelar Franjo Breznik za "»esec avgust 1936. Ob strani je označil tudi kdaj je začela cveteti ajda

PRVE KMEČKE IGRE BREZ MEJA V BESEDI IN SUKI

Dane pozabimo

na

preteklost

Pa pojdimo v Prvenci, smo si rekli in smo tudi šli. Kdo bi zamudil prve kmečke igre brez meja? Radovednost je bila močnejša od potrebe.

Kdo ve, kaj so si zmislili vrli Prvenčani. Mafo smo morali počakati, se med tem odžejati, pojesti gibanico in gromki glas Ivana Galunaje naznanil, da so mladenke in mladeniči pripravljeni. Še nekaj organizacijske nestrpnosti in živčnosti, imenov^anje strokovne komisije, fanfare in začelo seje.

Nebo je bilo brez oblačka in tudi vroče sonce je vznemirljivo pričakovalo začetek veselja, spretnosti in znanja.

Hotelo je videti kako v mladih še živi spomin na preteklost.

Otročaii so se kot bi trenil nagnetli okoli odra, tudi odrasli so bili radovedni. Za prve igre brez meja so se prijavile ekipe iz Borovcev, Novega Jorka. Prvencev, Spuhlje, Sobetincev in Zabovcev.

Prva igra se je začela: mletje koruze na stare žrmlje. Tekmovalci so dobili kilogram koruze in dve minuti časa.

Žrmlje so tako pele in se vrtele, da se je iskrilo in so se melijki lomili (ročica za poganjanje žrmelj). Ko so mladeniči končali s »šrotanjem« so zdrob še presejali in stehtali. Najboljši so iz kilograma koruze namleli okoli 30 de-kagramov moke.

Iskanje jajc je bilo bolj smešno zaradi jajc kot pa zaradi poteka igre. Tekmovalec je imel zvezane noge, priska-kal je do kurnika, poiskal jajce in jo potem uskladiščil v ozko vrečo. Kdorje preveč stiskal je' bil rumen. Tu tekmovalci niso mogli goljufati kot recimo pri mletju koruze. Pri prvi igri sije eden do tekmovalcev napolnil žepe z moko in potem pri tehtanju hotel skrito moko tehtati. Toda strogi sodniki so namero opazili in bilo jejoj. V naslednji igri so se tekmovalci poskusili v jedi jabolk, ki so visela na primerni višini Slabo seje godilo malim tekmovalcem, ti so jabolko sklestili na tla in ker so imeli zvezane roke, so jabolka s tal pobirali kar z usti. Smeha je bilo dovolj.

Četrta igraje bila najtežja. Nošenje vode z vagami ni lahka stvar. Kar precej spretnosti in moči je bilo treba, da je tekmovalec v sod prinesel 60 litrov vode. In še prek ovir je moral. Peta igra je bila še najboljša in najrazburljivejša.

Mladeniči so morah v določenem času sestaviti stari kmečki voz in ko je bil le-ta sestavljen še odriniti na turistično pot. Izkazali so se starejši, mlajšim pa nikakor sestavljanje ni šlo od rok.

Skoda, da nismo vprašali koliko delov ima takšen razstavljen kmečki voz. nekaj manj že kot fičko. No, ko so tekmovalci prestali še zadnjo oviro, je bilo tekmovanja konec. In najboljši? Dobili so prehodni pokal Prosvetnega društva Prvenci, grlo so si odžejali in bili zmagovalci prvih kmečkih iger brez meja.

Zinagali so domačini, drugi so bili tekmovalci iz Novega Jorka. tretji pa mladeniči in mladenke iz Sobetinc.

besedilo in slike: zk

Radovednost je radovednost

Ona je držala, on pa mlel, da se je iskrilo

Dobri gospodinji sta

No, pritisni in pazi, da ti ne odgriznem glave

Tale z vagami bi bil dobrodošel v Slovenskih goricah in Halozah

malo in voz bo nared, z njim se lahko vozite ob torkih in četrtkih

SREČANJE s SODOBNIMI SLOVENSKIMI PISATEUI OB OTVORITVI RAZSTAVE

trtm '''^viru jesenskih kulturnih prireditev, ki jih na-ieseji^.^atična knjižnica Slovenska Bistrica za letošnje Hatng^.® °Wobje bo med prvimi otvoritev razstave, Mur^^ne prikazu življenja in ustvarjanja Josipa vaujj, Aleksandrova. Razstava bo p>osv^ena prazno-losti h • obletnice njegovega rojstva. Ob tej prilož-Prijj razstavljenih prek 50 knjig, fotografij, pisem istv^r in drugih materialov tega pomembnega J^ca na slovenskem kulturnem področju.

Ker bo svečanost prav v času 16. srečanja slovenskih in jugoslovanskih ter nekaj zamejskih pesnikov in pisateljev na gradu Štatenberg je Matična knjižnica povabila v svojo sredino nekatere izmed njih. Tako pričakujejo, da se bodo srečanja udeležili tudi France Forstnerič, Svetlana Makarovič, Tone Pavček in Ciril Zlobec, ki se bodo z obiskovalci pogovarjali o snovanjih, življenju in delu ter sodobnih tokovih slovenskega kulturnega življenja. Viktor Horvat

12 - NAŠI DOPISNIKI

13. september 1979 - XEDNI|(

SPOMIN NA PRKPIRČEK

Sedela sem za mizo in pisala matematično nalogo. Čeprav sem možgane še tako napenjala, naloge nisem mogla rešiti. Brat Davorin je hodil po kuhinji gor in dol in nekaj vztrajno iskal. Po stari navadi je brundal neko pesem. Jezna, ker nisem zmogla naloge, sem se zadrla: .,Daj, utihni že enkrat! Zakaj me motiš? Izgini mi izpred oči!" ,,Kaj, ti me boš preganjala? Samo še eno tako, pa boš videla, kje si doma! Kam si založila mojo denarnico? Ze ves čas jo iščem in bom zamudil avtobus zaradi tebe," se je razburjal.

,,Kaj se ti blede? Brigaš me ti; Denarnico pa si poišči tam, kjer si jo odložil," sem vpila. Zdaj sem zadela v živo. Brat me je grozeče pogledal in siknil skozi zobe: ,,Takoj povej, kje je moja denarnica, če ne..." ,,Ti mi groziš?" sem zakričala. ,,Kaj se le tako napihuješ, koza neumna," me je poniževal Davorin.

,,Kaj, se je zaslišalo izza vrat,,, kdo je koza neumna? Vedno ista pesem. Ze spet se prepirata." Bila je mama, ki se je vrnila z dela. ,,Sonja mi je založila denarnico," se je opravičeval brat. ,,0, jaz že ne!" sem se branila. ,,Pojdi ta v svojo sobo in da vaju ne slišim več," je dejala mama in oči so se ji zabliskale od jeze.

Sklonjenih glav sva odšla, mama pa se je lotila iskanja. Denarnico je našla v bratovem predalniku. Poklicala ga je in zažugala: ,,Drugič pa bolje poglej!" Takrat se je Davorin spomnil, da jo je sam odložil v predal. Ze sem hotela stegniti jeziček, pa sem si premislila, ker bi se spet vnel prepir.

Spomin na prepirček bi v času zbledel. Ker pa se je ujel na papir, bo živel z menoj.

Sonja Kelenc

kaj mi je bilo v preteklem polletju najbolj všeč in kaj bi želel spre-memti

Preteklo polletje je bilo prijetno. V šob nisem hodil več sam, ampak skupaj zbratom, kiobisku-je prvi razred. Včasih si zaželim, da bi bila pot v šolo daljša. Želel bi, da mi brata ne bi nagajala pri učenju in branju knjig.

V šoli smo se s tovarišico in prijatelji dobro razumeli. Všeč so mi bili k\'izi in tekmovanja. Želel bi, da bi imel tako spričevalo tudi v drugem polletju. Rad bi, da bi !a telovadba celo uro kot je uo ločeno n a u m iku. Moj a n aj večja želja je, da bi dobili telovadnico in ograjo ob igrišču.

Doma so bili veseli mojega polletnega uspeha. Za nagrado sem dobil šah, ki ga z bratom vsak dan igrava. Doma bi želel dovolj prostega časa za učenje in delo nalog.

Branko Rojs, 4.razred, OŠ Vinko Jurančič, Vitomarci

DOGODEK S POČITNIC

V nedeljo sem bila v toplicah z mamico in Marjanom. Dva bazena sem videla, eden je bil globok, drugi pa plitek.

Ko smo prišli domov, smo gledali televizijo. Potem smo šli k Marjanu. Pri njem smo bili do večera. Odpeljal naju je domov. Doma sem brala knjigo, nato sem zaspala z mamico.

Tanja Selinšek, 2/r, OŠ Sela

NARAVA

V okolici Ptuja so lepe HaHrtze. Tja radi hodimo ob nedeljah. Ko se sprehajamo, vidimo na hribih vodnjake, vinograde in gozdove. Vdihujemo svež zrak, nabiramo rožice in poslušamo ptičke. Ko se vrnemo domov, se počutimo sveži.

Ksenija Vuk,2/d, OS Tone Žnidarič, Ptuj

JESEN

Jeseni vse dozoreva. V vinogradih vse diši. V sadovnjaku je že zrelo' sadje. Listje rumeni in odpada. Tudi v gozdu bodo kmalu zreli kostanji. Poljske pridelke bodo pospravili. Ptice selivke se že selijo. V vinogradih se oglašajo klopotci. Jesen je lepa in pisana.

Silvo Fras, 4/a OS Bratje Reš Destrnik

moje kolo

Pred enim mesecem sem dobila novo kolo. Očka in mamica sta mi ga kupila za rojstni dan. Barve je oranžne. Ko sta mi ga podarila, sem bila zelo presenečena. Ze prej sem se znala voziti, a nisem imela kolesa. Zdaj se mi je uresničila želja. Ko gremo k stari mami, se ves čas vozimo. Zelo hvaležna sem očku in mamici, ker sta mi izpolnila obljubo.

Valerija Zupanič, 3/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj

POMAGAM ODRASLIM

Vsi moramo pomagati odraslim. Tudi jaz jim pomagam. Največ pomagam pri gospodinjstvu. Vsak dan pospravljam in pometam. Ko se najemo, pomi-jem posodo. Proti večeru zakurim in pristavim vodo, da se segreje.

V hlevu pa ne pomagam, tam dela brat.

Zgodilo se je, da je mama morala v Maribor. Tudi brat je šel z njo. Ostala sem sama. Zjutraj mi je naročila, da naj nakrmim kokoši in kravi, pomolz-la bo že .sama, ker bo do tedaj že doma. In jaz sem zvečer že imela vse opravljeno, samo pomolzti bi še morala. Njiju pa ni bilo od nikoder. Odločila sem se, da bom .sama pomolzla. Pomolzti pa nisem mogla. Namolzla sem le en liter mleka.

Pomagam na polju in travniku. Zelo nerada pasem.

Če ne posteljem postelj, mi zvečer brat reče, ko grem spat: »O, ti lenoba, danes nisi postlala svoje postelje?«

Nada Horvat. OS Vitomarci

IDKLKŽII SKM SK KK(,I-ONAI NK(.A I KKMOVANJA

V petek bi moral iti v kopališče urejevat stole, ker je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje. Ob istem času pa so v šoli plesne vaje. Na te vaje hodim. Kdo bi zamenjal plesne vaje z urejevanjem stolov? Ja/ ne. Pozneje smo dobili še obisk, lako sem šel naslednji dan neprespan na plavanje. Prijatelji so mi povedali, daje bil trener /elo jezen, ker ni.sem prišel pomagal. Nisem vedel, kako naj se izgovorim, saj naš trener ne mara plesnih vaj. Bil sem liho in ploha besed je šla mimo. Slab začetek!

Ko se je pričelo razgibavanje je bil v bazenu popolni kaos, saj so prišli na tekmovanje vključno z nami tekmovalci iz šestih klubov. Marsikdaj sem med plavanjem z roko zadel koga v glavo ali pa me je kdo nehote brcnil v trebuh. Nemirno smo čakali na start. Nekateri so se segrevali, drugi veselo čebljali, bil je pravi živžav. Poklicali so me na štart. Bil sem živčen, grizel sem si nohte in se prestopal na mestu. Videl sem, da bom plaval z Matjažem Koželjem, nosilcem več republiških rekordov. Ker je manjše rasli, sem ga podcenjeval, saj je precej manjši od mene. Ze po nekaj preplavanih metrih sem uvidel, da sem se molil. Vzirajno mi je sledil. Kp sem že mislil, da bom priplaval pred njim, me je ta v finišu prehitel. Kljub vsemu sem bil vesel, saj sem dosegel republiški limit in si s tem pridobil pravico, da se smem udeležiti republiškega tekmovanja v Ljubljani.

Franjo Rozman, 8/b

POČITNICE

V počitnicah sem bila 5 dni v Selcih, pri bratu. Tam sem prala plenice, pomagala kuhati, previjala nečaka, ga hranila...

Tam sem prebrala knigo Ovčar Runo. Pogosto sem hodila v trgovino.

Pred odhodom domov, mi je brat izročil za rojsmi dan zlato verižico. Na njej piše EDITA.

Med počitnicami sem dobila 'bonboniero, album za značke in predpasnik. Sama sem si kupila copate.

Doma sem pospravljala, pomivala in se potepala.

Edita Kostanjevec, OŠ Vitomarci

NESREČA V PARKU

V torek, ko sem šla iz šole sem v parku zagledala mojo prijateljico. Rekla mi je, naj se malo grem gugat. Tedaj je prišla njena sestrična. Z njo sva se šli gugat na gugalnico, ki gre dol in gor. Pritekel je Andrej in naju začel vrteti. Ko je izpustil sem padla. Gugal-nica me je udarila po nogi in mi jo presekala. Zdaj me že boli dva dni.

Valerija Zupanič, 3/c, 0§ Tone Žnidarič, Ptuj

MOJA BABICA

Moja babica je šivilja. Če sem potrebna nove obleke greva z mamico v mesto in kupiva blago. Ko ima očka čas se odpjeljemo na Pragersko k babici. Povem ji, kako mi naj zašije obleko. Izmeri mi in čez teden dni je obleka gotova.

Hvala ti babica, da skrbiš za moja oblačila!

Simona Ratajc, 4/c, 0§ Tone Žnidarič, Ptuj

BILA SEM OPERIRANA

Na peti sta se mi naredili dve boleči bradavici in sem morala na operacijo. Operirali so me v novem zdravstvenem domu v neki posebni sobi. Ko sem prišla v sobo, sem se vlegla na posteljo. Dobila sem dve injekciji, da ne bi čutila bolečin. Zdravnica je vzela iglo in mi bradavici požgala. To ni bolelo. Potem mi jih je izpulila. To je zelo bolelo. C Vendar nisem dala glasu od sebe.

Zdravnica me je pohvalila in mi rekla, da sem pogumna.

Mojica Hrnčič, 3/c OS Tone Žnidarič

BEG

Detli pod perut me ptička in me ponesi daleč tja, kjer ni gorja in ne laži. Ne zmogla tvoja bi perut tega?

Pa ti, ribica,

pa ti zaplavaj daleč proč, tvoja naj plavut, zaplava z mano čez morja.

Vem, ni poti! Zatekam se v samoto. Izhoda ne najdem, vdajam se v usodo!

Albina Pučko, 8/c

BILO JE NEKEGA DNE

Ko sem bila še Marinkica, sem storila mnogo nerodnosti. Skakala sem okrog hiše in spravljala mamo v skrbi.

Oče je bil v bolnišnici. Mama in Marta sta šli k njemu na obisk. Bila sem premajhna in ostala sem pri sosedu. Igrala sem se, gledala televizijo in se vsega lotila delati. Naveličala sem se. Pobegnila sem domov. Skrila sem se, da me sosedovi ne bi našli. Iskali so me ves dan, tako dolgo, da je prišla mama, bila je v skrbeh. Skrila sem se nad hlevom. Niso me našli. Sama sem se prikazala. Bila sem okregana.

Marinka Pukšič, OŠ Trnovska vas

ŽE ČRIČEK PREPEVA

V deželo je prišla jesen. Klopotci nam naznanjajo, da je grozdje že zrelo in je čas trgatve.

Tudi sama sem bila v trgatvi. Bilo je zelo lepo. Trgali smo sladko grozdje, zraven smo peli in so se zabavali do mile volje. Ko smo vse obrali, smo grozdje stisnili v sladek mošt. Napila sem se ga za celo leto. Zvečerilo se je. Morali smo se posloviti. Srečni smo odšli domov. Jesen je moj najlepši letni čas. Dragica Fekonja, 3/a,

MOJA NAJLJUBŠA ŠOLSKA URA

Vse predmete v šoli im.am rada. Najraje pa imam glasbeno vzgojo. Imamo jo vsak ponedeljek šesto uro. Poučuje nas tovarišica učiteljica Vida Toš.

V začetku se najprej vpojemo. Nato še zapojemo nekaj pesmi. Potem pišemo melodični diktat. Učiteljica najprej zaigra na har-mono, mi pa ugotovimo, kaj smo slišali, zapišemo na notno tablo in se preizkušamo, če smo prav ugotovili.

Včasih poslušamo tudi glasbo s plošč ali kaset. Pri glasbeni vzgoji smo se naučili že veliko pesmi.

Nada Horvat, OS, Vitomarci

SONJA

Odločila sem se, da bom v oznaki opisala in orisala sošolko Sonjo. S Sonjo sva se srečali v prvem razredu in sva vse do danes sošolki, ki sva že prehodili polnih šest let šolskega življenja.

Je vitke postave in zelo pridna učenka. Rada pomaga vsem svojim sošolcem. Tudi meni še nikoli ni odrekla pomoči. Do sošolcev in tovarišev ima zelo spoštljiv odnos.

Pri vseh urah pridno sodeluje in se tudi doma skrbno pripravlja. O tem pričajo njene visoke ocene. Ne trudi se zaman, saj je bila že večkrat pohvaljena. Tega ji ni nihče nevoščljiv, saj si zares zasluži. Sodeluje v različnih krožkih, ki, jih tudi redno obiskuje. Najuspešnjša je v recita-torskem in dramskem krožku. Je odlična športnica.

Sonja je lik prave pionirke, saj ni naloge, ki je ne bi izpolnila. Mnogi mladi tovariši bi se lahko po njej vzgledovali.

Darinka Vojsk

MAMA JE BILA ŽALOSTNA

Nekega dne je mama prinesla iz trgovine rozine za kolač. Vzdržala sem le nekaj dni, da jih nisem jedla. Premagovale so me sladke rozine in sem odprla zavojček, vsipala sem jih in jih jedla.

Zvečer je mama zamesila testo. Posipavati je začela rozine. Opazila je, da je bil zavojček odprt, vprašala me je, če sem jih kaj pojedla. Nisem hotela priznati. Mama je postala žalostna, ker je vedela, da sem se zlagala. Ko mi je dalj časa dopovedovala, da je laž grda, sem ji končno priznala. Objela me je. Rozine so še ostale, v zahvalo mi jih je dala. Obe sva bili veseli. Od takrat se ne zlažem več, ker vem, da ni lepo lagati.

Valerija Sprah, OS, Sela

BOGAT LETNI ČAS

Prišla je jesen. Vreme je oblačno in postaja hladno. Narava se spreminja. Listje rumeni in odpada. Ptice selivke se selijo na jug. Ljudje pospravljajo sadje in pripravljajo kurjavo. Okrog šole je spet živahno in veselo.

Miran Kramberger, 4/a OS Bratje Reš Destrnik

TOŽILO SE MI JE

Bilo je v počitniških dneh. Zelo sem se veselil počitnic, saj sem ve. del, da bom šel s stricem na morje Napočil je dan in odpeljali smo se v Rovinj.

Pot se je vlekla kot jara kača, Do Ljubljane so bile velike kolone! Ko smo privozili na avto cesto, je šlo hitreje. Srečno smo prispeli v Rovinj. V počitniškem naselju je bilo živahno dopustniško razpelo, ženje. Rumeno popleskane hišice so si bile podobne kot jajce jajcu. Sredi njih sta se v nebo dvigala dva strelovoda. Namestili smo se v eni izmed hišic, nato pa odhiteli v morje. Bilo je zelo prijetno.

Ko smo zvečer legli spat, sem se spomnil na dom. Naenkrat mi je postalo tesno. Dolgo nisem mogel zaspati. Skoraj vsi otroci so letovali s svojimi starši, jaz pa sem bil brez njih. V mislih na domače sem zaspal. Tudi na plaži se mi je tožilo po domu. Pogrešal sem tudi domače živali, vaške prijatelje in gmajno, po kateri sem se vsak dan podU. Da bi si potešil domotožje, sem kupil razglednico in jo poslal domačim, čakajoč na odgovor. Dan za dnem sem spraševal, če je kaj pošte zame, toda zaman. Ustrašil sem se: ,.So mar pozabili name? Se je doma kaj pripetilo?" Polastil se me je veMk nemir. Nisem več maral za družbo. Taval sem po obali, se od časa do časa okopal, legel v topjel pesek in sanjal o domu.

Dnevi so se počasi iztekli. Prišd je dan odhoda. Bil sem zelo nestrpen. Celo pot sem priganjal strica, da bi čimprej prispeli domov. Šele na domačem dvorišču mi je odleglo. Razdelil sem jim spominke, nato pa legel, ker sem bil preveč utrujen od vožnje in nemira.

Tisto noč sem takoj zaspal. Bila je prva mirna noč v desetih dneh. Na morju sem doživel veliko lepega, toda prave sreče nisem občutil. To sem povedal tudi staršem, ki so mi smeje odgovorili: ,,Prišel bo čas, ko boš moral živeti brez nas."

Mirko Stumpf

NABIRAL SEM GOBE

Z očkom in mamico smo Sij J gozd nabirat gobe. Našel sen? jurčka in štiri lisičke. Mamici ' očka sta našla mnogo ^ j Mogoče bom imel drugič ^ gobarske sreče.

B -štjan Danilovič,

f BDNIK - 13- september 1979

TELESNA KULTURA IN SPORT - 13

Velunšek balkanski prvak

prejšnji teden je 18-člansk.a jugo-atiska reprezentanca letalskih ''^jelarjev dosegla na 3. letalski ""ikaniadi velik uspeh. Jugoslo-''^ni so osvojili tri zlate medalje v l^samični konkurenci, tri zlate v kipni, dve srebrni v ekipni ter več Lnastih medalj.

V kategoriji hitrostnih modelov 2A je Oto Velunšek osvojil medaljo in pri tem dosegel udi novi državni rekord 250 km/h. Lmovanje letalskih modelarjev balkanske naslove je bilo v omunskem mestu Bacau, trajalo je jO dni, vreme pa je bilo niodelarjem zelo naklonjeno.

Akcija
„l\ia teku se dobimo"

Kot ste prejšnji četrtek prečitali v Tedniku in se gotovo odločili, da boste sodelovali pri akciji ,,Na teku se dobimo", vam sporočamo, da bo pričetek (prva ura vadbe) v

V TOREK, 18. SEPTEMBRA 1979

na športnem igrišču TVD Partizan nad Ljudskim vrtom ob 16.(X) uri.

Na zborno mesto pridite v športni opremi — copati in trenerka. Ob napovedanem času vas bosta pričakovala vaditelja SLAVKO CIMERMAN in LJUBO CUČEK.

Se enkrat vas želimo opozoriti, da je vadba namenjena vsem ne glede na starost in spol, ki se počutijo zdravi in sposobni. V primeru slabega vremena bo sestanek sodelujočih z vaditelji ob istem iasu v torek 18. septembra v avli osnovne šole Franc Osojnik.

Ne pozabite, tudi vam je potrebna rekreacija in to je priložnost, ki je ne smete zamuditi. Zakaj se tudi vi ne bi pridružili tisočem, ki že vadijo širom po Sloveniji?

Torej na svidenje na vadbenem prostoru!

Smučarska sekcija pri Klubu mladih Ptuj

RAZBURLJIVO SREČANJE

Stadion RK Drave v Ptuju, gledalcev 400. .sodnika Pavljak in Budimir (Bjelovar).

FP Drava: Sitsenfrai, Cerne 5. Ivančič 3. Vičar. Cuš, Novak. Kranjc. Mumlck 8. Sever. Galič, [ arič:

Velenje: Kmetič M.. KmetičC.. I rbulj. Ciolič S.. Kropivšek. Pod-hrcgar. (Jolič D. 4. Špoljar 2. Jan 1. Djodjevič4. Bovha 2. Verbič;

Štajerski derbi severne skupine druge zvezne rokometne lige so odločilo izkušnje ter želja za zmago. Domače igralke so s to

zmago popravile bledi vtis s prvega nastopa v Varaždinu.

Igralke PP Drave so začele dobro in si priigrale dva zadetka prednosti. Igralke Velenja se v teh začetnih minutah niso najbolje znašle, nato pa iz minute v minuto izboljševale svojo igro. Tako so gledalci, ki jih je ob koncu srečanja bilo žc okrog 400. pravgotovo

prišli na svoj račun. Videli so dobro igro v obrambi tako. da je veliko napadalnih akcij ostalo brez uspešnega zaključka. V do

mači ekipi se jc izkazala razpoložena .\lumlckova. ki je v tem delu igre dosegla kar pet zadetkov. (iostje je nikakor niso mogle ustaviti.

začetku drugega dela so domačinke povedlc s tremi zadetki razlike, vendar se igralke Velenja niso predale. Z veliko borbenostjo so rezultat kljub temu. da sta bili dve njihovi igralki izključeni, znižale le na zadetek razlike. Tako jc srečanje postalo zelo razburljivo. Gostje so dobro pokrivale Muinlckovc). vendar so domačinke s tremi zadetki Ivančičcve dosegle odločilno razliko štirih zadetkov in srečanje je bilo odločeno. Igralke PP Drave se namreč v zadnjih minutah niso pustile presenetiti.

S sobotnim srečanjem v Ptuju smo lahko zadovoljni, saj smo gledali dobro igro. privlačno za gledalce. Veliko jc bilo očitkov na račim sojenja. Sodnika sta kriterij, ki sta ga ubrala v začetku, obdržaja do konca in to za obe ekipi. Če so napake že bile. so bile na obeh straneh in na končni izid niso odločilno vplivale.

Igralke PP Drave so z dvema točkama sedaj na sedmem mestu z enakim številom točk kot Velenje in Alples. V naslednjem kolu gostujejo Ptiijčanke v Slavonskem Brodu. kjer se bodo pomerile s Slavonijo D I. 1- kotar^

Ivančičeva v boju z obrambo Velenja (foto B. Rode)

DOBRA IGRA GOSTOV

Stadion Aluminij v Kidričevem. sodnik Horvat (Spodnji Petrovci), gledalcev 200; Aluminij: Klajnšek, Hadler. Ko-kot. A. Dončec. Panikvar. J. Vindiš (Podvršek). Kozoderc (Letonja). Bek. Dončec Š.. Vindiš M.. Škerjanec;

Elkroj: Dreo. Kukec (Hren), Brezovnik, Žunter. Benetek. Ve-ročnik. Bele. Špende. Kopušak, Tratnik. Skok;

Strelca: 1:0 (20) Škerjanec. 1:1 (76) Hren;

Gostje iz Mozirja so se predstavili kot močan nasprotnik ter popolnoma zasluženo osvojili točko, po igri v drugem polčasu pa bi lahko celo odnesli ves izkupiček.

V začetku prvega polčasa so pobudo prevzeli domačini, vendar so se gostje uspešno branili, v nasprotnih napadih pa poskušali

presenetiti domačo obrambo. V 20. minuti je Škerjanec po dobrem prodoru, ko mu je lepo podal Janko Vindiš. dosegel vodstvo za domačine. V prvem delu smo ob enakovredni igri zabeležili še priložnost Beka ter ■veliko napako najboljšega gostujočega napadalca Hrena, ki je preigral tudi domačega vratarja, vendar se je prepozno odločil za strel.

V drugem delu so bili igralci F.lkroja boljši, saj je Aluminij pc)poInoma izgubil igro na sredini igrišča. Gostje so to veliko

pomanjkljivost v igri domačih znali izkoristiti in v 76. minuti je Hren izenačil. Domači igralci so sicer poskušali zmagati vendar jim ob nepovezanih akcijah to ni uspelo.

Aluminij je v vzhodni skupini s petimi točkami še vedno na prvem mestu. V naslednjem kolu gostuje v Liliji.

1. kotar

Bek (med dvema igralcema Maribora) tokrat ni uspel doseči zadetka (foto B. Rode)

Premoč domačih

Igralci pete selekcije NK Drava so tretje srečanje izgubili v Izoli.

Domačini so bili boljši in zasluženo zmagali. Kljub temu porazu in-"^zavidljivemu mestu na prvenstveni lestvici ne gre izgubljati zaupanja ^ lastne moči. Ne smemo namreč prezreti izredno težaven razpored v pi^ih treh koliih, tako da osvojeno točko lahko celo štejemo kot uspeh. Neodločen izid v Lendavi, poraz doma z bivšim drugoligašem in Nboljšo ekipo v slovenski ligi Mercatorjem ter poraz z drugouvrščeno elcipo preteklega prvenstva Obalo, to je start igralcev Drave v enotni ^^Publiški ligi. Priložnosti, da se nadoknadi zamujeno,-boše veliko. Prva Jfže v nedeljo 16. septembra, ko bo v Ptuju gostovala selekcija Kranja.

1. k.

MOTOKROS

Razburljivo v Brezju

L j, V Brezju pri Črmošnjicah je " 'a 8. septembra dirka za državno p/venstvo do 125 in 50 ccm. Naše <i^premjiala velika smola. Naj-;Cjoje imel Miran Segula v ka-^riji do 50 ccm, ki |e zaradi "^ga padca v prvi vožnji za-tonK- uvrstitev na dirki in

tevL- vodstvo v skupnem seš-j^u za državno prvenstvo. V vožnji je bil drugi, kar je na p ncu zadostovalo za sesto mesto, osm^'^ je bil z enim četrtim in A "'m mestom na koncu četrti. Ve^l • predstavnika

m Krajncsta pristala na • 'n 18. mestu.

V kategoriji do 125 ccm so po dolgem času nastopili vsi najboljši. Manjkal je samo Frangež (AMD Ptuj), ki letos iz objektivnih vzrokov verjetno ne bo več nastopaL To je velika izguba za AMDTtuj. zaradi katere bo tudi

ekipnj.1 uvrstitev precej slat)Sa.

Cuš je po poškodbi dobro okreval, s petim in šestim mestom je bil skupno četrti. Predan (Or. vas) jc z dvema zmagama ponovno dokazal, daje razred zase.

Po mojem mnenju je bila ta

dirka državnega prvenstva ena najkvalitetnejšin. kar jih je bilo letos. Videlo seje. da se državno prvenstvo bliža "koncu. Tempo jc bil peklenski, bili so vsi dobro opremljeni in kondicijsko pripra-\ Ijeni.

Rezultati za DP: do 50 ccm: Koritnik (SI. avto) 184; 2. Miran Segula (AMD Ptuj) 165: 3. Smo-dej 151.

Do 125 ccm: 1. Predan (Orehova vas) j272; 2. Mežnar (Tržič) 216; 3. Cuš (AMD Ptuj) 177.

Posnetek in tekst: B. Rode

(št. 1 Predan, št. 3. Cuš , 31. Gomboc (Koper).

Tokrat neuspešno (42. Mere - AMD Ptuj).

ATLETIKA

Priprave na tekmovanja

Kljub temu. daje tekmovalna sezona v kraljici športa skorajda pri kraju, se ptujski atleti vneto pripravljajo na zadnja tekmovanja. Med intenzivnim trenigom na stadionu Drava v Ptuju smo zaprosili za pogovor trenerja atletske sekcije TVD Partizan. Ptuj. Milana Cimer-mana:

»Mlajše mladinke se pripravljajo na slovensko atletsko prvenstvo, pionirke in pionirji pa trenirajo za pionirsko prvenstvo, ki bo 23. septembra v Velenju. Člani so atletsko sezono v glavnem končali, nekaj manjših tekmovanj in mitingovje še pred njimi, z doseženimi rezultati pa smo le delno zadovoljni.<(

Kaj pričakujete od mladink in pionirjev na tekmovanjih, ki se jih bodo udeležili?

»V glavnem so nekatere pionirke perspektivne, tako da pričakujemo na slovenskem prvenstvu dobro uvrstitev Carlijeve in Šešerkove v skoku v daljino. Učakar lahko doseže dober rezultat v suvanju krogle, medtem ko ima med mladinci dobre možnosti Hauptman vtekuna 3000 in na 5000 metrov. Predvidevamo, da se bodo naši najboljši tekmovalci uvrstili na peto. morda na tretjo mesto.«

Mnogi bi tekmovali — toda dober rezultat lahko dosežeš le z napornim in rednim treningom! (foto: zk)

Z doseženimi rezultati v tej sezoni niste zadovoljni. Kje je vzrok za slabše rezultate od pričakovanih?

»Lansko leto smo delali s selekcijami, vendar je osip velik, mnogo večji kot v ostalih športih. Tekmovalna sezonaje v atletiki prav v poletnih mesecih, takrat ko gredo učenci in dijaki na počitnice, zato imamo težave s tekmovalci prav na višku tekmovalne sezone. Ostajajo seveda le tisti, ki so vdani atletiki in mislijo resno delati.«

Kako je pa s tekmovalci, ki so dosegali res odlične rezultate v preteklih sezonah — kot so Prstec. Lebar, Zohar, Koren in ostali?

»Ta generacija, ki je ptujski atletiki nekaj dala, je trenutno po svojem stažu med »starejšimi«, saj so fantje pričeli z aktivno vadbo že pred desetimi leti. Prstec in Feguš odhajata marca v vojsko. Koren, kije mnogo obetal v skoku v višino, se misli zaposliti kar pomeni, da bo manj treniral. Čuček je trenutno še aktiven in dela z mladino. Najbolj aktiven je Lebar. ki dosega izredno dobre rezultate v maratonu, Milan Žohar je aktiven, medtem koje Boris po zaposlitvi atletiko popolnoma opustil. Tako smo trenutno v menjavi generacije in precej let bomo pKJtrebovali, da bomo dobili spet tako dobre atlete, kot so bili omenjeni fantje.

Prstec sicer še trenira, vendarje zaposlen in to ga ovira pri treningih

— trenirati je treba dvakrat na dan. da bi pa delal pod strokovnim vodstvom in ob primerni štipendiji — za to nimamo dovolj denarja. Poleg tega je bil poškodovan, zato letos tudi ne dosega boljših rezultatov. Pričakujemo, da bo v vojski spet treniral in se potem vrnil na atletske steze. Prstec je star 23 let.,to pa pomeni za disciplino tek na 4(X) metrov

— do.seganje najboljših rezultatov.«

Upajmo torej, da se bo Miki Prstec vrnil med dobre tekmovalce, seveda si to želimo tudi za ostale. Če pa se ne bodo vrnili kot tekmovalci, si želimo, da bi svoje znanje prenesli na mlajše kolege m jih navduših za atletiko. N. D.

Milena Bele republiška prvakinja

Minulo soboto in nedeljo. 8. in 9. septembra je bilo v Celju in Kranju republiško prvenstvo v atletiki za starejše in mlajše mladince ter mladinke. Na njem je sodelovalo nad 200 atletov iz vseh krajev Slovenije. .Med njimi tudi nekaj atletov TVD Partizana Ptuj.

Največji uspeh je dosegla MILENA BELE. ki je v kategoriji mlajših mladink v Celju preskočila v skoku v višino 162 cm in prejela zlato odličje. Miša Kramberger pa je s 145 cm pristala lia trinajstem mestu.

Vesna Carli je skočila v daljavo 461 cm in zasedla osmo mesto. Štafeta Ptuja 4 x 100 m je osvojila šesto mesto, a 4 x 300 m pa sedmo. Ostale tekmovalke in to Marija Šešerko, Urška Kerbler, Metka Toplak. Suzana Rimele in Jani Učakar. ki so nastopile v Celju pa so v svojih kategorijah zasedle posamična mesta od sedmega do trinajstega.

OP

Ponovno plavalni tečaj za odrasle

V plavalnem klubu Toplice nadaljujejo s prizadevanji, da bi čimveč naših delovnih ljudi in občanov naučili ve.ščin plavanja. Tako so tudi sedaj v teku priprave na novi plavalni tečaj za odrasle. Seveda pa potrebujejo dovolj kandidatov. Vsi, ki se želite naučiti plavanja, se lahko vsak dan med 8. in 9. uro prijavite na sedežu občinske zveze za telesno kulturo v športni dvorani Mladika, ali pa po telefonu 771-745.

1. k.

OPEKARNA pnu/nuj

objavlja

JAVNO DRAŽBO

za prodajo rabljene opekarske opreme in gradbenih objektov za rušenje v obratu Janežovci, ki bo 21. septembra 1979 v prostorih obrata Janežovci s pri-četkom ob 9. uri. Seznami z izklicnimi cenami osnovnih sredstev ter opreme, ki bo prodana, lahko dvignete od 18. septembra dalje v komercialnem oddelku Opekarne Ptuj, Žabjak 1.

14 - ZA RAZVEDRILO

13. september 1979 —

EDNIK ~ september 1979

OGLASI IN OBJAVE - 15

REPORTAŽA S PRVE SLOVENSKE RAZSTAVE KONJ

Hoj, konjiček moj!

Veliko je bilo konj, še več obiskovalcev, v soboto, 8. septembra 1979 na starem sejmišču ob Ormoški cesti v Ptuju, na prvi slovenski razstavi konj. Konjerej-sko društvo Slovenije, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in V TOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani so to raz.stavo pripravili. da bi proslavili dva pomembna jubileja, kajti letos bo bo minilo 45 let odkar je konjerejsko društvo dravske banovine pričelo sprejemati kobile v rodovnik in 15 let dela v žrebetišču.

Dopoldan je posebna komisija konje ocenila in izbrala od vsake pasme tri najlepše. Razstavljenih je bilo 42 konj, različnih pasem žrebcev, lipicanskih kobil, ka.sa-ških kobil, hanoveranskih kobil, hallinških kobil, slovenskih hladnokrvnih kobil in žrebcev ter noriških kobil.

Ob 11. uri je razstavo odprl dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj in toplo pozdravil vse goste in obiskovalce, med njimi tudi predsednika predsedstva SRS Viktorja Avblja. Za njim je povzel besedo general podpolkovnik Branko .lerkič in govoril o pomenu konj za ljudsko obrambo. Poudaril je, da moramo skrbeti za to, da bomo imeli dovolj konj. saj bi po našem konceptu splošnega ljudskega odpora rabile konje oborožene sile. rabili bi jih pa tudi v kmetijstvu za pridelovanje hrane in konjsko meso za prehrano prebivalcev in oboroženih sil.

Obiskovalce, tiste, ki ki so

prišli iz gole. zdrave radovednosti je najbolj pritegnil jahalni program. Z navdušenim ploskanjem so spremljali umirjeno eleganco konj in vzravnano držo jahalcev. Med njimi sta nastopila na belih lipicancih po oceni strokovnjakov najlepši pasmi konj na svetu, tudi dva trenerja dresurnega jahanja u znane kobilarne v Lipici.

»Razstavili smo takšne živali, ki bi jih lahko pokazali tudi na največjih razstavah,« je povedal dr. Jože Jurkovič. profesor na VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, potem, ko so lastniki najlep.ših konj dobili pokale, zaslužni konjerejci pa priznanja. S to prvo slovensko razstavo konj, so prireditelji želeli položiti obračun minulega dela. obenem pa nakazati, kako

naj se konjereja razvija naprej.

Danes po naših cestah »rezge-tajo« samo še »jekleni konjički«. Za njimi ostaja zadušljiv oblak izpušnih plinov; napajajo jih z litri vse dražjega bencina in pobirajo davek človeških življenj. Zahteva našega časa so in del našega življenja. Tiste »ta prave« konje, so že čisto izpodrinili.

Tudi brazde na njivah danda

nes vse pogosteje obračajo s traktorji, s konji orjejo samo še na težko dostopnih hribovitih kmetijah. Konjsko meso je redka izjema na našem jedilniku. Mesnice, kjer ga prodajajo, .so navadno v kakšnem oddaljenem delu mesta, gostinske lokale s konjskimi specialitetami pa še težje najdemo.

Tudi konjev za šport in rekreacijo pri nas ni veliko. Za ta šport samo ljubezen do konj ni dovolj, potreben je še precej globok žep in veliko prostega časa.

Mar je res že napočil čas, ko bo mladež poznala konje samo iz slikanic živalskih vrtov in cirku-.sov?

Sobotna razstava je bila resnično velik dogodek za vse ljubitelje konj in še posebej za Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju. Na področju obdravskega zavoda jc rejski center za slovensko hladnokrvno pasmo, mimogrede, tukaj imajo kar 82,'2 odstotka vseh rodovniških kobil te pasme, zato .so se prireditelji odločili, da bo prva slovenska razstava konj prav v Ptuju.

Besedilo in posnetki: VK

(iosti na sobotni prireditvi, med njimi tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije

Lipicanci, najlepša pasma konj na svetu

V Selah je zapel klopotec

čeprav koledarska jesen še ni potrkala na vrata, so v nedeljo v gostilni Srečka Svenška v Selah

pripravili pravo ,,praznovanje jeseni". Lepo vreme in pa znana gostoljubnost gostiteljev je tja privabilo

mnogo ljudi od blizu in daleč. 1

Največ zanimanja je vzbudil i klopotec mojstra Ivana Vidoviča, ki ga je izdelal prav za ta dan, pa '!

tudi naslednje dni so se ob njem i ustavljali mimoidoči in občudovali to resnično mojstrovino. Klopotec

tehta prek 100 kilogramov, krila pa )

so dolga 2,90 metra. Mojster Ivan |

Vidovič in Jože Krajnc, ki mu je pri j delu pomagal, sta porabila za izde-

lavo nad trideset dni. Jasno je, da i

tako delo zahteva mnogo trdne vo- j

Ije in potrpljenja. !

i

Klopotec poganja elektromotor ; in ko se krila zavrtijo oživijo tudi plesalci na vrhu in razni leseni kipci

ob strani klopotca, ki prikazujejo i

nekatera kmečka opravila, od žaga- i

nja drv in tako dalje. Kot smo že :

omenili je klopotec resnično prava ;

mojstrovina in Ivan Vidovič sicer ;

znani mojster iz Barislovec je nanj I

upravičeno ponosen in si zasluži j

vso priznanje! j

JB

Aiojster Ivan Vidovič s svojim „velikanom"

V tednu od 3. do vključno 10. septembra so miličniki postaje milice Pluj in oddelkov posredovali le v dveh prometnih nesrečah in v enem požaru. V nesrečah je bil huje poškodovan otrok in v drugem primeru voznik. Materialna škoda je neznatna, vzrok nesrečam pa je bil prehitra vožnja v prvem primeru in v drugem neprevidnost otroka na cesti.

Sicer pa so imeli tudi tokrat miličniki precej dela. Žal še zmeraj ugotavljajo, da je vse več voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, tudi tistih, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja je precej več kol prej. Glede na to smo lahko kar zadovoljni, da ni bilo še več prometnih nesreč.

Precej dela so imeli miličniki tudi pri kontroli prometa v ožjem mestnem jedru. V Lackovi ulici so se vozniki že skoraj navadili na prepoved vožnje, precej več kršitev je na cestah, kjer je enosmerni promet — čeprav je ta odredba že dalj časa v veljavi.

Tudi komunalni nadzornik ima na parkirišču ob Mercatorjevi blagovnici polne roke dela. Večina vozil sploh ni opremljena s parkirnimi urami, kol to zahteva prometni znak pred vhodom na parkirišče. Vse kaže. da bodo bolj zalegle denarne kazni, kot omenjeni znak.

ZAPELJAL S CESTE

V soboto. 8. septembra ob 13.35 se je zgodila nezgoda na blagem ovinku v Budini. Voznik osebnega avtomobila V. Z. iz Bukove je zaradi neprimerne hitrosti in naj.verjetneje tudi zaradi vinjenosti zapeljal s ceste in se pri tem lažje telesno poškodoval. Na vozilu je le za okoli 13.000 din materialne škode.

GORELO V STAROŠINCIH

V noči od ponedeljka na torek 11. septembra je začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Gajšta iz Starošinc 41. Kljub razmeroma hitri intervenciji okoliških gasilcev je v celoti pogorel lesen skedenj in ostrešje nad hlevom. Govedo in svmje so pravočasno rešili, žal paje zgorelo vso orodje in premičnine, ki so bile v skednju. Domnevajo, daje prišlo do samovžiga vlažne krme. Škode je za okoli 300.000 dinarjev.

OTROK POD AVTOMOBIL

V soboto, 8. septembra ob 19.05 seje zgodila huda prometna nezgoda v Penšonovi ulici v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Mirko Zorko iz Gorišnice 32 je peljal po Peršonovi ulici proti

mestu, ko mu je pred avtomobil nenadoma skočil otrok S. B. iz Ptuja. Kljub zaviranju voznik nesreče ni mogel preprečiti. Otrok je pri trčenju dobil hude telesne poškodbe.

— OM

15. SEPTEMBRA 1979

Brigadirji

veterani zbor v Ptuju

Ob letošnjem četrtem prazniku krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica se bodo brigadirji — veterani republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, z območja občine Ptuj, zbrali na četrtem udarniškem dnevu. Za tokratno delovišče so izbrali rojstni kraj narodnega heroja Lacka, kjer bodo delali pri izkopu jarka za vodovod v Kicarju.

Brigadirji — veterani želijo s svojim delom počastiti spomin na narodnega heroja Lacka in na vse padle borce, aktiviste in sodelavce Slovenskogoriške-Lackove čete. S svoiim delom pa želijo vgraditi tudi delček k uresničitvi dolgoletnih želja in potreb vaščanov Kicarja, da priteče zdrava pitna voda v njihove domove.

Brigadirji veterani bodo delali skupaj z brigadirji mladinske delovne brigade krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, v soboto, 15. septembra 1979. Zborno mesto za skupen odhod na delovišče je ob 7. uri zjutra> na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju. Po končanem delu na delovišču bodo brigadirji veterani preživeli z brigadirji mladinske delovne akcije krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica v Podvincih. Zvrstila se bodo športna tekmovanja in razgovori o minulih mladinskih delovnih akcijah, na katerih se je kalila in obhkovala mlada generacija Titove Jugoslavije.

Brigadirji — veterani, ki se želijo udeležiti delovne akcije naj to takoj sporočijo občinski konferenci ZSMS občine Ptuj.

FB

GOBE ŠE NISO ŠLE PO GOBE

Šampinjon velikan

Bel kot sneg, okusen kot pečenka, bi porekli gobarji tej gobarski trok Knlomunu I iitari^ti ^Kntn* ID«) ^

Sadovom, kijih ponuja že kar jesensko razpoložena narava, sot, pridružile tudi gobe sampinjoni. Nič nenavadnega, boste porekli r paje med njimi tudi nekaj gramov več kot pol kilograma težak .^iairinf njon paje to že nenavadna teža za to vrsto gobjega rodu. GobarsV. sreča seje nasmehnila Kolomanu Lutariču iz Ptuja. ^

Ker so rastišča gob običajno skrivnosti, naj zapišemo, daje bil t, šampinjon najden na širšem območju Ptujskega polja.

Zlati par V Ptuju

Na magistratu v Ptuju je bila v soboto, 8. septembra zopet slove?, nost razglasitve za zlatoporočenca. Petdesetletnico skupnega življeni, sta prišla svečano potrdit MARTIN in ROZA PIŠEK iz Poljske cei 36 v Ptuju. K S Ivana Spolenjaka.

Martin je bil rojen 5. novembra 1904, ves čas delovne dobe je bil

Martin in Roza Pišek med svojimi dragimi v poročni dvorani na matičnem uradu v Ptuju Foto: Langerhok

delavec v tovarni. Roza. roj. Vidovič 26. avgusta 1905 paje bila uradnica pri odvetniku, doma pa gospodinja kot so zaposlene žene in matere še danes. Imela sta 4 otroke, danes se veselita ob 8 vnukih, prepričana pa sta. da se bosta veselila še ob pravnukih.

Rodile so:

Silva Fridauer. Nova vas 54 — deklico: Danica Pšajd, Krčevina 50 — dečka: Branimira Šilak, Ziherlova ploščad — dečka: Stanislava Zamuda, Gorišnica 155 — deklico; Frančiška Mlakar. Lancova vas 73 — dečka; Marta .Mohorič. Derbetinci 7 — Viktorijo:'Albina Obran, Zavrč 11 — deklico; Ivanka Kosi, Radoslavci 7 — Boštjana; Stanka Kukovec. Krušenci 56 — Eveli-no; Olga Fridauer, Sp. Leskovec 13/a — dečka; Tanja Kumer, Svetinci 38 — deklico; Katarina Goričan. Savci 35 — dečka; Angela Mohorko. Rodni vrh 6 — dečka; Milena Filipič, Desnjak 49 — Marjano; Ljudmila Vince-tič. Trnovec 20 — Majo; Nada Antolovič. Ciril—Metodov drevored 9 — deklico; Zora Brenko-vič. Panonska 1 — Anito; Elizabeta Hliš. Majski vrh 2 —- dečka; Matilda Zakelšek. Dol pri Sto-percah 11 — deklico; Jožica Beranič. Apače 111 — Boštjana; Sonja Fajfar. Miklavž 68 Viktorijo; Zdenka Rajšp. Velika Nedelja

— deklico; Helena Žganjar. Godeninci 48 — dečka; Elizabeta Vilčnik. Nova vas 123 — dečka; Marija Ivanuš. Stojnci 138

— dečka; Ljudmila Šturm. Mi-hovce 43 — deklico.

POROKE:

Alojz Cimerlajt, Starošince 4? in Zdenka Kalčič, Starošince 48: Branko Sitar, Kungota pri Piuju 157 in Marija Kokot, Tibolci n Dušan Dodlek, Apače 296 m Anica Stergar, Krčevina pri Vur-berku 82; Roman Štabuc. Rače. Šalamunova 15 in Ema Rihtar. Prešernova 20/a;- Zvonko Bru-mec. Skorba 54/a in Marija Peršoh. Mihovce, 31; Anton Kump. Maribor, Čanžekova 2 in Jožica Košar, Stražgojnca 51: Franc Škrofič, Kungota pri Ptuj" 59 in Neža Trafela, Kungota pn Ptuju 59.

UMRLI SO:

Ana Lončarič, Dežno 37 pn Podlehniku, roj. 1908, umrla avgusta 1979; Franc Konda.Cir« — Metodov drevored 5, roj. 192' umrl 5. septembra 1979; Ljud^' Pečnik, Slovenski trg 2, roj. umrl 5. septembra 1979;' Aloj Krojsl. Krčevina pri VurberK" 52. roj. 1920, umrl 7. septemb« 1979; Veronika Žgalin, Srbski^ 2. roj. 1909. umrla 6. septembra 1979; Frančiška Matjašič, Zag^^^' ci 2, roj. 1909. umrla 8. septen^ bra 1979.

TEDNIK

izdaja zavod za časopisno in J^l sko delavnost RADlO-TEDJiJ 62250 Ruj, Vošnjakova 5. P^ predal 99. Ureja uredniški kole^ ki ga sestavljajo vsi novinarji^|^|. da, direktor in glavni urednik ^ HAEL GOBEC, odgovorni uredn FRANC FIDERŠEK. Urednik) uprava Radio-Tednik telefon . 771-261 in 771-226. Cel«"^ naročnina znaša 200 dinarje^'p|< tujino 300 dinarjev. Žiro račuf^.T^ Ruj 52400-603-31023.1'^ CGP Mariborski tisk. Na po^v zakona o obdavčevanju pro'^.^ in storitev v prometu spada NIK med proizvode, za katere olačuje temeljni davek od p""®"^ Droizvodov. ^

T-.- • 'i-viv^m .

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh