NEKAJ MISLI OB KNJIGI KAKO JE MOGO�E?

Ne nameravam napisati podrobne ocene, ker si posameznih misli, pritrjevalnih, celo
navdu�enih, in ugovorov, ki so se mi porajale ob branju, nisem sproti zapisoval; rad
bi zabele�il le nekaj splo�nih vtisov, ki so ostali v meni kot bistvena usedlina Javor-
�kove knjige.

Tehnika pisanja, nizanje neposrednih pomenkov z mrtvim sinom, vscbujo�ih razmi�ljanja
in izpovedi, v glavnem razumsko, ponekod pa podzavestno pogojenih, docela ustreza
obravnavani problematiki. Tudi slog, ki je svojevrsten v svoji domiselni metaforiki,
melanholiji, ironiji in grotesknosti, ritmiki in paralelizmih (z grozljivo sugestivnostjo
v�asih spominja na Baudelaira), je nesporno kvaliteten. \

Sodim tudi, da problematika knjige ni ne tako tvegana in ne tako osamljena, da bi ,
morala ostati v avtorju �love�ko zaprta in ne bi smela priti pred �ir�o javnost. Podobnih ;
mladostnih tragedij je bilo pri nas v zadnjih letih �al �e preve�, in prav je, da se je ;
Javor�ek kot o�e, mislec in poet lotil pisanja te svoje knjige. :

Zavzetost in vztrajnost, s katerima vrta za vzroki sinovega usodnega koraka, sta ra- :
zum.ljivi in nas pretresata. Pisatelj so soo�a in spopada z vsemi morebitnimi krivci,
pogumno jih i��e v rodovini, sinu in samem sebi, v izjemnih in te�kih okoli��inah last- ;
nega �ivljenja, v zgodovini, leposlovju in du�evnosti na�ega naroda, v posebni du�ev- \
nosti slovenskega izobra�enca ter kon�no v zna�ilnostih na�e dobe in mladega rodu. ;

Za Javor�kovo duhovno podobo, kakor jo spoznamo ob njegovem iskanju vzrokov za ■
sinovo smrt, so zanimiva razna navidezna protislovja, zlasti, kako je ob vsem svojem
precej samozavestnem svetovljanstvu krepko zakoreninjen v slovenstvu in kako kljub
krivi�nemu �tiriletnemu zaporu ostaja zvest socializmu in partiji. Vendar se mi zdi, da i
kot poznavalec in ob�udovalec tujih slovstev slovensko le prenizko vrednoti in da se ;
tudi sodobno mladino da vneti za slovensko slovstvo, zlasti za njegove vrhove, ki se '
lahko mirno merijo s svetovnimi. Glede socializma pa menim, da bomo mladino zanj \
pridobili prej z njegovimi humanisti�nimi na�eli in konkretnimi dose�ki na raznih pod- j
ro�jih kakor pa s kultom posameznih osebnosti, �eprav bo �e vedno imela odprte o�i za ■
nemajhne napake in nasprotja v na�i dru�bi.

Med nadrobnostmi, ki so mi ostale v spominu in mi niso v�e�, naj omenim delno zelo
neokusen prikaz tistih treh starcev s pode�elja in hudo neprimerno oznako sinovih |
profesorjev na drugem mestu knjige. i

Ce smem izre�i domnevo o vzrokih tragedije, slutim zanjo predvsem dva: avtorjev
�tiriletni zapor, �enina zgodnja smrt in pisateljeva pogostna bivanja v tujini, zlasti pa .
ozra�je na�e dobe in miselnost dela mladega rodu. Iz zgodovine na�ega naroda in du�ev- i
nosti na�ega �loveka v zvezi z obravnavano problematiko ne bi mogel izvajati kakih j
posebnih posledic, kajti sicer bi bili Slovenci narod bolnikov in ne bi bili doslej ni�esar !
ustvarili. Tudi mi ni jasno, kaj naj bi imel, �eprav le posredno, s tragedijo opraviti
avtorjev nekdanji prijatelj Edvard Kocbek; precej aktivnih kulturnih delavcev je iz�lo
iz njegovega kroga, a med njimi ne poznam nikogar, ki bi se zaradi tega po�util duhovno
Kzakompleksanega« ali »na periferiji«.

Med najbolj�a spadajo v Javor�kovi knjigi prva in zadnja poglavja � v sredi��u knjige ;
avtor preve� govori o sebi, �eprav nikjer brez zveze s sinom � ki zadevajo v �ivo in i
so vznemirljiv memento na�emu �asu in dru�bi. Pozunanjena in zmaterializirana, neodgo- j
vorno u�iva�ka, zanikujo�a in razkrajalna miselnost na�e dobe je videti glavni krvnik !
znatnega dela mladega rodu. Tej miselnosti so prispevale in �e prispevajo svoj usodni |
dele� tudi razmere v slovenski kulturi; prenekateri �asopisi in filmi, razni ekscesi v
leposlovju, dramski repertoar zadnjih let in modna filozofija absurda, ki so jo nekateri

166

ne le informativno razlagali, ampak tudi s sugestivno vnemo �irili. To filozofijo pisec
na�e knjige �e v za�etnih poglavjih razboljen in ogor�en z vso pravico zavra�a kot
nenaravno in �kodljivo, nenaravno zlasti za mladega, v �ivljenje �ele stopajo�ega �lo-
veka, pogubno pa posebej za male, ogro�ene narode.

�eprav se torej v marsi�em z avtorjem ne strinjam, je njegova knjiga, ne glede na
nedvomne estetske kvalitete in izjemno izpovedno pristnost, v bistvu pozitivno dejanje,
saj pri vsej osebni bole�ini razodeva globoko vero v �ivljenje.

Jo�a M a h n i �
Gimnazija Ljubljana