logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ÎSSN035Q-5501

«I kom^c tMhia

Pretežno oblačno in suho bo. Otoplilo se bo.

51 let

žtevilka 10

četrtek, 11. marca 2004

300 SIT

IMIIIO

IlilJ^KJIv

MIC v Velenju je primer dobrega partnerstva

Če hočemo preživeti, moramo slediti trendom

Pravica do svojega slogo tudi na starost!

V Šmartnem ob Paki je na snegu botje »plavala» Mura. (Foto: S. Vovk)

Spet preložitev prvenstva

<)bílnť}>a snej^i so se n:ijmiir\j rn:nes«lili n<)|>i)met;jši v vtKistMi tekm<»V!inja pne nc^^onietne li^. fúir tri uvodne tekme spomladanske^^a dela sp hile prekinjene, nenioi^oče razmere za i^n» pa so bile tudi v Smartnem oh Paki, Ki^r seje med sne/enjeni iMiij ^cnusla Mura in zmagala s 3 : t).

Da Jim ne bi kdo oćitak daje pnenstvo neregularno, so se v Združenje nogometne lige Si.mobll • Vodafone odločili, da IkkIo preostale tri tekme odigrali že to solmto. 20. krog pa so prestavili za teden dní. Z enotedensko zamud(» se ho tudi drugi del pnenstva v drugi iigi.

Previdno na bankomatih

Komiltínli, ki opravljajo banOno slorilve na hankomaliti. naj bodo pozorni, ali je na banko-iTialu pri reži 7a viaganje kartice oziroma nad lipkovnia) nameićcna kakšna ptiscbna naprava.

Načeloma so namreč bankomat j brez kakršnihkoli dodatkov.

Čipna kamera v napravi prenese sliko na računalnik, tako lahko nepridipravi vidijo, kalcropin kodojc uporabnik viipkai. Pi>lcg lega s posebnim Čilaleem, namei»čonim pod

odpriino za karliœ. preberejo Še magnetni zapis na kartici, polem pa oboje presnamejo na svojo karllco In dvigujejo denar.

Do /daj so pristojne službe odkrile cn tak bankomat, iskanje pa nadaljujejo. Koliko denarja in s kohko različnimi ukradenimi ko-dami so zlikovci letos uspeli dvignili, zaenkrat §e ni znano. Vsekakor pa tisti, ki ste od nedelje na mariborskem območju dvigovali denar, svoje bančne izpiske dobro preverite

V soboto za zgodovinsko finale

Rokomelašl velenjskega Gorenja nadaljuje dobre igre v domaćem prveastvu in pokalu. Njihove zadnje tekme so spominjale na igro mačke z miljo, kajlina

nasprotiii strani s<.> imeli moštva iz druge polovice lestvice.

Na novi veliki mednarodni preizkušanji bodo znova v s«ibo-to, ko se bodo v prvi polfinalni

tekmi pipkala pokalnih zmagovalcev Evropske n)kometne zveze v španskem Valladolidu sestali z Istoimenskim moátvom. Pričetek tekme ho ob 18. uri.

Trener Ivan Vajdl z igralci po-udarja. da ?eíÍjo v ťinale tega tekmovanja. Zato bodo v soboto poskasaii doseči čim bolj ugo den i/Id.

Na pot IhxIo krenili jutri zgodaj zjutraj. Srečno!

■ vos

ZAVAROVALNICA MARIBOR

zaradi komolcev

Na svetovnem atletskem prvenstvu v dvorani v Budijiipešti je .lolanda Čeplak osvojila svojo prvo medaljo na svetovnih prvenstvih - srebrno, z rahlim sijem grenkobe. Znova jo je namreč premagala Marija Mutola a Mozambika, kije že pellč postala svetovna dvoranska prvakinja, lokrat na precej nešporlen način, ki sicer veliki šampionki ne bi smel biti v ponos.

Jolanda je kol običajno narekovala hiter lek, velika tekmica pa ji je lesno sledila in čakala na ciljni napad, 'lose je res zgtKli-

lo. vendar je nekiij deset ineirtw pred ciljno črto Jolando neSport-no ovirala in ji zmedla ritem, lokrat /elo moćna Če p takova, ki je bila šc v zadnjem zavoju prepričana v zmago, tekmice do cilja ni mogla veČ ujeli in jc zaostala /a 22 Slot ink.

Vseeno je bila s prvo medaljo s svetimi ih prvensiev zelo zadovoljna. zanesljivo pa je v sebi že kovala maščevanje. Jc §e lepša prilika zato, kot so olimpijske igre?

Jolandi veljajo tudi naše najlepše čestitke in ie lepše i^elje!

Za vse pač ni la iva narava!

Bojana Špegel

l*rcj!iftji leden sem že pmila o tem. da smučišče v .'íalehi Iťfos .samevri. Ob koncu zapisa sem dopisala, da je veliko vpraíianjey če ho U'los sploh odprto. Na vpra.^anje sem si i a kra t, tako v misli h. od}^a orila nika Ino. Konec koncev je meleorolo.^ka pomlad že nastopila, kljtth olyilici snega, ki nas je zasul iiidi ob koncii minulcf^a ledna. Bojda ^a toliko v marcu ni bilo že vse od leta 1955. V Uirck zjutraj, ko nas je poklical predstavnik Smučarskega kluba Velenje in povedal^ da bodo danes popoldne smučišče odprl ty je bil komentar v uredništvu skorajda lo^en. Saj se hecajo! Datum odprtja hi lahko šel v icak^no knjigo rekordov!

Pa vendarle je treh a na stvar pogledati z več zornih kotov. Smučišče je staro že 30 let. Vanj se ni kaj veliko vladalo, ker še vedno ni razrešeno vprašanje lastništva. Čeprav naj hi denar zo odkup zemljišča pred lei i že bil za^jiovljen, do tegi/ ni prišlo. Denar naj hi hil usmerjen dnigam. Tako mije povedal predslavnik kliiha Jože Silovšek Torej je smučišče še vedno na zasebni zemlji, zaU) se morajo odgovorni na MO Velenje vsitko leUi znova dogovarjati za najem. Poleg tega je dostop do smuČL^ča ozek in težaven. Prav tako vodi po zasebnem zemljišču, zrno tudi z lastnico te^a vsako leto sproti podpisujejo pogodbo, v kateri se dogovorijo tudi za drttge pogoje. Letos, recimo, za dodatno varovanje dvorišča pred vandali. Dejstvo je tudi, du v Smučar-skef7î klubu Velenje ni profesUmalcev, so le lju'

biteiji. ki s\vj prosti Čas in energijo usmerjajo t' delo kluba, ki skrbi za smtiČarski podmladek. In dejsivx) jej da je tehnolo^ja zelo stara, milo rečeno zastarela. Oba snežna topova, kijih imajo v kluhii, sta na popravilu na Koroškem. Popravljena nisia, ker ni pločnika. Smučišče teži nizko, tik oh mestu, kako je v zadnjih zimah s snegom, pa tudi vemo. Premalo ga je ali pa pride pozno kot letos. Zato je veliko vprašanje, ali se smučišče sploh še splača imeti. Dobesedno. Se.splača vlagati v odkup zemlje, ureditev smučine, ki je v zgornjem deht prestrma za začetnike, dogovore za do.vop do smtičišča. Ob vse bolj zelenih zimah? MO Ve-le nje je v tem ča.su postala solastnik liTC Golte^ kamor je vložila precej .sredstev. Zato je resno vprašanje, ali ne hi bilo Mje, da hi raje organizirali poceni prí^vze in cenejše smučarske karfe za mladež iz naŠe občine - oh soji-tuinciranjti ohČine, ki tttdi sedaj vlaga v smučišče v.^alehi - in tako smučanje približali tudi li.stim, ki si to težko privoščijo. Takih pa je v.sak dan več. 7.aio v vse več občinah v Sloveniji stdrvencionirajo nakup .'imttčarskih kart na smučiščih, ki v njihovi lasti ali bližini.

Kakor koli že. v.daleku ho od danes popoldne dalje smučišče odprto, l^oga je pripravljena hrez strojev Stepiali so jo Člani kluba, rw moč pri pregledu na prav.so priskočili upravljavci iz Celjske koče. Se je splačalo? Za koliko dni? Koliko Je to stalo, saj zastonj ni bilo? .Se ljudje, če jim ponudiš smuko v blizini me.Kta le iu in tam, sploh še odločajo zanjo? Vprašanja, kipmvzaprav terjajo odgovore. A ne mojiJt.

Kjer ni nobenega reveža, ni nihče bogat.

(.Slo^vnski pre^vor)

Ugodna

avtomobilska

zavarovanja

m

So dobro preučili igro Špancev?

MEDSTAVHliTVO VEL£IUE • Sttti tr| 35,3320 Valenje, tel.: D2/ 897 50 96

^E R A

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

11. marca 2004

0 lokalne novice

v Tovarni nogavic Polzela bodo še odpuščali

Pol/vlu - S težavami sc srcCujcjo ludi v Jo nc'das'nii zelo uspešni IbvarnI nogavic Polzela. RcSujcji^ pa jih ?al Uulî z odpaú^anjcm dclavccv. V zaCeitu lanskega leta «o zaposlovali 5c 820 delavcev, irenulnnjihSe 715, v kralkempa bod(Uo s levi Iko znižali Scz:^ 75 dclavccv. NajvL-i !cžav imajo zarasli zinanjsanja prc^dajc nogavic na nemikem trgu, ki jc njihov najpomembnejši Irg.

mz

Mesto svetlobe tudi ponoči

Sii^tanj - VobČini So^lanj so se «kíU^íIj za ccknno obnc>vt> javne razsvetljave na podix^fju mesta Saitanj s Polmisinikom ler v zaselkih Ravne In Gaberkc. lu so sc zaradi dotrajanosU pogc^io srečevali z velikimi težavami in slabo voíjooWanov.

Poleg (ega so imele zaradi dolrajanosli ludi žarnice krajši rc^k trajanja, kol bi ga Imele sicer. Posledično je to pomenilo višje slrt^ke vzdrževanja.

PrimerjalnaŠludlja.klsc^joizdebli.jepokazala, daje stare svetilke smiselno zamenjali z novimi in vanje vgradili varCne žarnico. Nak^žba I^jo znašla 211 milijonov lolarjev^sfinancirali pa jo bodo izključno na raCun prihranka električne energije v pe lih Iclih, /.a najugodnejšega pt^nudnika jc bilo na podlagi razpisa izbrano mariborsko podjetje lêlux s ptid izvajalce m šoštanjskim p^idjel-jem Elteli. d. o. o.

Delati priicli prejinji mesec, dela pa naj hi bila predvidoma končana že konec tega meseca. P(xljelje Elekiro C clje naj bi do konca leia obnovilo tudi električne drogove.

mkp

Zakaj semaforji molčijo?

Vťivnjť - V ceniru mesta je kar nekaj semaforiziranili križišč, prav na nobenem pa ni naprav, ki bi Tviïêno sporočale pešcem, da bo njihov prehod čez ceski varen, le so zelo pomembne za vse slepe in slabovidne, ki jih je ludi v šaleški dolini kar nekaj, oh tem pa ne smemo pozabiti na obiskovalce mesta. Zakaj nili en semafor v Velenju nima zvočnih signa kw za prehod z-a pe.^ce, smo vprašali 'Lbncia Brodnika, predstojnika Urada za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje, 'lakole nam je povedal: **Lan-sko loto, koje bilocvrospko leto invalidov, smo v mestu naredili veliko novih klančin v križiščih, da so ta sedaj bolj prijazna invalidom. Na semalorjih pasmo postopnem menjevali zelo drage mehanizme, saj so bili stari že zastareli. Takrat smo namestili ludi smernike za zavijanje v levo. Zal pa nismo namestili zvočnih signalov za slepe in slabovidne. To nameravamou storiti letos. V proračunu imamo za ta namen rezervianih 3.5 SIT, Do poletja bomo objavili javni razpis za oddajo del. zalo računam, da bodo naprave na semalbrje vgrajene še letos."

mbš

Srečanje v()znil<()v reiiaiiltov

Velenje - Llj ubi te Ij i avtomobilov zji am ke renault sose odločili, dav mestu pripravijo prvo uradno srečanje, /godilo se bo 27. marca ob 12. uri pred velenjsko Rdečo dvorano. Najprej si bo-d(5 lastniki vozil izmenjali i>:kušnje in se spoznah med sabo. Potem boéo krenili na pot po mestu: najprej do Inierspara. skozi S-alek. niimti-Spara do krožnega križišča, pa vse do jezera in proti Mn/irju. Peljah se bodo proti Šmartnem ob Paki in se usmerili pnui Polzeli 1er skozi Podvin nazaj proli Velcnju.Topot so .si izigrali zato, ker je samo mesto Velenje premajhno, da bi se vc^zili po njem. Potem sc bodo vrnili v Velenje, kjer bo sledil družabni del srečanja.

Srečanje <>>rgan i žira velenjski član Renault kluba Slovenija. Klub je 18. februarja upihnil že svojo 1. svečko, v njem je preko 70 aktivnih članov in članic, imajo pa tudi svojo .spletno stran, na kateri boste našli tudi več informacij o velenjskem srečanju. Nashw slranijevrtvw.rk.aviomobihzem.com.

■ bš

O odpaclkili na javni tribuni

.Smiirtni) ob l'a ki - Med občani občine Šmartno ob Paki jc novi tarifni pravilniko ravnanju zodpadki povzročil prcccj ne^do vanja. Zaradi drugačnega sistema obračunavanja sose stroški za to storitev za nekatera gosp(Kljnjstva precej pt>večah. Občani naslavljajo mnoga vprašanja, povcziina s to lemo In obračunavanjem siorilve na občinsko vodsiv^j» zato se je to odločlb. da bo skupaj s podjet jem PUPSaubermacher(lzvaj«ilcem) pripravilo javno tribuno, la bo danes {v četr(ck) ob 18. url v dvorani šmarskesa kul-lurncgfl clonw. Na njej pa btxlo poleg obravnave tarifnega pravilnika oziroma sistema obračunavanja spregovorili se o aktivnosti h na področju ravnanja zodpadki nasploh.

■ t p

Primer dobrega partnerstva

Minislor dr. Slavko (JćiIkt ]í) bil zadoNoljen / usposno i/sradnjo modpodjolniškosa izohražmilíK^ři^i (oiilra - DevcílIíMko jc Ircba nadi>ra)(nall - KulUniiikoni In š|K)í Inikoin oinogorili s|)ro)oniljl\(^iš(^ iMo - Vcleiije bo morda dol)ilo starunanjsko skupnost

Mird Zakošek

V pcick jc velenjski pt"«lanec Jožef Kavi ičnik povabil v svojo posiaasko pb^mo v Velenju ministra za šolstvo, spori in znanost dr. SUivka (iabra. Ogledal sije mcdpi^djclniški izobraževalni conter, ki je v zaključni ïm i/gradnje. Bil jc navdušen: Je bil lemeljni kitmen očitno |}<v sbivljen nasolidn»tla. Ibjedo* kàtz, kiiko veliko se da narediti v kntlkvm 6)su. 2xUt lepo je bilo videti vujence, ki tjim iz>'a-jajo svoje praktično delo tako, d;i dokončujejo opremljanje stavbe. Ta primer partnerstva med dr/uvo, občino in gospo« dsirsCvoni Je resnično primer /.{^Iťdneua sodelovanja in vsem Iiihk4» 5iimo čestitam. Vesel sem, <la ttikij v tem okolju razumele l>ist>'o srednjih ki sodijo resnično pod državo, a dejslvr» je, da so namenjene prr)storu, v kii-terein delujejtr.«

Ciabcr je pozdravil stcvihic niv ve načrte, kijih snujejo v velenjskem Šolskem ccntru. »Sicer pii njibove;*a direkt<irja Ivča Kotnika nikoli ne srečam, ne da hi imel <ive ali tri nove ideje. » jc bil konkreten. Seveda predlogi terjajo p^>globljcnc dogcrvore, lo pa velja tudi za županove v 7vc2i 7 načrtovanim visokoSol.skim iztv

braževanjcm.

Minister Gaherscjc sestal tudi z ravnatelji cisnovnih šol. Cio-vorili so prcd\'sein o trenutno najbolj aklualni temi. devet let-ki. Ravnatelji icga okolja jo ocenjujejo kol dobro, pravijo, daje lo projekt, ki dobro leče in gaje Ireba nadgrajevati. Seveda pa bo treba odpraviti nekatere pomjinjkljivc^ii. Tako bo treba zag(5twii i sredstva za prehrano li.stim učencem, ki preživljajo v.šoli dalj Časa. pa nimajo denarja za prehrano. Problem pa so tudi pretežke torlx:. Mini-ster je zagotovil, da bodoSole opremili z omaricami, v katerih bodo lahko učenci pu.ščali pretežke učne pripomočke.

Razglabljali tudi o pobudiih, da In zmanjj^di .število predmetov oziroma ur v osnovno.šol-skcm i/tíbražcvanju. Enotno so ugotavljali, da H bil to «divji eks-perimeni«. «Predmetnik ni pe-skovnik.« pravi SUivkoOabcr in dodaja» da bodo o vsaki spremembi temeljilo strokovno razmislili in zadeve dograjevali, katónih radikahiili sprememb na tem področju pa nc načríujejo, Med takšne bi vsekakor sodilo nadomcv^anjeposamcznili predmetov z drugimi i/venj^olskimi dejavnostmi. Z ravnateljem ve-

Minister dr. Stavko Gaber med pogovorom z županom Srećkom Mehom in poslancema Bojanom Kontičem in Jož'

efom Kavtičnikom

lenj.ske glasbene ^>le mag. Iva-noin Marinom, ki je'/aslopal ludi sliiliSča ûkolii5kih kolegov, sta razmišljala o tem, kako bi del glasbenih programov bolj integrirali vsamo osnovno šolo. Vsi skupaj pa s<i Iskali odgovi>re ludi na vprašanje, kako zagotoviti bolj sprejemljivo delo listim učencem, ki imajostalasi5port-nika ah pa kulturnika. Predstavnica Inátltutxi 7a ekološke raziskave Erieo Velenje dr. (Vetka Ribarič Lasnik je ministra se/-iianila s tegobami, ki jim oncmiv g<íčajo enakopravno konkurira

nje na domaČih in mednarcxinih projektih in z nesmiselnim podvajanjem drage raziskovalne opreme v Sloveniji. Minister je obljubil pomoč, opozoril pa jo je ludi nanizpLse, ki bodo v kratkem izsli in bi lahko na njih konkuriral tudi Erico-

Ob koncu obiska so pozornost namenili ludi ustanovitvi stanovanjske skupine v Velenju. V ta namen naj bi prcobhkovall del obstoječega doma učenctvvVe-lenju. Končna odločilev o tem, se ni bila določena.

REKLI sa ...

Jože Kavtičnik. po.^lanec v sržavnem/boru in član Regijskega i5tudijskega srediSča: «Za decenlralizaeijovi.šjib in VL'iokih šol ler fakultetnih izo-bra^alnih programov se zavzemam. ker se zavedam, dast) visoko strokwno izobraženi kadri gonilo razvoja kraja to re^je, zat(^ moramo v Velenju dobitivisokoi^oLskein univer-

ziletne izobrai^evalne programe. Seveda je veliko odvisno od nas samih, od našega znanja, volje, boienja in sodelovanja, pa ludi od dr/avnili pomoči (ustrezna zakonodaja, finance, kadri...). V Velenju imamo vse pogoje, da ustanovimo visoko šolo za eko tehnologijo, pa ludi fakullelo za-inst rumen talno pedagogiko.«.

Velenje ima Bank Austria Greditanstalt

l^r(^|šnj() sredo so uradno odpr li svoja vraia - Specializirani za poslovanje s pi^cbivalslvorn-Je/ku in Kdcromu križu poklonili po [)()() tisočakov

Mira Zakošek

Na Šaleški 20 a v Velenju nekaj časa obratuje poslovalnica Bank Au.stria Credit anstali. ki je svoja vrata uradno otlprla prejšnjo sredo, »Ob prihoda v Slovenijo smo temeljito analizirali celotno področje in se odločili za enolo ludi v Velenju. »Di smo se usmerili izključno v posle s prebival.st>'om, |x>dJet-jvm pa bo nudila usluj^e celjska enutu, »> jc povedal vodja enote v Velenju Toma?. Šala-mon. ki skupaj s Štirimi sodelavci skrbi za zadovoljstvo varčevalcev. Ponujajo jim cclo-vito ponudbo poslovanja s prebivalstvom, od klasičnih odprtij računov, konkurenčnega kreditiranja do raznih naložb. In kak.šne so njihove prednosti? »Odlična in niznovrstrm ponud* l>si. Nďši delavci so (Hllično usposobljeni svetovalci, taku da se homo vsaki stranki resnično povsem p<»svellli. Za^(»tavljamo

pa ludi zanesljivo poslovanje, sišj smo del sveim nega bančnega koncerna. » pravi Tomaž Šalamon.

Na priložnostni otvoritveni je predscdiiik uprave Bank Austria ( reditanstall Slovenija dr. hVsm-ce Arbar poudaril, da bodo vsi, ki sc bodo ustavili pri njih. dobili resnično vrhunske ťinančne nasvete. Veseli bodo tako tistih, ki denar potrebujejo, kot tistih, ki bi ga radi oplemenitili. »Denar potreinije človekii!« je poudaril. Ob prihodu v novo okolje je Bank Austria Credilinslald p<^klonila Čeka po 51)0 lisočakov velenjskemu RdcCcmu krii^u in Medobčinskemu društvu za pomoč osebam z motnjami v dušesmem razvoju Soj? i t je.

Bank Austria Crcditanstalt jc velik avstrijski bančni koncem s sedežem na Dunaju. Prisotni pa so v 41 državah sveta. Med tujimi bankami zasedajo v Sloveniji največji, 5-odstoini tr^ni delež. Seveda si želijo v novi

Rdečemu križu In Sožitju so poktonili po SOO tisočakov

Predsednik uprave Bank Austria Creditanstait Shvenija France Arhar (ievo) in vodja veienjske podružnice Tomaž Saiamon zagotavtjata dobro bančno ponudbo

enoti te banke v Velenju čimveč varčevalcev,vprvem letu bi jih radi pridobili vsaj 6111). do

konca leta 2007 pa računajo na vsaj 4il0() varčevalcev.

rTTT^iJ^^ tzda|aičasopisna-zak)2rii6ka In RTV

■ÉÉUli^ družba. 0.0.0. Vetenle fzle|a ob čoirtldli. Cena posameznega izvoda je 300 SIT. meseCna naročnina 1.200 SIT. trimesečna naročnina 3.450 SIT, polletna mroCnina 6 650 SIT. letna naročnina 12 600 SIT.

Uredništvo: Sorts Zakošek [dlrâktor], Stane VovK (odgovorni urednik), Milena Krstl£*Pl8nlnc (pomoCnlca ureďniKď), Jar»z Piesndc. Taijana Podgo^eK, špegel (novinařil), Mira ZaKokK (urednica radija), Janfa Košuta-Spegel (tetnCna urednica). Tomaž GerSak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (voflja propagancSe), Saâo KoneCnlk,Jure

BenCnik (Dnspagandista}:

Sede2 uredništva In uprave: 3320 Velen|e. KIdrKeva 2i. p. p. 2Q2. lelston (03) 89817 90. telefax (03) 897 46 43. TRR-NovaLB Velenje-0242&-00201338S4 Email: pi^ss^ascas.si

Oblikovanle In graf. priprava; ř^S Cas d O.O

Tisk: Tmrm SET d.d., ttí^i S 400 izvodov

Nenarotenlti tolograflj In rokopisov ne vračamo!

P^ zaMsnu o DDV ]e&3S' uv(tCen med proizvode informativnega

zrtaiaja za k^re se ptaiufs davek po d,5% znířanf st^p

11. marca 2004

IM^JISS

Nekdanji delavci Name se ne morejo sprijazniti z usodo

Zdaj dobila odločbo o prciu^hanju dol()vri(>i>a vkmm\'\^\ vociria nekdanjih delavrev Nanie- 15 jih bo zaposlil novi lastnik-Presnova Marne bo slekla konec^ prltiodiijcga nies(^(^a

Mira ZakoŠek

Većina nekdaj zapaslcnih de-lavcc^'Namejc zdajžeprcjda odpovedi, drugi pa, hudo ogorčeni, šc niso dvigniii priporočenih pošiljk, v kaicrih se skrivajo njiluwe odpt)vedi.

Dokončne ()dločilvc, kaj bodo sîorili, šc niso sprejeli. To velja ludi zřt že napisano, a Se ne odposlano prijavo Uradu za preprečevanje konipcijc.

Drugače pa je sskupino delav-ccv, lu so na seznamu lisUh» ki jih namerava zaposlili Tonui/. R«)čnik novi lasinik Name. Dogovori o sklenirvi novega delovnega riizmerja so v teku.

Novi laslniknadaljujc zv?wm

potrebnim za prićctek obnove, ki naj bi se /acela koncc prihodnjega meseea. Kol je znano, je prvo nadslropje ponudil v odkup Mesini občini Velenje za potrelTC knjii^nicc- V prilličju bo vkraikem znova irgiwina (lu btv do ludi delali nekdanji dclavci Name) s približno podobno ponudbo, kol sojo Velenjčani poznali doslej, kasneje (po prenovi) pa n^unerava v lo elažo pre-slavili obstt>ječo dejavTU»! MVC (razen irgovine z živili), lorej lekslilno Irgovino in restavracijo, proslorapaboSezanekaj îr-govin, kijih bodo ponudili v najem. V drugem nadsiropjiu kjer je bila doslej rcslavraeija Mami, pa namerava uredili večnamen

sko dvorano, kavarno in svoje píxslwncprostore. Klel bovbo doče namenjena iporcno-rekru-alivni dejavnosli (solarij. filnes), lu bo lokal May way, verjelno tudi ln/cr%ki RaJon, pa mordaSe kaj. Tomaž Ročnik računa, da bo objiova v ccloti sklenjena do konca lelošnjega lela. Novcv»t je tudi preslavilev meslne iržnice, uredili jo bodo na platoju med KSC in Namo.

Prihodnje lelopanajbi slekla na prostoru, kjer so sedaj Tr/ni-ea in MTC^ ter parkirišča, 5e gradnja garažne hišcs50()parkirišči in poslovno-irgovskim eenlromzveč kot 2000 kvadratnih melrnv povrSin.

■ mz

v skoraj vseh programih še prosta mesta

Na Šolskem cenim Velenje so s »slevilom prijav /a vpis v pr\ i letnik srednjih šol za prihodnje šolsko leto zadovoljni - Slanje prijav po šolali v Sloveniji letos le iia s[)letiiiti stranc^li Minisirsiva /a šolstvo, znanost In špori - Pienos prijavnie mo^oe še do 23. marea

T9t)9na Podgoršek

»Sredi prejšnjega ledna seje iztekel rok za vpis v prvi letnik srednje šole v Šolskem letu 2004/21)05, Na šolah Šolskega cenlra Velenje so za novince predvideli 721 prostih mesi.

Kol so povedali, so s številom prejelih prijavzadovoljni. Kljub manjšemu šievilu oirok. ki zaključujejo osnovnosolsko izobraževanje v občinah Velenje, Síiíianj in Šmarino oh Paki. so namreč prejeli približno toliko prijav kol lani ob tem času. Na centru menijo, da so med drugim k temu pripomogla ludi prizadevanja za pridobitev novih izobraževalnih programov, kot sla štiriletni pa'îgram ekonomski tehnik in oddelek športne gim

nazije, prenovljen bo program avtoserviser, ponovili so razpis za izobraževanje v programu eleklrotehnik lelekomunikacij. »Čeprav bomo v dveh programih izobraževali povsem na novo, imamo za oba kakovost ne pogoje ter izku.^nje, primerljive sSt'ilami, kjer izobražujejo dijake in dijakinje v njih že več let.«

Za /daj imajo prosta mesia Še v vseh programih, razen v programu umetniške gimnazije, kjer je prijav več. kol so razpisali prostih mest. Ti kandidati so včeraj opravili že del preizkusit nadarjenosti, ki je predpogoj za vpis, drugi del pa bodo opravili jurri (vpelek).

C) številu prijav po posameznih srednjih šolah v Sloveniji se biido lahko bodtyíi dijaki in nji

hovi starši seznanili jutri (v petek). Tokrat le na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo, znanost in Šport (www.mszs.si). Podrobneje bomo ovpisu spregovorili v oddaji v Wvo, ki jo pripravljamo na Kadili Velerye jutri (v |)«tek) oh 17. uri.

Kandidati, ki so že c^ddali prijavo za vpis v začela i letnik srednje Šole, a so si sedaj premislili, lahko prijavo prenesejo na drugo šolo ali program še do 23. marcii. Do lega dne morajo k)\c sprejeti vse prijave, ne glede na to, koliko so jih že zbrale. Po omenjenem daiumu prijav ne bo več mogoče prenašati vse do zaključnegavpisavmt?»ecujijni-ju in to le na šole, ki bodo imele še prosta vpisna mesta.

Iz obline Šmartno ob Poki

S\ťlo\aníe m

|mhIjotiiikc. (ihilnikc ...

Ko so v občini razmišljali, kako bi poleg predvidenih dveh milijonov SIT v občinskem proračunu za regresiranje obreslnc mere lahko Še pomagali tukajšnjemu malemu gospodarstvu, kmciijskim proizvajalcem

in tudi ostalim občanom pri reševanju vsakdanjih težav, so se domislili pomoči v obliki sve-tovanja na področju linanc, računcwodstva, davčnih zadev, elektronskega poslovanja in opravil glede kmetijskih sulwen-cij. v la namen so se dogovorili za poslovno sodelovanje z Agcncijt> za podjeiništvc^ in obrt iz Lo kovice.

(a v prostorih Mladinskega cenlra v Smarinem ob Paki vsak torek od 8. do 12. ure in

četrtek od 16. do 20. ure že brezplačno pomaga davčnim zavezancem pri izpolnjevanju obrazcev za dohodnino. Še ta mesec naj bi agencija pripravila eno od dogovorjenih delavnic: o e-poslovanju z bankami alt o opravljanju enostavnih računovodskih storitev doma. »Vlog za dodelilev neposredne finančne pomoči, s katerimi se obračajo občani na nas, ne moremo reševali. Ocenjujemo, da je izbrana oblika pomoči glede na možnosii Občine v tem irenulku najprimernejša,« je povedal župan Alojz Podgoršek.

Del denaija za plačilo lovrstne usluge občanom, obri nikom, podjetnikom in društvom bo občina namenila i/ proračunske ptxstavkc za razvoj malega gospodarstva,

I\a čislilno napravo IhhI<» priključili še l)ii/ii slo

ji;ospodinjstev

Ob lanskem občinskem prazniku so v občini predali svojemu namenu čisiilnc napravo. Nanjosožc prikijuûli bli/u 15U gospodinjstev iz vaških skupnosti, v katerih imajo zgrajeno kanalizacijsko omrežje (Rečica ob Paki, del vSmarincga ob Paki in P<idgore), takoj po ureditvi vremenskih razmer pa naj bi jihpri-kljucilišc približno 100. Osami priključitvi, izvedbi, rokih in stroških priključevanja bodi^ go spodinjsiva pred tem seznanili predsiavniki velenjskega komunalnega podjetja.

■ tp

»Če hočemo preživeti, moramo slediti trendom!«

V Kvi zatrjujejo, da v nol)efieni prinuM u ne i>re za i/loeitev podjetja Moliva - Olneslilo v elja /a 19 delavcev v skupnih službah - Nežka ima s\ oje mesto v projektu igradnjc novega [)oslovno-tíí»ovskefta {\v\<\ v cenim mesta

Tatjana Podgoršek

Dogodki v zve^i z velenjsko Namo. zaprtje Erine irgovine s tekslilom Velma v Velenju, obvestilo direktorja Erinega hčerinskega podjetja Moliva Grvjjorja Veriniča, kijev njem med drugim zaposlenim družbe sporočil, »da se je zaradi ukinitve dcselih maloprodajnih poslovnih cmi vi5dsm> družbe odločilo, da ukine vsa delovna mesta na področju poslovnih funkcij družbe 1er preda izvajanje nujnih del zunanjemu izvajalcu,«v/nemirjajo nc le zapwlene v irgovini, ampak tudi tukajšnje prebivalce. Mn(îgo vjirašanj, ki jih je moč slikali na ulici v zvezi s iem,jc povezanih prav z Motivo.

Odgovore naj najpogasieje zast avljena vprašanja smo poiskali pri predsedniku uprave Ure, delniške družbe Velenje Gvidu Omlďdíču. Vkrepi prtsfntkturiranja so vas pred dobrini letom dni vo' dîii k ustanovitvi podjetja \iO' tiva. Vanj ste povezoii pred-vsem trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo teksiHa in nekaj manj.(ih ži^'ilskih prodajaln. Danes, po nekaterih informa' cijah, ielite Motivo izločiti iz skupine Era. Zakaj oziroma s kakšnim namenom ste sphh tLS ta (lovili Mf>/ivo'/ »Naj najprej poudarim, dav nobenem primeru ne gre za

*1zločilev"' Motive. Spopadanje z vse bíílj agresivno in vse večjo konkurenco, globaliza-cija trgov in spremenjeni pogoji poslovanja ob vstopu v EU silijo trgovska podjetja v specializacijo. Tudi v Eri se moramo nenehno spreminjati in prilagajati novim pogojem ter iskati nove priložnosti, če se želimo razvijali. Posledica lega je odločitev, da sla naši osnovni dejavnosti prehrana 1er specializirane Irgovine za dom in gospodinjstvo Adul. Vse oslale dejavnosli smožc ali pa Šc homo preoblikovali. V ta namen smo ustanovili družbo Motiva. Va-njo.smopovezali lekstilne, pa ludi nekal ere prehrambene in neživilske prodajalne, ki za Ero niso strateško pcwembne. Prodajalne, združene v Motivi, so vse podrejene islemu cilju - preoblikovanju. Seveda pa je vsaka od njih specifična in jo je poircbno obravnavali posebej. Lani smojihprc.strukiurirali 12. Večina od njih so postale Erine ťranšize in so ohranile svojo dejavnast, nekaj manjših, na neprimernih lokacijah, smo zaprli in

prtxlali. Poudarili velja, da smo vvseh teh primerih našli rešitev za sodelavce.« Za Motivo iščete strateškega partnerja. Mar ne bi bilo bo-(je, če hi za dejavnost prodaje

Predsećt^ik uprave Ere, de/-n/ske dmžbe Ve/en/e Gvfdo Omladić: »Zaradi konku-renčtwstí se usmerjamo na živilske prodajalne in proda-Jalne za dom in gospodinjstvo Adut«

tekstila, zo katero niste specia' tisti, kot pravite satni, to stori' ii takoj'/ Tako pa danes neka-teri menijo, da ste ubrali bolj prcfinjen način ukinitve dejav' nmri, kot so to storili íastniki velenjske Name? »Družbo smo ustanovili / ambicijo, da bi vanjo vstopali parinerji iz Slovenije in tujine 1er jo ludi kapilalsko okrepili-Prepričani smo» da bi bila lahko takšna veriga tudi razvojno aspcina. Poiskali doIgori")čne-gasiratCvškega partnerja je proces, ne odločitev, ki bi jo lahko sprejeli čez noč. Vsekakor bi bil enslraleiki partner najenostavnejša rešitev, vendar je lakšnih malo. Nenazadnje, leksiQna branža v Sk)veniji kapilalsko ludi ni tako močna, da bi sprejemala tatóne odločitve. Hkrati pa moramo vedeti, da imajo ludi potencialni

parinerji svoje zahteve, ki jih je včasih težko uskladili in so nemalokral povezane prav z zaposlenimi. Skratka, dejavnikov je veliko, zanemariti pa ne gre nobenega od njih.» t^ravite, da znate in da tiuU po-skrbite za svoje delavce. Koli-ko je wposleiùh v Motivi in kaj bo z njimi filede /la obvestilo direfáorja podjetja Motiva (Sre* fiorja Verbuča? »VMolrvi je zaposlenih 112 IjudL Obvestilo velja za 19 delavcev v skupnih službah. Vzroka za sprejeto odK'Miitev sta dva: nedi>seganje planiranih rezultatov v lanskem letu in zmanjšanje števila prodajaln, ki smo jih oddali v fraa^izo, zaprli ali prodali. Sti-delavce, ki delajo v režiji, smo ustno in j'ïisno seznanili o ukinitvi teh delovnih mest V Eri bomo zaposlili vse, ki so se pripravljeni učili in sprejeti n(wc izzive, zalo jim nismo vri>čili odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz pc«lovnih razlogcTV. Uresničevanje strategije Ere namreč lemelji na kreativnih sodelavcih, kijih neprestano za-pc^lujemo v razvoju in na novih projektih. Lani smo samo na teh dveh področjih zaposlili 52 ljudi. Sicer pa bomo za prodajalne, ki so Je v Motivi {teh je v tem trenutku 12), iskali partnerje, ki bodo s kapitalskim vložkom videli priložnost razvoja verige ali pa jih dali v najem.« Katere enote nameravate še ukiniti? Menda je med njimi tudi trgovina Nezka. »V Eri aktivno delamo na 25 novih lokacijah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni Gori. Eden pomembnih projektov je tvorno sodelovanje pri izgradnji novega poslovno-tr^ov-skega dela v centru Velenja. Prav v tem delu smo lastniki nekaj lokalov in med njimi jc ludi Nežka. In ta ima v tem projektu svoje mesio.«

Trgovina Nežka ' njena prihodnost bo odvisna od usode

mestnega središča

UTRIP

OD DO TORKA • ÇV|€T IN DOMOVIIMA

Sreda. [i. marra

Poslanci so pozvali vlado, naj končno ukrepa proli odgovornim pri poslovanju in prodaji banke SIB in družhe Orion, vladna večina pa jc zavrnila predlog (Opozicijskih pt^slanccv za odstavitev državne tožilke /denkc C'crar, ki naj bi bila odgovorna. da se lak^ni primeri prepočasi razrešujejo pred sodiščem.

Kol jara kača se nekaterim nekdanjim državljanom nekdaj skupne domovine vlečejo razne krivice. To velja tudi za nekdanje varčcvalcc LB iz drugih republik. ('lani združenja /a zaà^iio deviznih varčevalcev Bil I sc bodo tako 11. marca zbrali pred slovenskim veleposjanij^ivom v Sarajevu, predsedstvom Bil I in svetom ministrov, ker sc vprašanje starih deviznih viog Ljubljanske banke sploli nc reáuje. Po podatkih /druženja kar 245 tisoč prebivalcev Bili od Ljubljanske banke in Invcstbanke Beograd zahteva milijonov dolarjev. Velike so seveda tudi zahteve hrvaSkih varčevalcev. Nekaj jih je celo uspelo na sodišču. Tako naj In bila 30. marca po odloku sodilča v Osijeku javna dražba, na kateri bosta prodani nepremičnini v lasti nekdanje Ljubljanske banke v tem mcslu. kupnina pa naj bi bila namenjena tistim varčevalcem, ki so tožbo dobili. Oh tem je zanimivo, da jc visoko trgovsko sodišče i/ Zagreba v primeru IPK. ki je prav tako iz Osijeka, razsodilo v prid LB. Z denarjem, ki ga IPK Osijek dolguje Ljubljanski banki, bi ta lahko poplačala nekatere hrvaške devizne varčevalce. Toda problem sc vleče že leia in medlem, ko »vC' liki možje« lehtajo, kako urediti skupne dolgove, »mali ljudje« ne morejo do svojih prilirankov, ki so jim morda celo življenjsko pomembni. Cini/em brez primere.

Srbski parlament je potrdil vlado, ki jo je dva meseca po predčasnih volitvah v torek predstavil mandatar, predsednik Demokratske stranke Srbije Vojislav Koštunica.

Ameriški senator iz Massac-husettsa John Kerry je v lorek prepričljivo premagal edinega piet'ftialega tekmeca za osvojitev predsedniške nominacije demokratske stranke, senatorja Johna Edwardsa. Amerii^ki predsednik (icorge Bush je po telefonu Kerr>'ju čestital za predvideno kandidaturo, vendar gaje nato že na prvem javnem shodu kritiziral, da iz dneva v dan menja stali-^a.

Čcirick. 4. luarca

Medtem ko vlada razmii^lja, kako povečati davke, tudi liste iz dobička, pa drugače razmišljajo davčni svctovalci, ki Že opiizajo, da se nekatera podjetja selijo v lujino, Dru.^tvo davčnili svetovalcev se z<ito zavzema za znižanje <^bdiivčitcv dobička s 25 na 20 odstotkov.

Manj kol Štiri leta od asianovit-veje Stranka mladih Slovenije pred resnim razkolom, saj se pojavljajo kritike na račun predsednika Dominika S. (''ernjaka in glavnega tajnika Jožeta Voz-Ija. Vodja poslanske skupine SMS-a Igor Stemberger in podpredsednik stranke ladej Slap-nik sta izrazila več kritik na račun vodenja stranke. Sodu so izbili dnozadnji poskusi (emjaka, da bi zamenjal Štembergerja.

Kot .sc neuradno siiši, bo Franjo Bobinac, prvi človek (lore-nja, spomladi prevzel vodenje /druženja Manager. Tako naj hi v teh dneh sklenil upravni od-borzdružcnja. Sicer pa (rorcnjc in Istrabenz združujeta znanje in kapital za nastop na trgu električne energije. Nekatere je to preccj presenciilo, posebej še. ker je Ivan AtelŠck pred Časom močno kritiziral sedaj prvega moža Istrabenza IgorjaCioloba.

Ljubljanski mestnisvct je navkljub protestu opozicijo odložil dokončno odločanje o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije do odločitve ustavnega sodišča.

IVick. 5. marca

Delodajalci so načťiloma pristali na predlog vlade o znižanju davka na plače in povišanju bruto plač za pet tisoč tolarjev, Do

kler pa dogovor ne bo podpisan, sindikati 5e naprej grozijo sstav-kami.

Komu bo pravzaprav namenjen referendum o íehničnem zakonu o izbrisanih, če nc bo odločal o ničemer, se vse bolj sprašujejo tudi tisti, ki bodo to plačali. Vsekakor je to drago merjenje politične moči vodilnih strank LDS in SDS. v katerega so hcue ali nehote vpleteni tudi volivci in delavci, ki takSnc cirku.se plačujejo. Kakšnih 620 milijonov jc za do-kaziïvanje moči res veliko.

Sobota. 6. marca

Evropska akademija znanosti in umetnosti je slovenskemu predsedniku Janezu Drno%'šku podelila častni naziv senatorja akademije.

V Kopru so na ustanovnem zboru stranke Slovenija je naša za pred.scdnika izvolili koprskega /upana Borisii Popoviča. Taje ob izvolitvi dejal, da jc napočil čas za mťjdemo, neodvisno, sredinsko usmerjeno politično silo, ki jo bodo odlikcwalc demokrat ičnost, sol id a mos t, st rpn ost in usmerjcno,<>l v prihodnost. Osnovno vodilo stranke je *^'sl za enega, eden za

Poslanci SLS so predlagali, naj 15. september postane praznik priključitve Primorske Sloveniji. To naj bi bil naS odgovor italijanski razglasitvi K), februarja za dan spomina na žrtve fojb in eksodus istrskih Italijanov. Župani primorskih občin pa predlagajo, da postane 26. april dan spomina na fašistično nasilje,

[^(k*lia. 7. marc a

Premier Anton Rop je uvedbo cvra in izpolni cev schcngen-skih zahtev označil za najpo-membnej.^a projekta slovenske vlade. Prcdsednikvladc jezaav-strij.ski časnik Kurier dejal, da naj bi Slovenija evro prevzela leta 2(107, ko naj bi I'rf^enem izpolnila schcngeaske zahteve.

Na deželnih volilvah na avstrijskem Koroškem so ponovno zmagali svobodnjaki. Za rPO - zdajšnjega deželnega glavarja Jorga Haidcrja, naj bi gla-

so\'a]o 42,7 odstotka volivcev Poiiťdcljck. H. mar< a

/enske vsega sveta imajo 8. marca svoj praznik. Zamisel o mednarodnem dnevu žena jc naslala v začeiku 20. stoletja v socialističnih sirujah kot poziv k enakopravnosti žensk. Ťlenske namreč niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini drŽav že imeli moški, ki st^ svoj dan praznwali kar 1. maja. Dan, posvečen ženskam, se je sicer od začetka 20. stoletja praznoval skoraj \'Siiko leto, vendar ob različnih datumih, šele leta 1977 pa je (teneraina skupščina O/N z rcsolucijo doli>či]a H, marce kot mednarodni dan žensk

Razprtije med celjskimi zdravniki in nekdanjim direktorjem bolnišnice Samom Fakinomse bodo končale veije I no brez s(^d-ne^ epiloga. / izvensodno poravnavo naj bi se tako ki>nčal postopek naccljskcm sixlifiču, kjer Samo Fakin zaradi obrekovanja toži bolnišničnega ortopeda Matjaža Sajovica, toži pa tudi predstojnika otredkega oddelka Jožeta Robido. Zdravnika naj bi se Fakinu tudi opravičila.

Torek. 9. marca

Ali je JerovSkova komisija zlorabila svoja pooblastila, koje na Policij.ski upravi v Kranju preverjala» ali policija prisluškuje po,slancu SDS Pavlu Ruparju, kol trdijo nekateri mediji? To je ob aferi op<tdkup(7vanju, ki se je spletla okoli Pavla Ruparja, postalo pomembno vprašanje. Zato je član Jerov.škove komisije Bojan Kontič predsedniku Je-roN'sku predlagal obravnavo zapisnika o opravljenem nadzoru piH^blaščene skupine komisije.

28, januarja naj bi namreč policijsko upravo Kranj obiskali trije člani komisije, dva i/ vrst SDS (Jenw.šek in Mirko Zamcr-nik) in Prane Kangicr iz SLS. Zahtevali naj bi vpogled v zakonitost uporabe posebnih metod in .^edstev, v tem primeru prisluškovanja, sledenja in tajnega odkupa predmetov v zvezi z Ru-parjem.

Močno začinjen predvolilni golaž

Razna preti i'oli/na opru\il<f so se pri nas očitno začela tokrat zelo zgodaj! Karkoli se zgodi, vsemu damo nekako predrolilrji peCai. iMvka to ovita demici^ desnica hvicu pozicija opoziciji, opozicija vladni slntnL Ko fe mislimo, da je neh/terim res kaj mar, du hi delavci z nizkimi prejemki dobili malo več, slišimo, du je to k predvolilna akcija. Enako, ko gre za />reiskijve kííksnih očiianih nepravilnosti In ko kdo česa ne naredi, je -jasno ' tako zato, ker smo vpredvolQnem času. Vw sodijo celo interpelacije, h/drovske fyoteze. sprejemanju progrrmiov gradnje cest. Nekatere od teh tako imenovanih predvolilnih potez so ta-kc. da se mi navadni državljani rvs poàitimo rtekuko kot vol L Ceh vladni sklep, da bodo nekatere d tužbe oprosiili plačexrinja prispevka za obremeniti^- okolja, nekateri opredeljujejo za pred-volihu ukrep. Pri tem se jc uresničilo, na kar je minister Kopač opozarjal že na konferenci o hikovosti v Wenju, ko je nif\ edel res ogromno vsoto, ki hi jo monda za (a namen odvajati to\'ama celuloze v Kiýkem. Malo črtdno se nekaterim oh tem zdi, da so se v tej dndbi podjetij ki lx>do de leme tovrstnih olajšav, zna.ýla tndipodjetja, ki stojijo zelo dohiv. ki kujejo ogromne dobičke. Kol na primer oIk' na.ši pivow m i. 'lake olajšas'e je deležna tudi tovarna usnja Vrhnika, nekdanja mati pokojne so.^tanjske us-njome. Pomoč je očitno prišla prepozno. A je tudi res^ da tak ekološki prispe\rk ni hil edini m zlog za propad. Da se časi pri nas res spreminjajo, smo se lahko prepričali tudi IH)tiedeljek. Saj nekako uradno je mame se vedno pmznik žensky ampak zadnji čas tega praznika niti moški ne slavijo več

tako množično, kot so ga nekdaj. Saj še poznate geslo: S. marec je dan žena, slavijo ga možje celega svaa. Ostalo je le še, da ob ce m prazniku ženske.k* vedno opozarjajo; opozarjajo na svoj težak položaj, na premajhno zastopanost v politiki, da jih je premalo v rtašem parlamentu, pa da (udi.slabo kaže, da jih Ixj različnim kvomrnom navkljub kaj več v evmpskem. Ojwzarjajo na delo v štirih izmenah, na i^e dražje vrtce in težave, ki jih imajo s šolanjem, fn niii ne verjamejo, da lx) res veljala referendumska odločiíew da jim v trgovinah oh nedeljah ne ho treba veČdelaiL /n kar se moških liče: da jih ne spod riva jo le na položajih, na delovnih mestiJt jim izražajo preveč pozornosti. Seveda take, ki ie sodi med spolno nadlegovanje.

/m konec pa, da ne pozabim. Prejšnji (eden se je r takem zapisu izkazalo, da ni res, da nič nič ne pomeni. Računalniški čn' je zgrizel besedico nič in ostalo je, da so bili Šentjiirčani manj uspeSni (od Koroške in Šaleške doline) v prizadevanjih za uvrsU-fCT oln^ozne ceste med izstopom z avtoceste v Drarnljali proti Obsofelju in Kf)zjanskernu v avtocestni program. Prav je se\'eda. da /iwo bili "nič manj uspešni'\ Id odsek so namreč zhbirali r državni program. Pri tem se je pokazalo, da .ko Uidi na območju Obsoielja in Kozja nskegti dokaj enotni^ saj so indi tn f^t^slance podprli vsi župani tega območja. Dvopasoy nica ho veljala med desetimi in dvajsetimi milijardami tolarjem Natančno koliko, Še ne vedo, saj še nimajo prometne študije. Vedo pa, da je ce.sta nujno potrebna: za razwj tega območja in zato, da bodo ljudje v ceni rt t Šentjurja imeli malo veČ mini. ■ (k)

1

Zakaj poskušajo Izraelci obzidati Palestince?

žabjcr

perspektiva

Ana Kfddnik

Zgornje vpra.šanje je neko jutro zastavila spletna anketa. Priznam, vsakič ki) prižgem računalnik, pogledam vprašanje za listi dan, sodelujem pa zgolj tako, da tu in tam potuhnjeno kitkam za rezidloti. Pn dotičnen'i vprašanju je največ kljukic dobil odgovor, da so .ve očitno Izraelci veliko naučili od Nemcev.

Čez nekaj dnijc anketa prmujala vprašanje iz dof?mčih logov: ali hi imeli Roma za sosedu? Najvišji procení sije za.služil odgovor, da rcije ne.

Morda še tretji primer. Na vprašanje: ali se vam zdi, da je med mladimi v .srednjih šalah prisotna homofohija. je največ Ijtuli odgovorilo z vprašanjem: kaj je (o homojb-bija?

Takšncle ankete so mordcr lahko prav krafkočasne, verjetno jih tudi ni potrebno jemati zelo resno (saj veste, kako je z ankciami: pokažejo, da v povprečju ljudje kosijo sege-dinski golaž, čeprctvjih peščica je meso in veČina kislo zelje). Pa vendar jih čisto vnemar tudi ne moremo pu.'^titi, Na nek način kljub vsemu kažejo stanje v družbi, ki nam ga (obsežnejši oblik ponujajo poročila o stanju človekovih pravic.

Slovenski ombudsman je v pijročdu za leto 2(f02 navedel, da so kršitve iz leta v leio podobne. V poročilu se vsako leto znajde problem disknminctcije pripadnikov romske .skupruysd. pn)hl€rni so na področju sociairûh in otrokovih pntvic, stalnica so napake v policijskih postopkih, v katerih policija svojemu delavcu le stežka izreče ukrep, pereč problem je tudi delo pravosodnega sistema in slabo delo nekaterih odvetnikov v škodo svojim strankam. /m leto 2003je poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji te pripravil ameriški State Department. Med drtigim navaja, da so Člani varnostnih sil lu in tam knili Človekove pravice, det je kot rezultat p<Jsrednega /x)liiičnega in ekontJmskega pritiska v medijih obstajala sarnocenzura. da je problem predstavljtdo nasilje nad ženskami in da so narodne manjšine {vključno s prebivalci bivše Jugo.davije brez pravnega statusa) poročale o nekaterih primerih vladne in družbene diskriminacije. TakŠnct in podobna poročila sama po sebi nimajo nobenega smisla, kažejo pa na stanje t!uha v družbi^ nad katerim seje /x)lrebno zamisliti.

Res je. da je histiv ijolitike sprejemanje kompromisov, a k£> gre za odhčitev usiavnega sodišča in varovanja človekovih pravic, politično barantanje preprosto ni sprcjemljix'O. Kako pa je z raziskavami in poročili o stanju človekovih prctvic in splošni družbeni klimi v Velenju in celotni re^iiji'/ Kakšna je stopnja tolerance do pripadnikov dnt'^ih narodov? Bi bili pripravljeni v dolini postaviti džamijo? Lahko pride do velenjske Tobačne? Kdo se .skriva v^ ozadju .šaleških SIIÍ-í)v in Orionov? Kako verodostojen je lokalni medijski prostor?

Takšne in podobne raziskave so pomembne, tla ugotovimo, v kakšnem okolju živimo. Da družbeni konjUkti in frustracije akutno ne izbruhnejo na plan. kot se je to dogodilo no primer lansko poletje v Soštariju ob okrutnem umorii brezdomca.

V zborniku Izbt^r socioloških naprav (izdanem leta J070i. kije služil tudi kot prirvčnik za gimnazije, najdemo med drugim raziskavo dr. Zdravka Mlinarja. V članku se dr. Mlinar ukvarja z vprašanjem prijateljskih, sosedskih in sorodstvenih odno.sov med prebivalcJ Velenja, na kakšne probleme in konjlikte so naleteli, kako je s tem povezano projektiranje stanovanjskih zgradb, kateri so tisti dejavniki, ki integrirajo priseljenca v now družbeno okolje, in jx)dobno. Sredi o.semdesedh lei je dr Silva Mežnarič izdala knjigo Bosancih A kuda idu Slovenci netfeljom? V njej obravnava problem notranjih (ekonomskih ) rni^rvcij prebivalstva Ju^jslavije, predvsem iz Bosne v Slovenijo in s tem tudi 1' Vi'lenje. Studija obravnava» kdo so ti ljudje» od kod .so, kdaj so prihajali, kakšna je njilujva izobrazba, kako so kvalificirani, na katere probleme so ruileteli, kakšne spremembe je z njihovim prihodom doživelo novo okolje ler kako je nanje od reagira I a družba. Takšne raziskave so za vitalen razvoj neke skupnosti izjemno pomembne. Da je .Šaleška dolina pri tem bela lisa, pa je dejsl vo, ki govori .samo zase.

11. marca 2004

Pravica do svojega sloga tudi na starost!

Sindikal upokojíMKxn' pripravlia okroglo mizo o zdnnslvciicni iii so( ialncni \arsl\ u s!ar <isili osel) - Ura pomori na dornii po novem odvisna od \ isine pokojíiiíie - Velenj( 1)0 dol)ilo pi viti šlir iiiajsi varovaiiili sUuiovanj - l\)lcti kakšno mesto v (k)mu \M\\{\i\ |)oyJmi no

Milena Krstič • Planine

VVItnje. 2. marca - ^.alosino jc, d'à si zadnjih dcscî Ici mnogi posamezniki v nasi dn^avi -ne po svoji krivdi - nc morejo sami zagotavljali socialne var-nosii, pravijo upokojenci, člani upokojenskega sindikvita pri ObmoCni organizaciji ZSSS Velenje. Piîs)u§ylismo jih. kosov pripravi na okroglo mi/o, ki bo na to lemo 13. marea v Mariboru, govorili o zdravstvenem in .socííilncm varstvu starejših, posredno pa ludi mlajših- Saj jih ni malo, ki s svojimi ?e lako skromnimi pokojninami vzdržujejo oiroke ali vnuke, ki nimajo zaposlitve, neredno prejemajo plače ali pa so te prenizke. A lo bi lahko bila ze posebna tema!

Prebivalstvo se stara, ugotavlja porodilo, ki so ga kot i/-loćnico za obravnavo pripra-vili v 7.SSS. Vse već je ljudi, ki zaradi bolezni, invalidnosti, osamljenosti ... ni sposobnih poskrbeti zase in potrebujejo lujo pomoč. Ta trend se ho nadaljeval s poveCevanjem deleža stareji^ih od 65 let in še posebej starejših od 85 let, med katerimi bo zelo veliko kronično obolelih, negibljivih, odvisnih od zdravstvene in tuje pomoCi. Tega uspešno in učinkovito ne bo zmoglo reševati samo področje zdravstvenega ali socialnega varsiva, ampak obe področji skupaj z usklajenim in načrtnim delovanjem.

v sindikaiu upokojencev se zavzemajo za oblikovanje posebnih programov, ki naj bi uskladili izvajanje zdravstvene in ne-mediciaske nege in drugih aktivnosti, da bi omogočili ljudem, da čim dlje ostanejo na svojem

domu, četudi bi pri tem potrebovali pomoč-

J'iidi upokojciu'i \n\'à\i} sindikal

Sindikat upokojencev na območju žieje 2W) članov. Je najmočnejši up<'>kojenski sindikat v Sloveniji, saj ta vsega skupaj Šteje le kakih 8t)0 članov.

»Ne vem, kaj je razlog, da nas je lakcj malo. Članarina gotovo ne more biti, saj znaša Ic(),(í4 odstotke pokcýnine. ( 'lanslvo omogoča brezplitčno koriščenje pravne pomoči, razJiCna (zc'sivaževa-nja, reševanje problemov in drugo. Ne tako nepomembna stvar, ki jo lahko nudimo upokojenci, povezani v sindikat» pa je med-generacijska pomt>Č.«pravi predsednik RtidI Boh.

ťlani sindikata se dobivajo po potrebi- »Največji problem (a čas so gotiwo prevelike razlike pri pokojninah. V Sloveniji 4ÍI odslotkťw upokojencev prejema nižje od 7()-{)tH) lolaoev! Najl>olj žalostno pa je, da ima veliko upokojencev s polno delovno dobo varst veni dixlalek. Si predstavljate, kakšne pokojnine b(V do šele imeli ti. ki danes prejemajo po 100,000 tolarjev plače? Kam bodo ti s svojimi mizemi-mi pokojninami šli, ko ne bodo mogli več skrbeti zase? Se b(xlo vrnile hiralnice?« se -sprašuje Boh-

Slaicjši Si /elijo /ivefi d<im<i!

Na posvetu so govorili o konkretnih stvareh. Tudi prave sogovornike so povabili vsvojo .sredino. f^isLisovsi, kisojih povabili in se tako ali drugače pri svo jem delu srečujejo s siarej.Šimi, z ljudmi v tretjem življenjskem obdobju.

Med njimi muj*. .lelkii Fu/ír, direktorica Centra za socialno delo Velenje, ki se je v razpravi dotaknila enega od temeljnih vprašanj: kje si želijcí starejši živeti? Nedvomno je pravi odgovor, da doma.

»/ato je temeljna naloga razvijanje negji na domu in pomoči na domu- Cenier je kot eden prvih v Sloveniji že lela 1992 začel razvijati pomoč na domu- Takrat v obliki javnih del. Ta čas je pri nas trinajst stx:ialnih twkrbovalk. nol>ena preko javni del. Prav potreba po tovrstnih storitv'ah je pred leti proizvedla nwpoklic,« pravi direktorica centra. Lani, ko so lokalne skupnosti za ta dela same »oblikovale« cene, oziroma se i^jločale o tem, kolikosub-veneije za vsako uro bi bile pripravljene krili iz sredstev proračuna, seje ura oskrbe na domu marsikje dvignila. Sledil je upad z<anim«inja za pomoč, saj so morali uporabniki, ki si^pred tem to storitev koristili skoraj (ne pa povsem) zastonj, za to isto pomoč potem seči globoko v žep.

INovosI: uru pomočí od lití do H(>0 lolarfcv

Lani je v tem prostoru pomoč lîa domu koristilo 87 upravičencev. Ker pa marsikdo temu finančnemu bremenu kljub potrebam ni bil kos, seje kot dobrodošla pojavila zdajšnja sprememba pravil »obnašanja« na icm pcv dročju.

v Mestni občini Velenje sooblikovali le.stvico, ki bo tistim z najnižjimi pokojninami lo breme olajšala. Veljati je začela i. marca letaš. »Na primer, uporabnik z manj k<it TO.tHJO tolarjev poki^jnine ali invalidnine na mesec bo plačal le 5 odstotkov polne cene ure pomoči, ki znaša 1.720 tolarjev- To pomeni, da bo za uro pomoči iz svojega žepa kril 86 lolafjev, medtem ko bodo uporabnikizveč kot 160.000 tolarjev pokojnine za uro pomoči plačali 50 odstotkov cene, to pa je 860 tolarjev,« je povedala podžupanja Mestne občine Velenje.\ni» Koza - Hribar (De-SUS).

Standardi v domovih ne uslrc/Hjo ver

Mnogi se odločijo (ali pa jih v to prisilijo okoliščine), da bodo jesen življenja preživeli v domu za varstvo odraslih.

.\na Roza Hribar, ki je ludi svcinica DeSUSa v mestnem .svetu, na nek način »zadolžena« t udi za dom za varstvo odraslilî, je povedala, da je v Sloveniji nasploh tako, da li domovi v večini primerov ne zagotavljajo standarda, ki bi ljudi v njem zadovoljeval: sobe z več posteljami, skupne sanitarije »V Velenju je bil dom zgrajen leta 1976. Takrat so bile potrebe in standardi drugačni, kot so danes. /xigotovo taki, kot jih lahko v teh stavbah omogočajo da

nes, ne ustrezajo več. Zaposleni se trudijo po svojih močeh, a dejstvo je, da več kot nudi stavba, t udi sami ne morejo naredit).« Nastanitvenim zmogljivostim bo treba nameniti več pcîzornosti. »Velenje mora izkoristiti možn<iSl, ki jo bo prineslo leto 20t3.% ko bodo v ministrstvu pripravljali nov program za naslednjih pet let, in d(3 takrat imeti stvari pripravljene,« dodaja.

Prva varovana stanovanja v Velenju

v Velenju bodo letos.na lokaciji v mestni četrti Desni breg začeli graditi prvih štirinajst varovanih stanovanj, Pogodbo o tem so predstavniki Mestne občine in Nepremičninskega sklada SPIZ-a že jx^dpisali.

»To je gotovo korak naprej, sploh ker oKstaja možnost, če bo zanimanje in seveda denar, da se v nadaljevanju zgradi še en objekt s takimi stanovanji,« je povedala 1 Iribarjeva.

VarovanastanovanjasonoviKt, ki naj bi bila alternativa obstoječim domovom in omogočila tistim starejšim, ki imajo določene težave ati p<nrcbe. da kljub temu ostanejoc"îsianejoostanejo vnor-malnem biviJnem okolju.

Dva uporabnika \ dnevnem varsivu

Za dnevno varstvo je značilno, da uporabniki dnevno prihaja

jo v prostore, kjer jim je zagotovljena socialna oskrba in nega ter zdriïvstveno varstvo glede na njihovo stanje in potrebe.

To obliko v Velenju trenutno koristila dvit uporabnika. »Tudi za to. ker zaenkrat ni prostorskih možnosti,« pravi Juli-Jana Grošelj, direktorica Doma zu varstvo odraslih Velenje. Dnevno varstvo je predvsem primerna oblika za tiste starejše, ki za določen čas rabijo večji nadzor.

Tudi v Velenju se v domu za varstvo odraslih srečujejo s pr<xs-torsko stisko. Taje najbolj občutna takrat, ko nekdo na hilro /bol) ali se čez noč spremenijo razmere in bi bila nujna takojšnja namestitev. »Mi dodatnega prostora nimamo. Ne moremo si privoščiti niti tega, da bi imeli kakšno piwieljo rezervirano za take primere,« pravi direktorica doma, ki je k temu dodala, da se poleti v domu lažje najde kakšna pr(«ta pi'^sielja kot pozimi.

Cnood načel, za katero se zavzemajo vsi, je pravica do svt'>je-ga življenjskega sloga ludi na starost. A se je treba spel vrniti na začetek. Upokojenci bi bili zadovoljni že s tem, da jim na starost ne bi bilo treba biti v breme nikomur. Danes pa jih blizu 80 odstotkov prejema pokojnine. ki so manjše od 150.000 tolarjev.

Ana Roza - Hribar: »V Vete-nju se letos začne gradnja varovanih stanovanj.

Rudi Boh: »Kam bodo šli ti, ki danes prejemajo po 100.000 tolarjev plače» na starost?»

Mag. Jetka Fužir: »Povišanje cen pomoči na domu je zmanjšalo potrebe za 30 od' stotkov.ii

Julija Grose//; »Dnevno var* stvo za starejše je ena od možnosti. Pri nas jo koristita dva.«

Nove nadomestne učne delavnice omilile prostorsko stisko

1^) ziniskili počilnicah pouk praktičnega izobraževanja dijakov Solskeiia rorilra Velenje stekel na no\ i lokac iji - Pridobitev le nekoliko le omilila prostorsko stisko - Na Starem jašku bi radi letos zgradili en olijekt

Tatjana Podgoršek

Kljub temu, da objekt zaradi manj.^h napak ni ''opraviP' tehničnega pregleda, se dijaki Šolskega centra Velenje, ki so do-.slej pridobivali praktično znanje v učnih delavnicah v sklopu velenjskega Gorenja, od minulega ponedeljka dalje izobražujejo v novih, sodobno urejenih nadomestnih učnih delavnicah na Starem jašku. l\i je na 3150 kvadratnih metrih poleg 40 specializiranih učilnic tudi med podjetniški izobraževalni center. Naložba je veljala 4Í10 milijonov tolarjev, denar zanjo pa so pridobili z odpro

dajo obstoječih učnih delavnic (odkupil jih je 111 / ?a 171 milijonov SIT), po 50 milijonov SIT sta prispevala Ministrstvo za gospodarstvo in Mestna občina Velenje, od 20 do 30 milijonov sam Šolski center, razliko pa Minis! rstvo za S4")lstvo, znanost in šport.

»Na Šolskem centru Velenje že nekaj let rešujemo prostorsko stisko na najrazličnejše načine. Učne delavnice z med-podjetniškim izobraževalnim centrom na lokaciji Stari jašek so rezultat leh prizadevanj. Sem nameravamo preselili tudi nekaj laboratorijev iz lokacije na Trgu mladosti, tu pa bo

mo uredili nove laboratorije predvsem za potrebe nase Višje strokovne šole. S tem bomo prostorsko stisko omilili, preselitev pa nam je nekoliko poslabšala logistiko.« je povedal o pridobitvi direklor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik. Uradno bodo nadomestne učne delavnice z medpodjet-niškim izobraževalnim centrom predali svojemu namenu na osrednji .slovesnosti ob 45-Iet-nici velenjskega šolskega centra predvidoma aprila letos, hkrati pa bodo s tem zaznamovali .še vstop Slovenije v Evropsko unijo.

Sr IhkIo potrebna vla-HHuya v /idovc

Čeprav ima poslej 2529 dijakov petih šol in 519 študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje že nekoliko boljše p<'»go-jeza izobraževanje, brez najetih prostorov na različnih lokacijah (na Ljudski univerzi Velenje, na velenjski glasbeni šoli, osnovni šoli Gustava Šiliha ter v poslovni stavbi Farmm, za potrebe pouka so preuredih tudi 10 sob v dijašken] domu ) še nekaj čivsa ne bo slo. »Tistih, ki zaključujejo osníwnošolsko izobraževanje, je res manj, vendar mi širimo programe, tak(î na področju pc^klie-nega in srednjega, predvsem pa višjega strokovnega izobraževanja. Nenazadnje prihodnje .šolsko leto začenjamo pouk ob 8. uri, več dijakov pa ga bo lahko obiskovalo le v dopoldanskem času. Radi bi z.a vse organizirali pouk le v eni izmeni in se tudi

tako lažje prilagodili pc^trebam udeležencev v programih izob-ntževanja (odraslih ter .študentov, leh nimamo le v bližnji okolici, ampak še v Křikem, Črnomlju, Novi Gorici in í3d prihodnjega .študijskega leta dalje tudi v Murski Soboti.«

Na vprašanje, ali za odpravo prostorske stiske potemtakem načrtujejo v bližnji prihodnosti izgradnjo še kakšttega objekta, je Ivan Kotnik odgovoril: »Seveda. Stavbo na Starem jašku bi radi letos nadgradili Se z enim objektom. Zu to pol re-bujemo 250 do 300 milijonov tolarjev.Tega denarja pa za zdaj še nimamo.» Pridobili naj bi ga z odprodajo stiilpiča v dijaškem in študentskem domu (analize namreč kažejo, da bo potreb po nastavitvi dijakov in študen-tovv prihodnje še manj kol doslej, in da bi lahko tem zadostili '/ ureditvijo nekaterih pros

torov na lokaciji Stari jašek), pri i/gradnji pa naj bi sodelovali še velenjski ERICo, Premogovnik Velenje, Center za šolske in obšolske dejavnosti RS,

Kolje povedal Kotnik, imajo za odpravo prostorske stiske izdelane Še nekatere druge idejne načrte. Med njimi je izgradnja prizidka ob šolski stavbi, kjer so danes strojniki in stnrilvcne dejavnosti. Z njim bi pridobili 1200 kvadratnih metrov uporabnih površin, hkrati pa bi povezali v celoto .Še stavbo gimnazije. Prav tako se pogovarjajo o prestavitvi njihove dijaSke in študentske knjižnice, ki dane.s deluje v utesnjenih prostorili, v novo knjižnico aieslne občine Velenje. Pov,sejii izgubljena pa menda ludi nisopri/adevaniao preureditvi paslovne stavbe Far-min.

NASI KRAJI IN UUDJE

Tudi Pesje trese

V KS Pcsjo bodo koîKM^ m<îS(H a pripravili /bor krajanov, saj so li pj'itožujcjo, (la se iijiliovc fiišo propof^oslo tres(*j() - O Kmii snio sr poíiovaí jali z Aiiionorii Koširjciii, pr(HlS(Hlnikoin svola KS

Velenju - V KS Pc^jc krajani že nekaj časa opažajo, da njihiJVc domove trese. "Krajani Pcsja opažamt> pi^gaslcjSe tresljaje vse od oklobra lani. Tresljaje smo íulíli sî:orajJa vsak Jan. mnc^gi SI* s( tudi Zitpisovali ure. ko so jih čutili.'Ireslo jc Jo 10. februarja, potem pa sose tla umirila in v zadnjem čaiu iroiljajev res ni već. Prosil sem predstavnike Premo-g(»vnika Velenje, da se zglasijo pri nžLs v krajevni skupnmti. da se piïgovorîmo. Res so prišli in obljubili, da nam hodov 14 dneh pi^slali pismeno porinilo o vzrokih tresenja. Do danes (peiek, op. a.) jih Se nismo dobili, éeprav je rok že mimo. /agoiovljcno mi je, da ga bomo kmalu dobili. Krajani (h1 mene zahtevajo marsikaj, zato ï'K'»mo konec marca sklicali zbtir krajanctv, na katerem naj bi predstavniki Premogcjvnika ljudem povedali, kaj je vzrok za tresenje tal in his. Daje kriv Premogovnik. jc jasno. Od okîohra lani do ){). februarja nas je treslo, takoj ko smo imeli seManekzod-govornimi iz Premogovnika, pa na^ je prenehalo tresti, Verjetno je rudarjenje bli/u Pesja in da so sc sedaj odmaknili na kakšen drug predel."

KoSir nam je Se povedal, da se ljudje v Pesju bojijo rd svoje m^Tve. Večina krajamwje že v letih, zalo si želijo, da hi lahko mirm^ preživeli starost. NihCe od njih si ne želi. da bi se moral seliti. Radi bi, da jim neklid zagotiwi. da homo varno preživeli jesen življenja, ki jo še imamo pred scbc^j, in nié drugega," je k temu dtxial Kt'^ir.

liiT/ (Iriiurjd ni iiiii/ikc

In kakšne načrte imajo v Pesju leios? Naá st'>giwornÍk pravi: 'Le-las bomo bolj malo delali, saj so nas tako rekoč ob sprejemanju pn^računa črtali skoraj na vseh p<idročjih, fe ho po .sreči, bomti letos Ubpeli naredili načrt sanacije Uriskove ulice in delno ulice Janka Vrabiča. (V l>omo mo^îce dobili kakšen denar od Premogovnika, bi radi dokončah ulico Janka Ulriha.ki smt^ jo začeli obnavljati lani. Rad pa bi se zahvalil rUP-u za opravljanje zimske službe, saj smo Izredno zadovoljni z njihovim delom." /anim^ilonas ješe. kako kawsUv plitlkacijo P< idgoijćL O njej namreč pišemo ?c nekaj let. Vmes so krajani zbrali že precej denarja v ta namen, rešitev pa še ni znana. "Na Komunalnem podjetju delajo

energetski načrt. Od njega je (xJvis-no. ali bo PotJgt^rje upravičeno vlaganj. Konee leta naj hi izvedeli. kako naprej. Ugotjwili naj bi. kaj je najcenejSe in najboljie za predele mesta, kjer.W ni rešeno ogrevanje, /tli se mi sramotno, da je ogrevanje že rc.šeno v L/ik^ivici in Podkraju. le Podgorje še čaka na rešitev. Cîre za .^2 gospodinjstev. lu pa je šc nekaj zazidalnih parcel, zato računamo, da bi gradili priključke 711 liiš. Pravijo, da bi bil luk.sas. da bj Podg<>rje dobilo toplifikacijo, saj je prva naloga občin«, da vsem zagtHtwijo vtnlo. To razumemo, vendar bi nam morali že na začetku, ko smo pristopili k izdelavi projckttivza ti^plifi-kaeijo Piidgt>rja, p<^vedalj. da do lega ne bo prSb. 'l'akî pa-smc^ imeli že vsa .soglasja, gradlKn^"» dovtilj-nje. Sirí>Šk<ív je že bilo za 2.4 mio Srr, sedaj pa vse sloji na mrtvi ločki. Br'z pomtKi občine pa hti-mo ta predel težko toplificirali."

Sicer pa se v Pesju še naprej lrut.li-jo pripravili dokimKnte za vračanje v leletoa'^ko < >mrežje. 19, marca pa pripravljajo za svoje krajitnke lep kulturni d>gtxlek,ptwečenolwma ^.'nslama pra<^ikt)ma. Pr^i^am biv do pripravili dt^mačini sami.

■ bš

Varnostni inženirji zborovali

Ohrni /boi' volonjskof^a Dnišlva varnosinili inženirjev povezan s strokovno ekskurzijo

\'clcnje • V petek so se v podjetju Gorenje na rednem letnem <^nem zbtiru-sesiiili člani Društva varnostnih inženirjev Velenje (DVI), P<%ohčrtcm zlK^ru.Vijim namreč v pt>djetju pripravili Šc Mr(v kovno ekskur/ijo. na kaleri so jim predstavili novo organizitcijo varnosti in /xlrav)a pri delu v pixljetju.

Predsednik društva DVI Jože Miklavc je v svojem pcírttčilu članom uvotloma poudaril, da sta čas jn stanje med članstvom za

vanje v društvih na splošno temu nenaklonjena, v vn>iah varnt>sinih inŽA^nirjev in strokovnih delavcev s tega podn>čja pa še vedm^ poteka nekakšna j ran s formacija, prisoten je tudi usip člansiva in ncza-inleresiranosl zji prostovoljno delo in vključevanje v posamezne naloge, ki jih DVI Velenje izvaja. Ocenil je. da niwa zakonodaja. sistem ocene tveganja in ustanovi lev Zbornice VarsKeno zdravstvenih delavcev vnesli nekakšen

nemir v delovanje draštva. daje del članstva odstopil brez pravih razbgov in da se jih jc del včlanilo izključno v /.bomia> V7.D. /ii-pustili so jih tudi takšni, ki so bili ustanovitelji in ki jim je osrednje delo prav področje varnosti pri delu. No. pridružili pa ao se nekateri. ki se jim svet varnosti pri delu šele odpira.

Menda obstojajo tudi želje, da bise oddru.stvaoddvojilaskupina kolegic in kolegt»v ter ustanovila svoje društvo. Miklavcje p<v udaril, da je to legitimno in normalno, Podaril pa je. da bo dmsivo ts'ikšno. kakršnega si bodc^ člani naredih sami. ■ bš

Šoferji bodo gradili

V neileljo dopi>ldne so se v Nazarjalt na rednem letnem občnem zboru sestali člani Združenja šoferjev in avtome han i kov/gornje Savinjske doline, med številnimi gosti pa se jc zbora udeležil tudi minister za prcimet .lakob Presečnik, sicer tutli njihov član. Po uvodnih točkah in pon)čllih o delu za preteklo leto so obravnavah in potrdili tudi letošnji delovni načrt.

Poročila o delu pričajo o njihovi bogati in raznoliki dejavntisli, tudi lani pa po nekajletnih jirizade-vanjih niso uspeli pridobiti lastnih proston^*.so pa obeli za letos toliko lepši. Veliko mero razumevanja za njihove težave je jmmreč izrazil mozirski ž-upan Ivo Suhoveršnik in z njim s^^ našli zemljišče blizu vhoda v Mozirski gaj- Prizadevno so zbra I i potrebno gradlvno dokumentacijo in že naročili ogrodje za brunarico, ki jo bodo siccr opremili sami. Vsa dela nameravajo opravili do lelt^njega 25. aprila, pri čemer seveda računajo naveliko mero pR'tttovolj-nega dela članov zdru-ženja. Zanimivo je tudi, da so vsem članom na tehničnih pregledih v Nizki enkrat na leto zagotcwili brezplačen preventivni tehnični pregled osebnega vovdla.

Razprava po porcvilih je bila zavreta in raznolika, konec zbora pa so namenili slavnostnim oprav-kc^ra. New pcweljnik uniformiranih članov združenja je Janez štruclj, številnim članom si'î podelili diplomo vzornega vozjiika ter pťídelili značke za dolgo-

letn<i članstvo. Med njimi velja pi">sebej omeniti priznanje Z2 5LI let članstva v Šoferski organizaciji, ki sta ga prejela Franc Makov^ek iz Nazarij in čil in ve-.sel yO-leinik Anton Piki iz Mozirja. Najvišje priznanje - kris la Ino kresničko-je za4t}lei dela v svetu za preventivo in varnost v prometu prejel Aleksander C'\>par. šele peti. ki mu je republiški sSPV izn>čjl to visok(^ priznanje.

mjp

ffli

}

m

Zavidanja vredni priznanji za SO - ietno članstvo v Šoferski organizaciji sta prejeia Franc Mai<ovšef( iz Nazarij (ievo) in čU ter živahen 90 • letnik Anton Piki iz Mozirja

Sneženje ni presenetilo

l^itulsedniki kTaj<'\ nil) skupnosti in nieslîiih ť(^lrli vcřinonia /a(lo\<)lji)i z dolom /iniske službo, ki ioopra\liaia IMJPin An(ir{»j(\ d. o. o.

Zima še kar kaže svoje zol'HJjče prav jih ni malo, ki si že želijo nabirati regrat In 7vt)nČke. V nedeljo čez dan in v tuki na ponedeljek je sneg spet dodobra p<ibelil ludi celotno SalcŠko dohno. Na Podjetju za urejanje prostora Pl'P Vcicnjo, ki opravlja koncesijsko službo čiščenja cest v mesl-ni občini VelenjCvSO bili. kot nam je povedal vodja zimske službe Marjan Brodnik, na nove snežne padavine dobro pripravljeni. Ze v nedeljo popoldne so ceste pcjsi-pali, da so preprečili zamrzcïv anje in spolzka cestišča, sredi noči pa so začeli ludi plužili.

Tudi družba Andreje, d. o. o., ki skrbi za pluženje ter čiščenje lokalnih cest in javnih pcMi izven me.sta. je v pcmedcljek že zgodiij zjutraj pričela intervenirati: na težave je njiluva služba naleiela le na obm(»čju Lopalnika v Vinski Gori in PaŠkega Kozjaka, kjer je ponoči prišlo do žametov. Zalo stabile lu ccslesplužcne z manjšim časovnim zamikom.

( )b prvem letošnjem mtičncjšem sneženju smo vurednistvxi Našega časa dobili pismo iz Vinske Gore (ki pa je bilo ž^I anonimno, zalo ga nismo mogli objavili, ker podatkov nismo mogli preverili). V njem smo prebrali, da krajani niso zadoviîljni s pluženjem snega in posipanjem cest v svojem kraju, za kar je po konce.siji zadolžen Andreje, d. o. o. Da je prvič res prišlo do daljših časovnih zamikov, ki so razburili ljudi v Vinski Gori, je bilo tzpi>stavljeno tudi na ponedeljkovem sestanku na Mf.) Velenje. Mudila ga je podžupan.ja Ana Ro/h Hribar, udeležili pa so se ga vsi predsedniki krajevnih

skupnosti in mestnih četrti razen Karla Stropnika s Konovega. ki se je opravičil. Oh zadnjem sneženju naj bi bilo že bolje, vse naenkrat pa biî vedno težko c^čisliti, saj gre Zii veliko cest, ki jih plužijo po v naprej dogovorjeni kategorizaciji. PromctnejŠe so na vrsti prej k(H javne poti in ceste, ki vodijo do manjših zaselkov.

Na sestanku so bili prisotni predstavniki obeh podjelij. kî sta v občini zadolženi za zimsko službo. Izkazalo se je. d;i so z delcem obeh podjelij zadovoljni, le

na že navedene težave sc^ opozorili. [n na to. da so nekateri plugi pretcžJd in zalo uničujejo tudi ban-kine in asfaltno prevleko, kar pa bti mt^gnče ocenili šele spomladi.

Mestna i^bčina Velenje za zimsko služlx^ meslnih piftTŠin nameni 55 niilijoniTv tolarjev, z.a lokalne ceste 30 milijo nov, za javne poti pa 15 milijonov tolarjev. To bi za letos moralo zadostovali, saj bo, klanec koncev, kmalu prvi |x>-m I ada n ski dan.

■ bš

K* 1*1 ■ V • V* VV • ■••VV

Velike težave pri cisceniu parkirišč

ob prvem m<ičnem sneženjuse je izkazalo, da imajo na PUP-u^ kjer so podpisali pt^g»HÎboza čiščenje mestnih cest in tudi parkirišč v Velenju, največ težav pri odstranjevanju snega prav na parkiriščih. Sploh v ptxlročj i h lak<» imenovanih mcxlriheon.ki jih v nočnem času zasedejti slan<walci centra me-sia. S si roji zato parkirišč ne morejo čistili, preostanejo le ročni delavci z lopatami v rokah. V ponedeljek dopoldne so jih na delo poslali 15. Vendar pa Marjan Brodnikopo/-arja. da 1o ni prava rešitev. Brez reŽav, recimo, lahko (Mislijo parkirišče pred nakup<walnim centrom, ki je ponoči prazno, težje pa vse predele modrih con. Zalo bodo temu pasvetili več pozomiisti pred novo zimsko sezi>no.

Za zdaj odstopili od namere o samostojnem društvu

Člani Odbora invalidov obciiu^ Siiunlno ob Paki so lani v (^eloU urcsninli zaslavljon program - Najver pozornosli dru/cnju in ohraujaríjn zdravja - Zaplet v zvozi s sanioslojnini irarisakciiskini rarunoni rosili v oboí<íslíansko zadovoljstvo

Tatjana Podgoršek

V Odbor invalidov občine Šmartno ob Paki. ki deluje pod okriljem Medobčinskega dru-štva invalidov Šaleška dolina Velenje (MDI), je vključenih kar 208 in-valid(Tvs tega obmi^ja. Na nedav-nem občnem zboru je njegov predsednik Alojz (irmlcn pt^dčr-tal. da so lani uresničili vse zastavljene aktivnosli.

Vt^sprcdju so bile predvsem aktivnosti. s katerimi ohranjajo zdravje, druženje članov na raznih izletih, družabnih srečanjih, zelo zavzeto .so sodelovali na športno-rekreativnih srečanjih, svojim članom so pomagaUše pri nuđenju pravnih in drugih nasve-uw.s pi^močjo MDI pa ob novem letu obdarili Usocialno šibkih članov. Ob tej priložnosti je Alojz Gruden izpostavil ivc^rno sc^tlelovanje s šmarškimi upok<^-jcnci» občinskim vodstvom, dotaknil pa se je tudi zapleta v zvezi z zahtevo po sammiojn^m iransak-cijskem računu. «Kj di>ločilvi Z\v-zc društev invalidov Slovenije odbori invalidov od letošnjega 1. ja

nuarja naj ne bi imeli več svojih transakcijskih računov, ampak skupnega v Velenju, 'lemu smo se

Predsednik Odbora invalidov oi!>Č/ne Šmartno ob Paki Aiojz Gruden: »Združujemo se v dejavnostih, ki jih zmoremo, ki nas zbiižajo ter sprostijo.«

zaradi slabih izkušenj iz preteklih let člani Šmar.Škega odbora od

ločno uprli. Kerjc sprva kazalo na slab iziddogiworazxiídstvom MDI, smo rakoj z-ačcU postopek za ustanovitev samostojnega društva invalidov. Po izredni seji in nadaljnjih pogovorih pa smo vendarle našli za obe strani primerno rešiles'. Tako imamo danes svoj podracun trans akcijske ga računa pri MDl,^ nam je pojasnil AJojz Gruden.

V letošnjem dekwnem pr<^gramu šmarškega odbora invLilidtrs' novosti ni. Ostajajo zvesti druženju Članov na izletih, piknikih, srečanjih, nuđenju pomoči st>cj-alno Šibkim članom, predvideli so kar nekaj športno rehabilitacijskih aktivnosti. Po svojih močeh bodo sodelovali na prireditvah v občini in vokTiru MDI. Med dai-glm pa nameravajo Še poglobiti sodelovanje z (»dbori invalidc^v v olíčinah Saštanj in Velenje.

Zaradi odst>tm>sti dosedanjega tajnika Alojzii Uolcta so na rednem ol>čnem zboru za nadomestno Jajnict> odbora iAolili Majdo Kopač.

11. marca 2004

Istrabenz in Gorenje na trgu električne energije

1)1 ii/l)i lslral)cii/ l^iiicrfidski sistemi, d, o. o., in (jorc^njc, d. d., sta s podpisom di užJxMíc poíjodlH' za dru/ho / omc^jono odí^ovoriiosljo ISTRABKN/ - (JORI^INJK, lri>o\iuijc in prodíiífí ok^klrirru^ cniM'ijije, /acriali poslovne in kapilalsko lemeljo /n nřinkovil skupen naslop na oiljnili ener^etskili Ir^ih

Mira Zakošek

Na novinarski konicrcnci slav čctrlck prcdsednikii uprav Gorenja mag. Kranjo B(»hinac in prcd-scOnik uprave Isirabenz Igiir Havwr predslavilii nem) poUjelje v skupni lasij islrabcnz —(Korenje, d. o. o., ki sla ga ustanovili družbi Cinrcnjc, d. d., in Claniai skupino Isîrahcnz Cncrgcíski sistemi. Novo podjelje ima velike nařrle tako na podrinJju irgova-nju in prodaje elcktri^inc energije kol ludi na področju proizv(idnje na domaČem, v prvem obdobju pit ŠQ posebej na lujih (rgih. Družbenika SI3 Jruj^ho diJkapitaiizirakT vsak s po 150 milijoni lolarjev.

Novo <lnjžbt>vi^di Iztok Siitosťk, nadzoruje pa jo slirlčlanski nadzorni svet. ki mu prctl.seduje dn Rol>crl (rolob, sicer direktor Islra-bcnz energetJikj sisiemi. Bobinac in Bavčar sla na novinarski konferenei poudarila, da in;ata obe pi,»djelji veliko izkui>enj na icm področju. (îorenje je na p(idf^>Cju energetike dejavno že več lei. predvsem na podroCju izvedbe projektov v hidn^elekirar-nah in premogovništvu, pri projektih izrabljanja alternat ivnili virov energije, pri oskrbi s tehničn<5 oprcmoenergefskili objektov in oskrbi 7. encrgenti ter v manjši meri tudi na podroCju trgovanja z električno energijo. Poleg tega je Gorenje že dalj čas<i aktivno tudi na |x>droCju varslva ok^Mja. ki se pt^goslo tesno povezuje s

podrořjem energetike.

I-strabenzje poleg trženja klasičnih cnergenlov. kol so naftni produkti in utekoOinjen naftni in zemeljski plin ter v zadnjem letu premogaza ljubljansko toplarno, divizijoencrgeiike vproteklem le-lu razširit s ponudbo celi^stnih energetskih storilev in prek družt>e Istral>enz energetski siste«

meravata Istrabenz in (Jorenje odkupili lîel klirinškega dolga Rusije do Skwenije in poplaCati terjatve z dolwami elektrike iz Rusije, ki jo K> podjetje tržilo na domačem in tujih ciljnih irgih, pri Čemer lx^sta skupaj z drugimi ki)n-zorcijskimi partnerji poravnavo kliria^kega dolga piwezííla z izv(3-7Dm skîvenskih izdelkos' in slori-

gorenje

SKUPINA O ISTRABENZ

mi vstopil na tig obnovljivi h oncr-getskilt virov. V kratkem Času so v Sloveniji prev/eli vodilno vlogo pri razvoju proizvodnih in tr:?nih zmogljivosti Vil tiplemeniteno lesno biomaso, na trgu Bosne in Herccgtwme pa kot prvi tuji inve-siltor z^iCeli izgradnjo nt)vih proizvodnih virov električne energije, preizkušajo pa tudi možnosti irgtivanja z električno energijo.

Nova družba bo Že v leUxŠnjem lelu pc«laviia ustrezno infrastrukturo za učinkovito trgovanje z električno energijo na mednarodnem in prodajo na domaČem trgu. Preko skupnega p<idjetja ná

lev na i^jski trg. Velike razvojne možmwti vidita tudi v drugih državah, Se pt^sebej v Rwni, kjerna-meravajo trženje proizvodnih virov samostojno razvijati. Na domaČem trgu pa bodo iskali tržne ni.k- v trgovanju in prtxJaji električne energije, povezali pa se na-meravaj(^ predvsem s pi^djelji, ki niso vključena v I iolding Slovenske elektrarne.

Osnovni eilj novega podjetja pa bo. sta poudarila BavCar in Botii-nac, zagotavljanje holji^ega in ustreznej^ga servisa ke)nčnim (xJ-jemalcem elektriCne energije.

Novo gorivo iz Nazarij

lirest in Islrabenz \ lai^ala v na/arsko lovarno ivxîiniti ploš(^ -Aprila s trakov novo Irdo «orivo - P(>lolc iiodo izvažali \ llaiijo, saj slov(Misk<^S<i li'Siï èii ni - Država spo(it)nia naloži)e v peri za kurienie s peleli - Najpiej 2(),(K)(), nato 40.(K)() Ion lelno

Lasinika nazarske Uwame iver-nih ploSč. Brest in Jsirabenz energy Lski sistemi.sta se jired častem od-kičila za večjo naložbo v proizvodnjo peletov, to je nove vrste trdega gi^rrva. Gre ira male brikete izsiis-njenejpi suhega ksa. dolge tlo 2 cen-timeird in debele do ň milimeinw. upi'>rabljajo pa sc za individualna kurišča kot nadomestek za ogrevanje splinom ali kurilnim oljem.

VNazarjah so torej pcwtavili prvo linijo /a proizvodnjo tega gori-vavSUweniji,zaCetna zmogljivost bo 20.()l)l) ton letno, naložba pa je vretina poldrugi milijon evrw. V roku dobrega leta dni bodo z dodatno nabžUí z3n<>>gljivt?>t povečali na 4i),(KK) ton in vložek zaokrožili na skupna dv'a milijona evTi^v.

Ob tem je seveda treba povedati. da .so za ogrevanje s peleti potrebne posebne peči. njiluw najbližji izdelovalec pa je v Mariboru. Na k'urjenje speleii je s posebnim gorilnikom možno prirediti peč na trda goriva, peči na kurilno olje ali plin pa so za ta namen neuporabne- Naložba v taksno peč je dražja od postrojenja za plin ali kurilno olje, vendar je možnim kuptx'm na pom^>č priskočila dri^ava. Že februaija je bil

namreč i>bjavljen razpis za spodbujanje naložb v izrabo obnovljivih virov energije, v katerem so peči z-a kurjenje s peleti v ospredju. Taksna peč sicervelja od tk^ 7ÍHU10Í) tolarjev, spi^dbuda zii njen nakup na podlagi razpisa pa tk>sega d(3 4i) odslotkov vrednosti. karp<imeni dejansko izenačenje z naložbo v peč za kurilno olje ali plin. ogrevanje s peleti pa je vseh izračunih za odstoïkwce-nejj^^ txl ostalih razpoložljNih goriv.

pa ob tem treba povedati, da

v Sloveniji trg za pelete ni razvit. Z<ilo bodo kar odstolkc»v izdelanega goriva v začetku izvažali v lia tijo, preostalih lOpav Avstrijo. Vobeh državah namreč povpraševanje po peletih í^ÍKtilní^ presega uenutno pi)nudbo, Vlagatelji v proizvodnjo peletov pričakujejo, ila bo slovenski trgZÁi to gorivij ziiživel v dveh do ireh letih, še posebej vnavezi z državnimi spt>dbudami in njenim zanimanjem za večjo izrabo obnovljivih virov energije-

MJP

Takšni so peleti, zato Je zanje potrebna posebna peČ.

v Elpi nad uvrstitvijo niso presenečeni_

V(1(^nisko podjetje Kipa, ki ima (5 zaposl<niili, m(^d Inialisli za evropski okoliški izdek^k lela - Izkorislili bodo možnosl pn'dslavilv<i v Bruslju

Bojana Speget

Velenjsko podjetje Clpa, ki ima sedež v Paki pri Velenju, ukvarja pa se predvsem z maz;ilno tehnikih je lanid<ibikî pivo nagrado za ekok^^ki, torej okoljski izdelek lela na državni ravni. Nagradili so iniwaeijo ilirektorja ptxljetja Bojana Pavčnika. Gre za protihrupni zavorni sistem na obračali-^ih železniških tirov, ki ga v Elpi poimenwali Bremex - Annsvs. S lem so se uvrstili tudi na tekova-nje z.a evropski ekoloiki izdelek leta in uspeli prepričali evropsko komisijo, da je njihov izdelek resnično dcibcr- Drugi finalist v isli kategoriji je izdelek francxîskega podjetja, ki se ukvarja z recikiaw krednega papirja, kdo Ko z.mago-vûlec. pa bo skrivnost vse do podelitve nagrad,

Ob tem velikem uspehu za lo malo podjetje in ludi za balei^ko dolino smto sc pt>govarjali s prti-kuri-stko podjetja HIpsi Darjo (^oltnik.

Kako je pri^a do vas lepa novica o vifiúki uvrsliivi? "V ponedeljek smo novico prejeli iz več naslovov, vsi pa so spo-

rwali, da je bila 27- februarja v Dublinu sprejela odločitev, da smo izmed več ktH prijavl jeniii projektov za evropske okoljske nagrade prišli med 12 ťinallsiov. Ker se tekmuje v iítirih kaieg^^ri-jah. smo priSli med dva finali.vta v kategoriji evropskega okoljskega izdelka lela. Veseli nas, ker sla med 12 tlnalisti dve slovenski ptxí-jetji.obe iz Velenja. To je res lep aspeh, Spbh za nas, saj smo majhno pťidjetje." Siç prićakmali taku viwkt) uvrsd'

"Češem i.skrena.smo po lihem pričaktAiili tak uspeh. Vedeli smo, da imamo zelo dober izdelek-Z;inj smo dobili vsa priznanja Že v Sloveniji, tudi tržni odzivi nanj so dobri. Gre za pr<^tihnipni sistem zazaw>re, ki zmanjSuje hrup za yy.y % na ranž.irnih kolodvorih."

Zavorni sistem sfer razbijati v so' (letoviinjii T Slovenskimi ieluziih cmni in ob naScni pogu\-oru konec la/Lskefia leta ste prÍčakovaÍÍ fndi doher poslovni fxiziv vlnjini. Ka-ko dak'č ste pri prodaji na tujem, saj ^re zo s)'etovno inovacijo, kije primerna za vse zetezmce?

•^Prvi sistem smo res vgradih na Slovenskih železnicah, v Ljubljani. Najbližje, kar se tujine tiče, pa smo v Franciji- S francoskimi železnicami smo v končnih pi>ga-janjih za vgradnjo nekaj testnih sistemov- Potem pa bomo videli, kako se btîdo stvari odvijale naprej. V Elpi smo optimist ični." Evropske okoljske nagratle bodo podelili 1. junija v Bruslju. Dola' krat bo ostala skrivnost ludi to, kdo ,SY? ztnagovald v pa^amezfiih kalif^/trijah. Voh iru I. i."zi'lene' ga ledna " hoste imeli vsijtnafisii priloi/iost, da predstavite si ojo de-javnost, i.e ravniMjate, kako ho-ste izJ<oristili to pritoOiosJ?

"PredstCiviîi se bomo po naših najb^'jpih mí^eh, Predstavili Uv mo dva nasa izdelka: pt>leg zavr^r-nega sistema Se enega, ki je tudi okoljski izdelek, namenjen svetovnemu trí:ij5ču. Dejstvo je, da lx> naša predstavitev vključevala ludi prom^Kijo naše dohne in Sk>-vcnije. To bomo verjetno naredili skupaj z Ciorenjem. saj smo se le mi od vseh slwenskih podjetij u.spcli uvrstiti tako visoko."

Hišni aparati znova relcordno

(iovorioe o odpuščanju odvoc - Tudi seliivc na Kitajsko no bo -Lani rekordniti 119 milijonov evro\ prometa in 2.7 miliiarde lolai jev eiste^a dol)ieka - Po donosnosli na kapital pi vi v Sloveniji in koncernu - S irakov pj ihajaio s\ elovne novosti

Ni dolgo tega. ko so se v Nazarjah in širši okcïlici ra Ane le govorice omnožičnem odpuščanju zaposlenih v družbi Bcisch Siemens Hišni aparati, o ukinjanju proizvodnje in njeni selitvi na Kitajsko-Gtivoricam je botroval splet ne-ugfKJnih okoliščin, ludt v navezJ z dogodki v ljubljanski tobačni tovarni, seveda pasovceloiineresnične. To potrjuje tudi direklor družbe Matjaž Lenassi:

»Glede na različne gcworice o odpuščanju delavcev in selitvi na Kitajskem je treba jasno ptAvdaii, daje to daleč od resnice- Res seveda je, da smo zapť^slenih s pogodbami o začasnem delu za kakšna dva mescca pctslali domov, je pa tudi res. da smo jih z začetkom marca 16 vzeli nazaj in jih bomo v bližnji prihodnc>sti Še več, ker sose po^xičaia naročila. Tî*» je povsem običajna sezonska krivulja. ki je bila letos pogojena in .?e pi*wbej piiudarjena zaradi slabše prodajo v t!ccembru. ko se jo količina gotovih izdelkov skladiščih nekoliko povečala. Zalt^je bil rez ali ukrep, kakorkoli že rečena, ne-k(iliko večji kot prejšnja leta. Ob lem je .seveda tretja vedeti, da je proizvodnja v naši družbi nekako iio aprila vsaki) leto zelo nizka, torej ukrep ni bil nič nenavadnega-« '/.c\o >»vroče« so bile govorice o ukinitvi proizvodnje v Nazarjah in njeni setiivi na Kitajska »Do takšnih in podobnih »informacija je prišlo po zelo čudnih piueh. ki so jim botrovala tudi naključja. Rjivno v tistem času je namreč hrncem BSIl določil naik;g:i slft'>kov-njaka Matijo Petrina za vodenje tovarne sesalnikih in elektromotor

jev. Za na^ je takšna izbira veliko priznanje in velika čast. Naključje je naneslo, da sta z ženo ravno takrat odpotcTvala na Kitajsko, da bi se seznanila z bivainimi in drugimi razmerami, ljudje so lo povezati in vse sk"u(>ajje izpadlo maloC-udno,« poudarja Matjaž Lcnassi.

Matjaž Lenassi: »Hmalu pridejo z naših Unij prave svetovne novosti»

Selitev je seveda prava izmišljcv lina, saj se zadeve sučejo ravno obralno.'E'fpolrjuiejo tudi (X'slov-ni dosežki lanskega leta, ki so po» drli vse rekorde. Podrobno o uspešn^^sti spregovorili ki>nec tega meseca, vseeno pa je direktor družbe navrgel nekaj osnovnih podatkov, ki so več kol zgo vonîi. »Lani smo ustvarili za 119 milijonov evrov prometa in kar 2,7 m ilijarde čistega dobička, s tem pase lahko primeijamo z vsemi velikinti v Sloveniji. Še nekaj, di>n(^snml na kapital je presegla 20 odslotkov, kar nas verjetno

uvršča v sam slovenski vth, zagotovo pa smo pri tem pokazatelju prvi v diviziji BSI I. verjetno pa tudi v celotnem koncernu, če seveda primerjamo v odstotkih.«

Navzkriž z govoricami o selitvi so tudi novosti in letošnji načrti, pravi Matjaž Lenassi in dodaja: *V minulih tednih smo postavili nove linije za proizvodnjo termičnih aparatov, ob lem smo /a-menjali tudi tlake in preuredili garderobe. V začetku tega ledna je stekla proizvodnja teh aparatov pc5d znamko B<>sch.Ti aparati so izjemno kakovt)stni, bili so v t^predju pozornosti na mednarodnem sejmu v Dresdnu. hkrati so na prvih su-aneh letošnjih Bosc-hc\'ili katalogoN* in udarna novosl letošnje ponudbe te blagovne znamke. Kakšno ukinjanje, bolj nas je strah, da ne bomo zmogli naredili vsega, kar bi morali.«

Termični aparati so dopolnilo vsega, kar sc v nayajíki družbi sicer dogaja, je pa družba kompetenční ce nier za male gospodinjske aparate na molorski pogon. Maljaž Lenassi: »Pri tem smo odgovorni za ves svet. ?!e maja bos trakov prišel n<w siikovnik, ki bo po količini Si>ka gotovo najboljši na svetovnem trgu, v njem pa je veliko novih patentov in inovacij. Z naših Linij bodo kmalu prišli trije novi izdelki, eden izmed njih pa bo Čisto svetovna novost. C) njej je sc malce prezgodaj govoriti, proizvodnja pa bo stekla septembra. Zti naslednje leto načrtujemo Še linijo pt^vse m nwih motor-skih aparatov, ki bodo tudi prvi lakŠne vrsle na svetovnem tržišču,u p Jp

8

KULTURA

11. marca 2004

Šoštaniski planinci praznovali

V pvivV. jo iníDílo natanko ,sl<) UM od lakral, ko hila v Šoštanju usianovljena Šal(>ška podriižíuí a plaíiinske^fía druslva - O loin ho prirala sfiominska piošťa na prořn^lju Kajnh()V(^ga doma

Mitena Krstić > Ptaninc_

^»Slanj, 5. marcj — »Na porSv Savinjske jH^lružnice se je zbralo dne 5.1. m. v veliki S(^hani hotela »Avstrije« v SoJtanju lepo Število inteligonlnejSIh prebivalcev Iz tega irga. iz Velenja in Mcviija. ReCice In od drugod.« Taki^ se začenja ilanek iz Planinskega vrstnika, objavljen lela 1904, k) poroča o ustanovitvi SaleSke po-^truřniťe planinskega draživa sse-dcžem v Šoštanju.

Natanko slo tel kasneje, so jsoStanjskI -)i?inlnci na danaf»njcm Kajuhove-n domu, odkrili spomin s ktî ploščo. Dogodku so prisostvovali številni i^^ianjski planinci in gostje od drugod. Med njimi je bi. mdi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je bil ob tej priložnosti v Sc^tanju prvič.

Šiitanjski planinci bodo jubilej ptíCaslili z različnimi prirediKami. ki se bodo vrstile vse leto. nekaj pa jih je že bilo. Osrednja slovesnost jc bila po odkritju spt>min-ske ploSi« v kuiiurnem dcfmu. »Cilavno besedo« iia njej so imeli učenci cKnovnc Šole Kiirla Dc-stt>vnlka • Kajuha, ki so na odru uprizorili s^se permembneji^e mejnike v dosedanji zgodovini drui>tva: za pesem so poskrbeli

učenci asniwne Šole Bibc Riwcka. meí»ani pevski zbor Svoboda, varovanci Vrtca Šoštanj in harmonikarji - učenci Borisa CJoliCnlka-Planincem je za vii><>k jubilej česti-

jeta Ken^ič-Svetel, ki seje mnogi spomnijo kot odlične voditeljice in avtorice niza oddaj Goro in ljudje na TVS, lak-odličen —pa je bil ludi njen g^wor, v katerem je

Pred stotimi teti je bií v hotelu Avstrija^ danes Kajuhovem domu, ustanovni stiod šaleške podružnice. O tem bo pričala

spominska ploiča. (foto: S. Vovk)

tal podžupan Občine Šoštanj Štefan Sz^bo. predsednik pbninske zveze pa jim je iZR^ÎUpi'ïiebno priznanje. Sprejel ga je predsednik planinskega društva Bojan Rotov-nik.

(').^ivdnjagovt>mica jebila Mar-

izjazjla skrb za prihodnost gora, P{>udarila je, da smo ljudje v rah le obiskovalci, da gore pripadajo rastlinam in živalim, da pa na to vča.sih kar pi>zabimo.

Marjana Verbuč v mestni galeriji

ŠoštHnj. 5. n»arcii — V pclek zvcčersovŠoštanju.vmeslni galeriji, odprli razstavo Članice Draživa .^leSkih likovnikov, Marjane Verbuč. V mestni galeriji v marcu praviloma daji^ prilo?jii«i ženski, tc^krat jo slikarki, ki je del mladostnih lel preživela v Šiv>tanju.

/daj iiviv y^x^kovcu. kjer ji okolica gíílovo predstavlja navdih in jo izziva k ustvarjanju. V slikarske vode j-' zaSla pred približno deseiimi leii. Sprva je ustvarjala p^^d mcnloRlvt>m Robija Klančni-ka, p^Uem Alojza Zavokw.^ka. zadnje čase pa Denisa Scncgačni-ka.

Avioriaî in razstavo sta zbranim predstavila lik<A'na kritika Milena Koren Bozičekin DenisSene-gačnik: »Prepoznavna litowna govorica je iwrljiva. p<^en ostavljen a in razneženovkomponiranavsLi-

kovno polje ... Čutimo vpliv letnih časov, njihovih barv in s tem ludi njeno privr/^Â:nosi barvitemu doživljanju spn^minjanja in mine

vanja ...«.

Razstava bov mestni galeriji na ogled do 2. aprila.

■ mkp

Marca dajo v mestni gaieriji priiožnost ženski. Tokrat cianid Društva šaieškiij likovnikov Marjani Verbuč. (foto: vos)

Mladinski pihalni orkester s solisti

Minuli leden je minilvzjiame-nju dveh odličnih koncertov pi-halniii orkestrov na inJnj velenjske glasbene 5ole. Sobotnemu večeru, ko je z izbranimi skladbami izvrstno nastopil Piilicijski orkester pt>d taktirko odličnega nizozemskega skladatelja m di-rigenia Johana de Meija. je v ponedeljek. S. marca, sledil k<m-eert mladinskega pihalnega orkestra glasbene sole Velenje s sc>li^ti. Pi^licijski orkesler je prepričljivih odigral kar nekaj skladb gosluj<ičega dirigenta, med ^Iru-gim sSmo imeh prilo?nasl sliniti tudi krstno izvedbo njegove skladbe Klezmer Cla.«(cs.

Ponedeljkov koncert domaćega mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Matjaža EmerSičaje nadaljeval sobotno vzdušje. Mladi jdasbeni-ki so v okviru intenzivnih priprav na gostovanje v Berlinu. kamor.se odpravljajo konec marca, pripravili prijeten večer. Na njem s^") predstavili del njihovega programa. d prie ga za različne glasbene lokove. med

se pa Si> povabili tudi gt^sle: ansambel D<tri- vokalno skupino Bil in Sanjt^ Mlinar, Njihov spiv red. ki ga je otvorila pozdravna fanfarna skladba Thomasa Dossa, je hil sestavljen iz niza skladb, v katerih je bilo polno zanimive fi mske, operne, pravljične In zabavne glasbe. Pri ptf-sameznih skladbaii so se orkestru pridrcžili inslrumentalni sohsii: Primož Razboršek (klarinet). Boris RazborSek (harmonika), Marko Razboríek (trobenia), Ek>í5tjan Per (trombon), Ti so na zabaven način predstavili nekaj del skivenskih skladateljev slarejiie in mlajSe generacije (Bojan Adamič. Cmil (»ktvnik, Jože Privžek). V osrednjem delu so se velenjski publiki prvič predstavili pevci iz vokalne skupine Bil. ki deluje od jeseni 2CH)3. V skupini delujejo sami profesionalni glasbeniki (profesorji in Siudenii glasbe): Ardre ja Ostruh, Sanja Mlinar, Jerneja Pačnik, Matej Jevnišek in Saio Šonc. Predsia» vili so nam nekaj zanimivih jaz-

zovskih a capella priredb skladb (Lullaby of Birdland. Fever. Ko boi prišla na Bled) in s svojih nastopom navduisili občinstvo. Orkester je nato s svojim igranjem Še pospešil utrip občin-slva. V .skladbi z naslovom Trumpet liligree Flarolda L. Waliersasose predsiavili ^lirje mladi trobentači (dijaki umetniške gimnazije) Marko N<wak. Ali»jz Kompan. Roman Podles-nik in (irega Btxsnik. orkestru pa so se s petjem in igranjem pridružili še Sanja Mlinar ( Zato sem noro te ljubila. New Yotks New York), Gorar.d To-polovec (Just a Ciigolo) in ansambel Dori ( Maček v žaklju).

Mladinski pihalni orkesler glasbene Šole Velenje, sestavljen iz najboljših mladih glasbeniktw, se prepričliivo in navdušcK^ pripravlja na spomladansko gostovanje v Berlinu. S prisrčr.o motivacijo, cMJIičnim dirigentom in prijeinim prtigramom soponw-no navdušili Jijim zmeraj zvesto občinstvo.

■ Urška Šramet

Koncert ob 30. obletnici pevskega prijateljstva

Pc\ťi íniadinskili íiu^šanifi zl)oi()\ iz I^'ss!infí(Mia iíi Vohanja !)odo juiri pripia\ilt cKojni rolo\ečorni konrei i - Ohola so vcoer spominov, nostalgijo in odlirnozl)orovsko glasbo

Bojana Speget

V Galeriji spekli kruh

Na temo Kruh na.sliki - kruh na mizi, ob razstavi raz^iavi slikarja Darka Slavca, kije lil marca odprUa v Galeriji Velenje, je preji^njo sredit polekala zanimh'a delavnica. Pritegnila je ludi veliko naključnih obi.skovalcev galerije in knjižnice. Na izobraževal no-u.stvarjalni delavnici za oiroke in .slarse so otroci spoznali shkarja in njegovo T^iába o kruhu, ki je naslikan ne vseh avtorjevih stvaritvah, V nadaljevanju je gospa Rezka Lcsjak ob pomoči Marinke .le-renec iz dr JŽlva podeželskih žena Vinska Gora viîdila pripravo testa in peciva i2 krušnega testa. Pecivo so udcleženei sami oblikova

li in slastno spekli ler seveda ludi pojedli.

Delavnico je vodila kusiosinja

pedagoginja Kornelija Križnič.

Veler\)e-Jutri, v petek, 12. marca, ob MÍ.3U uri, se bt^vveliki dvorani velenjske glaslHjJie Šole začel prav poseben koneert. Poseben bo zagi^uwo 7ji vse. ki so v iride-setih letih bili delček ohranjanja vezi med dvema mestoma - Velenjem in Esslingenom- in delček ustvarjanja glasbe dveh mladinskih mešanih pevskih zKuov. In prav poseben bo ludi za lisle, ki to počno Še danes.

Kar težko je vcijeii. da letos mineva že leL odkar se je pričeb prije I no sode kwan je med pe\:>ki-ma zboroma gimnazije Theodor I leuss iz Esslingena in nekdanjega deklij^kega zbora velenj>ike gimnazije, ki je danes del Šolskega centra. Pavvndarle je lako. Dolgoletna zbon'^vtidkinja mladinskega meîanegti zlxira ŠCV Danka Pi-rečnik nam je ob jubileju uvodoma piwedala:'%loposnosni.smo, da smo v vseh ich tridesetih letih uspoli brez prekinitve obdržali slike med ;dx>n)ma in obema mesUi-ma. Vsa la lela nam je to uspevalo. ker smo imeli dobre prijatelje jn spwînzxïrje. ki $>o nam pomagali

pri ohranjanju stikov 1er organizaciji srečan. K temu so pripomogle ludi generacije pevk in pevcev, ki so se trudile, da je stxlekwanje ves čas potekalo na visoki pev-skokullurni ravni.

Inknko.so siziimtslilikonccrt^ki l>o oIkIííŽIiI .'O-km ko sixlclovai\jj mťd/Ixffoma? *'Konceri bozago Ujvo prisrčen, pevci se ga že zelo veselijo. Na odru kar 120 pevcev, ki vedno uživajo v skupnem petju. Nadgradi pa ga ludi medsed-bojno prijateljstvo. Pcwebnosi kon-tvrïa b{\ lia bt*»la oba zbora izvajala celovečerni program skupaj."

V program jubilejnega koncerta .so uvrstili skladbe svetovnih, nemikih in slovenskih skladateljev, /.bora !x\%ta zapela tudi nekaj pesmi, k" postali železni repertoar srečanj, saj so jili peti prav vseh let. Dirigirala bosta oba sedanja dirigenta zb<")r<w Danica Pircčntk in Wolfram Bolssingcr.

Dogodek bo Ziigot<u'o velik in slavnosten. Udeležbo so že potrdili mnogi vidni gostje, ki so bili v zgodovini sodelovanja med zbo n*ma zaslužjii za to, daje lo zaživelo in da uspešno živi. Iz Esslinge-

na bosta med drugimi prii^la ludi županmesla vča.su, kose jesc>de-lovanjo z.ačelo,gt»spod KJupproCh, tedanji ravnatelj gimnazi;e Dictcr Bîïuhn ter prvi dirigent zlx>ra Klaus Wolf. Med Šalečani omenimo Msn^řireto Suhe r Zupančič» z-ačet-nico st>delovanja 7>>oroma. ki je prva navezala slike kol studentka. V dvorani bo zagotovo tudi prvi dirigeni Lakrat še dekliškega/bora velenjske gimnarije niaj>. Ivan M«rin in dolgoletri ravnatelj velenjske gimnazije Brjjan Ghi-vač... Na večer so p^wabili preko 70 g<5stov, ki so kakorkc^i pripomogli k ohranjanju stidelovanja. ?iilijo pa si. da se koncerta uiíeleži tudi čim več bivíiíi pevcev in pcvk-Mladi pcvci iz Csslingena bodo v Velenje prišli danes zvečer. Tudi tokrat jih gostijo družine velenjskih gimnazijcev, kar Še krepi vezi med vrstniki. Po koncertu jim pripravljajo v restavraciji Jezero zabavni večeT,vstilxnopajih btv do peljali še na izlet na Pt jj. V nedeljo bo spel čas za slovo, /.a le-W) dni. ko bodo na gostovanje v Esslingen cnîSli velenjski ljubitelji :d:'or<.wskega petja. ■

Deiavnica za otroke ob razstavi Darka Siavca je bila prava popestritev gsierljske dejavnost/, ffóto.' M .K. Božiček)

Na enem zadnjif} gostovanj v Velenju so se pevci obet} z&orov pomešali med sabo in na stat a

je tate fotografija za arhiv doigoletnega sodeiovanja.

11. marca 2004

Orgelsko izobraževanje navdušilo

v mcsccu kulture. Slovensko orgelsko društvo v.soorganizacljl velenjske gla-sbene i»ole vsako le-lo oii^anizira mednan^dno íí^Ío zu orgJe. / IzMro vrhunskih orgel-skill pedagogov in koncerlankw si je Ma pndohila ugled, lako da vsako lelo va ni ma nje za aktivno in pasivno udeležbi'» naražća. Veseli smc\ da v Slovenijo pripolujc-joludi tuji.Studen!jC izrazličnih evropskih univerz. Privabijo jih seveda visoko LTaliletni profesorji. poleg lega spc>/naji> lepi"» Slovenijo, v strt">kovncm smislu pa nam omogočijo primerjave med niviiji in naiini dela posameznih i»>hra/e valnih srodiŠć. Seveda izredno pomembni sliki, ki se na tak.'^nih i/t)bra?:cvanj(h rojevajo. Letošnje Sole seje udeležilo dva-najsi aktivnih in desel pasivnih udeležencev. 'lakšno šievik> je seveda maksimalno, saj je delo v veliki meri individualno.

tematika seminarja je obravnavala orgelska dela južm^nemíkc-ga skladatelja (icorga Muťťala. ki velja za velikega svetovljana, saj se je izobraževal v več evropskih deželah, v svoji glasbi pa zapuslil slctiove različnih slilov, ki zahle-vajo Oil i/vajalca preeej pt^globil-ve, znanja in dojeniIjh/osii. Nadalje smo se ukvaijali z deii .1. S. Bacha: njegi)V{T ^asb<^ igra vsak or-glavec. torej je iniercs za analize in interprelacije del med mladimi orglavei vselej mc>čnt> prKi>tcn.

saj Bachova dela sodijo v vrh orgelske lilcralure vseh časov.'le-maiika seminarja je obravnavala ludi dela J. L Kre^>sa. Bathwega najbtiljžcga uCenca. njegova glasba pa prinaSa vpogled v galantni. kiasicisiiCni stil.

Lciošnjo mednarodno solo za orgle je vodil nemški profesor Michael Kaf*ncr, ki sicer p-:íučuje orgelsko igro na univerzi za glasbo v Gradcu.

l/ohra/c^anjť hU\ spremljala dva ki>nccrla.

Michiicl Knpsncr jc ptod5ta-

vil na koncerlu vtorek. ]7.2.,z deli CJ. Muffata, (Î. Bohma. J. S. Bacha. J. Brahmsa, R Fiirdemi-Iha. v pn^gram pa je uvrslil ludi iri impnjvjzaeije (vsiilu baročnega konceria» prc^sto improvizacijo in improvizacijo na lemo cer-k'vene ljudske pesmi). Pri nas v Sloveniji so /elo redki [»laslK'ni* ki. ki zmtjo impravixínilL torej lahko umetnosli improviziranja vendarle y£:]o redko prisluhnemo. Izvrstne improvizacije kot tudi ostala lileralura jes porobljenim Izvajanjem M. Kapbnerja naredila na poslušalce moCan viis.

Vpelek, 20.2.. so se na koncertu predstavili udeležcnci seminarja, ki so izvrstno pokazali napredek. oziroma natančno delo štirih izjemno delovnih dni. Velenjska orgelska Šola je 7tí osma po

vrsti, zato bi rada poudarila, da smo na začetku menili, da imamo srečen z izbiro prt^resorjev, da so pripravljeni delali precej več ur, kol se predhodno dogovorimo. '/. leti smo spoznali, da profesorji i/, lujinc vendarle dcMjo precej več, kot smo vjijcni v Sloveniji, študentom na vse načine p^^magaío priti áo rezultata, kiir je cilj znanje, profesor pa se čuli doli^ncga, da se za znanje maksimalno potruditi. Nikakor ne gre za sistem: pokazal in razložil sem li. sedaj se pa nauči, ampak pomagaj ti bom tako dolgo, kot me boS poirebo' val (kiiliko lažje bi bilii na^im otrokom v naših ^Mah, če bi bilo med našimi učitelji vsploinih več ic zavesti.da bi lekmiwalí medse-boj, kdo bo več nauči I in bolje razložil sntw, nameslo da se bremena vedno bolj prelagajo na otroke in na njihove starine.)

V pogovorih, ki smo jih opravili za raziične medije, je profesiu Kapsner izrazil (xlkrili> prcscneče» nje nad poj^oji dela v Velenjski l^lasbeni i^oli. da se gla.sbena kultura v na.^em mestu tako dobro razvija in predvsem nad dosevki

v orgelskem izobraževanju.

'ludi (Obiskovalcem koncertov ni bilo prikrilo, da smc^ delali kot velika družina, v kateri vlada po-vezamîsi, da smo ustvarili atmosfero, v kakršni se lahko mladi glasbeni pousivaijalci uspešno razvijajo.

■ Ema Zapušek

Udeleženci zaključnega koncerta

Balkanski špijun v Šentilju

i>enliljski gledali^čnikl, ki delujejo pod okriljem Kulturno prosvetnega drušiva Šentilj, so ?.e večkrat prijetno presenetili. Tudi z novo igro. ki so jo premiernt) uprizi^rilivnedeljopopoldne, jim je lo uspelo. Na oder doma krajanov v Šerlilju so pt^siavili komedijo Balkanski .špijun srbskega avtorja Du^na Kovačevićd.

Režijo igre je tokrat prevzela Alenku Felicijan. na odru pa so blesteli Matja/ Kuhar, Biserka HrnčiC.obapreizkušena ljubiteljska igralca, pa debitanika na domačem odrj Vesna Korlnik, Velik tk'lež k igri je prispeval txlk^cen m brezkompromisen Vito J'clici» jari. /a piko na i so poskrbele odlične igralske sposobnosii T(mija Turincka. Zaradi njega se igra nenehno stopnjuje, zapleta in razpleta. Odvijaše v stilu balkanskih komedij, je dinamična, z izjemno komičnimi zapleti, ki se končajko skoraj tragično in groteskno.

Igra v izvedbi Seniiljskih gleda- noviive pa bodo ^ 14. marca ob

liičnikovje res vredna ogk'da. 15. uri in 27, marca ob lS).uri.oba-

aplavz peline dv<.)ranc je pciplačal krat v domu krajantw Senlilj.

tRid pri nastajanju predstave. Ptv ■

Utrinek $ predstave v izvedbi šentiisjkih giedatiščnikov

foto: l^arko Jevénik

Dieta po meri ali štetje škrobnih

v • • 1

ZlVll

Temeljni kamen vsakega vodenja sladkorne bolezni je dobra dieta. Vendar za nihanja krvnega sladkorja niso vsit živila enako pomembna: čeprav imajo p<v sobno mai5čohe veliko kalorij na določeno enoto, povzročijo porast krvnega sladkorja i^elc čez nekaj ur. Vzn^k jc v tem, da za razgradnjo v našem telasii potrebujejo tako maščobe kot l>elja-kovine ň-krat manj hormona inzulina kot Škrobne jedi. Lahko rečem, da so ravno ogljikovi hi-draii spel listi icmoljni kamen, ki nam ob dobrem preračunavanju naših poUcb uravnovesijo vnos in porabo. Škrob ali pravilneje ogljikove hidrate najdemo v Škrobnih jedeh (kruh. krompir, makaroni, ri^, moka itd.), v sladkarijah, pa ludi v mleku in sadju - manj (trikrat manj) pa tudi v zelenjavi.

Človek s sladkorno boleznijo mora vsak dan sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Tchiali mora med vrsto in količino zaužite hrane, med količino zdravil ali inzulina, pa ludi med vr^io in intenzi vmvst j o telesne dejavnosti. Odločitve bo veliko hilrcjc. lažje in enostavneje sprejemal, če bo znal sToje obroke hrane i>ceniii in predvideli hitrost in porast višine krvnega sladkorja- Seveda st bo lažje odločil tudiza uporabo inzulina in lablet. Prav uporaba hormona inzulina je bila tisti ntzlog. zaradi katerega so metodo izračunavanja sploh prvič uporabili — še danes se uporablja največ za bolnike z in/ulinsko

DAMJAN Jl/ST/NSk

1 SLAVmNJJiÛJICi

bolnisnica tewiw

i (řOMitmf)

črpalko, čeprav bo prav prišla vsakemu bolniku. Ob pravilni oceni nas določena vrsta hrane nc bo prcjícnetila, pa najsi uporabljamo za zdravljenje inzulin, tablete ali le dieto. Ki\] je torej merjena dieta in »pravi-500« 7 Predvideno je, da btîmo z normalno akiivni>sijo odraslega čovcka porabili približno 500 gramov ogljikovih hidratov, otroci pa 3110 gr. Če hočemo pravilno razporediti naš inzulin, ga moramo porazdelili kpasameznim živilom. S preprostim računom, to je 51)0 gramov deljeno ? enotami |x>i a bljenega iiizulLia (vseii vrst in oblik) na določen dan. vidimo, koliko gram^iv škr^iba lahko zaužijemo na 1 enolo inzulina. Pri v.sakem Človeku je nekoliko različna, navadno pa sc giblje od lOdo l5gramov po enoti inzulina. Kaj pa predstavlja 15 gramw škroba: I koi^ek kruha, velik za naši> dlan; enako je ena skodelica kuhanih testenin, 1 srednje veliko jabolko. I mali krompir, pa ludi 2 del mleka, 1 del sladoleda. 1 del sadnega soka. krožnikjuhe z rezanci. Da je porabo predvideti lc:^ko, naštevam dalje: 15 gr Škroba je tudi v polovici cmoka, polovici skodelice ovsenih kosmiCev, I Žlica testenin. 2 Albert piškotih.v 1 zelo mali banani, v 12 Češnjah ali višnjah, v 15 jagodah grozdja, v dveh mandarinah, v6.svežih slivah in le 3 posušenih, v 2 orehih in tako dalje, Poraba: 2 enoti po 15 gramov (eca. dobrih j(K) kalorij) pa porabimo v eni uri spre

hoda ali aktivnosti s podobno obremenitvijo.

V praksi računanje ni zahtevno: če na primer za malico pojemo 2 jabt>lki in eno malo banano, smo pridobili ."i X po 15 gramov sladkotja. Iči pomeni, da b(v mo nihanje krvnega sladkorja »umirili« s 4 enotami inzulina, ki bodo pokri le 45 gramw škrob-nega živila. Če inzulina ne uporabljamo. bomo uporabili od pť>I-ovice do I tablete (npr. Daonil, (ilurcnt^rm. NovoNorm itd,) za lak obrok ali pa sc bomo 3 ure sprehajali, là ko se hitro »nalre-niramo«, da nam bo krožnik špagetov 7 mesno omako veliko bolj dvignil krvni sladkor kot kosilo s piščancem in malenkostjo riža.

Ta mcloda vodenja bolezni jc na voljo tudi v naši bolnišnici, /a sedaj z njo vodimo sladkorne bolnice včíLsu noscčnosli, kjer je potreben natančen izračun gibanja krvnega sladkorja. Vendar jc na voljo v.scm, ki so zainteresirani za samostojno in dobro ure-jcjno pol skozi življenje z diabetesom. Predvidevamo ustanovitev testne skupine bolnikov, ki bo s primerjavo stare in nove metode vodenja »na lasmi koži« ugotovila stopnjo izboljšanja bolezni in nam posredovala svoje izkušnje.

V imenu vseh m<^Ških predstavnikov s sladkorno boleznijo in v svojem imenu čestitam vsem go-.Sfx.^m,?enam in mamicam ob njihovem prazniku I ■

ODLIČNI ZA VAS!

MORSiaSADfŽI 1/1 (x«mni{tHO

849 srr

O01 sir «Mi«)

Ikg

1150 SIT

(«MSntMia)

V megamarketu INTERSPAR VELENJE, Šalek 112 ste dobrodošli v sodobno opremljeni in bogato založeni ribarnici, ki vam dnevno ponuja:

- bogato in kakovostno ponudbo več kot osemdeset vrst morskih in sladkovodnih rib,glavonožcev« rakov in Školjk -ribje izdelke, namaze, kaviarje, prekajene riba.

• 2e pripravljene ribje specialrtete (bakalar,

morske solate) Najsodobnejši način prodaje rib na ledu, ki ohranja kakovost svetovanje in recepti za pripravo različnih ribjih jedi, so razSog več, da tudi vi obiščete ribarnico v megamarketii Interspar.

Za 4 osebe

Približno 1,5 kg očiščenega krapa, 3 cele paprike, 3 velike čebule, 1 strok česna, 4 paradižnike alt pločevinka pelatov,, 3 korenčke, lovorov list Y feferon, I^S del rdečega vina, 2 del kisle smetane , olje, sol , poper in malo rožmarina.

Krapa najprej narežemo na kotlete, posolimo in v ponvi na hitro malo popečemo {2^3 minute, da dobi malo skorje).

Čebulo prepražimo in ji dodamo na drobno narezano zelenjavo. Krape narežemo na kotlete, jih malce popečemo in dodamo k dušeni zelenjavi (na čebuli jo dušimo približno 10 minut). Vse skupaj kuhamo še približno 15 do 20 minut m nato zalijemo z rdečim vinom, dodamo kislo smetano in na rahlem ognju kuhamo še 5 minut. Jed postrežemo s kuhanim krompirjem ali širokimi rezanci.

+

107,8 MHz

r/^DOJSko im Éň@z/j\iUi

Gíasbene novičke

Luči še vedno gorijo pozno v noč

VCasih se v urcdniilvu pogovarjamo, kako velik skok je v zadnjih letih povzročila tehnologija ludi pri na^m delu.

Dobro dcselieljc na/aj smo članke Še »kleni-pali« na pisalne stroje. tchnlCni je z ravnilom risal zasnovt> Časopisa, vse, kar smo spisali In narisali je bilo Ireba peljali v iLskamo. v zadnjih letih v Maribor» tam so na-še članke spretne Up-kiiriceiecnkrai pretipkale ... Kadar je Imel »hudič mlade«, kakega je imel pa skoraj vsak leden, je '^c v redakciji iz «planov«, pripravljenih za tiskarno, padla kaka slika, vCa^*lh pa cel članek- Potem je bilo treba nazaj in Se enkrat nazaj...

Pri današnji tehnologiji pa odpade marsikaj- Vse se dogaja preko računalnika. Od pisanja člankov do oblikovanja časq^isa in pošiljanja v tiskarno. Nekaj pa se v s«eh leh let ili ni spremenilo. Ob torkih veJno pozno v noč, včasih pa tudi jutro, v rcdiikciji gorijo luči. Oblikovalci, na fotografiji eden od njih, Tomai' (jcn^ak. in urednik Siajic Vovk, takrat običajno dokončujejo časopis. Pa Se

nekaj se ni spremenilo. Ko se je nekdaj v časopisu pojavila napaka, smo rekli, da jo je zakrivil liskarski Škrat, ko se zdaj, pa rečemo, daje kriv računalniški Škrat. Razlika je samo v tem kakSen, Skrai je v obeh primerih skral.

■ mkp

Časopis je bil še v sredo zjutraj v računalniku.

Skupine The Byrd$, je bil minulo soboto aretiran zaradi posedovanja prepovedane droge in orožja, nato pa so ga varuhi rt^da po plačilu varščine Iz-

••• na krafko •••

ii:ív^v kkwit/

Lenny KravlË prihaja v Slovenijo. 22. lunija naj bi nastopil na bežigrajskem stadionu v Ljubljani, njegov nastop pa sodi v serijo koncertov evropske promocijske turneje novega albuma Baptism.

1\11ŠA& SLAPOVI

Ko ml rečeš, da ms ljubiš je naslov skladbe, ki jo je Nuša Derenda posnela skupaf z ansamblom Slapovi Pesem sta pred leti v onginalu When You Tel Me That You Love MezapeiaDolly Parton In Julio Iglesias.

vi.xm

Poleg priprav na nastop v Turčiji v teh dneh v materin jezik prevajata svojo nemško ploščo, za Katero se menda zanima celo nemška veja velike založbe EMl.

MAIJRli

Letos praznuje petnajsto obletnico delovanja skupina Malibu. Ob tej priložnosti bodo Primorci izdali nov album, na katerem bodo predstavili štirinajst novih sl^adb.

ALYA

Uspeh na EMI jen^adi Mozirčan-ki odprl mnoga vrata, tako da bo* mo v kratkem dočakali tudi izid njenega prvenca. Pri njegovem nastanku Alyl pomagajo Gušti, Bor Žuljan h Marko Zore, sicer član skupine YogurL

l)lí\0 MKKIJ^

Ljubitelji bosanskega pop ročka bodo na svoj rafiun prišli Marca, ko bo v Celju nastopil legendami Oino Merlin, izvajalec, M ga je po nekaterih podatkih na koncertu v rodnem Sarajevu poslušalo 80.000 IjudL

lini<|iio

Skupina Unique v pričakovanju pomladi predstavlja novo skladbo z nfihove-ga debitantškega albuma Nevihta. Zmagovalni deklišl<i trlo drugega slovenskega izbora Popstars skuša še zadnje (Koledarske) zimske dni pregnati z romantično balado znaslovom Pusti me samo. Že četrta skladba z njihovega prvenca l<ajpak c^eva večno pomladno temo - ljubezen, Maja, Jasna In Špela pa pričakujejo, da bo pesem postala nova uspešnica.

Kanna /lud^iije ini Češkem

češka je očitno postala obljubljena dežela hrvaške skupine Karma. Najbolj brana češka najstniška revija Bra

vo magazine vsako leto pripravi podelitev glasbenih priznanj Goleden Ot-

^ 'P'

•• ^ "M

to za najboljše Izvajalce In skladbe v minulem letu. Tako je letos v kategoriji best dance act pn/o mesto pripadlo prav skupini Karma, za katero je glasovalo kar nekaj več kot 40 % vseh bralcev Karmi sledijo Scooter (14,8$ %)lnT.A.TU. (7,1 %). Njihov album Sedam dana je na Češkem dosegel dvojno platinasto naklado, po njegovih stopinji pa gre tudi album Zavrti život,

Dilvid OitKsb) \ Iciútvah

Ameriški rocker David Crosby, eden od ustanovnih članov legendarne

pustili. 62-letnega pripadnika flower power generacije so aretirali v nekem hotelu na Manhattanu, potem ko je eden od uslužbencev hotela v njegovi prtljagi odkril marihuano in pištolo. Skupina The Byrds je znana po številnih uspešnicah, meddrucpmi Mr Tambourine Man In Turn, Turn, Turn. Po skupini The Byrds je David Crosby sodeloval še v zasedbi Crosby, Stills, Nash & Young, trenutno pa je na turnej s skupino OPR. Crosby se je v preteklosti že soočil z roko pravíce In se zdravil zaradi odvisnosti.

VMon Jolm ne želi v /akoii

čeprav deklarirani homoseksualec Elton John javno podpira zakonske zveze fslospolnih pť^nerjev, pa sam ni prav navdušen nad idejo, da bi skočil v zakonski stan. Britanski pop zvezdnik, ki je nekoč živel zelo razuzdano življenje, se namreč ne namerava poročiti s svojim dolgoletnim partnerjem Davidom Famishem. "David in jaz podpirava zakone istospolnih partnerjev, vendar ne načrluieva poroke." je Izjavil legendarni britanski pevec

leden dni po poroki znane ameriške televizijske voditeljice Rosy O'Oonell v San Franciscu z dolgoletna prijateljico Kelly Carpenter.

Pomladansko dščenie

Po zimi. ki sc jtf v nasprotju s pričakovanji zavlekla, smo v svojih glavah zaznali vciike količine piahu. Svojim članom ŠŠK predstavlja nekaj načijioni za tenicljilo čišćenje in zhislriiev od lenol« /itmegijenih pogledov. Že niavcevskiSkovik jc za 16.napovedal ŠŠKzur v Starem Gleju v Ljubljani, za 19. 3. koncert Belfast Fo(>da na in>kc(n veCcm v prosiorili SSK-MC znameniti svijjjski piknik na Slemenu 27. lega istega nieseea. Prav tako ne pozabite na računal-niák< íeúaje (linux in php) v SSK-ju.

Skovik pa ni Se nobene rekel o leloínjcm Akademskem ple.su. Kvalitetni piogram in okas-na gala veéerja bosla 3. aprila primerno poslrežena v Restavjaciji Jezero.

Malo vefi energije kot povtšiK) brisanje prahu zaií leva sodelovanje na Štu<icnlskein kulturnem

festivalu (Stunf). ki bo od 6,-y. maja v Kranju. In če je zadeva za odtenek zahtevnejša ud iz/ašankovskega modrovanja, so ludi nagrade neprimerno boljic. Mai'sikateri skriti talent in marsikatera prikrita umetniška dana sta iz Šiun-Ta uspesno In na vso moč skočila v umetniške vode. S<idclujete lahko v naslednjih kategorijah: IbtL^afija, scenčirij. tlim. imp ro-gledali<Ce. proza in poezija, glasbene skupine ter upodabljajoča umetnost. Prijavile se do vključno 31. mafea2lliU. Razpisne pogoje in vcO o Štunfu najdete na uradni strani festivala www .stun f.org.

'Ibkrat jih za umetniške duSe res ne manjka! S iX marcem se pričenja še serija vikend gledaliških tlelavnic .s .študentko 4. letnika AGRFi; ki sc bodo zaključile v maju s posebnim gledališkim večerom. Število udeležencev je omejeno! (Išči na: www.ssk-klulxsi.)

■ ko

IVIadoliiia /oli v l/j^H

Ameriška pop zvezdnica Madonna naj bi v okviru prve svetovne turneje po štirih letih poleti nastopila tudi v Izraelu. Madonna bi rada nastopila v kra* ju Solomonovt stebri v puščavi Arava blizu Rdečega morja in turističnega mesta BlaL Čeprav nima ždovskih korenin, je ameriška pop diva prispevala k priljubi len ost! stare judovske duhovne Iradioije kabale. Madonna je nazadnje gostovala v Izraelu leta 1993, ko je Imela speklakularen koncert v Tel Avivu.

končan Icslival v San Renin

v dvorani Ariston v San Remu se je minuli teden odvijal eden najbolj znanih popevkarskib festivalov v EvropL V tekmovalnem delu festivala, ki slovi po obiskih znanih gostov iz vsega sveta, se je letos predstavilo 22 pevk In pevcev, med njimi pa so prvič dobili priložnost tudi manj znani izvajalci italijanske estrade. Zmagovalec 54. italijanskega popevkarskega festivala v San Remu, ki je trajal od torka do sobote, |e postal kantavtor Marco Mašini. S pesmijo Leteći človek (L'uomo volanfô) si je 39-leînl Flo-rentinec na finalnem večeru prislužil največ glasov gledalcev, ki so za nastopajoče glasovali po telefonu.

|)i'ii/.ncnanjc 20 lel nk e

Ansambel Sredenšek je na festivalu Pofk in valčkov dobil nagrado za najboljšo priredbo skladbe »Gremo na Triglav<'

Začetki ansambla Sredenšek segajo v leto 1984 Prvih dvanajst let dela je bilo izMjučno vezano na dekfvanje v tujini in sicerv Nemčji, Kjer je bil (u-d) undni sedet 3nsajT)t)la Po vrnitvi v Slovenilo |e an&amtsei ob 15. letnici izdal kaseto In zgoščenko, na kateri se nahaiaio uspešnice kol so Bela roia, Staierc je Very Good. Caballero ...

Ansamt^el v nespremenjeni se^avi deluie že četrio leto, sestavlja pa ga sedem članov. Vodja ansambla je Jože StcdenSek, ob njem pa glasbo ust-vanajo Jote Mandl, Marko Zavr&ntk, Andrej Kudobreznik, Duêan ŠtiilGr, Jasmina Mandl in Franci Vovk Repertoar ansantla ie zeto raznolik, saj izvajajo praktično vse zvrsti glasbe od narodno-zabavne, evergreen-ov pa do modente zabavne glasbe Posebnost repertoaija ansambla Sredenšek predstavljajo znane Avsenikove melodije. K jin 'Smdenški" izvajajo z posebnim veseljem. Omeniti velja še lastne skladbe ansambla, pri katenh sodeli^ek^ piiznanl avtorji kot so Igor podpečan. Matej i<ovačiC. Francžepdoner.VeraŠolnc. ..Vzadnjih letih je ansambel aktiven tudi na Festivalskem področiu, saj so se 2e četrlft uvistii v finale najbolt odmevne-ga Na rodno-zabavne ga festivala 'Slovenska Polka - Valček*.Skladba avtorja Igorja PodpeCana z naslovom '6remo na Triglav" vizveúiw ansambla Sredenšek je na letošn|em|iibile-inem desetem festivalu bila nagraie-na z nagrado za naibolišo priredbo. Sicer pa za »Sredenške počitka ni Ansambel pridno pnpravlja material za novi CD, ^ bo predvidoma IzSel ob praznovanlu 20. letnice, poleg tega pa le v teku pnprava CD-ja za nem^ govorno področje.

: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

# Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagov^no skladbo pa l^ko 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9,30 A in po poročilih ob 18.30.

^ I.KYLIEMINOGUE-RedBloodedWoman ^ 2.N0RAH JÛNES-WhalAmlToYou « 3. ROBBIE WILLIAMS-Hot Fudge

V dneh, ko se zima nikakor še noče posloviti, ste si očitno zaželeli toplejših dni. Zato ne preseneča. da je največ glasov v minulem izboru pesmi tedna na Radiu Velenje pobrala vroča avstralska pop zvezdnica Kylle MInogue. Zmagala je z aktualno uspešnico Red Blooded V^oman, ki prihaja znjenega zadnjega albuma Body Language.

LESTVICA

mĚĚ ÊmmÊ

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas; tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26

Takole ste glasovali v nedeljo, 07.03.2004:

1.NANOS: Ljubezen na Andrejevem sejmu

2.G0RENJCI: Janez In Micka S.SLOVENIJA; En liter za muz'ko

4.ŠT1RJE KOVAČI: Rženova Tinka

5.ŠPIK: fvied Prieki in Prekmurci

Predlogi za nedeljo, 14.03.2004:

1.KLAVŽAR:Ura strahov

2.MIHEL1Ć: Bloška polka S.PjRŠ: Poljčanski uuinki

4.ŠALEJ: Na Golteh

5.ŠTRK: Jurka, šmamica, kvinîon

■ m Grabner

11. marca 2004

M\adi dopbniki porotcy o

Kajuhovci v zimski šoli v naravi

šoki na sne^u

ludl Iclossmo sc uicnci polih razredov odpravili smiiCanjc po zasnežen ill polKiCjili-v Šolo v naravi.

Pot je bila zelo dolga. Kmalu mije peglalo slabo. Komaj sem dočakula konec po!i. Ustavili smo se pred planinskim dim>m Jakec. Na pti-^'J se mi je zdel prijazen in domaČ. Pograbili smo iczke kwčkc in torl)c 1er <xÍ51i v.sobe. Bile so lopo. Kmalu smo, opremljeni s smučarko opremo in s čeladami na glavah, bili pripravljeni na preizkus naSilî smučarikih spostîbnosii. Ućiielji nas raztlelili vSliri skupine. /aCel se je zabaven leden. V^akdiin seje zgodilo kajniv vegaali nepríčakwanega.vdomuali na snegu. Na smuéiáču sem večkrai padla, Popoldne in zvcier smii se igrali ckol(»Sko jgric(i Lov z<i /n-kladi^m. txtsli smo v »kino«, plesali v dj>sku in imeli noCnipi)h<xizbaklami-poslušali smopix;-davanjeov/iir/evanjusmuťí in pripcwedocudtw vitem Poíiorjii. Dnevi so kar prehilro minevali.

SmuCarsko znanje, ki smo si ga nabrali. smt> p<^kaz;ili na /akljuinem lekmtwanju. NajK^ljSi sodobni medalje. Jaz je nisem prejela. Dobila pa sem mnogo već. Dneve, preživete s prijatelji, ki jih ne bom nikoii pozabila.

■ T]dšd Honovšek, S. b

(lo/ivetjc

Drugi dan sole v naravi smo se i»dpravili z vlečnico. Ko smo prii>li na vrli smučišča, sm^^ se najprej ogreli.

Natosmose spusiili po smi.iiiK"u. Peljali smo se v vrsti. Plug. Dolgčas. Ko smo se nekaj časa peljali, smo sc nenadoma ZiUistavili.

I;^bim nadzor nad smučmi. Peljem se naprej. Ne morem se zaustavili. Naenkrat za^hj-tim m^>čno bolečino v glavi,

Av. z glavo sem udarila v drevo. Vsi sose mi smdali. »Joj, kako me je sram!« sem si mislila. Se sama sem se jim pridružila. Zopet smo se peljali naprej. S smučmi sem delala plug. »Pa ne ?e spet. Zakaj se moramovcsčasustav-ljaii?«<sem si mislila.

Ne, ne morem se ustaviti. »Ustavite se ?e. divje smuči, /ji drugič me basle iv>mej5ile[« se jezim na smuči. Nagnem se naprej, a nič ne pomaga. Z glavo priletim v kup opeke.

Smučka pa se mi je zapletla v veje bližnjega

drevesa. íe lx>lj kot pivič sose mí smejali. O. vse me je bolelo. Učitelj pa mi je rekel: »^No. loje pa nagrada za nep<\sluinežel" Samo nasmehnila sem se.

ÎZ tega sem se naučila, da moram poslu-^aii učiteljeva nawxiila in se med smučanjem držali naprej, sicer se ne morem ustaviti.

■ Urs/ca Aplinc, 5. a

lyre nu snežil

v k)]] v naravi sc je prilMiževal dan, v katerem so bile igre na snegu glavni dc^godek. Postajal sem nemiren.

/brali smo se pred domom. Nato pa smo oáŠh na prizorišče lega razburljivega dogodka. Razdelili so nas po razredih. Izbrati smo morali kapetana, Izvolili so prav mene. Dejstvih da sem kapelan, me je .^e di>datno razburilo. Pričeli smo z igrami. V prvi igri, ko smo vlekii vi-vi, nam je ilo dobr(\ Zmagali smo. Nato so bili naši rezullali vseslabSi. Napeiost je naraščala, saj je o zmagovalcu odločala za-dnjt» igrcH. Pt^merili se v isk;<nju zaklada. Zmagal je razred b.

Dogodek se je končal In v prijateljskem vzdušju smo od^li nazaj v dom. 'lo je bila zbirne velika izkui>nja.

■ Miha Globačnik. 5. c

Strateška konferenca, Obretanovo 2004

VodsivoroduJez-crskizmaj Velenje seje pred kralkimz^imenja-lo. dobili smo novega načelnika Mateja Hauptmana. Skratka, novega vodjo in 7. njim določene sprememlx.', ki pa jih v rodu že od nekdaj oblikujemo skupaj, demokratično in po volji vseli. Leti« smo prvič uvedli l. i. straleSko konferenco RJZ. namenjeno predvsem izbolj.^anju dela v rodu, ugotavljanju morebitnih napak in problemovpri delu ter pripravi celostnega načrta za nadaljnje delo v ri^du in zunaj njega.

Zgoden odhod nas je vodil najprej i\o kraja Koilje, nato pa po /asjieženi cesti dt) Ob-retamwega. kjer smo preživeli naslednji delovni dan, /ajirk nam je dal dekwni zagon in takoj je bilo na vrsli >^ogrevanjc« - delavnica» v kateri smo se načelniki in ostali člani rodtft-e uprave pogovarjali o mcitivaciji, služenju r<-^u. cxJgtivomosli, prcîblemih inft^rmi-ranja znotraj in zunaj rodu ter tle-lavnici »Kaj storili dane^, da nam bo jutri bolje'NSkozi delavina> in kasnejSo skupno evalvacij«^ smo ugiiiovili.s kakšnimi problemi se si'>očamt> v r<^du. pre^řvsem pa, ka

ko bi jih bilo možno popravilioz. odstranili,

Naslednji (ibrok nam je zopet dal novega zagona: lokrat je bil na vrsli večerni p*.ihod na Ur^ljo goro. Smeha in zabave ni manj-

menjen natančnemu definiranju Tunkcij v rodu. saj so bile naloge p<'>sameznika do sedaj nejasne in lako tudi nepravilno inlerpretira-ne. Vidnih uirujeni seno si pi^vscm tem delu Se vseeno privoščili par

kalo, ne na poti ne v domu na UrSki. Tam smo Uidi oskrbnikoma za kratek čas pi^lepSali večer, najprej popili čajček. nalo pa jima ZÁipcIi nekaj taborniških in se z glasnim I aN brniški m pozdravom vrnili v svetlo noč. Luna in sneg naokolista nam namreč pomagala pri sestopu.

P<Víín vetvmi program je bil na-

razvedrilnih iger in tako;wiali pokonci do zgc»dnjih jutranjih ur.

V di^ildanskih urah zasnežene nedelje smo dokončali definiranje funkcij, nato pa nadaljevali z nasle^lnjo delavnico-»Prt*biemi^<, v kateri smo 7apc\ prede bat i rali raznovrstne probleme, s katerimi se srečujemov rodu. bodisi talîor-jenjem, zimovanji,vodni?^koštilo,

delom na četah, zeli^ .specifičnih problemih in Se čem.

Končno smo lahko po vsem lem ludi prišli do nekaterih končnih rešitev o7-ciljev. Doseganje lc-teli seveda dolgiMraj no, nekaj st\'a-ri pa lahko postorimo tudi prej. Take so naii kroikort»čni ^^^Ě cilji usmerjeni pred-vsem v dokončno H^l definiranje funkcijv ^^H rodu in v njihcMi si-^PH stematizacijo« pri-I pravo prin>čnika za delovanje načelnikov čel, povečanje medijske prepoznavnosti rodu 1er ureditev rodovega .skladišča In pripravljalnega centra.

Dva dni seveda ni bilo dovc»lj. da bi se dogovorili o vseh stvareh, s katerimi se ubadamo, vendar -smo vsekakor naredili ki>raknaprej pri delu v rodu. Prizadevati si bo potrebníx da sivari ne bcxlo oslale samo na papirju, ampak da jih bomo resnično izvedli, saj bomo le lako lahkih izlxiljjJali delo v rodu - lorcj z naSimi najmlajšimi, z otroki. Čeprav smo pro.siovoljna in neprofitna orga-niziicija, pa se vedno irudimo, da delamo profesionalno.

■ Ravč

Mnenja in odmevi

Turíslíčno naselje. /(Iravilísťe v nardvi...

v 7. številki NC(19. februar) je bilo na 9. strani objavljeno razmišljanje gi^rnjegrajskega župana g.TonijaRina ^avtor prispevka Janez Ple^snik) o bodočih načrtih razvoja občine Gornji (irad. Pri lem je približno poUwica prispevka namenjenega v pa'ieklih leiih že lAcdeni cvstni infrastrukturi, infrastrukturi, ki se trenutno obnavlja, in načrtom za prihodnje nekajletno obdt>bje.

Vse lepť) in prav, čc ne bi bilo iz prispevka jasno razvidno, da gre pn nepoučenih za infrastrukturo, ki je v upravljanju občine Gornji Grad. in da za vse le investicije skrbi Jih izvaja in financira občina. To seveda niti v enem primeru ni tako, naspn^tno ah vse le odseke in objekte skrbi, jih financira in

víídi država oziroma Ministrstvo za promet 1er v njenem imenu Direkcija za ceste RS. med načrte pa priî^leva celo objekte, kijih Še nili ni v sprejetem državnem pi\>-računu za naslednje obdobje.

Je pa res. da lahko z zadovoljstvom irdjm, da sem pri vseh leh investicijah prej kot poslanec in sedaj kol minister lahkih dal bistveni prispevek in da sem /m kar vajen, tla si te zasluge pripisujejo kar drugi.

('e pa gornjegrajski župan želi za navedeno infrastrukturo skrbeli naprej sam (oziroma občina), lahko podprem tisie. ki želijo po-ntftiio preveriti ka ieg>rizacijo posa meznihceslnihcxLsekov v Sloveniji in lake ponovno dali ludi česlo Nazarje-Ciornji Grad [ki je v dolu lega prispevka ludi predmet obravnave) nazaj občinama, koi je 10 bilo 1.7.1998.

Sicer lakih predk^gov ne podpi

ram in bom tudi storil vse, da di^ lega ne bo prišlo.

■ Jakob Presečrtik, minister za promet

IVlohillu Iclelon

Ob koncu ledna je že kar vnaprej določeno, da se z ženo odpeljeva na Koroško. 'lakoje biki ludi minulo s<'>boio in že sva za seboj zapustila Velenje,

/a Simbolno pozno juii\> je bil kar živahen promet Na običajnem mestu na Selu, kjer je omejitev 50 km na uro.stoji nekaj vozil,vendar tokrat ni videti policajev. Eden od voznikov v avtu telefonira. Pameten voznik, da ustavj.

V tistem Uenulku opazim, tia na običajnem meslu nimam mobilnega lelehma. Pa se spomnim,da sem gaskupajzdenarnkx^ in očali odnesel v avto. Na naslednjem postajališču ustavim, da lahko Žena v miru pokliče domov, sam pa pobrskani po sedežih in p<id njimi.

Aparata nikjer. Tudi nič nislišati. ko Žena p*ikliče še na moj<î Številko. Tudi doma je vse tiho.

Kaj pa, če sem dal aparat na streho avtomobila? Saj so znane zgiidbe, koliko ljudem se to prav rado zgodil Nekoč sem na lak način iz^bil rokavice in jih na.šel za prvim ovinkom.

Žena Se enkrat pokliče ilomov. naj gre vendar kdo po poti navzdol proti Velenju. V Mislinji še enkrat miavim, a že nx^ni ženin mobilni telefon.

*Trosim? Kdo kliče?"

*Ma, kdo pasle VÎ..."

/adevase hitro zbi-stri,,.Za prvim ovinkom je aparat padel s sirelie avtomobila. Najdi leljica je poklicala na ne odgovorjen i klic. Ne samo. daje zadevi priSla lak^îj do dna, aparat je prinesla celo na dom.

Hvala, gospa Andreja iz Pod-kraja.

Se so p<^<ieni ljudje na svetu.

■ Henrik Jerčič

MODROBIËILA KRONIKA

Pobegla voznika izsledili

Velenje, S. murca - V ponedeljek zvečer sta se v Velenju pripetili dve prometni nesreči, ki jima je skupno to. da sta voznika s kraja nesreče pobegnila, a soju policisti hitro >»prijeli<'.

Prva nesreča seje zgodila oko-ii 20,20 na prehodu za pešce v bližini križišča Šaleške /(kuiško cesto. Voznik osebnega avtomobila je na prehodu zbil pešca in odpeljal naprej. Prvt^ ptimoč .so pešcu nudili v zdravstvenem domu, kjer so ugotovili, daje utrpel lažje telesne poškodbe. Policisti pa Su polvglega Velenjčana. povzročitelja nesreče, iz.sledili že kmalu tem. Odredili so strokovni pregled, a ga je ta odklonil. Osebni avto je vozJI brez vozniškega izpila.

Druga nesreča s pobegom, se je zi;odila na Gorenjevem parkirišču. v neposredni bližJni železniške postaje, v njej pa je nastala materialna škoda. Vozjîikje irčilv parkirano vozilo in s kraja p<ibegnil. Tudi s lem vi»znikom so se kmalu srečah policisti, ki bodo Zi)per njega spisali ustrezen ukrep ustreznim organom.

Vprašanje, ki se ob lakih nesrečah pojavlja, pa je, koliko se tašni pobegi udeležencem »splačajo«. Ce seveda pri lem odmislimo moralno plat.

Bodo prišli na vrsto?

Velenje, 8. marca - Velenjski policisti so se tudi v minulih dneh, lako kol že ledenpred tem, ukvarjali s skupino, ki pred MAnitnr ill Šolskim centrom dijake obrneta- in

va s snežnimi kepami. »Popisa- ^OtOVinO li« .so njihovo identiteto in >»spi-saii« že tudi prijavo sodniku za prekrške. Gre /m klasično obliko kršitev javnega redii in miru. Nadejali seje, da bodt» »mladinci« prišli pred sodnika vsaj do naslednje zime.

Pri izhodu je dobil spremstvo

Žalťc,6, mrtrca-28-Ietni Ljubljančan. zača,^no stanujoč v Celju, je v st^bolo ob 3.15 vlomil v gostinski lokal ?^aLski pub na Savinjski cesti. Vzel je nekaj malega denarja, nekaj pijače in cigaret, a njegovo zadoviiijsivi^ ni trajalo dolgo. Pri izhodu iz lokala ga je pričakal varnostnik zasebne varnostne službe in ga pcwpremil do policistih.

Žalec. 8. marca - Neznani nepridiprav, ki je vlomil vBucko na Slandr<wem trgu, pa je v lokalu sprožil alarmn<5 naprav(5. P<îlx;g-nil je brez plena.

Sumljivo hitro ie odšel

Velen^le, 2. marca - V lorek oi> 13.^0 so v irgovini Big Dang na Kidričevi poslali poz.ť>rni na vedenje .36-leinega Velenjčana, ki je s sumljivo hitrostjo zapustil trgovino. Kmalu So ugotovili, da manjka DVD zapisovalce, in o lem obvestili policiste. Ti so moškega prijeli v bližini, hkrati pa ugotovili, da si je v trgovini tam zraven prilastil že nekaj prekaje-nega mesa.

Ukraden ford mondeo

Velenje, 2. marca —V torek, malo po 22. uri, je bil s parkirišča na Šaleški cesti ukraden ford mondeo. mišje sive barve, registrskih oznak CE SO - 8S8. Će bi o kraji kdo kar koli vedel, ga policisti na-prošiijo, da jih p<ikliče na 113.

Gasilci očistili cesto

Velenje, 7. marca - V nedelji» ob 13.24 je na cesii Celje-Vele-nje v Vinski Cîori osebno vozilo zapeljalo s ceste in irčilo vzaSčit-no ograjo, sc prevrniJo, nalo pa spet pristalo na vozišču. Iz vozila je izieklt> gorivo in motorno olje. Ga.silci so cestišče posuli z ab.sorbenlom in ga i^isiili, delo pa dokončali delavci cestnega p<idjelja.

Kratek stik no klimatski napravi

Polzela, 5. marec - V petek, main po 12. uri. je vratar Tovarne nogavic Pi^lzela obvesiil regijski tvnter za obveščanje, da se v klelnih prcwtorih upravnega dela tovarne močno kadi. Gasilci, ki so prihiteli na kraj, sci ugotovili, da je slo za požar, ki je nastal zaradi kratkega stika na centralni klimatski napravi. Ogenj je uničil celotno napravo in povzročil za 2.00(}.Ul)0 tolarjev gmotne Škode.

Vlom v župnijski urad

LJuhno ob Savinji, 2. marca -

Neznani dolgoprstnež si jev ni>Či iz ponedeljka na torek zii cilj vlomilskega pohoda izbral ccrkev in župnijski urad na Ljubnem. Odnesel je diaprojektor, vreden 601)00 tolarjev.

Velenje, 6. marc« — V m^Či na sobiMo je neznanec vlomil v slovne prostore podjetja Energ.v term, kI. o. o., na Kardeljevem trgu. Iz pisarne je odnei>el LCD monitor. nekaj računalniške opreme in S{J.i)(KI tolarjev gotovine. Podjetje je oškcidoval 7ji nS.Oílí) tolarjev.

Televiziio bo gledal

Mc>/:irje, 7. marca - Med vikendi ^m je bilo vlom Ijeno v pt^čitniško hišico na območju Radegunde. Vbmilec je odnesel le levi zor. vreden okoli 4(1.01^ lolarjev.

V Košorico skozi okno

Pcsje.3. marca - Vnt^ina sredo je bilo vlomljeno v trgovino Košarica v Pesju.

Neznani nepridiprav je vanjo prišel tako, da je razbil siekb na oknu. Odnesel je 6aiXiO tolarjev lovine in nekaj cigaret.

Vlomili k Umanu

Ljubno ol) Savinji. 4. marca -

V miči na Četriekje neznanec vlomil v lokal Uman na Ljubnem, Odnesel je pet steklenic žganih pijač. Lastnika je oškodoval za 3i).m) lolarjev.

Meniolni denar in monitor

PreImkI. 4. marec - V noči na

četrlekje bilo vlomljeno v irgcv vino IRA, Neznanec je odnesel menjalni denar in monitor, lastnika pa oškodoval za 83.0)00 lolarjev.

SPORT IN REKREACIJA

Mura na snegu odplavila točke

v miImiIo in rmjcijon^j \>\ sc*/vnoUHÍunsko/^mucIo /^rucil nhl*}^^) in drugih nt?U|;iKlnih vrvmenskilt r»/-mcr vendarle XHČel iHimUicIan.ski del m>gomc(ncsa jjnenMva v lî;>i Si.mohiK vendtir scjc vreme tudi C<»-krnt poi^r^lo / no^(imct<iŇÍ in njihovimi privr?«nci Znovu Je mimreč moćnu snv/.íK nu Primi»rskem pa je divjiih) i>ijrja. Tako .so Inhkii odi^ruli le soholnn tekmo v Marihoni med dom;)^ini in Jesenskim prva-k<ini (»orico, v ncfldjo pn v Kopru In v Šnmrtnem ob Paki. Prvclvsem slednj;) Je l>ilo na robu regulnrni»* s(K čeprav sc v Šmartnem med tulnom močno potrudili in očistili z igrišća de1>vlo sne/jto odejo. Ven* dHrJe v ne<lelJo popoldne tudi v Smannvm muCno sinc/,ilo, s<»dnÍ!>k2K trojka /.delegatom na čelu pa ni /mo' Itla toliko hrabrosti, da bi lekmo prekinila.kot m; je/4si>dito na nek^iterih drugih igriščih. Tako so namreč v yubijani ÍÁ! v 26. minuli prekinili lekmo med ljuhljano in CMC Puliiikumom. v Dom^jilab »rezanja med domaćini in Dravogradom sploh niso /aêeli. /aradi moćne burje pa .S4) v Ajdovsvini prekinili se tekmo med Primorjem in Olimpijo.

Siccr jc Marjhor v sohato prC' marsal jo.^en.skcga prvaka CJorico in « z njo po ti>ćkah Izenačil na vrhu Icsivicc. Ki >p<.'r jc s 3 :Ougnal Dravo,prav!akt)b 3 : Opa jc bilii v Smartncm holjî»a Mura.

Cutelc lzSi>holcî><>vi5marincni pričakovali s sposiovanjcm, sa) ima Mura do konca letošnjega prvenstva zelo vjf%oke ciljc. Poleg lega so imeli v Smtirlncm težave 7. igri.^ćem» ki so ga čistili ves leden, kol v posmeh pa je v nedeljo znova močno snežilo in nogctmelaM w ij^rali v pravih zimskiiî razmerah. Pogi^ji za igro so bili zares težavni, težave pa jc imel tudi domaći trener Borut .larc, saj jc v soboto zbolel Se Alihabić» zalo je bil trener prisiljen v novo ptibiavlicv moliva, karse je v igri zelo poznalo. Najbolj nevaren in najbolj spreten jc bil reprczenlal Riiković, ki jc kar dvakrat izigral domaće obrambne igralce, tretji zadetek pa je v zadnjih minutah tekme dosegel prav tako rcprczenlant Kapic.

Gostje so se tokrat prikazali v dobri tući in so selevpctem poizkusu v Smarincm dosegli prvo zmagi>.

■ J. G.

REKLI 51=1 ••

IK'ner Mure Milan Mikla-vić: »Moram se zahvaliti domačinom, da smo lekmo sploh lahko txligrali. CK5Um> je bilo zelo leřko tako dobro uredili igrišče. Čestitam tudi mojim fanlom z:» zmago, knjvcćpa nimam povedati.«

Trener Šmarlnega Borut Jarc: )»Mura je predstavi-la tako. kot smo pričakovali. Njena zmaga je zaslužena, tudi /aradi M\ izkuî^'nih igralcev in spretnega Rako-viča. Tako je pać v ni^gome-tu- nismo mogii zaigrati v popolni ptv»iavi. saj /aradi karlontw nista smela igrati Rislic in Miljaiović. preko noći je zbolel Se Alibabić, pa tudi /^inko ni igral pt^vsem zdrav. Fantje so storili, kar so mogli, vendar je biio lo danes pać premalo.«

■sJ^ li"

Tudi V Šmartnem so bile nemogoče razmere za Igro, saj je med tekmo ves ćas moćno snežilo (foto: vos)

Prestavljen 20. krog v prvi ligi

Pred zakîjuêkonj redakcije soz/daiženjanogomcl ne lige Si.mo» bil - Vi Hlafi>nespori'>ćili. da b<Kk> zaradi snega ^»/jroma burje prekinjene tekme državnega prvenstva (Primorje - OU m pi ja. Dom'^ale • Dravograd in Ljubljana • CMC Publikum) odigrane j^eiosoboio. 'lekme 2(3. kroga, ki naj bi jih odigrali konec tega tedna, pa so prestavili /3, teden dni. S tem želijo - kot so poudarili - /a-^lliti regularnost prvenstva v boju za prvih šest mest. ki vodijo v ligo za prvaka.

TihÍí v (Irn^i li^i kasneje

Presiaviii pa so tudi zavetek spomladanskega dela v 2. ligi. /4<čel sc bo 2U. o/jroma 21. marca.

Tako so /grall

SiOlj liga - 15. krog

(«orcnje — Jcru//<àleni Ormož 41 : 24 (21:12) (»i»renje: Škof, Bcdeković 4. tàmse 2, Kavtičnik y. Mlakar4. .Sović 6. Sirk 5. (Jajsck 3. L Do-bclšck 2, Šiefanič. Kwič 5. Hali-kwH^I. LainŠček

Vrstni red v li}ji Siul po 15. kn»fiu: 1- C^ilje Pivovarna La^ko 29, 2. (lorenje .V Prule 23,4. Prcvcnl 21.5. Cimos Ifi. ft. Termo 14.7. Rudar 12.8. Ormo;^ U.y. Trinu^ 10, 10. AiJriu ti. Velika Nedelja?. 12. Inlesl

lii^a Siol. Ki. krog

(Joreiye-Tvrmo35:22(lK: 12)

(»<ir«nje: Skof, Tiim$e I, .1. Do-bii^ck 5. Bedekovič 5. Kavličnik X Mlakar 3. OiUr. Sović 5. Sirk 7. G,ijlck 2. L. Dobclkk. Šteliiiiič 1. Kiivič i. Lain^ćck. Ptwaina ickuiaćeLrl línala A<lría Krkii - <>oreíúe

29:.^7U2:16)

Gorviycr J. DobelsekS. Sirk 8. Kaviićnik 6. Ković 5, Sović 4, Crajsck2. lâniM; 2. Šlcťanič I.O>Ur 1.

1.UOL-lígH /a prvaka. 1. krog

Šoštanj Topolâica — Salonit Anhovo I : .V-15,-26,21,-22)

SoSiaiu Topolšlca; Viiićić. Pri-mO/^ič, loi 18. Pavič 3. Djordjević Pujs 6, Pokleká, Dupiii^ak. Poměr?. Sailer 2. Sovinck Sevćni-kar

Vrsliii rwlj I.Salonit Aniuw 13,

2. Cjicil 12. Svil 10. 4. Šoštanj lopť^lšica 7

I . \ SKI., 23. krog

Ro^la -Kkkira 11)2:84162:61.42:45, 20:2!) IClcklra: Majsiorovič 2. Kobalc 17. Rućjgaj 7, Krcjič 14. Nedcljko-vić 6. L rs k Ma 6, Vid^wií 2. (lor^ek. Cm^T 13. Nxihanovié 14, Satfadin 3

Vr>Uii red: 1. Pivka peruuiinar-

Mvo 40, 2.1 lelio<: Dom}.i\\Q 39 (• 1), 3. Elckira 37. 4. Zagoijc Banka Zasavje 36 (-1), Triglav 33 {•

X 1)01,. I». krog _

Kajuh Šo^lanj - Krasiovèv 3:1 07.-2.^21, 14) Kjijuh SoŠiarýtXoncn^kk. Blatnik. Šumnik. Di.^JoviČic, Da. Jf> vićić. Kanienik, Žnidcr. Š, lajnlk, M. Tajnik. Plečnik

Vrstni red: 1. Dravograd .50, 2. Pariiziin Č'rna 47.3. N^wa KBM Branik 43,4. Kajuh Šoštanj 43,5. ťuhuH. s- p.. M)í5pcd 38.6. Ru^e 29...

Liga Si.lVlobil (», krog:

Šmartno - Mu ra I) : 3 (th t} Strelci: o : I - RakoviC {14). 11:2 - Rakovřé t4H), O : 3 - Kiipic (90).

.Šmarino: Sraga. Ra<k)vić, Vrtić, Gvïbce. Kraljević, Brcćko, /.inko (Kolene). Pokleká. Spasojević (Omladić). Hixlžar (Nišaodžić), Filipović.

Zmagujejo kot za šalo

rokoiiuUnši (lorc^nja igrajo v ritmu simula (lorrk) - sobola in kijul) leimi, da )ili na iroiuitko pcslijo poškodilo ali l)o!ezcrK lo na njihovi i^ri ni opa/no

Tudi tekma 1.5. kroga proli iz druge pok>vice prvenstvene lesiviceOrnv^ž.Ieru/^lemu je bila /Áínje nekolike^ zahlevnejši trening (41:24), na katerem so dcv bili prik>žnosl za igro vsi igralci.

/.C poSlirih minutah igre-SO vodili s 3:0, in pi> prvem poićasu îui imeli /e enaj.sl ziKk'lkov pre^lni'tsti. V nadaljevanju so Kwíli razliko iz pn-vga de la. vendar sti bili za zadc-tekprekriilki.sajstî drugi del dobili »sam(v< z desetimi zadetki razlike. Upriwírili so kar precej lepih kombinacij in navdui*ili gledalce.

ludi proti Ormožanom dobili priliko igro vsi igralci in vsi so pokazali izredno požrtvovalnost. Irencr IvH^^UJdl je bil Že /Jasli zadovoljen z nadv.^ pt»?jtvíívalno igro v obrambi, kar jc igralcem omogoćalo hiire protinapade. Najbolj razveseljivo pa je. daje Vid Kiiviicnik spel zdrav^sajje bil nezadržen in /nova najućinktivitejši igraleclekme. /.desetimiobrambami se je izkazal rudi drugi vra

tar Robi Uiln^ek, ki je branil v drugem pi>IC-a.su. <k>ra/d Škof. ki ni bil pi>vsem zdrav, jih jev pr-\vm zbral dvanajst. Sicer pa je trener Ivan Vajdl polivalil 7S pt^žrlvo-valm'Kst vse igra lev.

Zaradi sobotnega gostovanja v Španiji so rokt^melasi Cnircnja fa prcdvćcraj^njim odigrali lekmo 16. kA'iga lige Siol s Škofje ItKani (35 : 22).

'llidi Školjeloćani so bili za razred slaMi na.sproinik in domaći so znova zlahka vLsoko zmagali. Po-di>bno k(U proti Niwome5ćanom in Ormožanom so ludi v torek zvećcr dobili priložnost za igro vsi igralci. Le Luka Dolwl^'k je tekmo .spremlja s klopi, ker je zaradi ukle.<ćenega Živca eutll bolećine. »S trenerjem sva se dogíworiia, ila ne bom tvegal in zaigral. Gre na Ix'îljc in preprićansem, daK>mdt> sobote nare d ter pc>magal si^ Igralcem di> ćim K^lj ugodnega izida, Zaigrali bi>mo na zmago, toda tudi ob morebitnem p*^r:izu ne bo

vse izbijene». Povratna tekma Ix-» vendiirlcvnaíi dvorani. prepriĆan ,sem, da pred velikim .številom bućnih gledalcev. Sicer pîi sm;» tudi na Portugalskem iz^bili. toda v Rdeći dvorani smcj nepremagljivi .., Verjamem v nažt» uvrsliiev v «mjski finale,« je povvdalpt> tekmi.

Tudi > (loiiićiocm piH kalil vse \is|o

Rirkometali velenjskega (rorenjn nadaljujejo di»hre i^re tudi v sku venskem (Kikiilncm tekmov anj u. Tudi mi povratni ćclrinniilnl lek> mi sredi jinJAnje^a tedna v No-\'em mestu so bili veliko IkiIJ^I od ^o.stiteljvv Xûriit Krkcin /.mahali s 37:29, na prvi v Velenju pa je bil iy.ld 35 : 24.

V pohinalu .sta tudi že moštvi Preventa in Trima, zadnje ceirtfi-nalna tekma med C cljcm Pivovarno La^o in Pru lami 67 pa bo konec tega meseca.

■ vos

V Španifo se ne gremo branit

Po lahki zina^i nad cki[)o Jeru/alem Onnož smo so p()go\ arjHli 7. domačiin irciioiiciii Ivanom Vaidloiii in kaptianom moštva S(^l)ast.ianom So\iceni.

starte Vovk

Ivan Vajdl, tekma / Ormoznni Je bila vendarle siimo malo zahtevnejši trening?

»(iotovo je bila to ena b?jih tekem v tem delu prvenstva, moram pa mojim ťantom ćcstitali, da fn") se nanjo maksimalno pripravili in jo odigrali, kakor smo se dogovorili, /hisii diibroso igrali v obrambi. zat(» smo z lahkoto zadevali nasprotniktwa vrata. Kadar igramo v obrambi .stoodstotno in zbrano, nam nasprotnik zelo težko zabije gol, z da-naSnjtî lekmo pa sem v celoti zadovoljen. V doloćenili obdobjih smci ludi .spreminjali igro in se iako Že pripravljali na poliinalno tekmo cvrop.skega pokaia s Spanci. Poizkusili smo tudi obrambo 4-2. ki jo bomo zaigrali s Spanci, će Ih'« piHa'bno, Tudi na icrkovi predćasni prvenstveni tekmi s škofjeloj>kim lermoni bomo vadili nekatere kombinacije, ki jih pripravljamo za spance.«

Jc va.^ (K)irmalni nasprotnik Val-liididid mocneJi>ih od t>or(ugal«

skv^a Sporlin)>H i/ćvirttinala?

>*Zane.sljlvo so Spanci moćnejSi. morda celo naj-moĆnejSi izmed ostalih Ireh mi>Jlcvvpoll1naIu, Imamo veliko podatkov o njihovi igri, ki je hitra in privlaćna, zato z njo polnijo dvorane. Zelo nevarni so na levem zunanjem in srednjem zunanjem položaju. Vse .se zaćenja z njunim naletom in nadaljuje z vi.^ki igralcev na obeh straneh. Upam» da se bomo do tekme za« re.s dobro pripravili na njihovo igro v napadu, prav lako na neugodno igro v obrambi, ki jo nenehno spreminjajo in s tem silijo nasprotnika v napake. Res se bomo dobro pripravili in skušali mi njih presenetili, zlasti s po-siavitvijo v obriunbi.«

Dejstvo je, da Valladr)lif| doma /£\o iczko i/.$*ubi kakšno tekmo?

»Većino lekem z lahkj>a> dobijo, ludi 7 najmoćncj^imi nasprotniki. Čeprav so zadnjo s San Antoni-om v Španskem prvenstvu izgubili, nas to ne bo z^vedk^ Upam. dii bomo res dobn.^ igrali, će bo t re-

ha, bomo tudi umirili igro. s lem skuiiali zaustavili njihove nalete in malouliJati publikix«

Dobro je, da bo pirvralnj) lek-m^i vVeluiju. S bikÀnlm i/.idom na poslovanju bi bili Aidovoljni?

»Vsekakor sc ne bomo branit, /uigrali l^^nu^ Z/X'ljo. da zma-giimo. kot navTsaki tekmi. Menim, da bi lahko v Rdeći dvi'>rani nadoknadili razliko do peiih zadetkov, saj prićakujcm ptxlpc^rona^ih zvestih navijaćev. Upam» da bomo uspešnejši.«

Verjetno tudi ne hoste igrali pod tako hudim pritiskom kol prod h)rtiigalc<Hn, ssij ste največji klubski usiH'h dosegli?

>vRes smo našo cilje v evropskem pokalu že dosegli, morda celo presegli, s tem pa sc seveda ne nameravamo zadovoljili. Naredili bomo vse, da bi napravili ^ korak naprej. To bi bil seveda zgodovinski korak za samosioj-ni> Slovenijo, će bi se v finale evropskega lekmtwanja uvr.stila ^ ekipa.«

l\isiiio obremenjeni 8 lliialoni

Sebasl jan Sović, oh igrah Gorenja dobivamt» občutek, da Je med viimi in moštvi iz spodnjc-j^a deln lesi v icc velikanska k^i« kovostna razlika?

»Razlika je res velika, res pa je ludi. da smo danes Ziiigrali zelo dťsbro. Igra nam je stekla, v obrambi smo garali, izboljšuje se polkontra, torej prihajamo v formo, ki smo si jo tako zelo 5:eleli. Srćno upam. da bomi^ pravi ravno do lekme Spanci.«

Letošnje tekmovanje na irch fnmtnh Jc polovo zelo naporn<i?

"S lako zgoSćcnim in napornim lekmovjdnim riimom pravzaprav moramo biti zadovolj-ni.Tak.^n ritem imajo namreć

le najboljše ekipe in tokrat smo med njimi tudi mi. ,Ie naporno, po drugi .strani pa ludi lept),saj konec koncev treniramc^ samo za ic lekme, zato &e veselimo, da jih je toliko.«

Vnlladolid?

»ibjc zcio moćna ekipa zvrha j>panskega prvenstva. Imajo zelo moćno klop, igrajo zek^ hilro in kombinatorno, v obrambi p:t glolv>k^) in agR\sivno. Zelo ležko bo, vendar se bomo borili do skrajnih miKÍ v upanju na naj-bt>ijî^e.«

i)osle bo(| sproščeni, saj s(c z uvrstitvijo med ^tiri Iv doscf^li velika največji uspeli d(»sl«J?

»Nismo pre već (Obremenjeni s únabm. si ga pa miMino moćno želimo. ( )b našem dckbrem dnevu lahko premagamo v.sako

mo,5ivi>, vemo pa tudi, da lahko ob nepravem pristi»pu z vsakim ludi izgubimo. Vedno ciljamo na uspeh in tudi tu si želimo iti dt> konca.«

V ligi Siol ste sedaj sami ou drugem me^^Ui. .Se lahko ulovile Celjane?

'»S lo ligo se ne obremenjuje-mo. y^climo le, ila ne bi bik ćeir-li.saj bi v tem primeru v pt>lllna-lu naleieli na Pivtwarno Laíko, ki je trenutno dejansko najboljša v Sloveniji. Vsako lekmo moramo igrati na zmago in na vsaki moramo dati vse od sebe. To je edina poi, ki vodi do u.<pcha. Vse se bo odloćalo v konćnici prvenstva. Takrat moramo biti pravi, lahkocclo presenetimo in sc uvr&limo v (ako želenem ligo prvakov.«

11. marca 2004

Rogla v zadnji četrtini premagala Elelctro

Ki)iy<\\v žc v prvi tekmi /a hlk^klro najboljši sirolcc - l^lkipa potivl)iijc šo kakšno ix^kino. ila hv iiigia

Ki^šarkarji ElckJrc so v 23. krcv gu morali oriznali premoć zrcski Tdku kol ubtf 1«-

ic^nji pr^'cnMveni lekmj ic\\ dvcii nďspn^lnikovsc jc luJi ta konCalH v pri J domačinov, lokral sc^ (žal) lo hjlj /rcCani. Do konca trcljc Cciriinc jo bila lokma âo ycio izenačena, nobena ekipa si ni uspela priigrali oWu!ncj§e prednosli, /adnjoOeirllnt^paM">/rcianl dobili s 4o : 23. Kiw^arkarji Rogle so bili /elo motivirani, saj je za njih vsaka zmaga v hoju za obManek v llglSc kaku pomembna. Tudi îo je

hll eden od dejavnikov, ki so tekmo odločili Rogll v prid.

EkktJOMa lokidlž« ^aigiala ludi oba novinca v ekipi. Maris Lik-sa je ^losegeUest U>čk lnl>opMre-boval sc nekaj ćasa. da sc pt>vsem privadi na ckipt'> In soigrak'c. Prl-mt^- Kobalc pa jc v prv^m MvCa-nju za Elekm> bil najbi^ljisi sirelcc cktpe-dosegel je 17 lock. Ponovno je bil eden kJjuCnifi ćlcnov v Eliiklrlni igri Miha f mer. ki je iri-nujMlm Uičkam dod:il^ce>em a.sl* stciK—s Icm se ješeulrililnavrbu Ic&lvicc asistentov prve IV>pri-

IkhIu t>heh mwíncev ima Eleklra le nekaj težav z uigravanjem ekipe, pravu moC bodo lorcj ^u?»-

!anjOanípi>kazalií»cle v prihodnjih krogiii. lekmtzRi^o.st»j^via-boru Eieklrc priloževaii ludi nad sodn ličkim krilcrljcm -pogjed na .sraiisiiko^» pi>ka^ ^sumljivo^ razmerje dtviojenihprtï»llh meU>v: Rtv gla Elcklra 13-17; samo iz prošlih mctovs) je Roglu lorej priigrala 25 loćk naskoka. Šostanjski strateg Mcmi Bcćircfvićje pi^ tekmi dejal, da .w sicer/aveda. ^la nje^>-vo moštvo igra irdo, da pa ludi Rtv

gla igra zelo čvrsto kisarko, »IKrba bi bilo pixlpiraií slcivensko košarko. nameslo tega pa opafcimo, da olKlaja zavisi, lona.sl>oli.« je dejal BeCiríwté. v isl i sapi pa Športnem priznal. da je njeg^jva ekipa igrala slabih mse tekme lolila premehko,.ie

v«îê: »>Dcl krivde prevzemam liuil na sebe, približno pel minul pred koncem sem se napatio odloČil, da v obrambi pi*;iavlmo cono, takrat pa so oni zadeli nekaj zaporednih irojk.««

Vsoboio igrajo kc»5arkarji Elek-\K v domači dvorani proti Krai^kc-mu /idarju. lokma se bo prlCela ob 20. uri. Na lej lekmi sc bt^sla domaČemu občinsivu prvić pred-slavila ludi Laksa in Kobale. zalo si tckmt> velja ogledali,

■ Tjâia Rehar

Salonit se je maščeval

Odbojkarji Šošlania TopolšiiH^ ligo za pr vaka [)rireli s |)ora/oni - Av prvi krog pokazal, da so (^kipc^ /(io izenartMic

Odbi^jkarjl Stx^lanja lopoiíice v prvem krogu mini lige za prvaka morsli priznati premoč le-losnjim pokalnim prvakom -ig-ralceni Sabnila Anhovo. Kanalci so prišli v Šošlanj v Izjemni formi, poleg icgnpaso bili Sc »?lo motivirani, saj je ša?tanj'lopoKlca edina ekipa, ki jim je v rednem delu prvenstva /^dala dva pora/a.

/ izjemo prvega niza je bila s^w boina ickmazelo zanj m Iva in napeta..Šlevilnl gledalci vsekakor prKli na svoj račun. Že prvi krog lige za prvaka pa je pokazal tla so ekipe zelo izenačene In da bomo priCa .številnim ležkim. napelim in k-valltetnlm ojlxijkarsklm pred-

lavam.

V sobotnem srečanju so t»db<i-jkarji Šoštanja Topolšice lokrat naredili veliko preveč napak, da bi lahko 5e IretjiČ v lelcSnjem prvenstvu premagali ekipo Salonita, /.a fiostanjčune Sc zmeraj ni mogel zaigrali poškodovani David Sevčnlkar, ki Ivî najverjetneje lahko siopil na parket sele v ptîliinal-nih bojih.

V drugem srečanju mini lige za prvaka je bil Sv/i nekol ko presenetljivo boljši od Calciia Kamni-kas 3:2. Tekme si sedtj .bledijo v riimu sreda - sobota, Že sinoči so odbojkarji ŠoSlanja TopoKIcv lo-rej (Odigrali lekmo 2. kroga, in .si

cer v Skwcn.'iki Binlricl .s Svilom, v soboto pa v domaći dvorani pfičakujejockipo Calclta. Kam-nlčani so jim v dosedanjih dveh srečanjih /adali dva poraza, zau» lokral v laboru Šo&laojaT^TX^lšice računajo na ma^Cevanje. Tekma ,se bo pričela ob 17. url.

Bruno Najdič. trener Soi^tanja 'Iôpi'»lsice: »Prava prvenstvena lek-ma, z izjemen prvega niza. ko smo bili premalo ogreli.V nadaljeva

nju so odk>ča le malenkiMii. Preveč se ukvarjamo z nekaterim I pri v blemi. Za prika/anov irch nizih lahko fanlom ceM i tam .Velikih smo se ukvarjali s samim sprejemom, ki jc danes dobro deloval, so pa zalo nekatere druge stvari nekoliko Repaie. Prikazali smo d(milj dobro lekmo proti pokalnemu prvaku; vedeli smo. da Salonit ni v enem tednu izgubil dobre ft^rme.«

■ TJ. Rehar, foto: D. TonMi

Premagale še Braslovče

v soboto so odbojkarice Kaju-ha ioStan a v domači dvorani v Rípolíici premagale ekipi> Bras-lovč s 3 : 1, Znova pa se je pc^ka-zala stara liiba šošlanjskih odboj-karic -lekťm z nekaj slabšimi nasprotnicami se ne loiijo tako zavzeto kol tekem s k-valiteiniml ekipami, To sc je lokral pokazalo v drugem ni;:u. ki so ga odbojkarice Kaj uha Soi^ianja izgubile. Svojo kvahteto pa je ekipa pokitzala v lrel}em nizu.

V soboto čaka ekipo Kajuha S(^tanja lekma v Rušah, v ^oiia-

nju pa so/mislimi /a: ludi pri naslednji tekmi, ko iih v dt>maci dvorani iaka zanimiva in težka tek

ma proliN<wi KB M Iz Maribora. V laboru SoStanjčank sumijo, da se bi^do Mariborčanke za lo lekmo okrepile s kakšno igralko prve mariborske ekipe, ki Igra na dvojnem litvnco. tako da se i^beta prava. Čvrsta odht^jkarska predstava.

Bori.s Plamhergcr trener Kaju-ha Šo^lanja: »Očiino jv v glavah igralk prepriCenje. Ja proti slabšim ekipam ni potrebno igra* li na vso mi'ič, kar je seveda napak- Igraje bila zadovoljiva, igrali .smo d<ivi»lj dobro, dasmozjjaa-gali.kar pa je v končni U/J najpo-

nîembnej.'>e.«

■ tr

Igralci Nazarij niso uspeli

Konec icdnajebil vKi-jbaridu sklepni del le(oSnjega pokalnega tekmovanja. v katerega .sti se uvr&iile i>iirl v pokalu najuspešnejši ekipe malega nogometa, med njimi ludi nogometaši Nazarij.

V prvi pi»lfinahîi lekmi je ekipa tolminskega Punlarjasň :2 premagala Vik^marcc, v drugi pa s>o nogometa.?! domaćega (^plasta izkoristili prednost domačega igriJca in buCnib navijačev in bili z 9:5 bolji^i od g^>slov Nazarij. V finalni lekmi sci st"»se(ije Iz lblmina brez težav premagali gosiItelje iz Kobarida in {"«svojlli letošnji slovenski pokaJ.

Do konca rednega dela prvcnstvav prvi dr/avni ligi so so irlje krogi- Igra Ici Nazarij se Se vedno borijo za iretje mesio, vendar Imajo zelo iciŽak ra^pcîred. Že v petek bí^do v domači dvorani gostili LilijCane. ki tudi leias nimajo d^v>tojnega tckmeca. Ne glede na to nogometaši Nazarij obljubljajo boj za zmago.

Šport 2003 v mestni občini Velenje

rt na zveza Velenje bo danc,s.v četrtek, v velenjskem kulturnem domu podelila nagrade in prlzjianja Spi>rtnicam, Športnikom in špi-srtnnn delavcem mestne ol)čine Velenje za najbolj dosežke v Iciu 2'H)3, Na prireditvi sc bodo pred.stavili najboljši v Unskem letu. obiskovalci pa se bc>do lahko sprmiili tudi ob .športnih vide-iisp^^iih in zanimivo obarvanem kulturnem glasbenem programu.

Prireditev b<ido zaćeli ob 17.i>\

Smučarski skoki

Mlslinja - Minuli konec tedna je bilo zelo živahno v Mlslinji. saj je domaći smućarsko «skakalni klub Izvede) karasi lekem vrazllínlhsia-rosinlh kategorljaí^ na skakolntcah K-85 in K-3Í1 v skokih in nordijski kombinaciji. Tri so ilelcza državno prvenstvo, iri pa za pokal (\H:kta-

Na ekipni lekmi za naslov državnega prvaka med mladinci slavili flirljani. VclenjčanI Žiga Urlcb, Luka Ííinagaj. Robert i Irgola In Anže Obreza pa na Ceincni me-slu /a malenkost zgrešili bronasio kolajno.

Naslov državnega prvaka med dečki do II leijc osvi*^!! Matevž Sla-tinšck Iz.ssK Ljubno I3'1C\ najboljSf velenjski predsi.ivnik je bil Niko Itižar na3-rnestu. nyjbi"íljNÍ domaćin pa je bil na l.S. mcsiu Jure Uiijak, Izmed Velcnjćanov se je na 19. me-slo uvrstil §e Pairik Jelen.

Za naslov držikvncga prvaka «o se pixuerilt ludi mladinci do IH lei. Zmagal je Primož Zupan I/. Triglava, med pred.siavniki Ljubnegaje bil na 14. mestu najboljši SasoTíidič, najboljši med domaćini je bil Luka Čas na 24. mcslu. prav tako do-m;ićinka Moniko PogladiC pa je med 41 vrstniki osvojila 27. mesio. Daleč najboljši med predstavniki velenjskega klubaje bil Anže Obreza na ft, mestu. 18. je bil Rs^rt 1 Irgiv la. 27. ^Jii l>ila /j^j Vtlub in Luka Sntagaj.

Anže Obreza je bil z 8, niestom zelo dt')ber tudi vabKolulni konku-rciiei pokal Coekia. Milan Zivie je bil 14.. Robert llrgola 21.,Žli^ L'rleb 23.. Luka Smagaj pa je pristal na 2<). mestu. Med Ljubcnct je l>i) s 27. tncsioin najboljši Sa^ lii-dić, med Mislinjčani pa s24. Matej Oder.

V lekmi za j-xíkal Oîckta a. dcćke <lo 10 lei je zcmgal Urh Kranjčan iz Vtflenja. NejcrajncrzLjubnega je bll 6.. njegova k1ul>ska kolegica Gabl Robnikjc bila na 10. meslu, najMj^l Mislinjčan pa je bil Matej Deb»e{ak mesto pred njo.

C^lanl so sc za pokal f'ockta pomerili §e v nordijski kombinaciji. Lepo znîago je slavil Veler^jčan Ajížc Obreza, na 9. In 10. mestt>sij se uvrstila njegtwa klub».ka kolegii ŽigaUilebin Ri*bertIXrgota, Mis-llnjćani Matej Oder, LukaĆas Iti Klemen /-ijc pasi'>se uvrstili na.^.. 7. In 8. mcilo.

Kninj - V Kranju je bilo državno prvenstvo /a dcćke do 13 let v skiv kih 1(1 nordijski kombinaciji. V skokih je bronast«^ kolajnam svoj il Klemen í)mladlč, Tomaž Žižek jc bil l()„ /.Iga Omladić 12. in Marjan Jelenko 13. V nordijski kombinaciji jc srebrno tncdaljo dobil .Iclcnko. bronasto Klemen Oml.idič. Žiga Omladić pa je bil 10,

Braslovče - Po celih 17 letih so prlziidcvni Bra>liwčani obnovili 70 •metnîko skakalnico in v soboto iz,-vedli mcddru.^lveno leknuwanje, Kax 1000 (ll^oč) navdušencev se je zbn!U> pixl iijo In uživalo. Najbc>ljii trije-dcCki do 15 lel: MihaSuSnIk. fia^r BcrkH, David Rak. mladinci: /^igaUrleb, Igor Žiže k..Sašo Ta-dić: Clajil: Milan Živic. Gašper Java n. Luka Smagaj.

Vjzort pri Nirti Ccrloi • §e po najboljši trije z meddrusivenc lekmc v Vizorah pri Novi Cerkvi-najmlajši: Tiimaž Žižek, Matevž S1 ali n k k. Niko lližar; dečki do 14 let: David R.ik. Kîwîikij OinlddiC, Miij.i Mlakar: mlajši mladinci: Igor Žižek. Gašper Bcrlot, Miha SuSnik; mladincí: Marjan Jelenko, Tadej Ferk. Matej Horiiik: ćlani; Milan /Jvic. Klemen Kolnik, Primož Opi e^nîk; mlajSi veterani: Sandi Rezcrc. Srečko Škobc me. Janko 'Cw(>mik; veieianl nad 5<) let: Bcpan LcJnik. Branko BaS. SaSo Kurent.

Vete iy C - Zaradi ugodnih vre men-skill razmer SSK Velenje vabi najmlajše, da se vćliuujo v njiliovc vrste, za /aćeick pa laliko iicnirajo na manjših skakalnicah ludi z alpskimi smučmi. Vpl». je vsak dan ob 15, uri na skakalnicah ob Velcnj.skem cradti. ■

7S

NA KRATKO

Ivani Zora hron na državnem prvensl\u

v soboto In nedeljo, 6. in 7. marca, je bilo v Domžalah 13. državno prvensiw^ v namiznem tenisu la mladinke In mladince, kl so se ga udeležili ludi mladi velenjski igralci nami/nega Icnlsa. Miha Kljajič in .îaka (»olavšck sla ^e v posamićni konkurenci na koncu uvrsilla na mesta txl 9 do 16. Benjamin Kluužar. Dejan Lamešič In Patrik Rose pa so izpaOII žcvpredtekmwilnih skupinah. Na prvenstvu sra nastopih indidvc VelenjCanki. lamara .^crić in tvana Aira. ki sta sc v posamični konkurenci uvr><tlU med o^^em najK^ljŠlh skwcnskih mladink. najlnMjii rezultat med vsemi Vclenjćanl pa jc dosegla Ivanu /era, ki sc je v koikuicncl parov skupaj z Manco Fajmut / Raven na Ko-ri>Škem imsilla med štiri najboljše sKjvenskc paie in osvv>j ila bronasto medaljo.

S pistolo (Kilinio. s puško siaho

Slreki Mmž-n si se minuli vikend v Ilra^tnikii v IH, državni li|5Í z zraćno puJko pomeriti v 7. kolu in iztržili 3, me^lo za Libojanii inMcv rami ludi v skupnem sciievku JII. 1 Ige so strelci Mrož^ zasedli 3. mesto. kar pa je premalo za napredovanje v II. sUivensko ligo,

V nedeljo so v Želczjilkih na <iorcnjskeni mladi slovenski strelci lekmiwallvó. kolu I.državne lige. S puJkoje Luka Avberšek ženin: zgrčenim si reU>m zasedel 10. mcslo. Maja (íučck pa 8. mesto.

Bt^lj.ŠI so bili strelci s pišiolo. med katerimi sla Alenka Diinec prt mladinkah In Jure Baïuwsck pri mladincih osvojila Inonasl I ixllićji.

Alpsko simieanio

Pokal (fit Pvíwer državtva Ickma - sialism. Ć'rna, (16.03,(14, siarej.^c dckilcc; 11. Barbara Braćič, siarcjsi dcćki; 3. Ibmaž Sovič

Pokal (tcI Power državna lekma - vek»<hlom, Poligon. 0703.04. starejše dcklice: 16. Barbara Bračic. 20. Vanja Cilinšck, starejši dećki; 2. lomaž Si>vič. Pokal Cřct Piiwer državna tekma-vclcslalcMW.Ctollc. 06.03,04. mlajše deklice: 1. Ana Michelle Slipič. 6. Kaja Glinsek, 8. Uri^ka Aluc, 2.^. lea I lofingcr. mlajši <icčki: K Žan Pusiiik. l.V Žan Sikwsck,2^. Urban higlaJiC'.34. Miki Žctak. h^kal Oei Pwerdržavna ickma-veleslalom, Marllxír-Stadiim. 07.0.Tf)4. mlajše deklice: t. Ana Michelle Stlpič, 7. Kaja (illn5ek.9. Urška Ahac. leailofin-gei. mlajšidcčkl:6. Ž^nPiisnlk. 12,Žan Silovšek. 19. Misel Ž€rak.2y. Urban Po^ladić Pokal Get Piwcr-veleslalom. Poseka. 07.03.04. ci-cibankc: 1. Nina Žnidar. lO.Tja^a llcrlah. 12. Kalja Murne, cicibani: 11. Andraž f^"^gladlć. 23. Luka Cintr. Pokal vzIkxIjic regije -velc^lalc^m» Poseka, {W».i).T04.cicibankc: t. Nina Žnidar. 7. Tja?a i lerlah. K. Katja Murne, cicihani: .v Andraž Pogladič. 13. Luka Clrar. 2i>. CialHrar. 35. Aten Petek

Sprdnost in liilrosl

ťlani Šaleške konjenice pri velenj^-kemkoiyenlikem klubu v nedeljo i/vedli zanimivo spretnoslno in hitrostno leknji^anje V sprc-tnosinem je jahać s konjem vlekel sjnućarja med kolićki. pri l ilrost-nem pa jc bilo ircba v cnjki iiavczi kar najhitreje opraviti s prllili^no mctrw dolgo progo.

Najboljši v spretnosti: I. Tea Kelc (na konju) - Ivan Komprej (smućar). 2. Lovro Blatnik - Ioni Vuzem. 3. Malic Plešnik - Izlok R^IpcĆan; najhilrcj^i: 1. Marjeta Pižoni - Srećko Ledinek, 2 Marjan Krajnt - Slavko Napotnik, 3. lea Kelc - ivan Komprej.

Na prvonsUii Vclonia zmagal Ooršek

Na i^lhciv^kcm prvenstvu V^lcnja.ki jcbllood27. jnnuaijadoZ.mar» ca, je zjiiagal Milan Crorsek, Na teknunanjuje bilo prijavljenih 16 Igralccv. Po devetih krogih Švicarskega sistema je zmagi walccL^svoj H 7.5u>čk. 2. BreŠar 6,5, 3. Malko 6.4. Mlkn'anovlć5.5,-V7.Dražnik. I lalllović in L. Lendero Itd.

Na državnem prvenstvu mladih v pi^časnem lempu v Celju so na-siopill tudi trije igralci .^K Velenie. skupno pa je nastopilo preko sto tekmovalcev. V sktipini do 12 let je Blaž Kralj osvojil deseto mesto, v skupini do 16 let pa sla bila Gregor Goršck 17. In Nejc Arlč 19.

Na tretjem ciklusu lumirjev v [v»ipc^eneni lempu. ki je bil v Velc-njtj. je naiiU>pili> 24 igralcev, /.magal je mojster Ivaćlč s 6 loćkami. sledili pa so 1 luremovič In Mllovanovlć s JanjlČ5. Gorsck. Raj-kovlč In Krislan s4.5 lld, Vrslni red p«^ Irch lurniijih: 1. IvaĆićSI. 2. Cîotsek44.3. Rajkiwić42.4. Matko29.5, Huremovič28 ltd. Naslednji turnir bo 4. aprila.

v

Smučišče v Saleku od danes odprto!

Velenje - Smućarski klub Velenje, ki ima v upravljanju lako rckix* mestno smućišće v Saleku, se je kljub lemu. da smo ki^lcdarsko že skoraj sredi marca, zaradi obilnih snežjilh paitavln ob koncu tedna odločil. da smućiSče pripravijo in odprejo. Koi nam je povedal predstavnik kluba Jc^že SiicîvSck. so sc tako odkMÍiy kljub poznemu datumu, raćuna:(5 pa. ila bo smućiŠče lahki.i obratovalo oil 10 dt> 14 dni. Smućiićc so pripravljali brez strojev za teptanje snega, v ponedeljek je bilo na njem dobre3 ure kar.30.smućarjev,kiscisnegtepuii:pos(ari metodi. Na noge. Cene kan ne bodo visoke, zato v klubu upajt>. da bodi^ Vclenjćani in Velenjćankc Izkoristili nekajdnevno smukt\ ki jim bo še precxstala pred odjugo.

Smuči^T v Sulcku Im odprlo med (cdnom od 14. do 17. ure in od 17. do 20. ure, ter med vikendom še (lothitno «td 9. do 12. ure.

■ bš

Nas cas, 1K X 2004, barve: CM K, stran 14

VRTILJAK

Mladci in /adovoliiiii: Vlado (Jrabiior in Alt^š Očko. pn i v/. Vo-lonia. (iriJi»i iz (loiXMitn, smnijclii 8o pii islcm deki. delu riaUikćiria v kraju, ki jc (K^kjo \ incs. BI povedali kje. pa bi hiln lo ivkiania. Dolala pivko šludciilskega servisa. Vlaíkí študl-rii ()r«aniza<Hjo in miina^io-ineiit. Aleš pa jc iia -

i'udar'sivu in acouHinoloaiji. Toliirio, ki si |lti znsin/lta. ziiaia zH|)ra\iii. zairiiijcia. Vriluiiieino.

4 Minister za promet Jakob Prese('nll<in župan ohcino Nazarji^ han Purnal \'živa!uieni pogoxoru. Poleni, ko sejo minister odzval na razmišljanje ijornje^raiskoi^a župaiia Tonija Kitla v zvozi z ohiiovo oesle Nazarji^ - Gornji Grad, ki jo kol državno eoslo llnanrira miuislislvo in tiipoletično naviïjei. da jo je možno ludi vrnili oiKinama (z vsemi 11-nanenimt posledicami obno\'e). je skočil p(»kone1 nazai^ki žnpaii Ivan Piimal: pGospod niinisler! Za Sle vendar naš sosed. Samo le^ja nam inanjlca. da nam napnite še i o obnovo. Oe si jo gornjefirajčani ž(Hijo, jim us-ir(7ii.e. Mi si jo ne.«

Rudi s Cankarjeve je zadovoljen. Na parkirišču pred ^ nji^iiovim blokom ie, oilkar so ceniralni predeli v modixMii. malo več î^eda. Prej pa se je moral kar napix^j je/Jii nad kakim \<ízník(ím. ki je avlo - lehi nic. meni nič - puslil na parkirišču za Cankarjevo in šel po opravkih. Se je našel ludi kak lak, ki je šel celo v službo! /daj. kose l.o dogaja bolj retlko. tudi snofi s parkirišča počisli z večjini vesoljenï kol je lo pcKTi nekdaj, ko je on kidal, pai^kirali pa so dťugi.

^larsii jo dovolj v<kIc /h življenje

Nekalen deli Marsa so nckoi bili lako lx)gali z vodo, da hi na planetu vprcleklosli zagotovo lahko obstajalo življenje. Tako vsaj trdijo NasinI 7nanstvcnjkl, ki so z raziskovalnim robotom

Opportuiiiiv nedaviic ddMli jasne doka/C, da so na rdečem planetu nckoě tekle ogromne količine vocc. »Vesoljsko vozilo Opportunity jc pristalo na področju Marsa, kjer je njegovo ptwrsje tvorila voda,« jc nu tiskovni konfcrenei pojasnil Na-sin sodclňvcc Ed Weilcr in dodal: »Sc več. lo ptxirt^je hi lahko v preleklosll nudilo odlične pogoje za življenje.« Doka/e o obstoju ledene vode na Marsu našli nil več mcsUh plancia in fíMogjafjjc. ki so jih posneli s pomočjo saielita, ki kroi^j okoli rdečega planeta, so pokazale strukture, ki hi lahko nastale le s pomočjo ickoče vode. Seveda pa vse skupaj nikakor ne pomeni, da.w na Marsu naí I i kakršnekoli sledwe življenja, vendar le nakazuje, da bi se na rdečem planetu, prav tako koî na Zemlji, lahko razvilo življenje. Poleglega pomeni, da pri Nasi lahko računajo z izvedbo svi)jih načrten, da bodo cwnlualno na Miirs

poslali človeško raziskcivalno misijo. (Opportunityje na Marsu pristal 24- januarja, in .sjeer v majhnem kraierju v iirni ravnini Meridiani v ncpiisrcdni hli/ini planetťjvega ekvaioija.

IMjetje 2U0;i nujloplcj^^ lelii I50U

Svicaniki znanstveniki/ Univerze v Bernu so dokazali, da jc bilo lansko poletje v Evr.ipi najtoplejše poletu l.MK).Ugotovitve, tîbjavljenevreviji Science, nakazujejo. da je lanskoletni vrtvíin-

«iki VSi! diisejuil novvrh v nhdo-

bju, v kisterem merijo nihanje lemixiraiur. Lanskoletni vročinski vai predstavlja novo otoplitev brez primere. Na podkigi poročila .so bile temperature zrakn v Evropi okoli 2® C višje kot povprečne temperature zriikit, iznxr-jencvol^dohju medletma 1901 in 1995. /ime med letoma 1973 in 20U2 so bile prav lako med naj-toplej.^imi v obdobju Ziîdnjih 30 let. Znanstveniki so do takSniii ugotovitev prišli s pt>močjo natančnih anali/ ledene skorje in drevesnih obrt")čcv, ki sojili primerjali z dokumentiranimi dokazi iz predhodnih obd obij. Iz kaza

lo seje, da je od leta 1757 pa do začetka 20. stoletja prihajalo do ohlajevanja poletnih mcseecv, medtem ko je bilí^ najhladneje zabeleženo poletje leta 1902. Nato je vse do leta 1947 veljal trend otoplitev, ki mu je sledil trend ohlajevanja poletnih mesecev«^ dolela 1977. lemu je sledilo obdobje velikih ottpiitev, ki se nadaljuje âe danes. Najtoplejše zabeleženo desetletje do danes pa je pniv zadnje desetletje.

ViiUTi^ka vojska prely:kusa 'Jkarja"

Ikarjeva krila, s katerimi .jc avstrijski letalce Felix Baumgart-ncr lani v prastem padu preletel kanal La Manche, preizkušajo ameriški vojaSki strokovnjaki in ugotavljajo, ali bi ga bilo mogoče uporabili v vojaških operacijah, poročajo svetovne agencije. Vojaki, opremljeni s

(ieisslcr iz Mucnchna išče sponzorje za proizvodnjo, da bi ustregel željam Številnih oboževalcev tega ck.siremncga športa. Čeprav ga je ponudba Pentagona navdušila, pa je (ieissler dejal, da bodo krila namenjena predvsem odvisnikom od adrenalina. Cena kril bo več kot 2()ijn funtov. Po zakonu bodo registrirana kol pravo letalo, zato jih bodo lahko uporabljali ie listi, ki imajo opravljen pilotski izpit.

Vseh pet planetov, ki jih je z Zemlje mogoče videli tudi.s prostim očesom, se bo konec meseca vvečemih urah pojavilo na nebu. To bo dogodek, do katerega ne bo priSlo naslednjih 32 let. Takosebodoodziihoda prcv ti výhodu pojavili Merkur, Venera, Mars, Saturn in Jupiler. V.si razen Merkurja so ob jasni noči vidni že danes. Merkur» ki se zaradi svoje izredne blizine Soncu nikoli ne dvigne visoko nad obzorje, je najtežje viden.

Vendar pa bo do konca mese-

krili iz ogljikovih vlaken, bodo neslišni in nevidni in se bt)do z lahkoto "pretihotapili" na sovražno ozemlje. bodo krilu zadovoljila zahtevana merila, lxv do Američani .sestavili posebno enolo. Avstrijec Baumgartner je bil prva, kije s krili prelelcl La Manche. Z devet tisoč metrov visine je skočil iz letala in letel približno 40 kilometrov. Oblikovalec omenjenih kril Alban

•jif •

ca marca ludi Merkur dovolj visoko nad obzorjem, da ga bo mogoče s prostim ^očesom videti z Zemlje. Merkur bo lebdel nad zahajajočim Soncem na zahodu. Nekolika višje že dominira Venera in zastira vse druge zvezde ter planete njene okolice. Mnogo bolj senčen Mars se nahaja visoko nad jugozahod

nim delom neba. Saturn je v mraku skoraj pi)polnoma viden na jugu neba, medtem kov tem času nenavadno .svetel Jupiter kraljuje v večernih urah vzhodnemu delu neba. Dvigne se v trenutku, ko Sonce zaide. Robert (.'. Victor, upokojeni i\s\ro' nom planetarija Abrasm na Državni univerzi Michigan, je pojasnil, da do aprila Icla 2(J36 ne bo nove priložnosti videti s prostim očesom z Zemlje vseh petplancUřv. ()d22.do3î. marca pa boste lahkih s preprostim zemljevidom neba naSli vseh pet planetov kio* s svojega dvori&ča.

Vclilid svinja

Kitajski kmet Xu Changjinje uspel vzrediti ogromno svinjo, ki je pred kratidm poginila in so jo preparirali in razstavili v muzeju. Svinja je bila dolga 2,5 metra inje imela obseg 223 cm, Xu se jc pohvalil, da je svojega prašiča dobro hriinil ves čas njegovega petletnega wvljenja, veterinarji pa so ugotovili, da je prašič poginil ker se zaradi prevelike te;^c ni mogel več premikati. Kitajci so upali, da bo njihova svinja prišla v Ciuinnesso-vo knjigo rekordov, loda njeni avtorji vseeno za največjega prašiča smatrajo Dig Bena iz Tennesseeja, kateremu so 199.1 leta izmerili višino 1,.52 metra, niso pa ga .stehtali.

I

fltenSsi

&

O, Mario

Naiď ,\i>[i Je hila (okrai na jjvetovTiem pnenstvu dobesedno zrii\jena z vo* dilner^a mesta. Tokrat je re» luhko le v zdi hnil a: o, M uri a!

Paniko v Gorenju

v ponedeljek je l>ilu v (»orenju panika. A ni bilo nič hudega. Le nastop Dese Muck z moncKira-mo Panikii.

(Pre)obremen|eni

Tudi me<i t»biskom ministra (»abra v Velenju :i(> govorili o pre(»hreme-njenosli šolarjev. Obre» nienjujejo Jih številni predmeti, težke torbe. Nekatere n^i,jbolJ »bre-nier\juje, ker Jim težijo še učitelji in starši.

Don ženo

Mno^i moški so dali v p(»ne<leljek že ^u« traj ženam v roke posebno darilo. L<»palu. da so odmetale sne^.

Priznonje

Minister Presečnikje od-\HÍ s'vojo ministrsko pisjir-no še y domačem Mozirju, Da bi ljudje z zgornjemu konui Savinjske d<^ine kâe prišli iU) l(»rej le pri/ruiva, iki je ii ^<>n\je Sa\inisked(^inev(!elješe vedno težko priti.

Skupoi

Velenjsko Gorenje in koprski [struben^ bCa pribla skupaj. V ljubl,|a* ni. Ker naj bi nova (Iružha poslovala v glavnem z elektriko, je kar pniv.da ima sedež v^av-nem mestu. Tam je največ visoke napetosti.

Bili sto««.

Najprej je Nama, nat(» Še VeJma. Ob /jiprt-Ju pn e so za|M»sleni ostali »goli in hosi. Z vsem tem potrebnim se bodo lahko oskrbeli v dru^i, Kjer bodo po novem priv dajali oblačilu in obutev.

Žol jim ie

Slišid sem, daJemkiUe« rim âmar^anom žal, (ta S4> se v nedeljo tako p(»trudili In očistiti nogometno i^ri^'e. ne hi, bi morda tudi tam tekmo |)rtiii2ili. In ne Ik bito, kot je bilo.

Muceniki

v sredo Je bil praznik mučvnikov. Nekiiteri pravijo, da so |>ri nas pravi mtiCifiiki posland. Mislim, da ne. Pf^slanej so mučite-yi,mtičeniki smo mi, kijih gle^Iam o in poslu^mo.

11. marca 2004

IM^JISS

POLZELA servis* prodaja

PE ŠMAffTNO PRI $G prodaja

Cast d.0.0., Polzeja 91 a. 3313 Poizeia E-maO: hyun(jal-kfal|@sioî.net

PE MISLINJA

servis

03/7050400 02/6821662 02/885 7613

(B> HYunnni

Kfiinilii 6En - modra oifloiltev, Hyundai EUNTRA • posebna ponudba! [^emno ugodne flnančne aranžmaje uredite v naiih salonih

Tradicija se nadaljuje

Pnhaja pomlad in z njo čas. ko pripravimo vozi/a na nove razmere. Če razmiš/jate o nakupu novega, si /ah-ko v letošnji prilogi ogledate, kakšne novosti so pripravili avtomobilski ustvarjalci. Tistim, ki vas skrbile servisiranje in vzdrževanje, smo za vas pripravili ponudbo več servisov. Tudi na zavarovanja nismo pozabili. Tudi tokrat smo vam pripravili nekaj uporabni/? nasvetov in upamOf da boste izvedeli kaj novega.Tudi kje kupiti ali najeti prikolico ali bivalnik. Prijetno, predvsem pa srečno in varno vožnjo vam želimo!

Dobrodošli torej v letošnji svet oktanov!

VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 8984724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TE.: 02 881 25 00

RABUEMA VOZILA

FORD ESCORT 1.6 16V CLX, let. 93 550,000,00 SIT

MAZDA XEDOS 9 2.5 V6, l8t. 00, vsa opr. 3.300.000,00 SIT MERCEDES BENZ A14Q. let. 99 2.200.000,00 SIT

JEEP GRANO CHEROKEE 5.9, L 98, vsa opr. 3.000.000,00 SIT

UGODNE MOâOSTI FIHANCIRAHJA, STMO ZA STAIIO...

POOBLAŠČENA PRODAJA MOTOCiKLOV APRiUA

PE Celje

Tehnični pregledi

v sprejtmni pis smi opravljam«: obvez r^â âvtomobtlskâ zdvârovânjà (Adriatic, Triglav, Zavarovalnica Maribor, Stovenica In Tílía) • Kasko zavarovanja (Triglav, Zavarovalnica Maribor) • vse ostaie storitve vezane na registracijo in podaljšanje registracije vašega vozila • tehnični pregledi: osebnih vozil, motornih Koles In koles z ffiotorjem. kombiniraniri vozil, osebnih speclalnlfi vozil, lahklti priklopnikov, tovornih vozil do skupne mase 3500 kg

Specializirana mettanična delavnica (v Celju)

Testiranja in nastavitve, Test In nastavitev podvozja, Servisne storitve, Vulkanizerske storitver Popravila zavor In podvozja

Pomoč na cesti - non stop 24 ur

Pomoć na cesti vam omogoča:

prevoz poškodovanih vozil * prevoz pokvarjenih vozil • pomoč mobilne garancije In asistenc • manjša popravila pokvarjenih vozil • Izposoja nadomestnega vozila

PE Šempeter v Savinjski dolini

Prodajni biro

• Prodaja blaga: akumulatorjev, larnlc, brisalcev, pnevmatik Itd. po zeio ugodnih cenah * več vrst motornih olj • obvezne avtomobilske opreme ♦ nekaterih avtomobilskih delov • lahkih priklopnikov • Izposoja otroških varnostnih sedežev • prodaja vinjet • prodaja avtokart • prodaja cestninskih bonov « prodaja A6C kartic

• včianjevanje v AMZS In podaljševanje članstva

• izdaja mednarodnih vozniških dovoljenj

• Izdaja dovoljenja za vožnjo tujega motornega vozila Izven RS itd

/IM&rent-a-

car

IS

Vse informacije dobite na Drezplačni telefonski številki: in v nasi poslovni enoti.

AMZS d.d- Poslovalnica Celje, Ljubljanska 35, Celje. Tel: 03/425 65 60, Fax: 03/425 65 82* delovni čas: pon.-pet. od 7 do 19 ure, sob. od 7 do 12 ure.

AMZS d.d * Poslovalnica Šempeter v Savinjski doilni. Rimska cesta 96b, Šempeter v Savinjski doflni. Tel.: 03/703 25 00, 03/703 25 02 • Fax: 03/703 25 15 delovni čas: pon.-pet. od 7 do 19 ure, sob. od 7 do 12 ure.

AVTGHISA STEPANCiC

Ardin 100,3211 ŠKOFJA VAS, teL: 780-68-50 E-niaíl:Stepancíc@sioLnet

AvtohiâaSîeparîfildie *

pooblaščeni prodajalec vozli Alfa Romao ir> pooblaščeni serviser vozil Alfa Romeo. Fiat In Lancia.

Najdete Jih lik ob glavni cesti Vojnik Cel|8, toœj na odlični In lahko dostopni lokaoiji. Rlčakiijejo vas v moderni poslovni zgradbi z moderno opremo In veliko funkcionalno površino, saj znaša ta kar 500 m2, dostop pa vam še dodatno olajša velik parkirni prostor.

V sMopu prodajno-servisnega centra se nahaja tudi bencinski sePifisAGlP, 2 avtomatsko avtofuralnico in bifejem.

Avtohiša Stepani^li^ se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj z roko v roki s slovito Italijansko znamko AJfa Romeo sodelujejo že od leta 1964, odkar Imajo pooblaščen servis. Prodaja vozil Affa Romeo ^če že 12 let, od leta 1996 pa so tudi pooblaščeni serviser za Rat in Lancio. Obiščete jih latiko od ponedeljka do petka od 8.h do 17.h. ob sobotah pa od 9.h do 12.h.

V Avtohiši Stepančič so vam na voljo vsa vozila Alfa Romeo, In sicer: Alta 147 (ki združuje športnost. tehnologijo, moč in značajnost).

Alfa 156 (elegantna limuzina prestižnih lastnosti, sožitje športnosti z udobnostjo). Alfa 156 Sport Wagon (kombi limuzína, kJ ponuja športnost in eleganco za vse, M so v življenju aktivni in jim beseda dolg čas zveni tuje), Alfa 166 (predstavlja višji razred, kot ga razume Affa Romeo), Alfa GTV (v^unec športne ponudbe). V mesecu apiiiu pa sledi predstavitev nove Alfo 6T (športni kupe)

Nudijo vam ra^ične možnosti nakupa kot so: staro za novo, rabljeno za rabljeno, nakup na kredit, poslovni najem In leasing. Skupaj z vami bodo našli za vas najugodnejši način plačila.

Kot pooblaščeni serviser znamk Alfa Romeo, Ral in Lancia vam nudijo kleparske In ličarske storitve. Ob tem velja poudariti, da imajo vozila Alfa Romeo kar 8 letno garandie proti prerjaven|u pločevine In dvoletno garancijo na motor, ne glede na število Idlometrov. Nudijo vam tudi optično nastavitev podvozja. zai(ar uporabljajo izjemno kvalitetne elektronske naprave ter celotno vulkanizersko ponudbo, vključno z menjavo in centriranjem pnevmatik.

Bogata ie tudi ponudba rezervnih delov In dodatne opreme za vse tri omenjene znamke. Vsi rezervni deli so na zalogi ali pa jih dobavijo najkasneje v 24 urah.

Ta hip poteka v Avtohiši Stepančič predstavitev prenovljene Alfe 156 (limuzina In sport wagon). Na voljo so trlie paketí opreme in sedem različic motorja (s poudarkom na novem diesel mob)r1u JTD multijet)

V mesecu aprilu pa vas vabimo še na predstavitev prenovljene Alfe 166 in seveda nove Alfe GT.

Nudijo vam tudi vgradnjo In vzdrževanje klimatsldh naprav za vsa vozila.

V času popravila vam nudijo nadomesino vozilo.

AVTOSHOP PODGORŠEK doo

Metleče 10, 3325 Šoštanj, telefon: 898-71-04

TRGOVINA z REZERVNIMI DELI

Največja izbira rezervnih delov za vse vrste vozil v Šaleškj dolini in širše! Prednost za kupce: rezervne dele vgradijo oz. menjajo na vozilu kar v njihovi lastni delavnici.

MEHANIČNA DELAVNICA

Njihova delavnica se iahko pohvali z najhitreje opravljenimi storitvami, saj so rezervni deli potrebni za popravilo vozil večinoma že na zalogi. Storitve obsegajo:

- razna mehanična popravila»

- elektro dela,

• optično nastavitev in pregled podvozja,

- testiranje in popravilo zavor;

- vuikanizerske storitve (montaža in centriranje koles),

• popravila in menjava izpušnih sistemov.

- Novo! Meritve izpušnih plinov!

Delovni čas: Od portedeljka do petka od 7.30-19.00, sobotaod 6.00-13.00, nedelja od 10.00 -11.00

SVET OKTANOV

Previdnost ni nikoli odveč

Kupovanjo slnrili avl()nu)l)il()\

Prcvcijanjc avu>niiibila sc praviloma pri kiimscrijj. Sodi'^bni laki M) /cloixJpnnil. »caîa skoraj ne gre iskali napake na i/poslavijeiîih <ic]ih.'li: so tudi dnhro vidno in zau> jili prodajajoč nill no skriva. Po« mcinhnojojo progledali sli^tic dole karcx^orijc in prodvsciîi dele. ki !>o vciikobolj i/.ptîMavljcnlkonvJji, TÎÎ so notranji deli hlainikov in (isle sliinc îivke kar^'iscrijo, v kalorc so Ktckavixîa (rohoví viai in pcxlol^no). Pripi^roCjjK'o je tA-ijaiem nekoliko odmaknili gumo, ki tesni vrata ali sipo. w/dravie« pločevino, ki jo obdaja guma, namreć ni zanemarljivo. Pri pregledu avlomobilove zu-nanji^sii ne smemo spregledali yna-kov. ki morda dokazujejo, da jc bilo vozilo popravljeno po dokaj nn^Cneni Irkii, Stebrički strehe, siiCne itîCke blainikov. zapiranje iti inlpi-ranjc vral (in ^ marsikaj) lahko t>d-krijejo ro^nia). Lařiiívega Kijukej v vk"çi proiUijalca. ki skril i olvie^iio popravilih s prebarva tli m aviomol^i-lom, lahko ukwimo na laži, à: otU m akno 1110 i^kige vrat. prcpa'>ge na dnu ptHni^kega prosiora» ízolaeíjo na pokrovuniolon^^^ipropnigo. ki p»^krivadno prllja^ika, Kar^^scrija morn biti brezhibna ludi tam. kjer so nanjp prilrjeni deli vzfnctenja. Najr.tzličnoji>i piasličtii tkxíalki (spi"^-lerji) st-î voíkríil nameščeni zalo. da skrijejo poškotibe ali dele. ki jih je načola korozija, ludi svellobna telesa morajo dobro tesnili in vnjih se ncsme nabirali vlaga. V prirnioija-vi s preizkuNojn in pivglcdoni drugih sestavnih sklopt)v je pregled zu-nanji>«li ;»vton}i^bila razmctomu ono Slaven.

l\lotor. six eavlomohila

Čeprav síxlobni p^^gi^nski agrega-U delujejo brez napak tudi pii prevoženih imíHK) ali eelo mm) kilometrih, je njihtwo »zdravstveno stanje« v marsiCcm odvisno od načina vožnjo, realnega V7dr?^anja in sc ixl êosa drugega, liidi izpisanemu Š(eviJuprovxveniiikilt>nieutiv ne gre slopi^voijoti. Pri ugotavljanju stopnje olîiahc p^>gonskega agregata je pripi'»ri">êljivi> izhajali servisne knjižice. Ce so redni M^ki po-i>bla.^'nega serviserja ujemajo s prv-níženimi kilometri in Čcje bil avto-iimbil servisiran v skladu s priporočili izdelovalca, bo motoric dolgo dcli^val brez napak. No ho ixivoč. ćo ixl prodajalca za]iicvam<i račun za nekalore sostavnedoie. ki jih je ire-

ba čez čas nadomestiti z nosimi (npr. kataiizalor), saj lahko / njim dokažemo, da so dele ros /ainenjali s pravimi nadomestnimi doli. 'KxJa pri nakupu rabljenega avknnobila so le zahteve večkrat neurosníčljfvo.

Pogonski agregat jo eden tisiih sk(oj>tw rabljenega avtv>mobila. ki gaje ireba 5e p<">.«íbej natančno pio-vcriti. Oljni madeži, čeprav majhni,že povedo m aru i kaj .Tudi električna napeljava mora bili pravilno speljana, izliljo kisline i/akumulatorja pusti na dí>ločeníh delih pogonskega agregata nei;dirl«iie sle<}i. Prav le lise p^wedo. Ja je bil avtr>mobil zaletěn. Pregled zračnega Ultra ni ^xWeč. Pixsebej pi.wnojc ireha pregledati sistem, v kolerom kroži iiia-dilna tekočina moloija. Najprej hla-<1ilnik. natoeevi in pivdvjiem slično ločke pc%same/nih elementov sistema. Ker se v hladilnem sistemu pri sodobnih aviomobilih ne uporablja čista Vixla,tetiwočl^^lj ali manj <iba-rvano posebne lokočino.je mogočo puščanje hliro ugotoviti. Prcverilijo tn^ha ludiobjcmke, ki skihijo za te^ njenje. Veliko o zdravstvenem slanju moloijapi>vedo ludi jermeni, ki p^>ganjajopi^samczncsklope,k<il so UačDka hladilno tekočine, alternator, ktimpresor klimalske naprave in sorvi^iTjačcvalnik vi>lana.

Vsemu temu sledi preizkus »v í.ívoo. Kupec mora biti sumničav 2o ob najmanjših nepravilnih zvtikifi in iumih. Nokaion pnxlajaloi. predvsem poklicni, so namreč zelo.spremi pri kratkotrajnem «skrivanju raz-meix^ma velikiii tikvar. Zagon moloija moni bilibre/hil\m. Nekaj čiLsa gaje treba pu.^liti teči v prostem teku. Pripi'>n'»čljivo jo, da po zagi'inu siopimoizvoziia in enkrat pogle-damti ptxl pokrov nuHi^ija. »('vilje-nje-* jemjontw, zlovešče »-zvončklja-nje« kovinskih delov in še druge ne-zaželjene zvi*ke je tako ninopo iai^e ^xJkrilL Vpa>siem teku sc motorno siiio >'Zii!o(avali«, k"«^ nenehno spreminjali števila vrlljajcv, njcg<^vv> delovanje mora biti enakomerno. Se preden speljemoje pripomUjivo nekajkrat i^Ii>čno poluxJitistop;dko za plin. C^ose motor zavrt v vi.^je vrtljaje brez težav in brez proveli koga hrupa, je »srce- avtonK^bila uspešm prostaka tudi 10 stopnjo preverjanja.

Ob speljevanju moramo biti posebej po zx^mí na delovatijc skîopke.Ta mora popuščati ob ustreznem položiijuslopalko. Če je položaj previsok, ali če ob do konca stisnjeni stopalki in ob premiku prestavile r<'>čiee avtomobil nek^'iliki.» slrese, je to znak. da bo ireba sklopko kmalu nadomestili z niivo. 'Ircscnjc ob speljevanju nap(weduje tudi konce življenjsko dd>o pt^losi jiJi katerega d nj-

AVTODELI RíGHÍMĚRioo

fŘaríhonko U, (pri ÓláV}, dUi ^^^ 1 Ut 03/ 428 62 70, fwu 03/ 428 62 78

FiMOZifUÍ, Sm'mjska I, fsf.t 839'4é'}6 Pf yfLFM, Sfarí trg 22, t^li 898^72^50

AVTODĚU IN OPRĚMA NA DROBNO IN DĚBELO

Med ostalim Vam nudimo: |

• ffSI: nopenjaki jermena, puse stabilizGlorjev, nosilo g metijalnika, érobnimatsriol obese, delipodvoijo..., ^

'OmorlizefjeAl'KO, ¥

' polùsi In bomokineticne zglobe 5PIDAH, J*

• fHire KHECHIzq osebni in tovorni program, j

• izpušne tísteme WAU(£ít, f •iflvomeploŠQce FEflODO, AJl KER, g. 'ZovomiMiSEBRO,AJE,

^ motorni materiolghvemotorio mil GLYCO, VAHDERVEll m ' tesnih REIHl

• áek krmiinego mehonizmo SWAG, JRW, SIDEM, RUVIUI

' koleine lezoje, zovorne volje, vzigolne koble, sklopke LUK, koroserijske dele, phíevino in mnogo drugego zo avtomobile, ' vzvratno ogledoh, svetlobno teleuj in ostalo zo tovomioke.

Vse tam/to na eaemmesfu po fradkhtmUioabldhten^!

ORIGINALNA KAKOVOST REZERVNIH DELOV

gega sklopa pronosa moči motoija na p<">gonska kolesa. Vv<>žnji moramo preveijanju pr«">žnt>5li motorja in zmo)0iost i pospeševanja pozorno opaz*Tvaliiîelovanje menjalnika. Proslave moramo izbirati brez težav. So posebej moramobiti po/omi prestavljanju v ilrugo in Iroijo proslavil. Skrtafijo namreč odkriva no preveč tiežno ravnatije z avtomobi-lt>m. Ic^avnejk; prestavljajijo lahko p<weni ludi nenatančno nastavi lev vzvodja. Mi'>rda je piískodiwano in lako odkriva UKirebilne poškodbe sptïdnjega dota školjke.

Osnov«) \dino8ti

Pnevmatike, pUuisôa, zavore, vzmeti. blažilei,vok.liia koles in volan so sklopi, s katerimi vtxlimo vozilo. Njihovo brezhibno delovanje jo osjie^vu za zagotavljanje varnosti. Njiliova obraba zgtwonii> giwori o avtomobilov! pa'lekli>sli. Pri preverjanju pixJvoii^u je najbi>lje. da vozilo /a|)eljemo na most ali kanal in poilrobneje preverimo stanje. Po splošnem pťe^e<.lu so lahko najprej posvetimo točkam, v kalorih so vpeli elementi vTiiieienja, in pesiom. Ti dcH ne smejo imeli nili najmanjših sledi t>î5k{xlb tn kcm>zijo. /;imcnja-na v»>diia so znak. da jc bilo vozilo poskcxiiwano. Polog optičnega pregleda elemenlov knnilnoga mehanizma i« Ireba volanskiobrt^č- k<v lesa morajo bili trtbo na tleh - nekajkrat zasukali v obe smeri in tako preverili, aii so elemenii med seboj třtino povezani. Če ima volan sorvtiojačcvalnik, jo ireba pred preizkusom zagnati motor. Sorvoo-jačovalntk no smo puščali olja.

Tiwrsina prevetjaiija so pri večini n;ikupov rabljenih vozil ležki) izvedljiva. AO odstranitev koles, kar nam omogoča pregled zavornih ki>huov, je v^sih precej /amudnv> opravilo, Vendar je nasprotovanje prodajalca slehernemu tovrstnemu postopku že dovolj jasno opc^zorilo. tla y avu>mobilom ni vse tako. ki>i bi moralo bili. Pri nekoliko ixlprtih platiščih laliko že s prstooj preverimo pi>vršinoza\x>mihkoiuiov. Učijiko-vito.^t z.avonicga sistema in ckxlalka ABS monu«opro>'eriliu(divv^^žnji Pomcmbnojc. <la zavorna siopalka ne pi^pusii, ko stopimo nanjo. Ob zaviranju mora bili Ainesljivo trda.

Pnevmatike spadajo med najna-zomejv ptikazjtelje stanja ptxlvoz-ja in načina uporabe avtomobila Njihvwa neenakomerna obraba na-Qi/očnap^^vodvijo nepravilno nasia-viiov koles ali eolo zamik vikJíI in karoserijo. Vot^a obraba zunanjih delov ijî temnejša barva piicvmalik globoko na straneh sla znaka, da je d^»sedanji lastnik ljubitelj iporino

vožnje. Obraba pnevmatik, do česar pride zarasli vožn jo ob nopravilneju pritisku zraka, pa je znak, da lastnik ni najbolj vesten in je vzdrževal viizilodokaj površno. Včasih marsikaj pove oziroma pokaže Uidi re-zoivna pnevmatika.

Mcdonosíavnejíc preizkuse učinkovitosti po^iv^5zja spada tudi preizkus del wan ja vzmeti in blažilnika, 'le lahk<î preizJcusimože tako.da se na.slonimo na dole karoserije nad kolesi. Če se vozilo hitro povrne v izhodi^Tii položaj, ko sc odmaknemo, je lo žo dober aiak. Odklon in vrnitev v tzlKXÍi^čni položiij morala biti enaka pri vseh štirih kolesih. Učink(wiiost blažitnikovje mogočo nekoliko lx>lje pjcveritinwd vožnjo. Preveliko nihanje vozila ob vožnji po neravninah 1er ostri udarci ob voí5iji po grbinah in luknjah ne pt> menijo nič dobrega. Ilidi življenjska doba blažilcev ni večna. Njihovega brezhibnega deU>vanja je konce po pril^l ižnoHtUNK) prevoženih kilometrih. Če pa je bil avtomobil vcliktv krat vožen pi^ slabih eesiali, je živ-Ijenjska dt^ba blažilccv /nalno krajte.

/fiovorna noiranjosi

Pri nakupu rabljenega avtomobila lahko prodajalec prelisiči kupca z razmeron)a enostavnim zasukom ^levca prcv'oženih kilomeircw naz.ij. Zamenjava pncvmalik in 5e nekateri drugi kozmelični pi'^pravki sf> finančno opravičljivi, obsežnejša prenova m.ilranjosti pa ne. /xito so obraba sctložev. stopalk, volan.skega obroča in tlrugilulelw, ki so bolj ali manj v nenehnem stikuzvozni-kojn in potniki, zelo z^worni dokazi o resničnoni i^iovtlu prevoženih kilometrih. Vdrl voznikov sedež priča, <la ima vozik» za seboj več kot I (KUKiO kilometrov. Tudirt^bovi sedežev so pri daljni upi>rabi dosti bolj t>brabljeni kot drugi deli. Prevleka dna notranjk>sti. stikala, elcklronK>-torjl za vodenje stekel in prestavna rtičica se prav lako ne morejo upirali daljši uporabi. Predvsem del prevleke pod stopalkaina za pliji in zavoro, kjer so voznik vipira s peto. jc privo^omu številu prcvi>?onili ki-lomolrih močno i'4>r«d>ljcn. Zato kupee nikakor ne sme pozabiti na preproge. Treba jih je tlvigniti In pi^glc-dati, kaj skrivajo.

Ve^ovredmwi imajo avtomobili, ki si> bili garažirani. ()bvar<wani so bili pred negativnimi vremenskimi vplivi, Z losčcnjem kovinskih delov zunanjosii p»» jo titogix^ <li^scči, da izgledajo, kol bi bili garažirani. Kv da negativnim vplivom se razmeroma nousposnoiipiraj<'> gumijasti doli zimanjosii, predvsem brisaloi in gumo, ki tesnijo Jipe.Ti postanejo

najprej manj elasiični,pri daljši iz-pc^stavljonosli atmosferskim vplivom pa prcpcrijo in pi'>p^''kajo.

Klťklnntika in (lodalna oprema

V svxhîbjiih avtomobilih jo čoila-Ijo več elektronike. Ta skrbi za vžig. pripravki gorljive meîanwe, nadzira izpušne piino in bdi nad delovanjem vsega motorja. Čedalje bolj dimSeno klimatske napravo, zavc^r-ni dixlatek ABS. sistemi proli zdrsu gnanih koles, nastavljiva vzjiie-tenja in marsikaj deluje samo ob i/daini ptidpori tiskanih vezij in č-ipw. Ker vsi li sistemi nimajo vrtljivih mehanskih dclcw. bi morali vsaj načelt^ma vodno brezhibno dolivati. Vendar ni tako. Čo so za elektroniko značilne lako imenovano otroške bolezni in jo iroba nekatere preocj zapletene in drago sivie-mc zamenjali na začetku upc^rabe. torej takrat, ko avtomobil se velja jamstvo. to p<imeni, da dobi kupec rabljenega avtomobila preizkušen izdelek. Negativna plal elek-ironike v avtomobilih je tudi ta, da ob nepravilnem dekwanju zelo težko ugotovijo, za katero <)kvaro gre. DiagiK^za in ixlkrivanje nupiik sla raogoča lo s tako imenovanimi tesioïji. Tudi ko izkušenemu serviserju uspe ixikril i napako.jevočiinv ma edina rešitev zamenjava vsega vezja, ki se v avtomobilskem žargcv mi imenuje računalnik.

Ob nakupti dnižjega in scxkibno ziisniwanega avionu^ i la je zalo sktv raj neizogiben obisk ptx>blaščenega sorviscija. Samo priključitev na pre-izJiU.Ševalne napravo m<^rda odkrila nepravilnosti v dekwanju. 'lb-da okvaro na elokln^niki pravilojiia udarijo kol Micla z jasnega. Med preizkusno vožnji^ jc zato treba 5e ptv sobcj pozorno sprcitiljaii prižiganje (čeprav kralkotrajno) posajneznih opO/i>r0nili liu^. 'U)di motnje pride-1 wajiju drugih olekUi^n^kih sistemov, kol sta [fù primer |X>ti»valni račima-Inik ali klimalska naprava, napiwe-dujejo «ogroženost vseh kwrstnih si-siemwvaviomobilu. Večkrat je na-)nreč vzn^k okvaro vlaga. Če seji je uspelo prebili do nekaterih, zade kv vanje mtHoija majij pi>jnembnih sistemov, se njen utiičevalnipoluxl

verjetno nadaljeval lu<ii na druge, za vlago i^lvulljive sisteme. Kol rečeiu>. sije ob nakupu dražjih rabljenih av-tomobihn' treba vzeli Če je pv raba goriva prevelika iiíčcse motor s težavo zavrli v višje vrtljaje, to pomeni, da nekateri clemenii. kol sonda lambda, svečke in drugi, no delujejo lako. kol bi morali. Ta opo-zorilasozeloresna. Marsikdo se namreč (xlloči za pr<xîajo avti'^niobila. kose ta začne muhasi<H>bnasati.

Pri nakupu rabljenega vtw il a, kije bogato opremljeno, marsikdaj pridobi kupee. Oditíčilni namreč letnik izdelave in Število provi^žonili kilometrov. Pri dodatni i^^premije pomembnih tudi to, ali jo vgrajena tovarniško al i nakna<in(h. Protlvsom pri klimatskih napravah je naknadna vgradi'^a zelo zahtevna. Nestwkw-no opravljeni^ delo lahko ptwzroči nepopravljivo Škcxlo. ludi različne auilionapravc (in vžig avtomobila) lahko ob ncstr^ikovni vsiavilvi pi> menijih nevarnost za rcs)ie okvaro električno napeljavo. DixiaInci oprema v mni^iičcm odseva način vt)Žnje dotedanjega lastnika. Predvsem za zunanje dodatke velja, da moramo imeti pri njihovi izbin vsaj kanček dobrega okusa. Elomenii, ki naj bi dali avtomobilu sp<")rtni značaj, ponavadi vsekakor odkrivajo, da ima dosedanji la-stnik težko desno nogo.

Seveda je nakup rabljenega vozila iKizbežnopovezan zdobr^nomc-rn sreče. Vendar se nanjo ne gre zanašati, Res jo tudi, dajo Irgovanjo svojevrstna umetnost. Pri tem so nam nekdanjo balkanske izkušnjo lovpi">moč. Nivsozialo, kar sc sveti, vendar jc marsikaj mogoče pi>-zlaliti in s lom prekrili pravo vrednost. Pri nakupu aviomc^bila iz drugo roke sc ne kaže prepui^čali č-ustvom iji tako za vsako oonokxlšte-ti denar za rabljeno pločevino. Ptv mislili jo (roba, da se moramozav-toniobilom predvsem vozili, nc pa obiskcwali seivisne vlelavniee. Prav tako se kupec najvcijelnejc kmalu prelevi v pnxlajak'a. Takrat se nam lahko zgixli, da bo na drugi strani nck<lo. ki jc pri nakupti rabljenega vozila mnogih pozomcjSi. lakrat vas bo nepazljivost ob na-kupu drago stala. Vendar pri vseh siv.irch Žal ne obstajajo univerzalni na.sveti,

vin Delo

Ford Krbavac je pooblaščen serviser Fordovih vozil» vse od ustanovitve slovenske Fordove mreže leta 1993. Pri Ford Krbavac vestno poskrbijo za vaše vozilo na pooblaščenem servisu. TUdI če pa ste las^lk katere druge znamke avtomobila, pa vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. V nujnih primerih so dosegUtvI tudi Izven delovnega časa. Še posebej je to pomembno, če se vam vozilo pokvari na cesti, saj vam bodo priskočili na pomoč z lastno avtovleko, poskrbeli bodo za odvoz vozila in ^di za popravilo le-tega.

100% Ford. 100% Servis.

* PRODAJA

* KLEPARSTVO

* LIČARSTVO

* VULKANIZACIJA

* AVTOVLEKA

Del. čas: pen.- pet.: 8. -17. ure, sob.:8. -13. ure

FordServIs

Ford Krbavac

Ferdinand Krbavac s.p^ Rečica ob Pakl 45 Tel.: 03 / 891-51-23

11. marca 2004

IM^JISS

Nepogrešljivo kot..

ZAKAJ IZBRATI ZAVAROVALNICO MARIBOR?

V Zavarovalnici Maribor Id. se zavedamo pomembnosti avtomobilskega zavarovanja za vsalcega lastnika vozila. V primeru nezgode si pač nihče ne želi ostati sam in brez pomoči. Naša paleta avtomobilskih zavarovan) pokriva vse skupne potrebe lastnikov vozil s poudarkom na prilagoditvi vsakega sklenjenega zavarovanja potrebam posameznika. V okviru avtomobilskih zavarovanj ponujamo toliko različic storitev, kot je različnih potreb zavarovancev na tem področju. Zavarovancem omogočamo, da se s sklenitvijo avtomobilskega zavarovanja v celoti zavarujejejo pred raznovrstnimi poškodbami, ki jih v primeru nezgode utrpijo: voznik, potniki in vozilo.

Zakaj bi torej za sklenitev različnih oblik

AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNICE MARIBOR

ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI

avtomobilskih zavarovanj izbrali prav Zavarovalnico Maribor?

Zato, ker je nasa usmeritev; postati zavarovalnica z najvišjo kvaliteto storitev, merjeno s stopnjo zadovoljstva naših zavarovancev. Zato, ker le mi ponujamo možnost sklenitve nekaterih oblik avtomobilskih zavarovanj. Zato, ker smo bili prva zavarovalnica, ki je v avtomobilsko zavarovanje vključila 24-urno brezplačno pomoč na cesti v vseh državah zelene karte (AXA) in ima zato ta servis najbolj utečen in najbolje organiziran. Zato, ker zveste zavarovance in dobre voznike nagrajujemo z možnostjo ohranitve bonusa pri AO In AK zavarovanju tudi ob prvi prijavljeni škodi. Zato, ker vam pri sklenitvi AK zavarovanja v kombinaciji z delnim avtomobilskim kaskom ponujamo ugodne paketne popuste. Zato, ker vam v primeru nezgode

ne bo potrebno iskati cenilca naše zavarovalnice, da oceni škodo na vašem vozilu, ampak boste preprosto poiskali servis (tega pa v primeru poškodovanega vozila tako aH tako morate), ki ima z Zavarovalnico Maribor sklenjeno pogodbo o uporabi Auto calc Quick check sistema. Tam bodo škodo na vašem vozilu ocenili, izdelali ponudbo za popravilo in oboje preko spletnih strani posredovali v potrditev v organizacijsko enoto Zavarovalnice Maribor, ki je pristojna za reševanje vašega škodnega zahtevka. Omenjene pogodbe smo sklenili: z Avtocentrom Meh d.o.o.Velenje, z Glinškom s.p.Velenje in z Avtom Igor d.o.o. Velenje. Mi spoštujemo vaš čas.

In ne nazadnje, morda se kaže za nas odločiti zato, ker bomo za vas v prostorih Predstavništva Velenje odslej poslovali tudi ob sobotah od 8. do 12. ure!

Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor - telefon.: 02/2332 100, faks: 02/2332 530, spletr^a stran: wvk^.zav-mb.si, e-pošta: lnfo@zav«mb.si Predstavništvo VELENJE - Stari trg 35, 3320 Velenje, telefon: 03/897 50 96, 03/897 50 98, faks: 03/586 93 61, spletna stran: www.zav^mb.si

POOBLAŠČENI PRODA ALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA

Vse na enem mestu

Podjetje AS Avtomobili SkornSek pooblaščen prodajalec in serviser za vozila Mazda.

V okviru servisnih storitev, kot pooblaščeni serviser vozil Mdzda, zagotavljajo stalno in hitro dobavo originalnih rezervnih delov, Poleg rezervnih delov vam nudijo tudi veliko izbiro originalne dodatne opremeza vozila Mazda. Na pooblaščenem servisu nudi podjetje Mazda AS Avtomobili SkornSek vso vrste storitev, od mehaničnih do kteparsko-ličarskih del. opravljajo pa tudi vsa dela vzveziz avtoelektriko- Mazda omogoča svojim voznikom 3-letno garancijo ali 100.000 km za svoja vozila, zato je Seposebej pomembno opozoriti, da ta garancija velja le, če vozilo popravlja in redno vzdržuje pooblaičen servis. Zelo pomembna ponudba za lastnike Mazd Je tako imenovani MES ali Mazdin evropski servis, Z nakupom vozila Mazda, oziroma po opravljenem letnem servisnem pregledu pri pooblaščenem Mazdinem trgovcu, pridobite tudi pravico do uporabe storitev Mazdinega evropskega servisa za dobo 12-ih mesecev oziroma prevoženih 1S.Q00 kilometrov, pri Mazdi 6. Mazdi 2, Mazdi 3 in Mazdi MP^ pa 20.000 kilometrov FVavica do uporabe servisnih storitev se podaljSa vsakič, ko opra\rite letni servis pn pooblaščenem Mazdinem trgovcu za nadaljnjih 12 mesecev. Podaljianja so možna do desetega leta po prvi registraciji vozila. Tudi ob nakupu rabljenih vozil Mazda do 10 let starosti brezplačno! MES vam nudi vrsto stofitey ki ie kako pridejo prav v primeru okvare vašega vozila na poti. Nudijo vam pomoč pri okvari oziroma poîkodbi vozila in brezplačno vleko vozila, Omogočajo vam nadaljevanje poti. prenočevanje ali prevoz domov bodisi tako, da vam priskrbijo nadomestno vozilo, poiščejo možnost prevoza z dnjgim prevoznim sredstvom ali pomagajo

toif^o

fiiše^

Skornšek

VELENJE

omogočajo testne vožnje z modeli Mazda 6, MX 5, Mazda 3, Mazda 1. Mazda MiV in Mazda RX-8. Opozarjajo vas tudi na novost, to je Mazda RX-8 - doživite evolucijo Športnega vozila!

Mazda 6 je postala slovenski avto leta 2003. Mazda 3 pa slovenski avto leta 2004. Mazda si Je ^^^^^^^^ pridobila v hudi konkurencije drugič zapored ta laskavi naslov Novost v ponudbi predstavlja tudi Mazda MPV. To je vozilo za prevoz večjega Števila potnikov, s 5,6 ali 7 sedežev Nova Mazda B 2S00. ki je terenski pick up, je zaradi izboljšav udobnejša In manj zahtevna, pa tudi bolj privlačna. Odslej je na voljo tudi sistemom ABS. Pri kombinirano vozilo.

rezervirati hotelsko sobo. Póleg tega poskrbijo za brezplačen prevoz vaSega vozila domov, pomagajo pa vam reSevati tudi težave, za katere ste krivi sami, na primer če vam zmanjka bencina ali ste izgubili ključ. Veliko je ugodnosti, o podrobnos^h pa vam bodo kaj več z veseljem povedali pri Mazda AS Avtomobili SkornSek.

V svojem prodajnem programu vam nudijo vse modele tega znanega japonskega proizvajalca avtomobilov Poleg tega vam

MAZDA AS VELENJE

AS Avtomobili Skornšek d.o.o, Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03/891-90-77, Faks: 03/891 90 78 www.as-velenje.com, e-mail: infoiaas-velenje.com

tem velja poudarili, da je to ki je ie posebej zanimivo za podjetnike zaradi možnosti povračila vstopnega davka na dodano vrednost

Mazda AS Avtomobili Skorr»$ek vam omogoča več možnosti nakupa vozila: od znanih načinov staro za novo in staro za staro, saj imajo tudi ugodno ponudbo rabljenih voziL pa vse do bančnega kredita, lizinga in plačila na položnice, ki jih lahko uredite kar pri njih.

Skratka, vse na enem mestu I

V teh dneh vas Se posebej opozarjajo na akcijo "pomiad je v zraku" z Mazdino pomladno ponudbo 2004. Iz Mazde za Mazdo. Mazda. Več kot avto. Skrbimo za vaio mobilnost v vseh pogledih.

Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.h do 18.h, ob sobotah pa od 8.h do 14.h

SVET OKTANOV

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Seat

AVTOHIŠA DREV d.o.o.

Dreàinja vas 46/a, 3301 Petrovče, tel.: S-703^0, âVtohisa.drev@sioLnet

pmsïkmvt AVTOHiif PSEV

AVTÛHIÎA ÛREV ^.o.o. iednižintko podjetje z vet lu^ 3S-leho frodidjo no podroQu ovto (Trokfi. Najdete \\h tik ob mogístralní cest) Cal(e ZolocinsiarvDre^tijivosi^liiorsoidlo 1996 zgradili sodoben prodolno senlsni anier.

So ^bloSienf trgovec In serviser zo vozilo SEAT zo iÍT^ celisb regijo. Ulcvorjo[o so s prodajo novih in robljanih vozil tor serrísíraníem znonike vozil znomteSEAT.

V promni nesfo^ p^dovono vonio vem v n[ihovjh detovnicoh kakovostno kieporsto in li^orfko popravijo, obenem po uredijo cenitev vozilo zo zovorovoinke ïïigfov, Moribor, GeneroIlSKB, Sbvenica, TihooliAdriotic

DCJAVNOSn SERVISA MEV

• poprovilo In zomenjovo votrobrortskllh stekel;

• montoîo inprodojo klimotskihiiaprovza GVtomobile;

• montažo sonhih oksn,

• kleporstvo In iKorstvo zo vsa tipe vozil;

• me^lnûo boiv,

• ovtoelel^ika,

• vulbnizerïtvo«

• optiko,

• vleâ)Q sluîbo,

•prodojo onginolnîh rezervnih dolov SEAT, AUDI.VW,

• sUeponje ovlomobilskih zovcrovoitj zo zovorovalnice Triglov in Maribor;

• prodojo in vQrodnÎa dotoe optome (FAPA. ALIiSIO, BLAUPUNia. KENWOOD)

Zarodi v» voQego poudorko no olektroriklso

V AVn)HIŠI DR£V mňťúi svojo ponudbo no dejovruffi AVTOKLINIKE. Spodoliziroli so so ZD poprovilo in dodelavo eloklronib za VSf TIPE VOZIU rte lezflSEAl

DEJAVNOSn AVTOKUNIKE Mi

• optitnizodjo tno£ no turbo die&elskih in bencinskih motorjih zo vse tipe vozil,

• poprovilo KRMILNE elektroniko zo vse tipe vozit

- poprovilo kombi Instrumentov Števcev za vse tipe vozil,

' p^rovilo originalnih doljincev zo zokleponjo vozil zo vse Hpe vozil,

• pc^roviio elektronike klimatskih noprov zo vso tipe vozil,

• poprovilo roîunalnikov oz. krmilnih enot AIR-BAG-ov.

Skratko, dejavnost avtokllnike zajemo vse od elektroniko do elek^onskih iklopov no vozilih.

SCAT LION - iMpoInQ priviciàmt

SEAT Leon [o vo? kot le nov model. SEAT z Leonom prv'^ v svoji zgodovini predstovljo vozilo s 226 KM (165 kW). 6-sropenjsklm menjalnikom in možnostjo Štirikolesnega pogona • z lost^ostmL k) so plod najnovejše tehnologije. SEAT z Leonom vstopa v najveći segment vozil no evropskem t^u, in sicer v rozrod kompoktni h voziL Novi modoi stil kupejo zdruzufe funkc^nqlnost in prakti&iost vozil s plovnim zadkom. Z izrozito sodobnimi linijami predstavijo Leon kombinacijo molnego Sporin^o znobjo in udobje druiinske timuzfne. V dolžino meri 4,184 metm, ker je idealno velikosi zo ok/etrto mestno vožnjo, hkrotř po je Izjemno dlnomhSen In varen, tab do go íe užit^ voziti tudi no oviocesti. SEAT posvefo vornosti potnikov veliko pozornost, zato je Lton opremljen s slranskiml noletnimi praíill, vzglovntki In trítoAovnimí vomoslnimi posovi pri vs^ petih sedežih, zro^flima blazinama u vozni b in sovoznika, stronskimo zroEnimo blazinama*.

Elemente zo zagotovljoníe posivne vomosti dopolnlujejo tudi noslednjl aktivni vomostri sistemi: ABS {ontiblokirni sistem), EBV [elektronsko porazdelitev zovome moC), EDS (elektronsko zoporo diferoKiolo), TCS (^gulodja zdrsa pogonskih bles) in ESP [elektronski stobiflzccijskl progrom].

Pri Leonu je no voljo paleto osmih motorjev: Sti^dizebki

motorji z direktnim vbrizgovanjem. Popolnomo poiinbno karoserijo zogotovljo 12 let goronrijs prati prerjovenju in 3 leto garondje za lok. Novi Leon jo no voljo v U različnih barvah lohbv, ki se hormoni^no ujemofo s trpežnimi tekstilnimi oil degontnimi usnjenim i sedežnimi previebmi. Izjemno oblika, zonesljivo varnost, napredno tehnologija, 224 KM, 6-stopeí)j$kÍ ro&ii menjal ni k In Štiri blesni pogon so o rgumenti v pnd popolne privlo&tosti novego SEAT Leono. SEAT LEON predstovlfo kombinodjo strosti in vrhun^h voznih lastnosti,; ntiligence in moG. 2e b so boste pn^ zopeljoli z njim, vos bo novdulil nj^ov Športni zno^oj. iU bolj po vas bo obral LEON TOP SPORI Do po boste gledoli tekmea le hv vzrolnem ogledalu si tohb omislite LEON OIPRAR. Ne preseneča, do je SEAT LEON tob h'm postal slnomin zd strost no blesih. Njegov Športni dinamični vklez in vrhunske vozne fosinosti jasno rodtrivojo mot pod pokrovom motornega prosloro.

S svojimi josnimi llnijoml vos bodo prepričoli lifdf pregledna ormoturno plo^to in ergonomsko razporejeni elementi zo uprovljonje ter zasloni, ki potredulejo vse informocife, ki »potrebne za vožnjo. Prepustite se ^kluzWnim motorialom In udobnim sedežem. Rodi poslovijomo novo merila. Rodi smo prvi in nekoj posebnego. Zoto zo LEON niso no voljo le znonl pabti opreme Stella, Slgno, Sport ali Top Sport, temvel ludi bogota polelo motortev, v kateri bo prav vsak noSel agregat po svoji meri: noj bo te bteri fzmedzmogljhrfh bencinskih motorjev z moQo 55,77J32 ali 165 kW,ter dizelskim; 66,81. 96olill0kW.

ie kol? VoS trgovec, AVT0H1ÍA DR£V d^o^ Vam bo z veseljem izpolnil vse Vaie želje.

Cepin

PotvLešie.1, 3212 Vojnik Tel.: 03/780-00-40 GSM: 041/612-001 wwwxepín.sj E-mail: honda@Côpin.si

Podjetja Honda Čapin ja pooblaščani prodafalac in serviser za vozila in motorna kolesa honda. Nal^aja|o se tik ob glavni cesti Vajnlk - Celle. Na voljo irnajo veliko zalogo novih Hondinih vozil, kakor tudi motornih koles in agregatov, za omenjena vozila in kolesa vam nudijo tudi strokovni servis na najsodobnejšiti napravah. Ta hip so pričeli s prodajo vozil Honda Accord Dizel l-CTDI. Novi dizei l-CTDi je v pravem Hondinem duhu in presega meje dizelske tehnologije, saj prinaša pomembne Izboljlave na vseh področjih. Accord l-CTDi se ponaSa z najbolj ekonomično porabo goriva v razredu, poleg tega pa je zaradi notranjih lastnosti motorja in svoje profinjene oblike tako tih, da ne boste verjeli, da je dtzel. Še rvekaj tehničnih podatkov dizelskega motorja i-CTDi: največja moč (Kvi/KM/min-1) 105/140/4000, največji navor (Nm/mfn-t) 340, poraba goriva 1/100 km kombinirano 5,4, pospešek od 0-100 knVh(s)9.4.

Ni kaj. sedaj )e jasno, zakaj Honda §eie zdaj predstavlja svoj prvi dizel: popolnost pač potrebuje Časi NavoljosobJdjnovavozilaHondaCIVID, ki bona voljo tudi vdlzeískíizvedbi 1,7 (poleg bencinske 1,4 In 1,6). Poglejmo $e ostala vozila, k) so na voljo v avto salonu Honda čepln:

- Jazz 1.2 in 1.4 že od 2.29Û.OOO ar

- CMC 1.4,1,6,2.0TYPE-R ir> 1,7 dizel že od 3.300.000 SIT -Stream 1.7 od 4.600.000 SIT

-Hfi-V že od 3.950,000 Srr •CR-Vžeod5.950.000SiT -Accorđ2.0žeod4.990.000Sfr -AccOf0dizel2.2.sportžeod5.900.000SIT -Accord tourer 2.2 dizel že od 6.300.000 SIT -S 2000 za9,490.000 Srr

Vsi modeli Imajo bogato serijsko opremo, Mimo, ABS, elektro-paket...

Na voljo pa so vam tudi vsa moloma kolesa iz programa Honda, In sicer najnovejša Honda CĐR 1000 RR za 2.890.0D0 SIT; zelo prodajna CBR RR standardno uspešna CBR 600 F za 2.139.000 SIT; za l|ubitelje spor-

M

STORITVE

touhng variante pa je na voljo tudi CB 900 F Homet za Z099.000Siï:CB600Homet2a1.849.000Srr;VFR800 za 2.679.000 SIT; CBF 600 od 1.649.000 SIT; za ljubitelje dolgih voženj touhng vahanta NT 650 Deauvklle za 2.099.QOO SIT; za 'Coporlste" je tu Shadow za 1.799.000 Siï; Enduro varianta Transalp za 1.799.000 SIT; Varaden: za2.599.000SIT Prepričani ste lahko, da boste v salonu našli motor za vroče poletie dni!

Podjetje Avto storitve Čepln pa

zajema naslednje dejavnosti: avtokleparstvo, avtollčarstvo, zamenjavo avtostekel, avtovleko, odkup poikodovanlh vozil, vulkanizacijoln hitri servis. Strankam nudijo vleko poškodovanih In pokvarjenih vozil do njihovega servisa. Avtokleparske usluge opravljajo za vse tipe vozli z najsodobnejšo opremo. Zamenjujejo in popravljajo vetrobransKa stekla za vse tipe osebnih intovomih vozil, steida pa imajo nazalogi. Avtollčarslie storitve opravljajo z najsodobnejšo opremo, v novi llčar^kl komoh >»Nova Verta«, mešalnico ban/ pa imafo opremljena z amehškiml barvami >»Du Point«. Vulkanlzaclja zajema celotno storitev s prodajo aluminijastih platišč In pnevmatik svetovno priznaniti znamk, kot so:MicMn,Dijnlop, Good Year... Hitri servis že sam po sebi pove, čemu je namenjen. Resnično v r^jkrajšem času na vašemu voslu zamenjajo olje, oljni ali zračni filter, izpuh, zavorne ploščice ali sklopko.

Ročna avtopralnlca pa je namenjena vsem, Iq si želijo temeljito čiščenje jeklenega konjičló. Uredijo tudi vse potrebno za ocenitev škode na vašem vozilu (obrazci za prijavo škode, cenitev, dodatna cenitev, Izplačilo škode, možnost najema nadomestnega vozila), pogodbeno pa sodefujejo z vsemi zavarovalnicami.

Pa še to: Podjetje Avto storitve Čepin vam omogoča odiojp vozil, nakup po sistemu staro za novo, kredit In leasing, komisijsko prodajo In prenos lastništev (prepis).

BALMICO

Pohorska 21,Slov. Gradec teL:(02)8829-100

Podjetje BALMICO d.o.o. je pooblaščeni prodajalec in serviser vozli CITROEN že od leta 2001 .S kompletno ponudbo na področju prodaje in servisiranja vozil CITROEN se trudimo zadovoljiti potrebe naših poslovnih partnerjev.

PRODAJNE AKTIVNOSTI: prodajo novih vozil staro za novo prodaja rezervnih delov finančno posredovanje, krediti, leasing komisijska prodaja vozil

SERVISNE AKTIVNOSTI: popravila v garanciji vzdrževanje vozil eletromehanska popravila crono servis

sen/is vozil ROVER in LANDROVER

vulkanizerska dela

menjava vetrobransklh stekel

Ker želimo svojim strankam ponuditi se boljše pogoje za nakup In vzdrževanje njihovih vozil, smo se odločili, da bomo v središču Slovenj Gradca do konca leta 2004 zgradili nov proda ino servisni center CITROEN.

CITROËN C2 - mestni športnik

na zalogi letnik 2003

l/i C O O

C ÎÇ

ii JZ

^ pooblaščen prodajalec in serviser vozil OPEL

^ originalni rezervni deli in dodatna oprema

^ velika izbira rabljenih vozil

^ kleparsko ličarska dela in avtovleka

^ ročna avtopralnica

^ staro za novo, staro za staro

KREDIT do 5 let, tudi brez pologa, ugodna obrestna mera, enak mesečni obrok

OPEL credit - tudi na položnice

^ leasing - posebno ugodna ponudba

sl<lepamo zavarovanja za zavarovalnici Triglav in Maribor

F

jaliT^vá ASTRA - avto, ki ga želi vsakd^

mmó za

Kjer vam ponujamo za vaš rabljeni avtomobil

do 530*000 SIT več!'

' «cnRvv po sltt«nw fiMOM

AVTOHISA JAKOPEC

AC CELEIA d.o.o., PE JAKOPEC

Kosovelova 16, Velenje, telefon: 897 14 60, 586 43 80 e-mail; avtohísajakopec@síoKnet

'et/ga^

11. marca 2004

IM^JISS

VultanizenkA Pvtoansla 76, Velenje

POLETI PRI NAS NE BO SNEGA. ZATO LAHKO ZAMENJATE GUME!

PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO AVTOPLAŠČE VSEH PROIZVAJALCEV

NUDIMO PLAČILO NA VEČ OBROKOV. MINIMALNA VREDNOST OBROKA 10.000 SIT, NAJVEČJE ŠTEVILO OBROKOVJE ŠEST. PRI PLAČILU S ČEKI LAHKO PUVČATE NAjVEČ V TREH OBROKIH,

INFORMACIJE: 6996-100 INT. 12-18

UMIV5RZUM

Trgovin» Z nvlofnesinfrni bel SileM ia, M. 0^6871-117

Izjemno ugodne cene: Ckotss raznih proi»a|alc6V zagotovljen servis C čelade za kefeu In

motor ^prtKlaja rezervnih delov za vodla, motorje In Icolosa Crszna dodalna oprema avta previakOr akumulatorji, hladilne tekočine... (Scooter SF 50 U za 33S.99Û SIT

NOVO - KOLO Z MOTORJEM • SUPER CENE. bf«e Ixpita» IMS M9lfttraclJ»III UGODNI PLAČILNI MM ie od 189.000 SIT dalje POQO«ll lil

VULKANIZACIJA IN ROČNA AVTOPRALNICA

Štefančič

Arja vas 10, Petrovče, tel.: 710*21 «10

• avtomobilske gumo

velika pomladna akcljailf

• lita platišča

• ročna avtoprainioa

• hramba vasih gum

UGODNO - STROKOVNO - PRIJAZNO

FordFocusC-MAX

Ustvarjen za življenje Narejen, da traja

AC Mlakar

Cesta Simona Blatnika 16

Del, 6as; vsak dan od 8. do 16. ure» ob sobotah od 6. do 12. ura Telefon.! 03;89e-56-70.

Avtohiša Odar, Pohorska 6b, 2380 Slovenj Gradec, TeL: 02 8829 847, servis za voziia Daewoo in Chevrolet: 02 8829 524

CHEVROLET

SEJEM RÂBUENIH AVTOMOBILM

V soboto, 11 marca 2004, bo sejem rabljenih vozil no parkirišču pri Libeli v Celju«

Avtosejem potel(G vsako soboto od 8.h do13.h na parkirišču pri dvorani Golovec v Cel|u.

Vljudno vobljenil

Informacije tel.: 42 82 652.

[zjplo]

íovni gospodarski zavod ZO urejanje javnih porkirišč in gospodarjenje z jovnimi objekti Celje

$ SUZUKI

IliNIS

l.S KM 4 WD ABH, klima, radio

GRAND VITARA JIMNY

2.0 JOy KM 4 WI) klima. cl. pakol 1.3 82 KM 4 WD servo volan. gI. |>akť»l

WEmMB

IMIIIII

V M. T m\-

AVTOHISA ODAR

Stegne 33, Ljubljana

01/581 01 31

AVTOHISA ODAR

Pohorska 6, Slovenj Gradec

02/ 882 95 25

AVTOHISA ODAR

Dečkova 43, Celje 03/ 425 43 70

Si« SO siin]x>lčna, pfldrÀ4âny>«jpitivlcoâotislu3rftihrKTpo)cce^

AVTOHISA ODAR KRAJNC

Jadranska 27, Maribor 02/320 80 1Ó

+

+

SVET OKTANOV

©

© □ ©

© ©

©

Trgovina in servis SVITd.o.o. (za Rdečo dvorano) Šaleško 7 Jel.: 03/89739 41

Trgovina in servis SvH se |e po novem zdruzilo z Vulco servisom GOOD YEAR

V Vulco centni poskrbimo za voše vozilo, predvsem zo kakovostne pnevmatike ter njihovo strokovno montažo, centriranje in avtooptiko. Toref, kakovosten servis vaših pnevmatik.

Zagotavljamo vam^ do boste iz naiega centra odšli zadovoljni/ soj razpolagalno z vrhunsko kakovostnimi gumami, ter izjemno ugodnimi cenamil (Good Yea^ Fulda^ Savo, Debica in drugi)

Na zalogi tudi velika izbira platiii, gum za motorje in skulerje/ gum za kmetijsko in industrijsko mehanizacijo.^ Vse pri nas kupljene gume tudi montiramo!

No vaiem avtomobilu oprovimo tudi manjše servise zavo^ končnikov, amortizerjev...

Velika izbira klinastih jermenov, skaja ( umetno usnle ), akumuiatorjev, motornih ol|..*

v akciji pnevmatike GOOD YEAR

dimenil|g

1.)22S/45 I7fl

2.)205/SS 16F1

3.)I9S/S0 15 M

4.)l9S/i5 ISNaS

5.)l8S/60 14 Nas

redno cena 50.760 SIT 37.720 SIT 21.760 SIT 25.200 SIT 19.080 SIT

akcllo 39.550 SIT 28.580 SIT 15.660 SIT 17.030 SIT 13.700 SIT

OOODjfíWAŠt

Eagle f1

Del íos: Vsak don od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob sobotoh od 8. do 12. ure

NZE

AVTO SERVIS

Janez Janže s.p, ^^

Leruš 81.3327 Šmorlno ob Paki, tel.: 03/891-50-61, fax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nos ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnot. Lastnik avtoservisa je Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi noslednje storitve za vaše vozilo:

AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SEItVlSIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisolce, metlice, svetilne enote, filtri za rozličné tipe vozil)

ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA.

V letošnjem letu načrtujemo otvoritev novega salona, v katerem boste lahko izbirali novo vozila priznane znamke.

VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVJVIATIK BRIDGESTONE (LASSA), KUMHO, FULDA, GOOD YEAR v ^ IN OBNOVUENIH GUM BÁNDAG '' .

\ v _

mmmmmmm

iNa zalogi tudi terenski In dostawi program. \ Uë^NE GENE Í^igUáLNI F^OJI! ^

prevent

www.prevent.si. info@prevent.sí

Proizvodnja delGv za avtomobilsko industrijo je najpomembnejši program Skupine Prevent. Proizvajajo tekstikie. usnjene, kovinske in plast:ične dele za asrtomobHe ter metenele zanje. Prevent je vodilni evropski' proizvejalec avtomobilskih sedožnih prevlek u prvo vgndajo. N3 evrop^m trgu avtomobilskih sedezr^h prevlek dosega 16-odsUftni tržni del^, karporr^ni. da vBskSestivoznkv Evropi proizvedenega avtomobile sedi na sedežih« oblečenih v R'ev^itove prevleke. V preteklih 28 letih je Prevent Izdelal 21 milijonov garritur avtoiïiobilskih pre^ Za prvi milijon |e bilo potrebnih dvenajet let. za (^ugege pet, zdej pa v enem samem letu izdelajo skoraj tri milijone sedežnih garnitur. Namenjene so avtomobilskim to vem am Volkswagen, Renault, Pnigeot, Gtroen, Ford, Voh/D, Pof^che in 8MW. začenjajo pa tudi s proizvodnjo sedežnih prevlek za a^moUe ^/1ercedeâ razreda V Preventu Bvtomobilske sedežne prevleke ne semo izdeluj^Q, ampak sodelujejo tudi pri njihovem razvoju.

Največ razvojnih aktivnosti poteka v sodelovanju s koncernom Vblkswagen, s katerim so zaiSeli poslovati pred več kot 25 leti. Skupaj t njimi so razvili tudi prevlekezastrensldsedtínimeh (sirbag). F^ostaSh kupcih se v razvojne aktlvnosii vključujejo v skladu z zahtevami in potrebami bodisi kupca bodisi freventovega procesa.

V Preventu imajo tudi lastno proizvodnjo, v kateri kaširajo materi), iz kater^s so zeSite sed^e prevleke. Tehnološld postopek plemenitenje tekstilij temelji na plemenskem sestavljanju blaga združevanju dveh ali treh materialov v kaširano blago. Proizvodnje je opremljena z avtomatizirano kalimo linijo, ki zagotavlja visoko kakovostne proizvode. Pn šivanju sedežnih prevlek uporabljajo v Preventu izdelane sukance ter elastične in cevne trakove. Pol^ zahtevnih programov za avtomobilsko industrijo, proizvajajo §e sukance in trakove ze konfekdjsko, pohišt^^no in čevljarsko indu^jo.

Rivent pa proizva^ tudi druge dele za avtomobilsko industrijo. Naslon za roke. ki je sestavljen iz plastičnega dala, pene, kovinskega ogrodja in prevleke, je v celoti produkt podjetij Skupine Prevent Montaža iz kakovostnih In preverjenih materialov je organizirana na na&n,i0preprečujemo!nost napake. Letno proizvedejo 770 ton izdelkov iz mehke pi^iuretan^ pene, za potrte avtomobiske industrije (vzQiBvnik] in nasloni za roke) in srtikle splošne porabe. Ne Hnraëkem, v podjetju Ad Plastik, ki je dal Skupina fVevent proizvajajo plastične dele za notranjost in zunanjost avtomobila npr. armaturne plošče, odbijače. S solastništvom v Volkswagnu Sarajevo ps a/tomobile tudi sestavljajo.

11. marca 2004

IM^JISS

POOBLAŠČENI PRODAJEALEC IN SERVISER BLAGOVNIH ZNAMK MERCEDES BENZ in HONDA

Podjetje FORI TINKO d.o.o. se poleg ostalih dejavnosti maloprodaje in veleprodaje ukvarja tudi z Penjem In servisiranjem as^omob)l$kih znamk MERCEDES BENZ in HONOA. Dejavnost opravljajo na dveti iokacijali in sicer v Velenju na PreSemovi cesti la, kjer je prodajni salon vozli in na lokaciji Celjska cesta 45 v Slovenj Gradcu, kjer imajo poleg prodaje tudi pooblaščeni servis za obe znamki. Do 01.01.2004 se je dejavnost trženja vozli izvajala oa matičnem podjetju FOR) d.o.o., s 0101.2004 pasmo dejavnost prenesli na podjetje FORI TINKO d.o.o., katerega osnovna dejavnost je trgovina.

Na obeh lokacijah poskuSamo strankam ponuditi celotni program vozil s pripadajočo dodatno opremo in originalnimi rezervnimi deli, prav tako pa vršimo tudi storitve servisiranja In kleparsko ličarske storiNe . Strankam nudimo vse možne načine financiranja nakupa od kreditov, ieasinga do menjave staro za novo odvisno pač od želja strank.

NOVOSTI. KI JIH PRINAŠA 2004 ZA ZNAMKO MERCEDES BENZ:

Leto 2004 prinaša za kupce Mercedes Benzov veliko novosti. Največja letos bo prav gotovo

FORI TINKO d.o.o. VELENJE

PRODAJA tel. 03 898 47 25

mail: fori trgve@1ori.si

FORI TINKO Ú.O.O. SLOVENJ GRADEC

PRODAJA IN SERVIS

tel. 028812500,028812501

mail: fori.trgsg®fon.sl

novi razred A. bo veliko večji od zdajšnje podaljšane izvedbe. Dolg bo 3,64 m, Širok 174 m in visok 1,60 m. Čeprav bo popolnoma nov, bo ohranil prepoznaven dizajn, vendar bo veliko bolj prostoren In udoben, s sveže oblikovano no^njostjo, ki bo estetsko skladnejša z ostalimi modeli Mercedes. Naslednje leto pa je napovedana tudi tri-vratna za 20 cm krajša različica A-ja. Že marca bosta osveženi limuzina razred C in športi kupe, aprila pa prihaja novi SLK. Spomladi pričakujemo Smartovo novost « štiri sedežni For Four, kar pomeni z 4. oba mala Smarla. coupe in cabiio pa bostazato dobila novo oznaka Four Two. za dva potnika seveda. Pri Mercedesu se govon tudi o drugih novostih, kot so štiri sedežni limuzini z obliko coupeja Vision GLS, o najnovejšem GSE po zgledu ameriških vozil crossover, ki ga bodo izdelovali! v amenšM Tuscalusi in o novem razredu 6. oz. o compact sport tourerju» pa še kaj bi lahko odkrili, vendarto so najpomembnejše v tem trenutku.

Pupolnost od blizu.

VULKANIZERSTVO

ERBUS

£RBUS, Paka pri Velenju 54 / c Tel.; 03/5862 • 083,031/ 627

• prodaja, montaža In centriranje vseh vrst pnevmatik za osebna vozila

• prodaja alu platišč

- prodaja in menjava olja Shell Strokovno svetovanje pri Izbiri pnevmatik!

045

Del čas: vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure

Vljudno vabljeni!

Izžrebali bomo tri nagrade: 1.nagrada: storitve vvrednosti 5.000 SiT,2-nagrada: storitve v

vrednosti 4.000 SIT, 3.nagrada: storitve v vrednosti 3.000 SIT HITROSTI DAJEMO VARNOSTI

riWTOOIiLJIi

Avio Ceffe d,d.Je nqjsíar^ša družba s podroija prodqje nadomestnih delov za osebna in tovorna vozila, avtomobilske ffilanierije in dodatne opreme. Zastopamo priznane proizvt^jake iz t^iine in Slovence, NaSa ponudba se odlikii/e s kakovostjo, primemo ceno in hitro dostavo.

V trgovini Velenje na Partizanski 3 vam ponujamo:

neoriginalne nademestne dele za osebna vozila znamke VOLKSWAGEN, AUDI, ŠKODA, OPEL, PEUGEOT, CITROEN, RENAULT, FIAT, FORD, LADA, ZASTAVA, posebe] pa Je poudarek na ponudbi za Japonska In korejska veiila ter JEEP In CHRYSLER, originalne nadomestne dele za vozila blagovne znamke FIAT zimsko In letno avtopnevmatlko za osebna vozHa SAVA, GOODYEAR, FULDA, MATADOR, DUNLOP, DEDIČA

motoma ol]a različnih proizvajalcev, pri katerih dodatni aditivi k izredno kakovostnem osnovnem olju, omogočajo široko uporabo pri podaljšanih Intervalih oljne zamenjave

elektro opremo za motoma vozila

dodatno opremo, avtokosnoHko, avtoakustiko

nadomestne dele za tovorna vozila IVECO, TAM, MERCEDES in MAN.

zaupanj^em u p^i

kodnoóL

Vabimo vas, da nas obišiete in se sami prepričate o naSi kakovostni in Široki ponudbi, katera je plod dolgoletnih izkuSenj in znanja. V naši trgovini vas bodo postregli prijazni in strokovno usposobyeni prodajalci, ki vam bodo pomagali s svojimi nasveti k pravilnemu nakupu

l^elefon: 03 898 OQ 8S / 88

EVRO osisnNca

s kaskom Adriatic do brezplačnega članstva v AMZS! In še več! 500 EUR.

' ' " ......r ■ 11 n I lir......i -i ............ r^^

Vsakdo, ki sklene k98l<o Adnetic z določenimi kritji, prejme poleg številnih brezplačnih storitev doma tudi kupon v vrednosti SOD EUR ze pomoč v primeru težav z vozilom v tujini.

Kupon v vrednosti

500 EUR

Adrtatie

l2 tujir»e paldifiite na talefonsko èt: ••••»'gSB 1 530-53-53 aTsnvaloi diufti di

Kupon 86 uporablja v tujini za naslednje storitve:

prevoz v rtesrečt poëkûdovartega vozita prevoz pokusrjsrtsga vo2ld popravilo manjših nape)c ali okvar ns vozilu nepredvidena nočitev v primeru pokvsnanaga sil poškodovanega vozala prevoz oseb v tujini nakup vozovnic za vmrtev v Slovenko stroški telefonskih pogovorov, ki nastanaja zaradi poškodovansga vozila

Adiiatfc

zaTsrovalnidniSrald.

ADRIATIC CEUE

Lava 7. 300D Celje, tel.: 03 495^500

jwiůeimmiw *ilt« *4 a ».«loii lep*.

SVET OKTANOV

Spremembe na področju prometne zakonodaje

1. maja J998 jc v Sloveniji /ačcl veljati nov zakon o var-nosU ccsinega promcla, ki je v lisiem Času zaradi precejšnjih sprememb in poostrenih kazni zoper prekrSkarjc v/budil veliko pozornost. V slabih ^slih [dih je /^ki^n doi^ivcl le en popravek, zdaj pa se mc obeia nekaj večjih sprememb. Tako novela zakona, ki so jo na notranjem ministrstvu pripravljali kar nekaj četsa, prinaša nekatere bistvene spremembe.

Za volan že s 16^ leti

Po novem naj bi mladi smeli sest i za volan in zaCeti vozili avto v avto Soli ic s Šestnajstimi leti in pol. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja bi lahko vozili avto v spremstvu ožjega sorodnika, ki ima najmanj sedem let voznikih l/kusenj In nobene ka/enske levčke. S tem bi si nabirali dragaecne vozniške izkuinje in nato po dopolnjenem osemnajstem letu starosti opravili vozniški Izpit ter zaûeli samostojno voziti kot mlad voznik.

Nic več tehnUnih pregledov na pol leta

Novela zakona prinaSa iudi novosti na področju tehničnih pregledov, saj odpravlja polletne tehnične preglede za vozila, starejša od dvanajstih let. S tem novela prinai^a spremembo, ki jo jc uvedel prav novi zakon o varnosti cesineg;i prometa b leta 1998. Novost se obela tudi za nova vozila. Ta bi po novem na prvi tehnični pregled morala po irch letih, kar jc caako kot doslej, na drugega pa po petih In na tretjega po sedmih letih starosti. Nato bi tehnični pregledi sledili vsako leto.

Nove tablice

z vstopom v Evropsko unijo se nam obeta novi^t tudi na ptv dročju regisirskili tablie. Te naj bi bile v skladu z evropskimi predpisi in naj bi imele na levi sirani napis SLO na modri podlagi. Registrska območja naj bi odpravili, tabliea pa naj bi ostala na avtu tudi ob prenosu lastništva. Regl.siraeijovt"»zilabopo

novem mogoče opraviti Iqerko-li v Sloveniji in ne le na upravni enoti, kjer ima laMnik prijavljeno stalno ali začasno bivališče.

Poleg teh prinaSa novela Se nekaj drugih sprememb. Tako naj hi po novem namesto sedanjega sveta za preventivo in var-stvoveestnem prometu Republike Slovenije njegove obveznosti prevzela pascbna agenei-ja za varnost eestnega prometa, Novost se obela Se na področju avto Sol, saj naj bi poslej to dejavnost opravljale Izključno gospodarske druibein ne več društva, kakršno jc na primer AMD. Nekaj sprememb naj bi zakon prinesel tudi na podredju kaznovalne politike. Veliko je bilo govora tudi o predlogu, da naj bi se dovoljena meja alkohola v krvi, s katero bi bilo še dovoljeno vozit i avto, spustila s sedanjih 0,5 g/kg alkohola na le 0,2 ^g alkohola v krvi. 'Ibda zaradi velike nenaklonjenosti splošne in dela strokovne javnosti temu predlogu, je predlagatelj lo spremembo umaknil iz novele zakona.

Aktivni zglavnild

PoSkodbe vratnega dela hrble-niee so pri trkih avtomobilov zelo pogoste, saj prihaja do njih v vseh vrstah prometnih nesreč. Tako pri čelnih In bočnih Irkih, ko glava vcvnika in sopotnikov nevarno zaniha naprej in nato z veliko močjo udari nřizaj, kakor tudi pri naletih od zadaj. Po nekaterih podatkih naj bi kar 70 odstotkov poškodovanih v prometnih nesrečah utrpelo poškodbe vratnega deki hrbic-nicc. /a zmanjševanje teh poškodb je zelo pomembna pravdna nastavi lev vzglavnikov. I"] morajo segati vsaj do zgornjega roba u.5es, 5e bolje pa je Če segajo kar do vrha glave. Poleg tega moro bili zglavnik dovolj blizu giave, da ob morebitnem trku čimprej nudi zadostno oporová nekatere sodobnejše avto

mobile pa so proizvajalci začeli vgrajevati tako imencwane aktivne vzglavnike. (»reza posebne sisleme, pri katerih je zglav-nik čvrst sestavni del nii.slona sedela, ki ima v spoju s sedal-nim delom vgrajen sistem za ab-sorbiranje energije v primeru trka. Tak je na primer sistem WHIPS, ki gaje razvil Švedski Volvo. Pri trku od /adaj sc naslon sedeža skupaj z zglavnikom pomakne nazaj in s tem ublaži udarec in silo. ki se prcna.Ša na vratni del hrbtenice. Tak sisiem po ugotovitvah švedskih strokovnjakov za tretjino zmanjša kratkoročne pi'iikodbe vratnega dela hrblcmee» dolgoročne posledice poškodb pa za več koi polovico. Zanimivo je. da so rezultati Še bolj ugodni pri žen-skali, saj se pri nežnejšemu spo

lu število kratkori^inih pa^kodb vratnega dela zmanjka za pol-(Tvico, dolgoročnih pa za kar tri čeirline. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi amcrl.Ški inštitut za promcino varnosi IHS.

Številke so torej Zgovorne in podatki nedvomno kažejo, da aktivni zglavniki bistveno zmanjšajo nevarnost poškodb vratnega dela hrbtenice. Zato bi bilo dobrodošlo, če bi takšne zgiavnike vgrajevali v vse avtcv mobile, /.al pa bo do takrat, ko se bodo za to odločili proizvajalci, verjetno preteklo šc precej časa. Najprej bo seveda treba prepričali zakonodajalce, kar jc včasih težko» nc glede na lo, du so tudi podaiki zavarovalnic o visokih stroških zdrav-Ijcnja tovrstnih poškodb več kol zgovorni.

Pohod dizelskih motorjev

V zadnjih desetih letih se je Število avtomobilov, ki jih poganja dizelski motor močno povečalo. V Evropi se jc njihov delež v tem času celo po-trojil, do povečanja prodaje dizlov pa prihaja tudi pri nas. lako je bilo v lanskem Iclu pri nas kar 40 odstotkov vseh prodanih avtomobilov takih z dizelskim motorjem, kar je enak delež kot v Evropi, prodaja pa v primerjavi z letom 2002 v Sloveniji beleži skoraj 54 odstotno rasi. Največ zaslug za lo ima hiter razvoj dizelske tehnologije. Sodobna dizelska tehnologija neposrednega vbrizgavania goriva ie namreč še pred leti glasne in kadeče se motorje spremenila v uglajene in zmogljive agregate, ki .so poleg vsega Še varčni in za svoje delovanje uporabljajo cenejše gorivo. Človek, ki je po

naravi gospodaren, je seveda kaj hitro za/nal prednosti novih dizelskih motorjev in njihova dobra prodaja ni več nobeno pre.senečenje. Toda razvoj dizelskih nioiorjev Se zdaleč no končan. Nasprotno. Kot da bi mu uspešna prodaja dala novega elana, prihajajo iz ra/vojnih oddelkov veliki h avtomobilskih tovarn vsak dan nove informacije o izboljšavah, novih rešitvah in novih dognanjih. K temu strokovnjake silijo tudi vse zahtevnejši ekološki standardi, ki zahtevajo zmanjšanje škodljivih snovi v Izpuhu, manj hrupa in nižjo porabo goriva, /ato gre razvoj predvsem v smeri filtriranja izpuha in učinkovitejšega vbrizgavanja goriva. Predvsem s slednjim se znanstveniki in inženirji šc posebej natančno ukvarjajo. JCelijo namreč do

seči čim bolj natančno in čim hitrcj.še vbrizgavanje goriva v manjših intervalih, s čimer bi zagotovili boljše izgorevanje in manj škodljivih plinov v izpuhu. Tehnologija, ki na tem področju največ obeta, je tehnologija, ki za odmerjanje vbrizga uporablja piezokristale. Ti se zaradi svoje strukture in lastnosti, da se pod vplivom elekirične napelosii spreminjajo, odzivajo Štirikrat hitreje kot doslej uveljavljeni magnetni solenoidni ventili. To omogoča vbrizgavanje veČ goriva pod višjim tlakom v krajšem času, zaradi Česar je manj obremenjena tudi visokotlačna črpalka, ki tako laiiko deluje z manjšo močjo, kar pomeni manjšo porabo goriva in boljše zmogljivosti motorja.

CITROEN

SERVIS IN PRODAJA

Žarova 7, Velenje

PRODAIA VOZIL -reu: 03/898 54 80 SERVIS • REZERVI DELI TEL: 03/ 898 54 82 nUřAXi 03/ 898 54 90

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Citroën ZA VSA OSTALA VOZILA:

- avtokJeparstvo

- avtoličorstyo

- avtovleka

- prodaja in montaža gum

- prodaja in mešanje barv

Del. čas: vsak dan od 8. do 16. ure» ob sob. Od 8. do 12. ure.

Vabljeni!

Avtocenter Meh d.o.o

Koroška c. 7d, 3320 Velenje, tel.: 03/ 896 85 00

vozib Audi

Avtocenter Meh

Smo pooblaščeno podjetje za prodajo in servisiranje vozil Volkswagen, Audi in Volkswagen gospodarska vozila.

Naša ponudba obsega servisiranje in vzdrževanje, popraviia karoserije, llčarstvo, prodajo nadomestnih deiov in dodatne opreme, zavarovalništvo, nujno pomoč in svetovanje.

Za vaš avto vse na enem mestu!

PEUGEOT

TRATNIK MARJAN s.p.

POOBLAŠČENI SERVISER M PRODAJALEC V02»L PEUGEOT

Loàcd ob Sdvínjí 49d, 3313 Polzeld Prodajni salon 03 70011 90 Servis teU fax: 03 5702 640

Peugeot Tratnik, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Peugeot, vas vabi. da jih obiščete v njihovi hiši.

Prijazno vas bodo sprejeli in vam ponudili paleto različnih in zelo priljubljenih vozil PEUGEOT. Z veseljem pa bodo tudi servisirali vaše vozilo oz. se lotili popravila le-tega.

Za vse Informacije sovam navoljo na več telefonskih številkah Jn sicer: 03/5-702-640,03/700-11-90, 041/652-337,050/652-337. Pri njih se lahko oglasite od ponedeijica do petka od 7*h do 17«h, ob sobotahpaod8*hdo Í2*h.

Ker se pri Peugeot-u vedno dogaja kaj zanimivega, to nikar ne zamudite.

__v

Obiščite Pegeot Tratnik na avtopoligonu Ločica pri Šempetru!

11. marca 2004

IM^JISS

Ženeva 2004 - blišč in slava

Avto Celje d.d. Ipavčeva ul. 21, Celje (03)426 11 96

Nova Panda

FTTT T

Švicarji bodo pr ihodnji* \cU) sla\ili 75. l(^lno obloliiico uglednega avlOin()bilsl<ega salona - Kol vsalvo lelo, je ludi lelos k'<w nii golelo novosli

Ope/ Tigra

Peugeot 307 Sedan

Chevrolet Corvette

Mitsubishi Coit

PRODAJA IN NAJEM BIVALNIKOV e-mail: caravaiiiiliig@siol.iiet

TELEFON. 02/48 00 460

A POČITNIŠKIH PRIKOL

Opel Insignia

FIT Leasing d.o.o., družba za finančne storitve 3320 Velenje, Rudarska 3, Slovenija

POLEG UGODNEGA FINANCIRANJA NOVIH IN RABUENIH VOZIL TER VSE VRSTE OPREME NUDIMO TUDI FINANCIRANJE NEPREMIČNIN.

AVTO

I ^Sko

KiA MOTORS

RJANEC

OAIHATSU

Zastopnik in servisen

AVTO SKORJANIC ZE UTO DNI V VELENJU

Avto^korjaneclfitostopnlk in serviser vptil KIA Moton Ifl Dolholtu zo celfsko In $av1n|sko regijo. Je 2Qsebno podfetje/ Id se lahko f>ohvali 2 bogato tradlci[o, soj je v jonskem jetu praznovojo dvajseto objetnlo dejovonjo. Svoje eitote fmo v Cejju na Hudinji, v indu^jshi coni v Ceiju (setvls), v Íeift]urju in po novem tudi v VdenjU/ no Partizanski 10« Ponudba nove velenjske enote |e enaka kot v njihovi centralni enoti v Celju. Pohvalijo se iahko z isedno bogoto ponudbo rezervnih ddov; tako originalnih, kot tistih cenejših. In io za vse vrrte in tipe vozil. Ponujojo vam ovlomobliske dele vseh proizvatalcev In lnia|o bogoto fcd^lro dodatne opreme, motornih ol|/ ovtostekel, akumulator[ev, katailialorjev, zovornih elementoi^ amortizerje«; inrpuhov In gum. Z rezervnimi deli oskrbujejo tudi trgovine, delovnice In podjetja z voznimi parki, večjim kupcem m audi|o dodotne ugodnosti. Skratka, pri Avto Skoffonet dobite skora| vse. Avlo Škorjone< $e ponošo 1 zastopstvom hevllnih prolzva|ai<ev motornih olj (ShejI, Votvoiine, Castrol, Esso ter zastopstvom zavornih sistemov ATI in Uicos, omortizerjev

Monroe in izpuhov Wolhsr ter prtl(ainikov in kovđcov zn onega pn^zva|a Ico Thule.

THUE£

V svojem osnovnem prodajnem In servisnem programu Avto ikorjonec ponuja vse modele korejskega ovtomobiiskega preizva|olca KIA Motors.

Za nekatera vodla vei|fl celo petletna garandja na motor In men|alnlk ozlromo do 160.000 prevoženih bk>ni etrov.

Naroote lahko hfdi ovtomobile drugih znamk. Poieg prodaje novih avtomobilov se pri Avtu Škofjonec ukvarjajo tudi z odkupom In prodajo vseh vnt rabljenih vozil. Omogotejo vom tudi avto vleko oiiromo prevoz poškodovanih vozil, ki {ih lahko odkupijo ali pa popravijo. Za to uslugo so vom no voljo 24 ur no don no telefonski številu 04l/667m Pri Avtu Ukorionec so vam vedno na voljo za vse informocije.Zvesellemvom bodo odgovorili na vso vašo vpraionjo v salonu v Celfu, no AMborsId 115 In odslej tudi v Velenju na PvtlzanskJ 10, telefon 898 34 od 8.00 do 17.00 ure In ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure.

Salon, trgovino, ovtodeli Velenje, Pahizanska 10 tel: 898-34-92 Solon, trgovino, ovtodeli Ceije, Mariborska 115 tel.: 426-08-70,426-08-80 Servis - hitri servis-rabljeni avtomobili Ceije,Mariborsko 115 tel.: 426*08-85 Korambolirono vozilo, rabljeni deli

Ceije, Gaji 42/a (Industrijsko cona) tel.: 426-08-86 Trgovino, ovtodeii Šentjur Cesta no Kmetijsko šolo 14 te!.: 747-18-90

24 ur pomoč no cesti in vleka; 041 667-380

f

s

+

+

TV SPORED

ČETRTEK, 11. marca

PETEK, 12. marca

SOBOTA, 13. marca

NEDEUA, 14. marca

PONEDEUEK, 15. marca

TOREK, 16. marca

SREDA, 17. marca

SLOVENIJA 1

06.00 Teleteksl 06.30 Odmevf 07.00 Dobro jutro 09.00 Pcrcčfla 09.05 Male shre celice, kviz 09,55 iQodbelzâkolike 10 40 Recept » zdídvo živJ|en]e 11.35 DiviaMa, 2/12 1^.00 Nakovalo sanj. portrel 13,00 Poročila, ôport vmme 13,30 Spefdoma 15.05 Gladi9tOfjl2. sv. vojne 15.55 Mostovi 16,30 Poročila, šport viFTO 16.50 Enajsta šola 17.25 Štafeta míadost] 18.05 Resnična resničnost IS40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme. $port 20.00 Tednik 21,00 Osmi dan 21.30 Knjiga mane bnoa 22.00 Odmevljpoft, vreme 22.50 Glasbeni večer 23,40 Dnevnik, ^port vreme 00.30 Dnevnik zamejske tv 00.50 Štafeta mladosti 01.30 Resnična resničnost 02.00 Tednik 02.55 Osmi dan 03.25 Spet doma 05.15 Glasbena oddaia

SLOVENIJA 2

06.15 Teletekst 06.30 Vldeoslr^ni 08.50 Evropski magazin 09.25 FinafeSPvelp. smuč.,

VSL (M), prenos 1020 Videosir?ni 11.00 Tv prodaja 11,30 Videosuani 12.25 Finale SP v alp. smuč..

SVSL (2), pfenos 13.20 Videoslrani 15.50 Tv prodala 16.20 Nomadi neba. 1/3 17.15 Videospotnice 17,45 SkozfCas 18.00 DickvanDyke,46/158 1S.30 Jakove ženske, amer, film 20.00 import

20.25 Evrollça v košarki. Unfon

Olimpiia. čfesPilsen 22.30 Tuš. kitajski film 00.00 Videospc^ice 00.30 24,5/24 01.15 Vkfeoštrani

07,30

07.55 08.45 09,40 1030 11.00 11.50 1^45 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 16,00 19.00 2000 21.30 ^^05 23.00 23.05 00,30 01,30

09 00 10.15 1020 11.20 14.00 17,55 18.00

13.40 18.45

19.15 19.20 19.55 20.00

21.00 21.05

21.25 21.30

22.45

23,05 2310 2115

Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija Ricki Lake

Maščevanje ljubezni, nad. Skrivnost ûubem nad. Tv prodâjâ Čudež žlšljenja. nad. Družinske ve^i. nad. Na kraju zločina, nan. Tv prodaja Ricki Lake Družinske ve?i. nad. Čudež žMjenja nad Skrivnost Ijiilieznl, nad. 24 ur • vreme Maščevanje llubezni. nad. 24 ur Tr^ja

Prijatelji, nan. Na kraju ziočina. nan. XXL premiere Bellevue. doHum. oddala 24 ur

Nočna panorama

kmO

ti 46

»2

POP CORN. gl. oddaja Vabimo k ogledu Odprta tema, ponovitev Naj spot dneva Vk^eoslrani. obvestila Vabin>o k ogledu Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Snowboard tour 2004, pos. lek. v MB. ponovitev Na; spot dneva VIdeosIrani. obvestila Vabimo k ogledu Na obisku pri Dragu Jančiču Izàentju^ Regionalne novice Simon Gregorčič, goriški Pavček, dok. oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, kontakta odd z NZQíasbo, 3. TVmreža. gckstje; Show band klobuk Japonska - dežela prrjaznili in gostoljubnih ljudi Na| spot dneva Vali^mo k ogledu Vldoeslrani

SLOVENIJA 1

06,00 Teleteksl

06.30 Odmevi

07.00 Dobn^juto

09,00 Poročila

09.05 V ozvezdju postelje.

lutkovna igrica

09.50 Enafstašola

10.25 Štafeta mladosti

11,05 23. srečanje tamburaški skupin

11.30 Resnična resničnost

12-00 f rasier, 23. del

13.00 Ponjilia, šport, vreme

13.25 Osmi dan

13.55 Sveto in svet

15.00 Vsakdaniik m praznik

15.55 Mostovi

16.30 PoročHa, šport, vreme

16.45 Pteme. 10/26

1710 iz popotne torbe

17.20 Sporočila iz preteklosb. 4/4

18.30 Žrebanje deteljice

16.40 Risanka

19.00 OnevnlK vreme, šporl

20.00 Najmejš^ člen. Kviz

20.50 Praksa, 18/22

22.00 Odmevi, šport, vrerrte

22.50 Polnočni kjub

00.00 Dnevnik, šport

00.50 Dnevn(kzame)sketv

01.10 Sporočila Iz preteklosti. 4/4

02.10 Opiavlianja. švedski film

04.20 Polnočni Idub

OS.SO Glasbena oddaja

SLOVENIJA 2

06.15 TelRtekst

06.30 Vkleostrani

09.35 Mostovi

10.05 DickvanDyke, 46^158

10.25 VkJeostrani

11.00 Tv prodaja

11.30 Vkleostfani

16.15 Tv prodaja

16.50 Videospotnice

17.25 SP vsmuč skoldh, prenos

19.15 Športnifilm

19.50 Skozi ča$

20.00 Šest žena Henrika Vili,

dokum, serîia

20.50 Generacije znanosti

2120 South park. 2/17

21,45 Dober, hudoben, gnj. film

00.20 Slovenska |azz scena

00.55 24,6/24,

01.35 Vkleostrani

w

t u 07,00

07.25 08-15 09,10 10.00 10.30 11,20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.65 17.55 18.00 19,00 20.00 22.15 22.45

23.40 23.45 01.30 02,30

09.00

10.00 10.05

11.20 14.00 17 55 18.00

18.40 18.45

19.45 19.30 19.55 20.00

20.40 20.45

21.20 21.25 21 30

22.00

22-50 22.55 23.00

^TV —J

Dogodivščine Jackiea Chana, ris serija Ricki Lake

Maščevanje ljubezni, nad. Skrivr)ost ljubezni, rtad. Tv prodaja Čudež žlvljenia, nad. Oružlnste vezi, nad Trenja Tv prodaja RicklUke Družinske vezi, nad. Čudež žrviienia. nad. Skrivnost ^ubeznt, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur

Ror^in. amer. ang. tlim Pazi. kamera' Teksaški mož postave, nan.

XXL premiere lovec senc. amer, film 24 ur. ponovrtBV Nočna panorama

h«nftll 27 46 •3

Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj vlža. oddaja z narod nozabavno glasbo, gostje: Shov; band Klobuk Naj spot dneva Vkleostrani. obvestila Vabimo k ogledu Miš rruš, otroška kontaktna odd. Regionalne novice Skrbimo za zdravje: Chronova bolezen Naj spof dneva Vkleostrani, obvestita Vabimo k ogledu Gospodarstveniki, dok. odd.; gost Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia Regionalne novice V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Vabimo k ogledu Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja, 3 TV mreža

Iz oddaje Dobro jutro, razvedrilno • informativna oddaja

Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila

SLOVENUA 1

06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe C škol;ke 07.30 Mate sive celice, kviz 08.20 Kraljičin nos. ang. film. 1. del

10.00 Najšibkejši člen. kviz 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik

13.00 Poročila, šport vreme 13.10 Vrtička rji, 8. del 13.40 Rad imam Ucy. 166. del 1405 Potovanjessamorogom

amer, film 15 30 O živalih in Ijudeli 15.55 Slovenci v italiii 16.30 Po ročiia. ^ort vreme 16.50 ttóvrtu 17,15 Ozare 17.20 Sivv6asu,12/13 17.50 Slovenski magazin 18.15 CofkoCoř.1/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Utrip 20.00 Vrtička ni. 9. det 20.35 Bruc iz province, film 22.05 Prvi rn drugi 22.30 Poročtla, šport vreme 23.00 Pod rušo, 2/13 23.55 Dnevnik, šport 00.35 Dnevnik zameiske tv 0055 Na vrtu. tv Maribor 01.20 Šivvčasu.11/13 01.45 Slovenski magazin 02.10 Tveganje, amer, film 03.35 Prvlindivgi 04.15 Vlado Kreslin, koncert 05.40 Življenje je vrtiljak, gala koncert

SLOVENIJA 2

07.45

Teletekst

: 07.45 1 08.20 • 08.55

08.20

Tv prodaja

0835

Finale SP v alp. smuč.. 5L

(Ž), 1. vožnja

\ 09.55

0955

Finale SP v alp smuč..

VSL (M). 1. vožnja

Í 10,45 i 11.25

10.45

Tv prodaja

11^5

Rnale^valp smuč., a

(Ž), 2. vožnja

1 12.25

12.25

Finale SP v alp smuč..

VSL (M), 2. vožnja

1 13,40

13.15

Magazin lige prvakov

i 15,55

13.55

Liga prvakinj v rokometu.

i 16,10

četrttinate. Lada Toljab •

KRim Eta Makizia. prenos

15.40

Skozi čas

i 17.55

15.50

Upornik, amer. Čb film

17.45

Srečanie papeža z

i 20 .15

mladimi, prenos iz Rima

i 21.05

19.45

Skozi čas

f 21.55

20.00

Velikani slikarsb/a 20.

? 22.50

stoletja, dokum. oddaja

[ 23 .10

20.55

Vnovii^ v Bridesheadu,

[ 23.55

1/11

22.40

Carrington, amer, film

00.35

Sobotna noč

02.35

24, 7/24

:

0a20

Videostrani

1 07.30 [ 08.00

07.30 08.00 08.10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09.50 10.45 11.10 11.35

12.00 12.55 14.35 15.35 16.10 17.15 17.20 19.00 20.00 21.10 22.10 00.20 01.20

09.00

09.55 10.00 14.00 17.55 18.00 18.40

19,10 19.15 19.55

20.00

20.25 2050

22.00

23.00 23.05 23.10

Tv prodaja Mala KIty. ris. serija Z^enjavčki. ris. serija Doktor Oto. lis. senja ^š mallsvel, ris, serija Super punce. ris. serija Bučke, ris. serija Hikarlan, ris. seriia Robinson Crusoe, ris. film Bobek m Ciril, ris. serija Bey^lade, ris. senja Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija Šolska košari^aiBka liga Avtoportret umora, film fvlladiči narave, dok.seriia Zgodbeoceanov. dok. ser. tujine letijo, dok. film 24 ur-vreme Varuhinja otn^k. amer, film 24 ur

Lepo je bid milijonar Za vse so krivi Viktorji šriri poroke m pogreb, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama

km»

tr

folk • etno skupina Dervish • irska, po^etek koncerta Vabimo k ogledu l^j spot dneva Videostrani. obvestita Vabimo k ogledu Čas za nas. mlad.odd. V harmomii z naravo, kmetijska oddaja t^ai spot dneva Videoštrani. obvestila Vabimo k ogledu 1256 vrv magazin, regionalni • inf. program Kultura, inior. oddaja IZ parade HUMORJA, zabavno glasbena oddaja Zapojmo in zaigrajmo, posnetek glas. prireditve Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila

SLOVENIJA 1

Teletekst ŽJv žav

O živalih m liudeh lzvfr(n)i Pomagajmo si Dlvia Azija, 3/12 Ozare

Obzorja duha tjudje in zemita Poročila, špofl. vreme Tistega lepega popoldneva Čtevek in pol Nedeljsko oko Glas ljudstva Kulinanka Pet minut slave Ptanetv Človeški faktor Vabilo za dva Trikotnik

šport na današnji dan Fenomeni Glasbeni dvoboj Poročila, šport, vreme Tistega lepega popoldneva Urella

Predmet poželenja Družabna kronika Vsakdanjik In praznik Žrebanje lota Risanka

Dnevnik, vreme, šport Zrcalo ledna Spet doma Hudičev izboljševalec sveta, portret Radka Poliča Poročila, šport, vreme Balada o Cablu Hoguu, film Dnevnik, šport Dnevnik zamejske tv Tistega lepega popoldneva

SLOVENIJA 2

Teletekst Tv prodajd

Finaie SP valp. smuč, SL (M), 1. vožnja Finale SP v alp. smuč.. VSL (Ž). 1. vožnja Tv prodaja

Finale SP v alp. smuč.. SL (M), 2. vo&ija Finale SP v alp. smuč.. VSL (Ž), 2. vožnja SPvsmuč. skokih, prenos Skozi čas

Liga prvakov v rokometu, polfinale, Ciudad Real : Celje Piv. Laško, prenos 3. tekma finala končnice DP v tiokeju na ledu Nomadi neba, 2/3 Naše skrivno živlienje Iz baletnega arhiva Soulh parte, 2/17 24, ft/24 VIdeosIrani

0705

07.30

09.30

9.55

10.25

10.55

11.25

11.30

12.00

13.00

13.15

13.20

13.30

13.40

13.45

13.55

14 00

15.00

15.10

15.30

15.45

15.55

16.00

16,30

16.45

16.50

17.05

17,20

17,35

1Ô.30

18.40

19.00

19.35

20.00

21.35

22.35 23.10 01.10 01.50 02,25

J

TV pn^daja Mala KIty, ris. seriia 06.10 Zelenjavčki. ris. senja 08.35 Doktor Oto. ris. serija 08.45 Naš mali svet, rts. serija 08.50 Super punce, ris. serita 09.15 Bučke, ris. serija 09.25 Action man, ris. serija 09.50 Knjiga o džungli, ris. film 10,40 Bobek in Ciril, ris. serija 11 05 6eiblade,ris.sefl|a 11.30 Dogdivšč i ne Jackiea

Chana. ňs. serija 1155 ^Iska lQ:4drt(dr^ liga 12.50 Posnetek, amer film 14 15 Oh. ta osemdeseta, nan. 14.45 Za vse $0 krivi viiQoril 15.40 Nadeželi jelepo. nan. 16.35 Nesreča na gori, amer, film 18.15 24ur-vreme 18.20 TritóJamieja Oliverfa 19.00 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 âportnascena 22.30 Castrova liut»cd, film 00.10 24 ur. ponovitev 01.10 Nočna panorama

tuinsil at

4S

82

PONOVITEV ODDAJ TtDENSKEGA

SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška Oddaja 09.40 Iz poned. odd. Dobns jutro 10.30 1255. VTV magazin 10.50 Kultura, inf. oddaja 10.55 športni torek 1115 Iz olimpijskih krogov 11.20 športni gost, Šp. oddaja 12.00 Vabimokogledu 12.05 Najvlža,9la£. odd.zNZ

gldsbo; Shov^ band Mo buk 13,20 Gospodarst^nikl: Malan

Jakob, direktor 14.00 Iz sredine odd Dobro jutro 15,15 Videostrani. obvestila 1755 Vabimokogledu 15.00 1256. VTV magazin 18,30 Kultura, Inf. oddaja 18,35 Iz petkove oddaje Dobn^ jutn?. reg.- inf. program 19,25 POP CORN, glas. oddaja 20.40 Poslanska pisarna: Bogdan

Barovič, poslanec S^ 21.40 Na obisku... pri Dragu

Jančiču e Šentjuria 22.40 Videostrani. obvestila

SLOVENIJA 1

0610 Teletekst 07.00 Dobro jufto 09.00 Poročila 09.06 iz popotne torbe 09.30 Granatno jabolko. 4/4

09.4D Pleme. 10/26 10.05 ftazpokevčasu,11/17 10.30 Na vrtu, tv Maribor 10.55 Spet doma 12.30 Prvifcndrugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzoriaduha 14.00 L|udje in zemlja

14.55 Vsakdaniik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poničila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Vrnitev domov. dok. film 17,15 Zgodbe starega medvedka, risanka

17.35 Moa. skrivnost onaške pdce

18.25 2rebanje3x3plus6 18.35 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Julija, 9/13 20.S5 Svetovni Izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Shackleton,ang.nad.2/2 00.35 Vrtičkar1i.9.del 01.05 Dnevnik, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Skrivnost orjaške ptice,

dokum. oddaja 03.10 Svetovni Izizivi 03.40 Podoba podobe 04 30 Nasprotja se privlačijo, film

SLOVENIJA 2

07.45 Teletekst

08.00 Vldg«stranl

09.05 Primorstómozaik, tvKoper

09.35 Slovenci v italiil

10.05 Videostrani

11,00 Tvprodaja

11.30 Videostrani

12.45 Tvprodaja

13.20 Tistega lepega popoldneva

17.20 Skozi čas

17.35 ttckvanûyke.47/158

18.00 Piškotisreče, am. čblilm

20.00 Končnica

21.00 Studiocity

21.55 Študentska

22.25 v;deospo)nice

22.55 Brane Rončel izza odra

00.20 24.9/24

01.05 Vkleostrani

SLOVENIJA 1

07.30

07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 16.00 19.00 20.00 2055 21.50 22.45 22.50 23.45 00.45

09.00

10.00 10.05

10.30 10.35 1040

14.00 17.55 1800 18.05

19.25 19.30 19.55 20.00

21.00 21.05

22-30

23.35 23.40 23.45

Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija RjcM Uke

Maščevanie ljubezni, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad Dmžinske vezi, nad. Športna scena Tv prodaja Rick] Lake Družinske vezi, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost IJut>eznl. nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur

Pod eno streho, 4. del Sedma nebesa, nan Nasa sodnica, nan XXL premiere Tretja izmena, nan. 24 ur. ponovitev htočna panorama

kUMll 27 46

&2

Dobro jutro, informativno* razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1256. VTV magazin, reg. • informativni program Kultura, inf. oddaja Naj spot dneva V harmoniji z naravo, Vmeb|ska oddaja Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice řENSotro^fesUvai, posnetek Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan 2 vami : Štefan Tisel, župan občine Šentjur Regionalne novice športnik leta 2003 v Veleniu. posnetek Iz oddaje Dobro jutro, informativna • razvedrilna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani. obvestila

06.00 06.30 D7.00 09.00 09.05 09.20 09.35

09.45 10 15 10.35

11.25 12.20 13.00 13.30 14.00

15.05 15.55 16.30 16.50 16.55 17.05 17.20 17.45 16.15 18.40 19.00 20.00 20.55 22.00

22.50

23.40 00.30 00,50 01.20 01.40 02.30 03.25 04.05 05.00

SLOVENIJA 2

07.45 Teletekst

08.00 Vkleostrani

1:^.05 Glasnik, tv Manbor

09.35 Dober dan. Koroška

10.05 Dtfk van Dyke, 47/158

10-25 Videostnni

11.00 Tvprodaja

11.30 Vkleostrani

15.50 Tvpn:KJaja

16.25 Študentska

16.55 Studiocity

17.50 Videospotnice

18.25 Skozi čas

18.40 DickvanDyke. 48/158

19.05 Otrok razsvedjenstva, 3/4

20.00 Fraser. 2/24

20.20 Negativni total, dokum.

igrani film

21.00 V meni prevrat, tv ese|

21.35 JadvKlina blazina, film

23.25 Vkieospotnice

23.55 24.10/24

0040 VKieoslrani

Teletekst Odmevi Dobro (Utro Poročila

Radovedni Taček Vrnitev domov, kratki film Zgodbe starega medveda, risanka

Ma loupila mi, 7/26 Spiehovl v naravo Sl7tvnost orjaške ptice, dokum. oddaja Vsakdaniik In praznik Podoba podobe Poročila, šport, vreme Svetovni izzivi Hudičev izboljševalec sveCa. portral Julija. 9/13 Mostovi

Poročita, ^rt vreme Pravljice Mike Make. 20/26 Risanka Mladi virtuozi Knjiga mene briga Živeti z morjem, dok. odd. Duhovni utrip Risanka

Dnevnik, vreme, šport Izrisani, dokum. meseca Pod žarometom Odmevi, kultura, šport, vreme

Gladiatorii 2. svet vojne, dok odd. Dnevnik, šport Dnevnik zamejske tv Živeti z moljem, pon. Duhovni utrip Izbrisani, doloj m meseca Pod žarometom Negativni total, igrani film V meni prevrat, tv esej Glasbena oddaja

07.30 Dogodivščine Jackiea

Chana, ris. serija 07.55 Ricki Lake 08 45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrlvnostijuliezni, nad 10.30 Tvpnxlafa 11,00 čudež življenja, nad. 11.50 Družinske vezf, nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvpnxlaja 14.10 RickíLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnostljubezm, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Burne noči. amer, film 22.35 XXL premiere 22,40 Tretja izmena, nan. 23.35 24 ur. ponovitev 00,40 Nočna panorama

^^ kanili

@ s

09.00 Župan z vami: Štefan

Tisel, župan občine Šentjur 10.00 Vabimokogledu 10.05 Športnik leU 2003 v

Velenju, posnetek 11.30 Vabimokogledu 11.35 Najspotdneva 14.00 Videostrani. o bvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Gospodarstveniki, dok.

odd., gost MarjanJakob 18,40 Najspotdneva 18,45 Zapojmo in zaigrajmo,

posnetek glas. prireditve 19.45 Vkleostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1257. VTV magazin 20.20 Kultura, inf. oddaja 20.25 Športni torek 20.45 Športni gost, kontakt odd. 21.30 Turizem in mi. 3. TV mreža 22.00 Kmetijski razgledi.

izobraževalna odd 22.30 Pesem za ljubezen: Jan

Ptestenjak, pos. koncerta 23.50 Vabimokogledu 23.50 Videostrani. obvestila

SLOVENIJA 1

06.30 Odmevi

07.00 Dobrojutro

09.00 Poročila

09,02 Pravljk^e Mike Make. 20/26

09.10 fflp8l.5/26

09.45 Smer vesolje, 4/26

10.10 Mladi virtuozi

10.25 Knjiga mene briga

10.50 Živetizmor|em,dok.odd.

11.20 Duhovnîutrip

11.40 lzvírín)i

12.10 Pomagajmo si

12.40 Kulinanlâ z Leonom

13.00 Poftsč lia. šport, vreme

13.15 Na vrtu

13.40 Šrvvčasu, 12/13

14.05 Izbrisani, dokum. n^eseca

15.00 Pod žarometom

15,55 Mostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Pod klobukom

17.25 Volkovi, čarovnice in

velikani. 13/08

17.45 Barve jeseni

18.40 Risanka 18.55 Vreme

19.00 Dnevnik, vreme, šport

20.00 Zajtrk prvakov, amer, film 22-00 Odmevi, kultura, šport

22.55 Omizje

00 25 Dnevnik, šport

01.15 Dnevnik zamejske tv 01.35 Barveieseni 02.30 Kako brli nesrečna in

uživat), frlm 04.20 Glasbena oddaja

SLOVENIJA 2

07.45 Teletekst

08.00 Videostrani

09.05 Generacije ;^nanosti

09,35 Mostovi

10.05 DickvanDyke.48/158

10.25 Videostrani

11.00 Tvprodaja

11.30 Videostrani

16.25 Tvpnjdaja

16.55 Še5tže!}aHenrikaVlH..1/4

17.50 Videospotnice

18.20 Skozi čas

18.35 DtekvanOyks,49/158

19.00 Končnica

19.55 Športna sreda; četrta

tekma finala končnice DP v hokeju na ledu, prenos 22.30 Zoran Pr^in in žive legende, dokum. film 23.15 Videospotnk:e

23.45 Otok v plamenih, itainim 01.30 Videostrani

] '-nr^—J

0730 DogodivščineJacktea

Chana. ris. senja

07,55 RickíLake

08.45 Maščevanje ljubezn, nad.

09.40 Skrivnost ljubezni, nad

10.30 Tvprodaja

11.00 Čudež življenja, nad.

11.50 Družinske vezi, nad.

12 45 Preverjeno

13.40 Tvprodaja

14.10 RtókiLake

15,00 DrtJžinske vezi, nad.

15.55 čudež življenja, nad.

16.55 Slelvnost ljubezni nad.

17.55 24 ur, vreme

18.00 Maščevanje ljubezni, nad.

19.00 24 ur

20.00 Boleča slavnost, am íilm

21.45 Na kraju zločina, nan.

22.40 XXL premiere

22 45 Tretia izmena, nan.

23-40 24. ur

00,40 Nočna panorama

karali 37 46 62

09.00

10,00 10,05

10.25 10.35

11-00 14.00 18.00

10.40 18.45 18.50

19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30

2230

23.20 23.25 23.30

Dobrojutro, informatrvno• razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1255. VTV magazin, reg -ini. program, ponovitev Kultura. Inf odd.,ponovitev Športni torek, športna inf. oddaja, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Hip hop, otroška oddaja. 3. TV mreža Regionalne novice Naj spot dneva Iz art^rva VTV: Zlata ribfca; Želim toviti z ribiško ladjo Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu POPCORN.glas oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprla tema, kontalđna oddaja, 3. TV mreža iz oddaie Dobro jutro, inf. • razvedrilna odd., ponovitev Vabimokogledu Naj 5poi dneva Videostrani. obvestila

11. marca 2004

(T^FToro^^kon

Oven

t

&nekdjCasasevdmzdi,daieRapoCilCasaspi0' mOTtc A se nekako har ne bosta mogli odlomiti, da bi naredili odločilen v 9 kcQk. Palem pa se vam bo ^^od^io kar sanv. Drez cla tfi vi polovan pr^-vovoljQ.KoĎos%vr2enjvto.(tdboirBbčizačetiplí(v<iii,bo5reloiiJdisTo-řlllJni0bftíiB2av.Cepravseltf*02gafl,davaTij0n>al02aQ0deíJrsř/-jc. Zdo pa^jTc. kako řivitc. Dofo\\ poôllte. pa ludl $iborijâ na $vcřcin zq ku,tKJSte§e^ potrebovali Par^ivilamne In nasplo^ zdravo prehrano, lo ste java-dnjem (sli ^ malo zanemartll Ne prBve£ in ne prefnaJo ni dotiro!

Bik

2ela]i si boste, da sneg izgine. 2ma vam K jemdlaensrgiioin priznan bo-sîemofaii da postajale depresivni VelilsibosterazmišijáliosvolipniKxj* nosil Pa ne le na posiovnsm poaro(|u VeíMQ vam Do dalo iïiistiii ludl Cusfveno ^ljenje, saj se vam bozdefo.daje prišlo do moCne oíiladřive Cusiev To se bo dogajalo lako wnkďpanneí ju ^otostevnas^njii^ lednih vehko bolj dojemljivi za nasprotni spof, $âi bosie prđv isl^li k3fér»o krepko vrpodCiudo v živijerAJ. Ocfa^ov-ďije vym m luje. zato ksr pogumno..

^^^^^ će boslev leti dnehsHii pfisiuhniiida^im.se^ifflfiaiJdteveStoflure-flft ^^^ denarnih zade^. Poleg tega pd si boste zagotovili U neiej ztí? do-^UP inlofmacij. ^ ludi i^ko pomemp dobiček, če $■ bosie seve^ upali ^K^ft ivegdň Ne ra^i!lia|ie preveč in ne predolgo, saj lakžne inlom^jcte nl-^^^^^ maja dolgega roka iraianja. Slcei se bosie spa tolkli po gtavl. Pole? lega pa nikai ne mislile, da vam bedo prj[ïel|i svetovaJi teir n^rej. Partrer to v fiastedn|ih dneh brez piavevoife.^r vam nebo ćisto nič všefi ^o bosie morali za zabst^ poďirtelí sam Ne pozabile. d2slen^omuot)ljubiliobisk Onni'

Rok

^lo sevam bo, tot da sevitiiev začaianem ieoguin davam mictornet» Slo od rok nič, Isr se boste lotili, Potem v3n bodo Sepn delu očilali, daste sebi eni in da neaiaie posiobat za dobro vďi^e v teite^ivu Vc^ksanotar sicefnisle, re$paje,daOi laHokdai iQiârvrcdregc^v sliiSi premagali ludi s pomočjo rœmetia m humorja to vam ga sicer rt^i^ Poleo tega pojdite veči^ kpniaieljem. ki ste jih moč^^o zanen^nii Ugc49^ii boâe. (Si Sle tili zadni« čase res veliko preveč sami s seboj &ezde vam obl|Ubl|aio več pomoči na 11-nanCnem pcMju, pii cdrosih z bi^jiml pa vam ne boto nakionjene.

lev

• ^ Nifc^or ne bo9e megli ukMti deic^r^a ntim in posioriii vsega, fersifiosie

ađsCrUI Eria^jeitrLusteiribliprtf^itfptdekdhJbi&tezayLfluvu^ potretx^ali velik) podte řn M bol| zdravega naCmaâvijen^. aj ste končro ugotniU. da rihče reboposktelzavs inv^ počuti^, čeie^ nebosiesto-^^^^^J iilisami. ObkDnoitedrBvasiateveiitoprBseneief^^

precej spremeniti In lo v kraikem VpraSan^ pa ostaja, ali boste le zbfaii dOMDij poguma b sloc od sedariega načina Jivl^enia m nov acaek. o i^rem ze doi^o sa-n^e. Morda Caste v id prtsiljent. har je včasih za vs edina m^na po(

Devica

Cepri^ se to^e na vse kriplje trudili, da se vam Se ne bi Uio ireb« iotiii 4M lehniCni h opravil. dolgo k boste mog II bežati cd cđjvezttosii. ki so se na-ff Itcpiči le. Sicer j mate Se er» mojnost, lo pa je, da si umisi iie mojs re, tó bojoslvariuredilinameslovas Obtem}ïepkopremislitB,âlisostro^i. ^ J ki bi s lem naslali, res porebni. ste po tem, da se, ko se sNarl lo-lile, lega toiite tako temeljito, dd ^rsida rte more pnh do napak. Res pa )e. da SI boste mor<^i povsem drugače razporeiati čas Sedaj vam ga ogromro spotzi skoz( prsie, čeprav lega ne priznale ne sebi m m iisiim. ki vas krilizirajo.

Znant sie po tem. dase dobro zna^Kte v krizah, ko se je irebaodloćidi zelo na liiito. Cepr» sie med lisiimi. ki vam le lerotnja pozna zima zelovteč. se bosie tudi v naslednjih dneh morali cdio^ o zeto pomembnili življenj-stahstvafBh.pri lem pavas boovirabWl vreme Izztvov za svoje noîga-ne in ranjeno duSo pa raje ne rfóite na slio, kar Se pos^ velja za poslovno pcdfočie OokSitevsem. tudi največjim dvomljivcem. đazmoreO tudi tako (esn? Zívijenjďte prei2}<ušnje PrecJvsem pa o njih čim marj gcvonte

ikerpiion

Imeli bcste vsak dan večje In bolj obseZne načrte za prihodnost. Zd^lo se vam bo. da ste na čislo pravi poli, da jih ludl uresničile Potem pa se bosie nehate zapletli v prepir z nezelo pomsmbno in vplfvno osebs. sevam islaspfohr^ebozdeld Inkobostezačelidcbivati pol^ ped noge, t)osie kmalu ugotovili, kbo je povzročil pâz, A se ne bo daio ic^ veliko pocr«(vrti saj bo Tmeri precejšnja ^o se ne čudite, če ponoči ivtetor ne Insle mogli spali, todi če boďe dolge ure šleli cvčice. Partner t» imel krizo, zao bedite potrpâliivi

Strele«

Najprej bo kazalo, da gre le zadružabnosrečanjessiaiimi znanci, Poiem

f. pa se bo nedol^ klepet sprevrgel v resno nalogo, ki vam bo vzela pre-cej več časa kot sle pričaiovaii, ko ste obljubili izvedbo. Kaj laiiko se zgo-' di. da bo zato (Nece; trpek) druZinsko in tudi Ijutezensko Zrvljen^. Gb J lem se boste znašli Se v rKs/idijIvi linanćnk siluacijf, sa| set» izlsato, da bo neroden, a nuien izdatek veliko večji ko( s(e sprva mislili. Pazile, če boste poštah sidlrčnl. To bo znai^. da poirebujete sptostiiev Morda bo dovolj 2e večer v vam ljubi dnj^bi. lo naj ne bo metana. Včasih prija kakSen povsem babji ali fantovski \ečer Brez partnerja/

Kozorog

h\ zvezde v naslednjih dneti ne bedo prija^ie. V nič kaj rtâfnatl simacl-ji se ne bosie znašli VđSe dosedanje delo bodo vzeli poddrobnog:ed In potem se bo izkazalo da laiikotudi iz slo majhne napake piBvi sovi^ni-ki naredijo celo zgodbo Potreboiraii bosie jeklene Živce, pa ludl vso pogajalsko spretnost, da bosie nadrejenim ctotecab ds 3ie vredU zau^ia. Samosvest bo v reslednjiti dneh ključna, če želiie. da se vam v življenju vse zasuče tako kot $i želite. Pazite, da ne boste prizadeli ljubljene osebe.

Vodnor

Čeprav pomladi rt in ni. vi pa si jo močno žeiiie. boste imlu ugoic^iE. fň da vas letoSnja predolge zima prđvzaprdv n(^dajâ : neverjetnim mrom Morda tudi zato, terse bosie končrv odločili, kćjj si v pnhodnœti sploh Jm^f želite, in izkazalo se bo. da sle se odločili prav Seveda bo treba na to počafdi Se katóen teoen, račeioma pa bo vendsie že kmalu jasro, kaf se dogaja okoli v3s V naslednjih dneh boste izvedeli (udi lepo novico Nič ne bo narsbe, če se boste odločili, da kupile bogaio darilo. 53j ga boste Iz svojega žepa. zalo vam nrhôe ne bo mogel nč očitati

Ribi

^adl netega precej nepnjetnep dogodil bostev naslednjih dnef) res velilo razmišljali o In lo resno, saj bc^te morali v kiaikem reáiti večjo \eí2^K) situacijo. Kot se boste odločili prav, pa čeprav bo za vaso cdk^čitvl jo sled)k3 kup prtpomb svojcev, predvsem ijSlin. kj ngživr-jozvami. Ne ozirajte se nanje. Koiieciioncev sle 2e dovoli stan m izkušeni, da se lahkoodločiie samostojno, brez da bicbtemirepetad.kai si bodo o vaSih odločitvah mislili dnjgl Jutri zvečer nil«ar ne ostanite doma. Obeta sevam namreč zanimivo srečanie.

Zgodilo se /e...

<)(! 12. (lo 18. icbruaria

Viktor Kojc (Arhiv Muzeja Veienje)

' 12. m«rcH Iclji 19H9jc v Velenju pinc<aio M. balkansko prvcn-stv<i v krosu:

-12. marca jc bila rojena velenjska leniška igralka Katarina Sre-bolnik, ki je s svojimi .športnim i uspění odličen ambasador Velenja in Slovenije povsem svetu:

- l.V mari'si leta 1925 se je v S<»Stanju rodil Viktor Kojc, Človek, ki je veČino svoje Ijenjske energije p<K\'etilsvcv je mil rojstnemu kraju in njegovim ljudem: • ni«re« ludivparku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pc^vOpali^Ce 7 lesenimi pomniki za tiste VelenjCane, ki so padli (kot prisilno mobilizirani) v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v bcju s partizani:

- 2â mesec sa<ec velja nekaj zanimivih ljudskih vremenskih pregovorov: "C'e su^cc vabi ovCice na pase /elene. jih mali traven spel v hleve sežene", *'Cc saiec ^mi - lakota beži", "<'e vsuicu more kmet orati, hov malem iravnu moral pt'iCivali'* ter ^Kar sužca zeleni, se rado posuši*';

-od marc« let» 1942 je bilo za prebivalce Sp».Hln je .Štajerske Clan-stvc^ v Štajerski domovinski zvezi piwezano spc^delitvijo nem-^ke-ga državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kri>il med-nan>dno vojno pravo» podelil Ckinom te zveze. Dokončni ćbni so postali dokonvni nem.^ki državljani. zaCasni Člani pa državljani na preklie;

-14. mjircH let« so v velenjskem domu kuhure odprli prostore Stiskáme;

-14. nnircíi Ida I9H8 je bilo v restavraciji Nama že devetnajsto sreCanje velenjskega Dru/>tva humoristov, ki podobna srečanja ^ vedno u-spcsno organizira:

-15. marca Ictđ 1972 oh 15. uri in 7 minut so vključili v obratovanje tretji blok šoStanjske terme«lektrarne;

-16. marca Iciu 1984 je bil v Velenju fe.siival amaterskega filma;

-16. marcii leln ]9H6 so se krajani Šaleka nći referendumu odločili za samast(îjno krajevno skupni*» t, kije bila že 27. krajevna skupnost v takratni velenjski občini;

- 16. ut^irvii lela 2002 je Jia delovni <.ïbiskvvvlenjakki GiOtceli |>rL'>el minister za okolje in prostor Republike Slovenije .lanez Kopač:

- marca Icla 1933 je v /agrebu umrl Vendelin Vosnjak. ki je bil rojen IX septembra iela naKonovem pri Velenju. Voš-njak je bil pr<wincial franči-^kanskega reda na Hrvaškem ter profesor lîlozoilje v Zagrebu in Varaždinu. Lcla 1963 sc je pričel p<xstopek za njegovo razglasitev za blaženega:

-18. marca Icfa I9r>3 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske Kpublike Slovenije po 6. členu Zakona o spremembah in cbpolnilvaii zakona o obmiKjili okiajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju občine Šoštanj v občino Velenje in o preselitvi obCinike uprave v Velenje:

• 18. marca leta 1976 so v japonski ladjedelnici Milsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SpioSne pliwbe Piran z imenom Velenje;

• IX. marca leta 19X9 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo v lailnskoameriških plesih.

■ Pripravija: Damijan MJajič

Ogledala na ogled

Velenje - V avli hotela Paka. oh recepciji, bo vse do 22. marca na ogled razstava unikatnih ogledal, ki jih je izdelala in ročno opremila velenjčanka Maria Bavnik. Marin jc likovna pedagoginja, ki se že dc»lgo ukvarja tudi z izdelovanjem unikatnih izdelkov domače in umetnostne obrli. Največ dela majhne unikatne izdelke iz ma.se,piulobne keramiki, ki so primerni za darila- Pred kratkim pajc začela izdelovali prav pc^sebnaogledaia. Vsako za.se je unikat.

vsak no^i s svojo celostno potlobo svtfje sporočilo. Nekatera so

zelo mínlema. druga bolj starinska. In vse. kar obdaja ogledalo, je Martino ročno delo.

■ bš

Kdoj - kie - kaj

Četrtťk, 11. inarťa

14.

II

17.QQ

1MÛ

Dom učencev Velenje Kviz tekmovanje: Problemi odvisiosti in Mladi in gibanje Rdečega križa Dom kuilure Velenje Podelitev nagrad m priznani športnikom, športnicam in športnim delavcem MO Velenje Mestrta kfijižnica Šoštanj F^avljična ura 2 Metko Pivk za predšolske otrol:e KnjftriKd za odrasle Ariastazija* Karmična diagnostika • temelj za duhovno in oseènostno rast • terapija osvoba;anja preteklosti

IVlek.

C_

12. inaiTa

19.00 Kulturni dom Šoštanj

Okrogla Miza zi mlade in koncert Ta.ou tiaieniaVeienie

Odprtje razstave grafik. Branko Suhy: Gralrka 1998 • 2004 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana

Koncert ob 30* letnici partnerstva

Mladinski mešani pevski zbor gimnazije Theodor H eus s Esslingen (Nemčija) in Mladinski messni pevski zbor Šolskega centra Velertje 20.00 Mladinski center Velenje

Gregorjevo • dijaški tematski večer

X (nfonnacije: 03/58711 34 Itlet • Kočevski rog

Sobola. 13. marca

8.00-1g.OQ

Cankarjeva uHca. Vrenje Bolšji sejem

Informacije in prijave: 03/896 1860Jc2velene.si 9 00-1100

Knjižnica za mladino Otroški živžav 10.00 Dom kulture Velenje

Gledališka predstava: Metka Dulmin: Hura. dojenček Rkin atnnma in izven Ig.og Kullurnl dom Šoštanj

Giedališka komedija Mo|i trije angeli

21 30 Mladinski center Velenje Gledališka predstava K.A.F.K.A. X lnformacije:031/3271D5

športni dan š$K-jevcev I Infomacije; 03/587 11 34 Pohod po Meškovi poti

tP.OO Golte, proga Lahovnica

Prvenstvo MOV v veleslalomu Šartnina -1.500 SIT odrasli. 1.000 SIT oiroci (vključeno: malica, pijača, avtobtjsni prevoz • ob 8. uri izpred Rdeče dvorane) Priiaw:TlC Veienje. 03/8961860 tO OO Velenjski grad

Muzejska ustvarjalnica za otroke

Muzejski predmeti spregovorijo: Pri Čevljarju 15 00 Oom krajanov v Šer^lilju Sledališka predstava Dušan Kovaćević: Balkanski špijun

18Oom kutture Velenje, mala dvorana

Zai^etni tečai družabnih plesov za odrasle • Plesni studio Magic Step I lnfQrmac!je:03/5a71134,Izlet žena

Torťk. 16. inaiTd

j7iW Knjižnica za mladino Ura igric v knjižnici

Sreda. 17. inarca

17.00 Knjižnica za mladino Špelina ure pravljic Hiša. ki bi rada imela sonce (M. Osojni k}, Kriktor |T. Ungerer) 17.00.19.00

Mladinski center Velenje Okrogla miza na temo Strpnost 19 30 Glasbena šola Veienje. orgelska dvorana

Javni nastop pihalneqa oddelka glasber^e šole Velenje • srednja slopnja

Čelrick, iH. marca

10.00

im

II

Knjigama Mladinska knjiga, Vel. Knjižna čajanka • Besede srca Knjižnica za mladino Kakšne barve je tema? Srečanje s pisateljico Aksinijo Kermauner in glasbeno skupino Stepi potnik

•jm

Nedelja. 14. marca

Oom kutture Velenje Pozdrav pomladi • območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz Velenja< Šoštanja in šniartnega ob Paki 18 00 Gostišče Lipa v Šaieku

flazmigajte svoje možgane Ig.00 Knjižnica za odrasle Predavanje Hermana Mastnaka: Škodljivi vplivi sevanj • črne točke v prometu Za dofiatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tunslično-informacijski m promocijski center Mestne občine Vekinje (03/896 1860).

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 1. marca 20tM do 7. marca <^1)04 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskiti postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj m Občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-ume konceniractje 125 mikro-g S02/fn3 zraka.

MESTNA OBàNA l/ELENJE. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 1. marca 2004 do 7 marca 2004 (vmikfo-g802/m3zraka)

mar"

12 mar ■ a. mor m v bs. mar ■ 6. mar ■ 7. fnv

nd ihvmtmmtksaa. nmilržočbinob,^.«.^..» u mM flvkwfvTi (Mčfn twpU^v iv «oAo IMIM^ «■nim4reus>.m,^iev«ievtrdnm<amik) oâitcen

■MRiJfinpnMlTttrta»r4M;MotPv>ioi«4orMCVK' -------- ...... .. . .

taKdk criiMrti bom« tonuo «'i}!«» n^i u( v CK«f»kio«ii TM<r6 pc«^ »e sncvnc oMyij«ni» CisnhiKO«te,a

a »of*erii KO Ook^ zuo Moeuvijwvdonnnen « irmtvt rnwiiia u

OBVESCEVALEC

KINO VELENJE v hotelu paka

VHtkA 4

l'R\\ZAI>K\V

i.mwr/m

(družinsl<a komedija)

Richard Curtis, viogeliam eson, Hugh Grant Emma Thompson, dolžina: 135 minul

Peiek, 12.3-, 0022.00 Sobota, 13.3.. ob2D.GD Nedelid.14.3..Db 20.15 Zgodt« 0 ljubezni med zelo različnimi ljudmi se prepletajo v pričakovanju bol^h. ko se bo vse skup^ razpletlo tako, kot smo tega te vajeni iz komedij štiri poroke in pogreb, dotting Hill in Onevník Bridge t Jones, sa] je scenarísl Iff režisertega filma Richard Curtis, scenarist omenjenih uspešnic.Svoje,2lju-beznijo prepotene řn obsedene junake, kise fim mudi izraziti m uresničiti ljubezen še pred božičem, igrajo uveljc^vlieni igralci, velik delež pa ima tudi pesem Love is ali around.

ŠKRAT

(družinska komedija) ftežija: Jon Favresu. vioge: Wil James Caan, dolžina' 95 minut

Ferreli.

Četrtek. 11.3., ob 18.00 Petek, 12.3.. 0&18.QQ Ponedeljek. 15.3.,ob18.D0 Torek. 16.3. ob 18.00 Nekega božičnega večera je med njegovim obiskom v sinjtišmci v njegovo vrečo zlezel majhen fantek in tako prlsei na sevemi pol, k|er so ga škratje sprejeli medse. Toda Ko jih trikratno preraste, se ne počuti več najbolje, zato se odloČi. da bo odšel poiskati svojo pravo dr;jžino v New York, Ko spozna svo|o drulino. je razočaran, saj je svet pozabil na čarobnost in veselje božiča. Da bi omogočil božičku tudi naslednje (eto obiskati otroke, se o(íloči. da bo svetu ponovno vrnil vero v boíič. Mu bo uspelo ?

vi;r()i\k;\

(íiiiírin_

c__>

(imfndika. drama) Režija. Joel Schi^acher. vloge: Gate Blanchett, Gerard McSorsley, dotžina: 98 minut

Četrtek, 11.3.. ob 20.30 Petek. 12.3.. o&2G.0D Sobota. 13.3., ob 22.30 Ponedeljek. 15.3.. ob 20.30 Pomembna zgodba, in ne samo za Irce temveč za sfehemega človeka, Id se je ali se bo odločil postati novinar I Veronica js simbol novinarja, ki se ne boji ustrahovati. Film pripoveduje resnično zgodbo o njenem neusmiljenem boju s korupcijo in o njenem prepričanju, da je vredno žrtvovati življenje za ibs-n^. ki edir^ lahko prepreči mnoge nove žrtve med narkomani. Spopadla se je z dublinskim podzemljem. ki |i njeno pisanje ni bib všeč. Kliub mnogim krutim opozorilom se je Veronk^a odbčiia. da bo prišla do drta mamilarsk] mafiji In seveda plačala z življenjem. Veronica Guerin ie spremenila Irsko na bolje f

Vi;Llk\ RIBA_

I—__1

(drama)

Reb}â: Tim Burton Vloge: Ev^ran McGregor. Alter Finney, Jessica lange, dolžina: 110 minut

SQbotft,13.3.. obIT.SD NedeljaJ4.3.,obia.0D Sreda. 17.3.» ob 18.00

Kmo nagraiuie noročnike Našega casa

Izžrebali smo: Frančišek Glinleh, Korona 17, Velenje; Srečko Godec, Cesta 1/32, Velenje in Kristina Golčar, Rečica ob Savinji 59, fíečioa ob Savinji.

Po treh letih, ko nista Sfvegovorild niti besede, se oče in sin srečata ob bolniški postelji, saj oče umira za rakom. Sin namreč nikoli ni mogel posluèati Čudovrtíh zgodb o svqem življenju, ki jih je ta pripovedoval. Kosedajsediobnjem, paga ta ponovno popije v domišliijsfá svet ve-likana, ki terorizira majhno mesto, velike ribe, ki jo je lovil vse življenje, čarovnice s steklenim očesom, čarobnega gozda. Spozna, da so te osebe in stvah |xavi ljudje iz mesa in krvi In. da je življenje resnično polno čudes m čudežev, le Če si jih pripravljen sprejeli Pustolovščina, velika, kot je življenje samo I

POBIíííl.A POROTA

(drama, thler)

Režija: Gary Fekier, glasovi; Jolin Cusack. Gene Hackman, Dustin Hoffman. Rachel Weisz,dc^žina. 127 minut

Torek. 16.3. ob 20.30- Premiera pred slovenskim startom Rankin Pitch je uspešen in drag svetovalec pri izbln porote. Najame ga podjelje za izdetovanje orožja, ki ga toži žena umrlega pod ^rek)m iz vo^a iz njihove tovarne. Htch |e tako uspešen, da na osnovi izbrane porote lahko svojim klientom skoraj točno napove, ali jim bo porota v svoji odtočitvi naklonjena. V tem prime-m se loti natančne raziskave kandklatov in s pisano druščino se obe strani strinjata. Toda med njimi je nekdo, ki sicer

ne kaze veliko zanimanja, a to je le krinka, ki jo proti Trtchu vodi skupaj s svetim dekletom ..

ČI.OVIIŠKI M\W//,

(romantična komedija) Režija Robert Benton Glasovi; Anthony Hopkins, Nico^ Kidman. Gary Sinise, dolžina: 106 minut

Sreda J 7.3. ob2D.3D

Cenjenega In uglednega profesorja Siika na univeizi v Massachusetts^ obtožijo rasnegasovražtva, nad čemer je šokiran, šc bolj usodna pa postane žalitev, ko zaradi nastalega stresa nenadoma umre njegova žena. Pol leta po njeni smrti se približa pistelju Nathanu, v želji, da biza-beležilsvojo zgodbo. Pmfesorse je r^amreč po ženini smrti zapletel s privalčno, a nekoliko težavno ločenko Faunio, katere nekdanji mož mu je predstas^jal resno nevamost. Kljub temu se Silk ne more upreti poželenju, saj je to razmerje njegova zadnja ljubezenska afera...

VIlLlkA RIBA

(drama)

Petek, 12.3.^ ob 19.00 in ob 21.30

ŠKRVr

(družinska komedija)

Sobota, 13.3., ob17.00 (Otroška matineja)

Sobota, 13.3., ob 13.00 Nedelja, 14. 3.. O&17.00 [Otroška matineja)

ART kl^O l>\RK

KIIIV

(drama)

Sobota. 13.3.. ob 21.00 Nedelja, 14.3., ob 20.30 Dolžina; 96 minut

Režija: Lary Clark. Edward Lachman Rim o zlorabi otrok in čustvenem zanemarjanju f

SKRIVNOSTMA Ri;kA

{drama, triler)

Ponedeljek, 15. 3.. ob 20.00 • Filmski Qklus OSKARJEVCI 2004 Torek, 1$. 3., ob 20.00 ■ Filmski ciklus OSKARJEVCI 2004

Režija: Clint Edstwoc<l

Vloge: Laura Linney. Seann Penn. 11m

Robbins, Kevin B»:on

Doižřna: 137 minul

2 OSKARJA 2004 ; za glavno moško vlogo in za stransko mošto vbgo I

Rezervacij vstopntc ne sprejemamo ! Vstopnice lahko kupite v fxedprodaji I Informacije o predstavali : 03 898 24 91

DELO

INšTRUIRAfvi matematiko za osnovno In srednje šole, pripravljam za poklicno in splošno maturo. Gsm: 040/226-419.

TIKI-POZNANSTVA

44-LETNA simpatična uslužen-ka si želi prijateljstvo z moškim starim do 58 let. Pokličite z navadnega telefono na kom, tel. 090/7442.

45'UTNi ing., urejen, si želi spoznati prijateljico staro do 33 let. Resna veza. Gsm: 04V248-647.

TrrnTTTmrr

TRISOBNO stanovanje v Velenju prodam, Gsm: 031/370-779, po 13. uri.

TRISOBNO obnovljeno stanovanje na FoitovI v Velenju prodamo. Gsm: 031/807-009. NOVO stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Gsm: 041/670-870.

NOV APARTMA na Mariborskem Pohorju • Bolfengu, prodamo. Gsm: 041/670-870. ENOSOBNO stanovanje, d&sni breg, prodam, Gsm: 041/811-

mali oglasi

624.

OPREfVILJENO trisobno stanovanje oddam. Vseljivo 1. aprila. Gsm: 051/348-302. LEPO trisobna stanovanje, 80 m2, na fepi lokaciji, v Velenju, prodam. Gsm: 041/299-919. HlSO z možnostjo poslovnega prostora, v Velenju, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. ENOSOBNO stanovanje, 40 m2, v centru Velenja, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. DVOSOBNO stanovanje, 51 m2, na Kersnikovi v Velenju, 1. nadstropje, balkon, gsm; 041/356-897.

OTOK HVAR, Sveta f^edelja, apartmaji, sobe, polpenzioni, 30 m od morja, možnost potapljanja in planlnarjenja. Gsm: 098/882-300 ali 091/548-3336. POHIŠTVO za spalnico, v beli barvi, ventliatorsko likalno desko in Šivalni stroj ruža elektronik prodam. Telefon: 586-2863. TOČILO za med (4 sati), panj (10 -I- 5 salnl) in prikolico za osebni avto prodam. Telefon: 586-8249, ŠTEDILNIK (2+ 2), lepo ohra

njen, vzdrževan, prodam in podarim zraven plinsko jeklenko. Telefon: 587-4391.

SVINJSKO mast z ocvirki prodam. Gsm: 031/874-813. DOMAČE žganje, jabolčnik in žreblčko slaro 7 mesecev primerno za rekreacijo prodam, Gsm: 041/687-371.

n

IVALI

AKCIJSKA prodaja mladih rjavih kokoSi, ki že nesejo, 14. marca, od 8. do 8.30 v Šaieku. Telefon: 02/876-1202.

BIKCA sivca, starega 1 teden, prodam. Telefon: 589-3281. BIKCA sivoa, težkega 200 kg in teličko limuzin, težko 200 kg ter sekular za drva prodam. Telefon: 588-1846,

OpEfi

... • . „ «

MKUMlin MHWRWl

V

ITART10

It A lil » V II L K J i:

ČETRTEKJI.marca

6.00 DoĎro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanirnivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. mofCG

6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenija; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kj0,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene fiovosti; 18.00 fVIJadinski bum; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. mafca

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poročila;15.00Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj, 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDEUA.14 marca

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15,00 ii. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

P0N!D£UEKJ5.moica

6-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. morca

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila: 8,00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila: 9,00 Nasveti vrtičkarjem - svetuje Simon Cgriz; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kda],kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte naglas; 19.00 Na svidenje.

SfiEDA, 17. marca

6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša: 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

kredita

1.000.000 SIT = 30 minut

Se vam je nabralo za milijon sporniadanskill želja? Vas mika, da b> zamenjali avto, kupili novo pofiištvo ali si izpolnili već drobnih želja? Če na osebni račun NLB već kot 6 mesecev prejemate plaćo alt pokojnino, poslujete z vsaj eno plačilno kartico NLB in boste posojilo odplačevati prek trajnega naloga vam odobrimo posojilo brez dodatnih papjrjev, do milijona tolarjev v 30 minutah. Posojilo vam bomo odobrili za največ 5 let, brez plačila zavarovalne premijel Mesečna obveznost se med odplačevanjem posojila ne spreminja. Ce želite viije posojilo, se oglasite v poslovalnic^, ki vodi vas osebni račun in se dogovorite o podrobnostih

V poslovalnicah NLB vam je, ne glede na to kje imate odprt svoj osebni račun, ?

na voljo tudi osebno posojilo, ki ga lahko zavarujete s plačilom zavarovalne :

premije ali poroki Visina tega posojila je omejena z vaso kreditno i

sposobnostjo in časom odplačevanja posojila I

Podrobnejša pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah MLB in na spletnem |

naslovu www.r^lb.si 1

O

ljubljanska banka

NoV9 ijubfjanskd banka d.d.. LJi/bljana

Podružnica Sdvinjsko-Šdleška

11. marca 2004

OBVESCEVALEC

27

i . Hacad KretqskagDSpodarskflzbornícsSbv^níje Ai i OlElUmUOlUSI XGZCdje.KmetijskoIzpostave PTROVCE Kor^kn druSM t^is Jà^jlSn Petmfie 1 Drufitvo (ttds2al6íQh ísne GbCífíd Žalec ......... 3301 PEm0VĆ£ Kmetíjsfcd svetovalna sliAeSlovenqe

organizirajo

1 6. JOŽEFOV SEJEM

19. marca 2004 v Petrovčah

Prijave: tel.: 03/5-70B-173 fax: 03/5-708-246

Vljudno vabljeni k sodelovanju in obiskul

KMETIJSKA PRESKRBA PETROVCE

Tel.:.: 03/5-708-235

SPOMLADANSKA PONUDBA - SUPER AKCIJAUl

Med ostalim:

* SEMENSKA KORUZA (Syrgenta, Pioneer. Agrosaat)

* herbicid PRIMEXTRA ■UMETNA GNOJILA

* SEMENSKI KROMPIR

Nazalogitudivsasemenazavrtičkarje.biogrena, biaposL.. Ne zamudite te odlične izbire po super cenalil

NUMERO UNO

Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor

KREDITI!!!

Do 6 let, za vse zaposlene in upokojenca (01,09)r

možnost obremenitve dohodka preko trećine. Star kredit nI ovira.

Tel.! 02/ 2S2-48-26 041/ 7S0*S60

CEUE

GospMka ulico 7 t«].: 09/490-03-96

tM^AA. Ifa Vb Ini^ tetote

AVTO VELENJE D.0.0.

TEHNIČNI PREGLEDI. TRGOVINA fM STORITVE 0-0.0.

Kt^oâkâ OOSÛ 64.2320 Velenje faz^suje prosto delovno mesto: VODJA TEHNIČNIH PREGLEDOV Pogoji:

• VIL stopnja strok. Izobrazbe. pTQmeiv a] i strojne smeri, . 3 leta delovnih ^uSenj na podroCiu servisiranja •nekaznovanost

Pisne vloge po^jite na gornji nasiovi

d.d.

AVTO Clil-JIŠ

TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE

RABLJENA VOZILA NA ZALOGI

V Celju... Ipavieva ulica 21 < Telefon (03) 426-11-78 in 426-1M2

tip voziia_jgffiik_cen

FÛRO GAt-AXY 1.9 TDI vsa opr. 7 sfldfižev. srebrna DD/Q1 3.49B.OOQ.OQ FORD MONDE01.81 S/v. klima. rBy.dec.Q4. fdeća n. 94 6SQ.QÛ0.Q0

RAT5ňAVA1.6SX.reQ. marec 04. bela_97/98 698.000.00

HAT ULYSSE 2.0 T a. reo.iun. 04 . klima, zelena met. 95 1.199.000.00 RAT PU^TQ 55S S/v, reg.ma]. rdeč met._97 796.000.00

PEUGEOT 106 XN 3/v. rep, maffl: 04. rtfeCa

96 690.000.00

PEUGEOT 308 Profil 1.6 5/v. rep, aorii 04. beia 96/97 9S9.(X)0.00 PEUGEOT 607 2.2 Hdi pack (testno vozita), siva dd. 03 7.400.000.00 PEUGEQT4Q62.0Hdi.vsâ9pf.(testrovQziio}.sivam. 03 4.196.000,00 RENAULT LAGUNA 1.9 TDCi reg.nov.04.. srebrna 02/12 4.196.000.00 RENAULT UGUNA 1.6 16v^ vsa OPrema. srebrna &9A1Q 2.396.000.00

CITROEN SAXQI.Oi. srebrna_97 736.000.00

LAND ROVER FRELANDER t.8 4X4 AfiS. kJima. zel m 01 3.976.000.00 VWPASSAT1.9 TDI limuzina. vsaQDrema.sv.sivan. 02/11 4.491.000.00

VWaûLF31.8 CL karavan, bea_95 799.000.00

VW POL01.6 karavan feq.marBC 04.. modra 97/98 999.000.00 *KREDITI * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAA* 'VOZILA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED* *NA ZALOGI TUQI TESTNA VOZILA* *OGLED VOZIL 00 8. DO IT^URE ' MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* na Internetu titlp://www.94KK89ft^i e^maJI: raU|enaQav&«dM

Zdravstveni dom Velenje

OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne mecficinsi(e pomoći. Na to telefonsko štemo poidičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje fn je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovorem tejštevillosnemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo idičite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-44$.

Zofaoadrovniki:

13. In 14. marca - Primož Jevšek, dr. stem., v dežurni zob

ni ambuiami Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure).

lekofiHi v VeknjiR

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravii in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14,00, telefon 898-1880.

VeterÍMfska postaja Íosfon{:

Od 12. do 14. marca - Simon Mikiavžin, dr. vet. med., gsm: 041/633-676.

Od 15. do 18. marca'Urban Hrusovar, dr, vet med., gsm: 041/667-040.

GIBANJE PREBIVALSTVA

U

KOMUNALNO POOJfTJE VELENJE d.0.0.

Kûrcto CMtB37/b 33aĐV«lflnjB

POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST

Telefon:

03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:

031/041 390138.031 375 041

Upravno enoto Velenje

Poroke;

Diamantna poroka: Manja în Jožef MIHELEC iz Partizanske ceste 20 vVelenjLi.

Smrti:

Frančišek Navodnik, roj. 1924, Šoštanj. Gaberke 54; Jožef Šilih, roj. 1930, Velenje, Liubllanska cesta 19; BizabetaSergiez, roj. 1913, Ljubno

ob Savinji, Radmirje 37; Šte'an Raj-kovJć, roj. 1911, Celje, Nazeienici 11; Frančiška Oblak, roj. 1920, Z-alec, Vrbje 16 a; Alojzija Buser roj. 1929, Ponikva, Hotunje 41; Julija Zavrl, roj, 1917, Ljubljana, Majde Vrhovnikove ulica 24; Vekoslava Đordević, roj. 1938, Velenje, Skale 94 č; Ivana Dren, roj. 1923, To-polsica 37; Sliva Blažíc, roj. 1947, Velenje, LožnicaS.

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR, objavljene v tedniku Naš čas, 26. FEBRUARJA so:

1. nagrada: 2 smučarji karU na smučisču na Golteh prejme Bor Sajko. Jerihova 6.3320 Velenje

2. nagrado: nahittnik -Študefit-ski servis prejme Nardin Go-razd, Splitska 66,3320 Velenje

3. nagrado: majico - študentski ser^s prejme Marija Pavla Vovk. Cesta na Griču 8, 3320 Velenje

Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v poslovalnici Študentskega servisa Maribor - Velenje, na Trgu Mladosti 6.

ČeslilaiTiof

mvw.iia$ca$. com

F tUH |l»Mfi

B Vedeževanje 24 ur

&4L 090 4417

ZAHVALA

Svojo življenjsko pol je sklenila

ROZALUA PRIMOŽIČ

19.8.1925-28.2, 2004

Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se pt^kJoniii njenemu spominu in jo pi^sprcmili na njeni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo gospodu Lazarju, dr. med., za njegovo dolgoletno zdravljenje. I Jvala vsem!

/jifujoCi v.vi njeni

Prvič v vasem mestu!

Velenje je bogatejše zâ novo poslovno enoto Bank Austria Créditanstditl Pričakujemo vas vok delavnik, neprekinjeno od 8. do 7$. ure, na Saleiki 20a. kjer nas lahko spoznate In preverite naso odllcroit. Za začetek 2 osebnim paketom bančnih produktov in finančnih storitev Status, ki vas tri mesece ne bo stal niti tolarja. Posebna otvoritvena ponudba velja samo en mesec.

Banl^Vuslria Creditanstalt

Slovenija

Članicd skupine HV6 Group

ZAHVALA

Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame

VEKOSLÁVE ĐORĐEVIĆ

roj. Pavline, izŠkal

16.5.1938-3.3.2004

sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijaicljem in znancem, ki sic jo pospremili na njeni zadnji piMi, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in svećc. Î îvala 75i pomoć in lolažilne besede.

Vsi njeni

Zaman jo bil tvoj Ih>I.

y.ama!} vsi dnevi tvojega trpljenja, bolo'/cn je t)iia nuxUiPf.^i od življtnja^

ZAHVALA

Po dolgoirajni tvlezni nas je v 80. leiu /opustil naš dragi mož, siric

in svak

FRANC NAVODNIK

iz(îabcrk 15.10.1924' 29. 2. 2004

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvcîjc in sveče ter vsem. ki sie ga v lako velikem Številu pospremili na njegovi ziidnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za vaiîsivo odraslih Velenje za nesebično in skrbno nego, Gasilskeniu dru.^tvu Gaberke, ZSaM Velenje,

čebelarskemu dnišiw. govornikom g. Ramšaku, g. Skarlovniku in g. Valenciju za poslovilne besede, g. Janku Babiču /a opravljen obred in sv.

miát) ter pogrebni 5lu?:bi Usar. 1 Ivala tudi pevcem, izvajalcu "Tišine", praporščakom, časini straži gasLcev in šoferjev ler gnspcma Lojzki B<ir(wšek in Zofki Zaje.

/Mhijoća tena Slavka in vsi nje};(m

Veseloigra v megli

Na (iolh^lKso jc/bralo nataiinio 141 glasbenikov in drugih i^lasbc Mill (lelavccv i/ vseh koiuxn Slovenije

Prejšnji Cclrickjc mariborska glasbena agcncija Gcržlna Vi-dcoion skupaj 7. RTC Golic na tamkajšnjih smuCííWih pripravila druženje glaslv;nikov 7iibav-ne in nariîdno/abavnc glasbe. Prvic sploh seje /gt')dik>, da so sc /lasli veselega druženja udeležili ^kup^o glas))cniki iz /abavnc in narodnozabavne glasbe, kar sc) vsi po vrsli Sc posebej pozdravili, ven glas pa so poudarili, da sc bodo poslej vsako Icio srcćcva-II na Goltch. Navdušeni so bili namrcC nad smuCISíi In naravo, ĆC odlične tirganizacijc dclavccv tamkajšnjega srcdišén» njegove smuc^arske .iole in velenjskega smučarskega kluba niii ne omenjamo. Ob pobudniku /dravku Ger/ini seveda ne smemo pozabili. daje bil gonilna sila Í7Ved' be Matjaž Jelen.

Prevcć je bilo udele^cncev. da bi vse na.šieli, med osialimi pa so prišli Sidarla, Sank rock. Ca-lilornia. Ritem planet, Irena VrCkovnIk, Milan PcCovnik,

Marjan Smcxie, pa na drugi strani Gašperji, Vesele Šlajcrkc, Braco Koren. Objem In drugi, med glasnimi spixlhujcvaici pa so bili ludi .íim Plesienjak, Bren-di in Alva. Ni treba posebej po-udarjali, da je po uradni razglasitvi veselo glasbeno rajanje trajalo v pwne večerne ure.

Hkrati je bilo l.o tudi prvo uradno državno prvenstvo glas-iKnikovvvele.slalomu.kije imelo sc posebno driiý - najboljši .so se uvrstili na svetovno prvenstvo glasbenikov v smučanju, ki bo 20. marea v Saalbach llinier' glcmmu v Avstriji. Točno na začetku tekme sejenasmučišCe spustila gosia megla, kije mnogim naredila veliko preglavic pri vijuganja med vraici, cnkjaine-ga razpoloženja pa nI uspela pokvariti. ( e so nekateri zgrc.^ili vratea ali eelo zapeljali s proge, pa niso zgrešili buline In veselo ra/polozene mntri^lee ki^lcgov In kolegic v ciljnem prostoru.

Od 71 glasbenikov in gla.sbe-nie. ki so si nadeli smuči, jih je 5U pravilno pri smučalo do cilja, nekaleri izmed preostalih pa so počeli tudi prave meglene vragolije. Se najbolj ncraz-

polozen je bil Milan Pečovnik-Pid^i, kije (zn(wa) pričakoval zmago, pa jc lik pred ciljcm zgre.^ll vralca. Razpoloženje mu je popravilo dcjsivo, da lo ni bila stroga izbirna lekma, ZiUo ga bo »selektor« vseeno povabil na svetovno druženje, sinali zmage pa seveda ni mi'igel okusili. Absolutno najlx">ljši med vsemi j bil tako Franci Podbrežnik iz skupine Happy band, najboljši skupni seštevek pa jc imela skupina Sank rock-

Uvrstitv« najboljših - /ensk«; 1. Simona Strnišnik (Frik brothers), 2. Loll /laiis, 3. Mojca Ćrešnar (obe Ve.sele Slajerke), 4. Irena Vrčkovnik (ki je nastopila prva in edimi še videla progo),.^. Marjana Hea'og (Vesele Šlajerke); moški mni 35 1. 'Jbma^ Male/^ič. 2. Iztok Koče-var (Sliow band klobuk), 3. Niko Legat (CJašpcrji), 4. Maljaž Jelen (Sank rock), 5. Tomaž Hrovat (An.sambel Gorjan); moški <h» 35 Itt; I. Franci Pod-brcMk (Happy band), 2. Mirko Rpzman (Zarja), 3. Benjamin Mlačnik (Ojstrica), 5, Vido Perko (Sank rotk).

Povedali so:

Zdravku (íeržína: »Razpoloženje na prvem takšnem

Ireni se Je tudi po vožnji »na počasi, pa ziheru prilegía strokovna masaža

Med zadovoljnimi Je bil najboij zadovoljen pobudnik vsega skupaj Zdravko Geržina

Tbdi zimske radosti so lahko razlog za druženje

Prizadevni člani Športnega drašiva Gavce-Ve- Icicla na dober odmev. Ob koncu je namreč bli-

liki Vrh izkorisiijo vsako priložnmlza popestritev življenja lanikajšnjih krajanov. Tako so nedavne (3bilnejše snežne padavine izkoristili za izdelavo velikega snei^akii.AktivmslI v delovnem programu druživa seveda ni.so predvideli, je pa na-

z.u 30 udeležencev >»ho-ruk« akcije ugotavljalo, kako malo dobre volje iii veselja je potrebnega za prijetno nedeljsko popoldne.

■ t p

tekmovanju in druženju je enkratno in že sedaj smo sc z enkratnimi gostitelji dogiworili, da sc naslednje leto spel dobimo na <Tollch,«

Milan Peijnvnlk - Pl<l/Í: »Po duši sem športnik, danes pa me jc Iri vralca pred ciljcm zapustila sreča. Moram povedati, da glasbeniki resnično potrebujemo lakšna srečanja, prihodnje leto pa bomo mi ponagajali megli.«

Irena Vrčkovnik: »Sele po precej letih sem smučala med vraici, zatosti me morali najprej poučiti, kje in kako sploh moram smučati. PidžI pa mc jc žc povabil v svojo Solo. Glasbeniki takSna srečanja zares potrebujemo, tudi za lclesn<i prlpravljc-no.si. Imela sem sreči3, da nasjc le pel deklet, zato uvrstitev med najboljše kljub vožnji »na sigurno« ni bila vprašljiva.«

Braco Koren: »Prvič sploh sem na Goltch in sem resnično prijetno presenečen. Smučišča so odlična..samo tekmovanje pacc-lo boljše od mariborskega. En-kralno je tukaj in z družino sc bom gtJtovo še vrnil«

Marjan Smc»de: »Imamo sc krasno, družba je čudovita, druženje seveda drugačno kol na koncerlih, nastopih in drugod. Veisel(5, sproščeno, siccr pa se s priredbami mojih uspešnic vračam na velika vrata.«

Branko J« va novi Č - B rend i: »Prvič sem na čudovitih Goltch In upam. da sc bomo tukaj še srečevali. Vesel sem, da se je /dravkoGcr/ina spomnil na kaj takega. Sam sem tekmo zamudil. ker sem »popravljal« sv<"»jo podobo na oviiku nove plošče z naskfvom »Kje si našla lega kretena,« ki prihaja v naslednjih dneh.«

Mko Lejjjl (Ciašperji): »(îlas-bcniki zabavne in narodnoza-bavne glasbe h| sc morali družiti večkrat, saj sc vse premalo poznamo. Vsa časi Gerzini za pogum. Na Golte imam zaradi poškodlxr siccr si a Iv spomine, vendar jc lukaj res vse zelo lepo in prijeino, Kar tako naprej.«

Takole se veselijo glasbeniki - na desni Je zmagovalec Franci

Podbrežnik

Res so biti veseli in sproščenlr tudi Pidži, M (tokrat) nI zmagal

Pa naj se kdo reče, da se ne družijo radi rnnci I^Kli>rež^ik: »Vesel .sem rej jc to re.s prava tekma glasbe-

uspcha. Imam pač solčavsko kri in grem tudi na glavo, čc ne gre drugače. Lepojc, da s<5 prišli tudi narodntizabavni ansambli, tO'

nikov. To jc dan. ki gaje ustvaril gospod, ti povem.«

■ JP

»Če slabše ne bo, bova zadovoljna!«

Marica in Jože Mihele(^ iz Velenja nisla verjela, da bOvSla dočakala dianianlno poroko-^Veliko prilaftanja, sp()8lo\anja, l)rez ljul)ezni |)a ludi ne ^re,^ pravila

Tatjana Podgoršek

Marica in Jože Mihclcc iz Velenja sla bila minulo soboto že ireijlč pred matičarjem, »Prvič, ko sva sc vzela, drugič sva si ponovno zvesiobo obljubila ob praznovanju zlate poroke, tretjič pa sva dahnila da ob praznovanju 6tl-leinicc skupnega življenja. Najlepše je bilo pravzaprav sedaj. FWič jc bilo namreč bolj skromno. Nisem pa imel treme nc prvič in nc ircijič. /daj senî vs;íj zanesljivo vedel, da pri teh letih nc morem ustreliti kakšnega kozla,« sc je dva dni po praznc^vanju bi.scnw poroke pošalil Jože.

Marica in .lože večjega .slavja nisla načrtovala. K temu so ju spodbudili Si>rodniki. Ziidcvoje naio vzela v roke vnukinja Darka in jima s pomočjo šc ostalih polepšala jesen njunega skupnega življenja, v katerem Jc bilo - pravila - \^cga: lepih In tudi precej manj lepih trenutkov. »Nekatere si vari so se sicer drugače zasukale, kot sva načrtovala a kaj hočemo, tako je pač življenje. Vajena sva skromnosti In

z veliko mero prilaganja, spošttv vanja sva odpravila marsikaie-ro icžavo. Brez ljubezni pa tudi ne bi »zdržala skupaj« let.« Poleg ze la in vnukinje so jima v vclikopomoč sorodniki-sosedje, marsikaj pa p{\storila .Še sama. Za zdaj jima zdravje kolikor toliko še služi. »Nič nama ne manjka, in če nc bo slabše, bova zadovoljna.«

Koso jima ob prcizn<wanju zla

te poroke sorodniki klicali »na svidenje« Čez lOlei, nista verjela njihovim be?>edam. Uresničile so se. Minulo sob*)to .so se od njiju poslavljali: «Cc ne prej, se vidimo ČC7 pel ali deset let,« Marica ne verjame, da sc bo lo res zgodilo. Jože pa meni, daje danes vse mogoče.

.številnim čestitkam ob lepem jubileju sc pridružuje ludi našc uredništvo! ■

Marica in Jože Mihelec: »Za nama so bogate živfjenjske izkušnje, pred nama, upava, vsaj tako življenje kot ga živiva

zadnja leta.«

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh