RAZGLEDI

Rojstvo naroda iz duha pesmi;

Dana�nja Ljubljana jemorda edino glavno mesto
v Evropi, v katerem bi obiskovalec zaman iskal spomenike generalom in zmagoslavnim jezdecem.
Slovenci imajo kljub osvobodilni vojni in revoluciji raje pero kot me�. Namesto generalov so
Slovenci na privilegirane piedestale postavili pesnike. Kot je opazil Luis Adami�, se mnoge ulice
imenujejo po zgodovinsko priznanih mojstrih peresa, njihovi portreti resno zrejo v Slovence z novih
bankovcev. Med vojno se je ve�ina slovenskih partizanskih brigad imenovala po pesnikih in
pisateljih, kar kot zgodovinska redkost v okupirani Evropi �e enkrat potrjuje osrednjo veljavo
literature za mali narod.

Po koncu vojne marsikateri pisatelj iz gozdov stopi v vladne pisarne. Znani predvojni pesnik in
partizan, kr��anski socialist Edvard Kocbek, postane podpredsednik vlade in minister v zvezni
jugoslovanski vladi, dokler ga nekdanji kolegi ne odstavijo zato, ker se v svojih pesmih, zgodbah
in kritiki komunisti�ne �mo-bele estetike no�e odpovedati pisateljskemu poslanstvu: iskati resnico,
bojevati se za svobodo in varovati jezik pred oblastni�kim »novorekom«.

Kocbek sije tudi prvi glasno drznil povedati javno skrivnost: med odporom ni �lo le za osvoboditev,
ampak do dobr�ne mere tudi za dr�avljansko vojno med »rde�imi« in »belimi«. Pesnik torej �e
naprej ostaja ujet v IVe�emovo dedi��ino: socialni marginalec in disident, ki prav zato, ker nima
direktnega dostopa do mehanizmov mo�i, lahko govori bole�o resnico, vso resnico.

Poezija in disidentstvo

Edvard Kocbek je kljub svojemu velikemu ugledu moral leta 1952 v notranji eksil, zaradi katerega
ni mogel kontinuirano objavljati in ohraniti stika s svojim bralstvom. Vendar je bilo seme odpora
do komunisti�nega re�ima �e zasejano.

Jo�e Udovi�, veteran partizanskega odpora proti okupatorju, ki je tako kot Kocbek objavljal �e pred
vojno, a je ve�ji del svojega dela objavil po vojni, je zaradi deziluzije spri�o komunisti�ne politike
zavajanja svoje pesmi pisal v skoraj �e patolo�ki izolaciji od publike in kritik. Zavra�al je vse
nagrade, ni se udele�eval javnih prireditev in ni dajal intervjujev. Tak je bil njegov Ne, hvalal, s
katerim seje izognil posegom politike v svoje ustvarjalno delo. V poeziji je gradil svoj intimni svet
po�asnega razpadanja romanti�nega subjekta in odmikajo�i se ideal lepote, kije ostala Itaka, �eprav
seje zavedal, daje Itaka zanj le »ogledalo sanj«.

Po jugoslovanskem politi�nem prelomu z Moskvo leta 1948 se je izteklo tudi obdobje estetsko in
moralno ni�vredne poezije, ki je hlap�evsko slavila dose�ke revolucije. Od pesnikov, ki so leta 1953
prvi� resni�no uspe�no presegli povojno dogmo o imperativu social-realisti�ne pesmi o delovnih
zmagah in rehabilitirali intimno liri�no poezijo, je ohranil (v kasnej�ih letih pa originalno raz�iril)
svoj osebni svet in temno poeti�no vizijo samoKajetan Kovic. Razvil je svojo estetsko uravnote�eno
poezijo na osnovi dveh virov: na temelju resigniranega, a ne obupanega soo�anja s smrtjo kot
dedi��ino vojne generacije in na osnovi orfejskega motiva, pesnika kot glasu zgodovinske resnice
in odre�itve.

Pozna petdeseta in zgodnja �estdeseta leta pomenijo izbruh literarne ustvarjalnosti. Ustanovijo se
nove neodvisne revije, med njimi so najbolj radikalne�e^erfa. Revija 57 in Perspektive. Svoje prve

303

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, �t. 8

RAZGLEDI

knjige, ki morajo zaradi nasprotovanja oblasti iziti v samozalo�bi, tiskata pomembna pesnika Dane
Zaje in Veno Taufen Kljub uradnim oviram poezija postaja svobodnej�a. Vizija smrti in metafizi�ne
praznine kot dedi��ine iz vojnih �asov dobi eksistencialisti�no in absurdisti�no podlago v poeziji
Daneta Zajca, Vena Tauferja in Gregorja Strni�e, pesnikov, ki so se dodobra seznanili z represijo.

V kontemplativni poeziji Gregorja Strni�e se povzpne modema pesni�ka imaginacija tega obdobja
v vrh, ki spaja nebesa in pekel. Svet Strni�a vidi kot prostor temnih, krutih, skrivnostnih sil,
izpoveduje pa ga na na�in estetske pripovedi ali hladne deskripcije, naslonjene na ljudsko pesem,
ki je polna mitolo�kih podob in pravljic.

Stmi�eve pesmi poudarjajo dve pomembni postavki. Prvi�, da je vsakdanje �ivljenje najve�ja
skrivnost in drugi�, da samota ni samo odsotnost drugih, ampak najpoprej �ivljenje med ljudmi, ki
ne razumejo, kar govori�. Zdi se, da gre pri tem hkrati tudi za sijajno pesni�ko definicijo
zgodovinskega polo�aja Slovencev. Kasneje bo to linijo nadaljevala Svetlana Makarovi� in se na
izvh-en na�in povsem predala mra�nemu vzdu�ju ljudskih pesmi, tradicionalno melanholi�nih in
polnih hrepenenja po ne�em, kar je od vedno izgubljeno.

Dru�bena resni�nost potrjuje tovrstne temne vizije. Rde�i horizonti povojnega optimizma so v
zgodnjih �estdesetih letih samo �e obledela fotografija iz zgodovinskega albuma. Nebo ni sestopilo
na zemljo, sre�a in napredek se pojavljajo samo v uradni retoriki. Resnico je treba iskati v pesni�kih
knjigah. Re�imski tajni agenti, »specialisti za metafore«, vejo, da imajo pesniki med ljudstvom
nevarno veliko spo�tovalcev. Iz literarnih revij, teh trdnjav pisateljev in neodvisne inteligence,
prihaja vedno ostrej�a kritika korupcije in politike slepe ulice.

Nara��ajo�i protesti dose�ejo vrhunec leta 1964. Na literarnih ve�erih se zbirajo mno�ice ljudi, vse
vre v �tudentskem naselju, kjer ve� no�i zapovrstjo berejo pesniki pred stotinami ljudi. Zahtevajo
spremembe. Oblast v paniki organizira zapeljane delavce, da brutalno nastopijo proti umetnikom
in intelektualcem na predstavi gledali�ke drame, ki sme�i vodilne politike. Partijski aparat�iki
morajo najti �rtev. Zaprejo Toma�a �alamuna, vodilnega mladega pesnika avantgardne generacije,
ki blasfemi�no predela kanonizirano domovinsko pesnitev in postavlja pod vpra�aj hipokrizijo
oblasti.

Najbolj groze�e je dejstvo, da intelektualna nepo�tenost in izobrazba v partijskem duhu, s katero
komunisti�na partija sistemati�no obdeluje resignirano prebivalstvo, pri �alamunu popolnoma
odpove: s svojim smislom za poeti�ni absurd, ironijo in radikalno igrivost razglasi, podobno kot
njegov duhovni o�e Rimbaud, vso dogmati�no tradicijo za »igro ne�tetih idiotskih generacij«.
Vodilno revijo Perspektive prepovejo. Za slovensko kulturo je leto 1964 leto prevratov, uporov in
disidentstva, z vidika posledic za spremembo kolektivne mentalitete ni samo napovedalo nemirnega
maja 68, ampak dalo obliko disidentski imaginaciji prihodnosti.

Med samoto in solidarnostjo

Po disidentskem letu 1964 se za�ne �as obnovljene stalinisti�ne represije in kontrole nad du�ami,
ki traja do za�etka osemdesetih. Intelektualci in pisatelji so bodisi uti�ani bodisi v eksilu. Kratek
intermezzo leta 71, ko �tudentje za nekaj tednov zasedejo univerzo, ne zado��a, da bi se ponovno
napobiile baterije moralnega revolta in dolgoro�nega disidentstva. Po �tudentskem porazu se umik
v zasebnost po sili razmer izka�e za edino re�itev.

Pesniki, ki svoj ognjeni krst do�ivijo v �asu zasedbe univerze, Boris A. Novak, Milan Dekleva,
Milan Jesih, kije bil zaradi sodelovanja pri literarnih ve�erih med zasedbo postavljen pred sodi��e,
nosijo izku�njo poraza v svojih srcih. Cenzura se poostri, mnogi pisatelji so v nemilosti, le redki so
zaposleni, dru�beno obrobje postane njihov dom. Ti pesniki zato niso pozabili, da »�e se ti ne
ukvarja� s politko, se bo politika ukvarjala s tabo«, kot odrezavo pravi �e�ki filozof Karel Kosik.
Namesto soo�enja s standardi dru�benega �ivljenja pesniki �epetaje opisujejo notranji svet �ivljenja
v glavi, pojo� prave pesmi o »minimalnem jazu«. Odtujitev od zunanje resni�nosti jih neizogibno
vodi do ponovnega odkritja jezika kot hi�e biti, kot bi rekel Heidegger. Tako raziskujejo mo�nosti

304

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40. 94/95, �t. 8

RAZGLEDI

verza, tehnike verza, formalne strategije in tuje kulture, kot na primer Ivo Svetina. V njegovem delu
se modrost in �alost preselita iz vsebine pesmi v njeno obliko, ironija, kult lepote in poeti�ne
duhovitosti nastopijo kot obramba pred zunanjim svetom, ne pa kot vr�ena rokavica izziva.
Pesnikova samota postane osrednje morahio na�elo: upor se reflektira skoz odsotnost sodelovanja
v uradno diktiranem kulturnem in politi�nem �ivljenju.

Po desetih letih pesni�ke intime, dr�avne represije in zaprtega javnega prostora se potrpe�ljivost
iz�rpa. Na za�etku osemdesetih let se tako ustanovi novo revijo, pri kateri �e ime pove, na kak�en
na�in sku�a odpreti javno debato: Nova revija. Ne po naklju�ju iz vrst disidentskih pisateljev in
aktivistov za �love�ke pravice okrog te revije zraste nekaj sedanjih ministrov nove dr�ave. Reviji
se pridru�ijo pesniki sedemdesetih, ki so medtem prehodili pot od ne�kodljive jezikovne ironije in
neobvezujo�ih »vaj v slogu« do globin eksistence in moralne potrebe po »�ivljenju v resnici«. Iz
nekdanjih prebivalcev v slonoko��enih stolpih »tekstuahiosti« postanejo dejavni v »areni
�ivljenja«: mnogi, najbolj opazno predvsem vodilni formalisti�ni pesnik Boris A. Novak, postanejo
anga�irani v gibanju dr�avljanske neposlu�nosti skoz socialno obrobne, a moralno potentne
organizacije, kot na primer pisateljsko dru�tvo in PEN Center.

Romani in zgodbe, ki jih uspe pisateljem pretihotapiti mimo uradno neobstoje�e, a delujo�e cenzure,
lu��ijo plasti s prikrite resnice o strahotah stalinizma: na plan pride resnica o Golem otoku,
jugoslovanskem Gulagu, kjer so izginili mnogi disidenti, nasprotniki re�ima in pisatelji. Pisatelji
so ponovno v prvih vrstah kritike. Komunisti�ni re�im postopoma slabi. Ob koncu osemdesetih let
ga pisatelji izzovejo tako, da s sodelovanjem neodvisnih sociologov napi�ejo predlog ustave. V
skladu s spo�tovanja vredno zgodovino pisatelji tudi tokrat stopijo na mesto politikov.

V �ir�em jugoslovanskem okviru Srbi vedno bolj odkrito grozijo drugim narodom, uzurpirajo
zvezne vladne slu�be, nelegalno si prisvojijo ve� kot polovico deviznih rezerv federacije, na Kosovu
uvedejo apartheid nad etni�nimi Albanci. Tudi slepcu postane jasno, da Slovenija stoji pred
alternativo: ali �e naprej ostati pod �komjem korumpirane oblasti v Beogradu, ki odkrito �venketa
z oro�jem, ali pa vzpostaviti svojo neodvisno dr�avo.

Ponovno so pisatelji tisti, ki � navdihnjeni z zgodovinsko odgovornostjo � po javnih debatah
vodijo skupino disidentov in pripadnikov demokrati�ne opozicije pri pisanju ni� manj kot osnutka
deklaracije o slovenski neodvisnosti, ki je takoj dobila �iroko javno podporo. Spodbujeni s temi
akcijami tudi slovenski komunisti zmorejo dovolj politi�nega instinkta in poguma, da se uprejo
zveznim oblastem. Po javnem referendumu, ki poka�e voljo prebivalcev Slovenije za svobodnim
�ivljenjem v svobodni Sloveniji, razglasijo neodvisno dr�avo. Pesniki, pisatelji in njihovi bralci
slavijo.

Ob koncu osemdesetih let so nujne politi�ne skrbi in ambicija po graditvi nacije popustile, uporaba
ezopskega jezika in skrivnih pesni�kih metafor pa prav zato ni bila ve� potrebna. Te razmere so bile
�e posebej privla�ne za pesnike, ki so odrasli v osemdesetih letih. Medtem ko so stali starej�i
pisateljski kolegi v prvih vrstah boja za neodvisno dr�avo, je stala rojevajo�a se literarna generacija
nekako ob strani: zato je lahko razumeti njihovo nagnjenje k raziskovanju oblikovnih in
metafizi�nih mo�nosti pesni�ke imaginacije, hkrati pa je lahko razumeti tudi njihovo zavra�anje
literature kot edine platforme za izra�anje politi�nih stah��.

Vendar lo�itev med politiko in kulturo, ki sicer ve�krat rada spita v isti postelji, ni sku�ala roditi
nekak�ne kratkovidne verzije larpurlartizma. �e je moralna dr�a razvidna �e iz zgodovinskih
alegorij in namigov, je odve� neustavljiva gnanost, da bi jo �e izrecno poudarjali, trdijo mladi
slovenski pesniki. Pesnikova naloga, da mora prepoznati zgodovinsko situacijo, je vedno ie
navzo�a, kot dokazujejo njihove liri�ne pesmi. Pesnikova zgodovinska ob�utljivost si i��e pot v
pesem skoz jezik, skupno zakladnico metafor in kultumo tradicijo.

Zavzemajo� se za kriti�no lo�itev � ki jo je vsa srednja in vzhodna Evropa �e dolgo �akala � med
dr�avljanskim anga�majem na eni in avtonomnim literarnim ustvarjanjem na drugi strani so mladi
pesniki izpostavljali svojevrstno dr�o: pisatelj lahko upa, da bo pri�a svojega �asa le takrat, ko je

305

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, �t. 8

RAZGLEDI

njegovo pisanje osvobojeno slehernih zunanjih omejitev ne glede na politi�no »stvar«, za katero
gre.

Zato so mladi slovenski pisci prakticirali nekak�en joycejevski non serviam za stvar dr�avne
neodvisnosti. Takoj pa je treba dodati, da so svojo dr�avljansko in moralno odgovornost, pa� v
skladu z najbolj�o tradicijo intelektualcev qua politikov, izoblikovali zunaj literarnega medija,
predvsem opazno v �asopisnih kolumnah in na drugih javnih forumih. S tem je v srednji in vzhodni
Evropi pri�lo do spremenjenega odnosa do poezije, ki je bila vse preve�krat zaznamovana s politi�no
ali moralno »plemenitostjo«, �eprav ta po ostri sodbi Czeslawa Millosza nima nikakr�nega pomena
za pesni�tvo. S tega primernega vidika je mogo�e zlahka videti, da so mladi slovenski pesniki
prepri�ani, da ustvarjalni jaz lahko cveti le onstran razlik med progresivnim V5. konservativnim. Ti
pogledi se skladno ujemajo s korenito spremenjenim kulturnim polo�ajem v novi neodvisni dr�avi.

Zgodovinsko poslanstvo pisateljev se v prete�ni meri kon�uje. Slovenci zdaj imajo svojo nacionalno
dr�avo. Pre�ernovo Zdravljico je danes mogo�e peti v svobodni de�eli, ne ve� skrivno, marve� na
javnih sprejemih, po �elji pa celo na ves glas. V novih dru�benih in politi�nih razmerah je zanimanje
za poezijo seveda predvidljivo manj�e kot za poslovni svet: namesto trgovanja idej dobivamo
trgovanje blaga. Knji�evnost v tem dru�benem kontekstu ne predstavlja ve� privilegiranega foruma
resnice, pravice in lepote, v tej podalj�ani perspektivi pa tudi ne nacionalne identitete. Br�kone se
zaklju�uje tudi pesnikova vloga spo�tovanega �amana ali glasnika ljudstva, ki pripovedujejo
zgodbe o tabujih, zamol�ani zgodovini in odporu do totalitarizma. Zavesa se zagrinja, nastopi
pesnikov in pisateljev kot odlo�ilnih dejavnikov v javni areni se po�asi kon�ujejo.

Pomen pisateljske vokacije seje s tem nepovmljivo spremenil. �e namre� pisatelj danes ne gre ve�
v zapor zaradi svojih objavljenih del, potem tudi njegova beseda nima ve� tiste moralne te�e,
kakr�no je imela prej. Dokler bo na pisateljsko vpra�anje po »svetlobi z Vzhoda«, ex Oriente lux,
bralska mno�ica veselo odgovarjala z zahtevo po ex occidente luxus, »razko�ju z Zahoda«, ostaja
edina resna mo�nost za pisatelje pa� v tem, da zavr�ejo neskon�ne debate o socializmu s �love�kim
obrazom in njegovi radikalni kritiki. Namesto tega se morajo usmeriti na sam �love�ki obraz. Z
drugimi besedami, politi�na tematika ni� ve� ne more preskrbeti za�eljenega zgodovinskega in
estetskega alibija.

To spoznanje je danes bolj ali manj skupno vsem slovenskim pisateljem. Tako soglasje ni majhen
dose�ek. Do mere, do katere svoboden �lovek ne razmi�lja o svobodi, sodobna slovenska poezija,
nose�a z zgodovinskimi spomini na represijo, stopa na najbolj�o pot, da bi postala svoboden izraz
svobodnih ljudi.

Ale� Debeljak
Ljubljana

306

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95. �t 8