logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

< b A S O »

102.469

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Razred za zgodovinske in družbene vede

ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za arheologijo

V

43

1992

LJUBLJANA

/v #

1992

- S l) •msoor+L

Izdala in založila

Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Glavni urednik Odgovorni urednik Tehnična urednika Uredniški odbor Prevajalci

Lektorica Risarki

Dragan Božič

Stane Gabrovec

Primož Pavlin in Ivan Turk

Dragan Božič, Janez Dular,Timotej Knific, France Leben in IvanTurk

Adela Žgur (nemščina), Veronika Cankar, Phil Mason, Rudi Meden

in Barbara Smith Demo (angleščina), Katja Kjuder in Anelise Margetič (italijanščina)

Alenka Božič

Dragica Knific Lunder inTamara Korošec

Naslov uredništva Arheološki vestnik, Novi trg 5, SLO-61000 Ljubljana Tisk TiskarnaToneTomšič, Ljubljana

Naklada 1200 izvodov

ISSN 0570-8966

© 1992 by Inštitut za arheologijo ZRC SAZU

Natis odobrila Razred za zgodovinske in družbene vede SAZU na seji dne 22. 4. 1992 in predsedstvo SAZU na seji dne 2. 11. 1992

Natisnjeno s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/319-92 z dne 1. 6. 1992 je publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov

Vsebina

Starejša kamena doba

Ivan TURK, Janez DIRJEC, Irena DEBELJAK in Duro HUBER: Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. IV. Posamično najdeni

zobje jamskega medveda.................................... 7

Srednja kamena doba

Mitja BRODAR: Mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah................ 23

Železna doba

Janez DULAR: Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji . 37 Rastko VASIC: Etrurska koštana kutija iz jugozapadne Srbije i problem kasnoarhajskog importa

na centralnom Balkanu (Sažetak)............................... 64

Kristina MIHOVILIČ: Situla s prikazom pomorske bitke iz Nezakcija (Prijevod)........ 77

Rimska doba

Marko STOKIN: Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. š. v Fornačah pri Piranu........ 79

Verena VIDRIH PERKO: Afriška sigilata v Emoni....................... 93

Pozna rimska doba

Maurizio BUORA: K razprostranjenosti poznorimskih fibul v obliki svastike s konjskimi glavicami

(Povzetek) ........................................... 108

Branka MIGOTTI: Prilog datiranju izvangradske ranokrščanske arhitekture šireg salonitanskog

područja (Sažetak)....................................... 133

Pozna rimska doba in zgodnji srednji vek

Ursula IBLER: Panonske pašne spone iz poznega 6. in 7. stoletja (Povzetek) ......... 148

Lujo MARGETIČ: Neka pitanja boravka Langobarda u Sloveniji................ 149

Jadran FERLUGA: Istra med Justinijanom in Karlom Velikim (Povzetek)........... 187

Zgodnji srednji vek

Marija ŠTEFANČIČ in Petra LEBEN-SELJAK: Antropološka analiza staroslovanskega grobišča

Dlesc pri Bodeščah....................................... 191

In memoriam

Alojz Benac (1914-1992) (Stane GABROVEC)....................................................205

Zor ko Harej (1949-1990) (Verena VIDRIH PERKO)............................................207

Branko Marušič (1926-1991) (Timotej KNIFIC) ..................................................208

Knjižne ocene in prikazi

Luu Tran Tieu: Palaeolithic Pebble Industries in Europe, 1991 (Ivan TURK) ..................211

Richard Bradley: The Passage of Arms, 1990 (Peter TURK) ....................................211

Maria Novotna: Die Bronzegefafie in der Slowakei, 1991 (Primož PAVLIN)....................214

Roman Frontier Studies 1989, 1991 (Jana HORVAT) ....."..................................215

Ninina Cuomo di Caprio: La ceramica in archeologia, 1988 (Verena VIDRIH PERKO) . . . 215

Ljiljana Bjelajac: Terra sigillata u Gornjoj Meziji, 1990 (Iva MIKL-CURK) ....................216

Corpus Signorum Imperii Romani. Ungarn, Band 7, 1991 (Bojan DJURIČ)....................217

Ivo Lukanc: Diocletianus, 1991 (Peter KOS)......................................................219

Ivo Bojanovski: Bosna i Hercegovina u antičko doba, 1988 (Marjeta ŠAŠEL KOS)............219

Gian Luca Gregori: Brescia romana. Ricerche di prosopografia e storia sociale 1, 1990 (Marjeta

ŠAŠEL KOS) ..................................................................................220

Supplementa Italica, Nuova serie 7, 1991 (Marjeta ŠAŠEL KOS)................................221

Kratice

Kratice revij..........................................................................................223

Kratice zbirk ........................................................................................227

Contents

Palaeolithic

Ivan TURK, Janez DIRJEC, Irena DEBELJAK and Duro HUBER: Divje babe I - an attempt

to apply statistical analysis to the mass animal remains in the palaeolithic archaeology. IV. Isolated teeth of cave bear (Summary)............................. 21

Mesolithic

Mitja BRODAR: Der mesolithische Fundort Pod Črmukljo bei (Zusammenfassung) ... 30

Iron Age

Janez DULAR: Geschichte der Erforschung der eisenzeitlichen Siedlungen und der Besiedlung in

Zentralslowenien (Zusammenfassung)............................. 51

Rastko VASIČ: An Etruscan bone box from south-west Serbia and the problem of Late Archaic

imports in the central Balkan area............................... 53

Kristina MIHOVILIČ: Die Situla mit Schiffskampfszene aus Nesactium............. 67

Roman Period

Marko STOKIN: Settlement remains from the first century B. C. at Fornače near Piran (Summary) . 86 Verena VIDRIH PERKO: Terra sigillata africana ad Emona (Riassunto) ........... 101

Late Roman Period

Maurizio BUORA: Note on the diffusion of swastika fibulae with horse-head decorations in the

Late Roman Period ...................................... 105

Branka MIGOTTI: Zusatz zur Datierung der aufierstadtischen fruhchristlichen Architektur des

breiteren salonitanischen Bereiches............................... HI

Late Roman and Early Medieval Period

Ursula IBLER: Pannonische Giirtelschnallen des spaten 6. und 7. Jahrhunderts ................135

Lujo MARGETIČ: Note su alcune questioni del soggiorno dei Longobardi nell'odierna Slovenia

(Riassunto)......................................................................................169

Jadran FERLUGA: L'Istria tra Giustiniano e Carlo Magno ....................................175

Early Medieval Period

Marija ŠTEFANČIČ and Petra LEBEN-SELJAK: Anthropological analysis of the Old Slavic

necropolis Dlesc near Bodešče (Summary) .......................... 202

In memoriam

Alojz Benac (1914-1992) (Stane GABROVEC)....................................................205

Zorko Harej (1949-1990) (Verena VIDRIH PERKO) ............................................207

Branko Marušič (1926-1991) (Timotej KNIFIC) ..................................................208

Book reviews

Luu Tran Tieu: Palaeolithic Pebble Industries in Europe, 1991 (Ivan TURK) ..................211

Richard Bradley: The Passage of Arms, 1990 (Peter TURK) ....................................211

Maria Novotna: Die Bronzegefafie in der Slowakei, 1991 (Primož PAVLIN)....................214

Roman Frontier Studies 1989, 1991 (Jana HORVAT) ............................................215

Ninina Cuomo di Caprio: La ceramica in archeologia, 1988 (Verena VIDRIH PERKO) . . . 215

Ljiljana Bjelajac: Terra sigillata u Gornjoj Meziji, 1990 (Iva MIKL-CURK) ....................216

Corpus Signorum Imperii Romani. Ungarn, Band 7, 1991 (Bojan DJURIČ)....................217

Ivo Lukanc: Diocletianus, 1991 (Peter KOS)......................................................219

Ivo Bojanovski: Bosna i Hercegovina u antičko doba, 1988 (Marjeta ŠAŠEL KOS)............219

Gian Luca Gregori: Brescia romana. Ricerche di prosopografia e storia sociale 1, 1990 (Marjeta

ŠAŠEL KOS) ..................................................................................220

Supplementa Italica, Nuova serie 7, 1991 (Marjeta ŠAŠEL KOS)................................221

Abbreviations

Abbreviations of journals............................................................................223

Abbreviations of series..............................................................................227

Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih
ostankov v paleolitski arheologiji

IV. Posamično najdeni zobje jamskega medveda

Ivan TURK, Janez DIRJEC, Irena DEBELJAK in Duro HUBER

Izvleček

Prispevek obravnava vse posamično najdene (izolirane) zobe jamskega medveda (Ursus spelaeus) iz mlajšepleistocenskega paleolitskega jamskega najdišča Divje babe I v Sloveniji. Se neobjavljeni arheološki ostanki pripadajo moustčrienu (več plasti) in aurignacienu (ena plast).

Stalni zobje so bili obdelani s tafonomskega, paleockonom-skega in paleoekološkega vidika.

V tafonomski analizi smo primerjali predvsem rezultate različnih metod terenskega in kabinetnega dela. V paleoeko-nomski analizi smo se dotaknili vprašanja lova na jamskega medveda. V paleoekološki analizi smo obravnavali zapletene povezave med starostno in spolno sestavo fosilnih populacij jamskega medveda v času. Pri razlagi rezultatov analize smo si pomagali z etologijo in s posameznimi ekofakti, ki smo jih dobili s pomočjo pelodnih in sedimcntološko-stratigrafskih analiz. Za nekatere evidentno soodvisne spremembe v starostni in spolni sestavi smo predlagali alternativno razlago Ber-gmannovemu pravilu. Naša alternativna razlaga temelji predvsem na odgovoru na vprašanje, kdo je kdaj uporabljal jamski brlog: ali izključno dominantni samci ali izključno mladiči in samice z mladiči.

Abstract

The contribution gives a presentation of all isolated teeth of the cave bear (Ursus spelaeus) originating from the Divje babe I cave, an Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. All the as yet unpublished archaeological remains belong to the Mousterian (a number of layers) and to the Aurignacian (one layer).

Permanent teeth were studied in terms of taphonomic, palaeoeconomic and palaeoecological analyses.

In the course of the taphonomic analysis, results of different methods of fieldwork and deskwork were compared. The palaeoeconomic analysis discussed the question of the cave bear being hunted or not. The palaeoecological analysis studied the complex interrelationship between age and sex structures of the fossil populations of the cave bear through the passage of time. The interpretation of the results of the analysis drew on cthological studies and individual ecofacts obtained by means of pollen and sedimentological-stratigrap-hic analyses. For some of the clearly evident interrelated changes in age and sex structures, an interpretation alternative to the Bergmann rule has been proposed. This alternative interpretation is mostly based on how we answer the question, who made use of the cave-den at a specific period of time, i.e. whether the cave was exclusively used by dominant males or exclusively by cubs and females with cubs.

Zahvale: Raziskave v Divjih babah I financirajo in podpirajo: Astra, IMP Črpalke, Iskra Commerce, Petrol in Ministrstvo za znanost in tehnologijo, vsi v Ljubljani, Komisija za raziskovalno in inovativno dejavnost pri Skupščini občine Idrija in Zidgrad iz Idrije, Elektrodistribucija iz Tolmina in Elektronadzorništvo iz Cerknega. Za terensko-tehnične izboljšave ima velike zasluge Kosta Bizjak, Kolinska iz Ljubljane. Koristne pripombe k rokopisu je dala dr. Katica Drobne, ki je zlasti zaslužna za končno obliko in zasnovo prispevka. Računalniška obdelava teksta je delo Brede Justin. Vsem iskrena hvala.

1. UVOD

1794). Medtem ko so bili že objavljeni prispevki posvečeni skeletnim najdbam (Turk, Dirjec 1989; Turk et al. 1990; Turk, Dirjec 1991), je zadnji posvečen izključno raziskavi posamično najdenih (izoliranih) zob.

Raziskava ima tri glavne namene: tafonomskega, paleoekonomskega in paleoekološkega.

Tafonomijo bomo obravnavali izključno z vidika tafonomskih izgub posameznih izoliranih zob in vseh zob skupaj. Pod tafonomsko izgubo razumemo ves primanjkljaj zob, do katerega je prišlo od smrti posameznega osebka pa do odkritja njegovih fosilnih ostankov.

Pri paleoekonomiji se bomo dotaknili vprašanja lova na jamskega medveda v mlajšem pleistocenu, kot se kaže na podlagi najdb posamičnih zob.

Paleoekologijo bomo obravnavali na podlagi preliminarnih rezultatov sedimentoloških, stratigrafskih in pelodnih analiz ter naslednjih teoretskih izhodišč:

Za vse živeče medvede je značilno, da mladiči in samice z mladiči nikoli ne prezimujejo skupaj z odra

slimi samci (Anon. 1987; Schoen et al. 1987). Podoben vedenjski vzorec lahko pričakujemo tudi pri izumrlem jamskem medvedu. Zato bomo posvetili posebno pozornost funkcionalni razlagi fosilnega brloga, kakršnega poznamo v Divjih babah I. Pri tem si bomo pomagali z nekaterimi značilnostmi najdenih zob.

Ostrina in dolžina zime močno vplivata na prezimo-valne navade večine današnjih medvedov, predvsem na: 1) izbor brloga (v jami ali na prostem), 2) tekmovanje za najprimernejše jamske brloge znotraj vrste (med samci in samicami, med mladiči in odraslimi) in med vrstami v zaostrenih razmerah in 3) čas, ki ga medved prebije v brlogu (Hamilton, Marchinton 1980; Shoen et al. 1987; Schwartz et al. 1987; Servheen, Klaver 1983; Anon. 1987). Domnevamo, da se je podobno odzival na številne klimatske spremembe v mlajšem pleistocenu tudi jamski medved.

II. GRADIVO, METODA IN IZHODIŠČA

(tab. 1,2; si. 1)

Izkopavanja v Divjih babah I imajo tri razvojne stopnje, ki so močno vplivale na obdelavo gradiva in na rezultate raziskave.

V prvi fazi (1980-83) smo vse najdene ostanke jamskega medveda, vključno z zobmi, dokumentirali vertikalno, izključno po plasteh in lateralno od enega do drugega profila. Razmik med profili je bil običajno 1 m, dolžina profilov in debelina plasti pa sta bili različni.

V drugi fazi (1984-86) smo vse najdene paleontolo-ške ostanke dokumentirali po umetnih izkopih (režnjih db. 25-40cm) in metrskih kvadratih. Izkope smo

Tab. 1: Divje babe I, vsi posamično najdeni zobje jamskega medveda v letih 1980-86.

Table I: Divje babe I. all isolated teeth of cave bear found in 1980-86.

Tab. 1: Divje babe I, vsi posamično najdeni zobje jamskega medveda v letih 1980-86.

Table I: Divje babe I. all isolated teeth of cave bear found in 1980-86.

(1)

(2)

(3)

(4)

Identifikacija

Levi

Desni

Skupaj

Identification

Left

Right

Total

,1.2

752

743

1495

I3

623

582

1205

p4

336

322

658

M1

513

474

987

M:

426

428

854

>1.2

752

764

1516

h

529

523

1052

P4

291

324

615

M,

609

652

1216

M,

552

541

1093

M,

405

386

791

Cs,Cj

1926

1926

Skupaj

13453

Total

Mlečni kanini

1077

Deciduous canines

Mlečni ostali zobje

88

Other deciduous teeth

povezali s plastmi, ki so bile večinoma debelejše od izkopov, kolikor se je dalo natančno. Z novim sistemom dokumentiranja smo dobili veliko število "standardnih" vzorcev, ki smo jih lahko poljubno sestavljali v vertikalni in lateralni smeri v večje vzorčne bloke (c/r. Turk, Dirjec 1989; Turk et al. 1989a). Vsi vzorci in njihove sestavljenke so bili med seboj dobro primerljivi, ker so teoretično nastali na enakem prostoru in v enako dolgem času.

V tretji fazi, ki poteka od 1990, smo zmanjšali debelino izkopa na ok. 10 cm in uvedli sistematično sejanje in spiranje vseh sedimentov na sitih 10, 3 in 0,5 mm. S tem smo zajeli tudi najmanjše najdbe in odpravili pristranske učinke terenske metode dela na število in sestavo najdb. Ti so se pojavljali v vseh dosedanjih paleolitskih raziskavah v Sloveniji, vključno z izkopavanji 1980-86 v Divjih babah I.

Za prvi dve fazi je torej značilno zbiranje (vzorčenje) podatkov , ki je bilo nenamerno pristrano, za tretjo pa nepristrano vzorčenje.

Večino gradiva iz druge faze smo obdelali v dveh vzorčnih blokih sedimentov s površino 10 nr in skupno prostornino 70,5 m3 (cfr. Turk, Dirjec 1989; Turk et al. 1989a). Gradivo tretje faze še ni objavljeno, razen dela gradiva iz bloka sedimentov s prostornino 5,76 m3 in površino 9 m2 (tab. 6), ki ustreza izkopom 1-4 v bloku sedimentov druge faze.

V letih 1980-86 pridobljeno gradivo šteje 14.618 izoliranih zob; od tega 13.453 (92 %) stalnih zob in samo 1.165 (8 %) mlečnih zob (tab. /). V spranih sedimentih smo našli približno enako število obojih zob. Zaenkrat smo analizirali samo stalne zobe, ki so bistveno večji od mlečnih in zato niso bili tako močno selekcionirani z uporabljeno metodo terenskega dela, t.j. z načinom vzorčenja.

Vse v letih 1984-86 najdene stalne zobe smo identificirali glede na znano zobno formulo in jih starostno opredelili v juvenilno in adultno skupino (tab. 2). Za starostno opredeljevanje smo uporabili naslednje morfološke kriterije:

1) V juvenilni skupini so zobje z votlo in na apeksu široko odprto korenino ter zobje z votlo krono brez korenine.

2) V adultni skupini so zobje z masivno krono in korenino, ki je na apeksu zaprta.

Starostne skupine so umetno razmejene, kriteriji zanje pa so relativni. Z uporabljeno metodo je namreč nemogoče ločiti osebke, ki so imeli v določeni ontoge-netski stopnji razvoja zobe s še votlimi koreninami (juvenilni) in zobe z že zaprtimi koreninami (adultni). Absolutno starost osebkov, ki jih predstavljajo izolirani zobje v letu pogina, je mogoče ugotoviti samo s štetjem cementnih letnic (Hillson 1988, Fig. 9). Postopek je v praksi preizkušen pri živečih populacijah medvedov.

Pri analizi gradiva smo na podlagi izkušenj v zvezi s pristransko naravo favnističnih vzorcev, pridobljenih brez sejanja in spiranja, uporabili izključno opisno statistiko. Merili in analizirali smo:

1) najmanjše število osebkov (NŠO)

2) nadzorovane tafonomske izgube (NTI)

3) število opredeljenih zob (ŠOZ) v kombinaciji s

starostno sestavo (StS)

4) spolno sestavo (SpS).

Vse uporabljene analitične mere so med seboj kompleksno povezane. Pri pristranih vzorcih, kakršni so naši, je seveda težko, če ne nemogoče, pravilno ugotoviti te povezave in jih statistično preizkusiti.

NŠO smo izračunali po podatkih v tab. 1 in 2, in sicer z običajnim postopkom (cfr. Grayson 1984) ter z metodo zobnih parov (Turk et al. 1989a). Z metodo zobnih parov pri adultni skupini ne štejemo tistih zob, ki ontogenetsko (lahko) pripadajo še juvenilnim osebkom. Pri običajni metodi je juvenilna skupina največkrat nekoliko prenizko ovrednotena (tab. 3).

Pod NTI razumemo vse izgube prvotnega števila zob, ki jih je možno nadzirati in kvantificirati. Tu predlagana NTI je relativna mera, izvedena iz NŠO in izražena v odstotkih. Je v skoraj popolni negativni korelaciji z odstotkom števila najdb (si. /), kar je predvsem posledica stalne vsote pri vrednostih, izraženih v odstotkih ("closure problem", cfr. Davis 1976, 79 ss). Na nadzorovano tafonomsko izgubo lahko močno vplivata tehnika in metoda (terenskega) dela. Izguba se lahko zmanjša, če izboljšamo tehniko in metodo dela in tako odstranimo pristrani del izgub. Nedvomno imajo lahko večje ali manjše nadzorovane tafonomske izgube večji ali manjši vpliv na izid analiz

Tab. 2: Divje babe I, vsi posamično najdeni stalni zobje jamskega medveda iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86. Table 2: Divje babe I. all isolated permanent teeth of cave bear from the 1984-86 sampling area.

Tab. 2: Divje babe I, vsi posamično najdeni stalni zobje jamskega medveda iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86. Table 2: Divje babe I. all isolated permanent teeth of cave bear from the 1984-86 sampling area.

IZKOP 1

I Z KO P 2

IZKOP 3

1 ZK0P 4

1 Z KO P 5

IZKOP 6

A DULT.

J U VE N.

A DULT.

J U V E N.

A 0 U LT.

J U V E N.

A D U LT.

J U VE N.

ADULT.

J UVEN.

ADULT.

JU VE N.

S

0

1

S

0

I

S

D

I

S

D

1

S

D

1

S

1

S

D

1

S

D

I

S

D

1

S

D

1

S

D

1

S

0

1

O

«1

a 3

I1-!2

1

1

1

5

3

1

3

8

12

1

2

12

3

4

1

I3

1

1

1

1

1

4

4 1

3

2

1

3

5

3

6

P<

2

3

2

1

1

1

1

M'

1

1

2

1

1

1

1

1

1

3

2

M2

1

1

1

1

1

2

1

2

Inferior

l,-l2

1

2

1

6

5

1

6

4

3

6

1

1

3

1

'3

4

1

1

2

6

1

5

1

4

2

1

3

2

2

1

1

5

4

2

2

4

»1

2

1

1

1

3

6

1

1

3

5

2

1

3

1

»2

2

3

2

1

1

2

1

2

2

2

1

"3

1

1

2

2

1

4

1

1

1

C

• c,

2

7

2

5

2

7

4

8

1

IZKOP 7

IZKOP 8

IZKOP 9

IZKOP 10

IZKOP 11

IZKOP 12

o

a

3 «

I1-

5

1

12

18

2

3

2

3

8

4

12

13

3

4

11

14

1

4

1

I3

4

-4

2

1

15

4

2

5

1

4

8

1

10

9

1

4

2

9

4

1

2

P4

-

3

2

1

1

5

1

1

3

1

8

9

7

3

2

8

1

2

3

M*

2

1

8

3

S

1

2

2

1

5

7

1

1

11

4

2

7

3

5

7

M2

1

2

1

3

5

4

1

2

2

7 1

4

1

3

1

1

4

4

4 6

8

5

8

4

inferior

7

8

1

8

10

1

1

3

2

2

3

12

12

1

2

2

15

11

1

1

3

'3

1

3

8

S

2

4

5

1

2

9

8

5

2

1

9

5

2

P4

1

-

2

7

1

1

2

1

3 3

3

4

1

5

5

2

2

3

4

1

2

2

2

1

8

8

1

S

0

11

10

4

3

11

8

4

2

Mj

2

1

l

2

7

1

8

2

2

2

1

5

3

4

10

10

1

9

8

9

8

7

4

1

M3

5

1

5

3

2

2

2

1

1

2

iT

9

"

4

4

8

4

3

5

c'-c,

11

2

17

10

18

2

8

I 10

31

22

24

13

IZKOP 13

IZ KOP 14

S— sinister D— dexter

I — indet. {sin. s. dext.)

IZKOP 22

I Z KOP 23

IZKOP 24

O •

a

3

l1-lJ

15

11

8

1

13

5

1

S

3 j

5

8

4

3

4

3

1

2

1

2

2

I3

7

1

7

8

8

2

1

3

4

2

3

2

2

1

1

1

1

1

2

6

3

3

8

4

5

2

1

1

1

1

3

1

M1

»

«

5

8

2

8

1

3

2

5

3

1

2

1

3

M2

8

3

5

8

3

4

14

2

1

5 4

1

2

1

1

0 •

C

11

S

4

2

11

11

3

1

2

4

3

2

4

'

1

5

1

1

'3

10

6

1

1

8

1

3

1

2

1

1

4

5

1

1

1

1

P<

4

5

1

5

8

1

4

3

2

2

1

1

1

M1

«

10

1

8

4

11

7

8

9

5

4

4

4

5

1

4

3

1

1

»1

13

4

4

S

8

3

S

3

2

1

5

1

2

2

1

1

3

»3

5

7

1

8

5

3

2

S

1

2

2 [ 3

C* -Cj

41

26

30

33

7

14

6

8

8

2

IZKOP 25

IZKOP 26

IZKOP 27

1 2

KOP

28

IZKOP 29

IZKOP 30

l' I2

2 I

1

1

1

1'

1

1

1

1

1

4

8

4

3

8

9

3

4

superior

|3

2

1 I

1

1

1

1

1

1

1

1

2

1

1

5

1

1

8

7

1

P<

--

1

1

3

2

2

1

4

4

1

3

M<

1

2

2

3

1

2

3

8

2

5

3

M2

3

1

2

1

1

3

2

3

1

1

4

3

1, l2

2

1

1

1

2

1

3

2

1

1

3

2

8

7

1

3

2

3

2

o

'3

1

1

1

1

1

2

8

3

1

4

5

1

8

p4

1

1

1

2

1

1

1

5

1

4

e

c

M,

2

1

1

1

1

2

2

1

2

1

1

8

3

4

4

M2

1

1

1

1

1

1

2

1

8

2

1

1

1

4

M3

1

2

1

1

2

1

3

1

1

1

2

1

c'-c,

1

e

3

4

9

7

7

2

3

21

8

18

katerega koli arheozoološkega gradiva, ki ga poskušamo kakorkoli razčleniti (klasificirati, grupirati itd.). Zato smo temu vprašanju tu prvič namenili več pozornosti, NTI pa smo upoštevali tudi pri analizi vseh drugih mer in razlagi njihovih rezultatov.

V ŠOZ so zajeti vsi taksonomsko in anatomsko opredeljeni zobje. Angloameriška ustreznica kratici ŠOZ je NISP - Number of Identified Specimens, (cfr. Grayson 1984). Predstavlja lahko tudi največje možno število osebkov (MŠO).

StS smo ugotovili na podlagi ŠOZ po že omenjenih kriterijih. Juvenilna skupina je lahko podcenjena zaradi večje možnosti tafonomskih izgub in zaradi možnosti, da del t.i. adultnih zob dejansko pripada juvenil-nim osebkom.

SpS smo preučili na podlagi statistik dolžine prvega stalnega spodnjega molarja (M,) (Kurten 1967; Davis 1976; Makridakis et al. 1983) in naslednjih teoretskih izhodišč:

Živeče populacije medvedov imajo dobro izražen spolni dimorfizem. Samci so precej večji (težji) od samic (Anon. 1987, 13 s.; Stirling 1985; Russell 1985, 31). Spolni dimorfizem je izražen tudi z velikostjo nekaterih zob pri živečih in domnevno tudi pri izumrlih vrstah medvedov (Gordon, Morejohn 1975, s cit. lit.; Koby 1949).

Analizirani Mi je morfološko dokaj stabilen, njegove mere pa so v dobri korelaciji z velikostjo osebkov (Legendre, Roth 1988).

Skoraj vsa jamska najdišča z ostanki jamskega medveda so bila brlogi, v katerih so se verjetno izmenično zadrževali enkrat samotarski in dominantni samci, drugič spet bolj družabni mladiči in samice z mladiči. Samice so v jamskih brlogih tudi skotile in vzredile mladiče, kar dokazujejo številni ostanki zelo mladih medvedkov in najdbe fosilnih ležišč oz. "gnezd" (Ma-lez et al. 1988a, 1988b; Barthe 1984). "~Zato lahko razlike v merskih lastnostih izoliranih zob, ki jih razlagajo s spremembami variacijske širine znotraj različnih populcij (Rakovec 1967; Pohar 1981), razložimo tudi funkcionalno ali s tem, kdo je bil kdaj glavni uporabnik brloga: bodisi samotarski odrasli samci bodisi samice z mladiči {cfr. Kurten 1955; Turk et al. 1989a).

III. ANALIZA GRADIVA IN DISKUSIJA

Najmanjše število osebkov (NŠO)

{tab. 3; si. 2)

Najmanjše možno število osebkov ali NŠO ni analitično najbolj zanesljiva mera, ker se nenadzorovano spreminja glede na velikost vzorca oziroma glede na to, kako so podatki razvrščeni (cfr. Turk et al. 1989a, Grayson 1984).

24

18-16 14 12-10 J 8 6-" 4 2

0

O

C?

0'1.2 ©|1.2

®h,2

O,

.,1.2 + l1,2

24

—i-1-1-1-1—

50 100

16 14

n 2 12

1 10 0) T3

<5 8 ifi

6 4

2

+0,

O

+ ++H

O ffiL

O

©

Q>

o ©

o

% tafonomske izgube

50

% tafonomske izgube

100

SI. I: Divje babe I. odnos med NTI in najdenimi zobmi v: (a) vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 in (b) vzorčem bloku sedimentov 1990-91. Podatki iz lab. 4 in 5. Legenda: krogci - adultni, križci - juvenilni. krogci s križci - adultni in juvenilni skupaj. Fig. 1: Divje babe I. correlation between the CTL and the teeth found, given for (a) 1984-86 sampling area, and (b) 1990-91 sampling area. Data taken from tables 4 and 5. Legend: circles - adult, crosses - juvenile, circles and crosess - adult and juvenile together.

Tab. 3: Divje babe I. najmanjše število osebkov (NŠO). Table 3: Divje babe I, minimum number of individuals (MNI).

O)

Najmanjše število osebkov (NŠO)

Minimum number of individuals (MNI)

(2)

Običajna metoda (Grayson 1984) Standard method

(3)

Metoda parov (Turk el al. 1989a) Pair method

(a)

(b)

(a)

Adult.

(b)

Minimum number of individuals (MNI)

(a)

(b)

(a)

Adult.

(b)

Po izkopih 1-14 By spits 1-14

112

63

175

140

89

63

152

V združenih izkopih 1-14 In spits 1-14 combined

77

40

117

97

77

40

117

Po izkopih 22-30 By spits 22-30

31

34

65

51

23

34

57

V združenih izkopih 22-30 In spits 22-30 combined

20

22

42

35

14

22

36

Po izkopih 1-14 in 22-30 By spits 1-14 and 22-30

143

97

240

191

112

97

209

V združenih izkopih 1-14 in 22-30 In spits 1-14 and 22-30 combined

90

60

150

128

88

60

148

V vseh sedimentih 1980-86 In all sediments of 1980-86

652

V vseh sedimentih 1980-86 In all sediments of 1980-86

652

Vsota ločeno ugotovljenih vrednosti NŠO.

Sum total of the MNI values established separately.

Vrednost NŠO na osnovi podatkov, ki niso bili starostno grupirani. MNI values based on data not grouped according to age.

Za vzorčni blok sedimentov 1984-86 in za vse v letih 1980-86 raziskane sedimente smo ugotovili nekatere vrednosti najmanjšega števila osebkov za različno razvrščene podatke, in sicer z običajnim postopkom in z metodo zobnih parov (lab. 3). Rezultati se spreminjajo glede na to, kako razporedimo podatke, ki jih hočemo analizirati (Grayson 1984). V našem primeru sta bila možna dva načina razvrščanja osnovnih podatkov, ki se nanašajo na število zob po posameznih izkopih: 1) po stratigrafskih enotah in 2) po starostnih skupinah.

Združevanje po stratigrafskih enotah je preučil že Grayson (1984), ki je ugotovil, da so statistično-anali-tično najbolj zanesljivi tisti rezultati, ki se nanašajo na najdišče kot celoto, torej na NŠO v najdišču. V vseh drugih primerih preučujemo variabilnost velikosti vzorcev namesto variabilnosti števila osebkov. Zato naše vrednosti NŠO v stratigrafskem nizu v podrobnostih odstopajo od ŠOZ pri starostno razvrščenih podatkih (cfr. si. 2 in 5a).

Na podoben način kot vpliva na vrednosti NŠO razvrščanje podatkov po stratigrafskih enotah, vpliva nanj tudi razvrščanje po starostnih skupinah (cfr. tab. i): manj je skupin, manjše je najmanjše število osebkov.

V našem primeru sta med različnimi vrednostmi NŠO najbolj zanesljiva podatka, ki se nanašata na združene izkope 1-14 in 22-30 ter na vse 1980-86 raziskane sedimente, dobljena z metodo zobnih parov oziroma z običajnim postopkom.

Čeprav je NŠO nezanesljiva mera, je lahko zelo koristna pri relativni kontroli tafonomskih izgub, zlasti če podatke o tafonomskih izgubah primerjamo z drugimi podatki o posamično najdenih zobeh (glej poglavje o SpS).

SI. 2: Divje babe I, StS v vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 na osnovi NŠO po metodi parov. Podatki iz tab. 2.

Fig. 2: Divje babe I, AST in the 1984-86 sampling area, based on MNI, according to the pair method. Data taken from table 2.

Nadzorovane tafonomske izgube (NTI)

(tab. 4-6; si. 3,4)

Ker je NŠO zelo nezanesljiva mera, ki je močno odvisna od razvrščanja podatkov (prim, poglavje o NŠO), je edino smiselno analizirati NTI samo za večje skupine podatkov. V našem primeru je to vse gradivo, izkopano v letih 1980-86, ali najdišče kot celota in t.i. standardizirano gradivo iz vzorčnega bloka sedimentov, ki obsega izkope 1-30 oz. plasti 2-21 (cfr. Turk et al. 1989a; Turk, Dirjec 1989).

NTI za najdišče kot celoto so prikazane v tab. 4, za vzorčni blok sedimentov 1984-86 pa v tab. 5. Celotna tafonomska izguba je bila nedvomno večja od ugotovljenih 31 %. V tab. 6 so za primerjavo prikazane NTI v bloku sedimentov 1990-91, katerih vsebino smo pregledali s sejanjem in spiranjem. Sestava izgub je popolnoma spremenjena, kar je predvsem posledica spremenjene terenske tehnike in metode. Relativne razlike v NTI pa so lahko povezane tudi z velikostjo vzorcev, od katerih je močno odvisno NŠO, ki ga potrebujemo za izračun teh izgub (cfr. Grayson 1984).

Tab. 4: Divje babe I. nadzorovane tafonomske izgube stalnih izoliranih zob v vzorcu 1980-86.

Table 4: Divje babe I, controlled taphonomic losses of permanent isolated teeth in the 1980-86 sample.

Tab. 4: Divje babe I. nadzorovane tafonomske izgube stalnih izoliranih zob v vzorcu 1980-86.

Table 4: Divje babe I, controlled taphonomic losses of permanent isolated teeth in the 1980-86 sample.

(1)

(2)

(3)

(4)

Identifikacija

Najdeno

Pričakovano

Tafonomske

Identification

št. zob

št. zob*

izgube v % **

No.of teeth

No.of teeth

% of tapho

found

expected

nomic losses

,1.2

1495

2608

42.7

I3

1205

1304

7.6

p4

658

1304

49.5

M1

987

1304

24.3

M2

854

1304

34.5

I1.2

1516

2608

41.9

I3

1052

1304

19.3

P4

615

1304

52.8

M,

1216

1304

6.7

M,

1093

1304

16.2

M,

791

1304

39.4

Cs,Cj

1926

2608

26.2

Skupaj

13453

19560

31.2

Total

Izračunano na osnovi NŠO, ki je 652 ^Based on MNI, being 652

Tafonomska izguba je 100 % minus procent najdenih zob od pričakovanega števila zob

Taphonomic loss equals the percentage of the teeth found in respect of the number of the teeth expected taken away from 100%

Total

Izračunano na osnovi NŠO, ki je 652 ^Based on MNI, being 652

Tafonomska izguba je 100 % minus procent najdenih zob od pričakovanega števila zob

Taphonomic loss equals the percentage of the teeth found in respect of the number of the teeth expected taken away from 100%

Če analiziramo NTI iz vzorčnih blokov 1984-86 in 1990-91 (tab. 5,6; si. 3), ki sta bila raziskana z različnimi terenskimi tehnikami, lahko ugotovimo naslednje:

a) NTI iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86 so, razen redkih izjem, v negativni linearni korelaciji z velikostjo zob (si. 3a). Ta povezava je še posebej izrazita pri juvenilnih zobeh. Tako stanje je zelo verjetno povezano z metodo izkopavanja v letih 1980-86,

ko sedimentov nismo niti sejali niti spirali. Zato je bila prepustnost izoliranih zob zelo velika in verjetno odvisna od njihove velikosti. NTI iz vzorčnega bloka sedimentov 1990-91 dajejo bistveno drugačno sliko (si. 3b). Tu bi lahko govorili predvsem o pozitivni povezanosti med velikostmi zob in NTI, če sploh lahko govorimo o korelaciji. Vsekakor pa je težnja, ki se kaže pri tafonomskih izgubah, tu popolnoma drugačna in ni primerljiva z domnevno umetno selekcijo zob v bloku sedimentov 1984-86.

b) NTI večine juvenilnih zob iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86 so precej večje od izgub adultnih zob (tab. 5; si. 3a). To je bilo pričakovati glede na manjšo trdnost juvenilnih zob in predvsem v povezavi z manjšo velikostjo teh zob v začetnih stadijih rasti, ko korenine še niso izoblikovane. Drugačno sliko daje vzorčni blok sedimentov 1990-91 (tab. 6; si. 3b). Tu so NTI juvenilnih zob bistveno manjše od izgub adultnih zob. Če so bili v prvem vzorcu zobje selekcionirani predvsem umetno (po velikosti), so bili v drugem vzorcu selekcionirani izključno naravno (tudi po velikosti ali drugače). Znano je, da večje tafonomske izgube pomenijo vedno manj najdb in obratno (cfr. si. 1). Ker smo v vzorcu sedimentov 1990-91 pobrali vse zobe, v vzorcu sedimentov 1984-86 pa ne, je zelo malo verjetno, da bi imela oba vzorca tako različno nepri-strano starostno sestavo (glej tudi poglavje o ŠOZ in StS populacij jamskega medveda ter si. 5). Bolj verjetno je, da so razlike posledica različnih terenskih metod in iz njih izhajajočih pristranih in nepristranih vzorcev (cfr. si. 4).

c) Iz zaporedja NTI zgornjih in spodnjih zob, ki je za najdišče kot celoto P4,11'2, M2, Cs, M1,13 za zgornje in P4, I12, M3) Q, I3, M2, M, za spodnje zobe (cfr. tab. 4), ter za vzorčni blok sedimentov 1984-86 P4, I1'2, M2, M1, I3, Cs za zgornje in P4, I12, M3, I3, M2, C|, M, za spodnje zobe (cfr. tab. 5), bi lahko ugotovili, da se tafonomske izgube posameznih zob, razen nekaterih izjem, ujemajo z zaporedjem rasti (erupcijo) velikih stalnih zob, ki je za zgornje zobe M1, M2, l3, Cs in za spodnje M,, M2, I3, M3, Q (cfr. Turk et al. 1989a). To bi dejansko pomenilo, da so zobje, ki zrastejo prej, boljše zastopani in imajo zato manjše NTI, in obratno, pod pogojem, da je tafocenoza sestavljena pretežno iz pripadnikov, ki so poginili v obdobju rasti stalnega zobovja. Tako stanje bi se moralo v obliki negativne korelacije kazati tudi v odnosu med NTI vseh juvenilno-adultnih parov zob. Razen tega bi morali imeti zobje, ki zrastejo prvi (npr. M,), najmanjše tafonomske izgube v adultni skupini in največje v juvenilni, zobje, ki zrastejo zadnji (npr. M3), pa ravno obratno. Enostavna analiza tega odnosa ni dala pričakovanega rezultata (si. 4a). Še več, primerjava z vzorčnim blokom sedimentov (1990-91) je pokazala, da je zaporedje zob tam bistveno drugačno, in sicer M1, P4 in M2, C\ I3, I1 , I2 za zgornje ter M2, M3, M,, Q, I| in P4, I2, I3 za spodnje zobe (cfr. tab. 6), kar povezujemo predvsem z drugačno terensko metodo. Tudi odnos med NTI adultnih in juvenilnih zob kaže tam na zakonitosti v obliki pozitivne krivulj-čne korelacije (si. 4b), vendar brez notranje porazdelitve, ki bi jo lahko povezali z erupcijo zob.

Tab. 5: Divje babe 1, nadzorovane tafonomske izgube v vzorčnem bloku sedimentov 1984-86. izkopi 1-30. Table 5: Divje babe I, controlled taphonomic losses in the 1984-86 sampling area, spits 1-30.

O) (2) (3) ( (4)

Identifikacija Najdeno število zob Pričakovano št. zob Tafonomske izgube v %

Identification No. of teeth found No. of teeth expected" % of taphonomic losses

Adult.

Juvcn.

Skupaj

Adult.

Juven.

Skupaj

Adult.

Juven.

Skupaj

,1.2

245(13.9)

63(7.)

308(11.5)

360

240

512

32.

73.7

39.8

I3

158(8.9)

58(6.5)

216(8.1)

180

120

256

12.3

51.7

15.6

PJ

78(4.4)

47(5.2)

125(4.7)

180

120

256

56.7

60.8

51.2

M1

108(6.1)

83(9.2)

191(7.2)

180

120

256

40.

30.8

25.4

M:

77(4.4)

107(11.9)

184(6.9)

180

120

256

57.3

10.8

28.1

I..2

220(12.4)

49(5.5)

269(10.1)

360

240

512

38.9

79.6

47.5

I3

147(8.3)

34(3.8)

181(6.8)

180

120

256

18.4

71.7

29.3

P4

94(5.3)

23(2.6)

117(4.4)

180

120

256

47.8

80.8

54.3

M,

173(9.8)

71(7.9)

244(9.2)

180

120

256

3.9

40.8

4.7

M->

116(6.6)

93(10.4)

209(7.8)

180

120

256

35.6

22.5

18.4

M,

99(5.6)

54(6.)

153(5.7)

180

120

256

45.

55.

40.2

C\C,

253(14.3)

215(23.9)

468(17.6)

360

240

512

29.7

10.4

8.6

Skupaj Total

1768(100)

897(1 (X)) 2665(1 (X))

2700

1800

3870

34.5

50.2

31.1

* Izračunano na osnovi NŠO. ki je za adultne zobe 90, juvenilne zobe 60 in za oboje skupaj 128.

Based on MNI. being 90 for adult teeth. 60 for juvenile teeth, and 128 for the sum total of both. V oklepajih so odstotki najdenega števila zob.

The figures given in parenthesis denote percentages of the numbers of the teeth found.

Tab. 6: Divje babe I, nadzorovane tafonomske izgube v vzorčnem bloku sedimentov 1990-91. izkopi 2-6. Table 6: Divje babe 1. controlled taphonomic losses in the 1990-91 sampling area, spits 2-6.

(O (2) (3) (4)

Identifikacija Najdeno štev. zob (%) Pričakovano štev. zob* Tafonomske izgube v %

Identification No. of teeth found (%) No. of teeth expected' % of taphonomic losses

Adult.

Juvcn.

Skupaj Total

Adult.

Juven.

Skupaj Total

Adult.

Juven.

Skupaj Total

I1

13(8.5)

30(8.)

43(8.)

32

38

62

59

21

31

I2

22(14.5)

32(8.)

54(10.)

32

38

62

31

16

13

I3

10(6.5)

25(6.5)

35(6.5)

32

38

62

69

34

44

p4

4(2.5)

20(5.)

24(4.5)

32

38

62

88

47

61

M'

4(2.5)

18(4.5)

22(4.)

32

38

62

88

53

65

M:

2(1.)

22(6.)

24(4.5)

32

38

62

94

32

61

Ii

13(8.5)

33(9.)

46(8.5)

32

38

62

59

13

26

I-.

19(12.5)

30(8.)

49(9.)

32

38

62

41

21

21

I3

23(15.)

31(8.)

54(10.)

32

38

62

28

19

13

P4

16(10.5)

30(8.)

46(8.5)

32

38

62

50

21

26

M,

8(5.)

23(6.)

31(6.)

32

38

62

75

40

50

M-.

4(2.5)

13(3.)

17(3.)

32

38

62

88

66

73

M.,

4(2.5)

21(5.)

25(5.)

32

38

62

88

45

60

C\C,

10(7.)

57(15.)

67.(12.5)

64

76

124

69

25

46

Skupaj Total

152(100)

385(100)

537(100)

480

570

930

68

33

42

Izračunano na osnovi NŠO, ki jc za adultne zobe 16, juvenilne zobe pa 19 in za oboje skupaj 31. Based on MNI, being 16 for adult teeth. 19 for juvenile teeth, and 31 for the sum total of both. V oklepajih so odstotki najdenega števila zob.

The figures given in parenthesis denote percentages of the numbers of the teeth found.

Med združenimi izkopi 1-14 (plasti 2-14) in združenimi izkopi 22-30 (plasti 17a-21) vzorčnega bloka usedlin 1984-1986 ni značilne razlike v skupnih NTI brez prvih dveh incizivov in kaninov, ki znašajo 37 in 34 %. V času nastajanja zgornjega (izkopi 1-14) in spodnjega kompleksa sedimentov (izkopi 22-30) in po njem na podlagi uporabljene enake metode vzorčenja

niso delovali bistveno različni tafonomski dejavniki, čeprav bi jih lahko pričakovali glede na nekatere že ugotovljene razlike v obeh stratigrafskih kompleksih in glede na različno starost sedimentov (Turk et al. 1989b, Šercelj 1991).

NTI v vzorcu najdenih stalnih zob iz Divjih bab I 1980-86 so zelo verjetno odvisne predvsem od velikosti

SI. 3: Divje babe I, odnos med NTI in velikostjo posmeznih zob v: (a) vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 in (b) vzorčnem bloku sedimentov 1990-91. Podatki iz tab. 4 in 5. Legenda: glej si. 1.

Fig. 3: Divje babe I, correlation between the CTL and the size of individual teeth in (a) 1984-86 sampling area, and (b) 1990-91 sampling area. Data taken from tables 4 and 5. Legend: see fig. 1.

SI. 4: Divje babe I, NTI strastno opredeljenih zob v: (a) vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 in (b) vzorčnem bloku sedimentov 1990-91. Podatki iz tab. 4 in 5. Legenda: krogci - zgornji zobje, pike - spodnji zobje.

Fig. 4: Divje babe I, CTL of age-defined teeth in (a) 1984-86 sampling area, and (b) 1990-91 sampling area. Data taken from tables 4 and 5. Legend: circles - upper teeth, dots - lower teeth.

5 C?

o M2

> 13

._ M 2

1 M1

m3 h

M 1

p4

c '3

S. h,2 g |1.2

P4

5 C?

o M2

> 13

._ M 2

1 M1

m3 h

M 1

p4

c '3

S. h,2 g |1.2

P4

O

+ s.

® 0

+

® +

S

®

^ .o & +

©Ox +

+ x

® 6-K

0

© ^

0 © ^ <f-

0 © + x N 0 © +

50

°h tafonomske izgube

O O

O

o

o o o

o

o

o

o

o o

50

°h tafonomske izgube

100 o

50

^tafonomske izgube

h M 2 ?

jU

M2

mi r

m3 O

~M1 i

PT '3

12 , 5

-ii rp4

N

CO

E

100

100

»l3

11.2 Oh,2

»P4

100

%

• M2

O Ml

T M3

M_i

0l3

► Cs.i

50

1001

50

adultni zobje

100%

adultni zobje

in od ontogenetske stopnje posameznih zob. Oboje je bilo zelo verjetno odvisno tudi od uporabljene terenske metode, ki je lahko zabrisala prvotne značilnosti vzorca.

Število opredeljenih zob (ŠOZ) in starostna sestava (StS) populacij jamskega medveda

(tab. 7; si. 5)

neodvisna od razvrščanja podatkov (Grayson 1984, Turk et al. 1989a).

V vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 je bilo 2706 starostno opredeljivih zob; od tega 67% adultnih in 33% juvenilnih (tab. 7). Na prvi pogled je vidna značilna razlika v StS zob med kompleksom plasti 2-14 (izkopi 1-14) in 17a-21 (izkopi 22-30). V združenih plasteh 2-14 je 73% adultnih in 27% juvenilnih zob, v združenih plasteh 17a-21 pa samo še 48% adultnih in kar 52% juvenilnih zob.

StS, ki ga dajejo izolirani zobje, se še kar ujema z metodološko neodvisno dobljenim StS na podlagi skeletnih delov (si. 5) (Turk et al. 1988). Med juvenilnimi

Tab. 7: Divje babe 1, število opredeljenih zob, posamične najdbe iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86. Table 7: Divje babe 1. number of identified teeth, individual finds from the 1984-86 sampling area.

Tab. 7: Divje babe 1, število opredeljenih zob, posamične najdbe iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86. Table 7: Divje babe 1. number of identified teeth, individual finds from the 1984-86 sampling area.

(1)

(2)

(3)

(4) .

O/

/o

Izkop

Adult.

Juvcn.

Skupaj

(2)

(3)

Spit

Adult.

Juven.

Total

1

7

0

7

100

0

2

18

6

24

75

25

3

77

15

92

84

16

4

72

10

82

88

12

5

66

13

79

84

16

6

43

4

47

91

9

7

70

6

76

92

8

8

162

44

206

79

21

9

83

20

103

81

19

10

82

24

106

77

23

11

225

97

322

70

30

12

187

83

270

69

31

13

207

103

310

67

33

14

170

109

279

61

39

1-14 1469 534 2003 73 27

1-14 1469 534 2003 73 27

22

63

76

139

45

55

23

50

41

91

55

45

24

20

14

34

59

41

25

14

19

33

42

58

26

12

13

25

48

52

27

24

17

41

59

41

28

33

25

58

57

43

29

50

74

124

40

60

30

74

84

158

47

53

22-30

340

363

703

48

52

1-30

1809

897

2706

67

33

Zajeti so tudi levo-desno ncopredeljivi zobje iz lab. 2. Also included arc the left-right unidentifiable teeth from table 2.

Zajeti so tudi levo-desno ncopredeljivi zobje iz lab. 2. Also included arc the left-right unidentifiable teeth from table 2.

zobmi in juvenilnimi kostmi je tudi precej močna pozitivna korelacija (r = 0.753, korelacija je značilna, p = 0.001). Več kot polovica variance (57%) je pojasnjene z odnosom med juvenilnimi in adultnimi primerki. Drugo so nepojasnjeni posamični vplivi, katerih vzrok je predvidoma predvsem terenska metoda dela. Kljub temu lahko nekatere ugotovitve na podlagi skeletnih delov veljajo tudi za izolirane zobe. Tako ni npr. nikakršne zveze med relativno zastopanostjo artefaktov in juvenilnih zob, ki bi jo logično pričakovali, če bi neandertalci iz Divjih bab I lovili jamske medvede (cfr. Turk el al. 1989a). V takem primeru bi bili predmet lova verjetno predvsem mladi osebki.

StS populacij jamskega medveda v Divjih babah I se je v času neprestano spreminjal (si. 5). Ker ves profil 1980-86 obsega srednji in delno starejši wurmski glacial (Turk et al. 1989b), bi bile lahko te spremembe povezane tudi s pogostimi klimatskimi preobrati v zadnji ledeni dobi. V obdobjih dolgih in hudih zim bi naraslo zanimanje za jamske brloge in obisk le-teh, razvilo bi se tekmovanje zanje znotraj posamezne vrste medvedov in med njimi in z drugimi živalskimi vrstami, pa tudi s človekom. Ker so v jamah oz. brlogih verjetno ločeno prezimovali enkrat odrasli samotarski samci, drugič družabnejši mladiči in samice z mladiči, so lahko ugotovljeni "adultni in juvenilni presežki"

povezani z določenimi paleoklimatskimi in paleoekolo-škimi razmerami.

Na podlagi sestavljenih, vendar med seboj odvisnih podatkov izoliranih zob in kostnih ostankov imamo zaenkrat v starostnem profilu tri izrazitejše "adultne presežke": enega v zgornjem delu in sicer v plasti 8 (izkop 8-10) in dva v spodnjem delu, v plasti 18 (izkop 24) in 20 (izkop 27) (si. J). Lahko bi jih povezali z zaostrovanjem razmer v zimski polovici leta in s tem povezanimi težavami z brlogi. V takih razmerah bi se še najbolj znašli odrasli dominantni samci. V hiberna-cijsko ugodnih obdobjih so Divje babe I nemoteno zasedli subadultni osebki in medvedke z mladiči. Tako spodnji del profila, kjer je več mladičev kot odraslih, dejansko predstavlja bistveno ugodnejše vegetacijske, se pravi klimatske razmere kot zgornji del, kar dokazujejo predvsem rezultati pelodnih analiz (Šercelj, Culiberg 1991).

StS bomo še enkrat preučili skupaj s SpS in NTI v mejah danih možnosti.

Spolna sestava (SpS) populacij jamskega medveda

(tab. 8,9; si. 6,7)

Ker v našem najdišču lahko spremljamo razvoj StS in merskih značilnosti populacij jamskega medveda, je možna statistično zanesljiva splošna analiza SpS teh populacij.

Vzorec izoliranih zob iz približno zadovoljivo raziskanega vzorčnega bloka sedimentov 1984-86, ki smo ga preliminarno enkrat že analizirali (Turk et al. 1989a), je za podrobno statistično analizo po stratigrafskih enotah, žal, premajhen. Zato smo se odločili za stratigrafsko splošnejše izhodišče. Za analizo smo izbrali stalni prvi spodnji molar (M,), ki edini od vseh izoliranih zob zagotavlja statistično še dovolj velike (zanesljive) vzorce v trenutno samo dveh do štirih možnih stratigrafskih kompleksih: 1) združenih plasteh 2-14, ki jih lahko dodatno razdelimo še na plast 8 in plasti 10-14 in 2) združenih plasteh 17a-21.

Najprej smo, na naključno izbranem manjšem vzorcu (n = 18) prosto in v ujetništvu živečih rjavih medvedov (Ursus aretos L.), različnih starosti, z znanim SpS, analizirali statistike štirih različnih kombinacij vzorca, ki so pomembne za naše vzorce zob jamskega medveda (tab. 8, kombinacije od a do d). Sestavo kombinacij (c) in (d) smo določili z žrebom.

Srednje vrednosti spodnjega prvega molarja samcev in vzorca z dvotretjinsko večino samcev so značilno večje od samic in vzorca z dvotretjinsko večino samic (si. 6), kot je potrdil t-preizkus (p = 0.01). Vzorci izpolnjujejo vse tri pogoje za uporabo tega preizkusa: naključnost izbora, normalno razporeditev vrednosti dolžin zoba in enakost varianc. Enakost varianc smo ugotavljali z F-preizkusom (p = 0.05). Močna negativna asimetrija (asimetrija = - 1.52) in velik standardni odklon (SD = 1.55) pri samcih sta posledica zelo majhne vrednosti enega od izmerjenih zob (d = 19.2 mm). Vzorci zob samic imajo manjše standardne od-

SI. 5: Divje babe I, StS v vzorčnem bloku sedimentov 1984-86: (a) na osnovi izoliranih zob (ŠOZ) (podatki iz lab. 7) in (b) na osnovi kostnih ostankov (podatki iz Turk, Dirjec 1989, t. I).

Fig. 5: Divje babe I, AST in the 1984-86 sampling area, (a) based on isolated teeth NIT (data taken from table 7), and (b) based on bone remains (data from Turk, Dirjec 1989, t. 1).

1 2

3

4

5

6

7

8 9

10 11 12

13

14

22

23

24

25

26

27

28

29

30

2

2-3 4

4

4-5

5

6

6-8 8 8

8-10 10 11 - 13 14

17a 17a 18 18 18-19 20 20 20 21

— 0

A -I

A

A

B

D

D -D -E

E -E -E -

FJ

50

100% 0

EiEjj

mil

b

50

100%

cr

KI

L

I

III

d.

adultni

juvenilni

adultni

juvenilni

klone in manj izraženo asimetrijo. Zato so podatki bolj zgoščeni okoli srednjih vrednosti.

Analiza dolžin prvega spodnjega molarja rjavega medveda je potrdila spolni dimorfizem tudi za ta zob.

SI. 6: Rjavi medved (Ursus arclos L.), statistike dolžine M|. Podatki iz lab. 8. Legenda: okvirček - razpon vrednosti vzorca, pokončna črta - srednja vrednost vzorca, šrafirano -srednja vrednost ± I SD, (a) samci, (b) samice, (c) 2/3 samcev, (d) samic.

Fig. 6: Brown bear (Ursus arclos L.), statistics for the M, lengths. Data taken from table 8. Legend: square - sample range, upright line - sample mean, hatching - mean ± 1 SD, (a) males, (b) females, (c) 2/3 males, (d) 2/3 females.

19 20 21 22 23 24 25 mm

Za nas je še posebej pomembno, da spolne razlike vplivajo tudi na srednje vrednosti vzorcev, v katerih so neenakomerno pomešani predstavniki obeh spolov (tab. 8; si. 6, c,d).

Te ugotovitve smo uporabili pri razlagi rezultatov statistik izoliranih prvih stalnih spodnjih ntolarjev iz Divjih bab I. Izhajajoč iz domneve o spreminjanju namembnosti brloga s časom, smo posebej za adultno in juvenilno starostno skupino analizirali dolžine analognega zoba v dveh oz. štirih stratigrafskih kompleksih, ki imajo bistveno različen StS (cfr. si. 5). Rezultati so prikazani v tab.

Analitično zanimive so predvsem srednje vrednosti (si. 7). Te bistveno odstopajo samo pri vzorcu adultnih zob iz plasti 17a-21. Manjši odstopanji sta tudi pri juvenilnih zobeh v plasteh 8 in 10-14. Slika se ne spremeni, če zobe razdelimo na leve in desne ter tako izključimo možnost nenadzorovanega podvajanja mer, ki bi morebiti lahko vplivalo na rezultate analize. F-preizkus na podlagi vseh možnih kombinacij variance je pokazal, da med variancami ni značilnih razlik (p = 0.05). Zato lahko, z domnevo o naključnosti vzorcev (cfr. Turk et al. 1990, 34) in normalni razporeditvi podatkov meritev, uporabimo dvosmerni t-preizkus za ugotavljanje enakosti oz. neenakosti srednjih vrednosti pri različno velikih vzorcih.

Srednja vrednost adultnih zob (29.32 mm) v plasteh 17a-21 se značilno razlikuje od srednje vrednosti juve-

Tab. 8: Statistike dolžin prvega spodnjega molarja (M,) žive populacije rjavega medveda v Dinarskem gorstvu.

Table 8: Statistics for the first lower molar (MO lengths of the living population of brown bear in the Dinaric Mountains.

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

Ursus aretos L.

Razpon

Srednja

Varianca

Standardni

Asimetrija

Dinaridi

vrednost

odklon

r

n

Range

Mean

Variance

Standard

Skewness

deviation

(a) Samo samci

9

19.2-24.5

22.94

2.42

1.55

-1.52

Only males

(b) Samo samice

9

20.0-23.2

21.20

1.16

1.07

+0.46

Only females

(c) 2/3 samcev, 1/3 samic

9

20.2-24.2

22.74

1.41

1.18

-1.10

2/3 males, 1/3 females

(d) 2/3 samic. 1/3 samcev

9

19.2-23.0

21.16

1.54

1.24

-0.02

2/3 females, 1/3 males

Tab. 9: Divje babe 1. statistike dolžin prvega spodnjega molarja (M,) populacij jamskega medveda iz vzorčnega bloka sedimentov

1984-86.

Table 9: Divje babe I, statistics for the first lower molar (M[) lengths of

cavc bear populations in the 1984-86

sampling area.

(D

(2) (3)

(4)

(5)

(6) (7)

(8)

Ursus spelaeus

Razpon Srednja

Varianca

Standardni

Asimetrija Koeficient

% Ml adultni

Rosenm. et Hcinroth

vrednost

odklon

variacije

juvenilni

Divje babe 1

n

Range Mean

Variance

Standard

Skewness Coefficient

% M1 adults

deviation

of variation

juveniles

Plast 8\

29

27.7-33.2 30.19

2.85

1.69

-0.04 5.59

94

Layer 8*

1

Plasti 10-14

36

27.9-33.1 30.06

1.84

1.36

+0.20 4.52

66

Layers 10-14

Plasti 2-14

73

27.7-33-2 30.30

1.96

1.40

4.62

77

Layers 2-14

Plasti 17a-21

27

26.9-32-4 29.32

2.16

1.47

+0.60 5.01

54

Layers 17a-21

Plast 8\

17

27.8-33.0 30.60

1.46

1.21

-0.40 3.95

6

Layer 8

2

Plasti 10-14

62

25.8-32.7 30.34

2.07

1.44

-0.69 4.74

34

Layers 10-14

Plasti 2-14

76

25.8-32.7 30.33

1.90

1.38

4.45

23

Layers 2-14

9

L

Plasti 17a-21

29

27.4-33.3 30.26

1.84

1.36

-0.28 4.49

46

Layers 17a-2l

I adultni 2 juvenilni

adults juveniles

' Statistike so izračunane na osnovi razširjenega vzorca, ki smo mu dodali M| najdene v plasti 8 izven vzorčnega bloka sedimentov 1984-86.

* Statistics arc based on a sample expanded by the M|'s found in layer 8 outside the 1984-86 sampling area.

nilnih zob (30.26 mm) v istih plasteh (p. = 0.01). To si lahko razložimo z velikim deležem samic in z domnevo, da so v juvenilnem vzorcu bolj enakomerno zastopani predstavniki obeh spolov. Srednje vrednosti juvenilnih zob so zato v vzorcih stabilnejše od srednjih vrednosti adultnih zob (koeficient variacije pri adultnih je 5.01 in 4.49 pri juvenilnih). Asimetrija je pri adultnih pozitivna (prevladujejo majhni zobje), pri juvenilnih pa negativna (prevladujejo veliki zobje). Vse razlike statistik se dobro ujemajo tudi s StS v plasteh 17a-21 (tab. kolona 8; si. 5). T-preizkus je pokazal tudi značilno razliko med adultnimi vrednostmi v plasteh

17a-21 in v plasteh 8 ter 10-14 (p = 0.025). Adultni zobje v plasteh 2-14 so večji od analognih zob iz plasti 17a-21. Verjetnost, da to ni tako je samo 2.5 %. Po drugi strani se srednje vrednosti juvenilnih zob v istih plasteh prav nič ne razlikujejo (p = 0.05).

Razlike v velikosti analiziranega zoba torej niso značilne za celotno mrtvo populacijo jamskega medveda iz Divjih bab 1, temveč samo za določen starostni delež te populacije. Če združimo adultne in juvenilne zobe po plasteh 2-14 in 17a-21, dobimo nestruk-turirani srednji vrednosti, ki sta 30.3 ±1.4 in 29.8 ± 1.5. Obe vrednosti bi lahko razložili tudi s spremenje-

SI. 7: Divje babe 1. jamski medved (Ursus spelaeus R. et H.), statistike dolžine M, po plasteh. Podatki iz lab. 9. Legenda: okvirček - razpon vrednosti vzorca, pokončna črta - srednja vrednost vzorca, šrafirano - srednja vrednost ± I SD. (a) adultni. (j) juvenilni.

Fig. 7: Divje babe I, cave bear (Ursus spelaeus R. et H.), statistics for the M, lengths, by layers. Data taken from table 9. Legend: square - sample range, upright line - sample mean, hatching - mean ± 1 SD, (a) adult, (j) juvenile.

nim variacijskim razponom populacij jamskega medveda in z Bergmannovim zakonom (Klein, Cruz-Uribe 1984), oboje v povezavi z ugotovljenimi klimatskimi spremembami v plasteh 2-14 in 17a-21 (Turk et al. 1989b, Šercelj, Culiberg 1991). Na podlagi analize pa smo ugotovili, da moramo upoštevati tudi doslej slabo upoštevano funkcionalno razlago brloga (cfr. Kurten 1955; Turk et al. 1989a).

Ker so v plasteh 17a-21 samo analizirani adultni zobje manjši kot v plasteh 2-14 in ker je v prvih plasteh bistveno več mladičev kot v drugih, lahko domnevamo, da je bilo v času nastajanja plasti 17a-21 samic z mladiči več kot v času nastajanja plasti 2-14.

V plasteh 2-14 imamo izrazit presežek adultnih zob v plasti 8 (cfr. str. 15). Zato bi na podlagi funkcionalne razlage brloga pričakovali v njej povprečno večje prve spodnje molarje v primerjavi z nekaterimi plastmi zgornjega stratigrafskcga kompleksa, ki vsebujejo značilno več juvenilnih zob. Vendar ni tako (tab. 9; si. 7). Med adultnimi zobmi iz plasti 8 in 10-14 ni razlik (t-preizkus, p = 0.05). Prav tako ni razlik med juvenil-nimi zobmi iz plasti 8 in adultnimi zobmi iz plasti 10-14 (p = 0.05). S tem popravljamo ugotovitve v članku Turk et al. (1989a), do katerih so avtorji prišli po drugačni poti, ne da bi upoštevali StS analiziranih zob. Bdino, kar kaže na razlike med plastmi, je različen predznak asimetrije in velike razlike v standarnih odstopanjih (tab. 9). Glede na predznak asimetrije prevladujejo v plasti 8 večji, v plasteh 10-14 pa manjši adultni osebki. V juvenilni skupini prevladujejo večji osebki v plasti 8 in v plasteh 10-14 (negativna asime-

trija). Adultni in juvenilni zobje v plasti 8 tudi podobno variirajo kot adultni in juvenilni zobje v plasteh 17a-21 (tab. 9, kolona 7). Značilne so velike razlike v koeficientu variacije. V drugih plasteh so te razlike manjše.

Povezave med nadzorovanimi tafonomskimi izgubami, starostno in spolno sestavo populacij jamskega medveda

(tab. 10; si. 8)

Pri "funkcionalni razlagi" podatkov, sestavljenih iz velikosti in StS zob, moramo upoštevati še različne NTI, ki bi lahko delovale starostno selektivno. Zato smo analizirali še celotne NTI, posebej za adultno in juvenilno skupino, po stratigraskih kompleksih (tab. 10; si. 8). V plasteh 17a-21 je odnos med NTI in StS drugačen kot v plasteh 2-14 (si. 8b). V plasteh 2-14 je med sestavljenima vrednostima (NTI + StS) adultnih in juvenilnih primerkov negativna korelacija: juvenilni primerki imajo večje NTI in jih je manj kot adultnih in obratno. V plasteh 17a-21 je med obema sestavljenima vrednostima adultnih in juvenilnih primerkov pozitivna korelacija: juvenilni primerki imajo večje NTI in jih je več kot adultnih in obratno. Možno je, da so zobje v plasteh 2-14 in 17a-21 starostno selektivno razpadali. Zato moramo biti zadržani pri sklepih, ki temeljijo na primerjanju podatkov o SpS s podatki o StS. Možnost, da so razlike v ugotavljeni StS tafonomske narave ni povsem izključena.

Tab. 10: Divje babe 1. starostna struktura in nadzorovane tafonomske izgube izoliranih zob v vzorčnem bloku sedimen-tov 1984-86.

Table 10: Divje babe 1. age structure and controlled taphonomic losses of isolated teeth in the 1984-86 sampling area.

Tab. 10: Divje babe 1. starostna struktura in nadzorovane tafonomske izgube izoliranih zob v vzorčnem bloku sedimen-tov 1984-86.

Table 10: Divje babe 1. age structure and controlled taphonomic losses of isolated teeth in the 1984-86 sampling area.

(1)

Izkopi, plasti Spits, layers

(2)

Tafonomska izguba Taphonomic loss

(3)

Starostna struktura Age structure

% adult. % juven.

% adult. % juven.

1-14,2-14 22-30, 17a-21

37( 7) 56(48) 33(15) 45(44)

73(77) 27(23) 48(54) 52(46)

8-10,8 11-14, 10-14

56(27) 76(92) 35(5) 55(35)

79(94) 21(6) 67(66) 33(34)

Vrednosti NŠO. potrebne za računanje tafonomskih izgub, so dobljene z običajno metodo.

* The MNI values needed for the calculation of the taphonomic losses have been attained using the standard method.

Vrednosti NŠO. potrebne za računanje tafonomskih izgub, so dobljene z običajno metodo.

* The MNI values needed for the calculation of the taphonomic losses have been attained using the standard method.

Starostna struktura in tafonomske izgube so izračunane na osnovi vseh zob. V oklepajih so vrednosti, ki se nanašajo samo na M].

Age structures and taphonomic losses are calculated on the basis of all teeth. The figures given in parenthesis denote the value quoted only for M|'s.

Drugače je v plasteh 8 in 10-14. V plasti 8 bi lahko prišlo do ugotovljenega presežka adultnih zob (in kosti), zaradi selektivnega razpadanja. Vendar se to, z ozirom na NTI zob, ni zgodilo. Ta je precej večja v plasti 8, vendar ni starostno selektivna, kot je razvidno iz odnosov med NTI in StS (si. Ha). Zato bi bila namesto "funkcionalne razlage" v tem primeru morda umestna "ekološka razlaga", povezana z rahlo spre-

SI. 8: Divje babe I. odnos med NTI in StS med: (a) plastmi 10-14 in 8 ter (b) plastmi 17a-21 in 2-14. Upoštevani so vsi zobje skupaj iz tab. 10 in ločeno samo M|. Legenda: krogci - adultni, križci - juvenilni. polna črta - plast 8, prekinjena črta - plasti 10-14, črta pika - plasti 2-14, črta križec - plasti 17a-21.

Fig. 8: Divje babe 1, correlation between CTL and AST between (a) layers 10-14 and 8. and (b) layers 17a-21 and 2-14. Taken into account are all the teeth presented in table 10, aswell as M,'s separately. Legend: circles - adult, crosses - juveniles, full line - layer 8. dashed line - layers 10-14. dash-dot line - layers 2-14. dash-cross - layers 17a-21.

membo variacijske širine celotne populacije jamskega medveda in z Bergmannovim pravilom (primerjaj tudi srednje vrednosti adultnih in juvenilnih zob v si. 7). Kakorkoli že, v tem odseku je nekaj močno drugače kot v drugih plasteh zgornjega kompleksa.

IV. ZAKLJUČEK

Tafonomska analiza je pokazala: 1) da so NTI juvenilnih zob močno odvisne od terenske metode dela, 2) da so NTI vseh zob vzorca 1980-86 v negativni korelaciji z njihovo velikostjo, kar pomeni: manjši je zob, težje ga najdemo, 3) da je izražena domneva o ujemanju zaporedij NTI in erupcije zob napačna (cfr. Turk et al. 1989a) in 4) da v fosilni populaciji najdišča kot celote ne prevladujejo osebki, ki so poginili v obdobju rasti stalnega zobovja (na povečano smrtost naj bi vplivale težave z menjavo zob), kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem (cfr. Turk et al. 1989a). Ta del populacije z morfološko dvoličnim zobovjem dokazano ni bil jeziček na tehtnici, ki bi se pri zobeh, ki prvi zrastejo, nagnil v prid adultnih, pri zobeh, ki zrastejo zadnji, pa v prid juvenilnih primerkov.

StS ne daje opore tolikokrat izraženi domnevi o lovu na jamskega medveda v srednjem paleolitiku (mousterien) in zgodnjem mlajšem paleolitiku (aurig-nacien).

StS in paleoklimatski podatki na podlagi pelodnih analiz potrjujejo funkcionalno razlago brloga kot alter

nativo spremenjeni variacijski širini populacij jamskega medveda in Bergmannovemu pravilu. SpS se dobro ujema s stanjem StS v splošnem, ne pa v podrobnostih.

Pri ugotovitvah, ki se opirajo na StS, imamo določene pomisleke: 1) na StS lahko vplivajo selektivni tafonomski dejavniki in 2) različni kumulativni učinki, ki so delovali predvsem na juvenilne zobe. Ti imajo dokazano večje NTI kot adultni zobje, ker so bolj krhki in zato hitreje razpadejo kot adultni zobje, in kot zadnje: nedoločeno število adultnih zob, ki jih imajo sicer še vedno juvenilni osebki, je nedvomno napačno opredeljenih v adultno skupino. Zato je med juvenilne zobe v vsakem primeru vštetih premalo zob. Obstaja tudi nevarnost, da je ta primanjkljaj od plasti do plasti različen.

V objavljeni statistični seriji prispevkov so bili prvič v slovenski paleolitski literaturi podrobno in sistematično kvantificirani in analizirani množični živalski ostanki v paleolitskem jamskem najdišču iz obdobja zgodnjega in srednjega wiirma, ki je tipično za Slovenijo ter širše alpsko in dinarsko območje. Dosedanji podobni poskusi so na Slovenskem obtičali pri naštevanju "dejstev" in uporabi intuitivnih, predvsem opisnih metod. Formalne statistične metode niso bile nikoli uporabljene. Zato ni bila kakšna večja pozornost namenjena sistemu vzorčenja favnističnih ostankov, pri katerem se je sistematično upoštevala samo vertikalna razsežnost (stratigrafija), lateralna (razprostranjenost v tlorisu) pa samo izjemoma. Iz podobnih razlogov se ves čas razvoja slovenske paleo-

litske stroke ni bistveno spremenila tudi terenska metoda dela.

Analitična obravnava množičnih živalskih ostankov iz najdišča Divje babe I je med drugim pokazala, kako prav metoda velikokrat določa in omejuje rezultate. Razen tega je opozorila na to, da še tako navidezno veliki vzorci, potem ko jih razčlenimo na posamezne enote, lahko postanejo kaj hitro statistično nezanesljivi ali sploh neuporabni za formalne kvantitativne metode.

Vprašanja, ki smo jih nakazali v tem in drugih prispevkih pod skupnim naslovom "Poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v pa-leolitski arheologiji", bodo dodatno osvetlila nadaljnja izkopavanja v paleontološko bogatem najdišču Divje babe 1. Ta bodo z uporabo ustrezne terenske metode zagotovila tudi dovolj neselekcioniranega gradiva, brez katerega ni mogoče zadovoljivo statistično ovrednotiti posameznih problemskih sklopov.

Anon. 1987. Grizzly bear compendium. Interagency Grizzly Bear Committee and the National Wildlife Federation. -Washington, D.C.

BARTHE. J.-M. 1984, L'ours des cavernes. Ce familier meconnu. - Spelunca 16, 25-28.

DAVIS. J. C. 1976, Statistics and Data Analysis in Geology. - New York etc.

GORDON, K. R. in G. V. MOREJOHN 1975, Sexing black bear skulls using lower canine and lower molar measurements. - Jour, wildl. managem. 39. 40-44.

GRAYSON. D. K. 1984, Quantitative zooarcliaeology. Topics in the analysis of archaeological faunas. - Orlando etc.

HAMILTON'. R. J. in L. R. MARCHINTON 1980, Denning and related activities of black bears in the Coastal Plain of North Carolina. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 4, 1977, 121-126.

H1LLSON, S. 1988. The scanning electron microscope and the study of ancient teeth. - V: Scanning Electron Microscopy in Archaeology. BAR Int. Ser. 452, 249-260. Oxford.

KLEIN, R. G. in K. CRUZ-URIBE 1984, The analysis of animal bones from archaeological sites. - Chicago and London.

KOBY, F. - Ed. 1949, Le dimorphisme sexuel des canines d'Ursus arctos et d'Ursus spelaeus. - Revue suisse de zoolo-gie 56, 675-687.

KURTEN, B. 1955, Sex dimorphism and size trends in the cave bear, Ursus spelaeus Rosenmullcr and Heinroth. -Acta Zool. Fennica 90. 1-48.

KURTEN, B. 1967, Some quantitative approaches to dental microcvolution. - Journal of Dental Research 46, Part 1, Suppl. Sept.-October. 817-828.

LEGENDRE. S. in C. ROTH 1988, Correlation of carnassial tooth size and body weight in recent carnivores (Mammalia). - Historical Biology 1, 85-98.

MAKRIDAKIS, S.. S. C. WHEELWRIGHT in V. E. McGEE 1983, Forecasting: Methods and applications. -New York etc., Second edition.

MALEZ. M.. B. JALŽ1Č in I. LAJTNER 1988a, Ponor Sušik kod Drežnice kao primjer tafodeme spiljskog medvjeda. -Naš krš 14, 119-127.

MALEZ, M., T. SLIŠKOVIČ. A. KAPEL in Ž. OPAŠIČ 1988b. Pečina Hrustavača kod Sanskog Mosta i njezino paleontološko značenje. - Naš krš 14, 69-79.

POHAR, V. 1981, Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi. - Geologija 24, 241- 284.

POHAR. V. 1981, Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi

pečmi. - Magistrska naloga. Ljubljana (tipkopis). RAKOVEC. I. 1967, Jamski medved iz Mokriške jame v

Savinjskih Alpah. - Razpr. 4. razr. SAZU 10, 121-203. RUSSELL, A. 1985, Grizzly country. - Vancouver, Toronto. SCHOEN, J. W., L. R. BEIER. ). W. LENTFER. in L. J. JOHNSON 1987. Denning ecology of brown bears on Admiralty and Chichagof islands. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 7. 1986, 293-304. SCHWARTZ. C. C., S. D. MILLER in A. W. FRAN-ZMANN. 1987, Denning ecology of three black bear populations in Alaska. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 7. 1986. 281-291.

SERVHEEN, C. in R. KLAVER 1983. Grizzly bear dens and denning activity in the Mission and Rattlesnake Mountains, Montana. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 5, 1980. 201-207.

STIRLING. 1. 1985, lmobilization of polar bears with TelazolR on the western coast of Hudson Bay during summer 1984.

- Progress Notes, Can. Wildlife Serv. 157, 1-7. ŠERCELJ. A. in M. CULIBERG 1991. Palinološkc in antra-

kotomske raziskave sedimentov iz palcolitskc postaje Divje babe 1. - Razpr. 4. razr. SAZU 32, 129-152. Ljubljana. TURK. I. in J. DIRJEC 1989, Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v palcolitski arheologiji. 1. Določljivi skeletni ostanki jamskega medveda.

- Arh. vest. 39-40, 1988-1989. 61-94.

TURK. I. in J. DIRJEC 1991. Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v palcolitski arheologiji. 111. Kostni fragmenti. - Arh. vest. 42, 5-22. TURK. L. J. KOGOVŠEK, A. KRANJC in J. DIRJEC 1988. Fosfati in tanatomasa v sedimentih iz jame Divje babe I. - Acta cars. 17, 107-127. TURK, L, J. DIRJEC in M. CULIBERG 1989a, Divje babe I - novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na podlagi vzorcev iz dveh sedimentnih in arheoloških kompleksov. - Arh. vest. 39-40, 13-60.

TURK. L. .1. DIRJEC. D. STRMOLE. A. KRANJC in J. ČAR 1989b. Stratigraphy of Divje babe I. Results of excavations 1980-1986. - Razpr. 4. razr. SAZU 30, 161-207. TURK. L. J. DIRJEC in A. SM1DOVN1K 1990, Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v palcolitski arheologiji. II. Razbite dolge mo-zgovne kosti jamskega medveda. - Arh. vest. 41, 25-42.

Divje babe I - an attempt to apply statistical analysis to the mass animal remains in the palaeolithic

archaeology

IV. Isolated teeth of cave bear

Summary

This paper comes as an end to the series of contributions bringing a detailed presentation of the fossil remains of Ursus spelaeus from a typical cavc den at Divje babe I (Slovenia) by using a combination of both archaeological and statistical methods. This specific site stands also as an important Palaeolithic findspot exhibiting numerous Mousterian levels and a single level belonging to the Aurignacian. The Palaeolithic finds themselves have not as yet been published; for others see Šercelj. Culiberg 1991; Turk. Dirjec 1989. 1991; Turk et at. 1988, 1989a,b. 1990.

The present contribution brings taphonomic. palaeoccono-mic, and palacoecological analyses of all the isolated permanent teeth that were recovered during the first stage of the excavation, carried out under the direction of M. Brodar in 1980-86. The entire sample of a total of 13,453 teeth (table 1) was produced at the time without any resorting to the screening and/or washing of the sediments. For the purpose of comparing the different methods of sampling, a smaller sample of teeth (table 6) that was subsequently obtained by way of screening and washing the sediments through screens 10, 3, and 0.5 mm was then subjected to the taphonomic analysis as well. This latter procedure has now been applied since 1990 during the second, as yet unpublished stage of excavation.

In the course of analysing the evidence, only the methods of descriptive statistics were employed in correlation with the following analytical measurements:

(1) minimum number of individuals (MNI) (table 3; fig. 2).

(2) controlled taphonomic losses (CTL) (tables 4-6, 10; figs. 1, 3, 4, 8),

(3) number of identified teeth (NIT) and age structure (AST) (tables 7. 10; figs. 2, 5, 8),

(4) sex structure (SST) (tables 8, 9; figs. 6, 7).

The methodology of calculating the MNI and the issues involved in this specific analytical measurement are discussed in detail in Grayson (1984).

The CTL was obtained by means of subtracting the percentage of the "survived" teeth from hundred perccnt (cf. table

4).

The NIT stands for all the teeth found (cf. NISP in Grayson 1984).

The AST has arbitrarily been divided into two groups, juvenile and adult, the division being based on the inner structure of roots and crowns of the teeth (i.e. either hollow or massive teeth). The method has proved to be deficient because, at a certain ontogenetic stage, some specimens could be classified in either of the two groups for the reason of having teeth with their roots and/or crowns still hollow (classified juvenile here) as well as teeth with their crowns and roots already solid (classified adult here).

The SST was determined on the basis of the lenghts of the first lower molar (M|) as correlated to the general size of the individuals (Legcndre, Roth 1984), and sexual dimorphism in bears (Anon. 1987; Gordon, Morcjohn 1975; Stirling 1985) (table 8; fig. 6).

The MNI for the Divje babe I site was found to be 652, or slightly more than one individual per m3 of the sediments.

The CTL of all the teeth for this locality was found to be 31.2 %. However, total taphonomic loss of the teeth must have been somewhat larger than the CTL established in the procedure described. The CTL of the juvenile teeth is much dependent on the sort of the field recovery technique cm-ployed. and - much the same as in the adult teeth - it is in negative correlation with the sizes of individual teeth (fig. .?).

Also determinable from the CTL measurement was the fact that the fossil population of this site was by no means dominated by individuals that had died off during the stage of growth of their permanent teeth, i.e. individuals that should be expected to have both juvenile and adult teeth according to our criteria (fig. 4a). It was these that were to be expected to tip the scale of the AST. This would, in turn, result in juvenile and adult pairs of teeth being in constant negative correlation, with the teeth that grow first (e.g. Mj) exhibiting the least taphonomic losses in the adult group, and the largest in the juvenile. The situation with the teeth that grow last (e.g. M3 and I3) would then be expected to be just the opposite. Fig. 4a,b seems to show that the loss of the deciduous and the eruption of the permanent teeth did not substantially affect the mortality rate in cave bear.

The AST of teeth, which is in a significant correlation with the osteological evidence (r = 0.753, p = 0.001). has been found to give no support whatsoever to the often repeated hypothesis that the teeth and other remains of cave bear must have accumulated in caves because of the cave bear being the target of a specialized hunt during the Middle and early Upper Palaeolithic Period (fig. 5) (Turk, Dirjec 1989).

Both the AST and the palaeoclimatic data based on pollen analyses (Šercelj. Culiberg 1991) confirm that the function of the den provides a reasonable basis for an interpretation alternative to that of a change in the variability of fossil populations, as well as to the Bcrgmann rule (Kurten 1955; Turk et al. 1989a). Variations in the AST profile, which comprises the Middle and in part the Early Wiirm glaciation (Turk et al. 1989b), may be attributed to the frequent climatic changes during the last glacial. During the periods of long and cold winters, the demand for cave dens, as well as the frequcntation of these, was certain to be on the increase, which would give rise to rivalry within one or more bear species as well as with other carnivores and man. Owing to the assumption that cave dens must have been used as places of hibernation by different categories of bears alternatively, i.e. at times probably by some adult solitary males and at other times by the more sociable cubs and females with cubs (cf. Anon. 1987; Schoen et al. 1987), the "adult or juvenile surpluses" established at Divje babe I site may well be related to some specific palaeoclimatic and palacoecological conditions (fig. 5). The adult surpluses may thus be related to the severer conditions during the winter half of the year and to the ensuing den problems; such conditions would naturally grant privilege to the adult dominant-type males. On the other hand, during the hibcrnationally favourable periods. Divje babe 1 would then be occupied by subadult individuals and by female bears with cubs. Consequently, the lower segment of the section, with its number of cubs higher than that of the adults, represents indeed the essentially more favourable vegetational, i.e. climatic conditions, at least favourable in comparison with the upper segment (Šercelj, Culiberg 1991 ■ Turk et al. 1989b).

In general features, though not in details as well, the AST has been found to fairly correspond with the SST. On the average, statistical analyses have shown the M, lengths to be larger in the adult teeth coming from layers 2-14 than in those found in layers 17a-21 (table 9; fig. 7). Since statistically significant differences between individual sedimentary units have been established solely in adult teeth (p = 0.025), whereas in layers 17a-21 also between juvenile and adult teeth (p = 0.(K)1), the smaller teeth in layers 17a-21 may be attributed to a higher number of females. The above figure

corresponds well with the rather high percentages of cubs established in layers 17a-21 (fig. 5). The differences in M, sizes such as observable through the passage of time are in no way a characteristic typical of the cave bear population as a whole (which could well be explained through the application of the Bergmann rule) but only of a specific age group; this, in turn, is explainable in terms of the den function and age-selective CTLs (cf. figs. 8a and b). Metaphorically speaking. a cave-den had three principal functions: it may have served as a "hotel" (for adults), a "kindergarten", or a "maternity ward". At Divje babe I, the latter two functions seem to have prevailed. However, not all differences in the size of M| offer themselves to an interpretation in terms of the function of the den. Upon due consideration of the age-nonselcctive CTLs (fig. 8a). the comparison of the size of teeth and the AST between layer 8 and layers 10-14 seems to speak in favour of the more usual interpretation in terms

of a change in variability based on Bergmann rule (cf. Pohar 1981; Rakovec 1967). In layer 8, not only has the function of the den undergone a change (cf. Turk et al. 1989a) but a number of major changes have occurred within the fossil population as a whole, which is expected to be explained in further detail by the palacontological analysis of the evidence planned in near future.

The problems left open by the present as well as the rest of the contributions presented under the common title "An Attempt to Apply Statistical Analysis to the Mass Animal Remains in the Palaeolithic Archaeology" arc ccrtain to be solved by further excavations to be carried out at Divje babe I. Along with an improved recovery technique to be applied, these are also certain to provide us with sufficient unbiased evidence, which is a major prerequisite for a truly satisfactory statistical evaluation of individual problem areas.

Ivan Turk

Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega ccntra SAZU Novi trg 5

SLO-61000 Ljubljana

Janez Dirjec Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5

SLO-61000 Ljubljana Irena Debeljak

Paleontološki inštitut Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega ccntra SAZU Novi trg 5

SLO-61000 Ljubljana

Duro Huber Zavod za biologiju Veterinarski fakultet Heinzclova 55 HR-41000 Zagreb

Mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah

Mitja BRODAR

Izvleček

Prikazano je mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah. Stratigrafije ni, najdbe so v humusu. Pri izkopavanju, ki je zajelo le del najdišča, je bila vsa usedlina presejana. Na tablah so predstavljeni vsi artefakti. Značilne so geometrične oblike, med katerimi pa ni nobenega segmenta. Najdišče se prisoja tardenoisienskemu tipu mezolitika, čeprav je možno reči tudi. da pripada castclnovienu. kar pa v našem prostoru ne pomeni vsebinske razlike.

Abstract

The article presents the mesolithic site of Pod Črmukljo near Šembije. There is no stratigraphy, the finds lieing in the topsoil. All the excavated deposits were sieved during the excavation, which covered only part of the site. All the artefacts are shown in the illustrations. The geometric forms, amongs which there are no segments, are indicative. The site belongs to the Tardcnoisian type of mesolithic. although it might also to the Castelnovian. However that does not mean a great internal difference on Slovenian territory.

Široka dolina Reke poteka pri Ilirski Bistrici proti severozahodu. Sledita ji železnica in glavna cesta. V Ilirski Bistrici se odcepi stranska cesta proti Knežaku in se po severovzhodnem pobočju doline v serpentinah vzpenja proti sedlu pri Šembijah, tam se prevali v dolino Pivke, doseže Knežak in Zagorje ter se v Pivki spet spoji z glavno cesto. Vas Šembije leži še na južni strani sedla. Pred prihodom v vas cesta prereže navpično skalno steno, ki se, tu in tam nekoliko pretrgana, vleče precej daleč. Pod Šembijami je večja stopnja, pod katero leži naše najdišče (si. 1). Skalna stena se

celo nekoliko uviha, tako da tvori manjši previs (si. 2).

Dalj časa in mnogo spraševanja je bilo potrebno, da smo dognali ime najdišča. Najprej smo zvedeli za oznako spodmol. Ta je po krasu pogosta, toda povsod dopolnjena s svojilnim prilastkom (Betalov, Županov); brez tega gre le za splošno oznako pojava. Dalje smo zvedeli tudi za ime presadnik. Domačini so namreč v prejšnjih časih na bolj ravnih prostorih pod steno, ki so zaščiteni proti burji, gojili zeljne sadike, ki so jih pozneje presajali na njive. Toda tudi to ime je občno in ne označuje ravno našega najdišča. Končno nam je

SI. 1: Pogled na skalno steno pri Šembijah. pod katero jc najdišče Pod Črmukljo.

Abb. 1: Blick auf die Fclscnwand lici Šembije, unter der sich der Fundort Pod Črmukljo belindet.

SI. 2: Pod Črmukljo pri Šembijah. Pogled na previs, pod katerim jc najdišče.

Abb. 2: Pod Črmukljo bei Šembije. Blick auf den Fclsenvor-sprung, unter dem der Fundort ist.

starejši možak povedal, da se predel pod steno imenuje Pod Črmukljo. Kaj naj to ime pomeni, sam ni vedel, toda ker gre za ledinsko ime, smo ga sprejeli.

Najdišče je odkril gospod Mario de Ruiz iz Vicenze, ki se je amatersko ukvarjal z arheologijo. Ko je bil na počitnicah na Reki, je pri enem od izletov opazil navpično skalno steno. Šel je bliže in položaj se mu je zdel ugoden. Nekaj dni pozneje je prišel drugič in začel kopati. Takoj je našel prve kremence. Zato je kopal dalje. Na prostoru nekaj več od 1 m2 (glej skico izkopavanja) je našel 441 kremenčev, od tega 39 artefaktov. V tem stadiju je izkopavanje prekinil in mi dne 28. julija 1964 napisal pismo, v katerem me je obvestil o odkritju. Po mojem odgovoru sva se dobila v Ilirski Bistrici. Pokazal mi je najdišče, povedal, kako ga je našel, in mi izročil vse izkopane predmete. Za uslugo se g. M. de Ruizu prisrčno zahvaljujem.

Pri obisku najdišča aprila naslednjega leta smo našli nov izkop. Poleg de Ruizove sonde je bila približno enako globoko izkopana še ena, ki je bila le malo večja, toda nepravilne, skoraj okrogle oblike. Dno je bilo pokrito z vejami, ki so bile zasute s prej izkopanim materialom. Kdo je tokrat kopal, ni bilo mogoče ugotoviti. Zato smo se odločili, da bomo še isto leto izvedli izkopavanje, čeprav manjše, in vendar dobili sliko najdišča prej, preden bi ga morebitno nadaljevanje divjega kopanja uničilo, saj za njegov obseg nismo vedeli.

Izkopavanje je trajalo od 16. do 21. avgusta 1965. Prostor je bil precej zaraščen. Očistili smo v glavnem le toliko, kolikor smo pozneje izkopali (si. 5), saj je najdišče pod trnjem varnejše. Na prostoru, ki smo ga nameravali preiskati, smo zakoličili kvadratno mrežo. Ker smo že vedeli, da so najdbe takoj pod površino, smo že začeli z vso potrebno previdnostjo. Ker smo že pri prejšnjih ogledih ugotovili, da je humus precej suh, smo prinesli s seboj žičnata sita, da bi poskusili, ali bo možno sejanje brez vodnega izpiranja. Poskus se je dobro obnesel. Usedlina je bila dovolj suha, da se luknje niso mašile. Zato smo ta način iskanja artefaktov ohranili in je šel ves izkopani material skozi sita. V začetku smo sejali trikrat. Najprej skozi sito z dva centimetra velikimi luknjami. Kar je šlo skozi, je

prišlo na sito z en centimeter velikimi luknjami in ostanek je šel na sito s petmilimetrskimi luknjami. Ostanke na situ smo sproti pregledali in pobrali iz njih kremence. Kmalu smo opustili največje sito, ker se je pokazalo, da pri dani granulaciji premer lukenj 1 cm popolnoma zadošča (si. 4). Luske, ki so bile manjše od 5 mm, so sicer lahko šle skozi najmanjše sito, toda tako majhnih koščkov ni veliko. Tu in tam smo katerega našli na presejanem kupu. toda nikdar ni šlo za artefakt, ampak vedno le za drobir. Tudi če dopustimo. da nam je kakšen artefakt le ušel, je vendar gotovo, da smo jih našli mnogo več, kakor bi jih pri še tako natančnem kopanju.

Že po de Ruizovih najdbah se je videlo, da bo število sileksov veliko. Obenem je bilo tudi jasno, da niso v primarni legi, saj so bili v humusu neštetokrat premetani. Zato smo opustili običajno oštevilčenje vsakega predmeta posebej in tudi merjenje koordinat, saj to ne bi imelo smisla. Odločili smo se za sejanje vsakega kvadratnega metra posebej in je vsak predmet dobil le oznako svojega kvadratnega metra (si. 5). Ker na nedotaknjene usedline, ki bi tudi vsebovale artefak-te, nismo zadeli, tega načina ni bilo treba spreminjati in velja rečeno za vse artefakte. Odkrili in pregledali smo nekaj več kot 10 m2 veliko površino.

Pod humusom, ki je različno debel in doseže največjo debelino (približno 45 cm) v kvadrantu »i«, se nam je povsod pokazala zelo svetlosiva plast, ki smo jo imeli za sigo. Ta dozdevna siga je bila povsod sterilna. Pri poskusnem kopanju v globino se je pokazalo, da postaja vedno trša oziroma bolj kompaktna. Pri udarcih s krampom je začela dajati kamenit zvok. Pri pregledu odluščenih kosov smo s presenečenjem ugotovili, da imamo pred sabo lapornato razvito temeljno kamenino. To je usedlina, ki se navadno pojavlja na prehodu iz krede oziroma apnenca v tliš. O sigasti plasti torej ni govora, gre le za preperel zgornji

SI. 4: Pod Črmukljo pri Šembijahl Sejanje. Abb. 4: Pod Črmukljo bci Šembije. Das Seicn.

SI. 3: Pod Črmukljo pri Šcmbijah. Delno izkopana površina. Levo je velika skala z začetno točko merskega sistema. Abb. 3: Pod Črmukljo bci Šembije. Zum Teil ausgcgrabene Obcrflache. Links ist cin groBcr Fclscn, mit dem Ausgangs-punkt des MeBsystcms.

del temeljne kamenine, na kateri leži neposredno humusna plast. Edina kulturna plast je torej humus in globlje raziskovanje ni potrebno.

V humusu so sicer vidne neke barvne spremembe, ki pa jih ne smemo razlagati kronološko, ker vemo, da je bil humus mnogokrat prekopavan. Zaradi tega tudi ne moti nekaj kosov keramike, saj je izključeno, da bi šlo za istočasne kulture. Prazgodovinsko gradišče je bilo neposredno nad našim najdiščem na platoju nad skalno steno. Pojav keramike torej ne preseneča, z mnogo starejšimi mezolitskimi najdbami pa se je pomešala pri obdelovanju.

Dobili smo tudi precej kosti oziroma kostnih drobcev, toda le malo kosti oz. zob je bilo dovolj ohranjenih za določitev. Omeniti je treba, da je večina kostnega drobirja bolj ali manj črno ožgana. Posamezni koščki so bili tudi beli. torej popolnoma kalcinirani. Pravega ognjišča nismo odkrili. Posameznih koščkov lesnega oglja nismo zbirali, saj je s prekopavanjem lahko prišlo do mešanja z mlajšim ogljem. Določljivih kostnih fragmentov in zob je le 30, tako da je več vrst zastopanih le z enim primerkom. Obdelala in objavila jih je Vida Pohar (1986), zato naštejmo le odkrite vrste: Crocidura russula, Martes sp., Meles meles, Lutra lutra, Lynx lynx, Sus serofa, Cervus elaphus, Capreolus capreolus, Bos seu Bison, Ovis seu Capra in Columbella rustica. Zadnjo je določil J. Bole in se mu za uslugo lepo zahvaljujem. Poharjeva postavlja navedeno favno v čas med preborealom in starejšim atlantikom, kar, enostavneje rečeno, pomeni, da spada v boreal. Morda bi k temu pripomnili le, da vsaj konec preboreala tudi še prihaja v poštev.

Uporabljena kremena surovina kaže precej drugačno sliko, kot jo poznamo iz starejših kultur. Kvalitetnega sivega marmoriranega kresilnika, ki je tako značilen za naš gravettien. ni več. Tudi druge kakovostne vrste

SI. 5: Pod Črmukljo pri Šembijah. Tloris z označenimi kvadratnimi metri.

Abb. 5: Pod Črmukljo bei Šembije. GrundriB mit bezeichneten Ouadratmctern.

0 1

nastopajo le v posameznih primerih. Prevladuje tem-nosiva barva raznih slabših vrst kremenovine. Le zdi se (ker takšna študija ni bila narejena), da je po materialu zbirka blizu najdiščem z Ljubljanskega barja.

Vseh kremenčev smo zbrali okrog 3000. Obdelanih je 290, drugo so odpadki in luske. Če odštejemo še tiste predmete, katerih obdelava je bolj površna in nimajo kakšne določene oblike, ostane 157 artefaktov. Vsi ti so narisani na tablah (risala Dragica Knific-Lun-der).

Seznam zbrane kamene ostaline je takle:

Seznam zbrane kamene ostaline je takle:

prodnik

2

jedro

25

odbitek, razbitina

2750

strgalo

11

klinica

119

retuširana klinica

8

praskalo

33

vbadalo

25

prečna retuša

17

zajeda

12

izroba

6

tardenois konica

2

trapez

8

trikotnik, širok

3

trikotnik, ozek

7

gravetirana klinica

6

razno

9

3049

Med tolikim številom najdb bi pričakovali več surovine, vendar sta nedotaknjena le dva majhna prodnika.

Jedra, ki jih je 25 (t. 1: 1-11; 2: 1-4), so različna. Večkrat je na njih še skorja prodnika. Sledovi odbitkov kažejo raznosmerno odbijanje. Le na štirih jedrih je vidno odbijanje razmeroma dolgih in ozkih klinic. Negativi kažejo nepravilne oblike klinic in tudi odbijanje je le približno vzporedno, tako da so tudi ta jedra še daleč od pravilnih oblik, znanih iz mnogih mezolit-skih najdišč.

Nad 90% je odbitkov, lusk in razbitin. Ta številka kaže na to, da se Pod Črmukljo ljudje niso samo občasno ustavljali, ampak da so tukaj vsaj občasno dalj časa bivali.

Strgala se med kamenim orodjem pojavljajo tudi v mezolitiku, seveda pa nimajo več pomembnejše vloge. Kot strgala smo označili 11 orodij (t. 2: 5-11). Toda če je strgalo v srednjem paleolitiku tipični izdelek z določenimi značilnostmi, se pozneje ta tipičnost izgublja, tako da si pod strgalom v mezolitiku ne smemo več predstavljati npr. strgala La Quina. v precejšnji meri že v mlajšem paleolitiku, še bolj pa v mezolitiku označujemo s terminom strgalo razne odbitke, ki imajo en rob bolj ali manj retuširan. Rečeno pomeni, da je vsako strgalo drugačno, kar lepo kažejo risbe.

Že na jedrih vidimo, da pravilnega odbijanja skoraj ni bilo. Če pogledamo klinice, se to potrdi. Skupno jih je 127 (/. 2: 12-29), toda če upoštevamo, da je tudi

precej orodij na klinicah, jih je še precej več. Le redke med njimi imajo vzporedne robove in enakomerno debelino. Večjih primerkov, ki bi jih lahko označili za kline, ni. V veliki večini so klinice neobdelane. Le nekaj jih ima parcialno retušo na enem ali obeh robovih, popolnoma obdelanih pa sploh ni. Mnogo jih je, ki že mejijo z odbitki. Večkrat gre za subjektivno odločitev o tem, kaj ni več odbitek, ampak je že klinica. Zaradi tega je tudi število klinic nekoliko negotovo.

Praskal je med orodji precej, saj jih naštejemo 33 (t. 3: 1-26). Med njimi je nekaj tipov, n.pr. praskalo na klini, nohtasto praskalo, praskalo na odbitku in dvojno praskalo. Nekaj je pa takih, ki pravzaprav ne ustrezajo nobenemu od tipov. Izdelava niha med zelo dobro in zelo površno.

Tudi vbadala so s 25 primerki (t. 3: 27-32; 4: 1-15) kar dobro zastopana. Podobno kakor pri praskalih, lahko med vbadali najdemo nekaj tipov, so pa vmes tudi naključne oblike. Poseben primer so mikrovbada-la, ki jih v starejših kulturah ni. Vprašanje, ali gre res le za odpadke pri izdelavi trapezov ali pa tudi za vbadala, je zanimivo, vendar pa se v tej zvezi z njim ne moremo ukvarjati. Vsekakor so mikrovbadala sestavni del mezolitskega inventarja.

Prečno retušo ima 17 artefaktov (t. 4: 16-32). V večini primerov gre za poševno prečno retušo, ki je leva ali desna. Enako se pojavljata tudi obe varianti, izbočena in vbočena. Razen enega, ki je narejen z zgornje strani (t. 4: 16), so vsi drugi primerki narejeni s spodnje strani. Na redkih primerkih je retuša lepa in skrbno izdelana, za večino pa lahko rečemo, da je izdelava površna. Morda bi pri dveh ali treh primerkih lahko celo dvomili o tem, da gre za namerno retušo. Vsekakor pa je prečna retuša ena od bistvenih prvin kamene kulture Pod Črmukljo. Vprašanje, koliko je s tem ta kultura vezana na mlajši paleolitik, mora ostati odprto.

Tudi zajed je precej, naštejemo jih 12 (/. 4: 33-38; 5: 1-6). Velika je samo ena, oziroma sta na istem artefaktu dve (t. 4: 33). Vse druge so majhne in nekatere tudi zelo plitve.

Zelo zanimiva je naslednja skupina izrabljenih artefaktov. Izrabe so posebna značilnost gravettiena. Če-prav se ponekod tudi v mezolitiku v posameznih primerih še pojavljajo, pa niso več bistvena kulturna sestavina. V našem najdišču smo v to skupino uvrstili 6 artefaktov (t. 5: 7-12), pri čemer pa je treba priznati, da bi dva od njih (I. 5: 8,11) pri ostrejšem kriteriju morda ne prišla zraven. Od ostalih štirih imata dva izrabi bazalno (t. 5: 9,10) in dva terminalno (/. 5: 7,12). Kot izrabljeno konico lahko označimo le artefakt t. 5: 10, medtem ko je artefakt t. 5: 9 samo bazalni fragment in ne moremo niti sklepati o tem, kakšen je bil njegov terminalni zaključek.

Doslej navedeni tipi nastopajo tudi že v starejših obdobjih, čeprav deloma v drugačnih variantah. Pod Črmukljo pa smo našli nekaj tipov, ki so novi in značilni za mezolitik. To so tardenois konice in geometrične oblike mikrolitov.

opredeljen. Pod označbo tardenois konica so objavljene različne oblike. Tudi definicije, kolikor jih najdemo, so različne. Zdi pa se, da so temeljne značilnosti: koničasti terminalni zaključek klinice, obvezno retuši-ran bazalni rob in vsaj parcialna retuša na levem ali desnem robu. Naša dva primerka (t. 5: 13,14) to imata in ju upravičeno smatramo za tardenois konici.

Pomembna sestavina mezolitika so artefakti, za katere pravimo, da so geometričnih oblik. To so segmenti, trikotniki in trapezi. Te oblike že v mlajšem paleolitiku niso popolnoma neznane, posamezni taki artefakti se najdejo tu in tam. Medtem ko v mlajšem paleolitiku ti artefakti nimajo nikoli identifikacijske vrednosti, pa je v mezolitiku ravno narobe. Tedaj postanejo bistveni sestavni del kulturne ostaline in v veliki meri odločajo o njeni pripadnosti.

Od geometričnih oblik so segmenti v splošnem zelo redki, medtem ko so trikotniki in zlasti trapezi številni. Pod Črmukljo segmenta nismo našli nobenega, toda trikotnikov in trapezov je kar lepa zbirka. Tipologija trikotnikov še zdaleč ni zadovoljivo dognana. Vse pestrosti oblik še noben sistem ni v celoti zajel. Osnovna delitev je največkrat na enakokrake in razno-stranične trikotnike. Za najdenih 8 trikotnikov ta delitev ne prihaja v poštev, saj vsi spadajo med razno-stranične. Toda med njimi je vendarle precejšnja razlika, tako da jih ni težko razdeliti v dve skupini. V prvi skupini sta dva, ki ju lahko označimo za navadna raznostranična trikotnika (t. 5: 15,16). Druga skupina je zelo poudarjeno mikrolitska, k čemur ne prispeva toliko zmanjšanje dolžine, ampak predvsem izredno zmanjšanje širine, nekoliko pa tudi debeline (t. 5: 27-32). Tudi tipologija trapezov je zapletena. Med najdenimi jih 6 lahko označimo za navadne trapeze (/. 5: 21-26). Od drugih imata dva konkavno po eno retuširano stranico (t. 5: 19,20), pri drugih dveh pa sta konkavni obe retuširani stranici (/. 5: 17,18). Pri navedeni razdelitvi je artefakt t. 5: 17 do določene mere problematičen. Krajša od obeh vzporednih stranic je pri tem artefaktu tako kratka, da je skoraj ni več. Na pogled daje artefakt videz trikotnika. Med trapeze smo ga uvrstili, ker je po drugih značilnostih podoben sosednjemu (t. 5: 18).

Šest artefaktov smo označili za gravetirane klinice (t. 5: 33-38). Nekateri so le fragmenti in je mogoče, da gre pri enem ali dveh za ostanek trikotnika.

Sledi še skupina devetih artefaktov, ki smo jih uvrstili med razno (t. 5: 39-47). Nedvomno so obdelani, pretežno z gravetno retušo. Po obliki so različni in bi nekatere s težavo uvrstili v katero od navedenih skupin, pri drugih pa še to ni možno.

Ob navedenem kamenem orodju smo našli še nekaj drugih predmetov. Predvsem je treba omeniti polžka (Columbella rustica), ki sta od strani preluknjana (si. 6). Desni na sliki ima razen tega še odrezan vrh, tako da je tudi zgoraj nastala precej velika pravilno okrogla luknja. Rob luknje ni oster, ampak zaokrožen in enakomerno obrušen. Zdi se, da je bila z brušenjem tudi spodaj reža nekoliko povečana. V mezolitiku je bilo močno razširjeno okraševanje s polžki, nanizanimi na vrvico. Najbližja taka najdba so trije preluknjani polžki iste vrste iz jame Cavernetta della Trincea na

Tržaškem krasu (Andreolotti. Stradi 1964, 83). Pod Črmukljo je bil najden tudi prelomljen metapodij svinje z dvema nepravilnima luknjama (si. 7: 1), ki sta v primerjavi z drugimi podobnimi primerki na neobičajnih mestih. Odlomek jelenjega parožka, dolg 7 cm (si. 7: 2). ne kaže znakov uporabe, vidi pa se nekaj krajših vrezov s sileksom. Dalje sta bila najdena dela dveh večjih lepo okroglih apnenih prodnikov (premer 7 in 5 cm). Na najdenih kosih ni opaziti uporabe.

Vsi tipi so izdelani nekako površno, tudi v naključnih oblikah. Tipični in lepo izdelani pa so geometrični artefakti (trapezi, trikotniki) oziroma vse oblike, značilne za mezolitik. Najdišče ni izčrpano. Če se bo kdaj pokazala potreba po večjem številu artefaktov zaradi jasnejše kulturne slike, je možno nadaljevati izkopavanje na razširjenem prostoru. Skalna stena je več sto metrov dolga. Prostori pod steno so dobro zaščiteni pred burjo, kar sledi že iz tega, da so jih uporabljali za vzgojo sadik. Verjetno obstaja še kakšno mesto, ki je bilo primerno za bivanje. Morda bi bilo vredno iskati tudi pod drugimi stenami, ki jih je v tem področju še nekaj.

Ko je bil obstoj diluvialnega človeka priznan, je bila s tem kamena doba razdeljena na dve temeljni obdobji, paleolitik in neolitik. Kako je potekal prehod med njima, v začetku ni bilo pomembno. Nekateri raziskovalci so sploh domnevali, da gre za velik hiatus, ki je nastal zaradi tega, ker naj bi bil velik del Evrope takrat sploh neposeljen. Kmalu pa so se začela množiti odkritja kulturnih ostankov, ki niso spadali v neolitik. bili so pa tudi močno različni od tistih, ki so jih poznali iz paleolitika. Ta razlika je bila predvsem v izraziti majhnosti artefaktov. Obenem se je kmalu pokazalo, da so te kulture, kjer so se dale datirati, vedno mlajše od paleolitika in starejše od neolitika. Spadajo torej v vmesno dobo med paleolitikom in neolitikom in začeli so jih označevati za mezolitske. Pri tem je bilo že v začetku jasno, da ne gre za enotno kulturo, ampak je to le skupna oznaka za razne kulturne pojave tega vmesnega časa. V zadnjih letih se je pojavila vrsta avtorjev, ki so opustili poimenovanje mezolitik in govorijo o epipaleolitiku. Glede na dejstvo, da se paleolitski lovsko zbirateljski način življenja nespremenjeno nadaljuje, se zdi tako poimenovanje celo logično. Zaradi tega nespremenjenega načina življena je bilo to prehodno obdobje tudi vedno vezano na paleolitik in nikoli na neolitik. Morda je vredno omeniti.

da poimenovanje epipaleolitik sploh ni novo. Uporablja ga npr. že Obermaier (1927, 155), ki pa tudi pravi, da poimenovanje ni novo, kar utemelji s citatom iz leta 1912. Se pa temu staremu poimenovanju spreminja vsebina. Obermaier je razdelil mezolitik na epipaleolitik. praneolitik in protoneolitik; glede na to je epipa-leoltik le del mezolitika. Avtorji, ki zdaj uporabljajo poimenovanje epipaleolitik, pa pod njim razumejo ves mezolitik. Res pa tudi je, da Obermaierjev epipaleolitik obsega skoraj vse, kar zdaj prištevamo k mezolitiku.

Ne glede na to, kako in v kolikšni meri je bilo v preteklosti uporabljano poimenovanje epipaleolitik, je vendar dejstvo, da je ves čas daleč prevladoval pojem mezolitika. To ima svoje utemeljene razloge. Če se pri izdelavi kamenega orodja še nadaljuje paleolitska tradicija, pa za oblike tega orodja to vsekakor ne drži. V tem pogledu je prišlo do bistvenih sprememb. Mikrolitizacija, ki se sicer pojavlja že v razvoju mlajšega paleolitika in je proti njegovemu koncu včasih že zelo močno poudarjena, postane v mezolitiku prav ekstremna. Tudi v slovenski literaturi je bil pojav mikrolitizacije že nekajkrat omenjen, vendar vedno v nekakšnem relativnem pomenu. Nimamo še določene meje, ki bi delila tisto, kar je veliko (normalno), od tistega, kar je majhno. To mejo določa Rozoy (1981, 11) pri 5 cm dolžine in 5 mm debeline (pri tem ne gre za posamezne artefakte, ampak mora biti delež mikrolitov med obdelanim orodjem po njegovem 10 -50 %). Če ta meja morda velja za Francijo, za naše najdbe gotovo ni primerna, saj bi velik del našega gravettiena potemtakem že spadal v mikrolitik, ki pa

SI. 7: Pod Črmukljo pri Šembijah. Metapodij svinje z dvema nepravilnima luknjama in jelenji parožek. M. 1:1. Abb. 7: Pod Črmukljo bei Šembije. Das Schweinmctapodiuni mit zwei unregelmaBigcn Lochcrn und eine Hirschgeweih-sprossc. 1:1.

SI. (>: Pod Črmukljo pri Šembijah. Preluknjana polžka (Colum-bella rustica). M. 1:1.

Abb. 6: Pod Črmukljo bei Šembije. Die zwei perforierten kleinen Schnccken (Columbella rustica). 1:1.

je po navedenem avtorju znak mezolitika. Za naše razmere bo treba to mejo postaviti precej nižje. V kamenih industrijah mezolitika se vidi prelom s paleo-litsko tradicijo predvsem v pojavu geometričnih oblik orodja. Za kako velik prelom s tradicijo gre, tudi zelo prepričljivo kaže popoln propad paleolitske umetnosti.

Paleolitik je vezan na pleistocen, medtem ko pri mezolitskih kulturah vse spremljajoče okoliščine kažejo na geološko sedanjost. Dolgo je bila to le načelna ugotovitev, saj je bila meja med pleistocenom in holocenom zelo abstraktna. Številne raziskave pa so precej podrobno razjasnile klimatski potek tega prehoda in že nekaj časa je splošno sprejeto, da je meja med drysom III in preborealom, ki je meja med pleistocenom in holocenom, tudi kulturna meja med paleolitikom in mezolitikom. Datacije najstarejših mezolitskih kultur se v različnih najdiščih in regijah nekoliko razlikujejo med seboj, vendar pa nobena datacija ni starejša od začetka preboreala. V glavnem lahko rečemo, da se povsod v Evropi začne mezolitik v začetku preboreala ali med njim. Velika kulturna sprememba od paleolitika v mezolitik, ki bi se jo dalo še bolj podrobno utemeljiti, kakor smo to mimogrede storili, torej nastopi neposredno po koncu ledene dobe. Taka velika klimatska sprememba pomeni spremembo življenjskih razmer. Samostojnost kulturnega kompleksa mezolitika, do katere pride takoj, ko se življenjske razmere spremenijo, je morda s to koinci-denco še dodatno potrjena.

Kakor smo rekli, je Obermaier že leta 1927 napisal, da mezolitik ni enotna kulturna stopnja, in že takrat je razlikoval nekaj kulturnih variant. Zelo veliko število mezolitskih najdišč, odkritih pri raziskovalnem in zbirateljskem delu v naslednjih desetletjih, je začetno sliko počasi spreminjalo. Kakor so nove najdbe marsikaj razjasnile, tako so se po drugi strani stvari zapletale. Če torej vemo, da gre za samostojno kulturno obdobje, ki ima trden kronološki okvir, jc v tem okviru polno nerešenih vprašanj. Zdi se, da se v Evropi razdeli mezolitik na nekaj velikih skupin. Specifičen je razvoj v nordijskih deželah. Na severovzhodu Srednje Evrope je razširjen kompleks swiderskih kultur. Zahodno od tod do Nizozemske so razširjene kulture, katerih glavna značilnost so pecljate konice. Toda te severne kulturne skupine z vsemi različki. problematiko izvora in medsebojnih odnosov pustimo ob strani in poglejmo stanje v južnem delu Evrope, kamor spadamo.

Južni del Evrope pripada kulturam, katerih posebna značilnost so artefakti geometričnih oblik; te so avtorji dolga desetletja v splošnem označevali za tardenoisien, kakor je Gabriel de Mortillet imenoval kulturo, odkrito leta 1879 v najdišču Fere-en-Tardenois. Oznaka tardenoisien je bila mnogokrat uporabljena kar kot sinonim za mezolitik. Tega sicer nihče ni kar naravnost zapisal, vidi pa se iz mnogih tekstov.

Pri pregledovanju literature ni težko najti vrste najdišč na območju od Francije do Romunije, ki jih avtorji pripisujejo tardenoisienskemu tipu mezolitika in včasih kar neposredno tardenoisienu. Ob tem, kako zelo je v mezolitiku poudarjen lokalni razvoj, je tudi neposredne umestitve v tardenoisien, ki se včasih

pojavljajo, treba upoštevati le v širokem smislu. Kolikor so bile doslej v naši literaturi obravnavane slovenske mezolitske najdbe, je bila največkrat uporabljena le splošna oznaka, da gre za mezolitik (npr. Brodar S. 1938, 165; Brodar M. 1979, 192) in do podrobnejše kulturne opredelitve ni prišlo. Včasih je pa vendarle opredelitev tudi določnejša. Brodar in Osole (1979, 140) npr. pravita, da je mogoče kulturo z Dedkovega trebeža označiti za »mezolitik tardenoisienske vrste«. V razpravi, napisani leta 1988 (M. Brodar, Paleolitik Jugoslavije, v tisku), sta slovenski postaji Pod Črmukljo in Dedkov trebež postavljeni v »široki okvir klasičnega mezolitika tipa tardenois«.

Vsaj za zahodni del Slovenije so zelo pomembna najdišča na Tržaškem krasu. Najdbe so objavljene v večjem številu člankov, ki pa so le priložnostna ali začasna poročila in ne zadoščajo za primerjalno študijo. To misel je potrdil tudi ogled ene od razstav, na kateri je bilo mogoče videti precejšen del teh najdb. Če ne bo prišlo do monografskih objav, bo za primerjavo nujno potreben študij originalnega gradiva. Lahko pa že zdaj trdimo, da gre za ozko sorodnost s postajo Pod Črmukljo. Od postaj Tržaškega krasa in številnih postaj v severni Italiji teče povezava tipološko izpovednih kultur dalje proti zahodu.

Med mezolitskimi najdišči, ki se jih da bolj ali manj utemeljeno uvrstiti v znane mezolitske kulture, se pojavljajo najdišča, ki očitno so mezolitska, pa jih v te znane mezolitske kulture ni mogoče uvrstiti. Predvsem severno od nas jc takih primerov precej in je slika precej drugačna, kakor zahodno od nas. Med nekaj primeri navedimo najprej najdišče Lautereck v južni Nemčiji, katerega najglobljo kulturno plast Taute (1966, 498), ker pač ne gre drugače, pripiše »lokalnemu končnemu mezolitiku«. Dokaj redka mezolitska najdišča Avstrije so v splošnem slabo opredeljena (Leitner 1983). Najdišč Galgenberg brez geometričnih oblik in Limbcrg z le nekaj trikotnikom podobnimi artefakti (Gulder 1953) ni kam uvrstiti. V tem primeru si pomaga avtor z oznako, da gre za »avtohtoni« mezolitik. Pittioni (1955, 23) pri oceni kulturnih ostankov iz znanega najdišča Zigeunerhohle pri Gradcu sicer tega ne trdi izrecno, iz besedila pa vendarle izhaja, da je tudi takega mnenja. Dejstvo, da med orodjem ni nobenega trikotnika in trapeza, poskuša razložiti z domnevo, da gre za starejšo fazo, v kateri se geometrične oblike še niso razvile. Niti ne poskusi pa razložiti, zakaj ni med artefakti nobenega vbadala. Da gre za nekaj starejšega, trdi tudi Leitner (1983, 77). On navaja, da sta bila med favno ugotovljena tudi marmotica in jamski medved. Najbrž zaradi tega dopušča tudi možnost, da je kultura celo paleolitska. Toda sklep je narejen na napačni podlagi. Navedba o navzočnosti severnega jelena (ki ga je Leitner izpustil) in jamskega medveda (Modrijan 1955, 9) ter marmo-tice (Modrijan 1955, 10) se namreč ne nanaša na Zigeunerhohle, ampak jc to podatek za zgornjo jamo v Gratkornu, za Emmalucke. Frelili (1986, 30) tudi navaja pleistocensko favno v Zigeunerhohle in navaja prvo omenjeno mesto pri Modrijanu. Morda je pod vplivom Leitnerja prezrl, da velja podatek za drugo jamo.

Nam najbližje najdišče v Grebinju (Griffen) na Koroškem je silno skromno (Leitner 1983, 77). Od artefaktov je omenjen le en sveder, kar pomeni, da značilnih mezolitskih oblik ni in gre tudi tukaj za »avtohtono« kulturo. Dodatno moti še navedba, da je med favno tudi severni jelen.

Zelo nejasne so razmere vzhodno od nas. Le Vuko-vič je objavil (1961) mezolitski inventar iz Vindije. Vsaj zgornji nivo lahko po tistem, kar smo rekli zgoraj, uvrstimo v tardenoisienski sklop. Zaradi majhnega števila artefaktov pa podrobnejša opredelitev najbrž tudi kdaj pozneje ne bo mogoča. Vukovičev spodnji nivo mezolitika po objavljenih artefaktih še ni mezolitik, ampak verjetno pripada gravettienu, ki leži tik pod njim. O drugih hrvatskih mezolitskih najdiščih razen navedbe, da gre za mezolitik, ne vemo ničesar. Zato o kulturni pripadnosti ne moremo niti ugibati. V Bosni in Hercegovini doslej mezolitskih najdb sploh še ni, tako da je vzhodno od nas kar velika praznina.

Paleolitik se konča na zahodu z magdalenienom. na precej večjem območju pa z gravettienom (preplet obeh v Srednji Evropi in še kaj pustimo ob strani). Mezolitik. ki je kljub neštetim različkom vendarle enoten pojav, je torej izšel iz dveh različnih korenin. Ali drugače povedano, nikakor ni mogoče povezati dveh skupin različkov tako, da bi se meje vsaj približno pokrivale z mejami izhodiščnih kultur. V Srednji Evropi so razmišljanja o tem prehodu še vedno le hipotetična. Nekoliko drugače je v Franciji. Tam je toliko najdišč s stratigrafsko določenimi in tipološko opredeljivimi najdbami, da so razmišljanja realnejša. Od cele vrste raznih mezolitskih skupin pa npr. Rozoy (1981, 12) le za štiri trdi, da je njihov izvor dovolj natančno pojasnjen, medtem ko za druge raziskave še tečejo. Zelo pomembna je njegova kategorična ugotovitev (13), da mora biti študij kamenih industrij omejen na posamezne regije, saj so rezultati lahko dvomljivi že v razdalji več kot 50 km.

Že iz prejšnjega stoletja znano najdišče »L'Abri de Chateauneuf« dobrih 30 km zahodno od Marseillea je v letih 1949-1950 kontrolno raziskoval Escalon de Fonton. V prvi objavi svojih rezultatov pri opisu abrija pravi, da so vanj prišli »Les Tardenoisiens« (Escalon de Fonton 1956, 44). Na stratigrafski tabeli (43, fig. 19) ima pri ustreznih plasteh napisano »Tardenoisien«. Pri opisu orodja ugotavlja določene razlike med kontinentalnim tardenoisienom, kot ga tokrat imenuje, in svojimi najdbami, ki jih zato označi (tudi pod tablami) za obalni tardenoisien. Leta 1966 (Escalon de Fonton 1966, 166) ugotovi novo razliko. Tardenoisien iz epo-nimnega najdišča je bil medtem datiran 3000 let pr. n. š., za najdbe iz Chateauneufa pa je pokazala analiza starost okrog 6000 let pr. n. š. Ni nujno, da je eponimna postaja starejša od drugih ali celo najstarejša, toda poleg drugega mu je ta časovna razlika argument za uvedbo novega imena castelnovien in zagotovilo, da ne bo nikoli več uporabljal imena tardenoisien. Kljub temu naslednje leto spet napiše »Le Castelnovien ou Tardenoisien castelnovien« (Es

calon de Fonton 1967, 220), čeprav tokrat ugotovi novo razliko, ki se zdi temeljna. Ločevanje obeh kultur postane enostavno, če velja njegova ugotovitev, da »..le Tardenoisien cotier de Provence, de son vrai nom Castelnovien, ne possede pas de lamelles a dos (il ignore totalement la technique du dos)..« (Escalon de Fonton 1967, 220). Uveljavljanje castelnoviena smo navedli nekoliko podrobneje, da bi prikazali, koliko časa je celo v francoskih razmerah potrebno za tak proces. Obenem se vidi, da sta si kulturi pravzaprav zelo blizu.

V začetku je bil castelnovien samo ena od lokalnih skupin v Franciji. Za nas je postal zanimiv, ko so ga prevzeli Italijani. V današnjih razmerah gotovo nima smisla preverjati rezultatov, ki so jih dosegli v italijanskih najdiščih. Morda je zgoraj navedeno opozorilo o omejeni velikosti regij v tem primeru preostro. Strinjati se je treba, da je castelnovien v Severni Italiji močno zastopan. Manj je opaženo, daje tudi starejši sauveter-rien, ki je bil prej regionalna kulturna skupina, zdaj razširjen tudi na severu Italije. Misel, da je stanje pri nas enako stanju na severu Italije, je vabljiva. Če smo dolga leta naše najdbe označevali le za mezolitik ali tiste, ki to sploh dopuščajo, za tardenoisien (seveda v širokem smislu), je v zadnjem času prišlo do spremembe. Pred nekaj leti sta J. K. Kozlowski in S. K. Kozlowski (1983, 47) uvrstila naši postaji Pod Črmukljo in Dedkov trebež v mlajšo mezolitsko kulturno stopnjo castelnovien. Na tej podlagi je Frelih (1986) tudi novo mezolitsko postajo Breg na Ljubljanskem barju razglasil za castelnovien, čeprav so razlike s prej navedenima očitne.

V razmerah, kakršne so nastale v zadnjih letih, gotovo ni nič narobe, če tudi nekatere naše postaje označimo za castelnovien. Zavedati pa se je pri tem treba, da je taka oznaka lahko mišljena le v širokem smislu, tako kot je veljalo doslej za tardenoisien. O tem, da ne gre za castelnovien, kakor ga postavlja Escalon de Fonton. priča že to, da v najdišču Pod Črmukljo hrbet ni neznan in ga nekaj artefaktov nedvomno ima. Vsebinsko z novim imenom torej ne pridobimo ničesar. Preden bodo dane možnosti za ožjo uvrstitev v okviru geometričnih kultur, bo pač treba počakati na nove najdbe, tudi severno in vzhodno od nas. Če je že prišlo do drugačnega gledanja na naš mezolitik, bo treba upoštevati, da se v najdišču Pod Črmukljo pojavljajo (poleg drugih) tudi prvine, ki bi jih lahko imeli za sauveterrienske.

Kar zadeva razprostranjenost castelnoviena, naj omenimo še mnenje, da »..Crvena stijena in Odmut predstavljata najbolj južno točko razprostranjenosti castelnovienske kulture« (Frelih 1986, 35). Čeprav je dvomljivo, je vendar možno, da bo mogoče Odmut v širokem ali bolje najširšem smislu spraviti v okvir tardenoisienske ali, če bo obveljala, castelnovienske kulture. Pri vseh dvomih in nejasnostih je pa vendarle mogoče že zdaj reči z vso zanesljivostjo, da mezolitik Črve ne stijene ne pripada tardenoisienu ali castelno-vienu.

e memorie della Commissione Grotle »Eugenio Boegan«, Suppl. di »Alpi Giulie« 3 (1963) 71-85, Trieste.

BRODAR. M. 1979, Mezolitik. - V: Praist. jug. zem. 1, 192-194, Sarajevo.

BRODAR, M. in F. OSOLE 1979, Nalazišta paleolitskog i mezolitskog doba u Sloveniji. - V: Praist. jug. zem. 1. 135-157, Sarajevo.

BRODAR. S. 1938, Das Palaolithikum in Jugoslawicn. -Quartar 1, 140-172, Berlin.

ESCALON DE FONTON, M. 1956, Prehistoire de la Basse-Provence. - Prehistoire 12, 1-162, Paris.

ESCALON DE FONTON, M. 1966. Du Paleolithique supe-rieur au Mesolithique dans le Midi mediterraneen. - Buli. Soc. Preliist. Franq., Etudes et travawc 63/1. 66-180. Paris.

ESCALON DE FONTON, M. 1967, Tardenoisien et Castel-novien. - Buli. Soc. Prehist. Frang., Comptes rendus 64/7, 219-223, Paris.

FRELIH. M. 1986, Breg pri Škofljici - mezolitsko najdišče na Ljubljanskem barju. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 14, 21-57. Ljubljana.

GULDER. A. 1953. Beitrage zur Kenntnis des niederoster-reichischcn Mesolithikums. - Arch. Austr. 12, 5-32, Wien.

KOZLOWSK1. J. K. in S. K. KOZLOWSKI 1983. Le Meso

lithique a 1'est des Alpcs. - Preist. Alp. 19, 37-56, Trento.

LEITNER. W. 1983, Zum Stand der Mesolithforschung in Osterrcich. - Preist. Alp. 19, 75-82, Trento.

MODRIJAN, W. 1955. Die Hohlcn im Hausberg von Grat-korn. - Schild St. 5, 5-11, Graz.

OBERMAIER. H. 1927, Mesolithikum. - V: M. Ebert, Reallexikon der Vorgeschichte. Band 8. 154-155, Berlin.

PITTIONI, R. 1955. Die Funde aus der Zigeunerhohle im Hausberg bei Gratkorn. Steiermark. - Schild St. 5. 12-24. Graz.

POHAR. V. 1986, Kostni ostanki z mezolitskega najdišča Pod Črmukljo pri Šembijah (Ilirska Bistrica). - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 14. 11-20, Ljubljana.

ROZOY. J.-G. 1981, Le changcment dans la continuite. Les debuts de I'Epipaleolithique dans 1'Europe de 1'Ouest. -Veroff. Mus. Ur- Fruhgesch. Pots. 14/15. 11-24. Berlin.

TAUTE, W. 1966, Das Felsdach Lautereck. eine mesolithisch-neolithisch-bronzezeitliche Stratigraphie an der oberen Do-nau. - Palaeoliistoria 12, 483-504. Groningcn.

VUKOVIČ. S. 1961, Mezolitska kamena industrija spilje Vindije. - God. Grad. muz. Var. 1/1, 9-32. Varaždin.

Der mesolithische Fundort Pod Črmukljo bei Šembije

Zusammenfassung

In der Nahe von Ilirska Bistrica unter dem Dorf Šembije hat Herr Mario de Ruiz Steinartefakte entdcckt. Der Fundort befindet sich neben einer Felsenwand (Abb. 1). die sogar einen kleinen Felsenvorsprung bildet (Abb. 2). Die von Mitja Brodar im Jahr 1965 durchgefiihrte Ausgrabung erfaBte nicht die ganze Sicdlung. sondern nur gute 10 nr (Abb. 5). Die Ausgrabung hat erwicsen, daB der Humus unmittelbar auf der Felsenunterlage liegt. Es gibt also keinc Stratigraphie, alle Fundc licgcn im Humus. Weil dieser hinrcichend trocken ist, war trockcncs Sicbcn moglich (Abb. 4). Das klcinste Sieb hattc 5 mm groBc Lochcr. Durchgesiebt wurde jeder Quadrat-meter fiir sich. AuBcr Silcxen wurden auch cinigc Knochcn gesammelt. Ganze Knochcn sind nicht vorhanden. cs handclt sich nur um Fragmente. Nur wenige Knochensplitter und Zahne warcn in solchem Grad erhalten, daB die Bestimmung der Art moglich war. Festgestellt wurden folgcndc Arten: Crocidura russula. Martcs sp., Meles meles, Lutra lutra. Lynx lynx, Sus scrota, Ccrvus claphus, Capreolus capreolus. Bos seu Bison, Ovis seu Capra und Columbella rustica. Die angefuhrte Fauna gehort ins Boreal, jcdoch kommt auch das Ende des Praboreals in Betracht.

Gesammelt wurden ungefahr 3000 Silexc. Gut ausgearbeitct sind 157 Artcfaktc und alle sind auf den Tafcln vorgestcllt. Dieses Vcrhiiltnis wcist darauf hin, daB sich die Menschen liicr nicht nur voriibergehend aufhielten, sondern hie und da auch liingerc Zeit verwcilten. In der eingehenden Bcschrei-bung der Wcrkzeuge stcllt der Autor als eincs der Grundmerk-malc fest, daB kcine rcgclrechtcn Abschlagungen vorhanden sind, wie sic im Mesolithikum schr hiiufig auftretcn. Es gibt kcine Kerne (7a/. 1: 1-11; 2: 1^1) mit Spuren von parallclcn und glcich breiten Abschlagcn. Unter den zahlreichcn Klingen (Taf. 2: 12-29) haben nur wenige Parallelkanten und sind gleichmaBig dick. AuBerordentlich sclten tauchen retuschicrte Klingen auf. Unter den Kratzcrn (Taf. 3: 1-26) sind unter-schiedlichc Typen vertreten, cs gibt abcr auch mehrere solche, die sich typologisch nicht einordnen lassen. Stiehel (Taf. 3: 27-32; 4: 1-15) verschiedener Typen kommen in ziemlich groBer Zahl vor. Daruntcr sind auch Mikrostichcl, der Autor legt sich jcdoch nicht test, ob cs sich um Wcrkzeuge oder um Abfallc bei der Trapezherstellung handclt. Gut vertreten sind

Endrctuschen (Taf. 4: 16-32) und auch an Kerbcn (Taf. 4: 33-38; 5: 1-6) gibt es eine betriichtliche Zahl. Intcressant ist cine kleinere Gruppe von Artcfaktcn mit Endkerbcn (Taf. 5: 7-12). was im Mesolithikum nicht oft zu finden ist. Unter den Artefakten sind auch zwei Tardenois-Spitzen (Taf. 5: 13. 14). Unter den gcomctrischcn Wcrkzcugen (Taf. 5: 15-32) ist kcin Segment, dagegen gibt cs ziemlich viele Dreiecke und Trapeze. Es folgt noch cine Gruppe gravcttierter Klingen (Taf. 5: 33-38). Von andcrcn Funden sind zu erwiihnen das zerbro-chene Schwcinmctapodium mit zwei Lochcrn ( Abb. 7: 1) und die zwei perforicrten kleinen Schnccken (Abb. 6).

In kultureller Hinsicht gehort die Hintcrlassenschaft aus dem Fundort Pod Črmukljo in die Gruppe der Kulturen mit gcomctrischcn Mikrolithcn. Jahrzchntelang gait als Prototyp der Fundort Fčrc-en-Tardenois und das Tardenoisien war im groBen Raum Siideuropas die Grundkultur, gelegcntlich ein-fach cin Synonym lur das Mesolithikum. In letzter Zeit hat sich die Bedcutung der siidfranzosischcn Lokalvariante Castcl-novicn erweitcrt, weil die Italiener diesc Klassifikation lur ihre Fundortc in Norditalien ubernommen haben. Wir sind ihre unmittelbaren Nachbarn und so ist der Gedanke, daB cs sich auch bei uns so verhalt, logisch. Der Autor weist jcdoch darauf hin, daB sich die Kultur des Fundortes Pod Črmukljo vom Castelnovien cin wenig untcrscheidet, so erschcint z. B. Pod Črm ukljo der Riicken. der im Castelnovien nicht auftretcn diirftc. Jedenfalls muB bald cin eingehender Verglcich mit den Fundorten im Triester Karst gemacht werden. AuBcrdem ist die Situation nordlich von uns giinzlich andcrs. Die Fundortc sind schlccht definiert und gehoren keincswegs dem Castelnovien an. Ostlich von uns ist cine groBc Liicke bis zu den seltencn Fundorten in Scrbien und Montenegro, die abcr auch noch nicht cndgultig eingeordnet sind. Im Dilemma, ob cs sich im Fundort Pod Črmukljo um das Tardenoisien oder das Castelnovien handclt, ist noch allcs offen. Der ncuc Terminus Castelnovien kann verwendet werden, dabei muB man sich jcdoch bewuBt scin. daB damit nichts gewonnen wird. Erst nachdem wir mehrere Fundortc haben werden, nachdcm die Verhaltnissc zum Norden klarer und die Liicke zum Ostcn hin geniigend ausgefiillt scin wird. werden die Bcdingungen fiir cine genauere Einordnung gegeben scin.

Dr. Mitja Brodar Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5

SLO-6IOOO Ljubljana

Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji
Sloveniji

Janez DULAR

Izvleček

Članek obravnava zgodovino raziskovanj naselij in poselitve v osrednji Sloveniji v železni dobi. Prve omembe naselij se pojavljajo že v 17. in 18. st., vendar niso nastale kot izraz načrtnega raziskovanja predrimske poselitve teh krajev. O pravih raziskavah lahko govorimo šele od druge polovice 19. st., ko je bila na Dunaju ustanovljena Prazgodovinska komisija in ko sta se začela pospešeno ukvarjati z izkopavanji železnodobnih grobišč na Kranjskem tudi Deželni muzej v Ljubljani in Dvorni muzej na Dunaju. To je bil čas največje raziskovalne dejavnosti, ki je po prvi svetovni vojni skoraj povsem zamrla. Raziskave prazgodovinskih naselij in poselitve so znova zaživele šele v šestdesetih letih, ko je začel Narodni muzej iz Ljubljane sistematična izkopavanja stiškega gradišča. Pomemben prispevek k proučevanju teh vprašanj je tudi leksikon Arheološka najdišča Slovenije, ki je izšel leta 1975. Zadnjih nekaj let poteka projekt, v katerega so vključena sistematična rekognosciranja, izmere in sondiranja prazgodovinskih utrjenih naselij na Dolenjskem.

Zgodovina raziskovanj prazgodovinske poselitve in gradišč, se pravi proučevanje naselij, nastalih še v času pred rimsko zasedbo slovenskega ozemlja, sega v drugo polovico 17. stoletja, ko so tudi na Slovenskem nastala prva večja zgodovinska sintetična dela. V mislih imamo Janeza Ludvika Schonlebna in njegovo knjigo Carniolia antiqua et nova, v kateri je pri lociranju krajev, ki jih omenjajo antični literarni viri. vsaj za nekatere kot dokaz navajal tudi podatke, ki jih je dobil na terenu. Tako se je na primer pri lociranju Terpa v sedanji Lož skliceval na ostanke zidovja na hribu nasproti vasi (očitno je mislil na Ulako) in pri umestitvi Metula v Metlje na najdbe obdelanega kamna in koščke železa, ki so jih izorali kmetje na njivah na hribu proti vasi Topol (Schonleben 1681, aPP- 97 in 108). Drugo pomembno delo tega časa je Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Tudi tu je zbrana vrsta arheoloških podatkov, ki so v dobršni meri rezultat Valvasorjevih terenskih popotovanj. Prevladuje seveda antika, vmes pa so omenjene tudi najdbe z nekaterih gradišč, toda ne v kontekstu prazgodovinske poselitve. Gre namreč za omenjanje ruševin in rimskih novcev z naselbin, ki so bile obljudene ne le v prazgodovinskih, ampak tudi v antični dobi, na

Abstract

The article examines the history of Iron Age settlement research in central Slovenia. The mentions of settlements appear in the 17lh and 18th Centuries, but these were not the result of deliberate studies of the pre-Roman settlement of these regions. It is only possible to talk of proper research in the second half of the 19lh Century, when the Prehistoric Commission was set up in Vienna, and when the Regional Museum in Ljubljana and the Court Museum in Vienna began intensively to carry out excavations of the Iron Age cemeteries in Carniola. This was the period of the greatest research activity, which virtually ceased after the First World War. Research into prehistoric settlement began again in the sixties, when the National Museum from Ljubljana undertook systematic excavations on the Stična hillfort. An important contribution to the study of these problems was the lexicon "Arheološka najdišča Slovenije", which was published in 1975. A project has been undertaken in the last few years, which combines systematic field survey, geodetic survey and test excavation of prehistoric hillforts in Dolenjska.

primer z Ižanskega gradu pri Igu, Sv. Marjete na Golem, Šilentabora nad Zagorjem, da omenimo le nekatere (Valvasor 1689, Buch VIII, 750, 751; Buch XI, 511).

Naslednje omembe prazgodovinskih točk najdemo v delih slovenskih razsvetljencev in njihovih sodobnikov. Tako Steinberg v knjigi o Cerkniškem jezeru omeni stare novce z naselja Tržišče pri Dolenji vasi. Imenuje ga sicer Gradišče, njegovo lego pa natančno zariše na svoji karti (Steinberg 1758, 10). Na drugi strani Linhart v Poskusu zgodovine Kranjske (Linhart 1788, 311), ob tem, ko skuša locirati Neviodun, dokaj posrečeno opiše rimskodobno poselitev na Gradišču pri Velikih Malencah nad sotočjem Save in Krke. Zelo zanimiv je tudi Vodnikov itinerar iz leta 1809, v katerem je prvič omenjeno naselje Vrh nad Virom pri Stični, za katerega je bilo že takrat ugotovljeno, da je predrimskega nastanka (original v arhivu NMLj; cfr. še Mitt. Hist. Ver. Kr. 3, 1848, 90). Vodnika je v starinoslovje uvedel Etienne Marie Siauve, francoski starinoslovec in kulturni komisar pri Napoleonovih armadah. Zanj je Vodnik celo narisal načrt stiškega gradišča, saj se mu v enem od pisem iz leta 1810 Siauve zahvaljuje za poslano risbo, ga vprašuje za

nekatere podrobnosti v zvezi s potekom prečnega obzidja in mu svetuje, naj baron (očitno je mislil na Zoisa) naroči izkopati na najvišjem predelu naselja sondo (pismo Siauvea Vodniku z dne 12. julija 1810; original v arhivu NMLj). Vse te omembe in prizadevanja pa seveda niso plod zavestnih proučevanj predrim-ske poselitve naših krajev. Z njimi so skušali posamezni avtorji predvsem podkrepiti svoje teze pri umeščanju posameznih točk, ki jih omenjajo antični pisani viri.

V prvih desetletjih 19. stoletja se omenjanje utrjenih naselbin nadaljuje. Notice o njih priobča lllyrisches Blatt, gre pa v glavnem za akcesije predmetov (železno

SI. I: Steinbergova karta Cerkniškega jezera iz leta 1758 z vrisanim naseljem Tržišče pri Dolenji vasi (detajl). Objavljena v: Steinberg 1758. 10.

Abb. 1: Steinbergs Karte des Cerknica-Sees aus dem Jaht 1758 mit eingezeichneter Siedlung Tržišče bei Dolenja vas (Detail). Vcroffentlicht in: Steinberg 1758, 10.

orodje, rimski novci), ki jih je s teh najdišč pridobil takratni deželni muzej (na primer za Ulako - cfr. lllyrisches Blatt 1832, 147 in 152; 1844, 132). Vmes se pojavljajo tudi prvi resnejši opisi. Med slednjimi sta zanimiva predvsem dva, in sicer omemba Ajdovskega gradca pri Bohinjski Bistrici kot rimske utrdbe (Rich-ter 1821, 62) ter poročilo o naselju nad Virom pri Stični in o pripadajočih gomilah (Stratil 1827, 42). Zlasti za drugi članek je značilno, da veje iz njega dober čut za opazovanje, presenetljivo točna pa je tudi interpretacija. Slednje omenjamo predvsem zaradi tega, ker je Stratilove podatke osemnajst let pozneje (1845) na terenu preverjala komisija Zgodovinskega društva za Kranjsko in na koncu ugotovila, da gomile pri Viru niso grobišča, ampak naravne tvorbe, ki jih je naredila voda. Za naselje, ki ga je Stratil leta 1824 celo geodetsko izmeril, so ob tej priliki sicer dopustili

SI. 2: Vodnikov itinerar iz leta 1809, v katerem je omenjeno naselje Vrh nad Virom pri Stični. Original hrani Narodni muzej v Ljubljani.

Abb. 2: Vodniks Itinerar aus dem Jahr 1809, wo die Siedlung Vrh oberhalb von Vir bei Stična erwahnt wird. Das Original wird im Narodni muzej in Ljubljana verwahrt.

i?

^Mf^TZl t C

et. JZ C- nC£>U*f4eriuyi<v

C^fTMn^y t/fab&uJtt/, ii* tu.

/Z.e^+f / tetr /OLLC £ OVI/

^fcA--

t/

iwnx IMR

> MAX) MAP. .

IT <--,/«»—S)«-* /<s, z*.j v> p« p«. >,/* s",

/i", V"*^-]"! ' '' ■• f b--^ —6 — V ■ f CrwfiiJ;

SI. 4: Pismo Siauvea Vodniku iz leta 1810. Original hrani Narodni muzej v Ljubljani.

4: Siauves Brief an Vodnik aus dem Jahr 1810. Das Original wird im Narodni muzej in Ljubljana verwahrt.

.......;.....................s .....

SI. 3: Stratilov načrt stiškega naselja iz leta 1824. Original hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.

Abb. 3: Stratils Plan der Siedlung in Stična aus dem Jahr 1824. Das Original wird im Arhiv Republike Slovenije verwahrt.

možnost, da so zemljeni nasipi delo človeških rok, vendar pa ne morejo biti kaj več kot ostanki ograde nekdanjega nomadskega tabora (Costa 1859, 251 s).

Ob takšnih ugotovitvah nas seveda prijetno preseneti natančnost opisa in rezultatov raziskav, ki jih je leta 1850 objavil za Ajdovski gradeč pri Bohinjski Bistrici Morlot (Morlot 1850, 199 ss.) Gre namreč za več strani dolg in temeljit topografski prikaz Bohinja in z njim povezanih komunikacij, glavna pozornost pa velja naselju na Ajdovskem gradcu. Morlot je namreč natančno opisal obliko hriba, možne dostope nanj. potek antičnega obzidja in notranjost naselja. Vse podatke je vestno vrisal v priloženi načrt, ki je po dosedanjih podatkih najstarejši objavljeni tloris kakega gradišča na Kranjskem. Sicer je res, da je Morlot Ajdovski gradeč označil le za rimski železarski center (torej prazgodovinske poselitve na njem ne omenja), kar pa je za tisti čas razumljivo, zato to dejstvo nikakor ne zmanjšuje vrednosti njegovega dela.

Skoraj sočasno je objavil izsledke svojega popotovanja po Dolenjskem Heinrich Freyer. Kot kustos deželnega muzeja je zbiral in popisoval predvsem rimske napisne kamne, vendar pa je v svojem poročilu zapisal tudi nekaj prazgodovinskih topografskih podatkov, in sicer notice o gomilah pri Velikih Malencah in Rakovniku pri Šentrupertu (Freyer 1851, 1).

Vedenje o arheoloških najdiščih do sredine prejšnjega stoletja je zaokrožil Peter Radics v Arheološki karti Kranjske (Radics 1862). To je prvi arheološki zemljevid našega ozemlja, v njem pa so vrisane poleg rimskih najdišč in cest tudi srednjeveške utrjene cer

kve. Karta je pač tipični odraz zanimanja takratnih raziskovalcev, ki sta jih privlačevali predvsem epigra-fika in antična zgodovina. Proučevanje predrimske poselitve namreč še ni prodrlo v takratno zavest, zato se ne smemo čuditi, da so na Radicsevi karti vsa do takrat znana gradišča označena le kot rimska. Edina izjema so gomile, oziroma, kot jih sam imenuje, ajdovski grobovi pri Stični (Radics 1862, 15).

Le nekaj let pozneje (1867) je Peter Hitzinger, ki je bil takrat dekan v Postojni, objavil pomemben članek o najnovejših raziskavah starinskih utrdb na Kranjskem (Hitzinger 1867). Gre za natančen topografski prikaz utrjenih naselij v dolini reke Pivke in na grebenu, ki se južno od Pivke vleče vse do Ilirske Bistrice. Hitzinger je poznal vsa pomembnejša najdišča: Grad pri Smihelu pod Nanosom, Silentabor in Čepno nad Zagorjem, Gradišče nad Knežakom in Sv. Ahac nad Jasenom. Ker je bil zgodovinar, je skušal najti tej poselitveni strukturi tudi historično ozadje, kot dolgoletnemu proučevalcu kraških zapor pa mu je bilo povsem jasno, da sega začetek omenjenih gradišč še v predrimski čas. Hitzinger je bil tako za Siauveom prvi, ki je v gradiščih razbral prazgodovinsko poselitveno strukturo.

Bistvena prelomnica za slovensko arheologijo so bila sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V ta čas sodi namreč prvo odkritje koliščarskih najdb na barju pri Igu, ki je bistveno preusmerilo do takrat pretežno naravoslovno naravnano dejavnost Deželnega muzeja in njegovega kustosa Karla Dežmana. Leta 1875 je začel Dežman kolišča izkopavati, s tem pa je dobil

SI. 5: Morlotov načrt Ajdovskega gradea pri Bohinjski Bistrici iz leta 1850. Objavljen v: Morlot 1850, Taf. 4.

Abb. 5: Morlots Plan von Ajdovski gradeč bci Bohinjska Bistrica aus dem Jahr 1850. Veroffcntlicht in: Morlot 1850, Taf. 4.

TafI\r.

;t Ringrnauer. j' j Spur tints Weges.

ti. iorruerk (l) «? GeebneU 1'ldtie

IVe-rdopjilii/uj cUr Jiirujmaurr , , O teb rute I'tati t

h

. \ roo Gebaudt gt •

k I slandejt se in mussen I Erhehtes Vt.rrecA . m Neuangtlegcer Garttn n. VuJ. BaiucJuiU o ScAutthalde p SflAJstsJcenJitUde. t| //t ust a d*/.

PLAN O;1

dfstfiiffelr /ntfdenSpuren cutts

befestisjteii romisehen Eisenwerk.es £ VIT X A CII in der WOCHEIX^

in Oberkrain.

.■tu/jft/mmmm.' 90H /•' Sprung

O /Teuttudel.

flutz. J/nurr

muzej tudi prve sistematično pridobljene najdbe. Leto 1875 lahko torej upravičeno označimo za rojstno leto slovenske prazgodovinske arheologije.

Hkrati z izkopavanji, ki jih je vodil Dežman, pa so se sredi sedemdesetih let pri nas razmahnili tudi prvi sistematični obhodi arheoloških terenov. Zasluge za to ima predvsem Alfons Miillner, takratni profesor na učiteljišču v Mariboru in konservator C. kr. komisije za raziskovanje in varstvo kulturnih spomenikov. Že leta 1876 je namreč dal natisniti 1000 vprašalnih pol, ki jih je razposlal po župniščih in šolah spodnje Štajerske in Kranjske ter tako opravil široko anketo, ki mu je bila dragoceno vodilo pri nadaljnjih rekognosciranjih (Miillner 1892, 41). V naslednjih letih (1877-1878) je številna najdišča obhodil, svoja spoznanja pa je nameraval strniti v večkrat napovedanem sintetičnem delu o utrjenih naseljih, ki pa ni nikoli izšlo (Miillner 1879, 103, op. 1; Deschmann, Hochstetter 1879, 3, op. 1; Miillner 1892, 8). Del podatkov je objavil v dveh nadaljevanjih v Poročilih Centralne komisije (Miillner 1878, 83 ss; Miillner 1880, XXI ss). Za prazgodovino je pomemben predvsem drugi članek, v katerem obravnava utrjena naselja med Pivko in Reko, torej najdišča, ki jih je že leta 1867 opisal Hitzinger. Vendar pa je Miillnerjeva objava izčrpnejša, saj je dodal opisu tudi skice tlorisov gradišč.

Največ topografskih virov pa je Miillner objavil v svoji Emoni (Miillner 1879). Knjiga, ki je prišla na

slab glas predvsem zaradi zgrešene Miillnerjeve ideje, da je bila Emona na Igu in ne v Ljubljani, vsebuje namreč obilo podatkov. Pomembno je tudi, da je Miillner izčrpno analiziral starejšo literaturo, zato ne more mimo tega dela nihče, ki se hoče resno ukvarjati s topografskimi pregledi osrednje Slovenije.

Do leta 1892 je Miillner vedel za precej več kot 300 gradišč, za katera je poizkusil izdelati tudi tipološko shemo, ki je temeljila na kronoloških razlikah. Gradišča je namreč ločil na predrimska in rimska, prva pa še podrobneje na gradišča s koliščarsko keramiko (bakrenodobna), gradišča s keramiko ruškega tipa (poznobronastodobna), gradišča Etruščanov (halštat-skodobna) in gradišča s keltskim prebivalstvom (laten-skodobna). Kot posebno kategorijo prazgodovinskih gradišč pa navaja še gradišča s kultnimi mesti (Miillner 1892, 8 s).

Poleg Miillnerjevih proučevanj, ki jih je opravljal kot konservator Centralne komisije, je raziskovanje prazgodovinskih naselij na Kranjskem v sedemdesetih letih pospešil še en pomemben dogodek, to je ustanovitev Prazgodovinske komisije pri matematično-nara-voslovnem razredu dunajske Akademije znanosti (4. aprila 1878). Novo ustanovljena komisija je že na eni svojih prvih sej vključila v svoj program tudi raziskovanje kranjskih najdišč. Tako sta poleti 1878 Dežman in Hochstetter skupaj prepotovala dobršen del osrednje Slovenije, rezultat teh obhodov pa je pomembno

SI. 6: Izsek iz Radicseve arheološke karte Kranjske iz leta 1862. Objavljen v: Radics 1862, Beilage.

Abb. 6: Ausschnitt aus der arehaologisehen Karte von Krain von Radics aus dem Jahr 1862. Veroffentlicht in: Radics 1862, Beilage.

.»'uUch

Ritt.icJiuch

itlui

°StMnrtin

ottarmthui.

ollciligenireuU.

'St.Auprecbt

TscliutescJi

»" GurhMd

[Peearbei

fi 'i I / V 11111 _

■Julih- 0

JkbrM

ODo bemi k

•o

JIucjICUL.

H m /i: t

oLajulvtrus*

o St flrtrMf/iriatf

tScLfenberp

.VeurlaiH

O .S't .Vi chit CI

in do zdaj še vedno ne povsem nadomeščeno delo o prazgodovinskih naseljih in grobiščih na Kranjskem (Deschmann, Hochstetter 1879). Članek vsebuje opise osemnajstih najdišč, v njem pa je obilica pomembnih podatkov in bistrih opažanj. Omenjena rekognoscira-nja so spodbudila tudi prva načrtna izkopavanja grobišč (leta 1878 Tržišče pri Dolenji vasi, Vače, Roje pri Moravčah; 1879 Šmarjeta, Jagnjenica, Gradišče nad Pijavo Gorico) in naselbin (leta 1879 Kopa nad Trnjavo, Sv. Gora nad Roviščem). Večinoma jih je pod Dežmanovim nadzorstvom vodil preparator in kasneje asistent Deželnega muzeja Ferdinand Schulz. Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja pomenijo zato zanesljivo začetek sistematičnega raziskovanja prazgodovinske (železnodobne) poselitve na Slovenskem (cfr. še Hochstetter 1880, 547 ss).

Rezultati so bili vzpodbudni. Tako niti ni čudno, da so si avstrijski antropologi in prazgodovinarji že leta 1879 izbrali za kraj svojega prvega zborovanja prav Ljubljano, ki je predvsem po Dežmanovi zaslugi postala pomembno središče arheoloških dejavnosti. Na posvetovanju so bila seveda predstavljena tudi dognanja raziskav v Sloveniji. Tako je Dežman poročal o izkopavanjih v okolici Šmarjete, Mullner o rekognos-ciranju in izdelavi arheološke karte Štajerske in Kranjske, medtem ko je Scheyer na kratko opisal najdbe iz

gomil na Dobravi pri Šmarčni in v Jagnjenici pri Radečah (Mitt. Anthr. Ges. 10, 1881, 76 ss).

Leta 1884 je Dežmanu uspelo pritegniti kot sodelavca k svojim raziskavam Jerneja Pečnika. Ta tolikanj sporna osebnost, ki ji je zgodovina arheološke stroke pripisala naglavni greh uničenja naše dediščine, se je hitro razvil v odličnega delavca in poznavalca arheoloških terenov. Hoernesova očrnitev Pečnikove osebnosti (Hoernes 1915, 98), ki so ji pozneje bolj ali manj pritegnili vsi, ki so se ukvarjali z zgodovino arheološke vede na Slovenskem, je namreč v marsičem krivična. Dejstvo je, da bi se Pečnik lahko razvil v povsem solidnega izkopavalca, če bi le Dežman in Szombathy bolj odločno zahtevala, kako naj dela. in če bi ga tudi stalno izobraževala. Iz ohranjene korespondence je namreč kaj lahko razbrati, da je bil Pečnik vsaj v zgodnejših letih svojega delovanja zelo dovzeten za takšne napotke. Vendar pa nas njegova izkopavalna aktivnost vsaj za zdaj niti ne zanima. Ogledati si želimo predvsem Pečnika kot topografa, saj je bilo to področje njegove dejavnosti do zdaj močno zapostavljeno.

Pečnik je namreč poleg tega, da je izkopaval, ves čas tudi aktivno rekognosciral arheološke terene. Področje njegovega delovanja je bila predvsem osrednja Slovenija ali bolje rečeno Dolenjska, kjer se je širilo

SI. 7: Karel Dežman (1821-1889). SI. 8: Alfons Mullner (1840-1918).

J. JKOT^R

jedro jugovzhodnoalpske halštatske kulture. Da bi se prepričali o njegovi dejavnosti, je dovolj, da si ogledamo le Globočnikovo arheološko karto (Globočnik 1889) in jo primerjamo s starejšimi podobnimi deli: vsakomur postane takoj jasno, kako pomembna so bila Pečnikova odkritja. Globočnik je namreč vsaj za Dolenjsko v dobršni meri uporabil predvsem Pečni-kove podatke, ki jih je le-ta leta 1889 združil na pobudo dunajske Centralne komisije v šestih tematskih kartah. To so karte Novega mesta, Nevioduna, Črnomlja, Radeč in Zagorja, Loške doline ter Višnje gore in Cerknice, ki pa niso bile žal nikoli objavljene. Pečnik jih je izdelal v dveh izvodih, in sicer prvega za Centralno komisijo in drugega za Deželni muzej. Danes večino hrani Arhiv Republike Slovenije. Sestavljene so iz dveh delov, in sicer iz opisov in zemljevidov najdišč. Posebej velja poudariti, da se Pečnik ni zadovoljil le z naštevanjem točk, ampak je vsaki lokaciji dodal tudi dokaj izčrpen komentar. Opisi za vsa najdišča resda niso enako obsežni, vendar pa lahko ugotovimo, da so v njih posrečeno združeni vsi bistveni podatki (na primer oznaka točke, najdbe, pogosto tudi ledinska imena in lastniki zemljišč). V delu se vsekakor kaže Pečnikov izreden posluh za teren. Najdišča mu je namreč uspelo razvrstiti tudi kronološko, tako da je med prazgodovinskimi točkami ločil halštatske od latenskih, s posebno barvo pa so na kartah seveda označene tudi rimske lokacije.

SI. 9: Mullncrjev načrt naselja Na Čepni nad Zagorjem iz leta 1880. Objavljen v: Mullner 1880, 24.

Abb. 9: Mullncrs Plan der Siedlung Na Čepni oberhalb von Zagorje aus dem Jahr 1880. Veroffcntlicht in: Mullner 1880. 24.

Po letu 1889 je Pečnik obhode arheoloških terenov nadaljeval. Proti koncu življenja je svoja spoznanja strnil v članku Prazgodovinska najdišča na Kranjskem (Pečnik 1904), ki ga je napisal spet na pobudo Centralne komisije. To je pravzaprav seznam najdišč, narejen po kartografski razdelitvi zemljevidov generalnega štaba. Ker vsebuje delo le seznam arheoloških lokacij brez ustreznega komentarja, ga po izčrpnosti ne moremo primerjati s Pečnikovimi opisi arheoloških kart iz leta 1889. Manjkajo tudi zemljevidi, ki jih je Pečnik sicer izpolnil, vendar pa nam jih doslej v arhivih dunajskih institucij še ni uspelo izbrskati. Kljub naštetim pomanjkljivostim pa ostaja ta članek temeljni seznam arheoloških najdišč v osrednji Sloveniji. Vse poznejše topografske akcije so ga v glavnem samo preverjale in le deloma dopolnjevale.

Ves čas svojega delovanja je namenjal Pečnik precej pozornosti tudi naseljem. Čeprav jih skorajda ni kopal in so ga zanimala bistveno manj kot grobišča, je poglede nanje že leta 1894 strnil v krajšem članku, ki ga lahko označimo glede na Miillnerjevo razdelitev iz leta 1892 kot drugi poskus tipologije kranjskih gradišč (Pečnik 1894). Delo sicer kaže na Pečnikovo pomanjkljivo izobrazbo, vendar pa ne bi bili pošteni, če ne bi poudarili njegovega izrednega občutka za opazovanje. Pečnik je namreč svoje skupine izoblikoval zgolj na podlagi terenskih obhodov in priznati moramo, da so njegova zapažanja v glavnem pravilna.

SI. 10: Ferdinand von Hochstetter (1829-1884).

jr

■ ■ ."1

S' Rochus

) Rudotls*'rth

w\ Glogouza

Vrchpolle

• Tumuli.

o iiberarkerte Tumuli Ulll yiaohtjrtiber

Skizze dei> Umgcjcnd von Vier in Uuterkpain alter Rm^wall mid Hiigel^raber

Maattstab - 1 : 25.000 od. ,?"" - 1000 Schrili aufgeiioinmen von

Fevd.v. Hochstetter.

SI. II: Hochstetterjev načrt okolice Stične z vrisanim naseljem in pripadajočimi gomilami iz leta 1879. Objavljen v: Deschmann Hochstetter 1879, Taf. 20.

Abb. II: Hochstcttcrs Plan der Umgebung von Stična mit eingczcichncter Siedlung und den hinzugehorcnden Grabhugeln aus dem Jahr 1879. Veroffcntlieht in: Deschmann. Hochstetter 1879, Taf. 20.

Kranjska prazgodovinska naselja je v desetletjih pred prvo svetovno vojno dokaj intenzivno obiskoval tudi Josef Szombathy (za življenjepis cfr. Gabrovec 1969). Svoja opažanja je vestno zapisoval v številnih dnevnikih, ki jih danes hrani Prazgodovinski oddelek dunajskega Naravoslovnega muzeja. To niso bili sistematični obhodi, ampak priložnostni terenski obiski, ki jih je Szombathy opravljal predvsem v zvezi s Pečniko-vimi izkopavanji. Vendar pa je v dnevnikih obilica pomembnih podatkov, ki doslej še vedno niso bili dovolj izčrpno uporabljeni.

Obilico topografskih notic je v poročilih Centralne komisije, v Izvestjih muzejskega društva in v Letopisu Matice slovenske priobčil tudi Simon Rutar (za življenjepis glej Slov. biogr. leksikon 3, 1960-1971, 175 ss; Sašel 1976, 27). To so v glavnem kratka poročila, ki so nastala na podlagi Pečnikovih podatkov. Rutar je namreč kot konservator Centralne komisije bdel nad njegovim delovanjem, zato si je moral občasno nekatera najdišča tudi osebno ogledati. Resneje pa ga problematika prazgodovinske poselitve ni zanimala. Pomembnejše je njegovo delovanje na področju antike, na katerem je kot soavtor ustvaril pomembno topografsko študijo o poteku ceste med Emono in Siscijo (Premerstein, Rutar 1899).

Leta 1904 je Rutarja na položaju konservatorja, odgovornega za arheološke spomenike na Kranjskem, nasledil Jakob Zmavc. Ker je bil to ravno čas, ko je tudi Pečnik napisal svoj pregled prazgodovinskih najdišč na Kranjskem (Pečnik 1904), je Zmavc leta 1906

na stroške Centralne komisije deloma sam, deloma pa v Pečnikovi družbi prepotoval dobršni del osrednje Slovenije, da bi se tako seznanil z arheološkimi tereni. Hkrati je preverjal tudi Pečnikove ugotovitve. Vtise in opažanja nam je ohranil v dnevnikih, ki jih hrani Arheološki oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani. Žmavc je ugotovil, da so Pečnikovi podatki v glavnem točni. Pomembnejših novih najdišč na potovanjih ni odkril, pač pa je stare podatke marsikje dopolnil in nekatera najdišča točneje umestil. Žal tudi Žmavčeva topografija ni zagledala belega dne v tiskani obliki. Obležala je v arhivu in kot celota ni bila nikoli objavljena.

Vsa ta rekognosciranja seveda niso bila načrtovana zgolj z vidika prazgodovinske naselbinske problematike. Zajemala so namreč najdišča vseh obdobij, vendar pa so vedno vključevala prazgodovinska naselja.

Ob terenskih pregledih se je seveda sama po sebi pojavila tudi potreba po sondiranjih. Ker pa izkopavanja naselij še zdaleč niso bila tako atraktivna kot kopanje grobišč, jim raziskovalci ob koncu prejšnjega stoletja niso posvečali večje pozornosti. Nekaj manjših kopanj iz devetdesetih let pa lahko vseeno omenimo: na primer tisto, ki ga je opravil Szombathy na Kučarju nad Podzemljem (Dular 1985, 80), Pečnik na Magda-

Sl. 13: Jernej Pečnik (1835-1914).

SI. 12: Ferdinand Schulz (1849-1936).

lenski gori (Rutar 1892, 238), Miillner na Gradu pri Šmihelu pod Nanosom (Miillner 1892, 65 ss) in zopet Szombathy na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah (Szombathy, rk. Tagebuch, Biichlein Krain I.).

Bistveni napredek v razvoju naselbinske arheologije pa pomenijo izkopavanja Walterja Smida. Že pred prvo svetovno vojno je raziskoval naselja na Pohorju (Schmid 1915, 229 ss), v tridesetih letih pa je svoje delovanje razširil še na Dolenjsko, Gorenjsko in Notranjsko, kjer je v več zaporednih kampanjah delal na celi vrsti gradišč (Ulaka nad Starim trgom pri Ložu, Zgornja Krona pri Vačah, Kučar nad Podzemljem, Cvinger pri Dolenjskih Toplicah, Križni vrh nad Belim Gričem, Stari grad nad Seli pri Šumberku. Ajdovski gradeč pri Bohinjski Bistrici, Dunaj pri Jereki). Kopal je tudi v času obeh svetovnih vojn, in sicer med prvo v Šmihelu pod Nanosom ter med drugo na Libni in

Rifniku. Šmidov raziskovalni koncept je bil v tistem času pomembna novost. Težišče raziskav je namreč prestavil z grobišč v naselja, brez katerih seveda ni mogoče pisati solidne poselitvene zgodovine. Njegovo delo je bilo v marsičem pionirsko. V prvi vrsti ga je zanimala notranjščina, se pravi razvoj hiše in gospodarskih objektov, izogniti pa se ni mogel niti historičnemu ozadju prazgodovinske poselitve. Slednje je prišlo do izraza zlasti v njegovem lociranju Metula na Grad pri Šmihelu pod Nanosom (Pick, Schmid 1922-1924, 179 ss). Žal Šmid svojih raziskav večinoma ni objavil. Izjema je delo o pohorskih gradiščih (Schmid 1915, 229 ss) ter članka o naselbinah na Ulaki (Schmid 1937, 17 ss) in Zgornji Kroni pri Vačah (Schmid 1939, 96 ss); vso njegovo drugo dejavnost lahko rekonstruiramo le iz časopisnih poročil in priložnostnih zapisov, ki pa nimajo večje znanstvene vrednosti. Šmidovo delo je

SI. 14: Globočnikova arheološka karta Kranjske iz leta 1889 (detajl). Objavljena v: Globočnik 1889, Beilage.

Abb. 14: Globočniks archaologische Karte von Krain aus dem Jahr 1889 (Detail). Veroffentlicht in: Globočnik 1889, Beilage.

Ji/t,

'u rzun-gerv.

^S/. - d/SS/A.*//u.nyr £ Si? rc str/itn

rt /i s j- /'*> rat /t/, /s cC tdtif/ier //žre A f/i J /d //.

Z. T!~ 0 f? s s« u.

JSS. = S/fyr. J?/a/t y«r ^frari/t,.

čar/t.- /sr/i Sar it/a//a.

dotr. - r ^'/Of/'cf.

.Jfitdr .Sc/irif/e/i. rSsr ^cat/ss/ite

//"Zjven ssA* a f tfri'. " <JWtst/'/esv a/sr Si'n Sr*eZ- SamSrf

'si/V- ^fe/irtffen. c/. an/Aro/u>/c&. //L. /rreA," J'ur fifsr/t S cA S*.

/X Jr./SS4. SS. SS /S/S S?. A //si. SS. ' '

ss A. /sss:

/0. Jh/A. /S/S. // jCuSSxer, SV. 71. JS./SSS. /J. J/j//»ts sr.

J}.//. IfojrS. ZdtSaeAs.

//. J./Sfi.

7J JU. /SM, A/AS, /SS*, /SsS

/SfyJir./SSJ, SSJ./S/S. /<f. sss/.

// JV/ssi, sf, ^,s.S~/SSS. /s. l.Jf/s/s -tf/sss; /ss*. /9. J/./SSt, /SSs, /s/s. /S JZ/ss///

// l/f////, .'S'SJt/S/j Z/«A /2. J(/SS/, Jfat////?yJ*/A.SSi

^/uS/nfr ,

SX J/. /Sifrf-fS^t SS. /S/S,

Jcad ///$, J/« //n. /fm. //. Jr/ienMen..

SS. Jn/l. /S/S.

J"SaM Zat ar/i.

M laz., 7}/X

^Jl'Ao'/i l,^ A/**//'?/, ..J/i/i

A. J/C/s/S, J/l. /sj/> /.sji9 ./(//sis-ss

SI. 15: Pečnikova karta Loške doline iz leta 1889. Original hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije v Ljubljani.

Abb. 15: Pečniks Karte des Ložer Tals aus dem Jahr 1889. Das Original wird im Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije in Ljubljana verwahrt.

SI. 16: Josef Szombathy (1853-1943).

SI. 17: Simon Rutar (1851-1903).

ostalo tako nedorečeno. Dal nam je sicer celo vrsto novih podatkov in spoznanj, hkrati pa je ostala za njim tudi kopica nejasnih opisov in problemov, ki jih deloma razumemo šele sedaj, ko smo se resneje lotili raziskovanja prazgodovinskih gradišč.

V času med obema vojnama sta se naselij lotila tudi Rajko Ložar in Balduin Saria. Prvi je opravil manjše raziskave na Gradišču pri Cerknici (Ložar 1935), drugi pa je kopal na Gradišču pri Velikih Malencah, kjer je pod poznoantičnimi objekti našel tudi prazgodovinske ostaline (Saria 1929; Saria 1930). Saria je o gradiščih v Sloveniji napisal tudi krajšo sintezo, v kateri je skušal podati historično ozadje fenomena dolenjskih gradišč (Saria 1956). Vendar pa je članek v bistvu le površen topografski pregled, v katerem pa je kljub temu nekaj novih podatkov o najdiščih na severnem obrobju Ljubljanske kotline.

Tudi v letih po drugi svetovni vojni se raziskovanje železnodobnih naselij v osrednji Sloveniji ni opazneje razmahnilo. Pravzaprav lahko omenimo le izkopanje na Gradišču pri Slavini (Urleb 1957) in na Gradišču nad Vintarjevcem (Stare 1975). Prvi resen projekt naselbinskih raziskav železne dobe se je tako izoblikoval razmeroma pozno, in sicer šele konec šestdesetih let, ko je začel Narodni muzej iz Ljubljane sistematična izkopavanja stiškega gradišča (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969; Frey 1974; Gabrovec 1975 a; 1975 b; 1977). Ta, za slovenske razmere vsekakor velikopotezen projekt,

SI. 18: Jakob Žmavc (1867-1950).

pri katerem so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, je bil za našo prazgodovinsko arheologijo pomemben z več plati. Prva je gotovo strokovna, saj so stiška raziskovanja dala dober vpogled v način gradnje halštatskih obrambnih zidov, razgrnila pestro paleto naselbinske materialne kulture, prav tako pa so omogočila tudi prvo resnejše preverjanje kronoloških korelacij med naseljem in pripadajočimi nekropolami. Po drugi strani je bil stiški projekt pomemben zaradi metod. Te so izhajale iz srednjeevropske (nemške) arheološke šole, bile so moderne in so pri nas predstavljale za tisti čas pomembno novost (Gabrovec 1974). Končno je bila Stična pomembna tudi kot šola, saj so se med izkopavanji učili in preizkušali številni mladi kadri, ki so kasneje vodili nekatera velika naselbinska izkopavanja, npr. na Libni (Guštin 1976, 13), Kučarju nad Podzemljem (Dular 1981) in zlasti na Mostu na Soči (Svoljšak 1980).

V šestdesetih letih se je svojemu koncu bližal še en velik projekt, pri katerem so sodelovali skoraj vsi slovenski arheologi. To so bila Arheološka najdišča Slovenije, ki jih je v končni redakciji oblikoval in izdal Inštitut za arheologijo SAZU (ANSI 1975). V tem velikem registru slovenske arheološke dediščine so bili zbrani tudi podatki o vseh do tedaj znanih prazgodovinskih lokacijah. Delo sicer v glavnem temelji na podatkih iz literature, vendar pa so vsaj pri nekaterih najdiščih vanj vključena tudi novejša topografska dog-

nanja. Arheološka najdišča Slovenije so zato trden temelj tudi za študij poselitvene problematike. Knjiga je pomembna še zaradi tega, ker je Gabrovec v njej objavil prispevka o naselbinski zgodovini naših krajev v halštatski in latenski dobi, ki sta ob Dularjevi sintezi za Belo krajino (Dular 1985, 17 ss) še zdaj najboljša pregleda te problematike (Gabrovec 1975 c; cfr. še Gabrovec 1987). Avtor se je v člankih v glavnem omejil na kulturne, se pravi družbenopolitične vidike poselitve, manj pa je upošteval okolje in gospodarske temelje, ki so vplivali na kolonizacijo. To je razumljivo, saj mu stanje raziskav takšnih analiz še ni omogočalo.

V sedemdesetih letih sta se problematike halštatskih naselij dotaknila tudi Otto-Herman Frey in Mitja Guštin (Frey 1968-1969, Guštin 1978). Zanimala ju je zlasti tipologija gradišč, pri čemer je prvi pri analizi upošteval predvsem podatke o velikosti, drugi pa tudi lego, sistem obzidij ter obliko vhoda. Razpravi sta odsev takratnega časa. Njuna vrednost namreč ni toliko v ugotovitvah, ki so zaradi poenostavljenega pristopa in neraziskanosti večkrat problematične, temveč predvsem v spoznanju, da je proučevanje naselbinske arheologije kompleksen proces, ki zahteva tudi ustrezna, s sistematičnimi raziskavami izpeljana pred-dela.

SI. 20: Schmidov načrt naselja na Kučarju nad Podzemljem iz leta 1934. Original hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.

Abb. 20: Schmids Plan der Siedlung auf dem Kučar oberhalb von Podzemelj aus dem Jahr 1934. Das Original wird im Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Ljubljana verwahrt.

SI. 21: Sodelavci izkopavanj na Cvingerju nad Virom pri Stični leta 1969 (v sredini stojita Stane Gabrovec in Otto-Herman Frey). Abb. 21: Die Mitarbeiter an den Ausgrabungen auf dem Cvinger oberhalb von Vir pri Stični im Jahr 1969 (in der Mitte stehen Stane Gabrovec und Otto-Herman Frey).

Kaj to pomeni, se je pokazalo v začetku osemdesetih let, ko se je začela slovenska arheologija intenzivneje seznanjati z možnostmi in predvsem metodami študija poselitve, do katerih sta se v glavnem dokopali angleška in ameriška arheološka znanost. Prvi je začel te novosti na Slovensko presajati Božidar Slapšak (Slap-šak 1983). Začetnemu koraku je nato sledila vrsta prevedenih del in originalnih prispevkov, ki so končno tudi slovenskim arheologom razgrnili široko paleto problemov, povezanih predvsem z metodami terenskih pregledov (Arheo 9, 1989, Projekt Hvar 1989), izkopa-valnih postopkov (Harris 1989; Arheo 12, 1991) in modernih geografskih informacijskih sistemov (Stan-čič, Gaffney 1991). V vseh teh delih pa je bil dan izrazit poudarek predvsem metodam, manj pa poizkusom delovanja v praksi. V glavnem so bile opravljene le pilotne študije na majhnih vzorcih. Toda že tu se je z vso ostrino pojavila zahteva po kakovostnih vhodnih podatkih, saj ostaja še tako moderen in tudi

računalniško podprt metodološki sistem brez kronološko, geografsko in vsebinsko opredeljenih najdišč le orodje brez prave možnosti njegove uporabe.

Tako ni naključje, da je bil tudi projekt Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, ki zajema sicer le en segment poselitve, v svoji prvi fazi zavestno usmerjen predvsem k ustvarjanju temeljne podatkovne zbirke. Brez sistematičnih rekognosciranj, meritev in sondažnih preverjanj bi namreč ostali v pretežni meri na ravni podatkov, ki so bili zbrani ob koncu prejšnjega stoletja. Z njimi pa seveda poselitvenih struktur in procesov, ki so, kot vemo, rezultat ekoloških, družbenopolitičnih in ekonomskih danosti, ni mogoče raziskovati. Prvi rezultati tako zastavljenega dela so že vidni (Dular 1985; Dular et al. 1991). Zdi se, da bo k tradicionalnim temam usmerjena slovenska prazgodovinska arheologija s tem in podobnimi projekti dobila pomembno poživitev, ki ji zbuja up za uspešno delovanje v prihodnosti.

ANSI 1975, Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana.

COSTA. H. 1859, Hcidengriiber und Uberreste einer alten Stadt in Unterkrain. - Mili. Zent. Konun. 4, 250 ss.

DESCHMANN, C. in F. HOCHSTETTER 1879, Prahistori-sehe Ansiedelungen und Begriibnissstatten in Krain. Erster Ber. prahist. Comm. - Denkschr. math.-naturwiss. Cl. kais. Akad. Wiss. 42, 1 ss.

DULAR. J. 1981, Podzemelj. - V ar. spom. 23. 212 ss.

DULAR. J. 1985. Topografsko področje XI (Bela krajina). Arheološka topografija Slovenije. - Ljubljana.

DULAR. J.. B. KRIŽ. D. SVOLJSAK in S. TECCO HVALA 1991. Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temcniški dolini. - Arh. vest. 42, 65 ss.

FREY. O.-H. 1968-1969. Halštatska naselja na Dolenjskem. - Var. spom. 13-14. 17 ss.

FREY. O.-H. 1974. Bericht liber die Ausgrabungen im Ring-wall von Stična (Slowenien). - V: Symposium zu Problemen der jungeren Hallstattzeit in Mineleuropa, 151 ss, Bratislava.

FREYER. H. 1851, Historische Notizen. - Miti. Hist. Ver. Kr. 6. 1 ss.

GABROVEC, S. 1969, Josef Szombathy. - Var. spom. 12. 63 ss.

GABROVEC, S. 1974. Naselbinska izkopavanja v Stični (Metoda izkopavanj). - Var. spom. 17-19/1, 25 ss.

GABROVEC, S. 1975 a. Uberblick iiber cisenzeitliche Befe-stigungen in Slowenien. - V: Utvrdena ilirska naselja, Pos. izd. ANUBiH 24/6, 59 ss. Sarajevo.

GABROVEC. S. 1975 b. Trideset let arheološkega dela v Stični. - Zbor. obč. Gros. 7. 143 ss.

GABROVEC, S. 1975 c. Naselitvena zgodovina Slovenije v halštatskem obdobju; Naselitvena zgodovina Slovenije v latenskem obdobju. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 55 ss. Ljubljana.

GABROVEC, S. 1977. Virsko mesto. - Zbor. obč. Gros. 9, 111 ss.

GABROVEC. S. 1987. Naselja. - V: Praist. jug. zem. 5. 79 ss, 135 ss, 162 ss, Sarajevo.

GABROVEC, S.. O.-H. FREY in S. FOLTINY 1969. Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. - Arh. vest. 20. 177 ss.

GLOBOČNIK. A. 1889. Archaologische Karte von Krain. -Min. Musealver. Kr. 2.

GUŠTIN. M. 1976. Libna. - Pos. muz. Brež. 3. Brežice.

GUŠTIN. M. 1978, Gradišča železne dobe v Sloveniji. - Arh. vest. 29, 100 ss.

HARRIS. C. E. 1989, Načela arheološke stratigrafije. - Ljubljana.

HITZINGER. P. 1867. Neucstc Untersuchungen alterthumli-cher Befestigungcn in Krain. - Laibuclier Zeitung 3. 6. 1867. 825 s in 5. 6. 1867, 837 s.

HOCHSTETTER, F. 1880, Prahistorische Ansiedelungen und Begriibnissstatten in Niederosterrcich und in Krain. Dritter Ber. prahist. Comm. - Sitzber. math.-naturwiss. Cl. kais. Akad. Wiss. 80. 547 ss.

HOERNES, M. 1915, Krainisehe Hiigelnckropolen der jungeren Hallstattzeit. - Wiener Prahist. Ztsclir. 2, 98 ss.

LINHAR T. A. 1788, Versuch einer Geschiclite von Krain und den ubrigen LSndern der siidlichen Slaven Oesterreichs I. -Laibach.

LOŽAR. R. 1935, Izkopavanje na Gradišču pri Cerknici. -Slovenec 25. 8. 1935, 14.

MORLOT, A. 1850, Uebcr die Spurcn cincs befestigtcn romisehen Eiscnwcrkes in der Wochein in Oberkrain. - Jh.

der k. k. geolog. Reichs-Anslalt 1, 199 ss. MULLNER. A. 1878, Archaeologischc Excurse durch Siid-

steiermark und Krain. - Mitt. Zent. Komm. N. F. 4, 83 ss. MULLNER. A. 1879, Emona. Archaeologischc Studien aus

Krain. - Laibach. MULLNER. A. 1880, Archaologische Excurse nach Siid-Steiermark und Krain. - Mitt. Zent. Komm. N. F. 6, XXI ss.

MULLNER. A. 1892, Die "Gradišča" in Krain. - Argo 1, 1892, 7 ss, 25 ss. 41 ss. 65 ss, 81 ss, 105 ss; Argo 2, 1893. 17 ss, 41 ss, 165 ss. PEČNIK. J. 1894, Pogled na kranjska gradišča. - Izv. Muz. dr. Kr. 4, 6 ss.

PEČNIK. J. 1904. Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. -

Izv. Muz. dr. Kr. 14, 27 ss, 125 ss in 185 ss. PICK. K. in W. SCHMID 1922-1924. Fruhgeschichtliche Befestigungen im Bereichc der Isonzofront. - Jh. Osterr. Arch. Inst. 21-22, 277 ss. PREMERSTEIN. A. in S. RUTAR 1899, Romische Strassen

und Befestigungen in Krain. - Wien. PROJEKT HVAR 1989. Priročnik terenskih in dokumentacijskih postopkov. - Ljubljana. RADICS. P. 1862, Geschiclite Krain's, ein Handbuch. -Laibach.

RICHTER. F. X. 1821, Die Wochein. - 111. Blati 20. 4. 1821.

61 ss.

RUTAR. S. 1892, Antike Fundc in Krain seit dem Friihjahr

1892. - Mitt. Zent. Komm. N. F. 18, 238 ss. SARIA. B. 1929, Začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malcnci. - Glas. Muz. dr. Slov. 10, 11 ss. SARIA. B. 1930. Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na

Gradišču pri Vel. Malenci. - Glas. Muz. dr. Slov. 11, 5 ss. SARIA. B. 1956. Die vorgeschichtlichcn Ringwallsystemc in

Slowenien. - Siidostforschungen 15, 41 ss. SCHMID. W. 1915, Die Ringwiillc des Bacherngcbietes. -

Mitt. Prahist. Komm. 2. 229 ss. SCHMID. W. 1937. Ulaka. Japodska naselbina nad Starim trgom pri Ložu. Prvo poročilo o raziskovanju 1. 1936. -Glas. Muz. dr. Slov. 18. 17 ss. SCHMID. W. 1939, Vače. Prazgodovinska naselbina. - Glas.

Muz. dr. Slov. 20. 96 ss. SCHONLEBEN. J. L. 1681. Carniolia antiqua et nova. -Labaci.

SLAPŠAK. B. 1983. Možnosti študija poselitve v arheologiji.

- Neobjavljena disertacija, Ljubljana.

STANČIČ, Ž. in Z. GAFFNEY 1991, Napovedovanje preteklosti - uporaba GIS v arheološki študiji otoku Hvar. -Ljubljana.

STARE, V. 1975. Vintarjevec. - V: Arheološka najdišča

Slovenije, 203. Ljubljana. STEINBERG, F. A. 1758, Grundliclie Nachriclit von dem in

dem lnner-Krain gelegenen Czirknitzer-See. - Laybach. STRATIL, J. H. 1827, Uebcr die hie und da in Stcyermark und Krain vorkommcndcn kegelformigcn Erdhiigel. - III. Blati 16. 3. 1827 , 41 s. SVOLJŠAK. D. 1980, Prazgodovinska naselbina na Mostu na

Soči. - Snula 20-21, 187 ss. ŠAŠEL. .1. 1976, Simon Rutar kot arheolog. - Gor. let. 3. 27 ss.

URLEB.M. 1957. Gradišče v Slavini. -/tr/i. vest. 8, 150 ss. VALVASOR. J. W. 1689, Die Ehre des Hertzogthums Crain.

- Laybach.

Gcschichtc der Erfbrschiing der eisenzeitlichen Siedlunj>en und der Bcsicdlung in Zentralslowenien

Zusammenfassung

Der vorliegcndc Artikel erortert die Gcschichtc der For-schung der Sicdlungcn und der Bcsicdlung in Zentralslowenien wiihrend der Eisenzcit. Die ersten Erwiihiuingen von Sicdlungcn stammen schon aus dem 17. und 18. Jahrhundcrt, sind

jcdoch nicht als Resultat bewuBter Studien der vorromischen Bcsicdlung dieser Gegendcn entstanden. Von richtigcn For-sehungen kann man erst seit der zwciten Halftc des 19. Jahrhundcrts sprcchen, als in Wien die Prahistorische Kom-

mission gegriindet wurde und als sich auch das Landcsmuseum in Ljubljana und das Hofmuseum in Wien intensiv mit der Ausgrabung der eisenzeitlichcn Nekropolen in Krain zu befas-sen begannen. Die Forschungen wurden vor allem von Ferdinand von Hochstetter und Karel Dežman geleitet und gelenkt, die auch die erste Ubersicht der vorgeschichtlichen Besiedlung unserer Gegenden verfaBt haben (Deschmann, Hochstetter 1879). Zugleich mit den Ausgrabungen erlcbten in der Mitte der siebziger Jahre auch die Begehungen der arehaologisehen Gelande einen Aufschwung. Verdienste darum hat namcntlich Alfons Miillner, der seine Ermittlungen in mehreren Werken veroffentlicht hat (Miillner 1878; 1879; 1880).

Im Jahr 1884 gclang es Dežman, als Mitarbeiter bei seinen Forschungen Jernej Pečnik zu gewinnen. Diese so umstrittene Personlichkeit, der von der Geschichtsschrcibung des arehaologisehen Faches die Todsiinde der Vernichtung unseres Erbes zugeschrieben worden ist, entwickelte sich raseh zu einem vorziiglichen Arbeiter und Kenner der arehaologisehen Terrains. Pečnik hat namlich nicht nur Ausgrabungen durchge-fiihrt, sondern auch aktiv die ganze Zeit die arehaologisehen Terrains rekognosziert. Der Bcreich seiner Tatigkeit war vor allem Zentralslowenien oder besser gesagt Dolenjsko (Untcr-krain), wo sich der Kern der siidostalpinen Hallstattkultur erstreckte. Seine Ermittlungen hat er bereits im Jahr 1889 auf Anregung der Wiener Zentralkommission in sechs arehaologisehen topographischen Karten vereint. Das sind die Karten von Novo mesto, Neviodunum, Črnomelj. Radeče und Zagorje, des Ložer Tals sowie von Višnja gora und Cerknica, die jedoch leider nie publiziert worden sind.

Die vorgeschichtlichen Siedlungen in Krain hat in den Jahrzehnten vor dem Ersten Weltkrieg sehr intensiv auch Josef Szombathy besucht. Seine Beobachtungen hat er gewis-senhaft in zahlrcichen Tagebuchern verzcichnet, die heutc in der Prahistorischcn Abteilung des Naturhistorischen Museums in Wien verwahrt werden. Einc Menge niitzlicher topographi-scher Notizen haben iiberdies bcidc Konservatoren der Zentralkommission Simon Rutar und Jakob Žmavc veroffentlicht oder in ihren Tagebuchern verzeichnet.

Einen wesentlichcn Fortschritt in der Entwicklung der Sicd-lungsarchaologic bedeuten indessen die Ausgrabungen Walter Schmids. Schon vor dem Ersten Weltkrieg erforsehte er die Siedlungen auf dem Pohorje (Schmid 1915, 229 ff.). in den drciBiger Jahrcn dehnte er dann seine Tatigkeit noch auf Dolenjsko, Gorenjsko und Notranjsko (Unterkrain, Ober-krain, Innerkrain) aus, wo er in mehreren aufeinander folgen-den Kampagncn in ciner ganzen Reihc von Ringwallen arbci-tete (Ulaka obcrhalb von Stari trg pri Ložu, Zgornja Krona bei Vače, Kučar obcrhalb von Podzemelj, Cvinger bei Dolenjske Toplice, Križni vrh obcrhalb von Beli Grič, Stari grad obcrhalb von Scla pri Šumberku. Ajdovski gradeč bei Bohinjska Bistrica. Dunaj bei Jcreka). Er grub auch in der Zeit beider Weltkricge, und zwar wahrend des Ersten in Šmihcl pod Nanosom und wahrend des Zwcitcn auf Libna und Rifnik. Schmids Forschungskonzept stclltc in jener Zeit einc bedcutsamc Ncuhcit dar. Er verlegte namlich den Schwcr-

punkt seiner Forschungen von den Nekropolen auf die Siedlungen. ohne die allerdings keine solide Siedlungsgeschichte geschrieben werden kann. Seine Arbeit war in mancher Hin-sicht bahnbrechend. In erster Linie interessierte ihn das Inne-re, d.h. die Entwicklung des Hauses und der Wirtschafts-objekte, doch konnte er auch den historischen Hintergrund der vorgeschichtlichen Besiedlung nicht unberiicksichtigt las-sen. Dies kam vor allem in seiner Lozierung Metulums in Grad bei Šmihel pod Nanosom zum Ausdruck (Pick, Schmid 1922-1924, 178 ff.). Leider hat Schmid seine Forschungen groBtenteils nicht veroffentlicht. Ausnahmen bilden das Werk iiber die Ringwalle auf dem Pohorje (Schmid 1915, 229 ff.) sowie die zwei Artikel iiber die Siedlungen auf Ulaka (Schmid 1937, 17 ff.) und auf Zgornja Krona bei Vače (Schmid 1939, 96 ff.).

In den Jahren nach dem Zweiten Weltkrieg hat die Erfor-schung der Siedlungen in Zentralslowenien keine besonderen Fortschritte gcmacht. GroBere Aktivitat ist erst in den sechzi-gcr Jahren zu verzeichnen. als das Nationalmuseum in Ljubljana mit systematischen Ausgrabungen des Ringwalls Cvinger obcrhalb von Vir pri Stični begann (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969; Frey 1974; Gabrovec 1975 a; 1975 b; 1977).

Ein beachtlicher Beitrag zur Erforschung der Besicdlungs-problematik ist auch das im Jahr 1975 crschienene Lexikon Arheološka najdišča Slovenije (Die arehaologisehen Fundorte Sloweniens, ANSI 1975). In diesem groBen Register des slowe-nischen arehaologisehen Erbes sind Angaben iiber alle bis damals bekanntcn vorgeschichtlichen Fundstatten vereint. Das Werk beruht zwar hauptsachlich auf Angaben aus der Fachli-teratur, dennoch sind wenigstens bei einigen Fundorten auch die neueren topographischcn Ermittlungen einbezogen. Des-halb stellt das Werk cine feste Grundlage auch fiirs Studium der Besiedlungsproblematik dar. Das Buch ist wichtig auch noch deswegen. weil Gabrovec darin zwei Beitrage iiber die Siedlungsgcschichte Sloweniens veroffentlicht hat. und zwar in der Hallstatt- und in der Latenezeit, die noch hcute die besten Uberblickc dieser Problematik bieten (Gabrovec 1975 c; cfr. noch Gabrovec 1987).

In den letztcn paar Jahrcn lauft das Projekt Befesiigle vorgeschichtliche Siedlungen in Dolenjsko, das in seiner ersten Phase bcwuBt vor allcm auf den Ausbau eincr grundlcgenden Datenbank ausgcrichtct ist. Ohnc systcmatischc Rekognoszie-rungen, Vcrmcssungcn und auf Sondagcn beruhenden Ubcr-priifungen wurden wir namlich iiberwicgcnd auf dem Niveau der am Endc des vorigen Jahrhundcrts gcsammcltcn Angaben vcrblcibcn. Anhand dieser lassen sich jcdoch selbstvcrstand-lich die Siedlungsstrukturen und Prozcssc. die, wie wir wisscn. cin Rcsultat der okologischcn, gcsellschaftlich-politischen und okonomischen Gcgebenheitcn sind. nich erforschcn. Die ersten Rcsultatc dieser so konzipicrtcn Arbeit sind schon sicht-bar (Dular 1985; Dular e I al. 1991). Es schcint, daB die auf traditionclle Themen ausgcrichtetc slowcnischc vorge-schichtlichc Archaologic durch dieses und ahnliche Projekte cine gcwichtige Belcbung crfahren wird, was die Hoffnung auf ihre crfolgreichc Tatigkeit in Zukunft crweckt.

Dr. Janez Dular Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega ccntra SAZU Novi trg 5

SLO-6IOOO Ljubljana

An Etruscan bone box from south-west Serbia and the problem of Late Archaic imports in the central Balkan area

Rastko VASIC

Izvleček

Koščena škatlica iz knežje gomile v Atenici pri Čačku, okrašena ob strani s prizorom boja med levom in jelenom v plitvem reliefu in na pokrovu s figuro ležečega leva, je najverjetneje etruščanskega izvora. Škatlice podobne velikosti, oblike in okrasa so bile namreč najdene v velikem številu v Etruriji, od koder so se razširile po vsem Sredozemlju. Avtor omenja redke etruščanske najdbe iz notranjosti Balkana in sklepa, da so škatlico prinesli v Atcnico grški trgovci skupaj z drugimi južnoitalskimi in grškimi predmeti. Veliko število grških in južnoitalskih predmetov na osrednjem Balkanu v zadnji tretjini 6. in prvi tretjini 5. st. pr. n. š. pojasnjuje s specifičnimi okoliščinami, med katerimi omenja politično in ekonomsko krepitev domačih knezov in njihovo povečano zanimanje za tuje blago, pa tudi zgodovinska dogajanja (spopadi Grkov s Pcrzijci in Kartaginci) ter potrebo po iskanju novih in premalo izkoriščenih tržišč. Nazadnje je govor o enem izmed problemov, na katere opozarja ta import - o razmerju med grško poznoarhajsko in domačo geometrično umetnostjo na osrednjem Balkanu.

Abstract

The bone box from a princely tumulus at Atenica near Čačak, decoratcd in low relief with a fight of a lion and a stag sidelong and with a prone lion figure on the cover, is most probably of Etruscan origin. A large number of boxes of comparable size, shape and ornamentation have been found in Etruria; from that area they spread all over the Mediterranean world. Mentioning scanty Etruscan finds in the interior of the Balkans the author concludes that the box reached Atcnica, along with other south Italic and Greek objects, through the agency of Greek merchants. The occurrence of a great number of Greek and south Italic objects in the Central Balkans, in the last third of the 6th and the first third of the 5"' centuries B.C., is accounted for by specific circumstances: the growth of political and economic power of local princes and their increasing interest in foreign goods, as well as some historical events, like conflicts of the Greeks with the Persians and Carthaginians and the necessity of searching for new and insufficiently exploited markets. Finally, one of the problems brought forward by this import is discussed: the relationship of Greek Late Archaic and local geometric arts in the Central Balkans.

The excavations carried out some thirty years ago in the village Atenica near Čačak in south-west Serbia uncovered two princely mounds with cremation graves and the remains of a complex burial rite.1 Among numerous grave goods, many of which were damaged by fire, there was a number of imported objects: a clay jug, fragments of bronze vessels (probably a crater with roll-handles and one or two basins on tripods), amber beads in the shape of bird, animal and human heads, applications of gilded silver in the form of a boar, palmette, bees etc. Particularly interesting are parts of a small box, of which only some bone plaques are preserved (fig. 1). Beside several rectangular unornamented plaques, a fragmented composition with a lion attacking a deer finished in low relief also belonged to the box. Two preserved fragments of the lower part of the composition are 6,6 and 4,3 cm long so that the length of the entire plaque could have originally been some 12-13 cm (fig. 2). A small figurine of a lion, 4,5 cm long, also of bone and found together with the bone plaques, belonged most probably to the same box (fig. 3).2

Although the symplegma of lion and deer is basically an oriental motif which spread from the east to Greece

and even further to the west, one can suppose on sufficient grounds that the bone box from Atenica represents an Etruscan product. Namely, this type of box of similar dimensions, covered with plaques of bone or ivory with carved figures and compositions of various contents, and having lids showing figures of birds and lions, is found in relatively large numbers in Central Italy.

L. Pollak in the beginning of the century was the first to write in more detail about this type of jewelry and he supposed on the basis of three plaques found on Cyprus, that it represents a Cypro-Italic product created under Oriental influences. Although these influences played a crucial part in the forming of our boxes, later investigations and new finds showed undoubtedly that they are Etruscan products, originating in a workshop near Vulci in the Late Archaic period. Recently Marina Martelli made a particular study of this question.4 She collected a great number of boxes or their fragments - remains of the Atenica example were not included in this list - and clearly demonstrated that the greatest number comes from Etruria and its colonies in Emilia and Campania, from where they spread over the Mediterranean, being found up to

■ :' VM.

Fig. 1: The unornamented bone plaques of the box from Atenica (Photo Archacological Institute. Beograd). SI. 1: Neornamentisane koštanc pločice kutijc iz Atenice (foto Arheološki institut. Beograd).

now in South Italy (Velia, Paestum. Locri). in Apulia (Ruvo), on Sardinia (Nora, Tharros), Malta, Delos, Rhodos (Ialisos) and Cyprus. According to the stylistic characteristics of the figural representations, Martelli divided these boxes in four groups which vary chronologically to a certain extent.'1 Two older groups are characterised by carefully carved forms, sometimes with calligraphic precision, usually showing banquets, processions of men and women, bigae with winged horses, hunting scenes, then birds, deers, lions and other animals. Their style as well as the themes chosen show that one should look for the impulse leading to their appearance on the west coast of Asia Minor. The finds of the older of these two earlier groups are concentrated exclusively in Etruria and dated approximately between 540 and 520 B. C. The second group, whose finds reached South Italy, Malta and Rhodes, is placed in the last quarter of the 6lh century B. C. Two more recent groups, the third and fourth, represent a period of decadence, precision and purety of

line disappear, the drawing becomes superfluous and unsure, the themes are mostly confined to the repetition of human and animal heads and figures (rabbits, volves, bulls). Boxes of these two groups are found in Etruria as well as on Delos and Cyprus and placed chronologically to the first decades of the 5th century.

Without wishing to enter in more detail into the problem of these boxes, we want to underline that the parts of the bone box from Atenica undoubtedly belong to these Etruscan works. This is seen from the form and the size of the box, the ornamental frame of the composition, the technique of finish, the stylistic characteristics, details and the motif represented, as well as the figure of a lion on the box which was often represented on the lid. Comparing our example with the material which Martelli displays, one could point out as parallels the plaque from Orvieto where two lions are attacking a deer, today in the National Museum of Copenhagen,6 and the plaque with the same motif from an unknown site.7 Both plaques are

Fig. 2: The relief composition of the box from Atcnica (Photo Archacological Institute, Beograd). SI. 2: Rcljcfna kompozicija sa kutijc iz Atenice (foto Arheološki institut. Beograd).

close to the piece from Atenica in the motif and the finish of details - hoofs, paws, legs etc. However, the ivory plaques from a grave in Orvieto, uncovered towards the end of the last century, are of particular importance as parallels to the fragment from Atenica (fig. 4, 5).s One of them represents two youths hunting a deer where the deer's pose, position of the legs and finish of the hoofs are very similar to the deer on the relief from Atenica. The box from Orvieto also has a lying lion on the lid, similar to the Atenica lion (fig. 6). All the cited analogies belong to the earliest group dated between 540 and 520 B. C. One should say that the style and the finish of the relief from Atenica are also close to other finds of the first and second group, while on the other hand they show significant differences when compared with the superfluous finish of bulls and deers of the third and the fourth group. Some similarities with these last groups can be seen only in certain details, e. g. the floral motif along the right edge of the relief from Atenica appears on the plaque from Certosa which belongs to the third group,9 but also on the plaques from an unknown site and Orvieto both belonging to the second group."1 This element was obviously not crucial for the precise chronological determination of the plaques.

On the basis of these parallels it seems to us that the box from Atenica should be placed at the end of the first or the beginning of the second group and dated around 520 B. C.

The appearance of this Etruscan box in the interior of the Balkans, the earliest example of this kind found outside Etruria, rises a number of questions all of which cannot be completely answered.

On the territory of Yugoslavia Etruscan import appears mostly in the north-west, in Istria and Slovenia, where Italic influences were strong and the material culture was italicised to a high degree during the 7lh and the 6th centuries B. C." Among the most significant Etruscan pieces one could cite a bronze tripod from Novo mesto which has direct parallels in Vetulonia in the second half of the 7lh century12 and a bronze oinochoe of plump form from Most na Soči, dated to the first half of the 6th century and made, according to some opinions, in Vulci.13 A series of bronze fans in Istria. made under direct Etruscan influence, belongs to this last period.14 From the middle of the 6th century Etruscan imports are not so numerous in this area but their influence is present later on. It is shown not only through the acceptance of many Italic forms of Etruscan origin, but also in the development of Carniolan and Histrian variant of Situla art whose many elements were formed in the Etruscan artistic tradition.15 The figural sculpture from Nesactium in Istria, which recent opinion regards as sepulchral sculpture, is dated to the end of the 6" century and also has parallels in Etruria."'

Italic elements appear frequently in the east Adriatic and in adjacent areas, and here also the Etruscan influence certainly played a prominent part.17 However, Etruscan imports dated before the 5lh century are not found in great number. A bucchero cantharos from Vis is dated to the first half of the 6th century,18

Fig. 3: The bone figure of a lion from the box from Atenica (Photo Archaeological Institute, Beograd). SI. 3: Koštana figura lava sa kutijc iz Atcnice (foto Arheološki institut. Beograd).

while a single find of a bronze figurine from Studenci near Ljubuški in Hercegovina is probably an Etruscan piece from the end of the 6th century.19 Here one should perhaps mention that in the hinterland, in the prehistoric settlement Pod by Bugojno in central Bosnia, in a layer belonging, according to B. Covič, to the beginning of the 6th century, a bowl with letters incised around the rim was found. The letters might represent a copy of an Etruscan-Umbrian inscription which was probably carved on some bronze vessel.20

In the central Balkan area, which embraces east Bosnia, Serbia, north Montenegro and Yugoslav Macedonia and represents our main field of interest here, Italic and Etruscan influence is weak and the imports are scarce. It is possible that some bronze vessels from east Bosnia and south-west Serbia, which date to the 7th and the first half of the 6th centuries, found in the princely mounds in Glasinac and Pilatoviči, are imported from Italy and not from Greece, when we bear in mind the frequent appearance of these forms (fluted bowls and basins with bossed rims) on the Apennine peninsula.21 It is corroborated indirectly by the find of an Egyptian scarab in Pilatoviči, in the same mound but allegedly in another grave, which probably reached south-west Serbia from Italy and not from Egypt.22 A different case is represented by a bronze male figurine found by chance in Smederevo in Serbia which seems to have been produced in an Etruscan workshop in north Italy in the second half of the 7th century B. C.23 Its appearance in the Danube region may be explained as a far reaching echo of Italic expansion towards the north and the north-east of the Apennines in the 7th century B. C. which left a number of traces behind.24

Later, in the 5th and the 4th centuries B. C., in the period of further italicisation of Slovenia and the east Adriatic coast, Etruscan elements appear frequently in these regions, but in the interior of the Balkans they are rare. Scyphoi from Pod, Čitluci on the Glasinac plateau and from Trebenište - Etruscan imitations of Attic pottery from the second half of the 5lh century - should be mentioned here.25 The spreading of bronze stamnoid situlae over the Balkan peninsula in the 4lh century, some of which were found in the south-east Adriatic and in Yugoslav Macedonia, is perhaps also connected with Etruria.26

All these data, even if they speak in favour of various relations between Etruria and the Balkan peninsula in general, do not indicate frequent and organised contact between the Etruscans and the interior of the Balkans, especially not with the central Balkan area which is in question here. Thus, we can suppose that the Etruscan box was imported to Atenica together with other Greek and south Italian products which appear in this region. The finds of Etruscan boxes of this type in south Italy from where many objects were imported to the Central Balkans, confirm this opinion. Also it matches M. Martelli's supposition that Greek merchants carried those boxes together with other Etruscan products to the east Mediterra-

27

nean.

These conclusions are fully corroborated by the picture given of the southern imports in the central Balkan area in the second half of the 6th and the first half of the 5th century B. C. They are many and varied, and come mainly from south Italy, Greece and Macedonia.28

A number of foreign objects from the interior of the Balkans is also known in the previous period from the first half of the 7th to the first half of the 6th century. They consist mainly of bronze vessels and a couple of helmets and greaves which were found in the chieftains' graves on the Glasinac plateau in east Bosnia (Ilijak, Brankoviči, Brezje, Osovo, Čitluci,

Potpečine),2y then in Pilatoviči by Užička Požega,30 Donja Dolina near Bosanska Gradiška31 and Kaptol near Slavonska Požega.32 It this wave one can also include a phiale from Sofronievo, in north-west Bulgaria.33 We mentioned before that some of the metal vessels may be Italic in origin, but the others, as well as helmets, are definitely Greek. The routes by which they reached remote areas in the Balkan hinterland are not easy to determine, but it is probable that Macedonia on one side, and the Greek colonies along the south-east Adriatic - Corcyra, Apollonia and Epidamnus - on the other, played a significant role in this. Greek pottery from this period is rare: some fragments found on the Glasinac plateau14 and a few vases from south Pelagonia (Saraj by Brod. Progon by Bukri, Visoji by Beranci) is almost all we can mention here with certainty.35

In the second half of the 6th and the first half of the 5th centuries the situation changed a great deal and the import from Greece and south Italy increased noticeably (fig. 7). It consisted of metal vessels and arms, but also of pottery and jewelry mainly of gold and silver. Particular characteristic of this import are figuraly finished amber beads and plaques with representations of men. animals and birds. The most important site with this import is the princely necropolis in Trebenište near Lake Ohrid,36 whose thirteen very rich graves are well known in the literature. Here

Fig. 4: The banquet sccnc from the ivory box from Orvieto (Photo Soprintcndcnza Archeologica per la Toscana, Firenze). SI. 4: Scena banketa sa kutije od slonovače iz Orvieta (foto Soprintcndcnza Archeologica per la Toscana, Fircnca).

Fig. 5: The hunting scene from the ivory box from Orvicto (Photo Soprintcndenza Archcologica per la Toscana, Firenze). SI. 5: Scena lova sa kutijc od slonovače iz Orvicta (foto Soprintcndenza Archeologica per la Toscana. Fircnca).

several dozen metal vessels of various forms and sizes are found, many with figural decoration, then ten helmets, parts of greaves, shields and swords, an enormous quantity of gold and silver jewelry including golden masks and sandals, as well as pottery and clay figurines. In the Ohrid region one should mention also the necropolis in Radolište,37 part of which belonged to the end of the 6lh and the first half of the 5th century (pottery, jewelry and metal vessels) as well as the handle of an amphora from Donja Bjelica.38 At the site of Sveti Ilija near the village Delagoždi, also in the Ohrid district, two graves from the same period have been recently excavated containing weapons, helmet, Greek pottery, a bronze olpe and jewelry.38'1 In Pelagonia the most important find is a princely grave in Beranci-Petilep3'' with jewelry, pottery and bronze vessels, then pottery and jewelry from Beranci-Crkvište,4" pottery and arms from Progon by Bukri,41 pottery from Saraj and Bela Crkva by Brod,42 helmet from Rečica43 and two bronze goats from Trap44 probably parts of a vessel. In the Vardar valley imported pottery was found at several sites around Gevgelija and Valandovo, and in Demir Kapija,45 fragments of bronze vessels (a bronze goat and a handle with a lion head) come from Gevgelija and Stobi,41' whilcswords and jewelry are discovered in the surrounding of Gevgelija and Valandovo.47 Pottery and swords appear also around Štip further to north-east.48 North of the Ohrid region, bronze figurines are

found in Tetovo49 - a running maenad together with fragments of greaves, probably from a destroyed grave, in Prizren - a running girl,50 and in Janjevo - a mirror handle in the form of a youth.51 In Pečka banja52 imported pottery, jewelry and arms are found in the rich indigene graves, while similar objects (pottery, swords) are discovered in the necropolis Romaja by Prizren, in Široko by Suva Reka54 and in Gornje Gadimlje by Lipljan.55 In south-west Serbia the princely mound from Novi Pazar is of particular importan-ce5f' where Greek bronze vessels, pottery and gold and silver jewelry were found, together with an enormous amount of amber beads with figural shapes. Then a

Fig. 6: The ivory figure of a lion from the box from Orvicto (Photo Soprintcndenza Archcologica per la Toscana. Firenze). SI. 6: Figura lava od slonovače sa kutije iz Orvicta (foto Soprintcndenza Archcologica per la Toscana, Fircnca).

recently uncovered treasure from Kruševica near Ra-ška,57 north of Novi Pazar, should be mentioned with gold and silver jewelry, a clay scyphos and a bronze jug. We have already spoken about Atenica near Čačak. Fragments of pottery and bronze vessels (semicircular handles and a lying lion, probably parts of a hydria) from the princely mound in Pilatoviči belong to this period.vS The Glasinac plateau59 provided some arms, pottery, jewelry and fragments of bronze vessels from this period, while a clay jug and amber beads representing a horseman and animals in relief were

found in a grave in Lisijevo Polje near Ivangrad, in Montenegro.""

The bronze vessels, decorated in many cases with figural motifs, come for the greatest part from south Italy and north-west Greece, while only a few pieces can be connected directly with Corinth or Laconia.61 A number of bronze and silver vessels, mainly without figural decoration, come probably from Macedonia.62 The arms, which consist for the most part of helmets of the so-called "Illyrian" type, were at first, it seems, imported to the interior of the Balkans from the

Fig. 7: Distribution map of the Late Archaic imports in the central Balkan area (only the Yugoslav finds are marked). SI. 7: Karta rasprostranjenja kasnoarhajskog importa na području centralnog Balkana (navedeni su samo nalazi iz Jugoslavije).

Thessaloniki region and west Chalcidice. Later, these helmets were made in some workshop in the south-east Adriatic, judging by their appearance in great number in the south Adriatic and its hinterland in the 5th and 4th centuries.63 Pottery, mostly Attic and its imitations, and gold and silver jewelry most probably came via Macedonia, or they were in part the work of Macedonian craftsmen who were staying in the courts of indigene princes.64 The amber beads finished in the form of human and animal heads and figures have parallels only in Italy.65

Judging by the distribution of imports from this period, the route from Macedonia towards the interior of the Balkans led along the future Via Egnatia and not through the valleys of the Vardar and Morava. One of the roads from north-west Greece headed through south-east Albania towards Lake Ohrid and further north to Kosovo and south-west Serbia, while another passed along the coast from Corcyra to Apol-lonia and Epidamnus. The latter was important also for contacts with South Italy from where the wares travelled to Macedonia but also directly via Epidamnus and Apollonia to Serbia and Bosnia. The Etruscan origin of the box from Atenica, which was formerly believed to be a Ionian product which reached Serbia via the Danube from the Greek colonies on the Black Sea, now poses the question of the existence of a Danube route in this period. It is certainly exaggerated to say that no Greek influence came via the Danube to the Central Balkans in the second half of the 6th and the first half of the 5lh centuries but it was doubtless of much lesser importance than the other routes mentioned above.

The considerable increase of foreign import in the central Balkan area in the last third of the 6lh and the first third of the 5lh centuries seems to be connected with two factors at this moment. On one side, the political and economical development of some Balkan tribal groups and the rise to power of a tribal aristocracy. keen on breaking the gentile relationship, prepared favourable ground for increased interest in foreign and luxurious wares. It is no longer a question of bronze vessels and helmets - the objects which were most likely a century ago to impress the barbarian chieftains in the distant Balkan mountains whose main interest was how to rob their neighbours or make peace with them when it was necessary. The situation changed, the frontiers between the Balkan tribes and the Greeks approached, the relationships became more complex, the desires and needs of the local princes became more refined. The enormous quantity of gold and silver jewelry in their graves, some of which was probably the work of Greek or Macedonian artisans and some of local craftsmen, shows clearly the change of thought and taste and the considerable increase in strength and wealth of tribal rulers.

The other is the historical moment. The new situation in the Near East and the Persian menace, together probably with the troubles with the Carthaginians and Etruscans in the western Mediterranean, forced the Greeks to seek new commercial routes and new unexploited markets, perhaps also possible mili

tary allies at particular moments. The interior of the Balkans, especially the west part of the central Balkan area, unsufficiently explored and not fully exploited commercially, with warlike tribes and their ambitious chiefs, offered good opportunities in this sense.

This influx of imports, however, lasted only a limited period of time. It is interesting to point out, and this is certainly not pure coincidence, that in the sixties of the 5th century B. C., at the time of the final Greek victories over Persia and the beginning of Athenian control of the Thracian coast, the first rich graves with local and in particular Greek objects appear in south Thrace, in Duvanlij,66 while at the same time the numerous Greek import ceases to arrive in the central Balkan area. Apparently the political and commercial situation in the Mediterranean and in the Balkans did change - throughout the second half of the 5th and the entire 4th century silver and bronze vessels as well as Greek arms are abundant in Thrace67 - and historical events corroborate these archaeological data.

From the end of the first half of the 5th century onwards the import is rare in east Bosnia and Serbia. An occasional piece of armoury or a fragmented vase was all that this area offered for more than fifty years.68 The grave goods from mound V in Čitluci on the Glasinac plateau are the only exception. They consist of two bronze jugs, a bronze strainer and two Etruscan imitations of Attic scyphoi69 - a kind of a delayed despatch which perhaps arrived by the ancient commercial route, judging by the parallels in Trebeni-šte, in so-called "poor" graves from the second half of the 5th century.

In Yugoslav Macedonia the events took a somewhat different turn and signs of a strong Hellenisation in south Pelagonia and in the Vardar valley, down stream from Stobi, can be noticed in the 5lh century.71 From the end of the 5th and in the 4lh century these trends began to spread northwards along the valleys of the Vardar and Morava: Greek and Macedonian pottery and metal are found in great quantity in several settlements around Skopje and even further north in Krševica near Vranje. 7~

In east Bosnia, Serbia and in the Danube region under this influence from the south one meets fragments of Greek pottery and its rough imitations, as well as jewelry, imported or imitated.73 A good example of this influence are so-called "Scharnier" fibulae which reached the Danube region from Macedonia only at the end of the 5lh or in the beginning of the 4th century although they appeared originally in the south towards the end of the 6th century.74 The local workshops in the Central Balkans needed a period of time to accept these fibulae and modify them according to their taste and possibilities. The Celtic invasion prevented a stronger development of this Hellenic influence, although the southern wares appear in this region in the following centuries up to the Roman conquest of the Balkan peninsula.75

How strong and numerous the influx of foreign imports was in the central Balkan area at the turn of the 6lh and 5lh centuries B.C. can be judged by comparison with the contemporary imports in the east

Adriatic and its hinterland. Pottery, particularly Attic, is relatively abundant along the coast, but metal objects are rare.7'1 In the hinterland, Pod by Bugojno provided fragments of pottery and bronze vessels,77 while Greek greaves and swords are found in Sanski most and an "Illyrian" helmet in Putičevo near Travnik. s Helmets from Gorica by Ljubuški and Bublin by Imotski in Hercegovina79 and a panoply (helmet, greaves, swords) from a warrior grave in Kličevo near Nikšič can be ascribed also to this period.80 Yet, there have been no rich graves of powerful chiefs found which could match the wealth of Novi Pazar and Atenica, and no gold and silver jewelry is noted before the middle of the first half of the 5 century. From this period, however, onwards, Greek and Italic pottery is found in larger quantity, as well as jewelry, and in particular "Illyrian" helmets which were probably produced somewhere on the south Adriatic. All that indicates the beginning of a slow and systematic Hellenisation of the east Adriatic coast which reached its climax in the following centuries, and was noticeable also in the hinterland.

The Greek and south Italian imports in the central Balkan area at the turn of the 6 and 5th centuries B. C. pose many questions which demand long and thorough analysis of various aspects. We shall briefly touch one of these problems, connected in some way with the appearance of an Etruscan bone box in Atenica. This is the question of Late Archaic art in these remote Balkan regions.

The majority of sites from the last third of the 6lh and the first third of the 5lh centuries with Greek and Italic imports, contained objects with figural representations of Late Archaic art - human and animal figures

and even compositions, as was the case in Atenica, either on vases and metal vessels or on weapons and jewelry. These creations were not always the highest artistic achievements, but at many occasions one could say that they reached a satisfactory standard. In any case local craftsmen were able to acquaint themselves with the figural way of artistic expression and had possibilites to accept and develop this trend. However, in the entire local art production of the central Balkan area no wish or attempt can be noticed towards imitation of these figural forms with the creation of a kind of rough and primitive figural expression.

The answer to this question may lie probably in the fact just mentioned. Figural trends were current for a short time in an area which was too immature and unexperienced to understand and accept them having had no time to prepare itself in this direction. The impact was too short and too strong, there was no transitional period which would be necessary to transform primitive and undeveloped artistic thought about the representation of the figure into a clear and visible anthropomorphic expression.

Perhaps the answer also lies partly in the deep roots of local geometric art traditions which were guarded jealously and consistently so that the Balkan craftsmen successfully rejected the temptations from outside and remained steadfast to their primary ideas and conceptions. The gold and silver jewelry, particularly in Novi Pazar and Atenica, based its ornamentation on pronounced geometry - circles, triangels, rhombs, trapezoids - which through its strong and primitive finish is the best illustration of the local artistic spirit and its real needs. It seems to me that no composition of a lion attacking a deer, or anything similar, could at

Fig. 8: A silver belt of the Mramorac type, allegedly found in Vinča (Photo National Museum, Beograd). SI. 8: Srebrni pojas tipa Mramorac. navodno naden u Vinči (foto Narodni muzej, Beograd).

Fig. 9: A detail of the same belt (Photo National Museum. Beograd). SI. 9: Dctalj istog pojasa (foto Narodni muzej, Beograd).

this moment influence these local trends and change their way of thinking and creating.

Wishing to demonstrate the possibilities of indigene artisans in this period and the degree of their readiness to accept foreign influence, as well as the readiness of their clientele in the Central Balkans to understand and appreciate it, we point out as the best example the silver belts of the type Mramorac, named after the village in Serbia where they were first discovered (fig. 8; 9).82 These belts, between 80 and 120 cm long, are decorated with an embossed ornament which combines broad bands that frame the surface and divide

it into triangles and trapezoids, with meanders and palmettes adapted to the local needs and successfully incorporated into the geometric scheme. In spite of certain roughness and primitivism in the finish, the composition is clear, interesting and alive, without repetition, monotony and exaggeration. These belts represent the highest artistic achievements which the central Balkan area was able to offer in this moment and at the same time they point out the extent to which the local art was ready to accept Greek and Italic influence.

AIGNER-FORESTI, L. 1980. Der Ostalpenraum und Italian: Hire kulturellen Beziehungen im Spiegel der anthropomor-phen Kleinplastik aus Bronze des 7. Jits v. dir. - Diss, di etr. c ant. it. 3, Firenze.

ALEXANDRESCU. P. 1976. Pour unc chronologic des VI-IV sičeles av. n. c. - Thr.-Dac. I. 117 If.

AMANDRY, P. 1953, Lcs bijoux antiques. - Coll. H. Statlia-tos 1.

AMANDRY, P. 1963, in: Coll. II. Stathatos 3.

ANT1ČKA BRONZA 1969. Antička bronza u Jugoslaviji. -Catalogue of the exhibition, Beograd.

ATANACKOVIČ -SALČIČ, V. 1977. Prcthodni izvcStai sa istraživanja praistorijskih tumula u Ljubomiru. - Tribunia 3, 19 ff.

BALTY, J. CH. 1961, Un centre dc production dc bronzes figures dc 1'Etrurie scptcntrionalc. Volterra ou Arezzo? -Bull. Inst. Hist. Beige Rome 33, 5 ff.

BATOVIČ, Š. 1976, Lc rclazioni culturali tra lc sponde adriatichc ncll'cta del ferro. - In: Jadranska obala u proto-historiji: kulturni i etnički problemi, 11 ff.

BATOVIČ, Š. 1984, Contribution aux etudes dc la c<5ramique corinthicnnc sur la cotč orientale dc I'Adriatique. - Vjes. arh. hist. dalm. 77. 37 ff.

BENAC, A. and B. ČOVIČ 1957. Glasinae 2.

BITRAKOVA-GROZDANOVA, V. 1987. Sveti llija. Dela-goždi. - Arh. preg. 28, 87 f.

BOARDMAN. J. 1980, The Greeks Overseas.3

BONFANTE, L. 1981, Out of Etruria. Etruscan Influence North and South. - BAR Int. Ser. 103.

BOUCHER, S. 1973, Trajets tcrrestres du commerce etrusque aux Ve et IVe siecles av. J. C. - Rev. arclt., 85 ff.

ČOVIČ, B. 1964. Die Inschrift von Bugojno und ihre Chrono-logie. - Arch. lug. 5. 25 ff.

ČOVIČ, B. 1983, Importation of bronze vessels in the western Balkans. - In: L'Adriatico tra Mediterraneo e penisola balcanica nell'antichita, 147 ff., Taranto.

ČOVIČ, B. 1987, Srednjobosanska grupa. - In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 481 ff.

DASIC. Lj. 1957, Praistorijsko naselje na Sirokom. - Glas. Muz. Kos. Met. 2, 249 ff.

DJUKNIČ, M. and B. JOVANOVIČ 1965, Illyrian Princely Necropolis in Atenica. - Arch. lug. 6, 1 ff.

DJUKNIČ. M. and B. JOVANOVIČ 1966. Illyrian Princely Tombs in Western Serbia. - Archaeology 19/1, 43 ff.

DJURIČ, N.. J. GLIŠIČ and J. TODOROVIČ 1975, Praisto-rijska Romaja. - Diss, et monogr. 17.

FIALA, F. 1893, Die Ergebnisse der Untersuchung prahisto-rischer Grabhiigel auf dem Glasinac im Jahre 1892. - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 1. 126 ff.

FIALA, F. 1895. Die Ergebnisse der Untersuchung prahisto-rischer Grabhiigel auf dem Glasinac im Jahre 1893. - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 3, 3 ff.

FIALA. F. 1899a. Das Flachgraberfeld und die prahistorische Ansiedlung in Sanskimost. - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 6, 62 ff.

FIALA, F. 1899b. Griechische Bronzehclme aus Bosnien und der Hcrcegovina. - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 6, 148 ff.

FILOW, B. 1934. Die Grabhiigelnekropole bei Duvanlij in Sudbulgarien.

FILOW. B. and K. SCHKROPIL 1927. Die archaisclte Nekro-pole von Trebenischte am Ochrida See.

FISCHER. J. 1984, Die vorromischen Skulpturen von Ncsac-tium. - Hamb. Beitr. Arch. 11, 9 ff.

FREY, O.-H. 1969. Die Entstehung der Situlenkunst. - Rom. Germ. Forsch. 31.

FREY. O.-H. 1984. Jugoslawien unter dem Einfluss der griechischen Kolonisation. - In: Jugoslawien: Integrations-probleme in Geschiclite und Gegenwart, 29 ff.

GABROVEC, S. 1966. Zur Hallstattzeit in Slowenicn. -Germania 44. 1 ff.

GABROVEC, S. 1968, Grob s trinožnikom iz Novega mesta. - Arh. vest. 19, 157 ff.

GABROVEC, S. 1987a, Dolenjska grupa. - In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 29 ff.

GABROVEC, S. 1987b, Svetolucijska grupa. - In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 120 ff.

GABROVEC. S. 1987c. Istarska grupa. - In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 293 ff.

GARASANIN. M. and D. GARAŠAN1N 1956, Arheološka iskopavanja u selu Radanju na lokalitetu »Krivi Dol«. -Zbor. štip. Nar. muz. 1. 1 ff.

GEORGIEV. Z. 1984, Elementi na ranata antika vo dolno Povardaric. - God. zbor. Fil. fak. Skopje 10, 60 ff.

GOLD DER THRAKER 1980, Gold der Thraker. Archuolo-gisclte Schatze aus Bulgarien. - Catalogue of the exhibition, Hildcsheim.

KELTOl 1983. Keltoi. Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. - Catalogue of the exhibition, Ljubljana.

LAHTOV, V. 1965, La tombc dc gucrricr illyrien dčcouvcrtc dans le village Rečica prčs d'Ohrid et le probleme de casque grčco-illyricn. - Situla 8, 48 ff.

LAHTOV^ V. and J. KASTEL1C 1957, Novi istražuvanja na nekropolata Trcbeništc 1953-54. - Lihnid 1, 5 ff.

LAMB, W. 1929, Greek and Roman Bronzes.

L1S1ČAR, P. 1973, Ccnni sulla ccramica antica. - Arch. lug. 14. 3 ff.

LUCKE. W. and O.-H. FREY 1962, Die Situla in Providence (Rhode Island). - Rom. Germ. Forsch. 26.

MANO-ZISI, DJ. and LJ. POPOVIČ 1969, Der Fund von Novi Pazar (Serbien). - Ber. Rom. Germ. Komm. 50, 191 ff.

MAR1Č, Z. 1959, Grobovi ilirskih ratnika iz Kačnja. - Glas. Zem. muz. N. S. 14, 87 ff.

MARIČ, Z. 1964. Donja Dolina. - Glas. Zem. muz. N. S. 19, 5 ff.

MARIČ, Z. 1977. Reviziono iskopavanje ilirske grobnice u Kačnju kod Bileče. - Glas. Zem. muz. N. S. 30-31, 101 ff.

MAROVIČ. I. 1976. L'elmo greco-illirico. - In: Jadranska obala u protohistoriji: kulturni i etnički problemi. 287 ff.

MARTELLI. M. 1985. Gli avori tardo-arcaici: botteghe e aree di diffusione. - In: II Commercio etrusco-arcaico, 207 ff.

MIHOVILIČ, K. 1980. Brončane lepeze iz istarskih željezno-dobnih nekropola. - Situla 20/21, 279 ff.

MIKULČIČ, I. 1966. Pelagonija u svetlosti arheoloških nalaza.

- Diss, et monogr. 3.

MIKULČIČ. 1. 1982. Staro Skopje so okolnite tvrdini.

MIKULČIČ, I. and M. JOVANOVIČ 1966, Helenistički oppidum iz Krševicc kod Vranja. - Vran j. glas. 4. 355 ff.

MILLEKER, B. 1900, Oskori szobrocskak az alduna videke-rol. - Arch. ert. U. F. 20. 62 ff.

NIKOLANCI, M. 1966, Arhajski import u Dalmaciji. - Vjes. arh. hist. dalm. 68. 89 ff.

NIKOLOV. B. 1965. Trakijski pamctnici v Vračansko. - Izv. Arh. Inst. 28. 163 ff.

PAROVIČ-PEŠIKAN, M. 1960. O karakteru grčkog materi-jala na Glasincu i putevima njegovog prodiranja. - Starinar N. S. 11. 21 ff.

PAROVIČ-PEŠIKAN, M. 1964. Les Illyriens au contact des Grecs. - Arch. lug. 5, 61 ff.

PAROVIČ-PEŠIKAN. M. 1978, Greek Alphabetic Inscription from Lipljan. - Arch. lug. 19. 35 ff.

PAROVIČ-PEŠIKAN, M. 1982-1983, The Finds from Čungar and the Problem of Italic Import into the Hinterland of the Adriatic. - Arch. lug. 22-23, 70 ff.

PAYNE. H. 1931. Necrocorinthia.

PERONI. R. 1976. La »Koine« adriatica c il suo processo di formazione. - In: Jadranska obala u protohistoriji: kulturni i etnički problemi, 95 ff.

POLLAK. L. 1906. Archaische Elfcnbeinreliefs. - Rom. Mitt. 21, 314 ff.

POPOVIČ. LJ. 1956a, Katalog nalaza iz nekropole kod Trebe-ništu.

POPOVIČ, LJ. 1956b. Radolište. - Zbor. Nar. muz. Beog. 1, 75 ff.

POPOVIČ. LJ. 1975, Arhajska grčka kultura na srednjem Balkanu.

ROGOZEN 1986, The New Tliracian Treasure from Rogozen. Bulgaria. - British Museum.

ROLLEY, C. 1982, Les vases de bronze de I'archaisme recent en Grande-Grece. - Bibl. dc I'lnst. Fran?, de Nap.. 2e sčr. 5.

SINDOS 1985. Sindos. - Catalogue of the exhibition, Thessa-loniki.

SREJOVIČ, D. and Č. MARKOVIČ 1980-1981, A Find from Lisijevo polje near Ivangrad, Montenegro. Arch. lug. 20-21, 70 ff.

SREJOVIČ. D. and O. VUKAD1N 1988. Blago iz Krušcvicc.

- Raška baština 3. 7 ff.

STOJIČ. M. 1986, Gvozdeno doba u basenu Velike Morave.

STRONG, D. E. 1966, Catalogue of the Carved Amber. -British Museum.

ŠALABALIČ, R. 1967. Einc umbrisch-ctruskische Inschrift aus Bosnien (Pod bei Bugojno). - Arch. lug. 8, 35 ff.

TRUHELKA, Č. 1901. Bogati prehistorički nalaz iz jedne gromilc u Plani (kotar Bilck). - Glas. Zem. muz. 13, 1 ff.

TRUHELKA. Č. 1902, Zwei prahistorische Fundc aus Gorica (Bczirk Ljubuški). - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 8, 3 ff.

TRUHELKA. Č. 1904. Der vorgeschichtliche Pfahlbau im Savebettc bei Donja Dolina (Bczirk Bosnisch-Gradiška). -Wiss. Mitt. Bos. Herz. 9. 3 ff.

VASIČ, R. 1982. Prilog proučavanju grčkog oružja u Jugoslaviji. - God. Cen. balk. isp. 20/18, 5 ff., Sarajevo.

VASIČ, R. 1982-1983, A Contribution to the Study of "Illyrian" Helmets in North Yugoslavia. - Arch. lug. 22-23, 76 ff.

VASIČ, R. 1983. Greek Bronze Vessels found in Yugoslavia.

- Živa ant. 33/2, 185 ff.

VASIČ, R. 1984, Rapporti tra mondo greco e regioni balca-niche alia luce dei ritrovamenti metallici. - In: II Crinale d'Europa, 25 ff.

VASIČ. R. 1985, Prilog proučavanju šarnirskih fibula u Jugoslaviji. - God. Cen. balk. isp. 23/21, 121 ff., Sarajevo.

VASIČ, R. 1987a, Pelagonija. - In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 712 ff.

VASIČ, R. 1987b, Ohridska oblast. - In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 724 ff.

VASIČ, R. 1988, Ein ncucr spathallstattzeitlicher Silbergurtel vom Typ Mramorac. - Arch. Korrbl. 18/1, 43 ff.

VEGO, M. 1954, Statueta iz Studenaca. - Glas. Zem. muz. N. S., 9, 175 ff.

VEJVODA. V. and I. MIRNIK 1971, Istraživanja praistorij-skih tumula u Kaptolu kraj Slavonske Požege. - Vjes. Arh. muz. Zag., 3 ser. 5, 183 ff.

VINSKI, Z. 1951, Zwei kahnformige Ohrringe aus Erdut in Kroatien. - Jb. kleinas. Forscli. 1, 66 ff.

VINSKI-GASPARINI, K. 1987, Grupa Martijanec-Kaptol. -In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 182 ff.

VITRI. S. 1980. Un'oinochoe etrusca da S. Lucia di Tolmino-Most na Soči, Situla 20/21, 279 ff.

VOKOTOPOULOU. I. 1975, Corinthian Bronze Prochoi.

VUČKOVIČ-TODOROVIČ, D. 1956, Une hydrie du peintre attiquc Meidias. - Arch. lug. 2, 31 ff.

VUČKOVIČ-TODOROVIČ, D. 1961. Antička Dcmir Kapi-

ja. - Starinar N. S. 12, 229 ff. VUČKOVIČ-TODOROVIČ, D. 1973. La ceramique grecque et hellenistique dans Test de la Yougoslavie. - Rev. arch., 39 ff.

VULIČ, N. 1930, Das neue Grab von Trebenište. - Arch. Anz.j 276 ff.

VULIC, N. 1932, Ein neues Grab von Trebenište. - Jh.

Osterr. Arch. Inst. 27, 1 ff. VULIČ, N. 1933a, Neue Graber in Trebenište. - Jh. Osterr.

Arch. Inst. 28. 164 ff. VULIČ, N. 1933b, Neue Graber bei Trebenište. -Arch. Anz., 459 ff.

VULIČ, N. 1934. La necropole archai'que de Trebenište. -

Rev. arch., 26 ff. ZOTOVIČ. M. 1985. Arheološki i etničkiproblemi bronzanog

i gvozdenog doba zapadne Srbije. - Diss, et monogr. 26. ŽIŽIČ, O. 1979, Grobovi ilirskih ratnika - Kličevo kod Nikšiča. - In: Sahranjivanje kod Ilira, 206 ff.

1 Djuknič. Jovanovič 1965. Djuknič. Jovanovič 1966.

2 Djuknič, Jovanovič 1965, 10 ff, pl. 12: 4, 8; 22: 1-3.

3 Pollak 1906.

4 Martelli 1985.

5 Martelli 1985, 208 ff.

6 Martelli 1985. fig. 12.

7 Martelli 1985. fig. 18.

8 Martelli 1985, fig. 21-23.

9 Martelli 1985. fig. 46.

10 Martelli 1985, fig. 31-32.

11 Gabrovec 1966. Comp. Gabrovec 1987a, 1987b, 1987c.

12 Gabrovec 1968.

13 Vitri 1980.

14 Mihovilič 1980.

15 Lučke, Frey 1962. Frey 1969. Bonfantc 1981. Etc.

16 Fischer 1984.

17 Batovič 1976. Peroni 1976.

18 Nikolanci 1966. 107 f., pl. 18: 3.

19 Vego 1954. Antička bronza 1969, 106, fig. 153.

20 Čovič 1964. Šalabalič 1967. For the recent dating to the beginning of the 6"' century, comp. Čovič 1987, 493, 523.

a Vasic 1983, 186 f.

22 Zotovič 1985, 93 ff., pl. 32: 1-2.

23 Milleker 1900, 68. fig. 9 a-c. Baity 1961, 36, 45. pl. 5.

24 Aigncr-Forcsti 1980.

25 Čovič 1987. 498, pl. 51: 6 (Pod). Fiala 1895, 139, fig. 36 (Čitluci). Lahtov. Kastclic 1957, 42. pl. 18: 10 (Trebenište). Comp. Parovič-Pcšikan 1982-1983,71.

26 Boucher 1973, 85 ff.

27 Martelli 1985. 237 f. Comp. Boardman 1980. 208.

28 Comp. Popovič 1975. Frey 1984. Parovič-Pcšikan 1964. Lisičar 1973. Vučkovič-Todorovič 1973. Batovič 1984. Vasič 1984. Vasič 1982. Vasič 1983. Čovič 1983.

29 Benac, Čovič 1957, pl. 18: 1^1; 23: 1, 8, 9; 28: I. 2; 30: 5-7. Also. Vasič 1983. Čovič 1983.

30 Zotovič 1985, 91, pl. 32: 12.

31 Fiala I899b, 152, pl. 9. Truhclka 1904, 95, fig. 69. Also Marič 1964 , 37, pl. 11: 10; 12: 2.

32 Vcjvoda, Mimik 1971, pl. 5. 7. 13. Comp. Vinski-Gaspa-rini 1987. 193 ff., fig. 12: 1, 10, II; pl. 19: 1, 2, 5.

33 Nikolov 1965. 176, fig. 5.

34 Parovič-Pcšikan 1960, 26 f.

35 Mikulčič 1966, 24, 27 f.

36 Filow, Schkropil 1927. Vulič 1930. Vulič 1932. Vulid 1933a. Vulič 1933b. Vulič 1934. Lahtov, Kastclic 1957. Popovič 1956a. Comp. Vasič 1987b.

37 Popovič I956b.

38 Vulič 1933b, 479, fig. 18.

Wa Bitrakova-Grozdanova 1987.

39 Mikulčič 1966, 37 f., fig. 19e, 20. 21. Comp. Vasič I987a, pl. 74-75.

40 Mikulčič 1966, 37, fig. 19 f. h.

41 Mikulčič 1966. fig. 16; 19a.

42 Mikulčič 1966, fig. 15; 19 d. g.

43 Lahtov 1965.

44 Mikulčič 1966, 38 (without illustration).

45 Georgicv 1984. 60 ff.

46 Filow, Schkropil 1927, 54, fig. 53. Antička bronza 1969, 75. No. 50.

47 Georgiev 1984 . 64 ff.

48 Vasič 1982. 15. fig. 3. Garašanin M.. Garašanin D. 1956. fig. 24-27.

49 Vulič 1933b, 480. fig. 19-20. Popovič 1975, fig. 2. Comp. Vasič 1982. 12, fig. 2.

50 Lamb 1929, 97 f., pl. 33a.

51 Popovič 1975, 78, fig. 3.

52 Unpublished. Comp. Kcltoi 1983, fig. IV; 29.

53 Djurič. Glišič, Todorovič 1975. pl. 2: 1/12, 5/9; 4: 5/7; 8: 9/18.

54 Dašič 1957, pl. 3; 4; 6: 1.

55 Parovič-Pešikan 1978.

56 Mano-Zisi. Popovič 1969. Popovič 1975.

57 Srcjovič. Vukadin 1988.

58 Zotovič 1985, 96 f. (without illustration).

59 Benac. Čovič 1957, pl. 40: 1. Parovič-Pešikan 1960, 27. Čovič 1983, 150 f. Čovič 1987. pl. 64: 1.

60 Srcjovič. Markovič 1980-1981, pl. 5; 6: 2.

61 Filow, Schkropil 1927. 101 ff. Payne 1931. 109 f. Voko-topoulou 1975, 182. Rolley 1982, 87 ff.

',2 Sindos 1985.

63 Sindos 1985. For "Illyrian" helmets in Yugoslavia, comp. Marovič 1976. Vasič 1982.

64 Comp. Sindos 1985. Also. Amandry 1953. Amandry 1963.

65 Comp. Strong 1966, 24 ff.

66 Filow 1934. For the recent rcdating of the Duvanlij mounds, Alexandrcscu 1976.

67 Comp. Gold der Thraker 1980. Rogozcn 1986.

68 For the helmets from Trstenik and Ražana dated to the middle of the 5lh century, Popovič 1975, fig. 45; 46. Comp. also Vasič 1982-1983.

69 Fiala 1893, 139, fig. 34-37. Comp. Čovič 1983, 151.

70 Lahtov, Kastclic 1957, pl. 6: 26; 18: 10.

71 Mikulčič 1966, 47 ff. Also, Vučkovič-Todorovič 1956. Vučkovič-Todorovič 1961.

72 Mikulčič 1982. Mikulčič, Jovanovič 1966.

73 Comp. Stojič 1986, pl. 35: 6, 10. Also, Vinski 1951.

74 Vasič 1985.

75 Zotovič 1985, I (K) ff., pl. 33-36 (Krajčinoviči).

76 Lisičar 1973. Nikolanci 1966.

77 Čovič 1983, 152 f.

78 Fiala 1899a. 66, 118, fig. 9, pl. 2; 3. Fiala 1899b, 151. pl. 8.

79 Truhclka 1902, 7, fig. 3; 4. Marovič 1976. 297. fig. 9.

*" Žižič 1979, fig. 1-6.

sl The rich graves from Plana, Kačanj and Ljubomir near Bileča, with arms, jewelry and pottery arc particularly inte

resting in this sense. Comp. Truhelka 1901. Marie 1959. Marie 1977. Atanackovič-Salčič 1977. 82 Comp. Vasic 1988.

Etrurska koštana kutija iz jugozapadne Srbije i problem kasnoarhajskog importa na centralnom Balkanu

Sažetak

Pre nekih tridesetak godina u selu Atenici kod Čačka u jugozapadnoj Srbiji otkrivena su dva kneževska tumula sa spaljenim grobovima i složenim pogrebnim ritualom.1 Medu brojnim prilozima, od kojih je večina stradala u vatri, ističe se više importovanih predmeta: glineni krčag, fragmenti bron-zanih posuda, čilibarske perle u obliku ptičjih, životinjskih i ljudskih glava, aplike od pozlačenog srebra u formi vepra, palmete i pčela itd. Posebno su zanimljivi delovi koštane kutije od koje je sačuvano nekoliko pravougaonih pločica u fragmen-tima (sl. 1). Na jednoj od njih prikazana jc kompozicija sa lavom koji napada jelena u plitkom reljefu. Dva sačuvana fragmenta donjeg dela kompozicijo dugački su 6,6 i 4.5 cm tako da je prvobitna dužina ccle pločicc iznosila 12 do 13 cm (sl. 2). Istoj kutiji jc verovatno pripadala i figura ležečeg lava, dugačka 4,5 cm, takode od kosti (sl. 3).2

Iako je simplegma lava i jelena u osnovi orijentalni motiv koji se sa istoka raširio u Grčku i na zapadni Mediteran, može se sa dosta razloga pretpostaviti da koštana pločica iz Atcnice predstavlja etrurski proizvod. Naimc u centralnoj Italiji nadene su ovakve kutije sličnih dimenzija u velikom broju. pokrivcnc pločicama od kosti ili slonovačc sa urezanim figurama i kompozicijama različitog sadržaja i poklopcima sa figurama ptica ili lavova.

O ovoj vrsti nakita prvi jc početkom ovog veka opširnijc pisao L. Polak koji je pretpostavio na osnovu tri pločicc sa Kipra. da je reč o kiparsko-italskim proizvodima. nastalim pod orijcntalnim uticajima.1 Mcdutim. i pored činjcnice da je orijentalni uticaj bio presudan u njihovom nastajanju, kasnija istraživanja su pokazala da su kutije etrurski proizvod, potekao u jednoj radionici blizu Vulčija u kasnoarhajskom periodu. Nedavno jc Marina Marteli4 načinila katalog ovih kutija i njihovih fragmenata - ostaci kutije iz Atcnice nisu uključeni u ovu listu - i jasno pokazala da največi broj kutija potiče iz Etrurije i njenih kolonija u Emiliji i Kampaniji. Odavdc su se kutije raširile po čitavom Mcditcranu i do sada su nadene u južnoj Italiji (Vclija, Pestum, Lokri), Apuliji (Ruvo), na Sardiniji (Nora, Taros), na Malti, na atinskom Akropolju. Delosu, Rodosu i Kipru. Na osnovu stila Martclijcva jc podelila kutije u četiri grupe koje se hronološki doneklc razlikuju/ Dve starije grupe se odlikuju brižljivo izrezanim oblicima i obično prikazuju bankete, procesije ljudi i žena, bige sa krilatim konjima, scene lova, zatim pticc, jelene, lavove i druge životinjc. Način izvodenja i teme ukazuju na direktne veze sa zapadnom obalom Male Azije. Nalazi starije od ove dve grupe konccntrisani su na Etruriju i datovani približno izmedu 540 i 520 g. pre n. c. Druga grupa koja se raširila do južne Italije, Malte i Rodosa stavlja sc u poslednji! četvrtinu VI veka pre n. e. Dve mlade grupe, treča i četvrta, prcdstavljaju period dckadencijc. preciznost i čistota linije više nc postoje, crtež jc nesiguran, teme su ograničcnc na ponavljanje ljudskih i životinjskih glava i figura. Ove dve grupe nadene su u Etruriji kao i na Delosu i Kipru i datuju sc u prve dekade V veka pre n. e.

Delovi koštane kutije iz Atcnice nesumnjivo pripadaju ovim etrurskim delima. To se vidi po obliku i veličini kutije, ornamentu koji uokviruje kompoziciju. tehnici obradc, stilskim karakteristikama, detaljima, prikazanom motivu i, najzad, figuri lava sa poklopca kutije. Uporcdujuči naš komad sa materijalom koji daje Martclijcva. mogu se ukazati paralele sa pločicom iz Orvieta gde dva lava napadaju jelena,6 i pločicom sa istim motivom sa nepoznatog nalazišta.7 Obe pločicc su slične ateničkoj kako po motivu tako po prikazivanju detalja - kopita, kandži, nogu itd. Od posebne važnosti su i pločicc od slonovačc otkrivcnc krajem prošlog veka u jednom

grobu u Orvietu.s Jedna od njih prikazuje dva mladiča u lovu na jelena gde je jelenova poza veoma slična pozi jelena na ateničkoj kutiji. Kutija iz Orvieta ima i ležečeg lava na poklopcu, veoma sličnog ateničkom lavu (sl. 6). Sve pomenutc analogije pripadaju najstarijoj grupi kutija datovanoj izmedu 540 i 520 g. pre n. e. Treba reči da je stil i obrada ateničke pločicc uopšte bliža kutijama prve i druge grupe dok sa kutijama treče i četvrte grupe veza postoji jedino u prikazu pojedinih detalja - floralnog motiva9 koji se, medutim, javlja i u drugoj grupi.1"

Na osnovu svega ovoga kutiju iz Atenice bi trebalo staviti u kraj prve ili početak druge grupe, odnosno najverovatnije oko 520 g. pre n. e.

Pojava ove etrurske kutije u unutrašnjosti Balkana, najsta-rijeg primerka ove vrste nakita van Etrurije, postavlja više pitanja.

Na teritoriji Jugoslavije etrurski import se javlja najviše na severozapadu. u Istri i Sloveniji, gde su postojali jaki italski uticaji i tokom VII i VI veka materijalna kultura bila je u dobroj meri italizovana." Medu najznačajnijim etrurskim ko-madima ističemo bronzani tripod iz Novog mesta koji ima direktne paralele u Vetuloniji u drugoj polovini VII veka12 i bronzanu ojnohou iz Svete Lucije (Most na Soči), datovanu u prvu polovinu VI veka i načinjenu, po nekim mišljenjima. u Vulčiju.13 Istom periodu pripadaju i bronzanc lepeze iz Istre, nastale pod direktnim etrurskim uticajcm.14 Od sredine VI veka etrurski proizvodi nisu tako brojni ali jc etrurski uticaj i dalje prisutan. To se vidi kako u prihvatanju mnogih italskih oblika ctrurskog porekla, tako i u razvoju istarske i dolenjske varijante situlskc umetnosti čiji su mnogi elementi nastali u etrurskoj umetničkoj tradiciji.1 Figuralna skulptura iz Nczak-cija u Istri, datovana u kraj VI veka, takode ima paralele u Etruriji.16

Italski elementi su česti na istočnom Jadranu i ovde je etrurski uticaj takode igrao značajnu ulogu.17 Medutim. etrurski import stariji od V veka nije tako brojan. Beležimo bukero kantaros sa Visa, datovan u prvu polovinu VI vckals i bronzanu figurinu iz Studenaca kod Ljubuškog u Hercegovini, verovatno etrurski komad s kraja VI veka.1'1 Treba možda pomenuti da jc u unutrašnjosti, u naselju Pod kod Bugojna. u sloju s početka VI veka nadena zdela sa slovima urezanim oko oboda. Slova možda prcdstavljaju kopiju etrursko-umbrij-skog natpisa koji sc nalazio na nekom bronzanom sudu.2"

Na području ccntralnog Balkana koji obuhvata istočnu Bosnu. Srbiju, scvcrnu Crnu Goru i našu Makedoniju, italski i etrurski uticaji su slabi i importovani predmeti su retki. Mogučc jc da su neke bronzanc posude iz istočne Bosne i jugozapadne Srbije, koje datuju u VII i prvu polovinu VI veka, nadene u kneževskim tumulima na Glasincu i u Pilato-vičima, uvezene iz Italije a ne Grčkc kada imamo u vidu čestu pojavu ovih formi (narebrene zdele i bazeni sa iskucanim obodom) na Apcninskom polnostmi. 1 To jc indirektno potvr-deno nalazom egipatskog skarabeja u Pilatovičima, u istoj humei sa bronzanim posudama, koji je u jugozapadnu Srbiju stigao verovatno iz Italije a ne iz Egipta." Drugačiji je slučaj sa bronzanom muškom figurinom nadenom u okolini Smcdc-reva na Dunavu koja je mogla biti načinjena u nekoj etrurskoj radionici u scvcrnoj Italiji u drugoj polovini VII veka.21 Njena pojava u Podunavlju se može objasniti kao jedan od odjeka italskc ekspanzije ka severu i severoistoku od Apenina u VI1 veku pre n. c.2

Kasnijc, u V i IV veku. u vreme dalje italizacije Slovenije i istočnog Jadrana, etrurski elementi su česti u ovim regionima ali su u unutrašnjosti Balkana retki. Pominjcmo skifosc iz

Poda kod Bugojna. Čitluka na glasinačkom platou i Trcbeništa

- etrurske imitacije atičke keramike iz druge polovine V veka." Moguču vezu sa Etrurijom pokazuje i širenje bronzanih stamnoidnifi situla preko Balkanskog poluostrva u IV veku. kakve su nadene na jugoistoku Jadrana i u Makedoniji.26

Sve ovo govori u prilog različitim vezama Etrurije i Balkana uopšte ali nc indicira neki čest i organizovan kontakt izmedu Etruraca i unutrašnjosti Balkana, naročito centralnog Balkana

0 kome je ovde najviše reč. Stoga prctpostavljamo da je etrurska kutija u Atcnicu stigla zajedno sa drugim grčkim i južnoitalskim proizvodima koji se javljaju na ovom prostoru. Nalazi etrurskih kutija u južnoj Italiji, odakle su mnogi predmeti stigli do centralnog Balkana, potvrduju ovo mišljenje. Ono se podudara sa pretpostavkom Marine Marteli da su grčki trgovci raširili ove kutije zajedno sa drugom ctrurskom robom po istočnom Mediteranu."'

Ovi zaključci se u potpunosti podudaraju sa slikom o južnom importu na centralnom Balkanu krajem VI i početkom V veka pre n. e., koji je brojan i različit i stižc mahom iz južne Italije, Grčke i Makedonije.28

Jedan broj stranih predmeta poznat je iz unutrašnjosti Balkana i u prethodnom periodu. od prve polovine VII do prve polovine VI veka pre n. e. Oni se sastoje od bronzanog posuda i odbrambenog oružja - šlemova i knemida - koji su nadeni u grobovima lokalnih kneževa na Glasincu u istočnoj Bosni (Ilijak. Brankoviči, Brezje. Osovo, Čitl uci. Potpečine)." zatim u Pilatovičima kod Užičke Požegc,3" u Donjoj Dolini kod Bosanske Gradiškc.31 i Kaptolu kod Slavonske Požegc.32 Medu ovaj import bi se mogla ukjučiti i bronzana fiala iz Sofronijeva u severoistočnoj Bugarskoj.33 Pomenuli smo da su neke posude mogle biti poreklom italske, ali su ostale, kao i šlemovi, svakako grčke. Kojim su putem ovi predmeti došli do unutrašnjosti Balkana, nije lako odrediti ali se može pretpostaviti da su Makedonija na jednoj. i grčke kolonije na južnom Jadranu - Korkira. Apolonija i Epidamnos- na drugoj strani igrale u tome značajnu ulogu. Grčka keramika iz ovog perioda retko se nalazi u unutrašnjosti Balkana: nekoliko fragmenata sa glasinačke visoravni34 i nekoliko vaza u južnoj Pelagoniji (Saraj kod Broda. Progon kod Bukrija, Visoji kod Beranaca) su jedini nalazi kojc možemo navesti sa sigurnoš-ču.35

U drugoj polovini VI i prvoj polovini V veka situacija se bitno menja i broj importovanih predmeta iz južne Italije i Grčke se značajno povečava (si. 7). On se sastoji od mctalnog posuda i oružja. ali i od keramike i nakita pretežno zlatnog

1 srebrnog. Posebna karakteristika ovog importa su figuralno obradena zrna i pločicc od čilibara sa predstavama ljudi, životinja i ptica. Najznačajnije nalazište sa ovim importom je kneževska nekropola kod Trcbeništa u bližini Ohrida,36 čijih su trinaest veoma bogatih grobova dobro poznati u literaturi. Ovde je nadeno nekoliko desetina bronzanih posuda različite forme i veličine, mnoge sa figuralnom dckoracijom. zatim deset šlemova. delovi knemida. štitova i mačeva. ogromna količina srebrnog i zlatnog nakita, uključujuči zlatne maske i sandale, kao i keramika i terakote. Sa ohridskog područja treba pomenuti i nekropolu u Radolištu.' čiji jedan dco pripada kraju VI i prvoj polovini V veka (keramika, nakit i bronzanc posude) kao i dršku jedne amfore iz Donje Bjelicc.38 Na nalazištu Sveti Ilija kod sela Dclagožda, takode kod Ohrida, otkrivena su nedavno dva groba iz ovog istog perioda sa ilirskim šlemom, grčkom keramikom i bronzanom olpom.38'1 U Pelagoniji jc najznačajniji nalaz kneževski grob iz Bcranaca-Pctilep sa nakitom, keramikom i bronzanim posudem, zalim keramika i nakit iz Bcranaca-Crkvište,4" keramika i oružje iz Progona kod Bukrija.41 keramika iz Saraja i Bele Crkve kod Broda,42 šlem iz Rečice4 i dva bronzana jarca iz Trapa, verovatno delovi nckog suda.44 U vardarskoj dolini importo-vana keramika jc nadena na nekoliko lokaliteta oko Dcvdelije i Valandova, i u Demir Kapiji,4 delovi bronzanih posuda (jarac i drška sa lavljom glavom) nadeni su u Dcvdcliji i Stobima46 dok su mačevi i nakit otkriveni u okolini Dcvdelije i Valandova.47 Dalje na scvcroistoku keramika i mačevi sc javljaju u okolini Štipa.48

Severno od Ohrida bronzanc figurine su nadene u Tctovu"

- figura menade sa fragmentima knemida, verovatno iz unište-nog groba -, u Prizrcnu5" i Janjevu/1 Importovana keramika, nakit i oružje nadeni su u bogatim grobovima u Pečkoj Banji "

dok su keramika i mačevi otkriveni i u Romaji kod Prizrena, Širokom kod Suve rekeM i Gornjem Gadimlju kod Lipljana^ na Kosovu. U jugozapadnoj Srbiji kneževski tumul iz Novog Pazara je od posebnog značaja: ovde su nadeni bronzani sudovi, keramika i zlatni i srebrni nakit kao i velika količina figuralno obradenog čilibara/6 Nedavno otkriveno blago iz Kruševice kod Raške, severno od Novog Pazara, sadrži srebrni i zlatni nakit, skifos i bronzani krčag.5' O nalazima iz Atenice kod Čačka več je govoreno. U kneževskom tumulu u Pilatovičima nadeni su fragmenti keramike i bronzanog posuda (polukružne drške i ležeči lav, verovatno delovi hidrijc)."'* Sa glasinačkog platoa poliče nešto oružja. keramike, nakita i delova bronzanog posuda19 dok Zemljani krčag i čilibarska zrna u obliku konjanika i životinja u reljefu su nadeni u jednom grobu u Lisijevom Polju kod Ivangrada u Crnoj Gori.6"

Bronzanc posude. ukrašene u mnogim slučajevima figuralnim elementima. importovane su največim delom iz južne Italije i severozapadne Grčke. dok se samo nekoliko komada može direktno vezati za Korint ili Lakoniju.6' Jedan broj bronzanog i srebrnog posuda. bez figuralnih ukrasa, potiče verovatno iz Makedonije.62 Oružje koje se najčešče sastoji od šlemova tzv. ilirskog tipa uvezeno jc u prvi mah. kako izgleda, iz oblasti Soluna i zapadnog Halkidika. Kasnije. sudeči po brojnosti ovih šlemova na južnom Jadranu i njegovom zaledu u V i IV veku, ovi šlemovi su verovatno pravljeni u nekoj radionici na jugoistočnoj obali Jadrana.63 Keramika, najčešče atička i njene imitacije, kao i zlatni i srebrni nakit stigli su najverovatnije preko Makedonije ili su bili delom načinjeni od stranc makedonskih zanatlija u radionicama pri dvorovima domačih kneževa.64 Čilibarska zrna obradena u obliku ljudskih i životinjskih glava i figura imaju paralele samo u Italiji.65

Sudeči po rasprostranjenju importa u ovom periodu, put iz Makedonije ka unutrašnjosti Balkana vodio je duž buduče Vie Egnatie a nc dolinama Vardara i Morave. Jedan od puteva iz severozapadne Grčke vodio je kroz jugoistočnu Albaniju prema Ohridskom jezeru i dalje Drimom ka Kosovu i jugozapadnoj Srbiji, a drugi obalom od Krfa do Apolonijc i Drača. Ovaj poslednji je bio važan i za kontakte sa južnom Italijom odakle sc roba kretala ka Makedoniji ali takode preko Epi-damna do Srbije i Bosne. Etrursko poreklo koštanc kutije iz Atenicc, za koju sc prvobitno verovalo da je jonski proizvod koji jc stigao u Srbiju Dunavom iz grčkih kolonija na Crnom moru. dovodi u izvesnu sumnju postojanjc dunavskog puta u ovom periodu. Bilo bi svakako preterano da sc tvrdi da nikakav grčki uticaj sa Crnog mora nijc u drugoj polovini VI i prvoj polovini V veka stizao ovim putem. ali jc njegova uloga bila znatno manja nego ostalih, več pomenutih puteva.

Značajno povečanje stranih predmeta na centralnom Balkanu u poslednjoj trečini VI i prvoj trcčini V veka stoji, kako sc čini. u zavisnosti od dva činioca. S jedne stranc. politički i ekonomski razvoj nekih plemenskih grupa na Balkanu i povečanje moči plemenske aristokratije pripremili su povoljno tlo za povečan interes za stranu i finu robu. Sada više nijc reč o bronzanom posudu i šlemovima - predmetima koji su jedan vek ranijc mogli da impresioniraju lokalne poglavicc u dalekim balkanskim brdima -, situacija se prilično izmenila. granice su sc približilc, odnosi postali složeniji, želje i potrebe lokalnih voda rafinovanije. Ogromna količina zlata i srebra u njihovim grobovima jasno pokazuje promcnc u mišljenju i ukusu i značajno povečanje snage i bogatstva plemenskih glavešina. Na drugoj strani su istorijska kretanja. Nova situacija na istoku i persijska pretnja. zajedno sa sukobima sa Kartaginjanima i Etrurcima nazapadnom Mediteranu. naterali su Grke da traže nove trgovačke puteve i nova neiskoriščena tržišta. možda čak i moguče vojne saveznike u odredenim trenucima. Unutrašnjost Balkana, posebno zapadni dco centralnog balkanskog područja, nedovoljno istražen i trgovački ncpotpuno obraden, sa ratobornim plemcnima i njihovim ambicioznim vodama, pružala jc u tom smislu dobre mo-gučnosti.

Ova poplava importa trajala je. medutim, samo ograničeno vreme. Zanimljivo jc da sc kaže, i to verovatno nije čista koincidencija, da sc šesdesetih godina V veka. u vreme konačnih grčkih pobeda nad Persijancima i početka atinske kontrole tračke obale, javljaju u južnoj Trakiji prvi bogati grobovi sa grčkim importom, pre svega u Duvanliju, istovre-meno kada brojni grčki import prestaje da stižc na područje

centralnog Balkana. Očigledno se politička i trgovačka situacija na Mediteranu i na Balkanu promenila - u drugoj polovini V i tokom čitavog IV veka srebrno i bronzano posude i grčko oružje se javlja u Trakiji u velikom broju67 - pri čemu se istorijski izvori podudaraju sa ovim arheološkim podacima.

Od sredine V veka pre n. e. importovani predmeti su retki u istočnoj Bosni i Srbiji. Komad oružja ili fragmentovana vaza bi bilo sve što se ovde našlo tokom više od 50 godina."" Jedini izuzetak su grobni priloži iz tumula V u Citlucima na Glasincu koji sadrže dva bronzana krčaga. bronzanu cediljku i dve etrurske imitacije atičkih skifosa.6l) Ovi predmeti su najvero-vatnije do Bosne stigli starim trgovačkim putem, sudeči po paralelama u Trebeništu, u tzv. siromašnim grobovima iz druge polovine V veka.7"

U jugoslovenskoj Makedoniji dogadaji su se nešto drugačije odvijali: u V veku se zapaža jaka helenizacija južne Pelagonije i Vardarske doline, južno od Stobija.'1 Od kraja V veka i tokom IV veka ovi trendovi su se širili na sever dolinom Vardara i Morave: grčka i makedonska keramika i metalni predmeti nadeni su u večoj količini u nekoliko naselja oko Skoplja i dalje na sever u Krševici kod Vranja.72

Pod ovim južnim uticajima javljaju se u istočnoj Bosni, Srbiji i Podunavlju fragmenti grčke keramike i njene imitacije, kao i nakit, importovan ili podražavan.7. Primer ovih uticaja su tzv, šarnirske fibule koje su iz Makedonije stigle u Podunavlje tek krajem V ili početkom IV veka iako su se na jugu javile i bile u široj upotrebi več krajem VI veka pre n.e. 4 Lokalne radionice u unutrašnjosti Balkana su potrebovale jedan vremenski period da prihvate i prilagode ove fibule svome ukusu i mogučnostima. Keltska invazija početkom III veka sprečila je dalji razvoj helenskih uticaja mada se južni import sreče na ovom području i u kasniiim vekovima sve do rimskog osvajanja Balkanskog poluostrva.

Koliko je bio brojan grčki import na području centralnog Balkana krajem VI i početkom V veka može se occniti poredenjem sa importovanim predmetima na istočnom Jadranu i njegovom zaledu u to vreme. Keramika, najviše atička. jc česta pri obali ali su metalni predmeti retki. 6 U zaledu. u Podu kod Bugojna su nadeni fragmenti keramike i bronzanog posuda.'7 grčke knemidc i mačevi potiču iz Sanskog mosta i jedan šlem iz Putičeva kod Travnika/* Šlcmovi iz Gorice kod Ljubuškog i Bublina kod Imotskog7' i kompletno naoružanjc iz jednog groba iz Kličeva kod Nikšiča™ pripadaju verovatno ovom periodu. Ipak. nc nailazi se na bogate grobove močnih poglavica koji bi se mogli uporediti sa Novim Pazarom ili Atenicom. i nema zlatnog i srebrnog nakita pre sredine prve polovine V veka pre n. e. Od ovog perioda, medutim. grčka i italska keramika nadena je u večim količinama kao i nakit i šlcmovi. koji su po svemu sudeči bili proizvodeni u to vreme negde na južnom Jadranu.xl Sve to ukazuje na početak lagane i sistematske helcnizacije istočne obale Jadrana koja jc doživela svoj vrhunac u sledečim stolečima, zahvatajuči takode i njeno zaledc.

Grčki i italski import na centralnom Balkanu krajem VI i početkom V veka postavlja više pitanja koja zahtevaju dugu i sveobuhvatnu analizu različitih aspekata. Ovde čemo se zadržati samo na jednom od tih pitanja, problemu kasnoarhaj-ske umetnosti u unutrašnjosti Balkana.

Največi deo lokaliteta sa grčkim i italskim importom poslednje trečine VI i prve trečine V veka sadržali su predmete sa figuralnim predstavama kasnoarhajske umetnosti, kako na vazama i metalnom posudu tako i na oružju i nakitu. Ovi proizvodi nisu bili najviše umetničke krcacijc ali su u mnogim slučajevima dostizali zadovoljavajuči standard. Lokalni maj-stori su u svakom slučaju bili u mogučnosti da se upoznaju sa figuralnom umetnošču i prihvate i razviju ovaj trend. Medutim, nigde na centralnom Balkanu ne sreče se ni želja ni pokušaj da se podražava figuralna umetnost i stvori neka vrsta grube i primitivne figuralne predstave.

Odgovor na ovo pitanje leži verovatno u činjenici koju smo pomenuli. Figuralni trendovi su bili prisutni suviše kratko vreme na području koje je bilo nezrelo i neiskusno da ih razume i prihvati. Uticaj je trajao kratko i bio suviše snažan, nije bilo prelaznog perioda, potrebnog da se nerazvijena umetnička misao o figuralnoj predstavi transformira u jasnu i vidljivu antropomorfnu ekspresiju.

Odgovor možda leži i u dubokim korenima lokalne geometrijske tradicije u umetnosti na ovom prostoru. Geometrijska umetnost je negovana konstantno i gotovo ljubomorno pa su balkanske zanatlije mogle da se uspešno odupru spoljnim iskušenjima i ostanu verni domačim idejama i htenjima. Zlatni i srebrni nakit u Novom Pazaru i Atenici zasniva svoju dckoraciju na naglašenoj geometriji - krugovima, trouglima, rombovima, trapezima - koja najbolje odaje lokalni umetnički duh i njegove stvarne potrebe. Čini se da u tom trenutku nikakva kompozicija sa lavom koji napada jelena niti išta slično nije moglo da utiče na lokalne umetničke težnje i promeni njihov način mišljenja i stvaranja.

Želeči da pokažemo mogučnosti domačih radionica u tom periodu i stepen njihove spremnosti da prihvate strani uticaj, kao i spremnost njihove klijentele da ga razume i prihvati. donosimo ovde kao najbolji primer velike srebrne pojascve tipa Mramorac, nazvane po selu gde su prvo bili otkriveni (sl. S; 9J.82 Ovi pojascvi. dugi izmedu 80 i 120cm, ukrašeni su iskucanim ornamentima koji kombinuju široke trake koje uokviruju površinu i dele jc na trougle i trapeze, sa meandrima i palmelama prilagodenim lokalnim potrebama i uspešno ukomponovanim u geometrijsku šemu. Uprkos izvesnoj grubo-sti i primitivizmu izvodenja, kompozicija jc jasna, zanimljiva i živa, bez ponavljanja, monotonije ili preterivanja. Ovi pojascvi prcdstavljaju najviša umetnička dostignuča koja jc centralni Balkan bio u stanju da ponudi u tom trenutku i istovremeno pokazuju do koje je mere lokalna umetnost bila spremna da prihvati grčke i italskc uticajc.

Dr. Rastko Vasič Arheološki institut Knez Mihajlova 35 YU-11000 Beograd

Die Situla mit Schiffskampfszene aus Nesactium

Kristina MIHOVILIČ

Izvleček

Velika grobnica, odkrita v temeljih svetišča B v Nezakciju. je med drugim vsebovala situlo. okrašeno z iztolčenimi in graviranimi figuralnimi prizori. Med temi so nekateri novi: vrsta stiliziranih konjičkov v teku. upodobitev golega orača s stožčasto kapo in visoka stožčasta čelada z rogovi. Med redke prizore sodi lovska scena s klečečim lokostrelcem, popolnoma nov pa je osrednji prizor pomorske bitke, ki prekriva zgornja dva friza. Natančno so opisani vojaki in njihovo orožje, oblika in detajli ladje. Na podlagi doslej znanih figuralnih prizorov na situlskih spomenikih in posameznih značilnosti ladje jc situlo mogoče datirati v čas okrog 500 pr. n. š.

Abstract

One of the finds from the great tomb in the groundwork of Temple B at Nesactium is a situla adorned with incised and hammered scenes. The decoration consists of some novel elements, i.e. stylized running horses, a naked ploughman with a conical hat, a rare representation of a hunting archer, a high conical helmet with a pair of horns, and the central scene of a sea battle covering the width of the first two horizontal friezes. The warriors and arms represented are described, as well as the shape and details of the ship. Comparing the iconography with other situla-type monuments known so far and considering some characteristics of the ship, the situla is dated around 500 B.C.

Im Laufe der Revisions-Schutzarbeiten im Bereich des romischen Kapitoliums in Nesactium im J. 1981 wurde mir die Ausgrabung des Mittelraumes des Sty-lobats des mittleren Heiligtums »B« und des nordli-chen Heiligtums »C« ermoglicht (Beil. /).'

Der Komplex des romischen Kapitoliums in Nesactium wurde im J. 1941 entdeckt und teilweise erforscht. Damals leiteten die Arbeiten G. Brusin und G. Fogo-lari.2 Doch schon vor ihnen erforschte im J. 1922 P. Sticotti teilweise die Konstruktion des Heiligtums »A«, die er als Teil einer iilteren, vorromischen Fortifikation bezeichnete.3 Im Laufe der Zeit wurde das ganze Areal von der Vegetation liberdeckt und durch die Atmospharilieneinwirkung beschiidigt und wurde ar-chitektonisch unerkennbar, weshalb der BeschluB ge-faBt wurde, eine Revision des Gesamtkomplexes durchzufiihren. Wegen der schlechten Struktur der Mauern, die man priisentieren wollte, ging man zur Konservierung von den Fundamenten aus, zum Teil jcdoch auch zur Rekonstruktion iiber. Bei der Ausgrabung bis zum gewachsenen Felsen, auf dent die Fun-damente stehen, stieB man auf eine unglaublich reiche Schicht mit eisenzeitlichem Material, die bei den vor-herigen Arbeiten unberiihrt geblieben war.

Die Raume der Basis der Heiligtiimer waren groB-tenteils mit einer Schicht antik-romischen Schutts aus-gefullt, der aus Fragmenten von Fresken, Leistenzie-geln, Amphoren und Stcinspolien u. a. bestand.4 Die Dicke dieser Schicht variierte zwischen 90 und 110cm. Im Nordheiligtum erhielt sich die Ausfullung der Fun-

damente bis zu den ersten Forschungen zum Teil bis zur Gehflache, die mit Mosaik bedeckt war.1 Es folgte eine Schicht von Schutt mit vorgeschichtlichem Material, worin grobere Hauskeramik und Tierknochen in der dunkelbraunen Erde uberwogen, etwa 50cm dick, worunter eine ditnne Schicht brauner Erde mit kleinen Steinen kam, die den Ubergang zur Schicht bildete, die vor dem Bau des Kapitoliums entstanden war.

Die letzte, ungefiihr 50 cm machtige Schicht folgte der Terrainkonfiguration, bzw. dem Verlauf des gewachsenen Fclsens, auf dem sie lag. Diese Schicht setzte sich zusammen aus einer groBen Menge unter-schiedlichster und sehr fragmentierter Keramik, von grober einheimischer Produktion bis zu daunischer, Gnathia- und anderen Gattungen hellenistischer Keramik und bis zu ebenfalls hochst fragmentierten Schmuckgegenstanden - aus Bronze und Silber, sowie BronzegefaBen, Werkzeugen und Waffen aus Eisen. Eine ausgepriigte Konzentration derartiger Funde ist im Siidteil des Mittelareals des Heiligtums »B« doku-mentiert, wo auBerdem eine fliichtig konstruierte stei-neme Einfriedung entdeckt wurde, innerhalb derer sich Keramik- und BronzegefiiBe, wie auch unter-schiedliche Schmuckgegenstiinde sowie deformierte ei-serne Lanzenspitzen und Reste verbrannter Knochen befanden (Abb. /).'' Die Situation war sehr ahnlich wie bei den bereits bekannten Grabern des westlichen Teiles Nesactiums, der anlaBlich der Entdeckung am Beginn des Jahrhunderts »vorgeschichtliche Nekropo-le« benannt worden war. Die Beigaben und die Man-

nigfaltigkeit der Funde ahneln stark der im J. 1901 erforschten Grabkammer 12 aus der Zone I,7 und konnen rahmenmaBig in die Zeitspanne zwischen dem 6. und dem 4. Jh. v. u. Z. datiert werden.

Im ostlichen Teil der in den Fundamenten des Heiligtums »B« erforschten Grabkammer standen 3 horizontal gerippte Zisten, wahrend sich im mittleren und vvestlichen Teil 5 Situlen und ein Deckel befanden. In dieser Gruppe war auch die in der vorliegenden Arbeit vorgestellte Situla.x

Die Figuraldarstellungen auf unserer Situla berei-chern das Ausdrucksrepertoire der bereits gut bekann-ten Situlenkunst mit einer Reihe neuer Details und

der ungewohnlichen Komposition der Darstellungen selbst, obwohl die Situla hochst fragmentarisch erhal-ten ist (Abb. 2,3).

Der Situlenmantel war aus einem diinnen, durch 8 flachgehammerte Nieten zusammengefiigten Stiick Bronzeblech verfertigt. Der Ubergang zur fast horizontalen Schulter ist scharf, wahrend der Mundungs-rand, ohne Hals, nach auBen um einen Bleikern geschlagen ist. Der Durchmesser des erhaltenen, ein-getriebenen Bodens betragt ungefahr 11 cm, wahrend die Hohe des GefaBes rund 22 cm betrug.

Die gesamte Manteloberflache ist mit gravierten und herausgetriebenen Figuraldarstellungen verziert,

Abb. 1: Nesactium: romisches Kapitolium mit den histrischen Grabkammern. Ausgrabung 1981. SI. 1: Nezakcij: rimski kapitolij s nalazima histarskih grobnica 1981. god.

Das Zeichen bezeichnet die Stelle, wo die Situla mit der Schiffskampfszene lag. Mjesto nalaza situle s prikazom pomorske bitke.

P

auBer der Schulter und einer schmalen Zone langs des Bodens (Beil. 2, Abb. 4). An der Verbindungsstelle des Mantels, zwischen den Nieten, sind kreuzformig angeordnete herausgetriebene Punkte zu sehen. Die Beschreibung der Figuraldarstellungen will ich vom niedrigsten Fries an beginnen. Uber der unverzierten Zone langs des Bodens ist der nur 2 cm breite vierte Figuralfries. Ausgefiillt ist er mit einer Reihe stilisier-ter Pferdchen im Galopp nach rechts. Der Raum zwischen den Pferdchen ist mit punzierten Punkten ausgefiillt. Das Motiv als solches erscheint hier erst-mals, obwohl Umziige, bzw. Reihen unterschiedlicher Tiere, wie sie innerhalb des letzten Frieses dargestellt sind, schon von anderen Situlen bekannt sind. Dies sind meistens ruhige Umziige gehornter Tiere, Vogel oder gefliigelter Lowen.9 Der Darstellungsdynamik nach scheint uns am nachsten der dritte Fries auf der Situla Arnoaldi aus Bologna, wo innerhalb des gleich-falls schmalen Frieses stilisierte Hirsche und andere im Laufen begriffene Tiere dargestellt sind, hinter ihnen aber ein Bogenschiitze, der mit einem Paar Pfeilen das letzte Tier getroffen hat.10

Der dritte Figuralfries unserer Situla ist 5 cm breit. Ihn fullen eine Pfliige- und eine Jagdszene im klassi-schen Situlenstil aus. An der rechten Seite des Frieses bewegt sich ein in einen Pflug eingespannter Ochse. Es fUhrt ihn ein nackter Mann mit breiter konischer Kappe auf dem Kopf. Mit dem erhobenen und ausge-

streckten Arm, in dem er einen Stab halt, treibt er den Ochsen an, wahrend er mit der anderen Hand den Pflug halt. Auf den bisher nachgewiesenen Dar-stellungen sind die Pfliiger in unterschiedliche Gewan-der gekleidet, wahrend sie auf dem Kopf gewohnliche flache Kappen tragen (Certosa, Sanzeno, Montebellu-na, Nesactium).11 Eine Neuheit ist die Darstellung des nackten Pfliigers und seine konische Kappe, welche an den konischen Helm erinnert, wie ihn die auf den Situlen Certosa und Providence dargestellten Krieger tragen. Auf diesen Situlen sind die Profile der Gestal-ten gleichfalls sehr ahnlich der Darstellungsweise des Profils unseres Pfliigers, mit betontem konkavem Profil und kugelformig betonter Wange.12 Von der Darstellung des Pfluges ist nur die Sterze erhalten, die sich durch die vertikale Verlangerung oberhalb des Handgriffs von den bisher bekannten Darstellungen unterscheidet, bei denen die Sterze nur einfach recht-eckig gebogen ist. Der Ochse ist im Schritt mit verlan-gertem Maul, mit Piinktchen ausgeftilltem Brustteil, gespitztem Ohr und nach vorne gewendetem Horn dargestellt. Die Pflugeszene ist durch einen verzweig-ten, stilisierten Stamm mit Kugel am Scheitel abgesch-lossen.

Die Zentralszene auf dem dritten Fries ist eine Jagddarstellung. Hinter dem knienden Bogenschiitzen (erhalten sind nur seine Beine) steht angespannt ein groBer Hund, dessen Vordertatzen, Brust, Hals, Maul

Abb. 2: Nesactium. Situla aus der Grabkammer in den Fundamenten des Heiligtums »B« (Foto: S. Habič). SI. 2: Nczakcij. Situla iz grobnice u temeljima hrama »B« (foto S. Habič).

und Ohr punktiert sind, ahnlich wie bei dem schon oben beschriebenen Ochsen. Die Jagdszene ahnelt stark det auf dem neuentdeckten Giirtelblech aus Molnik, im Unterschied zu den friiher bekannten berittenen Jagern.13 Aus der entgegengesetzten Rich-tung schreiten auf den Jager ein Hirsch und ein Reh zu, wahrend hinter ihnen abermals ein verzweigter Stamm mit gebogenem, spitzem Wipfel dargestellt ist.

Die beschriebenen niedriger verlaufenden Friese sind durch je eine Horizontalrippe voneinander ge-trennt, wogegen die zwei ersten nur in jenem Teil in klassischer Form voneinander getrennt sind, wo der Mantel zusammengefiigt ist.

Auf dem erhaltenen Teil des zweiten Frieses befin-det sich die Darstellung eines Mannes mit neuem Typ des hohen konischen Helmes mit ausgepragtem seitli-chem Hornpaar. Diese neue, ungewohnliche Erschci-nung mochte ich mit der Darstellung auf dem Situlen-fragment aus Matrei14 vergleichen, wo als Trophae in der Szene des Faustkampfes der tibliche Doppel-kammhelm mit iippigem Federbusch dargestellt ist, der auRerdem auf dem Kalottenscheitel ein Paar spit-ziger Horner in Halbmondform und mit vertikaler Spitze in der Mitte aufweist. Auf dem fragmentierten

Abb. 3: Nesactium. Situla aus der Grabkammcr in den Fun-

damenten des Heiligtums »B«. Rekonstruktion.

SI. 3: Nezakcij. Situla iz grobnice u temeljima hrama »B«.

Rekonstrukcija.

Abb. 4: Nesactium. Fragmente des Situlamantels. die nicht in die Komposition der Darstellung eingcschaltet werden konnten. SI. 4: Nezakcij. Fragmenti plašta situle koje nije bilo moguče složiti u kompoziciju prikaza.

Abb. 5: Novilara. Stcinstelc mit Darstellung eines Schiffskampfcs. SI. 5: Novilara. Kamena stela s prikazom pomorske bitke.

Steinrelief aus Bormio in der Lombardei ist ein dem Mars verwandter Kriegsgott dargestellt, der auf dem Kopf einen Negauer Helm mittelitalisehen oder ita-lisch-alpinen Typs mit Hornerzier tragtl4a. Es handelt sich um die Paradehelme, wie es sich scheinbar auch auf der Situla aus Nesactium um die Paradeform des konisehen Helmes handelt, der ubrigens bis vor kur-zem der einzige bei den Histriern15 bekannte nachge-wiesene Helm war. Vor der Darstellung des Mannes mit dem so ungewohnlichen Helm hat sich die Darstellung eines Teiles der Kalotte eines Doppelkammhel-mes mit Federbusch erhalten. Hier bricht leider die Komposition der rechten Seite des zweiten Frieses ab.

Auf der erhaltenen, ebenfalls rechten Seite des ersten Frieses findet sich eine in der Situlenkunst ubliche Darstellung. Ein Kampfwagen mit eingespann-tem Pferd und Fahrer. Der Wagenkasten weist die typischc Form auf, mit besonders ausgeprSgter Volute im Vorderteil.

Die einzelnen erhaltenen Fragmente mit der Darstellung des eingespannten Pferdes und lediglich der Pferdebeine gehoren vielleicht zum ersten Fries, woge-gen die Darstellung des in ein gerade herabfallendes

Gewand gekleideten Mannes mit zwiebelformiger Kappe auf dem Kopf moglicherweise zum zweiten Fries gchort.

Abb 6: Darstellung auf der Novilara-Stclc (nach Honino). SI. 6: Prikaz s novilarskc stele (po Boninu).

Abb. 7: Darstellung des Kampt'es auf einer Vase aus der ersten Halfte des 8. Jh. v. u. Z. (nach Casson). SI. 7: Prikaz bitke na vazi iz prve polovice 8. st. pr. n. e. (po Cassonu).

Die zwei oberen Friese gehen leider auf eine uns unklare Weise in die einzigartige groBe Schiffskampf-szene iiber. Die Darstellung des Schiffes bedeekt den GroBteil des linken Mantelteiles der Situla sowie die ganze Breite der ersten zwei Friese, ungefahr 13 cm. Das Schiff ist hochst realistiseh dargestellt, mit vielen Details, jedoch auch nur fragmentariseh erhalten. Der Schiffsrumpf ist tief und bauchig, was ansonsten das charakteristische Merkmal der Handelsschiffe ist. Der Heckteil ist steil abgerundet und liiuft in eine ausge-priigt eingebogene kleine Volute aus. hinter der das Ruder des Zentralsteuers herabhangt. Unterhalb des Rumpfrandes lauft eine Reihe runder Offnungen, aus denen lange schaufelformige, tur Kriegsschiffe charakteristische Ruder ragen. Uber dem Rumpfrand ent-spricht jeder Offnung fiir die Ruder der im Profil dargestellte Kopf des Ruderers. Erhalten sind acht, die gleiche Zahl, wie es Offnungen fur die Ruder gibt. Dariiber verliiuft eine horizontale Linie, die vermutlich den Rand des Deckes andeuten soli, das auf sehriige, durch Linien hinter den Kopfen der Ruderer angedeu-tete Triiger gestellt ist. Uber der Decklinie liegt noch eine ein wenig gekriimmte horizontale Linie - das Gelander oder vielleicht der niedergelegte Mast. Vom Bugteil hat sich nur der obere. zugespitzte AbschluB

erhalten: dariiber setzt sich die Linie des Gelanders oder des Mastes mit umgekehrtem. iiber die Bugspitze hangendem Korb fur den Beobachtungsposten fort.

Auf dem Heck steht der Steuermann mit halbkuge-ligem Helm ohne Federbusch, als Einheit mit dem Vertikalruder des Steuers gestaltet, ahnlich wie auf der stilisierten Darstellung des Schiffskampfes auf der Stele aus Novilara (Abb. 5,6). Vor ihm ist ein sehrei-tender Mann dargestellt, der auf dem Kopf eine Kappe mit Zipfel triigt, wie sie die Reiter und Fahrer auf der Situla aus Kuffarn oder Arnoaldi tragen.16 Sie bilden den unbewaffneten Teil der Schiffsbesatzung. Sie sind in einem in Vergleich zu den bewaffneten, sich auf dem Deck bewegenden Kriegern niedrigerem Niveau dargestellt. Die Krieger tragen mit Federbuschen ver-zierte Helme und sind mit Bogen bewaffnet. Der Mittelteil des Decks und der Bugteil in Hohe des Wasserniveaus sind nicht erhalten. Auf dem Scheitel des scharfen Buges steht ein Krieger mit dem gleichen Helmtyp, wogegen vor ihm ein barhauptiger, eben durch eine Lanze getroffener dargestellt ist, wie er kopfuber ins Meer stiirzt. Von der Gewalt des Zusam-menstoBes zeugen die Lanzen und Pfeile. die vor dem Schiff in alle Richtungen fliegen. Die Lanzenspitzen haben die Form von Lorbeerblattern mit ausgepragter

Abb. 8: Darstellung des Kampfes auf der Vase Aristonothos. um 660 v. u. Z. (nach De Vrics). SI. 8: Prikaz bitke na vasi Aristonothos, oko 660. god. pr. n. c. (po De Vriesu).

Beil. 1: Plan Ncsactiums. Pril. I: Plan Nezakcija.

1 Vorgeschichtliches Tor

2 Vorgeschichtlichc Nckropolc mit cincm Teil der vorgeschichtlichen Ummauerung

3 Neu cntdeckte vorgeschichtliche Urncngraber

4 Romisches Kapitolium

5 Romisches Forum

6 Tavernen

7 Romische Thermen

8 Zisterne

9 Nordbasilika

10 Siidbasilika

11 Romische Wohngebaude

12 Romisches Graberfeld

13 Stadtummauerung

14 Romisches Tor - Porta Polensis

1 Prahistorijska vrata

2 Prahistorijska nekropola sa dijelom prahistorijskih zidina

3 Novi nalazi prahistorijskih žarnih grobova

4 Rimski kapitolij

5 Rimski forum

6 Taberne

7 Rimske terme

8 Cisterna

9 Sjeverna bazilika

10 Južna bazilika

11 Rimske stambene zgrade

12 Rimska nekropola

13 Gradske zidine

14 Rimska vrata - Porta Polensis

Beil. 2: Nesactium. Mantel der Situla aus der Grabkammer in den Fundamenten des Heiligtums »B«. Pril. 2: Nezakcij. Plašt situlc iz grobnice u temeljima hrama »B«.

Rippe, wahrend auf langen Schaften eine Schlinge hangt. wie sie schon auf den Giirtelblechen aus Vače und Zagorje sowie auf dem Fragment aus Matrei1 bekannt ist. Die Pfeilspitzen sind im Verhaltnis zu den Lanzenspitzen vergroBert. Nach ihrer Schwalben-schwanzform ahneln sie den im Panzergrab von Stična gefundenen oder jenen aus den Grabern von Dobrava und Reva bei Dobrnič.18

Die Gegner dieser Krieger sind sehr fragmentarisch erhalten und lassen sich schwer beschreiben. Es kann nicht festgestellt werden, ob auch sie auf einem Schiff sind (einem Kriegs- oder Handelsschiff), oder auf dem Festland. wie dies haufig auf den griechischen geome-trischen Vasen der Fall ist (Abb. 7).19 Einer der Krieger halt einen Bogen in der Hand, ein anderer eine Lanze. wahrend der dritte in kleineren Dimensioned von kleinem Wuchs, ohne Helm und mit dem gleichen Kopf im Profil wie die Ruderer auf dent Schiff dargestellt ist.

Jetzt mochte ich die Analyse der Form des Schiffes wieder aufnehmen, das ich mit der bloBen Beschrei-bung zum Teil schon eingeordnet habe. Der Schiffs-rumpf von abgerundeten Formen. mit eingebogenem AbschluB am Heck, steht der Darstellung der bauchi-gen etruskischen Schiffe nahe, die Paglieri als runden

Abb. 10: Tarquinia. Rekonstruktion des Handelsschiffes auf der Freske aus der Tomba dclla nave, friihes 5. Jh. v. u. Z. (nach Casson).

SI. 10: Tarquinia. Rekonstrukcija trgovačkog broda na freski iz Tomba della nave, rano 5. st. pr. n. c. (po Cassonu).

Abb. 9: Vulci. Darstellung eines auf einer Vase gemalten Schiffes, um 580 v. u. Z. (nach Dc Vrics).

SI. 9: Vulci. Prikaz broda slikanog na vazi, oko 580. god. pr. n. e. (po De Vriesu).

Typ bezeichnet hat (z.B. auf der Pyxis aus Chiusi aus dem Ende des 7. Jh. v. u. Z., oder auf dem Krater Aristonothos aus der ersten Halfte des 7. Jh. v. u. Z. und auf anderen)2" (Abb. 8,9)\ oder er ahnelt den Darstellungen der griechischen, in die zweite Halfte

des 6. Jh. datierten Handelsschiffe,21 sowie den Schif-fen auf der Freske aus der Tomba della nave in Tarquinia aus dem friihen 5. Jh. v. u. Z. (Abb. 10).22 Der Rumpf ist also bauchig und tief wie bei den Handels- bzw. Frachtschiffen. Im Unterschied zu den aufgezahlten gibt es auf unserem Schiff keine beson-dere Plattform fiir den Steuermann, der mittels der Seitenruder manovriert, wie dies bis zum Mittelalter hin iiblich war. Die Darstellung des Steuerruders macht den Eindruck eines Zentralsteuers, wie man ihm nur auf den Darstellungen adriatischer Schiffe begegnet (Abb. 6 und 11), obgleich uns dabei die Heckvolute stort. Nach den Analysen von Bonino und anderen23 werden die adriatischen Darstellungen als Liburnen oder als gewohnlicher Schiffstyp eingeord-net. der im Adriabecken in Gebrauch war. Doch sind diese Schiffe in der Regel mit verlangertem, seichtem Rumpf und einer Reihe von Ruderern dargestellt, die mit den Rudern oberhalb des Rumpfrandes manovrie-ren, so wie die wahren Kriegsschiffe und werden in die Zeit des 7. und 6. Jh. v. u. Z. datiert.

Die runden Offnungen im Schiffsrumpf, fiir eine Ruderreihe, erscheinen bereits um das J. 700 v. u. Z. auf dem Fragment einer Wandmalerei des assyrischen Palastes Til Barsib in Nordsyrien, gleichfalls in einer Schiffskampfszene.24 Es wird indessen angenommen, daB die Offnungen fiir die Ruder im Schiffsrumpf allgemein in der Mitte des 1. Jahrtausends eingefiihrt wurden. So z.B. auf der attischen Vase des 5. Jh. mit der Darstellung des an den Mast des Schiffes gebunde-nen Odysseus, das eine Kombination eines Handels-und eines Kriegsschiffes darstellt: es hat einen kurzen und stumpfen Rumpf wie ein Handelsschiff, dagegen weist es Ruder und Schiffsschnabel auf, also Merkmale eines Kriegsschiffes, eine Kombination, die an die Darstellung auf unserer Situla erinnert (Abb. ll).2^

Nach der erhaltenen Zahl der abgebildeten Ruderer,

Abb. 11: Darstellungen auf den Bcinschicnen aus Glasinac (nach Čovič).

SI. II: Prikazi s glasinačkih knemida (po Čoviču).

auBer denen infolge des beschadigten Standes noch zumindest zwei weitere Paare vorauszusetzen sind, kann das Schiff eine Lange von 12 bis 18 m erreicht haben.2" Demnach dtirfte es dem in den Quellen haufig erwahnten Typ des Lembos angehoren, dem Typ eines kleineren, allgemein im Mittelmeerraum verwendeten Schiffes, der sich jedoch vor allem im Bereich der Ostadria entwickelt hat,27 und noch beson-ders dem Typ Serilia oder Serilla, eine Bezeichnung, die von den Quellen fur die istrischen mittels Nahen verfertigten Schiffe angefuhrt wird, obwohl dies nicht eine ausschlieBliche Erscheinung lediglich im istrischen Bereich war.2s Das erhaltene Fragment mit der Darstellung des Buges war anscheinend nicht mit einem ausgepragten Akrostolion mit Tierkopf ausgestattet, was von den Darstellungen der »Liburnen« bekannt ist (Abb. 6 und 11). Uber die Gestalt des Segels gibt es keine besonderen Angaben. In dieser Zeit war es in der Regel ein viereckiges Kreuzsegel, auf einem Mast, der wahrend des Kampfes leicht umgelegt werden konnte, wogegen sich an dessen oberem Ende haufig ein Korb fiir den Beobachtungsposten befand (auf unserer Situla vielleicht die korbartige, umge-kehrte, iiber dem Bug dargestellte Form) (Abb. 8).

Das Thema des Schiffskampfes als solches erschcint recht oft in unterschiedlichen Figuraldarstellungen. Die rege Dynamik und Tragik der Darstellung sollen die Wichtigkeit der Vorgiinge hervorheben. wie dies erstmals im Relief des Tempels in Medinet Habu (Abb. /.?), datiert um das J. 1190 v. u. Z.. geschehen ist.2'' Spater. auf den griechischen geometrischen Va-sen des 8. Jh. sind die Darstellungen der Schiffskampfe sehr vereinfacht, obgleich sich auch bei ihnen einc ausgepragte Tendenz nach den Veranschaulichung der Dynamik der Ereignisse abzeichnet (Abb. 14). Diese Darstellungen beziehen sich auf clie Zeitspanne der Eroberung neuer Kolonien.30 Etwas spater. z.B. auf

Abb. 13: Mcdinet Habu (Theben). Relief auf dem Tcmpel des Ramses 111., um 1190 v. u. Z. (nach Bass). Sl. 13: Mcdinet Habu (Tebe). Reljcf na hramu Ramzesa III. oko 1190. god. pr. n. c. (po Bassu).

der Vase Aristonothos (Abb. 8) sowie einer anderen aus den Werkstatten von Caere ist der Angriff eines griechischen Kriegsschiffes auf ein etruskisches Han-delsschiff abgebildet und umgekehrt; auch auf ihnen befindet sich eine bewaffnete Kriegerbesatzung. Ver-mutlich handclt es sich um den Zeitabschnitt der Kontrolle und Eroberung der Handelswege. bzw. um die Zeit, als das Piratentum ein normales Unterneh-men auf dem Meer war. Den Brauch, daB die Handelsschiffe mit bewaffnetem Personal bemannt waren, bezeugen unterschiedliche Funde versenkter Schiffe.11 In Hinblick auf das ungewohnliche Thema auf unserer Situla scheint es, daB sie auf Bestellung geschaffen worden sein kann und daB die Szene ein wenig die Tatigkeit des istrischen Auftraggebers selbst heroisiert. ZusammenstoBc auf dem Meer bzw. das Piratentum stelltcn fiir die Histrier zweifcllos cinen wichtigen Erwerbszweig dar. AuBer den Liburnern werden sie in den Quellen seit Ende des 4. Jh. v. u. Z. infolge der Gefahrdung der Schiffahrt auf der Adria32 er-wahnt. Handels- oder Vermittlungskontakte mit den italischen und anderen Bewohnern der gegeniiberlie-genden Adriakuste sind jedoch bereits vicl frUher

Abb. 14: Kleusis. 850-8(X) v. u. Z. (nach Casson). SI. 14: Klcusis. 850-800. god. pr. n. e. (po Cassonu).

bezeugt, namentlich durch die Funde von Keramik, wie auch anderer Gegenstande in den histrischen Nekropolen.11 Uber die Gefiihrlichkeit der Schiffahrt auf der Adria spricht noch eine Schiffsdarstellung, die niumlich und zeitlich unserer Situla nahe steht, wenn sie auch stilistisch vollig andersartig ist; sie befindet sich auf der Stele aus Bologna - Giardini Margherita, datiert ins 5. Jh. v. u. Z. Im Flachrelief ist ein als »alter Typ« definiertes Kriegsschiff dargestellt (Abb. 15),34 bauchig, mit rundem Rumpf und einer Ruderrei-he, Steuerntann. Beobachtungsposten und Kriegern auf dem Deck. Es wird vermutet, daB die Stele mit dieser Darstellung zur Zeit entstanden ist, als die

Abb. 15: Bologna - Giardini Margherita. Die Grabstelc des Vcl Kaiken, 5. Jh. v. u. Z. (nach Dc Vries). SI. 15: Bologna - Giardini Margherita. Nadgrobna stela, 5. st. pr. n. e. (po Dc Vriesu).

Griechen und die Phonizier schon die neuen Triremen als vollkommeneren Typ des Kriegsschiffes nutzen. 0 Es diirfte sich um ein Schiff handeln, das als bestentsprechendes langere Zeit im Adriabecken im Gebrauch blieb. Die Stele aus Bologna ist schon wiederholt interpretiert worden: man vertritt die An-sicht, sie habe einer besonders wichtigen Personlich-keit aus Felsina gehort, die wahrscheinlich eine wich-tige Rolle in Spina und bei der Kontrolle der Schiffahrt auf der Adria wegen der haufigen Uberfalle der illyri-schen Piraten spielte.36

Die vorliegende Arbeit mochte ich mit einer der unzahligen moglichen Deutungen beschlieBen, daB namlich auf der Situla, die auf Bestellung ein Meister von auBerhalb Istriens geschaffen hat, eine histrische Serilia-Lembos dargestellt ist. Bei Vergleichung der einzelnen Figuralelemente steht diese Situla, so wie die friiheren aus der Grabkammer 12 in Zone I in Nesactium, der Gruppe der Situlendenkmaler aus Bologna und aus den Rhatischen Alpen nahe, die in die Zeit um das J. 500 v. u. Z. datiert werden.3.

BASS, G. F. 1974. I primi navigatori del Mediterraneo e del Vicino Oriente. - In: Navi e civilta. Archeologia marina, 11 ff.. Milano.

CASSON, L. 1973, Ships and Seamanship in the Ancient

World. - Princeton, New Jersey. CRISTOFANI, M. 1983. Gli Etruschi del mare. - Milano. CRISTOFANI. M. 1985. Piratcria c commercio. - In: Civilta

degli Etruschi. 225 ff., Milano. DE VRIES, K. 1974. Navi e navigazione greche. ctrusche e fcnicc. - In: Navi e civilta. Archeologia marina. 37 ff.. Milano.

EGG, M. 1990, Urgeschichtliche Bronzehclme aus dem schweizerischen Alpenraum. Helme vom »Negauer« Typ.

- Helv. Arch. 81, 2 ff.. ZUrich.

FREY. O.-H. 1966, Einc figiirlich verzierte Zistc in Treviso.

- Germania 44, 66 ff.

GABROVEC, S. 1965. Halštatska kultura v Sloveniji. - Arh.

vest. 15-16, 1964-1965, 21 ff. GABROVEC. S. 1987a, Dolenjska grupa. Duhovna kultura.

- In: Praist. jug. zem. 5, 98 ff., Sarajevo. GABROVEC, S. 1987b, Istarska grupa. Duhovna kultura. -

In: Praist. jug. zem. 5, 324 ff., Sarajevo. JURIŠIČ, M. 1983, Prilog poznavanju ilirskog brodovlja na

Jadranu do 2. st. pr. n. e. - Prin. Odj. arh. 1, 5 ff. JURKIČ, V. 1983, Antički hramovi na forumu u Nczakciju.

- In: Antički Nezakcij u kulturi i povijesti Istre, Materijah 3, 39 f., Pula.

KR1ŽMAN, M. 1979, Antička svjedočanstva o Istri. - Pula, Rijeka.

LOLLINI. G. D. 1976, La civilta Pičena. - In: Popoli e civilta

dell'Italia antica 5, 107 ff.. Roma. LUČKE, W. und O.-H. FREY 1962. Die Situla in Providence

(Rhode Island). - Rom. Germ. Forsch. 26, Berlin. MATIJAŠIČ, R. 1983. Arhitektonska dekoracija hramova u Nezakciju. - In: Antički Nezakcij u kulturi i povijesti Istre, Materijah 3, 41, Pula. MIHOVILIČ, K. 1983, Nezakcij: Novi podaci o željeznodob-

noj nekropoli. - Alti Civ. M us. St. Arte 13/1, 91 ff. MIHOVILIČ. K. 1985. Nesazio. - In: Archeologia e arte

dell'Istria, Monogr. e cat. 1, 50 f. (Nr. 126-137), Pula. MIRABELLA-ROBERTI, M. 1949. Notiziario archeologico.

- Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. n.s. 1, 271 ff. PAGL1ERI, S. 1960, Origine e diffusione delle navi etruseo-

italiche. - St. Etr. 28, 209 ff. PARZINGER. H. 1989. Hallstattzeitlichc Grabhiigel bei Do-

brnič. - Arh. vest. 39-40, 1988-1989, 529 ff. PUSCHI. A. 1905, La nccropoli preromana di Nesazio. - Atti

Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 22. PUŠ. I. 1989. Lovski prizor iz 5. stoletja pred našim štetjem.

- Lovec 72/4. 105 f., Ljubljana.

SASSATELLI, G. 1982, Bologna "Etrusca". - II Museo

Civico archeologico di Bologna, Guide 2, Bologna. STARY-RIMPAU. J. S. 1988, Die Bologneser Stelen des 7. bis 4. Jh. v. Chr. - KI. Sehr. a. d. Vorgesch. Sem. Marb. 24, Marburg.

STICOTTI, P. 1934, Scavi di Nesazio - Campagna del 1922. -Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 46, 251 ff.

1 Mihovilič 1983, 91 f.

2 Mirabclla-Robcrti 1949, 272 ff.. fig. 26.

3 Sticotti 1934, 255 ff., tav. 1-3.

4 Jurkič 1983, 39 f.: Matijašič 1983, 41.

5 Mirabclla-Robcrti 1949, 274, fig. 26.

6 Mihovilič 1985, 50 f. (Nr. 126-133).

7 Puschi 1905, 140 ff.

8 Jh. Riim. Germ. Zentmus. 33/2, 1986, 874, Abb. 52. Alle Situlen und der Deckel wurden in den Wcrkstattcn des RGZM in Mainz restauriert, wofiir wir ihnen noch besonders danken.

'' Lučke, Frey 1962, Taf. 64: 68: 69.

'" Ebd.. 46 f.. Taf. 63.

11 Ebd.. Taf. 64; Frey 1966, Abb. 1, 3, 4.

12 Lučke, Frey 1962, Taf. 64, Bcil. 1.

13 Puš 1989. 105 f.; Jb. Rom. Germ. Zentmus. 34/2, 1987, 787, Abb. 48; Gabrovec 1987a, 104.

14 Lučke, Frey 1962, Taf. 58 - Kat. 42. 14a Egg 1990, 22, Abb. 21.

15 Gabrovec 1987b, 310, t. 32: 6.

16 Luckc, Frey 1962, Taf. 75 - Kat. 40; Taf. 63 - Kat. 3.

17 Ebd., Taf. 54; 55; 58.

18 Gabrovec 1965, 34, t. 4; 17-26; Ders. 1987a, 46, t. 3; 5; sl. 2: 2; Parzinger 1989, Taf. 39: 7-13; 41: 1-13.

19 Casson 1973. fig. 30. 65; Dc Vrics 1974, 42, fig. 2. 211 Paglicri 1960, 223 ff., fig. 9; 12-13.

21 Casson 1973, fig. 81,82.

22 Dc Vries 1974, 57, fig. 13.

23 Jurišič 1983, 6 ff., sl. 2-4; Lollini 1976, 170, tav. 133.

24 Dc Vrics 1974, 56. fig. 9.

25 Ebd., 47 f.. 57, fig. 11.

26 Jurišič 1983, 8.

27 Casson 1973, 127, 162 f.: Jurišič 1983, II ff.

28 Križman 1979. 200 ff.

29 Casson 1973. 35 ff.. fig. 61; Bass 1974, 20 ff., fig. 18.

30 Casson 1973, 43 ff.

31 Cristofani 1983, 28, fig. 15, 46, fig. 31, 101 ff.; Ders. 1985, 225.

32 Križman 1979, 10.

33 Gabrovec 1987b, 324.

34 Dc Vrics 1974, 46, fig. 12.

35 Ebd., 46.

36 Cristofani 1985, 241 (8. 15); Ders. 1983, 102; Sassatelli 1982, 299 f.; Stary-Rimpau 1988. 113, 128. 179 f.

37 Gabrovec 1987a,b, 102 f.; 331 f.

Situla s prikazom pomorske bitke iz Nezakcija

Prijevod

U toku reviziono-zaštitnih radova na području rimskog kapitolija u Nczakciju. 1981. god., omogučeno mi je iskapanje srcdišnjeg prostora stilobata srednjeg hrama »B« i sjevernog hrama »C« (pril. 1).

Kompleks rimskog kapitolija u Nezakciju. otkriven je i djelomično istražen 1941. god. Radove su tada vodili G. Brusin i G. Fogolari." No več prije njih. 1922. god.. P. Sticotti jc istražio djelomično konstrukciju hrama »A«, koju je označio kao dio starije, predrimske fortifikacije.1 Vremenom je cijeli prostor prekriven vegetacijom i oštečen djelovanjem atmosfe-rilija. postao arhitektonski neprepoznatljiv, zbog čega je odlu-čeno izvršiti rcviziju cijelog kompleksa. Zbog slabe strukture zidova koje sc željelo prezentirati, prišlo se konzervaciji od temelja, a djelomično i rekonstrukciji. Iskopom do kamena živca na kojem su položeni temelji, tada se naišlo na nevjero-jatno bogat sloj sa željeznodobnim materijalom. koji ranijim radovima nije bio dotaknut.

Prostori baze hramova, bili su ispunjeni največim dijelom slojem antičkog - rimskog šuta, kojeg su činili fragmenti fresaka, tegula. amfora. kamene spolije i sl.4 Višina tog sloja, varirala je izmedu 90 i 110cm. U sjevernom hramu jc ispuna temelja prilikom prvih istraživanja. bila sačuvana djelomično do hodne površine, koja je bila prekrivena mozaikom."' Slijedio jc sloj šuta sa prahistorijskim materijalom, u kojem jc prcvla-davala kučanska. grublja keramika i životinjske kosti u tamno-smedoj zemlji, višine oko 50cm, a zatim tanki sloj smede zemlje sa sitnim kamenjem, koji je predstavljao prelaz u sloj nastao prije gradnje kapitolija.

Posljcdnji sloj, dcbljine oko 50cm, pratio je konfiguraciju terena, odnosno tok žive stijenc, na kojoj jc ležao. Ovaj sloj. sačinjavalc su velike količine najrazličitijc i vrlo fragmentirane keramike, od one grube, domače izrade, zatim daunijske, gnathia i drugih vrsta helenističke keramike, do isto tako vrlo fragmentiranog nakita - brončanog i srebrnog, te brončanog posuda, željeznog oruda i oružja. Izrazita konccntracija takvih nalaza dokumentirana jc u južnom dijelu srcdišnjeg prostora hrama »B«, gdje je zatim izolirana površna konstrukcija kamene ograde, unutar koje su bile smještene keramičke i brončane posude. kao i razni ukrasni predmeti, te deformirana željezna kopija i ostaci spaljenih kostiju (sl. /).'' Situacija je bila vrlo slična več poznatim nalazima grobova u zapadnom dijelu Nezakcija, koje je prilikom otkriča, početkom stolječa. nazvano »prahistorijskom nekropolom«. Priloži i raznolikost nalaza, vrlo su slični bogatoj grobnici 12, iz zone I, istražene 1901. god.,7 i niogu se okvirno datirati u razdoblje izmedu 6. i 4. st. pr. n. c.

U istočnom dijelu grobnice, istražene u tcmcljima hrama »B«, bile su smještene 3 horizontalno narcbrenc ciste, a u središnjem i zapadnom dijelu, nalazilo se 5 situla i jedan poklopac. U ovoj grupi nalaza bila jc i situla prikazana u ovom radu.

Figuralni prikazi na našoj situli. obogačuju repertoar izraza več dobro poznate situlskc umjetnosti, nizom novih detalja i neobičnom kompozicijom samih prikaza, iako jc sačuvana vrlo fragmentarno (sl. 2,3).

Plašt situle, bio jc izraden iz jednog komada tankog brončanog lima, spojenog sa 8 raskucanih zakovica. Prelaz u skoro horizontalno rame jc oštar, a rub ušča, bez vrata, omotan je prema vani oko olovne šipke. Promjcr sačuvanog, ukucanog dna, iznosi oko 11 cm, dok je višina posude iznosila oko 22 cm.

Cijcla površina plašta ukrašena je graviranim i iskucanim figuralnim prikazima, osim ramena i uskog pojasa uz dno (pril. 2, sl. 4). Na spoju plašta, medu zakovicama, naziru sc križno rasporedene iskucane točke. Opis figuralnih prikaza započeti ču od najnižeg friza. Iznad neukrašenc zone uz dno, četvrli figuralni friz, širine je samo 2 cm. Ispunjcn jc nizom stiliziranih konjiča u trku na desno. Prostor medu njima ispunjcn jc punciranim točkama. Motiv kao takav, ovdje sc prvi put pojavljujc, iako su povorke, odnosno nizovi različitih životmja.

prikazani unutar posljednjeg friza, poznati več sa drugih situla. Obično su to mirne povorke rogatih životinja, pticc ili krilati lavovi.9 Po dinamici prikaza čini nam se najbliži treči friz na situli Arnoaldi iz Bolognc, gdje su unutar isto tako uskog friza, prikazani stilizirani jeleni i druge životinje u trku, a za njima je prikazan strijelac, koji je sa parom strijela pogodio posljednju životinju.1"

Treči figuralni friz naše situle, širine je 5cm. Ispunjcn je scenom oranja i lova u klasičnom situlskom stilu. S desne strane friza kreče se vol upregnut u plug. Vodi ga nagi muškarac sa širokom koničnom kapom na glavi, Uzdignutom i ispruženom rukom u kojoj drži štap, podstiče vola, dok drugom pridržava plug. Na do sada poznatim prikazima, orači su obučeni u različite haljine, a na glavi imaju obične plosnate kape (Certosa, Sanzeno, Montebelluna, Nezakcij)." Novost jc prikaz nagog orača i konična kapa, koja podsječa na koničnu kacigu, kakvu nose vojnici prikazani na situlama Certosa i Providcncc. Na ovim situlama su profili likova takoder vrlo slični načinu prikaza profila našeg orača, s istaknutim konkavnim profilom i loptasto naglašenim obrazom.12 Od prikaza pluga, sačuvana je samo ručka. koja se okomitim produžetkom iznad drške, razlikuje od do sada poznatih prikaza, na kojima je ručka samo jednostavno pravo-kutno savijena. Vol je prikazan u hodu s izduženom njuškom, točkicama ispunjenim prsnim dijelom, zašiljenim uhom i prema naprijed okrcnutim rogom. Sccna oranja je zaključena razgra-natim, stiliziranim stablom s kuglom na vrhu.

Centralna scena na trečem frizu. jc prikaz lova. Iza klcčečeg strijelca (sačuvane su mu samo noge), napeto stoji veliki pas, kome su prednje šape. prsa. šija. njuška i uho istočkani. slično kao kod več opisanog vola. Scena lova, vrlo je slična novom nalazu pojasne spone iz Molnika, za razliku od ranijc poznatih lovaca na konju.13 Prema lovcu iz suprotnog smjera koračaju jelen i srna, a iza njih je ponovo prikazano razgranato stablo sa zakrivljenim, šiljatim vrhom.

Niže opisani frizovi, odjeljeni su sa po jednim horizontalnim rebrom, dok su prva dva figuralna friza sačuvana u odjeljenom. klasičnom obliku, samo u dijelu uz spoj plašta.

Na sačuvanom dijelu drugog friza, nalazi se prikaz muškarca s novim tipom visoke konične kacigc, sa izrazitim parom rogova, bočno postavljenim. Ovu novu, neobičnu pojavu, usporedila bih sa prikazom na fragmentu situle iz Matrcia.14 gdje je kao trofej u prizoru dvoboja s ručkama, prikazana uobičajena dvogrebenasta kaciga. sa bogatom pcrjanicom, ali pored toga ima još na vrhu kalote par zašiljenih rogova u obliku polumjescca s okomitim šiljkom na sredini. Na fragmentu kamenog reljefa iz Bormia prikazano je ratničko božanstvo srodno Marsu, koje na glavi ima srednjcitalski ili italsko-alpski tip negovske kacige, takoder s parom rogova.14" Radi se o paradnim oblicima kaciga, kao što nam sc čini da jc na nczakcijskoj situli prikazan paradni oblik konične kacigc, inače jedinog tipa kacige, do nedavna, poznatog u upotrebi kod Histra. Ispred prikaza muškarca s tako neobičnom kacigom, sačuvan jc dio prikaza kalote dvogrebenaste kacigc s pcrjanicom. Tu sc na žalost prekida kompozicija desne strane drugog friza.

Na sačuvanom dijelu. takoder desne strane prvog friza, nalazi sc prikaz uobičajen u situlskoj umjetnosti. Bojna kola s upregnutim konjem i aurigom. Sanduk kola je tipičnog oblika, s posebno istaknutom volutom u prednjem dijelu.

Pojedinačni sačuvani fragmenti s prikazom upregnutog konja i samo konjskih nogu, možda pripadaju prvom frizu. dok možda drugom frizu pripada prikaz muškarca obučenog u ravnu haljinu s lukovičastom kapom na glavi.

Dva gornja friza, na žalost, na nama nejasan način, prelaze u jedinstvenu veliku scenu prikaza bitke s brodom. Prikaz broda prekriva veču površinu lijevog dijela plašta situle i prekriva cijclu širinu prva dva friza, oko 13cm. Prikazan je vrlo rcalistički, s mnogo detalja, ali ipak samo fragmentarno

sačuvan. Trup broda vrlo je dubok i zdepast. što je inače karakteristika trgovačkog broda. Krmeni dio je strmo zaobljen i zaključen izrazito uvijenom. malom volutom, iza koje visi veslo centralnog kormila. Ispod ruba trupa, nalazi se niz okruglih otvora iz kojih izlaze duga lopatasta vesla, karakteristična za ratne brodovc. Nad rubom trupa, svakom otvoru za veslo, odgovara glava veslača prikazana u profilu. Sačuvano ih je 8, koliko i otvora za vesla. Nad njima jc horizontalna linija, koja djeluje kao rub palube, postavljene na kosim nosačima. prikazanim linijama iza glava veslača. Iznad linije palube, leži još jedna. malo zakrivljena, horizontalna linija ograde ili možda položenog jarbola. Pramčani dio je sačuvan samo u gornjem, zašiljenom zaključku, nad njim se nastavlja linija ograde ili jarbola s izvrnutom košarom za izvidnicu. koja visi preko šiljka pramca.

Na krmi stoji kormilar s kalotastom kacigom. bez perjanicc, prikazan kao cjelina s okomitim veslom kormila, slično kao na stiliziranom prikazu pomorske bitke na šteli iz Novilare (sl. 5,6). Pred njim je prikazan muškarac u koraku, koji na glavi nosi repatu kapu. kakvu nose konjanici i aurige na situli iz Kuffarna ili Arnoaldi.16 Oni čine dio posade broda. bez oružja. Prikazani su na nešto nižem položaju ili nivou u odnosu na naoružane ratnike, koji se kreču po palubi. Ratnici su prikazani s kacigom ukrašenom perjanicom, a naoružani su lukovima. Prikaz srcdišnjeg dijela palube i dio pramca u razini vode, nisu sačuvani. Na vrhu ostrog pramca stoji ratnik, s istim tipom kacigc, dok je pred njim drugi gologlav, pogoden kopljem i prikazan kako se strmoglavljuje u more. O silini sukoba, govore nam kopija i strijclice, koje pred brodom lete u raznim smjerovima. Vrhovi kopalja imaju oblik lovorovog lista s naglašenim rebrom, a na dugim motkama prikazana je omča, kao što je več poznato sa pojasnih spona iz Vača i Zagorja ili na fragmentu iz Matreia. Strijclice su prikazane uvečanc. u odnosu na kopija, a vrhom oblika lastavičjeg repa. slične onima priloženim u grobu s oklopom iz Stične, ili iz Dobrave i Reve kod Dobrniča."*

Suprotna strana ratnika, vrlo je fragmentarno sačuvana i teško opisiva. Ne možemo zaključiti, dali su i oni na nekom brodu (ratnom ili trgovačkom). ili su na kopnu, kao što su česti prikazi na grčkim geometrijskim vazama (sl. 7).Jedan od ratnika prikazan jc s lukom u ruci. drugi s kopljem. dok je treči prikazan manjih dimenzija, sitnijcg rasta. bez kacigc i glave oblikovane u profilu, kao kod veslača na brodu.

Vratila bih sc na analizu oblika broda, kojcg sam samim opisom djelomično več opredjelila. Trup broda zaobljenog oblika, sa uvijenim zaključkom na krmi, blizak je prikazima zdepastih ctruščanskih brodova, koje jc Paglieri nazvao okru-glim tipom (npr. na pixidi iz Chiusi, krajem 7. st. pr. n. e., ili na krateru Aristonothos iz prve polovice 7. st. pr. n. c. i drugim),20 (sl. 8.9) ili čak prikazima grčkih trgovačkih brodova. datiranih u drugu polovicu 6. st.. sličnih freski iz Tomba della nave u Tarquiniji, iz ranog 5. st. pr. n. e. (sl. 10)." Daklc. trup broda je zdepast i dubok, kao kod trgovačkih. odnosno teretnih brodova. Za razliku od nabrojenih. na našem brodu nema posebne platforme za kormilara, koji manevrira bočnim veslima, kako jc to bilo uobičajeno sve do srednjeg vijeka. Prikaz vesla kormila djeluje kao centralno kormilo, kakvo sc susreče samo na jadranskim prikazima brodova (sl. 6,11). iako nam za to smeta krmena voluta. Analizama Bonina i drugih,2'jadranski prikazi su opredjeljeni kao liburne ili uobičajeni tip broda koji sc koristio u jadran-skom bazenu. Medutim, ti su brodovi obično prikazani sa izduženim, plitkim trupom i nizom veslača, koji manevriraju veslima iznad ruba trupa, kao pravi ratni brodovi, a datirani su u vrijemc 7. i 6. st. pr. n. c.

Okrugli otvori na trupu broda, za jedan red vesala, prikazani su več oko 700. g. pr. n. e.. na fragmentu zidne slikarije iz asirske palače Til Barsib, u sjevernoj Siriji, takoder u sceni pomorske bitke.24 Smatra sc medutim da je opča primjena otvora za vesla na trupu broda prihvačena sredinom I milenija.

Tako npr. na atičkoj vazi 5. St.. s prikazom Odiseja vezanog za jarbol plovila, koje predstavlja kombinaciju trgovačkog i ratnog broda: kratkog i tupog trupa kao trgovački. ali ima vesla i rostrum, što su karakteristike ratnog broda. kombinacija koja nas podsječa na prikaz s naše situle (sl. 12).-5

Prema sačuvanom broju prikazanih veslača, kojima zbog oštečenosti možemo predpostaviti još bar dva para više, brod je mogao dostiči dužinu izmedu 12 i 18m.26 Time bi pripadao u izvorima. često spominjanom manjem tipu lembosa, tipu manjeg plovila, opče korištenog na Mediteranu, ali koji se razvijao posebno na području istočnog Jadrana.27 i još posebno tipu serilia ili serilla. naziv koji spominju izvori za istarske brodove gradene šivanjem, iako i to nije bila isključiva pojava samo na istarskom području.Sačuvani fragment s prikazom pramca, izgleda da nije bio opskrbljen izrazitim akrostolionom, odnosno pulcnom. kakva jc poznata na prikazima »liburna« (sl. 6,11). O izgledu jedra nemarno posebnih podataka. Uobičajeno za to vrijeme, bilo je križno četvrtasto jedro, na jarbolu koji se Iako spuštao u toku borbe, a na vrhu jc često prikazan koš za izvidnicu (na našoj situli možda košarasti izvrnuti oblik prikazan preko pramca) (sl. 8).

Tema pomorske bitke, kao takva, dosta se često pojavljujc u raznim figuralnim prikazima. Pokret i tragičnost prikaza, trebali bi istači važnost dogadaja, kakav je prvi put prikazan u reljefu na hramu u Mcdinct Habu (sl. 13), datiranom oko 1190. g. pr. n. e.2" Kasnijc. na grčkim geometrijskim vazama 8. st., prikazi pomorskih bitki, vrlo su pojednostavljeni, iako jc i kod njih izrazita težnja prikaza dinamike dogadaja (sl. 14). Ovi prikazi se vezuju za razdobljc osvajanja novih kolonija.'" Ncšto kasnije. npr. na vazi Aristonothos (sl. 8) i drugoj iz radionica Caere, prikazan jc napad grčkog ratnog broda na etruščanski trgovački i obratno, na kojima se takoder nalazi naoružana posada ratnika. Smatra se razdobljem kontrole i osvajanja trgovačkih puteva. odnosno vrijemc kad je gusarenje normalno zanimanje na moru. O običaju da su trgovački brodovi opskrbljcni naoružanim osobljem, dokazuju razni nalazi potonulih brodova.11

Obzirom na neobičnu temu, koja se pojavila na našoj situli. čini nam sc da je mogla nastati po narudžbi, i da pomalo heroizira aktivnost samog histarskog naručioca. Pomorski su-kobi odnosno gusarenje. za Histrc su sigurno predstavljali važan način privredivanja. Pored Liburna, u izvorima sc spominju od kraja 4. st. pr. n. e., zbog ugrožavanja plovidbe Jadranom.12 ali trgovački ili posrednički kontakti s italskim i drugim stanovnicima suprotne jadranske obale, dokazani su več mnogo ranije, nalazima posebno keramike, ali i drugih predmeta u histarskim nekropolama.33 O opasnosti plovidbe Jadranom govori još jedan prikaz broda, koji je prostorno i vremenski blizak našoj situli. iako stilski sasvim različit, nalazi se na šteli iz Bologne - Giardini Margherita. datiran u 5. st. pr. n. e. U plitkom reljefu je prikazan ratni brod. koji je definiran kao »starijeg tipa« (st. /5).34 zdepastog, okruglog trupa s jednim redom vesala, s kormilarom, izvidnicom i ratnicima na palubi. Smatra sc da je štela s ovim prikazom nastala u vrijemc kad Grči i Feničani več koriste nove trireme kao savršeniji tip ratnog broda.35 Vjerojatno sc radi o brodu, koji je kao najprikladniji, ostao duže vrijemc u upotrebi u jadranskom bazenu. Bolonjska štela jc več više puta bila interpretirana: smatra se da jc pripadala posebno važnoj osobi iz Felsinae, koja jc vjerojatno imala važnu ulogu u Spini i u kontroli plovidbe na Jadranu, zbog čestih napada ilirskih gusara.1''

Zaključila bih sa jednim od bezbroj mogučih tumačenja. da jc na situli prikazana histarska serilia-lcmbos, koju jc po narudžbi prikazao majstor izvan Istre. Usporedujuči pojedi-načne figurativne elemente, ova situla, slično kao ranije poznate iz nczakcijske grobnice 12, u zoni I, bliska je skupini situlskih spomenika i/ Bologne i retijskih Alpa, datiranih oko 500. g. pr. n. e.37

Kristina Mihovilič Arheološki muzej Istre Mate Balotc 3 HR-52000 Pula

Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. š. v Fornačah pri Piranu

Marko STOKIN

Izvleček

S sondiranjem v Fornačah pri Piranu so bili odkriti trije zidovi, zgrajeni v dveh fazah. V rimskem času je objekt ležal zelo blizu morske obale. V nasutju med zidovi je bila najdena množica školjk in polžev. Arheološke ostaline iz enotne plasti kažejo, da jc bilo najdišče poseljeno v 1. st. pr. n. š. (keramika s črnim premazom, amfore tipa Lamboglia 2, italo-megarska čaša, poznorepublikanski oljenki. siva severnoitalska keramika, obroček za nošnjo strigila, fibula srcdnjclatcnske sheme). Posamične najdbe pa dokazujejo življenje še v 1. st. n. š. (terra sigillata, keramika tankih sten, bronast novec in morda še fibula tipa Jczerine).

Abstract

Test excavations at Fornače near Piran disclosed three walls built in two stages. In Roman times the structure must have been close to the seashore. A large amount of shells and snails were found in a dump among the walls. Archaeological remains from a uniform layer indicate the site was inhabited in the Is1 century B.C. (black glaze ware, amphorae of Lamboglia 2 type, an Italo-Megarian bowl, two Late Republican oil lamps, gray north Italic pottery, a strigilis ring, a fibula of Middle La Tene scheme). Some finds prove, that life continued into the Is1 century A.D. (terra sigillata, thin walled pottery, bronze coin and possibly also a fibula of Jczerine type).

LEGA NAJDIŠČA IN OPIS IZKOPANEGA PREDELA

Fornače pri Piranu so star toponim za kraj, ki leži nedaleč stran of Bernardina, kjer je nekoč stal gotski samostan sv. Bernarda Sienskega1 in kjer je bil najden tudi antični nagrobnik.2

De Franceschi povezuje ime Fornače (ital. fornače; lat. fornax, -acis, peč) z nekdanjo pečarsko dejavnostjo v tem kraju.3 Arheološke ostaline ležijo v amfiteatralni dolini ob obali, neposredno ob obalni cesti Bernardin - Piran, na območju, kjer so sredi prejšnjega stoletja pri gradnji tovarne mila Selvetti verjetno uničili velik del arheološkega najdišča. Kot poroča Morteani. so na mestu, kjer zdaj stojijo objekti nekdanje tovarne, odkrili temelje rimskih stavb z mozaiki, novce in fragmente posod.4

Poleti 1986 je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran opravil arheološka sondiranja neposredno ob gradbeni jami za čistilno napravo.5 Arheološko sondo velikosti 10 x 5 m (sl. 1) smo naredili neposredno ob dovozni cesti in je obsegala predel, poimenovan P 1, na katerem so z mehanizacijo že izkopali gradbeno jamo in tako odstranili kulturne plasti. Ta del sonde smo samo očistili in dokumentirali. V drugem delu sonde, velikem 6 x 3,2 m in poimenovanem P 2, pa smo pod 0,70 m debelim recentnim erozijskim nanosom odkrili tri zidove (sl. 2)/' ki potekajo v smeri sever-jug. Zid št. 2 (dolž. 3,30 m, šir. 0,60 m) in zid št. 1 (dolž. 3,00 m, šir. 0,60 m) sta ohranjena do višine 1,90 m in grajena v tehniki opus reticulatum. Zid št. 2 z izstopajočim predelom (dolž. 0,60 m, šir. 0,20 m), kasnejšo tlorisno dozidavo in odprtino za lesen tram (sl. 3) je bil verjetno funkcio

nalno povezan z zidom št. 3. Zid št. 3 (dolž. 3,28, šir. 0,63 m), ohranjen do višine 1,46 m, je od zidu št. 2 oddaljen 0,45-0,73 m in grajen v tehniki opus incertum. Na vzhodni steni je imel fragmentarno ohranjen sivo-črn omet in je bil po funkciji verjetno nosilni zid objekta, ki je nastal ob zidu št. 2. Zidova št. 1 in št. 2 sta, sodeč po tehniki izdelave, verjetno starejša kot zid št. 3, vendar njune funkcije ni mogoče določiti.

SI. 1: Fornače pri Piranu. Situacija sonde - prostora 1 in 2, M. 1:200.

Fig. 1: Fornače near Piran. Test trench, areas 1 and 2; scalc 1:200.

Zaradi pogrezanja obale7 ležijo temelji zidov št. 2 in 3 0.96 m pod današnjo morsko gladino.

Prostori med zidovi v P 2 so bili zapolnjeni z enotno rjavorumeno zemljo. Drugačnih zemeljskih plasti nismo opazili. Poleg posameznih kosov gradbenega materiala in drobnih najdb, ki so ležale v prostorih med zidovi, je bilo predvsem v profilih (sl. 4) opaziti težko razpoznavne plasti zdrobljenih školjk in polžev.

Školjke in polži so se množično pojavljali tudi v že izkopanem predelu sonde P 1.

Analize kažejo, da so se najpogosteje pojavljale tele vrste školjk in polžev: Area noae, Pecten jacobaeus, Trunculariopsis trunculus, Mure.x brandaris, Cerithium vulgatum, Spondylus gaedropus, Chlamys operations,s Podobni polži in školjke so se pojavljali tudi v Serminu<; in na otoku Visu.10 vendar nimamo dovolj podatkov, da bi ta pojav lahko tudi interpretirali. Morda ga lahko povežemo z Benussijevim podatkom, da "so v okolici sv. Bernarda odkrili ostanke barvarne škrlata (velike količine polžev), mozaični tlak, sarkofag, vodnjak, opeko, keramiko, steklenino in drugo".11

SI. 2: Fornače pri Piranu. Vertikalni posnetek zidov. Fig. 2: Fornače near Piran. Vertical view on the walls.

KATALOG NAJDB

- mere: Pr = premer D = dolžina

Pu = premer ustja S = širina

Pd = premer dna V = višina

- trdota: T / določena po Mohsovi devetstopenjski trdotni lestvici samo na premazu keramike s črnim premazom;

- barva keramike je določena samo orientacijsko, brez barvnih tablic;

- kovine: vse kot keramika;

- pri najdbah je naveden tudi predel v sondi: P 1 ali P 2;

- najdbe so shranjene v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. inv. št. 1300-1563.

Tabla 1

1. Fragment italo-megarske čaše. Siva keramika, prevlečena s črnim mat premazom, okrašena z reliefnim ornamentom, ki prikazuje vodoravni vzporedni liniji, med katerima je niz rozet, pod tem pasom pa je vrsta kvadratov in navpičnih črt. P 1. Pu = 12 cm. inv. št. 1350. Sl. 5:1. Stokin 1987b. 88, sl. 2.

2. Posodica tankih sten. Sive barve, z ohranjenim črnim premazom, okrašena z reliefnim motivom lusk, pod katerimi je koleščkan okras. P 2. Pu = 9 cm, inv. št. 1351. Sl. 5: 2.

3. Fragment dna in ostenja. Verjetno italo-megarska čaša. Rjave barve, ornamentirana z reliefnim motivom lističev. P 2. Pd = 5 cm, inv. št. 1305. Sl. 5: 3.

4. Fragment oljenke. Svetlooranžne barve, hrapave površine. P 1. Š nosu = 3,5 cm, inv. št. 1317.

5. Fragment oljenke. Oranžne barve, hrapave površine. P 1. Š nosu = 4 cm, inv. št. 1395.

6. Fragmentirano dno posode na nizki nogi. Premaz temnor-jave barve, brez leska, slabo ohranjen. P 1. Pd = 7,5 cm, T = 3. inv. št. 1300.

~Cr

a u 6

, A % 'f o'

Pv s j <*>>.

zid 1

B

zemlja

soil

zemlja s školjkami In polil soil with shells and snails

Sl. 4: Fornače pri Piranu. Profil med zidoma 1 in 2.

Fig. 4: Fornače near Piran. Vertical section among walls 1 and 2.

SI. 3: Fornače pri Piranu. Zahodna stranica zidu št. 2.

Fig. 3: Fornače near Piran. Western side of wall 2.

pad) c_ .

\ Dcio! XZD C7,

fooe

Pc

0CZi,aqcZ3

bar-

SDi

J a

cxi

___ __ _

|(ZZl=cr=3 QCTDSC^ci

7. Fragment dna posode ali sklede na nizki nogi. Črn premaz je slabo ohranjen. P 2. Pd = 8 cm. T = 4. inv. št. 1425.

8. Fragment ustja keramične posode. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu. rjavkaste barve, rahlo hrapave površine. P 2. Pu = 9,4 cm, inv. št. 1402.

9. Fragment ustja keramične posodice. Oranžne barve, rahlo hrapave površine, izdelan na lončarskem vretenu. P 2. Pu = 9 cm. inv. št. 1408.

10. Fragment ustja keramične posode. Rjava keramika je bila izdelana na lončarskem vretenu, s primesmi sljude in kremena, in ima raskavo površino. P 1. Pu = 9,1 cm, inv. št. 1353.

11. Fragmentirano ohranjena posodica. Rjave barve, s slabo razpoznavnim premazom rdeče-sive barve, izdelana na lončarskem vretenu. P 2. Pu = 7,3 cm, inv. št. 1357.

12. Fragmentirano ustje manjše keramične posodice. Oranžne barve, izdelano na lončarskem vretenu. P 1. Pu = 6,9 cm, inv. št. 1423.

13. Fragment dna keramične posode na nogi, s premazom črne barve. P 2. Pd = 8,6 cm. T = 4. inv. št. 1464.

14. Fragmentirano dno posode s premazom svetlooranžne in črne barve. P 2. Pd =10,2 cm. T = 5, inv. št. 1425.

15. Fragment dna keramične posode s slabo ohranjenim premazom črne barve. P 2. Pd = 10 cm, T = 4, inv. št. 1437.

Tabla 2

1. Fragment ustja keramičnega pladnja. Črn premaz brez leska. P 2. Pu = 24 cm, T = 4. inv. št. 1326.

2. Fragment ustja keramičnega krožnika. Slabo ohranjen rjav premaz. P 2. Pu = 23 cm, T = 4, inv. št. 1314.

3. Fragment keramičnega krožnika. Črn mat premaz. P 2. Pu = 22,1 cm, T = 4, inv. št. 1318.

4. Fragmentirano ustje krožnika. Premaz rjave barve. P 2. Pu = 21 cm, T = 5, inv. št. 1351.

5. Fragment ustja keramične sklcdicc. Črn satenast premaz. P 2. Pu = 20 cm. T = 5, inv. št. 1405.

6. Fragmentirano ustje keramične posode. Črnorjav premaz z leskom. P 1. Pu = 18,6 cm, T = 7, inv. št. 1325.

7. Fragment ustja in oboda keramične skledice. Črn premaz brez leska. P 2. Pu = 18,6 cm. T = 6, inv. št. 1338. Stokin 1987b, 88, si. 2.

8. Fragment ustja keramične skodclc. Črn premaz brez leska. P 1. Pu = 16.0 cm, T = 5, inv. št. 1307.

9. Fragment ustja keramične skodclc. Rjav premaz z leskom. P 1. Pu = 15,4 cm, T = 4, inv. št. 1320.

10. Fragmentarno ohranjena skleda iz sive keramike, orna-mentirana z žlebom. P 1. Pu = 22 cm, inv. št. 1414.

11. Fragment ostenja manjše keramične posodice. Črn. lesketajoč sc premaz. P 1. V = 2,8 cm, T = 7, inv. št. 1302.

12. Fragment dna keramične posodicc. Črn mat premaz. P

1. Pd = 5,2 cm, T = 6, inv. št. 1405.

13. Fragment dna keramične posode. Črn premaz. P 1. Pd = 6,6 cm, T = 6, inv. št. 1310.

14. Fragmentirano dno keramične posode z vtisnjenim žigom na notranji strani. Premaz črne barve. P 1. Pd = 8 cm, T = 9, inv. št. 1311.

15. Fragment dna posode. Na notranji in zunanji strani so vidni vrezani znaki. Rjav premaz s črnim odtenkom. P 1. Pd = 5,4 cm. T = 9, inv. št. 1312.

Tabla 3

1. Fragmentirano ustje keramične sklede, izdelane na lončarskem vretenu. Rdcčeoranžnc barve in hrapave površine. P

2. Pu = 17,0 cm, inv. št. 1335.

2. Fragment ustja keramične sklede ali krožnika, izdelanega na lončarskem vretenu. Oranžne barve in hrapave površine. P 1. Pu = 20 cm, inv. št. 1460.

3. Fragment ustja krožnika ali sklede, izdelane na lončarskem vretenu. Rjavkastooranžne barve in hrapave površine. P 1. Pu = 20,1 cm, inv. št. 1465.

4. Fragment ustja keramične posode - terra sigillata. Premaz opečno rdeče barve. P 2. Pu = 19,5 cm, inv. št. 1314.

5. Fragmentarno ohranjen vrat keramične steklenice, ru-menkastooranžne barve in hrapave površine. P2. V = 4,6 cm, inv. št. 1445.

6. Fragment ustja keramične posode, izdelane na lončarskem vretenu. Svetlooranžne barve in nekoliko hrapave površine. P 2. Pu = 11,6 cm. inv. št. 1455.

7. Fragment ustja in oboda keramične posode svetlooranžne barve, izdelane na lončarskem vretenu. P 1. Pu = 11,4 cm. inv. št. 1457.

8. Fragment ustja keramične posode temnosive barve, izdelane na lončarskem vretenu. Na zunanji strani je motiv navpičnih poševnih linij. P 1. Pu = 20,8 cm, inv. št. 1459.

9. Fragment ustja keramične posode, izdelane na lončarskem vretenu. črne barve in hrapave površine. Na zunanji strani so vidne navpične vreznine. P 2. Pu = 21,4 cm. inv. št. 1484.

10. Fragment dna keramične posodice, izdelane na lončarskem vretenu, oranžne barve. P 2. Pd = 5,6 cm, inv. št. 15()0a.

11. Fragment dna keramičnega kozarca, izdelanega na lončarskem vretenu. rdečerjave barve, rahlo hrapave površine. P 2. Pd = 2.8 cm, inv. št. 1500b.

12. Fragment dna keramičnega kozarca, izdelanega na lončarskem vretenu. rdeče barve. P 1. Pd = 3,4 cm, inv. št. 1472.

13. Fragment dna keramične posode, rdečkastorjave barve, brez premaza. P 1. Pd = 7.6 cm, inv. št. 1486.

14. Fragment dna keramične posode, rjave barve, brez premaza. 1. Pd = 8,2 cm, inv. št. 1487.

15. Fragment dna keramične sklede ?, sive barve. P 1. Pd = 6,8 cm, inv. št. 1478.

Tabla 4

1. Fragment ustja keramične posode, izdelane na lončarskem vretenu, svetlooranžne barve in hrapave površine. P 1. Pu = 12 cm, inv. št. 1419.

2. Fragment ustja keramične posode, izdelane na lončarskem vretenu, rjavočrnc barve in hrapave površine. P 1. Pu = 15.2 cm, inv. št. 1483.

3. Fragmentirano ustje keramične sklede, izdelane na lončarskem vretenu, sivočrne barve, okrašene z navpično in poševno vrezanimi vzporednimi linijami. P 1. Pu = 14,1 cm, inv. št. 1484.

4. Fragment ustja amfore z delno ohranjenim ročajem. Opečnato rdeče barve, tip Lamboglia 2. P 1. Pu = 12,2 cm, inv. št. 1396.

5. Fragment ustja amfore okraste barve, tip Lamboglia 2. P 2. Pu = 14,4 cm, inv. št. 1441.

6. Fragment ustja amfore okraste barve, tip Lamboglia 2. P 1. Pu = 15,8 cm, inv. št. 1487.

7. Fragment ustja amfore okraste barve, tip Lamboglia 2. P 1. Pu = 16 cm. inv. št. 1426.

8. Fragment dvojnega ročaja amfore oranžne barve, tip Dressel 2-4. P 1. D = 18 cm, inv. št. 1397.

9. Pokrov amfore rjavorumenc barve. P 1. Pr = 9 cm, inv. št. 1384.

10. Pokrov amfore rumenorjave barve, ornamentiran s svastiko. P 1. Pr = 8,9 cm. inv. št. 1494.

Tabla 5

1. Fragment ustja amfore okraste barve. P 2. Pu = 13,5 cm, inv. št. 1336.

2. Fragment ustja amfore svetlooranžne barve. P 2. Pu = 16,6 cm, inv. št. 1330.

3. Fragment ustja amfore rjavorumenc barve z reliefnim žigom PH1L.C. P 1. Pu = 17.2 cm, inv. št. 1563. Stokin 1987b, 88. si. 2.

4. Fragment dna amfore rdeče barve. P 1. V = 9,3 cm, inv. št. 1454.

5. Fragmentirano dno amfore okraste barve. P 2. V = 8,8 cm, inv. št. 1467.

6. Keramična ribiška utež oranžne barve. P 2. Š = 4,2 cm, inv. št. 1369.

7. Keramična ribiška utež rdeče barve. P 2. Š = 3,9 cm, inv. št. 1367.

8. Keramična ribiška utež rdeče barve. P 2. Š = 2,8 cm, inv. št. 1367.

9. Fragmcntiran lok bronaste fibule srednjclatcnske sheme. P 1. D = 3,1 cm, inv. št. I371a. Guštin 1987, 45, fig. 2: 6.

10. Fragment loka, noge in percsovinc fibule tipa Jezerinc.

P 1. D = 3,8 cm. inv. št. 1371b. SI. 5: 4. Guštin 1987, 45, fig. 2: 7.

11. Lit bronast žebelj. P 1. V = 10,3 cm, inv. št. 1355.

12. Fragmentiran lit bronast žebelj. P 2. V = 6,3 cm. inv. št. 1358.

13. Slabo ohranjen železen žebelj. P 1. V = 7,3 cm, inv. št. 1313.

14. Bronast lit žebljiček za pribijanje svinčenega okova ladijskega kljuna (prim. M. Feugere, Latlara 3. 1990, 202, fig. 17-26 na str. 373). Spodnja stran glavice je okrašena z reliefnimi pikami in črticami. P 1. V = 1,5 cm, inv. št. 1364.

15. Ukrivljen svinčen predmet z luknjico. P 2. V = 8,1 cm. inv. št. 1365.

16. Fragment brona. P 1. Inv. št. 1361.

17. Fragmentiran bronast trnek. P 1. Inv. št. 1361.

18. Delno ohranjen bronast obroček za nošnjo strigila, okrašen z drobnimi rebri in krogci na loku, s stilizirano labodjo glavico ter trapezoidno zanko. P 1. D = 9,1 cm. inv. št. 1356. SI. 5: 5.

19. Fragment imbreksa rumenooranžne barve z žigom TROSI. P 2. D = 14,5 cm. inv. št. 1499.

ANALIZA PREDMETOV

Najdenih je bilo večje število fragmentiranih amfor s kratkim ustjem (t. 4: 4-7), z masivnim cilindričnim vratom in ročajema, ki imata vrh pod ustjem (t. 4: 4), konec pa na klekasto izoblikovanem prehodu vratu v trebuh. Amfore tega tipa so se razvile iz grško-italskih amfor konec 2 st. pr. n. š., v uporabi pa so ostale do sredine 1. st. pr. n. š.12 Izdelovali so jih ob zahodni in severni jadranski obali,13 razširjene pa so bile v poznorepublikanskem času predvsem na Jadranu in v

SI. 5: Fornače pri Piranu. 1 fragment italo-megarske čaše; 2 fragment posodice tankih sten; 3 fragment italo-megarske čaše; 4 lok in del peresovine fibule tipa Jezerine; 5 fragment obročka za nošnjo strigila; 5a okrašena trapezoidna zanka obročka za nošnjo strigila (glej tudi I. 1: 1-3; 5: 10,18).

Fig. 5: Fornače near Piran. 1 fragment of an Italo-Megarian bowl; 2 fragment of a thin-walled vessel; 3 fragment of an Italo-Megarian bowl; 4 loop and part of the spring of a Jezerine-typc fibula; 5 fragment of a strigilis ring; 5a decorated trapezoidal loop of a strigilis ring (see also pl. 1: 1-3; 5: 10.18).

vzhodnem Sredozemlju.14 Zelo verjetno so to amfore tipa Lamboglia 2, ki se v drugi polovici 1. st. pr. n. š. razvijejo v naslednji tip Dressel 6A.1"1

Profiliran trakast ročaj (t. 4: 8) pripada amfori tipa Dressel 2-4, ki se pojavi v Italiji konec 1. st. pr. n. š., v uporabi pa ostane vse do konca 1. st. n. š.16 Ta tip amfore ima enostavno okroglo ustje in profiliran trakast dvojni ročaj, ki je potekal od ustja skoraj pravokotno na klekast prehod vratu v trup. Amfore tega tipa so izdelovale delavnice v Italiji in tudi v Istri.17

Keramika s črnim premazom iz Fornač je bila najdena v več kot petdesetih fragmentiranih primerkih, vendar nekaterih ni bilo mogoče tipološko opredeliti.

Pojavljajo se krožniki, pokrov, slabo ohranjeno dno oljenke in sklede. Keramika s črnim premazom se v zahodnem Sredozemlju in v Italiji pojavi v 4. st. pr. n. š. in je v uporabi vse do začetka 1. st. n. š.18 Med fragmenti, ki jih je mogoče rekonstruirati, sta skodeli (t. 2: 8,9) prisekane stožčaste oblike z nizkim, izviha-nim in stanjšanim robom ustja in s črnim oziroma rjavim premazom. Takšne skodele so po Morelu tipična severnoitalska oblika vrste F 2654, značilna predvsem za poznorepublikansko obdobje.19

Podobne skodele iz Padove so datirane v sredino 1. st. pr. n. š.20 Na Štalenskem vrhu so takšni primerki v trdem "izdelku" datirani v prvo polovico in v sredino 1. st. pr. n. š.,21 medtem ko so primerki v poroznem "izdelku" okvirno datirani v sredino 1. st. pr. n. š.22

V Istri so najstarejši primerki keramike s črnim premazom znani iz Nezakcija ter datirani v sredino 3. st. pr. n. š. in v začetek 2. st. pr. n. š.23

Neobjavljeni primerki iz Sermina,24 Pirana,25 Pu-lja,26 Pomjana27 in Simonovega zaliva28 zaenkrat samo dokazujejo razprostranjenost tovrstne keramike v Istri.

Keramiko s črnim premazom so izdelovale delavnice v Etruriji, v Padski nižini ter na severozahodni jadranski obali, medtem ko so atipične primerke slabše kvalitete domnevno izdelovale delavnice v Akvileji in njeni okolici.29

Keramiko tankih sten predstavlja italo-megarska čaša (t. 1: 1; si. 5: 1), ki je sorodna čaši iz Riminija (lokalni izdelek)3" in predvsem primerkom iz ladje, potopljene pri Spargiju, datirane na konec 2. st. pr. n. š. 1 Le-ti so verjetno izdelek maloazijskih delavnic.32 Posodica, izdelana iz mazaste in mehke keramike svetlosive barve s črnim premazom, tankih sten in z ornamentom (t. 1: 2; si. 5: 2) je značilna za severnoi-talsko proizvodnjo,33 najstarejši primerki pa se pojavijo na začetku 1. st. n. š.34 Posodica jajčaste oblike z izvihanim kratkim ustjem (t. 1: 8), rahlo hrapave in porozne površine rjavooranžne barve in v notranjosti rjavorožnate barve je primerljiva z obliko III po Ma-rabini Moevs, datirano od sredine 2. st. pr. n. š. do 1. st. pr. n. š.35 Posodice oblike III so razprostranjene v Italiji in v zahodnem Sredozemlju.36 Fragment kozarca z rahlo usločenim dnom temnordeče barve (/. 3: 11) je verjetno tudi podoben obliki 111 po Marabini Moevs.37

V obravnavani sondi sta bili odkriti dve fragmenti-rani oljenki (t. I: 4,5). Glede na podobnost z oljenkami s Štalenskega vrha,38 datiranimi v zgodnjeavgustejsko

obdobje,39 ter na razširjenost te vrste oljenk in sorodnih oblik v Italiji, Korintu, Delfih in Atenah v 1. st. pr. n. š. lahko tudi naša primerka datiramo v pozno-republikanski ali najpozneje v zgodnjeavgustejski čas.40 Skledo iz sive keramike (t. 2:10), ki sojo uporabljali kot namizno posodje,41 lahko opredelimo na podlagi obširne raziskave tovrstne keramike na najdišču ex Pilsen v Padovi kot tip Xa, datiran v čas od 4. st. pr. n. š. pa vse do prve polovice 2. st. pr. n. š.42 Zelo podobne oblike so uporabljali še v 1. st. pr. n. š.43

Kronološko težje opredeljiva je kuhinjska keramika (/. 4: 1-3), med katero lahko primerjamo lonec z izvihanim ustjem (t. 4: 2) s podobnim iz vile Settefine-stre;44 datiran je v čas 2.st. pr. n. š. in naj bi bil izdelek lokalnih delavnic.45

Fragmentirano ustje terre sigillate s premazom opečnato rdeče barve (t. 3: 4) je mogoče pripadalo krožniku z navpično steno - eni od variant, ki jih Conspectus formarum označuje z oblikama 20 in 21. Te vrste krožnikov se pojavijo konec avgustejskega obdobja.46

Med redkimi kovinskimi najdbami (t. 5: 9-18) bronasta fibula (t. 5: 9) verjetno pripada tipu Picugi, ki ga Guštin na podlagi obravnave latenskih fibul iz Istre uvršča v pozni laten.47 Fibule tipa Jezerine (t. 5: 10; si. 5: 4), ki so razprostranjene predvsem v južni Galiji, severni Italiji in Iliriku, Feugere datira v časovni okvir med leti 20 pr. n. š. in 20 n. š.49

Fragmentarno ohranjen kovinski predmet (t. 5: 18; si. 5: 5) je del obročka za nošnjo strigila. Zaključi se s trapezoidno zanko za zatikanje ter je ornamentiran z rebri in stilizirano labodjo glavico. Takšni obročki se pogosto pojavljajo v poznorepublikanskem obdobju v Italiji in Španiji.10

Slabo ohranjen bronast novec (verjetno Tiberijev) je datiran v prvo polovico 1. st. n. š. (As, Rim, RIC?, 14-37 n. š.).

SKLEPNA OBRAVNAVA

Obravnava arheoloških najdb iz Fornač nakazuje, da je bilo najdišče naseljeno predvsem v 1. st. pr. n. š. To potrjujejo predvsem drobne keramične najdbe, kot je keramika s črnim premazom (t. 2: 8,9), amfore tipa Lamboglia 2 (t. 4: 4-7), italo-megarska čaša (t. 1 :

1), poznorepublikanski oljenki (t. 1: 4,5), posodica jajčaste oblike (t. I: 8), obroček za nošnjo strigila (t. 5: 18) in fibula srednjelatenske sheme (t. 5: 9). Redke posamične najdbe, predvsem čaša tankih sten (t. 1:

2), fibula tipa Jezerine (t. 5: 10), terra sigillata (t. 3: 4) in bronasti novec nakazujejo verjetnost, da je bilo območje naseljeno tudi v začetku 1. st. n. š.

Odkriti zidovi, grajeni v tehnikah opus reticulatum in opus incertum, so močna podpora večfazni gradbeni dejavnosti, kar pomeni, da je bilo življenje na najdišču daljše obdobje. Arheološka sondiranja z odkritimi ostalinami potrjujejo arheološke ugotovitve, znane iz preteklosti, o obstoju arhitekturnih ostalin ob obali.1' Zaradi stalnega pogrezanja jadranske obale53 pa lahko predvidevamo, da se objekti nahajajo tudi pod morjem. Ostanke zidov morda lahko povežemo s temelji rimske stavbe in mozaikom, odkritimi v neposredni

bližini.34 Fornače dokazujejo, da je bilo zaledje Pirana33 v 1. st. pr. n. š. že naseljeno, vendar je zaenkrat še dvomljiva povezanost tega najdišča z bližnjimi Fizi-nami36 in sv. Bernardom. Velika količina fragmentarno ohranjenih amfor morda nakazuje gospodarsko dejavnost tega območja (vino, olje). Predvsem pa je

pomembna ugotovitev, da večina najdenih predmetov izvira iz italskega okolja. Tako arheološke ostaline iz Fornač kažejo, da je bila severozahodna Istra že v sredini 1. st. pr. n. š. integrirana v italsko gospodarstvo. To ji je morda omogočal poseben obmejni polo-

ADAM, A. M. in M. FEUGERE 1982, Un aspect de 1'arti-sanat du bronze dans l'arc alpin oriental et en Dalmatic au Ier s. av. J.-C.: les fibules du type dit "de Jezerine". - Aquil. Nos. 53, 129-188.

ANSI, Arheološka najdišča Slovenije. - 1975. Ljubljana.

BENUSSI. B. 1927-1928, Dalle annotazioni di Alberto Puschi per la Carta archcologica dcllTstria. - Arch. Triest. ser. 3, 14, 245-275.

BOLTIN-TOME. E. 1970-1971. Zametki primorskih mest. -Arh. vest. 21-22, 167-172.

BOLTIN-TOME, E. 1977. Rimski nagrobnik z Bernardina v Portorožu . - Arh. vest. 28, 119-121.

BOLTIN-TOME, E. 1979, Slovenska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon. - Slov. mor. zal. 2-3, 41-61.

CARRE, M. B. 1985, Les amphores de la Cisalpine ct de I'Adriatique au dčbut de l'Empire. - Mel. Ec. franq. Rome 97/1. 207-245.

CIPRIANO, M. T. in M.-B. CARRE 1989, Production et typologie des amphores sur la cote adriatique de 1'Italie. -V: Amphores romaines et historie economique: dix aits de recherche, Coll. de l'Ec. fran?. dc Rome 114, 67-104, Rome.

CONSPECTUS FORMARUM 1990, Conspectus formarum terrae sigillatae italico modo confectae. - Mater, z. rom.-germ. Ker. 10, Bonn.

DE FRANCESCHI, C. 1924. Raccolta dei documenti medie-vali di Pirano 1. - Parcnzo.

FARKA. CH. 1977, Die romischen Lampen vom Magdalen-sberg. - Karnt. Musschr. 61. Klagenfurt.

FEUGERE. M. 1985, Les fibules en Gaule meridionale. -Rev. arch. Narb., Suppl. 12, Paris.

GAMBA, M. 1983, Ceramica a vcrnice nera dallo scavo dell'area ex Pilsen a Padova. - Arch. Ven. 6, 31-48.

GAMBA. M. in A. RUTA SERAFINI 1984. La ceramica grigia dallo scavo deH'arca ex Pilsen a Padova. - Arch. Ven. 7. 7-80.

GUŠTIN, M. 1987. La Tčnc fibulae from Istria. - Arch. lug. 24, 43-56.

KOZLIČIČ, M. 1987. Antička obalna linija Istre u svjetlu hidroarheoloških istraživanja. - V: Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju 2, Izd. Hrv. arh. dr. 11/2, 1986, 135-165, Pula.

LAMBOGLIA, N. 1943, Ch. Simonett. Tessiner Graberfel-der. - Riv. St. Lig. 9, 163-194.

MAIOLI. M. G. 1979, Una matrice di coppa Italo-Megarese rinvenuta a Rimini. - Riv. St. Lig. 45, 141-146.

MARABINI MOEVS, M. T. 1973, The Roman Thin Walled Pottery from Cosa. - Mem. Amcr. Acad. Rome 32.

MASELL1 SCOTTI, F. 1988, La ccramica nelle fortificazioni di eta romana in Friuli. - V: Castelli del Friuli 7, 261-294, Udine.

MIHOVILIČ, K. 1985, Rezultati sondažnog istraživanja u sjevernoj bazilici u Nezakciju (1977. godine). - Hist. Arch. 15-16, 1984-1985, 5-29.

MOREL, J.-P. 1987. La ceramique a vernis noir en Italie septentrionale. - V: Celti ed Etruschi nell'Italia centro-setten-trionale dal Vsec. a. C. alia romanizzazione, 111-134, Imola.

MORTEANI, L. 1885. Delia citta di Pirano. - Arch. Triest. n.s. 11, 223-343.

PALLARES SALVADOR. F. 1979, La nave romana di Spargi. - Riv. St. Lig. 45. 147-182.

PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the Roman economy. - London. New York.

SCHINDLER. M. 1986, Die "Schwarze Sigillata" des Magda-lensberges 2. Neufunde seit 1965. - V: Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1979. Magdalensberg-Gra-bungsbericht 15. 345-390, Klagenfurt.

SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1975. Die diinnwandige Ge-brauchskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 58. Klagenfurt.

SETTEFINESTRE 1979-1982, Settefinestre. Una villa schiavi-stica nell'Etruria romana. La villa e i suoi reperti 2.

STOKIN, M. 1987a, Fornače, V. Piran. - Var. spom. 29, 256.

STOKIN, M. 1987b. Fornače, antično naselje. - Arh. preg. 27. 1986, 88.

STOKIN, M. 1989a, Scrmin. - Var. spom. 31, 240.

STOKIN. M. 1989b, Piran. - Var. spom. 31. 230-231.

STOKIN, M. 1989c, Severozahodna Istra v 1. stoletju pred našim štetjem. - Kronika 37/1-2. 21-22.

STOKIN, M. 1990, Piran, Piranon. - Arh. preg. 29. 1988, 181-183.

STOKIN, M. in D. JOSIPOVIČ 1988, Scrmin. - Var. spom. 30, 200-206.

ULBERT, G. 1984, Cčceresel Viejo. - Madr. Bcitr. 11, Mainz.

1 ANSI, 146.

2 Boltin-Tomc 1977, 120, sl. 1.

3 Dc Franccschi 1924, 260.

4 Mortcani 1885. 365.

5 Stokin 1987a, 256. Stokin 1987b, 88.

6 Vertikalne črno-bclc posnetke s pomočjo S-stativa jc naredil dr. Vinko Šribar.

7 Kozličič 1987. 136, t. 16.

8 Školjke in polže je analiziral mag. A. Avčin, Inštitut za biologijo UEK v Ljubljani, Morska biološka postaja Piran.

'' Stokin 1989a, 240. B. Djurič ustno.

11 Benussi 1927-1928, 258.

12 Peacock, Williams 1986, 98-101. Cipriano, Carre 1989, 80-85.

13 Cipriano, Carre 1989, 80-85, fig. 13.

14 Ib., 85, fig. 14.

15 Ib., 82-84. Carrc 1985 , 209-218.

16 Peacock, Williams 1986, 105-106.

17 Carrc 1985, 226-228.

18 Gamba 1983, 31.

19 Morcl 1987, 125.

2,1 Gamba 1983, 36, 47, fig. 4: 23-28.

21 Schindlcr 1986, 350, Abb. 2: 10-11.

22 Ib., 357, Abb. 2: 14-15.

23 Mihovilič 1985, 11, t. 6: 1-11.

24 Stokin, Josipovič 1988, 202, sl. 15.

25 Stokin 1989b, 230-231.

Pregled neobjavljene keramike s črnim premazom iz Pulja (Dianin tempelj in Blok 11) ter iz Nezakcija mi jc omogočila kustosinja Kristina Mihovilič (Arheološki muzej Istre, Pula), za kar se ji prav lepo zahvaljujem.

27 V času topografsko-sondažnih raziskav MZVNKD Piran v letih 1986-1987 na Pomjanu jc bil pri vasi najden fragment ustja keramike s črnim premazom. Dokumentacija MZVNKD Piran - Pomjan 1987.

28 Arheološka izkopavanja MZVNKD Piran in Univerze v Lundu, Oddelek za klasične študije. Švedska, 1990; v strati-grafski enoti 115 jc bilo odkritih nekaj fragmentov keramike s črnim premazom. Dokumentacija MZVNKD Piran-SSI 1990.

29 Maselli Scotti 1988, 268.

30 Maioli 1979, 143, fig. 2.

31 Pallarčs Salvador 1979, 174, 180, fig. 32-33.

32 Ib., 173.

33 Marabini Moevs 1973, 212-215.

34 Lamboglia 1943, 180-183. Schindler-Kaudelka 1975, 33. 110-111, Taf. 20: 103.

35 Marabini Moevs 1973. 58-59.

36 Ib.

37 Ib.. 58.

38 Farka 1977, 23-27, Taf. 8: 39.

39 Ib.. 27.

4,1 Ib.. 23-27.

41 Gamba, Ruta Serafini 1984, 22.

42 Ib.. 32-34. fig. 7.

43 Ib.. 22-23.

44 Settefinestre 1979-1982, 105, tav. 29: 10.

45 Settefinestre 1979-1982. 102.

46 Conspectus formarum 1990, 86-89, oblika 20. 21.

47 Guštin 1987, 45, 51 ss.. fig. 2: 6.

48 Adam, Feugere 1982, fig. 13.

49 Feugere 1985. 257-258.

50 Ulbert 1984. 71-77. Abb. 18-19, Taf. 12: 69-71.

51 Novec jc določil dr. P. Kos. Numizmatični kabinet. Narodni muzej. Ljubljana.

52 Morteani 1885 . 365.

53 Kozličič 1987. 138.

54 Boltin-Tomc 1970-1971, 170.

55 Stokin 1990. 183.

56 Boltin-Tomc 1979. 49-51.

57 Boltin-Tomc 1979, 60. si. 8.

58 Stokin 1989c, 21-22.

Settlement remains from the first century B.C. at Fornače near Piran

Summary

Fornače is an old toponym for the place located in the neighbourhood of Bernardin, where a Gothic monastery of St. Bernard of Siena1 used to stand and where a Roman tombstone was found.2 Dc Franceschi associates the name Fornače with a brickworks that supposedly stood on that spot.3

Archaeological remains are situated in a valley which forms a natural amphitheatre off the shore and near the coastal road Bcrnardin-Piran. A large part of the archacological site was probably destroyed during the construction of the Selvctti soap factory in the mid-19 century. According to Mortcani. foundations of Roman structures with mosaics, coins, and pottery fragments were discovered on the spot where buildings of the former factory arc seen today.4

Archaeological test excavations (fig. 1) revealed three walls running north-south (fig. 2)6 underlying 0,70 m deep alluvial deposit. Two walls were built in the opus reticulatum technique (fig. 3), whereas the third, later wall was built in the opus incertum style. The bases of the walls lie 0,96 m below the present-day sea level, which has risen since the Roman period.7 In addition to individual pieces of construction material and small finds found in the areas between the walls, barely recognizable layers of crushcd shells and snails were recorded, principally in vertical sections (fig. 4). Analysis of samples disclosed the highest frequency of the following shell and snail species: Area noae. Peclen jacobaeus, Trunculariopsis truncu-lus, Murex brandaris, Ceriiliium vulgatum, Spondylus gaedro-pus, Chlamys opercularis.8 Similar occurrcnccs of shells and snails are known from Scrmin9 and from the island of Vis."1 but the information available at the moment docs not permit the interpretation of the phenomenon. It might, however, have a relation with Bcnussi's report "that remains of a scarlet dye manufacture (large amounts of snails), a mosaic floor, a sarcophagus, a well, bricks, pottery, glass ware and other things were found in the vicinity of St. Bernardin"."

A large number of fragmented rims of amphorae of Lamboglia 2 were found in the test trench (pl. 4: 4-7). The amphorae of this type evolved from the Greco-Italic type at the end of the 2nd century B.C., and were kept in use until the mid-Is1 ccntury B.C.1" They were manufactured in cast Italy'3 and Ml the late Republican period were spread in a wider area of the eastern Mediterranean.14 One handle (pi 4: 8) belongs to an amphora od Drcsscl 2-4 type appearing in Italy at the end of the Is' century B.C. and remaining in use up to the end of the Is1 ccntury A.D.16 The amphorae of this type were manufactured in Italy and Istria too.17

More than 50 pieces of black glaze ware were found at Fornače, but the shape of some forms could not be determined. Among determinable forms there arc two bowls in the shape of an intersected cone, with low everted and thinned lips and with a black or brown slip (pi 2: 8.9). These arc, according to Morel, typical north-Italic bowls of type F 2654, characteristic above all of the late Republican period.19 The

oldest examples of black glaze ware in Istria, dating from the mid-3rd and to the early 2nd centuries B.C.. were found at Nesactium."3 The unpublished examples^ from Scrmin.24 Pi-ran,21 Pula,26 Pomjan" and Simonov zaliv2s can at the moment only be considered as evidence of distribution of this pottery type in Istria.

Thin-walled pottery is represented by an Italo-Megarian bowl (pl. I: 1; fig. 5: 1) similar to a bowl from Rimini (local product)3" and particularly to examples from a sunken ship at Spargi dated to the late 2n century B.C.31 The latter seem to have been manufactured in Asia Minor.32 A small vessel with a soft fabric of light grey colour, with a black slip, thin walls and decorated (t>l. 1: 2; fig. 5: 2), is typical of wares from northern Italy,3 the oldest examples appearing at the beginning of the Is1 ccntury A.D. 4 A small egg-shaped vessel (pl. I: 8) with short everted lips was also discovered. It is of the Marabini Moevs type III. approximately dating from the mid-2nd ccntury to the 1SI ccntury B.C.,35 and found in Italy and in the western Mediterranean.11'

Two oil lamps (pl. I: 4,5) can be dated to the late Republican or. at the latest, to the early Augustan period^ on the evidence from similar pieces from Magdalensbcrg (Stalenski vrh)3s and the distribution of related types of oil lamps in Italy, Corinth, Delphi and Athens in the Is1 ccntury B.C.4"

A grey bowl (/;/. 2: 10), used as tableware. can be determined, on the basis of extensive examination of this pottery type at the site of ex Pilscn in Padova, as type Xa dated from the 4th to the first half of the 2nd ccntury B.C.42 Very similar forms, however, continued to be used into the Is' ccntury B.C.43

A fragmented terra sigillala rim with an orange-red slip (j>l. 3: 4) may have belonged to a plate with vertical walls - to one of the variants denoted by the Conspectus formarum as forms 20 and 21. The plates of this type make their appearance at the end of the Augustan period.

Among a small number of metal finds there is a bronze fibula (pl. 5: 9) defined by Guštin, considering the La Tčne fibulae from Istria, as a Late La Tčne type.47

The Jczcrinc-typc fibulae (/>/. 5: 10; fig. 5: 4), distributed mainly in southern Gaul, northern Italy and Illyricum,48 have been placcd by Fcugčrc between 20 B.C. and 20 A.D.49

A fragmented metal object (pl. 5: 18; fig. 5: 5) is probably a part of a ring used for carrying a strigilis. Similarly decorated rings, with stylized swan heads, ribs and a trapezoidal loop, frequently occur in Italy and Spain in the late Republican period.50

A poorly preserved coin (probably Tiberius) is dated to the Is' ccntury A.D. (As. Roma, RIC?, A.D. 14-37).51

The archacological finds from Fornače show the site was occupied primarily in the Is' century B.C. A few scattered finds indicate the probability, however, that occupation continued into the early lsl ccntury A.D.: thin-walled pottery (/)/. I: 2), terra sigillala (pl. 3: 4), Jezcrine-typc fibula (pl. 5: 10),

coin. The walls built in opus reticulatum and opus incertum strongly support the idea that several phases of construction were involved, implying a relatively long period of settlement.

The archaeological discoveries in the test excavations confirm previous claims"'2 about the existence of structural remains on the coast. Given the continuing rise in sea level it is possible that archaeological remains survive under water off the mainland.53 The walls discovered can perhaps be related to the foundations of a Roman structure with mosaics found nearby.'4

The site of Fornače proves that Piran's hinterland" was inhabited as early as the 1SI century B.C.. but the relationship of this site with the neighbouring Fizine'6 and St. Bernard'' remains unclcar.

The large number of fragmented amphorae gives an indication of the activity in this region (wine, olives). It is significant that most of the objects discovered are of Italian origin.

Archaeological remains from Fornače disclose that the area of northwestern Istria had integrated into Italic economy by the middle of the 1SI century B.C.; its special frontier location may have accelerated the process.58

Marko Stokin

Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Trg bratstva 1 SLO-66330 Piran/Pirano

T. 4: Fornačc pri Piranu. Vse keramika. M. 1-3.9.10 = 1:2; 4-8 = 1:3. I'l. 4: Fornačc near Piran. Pottery. Scale 1-3.9.10 = 1:2; 4-X = 1:3.

T. 5: Fornače pri Piranu. 1-8 keramika; 9-12.14,16-18 bron; 13 železo; 15 svinec. M. 1-5 = 1:3; 6-18 = 1:2. Pl. 5: Fornače near Piran. 1-8 pottery; 9-12,14,16-18 bronze; 13 iron; 15 lead. Scale 1-5 = 1:3; 6-18 = 1:2.

Afriška sigilata v Emoni

Verena VIDRIH PERKO

Izvleček

Kratki razlagi različne terminologije v svetovni arheološki literaturi sledi predlog poimenovanja v slovenskem jeziku. Definicijo dopolnjuje pregled razprostranjenosti proizvodnih središč in razširjenosti njihovih izdelkov na sredozemskem tržišču skozi čas. Predstavljena je zgodovina raziskav, omenjena so temeljna dela in glavni avtorji ter najpomembnejši novejši prispevki k poznavanju afriške sigilate. Sestavek poudarja pričevalnost in časovno občutljivost te keramike, posebej v povezavi z ostalimi izdelki afriškega trga, in ob tem opozori na nujnost doslej pri nas še popolnoma odsotnih študij afriškega in vzhodnosredozemskega finega namiznega posodja in amfor. Sledi delni pregled afriške sigilate iz Emone, hranjene v Mestnem in Narodnem muzeju iz Ljubljane, s kratko razlago proizvodnih in oblikovnih značilnosti, ki omogočajo dokaj natančno časovno opredelitev.

Abstract

The article, devoted to African Red Slip Ware from Emona (Ljubljana, Slovenia), begins with a short presentation of terminological diversity found in archaeological literature in the world, which is followed by a proposal of nomenclature in Slovene language. The definition is complemented by a short survey of the distribution of manufacturing centers, with their geographical and chronological range on the Mediterranean market. The research history is briefly presented and the most important authors and fundamental works arc mentioned, as well as the greater part of significant recent contributions to the understanding of African Red Slip Ware. Revealing properties and the chronological sensitivity of this pottery, particularly in relation with other products of African market, arc highlighted, and the study, so far lacking in our literature, of African and Eastern ceramics and amphorae is urged. A partial survey of the material in the Municipal and National Museums of Ljubljana is accompanicd by a brief presentation of manufactural and formal characteristics of African Red Slip Ware, which render possible quite a precise chronological placement of the imports in Emona.

Termin afriška sigilata označuje keramiko,1 ki jo je prvotno Lamboglia poimenoval terra sigillata chiara} pozneje pa je Hayes vpeljal ime African Red Slip Ware. V svetovni arheološki literaturi je danes opredeljena kot keramika, ki so jo izdelovali na različnih področjih in v mnogih delavnicah prokonzularne in mavretanske Afrike (od sedanje Alžirije do Libije, s središčem v Tuniziji) in pripada času od 1. do 7. st. po Kr.; izdelovali so jo najprej za lokalni trg, pozneje pa predvsem za veliko sredozemsko in tudi druga tržišča.

Narejena je iz dobro prečiščene gline, trdo, opečnato rdeče žgane, s finim, bolj ali manj bleščečim, gladkim premazom, ki prekriva vso površino ali pa le notranjost in del zunanjosti posodja.4 Okrašena je s koleščkanjem ali v tehniki barbotin, z žigosanjem ali tudi z aplicira-nim reliefnim, v kalupu izoblikovanim ornamentom/

Prvi kos afriške sigilate je bil objavljen 1. 1833. Že zgodaj, I. 1897, je bila objavljena Uthina, prva odkrita in raziskana delavnica tovrstne keramike. Prvi jo je definiral Anglež Waage I. 1948 in jo poimenoval Late Roman B (zdaj afriška sigilata A in D) ter Late Roman A (zdaj C), medtem ko se njegove oznake Late Roman

C, D in E nanašajo na egipčansko, pergamonsko in ciprsko sigilatno proizvodnjo. Waage ji je tudi prvi pripisal afriški izvor/'

S študijami je nadaljeval Lamboglia na gradivu Albintimiliuma, prvega znanstveno raziskanega rim-skodobnega italijanskega najdišča.7 Afriško sigilato je poimenoval terra sigillata chiara\ najprej je opredelil tipa C in D, pozneje še A in B. Za slednjega se je izkazalo, da izvira iz Galije Narbonensis. S tipi A, C in D je označil posamezne vrste proizvodnje tovrstne keramike, ki se med seboj razlikujejo geografsko* in časovno.

Raziskovalec Salomonson je dal prvi pobudo za študij povezav med afriško sigilato in drugimi afriškimi proizvodi.* Bil je eden najboljših poznavalcev orna-mentike na posodju ter na oljenkah. Individualiziral je keramiko tipov El Aouja in Navigius. Objavil je grobišče Raqqada iz centralne Tunizije.

Sledile so italijanske raziskave. Prepoznali in raziskali so proizvodnjo A/D na novo odkritih delavnic Pheradi Maius in afriško kuhinjsko posodje. Zvezki Ostia I-IV so prinesli poglobljene študije z novih zornih kotov.g So sad dolgoletnih individualnih in

skupinskih raziskav Carandinija s sodelavci. Analize povezav med afriško agrarno proizvodnjo in izvozom finega namiznega posodja so dale pomembne rezultate.

Priročnik Hayesa iz 1. 1972 združuje italijanske dosežke in ugotovitve številnih dotedanjih raziskovanj v Afriki ter sloni na izvrstnem avtorjevem poznavanju vzhodnih in zahodnih muzejev ter antičnih naselbin.10 Avtor je sodeloval tudi pri izkopavanju Kartagine." Hayes je individualiziral novo proizvodnjo, ki so jo Italijani poimenovali proizvodnja E. Priročnik je sistematična študija žigosanih ornamentov, ki jih je stilno razvrstil in datiral. (Carandini Hayesovo delo enači s temeljnim delom za italsko in galsko sigilato F. Os-walda in T. D. Prycea, An Introduction to the Study of Terra Sigillata [London 1920], četudi mlajši italijanski avtorji Hayesu radi očitajo, da ne loči jasno med posameznimi proizvodnjami in je nejasen v ločitvi kuhinjskega posodja od finega, namiznega.)

V sedemdesetih letih so sledila številna nadvse pomembna raziskovanja na najdiščih Mactar, Kartagina, Utica. V Kartagini so dokazali obstoj t. i. proto afriške sigilate.12

Pred desetimi leti je izšlo gigantsko italijansko delo Atlante delle forme ceramiche, suplement Enciclopedie dell'arte antica. Delo, ki pomeni prelomnico v študiju afriške sigilate, je sad skupinskega dela vrste najboljših strokovnjakov s Carandinijem na čelu in s sodelovanjem Hayesa. Keramične oblike so razporejene po proizvodnjah, z odličnim grafičnim in fotografskim

spremnim gradivom, opaziti je poskuse usklajevanja različnega poimenovanja posameznih form.

Med poznejšimi pomembnimi publikacijami je potrebno omeniti publikacijo Porto Torres, v kateri so objavljeni izsledki stratigrafskih izkopavanj istoimenskega najdišča na Sardiniji, odlične predstavitve gradiva najdišč Schola Praeconum in Sidi Khrebish in vrsto dobrih krajših del.13 Zelo pomembne so objave izsledkov izkopavanj v Kartagini, v katerih je Fulford predlagal nekaj popravkov Carandinijevih in Hayeso-vih datacij.14

Doslej se ni pri nas še nihče sistematično ukvarjal s tovrstno keramiko; izjema je le Irma Cremošnik. ki je vzorno raziskala gradivo iz Zemaljskega muzeja v Sarajevu.15

V Sloveniji je bila afriška sigilata različno poimenovana. Tako je za afriško sigilato v Predjami Korošec še predvideval lokalno proizvodnjo. Pozneje je bila opredeljena ali preprosto kot sigilatna keramika, včasih kot chiara, včasih se omenja afriška faktura. Zdi se, da je v nekaterih primerih tudi preprosto niso prepoznali."'

Afriška sigilata je časovno zelo občutljiva keramika, ne le glede na oblike, temveč tudi glede na fakturo, ki nam omogoča razpoznavanje različnih, geografsko in časovno ločenih izdelovalnih središč. Afriška sigilata je obenem tudi ekonomski kazalec, ki nam jasno kaže na močen in še v poznih desetletjih 6., na nekaterih sredozemskih najdiščih tudi v 7. stoletju živ uvoz iz severne Afrike, ki ga nasilno pretrga arabska invazija

SI. I: Emona, afriška sigilata. 1 kat. št. 3; 2 kat. št. 8; 3 kat. št. 17; 4 kat. št. 57. M. 1:1. Fig. 1: Emona, sigillata africana. 1 cat. n. 3; 2 cat. n. 8; 3 cat. n. 17; 4 cat. n. 57. 1:1.

v te kraje.17 To je obenem tudi skrajna točka, ki jo doseže cvetoča poljedelska proizvodnja rimske province Afrike, kajti če si je po vandalskih vpadih vendarle še za nekaj desetletij opomogla in se celo približala produkcijskim stopnjam prejšnjega obdobja, je po zasedbi Arabcev povsem zamrla. Opustošenje in popolno zanemarjenje vinogradov, žitnih polj in oljčnih nasadov je prineslo zaton tudi slovitim afriškim lončarskim delavnicam, kajti njihovi izdelki so bili vedno le spremni tovor agrarnih produktov.

V zadnjih stoletjih razvoja afriško sigilato na vzhod-nosredozemskih tržiščih zamenja ali le spremlja pozna (vzhodna) sigilata, imenovana tudi Late Roman C pottery Hayes jo imenuje spričo najnovejših ugotovitev o njenem izvoru fokejska sigilata (Phocaean sigillata).^ V 6. st. se pojavi tudi na naših najdiščih.2" Ta sigilata je nastajala največkrat pod močnim vplivom afriških proizvodenj. Včasih jo, pač glede na velikost in ohranjenost odlomka, le s težavo ločimo od afriške sigilate. Če odmislimo oblike, ki si jih proizvodnji tudi prevzemata, je keramika Late Roman C za spoznanje trše žgana in ob ustjih rjavkastega tona.

V Sloveniji je bila afriška sigilata doslej odkrita na številnih najdiščih. Najbogatejše najdišče afriške sigilate je Hrušica,21 vendar je je tudi med doslej pregledanim gradivom Emone veliko.22

Urejanje depojev Mestnega muzeja mi dopušča le delni pregled, ki ga bo potrebno z leti še dopolnjevati, toliko bolj, ker izkopavanja še trajajo. Poleg tega Narodni muzej v Ljubljani pripravlja reorganizacijo depoja. Seznam afriške sigilate v Emoni, ki ga dodajam članku, je torej začasen.

Ob natančnejšem proučevanju afriške sigilate se takoj pojavi tudi potreba po poznavanju afriških ara-for, ki so vsekakor sestavljale večji del tovrstnih impor-tov. Doslej so bile obdelane samo amlore, ki se nahajajo med hrušiškim gradivom.

PROIZVODNJA A

Emonski uvoz afriške sigilate najzgodnejše proizvodnje A je zaenkrat skromno, a trdno dokazan z nekaj odlomki tovrstne keramike. Med pregledanim gradivom iz Emone je nekaj odlomkov afriškega kuhinjskega posodja oblik Hayes 23 A in B z zelo značilnim, navznoter odebeljenim ustjem in stopničasto narebre-nim izbočenim dnom (t. 1: 1). Posodje, čeprav kuhinjsko, pripada proizvodnji A afriške sigilate.2' Običajno je bolj grobe izdelave, v nasprotju s finim namiznim posodjem ima bolj porozno fakturo in nebleščeč, zrnat premaz na površini. Včasih je to posodje na zunanjem zgornjem predelu ustja sivorjave barve, kar je posledica manj pazljivega žganja (kat. št. 1-3). Značilen je neznaten odlomek stopničasto narebrenega dna kožice oblike Hayes 23 A (si. 1: 1) fine fakture in svetlooran-žnega preloma ter drobnozrnate površine enake barve. Glede na premaz in fakturo ga smemo časovno opredeliti med najbolj zgodnje odlomke afriške sigilate v Emoni, v prvo polovico 2. st.24 (kat. št. 3, si. 1: 1). Omeniti pa velja, da je bila ta oblika kuhinjskega posodja večkrat v rabi še celo stoletje, obliko Hayes

23 B pa srečamo še tudi v 4. st., vendar so poznejši primerki običajno bolj grobi, slabše izdelani in rjavkastega odtenka, česar za naše ne moremo trditi.

Odlomke skodelic (t. 1: 2, kat. št. 4-7), ki so premajhni, da bi jim mogli določiti ustrezno obliko, moremo prišteti k proizvodnji A. Izdelani so iz zelo dobro prečiščene gline, v prelomu svetlooranžne barve. Premaz enake barve pokriva celotno površino posode (ohranjen je ravno del ostenja med ustjem in dnom, kjer se pri proizvodnjah D in C premaz neha, medtem ko so izdelki proizvodnje A premazani po vsej površini).2^ Premaz pri odlomku skodelice (t. 1: 2) je polbleščeč in se zrnato lušči, kar je značilno za proizvodnjo A 1-2, ki je datirana v drugo polovico 2. st. Odlomek (kat. št. 5) ima nebleščeč premaz po vsej ohranjeni površini, kar je značilnost proizvodnje A 2, ki sodi v prva desetletja 3. st.

Dva odlomka ostenja z ustjem skodele oblike Hayes 9 A oziroma Lamboglia 2a (t. 1: 3; si. 1: 2) imata tik pod ustjem okrasni pas zarez, izvedenih s koleščkom, kar je značilno za to obliko, ki se pojavlja pretežno v drugi polovici 2. st.26 Polbleščeč zrnat premaz kaže na značilnosti proizvodnje A 1-2, kar nas časovno postavlja v drugo polovico 2. st. V ta čas sodi glede na pripadnost isti proizvodnji tudi odlomek krožnika oblike Hayes 27 z vrezano linijo na notranji strani tik pod ustjem (t. 1: 4).27 Ta oblika se pojavlja tudi še v 3. st. in naznanja modo zelo priljubljenih širokih krožnikov proizvodnje C.

PROIZVODNJA A/D

Odlomka krožnikov z zakrnelo nogo oblik Hayes 31 in Hayes 32 (t. 1: 5,6) segata v prvo polovico 3. st.;28 sta iz proizvodnje, ki so jo Italijani poimenovali A/D in je značilna za 3. st. Pri nas je pogosto zastopana na Hrušici. Delavnice so še vedno neznane, izvorno področje pa je centralna ali morda celo južna Tunizija.2'' Očitno je, da so z nekaterimi prvinami vezane na proizvodnji A in D, ki so ju izdelovali v okolici Kartagine.30 Proizvodnjo A/D prepoznamo po bleščečem, gladkem premazu, ki pokriva celo posodo, in trdo, dobro žgani glini.31 Prevzema nekatere oblike pozne proizvodnje A, včasih posnema tudi izdelke delavnic proizvodnje C, saj je njena priljubljena oblika prav široki krožnik.32 Najzgodnejše izdelke postavljamo v severski čas, konca teh delavnic pa še ne poznamo natančno, verjetno sega v iztek 3. st.

V to proizvodnjo sodi tudi odlomek dna in ostenja sklede z zakrnelo nogico, ki po vsej verjetnosti pripada obliki Hayes 18 (kat. št. 10) in je tudi glede oblike sočasen zgornjima dvema.33 V Ostii so bile sklede te oblike najdene v skupkih iz prve polovice 3. st.34

PROIZVODNJA A/C

Krožnik oblike Lamboglia 40 bis (/. I: 7), ki je po obliki povsem enak najfinejšemu posodju proizvodnje C 1, po bleščečem, rahlo zrnatem, temnordečem premazu, ki prekriva celotno površino posode in se lušči.

prištevamo k izdelkom proizvodnje A/C, ki časovno sega v 3. st. Za proizvodnjo E1 Aouja, pozneje imenovano A/C, so značilne predvsem bogato okrašene zaprte oblike. To obliko krožnika je Hayes datiral od 230/240 do okrog 325.35

PROIZVODNJA C

V severskem obdobju se razcvete uvoz tekočih prehrambenih izdelkov, ribjih omak in olja z območja Bizacene.3'1 Fino namizno posodje je v tem predelu Prokonzularne Afrike časovno vezano na pojav tako imenovanih amfor africana grande oziroma tip Keay IV do VII.37

Afriška sigilata Bizacene se razlikuje od drugih in jo imenujemo proizvodnja C. Prvi jo je poimenoval Waage 1933, in sicer Late Roman A, pozneje jo je Lamboglia imenoval terra sigillata chiara C.38 Hayes je ugotovil, da so posodje proizvodnje C izdelovali s pomočjo matric (kalupov). 9 Celotna proizvodnja C zaobjema predvsem oblike širokih krožnikov fine fakture in izredno tankih sten ter nekaj oblik skodelic. Kaže, da je ta proizvodnja vezana tudi na določeno spremembo mode takratnega namiznega pogrinjka. Dejansko s proizvodnjo C doseže izvoz afriške sigilate najširše območje Sredozemlja in seže tudi izven tega območja, npr. v Anglijo in na črnomorsko obalo.40 Okoli leta dvesto zaživijo poleg delavnic gladkega posodja proizvodnje C 1 tudi delavnice z reliefno okrašenim posodjem, le generacijo pozneje začno na tem področju izdelovati oljenke grobe izdelave, kmalu zatem pa tudi sigilatne.41 Prav proizvodnja C najfinejšega posodja doseže in tudi preseže slovito galsko sigilato, pri kateri se je prvotno sama zgledovala in oplajala.

Keramika proizvodnje C 1 je najzgodnejša, najfinejša in najtanjših sten, z bleščečim, gladkim premazom, najbližja vzorom kovinskega in steklenega posodja. Do nedavnega nismo mogli prišteti k tej proizvodnji nobenega od sicer številnih odlomkov širokih krožnikov proizvodnje C, najdenih v Emoni. Sedaj lahko to z gotovostjo potrdimo za odlomek skodelice oblike Lamboglia 35 (t. 1: 8) iz oranžno žgane, fino prečiščene gline, enakega bleščečega premaza, od 2 do 3 mm debelih sten, kar so glavne značilnosti izdelkov C 1. Oblika skodelice Lamboglia 35 se pojavi v času od I. 220 do 240 in živi vse do konca 3. st. Zaradi značilnosti proizvodnje jo smemo datirati v začetek tega obdobja.42

Tej skodelici je sorodna skodelica oblike Hayes 44 (t. 1: 9; si. I: 3), ki se od prejšnje razlikuje predvsem po odebeljenem, navzdol visečem robu ustja, okrašenem z apliciranim, v kalupu izdelanim reliefnim motivom levinje.43 Vendar moramo prišteti slednjo skodelico zaradi debelejših sten, medlega premaza, ki se lušči, in slabše izdelave k proizvodnji C 2, ki sc pojavi za proizvodnjo C 1 le za generacijo kasneje. Hayes datira to obliko skodelice z apliciranim okrasom v prva desetletja 4. st.44

Četudi Atlante poimenuje obliko Lamboglia 42 sko-dela, predlagam, da jo uvrstimo med krožnike, saj se

nam sama od sebe ponuja primerjava s še dandanašnjo obliko te posode.45 Na t. 1: 10 in 11 sta odlomka krožnikov Lamboglia 42 s koleščkanim ornamentom na zgornji površini ustja. Uvrščamo ju med proizvodnji C 1 in C 3. Krožnik (t. 1: 12) v nasprotju s prejšnjima dvema ni okrašen, rob pa ima zavihan in se tako uvršča k obliki Hayes 46. Za finejši primerek oblike Lamboglia 42 (t. 1: 11) velja zgodnejša datacija, Atlante predlaga 3. st. Krožniki oblike Hayes 46 se pojavljajo na koncu 3. in v začetku 4. st.47

Velike večine odlomkov širokih krožnikov, ki so bili najdeni v Emoni, zaradi premajhne ohranjenosti ne moremo oblikovno določiti drugače, kot da jih načelno prištejemo h krožnikom Hayes 50 A in B ter njim sorodnim (t. 1: 13-15). Večji del teh izdelkov pripada proizvodnjama C 1 in C 2, neredko pa srečamo tudi proizvodnjo C 3, ki ima v primerjavi s prejšnjo C 1 debelejše stene, medel, nesvetleč premaz, ki se ponekod lušči. Proizvodnja C 3 se časovno že povsem prekriva s proizvodnjo D afriške sigilate; sega v 4. st., prav z naštetimi oblikami širokih krožnikov pa vse do prvih desetletij 5. st.48 Tako nas ne čudi, da se nekatere oblike krožnikov in skled pojavljajo v proizvodnjah C in D, npr. krožnik oblike Hayes 53 B (/. 2: 1), ki je pozna oblika krožnikov Hayes 50 B in je datiran v čas od 1. 370 do 430.49 Skleda s kljunasto izvihanim ustjem in kaneluro na njem (t. 2: 2) je povsem sorodna obliki Hayes 57, vendar jo zaradi oblike ustja smemo uvrščati k obliki Ostia IV, fig. 3, četudi je njen premer z 22 cm premajhen za tako klasifikacijo.50 Posoda je postavljena v čas od I. 390 do začetka 5. st. in je znanilka priljubljenih skled oblike Hayes 58 in njej podobnih.

PROIZVODNJA E

Čeprav je proizvodnja E časovno vezana predvsem na 4. in 5. st., pa smemo njene začetke postaviti v konec 3. st., ko se pojavi z oblikami, tipičnimi za posodje proizvodenj C 1 in C 2, kot je npr. široki pladenj oblike Hayes 49 (t. 2: 3), datiran v čas od I. 230/40 do 3(X).51 Ta odlomek pladnja je izdelan na način, ki že kaže značilnosti zgodnje proizvodnje E, ki jo imenujejo tudi proizvodnja C/E.

Hayes je proizvodnjo E individualiziral in jo datiral od srede 4. do srede 5. st. Zanjo je značilna dobro prečiščena, rjavkastooranžna glina, malce zrnata, z majhnimi vključki apnenca, s premazom enake barve. Posodje ima pogosto na dnu sled travnih bilk, kar verjetno pomeni, da so še mokrega sušili na travi. Proizvodnjo E predstavljajo v prvi vrsti nekatere oblike krožnikov, skodele večjih razsežnosti in pladnji, ki so tvorili servis. Proizvodni centri so bili verjetno v južni Tuniziji.

PROIZVODNJA I)

Po kratkotrajni krizi konec 3. st. se je v predelih severne Tunizije, posebej okoli Kartagine, spet močno povečala proizvodnja afriške sigilate. Carandinijevo

tezo o njeni tesni povezanosti z agrarnim razcvetom dežele in o tovorih tekočih prehrambenih izdelkov na sredozemska tržišča, ki so jih spremljali tovori afriške sigilate, potrjuje tudi v tem času silno povečana istočasna proizvodnja nove serije amfor, dokazana z izkopavanji v Afriki in v Sredozemlju. Italijani imenujejo te amfore i contention cilindrici di tarda eta imperiale. Predlagam, da jih v slovenščini poimenujemo pozno-rimske cilindrične amfore.

Posodje proizvodnje D so izdelovali z delno uporabo matric (kalupov) in okraševali z žigosanjem. Keramika proizvodnje D 1 je izdelana iz dobro prečiščene, svetlooranžne gline, medlega premaza, ki je le redko bleščeč, proizvodnja D 2 pa še popolnoma spominja na A/D in ima zatorej svetleč, gost premaz, ki se rad lušči, in j>robozrnato glino, ki se zdi v prelomu bolj porozna.M

Proti koncu 4. st. se pojavi mnogo verzij proizvodnje D boljše in slabše kvalitete, omeniti pa velja, da je afriška sigilata iz vandalskega obdobja rjavkastega odtenka.

Priljubljena oblika v 4. st. je bila prav gotovo skleda oblike Hayes 58 B. Zaradi neznatnosti odlomkov pogosto ne moremo natančneje določiti oblike. Odlomek (t. 2: 4) sodi po obliki ustja med zgodnejše, sorodne obliki Hayes 58 B. št. 9, ki sega z začetki še v 3. st. in se pojavlja vse do 1. 375.55 Odlomka (kat. št. 35 in 38) skled oblike Hayes 58 B, št. 11 pa sta časovno opredeljena v tretjo četrtino 4. st.56

Posebej pogoste so sklede oblik Hayes 61 A in B. ponavadi okrašene v stilu A (i, ii, iii), ki se pojavljajo v zgodnejši in poznejši obliki. Oblika A je datirana v čas od 1. 325 do 400/420, B pa v čas od I. 380 do 450.56a Odlomek sklede (t. 2: 5) je zgodnejši primerek. Svetla, dobro prečiščena glina z medlim premazom je namreč značilna za proizvodnjo D 1.

Povsem običajne oblike proizvodnje D 1 so tudi krožniki z izvihanim ustjem oblik Hayes 59 A, B in njim sorodni (t. 2: 6,7).57 Posodje je izdelano iz prečiščene, oranžno žgane gline, prekrito s finim premazom enake barve, ki sega do podustja na zunanji strani posode. Posoda je okrašena na zunanji strani z vrsto podolgovatih vrezov, podobnih vrbovim listom.58

Ena redkejših oblik krožnikov je oblika Atlante XXXVI, 1 (t. 2: 8), ki se pojavlja v proizvodnji D 1. Krožnik je bil najden na Agori v Atenah z najdbami iz časa okoli I. 350, v Kartagini pa v plasti iz druge polovice 4. st.5''

Srečamo tudi za ta čas povsem običajne krožnike oblike Hayes 60 (kat. št. 47), ki jih datiramo v drugo polovico 4. st., v Kartagini pa je bil najden v plasti, datirani od I. 360 do 1. 440™

Med serijo krožnikov, ki so sestavljali pogrinjek mize poznega 4. in 5. st., je tudi dokaj pogosta oblika krožnika Hayes 67. Odlomek na t. 2: 9 sodi k obliki Hayes 67, št. 6, in je datiran v čas od 1. 360 do 470.61 Pojavlja se v proizvodnji D 1. Odlomek na t. 2: 10 sodi k obliki Hayes 75, datirani v čas med I. 420 do 450.62

Med najmlajše kose afriškega sigilatnega posodja v Emoni prištevamo tri odlomke skled, ki jih Italijani

imenujejo vaso a listello (ustrezen slovenski izraz bi lahko bil sklede z ovratnikom);63 okvirno jih uvrščamo k obliki Hayes 91. Natančneje smemo skledo na t. 2: 11 opredeliti kot obliko Atlante XLVIII, 14, in jo postaviti v 4. in 5. st., odlomka sklede (kat. št. 53 in 54) pa k obliki Hayes 91 C, ki jo po novem datira Hayes v 6. st. ali, natančneje, med 530 in 600.64 To pa je že čas, ki ga Emona dočaka delno porušena in drsijo v klepsidri njene življenjske dobe zadnja zrna peska.6"1

Med odlomki afriške sigilate, najdenimi na tleh antične Emone, zaslužijo posebno pozornost okrašeni, saj je afriško sigilatno lončarstvo doseglo vrh prav v svojstvenem naturalističnem stilu okraševanja tovrstne keramike. Med najbolj zanimiva spadata vsekakor odlomka s plastičnim ornamentom levinje in košarice s sadjem. Prvi odlomek sem obdelala že glede na obliko posode. Drugi (t. 2: 14; si. 1: 4) sodi v proizvodnjo A 1-2, saj je posoda finega, polbleščečega premaza, reliefni ornament košarice s sadjem pa je bil, tako kot prvi, najprej narejen v kalupu, nato še svež prilepljen ob notranjo steno skodelice, ki ji zaradi neznatnosti odlomka ne moremo več določiti oblike. Motiv take košarice srečamo na najdišču Tamuda iz Maroka in je znan v več variantah.66 Pojavlja se na skodelicah Pallares 6, Ostia I, fig. 85 in Lamboglia 6 proizvodenj A 1 in A 1-2.67 Pojavi se še na nekaterih drugih oblikah, vendar v proizvodnji C 3. Z veliko mero verjetnosti smemo pripisati odlomek skodelici oblike Pallares 6, ki jo od oblik Lamboglia 6 in Hayes 35 loči prav način ornamentacije z aplikacijami.68 Tako smemo odlomek datirati v 2. polovico 2. st.

Vzorec afriške sigilate na emonskih najdiščih je torej povsem podoben sredozemskemu. Procentualno je zastopanega največ posodja proizvodenj C in D, vendar slednjemu, ki sega s svojimi poznimi oblikami celo v 7. st., zaenkrat ne moremo slediti dlje kot do srede ali v drugo polovico 6. st.6''

S tem zaključujem svoj prispevek k poznavanju finega namiznega posodja afriške sigilate v antični Emoni, ki nam je v pozni antiki posebej dragocen, časovno zelo občutljiv pripomoček.

KATALOG

Seznam inventarnih oznak Mestnega muzeja v Ljubljani:

F + inv. št. - najdba s predela Feranta,

J + inv. št. - najdba s predela Jakopičevega vrta.

M + inv. št. - najdba s predela Majde Vrhovnik,

Š + inv. št. - najdba s predela Sumija,

V + inv. št. - najdba s predela Vegove ulice.

inv. št. - druge najdbe.

Najdbe s predela Vegove in Emonske ulice še niso v celoti invcntariziranc.

R + inv. št. - predmeti iz Narodnega muzeja v Ljubljani.

V obeh muzejih poteka postopek poenotenja inventarizira-nja predmetov.

Barve gline in premaza sem določala s pomočjo priročnika Munsell, Soil color charts, Baltimore 1988.

I'roi/.vudnju A

1. Odlomek ostenja z odebeljenim ustjem in stopničasto narcbrcnim dnom kožice Hayes 23 B iz oranžno žgane gline, oranžnorjavkastega, zrnatega, nebleščečega premaza. Velikost 8.6 x 6,7 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/6, siv rob pod ustjem 5 YR 4/1. Inv. št. J 1801.

2. Odlomek ostenja z odebeljenim ustjem in prehodom v stopničasto narebreno dno kožice Hayes 23 B iz oranžno žgane, porozne gline, nebleščečega zrnatega premaza na vsej ohranjeni površini in sivočrnega pasu na zunanjem, zgornjem predelu ustja. Velikost 6,5 x 6 cm. Glina 2.5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 20. T. 1: 1.

3. Odlomek narcbrcnega dna kozicc Hayes 23 A iz oranžno žgane gline, zrnatega polbleščečega premaza. Velikost 3x2 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 5/8. Emonska ulica, neinventarizirano. SI. 1: 1.

4. Odlomek ostenja in prstanastega dna kroglaste skodelice neugotovljenc oblike iz oranžno žgane gline, finega polbleščečega premaza enake barve po vsej ohranjeni površini, ki se zrnato lušči, proizvodnje A 1-2. Velikost 3,5 x 5,3 cm. Glina 2,5 YR 6/6. premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. M 2077. T. 1: 2.

Plesničar-Gec 1983, 112, t. 15: 12.

5. Odlomek ostenja in prehoda v ustje skodelice neugotov-ljene oblike iz oranžno žgane, prečiščene gline, finega, nebleščečega premaza po vsej ohranjeni površini, proizvodnje A 2. Velikost 4,8 x 5 cm. Glina in premaz 2.5 YR 6/8. Emonska ulica, neinventarizirano.

6. Odlomek ostenja in dna z nizko nogico trapezastega preseka, ki pripada skodelici ncugotovljcne oblike iz svetlooranžne gline in premaza enake barve, ki se zrnato lušči, proizvodnje A 1-2. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/8. Emonska ulica, neinventarizirano.

7. Odlomek ostenja in dna z nizko nogico trapezastega preseka, ki pripada skodelici ncugotovljcne oblike iz svetloo-ranžno žgane gline in zrnatega, nebleščečega premaza enake barve, proizvodnje A 2. Velikost 4 x 3,4 cm. Glina in premaz

2.5 YR 6/8. Inv. št. 1503.

8. Dva odlomka ostenja z ustjem skodele Hayes 9 A iz oranžno žgane gline in polbleščečega, zrnatega premaza enake barve na vsej ohranjeni površini. Velikost 4,5 x 2,5 in 3 x 3 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 5733. T. I: 3; si. I: 2.

9. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 27 iz oranžno žgane gline in zrnatega, polbleščečega premaza enake barve. Velikost 6 x 3.5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 1080. T. I: 4.

Proizvodnja A/D

10. Odlomek ostenja in dna z zakrnelo nogo sklede oblike Hayes 18 iz oranžnordeče žgane, prečiščene gline in bleščečega gostega premaza po vsej ohranjeni površini. Velikost 10 x 9 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 4/8. Inv. št. F 2008.

11. Odlomek ostenja z ustjem krožnika Hayes 31 iz oranžno žgane gline, gostega premaza po vsej površini. Velikost 5 x

3.6 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 4/8. Inv. št. M 2274.

12. Več odlomkov dna z zakrnelo nogo in ostenja z ustjem krožnika Hayes 31 iz oranžno žgane gline, bleščečega gostega premaza po vsej površini posode. Velikost največjega odlomka 10,5 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2.5 YR 4/8. Inv. št. F 2005. /'. /.' 5.

13. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 32 iz oranžno žgane gline in bleščečega premaza. Velikost 3,5 x 6 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. 690. T. 1:6.

14. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 32 iz oranžno žgane gline in s premazom enake barve. Velikost 4 x 3 cm. (ilina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR4/6. Inv. št. F2016.

Proizvodnja A/C

15. Osem odlomkov dna in ostenja širokega krožnika z zakrnelo nogo oblike Lamboglia 40 z bleščečim temnooran-žnim. lisastim premazom po vsej zunanjosti in notranjosti. Velikost največjega odlomka 7,5 x 7 cm. Glina in premaz 2.5 YR 5/8. Inv. št. F 2007. T. 1: 1.

Proizvodnja C

16. Odlomek ostenja in ustja skodelice oblike Lamboglia 35 iz svetlooranžno žgane, fino prečiščene gline z enakim bleščečim premazom, proizvodnje C I. Velikost 6,3 x 3 cm. Glina 2,5 YR 6/6. premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 1355. /'. I: 8.

17. Odlomek širokega, ravnega ustja skodelice oblike Hayes 44 z odebeljenim, navzdol zavihanim robom in apliciranim

ornamentom levinje, izdelanim v kalupu, iz oranžno žgane gline in premaza enake barve, ki sc lušči. Velikost 6x2 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 99. T. 1: 9; si. 1: 3.

18. Odlomek izvihanega ustja krožnika Lamboglia 42 iz svetlooranžno žgane, fino prečiščene gline in nebleščečega premaza, proizvodnje C 3. Na ustju je okras, izveden s koleščkom. Velikost 4 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. J 666. T. 1: 10.

19. Odlomek izvihanega ustja krožnika oblike Lamboglia 42 iz svetlooranžno žgane, prečiščene gline, bleščečega premaza enake barve, proizvodnje C 1. Na ustju je okras, narejen s koleščkom. Velikost 5x3 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 2226. T. I: 11.

20. Odlomek izvihanega ustja krožnika Hayes 46 iz oranžno žgane gline in nebleščečega premaza enake barve, s kaneluro tik ob robu ustja, proizvodnje C 3. Velikost 3 x 3,6 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 218. T. 1: 12.

21. Odlomek dna posode ncugotovljcne oblike iz fino prečiščene, svetlooranžno žgane gline, bleščečega premaza na notranji strani odlomka, proizvodnje C 1. Velikost 6 x 2,6 cm. Glina in premaz 2.5 YR 6/8. Inv. št. 1780.

22. Odlomki ostenja. ustja in dna z zakrnelo nogo krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz oranžno žgane, prečiščene gline, nebleščečega. rdečeoranžnega premaza. Glina 2.5 YR 5/8. Inv. št. R 15203. T. 1: 13.

23. Odlomki ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A iz fino prečiščene, oranžno žgane gline, finega, polbleščečega premaza, proizvodnje C 2. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. Š 17. T. 1: 14.

24. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz fino prečiščene, oranžne gline in enakega, polbleščečega premaza, proizvodnje C 2. Velikost 3,5 x 6 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz 2.5 YR 5/8. Inv. št. M 2350.

25. Štirje odlomki ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz fino prečiščene, oranžno žgane gline, polbleščečega premaza enake barve. Velikost največjega 4 x

3.4 cm. Glina 2.5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. 2404.

26. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz oranžno žgane gline in nebleščečega premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 4 x 3,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 277.

27. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 B ali njej sorodne iz oranžno žgane, prečiščene gline, nebleščečega premaza, proizvodnje C 3. Velikost 4 x 5,5 cm. Glina

2.5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 131. T. I: 15.

Plcsničar-Gcc 1983. 125, t. 37: 7.

28. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 B ali njej sorodne iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 3 x 4,5 cm. Glina 2.5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 1502.

29. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 B ali njej sorodne iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 3,5 x 1,6 cm. Glina 2,5 YR 6/6, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 2064.

Plcsničar-Gcc 1983, 112. t. 15: 9.

30. Odlomek ravnega dna in ostenja posode ncugotovljcne oblike iz oranžno žgane gline, ncsvetlečcga premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 6 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 5/6. Inv. št. M 132.

Plcsničar-Gcc 1983. 125. t. 37: 9.

31. Odlomek ostenja z ustjem konične skodclc ali krožnika oblike Hayes 53 B iz oranžno žgane gline in premaza enake barve, ki sega do zunanjega roba ustja, proizvodnje C 3. Velikost 6,3 x 5 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 152. /'. 2: I.

Plesničar-Gec 1983, 113, t. 18: 4.

32. Odlomek ostenja z ustjem skodclc oblike I layes 53 B iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje C 3, z dvema kanclurama pod notranjim robom ustja. Premaz sega do zunanjega roba ustja. Velikost 3x4 cm. Glina 2.5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 1028.

33. Odlomek ostenja z izvihanim ustjem sklede oblike Ostia IV. lig. 3 / Hayes 57 iz oranžno žgane gline, nebleščečega premaza, proizvodnje C 3. Na ustju ima kaneluro. Velikost 4.5 x 8.5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. 2408. /'. 2: 2.

Proizvodnja C/E

34. Odlomek dna z zakrnelo nogo in ostenja z ustjem pladnja oblike Hayes 49 iz rjavordeče gline in premaza enake barve, ki prekriva vso površino ohranjenega odlomka, proizvodnje C/E. Velikost 4.5 x 4 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2.5 YR 5/6. Inv. št. 2462. T. 2: 3.

Proizvodnja D

35. Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, ki sega do zunanjega roba posode. Velikost 5,5 x 5 cm. Glina 2.5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 21.

36. Odlomek rahlo vbočenega dna. ostenja in ustja sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline. Velikost 10,3 x 8 cm. Glina in premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 15. T. 2: 4.

37. Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline in premaza enake barve. Velikost 4,3 x 9 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 22.

38. Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline in premaza enake barve. Velikost 8x5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 23.

39. Dva odlomka ostenja z ustjem in dna z žigosanim ornamentom štirih koncentričnih krogov v pravokotniku sklede oblike Hayes 61 A iz svetlooranžno žgane gline, medlega premaza, ki se lušči, proizvodnje D 1. Velikost 7,5 x 10 in 9 x 4,5 cm. Glina 2.5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. M 1171 in M 1010.

Plesničar-Gec 1983. 113, t. 19: 6.

40. Odlomek ostenja in ustja sklede oblike Hayes 61 B iz oranžno žgane gline, polbleščečega premaza, proizvodnje D 2. Velikost 4,2 x 7 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Neinvcntarizirano. Emonska ulica.

41. Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 61 A iz oranžno žgane, prečiščene gline enakega, medlega premaza v notranjosti posode, proizvodnje D 1. Velikost 7x5 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. R 10814. T. 2: 5.

42. Odlomek ustja in ostenja krožnika oblike Hayes 59 A s pasom vrezanih navpičnih ornamentov v obliki vrbovih listov, iz svetlooranžno žgane gline in z enakim premazom, proizvodnje D 1. Velikost 5x8 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. 2123. T. 2: 6.

43. Odlomek ostenja z izvihanim ustjem krožnika oblike Hayes 59 A iz oranžno žgane gline, enakega, zrnato odluščc-nega premaza, proizvodnje D 1. Velikost 3,5 x 8 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 6/6. Inv. št. R 10283. T. 2: 1.

44. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 59 B iz oranžno žgane gline in medlega premaza enake barve. Velikost 3,2 x 4 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. Š 505.

45. Odlomek ostenja z delom ustja krožnika oblike Hayes 59 iz oranžno žgane gline in premaza enake barve, proizvodnje D 1. Velikost 4,7 x 3,8 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2.5 YR 5/6. Inv. št. M 1011.

46. Odlomek ostenja z ustjem krožnika z dvema kanelurama na notranjosti ustja oblike Atlante XXXVI, 1 iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje D 1. Velikost 4x6 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. R 15203. T. 2: 8.

47. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 60 iz oranžno žgane gline in s premazom enake barve. Velikost 3,0 x 4,2 cm. Glina in premaz 2,5 YR 4/6. Neinventarizirano, predel Šumi.

48. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 67, št. 6 iz oranžno žgane gline in z bleščečim premazom enake barve, proizvodnje D 2. Velikost 3.2 cm x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 10 R 5/8. Inv. št. V 45.

49. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 67, št. 6 iz oranžno žgane gline in bleščečega premaza enake barve, proizvodnje D 2. Velikost 3,6 x 11 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 10 R 5/8. Inv. št. V 60. T. 2: 9.

50. Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 76 ali tej sorodne iz oranžno žgane gline in s premazom enake bane. proizvodnje D 1. Velikost 3x7 cm. Glina in premaz 2.5 YR 6/8. Inv. št J 1004.

51. Odlomek ustja krožnika oblike Hayes 75 iz oranžno žgane gline in redkega, nesvetlečega premaza enake barve, pozne C ali D proizvodnje. Velikost 3 x 2,3 cm. Glina in premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. R 10283. T. 2: 10.

52. Odlomek ostenja z ustjem sklede z ovratnikom oblike Hayes 91 (natančneje Atlante XLVIII, 14) iz oranžno žgane gline, polbleščečega premaza. Velikost 15 x 8 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. R 14476. T. 2: 11.

53. Odlomek ostenja z ustjem sklede z ovratnikom oblike Hayes 91 C iz oranžne gline s polbleščečim premazom. V notranjosti sled okrasa, izvedenega s koleščkom. Velikost 5.3 x 6 cm. Glina 2.5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 84.

Plesničar-Gec 1983, 112, t. 15: 8.

54. Odlomek ostenja sklede z ovratnikom oblike Hayes 91 C iz oranžno žgane gline s premazom enake barve. Velikost 6 x 2.5 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. 938.

55. Odlomek ravnega dna iz oranžno žgane gline z ncsvetle-čim premazom na notranji površini, okrašenega s koncentričnimi kanclurami in vmes ležečimi žigosanimi motivi smrekove vejice v obliki zvezde in krožcev. Velikost 6,5 x 5,5 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 5/6. Neinventarizirano, Emonska cesta. T. 2: 12.

56. Dva odlomka ravnega dna. po vsej verjetnosti pripadajočega skledi oblike Hayes 61 A. z žigosanim ornamentom kanelure in koncentričnih krožcev, stila A (i). Vse značilnosti enake navedenim pri kat. št. 41. Velikost 3,5 x 8,5 in 7 x 6 cm. Inv. št. R 10559 in R 10814. T. 2: 13.

57. Odlomek ostenja polkroglastc skodelice oblike Pallares 6 iz svetlooranžne, fino čiščenc gline s polbleščečim premazom enake barve in z apliciranim reliefnim ornamentom košarice s sadjem. Velikost 7x5 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz podoben. Inv. št. 875. T. 2: 14; si. I: 4.

58. Odlomek ravnega dna iz oranžno žgane gline z nesvctlc-čim premazom na notranji površini, okrašenega s koncentričnimi kanclurami in vmes ležečimi žigosanimi motivi smrekove vejice. Velikost 10.5 x 5,5 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 5661. T. 2: 15.

ATLANTE, Atlante delle forme ceramiche I. Ccramica fine romana nel bacino mcditerraneo (medio e tardo impero). - Enciclopedia dcll'artc antica classica e orientale. supplement. Roma 1981.

FULFORD, M. G. in D. P. S. PEACOCK 1984. The Avenue (hi President Hahih Bourguiba, Salammho: the pottery and other ceramic objects from the site. - Excavations at Carthage: the British Mission, vol. 1, 2. Sheffield.

HAYES, J. W. 1972. l.ate Roman Pottery. - London.

HAYES. .1. W. 1980, Supplement to Late Roman Pottery. -London.

KEAY, S. .1. 1984. l.ate Roman Amphorae in the Western Mediterranean, A typology and economic study: the Catalan evidence. - BAR Int. Ser. 196, Oxford.

LAMBOGLIA. N. 1950. (Hi scavi di Albintimilium e la cronologia della ceramica romana I. - Bordighcra.

LAMBOGLIA. N. 1958, Nuove osscrvazioni sulla "terra sigillata chiara" (Tipi A e B). - Riv. St. Lig. 24, 257-330. Bordighcra.

LAMBOGLIA. N. 1963. Nuove osscrvazioni sulla "terra

sigillata chiara" 2. - Riv. St. Lig. 29, 145-212, Bordighcra. MANACORDA. D. 1977. Anfore. - V: Ostia IV. Studi

Miscellanci 23. Roma. MICHIGAN l-IV. - J. H. Humphrey (cd.). Excavations at Carthage /975, /976, /977, conducted by the University of Michigan, vol. 1-4. 1976-1978. OSTIA 1-1 V. - Studi Miscellanei 13, 1968; 16. 1970; 21, 1973;

23. 1977. Roma. PANELLA. C. 1973, Anfore. - V: Ostia 111. Studi Miscellanei 21, Roma.

PLESNIČAR-GEC, L. 1983. StarokrSčanski center v Emoni. - Kat. in monogr. 21, Ljubljana.

RILEY, J. A. 1981, The Pottery from the cisterns 1977.1. 1977.2 and 1977.3. - V: Excavations al Carthage /977, conducted by the University of Michigan, vol. 6, 85-124, Ann Arbor.

RILEY. J. A. 1985. The Coarse Pottery from Berenice. - V: Excavations at Sidi Khrebislu Benghazi (Berenice) 2. Suppl. to Lib. Ant. 5/2. 91-467, Tripoli.

SALOMONSON. J. W. 1968, Etude sur la ceramique romaine d'Afrique sigillee clairc et la ceramique commune de Hen-chir el Ouiba (Raqqada). - Bull. Ant. Bescli. 43, 80 ss.

SALOMONSON. J. W. 1969. Spatromische rote Tonware mit Rclicfvcrzierung aus nordafrikanischen Werkstattcn. - Bull. Ant. Besch. 44, 4 ss.

SCHURING, J. M. 1988. Terra Sigillata Afričana from the San Sisto Vecchio in Rome. - Bull. Ant. Besch. 63. 1-68.

TORTORELLA. S. 1987, La ccramica africana: un riesame della problematica. - V: Ceramiques Hellenisliques et Ro-maines 2, Centre de Recherches d'histoire anciennc 70, 279-327, Paris.

WAAGE, F. O. 1933, The American Excavations in the Athenian Agora. The Roman and Byzantine Pottery. -

Hesperia 2, 279 ss.

WAAGE, F. O. 1948. Hellenistic and Roman Tableware of North Syria. - Antiocli on-the-Orontes 4/1, 1 ss.

1 Predlagam, da v slovenskem jeziku uporabljamo izraz afriška sigilata. Enako poimenujejo tovrstno keramiko Italijani. ki so tako nadomestili nekdanji izraz terra sigillata cliiara. katerega je uvedel Nino Lamboglia v pionirskih študijah (gl. op. 2). Drugi, še tehtnejši razlog za tako poimenovanje je dejstvo, da jc izraz sigillata africana mnogo bolj primeren za slovenjenje, kot npr. že skoraj dve desetletji ustaljen angleški termin African Red Slip Ware, ki je sicer izredno natančen, saj so v poimenovanju zajete vse temeljne značilnosti tovrstne keramike, vendar bi zaradi narave slovenskega jezika prišel bistveni del poimenovanja šele na tretje mesto in bi tako sicer natančno poimenovanje v prevodu izgubilo pravo jasnost. Prav tako bi nas prevod angleškega termina s svojo dolžino prisilil v uporabo kratic (angleška literatura običajno uporablja kratico ARSW). ki bi sc razumljivo razlikovale od angleških, kar bi lahko pri delu vnašalo zmedo. Iz vseh teh razlogov predlagam torej poimenovanje afriška sigilata. pri katerem lahko slovenimo oba dela termina, obenem pa natanko opredelimo tovrstno keramiko, njen geografski izvor ter njene bistvene lastnosti. Okrajšava tega poimenovanja zaradi kratko-sti ne bi bila nujna.

2 Lamboglia 1958; isti 1963.

3 Hayes 1972, 13.

1 Premaz je primeren izraz za slovenjenje angleškega termina slip, medtem ko je italijanski termin la vernice neprimeren in ga nc smemo uporabljati preprosto prevedenega kot glazura, ker gre pri sigilatnih keramikah za prave premaze in ne za glazuro, ki je posledica posebnega postopka žganja gline. Italijani tega termina niso spreminjali, ker jc postal že tradicionalen in se jc pri spremembi bati zmede. N. Cuomo di Caprio. La ceramica in arclieologia (Roma 1985 ) 96 in 100.

5 A. Carandini. v: Atlante, 11 in Tortorclla 1987. 279.

6 Waagč 1948.

7 Lamboglia 1950.

* Salomonson 1968 in 1969.

9 Ostia l-IV.

111 Hayes 1972; isti 1980.

'I Riley 1981; Michigan l-lV.

12 D. Sorcn, The Roman Pottery from Utica, Call. et. anc. 8, 1978, 111-112; za Mactar glej Recherches archčologiqucs franco-tunisiennes it Mactar 1, La maison de Včnus (Roma 1977); za Kartagino Michigan l-IV; za Španijo J. Aquiluč Abadias. Las ceramicas africanas de la ciudad romana de Buetulo (H is pa nia Turraconensis), BAR Int. Ser. 337 (1987).

13 D. Whitehouse idr.. The Schola Praeconum I, The coins, pottery, lamps and fauna, I'ap. Brit. Sell. Rome 50, 1982, 53 ss; poglavje o afriški sigilati od 61-75. - P. M. Kenriek. v: Excavations at Sidi Khrebish, Benghazi 3. Suppl. to Lib. Ant. 5/3 (1985). - F. Villedieu, Tunis Libisonis. BAR Int. Scr. 224 (1984) poglavje od 109-139. - Tortorclla 1987. - Schilling 1988. z izčrpnimi analizami gradiva.

14 Fulford, Peacock 1984, 48-115.

15 I Čremošnik. Keramika iz rimskog nalazišta Mogorjela, Glas. Zem. muz. 7, 1952, 241-271. - Ista, Rimska vila u Višičima. Glas. Zem. muz. 20, 1965, 147-221. - Ista, Nalaz tcrre sigillatc chiare iz Višiča (Čapljina), Glas. Zem. muz. 17, 1962. 115-140. - Ista, Fundc von Sigillaten mediterraner Topfcreicn in Bosnien und der Hercegovina, Arch. lug. 7, 1966, 41-51. - Ista. Rimsko naselje na Paniku kod Bileča, Glas. Zem. muz. 29. 1974, 41-138. - Ista. Rimski častnim kod

Doboja, Glas. Zem. muz. 39, 1984. 23-71. Naša najboljša poznavalka afriške sigilate jc v tej zadnji publikaciji tovrstno keramiko poimenovala severnoafriška sigilata, kar govori v prid mojemu predlogu o poimenovanju (gl. op. 1).

16 J. Korošce, Arheološke ostaline v Predjami, Razpr. 1. razr. SAZU 4/1 (1956) 42. t. 15: 5; 16: 4,5. - M. Urlcb, Križna gora. Kat. in monogr. 11 (Ljubljana 1974) 70, t. 42: 9. - P. Korošec, J. Korošec ml.. Arheološke raziskave na Svetih Gorah ob Sotli v letu 1974. Arh. vest. 29. 1978. 445. - M. Guštin. Antične najdbe iz Posavja. Poročilo o izkopavanjih v letih 1974-1982. Arh. vest. 36, 1985. 158, si. 4: 11. -D. Svoljšak, Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati sondiranj leta 1966, Arh. vest. 36. 1985. 208 s. t. 4: 55,56. - I. Curk pravi tovrstni keramiki z najdišča Majda Vrhovnik sigillata z afriško fakturo, v: Plesničar-Gec 1983, 66. - R. Cunja, v: Koper med Rimom in Benetkami. Izkopavanje na vrtu kapucinskega samostana (Ljubljana 1989) 27. št. 19 in 43, si. 19. kjer je opis imitacije terre sigillate chiare.

1 M. Mackcnscn. Meditcrranc Sigillata, v: Invillino-lbligo in Friaul 1. Miinch. Bcitr. z. Vor- u. Friihgcsch. 33 (1987) 229-241. Na tem najdišču so prisotne oblike, ki segajo v začetke 7. st.

1K Hayes 1972. 323.

19 Hayes 1980. lix.

20 M. Urleb, Arli. vest. 19, 1968. 478, 481, t. 1: 4 in Tinje pri Žusmu (osebna informacija Slavka Ciglcncčkcga).

21 Ad Pirum, Spatromische Passbefestigung in den Julischen Alpen, Miinch. Bcitr. z. Vor- u. Friihgcsch. 31 (1981). Študijo hrušiške afriške sigilate iz gradiva slovenskega dela izkopavanj na utrdbi sem predstavila na 14. mednarodnem kongresu RCRF v Pavii. Tudi tu sta, kot v Emoni, močno zastopani proizvodnji C in zgodnja D. pogosta pa jc tudi proizvodnja A/D. Med običajnimi oblikami sta v ospredju skodelici oblike Hayes 78 / Lamboglia 35, proizvodnje D 2, nc posebno fine gline in zrnatega premaza. Oblika jc datirana v 5. st., v Kartagini pa je bila najdena z gradivom iz obdobja med leti 360 in 440. Najdba na Hrušici to datacijo potrjuje. Srečamo tudi obliki Hayes 31 in Hayes 32. enkrat samkrat obliko Hayes 27 / Lamboglia 9 a, široke krožnike oblike Hayes 50 A in B ter njim sorodne sklede oblik Hayes 61 A, Hayes 59 / Lamboglia 51, Hayes 58 B. Hayes 32/58 in Hayes 67 / Waagč 1948, I. 9, 870. Srečamo tudi skledo, sorodno obliki Hayes 61 / Waagč 1948. t. 9, 831, in obliko Hayes 67. Med ornamen-tiranim posodjem srečamo odlomek skodelice ncugotovljcne oblike z apliciranim ornamentom v obliki ribe. Med kuhinjskim posodjem se pojavljajo kožica oblike Hayes 23 B. pokrov / skleda oblike Ostia I. fig. 233 in pokrov / skleda oblike Ostia IV. fig. 60, pokrov, ki je soroden obliki Ostia 111, fig. 170, in odlomek ustja , ki ga moremo prišteti k obliki Hayes 184 / Ostia I. fig. 55. Dva odlomka krožnika oblike Waagč 1948, t. 9, 870 imata rumenkast prelom in premaz, ki jc podoben premazu proizvodnje 1). Hayes trdi, da je slabo žgan afriški izdelek, italijanski kolegi pa, da gre za italsko imitacijo. V. Perko, La ceramica tardoantica di Ad Pirum, v pripravi za tisk.

Zahvaljujem sc dr. Ljudmili Plesničar Gec in Sonji Petru, ki sta mi omogočili obdelavo emonskega gradiva.

23 Atlante, 19.

1 Zanimivo jc, da je uvoz afriškega kuhinjskega posodja v Sredozemlje zgodnejši od uvoza finega namiznega posodja. S.

Tortorella, Ccramica di produzionc africana c rinvcnimenti archeologici sottomarini della media e tarda eta impcriale; analisi dei dati e dei contributi reciproci, Mel. Ec. frang. Rome 93, 1981, 355-380. - Atlante, 217.

2:1 Atlante, 19.

26 Hayes 1972, 35. - Atlante, 27.

27 Hayes 1972, 49. - Atlante. 54.

28 Atlante, 54 in 56.

29 Atlante, 53. - Tortorella 1987, 284.

30 Tortorella 1987, 283.

31 Schuring 1988, 2; na str. 49 najdemo kemične in petrograf-ske analize afriškega sigilatnega posodja. ki jih je opravil H. Karst.

32 Za mikroskopske analize gline glej Ostia I, 38, 39.

33 Hayes 1972, 43.

34 Atlante, 53.

35 Atlante, 65. Prof. Hayes, ki si je fragmente ogledal med obiskom v Ljubljani, se strinja z opredelitvijo k proizvodnji A/C. Glede te proizvodnje glej tudi Tortorella 1987, 292.

36 A. Carandini, C. Panella, v: The Roman West in the Third Century 2, BAR Int. Ser. 109 (1981) 487-503.

37 F. Zevi, A. Tchernia. Amphores de Byzacene au bas-em-pire, Opus 2/1, 1983, 173-214. - C. Panella, Le anfore tardoantiche: centri di produzione e mercati preferenziali, v: Le merci, gli insediamenti, Societa romana e impero tardoan-tico 3 (1986) 251-272. - C. Panella, Le anfore africane della prima, media e tarda eta imperiale, CEDAC Dossier 1, 1982, 171-196. - Keay 1984, 1, 110.

38 Waage 1933, 249. - Lamboglia 1950, 29.

39 Hayes 1972, 293.

40 Tovrstni uvoz keramike v Britanijo je obdelala J. Bird. African Red Slip Ware in Roman Britain, v: Roman Pottery Studies in Britain and Beyond, BAR Suppl. Ser. 30 (1977) 269-277. - Uvoz afriške sigilate v Španiji je zajet v delu J. Aquilue Abadi'as (op. 12). - Obširna študija 1. Dvoržak Schrunk o afriški sigilati v Dioklecijanovi palači v Splitu je izšla v publikaciji Diocletian's Palace, American-Yugoslav Joint Excavations 5 (Split 1989) 47 ss. Prispevek o afriški sigilati z istega najdišča je objavila ista avtorica v Vjes. Arli. muz. Zag. 22, 1989, 91-105. - Afriško sigilato v Dalmaciji in na severnem Hrvaškem sta obdelovala tudi Z. Brusič in R. Makjanič v doslej še neobjavljenih disertacijah. Obe hrani knjižnica Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani.

41 L. Ansclmino, Le luccrne tardoantiche. produzionc e cronologia. v: Le merci, gli insediamenti, Socicta romana c impero tardoantico 3 (1986) 227-240. glej tudi C. Pavolini, La circolazionc delle lucerne in terra sigillata africana, v istem zvezku, 241-250.

42 Atlante, 70, t. 30: 5.

43 Hayes 1972, 61; primerek z Dunaja, ki ga na t. Ila

objavlja Hayes, je najbližji emonskemu. Prvi ima premer 15, emonski pa okoli 14 cm.

44 Hayes 1972, 62. - Atlante, 70.

45 Atlante. 63.

46 Hayes 1972. 65.

47 Ib.

48 Tortorella 1987, 292.

49 Hayes 1972, 78. - Atlante, 67. - Tortorella 1987, 285. -Atlante, 87.

50 Hayes 1972, 91. - Atlante. 66.

51 Hayes 1972, 67.

52 Tortorella 1987, 289.

53 C. Panella. Le anfore tardoantiche (op. 37) 257. - Ostia

IV. fig. 142-160. - Keay 1984, tip XXV, od A do Z. 184-212.

54 Atlante, 78.

55 Hayes 1972, 93. - Atlante, 81 s.

56 Atlante, 82.

56a Hayes 1972, 107. - Atlante, 83.

57 Hayes 1972, 96-100. - Atlante. 82.

58 Atlante, 83.

59 Atlante, 85.

60 Ib.

61 Atlante, 88.

62 Hayes 1972, 124.

63 J. Horvat. K velikostim rimskih posod, Arh. vest. 37, 1986, 250.

64 Hayes 1980, 505. - Tortorella 1987. 305, kjer objavlja seznam najdišč skodel oblike Hayes 91.

65 L. Plesničar-Gec, Emona v pozni antiki. Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 117. - Glej tudi L. Plesničar. I. Sivec, Emona at the Beginning of Great Migration Period, v: Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini (Novi Sad 1978) 59-64. - V. Perko. L. Plesničar Gee, Einfluss dcr Terra Sigillata Chiara auf die cinhcimischen Keramikformen in Emona, prispevek na XIII. mednarodnem kongresu RCRF v Plevnu 1988. v pripravi za tisk.

Atlante, 167, t. 81: 25. - J. W. Salomonson, Mosaiques romaines de Tunisie, Exposition: Palais de beaux-Arts-Bruxel-les (Bruxellcs 1964) št. 52.

67 Atlante, 167.

68 Atlante, motiv frutta in cesto, t. 81: 25.

69 Vzorca afriške sigilate v Akvileji in Emoni sta si podobna.

V. Novak, Vascllame fine da mensa dallo scavo della basilica civile. Aquil. Nos. 51, 1980. 98. Sodelovala sem pri izkopavanjih na akvilejskem forumu I. 1988 in 1989 in pripravila tudi študijo izkopane afriške sigilate. ki bo izšla skupaj z drugim gradivom, obdelanim pod vodstvom Monike Verzar Bass z Arheološkega inštituta v Trstu. Dober pregled importov v pozni antiki ponuja Invillino. Obdelal jih je Mackcnscn (op. 17).

Terra sigillata africana ad Emona

Riassunto

Col termine terra sigillata africana č caratterizzata la ccramica conosciula anehe come terra sigillata chiara ossia African Red Slip Ware,1'3 che veniva fabbricata nelle varie zone del Nord Africa tra il 1 e il 7 sec. d. C. per il mercato locale cd estero. Per la sua laborazione veniva adoperata una terracotta specificamentc preparata,4 certc volte anehe dccorata. F. O. Waagč la denomind come Late Roman A e B ed era stato il primo ad attribuirlc 1'originc africana.6. Lamboglia la delim come terra sigillata chiara A.B.C e D, piu tardi attribuirono a B 1'originc narboncnsc.7.1. W. Salomonson diedc 1'iniziativa per lo studio dei eollegamenti tra vari prodotti africani. Nei quadcrni Ostia 1-iV sono stati pubblicati nuovi studi approfon-diti di A. Carandini e collaboratori.9 Una vera svolta nella conoscenza della sigillata africana porto il manuale di .1. Hayes l.ate Roman Pottery."' Un progresso particolarc rapprcsentano

vaste pubblicazioni degli scavi a Cartagine. J. Hayes ha appunto individuato una nuova produzione che fu chiamata produzione E." Negli anni settanta ebbero luogo numerosi vasti scavi sui siti africani che hanno dimostrato anehe 1'csi-stenza della proto sigillata.'2

Dicci anni or sono č uscito 1'enorme lavoro Atlante, frutto di collaborazionc tra numerosi specialisti italiani c stranieri, dove si č ccrcato di coordinarc le differenti nomenclature delle individual! forme ceramichc. Le successive opere di rilievo si basano sui dati stratigrafici cd hanno riportato alcune rcttifichc alle datazioni prcccdenti.13, 14

Con la sigillata africana si e da noi dettagliamentc occupata solo I. Črcmošnik.1^ tli solilo pero la sigillata aveva denomi-nazioni differenti."' La sigillata č un scnsibilc indicatore tem-porale cd cconomico ci6 vale anehe per le tarde importazio-

ni,17, 18 quando ci sono reciproche influenze con la Late Roman C (Phocaean sigillata) che e presentc pure nci nostri siti.19' 20

In Slovenia il sito che ci ha dato la maggior quantita di sigillata africana e Hrušica,"1 la conosce Emona cd č nota anehe agli altri siti.22

La sistemazione dei depositi in Mestni muzej mi concede una momentanea revisione, la quale pero dev'essere comple-tata con lo studio delle anfore africanc cd orientali.

PRODUZIONE A

L'importo piu antico della produzione A ad Emona e modesto, ma sicuramcnte provato con i frammenti identifica-bili con argilla e vernice caratteristica,23'24 come forma Hayes 23 A (fig. 1: 1) della prima meta del 2 sec., c forma Hayes 23 B (tav. 1: 1) della seconda meta del 2 sec. e gli inizi del 3. Della stessa eta datano i frammenti di varie tazze di forma precisamente non identificata di produzione A 1-2 e A 2 (tav. 1: 2).

Abbiamo due frammenti della coppa Hayes 9 A (tav. 1: 3; fig. 1: 2) con la vcrnicc caratteristica per la produzione A 1-2 datata nclla seconda meta del 2 sec.226

Scodella forma Hayes 27 (tav. 1: 4) appare poco dopo la meta del 2 sec. e la troviamo aneora nel 3 sec. Ci mostra le stesse carattcristichc delfargilla comc il frammento di forma Hayes 9 A. per questo li colloco nello stesso lasso di tempo."

PRODUZIONE A/D

1 due frammenti delle scodcllc forma Hayes 31 e 32 (tav. 1: 5,6) con il piede ad anello atrofizzato della prima meta del 3 sec. con vcrnicc spessa e brillantc.28 sono caratteristici per produzione A/D.2

Appartiene alio stesso tempo il frammento della scodella forma Hayes 18 della stessa produzione (Catalogo n. 10).33,34

PRODUZIONE A/C

Troviamo pure frammenti della seodclla Lamboglia 40 bis (tav. 1: 7) la quale per la forma e ugualc alia finissima ceramica della produzione C 1, per la nitida c granulosa vcrnicc che copre 1'intcro vaso con il piede atrofizzato c si squama, fa parte dei prodotti della produzione A/C.35.

PRODUZIONE C

Nel periodo Sevcriano lo sviluppo cconomico a Bizaccna raggiunge I'apice. L'esportazionc della ceramica fine da tavola accompagna l'esportazionc dei prodotti fluidi alimentari chc venivano conservati ncllc anfore chiamate africana grande, Kcay IV fino Kcay tipo Vil.37 La sigillata di qucsta zona vicne chiamata produzione C.38 39

Con la fabbricazione C l'importo nel Mediterranco c negli altri mercati raggiunge la massima estensione,4" oltre allc officinc per ceramica liscia, non ornamentata, appaiono anehe officinc per la ceramica ornamentata c per lc lucerne.41

Ad Emona abbiamo un frammento di coppa forma Lamboglia 35, Atlante XXX. fig. 5 (tav. 1: 8) della produzione C I.42 Ouesta forma appare tra gli anni 220-240 e vive per I'intero 3 sec., per lc carattcristichc di produzione la colloco in un periodo antico.

Compare anche la coppa forma Hayes 44 (tav. 1: 9; fig. I: 3) con il motivo di una leoncssa applicato all'imboccatura della coppa della produzione C 2, per la quale Hayes suggcriscc la datazionc aneora nci primi dcccnni del 4 sec.43,44

Scodellc forma Lamboglia 42 (tav. 1: 10.11) c forma Hayes 46 (tav. I: 12). appartcnenti allc produzioni C I e C 3, sono datatc ncl 3 c ncll'inizio del 4 see.45 47

La stragrande maggioranza dei frammenti dci piatti venuti alia luce ad Emona la possiamo approssimativamente attri-

buire alia forma Hayes 50 A e B ovvcro alle forme simili a queste (tav. I: 13-15). Alcunc forme tarde appaiono anche nella produzione D del 4 e I'inizio del 5 sec.4

Scodella alia tav. 2: 2 e simile alia forma Hayes 57. pero possiamo collocarla tra le forme Ostia IV, fig. 3.50 Forma e databile alia fine del 4 e all'inizio del 5 sec. A questo lasso di tempo appartengono anche le scodellc forma Hayes 53 B della produzione C 3 (tav. 2: l).49

PRODUZIONE E

La produzione E vive nel 4 e 5 sec. lnizia pero gia alia fine del 3 sec., quando appare con tipiche forme delle ceramiche C 1 e C 2, come per esempio largo piatto della forma Hayes 49 di produzione C/E (tav. 2: 3)/ 1

I centri di produzione sono probabilmentc da vedersi nella Tunisia meridionale.52

PRODUZIONE D

All'inizio del 4 sec. rivivono lc officinc nci dintorni di Cartagine. Sui mercati troviamo con i prodotti della produzione D anche lc anfore - i contenitori cilindrici di tarda eta imperiale. La ceramica era parzialmente fabbricata con I'aiuto delle matrici, verso la fine del 4 sec. apparvero pero molte versioni di qucsta produzione.54

Ncl 4 see. e prcfcrita la scodella forma Hayes 58 B. Frammento tav. 2: 4 appartiene alia forma Hayes 58 B. n. 9. datata alia fine del 3 sec. c pud raggiungcre l'anno 375.55

Frammenti ncl catalogo n. 35 e 38 di scodella forma Hayes 58 B. n. 11 appartengono al terzo quarto del 4 sec56. Ambcduc le forme sono consuctc nclla produzione D 1.

Frequente č pure la scodella forma Hayes 61 A c B. talvolta ornata in stile A (i, ii e iii). La variante A e piu antica e frequente tra gli anni 325 fino all'anno 400/420 (tav. 2: 5). la variante B appare dopo l'anno 380 e I'incontriamo fino all'anno 450 ™

In questo periodo sono del tutto consuctc le scodellc forma Hayes 59 A e B c a loro simili (tav. 2: 6.7), chc sono qualche volta anche ornate.57'58

La forma veramente rara tra i piatti e anehe la forma At/ante XXXVI. fig. 1 (tav. 2: 8) di produzione D 1, datata nclla scconda mct5 del 4 see.59

Tra i corrcdi del tardo 4 e 5 sec. sono frequenti forme dei piatti e scodellc Hayes forma 60 (Catalogo n. 47) c 67. n. 6 (tav. 2: 9) c Hayes forma 75 (tav. 2: 10). datata dall'anno 420 fino all'anno 450.60'62

I ra i piu reccnti sono collocati i vasi a listcllo forma Hayes 91.63 II frammento sulla la v. 2: II č precisamente idcntificato comc forma Atlante XLVIII. fig. 14. che arriva nel 4 c 5 see. II frammento nel catalogo n. 53 6 idcntificato comc forma Hayes 91 C,64 chc č collocata in un tempo abbastanza tardo tra il 530 c 600. Questo č per6 il periodo quando Emona i; gia parzialmente distrutta ed evidentemcnte non sopravvive.65

Sono due i frammenti provenienti da Emona chc meritono un'adcguata attcnzionc. II primo e un frammento dell'imboc-catura di una coppa dov'č applicato rornamento a forma di leoncssa (tav. /.- 9; fig. I: 3) c il secondo con I'applicazionc che rapprescnta un ccstino di frutta (lav. 2: 14; fig. 1: 4). Qucst'uitimo appartiene alia produzione A 1-2 con molta probability alia forma Pallarcs 6 datata alia seconda meta del 2 sec.""'"8

II campione della sigillata africana trovata ad Emona č simile a quello che proviene da altri siti. in pcrccntualc la ceramica maggiormcntc rapprcscntata č quclla della produzione C e D. tuttavia l'importo č visibile nella seconda me lit del 6 see.69

L'articolo anche sc tcmporaneo c col tempo lo si dovrit complctarc, ci da un immaginc delPimporto della sigillata africana ad Emona.

Mag. Verena Vidrih Perko Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 SLO-6IOOO Ljubljana

T

\\

Emona, afriška sigilata. M. 1:3. /: limona, sigillata africana. 1:3.

10

3

12 Z O

J _ 13

_7_ 15

T. 2: Emona, afriška sigilata. M. 1:3. Tav. 2: Emona, sigillata africana. 1:3.

Note on the diffusion of swastika fibulae with horse-head decorations

in the Late Roman Period

Maurizio BUORA

Izvleček

Avtor obravnava tipologijo in razprostranjenost fibul v obliki svastike s konjskimi glavicami. En primerek je bil najden med zaščitnimi izkopavanji na Gradu v Vidmu leta 1987. Razširjene so od Dacije, Mczije, Dardanije. Panonijc in vzhodnega Norika do severovzhodnih meja Italije, največ primerkov pa poznamo iz antičnih Burgcn (Novi Banovci). Nekaj jih izvira iz rimskih taborov; datirane so v 3. in 4. st. n. š.

A swastika fibula with four horse-heads (pi. 1: 1) was found near a house dating from the late 3rd or early 4lh century A.D. and the end of the 6th or the early 7th century1 in 1987, during an emergency excavation on the Udine castle hill. The fibula was found in soil, which had frequently been disturbed in the past, as it was part of a burial ground, which was continuously used from the 7th century to the start of the 19lh century. The fibula was located in a discharge pit adjoining the house, containing material, which could be dated to the second half of the 6,h century.

On its back the bronze fibula, measuring 3,9 x 3,9 cm, still has an attachment for the clip and part of the clasp tip. The front of the fibula displays the four horse heads and punched concentric ring decoration of clear Roman origin.

The excavations showed that the site continued to be inhabited by local Roman people even after the Lombard invasion (568 A.D.). Although part of the material in the pit had been damaged by the construction of foundations in the middle of the Mediaeval Period, statistically, a high percentage of the material recovered from the site can be dated to the Late Roman Period up to the 6lh century.

OKIGIN ANI) DEVELOPMENT OF THE ICONOGRAPHIC MOTIF

The figures on the fibula combine two very common motifs, the swastika and the animal heads, which

Abstract

The author examines the morphology and area of diffusion of the swastika fibulae with four horse-heads: one of them was found in 1987, during an emergency excavation around the Udine castle (Italy). Their area of diffusion included Dacia. Mocsia. Dardania. Pannonia, Eastern Noricum and the north-eastern border of Italy, with a concentration of examples in the city of ancient Burgenae (Novi Banovci). These fibulae arc also present in the remains of Roman military camps and have been given a 3rd and 4"' century date.

appeared in different times and places and blend here in a manner not dissimilar to Celtic and Germanic art motifs.

"Appliques'' with the same swastika arrangement and horse heads have been found in the 5th and 4th centuries B.C., that is belonging to the Negau horizon, e. g., in grave 33, barrow 5 in Dolenjske Toplice (pi. 2: 3)2 or in the first part of the 4th century B.C. in some princely tombs in the Balkan Peninsula, including the one in Peretu, in Rumania (pi. 2: l).3

In the high and middle imperial period, fibulae of Almgren 234 and 235 form were common among Germanic people. The curved arms end in groups of rosettes, which could be interpreted as stylized heads. The arms could be free, as in a specimen dating from the 3rd or 4lh century from the princely necropolis of Hiiven, in former East Germany,4 or connected by metal bars forming a round frame, as in a specimen found in Nestegogaard, in Zeeland, kept in the National Museum, in Copenhagen.5 It is not difficult to see in this motif the direct antecedent of the triquetra, or the decoration with three animal heads radiating from a single centre, which adorns some shield umbos from the Lombard period. About ten such specimens, exclusively Italian, and dating to the 7th century A.D. have been identified.''

A decorative motif similar to the triquetra, formed by three stylized animal heads with curved necks inside a circle, occurs on an ornamental bronze disk found among the objects in a girl's grave. No. 15, in the nobles' necropolis of Friedberg, used around the middle of the 7lh century by an Alemannic family (pi.

2: 5).7 Closely related to these ornaments, but at the same time similar to our fibulae, are some disks in the Budapest Museum belonging to the Avar culture (pi. 2: 6,7).8

The importance held by the horse in the ancient world is well known. The representation of this important animal has its own tradition in different fields. The head of Bucephalus, the war horse of Alexander the Great, is shown on Seleucid coins,9 and this motif was transmitted in the 3rd century B.C. to Roman-Campanian coinage.10 The same motif is found later in gem carving (four gems in the Aquileia museum are carved with a horse head turned to the right)." Turned in the same manner to the right, the horse head is also found on the disk of a few lamps, perhaps from Pollentia's workshops.12

TYPE AND DIFFUSION OF HORSE-HEAD SWASTIKA FIBULAE

The horse-head swastika fibulae have been considered together with the fibulae of the type with arms bent at right angels. The horse-head fibulae, in particular, belong to type Almgren 232 as is shown in a specimen from Rumania. The taste for these decorations is clearly evident in the Late Roman Period, when animal representations as well as fibulae of geometrical shape were appreciated.

The specimens, so far known, bear a certain resemblance to each other in both form and dimensions, which are nearly constant.

The authors who have studied these specimens have pointed out the Balkan origin of this type of fibulae. As can be seen in the catalogue of finds given in the appendix, their area of diffusion included Dacia. Moe-sia, Dardania, Pannonia, Eastern Noricum and, to a much lesser extent, Italy (close to its border with Pannonia and Noricum and very near to the Rhaetian border). Related forms and no examples from our group seem to have been prevalent in Germany. We refer to the fibula numbered 1058 from Saalburg (pi. 1: 9) which has a single nut eye at the centre and has substantially different heads.1'

A concentration of examples, so similar to each other as to justify the assumption of a local production centre, has been found in the area of Novi Banovci (the ancient Burgenae) which is at the centre of the area of diffusion of these fibulae (pi. 1: 2-7). Other finds were made in neighbouring areas, showing their gradual spread outward (fig. 1). Small variations in the motif can be seen in fibulae from other places. For example, in the shape of the ears or in the outline of the horse head.

Unfortunately, in most cases it appears that the fibulae of this type belong to old finds or lack a suitable context. The chronological terms have been listed above for the fibula from the Udine excavation.

Fig. I: Map of diffusion of swastika fibulae with horse-head decorations. SI. 1: Razprostranjenost fibul v obliki svastikc s konjskimi glavicami.

The fibula from Tisens-St. Hyppolit comes from a site, from which much material of the Late Roman Period and the 6th century has been excavated, and which was inhabited by a Roman population, as was the hill on which the Udine castle now stands. The fibulae from Criste^ti in Transylvania and from Beograd-Ka-lemegdan, Gornji grad were found in the remains of Roman military camps.14 The fibula from Dragovita near Niš has been given a 4th century date.

We can also say that these fibulae are widely present in Dacia and along the middle and lower Danube, and

only exceptionally do they appear on the borders of Italian territory.

Perhaps it is possible to relate this fact to the presence of troops originating in Dacia, Moesia and Dardania and moving to Aquileia, attested by several inscriptions. Some funeral monuments in Aquileia of soldiers originating in these areas have been dated to the Tetrarchy.11

* * *

I am grateful to Mr. Dragan Božič for the assistance.

LIST OF FINDS

Rumania

1. Cristejti. Transylvania. - Parvan 1982 , 205, fig. 255.

2. Transylvania. Museum Cluj. - Almgren 1923. 104. pl.

10: 232.

3. 4. National Museum. Bucharest. Inv. No. 0972 and 0973. - D. Popcscu, Dacia 9-10. 1941-1944. 500. fig. 9: 96,97.

Hungary

5. Szony (Brigelio). Hungarian National Museum. Budapest. Inv. No. 4.1933.53. - L Hampcl. Arch. ert. 13, 1893, 451, fig. 5: Almgren 1923. 104.

Croatia

6. Osijck (Mursa). Muzej Slavonije, Osijck. - Vinski 1968. 132, pl. 8: 41.

Serbia

I. Novi Banovci (Burgenae). Arheološki muzej, Zagreb. -Vinski 1968, 132. pl. 8: 42a.

8. Novi Banovci (Burgenae). Arheološki muzej. Zagreb. -Vinski 1968, 132. pl. 8: 42b.

9. Novi Banovci (Burgenae). Arheološki muzej. Zagreb. -Vinski 1968. 132. pl. 8: 42c.

K). Novi Banovci (Burgenae). Arheološki muzej, Zagreb. - Vinski 1968, 132, pl. 8: 42d.

II. Novi Banovci (Burgenae). Narodni muzej, Beograd. Inv. No. 1138. - Vinski 1968. 132. pl. 8: 42c; Trbuhovič 1988. 155, No. 2, fig. 4.

12. Novi Banovci (Burgenae). Narodni muzej, Beograd. Inv. No. 1139. - Vinski 1968, 132. pl. 8: 421"; Trbuhovič 1988, 155, No. 1. lig. 1.

13. Novi Banovci (Burgenae). Narodni muzej, Beograd. Inv. No. 1142. - Trbuhovič 1988. 155, No. 3, fig. 5.

14. Novi Banovci (Burgenae). Narodni muzej, Beograd. Inv. No. 1143. - Trbuhovic 1988, 155, No. 4. fig. 2.

15. Beograd-Kalcmcgdan. Gornji grad (Singidunum). Muzej grada Beograda. Beograd. Dated 4 century. - Bojovič 1983. 139. pl. 30: 290.

16. Bcograd-Kalemegdan. Donji grad (Singidunum). Muzej grada Beograda. Beograd. Dated 4 -5lh ccntury. - M. Bajalo-vič-Hadži-Pešič, Srednjevekovnom Beogradu u pohode (1977) cat. No. 1.

17. Kostolac (Viminacium). - Bojovič 1983, 67.

18. Dragovita by Niš. Narodni muzej. Niš. Inv. No. 180/SV. Dated 4,h ccntury. - Jovanovič 1978, 69, cat. No. 91. fig. 145.

A ustria

19. Carnuntum. Private collection. - J. Matouschck. H. Nowak. Rom. Osterr. 9/10. 1981/1982. 168, fig. 53 on the p. 182, pl. 15: 53.

20. Carnuntum. Private collection. - Matouschek, Nowak 1986. 201. fig. 29 on the p. 221.

21. Leibnitz (Flaviu Solva). Landesmuseum Joanncum. Graz. - Matouschck, Nowak 1986, 201.

Italy

22. Tiscns-St. Hyppolit. - V. Bierbrauer, in: Friihmittelalter-liclie Ethnogenese im Alpenraum, Nationes 5 (1985) 29. fig. 9: 7; id.. Arch. Korrbl. 15. 1985, 509, fig. 8: I; id. 1986, 262, fig. 9: 1.

23. Udine-Castle hill. Diggings 1987. - G. Bcrgamini, M. Buora, II Castello di Udine (1990) 23, fig. s. n.

ALMGRKN. O. 1923, Studien iiber nordeuropiiische Fibelfor-men der ersten nachchristlichen Jahrliunderte mit Berticksich-tigung der provinzialriimischen und siidrussischen Format.

- Mannusbibliothck .32. Leipzig.

BIKRBRAUER. V. 1986. »Castra« altomcdievali ncl tcrrito-rio alpino centrale c oricntalc: impianli difensivi germanici, o inscdiamcnti romani? Un contributo alia storia della continuity. — In: Romani e Germani nell'arco alpino (secoli Vl-Vlll), 249-276. Bologna. BČHME, A. 1972, Die Fibeln der Kastclic Saalburg und

Zugmantcl. - Saalb. Jb. 29, 5-112. BOJOVIČ. I). 1983. Rimske fibule Singidunuma. - Beograd. BUORA. M. 1987. Udine - Scavi sul colic del castello. -

Aquil. Nos. 58. 335-340. CHRISTLEIN, R. 1978, Friedberg (Ldk. Aichach-Fricdbcrg).

- Ztschr. hist. Ver. Scltwaben 72, 55-57. CRAWFORD. M. 1983, Roman Republican Coinage.

Cambridge.

EGGERS, H.J. 1965, L'arte dei Germani nell'cty del fcrro. — In: Arte barbarica, 9—97. Milano.

GUALAND1 GEN I TO, M. C. 1986, Le lucerne antiche del Trentino. - Trento.

JOVANOVIČ, A. 1978, Nakit u rimskoj Dardaniji. - Diss, et Monogr. 21, Beograd.

KE1LING, H. 1989, Haven. - In: Archdologie in der Deu-tsclien Demokratischen Republik, 526—527, Stuttgart.

KROMER. K. I960, Zicrstuckc ostlichcr Herkunft aus drei Grabcrn in Slowenien. — Situla 1, 111 — 117.

KRUGER. B. 1989, Germanischc Kulturen und Stammc des 3.-6. .111. und die Volkerwandcrung. — In: Archdologie in der Deutschen Demokratischen Republik, 209 — 219, Stuttgart.

MATOUSCHEK. J. and II. NOWAK 1986, Unpublizicrtc Tierfibeln und Fibeln mit thcriomorphcn Gcstaltungclcmen-ten aus osterreichischen Privatsammlungcn. — Rom. Osterr. 13/14, 101-222.

MENGHIN, W. 1977, II materiale gotico e longobardo del Museo nazionale germanico di Norimberga proveniente dali Italia. — Firenze.

MOSCALU, E. 1989, Das thrako-getische Fiirstengrab von Peretu in Rumanien. — Ber. Rom. Germ. Komm. 70, 129—190.

PARVAN, V. 1982, Getica o protoistorie a Daciei. — Bucu-rejti.

REBECCH1, F. 1976. Le stele di eta tetrarchica al Museo di Aquileia. Documenti tardo-antichi per la storia della citta. - Aquil. Nos. 47, 65-142.

SENA CHIESA, G. 1968, Gemme del Museo di Aquileia. -Aquileia.

TERŽAN. B. 1976. Certoška fibula. - Arh. vest. 27, 317-443.

TRBUHOV1Č, L. 1988, Neki nalazi iz Podunavlja u kasnoan-tičkoj zbirci Narodnog muzeja. — Zbor. Nar. muz. Beog. 13/1. 155-163.

VINSKI, Z. 1968, Krstoliki nakit epohe seobe naroda u Jugoslaviji. — Vjes. Arh. muz. Zag. 3, 103 — 166.

' Buora 1987. 335-340.

2 Kromer 1960, 113, fig. 1: 5; Teržan 1976, 402, pl. 38: 2,3.

1 Moscalu 1989. 172-173 with list of finds and previous bibliography.

4 Keiling 1989; Kriiger 1989, 216.

5 Eggers 1965, 48 and plate on p. 51.

6 Menghin 1977, 23 ff.

7 Christlein 1978, 55-57.

s Information courtesy of Dr. M. Nagy, with sincere thanks.

9 The horse head appears on coins of Scleucus 1 (a. 312-280

B.C.). Selcucus II (246-226 B.C.), Antiochus III (222-187

B.C.), Selcucus IV (176-175 B.C.) and Demetrius 1 (162-150

B.C.).

111 It is found, for example, on a didrachma struck in Metapontum between 280 and 276 B.C. (Crawford 1983. 13/1), on a litra struck in Rome shortly before 269 B.C. (Crawford 1983, 17/1), on a triens from the same mint dated between 275 and 270 B.C. (Crawford 1983. 18/3) and on a Roman litra struck between 241 and 235 B.C. (Crawford 1983, 25/3).

11 Sena Chiesa 1968. 352-353.

12 Gualandi Genito 1986. 130-131. Nos. 29, 30.

13 Bohme 1972, 108. No. 1058, pl. 27.

14 Parvan 1982, 205, fig. 255; Bojovič 1983, 139, pl. 30: 290.

15 Rcbecchi 1976, 65-142.

K razprostranjenosti poznorimskih fibul v obliki svastike s konjskimi glavicami

Povzetek

Odkritje fibule v obliki svastike s konjskimi glavicami med izkopavanji na Gradu v Vidmu (t. I: 1)' predstavlja priložnost za ponovno preučitev takih fibul.

Tovrstne fibule združujejo dva zelo običajna motiva, ki se pojavljata v različnih dobah in na različnih območjih. Motiv svastike z živalskimi glavicami je znan že v prazgodovini, npr. na aplikah iz groba 33 gomile 5 iz Dolenjskih Toplic (t. 2: 3)2 ali onih iz Peretu v Romuniji (t. 2: l),3 v poznorimskem obdobju pa npr. v nekdanji Vzhodni Nemčiji4 ali na Danskem.'' V 7. st. najdemo podoben motiv trojnega zavojka z živalskimi glavicami na langobardskodobnih predmetih v Italiji,6 pa tudi v alamanskem okolju (t. 2: 5).7 Pri Avarih (t. 2: 6,7)8 pa srečamo prav motiv svastike z živalskimi glavicami. Tudi upodobitve konjske glave so pogoste. Nahajajo se na helcni-stičnih9 in rimsko-kampanijskih novcih, na rimskih gemah"

in na italskih oljenkah.12

Prostor razprostranjenosti obravnavanih fibul (tip Almgrcn 232) obsega Dacijo, Mczijo. Dardanijo, Panonijo. vzhodni Norik in severovzhodno obrobje Italije (si. I). Iz Saalburga je znan primerek, ki se od drugih delno razlikuje (t. 1: 9). V središču obširnega prostora razprostranjenosti se nahajajo Burgcnc (Novi Banovci), od koder izvira največ primerkov (t. I: 2-7).

Ker je večina fibul brez ožjih najdiščnih podatkov, samo prisotnost nekaterih v rimskih taborih" omogoča domnevo, da sodijo v 3. in 4. st. n. š. Fibuli iz Vidma in Tiscnsa je mogoče povezati s prisotnostjo vojaških oddelkov iz Mczijc in Dardanijc v Ogleju, ki jo zlasti v obdobju tetrarhije izpričujejo napisi na nekaterih tamkajšnjih nagrobnikih.15

Dr. Maurizio Buora

Civici Musci c Gallerie di Storia c Arte

Castcllo

1-33 KM) Udinc

I'l. I: 1 Udinc-Castlc; 2-7 Novi Banovci (rc-dcsigncd from Vinski 1%8); 8 Osijek (rc-dcsigncd from Vinski 1%8); 9 Saalhurg (rc-dcsigncd from BOhmc 1972); 10 Tisens-St. Hyppolit (rc-dcsigncd from Bicrbrauer 1986); II Carnuntum (rc-dcsigncd from Matouschck, Nowak 1986); 12 Bcograd-Kalcmcgdan. Gornji grad (rc-dcsigncd from Bojovič 1983); 13 Dragovila by NiS (rc-dcsigncd from Jovanovič 1978). Scalc 1-9.11-13 = 1:1; 10 without scale.

T. I: I Udine-Castcllo; 2-7 Novi Banovci; 8 Osijek; 9 Saalhurg; 10 Tisens-St. Hyppolit; 11 Carnuntum; 12 Bcograd-Kalcmcgdan. Gornji grad; 13 Dragovita pri NiSu. M. 1-9,11-13 = 1:1; 10 brez merila.

5

6

7

I'l. 2: 1,2 Appliques of the princely tomb in Pcrctu (rc-dcsigncd from Moscalu 1989); 3 Applique in tomb 33 of burial mound No. 5 in Dolenjske Toplice (rc-dcsigncd from Tcržan 1976); 4 Applique in Niš Museum (re-designed from Jovanovič 1978); 5 »Zierscheibc« in the Alcmannic tomb from Fricdbcrg (re-designed from Christlein 1978); 6.7 Elements of application from Avar necropolis (Magyar Ncmzcti Muzcum, Budapest, courtesy M. Nagy). Scale 1,2 = 2:3; 3 = 1:1; 4 = 3:4; 5-7 without scalc. T. 2: 1,2 apliki iz knežjega groba v Pcrctu; 3 aplika iz groba 33 gomile 5 iz Dolenjskih Toplic; 4 aplika iz Narodnega muzeja v Nišu; 5 »okrasna plošča« iz alamanskega groba iz Fricdberga; 6,7 apliki z avarskega grobišča. M. 1,2 - 2:3; 3 1:1; 4 3:4; 5-7 brez merila.

Zusatz zur Datierung der auBerstadtischen friihchristlichen Architektur des breiteren salonitanischen Bereiches

Branka MIGOTTI

Izvleček

Obdelano je vprašanje datacije vaških zgodnjekrščanskih cerkva v delu salonitanske metropolije med Krko in Cetino. Ker sc te zgradbe najpogosteje umeščajo v preširok časovni okvir (5. ali 6. st.) ali pa zelo pozno, v sredino in 2. pol. 6. st., so v delu našteti teoretično-formalni. pa tudi materialno-praktični razlogi, ki nakazujejo, da so verjetno nastale po večini v 5. ali v I. pol. 6. st. Te zgodnjekrščanske cerkve so pozneje spreminjali, jih dograjevali ali obnavljali njihovo opremo. zaradi česar so bile - pogosto na podlagi posameznih prvin - datirane preširoko ali prepozno.

Abstract

The article deals with the problems of dating the Early Christian village churches in the area of the Salonitan metropolitan sec between the rivers Krka and Cetina. These buildings are often placed in a too broad chronological period, from the 5th to the 6th Centuries, or even rather late, in the middle or 2nd half of the 6'h Century. The formal theoretical and the practical material reasons arc enumerated, showing that the majority were probably founded in the 5lh Century or in the 1st half of the 6lh Ccntury. The above mentioned Early Christian churches generally underwent alteration, additional building and renewal of furnishing, as a result of which, dating, on the basis of isolated elements, is frequently too wide or too late.

Die Datierung des friihchristlichen Materials ist, als Grundlage tur die endgultige Feststellung eines ar-chaologischen Ganzcn, ein besonders delikates Verfa-hren mit nicht selten problematischem Ergebnis. und zwar nicht nur in der friihchristlichen Archiiologie dieses Bereiches, sondern audi andernorts.1 Dies be-zieht sich insbesondere auf die Architekturreste. deren genauere Datierung in erster Linie durch die in den friihchristlichen Lokalitiiten fast unvermeidliche Kon-tinuitiit der Kultstelle erschwert wird. Die friihchristlichen Kitchen wurden namlich hSufig auf den Funda-menten bzw. im Rahmen der fruheren antiken Architektur errichtet und nachtraglich wurde manches, zu-weilen audi mehrmals, umgebaut und hinzugebaut, bzw. den neueren Kultbediirfnissen angepaBt, weswe-gen cs auBerordentlich schwierig ist, ihre ursprungliche Gestalt, wie auch die Dauer der einzelnen Typen der Sakralarchitektur zu verfolgen.2 Das angefiihrte Glo-balproblem der Datierung der friihchristlichen Ge-biiude gilt, bei einigen zusiitzlichen Eigentumlichkei-ten, auch fiir unseren Bereich, der bedingt als Ager des Metropolenzentrums Salonas im weiteren Sinn aufgefaBt werden kann.' In den Agergebauden zeich-nen sich namlich eine ausgeprtigte typologische Unaus-geglichcnheit und zahlreiche Besonderheiten im Ver-hciltnis zum Agerkern ab, was die Datierung anhand von Analogicn zu den Stadtkirchen erschwert, die nicht einmal selbst griindlich und zur Giinze erforscht sind. Anstatt »reiner« Typen uberwiegen im Ager unterschiedlichc Varianten komplexer Bauformen,

wovon im weiteren Text die Rede sein wird. Ferner wurden die erwahnten Gebiiude zum GroBteil, und zwar hauptsachlich nur beiliiufig und oberflachlich in einem Zeitabschnitt erforscht, der sich fast aus-schlieBlich fiir die Denkmaler der Vorromanik interes-sierte.1 Und schlieBlich erschwert die griindlichere Datierung der Kirchen in der angefiihrten Region auch der allgemeine Stand ilirer (Un)erforschtheit, da ein betrachtlicher Teil der friihchristlichen Lokationen erst dutch irgendeinen Mauerzug oder durch ein Aus-stattungsfragment bezeugt ist. Dabei werden die ver-zierten Steine in solchem AusmaB zu wertvollen Ele-menten fur die Datierung, daB bisweilen die Tatsache iibersehen wird, daB ein einziges solches, wenn auch chronologisch verhaltnismaBig verlaBlich bestimmtes Fragment - was jedoch eine wahre Seltenheit ist -nicht unbedingt auch das eigentliche Gebiiude so datie-ren kann. bzw. daB es bestenfalls einen Terminus post quem non6 darstellen kann.

Ein solides Geriist fiir das Studium des Datierungs-problems der friihchristlichen Architektur in Dalma-tien bietet die Pionierarbeit E. Dyggves, und noch insbesondere N. Cambis typologisch-chronologische Ubersicht.7 Im zweitangefiihrten Werk werden zwei chronologische Parameter bzw. Zeitabschnitte einer intensiveren BautStigkeit unterschieden: I. das Apo-gaum der salonitanischen Kirche am Beginn des 5. Jh., und 2. die zweite und letzte Welle der Bliitezeit im Rahmen der antiken Zivilisation unmittelbar nach Justinians Wiedererneuerung, also in der Mitte und

zweiten Halfte des 6. Jh.8 Indessen diirfte auch die Zeitspanne seit Ende des 5. und die erste Halfte des 6. Jh. nicht ubersehen werden, in Dalmatien charakte-risiert durch die ostgotische Herrschaft (490-535), da sich aus den Quellen ersehen laBt, daB dies im allge-meinen eine Zeit der friedlichen und verniinftigen Regierung Theoderichs war sowie eines allseitigen Fortschritts und intensivierter Bautatigkeit.9 Dabei ist die Rede ausschlieBlich iiber den gotischen Horizont im politischen Sinn, da weder bei uns noch anderswo irgendwelche typologische, der Sakralarchitektur ei-gentiimliche, von den Goten errichtete oder genutzte Objekte ersichtlich sind, wie iibrigens auch die ariani-sche Liturgie hauptsachlich mit der orthodoxen iden-tisch ist.10

Bei der Erorterung der Probleme der friihchristli-chen Agerarchitektur unseres Bereiches datieren sie die Autoren sehr selten in einen prazisen Zeitabschnitt vor dem Justinian-Horizont." Viel haufiger bewegt sich die Datierung in der breiten Zeitspanne des 5. und 6. Jh., dennoch wird, insbesondere in Werken synthetischer Natur, die Agerarchitektur zur Ganze der Justinianzeit zugeschrieben.12 Interessanterweise neigten doch die einzelnen Autoren in ihren vorheri-gen Werken eher zu einer etwas friiheren Datierung.1, Weil der vorjustinianische Horizont als Zeitabschnitt iiberwiegender Bautatigkeit im salonitanischen Ager realer scheint, werde ich in der vorliegenden Arbeit versuchen, jene Einzelheiten der friihchristlichen Ge-baude und des Kunsterbes auszuscheiden und hervor-

Abb. 1: Grohotc auf Šolta (nach Orcb 1983). M. = 1:200. SI. 1: Grohotc na Šolti (prema Orcb 1983).

zuheben. die darauf hinweisen. hoffend, daB sie gleich-zeitig zumindest bis zu einem gewissen Grad zur Aufklarung des Problems der zu weit gespannten Datierung ins 5. oder 6. Jh. beitragen konnte. Der globalen Verknupfung der sich auBerhalb der Stadt befindenden Kitchen mit Justinians Tatigkeit wider-setzt sich eine Reihe formal-theoretischer, wie auch materiell-praktischer Griinde. Zum ersten erinnern wir daran, daB iiberall im Westen, in den ostlichen Gegenden aber noch friiher, die Christianisierung der Dorfgemeinden spiitestens Ende des 5. Jh. durchge-fiihrt war, wahrend nur die abgelegensten Orte oder aber jene, in denen eine iiberwiegend heidnische Ein-stellung durch spezifische Ursachen erhalten blieb. der Missionskampagne Justinians unterworfen sein mu-Bten.14 DaB auch in unseren Regionen am Beginn des 6. Jh. die Entwicklung der Dorfgemeinden Fortschritte machte, zweifellos begleitet von der Errichtung von Kirchen, bezeugen die Akten des salonitanischen Kon-zils aus den Jahren 530 und 533, worin die Ausdrucke parochia, plebs und diocesis erwiihnt werden.1:1 Ein gutes Beispiel des friiher stattgefundenen Durchbruchs des Christentums ins Dorf stellen die mitteldalmatini-schen Inseln dar, wo sich die Keime des neuen Glau-bens gerade in den kontinentalen und nicht in den hoher entwickelten Kiistenteilen erahnen lassen.16 Fer-ner, in Hinblick auf den Charakter der Missionstatig-keit seitens der Kirche seit den Apostelzeiten einer-seits, wie auch auf die Rolle Salonas, der Mutterstadt des Christentums in Dalmatien, scheint wirklich der

Abb. 2: Stipauska (nach Marasovič 1969). M I "im SI. 2: Stipanska (prema Marasovič 1969).

Zeithiatus zwischen dem Apogaum der salonitanischen Kirche im 4. und am Beginn der 5. Jh. und der Mitte des 6. Jh. der vorausgesetzten Christianisierung des Dorfes zu lange.17 Auf die friiher erfolgte Verbreitung des Christentums im Ager weist auch die Erwahnung des Korepiskops in einer salonitanischen Inschrift hin, die hochstwahrscheinlich ins 5. Jh. zu datieren ist.l!S Die Mannigfaltigkeit und typologische Unausgegli-chenheit der friihchristlichen Architektur ist eigen: a) dem friihen Abschnitt dieses Zeitabschnitts iiberhaupt und b) den Provinzialsiedlungen. die auf spezifische Weise die Metropolenvorbilder umgestalteten. wobei das altmodische Beharren auf den friiher geschaffenen Typen von der Errichtung anachroner Bauformen zur

Zeit. die durch andersartige Modelle charakterisiert ist, zu unterscheiden ist.19 Wenn wir namlich die Verschiedenheit und typologische Unausgeglichenheit der friihchristlichen Architektur in Dalmatien als Folge der peripheren Lage im negativen Sinn, bzw. des allgemeinen Riickstandes auffassen wollten, muBten tiefer schiirfende im Substrat der vorchristlichen Zeit versteckte Argumente oder irgendwelche spezifischen, doch klaren Griinde gefunden werden, welche die allgemeine Verspiitung des Christentums in dessen Ager beeinfluBt hatten. Derartige Momente sind je-doch in der spatantiken Entwicklung Dalmatiens, insbesondere in Salona und dessen Umgebung, das von Diokletian weiter eine verhaltnismaBig ungestorte Ent-

Abb. 4: Sutivan auf Brač (nach Fiskovič 1982). M. = 1:200. SI. 4: Sutivan na Braču (prema Fiskovič 1982).

wicklungsperiode durchlebte, indem es groBtenteils nicht nur von den groBen Migrationswellen verschont blieb, die seit dem 4. Jh. die nordlichen Gegenden beunruhigten, sondern auch von Justinians Rekonqui-sta inmitten des 6. Jh.. die, wie es scheint, viel groBeren Schaden und Verwiistung Italien zugefiigt hat.20 Daraus geht hervor, daB es realer ist, die oben angefiihrten Eigentumlichkeiten der friihchristlichen Arehitektur in Dalmatien als Folge der vorwiegend friiheren Entstehung einer erheblichen Gebaudezahl und ihrer nachtraglichen Adaptierung und baulichen Erganzung aufzufassen, weil die »ad hoc« erfolgende Errichtung einer groBeren Kirchenzahl in der relativ kurzen Zeit der zweiten Halfte des 6. Jh. ohne Zweifel ein typologisch einheitlicheres Bild ergeben hatte. Es muB namlich mit der Tatsache gerechnet werden, die in der Regel von alien Autoren betont wird. die sich mit den Problemen der friihchristlichen Arehitektur von Justinians Ara befassen - daB tatsachlich ihre einzelnen Besonderheiten hochst ausdrucksvoll und

Abb. 5: Tcpljuh (nach Cambi 1984). M. = 1:200. SI. 5: Tepljuh (prema Cambi 1984).

wahrnehmbar sind, daB jedoch ihr basischer Vorzug der im Ganzen betonte Eklektizismus in der Wahl der Bauformen und -typen ist, vor allem aber die Anpas-sung und Erganzung der schon bestehenden Arehitektur."1 Eben deshalb weicht das einzige im erorterten Bereich bisher entdeckte Agerobjekt Justinians - die Kirche in Gata bei Omiš, so sehr von den Standardfor-men ab.22

Es folgt die Ubersicht der einzelnen Eigenheiten der Agergebiiude des Bezirks von Salona, iiberwiegend gebunden an die GrundriBdisposition und Innendeko-ration. die auf die vorjustinianische Periode ihrer Erbauung hinweisen.

AuBer der vorerwahnten allgemeinen Unausgegli-chenheit stellen in typologischer Hinsicht die ausge-pragteste Besonderheit des sakralen Bauwesens des erorterten Bereiches die sog. komplexen Kirchen dar, zusammengesetzt aus einem einschiffigen Mittelraum sowie verhaltnismaBig regelmiiBig angeordneten Seiten-anbauten, was den Eindruck der Pseudodreischiffig-

keit erweckt.23 Sie lassen sich, abhiingend von der Typologie des Mittelteiles, in mehrere Varianten auf-teilen. Dieser erscheint in Otok24 und in Grohote auf Šolta (Abb Ials Langhalle mit halbrunder Apsis, vermutlich jedoch auch auf dem Inselchen Stipanska (Abb. 2)2b sowie in Grušine bei Šibenik.27 Einen dreiapsidialen Altarraum der Mittelhalle haben die Kirchen in Bilice (Abb. 3), Sutivan auf Brač (Abb. 4) und in Tepljuh (Abb. 5),28 dagegen seitliche Ausbuch-tungen bzw. einen T- oder kreuzformigen GrundriB die Kirchen in Lovrečina (Abb. 6) und in Povija auf Brač (Abb. 7).29 Eine Sondervariante, am nachsten dent Typ der sog. Hauskirche (domus ecclesiae), stel-len die Bauten in Sinj (Abb. 8) und Gala (Abb. 9)30 dar, wahrend der spezifische Typ der mehrapsidialen, jedoch nicht dreikonchigen Kirche durch die Beispiele in Cecela II (Abb. 10y 1 und in Potravlje32 vertreten ist. Indem wir augenblicklich sowohl die Frage der Typologie der komplexen Kirche als auch des Aus-gangspunktes ihrer Verbreitung in Dalmatien beiseite lassen, wollen wir uns nur mit den Einzelheiten befas-sen. die auf ihre fruhere Entstehungszeit hinweisen.33 In diesem Sinn ist charakteristisch, daB der Autor der Theorie iiber den naronitanischen Typ, der die kom-plexe Kirche in Dalmatien bezeichnet, ihre monumen-tale Ausgangsform in Narona selbst an den Beginn des 5. Jh. datiert.'4 Auf eine friihe Datierung weist auch der Etappenbau vereinzelter Kirchen hin. die hie

und da nachtraglich Seitenraume erhalten, noch hau-figer aber eine Narthex und ein Baptisterium, und dies um so eher, als ihr Kern bzw. die vorausgesetzte urspriingliche Form hauptsachlich dem friiherzeitli-chen typologischen Erbe des fruhchristlichen Bauwe-sens in Dalmatien angehort.35 In den Rahmen des 5. und in die erste Halfte des 6. Jh. lassen sich namlich. wie im allgemeinen, auch in Dalmatien die einschiffi-gen Langbauten mit halbrunder Apsis datieren,36 so wie jene mit Transept bzw. kreuzformigem GrundriB. Obwohl die Kirche in Lovrečina wegen ihrer zentri-schen Form vorwiegend als Nachfahre des spaten 6. Jh. aufgefaBt wird, bin ich der Ansicht, man miiBte die Bauten dieses Typs etwas friiher datieren, insofern der kreuzformige GrundriB in der fruhchristlichen Arehitektur des Ostens (Konstantinopel) und des We-stens (Milano) schon seit dem 4. Jh. auftritt, wogegen gleichzeitig das einzige ausgepnigte Beispiel der zen-tralen kreuzformigen Basilika in Salona, die Honorius-basilika, in der ersten Halfte des 6. Jh. erscheint. ,7 Auf eine fruhere Entstehungszeit der Kirchen in Lovrečina und Povija deuten gleichfalls einige andere Konstruktionsdetails hin. wie z. B. die hufeisenformige Apsis, vor allem kombiniert mit der geraden Front-mauer, sowie die Form und Position des Baptisteriums (Povija), wie auch die Widmung dem hi. Lovro.38 Ein Sonderproblem im Sinne des Datierens sind die komplexen Kirchen, deren Mittelteil ein dreiapsidiales

Abb. 6: Lovrečina auf Brač (nach Fiskovič 1982). M. = 1:200. SI. 6. Lovrečina na Braču (prema Fiskovič 1982).

Heiligtum beschlieBt, insofern alle angefiihrten Bei-spiele (Bilice, Tepljuh, Sutivan) nachtriiglich Seiten-bauten erhielten/' Diesbezuglich ist besonders kom-pliziert das Gebiiude in Tepljuh, dem nachtriiglich nicht nur die oben erwiihnten Riiume, sondern auch Apsiden des Altarraumes angebaut wurden, wahrend die ubrigen zwei Kirchen als einschiffige Bauten mit Kleeblatt-Presbyterium erbaut wurden, wovon die durch Lisenen verstiirkten AuBenmauern ihrer Mittel-teile zeugen.40 Die beschriebenen Einzelheiten weisen auf zwei Moglichkeiten hin - die Kirchen mit Klee-blatt-Altarraum wurden entweder schon in der vorju-stinianischen Zeit erweitert, oder wurden in der zweiten Halfte des 6. Jh. errichtet, indem sie die definierte Form der komplexen Bauten am Ausgang der Antike

Abb. 7: Povija auf Brač (nach Fiskovic 1982). M. = 1:200. SI. 7: Povija na Braču (prema Fiskovič 1982).

bekamen.41 Die Lisenen, durch welche die Perimeter der Mittelblocke der Kirchen in Bilice und Sutivan aufgegliedert sind, bedeuten desgleichen einen mogli-chen Fingerzeig fiir die Datierung, jedoch nicht einen absolut verlaBlichen chronologischen Parameter, da dieses Baudetail in der spatantiken und altchristlichen Architektur des Ostens und Westens sehr friih er-scheint.42 So zeigen die Beispiele in Salona selbst an, daB die starken Kontraforen typologisch friiher sind als die flachen Lisenen; beide diese Formen finden sich gleichzeitig an Bauten aus dem Beginn des 5. Jh. (die Kirche auf Manastirine und die Siidbasilika auf Marusinac), woraus sich real ihre gleichzeitige oder etwas spatere Erscheinung auch im Ager voraussetzen laBt. Eine spezifische Form eines komplexen Agerge-

baudes stellt die Kirche in Cecela dar, die mit ihrem zentralen Apsisteil und ihren Seitenriiumen, von denen einer gleichfalls apsidial ist, die Entstehung in Phasen ahnen liiBt. bzw. die Adaptierung einer vorchristlichen antiken Architektur und schon damit auch ihre friiher erfolgte Entstehung.43 Einen iihnlichen, jedoch ledig-lich nach Berichten bekannten GrundriB verrat die Kirche in Potravlje. Die Orientierung ihrer Apsiden nach Norden weist deutlicher als in Cecela auf die Adaptierung eines bereits bestehenden antiken Baues hin. dessen friihes Datum auch die Ausstattungsfrag-mente anzeigen.44 Zwei Bauten konnten in die Unter-gattung der komplexen Kirchen eingeordnet werden, die, bedingt gesagt. am meisten dem urspriinglichen Entwurf dieses Typs ahnelt - der sog. Hauskirche, bzw. einer adaptierten Wohnarchitektur. Eines der Bauwerke ist in Sinj, in der Lokalitat Opčinske Lokve, von dem die verworrenen Umstiinde bei den Forschun-gen nicht nur einen unpriizisen GrundriB, sondern auch Zweifel, ob es sich iiberhaupt um eine Kirche handelt,41 hinterlassen haben. Jedoch untermauert der Altarsockel in der Apsis auf der Siidseite hochstwahr-scheinlich die Voraussetzung, daB es um ein Sakralge-biiude geht. Das zweite Gebiiude, dessen erhaltene GrundriBaufnahme des Nordwestteils ebenfalls keine spezifischen Sakralmerkmale aufweist, jedoch darauf das dort gefundene Fragment eines merkwiirdigen friihchristlichen Pluteums von ausgesprochen geome-trischer Stilisierung deutet,4*' befindet sich in Gala. Die Fundumstande und Grundrisse beider Bauten deuten die Adaptierung der Gebiiude an und damit schon auch die Moglichkeit ihrer Datierung in eine frtihere Periode. Dei I vp der »Hauskirche« wird namlich im friihchristlichen Bauwesen allgemein sehr friih datiert, nicht spiiter als in die erste Halfte des 5. Jh.. da das reife 5. Jh. ein Zeitabschnitt hochstentwik-kelter Bautatigkeit und verhaltnismiiBig klar definier-ter typologischer Formeln ist, im Einklang mit der

entwickelten christlichen Liturgie, weshalb die Anpas-sung der bestehenden Architektur als unangebracht betrachtet wurde, auBer als schon geschaffene For-men. die aus okonomischen Griinden bzw. als Kultper-sistenz kontinuierten.4 Es muB angefiihrt werden, daB auch das einzige Beispiel eines umgestalteten Wohngebiiudes in Salona selbst, das sog. Oratorium A, desgleichen sehr friih entstanden ist - in der zweiten Halfte des 3. Jh.48

Im Agerbereich erscheinen auBer der komplexen Kirche, die ihm sein Grundmerkmal aufdriickt, auch andere. typologisch und relativ chronologisch friiher datierte Formen. In erster Linie bezieht sich dies auf den einfachen einschiffigen Langbau mit halbrunder Apsis, die im Stadtbezirk als Erbe ins 5. Jh. an-dauert.49 Mit der Anmerkung, daB die Chronologie der Agergebiiude, bei denen real eine gewisse Verspii-tung im Verhaltnis zur Stadt zu erwarten ist, schwieri-ger zu verfolgen ist, miiBte der beschriebene Kirchen-typ auch im Hinterland spiitestens bis zur Mitte des 6. Jh. datiert werden. Her gehort eines der zwei Bauwerke in Cecela (I), jenes, dessen Narthex gemiiB der Beschreibung an der West- und die Apsis »in Form eines Hufes« an der Ostseite waren.1" Obwohl es nicht gewiB ist, ob der angefiihrte Ausdruck die klassische hufeisenformige Apsis (ungefahr 3/4 eines Kreises) oder eine verliingert-halbrunde bezeichnet, die gelegentlich auch so benannt wird. ist es wesen-tlich, daB beide erwiihnten Formen dem fruhchristli-chen Bauerbe, und zwar dem friihen, angehoren. Die halbrunde Apsis ist namlich relativ chronologisch allgemein friiher als die polygonale, hauptsiichlich dem 6. Jh. eigentiimliche, entstanden, wogegen die hufeisenformige im nordadriatischen Bereich und in Syrien bereits seit dem Ende des 4. Jh. erscheint und beson-ders in Kleinasien beliebt ist.11 Fiir uns ist interessant, daB die verliingert-halbrunde Apsis am Beginn des 5. Jh. in der Nordbasilika des Marusinac-Komplexes in

Abb. 9: Gala (nach Gabričcvič 1953). M. = 1:200. SI. 9: Gala (prema Gabričcvič 1953).

Abb. 8: Sinj (nach Jcličič 1984). M.= 1:200. SI. 8: Sinj (prema Jeličič 1984).

Salona erscheint, der hufeisenformige Fensterbogen hingegen gleichzeitig am voreuphrasischen Episkopal-gebaude in Poreč.5- Dieses zweite Detail ist um so charakteristischer, als die hufeisenformige Apsis als ausgepragtes Merkmal der fruhchristlichen Kirchen auf Brač (Povija, Lovrečina, Sutivan) auftritt, die sonst in den Justinian-Horizont eingeordnet werden." Zum einfachen Apsidialtyp zahlt auch das Kirchlein in der Lokalitiit Crkvina bei Klis (Abb. 11). Auf seine friihe Entstehungszeit deutet, auBer dem GrundriB selbst, die Tatsache, daB es liber den Resten eines Mithriiums oder einer fruhchristlichen Memoria erbaut ist und daB es nachtraglich bestimmte konstruktive Veranderungen erlebt hat.54 Zur selben Gruppe gehort die Kirche in Klapavice (Abb. 12) von ausgepragt verliingerter Form55 sowie eventuell jene in Majdan bei Solin, wo im Rahmen der komplexen antik-mittelalterlichen Lokalitiit die einschiffige Kirche mit halbrunder Apsis gemeinsam mit Resten der friihchristlichen verzierten Ausstattung erwahnt wird.5'1 Es lassen sich zwei Untergattungen des erwiihnten Typs unterscheiden, die eben aufgrund der Apsisform in eine fruhere Zeit datiert werden. Zum ersten Typ, mit Apsis, die geradlinig in die Naos iibergeht, doch um

die Dicke der Mauer schmaler davon ist, was die Gestalt des friihesten christlichen Bauerbes ist, das in Salona durch die Memorien des 4. Jh. vertreten ist,57 gehoren die Kirchen auf Katiča Bajami in Biskupija bei Knin (Abb. /JJ58 sowie in Rižinice bei Klis (Abb. 14), wo das friihchristliche, mit der Apsis gegen Nor-den orientierte Gebaude aus einem friiheren antiken Bau adaptiert ist, was gleichfalls chronologische Impli-kationen hat.59 Ein Sonderfall ist die Kirche in Uzdolje bei Knin (Abb. 15), die ausschlieBlich als mittelalter-lich erwahnt wird, was, in Hinblick auf die ausgepragt friihchristliche Morphologie. wie auch die Funde eines antiken Sarkophags sowie des als Spolium in die Fundamente des mittelalterlichen Gebaudes einge-mauerten, mit doppeltem Flechtwerk verzierten Fragments revidiert werden mUBte.60 Die zweite Untergat-tung der einfachen einschiffigen Kirche, jene mit ein-gebuchteter Apsis, ist hiiufiger im 4. und 5. als im 6. Jh. vertreten.6 Da diese Form in Salona nicht nachge-wiesen ist, ist sie offenbar in dessen Agerbereich von auBen gekommen. doch erlangte sie keine besondere Beliebtheit - sie erscheint lediglich auf HI. Jadre bei Spliska (Abb. 16) und im HI. Ivan in Povija auf Brač (Abb. 7).b2

Abb. 10: Cecela II (nach S. Gunjača 1952). M. = 1:200. Si 10: Cecela II (prema S. Gunjača 1952).

0 rv

1

n n r

1 1

Ein hochst wiehtiger Datierungsindikator sind. auBer typologischer Einzelheiten, die verzierten Teile der Kirchenausstattung und der Bauelemente. Wenn auch in dieser Hinsicht in unserer Region ziemliche Leere herrscht, wo das angefiihrte Kircheninventar groBtenteils unveroffentlicht ist. oder aber nicht da-tiert, lassen sich dennoch einige Elemente ausschei-den, die eine friihe Datierung verkunden.63 Jedoch ist bei der ganzheitlichen Datierung von Lokalitaten auf-grund von Skulpturresten die mogliche, sogar wahr-scheinliche chronologische Unausgewogenheit zwi-schen der Entstehungszeit des Bauwerks und der Elemente der erhaltenen Ausstattung in Betracht zu Ziehen, die namlich oft gewechselt oder umgearbeitet wurde.64 Auf diese Tatsache weist das Erscheinen von stilistisch ausgepragt unterschiedlichen Skulpturbei-spielen in einer Lokalitiit hin, wie z. B. in Bijači bei Trogir,65 oder in Nisko in der Trogirska zagora.h<> Ungeachtet der Zweifel hinsichtlich der Einordnung des ganzheitlichen Materials aus diesem zweiten Fund-ort deutet auf die friihe Entstehung der dortigen fruhchristlichen Kirche das mit eingeschnittenem latei-nischem Kreuz mit verbreiterten Enden verzierte Fragment, von global ins 4. und 5. Jh. datiertem Typ. Dieses Detail ist zumindest relativ wertvoll fur die Datierung eines Teils der fruhchristlichen Skulptur. insofern die Voraussetzung iiberzeugend scheint, daB die eingeschnittenen Kreuze im allgemeinen friiher sind als die reliefartigen, die irgendwann im Laufe des 5. Jh. einzudringen beginnen, um dann im 6. Jh. Mode zu werden.'17 Der beschriebene ProzeB wird malerisch durch das auf der Vorderseite, der aktuellen Seite,

mit einem reliefartigen. auf der Riickseite hingegen mit eingeschnittenem Kreuz verzierte Pluteumfrag-ment aus der fruhchristlichen Basilika in Stobreč bei Split veranschaulicht (Abb. 17).68 Auf das friihe Erscheinen des ausgesprochen schlanken. diinn eingeschnittenen Kreuzes mit kurzen Querarmen und drei-eckigen Abschliissen in Salona selbst weist das Vor-kommen dieser Form als Symbol der Christianisierung der antiken Thermen ostlich vom Bischofszentrum hin. was zweifellos vor dem Ausbau des groBen Basi-likalkomplexes nebst Baptisterium am Beginn des 5. Jh. erfolgte. Der beschriebene Kreuztyp wird als »sa-lonitanischer« bezeichnet und ist im 5. Jh. in unterschiedlichen Varianten in samtlichen Lokalitaten dieser Stadt besonders beliebt.69 Eingeschnittene Kreuze verschiedener Formen erscheinen auBer in Stadtzen-tren (Salona. Tragurium. Epetium. Diokletianspalast) und im vorerwahnten Nisko, noch in Bijači;711 in Fu-mija bei Čiovo, einer zur Giinze unveroffentlichten Lokalitiit; doch erwahnt der Forscher wiederholt Skul-pturenfragmente - ein mit Chrismon verziertes Sar-kophagakroterium, sowie einen Pilaster mit eingeschnittenem schlankem »salonitanischem« Kreuz, die er ins 5. Jh. einordnet, im Zusammenhang mit der Voraussetzung iiber die friihe Verbreitung des Christentums in den Ruralambienten der unmittelbaren Umge-bung Salonas;71 in Klapavice;72 Katiča Bajami; ' in Biskupija bei Knin, wo auch in der Lokalitiit Crkvina ein friihchristlicher Horizont vermutet wird;74 in Donje Selo auf Šolta, wo das neuere Kirchlein der HI. Jelena auf den noch sichtbaren Fundamenten einer fruhchristlichen Kirche erbaut ist. wovon auch die Spolien mit eingeschnittenen Kreuzen und Christogrammen zeu-gen, eingeordnet in denselben Kontext mit den Funden aus Funiija;75 in Danilo Gornje bei Šibenik, wo nicht nur das nachtraglich verschollene Fragment mit eingeschnittenem Kreuz des salonitanischen Typs auf eine fruhere Datierung deutet, sondern desgleichen der Inhalt des adaptierten und umgebauten Thermalkom-plexes, worin man auf keine anderen fruhchristlichen Anzeichen gestoBen ist;7'' in Omiš, wo auf dem alten Friedhof eine friihchristliche, unter anderem durch Fragmente angezeigte Lokation vermutet wird (langes eingeschnittenes Kreuz und ein durchbrochenes Plu-teum bzw. eine Transenne), die in die Friedhofseinfrie-dung eingemauert sind;7 in Donji Humac auf der Insel Brač, wo Kreuze in die Pilaster an den Altarsei-ten des mittelalterlichen Kirchleins des HI. llija ein-geschnitten sind, errichtet auf den Fundamenten eines antiken Tempels, bzw. einer stilistisch recht unausge-prSgten Grabiidikula; jedoch weist der ganze Kontext dieser komplexen Lokalitiit auf das friihe Erscheinen des altchristlichen Horizonts hin.7s

Neben dem Motiv des eingeschnittenen Kreuzes gehoren zum friihen dekorativen Repertoire auch die durchbrochenen, mit geometrischen Mustern dekorier-ten Pluteen, die im 4. Jh. auftauchen, worauf sie im Laufe des 5. Jh. allmiihlich durch voll gearbeitete Reliefplatten verdriingt wurden. Es ist nicht immer leicht, das Fragment eines durchbrochenen Pluteums von einer Fenstertransenne zu unterscheiden, die aus Funktionalgrunden in dieser Technik ausgefiihrt ist,

Abb. 11: Crkvina bei Solin (nach AD). M. = 1:200. SI. 11: Crkvina kod Solina (prema Arhiv Dyggve).

Abb. 12: Klapavicc bci Solin (nach Cambi 1976). M. = 1:200. Si 12: Klapavice kod Solina (prema Cambi 1976).

Abb. 13: Katiča Bajami in Biskupija bci Knin (nach S. Gunjača 1953). M. = 1:200. Si 13: Katiča Bajami u Biskupiji kod Knina (prema S. Gunjača 1953).

dennoch gibt es Details, sowohl stilistisehe als auch in der Ausfiihrung und Technik, fiir das Unterscheiden der angefiihrten Elemente.71' Ein ausgepragtes Beispiel eines friihen durchbrochenen Pluteums ist das fast vollstiindig erhaltene in den Triimmern der friihchristlichen Kirche in Kaštel Gomilica, verziert mit radia-lem Motiv, in der Manier der reinen und strengen geometrischen Stilisation.80 Die Fragmente von Tran-sennen, bzw. durchbrochenen Pluteen werden auBer-dem in Omiš und Potravlje erwahnt.81

Noch ein Bauelement - das Kapitell - ist hochst wichtig fiir die Datierung, und zwar aus zwei Griinden: erstens, weil es, fast ausschlieBlich in der korinthischen Variante, zu den hiiufigsten Funden zahlt, und zwei-tens, weil der korinthische Typ in der Spiitantike eine graduelle, jedoch deutliche und artikulierte typologische Veriinderung erlebt, die sich relativ-chronologisch einwandfrei verfolgen liiBt. Diese Transformation au-Bert sich in gleichmaBiger Stilisierung und linearer Geometrisierung, was man an zahlreichen Exemplaren in Salona verfolgen kann, um schlieBlich in vollig vereinfachte, aus vier glatten. durch reliefartige oder eingeschnittene Konturen angedeutete Blatter iiberzu-gehen (Abb. 18 a, b). 82 Im angefiihrten Schema sind insbesondere wichtig die seltenen priizise datierten Exemplare, wie z. B. die Kapitelle aus dem Episko-pium der Stadtbasilika in Salona, datiert durch die Monogramme des Erzbischofs Petar (554-562), nach denen die verwandten, auBerst geometrisierten Formen verhaltnismiiBig einwandfrei in die zweite Halfte des 6. Jh. gesetzt werden diirfen.83 Andererseits ist es

Abb. 14: Rižinicc bci Solin (nach Dyggvc 1951). M. = 1:2(X). SI. 14: Rižinicc kod Solina (prema Dyggvc 1951).

Abb. 15: Uzdoljc bei Knin (nach Marun 1927). M. = 1:200. SI. 15: Uzdolje kod Knina (prcma Marun 1927).

real, die fruheren typologischen Phasen in der Umwan-dlung des korinthischen Kapitells, die nach wie vor ihre klassische Grundlage bzw. ihr spezifisches Pflan-zenmotiv beibehalten, bis in die Mitte des 6. Jh. zu datieren. Zu dieser Gruppe ist der bekannte, in die Zeitspanne von der 1. Halfte bis zur Mitte des 6. Jh. datierte sog. Typ Gradina (Abb. 19) zu ziihlen, obwohl er seine Benennung nach der friihchristlichen Kirche auf Gradina in Salona erhielt, die als regelrechtes Beispiel von Justinians Bauwesen betrachtet wird.84 Demzufolge muBte diese Datierung auch fiir andere verwandte Typen des korinthischen Kapitells gelten, die nicht die iiuBerste Stufe der geometrischen Stilisierung erreicht haben. Auf solche Exemplare trifft man in Potravlje, mit nahen Analogien aus der 1. Halfte des 5. Jh. in Salona; 85 in Dol auf Brač. wo in der vorromanischen Kirche des HI. Vid als Altarsockel eine friihchristliche Bifora mit korinthischem Kapitell ist;8h in Kljake, wo solche Kapitelle in alten Berichten iiber Zufallsfunde anzutreffen sind, und wo, ohne Riicksicht auf ihre Analyse, die friihchristliche Ge-

Abb. 16: Spliska auf Brač (nach Fiskovič 1982). M. = 1:200. SI. 16: Spliska na Braču (prcma Fiskovič 1982).

(D

-n

Abb. 17a: Riickseite des Pluteums aus Stobrcč. SI. 17a: Stražnja strana pluteja iz Stobreča.

meinde durch schriftliche Quellen bezeugt ist;s7 in Mravince bei Solin, wo ein wahrscheinlich aus dem 4.-5. Jh. stammendes Kapitell als Spolium in der Vorhalle der Grabkirche der HI. Thekla verwendet ist, in deren Mauern sich auch andere antike bzw. friihchristliche Fragmente befinden, wiihrend auch der Titular selbst auf die friihe Datierung dieser hochst-wahrscheinlich fruhchristlichen Lokalitiit hinweist.'sx Ein Kapitell des vorerwiihnten Typs Gradina wurde zwischen unterschiedlichen anderen Fragmenten in Omiš,89 sowie auf Katica Bajami in Biskupija89" gefun-den.

Auf eine fruhere Datierung einzelner altchristlicher Kirchen deuten auch unterschiedliche andere mit dem Kult zusammenhangende Gegenstiinde oder aber der ganzheitliche archaologische Kontext. In Sinj wurde

Abb. 17b: Vorderseite des Pluteums aus Stobreč. SI. 17b: Prednja strana pluteja iz Stobreča.

in der Lokation Fratarka vergesellschaftet mit Miinzen des 4. Jh. das Fragment einer runden Marmormensa ausgegraben, die in den Rahmen des 5. Jh. zu datieren ware.9,1 In Bunje auf Brač sind Sarkophage aus dem 4. und 5. Jh. bezeugt, und vermutlich ist vor dem 6. Jh. auch das entsprechende Kultgebiiude entstanden. das noch nicht identifiziert ist.91 Auch auf Mirje ober-halb von Postira auf derselben Insel ist im Rahmen des zusammengesetzten fruhchristlichen Baukomple-xes noch nicht die eigentliche Kirche ausgeschieden worden, auf die indessen die Reste der Altarschranke hinweisen, datiert ans Ende des 5. und den Beginn des 6. Jh., im Einklang mit dem vorausgesetzten vorbenediktinischen Kloster an dieser Stelle.92 Ahn-liche Umstande in der Lokation Bazilija zwischen Donje und Srednje Selo auf Šolta kiinden toponymi-

Abb. 18a: Stilisiertes Kapitell aus Salona (nacli Recherches a Salone I. 1928).

SI. 18a: Stilizirani kapitel iz Salone (prema Recherches a Salone I. 1928).

Abb. 18b: Stilisiertes Kapitell aus Salona (nach Recherches a Salone I. 1928).

SI. 18b: Stilizirani kapitel iz Salone (prema Recherches a Salone I. 1928).

0 5 10cm

Abb. 19: Kapitell des Typs Gradina. SI. 19: Kapitel tipa Gradina.

sche Reste, wie auch friihchristliche Sarkophage.93 Aus Čitluk bei Sinj stammen zahlreiche friihchristliche Gegenstiinde - ein Kapitell, Lampen, die Gemme des HI. Demetrius, die Ampulle des HI. Menas und ob-wohl die entsprechende Sakralarchitektur noch nicht entdeckt worden ist, besteht kein Zweifel, daB sie existierte, und zwar vor der Mitte des 6. Jh., da die dortige christliche Gemeinde im selben Kontext wie jene in Magnum angefiihrt wird.9"4

Es wurde schon hervorgehoben, wie wertvoll die Versuche sind, die einzelnen Beispiele der sonst chronologisch schwer verwendbaren salonitanischen Skul-ptur nicht nur aufgrund stilistischer, sondern auch historischer Elemente bzw. des archiiologischen Kon-textes zeitlich einwandfreier abzugrenzen.95 Zu dem solcherweise ausgeschiedenen Horizont der Mitte und der zweiten Halfte des 6. Jh. gehoren auch die aus-schlieBlich mit streng stilisierten geometrischen Mu-stern verzierten Fragmente der Kirchenausstattung,

Abb. 20a: Plutcumfragmcnt aus Brnazc (nach Jeličič 1984). SI. 20a: Ulomak pluteja iz Brnaza (prcma Jeličič 1984).

was auch sonst eine der zwei grundlegenden. und zwar die ubervviegende, Linie der friihbyzantinischen Kir-chenskulptur ist. Die zweite, durch spielerische Pflan-zen- und Tiermotive charakterisierte, fand anschei-nend fast keinen Nachhall nicht einmal in Salona, trotz einigen importierten Exemplaren. wie auch nicht in dessen weiterer Umgebung.96 Hochstwahrscheinlich erschopften sich die letzten Nachkommen der figuralen Richtung im salonitanischen Bereich in einer verhaltnismaBig zahlreichen Gruppe von in die Mitte des 6. Jh. datierten Fragmenten mit dem Kreuzmotiv zwischen zwei Lammern.97 Andererseits wurde in neuerer Zeit ein Horizont friihchristlicher Skulptur gerade an der Grenze der mittelalterlichen Periode ausgeschieden, ebenfalls charakterisiert durch stren-gen. mit Parallellinien betonten Geometrismus sowie uberwiegendes Motiv des unterschiedlich stilisierten Kreuzes. Diese Gruppe ist durch Beispiele aus Trogir, Omiš, Bijači, Gala und Trilj vertreten. 98 Ihre Datierung in die zweite Halfte und ans Ende des 6. Jh. untermauert zusiitzlich die vorerwiihnte Voraussetzung von N. Cambi, daB die salonitanische Skulptur im spiiten 6. Jh. die Figuralik vollig verwirft.'" Diese Tatsache stutzt die Moglichkeit der friiheren Datierung einer Sondergruppe friihchristlicher Fragmente, ge-bunden. insoweit mir bekannt ist, ausschlieBlich ans Hinterland von Salona, in der Stadt selbst und um Kiistenstrich hingegen unbekannt. Es handelt sich um Funde aus Brnaze (Abb. 20 a, b) und aus Otok bei Sinj (Abb. 22) und verwandt ist ihnen gleichfalls ein mit Pflanzen- und Tierfiguren sowie uberwiegendem Flechtwerkornament und sogar der ungewohnlichen Erscheinung der Menschengestalt verziertes Fragment aus Cista bei Imotski.1"" Auf eine fruhere Datierung dieses Materials weist, auBer der ausgepragten, dem letzten Abschnitt der friihchristlichen Skulptur in Dal-matien fremden Figuralik. auch die stilistische Ver-wandtschaft mit der spStantiken vorchristlichen Relicf-plastik des dalmatinischen Hinterlandes, was sich im rustikalen fliichigen Schnitzwerk, der flachreliefmaBi-gen Ornamentalik, der Gedrangtheit der Motive und ihrer Ergiinzung durch Einschnitte und Punzierung, dem Prinzip des sog. horror vacui, auBert, insbesondere jedoch im Auftreten der ansonsten in der

Abb. 20b: Plutcumfragmcnt aus Brnazc. SI. 20b: Ulomak pluteja iz Brnaza.

0 5 10cm

Abb. 21: Detail des Mausoleuminncren im Dioklctianspalast SI. 21: Dctalj unutrašnjosti mauzoleja u Dioklecijanovoj palači in Split (nach Marasovič, J., Marasovič T. I%8). u Splitu (prema Marasovič J. i T. 1968).

fruhchristlichen Skulptur Dalmatiens auBerordentlich seltenen Menschengestalt.101 Die auBerste Vereinfa-chung, welche die Menschengestalt auf dem Fragment aus Otok in eine Silhouette bzw. Maske umgewandelt hat, erinnert nur bis zu einem gewissen Grad an einige der meiststilisierten Gestalten der vorchristlichen Grabplastik des dalmatinischen Hinterlandes, hat jedoch eine niihere Analogie, wie unerwartet dies auch ist, im Repertoire der japodischen Urnen.1"2 Interes-santerweise verkniipft die Skulptur aus Otok und Brnaze die im AusmaB ahnliche Fischgestalt, was sogar die Hand desselben Meisters bzw. derselben Schule verrat, wogegen gleichzeitig diese Fragmente jenem aus Cista verwandt sind. das mit dem in Otok absolut dominierenden Motiv geschmiickt ist - dem doppelten. durch eine eingeschnittene Linie halbierten Flechtwerk, mit Auge in der Mitte, ausgefiillt mit konzentrischen Kreisen.103 Wenn wir die Datierung der beschriebenen Fragmente in den Rahmen des 5. und die erste Halfte des 6. Jh. akzeptieren, was real scheint, dann wird das Motiv des doppelten Flecht-werks, wie auch des ahnlich stilisierten dreifachen Flechtwerks ein wichtiger chronologischer Stutzpunkt. da er verhaltnismaBig oft auf der fruhchristlichen Skulptur des dalmatinischen Hinterlandes anzutreffen ist.1"4 Dyggves Voraussetzung iiber die Entwicklung dieses Motivs aus einem Reliefband mit Scheidelinie in der Mitte, und zwar gerade am Ausgang der Antike, muB. wenn sie auch stilistisch-typologisch iiberzeugend wirkte, mit bestimmtem Vorbehalt aufgenommen werden, da das Flechtwerk in unterschiedlichen Formen in der spiitantiken vorchristlichen Skulptur Dalmatiens erscheint - ein eklatantes Beispiel ist der Diokleti-anspalast in Split (Abb. 21).105 Abermals unerwartet erscheint mit jenem aus Cista und Otok fast identisches Flechtwerk auf japodischen Urnen, zugleich mit den erwahnten ahnlichen Darstellungen von Menschenge-stalten.""' Selbstverstandlich kann keine Rede von einer unmittelbaren Verbindug dieser Funde sein. da dazwischen ein zu groBer zeitlicher und raumlicher Hiatus herrscht. Jedoch weist die bemerkte Analogie darauf hin, daB es realer ist, die Skulptur aus Otok und die iibrigen verwandten Exemplare in Zusammen-hang mit dem dem vorchristlichen illyrischen Milieu

Abb. 22: Fragmente dekorativer Skulptur aus der Kirche in Otok bei Sin j (nach Gabričcvič 1953). SI. 22: Ulomei dekorativne skulpturc iz erkve u Otoku kod Sinja (prema Gabričcvič 1953).

nahen Kunstausdruck zu bringen. als mit einem ausgepragt spiiteren Zeitabschnitt.

In Verbindung mit der angefiihrten Voraussetzung iiber die letzten Nachkommen der Figuralik in der salonitanischen fruhchristlichen Skulptur in der Mitte des 6. Jh. ktinden noch einige Beispiele die Moglich-keit einer friiheren Datierung der Gebiiude innerhalb des Rahmens, worin sie gefunden wurden.1"7 In der Apsis der neueren Kirche der Velika Gospa (Mutter-gottes) in der Lokalitiit Stomorija in Kaštel Novi ist ein Spolium mit durch eingetiefte Linien zertrenntem und von zwei Delphinen in lebhafter Bewegung umge-benem Relief-Kreuzmotiv eingemauert, das in Hin-bliek auf den Inhalt und die relativ realistisehe Ausfiih-rung spiitestens an den Ubergang des 5. zum 6. Jh. zu datieren ware.1()s Aus dem riesigen antik-mittelal-terlichen profan-sakralen Komplex in Miri oberhalb von Kaštel Novi stammt ein mit einem durch eine vierbliittrige Rosettenreihe in runden Kriinzen ausge-fullten Band verzierter Tursturz mit Christogramm in der Mitte (Abb. 23). Da das mittelalterliche Kloster an dieser Stelle im 13. Jh. zerstort wurde, ist der beschriebene Tursturz wohl in den fruhchristlichen Horizont zu setzen, und zwar seinen friihen Abschnitt, worauf die klassische Form der Rosetten hinweist.10'' Interessanterweise ist dieses Exemplar im Kontext der fruhchristlichen dalmatinischen Skulptur ganzlich ver-einzelt; die niichste Analogie, zumindest was den Grundentwurf und das Motiv betrifft, findet sich im Tursturz des sog. salonitanischen Oratoriums A aus dem 3. Jh."" Dabei ist der Einklang zwischen den zwei Gebauden, zu denen diese Tiirsturze gehorten, bemerkenswert, insofern das Oratorium A der erste salonitanisehe domus ecclesiae ist, wahrend im Miri-Komplex ein adaptiertes friihchristliches Bauwerk vermutet wild, das seinem Entwurf nach den Typ der komplexen, bzw. auch eine Art Hauskirche darstellt (Abb. 24).

Die in der vorliegenden Arbeit erorterten einzelnen Elemente der fruhchristlichen Archiiologie unseres Bereiches, vor allem jene in Verbindung mit der Typologie der Bauformen und der Reliefskulptur wurden sogar eine tiefer schiirfende Analyse erfordern, mit besonderer Beriicksichtigung der Genese und des Aus-gangspunktes der unterschiedlichen Einfliisse in Dalmatien in Hinblick auf dessen spezifisehe periphere Lage an der Grenze zwischen Ost und West. Ich meine jedoch, daB auch diese einseitige Bearbeitung,

Abb. 23: Tursturz aus der Lokalitiit Miri in Kaštel Novi (nach 1'. Ergovac, Drugo izvješče liihača, Zadar 1885).

SI. 23: Nadvratnik sa lokaliteta Miri u Kaštel Novom (prema I'. Ergovac, Drugo izvješče liihača, Zadar 1885).

0 70 40 cm

V\t\\ ;

Abb. 24: GrundriB des Baukomplcxcs auf Miri in KaStel Novi (nach Babič 1984). M. = 1:2()0. SI. 24: Tlocrt gradjevinskog sklopa na Milima u KaStel Novom (prema Babič 1984).

begriindet fast ausschlieBlich auf dem chronologischen Aspekt, das basische Ziel der Arbeit erfiillt hat, namlich die Aufmerksamkeit auf die Notwendigkeit der Revidierung der vorherrschenden Auffassung zu len-ken, daB die meisten Agergebaude der weiteren salonitanischen Umgebung in die Justinian-Periode zu datieren sind. Die Angabe, die nahezu in der Regel die Vorstellung der einzelnen Lokalitaten begleitet.

daB namlich die dortigen Kirchen im 5. oder 6. Jh. entstanden sind, miiBte wahrscheinlich auf folgende Weise veriindert werden: die meisten erwahnten Ge-baude stammen aus der Zeit des 5. Jh., um spater, ofters auch zu wiederholten Malen, Veriinderungen zu erfahren und schlieBlich das endgiiltige Aussehen zu erhalten, das ihre Triimmer anzeigen.1"

ALEXANDER. S. 1971. Studies in Constantinian Church

Architecture. - Riv. Arch. Cr. 47/3-4, 281-330, Roma. ALFOLDY. G. 1965. Bevolkerung und Gesellschaft der romi-

schen Provinz Dalmatien. - Budapest. ANDJELIČ, T. 1976, Kasnoantička bazilika u Cimu kod

Mostara. - Glas. Zem. muz. 29, 179-244. Sarajevo. AD: Arhiv E. Dyggve, Split.

AVY-JONAH. IVL 1969, Neucntdcckte Kirchen und Synago-genrestc in Israel. - In: Akten des Vil Intern. Kongr. Cltr. Arch., 335-340. Citta del Vaticano. Berlin. BABIČ, I. 1984. Prostor izmedju Trogira i Splita. - Trogir. BARNISH. S. J. B. 1987, Pigs, Plebeians and Potentcs: Rome's Economic Hinterland c. 350-600 A. D. - Pap. Brit. Sch. Rome 55, 157-185, London. BASLER, DJ. 1972. Arhitektura kasnoantičkog doba u Bosni

i Hercegovini. - Sarajevo. BASLER. DJ. 1986, Krščanska arheologija. - Mostar. BEZIČ-BOŽANIČ. N. 1961, Novi nalaz u crkvi sv. Petra u

Priku kod Omiša. - Pril. pov. umj. Dalm. 13, 45—60, Split. BOVINI, G. 1968. Cocmctcria-basilicae d'ety costantiniana a Roma. - Corso Cult. Arte rav. biz. 15, 91-107, Ravenna. BOVINI. G. 1972. 11 problema della datazione della »Basilica Probi« ncl territorio classicano di Ravenna. - Arh. vest. 23. 189-195, Ljubljana. BOVINI. G. 1973. La basilica di S. Eufemia a Grado. - Corso

Cult. Arte rav. biz. 20, 147-158. Ravenna. BRANDT. M. 1980. Srednjovjekovno doba povijesnog razvit-ka. - Zagreb.

BRONDSTED, R. 1928, Recherches a Salone 1. - Copcnha-

gue

BULIC, F. 1878, II municipio Magnum cd altri luoghi lungo la via Romana da Salona a Burnum. - Bull. Arch. St. Dalm. 1, 90-96, Spalato. BULIČ. F. 1904, Siculi cd i suoi dintorni. - Bull. Arch. St.

Dalm. 27, 56-67, Spalato. BULIČ. F. 1904a. Un monumento romano presso la chicsa di s. Elia ncl villaggio di Humac lnfcriorc sull'isola Brazza.

- Bull. Arch. St. Dalm. 27, 172-173, Spalato.

BULIČ, F. 1906, Iscrizioni di Petrus Arcivescovo di Salona

del VI sccolo. - Bull. Arch. St. Dalm. 29, 153-192. Spalato. BULIČ, F. 1907, Stcrro di una chicsa antica del VI sccolo nclla locality detta Crikvina a Klapavice. - Bull. Arch. St. Dalm. 30, 101-122, Spalato. BULIČ, F. 1908, Iscrizione del legatus Augusti pro practorc P. Anteius Rufus trovata a Oneum. - Bull. Arch. St. Dalm. 31, 3-11, Spalato. BULIČ, F. 1909. Ouattro bassorilievi di Mitra a Salona. -

Bull. Arch. St. Dalm. 32, 50-57, Spalato. BULIČ, F. 1914, Trovamcnti antichi a Selca dell'isola Brač.

- Bull. Arch. St. Dalm. 37, 105-106, Spalato.

BULIČ, F. 1922. Trovamcnti antichi nella locality Rižinicc a

Salona. - Vjes. arlt. hist. dalm. 45, 14-19, Split. BULIČ, F. und J. BERVALDI 1912, Kronotaksu solinskih

biskupa. - Zagreb. BUR1Č, T. 1982, Prcdromanička skulptura u Trogiru. -

Starohrv. pros. 111/12, 127-160, Split. BURIČ, T. 1983, Kameni namještaj predromaničke crkvc sv. Jurja na Putalju iznad Kaštel Sučurca. - Starohrv. pros. 111/13, 147-164, Split. BURIČ, T. 1985, Kameni namještaj bazilike u Žažviču. -

Starohrv. pros. 111/15, 165-181, Split. CA1.DER. W. M. 1955, Early-Christian Epitaphs from Phry-gia. - Anat. St. 5, 25-38, London.

CAMBI. N. 1974, Starokrščanska bazilika i benediktinski samostanski kompleks u Stobreču. - Split.

CAMBI. N. 1974a. Kult Marije u Solinu i Splitu (IV-X st.) u svjetlu arheološke evidencijc. - Bogoslovska smotra 44/2-3, 273-292. Zagreb.

CAMBI. N. 1976. Neki problemi starokrščanske arheologije na istočnoj jadranskoj obali. - In: Materijah 12 (IX kongres arheologa Jugoslavije - Zadar 1972), 239-282, Zadar.

CAMBI. N. 1977, Krist i njegova simbolika u likovnoj umjet-nosti Dalmacije. - Vjes. arh. hist. dalm. 70-71, 57-106, Split.

CAMBI, N. 1978, Starokrščanska crkvena arhitektura na području salonitanske metropolije. - Arh. vest. 29. 606-625. Ljubljana.

CAMBL N. 1978a, Unpublished Excavations and Finds of Early Christian Period in Yugoslavia. - In: Atti del IX Congr. Intern. Arch. Cr. 2, 141-156, Roma.

CAMBI, N. 1980. Trogir u antici. - Mogučnosti 10-11, 950-963, Split.

CAMBI. N. 1981. Križ na zapadnim vratima Dioklecijanove palače. - Kulturna baština 11-12, 6-14, Split.

CAMBL N. 1984, Triconch Churches on the Eastern Adriatic. - In: Atti del X Congr. Intern. Arch. Cr., 45-54, Citty del Vaticano, Thessaloniquc.

CAMBI, N. 1985, Arhitektura Naronc i njezina teritorija u kasnoj antici. - Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 24. 33-59, Zadar.

CAR1LE, A. 1978, II »bcllum gothicum« dall'Isonzo a Ravenna. - Ant. Altoadr. 13. 147-193, Udine.

CARVER. M. O. H. 1987, S. Maria foris portas at Castcl Scprio: a famous church in a new context. - World Archaeology 18, No. 3, 312-327.

COUSSA. A. 1950. Corepiscopo. - In: Enciclopedia cattolica 4, 545-547, Roma.

CRACCO-RUGGINI. L. 1980, Pietro di Grado - giudaismo c convcrsioni ncl mondo tardoantico. - Ant. Altoadr. 17/1, 139-160, Udine.

CUSCITO, G. 1976, Diffusione del cristiancsimo nelle regioni alpine orientali. - Ant. Altoadr. 9, 299-345, Udine.

CUSCITO, G. 1979. Linec di diffusione del cristiancsimo nel territorio di Aquileia. - Ant. Altoadr. 15/2, 603-626, Udine.

DAVIES, J. G. 1952, The Origin and Development of early Christian church Architecture. - London.

DE ANGELIS D'OSSAT. G. 1973, Architettura palcocri-stiana a Milano e ad Aquileia. - Ant. Altoadr. 4 , 421—443. Udine.

DELEHAYE, 11. 1930, Loca sanctorum. - Analecta Bollan-diana 48, 5-64, Bruxcllcs.

DELEHAYE, II. 1931, Aurclius civitatis Riditionis Episcopus (Rider en Dalmatic). - In: Povodom pedesetogodišnjice jubileja »Vjesnika za urlieologiju i liistoriju dalmatinsku«, 49-55, Split.

DELONGA. V. 1984. Prilog arheološkoj topografiji Mokrog Polja kod Knina. - Starohrv. pros. 111/14, 259-284, Split.

DELVOYE, CH. 1967, Les caractčristiqucs de 1'architccturc palčobyzantinc. - Corso Cult. Arte rav. biz. 14, 85-102, Ravenna.

DEMUGEOT, E. 1965. Y eut-il une forme arienne de I'art palčochrčtien. - In: Atti del VI Congr. Intern. Arch. Cr., 491-519, Roma.

DOMANČIČ, 1). 1984, Brač u runom srednjem vijeku. -Povija.

DUVAL. N. 1972, Les monuments chrčticns de Carthage. -Corso Cult. Arte rav. biz. 19, 95-104, Ravenna.

DYGGVE, E. 1934, Salona Christiana. - In: Atti del III

Congr. Intern. Arch. Cr., 237- 254, Roma. DYGGVE. E. 1939. Forschungen in Salona 3. - Wien. DYGGVE, E. 1940, Die altehristlichen Kultbauten an der Westkuste der Balkanhalbinsel. - In: Atti del IV Congr. Intern. Arch. Cr. 1, 391-414, Roma. DYGGVE, E. 1951. History of Salonitan Christianity. - Oslo. DYGGVE, E. 1957, Le Baptistere de la »basilica'urbana« a Salone d'apres les fouilles de 1949. - In: Atti del V Congr. Intern. Arch. Cr., 189-198, Citta del Vaticano, Paris. DYGGVE. E. und R. EGGER 1939, Forschungen in Salona 3. - Wien.

EGGER. R. 1926, Forschungen in Salona 2. - Wien. FASOLA, U. M. 1964, II complesso catecombale di s. Tecla.

- Riv. Arch. Cr. 40/1-2, 19-50, Roma.

FISKOVIČ, 1. 1980, O ranokrščanskim spomenicima naroni-tanskog područja. - In: Dolina rijeke Neretve odprethistorije do ranogsrednjeg vijeka, Izd. Hrv. arh. dr. 5. 213-256. Split. FISKOVIČ, I. 1981. Ranokrščanski sarkofazi s otoka Brača.

- Vjes. arh. hist. dalm. 75, 105-135, Split. FISKOVIČ, I. 1982, O ranokrščanskoj arhitekturi na otocima

Braču i Šolti. - Arh. rad. raspr. 8-9, 159-216, Zagreb. FRANCIA. E. 1969, Storia dell'artepaleocristiana. - Milano. GABRIČEVIČ, B. 1953, Arheološki nalazi iz Gale. - Vjes.

arh. hist. dalm. 55. 181-198, Split. GABRIČEVIČ, B. 1956, Detalj autohtone komponente u

našoj antici. - Mogučnosti 4, 291 ff., Split. GABRIČEVIČ, B. 1969, Piscine battesimali cruciformi sco-perte recentemente in Dalmazia. - In: Akten des VII Intern. Kongr. Chr. Arch., 539-541. Citta del Vaticano. Berlin. GABRIČEVIČ, B. 1984, Iz antičkog perioda Cetinskc krajine.

- In: Cetinska krajina od prethistorije do dolaska Turaka, Izd. Hrv. arh. dr. 8, 93-106, Split.

GERKE, F. 1959. La scultura ravennate. - Corso Cult. Arte

rav. biz. 1959/11, 109-122. Ravenna. GIOVANNONI, G. 1940. Basiliche cristiane di Roma. - In:

Atti del IV Congr. Intern. Arch. Cr. 1, 127-144, Roma. GRABAR, A. 1946. Martyrium. Recherches sur le culte des

rcliques ct l'art chrčtien antique 1. - Paris. GRABAR. A. 1966. Le premier art chretien (200-395). -Paris.

GRABAR. A. 1966a, L'age d'or de Justinien. - Paris. GSELL, S. 1902, Edifices chrčtiens de Thčlepte. - In: Atti

del II Congr. Intern. Arch. Cr., 195-223, Roma. GUNJAČA, S. 1952, Kako i gdje je svršio hrvatski kralj

Zvonimir. - Rad JAZU 288. 205-324. Zagreb. GUNJAČA. S. 1953. Revizija iskopina u Biskupiji kod Knina

godine 1950. - L jet. JAZU 57, 9-49, Zagreb. GUNJAČA. S. 1956, Rad Muzeja hrvatskih starina u god.

1953. - Starohrv. pros. III/5, 201-216, Zagreb. GUNJAČA, Z. 1973, Starokrščanski objekti u šibenskom

kraju. - Obav. Hrv. arh. dr. 5. 16-18, Zagreb. GUNJAČA, Z. 1976, O kontinuitetu nascljavanja na području Šibenika i najužc okolice. - In: Šibenik - spomen zbornik, 29-58, Šibenik.

I LAKOV AC, B. 1971, Vranska regija u rimsko doba. -

Radovi Instituta JAZU u Zadru 18, 75-136, Zadar. JADR1JEVIČ, A. 1940. Starokrščanska gema sv. Demetrija

iz Acquuma. - Vjes. arh. Iiist. dalm. 51, 163-164. Split. JEDIN, II. 1972, Velika povijest crkve 111/1. - Zagreb. JELIČIČ, J. 1983, Narteks u ranokrščanskoj arhitekturi na području istočnog Jadrana. - Pril. pov. umj. Dalm. 23, 5-39, Split.

JELIČIČ, J. 1984, Tragovi ranokrščanske arhitekture od izvora do ušča Cctine. - U: Cetinska krajina od prethistorije do dolaska Turaka. Izd. Hrv. arh. dr. 8. 169-180, Split. JELIČIČ, J. 1985, Ikonografija ranokrščanske lunete iz Gata.

- Pril. pov. umj. Dalm. 25, 5-23, Split. JELOV1NA. D. und D. VRSALOVIČ 1968. Sv. Marta kod

Trogira - arheološka revizija 1967. i 1968. g. - Arh. preg. 10. 173-176, Beograd. JURLARO. R. 1969, Tre chiesc vctero-cristianc dedicate a S. Lorenzo in Dioccsi di Brindisi. - Archivio storico pugliese 22, 193-198, Bari. KARAMAN. U. 1940, Starohrvatsko grobljc na Majdami

kod Solina. - Vjes. arh. Iiist. dalm. 51, 67-100. Split. KARAMAN, U. 1954, Nova knjiga o starokrščanskoj Saloni.

- Peristil 1, 179-188, Zagreb.

KARAMAN. LJ. 1963, Problemi periferne umjetnosti. - Zagreb;

KATIC, L. 1952, Tragovi starokrščanske nekropole u Cisti.

- Vjes. arh. hist. dalm. 53, 267-268, Split. KAUTSCH, R. 1936, Kapitellstudien. - Berlin, Leipzig. KRAUTHEIMER. R. 1975. Early Christian and Byzantine

Architecture. - Harmondsworth. LASSUS, J. 1967, Friihchristliche und byzantinische Welt. -

London, New York. LOT, F. 1968, La fin du monde antique el le debut du moyen age. - Paris.

LOWRIE, W. 1974, Art in the Early Church. - New York. MARASOVIČ, J. und T. MARASOVIČ 1968. Dioklecijanova palača. - Zagreb. MARASOVIČ, T. 1969, Starokrščanska bazilika na Stipanskoj

kod Šolte. - Vjes. arh. hist. dalm. 63-64, 151-160, Split. MARASOVIČ. T. 1978. Prilog morfološko]' klasifikaciji rano-srednjovjekovne arhitekture u Dalmaciji. - In: Priloži istra-Živanju starohrvatske arhitekture, 5-129. Split. MARIN, E. 1980. Starokrščanska oltarna pregrada u Mirju nedaleko Postira. - Pril. pov. umj. Dalm. 21/1, 85-90, Split. MARUN, L. 1898. Izvješče XI glavne skupštine Hrvatskoga starinarskoga družtva u Kninu. - Starohrv. pros. 4. 182-188, Zagreb.

MARUN. L. 1927, Ruševine crkve sv. Luke na Uzdolju kod Knina s pisanom uspomenom hrvatskoga kneza Mutimira.

- Starohrv. pros. N. S. 1, 272-315, Zagreb. MARUŠIČ, B. 1978, Krščanstvo i poganstvo na tlu Istre u 4.

i 5. stolječu. - Arh. vest. 29, 549-572. Ljubljana. MATAS. A. K. 1882. Potravlje. - Vjes. Hrv. arh. dr. 4, 33-38, Zagreb.

MAZZOTTI. M. 1984, II significato eristiano del termine »plebs«. - In: »Pievi del territorio riminese nei documenti fino al Mille«, 7-20, Ravenna. MENIŠ, G. C. 1974, La diffusione del eristianesimo nel territorio friulano in cpoca paleocristiana. - Ani. Altoadr. 6. 49-62, Udine. MILOŠEVIČ, A. 1980. Pregled arheoloških istraživanja u

Cctinskoj krajini. - In: Gunjačin zbornik. 249-268. Zagreb. MIRABELLA ROBERTI. M. 1973. Architcttura tardoantica

fra Milano e Aquileia. -Ant. Altoadr. 4, 159-170. Udine. MIRABELLA ROBERTI, M. 1977. Apporti orientali nell' architettura paleocristiana della metropoli di Aquileia. -Ant. Altoadr. 12, 393^410, Udine. MOWAT, R. 1902, IX6YX. - In: Atti del 11 Congr. Intern.

Arch. Cr., 1-12. Roma. NIKOLAJEVIČ. I. 1966. Ranohriščanske krstionice u Jugoslaviji. - Zbor. rad. Viz. inst. 9. 223-256. Beograd. NIKOLAJEVIČ. I. 1968, Nekoliko ranohriščanskih reljcla geometrijskog stila iz Dalmacije. - Zbor. rad. Viz. inst. 15, 15-27, Beograd. NIKOLAJEVIČ, I. 1979, »Salona Christiana« u VI i VII veku.

- Vjes. arh. Iiist. dalm. 72-73, 151-170. Split.

NOLL, R. 1954, Friihes Christentum in Osterreich. - Wien. NUSSBAUM. O. 1961. Zum Problem der runden und sigma-

formigen Altarplatten. -Jb. Ant. Chr. 4. 18-43, Miinster. OLIVIER! FARIOLI. R. 1969, Corpus della scultura paleocristiana, bizantina e altomedioevale di Ravenna 3. - Roma. OREB, F. 1983, Starokrščanska bazilika u Grohotama na

Šolti. - Peristil 24, 5-21, Zagreb. ORLANDIS. J. und D. RAMOS LISSON 1981, Konzilienge-

schichte. - Padcrborn. OVADIAH. A. 1972. Corpus of the Byzantine Churches in the Holy Land. - Jb. Ant. Chr. 15, 232-234 (Bcsprcchung des Werkes).

PIUSSI, S. 1978, Le basiliche cruciformi ncll'area adriatica.

- Ant. Altoadr. 13, 437-488. Udine.

PRIJATELJ. K. 1952. Nekoliko rimskih nadgrobnih portreta u Arhcološkom muzeju u Splitu. - Vjes. arh. Iiist. dalm. 53, 135-154, Split. RADIČ, F. 1892. Rcdovito tromjesečno izvješče Kninskoga starinarskoga družtva. - Vjes. Hrv. arh. dr. 14, 92-95, Zagreb.

RADIČ, F. 1895, Ruševine crkve sv. Luke na Uzdolju kod Knina s pisanom uspomenom hrvatskoga kneza Mutimira.

- Starohrv. pros. I, 74-78, Zagreb.

RADIČ, F. 1895a, Hrvatsko-bizantskc nadstupinc Prvog muzeja hrvatskih spomenika. - Starohrv. pros. 1, 205-211, Zagreb.

RADIČ, F. 1896. Izvješče o radu Hrvatskog starinarskog družtva. - Starohrv. pros. 2, 179-181, Zagreb.

RAPANIČ, Ž. 1980. Prilog proučavanju kontinuiteta naseljenosti u salonitanskom ageru. - Vjes. arh. hist. dalm. 74, 189-217. Split.

RAPANIČ, Z. 1987, Predromaničko doba u Dalmaciji. -Split.

RENDIČ-MIOČEVIČ, D. 1972, Tipologia dei battisteri salo-nitani. - Corso Cult. Arte rav. biz. 19, 267-279, Ravenna.

RENDIČ-MIOČEVIČ, D. 1979, Salonitana Christiana (II) -»Basilica Occidentalis« u tipologiji ranokrščanske arhitekture Ilirika. - Zbor. Nar. muz. Beog. 9-10, 87-96. Beograd.

RESTLE, M. 1966. Byzacena. - In: Reallexikort zur byzantini-schen Kunst 1. 837-866. Stuttgart.

RO'IT. H. 1908. Kleirtasiatische Denkmaler aus Pisidien. Pamphylien, Kappadokien und Lykien. - Leipzig.

SALMI. M. 1948, Influssi degli cdifici di culto sulle chiese deiralto medio evo. - In: Atti del IV Congr. Intern. Arch. Cr. 2, 231-270, Roma.

SERGEJEVSKI, D. 1950, Japodske urne. - Glas. Zem. muz. 4-5, 45-93, Sarajevo.

SERGEJEVSKI, D. 1965, Iz problematike ilirske umjetnosti. - God. Cen. balk. isp. 3/1, 119-142, Sarajevo.

SOTERIOU. G. 1940. Die altchristlichen Basilikcn Griechen-lands. - In: Atti del IV Congr. Intern. Arch. Cr. 1, 355-380. Roma.

STOŠIČ, K. 1941, Sela šibenskog kotara. - Šibenik.

SYBEL. L. 1906. Christliclte Antike 1. - Marburg.

ŠIŠIČ, F. 1914. Priručnik izvora hrvatske historije 1. - Zagreb.

SONJE, A. 1982. Biskupski dvor gradjevnog sklopa Eufrazi-jeve bazilike u Poreču. - Peristil 25, 5-34, Zagreb.

TAVANO. S. 1972, Scultura palcocristiana e altomcdiocvale in Aquileia. - Arh. vest. 23, 234-256, Ljubljana.

TAVANO, S. 1974, La restaurazione giustinianea in Africa e nell'alto Adriatico. - Ant. Altoadr. 5, 251-283, Udine.

TEST1NL P. 1958. Arclteologia eristiana. - Roma.

VERZONE. P. 1963, La scultura decorativa dell'alto Medio Evo in Oriente e in Occidente. 1 - Dal sec. IV al 725. -Corso Cult. Arte rav. biz. 10, 372-380. Ravenna.

WILKES. J. J. 1969. Dalmatia. - London.

ZEILLER. J. 1906. Les origines chretiennes dans la province romaine de Dalmatie. - Paris.

* Einbegriffen ist die Region zwischen der Krka und der Cetina. weil die vorlicgcndc Arbeit auf der breiteren Erfor-schung der friihchristlichen Problematik dieses Bereichcs bc-ruht.

' Vgl. die Darstellung des Wcrkes: Ovadiah 1972, 234. wo dem Autor hauptsiichlich vorgeworfen wird. daB cr keinen cigcncn Standpunkt zur Datierungsfragc einnimmt. obwohl dieser Aspekt auch sonst in der friihchristlichen Archaologic vernachlassigt bzw. problematiseh ist. Ubcr dasselbc Problem vgl. auch Sotcriou 1940. 355; Noll 1954. 85; Carver 1987. 325.

2 Ubcr die Kontinuitat in unsercn Lokalitiitcn vgl. Cambi 1976, 255; Dcrs. 1980. 953. Die bcschricbcne Situation ist hochst maleriseh im Bcrcich Roms vorgestcllt, dessen mittelal-terlichc Kirchen Giovannoni »arehitektonisehe Palimpscste« ncnnt (1940. 141).

' Im weiteren Sinn in Hinblick auf die Tatsache. daB in diesem Raum auBer Salona auch die Bcreiche der Diozcscn Scardonas, vom J. 533 wciter jcdoch auch noch Ludrums unci Muccurums waren. Bcriicksichtigt werden alle Agergcbaudc, auBer den Friedhofskomplexen bci den Stiidten (Salona. Tro-gir. Diokletianspalast), wobei damit gerechnet werden muB. daB die Bcdingungen der Errichtung friihchristlicher Kirchen in unmittelbarer Niihe Salonas, z. B. in den Kaštela, absolut verschieden von jencn in den abgelcgcncn Orten des Berghin-terlandcs sind.

4 Ubcr die Typologic der salonitanischen Gebiiude vgl. Dyggvc 1940. 391 ff; Cambi 1978. 606 ff.

In diescr Hinsicht ist besonders beredt die Erkliirung des Era Lujo Marun, des Bcgrilndcrs des Kroatischen Archiiologi-schen Vercins und der altkroatischen Archaologic, daB man sich im Rahmen des crwahnten Vercins »in letztcr Zeit auch mit den romischcn Uberresten zu befasscn begann, weil auch das besscr ist. als daB sic von ungehildcten Bauern verschlcppt wurden, und dies nur unter Bcdingungen, die groBercn E r f o I g bci g e r i n g e r Milhc versprechcn.« (1898, 184),

6 Es ist namlich bckannt, daB die Ausstattung gewcchselt und crneucrt wird, und zwar im Einklang mit den liturgischcn Erfordernisscn oder mit ncuen asthetischcn Auffassungen. und so trifft man in dcrselbcn Lokalitiit oft auf Fragmente unterschiedlicher stilistischcr AusfUhrung. Vgl. das Beispiel der karthagischcn Kirchen, die der Autor aufgrund der Okzi-dcnticrthcit erhcblich friiher datiert als es die Skulpturfrag-mentc anz.cigcn (Duval 1972, 102).

7 Cambi 1978; Dyggvc 1940, 391 ff.

* Cambi 1978, 615.

'' Carile 1978, 180; Brandt 1980, 84; Basler 1986 , 64. Die bcschricbenc Situation vcranschaulicht am getrcuesten die Tatsache, daB es Theodcrich fur bercchtigt hielt, in Dalmaticn, ahnl. wie auf Sizilicn, die Stcuern anzuheben, weil diese zwei

Provinzcn in diescm Zeitabschnitt cinc allgcmeine wirtschaft-lichgcsellschaftlichc Blutczeit crlebten. Barnish 1987. 176, Anm. 153.

10 Salmi 1948. 234 ff; Demugcot 1965, 491 ff. Die Tendcnz. cinigc unsercr Bauwerke aufgrund des Grundrisscs. der Skulptur u. A. den Ariancrn zuzuschreiben. wird entschicden von Cambi abgclehnt (1985, 43).

" Als Beispiel einer auBcrordcntlich friihen Datierung einer Ager-Kirchc (400-500) fiihre ich das Gebiiude in Bičina-Po-lače in der Vrana-Rcgion bei Zadar an. da mir im Rahmen des hicr crorterten Bcrcichcs kcin iihnlichcr Fall bckannt ist. llakovac 1971, 118. Ans Endc des 5. und den Beginn des 6. Jh. ist die Kirche in Grohote auf Šolta datiert. Orcb 1983. 19.

12 Marasovič 1969. 158; Delonga 1984. 273; Burič 1985, 177; Cambi 1978, 615; Dcrs. 1985. 43; Fiskovič 1982. 160; Rapanič 1980. 199.

15 Cambi 1976, 256; Fiskovič 1980, 251.

14 Mcnis 1974. 49 ff.; Cuscito 1976. 299 ff.; Jedin 1972. 409; Avy-Jonah 1969, 335.

In diescr Zeit wird namlich jeder der aufgczShlten Aus-driicke abwechsclnd in der Bcdcutung der dorflichcn Glaubcnsgemeinschaft - der Zupa - verwendet. Vgl. Mazzotti 1984. 7 ff.; ŠiSič 1914. 157 ff.; Orlandis, Ramos Lisson 1981, 23. passim.

16 Fiskovič 1982. 41, 163. Anm. 6.

' In Verbindung mit der Missionstiitigkcit der Kirche im allgcmeincn verglciche die Wortc Christ i an die Apostel. daB sic seine Zcugen bis zum Endc der Welt sein werden (Ap. Wcrke 1,8). Ubcr das Apogiium der salonitanischen Kirche vgl. Dyggvc 1951, passim; Dcrs. 1934, 250; Cambi 1978,615.

18 Die auf Manastirinc gefundene lnschrift haben anhand des Inhalts und der Palaographic Bulič und Zciller ins 5. Jh. datiert. Eggcr hingegen aufgrund des archiiologischen Kontcx-tes ins 7. Jh. Bulič, Bcrvaldi 1912. 69; Zciller 19t)6, 93, Eggcr 1926, 108. Die erste Datierung ist in Hinblick auf die Eigen-schaft und den Inhalt diescr ihrer Hcrkunft nach oricntali-schen, mit der Christianisierung der Dorfgemcinde vcrbunde-nen Institution glaubwiirdigcr. Vgl. Coussa 1950, 545 ff.; Lot 1968, 416.

Vgl. Grabar 1966, 41, 54 ff.; Lassus 1967, 40 ff.; Kraut-hcimcr 1975. 66, 188; Karaman 1963. passim; Fiskovič 1982. 174 ff.

211 Vgl. Rapanič 1987, 57; Eggcr 1926, 61-62; Brandt 1980, 79; Alfoldy 1965, 209; Wilkes 1969, 417; Carile 1978, 176; Seraejevski 1965, 126.

Krauthcimer 1975. 251 IT.; Grabar 1966a. 95 IT.; Lassus 1967, 77; Tavano 1974, 275; Delvoye 1967, 85 ff.

22 Jcličič 1985, 5.

23 Basler 1972, 139; Cambi 1976, 247; Fiskovič 1982, 192; Rendie-Miočevič 1979, 92.

1 Die Kirche in Otok ist noch immcr nicht in Giinzc

veroffentlicht. wie auch nicht ihr GrundriB. Gabričevič 1953, 190; Ders. 1969, 540; Jeličič 1984, 172 ff.

25 Oreb 1983.

26 In Stipanska bildete die Kirche das Beinhaus des vorbe-nediktinischen Klosterkomplexes. An ihrer Siidseite wird ein Anbau vermutet, doch ist dieser Teil durch eine rezente Trockcnmauer verdeckt. Marasovič 1969, 151.

27 Hicr vermutet man unter den Fundamenten der mittelal-terlichen eine friihchristliche Kirche, die nicht erforscht ist, jedoch zeichnen sich einige undeutliche Ziige ab, die auf eine komplexe Anordnung hinweiscn. Gunjača 1976, 43 ff.; Stošič 1941, 61 ff.

28 Cambi 1984, 45 ff.

29 Fiskovič 1982, 164 ff.

30 Gabričevič 1953, 181 ff.; Jeličič 1984, 171.

31 Die Situation in Cecela ist nicht ganz klar, da hier zwei teilweise erforschte Kirchen erwahnt werden, beide als mittel-alterliche; es wird jedoch vorausgesetzt. daB eine davon friih-christlich sein konnte. Es ist indessen wahrscheinlich, daB beide friihchristlich waren. worauf die hufeisenformige Apsis (»Einem Huf ahnlich«) einer davon hinweist sowie der komplexe GrundriB (Karaman reiht sie unter die sog. bosnischen Kirchen ein) der zweiten, auf die sich hochstwahrscheinlich der GrundriB bezieht, den Gunjača vorstellt, leider ohne Orientierungsbezcichnung. Radič 1896. 181; Karaman 1954, 187; S. Gunjača 1952, 173.

32 Die friihchristliche Kirche in Potravlje ist der Bcschrei-bung gcmaB als dreischiffige romische Basilika mit drei nord-warts orienticrtcn halbrundcn Apsiden bckannt, von denen die westliche, groBte, durch Liscncn verstarkt und mit liturgi-scher Ausstattung versehen war. Obwohl sie als wahrscheinlich dreischiffig beschriebcn wird, kann nach allem fine einschiffige komplexe Kirche angenommen werden (die dort gefundenen Kapitelle sind von zu kleincn Dimcnsionen, daB sie auf Schiffssiiulen bezogen werden konnten), adapticrt in einem fruhercn romischcn Bauwerk. Matas 1882, 33 ff.; Radič 1892, 93: Ders. 1895a, 207; S. Gunjača 1956, 208.

3 Hcute ist fast ohne Widerspruch die Ansicht N. Cambis iiber Narona als dem Ausgangspunkt der Verbreitung der komplexcn Kirche im dalmatinischen Hinterland affirmiert. Vgl. Anm. 10. 42 ff. Es bleibt jedoch cine offenc Frage, die auch bcachtlichc chronologische lmplikationen hat; das ist die Moglichkcit des Einflusscs des sog. salonitanischen Orato-riums A (in der 2. Halfte des 3. Jh. adaptiertes Wohngebiiude fiir die Bcdtirfnissc des christlichen Kultes, indem vor seiner Wcstmauer cine Pricstcrbank aufgestellt und davor eine Al-tarschranke crrichtet wurde) auf die Entwicklung der komplexcn Kirche, wie Rcndič-Miočcvič vorausgesetzt hat und dies um so mehr. als derselbc Autor die Moglichkcit der Existcnz einer Monumcntalversion dieses Typs in Salona sclbsl oflVn liiBt. Vgl. Anm. 23, 87 ff.

34 Cambi 1985, 43.

35 Im allgcmeincn iiber das nachtriigliche Hinzufiigen ein-zclner Tcile vgl. Cambi 1978. 607; Ders. 1976, 269; Fiskovič 1980. 250; Jeličič 1983, 36. Auf cine noch mehr zusammcngc-sctztc chronologische Stratigraphie deutet die Erscheinung der in Otok wahrgcnommcncn nachtriiglichen Umgcstaltung der Baptisterien, wo nachtriigliche Wandlungen auch die Narthex erfahrcn hat, was sonst auch in den Kirchen des tiefercn dalmatinischen Hinterlandes bekannt ist. Gabričevič 1969, 540; Jeličič 1983. 25 ff.; Nikolajcvič 1966, 223 ff.

v> Ubcr die Datierung dieses Typs in das 5. Jh. vgl. Cambi 1978, 617. Ein ausgepriigtes Bcispiel eines Bauwerks von solchcr ursprUnglichcr Form ist die Kirche in Grohotc, welche die Mosaikcn ins 5. Jh. datieren. Oreb 1983. Der Kirche in Stipanska wurde die Narthex sicherlieh nachtraglich hinzugc-fiigt, wiihrend eine ahnlichc Intervention bei den nordlichen, mitcinandcr unorganisch vcrknupften Scitenanbautcn vermutet wird. Auf die Entstchung der ersten Phase des Gebiiudcs in einer frilhcren Periode weist auch die Tatsachc hin, daB der ganzc Baukomplcx als vorbcncdiktinischcs Kloster bczeichnct wird, Marasovič 1969, 155.

17 Alexander 1971, 221 ff.; Piussi 1978. 437 ff.; Krautheimer 1975, 73, passim; De Angclis d'Ossal 1973, 423 ff.; Dyggve 1951, 29; Davies 1952. 46; Francia 1969 , 92.

1K Die Apsis in Hufform erscheint in der Basilika Virginum in Milano aus der zweiten Halfte des 4. Jh. Piussi 1978, 470.

Interessanterweise datiert derselbe Autor, zwar ein wenig ubertrieben. die Kirche in Lovrečina in das 4.-5. Jh. (S. 480). Uber die eingebuchtete Apsis als eine typologisch fruhere Form vgl. Krautheimer 1975, 150, passim; Lassus 1967, 41; Davies 1952. 108; Mirabella Roberti 1977, 393 ff.; Marušič 1978, 565. Es muB hervorgehoben werden, daB eine derartige Apsis in Embryonalform schon Ende des 3. Jh. in Salona erscheint (Anastasius-Mausoleum auf Marusinac). Dyggve 1939, 6 ff. Das achteckige Baptisterium mit Kreuz-Piscina erscheint in der zweiten Phase des salonitanischen Baptiste-riums aus der zweiten Halfte des 5. Jh. Nikolajevič 1966, 234; Dyggve 1957, 189 ff. Uber die friihe Verehrung des hi. Lovro vgl. Jurlaro 1969, 193 ff.; Grabar 1946, 205; Cambi 1976, 252.

39 Vgl. Anm. 28.

411 Die chronologische Stratigraphie der Kirche in Tepljuh wird noch zusatzlich dadurch kompliziert. daB sie nicht ganz-lich erforscht und auch nur anhand der riickstandigen Doku-mentation von Abramic veroffentlicht ist. woraus mehr oder weniger klar hervorgeht, daB die Nebenapsidcn nachtraglich hinzugefiigt wurden, doch die Frage der Enstehung der iibri-gen Lateralanbauten bleibt offen. Cambi 1984. 45 ff.; Ders. 1978a, 147.

41 Uber die Entstehung und Verbreitung dieses Gebaude-typs im allgemeinen und bei uns seit der vorjustinianischen Zeit vgl. Bovini 1972, 189 ff.; Krautheimer 1975, 120 ff.; Grabar 1966a. 35, passim; Lassus 1967, 45; Cambi 1984. Die kleeblattformige Kirche mit Memoria derselben Form in Cim bei Mostar wird ebenfalls ins 5.-6. Jh. datiert (Andjelič 1976, 179 ff.). Es muB erwahnt werden, daB die Kirche in Bilice von Piussi ins 5. Jh. datiert wird (Anm. 37, 479).

42 Piussi 1978. 463, passim; Zeillcr 1906, 157; Mirabella Roberti 1973, 166; Egger 1926, 19, 57 - Abb. 13; Fiskovič 1982, 180.

43 Uber die Adaptationen vgl. Anm. 47, Uber Cecela 31. Es ist interessant, daB die Kirche in Cecela die nachste Analogie, vor allem betreffs der Lage der Apsiden, die wie cine aus der anderen hervorwachsen, in der fruhchristlichen Kirche des HI. Petar in Bačina hat, bedingt datiert ins 5. bzw. in die erstc Halfte des 6. Jh. Fiskovič 1980, 217, 250.

44 Vgl. Anm. 32 und 47.

45 Jeličič 1984. 171 ff.

46 Ebd.

47 Ein paradigmatisches Bcispiel von Hauskirchen sind die sog. romischen Tituli. Krautheimer 1975, 27 ff; Lassus 1967, 10; Grabar 1966, 59 ff. Auf die friihe Datierung der sog. Hauskirchen und im allgcmeincn adapticrten Kirchcn weist Noll hin (1954, 75, passim).

^ Dyggve 1951. 23 ff.: Rendič-Miočcvič 1979, 92.

49 Cambi 1978. 617.

50 Vgl. Anm. 31.

51 Vgl. Dclvoyc 1967, 247; Restle 1966, 837 ff.; Davies 1952, 124; Krautheimer 1975, 172; Mirabella Roberti 1977, 401 ff.

52 Dyggve, Egger 1939, Abb. 23; Šonjc 1982. 27.

53 Fiskovič 1982, 178.

54 Bulič 1909, 50 ff.; AD. Solin. Rupotine (Crkvina), 5 B, C, F; Dyggve 1951, 239, 243.

55 Bulič 1907, 101 ff., Cambi 1976, 266. Eine nahc Analogie gibt es in einer griechischen Kirchc in Tegea, datiert an den Bcginn des 5. Jh. Sotcriou 1940, 365. Obwohl die Fragmente der verzierten Ausstattung aus Klapavicc vorwiegend dem geometrischen Still der zweiten Halfte des 6. Jh. angehorcn. trctcn auch friihcrc, mit schlanken eingeschnittenen Krcuzcn verzierte Beispielc auf. Vgl. Anm. 67.

56 Karaman 1940, 69, 80; Rapanič 1987, 196.

57 Grabar 1966, 181; Gscll 1902, 218; Bovini 1968. 91 ff; Egger 1926. 13, Abb. II.

^ S. Gunjača 1953. 39 ff.; Cambi 1978. 616.

59 Bulič 1922, 14 ff.; Dyggve 1951. 243; Cambi 1976. 265. Die rcgclrcchtc Oricnticrung der fruhchristlichen Kirchen stabilisiert sich erst im Laufe des 5. Jh. Krautheimer 1975, 99; Testini 1958, 561; Gscll 1902, 197; Davies 1952. 81; Lowric 1974, 97.

60 Marun 1927, 272 ff.; Radič 1895, 74 ff.; Marasovič 1978, 52.

61 Vgl. Anm. 38. AuBcrdcm MaruSič 1978, 565.

62 Uber Povija und Spliska vgl. Fiskovič 1982, 177 ff. Eine

eingebuchtcte Apsis hat die friihchristliche Basilika in Stobreč, dem antiken Epetium unweit von Salona, datiert ans Ende des 5. und in die erste Halfte des 6. Jh. Cambi 1974.

63 Besonders fiihlt man den Mangel der Systemisierung des Materials aus den salonitanischen Basiliken. das. auBer spar-lichen Ausnahmen. chronologisch schwcr verwendbar ist, weil die bearbeiteten und publizierten Komplexe phasenweise ent-standen.

64 Vgl. Anm. 6 sowie den Fall Gala bei Sinj. wo die Architekturreste auf eine friihe Entstehung hinweisen. woge-gen das hinzugehorendc Pluteumfragment ganz ans Ende des 6. Jh. datiert wird. Vgl. Anm. 46.

65 Von den fruhchristlichen Fragmenten ist nur ein geringer Teil bei Bulič veroffentlicht. und zwar aus der Zeit. als die Arehitektur dieses Horizonts noch nicht bezeugt war. Bulič 1904. 56ff.; AD, Bijači, 108 F; Jelovina, Vrsalovič 1968, 173.

66 Es scheint. daB aus dieser fiir die Agerverhaltnisse auBer-ordentlichen Lokation (dreischiffige Basilika!) eine groBe Mcnge recht verschiedener, in der Archaologischen Sammlung des Franziskancrklosters in Sinj verwahrten Skulpturfragmente stammt. Jedoch diirfte, nach der Evidenz im Museum der kroatischen archaologischen Denkmaler in Split dieses ge-samte mit eingeschnittenen Kreuzcn und Pflanzen - sowie geometrischen Motiven verschiedener Stilisierung verzierte Material nicht zur selben Lokalitat gchoren. Fiir die Angabcn danke ich O. A. Soldo und dem Kollegen M. Zekan.

67 Cambi 1981, 13, Anm. 37. Auch an anderen Ortcn findet man eingcschnittene Kreuze am hiiufigstcn auf friihzeitigercn. vor allem Grabdenkmalern. Vgl. Calder 1955, 25 ff.

68 Cambi 1981. 10.

69 Rendič-Miočevič 1972, 271.

70 Vgl. Anm. 65.

71 Fiskovič 1980. 253; Ders. 1981. 108. Zugunsten einer friihen Datierung spricht auch die Widmung der hi. Euphcmia im Zusammcnhang mit der Voraussctzung iiber eine vorbene-diktinischc Monchsstation auf diesem Insclchcn gcgeniiber Čiovo bei Trogir. Uber die friihe Verchrung der hi. Euphcmia vgl. Cracco-Ruggini 1980. 141; Bovini 1973. 147 ff.; Delchaye 1930, 8.

72 Vgl. Anm. 55.

73 Vgl. Anm. 58.

74 Ansonsten schreibt S. Gunjača die fruhchristlichen Fragmente aus Crkvina der nahen Lokalitat Katiča Bajami zu. Vgl. Anm. 58, 46 ff.

Fiskovič 1982, 166; Ders. 1981, 108.

111 Auf die Adaptierung des thermalen in ein Sakralgebaude in einer friihercn Periode weist eventuell auch cine in einer spiiteren Abschrift erhaltene und in Milano gefundene In-schrift aus dem 5. Jh.. die den Bischof der Stadt Rider in Dalmatien erwahnt. Delchaye 1931, 49 ff.; Z. Gunjača 1973, 17; Cambi 1976, 248 ff.

77 Bulič 1908, 10; Jeličič 1984, 177 ff.

78 Bulič 1904a, 172 f.; Fiskovič 1982, 163. Ansonsten sind die Friedhofc wegen ihrer gesetzlich geschiitztcn Unzerstor-barkeit jene Orte, wo sich Anzcichcn des fruhchristlichen Kultes am fruhesten zeigen und am leichtcstcn crkcnnen lassen. Vgl. Testini 1958. 150 ff.; Lowric 1974, 21 ff.; Francia 1969, 76.

79 Lowric 1974, 6; Sybel 1906, 131; Dyggve, Egger 1939, 39; Brdndsted 1928, 81.

8(1 Das Material aus Kaštel Gomilica ist nicht publizicrt, wird aber im Institut fiir den Sehutz von Kulturdenkmalern in Split verwahrt. Fiir die Einsicht danke ich den Kollegen F. Orcb und M. Sumič.

81 Vgl. Anm. 77 und 32.

K2 Kautsch 1936, passim.

83 Nikolajevič 1979, 154; Kautsch 1936, Taf. 3, Abb. 23-27; Bulič 1906. 153 ff.; BnAndsted 1928, 71 ff.

84 Kautsch 1936, Taf. 4. Abb. 30, 19 ff.; Cambi 1978. 618.

Ahnlich stilisierte Exemplare werden in Norditalien in den Rahmen des 5. Jh. datiert. Tavano 1972, 240; Olivieri Farioli 1969, tav. 1 ff., passim.

85 Jeličič 1984, 172, 3a, b; Kautsch 1936, Taf. 2, Abb. 14, 19.

86 Domančič 1984, 58.

s' Auf dem salonitanischen Konzil im J. 533 wird als Kirchengcmeinschaft das Territorium Magnoticum (Magnum-Kljake) erwahnt. Bulič, Bervaldi 1912, 54; Bulič 1878, 90 ff.; Radič 1896, 181, passim.

88 Der Fund ist unveroffentlicht. In diesem Fall bestehen jedoch Bedenken wegen der unmittelbaren Nahe Salonas, bzw. groBere Moglichkeit, daB die Spolien aus einer seiner Lokalitaten her versetzt worden sind. Uber die friihe Ver-ehrung der hi. Thekla vgl. Cuscito 1979, 618 ff.; Grabar 1946. 65; Fasola 1964, 19 ff.

89 Jeličič 1984, 174, 11a.

89a S. Gunjača 1953. Abb. 45.

90 Die Mensa wird in der Archaologischen Sammlung des Franziskanerklosters in Sinj verwahrt. Verwandte Gegen-stande werden sonst hauptsachlich ins 4. und 5. Jh. datiert. Nussbaum 1961. 37 ff.

91 Bulič 1914, 105 ff.; Fiskovič 1981, 107 ff.

92 Marin 1980. 85 ff.

93 Fiskovič 1982, 166; Ders. 1981, 108.

94 Vgl. Anm. 87. Fcrner Gabričevič 1984. 94 ff.; Jadrijcvič 1940. 163 ff.; Miloševič 1980, 264.

95 Vgl. Anm. 83.

% Nikolajevič 1968. 17 ff. Allgemein iiber die friihbyzanti-nischc Skulptur vgl. Verzone 1963, 372 ff.; Gerke 1959, 119 ff. Uber die salonitanischc Skulptur dieses Zeitabschnitts vgl. Rapanič 1987, 100 ff.; Cambi 1977, 82, passim.

97 Cambi 1977, 85 ff.

98 Burič 1982, 150; Gabričevič 1956, 291 ff.; Bczič-Božanič 1961, 45 ff.; Jeličič 1984, 174.

99 Cambi 1977, 87.

1,1(1 Gabričevič 1953, 188, Abb. 6; Jeličič 1984, 172, Abb. 5; 177. Abb. 10 a, b; Katič 1952, 267 ff.

1(11 Vgl. Sergejevski 1965. 119 ff.; Prijatelj 1952. 137 ff.

102 Sergejevski 1950, 45 ff.

103 Gabričevič 1953, Abb. 6; Katič 1952, Abb. 1. Das Fischmotiv an sich weist auf cine fruhere Datierung. da cs im allgemeinen in der friihchristlichen Kunst und anschcinend auch im salonitanischen Bercich schr friih auftritt und im Laufe des 5. Jh. vcrschwindct. Mowat 1902, 1 ff.; Cambi 1977, 90. Das sehr ahnlich stilisierte Flechtwerk wird im nordadriati-schcn Bercich ins 5. Jh. datiert. Tavano 1972, 238 ff.

104 Baslcr 1972. 77; Andjelič 1976, 179 ff.; Jeličič 1984, 175, Abb. 9.

105 Dyggve 1939. 40; Nikolajevič 1968. 21; Marasovič. J.. Marasovič, T. 1968. Abb. 54 ff., passim.

Vgl. Sergejevski 1950, 56. Taf. I.

107 Vgl. Anm. 97.

108 Cambi 1977. 90 ff., Taf. 19. Abb. 1. Auf cine friihe Datierung deutet auch die Widmung der Kirche der Velika Gospa (Muttergottcs) hin. Grabar 1946, 412; Ders. 1966. 173; Cambi 1974a, 273 ff.

109 Babič 1984, 45.

"" Dyggve 1951, 81, Fig. IV, 44. Ein ahnlich stilisiertes Motiv erseheint in der kleinasiatisehen Stadt Antalya, auf den Kapitellabakusscn in der Kirche der HI. Marija, die ins 5. Jh. datiert wird. Rott 1908, 36, Abb. 13.

111 Vgl. Anm. 35. Die Untcrschcidung der Bauphasen, vor allem ihre Vcrknilpfung mit einem bestimmtcn Funktionalin-halt wird zusiit/lich komplizicrt, indem es nicht klar ist, ob die unorganisehen Maucrfugcn ausschlieBlich an die chronologische Stratigraphie zu binden sind, oder ob cs sich cinfach um ctappenmaBigcs Bauverfahrcn im Rahmen des abgerunde-ten Ganzen handelt. Vgl. Jeličič 1983, 25 ff.; Fiskovič 1982, 181 ff., Anm. 51.

Prilog datiranju izvangradske ranokrščanske arhitekture šireg salonitanskog područja

Sažetak

Povod je ovomc radu, u kojemu se razmatra problem datiranja izvangradskih crkava na dijelu salonitanske metropo-lije izmedju rijeka Krke i Cetine, sklonost večine autora da spomenute gradjevine datira preširoko, u 5. ili 6. St., ili pak izrazito kasno, u sredinu, odnosno drugu polovicu 6. st.'2 Stoga sc na ovomc mjestu razmatraju teoretsko-formalni, ali i materijalno-praktični razlozi koji upučuju s jedne strane na mogučnost razlučivanja horizonata 5. i 6. st.. a s druge na dataciju odnosne arhitekture u predjustinijansko razdoblje.

Prije svega treba imati na umu da dalmatinsko priobalje praktički od Dioklecijanovog razdoblja preživljava nesmetan razvitak. Naimc, seobe naroda od 4. st. uglavnom pogadjaju sjevernije krajeve, a čini se da jc i Justinijanova rekonkvista Dalmaciji donijela daleko manjc razaranja negoli drugim prestarima.Nadalje, diljem je antičkog svijeta kristijanizacija seoskih područja okončana. uz rjedje iznimke. najkasnijc krajem 5. st.14 Akta salonitanskih sabora iz 530. i 533. g. svjedoče da jc i u Dalmaciji proces pokrštavanja i razvitak župskog uredjenja u to vrijeme več znatno uznapredovao.15 Obzirom na apogcj salonitanskog krščanstva početkom 5. st.. kao i ulogu Salone u okvirima opčcg misionarskog zadatka ranokrščanske crkve, čini se uistinu prevelikim vremenski hijatus izmedju početka 5. i sredine 6. st., kada se prctpostavlja najbujnija graditeljska djelatnost u seoskim područjima salonitanskog zaledja.17 Zakašnjela bi sc pojava ranokrščanske arhitekture, u odnosu na druge dijclove krščanskog svijeta, mogla očekivati ondje, gdje i prilike u supstratnom kasnoantičkom razdoblju upučuju na takvu mogučnost, što u Dalmaciji nijc slučaj.

Matcrijalni sc razlozi za raniju dataciju seoskih crkava največim dijelom odnose na tipologiju gradjevina. tc stilske elemente ukrašenog kamenog namještaja. Premda naoko bc-smislcna, stoji tvrdnja da jc najizrazitija zajednička tipološka osobina ranokrščanskih crkava u Dalmaciji zapravo njihova tlocrtna i oblikovna raznolikost. Buduči da se u kasnoantičkoj Dalmaciji pretkrščanskog razdoblja uglavnom nc uočavaju pojave provincijalnog zaostajanja, tipološku ncujednačenost u ejelini valja radije pripisati ranijem nastajanju večine gradjevina, negoli perifernom i provincijskom miljeu Dalmacije u negativnom smislu.1'1 211

Na 5. ili I. pol. A. st. upučuje največi broj tlocrtnih oblika, naprimjer jednobrodna uzdužna gradjevina s polukružnom apsidom. a osobito njene podvrste s ravnim začelnim zidom, ili pak s apsidom širine naosa:49 Ccccla l". Crkvina kod Solina54 (si. 11), Klapavicc kod Solina55 (si. 12), Katiča Bajami u Biskupiji58 (si. 13), Rižinicc kod Solina59 (si. 14), Uzdoljc kod Knina60 (si. 15), Spliska na Braču''2 (si. 16). Takozvanc složcnc crkve, kojc daju osnovno obilježje ranokr-ščanskoj arhitekturi dalmatinskog zaledja, izvorno su vjero-jatno takodjer ranija zdanja.21 2 Na to upozorava činjenica da su nerijetko podizanc u vremenskim razmacima, pri čemu sc najčešče naknadno dodavaju narteksi i krstionicc, a pone-kad i bočne prigradnjc: Sinj30 (si. 8), Otok24 i Gala1" kod Sinja

(si. 9), Cecela II31 (si. 10), Potravlje,32 Tepljuh28 (si. 5), Bilice (si. 3), Grušine27. Sutivan. Lovrečina i Povija na Braču28'29 (si. 4, 6 i 7), Stipanska26 (si. 2), Grohote na Solti25 (si. 1). Pretpostavku o ranijoj dataciji podupiru i oblici njihovih središnjih dijelova, koji večinom izvorno pripadaju starijoj ranokrščanskoj graditeljskoj baštini.3 Ponajprije se to odnosi na jednobrodne crkve s polukružnom apsidom. a potom na one križnog i tzv. T-tlocrta, te na gradjevine s trolisnim svetištem. premda se križni i trolisni oblici kod nas najradijc vezuju uz Justinijanov horizont. Javljaju se i tlocrti slični temeljnoj shemi najranije crkvene gradjevine, tzv. kučne crkve (domus ecclesiae): Sinj45 (si. 8) i Gala46 (si. 9). Tlocrtne osobitosti triju seoskih gradjevina. najvjerojatnijc uredjenih u več postoječoj antičkoj arhitekturi, upozoravaju na njihov raniji nastanak: Potravlje,32 Cecela II31 (si. 10), Miri u Kaštel Novome109 (si. 24).

Na mogučnost ranijeg datiranja pojedinih crkava upučuju i neki elementi namještaja, naprimjer oni ukrašeni urezanim križevima, koji su relativno kronološki pouzdano raniji od reljefnih oblika, o čemu svjedoči primjerak iz Stobreča6 _69 (si. 17 u,b). Ovamo spadaju i ulomci prošuptjenih pluteja,79 te korintski kapiteli prepoznatljive stilizacije8"-84 (si. 18 a,b; 19). Srcču se u Bijačima,65 Nisku,66 Fumiji.71 Klapavicama,7" Katiča Bajamima7 i Crkvini74 u Biskupiji, Donjem Selu75 na Šolti, Danilu Gornjem76, Kaštel Gomilici,80 Potravlju,81 Omi-šu,77' 89 Donjem Humcu i Dolu na Braču,78' 86 Kljakama,87 Mravincima i drugdjc.

Buduči da se. po svemu sudeči. zadnji izdanci figuralnog stila na salonitanskom području gube iza sredine 6. st., ulomke bismo crkvcnog namještaja, ukrašene na takav način, mogli smatrati ranijima: Mirjc na Braču.''2 Miri1"9 (si. 23) i Stomorija"18 u Kaštel Novomc. Ovamo spada i jedna osebujna grupa ranokrščanskih ulomaka iz Brnaza i Otoka u dolini Cetine (si. 20 a,b; 22). Obiljcžcna je izraženom figuralnošču. rustičnim. plošnim rezbarenjem, plitko-reljefnom dekorativ-nošču. zgusnutošču motiva i njihovim popunjavanjem zarezima i punciranjcm, načelom tzv. horror vacui. te osobito pojavom primitivno stiliziranog ljudskog lika - po svemu. dakle, stilski bliža izrazu pretkrščanske ilirske umjetnosti. negoli kasnijeg 6. st."1"1"3 Na to upučuje i pojava plctcnice, koja se inače u različitim oblicima susreče na kasnoantičkoj pretkrščanskoj skulpturi u Dalmaciji, prije svega u Saloni" (si. 21).

Nadalje, nizu jc lokaliteta moguče pretpostaviti raniju dataciju na temelju različitih pojedinačnih elemenata i nalaza, toponimskih tragova ili pisanih izvora, odnosno opčcg arheo-loško-povijcsnog sklopa (Sinj-Fratarka,9" Bunje na Braču." Bazilija na Šolti,93 Čitluk kod Sinja94).

Nabrojeni detalji, koji sc odnose na dataciju ranokrščanskih crkava na području salonitanskog zaledja, daju naslutiti da jc največi dio tih zdanja nastao tijekom 5. st. Ona su medjutim naknadno, često i u nekoliko navrata, doživljavala preinake, dogradnje i obnovu namještaja, uslijed čega sc. najčešče na temelju pojedinačnih elemenata. uglavnom prekasno datiraju.

Dr. Branka Migotti Zavod za arheologiji! IIAZU Marinkovičeva 4/1 HR-41000 Zagreb

Pannonische Giirtelschnallen des spaten 6. und 7. Jahrhunderts

Ursula IBLER

Izvleček

Članek obravnava skupino pašnih spon iz zgodnjega srednjega veka, imenovano »panonske pašne spone«. Te spone so stilistično sorodne bizantinskim pašnim sponam, vendar je njihova razširjenost v glavnem omejena na Panonijo. Lahko jo imenujemo »medetnično«, ker so spone našli v grobovih različnih etničnih skupin. Avtorica analizira njihovo kronološko lego. razširjenost in njihov izvor. Posebej poudarja sorodstvo. ki obstaja med »panonskimi sponami« na eni strani in »sponami s pridržnikom« po Syni Ucnzc ter »slovanskimi ločnimi fibulami« po Joachimu Wernerju na drugi strani.1

Abstract

This article deals with a group of belt-buckles from the Early Middle Ages, the so called "Pannonische Giirtclschnal-len". These buckles are stylistically related to Byzantine belt-buckles, but their distribution is largely restricted to Pannonia. It can be called 'interethnic'. because the buckles have been found in graves of various population groups. The author analyses their chronological position, their distribution and origin. One of the most important aspects is the relationship that exists between the "Pannonischc Schnallen" on the one hand and the "Schnallen mit Ricmcnschlaufc", according to S. Uenzc. and the "Slawischc Bugelfibeln", according to J. Werner, on the other hand.1

Nach den Abhandlungen J. Werners und S. Uenzes zu den byzantinischen Giirtelschnallen2 bzw. den Schnallen mit Riemenschlaufe des 6. und 7. Jahrhunderts3 fehlt bis heute eine entsprechende Untersuchung zu einer weiteren Schnallengruppe derselben Zeitstel-lung, die mit den genannten Schnallentypen in einem engen Zusammenhang steht: die Gruppe der sog. pannonischen Schnallen.4 Unter dieser Bezeiehnung wird eine groBe Anzahl iiberwiegend bronzener Giirtelschnallen mit festcm Beschlag zusammengefaBt, de-ren Verbreitung im Gegensatz zu den byzantinischen Schnallen im Wesentlichen auf Pannonien beschrankt ist.

Eine erste Zusammenstellung dieses Schnallentyps nahm I). Csallany im Jahre 1957 vor.5 Z. Vinski faBte 1%7 im Rahmen seiner Bearbeitung der Kleinfunde aus Salona eine groBe Anzahl entsprechender Schnallen unter der Uberschrift »Schnallen vom Typ Kesz-thely-Pdcs und verwandte Formen« zusammen.6 Ohne die Schnallen ausdriicklich in Gruppen zu gliedern, betonte cr die Verwandtschaft einzelner Exemplare untereinander und stellte byzantinischc Vorbilder aus Edelmctall fiir die von ihm als »provinzialbyzanti-nisch« bezeichneten Schnallen heraus.

Wie die byzantinischen Schnallen und die Schnallen mit Riemenschlaufe lassen sich auch die pannonischen Schnallen in verschiedene Typengruppen unterglie-dern. Im folgenden sollen drei Schnallenformen, die von der Verfasserin nach den Fundorten Pees, Boly-

Želovce und Nagyharsany benannt wurden, herausge-griffen und auf ihre Zeitstellung, Verbreitung und Herkunft hin untersucht werden. Die Schnallen stam-men zum iiberwiegenden Teil (33 von insgesamt 48 Exemplaren) aus Grabfunden unterschiedlicher ethni-scher Provenienz.7 Der leider nur verhaltnismiiBig kleine Anteil an geschlechtlich bestimmbaren Bestat-tungen deutet darauf hin, daB es sich bei den Schnallen in der Regel um einen Bestandteil der Miinnertracht handelt.8

TYP PECS

(Liste 1)

Die bronzenen Schnallen vom Typ Pecs (Abb. I) werden durch ihr testes, schildformiges Beschlag mit charakteristischem Durchbruchsmustcr definiert, das aus einer halbkreis- bis herzformigen Aussparung im hinteren Teil des Beschlages besteht. Ein weiteres Charakteristikum dieser Schnallenform ist eine quer-laufende Rippung zwischen Schnallenbiigel und Durchbruchsmustcr. Einige Exemplare weisen zwei runde bzw. rechteckige Durchbohrungen auf, die dem Beschlag ein maskenformiges Aussehen verleihen (Liste 1. Nr. 2,6-8,12,13; Abb. I: 4-7.9). Das Beschlag endet in einem Zipfcl oder einer bzw. mehreren Rundcln. Die Liinge der Schnallen betrSgt 5,0 bis 6,5 cm.

Die Verbreitung unserer Schnallengruppe zeigt einen deutlichen Schwerpunkt in Pannonien mit den beiden Zentren am Plattensee und in der Region um Pees (Abb. 2). Abseits liegt der Fundpunkt Caričin grad in Serbien (Liste 1, Nr. 1; Abb. 1: 10); das Exemplar aus dieser byzantinischen Stadtanlage weicht

auch in typologischer Hinsicht - wenn auch unwesen-tlich - von der beschriebenen Grundform ab, da die ansonsten typische Querrippung fehlt.9

Die genaue zeitliche Einordnung dieses Schnallen-typs ist, wie auch die der anderen zu besprechenden Formen, schwierig, da nur wenige datierbare Grabzu-

Abb. I: Typ Pecs: 1 Pecs-Koztcmeto. Grab 30. 2 Pecs-Koztemeto, Grab 36. 3 Pčcs-Koztcmeto, Grab 18. 4 Pccs-Gyarvaros. 5 Keszthely-Dobogo. 6 Linz-Zizlau. Grab 151. 7 Pecs-Gyarvaros. 8 Keszthely-Dobogo. 9 Novi Banovci. 10 Caričin grad. 11 Gyod. Grab 67. 12 Umgcbung von Keszthely. - Typ Sucidava: 13 Doničko brdo. Nr. 1-13: Bronze. M. 2:3. SI. 1: Tip Pecs: 1-12. - Tip Sucidava: 13. Št. 1-13: bron. M. 2:3.

r*

sammenhange zur Verfiigung stehen. Fiir den Typ Pecs sind besonders die Vorkommen aus dem awaren-zeitlichen Graberfeld von Pecs-Koztemeto (Liste 1, Nr. 3-5; Abb. 1: 1-3) von Bedeutung. Das Mannergrab 30 war mit einer mehrteiligen eisernen Giirtelgarnitur und einer reichen Waffenausstattung versehen. Die Spatha mit ihrem kleinen pyramidenformigen Knauf ist eine westliche, chronologisch gut faBbare Form, die das Grabensemble in die Zeit um 600 datiert."1

Ebenfalls in das spate 6. bzw. die erste Halfte des 7. Jahrhunderts gehort die reiche Frauenbestattung 18 aus Pecs-Koztemeto. Der Dame waren neben der Schnalle eine Perlenkette, ein wahrscheinlich als Stirnschmuck zu interpretierendes Ensemble aus sil-bernen PreBblechanhangern sowie ein silbernes Arm-ringpaar vom Typ Szentendre mitgegeben worden. Die Armringe sprechen fiir eine Einordnung in das spate 6. und die erste Halfte des 7. Jahrhunderts.11 SchlieBlich sei auch das Mannergrab 67 aus Gyod (Liste 1, Nr. 11; Abb. 1: 11) angefuhrt; hier sind vornehmlich eine Lanzenspitze westlicher Provenienz

sowie eine Taschenschnalle vom Typ Gater fiir eine Datierung in das spatere 6. bzw. das friihe 7. Jahrhun-dert ausschlaggebend.12

Fiir die Herleitung der GurtelschlieBen vom Typ Pecs ist in erster Linie die ganz offensichtliche formen-kundliche Verwandtschaft mit den byzantinischen Schnallen des Typs Sucidava von Bedeutung. Dieser Schnallentyp ist gleichfalls durch ein schildformiges Beschliig mit Durchbruchsmuster, das in der Regel aus einem gleichschenkeligen Kreuz und einem darunter gesetzten Halbkreisausschnitt besteht, gekennzei-chnet; zuweilen ist der Dekor auch in Form von runden, halbrunden oder tropfenformigen Aussparun-gen ausgefiihrt, die dem Beschlag ein maskenartiges Aussehen verleihen13 (Abb. 1: 13) und sich in entspre-chender Form auch auf einigen Schnallen vom Typ Pecs wiederfinden. Im Unterschied zur Mehrzahl der anderen byzantinischen Schnallenformen gehort der Typ Sucidava nicht dem 7. Jahrhundert, sondern noch der 2. Halfte des 6. Jahrhunderts an; auch in ihrer Verbreitung unterscheiden sie sich insofern, als ihr

Abb. 2: Verbreitung der Schnallen vom Typ Pecs (Nachwcisc Liste 1). SI. 2: Razprostranjenost spon tipa Pecs (glej seznam 1).

Vorkommen schwerpunktmaBig in den Gebieten an der unteren Donau und nicht im Mittelmeerraum zu suchen ist.14

S. Uenze, die sich im Zusammenhang mit einer byzantinischen Fibelgruppe auch mit den Schnallen vom Typ Sucidava beschaftigt hat, geht davon aus, daB die Produktionsstatten dieser Schnallengruppe aufgrund ihres gehiiuften Vorkommens in den Befesti-gungsanlagen an der unteren Donau ebendort zu ver-muten sind. Mit dem Zusammenbruch des Donaulimes zum Ende des 6. Jahrhunderts und der daraus resultie-renden Verodung der Kastelle erlosch zwangslaufig auch die Tatigkeit ihrer Werkstatten.b Fiir die sozusa-gen »arbeitslos« gewordenen Kastellhandwerker er-schlossen sich nach Uenze bei den eingewanderten awarischen Machthabern neue Absatzgebiete. Als Bei-spiel verweist sie auf die Mustergleichheit einer Gruppe friihawarischen Giirtelzubehors mit der friih-byzantinischen Gurtelschnalle vom Typ Sucidava. Bei dem genannten Giirtelzubehor handelt es sich um PreBblechbeschlage, deren Dekor - drei sich tangie-rende Kreise - auch bei einer kleinen Gruppe von Schnallen des Typs Sucidava wiederzufinden ist. Neben dieser formenkundlichen Ubereinstimmung spricht auch die Datierung der PreBblechbeschlage in das spate 6. und die erste Halfte des 7. Jahrhunderts

- also unmittelbar anschlieBend an das Verschwinden der Schnallen vom Typ Sucidava - dafiir, daB hier ein in handwerklichen Traditionen begriindeter Zusammenhang besteht.lh

Auch unsere Schnallengruppe vom Typ Pecs zeigt, wie bereits erliiutert wurde, formenkundliche Uberein-stimmungen mit dem Typ Sucidava, die nicht von der Hand zu weisen sind. Es stellt sich nun die Frage, wie diese Zusammenhiinge zu beurteilen und welche Fol-geschlusse daraus zu Ziehen sind. Betrachtet man das Verbreitungsgebiet der Schnallen vom Typ Pčcs mit der deutlichen Fundkonzentration in Pannonien, d.h. in den Regionen um Keszthely und Pčcs, so ist zu vermuten, daB sich hier Werkstiitten befanden, in denen dieser Schnallentyp hergestellt wurde; dies gilt umso mehr, als auch zahlreiche Vertreter der anderen pannonischen Schnallentypen - wie noch zu zeigen sein wird - aus diesen Regionen stammen.17

Wir wissen, daB in Pannonien auch nach der Land-nahme der Awaren eine einheimisch-romanische Be-volkerung weiterlebte, die nach dem heutigen For-schungsstand besonders gut in eben diesen beiden Regionen am Plattensee (sog. Keszthely-Kultur) und in der Umgebung von Pčcs anhand bestimmter Beiga-ben- und Bestattungssitten sowie spezifischer Kleinal-tertiimer - es seien hier nut die silbernen PreBblech-scheibenfibeln mit christlichen Darstellungen genannt

- zu fassen ist.ls

Mit unseren GUrtelschlieBen vom Typ Pčcs haben wir m.E. eine Weiterfiihrung oder gar ein Nachfolge-modell der friihbyzantinischen Schnallen des Typs Sucidava vor uns, die in einer jener romanischen Werkstiitten Pannoniens hergestellt wurden, die konti-nuierlich auch unter geanderten Macht- und Bevolke-rungsstrukturen weiterarbciteten und produzierten.

TYP BOLY-ŽELOVCE

(Liste 2)

Unter der Typenbezeichnung Boly-Želovce (Abb. 3,4) wird eine weitere Gruppe bronzener Schnallen zusammengefaBt, die ein festes, durchbrochen gearbei-tetes Beschlag besitzen. Das Grundmotiv des Beschla-ges baut sich aus einem leierformig gebogenen Steg auf, der in der Mitte stets einen tropfenformigen Durchbruch bildet. Die seitlich zuriickgebogenen Steg-enden laufen in Tierkopfen aus, die bei einigen Exem-plaren sehr naturalistisch mit geoffneten Miiulern dar-gestellt sind (z.B. Liste 2, Nr. 5,7,9 u. 13; Abb 3: 9,13,15,16), wahrend sie bei anderen schon eine weit-gehende Stilisierung zeigen (z.B. Liste 2, Nr. 1-4; Abb. 3: 1-4,6). Am Beschlagende befinden sich jeweils eine bzw. drei kleine Rundeln.

Ihre von der beschriebenen Grundform leicht ab-weichende Ausfuhrung schlieBt die fast identischen Exemplaren aus Želovce, TTrnava, Szentes-Kajan und Keszthely (Liste 2, Nr. 5,7,9 und 11; Abb. 3: 13-16) zu einer eigenen Variante zusammen: das Durchbruchsmuster beschninkt sich auf einen kleinen Tropfen inmitten des Beschliigs, das im iibrigen mit kleinen Bronzekiigelchen besetzt ist und eine randlich umlaufende, feine Rippung aufweist.

Die aus den griechischen und albanischen Fundorten stammenden Vertreter dieses Schnallentyps (Liste 2, Nr. 12,13,15-17; Abb. 3: 7-10,18) bilden aufgrund ihres spezifisch gearbeiteten Beschliigs, das eine ge-riefte Oberflache besitzt, ebenfalls eine geschlossene Gruppe. Als Derivat ist unserer Schnallenform schlie-Blich eine kleine Gruppe ebenfalls bronzener GUrtelschlieBen an die Seite zu stellen, die statt den seitlichen Tierkopfen halbmondformige Ansiitze aufweisen. die als Stilisierung der Tierkopfe zu interpretieren sind (Liste 2, Nr. 18-21; Abb. 4: 19-22). Bezeichnend ist auch hier fiir die Vorkommen aus Albanien und Griechenland das geriefte Beschlag. Die LangenmaBe der Schnallen betragen 4,0 bis 6,0 cm.

Das Verbreitungsbild der Schnallen vom Typ Boly-Zelovce zeigt Schwerpunkte in Pannonien, der Slowa-kei und dem Nordwesten des heutigen Staates Albanien (Abb. 5). Die Vorkommen in Albanien und Griechenland deuten aufgrund ihres abweichenden Dekors an, daB hier mit einem lokalen Produktions-zentrum zu rechnen ist. Es soli in diesem Zusammenhang bereits darauf hingewiesen werden, daB ein nahe-zu identisches Verbreitungsgebiet bei den Schnallen mit Riemenschlaufe vom Typ Gater vorliegt; auf die-sen Zusammenhang wird im Folgenden noch ausfuhr-licher einzugehen sein.

Hinweise auf die Zeitstellung der Schnallen vom Typ Boly-Želovce lassen sich durch die Grabfunde von Radvaft nad Dunajom (Nr. 10), Szentes-Kajan (Nr. 7) und Želovce (Nr. 9) gewinnen. Die gestorte Bestattung 88 aus der Nekropole von Radvaft lieferte als Beifund zu der Gurtelschnalle eine kleine, flecht-bandartig verzierte Bronzeblechriemenzunge, die den Grabfund in das spiite 6. bzw. die erste Halfte des 7. Jahrhunderts weist; entsprechende Gegcnstiickc sind

Abb. 3: Typ Boly-Žclovce: I Holy, Grab 43. 2-3 Pčcs-Gyšrvšros. 4 Umgcbung von Reszthcly. 5 Tolna. 6 Buzct-Mcjica, Grab 32. 7 Lezha. Grab I. K Lczha, Grab 7. 9 Roman, Grab 2. 10 Roman. II Durrcs, Grab 28. 12 GyOr, Grab 608. 13 Žclovcc, Grab 564. 14 Tirnava. 15 Szcntcs-Rajan. Grab 207. 16 Rcszthcly. 17 Radvaft nad Dunajom, Grab 88. 18 Rorinth. Nr. 1-18: Bronze. M. 2:3.

SI. 3: Tip Boly-Želovcc: 1-18. Št. 1-18: bron. M. 2:3.

z.B. aus dem Graberfeld von Kornye in Ungarn anzu-fiihren.19

Die Grabfunde aus Szentes-Kajan und Želovce deu-ten darauf hin, daB die Laufzeit unserer Schnallenform nicht auf die Friihawarenzeit zu beschranken ist. Die Beifunde des Grabes 207 aus Szentes-Kajan sind aufgrund des schlechten Erhaltungs- und Publikations-standes leider nur schwer zu beurteilen. Neben Teilen einer nicht niiher zu identifizierenden gepreBten Giir-telgarnitur ist ein Ohrring mit drei angeloteten Kiigel-chen zu nennen, der als Anhaltspunkt dienen kann. Nach der Ohrringtypologie Z. Čilinskas gehort er in Gruppe VII, die etwa in der Mitte des 7. Jahrhunderts einsetzt und bis in die groBmahrische Zeit hinein zu verfolgen ist.20

Ausschlaggebend fiir die zeitliche Einordnung von Grab 564 aus Želovce ist die Vergesellschaftung der Schnalle mit einem Sabel; dieser ist eine typische Waffenform der Mittelawarenzeit und spricht somit fiir einen Zeitansatz in die zweite Halfte bzw. das spatere 7. Jahrhundert.21

Die Ableitung der Schnallen vom Typ Boly-Želovce von byzantinischen Edelmetallvorbildern hat bereits Z. Vinski angesprochen. Er fiihrt in diesem Zusam-menhang die goldene, ebenfalls durchbrochen gearbei-tete, leierformige Schnalle aus dem Schatzfund von Mytilene auf Lesbos an, zu dessen Ausstattung u.a. auch Goldmiinzen des Phocas (602-610) und des He-raclius (610-641) gehoren (Abb. 4: 23).22 Die goldene, ca. 7,5 cm lange Gurtelschnalle besitzt, im Gegensatz zu unseren bronzenen Exemplaren, ein bewegliches Beschlag, ein Konstruktionsmerkmal also, das bei byzantinischen Gurtelschnallen des 7. Jahrhunderts regelhaft auftritt.23 Das in einer Rundel endende Schnallenbeschlag zeigt auBerdem eine bandformig umlaufende, feine Rippung, deren Vorbildcharakter

fiir die mit Bronzektigelchen besetzten Beschlage der Schnallen aus Želovce, Tirnava, Szentes-Kajan und Keszthely unschwer zu erkennen ist (Abb. 3: 13-16).24 Neben dem Exemplar aus Mytilene kennen wir weitere GurtelschlieBen entsprechender Formgebung aus Edelmetall, deren Herkunftsgebiete im Mittelmeer-raum (Zypern, Italien) dafiir sprechen, daB es sich um eine byzantinische Schnallenform handelt (Abb. 4: 24).25 Hinsichtlich unseres Typs Boly-Zelovce sprechen dagegen das vergleichsweise begrenzte Verbrei-tungsgebiet sowie die unterschiedliche Machart (die Schnallen besitzen ein festes Beschlag und sind aus Bronze gegossen) dafiir, daB es sich um eine regionale Form handelt; als Vorbild haben ihr sicherlich Schnallen wie jene aus Mytilene oder Zypern gedient.

TYP NAGYHARSANY

(Liste 3)

Der nach dem Fundort Nagyharsany benannte Schnallentyp stellt eine wesentlich heterogenere Form als die anderen bisher besprochenen pannonischen Typen dar. Gemeinsam ist alien Exemplaren ein run-der bzw. rund-ovaler Biigel und ein festes, langgezoge-nes und kraftig profiliertes Beschlag mit runden oder nierenformigen Durchbruchsmustern, das in einem Zipfel bzw. ein bis drei Rundeln endet (Abb. 6). Die Schnallen aus Nagyharsany, Čadavica und Ciko (Liste 3, Nr. 2,5,6; Abb. 6: 1-3) sind, im Gegensatz zu den anderen Exemplaren, aus Silber gefertigt. Bei der Schnalle aus Nagyharsany fiillt auf, daB die Endrundel des Beschlages in Form einer Maske gearbeitet ist; bemerkenswert ist zudem das in der Beschlagmitte eingeritzte, in mehrere Felder unterteilte Rechteck.26

Abb. 4: 19-22 Typ Boly-Želovcc, Derivate: 19 Kis-Kassii. 20 Korinth. 21 Devinska Novš Ves. Grab 420. 22 Korinth. 23 Mytilene. 24 Zypern (?). Nr. 19-22: Bronze, 23-24: Gold. M. 2:3.

SI. 4: Tip Boly-Želovee, derivati: 19-22. Št. 19-22: bron, 23-24: zlato. M. 2:3.

Die iibrigen Exemplare dieser Form sind aus Bronze gegossen. Die Stiicke aus Salona, Ciko, Pecs-Gyarva-ros, Jutas und Borsbeek (Liste 3, Nr. 3,7-9,13) unter-scheiden sich insofern, als ihre Beschlage aufgrund des starker ausgepragten Durchbruchsmusters keinen geschlossenen auBeren UmriB mehr zeigen (Abb. 6: 9-13).

Das Verbreitungsgebiet der Schnallen vom Typ Nagyharsany entspricht dem der anderen pannonischen Schnallentypen mit einem deutlichen Schwerpunkt in der Baranya, d.h. in der Region um Pecs (Abb. 7). AuBerhalb dieses Zentrums liegen die Vorkommen an der istrisch-dalmatinischen Kiiste und in Rumanien. Letztere stellen aufgrund ihrer abseitigen geographi-schen Lage und ihrer abweichenden Formgebung -ihre Beschlage sind extrem schmal - eine regionale Variante dar, was im iibrigen auch fur die beiden Exemplare aus Belgien bzw. aus Deutschland gilt (s. u.).

Die Schnallen vom Typ Nagyharsany sind, wie auch der iiberwiegende Teil der anderen pannonischen Schnallenformen, in die Friihawarenzeit zu datieren. Das Frauengrab 60 von Nagyharsany enthielt neben der Schnalle eine Perlenkette, zwei filigranverzierte Ohrringe, ein Messer mit silberbeschlagener Scheide und eine vergoldete PreBblechscheibenfibel. Die Scheibenfibel gehort in die Gruppe der sog. pannonischen Scheibenfibeln und findet eine fast identische Entsprechung im Grab 12 der kleinen Nekropole von Keszthely-Fenekpuszta; sie datiert die Bestattung von Nagyharsany in das spate 6. bzw. die erste Halfte des 7. Jahrhunderts.27 Fur die Datierung der Mannerbe-stattung B von Ciko liefern das Steigbiigelpaar sowie die silberne PreBblechgurtelgarnitur Anhaltspunkte; sie beide gehoren in die Friihawarenzeit.28 Ebenfalls in der Friihawarenzeit datiert Grab 128 aus Jutas. Hier war die Gurtelschnalle mit einem Ohrring vom Typ

Abb. 5: Verbreitung der Schnallen vom Typ Boly-Zelovce (Nachweise Liste 2).

▲ griechisch-albanische Gruppe ■ Beschlag mit Bronzekiigelchcn besetzt

SI. 5: Razprostranjenost spon tipa Boly-Zelovce (glej seznam 2).

▲ grško-albanska skupina ■ okov z hunčicami

Szentendre vergesellschaftet, der als ein Leitfund dieser Periode gilt.29

Chronologisch etwas anders zu beurteilen sind hin-gegen die beiden Vorkommen aus dem Gebiet nord-warts der Alpen (Liste 3, Nr. 12,13; Abb. 6: 6,13). Grab 18 aus Sommerda ist aufgrund einer langen vielteiligen Giartelgarnitur etwa dem mittleren Drittel bzw. dem dritten Viertel des 7. Jahrhunderts zuzuwei-

sen.3" Diesem Zeitansatz diirfte auch Grab II aus Borsbeek, in dem sich neben der Schnalle vom Typ Nagyharsany eine spate, dreiteilige, tierstilverzierte Gurtelgarnitur fand, entsprechen."' Bei den beiden genannten Exemplaren ist jedoch in Betracht zu Ziehen. daB es sich moglicherweise um lokale Produktio-nen einheimischer Handwerker aus dem Gebiet nord-warts der Alpen handelt.32

Abb. 6: Typ Nagyharsany: 1 Nagyharsany, Grab 60. 2 Čadavica. 3 Ciko, Grab B. 4 Veli Mlun, Grab 31. 5 Novi Banovci. 6 Sommerda, Grab 18. 7 Histria. 8 Sarata Monteoru, Grab 149. 9 Salona. 10 Ciko. 11 Pčcs-Gyžrvaros. 12 Jutas, Grab 128. 13 Borsbeek, Grab II. Nr. 1-3: Silber, 4-13: Bronze. M. 2:3. SI. 6: Tip Nagyharsany: 1-13. Št. 1-3: srebro, 4-13: bron. M. 2:3.

Die Gurtelschnallen vom Typ Nagyharsany und auch jene vom Typ Boly-Želovce, auf die an dieser Stelle nochmals eingegangen werden soli, besitzen stilistische Analogien zu anderen zeitgleichen Denk-malergruppen, die auf ein vielseitiges und weitrei-chendes Beziehungsgeflecht, das zwischen jenen Klein-altertiimern besteht, hindeuten. Als hervortretendes Merkmal der Schnallen vom Typ Boly-Želovce wurden die rechts und links aus dem Beschlag erwachsenden Tierkopfe genannt. Dieses Charakteristikum schlieBt den genannten Schnallentyp eng an die drei ostlichen Varianten der sog. Schnallen mit Riemenschlaufe an, die ebenfalls mit einer besonderen Tierornamentik versehen sind: die Schnallen vom Typ Papa mit zwei an beiden Seiten des Schnallenbiigels angesetzten, nach auBen blickenden Vogelkopfen (Abb. 8: 1), die Schnallen vom Typ Gater mit zwei langhalsigen, unter-halb des Bugels ansetzenden, nach oben bzw. nach unten gewandten Kopfen (Abb. 8: 2) und die Schnallen mit gegenstandigen Tieren. die rechts und links des

Bugels zwei vollstandig dargestellte Tierfiguren - Vogel, Pferd und Lowe - aufweisen (Abb. 8: 3).33 Unter-strichen wird die formenkundliche Verwandtschaft zwischen den Schnallen vom Typ Boly-Želovce und den Schnallen mit Riemenschlaufe zudem durch ihre iibereinstimmende Verbreitung.34 Dies gilt ganz beson-ders fur den Typ Gater, der, ebenso wie die Schnallen vom Typ Boly-Želovce, neben seinem Hauptverbrei-tungsgebiet in Pannonien einzelne Fundpunkte in Griechenland und Albanien besitzt.35

Neben den Schnallen mit Riemenschlaufe weisen als eine weitere Gruppe von Denkmalern die sog. slawi-schen Bugelfibeln stilistische Analogien zu unserem Schnallentyp auf.36 Besonders anschaulich laBt sich dies am Beispiel der von J. Werner als Fibeln vom Typ Maros-Gambas-Pergamon bezeichneten Ge-wandschlieBen verdeutlichen.,7 Dieser Fibeltyp besitzt eine halbrunde Kopfplatte mit Spiralornamentik und fiinf oder mehr Zonenknopfen; die FuBplatte, auf die es in unserem Zusammenhang besonders ankommt,

Abb. 7: Verbreitung der Schnallen vom Typ Nagyharsany (Nachweise Liste 3).

■ Rumiinischc Vorkommen mit extrem schmalem Beschlag

SI. 7: Razprostranjenost spon tipa Nagyharsany (glej seznam 3).

■ romunska primerka z zelo ozkim okovom

besteht aus zwei bzw. vier bogenformig nach unten gerichteten Tierkopfen und einer Endrundel, die in Form einer Maske gestaltet ist (Abb. 8: 4). Der eindeutige stilistische Zusammenhang zwischen Schnalle und Fibel laBt sich in Hinblick auf die Tier-kSpfe und die iibereinstimmende UmriBgestaltung von FibelfuBplatte und Schnallenbeschlag kaum leugnen. Er tritt noch deutlicher hervor, wenn man die Fibeln jener in Griechenland und Albanien verbreiteten Schnallenvariante mit gerieftem Beschlag gegeniiber-stellt: auch fiir die Fibeln ist eine Riefung der FuB-platte charakteristisch.

Das Verbreitungsbild der Fibeln vom Typ Maros-Gambas-Pergamon (und auch das der anderen Wer-ner'schen Fibelgruppen) zeigt mehrere Schwerpunkte: den Oberlauf von Don und Dnjepr, OstpreuBen, das Donau-TheiB-Gebiet und den griechisch-albanischen Raum.3x Eine Deckungsgleichheit der Verbreitungs-raume von Schnallen und Fibeln ist strenggenommen nur fur den griechisch-albanischen Bereich festzustel-len; hier liefert z.B. das Graberfeld von Lezha Vertre-ter beider Denkmalergruppen: neben den Schnallen aus den Grabern 1 und 7 stammt aus Grab 32 ein

Fibelbruchstiick, das mit groBer Wahrscheinlichkeit als ein FuBplattenfragment von einer Fibel vom Typ Maros-Gambas-Pergamon angesprochen werden kann.39

Hinsichtiich des Donau-TheiB-Gebietes fallt auf, daB die Fibeln mehrheitlich ostlich der TheiB zu finden sind, wahrend sich die Schnallen im pannonischen Tiefland westlich der Donau konzentrieren. Als mo-gliche Erklarung lieBe sich in Betracht Ziehen, daB die Biigelfibeln im awarischen Siedelgebiet westlich der Donau aufgrund trachtgeschichtlicher Grunde - die awarische Frauentracht kennt keine Fibeln - nicht vertreten sind.40

Auch fur die Schnallen vom Typ Nagyharsany sind verbindende stilistische Elemente zur Gruppe der sla-wischen Biigelfibeln herauszustellen. Die namenge-bende Schnalle aus Nagyharsany selbst (Abb. 6: 1) besitzt als Endrundel ihres Beschliiges ein Pendant zu dem MaskenfuB der Fibeln vom Typ Maros-Gambas. Besonders auffallig und aussagekriiftig ist das eingeritzte Rechteck auf dem Beschlag der besagten Schnalle; es fiihrt zu einer Gruppe von slawischen Biigelfibeln, die von J. Werner als »Fibeln mit Gitter-

Abb. 8: Schnallen mit Riemenschlaufe: 1 Typ Papa. 2 Typ Gater. 3 Typ mit gegcnstandigen Ticrcn. - Slawischc Biigelfibeln: 4 Typ Maros-Gambas-Pergamon. 5 Typ Sarmizcgctusa-Kiskoros. Nr. 1-5: Bronze. M. 1-3 = 2:3. 4.5 ohne MaBstab.

SI. 8: Spone s pridržnikom: 1 tip PSpa. 2 tip Gštčr. 3 tip z nasproti si stoječimi živalmi. - Slovanske ločne fibule: 4 tip Maros-Gambas-Pergamon. 5 tip Sarmizegctusa-Kiskoros. Št. 1-5: bron. M. 1-3 = 2:3, 4,5 brez merila.

rechteck auf der FuBplatte und in den UmriB einbezo-genen Vogelkopfen« definiert werden.41 Diese Fibeln besitzen, wie ihre Bezeichnung sagt, alle ein eingeritz-tes Gitterrechteck inmitten der FuBplatte, sozusagen genau an der Stelle, die mit jener auf unserem Schnal-lenbeschlag iibereinstimmt.

Fiir jene Schnallen vom Typ Nagyharsany, als deren Charakteristikum das stark durchbrochene Beschlag mit offenem UmriB herausgestellt wurde, driingt sich der Vergleich mit einer weiteren slawischen Fibel-gruppe auf. Die sog. Miniaturfibeln vom Typ Sarmize-getusa-Kiskoros erinnern in der UmriBgestaltung ihrer FuBplatte deutlich an die in gleicher Weise gestalteten Beschlage unserer Schnallengruppe (Abb. 8: 5).42 Die von Werner als »von fast pflanzenhaftem Charakter« bezeichneten Vogelschniibel an den FuBplatten finden sich in entsprechender Form an den Schnallenbeschla-gen wieder.

Die vorangegangenen Ausfiihrungen haben gezeigt, daB es sich bei den pannonischen Schnallen um eine Typengruppe handelt, die im Gegensatz zu den byzantinischen Schnallen keine entsprechend weitraumige Verbreitung zeigt, sondern regional vornehmlich an den pannonischen Raum gebunden ist. Die Tatsache, daB in diesem Gebiet byzantinische Schnallen gleicher Zeitstellung hingegen fast vollstandig fehlen. kann nur bedeuten, daB hier offensichtlich kein Markt fiir jene

ansonsten weit verhandelten Schnallen existierte; dieser wurde, so scheint es, weitgehend von unseren pannonischen GiirtelschlieBen beherrscht.43

Zweifellos stehen die pannonischen Giirtelschnallen in der Tradition byzantinischen Handwerks, was am Beispiel der Typen Boly-Želovce und Pecs ausfiihrlich erlautert wurde. Ihr Erscheinungsbild wird jedoch von einer weiteren Komponente gepragt, die sie mit den ostlichen Typen der Schnallen mit Riemenschlaufe gemeinsam haben und die uns zur Gruppe der slawischen Biigelfibeln fiihrt. Die spezifische Tierornamen-tik, die wir an den pannonischen Schnallen, den Schnallen mit Riemenschlaufe und den Biigelfibeln finden, kann nur mit dem VorstoB awarisch-slawischer Volksgruppen in den Donauraum im 6. und 7. Jahr-hundert in Verbindung gebracht werden.44 Im Gegensatz zu den Biigelfibeln und den Schnallen mit Riemenschlaufe, die gleichermaBen in den slawischen Siedelgebieten SiidruBlands anzutreffen und dort wohl auch hergestellt worden sind, beschranken sich unsere Giirtelschnallen in ihrer Verbreitung auf den Donauraum. Sie sind Produkte einer lokalen Schmuckindu-strie, die »barbarisehe« Stilelemente mit byzantinischen Formen verbindet; besonders die Schnalle aus Nagyharsany mit ihrer maskenartigen Endrundel und dem eingeritzten Rechteck zeigt dies geradezu schlag-lichtartig auf.

LISTEN

Liste t: Schnallen vom Typ Pecs

Serbien:

1. Caričin grad. Sicdlungsfund: V. Kondic, V. Popovič, Curičin grud. Utvrdcno naselje u vizantijskom Iliriku. Galerija Srpske akademije nauka i umetnosti 33 (1977) 194, Taf. 11: 28. Abb. 1: 10.

Kroatien:

2. Novi Banovci-Burgcnac, Einzelfund: Z. Vinski, Bcvolkc-rung Taf. 27: 5. Abb. 1: 9.

Ungarn:

3. Pčcs-Koztcmcto, Grab 18: A. Kiss. Baranya Taf. 35: 4. Abb. I: 3.

4. Pčcs-Koztcmcto. Grab 30: Ebd. Taf. 37: 11. Abb. 1: 1.

5. Pčcs-Koztemeto, Grab 36: Ebd. Taf. 38: 4. Abb. 1: 2.

6. l'čcs-Gyiirviiros, Einzelfund: N. Fcttich, Spiithunnischc Mctallkunst Taf. 45: 4. Abb. 1: 4.

7. Pčcs-Gyšrv£ros, Einzelfund: Ebd. Taf. 45: 1; Z. Vinski, Bcvolkcrung Taf. 26: 12. Abb. 1: 7.

8. Kcszthcly-Dobogo, aus Graberfcld: N. Fcttich, Spathun-nisehe Mctallkunst Taf. 44: 8. Abb. 1: 5.

9. Kcszthcly-Dobogo, aus Graberfcld: N. Fcttich. Ebd. Taf. 44: 2; Z. Vinski. Bcvolkcrung Taf. 27: 10. Abb. 1: 8.

10. Umgcbung von Keszthely, Einzelfund: N. Fettich, Spat-hunnische Mctallkunst Taf. 44: 1. Abb. 1: 12.

11. Gyod. Grab 67: A. Kiss. Baranya Taf. 9: 4. Abb. /.11.

Osterreich:

12. Linz-Zizlau, Grab 151: H. Ladcnbaucr-Orcl. Linz-Zizlciu, das baierische Graberfcld an der Truunmiindung (1960) 60, Taf. 15; 29. Abb. 1: 6.

13. Salzburg-Licfcring, Grab 17: Ausstellungskatalog Die Bajuwaren von Severin bis Tassilo 488-788 (Mattsce/Roscn-hcim 1988) 390 Nr. MV, 12a (ohne Abb.).

Liste 2: Schnallen vom lyp Bolv-Želovce

Kroatien:

1. Buzct-Mcjica, Grab 32: M. Torccllan. Le tre necropoli altomedievali di Pinguente, Riccrchc di Archeologia altomcdic-vale c medievalc 11 (1986) Taf. 14: 4. Abb. 3: 6.

Ungarn:

2. Boly, Grab 43: 1.. Papp, Jan. Pann. Muz. ivk. 1962 (1963) I63ff, Taf. 13: 13. Abb. 3: I.

3. Pčcs-Gyšrvdros, 2 Expl., Einzelfundc: N. Fcttich, Spiithunnischc Mctallkunst Taf. 45: 2.3. Abb. .?: 2,3.

4. Umgcbung von Keszthely, Einzelfund: Ebd.. Taf. 44: 4. Abb. 3: 4.

5. Keszthely, Einzelfund: D. Csallany, Antik Tanulmdnyok - Studia Antiqua 4. 1957. Taf. 5: 7. Abb. 3: 16.

6. Gyor, Grab 608: Z. Vinski, Bcvolkcrung Taf. 27: 4. Abb. 3: 12.

7. Szentes-Kajan. Grab 207: D. Csallany. wie Nr. 5, Taf. 6: 1. Abb. 3: 15.

8. Tolna, Einzelfund: Ebd. Taf. 5: 4. Abb. 3: 5.

CSFR:

9. Želovce, Grab 564: Z. Čilinska, Friihmittelalterliches Graberfeld von Želovce (1973) Taf. 91. Abb. 3: 13.

10. Radvan nad Dunajom. Grab 88: Z. Čilinska. Slov. arch. 18/1, 1970, 59, Abb. 2: 5. Abb. 3: 17.

Rumanien:

11. Ttrnava. Grabfund: K. Horedt, Ztschr. Arch. 10, 1976, 35ff., Abb. 2: b. Abb. 3: 14.

Albanien:

12. Roman, Grabfund: H. Spahiu, Iliria 1, 1971, 227ff, Taf. 6: 4; Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 26: 4. Abb. 3: 10.

13. Roman. Grab 2: P. Tracger, Ztschr. Ethn. 1900. 46. Abb. 3: c; Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 26: 3. Abb. 3: 9.

14. Durres, Grab 28: F. Tartari, Iliria 1984/1, 227ff, Taf. 2. Abb. 3: 11.

15. Lezha, Grab 1: F. Prendi. Iliria 9/10, 1979/80. 123ff, Taf. 1. Abb. 3: 1.

16. Lezha, Grab 7: Ebd. Taf. 3. Abb. 3: 8.

Griechenland:

17. Rorinth. aus Rirchengrab: G. R. Davidson. Corinth XII. The minor objects (1952) Nr. 2188, Taf. 114; Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 26: 6. Abb. 3: 18.

Derivate: Griechenland:

18. Rorinth, Grabfund: G. R. Davidson, wie Nr. 17, Nr. 2189, Taf. 114; Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 26: 5. Abb. 4: 20.

19. Rorinth, Einzelfund: G. R. Davidson, wie Nr. 17. Nr. 2187, Taf. 114; Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 26: 7. Abb. 4: 22.

Ungarn:

20. Ris-Rassa. Einzelfund: Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 26: 9. Abb. 4: 19.

CSFR:

21. Devinska Nova Ves. Grab 420: J. Eisner, Devinska Nova Ves (1952) 97, Taf. 48: 4. Abb. 4: 21.

Liste 3: Schnallen vom Typ Nagvharsanv

Kroatien:

1. Veli Mlun, Grab 31: Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 27: 9. Abb. 6: 4.

2. Čadavica, Grabfund (?): N. Fcttich. Spathunnische Me-tallkunst Taf. 10: 4, 4a; Z. Vinski. Bevolkerung Taf. 27: 1. Abb. 6: 2.

3. Salona, Einzelfund: Z. Vinski, Bevolkerung Taf. 28: 3. Abb. 6: 9.

4. Novi Banovci-Burgcnae. Einzelfund: D. Dimitrijevič, J. Kovačevič, Z. Vinski, Seoba naroda - Arheološki nalazi jugo-slovenskog Podunavlja (1962) 86, Nr. 36. Abb. 20; Z. Vinski. Bevolkerung Taf. 27: 6. Abb. 6: 5.

Ungarn:

5. Nagyharsdny, Grab 60: L. Papp, Jan. Pann. Muz. evk. 1963 (1964) 132, Taf. 11: 8; 21. Abb. 6: I.

6. Ciko, Grab B: 1. Rovrig, Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 6. 1955, 163ff, Taf. 2: 14; G. Riss, P. Somogyi, Awarische Griiberfelder im Komilal Tolna, Diss. Pann. Set. III. Bd. 2 (1984) Taf. 41: 1. Abb. 6: 3.

7. Čiko. aus Graberfeld: Z. Vinski. Bevolkerung Taf. 28: 4. Abb. 6: 10.

8. Jutas, Grab 128: G. Rhč, N. Fcttich, Jutas und Oskii. Zwei Griiberfelder aus der Volkerwandcrungszeit in Ungarn

(1931) Taf. 2: 14. Abb. 6: 12.

9. Pčcs-Gyšrvaros, Einzelfund: N. Fcttich. Spathunnische Metallkunst Taf. 45: 5. Abb. 6: 11.

Rumanien:

10. Histria. Grabfund: P. Aurclian. St. cerc. ist. veche arh. 16/1, 1965, 75, Abb. 5: I.la. Abb. 6: 7.

11. Sarata Monteoru. Grab 149: D. Teodor. Romanitatea Carpato-Dunareana si Bizanlul in Veacurile V-Xl e.n. (1981) Taf. 8: 8; dcrs.. Balcanoslavica 1, 1972, 38, Abb. 6: 11. Abb. 6: 8.

Deutschland:

12. Sommcrda, Grab 18: B. Schmidt, Die spate Volkerwandcrungszeit in MitteUleutschland. Katalog (Sudteil), Vcroff. d. Landcsmus. f. Vorgcsch. in Halle 25 (1970) Taf. 71: lb. Abb. 6: 6.

Belgien:

13. Borsbcck, Grab II: G. Dc Boc, Arch. Belg. 120-124, 1970. 15, Abb. 7: 9. Abb. 6: 13.

ABGKKORZT ZITIERTE LITERATUR

Z. Čilinska, Frauenschmuck:

Z. Čilinskž, Frauenschmuck aus dem 7.-8. Jahrhundert im Rarpatcnbccken, Slov. arch. 23/1, 1975, 63ff.

N. Fcttich, Spathunnische Metallkunst:

N. Fcttich, Archaologische Studien zur Geschiclite der spdlltun-nisehen Metallkunst, Arch. Hung. 31 (1951).

A. Kiss, Baranya:

A. Kiss, A var cemeteries in county Baranya. Cemeteries of the Avar period (567-829) in Hungary 2 (1977).

S. Uenzc, Fibeln mit Schcinumwicklung:

S. Uenzc, Gegossene Fibeln mit Schcinumwicklung des BUgcIs in den ostlichcn Balkanprovinzcn. In: Studien zur vor- und friihgeschichtlichen Archdologie. Festschrift fiir Joachim Werner 2 (1974) 483ff.

S. Uenzc, Schnallen mit Riemenschlaufe:

S. Uenzc. Die Schnallen mit Riemenschlaufe aus dem 6. und

7. J a h ill.. Bay. Vorgeschbl. 31. 1966, 14211".

Z. Vinski. Bevolkerung:

Z. Vinski, Die altsiissige Bevolkerung der Spiitantike im salonitanischen Bcrcich gemiiB der archiiologischcn Hinter-lassenschaft des vorslawisehen Substrats, Vjes. arh. hist, dalm. 69, 1967 (1974) 5ff.

J. Werner, Byzantinischc Gurtelschnallen: .1. Werner, Byzantinischc Gurtelschnallen des 6. und 7. Jahrhunderts aus der Sammlung Diergardt, Kolner Jahrbucli fiir Vor- und Frilligeschichte 1, 1955, 36IT.

J. Werner, Slawischc Biigelfibeln:

.1. Werner, Slawischc Biigelfibeln des 7. Jahrhunderts, in: Reinecke-Festschrift (1950) 15011.

I Dieser Aufsatz stellt einen Auszug aus mciner Dissertation »Studien zum Kontinuitatsproblem am Ubergang von der Antike zum Mittelalter in Nord- und Westjugoslawien« (Diss. Druck Bonn 1991) dar.

~ J. Werner. Byzantinische Giirtelschnallen 36ff.

S. Uenze, Schnallen mit Riemenschlaufe 142ff.

4 Zu dieser Bczeichnung vgl. S. Uenze ebd. 156 und 178.

D. Csallany. A bizanci femmiivesseg emlčkei II. Antik Tanulmanyok - Studia Antiqua 4, 1957, 250ff. (in ungarischer Sprache, ohne Resiimee). Csallany arbeitetc 13 Typengruppen heraus. wobci cr das ohnehin reichhaltige Material eher weiter aufsplittertc als sinnvoll gliederte; zudem ist auch die Zuwei-sung der einzelnen Exemplare zu den 13 Gruppen in vielen Fallen unschliissig, so daB sich die Typologie Csallanys fiir weiterfuhrende Untersuchungcn als unbrauchbar envies.

6 Z. Vinski. Bevolkerung 33ff. mit Taf. 25-29.

Die Grabfunde stammen aus Graberfeldern der einhci-misch-romanischen Bevolkerung, aus awarisch-slawischcn Ne-kropolcn. aus Bestattungspliitzen der sog. Koman-Kultur in Albanien. sowie. in wenigen Fallen, auch aus germanischcn Graberfeldern.

8 Insgcsamt 12 Bestattungen sind aufgrund ihrer gesch-lechtsspezifischen Beigaben zu bestimmcn. davon sind 9 als Miinnergraber und 3 als Frauenbestattungen anzusprechcn. Manner: Liste 1, Nr. 4.5.11; Liste 2, Nr. 2,7,9; Liste 3, Nr. 6.12,13. Frauen: Liste 1. Nr. 3; Liste 3. Nr. 5 u. 8.

Dies ist auch bei dem Exemplar aus Novi Banovci der Fall (Liste 1. Nr. 2; Abb. 1: 9).

111 Zu den Spathaknaufen vgl. B. Theune-GroBkopf. Ein friihmittelalterliches Graberfcld von Endingen am Kaiserstuhl (Diss. Druck Bonn 1989) 83; U. Koch. Das Reihengraberfeld bei Schretzheim, Germ. Denkmiiler VOIkerwandcrungszcit Ser. A, 13 (1977) 95; W. Menghin. Das Schwert im frulien Mittelalter (1983) 76.

II Zu der Armringform vgl. Z. Čilinska, Fraucnschmuck 83; bcziiglich des Stirnschmuckes vgl. S. Szatmari. Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 32, 1980, 97 ff.

S. Uenze datiertc die Taschenschnallen vom Typ Gatčr noch in die Zcit um die Mitte des 7. Jahrhunderts, zumal ihr auBer dem Exemplar von dem namengebenden Fundort Gdtčr kaum weitcre daticrbarc Funde zur Verfiigung standen (vgl. S. Uenze, Schnallen mit Riemenschlaufe 154). Die seit 1966 hinzugckommcnen Neufunde und eine Revision der Ergeb-nissc S. Ucnzes nach dem heutigen Forschungsstand sprcchen jedoch deutlich fiir eine Datierung dieser Schnallenform in das spiitc 6. bzw. die erste Halfte und Mitte des 7. Jahrhunderts (vgl. U. Ibler [Anm. 1] 1461'.). Zu der Lanzcnspitzc. die eine gelaufige Form der Mitte und zweiten Halfte des 6. Jahrhunderts darstcllt. vgl. R. Christlein. Das alamannische Reihengraberfeld von Marktoberdorf im Allgdu, Materialh. bay. Vorgesch. 21 (1966) 32 f., Taf. 38: 7 sowie U. Koch (Anm. 10) l()9ft.

11 J. Werner, Byzantinische Giirtelschnallen 39f.

14 Ebd.; S. Uenze, Fibcln mit Scheinumwicklung 491.

15 S. Uenze (Anm. 14).

16 Ebd. 492f.

17 Liste 2. Nr. 2-5 und Abb. 5; Liste 3. Nr. 5-9 und Abb. 7.

18 Zur Kcszthcly-Kultur vgl. 1. Kovrig, Arch. črt. 85. 1958, 66ff.; A. Kiss. Jan. Pann. Muz. evk. 12. 1967. 49ff; zur Region von Pčcs: A. Kiss. Baranya, bes. S. 21-23; dazu die Bcsprc-chung von V. Bierbrauer. Byz. Ztschr. 73. 1980. 106f.

" Kornye, Griiber 90, 99 und 139: A. Salamon, I. Erdelyi, Das vdlkerwanderungszeitliche Graberfcld von Kornye, St. Arch. 5 (1971) Taf. 15: 2. 3; 16: 3; 22: 15.

211 Z. Čilinska. Fraucnschmuck 76; I. Kovrig, Das uwaren-zeitliche Graberfcld von Alaltyan, Arch. Hung. 40 (1963) 143.

21 Vgl. u.a. I. Bona, Arch. črt. 97. 1970/2, 263.

" Z. Vinski, Bevolkerung 341.

M Z.B. bei den Schnallen vom Typ Trapczunt: J. Werner, Byzantinische Giirtelschnallen Taf. 4: 5-8.

' Dieses geripptc, umlaufcndc Band finden wir auch an anderen byzantinischen Schnallen aus Edclmctall wie z.B.

dem Typ Trapezunt: Ebd. Taf. 4: 8.

25 Vermutlich Zypern: E. Salin, La civilisation merovin-gienne 3 (1957) 237. fig. 95a; Italien: Z. Vinski. Bevolkerung Taf. 26: 1.

26 Der MaskenfuB und auch das eingeritzte Rechteck sind typisch fur eine Variante der slawischen Biigelfibeln; vgl hierzu S. 144 f.

27 L. Barkoczi, A 6lh century cemetery from Keszthely-Fe-nekpuszta. Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 20, 1968, 275ff, Taf. 61: 2.

28 I. Kovrig, Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 6, 1955, 163ff, Taf. 2,3; G. Kiss, P. Somogyi, Tolna megyei avar temetok -Awarisclie Graberfelder im Komitat Tolna, Diss. Pann. Ill, vol. 2 (1984) Taf. 41.

29 H. W. Bohme. Der Awarenfriedhof von Alattyan, Kom. Szolnok, Siidostforschungen 24. 1965. 12f.; Z. Čilinska, Fraucnschmuck 64ff.

311 Vgl. u.a. U. Koch, Die friinkischen Graberfelder von Bargen und Berghausen in Nordbaden (1982) 21.

31 Zu diesen spaten dreiteiligen Giirtelgarnituren vgl. zu-letzt B. Theune-GroBkopf (Anm. 10) 225 und 231f. Eine dem Exemplar aus Borsbeek vergleichbare Garnitur aus Endingen. Grab 44 gehort in Belegungsphase 4. die ihrerseits Stufe 3 in Bargen/Berghausen cntspricht und somit ungefahr gleichzeitig mit der vieltciligen Garnitur aus Sommerda ist.

32 Dies vermutet G. Zcller, die die Schnalle aus Sommerda mit weiteren, ahnlichen Schnallen aus dem Gebiet nordwarts der Alpen zu dem Typ »Schwabsburg« zusammenfaBt. Dicse wurden ihrer Meinung nach in einer rheinhessischcn Wcrkstatt produziert, die byzantinische Schnallen nacharbeitete: G. Zcller, Das friinkische Graberfcld von Hahnheim. Mainzer Ztschr. 67/68, 1972/73, 341, Anm. 77, Karte 1.

33 Auf diesen Bczug wics bereits H. Vicrck hin: H. Vierck. Zwei byzantinische Giirtelschnallcn und ihre siidgermanischen Spielformcn, Munst. Beitr. Ur- Fruligesch. 9. 1976. 128.

'4 Das Hauptverbrcitungsgcbiet der ostlichen Varianten der Schnallcn mit Riemenschlaufe insgcsamt licgt im Donau-TheiB-Gebiet; einzelnc Formen reichcn in ihrer Verbreitung jedoch wesentlich weiter nach Ostcn bis hin an Dnjcpr und Bu|: S. Uenze. Schnallen mit Riemenschlaufe 165.

Ebd. S. 180, Liste 4; Erganzungen: Albanien: Bukcl, Grabcr 34 und 35 (S. Anamali. lima I, 1971, 209ff, Taf. 7: 2,3); Durrcs, Grab 21 (F. Tartari, lliria 1984/1, 227ff, Taf. 2: 2).

'' Den Hinwcis auf einen moglichcn Zusammenhang zwischen Fibcln und Giirtelschnallcn hat bereits J. Werner am Rande geiiuBert: J. Werner. Ncues zur Frage der slawischen Biigelfibeln aus siidosteuropaischen Liindern, Germania 38, 1960. 120. Anm. 37.

37 J. Werner, Slawische Biigelfibeln 153.

18 .1. Werner, Ebd. 156, Abb. 4; Nachtriige: Kruje (Albanien): S. Anamali, H. Spahiu, lliria 9/10, 1979/80. 47ff, Taf. 7: 11,12; Lczha, Grab 32 (Albanien): vcrmutlichcs Fragment einer Fibel vom Typ Maros-Gambas: F. Prendi. ebd.. 123ff, Taf. 12; 21: 2; Viničani (Makedonien): M. Čorovič-Ljubinko-vič. Balcanoslavica 1, 1972, 43ff, Taf. I: 3.

39 F. Prendi (Anm. 38) Taf. 12; aus Grab 36 dcrselben Nekropole stammt iibrigens eine weitcre slawische Bugelfibel, die nach der Typologie J. Werners die Bczeichnung Sparta-Linkuhncn-Cosovcni triigt.

40 Zur Losung dieses Problems ware cine neuc und umfas-sendc Aufarbcitung der slawischen Biigelfibeln notig, die bis hcutc lcidcr fchlt.

41 .1. Werner, Slawische Biigelfibeln 160, Liste 2B, Taf. 37.

42 Ebd. 154 und Taf. 30. besondcrs Nr. 35-37.

43 Dies gilt fiir die byzantinischcn Schnallcntypcn Korinth, Balgota und Bologna; mit den altcrcn Formen Syrakus und Sucidava verhiilt es sich bezcichncnderweise etwas anders: J. Werner, Byzantinische Schnallen 46-47, Karten 1 und 2; S. Uenze, Schnallen mil Riemenschlaufe 178; U. Ibler (Anm. 1) 11 Off.

44 S. Uenze, Schnallen mit Riemenschlaufe 177.

Panonske pašne spone iz poznega 6. in 7. stoletja

Povzetek

Pod oznako »panonske spone« je združena skupina pretežno bronastih pasniii spon z negibljivim okovom, ki je sorodna bizantinskim pašnim sponam in sponam s pridržnikom iz 6. in 7. stoletja, vendar se njena razširjenost omejuje v bistvu na Panonijo.'-* Avtorica je izbrala iz skupine panonskih spon, ki sta jo obravnavala že D. Csallany in Z. Vinski,5'6 tri po najdiščih Pčcs, Boly. Želovce in Nagyharsany poimenovane tipe in jih raziskala glede njihove časovne lege, razširjenosti in njihovega izvora. Spone izvirajo iz grobov različne etnične pripadnosti7 in sodijo praviloma k moški noši.8

TIP PECS

(seznam 1, si. 1,2)

Spone tipa Pecs, ki imajo ščitast okov z značilnim luknjiča-stim vzorcem, kažejo razločno težišče razširjenosti ob Blatnem jezeru in v območju Pčcsa (si. 2). Nekoliko vstran leži primerek iz Caričinega grada (seznam 1, št. 1; si. 1: 10)." ki se tudi tipološko lahno razlikuje. Datacijo tega tipa spon omogočajo gr. 18 in 30 v Pčcs-Koztemctu in gr. 67 v Gyodu (seznam 1, št. 3,4, U; si. 1: 1,3,11). Moški pokop 30 iz Pecsa-Koztemcto lahko datiramo na podlagi zahodne oblike spate v čas okoli leta 600."' ženski grob 18 pa sodi po svojih nakitnih pridatkih (zapestnico in čelni nakit) v pozno 6. oz. v prvo polovico 7. stoletja." V gr. 67 iz Gyoda nakazujeta spona tipa Gžtčr in sulična ost zahodnega izvora pozno 6. oz. zgodnje 7. stoletje.'2

Spone tipa Pčcs kažejo nedvomno oblikovno sorodnost z bizantinskimi pašnimi sponami tipa Sucidava, ki v nasprotju z drugimi bizantinskimi pašnimi sponami sodijo šc v drugo polovico 6. stoletja in ki jih najdemo predvsem v kastelih ob spodnji Donavi. 14 O tej skupini spon domneva S. Ucnzc, da so jo cclo izdelovali v obdonavskih kastelih.1516 Po padcu limesa in opustitvi obdonavskih kastelov na koncu 6. stoletja so po domnevi S. Uenzc nekdanji kastelski obrtniki našli nove naročnike pri Avarih. To nakazujejo določeni avarski okovi iz stisnjene pločevine, katerih okras kaže formalne podobnosti s sponami tipa Sucidava. Po tipološkem sorodstvu med sponami tipa Sucidava in sponami tipa Pčcs sklepa avtorica, da so izdelovali tip Pčcs takorekoč kot »nasledstveni model« tipa Sucidava v romanskih delavnicah na ozemlju kulture Kcszthely ob Blatnem jezeru in v območju Pčcsa. V prid obstoja takih delavnic govorijo tudi številne zastopnice drugih panonskih tipov spon v teh krajih.17

TIP BOLY-ŽELOVCE

(seznam 2, si. 3-5)

Spone tipa Boly-Želovcc definira njihov okov v obliki lire z živalskimi glavicami ob straneh. V Grčiji in Albaniji razširjeni primerki tega tipa predstavljajo na podlagi svojih specifično oblikovanih okovov (imajo nažlebljeno površino) posebno skupino (seznam 2, št. 12,13,15-17; si. 3: 7-10,18). Kot derivate jc treba označiti tiste, ki imajo namesto živalskih glavic samo šc stiliziranc nastavke v obliki polmeseca (seznam 2, št. 18-21; si. 4: 19-22). Prostor razširjenosti tipa Boly-Žclovce obsega Panonijo, Slovaško in severozahod današnje Albanije. Njih pojavljanje v Albaniji in Grčiji kaže na lokalno produkcijsko središče (si. 5). Na datacijo teh spon v zgodnji avarski čas kaže primerek iz gr. 88 v Radvartu nad Dunajom (seznam 2, št. 10; si. 3: 17), ki je bil odkrit skupaj z zgodnjcavarskim jermenskim zaključkom.1'' V srednji avarski čas sodita sponi iz gr. 207 iz Szentes-Kajana in iz gr. 564 iz Želovc (seznam 2. št. 7,9; si. 3: 13,15) zaradi specifičnih oblik nakita in orožja;2" "' obe ponazarjata, da ta tip spon ni omejen na zgodnji avarski čas.

Da je tip Boly-Želovce izpeljan iz bizantinskih vzorov iz plemenitih kovin, je opozoril že Z. Vinski in v tej zvezi navedel zlato spono iz zakladne najdbe iz Mytilene na Lesbo-su, z gibljivim okovom, katerega rob je fino narebrcn2' 24 (si. 4: 23). Poznamo še druge ustrezne spone iz plemenite kovine, ki izvirajo iz sredozemskega območja in tako govorijo v prid bizantinskega izvora te oblike spone.21 Nasprotno pa je treba v pašnih sponah tipa Boly-Želovce videti regionalno obliko, ki so ji spone kot npr. zlati primerek iz Mytilene služile kot vzor.

TIP NAGYHARSANY

(seznam 3, si. 6,7)

Spone tipa Nagyharsany imajo podolgovat, močno profiliran. negibljiv okov z okroglimi oz. Icdvičastimi luknjičastimi vzorci. Spone iz Cikoja, Čadavice in Nagyharsanya so v nasprotju z drugimi primerki izdelane iz srebra (seznam 3, št. 2,5,6; si. 6: 1-3). Spona iz Nagyharsanya izkazuje kot posebnost okrogel zaključek v obliki maske in v okov vrezan mrežast pravokotnik.26 Karta razširjenosti teh pašnih spon kaže razločno koncentracijo v območju okoli Pčcsa (si. 7). Na datacijo v zgodnjeavarski čas kažejo pridatki iz gr. 60 iz Nagyharsanya (med drugim pozlačena okrogla fibula iz stisnjene pločevine s krščansko upodobitvijo)27 kot tudi zgodnjeavarski deli pasu iz gr. B iz Cikoja in zgodnjcavarska oblika uhanov iz gr. 128 iz Jutasa.28'2'' Nekaj kasnejša sta primerka z ozemlja severno od Alp (seznam 3, št. 12,13; si. 6: 6,13). pri katerih gre morda za lokalne produkcije.30-32

Spone tipa Nagyharsany kot tudi spone tipa Boly-Želovce kažejo stilistične analogije z drugimi skupinami predmetov, ki so posebno pomembne. Živalsko ornamentiko, ki jo lahko primerjamo z okrasom na sponah tipa Boly-Žclovce, vidimo na sponah s pridržnikom tipov Gžtčr, Papa in tipa z nasproti si stoječimi živalmi; tudi prostor razširjenosti sc pri omenjenih tipih v veliki meri ujema. 5 Oblikovne paralele lahko nadalje ugotavljamo med sponami tipa Boly-Žclovcc in skupino slovanskih ločnih fibul po Wcrncrju. Tudi na fibulah tipa Maros-Gambas-Pergamon lahko razločimo na nožni plošči, ki je nažlebljcna na enak način kot okovi spon tipa Boly-Žclovcc iz Grčije in Albanije, navzdol obrnjene živalske glavice. Prostori razširjenosti spon in fibul sc pokrivajo le v grško-alban-skem območju.36 3 Razlog, da v Panoniji fibule niso prisotne, tiči morda v zakonitostih noše: avarska ženska noša ne pozna fibul.4"

Tudi spone tipa Nagyharsany imajo s skupino slovanskih ločnih fibul povezujoče elemente: okrogli zaključek spone v obliki maske iz Nagyharsanya samega je primerljiv nogam v obliki maske fibul tipa Maros-Gambas-Pergamon, v okov spone vrezani mrežasti pravokotnik pa najdemo v ustrezni obliki na »fibulah z mrežastim pravokotnikom na nožni plošči in s ptičjimi glavicami, vključenimi v obris«.4' Malo skupino spon iz Salone, Cikoja, Pdcs-Gyšrvžrosa, Jutasa in Borsbceka (seznam 3. št. 3,7-9,13; si. 6: 9-13), katerih okovi zaradi izrazitega luknjičastega vzorca nimajo več sklenjenega zunanjega obrisa, je treba povezati z miniaturnimi fibulami tipa Sarmizegctusa-Kiskoros. ki imajo podobno oblikovano nožno ploščo (si. H: 5).42

Panonske pašne spone predstavljajo skupino tipov, ki se regionalno veže predvsem na panonski prostor in je tukaj bizantinske spone očitno v veliki meri izrinila s tržišča.4 Panonske spone nedvomno temeljijo na tradiciji bizantinske obrti, vendar vsebujejo s svojo živalsko ornamentiko dodatno komponento, ki jo lahko povezujemo z vdorom avarsko-slo-vanskih plemen v Podonavjc v 6. in 7. stoletju.44

Dr. Ursula Iblcr Schieffclingsvveg 5 D-5300 Bonn I

Neka pitanja boravka Langobarda u Sloveniji

Lujo MARGETIČ

Izvleček

Avtor analizira vire, ki govorijo o razlogih in o času prihoda Langobardov v Slovenijo. Po njegovem mnenju so se leta 568 napotili iz Panonijc proti Italiji po dogovoru z Bizancem. V tej zvezi avtor na novo razlaga Prokopijevo poročilo o "Nori-škem mestu" in o "utrdbah v Panoniji" ter Ildigisovo potovanje iz sedanje Slovaške v Italijo in predlaga novo datiranje lango-bardskih arheoloških najdb v Sloveniji, pa tudi znanega knežjega groba v Brežcu blizu Buzeta. Furlansko vojvodstvo. ki je obsegalo tudi dele sedanje Slovenije, je bilo bizantinski zaveznik celo do leta 602, ko je moral vojvoda Gisulf pod pritiskom langobardskega kralja Agilulfa pretrgati zavezništvo z Bizanccm in priznati langobardskega kralja. Langobardi so tudi poslej ostali zavezniki Avarov in Slovanov, tako da se poročila Pavla Diakona o sovražnostih, ki se običajno postavljajo v leto 611, nanašajo na leto 602. Za poznejša poročila iz let 663 . 664 in 705 daje avtor nove razlage. Do pravih sovražnosti je prišlo šele leta 737, ob vdoru furlanskega vojvode Ratchisa na območje sedanje Slovenije.

Abstract

The author analyzes the sources concerned with the motives and the time of the arrival of the Lombards in Slovenia. In his opinion they moved from Pannonia towards Italy in A.D. 568, having made an agreement with Byzantium. In this context the author offers a new interpretation of Procopius notes on the "Noric city" and on "fortifications in Pannonia", presents Ildigis's journey from what is now Slovakia to Italy, and suggests a new dating of Lombard archaeological finds in Slovenia, as well as of the famous princcly grave at Brežac near Buzet. The duchy of Friuli, extending onto the territory of the present-day Slovenia, was a Byzantine ally up to A.D. 602 when duke Gisulf, pressured by the Lombard king Agilulf, was forced to break the alliance with Byzantium and to recognize the Lombard king. Even afterwards the Lombards remained allied with the Avars and Slavs; hence the reports of Paulus Diaconus about hostilities, commonly placed in A.D. 611, in fact refer to A.D. 602. For later reports, from the years 663, 664 and 705, the author gives new explanations. Actual hostilities began as late as 737, upon the incursion of the duke of Friuli, Ratchis, into the present-day territory of Slovenia.

Prema vladajucem mišljenju Langobardi su dosli u Sloveniju oko 547. i otišli u ltaliju 568., s tirne da se langobardska posada u Kranju zadržala približno do zadnjeg desetlječa VI. stolječa. Smatramo da neka pitanja s tim u vezi nisu dobila u znanosti zadovoljava-juči odgovor. Pokušat čemo da o tome izložimo naše analize i rezultate u nadi da če biti od izvjesne koristi.

ŠTO JE JUSTINU AN »DAROVAO« LANGOBARDIMA?

Prema Prokopiju »car Justinijan obdario je Lango-barde gradskom opčinom Noričana i panonskim utvr-dama«.1

»Gradska opčina Noričana« je nejasna sintagma.2 Obično se prihvača ili Eggerov prijedlog da je riječ o području Celja s Ptujem ili Hauptmannov da je »no-rički grad« Ptuj.4 Dodatna poteškoča je u tome što se dosad nije uspjelo arheološki dokazati prisustvo Langobarda na području Celja i Ptuja, a ni sjevernije u tzv. Nutarnjem Noriku.

Što se pak tiče »panonskih utvrda« Egger je pomi-šljao na područje kasnorimske Savije izmedu Drave i Save, a Klebel na »Slavoniju«.5 Saria je upozorio na to da Prokopijev način izražavanja govori protiv toga da bi se »panonske utvrde« nalazile u unutrašnjosti Panonijc tj. u provinciji Valeriji ili u Pannonia Prima. Kako po Sarii Prokopije govori zapravo o utvrdama »na panonskoj medi« (ČJii navvovCag), to se po njemu može raditi samo o »južnopanonskim utvrdama« s time da bi bilo »Gradišče v Vel. Malencah eno izmed pri Prokopiju omenjenih (V/jjyomum, ki jih je Justinijan prepustil Langobardom«.6 Werner je prihvatio tezu I. B6na iz 1956. da su Langobardi u suglasnosti s Justinijanom več 526./527. zaposjeli Valeriju i Pannonia Prima* a da im je kasnije, 547./548., Justinijan darovao još i područje oko gornje Save i Drave, tj. Saviju i dijelove Norika istočno od Karavanka.'' Werner je naglasio da je »vrlo nevjerojatno da bi Justinijan potvrdio Langobardima samo posjed one zemlje koju su oni več dugo vremena držali« (tj. Valeriju i Pannonia Prima).

Medutim Bona je na osnovi višegodišnjih arheoloških istraživanja sprovedenih nakon 1956. napustio svoje ranije shvačanje.1" On sada arheološki razlikuje dva langobardska dolaska u Panoniju, jedan raniji i manje intenzivan, neku vrstu prethodnice koji je usli-jedio oko 5267527. i drugi, koji ujedno predstavlja »pravu« seobu Langobarda, oko 546. i koji, dakle, treba povezati s več spomenutim Justinijanovim darovanjem. U skladu s time Bona tvrdi da su se »u današnjoj Sloveniji i Hrvatskoj Langobardi naselili tek oko 565.«n

Svakako se domet Prokopijevih riječi da je Justinijan darovao »noričku gradsku opčinu« i »utvrde u Panoni-ji« može razumjeti u svojem punom dometu tek uzima-juči u obzir cijelo poglavlje Prokopijeva Gotskog rata u'kojem se nalazi ta vijest.12 U tome dijelu svoga izvještaja Prokopije takoreči otvoreno kritizira Justini-janovu politiku. On piše da je u to vrijeme Bizant trpio strašne gubitke na cijelome zapadnom dijelu carstva. Pri tome Prokopije uzima u obzir cjelokupnu Justinijanovu politiku počevši od njegova stupanja na prijestolje 527. Po njemu je nakon početnih velikih uspjeha »cijela Italija bila izgubljena«, a Ilirik i Tracija »strašno opustošeni od provala barbara«. Justinijan je nadalje, sve po Prokopiju. svečano pismeno odstupio sve bizantske posjede u Galiji, pri čemu Prokopije osobito žali za gubitkom Masilije (današnji Marseille) i Arelata (današnji Arles). Prigovor je utoliko teži što je Justinijan pri tome očito protuustavno, da se tako izrazimo, postupao jer rimsko-bizantski car nije smio definitivno odstupati državna područja. Nadalje, po Prokopiju Franci su zaposjeli največi dio Venecije, »Gepidi su držali sirmijsku gradsku opčinu (iraXiv SCqjuov) i največi dio Dakije«, Langobardima je car darovao »noričku gradsku opčinu, utvrde u Panoniji (...) pa su se smjestili blizu Gepida (...)«, a »ostale gradove Dacije« koje nisu držali Gepidi, dobili su od Justinijana na dar Heruli, koji »još danas stanuju u Singidunu«. Prokopije završava svoj izvještaj ovako: »Tako su barbari podijelili rimsko carstvo«. Pri tome je Prokopije pazio da ne kaže nešto što ne bi bilo istina i zato on ne kaže da je Justinijan odstupio Langobardima Norik, Panoniju Primu i Valeriju, več samo to da im je darovao noričku gradsku opčinu (ali ne i samu zemlju) kao i tvrdave u Panoniji (ali, i opet ne samu zemlju), što znači da se nije definitivno odrekao lih krajeva kao što je to učinio s posjcdima koje je ustupio Francima.

Darovanje »panonskih utvrda« očito pretpostavlja da su Langobardi smjestili u te utvrde svoju vojnu posadu. Obratno, iz okolnosti darovanja »gradske opčine Noričana« ne slijedi nužno da su se Langobardi trebali naseliti u bilo kojem dijelu Norika, več samo to da »gradska opčina Noričana« neče ubuduče plačati svoja podavanja izravno bizantskim državnim organi-ma, nego Langobardima.

Ostaje da sc utvrdi točno značenje Prokopijevih riječi tu fm Iluvvoviu$ 6/i)0(i'i|i<ix(i. U grčkome Žju rfjg 'AoCag xaxoixetv znači »stanovati u Aziji« a ne »stanovati na njezinim granicama«, a ot fJti (-)(_>axi|5 !juH|iaxoi znači »saveznici koji se nalaze u Traciji« a ne »saveznici s granica Tracije« itd." Uostalom Proko

pije izričito kaže da su se Langobardi nakon i u povodu Justinijanova »darovanja« smjestili »nedaleko Gepida«. To može značiti samo jedno: Langobardima je dodijeljeno područje današnje Madarske s desne obale Dunava sjeverno i južno od današnje Budimpešte. Očito je da se za područje oko Velikih Malenca ne može reči da je »nedaleko Gepida«. Uz to, od langobardskih arheoloških nalaza u jugozapadnoj Ugarskoj dalje prema jugoistoku na vrlo širokom pojasu od oko 150 kilometara nema arheoloških poda-taka o prisutnosti Langobarda.

Iz svega toga slijedi da se Justinijanovo darovanje »panonskih utvrda« u 546./547. ne odnosi na Kranj, Velike Malence itd. Langobardsko prisustvo u Sloveniji treba dakle drukčije tumačiti.

ILDIGISOV PUT U VENECIJU

Razmotrimo s time u vezi još i važan Prokopijev izvještaj o lldigisu,14 članu kraljevske langobardske obitelji koji je došao u sukob s kraljem Vakom i morao pobječi Slavenima. Ubrzo Vako umire, nasljeduje ga maloljetni sin Valtari, taj umire nakon sedam godina, a kraljevsku vlast preuzima Valtarijev skrbnik Auduin, koji je iz razumljivih razloga smrtni neprijatelj Ildigisa. Kada je (547.) došlo do neprijateljstava izmedu Langobarda i Gepida, Ildigis je s mnogim langobardskim vojnicima, svojim pratiocima i s mnogo Slavena došao Gepidima jer se nadao da če mu ovi pomoči da se dokopa kraljevskog prijestolja u Langobarda. Medutim, Gepidi su sklopih mir s Langobardima pa jc Auduin zatražio da mu se Ildigisa izruči. Ildigis se ipak uspijeva vratiti Slavenima vodeči sa sobom vojsku koju je bio doveo i još ponešto Gepida. Prokopije nastavlja svoj razmjerno iscrpan i nesumnjivo pouzdan izvještaj o lldigisu time što opisuje kako je on u Slavena ponovo okupio vojsku od 6000 vojnika i krenuo (u prolječe 549.) prema Italiji da bi se tamo borio na strani Totilinih Gota. Došavši u Veneciju pobijedio je neke rimske odrede ali se onda, umjesto da se pridruži Gotima, vratio Slavenima prešavši Dunav. Slaveni, kod kojih je Ildigis opetovano boravio, očito su se nalazili u današnjoj Slovačkoj, odakle je Ildigis mogao krenuti u svojoj prvoj ekspcdiciji prema Gepidima u današnjoj istočnoj Madarskoj i Transilvaniji, a u drugoj prema Veneciji. Put prema Vcneciji bio je u svojem sjevernom dijelu Slobodan od Langobarda, koji su se iz sjeveroistočnog dijela današnje Austrije več preselili u Panoniju, što je uostalom i arheološki dokazano. Werner15 kao primjer navodi Langobardc koji su se iz okolice današnjega Laa preselili na Blatno jezero i ne sumnja da je tako bilo i s ostalima tamošnjim Langobardima. Ncprekinuti niz langobardskih nalaza južno od Leithe svjedoči da je zapadna granica Langobarda u njihovoj panonskoj fazi morala iči rijekom Leithom, tako da područje zapadno od Leithe nije 54K. bilo pod vojničkom kontrolom ni Langobarda ni Franaka. Isto to vrijedi, dakako, i za današnju jugo-istočnu Austriju i područje Ptuja i Celja, a odatle je najlakši put prema Vcneciji išao preko dolina Krke i Vipave.

Grafenauer1" pod Hauptmannovim utjecajem vidi u Ilidigisovu pohodu jedan od elemenata široko zasnovane Teodebertove agresivne politike protiv Bizanta i tvrdi da za lldigisa »odprta ostane (...) le še pot (...) zahodno od Dunaja skozi frankovski Norik« kako bi se Ildigis »ob strani Gotov in Frankov boril proti Bizantincem«.17 Ali Prokopije u svom podrobnom izvještaju o Ildigisovu putu u Veneciju nijednom rječju ne spominje Franke premda inače pažljivo prati fra-načku politiku i dogadaje s njima u vezi. Teodebert je uostalom umro 548. i to nakon dulje bolesti pa se Ildigisov put u Veneciju u prolječe 549. ne može ni iz kronoloških razloga uspješno povezati s Teodeberto-vim planovima prema Bizantu, koje taj franački kralj sigurno nije kovao u vrijeme svoje teške bolesti. Pogo-tovo je neuspio pokušaj traženja Ildigisova puta kroz franački Norik zapadno od Beča. Posve je nesigurno koliko se daleko prema istoku 548. godine širila fra-načka vlast nad Bavarcima. Ona je južnije dopirala do današnjeg Spittala »morda še z zgornjima dolinama Mure in Aniže«1'5 kako to Grafenauer kaže. Čini nam se neprihvatljivim da bi Ildigis sa svojom vojskom od 6000 vojnika putovao neobičnim zaobilaznim putem, prolazio kroz gorovita područja i nesigurne gorske prijevoje, probijao se kroz Karnske Alpe i, nakon što je stigao u Veneciju i pobijedio Bizantince, odmah se vratio natrag istim za vojsku od 6000 vojnika skrajnje neugodnim putom.

Naprotiv ako dolina Krke i gornje Posavlje nisu 548. bili u posjedu Langobarda, Ildigisov put i povratak objašnjavaju se sami po sebi na dokraja zadovoljavajuči način.

Uostalom. s pravom je upravo tako več tumačio Ildigisov put F. Kos.'1'

DATIRANJE LANGOBARDSKIH ARHEOLOŠKIH NALAZA U SLOVENIJI

Što se tiče Kranja čini nam se da se može postaviti ova tvrdnja: ima pouzdanih arheoloških dokaza za prisustvo Langobarda poslije 568. ali ne i za razdoblje prije te godine.

Tako npr. pojasne kopče s garnituronr" kakve nala-zimo u langobardskom grobu 613 (t. 128: 5-9)21 koje Werner datira oko 6(X). godine i u langobardskom grobu broj 331 (t. 96: 8, 7, 10-15) datirane s konccm VI. stolječa i usporedive s kopčom iz groba 42 na Rifniku Langobardi nisu još poznavali za vrijeme svog boravka u Panoniji, nego tek u Italiji. Isto to vrijedi i za kopče s pločicama 2 bile one jednodjelne npr. u grobu 6 (t. 2: 7) ili dvodjelne npr. u grobu 77 (t. 31: 2). Rozetne fibule (t. 114: 2, 3) i zlatna igla s kloazo-niranom glavom (t. 114: 7) izradene su od romansko-italskih zlatara oko 600.,21 križna kopča iz groba 10424 (si. 17: 3) datira se u treču četvrtinu VI. stolječa, rog za pičc iz groba 63125 (t. 131: I) ima paralele u Italiji u zadnjoj četvrtini VI. stolječa i vjerojatno je izraden u Italiji. Ni za šipke za torbe koje su nadene u nekoliko grobova, npr. grobu 1682'' (t. 55: 11) nema odgovarajučih nalaza u Panoniji. Okrugle pločaste kopče vrlo čcste u Kranju učinjene po zapadnim

uzorima kao npr. u grobu 4827 (t. 22: 4) nisu tipične za Panoniju, a pogotovu se tamo rijetko našlo ukrasne igle u obliku stilusa npr. grob 29228 (t. 88: 2) i s poliedričnom glavom npr. grob 320 (t. 93: 5). Njih su Langobardi, kaže Vinski, preuzeli »pretežno šele po letu 568 v Italiji«.29 Isto to vrijedi i za brončanu glavu u obliku piramide na kraju drške na mačevima u tri slučaja, npr. u grobu 62830 (t. 130: 7). Nekoliko po stilu mladih S-kopča, npr. iz groba 10431 (t. 39: 2) pripada kasnijem VI. stolječu, a za ostale S-kopče kojih se u Kranju nalazi čak 27 i koje Werner ubraja u tzv. panonsko-langobardske oblike, mogu se nači primjeri i u najstarijim langobardskim grobovima u Furlaniji.

Dvije su kopče uvezene iz Tiiringije pa datum njihove izrade32 (jedna prije 550., druga oko 550.-568.) nije odlučujuči jer nije nimalo nevjerojatno da su uvezene nakon 568.

Ukratko, nema nijednog langobardskog arheološkog nalaza iz Kranja koji bi se mogao sa sigurnošču datirati u vrijeme prije 568, a obratno, velik broj nalaza odnosi se sigurno na doba poslije 568. To ne može biti slučajno.

Slično je i s Gorjancima. Brončani kvadratni uteg naden pri Orehku datira se s Justinom II (565.-578.) pa on govori u prilog tezi da se Langobarde na području Gorjanca treba vremenski locirati u vrijeme poslije 568.33

Dodajmo da Vinski za dvodjelnu pojasnu kopču iz groba 8 na Rifniku34 ističe da je panonski Langobardi nisu poznavali i da se ona pojavljuje tek u Italiji i Kranju.35

JUSTIN II I LANGOBARDI

Propast gepidske države u 567. godini koja je neposredno prethodila odlasku Langobarda iz Panonije u Italiju najčešče3'' se opisuje približno ovako: u 565. došlo je do rata izmedu Langobarda pod njihovim vladarem Albuinom i Gepida pod Kunimundom. U početku su imali više uspjeha Langobardi, ali se ratna sreča okrenula kada je bizantski car Justin II postao gepidskim saveznikom nakon što su mu Gepidi obečali povrat Sirmija. Gepidi ipak ne ustupaju Bizantincima Sirmij. Pobijedeni Langobardi povezuju se s Avarima kojima uz ostalo obečavaju da če im u slučaju pobjede prepustiti gepidsku zemlju. Kunimund traži pomoč od Bizanta i ponovo obečava Sirmij, ali Bizant ostaje neutralan i čak dozvoljava Avarima da njihove čete krenu protiv Gepida preko bizantskog zemljišta de-snom obalom Dunava. Ipak, teret odlučujuče bitke s Gepidima u 567. podnijeli su u cijelosti Langobardi koji uništavaju gepidsku vojsku. Gepidski vladar Kunimund gubi tom prilikom život. Gepidi izručuju Bizantu Sirmij, a ostatak njihove države zaposjedaju Avari. Langobardima je susjedstvo Avara bilo nepodnošljivo zbog toga več iduče (568.) godine odlaze u Italiju na što ili je potaklo i to što je car početkom te godine skinuo Narzesa koji je uživao veliko poštovanje u barbara s njegova položaja glavnog bizantskog funk-cionara u Italiji.

Smatramo da takva interpretacija dogadaja nije za-dovoljavajuča i da je potrebno sprovesti nove analize. Prije svega nema razloga sumnjati u vijesti da su Gepidi 565.-567. dva puta ponudili Justinu II Sirmij da bi im pomogao u njihovoj borbi s Langobardima, ali iz onih vijesti kojima se može pokloniti vjera37 ne proizlazi da bi Bizant stvarno pomogao Gepidima. Zato se u literaturi ne govori o bizantskom vojnom angažiranju u prilog Gepida več jedino o »savezništvu« Bizanta i Gepida a to je vrlo rastezljiv pojam. Prema Menandru38 Justin II kaže (568.) avarskom poslaniku da su se Bizantinci »priklonili« Gepidima u njihovom ratu s Langobardima i »da bi Gepidi bili pobijedili uz bizantsku vojnu pomoč, da se nisu prema Bizantu nepošteno ponijeli«. To prevedeno s diplomatskog na običan jezik znači da je Bizant dao puku verbalnu podršku Gepidima i ujedno tražio da mu Gepidi odmah izruče Sirmij. Uostalom, neposredno prije od-lučujuče bitke Langobarda s Gepidima Bizantinci su jasno pokazali da nisu bili čak ni neutralni, jer su Avarima dozvolili da preko bizantskog teritorija opa-sno ugroze Gepide s juga i time ih dovedu u bezizlaznu situaciju.

Nadalje nismo nimalo uvjereni da su Gepidi nakon izgubljenog rata s Langobardima predali Sirmij Bizantu. Euagrije doduše tvrdi da su »Gepidi predali Sirmij Justinu« i da su taj grad kasnije, 575. (!) osvojili Avari. Vijest je na marginalan način ubačena u opis borbe Perzije i Bizanta bez ikakve pretenzije na preciznost bilo koje vrsti. To se vidi i po kronološkoj netočnosti. Ne bi smjelo biti sumnje da treba više vjerovati vijesti Menandra po kojem Bajan 569. optu-žuje Bizantince da su mu preoteli Sirmij: p.6^tg č^eig-(ijn«|iT|v xaunjvi tt]v xwpav xal ti|ieig dtpEtXeotle ne (kaicov athriv4" tj. teško sam se dokopao ove zemlje, a vi ste mi je nasilno oduzeli. To znači da su nakon propasti Gepidske države Avari zauzeli Srijem, ali da su ih odavde odmah istisnuli Bizantinci.

Pri tome je najzagonetnije ponašanje Langobarda. Oni su se jedini borili protiv Gepida i dokazali svoju visoku vojničku sposobnost uništivši gepidsku državu. I dok Iješinari, da se tako izrazimo, Avari i Bizantinci dijele medusobno gepidsku državu, Langobarde po-bjednike u ratu, navodno hvata strah pred Avarima zbog kojeg napuštaju Panoniju, i to upravo u vrijeme kada Bizant ne pokazuje nimalo straha i na največe ogorčenje Avara okupira Sirmij. Teza o langobard-skom strahu ili čak bilo kakvoj averziji prema Avarima4' u to vrijeme nema nikakva ni najmanjeg oslonca u vrelima, dok naprotiv postoji dovoljno vijesti o tome da je njihov odnos bio prijateljski i čak saveznički. Poznato je npr. da su ta dva naroda sklopila ugovor neposredno pred rat s Gepidima. O tom nas ugovoru izvještava i inače pouzdani Menandar pa nema razloga sumnjati u njegovu vjerodostojnost. Historia Lango-bardorum Gotanskog kodeksa i istoimeno djelo Pavla Dakona sačuvali su vijest o još jednom ugovoru Langobarda i Avara. Po tom su se drugom ugovoru Avari obvezali da Langobardima vrate Panoniju u roku od 2(K) godina ako bi se Langobardi htjeli u nju vratiti. Mnogi autori prihvačaju vijesti o tom ugovoru. 1 doista ne vidi se razlog koji bi potakao pisca Gotanskog

kodeksa i Pavla Dakona da ga naprosto izmisle. Vijest se očito temelji na narodnoj tradiciji po kojoj je dakle povlačenje iz Panonije sprovedeno u punoj suglasnosti s Avarima. Kako protivnih vijesti nema, ne vidimo zašto se ne bi toj tradiciji vjerovalo bar u njezinoj osnovnoj poruci, tj. o dobrim odnosima Langobarda i Avara u to doba.

Nije manje čudna još jedna okolnost. Naime, Bizant se 568./569. žestoko odupire avarskom pokušaju da se dokopa Sirmija pa se oko njegovih zidina vode krvave borbe.42 A obratno, Bizant ne pruža Langobardima ni najmanji otpor prilikom njihovog zaposjedanja gole-mih prostranstava sjeverne Italije. Agnellus izričito kaže da su Langobardi okupirali »Venecije« bez ika-kvih ratnih operacija (absque bello).43 Zar je doista Bizantu bilo toliko stalo do Sirmija, a tako malo do sjeverne Italije?

Isto tako neobično čude uporni napadi Langobarda na prekoalpska franačka područja. Još iste 569. godine kada Langobardi osvajaju Milano, Dni več napadaju na Franke o čemu postoji pouzdano svjedočanstvo vrlo dobro informiranog suvremenog kroničara Marija iz Avenchesa.44 Isto tako dobro obaviješteni suvremeni pisac Povijesti Franaka, biskup Grgur iz Toursa piše u 575. godini da su Langobardi napadali preko Alpa i 570. i 571. godine.45 Zar su doista ti uporni lango-bardski agresivni prijelazi preko Alpa i to upravo ondje gdje su se još uvijek držale bizantske posade (npr. Susa) bili baš samo torichte, zwecklose Expeditio-nen kako ih naziva Schmidt.46 Dakako da je posve neprihvatljivo »objašnjavati« takve vrlo rizične i opeto-vane pothvate preko Alpa kao »glupe i besmislene« jer bi oni očito takvim izgledali i Langobardima, to više što su bili skopčani s teškim gubicima za Langobarde. Očito je da bi i sami Langobardi več nakon prvog takvog prijelaza preko Alpa shvatili besmisle-nost tih pothvata pa bi valjda od njih odustali. Zato smatramo da se langobardski upadi 569., 570. i 571. moraju drukčije, racionalnije i uvjerljivije objasniti.

Ukratko, prema dosadašnjim tumačenjima ponašanje Langobarda poslije 565. čini se višestruko nerazumljivo. Pokušajmo pristupiti objašnjavanju uzimajuči u obzir bizantsku politiku nakon Justinijanove smrti (565).

Politika Justina II bila je potpuno suprotna Justini-janovoj u kasnijint godinama vladanja kada je on smatrao da jc dobrim dijelom obnovio veličinu rimskog carstva osvajanjem sjeverne Afrike, dijela Španjolske i Italije. Naime, Justinijan je zaključio da u takvoj situaciji carstvu odgovara ravnoteža snaga medu raznim barbarskim narodima, koji neutraliziraju jedni druge. Na sjeveroistočnim je granicama carstva takva ravnoteža izntedu Langobarda, Gepida i Avara trebala carstvu osigurati razmjerni mir i sigurnost. Naprotiv, po svemu se čini da se Justin odlučio na posve drukčiju, agresivnu politiku kojoj je bio cilj da carstvo stekne izravnu vlast nad svim svojim nekadašnjim posjedima. Iz svega što nam jc poznato proizlazi da je Justin II pri tome odlučio najprije eliminirati Gepide jer su oni držali u svojoj vlasti Sirmij koji je imao ključni položaj u tom dijelu jugoistočne Europe. U ostvarenju te njegove zamisli dobro mu jc došlo neprijateljstvo Lan-

gobarda i Gepida. Avarima je čak dozvolio prijelaz na bizantski teritorij, a Gepidima je samo obečavao pomoč koju im dakako nije pružio nego je nakon langobardske pobjede prisvojio toliko žudeni Sirmij. Mislimo da se može iči još jedan korak dalje. Smatramo da sve okolnosti snažno govore u prilog tezi da je Justin II pri tome imao daleko šire postavljenu strategiju u kojoj su odlučujuču ulogu trebali odigrati upravo Langobardi. Inače nerazumljivo nenadani odla-zak Langobarda iz Panonije nakon blistave pobjede nad Gepidima i nevjerojatno lako osvajanje sjeverne Italije bez ikakvih ometanja od tamošnjih bizantskih posada postaju shvatljivim uz pretpostavku da je Justin II obečao Langobardima da če ih smjestiti u Italiji kao saveznike koji če pomoči Bizantu da održi tamo svoju vlast. Poznato je da su Langobardi odigrali u Italiji važnu ulogu na strani Bizanta u još ranije vrijeme uništenja ostrogotske vlasti i da se nešto kasnije (575.) velik broj unajmljenih langobardskih vojnika borio protiv Perzijanaca. Nakon što bi Langobardi uništili Gepide i bili upučeni u Italiju, Bizant bi se po takvoj koncepciji mogao osloncem na lako osvojeni Sirmij obračunati i s jedinim preostalim protivnikom, Avarima, koje bi se moglo držati u šahu uskračivanjem novčane pomoči od koje su Avari uvelike ovisili. Time se objašnjava nevjerojatno arogantan Justinov stav prema Avarima 568. i 569. godine. Očito je Justin smatrao da če se Avari morati prilagoditi novoj situaciji u kojoj su po njegovom mišljenju svi aduti bili u rukama Bizanta. Sto se pak tiče Italije, Langobardi bi tamo trebali dokazati svoju vjernost Bizantu upornim čarkama s Francima, koje če zaokupljati Langobarde a uvelike smetati Francima.

Povlačenje Langobarda iz Panonije iz navodnog straha pred Avarima s jedne strane nije potvrdeno vrelima, a s druge strane protivi se racionalnom objaš-njenju mnogih okolnosti o kojima je bilo govora. Naprotiv, sve spomenute okolnosti govore u prilog tezi da su Langobardi došli u Italiju uz suglasnost Bizanta. Da li je o tome sačuvan neki trag u vrelima? U najstarijem pisanom vrelu koje je nastalo na tlu Italije47 i koje ujedno odražava u dobroj mjeri lango-bardsku narodnu tradiciju, u Origo gentis Langobardo-rum pisanom sredinom VII. stolječa bez ikakve sumnje na osnovi več nekog prethodnog vrela piše Ipse Album adduxit Langobardos in Italia, invitatos a Narsete seri-barum (varijanta drugog rukopisa: patricio)4S tj. taj Albuin doveo je u Italiju Langobarde pozvane od Narsesa, visokog bizantskog funkcionara.

Vijest na osnovi koje je pisana Origo bez sumnje je nastala u Italiji i još nije kontaminirana kasnijim dodacima. U Spanjolskoj je tu vijest Izidor Seviljski početkom VII. stolječa proširio ovako: N arsis patricius (...) Sofiae Augustae Justini coniugis minis perterrilus, Langobardos a Pannoniis invitavit eosque in Italiam introducit,4V tj. patricije Narzes uplašen prijetnjama Sofije Auguste, supruge Justina, pozvao je Langobarde iz Panonije i doveo ih u Italiju.

Dakle, početkom VII. stolječa nastaje poznata legenda o sukobu Narzesa s dvorskim krugovima u Konstantinopolu koji je imao za posljedicu Narzesov poziv Langobardima. Prema toj legendi Narzesov je

poziv bio protudržavna akcija uperena protiv interesa Bizanta. Medutim, osnovna vijest, sačuvana još u Origo, ima upravo suprotno značenje: Narzes zove Langobarde očito kao vrhovni bizantski funkcionar u Italiji. Kako je poznato da Narzes nije postao neprija-teljem bizantskog dvora i da je čak pokopan u prisut-nosti cara i dvora u Konstantinopolu, nema nikakvog razloga da sumnjamo u osnovnu poruku teksta iz Origo, tj. da je Bizant pozvao Langobarde u Italiju. Samo se po sebi razumije da pri tome treba odbaciti dodatne priče o netrpeljivosti izmedu Narzesa i Justi-nove žene koje izmišljanjem i dodavanjem pojedinosti okreču na glavu vijest, sačuvanu u Origo. Ali, odbaci-vanjem tih dodatnih priča ne smije se odbaciti i osnovnu nekontaminiranu vijest. Dakle, Origo nam je sačuvala dragocjeni podatak o tome da Langobardi nisu došli u Italiju bez suglasnosti Bizanta.

Ponovimo još jednom: na dugom putu kroz Italiju prema franačkoj granici (Cividale-Treviso-Vicenza-Verona-Brescia-Bergamo-Milano-Torino-Susa) Langobardi nisu naišli ni na kakav otpor, a nema vijesti ni o bilo kakvim osvajanjima i rušenjima gradova. To nije nužno u suprotnosti s viješču Pavla Dakona da je Pavao, akvilejski patrijarh, u strahu pred barbarima pobjegao iz Akvileje na otok Grado i sa sobom donesao cjelokupno blago svoje crkve50 i s viješču istog pisca da je milanski nadbiskup pobjegao u Genovu.51 Nijedna od tih vijesti nije dokaz za langobardska zlodjela i pljačkanja. Te vijesti upučuju samo na to da najviši katolički crkveni visokodostojanstvenici nisu htjeli ostati na području kojem su gospodarili arijanski Langobardi.

Još su dvije okolnosti značajne. Jedna od njih je zadržavanje bizantske posade u predjelima i utvrdenim mjestima prema franačkoj granici (Aosta i Susa). Langobardi prolaze 569., 570. i 571. mimo tih bizantskih uporišta na svom putu u Franačku i ostavljaju ih na miru bez straha da če im bizantske posade pri povratku zatvoriti put. Da se te krajeve moglo raz-mjerno lahko izvuči od bizantske vlasti svjedoče saču-vane vijesti o tome da su ih 5757576. preuzeli Franci nakon novih langobardskih uznemiravanja franačkih prekoalpskih krajeva. Zašto to ranije nisu činili Langobardi? Najjednostavniji i ujedno najuvjerljiviji odgovor na to pitanje bio bi da je o tome postojao dogovor izmedu Langobarda i Bizanta. Karakteristične su riječi Grgura, turskog biskupa, koji opisuje povratak potuče-nih Langobarda iz Franačke u Susu: eos incolae loci durae susciperent praesertim cum Sisinnius magister militum a parte imperatoris in hac parte resident (...) Zabun curso veloci ab urbe ipsa digressus praeteriit,52 tj. njih (Langobarde) su stanovnici mjesta (Susa) grubo dočekali, to više što je u tom kraju imao sjedište Sizinije kao vojni komandant u ime cara; (...) Zaban (lang. vojvoda) otišao je užurbano iz toga grada. Dakle, još 575. pouzdano je zajamčeno istodobno prisustvo Langobarda i Bizanta u udaljenoj Susi.

Čak i u Furlaniji najbliže bizantske gradove pustili su Langobardi na miru. Trst im je bio nadohvat ruke - jedva 50km od Čedada, njihova furlanskog sjedišta. Pa ipak, za Trst je za 575. epigrafski zajamčena čak i netaknuta municipalna organizacija, a u neko navodno

rušenje Trsta 568. vjerovali su samo stariji pisci i od novijih npr. Grafenauer, dakako bez ikakva ozbiljna oslonca u vrelima, kao što smo to pokušali u ovome radu na drugom mjestu dokazati.

Suvišno je ispitivati da li je Justinova strategija bila pogrešna ili ne premda je pitanje da li bi se bilo kakvom politikom moglo spasiti Justinijanovo golemo proširenje carstva. Nema sumnje da je Justin unutar langobardskih viših dvorskih i vojničkih krugova imao Bizantu odane ljude. pa mislimo da upravo bizantskim prstima treba pripisati ubojstvo langobardskog vladara Albuina u 572. Bizantu je morala smetati jedinstvena langobardska vojna komanda koja je nesumnjivo sa svoje strane u znatnoj mjeri doprinosila pretvaranju Langobarda iz unajmljenih čuvara Italije u samostalni politički faktor. Najstariji i ujedno vrlo pouzdani kro-ničari, Marije iz Avenchesa i Ivan opat biklarskog samostana u Španjolskoj, pišu da je Albuin, kralj Langobarda ubijen »od svojih« u Veroni i da se ubojica Hilmegis sa cjelokupnim kraljevskim blagom i dijelom vojske »predao u Raveni carstvu« pa su, kako dodaje spomenuti Ivan, »Langobardi ostali bez kralja i blaga«.''4

Analizirajmo sada još neke najstarije vijesti o ponašanju Langobarda u Italiji.

Najstarija se vijest nalazi kod Grgura biskupa u Toursu. On je pisao 575./576.. dakle jedva 7-8 godina nakon ulaska Langobarda u Italiju. On piše da su Langobardi quam regionem ingressi, maxime per annos septem pervagantes, spolialis eclesiis, sacerdotibus inter-fectis, in sua m redigunt potestatemtj. ušavši u taj kraj (tj. Italiju) i na sve strane lutajuči sedam godina, nakon što su pljačkali crkve i ubijali svečenike, pod-vrgnuli ga svojoj vlasti.

Vrlo je vjerojatno da su Langobardi počinili u Italiji razna nedjela jer je to normalna posljedica ulaska tudih vojnih jedinica u neku zemlju. Ipak Grgur ogra-ničava njihova zlodjela samo na crkve i svečenike, a kako on kao katolik s negodovanjem gleda na Lango-barde koji su bili arijanci, može se s pravom pretposta-viti da je u Grgurovim očima i opisu situacija u Italiji s katoličkim crkvama i svečenicima svjesno dramatizirana. Uostalom, dovoljno je pročitati poznato pismo nearijanskih biskupa iz »Venecije i Druge Recije« iz 591. godine da se vidi da je katoličanstvo još te godine, dakle punih 23 godina nakon dolaska Langobarda u najstrožem središtu langobardske vlasti i prisutnosti bilo itekako živo i da je tamošnje nearijance daleko više mučio odnos pape Grgura I prema njima nego stav langobardskih vlasti.

Drugi suvremenik dolaska Langobarda, Marije iz Avenchesa povezuje s dolaskom Langobarda u Italiju ove nedače koje su se desile: ibique alii morbo, alii fame, nonnuli gladin interempti sunt,% tj. tamo (u Italiji) su neki izgubili život bolešču, drugi gladu, a izvjesni broj mačem. Taj izvještaj ne ograničava se doduše na ubijanju katoličkih svečenika, ali dolazak Langobarda povezuje s mnogobrojnim smrtnim sluča-jevima, u kojima ipak Marije najprije navodi bolesti i glad, a tek onda divljanje soldateske - a i to začudo samo za 569. godinu, a ne i za 570. i 571. Marije u Italiji za 570. godinu spominje kao največu nesreču

bolesti: morbus validus cum profluvio ventris et variola,*1 tj. teška bolest s izljevima u trbuhu i boginje. Marije povezuje dolazak Langobarda s uobičajenim nesrečama koje sa sobom donosi dolazak strane soldateske pa se ni njegov izvještaj ne može uzeti kao bilo kakav dokaz da Langobardi nisu došli u Italiju u dogovoru s Bizantom.

Da li ipak postoje neke druge vijesti koje bi mogle opravdati vladajuče mišljenje? Najuvjerljivije bi, dakako, bile vijesti o ratovanju Langobarda s bizantinskim vojnim snagama u Italiji. To doduše ne bi bio odluču-juči dokaz protiv naše teze jer bi se takvo ratovanje moglo vrlo lahko objasniti npr. langobardskim nepošti-vanjem dogovora s Bizantom npr. osvajanjem gradova koji nisu bili predvideni za smještaj Langobarda i slično i bizantskom vojnom suprostavljanju takvom ponašanju. Ali treba priznati da bi vijesti o ratovanju Bizanta i Langobarda ipak davale izvjesnu uvjerljivost tezi da su Langobardi upali u Italiju protiv volje Bizanta.

Ali uzalud čemo tražiti za takvim vijestima. Za »Venecije« je Agnellus čak izričit: Langobardi su ih osvojili absque bello.5S Isto to vrijedi i za munjevito langobardsko napredovanje preko Milana i Alpa na franački teritorij. Ni o kakvim okršajima Langobarda s Bizantincima ne javlja ni Marije iz Avenchesa (Alboe-nus (...) Italiam occupavit)59 ni Grgur. biskup Toursa (quam regionem ingressi maxime per annos septem pervagantesj60 ni Izidor Seviljski (Narsis (...) Lango-bardos (...) in Italiam introducit)M ni Origo (coepe-runt predare in Italia)''2 itd. Što je još karakterističnije ništa se ne zna o tome kada i kako su se Langobardi ugnijezdili u Spoletu i Beneventu. Po nekima su oni osvojili ta dva vojvodstva tek kasnije u doba samostal-nosti langobardskih vojvoda, poslije 574. (Har-tmann),63 po drugima ih je osvojio več Albuin (Bognet-ti). Ali, posvemašnji se muk vrela o tako važnim dogadajima kao što je langobardsko zaposjedanje Spo-leta i Beneventa može najprirodnije objasniti tako da se i to dogodilo absque bello, kako bi rekao Agnellus.

Ostao bi kao jedini podatak Albuinova opsada Pa-vije koja je po Pavlu Dakonu trajala preko tri godine.w Pavao Dakon upleo je priču o dramatičnom osvajanju Pavije bez ikakve sumnje iz lokalne tradicije pa je vrlo veliko pitanje što se zapravo dogadalo oko Pavije. Codex Gothanus javlja o Paviji nešto posve drugo: Tunc Papiae cives et Mediolanum metropolim (...) eolla sua ipsius Albuin regi subicierunt,1' tj. tada su se gradani Pavije i metropole Milano pokorili Albuinu kralju. Codex Gothanus povezuje - doduše nespretno

pad Pavije i Milana s prvim nastupom Albuina u sjevernoj Italiji. Kako to vrelo ne pravi nikakve razlike u pokoravanju Milana i Pavije vidi se da po tom vrelu oko Pavije nijc uopče došlo do nekih borba. Drugi stariji izvori ne spominju to opsjedanje za koje bi ipak trebalo očekivati da bi kod suvremenih kroničara moralo pobuditi velik interes, bez obzira na to koliko bi trajala navodna opsada.

EKSKURS O NAVODNOM RUŠENJU TRSTA GODINE 568.

Slijedeči starije pisce i naši noviji pisci ne sumnjaju u to da je Trst bio razoren 568. od Langobarda prilikom njihova dolaženja u Italiju. Spomenimo samo Grafenauera koji kaže da je Trst bio porušen 568.,66 ali da je več 571. bio opet obnovljen i u bizantskim rukama. N. Klaič je još krača. Ona naprosto kaže da Langobardi »ruše Trst«, ali dodaje da »njegovi stanov-nici bježe na obližnji otočič i osnivaju Kopar« i pri tome se poziva na De Vergottinija.67 To je pogrešno. De Vergottini samo kaže dagli abitanti della costa devastata fu colonizzata 1'isola su cui sorgera 1'odierna Capodistriab8 a to je nešto posve drugo. Kopar nisu osnovali razbježani stanovnici Trsta jer več tri godina nakon toga jedan trščanski natpis obavještava nas da je trščanska gradska organizacija netaknuta i da čak postoji i gradsko viječe.69 De Vergottini govori samo o tome da je Trst opljačkan (saccheggiata).

Smatramo da Trst nije 568. bio ni opljačkan ni porušen i da je riječ o mnogo kasnijoj izmišljenoj providnoj tendencioznoj priči mletačkih kroničara XI. stolječa. O nekom rušenju Trsta ne govori čak ni Pavao Dakon koji je upravo za ovaj dio svoje Povijesti Langobarda upotrijebio prvorazredno vrelo, Secun-dusa iz Trenta. Da je Trst bio porušen to ne bi izmaklo Secundusu koji bi to sigurno pribilježio jer je bio suvremenik tih dogadaja i jer je živio vrlo blizu Trstu.

Najstariji sačuvani kroničar, Ivan Dakon. koji je pisao krajem X. i početkom XI. stolječa ne zna ništa o nekom rušenju Trsta. Tek nakon njega u dvije kronike XI. stolječa pojavljuje se »pobožna« tenden-ciozna priča o navodnom prijenosu tjelesa 42 mučenika iz Trsta najprije u Akvileju a onda iz Akvileje u mletački Grado. Priču je preuzeo, dakako, i Andrija Dandolo u XIV. stolječu jer je ona odgovarala mletač-kim interesima. Čini se da je priča preuzeta iz akvilej-skih krugova koji su njome nastojali dokazati pripadnost Trsta akvilejskoj patrijaršiji a onda su je Mlečani upotrijebili da bi dokazali zakonitost prijelaza sjedišta patrijaršije iz Akvileje u Grado. To su najprije u Chronicon Gradense učinili pomalo nespretno, a onda su priču još malo popravili u tzv. Chronicon Venetum vulgo Altinate.

U Chronicon Gradense priča se da je neki svečenik Geminijan dobio božje nadahnuče kojim mu je naloženo ul in Tergestina civitate destructa inter tnuros ecclesiae et muros destructae civitatis corpora sanctorum quadraginta et duo martyrum diligenter perquireret,7(1 tj. da pažljivo pronade u uništenom gradu Trstu unutar zidova crkve i zidova uništenog grada tjelesa 42 svetih mučenika.

Geminijan je to doista i učinio, prenio relikvije u Akvileju pa ih je onda s drugima sugradanima (conpro■ vinciales) cum maximo honore in castro Gradensi infra ecclesias dignissime condiderunl, tj. s največom po-čašču vrlo dostojno položio u kastrumu Grado unutar crkva.

I Chronicon Altinate71 donosi istu vijest ali je malo poboljšava u promletačkom smislu. Više se ne govori o conprovinciales nego o Venctici, a castrum Gradense

unaprijeden je u civitas Gradensis.

Dandolu je vijest bila vrlo prihvatljiva, ali on više nema razloga da govori o civitas Tergestina i o civitas Gradensis jer su več odavno Mleci svojom ekonom-skom i političkom snagom natkrilili sve ostale gradove. Zato on skračuje tekst i govori o urbs Trigestina i o tome kako Geminijan corpora in Grado portavit.

U obje kronike nalazi se tolika količina novih vijesti o dogadajima iz druge polovice VI. stolječa o kojima ništa ne govore ni Pavao Dakon ni Ivan Dakon a koje su. ukoliko ih možemo provjeriti, providno tendencio-zno promletački obojene da ih se za ozbiljan znanstveni rad ne može upotrijebiti.

VRIJEME ULASKA LANGOBARDA U ITALIJU

Smatramo da je u sklopu razmatranja ove problematike nužno ponovno pregledati najstarije vijesti o vremenu selidbe Langobarda iz Panonije u Italiju.

Najstariji i ujedno vrlo pouzdani Marije iz Aven-chesa pod datacijom An. Ill Cons. lustini lun. Aug. ind. II ima ovu vijest Hoc anno Alboenus rex Lango-bardorum cum omni exercitu relinquens atque incen-diens Pannoniam suarn patriam cum mulieribus vel omni populo suo in fara Italiam occupavit,72 tj. te je godine Albuin, kralj Langobarda sa cjelokupnom voj-skom, napustivši i spalivši svoju domovinu Panoniju (zajedno) sa ženama i cjelokupnim svojim narodom organiziranim po rodovima zaposjeo Italiju.

Druga indikcija obuhvača vrijeme od 1. rujna 568. do 31. kolovoza 569. Kao što je poznato, Marijevo računanje konzulata treba ispraviti jer je 566. godinu računao kao p. c. Basilii ann. XXV. ind. XIIII. To znači da po njegovu računanju treča godina Justinova konzulata pada u 569. godinu ili drugim riječima, po Mariju je Albuin napustio Panoniju sa cjelokupnom vojskom i narodom u vrijeme od 1. siječnja do 31. kolovoza 569.

Medu najstarije vijesti o dolasku Langobarda spada i bilješka Secundusa iz Trenta sastavljena 580. godine po kojoj su u toj godini residentibus in Italia Longobar-dis ann. 12, eo quod secunda indietione in ca ingressi sunt tnense Maio,1' Langobardi prebivali su u Italiji 12 godina s obzirom na to što su u nju ušli u drugoj indikciji i to u mjesecu svibnju.

Secundus je zabilježio da piše u lipnju 13. indikcije u prvoj godini vladanja cara Tiberija. To nije točno jer je poznato da prva godina Tiberijeva vladanja traje od 5. X. 578. do 4. X. 579. pa bi po tome proizlazilo da Secundus piše lipnja 579. - a kako je 13. indikcija trajala od 1. IX. 579. do 31. VIII. 580., vrijeme njegove zabilješke padalo bi tek u lipanj 580. Po nekima riječ je o zapisu što su ga učinili »kasniji prepisivači Secundusovih djela«.74 Ipak. ne vidi se razlog zašto bi se netko kasnije nepotrebno trudio da sastavi bilješku s tako potanko navedenim podacima o vremenu njezina sastavljanja. Čini nam se da je poteškoča samo prividna i da je treba pripisati istom razlogu zbog kojeg je i Marije pod. 13. indikcijom zabilježio »prvu godinu konzulata Tiberija«, premda

je te godine bila druga, a ne prva godina konzulata toga čara. 5 Nesumnjivo je i Secundus pišuči svoju bilješku računao sve godine počevši od 566. dalje na isti način i iz istog razloga kao i Marije.'6 Ukratko, Secundusova se bilješka čini posve pouzdanom.

Obratno, prema vijesti iz Origo gentis Langobardo-rum zapisanoj sredinom VII. stolječa (tekst iz 670.) (...) Alboin adduxit Langobardos in Italia invitatos a Narsete (...) rnovit (...) de Pannonia mense aprilis a pascha indictione prima. Secunda vero indictione coeperunt praedare in Italia. Tertia autem indictione factus est dominus in Italia,77 tj. Albuin je doveo u Italiju Langobarde pozvane od Narseta. On je krenuo iz Panonije u travnju, na uskrs, prve indikcije. Druge indikcije počeli su pljačkati po Italiji. U trečoj pak indikciji on je postao gospodar Italije.

Uskrs je u 568. godini tj. po godini koja proizlazi iz podatka o prvoj indikciji, padao na 1. travnja.

Vijest iz Origo ne može se naprečac odbaciti pozivom na okolnost da je ona zapisana tek oko 100 godina kasnije od dolaska Langobarda. Treba naime uzeti u obzir da ne bi smjelo biti sumnje da je Origo nastala na temelju mnogo starije usmene i pismene (Fasti!) tradicije.

Kontradikcija izmedu Marija (sa Secundusom) i Origa ostaje dakle otvorena. Čini nam se da nije dozvoljeno olako odbaciti ni jednu ni drugu verziju.

Nakon analize vremenskog predimo na analizu pro-stornog elementa na osnovi podataka Kozmografije Ravenskog anonima.

On zajednički opisuje dva područja (patrije)78 Pan-noniae i to inferior i superior. Te dvije patrije odgova-rale bi približno stanju prema Dioklecijanovoj reformi. Te bi obuhvačale uglavnom tzv. Pannonia prima (približno zapadna Madarska) i Pannonia secunda (približno današnji Srijem). Ravenat nastavlja opisom patrije Valeria que et Media appellatur Provincial Ta patrija ima neobičan izgled. Ona se naime sastoji od dva dijela koji zemljopisno nisu povezani, od kojih se jedan nalazi uz Dunav i odgovara približno Dioklecijanovoj provinciji Valeria, a drugi se nalazi na mjestu gdje je ležala Dioklecijanova provincija Savia, ali s nekim razlikama od kojih je za nas ovdje najvažnije to Sto taj dio Valerije obuhvača i Atamine, tj. Emonu (Ljubljana), koja je u doba Dioklecijana pripadala Italiji. Nakon Valerije opisuje se Carneola (Alpes luliana, Carnei ■h)m Nažalost gradovi u Alpes luliana koje navodi Anonim ne mogu se identificirati osim jednoga, Carnium = Kranj. Anonim daje popis gradova u dva niza, jedan manji, koji počinje s Carnium i obuhvača ukupno 7 imena i drugi u kojem se nabraja čak 18 (!) gradova. Zaista je neobična ne samo okolnost da se nije uspjelo uvjerljivo identificirati čak 24 gradske opčine, nego i njihov veliki broj.

Prema Anonimu patria Carnium (Carnech, Carneola) nije pripadala Italiji. On piše da sc Alpe nalaze inter patriam Carnium et Italiam.Nl Pa ipak, nema sumnje da je u kasnoj antici Italija obuhvačala i područja sjeveroistočno od Emone do Atransa, a da je granica izmedu Italije i Panonije jugoistočno od Emone najvjerojatnije tekla istočno od claustra Alpium od sjevera prema jugu.8"'

U doba kada je Anonim pisao svoju Kozmografiju (približno početak VIII. stolječa) Panonije, Valerija i Alpes luliana pripadaju avarsko-slavenskoj »konfederaciji« pa se dakako njegov opis opsega pojedine patrije ne odnosi na to vrijeme. Medutim njegov opis ne odgovara ni vremenu ostrogotske vlasti jer je za Ostrogota zajamčeno postojanje provincije Savije, za koju nema razloga da se pretpostavi da je promijenila opseg što ga je imala prije Ostrogota. Po mišljenju Sašela Emonu je iz Italije izdvojio Justinijan nakon što je osvojio Dalmaciju i Saviju a prije nego što je i u Italiji svladao Ostrogote, dakle po njemu je riječ o položaju »tik preden ga preoblikujejo Langobardi«.83 Anonim je prema tome za svoj opis upotrijebio vrelo iz sredine VI. stolječa. To mišljenje čini se prihvatlji-vim iz još jednoga za nas važnoga razloga. Naime, na prvi se pogled može činiti čudnim da se povečanu provinciju Saviju nije proširilo do Kranja i dalje, ali znamo da su Franci držali utvrde i prijelaze na širem području Hrušice još 552. godine pa treba pretpostaviti da su Franci držali u to vrijeme i Kranj.

Ako je prema tome točna naša teza da je Justin II. po dolasku na vlast primijenio prema barbarskim narodima na sjevernim granicama europskog dijela Bizanta (Avari, Gepidi, Langobardi) svoju novu poli-tičku i stratešku koncepciju, onda izgleda vjerojatnim da je on u sklopu širega dogovora odstupio Langobardima povečanu Saviju kao prvi korak u ostvarivanju medusobnih obaveza pa bi redoslijed dogadaja možda bio ovakav:

- 565. umire Justinijan,

- 566. načelni dogovor Bizanta i Langobarda; Bizant ustupa proširenu Saviju,

- 567. Langobardi uništavaju Gepide; Bizant za-uzima Sirmij,

- 568. Langobardi ulaze u istočni dio tractus Italiae circa Alpes (Alpes luliana)M i počinju s prebacivanjem neboračkog stanovništva iz Panonije,

- 569. Langobardi ulaze po dogovoru (bez borba) u Furlaniju i brzo nadiru (bez borba) preko Milana i preko Alpa i započinju borbe protiv Franaka; nebo-račko stanovništvo dovršava selidbu u Italiju.

Kada Marije iz Avenchesa piše o tome da su Langobardi 569. spalili iza sebe Panoniju, povukli neboračko stanovništvo i okupirali Italiju, on očito pod Italijom misli na »pravu« Italiju, tj. Furlaniju i ostale sjevero-talijanske krajeve do Alpa a nc i na istočni dio tractus Italiae (Alpes luliana). Takvo je izvještavanjc razumljivo za Marija koji iz izvjesne udaljenosti piše o Italiji, jer za njega ona počinje s »prvom« provincijom Italije, tj. Venecijama (Notitia dignitatum) odnosno Veneci-jom i Istrom (Laterculus Veronensisj86 ili Venecijama i Istrom (Ravenski Anonim,^1 Pavao Dakon®*). Naprotiv, kada Origo izvještava da je Albuin krenuo iz Panonije 1. travnja 568. i da je te godine doveo na poziv Narzesa Langobarde u Italiju, onda to ne mora biti u suprotnosti s Marijevom viješču ako se pretpostavi da Origo pri tome misli na širi pojam Italije koji uključuje i istočni dio tractus Italiae circa Alpes, tj. Alpes luliana. Vijest Secundusa da su Langobardi ušli u Italiju u svibnju 569. nešto je teže objasniti na posve zadovoljavajuči način. Ne preostajc drugo nego pret-

SI. 1: Seoba Langobarda 566.-569. (shematski prikaz). I: Velike Malence, 2: Kranj, 3: Buzet

Fig. I: La migrazione longobarda dell'anno 566-569 (schema). 1: Velike Malence, 2: Kranj, 3: Pingucnte

□ Langobardi do 566. _ seoba 566. i 568. ^^ seoba i zauzimanja 569.

Longobardi fino allanno 566 migrazione degli anni 566 c 568 migrazione c conquiste dell'anno 569

postaviti da je Secundus u 580. bio toliko zaokupljen pojavom Langobarda u Furlaniji 569. i njihovim vrlo brzim nastupom južno od Trenta prema Milanu i zapadnim Alpama, da je prosto zanemario langobard-ski ulazak u Alpes luliana 568., koji mu se činio kao puka pogranična epizoda. Bilješka Secundusa nije dio kronike u kojoj se dogadaji popisuju kronološkim redom. On samo bilježi da piše 580. godine i nadodaje ono što mu je ostalo snažno utisnuto u pamčenju, naime upad Langobarda u Furlaniju.

SMJER LANGOBARDSKOG ULAZA U ITALIJU

Prema našoj tezi Langobardi su se več 566. nalazili u proširenoj Saviji tj. u zapadnom dijelu Valerije-Me-dije. Ulazeči u Alpes luliana 568. Langobardi su proširili svoju vlast nad gradskom opčinom Carnium na sjeveru i zaposjeli utvrde na južnom dijelu Alpes luliana, tzv. claustra Alpium luliarum (Nauportus, Longalicunt, Ad Pirum i utvrde jugoistočno od tih mjesta).

U 569. ušli su u »prvu« provinciju Italije, Veneciju i Istru, dakle u Furlaniju - i po nama takoder u sjevernu Istru, gdje je njihovo prisustvo posvjedočeno na Brešcu kod Buzcta.

Nalazi i/, groba langobardskog konjanika s konjskom

opremom i oružjem na Brešcu kod Buzeta uvrštavaju se medu tzv. kneževske grobove.8'' Avarske strelice ukazuju na to da je do sahranjivanja došlo sigurno poslije 568. godine a da su okovi kao dio konjske opreme nastali »vjerojatno na kraju VI. st. u italskom radionicama od romanskih majstora«.1" Dosad se nije uspjelo nači zadovoljavajuči odgovor na pitanje kakva je bila funkcija toga Langobarda tako duboko na istarskom području i tako daleko od langobardskog limesa istočno od Akvileje. Grafenauer to pokušava ovako objasniti: »Le langobardski grobovi na Brežcu pri Buzetu iz okrog leta 600 kažejo, da je bil morda Buzet v langobardskih rokah, seveda pa le kratek čas.«''2 Ali pronadeni ženski nakit svakako govori u prilog okolnosti da se langobardski konjanik smjestio na Brešcu zajedno sa svojom obitelji pa se njegov boravak ne može ograničiti na godinu-dvije.41 Nezavi-sno od toga langobardsko prisustvo po dosadašnjim tumačenjima svakako »visi u zraku« i ne može se zadovoljavajuči posve objasniti. Naša teza daje tom prisustvu vrlo dobru povijesnu pozadinu. O značenju tog nalaza bit če u ovome radu još riječi. Langobardsko se prisustvo u Buzetu vrlo dobro povezuje s langobard-skim grobovima u Kranju i s langobardskim nalazima na području Gorjanca i s našom tezom da se nalazi na sva tri područja odnose na vrijeme neposredno nakon selidbe Langobarda u Italiju. Kranj, Velike Malence i Buzet čuvaju s tri strane glavnimi langobardskih snaga smještenu nakon seobe u Furlaniji.

SI. 2: Probizantski Furlanski dukat i bizantska "Istra" 568.-602. (shcmatski prikaz). Fig. 2: II ducato friulano (probizantino) c l'"Istria" bizantina ncl 568-602 (schema).

□ bizantska "Istra" p-! probizantski Langobardi i-1 područje pod vlašču probizantskih Langobarda

"Istria" bizantina Longobardi probizantini |_I territorio sotto il controllo dei Longobardi probizantini

smjer napada antibizantskih snaga (1: 588., 2: 599., 3: 601.-602.) direzione degli attacchi delle forze antibizantinc (1: 588, 2: 599, 3: 601-602)

U Furlaniju je glavnina langobardske vojske i naroda očito kretala kroz Vipavsku dolinu, ali to sigurno nije iz razumljivih razloga bio i jedini smjer. Čini nam se evidentnim da je dio Langobarda morao ulaziti preko Trviža na sjeveru i u smjeru Buzeta prema jugu - a možda i još kojim dodatnim putom, npr. preko Sežane i Dutovlja, preko Tolmina i Kobarida itd.

POLITIČKI POLOŽAJ FURLANSKO«;

VOJVODSTVA 568.-602.

Neobične su još neke okolnosti u odnosima Langobarda i Bizanta nakon 568. Ako se langobardsko zaposjedanje dobrog dijela Italije nakon 568. tumači kao neprijateljska akcija langobardske vojske protiv Bizanta i upad neprijateljskog naroda koji odpočetka smjera na izbacivanje Bizantinaca s tako velikog pod-ručja, koje je tek pred razmjerno kratko vrijeme pacificirano nakon golemih žrtava u Justinijanovu ratu protiv Ostrogota, onda mnogo toga ostaje nerazumljivo.

Naime, poznati podatak iz Ivana Efeškog da se 575. navodno 60.000 langobardskih vojnika borilo na istoč-nim ratištima Bizanta premda je broj langobardskih vojnika nesumnjivo pretjeran - može se najjednostav-nije tumačiti sporazumom Bizanta s pojedinim lango-

bardskim vojvodama o najmu langobardskih vojnih jedinica. Doduše Schmidtova duhovita teza1'"' da su ti langobardski vojnici dio onih Langobarda koji se nakon ubojstva kralja Albuina sklonio u Veronu nije nemoguča, ali je nepotrebna, pogotovu ako uzmemo u obzir Menandrovu vijest po kojoj je Tiberije odobrio 577. godine upotrebu velikih financijskih sredstava za pridobivanje langobardskih vojvoda ne samo da ne pljačkaju po Italiji, nego i »da pomognu bizantskoj prevlasti boreči se na istoku«.95 Nema nikakva razloga ne pretpostaviti da je ta Tiberijeva akcija bila samo jedna - i to ne prva - od niza mjera kojima je Bizant želio iskoristiti langobardsku spremnost na obavljanje raznih vojnih operacija. To je tim više vjerojatno što Menandar javlja da su u 579. godini Langobardi i dalje pljačkali po Italiji ali da je Tiberije te njihove akcije smatrao manje važnim i dalje koncentrirao svu svoju pažnju na perzijski rat kao svoj primarni zadatak i kao daleku važniju stvar.9" Po Menandrovom izvještaju car je doduše skupio nešto malo vojske za nužne intervencije u Italiji, ali mu se činilo najuputnijim da i opet novcem privlači langobardske vojvode, to više »što je več največi dio (langobardskih) močnika pristao uz Rimljane i nrihvatio koristi koje mu je pružala suradnja sa carem«. 7

Pod »močnicima« treba dakako u prvom redu misliti na langobardske vojvode. U »večinu« sklonu Bizantu

treba svakako ubrojiti i furlanskog vojvodu Grasulfa kojem je franački funkcionar Gogo pisao 581. (ili ranije) pismo iz kojeg se vidi da je Grasulf odrješiti sljedbenik bizantske politike i da se zdušno uključio u franačke i bizantske akcije protiv nemirnih Langobarda.98 Dakle, povezivanje »večine« langobardskih vojvoda sklonih Bizantu o kojem Menandar obavje-štava za 579. godinu s franačkim pismom Grasulfu iz 581. (ili ranije) dovodi nas do zaključka da je Grasulf priznao bizantsku vlast najkasnije 579., a vjerojatno več i ranije.

Tridentski vojvoda Evin navalio je 588. na »Istru«,99 iz čega se može zaključiti da je Grasulf još i te godine bio uz Bizant. Inače bi se valjda ta akcija povjerila njemu. Ali iz te vijesti ne treba zaključiti da su se oni Langobardi koji bi bili neprijateljski raspoloženi prema Bizantu učvrstili u »Istri«,' jer se tome protivi tekst vijesti. Iz jedne druge vijesti iz 590. izvodi se zaklju-čak101 da je bizantska »Istra« bila 588. priključena Furlaniji i predana Grasulfovu sinu Gisulfu II, dok je po nekima več Gisulf I, Grasulfov brat »bez sumnje posjedovao Furlaniju i Istru«. Ni prva ni druga tvrdnja ne čine nam se ispravnim. Za Gisulfa I kaže Pavao Dakon da je posjedovao civitatem Forumiuli1"1 pri čemu se smije pomišljati najviše na cjelokupnu Furlaniju, ali ne i na bizantsku »Istru«.104

Što se tiče Gisulfa II, smatramo da pažljivije čitanje poznatog pisma egzarha Romana franačkom kralju ne daje oslonca za tvrdnju o povezivanju »Istre« i Furlanije.105 Naime, u tom pismu egzarh javlja da su mnogi langobardski vojvode u Mantovi priznali bizantsko vrhovništvo i da se nakon toga egzarh vratio u Ravenu i odlučio krenuti u Istru protiv neprijatelja Grasulfa. Kada smo došli u provinciju, došao nam je ususret vojvoda Gisulf Grasulfov sin, da bi se, premda mlad, u želji da se pokaže boljim od oca, pun odanosti predao svetoj (rimskoj) državi sa svojim prvacima i cjelokup-nom svojom vojskom. U bizantinskoj se »Istri« ipak očito nije nalazio ni Grasulf ni Gisulf II ni njihova vojska. Jedino što se u »Istri« dogodilo bilo je da je Gisulf II došao u »Istru« ususret egzarhu u želji da se pokori Bizantu. Gisulf nije došao s vojskom več je očito došao sam - slično kao što su to nedugo prije njega u Mantovu došli ostali langobardski vojvode. Iz toga slijedi da je egzarh krenuo u »Istru« u namjeri da nastavi put prema Grasulfu koji se nalazio u svojem vojvodstvu, tj. u Furlaniji. To je uostalom i razumljivo jer je »Istra« tj. današnje šire područje Venecije, ležala izmedu Ravene i Furlanije. Dakle, egzarhove riječi da je »odlučio krenuti u Istru protiv neprijatelja Grasulfa« nikako ne znače da je Grasulf vladao u »Istri«, več samo označavaju smjer kretanja egzarhove vojske.

Iz svega naprijed rečenog proizlazi da jc furlanski vojvoda Grasulf bio vrlo vjerojatno još od 576., a sigurno od 581. do 588. u bizantskoj službi106 i da je njegov sin Gisulf II takoder priznavao bizantsko vrhovništvo od 590. dalje - po svemu sc čini čak do 603.107 Ukratko, Furlanija nije bila u četvrtoj četvrtini VI. stolječa u neprijateljskim odnosima s Bizantom osim možda 588.-590.

S druge strane dok Pavao Dakon izvještava raz-injerno obilno o vjerskim pitanjima u Furlaniji u

drugoj polovici VI. stolječa, dotle su njegove vijesti o tamošnjim političkim prilikama začudujuče oskudne. Pavao Dakon imao je za to razdoblje pouzdan suvre-meni izvor, Secundusa, pa takva šutnja mora imati svoj razlog. Ona začuduje pogotovu ako uzmemo u obzir da je Secundus živio u obližnjem Trentu pa je do pouzdanih informacija mogao lako doči. Za razdoblje poslije 590. godine saznajemo od Pavla npr. da je Agilulf pobijedio trevizanskog vojvodu Ulfarija,108 da je par godina kasnije svladao veronskog vojvodu,109 da je poslao kaganu obrtnike koji su pomogli pri opsjedanju jednoga »tračkog« grada itd. - a o furlan-skom vojvodstvu ni riječi, sve do 603. godine kada se furlanski vojvoda Gisulf miri s Agilulfom. Več je spomenuto da iz dopisivanja Bizant - Franci znamo da je furlanski vojvoda Grasulf bio u najmanju ruku bizantski najamnik i da je njegov sin, upravo spome-nuti Gisulf II, priznavao bizantsko vrhovništvo. Posve je nevjerojatno da Secundus iz kojega je Pavao Dakon preuzeo mnoge vijesti ne bi u vezi s Furlanijom zapisao te i još mnoge druge važne i zanimljive doga-daje. Iz toga slijedi da je Pavao Dakon svjesno ispustio Secundusove vijesti o Furlaniji koje se odnose na političku povjesnicu i da je zapisao samo ono što mu se svidalo, tj. pomirenje furlanskog vojvode s lango-bardskim kraljem u 603. godini. Čini se da je posve jasno zašto je Pavao Dakon izbjegavao da piše o furlanskoj političkoj povijesti u drugoj polovici VI. stolječa. On bi bio prinuden priznati da je Furlanija bila takoreči svo vrijeme pod snažnim bizantskim utjecajem. Takvo pisanje bilo bi za Pavla vrlo nepri-lično jer je u vrijeme pisanja Historia Langobardorum - unatoč svim meandrima tekuče politike ondašnjih velesila - postojao neizgladivi sukob interesa Bizanta i Franaka koji je u našim krajevima kulminirao franačkim osvajanjem Istre (o. 787.). Kako je Pavao kao Langobard iz Furlanije mogao franačkim vlastima biti uvijek pomalo sumnjiv on je nastojao izbjegavati -koliko je mogao - sve ono što bi bilo politički nerazumno isticati i obratno, ukazivati na ono što u Furlaniji nije bilo probizantski obojeno. To je razlog zašto se Pavao Dakon ograničio samo na jednu jedinu vijest, pomirbu Gisulfa II sa Agilulfom. Pa ipak i iz te vijesti i drugih koje nam stoje na raspolaganju proizlazi da je dugogodišnja politika furlanskih vojvoda bila probi-zantska sve do 603. godine, tj. do vremena kada je pod snažnim Agilulfom langobardsko kraljestvo doživ-ljavalo očit uspon, a Bizant bio stjeran u defenzivu i povlačenje zbog politike novoga cara Foke (602,-610.).111

Poznato je da je Furlanija uz Benevcnt i Spoleto bila jedna od najvažnijih langobardskih regija s vrlo izraženom autonomijom. Pavao Dakon je opetovano i snažno isticao značenje furlanskog vojvodstva počevši od zaposjedanja Italije"2 pa sve do briljantne karijere sinova Gisulfa II, Radoalda i Grimualda, koja je preko beneventanskog vojvodstva dovela tu furlansku obitelj sredinom VIL stolječa čak na langobardsko prijestolje. Svakako je u drugoj polovici VI. stolječa snazi furlanskih vojvoda uvelike pomagala i financijska podrška Bizanta, o kojoj je več bilo riječi. U najužoj vezi s time je i pitanje langobardske vlasti u današnjim

slovenskim krajevima i ispravne interpretacije značenja langobardskih nalaza u sjevernoj Istri (Brežac kod Buzeta).

Smatramo da nas naše analize ovlaščuju na zaključak da su slovenski krajevi i Istra oko Buzeta bili u vlasti Gisulfa II i da je on pri tome imao punu podršku Bizanta. Sve dok je Gisulf II bio tako usko povezan s Bizantom. otpada mogučnost da bi naši krajevi bili pod vlašču langobardskog kralja Agilulfa, jer on nije imao osnovnih pretpostavaka da bi iole uspješno kon-trolirao ta područja, od kojih je bio vrlo udaljen. pogotovu ako se prisjetimo da je on tek 592. uspio nametnuti svoju vlast Trevizu, dakle području zapadno od Furlanije. Da je takva autonomna i snažna pozicija bila ugodna i udobna Gisulfu ne treba trošiti riječi a ništa manje nije takva situacija bila korisna Bizantu, kojeg je njegov »podanik« Gisulf štitio u posjedu »Istre« na njezinom centralnom i najvažnijem dijelu, tj. s obje strane Trsta. Ipak, Gisulf nije »pokrivao« oba kraja »Istre«, tj. šire kontinentalno područje današnje Venecije i područje poluotoka Istra od Novigrada na jug.

Svakako u prvim godinama zadnjeg desetlječa VI. stolječa Bizant to nije osječao kao neku opasnost, jer je izgledalo da če se ostvariti optimistički planovi pobjedonosnog nastupa prema Balkanu i Italiji. Na-ime, nakon što je rat na istoku bio 589. praktički završen zahvaljujuči gradanskom ratu koji je izbio u Perziji, a pogotovu nakon mira sklopljenog 591. s probizantskim vladarom Kozrojem II, car Mauricije mogao se posvetiti zapadu na daleko intenzivniji način nego dotad. Vrlo je vjerojatno da je Mauricije povukao dio svojih trupa s istoka več u 590. Ipak, za iscrpljeni Bizant zadatak je nesumnjivo bio pretežak. To je Mauricije uskoro uvidio u Italiji, gdje su egzarhove ofanzive akcije (592.) ubrzo naišle na odlučan Agilul-fov otpor,"4 a na donjedunavskom frontu uspjesi bizantskih generala Priska (592. i 5957596.) i Petra (594.) protiv Slavena imali su za posljedicu 596. vrlo energični avarski protuudar prema Dalmaciji."5 To je razlog zašto se Mauricije odlučio za koncentriranje svih raspoloživih snaga protiv Avara. On se za napad na Avare pripremao punih 18 mjeseci u 596. i 597. godini. Ali, ni protivna strana nije mirovala jer je bila itekako svjesna opasnosti. Zato su Avari 596. nastavili s Langobardima pregovore iz 592. o kojima nas izvje-štava Pavao Dakon."1' Langobardi su pri tome bili svjesni i svoje snage koju su potvrdivali stalnim uspje-sima i okolnosti da je Bizant u Italiji u defenzivi pa je zbog toga inicijativu prepustio Avarima. Glavni bizantski udarac uslijedio jc 599. kada je general Prisko prodro čak do Tise i postigao vrlo zapažene, ali ipak ne i odlučujuče udarce.

Dakako da su Avari morali pomišljati na to da olakšaju svoj vrlo težak položaj u Panoniji. Oni doduše nisu mogli odvojiti svoje snage za neku akciju na zapadu, ali su, ako ništa drugo, mogli ugroziti bizantski položaj na poluotoku Istra pomoču Slavena.

I doista 599. godine javlja egzarh Kalinik o pobje-dama nad Slavenima kod Kopra."7 Kako je Kalinik u to doba bio zaokupljen obranom bizantskih gradova u Italiji od Agilulfovih prijetnji, to je vrlo vjerojatno

da su istarski kašteli, u prvom redu Novigrad i Kopar sami odbijali slavenske napade na šire područje jugo-istočno i južno od tih gradova.

Papa Grgur I u svojem pismu upučenom u srpnju 600. godine Maksimu, salonitanskom biskupu kaže medu ostalim: Et quidem de Sclavorum gente, quae vobis valde imminet, et affligor vehementer et contur-bor. Affligor in his quae iam in vobis potior: conturbor quia per Histriae aditum ad Italiam intrare coeperunt.118 Grisar je to preveo ovako: Che i popoli slavi minaccino d'invadere il tuo territorio, mi mette in grande inquie-tudine e desolazione. Mi affligge il sapere che voi soffrite, perche io stesso soffro con voi e m 'inquieta la notizia che gli Slavi, traversando I'Istria, cominciarono gid ad irrompere in Italia.119 Od naših znanstvenika podrobnije se je odlomkom pozabavio M. Kos i u njemu našao vijest o »istarskom prilazu u Italiju«.120 Istarski prilaz bio bi po Kosu rimska cesta koja je vodila preko notranjskog i trščanskog Krasa u Furlaniju. Naime, sve po Kosu, kao i u rimsko doba i kao u XI. i XII. st., Istra je u langobardsko-bizantsko doba nesumnjivo sezala do Timava »tako da je pod bizant-sku Istru pripadao kraj do črte Timava-Nanos-Javor-niki-Snežnik«. Prema tome, put kojim su nadirali Slaveni u Italiju i koji ujedino predstavlja »istarska vrata« bio bi vipavska dolina. Taj kraj su Slaveni, kako nas o tome obavještavaju izvori, počeli oko 600. godine napadati »i po svoj se prilici tu polako naseljavali«, završava Kos. Kosovo mišljenje preuzeli su mnogi

pisci, tako da se može smatrati vladajučim mišljeni

njem.

Čini nam se da vijest iz pisma Grgura I o Slavenima u Istri treba drukčije tumačiti. Histriae aditus ne znači »istarska vrata« prema Italiji kao što ni Histriae abitus ne bi značilo »istarski izlaz«. Papa ne želi reči da Slaveni prolaze kroz Istru na putu prema Italiji, več naglašava da su se Slaveni time što su došli u Istru več počeli širiti po Italiji, drugim riječima, papa ne javlja o nekom pohodu Slavena preko Istre, več o tome da se Slaveni nalaze u Istri, koja je, kao što je poznato, od Augustovih vremena pripadala desetoj regiji Italije.

Očito je da se iz opsega trščanskog agera u klasično doba i iz opsega dijeceze trščanskog biskupa od XII. stolječa dalje ne sntije zaključivati o opsegu trščanskog distrikta u ranom srednjem vijeku, kao što je, uostalom, jasno da se npr. iz opsega rimske i mletačke Dalmacije ne može zaključivati o opsegu bizantske Dalmacije.

Paralelno s time nastavljalo se približavanje Langobarda i Avara i dalje uskladivanje njihovih akcija protiv Bizanta koje je okrunjeno 601./602. godine konačnim čvrstim medunarodnim ugovorom (pax per-petua). Nema sumnje da je taj ugovor bio usmjeren protiv Bizanta i da se odnosio na pitanja koja su se javljala na relaciji Langobardi-Avari-Bizant pri čemu je nesumnjivo bilo riječi i o najužem suradniku Bizanta, Gisulfu II, koji je morao po samoj prirodi stvari biti trn u peti i Langobardima i Avarima. Agilulf je bez ikakve sumnje bio čvrsto odlučio da svoju vlast protegne i na Furlaniju, kao što je to devedesetih godina učinio i s drugim langobardskim vojvodstvima.

I Langobardima i Avarima moralo je biti u interesu da uklone Gisulfov zaštitni obruč koji je on postavio oko sjevernih granica »Istre« jer se jedino na taj način mogla ostvariti dobra suradnja obiju ugovornih strana u odnosu na bizantsku »Istru« koja je dotad bila nužno ograničena jer Avari i Langobardi nisu prema »Istri« mogli imati jedinstvenu neprekinutu frontu.

Pavao Dakon javlja kao prvu posljedicu toga ugovora iz 601./ 602. da su Langobardi cum Avaribus et Sclavis Histrorum fines ingressi, universa ignibus et rapinis vastavere123 Langobardi ušli s Avarima i Slavenima u »Istru« i sve uništavali paležom i pljačkama.

Vijest nesumnjivo potiče od Secundusa. S gledišta pisca iz Trenta napadači na »Istru« poredani su isprav-no. Najprije su navedeni Langobardi, koji navaljuju na šire područje današnje Venecije, a kao treči navedeni su Slaveni koji prodiru s istoka preko centralne istarske visoravni tj. iz smjera Pazina prema moru. U sredini su Avari. Napadaj Avara usmjeren je očito prema središnjem dijelu »Istre«, dakle približno u smjeru linije Trst-Kopar.

U toj široko zasnovanoj ofanzivi Langobardi postiza-vaju značajne uspjehe i osvajaju Monselice, 24 oko 40 km jugozapadno od današnje Venecije. Sloga Langobarda i Avara ide tako daleko da Avari šalju Agi-lulfu slavenske čete kao pomoč pri osvajanju vrlo udaljene Crenione.121

I Slaveni su u akcijama 599. i 602. postigli mnogo osvojivši največi dio Istre, što dokazuju spaljene crkve u sv. Foški. Vrsaru, Muntajani i Nezakciju.12'1

Avarski napad morao je takoder imati skrajnje teške posljedice za Bizant i njegova saveznika Gisulfa II. Gisulfu očito nije preostalo drugo nego da evakuira svoje snage iz Istre oko Buzeta. jer im je prijetila opasnost okruženja. Medutim, čini se da se Gisulf, kome njegov bizantski saveznik nije mogao pomoči, našao u bezizlaznom položaju jer Pavao Dakon javlja127 za 603. godinu da se Gisulf pomirio s Agilulfom. Smatramo da je tom prilikom došlo i do povlačenja Gisulfovih Langobarda iz Kranja, Gorjanca i Rifnika.

DATIRANJE LANGOBARDSKIH SREBRNIH NOVACA NADENIH U KRANJU I NA RIENIKU

Nedavno se pokušalo dokazati prisutnost starosjedi-laca u Kranju i na Rifniku s dvije tamo pronadene langobardske četvrtsilikve, dosad pripisivane lango-bardskom kralju Klefu (572.-574.). Po P. Kosu128obje se silikve treba datirati u drugu polovicu VII. stolječa jer pokazuju stilističke sličnosti s osminkama silikve nadenim 1869. u Luniju u Toskani i 1918. blizu Hadersdorfa u Austriji. Stilistička sličnost sastoji se u tome što su novci tanki i što imaju na aversu točkasti rub, a na reversu rub u obliku vijenca. Medutim več i Kos upozorava da postoji znatna ikonografska razlika jer kranjska i rifnička četvrtsilikva imaju na aversu frontalno poprsje a na reversu veliki križ koji se produžava u dva manja s time daje ispod velikog križa okrugla baza, iznad njega omanji globus a s njegove lijeve i desne strane po jedna zvjezdica. Naprotiv, toskanske i austrijske osminke silikve imaju na aversu

monogram, a na reversu samo jedan križ. Ali ne samo da je dakle ikonografska razlika znatna, nego se ne može govoriti ni o takvoj stilističkoj sličnosti koja bi nužno povezivala rifničke i kranjske četvrtsilikve s novcem iz Lunija i Hadersdorfa. Naime, za najranije razdoblje langobardskog prisustva u Italiji navode se kao glavne značajke langobardskih imitacija bizantskih novaca da su tanki i da imaju širok obrub.129 Četvrtsilikve iz Kranja i Rifnika izradene su nadalje vrlo grubo i nespretno, a srebrni novci iz Lunija i Hadersdorfa nesumnjivo pažljivije i vještije. Uostalom i rub u obliku vijenca na reversu nalazi se več nerijetko na srebrnim novcima VI. stolječa.130 I još nešto. Baza križa u obliku malog globusa s dvije zvjezdice s obje strane na reversu nekih Justinijanovih i Justinovih srebrnih novaca podsječa na slične motive na novcu iz Rifnika i Kranja. Nesumnjiva tipološka sličnost obrade lika na tzv. Gisulfovom križu131 s likom na aversu novca iz Rifnika i Kranja govori takoder u prilog tezi da je riječ o proizvodu vojvodske kovnice u Čedadu iz kraja VI. stolječa. Analizirani srebrnjaci nisu imitacija bizantskih novaca, ali s druge strane Gisulf II nije ni monogramom ni bilo kakvim tekstom želio uznemiriti Bizant koji je bio vrlo osjetljiv na pravo na kovanje novaca.

Teza da su srebrnjaci iz Rifnika i Kranja potekli iz kovnice probizantskog Gisulfa II utoliko je uvjerljivija što se te novce našlo u grobovima s arheološkim nalazima iz druge polovice VI. stolječa.

AVARSKI NAPAD NA FURLANIJU POČETKOM VII. STOLJEČA

Opsežni izvještaj Pavla Dakona o velikom napadu Avara na Furlaniju132 često se prihvača u literaturi kao u osnovi točan uz legendarne primjese narodne tradicije. Prema mjestu tog izvještaja u Pavlovom djelu proizlazilo bi da je do tog napada došlo 611. godine.

Ipak treba uzeti u obzir da je ta narodna priča sa svint svojim mnogobrojnim legendarnim podrobno-stima ubačena u vijesti koje nesumnjivo potječu od Secundusa i da jc zato njezino datiranje dvojbeno. Hartmann je več odavno s pravom upozorio da je Pavlova kronologija potpuno zbrkana jer je svojevoljno spajao vijesti iz raznih vrela ne pazeči pri tome na ispravno datiranje.134 Primjera za takvo Pavlovo postupanje ima bczbroj i bilo bi suvišno dokazivati tu evidentnu Hartmannovu konstataciju. Ali i opseg tragedije koju su po Pavlovu pričanju tom prilikom doživjeli Langobardi po svemu se čini daleko pretjcra-nim. Vijesti o »golemom mnoštvu Avara« koje je napalo Furlaniju, o pogibiji vojvode Gisulfa II i cjelo-kupne njegove vojske, o paležu i uništenju cijele Furlanije, osvajanju Čedada i o odvodenju u ropstvo svih gradana djeluju u najmanju ruku vrlo pretjerano pa se npr. Hartmann zadovoljava s više nego opreznom formulacijom »čini sc da su Avari (...) u to vrijeme uznemiravali langobardske granice«.13' Uostalom, i Pavlov osobni dodatak narodnoj priči po kojem je tom prilikom i njegov pradjed Lopichis zarobljen nije kronološki uvjerljiv. Navodilo jc pradjedov otac Leupchis

došao u Italiju s Langobardima, a zarobljeni pradjed Lopichis i njegovih četvero brače bili su još djeca (parvuli) kada je došlo do avarskog napada. To ne izgleda uvjerljivo. S druge strane Pavlov pradjed Lopichis imao je 611. recimo 14 godina. Pavao se rodio oko 720. pa je vremenski razmak od oko 120 godina svakako predugačak za smještaj rodenja Pavlova djeda i oca. Drugim riječima, Pavao je očito samovoljno povezao svoga pradjeda s dolaskom Langobarda u Italiju i zarobljeništvo svog pradjeda s velikim napadom Avara na Furlaniju i ujedno taj napad samovoljno ubacio u 611.136

Ipak, nema razloga ne vjerovati priči o avarskom zarobljeništvu Pavlova pradjeda, samo ga treba vremenski locirati mnogo kasnije. možda oko 663. godine za koju Pavao Dakon javlja o avarskom napadu na furlanskog vojvodu Lupa. Svakako treba odvojiti Pav-lovu obiteljsku genealogiju od narodne tradicije o tzv. velikom avarskom napadu kojeg Pavao smješta u 611. godinu. Smatramo medutim da Hartmann ima pravo kada tvrdi da je Pavao Dakon proizvoljno upleo priču o avarskom napadu u dogadaje u 611. godini spajajuči dva izvora (Secundusa i narodnu tradiciju) na kronološki nepouzdani način. Naime, prema vijestima iz Pavla Dakona 601./602. sklopljen ie svečan »trajan mir« izmedu Langobarda i Avara1 7 pa je očito na osnovi njihove zajedničke akcije Gisulf II napustio Bizant i priznao vlast langobardskog kralja. S druge strane, drugo desetlječe VII. stolječa protječe u žesto-kom i nadasve uspješnom opčem napadu avarskih snaga na Bizant. Ne vidi se baš nikakav razlog zašto bi u toj situaciji Avari navalili na svoga langobardskog saveznika, koji im je mogao biti od velike pomoči, ako ništa drugo, a ono da veže bizantske snage u Italiju. Po svemu se čini da bi avarski napad iz narodne furlanske tradicije trebalo prebaciti na nešto ranije doba kada je Gisulf II još bio bizantski saveznik. Drugim riječima, langobardski, avarski i slavenski napad na »Istru« o kojem znamo iz Pavlove Historia Langobardorum nije poštedio ni Furlaniju u koju su, čini se, upali i Avari. Pogibija Gisulfa, izdaja njegove žene i ostale »srceparajuče« pojedinosti o Gisulfovim sinovima, čednost Gisulfovih kčeri koje su spasile djevičanstvo itd. samo su romantično i legendarno narodno kičenje povijesti. Iz te legende se može izvuči samo jedno: čini se da su jednom prilikom Avari napali na Furlaniju, ali nije sigurno ni kada je to bilo ni razlozi navale ni njezin intenzitet. Ne vidimo u koje bi se vrijeme v prvoj polovici VII. stolječa pozivom na neko vrelo taj napad mogao smjestiti ako ne upravo u 603.

MISIJA OPATA MAR TINA (Ml.)

Poznato je da je papa Ivan IV. u 641. godini poslao per omnem Dalmatiant sen Istriam midtas pecunias.11x Kroničar se požurio da nam objasni razloge toga poslanstva: propter redemntionem caplivorum, qui de-praedati erant a gentibus.1 9 Vijest je zanimljiva ali nas ostavlja u izvjesnoj nedoumici o pravom razlogu poslanstva, utoliko više što je poznato da su Bizantinci

tek jednu godinu ranije, za vrijeme kratkotrajne vlasti pape Severina, temeljito opljačkali papinu riznicu i blagajnu.14" Upravo je nemoguče ne povezati to poslanstvo s drugom vjerodostojnom viješču što je nala-zimo u Kronici sv. Benedikta po kojoj su se Slaveni upleli u borbe s Langobardima duž rijeke Ofanta na zapadnoj obali Jadrana i tom prilikom čak uspjeli ubiti langobardskoga vojvodu Aja. U tom razdoblju Langobardi vrše snažan pritisak na Rim, a odnosi su papinstva i Bizanta više nego hladni, pa se može pretpostaviti da je do pojave Slavena na Ofantu došlo na papinu inicijativu zbog namjere da se langobardski pritisak na Rim smanji uz pomoč Slavena, kad to več nije bilo moguče preko Bizanta.142

Sve to govori po našem mišljenju u prilog tezi da je opat Martin bio poslan u važnu političku misiju Slavenima na istočnoj obali Jadrana, koji su prema tome najvjerojatnije i u Istri i u Dalmaciji bili pod zajedničkom vlašču. Možda se papa nadao da če Slaveni napasti Langobarde ne samo na jugu uz rijeku Ofant nego i na krajnjoj sjevernoj jadranskoj obali. Ne znamo što se tamo dešavalo jer su vijesti Pavla Dakona nakon 612. tj. nakon smrti Secundusa izvan-redno šture, ali nije nemoguče da je misija opata Martina imala uspjeha samo u Dalmaciji, a ne i u Istri jer su Avari sigurno bili protiv bilo kakvog uznemira-vanja granice prema Langobardima. Još oko dvadeset godina kasnije na zahtjev langobardskog kralja Gri-moalda avarski vladar tjera od sebe langobardskog izbjeglicu Perctarita »da ne bi zbog njega došlo do neprijateljstva izmedu Avara i Langobarda«.143

POGRANlCNI ODNOSI OD SREDINE VII. DO SREDINE VIII. STOLJEČA

O odnosima Langobarda s jedne i Avara i Slavena s druge strane u drugoj polovici VII. i prvoj polovici VIII. stolječa izvještava Pavao Dakon ukratko ovo:

a) Oko 663. godine langobardski kralj Grimoald zatražio je od avarskog kagana da navali na furlanskog vojvodu Lupa. U četverodnevnoj bitci kod mjesta Flovius Avari pobjeduju Lupa i pljačkaju po Furlaniji sve dok ih Grimoald nije uspio nadmudriti i skloniti na povlačenje.

b) Oko 664. Lupov sin Arnefrit bježi ad Sclavorum gentem in Carnuntum, pogrešno, kako Pavao kaže, nazivan Carantanum, a onda se vrača sa Slavenima da se domogne furlanskog vojvodstva, ali gubi glavu kod kastni Nemas (danas Niniis oko 18 km sjeverozapadno od Čedada).1

c) Nešto kasnije takoder oko 664. 5000 Slavena ulazi u Furlaniju i logoruje (castrametati) kod mjesta Broxas (danas Brišče, Brischis, oko 9km sjevero-istočno od Čedada), ali vojvoda Vechtari dolazi s 25 vojnika i potpuno ih uništava.146

d) Oko 705. vojvoda Ferdulf zove slavensku vojsku (exercitum Sclavorum). Dolaze najprije latrunculi Sclavorum i odvode stoku a nakon toga slavenska vojska koja zauzima položaje na nekoj visokoj gori. Nakon oštrog osobnog sukoba sa svojim pograničnim funkcio-narom Argaitom Ferdulf navaljuje na Slavene ali u

bitci gubi glavu a s njime cjelokupno furlansko plemstvo. 147

e) Oko 720. za vojvode Pemona dolazi »neizmjerno mnoštvo Slavena« u mjesto Lauriana, ali ih Pemon lako pobjeduje i sa Slavenima u tom mjestu ugovara mir (pacis concordiam).148

f) Oko 737. vojvoda Pemon dolazi u oštar sukob s kraljem Liutprandom koji umjesto njega postavlja za vojvodu njegova sina Ratchisa. Pemon namjerava po-bječi in Sclavorum patriam. Na intervenciju Ratchisa dolazi do pomirbe izmedu vojvode i kralja. Ratchis provaljuje in Carniolam, Sclavorum patriam i tamo ubija i pljačka.'4''

Sto se tiče Avara, iz Pavlovih vijesti proizlazi da je u čitavom tom razdoblju s njima očuvan mir. Istina je da su Avari oko 663. provalili u Furlaniju (naša točka a), ali i taj jedini avarski upad uslijedio je na poziv lanjgobardskog kralja.

Što se pak tiče Slavena, njihovi su odnosi s Langobardima u to vrijeme daleko intenzivniji.

Medutim slavenska intervencija u Furlaniji oko 664. (naša točka b) uslijedila je kao pomoč Arnefritu. Kako Avari 663. na zahtjev langobardskog kralja napadaju vojvodu Lupa i ubijaju ga, a Slaveni 664. pomažu Lupovu sinu da povrati vojvodstvo, proizlazi da u oba slučaja i Avari i Slaveni ne napadaju langobardski teritorij, nego samo pomažu dvjema langobardskim suprotstavljenim snagama. Možemo dodati da iz toga proizlazi i potpuna samostalnost Slavena u odnosu na Avare.

Smatramo da u tom svjetlu treba posmatrati i drugu epizodu iz vremena oko 664. (naša t. c.). Ona se i u Pavlovu pričanju neposredno nadovezuje na prethodnu epizodu i na imenovanje Vechtarija kao novoga furlanskog vojvode, koji je bez ikakve sumnje Grimoaldov štičenik jer ne potječe iz Furlanije. Uostalom, Vechtari se u trenutku slavenskog ulaza u istočnu Furlaniju nalazio u Paviji, langobardskoj prijestolnici. Iz svega toga čini nam se više nego vjerojatnim da je i do te slavenske intervencije došlo na zahtjev furlanskih pro-tivnika Grimoalda koji su sigurno bili ogorčeni zbog toga što je na osnovi dogovora Grimoalda i Avara poginuo njihov vojvoda Lupo a nakon toga izgubio glavu i njegov sin. Uostalom i kralj Grimoald bio je iz stare furlanske vojvodske kuče. Upravo je očito da se u Furlaniji odigravala borba dviju frakcija, od kojih se kraljeva povezala s Avarima a Lupova sa Slavenima. Epizodu treba bez sumnje tumačiti tako da su se Slaveni ubrzo povukli jer se u meduvremenu, kako po svemu izgleda, situacija počela smirivati. Naime, Pavao izvještava da je po Lupovoj smrti Grimoald ostva-rio ženidbu svoga sina Romoalda s Lupovom kčerkom, Arnefritovom sestrom.15" Ta jc ženidba nesumnjivo išla za tirne da primiri furlansku frakciju koja se okupljala oko poginulih Lupa i Arnefrita. Ne bi smjelo biti sumnje u to da jc Grimoald odmah poslije Lupove smrti započeo s pregovorima o ženidbi. U takvoj situaciji Slaveni su postali suvišni i čak na smetnju sporazumu medu progrimoaldovcima i prolupovcima.

Što se liče epizode i/, godine 705., Pavao izričito i opetovano ističe da je do slavenske intervencije došlo na zahtjev vojvode Fcrdulfa. Kako je do avarskih i

slavenskih upada u 663. i 664. došlo po izričitoj Pavlovoj tvrdnji na osnovi langobardske inicijative, a okolnosti epizode s vojvodom Vechtarijem govore u prilog isto takvoj interpretaciji, smatramo da nema razloga ne vjerovati analognoj Pavlovoj vijesti u vezi s Ferdulfom. Iz Pavlova pričama protkanog izvještaja proizlazi da je Ferdulfov pogranični funkcionar, scul-dahis Argait bio ne samo več po svom položaju nužno samostalan, nego i vrlo samostalna i agresivna ličnost. Nije li sukob tih dviju ličnosti naveo Ferdulfa na to da se pokuša riješiti Argaita uz pomoč Slavena, slično kao što je to 663. učinio kralj Grimoald kada je pozvao Avare da svladaju vojvodu Lupa. Kao što je Grimoald imao velikih poteškoča da se riješi svojih avarskih pomočnika, tako je i Ferdulf imao nevolja sa svojim slavenskim plačenicima pa je tom prilikom čak izgubio glavu.

Po vladajučem mišljenju151 bitka Slavena s vojvodom Ferdulfom došla je kao posljedica furlansko-slavenskih sporova oko upotrebe pašnjaka izmedu Soče in furlanske ravnice. Pavlov izvještaj ne govori u prilog takvoj interpretaciji. Ovo je skračeni redoslijed dogadaja:

- Ferdulf daje novce nekim Slavenima da dovedu slavensku vojsku u Furlaniju;

- nakon toga inruerunt latrunculi Sclavorum super greges et pastores ovium quae in eorum vicinia pasce-bantur et de eis praedas abigerunt, tj. latrunculi Slavena napali su na stada i pastire ovaca, koje su pasle u njihovom susjedstvu i odveli ih kao plijen;

- Ferdulf oštro zamjera Argaitu što nije uhvatio latrunculos;

- nakon nekoliko dana dolazi velika vojska Slavena, koji se utaboruju na visokoj gori i tamo pobjeduju Langobarde.

Dakle, redoslijed je ovaj: Ferdulfova narudžba slavenske vojske - latrunculi upadaju - dolazi slavenska vojska. Latrunculi nisu obični razbojnici, roparji. Latrunculi su praecursores exercitus,152 tj. vojni izvidači. Riječ latrunculus u smislu vojnog plačenika upotrijeb-ljena je u latinskom tekstu Biblije (Vulgata) pa se u tom i sličnom smislu vrlo često upotrebljavala u srednjem vijeku. Navodimo ovdje samo primjer iz Du Cangea: Is autem qui ferebat litteras, captus est a latrunculis Andreae regis.153 Ukratko, latrunculi su lako oboružani i lako pokrctljivi vojnici koji se koriste, uz ostalo, za nenadane upade na tuda područja. Oni su utoliko slični razbojnicima, roparjima, što »usput« mogu i pljačkati, ali int to nije osnovni zadatak jer ako ih se koristi kao izvidače, onda njihova funkcija zahtijeva mnogo više opreznosti i suzdržanosti. Naža-lost Pavlova priča je knjiški i moralizatorski koncipirana i kao i mnoge druge Pavlove priče, nekonzisten-tna pa njezine podatke ne možemo do kraja zadovolja-vajuči objasniti. Ostaje nejasno - unatoč Pavlovom naporu - kako se i zašto Ferdulf upleo u bitku s naručenom slavenskom vojskom. Priča o tome kako se Grimoald riješio neugodnih isto tako naručenih Avara vrlo je naivna, ali barem shvačamo u čemu se sestojala Grimoaldova lukavost pa je la priča naivna, ali konzistentna.

Sukob vojvode Pemona sa Slavenima u Lauriani (naša t. e) ima takoder nekoliko nejasnih elemenata.

Prvi je več sama lokalizacija Lauriane. Paschini,155 Brozzi1Ml i Štih-Peršič157 ne izjašnjavaju se, Kos1'^8 i Grafenauer159 pomišljaju na Lavariano (preko 20 km jugozapadno od Čedada) a treči, npr. Waitz160 i Leicht predlažu gornju dolinu Drave. Svakako je i ovdje riječ o nekoj posve nevažnoj epizodi jer je u bitci sa Slavenima poginuo samo jedan jedini stariji Langobard, i odmah sklopljen mir. Zato je »neiz-mjerno mnoštvo Slavena« svakako samo legendarni ukras priče.

Nevjerojatno je da bi se ta »bitka« mogla odigrati u Lavarianu i da su se Slaveni tako slobodno kretali po Furlaniji sve dok nije vojvodi »nenadano došao glasnik« koji ga je obavijestio da se Slaveni nalaze u Lavarianu. Nema vijesti o tome da bi ti neprijatelji došli na konjima da bar donekle ubrzaju kretanje, a niti vijesti o nekom logorovanju. I mir na samom bojištu u takvoj situaciji izgleda vrlo čudnim a pogo-tovo obrazloženje: vojvoda Pemon se »pobojao da ne bi još jedan njegov vojnik nastradao«(!?). Naprotiv, sve postaje jasnim ako se pretpostavi da su se Slaveni okupili na lijevoj obali Soče1(,: npr. na nekoj crkvenoj svetkovini ili svadbi i da je jedna grupa langobardskih mladiča iskoristila priliku i poubijala nenaoružane Sla-vene. Ako je ta akcija bila posljedica neke langobardske osvete može se razumjeti da su obje strane odmah nakon incidenta sklopile mir na samom mjestu doga-daja da bi spriječile nastavljanje krvne osvete.

Ukratko, riječ je o razmjerno beznačajnom pogra-ničnom incidentu. Oko 17 godina kasnije Pemonov sin Ratchis koji 737. postaje furlanskim vojvodom napada Carniolu (naša t. f). Pavao ponosno podvlači da je Ratchis magnam multitudinem Sclavorum interficiens, eorum omnia devastavit, tj. ubio veliko mnoštvo Slavena i sve njihovo opustošio. Taj dogadaj treba povezati s jednom drugom viješču Pavla Dakona po kojoj su Slaveni u području Zellia do mjesta Mcdaria plačali langobardskim vojvodama podavanje (pensionem) sve do vojvode Ratchisa.163 U nas se prestanak plačanja toga podavanja stavlja u sredinu dvadesetih godina VIII. stolječa da bi se na taj način povezalo »neodlučnu bitku kod Lavariana« oko 720. sa slavenskim osloba-danjem područja Zellia. Ali takvo tumačenje nije prihvatljivo jer su Slaveni plačali podavanje usque ad ternpora Ratchis ducis što se očito ne može drukčije protumačiti nego onako kako piše, tj. barem do 737. kada je Ratchis postao vojvodom. Dakle, Slaveni u području Zellie prestali su 737. (ili možda nešto kasnije) plačati furlanskim vojvodama podavanje koje su plačali od vojvoda Tasa i Cacca pa je vojvoda Ratchis zbog toga provalio u Carniolu i izvršio represalije.164

ISTOČNA GRANICA LANGOBARDSKE DRŽAVE U VII. I VIII. STO I JEČ U

Kako su Slaveni na istoku langobardske države imali u VII. i VIII. stolječu mnogobrojne kontakte s Langobardima na širem području s lijeve i desne obale srednje i sjeverne Soče, Avari su se kao drugi istočni susjed Langobarda morali nalaziti južnije. To uostalom potvrduju i raspoloživi podaci. Jedini poznati avarski

napad na »Istru« uslijedio je početkom VII. stolječa, prema našim analizama u smjeru Trst - Kopar, a u avarskoj intervenciji u Furlaniju oko 663. koja je uslijedila na zahtjev langobardskog kralja Grimoalda protiv vojvode Lupa odlučujuču ulogu odigrala je bitka u mjestu Flovius koje se najvjerojatnije nalazilo negdje u Vipavskoj dolini.

Ali tko je vladao Vipavskom dolinom? Smatramo da nije slučaj što arheološkim nalazima u gornjoj Vipavskoj dolini nije za VII. i VIII. stolječe dokazano ni avarsko ni langobardsko ni slavensko, več samo starosjedilačko prisustvo. Otkako je Gisulf II pod langobardsko-avarsko-slavenskim pritiskom priznao 603. godine vlast langobardskog kralja a Bizant se pod carem Fokom odlučio za skrajnje miroljubivu politiku na zapadu, postojanje bizantske vlasti nad Vipavskom dolinom naprosto je nezamislivo, jer centralna vlast nije imala ni vojske ni novaca da se upušta u nepotrebne i riskantne pothvate ponovnog osvajanja i drža-nja područja koja leže razmjerno duboko u kopnu kao što je to bio slučaj s gornjom Vipavskom dolinom. Isto tako nije vjerojatno da bi se na takve pothvate odlučila gradska opčina Trst, to više što je imala upravo u to doba dovoljno vlastitih briga da kako-tako svlada unutrašnje razmirice oko Tri poglavlja.

Ukratko, bizantska je vlast u gornjoj Vipavskoj dolini nezamišljiva, a nema dokaza ni za avarsku, slavensku ili langobardsku vlast.

Kako izravnih dokaza nema, ne preostaje drugo nego predložiti tezu koja nam se čini najprihvatljivi-jom. Smatramo da je područje istočno od donjeg toka rijeke Soče preko Vipavske doline barem do Postojne bilo razvojačena zona. Dio te zone od Soče do Vipave i Nanosa priznavan je kao langobardski a od Nanosa do Postojne kao avarski. Nakon što je najkasnije u VIII. stolječu Bizant bio ponovno u posjedu središnje Istre do Učke i držao castrum Buzet sa širom okoli-com, Brkini su možda bili analogna nezaposjednuta »ničija zemlja« koju su Bizantinci kontrolirali ali ne i zaposjeli.

Što se pak tiče granice sjeverno od Vipavske doline smatramo da i kod nje treba krenuti od situacije iz 603. godine kada je Gisulf II morao priječi iz bizant-skoga u langobardski tabor. »Trajan mir« što su ga sklopili Langobardi i Avari 602. godine sigurno je i ovdje dogovorno utvrdio i granicu i šire razvojačeno područje. Ali ovdje je došlo do jednoga novoga elementa u odnosu snaga koji je odigrao presudnu ulogu. Mislimo na stvaranje samostalne Samove države, koja je poslije 626. godine uspješno odolijevala Francima, Alemanima i Langobardima s jedne i Avarima s druge strane. Za analize iz ovoga rada od največeg je interesa podvuči da je Samova država obuhvačala uz ostale slavenske krajeve i Carniolu. To isto vrijedi po našem mišljenju i za državu Karantanskih Slavena.

Ne vidimo nijednoga uvjerljiva dokaza da bi Car-niola u Vil. stolečju potpadala pod Avare. Avari su pobijedili 663. vojvodu Lupa koti mjesta Flovius, tj. najvjerojatnije negdje u Vipavskoj dolini. Lupov sin Arnefrit traži 664. pomoč od Karantanaca i onda se vrača sa Slavenima te gubi glavu kod castruma Ncmas (danas Nimis). Nije vjerojatno da je Arnefrit prolazio

kroz sjeveroistočne krajeve Furlanije putem preko Trbiža, Tolmezza, Gemone i Tarcenta, več je više nego vjerojatno da je pokušao iznenaditi protivnika upadom od Kobarida, što najvjerojatnije znači da je granično područje slavenske Carniole i Furlanije bilo gornji tok Soče i da je razvojačeno područje sezalo, možda, do današnje Taipane. Odatle do Nimisa ima manje od 10 km pa se Arnefrit mogao nadati iznenade-nju. Iste godine Slaveni se utaboruju kot Brišča što pogotovu upučuje na smjer odakle su ti Slaveni došli. tj. iz Kobarida a svršetak razvojačenog pograničnog područja je mogao biti baš negdje blizu toga mjesta. Nažalost ne može se točno lokalizirati gora na kojoj je Ferdulf oko 705. godine doživio strašan poraz od Slavena, ali prethodni upad slavenskih lakih vojnih prethodnica i otimanje stada govore u prilog shvačanju da se i ta epizoda odigrala istočno od Cividale što je omogučilo slavenskoj prethodnici da se brzo povuče preko granice preko Soče, vjerojatno več spomenutim putem prema Kobaridu. I naše oprezno naslučivanje da je Lauriana spomenuta u incidentu iz 720. možda Ladra, upučivalo bi na granicu na Soči. I Ratchisove represalije u Camioli oko 737. uz pretpostavku da je

Ratchis krenuo iz svojega glavnog grada, Čedada, upučuju na granicu na Soči.

Ukratko, smatramo da sve ukazuje na to da je područje srednje i gornje Soče takoder bilo razgrani-čeno tako da su Langobardi bili vojnički prisutni na zapadnim i jugozapadnim padinama brda s desne strane Soče. Isto to vrijedi i za slavensku vojnu prisut-nost na istočnim padinama na lijevoj strani Soče. Razlika prema gornjoj Vipavskoj dolini sastojala bi se u tome da su se duž Soče naselili Slaveni ali vjerojatno ne osobito intenzivno i ne osobito kompaktno. Kako su po našem mišljenju odnosi Langobarda i Slavena bili uglavnom sredeni, nije bilo zapreke za postepenu slavensku kolonizaciju ni na području gornje Nadiže.

Ali, ne vidimo nikakva dokaza u prilog tezi da bi u VII. i VIII. stolječu došlo ovdje zbog toga do bilo kakvog pomicanja granice, drugim riječima, čini nam se opravdanim pretpostaviti da su Slaveni koji su se naselili na desnoj obali Soče i s obje strane Nadiže živjeli na langobardskom dijelu pograničnog razvojačenog područja, a Slaveni s lijeve strane Soče približno na području jugozapadno od Komne, Vogela i Rodice na slavenskom dijelu toga područja.

1 Prokopije, De bello Golliico (= DBG) 3, 33, 10. Tekst npr. u Prokop. Gotenkriege (Munchen 1966, cd. O. Veh) 654. Dolazak Langobarda u Panoniju spominju tzv. Origo genlis Langobardorum, uvod u Ediclus kralja Rotarija (636-652), vidi Monumenta Germaniae Historica (= MGH). Scriptores rerum Langobardicarum (= SS rcr. Lang.) (1878) 2-6. nadalje u Historia Langobardorum (= HL) Pavla Dakona ib. i kratka povijest Langobarda napisana u Fuldi 807 - 810., ib.. 7-11 (tzv. Codex Gothanus).

' Vidi o raznim starijim mišljenjima npr. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 1 (Ljubljana 1902) 31, bilj. I, a o novijim npr. B. Grafenaucr, Ustoličevanje koroških vojvod in država karu/nunskih Slovencev (Ljubljana 1952) 419.

1 R. Eggcr. Civitas Noricum. Wiener Studien 47. 1929, 146 i d.

4 Lj. Hauptmann. Erlauterungen zum Historischen Atlas der osterreichischen Alpenlander, Abt. 1, Die Landgcrichtskartc, T. 4. Karaten, Krain. Gorz und Istricn (Wien 1929) 336-337.

s Npr. E. Klebel. Langobardcn, Bayuwarcn. Slawen. Mitt. Anthr. Ges. 69, 1939, 65.

6 B. Saria, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi. Glas. Muz. dr. Slov. 20, 1939, 147.

I Bona. Die Langobardcn in Ungarn. Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 7, 1956, 233.

K J. Werner, Die Langobardcn in Pannonien (Miinchen 1962) 134.

" lb.. 143.

'" 1. Bona, Langobardcn in Ungarn. Arh. vest. 21-22. 1970-1971. 45 i d.

" I. Bona. Der Anbruch des Mittelalters, Gepiden und Langobardcn im Karpatenbecken (Budapest 1976) 35: Am Obcrlauf der Save, in heutigen Slowenien und Kroaticn sctz-tcn sich die Langobardcn wahrscheinlich erst um 565 fest.

12 Prokopije, DBG, 3, 37.

" Usp. L. Rocci, Vocabolario greco italiano. 26. izd. (1976) 696.

14 Prokopije. DBG, 3. 35, 12-22.

15 Werner (bilj. 8) 113.

"' B. Grafenaucr, Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, /.god. čas. 4. 1950, 39. Usp. npr. i isti. Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete, Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 20. Grafcnaucr Ildigisa naziva pogreš-no Ildcgis.

1 B. Grafcnaucr, Zgodovina slovenskega naroda I (Ljubljana 1964) 264.

,R Grafcnaucr (bilj. 2) 417.

Kos (bilj. 2) XVIII.

211 Z. Vinski, Ovrednotenje grobnih pridatkov, u: V. Stare, Kranj, nekropola iz časa preseljevanja ljudstev (Ljubljana 1980) 24.

Ova i iduče tabele prema Stare, op. cit.

22 Vinski (bilj. 20).

23 Ib.. 21.

24 Ib., 21. 52.

25 Ib., 23.

26 Ib., 26.

27 Ib., 21.

2(1 Ib., 22.

29 lb.

30 lb., 25.

31 Ib., 21.

32 Ib.. 20.

33 S. Petru, Nekaj zgodnjcsrcdnjcvcških najdb iz Gorjancev, Arh. vest. 18, 1967. 441^142, si. 1: 1. Keramika s pečatnim ukrasom nc može pružiti odlučujuče dokaze o točnijem vre-menskom utvrdivanju nekog nalaza. O tome podrobnijc K. Simoni. Dva priloga istraživanju germanskih nalaza seobc naroda u Jugoslaviji, Vjes. Arh. muz. Zag. 3. s. 10-11, 1977-1978, 214-215. Medutim. upravo u Velikim Malcncama nadena jc langobardska posuda s ubodenim ornamentom. koja ima neke neobične značajke: ona jc več radena na lončarskom kolu (dakle nc više ručno), ali jc njezina tehnika uboda karakteristična za ručno pravljenje posude. Dakako da taj nalaz nc može poslužiti ni za kakve vremenske analize jer u Italiji nailazimo i na vrlo grubo ručno izradenc langobardske keramike. O tome Werner (bilj. 8) 54.

34 L. Bolta. Rifnik, Arh. vest. 18, 1967, 397 i d., t. 1: 8 i 8: 2; isti, Poznoantično grobišče na Rifniku pri Šentjurju, Arh. vest. 21-22, 1970-1971. 127-140.

35 Vinski (bilj. 20) 24.

Literatura je golema. Ovdjc jc dovoljno uputiti samo na L. M. Hartmann, Geschiclite haliens im Mitielulter 2 (Leipzig 19(H)); E. Stcin, Studien zur Geschiclite des byzantinischen Keiches vornelimlich unter den Kaisern Justinus II und Tiberius Constantinus (Stuttgart 1919); L. Hauptmann, Les rapports des Byzantins avcc les Slaves et les Avarcs pendant la sccondc moitid du Vle sičele, Byzantion 4, 1927-1928. 137 i d.; L. Schmidt, Die Ostgermanen, 2. izd. (Munchen 1941) 539 i d., 583 i d.; 1. B6na (bilj. 11) itd.

17 Teofilakt 6. 10 neupotrebljiv je za donošenjc iole čvrstih zaključaka.

38 C. de Boor, Excerpia de legationibus 1 (Berolini 1903) 9 (= Miiller 28): §i)vejieXafk>HE"fla toti xiv6i)vox> xolg otxetoig, Kal av Ey.paTox.iv oi rrjjtaiSeg xfj 'Pionaioov El Y£ l^l av&pano&w&Eig dKpfhjoav (. . .).

39 Vidi Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije 1 (Beograd 1955) 100.

40 Excerpta (bilj. 38) 14 (= Miiller 27) 457.

41 Vidi npr. F. Šišič, Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara (Zagreb 1925) 215: Nemoguči iivjeti u susjedstvu Avara, Langobardi napuste (...) svoj (zapadni) dio Panonije i krenu u Italiju; Schmidt (bilj. 36) 584: Die Langobarden mussten aber bald einsehen, dass die neuen Nachbarn ihnen noch gefahrlicher sein wurden, als die Gepiden und hielten es daher fiir geboten, sich eine neue Heimal zu suehen.

42 Excerpta (bilj. 38) 14 (= Miiller 27) 458: "Oti o Baiavog ueta rr)v TEi/oiur/iav (...).

43 Agnelli Liber Pontificalis (= Agnellus) A. Testi Rasponi. Codex Pontificalis Ecclesiae Ravennatis, Volume primo (Agnelli Liber Pontificalis). Rcrum Italicarum Scriptores (= RIS) (Bologna 1924) 227.

44 Marius Aventicensis. Chronica, MGH, Auctores antiquis-simi ( = AA) 11, 238.

45 Grcgorii episeopi Turoncnsis, Decern libri Historiarum (= Greg. Tur.), MGH, Scriptores rerum Merovingicarum ( = SRM) 1, 4 . 42, 174-177.

46 Schmidt (bilj. 36) 593.

47 Bilješka Secundusa (MGH. SS rer. Lang. 1, 25. bilj. 3; Kos [bilj. 2] 67) daje važnu, ali ipak samo vrlo kratku obavijest.

48 Origo (bilj. 1) 4. Nije li temelj toj vijesti u Secundusovoj »historiola« na koju se Pavao Dakon često poziva?

49 MGH, AA, II. 476.

50 HI. 2. 10.

51 Ib., 2, 24.

52 Greg. Tur. 4. 44. MGH. SRM. 180.

53 Marius. Chronica ad a. 572, MGH, AA, 238: a suis (...) interfeet us est.

54 Iohannis abbatis Biclarensis Chronica ad a. 573 (?); ib.. 213: a suis node interficitur (...) el Longobardi sine rege et thesauro remansere.

55 Greg. Tur. 4, 41: MGH. SRM. 174.

56 Marius. Chronica ad a. 569.

57 Ib., ad a. 570.

58 Agnellus, RIS. 227.

59 Marius, Chronica ad a. 569, MGH, AA, 238.

60 Greg. Tur. 4, 41, MGH, SRM. 174.

61 Isidori Iunioris episcopi Hispalcnsis Chronica, 402. MGH. AA. II. str. 476.

" Origo gentis Langobardorum. MGH. SS rer. Lang., 4.

63 Hartmann (bilj. 36) 54 i d.

64 HL, 2, 26 i 27.

65 Codex Gothanus c. 5, MGH, SS rer. Lang.. 9.

66 Grafenauer (bilj. 17 ) 300.

67 N. Klaič, Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku (Zagreb 1971) KM).

68 G. De Vergottini. Lineamenti storici della costiluzione politico dell'lstria durante il medio evo 1 (Roma 1924) 30.

69 Corpus inscriptionum latinarum 5. 694. Vidi i Inscriptions Italiae, vol. K), Regio X, Fasc. 4. Tergeste (curavit P. Sticotti) (Roma 1951)91 Inscriptiones christianac 293 Maurcn-tius vir illustris, dakle kurijal s datumom: XV kal(endas) Novemb(rcs) ind(ictione) V p(ost) c(onsulatum) d(omini) n(o-stri) Iustini imp(eratoris), tj. 571. godine.

Monticolo. Cronache Veneziane (Roma 1890) 37: Kos (bilj. 2) 74.

7f lb.

72 MGH, AA. II, vol. 2, 238. Što se tiče puta kojim su krctali Langobardi vidi od novijih autora D. Bianchi. Riflcssi romani nella »Historia Langobardorum« di Paolo Diacono, Mem. St. Forogiul. 25. 1929, 52; F. Crosara, Rex Langobar-diae - Rex Italiae, u: Atti del secondo congresso internazionale tli studi suit'Alto Medioevo (Spolcto 1953) 161; C. G. Mor. La marcia di re Alboino (568-570). u: Problemi della civilta e dell'economia longobarda (Milano 1964) 179-198 (vidi i C. G. Mor, Pohod kralja Alboina (568-570), Kronika 16, 1969, 9-14). I. Pirkovič, Langobardi v panonski fazi, Arlt. vest. 21-22. 1970-1971, 173-193, osobito str. 185 i d.; P. Stih. J.

Peršič. Problem langobardske vzhodne meje, Zgod. čas. 35, 1981, 333-341; I. Pirkovič. Langobarde Slovenci v svoji deželi še vedno slabo poznamo, Zgod. čas. 37. 1983. 114-116; itd.

73 MGH. SS rer. Lang. 1, 25; vidi Kos (bilj. 2) 67.

74 Kos (bilj. 2) 67.

75 R. Cessi, Le prime conquiste longobardc in Italia, Nuovo Arcliivio Veneto 18, t. 35, 1918, 134."

76 MGH. AA (bilj. 44) 239.

77 MGH, SS rer. Lang. (bilj. 2) 4.

78 J. Schnetz. Ravennatis Anonymi Cosmograpliia, Itinera-ria Romana, vol. 2 (Lipsiae 1940) 51-52 (4. 19).

79 Ib., 57-58 (4. 20).

80 Ib.. 58 (4, 21).

81 Ib., 75-76 (4, 37).

82 J. Šašcl. Alpes luliana, Arh. vest. 21-22. 1970-1971. 20 i d.

83 Ib., 42 i bilj. 50.

84 O. Seeck, Notitia Dignitatum (Berolini 1876) 172.

85 Ib., 108.

86 Ib., 250.

87 Schnetz (bilj. 78) 65.

88 HL. 4. 14.

89 B. Marušič, Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stolječa, u: Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju 1 (Pula 1987) 82-83.

90 Isti, Langobardski i staroslavenski grobovi na Brešcu i kod Malih vrata ispod Buzeta u Istri, Arh. rad. raspr. 2. 1962. 460.

91 Ib.

92 Grafenauer (bilj. 17) 300.

93 A. Tagliafcrri. II Friuli e l'lstria ncll'altomcdiocvo. Ant. Altoadr. 2, 1972. 287.

94 Schmidt (bilj. 36) 595.

95 Excerpta (bilj. 38) 469. cap. 25: toxito |uv xf| 'IxuXia ur) evoxXkiv, toCxo 6e xai xaxa xf]v eio jio^.E(U)OECovxa5 xai xfj 'Pto(ica<j)V EiuxpaTEip ^Jiixovpxjaai.

96 Ib.. 475. cap. 29: Tiberije je smatrao (ifiXAov |xiv ouv eni xa hei'!;ovu Sua/EOT exteivohevo; tj. da se treba brinuti za veče poteškoče (pri čemu je mislio na Pcrziju).

9 Ib.: fj6r) xe jiXeiotoi tiov 6x)vaxd)v (ietexi'<1evxo tuc; 'PunaCou? xi|v bx ton aiitoxptixoQog UKpEXexav jiqooč>ex6he-voi.

98 MGH. Epist. 3, Epistolac austrasicae, br. 48, 152-153.

99 Tj. šire područje današnje Vcnccijc.

1,111 Tako npr. Schmidt (bilj. 36) 605.

"» Ib.

1112 G. Rcvcrdy, Les relations dc Childebert II et de Byzan-cc. Revue historique 114, 1913, 63.

103 HL 2. 32.

,l>4 Zbog Pavao Dakon 2. 9 gdje Pavao kaže da kralj Albuin Gisulfa Foroiulanae civitati el totae illius regioni praeficere statuit.

105 MGH. Epist. 3. Ep. austr. (bilj. 98) br. 41. 147-148.

"*' Vidi o tome npr. G. Bognctti, Santa Maria di Castelse-prio (Milano 1948) 399 i d., bilj. 155.

1.17 HL 4. 27.

1.18 HL 4. 3.

109 Ib.. 4. 13.

11,1 Ib., 4. 20.

111 Franjo Barišič je u svom važnom članku Car Foka (602-610) i Podunavski Avaro-Sloveni (Zbor. rad. Viz. inst. 4. 1956. 73-88) uspješno pokazao da nije održiva dotad vladajuča teza po kojoj je u doba cara Fokc došlo do masovnog prijelaza Slavena preko Dunava, pljačkanja nebranjenih balkanskih provincija i nascljavanja. On je upozorio na to da je Foka sklopio mir s Avarima 602., da je 604. povečao plačanje bizantskog podavanja (t« ji<<xt») avarskom kaganu i te iste godine, osiguravši se na taj način, prcbacio bizantsku vojsku i/ Tracijc u Aziju. Barišič je savjesno analizirao vrela na koja su se do njega autori pozivali i utvrdio da Teofana treba isključiti iz dokazivanja jer on ne radi drugo nego samo preuzima, često i doslovno, vijesti Tcofilakta Simokrate i pri tome ill prenapravlja. Pavao Dakon za razdoblja Fokinc vlasti donosi samo vijest da je 603. kagan poslao kao pomoč Langobardima Slavene (dakle ne i Avarc!) pri osvajanju Krcmone i Mantove, bizantskih gradova u Italiji, ali su Langobardi još iste godine sklopili primirje s Bizantom koje je

potrajalo za vrijeme čitave Fokine vlade. Osobito je po Barišiču važna okolnost da metropolit Ivan. pisac Čuda Dimitrija Solunskog. koji je bio suvremenik Foke i njegov otvoreni neprijatelj i još k tome pisao ubrzo nakon Fokine smrti ne spominje nikakve avarske provale na Balkan i uopče nikakva uznemiravanja bizantskih zapadnih provincija u doba Foke. Ostaje jedino vijest biskupa Ivana iz Nikiu (Egipat) koja se nalazi u poglavlju 109. što opisuje dogadaje iz 609.. po kojoj su barbarski kraljevi pljačkali po Balkanu i odvodili zaroblje-nike, tako da jc ostao pošteden samo Solun. Taj se izvještaj temelji na bizantskim kroničarima. koji su u meduvremenu izgubljeni. Po Barišiču je vrlo vjerojatno da je kod Ivana iz Nikiu došlo do zabunc i da je on pod godinom 609. javio ono što se doista dešavalo na Balkanu ali 615. godine. To je prihvatio i Lemerle 1981. godine (P. Lcmcrle, Les plus unciens recueils des Miracles de Saint Demetrius, 2, Commcntaire [Paris 1981] 91). S druge strane i avarskom je kaganu bio u doba cara Foke potreban mir zato da bi na neki način ojačao svoju vojsku koja jc bila teško iscrpljcna ratovanjem sa carcm Mauricijem, Fokinim prethodnikom.

Do izlaska Barišičevc rasprave i Grafenauer je zastupao protivno, vladajučc mišljenje o važnosti Fokina doba za širenje Slavena i Avara na štetu Bizanta. Pri tome se Grafcnaucr pozivao na Tcofana. ali se pri tome pogrešno pozvao na Teofana I. 302 koji govori o kasnijem Heraklijevu (a nc Fokinom) prebacivanju trupa iz Europe u Malu Aziju i Teo-fanove vijesti o avarskom pustošenju Europe povezao isklju-čivo sa 610. godinom (Bogo Grafenauer. Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja Južnih Slovanov, Zgod. čas. 4, 1950. 74 i d.). Uz to on posve ncopravdano prebacujc iz 601. u 603. vijest Pavla Dakona o pomoči koju jc pružio langobardski kralj Agilulf kaganu. I vijest Pavla Dakona. po kojoj su Langobardi. Avari i Slaveni provalili u Istru. koja sc odnosi na 602. godinu i doba cara Mauricija Grafenauer u svom radu Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (Ljubljana 1952) datira ispravno sa 602. da bi je kasnije u radu Nekaj vprašanj pogrešno prcbacio u 603. Isto tako u radu Kronološka vprašanja selitve Južnih Slovanov ob podatkih spisa Miracula s. Demetrii. Zbor. Fil. fak. 2, 1955 vijest i/ čuda sv. Dcmetrija 1. 12 o navali 5000 Slavena na Solun povezuje s podatkom Ivana iz Nikiu i obje datira takoder s 603. godinom. »ali pa šc na kako leto pozneje« (str. 36), s time da vijest Ivana iz Nikiu nc datira više precizno sa 609. godinom - kako bi proizlazilo iz Ivanova datiranja - nego prihvača da je riječ samo o opisu stanja (kurziv B. G.) bizantinske države pred nastopom Heraklija (str. 37). Barišičcv rad iz 1956. ipak sc Grafcnauera duboko dojmio jer je u svom ponovnom osvrtu na istu temu u 1964. godini (B. Grafenauer, Slovanski naselitveni tokovi na Balkanski polotok, Zgod. čas. 18, 1964) priznao da su godine vladanja Heraklija mnogo značajnijc za slavensko napredovanje (o tem jc treba Barišiču povsem pritegniti). Sada Grafenaucr stavlja slom bizantske sjeverne granice u godinu 608./609. pozivajuči se na Teofana, Ivana iz Nikiu i anonimnu sirsku kroniku (223). Dakle, Grafcnaucr je time odustao od povezivanja »napada 50(H) Slavena na Solun« s vijestima Ivana iz Nikiu. a kako Teofana treba isključiti kao samostalni izvor jer samo prepričava (na nepouzdani način) Tcofilakta Simokatu. preostaje kao izvor za slom bizantske granice 608./609. samo izvještaj biskupa Ivana iz Nikiu, a za njega kaže Lemerle: il n'y u guire de doute que la situation dčerite est celic de 614. Ivan iz Nikiua kaže (prema Zotenbcrgovu prijevodu): »Javlja se za rimsko varstvo da su tadašnji kraljevi s barbarima, stranim narodima i 1 Ur ima pobarali krščanske gradove i odveli zarobljcnike. Jedino je grad Solun ostao pošteden (...) ali čitava je provincija ostala bez pučanstva. Očito Lemerle ima pravo.

112 HL 2. 9. Vidi npr. P. S. Leicht. II ducato friulano nel racconto di Paolo Diacono, Mem. St. Forogiul. 25, 1926.

111 Ib.. 4. 43, 51.

"'' Ib.. 4. 8.

Podrobnosti u Margetič, Histrica et Adriatica (Trieste 1983) 193 i d.

116 HL 4. 4 (za 592.); 4. 12 (za 596.): Per idem tempus cacanus rex Hunnorum legatos ad Agilulfttrn Meiliolanum mittens pacem cum eo fecit. Nema razloga pretpostaviti da su prije toga Langobardi i Avari imali neke okršaje koje su okončali s tim »primirjem«. Ovdje pax znači naprosto spora

zum izmedu dviju država o »pitanjima od zajedničkog interesa« kako bi se danas reklo. O nekim okršajima izmedu Langobarda i Avara prije 596. koje bi zaustavila spomenuta pax nema u vrelima spomena. a niti su vjerojatni. Svakako bi bilo čudno da ih Secundus nije pribilježio. Smatramo da ovdje pax znači prvi plod dugogodišnjih pregovora koji su zaključeni tek 601./602. svečanim ugovorom (pax perpetua). Spomenuti sporazum izmedu Langobarda i Avara sadržavao jc bez sumnje uskladivanje strategije prema Bizantu i Gisulfu. Pojedinosti dakako nisu poznate, ali je vjerojatno da je jedna od posljedica toga sporazuma bilo Agilulfovo odašiljanje obrtnika kao pomoč kaganu pri opsjedanju nekog tračkog grada (HL 4. 20).

117 MGH. Epist. 2 (9. cp. 154).

118 Ib. (10, ep. 15).

'''' H. Grisar, San Gregorio Magno (Roma 19282) 348.

1211 M. Kos. K poročilom Pavla Diakona o Slovencih. Čas. zgod. narod. 26, 1931. 209-210.

121 Npr. B. Grafenauer. Nekaj vprašanj (bilj. 111) 72; M. Rojnič. »Istra« u: Enciklopedija Jugoslavije 4 (1960) 388 itd.

'"2 To naše mišljenje što smo ga tim riječima iznijeli još 1982. Bratož je pogrešno shvatio: »Sporno mesto po Margetiču pomeni to. da so Slovani že prodrli v Istro (torej nc le na severni rob Istre) in da iz Istre silijo v Italijo. Ta razlaga je možna, vendar zaide v kontradiktornost spričo dejstva, da je bila Istra po pojmovanju v antiki vedno sestavni del Italije« (R. Bratož u recenziji knjige L. Margetič. Histrica et Adriatica u Zgod. čas. 41. 1987 . 364). Ncshvatljivo jc da se našu osnovnu inisao. tj. da je Istra u antici bila sastavnim dijelom Italije, tumači kao da navodno tvrdimo obratno (tj. da nije bila sastavnim dijelom Italije) i nakon toga tu našu navodnu tezu pobija kao »kontradiktornu« - upravo s našim glavnim argumentom. Vjerojatno jc riječ o brzom i nepažljivom čitanju što se. to treba priznati, može dogoditi svakomc.

Slično je i Grafenaucr u svojem izdanju Pavla Dakona Zgodovinu Lungobardov (Maribor 1988) 334. naše analize u Histrica et Adriatica (bilj. 115) 146. po svemu sc čini površno pročitao i zato im prigovorio da »izraz Gregorja per Histriae aditum nc more pomeniti ex Histria«. Naša jc teza upravo obratna: tvrdimo da papa Grgur kaže da su Slaveni več u Istri (dijelu Italije) i da su samim tim več u Italiji. Još 1982. dokazivali smo (na što sc Grafcnaucr nc osvrče) da Vipavska dolina nije mogla u VI. stolječu biti dijelom bizantske Istre (Histria u dvije vijesti iz prve polovice VII. stolječa. Živa ant. 32, 2. 1982. 171-172) pa da Vipavska dolina ne može nikako biti »istarska vrata« kroz koja bi Slaveni prodirali u Italiju (nakon što jc Bizant valjda ponovno osvojio područje tih vratiju od Langobarda). Da bi Grafenauer ostao pri svojem dosadašnjem shvačanju on je bilo prinuden da arheološke nalaze u Vipavskoj dolini interpretira kao slavenske (B. Grafenauer. Slovenci na zahodni meji. Prešernov koledar 1978 [Ljubljana 1977] osobito str. 101-102) i da nc uzme u obzir rezultate novijih istraživanja (npr. D. Svoljšak, T. Knific, Vipavska dolina, Situla 17 (Ljubljana - Nova Gorica 1976). Dodajmo još jednu posljedicu površnog čitanja: naime, Grafcnaucr nam pogrešno pripisuje »zadnjo cclotno izdajo« Rižan-skog placita (medutim izdala ga je A. Pctranovič uz talijanski prijevod A. Margetič) uz prigovor da u tom radu nema povijesnih analiza. Ako jc Grafenaucr želio uputiti čitatclja na naše radove u vezi s Rižanskim placitom. mogao je upozoriti na naše opetovane analize toga Placita koje smo objavili počevši od 1975. dalje, od kojih spominjemo ovdje samo onu u Srednjovjekovno hrvatsko pravo. Stvarna prava [Zagreb 1983] 11-25. (Od novijih naših radova o tome vidi i Quclques aspects du Plaid de Rižana, Rev. et. byz. 1988. 125-134).

123 HL 4, 24,

124 Ib., 4. 25.

125 Ib.. 4. 28.

,2'' Vidi B. Marušič, Materijalna kultura (bilj. 89) 81 i d. i lamo navedene njegove ranije radove; isti. Povodom nalaza staroslavenske keramike u Istri. Starohrv. pros., 3. serija, 14. 1984. 41-76.

127 HL 4. 27.

' 8 P. Kos. Neue langobardisehe Viertclsiliquen, Germania 59. 1981, 97-103. Tamo i najvažnija ostala starija literatura.

11 L . Bernarcggi. Conclusioni sulic diverse lasi della mone-tazionc longobarda, Riv. It. Num. 7.3, 1971. 141-142. Vidi i

isti. Le monete dei Longobardi nellTtalia padana e nella Tuscia. Riv. It. Num. 65. 1963. 35-142; Ph. Grierson. The Silver Coinage of the Lombards, Archivio Storico Lombardo 83, 1956. 130-147; isti, Monete bizantinc in Italia all'XI sccolo. Setlimane di studio 8. 1961. 35 i d. i tamo navedena literatura; R. S. Lopez. Monete e monetieri nell'Italia barba-rica. ib., 57 i d.; J. Werner. Fernhandel und Naturalwirtschaft im ostlichcn Merowingerreich nach arehaologisehen und numismatisehen Zeugnissen. ib., 557 i d.; vidi isti. Der Mtinz-umlauf des 5.-8. Jahrhunderts in Slid- und Westdcutschland. ib . 595 i d., osobito str. 607-608 (Kranj i Sisak).

,3° Vidi npr. C. Morrison. Catalogue des monnaies byzanti-nes de la Bibliotheque nationale 1. DAnastase ler a Justinien 11 (491-711) (Paris 1970) t. 20 (Justinijan). t. 25 (Justin 11). Vidi i Wroth. Catalogue of the Coins of the Vandals, Ostrogoths and Lombards and of the Empires of Tliassalonica, Nicaea and Trebizond in the British Museum (London 1911) 124-127.

1,1 Cividalc. Musco archcologico. Sličnost motivima na liku »molitelja« (orante) na zlatnom križu iz druge polovice VIL stolječa u istom muzeju dalji jc dokaz da analizirani novci potječu iz kovnicc u Čedadu, što ujedno dokazuje da su zlatari u Čedadu prenosih svoju vještinu iz gcncracije u gcncraciju.

Dodajmo da nam se čini da na analiziranim srcbrnjacima nisu prikazana stilizirana krila, nego stilizirane ruke podignutc u molitvi, dakle isti motiv kao u spomenutom »molitelju« iz druge polovice VII. st. To dakako nijc dokaz da su analizirani novci iz druge polovice VII. stolječa. več dokaz kontinuiteta tradicije zlatara u Čedadu.

132 HL 4. 37.

1,1 Tako več Hartmann. Untersuchungcn zur Gcschichtc der byzantinischen Verwaltung in Italien (540-750) [Leipzig 1889) 116: kronologija jc dvojbena (zweifelhaft). Ib.. 210 i d.. 235 i d. Kao što jc u tekstu spomenuto, Gisulfova smrt jc samo dio narodne legende potreban da bi se moglo uplcsti i druge legendarne motive, npr. udovičina izdaja, strašna kazna izdaje i drugo.

134 lb.. 112.

135 Ib., 13.

136 Grafenaucr je pokušao izbječi kronološke nevjerojatno-sti Pavlove priče o Lcupchisu i Lopichisu upozorenjem na Pavlovu tvrdnju da je Pavlov djed Lopichis nakon duljcg boravka u avarskom zarobljcništvu izgubio pravo na svoje zctnljištc zbog Grimoaldova zakona po kojem vlasnik gubi zcmljište ako ga je netko držao u dobroj vjeri 30 godina. Ako sc, sve po Grafenaucru, tih trideset godina Lopichisovc odsut-nosti uzme u obzir, njegov povratak bi sc trebalo smjestiti »oko 620.« pa »za dve generaciji do časa rojstva Pavla Diakona ( ...) čas od okoli 640 do 714/30 (...) gotovo ni prekratek« (Zgodovina Langobardov, 192).

Grafcnauerova »natančna interpretacija« ne uzima u obzir da je Grimoaldov zakon donesen tek u srpnju 668. godine (vidi F. Bcyerlc, Die Gesetze der Langobarden [Weimar I947| 162) pod snažnim utjecajcm rimskoga prava (dobra vjera, 30 godina) i da je prije 668. za Langobarde važila glava 228 Rotarijeva Edikta (Bcyerlc. op. cit., 92) po kojoj sc ncovla-šteni posjednik neke stvari (tj. onaj posjednik koji posjeduje malo ortline) nakon pet godina posjedovanja (si per annus quinque Jiterit possessio) može obraniti u sporu s vlasnikom zakletvom (per saeramentum negare). Uostalom, Grafcnauerova interpretacija nc odgovara ni Pavlovu tekstu. Kada Pavao kaže da jc njegov pradjed odlučio pobječi iz avarskog zarob-Ijcništva u vrijeme kada su on i njegova brača več došli u muževnu dobu (iam ad virilem aetatem pervenissent), onda on takvim izražavanjem naglašava da nijc prošlo mnogo vremena od trenutka kada jc Lopichis postao odraslim. Prema Grafc-nauerovoj koncepciji Lopichis bi u vrijeme povratka iz ropstva morao imati najmanjc oko 37 godina. a to nisu godine za koje bi Pavao mogao reči da je Lopichis »več došao ti muževno doba«. Tom odredbom Rotarijeva Edikta stavljen je petogodišnji posjednik tude stvari u vrlo povoljan položaj jer če moči odbiti vlasnikovu tužbu bez obzira na vlasnikovo pravo i ponudcnc dokaze. Prema tome kronološka nevjerojat-nost nije uklonjcna Grafcnauerovom interpretacijom.

137 HL 5, 19. Ako jc Lopichis zarobljen 663. kao dječak i vratio sc »več u muževnoj dobi«, to bi /načilo da je mogao biti zarobljen s oko 14 godina te da je nakon 5 godina imao

več 19 godina. Usto, on se vratio 668. (tj. 663. + 5 = 668.) svakako prije srpnja jer bi inače več bio na snazi Grimoaldov zakon.

Dodajmo još da je več A. Crivellucci. Studi storici 1. 1892, 29 i d. datirao avarski napad na Furlaniju s 603. godinom.

138 Tj. »mnogo novaca za cijclu Dalmaciju i Istru«. Vitae Romanorum u L. M. Muratori. Rerum Italicarum Scriptores (= RIS) 3 (Mediolani 1723) 137; F. Rački. Documenta Historiae Chroaticae Pcriodum Antiquam Illustrantia ( = Doc.) u Monumenta spectantia Itistoriam Slavorum Meridiona-lium (= MSHSM) 7, (Zagreb 1877) 277.

139 Tj. »radi oslobadanja zarobljcnika, što su ih barbarska plemena pohvatala«.

1411 Vitae (bilj. 138) 137: ingressus est Isacius Patricius in Episcopium Lateranense et fuit ibi per dies octo usque dum omnem substantiam ilia depraedarentur, tj. »patricije Izak ušao je u lateransku biskupsku palaču i boravio tamo osam dana sve dok nije opljačkao svu njezinu imovinu«.

141 Chronica s. Bcnedicti. MGH. SS 3. 200 (Rački. Doc. 276): Iste (sc. Aio) dimicavit cum Sclavis ad Aufidum et interfecerunt ilium per iitgenium tj. »On (naime Ajo) sc borio sa Slavenima na Ofantu pa su ga ubili na prijevaru«. Cfr. Pauli Diaconi Historia Langobardorum, 4, 44 (objavljeno u novije vrijeme u E. Bartolini. I Barbari [Milano 1970] 1062).

14~ Vidi o tome Margetič, Histrica et Adriatica (bilj. 115) 148 i d.

143 HL 5, 2.

144 HL 5. 19. 20. 21.

145 Ib., 5, 22.

146 Ib.. 5, 23.

147 Ib., 6. 24.

148 Ib.. 6, 45.

149 Ib., 6, 51, 52.

150 Ib.. 5, 26.

151 Vidi M. Kos, K postanku slovenske zapadne meje. Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede 5-6, Ljubljana 1930, 341; P. Štih. J. Pcršič. Problem langobardske vzhodne meje. Zgod. čas. 35. 1981. 338; B. Grafcnaucr, Pavel Diakon (bilj. 122) 286.

112 Ch. Du Cangc, Glossarium mediae et infimae latinitatis 5 (Niort 1888) 38.

V,J Ib.

154 Naime. Pavao priča (HL 5, 21) da je Grimoald pred avarskim poslanicima dao izvršiti defile svojih vojnika tako da su vojnici navlačili novu odječu i uzimali novo oružje i ponovno sc pojavljivali u defileu.

155 P. Paschini, Suma del Friuli, 2. izd., vol. 1 (Udinc 1953) 123.

|s'' M. Brozzi. I duchi longobardi del Friuli. Ant. Altoadr. 2. 1972. 24.

157 Štih. Pcršič (bilj. 151) 338.

158 M. Kos (bilj. 151) 343.

1,9 Grafenauer (bilj. 151) 290.

160 Waitz u MGH, SS rcr. Lang.. 180.

161 P. S. Lcicht, Breve storia del Friuli, 4. izd. (Udinc 1970) 70.

">2 Nije li Pavlova Lauriana Larda kod Kobarida?

",3 HL 4, 38.

164 Čitav problem plačanja podavanja iz Zcllic trebalo bi ponovno analizirati. Po našem jc mišljenju otvoreno pitanje da li se to plačanje može povezati sa Samovim ustankom. Nije nimalo sigurno kada su poginuli l aso i Cacco i kakav jc odnos Frcdegarovc priče (4, 50. 69) o buntovnom toskanskom vojvodi Tasu. ubijenom u Ravcni 631. od patricija Isaka po zahtjevu langobardskog kralja Arioalda prema Pavlovoj priči (4, 38) da je patricij Gregorije dao u Opitcrgiju neutvrdcnog datuma ubiti furlanske vojvode Tasa i Caeca. Usto. Pavao ne kaže da su l aso i Cacco osvojili Zclliu, več da su jc »posjedo-vali« (possiderunt) i da su Slaveni u Zclliu plačali furlanskim vojvodama pensionem. Zašto Pavao nije htio napisati da su l aso i Cacco osvojili Zeljicu? I da li jc pensio doista tributum? Uostalom, Štih i Pcršič (bilj. 151) 337. s pravom sumnjaju da bi Sclavorum regio Zellia obuhvačala i »gornji tok« Bele. »Posjcdovanje« »kraja Zcljicc« može sc bez poteškoča ograni-čiti samo na najsjeverniji dio toka Ziljicc »sve do Medarie« ( Mcclaric tj. Meglarja). Izgleda vjerojatnim da jc Pavao Dakon zabilježio kao neobičnu okolnost da su furlanski voj

vode do Ratchisa dobivali pensionem čak i iz zemalja sa sjeverne strane gorskog prijevoda iznad Trbiža odakie su Langobardi povukli svoje graničare (možda još u doba Gisulfa

Čudno je i »kolektivno rukovodstvo« Tasa i Caeca, a

neobična su i njihova imena koja se ne uklapaju dobro u imena prvih furlanskih vojvoda. Gisulf I - Grasulf I - Gisulf II - Taso in Cacco - Grasulf II. Svakako je priča o Tasu koji je izgubio život zbog bizantske vjerolomnosti lako ušla u Pavlovu Povijcst Langobarda.

Note su alcune question! del soggiorno dei Longobardi nell'odierna Slovenia

Riassunto

Secondo I'opinionc prevalente i Longobardi sono arrivati neH'odicrna Slovenia intorno 1'anno 547. Essi avrebbero ab-bandonato la Slovenia nel 568, partendo per I'ltalia. Solo la guarnigione di Kranj sarcbbe rimasta fino all'ultimo dccennio del secolo VI. Le indagini nel tcsto hanno condotto a risultati divcrsi. Eccone un breve riassunto.

IL CONTENUTO DELLA DONAZIONE GIUSTINIANEA

Secondo Procopio «De bcllo Gothico» 3, 37 l'imperatore Giustiniano ha »donato« ai Longobardi «la citta di Norico« e «le fortificazioni nella Pannonia«. Ambedue le espressioni sono ambigue. «La citta di Norico» abbraccercbbe secondo Egger. Hauptmann ed altri la regionc intorno a Ptuj e Celje. Finora pero non si č riusciti a provarc con reperti archcologici la presenza longobarda nč intorno a qucste citta. nč nella regionc pi u a settcntrionc, cioč nel Norico Interiore. Bisogna percio dubitarc della loro presenza nel Norico. Quanto allc «fortifieazioni in Pannonia«, Egger, Saria cd altri Ic ccrcano nella regionc della provincia romana Savia. Bona ha espresso nel 1976 il parcrc che con questa espressione Procopio pensava proprio alia Pannonia lungo il Danubio. concludendo che i Longobardi si trasferirono nell'odierna Croazia c Slovenia appena intorno al 565." Infatti. 1'intcrpretazionc del citato brano di Procopio mostra che qucsto scrittorc criticava aspra-mcntc la politica giustinianca. secondo la quale «tutta I'ltalia era perduta«. i «Gcpidi tcncvano Sirmio c parte della Dacia», gli Eruli «abitavano in Singiduno« cd i Longobardi ottcnnc-vano «la cittil di Norico« c Ic «fortificazioni in Pannonia«. Semprc secondo Procopio «i barbari si diviscro cosi tra di loro I'impero romano«. Se poi si prende in considcrazione che Procopio non parla ili fortificazioni «ai confini della Pannonia« ma proprio «in Pannonia«. cd inoltre chc i Longobardi si crano stabiliti secondo lui «nellc vicinanze dei Gepidi«, risulta chc parlando delle «fortificazioni in Pannonia« egli pensava senza dubbio alia regionc lungo il Danubio. Occorrc aggiun-gcrc chc la donazionc della «cittit di Norico« non significa neccssariamente chc i Longobardi si trasferirono nella rcgionc di Ptuj ccc., ma che l'imperatore romano conccdeva ai Longobardi la riscossionc dellc imposte che gli abitanti di Norico fino a quel momcnto pagavano aH'impcro romano.

II. VIAGGIO 1)1 ILDIGISO

A favorc della tesi chc la vallc della Krka c quclla della Sava 11011 crano ncllc mani dei Longobardi neanche intorno al 549 parla anchc I'analisi delle notizic conccrncnti i noti viaggi di lldigiso. Egli era, com' č noto, membro della famiglia reale longobarda, c a causa del conflitto con il re fu costretto verso la fine degli anni trcnta del secolo VI a rifugiarsi prcsso gli Slavi chc vivevano ncH'odierna Slovacchia. Ouanilo nel 547 si scatcnft la guerra tra i Longobardi cd i Gepidi. lldigiso si trasfcrt verso questi ultimi insieme a molti militi Longobardi c Slavi, ma dopo la trcgua avvenuta tra i Longobardi cd i Gepidi dovette fuggirc dal territorio dei Gepidi. Nel 549 egli parti con una schiera di 6(XH) uomini verso I'ltalia per raggiun-

gere Totila. Arrivato a Venezia riusci a sopraffare alcuni reparti bizantini. ma torno subito dagli Slavi. In questo periodo (fine degli anni quaranta del secolo VI) i Longobardi si crano gia trasferiti in Pannonia cd il loro confine occidentale si protendeva lungo il fiume Lcitha. Le regioni a occidente del Lcitha insieme all'odierna Austria sudorientale e la regione intorno a Ptuj e Celje non erano nclle mani ne dei Franchi ne dei Longobardi ed e evidente che a causa di cio, come pure a causa della configurazionc di questi terreni. lldigiso scelse proprio quest' unica via libera chc inoltre era anche sensibilmcntc molto piii corta delle altre. Gia F. Kos sosteneva con ragionc questa ovvia e semplice tesi. Tutte le altre tesi sono poco convinccnti; p.es. quella di Grafenauer. secondo la quale lldigiso scelse la via a occidente deH'odierna Vienna attraverso malsicuri e pericolosi valichi delle Alpi.

LA DATAZIONE DEI REPERTI ARCHEOLOGICI LONGOBARDI IN SLOVENIA

Non pud trattarsi di un puro caso sc non esiste neanche un reperto archcologico longobardo a Kranj chc si potrebbe datarc con una ccrta sicurczza con il periodo prima dell'anno 568. e chc al contrario, un grandc numcro di questi reperti si riferisce sicuramcntc a dopo il 568. Basta prcndcrc 1'escmpio delle fibbic di cintura con guarnizioni nclle tombc longobardc nr. 613 c 331,20 comparabili a quelle della tomba nr. 42 a Rifnik. Oucstc fibbic crano sconosciute ai Longobardi durante il loro soggiorno in Pannonia. Lo stcsso vale anche per la doppia fibbia di cintura nella tomba nr. 8 a Rifnik14 c per il peso quadrato di bronzo trovato vicino a Orchck nci Gorjanci, databile con Giustino II (S65-578)33 ccc.

Dunque. i dati forniti dall'archcologia non sono in contrasto con la tesi chc i Longobardi non crano arrivati nell'odierna Slovenia intorno al 547/548 ma piii tardi.

L'IMPERATORE GIUSTINO II EI) I LONGOBARDI

Gli eventi degli anni 565-568 conccrncnti la lotta tra i Gepidi ed i Longobardi, il susscgucntc csodo di questi dalla Pannonia e la loro cntrata ncll'Italia, nella lettcratura si prcsentano piii o meno cosi: nel 565 scoppia la gucrra tra i Gepidi ed i Longobardi guidati da Alboino. All'inizio i Longobardi crano piii forti ed ottcnncro piii succcssi sui campi militari. ma la situazione cambi6 quando l'imperatore Giustino II divenne allcato dei Gepidi i quali gli avevano promesso la regione e la cittil di Sirmio. 1 Gepidi pcrd non mantennero la promcssa. D'altra parte i Longobardi, vinti dai Gepidi. si accordarono con gli Avari c promiscro a questi in caso di vittoria sui Gepidi tutta la loro terra. Bisanzio, scontento dalla condotta inganncvolc dei Gepidi chc non gli avevano ceduto Sirmio, ncllo scontro succcssivo rimase neutralc c concessc pcrfino agli Avari di entrarc nel territorio bizantino. Nondi-mcno tutto il peso delle lottc contro i Gepidi ricadcva sui Longobardi i quali nel 567 riuscivano ad annicntare l'cscrcito dei Gepidi. Soltanto ora i Gepidi consegnavano Sirmio a Bisanzio. mcntrc il resto del loro stalo veniva occupato dagli

Avari. Pero la vieinanza degli Avari era per i Longobardi insopportabile e pcrcio gia nell'anno seguente (568) essi partivano per I'ltalia. stimolati anche dal fatto chc l'imperatore Giustino II aveva all'inizio di quell'anno rimosso dal suo pošto Narsete, il governatore d'ltalia e personaggio molto stimato dai Longobardi. Ci pare evidente che questa interpretazione degli eventi non sia soddisfaccntc e chc occorrono nuove analisi.

Prima di tutto, non ci sono alcune prove della presunta allcanza bizantino-gepida nel 565. Tutt'al piu Bisanzio dette qualche supporto verbale ai Gepidi chiedendo pero la cessionc immediata di Sirmio. Secondo una notizia dcllo storico Mcnan-dro4" dopo la disfatta dei Gepidi Sirmio fu occupata dagli Avari che furono pero subito soppiantati dei Bizantini. Ma 1'intcrpretazione prevalente e poco convincente soprattutto riguardo il comportamcnto dei Longobardi. Questi. veri vinci-tori dei Gepidi. non solo non parteciparono alia divisione del loro regno, effettuata eselusivamente tra gli Avari ed i Bizantini. ma sarebbcro stati talmcnte impauriti dalla vieinanza degli Avari da fuggire precipitosamcnte dalla Pannonia gia un'anno dopo la gloriosa vittoria. Questa interpretazione non ha alcun fondamento. Al contrario. le fonti menzionano due trattati tra gli Avari ed i Longobardi. I'uno di prima della gucrra con i Gepidi, 1'altro dopo. il che dimostra chc tra questi due popoli esistevano rapporti, se nicnte altro. almeno corret-ti. Inoltre e inconcepibilc chc Bisanzio. il quale nel 568/569 si opponeva vigorosamente alia detcnzionc di Sirmio da parte degli Avari riusccndo perfino a strapparglicla, non avrebbc fatto alcuna resistenza altu fulminca conquista longobarda di immensi tcrritori dcll'Italia settentrionale. Agnellus dice es-pressamente che i Longobardi conquistarono I'ltalia absque bello. lnfinc. non possono chc mcravigliarc i continui attacchi longobardi contro i Franchi oltre le Alpi. e questo gia nel 569. cioč ncllo stesso anno della conquista di Milano. Questi attacchi si prolungarono fino al 570 e 571. Secondo la teoria prevalente questi attacchi sembrano tanto inspiegabili che lo stesso Schmidt li chiama »torichte, zwccklose Expeditionen« non prendendo in considerazione chc non č possibile chc gli stessi Longobardi non si sarebbcro accorti della loro inutility e pericolositž nel momento quando il loro potere in Italia era aneora piuttosto malsicuro. Tutti questi enigmi si risolvono se si abbandona la teoria della fuga precipilosu dalla Pannonia dei Longobardi impauriti. La soluzione deH'enigma va cercata nella politica di Giustino 11, profondamente differentc da quella del suo prcdccessore Giustiniano. Questo, dopo le sue brillanti vittoric sugli Ostrogoti c Vandali dccisc di sfruttare la nuova situazione nell'Europa con la politica deU'equilibrio delle potenze europcc (Franchi, Longobardi, Gepidi, Avari, Slavi ccc.). All'opposto, tutto parla a favorc dell'owia tesi chc Giustino 11 ccrcava con una politica offensiva ed aggrcssiva di climinare uno per uno gli ingombranti vicini settentrionali. La sua prima mossa fu di ereare una tale situazione nella quale i Longobardi sarebbcro disposti ad annicntarc i Gepidi. Giustino II riusciva in tal modo a guadagnare per Bisanzio 1'importantissima cittžt Sirmio cd il suo territorio senza alcun impegno diretto. Tutto parla a favorc della tesi che Giustino II aveva un piano aneora piu vasto. La partenza repentina dei Longobardi dalla Pannonia dopo la brillantc vittoria sui Gepidi c I'incrcdibilmcnte facile conquista dell'Italia senza aver subito alcun disturbo da parte dei prcsidi bizantini si possono spicgare solo con il presupposto della promcssa ili Giustino II fatta ai Longobardi di inscdiarli in Italia come allcati. Dopo l'annientamcnto del regno gepido e la partenza dei Longobardi per I'ltalia, a Giustino II scmbr6 oltrcmodo facile fare i conti con gli Avari, il solo vcramcnte pcricoloso contcndente rimasto, tanto piu chc questi dipendevano moltis-simo dall'aiuto finanziario di Bisanzio. Anche la situazione in Italia dopo I'arrivo dei Longobardi potcva scmbrarc a Bisanzio altrcttanto favorevolc. I Longobardi avrcbbcro dovuto dimo-strare la loro fedelta a Bisanzio con continui attacchi contro i Franchi, attacchi chc avrcbbcro tenuto occupatissimi sia i Franchi sia i Longobardi. Per la nostra tesi parla anche il racconto della presunta inimicizia tra Narsete. il governatore bizantino d'ltalia e la moglic di Giustino II. cd il presunto tradimento di Narsete che sarebbe consistito nella chiamata dei Longobardi, nata dal timorc per la propria vita. Dictro questo racconto si ccla una rcaltii storica, ciofe I'accordo tra i

Bizantini ed i Longobardi. Infatti. come si potrebbe altrimenti spiegarc il fatto incredibilc dcH'oltremodo facile avanzata longobarda lungo la strada Cividale-Trcviso-Vicenza-Ve-rona-Brescia-Bergamo-Milano-Torino-Susa ed il fatto che durante gli attacchi contro i Franchi nel 569, 570 e 571 i Longobardi non si curavano minimamcnte dei prcsidi bizantini in Aosta c Susa c chc d'altra parte non venivano minimamcnte da questi ostacolati durante il ritorno delle truppe. p. es. con il blocco dei passaggi. Ancora nel 575 a Susa stazionavano insieme i militi bizantini e quclli longobardi (Greg. Tur. 4. 44). E non solo questo. Nello stesso Friuli i Longobardi lasciarono in pace le citta bizantine. P. es. Tcrgestc. appena a 50 chilomctri da Cividale. capitale del Friuli, ancora nel 575 era citta con l'organizzazione municipale intatta, epigrafica-mcntc documcntata e la presunta distruzione di questa citta non trova alcun serio appoggio nclle fonti, il che č oggi generalmente accettato (con qualche eccezione. p. cs. Grafenauer). Quanto alia notizia di Greg. Tur. 4, 41 secondo la quale i Longobardi occuparono I'ltalia spoliatis ecclesiis, sacer-dotibus interfectis si deve tener prcsente che il vescovo di Tours odiava i Longobardi a causa del loro ariancsimo c comc si vede dal brano citato, restringeva la fcrocita longobarda allc sole chiese c preti cattolici. esagerandone senza dubbio l'estensionc. L'altro contemporanco. Mario d'Avenchc scrivc chc dopo I'arrivo dei Longobardi in Italia alii morbo, alii fame, nonnuli gladio interempti sum. Egli dunquc menziona prima le malattie. poi la fame cd appena dopo qucstc le uccisioni dei «nonnuli». Questo si rifcriscc solo al primo anno deH'arrivo dei Longobardi. Per I'anno 570 Mario non parla chc di malattie: morbus validus cum profluvio ventris et variola ma non menziona alcunc atrocitš da parte dei Longobardi. Non rimanc chc I'assedio triennale di Pavia. asserito da Paolo Diacono. Questa notizia č per varic ragioni sospctta c contra-sta con quella del Codex Gothanus chc non solo non la menziona. ma al contrario non fa alcuna diffcrcnza tra Pavia cd altre citta. (Papiae cives et Mediolanum metropolim (...) colla sua ipsius Albuin regi subiecerunt). Inoltre. neppure i cronisti prima di Diacono menzionano questo presunto asse-dio. E oltrcmodo improbabile chc un cvento tanto grave ed eroico - la resistenza di Pavia per ben trc anni - sia passato sotto silenzio p. es. di Mario che viveva non lontano dall'ltalia e chc raccontava di varic malattie chc nel 569 c 570 colpirono gli abitanti dcll'Italia senza mcnzionarc I'assedio della capitale del pacsc vicino a lui.

IL PERIODO DELLA V K NUT A DEI LONGOBARDI IN ITALIA

Secondo Mario d'Avenchc. cronista contemporanco. i Longobardi «hanno abbandonato e bruciato la Pannonia» c «hanno occupato I'ltalia« nella seconda indizionc c nel tcrzo consolato dell'imperatorc Giustino. La seconda indizionc ab-braccia il periodo tra il 1" settcmbrc 568 c il 31 agosto 569. Per il consolato, č noto che per Mario il tcrzo consolato di Giustino andava dal I" gennaio fino al 31 diccmbre 569. Dunquc. secondo Mario i Longobardi hanno abbandonato la Pannonia tra il 1" gennaio e il 31 agosto 569. A questo risultato si arriva anche tramite analisi dcttagliatc di una notizia di Secondo ili Trento. All'opposto. secondo I'Origo gentis Lan-gobardorum, scritta intorno la nicla del secolo VII, il re longobardi) Alboino lascio la Pannonia nel 568. I'anno sc-gucntc i Longobardi iniziarono a prcdarc I'ltalia mcntre il tcrzo anno Alboino diventava il padrone dcll'Italia. E vero che I'Origo č stata scritta piii di mezzo secolo dopo Mario c Secondo, ma č indubbio chc la sua notizia si basa sulla tradizionc popolarc chc non si pui> e non si deve trascurarc. Dunquc. rimanc apcrta la quest ione se i Longobardi crano cntrati in Italia nel 569 o nel 568. Nondimcno ci pare che Ic due notizie non siano contrastanti c che si possano ben collcgarc se si considcra che si tratta di due significati dell' «ltalia», uno piii largo, l'altro piii ristretto. Secondo il primo, I'ltalia abbracciava anche il territorio della Valeria dcll'Ano-nimo Ravcnnatc (cioč I'antica provincia di Savia allargata eon il territorio intorno ail limona) e il tractus Italiae circa Alpes della Notitia dignitatum, cioč le AI pes luliana dcll'Anonimo

Ravennate, mentre secondo l'altro abbracciava solo il Friuli ed i territori ad oecidente di esso. Secondo le nostre analisi 1'imperatore Giustino concesse nel 566 ai Longobardi, come primo passo verso la realizzazione dell'accordo con questo popolo, la «Valeria» (dunque tra l'altro anche le fortificazioni nci Gorjanci, p. es. Velike Malence). I Longobardi, dopo aver annientato i Gepidi nel 567 entravano nel 568 nelle Alpes luliana cominciando a ritirare dalla Pannonia i četi non-com-battenti della popolazione. Nel 569 essi terminarono la ritirata dalla Pannonia e cominciarono la loro fulminea avanzata neiritalia. Dunque, quando Mario serive che i Longobardi bruciarono la Pannonia ed occuparono l'ltalia, egli pensa a quella «vera» Italia, cioe al Friuli ed ad altre regioni dell'Italia settentrionale. All'opposto. quando 1'Origo ci comunica che il re Alboino nel 568 parti dalla Pannonia per entrarc in Italia, si tratta dell'Italia che includeva tra l'altro anche la parte orientale del tractus Italiae circa Alpes, cioe le Alpes luliana.

I LONGOBARDI NELL'ISTRIA SETTENTRIONALE

I Longobardi occuparono dunque appena nel 568 le citta di Carnium. Nauportus. Longaticum. Ad Pirum c le fortificazioni ad oriente di qucsti luoghi. Poi. nel 569 entrarono non solo in Friuli. ma pare, anche nell'Istria settentrionale. La loro presenza e attestata vicino a Pinguente (Brežac). Qui i reperti archcologici di un cavalicre longobardo con finimenti e armi sono cosi ricchi chc nclla letteratura sono inclusi tra lc c. d. tombe principcsche. Lc freccc di provenienza avara dimostrano che la tomba appartiene al periodo dopo il 568 e i finimenti sono secondo Marušič attribuibili alia fine del sccolo VI. Finora non si e riusciti a dare un'interpretazione soddisfacentc della posizione socialc di questo Longobardo presente cosi profondamente in territorio istriano c abbastanza lontano dal limes longobardo ad oriente di Aquileia. Si deve prcnderc in considcrazionc anche 1'abbigliamento femminile chc parla a favorc di un soggiorno prolungato nell' Istria del cavalicre e della sua famiglia. Tutto induce a supporre che si trattava di tre fortezzc (Kranj. Velike Malence c Pinguente) che da tre parti difendevano il ccntro delle forze longobardc in Friuli.

LA POSIZIONE POLITICA DEL DUCATO FRIULANO (568-602)

Secondo la tesi suesposta i Longobardi sono entrati in Italia d'accordo con 1'imperatore Giustino II. dunque comc allcati c non come avvcrsari c conquistatori. Aneora ncl 577 Tiberio conccdeva grossc somme da vcrsarc ai duchi longobardi «pcr aiutarc Bisanzio nella sua lotta» contro la Persia.'5 Si pud supporre con grandc probability chc dovevano csistcrc altri non poehi accordi simili con i mcrccnari longobardi. Per il 579 Mcnandro comunica chc Tiberio non prendeva troppo a cuorc le solite scorreric in Italia dei militi longobardi c chc la gucrra contro la Persia era per lui molto piu importante.'"' Egli dichiara chc «la maggior parte dei potenti (sc. longobardi) aderiva ai Romani*. E fuori dubbio chc tra qucsta «maggior parte» si trovava anche il duca friulano Grasulfo il quale, secondo una lettera del 581 dcll'alto funzionario franco Gogo era fedele seguacc di Bisanzio c combatteva contro altri «turbolcnti» Longobardi.w Non dovrcbbero sussisterc dubbi sul fatto che Grasulfo almeno a partite dal 579. e probabil-mente anche prima, riconosceva la supremazia bizantina. C'č anche una notizia interessante del 588, secondo la quale il duca tridentino Evin - c non il duca friulano Grasulfo chc era molto piu vicino! - attaccava l'«Istria» bizantina, cioč quella parte dcH'«Istria» chc si trovava a sud-ovest tli Grado. Dunque, il duca Grasulfo non era neanehe ncl 588 nemieo bizantino, altrimenti 1'attacco sarebbc stato affidato a lui. Ma la lettera dcll'csarca Romano del 590llh dimostra che dopo il 588 Grasulfo ruppe 1'amicizia con Bisanzio. L'csarea mossc 1'csercito bizantino contro lui, mentre il figlio di Grasulfo, Gisulfo II andi) incontro all'esarca riconosccndo la supremazia bizantina. Sc si eselude il brevissimo periodo intorno al

588-589 il Friuli era costantemente legato ai Bizantini. Questa e forse la ragione per la quale Paolo Diacono sorvola sull'at-teggiamento politico dei duchi friulani nella seconda parte del secolo VI. Egli sarebbe stato costretto ad ammettere che i duchi erano strettamente collegati a Bisanzio. Siccome durante la compilazione della sua Historia Langobardorum esisteva un profondo disaccordo tra i Franchi. i «datori di lavoro» di Paolo da una, e Bisanzio dall'altra parte, a Paolo non sembro opportuno insistere troppo sul legame dei primi duchi friulani con Bisanzio non solo perche non gli piaceva mettere in cattiva luce la propria patria ma anche perche la sua sicurezza personale gli consigliava la massima prudenza. Questo diventa ancora piu probabile se prendiamo in considerazione il fatto che il re longobardo Agilulfo riusciva appena nel 592 a sottomettere il ducato di Treviso, dunque un territorio a occidente del Friuli. Da questo punto di vista risulta chiaro perche Paolo non menziona che una sola notizia sui duchi friulani c proprio quella dell'avvicinamento di Gisulfo II al re longobardo Agilulfo.

Ma se e cosi, si deve fare ancora un altro passo nolle indagini. E evidente che anche quella parte dell'odierna Slovenia e quella dell'Istria che era nelle mani dei Longobardi. crano in potere di Gisulfo II, amico di Bisanzio. II Friuli longobardo ma probizantino era uno scudo eccellente per l'«Istria» bizantina, benehč due parti «istriane» rimanessero non protette, cioe I'estremo sud-ovest (I'odierno territorio veneziano) e 1'estremo sud-est (l'odierna Istria da Cittanova in giii).

All'inizio degli anni novanta del secolo VI l'imperatore Maurizio. dopo aver vinto i Persiani, decise di fare altrettanto a occidcntc, cioe soggiogare il re longobardo e gli Avari. II primo obiettivo si rivelo ben presto irraggiungibile, perche Bisanzio non era tanto forte da combattere con ambedue avvcrsari. Tanto piu energica fu l'azione contro gli Avari. L'apice dcll'offensiva bizantina si svolsc ncl 599 quando il generale Prisco penetro fino al fiumc Tisa inferendo una terribile (bcnche non dccisiva) sconfitta alle forze avare. Naturalmcnte gli Avari ccrcavano dispcratamente di allcgge-rirc la loro difficilissima situazione. Essi contrattaccarono in altre rcgioni. soprattutto neH'«Istria» bizantina. Proprio nel 599 l'csarea Callinico dcscrivc in una lettera le vittorie sugli Slavi vicino a Capodistria. Siccomc l'esarca era in quel momenta occupatissimo con la difesa dei possedimcnti dalle minaccc di Agilulfo, e piu chc probabile chc i piccoli centri istriani, in primo luogo Cittanova e Capodistria. dovevano difendcrsi da soli. Gia ncll'anno segucntc il papa Grcgorio I scrivc al vcscovo salonitano chc gli Slavi per Histriae aditum ad Italiam intrare coeperunt chc Grisar traduce: «gli Slavi, travcrsando I'lstria cominciarono gia ad irromperc in Italia«. L'interprctazionc data a questo passaggio dallo storico slovcno M. Kos ha ottcnuto grandi favori. Sccondo lui Histriae aditum sarebbe «l'acccsso istriano all'ltalia» ovvcro «la porta istriana» che conduceva per la strada romana attravcrso Notranjsko cd il carso tricstino verso il Friuli. L'Istria bizantina sccondo M. Kos in quel tempo avrebbe abbracciato i territori fino alia linea I imavo-Nanos-Javorniki-Sncžnik. «La porta istriana» sarebbc dunque la valle di Vipacco. Ma le parole citatc dal papa non hanno questo significato. II papa intendc dire che gli Slavi penctrati nell'Istria si trovano giy in Italia. L'Istria, com'č noto, faceva parte dell'Italia gici dai tempi augustci. Parallclamcnte a questi avvenimenti si svolgeva il riavvicina-mento dei Longobardi agli Avari, coronato nel 601-602 da un trattato solennc (pax perpetua). Non e'e dubbio chc questo trattato era in realty indirizzato contro Bisanzio c consegucn-temente anche contro il suo alleato Gisullo II. Per i Longobardi questo particolare era di massima importanza: il re Agilulfo era fermamcnte deciso tli sottomettere anche questo duca come aveva fatto negli anni novanta del sccolo VI con tanti altri. Non desta dunque meraviglia sc Paolo Diacono ci comunica per l'anno 601/602 che i «Longobardi cum Avaribus et Sclavis Histrorum fines ingressi universa ignibus et rapinis vastavere». La notizia provicnc senza alcun dubbio da Secondo, la piti importante fontc usata da Paolo Diacono per questo periodo. Siccome Secondo viveva a Trento, gli allcati sono elcncati dal suo punto di vista: prima sono menzionati i Longobardi i quali ovviamcntc attaccavano i possedimcnti intorno l'odierna Venczia e da ultimi gli Slavi, che attaccavano

dagli altipiani intorno a Pisino verso il mare. Dunque, per gli Avari rimaneva la direzione centrale, cioe contro Gisulfo II. I Longobardi coronarono i propri sforzi con successi notevoli conquistando Monselice a circa 40 chilometri a sud deli' odierna Venezia.124 Gli Slavi riuscirono a penetrare fino al mare, il che e stato dimostrato con i resti di chiese bruciate a S. Fosca, Orsero e Muntaiana. Quanto agli Avari, non c'e dubbio che anche la loro avanzata doveva aver delle conse-guenze almeno della stessa importanza. Ci pare molto proba-bile che Gisulfo II fu costretto a sgomberare le sue forze intorno a Pinguente. Egli fu inoltre costretto a ritirarsi anche da Kranj, Gorjanci e Rifnik. La sua posizione come alleato bizantino diventava insostenibile e si trovo percio costretto a fare un passo di massima importanza. Paolo Diacono ci comunica per I'anno 603 che Gisulfo si ripacifico con Agilulfo, cioe abbandonava 1'alleanza con Bisanzio sottomettendosi al re longobardo.

LA DATAZIONE DELLE MONETE D'ARGENTO

LONGOBARDE RITROVATE A KRANJ E RIFNIK

P. Kos propose recentemente una nuova datazionc delle due silique trovate a Kranj e Rifnik, le quali si datavano erroneamente con il re longobardo Clefo. Secondo Kos esse dovrebbcro invece essere datatc con la seconda meta del secolo VII perche esisterebbc una somiglianza stilistica con alcune silique trovate a Luni e Hadersdorf. D'altra parte pero e grande la differenza iconografica tra lc monete di Kranj e Rifnik e quelle di Luni e Hadersdorf, e lo ammette pure Kos, mentre Ic somiglianze stilistichc non sono poi troppo conclusive. Secondo noi la somiglianza nella lavorazionc della figura sulic monete di Kranj e Rifnik con quella sulla c. d. «croce di Gisulfo» parla tra l'altro in favore della tesi chc si tratti del prodotto della zecca ducalc a Cividalc della fine del secolo VI. Inoltre č di massima importanza il fatto chc tutti gli altri reperti archeologici trovati nellc tombe ( intatte!) dove furono trovate le dette monete, appartcngono alia fine del secolo VI.

SUL PERIODO DEL GRANDE ASSALTO DEGLI AVARI CONTRO IL FRIULI (Paolo Diacono, Historia Langobardorum, 4, 37)

Sccondo il suo pošto nel racconto di Paolo Diacono questo assalto sarcbbc dovuto accadcrc nel 611. Ma č ben noto chc la cronologia paoliana č poco affidabile, soprattutto quando egli combina nel suo racconto le varie fonti. Ed č appunto questo chc č accaduto nel caso del menzionato attacco. II racconto paoliano dcll'attacco avaro č stato tratto. com'č riconosciuto da tutti gli autori, dalla tradizionc localc longobarda nella quale cgli ha intessuto anche il racconto della storia della propria famiglia. Altre notizic prima c dopo questo racconto lungo c picno di cvcnti miracolosi c in generale poco credibili, sono state tratte dalla sua fonte principalc, Sccondo di Trento. Proprio per questo molti autori non si sentono - c con ragionc - tenuti a sostcncrc I'anno 611. Per cs. Crivclucci ha proposto I'anno 603. Sccondo Ic analisi svolte nel testo non si pud trattare che di qucll'attacco chc i Longobardi intrapresero nel 601/602 insieme agli Avari cd agli Slavi. Siccome dopo I'anno 601/602 il Friuli ed il suo duca rieonosccvano la supremazia del re longobardo, 1'attacco degli Avari dopo il 602 contro il loro alleato pare estrema-mente improbabilc.

LA MISSION!! DELL'ABATE MARTINO NELL'ANNO Ml

II papa Giovanni IV mando nel 641 tramite 1'abate Martino per omnem Dalmatiam seu Isiriam multas pecunias. La fonte forniscc anche la ragionc di questo viaggio: propter redemptio-nem captivorum. Ciononostantc rimangono alcune pcrplessita circa il vero scopo del viaggio. Appena un anno prima i Bizantini avevano complctamente sacchcggiato la tesoreria

papale, il che significa che i soldi che il papa era riuscito a racimolare in un anno dovevano, in una situazione finanziaria tanto grave, servire per qualche cosa di importanza impellente per il papato. Ed in verita e noto che proprio a quei tempi i Longobardi esercitavano una pressione fortissima su Roma. e il papa, a causa dei suoi rapporti piu che freddi con Bisanzio doveva cercare disperatamente aiuto de qualche altra parte. Pare molto probabile chc i soldi che il papa mandava agli Slavi in Dalmazia e in Istria dovevano servire per stimolare gli Slavi ad attaccare i Longobardi sia a sud con la traversata dell'Adriatico, sia a nord dove gli Slavi dell'Istria si trovavano nclle immediate vicinanze dei Longobardi. Ed infatti, la cronaca di S. Benedetto comunica che proprio a quei tempi gli Slavi sbarcavano nell'Italia centromeridionale entrando in lotta con i Longobardi lungo il fiume Ofanto riuscendo nei combattimenti ad uccidere il duca longobardo Aio. Per 1'Istria non abbiamo notizie simili. Qui 1'attacco slavo non e probabile perche pare che gli Avari siano stati decisamente contrari a qualsiasi scontro sui confine avaro-longobardo. Perfino vent' anni piu tardi il profugo Perclarit venne cacciato dalla eorte avara perche la sua presenza poteva ereare delle gravi difficolta nelle relazioni avaro-longobardc.

LA SITUAZIONE SULLA FRONTIERA TRA GLI AVARI, GLI SLAVI ED I LONGOBARDI DALLA META DEL SECOLO VII FINO ALLA META DEL SECOLO VIII

Da Paolo Diacono risulta chc in tutto questo periodo in linca di massima in questa regionc regnava la pace. E vero che per I'anno 663 c'č una notizia di un'irruzione dcll'csercito del cagano avaro nel Friuli. In questa occasione i Longobardi furono vinti non lontano dal fiume «Flovius» e lo stesso duca longobardo. Lupo, fu ucciso. Ma quest'irruzionc avvcnne su esplicita richicsta del re longobardo Grimoaldo (Hist. Lang. 5, 19-21). Si tratta dell'unico isolato cvento nel quale hanno partecipato gli Avari.

Per gli Slavi lc notizie sono piu abbondanti ma anehe qui possiamo constatare chc 1'intcrvcnto slavo nel Friuli nel 664 avvcniva su richicsta del figlio del duca ucciso Lupo. Arnefrit. Dall intercssantissimo fatto che nel 663 gli Avari penetrano in Friuli su richicsta del re longobardo mentre nel 664 gli Slavi offrono il loro aiuto allc forze locali. si pud dedurrc senza ombra di dubbio chc gli Slavi, prcdcccssori degli odierni Slovcni, crano a quei tempi indipendenti dagli Avari e condu-ccvano una politica internazionale autonoma.

Meno chiara č la notizia chc altrcttanto si rifcriscc all'anno 664, sccondo la quale 5000 Slavi penetrarono vicino a Cividalc ma chc il duca Vechtari li annientb complctamente (!) con la seorta di soli 25 militi (!) (Hist. Lang. 5, 24). Sappiamo che il re longobardo Grimoaldo rcalizz6 in questo tempo il matri-monio di suo figlio Romoaldo con la sorclla di Arnefrit, e cio significa che il re era riuscito ad avvicinarsi all'aristocrazia localc friulana. Non č improbabilc chc gli Slavi dei quali si parla nella Hist. Lang. 5, 24 crano venuti chiamati dall'aristo-crazia locale ma che dopo la nuova situazione creatasi con il compromcsso tra questi e la eorte longobarda, essi si ritirarono perehč non piu desiderati.

Per I'episodio ulteriorc avvenuto nel 705, Paolo Diacono sottolinca ripetutamente chc i guai crano cominciati con la chiamata degli Slavi da parte del duca Ferdulfo. II racconto di Paolo Diacono (Hist. I.ang. 6, 24) č poco chiaro. ma la situazione induce a crcderc chc il duca a quei tempi si trovava in contrasto insanabilc con un suo funzionario chc era a capo delle guardic di confine con gli Slavi c voleva pcrci6 sbaraz/.ar-sene con 1'aiuto degli Slavi. Paolo racconta chc dapprima crano arrivati i reparti ausiliari slavi, i c. d. latruncoli (che non sono «ladri di bcsliame» comc alcuni eredono!) c appena piii tardi il grosso dcH'csercito slavo. Pare chc qualche cosa non sia andata secondo i piani di Ferdulfo. Egli si t rovi) costretto a combattcrc le forze ncmiche ma fu ucciso nella battaglia e con lui «l'intcra nobilta friulana« (!?). II racconto č tutto inperniato su ragionamenti moralcggianti c luoghi comuni ed č molto difficile ricostruire i fatti reali.

Lo stesso vale per un altro racconto paoliano poco chiaro. Egli narra che nel 720 «una moltitudine immensa di Slavi« era arrivata nel luogo «Lauriana». 11 duca Pemon li aveva pero sconfitti molto facilmente e, subito dopo la vittoria, concluse con loro una trcgua. II racconto e in molti punti incredibile, qualche volta assurdo, p. cs. quando Paolo afferma che il duca nel combattimento con un numero enorme di Slavi perse un solo milite e che, temendo di perderne ancora qualcuno stipulo la tregua. «Lauriana» non e facile da identi-ficarc. Secondo alcuni si tratta di un luogo a circa 20 chilomctri sud-ovest da Cividale, secondo altri in qualche parte della valle della Drava. Le nostre analisi ci hanno condotto al risultato che il racconto si basa su un incidente di pochissima importanza avvenuto sul confine, forse non lontano dall'o-dierno Caporetto.

Appcna nel 737 possiamo constatare uno scontro piu serio tra i Longobardi e gli Slavi. II duca friulano Ratchis irrompc in Carniola, «Sclavorum patria», uccidendo molti Slavi e saccheggiando la regione. Le nostre analisi conducono al seguente risultato: gli Slavi della regione di Zellia avevano smesso di pagare al duca i tributi che avevano vcrsato da moltissimo tempo cd il duca Ratchis per rappresaglia irruppe in Carniola.

IL CONFINE ORIENTALE DELLO STATO LONGOBARDO NEI SECOLI VII E VIII

Non possiamo dire con sicurezza dove esattamcnte passava il confinc tra gli Avari cd i Longobardi nclla regione Vipacco-Postumia. I reperti archeologici dei secoli VII e VIII dimo-strano che la valle del Vipacco in quel periodo era abitata da

popolazione indigena. Non esistono prove della presenza ne di Avari ne di Slavi e neppure di Longobardi. Ci sembra probabile che la valle di Vipacco era una zona smilitarizzata e che il territorio tra il fiume Isonzo ed il monte Nanos apparteneva ai Longobardi e quello piu ad oriente agli Avari.

Quanto al confine piu a nord non esiste alcuna prova per la tesi che la Carniola slava nel secolo VII sia stata sottomessa agli Avari. Lo stato di Samo, che abbracciava anche la Carniola, ha creato anche dopo la sua scomparsa la possibility per un'autonomia e indipendenza degli Slavi della Carniola. Tutti i dati storici concernenti i rapporti tra gli Slavi ed i Longobardi si riferiseono ai territori a nord della valle del Vipacco. Quando Arnefrit, figlio del duca Lupo. torna con gli Slavi nella sua patria egli perde la vita vicino al castrum Nemas (oggi Nimis). II suo viaggio doveva ovviamente toccare Caporetto il che molto probabilmente significa che il confine doveva passare per il corso superiore dell'Isonzo. La zona smilitarizzata si protendeva forse fino all'odierna Taipana. Nello stesso anno gli Slavi s'accampano vicino all'odierno Brischis. Anche questo dimostra che gli Slavi venivano dalla direzione di Caporetto. Non si puo identificare con sicurezza il monte sul quale peri nel 705 il duca Ferdulfo, ma tutto induce a credere che anche questo episodio si sia svolto vicino al confine a oriente di Cividale.

Siccome i rapporti tra gli Slavi ed i Longobardi erano piu

0 meno stabili e corretti - se si trascurano alcuni eventi sporadici ai quali abbiamo gia accennato ed i quali non determinarono la situazione generale - non esistevano ostacoli per una pacifica e continua penetrazione slava nel territorio del Natisone superiore. Questa penetrazione pero non deve essere interpretata nel senso di un mutamento di confine tra

1 due stati durante i secoli VII e VIII.

Dr. Lujo Margetič Ulica G. Carabino 11/IV HR-51000 Rijeka

L'Istria tra Giustiniano e Carlo Magno

Jadran FERLUGA

Izvleček

Članek daje pregled večjega dela problemov iz zgodovine bizantinske province Istre med 6. in 8. st. V uvodu prikazuje metodološko izhodišče in vire za to temo. Pregledu prve faze organizacije nove italskc province v času osvojitve in po njej v prvi polovici in sredini 6. st. sledi analiza druge faze, ki jo označuje vojaška organizacija, namreč ureditev eksarhata in mesto Istre v njem. V 7. in 8. st. so nastopile velike spremembe na političnem, gospodarskem in socialnem ter kulturnem področju, ki so radikalno spremenile sestavo eksarhata in njegovega dukata Istre. Postavlja se vprašanje usode Istre po prihodu eksarhata I. 751 pod langobardsko oblast. Čc jc tedaj tudi Istra prišla pod isto oblast, kdaj sc jc potem langobardska oblast v Istri nehala? Na koncu avtor predstavi nekaj vprašanj v zvezi z Rižanskim placitom iz 1. 804, v katerem se vidita razvoj in sestava bizantinskega dukata Istre v drugi polovici 8. st. (samouprava mest. regionalna avtonomija, davčni sistem, družbena struktura itd.).

Abstract

The paper exposes a greater part of the problems concerning the history of the Byzantine province of istria from the 6lh to the 8th centuries. The methodological approach and the sources for this subject arc presented in the introduction. The survey of the first phase of the organization of the new Italic province during and after the conquest, in the first half and in the middle of the 6lh century, is followed by the analysis of the second phase, characterized by a military organization, i.e. the institution of the exarchate. Great political, economic and social changcs during the 7lh and 8th centuries affected substantially the structure of the cxarchatc and of its ducate of Istria. Since the exarchatc came under the control of the Lombards in 751, the question arises as to whether their domination included Istria and, if so, for how long. Finally, the author calls attention to some problems of the Rižana placitus from the year 804, containing information on the development and structure of the Byzantine ducatc of Istria in the second half of the 8'1' ccntury (autonomy of cities, regional autonomy, taxation system, social structure etc.).

Sit invito della Societa archcologica slovena, Sczione medievale, e del Museo regionale di Capodistria ho tenuto a Pirano il 1" giugno 1990 la lezione dal titolo sopra dato che. come eravamo d'accordo. doveva servire di introduzione ad una piu ampia discussione su problemi riguardanti l'lstria bizantina (vedi Appen-dice). Mi propongo di riassumere qui i punti essenziali della mia esposizione.*

I OSSERVAZIONI INTRODUTTIVE

Tratto di alcuni problemi che mi sembrano fonda-mentali o molto discussi e che credo importanti; re-stano in sospeso delle questioni che in una trattazione estensiva dell'Istria bizantina non dovrebbero in alcun modo essere tralasciate c chc riguardano per es. la cronologia, la demografia, la geografia, il clima, la toponomastica, I'onomastica ecc. Ad alcuni di questi problemi accennai in un mio recentc articolo riguar-dante la storia della provincia bizantina dell'Istria.1

Ringrazio cordialmcnte il mio eollega Matej Župančič del Museo Regionale di Capodistria per I'ccccllcntc ed esemplarc traduzionc del riassunto slovcno nonchč per diverse pcrtincnti ed utili rettifiche del testo.

Per quanto riguarda le fonti mi pare chiaro che devono tutte essere utilizzate e che quindi oltre alle storie, cronache, diplomi, lettere, iscrizioni, sigilli ecc. non devono essere in alcun modo trascurate fra l'altro l'archeologia tanto di terraferma quanto quella piu giovane subacquea, la storia dell'arte e dell'architettu-ra, la linguistica. la toponomastica. I'onomastica. La provincia bizantina dell'Istria deve essere studiata nell'ambito della prefettura italica e dell'esarcato di Ravenna o d'ltalia di cui fece parte per due secoli e mezzo, e quindi anche nel piu ampio quadro della provincia bizantina, tenendo pero sentpre conto degli aspctti e delle situazioni locali sia all'interno della regione che alle sue frontiere.

II I/ORGANIZZAZIONE DELLA PROVINCIA: PRIMA FASE

L'organizzazioiic civile

Giii durante la guerra ostrogoto-bizantina furono prcse lc prime misure amministrative, di cui pero sappiamo relativamente poco anche se per I'epoca

possediamo una fonte eccezionale: le opere di Procopio di Cesarea. Della provincia d'ltalia non facevano parte la Sardegna e la Corsica che erano province della prefettura dell'Africa, recentemente riconquistata. La Sicilia sotto un praetor fu sottomessa direttamente a Costantinopoli, anche se per questioni finanziarie di-pendeva da un comes patrimonii per Italiam. Anche se le fonti tacciono e evidente che la Histria assieme alia Venetia erano considerate come prima una unita provinciale, la regio X.

Belisario, a lungo comandante supremo dell'esercito bizantino in Italia, introdusse, a mano a mano che la riconquista avanzava, lo stesso sistema che era in vigore nelle altre province dell'Impero, e che era in fondo quello dell'epoca di Diocleziano e Costantino, anche se con qualche modificazione. Belisario infatti nomino i primi due prefetti al pretorio dell'Italia, Fidelio e Atalarico, ambedue nobili italici. Ben presto pero, mentre erano ancora in corso le operazioni militari, i loro successori furono tutti nominati dal governo centrale ed erano alti funzionari imperiali inviati da Costantinopoli in Italia. Cio mi pare provato dalla Prammatica sanzione del 13 agosto 554 indiriz-zata a Narsi viro ill. praeposito sacri cubiculi e An-tiocho viro magnifico praefecto per Italiam. La Prammatica sanzione e il documento fondamentale con cui l'imperatore Giustiniano I organizzava la nuova provincia. In 27 capitoli il governo centrale regolava la situazione italica estendendo alia nuova provincia la legislazione valevole in tutto lo stato. Per quanto riguarda I'lstria mi pare che essa sia compresa nel nuovo ordinamento: il governo bizantino riconosceva valevole quanto era stato concesso da Anialasunta, Atalarico e Teodato ma non dal »tiranno« Totila; si restituivano ai vecchi proprietari i loro possedimenti, i coloni e gli schiavi con la loro prole; si regolava il pagamento delle tasse, le competenze giudiziarie e gli aiuti finanziari ad alcune categoric di cittadini; i indices provinciarum, cioe i governatori civili della provincia, dovevano essere eletti dai vescovi e dai primati o magnati della regione e non dovevano piu pagare la tassa per I' elezione (suffragium), i senatori potevano liberamente venire a eorte e recarsi in Italia rimanden-dovi quanto volevano pro reparandis possessionibus.

La Prammatica sanzione non tratta dei beni appar-tenenti agli Ostrogoti sconfitti ma da altra fonte č noto che i possedimenti della Chiesa ariana furono dati alia Chiesa cattolica, fra l'altro nel Ravennate; piu tardi la Chiesa cattolica possedeva ampi beni nella Venetia, in Lucania e Calabria nonche in Sicilia. Ci si p no quindi chiedere a ragione se sotto Venetia non sia da comprendere anche la parte istriana della provincia. E ben noto che Giustiniano I era in ottimi rapporti col vescovado di Pola, poiche nel 546 nominava il suo presule Massimiano, suo noto partigiano e costruttore di chiese, arcivescovo di Ravenna.

Orguniz/.azionc militare

Ben poco, ancor meno che di quella civile, č noto dell'organizzazione militare in Italia dopo la vittoria bizantina sugli Ostrogoti. Parte dell'esercito campalc

fu, finita la guerra, trasferito su altri fronti; le truppe ausiliari furono in parte rinviate nelle loro sedi, come e noto per quelle longobarde.2 Modeste guarnigioni furono lasciate nelle citta e nelle fortezze (castra). Si suppone che esistesse un limes lungo la frontiera settentrionale che poggiava su »ducati«, province militari al comando di duces o di magistri militum (cos! Forum Iulii = Cividale del Friuli, Trento, Aosta). Secondo Paolo Diacono3 esisteva un limes longobardo che chiudeva le vie che attraverso le Alpi Giulie davano accesso alia pianura friulana, formato da castra e castella quali Cividale, Cormons, Nimis, Osoppo, Artegna, Ragogna presso San Daniele del Friuli; Ge-mona, Ibligo = Invillino presso Tolmezzo, a cui sono da aggiungere Venzone, Tarcento. Tricesimo, castrum Siliganum = Solkan ob Soči (Salcano), Castra = Ajdovščina, Iulium Carnicum = Zuglio e forse altri castelli come Farra presso Gradišča e Potium/Pucinum presso Duino.4 Questo limes o linea di fortezze risaliva in gran parte ai tempi ostrogoti e fu ereditato verso la meta del secolo VI dai Bizantini/ Non pare pero che il limes fosse molto efficace o perlomeno che i Bizantini lo avessero completamente riattivato, poiche al momento dell'invasione longobarda dell'Italia le truppe bizantine erano concentrate non nei castra ai piedi delle Alpi ma nelle grandi citta della pianura padana Oderzo, Padova, Monselice, Pavia, Cremona, Mantova.1' L'ltalia non aveva allora un magister militum per Italiam che dirigesse la difesa della provincia e fu i I prefetto al pretorio che dovette incaricarsene.7 Gran parte della storiografia moderna, fino ai piu recenti studi, ha supposto o semplicemente affermato che dopo la vittoria sugli Ostrogoti fosse stato intro-dotto in Italia, analogamente aH'Africa riconquistata, I'istituto dei lirnitanei, cioe soldati che prestavano servizio militare ai confini della provincia avendo ottenuto per il loro mantenimento e per l'armamento un appezzamento di terreno, agevolazioni fiscali, forse un modesto soldo e versamenti in natural Ora per l'epoca giustinianea non vi č conferma alcuna nelle fonti che l'organizzazione del lirnitanei sia stata appli-cata in Italia ed i repcrti archeologici riguardanti I'esistenza di soldati confinari lungo una linea difensiva nell'Istria settentrionale sono di un'epoca un po' piu tarda. Le analogie con I'Africa bizantina vanno fatte con la massima prudenza: in Africa si ha un altro tipo di fortificazioni ili frontiera - del resto ancora oggi ben conservate - anche se si conosce molto poco l'aspetto delle fortificazioni italiche in gran parte dis-trutte o completamente ricostruite; differenti sono i nemici che attaccavano, premevano o investivano le frontiere imperiali, differenti i fini e quindi differenti le tattiche. Per sfortuna Procopio nel suo De aedificiis non descrivc I'ltalia.

Poco o nulla quindi sappiamo sull'Istria dopo la riconquista. Durante la guerra fu territorio di passag-gio delle truppe bizantine verso I'ltalia e Ravenna ma anche punto di concentramento delle truppe. Belisario, partito da Salona, si trattenne per un certo tempo a Pola dove riorganizzč e riordin6 il suo esercito che pare fosse abbastanza modesto a giudicare da un rapporto di spie ili Totila; verso la fine della guerra

Fig. I: Divisionc amministrativa dell'Italia verso il 580. SI. I: Upravna razdelitev Italije okoli leta 580.

(Sccondo/po: B. Bavant, Le duchč byzantin de Rome, Mil. (Lc. franf. Konic Moy. Age 91, 1971, 51)

n Territori conquistati dai Longobardi. Langobardske osvojitve.

l'lstria era ormai solidamente nelle mani bizantine poichč qui confluirono molti soldati che sconlitti vaga-vano per I'ltalia e quivi stimavano di poter »aspettare in pace« (f|OTJXtj i-pevov) 1'arrivo tli un grosso cscrcito al comando tli Germano." Dei regimenti (numeri) che per un certo tempt) rimasero in Italia ricorderei qui il Humerus equitum Persoiustinianorum, il Humerus Cadi-

sianus (problabilmente composto di Massageti) e il Humerus Tarvisianus, milites dei quali appaiono in iscrizioni sul pavimento del duomo di Grado.12

L'invasione longobarda del 568, cosi ricca di conse-guenze immediate e soprattutto durature per I'ltalia, non cambio, almeno in un primo momento, quasi nulla della situazione dell'Istria. Altra lu la sorte della Venetia, soprattutto nella parte orientale dove i Longobardi si avvicinarono fra Aquileia e Concordia alle lagune separando cosi territorialmente lc due parti

della X regio, 1'Istria cioe dalla Venezia. Aquileia fu abbandonata da numerosi profughi, primo fra essi il vescovo Paolo che porto con se a Grado, per sottrarrlo al saccheggio degli invasori, il tesoro della chiesa metropolitana. Nel 579 Elia vi consacro la nuova cattedrale di Santa Eufemia dove fece trasferire le reliquie aquileiesi; Grado divenne cosi la sede del metropolita dell'Istria e naturalmente della Venezia. Pare che l'espansione longobarda portasse ad una prima riorganizzazione amministrativo-politica della provincia d'ltalia. Nella Descriptio orbis Romani di Giorgio Ciprio la situazione amministrativa dell'Italia parrebbe essere dell'epoca deH'imperatore Tiberio Co-stantino (578-582). L'ltalia vi e divisa in cinque province - eparchie, ciascuna delle quali raggruppava alcune vecchie province italiche o quanto di queste era rimasto: l'Urbicaria, la Campagna, la Calabria, l'Annonaria e I'Emilia (fig. 1). L'Annonaria avrebbe abbracciato la parte orientale della vecchia Emilia e il sud della Venezia, mentre la parte centrale sarebbe rimasta nella nuova unita dello stesso nome. Sulla cartina 1'Istria figura come facente parte dell'Italia bizantina e certamente all'epoca la Venezia e 1'Istria non erano ancora divise.13

Affrontiamo ancora brevemente una questione ab-bastanza discussa nella storiografia concernente 1'Istria: i suoi confini. In generale si ritiene che le frontiere della provincia romana e bizantina dell'Istria corressero dall'Arsia (Zaliv Raše) lungo il Monte Maggiore (Učka) fin verso Kastav (castellum?), sul Monte Nevoso (Snežnik), sullo Javornik ed il Monte Re (Nanos), che abbracciassero quindi 1'alta valle del Vipacco (Vipavska dolina) e scendessero poi verso il ntare fino a Potium o Pucinum presso Duino (Devin). Corrispondevano quindi ai confini della diocesi medie-vale di Trieste. Senza voler entrare qui e ora in una dettagliata disamina vorrei far presente solamente due aspetti del problema. In primo luogo dalla meta del secolo VI alia fine dell'VIII le frontiere della provincia bizantina dell'Istria non rimasero immutate. Mi pare plausibile che in seguito ad attacchi longobardi, avari e slavi si fosse formata verso la fine del secolo VI una catena difensiva sulla linea Tergeste - Tarsatica che poi nei secoli Vil e VIII fu trasferita al di qua dell'altopiano della Cicceria poggiando, come provano i recenti scavi archeologici, su Piquentum e su una serie ili piccole fortezze che arrivava fino a Tergeste, centro del numerus Tergestinus. In secondo luogo si deve tener conto che il concetto medievale di frontiera o confine non deve in alcun modo essere idcntificato con quello moderno o dei nostri giorni per cui mi pare essere questo anche un punto che meriti al di la della discussione odierna di essere ulteriormente approfon-dito.14

Ill l/ORGANIZZAZIONE DELLA PROVINCIA: SECONDA EASE

Istituzione dell'esarcato d'ltalia o di Ravenna. E dubbio che Decio, menzionato in una lettera del papa Pelagio II del 4 ottobre 584, fosse il primo esarco

d'ltalia. Certo e pero che il primo esarco con pieni titoli e funzioni fu Smaragdo, che probabilmente go-verno a partire dal 585, come risulta da una lettera di Pelagio II a Elia patriarca d'Aquileia.

Era dunque stata creata una nuova unita provinciale alia periferia deH'Impero (fig. 2) nella quale furono concentrati nelle mani dell'esarco, alto ufficiale impe-riale, non solo il potere militare ma anche quello civile. L'esarco era quindi comandante militare e go-vernatore civile dell'Italia. Responsabile dell'ordine interno, interveniva anche in questioni disciplinari ecclesiastiche. Poco dopo la creazione dell'esarcato d'ltalia fu introdotto in Africa lo stesso regime con la fondazione dell'esarcato d'Africa o di Cartagine. La creazione dell'esarcato trasformo I'ltalia bizantina, dandole una struttura ed un aspetto nuovi.11 Era la fine di un lungo processo di dissoluzione del sistema introdotto da Diocleziano e Costantino caratterizzato dalla netta separazione del potere civile da quello militare nelle province dell'Impero; una trasforma-zione che con 1'introduzione dell'organizzaione tema-tica a partire dal VII secolo fu estesa a tutto l'lmpero cambiandone radicalmente la struttura sociale, econo-mica, amministrativa, militare e politica ma anche culturale."' I prefetti al pretorio non furono subito aboliti; persero sempre piu d'importanza e scompar-vero durante la prima meta del secolo VII.

All'esarco erano sottoposti nell'amministrazione provinciale i duchi e i magistri militum che come lui concentravano nelle proprie mani il potere civile e militare nella circoscrizione che viene sempre piu spesso chiamata ducato. In Istria sono noti alcuni magistri militum. Verso la fine del secolo VI certamente lo furono Gulfario, forse Basilio non pero Mastalone.17 II Placito del Risano ne menziona altri: Basilio, Stefano; quasi certamente lo fu anche Costantino. II magister militum dell'Istria era il rappresen-tante dell'esarco nella sua provincia ed infatti scrive papa Gregorio I all'esarco Smaragdo nel giugno del 603: directis itaque excellentiae vestrae iussionibus his, qui in Histriae partibus locum vestrum agere; uno ili questi non poteva non essere il magister militum. La struttura gerarchica dell'esarcato appare in tutta evi-denza nell'epigrafe di Torcello del 639 che ricorda I'inaugurazione della chiesa dedicata alia Dei Genitrix: cio avvenne lmperante Domno Nostro Heraclio perpe-tuo Augusto, la chiesa fu costruita ex iussione pio et devoto domno nostro Isaacio excellentissimo exarcho patricio e fabbricata per bene meritum Mauricium gloriosum magistromilitum Provincie Venetiarum.IK Duces e magistri militum erano in principio alti ufficiali deU'esercito, generali, comandanti di truppe in campagna. Cosi li troviamo in azione verso la fine del secolo VI contro i Longobardi e anche in Istria. Nel 599 papa Gregorio Magno scrive a Callinico exarcho Italiae rallegrandosi delle sue vittorie, quod mihi de Sclavis victorias nuntiasti, vittorie evidentemente con-seguite dal magister militum istriano a difesa fra l'altro di Capodistria e del suo distretto. Essendo i duces e magistri militum stazionati a lungo in una determinata zona quali comandanti deU'esercito provinciale, dovet-tero sempre piu dedicarsi all'amministrazione civile

Fig. 2: Divisionc politica dell'Italia ca. 590-751. SI. 2: Politična razdelitev Italije v letih okoli 590-751.

(Sccondo/po: T. S. Brown, Gentlemen und Officers. Imperial Administration and Aristocratic Power in Byzantine Italy, A.D. 554-HOO [Rome 1984| 38)

SICILI

Divisionc amministrativa bizantina (sec. VII e inizio VIII). Bizantinska upravna razdelitev (7. st. in začetek 8. st.).

Estcnsionc del territorio bizantino (armistizio 605). Obseg bizantinskega področja (premirje leta 605).

Territorio conquistato da Agilulfo (590-615), Osvojitve Agilulfa (590-615).

Territorio conquistato dai Longobardi (636-675). Langobardske osvojitve (636-675).

Estcnsionc delPesarcato alia mortc di Liutprando (744). t/A Obseg eksarhata ob smrti Liutpranda (744).

Vccchia Via Flaminia. Stara Via Flaminia.

___Nuovo pereorso della Via Flaminia (Via Armcrina) da Roma a Rimini.

Potek nove Vie Flaminie (Armcrinc) i/ Rima v Rimini.

della regione che dai primi, come detto, prese il nome di ducato. Se verso la fine del secolo VI i limiti fra potere civile e militare nei ducati erano ancora relati-vamente fluidi, un secolo piu tardi la predominanza dei militari nei ducati era completa. Lo sviluppo assunse varie forme nelle diverse regioni dell'esarcato: basti ricordare la Venezia, Roma o Napoli; ma neirVIII secolo la formazione dei ducati dell'esarcato d'ltalia si era sostanzialmente conclusa e i duchi locali nella loro qualita di magistri militum, di comandanti militari cioe, stavano a capo delle truppe indigene dipendenti formalmente dall'esarco. di fatto autonomi se non ancora indipendenti. Prova di cio e la lettera di papa Gregorio III del 740/741 ad Antonino, arcive-scovo di Grado, nella quale gli comunica che i Longobardi avevano preso Ravenna e che 1'esarco si trovava aptid Venecias, per cui 1'arcivescovo doveva provve-dere a che Ravenna fosse ripresa e 1' esarco ripristinato nella sua sede. Cio evidentemente significava che i Venetici dovevano venire in aiuto dell'esarco. Giovanni Diacono riferisce infatti che i Venetici interven-nero navali cum exercitu, ripresero Ravenna e la restituirono all'esarco.19

L'lstria non fu mai »tema« bizantino come a lungo fu sostenuto. L'uso che del termine fa Costantino VII Porfirogenito20 e un anacronismo; qui esso ha il senso di regione. provincia o distretto. L'lstria fu quindi, come credo di aver dimostrato quasi 40 anni fa, un'unita militare e amministrativa di rango inferiore dell'organizzazione tematica come i drungariati, i cate-panati, le clisure, i ducati, le arcontie. L'lstria non fu elevata a rango di tema, forse col tempo lo sarebbe stata, come tante altre unita militari e amministrative di rango inferiore, ma essendo stata staccata dall'Im-pero in seguito all'occupazione franca il suo sviluppo nell'ambito dell'organizzazione tematica bizantina fu stroncato.21

Nelle citta e fortezze del ducato vi erano dei tribuni, ufficiali di rango inferiore sottoposti ai magistri militum e nominati dall'esarco. Originariamente erano comandanti di un bandon o numerus (200-400 uomini) ma presto assunsero oltre alle competenze militari a capo della citta e del suo distretto anche funzioni civili e giudiziarie, como per es. a Napoli, a Otranto. Durante il VII e VIII secolo anche il tribunato segui lo sviluppo delle altre cariche nei ducati; aumentd I'autorita dei tribuni che erano profondamente radicati nelle citta e regione; essi divennero possessori terrieri, erano comandanti delle milizie indigene e col tempo formarono I'aristocrazia dei ducati. Fin verso la fine del secolo VI1 i tribuni venivano ancora nominati dall'esarco e dovevano recarsi a Ravenna per l'ordinazione; nel secolo seguente formavano I'aristocrazia ereditaria della regione e eventualmente si recavano nella capitale dell'Impero per ottenere titoli onorifici, fra i quali primeggiava quello di console (tuiuxog). Nel Placito del Risano gli Istriani si lamcntano fra l'altro chc il duca franco aveva abolito il tribunato affermando che anticamente all'epoca bizantina habuerunt parentes no-stri consuetudinem habendi actus tribunati, domcsticos sen vicarios nec non locoservatorcs. Credo che questi siano funzionari cittadini elencati gerarchicamente a

cominciare dal tribuno fino ai luogotenenti; il seu sta evidentemente per et. Merita anche paragonare questo elenco con quello di un diploma carolingio del 753, tenendo conto pero della differente situazione: omnibus ducibus, comitibus, grafionibus, domesticis, vica-riis, centenariis vel omnes agentes.22

E stato posto anche il problema se la metropoli della provincia fosse stata Pola o Cittanova (Novigrad). Centro della provincia appare, dopo la riconquista bizantina, come risulta da Procopio, Pola; nel Placito del Risano prende per primo la parola il »primas« di Pola; Pola si trova in testa alia lista dei tributi che le citta e castella istriani versavano alia cassa imperiale ed e Tunica che viene definita civitas. Cittanova fu certo importante per i grandi possedimenti demaniali (fischo publico) e'non e escluso che il magister militum vi risiedesse saltuariamente.

Verso la fine del VI secolo la struttura economica e sociale dell'esarcato era alquanto cambiata, sia in seguito all'invasione longobarda che al declino demo-grafico dovuto alle guerre, alle carestie, alia peste, alia mortalita bovina, alle inondazoni ed altre calamita naturali. L'avanzata longobarda aveva causato un'on-data di profughi che si erano rifugiati nell'esarcato, principalmente nelle citta. Lo stesso avvenne anche in Istria. ma essendo cio abbastanza noto non e il caso di entrare qui nei dettagli. Cambiata era anche, in parte, la struttura della grande proprieta in seguito al passaggio dalla produzione agricola alia pastorizia, mentre la politica difensiva bizantina aveva portato alia formazione di un ceto di piccoli e medi proprietari tenuti al servizio militare. La situazione demografica miglioro nel VII e VIII secolo non solo in seguito alio sviluppo interno ma anche grazie aH'immigrazione di elementi orientali relativamente benestanti quali i funzionari imperiali, i militari e I'alto clero esarcale. Forse nel Placito del Risano si riflette qualche aspetto di questo fenomeno. Lungo il confine con i Longobardi, soprattutto nell'esarcato e nella Pentapoli furono insediati gruppi di Slavi, Avari e Bulgari; lo stesso avvenne anche ai confini istriani, come dimostrano i reperti archeologici.

L'esercito esarcale comincio quindi ad essere vieppiu composto, in seguito al processo di territorializzazione delle varie unitž, da un exercitus Ravennas, da un exercitus Romanus o altri corpi regionali in cui conflui-vano elementi militari indigeni. Dopo I'assassinio del-l'iniperatore Costante II nel 668 intervennero in Sicilia contro l'usurpatore Mezzezio mililes alii per Histriam, alii per partes Campaniae, Africae, Sardiniae, ed č quindi evidente che si era formato anche un exercitus histricus.21

IV. SCISMA DEI TRE CAPITOL1 E ICONOCLASMO

Non č mia intenzione descrivere dettagliatamente il decorso dello scisma e ana I izza re separatamente i problemi che vi si coilegano. Lo sfondo teologico e gli avvenimcnti storici, anche se complessi, sono abbastanza noti e sono stati anche recentemcnte trattati.

Pare che nella prima fase, cioe dopo la pubblicazione dell'editto nel 543 e poi del 553 (?) contro gli autori dei tre trattati i vescovi »illirici«, fra cui quelli dell'Istria, facessero piuttosto da intermediari fra i difensori e gli oppositori dell'editto. L'opposizione detta locale venne dapprima da tutto l'occidente, fu forte soprattutto in Africa ma anche nell'Illirico, in Dalmazia, in Italia, nella Gallia e nella Spagna, ma poi si limito all' Italia bizantina nord-orientale, compresa 1'Istria, e alia fine si restrinse al patriarcato longobardo d'Aquileia. Bisogna anche tener presente che se dapprima si tratto di opposizione al governo bizantino a partire dal papato di Gregorio Magno l'opposizione si volse anche contro Roma.

Per quanto riguarda i vescovi dell'Istria, compresa Grado, e della Venezia lagunare lo scisma termino ai tempi del papa Onorio (625-638), continuo pero sul territorio longobardo del patriarcato di Aquileia fin verso la fine del VII secolo. Ci si puo chiedere in quale rapporto stiano le tendenze autonomistiche loca-li, che di esse si parla in connessione con questo scisma ma anche in altri casi (per es. in Siria, in Egitto), e il fondamento teologico dello scisma stesso. Come spiegare la connessione o il legame fra le controversie cristologiche e le tendenze autonomistiche o di autogo-verno sul piano politico, amministrativo, militare?

L'opposizione cosiddetta locale si basa, secondo certe interpretazioni, su differenze fra concezioni mi-stiche e razionalistiche. In fondo pero credo si tratti di opposizione politica, anche se e difficile dire perche prese proprio questa e non un'altra forma. Ritroviamo, credo, l'utilita della storia politica tanto spesso sotto-valutata o addirittura negata. Si pensi all'importanza che ebbe lo stato longobardo per lo sviluppo dello scisma, all'influsso, anche se indiretto, del crollo dell'organizzazione ecclesiastica nella Rezia. nel Norico e in Pannonia, per cui la diocesi di Aquileia non fu solamente ridotta a meta ma fu nel 607 divisa fra Longobardi e Bizantini cosi che ai primi rimase la piu gran parte del territorio del patriarcato.24

V. OCCUPAZIONE LONGOBARDA DELL'ISTRIA?

Gi& sull'invito per la conferenza avevo messo il punto interrogativo ed esso rimane anche oggi, poiche non saprei dare una risposta definitiva a questa doman-da. Del problema si sono occupati Benussi, Hartmann, Pasehini, Vergottini, per non citare che alcuni; ma dettagliatamente R. Cessi che respinse le conclusioni di parecchi autori moderni concludendo che 1'Istria passd nel 770 sotto il dominio longobardo ma che i Bizantini ne sarebbero rientrati in possesso ancora prima del 774, ciofe al momento del crollo della dinastia longobarda. La notizia della Cronaca salerni-tana secondo la quale 1"Istria sarebbe passata sotto il dominio longobardo subito dopo la caduta dell'esarcato (751) č, a pare re del Cessi, »testimonianza assai incerta«.25

Le fonti sono poehe ma parlano con abbastanza evidenza degli avvenimenti. Nella lettera dell'arcive-

scovo di Grado Giovanni a papa Stefano III del 770/772 (datata dal Kandler pero nel 768) e scritto quod gens perfida Langobardorum sanctae nostrae ecclesiae invaserunt haereditatem e ipsi sacviwimi langobardi pro iussione regis sui fanno ogni specie di mali e abusi, per cui l'arcivescovo spera nella misericordia di dio quam erga Ravennatium civitatem eiusque perti-nentibus oppidis et finibus per vestra apostolica aucto-ritate et defensione ostendere dignatus est.2" I Longobardi avevano dunque sotto il loro dominio 1'Istria, si direbbe tutta e non solo una parte a giudicare dall'e-lenco di abusi fiscali ed altre novita da essi introdotte. Interessante e inoltre che l'arcivescovo Giovanni ri-corda il diploma rilasciato al papa da Pipino a Kiersy-sur-Oise nel 754, con il quale gli cedeva le province italiane occupate da Astolfo, documento che si poteva estendere a tutta I'ltalia ex-bizantina.27 Difatti Stefano III interpreto in questo modo il diploma e rispose all'arcivescovo Giovanni nel 771/772 quoniam in nostro pacto generali, quod inter Romanos et Francos et Longobardos dignoscitur provenisse, et ipsa vestra Istriarum provincia constat esse confirmata atque an-nexa simulque et Veneciarum provincia, aggiungendo che tanto lui, il papa, quanto tutti i suoi vicari difen-deranno sempre la provincia romana, l'esarcato di Ravenna e la vostra provincia. 1'Istria cioe, pari modo ab inimicorum oppressionibus.2S Pare probabile che l'occupazione longobarda abbia avuto termine nel 774, ma sarebbe da considerare anche la possibility che cio sia avvenuto nel 776, poiche nel 774 Carlo Magno non altero la fisionomia politico-amministrativa dell'ex-regno longobardo.29 Rimane comunque aperto il problema se ne segui l'occupazione franca o vi rientrarono i Bizantini. Le fonti sono mute sulla restaurazione del dominio bizantino in Istria dopo il 774 e cosi anche su una eventuale spedizione militare franca, per cui, basandosi sul Placito del Risano, che rillette la situa-zione istriana all'epoca bizantina durante la seconda meta del secolo VIII, e chiaro che vi fu restaurato il potere bizantino e che solo piu tardi, a una data non ccrta, forse nel 788, come ritiene la maggioranza degli storici, 1'Istria divenna franca. C'e pero un documento che non per me ma per alcuni storici pone in dubbio il susseguirsi dei cambiamenti di sovranita nell'Istria. In una lettera di papa Adriano I a Carlo Magno del 776/780 il papa si lagna che il vescovo istriano Mauri-zio, che stava raccogliendo per il papa le pensiones beati Petri, riconosciuto dai nefandissimi G reci, qui ibidem in praedicto territorio residebant Histriense, era stato assalito e che tam praedicti Greci quamque de ipsis Histriensibus gli avevano cavato gli occhi quasi ipsum territorium Histriense vestrae sublimi excellentiae tradere debuisset. II papa chiede a Carlo Magno che il duca Marcario (del Friuli) faccia in suo episcopio reverti il vescovo Maurizio. La lettera č del 776 c non č da escludere chc cio sia avvenuto nel momento di transizione dal potere longobardo a quello bizantino, in un momento cioč di turbolenze dovute al recente sollevamento longobardo nel Friuli, tenendo conto fra l'altro che dopo il 774 non ci furono cambiamenti amministrativi. I Bizantini di cui si parla nella lettera non sono »elementi greci immigrati, stanziati c residen-

ti« ma autorita bizantine. L'lstria e a quel tempo bizantina poiche altrimenti non avrebbe alcun senso quanto Greci e Istriani rinfacciano al vescovo, di voler cioe consegnare il territorio istriano a Carlo Magno. Difficile rimane pero spiegare il fatto che il papa richieda a Carlo di far reinstallare il vescovo su un territorio che non e il suo. Cessi elimina questa difficolta considerando che non era »in discussione il diritto di sovranita, bensi quello di proprieta«, che cioe il vescovo volesse confiscare o usurpare le proprieta greche o quelle di Istriani.

VI. IL PLACITO DEL RISANO

II tempo limitato ma anche la struttura e lo spazio di questa introduzione fanno si che mi limiti a trattare determinati aspetti e ad accennare ad alcuni punti che mi sembrano degni di essere discussi, ed eventual-mente piu tardi analizzati dal punto di vista delFammi-nistrazione provinciale bizantina. Le citazioni e quindi il foglio e la linea sono dati in base all'edizione di A. Petranovič e A. Margetič.3"

La struttura della provincia dellTstria poggiava fon-damentalmente su civitates e castella; sarebbe quindi da comparare con la Dalmazia imperiale, la Venezia lagunare, la regione di Durazzo e quella di Cherson in Crimea.31 Le citta e castella erano rappresentate al placito da 172 homines capitanei (f. 21 r, I. 9) e come gia propose il Kandler il numero corrisponde alia meta dei 344 solidi mancosi che si pagavano al palazzo imperiale.32 Chi erano questi capitani non si sa bene, ma pare che non corrispondano ai capitani che si incontrano piu tardi per es. a Milano.33 Per l'lstria e usato il termine generale provincia Istriensium, territo-rittm Istriense (f. 21r, 1. 8 e I. 29-30). Non si puo quindi dedurre quale nome portasse ufficialmente la provincia in epoca bizantina; in ogni caso, come piu sopra constatato, essa era un' unita militare e ammini-strativa dell'organizzazione tematica bizantina di rango inferiore ai temi governata da un magister militum (f. 21r, 1. 32-33 e f. 22v, I. 8-9). Forse si potrebbe applicare per l'lstria il termine di ducato, tipico per tutte le simili unitš dell'esarcato ravennate, come nel caso della Venetia dove duces e magistri militum si successero senza un online fisso. Gli Istriani presenta-rono ai messi imperiali breves per singulas civitates vel castella (f. 21r, I. 15) Brevis, Ppčfhov, PgePelov sono degli inventari, xuxuYyuijm;34 qui si tratta di liste tli contribuenti con 1'enumerazione delle imposte e le somme dovute, forse in forma di quietanze, jurtti-xia.35

La posizione del primas Pollensis ricorda quella del prior ili Zara, del Jty(imi)a>v, kqidtojioX(tt|5 di Cher-son, del index ili Cagliari."' Gli Istriani si lagnano sui conto dei vescovi sostenendo che questi in precedenza versavano la metli delle tasse e degli altri contributi, che i messi imperiali alloggiavano nel vescovato, che le carte emfiteutiche non venivano mai cambiate ne falsificate, che liberamente usufruivano del herbatico c glandatico, che delle vigne si prendcva solo il quarto, che si pescava liberamente; affermavano poi che le

citta e castella di Pola. Rovigno, Parenzo, Albona, Pedena, Montona, Pinguente e il cancelliere di Cittanova versavano alia cassa statale 344 solidi mancosi nonche prodotti agricoli quali vino, olio, provenienti da varie tenute (casale Orcionis, Petriolo, Cancianico, Arbe, casa Zerontiaca, Priatello) e da quelle demaniali di Cittanova. Dalle lamentele sui conto del duca franco risulta che all'epoca bizantina gli Istriani racco-glievano doni, exenia (^evtov) per l'imperatore e per-sonalmente ve li consegnavano, che raccoglievano per i messi imperiali solo una volta all'anno di cento pecore una, che versavano alia Chiesa decime. Una serie di lagnanze rivela che gli Istriani praticamente non prestavano servizi angariali e non dovevano certi versamenti in natura: non avevano mai dato foraggio, non avevano lavorato nelle »corti« e nelle vigne, non avevano fatto calcine, non avevano fabbricato case, non avevano lavorato nelle tegorias (?), non avevano nutrito cani padronali, non avevano fatto collette di pecore o agnelli, non avevano fatto trasporti per terra, per mare e per fiume ne con cavalli ne con navi. Per tutta la situazione riguardante tasse, imposte e servizi sarebbe da ricordare in particolare che i 344 solidi nonche in prodotti in natura dovuti alia cassa imperiale facevano parte del sistema tributario bizantino. Cosi avveniva per es. nella Dalmazia bizantina dove le citta, durante il secolo IX ma probabilmente anche prima, pagavano a Bisanzio, tramite il suo stratego, un tributo fisso di 792 nomismi che corrispondevano a 11 libbre d'oro e una parte in natura. Cosi avveniva anche a Cherson in Crimea dove il tributo delle citta rimaneva in parte nella cassa dello stratego.37 Una lista delle paghe degli strateghi (inizio sec. X) nota che quelli residenti su territorio europeo si mantenc-vano con gli introiti del loro tema e ci si puo chiedere, con una certa prudenza pero, se cio non valga anche per le unita di rango inferiore ai temi, quale fu per es. l'lstria sotto i magistri militum durante la seconda mettl del secolo VIII.38

L'identificazione delle tenute, eccetto per quella denianiale di Cittanova, č per ora difficile, malsicura, se non addirittura impossibile. Interessante č la spiega-zione che casa Zerontiaca sia la traduzione di yepovToxonEiov cioč ospizio dei vecchi."

II governo bizantino aboil verso la fine del secolo VIII F obbligo per i pescatori di versare il tcrzo della pesca alia cassa statale4" cio che corrisponderebbe alia situazione locale descritta dagli Istriani.

A parte questi pochi punti particolari che approno nuovi problemi vorrei attirare Fattenzione sulV aspetto generale che l'elencazione fatta dagli Istriani offre del sistema imponibile bizantino (tasse, imposte, versamenti, servizi ece.).

In uno studio recente N. Oikonomidčs analizza una lettera panegirica di Teodoro Studita dell'801 che deserive le pratiche fiscali bizantine verso la fine del secolo VIII." L'autore constata che allora fini di essere compilato un catasto, un registro dunquc di tutte le propriety immobiliari, con la loro descrizionc e la relativa stima, impresa difficile e duratura iniziatasi col censimento delle persone nel VII e VIII secolo. Questo lii il fondamento su cui poggič la nuova

fiscalita bizantina dell'epoca media basata sulla impo-sta valutata in proporzione alia fortuna del contribuen-te. Cio fu opera dei primi imperatori iconoclasti nel loro sforzo di riorganizzare lo stato; Costantino V (741-775) estese a tutto l'lmpero la riscossione delle imposte dirette in danaro per cui prevalse per le finanze statali il sistema monetario. Bisanzio aveva dunque agli inizi del IX secolo un sistema di imposte dirette proporzionali ai patrimoni. sistema che compa-rira nell Europa occidentale dopo il XII secolo. Questo sistema, valevole in linea di principio per le grandi proprieta ed i villaggi. si basava sulla responsabilita fiscale collettiva, che era per il fisco d'importanza fondamentale ma che all'interno dell'unita soggetta a imposta ammetteva sgravi e riduzioni fiscali nell'even-tualita di catastrofi naturali o sparizione del contri-buente. Oikonomides termina questa eccellente analisi sottolineando che »tout compte fait, le sisteme fiscale meso-byzantin, etait raisonable et, somme toute, equitable« e cio mi pare confermato a pieno dalla situa-zione che gli Istriani descrivevano nel placito.

Sempre nell'ambito dello sviluppo economico e so-ciale bizantino credo che sarebbe utile confrontare il passaggio riguardante le tasse collettive con la Legge agraria bizantina del secolo VII/VIII.42 Gli Istriani delle citta e castelli avevano all'epoca bizantina determinanti diritti su quello che definiscono nostras silvas, casale inferiore, nostras terras e nostras runcoras (dove il duca insediera gli Slavi), nostros prados, nostra pascua che credo fossero in parte terra comunale o collettiva. Tutto cio costituisce l'&ixepiaTog tojtog (art. 32 della Legge agraria) e in parte quella terra che a determinati intervalli di tempo veniva divisa fra i membri della comunita, cioe il xoivoq xojtoq.43 A quest'ultima categoria mi pare che corrisponda nel placito: nostros confines (nel senso di terreni abbando-nati?) quos nostri parentes secundum antiquum consue-tudinem ordinabant (f. 22r, I. 12-13).

Per quanto riguarda l'amministrazione dell'Istria in epoca bizantina, essa e caratterizzata da un alto grado di autonomia e autogoverno sia a livello provinciale che cittadino, il che corrisponde nelle linee generali a quanto č noto di altre unita provinciali dell'epoca quali per es. Cherson, Dalmazia, Sardegna.4' II magister militum era dapprima un funzionario bizantino; ma col tempo, come negli altri ducati dell'esarcato ravennate, soprattutto a partire dal secolo VIII i capi della provincia provenivano dall'aristoerazia terriera e da quella politica ormai quasi completamente fuse. Dall'altra parte che magistri militum venissero fino quasi all'ultimo inviati dal governo centrale pare si rifletta nella formulazione: magister militum Greco-rum. Pare che nell'Istria ci fosse un alternarsi di magistri militum di origine locale con quelli provenienti da Costantinopoli come fu il caso per es. nella vicina Venezia lagunare. Cio č in parte confermato dai poderi che i magistri militum possedevano nella provincia. Nelle cittci c castelli con i loro distretti I'autorita superiore erano i tribuni, che molto presto divennero dei magnati locali, dei »polenti«; sotto di loro e'era tutta una serie di funzionari locali quali i domestici, vicari ecc. di cui si č parlato piu sopra.

Gli autogoverni locali confluivano nell'autonomia provinciale: et per ipsos honores ambulabant ad com-munione et sedebant in consessu unusquisque per suum honorem (f. 22r, 1. 17-18).41 Consessus e il xoivov xcov dgxovTcov di Cherson nel secolo VIII; ma anche in Dalmazia doveva esistere una simile istituzione sia nell'epoca tardo-romana sia nel secolo XI.46

I tribuni si distinguevano fra di loro; alcuni fra di essi occupavano un posto d'onore piu alto degli altri, poiche a Costantinopoli avevano ottenuto il titolo onorifico di ypato e nella gerarchia provinciale veni-vano subito dopo il magister militum, che era il gover-natore della provincia. L'uso di conferire il titolo di console (ypato) e tipico dell'epoca anche se il titolo stesso era ormai abbastanza modesto e scomparve nel secolo X.47

Per quanto riguarda la struttura sociale il populus comprendeva l'aristocrazia di liberi e benestanti citta-dini, che detenevano il potere politico basato in primo luogo sulle ricchezze terriere. A questi appartenevano i tribuni con o senza il titolo di ypato, primo fra essi il primas Polensis, i domestici, i vicari, i lociservatores; tutti questi ed altri sono da intendersi sotto homines capitanei. Certo non minore era l'influsso sociale, culturale, economico e politico del clero, soprattutto dell'alto clero, dei vescovi, basato sia sulla loro auto-rita religiosa che sulle ricchezze terrene (terre, greggi, decime ecc.).

Note sono ancora altre categorie sociali menzionate nel Placito: liberi homines che pero dovevano accom-pagnare i tribuni alia guerra, coloni che in fondo corrispondevano a quelli noti all'epoca tardo-romana e della legislazione giustinianea, liberti che erano schiavi liberati, advenae homines, i nuovi venuti, gli liospites, gli excusati (č'§xoikkt«toi ) che erano coloni sgravati dalle imposte o clienti commendati o uomini liberti addetti al servizio dei tribuni,50 servi, che po-trebbero corrispondere ai 60CX01 bizantini per cui non sarebbero piu schiavi ma la loro situazione sarebbe migliorata e questa pare essere anche l'opinione di Guillou.51 Tutto indicherebbc invece che si trattava proprio di schiavi e che non solo I'istituzione continuo ad esistere ma anche che il loro numero non diminui.52 A conferma di questa tcsi ricordo che la Legge agraria conosce appunto i douloi quali schiavi.53 Vorrei ricor-dare ancora non una categoria sociale ma un termine riguardante la societa. Gli Istriani si lamentarono che il duca Giovanni cum ipsos pattperes aedificant (scil. lui ed i suoi parenti) sibi pallatias (f. 22r, 1. 21-22). Ci si puo chiedere se si tratti di »poveri« nel semplice senso economico o se si tratti di un termine sociale. Prima di tutto devo ricordare la lettera panegirica di Teodoro Studita di cui sopra, secondo la quale verso la fine del secolo VIII il governo bizantino aveva posto fine al lavoro supplementare dei poveri che aveva quale scopo di rendere possibile a questi di pagare agli agenti del fisco una certa imposta.'4 Teofane nella sua CronograJ'ia nota per i primi anni del secolo IX che i poveri (xckuxoC) furono arruolati nell'esercito a spese dei loro comuni, i quali si assunsero anche il pagamento delle tasse da loro non effettuato. Credo che cosi ci avvieiniamo a quei »poveri« (jičvriteg) del

secolo X che nella legislazione degli imperatori mace-doni sono opposti ai »potenti« (iaxvQotEQOi, 6uvaxoi) e per i quali e stato giustamente constatato che bisogna tradurre il termine non con »povero« ma con »debole«, poiche non si tratta di categoria economica ma socia-le.55

A quale epoca si riferiscono gli Istriani, nel Placito, parlando del passato? Avendo piu sopra chiarito o almeno discusso il problema dell'appartenenza statale dellTstria dopo la caduta dell'esarcato (751) e certo che una parte della situazione descritta nel Placito e della seconda meta del secolo VIII. Leggendo il docu-mento si ha difatti in molti časi la precisa impressione che gli Istriani si riferiscano ad avvenimenti recenti e a misure di fresca data. In questo senso e da interpre-tare il passo: de iustitiis... quas Graeci ad suas tenue-runt mantis usque ab dio die quo ad manus dominorum nostrorum pervenimus (f. 2 lv, 1. 26-27). Anche la lettera di Teodoro Studita conferma in molti punti questa conclusione. Lo conferma ancor di piu 1'uso dei solidi mancosi quale mezzo di pagamento dei tributi. Questa moneta venne in uso durante la seconda meta del secolo VIII. La prima menzione del mancus si trova in un documento del 778 di Šesto in Friuli, poi in uno per il monastero di Farfa del 786 e nel Liber pontificalis all'epoca di Papa Adriano (771-795). La spiegazione definitiva sull'origine di questa moneta e stata data da Ph. Grierson: »Pare che questo termine fosse inizialmente applicato al dinaro musulmano, che era un po' piu leggero del solidus (4,25 grammi), e che derivasse dalla parola araba manqush, che significa 'coniato', ma piu comunemente denotasse una moneta di conto ad esso corrispondente per valore«.56 Le altre indicazioni del Placito non permettono conclusioni precise: forse il patriarca Fortunato, parlando dei diritti che la sua Chiesa aveva in Istria ah antiquo tempore, si riferiva alia seconda meta del secolo VI. Forse al Vil od VIII sono da attribuire Yantiqua consuetudo, le cartulae... ab antiquum tempus, mentre assolutamente nulla dicono i riferimenti: tempore Graecorum, dum fuimus sub potestate Graecorum imperii e cost anche le notizie che riguardano i parentes nostri.

11 Placito va quindi analizzato nelle sue varic parti ma penso che sara difficile od addirittura impossibile datarle, data la carenza di fonti piu o meno contempo-ranee. Affrontare qui il problema degli insediamenti slavi in Istria dal secolo VI all'epoca del Placito ci porterebbe troppo lontano. Molto si č scritto in merito con punti ili vista ed interpretazioni differenti talvolta anche opposte, in parte dipendenti dalla nazionalitžt dello storico o dell'archeologo. Molto dobbiamo all'at-tivitii archeologica degli ultimi decenni e per lo storico questi risultati sono della piu grande portata. Penso qui all'opera di H. Marušič ma anche ili molti altri colleghi che cito nella acclusa bibliografia. Detto in

breve ci fu una prima antica fase di colonizzazione slava nel Vil e VIII secolo, quella che segul alle incursioni predatorie e devastatrici; questa prima fase fu seguita all'epoca franca da una nuova ondata d'in-sediamenti, questi di carattere prettamente agrario, vale a dire diversi dall'immigrazione che segui le incursioni avvenute duecento anni prima. Contro questi ultimi insediamenti slavi protestano gli Istriani nel Placito.57

Per quanto riguarda i resti bizantini in Istria rimane ancora molto da fare non solo sui piano della storia dell'arte, dell'architettura e pittura, ma forse piu su quello della linguistica, toponomastica, onomastica ecc. Terminando devo ancora una volta sottolineare che si tratta di un' introduzione alia discussione e che molti problemi, forse anche piu importanti di quelli da me trattati, non sono stati oggetto del mio discorso.

APPENDICE

Tesi proposte per la discussione:

La provincia bizantina dell'Istria:

Organizzazione:

Prima fase: Prammatica sanzione. Ripristino dell'an-tico regime, latifondi, diritti degli aristocratici, lirnitanei.

Seconda fase: Esarcato, ducati, dux e magister militum, civitates et castella, tribuni, vicarii.

Importanza delle citta (economica, sociale, politica, religiosa quale sede vescovile); ripartizione delle citta nella penisola, ecc.).

Scisma dei Tre capitoli e iconoclastia

L'lstria e la caduta dell'esarcato nel 751

1. Occupazione longobarda?

2. II Placito del Risano del!'8()4 (amministrazione, societa, economia, sviluppo politico, feudalesimo franco).

Temi di discussione:

Che cosa e rimasto in Istria dell'cpoca bizantina?

a. Monumenti (Basilica Eufrasiana, chiese a Pola,...)

b. Legami con Ravenna (ecclesiastici, legislativi)

c. Le cittš come centri della latinita e successiva-mente dell'italianitci e gli Slavi della campagna. Nel contesto delle questioni etniche sono queste le radici dello sviluppo nazionale nel XIX c XX secolo?

d. L'importanza dei provvedimenti franchi e i radi-cali mutamenti nella storia dell'Istria.

lilltl.lOGKAFIA

Dč) qui un elenco di pubblicazioni. monografic, studi e carattcrc soggettivo c non prctcndc di csscre complcta. Alcunc articoli chc crcdo siano utili per i problemi riguardanti la pubblicazioni citate compictamcntc nclle note al testo, sono provincia bizantina dell'Istria. La scelta ha evidentemente state ripresc nella bibliografia, suddivisa per argomenti, es-

sendo parte essenziale dello stesso. Vorrei rieordare che sono in prcparazione una Storia di Venezia e una Storia di Ravenna, chc dovrebbero uscirc l'anno prossimo.

Opere di carattere generale

L. M. Hartmann, Geschiclite ltaliens im Mittelalter. Bd. 1: Das italienische Konigreiclr (Stuttgart. Gotha 1923); Bd. 2,1: Romer und Langobardcn bis zur Tlteilung ltaliens (Leipzig 1900); Bd. 2,2: Die Loslosung ltaliens vom Oriente (Gotha 1903).

G. Ostrogorsky. Geschiclite des Byzantinischen Staates3 (Miinchcn 1963) = Byzantinisches Handbuch, Band 1,2; id.. Zgodovina Bizanca (Ljubljana 1961); id.. Storia dell'impero bizantino (Torino 1968).

Storia d'ltalia. Ed. da G. Galasso. Vol. 1: P. Dclogu, A. Guillou. Gh. Ortalli, Longobardi e Bizantini (Torino 1980); 1. P. Dclogu. II regno longobardo. 1-216; 2. A. Guillou. L'ltalia bizantina dall'invasione longobarda alia caduta di Ravenna. 217-338; 3. Gh. Ortalli. Venezia dalle origini a Pietro II Orseolo, 339-438.

G. Cavallo, V. von Falkcnhauscn. R. Farioli Campanati, M. Gigante. V. Pace. F. Pavini Rosati, I Bizantini in Italia (Milano 1982).

J. Ferluga. L'ltalia bizantina dalla caduta dcll'Esarcato alia meta del sccolo IX, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 34. Spoleto 1986, 169-995.

J. Ferluga, Istrien, in: Lexikon des Mitielalters. Bd. 5/4 (Munchcn-Ziirich 1990) Koli. 701-705.

Bibliografia riguardante I'esarcato

Ch. Dichl, Eludes sur i administration byzantine dans I'exar-chat de Ravenne (568-751) (Paris 1888) = Bibliothcquc des Ecolcs franfaiscs d'Athcncs et dc Rome, Fasc. 53.

H. Cohn. Die Stellung der byzantinischen Staltlialter in Ober- und Mittelitalien (540-751) \ Berlin 1889).

L. M. Hartmann, Untersuchungen zur Geschiclite der byzantinischen Verwahung in Italien (540-750) (Leipzig 1889).

R. Cessi, Lc prime conscguenzc della caduta dell'esarcato ravennate ncl 751, in: Atti del V Congresso internazionale di studi bizantini, Vol. 1 (Roma 1939) 79-84.

G. Ostrogorsky, L'cxarchat dc Ravenne et l'originc des thčmes byzantincs, in: VII Corso Cull. Arte rav. biz., Fasc. 1 (Ravenna 1960) 99-110.

A. Pertusi, L'impcro bizantino c I'cvolvcrc dei suoi intcrcssi nell'Alto Adriatico. in: Le origini di Venezia (Firenze 1964) 59-93.

A. Guillou. Regionalisme el Vindependence dans Tempire byzanlin au Vile sičele. L'cxemple dc 1'Exarchat ct dc la Pentapole d'ltalic (Roma 1969) = Studi storici 75-76.

A. Simonini. Autocefalia ed Esarcato in Italia (Ravenna 1969).

P. Classen. Italien zwischen Byzanz und dem Frankcnreich. Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 28, Spoleto 1981, 920-971.

A. Carile, La presenza bizantina nell'Alto Adriatico fra VII c IX sccolo. in: Abruzzo. Rivista dell'Istilulo di studi abruzzesi 31, 1983, 3-37.

A. Guillou, La presence byzantine dans les pays du Nord de I'Adriatique, Byzantina 13. 1985, 203-216.

Itihliogrufiu riguardante I'lstriu

C. dc Franceschi, L'Istria. Note Storiclie (Parcnzo 1879).

B. Benussi. Nel Medio Evo. I'agine di storia istriuna (Parcnzo 1897).

E. Mayer, La costituzionc municipalc dalmato-istriana ncl Medio Evo c le sue basi romanc (trad, di C. Dc Franceschi con osscrvazioni di U. lnchiostri c del traduttore), Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. I'at. 22, 1907, 347^*62.

A. Cavallari. Lineamenti storici della costiiuzione politica dell'Istria durante il medio evo (Roma 1924).

G. de Vergottini, Lineamenti storici della costiiuzione politica dell'Istria durante il medioevo (ristampa dcll'cd. 1924/25). Introduzione e dati bio-bibliografici di I'. Colliva (Trieste 1974).

Erliiuterungen zum Historischen Atlas der osterreicliischen Alpenliinder. I. Abt. 4. Theil: Karmen, Krain, Gorz und Istrien. 2. Heft: H. Pirchcgger, Uberblick iiber die territoriale Entwicklung lstriens (Wien 1929) 488-531.

F. Cusin, Appunti alia storia di Trieste (Trieste 1930).

R. Udina, II Placito di Risano, Arch. Triest. 3 Ser. 17, 1932, 3-84.

R. Cessi, L'occupazione longobarda c franca dell'Istria nci sec. VIII e IX. Atti R. 1st. Ven. sc. leu. arti 100, 1941, 289-313.

St. Antoljak. Da li je Istra upravo 539. godine potpala pod Bizant?, Zbor. rad. Vir inu 4, 1956, 31-44.

B. Marušič, Iz povijesti kolonata u Istri i Slovenskom primorju, Jadr. zbor. 2. 1957, 237-279.

E. Klebel, Uber die Stadte Istriens. Studien zu den Anfan-gen des curopaischen Stadtewesens, Vor. Forsch. 4, Lindau. Konstanz 1958, 41-62.

G. de Vergottini, Venezia e l'lstria ncll'alto medio evo, in: Le origini di Venezia (Firenze 1964) 95-120.

B. Marušič, Istrien im Friihmittelalter. Archaologisch-liisto-risehe Darstellung (Pula 1969) (= Kulturhistorische Denkmalcr in Istrien 3).

N. Klaič. Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku (Zagreb

1971).

A. Tagliafcrri. II Friuli c l'lstria ncll'alto medio evo, in: Aquileia e T Alto adriatico. Vol. 2: Aquileia e l'lstria (Udine

1972) 273-293.

J. Ferluga. Niže vojno-administrativnc jcdinice tcmatskog uredjenja. Prilog izučavanju tcmatskog uredjenja od VII do X veka. Zbor. rad. Viz. inst. 2, 1953, 61-98; anche in tcdesco in: Byzantium on the Balkans. Studies on the Byzantine Administration and the Southern Slavs from the Vlllli to the XIIlli Centuries (Amsterdam 1976) 21-70.

Istra kroz stolječa. Projekt za antologijsko-enciklopcdijsko izdanjc, Istra 16. 5, 1978. 95-113.

L. Margetič. Neka pitanja u vezi s Istrom (I-VII stolječe). Živa ant. 32. 1982, 53-82.

L. Margetič, »Histria« u dvije vijesti iz prve polovice VII stolječa. Živa ant. 32, 1982, 171-176.

L. Margetič. Histria et Adriatica. Raccolle di saggi slorico-giuridici e storici (Trieste 1983).

J. Bratulič, Istra u prošlosti i sadašnjosti. Istra 24. 3/4, 1986, 3-14.

M. Pavan, La »X Rcgio Vcnetia ct Histria« c la »Provincia Dalmatia« dall'cta romana all'cti) bizantina, Atti Mem. Soc. Dalm. St. Pat. 12. NS 1, 1987, 1-48.

J. Ferluga. Ubcrlegungcn zur Gcschichtc der byzantinischcn Provinz Istrien. Jb. Gesch. Osteur. 35, 1987, 164-173.

Bibliografia riguardante I'insediamento slavo in Istria

J. Ribarič. Razmjcštaj južnoslovcnskih dijalekata na polu-otoku Istri, Srpski dijalektološki zbornik 9. 1940. 1-207.

M. Kos, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri. Razpr. 1. razr. SAZU 1, 1950, 53-82.

V. Bratulič, O vremenskom kontinuitetu naseljenosti Slavena u srednjoj Istri. Neki priloži i tumačenja. Jadr. zbor. 1. 1956, 99-118.

I. Popovič, Lingvistika o vremenu naseljevanja Hrvata u južnu Istru, Rijeika revija 5, 1956, 137-141.

B. Marušič, Slavensko-avarski napadaji na Istru u svjetlu arheološke gradje. 1'erislil 2. 1957. 63-70.

St. Antoljak, Problematika najranijeg doscljcnja i nastanjc-nja Slavcna-Hrvata u Istri. Starine JAZU 48. 1958. 47-83.

P. Ivič. Priloži poznavanju dijalektske slike zapadne Hrvatske, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu 6. 1961. 191-212.

A. Kollautz. Awarcn. Langobardcn und Slawcn in Noricum und Istrien. Carintliia I, 155. 1956 , 619-645.

M. Hraste, Ikavski govori sjeverozapadne Istre, Filologija 5. 1967, 61-75.

B. Marušič, Nekropolc Vil. i VI11. stolječa u Istri. Arh. vest. 18, 1967, 333^48.

B. Marušič, Das spdtantike und byzantinischc Pula (Pula 1967) (= Kulturhistorische Denkmalcr in Istrien 6).

B. Grafcnaucr. Proces doseljevanja Slovcna na zapadni Balkan i u istočne Alpe. Pos. izd. ANUBiH 12/4. 1969, 29-55.

B. Grafenauer, Ob tisočtristoletniei slovanske naselitve na današnje slovensko narodnostno ozemlje, in: Pavel Diakon. Zgodovina Langobardov (Maribor 1988) 321-342.

B. Marušič, Kompleks bazilike sv. Sofije u Dvogradu. Hist. Arch. 2/2, 1971 (1975).

B. Marušič, Neki problemi kasnoantičke i bizantske Istre u svjetlu arheoloških izvora, Jadr. zbor. 9, 1973-1975, 337-348.

E. Boltin-Tomc. Sulla questione dell'insediamento degli Slavi nel Capodistriano e nell' Istria settentrionale. Balcanosla-vica 4, 1975, 23-31.

B. Marušič, Krščanstvo i poganstvo na tlu Istre u IV i V stolječu, Arh. vest. 29, 1978, 549-567.

B. Marušič, Breve contributo alia conoscenza delle necro-poli medievali di Mejica presso Pinguente, Atti Cen. Ric. St. Rov. 10, 1979-1980, 113-139.

B. Marušič, Kratak prilog poznavanju ranosrednjevjekovnih nekropola Istre, Situla 20/21, 1980, 467-471.

O. R. Borodin. Slavjane v Italii i Istrii v VI-VIIIvv, Vizantijskij Vremennik 44. 1983, 48-59.

Arclieologia e arte dell'Istria, Monogr. e eat. / Museo archeologico dell'Istria (Pula 1985).

M. Torcellan. Le tre necropoli altomedievali di Pinguente (Firenze 1986).

B. Marušič, Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stolječa; id., Materijalna kultura Istre od 9. do 12. stolječa, in: Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom Primorju 1 (Pula 1987) 81-124.

Bibliografia riguardante i paesi eonfinanti

R. Cessi, Le origini del ducato veneziano (Napoli 1951).

F. Seneca, Le origini della Marca friulana. Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 45, 1952, estr. 1-27.

R. Cessi, La repubblica di Venezia e il problema adriatico (Napoli 1953). P. Paschini, Storia del Friuli2, Vol. 1 (Udine 1953). R. Cessi, Provincia, ducato, regnum nella Venezia bizantina, Atti 1st. Ven. sc. lett. arli 123, 1964-1965, 405^119.

Claustra Alpium luliarum, edd. J. Šašel e P. Petru, Kat. in monogr. 5 (Ljubljana 1971).

G. C. Meniš. Storia del Friuli dalle origini alia caduta dello stato patriarcale (1420)2 (Udine 1976).

G. Cuscito, Aquileia e Bisanzio nella controversia dei Tre Capitoli. Ani. Altoadr. 12. 1977, 231-262.

A. Carile, G. Fcdalto. Le origini di Venezia (Bologna 1978). = II Mondo medievale. Sezionc di storia bizantina e slava. Vol. 1.

J. Ferluga, L amministrazione bizantina in Dalmazia (Venezia 1978) = Dcputazione di storia patria per le Venezie. Miscellanea di studi c memorie 17.

J. Ferluga, Roberto Cessi e la storia bizantina, Archivio veneto, Ser. 5, 125, 1985, 183-201.

J. Ferluga. L'Adriatico ncll'Alto Medioevo negli studi di Agostino Pertusi. Riv is ta di Bizanlinistica 1. 1991. 1-17.

' J. Ferluga, Ubcrlcgungen zur Gcschichtc der byzantinischen Provinz Istricn, Jb. Gescli. Osteur. 35, 1987, 164-173.

" J. L. Tcall, The Barbarians in Justinian's Army, Speculum 40, 1965, 294-322.

1 Pavel Diakon. Zgodovina Langobardov = Paulus Diaco-

nus. Historia Langobardorum (Maribor 1988) 4, 37.

4 P. Štih. J. Pcršič. Problem langobardske vzhodne meje, Zgod. čas. 35, 1981, 333-341.

" M. Kos, Zgodovina Slovencev (Ljubljana 1933) 38-39; B.

Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantan-skih Slovencev (Ljubljana 1952) 410-436.

6 Hist. Lang. (n. 3) 2, 9: Alboino entra nella provincia Venetia, c qui si intende la sua parte oricntalc, sine aliquo obstaculo; ib. 2, 12: a Trcviso Alboino incontra solo il vcscovo; ib. 2, 14: Alboino prende Verona. Viccnza et reliquas Venetiue civitates ma non Padova, Monselicc e Mantova; ib. 2, 25: Pavia fu asscdiata per trc anni.

7 lb. 2, 5. Cf. anche T. S. Brown, Settlement and Military Policy in Byzantine Italy, in: Papers in Italian Archeology 1, BAR Suppl. Ser. 41. II (1978) 323-338.

8 Cf. Der Kleine Pauly (MUnchcn 1978) s. v. Limes c Lirnitanei e per l'Africa bizantina vedi I'ordinamento del 534 nel Corpus luris Civilis, Codex lustinianus 1, 2. ed. Kriiger (1915) 79-80.

'' A. Guillou, Rčgionalisme et independence dans /'empire byzuntin au VII'' siicle. L'exemple de I'Exarchat et de la Pentupole d'Italic (Roma 1969) 149-150.

111 Prokop, Gotenkriege, cd. O. Vch (Munchcn 1978) 7, 10, 12 ss.

'I Ib., 7, 39, 23 ss.

1 R. Ccssi, Documenti relativi alia storia di Venezia fino al Mille (Padova 1942) 1, 6-7. Ni. 13, 20 c b.

llP. N. Conti. L'Italia bizantina nella Descriptio orbis

Romani di Giorgio Ciprio (La Spczia 19752); B. Bavant, Lc

duchč byzantin de Rome, Mel. be. frant;. Rome Moy. Age 91, 1971, 49-53.

14 J. Ferluga, I confini dell'lmpero romano d'Oricntc: no-zione e rcaltii, in: Atti III Sem. inter, st. stor. »Da Roma alia terza Roma« (Roma 1986) 365-400.

I<; V. v. Falkenhauscn, I Bizantini in Italia, in: G. Cavallo et al., I Bizantini in Italia (Milano 1982) I2^»5.

"' G. Ostrogorsky, Storia dell'lmpero bizantino (Torino 1968) 69, 87-89 o G. Ostrogorski, Zgodovina Bizancu (Ljubljana 1961) 90, 11-113 e dello stesso. L' Exarchat de Ravennc et 1'originc des thčmcs byzantins, in: Corso Cult. Arte rav. biz. 7, fasc. 1 (Ravenna I960) 99-110.

17 L. Margetič, Histrica et adriatica. Raccolta di saggi sto-rico-giuridici e storici (Trieste 1983) 124-125.

A. Pertusi, L'iscrizionc torcellana dei tempi di Eraclio. Zbor. rad. Viz. inst. 8/2, 1964, 317-339.

La Cronaca veneziana del diacono Giovanni, in: Cro-nache veneziane anlichissime I. Fonti per la storia d'ltalia 9. cd. G. Monticolo (Roma 1890) 95.

Constantine Porphyrogcnitus. De administrando imperio, Greek Text cd. by Gy. Moravcsik. Engl. Transi, by R. J. H. Jenkins (Dumbarton Oaks 1967) cap. 30/116.

J. Ferluga, Niže vojno-administrativne jcdinicc tcmatskog uredjenja od VII do X veka. Zbor. rad. Viz. inst. 2. 1953, 93-94, anche in tedcsco in: dello stesso, Byzantium on the Balkans (Amsterdam 1975) 68-70.

:: J. F. Niermcycr, Mediae latinitatis lexicon minus (Leiden 1984) s. v. vicarius.

23 Hist. Lang. (n. 3) 5, 12.

G. Cuscito. Aquileia c Bisanzio nella controversia dei Tre capitoli. Ant. Altoadr. 12. 1977. 231-252; R. Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzliodnoalpski in predalpski prostor od 4. do ti. stoletja, Zbirka Zgod. čas. 8 (1990); R. Bratož, The Development of the Early Christian Research in Slovenia and Istria between 1976 and 1986, in: Actes du XI'' congrčs intern, durch. dir.. Coll. de I'Ec. fran?. de Rome (1989) 2345-2388; C. Capizzi, 1 vcscovi illirici e I'affarc dei »tre capitoli«, Atti Mem. Soc. Dalm. St. Pat. 12. n. s. 1. 1987. 71-117. Per I'ltalia cf. ora C. Carile. L'iconoclasmo fra Bisanzio e I'ltalia. Qua-derni di Synaxis 2. Palermo 1986. 13-54.

- R. Cessi. L'occupazionc longobarda e franca dell'Istria nei sec. VIII e IX. Atti del R. 1st. Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, a. acc. 1940-1941, t. C. parte II. 289-313.

2,1 Ccssi, Documenti (n. 12) 47, 48. 49.

27 J. Ferluga, L'ltalia bizantina dalla caduta dell'Esarcato di Ravenna alia meta del secolo IX, Settimane di studio del Centroital. di studi sull'allo Medioevo, Spolcto 1986, 172-173.

-8 Ccssi, Documenti (n. 12) 52.

2" P. Paschini, Storia del Friuli, vol. I. 2 (Udine 1953) 137.

" Atti Cen. Ric. St. Rov. 14, 1983-1984, 55-75 con tradu-zione italiana chc pcr6 lascia a dcsiderarc; il Placito č ristam-pato in: Contributi per la storia di Capodistriu (Ljubljana 1989) 81-86 con traduzionc slovena c note di R. Bratož, 86-88.

De admin, imp. (n. 20) s. v. Cf. J. Ferluga, L amministrazione bizantina in Dalmazia (Venezia 1978) 141-143 e passim.

" P Kandlcr, Codice Diplomatico Istriano (Trieste 1986) 118.

33 Per I'informazione ringrazio il prof. H. Keller dell'Uni-versita di Miinster (Germania) che mi comunico in una lettera del 29. 1. 1990: »Dcnn ich habc keine Briicke von dem istrischcn Bi-lc.' \nn X04 zu den ersten mich interessierenden Bclcgcn tibcr capitani aus der Mitte des 11. Jh. gefunden«.

34 Niermcycr, Lexicon (n. 22) s. v. brcvis.

35 Guillou. Regionalisme (n. 9) 295. n. 92.

36 Ferluga, Dalmazia (n. 31) 147-149.

37 Ib., 176-178.

38 L. M. Hartmann. Unlersuchungen zur byzantinischen Verwaltung in Italien (540-750) (Leipzig 1889) 78; J. Ferluga. Prilog datiranju Platnog spiska stratega iz »De caerimoniis aulac byzantinae«. Zbor. rad. Viz. inst. 4. 1956. 63-71 anehe in tedeseo in: dello stesso. Byzantium on the Balkans (Amsterdam 1975) 87-95.

39 Guillon, Regionalisme (n. 9) 297.

40 N. Oikonomides. Dc l'impot de distribution a 1' impot de quotite a propos du premier cadastre byzantin (7e-9c siecle). Zbor rad. Viz. inst. 26, 1987, 14.

41 Oikonomides, De l'impot (n. 40) 9-19.

42 W. Ashburncr, The Farmer's Law. Jour. Hell. St. 30. 1910, 85-108 c 32. 1912. 68-95. Cf. la recente ed. Vizantijskij zemledel'ceskij zakon, red. I. P. Medvedcv (Leningrad 1984) e la traduzionc croata di L. Margetič, Zemljoradnički zakon (nomos georgikos). Zbornik Pravnog Fakulteta u Rijeci 3. 1982, 85-122. ambeduc con commcnti.

43 P. Lemerle. Esquisse pour une histoirc agraire de Byzan-cc: les sources ct les problemes. Rev. Iiist. 219, 1958. 59-60; St. Maslev. Die soziale Struktur der byzantinischen Landcsge-mcindc nach dem Nomos Georgikos, in: Studien zum 7. Jh. in Byzanz und Probleme der Herausbildung des Feudalismus, hrsg. von H. Kopstcin u. F. Winkclmann ( Berlin 1976) 19-22; G. Ostrogorski. Vizantijska seoska opština. in: Sabrana dela

2 (Beograd 1969) 100—122 e la traduzione franccse dello stesso. La commune rurale byzantine. in: Zur byzantinischen Geschiclite (Darmstadt 1973) 44-71.

44 Ferluga. Niže jedinice (n. 21) passim.

45 L. Margetič, Quclques aspects du plaid de Rižana. Rev. et. by z. 46, 1988, 129-130.

46 Ferluga, Dalmazia (n. 31) 134. 199-200.

47 N. Oikonomides, Les listes de preseance byzantines des IXx' et X* siecles (Paris 1972) 296.

48 Lemerle, Esquisse (n. 43) 45.

49 R. Udina, II Placito del Risano, Arch. Triest., Ser. III, 17. 1932. 3-84.

50 Guillou. Regionalisme (n. 9) 195; P. S. Leicht. Gli excusati ncllc province italiane soggette all'impero d'Oriente, Pap. Brit. Sch. Rome 24. 1956, 22-28; E. E. Lipšic. O putjach formirovanja feodal'noj sobstvennosti i feodal'noj zavisimosti v balkanskich i maloazijskich provincijach Vizantii, Vizantijskij Vremennik 13. 1958, 46 ss.

51 Guillou. Regionalisme (n. 9) 196.

52 Margetič, Plaid de Rižana (n. 45) 132-134.

53 Maslev, Die soziale Struktur (n. 43) 18.

14 Oikonomides. De l'impot (n. 40) 15.

55 Lemerle, Esquisse (n. 43) 271-272; Ostrogorsky, Storia (n. 16) 240-241 e dello stesso, Zgodovina (n. 16) 256; J. Ferluga. Bisanzio: societa e stato (Firenze 1974) 98-99; E. Patlagean. Puuvrete economique et pauvrete sociale a Byzance, f-T siecles (Paris-La Haye 1977).

56 Ph. Grierson. La monetazione amalfitana nei secoli XI e XII, in: dello stesso. Later Medieval Numismatics (1 l'h-16'h Centuries) (London 1979) IV. 219.

57 E. Boltin-Tomc, Sulla questionc dcll'insediamento degli Slavi ncl Capodistriano e nell'Istria settentrionale. Balcanosla-vica 4, 1975, 23-31.

Istra med Justinijanom in Karlom Velikim

Povzetek

Na povabilo Zgodnjcsrcdnjcveške sckcijc Slovenskega arheološkega društva in Pokrajinskega muzeja Koper sem predaval o tej temi 1. junija 1990 v Tartinijevi hiši v Piranu; predavanje naj bi služilo kot uvod v obsežnejšo razpravo o problematiki bizantinske Istre (glej dodatek!).*

I. UVODNA OPAŽANJA

Izhajam iz nekaterih vprašanj, ki se mi zdijo temeljna ali šc zelo odprta.1 Verjamem, da so vsa pomembna; ob tem ne bi smeli v bolj obsežni študiji zanemariti drugih vprašanj.

Zdi sc mi jasno, da morajo biti uporabljeni vsakršni viri. Bizantinsko Istro jc treba proučevati v okviru italskc prefek-turc in italskcga ali ravenskega eksarhata, katerih del je bila dve stoletji in pol, a tudi v širšem bizantinskem okviru, in vselej upoštevati istrsko notranje stanje, hkrati pa tudi stanje na njenih mejah.

imamo na voljo izjemen vir: delo Prokopija iz Cezareje.

Bclizar, že dolgo vrhovni poveljnik bizantinske vojske v Italiji, jc hkrati s ponovno osvojitvijo dežele uvajal enak sistem, kot jc žc veljal v drugih provincah imperija: imenoval jc prva dva prefekta pretorja Italije, vse njune naslednike jc imenovala osrednja oblast.

Pragmatična sankcija jc temeljni dokument, s katerim jc Justinijan I. 13. avgusta 554 organiziral novo provinco. V 27 poglavjih jc osrednja vlada uredila italski položaj in raztegnila na novo provinco zakonodajo, veljavno v vsej državi. Zdi se mi. da je bila vključena v novo ureditev tudi Istra.

Posesti arijanske cerkve so bile dane katoliški ccrkvi. Pozneje jc imela ta ccrkcv v lasti velike posesti v Vcneciji, Lukaniji in Kalabriji. pa tudi na Siciliji. Zato lahko upravičeno domnevamo, da bi bilo potrebno k Vcneciji prištevati tudi Istro.

Vojaška organizacija

11 PRVA EAZA ORGANIZACIJE PROVINCE

Civilna organizacija

Že med vzhodnogotsko-bizantinsko vojno so bili sprejeti prvi upravni ukrepi, o katerih vemo sorazmerno malo, čeprav

' Kolegi Mateju Župančiču iz Pokrajinskega muzeja v Kopru se prisrčno zahvaljujem za zgleden prevod slovenskega povzetka ter za različne umestne in koristne popravke besedila.

Po končani vojni je bil del vojske prestavljen na druge fronte. Pomožne enote so bile delno poslane na svoje sedeže." Skromne posadke so bile puščene v mestih in v trdnjavah (castra). Verjetno jc obstajal vzdolž severne meje limes,' ki so ga sestavljali castra in castclla, kot so Čedad, Krmin. Ncnic. Osoppo, Rtin, Ragogna pri kraju San Daniclc del Friuli, Humin, Ibligo/Invillino pri Tolmezzu; tem jc moč dodati šc Pušjo vas. Cento, Triccsimo, Castrum Siliganum/Sol-kan, Castra/Ajdovščino. lulium Carnicum/Zuglio in morda šc druge kastelc, kot sta Fara pri Gradišču in Potium/Pucinum pri Devinu.4,5 Nc zdi pa sc, da bi bil limes zelo uspešen, šc toliko manj pa, da bi ga Bizantinci popolnoma reaktivirali.

saj v času langobardskega vdora v Italijo bizantinske enote niso bile v utrdbah ob vznožju Alp, ampak v velikih mestih Padske nižine (Oderzo, Padova, Monselice, Pavia, Cremona in Mantova).6'7

Za velik del modernega zgodovinopisja, vse do najnovejših študij, je značilna domneva ali enostavno trditev, da je bil po zmagi nad Vzhodnimi Goti uveden v Italiji, podobno kot v ponovno osvojeni Afriki, institut limitanov, to je vojakov, ki so služili ob mejah province in ki so za svoje vzdrževanje in oborožitev prejemali zemljišča, uživali davčne olajšave, mogoče skromno plačilo in povračila v naravi.8 Za justinijansko dobo do zdaj v virih nimamo potrditve, da bi bili limitani organizirani tudi v Italiji.9

Malo ali nič ne vemo o Istri po ponovni osvojitvi. Med vojno je bila prehodno območje za bizantinske čete proti Italiji in Raveni. a tudi zbirno mesto zanje. Po odhodu iz Salone se je Bclizar nekaj časa zadrževal v Pulju, kjer je na novo organiziral in preuredil svojo vojsko;10 proti koncu vojne je bila Istra trdno v bizantinskih rokah, saj so se sem zatekali mnogi vojaki, poraženi v Italiji, in čakali na prihod večje vojske pod Germanovim poveljstvom." •

Langobardski vdor 1. 568 vsaj v začetku ni spremenil v položaju Istre skoraj nič. Drugačna je bila usoda Venccije; Langobardi so sc med Oglejem in Konkordijo približali lagunam in so tako ozemeljsko ločili oba dela X. regije, to je Istro od Vcnccijc. Mnogi bcgunci so zapustili Oglej, prvi med njimi škof Pavel, ki je s seboj odnesel zaklad stolne cerkve, da bi ga rešil pred plcnitvijo osvajalcev; Gradež je postal sedež istrskega in seveda beneškega metropolita.

Zdi se. da je langobardski pritisk pripeljal do prve provin-cialne upravnopolitične reorganizacije v Italiji. V spisu Des-cripiio orbis Romani Georgija Ciprskega jc opisan upravni položaj Italije nekako za časa cesarja Tiberija Konstantina (578-582). Tedaj jc bila Italija razdeljena na 5 provinc-eparhij; vsaka je združevala nekaj starejših italskih provinc ali kar jc ostalo od njih (Urbikarija, Kampanja. Kalabrija, Anonarija, Emilija; si. 1). Anonarija naj bi obsegala približno staro Emilijo in jug Vcnccijc. Na našem zemljevidu jc Istra narisana kot del bizantinske Italije, ker tedaj Istra in Venccija zagotovo šc nista bili ločeni."

Splošno mnenje je, da je potekala provincijska meja rimske in bizantinske Istre od izliva Rašc, vzdolž Učkc do Kastava (castellum ?). na Snežnik. Javornik in na Nanos, da jc zaobjela zgornjo Vipavsko dolino in sc spustila do morja pri Potiumu ali Pucinumu blizu Dcvina. To bi ustrezalo tudi mejam srednjeveške tržaške škofije. Moram pa pripomniti, da od sredine 6. do konca 8. st. meje bizantinske province Istre niso ostale nespremenjene. Poleg tega sc jc treba zavedati, da srednjeveškega koncepta meje ne smemo enačiti z modernim konceptom današnjih dni.14

Ill DRUGA FAZA ORGANIZACIJE PROVINCE

Vzpostavitev italskega oziroma ravenskega eksarhata

Prvi eksarh s polnimi naslovi in funkcijo jc bil Smaragd, ki je vladal verjetno od I. 585. Na obrobju cesarstva je bila ustvarjena nova provincijska enota (si. 2), v kateri sta bili združeni v rokah eksarha, visokega cesarskega častnika, vojaška in civilna moč. To je bil konec dolgega procesa ločevanja sistemov, ki sta ga bila uvedla Dioklecijan in Konstantin, saj je bila v cesarstvu civilna oblast jasno ločena od vojaške. To jc bila sprememba, ki se jc z uvedbo tematske organizacije od 7. st. dalje razširila na celo cesarstvo in ga temeljito spremenila (socialno, ekonomsko, upravno, vojaško in politično, pa tudi kulturno). ,5,lt

Eksarhu so bili v provincialni upravi podrejeni duksi in magistri militum, ki so tako kot on sam v lastnih rokah združevali civilno in vojaško oblast v okrožju, ki se je vedno pogosteje imenovalo dukat. 1/ Istre so znani nekateri magistri militum, tako Gulfarij in morda Bazilij.17 Rižanski plačil omenja druge (Bazilij, Štefan); skoraj gotovo jc bil to tudi

Konstantin. Magister militum za Istro je bil predstavnik eksarha v svoji provinci.18 Duksi in magistri militum so bili v začetku visoki vojaški uradniki, generali, poveljniki vojaških enot. Ker so bili nastanjeni za dalj časa na določenem področju, so se morali vedno bolj ukvarjati tudi s civilno upravo pokrajine, ki je že spočetka dobila, kot že rečeno, naziv dukat. Če je že bila. vsaj proti koncu 6. st., razmejitev med civilno in vojaško oblastjo še sorazmerno nejasna, jc bila stoletje pozneje premoč vojakov v dukatih popolna. V osmem stoletju se je oblikovanje dukatov v italskem eksarhatu v bistvu končalo in lokalni duks jc v vlogi magistra militum. torej vojaškega poveljnika, poveljeval domačim enotam in bil formalno odvisen od eksarha, dejansko pa je bil avtonomen, če ne celo neodvisen.19

Istra ni bila nikoli bizantinska "tema"; bila je, kot verjamem, da sem dokazal pred 40 leti. vojaška in upravna enota nižjega ranga v tematski organizaciji, kot so bili npr. drungariati. katepanati, klisure, dukati in arhontije.2"'21

V mestih in utrdbah so bili magistrom militum podrejeni tribuni, to je nižji častniki, imenovani od eksarha. Prvotno so bili poveljniki enega bandona ali numerusa (200-400 ljudi), toda kmalu so posegli, zunaj vojaških pristojnosti, ki so jih imeli kot voditelji mesta ali okrožja, tudi po civilnih in sodnih funkcijah. V 7. in 8. st. jc narasla oblast tribunov. ki so se ukorcninili v mestih in pokrajini; postali so zemljiški posestniki. poveljniki domačih milic in s časom so oblikovali aristokracijo dukatov. Vse do konca 7. st. je eksarh še imenoval tribune in ti so se morali ravnati po navodilih Ravcnc; v naslednjem stoletju so oblikovali nasledstveno aristokracijo v pokrajini in se po potrebi obračali na cesarsko prestolnico za častne naslove, med katerimi je bil najbolj iskan konzulski (liypa-los).22

Postavljeno jc bilo tudi vprašanje, ali jc bil metropola province Pulj ali Novigrad (Cittanova). Zdi se, da jc bil po ponovni bizantinski osvojitvi center v Pulju.

Proti koncu 6. st. sta se ekonomska in socialna struktura eksarhata nekoliko spremenili, bodisi zaradi langobardskega vdora bodisi zaradi demografskega upada, ki so ga povzročile vojne, pomanjkanje, bolezni, goveja kuga, poplave in druge naravne nesreče. Napredovanje Langobardov jc povzročilo priliv beguncev v eksarhat, zlasti v mesta. Enako se jc zgodilo v Istri, a ker je to dovolj znano, sc na tem mestu ne bomo spuščali v podrobnosti. Zaradi prehoda od poljedelskega načina k pastirskemu je bila delno spremenjena tudi sestava velikih posesti, obrambna bizantinska politika pa jc prispevala k nastanku malih in srednjih lastnikov, zavezanih vojaški službi. Demografski položaj sc v 7. in 8. st. ni izboljšal le zaradi notranjega razvoja, ampak tudi zaradi doselitve oricn-talccv s sorazmerno visokim položajem (ccsarski uradniki, vojaki in visoka duhovščina eksarhata). Morda se ta položaj odslikava v Rižanskem plačilu. Vzdolž meje z Langobardi. predvsem v eksarhatu in Pcntapolisu. so bile naseljene skupine Slovanov, Avarov in Bolgarov; kot kažejo arheološke najdbe, sc je enako dogajalo tudi na istrskih mejah.

Vojska v eksarhatu je postajala vedno bolj sestavljena iz enot z vojaškim domorodnim prebivalstvom; oblikoval sc jc tudi exercitus histricus.2}

IV. SH1ZMA TREH POGLAVIJ IN IKONOKLAZEM

Ni moj namen podrobno opisovanje poteka shizme in posebej s tem povezanih vprašanj. Kar se tiče istrskih škofov, je bila sluzma končana v času papeža Honorija (625-638), nadaljevala pa sc je na langobardskem področju oglejskega patriar-hata do konca 7. si. Lahko sc vprašamo, v kakšnem razmerju so bile krajevne tendence k samostojnosti, o katerih je bil govor v zvezi s shizmo, tudi v drugih primerih (Sirija. Egipt) s teološkim temeljem same shizme. Kako razložiti zvezo in povezavo med kristološkimi protislovji in tendencami k avtonomiji ali samoupravi na političnem, upravnem in vojaškem področju?

Kljub temu, da je težko reči, čemu jc prišlo prav do te oblike in nc do kakšne drugačne, verjamem, da je v bistvu vzrok za to politično nasprotovanje. Tu ugotavljamo koristnost, često tolikanj podcenjene, politične zgodovine. Mislimo

na pomen, ki ga je na razvoj shizme imela langobardska država, na vpliv, pa čeprav ne neposreden, propada cerkvene organizacije v Reciji, Noriku in Panoniji. zaradi katerega oglejska škofija ni bila le zmanjšana na polovico, ampak je bila 1. 607 razdeljena med Langobarde in Bizantince tako, da so prvi dobili večji del ozemlja patriarhata.24

V. LANGOBARDSKA OKUPACIJA ISTRE?

Z vprašanjem se je podrobno ukvarjal Cessi, ki je ugotovil, da je Istra 1. 770 prišla pod langobardsko oblast, da se je uspelo Bizantincem vrniti še pred 774, to je v času propada langobardske dinastije.25 Virov je malo, a govore precej jasno o dogodkih. Langobardi so imeli, kot lahko presodimo po seznamu davčnih zlorab in drugih novosti, ki so jih uvedli,2 v2s pod seboj celotno Istro. Zdi se verjetno, da je langobardska okupacija prenehala 1. 774, toda upoštevati je treba tudi. da bi se to lahko zgodilo šele I. 776, saj I. 774 Karel Veliki ni spremenil politično-upravne podobe nekdanjega langobard-skega kraljestva.2' Ostaja pa nerešeno, ali je temu sledila frankovska zasedba ali so se vrnili Bizantinci. Viri molče o obnovi bizantinske oblasti v Istri po 1. 774. a zdi se gotovo, da je bila obnovljena bizantinska oblast in da je šele pozneje, ob nedoločenem datumu, morda 1. 788, kot misli večina zgodovinarjev, Istra postala frankovska. Ne meni. pač pa nekaterim zgodovinarjem pomeni dokument, pismo papeža Hadrijana L Karlu Velikemu, povod za dvom o sosledju oblasti v Istri. V pismu (776/780) se papež pritožuje Karlu Velikemu, da so istrskega škofa Mavricija, ki jc za papeža zbiral pensiones beali Petri, napadli Grki in Istrani in mu izgrebli oči. Papež prosi Karla Velikega, naj duks Marquart (furlanski) vrne Mavriciju škofijo. Bizantinci. o katerih govori pismo, niso priseljenci ("naseljeni in nastanjeni") grškega rodu. pač pa bizantinske oblasti. Istra je v tem času bizantinska, sicer ne bi imelo nobenega smisla, da Grki in Istrani oponašajo škofu, češ da hoče izročiti istrsko ozemlje Karlu Velikemu. Ostaja pa težko razložljivo dejstvo, da papež prosi Karla za ponovno namestitev škofa na področju, ki ni Karlovo.

VI. RIŽANSKI PLACIT3"

Na tem mestu obdelujem nekatere vidike in vprašanja, ki sc mi zde vredni razprave in bi jih bilo treba pozneje tudi analizirati s stališča provincialne bizantinske uprave. Struktura istrske province jc temeljila predvsem na civitates in castella. " Le-tc jc na Rižanskem placitu predstavljalo 172 homines capitanei; kot jc pokazal Kandlcr, to število ustreza polovici od 344 solidov mankozov. ki so jih plačevali ccsarskcmu dvoru;12 nc ve sc natančno, kdo so bili ti homines capitanei,33 Iz besedila ni moč razbrati, kakšno jc bilo uradno ime province v bizantinski dobi; v vsakem primeru jc bila. kot jc ugotovljeno že zgoraj, vojaška in administrativna enota tematske bizantinske organizacije nižjega reda od teme, ki ji je vladal magister militum (f. 2lr, 1. 32-33 in f. 22v, I. 8-9)! Morda bi za Istro lahko uporabili izraz dukat, tipičen za vse podobne enote ravenskega eksarhata.

Istrani so predstavili cesarjevim odposlancem breves per singulas civitates vel castella (seznami davčnih zavezancev z naštevanjem davkov in zahtevanih vsot, morda v obliki pobot-nic).34"36

Pritožujejo sc glede škofov, trdeč, da so v preteklosti ti plačevali polovico dajatev in drugih prispevkov, da so se cesarjevi odposlanci nastanjevali v škofovi palači, da pogodbe o dednem ali dolgoročnem zakupu niso bile nikoli spremenjene niti ponarejene, da so svobodno izrabljali senožeti (herbati-cum) in želod v gozdovih (glandaticum), da so od vinogradov jemali le četrtino, da je bil ribolov svoboden; zatrjevali so tudi, da so mesta in trgi, npr. Pulj, Rovinj, Poreč, Labin, Pičan, Motovun, Pazin, ter tajnik (canccllarius) iz Novigrada dajali državni blagajni 344 solidov mankozov, pa tudi poljedelske pridelke, npr. vino in olje z različnih posesti.

Iz pritožb nad frankovskim vojvodom izhaja, da so v bizantinski dobi Istrani zbirali za cesarja darove, exeniu, in jih

izročali osebno, da so za cesarske odposlance le enkrat letno dali po eno ovco od stotih in da so dajali cerkvi desetino. Vrsta tožb opozarja, da Istrani praktično niso imeli delovnih obveznosti niti nekaterih obveznosti v naravi. Treba je spomniti, da vse dajatve, davki in dolžnosti, znesek 344 solidov, pa tudi obvezna oddaja pridelkov v naravi za cesarsko blagajno pomenijo obliko bizantinskih davčnih obvez.37'38

Lokalizacija posestev, z izjemo državnih pri Novigradu, je zaenkrat težavna, če ne celo nemogoča. Zanimiva je misel, da bi bila lahko hiša Zerontiaca prevod iz gerontokomeion, to je hospic za starce.39

Ob teh nekoliko postranskih ugotovitvah, ki odpirajo nove probleme, je potrebno poudariti splošno ugotovitev, da je naštevanje, kot so ga predstavili Istrani, del bizantinskega sistema dajatev (takse, davki, plačevanja, služnosti).

Oikonomides v eni izmed zadnjih študij analizira panegirično pismo Teodorja Studita iz 1. 801, v katerem slednji opisuje bizantinsko davčno prakso iz konca 8. st.40'41 Avtor ugotavlja, da je bil tedaj dokončan kataster, torej register vseh nepremičnin. z opisom in ustrezno cenitvijo. Na njem je bil zasnovan nov bizantinski davčni sistem srednjega obdobja, utemeljen na obremenitvi, ki je bila sorazmerna s premoženjem zavezanca. Ta sistem, veljaven v bistvu za velike posesti in vasi, temelji na kolektivni davčni odgovornosti, ki je bila za državno blagajno bistveno pomembna. Ta sistem pa je v davčnem okrožju omogočal davčne razbremenitve ob naravnih nesrečah, begu ali ob odsotnosti zavezanca.

Mislim, da je v ekonomskem in družbenem razvoju potrebno primerjati spremembo glede kolektivnih davkov v luči Agrarnega zakona (7./8. st.).42 Istrani v mestih in kastelih so imeli v bizantinskem času določene pravicc do občinske, skupne zemlje, pa tudi do tiste, ki so jo občasno razdeljevali med člane skupnosti.43

Istrsko upravo v bizantinski dobi je odlikovala velika stopnja samostojnosti in lokalne samouprave na provincijski in na mestni ravni, kar jc v splošnem ustrezalo znanim razmeram v drugih provincialnih enotah, kot so bile Hcrson. Dalmacija. Sardinija.44 Magister militum jc bil spočetka bizantinski funkcionar: s časom, posebej od 8. st. naprej, so tudi v drugih dukatih ravenskega eksarhata izhajali vodje provinc iz zemljiške in politične, upravne in vojaške aristokracije, ki so se tedaj že skoraj zlile v eno. Samostojne lokalne uprave so se združevale v provincijskih avtonomijah: per ipsos honores ambula-bant ad communione et sedebant in consessu unusquisque per

I 4S 4<i

suum honorem.

Tribuni so sc med seboj razlikovali: nekateri med njimi so zasedali odličnejše mesto od drugih, ker so v Konstantinoplu dobili časten naziv hypatos in so v lokalni hierarhiji sledili neposredno magistru militum, ki je bil upravnik province. Običaj podeljevanja naslova konzula (hypatos) jc značilen za to obdobje.

Kar sc tiče družbene strukture, jc populus pomenil aristokracijo svobodnih in premožnih meščanov, ki so uveljavljali svojo politično moč v prvi vrsti na podlagi svojih zemljiških posesli. Tem so pripadali tribuni, prvi med njimi puljski primus, domestici, vicari, lociservatores; vse tc in druge štejemo med homines capitanei. Nedvomno ni bil manjši tudi družbeni, kulturni, ekonomski in politični vpliv klera, predvsem visokega.

Poznane so tudi druge družbene kategorije, omenjene v Rižanskem placitu: liberi homines so bili dolžni spremljati tribune na vojno,48 coloni so v bistvu ustrezali tistim iz poznorimskega časa in justinijanske zakonodaje,49 liberti so bili osvobojeni sužnji, advenae homines prišleki, liospites, excusati so bili koloni, oproščeni prispevkov, ali odvisni ljudje pod varušlvom posestnikov ali osvobojenci v službi tribunov;5" servi bi mogli ustrezati bizantinskim douloi, toda zdi se, da so bili v resnici sužnji in nc le, da jc ta institucija šc trajala, ampak da sc je njihovo število šc povečalo.51 53

Hotel bi omeniti šc izraz puuperes (cfr. f. 22r, I. 21-22). Možno je razmišljati o tem, ali sc to nanaša na "revne" v preprostem ekonomskem smislu ali pa je to socialni termin.54 Teofan v svoji kroniki omenja, da so bili v začetku 9. st. "revni" (/>tohoi) vpoklicani v vojsko na stroške njihovih občin, ki so plačale tudi njihove davke. Mislim, da se tako približamo "revnim" iz zakonodaje makedonskih cesarjev iz K), st., ki so nasprotje "močnim" (ischyroteroi, dynatoi), za katere jc bilo

pravilno ugotovljeno, da se termina ne sme prevajati z "reven", pač pa s "šibek", ker se ne nanaša na ekonomsko, pač pa na socialno kategorijo.55

Na katero obdobje se sklicujejo Istrani na rižanskem zboru, ko govore o preteklosti? Nedvomno je, da se del opisanega položaja nanaša na drugo polovico 8. st. Med prebiranjem dokumenta imamo v mnogih primerih jasen vtis, da se Istrani sklicujejo na skorajšnje dogodke in ukrepe. Tudi pismo Teodorja Studite potrjuje takšen sklep v mnogih točkah. Isto potrjuje tudi uporaba solidov mankozov kot plačilnega sredstva za dajatve. Ta denar se je začel uporabljati v drugi polovici 8. st. Prvič je mankoz omenjen v dokumentu iz Šesta v Furlaniji (778), nato v dokumentu za samostan v Farfi (786) in v Liber pontificalis v času papeža Hadrijana (771-795). Končno utemeljitev o izvoru tega novca dolgujemo Griersonu: "Zdi se, da je ta izraz najprej označeval muslimanski dinar, ki je bil nekoliko lažji od solida (4,25 g) in ki naj bi izviral iz arabskega izraza manqush, kar pomeni "kovan", a jc bolj splošno označeval po vrednosti ustrezen kovanec. Druge navedbe v placitu ne dovoljujejo natančnejših sklepanj.

Placit je treba analizirati v raznih njegovih delih; mislim, da jih bo datirati težko ali pravzaprav nemogoče, saj ni dovolj bolj ali manj istočasnih virov. Predaleč bi segli na tem mestu, ko bi poskušali načeti problem slovanskih naselij v Istri od 6. st. do časa placita. Mnogo je bilo napisano o tem z različnih

in tudi nasprotujočih si gledišč in nastalo jc mnogo interpretacij. Vse je bilo odvisno celo od narodnosti zgodovinarja ali arheologa. Arheološki dejavnosti zadnjih desetletij, ki je za zgodovinarja zelo pomembna, moramo izkazati veliko priznanje. Tu mislim na delo Branka Marušiča in drugih, katerih dela omenjam v priloženi bibliografiji. Če povzamem v kratkem, je prišlo v Istri v 7. in 8. st. do prvotne, starejše faze slovanske naselitve, ki je sledila roparskim in uničevalskim vdorom; tej prvi fazi je v frankovski dobi sledil nov val naselitev, tokrat čisto agrarne narave, torej različen od dose-Ijevanja, ki je sledilo vdorom dvesto let prej. Proti tem zadnjim slovanskim naseljencem protestirajo Istrani na placitu.57

V zvezi z bizantinskimi ostanki v Istri preostaja še veliko dela ne le na področju umetnostne zgodovine, arhitekture in slikarstva, pač pa morda še bolj na lingvističnem, toponoma-stičnem in onomastičnem področju in drugje.

Prispevku sledi seznam publikacij, monografij, študij in člankov, ki so po mojem mnenju koristni za obravnavo problemov bizantinske Istre. Izbor je subjektiven in ne želi biti dokončen. Nekatere publikacije, ki so v opombah podane v skrajšani obliki, se ponavljajo v bibliografiji, urejeni po tematiki. Dela splošnega značaja ali pa posebnega pomena za bizantinsko zgodovino so citirana v celoti. Pripominjam, da sta v tisku Zgodovina Benetk in Ravcnc.

Dr. Jadran Ferluga Joakima Rakovca 25 a HR-51424 Motovun

Antropološka analiza staroslovanskega grobišča Dlesc pri Bodeščah

Marija ŠTEFANČIČ in Petra LEBEN-SELJAK

Izvleček

Grobišče Dlesc pri Bodeščah obsega 47 grobov z 48 okostji. Gre za pokopališče majhnega zaselka s 5 družinami, v uporabi pa je bilo od konca 8. do začetka 10. stoletja. Okostja z Dlesca pripadajo alpskim Slovanom s tipičnimi dolihoidnimi lobanjami, značilnimi za zgodnjesrcdnjeveške staroslovanske populacije. Izdelali smo paleodemografsko analizo, analizo antropo-mctričnih značilnosti in primerjave s kostnim gradivom blejske Pristave.

I. UVOD

Izkopavanja grobišča na Dlescu so potekala v letih 1979 in 1980 pod okriljem dveh institucij: Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU in Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Grobišče je odkopano v celoti in predstavlja pokopališče prebivalcev zaselka Bodešče v času od konca 8. do začetka 10. stoletja.1 Antropološko analizo skeletov smo opravili v laboratoriju katedre za antropologijo Biološkega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani.

II. METODE DELA IN OSTEOLOŠKO GRADIVO

Antropološka analiza je bila izdelana po standardni metodologiji. Spol skeletov smo določali na podlagi desetih za spol pomembnih znakov na lobanji in petih znakov na postkranialnem skeletu. Odraslim skeletom smo določali spol in stopnjo seksualizacije.2

Starost ob času smrti smo določali na podlagi endo-kranialne obliteracije lobanjskih šivov in sprememb sestave spongiozne kostne substance proksimalnih delov nadlahtnice in stegnenice.2

Paleodemografska analiza je bila izdelana po priporočilih Acsšdija in Nemeskčrija.3

Kraniometrija in osteometrija sta bili izdelani po standardnih antropometričnih metodah.1

Telesno višino pokojnikov smo ocenjevali po Ma-nouvrierovi in Pearsonovi metodi.

V analizo smo prejeli 48 srednje do slabo ohranjenih okostij, 23 otroških in 25 odraslih.

Abstract

The cemetery of Dlesc near Bodešče comprises 47 graves, which contain 48 skeletons. It represents the cemetery of a small settlement of 5 families, and was in use from the end of the 8lh to the beginning of the 10th Centuries. The skeletons are of Alpine Slavic type with typical dolichocephalic skulls, which arc a distinctive feature of Early Mediaeval Old Slavic populations. Palaeodemographic analysis was carried out, as well as an analysis of anthropometrical indicators and a comparative study with the skeletal material from Bled-Prista-va.

Preglednica antropološko obdelanih skeletov

Skelet št. 2:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0,63, starost: 43 let (maturus I), dolihomorf, telesna višina 169,6cm.

Skelet št. 3:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0,76, starost: 37 let (adultus II), mezomorf, telesna višina 165,9 cm.

Skelet št. 4:

Slabo ohranjen skelet, ncmcrljiv, spol: ženski, stopnja seks.: -1,33, starost: 15 let (juvenilis).

Skelet št. 5:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 12 let (infans II).

Skelet št. 6:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja ncmerljiva, spol: moški, stopnja seks.: +1,17, starost: 35-53 let (maturus I), telesna višina 166,3 cm.

Skelet št. 6a:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans I - dojenček.

Skelet št. 7:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 3 leta (infans 1).

Skelet št. 8:

Slabo ohranjen skelet, lobanja ncmerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,38, starost: 35-53 let (maturus I).

Skelet št. 9:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 7 let (infans II).

Skelet št. 10:

Slabo ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -1,33, starost: maturus.

Skelet št. 11:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,58, starost: 15 let (juvenilis).

Skelet št. 12:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,62, starost: maturus.

Skelet št. 12a:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 9 let (infans II).

Skelet št. 13:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva. spol: ženski, stopnja seks.: -2.0, starost: 15 let (juvenilis).

Skelet št. 15:

Ohranjena samo lobanja, nemerljiva, spol: moški, stopnja seks.: +0,25, starost: 30-40 let (adultus II).

Skelet št. 16:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 9 let (infans II).

Skelet št. 17:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 10 let (infans II).

Skelet št. 18:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1.54, starost: 66 let (senilis), mezomorf, telesna višina 170,6cm.

Skelet št. 19:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0,67, starost: 45 let (maturus I), mezomorf, telesna višina 167,2 cm,

Skelet št. 20:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 8 let (infans II).

Skelet št. 21:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 10 let (infans II).

Skelet št. 22:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,78, starost: 35-53 let (maturus I), telesna višina 153 cm.

Skelet št. 22a:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans 1).

Skelet št. 23:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,68, starost: maturus.

Skelet št. 24:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans

Skelet št. 25:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 4 leta (infans I).

Skelet št. 26:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 7 let (infans II).

Skelet št. 27:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0.67. starost: 56 let (maturus II), dolihomorf, telesna višina 164,9cm.

Skelet št. 28:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1,08. starost: 35-52 let (maturus I), dolihomorf, telesna višina 174,4cm.

Skelet št. 29:

Slabo ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -1.19. starost: 18-20 let (juvenilis).

Skelet št. 30:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans I).

Skelet št. 31:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 8 let (infans II).

Skelet št. 32:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -1.42, starost: 35-52 let (maturus I), dolihomorf. telesna višina 148.1 cm.

Skelet št. 33:

Srednje ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1,33, starost: 53-66 let (maturus-senilis). mezomorf.

Skelet št. 34:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -0,88. starost: 23-39 let (adultus). dolihomorf. telesna višina 162.5 cm.

Skelet št. 35:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva. spol: ženski, stopnja seks.: —0.94. starost: 25-34 let (adultus). telesna višina 152,6cm.

Skelet št. 36:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans I - dojenček.

Skelet št. 37:

Slabo ohranjeno okostje, spol: nedoločljiv, starost 9 let (infans II).

Skelet št. 38:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans I).

Skelet št. 39:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans

I.

Skelet št. 40:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans I).

Skelet št. 41:

Zelo slabo ohranjeno okostje brez lobanje, spol in starost nedoločljiva.

Skelet št. 42:

Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1,09, starost: 34 let (adultus II), mezomorf, telesna višina 170,6cm.

Skelet št. 4.3:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: nedoločljiv (po pridatkih v grobu moški), starost: 58-72 let (senilis).

Skelet št. 44:

Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 6-7 let (infans II).

Skelet št. 45:

Slabo ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -0,90, starost: 53-66 let (maturus-senilis), dolihomorf.

Skelet št. 46:

Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemcrljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1.79. starost: 15 let? (juvenilis).

Skelet št. 47:

Zelo slabo ohranjeno okostje, spol: nedoločljiv, starost: 7 let (infans II).

III REZULTATI Demografska analiza

Od 48 skeletov, ki smo jih prejeli v antropološko analizo, je 23 (47,9%) otroških in 25 (52,1 %) odraslih.

Število otroških skeletov je visoko, vendar za zgod-njesrednjeveško obdobje pričakovano. Predvidevamo lahko še višjo otroško umrljivost, saj smo v registriranih grobovih našli le dva dojenčka. Nenavzočnost okostij dojenčkov je značilnost večine grobišč. Razlaga večine avorjev je, da novorojenčkov in otrok, ki so umrli v prvih tednih življenja, niso pokopavali na nekropoli.3,5,6

V obdobju infans I je umrlo 10 otrok (dva dojenčka, štirje otroci, stari po 5 let, in po eden v starosti 3 oz. 4 let). Dvema otrokoma iz tega prvega starostnega obdobja ni bilo mogoče določiti natančne starosti. Iz starostnega obdobja infans II je 12 okostij. Prevladujejo 7-, 8-, 9- in 10-letni otroci. Med petimi juvenilnimi okostji so vsa ženska. V obdobju adultus sta umrli dve ženski in trije moški. Najpogosteje je smrt nastopala v starostnem obdobju maturus. Temu obdobju pripada 13 okostij (7 ženskih. 6 moških). Senilna sta bila dva moška (tab. 1).

Tab. 1: Dlesc pri Bodeščah. Delitev skeletov po spolu in starostnih kategorijah.

Table I: Dlesc near Bodešče. Division of Skeletons by Sex and Age Categories.

Tab. 1: Dlesc pri Bodeščah. Delitev skeletov po spolu in starostnih kategorijah.

Table I: Dlesc near Bodešče. Division of Skeletons by Sex and Age Categories.

Spol-scx Starost-age

Otrok Child

Ženska Woman

Moški Man

Skupaj Total

Infans 1

10

10 20.K %

Infans II

12

12 25,0%

Juvenilis

5

5 10,4%

Adultus

2

3

5 10,4%

Maturus

7

6

13 27,1%

Senilis

2

2 4.2%

Ncdoločljiva-

undctcrmincd

1

1 2.1%

Skupaj-total

23

14

11

48 100,0%

SI. 1: Dlesc pri Bodeščah. Starostna distribucija umrlih odraslih.

Fig. 1: Dlesc near Bodešče. Age distribution of dead adults.

Odrasle pokojnike smo razporedili po desetletjih starosti ob času smrti. Pri ženskem spolu sta izoblikovana dva vrhova. V juvenilnem obdobju je umrlo 35,7% žensk, med 50. in 60. letom pa 28,5%. Sledi mlajše desetletje maturusa z 21,4%. Najredkeje so Bodeščanke umirale v obeh obdobjih adultusa (7,2%). Pri moških je smrt najpogosteje nastopala med 40. in 50. letom (36,4%). Sledi umrljivost med 30. in 40. letom (27,2%). Enako število umrlih je bilo ugotovljeno med 50. in 60. letom ter v obdobju senilis (18,2%). Med moškimi ni juvenilnih in mlajših adul-tnili skeletov (si. 1).

Življenjska tablica populacije Bodešč temelji na določeni starosti vseh antropološko pregledanih skeletov. Zaradi majhnega števila pokojnikov smo združili oba spola. Povprečno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je znašalo 24,2 leti. Povprečna življenjska doba se je za tiste, ki so preživeli kritično otroško obdobje, povečala na 26,1 let. Bodeščani, stari od 20 do 29 let, so po pričakovanju živeli v povprečju še 27 let. V obdobju adultus II, to je med 30. in 39. letom, je opaziti prvo znižanje ex na 18,2 let. Do senilnega obdobja se je povprečno pričakovano trajanje življenja zmanjšalo na 5 let (tab. 2).

Na podlagi kolone L življenjske tablice, ki predstavlja skupno število let posameznikov v določenem starostnem obdobju, smo izračunali starostno strukturo prebivalcev Bodešč, ki so svoje mrtve pokopavali na

Vab. 2: Dlesc pri Bodeščah. Življenjska tablica staroslovanskc populacije. Table 2: Dlesc near Bodešče. Life Table of the Old Slavic Population.

Vab. 2: Dlesc pri Bodeščah. Življenjska tablica staroslovanskc populacije. Table 2: Dlesc near Bodešče. Life Table of the Old Slavic Population.

X

D,

d,

1,

MK

L,

T„

Cx

0-14

23

47.92

100.00

0,4792

1064.56

2423,91

24,2

15-19

5

10,42

52.08

0,2001

234,35

1359,35

26.1

20-29

1

2,08

41.66

0,0499

406,20

1125,(K)

27,0

30-39

4

8,33

39,58

0,2105

354,15

718,80

18,2

40-49

7

14,58

31,25

0,4666

239.60

364.65

11,7

50-59

6

12,50

16,67

0,7499

104,20

125,05

7,5

60-69

2

4,17

4,17

l.(KHK)

20,85

20,85

5,0

48

IIK).(X)

2423.91

Tab 3: Dlese pri Bodeščah. Starostna struktura staroslovanske populacije.

Table 3: Dlese near Bodešče. Age Structure of the Old Slavic Population.

Tab 3: Dlese pri Bodeščah. Starostna struktura staroslovanske populacije.

Table 3: Dlese near Bodešče. Age Structure of the Old Slavic Population.

X

Lx

%

0-14

1064.56

43,9

15-19

234,35

9,7

20-29

406,20

16,8

30-39

354,15

14,6

40-49

239,60

9,9

50-59

104,20

4,3

60-69

20,85

0,8

2423,91

100,0

Dlescu. Otroci do 14. leta starosti so sestavljali 43,9% populacije, odraslih v reproduktivni fazi je bilo 51,1 %, starejših od 50 let pa 5,1% (tab. 3).

Pokopališče na Dlescu je bilo po mnenju arheologov v uporabi 4 generacije oziroma 120 let.7 Na podlagi tega podatka in povprečnega pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu smo izračunali predvideno število prebivalcev Bodešč.1 Mala vasica je imela ob začetku 10. stoletja 22 prebivalcev (10 otrok, 11 odraslih v reproduktivnem obdobju, 1 starec). Razporedimo jih lahko na 5 družin. To so bile majhne skupnosti, ki jih je sestavljal zakonski par z dvema živima potomcema. Pri dveh družinah je živel še eden od starih staršev. Glede na naše rezultate o umrljivosti odraslih je bil to najverjetneje ded.

Antropološka analiza

Moška okostja pokojnikov iz Bodešč so srednje robustna. Na podlagi 15 za določanje spola pomembnih znakov smo izračunali povprečno stopnjo seksua-lizacije, ki znaša +0,8 z razponom od-0,41 do +1,54.

Ženski skeleti so bolj ali manj gracilni, s povprečno stopnjo seksualizacije -1,4 in variacijsko širino od -0,88 do -2,0 (tab. 4).

Morfološke značilnosti lobanje

Opisno statistiko vseh antropometričnih parametrov lobanje prikazuje tabela 4, opisno statistiko izračunanih indeksov pa tabela 5.

Glede na dolžinsko-širinski indeks so vse lobanje zelo enotne. Vse so dolge in ozke, dolihokrane ali mezokrane. Povprečni kranialni indeks znaša 74,6 za moške in 70,5 za ženske lobanje.

V razmerju do dolžine so lobanje srednje visoke ali nizke. Povprečni dolžinsko-višinski indeks znaša pri moških lobanjah 71,2 (višina merjena od baze lobanje do bregme), oziroma 59,3 (višina merjena od poriona do bregme). Pri slabše ohranjenih ženskih lobanjah smo lahko določili le dva dolžinsko-višinska indeksa, upoštevajoč ušesno višino. Ena lobanja je nizka -hamekrana, druga pa srednje visoka - ortokrana.

Tab. 4: DIcsc pri Bodeščah. Mere lobanje in stopnja seksualizacijc.

Table 4: Dlese near Bodešče. Measurements of skull and degree of sexualization.

Tab. 4: DIcsc pri Bodeščah. Mere lobanje in stopnja seksualizacijc.

Table 4: Dlese near Bodešče. Measurements of skull and degree of sexualization.

Mcra -

Moški-mcn

Zcnske-womcn

Measure (mm)

N

Min.

Max.

X

s

Kv %

N

Min.

Max.

X

s

Kv %

g-op

8

177

195

185,1

6,0

3,2

3

175

182

178,7

3,5

2,0

g-'

8

175

188

181,6

5,0

2,8

3

170

181

175,0

5,6

3,2

cu-cu

8

127

151

138,0

7,8

5,7

3

120

130

126,0

5,3

4,2

ft-ft

8

91

102

94,3

4,6

4.9

2

85

90

CO-CO

8

111

128

119.4

5,8

4.9

2

107

111

au-au

8

90

135

114,3

15,6

13,7

2

100

103

ast-ast

8

108

118

112,1

3,5

3.1

3

105

110

107,3

2,5

2,4

ms-ms

6

103

107

105,0

3,6

3,5

2

91

98

ba-b

6

125

137

131.7

4,5

3,4

-

-

-

po-b

8

105

114

109.8

3,4

3,1

2

105

110

go-go

8

90

111

100,6

7,4

7,3

5

86

106

96,2

8,9

9,2

kdl-kdl

5

102

121

111,6

6,3

5,7

2

116

117

gn-id

6

28

40

33,5

4,8

14,4

6

22

31

21,2

2.9

10,8

cond. v.

7

64

74

70,3

3,5

5,0

4

54

61

57,8

2,9

5,0

Seksualizacija

Sexualization

11

-0.41

+ 1.54

+ 0,80

0,54

67,5

14

-2,00

-0,88

-1,40

0,33

25,0

Tab. 5: DIcsc pri Bodeščah. Indeksi lobanje in lobanjska prostornina. Table 5: Dlese near Bodešče. Indices of skull and cranial capacity.

Tab. 5: DIcsc pri Bodeščah. Indeksi lobanje in lobanjska prostornina. Table 5: Dlese near Bodešče. Indices of skull and cranial capacity.

lndeks-indcx

N

Min.

Moški-mcn Max.

X

s

Kv %

N

Min.

Zcnskc-womcn

Max. x

s Kv %

cu-eu/g-op

8

66,8

78,0

74,6

3,9

5,2

3

67,0

74,3 70,5

3,7 5,2

ba-b/g-op

6

70,0

74,2

71,2

1.5

2,2

-

-

-

ba-b/eu-cu

6

90.7

104,7

95.8

5.6

5,9

-

-

-

po-b/g-op

8

57,4

61,5

59,3

1,3

2,2

2

57,7

61,5

po-b/eu-eu

8

74,2

89,8

79,7

4,7

5,9

2

82,0

91,7

ft-ft/co-co

8

7.3,6

82,0

79.0

3,0

3.9

2

79,4

81,1

ft-ft/eu-eu

8

63,4

73,0

68,4

3,2

4,7

2

70,3

70,8

go-go/kdl-kdl

5

81,0

96,5

88.6

5,7

6.4

2

77,8

91.4

go-go/ft-ft

8

98,0

120,7

106,8

6,9

6.4

-

-

-

Lob. prostornina Cran. capacity

8

1249,3

1563,1

1384,1

98,5

7,1

2

1213,7

1246,9

Povprečna vrednost za širinsko-višinski indeks znaša za moške kraniume 95,8 (višina od baze do bregme) in 79,7 (višina od poriona do bregme). Večina lobanj je v razmerju do širine nizkih. Od dveh ženskih lobanj z določenim širinsko-višinskim indeksom je tudi v tem primeru ena nizka - tapeinokrana, druga pa srednje visoka - metriokrana.

Polovica vseh lobanj ima v primerjavi s širino možganskega dela lobanje široko čelo. Pri številčnejših moških lobanjah znaša povprečni fronto-parietalni indeks 68,4. Povprečna moška lobanja je torej metriome-topična. Obe bolje ohranjeni in merljivi ženski lobanji sta evrimetopični.

Obrazni deli lobanj so zelo slabo ohranjeni in v večini primerov tudi nemerljivi, kar močno siromaši morfološko analizo. V nekaterih primerih so bile merljive spodnje čeljustnice, ne pa širina in višina obraza, ki sta najpomembnejši meri za tipološko analizo. Le-ta zato ni bila mogoča. Na mandibulah smo lahko merili štiri parametre. Bigonialna širina je služila za izračun fronto-mandibularnega indeksa, s pomočjo katerega se ugotavlja širina spodnjega dela obraza v razmerju do širine čela. Moške lobanje so v povprečju evriman-dibularne, srednja vrednost znaša 106,8. Pri ženskih lobanjah tega indeksa nismo mogli določiti (tab. 4,5).

Frekvenčne distribucije posameznih indeksov prikazuje tabela 6. Dolžinsko-širinski indeks smo določili v 11 primerih. Vse bodeške staroslovanske lobanje so dolihoidnega tipa. 45,4% je mezokranih. druge so dolihokrane ali celo hiperdolihokrane. Homogenost materiala se kaže tudi v frekvenčni distribuciji dolžin-sko-višinskega indeksa. Vse lobanje, pri katerih smo lahko merili višino od baze do bregme, so ortokrane. Tudi razmerje med dolžino lobanje in ušesno višino daje večinoma ortokrano obliko. Le v dveh primerih sta kraniuma nizka. Širinsko-višinski indeks kaže večjo variabilnost. Pojavljajo se vse tri kategorije širinsko-vi-šinskega indeksa, pogostejše pa so nizke in široke lobanje. 50% lobanj je glede na fronto-parietalni indeks evrimetopičnih. Druge so metriometopične ali stenometopične. Mandibule so v odnosu do širine čela srednje široke ali zelo široke (v razmerju 1 :2 v korist slednjih). V bodeškem osteološkem materialu nismo zasledili leptomandibularnega tipa obraza predvsem zaradi slabe ohranjenosti ženskih lobanj, pri katerih ta tip najpogosteje nastopa (tal). 6).

Morfološke značilnosti postkranialnega skeleta

Tudi kosti postkranialnega skeleta so bolje ohranjene pri moškem spolu. V fragmentih so ohranjene kosti trupa (vretenca, rebra) ter ključnice, lopatice in kolčnice. Fragmenti so nemerljivi. Dolge kosti ekstre-mitet so dobro ohranjene in merljive predvsem pri moških okostjih. Med ženskimi skeleti je skromnejše število merljivih kosti. Na splošno lahko zapišemo, da so dolge kosti ekstrcmitet srednje močne. Niso niti posebno robustne niti izjemno gracilne. Dobro je izražena spolna razlika v smislu gracilnejših ženskih skeletov (tub. 7,8).

Tab. 6: Dlesc pri Bodeščah. Frekvenčne distribucije indeksov lobanje.

Table 6: Dlesc near Bodešče. Percentage distributions of indices of skull.

Tab. 6: Dlesc pri Bodeščah. Frekvenčne distribucije indeksov lobanje.

Table 6: Dlesc near Bodešče. Percentage distributions of indices of skull.

8/1

Dolžinsko-širinski indeks:

Length-breadth index:

N

%

hypcrdolichocrania

-69.9

2

18,2

dolichocrania

70-74,9

4

36,4

mesocrania

75-79,9

5

45,4

brachycrania

80-84,9

-

-

hyperbrachycrania

85-89,9

-

-

ultrabrachycrania

90-

-

-

11

100,0

17/1

Dolžinsko-višinski indeks:

Length-height index:

N

%

chamaccrania

-69,9

-

-

orthocrania

70-74,9

6

100.0

hypsicrania

75-

-

-

6

100,0

17/8

Širinsko-višinski indeks:

Breadth-height index:

N

%

tapeinocrania

-91,9

3

50,0

metri ocrania

92-97,9

1

16,7

acrocrania

98-

2

33,3

6

100,0

20/1

Dolžinsko-višinski indeks:

Length-height index:

N

%

chamaccrania

-57,9

2

20,0

orthocrania

58-62,9

8

80,0

hypsicrania

63-

-

-

10

100,0

20/8

Širinsko-višinski indeks:

Breadth-height index:

N

%

tapeinocrania

-79,9

4

40,0

mctriocrania

80-85,9

4

40,0

acrocrania

86-

2

20,0

10

100.0

9/8

Frontoparictalni indeks:

Frontoparietal index:

N

%

stenomctopia

-65,9

2

20.0

metriomctopia

66-68,9

3

30,0

eurymctopia

69-

5

50,0

10

100,0

66/9

Frontomandibularni indeks

(po Škerlju):

Frontomandibular index:

N

%

leptomandibular

-94,9

-

-

mcsomandibular

95-104,9

3

33,3

curymandibular

105-

6

66,7

9

100,0

Posebno pozornost smo namenili dorzo-ventralni sploščenosti stegnenic. Platimerične, to je sploščene stegnenice se pojavljajo pri osebah z manj razvitim mišičjem. Pri moških predstavnikih se pojavlja sploš-čen femur v 31,3%, 68,7% stegnenic pa je evrimerič-nih. Ženske stegnenice so značilno bolj sploščene, saj je skoraj 70% teh kosti platimeričnih. Nekatere so celo hiperplatimerične (tab. 9).

Platiknemija, transverzalna sploščenost golenice, je v bodeškem gradivu redka, ugotovljena le v dveh primerih. Najpogostejši je pri obeh spolih evriknemični tip golenice, vendar je pri ženskah ta tip bolj razširjen (tab. 10).

Tab. 7: Dlese pri Bodeščah. Mere in indeksi dolgih kosti zgornje ekstremitete.

Table 7: Dlese near Bodešče. Measurements and indices of long bones of upper extremity.

Moški-mcn

Tab. 7: Dlese pri Bodeščah. Mere in indeksi dolgih kosti zgornje ekstremitete.

Table 7: Dlese near Bodešče. Measurements and indices of long bones of upper extremity.

Moški-mcn

Zenske-women

Mcra-measure

N

Min.

Max.

X

s

Kv %

N

Min.

Max.

x

s

Kv%

1

d

4

314

361

341,8

20,2

5,9

_

_

_

_

_

_

s

3

323

341

332,0

9,0

2,7

1

_

_

272

_

_

2

d

4

309

355

336,0

19,6

5,8

_

_

_

_

_

_

s

3

316

338

326,3

11,1

3,4

1

-

_

267

_

_

4

d

6

58

68

64,7

3,6

5,5

1

-

-

59

_

_

s

7

58

68

64,0

3,9

6,1

1

-

-

50

_

_

S 7

d

7

62

73

65,7

4,3

6,5

6

50

57

53.5

3,2

5,9

E

s

8

60

71

66,4

7,1

10,7

6

48

57

52,2

3,4

6,6

= 10

d

4

43

48

45,8

2,2

4.8

-

_

_

_

_

_

s

3

45

48

46,7

1,5

3,3

-

_

_

_

_

_

11

d

6

26

28

26,8

0,8

2,8

1

-

_

22

_

_

s

5

24

27

26.0

1,4

5,4

1

-

-

35

_

_

7/1

d

4

17,7

20.5

19,7

1.3

6,8

-

-

-

_

_

_

s

3

18,1

21,1

19.7

1,5

7,6

1

-

-

17,6

-

-

1

d

3

245

269

256,3

12,1

4,7

1

_

_

247

_

_

s

5

238

264

250,6

10,0

4.0

1

-

-

208

-

-

2

d

5

226

253

236,0

11.8

5,0

1

-

-

235

-

-

3

s

5

226

248

237.0

9,2

3,9

1

-

-

198

-

-

£ 3

d

6

40

50

43,8

3.6

8.1

5

33

36

33,8

1,3

3,8

s

7

38

48

42,6

3,8

8.9

2

31

33

32.0

1.4

4,4

« 5,1

d

3

20

24

22,3

2,1

9,3

-

-

-

-

_

_

s

5

21

24

22,4

1,3

6,0

-

-

-

-

-

_

3/2

d

5

17.7

19,8

18,6

0,9

4,9

1

-

-

14.0

-

-

s

5

16,8

19,7

18,5

1,2

6.4

1

-

-

15,7

-

-

1

d

s

1

-

-

285

-

-

-

-

-

-

-

-

2

d

3

230

275

253,0

22,5

8,9

-

-

-

-

-

-

s

3

226

251

237,3

12,7

5,3

-

-

-

-

-

_

f 3

d

3

37

41

38,7

2.1

5.4

4

31

36

33,8

2.6

7.8

s

5

38

44

40,6

2,6

6.4

5

28

37

31,2

3.4

11,0

D 3/2

d

3

13,8

16,1

15,3

1.3

8,7

-

-

-

-

-

-

s

2

16,8

18,7

17,8

1,3

7,5

-

-

-

-

-

-

Zenske-women

Moški femurji so v povprečju evrimerični, tibije pa mezoknemične. Ženske stegnenice so v povprečju pla-timerične, medtem ko so golenice evriknemične. Kaže se jasna tendenca k večji sploščenosti femurja pri ženskem spolu in večji sploščenosti tibije pri moških (tab. 8).

Telesna višina

Telesne višine pokojnikov smo ocenjevali po dveh metodah: po Manouvrierovih tabelah in po Pearsono-vih formulah. Za obe metodi smo se odločili predvsem zaradi možnih primerjav z drugimi blejskimi grobišči in tudi drugim staroslovanskim materialom v Sloveniji.

Moški so bili srednje velikih postav, v povprečju veliki približno 169cm. Srednja vrednost za telesno višino po Manouvrierovi metodi znaša 169,3cm, po Pearsonu pa 168,7cm. Ženske so bile sorazmerno majhne. Povprečna višina za 4 ženske skelete znaša 155,5 cm (ocenjeno po Manouvrierju) oziroma 154,1cm (izračunano po Pearsonovih formulah). Spolna razlika v telesni višini je zelo velika in znaša 13,8 in 14,6cm, odvisno od metode (tab. 8).

IV RAZPRAVA

Na območju Bleda je bilo izkopanih že precej zgod-njesrednjeveških nekropol, vendar so antropološko

obdelane le nekatere.8 Poleg nekropole Dlese pri Bodeščah še tele:

1. Bled-Pristava I: Izkopavanja tega grobišča so potekala v več etapah v letih 1949, 1951 in 1974/78. Grobišče pripada alpsko-romanskim staroselcem.'' Skelete, izkopane v prvih dveh etapah, je antropološko obdelal Škerlj,"1 okostja zadnje etape, ki so slabše ohranjena, pa so obdelana v diplomski nalogi."

2. Bled-Pristava II: Arheološka izkopavanja druge nekropole na blejski Pristavi so potekala leta 1948. Po grobnih pridatkih sodi grobišče v karantansko-ketlaški kulturni krog.12 Staroslovanske skelete sta antropološko obdelala Škerlj in Dolinar."

3. Bled-Otok: Arheološki poseg v grobišče na blejskem otoku je potekal v letih 1962/65. Nekropola le deloma sodi v ketlaško kulturno skupino, kostno gradivo pa je bilo tudi v tem primeru obdelano v diplomski nalogi.14'15

Našteta grobišča so izhodišča za analizo mikroevolu-cijskih procesov na območju Bleda, pri čemer upoštevamo v prvi vrsti naselitev alpskih Slovanov in njihovo asimilacijo s staroselskim življem. V ta namen smo, kolikor je bilo mogoče podrobno, primerjali grobišče Dlese pri Bodeščah z obema grobiščema na Pristavi. V primerjalni analizi nismo upoštevali skeletnega gradiva z blejskega Otoka, ker je preslabo ohranjeno in ni analizirano po kulturnih plasteh. Prav tako smo se morali izogniti tudi primerjavi ženskih skeletov, saj zaradi skromne ohranjenosti bodeških ženskih okostij

Tab. 8: Dlesc pri Bodeščah. Mere in indeksi dolgih kosti spodnje ekstrcmitcte ter telesna višina. Table 8: Dlesc near Bodešče. Measurements and indices of long bones of lower extremity and stature.

Moški-men

Moški-men

Zenske-womcn

Mera

measure

N

Min.

Max.

X

s

Kv%

N

Min.

Max.

X

s

Kv%

1

d

6

430

483

459,7

19,2

4,2

_

_

_

_

_

_

s

4

455

482

469,3

11,3

2,4

2

412

461

436,5

34,6

7.9

2

d

6

427

480

456,8

19,0

4,2

-

-

-

_

_

_

s

4

453

478

465.5

10,8

2,3

2

408

457

432,5

34,6

8.0

8

d

9

84

94

90.6

3,5

3,9

9

69

84

76,6

5,2

6.8

s

8

83

96

91,6

4.0

4,3

9

65

84

75.0

6,1

8.1

k.

9

d

8

27

32

30.3

1,5

4,9

9

25

31

27,1

1,8

6,8

3

s

8

27

33

31,0

1,9

6.2

7

25

28

26,4

1.0

3.7

E

10

d

8

24

30

27,4

2,1

7,6

9

18

24

21,1

2,2

10,4

u.

s

8

25

30

27,6

1,6

5,8

7

18

28

22,3

3,5

15,5

18

d

7

44

50

47,9

2,4

5,0

4

37

40

38,5

1.3

3,4

s

6

45

51

48,5

2.1

4,3

5

37

44

39,8

2,6

6.5

21

d

3

75

84

80,3

4.7

6.0

1

_

_

70

_

_

s

2

83

84

83,5

0,7

0,9

1

_

_

68

_

_

10/9

d

8

83,3

96,8

90,5

5,1

5,6

9

69,2

96.0

78.1

8,8

11,3

s

8

80,6

96,8

89,3

6,3

7,0

7

72,0

107.7

84.2

12,2

14,5

8/2

d

6

19,3

20,1

19,8

0,3

1,4

_

-

_

_

_

_

s

4

19,7

19.9

19,8

0,1

0,6

2

18.1

18.4

18,3

0,2

1,2

1

d

4

358

383

370,5

14,4

3,9

1

_

_

329

_

_

s

4

355

399

376.8

19,0

5,0

1

_

324

_

_

la

d

4

362

387

374.8

14,2

3,8

1

_

_

331

_

s

4

361

402

381,3

18,0

4,7

1

-

-

327

_

_

3

d

3

69

80

74,3

5,5

7,4

1

_

_

65

-

_

s

4

70

77

74,3

3,1

4,2

2

58

62

60,0

2,8

4,7

8a

d

6

32

36

34,3

1,5

4,4

7

24

31

27,7

2,3

8,3

.2

s

6

30

38

34.7

2,8

8.1

5

23

31

27,2

3,3

12,3

J3

9a

d

6

22

27

24,0

2.0

8,3

7

17

22

19,9

1,9

9,4

H

s

6

19

27

23,7

2,8

11.8

5

16

21

18,8

1.8

9,5

10b

d

8

72

80

76,5

2,8

3.7

5

62

70

66,6

3.8

5.8

s

6

72

82

77,5

3,8

4.9

3

56

66

61,0

5,0

8.2

9a/8a

d

6

65,7

75,0

69,9

4,4

6,2

7

65,5

75,9

71,7

3,5

4,8

s

6

57,6

76,7

68,3

6,6

9,7

5

61,3

76,0

69,5

5,3

7,6

l()b/l

d

4

19,6

21,89

20,6

1.0

4,7

1

-

-

20,7

_

-

s

4

20.3

20,8

20,5

0,2

1,2

1

-

-

20.4

-

-

03

1

d

s

1

-

-

352

-

-

-

-

-

-

-

-

4a

d

2

34

40

37,0

4,2

11,5

1

-

-

34

-

_

-O

s

3

37

40

39,0

1,7

4,4

1

_

_

36

_

_

iZ

4a/l

d

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

s

1

-

-

11,4

-

-

-

-

-

-

-

-

Tel. višina-staturc (cm) Manouvricr Pearson

Zenske-womcn

Tel. višina-staturc (cm) Manouvricr Pearson

8 163,8 8 164,9

175,6 174,4

169,3 168,7

4,0

3.2

2,3 1,9

148.4 148.1

165,0 162,5

155,5 154.1

6,9 6.1

4,5 3,9

rab. 9: Dlesc pri Bodeščah. Frekvenčna distribucija platimcričnega indeksa. Table 9: Dlesc near Bodešče. Percentage distribution of platymeric index.

Moški Men

Ženske Women

Hyperplatymeria Platymcria Eurymcria Stcnomcria

Skupaj Total

Moški Men

Ženske Women

Skupaj Total

N

%

N

%

N

%

-74,9

-

-

6

37,5

6

18,8

75-84.9

5

31,3

5

31,3

10

31,2

85-99,9

11

68,7

4

25,0

15

46,9

100-

-

-

1

6,2

1

3,1

16

100,0

16

100.0

32

100,0

primerjava ne bi dala zadovoljivih rezultatov. Analiza je tako izdelana le za moško populacijo, upoštevane pa so le štiri najvažnejše mere nevrokranija (največja dolžina lobanje, največja širina lobanje, višina lobanje od baze do bregme in najmanjša širina čela) ter bigonialna širina mandibule. Vključitev več obraznih parametrov bi dala boljše rezultate, a žal splanhnokra-niji pri bodeški seriji niso ohranjeni.

Lobanje vseh treh grobišč so v povprečju dolge. Razlike med serijami so majhne in statistično neznačilne. Tudi v višini lobanje ni bistvenih razlik. Serije se razlikujejo v vseh treh širinskih merah. Najožje so lobanje z Dlesca, sledijo jim staroslovanske lobanje s Pristave, v povprečju najširše pa so blejske staroselske lobanje. Statistično pomembna je razlika v širini čela med serijama Dlesc in staroselska Pristava. V vseh

Tab. 10: Dlese pri Bodeščah. Frekvenčna distribucija knemičnega indeksa. Table 10: Dlese near Bodešče. Percentage distribution of platycnemic index.

Moški

Ženske

Skupaj

Men

Women

Total

N

%

N

%

N

%

Hyperplatycncmia

-54,9

-

-

-

-

_

-

Platycnemia

55-62,9

1

8,3

1

8.3

2

8.3

Mesocnemia

63-69,9

5

41,7

2

16,7

7

29,2

Eurycnemia

70-

6

50,0

9

75,0

15

62,5

12

100,0

12

100,0

24

100.0

Tab. 11: Primerjava med blejskimi grobišči: moški.

Table 11: Comparison between some necropolis from Bled: men.

Mcra-measure Indeks-index

DLESC PRI BODEŠČAH N Min. Max. X[ s

N

BLED-Min. Max.

-PRISTAVA

X2 s

I

ds,-x,

t

N

BLED-PRISTAVA 11 Min. Max. x3 sd*,,*,

t

g-°P

8

177.0

195.0

185,1

6.0

24

163,0

200.0

186,0

8,4

0,9

0,33

34

170.0

200,0

185,7

6,2

0,6

0.25

eru-eu

8

127.0

151,0

138,0

7,8

24

127,0

160.0

142,6

7,5

4,6

1.44

34

131,0

151,0

140,9

5,7

2,9

0,99

ba-b

6

125,0

137,0

131,7

4,5

17

122.0

147,0

134.4

7.1

2,7

1,08

23

126,0

141,0

132,3

4,5

0,6

0.29

ft-ft

8

91,0

102,0

94,3

4,6

26

90,0

109,0

98,1

4,6

3,8

2,04*

34

87,0

106,0

96,4

4.6

2,1

1,17

go-go

8

90.0

111,0

100.6

7,4

21

86,0

116,0

98,1

8,8

2,5

0,77

32

90,0

115,0

100.3

6.4

0,3

0,11

eu-eu/g-op

8

66,8

78.0

74,6

3,9

23

69,0

90,8

77.0

6,0

2,4

1,26

34

69,1

85,2

75,7

3,7

1,1

0,73

ba-b/g-op

6

70,0

74,2

71,2

1,5

17

64.5

77,3

72,3

3,5

1.1

1.10

23

66.4

81,1

71,8

3.0

0,6

0.67

ba-b/cu-eu

6

90,7

104,7

95,8

5,6

16

80,3

105,1

94,8

7,3

1,0

0,34

23

87.8

103,0

93,2

3.7

2,6

1,08

ft-ft/eu-eu

8

63,4

73,0

68,4

3,2

24

62,0

76,8

68,8

3,7

0.4

0,29

34

59,5

74,0

68,3

3,5

0,1

0.08

tel. višina-

stature (cm)

8

163,8

175,6

169,3

4.0

24

157,0

175,0

165,2

5,1

4,1

2,41*

26

160.0

181,0

167,9

5,8

1,4

0.78

* Stat. sign, p S 0,05

* Stat. sign, p S 0,05

drugih širinskih merah razlike niso statistično dokazane. Zanimivo je, da imajo stari prebivalci Bleda najširše možganske shrambe in najožje spodnje čeljustnice (tab. 11).

Večjo podobnost med staroslovanskima serijama v primerjavi s staroselsko kažejo tudi vrednosti lobanjskih indeksov. Staroslovanski seriji sta v povprečju dolihokrani, staroselska mezokrana. Razlike niso statistično značilne. Vrednost drugih indeksov ponazarjajo manjše razlike. Tako so lobanje vseh treh serij v povprečju ortokrane, metriokrane in metriometopične (tab. 11).

Tab. 13: Dlese pri Bodeščah. Individualne mere lobanje v mm. Table 13: Dlese near Bodešče. Individual measurements of skull in mm.

Mera [x>

Martinu

Mera [x>

Martinu

measure

Št.

1

2

s

9

10

It

12

13

17

2(1

45

47

48

51

52

66

65

69

70

skel.

g-op

K"1

eu-eu

fl-fl

co-co

au-au

ist-ast

ms-nis

ha-b

po-h

zy-zy

n-gn

n-pr

mf-mf

mf-ck v

orb.

go-go

kdl-kdl

gn-idcond. v.

2

189

187

137

100

124

123

III

103

-

110

-

-

_

_

_

98

121

32

74

C

3

182

179

140

95

117

127

108

-

-

108

-

_

-

-

-

-

10.3

_

_

-

<D p

18

186

185

145

92

122

94

1 18

107

132

112

-

-

-

-

-

-

111

115

40

74

19

177

175

136

89

121

90

109

KM)

125

105

-

-

-

-

_

_

90

102

28

68

27

180

179

129

91

111

1 It)

1 It)

107

128

105

-

-

-

21

32

32

99

109

29

64

x/>

28

190

184

127

91

112

1 16

III

103

133

114

125

-

-

-

_

_

96

111

34

71

S

33

182

176

139

94

120

119

114

110

135

112

-

120

70

24

40

31

97

34

70

42

195

188

151

102

128

135

116

-

137

112

-

-

-

-

42

-

III

-

38

71

C

8

27

54

v g

10

10()

116

28

61

o

12

-

-

-

-

_

-

-

-

-

-

-

-

-

_

93

_

.31

*

13

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

_

86

_

28

-

29

91

117

27

58

J*

32

179

174

120

85

107

UK)

105

98

-

110

22

58

C

34

182

181

128

90

111

103

1 10

91

-

105

-

_

_

_

_

_

105

_

_

>NI

45

175

170

130

-

-

-

107

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

30

-

Tab. 12: Frekvenčne distribucije kranialnega indeksa: oba spola.

Table 12: Percentage distributions of cranial index: both sexes.

DLESCPRI BLED- BLED-BODEŠČAH PRISTAVA I PRISTAVA II

DLESCPRI BLED- BLED-BODEŠČAH PRISTAVA I PRISTAVA II

N

%

N

%

N

%

Hyperdolichocrania

2

18,2

1

2,1

1

2.6

Dolichocrania

4

36.4

16

33,3

13

34.2

Mesocrania

5

45,4

24

50,0

15

39,5

Brachycrania

-

-

5

10.4

6

15.8

Hypcrbrachycrania

-

-

2

4.2

3

7.9

11

100,0

48

100,0

38

100.0

Frekvenčna distribucija dolžinsko-širinskega indeksa lobanje, izdelana za oba spola, natančneje kaže na razlike med serijami. Lobanje z Dlesca so zelo homogene, so mezokrane ali dolihokrane. Tudi v serijah s Pristave prevladujejo mezokrane in dolihokrane lobanje, pojavlja pa se tudi brahikranija, v staroslovanski seriji celo z višjim odstotkom (23,7%) kot v staroselski (14,6%). Delež dolihoidnih lobanj je pri obeh serijah enak, razlika pa se pojavlja v mezokrani kategoriji. Med staroselci je kar 50% mezokranih lobanj, pri Slovanih 39,5% (tab. 12).

Serije se razlikujejo v telesnih višinah. Bodeški moški skeleti so najvišji. Visoki so tudi stari Slovani s Pristave, staroselci so najmanjši. Razlika v povprečni telesni višini med staroselsko serijo in serijo z Dlesca, ki smo jo ocenili po Manouvrieru, znaša 4,1 cm in je statistično signifikantna (tab. 11).

Vse tri zgodnjesrednjeveške serije z Bleda so si v večini merskih parametrov podobne. Razlike so le v širinskih merah in telesni višini. Domnevamo, da obstaja med primerjanimi blejskimi populacijami biološka sorodnost. To domnevo potrjuje multivariantna distančna analiza, izdelana na podlagi istih petih mer lobanje, ki smo jih uporabili v prejšnji primerjavi. Rezultati te analize so pokazali, da obstaja med staro-slovanskima serijama velika podobnost v lobanjski

morfologiji, saj znaša koeficient oddaljenosti komaj 0,07. Minimalna je tudi oddaljenost med obema serijama s Pristave (CR = 0,10). Statistično neznačilna je celo biološka oddaljenost med bodeško in staroselsko serijo (CR = 0,28). Vse tri serije so povezane z nizkimi koeficienti distance, kar nazorno ponazarja tudi dendrogram klaster analize (si. 2).

Nedvomna in zelo očitna je pripadnost prebivalcev zaselka Dlesc pri Bodeščah k alpskim Slovanom. Izjemno homogenost dolihoidnih lobanj te populacije si

SI. 2: Distančna in klastrska analiza blejskih serij.

Fig. 2: Distance and cluster analyses of the series from Bled.

Koeficienti distance - C2r: Distance coefficients - C R:

Bled-Pristava I Bled-Pristava II Dlesc pri Bodeščah 0,28 0.07

Bled - Pristava I 0.10

Dlesc pri Bodeščah >-1_

Bled - Pristava II >-1

Bled - Pristava I i-

0,05 0,10 0,15

Tab. 14: Dlesc pri Bodeščah. Individualne vrednosti indeksov lobanje in prostornina lobanje. Table 14: Dlesc near Bodešče. Individual values of indiccs of skull and cranial capacity.

Tab. 14: Dlesc pri Bodeščah. Individualne vrednosti indeksov lobanje in prostornina lobanje. Table 14: Dlesc near Bodešče. Individual values of indiccs of skull and cranial capacity.

Indeks-

1

2

3

4

5

12

13

42

64

73

_

index.

Lob. pr. -

Št. skel.

8:1

17: 1

17:8

20: 1

20:8

9:10

9:8

52:51

66:65

9:45

66:9

cr. cap.

2

72,5

_

_

58,2

80.3

80,6

73,0

_

81,0

-

98,0

1399,0

5 3

76,9

-

-

59,3

77,1

81,2

67,9

-

-

-

108,4

1363,8

E 18

78,0

71.0

91,0

60,2

77,2

75,4

63,4

-

96,5

-

120,7

1461,9

i 19

76,8

70.6

91,9

59,3

77,2

73,6

65,4

-

88,2

-

101,1

1281,9

S 27

71,7

71,1

99.2

58,3

81,4

82,0

70,5

100,0

90,8

-

108,8

1249,3

'S 28

66,8

70,0

104,7

60,0

89,8

81,3

71,7

-

86,5

72,8

105,5

1363,4

S 33

76,4

74,2

97.1

61,5

80,6

78.3

67,6

77,5

-

-

103,2

1393,5

42

77,4

70,3

90,7

57,4

74,2

79,7

67,5

-

-

-

108,8

1563,1

i 10

_

_

_

_

_

-

-

-

91,4

_

_

_

j" 5 29

_

_

_

-

-

-

-

-

77,8

-

-

-

1 1 32

67.0

_

61,5

91,7

79.4

70,8

-

-

-

-

1246,9

>N S 34

70.3

_

-

57,7

82,0

81,1

70,3

-

-

-

116,7

1213.7

N 45

74,3

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Tab. 15: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi dolgih kosti zgornje ekstremitete.

Table 15: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of long bones of upper extremity.

Tab. 15: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi dolgih kosti zgornje ekstremitete.

Table 15: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of long bones of upper extremity.

Mera p«

Humerus

Radius

Ulna

Martinu -

1

?

4

7

1(1

11

7/1

1

2

3

5.1 3/2

1

2

3

3/2

Measure

d

s

it

s

>1

il

s

ll

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s d s

d s

d

s

d

s d

s

St. skel.

7

341

136

67

7(1

_

45

_

26

-

2(1,5

-

-

253

-

241

-

45

-

21 - 18.7

-

-

-

-

-

-

3

173

316

67

_

68

-

_

_

-

-

21.1

-

244

-

229

-

45

-

23 - 19,7

-

-

235

-

44 -

18,7

- mer

6

_

_

_

65

_

71

-

-

-

24

-

-

245

-

232

-

45

-

-

- 19.4 -

-

-

-

-

42 -

-

18

35|

_

344

_

M

68

67

67

47

47

26

27 17,7

43

41

23

23 - -

41 -

-

19

_

33?

_

375

65

65

67

Ml

-

48

27

25

-

18.1

-

238

226

226

41

38

24

24 18.1 16.8

-

-

226

-

38 -

16,8

t

27

314

309

58

58

64

63

43

_

27

27 2(1.4

-

-

-

226

-

40

38

20

- 17,7 -

-

23(1

-

37

.38 16.1

-

78

361

_

355

68

59

73

7(1

48

_

28

-

2(1.2

-

269

264

253

248

50

48

-

- 19.8 19,4

- 285

254

251

41

- 16.1

-

42

341

_

338

64

66

66

68

-

45

27

27

-

19.9

255

254

243

241

44

43

-

21 18.1 17.8

-

275

-

38

- 13.8

-

4.1

63

64

8

5(1

5(1

32

31 -

-

b

10

36

37 -

-

S

22 23

31

30 -

-

o

29

t

32

767

5(1

50

48

_

_

35

_

17,6

-

2(18

-

198

33

31

-

- - 15,7

-

-

-

-

28 -

_

A

34

35

-

-

59

53

53

-

-

-

247

235

33

- 14,0 -

-

-

-

SI. 3: Dlese pri Bodeščah. Lobanje iz grobov 2, 3, 18 in 19. Fig. 3: Dlese near Bodešče. Skulls from graves 2, 3, 18 and 19.

razlagamo s sorodstveno povezanostjo majhne skupine ljudi. Slovani z blejske Pristave so po našem mnenju živeli v sožitju s staroselci. Asimilacija dveh populacij se kaže v morfološki podobnosti predvsem možganskih delov lobanj. Prepričani smo tudi, da grobišče Bled-Pristava I ne pripada izključno avtohtonemu starosel-skemu življu, ampak vključuje ta nekropola tudi delež slovanskih skeletov prvega selitvenega toka. Iz podatkov, zbranih za Slovenijo, je razvidno, da so populacije železne dobe in antike vse do prihoda Slovanov v povprečju bolj kratkoglave in vsebujejo večji delež brahikranih lobanj kot »staroselci« z Bleda.16

Posebej poudarjamo, da temeljijo naše trditve le na merskih značilnostih nevrokranija in le eni meri obraza. Obrazni deli, ki bi odčrtavali morebitne za zdaj

nedokazane razlike, žal niso ohranjeni v taki meri, da bi njihove značilnosti lahko uporabili v primerjalnih analizah.

V. SKLEPI

Prikaz populacije, ki je pokopavala svoje umrle v nekropoli Dlese pri Bodeščah, temelji na analizi 48 skeletov: 23 (47, 9%) otroških in 25 (52,1 %) odraslih, 14 ženskih in 11 moških. Delež otroških okostij je realen in pričakovan. Predvidevamo lahko le višji odstotek umrlih dojenčkov. Ženske so najpogosteje umirale v juvenilnem obdobju (35,7%) in poznem obdobju maturusa (28,5%). Največ moških okostij pripada obdobju zgodnjega maturusa (36,4%) in po

SI. 4: Dlesc pri Bodeščah. Lobanje iz grobov 22, 27, 28 in 33. Fig. 4: Dlesc near Bodešče. Skulls from graves 22, 27, 28 and 33.

znega adultusa (27,2%). Povprečno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo 24,2 let, saj je skoraj 50% vseh prebivalcev Dlesca umrlo že v otroški dobi. Ker je grobišče odkopano v celoti, znan pa je tudi čas uporabe, smo določili število prebivalcev tega majhnega zaselka. V vasici je živelo povprečno 22 ljudi, razporejenih na 5 družin s 4 ali 5 družinskimi člani.

Lobanje populacije z Dlesca so po morfologiji zelo enotne. Vse so dolge in ozke ter srednje visoke ali nizke. Glede na dolžinsko-širinski indeks so dolihokrane in mezokrane. V tej populaciji ni bil ugotovljen niti en primer kratkoglavosti. Razmerje med širino lobanje in širino čela daje večinoma evrimetopično

obliko, razmerje širine čeljusti do širine čela pa večinoma evrimandibularni tip obraza. Moški prebivalci Dlesca so bili srednje robustni, ženske pa gracilne. Moški so bili visoki povprečno 169cm, ženske so bile precej manjše, tako da smo določili večjo povprečno spolno razliko od običajne. Podatek jemljemo s pridržkom, saj smo določili telesno višino le štirim ženskim skeletom.

Na podlagi primerjav z razpoložljivima zgodnjesred-njeveškima serijama z blejske Pristave lahko potrdimo pripadnost prebivalcev Dlesca k alpskim Slovanom. Ugotovili smo tudi sožitje med staroselci in Slovani,

SI. 5: Dlese pri Bodeščah. Lobanji iz grobov 34 in 42. Fig. 5: Dlese near Bodešče. Skulls from graves 34 and 42.

kar potrjujejo nizki, statistično neznačilni koeficienti distance med obravnavanimi serijami. Naše trditve temeljijo na analizi merskih značilnosti možganskega

dela lobanje, saj slaba ohranjenost bodeškega materiala ni dopuščala vključitve pomembnejših obraznih parametrov v distančno analizo.

1 T. Knific, A. Plctcrski. Staroslovansko grobišče Dlese pri Bodeščah. Arh. vest. 32. 1981, 482-508.

2 Recommendations for Age and Sex Diagnosis of Skeletons. Jour. Hum. Evol. 9, 1980, 517-549.

1 Gy. Acsadi, J. Nemcskeri, History of Human Life Span and Mortality (Budapest 1970) 51-72.

4 R. Martin, K. Sailer, Lehrhuch der Anthropologic (Stuttgart 1957) 429-597.

M. Štefančič. Demography of Early Middle Aucs Necropolis St. Erazmo near Ohrid, Coll. Antr. 4, 1980. 213-220.

" M. Štefančič, Starohrvaška nekropola Nin-Ždrijac - možnosti paleodemografske analize populacij v zgodovinskih obdobjih, Arh. vest. 36. 1985, 359-368.

A. Plctcrski. Župa Bled, nastanek, razvoj in preiitki, Dela I. razr. SAZU 30 (1986) 26-36.

s T. Knific, Arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku. Kronika 32, 1984, 99-110.

'' T. Knific, Bled v zgodnjem srednjem veku. Doktorska dis.

(Ljubljana 1983).

B. Škerlj. Srednjeveška okostja z Bleda, izkopana leta 1949, Razpr. SAZU 3, 1953, 313-335.

" R. Turk, Antropološka obdelava skeletov iz 5. do 7. stol., izkopanih na Bledu v letih 1975/78, Dipl. delo (Ljubljana 1981).

I J. Kastclic. Arheološko poročilo, v: J. Kastclic. B. Škerlj. Slovanska nekropola na Bledu, Dela 1. razr. SAZU 2 (1950) 11-66.

II B. Škerlj, Z. Dolinar, Staroslovanska okostja z Bleda, v: J. Kastclic. B. Škerlj. Slovanska nekropola na Bledu, Dela I. razr. SAZU 2 (1950) 69-103.

14 V. Šribar, V. Stare. H kronologiji blejskih grobišč, Situla 14-15, 1974, 275-314.

15 J. Filipič, B. Teran, T. Tomazo, Okostja z Blejskega otoka, izkopana v letih 1962-1965, Dipl. delo (Ljubljana 1971).

"' M. Štefančič. Sprememba cefaličnega indeksa od ielezne dobe do modernih časov v Sloveniji, manuskript.

Anthropological analysis of the Old Slavic necropolis Dlesc near Bodešče

Summary

Systematic archaeological excavation of the cemetery of Dlesc near Bodešče took place in 1979 and 1980. The cemetery has been fully excavated. It was in use for approximately 120 years, from the end of the 8'1' to the beginning of the 10 Centuries.1 7 47 graves with 48 skeletons were found. The anthropological analysis was performed according to standard methods and includes a survey of all the skeletons, a demographic analysis of the population, an analysis of the anthropometric characteristics of the adult skeletons, and a comparison with the available skeletal material from the region of Bled.2'41013

23 (47,9%) of the studied skeletons were children and 25 (52,1%) were adults. All adults could be sexually identified:

there were 14 females and 11 males. The proportion of children is real, but it would be expected that some of the infants were not buried in the necropolis. Women most commonly died in the juvenile (35,7%) or maturus II periods. Male skeletal age was most frequently determined to be in the categories of maturus 1 (36.4%) and adultus II (27.2%). It was established that the average life expectancy from birth was 24,2 years. As the cemetery was fully excavated and its temporal span is known, the approximate number of inhabitants in the hamlet of Dlesc was determined: 22 people lived there at any one time, divided into 5 families with 4 or 5 members in each. The demographic data arc shown in Tables 1-3 and Figure 1.

Tab. 16: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi stegnenice in telesna višina. Table 16: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of femur and stature.

Mera po

Femur

] višina -

Martinu -

1

2

8

9

10

18

21

10/9

8/2

stature (cm)

Measure

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

Pear

Manou-

Št. skel.

son

vrier

2

_

_

_

-

86

-

30

-

25

_

45

-

_

_

83,3

_

-

-

169,6

169,7

3

458

-

456

-

91

-

31

-

29

-

49

-

-

-

93.5

-

20,0

-

165,9

166,6

C

<D

6

458

467

456

461

90

91

31

31

28

28

48

50

-

-

90,3

90,3

19,7

19,7

166,3

166,9

B

18

-

-

-

-

93

94

-

33

-

27

-

48

-

-

-

81,8

-

-

170,6

173,5

i

19

451

455

448

453

90

90

30

31

27

25

50

49

-

-

90,0

80,6

20, 1

19,9

167,2

166,9

27

430

-

427

_

84

83

27

27

24

26

44

45

75

-

88,9

96,3

19,7

-

164,9

163,8

s

o

28

483

482

480

478

93

96

32

33

27

28

50

51

84

84

84,4

84,8

19,3

19,9

174,4

175,6

33

-

-

-

-

-

92

-

30

-

28

-

-

-

-

-

93.3

-

-

-

-

s

42

478

473

474

470

94

93

31

32

30

29

49

48

82

83

96,8

90,6

19,7

19,7

170,6

171,1

43

-

-

-

-

94

94

30

31

29

30

-

-

-

-

96,7

96.8

-

-

-

-

C

8

_

_

_

_

69

68

26

26

19

19

40

39

_

_

73,1

73,1

_

_

_

_

u

E

o

10

-

_

-

-

84

79

28

_

22

_

_

_

_

_

78,6

_

_

_

-

_

12

-

-

-

-

76

-

28

-

20

-

-

-

-

-

71.4

-

-

-

-

-

£

22

-

412

-

408

70

74

26

26

20

22

39

39

-

-

76,9

84,6

-

18,1

153,0

154,3

1

23

-

-

-

-

78

80

25

28

24

25

38

-

-

-

96,0

89,3

-

-

-

-

o

29

-

-

-

-

75

74

26

27

23

23

_

-

-

-

88,5

85,2

-

-

-

-

32

-

-

-

-

-

65

26

25

18

18

37

37

-

-

69,2

72,0

-

-

148,1

148.4

tn C

34

-

461

-

457

83

31

-

24

-

-

44

-

-

77,4

-

-

-

18,4

162,5

165,0

D

35

_

-

-

-

74

72

28

27

20

21

-

40

70

68

71,4

77,8

-

152,6

154,3

'N

45

-

-

-

-

80

79

-

26

-

28

-

-

-

-

-

107,7

-

-

-

Tab. 17: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi kosti goleni.

Table 17: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of tibia and fibula.

Mera

po

Tibia

Fibula

Martinu -

1

la

3

8a

9a

10b

9a/8a

10b/l

1

4a

4a/l

Measure

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d

s

d s

St. skel.

2

_

3

_

_

-

-

-

-

35

-

26

-

77

-

74,3

-

-

-

-

-

-

-

-

c

6

358

-

362

-

-

-

33

-

22

-

78

-

66.7

-

21,8

-

-

-

-

40

-

F

18

383

-

387

-

80

-

35

35

23

23

75

80 65.7

65.7 19,6

-

-

-

40

37

-

i

19

-

369

-

373

-

74

-

33

-

19

74

75

-

57,6

-

20,3

-

352

-

40

- 11.4

27

358

355

363

361

69

70

32

30

23

23

72

72 71,9 76,7 20,1

20,3

-

-

34

-

-

K/5

O

s

28

-

399

-

402

-

77

36

38

27

27

80

82

75.0

71,1

-

20,6

42

383

384

387

389

74

76

35

36

23

24

80

80

65,7

66,7

20,9

20,8

43

36

-

26

76

76

-

72,2

8

_

_

_

_

_

_

29

_

19

_

63

_

65,5

_

_

_

-

-

-

-

-

C

10

-

-

-

-

-

-

31

-

22

-

70

-

71.0

-

-

-

-

-

-

-

-

F

12

-

-

-

-

-

-

28

-

21

-

70

-

75,0

-

-

-

-

-

34

-

-

o

22

26

25

19

19

-

56

73,1

76,0

-

23

-

-

-

-

-

-

27

27

19

19

62

61

70,4

70,4

-

u

29

-

-

-

-

-

-

-

31

-

19

-

-

-

61,3

-

-

-

-

-

-

-

M

</>

32

_

-

-

_

-

58

24

23

17

16

_

_

70,8

69,6

C

a

34

_

_

_

-

-

-

_

_

_

-

-

-

-

_

-

-

-

-

-

-

-

>N

35

229

224

331

327

65

62

29

30

22

21

68

66

75,9

70,0

29,7

29,5

-

-

-

36

-

45

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

- -

The skulls of the population of Dlesc near Bodešče arc very homogeneous in their morphology. All arc long, narrow and medium high or low. The cranial index shows that they are dolichocranic or mcsocranic; not a single specimen was brac-hycranic. Their length-height index was usually orthocranic, whilst the breadth-height index was tapeinocranic or metrio-cranic. The ratio between the breadth of the ncurocranium and that of the forehead usually gave an eurymetopic shape to the skull. The facial portions of the skulls arc poorly preserved and in most cases not measurable: it was only possible to measure the lower jaws. The bigonial breadth served to determine the fronto-mandibular index, but only in male skulls, which were usually eurymandibular. In general, the male skulls were better preserved, so that most of the results of these measurements relate only to them.

The male inhabitants of Dlesc were medium robust, with an average height of 169 em. The women were gracilc and

Dr. Marija Štefančič Biološki oddelek Biotehniške fakultete Aškerčeva 12 SLO-6KKX) Ljubljana

considerably smaller, so that a larger than average sexual difference was determined: approximately 14 cm. However there are reservations, as height was estimated on only 4 female specimens. The anthropometric characteristics of the population of Dlesc arc given in Tables 4-10 and Individual data in Tables 13-17.

The comparison between the cemetery of Dlesc near Bodešče and both the ccmcterics at Bled-Pristava, Bled-Pristava I and Bled-Pristava II, arc shown in Tables 11,12 and Figure 2. It was determined that the skeletons from Dlesc belong to the Alpine Slavs Group. The small, statistically insignificant coefficient of distance between both series of Bled-Pristava demonstrate the assimilation of the Slavs by the indigenous population. Due of the poor preservation of the facial parts of the skulls, the assertions arc based on the analysis of the ncurocrania.

Mag. Petra Lebcn-Seljak Biološki oddelek Biotehniške fakultete Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana

Alojz Benac (1914-1992)

6. marca 1992 je v Sarajevu umrl Alojz Benac, nedvomno prva osebnost jugoslovanske arheologije po drugi svetovni vojni. Ker je bil to tudi čas največjega razcveta arheologije na ozemlju nekdanje Jugoslavije, smemo že zdaj reči, da bo njegovo ime ostalo trdno zapisano v zgodovini jugoslovanske arheološke stroke. Benac je bil pač edini, ki je znal iz kulturno različnih okolij zbrati delavce, ki so kljub različni in raznovrstni znanstveni tradiciji, različnim šolam, interesom, hotenjem in metodam dela z navdušenjem delali za skupne načrte. Če bomo tudi po razpadu Jugoslavije lahko govorili o arheologiji na tem območju v pozitivnem, dobrem smislu, je to Benčeva zasluga. Precej bolj kot zvezne ustanove. Zveza arheoloških društev Jugoslavije, Svet jugoslovanskih akademij in njegovi odbori, je ustvarjal možnosti za skupno delo in ga uresničeval v svojem Centru za balkanološke študije prav Benac.

Alojz Benac je bil zgledna osebnost. Bil je nosilec najvišjih funkcij, v socialistični Jugoslaviji, dobitnik najpomembnejših nagrad, hkrati pa je bil človek - in to govori o njegovi veličini - ki je svoj položaj in funkcije v polni meri uporabil za razvoj svoje stroke, pa tudi drugih znanosti v Bosni in Hercegovini in v celotni Jugoslaviji. Znal je ohraniti distanco do svojih funkcij in nagrad, hkrati pa je z njimi omogočil delo tistim, ki jim to delo sicer ne bi bilo omogočeno.

Imel je tudi številne mednarodne funkcije. Bil je član Stalnega sveta Svetovne arheološke organizacije, tajnik in organizator njenega osmega kongresa v Beogradu 1971, član