logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

liiilo lii«sloyMSk« kniptwke r.rmt. - Cen« B8 Uin za cflo leto. - /.t mraenHtm (II) Bin. - rosa- it"i.<« sredo ob 8 ijolraj. - Spi............ naj » JrfllM* t)rwt««t»n „l)o«io(ink»", uračiiu

ineEiia številka I llln. - V hucialuiuu ilelu vsaka ilrohna »rutica ali iu« |iro»toi tu Din. ^^eiiHnMratijii^Ip^^

Kaj se |e naredilo v 14 dneh.

Berite in sodite.

Narodna skupščina nas stane dnevno skoro en milijon dinarjev. Zato davkoplačevalci po pravici zahtevajo, da skupščina dela, ne pa da se samo prepira in pretepa.

Dela pa niso hoteli žerjavovci oziroma samostojni demokrati in radičevci ter so skoro celo prvo polletje ovirali delo tako, da se ni premaknilo z mrtve točke. Vpili so, tolkli po pultih, vlagali na koše otročjih nujnih predlogov, popravljali zapisnike. S svojimi brezvestnimi hujskarijami so napravili tako napetost v zbornici da so počili usodepolni streli. Samostojni '-rati s svojim izzivanjem nosijo oc®: f za dve življenji in velik evropski š:

Po usodepclnih strelih pa je v zbornici zavela sveža sapa. Samostojni demokrati in radičevci so ostali dcma ter hctcli zopet bej in volitve. Dr. Korošec pa je rekel: Ljudctvo je potrebno našega dela, ne pa volitev.

In narodna skupščina je pod vodstvom dr. Koroščeve vlade začela zopet delati ter naredila v krrtkih dneh toliko, kolikor preje več let skupaj ni sklenila.

Iz tega je jasno razvidno, kje je krivda, da narodna skupščina preje ni delala. Vidi se pa tudi, kako prav je imel dr. Korošec, ko je odločno zahteval, da skupščina dela, ne pa da se država zopet razburja z nepotrebnimi volitvami. Naredilo pa se je v teh kratkih dneh tole:

Sprejel se je državljanski zakon, ki je na tisočem ljudem pomagal iz raznih zelo neprijetnih težav, ker so ket tujci živeli v naši državi, imeli vse dolžnosti, pravic pa nič.

Drugi je bil zakon o sodnikih, ki se je vlekel že dolgo vrsto let skozi zbornico.

Tretji je bil zakon o sodiščih, da bodo bolj urejeno in hitreje delali kot doslej, zlasti v spodnjih krajih naše države, kjer se je čakalo po celo vrsto let na obravnave.

Četrti je bil zakon o dobrovoljcih.

Peti je bil zboljšani invalidski zakon.

Sesti so bile znane nettunske konvencije, ii urejajo celo množico gospodarskih zadev med nami in Italijo. Te konvencije z Italijo so že sklenili žerjavovci in radičevci, pa jili narodna skupščina ni še petrdila. Radi tega so vse tuje države z nezaupanjem gledale na nas in je bilo poleg hujskanja žerjavovcev tudi to vzrok, cla velikega inozemskega posojila še nismo dobili.

Sedmi je bil trgovska pogodba z Grčijo.

Osmi trgovski sporazum z republiko Poljsko.

Deveti pa, da se za letošnje leto nobena gimnazija ne ukine, dasi je finančni zakon to predvideval.

Narodna skupščina je šla sedaj na počitnice — zadnja med evropskimi. In kakor je sklenjeno, se bo prva zopet sešla — menda že okreg 20. septembra.

Počitnice pa niso popolne. Razni odbori delajo ter pripravljajo zakonske načrte za na-dalnje zasedanje. Na vrsto pridejo«

Zakon o šolstva;

zakon o razdolžitvi kmetov;

zakon o odvetništva in državnih pravd-

niki;

zakon o zemljiSkih katastrih;

zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji.

Ko bi naša narodna skupščina vsa leta tako delala kot sedaj pod vladi) dr. Kopošca, bi bilo v naši Jugoslaviji pač drugače, kot je

sedaj. .

Ni vseeno, ali stoji prt državnem krmilu kitk Pribičevič ali kak dr. Korošec.

Zgodba o bobnu in še kai.

Znano je, da razna finančna oblastva neprestano peh ajo na podrejene urade razne okrožnice o pobiranju davkov: sedaj, kako naj se pobira ta ali oni davek, sedaj, kdaj naj se iztirjajo zaostanki, sedaj zopet, kako je razlagati to ali ono določbo itd. Takih okrožnic kar dežuje.

Pa je v teh dneh zopet ena pnsla o pobiranju zaostankov. Jasno je, da se morajo ti tudi pobrati, dasi so bas naši poslanci dosegli, da se pobirajo po obrokih. Nihče pa ne bo zato, da bi se sploh ne plačevali ker bi s tem bili končno oškodovani oni davkoplačevalci, ki vestno plačujejo

d0VlIn glejte jih hujkačev. Radi take okrožnice, ki se vedno ponavljajo, odkar davkarija obstoji, so zagnali: klerikalci hočejo kmeta spraviti na boben.

Bomo pa povedali še enkrat, kako spravljajo kmeta na boben klerikalci, kako pa liberalci.

Preden je Krek začel ustanavljati hranilnice in posojilnice, so kmečki liberalci-oderuhi kar na debelo spravljali kmete na boben in ni ga bilo dneva, da ne bi pel danes pred to, jutri pred ono hišo. To so sicer znane reči, pa je prav, da se ne im>-zabijo. Naša stranka je bila tista, ki je te bobne s svojimi hranilnicami in posojilnicami čedno pospravila v kraj, dasi so se vprav liberajci z vso surovostjo in grdo-bijo vlekli za svoje kmetske oderuhe.

To je ena.

Druga pa je ta. Po vojski so baš libe-ralci-žerjavovci izvlekli te bobne zopet na dan ter naložili kmetom in tudi drugim stanovom take davke, da so ti bobni zopet zapeli pred kmetskimi hišami. Ali se spomnite pred leti, ko so imeli žerjavovci največjo moč in se je kmetom dobesedno vlekla Sivina iz hleva ter se oklicuvale javne dražbe, ker kmetje niso mogli davka plačati. Ali vam hočemo navajati zglede? Cela Slovenija se je naravnost zvijala v davčnem škripcu ter jemala konec, žerjavovska »Domovina« pa je pisala: »Davki, ki jih plačujejo kmetje danes, so tako nizki, kot menda ne v nobeni drugi državi« (12. 5. 1922).

Pa so zopet prišli klerikalci, ki so davčno breme znatno znižali. Dohodninski davek, s katerim so preje žerjavovci kmetom krave vlekli bs hleva, so baš klerikalci že letos takorekoč odpravili v finančnem zakonu. Danes je le še malo kmetov, ki plačujejo dohodninski davek, nekdaj pod žerjavovsko vlado strah in trepet našega kmeta.

Vrhutega je v zadnjem državnem proračunu in finančnem zakonu cela vrsta davčnih in zlasti taksnih olajšav. Tako so samo za letos naši poslanci dosegli, da bo že letos Slovenija plačala ogromne milijone davkov manj, kot jih je v letih pod žerjavovsko vlado. Ko bodo objavljene uradne številke, jih bomo prinesli, da bodo ljudje videli, kje so bobni in kje niso.

To pa še ni vse. Ko so naši ljudje prišli v vlado, se je sprejel nov davčni zakon, ki se bo začel izvajati z novim letom. Po tem zakonu bodo pa za vse tiste, ki so bili res najhuje in najkrivičneje prizadeti z davkom, davki znižani za 40—50 %, za

druge pa bodo tudi znatno nižji, le nekaterim, ki so primeroma z drugimi malo plačevali, bo za nekaj malega povišano — to se pravi: davki bodo izenačeni.

Sedaj ti pa pride žerjavovec in ti vpije o bobnu. Ali je mogoča večja hinavščina?

Iz vsega pa se vidi, da je žerjavovcem čisto vse eno, če vse kmete vrag vzame — saj so jih »voj čas, ko »o moč imeli bas oni res iz kože de val i — gre pa jim samo za hujskanja Pa je tako neumna, da se ljudi pač ne bo prijela, kot se jih ni tisoč drugih.

»Avtonomije in druse sleparije

»M

Žerjavovci sedaj naenkrat govore o novi ureditvi države, o avtonomiji in federalizmu. Koliko je vredno njihovo govorjenje, velja pogledati »Domovino« iz leta 1925, ko je ta žerjavovski list napisal: »Republike, avtonomije m druge ljudske sleparije so za vedno pokopane.«

Kje je trezen človek, ki bi le za pikico verjel žerjavovcem, da jim je za avtonomijo, ko so pred 8 teti na Hrvatskem še v ječo metali ljudi, ki so le inalo govorili o preureditve države in ki so kruto preganjali vsakega uradnika, ki se je drznil bih" za avtonomijo.

NaiboifSe, najprijetneje, naJzanesUive>3e

sredstvo m čiščenje ŽELODCA in OREV ia OTROKE in ODRASLE je:

PRAŠEK ker isti brea

BOLEČIN - je prijetnega okusa ier obenem o-STfžnjein desln-ficira ŽELODEC 'in CREVA in g tem preprečuje težja obolenja.

Ako redno jemljete no vsakem

obt'du na Spiei noža v pol čaAo vode prašek MAtiNA, Vam po-»peiuje prebavo in preprečuje trdovratno ZA [MITJE.

ODSTRANJUJE preobilno kislino t F.otodeu, neprijeten duh iz ukI. iMjbanje,

vzdigovanje, gorečtco.

ZUBAV1 katar ZET.ODCA. Intar čil EV, bolezni J15TRR. krče t želodcu,

hemoroide, tvore v želodcu.

Dobite iru v vseh lekarnah: 1 zavoj » točnim navodi'om 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, SUSAK, Tvomlčka ulica št. « iu priloiile pilim« lil Din v znamkah za 'J zavoja.

Ona: »Včasih je bilo treba dvoje ovac, da se je mogla ženska obleči.«

On: -;Da. A danes pa zadostuje ena sama sviloprejka.«

Narodni poslanec VI. Pušenjak:

Razdolžitev kmečkega stanu.

Varno naložite svoj denar v

Vzajemni posojilnici

v Ljubljani, poleg hotela ,Union4.

Obrestovani najugodneje.

Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.

2l

V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!

V zadnjem polletju se je pričelo * Srbiji neko novo, neko posebno gibanje, čegar cilj je razdolžitev kmečkega stanu. Ako odkrito presodimo to gibanje, moramo povedati, da ni ljubezen do kmečkega stanu, skrb za napredek kmetijstva povzročila tega gibanja, temveč demagoške namere, želje prikupiti se kmečkemu stanu in pa skrb za obstoj raznih malomestnih in trških »bank« v Srbiji, katere so za časa volitev iz strankarsko-političnih razlogov dajala posojila brez czira na potrebno varnost. Vprašamo g. Nastasa Petroviča in druge srbijanske pobornike za razdolžitev kmečkega stanu, politične veterane, kaj ste delali zadnjih 30 let, kaj ste delali po prevratu, zakaj ste pustili, da je padel kmet v roke privatnim oderuhom in pa mestaiim in trškim bankam, katere zahtevajo od kmeta 30,"J in več obresti. Čudna in ne-odkritosrčna je skrb teh ljudskih osreče-valcev za kmeta, ko je znano, da sede vsi ti ljudje in njilt strankarski prijatelji v upravnih odborih teh neštevilnih »bank«, katere izkoriščajo kreditne potrebe ljudstva.

0 vprašanju razdolžitve kmečkega stanu hočem priobčiti vrsto člankov, da more naše kmečko ljudstvo spoznati namere raznih kmečkih »voditeljev«; kateri so tako pozno spoznali potrebo se brigati za ureditev kreditnih razmer kmečkega ljudstva, kateri predlagajo razne zakonske načrte brez czira na gospodarske razmere cele države, zakonske načrte, kateri naravnost ogrožajo obstoj raznih gospodarskih organizacij, kalere so vprašanje kmečkega kredita povoljno rešile v raznih pokrajinah, kakor n. pr. v Sloveniji.

To gibanje je dalo pobudo poslancem vladnih strank iz Srbije, da so začeli posvečati temu vprašanju svojo pozornost in začeli zahtevati od vlade, da se pobriga za rešitev tega velevažnega vprašanja. Sad teh prizadevanj je načrt zakona demokratskega poslanca K. Timotijeviča, o katerem se mnogo govori in piše, katerega hoče v kratkem predložiti Narodni skupščini v pretres in odobrenje.

Vsebina zakonskega načrta Timotijevič.

V tem zakonskem načrtu se razpravlja o likvidaciji dosedanjih kmečkih dolgov, o bodoči zadolžitvi kmečkega ljudstva, o podpori akciji za kmečki kredit, o splošnih naredbali, o nadzorstvu in kaznih ter o prehodnih določbah. Predlagatelj zahteva, da se morajo kmečki dolgovi izplačati in likvidirati ter razlikuje tri vrste kmečkih dolgov. Likvidirati in izplačati ni treba kmečkih dolgov, katerih upniki so Državna hipotekama banka, Narodna banka, poštna hranilnica, kmetijske zadruge, zadruge za kmetijski kredit in okrajne zaklade v Bosnič. Ako je upnik denarni zavod (delniško društvo, hranilnica, banka, nekmečka zadruga itd.) se mora likvidiranje in izplačilo izvršiti v petih letih tako, da se niora letno plačati 20% glavnice in pripadajoče obresti, katere ne smejo biti višje ko 12% ter provizijo, ki ne sme biti višja ko 2%.

Vseh teh ugodnoeti je deležen samo kmet kot dolžnik ter se v zakonu natančno ugotavlja, kdo se smatra kot kmet. Denarni zavodi npniki morajo sestaviti spisek vseh meničnih dolžnikov v treh izvodih; prvi izvod dobi sodišče prve instance, drugega obdrži denarni zavod, tretji se odda Državni hipotekami banki. Iz prejetih spiskov morajo sestaviti sodišča register začasne predznamke na nepremičnine. Pod enaki-mi pogoji, kakor kmečki dolgovi pri navedenih denarnih zavodih (banke, delniška društva, hranilnice, nekmečke zadruge), se morajo likvidirati kmečki dolgovi, ako so upniki, posamezne osebe in druga podjetja, ne denarni zavodi. V tem slučaju se pa ne izvrši predznamba na nepremičnine dolžnika.

Odkod se bodo dobila potrebna sredstva za likvidacijo kmečkih dolgov? V smislu zakonskega načrta bo Državna hipotekama banka denarnim zavodom otvo rila tekoče račune do višine 80% glavnice onih dolgov, katere treba likvidirati. Drž. hipotekama banka si bo, ako niso njena lastna sredstva dovoljna, potrebna priba-vila potom poeojila v inozemstvu na podlagi inozemskih posojil, posojil pri Narodni banki in izdajanjem lastnih obveznic. Za te kredite bo računala Drž. hipotekama ban-ka isfo obresti, katere bo sama plačala, povrh pa še 1% kot provizijo.

Bodoče zadolženje kmetov.

I)a ne pade kmetsko ljudstvo, ki bi se na navedeni način osvobodila dolgov, za katere mora plačati oderuške obresti, v bodoče spet v roke oderuhom, določa zakonski načrt, da se more v bodoče kmet zadolževati na podlagi menice samo pri kmetijskih zadrugah, zadrugah za kmetijski kredit, okrajnih zakladih v Bosni, poštni hranilnici, Drž. hipot. banki in Narodni banki. Obrestna mera ne sme biti višja ko 12%, banke in drugi nezadružni denarni zavodi smejo pa računati še 2% provizijo.

Organizacija posla.

Ustanovi 6e fond za kmetijski kredit kot odsek Državne hipotekarne banke, kateremu dodeljuje država potrebna sredstva. Kot taka se navajajo izkupiček za prodano sladkorno tovarno v Belgradu, zakupnina cd drž. posestva Belje, ki se naj da v zakup za dobo nad 50 let, izkupiček za prodana manjša drž. posestva, šume in rudnike, polovica dobička Narodne banke, poštne hranilnice, Drž. hipotekarne banke, razredne loterije. Ta fond bi dobil sredstva i na ta način, da morajo oblastne hranilnice in druge samoupravne kreditne ustanove oddati dve tretjini svojih denarnih sredstev denarnim zavodom, ki bi v bodoče podeljevali posojila kmetom, dočim no sinejo tc hranilnice in samoupravni denarni zavodi sami podeljevati posojil kmetom.

Ruznc odredbe.

Spreminja sc zakon o kmetijskem k rodilu na la način, da se določa, da se mo-

Neverjetna moč

je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da

Ženska hvala

perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame

SCHIGHTOVO TERPENTIN MILO

reta v islem okolišu osnovati dve krajevni zadrugi za kmetijski kredit ministru trgovine in industrije se daje pravica, da more po zaslišanju Gospodarskega sveta, ki pa še ne obstoji, ukreniti likvidacijo denarnega zavoda, kateri bi izvršil oderuštvo. Razun tega se daje ministru trgovine in industrije pravica, da sme izvršiti po'oni svojih nadzornikov ali potom tričlanske komisije pregled vseh denarnih zavodov. Dokler se ne predloži enoten zadružni zakon za celo državo, se naj podeljujejo sredstva, s katerimi razpolaga fond za kmetijski kredit, onim ustanovam, katere naj v bodoče podeljujejo posojila kmetom. Kot naloga novega zadružnega zakona se navaja, da naj isti vsebuje način, kako se naj kmetijski kredit ujedini in izvede potom ene organizacije v državi, kako se naj izvrši likvidacija dolgov pri obstoječih orga-.uizacijah za kmetijski kredit.

Naše stališče.

Proti zakonskemu načrtu, katerega glavne določbe smo navedli, je nastal splošen odpor. Zakonski načrt so najostrejse obsodili vsi strokovnjaki, proti njemu so nastopili zastopniki bank in denarnih zavodov v celi državi, zakonski načrt ni zadovoljil prav nikogar. Povdariti moram, da so vsi strokovni poročevalci v poljedelcem ministrstvu najodločnejše odklonili zakonski načrt kot neprimeren in navedli vse velike hibe zakonskega načrta.

Samo ob sebi se razume, da odklanjamo za druga rji zakonski načrt, ki določa, da naj da država ogromna sredstva na razpolago v to svrho, da se reši ne prezadolžene kmete, temveč banke in denarne zavode v eni pokrajini, dočim bi se v drugih pokrajinah kreditno razmere še poslabšale. Zakonski načrt pomenja delno spremembo

cele vrste zakonov in to tako, da se slabi zakoni, kakor n. pr. zakon o kmetijskem kreditu, še poslabšajo. Mesto, da bi se vse delo za razdolžitev kmetskega stanu in ureditev kreditnih razmer kmetskega stanu osredotočilo v eni organizaciji, se ustvarja še tretja organizacija. Kmetijske kreditne zadruge edino morejo pokazati lepe uspehe v vprašanju kmetijskega kredita, poleg njih se je ustanovila direkcija za kmetijski kredit s svojimi krajevnimi in oblastnimi zadrugami, ki še ni niti pričela z delom, a zakonski načrt ustvarja še tretjo organizacijo: fond za kmet. kredit kot odsek pri Drž. hipotekami banki. Kreditne razmere n. pr. v Sloveniji bi se znatno poslabšale, ako bi morale regulativne hranilnice dve tretjini svojih denarnih sredstev odstopati drugim zavodom, a same ne bi smele podeljevati posojil kmetom. Neizvedljiva je ideja, da naj novi zadružni zakon ujedini vse organizacije, kojih namen je dajati kredit kmetu, kakor tudi, da naj vsebuje način, kako se naj likvidirajo dolgovi pri obstoječih organizacijah za kmetijski kredit. Kateri zavodi naj izginejo? Ali obstoječe stare zadruge ali jedva ustanovljene krajevne in oblastne zadruge za kmetijski kredit? Ali naj ostanejo še v naprej Zadružne zveze ali samo Direkcija za kmet. kredit ali fond za kmet. kredit pri Državni hipotekami banki? Zakonski načrt ne zna-fi poenostavljenje, pač pa kompliciranje vprašanja kmet. kredita. Nesprejemljive iz gospodarskega in zadružnega stališča so določbe, da sme trgovski minister odrediti likvidacijo denarnih zavodov, da sme odrediti pregled teh zavodov. Grajali smo prevelik vpliv države na zadruge za kmet. kredit, dosledno temu stališču moramo i grajati prevelik vpliv trgovskega ministra, kakor to določa zakonski načrt. Skušnja nas uči, da se dobro razvijajo le svobodni,

iz lastne inicijative ustanovljeni denarni zavodi, brez državne kontrole, odnosno prevelikega vpliva države.

Kako si zamišljajo rešitev tega vprašanja drugi strokovnjaki in politiki, kaj se je v tem oziru pred izbruhom svetovne vojske predlagalo in ukrenilo, bom razpravljal v nadaljnjih člankih.

Slovenskemu ženstvul

Velikansko protestno gibanje proti nečuvenim napadom brezverskega časopisja na našega voditelja je pokazalo, da slovenski narod zna ceniti čast svojo iu čast svojih velikih sinov.

Slovenski narod in njegov voditelj ministrski predsednik dr. Korošec je dobil zadoščenje tudi s tem, da mu je poverjeno vodstvo države.

Žene, dekleta, ne pozabimo pa, da brezversko časopisje še vedno grdi katoliško prepričanje, kadarkoli se ponudi prilika. Bodimo v boju proti brezver-skemu časopisju še bolj odločne in brezobzirne. Zapomnimo si vsakega, ki bo še naprej z naročanjem teh listov podpira! sramotenje slovenskega naroda. Ne dopustimo, da bi si z našim denarjem vzdrževali brezverske časopise. Podpiraj-mo dosledno in povsod ljudi krščanskega mišljenja, ki podpirajo naše katoliške liste.

Pri ženitovanjskem posredovalcu. >Ta partija mi zelo ugaja, le to me moti, ker ima "gospodična leseno nogo.« /Ah, kaj zalo,« je prigovarjal posredovalec, >le pomislite nekoliko. Recimo, da poročite revno, ki ima obe nogi zdravi. Nekega dne jo povozi avto, prepeljejo jo v bolnico, nogo od-režejo in končno ji morate še leseno noLfi kupiti, poleg tega, da ste imeli že velike stroške. Tu pa imate že vse gotovo.«

31

d Nj. Vel. kralj Aleksander je došel

za dalj časa na Bled.

d 700 letnico ustanovitve župnije Čr-domelj bodo praznovali tri dni, in sicer

8. Ln 9. septembra s ccrkvcnimi slovesnostmi, raznimi predavanji in orlovskim telovadnim nastopom. Pri proslavi bo navzoč tudi prezv. knezoškof A. B. 'Jeglič. Točni spored na tiskanih vabilih. Polovična vožnja zagotovljena.

d Davčni urad v Velikih Laščah. Glede ukinitve davčnega urada Vel. Lašče je posredoval g. posl. škulj. Urada ne bodo ukinili. Ostane pri starem.

d Za poškodovance po toči, ki je silno prizadejala 14 občin v kamniškem in deloma v kranjskem okraju, sta vložila poslanca Štrcin in Brodar nujen zakonski predlog za pomoč. Dne 13. avgusta je ta predlog v skupščini utemeljeval poslanec Strcin. Opisal jc milijonsko škodo in veliko bedo, ki vlada v prizadetih občinah. Zahteval je pomoč 1,200.000 Din. Nujnost tega predloga je bila sprejeta in je bil ta zakonski predlog izrečen finančnemu odboru.

d Kakšni so novi predpisi o orožnih listih. Po § 49. pravilnika za izvrševanje novega zakona o posesti in nošenju orožja sc morajo za leto 1928. izdani orožni listi v roku treh mesecev vrniti pristojnemu oblastvu, da jih zamenja z novimi orožnimi listi. Vsi posestniki orožnih listov morajo v ia namen tekom enega meseca izročiti orožne liste pristojnemu županstvu, v Ljubljani pa policijskemu ravnateljstvu. Županstvo odnosno policijsko ravnateljstvo izda za izročene orožne liste začasno potrdilo. Kdcr bi do 10. septembra na ta način ne oddal orožnega lista, mora potem s posebno prošnjo prositi za zamenjavo orožnega lista. Oni, ki ima o za leto 1928. veljaven orožni list, ne plačajo za novega nobene takse.

^ d Za pomoč po teči poškodovanim občinam v Dravski dolini, pa tudi za pomoč po neurju poškodovanim krajem v Požegi na H r v a t s k e m . je vložil v narodni skupščini nujni predlog g. poslanec Fr. Žebot.

d Samostojno premovanje deklet. V Dupljah pri Tržiču je samostojna gospoda napovedala za nedeljo 26. t. m. prireditev, na kateri — kakor stoji na plakatih — najlepše dekle dobi nagrado. Torej čisto navadno premovanje deklet. Kako je to za dekleta kot bodoče matere vzgojno, si vsak krščanski človek sam lahko misli. Radovedni smo, kateri starši se bodo tako ponižali, da bodo svoja dekleta pošiljali na tako prireditev.

d Delavstvo papirnice v Vevčah je proglasilo stavko, ker so lastniki tovarne odbili vsestransko upravičene in izvršljive zahteve delavstva.

d Zastopniki Strokovne zveze tobačnega delavstva so obiskali te dni pod vodstvom posl. Smodeja v Belgradu razne odločujoče činitelje, med njimi tudi min. 4*

predsednika dr. Korošca. Dobili so zagotovilo, da se bo položaj tobačnega delavstva v kratkem uredil.

d Prodaja brezalkoholnih sokov v naši državi, posebno v Sloveniji, silno naraščal Gostilne, ki pred leti niso imele niti malinovca. prodajajo sedaj že več vrst sokov, tako da bodo pivci kmalu pričeli zavidati abstinente, ker imajo na razpolago že prav lepo izbero osvežujočih brezalkoholnih pijač.

d Dalmatinski krošnjarji pred cerkvami. Je že res, da vseh Dalmatincev ne more preživljati njihova kamenita rodna gruda, res je pa tudi, da je tistih krošnjarjev vse preveč vsepovsod. Mislim, če bi prišel na luno, da bi jih srečal tudi tam. Ne na cesti, ne v gostilni ali v kavarni, ne v železniškem vagonu nimaš miru pred njimi. V cerkev se med službo božjo dosedaj še niso rinili, vsaj meni to ni znano. Toda pred cerkvijo pa že naletiš na kroš-njarja, ki tundra tudi med službo božjo. To-le moram javno povedati: Nedavno sem obiskal prijazno faro pri Kamniku. Kamniški »brzec« je imel nekaj zamude pa sem prišel de cerkve, ko je bila že pridiga. Tam v senci pred cerkvijo je stala gruča fantov in mialim celo par mož, med njimi dva dalmatinska krošnarja s svojo robo v živahni in glasni kupčiji. Gruča je štela gotovo nad 25 glav. Glasno barantanje in govorjenje se je čulo prav v cerkev. Ali je to res dopustno? Ze tako se meški svet obnaša v cerkvi zadej za vrati približno le malo bolje nego v hlevu. Ugotavljam, da sem moral prav to grajati na omenjenem kraju. Potem pa ti pride prav med službo božjo še dalmatinski krošnjar motit mlade in stare fante, ki nimajo niti toliko spoštovanja pred svetostjo kraja, da bi vsaj molčali in ne kadili ob odprtih cerkvenih vratih med službo božjo. — Kaj so postali ponekod Slovenci

res že taki divjaki? Pr. tudi krošnarji__

proč izpred cerkvenih vrat! F. K—n.

d Veliki župan v Bački je strogo pod kaznijo prepovedal šoloobveznim otrokom obisk gostiln, kavarn in plesnih prireditev.

d Veslfelski Slovenci poročajo, da slišijo v Nemčiji petje, godbo in novice po ljubljanski radio-postaji nad vse glasna in razločno.

d Kdo želi postati vojaški godbenik? Vojaška glasbena šola v Vršcu sprejme letos 1. novembra 160 dečkov za gojcnce. Za pegoje za sprejem v to šolo se je obrniti na najbližje okrajno glavarstvo ali do bližnjega vojaškega kapelnika.

d V Toplicah na Dolenjskem je umrl zaveden krščanski učitelj g. Josip Vrbinc. Zopet ena izmed neštevilnih žrtev svoje-časnega žerjavovskega preganjanja.

d Dne 9. septembra bo v Komendi fantovski dan. Ta dan se pri nas zbero fantje iz vse dekanije. Pred cerkvijo bo po popoldanskem cerkvenem opravilu zborovanje, Govorita gg. dr. G. Rožman in dr, J. Basaj. Po zborovanju pa je telovadna

prireditev tukajšnjega odseka. Fantje, vsi U dan v lepo Komendo!

d Poseben Pastirski list je napisal presv. knezoškof dr. A. B. Jeglič ob priliki slovesnega praznovanja 700-letnice ustanovitve župnije sv. Petra v Črnomlju. Pastirski list bodo čitali 2. septembra po vseli farnih cerkvah semiške dekanije.

d Ljubljanska borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 6 kotlarjein, 5 kovino-strugarjem, 1 mehaniku za pisalne stroje. 10 pleskarjem in črkoslikarjem, 6 mizarjem, 1 strojniku, 1 sedlarju, 2 pilarjem, 1 kurjaču, 1 strojnem ključavničarju, 2 eluk-tromonterjema, 2 kleparjema, 1 tapetniku, 3 čevljarjem, 2 mlinarjem, 1 slaščičarju, 6 minerjem, 2 hlapcem, 1 vodoinštalatcrju, G zidarjem, 4 tesarjem, 1 mlademu kuharju, 3 trgov, potnikom za razpefavanje kuhinjskih predmetov, 2 navadnim delavcem, 9 vajencem; ženskam: 1 šivilji, 4 šiviljam za plašče, 2 šteparicam, 2 pletilkam, 2 špulericam, 1 orožniški kuharici, 1 služkinji z znanjem italijanščine.

d Romanje k Sv. Jožefu nad Celjem. V nedeljo 2. septembra ste vsi vabljeni, da pridete k sv. Jožefu nad Celjem. Kliče Vas na to romanje Slovenska straža. Naš slovenski narod je majhen in silno potrebuje božje pomoči! Da bi nam Bog podelil iri!ost notranjega miru in da bi se ired seboj Slovcnci mnogo bolj ljubili. Naš narod je zelo maihen in mogočni sosedje nas od vseh strani pritiskajo ter ogrožajo naše življenske sile. Ne da bi mogli kaj pomagati, meramo gledati, kako jemljejo našim krvnim bratom svobodo slovenskega udejstvovanja, kako skušajo ubiti v srcih naših slovenskih otrok ljubezen do lastnega narode, do našega jezika. Mi katoliški Slovenci imamo proti ne-kržčanskemu in krivičnemu nasilju mogočno orožje: molitev! Zato pojdimo k svetemu Jožefu, varihu slovensltega naroda. To pot pojdemo vsi presit in molit ne za naš? malenkostne zasebne revščine, ampak za ves naš narod! Natančnega sporeda nam danes še ni mogoče objaviti. Med slovesno sv. mašo, ki bo ob 10, bo cerkven govor o dolžnostih katoličana do lastnega narede. Po ccrkvenem opravilu bo pred cerkvijo javen shod Slovenske straže, na katerem bo govoril predsednik prof. dr. Valentin Rožič. Kdor se hoče udeležiti romania, naj se javi do 31. avg. pisarni Slovenske straže, Poljanski nasio 10, da mu pošljemo izkaznico za polovično vožnjo. Kdcr še ni član, naj nam pošlje vsaj 5 Din za društveni sklad.

d Pozdravi iz dalnje Argentinije. Bu-enos Aires, 20. julija 1928. Podpisani pošiljamo pozdrave vrem bralccm »Domoljuba*, svojim domačim in vsem Slovencem. Tukaj živimo Slovenci prav različno življenje, ker je malo stalnega dela. Posebno novedošli izseljenci imajo slab začetek, ker pridejo po navadi v roke raznim izkoriščevalcem. Posebno slabo je pa onim, ki so poslani od raznih oblasti daleč v notranjost dežele, v šumo ali na železnico, kjer so prav slabo plačani. Po-tem si pa vsak pomaga na svojo roko. To se razume, da smo večina izmed nas doživeli prav bridke preizkušnje. Mi smo sedaj zaposleni v Buenos Airesu, ob mor-

skcm obrežju, kjer se gradi nova tovarna, katera bo po svoji ogromnosti in modernosti baje največja te vrste na svetu. Delo ie še precej dobro plačano, samo nevarno ;e ker smo zmerom v visočini. Precej se lil poškoduje ali ubije. Mi smo do sedaj razen malih izjem, še zdravi, samo Pečane r.e je nekaj ponesrečil na roki. Živimo precej skromno življenje, da se kakšen di-r.arček prihrani. — Anton Zalar, Št. Vid nad Cerknico. Josip Jarc, Prečna pri Nov. mestu. Pečarič Alojz, Čurilc. Leop. Šetina, Do!. Straža. Ivan Marzidovšek, Ljubljana. Franc Sedlar, Breg pri Kamniku.

d Tri velike železniške nesreče. Na ^rogi Belgrad— Skoplje med postajama Prešcvo —-Tabanovce se je 16. avgusta okrog pol dveh popoldne zgodila velika železniška nesreča. Potniški vlak s štirinajstimi vagoni je skočil S tira. Vozovi so <-.e preobrnili. Po dosedaj dospelih vesteh je okrog 20 mrtvili, 30 težko ranjenih in več lahko ranjenih. Težka nesreča se je zgodila zaradi negotovosti proge. Iz Ku-nianova je takoj prispela pomoč V treh posebnih vlakih so odpotovali na kraj nesreče vodja sanitetnega oddelka z zdravniki z Skopija in Kumanova s posebnim saniietnim materialom. Prometni minister g Andra Stanič je z glavnim železniškim ravnateljem in več višjimi uradniki takoj odpotoval na lice mesta. To je ena največjih nesreč, kar se jih je v zadnjih letih zgodilo v naši državi. — Na progi Niš— Belgrad v bližini postaje Topenica je brzovlak št. 110, ki se je iz Niša odpeljal 15 avgusta, eksplodirala dovodna cev za ogrevanje. Vlakovod. Lebedev je bil kljub temu, da je zadobil hude opekline zaradi vrele vode, toliko pri sebi, da je pravočasno vlak ustavil. Od eksplozije pa sta bila ubita inšpektor ing. Kosta Georgjevič, ki je skočil cb priliki eksplozije iz drvečega vlaka, in strojnik Rus Aleksander Lebedev. Težko so ranjeni ing. Milosavlje-vič, katerega stanje je brezupno, in pa se dva železničarja. — Tretja železniška nesreča se je pripetila na progi Veles— Skoplje. Orožniški podporoč. Milan Aci-movič se je peljal z derezino. Z njun so bili trije orožniki, en šofer in en železničar. Ne daleč od male postaje Dračevo so pričeli psi besno napadati derezino. Pri tem jc derezina povozila enega psa, zaradi česar se je probrnila v brezno, poleg katerega pelje proga. Podporočnik in osta i so težko ranjeni. Takoj so jih prepeljali v bolnišnico.

d Med odbijače dveh vagonov je prijel zavirač Gjuro Kalžič v Sisku. Nesrečni železničar je bil takoj r ev.

d Ko je hotel prekoračiti tir, ,e zgrabila lokomotiva ključavničarja Andr. Uut-mana na kolodvoru v Varaidinu in ga tako poškodovala, da bo težko ozdravel.

d Prosvetnim iv drugim katoliškim društvom! Katoliško sloven. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru prosi društva, da se udeležijo s svojim članstvom in zastavami proslave 25-letuice obsto..a tega društva, ki se bo vršila v nedeljo, dne 2. septembra 1928. Zaprošena je polovična vožnja na vseh progah ljubljanske železniške direkcije. Končna izstopna postaja je Maribor.

d Toča v loški dolini na Notranjskem. V petek, 17. t. m. ob 6 se je nenadoma vsula strašno debela toča s tako silo, da ie pobelila polje in gore. Kar ni vzela strašna suša, ki je vladala pri na: , je sedaj uničila toča. Najhuje je prizadeta prašičja krma. Najbolj je padala toča v vaseh Šmarata, Kozarišče, Igavas in Pudob. Oklestila je sadje, pobila veliko šip na oknih in tudi nekaj kokoši, ki so bile zunaj. Obenem je treščilo na Babno polico, kjer je zgorel en hlev in ubilo eno svinjo pri >Rihtarju«. Praviako smo dobili poročilo iz Blok, da je ob isti uri potolkla toča v vaseh Studence, Runarko, Ravne in Benete.

d Dotaknil se jc lektrične žice, padel na tla in se ubil 25 letni Vinko Močnik iz Rake pri Krškem. Prit:"" val je električno žarnico ^pri stavbi poetne hranilnice v Ljubljani.

d Kopa desk se je vsula nanj. Pri delu v sušaški luki se je te dni pripetila huda nesreča. 18 letni delavec Kamenar s Trsa-ta je nakladal deske. Pri tem se je usula nanj velika kopa desk in ga podsula. Kamenar je bil takoj mrtev.

d Utonil je v kopališču Golibar na Dravi pri Osjeku orožniški narednik Andrej Jelovšek iz Guštanja.

d V Dravi pri Mariboru sta utonila krojaški pomečnik Voda Franc in 10 letni dečko Oman Srečko.

d V vodnjaku je utonila 13 letna Anica, hčerka učiteljice Ane Latovičeve v Gornjem Vrapču pri Zagrebti.

d Prisotnost duha jc rešila trem življenje. Na Veliki Šmaren se je kopala v Dravi pri MariWoru neka ženska. Tam v bližini pa je znan vrtinec; ženska je prišla v njegovo bližino. Čim se je to zgodilo, so se" že čuli obupni klfci na pomoč. V Dravo je skočil moški, ki je govoril hrvatski. Ženska se ga je v trenutku oklenila s takšno silo okoli vratu, da sta se oba začela potapljati. Klicala sta na pomoč. Pa se je vrgel v Dravine valove še neki železničar. Že sta bila utopljenca na tem, da izgineta pod vodo. V zadnjem trenutku je še moški prijel železničarja za noge Nesreča je bila za vse tri neizogibna. Na obali se je 'o veliko ljudi; vsi so

vpili na pomec , i.ikdo pa ni vedel, kako pomagati. Zgoraj na drž. mestu pa so postajali ter z grozo opazovali težko borbo nesrečne tro;Ve s smrtjo. Vsak trenutek ;e lahko nastopila katastrofa. Tedaj pa |e Nestl Dabtinger, uslužbenec pri mestnem vodovodu, iztrgal v bližini stoječemu ribiču drog iz rok ter ga pomolil v zadnjem trenutku železničarju, ki ga je zagrabil z rokami ter privlekel s sebo) neznanega moškega, ki ga je držal za noge, ter žen-sko ki se ga je krčevito oklepala z rokami okoli vratu. Duhaprisotnost enega človeka je trojici rešila življenje.

d Dva požara. Strela je udarila v skedenj posestnika Andreja Mlakarja, na Babni polici (Stari trg pr. Ložu). Pogorel "e skedenj s pridelki vred in svinjak Ubilo je konja in sežgalo svinjo — Ko udaru strele je zgorela hUa Marije Turk iz Gor. Logatca. Sreča, da ni bilo vetra n da so sosedne hiše krite z opeko ker bi bil sicer v nevarnosti ves Gor. Logatec.

Shod SLS se bo vršil pri sv. Nikolaju pri Moravčah 26. avgusta 1928. po deseti sv. maši. Govorili bodo poslanca Kremžar in štr-cin ter dr. Cepuder. Vabimo vse okoličane k udeležbi.

d 80 eralov najboljšega starega gozda

je uničil požar v gozdu »Jelina« blizu Osjeka v Slavoniji. Zanetila je iskra iz lokomotive.

d Vojaški avto sc je prevrnil v jarek med Sarajevem in Kalinovičem. Dva vojaka težko ranjena, dimnikar za vojaške zgradbe pa ubit.

d Tudi suknja sodnika ni varna pred tatovi. Pred dnevi je prišel 't prostore okrajnega sedišča v Ogulinu neki tujec in ko je videl, da v sobi ni nikogar, je ukradel sodniku suknjo. Ko se je sodnik vrnil in opazil tatvino, je obvestil o tem orožnike, ki so kmalu nato tatu prijeli na kolodvoru.

d Pri volitvah v oblastno upravo humanitarnih fondov, ki se vrše 10. septembra, bodo volili vsi zavedni železničarji listo, katere nosilec je Kores Martin, ključavničar državnih železnic.

d Neki žerjavovski podlež, čigar ime bomo izročili javnosti, kakor hitro bo vsa stvar po pristojni oblasti dognana, nam je pod imenom našega somišljenika poslal iz Boh. Bistrice dopis, v katerem je sporočil neumno izmišljotino, da je soproga tamošnjega kovaškega mojstra Lovrenca Žvaba porodila trojčke. Obžalujemo, da smo sicer nehote in nevede povzročili nepotrebno govorjenje in bomo skrbeli, da podlo dejanje pravega dopisnika ne ostane nekaznovano.

d ŠkoljeloSki okoličan. Vaše pismo j« brez podpisa. Zato brez odziva. Kdor ob-dolžuje, mora sprejeti odgovornost za to. Če si je ne upa, je težko verjeti. Oprostite I — Hrastov.

Prihodnji romarski shod pri Sv. Antonu v Štangi se vrši na Angeljsko nedeljo, 2. septembra, kamor vodi zdaj udobni dohod z nove železniške postaje *Jevnica« čez Malo Štango.

d Potrtim, onemoglim, za delo nesposobnim da naravna »Franz Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša telesno in duševno delazmožnost. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda tudi za duševne delavce, nervozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom «, železnatim kina - vinom. Ia. ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo tri velike steklemce. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, SuSak.

d Srečke državne, Vojna Skoda, rdeči križ in druge, tudi tuje, pregleduje, shraiu. prodaja, kupuje, daje pojasnila^ Ur lvan čer n e , gospodar, Ljubljana, Mik oSičeva cesta 6. - Za odgovor dinar znamka.

&

EllPO domovini

6

Zbor vojnih trpinov na Brezjah.

Pekoče ozračje. Tupalam so se vžigale na predvečer hude nevihte. Pa ne to niti skrajno napeti po-iažaj v notranjosti države, niti do fanatizma razpa-Ijene strasti po časopisju niso mogle zadržati trum in čet, ki so v nedeljo hitele na Brezje. 2e v soboto |e mrgolelo po belih cestah mož in fantov. Ta peš po ure in ure daleč, tam kolone 20—25 fantov na kolesu, zopet drugod cele družine na zapravljivčkih, vsi, vsi gori k Mariji. Sredi ponosne Gorenjske izvira mit, čudodelen studenček, ki teče naravno«! iz njenega srca — ima lekovit balzam tudi za moško srce. Koliko nas je bilo? Samo izkaznic, ki so bile izključno za može, se je prodalo okoli 4000, dasi največ udeležencev izkaznic sploh ni vzelo. Cerkev brezka je bila vedno polna počenši od sobote zjutraj do nedelje zvečer. Ubo^i patri! V tesnih ječah izpovednic v zadtišljivo-nasičenem zraku so vztrajali ure in ure s čudovito gorečnostjo s silnim zatajevanjem, da niso obnemogli in se zgrudili. Tisoči in tisoči so šli skozi Befsaido in se nasitili kruha življenja. Hvala Vam preiskrena, vrli sinovi sv. Frančiška! Povsod vzorna disciplina, nikjer pijančevanja, nikjer kvant. Ali so to možje, ki so jih 4 leta in več urili v klanju, v surovosti, ki so videli prizore take, pred katerimi strmeč zastaja celo Seks-pirovo pero. Ponosni možje, tudi Vam hvala, spojila nas je kri in groza, ne razdruži nas več nobena Sila.

Ob 10 so zadonele fanfare raz zvonika cerkve In bataljoni so se zbrali okoli prižnice na prostem, kjer jim je kurat Bonač polagal na srce zvestobo, možatost in vztrajnost, pozval jih, naj sc za 3 minute zatope v resen moli; in premišljevanje preteklosti in naprosil nato godbo »Slogo« iz Ljubljane, naj turobno zasvira padlim in letos umrlim tovarišem v slovo.

Zbrani in resni so bili možje med sv. mašo na prostem, ki jo je daroval bivši vojni kurat Kogej In ta zbranost in resnoba se ie še povečala, ko je po maši intoniral mrtvaške molitve za pokojne in so pevci v raznih primernih pesmih poveličevali bla-žeir spomin dragih padlih iu so jih v duhu kot gorenjski fantje spremili na zelene travnike ob rajskem mirozovu Boga miru in večnega odpočitka.

Koj nato je kratko zborovanje dvoril na prostem podpredsednik Orehek, predlagal 3 primerne brzojavke kralju, generalu Majstru in radi težke bolezni odsotnemu predsedniku, maj. Colariču.

Govoril je o tovariših v robstvu, iskreno jih pozdravljal in opominjal, naj vedno mislimo nanje in v neumornem delu, skrbno in odločno pripravljamo boljšo bodočnost sebi, Primorju in Korota-tanu.

Človek se zares čudi, da imajo naši tovariši invalidi še toliko energije, da se že neštetokrat varani v svojih pravicah hudo prizadeti, vendar tako krepko in vztrajno bore za svoje pravice. »Za staro invalidsko pravdo, in ta pravda,« tako je v svojem govoru rekel tajnik U. V. I. tov. Tome. »bo šele do-gnana, ko bo sama Slovenija dajala in tudi rezala kruh vsem njenim poškodovancem potom oblastnih odborov.«

Tovariši! Hvala Vam še enkrat in na delo! Pazite na spomenike odnosno pripravljajte jih in ne pozabite na najbolj potrebne: vojne pohabljence, vdove in sirote.

Radovan Hrastov:

In spet so zapeli zvonovi...

Šmarna gora!

Kakor otok sredi morja stoji — ps jo vidiš od vseh strani in sredi doline, kako kipi v nebo in gleda vsenaokoli pod seboj: po ljubljanski ravnini mimo Posavia prav do Bizovika in Zaloga in Dola; pa čez ljubljanski grad v barje in prav do pod Krima; pa v gorenjsko stran do Kranja in še dalje tja gor čez Britof in mimo Preddvora v pobočje Storžičevih sten; pa še proti planinam in Kamniku, kolikor ji pogleda ne zakriva hrib, na katerem »edi Dobeno in pod njim Rašica.

Šmarna gora, naša božja pot!

Prav vsa ta zemlja, kolikor jo ona pod seboj videti more in jo; prav vse te verne vasice v ob-

močju njenega vida, vsi ti verni iz okoliških občin iu bregov, koder vse polno božjih hramov stoji — ves ta svet in ljudje v njem, vsi ti za Šmarno goro vedo in vedo tudi za Mater Božjo na njej. Pa ne samo da vedo; tudi zaupajo vanjo, obračajo se k njej in se ji zahvaljujejo leto za letom ob romarskih dneh.

t'a so časih prečudno lepo peli zvonovi raz lin ob romarskih dneh in tudi drugekrati. Le zadnjih deset let niso več peli in jih ni slišala dolina in naša bridka polja ... Celo desetletje niso mogli njih zvoki raz gore v prostrano polje, prav toliko časa niso ozm.njali dolinskim prebivalcem jutranje zore in ne pol-poldanske ure. Saj veste: vojska ie bila in tudi zvonovom na Šmarni gori ni prizanesla.

Ali je kaj čudno potem, če so se na praznik Marijinega Vnebovzetja vsule množice v goro, kakor jih še ne pomni zlepa ta sveti kraj. Na praznik, ko je prišel sam škof blagoslovit nove zvonove in so po desetih letih spet enkrat zapeli svojo veselo pesem in jo je lagodni vetrič mogočno raznesel ši-rom dolinskih polj...

Že kar v soboto zvečer so prišli mnogi in od daleč. Vso noč so še dohajali in jih je bila polna cerkev. V rano julro pa so se pomikale iz vseh smeri po nuiogih potih kar cele procesije vernikov. Nič jim še niso peli zvonovi v pozdrav, nič niso klicali m vabili novih došlecev; — kljub temu in prav zato so prišli mnogi in mnogi.

Pač pa so pokali topiči in tedaj se je pripeljal škof. Vodiški Orli so mu delali špalir. Potlej so se v avtomobilu pripeljale še kumice, same odlične gospe: soproga velikega župana, dr. Vodopivčeva, soproga oblastnega predsednika, dr. Natlačenova in še gospa Alešova iz Ježice. Še ena kumica, gospa Zaletclova je prjjla peš.

Mogočno so zapeli številni pevci himno» Povsod Boga« in so gospod knezoškof blagoslovili zvonove, potem pa so odvezali vrvi in so zapeli zvonovi svoj prvi slavnostni spev... Kar nekaj je pretreslo človeka v duši, ko so prvič zadoneli iz zvonika po tolikih letih ... Res!

In zdaj bodo spel peli, peli... Peli mogočno, peh lepo. Kakor molitev pobožno, ubrano. In bodo spet klicali, bodo spet vabili ob romarskih dneh ...

Le nekaj ne bodo storili, ker govoriti ne znajo. Ce bi znali, bi rekli: Plačani še nismo! Bo še treba milodarov, o še, še!

Ali razumete klic brez besed...?!

Radovan Hrastov:

Halo, tu radio Ljubljana!

Svoj čas sem bil že pisal o tem kako bo in kakšna neprecenljiva korist bo za vse Slovence, kadar se bo prvič oglasila slovenska beseda v brezmejnem zračnem prostoru in jo bodo posihmal lahko čuli (udi tisti onstran naših določenih mej, ki jo morda že toliko let niso imeli priliko.

Tukaj radio Ljubljana ...

Tako smo pretekle dni vprvo začuli iz sprejemnih aparatov. Bil je pač radosten in tudi zgodovinski dogodek in trenotek, ko se je pojavila in za-čula iz vsemirja ta lepa, ta topla, ljubezni in radosti polna slovenska beseda in še slovenska pesem, slovenska godba.

To so poskusi. S prvim septembrom pa se začne zares. Redno in po programu, ki je že docela sestavljen. Vsak večer boste lahko poslušali; zdaj v letnih mesecih pred hišo v hladu, pozimi za toplo pečjo. Bo to nekaj posebnega. Vsak večer lepa godba, orkestri, koncerti, predavanja, novice, ter poleg tega še tečaji za učenje raznih tujih jezikov. Za naše male pa bo radio prinašal posebno točko: pripovedovanje pravljic.

Tam za Gospodarsko zvezo stoji tista zgradba, iz katere pojde vse, kar bo pač čuti. »Studio« se imenuje. Velika dvorana je v njem, vsa je z žametom pogrnjena po tleh in zastrta ob zidovih, zato, ker je to treba radi tresenja ali odmeva, ki bi sicer nastalo in se potem seveda tudi čulo. Poleg glavne dvorane je še več manjših sob, kjer stoje različni električni »troii. Ti stroji glas oiačajo, ga pošljejo po posebnem telefonskem vodu v Domžale, kjer stoji

sama postaja. Tam so spet stroji, ki poskrbe, da se glas dovolj ojača in potem dvigne primerno visoko v zrak. Zračni valovi in elektrika v njih potem glas raznese širom zemlje in kdor ima v to svrho urejen aparat, ga lahko ujame — in tako vse čuje, kaj se v tem studio predvaja. Tak približno jc potek radio oddajanja, kajne! Tudi aparati za sprejemanje so že tako poenostavljeni in poceni, da si jih nabavi lahko prav vsak, komur je kaj do izobrazbe, ki si jo bo potom radia lahko razširil in izjx>polnil.

LUTTERADE NA NIZOZEMSKEM.

Iskreno častitamo voditelju slovenskega naroda g. dr. Korošcu, da je prevzel težko delo naše mlade države kot predsednik vlade, Bog ga ohrani zdravega v nadaljnjem delovanju mnogo, mnogo let. Prosimo pa, da se s|x>mni tudi na nas Slovence na Nizozemskem, da dobimo konzulat in slovenskega duhovnika, ker sta nam nujno jiotrebna. 20. julija se je pripetila nesreča v tukajšnjem premogokopu, katere žrtev sta bila 2 naših rojakov, namreč Krev-sel Franc iz občine Trnavo in Moneta Ivan. Krev-sel F. je čez nekaj ur podlegel bolečinam. Moneta I. je dobil težke jx>škodbe in ima eno noj j zlomljeno.

SODRAŽICA.

Dela pri povečanju in prezidavi naše župne cerkve so v glavnem končana. V kratkem bo postavljen tudi novi in krasni veliki oltar, katerega kamenite dele izvršuje po načrtih g. univerzitetnega profesorja Ivana Vurnika g. Al. hodnik, kovinske pa g. Iv. Kregar iz Ljubljane, tako da bo ftosveče-nje cerkve in oltarja in obenem sv. birma na angelsko nedeljo dne 2. septembra.

MIRNA.

Dne 14. t. m. nas je zapustil in odšel na novo službovanje v Št. Vidu pri Stični č. g. kaplan Hiti. Za ves njegov trud mu kličemo: Bog povrni, na novem službovanju pa mu želimo obilo božjega blagoslova. Hvaležni farani.

JAMNIK.

Vsem sosedom tem potom naznanjamo, da bo pri Sv. Primožu na Jamniku cerkveni semenj letos na angelsko nedeljo 2. septembra Lepo povabljeni sosedi in znanci! Prav na ta dan bo popoldne ob treh v Nemiljah važen shod, na katerem se bo med drugimn obravnavalo tudi za nas tako važno vprašanje glede ceste Kranj— Pcdbelica—Jainnik. Pridite!

KOŽLJEK NAD CERKNICO.

V soboto dne 11. t. m. ekrog 9 dofioldne, ko ie sijalo solnce najlepše, se je od Borovnice preko Kož-Ijeka pripodila megla, ter se je izgubljala tja doli proti »Menišiji«. Izgledalo je, kakor da bi bil požar na Kožljeku. To je tudi zmotilo požarno brambo iz Begunj — katere skrb in trud sla vse hvale vredna — ter se je fakoj odpeljala na lice mesta. Ko so iz Bezuljaka ugledali voz z ognjegasci, so udi tam pričeli zvoniti k požaru. Takoj nato so že prihiteli ljudje iz bližnjih vasi, da bi pomagali gasiti dozdevni ogenj. Hvala Bogu, da je bila namesto ognja le megla. To bi še ne bilo toliko, kaj takega se večkrat pripeti, toda za Kožljek nastane vprašanje, kaj bi bilo z njim v slučaju, če bi se bila v resnici pripetila ia nesreča? Vas nima nikake vode, razen v vodnjakih, kainor se nabira kapnica, ki pa so ob tej suši domalega vsi prazni. Tako bi bila v slučaju požara vsa vas prepuščena svoji usodi, jjosebno še, ker so vse hiše s par izjemami jx>krite s slamo. Poslopja so pa zavarovana za tako malenkostno vsoto, da ni vredno govora. Požar, ki je uničil pred enim tednom vso vas Gorenje jezero, in ta dogodek naj bosta svarilo in resen opomin vsem hišnim po-sestnikom, da si zavarujejo svoja poslopja za primerne vsote, kmetom na Kožljeku s podžupanom na čelu pa, da je zadnji čas, da ukrenejo vse potrebno za napeljavo vode v vas, kot je bilo že svoj čas v načrtu. Sedaj je lepa prilika, ker imamo v Ljubljani oblastni odbor, ki bi gotovo priskočil s primerno jjodporo na pomoč.

Z našo umetno

mosfovo esenco „iiosfln"

si lahko vsakdo z malimi fitro&ki pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijaOo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—, po podi Din . Dobi se samo v droicorijt A. Kune sinov«, Ljubliana in droKcriii Wolfram nosi. M. Kune, Maribor. — Tudi letos kupujemo lipovo cvetje.

LJUTOMER.

Kakor smo že objavili, se vrši na praznik Mar. •oistva dne 8. sepl. t. I. >kr. prireditev Ljutom. orl. iikro/ia v Ljutomeru, s prav pestrim sporedom. Ta an se bo zbralo v našem prijaznem prleškem me-slecu Ljutomeru, mnogo kat. misleče orlovske in rtruee mladine, kakor tudi prijateljev lepe orl. orga-n -aciie da se pokaže sad tihega in vztrajnega orlovskega dela. Polovična vožnja po železnici je dovoljena in že sedaj prav vljudno vabimo vse, staro in mlado. Bog živi!

ST. JOŠT NAD VRHNIKO.

Ni še videl St. Jošt kaj takega, kakor 29. julija.

v prvih jutranjih urah so začeli prihajati ljudje nd blizu in daleč, kljub temu, da so se na nebu zbirali oblaki in se je bilo bati, da bomo imeli deževen J... (jodba je zaigrala orlovsko himno, Orli in Orlice' iz Horjula so v krojih in v narodnih nošah nrihiteli V st. Jošt. Nato se je vršil sprejem Orlov, Orlic in občinstva. Ob pol 10. so gospod župnik Maroslovili naš novi Dom, nato se je vršila služba f"JL pred Domom. Popoldne po lifamjah je bil tabor na katerem je govoril g. dr. Campa. Po taboru i sledila javna telovadba. Domu sta kumovala g. Franc Krašovec, lesni trgovec na Vrhniki in njegova ' soproga. Za veliko podporo, ki sla jo naklonila našemu Domu, jima izrekamo iskreno zahvalo. Za-hvaliuienio se tudi vsem onim, ki so pripomogli, da le ie Dom sezidal v ponos slovenskemu Orlovstvu, ju V procvit vsej dobromisleči šentjoški mladim.

SKOCIJAN PRI MOKRONOGU.

Na Veliki Šmaren smo imeli pri nas zopet lepo jlovesnost. Naš g. župnik Jože Anžič je praznoval HUelnico svoje nove maše. Vse slavlje je |»kazalo, kako je priljubljen g. župnik. Njegovi zup jam mu ielimo ob tej priliki da naj Bog se mnogo let ohrani na tem mestu zdravega in č Iqga - 8. t. m so potegnili iz potoka Radulje okoli 30 let starega hlap--a vliho Bovha. Celi dan )e popival v neki gostilni, zvečer pa se je hotel ohladiti v potoku, a preobilo zabiti alkohol je zahteval svoje plačilo. Zopet za-loslen v/^led kaj zna pijača!

KRESNICE.

Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Kres-,iice-Poljaiic v Kresnicah priredi v nedeljo, dne 2.

sept. ob 3. gasilsko veselico. Igrala bo domača godba. Vljudno vabimo.

ST. JURIJ PRI LITIJI.

V nedeljo, dne 12. t. m. smo dobili pri nas dva nova bronasta zvonova, na katera je čakal njun mali tovariš, ki je bil vlit še 1. 1771- že deset let. Zvonova je blagoslovil preč. g. dekan Matej Rihar.

STARI TRG PRI RAKEKU.

(O pomoči pogorelcem na Gor. Jezeru.)

1. Za pomoč fiogorelceiii na Gor. Jezeru je vse tako urejeno, da skrbe za pogorelce oblasti (državna, oblastna, cerkvena), ki so odredile zbirke, katere bodo pogorelcem delile v sporazumu s tukajšnjim odborom. 2. Prosimo, odredile zbirko za pogorelce tako, da v vsakem kraju samo županstvo ali župni urad sprejemata in zbirata darove (v denarju in blagu), katere skuj>no (enkrat ali večkrat) dostavita podpisanemu odboru obenem s seznamom daril. 3. Da se v kali zatro vse zlorabe, prosimo, naj nihče (razen sorodnikov in ožjih prijateljev katerega po-gorelcev) ne daje nikakih daril osebam, ki prosijo darov zase ali za druge, češ, da so pogoreli, ker so to navadno neznane tuje varalice, ki niso pogorele, ampak jih naznanite orožnikom! — škode je nad 5 milijonov Din, zavarovalnine j>a 200.000 dinarjev. Državne podpore najbrže še dalj časa ne bodo mogli prejeti, pomoč pa je nujna! Stari trg pri Rakeku, dne 12. avgusta 1928. Za občino Stari-trg, župni urad in odbor za pomoč jx>gorelcem: župan L Ker/ič, predsednik župnik Jernej Hafner, tajnik, L. Ožbold, trgovec, blagajnik.

IZ MIRNE PECI.

Na angelsko nedeljo t. j. 2. septembra bomo imeli izredno cerkveno slavnost namreč posvečeva-nje dveh bronastih zvonov pri farni cerkvi, katero opravilo bo izvršil milostljivi g. prošt iz Novega mesta. Začetek opravila ob pol 10., nato slovesna sv. maša s pridigo in darovanjem za nove zvonove. Pokažite se botri iu botrice! Občinska pota so v zelo slabem stanju, letos sc skoro nič ne popravljajo, vse delo v tem oziru počiva spanje pravičnega. Županstvo zgani se! Včasih so rekli: nova metla dobro pometa, kedar je nastopil nov župan. Globo-dolci so zelo potrebni dobre občinske ceste, žal, da

radi needinosti med vaščani še dolgo ni pričakovati te tako potrebne ceste; eni hočejo imeti cesto speljano na Prečno, dru^i zopet ptoti Dečii vasi, samo k središču (are ne, kjer imajo vendar farno cerkev, občinski urad, žetezn. postajo m druge ugodnosti. Možje Globodolci, vedite dobro, da brez žrtev nikoli ne boste imeli ceste. Podpora za cesto Vam je na ponudbo, ne zamudite te priložnosti.

STARI TRG PRI LOŽU.

Za Stari trg pri Ložu je bilo zopet nekaj novega dne 5. VII. Starotrški Orel je namreč praznoval 20-lelnico ustanovitve. Proslave sta se udeležili'' cerkniška in logaška srenja. Prireditev je nad vse pričakovanje dobro uspela, dasi radi neznosne vročine udeležitev zunanjih članov in članic ni bila po-voljna. So pa tembolj domačini pokazali zavednost in pri telovadbi takorekoč ves prostor okoli telova-dišča obkolili. Videti je bilo, da cenijo orlovska organizacijo in da se zavedajo, kaj jx>ineni za bodočnost mladina vzgojena po orlov, načelih. Glede nastopa članov in članic se ie vsak pohvalno izrazil,, zlasti glede orodne telovadbe. In da bi vtisi ostali tembolj trajni, je koncem telovadbe jx>skrbel dr. Mi-lavec s svojim mladeniško zamišljenim govorom.

Prepričani smo, da je prireditev dosegla svoj namen; kajti marsikak oče je pri ljubki prosti zabavi dejal: Tudi jaz hočem svojega sina nagovoriti, da bo pristopil k Orlu.

Katastrofalna nesreča v Gor. Jezeru postaja vedno bolj občutljiva. Pogorelci naravnost z obupom štejejo dneve, ki nas ločijo od mokre jeseni, ko ne bo več mogoče staviti hiš in drugih stavb. Ako ne bo v kratkem državne podpore, da bi se mogli dobiti številni delavci, bodo nesrečneži ostali čez zimo brez lastne strehe. In vrhutega je dne 17. VIII. zgorel na Babni polici en hlev, ki ga je užgala strela in obenem ubila enega konja.

VOJNIK.

V nedeljo, 28. t. in. popoldne priredi vojnieki Orel veliko tombolo na vrtu g. Fr. Kovaoiča. Po tomboli se vrši ob sviranju godbe, katera bo igrala ludi dopoldne pri cerkveni slovesnosti, prosta zabava. Čisti dobiček te prireditve se uporabi aa postavitev odsekovne telovadnice. Cena tombol-skih kart po Din 2.—.

93

Razno.

Preveč zdravnikov. V

Nemčiji je bilo pred vojno 34.LCO zdravnikov, danes jih je 40.000, pri čemer treba upoštevati, da jc današnja Nemčija znatno manjša. Zdravniki so v prvi vrsti odvisni od bolniških blagajn, katerih honorarji tvorijo 80 odstotkov dohodkov vseh zdravnikov. Povprečno zaslužijo nemški zdravniki po 7—8000 mark na leto (1 marka je ca. 13 dinarjev). Zaradi prena-polnjcnosti vlada na tisoče novih akademikov ne pripušča k zdravniški praksi. — Ženskim zdravnicam sc nc godi nič boljše.

V nesporaziimljenju. V neko trgovino na deželi je prišel Italijan in jc v svoji blaženi materinščini zahteval nekaj, česar trgovka ni razumela. Videč, da se obira, ji ie nestrpno zaklicali »Presto, signora, presto!« (Hitro, gospa, hitro!) — »Preste pa nimamo,« mu je odgovorila trgovka.

Jctika v Sloveniji. Na jetiki umira v Sloveniji povpr. vsak sedmi bolnik. Jeličnih ljudi pa je v Sloveniji približno 60.000.

Slavko Savinšek:

V gofliških plazovih

Povest z gorenjskih planin

Ker je Cilka še vedno mirno spala, je stopil Janez kmalu za gospodom župnikom k Jermanu, da' pogleda, kako in kaj. Spotoma je premišljeval obe hiši, Hribarjevo in Jermanovo in primerjal drugo /. drugo. Otroci obeh so dobri. Razen Jermana, ki se je zadnje čase najbrže radi obupa in kesanja udal pijan, da potolaži in umiri pekočo vest, so bil i tud i starši vse prej ko napak. Ali vendar ni sreče ne pri enih, ne pri drugih. In ni mogel doumeti vsega tega Janez. Ko mu vse razglabljanje ni moglo utesiti vprašanja, zakaj, je vrgel premišljevanje od sebe m se spomnil božje Previdnosti, ki vedno ve kaj dela. Bolest in nesreča morata biti, ste bili in boste vedno na svetu! Pa Bog vedno o pravem času da pravo, t ri Jermanu se je Mani pričelo zdravje vidno boljšati, m četudi bo očetova smrt težka nesreča za vso hišo, bo vendar pravočasna, ko je Miha že za gospodarstvo ;rel Mana pa za ženina, ki že komaj neveste čaka. K Hribarju pa je božja Previdnost že zdavnaj poslala njega, nevrednega hlapca, da je v pomoč in uteho

ženskama. ^ (]q Jermailfl) staremu svetijo. Duhovni gospod molijo naprej, družina jim odgo-var a Sredi molitve šine nakrat stari Jerman kvišku, pa //>pet nazaj, in preden se družina dobro zave, izdihne za vedno. Ravno tedaj pride v hišo Tine, k i« oLtir stekel ponj po Janezovem naročilu, da bi ix>magal Jermanovbn- Ker je tudi Lona urna m p* pravna, je pomoči dovelj in duhovni gospod odidejo,

da se pripravijo za mašo. Ž njimi gre Janez in jim spotoma pripoveduje dogodke pretakle noči ter jih poprosi, naj pridejo podledat popoldne k Cilki, ki bo gotovo potrebna njihove pomoči in tolažbe. Gospod mu radevolje obljubijo.

Še nobeno nedeljo, kar pomnijo Dobravci, niso gospod župnik govorili tako lepo kakor tisto jutro, potem ko so oznanili smrt Jermanovo in omenili dogodkov v Golici in v Dobravi, ki so se zgodili prošlo noč. Vsa cerkev je jokala. A tudi maševali niso gospod že zdavnaj ne tako dolgo ko tisto jutro. Ministrant Lukec je pravil dopoldne potem, da so gospod župnik pred obhajilom, preden so zavžili sveto Telo, gotovo desetkrat izrekli: dona pacem! in jokali, ko so zavžili...

Kmalu po maši so prišli gospod župnik na Hri-barjevino. Cilki se .je proti dnevu poslabšalo in hudh vročica je gorela iž nje. Gospod žui»nik so svetovali Janezu, naj brž gre kdo po zdravnika v trg. Nato so sedli k Cilkini postelji. Tolažili so bo^o dekle in Cilka jim je pričela praviti v presledkih o vsem, kar ie bila ponoči doživela; največkrat pa o Matevžu, svojem ljubem ženinu. Nazadnje je pa pričela gospoda prositi:

: Gospod župink, če nam vi ne boste pomagali, kdo nam bo?«

j Vse storim, kar morem, Cilka! 2e zaradi nocojšnje noči!« ,

?Ali bo mogoče rešiti Matevža?« vprašuje dekle in velike, globoko pod obrvmi ležeče oči z obupno napetostjo zro v duhovnega gospoda.

^Najboljše upanje imam, Cilka. Seveda ne bo S o gladko in tako hitro, aH šlo bo, upam. Treba bi bilo pač dobiti prič.« g,

ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU.

V nedeljo 15. julija t. I. smo imeli pri nas izredno slovesnost. Presvetli g. knezoškof so |x»vetiii govo župno cerkev Lepše menda ni moglo biti. V soboto je šlo 10 kolesarjev škofu naproti celo v Kronovo. Na meji župnije sla jih pozdravila gg. župnik in župan ler na konju vodja konjenikov, katerih je prišlo 51, da so spremili Prevzvišenega. Bilo je veliko mož nt vozen. Ob cesti mlaji, slavoloki in polno ljudstva. Glavni sprejem je bil pred slavolokom pod vasjo. Po raznih pozdravih so peljali vladiko v veličastnem sprevodu do nove cerkve, ki je bila res kol nevesta ozaljšana. Mlajev je bilo 130, vencev v cerkvi in zunaj cerkve čez 2 kilometra vse okusno, nič natlačeno. Dekleta zaslužijo posebno pohvalo! Od sobote ua nedeljo se je cclo noč molilo v kaj>e!ici pred župniščem kjer so bile svetinje, katere so škof vzidali v oltarje. Obredi po-svečevanj* so se v nedeljo pričeli ob 8 zjutraj iu so trpeli s sv. mašo Presvetlega, z darovanjem in sv. birmo do ene in pel minut popoldne. Občudovali smo, s kakšno miadeniško živahnostjo so škof vse izvrševali. Duhovnikov razuu škofa je bilo 16. ljudstva pa toliko, da ga šntarjela toliko še ni videla. Vse se je izteklo lepo in v redu v največje veselje g. škofa in domačega g. župnika, ki je ta dan obhajal 25-letnico mašništva ter cele župnije. Veliko je bilo truda, pa ta dan je bilo vse pozabljeno. --Ovenčana cerkev je bila folografinna. Velike slike se dobe pri župucm uradu f» 40 Din. Izdelujejo se tudi razglednice. Ko bodo gotove, blagovolile jih pridno kupovali, da bo imela cerkev nekaj dobička, da bo lažje plačala dolg. Priporočamo se za milo dare za novo cerkev.

BOH. BISTRICA. Te dni so zapustili našo faro gosp. kaplan Jo-fes Strah, kar je povzročilo žalost pri vseh faranih, ker so bili vsled svoje vsestranske delavnosti splošno priljubljeni. Z največjo vnemo so delali za povzdigo pobožnosti in vere tako v cerkvi kakor zunaj med farani ter kakor katehet v šoli. Od hiše do hiše so šli ter agitirali da je vsako krščansko hišo prišel krščanski časopis in da so se ljudje naročili na Mohorjeve knjige. Njih zasluga je, da se je društveno delo v prosvetnem domu poživilo, ter se je pod njih osebnim vodstvom vršilo nešteto prireditev. V pretečenem mesecu se je v prid društve-

nemu domu vršila loterija, kalera je nadvse pričakovanje dobro izpadla, za kar imajo največjo zaslugo g. kaplan Jožef Strah. Za vso njih delavnost kličem) gospodu kaplanu ob odhodu iz uaže fare: Bog Vam plačaj 1

Italija.

s v Zadru je tifus. V Zadrti in v predmestju Arbanasih se tifus neprestano širi in je že več sto ljudi obolelo, mnogo pa jih je tudi umrlo. Naše oblasti so strogo zastra-žile mejo na jugoslovansko-italijanski meji. Podatki iz Zadra navajajo, da je bolnih za tifusom v Zadru nad 700 oseb, smrtnih slučajev pa je bilo dosedaj že nad 260.

s Rasno. Pri kopanju je utonil v Idrijci 16-letni Kari I,apajne iz Idrije. — Pod avto je padel na Črnim vrhom in nato v bolnici umrl 50-letni Anton Krapež, prekupčevalec, doma na Colu. — V pondeljek 6. juli-lija je padlo tudi na Primorskem precej dežja. — Smrlno se je ponesrečil pri vožnji hlodov iz gozda Andrej Repič iz Šturii. — Colski župnik g. Ivan Jane je praznoval to dni 30-letnico ntašništva. Na Colu pa opravlja dušno pastirstvo že 25 let. — Po trinajstih letih se je povrnil iz Rusije Anton Bratuž iz Dola pri Čepovanu. — V reki Vipavi je utonil 27-letni Alojzij Krpan iz Gorenje Vrtojbe. — Umrl je Ivan Pervania, zadnji župan oEčine Št. Viška Gora. — Na Krasu okrog Ponikev, Avbera in Gradenj je divjala preteklo soboto strašna toča, ki je uničila več kot polovico pridelkov. — V

Studenem pri Postojni sla zgoreli hiši Iva-na Debevca in Franceta Milavca. — v 1)1, lini je uničil požar Mahničevo hišo__Mussolini je dal družini obč. čuvaja Josipa Cerkvenika, ki je bil ubit v Škocijanu pri i>|Z vači, 3000 lir podpore.

Bolgarija.

s Za mir na Balkanu. Francoska in angleška vlada sta opozorili bolgarsko vlado naj enkrat že napravi konoc komitaškili vpadov v Jugoslavijo, ki jih organizirajo Macedonci v Bolgariji. Posebno te dni, ko je bila Hrvaška razburjena radi Radičeve smrti, so nameravali Macedonci udariti v Macedonijo in napraviti zgago v Jugoslaviji. Angleški poslanik v Sofiji je nadvse odločno nastopil v imenu zunanjega ministra Čemberlcna. Rekel je, da ne bo Bolgarija dobila posojila, ako ne bo ubogala,

Grčija.

s Volitve za državni zbor. Preteklo nedeljo so se vršile v Grčiji volitve za narodno skupščino. Od 250 mandatov je dobila stranka Venizelcsa nad 200 poslancev. S to zmago se je grško ljudstvo izreklo še nadalje za republikansko državno obliko. V Belgradu so sprejeli vest o Veni-zelosovi zmagi z velikim zadovoljstvom, ker je la grški državnik prijatelj Jugoslavije in bodo zato v bližnji bodočnosti med nami in Grčijo gotovo zavladali dobri od-nošaji.

Drobne novice.

Železniška nesreča v Hovanu v Indiji je zahtevala 18 mrtvih, 48 ranjenih.

>Kako, ko pa nikogar razen financarja Ivana ni bilo blizu? Ta pa je pričal proti Matevžu, čeprav po krivem, c

>Upajmo, da se zave in izpove po pravici. Pisati hočem gospodu, ki v ljubljanski bolnici izpovedujejo bolnike, naj vplivajo nanj.:

>Storite to, gospod župnik!:: prosi dekle. >P a Tilnu bo treba sporočiti, česa dolže Matevža! Vem, da ne bo pustil, da bi bil Matevž mesto njega po nedolžnem obsojen in zaprt !c

>Kdo bi ga obvestil, gospod župnik?' vprašuje iekle v skrbeh.

>To pa le meni prepusti in Janezu, vse urediva, da bo prav in dobro! Ti le nase pazi in varuj se, da te dobi Matevž zdravo in čilo, ko se vrne. In to bo kmalu, veš Cilka, zato le glej da ozdraviš čimprejk Cilka hvaležna stisne duhovnemu gospodu roko, ko se poslove in obljubljajo, da pridejo pogledat vsak dan, če bo le malo časa. Za njimi kmalu pride zdravnik, ki je tudi komaj oči zatisnil prošlo noč, in ugotovi, da ima Cilka pljučnico ter je treba sila paziti. Na vprašanje pove tudi, da so Ivan ni nič več zavedel in so ga nezavestnega odpeljali v Ljubljano. Dosti upanja ni zanj, meni, ali pri Bogu je vse mogoče.

Popoldne prideta Cilko obiskat Mana in Lona Pa line je ž njima. Cilki je po zavžitih zdravilih in veckralnth ovitkih precej odleglo, (ako da moro govoriti z obiskovalci in jim potožiti svoje skrbi in bolesti.

>Ej, kaj bi sc samo cmerila, ko pa se vse prav in dobro obrača!« jo zavrača Lona. /Poglej, Mana ie tudi trpela, zdaj pa je Bog vse v prav obrnil in ne bo dolgo ko bosta Tine in Mana mož in žena. Zato pa je tudi prav, da si morala v posteljo, Cilka! če bi te to ne bilo obiskalo, Bog ve, ali ne bi bila drla za

Matevžem doli v trg in lam norela in skakala povsod, da bi ljudje s prstom kazali za teboj k

»Toda Matevž je zaprt, pomislite Lona!- ugovarja Cilka.

E, kaj meniš, da še nikdar ni bil nikdo zaprt? Pa zato še ni umrl! Tudi Matevž je bil že enkrat, pa je še drugega enakega učakal. In jaz in Tine smo že tudi sedeli, pa smo še vedno zdravi in živi tukajk *To je bilo pa drugače!.' meni Tine. »Nič drugače! Seveda, mene ste imeli seboj in jaz sem vas izgrizla. Saj vi mladi ste tako preneumni za kaj pametnega. Javkate in cmerite se, namesto, da bi pomolčali, pa vase šli po pametno misel, potlej pa široko pravo zinilik

»Menda bo res kar tvoja držala, Lona,« meni Janez, ki sedi z materjo pri Cilkini postelji in je ves v težke^ misli zatopljen. >Samo, kaj pomaga: jaz se ženem že ves dan in grebem po možganih za pametno misel, pa mi ne pride na um,c sc jezi sam nad seboj.

»Ker ne potiplješ na pravem kraju. Le čakaj, da se zaženem jaz, Lovračeva Lona, dol v Fužino, pa boš videl, ali izgrizem Matevža, ali ga nek

>Ej, Matevž je zdajle že v Kranjski gori!; ugovarja Janez.

>Kaj meniš, da je Kranjska gora kaj boljšega ko Fužina? Tiste gospode pri rihti poznani vse, posebno onega, ki se v Fužini ženi. Dekle njegovo |>obaram, kaj mislijo gospodje pri rihti, pa ho že pravo ugenila, boš videl, Janezi- zagotavlja Lona.

'■Sam Bog ti dajk želijo mati, ki imajo veliko zaupanje v Lono in njene zmožnosti. Le Cilka ne more prav verjeti vsem tem lepim besedam in se zagrize, ko gostje odidejo, že bolj v svoje misli in zle slutnje^ tako da ji solze kar v potokih vro iz srca v o6i in po obrazu. V tej bolečini ji prične znova rasti vročica in

Ka| delajo državniki In generali stare Antrife?

Kako zelo je temeljila stara Avstrija na nenem-ških narodih in koliko nemških mož je zavzemalo visoka mesta zgolj na račun teh narodov, priča dejstvo, da pretežna večina teh mož v povojni Avstriji ni našla ni-kake uporabe več v javnem političnem življenju in se jc umaknila v zasebno življenje — v kolikor jih smrt ni preselila na oni svet, kjer se gotovo počutijo bolj domače nego v novi Avstriji Bivši zunanji minister grof Berchtold, ki je podpisal ultimat proti Srbiji, živi danes deloma v Monakovem deloma na svojih posestvih na Češkoslovaškem ter piše svoje spomine. General Auffenberg, bivši poveljnik IV. avstrijske armade, je danes navaden zasebnik in pisatelj; ravno tako bivii ministr. predsednik grof Clam-Marli-nic, ki so mu posestva na Češkoslovaškem zaplenili in ki se preživlja s časnikarstvom. Lepše je usoda ravnala z zadnjim ministrskim predsednikom Hussarekom, ki je danes na Dunaju vse-učiliški profesor. Njegov predhodnik Seidler pa ni danes mnogo več asgo

Stcv. 34.

»DOMOLJUB. »028

Strm 539.

Na francoskem sta trčila skupaj brzi m vojaški vlak. 29 oseb ranjenih.

Na Moruvskem je obolelo na legarju 74 ljudi.

100.000 vojakov so poslali Italijani na

jugoslovansko mejo.

Italijanski listi poročajo, da je v Italiji 25 000 odvetnikov preveč.

Na Dunaju je zbolelo 28 oseb na le-carju, od teh je 9 umrlo.

V Južni Italiji je pogorela vas 70 hiš.

V Lodcu na Poljskem je uničil požar kemično tovarno iu sosedne hiše 30 mrlvih in 300 ranjenih.

V Nemčiji so pnsli na sled goljunjam j obveznicami vojnega posojila. Škode do 30 milijonov mark.

10 cm snega je padlo 29. julija v Bue-nos A i res v Ameriki.

30.000 ljudi je zbolelo v Grčiji na ti-

'"SUy čehoslovaški ni več nobenega komunističnega časopisa. (Tudi slovenska bcliševiška .Enotnost« je zmrznila.)

Merilec generala Obregona v Mehiki jo izjavil, da ni izvršil svojega čina po nalogu'katoličanov.

r>l smrtnih žrtev je bilo v angleškem letalstvu od začetka tekočega leta.

Smodnišnica je zletela v zralc v bližini Bukarešla. 6 vojakov mrtvih.

V Itio de J&neiro v Braziliji je umrl slavni italijanski letalec Kari Del I'rete.

Pri skupščinskih volitvah v Albaniji je /,mawa!a vladna Zogova stranka.

°1000 parlament ar cev raznih držav pride te dni na posvetovanje v Berlin.__

V VSAKO HIŠO tDOMOUUBA«!

Nove knise.

šmarna gora. Spisal Josip Novak. Sloveča Marijina božja pot in najbolj priljubljena izletna gora Ljubljane in nje okolice je dobila v tej 147 strani broječi knjižici bogat in temeljit popis v vsakem ozi-ru. Popisana je najprej njena lega, vsa pota, ki vodijo nanjo, rože, ki rastejo na njenih pobočjih, vea živad, ki se dobi na njej. Potem je podan popis gore v turistovskem oziru in nato zgodovin:. V vseli podrobnostih jc podana zgodovina cerkve v vseli iijenih delili. Na široko se obravnava Šmarna goi.i kot božja pot in bo marsikatera fara videla v knjižici, da je pozabila na davno obljubo ali navado obiskali nebeško kraljico na šmarni gori. Končno so našteti še z raznimi podatki šmaruogorski duhovniki in kol sklep posestva šinarnogorske cerkve. Knjižico krasi 9 slik. Slane Din 14. Cisli dobiček je namenjen za nove zvonove. Dobi se na gori ali pri žiipnern uradu v Vodicah pri Ljubljani. Knjižico vsem častilcem Matere božje na Šmarni gori naj-topelje priporočamo, ker bo vsakdo z mnogo večjim užitkom hodil lia to ljubko goro, če jo bo poznal prav cd vseh striuii.

Studenci žive vede. 24 govorov o svetih zakramentih. Govoril dr. Mihael Opeka. Temeljit in učinkovit obenem pa privlačen in gorak pouk o sv. zakramentih nam je danes tolj jx)trebeii kot vsakdanji kruh. Trojni greh: napuh, jx>hlep po blagu in ne-čislost se jc danes celo v krščanska srca tako globoko zajedel, da razdeva ne samo dušo in njeno bogastvo, temveč uničuje tudi zemeljski blagoslov, tudi vsakdanji kruh. Edina, pa prav edina temeljita in trajna pomoč so sv. zakramenti s svojo nadnaravno moči o. Bog sam dela v nas s svetimi zakramenti. Stolni govornik dr. M. Opeka zna to tako preprosto, obenem pa prepričevalno povedati in napisali, da bo znal vsakdo, ki bo iz knjige s premislekom in ljubeznijo zajemal, vse drugače izkoristiti — naj nam bo dovoljena ta beseda — te studence milosti za svoj dušni in telesni blagoslov. Naj bi se glasno čitala po naših družinah. — Stane Din 32, po pošti Din 2 več ter se dobiva v prodajalni K. T. D. (Pi i Ničinanu) v Ljubljani.

Zasavje. Letovišča, kopališča, prirodne, zgodovinske in druge znamenitosti, izleti po gorah in dolinah. Spisal R. Badjura. Knjiga je prirejena Za ob-

iskovalec vsega Zasavja cd Ljubljene do Cel'a in Zagreba. Vse je podano v njej, kar potnik rabi: daljave, višina, pola, gostilne, kolodvori, zgodovinski podatki. Docela moderna izletna knjižica. Pol po zasavskih krajih s tako knjižico v roki ti da še en-kret večji užitek ko! sicer. Stane Din 25 ler se dobi pri Zvezi za tujsko promet v Ljubljani in v vseh knjigarnrli.

Stalila

m naša tesna industrija.

O tej važni zadevi je napisal dr. Fran Ogrin v »Trgovskem listu« z dne 31. julija zanimiv članek, katerega prvi del prinašamo skoro dobesedno. Glasi se:

:>Večino celotnega izvoza Slovenije tvori les. Da izvažamo še vedno pretežno, le tesan in rezan, da celo okrogel les, tO je naš stari poglavitni greh. Res izvažamo tudi že podelan les: pohištvo, zaboje in to v Egipt in drage kraje ob Sredozemskem morju, toda ta del tvori le neznaten odstotek vsega lesnega izvoza. Tako ostaja inozemstvu, zlasti Italiji ves ogromen dobiček,1 ki mu ga nudi predelava«je lesa v zaboje, pohištvo in druge izdelke.

Italija pa igra tukaj še drugo vlogo. Ona je navadni prekupčevalec z našim lesom. Mnogo od nas kupljenega tesanega in rezanega lesa prodaja enostavno naprej v razne pokrajine ob Sredozemskem morju in spravlja v svoj žep lepe dobičke te za nas nepotrebne vmesne trgovine. Isto je z lesnimi izdelki, ki nastajajo v Italiji iz našega lesa.

To lesno trgovanje vsebuje za nas dvojno škodo: a) Mi izkupimo za les toliko manj, kolikor znaša razlika med ceno za

94

oče znane igralke. Bivši zunanji min. grol Czcrnin it bil v novi Avstriji nekaj let narodni svetnik, a se je potem iz političnega življenja umaknil ter se udeležuje pri nekaterih industrijskih podjetjih. Mnogo bivših politikov, !.i so prej igrali veliko vlogo, živijo danes na Dunaju kot publicisti, zavarovalni agenti, lastniki barov in podobno.

Poljaki se (M o že. Pred tremi leti se je nahajala Poljska glede naravnega naraščanja prebivalstva na tretjem mestu med evropskimi državami. Minulo leto pa je priš'a Poljska na prvo mesto, ker izkazuje 420.0CC duš naravnega prirastka na prebivalstvu, dočim ima Nemčija, ki ima dvakrat leliko prebivalstva, samo 403,000 duš prirastka, Italija s 43 milijoni prebivalstva 410X00 duš. V Poljski je dvakrat toliko rojstev kakor smrti. 66 odstotkov vseh rojstev odpada na katoličane.

Pogovor. Ona: »Povej, Adoll, ali me boš ravno tako rad imel, ko bom stara in grda.« — On: »Gotovo, kajti bolj stara si lahko, grža pa ne moreš biti nikdar več.«

proti večeru se ji prične blesti. Z ave Marijo pridejo duhovni gospod in ž njimi zdravnik, a Cilka ne spozna nikogar več, vedno huje gori njeno lelo iri obraz, kakor rdeč cvet je na belih hodnih rjuhah. Vso roc gori tako in blodi in vpije iz vročice, da jo Janez 111 mali in Lona komaj udrže na postelji.

Petnajsto poglavje.

V zaporih ljubljanskega deželnega sodišča sedi v samotni celici na trdem ležišču Matevž m sloni s komolci oprt na kolena v globokem premišljevanju. Njegove misli so vse to dni, odkar so ga bil. prepeljali iz Kranjske gore sem doli v Ljubljano, se bolj v Golici in na Dobravi in na Koroškem kakor prej, ko ie bil v resnici tam. V Kranjski gori jo pac se malo mogel dihati, ker je skozi rešetke na oknih vel planinski zrak in je jetnik videl pred seboj planine Razor in Prisank, Kriške pode in Špik m ves tisti venec s snegom pokritih gora, ki obrob jajo P,senco in kranjskogorsko urez. Ali tu v Ljubljani ga dus , ca tlači k tlom megla in zrak ,ki je dusljiv in go,t, da bi ga lahko z nožem rezal in je dima v njem in prahu, da so mu ga polna pljuča in grlo ter ga niti fzplSiti ne more O, zdaj šele zna Matevž prav ceniti svoje planino, zdaj šele prav ljub. koroške cmajne in goliške plazove, zdaj, ko ne more dihat, m hira v smrdečem zraku kakor cvetica, ce jo goj.s v sobi, polni tobakovega dima.

In Cilka' O, kaj je neki zdaj s Cilko/ Je /na ali mrtva? More še misliti nanj? Vsaj stot.no tega to misli Matevž nanjo? Pač so mu pred dnev, pu*h dobravski gospod župnik, naj se nič e^« nAvento ki ie pač bolna, vendar se ji počasi zuiavje vrača- Ali Boff ve, niso'to le samo besede, besedo

tolažbe dobrega gospoda? Kako so mu še pisali duhovni gospod? Naj ne obupa, vse se bo še na prav obrnilo, samo da Tilna iztaknejo, ki bi gotovo takoj priznal svojo krivdo, da bo Matevževa nedolžnost do-gnana in izkazana. So že na delu za njegovo oprostitev, pišejo, kar mirno naj počaka, pove sodnikom vse, kakor je bilo in šlo bo. Tudi advokata mu dobe, mladega in vnetega, ki se bo zavzel zanj in pripomogel pravici do zmage. O seveda, pisati znajo dobravski gospod, pisati, kakor bi rožice sadili, čeprav jim v pridigi beseda ne teče tako gladko! Na priž-nici se jim težko trga iz ust, čeprav se jim vidi, da bi radi lepše povedali. To pismo je pač le bolj tolažba, samo upanje, ki pa je še daleč od uresničenja. Kdaj bo spet videl goliške gmajne, kdaj spet zdrsnil po plazu v koroško stran pogledat v Breznico, kako gospodari sestra Majda in njen mladi mož? Kdaj? Merila šele čez par let, morda nikdar več, ker bi ga ta smrdljivi zrak umoril?

Še bolj globoko kloni glavo Matevž in nobeno upanje noče pognati v njegovem srcu. Saj komaj more še moliti 1 Vse se mu meša in suče v glavi, kakor pijan je v tem vzduhu, stene tišče vanj, da ga v sencih boli in mu kljuje v njih. O, Golica, ti kraljica gorenjskih planin, zakaj te vsaj videti ne more tvoj »in Matevž? Zakaj si pustila, da so ti ga ugrabili, ga šiloma odpeljali od tvojih nedrij in ga zaprli? Zaprli v to zatohlo luknjo, kjer umira v hrepenenju po tebi in si ne želi ničesar drugega vec kot samo se. videti tebe, kraljica, enkrat samo še zdrseti po kamnitem plazu v koroško plat, enkrat samo se se podričruti £o senožeti od Kadilnikove koče notri v graben, kjer valove podi po skalah od tajajočega se snega narastla

Jesenica 1

tesan ii. rezan les v Italiji in med drugimi državami, odn. kolikor znaša razlika med ceno teh polizdelkov in končnimi izdelki, postavljenimi v italijanske kraje, oziroma kraje južne Evrope in severne Afrike, b) V socialno gospodarskem oziru. Ako bi mi izdelovali pretežno doma lesne izdelke, bi mogli zaposlovati veliko več delavcev v svojih podjetjih, davčna moč domače dežele pa bi se dvignila. Tako bi se zmanjšalo sčasoma tudi izseljevanje naših ljudi v prekccceanske države radi zaslužka.

Da vlada še vedno opisani način našega gozdnega izkoriščanja, za to je več vzrokov: bližina Italije, dosedanje stare zveze naših lesnih trgovcev in izvozni carjev z dobro denarno oprtimi laškimi tvrd-karni; skromnost naših ljudi, ki se zadovoljujejo že z malim dobičkom; nedostatnost naših meddržavnih trgovskih pogodb; žila-vost in okretnost italijanskih lesnih tvrdk. Pozabiti tudi ne smemo, da mora naš lesni izvoz prestajati hudo konkurenco z onim iz dežel (Avstrija, Romunija), kjer raste les boljše kakovosti. Vse to pa so težave, ki se dajo premagati z vztrajnim, dobro organiziranim delom, s primernimi trgovskimi pogodbami z državami ob Sredozemskem morju, ki bi omogočevale in ščitile naš direktni lesni izvoz, slednjič z doslednim blagohotnim pospeševanjem (na železniško- in brodarsko-tarifnem, carinskem pcljti itd.) po naši državni upravi in oblastnih samoupravah. S tako smotreno akcijo bi izvedli gospodarsko osamosvojitev tudi v lesni industriji.«

V nadaljnem izvajanju razpravlja g. dr. Ogrin o škodi, ki bi jo povzročile net-

tunske konvencije naši lesni industriji, ako vsebujejo kako točko o medsebojnem prostem ustanavljanju obrtnih, industrijskih in trgovskih podjetij. V tem oziru naj pripomnimo:

Mi v nettunske konvencije nismo zaljubljeni, toda one so danes ; politikumc, to se pravi, da tudi to važno gospodarsko vprašanje izrabljajo žerjavovci in radičevci za boj proti sedanji vladi in SLS. Ne bodo redki, ki bodo sicer čisto strokovno razpravo gospoda dr. Ogrina tako domnevali. SLS nettunskih konvencij ni sestavljala in ni bila v vladi, ki je te dogovore prvotno odobrila. Sestavljali, oziroma odobiili so jili žerjavovci, oziroma radičevci. To g. dr. Ogrin ve, kakor mu gotovo tudi ni neznano, kaj bi pomenilo za našo državo in za njen ugled v mednarodnem svetu nesprejetje nettunskih dogovorov. Za'o je odvisno danes tudi najmanjše izboljšanje nettunskih konvencij v prvi vrsti od dobre volje Italije.

Ako bi bil g. dr. Ogrin napisal svoj članek takrat, ko je bil piavi čas za to, bi bila njegova izvajanja slovenski lesni industriji morda kaj koristila. Danes pa g. dr. Ogrin zvoni _ po toči. Zakaj, — smo povedali.

Meh za smeh.

»Vi ste priča, da me je ta gospod imenoval osel.«

»Da, pred sodnijo bom to z veseljem potrdil.«

Zagovornik: »Vaša stvar stoji slabo. Ce ne boste navedli, kje ste se v onem

kritičnem Času nahajali, boste dobili nai manj tri mesece.«

Obtoženec,- »Če pa povem, kje scin

bil, pa pol leta.« ~ '

*

»Pri nas v Newyorku je že štirinajst dni videti neko žensko brez glave.«

Farmar: »To ni še nič. Pri nas se lah-ko vedno vidi može brez glave, v trgovini, društvih, da celo na vladi.« •

»Kaj ste pa naredili z vašim možem ko ste ga iz vode potegnili?«

»Nabila sem ga, da je bil ves črn. Ta

si je zadnjikrat hotel življenje vzeti,« *

Sosed je nevarno zbolel in sosedov Nace ga je prišel obiskat. Domači so mu v veži naročili, naj mu vendar ne omeni, kako zelo je bolan. Ta se je res držal navodila ter bolnega ves čas kratkočasil, kako bo zopet lepo, ko ozdravi. Ko je odhajal, je postal med vrati ter jih meril: »Hm,« pravi nato, »malo težko bodo po-grebci spravili rakev skozi ta vrata in po

teh ozkih stopnicah.«

*

Učitelj: »Kobentnr, imenuj mi tekočino, katera ne zmrzne.«

Kobentar; »Krop.«

. t

Neki profesor je prinesel s sprehoda nahrbtnik gob ter naročil kuharici, da jih »ripravi ter da njegovi žen; za večerjo. Naslednje jutro pri zajtrku je ženo ogledoval od vseh strani: »Ali si dobro spala nocoj?« — >Izvrstno.« — »Ali ti ni bilo

Vrata celice se odpro, vslopi ječar in zmoti Matevža v njegovih sanjah:

V.stanite, gremo k zaslišanju! mu reče in že stopi med vrata.

Matevž vstane in se skoro opoteče proti vratom; v glavi se mu vrti, ko stopi na hodnik, kjer ga čaka še en ječar. Odpeljeta ga k preiskovalnemu sodniku.

Na hodniku pred uradnimi sobami je že precej ljudi, ki čakajo sodbe in pravice. Z nemim pogledom preleti Matevž obraze, ki od besedne borbe razvneti, od sovraštva in razpihovanja strme vanj kakor v deveto čudo ter stikajo glavo, da morda ugane ta ali oni od njih Matevžev pregrešek. In fantu se stisne srce, ko sliši, da spremljajoči ga ječar na zadevno vprašanje debelega možakarja odvrne: sFinancarja je ubil v Golici.:< Najrajši bi bil Matevž planil ječarju za vrat iu ga v usta udaril za laž, ki jo ima ječar za resnico in jo je vrgel med zijajoče ljudi, da se ko blisk razleti po vsem hodniku.

;A-a-a—?» zijajo navzoči iu za hip pozabijo vsak svojih sporov in razprtij. Zopet prilika, da na-pasejo svojo radovednost, da v naprej obsodijo človeka, ki jim ni ničesar storil in ki mu sodnik po vsem spraševanju bolj verjame, da je nedolžen, kot če bi bil uboj priznal.

Aha, sein v časopisu bral! še sliši Matevž za seboj, ko stopi v sobo pred preiskovalnega sodnika. /•Številka 29?.: vpraša sodnik ječarju, ki prikima. * Matevž Kobenlar z Breznico na Koroškem, kajne,« se obrne k Matevžu.

Matevž prikima. Že desetič gotovo isto vprašanje. Ko se vendar že poznata po različnih zaslišanjih.

>No, ali ste si že premislili in priznate, da ste financarja ubili?« ga vpraša sodnik in prodirljivo pogleda obdolženca pred seboj.

3'

»Ne priča, da

morem drugače ne lažeml«

kakor

resnico povedati. Boj; mi je

Čadaiki igralec. Pri-znani ruski igralec na klavir Ivan Rcskelel, je v svojem testamentu izrazil željo, da hi ga po njegovi smrti položili v klavir, namesto v običaj-no kr.to. Do lega sklepa ga je dovedla hvaležnost, katero mora priljubljenemu blagozvonečerr.u prijatelju za najlepše ure njegovega življenja iska-zati Pravijo, da mu bodo njegovi pogrcbci skušali izpolniti zadnjo, čeprav s»lno zanitrtivo željo.

Kitajski general in moda. Kitajski general Hen-Jili. ki je vrhovni poveljnik kitajske policije, jc izdal razglas o ženski modi, ki dela ženske čedalje bolj nage. Kitajske ženske nosijo od starih časov hlače, a bile so dolge do tal. Sedaj so začele kitajske ženske hlače krajšati, kakor Maše krilo. General pravi, da so ženske, ki nosijo kratke hlače in kratke rokave ali hodijo sploh brez rokavov, prave čarovnice ali coprnice, ki kažejo svoje bahje meso samo z namenom zapeljevanja. Zato general napoveduje ostre kazni grdobiji kitajskih žensk.

Največkrat sije solnce na Španskem, namreč 3000 ur v letu ali povprečno dnevno po 9 ur.

labo. aisi imela kakih, bolečin ponoči?« S »Ne, prav nobenih.« — »Hura, živi o! fJa ta način sem našel novo vrsto gob, ki Oiso strupene.«

Brezposeln gledališki igralec je srečal tovariša, kateri je bil v dobrem položaju. »Kam pa greš?« — »K svojemu krojaču grem.« — »Grem pa » teboj.« Grede mu je prišla dobra mise,; »Ti prijatelj, jaz sem brezposeln, obleko bi pa tudi potreboval. Daj mi sto dinarjev. Ko boš krojaču plačeval račun, delaj se tako, kot da ti je sto dinarjev zmanjkalo ter prosi mene, da Hh posodim. Kljub temu, da sem slabo oblečen, bo krojač dobil reipekt pred menoi ko bo videl, da ti posodim sto di- • „arjev In naredil mi bo obleko na upanje « Tovariš se je smejal načrtu ter onemu dal bankovec za 100 Din. Ko sta prišla h krojaču in je oni plačeval, se obrne k tovarišu: »Ti, posodi mi sto dinarjev, zmanjkalo mi je.« Brezposelni igralec pa odvrne: »Žal, da ne morem ustreči. Niti pare nimam pri sebi.«

JESENSKI TEČAJ

riRAnln In orikrojevaeiadamskih oblokprlflnem t 1 - VpUovanJ. astme«, ali pi.rn.oo (OZ* Mt DVED strok. izprai. nčltclllca. Ljubljana, Mealoi trg žtev. it

MaU oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja M enkrat Din i. Naročniki domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potratne ali prodajajo svoje «>' iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajeneev in narobe.

Z mizar, pomočnika Enodružinsko hišo

vajena kmečkih mizar, del, sprejme za stalno delo Urban Pogačnik, Bukovica pri Skof. Lokt. kupim. Ponudbe z navedbo eene na naslov: Anton Oblak, Smlednik 51. pošta Medvode.

Posredovalnica za siuibe ogplnc Liub'i- ■e je preselila iz Sv. Petra ce9te na Miklo-Šitero eesto 28, nasproti sodišča, ter oddaja služkinjam, kuharicam, in natakaricam najboljše službe. - Za odgovor 2 Din. znamko.

Miinaria po§,ei,ega' mnuHiju treznega „. nesljivega Iščem. Naslov na upravo Domoljuba pod štev. 7584.

ČEbel-knniiHn kupim veliko mnoiino po ajdovi paši. Plačam po kilograma, panj posebej. Jakob Prešeren, p. Žirovnica (Gorenj.).

Mlin na 4 tečaje od-""'" dam v najem. Jožef Grčar, Studenec l p. Dob pri Domialah.

Žanaria ki ne bl bil UH"M. stalno zaposlen na gagi, ampak uporaben tudi za druga opravila, iščem. Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 7586.

Mizarskega vajenca

kmečkih starišev sprejmem takoj. — Jožef Erjavec, Sr. Gameljne 17 p. St. Vid n.Ljublj.

Kupci smo tudi za:

delellsio seme, mol.

proso, kumno, laneno seme, travna semena, mravljinčna jajca, borovnice i. t. d-

kjer vlada čistoča. je mir In zdravja. Oboj« dosežeta . vporaboBENZlT-NADMlLA

ki ne čisti' samo obleke, perilo m drug« predmete, temveč jih Istočasno tudi deslfb fldra vsled svojih antiseptjčnlh »vojstev.

Nobeno drugo milo ntma tako učinkovit«

čietilne moči ko« BENZIT-NADMILO. ki opere brez truda navadne In najfinejše tkanine, volno In svilo.

UIZIT H1BHU8 cisti

belo In barvasto parilo, flanel, volno, svilo, čipke« zavese, pre. proge itd.

Oflto*.MVVI«*«ro.

M (rgO»ln»rt p« od Din. ,»■•

Nad milo

TVORNICE ZlATOROfl MARIBOR

; peri:

:sa=benzit!:

Fiobsr

I0*'8'1® puške, brovninee, • I l mujuIC samokrese, pišlole za »trošenje psov. topičo, zaloga lovskih in ribiških po-tl-ebSčiu ler umetalni ogenj. F. K. KA1SEH, puakar, Ljubljana. šelenbnrgova ulica štev. 6.

\L,

Prava pot

Edino najboljši $iwlnl stroji in pletitfil švit.

„Dub:ei3" stroji ter kolesa

za rodbino, obrl in industrijo so le

Jos. PdeKitžca

Ortizner, /Irtlcr

Najnižje cene! Tucli na obroke

i juMiana

blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.

EJretiičc si preDavo. da Vam minete boleftoc?

Bolečine v želodcu, <*revih, trdo (plesno odvajanje, glavobol, pritisk krvi v glavo, ner-voznost. pomanjkanje spanja, zlala žila. slab tek - nastaneio zaradi slab«; prebave. Creiujie si svojo prebavo s preizkušenim eliksir ein ■ FICrOL, da Vam minejo bolečine. FMiOL eliksir urejuie prebavo in Vam vmfu zdruvj'*. FIOOL izdeluje In poSilja po posti proti

povzetju z navodilom o uporabi j

lekarna dr. Semelic, Dubrovnik 2. i

Originalni 7.al»oj«ek s li 8'eklenicnmi Din 100'—, J & stekl. Din J45'—. 1 steklenica Din 40*—. *

zdravih živcev! i Vse vrste bakrenih

Bolni, utrujeni živci zaitronjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bod-Ijaje, trganja, omotico, tesnobnost. Šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, neveseije d« dela In dr. slabe pojave.

Vseh bolezni i« boste oprostili

le s pristnim Kola l.eo 11 h i n - o m, vitaminov bogatim hranilnim sredstvom. Ta je posl ul za človeštvo izvor dobroti-, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane. Jači kite in ude. daje moč in nov življenski pogum. Pristni Kola-I.eci thin dosega čuda. do-vnja prave hranilne Bnovi na skrajna mesta kri-nc tvorbe, oživlja, opogumlja io ohrani telo mlado ia sveže.

Preprllsjte sa sami,

da vam nič neresničnega no obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, kt mi piše

popolnoma zastonj

in franko malo škatlico Kola I.ccithina In knjigo zd ravnika z mnogostransko lzkufin jo, ki sa je sani moral boriti s to boleznijo. Pišite mi uataneen naslov, pošljem Vam obljubljeno takoj brezplačno.

Crnst PMlaraack, Barlin S. O., Mllhaelkirchplats 13, Afet. 317.

najboljša in najcenejša pri

M. Masferl

tovarna žime Stražlšče pri Kranju.

Izdeluje f**'* solidno in po JI ||

ifi-rr^r konkurenčni J

ceni tvrdka jj

Jos. OTOREPEC, Llubifana

Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliške ul)

Kadar kupujete

štrange, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke

kupujte samo najboljge blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:

V vsako hišo Domoljuba!

»Posodi mi brž .sto dinarjev.« _ »če.

mu ti pa bodo.« — »Uro moram zastaviti«

— »I, zato vendar ni treba nič denarja!«

— >Pač, pač---najpreje jo moram

rešiti.«

*

»Janez, kaj boš napravil, ako bi skladišče smodnika zletelo v zrak, ti ostaneš pri življenju, tvojega tovariša vojaka pa bi vrglo v zrak?« — Janez: »Najpreje bom počakal, da nazaj na zemljo pade.'«

ccncje nego koruza; porabite priliko za nakup, dokler cena še nizka, pri FRAN POGAČNIKui Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33.

Do sedaj najcenejša tvrdka r drjavl! Skladišče Muitvui. a H £ m o I. D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. IJ ..,»«< J t. H, M A K l B O II St. 107. A.

Violine od llin M'—, ročno harmonike od Din 8.V-tnmburice od Din gramofoni od Din 345 -

Zaklenite naj veliki katalog, katerega Vam poitjemo breiplaleo

F. in I. Boričar, „Pri taki"

LJUBLJANA, Sv. Petr« cesta Stev. 29

nudi najboljšo hlačevino in sukno za moške obleke od 40 Din naprej; volneno blago v vseh mod. barvah za ženske obleke od 45 Din naprej; fini oksford in celir za srajce od 12 Din naprej; prvovrsten šifon, bela in rjava kolenina, zelo močna, od 7 Din naprej; novodošla flanela in barhenti za spodnje in gornje obleke od 11 Din naprej; flanelaste rjuhe, velike; platno za rjuhe, brisače, gradi za postelje, volnene vestice, maje, svilene in delenaste rute in šerpe, moške delavne in pražnjc srajce od 35 Din; kravate, naramnice, izgotovljcne ženske in otroške klotaste in barvaste predpasnike itd. — Pazite dobro na naš naslov in številko 29. ker le tu kupite vse vaše potrebščine najboljše in najcenejšel

Liniiče

(JaKGiiKi slamo)

kupuje v vsaki množini po najvišji ceni

Tovarna motvoza in vrvarna d. «1. GROSUPLJE pri Ljubljani.

Zadružna gospodarska banka d. d.

Telrion 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav, Gospoban

Kapital ln rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o.ooo.ooo —

' V8e VTHte bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter a Vi % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.

Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.

Jzdijalr!| Dr. Kranr Kclutec.

Urednik: Frant Zabret.

Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cee.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh