Menim, da je federacijo s federativnimi odnosi, kot jih je dolo�ila ustava iz leta 1974, potrebno braniti pred napadi tistih, ki trdijo, da so federativni odnosi vzrok za krizo Jugoslavije, zaradi �esar bi �eleli okrepiti elemente centralizma in unitarizma.
Upo�tevati je potrebno, da imajo jugoslovanski narodi dvojno izku�njo v prizadevanjih za skupno dr�avo. Prva je iz �asa, ko so bili razdeljeni v razli�nih dr�avah in so te�ili k zdru�itvi, da bi la�e varovali in razvijali svojo samostojnost in nacionalno identiteto. Druga pa je iz biv�e unitarne Jugoslavije, ko so kljub velikim upom, ki so jih narodi polagali v zedinjenje, vladali odnosi nacionalnega zatiranja in neenakopravnosti. Jugoslovanski narodi so bili proti razbijanju Jugoslavije, ampak so jo �eleli preurediti iz unitarne dr�ave v federacijo.
Zato je logi�no, da je bila federativna ureditev Jugoslavije ena izmed temeljnih pridobitev narodnoosvobodilne borbe.
Sklep je torej nedvoumen: Jugoslavija je v �ivljenjskem interesu jugo�slovanskih narodov, vendar pa ne kakr�nakoli Jugoslavija, ne centralisti�na in unitarna, ampak samo federativna, v kateri je zagotovljena samostojnost in enakopravnost narodov.
Jugoslovanska federacija je nastala na osnovi uresni�ene pravice do samoodlo�be, ki vklju�uje tudi pravico do odcepitve. Narodi so samoodlo�bo uresni�ili tako, da so postavljali med NOB temelje vsak svoje dr�ave in so se na podlagi sklepa v Jajcu o graditvi Jugoslavije kot federacije izrecno izrekli za zdru�itev v federacijo.
Sestavina samoodlo�be je uveljavljena dr�avnost naroda. Narod, ki si gradi svojo dr�avo, se svobodno povezuje in zdru�uje z drugimi narodi, zaradi tega vklju�uje pravica do samoodlo�be tudi pravico do odcepitve.
V nasprotju s tako opredeljeno pravico do samoodlo�be je teorija o njeni konzumaciji. Tisti, ki trdijo, da so jugoslovanski narodi pravico do samoodlo�be porabili, ko so se zdru�ili v federacijo, ne razumejo notranje logike pravice do samoodlo�be, ki mora ostati trajna pravica, ker bi sicer prenehala biti to, za kar je opredeljena. Teorija konzumacije pravice do samoodlo�be je objektivno v prid zastopnikom unitarizma.
Motiv za zdru�itev v federacijo je za vsak posamezen narod in za vse skupaj: ohraniti in dalje razvijati nacionalno samobitnost in samostojnost ter enakopravnost z drugimi narodi ter zagotavljati skupne interese.
Ta motiv je bil za Slovence vedno v ospredju. Slovenci so �ivljenjsko zainteresirani za jugoslovansko federacijo, ker so v njej prvi� v svoji zgodo�vini uresni�ili pravico do samoodlo�be.
Slovenci so se zavestno izrekli za Jugoslavijo obakrat, ko se je odlo�alo o njeni usodi: tako 1918. leta, ko je nastala prva jugoslovanska dr�ava in je bila uresni�ena dolgoletna �elja po zdru�itvi, in med narodnoosvobodilnim bojem, ko je nastala nova Jugoslavija.
Ko se - v lu�i priprav na spremembo ustave SFRJ - zavzemam za samostojno Slovenijo v federativni Jugoslaviji, imam pred o�mi na eni strani zgodovinsko pot uresni�evanja samoodlo�be slovenskega naroda in zgodo�vinski interes jugoslovanskih narodov, da �ivijo zdru�eni v federaciji, na drugi strani pa naravo federacije kot oblike dr�avne ureditve.
Slovenski narod si je med skupnim narodnoosvobodilnim bojem jugo�slovanskih narodov zgradil svojo lastno dr�avo in s tem stopil v krog suverenih narodov, kot se je glasilo sporo�ilo Ko�evskega zbora oktobra 1943. Hkrati je stopil v federativno zvezo z drugimi jugoslovanskimi narodi.